kazalo 1.p65

39 njihov pobudnik. Že v osemdesetih letih je vzpodbudila opremljanje knjig z za- pisi CIP, po razpadu Jugoslavije pa je samoiniciativno prevzela dodeljevanje ISBN in ISSN oznak, dejavnost, ki jo je do takrat izvajal Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu. Kljub temu, da nacionalna knjižnica redno opozarja na te svoje naloge in na nji- hov pomen za slovensko založništvo, pa do zdaj ni prejela priznanja s strani založnikov, očitno pa teh nalog ne zna pravilno umestiti in ovrednotiti niti Mi- nistrstvo za kulturo. Presenetljiva je tako brezbrižnost prvih kot tudi nespret- nost ministrstva v prikazovanju storitev, ki jih financira iz javnih virov in daje na razpolago založništvu. Zahodni vzori, na katere se naši založniki in knjigotržci tako radi sklicujejo, kažejo na visoko stopnjo ozaveščenosti o pomenu izvajanja bibliografske kontrole. Nemško združenje knjigotržcev na primer nastopa kot sozaložnik nemške bibliografije, v ZDA pa dobi Kongresna knjižnica poleg dveh obveznih izvodov publikacij še dodaten izvod vsakega naslova kot nadomestilo za izvajanje navedenih dejavnosti. 2 Obvezni izvod publikacij kot pogoj za izvajanje bibliografske kontrole V tem kontekstu dobi drugačen pomen tudi med založniki izredno nepriljubljeni obvezni izvod publikacij. Kritike predpisa, ki tiskarjem in založnikom nalaga obvezno oddajo izvodov vsakega natisnjenega naslova nacionalni knjižnici, se namreč pojavljajo v vsaki ad hoc oceni stanja založništva. Poleg davka na knjigo je obvezni izvod praviloma glavni krivec za njeno visoko ceno in za probleme slovenskega založništva nasploh. Ministrstvo za kulturo se v svoji analizi založništva dotakne tudi tega problema in za leto 2003 celo napoveduje preno- vitev inštrumenta pošiljanja obveznih izvodov publikacij. Veljavni zakon o ob- veznem izvodu tiskov je v resnici zastarel. Lani je praznoval svojo tridesetletni- co in v tem času sta se spremenila tako družbeno okolje (predvsem status tiskar- jev in založnikov) kot tudi založniška produkcija. Zato je gotovo potrebno premis- liti in na novo definirati nekatere njegove določbe: zavezanca, število izvodov, predvsem pa vrste publikacij, na katere se nanaša. Vendar glavna razloga: zbira- nje in hranjenje nacionalne kulturne dediščine ter izdelava nacionalne bibliografi- je, zaradi katerih zakoni o obveznem izvodu tiska tudi obstajajo v vseh državah, še vedno ostajata v veljavi in dobivata v luči globalizacije in evropskih povezav, v katere vstopa naša država, vedno večji pomen. Obvezni izvod publikacij je in bo še naprej osnova za izvajanje nacionalne bibliografske kontrole in za obliko- vanje Slovenske bibliografije. To je edini instrument, na osnovi katerega dobiva- mo podatke o številu slovenskih publikacij. Zato so podatki o založniški produk- ciji v Sloveniji, ki jih Narodna in univerzitetna knjižnica pošilja Statističnemu Kodrič-Dačić, E. Kdo izvaja bibliografsko kontrolo slovenskih publikacij in čemu sploh služi?