kazalo 1.p65

Knjižnica 47(2003)1-2, 35-40 36 system, but it is also a prerequisite for the developed book market and a necessity for its infrastructure. It is therefore of prime importance to fulfil the obligations of the legal deposit . Key words: bibliographic control, national library, publishing, national cultural strate- gy, Slovenia Uvod Ministrstvo za kulturo je v novembru 2002 objavilo obsežno Analizo stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev, belo knjigo, ki naj bi bila osnova za oblikovanje nacionalnega programa na področju kulture. V njej je podrobno predstavljenih štirinajst področij kulture, za katere je pristojno ministrstvo, med njimi zelo izčrpno tudi področje založništva. Analiza stanja žal izhaja iz na mi- nistrstvu utečenih delokrogov, ne pa iz samih tematskih področij, zato so v njej slabo predstavljene storitve, s katerimi javni zavodi določenega področja pose- gajo v delokrog drugega. Tako se je tudi avtorju, sicer izčrpne predstavitve angažmaja slovenske države na področju založništva, dr. Urošu Grilcu »izmuz- nilo« celotno področje bibliografske kontrole slovenske založniške produkcije in s tem povezanih sistemskih storitev. Razlog je verjetno v tem, da je izvajalec teh dejavnosti Narodna in univerzitetna knjižnica in so zato ostale skrite in prikrite znotraj področja knjižničarstva. Tam so omenjene le v kontekstu zakon- skih obveznosti nacionalne knjižnice, ne pa v povezavi z založniško infrastruk- turo in obveznim izvodom tiskov, kamor v resnici sodijo. 1 Bibliografska kontrola in njen pomen za založnike in knjigotržce Kaj sploh pomeni izraz bibliografska kontrola, od kdaj jo nacionalna knjižnica izvaja, kakšni so njeni rezultati in čemu služi? Z izrazom bibliografska kontrola označujemo v bibliotekarstvu standardiziran in enoznačen opis publikacij, na osnovi katerega je mogoče graditi bibliografije in knjižnične kataloge. Temeljni produkt bibliografske kontrole je izčrpen popis letne slovenske založniške produkcije Slovenska bibliografija. Nacionalna knjižnica jo tekoče izdaja vse od leta 1945, od leta 1988 pa nastaja kot podatkovna zbirka v elektronski obliki v okviru slovenske vzajemne bibliografske baze COBIB (Cooperative Online Bibliographic Database). Bibliografski zapisi, ki jih nacionalna knjižnica obliku- je, seveda ne služijo le za izdelavo Slovenske bibliografije. Že od leta 1968 se na njihovi osnovi gradijo katalogi slovenskih splošnih in šolskih knjižnic, sprva v