kazalo 1.p65

37 Kodrič-Dačić, E. Kdo izvaja bibliografsko kontrolo slovenskih publikacij in čemu sploh služi? obliki razmnoženih katalognih listkov, od leta 1988 pa preko računalniško pod- prtega vzajemnega kataloga. Bibliografska kontrola temelji na enotnih mednarodnih standardih za bibliograf- ski opis, zato z njeno pomočjo informacija o slovenskih publikacijah vstopa tudi v svetovni prostor. Že leta 1978 se je začela izmenjava bibliografskih opisov med nacionalnimi knjižnicami bivših jugoslovanskih republik, od druge polovice devetdesetih let naprej pa so bibliografski zapisi slovenske bibliografije vključeni tudi v svetovno bazo WorldCat , ki jo vzdržuje mednarodni računalniški center OCLC (Online Computer Library Center, Inc., Ohio, ZDA). Do konca leta 2001 je nacionalna knjižnica vanjo prispevala že 43.000 zapisov, kar pomeni prav toliko naslovov slovenskih publikacij. To je edini celovit in ažuren vir o slovenski založniški dejavnosti, ki je dostopen vsem zainteresiranim preko interneta in iz katerega je mogoče pridobivati informacije o slovenskih knjigah. Izmed pomemb- nih svetovnih podatkovnih baz, v katere nacionalna knjižnica pošilja bibliograf- ske zapise, je potrebno omeniti še Index Translationum. Ta Unescova podatkov- na baza beleži vse prevode literature. Nacionalna knjižnica vanjo redno letno pošilja bibliografske zapise vseh del, ki so bila prevedena v slovenščino (hitra poizvedba v bazi nam pove, da je v njej evidentiranih 8.349 prevodov iz tujih jezikov v slovenščino in le 1.599 prevodov iz slovenščine v tuje jezike). Bibliografska kontrola, ki jo izvaja nacionalna knjižnica, pa ne predstavlja naše založniške produkcije le na ravni podatkovnih baz, to je na ravni informacij o gradivu, temveč posega neposredno v opremo knjige in prispeva k njeni lažji dostopnosti. V tem kontekstu je potrebno najprej omeniti kataložni zapis v knji- gi ( CIP - Cataloguing in Publication), s katerim opremlja slovenske knjige in neknjižno gradivo že vse od leta 1986 in so ga založniki začeli uporabljati prav na njeno iniciativo. Kataložni zapis publikacije izdela namreč knjižnica že pred njenim končnim natisom in ga v knjigah običajno najdemo natisnjenega na hrbt- ni strani naslovne strani. Izdelava teh zapisov ni obvezna in je odvisna od inicia- tive založnikov. Kljub temu je v letu 2001 nacionalna knjižnica s CIP-om opre- mila 3.717 naslovov, kar je predstavljalo kar 85 odstotkov vsega gradiva, izdanega v tem letu. Žal te podatkovne baze publikacij pred izidom založniki ne izkorišča- jo v reklamne namene. V državah z bolj razvitim založništvom in knjigotrštvom, kot je na primer Nemčija, izhajajo taki kataložni zapisi v posebnih zvezkih na- cionalnih bibliografij. Nacionalna knjižnica je do pred nekaj leti izdajala tudi posebno mesečno publikacijo Knjige v tisku , ki je žal zaradi premajhnega intere- -sa tako s strani knjigotržcev kot tudi bralcev nehala izhajati v tiskani obliki. V elektronski obliki je dosegljiva na domači strani NUK (http://www.nuk.uni-lj.si/ vsebina.cgi?). Pač pa ima objavljanje informacij o knjigah iz tega vira že dolgo tradicijo v Književnih listih, kjer najdemo njihov izbor pod naslovom Knjige iz NUK in UKM .