ALPE KOT OBMOEJE KULTURNEGA, DRU?BENEGA IN POLITIENEGA STIKA

Dela 18 � 2002 � 373-384

Odnos prebivalcev zahodnega dela �ale�ke doline do pokrajinskih virov

Natalija �peh

univ dipl. geog., ERICo Velenje, In�titut za ekolo�ke raziskave, Koro�ka 58, 3320 Velenje e-mail: natalija.speh�erico.si

Izvle�ek

V pokrajini, pod povr�jem katere so leta 1986 na�rtovali odkopavanje surovinskega vira � lignita, in na�rte dokon�no opustili �ele januarja 2002, smo ugotavljali odnos prebivalcev do pokrajinskih virov1. Potencialno prizadeti prebivalci so tako v urbanem kot pode�elskem delu obmo�ja izrazili enotno mnenje proti na�rtovanemu posegu.

Klju�ne besede: socialno-geografski vidik, pokrajinski viri, ugrezninsko obmo�je, �ale�ka dolina

Response of inhabitants of the Western part of the �alek Valley to the landscape sources

Abstract

Lignite minning was planned under the studied area in 1984. However it was re-jected in 2002. The research project was founded in 1999) on the relation of the potentialy affected inhabitants to the landscape sources (especially the lignite). The results revealed almost uniform public opinion against the planned excavation, which was expressed by both rural and urban population.

Key words: inhabitants' response, landscape sources, subsidence area, �alek Valley

1 V prispevku uporabljeno izrazoslovje pokrajinskih virov ustreza pokrajinotvornim dejavnikom, t.j. skupku dejavnikov (naravnih in dru�benih), ki vplivajo in oblikujejo dolo�eno pokrajinsko-ekolo�ko enoto (Kladnik s sod., 2001: 403). Zaradi funkcijskega metodolo�kega pristopa ter z vidika dejavnosti �loveka se nam je v pri�ujo�em prispevku namesto obravnave dejavnikov pokrajine zdela primernej�a uporaba izraza pokrajinski viri.

373

Natalija �peh / Dela 18 � 2002 � 373-384

1. UVOD

Obravnavano obmo�je potencialne degradacije pokrajinskih virov (dejavnikov) na povr�ju obsega okrog 400 ha. Nahaja se v zahodnem delu �ale�ke doline in zavzema pode�elska naselja Topol�ica, Ravne in Florjan ter S- in SZ-del mestnega naselja �o�tanj.

Vsak prostor sestavljajo ekolo�ka komponenta (naravni viri) in �love�ke prvine (dru�beni in gospodarski viri), ki se med seboj prepletajo. Zato ga moramo po Prosenu (1993) obravnavati celostno. Vsak pokrajinsko-ekolo�ki sistem zajema dolo�ene pokrajinske vire, ki so temeljni za postavitev razvojnih mo�nosti in ciljev celostnega regionalnega razvoja izbrane pokrajine: prebivalstveni, poselitveni, kmetijski in gospodarski viri, rekreacijsko-turisti�ni, naravni vir ipd. (slika 2). Zdravo bivalno okolje ter ohranjeni in vitalni regionalni naravni viri so vse bolj pomemben razvojni lokacijski dejavnik (Plut, 2002).

Zanimal nas je odnos prebivalcev, ki bi jih morebitno nadaljnje �irjenje pridobivalnega prostora velenjskega premogovnika prizadelo, do posameznega pokrajinskega vira na obravnavanem obmo�ju. Med naravnimi viri smo izpostavili surovinski vir, ki je bil hkrati povod za raziskavo samo, upo�tevali pa smo �e prebivalstvene, poselitvene, infrastrukturne, gospodarske in turisti�-no-rekreativne pokrajinske vire.

Slika 1: Povr�inski pokrajinski viri obravnavanega obmo�ja leta 2000 (objekti nekdanje �o�tanjske usnjarne v ospredju so danes �e poru�eni)(fot: N. �peh)

374

Odnos prebivalcev zahodnega dela �ale�ke doline do pokrajinskih virov

Temeljno tradicionalno �lenitev na mestna (urbana) in kme�ka (agrarna) naselja je novej�i razvoj �e mo�no relativiziral. Mno�i�na urbanizacija je spremenila podobo poselitve in ustvarila �tevilne nove prehodne oblike, ki so marsikje v pokrajini na obrobju mest celo dominantne. Zato je bolj smiselno uvr��ati nova zunajmestna, preoblikovana in socialno preslojena naselja med ruralna (pode�elska). Precej sedanjih urbanih naselij se je �ele v zadnjem stoletju ali celo �ele v zadnjih desetletjih razvilo iz vasi (Kokole, Ve., Kokole, Vl., 1998), npr. naselje Florjan na obravnavanem obmo�ju.

Slika 2: Pokrajinski viri kot mo�nosti regionalnega razvoja in napredka posameznega pokrajinsko-ekolo�kega sistema (po �pesovi, 1998 in Prosenu, 1993)

Pode�elska pokrajina

POKRAJINSKO-

EKOLO�KI

SISTEM

N,___

Mestna pokrajina

ve�funkcionalna vloga: prebivalstveni,

poselitveni, ekolo�ki,              �

surovinski, gospodarski (kmetijski, gozdni, proizvodni), rekreacijsko-turisti� ni viri

prebivalstveni, poselitveni, ekolo�ki, surovinski, gospodarski             /

(proizvodni), rekreacijsko- /* turisti�ni viri

CILJI REGIONALNEGA RAZVOJA IN NAPREDKA

Ugotavljali smo, kako so stali��a prebivalcev odvisna od urbaniziranosti njihovega bivalnega in delovnega okolja. Zato smo pripravili vpra�alnik2 posebej za mestna in pode�elska gospodinjstva in dobili mnenja �lanov (starej�ih od 15 let) 98 potencialno prizadetih gospodinjstev v dveh razli�nih pokrajinah (pode�elski in urbani), kar predstavlja dobrih 20 % vseh gospodinjstev na obravnavanem obmo�ju, ki bi bila o�kodovana z izgubo bivalnega prostora ali zemlji��.

2 V okviru terenskih vaj je anketiralo 35 �tudentov 3. in 4. letnika oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, usmeritev Varstvo geografskega okolja. Anketiranje je potekalo 2. in 3. junija 1999.

375

Natalija �peh / Dela 18 � 2002 � 373-384

Glede na �tevilo opravljenih anket menimo, da lahko rezultate raziskave posplo�imo na celotno prebivalstvo ogro�enega obmo�ja. Zbrali smo 49 re�enih vpra�alnih listov za vsak tip naselja. Reprezentativnost vzorca smo preverili s primerjavo dru�benih kazalcev oz. filtrov (�pes, 1998) � starostna, izobrazbena in zaposlitvena struktura � s podatki za cela naselja. Izkazalo se je, da sestava na�ega vzorca bistveno ne odstopa od povpre�nih vrednosti, ki veljajo za naselja na splo�no.

2. IZHODI��A

Paradigma sonaravnega razvoja, ki poudarja nujnost varovanja okolja pri gospodarskem razvoju, je vnesla nove, �ir�e razse�nosti v pojmovanje kakovosti �lovekovega okolja (Plut, 1996). Pri prou�evanju medsebojnega sou�inkovan-ja in sovplivanja med posameznimi sestavinami okolja nas poleg pokrajinskih u�inkov �lovekovih posegov v okolje zanimajo tudi posredni vplivi degradiranega okolja na �loveka. Zanima nas, kako razli�ne skupine prebivalstva sprej-majo okolje, kaj vpliva na njihov odnos oz. kak�ni so prostorski u�inki njihovega odzivanja. Dejavniki, ki vplivajo na razli�no razumevanje in dojemanje okolja ter oblikujejo razli�ne predstave o okolju in ljudeh, so zdru�eni v skupino socialno-geografskih filtrov: starostna, izobrazbena, poklicna sestava in ekonomski polo�aj prebivalstva, stopnja neposredne odvisnosti od naravnih virov �) (�pes, 1998).

Naravno okolje je za nas vir in nenehno spreminjajo�a se podlaga, na kateri si �lovek in dru�ba v zgodovinskem razvoju glede na zahteve danega obdobja ustvarjata svoje �ivljenje, s tem pa tudi svoje �ivljenjsko okolje (Mikulik, Bu�ek, �pes, 1989).

Zakonodaja (Uredba o vrstah posegov�, Ur. l. RS, �t. 66/96) obvezuje na�rtovalce in izvajalce podzemnega (jamskega) pridobivanja energetskih in nekovinskih rudnin in kamnin, kjer se pri�akuje posedanje povr�ine in le-ta zavzema na povr�ju 10 ha ali ve�, s pripravo elaborata o presoji vplivov na okolje. Vsebina poro�ila o strate�ki (celoviti) presoji vplivov na okolje pa mora zajemati tudi socialno problematiko (Strate�ke presoje�, 2000) oz. odnos potencialno prizadetih prebivalcev do na�rtovanega posega. Tudi pripravljeni programi okoljevarstvenih ukrepov (NPVO, 1999) predvidevajo aktivno vlogo javnosti (izobra�evalni programi, razli�ne oblike obve��anja in usposabljanja). Posamezniki, skupine in organizacije morajo sodelovati pri postopkih ocenjevanja vplivov na okolje ter biti seznanjeni in vklju�eni v politi�no ravnanje in odlo�anje skupnosti, �e posebej, ko gre za potencialne vplive in u�inke na prostor, kjer skupnost �ivi in dela (Taking Action, 1995). To ni pravica do abstraktnega okolja, temve� je to pravica do varovanja lastnega �ivljenjskega

376

Odnos prebivalcev zahodnega dela �ale�ke doline do pokrajinskih virov

prostora, ki je od leta 1972 vklju�ena v mednarodne pogodbe in deklaracije (Priro�nik o udele�bi � , 1994).

Eden pomembnej�ih mednarodnih okoljskih dokumentov Agenda 21 (Rio de Janeiro, 1992) ugotavlja, da je pri doseganju trajnostnega in sonarav-nega razvoja bistvena udele�ba javnosti pri sprejemanju odlo�itev. Podobne so zahteve Aarhuske konvencije, konvencije o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odlocanju in dostopu do varstva pravic v okoljskih zadevah (E-novice UMANOTERA 073/02).

3. ODNOS POTENCIALNO OGRO�ENIH PREBIVALCEV DO SPREMEMB KVALITETE POKRAJINSKIH VIROV

�e odgovori na uvodna anketna vpra�anja so nakazali pritisk potencialne ogro�enosti posega na pokrajinske vire obravnavanega obmo�ja, saj sta dve tretjini naselij dajali vtis o stagnaciji.

3.1 Odnos prebivalcev do nekaterih potencialno degradiranih pokrajinskih virov obravnavanega obmo�ja

Diagram 1: Mnenje urbanega in pode�elskega prebivalstva o potencialno degradiranih pokrajinskih virih (v %)

100-f 90-80-70-60-50-40-30-20-10-0-

■ pode�elska pokrajina

D mestna pokrajina

39 33

A -in 1 "" 1 28

' 14 20

/l A A

«13 /u ia /y&

V\s /H �A /r\\ 22.

Med odgovori o potencialnih posledicah na�rtovanega posega na pokrajinske vire so anketirani najve�krat omenili degradirane poselitvene vire. Verjetno je bil ta odgovor najpogostej�i zaradi o�itne in razse�ne dosedanje degradacije poselitvenih virov na obmo�ju aktivnega pridobivanja lignita (potopljeni deli

377

Natalija �peh / Dela 18 � 2002 � 373-384

naselij �kale, Dru�mirje, Preloge, ve� kot 1500 �e preseljenih prebivalcev). Zanj se je odlo�ilo 39 % vpra�anih v pode�elskih naseljih in 20 % v urbanih. Uni�enje gospodarskih (proizvodnih, kmetijskih) virov pokrajine so izpostavili prebivalci urbanih predelov kot najpomembnej�o posledico (28 %), ki bi jo povzro�il poseg nadaljnjega odkopavanja. V pode�elskih naseljih se je zanj opredelilo 33 % anketiranih. Naslednji ve�ji vpliv bi imel potencialni odkop na kr�enje prebivalstvenih virov; po mnenju vpra�anih v urbanih gospodinjstvih 13 % ter 8 % na pode�elju. Naslednji mo�en degradacijski u�inek po pomembnosti je razvrednotenje naravnih virov; izpostavilo ga je 12 % anketiranih na pode�elju in 13 % v mestu, kjer je 8 vpra�anih (17 %) poudarilo uni-�enje infrastrukturnih virov. V pode�elskih naseljih so to posledico omenili 4 % anketiranih.

3.2 Odnos prebivalcev do potencialne degradacije surovinskega vira v obravnavani pokrajini

Ugotovili smo precej poenoteno odzivanje potencialno prizadetih prebivalcev celotnega prou�evanega obmo�ja proti predlogu o nadaljnjem odkopu lignita; 81 % v urbanih in 86 % v pode�elskih naseljih. Vi�ji dele� v pode�elski pokrajini ne glede na katerikoli socialno-geografski kazalec (starost, izobrazbo, poklic) je lahko posledica dejstva, da ima njihovo bivalno okolje ve�funkcionalno vlogo, saj predstavlja hkrati njihovo delovno okolje (delno), okolje bivanja in prosto�asnih dejavnosti. Pri pode�elskih prebivalcih se tako izra�a mo�nej�a navezanost na naravo oz. posest (obdelovalna tla, gozd, �ivina), saj je njihovo delo in �ivljenje bolj odvisno od njih in zato intenzivneje sprejemajo vplive iz okolja, �e zlasti negativne.

Diagram 2: Odziv prebivalcev na predlog o kr�enju surovinskega vira

100-f 90' 80' 70' 60' 50' 40' 30' 20' 10'

D pode�elska pokrajina

D mestna pokrajina

�b 81 1

�i4�

�/t/i-

JDC

z/1/1

� V t

J f t

17

R

3 t

r A.

A O 2

>6\s

0

za

proti

ne vem

378

Odnos prebivalcev zahodnega dela �ale�ke doline do pokrajinskih virov

Osmim prebivalcem urbanih predelov ter enemu na pode�elju je bilo vseeno, kaj se bo zgodilo z zalogami surovinskega vira.

Ocenjujemo, da so se anketirani prebivalci potencialno ugrezninskega obmo�ja v obeh, tako urbani kot pode�elski pokrajini, podobno odzivali na predla-gani odkop surovinskega vira, ker bi predviden poseg prizadel vse.

3.3 Odnos prebivalcev do poselitvenih pokrajinskih virov

Prebivalcem smo v anketnem vpra�alniku ponudili mo�nost izbire lastnega okolja bivanja. 54 % vpra�anih iz pode�elskih gospodinjstev je zavrnilo spremembo bivalnega okolja (B. O.), 25 % pa bi jih v vsakem primeru izbralo mo�nost uporabe poselitvenih virov na obmo�ju �ale�ke doline (�.D.). Tudi v urbanih gospodinjstvih se najve�ji dele� anketirancev ne bi strinjal s preselitvijo (62 %), 12 % pa se jih je opredelilo za mo�nost bivanja kjerkoli v dolini. V obeh tipih naselij je presenetil visok dele� prebivalcev, pripravljenih na izselitev iz doline; pode�elska pokrajina 17 %, urbana 19 %. Sklepamo, da je zanje obstoje�a stopnja degradacije, vklju�no s potencialno ogro�enostjo bivalnega okolja, �e presegla mejno kakovost, ki so jo prebivalci �e pripravljeni sprejeti. Neopredeljenih je bilo 4 % na pode�elju in 7 % v mestni pokrajini.

Diagram 3: Odziv prebivalcev na mo�nost izbire lastnega bivalnega okolja

■ pode�elska pokrajina

□ mestna pokrajina

4 7 isto B. O.               v �. D.             izven �. D.             ne vem

3.4 Odnos prebivalcev do rekreacijsko-turisti�nih pokrajinskih virov

Ugotavljali smo zna�ilnosti prosto�asnih dejavnosti prebivalcev. Po pri�ako-vanjih se najpogosteje (vsakodnevno) rekreirajo mestni prebivalci (62 %),

379

Natalija �peh / Dela 18 � 2002 � 373-384

manj na pode�elju (35 %). Trikrat tedensko izkori��a mo�nosti rekreacijsko-turisti�nih virov 19 % mestnega in 33 % pode�elskega prebivalstva, medtem ko ob�asno (redko) uporablja tovrstne pokrajinske vire slaba tretjina (32 %) v pode�elskih naseljih in 19 % v mestnih.

Razlike so tudi v vrsti prosto�asnih dejavnosti. Medtem ko na pode�elju prevladujejo sprehod, hoja, obisk sorodnikov in prijateljev ter obdelovanje vrta, se pri mestnih prebivalcih pojavljajo �e druga�ne oblike rekreiranja (tenis, smu�anje, jahanje), ki se ve�inoma odvijajo izven obmo�ja raziskave.

Podatki prikazujejo precej�njo razpolo�ljivost rekreacijsko-turisti�nih virov v obravnavanem pokrajinsko-ekolo�kem sistemu, tako za urbano kot za pode�elsko prebivalstvo.

Diagram 4: Pogostost uporabe rekreacijsko-turisti�nih pokrajinskih virov

70-fl

33

32

■ pode�elska pokrajina

D mestna pokrajina

ll¥�19.

vsakodnevno             3 x tedensko

redko

3.5 Vrednotenje odnosa prebivalcev do nekaterih potencialno degradiranih pokrajinskih virov obravnavanega obmo�ja

Mnenju in odnosu prebivalcev prou�evanega pokrajinsko-ekolo�kega sistema smo s pomo�jo vrednostne lestvice pripisali dolo�en pomen. Vrednosti smo oblikovali na podlagi dele�ev (v odstotkih) posameznih odgovorov. Kjer so bili vsi pokrajinski viri obravnavani skupaj (poglavje 1.1.), velja vrednostna lestvica 1(*), pri posami�ni obravnavi pokrajinskih virov pa smo dele�e odgovorov razvrstili v lestvico vrednosti 2.

Anketirani prebivalci obravnavane pode�elske in mestne pokrajine so najvi�jo vrednost in s tem najve�ji pomen dolo�ili surovinskemu viru. Naslednja pokrajinska vira po pomembnosti, ki bi ju nadaljnje kr�enje lignitnih zalog

380

Odnos prebivalcev zahodnega dela �ale�ke doline do pokrajinskih virov

degradiralo, sta po mnenju vpra�anih poselitveni in gospodarski pokrajinski vir. Po pripisanih vrednostih sledijo rekreacijsko-turisti�ni in ekolo�ki pokrajinski viri, katerih raba je ve�krat mo�na isto�asno. Najmanj�o vrednost in pomen so prebivalci obravnavanih pokrajin namenili prebivalstvenim in infra-strukturnim pokrajinskim virom. Gledano na splo�no, je mestno prebivalstvo ocenjevalo pokrajinske vire z vi�jimi vrednostmi (3,3 oz. s kategorijo »pomemben« do »srednje pomemben«) kot pode�elsko (2,6 oz. s kategorijo »manj pomemben« do »pomemben«).

Preglednica 1: Vrednotenje pomena pokrajinskih virov na obmo�ju raziskave (po mnenju prebivalcev leta 1999)

! !

SKUPAJ

pokrajinski viri

I pode�elska I mestna I pokrajina | pokrajina

(povpre�na ocena

pomembnosti posameznega vira)

! surovinski

I 5 I 5

naravni ]....................................................................................................

I (voda, zrak, tla)*

1................................................2.................................................................................................3..........

...................................................2,5...............................................................................

........................................................................................................................................................i.......prebivalstveni*.................................

I 1 I 2

1,5

I.......poselitveni..................................................................

1.................................................3.................................................1.................................................4...............................................

...............................................................................3,5...............................................................................

dru�beni I.......gospodarski*.................................................

1................................................4................................................1.................................................3................................................

...............................................................................3,5...............................................................................

I.......infrastrukturni*............................

I 1 I 2

1,5

I......rekreacijsko-.................................................

1................................................2.................................................................................................4...............................................

......................................................................................3.......................................................................................

I turisti�ni

SKUPAJ (povpre�na ocena pomembnosti vseh pokrajin. virov)

2,6 3,3

2,9

*Vrednostna...................

lestvica 1 (v %)

.....1.........................Vrednost/ocena............................

......................Vrednostna..............

lestvica 2 (v %)

50 <

.....1..................= zelo.....pomemben.................

75 <

30�49

..... 14 =.....srednje.....pomemben.......

60�74

20�29

.....i...................................= po'memben..................................

40�69

10�19

.....1...........2 =.....manj......pomemben...............

20�39

<9

.....1...........................""nepomemben..........................

<20

5. SKLEP

Ohranjanje pokrajinske pestrosti in podobe kulturne pokrajine, ki je med pomembnej�imi cilji sonaravnega in trajnostnega na�rtovanja razvoja posameznega pokrajinsko-ekolo�kega sistema, je po Plutu (1999) tesno odvisno od okolju prilagojenega gospodarjenja z naravnimi viri.

381

Natalija �peh / Dela 18 � 2002 � 373-384

Sodbe o okolju v navezanosti na obe bazi�ni prvini �lovekovega funkcioniranja � bivanje in delo, so pokazale, da je treba razmere v okolju resno upo�tevati, saj zdravo ali onesna�eno okolje ne prizadeva le o�jega obmo�ja in tamkaj�njega prebivalstva, temve� vpliva na odlo�itve o migracijski dejavnosti v �ir�i regiji oziroma preselitvi bivalnega in delovnega okolja iz nekega obmo�ja ali vanj (Ira, Kollar, 1992).

Obravnavano obmo�je je �e pod pritiskom potencialne ogro�enosti, saj sta skoraj dve tretjini poselitvenih pokrajinskih virov tako v pode�elski kot v mestni pokrajini dajali vtis o stagnaciji oz. je bilo opaziti malo obnavljanja. Kljub temu smo opazili ve� prenavljanja poselitvenih virov oz. novograjenih hi� v pode�elski � 39 % oz. 22 % v mestni pokrajini. Sklepamo, da se prebivalci na pode�elju po�utijo manj ogro�ene zaradi ve�je oddaljenosti od obmo-�ja aktivnega odkopavanja v pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje.

V kategorijo kmetij kot tipa bivali��a se uvr��a 34,7 % anketiranih gospodinjstev na pode�elju (17 kmetij), v urbanih naseljih pa 4,1 %. Podatek nas opozarja, da bi na�rtovana degradacija pokrajinskih virov tega obmo�ja pomenila precej�njo izgubo, �e posebej z vidika gospodarskih (kmetijskih) pokrajinskih virov.

Kot najpomembnej�o mo�no posledico, ki bi jo nadaljnje odkopavanje lignita povzro�ilo obravnavani pokrajini, so prebivalci mestne pokrajine izpostavili kr�enje surovinskega vira (vrednost 5) in takoj za njim degradacijo poselitvenih in rekreacijsko-turisti�nih pokrajinskih virov, ki so ju ovrednotili z oceno 4. Z oceno »pomemben« (3) so ovrednotili ekolo�ke in gospodarske vire, kot »manj pomembne« (ocena 2) pa opredelili prebivalstvene in infras-trukturne pokrajinske vire. Kategorije »nepomemben« (vrednost 1) niso uporabili.

Tudi vpra�ani na pode�elju so najvi�jo vrednost in pomen pripisali surovinskemu viru (vrednost 5). Nadalje so bili mnenja, da bi bili naslednji potencialno najbolj prizadeti pokrajinski viri gospodarski (vrednost 4), saj je njihovo bivalno okolje v 17 primerih (kmetije) isto�asno tudi delovno. Sledijo poselitveni pokrajinski viri z oceno 3 (»pomemben«). Med »manj pomembne« (vrednost 2) uvrstijo ekolo�ke in rekreacijsko-turisti�ne vire, nepomembni (vrednost 1) pa se jim zdijo prebivalstveni in infrastrukturni pokrajinski viri.

Zakonski predpisi Evropske zveze ter ostalih mednarodnih dokumentov o dostopu javnosti do informacij obvezujejo dr�ave, da v razumljivi obliki zagotavljajo podatke o okolju, virih in razvoju posameznih pokrajinsko-ekolo�kih sistemov. Torej anketirani prebivalci upravi�eno zahtevajo sodelovanje in vklju�evanje pri poseganju v njihovo bivalno okolje. Zanima jih kvaliteta njihovega bivalnega in delovnega okolja, saj je ekolo�ko osve��ena javnost eden temeljnih pogojev za trajnostno sonaravni okoljski, dru�beni in gospodarski regionalni razvoj.

382

Odnos prebivalcev zahodnega dela �ale�ke doline do pokrajinskih virov

Literatura:

Agenda 21,1992. The United Nations Conference on Environment and Development, Rio de Janeiro.

Ira, V., Kolar, D., 1992. Cognition of Environment as Part of the Relationship »Man-Environment«. Geographica Slovenica 23. Ljubljana, In�titut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.

Kladnik, D. s sod., 2001: Geografija, leksikon, U�ila International, Tr�i�.

Kokole, Vl., Kokole, Ve., 1998. Geografija Slovenije. Slovenska matica v Ljubljani, 310.

Medmre�je. E-novice UMANOTERA 073/02, Tedenske novice s podro�ja varstva okolja in narave, UMANOTERA, Slovenska fundacija za trajnos-tni razvoj, ustanova. 25. 10. 2002.

Mikulik, O., Bu�ek, A., �pes, M., 1989. Geografska prou�evanja �ivljenjskega okolja (teoreti�no-metodolo�ki pristop), Geographica Slovenica 20. Ljubljana, In�titut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.

Nacionalni program varstva okolja (NPVO), 1999.

Plut, D., 1996. Osnovni kazalci kakovosti mestnega okolja z vidika trajnost-nega sonaravnega razvoja. V: Geografski vestnik 68, Ljubljana, 247�257.

Plut, D., 1999. Pokrajinski vidiki sonaravnega razvoja zavarovanih obmo�ij Slovenskih Alp. Sonaravni razvoj v Slovenskih Alpah in sosedstvu.V: Dela 13, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 103�114.

Plut, D., 2002. Geografija in sonaravno na�rtovanje regionalnega napredka � Zasavje. V: Geografija in njene aplikativne mo�nosti, Program in povzetki, Portoro�, 97�98.

Priro�nik o udele�bi javnosti v postopkih sprejemanja odlo�itev na podro�ju varstva okolja. Sedanja praksa in mo�nosti razvoja v prihodnje; delovno gradivo. Slovensko predstavni�tvo Regionalnega okoljskega centra za Srednjo in Vzhodno Evropo, 1994.

Prosen, A., 1993. Sonaravno urejanje pode�elskega prostora, Katedra za prostorsko planiranje na Fakulteti za arhitekturo, gradbeni�tvo in geodezijo, Ljubljana.

Strate�ke presoje vplivov regionalnih razvojnih programov na okolje, 2000. Evropska komisija, generalni direktorat za okolje.

�pes, M. 1998. Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. Geographica Slovenica 30. Ljubljana, In�titut za geografijo.

Taking Action, An Environmental Guide For You and Your Community, 1995. United Nations Environment Programme.

Vri�er, I. 1998. Uvod v geografijo. Ljubljana, FF, Oddelek za geografijo.

Uredba o vrstah posegov v okolje, 1996. Uradni list RS, �t. 66, str. 5498.

383

Natalija �peh / Dela 18 � 2002 � 373-384

RESPONSE OF INHABITANTS OF THE WESTERN PART OF THE �ALEK VALLEY TO THE LANDSCAPE SOURCES

Summary

There are over 50 mio tons of lignite under the surface of the western area of the �alek Valley. In 1986, it was planned to be excavated. This plan was aban-doned in January 2002. In 1999, we investigated the inhabitants' response to the landscape sources (natural; environmental, material and socioeconomic; demographic, settlement, economic, infrastructure, recreation-tourist) of the potentially impacted area (their living and working environment). The area extends over the urban landscape of �o�tanj town and also rural landscape of the two nearest settlements � Florjan and Topol�ica.

15-year period of uncertainty resulted in some specific sociogeographic concequences in the landscape and its sources. The moratorium of the reparation of settlement sources was noticed almost in two thirds of the surveyed area.

The potentially affected people of the study area responsed to the planned excavation ibn almost uniform manner: 81 % of the inquired people from the urban area and 86 % from the rural landscape were strictly against the project. They were aware of the impacts, which such a landscape degradation may have to all of the landscape sources.

The inhabitants of the rural landscape think that the intervention will have the strongest impact on the material and economic landscape sources (they are much more dependent on the land source; however, the urban inhabi-tants warned on the potential degradation of the settlements and recreation-tourist landscape sources as well.

The evaluation of the inhabitants' response (from their own point of view) revealed that the urban population cares more for the whole landscape sources as the rural one, which evaluated demographic and infrastructure sources as »not important« (value 1).

384