Obzor Zdr N 2003; 37: 207-12

VPLIV ELEMENTOV ZDRAVLJENJA

NA RAVEN SAMOSPO�TOVANJA BOLNIKOV,

ODVISNIH OD ALKOHOLA

THE INFLUENCE OF SOME ELEMENTS OF TREATMENT PROGRAMME ON THE LEVEL OF SELF-ESTEEM OF ALCOHOL DEPENDENT PATIENTS

Marinka Odlazek, Maja Rus Makovec UDK/UDC 616.89-008.441.13

DESCRIPTORS: alcoholism-therapy; self-concept

Abstract � The main problem of the research was to evaluate differences between patients in early phase of alcohol dependency treatment and between patients of after-care phase of dependency treatment. The special interest was paid to the level of self-esteem in both groups of patients. Patients from in-patient treatment at Department for Alcohol Dependency Treatment of University Psychiatric Hospital Ljubljana (March to April 2002) were included in the first group (early phase of treatment) (n = 48). Patients from after-care groups (membership at least one year) were included in the second group (n = 52). The professional staff evaluated some aspects of the treatment programme (n = 14). The questionnaire with 26 questions was applied (demographic data, Rosenberg Self-esteem Scale and Lickert type of questions regarding psychosocial status of patients, stuff relations towards patients, elements of treatment programme and the quality of living conditions in the hospital). Results shows that all patients� personal relations were significantly correlated with their level of self-esteem. The level of self-esteem was significantly higher in patients of after-care groups. Patients from after-care groups were also significantly more satisfied with their personal relations and with stuff relations towards them while they have been included in in-patient treatment. Results shows the stuff tendency to underestimate the usefulness of some elements of the treatment programme for the psychosocial functioning of the patients.

klonjenosti vredne osebe (Bukatko, Daehler, 1995). Gre za pozitivno (visoko samospo�tovanje) ali negativno oceno (nizko samospo�tovanje) samopodobe, ki se nana�a bodisi na odobravanje bodisi na zavra�anje samega sebe. Ne da se vedno jasno razlo�iti, ali je pri od alkohola odvisnem �loveku najprej obstajal (primarni) problem s samospo�tovanjem in je zato za�el na �kodljiv na�in u�ivati alkohol, ali se je nizko samospo�tovanje razvilo sekundarno � kot realna posledi�na �koda zaradi odvisnosti od alkohola (Ziherl, 1987). Ta dilema v procesu zdravljenja odvisnosti sama po sebi niti ni tako pomembna; pomembnej�e je

Marinka Odlazek, dipl. m. s., Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Psihiatri�ne klinike Ljubljana

Asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Psihiatri�ne klinike Ljubljana

DESKRIPTORJI: alkoholizem-zdravljenje; samopodoba

Izvle�ek � Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kako se glede na dolo�ene kazalce zdravljenja (s poudarkom na ravni samospo�tovanja) med seboj razlikujejo od alkohola odvisni pacienti v zgodnji in v kasnej�i �asovni fazi zdravljenja. V prvo skupino (zgodnja faza zdravljenja) so bili vklju�eni bolniki, ki so se hospitalno zdravili na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola (n = 48) ljubljanske Psihiatri�ne klinike od marca 2002 do aprila 2002. V drugi skupini (kasnej�a faza zdravljenja) so bili pacienti, ki so bili vsaj eno leto vklju�eni v Klube zdravljenih alkoholikov (n = 52). Oceno koristnosti dolo�enih elementov programa je podalo tudi strokovno osebje iz omenjene enote (n = 14). Uporabljen je bil vpra�alnik s 26 vpra�anji, ki so obsegala naslednja podro�ja: demografska vpra�anja, Rosenbergovo skalo samospo�tovanja in Likertove lestvice za ocenjevanje drugih odvisnih spremenljivk (psihosocialni status pacientov, odnos osebja do pacientov, program zdravljenja in kakovost bivanja v ustanovi). Rezultati so pokazali, da se raven samospo�tovanja povezuje z vsemi pomembnimi medosebnimi odnosi pacientov in da je raven samospo�tovanja v skupini pacientov v kasnej�i fazi zdravljenja pomembno vi�ja. Ti pacienti so pomembno bolj zadovoljni s svojimi medosebnimi odnosi in z odnosi osebja do sebe v �asu preteklega hospitalnega zdravljenja. Rezultati tudi ka�ejo, da je strokovno osebje nagnjeno k temu, da posamezne elemente programa podcenjuje glede koristnosti za psihosocialno funkcioniranje pacientov.

Teoreti�na izhodi��a in uvod

Ljudje, ki so odvisni od alkohola, se osebnostno med seboj zelo razlikujejo: raziskave ka�ejo, da se ne da govoriti o neki »tipi�ni odvisni�ki osebnosti«. Vendarle v razli�nih raziskavah podobno ugotavljajo, da imajo od alkohola odvisni ljudje probleme s samospo�tovanjem (Lowinson et al., 1997). Ena od definicij pravi, da samospo�tovanje pomeni splo�no oceno vrednosti samega sebe kot sposobne, pomembne in na-

Obzor Zdr N 2003; 37

zvi�ati samo raven samospo�tovanja pri pacientih. Ljudje, ki se namre� �elijo spremeniti, re�evati svoje probleme in za�iveti bolj zdravo, potrebujejo dovolj optimizma in dovolj visoko samospo�tovanje ter s tem povezano prepri�anje, da so s svojo aktivnostjo in trudom sposobni re�evati svoje probleme (Kaplan, 1996). Pacientom, odvisnim od alkohola, pomagamo zvi�evati raven njihovega samospo�tovanja med drugim tako, da jih spodbujamo k sprejemanju odgovornosti za njihova ravnanja in k aktivnemu urejanju medsebojnih odnosov.

Ljudem z nizkim samospo�tovanjem pa ni tako lahko pomagati in ne zadostuje le, da jim govorimo, da jih spo�tujemo. Posameznikovo do�ivljanje samega sebe se sooblikuje v odnosih z okoljem (Shavelson, Bolus, 1982). Samospo�tovanje se za�ne oblikovati v zgodnjem osebnostnem razvoju v dru�ini, v kateri dobi otrokovo samospo�tovanje osnovni ton, nato niha v adolescenci, po adolescenci pa ostane na razmeroma stabilni ravni (Overholser idr., 1995). Zato ravni samospo�tovanja ni lahko spreminjati, posebej �e je ta problem povezan z odvisnostjo od dolo�ene psihoak-tivne snovi. V psihoterapevtski obravnavi pacientov, ki so odvisni od alkohola, je med drugimi potrebno zagotoviti dva pogoja: najprej je treba s pacienti vzpostaviti take terapevtske odnose, da bodo lahko dovolj dolgo, dovolj intenzivno in dovolj stabilno izku�ali, da se z njimi ravna druga�e, kot so vajeni, ter da od njih pri�akujemo, da bodo tudi oni druga�e ravnali s svojimi bli�njimi. Drugi� pa je potrebno ponuditi tako strukturo oziroma vsebino zdravljenja, da jih spodbuja k potrebnim spremembam v njihovem �ivljenju. Ti dejavniki zdravljenja pomagajo odvisniku izoblikovati novo, nestigmatizirano identiteto. S tem si pacienti oja�ajo upanje in samospo�tovanje � oboje pa pomaga pri vzdr�evanju njihove abstinence od alkohola (Graham, Schultz, Wilford, 1998).

S pri�ujo�o �tudijo smo �eleli ugotoviti, kako ta dva pogoja (odnos osebja in vsebina oziroma element programa zdravljenja) vplivajo na raven samospo�tovanja in �e nekatere druge pomembne kazalce zdravljenja odvisnosti od alkohola v razli�nih �asovnih fazah (v zgodnej�i in v kasnej�i) zdravljenja. Seveda na sam potek zdravljenja mo�no vpliva tudi psihosocialna opremeljenost pacientov (NIAAA, 2000), ki smo jih v �tudiji povzeli z osnovnimi demografske zna�ilnostmi in razli�nimi samoocenami pacientov.

Opredelitev raziskovalnega problema

Zanimalo nas je, kako se glede na kazalce zdravljenja (s poudarkom na ravni samospo�tovanja) med seboj razlikujejo pacienti v zgodnji (v �asu hospitali-zacije na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola = prva skupina) in v kasnej�i fazi zdravljenja odvisnosti (ko so vklju�eni v ambulantno skupinsko obrav-

navo oziroma v t.i. Klub zdravljencev = druga skupina). Pacienti iz prve skupine so �e v akutni fazi zapletov zaradi svoje odvisnosti, pacienti iz druge skupine pa imajo za seboj �e leto ali ve� treznosti in so �e dosegli izbolj�anje svojega psihosocialnega funkcioniranja.

Spremenljivke in raziskovalne hipoteze

Elemente zdravljenja, ki vplivajo na izid zdravljenja, smo oblikovali v �tiri skupine spremenljivk:

� spremenljivke, povezane z bolniki samimi (demografski dejavniki, razli�ne samoocene, raven samospo�tovanja, kriti�nost do posledic odvisnosti);

� spremenljivke, povezane s programom zdravljenja (ocena koristnosti razli�nih terapevtskih dejavnosti na oddelku);

� spremenljivke, povezane z odnosom osebja � terapevtov in de�urnih medicinskih sester do bolnikov;

� spremenljivke, povezane s kakovostjo samega bivanja v instituciji.

Vsi na�teti dejavniki so torej odvisne spremenljivke, �as oziroma faza zdravljenja pa je neodvisna spremenljivka. Raven samospo�tovanja smo v na�i �tudiji izbrali za centralno odvisno spremenljivko, ker se v njej najbolj prepletajo odnos do samega sebe, odnos do drugih in odnos, ki ga imajo drugi ljudje do nas (v tem primeru profesionalno osebje).

Osnovna hipoteza: zastavljena je kot ni�elna hipoteza. Bolniki v bolni�ni�nem zdravljenju (skupina 1, zgodnja faza) in bolniki, ki so �lani KZA (skupina 2, poznej�a faza) se med seboj ne razlikujejo pomembno glede razli�nih ocen, samoocen in ravni samospo�tovanja.

Opis vzorca

V raziskavi so sodelovali bolniki, odvisni od alkohola, ki so se zdravili na Psihiatri�ni kliniki Ljubljana na Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola. V raziskavo je bilo vklju�enih 100 bolnikov, in sicer dve skupini. V prvi skupini, ki je vklju�evala bolnike v �asu trimese�nega zdravljenja, je bilo 48 bolnikov, od tega 15 �ensk in 33 mo�kih. Anketiranci iz bolni�ni�nega zdravljenja so na vpra�anja odgovarjali po 14 dneh hospitalizacije. Vklju�eni so bili vsi sprejeti v obdobju od marca 2002 do aprila 2002. Povpre�na starost anketirancev iz prve skupine je bila 44,9 let (SD ± 9,1). Drugo skupino so sestavljali bolniki, ki so bili po bolni�ni�nem zdravljenju vsaj eno ali ve� let vklju�eni v Klub zdravljenih alkoholikov s terapevtom. Anketirancev je bilo 52, od tega 13 �ensk in 39 mo�kih. Povpre�na starost anketiranih je bila 49,2 let (SD ± 9,2).

Sodelovanje bolnikov je bilo prostovoljno in anonimno. Vsi bolniki so bili seznanjeni z namenom raz-

iskave in s pravico, da odklonijo sodelovanje ter o na�elih zaupnosti in varovanju podatkov uporabljenih v raziskavi. V raziskavi je sodelovalo tudi 14 �lanov strokovnega osebja iz Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ti so ocenjevali koristnost elementov zdravljenja (kratkoro�no in dolgoro�no) za bolnike z enakim instrumentom kot bolniki sami. Sodelovanja ni odklonil noben od bolnikov in noben terapevt.

Raziskovalno nalogo je odobrila Komisija za Medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje in je bila opravljena v okviru diplomske naloge na Visoki �oli za zdravstvo v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Majde Pahor.

Uporabljeni in�trumenti: uporabljen je bil vpra�alnik s 26 vpra�anji, ki so obsegala naslednja podro�ja:

1.  Demografske podatke.

2.  Uporabljena Rosenbergova skala samospo�tovanja obsega 10 vpra�anj z ocenami od 1�5. Vi�ji sumar-ni skor (sklepni se�tevek vseh dose�enih to�k) pomeni vi�jo raven samospo�tovanja, ni�ji se�tevek pa ni�jo raven samospo�tovanja (Rosenberg, 1965).

3.  Nadaljnja vpra�anja so bila oblikovana v obliki Li-kertove lestvice (ocene od 1�5): 1 pomeni nezadostno, 2 je zadostno, 3 pomeni dobro, 4 prav dobro in 5 odli�no.

� ocena lastnega du�evnega zdravja, � ocena lastnega telesnega zdravja, � ocena lastnega finan�nega stanja, � ocena odnosov z bli�njimi, � ocena lastnega �ivljenja, � posledice na partnerstvu, star�evstvu in v slu�bi,

� finan�ne posledice,

� ocena odnosa de�urnih medicinskih sester do pacientov,

� ocena odnosa ostalega osebja do pacientov,

� ocena bivanja (hotelski del),

� ocena te�e lastne odvisnosti,

� ocena hrane,

� ocena zdravljenja v celoti,

� ocenjevanje dejavnosti, ki so najbolj pomagale pri zdravljenju (mo�ni rangi od 1�12; ni�ja �tevilka pomeni vi�ji rang, oziroma vi�jo oceno koristnosti).

Anketiranje je opravila ena od avtoric �tudije (Odla-zek). Poleg pisnih navodil je dala �e ustna navodila za izpolnjevanje vpra�alnika. Vsak anketiranec je pisno izpolnil vpra�alnik in ji ga vrnil v zaprti kuverti. Podatke je avtorica zbirala od februarja 2002 do maja 2002.

Obdelava podatkov: zbrani podatki so bili obdelani po statisti�nem programu SPSS. Razdeljenih je bilo 120 vpra�alnikov. V obdelavo je bilo vklju�enih 100 vpra�alnikov, 20 vpra�alnikov pa je izpadlo, ker niso bili izpolnjeni pravilno.

Rezultati in razprava

Prikazan bo tisti del pridobljenih rezultatov, ki opi�ejo pomembne razlike med skupinami pacientov, nato tisti, ki se neposredno povezujejo z odvisno spremenljivko »samospo�tovanje«, in nazadnje tisti, ki so povezani z oceno dela de�urnih medicinskih sester in ostalega osebja (v spremenljivko »ostalo osebje« so vklju�eni vsi kadri na enoti, ki izvajajo psihoterapevt-ski proces zdravljenja zasvojenosti, torej medicinske sestre, profesorici specialne pedagogike, zdravniki, psiholog itn. in jih zato poimenujemo »terapevti«).

Nekateri demografski podatki: V prvi skupini je manj zdravljencev s partnerjem (54,2 %) kot v drugi skupini (77,0 %); ve� jih �ivi samih (25,0 %) kot v drugi skupini (11,5 %). Najpogostej�a izobrazba v prvi skupini je poklicna �ola (35,4 %), v drugi skupini pa dokon�ana srednja �ola ali gimnazija (30,8). V prvi skupini je manj�i dele� zdravljencev zaposlen poln delovni �as (45,8) kot v drugi skupini (59,6 %). V prvi skupini je druga�no razmerje med va�kim in mestnim slogom �ivljenja v doma�em kraju (50 % : 50 %) kot v drugi skupini (34,6 % : 65,4 %). Ve� preizku-�ancev iz prve skupine je navedlo kot motiv za zdravljenje ustre�i dru�ini (59,6 %) kot v drugi (47,9 %). Prav tako se je ve� zdravljencev iz prve skupine odlo�ilo za zdravljenje zaradi te�kih zdravstvenih zapletov. V KZA sodeluje ve�ji dele� partnerjev (59,6 %) kot pri bolni�ni�ni skupini (31,3 %). Torej imajo pacienti iz druge skupine bolj�e psihosocialne pogoje (ali pa se bolje opremljeni pacienti vklju�ijo v nadaljnjo obravnavo).

V tabeli 1 so prikazane pomembne razlike (p < 0,05) med spremenljivkami prve (bolni�ni�no zdravljenje) in druge (klubi zdravljenih alkoholikov) skupine pacientov.

V bolni�ni�ni skupini so bili preizku�anci pomembno mlaj�i, ni�je so ocenjevali svoje du�evno in telesno zdravje. Ni�je so ocenjevali tudi odnose z bli�njimi in svoje �ivljenje nasploh. Ocenili so, da imajo te�je posledice na partnerskem, slu�benem in finan�nem podro�ju; njihova raven samospo�tovanja je bila pomembno ni�ja. Te ocene lahko opazujemo kot realne glede na za�etno stopnjo v procesu zdravljenja. Zdrav-ljenci v KZA so pomembno vi�je, vendar istosmisel-no (v pozitivno smer) ocenjevali odnos strokovnega osebja in de�urnih medicinskih sester do njih kot pacienti iz bolni�ni�ne skupine.

V tabeli 2 so prikazane pomembne (p < 0,05) povezanosti med ravnjo samospo�tovanja in drugimi spremenljivkami pri pacientih iz bolni�ni�ne skupine.

Vi�ja ko je bila raven samospo�tovanja pri bolni�ni�nih pacientih, manj te�ke naj bi bile posledice (na partnerski, slu�beni in finan�ni ravni) in obratno. Vi�ja ko je raven samospo�tovanja, vi�ja je ocena du�evnega, telesnega zdravja in bolj�a je ocena odnosov z bli�njimi (naj opozorimo, da ni�ja ocena dolo�ene socialne posledice zasvojenosti pomeni manj te�ke posledice, vi�ja ocena pa te�je posledice).

Obzor Zdr N 2003; 37

Tab. 1. Pomembne (p < 0,05) razlike v srednjih vrednostih spremenljivk skupine pacientov iz bolni�ni�nega zdravljenja (B) in iz podalj�ane obravnave v Klubih zdravljenih alkoholikov (KZA).

Tab. 2. Pomembne (p < 0,05) povezanosti med ravnjo samospo�tovanja in drugimi spremenljivkami pri pacientih iz bolni�ni�ne skupine.

V tabeli 3 so prikazane pomembne (p < 0,05) povezanosti med ravnjo samospo�tovanja in drugimi spremenljivkami pri pacientih iz KZA skupine.

V  skupini KZA se zanimivo poka�e, da se ocena samospo�tovanja povezuje z dvainpolkrat �tevil�nej�imi spremenljivkami. Ve�je kot je bilo �tevilo zdravljenj, ni�je je bilo samospo�tovanje; ni�je samospo�tovanje se povezuje tudi z oceno te�jih posledic v slu�bi in na finan�ni ravni (in ne na partnerskem ali star�evskem odnosu) � in obratno. Vi�je samospo�tovanje se povezuje z bolj�o samooceno na vseh pod-

ro�jih, z bolj ugodno oceno odnosov osebja, bivanja in zdravljenja v bolni�nici.

V  KZA skupini so bile te povezave istosmiselne, a manj izrazite. Nismo pa ugotovili pomembnih povezav med oceno partnerskega odnosa in �tevilom zdravljenj, posledic v slu�bi ter samospo�tovanjem. V tej skupini gre verjetno za bolj stabilna partnerstva. V bolni�ni�ni skupini se bolj kriti�ni pacienti nagibajo k stro�jem ocenjevanju na vseh pomembnih podro�jih svojega �ivljenja. Pa� pa v obeh skupinah pacienti istosmiselno opisujejo posledice v partnerskem odnosu.

V  tabeli 4 so prikazane pomembne povezanosti (p < 0,05) med oceno odnosa strokovnega osebja do pacientov s strani pacientov z nekaterimi opazovanimi spremenljivkami.

Pri bolni�ni�ni skupini se vi�ja ocena odnosa ostalega osebja povezuje z ve�jim �tevilom zdravljenj in z vi�jo oceno vseh bivanjskih parametrov (oziroma spremenljivk v zvezi z institucijo). V KZA skupini pa je vi�ja ocena odnosa ostalega osebja povezana z vi�jo oceno ostalih parametrov institucije in z vi�jim samospo�tovanjem.

V  tabeli 5 so prikazane pomembne povezanosti (p < 0,05) med oceno odnosa strokovnega osebja do pacientov s strani pacientov z nekaterimi opazovanimi spremenljivkami.

�im ve�je je bilo �tevilo zdravljenj, tem bolj�e so bolni�ni�ni pacienti ocenjevali delo de�urnih medicinskih sester in odnos ostalega osebja ter zdravljenje v celoti.

Tab. 3. Pomembne (p < 0,05) povezanosti med ravnjo samospo�tovanja in drugimi spremenljivkami pri pacientih iz KZA skupine.

Tab. 4. Pomembne povezanosti (p < 0,05) med oceno odnosa ostalega osebja z naslednjimi spremenljivkami.

Bolni�ni�na skupina KZA skupina

�tevilo zdravljenj Sprostitvene tehnike Ocena sester Ocena hrane Ocena bivanja (hotelski del) Ocena zdravljenja Psihodrama U�ne ure Samospo�tovanje

0,35    0,028

-0,49    0,025

0,70    0,000

0,29    0,040

0,32    0,025

0,35    0,016

48 0,75   0,000  51

48 0,34   0,014  51

48 0,42   0,002  51

48 0,35   0,000  51

-0,44  0,025   25

0,40   0,039   26

0,31    0,028   51

Tab. 5. Pomembne povezanosti (p < 0,05) med oceno odnosa de�urnih sester do pacientov s strani pacientov z nekaterimi opazovanimi spremenljivkami.

Bolni�ni�na skupina KZA skupina

�tevilo zdravljenj 0,32 0,049

Sprostitvene tehnike �0,60� 0,005

Ocena ostalega

Ocena bivanja

Ocena zdravljenja 0,29 0,041

Samospo�tovanje �0,033 0,82

Odnos z bli�njimi

Oddel�ni klub

Ocena hrane

48 0,75 0,000 51

48 0,28 48 0,44 47 0,28 0,29 0,40 0,43 0,28

0,046   51

0,001   51

0,046   51

0,036   51

0,044   25

0,025   26

0,047   51

Pri bolnikih iz KZA se bolj�a ocena de�urnih medicinskih sester povezuje z bolj�o oceno ostalega osebja, z oceno bivanja, zdravljenja, odnosov z bli�njimi in z vi�jo oceno hrane.

V tabeli 6 so prikazane pomembne razlike med ran-giranjem dolo�enih elementov programa zdravljenja s strani bolni�ni�nih pacientov (skupina 1), s strani pacientov iz KZA (skupina 2) ter s strani strokovnega osebja / terapevtov, ki so ocenjevali dolo�en element programa kot kratkoro�no koristnega za paciente (skupina 3) in kot dolgoro�no koristnega za paciente (skupina 4). V tem primeru ni�ja ocena pomeni vi�ji rang (da dolo�ena dejavnost bolj koristi).

Terapevti se o�itno nagibajo k temu, da ni�je rangi-rajo dejavnosti, ki jih imajo za postranske. Razumljivo je, da �lani KZA druga�e ocenjujejo dejavnosti, ki so potrebne za kratkoro�no »pre�ivetje« �asa hospi-talizacije. �e se usmerimo na oceno pomembnosti pogovorov z de�urno medicinsko sestro, vidimo, da se strokovno osebje (»terapevti«) (ocena iz skupine 3 in 4) kar premalo zaveda, kako pomembna je ta komunikacija za paciente, posebej za tiste iz bolni�ni�ne (ocena 1) in iz KZA skupine (ocena 2). Glede drugih dejavnosti pa med ocenami ni bilo pomembnih razlik (�e upo�tevamo vse 4 ocene hkrati).

Tab. 6. Pomembne razlike (p < 0,05) med rangiranjem dolo�enih elementov programa zdravljenja s strani bolni�ni�nih pacientov (skupina 1), s strani pacientov iz KZA (skupina 2) ter s strani strokovnega osebja / terapevtov, ki so ocenjevali dolo�en element programa kot kratkoro�no koristen za paciente (skupina 3) in kot dolgoro�no koristen za paciente (skupina 4).

Muzikoterapija

Srednja vrednost

�portne dejavnosti 1

Pogovor z de�urno medicinsko sestro

Ogledi filmov ob koncu tedna

3.7 (± 3.2) 5.4 (± 3.3)

8.4  (± 2.8)

7.5  (± 1.8) 3.7 (± 2.9) 5.1 (± 3.5) 9.1 (± 2.8) 6.5 (± 3.7)

3.5  (± 2.6)

5.6  (± 3.5)

7.7  (± 3.1)

6.5  (± 3.8)

3.8  (± 2.3) 4.4 (± 2.8)

6.9  (± 2.9)

7.6  (± 2.5)

3.8 (± 3.1)

6.0  (± 3.2) 9.6 (± 2.7)

9.1  (± 3.3)

7.23 0.000 14 22 13 13

7.89 0.000 21 27 14 15

6.13 0.001 29 26 14 15

8.81 0.000 29 27 13 13

14.61 0.000 30 25 13 14

Sklepna razprava

Obe skupini pacientov se razlikujeta med seboj v nekaterih demografskih zna�ilnostih: pacienti iz bolni�ni�nega zdravljenja so mlaj�i, manj jih je v stalnih partnerskih zvezah, so manj izobra�eni. Manj jih je zaposlenih, v manj�i meri sodelujejo pri zdravljenju svojci. Zavedamo se, da vsi ti dejavniki vplivajo na razli�ne samoocene, ne samo dolo�ena faza zdravljenja. Iz drugih evalvacij lahko sklepamo, da �lanstvo v KZA pomaga ohraniti ali celo na novo vzpostaviti pomembne odnose v �ivljenju pacientov (Gor�e Goli, 1997) � torej ne gre le za to, da bi se v podalj�ano fazo zdravljenja vklju�evali samo psihosocialno bolje opremljeni pacienti, ampak da na bolj�e funkcioniranje pacientov deluje tudi �lanstvo v KZA.

Skupina iz KZA ima vi�jo raven samospo�tovanja, kar smo tudi pri�akovali. Zanimivo pa je, da se samospo�tovanje v obeh skupinah povezuje z razli�nimi dejavniki. V prvi skupini se samospo�tovanje povezuje le s petimi dejavniki (spremenljivkami), v drugi skupini pa s trinajstimi. V prvi skupini se ni�ja ocena samospo�tovanja povezuje s slab�o oceno posledic pri partnerstvu (tisti z ni�jim samospo�tovanjem imajo te�je posledice odvisnosti na podro�ju partnerstva in obratno) � te povezave v drugi skupini ni. Res pa imajo pacienti v drugi skupini bolj urejeno partnerstvo. Pred-

Obzor Zdr N 2003; 37

vsem pa je razlika v tem, da se glede na na�e ugotovitve raven samospo�tovanja v za�etku procesa zdravljenja povezuje le s tistimi dejavniki, ki so ozko (specifi�no) povezani s po�utjem in �ivljenjsko situacijo pacientov. Zanimivo je, da se raven samospo�tovanja v prvi skupini ne povezuje z oceno institucije (osebja, bivanja itn.). Pa� pa v skupini KZA pacienti z ni�jo ravnjo samospo�tovanja ni�je ocenjujejo vse dejavnike institucije (odnos osebja do pacientov, hrana, bivanje...), tisti z vi�jo ravnjo samospo�tovanja pa vse to ocenjujejo vi�je. To je v skladu z ugotovitvijo iz literature, da so ljudje z vi�jim samospo�tovanjem nagnjeni k temu, da bolj spo�tujejo in vi�je vrednotijo druge ljudi (Rabin, 1996). Pomembno za osebje in institucijo pa je, da so o�itno vplivi institucije same (nega, pogojev hotelskega bivanja...) na raven samospo�tovanja pacientov pomembnej�i dolgoro�no kot kratkoro�no. V za�etni fazi so, kot je videti, pacienti bolj zazrti v svoje probleme in se �e ne ukvarjajo toliko z dojemanjem vplivov neposrednega okolja.

Realno pa se tudi zdi, da se pacienti iz KZA, ki so se ve�krat zdravili, manj spo�tujejo; verjetno si manj zaupajo zaradi ve� ponovitev bolezni. Pri pacientih v bolni�ni�ni skupini pa povezave med �tevilom zdravljenj in samospo�tovanjem ni. Verjetno se v tem obdobju pacienti �e ne ukvarjajo z vsemi razse�nostmi svojega funkcioniranja. Glede na na�e rezultate je za dvig samospo�tovanja najpomembneje, da se v �asu zdravljenja hkrati s pacientovim du�evnim in telesnim po�utjem ukvarjamo tudi z zapleti na ravni medoseb-nih odnosov. Rezultati ka�ejo, da se vsa skrb osebja in pogojev bivanja poka�e pri pacientih zares �ele v dalj�em �asovnem obdobju po zdravljenju. S tem, ko paciente spodbujamo k aktivnemu razre�evanju problemov, krepimo njihov ob�utek samou�inkovitosti, ki pomembno vpliva na dvig ravni samospo�tovanja (Long, Williams, Midgley, Hollin, 2000).

Na�i podatki empiri�no potrjujejo razmi�ljanja, da problemi s samospo�tovanjem pri odvisnikih povzro�ajo zelo velike probleme v njihovih odnosih (Khant-zian, 1990). Tako lahko tudi ugotavljamo, da so pacienti v KZA pomembno bolje opremljeni na ravni samospo�tovanja in da so zato tudi sposobni za bolj za-dovoljujo�e odnose z ljudmi okoli sebe. Pacienti iz KZA tudi bolj cenijo odnos osebja iz �asa zdravljenja. Videti je, da prav posebej podalj�ano zdravljenje v KZA, ki temelji na skupinskem psihoterapevtskem delu, pomaga od alkohola odvisnim pacientom pri urejanju medsebojnih odnosov in k dvigu ravni samospo�tovanja (Polcin, Prindle, Bostrom, 2002).

Zdravljenje odvisnih pacientov zahteva od strokovnega osebja poleg strokovnega znanja tudi dolo�ene osebnostne poteze, med drugim tudi to, da osebje zmore prenesti odvisnega pacienta z njegovimi �tevilnimi psiholo�kimi obrambami, za�etno jezo in odklonil-nostjo (Ritson, 1998). Ker smo terapevti samo ljudje tudi ob zdravi osebnostni zasnovi za ohranjanje lastnega samospo�tovanja ob�asno potrebujemo dolo�ene pozitivne povratne informacije glede na�ega dela. Zaklju�imo lahko, da se elementi programa, ki smo jih raziskovali, med seboj prepletajo ter posredno in neposredno vplivajo predvsem na dolgoro�nej�o oceno samospo�tovanja pacientov. Kar je najpomembnej�e tudi za samospo�tovanje terapevtov in medicinskih sester s podro�ja zdravljenja odvisnosti, pa je, da glede na rezultate �tudije na�e delo »ne gre v ni�«, �eprav v za�etni fazi zdravljenja praviloma ne dobivamo neposredne potrditve s strani pacientov. Ta pride �ele kasneje.

Literatura

1. Bukatko D, Daehler MW. Child Development (2nd ed.). Boston, Toronto: Houghtov Mifflin Company, 1995.

2. Gor�e Goli A. Nekatere psihosocialne zna�ilnosti ljudi, odvisnih od alkohola. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedago�ka fakulteta, 1997.

3. Graham AW, Schultz TK, Wilford BB eds. Principles of Addiction Medicine (2nd ed.). Chevy Chase 1998; ASAM: 295�341.

4. Kaplan HB. Psychosocial Stress. Perspectives on structure, theory, life-course, and methods. San Diego: Academic Press, 1996.

5. Long CG, Williams M, Midgley M, Hollin CR. Within-program factors as predictors of drinking outcome following cognitive-behavioral treatment. Addict Behav 2000; 25 (4): 573�8.

6. Lowinson JH et al. Substance Abuse. A Comprehensive Textbook (3rd ed.). Baltimore: Williams Wilkins, 1997.

7. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA). Research Refines Alcoholism Treatment Options. Alcohol Research & Health 2000; 24 (1): 53�61.

8. Overholser JC, Adams DM, Lehnert KL, Brinkman DC. Self-esteem deficits and suicidal tendencies among adolescents. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry 1995; 34: 919�28.

9. Polcin DL, Prindle SD, Bostrom A. Integrating social model principles into broad-based treatment: results of a program evaluation. Am J Drug Alcohol Abuse. 2002 Nov; 28 (4): 585�99.

10. Rabin C. Equal Partners Good Friends. Empowering couples through therapy. London and New York: Routledge, 1996.

11. Ritson B. Psychologic treatment of substance abuse. Current Opinion in Psychiatry 1998; 11: 285�8.

12. Rosenberg M. Society and the adolescent self-image. Boston: Princeton University Press, 1965.

13. Shavelson RJ, Bolus R. The interplay of theory and methods. Journal for Educational Psychology 1982; 74: 3�17.

14. Ziherl S. Samospo�tovanje alkoholikov in njegova vloga v razvoju sindroma odvisnosti od alkohola. Doktorska disertacija. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1987.