10.7.2018
In vendar so jih brali - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku
Posamezniki in skupnosti, ki so z zapisano besedo posredovali svoja spoznanja in ugotovitve, nazore, ideje in vizije drugim, so se v vseh obdobjih srečevali s silami, ki so želele nadzirati, usmerjati in omejevati pretok znanja in idej s pomočjo različnih pritiskov, zahtev po preoblikovanju besedil, zaplemb in sežiganja knjig, v najskrajnejših primerih pa tudi z obsodbami, izgoni in usmrtitvami avtorjev. Kljub obstoju različnih strogih cenzurnih politik in seznamov prepovedane literature so bralci vedno našli poti do spornih knjig.

Med 21. 7. in 15. 9. 2018 je v NUK na ogled razstava In vendar so jih brali, ki je nastala v sodelovanju ZRC SAZU in NUK ter predstavlja ozadje, strukturo, pomen in zgodovino papeškega indeksa ter drugih cenzurnih seznamov. Na ogled so izbrana dela iz zbirke NUK, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter uvrščena na papeški indeks prepovedanih knjig ali cesarske cenzurne sezname.

Večina razstavljenih knjig je dostopna tudi na portalu dLib.si v posebni digitalni zbirki.
Arhiv novic
19.6.2018
Po sledeh misijonarjev
Že v 19. stoletju so številni Slovenci delovali v afriških misijonih, med njimi tudi Ignacij Knoblehar, ki je že leta 1848 ustanovil prvo misijonsko postajo v Kartumu (Sudan). Po Knobleharjevi smrti leta 1858 je Italijan Daniele Comboni na temelju njegovega dela ustanavljal nove misijone in v Evropi budil zanimanje za evangelizacijo Afrike ter borbo proti suženjstvu. Po njegovi smrti so bili Combonijevi misijonarji uradno priznani kot red Presvetega Jezusovega srca, Nemška veja reda pa je začela leta 1898 izdajati mesečnik »Stern der Neger«, ki je vseboval zapise o delu misijonarjev in v katerem so prispevke objavljali številni slovenski člani reda.

»Stern der Neger«, ki ostaja glasnik delovanja Slovencev v afriških misijonih in daje vpogled v vpetost slovenskih dežel v širši srednjeevropski kulturni prostor ter v delovanje Slovencev v oddaljenih deželah, je na pobudo in ob podpori dr. Aleša Musarja zdaj v celoti dostopen tudi na portalu dLib.si.
Arhiv novic

Zbirke

Publikacije