URN_NBN_SI_doc-XMLRZJ32

260 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 sedeže in nas spreminjale v eno samo veliko uho. Kadar je odprl redovalnico, se je počasi sprehajal med našimi imeni, tako da je napetost med nami vse bolj naraščala. Ko je končno poklical določeno ime, se je klicani malo potuhnil. Profesor pa je nadrl reditelja, zakaj ni prija- vil odsotnega. Običajno se je vse končalo s smehom in šalo, tudi takrat, ko je spraševal dva učenca hkrati, ki sta slabo odgovarjala. Pa je zaključil z besedami: "No, obema skupaj dam dvojko, vidva pa si jo razdelita!" Pri njegovih urah smo prvič slišali za Sokrata in nje- gov Zagovor, kako je zašel v spor z atenskimi oblastmi in javnim mnenjem tistega časa in kako so ga v smrt pognali njegovi sodržavljani. Navduševal nas je za zelo ugledno grško filozofijo in pripovedoval o sijajnih vo- jaških uspehih Rimljanov pa tudi o velikih antičnih mitih, ki so nas takrat najbolj zanimali. Tako je nevi- dno tlakoval našo življenjsko pot k učenosti, modrosti in humanosti. Gledano z današnjimi očmi, je bil prof. OŠ Antona Aškerca, danes OŠ bratov Polančičev v Mariboru (Sledi, ki ne zbledijo, Zbornik ob 60-letnici OŠ bratov Polančičev Maribor, 2007, str. 6). Prof. Ciril Miklič (Zbornik Klasična gimnazija v Mariboru 1940–1941; 1945–1959, 1992, str. 229).