logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

i

ZAVAROVALNICA

LUNION

ie največji svetovni zavarovalni zavod, ilstanovli« I. 1828.

•••

DelnlSkl kapitall z res. 400 milijonov. Zav. kapitall čez 70 mlljard frankov.

AVGUST RAVNIK

generalni zastopnik -

Gorica, Corso V. E. 28 I.

nasproti Dežel. Hipotečnemu zavodu.

S ca

5»)

LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE

- V GORICI, -

Corso Verdi »Trgovski Dom/'

Telefon štev. 50.

III

Brzojavni naslov: LJUBLJANSKA BANKA.

Delniška glavnica in rezerve: CENTRA.IiA.: Rezerva S. H. S. kron

41 milijonov dinarjev. LJUBLJANA 64 milijonov.

Podružnice: Brežice, Borovlje, Celje, Črnomelj, Metkoviž, Maribor, Novi Sad, Ptuj,

Sarajevo, Split, Trst.

Obrestuje vloge na knjižice po 4 l/t °/0. Na daljšo -odpoved vezane vloge po

dogovoru.

Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše.

Uradne ure za občinstvo 8-30 - 12 in od 3 - 5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.

IZDALA IN ZALOŽILA S PRILOGAMI: MOLITVEN1K „BOGU KAR JE BOŽJEGA", ROMAN »MLADI GOZDAR" IN POVEST „ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA" „GO-RIŠKA MATICA" V GORICI. UREDIL DR. A. PAVLICA. TISKALA NARODNA :: TISKARNA V GORICI 1923. ::

. /

|| 25094

tf 9 f > m! ^ h

Prestopno leto 1924

ima 366 dni (med temi 52 nedelj in 8 praznikov) ter se začne s torkom in konča s sredo.

Začetek leta 1924.

Občno in državno leto se začne novega leta

dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 30. novembra.

Prazniki.

a) Običajni civilni: 1. Vse nedelje. - 2. Novo leto. - 3. Sv. Trije kralji. - 4. Vnebohod. - 5. 20. septembra - 6. Vsi svetniki. - 7. 4. Nov. - 8. Božič.

1. Ti prazniki so v Koledarju z dvema zvedama za-znamljeni. Za Trst tudi dan sv. J usta.

b) Državni, ob katerih se skrči delavni urnik samo na dopoldanske ure: 8. januarja: Rojstni dan kraljice Helene. -Pustni četrtek, pondeljek, torek - Vel. četrtek

- Vel. sobota - Vel. pond. - 2. aprila - 20. julija

- 18. avg. - 15. sept. - 2. okt. - 2. nov. - 11. nov. - 20. nov. - 24. dec. - 31, dec.

2. Ti prazniki so v Koledarju zaznamljeni z eno zvezdo.

Letni časi.

P o m 1 a d se začne 20. marca ob 10. uri 20 min. zvečer; Poletje se začne 21. junija ob 6. uri po-poludne;

Septuagesima 17.febr. Pepelnica 5. marca. Velika noč 20. aprila. Križev teden 26., 27. in 28. maja.

Jesen se začne 23. septembra ob 8 uri 58 min. zjutraj; Zima se začne 22. decembra ob 3 uri 45 min. zjutraj.

Premakljivi prazniki.

Vnebohod Kristusov

29. maja. Binkoštna nedelja 8.

junija. Sv. Trojica 15. junija.

1. adventna nedelja 30. decembra.

Sv. Rešnje Telo 19.

junija. Srce Jezusovo 27. jun. Od Božiča do pepelnice je 10 tednov in 1 dan.

Kvaterni in drugi posti.

I. kvatre, spomladanske ali postne 12., 14., in 15. marca.

II. kvatre, letne ali bink. 11., 13., 14. junija.

III. „ jesenske 17., 19. in 20. septembra.

IV. „ pozimske ali adventne 17., 19. in

20. decembra. Kvaterni in drugi posti so s križcem (f) zazn.

Znamenja za krajce.

Mlaj.....® Ščip ali polna luna ©

Prvi krajec . . Zadnji krajec . .

Mrki solnca in meseca leta 1924.

Solnce mrkne leta 1924 trikrat; prvič dne 5. marca, drugič 31. julija in 30. avgusta tretjič, psi nas nevidno.

Mesec mrkne dne 20. februarja : začetek mrka ob 3. uri 18 min. popoludne, sredina mrka ob 5. uri 8 min., konec ob 6. uri 59 min. Pri nas viden samo zadnji konec mrka, ker mesec vzhaja ob 5. uri 23 min. zatemnel.

Drugi pri nas vidni mrk meseca je dne 14. avgusta; začetek ob 7. uri21 min., sredina mrka ob 9. uri 20 min., konec mrka ob 11. uri 8 min. ponoči.

Cerkveni prepovedani časi.

Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do Božiča. — In od pepelnice do velikonočnega pondeljka.

VREMENSKI KLJUČ,

s katerim lahko vsakdo sam vreme za celo leto izv6 naprej, ako le vč, kdaj se mesec izpremenii to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec 3, ščip zadnji krajec (0 mlaJ ©■ — Ta vremenski ključ je napravil veleučeni slavni zvezdoslovec F. W. Heršelj, in dunajska kmetijska družba ga e spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa:

ako se mesec izpremeni: bo vreme po izpremenu meseca : ako se mesec izpremeni: bo vreme po izpremenu meseca:

POLETI. 1. j. od 15. apr. do 16. oktobra POZIMI, t. j. od 17. oktobra do 14. aprila . POLETI, t* 3« od 15, apr. do 16. oktobra POZIMI, t. j. od 17. oktobra do 14. aprila

od 6. do 10. do- poludne od 10. do 12. o- poludne od 12. op. do 2. pop. od 2. do 4. pop. od 4. do 6. pop. od 6. do 10. zvečer. izpremenljivo, veliko dežja, veliko dežja, izpremenljivo, izpremen., raje lepo, lepo pri severnem ali severozahod- dež. pri zah., sneg pri vzhod, vetru, mrzlo z močnim vetrom, dež in sneg, izpremen., raje lepo, izpremen., raje lepo, jasno in mrzlo pri severozahodnem od 10. do 12. ponoči od 12. pon. do 2. zjutr., od 2. do 4. zjutr. od 4 do 6. zjutr. nem vetru, dež pri južnem ali južno-zahodnem vetru, lepo, lepo, mrzlo, večkrat dež, dež. vetru, dež ali sneg pri južnem ali jugozahodnem velru, jasno in mrzlo, jasno, hud mraz, razen če piha južni veter, sneg in vihar, sneg in vihar

OPOMBA — Ta ključ si prav lahko nakratko takole zapomniš: Vreme je tem bolj zanesljivo le po, čim bliže polnoči so izpremeni meseca; in tem boli gotovo slabo vreme, čim bliže poldnevu so izpremeni meseca. Zatorej se računa približno dve uri pred polnočjo in 2 uri po polnoči za znamenje lepega vremena; dve uri predpoldnem in dve uri popoludne pa za znamenje obilnih padavin. Druge ure ne kažejo tako gotovo vremena, temveč se nagiblje bolj k jasnemu ali bolj k slabemu vremenu, kolikor bolj se bližajo izpremeni ali polnoči ali poldnevu. V teh srednjih urah odločujejo vreme bolj drugi vzroki.

UANUAR

7'.

Dnevi

Torek

Sreda Četrtek Petek Sobota

Godovi in nedeljski evangeliji

**Novo leto. Obrez. Gospod.

Ime Jezusovo. Makarij, opat. Genovefa, dev.; Salvator, spozn. S Tit, škof; Izabela, kraljica. v* F' Telesfor, p. muč.; Simeon Stolpnik.

O Modrih iz Jutrovega. Mat. 2, 1—12.

6

7

8 9

10 11 12

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

** Sv. Trije kralji. Razgl. G.

Valentin, škof; Krišpin, škof.

* Severin, opat; Erhard, škof. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel, puščavnik ; Agaton, papež. Higin, pap. muč.; Božidar, opat. Arkadij, mučenec; Ernest, škof.

2_

13

14

15

16

17

18 19

Dvanajstletni Jezus v templu. Luk. 2. 42—52.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

l.po razgl. Gosp. Veronika. Q) Feliks iz Nole; Hilarij, škof. Maver, op.; Makarij Vel., pušč. Marcel, papež; Ticijan, škof. Anton, puščavnik; Sulpicij, škof. Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. Knut, kralj; Agricij, škof.

O ženitnini v Kani Galilejski. Jan., 2, 1—11.

20 j Nedelja

21 Pondeljek

22 Torek 23, Sreda 24! Četrtek

25 Petek

26 Sobota

2. po razgl. Gosp. Fab. in Bošt. Neža, devica mučenica. Vincencij, muč.; Anastazij, muč @ Zaroka Marije Dev.; Emerencijana. Timotej, škof; Babila, mučen. Izpreobrnitev Pavla, ap.; Amand. Polikarp, škof; Pavla, vdova.

Jezus ozdravi gobavega. Mat. 8, 1—13.

27

28

29

30

31

Nedelja

Pondeljek Torek Sreda Četrtek

3. po razgl. Gosp. Janez Zlat. Karol Vel.; Julijan, škof. Marjeta d. Frančišek Šal, šk.; Konštant., m. Q Martina, dev.; Janez milošč., škof. Peter Nol., spozn.; Marcela, vdova.

Zapisnik

Drugi godovi.

7. Lucijan, mu5.; — 16. Honorat, šk., Priscila, dev. m. — 20. Main« rad, opat.

Izpremeni meseca.

# Mlaj 6. ob 1. uri 48 min. pop. 3 Prvi kr. 13. ob lih 45 m. zv. @ Ščip 22. ob 1. uri 57 min. zj. C Zadnji kr. 29. ob 6h 58 min. zj.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 21. ob 8h 30 min. zjutr. Dan zraste za 58 min. Dan je dolg 8 ur 30 min. do 9 ur 23 min.

Dnevi

Godovi in nedeljski evangeliji

1 Petek I Ignacij, škof muč.; Brigida, de v.

2 | Sobota | Svečnica. Dar. Gospodovo.

O Gospodovi ladjici. Mat. 8, 23—27.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

4. po razgl. Gosp. Blaž, šk. Veronika, devica; Andrej, spozn. Agata, devica mučenica. Doroteja, devica muč.; Tit. škof. Romuald, opat; Rihard, spozn. Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof. Ciril, škof; Apolonija, dev. muč.

O dobrem, semenu. Mat. 13, 24—30.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

5. po razgl. Gosp. Šolastika, d. Prik. Dev. Mar. Lurške; Adolf. Humbelina, dev.; Evlalija, m. Katarina od Rici, devica. Valentin, mučeneč ; Zojil, spozn. Favstin in Jovita, mučenca. Julijana, devica; Onezim, spozn.

O delavcih v vinogradu. Mat. 20, 1—16.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

1. predpepeln. Donat in tov,, m. Simeon, škof; Flavijan, škof. Julijan, Konrad, spozn.; Viktor, muč. Elevterij, škof, mučenec. (g) Maksimilijan, škof; Eleo.nora, kralj. Stol sv. Petra v Antijohiji. Peter Dam., škof; Romana.

Prilika o sejavcu in semenu. Luk. 8, 4—15.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

2. predpepeln. Prestopni dan. Matija, apostol. Valburga, opatinja; Viktorin, m. Porfirij, škof; Nestor, škof.

*Leander, škof; Baldomir, škof. © Roman, opat; Rajmund, spoznav.

Zapisnik.

Drugi godovi.

6. Anastazija, dev. — 9. Pavlin, a* kvilejski patrijarh. — 11. Deziderij (2'eijko). — 12. Modest, škof. — 25. Viktorin, muč.

Izpremeni meseca.

9 Mlaj 5. ob 2h 38 min. zjutraj. 3 Prvi kr. 12. ob 9h 9 min. zv. @ Ščip 20. ob 5h 7 min. zvečer. C Zadnji kr. 27. ob 2h 15 m. pop.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje r i b dne 19. ob lOh 51 min. zvečer. Dan zraste za 1 uro 22 min. Dan je dolg 9 ur 30 min. do 10 ur 33 min.

1 | Sobota | Albin, škof; Hadrijan, mučenec.

10

9 10 11 12

13

14 16

11

16

17

18

19

20 21 22

23

24

25

26

27

28 29

30

31

Jezus ozdravi slapca. Luk. 18, 31—43.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

3r. predpepeln. Simplicij. *Kunigunda, ces.; Andrej, m. * P u s t. Kazimir, spoznav. f Pepelnica. Agapeta m. ® Fridolin, op.; Viktorin; Katar. B. | Tomaž Akv., cerkv. uč. Janez od Boga, sp.; Filemon, m.

Hudobni duh skuša Jezusa. Mat. 4, 1—11.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

1. postna. Frančiška Rim., vd. 40 muc.; Kaj in Aleksander. Heraklij, Cozim, mučenca. f K v a t r e. Gregor I., papež. Rozina, vd.; Ans., sp.; Evfraz., Q) t K v a t r e. Matilda, kraljica, f K v a t r e. Longin, mučenec.

Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17, 1—9.

Nedelja Pondelj.

Torek Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

2. postna. H il ari j in Tacijan Patricij, škof; Jedert, dev. Ciril Jeruzalemski, škof. Jožef, ženin Device Marije.

Feliks in tov., muč.; Niketas, šk. f Benedikt, op. Serapijon, muč. ® Benvenut, škof. _

12 Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11, 14—28.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

3. postna. Viktorijan, muč. Gabrijel, nadangel. Oznanjenje Marije Dev. Emanuel, muč.; Dizma, spozn. Rupert, škof; Janez Dam. © f Janez Kap., spozn. Ciril, Škof, mučenec. _

13

Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1—15.

Nedelja

Pondeljek

4. postna (sredp.). Angela. Modest, šk.; Gvidon, sp.

Drugi godovi.

1. Evdoksija. — 3. Feliks; Kamila. 7. Perpetua in Felicita. — 9. Gregor od Nise, cerkv. uč.; Pacijan, šk.

Izpremeni meseca.

# Mlaj 5. ob 4h 58 m. popoldne. 3 Prvi kr. 13. ob 5h 50 min. pop. ® ščip 21. ob 5h 30 min. zjutraj. C Zadnji kr. 27. ob 9h 24 m. zv.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje ovna dne 20. marca ob lOh 20 min. zveč. Noč in dan sta enako dolga. Dan zraste za 1 uro 38 min. Dan je dolg 10 ur 54 min. do 12 ur 34 min.

Dne1

Godovi in nedeljski evangeliji

13

14

15

16

17

18 19

16

20 21 22

23

24

25

26

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

Hugon, škof; Teodora, muč. * Frančišek Pavi.; Marija Eg. Abundij, škof; Rihard, spozn. t Izidor, škof; Rozalija, devica. $ Vincencij F., spozn.; Irena, dev.

14 Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. 46—59.

6 Nedelja

7 Pondeljek

8 Torek

9 Sreda

10 Četrtek

11 Petek

12 Sobota

5. postna (tiha). Sikst, pap. Božja glava. Herman, Albert, škof; Dionizij, mučenec. Marija Kleofa; Demeter, muč. Ezekijel, prerok; Mehtilda, devica, f Dev. Mar. 7 žal.; Leon I. p. Zenon, škof, mučenec._ Q)

15 Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21, 1—19.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

6. post. (cv.). Hermenegild, m Justin, Tiburcij, mučenca. Helena, kraljica; Anastazija. Turibij, šk.; Kalist, mučenec.

* V e 1 i k i četrtek. Rudolf.

* V e 1 i k i petek. Apolonij. Velika sobota. Leo IX.'

Jezus vstane od mrtvih. Mark. 16. 1—7.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

Velika noč. Vstaj. Gosp.

*Velikon. pond. Anzelm, škof. Soter in Kaj, papeža-muč. Adalbert (Vojteh), muč.-škof. Jurij, mučenec; Fidelis^ muč. Marko, evangelist; Ermin, muč. Klet, papež; Marcelin, papež. (Q

17 Jezus se prikaže ob zaprtih durih. Jan. 20, 19—31.

27 I Nedelja

281 Pondeljek

29 i Torek

30 Sreda

1. povelik. (bela). Cita,dev. Pavel od križa; Vital, mučenec. Peter, muč.; Robert, opat. Katarina Sij., dev.; Marijan, m.

Zapisnik.

DrugI godovi.

12. Damijan, šk.; Julijan I., pap. —

13. Ida. d. — 14. Val. in Maksim, m.

Izpremeni meseca.

• Mlaj 4. ob 8h 17 min. zjutraj. 3 Prvi kr 12. ob 12h 12 m. opold, @ Ščip 19. ob 3h II min. pop. <£ Zadnji kr. 26. ob 5h 28 m. zj.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 9h 59 min. Dan zraste za 1 uro 38 min. Dan je dolg 12 ur 36 min. do 14 ur 4 min.

Dnevi

4

5

6

7

8 9

10

19

11 12

13

14

15

16 17

18

19

20 21 22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

Četrtek

Petek

Sobota

Godovi in nedeljski evangeliji EC

Filip in Jakob, apostola. Atanazij, škof; Sekund, mučenec. Najdba sv. križa

18

Jezus dobri pastir. Jan. 10, 11—16.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

2. povelik. Florijan, muc. Pij V., papež; Irenej, škof. Jan. Evang. pred lat. vrati. Varstvo sv. Jožefa. Prikazen Mihaela, nadangela. Gregor Nac., šk.; Beat., sp. Antonin, škof; Gordijan, muc.

Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 16—22.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

3. povelik. (Varstvo sv. Jož.) Pankracij, mučenec. Q)

Servacij, šk.; Glicerija, devica. Bonifacij, mučenec. Zofija, mučenica; Hilarij. sp. Janez Nepom., muč.; Ubald, škof. Paškal, spozn.; Maksima, devica.

20 Jezus obeča učencem sv. Duha. Jan. 16, 5—14.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

4. povelik, Feliks, spozn. (jj) Celestin, papež; Ivo. spoznavav. Bernardin, spozn.; Bazila, d. Valens, mučenik; Feliks K. Helena, dev.; Julija, devica. Deziderij, škof; Andrej Bob. Marija Devica, pom. kristj.

21

Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. 23—30.

Nedelja

Pondeljek Torek Sreda Četrtek

Petek Sobota

o >

< u

>N

5. povelik. Gregor VII., p. (0 Filip Neri, sp.; Elevterij. Magdalena Pac„ devica. Avguštin, škof; Viljem op. ) m

**Kristusov vneboh. Maksim, Ferdinand, kr.; Feliks I., p. Angela, d.; Kancijan i. t., m.

Zapisnik.

Drugi godovi.

1. Jeremija, pr. — 3. Aleksander I., p.; Juvenal. — 4. Gothard, šk. — 6. Judita, m. — 13. Peter Reg. — 24. Ivana Kuza. — 27. Janez, p. m.; Beda, cerkv. uč. — 28. Emilija.

Izpremeni meseca.

• Mlaj 4. točno o polnoči. 3 Prvi kr. 12. ob 3h 14 min. zj. @ Ščip 18. ob lOh 53 m. zvečer. C Zadnji kr. 25. ob 3h 16 m. pop.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje dvojčka dne 21. maja ob 9h 41 min. dopold. Dan zraste za 1 uro 14 m. — Dan je dolg 14 ur 8 min. do 15 ur 16 min.

Godovi in nedeljski evangeliji.

D n evi

22 Jezus govori o pričev. Sv. Duha. Jan. 15,16-27, 16,1-4.

24

15

16

17

18

19

20 21

22 23

i24

25

26

27

28

29

30

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

6. povelik. Juvencij, mučen. Marcelin, muč.; Erazem, šk. Klotilda, kr.; Erazem, šk. Frančišek Kar., sp ; Kvirin. Bonifacij, škof; Valerija. Norbert, škof; Bertrand. Robert, spozn.; Bogomil, op.

Jezus govori o Sv. Duhu in ljub. Jan. 14. 23—31. Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

Binkošti. Prih. Sv. Duha.

B i n k. p o n d. Primož in Felic. Marjeta, kralj. ; Mavrin, muč. Q) t K v a t r e. Barnaba, apost. Janez Fak., spoz.; Flora, dev. t K v a t r e. Anton Pad. t K v a t r e. Bazilij, škof.

Meni je dana vsa oblast. Mat. 28, 18—20.

Nedelja

Pondeljek Torek Sreda Četrtek

Petek Sobota

1. pobink. Sv. Trojica. Vid. Franc Reg., sp.; Beno, škof. Adolf, škof; Lavra, redovn. (g) Feliks in Forlunat, mučenca. Sveto Rešnje T. Gerv. i. Prot. Silverij, papež; Florentina. Alojzij (Vekoslav). sp.

25

Prilika o veliki večerji. Luk. 14, 16—24.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

2. pobink. Ahacij, mučenec. Eberhard, škof; Cenon, sp. Janez Krstnik (roj.). Kres. Viljem, opat; Prosper, škof. Janez in Pavel, muč.; Vigilij. Srce Jezusovo. Hema. Leon II., p.; Irenej, spozn.

26

Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. 1—10.

Nedelja I 3. pobink. Peter in Pavel.

Pondeljek | Spomin sv. Pavla, apost.

Zapisnik.

Drugi godovi.

3. Oliva, dev. — 9. Pelagija, m. — 14. Elizej, pr. — 17. Cirijaka in Mu-ska, dev. muč. — 22. Pavlin, škof; Nicej, šk.

Izpremeni meseca.

# Mlaj 2. ob 3h 34 min. popoldne. 3 Prvi kr. 10. ob 2h 37 m. pop. ® Ščip 17. ob 5h 41 min. zjutraj. <£ Zadnji kr. 24. ob 3h 16 min. zj.

Nebesno znamenie.

Solnce stopi v znamenje raka 21. ob 6h zvečer. — Začetek poles tja. — Dan zraste do 22. za 16 min. 22. najdaljši dan 15 ur 34 m. in najkrajša noč, do konca meseca se skrči za 3 minute.

20 21 22

23

24

25

26 30

27

28

29

30

31

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

Teobald, pušč.; Julij. Obiskov. Mar. Dev.; Oton, šk. Helijodor, škof; Bertram, škof. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, škofa.

27

O velikem ribjem lovu. Luk. 5, 1—11.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

4. pobink.. Izaija, Dominika. Vilibald, škof; Pulherija, kraljica. Elizabeta, kraljica; Kilijan. Anatolija, dev.; Veronika, dev. 3 Amalija, dev.; Felicita, dev. Pij L, papež; Peter F., spozn. Mohor in Fortunat, mučenca.

28

O farizejski pravičnosti. Mat. 5, 20—24.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

5. pobink. Marjeta, d. m. Bonaventura, šk.; Just, muč. Henrik L, cesar; Vladimir, sp. Š k a p u 1. Dev. Marija Karm. Aleš, spozn; Generoz, muč. Kamil Lel., sp.; Friderik, škof. Vincencij Pavi., sp.; Makrina.

®

Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1—9.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

*6. pobink, Marjeta, d. m. Danijel, prerok ; Olga. Marija Magdalena, spokorn. Apolinar, škof in muč.; Liborij. Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jakob, apostol; Krištof. Ana, mati Mar. Dev.; Valens.

O lažnivih prerokih. Mat. 7, 15—21.

Nedelja

Pondeljek Torek Sreda Četrtek

7. pobinnk, Pantaleon, muč. Inocencij, papež; Viktor, muč. Marta, devica; Beatrika, devica. Abdon in Senen, muč.; Julita. Ignacij Lojol, spoznavavec.

Drugi godovi

1. Pambo, opat. - 5. Anton Zakarija, spozn. — 9: Gorkumski mučenci. — 12. Janez Kvalbert, sp. — 14. Groz-nata, muč. — 18. Simforoza s 7 sinovi.

Izoremeni meseca.

© Mlaj 2. ob 6h 35 min. zjutraj. 3 Prvi kr. 9. ob lOh 46 min. zv. @ Ščip 16. ob 12h 49 min. opol. C Zadnji kr. 23.. ob 5h 36 min. p. @ Mlaj 31. ob 8h 42 min. zvečer.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje leva 23. julija ob 4h 58 min. zj. — Začetek pasjih dni. — Dan se skrči za 49 min. Dan je dolg 15 ur 30 min. do 14 ur 37 min.

Dnevi

17

18

19

20 21 22 23

24

25

26

27

28

29

30

Petek Sobota

Godovi in nedeljski evangeliji_

Vezi Petra, ap.; Makabejski bratje. Porcijunkula. Alfonz Lig., šk. uč.

31

O krivičnem hišniku. Luk. 16. 1—9.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

8. pobink. Najdba sv. Štefana. Dominik, spozn.; Agabij, škof., Marija Devica snežna; Ožbolt. Gospodova izpremenitev. Kajetan, spozn.; Donat, šk. muč. Cirijak, mučencc. > 3 Roman, muč.; Afra mučen. _

32

Jezus se joka nad Jeruz. Luk. 19. 41—47.

Nedelja

Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota

9. pobink. Lavrencij, muč. Tiburcij, muč.; Suzana, dev. Klara, devica; Hilarija, muč. Hipolit in Kasijan, mučenca. f Evzebij, spozn.; Anastazija, d. ©

** Vel. gosp. Vnebovz. M. D. Joahim, oče M. D. Rok, sp. Hijacint.

33__O farizeju in cestninarju. Luk. 18. 9—14.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

10. pobink. Liberat, muč. * Helena, kraljica; Ludovik Toled šk.; Julij, m. Bernard, opat; Štefan, kralj. Ivana Frančiška, vd.; Adolf spoz. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. © Filip Ben., Cahej, spozn.

34 Jezus ozdravi gluhonemega. Mark. 7, 31—37.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

11. pobink. Jernej, apostol. Ludovik, spoznavavec. Cefirin L, pap.; Samuel muč. Jožef K., spozn.; Natalija. Avguštin, škof; Hermet, mučenec. Obglavljenje Janeza Krstnika. Roza Limanska, dev.; Feliks, m. Q

35 O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 23—27.

31 | Nedelja | 12. pob, (Angelska.) Rajm.

f^VELIKISRPAN

Zapisnik.

Drugi godovi.

11. Filomena, dev. muč.

Izpremeni meseca.

3 Prvi kr. 8. ob 4h 41 min. zj. @ Ščip 14. ob 9h 19 min. zvečer. C Zadnji kr. 22. ob lOh 10 m. d. ©Mlaj 30. ob 9h 37 min. dopol.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje device 23. (avg.) ob lih 48 min. dop. Konec pasjih dni. — Dan se skrči za 1 uro 25 min. Dan je dolg 14 ur 40 min. do 13 ur 12 minut.

Dnevi

Godovi in nedeljski evangeliji

7

8 9

10 11 12 13

14

15

16

17

18

19

20

38

21 22

23

24

25

26 27

28

29

30

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

Egidij, opat; Verena, dev. muč. Štefan, kralj; Antonin, muč. Evfemija, Tekla, Erazma., Dorot. Rozalija, devica; Ida, kraljica. Lavrencij Just., šk.; Viktorin, škof. Hermogen, muč.; Pelagij, muč.

36 Jezus ozdravi 10 gobavih. Luk. 17. 11—19.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

13* pobink, Bronislava, nuna. Mala gosp. Rojstvo Mar. D. Korbinijan šk.; Gorgonij, muč. Nikolaj Toled., spoznav. Prot in Hijacint, mučenca. Ime Marijino. Macedonij. Notburga, dev.; Virgilij, muč. (g)

37

O božji previdnosti. Mat. 6, 24—33.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

14. pob. Mar. Imp. Pov. križa.

* Nikomed, m.; Evtropija, vd. Ljudmila, vd.; Kornelij, f Kvatre. Lambert, šk. muč. Jožef Kupert., sp.; Tomaž Vil., šk. f Kvatre. Januarij, šk. m. Arnulf. **+ Kvatre. Evstahij, mučenec.

Jezus obudi mladeniča v N. Luk. 7, 11—16.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

15. pobink. Matej, apost. (£ Mavricij in tov., mučenci. Tekla, dev. muč ; Lin, pap. Marija Dev. reš. ujetnikov. Kleofa, spoznavavec; Firmin, škof. Ciprijan in Justina, mučenca. Kozma in Damijan, mučenca.

39

Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14, 1—11.

Nedelja

Pondeljek Torek

16. pobink, Vaclav, kralj. Q Mihael, nadangel; Evtihij, muč. Hieronim, spoz. c. učenik.

Zapisnik.

DrugI godovi.

5. Beata, dev. — 22. Emeran, šk. — 24. Gerard, škof muč. — 30. Ho-norij, škof.

Izpremeni meseca.

3 Prvi kr. 6. ob 9h 46 min. dop. ® Ščip 13. ob 8. uri zjutraj. C Zadnji kr. 21. ob 4h 35 min. zj. • Mlaj 28. ob 9h 16 min. zvečer.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 8h 58 min. dop. Začetek jeseni. Noč in dan enako dolga. Dan se skrči za 1 uro 35 min. Dali je dolg 13 ur 11 min. do 11 ur 39 m.

12

13

14

15

16

17

18 42

26

27

28

29

30

31

Sreda Četrtek Petek Sobota

Remigij, škof; Areta mučen. Angeli varihi. Leodegar. Kandid, muč.; Evald, muč. Frančišek Seraf., sp.; Edvin.

40

O največji zapovedi. Mat. 22. 34—46.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

17. pobink. Rožnega venca. 3 Bruno, spoznavavec; Fida, dev. m. Rožni venec. Justina. Brigida, vd.: Simeon, spoznav. Dionizij, škof muč.; Abraham. Frančišek B., spoznavavec. Nikazij, škof; Firmin škof.

41

Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9, 1—8.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

18. pobink. Maksimilijan. (g Edvard, kr.; Koloman. muč. Kalist, pap. ; Domicijan, škof, Terezija, devica; Brunon, škof. Gal, opat; Maksima, devica. Hedvika, kraljica ; Viktor škof. Luka. evangelist; Just, mučenec.

Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22. 1—14.

19

20 21 22

23

24

25 43

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

19. pobink. Peter Alk., spoznav. Janez Kančijan, spoznavavec. Q Uršula dev. ; Hilarijon, opat. Kordula, dev. m.; Marija Šaloma. Severin, škof; Janez Kap. Rafael, nadangel ; Kristina, m. Krisant in Krišpin, mučenca.

Jezus ozdravi kraljic, sina. Jan. 4, 46—53.

Nedelja

Pondeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek.

20. pobink. Evarist, p. mučen. Frumencij, škof; Sabina muč. Simon in Juda, apostola. © Narcis škof; Hijacint, mučen. Klavdij, muč.; Marcel, muč. f Volbenk, škof; Lucija, devica.

/

Drugi godovi.

7. Marko, grof. — 15. Avrelija, muč. — 17. Marjeta Alak. — 26. Amand. — 31. Lucila.

Izpremeni meseca.

3 Prvi kr. 5. ob 3h 30 min. pop,

@ Mlaj 28. ob 7h 57 min. zjutraj.

Nebesno znamenje.

Solnce stopi v znamenje škorpijona 23. ob 5h 44 min. pop. — Dan se skrči za 1 uro 35 min. — Dan je dolg 11 ur 36 min. do 9 ur 59 min.

Dnevi | Godovi in nedeljski evangeliji. Zapisnik. \

1 | Sobota ** God vseh svetnikov

44 Prilika o kralj, računu. Mat. 18, 23—35.

2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Just, mučenec. * V s e h vernih duš. Viktorin Q) **Karol Boromej, škof; Modesta. Caharija, oče Janeza Krst. Lenart, opat; Sever, škof. Prosdocim, škof; Engelbert, škof. Bogomir, škof; Deodat, mučenec.

45 Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22, 15—21.

9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobink. Božidar, muč. Andrej Avel., spozn.; Trifon. * M a r t i n, škof; Mena, muč. © Martin, pap. muč.; Kunibert. Stanislav Kostka, spoznav. Serapijon, muč.; Klementin. Leopold, vojv. spoznav.; Jedert.

46 Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9, 18—26.

16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Gdmund, šk.; Otmar. Gregorij, škof; Viktorija, m. Odon, opat; Evgen, spozn. Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. * Feliks Val. spozn.; Edmund Darov. Mar. Dev.; Kolumban. Cecilija, dev. m.; Maver.

47 0 grozoti razdejanja. Mat. 24, 15—35.

23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink. Klement, pap. m. Janez od križa, sp.; Hrizogon. Katarina devica mučenica. Konrad, škof; Silvester, op. <© Virgil, škof; Ahaci j, škof. Eberhard, škof; Jakob iz M. Saturnin, muč,; Filomen.

48 0 poslednji sodbi. Luk. 21, 25—33.

30 | Nedelja j 1. advent. Andrej, apost.

Drugi godovi. 25. Jukunda, muč. — 29. Gelazij, papež. — 30. Benjamin, muč. Izpremeni meseca. 3 Prvi kr. 3. ob lih 19 m. zveč. @Ščip 11. ob 1 uri 31 m. pop. C Zadnji kr. 19. ob 6h 39 m. zv. ©Mlaj 26. ob 6h 16 min. zvečer. Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 2h 46 min. popoldne. Dan se skrči za 1 uro 10 minut. — Dan je dolg 9 ur 57 min. do 8 ur 47 min.

Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zapisnik.

1 2 3 4 5 6 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Eligij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana muč.; Pavlina. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof. Q) Barbara, dev. muč.; Peter Zlat., sp. Saba, opat; Krišpin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), škof. / f.

49 Janez Krstnik v ječi. Mat. 11, 2—10. : . . . i i i •

7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondel. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Ambrozij, škof Prečisto spočetje M. Dev. Peter Forezij, škof; Sirij, škof. Lavretanska M. B.; Judit, d. Damaz, papež; Trazon, opat. @ Sinezij, m.; Epimah, muč. Lucija, dev. muč.; Otilija, devica.

50 Jan. Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1, 19—28.

14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondeljek Torek 'Sreda .Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Spiridijon, škof. Jernej, škof; Kristina, devica Evzebij, škof; Adela, dev. t Kvatre. Lazar, škof; Berta. Gracijan, škof; Vunebald, t Kvatre. Nemezij, muč. f Kvatre. Liberat, mučenec.

51 Jan. Krstnik poklican v prerok. Luk. 3, 1—9.

21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Tomaž, apost. Demetrij in Honorat m. Viktorija, dev.; Dagobert, kr. *t Adam in Eva; Irmina, dev. ** Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, mučenec; Arhelaj, šk. @ Janez, evangelist; Fabijola.

52 SIm. in Ana oznanujeta Gosp. Luk. 2, 33—40.

28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Ned. pred nov. let. Ned. otr. Tomaž, škof; Trofin, muč. David kr.; Liberij, muč. * Silvester, pap.; Pavlina, mučenica.

Drugi godovi. 2. Kromacij, šk. — 9. Valerija, dev. muč. — 10. Evlalija., muč. — 12. Agnel, sp. — 22. Cenon, muč. Izpremeni meseca. S> Prvi kr. 3. ob lOh 10 m. dop. ® Ščip 11. ob 8h 3 min. dop. ©Zadnji kr. 19. ob lih 11. m. dop. @ Mlaj dne 26. ob 4h 46 min. zj. Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje kozla 22. (dec.) ob 3h 45 min. zj. Začetek zime. Najkrajši dan (8 ur 26 m.) in najdaljša noč. Dan se skrči do 22. za 20 min. in naraste do konca meseca za 4 minute.

Sv. Frančišek Šaleški.

Sv. Frančišek je razširjal sv. vero posebno z dobrimi spisi in letaki. Zato ga je sv. Oče proglasil za patrona pisateljem in časnikarjem. Izmed njegovih prelepih spisov omenja

Stariši sv. Frančiška Šaleškega.

voditelja in patrona! Sv. Frančišek Šaleški bodi naš vzor, njegovo vodilo naš program! Rajši hočemo trpeti ko kdaj omadežati naj« čistejše nauke Kristusove, rajši tudi umreti

*) Nekateri bi radi, da bi pisali Salski. V latinščini je Salesius in ne Salius in kraj, kjer je bil 1. 1567. rojen: oppidum Salesium. Od tod me; Salezijani. Umrl je 1. 1622 dne 28. dec.

SV. FRANČIŠEK ŠALEŠKI

PATRON ČASNIKARJEV IN PISATELJEV.*)

okrožnica: 1. Filotejo, 2. O ljubezni božji, 3. Pisma, 4. Knjigo o spornih vprašanjih, ki ob= sega izdane letake.

Izmed njegovih neštetih izrekov, naj na> vedemo tu en sam prekrasen izrek, ki je bil sv. Frančišku vodilo v življenju in delovanju: »Pravi apostoli se bojujejo s trpljenjem in zmagujejo s smrtjo.«

Krasne besede, res odrešilne besede za naš divji čas strankarskih pobojev zlasti na časnikarskem polju! Hvala sv. Očetu Piju XI.! Hvala, da nam je določil takega moža

Sv. Oče Pij XI. je izdal za tristoletnico smrti sv. Frančiška Šaleškega posebno okrožs nico, v kateri govori o njegovem svetem živ* ljenju in požrtvovalnem delu za sv. cerkev.

ko izdati katero koli katoliško resnico. Nikar ne vodimo politike trenotnih uspehov, ki se včasih ne straši tudi največjih hudobij, za« hrbtnosti in političnih pobojev, s katerimi de* lamo le sramoto krščanskemu imenu. Naša pot bodi ravna, naše roke čiste, naše besede resnične, naše delo požrtvovalno. Bojevati se hočemo s trpljenjem, zmagovati s smrtjo!

Sv. Oče želi, naj bi se časnikarji in pisa« tel j i učili od sv. Frančiška. Tako«le priporoča v tej lepi okrožnici: »Sv. Frančišek jim jasno kaže, kako se jim je ravnati: Pred vsem se morajo z vso pridnostjo učiti, da spoznajo ko*

likor mogoče katoliške nauke. Resnice ne smejo nikdar zatajiti. Tudi je ne smejo zmanj« ševati ali zakrivati s pretvezo, da bi se na= sprotniki s tem ne žalili. Skrbijo naj za obliko in lepoto v izražanju. Svoje misli naj izraža« jo jasno in z izbranimi besedami, da bodo či-tateljem -resnice prijetne. Ko je treba nasprot« nike pobijati, naj pobijajo zmote in se ustav« ljajo nečednostim izprijenih ljudi, a vedo naj, da se mora jasno kazati, da jih vodi pri tem pravičnost in pred vsem ljubezen.«

Evo pot do trajnih in večnih uspehov!

dr. e.

ZDRAVA DUŠA V ZDRAVEM NARODU.

SOCIALNI NAUKI ZA NAŠO DOBO.

Bodi zdrava, domovina!

v f tVJ

Jf vV.

-

DRAVA duša v zdra« ven narodu! V tem izreku je hkrati izražen program vse naše dobrodelnosti v najšir« šem pomenu besede: gospodarske, kulturne in karitativne organi« zacije brez pesimizma ali malodušnosti sredi največjih težav in zaprek, kar ustvarja zdra« vo dušo v zdravem narodu. Malodušnost aH pezimizem je strup za narod. Tega ne sme biti mej nami. Mi hočemo naprej, mi hočemo živeti in napredovati! V delu je življenje, v delu je uspeh, v delu je zmaga!

Tudi naš prevzvišeni knez in nadškof go vori v letošnjem pastirskem listu o tem pred metu. On opisuje bolezen našega ljudstva ta kole: »Z žalostjo in strahom moramo gledati, kako se zlo poprijemlje korenik človeške družbe in se vriva celo v svetišče družin... Kadar je pa telo bolno, občuti bolezen vsak njegov ud. Taka je tudi z boleznijo človeške družbe: posamezniki morajo ž njo trpeti. Ta« ko vidimo, da se je ljudi vseh stanov in starosti polastila dušna nemirnost in vi« h r a v o s t, nezadovoljnost, nepokorščina, mržnja do dela, preziranje vsake oblasti, pohlep po denarju in uživanju; vsak se hoče le veseliti, nič ali malo delati in nikomur se pokoriti. Pri ženskem spolu pa je videti lah« komiselnost in gizdavo=t, ki prekorača vse meje sramežljivosti in krščanske spodobno« sti... Krščansko obnašanje, posebno pri ra« zuzdani mladini je izginilo, po mestih moški ne zahajajo več v cerkev, cerkveni prazniki se z delom in s plesi onečaščajo, krščanske dolžnosti se ne izpolnjujejo, nadnaravno kr«

ščanskoi življenje se je dokaj umaknilo mo« dernemu paganstvu.«

To so velike rane na telesu našega naro« da v Julijski Krajini. Naš narod pa mora biti vsestranski zdrav, ako se hočemo ohraniti in ako se hočemo izogniti vsem nevarnostim.

Mnogi menijo, da se ne da pomagati, da je vse zastonj. V tej malodušnosti in obup« nosti so se vrgli na plese, na veselice, na kratkočasje. Vsi vprek poprašujejo le: Kaj novega? namesto da bi sami vsaki dan u« stvar j ali novosti z vztrajnim in neumornim delom.

Tako je bilo mej Grki ob času Demoste« na v četrtem stoletju pred Kr.! Le«ta je za« stonj klical Grkom, naj začnejo resno delo« vati, naj ne poprašujejo vedno le: Ti kainon? t. j. Kaj novega? ampak naj zgrabijo za pra« vo orožje, ki je delo za domovino, naj se po« stavijo v bran sovražnikom, ki so od severja drli v Grčijo. Grki so bili takrat leno in ne« marno ljudstvo, ki je hlepelo' le po novicah, a Demosten jim je klical, naj se lotijo dela za obrambo ogrožene domovine.

Ta opomin velja nam. Ne poprašujmo: Kaj novega? ampak ustvarjajmo sami z de« lom in s požrtvovalnostjo novih reči, novih organizacij, društev, zadrug, novih podjetij, novih vrednosti, novih dobrin in blaginj' za naše ljudstvo. To je dobrodelnost v najšir« šem pomenu besede. Delo je znamenje življenja pa tudi poroštvo trajnih uspehov in preobratov na bolje. Evo nekaj izrekov slav« nega J o s. M a z z i n i«j a, ki ga Italijani pri« števajo mej tiste, ki so ustvarili novo Italijo: «Mi nismo tu, da bi stvarstvo le ogledovali, ampak da bi je preobrazovali. Svet ni gledi« šče, ampak bojno polje. Tu mora vsakdo,

kdor ljubi pravičnost, svetost in lepoto, sto« riti svojo dolžnost, navadni vojaki in vodite* lji, zmagovavci in mučeniki.» (Scritti! ed. ined. N. 281). »Treba se je bojevati za svobodo, za domovino in za človečnost neprestano, do« kler živimo, bojevati se na vse načine; po> stavljati se vsemu po robu, smrti in zasmeho« vanju, postavljati se po robu sovraštvu in zaničevanju; delovati samo zato, ker treba delovati, kajti človek, ki ima vero in ne dela zanjo, je podoben stroju in zatajuje moralno življenje, ki ga loči od živali; delovati treba tudi če bi bili osam? ljeni na svetu, delovati neglede ali bo uspeh hiter ali počasen. To je dolžnost, bodi uspeh kakršenkoli, zmaga ali poraz — to ne premeni dolžnosti.« (G. Mazzini e le idealita moderne. Mondolfo, Milano 1905 str. 35.) «Napredek obstoji v tem, da se tega napred« ka zavedamo. Človek mora stopnjema napre« dovati, v potu svojega obličja. Preobrazbe e* lementa, v katerem živimo, ne dosežemo, do« kler je ne zaslužimo. Zaslužiti pa si jo more človek le z bojem, očiščujoč se z žrtvami, s svetim trpljenjem. Nikar ne učimo 1 j u« d i, kako naj uživajo, ampak kako treba trpeti za druge, kako se je treba bojevati za odrešitev 1 j u d« stva...» «Zame je moralno vprašanje vse. Malo mi je mar, da«li je Italija, ki meri na ti« soče kvadratov, žito in zelje po nizki ceni... Meni je glavna reč, da je. Italija dobra, mo« ralna, čednostna, glavna reč je, da izpolnjuje svojo misijo v svetu... Jaz hočem, da imej narod dušo, telo brez duše .ne more nič.« (Lettres a Daniel Stern str. 41.) «Ta nauk, da moramo biti vztrajni, da.se ne smemo vdaja« ti, nauk da nam je odločeno Vstajati in padati in spet vstajati do tisočkrat, da ne smemo obupati ne ob prvem ne ob drugem padcu — ta nauk moramo učiti ljudstva... Italija po« trebuje mož, v katerih bi se učlovečila vera, ki bi jo zastopali ne s knjigami, ampak z de« janjem, mož, ki bi učili mladino z življenjem, kako mora delo soglašati z naukom, in jo bu« dili k podvigom in pri tem tudi sami sodelovali!« (Scritti ed. ined. VIII, 204; 1,309; XXV, 186*75). «Dante nas naganja k podjetnosti, dolžnosti, k delu, k potrpi j ivosti, k mučeni« štvu; zato smo si ga izbrali že od zgodnje ml a« dos'ti za svojega patrona... On je čutil moč ustvarjajočega dela...« (Lettere a Dan. Stern. p. 57.) In spet: «Spominjam se mesta v spi« sih poljskega pisatelja Krasinskega: Bog reče pesniku: Pojdi, delo bodi ti življenje! Tudi ko bi se ti imele prsi raztrgati, tudi ko bi moral dvomiti nad brati, ko bi imel obupati nad mojo pomočjo, živi v neprestanem in ne> umornem delu.« (Istotam str. 87.) »Ljudstva, kakor tudi posamniki se ne morejo preroditi

drugače ko z delom. Delo je za socialni raz« mah kar umstvovanje za filozofični... v delu je iniciativa.« (Lettere alla Sand). »Člo« vek, ki res hoče premore vse... Delo in po« gum! Pomnožujmo sami sebe, nadkriljujmo sami sebe!... Od nas, prav od nas samih so odvisni naši cilji.« (Epist. I. str. 52). Svoji ma« teri je pisal Mazzini: «Vi me razumete za vse tiste, ki me nočejo razumeti... Življenje je misij on, čednost je žrtev. Ti dve načeli po« znam, drugega nič. Ti dve načeli ste moj e« vangelij. Kaj je življenje, če ni misijon? Zakaj nam ga je Bog dal? Ako čednost ni žrtev, kaj pa je? Le žrtev je sveta. To nam je dokazal Kristus z besedo in z dejanjem. Ni« kakor ne smemo potiskati v blato križa zato, ker je težak! Delajmo za dobro stvar in ne menimo se za druge reči!»,

Čitatelji, kaj se vam zdi? AH se vam ne zdi, da slišite v teh besedah pok. drvnega Dr. Kreka na shodih? Delo je vedno uspeh, tu« di če mu sledi poraz, a vero moramo imeti v bodočnost. Te nauke nam dajejo Italijani, sprejmimo jih in ravnajmo se ponjih! Ali nam morejo zameriti, če se učimo od njih? Ako je dovoljeno primerjati te može velike« mu sv. Pavlu, naj navedemo še par njegovih stavkov: «Skažimo se v vseh rečeh ko slu« žabniki božji v veliki potrpežljivosti v nadlo« gah, potrebah, stiskah, ranah, ječah, v podvi« gih (puntih), v trudih, v bedenju, v postih, s čistostjo, modrostjo, z prizanašanjem, s pri« jaznostjo, s sv. Duhom, z ljubeznijo brez hi-navščine, z besedo resnice, z močjo božjo, z orožjem pravice na desno in na levo, pri časti in sramoti, pri slabem in dobrem imenu, ka« kor zapeljivci in vendar resnični, kakor ne« znani in vendar znani, ko umirajoči in vendar živimo, ko stepeni in vendar ne umorjeni, kakor žalostni in vendar zmeraj veseli, kakor ubogi in jih vendar veliko bogatimo, kakor da bi ničesar ne imeli in vendar vse poseda« mo» (II. Kor. 6.)

Na dan odobritve sanmargeritske po« godbe v rimskem senatu je ministrski pred« sednik Mussolini tolažil jokave senatorje s temi«le zanimivimi in resničnimi besedami: «Jaz gledam zgodovino in življenje na pose« ben način, ki bi se ga drznil imenovati rimski način. Nikdar ni treba verovati v nepoprav« Ijivost. Rim ni veroval v nepopravljivost niti po bitki pri Kani, ko je izgubil cvet svojega ljudstva. Gotovo se vsak izmed vas spomin« ia, da ie bil rim°ki senat odgovoren za poraz, ker je hotel, da bi stopili v boi kljub nasprot« nemu mnenju Pavla Emilija. Rim je padal in se dvigal, hodil je v presledkih, toda ve« d no hodil: imel je cilj, ki ga je hotel do« seči.«

Vsi navedeni izreki dokazujejo, kako je

le v delu moč in zdravje vsakega naroda. Kjer ni dela, je umiranje, je smrt. Le pridni, kulturni narodje se ohranijo, drugi izginejo. To dokazuje zgodovina. Izginil je veliki keltski narod, ki ni zapustil nobenega sledu dela in kulture, izginili so Huni, ki so le pustošili in ropali, izginili so istotako Vandali itd., a ni' izginil poljski narod, čeprav je na njem ležal ogromni plaz ruskega, nemškega in av* strijskega cesarstva. Niso ga udušili, niso ga potlačili. Vzdrževala ga je kultura, vzdrževali so ga slavni poljski pesniki, vzdrževala ga je narodna organizacija. Zdelo se je že, da bo narod popolnoma obnemogel. Toda duh veliš kih poljskih pesnikov ga je zopet dvignil in poživil. Vstal je pokonci in z močjo svoje kulture raztrgal stoletne ruske, pruske in av* stri j ske verige. Pokazalo se je znova, da je le duh božje kulture, ki oživlja narode, dočim jih črka diplomacije mori.. Kulturen narod se ne da uničiti. Uničijo se ti, ki ga uničujejo. Naj ga tlačitelji oberejo do samih kosti, kul* turni duh oživi tudi suhe kosti.

Prekrasen zgled nam je irski narod, ki ga je bila Anglija položila že v grob. Sedaj se mrlič dviga s strahovito voljo. Irci so bili izgubili celo jezik, ki ga sedaj znova ustvari jajo.

Že 1. 1171 so Angleži za kralja Henrika II. z vojsko zasedli in podjarmili irski otok. Irci pa so kljub temu uživali avtonomijo s poseb* nim parlamentom. Toda v 16. stoletju za časa verskega odpadnika kralja Henrika VIII. in Elizabete je angleška vlada napela vse sile, da bi oslabila avtonomije poedinih zemelj. Ta boj se je zanesel tudi na Irsko in je končal z ojačbo feudalcev, s preganjanjem kat. Ircev in z odpravo irskega parlamenta. Irska na* rodna vlada je bila odpravljena 1. 1600.

Irci pa niso mogli pozabiti te krivice in so se neprestano dvigali za obrambo narodne svobode. Za Karla I. so jim razlastili kot u* pomikom mnogo zemljišč. Kronwel jih je upokoril z brezobzirnim nasilstvom, odvzel mnogim zemlje ter jih pognal po svetu. Kon* cem 17. stoletja so Irci za časa kralja Jakoba II. Katoliškega snet dobili svobodo in parla* ment, a vse to spet izgubili za Viljema Oranj? skega.

Borba severne Amerike in zgled franco* ske revolucije sta v 18. stoletju navdala tudi Irce z novim pogumom. Začeli so neustrašno nastopati proti Angležem. Osnovali so Zve* zo združenih Ircev, ki je Anglijo prisilila, da so dali Ircem vsaj aktivno volivno pravico za londonski parlament, čeprav ni mogel še no* ben Irec biti izvoljen. Irci so bili sužnji, An* gleži gospodje. Strašne razmere! Nič čudne* ga, d a. so se ti trpini 1. 1801 vzdignili proti tem krivicam. Revolucija pa je bila v krvi

udušena. Angleži so se maščevali s tem, da so proglasili zjedinbo Irske z Anglijo.

Še*le v 19. stoletju pod vodstvom O. Co* nella so irski katoličani izvojevali ravno-pravnost z angleškimi protestanti. O. Conell je bil izvoljen v londonski parlament, kjer je zagovarjal samostojnost Irske in grajal vlado angleških lordov na Irskem. Na ta način pa je izzval strašno preganjanje irskega ljud* stva, ki se je moralo trumoma izseljevati v Ameriko.

Po smrti O. Conella so Irci v drugi polo* vici 19. stoletja nadaljevali borbe proti zati* ralcem in tlačiteljem. Angleži so jih tako zatirali, da je ljudsko štetje 1. 1841 pokazalo, da je število ljudstva palo od 8 milijonov na 4 milijone. Kljubu vsemu temu niso Irci obupali in niso odložili orožja.

L. 1870 je angleški ministrski predsed* nik Gladstone poskusil s »homerulo« (samo* upravo) umiriti Irsko, a to je ostalo le na pa* pirju. Izvršilo se ni nikdar.

V 20. stoletju so Irci začeli ljuto borbo pod Redmondom in so angleško vlado prisilili, da je začela resno misliti na spravo ž njimi. Predložila je zbornicama načrt postave o ir* ski'samoupravi 1. 1907. 1912 in 1913. Dolnja zbornica je tudi vsakikrat postavo sprejela, a jo je vselej preprečila gornja zbornica. Katoliškim Ircem nagajajo protestantie, ki ži* vijo v severnem delu Irske t. j. v Ulsternu. Le*ti so večinoma angleški priseljenci, ki de* lajo proti samoupravi Irske za popolno zje* dinbo z Anglijo.

Med svetovno vojsko so mladi Irci pri* pravi j ali revolucij o, ki jo je angleška vlada s silo dušila. Po končani vojski so dobili vse vodstvo v roke mladi Irci — Sinfajnovci, ki so tudi pri volitvah v londonski parlament dobili veliko večino. Le*ti niso hoteli več iti v Lon* don. ampak so se sami sebe proglasili kot irski parlament in Irsko kot svobodno republiko s predsednikom De Valera. Boj je začel na življenje in smrt. De Valera se je podal v Ameriko na agitaciio in se je vrnil še*le, ko je Anglija na pritisk strašne meščanske voj* ske, ki ie bila prenesena že v sam London, iz* javila, da< želi ž njimi sporazuma na podlagi autonomije in svobode.

Sporazum, ki se je pri teh pogajanjih do« segel, sta odobrila angleški in irski parlament. Irci so po tisočletnih borbah izvojevali častno svobodo iri samostojnost. Irsko ljudstvo se je sicer po številu zmanjšalo na polovico, a je vendar*Ie dokazalo da se narod, ki sam noče, ne da premagati in zatreti

Irski narod se je vzdržal s svojo energijo in nepremagljivo voljo. To voljo mora imeti vsak narod, ki noče nropasti. Svoja volja v organizaciji, v politiki, v literaturi — to je

neugasljiva iskra življenja. Sami storimo, kar potrebujemo. Pričakovati pomoči od drugih, spravlja narod v letargijo, v smrt!

Da se ta volja do življenja v ljudstvu o* hrani, bodi poglavitna skrb! Gorje narodu, ko začenjajo ljudje rovoriti: »Saj je vse eno, ali smo to ali to, ali hodijo otroci v slovenske šole ali druge!« To je začetek narodne nepo? šienosti pa tudi narodne smrti.

Da se ohrani značajna in trdna volja v ljudstvu, je nujno potrebno, da se v njem u? trdijo verske resnice, da se utrdi krščanska moralnost, ker verske resnice in krščanska moralnost krepijo odporno silo in ustvarjajo kremenite značaje. Vera je podlaga za večno pa tudi časno bkginjo ljudstva. Kdor ima V3=> ro v Zveličarja in njegovo cerkev, premaga svet, veli sv. Janez. (I. 5, 4.) Podpirajmo torej cerkev, ljudske misijone, bratovščine, Mariji? ne družbe in druge svete ustanove, ki krepijo in oživljajo vero!

Z vsemi sredstvi moramo zatirati alkoho? lizem, ako hočemo, da bo naše ljudstvo zdravo in močno in da bo krepko odbijalo zlo* činske napade na svojo individualnost. Nos bena reč ne izpodjeda tako narodu gmotnih in moralnih moči ko alkoholizem in nobena reč nam ne jemlje tako ugleda ko ta.

Koliko mož, ki bi bili lahko še veliko do? brega storili, nam je pobral alkohol! Koliko premoženj, koliko trdnih kmetij je omajal ter jih spravil celo v tuje roke! Koliko dobrih značajev je že zastrupil ter jih kar črez noč spravil v nasprotni tabor ali vsaj mej narod? ne renegate, ki so prej zvesto in navdušeno podpirali pošteno stranko!

Kmetje, zapomnite si, da ne morete z nobeno reč jo bolje služiti domovini ko s tem, da skrbite, da bodo vaše kmetije trdne in do? bre! Vsaka našai trdna kmetija je trdnjava (Bauernhof) v obrambo domovine. Nikar ne prodajajte svojih posestev, da bi se selili v obljubljeno deželo — Jugoslavijo. Tako dela? jo strahopetci in izdajalci, ki prodajajo sedaj svoje imetje.

Naj omenim tu veliko rano na telesu na? šega kmetiškega naroda: kolonstvo! To je resna rana, za katero smo žal že začeli hirati, kakor kažejo razni nezdravi i zrni, ki so se za? čeli širiti v Brdih. Kolonstvo treba odpraviti. To bo dobro za kolone pa tudi za gospodarje. In tega vprašanja se morajo naše politične, kulturne in gospodarske organizacije takoj lotiti, da ne bo prepozno.

Nadaljnja rana. na našem narodnem telesu je brezmiselno pravdarsfvo, Koliko lepih posestev in kmetij je že propalo vsled nesreč? nega pravdanja! Zato moramo z vsemi sred? stvi delovati, da se to zlo iztrebi iz našega ljudstva. V lanskem Koledarju smo objavili

j ako koristen članek: Poravnave in razsodišča, ki naj bi ga vsi dobro prebrali in si ga za? pomnili. V tem članku so zlati nauki in nad vse praktični nasveti, kako omejiti in polaga* ma iztrebiti neumno pravdarstvo, zlasti še se> daj, ko se bo treba pravdati pred tujci in v tujem jeziku, ki ga ne razumemo1. Stranke naj si rajši same izvolijo sodnike — domače mo> že, ki naj pravdo razsodijo! Take razsodbe so pravomočne in izvršljive.

Nadaljnji vzrok narodnega propadanja so plesišča, ki pospešujejo zapravljanje, ki po? gubljajo telesno zdravje in morijo fantovsko in dekliško poštenje. Spolna korupcija jemlje naši nezreli mladini telesne in dušne moči ter v njej zatira vso odporno silo.

Največja opasnost preti našemu narodu od korupcije naše mladine v izprijenih me? stih, kjer služijo pri vojakih. Nastala je nova naloga, kako ohraniti naše zdrave mladeniče — vojake moralne in značajne. Isto velja tudi o dijakih, ki se šolajo na tujih gimnazijah in vseučiliščih.

V naših časih se veliko govori in piše o seksualnosti. So, ki hočejo, naj se mladina o vsem poduči, češ da bo potem mirna, ko bo vse vedela. Sv. očetje in najboljši katoliški pedagogi nas niso tako učili! Don Bosco, naj? boljši moderni katoliški pedagog, je učil: »Na? rava je božja hčerka, ki je pa zakrita z zagri? njalom. To zagrinjalo treba dvigati pred člo? vekom polagoma, ko se človeku zmožnosti razvijejo, da lahko bere in vse dobro raztu me. da mu ne more škoditi. Nezrelo mladino treba čuvati, da jej tega zagriniala kdo predrzno in pred časom ne odkrije. S tem bi provzročili v mladem srcu in v mladem umu zmešnjavo, revolucijo in končno tudi po? gubo.«1)

Don Bosco ni nikdar odkrival mladini grde nečistosti, ampak ie mladino rajši utr? jeval v dobrem in v sv. čednostih, ki obvaru? jejo grdobe nečistosti. Učil je, da je treba po» časi in ne skokoma napredovati v tem vprašanju, ko človek doraste in razume, da mu ne more poduk več škodovati ko koristiti. Vzgo? ja mora biti po stopnjah. On ne bi bil učil ma» tematike človeka, ki bi ne bil poznal številk, ne bi bil učil modroslovja človeka, ki bi ne bil imel še elementarnega znanja in bi ne bi bil razodeval skrivnosti narave dečku ali mlade? niču, ki bi ne bil imel še zmožnosti, da bj te skrivnosti razumel in iih v dobro obračal. To se ne pravi skrivati otroku reči, ker jih bo že tako polagoma spoznal, se ne pravi širiti mračniaštva in teme, ampak se pravi pola? . goma in stopnjema otroka navajati v znanje, ki mu je koristno in! potrebno, se pravi od o?

») Bolletino Salesiano 1922 št. 12.

troka zahtevati, kar je njemu mogoče, kar lahko razume in česar ne more krivo razu* meti. Nikar se ne slepimo, češ da ima deček ali deklica že toliko razuma in trdne volje, da lahko premaga tiste predočbe, ki jih še prav ne razume!

Pravijo, da je treba tudi te reči mladini odkriti, da bo vedela, kaj se sme in česa se ne sme, ko se jej začne seksualni čut razvijati. To pa je napačno. Naravni razum pove vsakomur takoj, kaj je prav in kaj ni prav. Nihče se ne pogubi ali pokvari radi tega, ker ni ve* del, da je dejanje grešno. Pogubi in pokvari se mladina radi tega, ker je kaj izvedela, sli* šala ali videla, česar ne bi bila še smela, ne pa. radi tega, ker ni slišala in videla. Spoznanje, je=li kaj grešno ali ne, je vrojeno; kakor je vrojen čut seksualnosti. Kdor je dovolj utr* jen v sv. čednostih, ga bo znal krotiti in v pra* vih mejah brzdati, kdor pa ni v čednostih utrjen, postane žrtev.

1P0 nauku Don Bosca je treba kolikor mo* goče vse odstranjevati, kar bi utegnilo ško* diti, zlasti slabe tovariše, slabe knjige, podobe itd. Don Bosco se ni upal niti govoriti o ne* čistem grehu pred mladino. Mladino treba le utrjevati v dobrem, v sv. čednostih in v do* brih delih.

Držimo se teh starih naukov in čuvajmo deco, da ne bo niti slišala niti videla nespo* dobnih reči, da bo rastla v nedolžnosti, da bo zdrava in krepka po telesu in po duhu.

Utrjujmo jo v sv. čednostih, da bo mogla ob času, ko se pojavijo skušnjave, kljubo* vati, ali da bo mogla ob času, ko pade, spet vstati.

Narod naš mora biti narod poštenjakov, narod bogaboječih, vrlih mož in žen, na ka* tere se človek lahko zanese. Le tak narod za* služi ljubezni in spoštovanja. Tak narod ne more propasti, ker ga vzdržujejo notranje sile, pa ga vzdržuje tudi zunanje spoštova* nje in ljubezen. Ako zahtevamo ljubezen do naroda, moramo zahtevati pred vsem pošte* nje v narodu. Kdo naj ljubi narod, ki ni po» šten in blag? Kaj pomaga bahati se, da smo Slovenci, če pa nismo pravični, pobožni in pošteni? Kdo bo ljubil Slovence, če so pijan* ci, preklinjevalci, nesramneži, sleparji in sko* puhi? Ob času Kristusovem so se nekateri nepošteni in farizejski Izraelci bahali, da so Izraelci in da imajo očeta Abrahama, toda Kristus jim je rekel: »Vem, da ste Abraha* movi otroci, pa hočete me umoriti... Ako ste Abrahamovi otroci, delajte tudi Abraha* mova dela. Zdaj pa me hočete umoriti... tega Abraham ni delal!« (Jan. 8, 37.) »Ne govori* te med seboj: Abrahama imamo očeta, zakaj povem vam, da Bog zamore Abrahamu iz te* ga kamena obuditi otroke.« (Mat. 3. 9.)

Kar velja o malopridnih Izraelcih, velja tudi o drugih malopridnih narodih. Na narod smo lahko ponosni, če je pošten, blag in bo* gaboječ. Za tak narod se po pravici lahko žrtvujemo, ga ljubimo in zanj delujemo. Za narod pijancev, preklinjevavcev, sleparjev, brezbožnikov in skopuhov se ne bo nihče o* greval. Zato je naša dolžnost delovati na to, da bomo narod poštenjakov, narod vrlih mož in mladenčev, narod vrlih žen in deklet. Poštenje in značajnost naroda — to je, na kar je človek ponosen, kar vzdržuje v nas na* rodni ponos in narodno zavest. Zdrava duša v zdravem narodu je najboljše poroštvo za ohranitev narodne samostojnosti in svobode.

Naj navedem tu besede turškega delega* ta Izmet paše na lozanski konferenci glede na turške manjšine v Jugoslaviji. To pot je Turek govoril resnico. Rekel je: Turki, ki žive v južnem delu' Jugoslavije, bodo lahko izboljšali svoj položaj edino*le, če se pomiri* jo z ustvarjenim dejstvom in kot lojalni dr* žavljani sodelujejo v državi. Edino-le gospo* darska osamosvojitev v zvezi s prosveto jim bo lahko pomagala v pravičnih težnjah, nika* kor pa kaki upi od zunaj. Šole, trgovine, roko* delstva, to so kulturna sredstva, katerih se morajo muslimani sploh in še posebe Turki okleniti, da oboroženi s tem modernim go* spodarsko*kulturnim orodjem lahko zajam* čijo svoj obstanek in da istočasno postanejo koristni člani skupnosti v državi, v kateri ži* vijo.«

S temi besedami hoče reči Turek, da je najboljše jamstvo za narodni obstanek zdra* va prosveta in zdravo ter krepko gospodar* sko življenje ah z drugim besedami: »Zdraha duša v zdravem narodu.« Obuditi moramo vero in upanje v sebe, v svojo prosveto, v svojo gospodarsko moč, v svojo pridnost in vztrajnost.

Tudi predsednik češko*slovenske repu* blike Massaryk svetuje slovanskem manjši* nam na Ogrskem in drugod isto: Vdanost državi, na drugi strani pa krepak gospodarski in kulturni napredek, ki naj z dobrodelnostjo vzdržuje odsekano vejo v življenju in v moči. Po besedah Massarykovih je včasih mala or* ganizacija kakega pevskega društva že do* volj, da vzdržuje narodno zavest in narodno življenje.

S tega razloga smo ustanovili v Gorici »Goriško Matico«, ki naj izdaja vsako leto knjige. Ta ustanova ni proti drugim sličnim podjetjem, a bati se je, da bo delala cenzura onstranskim podjetjem zapreke, kakor svoj čas knjigam, ki so bile namenjene beneškim Slovencem. Za ta slučaj je dobro, da se posta* vimo vsaj nekoliko na lastne noge. Naše na* čelo je: Kolikor mogoče vse z lastnimi močmi,

vse samostojno, vse pogumno, veselo in neu« strašno! Če bomo kakor dete, ki je morajo pitati, ne bomo vzdržali, kajti ostre razmere, v katerih živimo, zahtevajo zrelih mladeničev in mož.

V tem oziru je pisal list: »Der Tiroler« meseca febr. 1923: Izgubili smo autonomijo, ker je bila proti nam zunanjapremoč.. Toda naša narodna osoda ni toliko odvisna od zunanjih sil in od zunanjega nasilja, ampak od notranje odporne sile našega ljudstva, Na« ša trdnjava je edinost. Vnanji porazj so delo večje sile. Sila more premeniti vnanje po« goje za življenje ljudstva, mišljenja in volje pa ne more uničiti in izsiliti. Če je živ? ljenjska volja naroda — bodi še tako m a« lega — zasidrana v srcih posameznikov, je nepremagljiva. Zato je osoda ljudstva od* visna od volje vsakega posameznika. Kako vrednost imajo vnanji uspehi? Mari sta za« kon in nasilje izpremenila mišljenje ljudstva? V edinosti nemškega ljudstva je resni« čna moč.«

To izvajanje je resnično. Le notranja moč, enodušnost v mišljenju in notranja vo» lja bo dala Nemcem nepremagljivo odporno

silo. Zgodovina jim bo prinesla še marsika« teri zunanji poraz na šolskem, gospodarskem, in političnem polju, toda če bodo imeli no« tranje sile in volje, jih vsi vnanji porazi ne bodo uničili.

Sklenimo!

Naš narod — in ne smemo zanemarjati beneških Slovencev, ki so sedaj z nami tesno združeni — naš narod mora postati zdravo in močno deblo. Po njem naj se pretakajo zdra^ vi sokovi zdrave prosvete in omike, zdra= vega in krepkega goepodarskega življenja. Dvignimo po vseh občinah luč dobrodelnosti v najširšem pomenu in snujmo prosvetna ter gospodarska društva, skrbimo za mladino, da bo zdrava in krepka, za duhovski in učiteljski naraščaj in sploh za naraščaj inteligence. U« stvariti si moramo dobre liste za vse reči. Tu« di v tej stvari se moramo postaviti na svoje noge. Na našem narodnem telesu ne sme biti niti enega mrtvega mesta, niti enega mesta, katero bi nam lahko zadel smrtni kamen iz katerekoli prače... Vse mora biti zdravo in čvrsto! Tudi grobovi naši morajo biti živi, ki naj nam oznanjajo zarjo lepših in boljših dni.

dr. e.

ZDRAVA HRANA, ZDRAVO TELO.

UDOVITO modro je ustvarjeno človeško telo. Nebroj majhnih delcev, imenovanih stanic, je združeno v harmonično celoto. Vsaka stanica pa je zase bitje, ki se raz« vija in ohranjuje, če ima dovolj sredstev na razpolago. Taka sredstva jim nudi hrana, ki jo jemljč človek danzadnevom vase. Zau« žita hrana se v drobovju med prebavo raz« kraja in nje hranilne snovi dajejo podlago novimi sestavinam, iz katerih se tvori kri, meso, kosti — sploh celo telo. Vsak gibljaj, vsako delo, telesno ali duševno, pa izrablja telesne dele, ki razpadajo v manj vredne, obrabljene ali celo strupene snovi, ki morajo iz telesa. Vsaka taka izguba se mora nado« mestitl z novo hrano, ako hočemo ohraniti lepo soglasje v zdravem telesu.

Hrana je zelo različna po obliki, po izvoru, po redilni vrednosti; menja se tudi po deželah1 in letnih časih. Kakor je različna, vendar mora imeti, kakor so po dolgotrajnih skušnjah dognali učenjaki, tele snovi: bel j a«

kovine, škrob in sladkor ali s skupnim ime« nom ogljikove vodane, tolščo, rudninske soli in vodo. Glede teh pa je naša hrana zelo raz« lična. Nekatera jedila vsebujejo mnogo be« Ijakovin, druge sestoje skoro iz samega škroba, zato nimajo nič beljakovin. Umna kuharica mora torej poznati naj navadne jša jedila po njih redilni vrednosti, da jih zamo> re mešati in združevati sebi v čast, svoji dru« žini v korist.

Prve med redilnimi snovmi so beljako« vine, imenovane po beljaku ptičjih jajec, kjer jih je obilo v j ako čisti obliki. Mnogo beljakovin je tudi v krvi, mesu, mleku živali, v žitnem semenju, moki, v stročnicah, kate= rim prištevamo fižol, grah, lečo, bob itd. Ta hrana se odlikuje zlasti radi beljakovin, če« prav niso vse enako lahko prebavljive. Tako so n. pr. mnogo laže prebavljive beljakovine v mesu, kakor v stročnicah. Za razvoj in ohranitev človeškega telesa so beljakovine važne. Brez njih bi se* mlado telo ne moglo razvijati, odrastlo bi začelo propadati. Iz njih se tvorijo zlasti meso, kite, kri in živčevje. Mati narava sama je odločila otroku v prvi dobi življenja za hrano mleko, ki ima obilo lahko prebavljivih beljakovin. Beljakovine se ne dado popolnoma nadomestiti z nobeno

kovin, 56 g tolšče, 500 g ogljikovih vodanov, 30 g redilnih soli in 2800 g vode v hrani; mož, ki ne dela težko, žene in otroci potrebujejo seveda manj. Če bi se vse redilne snovi, ki jih použijemo s hrano, v človeškem telesu koristno porabile, bi odgovarjalo tej potrebi dnevno: % kg mesa, V2 kg krompirja s kako prikuho, % kg kruha; nezadostno množino tolšče nadomesti zabela, mleko ali presno maslo. Mesto mesa bi zadostovala približno ista množina fižola, graha ah leče.

Človek jemlje svojo hrano iz rastlinstva in živalstva. Varovati se je tu enostavnosti; preobilna mesna hrana zdravemu človeku ni v prid. Steber vse prehrane bodi kruh in močnate jedi sploh, čislati moramo tudi mle* ko in mlečne jedi. Raznovrstni pridelki vrta in polja pa prinašajo v vsakdanjo hrano u* godno menjavo. Le preprosta a vendar raz*

drugo redilno snovjo, zato so in ostanejo za telo nenadomestljivo hranivo.

Telesno toploto, ki znaša pri zdravem človeku 36°—37u C nam vzdržujejo ogljikovi vodani, to je škrob in sladkor ter tolšče. Slad« kor nahajamo v mleku in sadju. Škrob je glav* na sestavina domačih žit, riža, krompirja in sličnih poljskih pridelkov. Škrob in sladkor imata obilo ogljika, to je snovi, ki gori v našem kuiivu in proizvaja toploto. Slično zgoreva og* ljik zaužitih ogljikovih vodanov spajajoč se 2 vdihanim zrakom. V zadostni meri uživani ogljikovi vodani pospešujejo telesno tolščo, ki tvori nekako reservo za slabe čase. Tol* šča ali mast je živalskega ah rastlinskega iz* vora; tu sem prištevamo loj, slanino, ribje olje in iz različnih semen in plodov stisnjeno olje. Uživa jih pa človek tudi z mlekom, presnim maslom, mastnim sirom. Tolšče igrajo v telesu isto vlogo kot škrob in slad* kor, ker so iz ravnoistih prvin sestavljene — le v drugačnem razmerju in drugačni sesta* vi. Njih obilni ogljik izgoreva še hitreje in proizvaja več toplote, zato nam v mrzlejšem letnem času bolj prija mastna, dobrozabelje* na hrana; severnjaki uživajo celo tako ma* stno hrano, kakršne naš želodec gotovo ne bi prenesel. Splošno se pa premastna hrana človeku rada ustavlja; v tem pogledu ima prednost škrobnata. Kdo se je že naveličal kruha ali krompirja, ko ga jemo vendar dan na dan? Pri zdravem in dobrorejenem člove* ku se zbira preobilna tolšča med drobovjem in pod kožo.

Rudninske soli ne izboljšujejo hrani sa> mo okusa, nego so za človeško zdravje prava potreba! Kuhinjska sol je nujno potrebna prebavi, medtem ko tvorijo razne apnene soli bistveni del okostja. Tudi v krvi, v mišicah in drugod nahajamo različne rudninske soli kot bistvene sestavine. Ako dovajamo telesu s hrano premalo apnenih soli, postanejo kosti zlasti pri otrocih mehke; pojavi se bolezen, ki ji pravimo rahitis ali angleška bolezen. Pomanjkanje železnatih spojin je vzrok ble* dice. Rudninskih soli je mnogo v živalski hrani, v mesu, mleku, v jajcih ter v raznem sočivju. Vrednost marsikatere zelenjave bi bila sploh neznatna, da ne vsebuje precej re* dilnih soli.

Peti poglavitni del človeške hrane je voda, na kojo odpade 3/4 cele telesne teže. Več ali manj je je v vsaki jedi. Ona je glavni se= stavni del vseh telesnih sokov, mišic, celo ko* sti. Pripada ji tudi važna naloga, da vodi prebavljeno hrano do skrajnih mej človeškega- telesa

Vsakdanja potreba redilnih snovi za od* rastlega moškega, ki težko dela, znaša po na* tančnih računih učenjakov 80—100 g belja*

Gojenke gospodinjskega tečaja v Tomaju.

novrstna in redilna hrana bo ohranila telesne sokove zdrave in sveže.

Upoznavši se z glavnimi redilnimi snov* mi naše hrane in s zahtevami človeškega te» lesa, bo nekoliko spretni kuharici po kratkefn preudarku lahko pripraviti temu primerno jedilne liste ter izbrati tisto hrano, ki je gle* de redilne vrednosti najboljša a hkrati naj* cenejša. V tem jo natančneje poučujejo tudi razne razprave in razpravice v naših listih..

Ni pa še dovolj,, da je hrana primerno izbrana, treba jo je tudi dobro pripraviti, da bo teknila. Kuhanje je umetnost, ki naj bi si jO v kolikor večji meri prisvojila vsaka deklica, predno stopi v zakonski jarem. Potem bi izginila iz marsikatere družine nezadovolj* nost, premnogokrat tudi prepir, pijanče* vanje itd. Če bo našel mož doma poleg reda in mikavne snage tudi okusno pripravljeno, primerno izbrano hrano, ga bo to privezalo

na dom ter ne bo iskal priboljškov in utehe pri litru vina v pijani, razuzdani družbi.

Okusni kuhi naj bi se ne privadile samo kuharice — meščanke, nego tudi vsaka go» spodinja na deželi. Kmetski stan je podlaga vsakega naroda; če je lesta zdrav, zdrav je tudi ves narod. Primerna zdrava hrana zlasti v prvi dobi življenja je poleg svežega zraka gotovo glavni pogoj krepkega naraščaja. Naj torej ne zamude naši stariši po svojih močeh poskrbeti, da se jim hčere, predno se omože, primerno pouče v gospodinjstvu sploh — zlasti pa v kuhanju. Kaj pomaga, če prinese nevesta še toliko tisočakov, ako ni spretna, razumna gospodinja. Boljša je manjša dota, a večja gospodinjska naobrazba.

Mnogim dekletom pa ni sreča tako mila, da bi imele priložnost učiti se kuhanja drugod kot v domači hiši, ki jim vendar ne mo< re nuditi bogvekaj. Treba bo seči po drugačnih sredstvih. Mnogo dobrih in praktičnih navodil bodo našla taka dekleta po kuhar* skih knjigah. Zato naj bi si vsaka nevesta nabavila poleg drugih potrebščin tudi kako kuharsko knjigo. Te knjige so strokovne i n zato precej drage; ali modri nasveti in praks tična navodila, ki jih nudijo, jo bodo kmalu bogato odškodovali. Stroškov bo manj, jedi pa vedno okušnejše in pravilnejše izbrane.

Znanje samo pa še ne zadostuje, nego

treba korak dalje, do dejanja, kako znanje na najboljši način udejstviti. Ta ali ona go« spodinja zna marsikaj, ali v svoji površnosti in naglici si ne da časa in ne da truda, da bi dobro pripravila jed. Zdaj premalo skuha, drugič preveč osoli! Jed ne gre družini v slast, zato tudi ne tekne. Čim bolj se človeku jed ljubi, tem več prebavilnih sokov izloču* jejo prebavila, tem bolje se hrana prebavi, tem izdatnejše koristi, — vse drugače, kakor če ješ s silo, ker si ne moreš pomagati drugače. Nikdar pa ne ponudi družini pokvarjen ne jedi, ki utegne biti škodljiva. Bolje je imeti prazen želodec, kakor napolniti ga s pokvarjeno, staro ali nezdravo jedjo; to mo= re imeti slabe posledice ter škodovati zdravju ne samo mimogrede nego trajno.

Gospodinja ki resno želi, da so domači zdravi, zadovoljni, naj skrbi za okusno lira* no. Če bodo zdrave in krepke posamezne družine, bo zdrav in krepak tudi narod; če bo zdravai naša mladina, bo dostopna du= ševni in telesni vzgoji. Zdrav naraščaj, zdrav in odporen narod.

Slovensko dekle, mlada gospodinja, po* primi se z vso> vnemo pametnega, razumnega gospodinjstva — zlasti pa zdrave in okusne kuhe!

M. URBANA GORUP,

šolska sestra v Tomaju.

JOŽA LOVRENČIČ:

ZAMEJSKEMU OB ŠESTDESETLETNICI.

Iz davnih dob so vstali naši dedi, veselo me pogledali in rekli: flj, vendar smo človeka še dotekli, ni izneveril Čustvom in besedi

ubrani naši se in v naši s'edi težavno pot gre in kar mi smo stekli razvneti, ko v nov svet smo pota sekli, iskreno vse razglaša v svoji sredi!

Nas se ob vsem spominja in vse sanje, ki plete jih v bodočnost negotovo, ubira v pesem: iz noči brezdanje

na zarjo kaže, ki življenje novo potrtim in obupanim obeta — Bog slavljenca na mnoga živi leta!

BOZIC UBOGIH.

SPISAL FRANCE BEVK.

ISO zlagane bajke pisateljev tiste tolikokrat opisovane zgodbe o bo« zicu bogatih in o božiču ubogih; najsi so še tako sentimentalne in solza« ve, po svoji' obliki vz« gled zanikarnosti in u« boštva, je velika resnica v njih, od preprostih src instinktivno občutena in rada brana, kot bi jedli hrano božjo. Svet je razdeljen v ljudi, ki nodijo v kožuhih in v ljudi, ki se vlačijo v ca« p,ah, v ljudi, ki ne vedo kaj početi od izobilja m v ljudi, ki ne vedo kaj početi od obupa, v debele in izmozgane, v ošabne in plahe, v site in lačne od početka civilizacije ne v božičnih povestih, ampak v pokrajinah med tekočimi in stoječimi vodami, med severom in jugom, vzhodom in zahodom. O Božiču, ko revež naj« težje občuti svojo nadlogo, ker mu še narava odpove svojo miloščino, se stena med dvema vrstama ljudi najjasneje razgrne in prikaže se obraz človeka, ki toči solze in obraz drugega človeka, ki pozna ta svet samo iz povesti. O blažene povesti, kako ste prijetne za srečne lju« di! Ko je toplo v sobi, pogača na mizi, je pri« jetno čtivo dobro prebavljalno sredstvo in marsikdo vzdihne v svojem srcu: Kako je dobro, da je Bog dal uboge ljudi, da se prijetno o njih bere, celo solze stopijo v oči. Jo j, in ko« likokrat sem mislil, komu pišem: Tistemu, ki stoji z bisago za vogalom in čaka miloščine ali tistemu, ki mu lajšam prebavo in spanje in se smehlja ves solzan in ganjen radi moje zgodbe.

Kdo mi da odgovor?

Vendar sem napisal to«le radi tega, da se dopolni poglavje, ki sem ga videl, a nikomur razodel.

* *

*

Na udobnih sedežih oiient«ekspresa sta sedela dva gospoda; prvi je bil majhen, z ru« menimi zalisci, počesanimi v obliki dveh stož« cev, ki sta se pri govoru neprestano dvigala in podpirala nemirno svetlikanje rjavih oči; dru« gi je bil dolgega telesa, s špičastim nosom, čr« nimi, navitimi brki, globokoudrtimi, črnimi očmi, da si se v polmraku malone zbal, da so mu ušle v glavo in se iz dna lobanje svetijo kot dva črna ogla.

Bila sta pogreznjena globoko v zadovolj« nost, čez koleno jima je ležala leopardova

odeja, nad katero so greble roke, prestavljale palec na kazalec in zopet kazalec na palec in uspavale dušo v tisto udobno razpoloženje, pri katerem se misel pretaka za mislijo po istem taktu, kot prst na rčki.

»Da, da!« je dejal gospod z zalisci, ki oči« vidno ni vedel kaj reči in pogledal pod strop, kot bi iskal misli. Pod stropom je svetila plino« va luč in se potresala v lahkih sunkih, redek dim ravno pokajene cigare se je vlekel v tankih progah v svetlobi in se trgal bolj in bolj. Oči so počivale na belem, s komaj vidnimi be« limi cveticami okrašenem stropu, prešle na črni rob stene, ga preskočile v drznem skoku na draperije pri oknu in se zopet ustavile na ste« ni, ki je bila vsa prevlečena z blagom, na kate« rem se je cvetica oklepala cvetice... Gospod z zalisci ni našel nobene misli, da bi jo pove« dal, njegov sosed je zrl neznano predse, nje« gove oči so izginile popolnoma. Spomnil se je na toploto, ki je puhtela iz cevi pod klopjo, grela noge in napolnjevala mal kupe s suho vročino, ki je gnala kri v obraz. Spomnil se je doma, duša se je zdramila za hip. Pokašljal je in pogledal na sopotnika.

»Nocoj je božični večer,« je dejal in polo« žil v svoj glas toliko milobe, kolikor jo je do« puščal njegov nizek glas, ki se je izgubljal ob slednji besedi nekam nazaj v grlo, kot da ne najde izhoda.

Vlak je obstal, medla svetloba luči na po« staji, ki je prihajala skozi vlažne, zasople šipe, se je plazila po obrazih in po obleki kot svetli« kajoča se voda. Klici so prihajali v kupe in se zopet izgubljali. Belina sveže zapadlega snega je ležala krog in krog.

Gospod s špičastim nosom in očmi nekje v čelu je dejal: »Mi se pa vozimo po svetu.« Besede so hotele biti trpke, a niso izzvenele tako, izgubile so se v stokanje vlaka, ki se je pri« čel premikati in v neskončni takt koles, kot bi udarjal vagon ob zemljo.

»Prav pravite, gospod,« je povzel zopet debeluh z zalisci. »Kakor nam svet zavida za« služek, je naš poklic vendarle težak. Kdo, Vas vprašam, bi v preddne teh velikih praznikov sedel v vlaku in se vozil v tuje kraje. Še berač sedi ob topli peči in ima svoj košček miru.«

Te besede so bile izgovorjene z mirno tehtnostjo, kot da so že tisočkrat premišljene in jih ni mogoče spremeniti niti za las.

Ni čakal odgovora. Pogledal je skozi ok« no. Mirno so ležale zasnežene strehe hiš. Po« mislil je na dom, na svetle sobe, na vonj bo« žičnih jedi in na okus šampanjskih vin,

»Mi smo takorekoč brez doma,« je pouda* ril, »brez družine, kadar nas kliče dolžnost. Sanse so izborne, če zamudim le pol dne .. saj razumete trgovino...«

Tankonosi gospod je pokimal. Zdelo se je, da so mu v dno čela skrite oči oživele. So* potnik, ki ni prenehal govoriti, je odprl kov* čeg, ki je udarjal po krači in sveži potici, po dišavah in vinu. Tedaj se je spomnil tenkonosi gospod, da bi tudi on jedel, dasi je obedoval pred dobro uro. Vzel je kovčeg s police, mimo* grede pa se je ozrl skozi okno.

Vlak je brzlal čez večjo postajo, stresal se na sklepih, puščal hiše za seboj in zajemal no* ve. Na stranski, zarastli progi so stali živin* skij vagoni. In iz enega teh vagonov je ob tej pozni uri pokukal skozi špranjo nosek in po* gledal v svet. Ta nosek je gospod še videl, po* tem je izginilo v belini snega vse..

Ta nosek, katerega oče je bil vržen iz službe in z materjo ter bratci in sestricami in z mnogimi,drugimi družinami nagnan v ži* vinske vagone, je pomislil: »Kako lepa luč je v tem vlaku, kako lepo je tam in toplo!«

Nič več ni pomislil, zakaj vlaka ni bilo več, črna postaja je zijala pred njim, pusta, bruhajoča dolgčas, dim in saje.

Pa pojdi v kolonijo izgnanih ljudi in vprašaj: Kateri nosek je pokukal na sveti ve* čer skozi špranjo in blagroval svetli vlak, ogla* silo se jih bo preveč. To je edino okno njih hiš, edini košček neba, vrata in vse, borni raz* gled, ki seže do naslednje vrste vagonov, ki stoje na petem tiru. To so planine in doli, po* lja in livade, ta železna proga in sajasta zem* lja med njo.

Tri stopnjice vodijo v temen in nizek, s črnimi deskami obdani prostor, ki je tem ljudem vse: kuhinja, spalnica, predsoba in jedil* niča ter balkon ob enem. V tem gluhem in za* tohlem prostoru se je odigravalo družinsko življenje na stotine ljudi in se odigrava še da* nes. Tu notri so se rodili otroci, rastli in ble* deli, umirali so ljudje in celo smeh je zašel včasi med stene, v dim in vročino na možgane težečega vzduha, ki je ležal pod stropom.

Kaj vse je bilo stlačeno v en vagon, ki je nosil napis: 6 konj ali 40 mož. Bila je pečica, ognjišče ob enem, mizica, postelja, omara, kovčegi, zaboji, vse tako tesno, razmetano, da si čutil tesnobo predmetov in ozračja, ki te je obdajalo celo v grlu in so morala biti vsak trenutek le za špranjo odprta vrata v mraz, v razgled do vagonov pete proge, da so pljuča mogla sopsti.

V vozu, zaznamovanem s št. 5 niso spali. Otroci so se zaviti v cunje stiskali v kot k pe* či, katere gorkota je pojemala; mati je mol* čala in s sklonjenim telesom sedela na robu postelje. Oče je ležal v postelji, prehlajen,

kašljal in se oziral z nekoliko vročičnimi očmi po-prostoru. Minka edina je sedela ob mizi in pri brleči svetilki sestavljala jaslice iz posli* kanega papirja, ki ga je rezala s škarjami in razporejala po mizi med lončke in sklede, med; kuhinjsko in jedilno orodje.

»Ali nisem dejala, da pustimo za letos?« je dejala mati s pogledom, uprtim na hčer. »Saj nimamo prostora.«

Minki so zastale roke. Napol izrezan pa* pirček z ovco na rami je ostal med prsti in visel žalosten navzdol. Mirko je gledal skozi špranjo pri vratih; ko je zaslišal materin glas, se je ozrl, v ušesih mu je še šumel ropot mi* mohitečega luksuznega vlaka, ki je prišel in odšel, svetel in topel kot bajka.

»Mama pa zakaj bi ne imeli Božiča?«

»Si že zopet zijal skozi. Mraz pa piha na očeta.. Saj vidiš, da nimamo kje. Ko bi bilo tako kot lani — saj nimamo lastne strehe ...«

»Pusti jim to veselje,« je dejal očer čigar pogled se je kratkočasil nad delom otrok.

Mati je molčala. Škarje so rezale papir in razmikale belino na slikarije, krožile, se umi* kale; koščki so padali na mizo.

Nekje iz poltem e pri peči se je oglasil otrok: »jezušček! Jezušček!« Kakor da je to storil v sanjah.

Nikjer ga ni bilo. Le v mladi domišljiji se je porajal tako lep, da so oči gorele.

»Saj ga ni,« je dejal'počasni glas drugega otroka. »Tedaj pride, ko bomo spali.« S.aj sam ni vedel, zakaj ravno tedaj, ko bomo spali.

»Lani mi je prinesel obleko,« je dejala Minka in položila ovčico v borni mah.

»Letos ne pride,« je dejala mati.

Otroci so odprli usta in molčali. Te bese* de so jim bile nerazumljive. Počasi so se zga* nila ena sama usta in dahnila:

»Zakaj ne?«

»Kako naj Jezušček ve, da stanujemo v teh vagonih?«

Zopet so molčali vsi. Nato se je znova iz* vil glas kot prvič in presekal tišino:

»Ali Jezušček ne ve vsega?«

Oče je zakašljal na ležišču. Mati je za tre* nutek osupnila, roke sO se ji ustavile, bolesten izraz ji je zaigral na obrazu, pomolčala je.

Minka je bila najstarejša, zato je našla ravnotežje v duši in rekla: »Jezušček nosi samo onim, ki stanujejo v hišah.«

Niti ironija ni bila v teh besedah; bile so preproste besede, ki so same od sebe dahnile na otroška usta.

Mati je napravila resen obraz, ki je podvojil svoje gube in dejala:

»Jezušček obišče one, ki so bili pridni.«

Te besede so bile vrata, skozi katera ne more komar, a se še kamela prerije, pečat za vse ono, kar ne smeš vedeti in čigar odgovora

ne veš, zli krog, ki ti kroži pred očmi kot svet? loba mimohitečega vlaka, s toploto m lučjo, a ga ne moreš ujeti. * v

Razmišljal, otrok, če si bil priden; ee ti ne porečejo drugi, da si to bil, je zaman tvoje razmišljanje, če je žalost v tvojem srcu, molči, naredi jaslice, povečerjaj, molči m

ulcži sc spat!...

" Luč je še vedno gorela na mizi. Kadarkoli se je zunaj kaj zganilo, so se v spanju odprle oči otrok: Morda prihaja... Ni ga bilo.

Iz papirja izstrižen je ležal v jaslicah, pa? stirci so ga molili in trije modri, zvezda je sijala nad njim...

Zunaj v črni, sajasti soseščini postaje je pihal veter in brnel v žicah. Zdelo se je, da je to pesem, ki. prihaja iz višav in daljav nekje in brni v spanje otrok, ki so trepetali. Zakaj ču? tili so, da je stopil nekdo po treh stopnicah in odpahnil vrata.,. »Ker ste ubogi«, je dejal, »ker nimate strehe, ker ste pridni«... Prebdel je med njimi vso noč ...

SVETLI ŽARKI".

Sveti boj.

Kristus je končal sveti boj za resnico in pravico na križu. Zmagal in zavladal je s

Pomni, da se v zgodovini vedno tako godi. Resnica in pr avica ne zmaguj e!, ko druge na križ kuje, ampak ko je sama na križ priko? vana...

Božja knjiga.

Narava je velika knjiga, veliko sveto pismo, v katerem so zapisane božje resnice in skrivnosti. Ker pa niso vse reči za vsakogar, prav zato ne smemo vsem odkrivati skrivnosti, ki jih ima narava. Mladini odpirajmo tiste strani, ki jih po svoji zmožnosti more razumeti in v dobro obrniti, ne pa tistih, ki bi jo lahko zmešale in zavedle na kriva pota. Zakrivaj mo jej reči, ki niso še zanjo!

Dva ključa.

Dva ključa ima vsak človek: ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Prvi odpira vrata v božje srce, drugi pa v človeška srca. Oba sta potrebna. Toda če hočemo druge k Bogu privesti, nam je pred vsem potreben drugi ključ, ker si ž njim odpiramo vrata v človeška srca. Česar modra in prepričevalna beseda ne premore, premore z lahkoto ljube? zen do bližnjega ali dobrodelnost.

Ponižno srce.

Po dolinah se zbira voda, ki se odteka s strmih hribov in se zbira rodovitna zemlja, ki jo voda prinaša s strmih vrhov.

Tako je le v ponižnem srcu rodovitna zemlja in blagodejna vlaga za krepko rast dobrih del in sv. čednosti. V nadutih, ošabnih in domišljavih srcih ne more biti nič dobrega in plemenitega.

Trnje.

Trnje se trnja rado prijema in tako zdru? ženo težko loči. Vsled tega pa tem rajši gori .

Tako se radi družijo hudobneži. Toda čim več hudobije je skupaj, tem rajši in tem prej vse skupaj zgori...

Ostri jeziček.

Bodi drevo še tako debelo, trdno in viso? ko, ostrina male žagice ali male sekirice je po* dere...

Bodi mož še tako srčen in pogumen, ostri? na malega jezička ga podere...

Najkrajša in najdaljša' pot.

Kriva pot je najdaljša pot. Kdor hodi na* ravnost, pride najprej ...

Tako so tudi krivice najdaljša pot do smotra. Zato prosi sveti pevec v psalmih, naj bi mu Bog dal tudi sredi najhujših sovražni? kov vedno ravno hoditi, ker je to najkrajša pot do zmage.

Odprta vrata.

Ne zaganjaj se z močjo v odprta vrata, da se preveč ne zaletiš in da ne padeš ...

Ne zaganjaj se v ljudi, ki se ne morejo braniti. Lahko se tako zaletiš, da se popol? noma onečastiš in ugonobiš ...

Potoček.

Tudi majhen potoček zažene veliko kolo, ako se mu vode naberejo...

Tako dosežemo velike reči tudi z majhni? mi močmi, ako> se zberemo in zbrano lotimo.

Miloščina.

Sv. Frančišek asiški je imel navado govo? riti: Miloščina je svet kruh, ki ga posvečujete hvala in ljubezen božja, kajti kdor miloščine prosi, pravi: »Hvaljen in češčen bodi Gospod! Prosim miloščine zavoljo ljubezni božje!«

Gojimo dobrodelnost, ker ni mogoče mej ljudstvom z nobenim drugim kruhom ali sred? stvom poživiti hvale in ljubezni božje ko z dobrodelnostjo!

Neutralci.

Vsaka vojska ima svoje ncutralce, ki se končno nagnejo tja, kjer je več pravičnosti in pravilnosti v vojevanju. Nazadnje zmaga, h komur se nagnejo neutralci, čeprav je morda bil premagan.

Bojujmo se za dobro in pravično stvar, a bojujmo se vedno pravilno! Glejmo, da se kdaj ne spozabimo, kajti neutralci nas gledajo in sodijo!

Naši grobovi.

Vsak grob nas spominja mijiljivosti.vseh , stvari, a nam hkrati oznanjuje vstajenje in večno življenje.

O vi, ki drugim grob kopljete, nikar nc mislite, da so naši grobovi mrtvi! Tudi gro* bovi živijo in govorijo. Vsak grob govori o

minljivosti krivic in nasilstev in oznanjuje tr« pečim lepo zarjo sijajnega vstajenja...

Bodala.

Stara, vsem narodom znana resnica je, da so bodala pripravna za marsikaj, pa le ne za stolček ...

Tako je ostrost in nasilnost pripravna za marsikaj, pa nikoli ne za trden stolček. Sila mine, narod ostane ..:

Resnica.

Turški pregovor veli, da je resnica ko buča. Potopi bučo, kolikor hočeš, vselej ti urno priplava na vrh.

Zakrij in zataji resnico, kolikor hočeš, vselej ti urno pride na dan.

dr.

e.

J. PREGELJ:

OD GORICE DO TOLMINA.

RAPSODIJA.

Kdo tisto bridko cesto pozna iz solnca v hladno senco gora? Iz breskev in oljk, iz trt in jasmina, mimo Svetega Valentina, v žalost dolin in bridkost lazov — ali bo znala domov? ...

Tam je rajžal z Libušnjega Šimen, tam je bolni se vozil Krilan, Kragelj z Modrejc in Simon Rutar, Jože Ivančič in Jože Fabjan, Jože Fabjan in Jože Ivančič in njiju neredni — Ivo Zoran. Šorli iz Melcev, resni Sošl

Kdo zdaj tisto cesto pozna iz solnca v senco tolminskih gora? Kdo po njej tam rajža zdaj,

komu po njej v »planinski raj«, še misli kot Šimnu z Gradišča gredo. v pesem hrepenenja domov se pleto? Zadnjič, v sanjah sem tamkaj šel, pa kakor da sem družbo imel: drug tesno ob drugem in tihi smo šli in sem ljubil in vedel: Vsi smo, vsi!

Vsi mladi in vsi sivi, vsi v grobih in vsi živi cesto svoje mladosti vedo ...

Bratje, o cesti zapojmo tako: »Kje je tista cesta bila? Ali že ve, kam bo prišla? Iz breskev in oljk, iz trt in jasmina, mimo Svetega Valentina, ob Soči, ki jo je Šimen opel, nam in vnukom razodel, v žalost dolin in bridkost lazov — cesta bo našla domov!«

JAKOB REJEC:

PREZGODNJI CVETICI

Zakaj želiš, cvetica nežna, tako že zgodaj iz zemlje? Nevarni vejejo mrazovi, po hribih, gorah sneg še gre.

In če zamrzne tvoje krilce, prezgodnji ti odpade cvet,

kdo bode te iskal cvetico, ko te pokrije mraz in led?

In ko preljuba pomlad pride na tisoče razgrne rož, le ti, preljuba cvetka moja, le ti cvetela več ne boš.

\

\

PREGLED KATOLIŠKIH MISIJONOV.

FRANC PIRC C. M.

ISIJONARJI in vsi, ki se za misij one zanimajo, trdijo, da je na« stopila za katoliške misij one odločilna do« ba, tisti čas, ko je cer« kev prisiljena poseči v boj z vsemi svojimi močmi. Razmere so za šir« jenje kat. vere ugodnejše kot kdaj prej. Z današnjimi prometnimi sredstvi lahko prideš v najoddaljenejše kote sveta, Parobrod pre« vozi najdaljnejša morja, železnica si utira pot v pragozdove in preko puščav. Življenje in imetje je kolikor toliko v vseh deželah zago« tovljeno, katoliška vera se skoro povsod svo« bodno oznanja. Tisk nam pomore, da se lah« ko učimo jezikov najbolj divjih narodov, da spoznavamo njih življenjske in verske na* zore.

Obenem z belim možem koraka v zma* goslavnem pohodu okrog sveta tudi izob« razba, materijalne in tehnične pridobitve. Pod vplivom tega vsesplošnega napredka se rušijo poganski maliki v prah, neosnovane poganske verske bajke izgubljajo svoj pomen. Pogani so začutili potrebo po močnejši hrani za svoje duše, po nauku, ki je vsestran« sko utemeljen. Kot na razpotju stoje, ne ve« doč ne kam ne kod. — Ali ni to važna, odlo« čilna ura za krščanstvo?

Pa treba jo je izrabiti nemudoma; kajti tudi drugi se potegujejo za duše .poganov. Z oliko in omiko belih prodira tudi evropsko« ameriška nevera, in slab zgled Evropca in A« meričana, s katerim pride pogan v dotiko, de« luje nanj neugodno in spodkopuje krščanstvu ugled, kajti le temu pripisuje take sadove. Nevarnost je, da bodo pogani, zavrgši svoje pomanjkljive verske nazore, zašli v moderno brezverstvo, kar se je po nekaterih deželah že zgodilo, zlasti na Jap,onskem.

Za poganske duše se bori islam v Afriki in širi svoje delovanje daleč v notranjost Azije; to je trenutno najbolj ekspanzivno verstvo, ki se mu pridružuje zlasti proletariat.

Slednjič si hoče protestantizem zlasti v svoji anglosaksonski obliki prisvojiti deželo za deželo, pred vsem odkar je vsemu delu po« ."tavil mis. voditelj Američan John Mott ge« slo: »Evangelij moramo oznaniti svetu še v tej generaciji...«

Srce kat. cerkve, Rim, je uvidelo to važ« no, odločilno uro. Z močnim pogonom je po«

gnalo življenje in plamen misijonskega nav* dušenja v najoddaljenejše kraje, kjer bivajo katoličani in v najpustejše misijonske pokrajine.

Prezgodaj umrli Benedikt XV. nosi po pravici naslov »misijonskega papeža.«

Važna je zlasti 30. nov. 1919. objavljena okrožnica »Maximum illud.« V njej se obrača na misijonarje, slika jim ideal pravega misi« jonarja in jih bodri k pogumnemu nadalje« vanju započetega dela; škofe, duhovnike in redovnike v domovini navdušuje za prekras« no delo; vse ljudstvo poziva k udeležbi v tej sveti vojski z molitvijo, podpiranjem mis. de« la, ustanavljanjem mis. zvez in društev.

Temu pozivu je odgovoril ves svet z nav« dušenjem za sveto stvar. Narodi so imeli pri« lik o pokazati to zlasti na I. mis. svetovnem kongresu v Rimu o binkoštih 1922. Obhajal se je v proslavo tristoletnice kongregacije za raz« širjanje sv. vere, tristoletnice proglasitve Fran« čiška Ksaverskega svetnikom in stoletnice Li« jonske družbe, ko je sedež se je ob tej priliki prenesel iz Lijona v Rim. Od 12. do> 21. marca 1923 se je vršil prvi mednarodni posvet za« stopnikov posameznih dežel Lijonske družbe, oziroma sedaj društva za razš. sv. vere v Rimu. Sveti oče je ob tej priliki daroval društvu v misijonske namene 1 milijon lir. — Za sveto leto 1925. je razpisana velika mis. razstava. Priprave vodi prefekt Propagande, kardinal van Rossum. Vršila se bo v Rimu.

Kar se tiče posameznih dežel, pospešuje misij onstvo zlasti Unio cleri, to je zveza du« hovnikov in bogoslovcev, ki delajo za misi« jone. Nastala je v Italiji pod posebno zaščito umrlega sv. očeta. Zveza se hitro širi po vseh deželah sveta. V Jugoslaviji se bo najbrže ustanovila letos.

Značilno za sedanjo dobo je živo misi« jonsko zanimanie med mladino, zlasti med dijaštvom. Dijaki srednjih in visokih šol se zbirajo po misijonskih krožkih, prirejajo po« učna zborovanja itd. Uspehi so nepričakovani.

Nizozemska šteje komaj 2 milijona in pol katoličanov, a moramo ji priznati prvo mesto v misijonski gorečnosti. Delo re je v zadnjih 5 letih silno dvignilo; mlado in staro, učeno in preprosto, bogato in reVno, vse de« luje svojemu stanu in svojim močem primer« no. Zato je razumljivo, če beremo, da znaša število nizoz. misijonarjev v poganskih deže« lah 2.800.

Nemčija ječi sicer pod težkim jarmom razmer, a nič ji ne more vzeti upanja na

boljše čase.. Nemški katoličani razvijajo v zadnjem času živahno delavnost tudi v prid misijonom. Društva se poživljajo, misijonišča se množe, poklicev ne manjka. Ko so koncem vojske izgubili kolonije, so bili iz nekaterih dežel misijonarji izgnani; v nekatere kraje se sedaj že zopet vračajo. Središče misijonskega gibanja je Ahen, kjer jako uspeva »Franz. Xaverius*Verein« s svojim mnogovrstnim delovanjem.

Zdravniško misijonsko gibanje je v zad* njem času tudi pri katoličanih stopilo na realna tla, dasi nas protestant je v tem še da* leko nadkriljujejo. »Zveza kat. zdravnikov za misijone« je 1. 1922. (3. dec.) otvorila svoj za* vod v Wiirzburgu pod vodstvom P. dr. Be-cker*ja, bivšega apost. vikarja v Asamu. Delo lepo uspeva.

Švica zasluži, da jo vzporedimo z Nizo* zemsko. Od hriba do hriba odmeva poziv na sveto delo. L. 1921. so otvorili novo misijo* nišče v Betlehemu. Kapucini so lani dobili lastno pokrajino v Afriki; iz več ženskih re* dov so nanovo odšle sestre v misijone. 5.—7. avg. se je vršil sjajen kongres v Maria Ein* siedeln.

Francija, ki je do vojne pošiljala polovico vseh misijonarjev med pogane, je v vojni sil* no veliko trpela. Mnogo misijonarjev in miši* jonskih kandidatov je padlo v boju za domo* vino. Nekatere misijonske družbe pa so bile prepovedane že skozi 2 desetletji radi kultur* nega boja. Pa v zadnjem času je še celo pro* stozidarski Poincare spoznal kulturni pomen misijonskega dela in dovolil bivanje v Franciji in prost razmah belim očetom, Lijonskim misijonarjem, frančiškanom in družbam, ki delujejo na vzhodu.

Belgiji, ki je spadala k vodilnim deželam v tem oziru, je zadala vojna globoke rane, a vendar ni popustila v mis. gorečnosti. To nam potrjuje že dejstvo, da je samo v eno mis. družbo (Scheret) vstopilo 1. 1922. do 50 pripravnikov, 80 drugih se je pripravljalo za delo v misij onih, 45 pa jih je tja odpotovalo. In ko bi vse sešteli...?

Španija igra v zgodovini misijonstva važno vlogo; v novejšem času je navdušenje ponehalo, a danes zopet veliko obetajo. Prevzeli so več misij onov, ki so jih Nemci morali opustiti. 3. dec. 1920 so ustanovili misijonišče v Burgos, novo misijonišče se snuje v Barcelo* ni za Kitajsko. Dvignilo jih je veliko slavlje 1922 v čast njih rojaku Franč. Ksaverskemu.

Na Portugalskem radi domačih nemirov zazdaj še ni jasnega izgleda v boljšo bodoč* nost.

Veselo je poročilo, da so tudi Irci začeli delovati na tem polju. Središče je jan. 1918. ustanovljeno misijonišče Gahway, odkoder je

že prva 4 leta obstoja odšlo 27 duhovnikov na Kitajsko. Zanimajo se za zdravniško misi* jonsko gibanje. Tudi Irci v Avstraliji in Sev. Ameriki so se začeli po zgledu svojih rojakov v domovini gibati. —

Celo Angleška se je zavedela svoje dolž* nosti. Dasi ima 75 sveta pod svojo oblastjo, je vendar dosedaj malo storila za pokristjanje* nje sveta. Sedaj se je izvršil popoln preobrat na boljše. Dokazal je to tudi sijajen mis. kon* gres v Westminstru 28. sept. — 3. okt. 1922 pod vodstvom kardinala Bournea.

Sev. Amerika, pred nedavnim časom še misijonska dežela, postaja močna opora kat. mis. delu. Resneje so se posvetili katoličani misijonom med črnci v lastni deželi; 1. 1920 so ustanovili zanje posebno misijonišče. Pa Američani upirajo oči še vse dalje, njih lju* bežen sega po vsem svetu, zlasti na Kitajsko. Več redov in družb razpošilja svoje misijo* narje; 1. 1921 jih je odšlo 150. — L. 1918 so se združili v zvezo, ki je čez tri leta štela že 62.000 katoličanov. Zavzemajo se tudi za zdravniško misijonsko gibanje. Iznajdljivosti njihovih voditeljev pri nabiranju darov za mi* sij one se čudi ves svet. So pač Američani...

Kaj pa na Slovenskem? Bila je na Slo* venskem doba, ko smo imeli precej dobrih misijonarjev (Baraga, Knoblehar in drugi), ki so spreobrnili cele pokrajine. Te dežele bi bile lahko še danes naše misijonske pokrajine. Toda ti delavci so posvečali premalo pozornosti za zadosten mis. naraščaj v svojih po* krajinah. Njih misijonske pokrajine so bile podobne škofijam brez semenišč. Zmanjkalo jim je iz naših krajev naraščaja in morali so jih prevzeti drugi narodi ali pa je prelepo za* četo delo zamrlo. In ker je zmanjkalo misijo* narjev, je tudi doma misel in smisel za misi* jone odrevenela. — Do zadnjega časa smo imeli na Slovenskem samo nabiralne mis. po* družnice, pa še nobene vzgojne družbe. In prve so še danes precej močne, kolikor je pač pri nas mogoče in imajo večinoma svoja gla* sila. Najmočnejša je Ksaverjeva družba, ki ima dve glasili (Odmev, Zamorček). Detin* stvo ima letna poročila. — Družbe, ki naj bi skrbela za duhovski naraščaj, v poganskih mi* sijonskih pokrajinah, do zadnjega časa še nismo imeli. In prav tukaj bi lahko mi Sloven* ci primeroma največ storili, kajti finančno smo splošno bolj šibki: (Prim. Mis. kol. 1923.!) Med vojno se je ustanovila »Mis. zveza«, ki naj bi širila mis. misel in postavila na Sloven* skem misijonišče. »Misijonska mašna družba« ima namen, svojim članom naklanjati duhovne zaklade sv. maš in obenem podpirati misi* jone in misijonišče. Naloge in sredstva »Mis. zveze« je prevzela misijonska družba sv. Vin* cencija Pavelskega, ki je1 že 6. sept. 1920 otvo*

rila prvo jugosl. misijonišče v Grobljah pri Domžalah na Kranjskem. — Da doseže svoj drugi namen, širjenje mis. misli, izdaja letno »Mis. koledar«, letos pa začne izdajati ilustri? ran mesečnik »Katoliški misijoni.« —

Izmed Slovencev delujejo v misij onih na Kitajskem g. Kerec J., salezijanec, s svojim bratom, ki je bil letos posvečen v mašnika ter frančiškani o. Kovač, o. Turk in o. Avbelj, v južni Afriki sinovi presv. Srca (o. J. Musar in drugi) ter nekaj duhovnikov med Indijanci v Ameriki. —

Izmed misijonskih dežel je danes po splošnem mnenju najvažnejša pač Kitajska. Neprestane revolucije, prevratni zakoni, ne? disciplinirane armade, neredna uprava, poleg tega še brezštevilne roparske tolpe, velike na« ravne nezgode, pred vsem kuga, lakota, po? vodnji, vse to povzroča Kitajski neozdrav? ljive rane in je velika zapreka za uspešno na* predovanje kat. vere. A po drugi strani prav to privede mnoge do odločitve, da si poiščejo zdravila za svoje duše, notranje tolažbe, ker zunanje nikjer ni dobiti. — L. 1921. je število katoličanov prekoračilo 2 milijona. To število ni majhno, a kaj je to, če pomislimo, da bivajo ti katoličani med 400 miljoni poganov, in je šele vsak 220. Kitajec katoličan. Kat. du? hovnikov je na Kit. 2400; torej mora vsak du? hovnik oskrbovati 855 vernikov, poleg tega pa pride nanj še 186.000 poganov. Nujno je tu mis. delo, zlasti ker tudi drugoverci hitijo delati. Protestant je imajo 6.000 pridigarjev, vodijo več visokih in srednjih šol ter razpola? gajo z ogromnimi denarnimi sredstvi. Trudi? jo se tudi mohamedanci, ki žanjejo precej uspeha. Nevarna pa je zlasti na novo prero? jena narodna budistično?konfucijanistična po? ganska sekta, ki dviga v zadnjem času silno agitacijo. — Lani (1922) so se v več krajih vršile dolgo zaželene krajevne konference miši? jonarjev, kjer so se razgovarjali o perečih v~ prašanjih; za letos pa je Propaganda sklicala kitajski misijonski koncil.

Indija šteje po zadnjem ljudskem štetju (1921) 319 milijonov ljudi, katoličanov ima pa le 2 milijona in pol. Letno naraste število ka? toličanov pribl. za 14.000, kar je gotovo malo v tako ogromni deželi. — Število protestan? tov ni veliko manjše in bo število katoliča? nov kmalu prekosilo. Duš sicer ne smemo sa? mo šteti, ampak tehtati, vendar pa moramo priznati, da protestantje v denarju več žrtvujejo za indijske misijone kot katoličani — V zadnjem času jemlje Evropcem ugled1 velika vseindijska agitacija in pretirani ozkosrčni nacijonalizem, ki hoče ustvariti neodvisno In? dijo po zgledu Irske. Nujno je torej potreb? no, da se vzgoji domače duhovništvo. Kat. cerkev skuša tej potrebi v polni meri zado?

stiti. — Dasi je v Indiji le 10% izobraženih ljudi, vendar ima važno vlogo časopisje. Ne? katoličani izdajajo na stotine časopisov; katoličani so imeli poleg nekaj mesečnikov in tednikov do 1. 1921 le 1 dnevnik. Lani se je ustanovil še 1 dnevnik in tudi mesečnike in tednike skušajo pomnožiti. — Na splošnem kongresu v Bombayu so 1. 1921. zastopniki iz vseh pokrajin razpravljali o verskih in soci? jalnih problemih Indije. Uspehi se že kažejo.

Delo za Afriko je v kat. cerkvi nekako najbolje organizirano; več družb se bavi samo z afriškimi misijami, 68 časopisov prinaša poročila o njih, skoro vse družbe imajo tu svoje misijonarje; uspešno jih podpira 1. 1894. ustanovljena družba sv. Petra Klaverja. — Prebivalcev ima Afrika kakih 150 milijonov. Razen 300.000 Evropejcev štejejo v 103 misi? jonskih pokrajinah Afrike pribl. 3 miljone ka? toličanov, ki so povečini sad misij, dela v zad? njih 50 letih. Malo je to v primeri s 50 milijoni mohamedancev, ki ?o istotako v zadnjem pol? stoletju prestopili v islam. Protestantov je 2 milijona in pol. Splošno se islam širi od vzho? da, protestantizem pa bolj od juga v notran? j ost dežele. — Zgodovinskega pomena je mednarodni kongres črncev, ki se je vršil dec. 1922. v New Yorku. Voditelj črncev, dr. Mar? ko Garvev, ki je študiral na raznih evropskih in ameriških vseučiliščih, je v kratkem času organiziral 3 milijone črncev v družbo za ne» odvisnost. Glavno misel kongresa podaja nek list tako-le: » ... Belokožec, on je naš sovraž? nik! Torej proč z belimi, proč z njihovo vero, proč z niihovo civilizacijo! Proč z vsemi beli? mi iz Afrike, domovine črncev! Afriko Afri? čanom!« — Nevarnost je torej za krščanstvo v Afriki. Treba bo torej črnce pokristjaniti v doglednem času in jih usposobiti za vodilna mesta v hierarhiji. V zadnjem času ie spalna bolezen zelo redčila prebivalstvo Afrike. V Kongu in Vzh. Afriki so izumrle cele vasi. Pred kratkim je prišlo poročilo, da se je nem* škima zdravnikoma Fischerju in Kleinu, ki že od I. 1902. bivata v Afriki in proučujeta to bolezen, posrečilo najti zdravilo, ki je baje zelo uspešno. —

Na Japonskem delo že par desetletij ni napredovalo. L. 1891. je bila upostavljena hierarhija. a vedno bolj razpada radi pomanjkanja duhovnikov; dežela dobiva spet misi? jonski značaj. Na ta načih bo mogoče uspeš? nejše delovanje med pogani. S Korejo vred šteje Japonska med 72 miliioni prebivalcev le 180.000 katoličanov, poleg kakih 100.000 pro* testantov in 40.000 pravoslavnih. Na Japon* skem so protestanje s svojo površnostjo spravili krščanstvo v slabo luč, češ da ie plitva ve? ra. A uspehi na novi katoliški univerzi v To* kio dokazujejo nasprotno. — Veliko zgledo?

vanja je bilo med pogani, ko je prestolo« naslednik obiskal papeža v Rimu. Japonci imajo sedaj svojega zastopnika pri sv. stolici. — Zelo pa primanjkuje japonskih kat. knjig. Izmed 4450 knjig, izdanih v 1. 1920, je bilo ie 5 katoliških. — Na Koreji tožijo misijonarji radi pomanjkanja šol. Le 20% kat.' otrok more dobivati reden pouk. Tudi duhovnikov jako primanjkuje; domačih je le 30. Čuti se to, zlasti ker je protestantizem precej močan in se jako širi tudi budistična propaganda.

V Zadnji Indiji najbolje uspeva delo v ni« zozemskem delu, kar pač izvira iz živega zani« manj a za misijone v domovini. Najboljše so oskrbovani jezuitski misij oni na otoku Javi.

V Ameriki je 27 miljonov Indijancev, od teh še 3 do 4 milijone poganov in 12 milijonov črncev, med temi še 9 milijonov poganov. Za

črnce so se zavzeli katoličani v Zdr. državah. Tudi misijoni med Indijanci se ugodno raz« vijajo.

V Avstraliji in Oceaniji so pred vojno delovali po večini nemški misijonarji, a so morah svoje misijone prepustiti misijonarjem drugih narodnosti ali pa jih še bodo morali tekom par let. Na nekatere otoke, ki so pri« padli Japonski, je hotela vlada sprva poslati katoličanom nekatoliške duhovnike, toda ti so kratkomalo javili vladi, da sprejmejo le ka« toliške svečenike. Slednjič je bila vlada prisiljena ustreči njihovim zahtevam. Dala je celo 10.000 jenov podpore vsakemu misijo« narju in sama plačala potnino.

Amerika in Avstralija ne spadata celot« no več pod Propagando, torej nista več pravi misijonski deželi.---

SVETOVNI DOGODKI V PRETEKLEM LETU.

V. SARABON.

ANSKO leto 1922. ime« nuj emo lahko leto kon« ferenc, kar naprej so se posvetovali. Od ve« likih držav ste posebno zanimivi Francija in Anglija. Francija ho« če, da se mirovne po« godbe dobesedno izve« dej o . in ne odneha proti Nemčiji niti za las; Anglija je pa bolj prijenljiva, popustljiva in dobrohotna. Rusija se bori še zmeraj z neurejenemi notranjimi razmerami in pa z lakoto; Nemčija ima tudi vse polno notranjih težkoč in padec njene marke je vzbudil pozornost vsega sveta. Saj je danes svet tako tesno zvezan, da čuti bole« čine enega takoj tudi drugi. Nemčija mora plačati veliko vojno odškodnino ter popraviti in obnoviti francoske in belgijske pokrajine, opustošene po vojni. Obnova se imenuje z la« tinsko besedo reparacija; časopisi nam poro« čajo vsak dan, da reparacijsko vprašanje ne more naprej. V Italiji so fašisti s svojim na« stopom nudili svetu precej nenavaden pojav. Ameriške Zedinjene države — Unija — gle« dajo na evropske in druge razmere bolj od strani in se oglasijo samo takrat, kadar gre za petrolej, ki ga spričo svoje avtomobilne in aeroplanske industrije tako zelo potrebujejo — glej članek »Promet v Zedinjenih državah in svetovni zračni promet«. — Japonska je bolj tiha. Druge države pa smejo razyoj sve« tovnih dogodkov samo zasledovati in morajo

paziti, kdaj je treba priskočiti in zagrabiti za to ali ono ugodno priliko.

Ves ta čas se je pa vleklo vprašanje nemške odškodnine naprej. Slika je zmeraj enaka: Francozi so zahtevali, naj Nemčija pla« ča, Nemci so pa rekli, da ne morejo in naj za« vezniki počakajo. Angleži so pa stali ob stra« ni in so dajali dobre nasvete, pravtako kakor leto prej. Tudi ta posvetovanja niso imela uspeha, vsaj trajnega ne.

Lausanne; Porenje in Poruhrje; petrolej.

Dne 20. nov. 1922. popoldne je bila otvor« jena konferenca v Lausanne, ena najdaljših dosedanjih političnih kač; saj je trajala do le« tošnjega 24. julija. Mislili so, da bo kmalu konec, pa je prišlo toliko drugega zraven, da na= zadnje ni nihče vedel, kako in kam.

Najvažnejši dogodek prvih dni je bila ustanovitev nekake balkanske zveze. Pristo« pile so tej zvezi Jugoslavija, Rumunija, Gr« čija in tudi Bolgarija, dosedanja prijateljica Turčije. Namen zveze je bil v prvi vrsti ta, da se prepreči turška propaganda na ozemlju imenovanih držav; Bolgarijo so dobili z oblju« bo prostega dohoda do Egejskega morja. Po« speševala je ustanovitev zveze seveda najbolj Anglija.

Takoj se je pokazalo, zakaj pri vsej stva« ri pravzaprav gre. Ko so začeli razpravljati, kam naj pripade me. to Mosul v severni Me« zopotamiji in njegova okolica, se je takoj oglasil tudi ameriški zastopnik, ki je spočetka samo opazoval. To mesto leži ob reki Tigris,

nasproti razvalinam starih Niniv. V okolici so odkrili v zadnjih letih ogromne petrolejske vrelce in ravno zaradi petroleja so bili šli An* gleži v Mezopotamiji v boj proti Turkom. Imajo vse ono ozemlje trdno v pesti; Turki so ga pa v Lausanne trdovratno zahtevali nazaj, ker bi bil petrolej1 pri pogajanjih najboljši porok za ugoden potek. Child je rekel, da ho* če Amerika v orientu politiko »odprtih vrat«; to se pravi, da se sme vsaka država vtikati v tamošnje razmere, namreč v petrolej. Na tis hem ste se bili največji dve petrolejski družbi na svetu, angleška Shell*Company in ameriška Standard*Oil*Company, že prej pogodili glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Kavkaziji in Mezopotamiji. Zediniti se glede Mosula niso mogli, ker so bili Francozi za Turke, Angleži in Amerikanci pa proti njim. Tudi v drugih vprašanjih niso mogli priti skup. Vprašanje morskih ožin, to je Bospora in Dardanel, je zahtevalo tudi navzočnost Rusov. Rus Čičerin se je toplo zavzemal za Turke, pa tudi tukaj ni šlo.

V tistih dneh je stopilo zopet v ospredje vprašanje nemške reparacije. Francozi so gro* žili Nemcem z bolj popolno zaplembo Porenz ja in z zasedbo dveh tretjin Poruhrja, če ne plačajo. Ozemlje ob Renu imenujemo Poren* je in so je imeli Nemci na levem bregu zase« deno že prej; ozemlje ob reki Ruhr se ime« nuje Poruhrje; to je isto kakor pravimo svetu ob Savi Posavje. Poruhrje je eno prvih premogovnih in tudi industrijskih ozemelj na svetu sploh; sicer je samo del Porenja, ker se Ruhr izliva v Ren, vendar mu moramo vsled premoga in industrije priznati nekako samostojnost. V zavezniškem časopisju in v zavez« niških vladah se je sedaj začel oster boj; An« glija je hotela Francijo zlepa pregovoriti, naj odneha od svoiih načrtov, pridružila se ji je Amerika in je hotela izrabiti zlasti svoj vpliv kot upnik Evrope; pa ni vse nič pomagalo. Francozi si niso dali nič dopovedati, ne od te* ga ne od onega: letos so svoi načrt izpeljali, zasedli so desni breg Rena, od Poruhrja pa ne samo dveh tretjin, kakor so bili lani zagrozili," temveč vse Poruhrje. Nemški protesti niso nič izdali. Proti vsakemu odporu nastopajo Francozi s kruto silo. z izganjanjem, z zapo« rom, z ječo — znani Krupp je dobil 15 let ječe —, s smrtnimi obsodbami itd. Nemci štrajka* jo, se branijo s pasivnim odporom, to se pra* vi: delajo le na videz in toliko, da se vidi, ka* kor bi delali, spuščajo mostove v zrak, sem« intja se izvrši kak umor itd. itd. Anglija in Amerika se francoskega nastopa seveda ne udeležujete, in Anglija se še prav škodoželjno smeje. Kajti sedaj izborno prodaja svoj premog. Rnhrskega premoga prihaja namreč na Francosko vsled štrajkov in odpora nemških

delavcev prav malo, Nemci ga pa doma tudi nimajo dosti za svojo veliko industrijo; zato kupujete obe državi prav pridno angleški pre« mog. Nemčija sicer zelo težko, ker je njena valuta popolnoma na tleh.

Francozi so obdali zasedeno ozemlje se« daj s carinsko mejo tako da nima nobenega stika z ostalo Nemčijo. Oglasil se je zopet papež ter je v javnem pismu na svojega glav« nega tajnika Gasparrija svaril prehudo na* silje in spominjal k prizanesljivosti; mi« slil je seveda na Francoze. Ko to pišemo, je še vse pri starem.

Ministrski predsednik B. Mussolini.

Na konferenci v Lausanne so razmotri* vanja temeljnih vprašanj brez vidnih uspehov 8. decembra začasno zaključili. Čez zimo je konferenca spala, otvorili so jo zopet letos 25. aprila. Končala se je 24. julija in sicer s popoli no zmago Turkov oziroma turških zagovor« nikov Francozov. Kako je do tega prišlo, še ne vemo natanko. Vidimo pa to«le: Lansko leto in letos je še pri vseh konferencah zmagala Francija, izvršile so se vse njene zahteve; Francija se krčevito drži dobesednega izva« janja mirovnih pogodb, a samo napram Nem* čiji. Sedaj pa, ko je lausannska konferenca

popolnoma spremenila prejšnji mir s Turki, so pa ravno Francozi spremembo zagovarjali. Tako vidimo, da je vse skupaj samo papir in da dela vsak tako, kakor mu je prav, brez ozira na pogodbe in mirovne določbe.

Svet je danes pravtako zamotan, kakor je bil na koncu svetovne vojske in izhoda iz ho« matij ni videti nobenega.

Ker govorimo večkrat o petroleju, se vprašamo, zakaj se Amerika za to vprašanje tako poteguje? Zato, ker se peča v Ameriki z avtomobilno industrijo in njenimi pritiklinami nad 25 milijonov ljudi; to je pa cela četrtina prebivalstva v Zedinjenih državah. — Če re« čemo Amerika, mislimo zmeraj na Zedinjene države. — Od 15 mTlijonov avtomobilov na svetu, so jih imele Zedinjene države koncem leta 1922. skoraj 13, v vožnji po zraku so prve. — Zato mora Amerika pazno zasledovati vsako pogajanje, kjer govorijo o petroleju. Ona dobiva sicer še največ petroleja na sve« tu, a so izračunih, da bodo njeni petrolejski vrelci1 v 16 ali 17 letih izčrpani. Kaj pa po« tem? Kakor nam pravi članek »Tekočine na« mesto premoga«, bomo res dobili nadome« stila za petrolej, a to je šele v začetkih, po« treba petroleja je pa nujna. Primerjaj knjigo: V. Šarabon, Gospodarska geografija. Ravno, ko to pišemo, beremo, da so odkrili v Kalifor* niji, torej v Zedinjenih državah, nove velikan« ske petrolejske vrelce. Radovedni smo, kako bo to vplivalo na nadaljnji razvoj ameriške zunanje politike.

Ruski dediči. Poljska nadaljuje po nalogu Francije svoje delo združitve ruskih obrobnih držav v »Baltiško ali severno entento«. Ima uspeh. Prej ali slej bo pa ruski medved zagra> bil za ograjo svoje kletke in vse to skrpucalo bo padlo v vodo. Saj tudi korist teh državic kaže na zvezo z Rusijo, seveda v federalistič« nem smislu, ne v centralističnem. Zato tudi želiio nazaj in bi takoj šle, če bi razmere na Ruskem le ne bile preveč žalostne.

Poljska si je 1. marca lanskega leta pridru« žila Vitno z okolico: »Ozemlje Vilne, prosto vseh državnih vezi, se združi s poljsko repu« bliko.« 15. maia je potrdil poljski parlament ali sejem politične in gospodarske pogodbe s Francijo; pri gospodarskih bi omenili zlasti pogodbo glede petroleja v Galiciji. Francoski kapital je tam zelo udeležen. Vrhu tega imata obe državi tajno vojaško pogodbo. Znano je, da je Poljska čisto v službi Francije in se ima niej zahvaliti za vse: ona je ovira združitve Nemčije in Rusije, katera združitev bi pomenila smrtni udarec za Francijo. Tako sta Polj« ska in Francija neločljivo vezani druga na drugo. Poljska marka pa kljub prijateljstvu s Francijo ni dosti boljša kakor nemška.

• . ■ •

Rusija. Lakota je lansko leto v Rusiji strašno razsajala; še celo azijski Turkestan, ki je hotel začetkoma preživiti 200.000 begun« cev, je bil nazadnje z gladujočimi tako pre« plavljen, da je sam začel stradati. Število gla« dujočih so začetkom lanskega leta cenili na več kot 30 milijonov. 11. maja je rekel pred« sednik vseruskega izvršilnega odbora Kalinin, da se je posrečilo skupnim naporom sovjetov in inozemstva oteti 10 milijonov ljudi smrti lakote. Francoz Lubersac, ki je prišel iz Ukra« jine in je poročal ženevskemu pomožnemu odboru, je podal še 12. julija pretresljivo po« ročilo o lakoti, zlasti o položaju v Kijevu, Harkovu in Odesi. Vozovi, ki so po odeških ulicah pobirali mrtve, so porabili skoraj en teden, preden so prišli skoz mesto! Mrtvi le« žijo včasih štiri dni na cesti. Pa še poleti! Trupla so večkrat načeta, ne samo od podgan, temveč tudi od gladujočih ljudi. Ena najkras« nejših pokrajin v Ukrajini, med Odeso in Pol« tavo, je sedaj popolnoma pusta in prazna. Hiše so zapuščene, nekatera mesta so zgubila 85% prebivalcev.. Ljudožrstvo je tako razšir« jeno, da ga oblasti ne preganjajo več. Na« sprotno je pa poročilo iz Londona z dne 24. julija povedalo, da po mnenju voditeljev ame> riške pomožne akcije lakote na Ruskem ni več. Bo pač prvo poročilo bolj verjetno. Še letošnjo zimo so morali prehranjevati nad osem milijonov ljudi, pa sedem okrajev še ni vštetih.

Vemo, da je odredila vlada oddajo cen kvenih zakladov za pomoč stradajočim. Viso« ka duhovščina se je upirala, ker je bilo zelo dvomljivo, ali bo ta denar prišel na pravi na« slov in če ne bo izginil v žepih nenasitljivih sovjetskih mogotcev. Zato so več duhovnikov obsodili na smrt; patriarha Tihona, dušo od« pora, so pa prisilili, da je odstopil. Pozneje so ga zaprli in le malo je manjkalo, da niso usmrtili tudi njega.

Ob desetletnici sovjetskega lista »Prav« da« je pisal Ljenin, da je revolucija dosegla nepremagljivo moč, vendar je pa medna« rodno meščanstvo za zdaj še močnejše ka* kor ona. Se je menda zmotil: sredi lanskega avgusta smo zvedeli, da je bilo takrat v služ« bi sovjetske vlade na Nemškem 42 časopisov, v Italiji 28, v ameriški zemlji 12, v balkanskih državah 10, drugje po svetu pa 196. »Sovjet« skorusko državno založbo« so prestavili v Berlin.

14. nov. je govoril Ljenin na kongresu komunistične internacionale o novih gospoi darski politiki. Bahal se je. da se je rubelj sta« biliziral in da lakote ni več. da kmetje prosto« voljno plačujejo davke in da se mala obrt dvi« velika industrija pa tudi, samo boli po« časi. Manjka inozemskih kreditov in to je glavna ovira, da si gospodarstvo ne more po«

polnoma opomoči. Teh kreditov pa pri se» dan jem načinu vladanja gotovo ne bodo do? bili. Morali bodo poleg spremembe načina vladanja na vsak način izvesti načelo privat? ne lastnine do konca. Potem pa sovjetska vla? da samaobsebi preneha. Da bi le.

Letos — 1923 — je krožilo na Ruskem za 6,070.000,000.000,000.000 rubljev. Sedaj naj pa to kdo izgovori! Zato so napravili ta izhod, da je rubelj »vzorec 1923« enak milijonu rubljev »vzorec 1921«; pa ostane še zmeraj dosti, če? tudi črtamo šest ničel. Angleški funt je bil v začetku letošnjega leta vreden 156 rubljev vzorec 1923 ali 156 milijonov rubljev vzorec 1921, dolar pa 39 rubljev oziroma 39 milijo? nov rubljev. Pametno pa je, da so kar cel mi? lijon črtali, že zaradi računskih knjig.

Azija in Afrika. Proti angleški ustavi v Palestini je bil velik odpor, ker je bila preveč židovstvu prikrojena. Mohamedanci so se pri? tožili v Meko, katoliki na Vatikan. 11. sept. so svečano oklicali angleški »mandat« nad Pa? lestino — mandat je nekaj takega kakor po? kroviteljstvo —.

Znani Enver — paša je menda 4. avg. v Turkestanu padel! potrdila o smrti ni.

Japonci so glasom pogodbe v Washing? tonu odšli iz kitajskih mest Hankov, Peking itd., so izpraznili Sibirijo, razorožili Port Artur, dali Kitajski prisvojeno ozemlje nazaj itd. Pravijo, da hočejo svoje moči osredotočiti bolj doma in se iznebiti balasta. Ker se morajo.

Dne 30. julija se je po več letih sestal zo? pet kitajski parlament. Kitajska je republika, izkazuje pa cesarju vse cesarske časti.

Egipet je sedaj samostojna država s svo? jim kraljem. Anglija si je pridržala sledeče štiri reči: varstvo zveznih potov angleške dr? žave z Egiptom; brambo Egipta proti vsake? mu tujemu napadu oziroma vmešavanju; varstvo inozemskih koristi in manjšin; Sudan, pokrajino na jugu od Egipta. V Južni Afriki so bili lansko leto marca hudi nemiri boljše? viškega značaja. General Smuts je revolucijo zatrl in rekel, da je rešil deželo hude nesreče, da so hoteli revolucionarji ustanoviti sovjet? sko republiko.

Amerika. O drugih državah ne bomo go? vorili, samo o Uniji. Kakšno stališče imajo Amerikanci glede plačevanja vojnih dolgov, vemo že iz prvega odstavka; v 25 letih morajo biti plačani. Zelo skrbijo Amerikanci za raz? voj trgovskega b rodov j a; morda še preveč, ker včasih prevoznega blaga ni. Svoje čete ob

^Takih in enakih zgodovinskih dogodbic sem nas bral kakih 300 in so izšle z naslovom: Zgodovinske anekdote, 2. zvezek, 16 dinarjev. Dobijo se tudi v gos riški Narodni knjigarni. Sp zabavne in poučne obenem,

Renu so začeli polagoma pošiljati domov; vr? šilo se je povsod prav prisrčno slovo od do« mačinov. Amerikanci so nastopali čisto dru? gače kakor naprimer Francozi. Seveda imajo tudi drugo stališče.

V noči 20/21. sept. so sprejeli po poldru? goletnem trdovratnem boju novo carinsko ta; rifo, ki jo pa predsednik po potrebi Unije lahko spreminja. Pri novemberskih volitvah je republikanska večina precej nazadovala; med neizvoljenimi kandidati je bil tudi povzroči? telj nove carinske tarife, senator Mac Cumber.

Izvoz Unije je bil leta 1922 za 54% večji kakor leta 1913, uvoz zlata je bil pa leta 1922 več kot štirikrat večji kakor leta 1913; znašal je mesečno 22 milijonovi dolarjev, 1. 1913 pa 5.3. Hranilne vloge v Uniji so znašale junija 1922 osemnajst milijard dolarjev in so se do anrila 1923 zvišale še za poldrugo milijardot Te številke nam povedo vse, več kakor cele knjige o bogastvu tega svetovnega upnika!

Ker smo ravno pri Ameriki, povejmo z ozirom na članke o modernih izumih še neko veselo dogodbico.

Tiče se pravkar umrlega ameriškega pred? sednika Hardinga, kako je govoril svojim po? slušalcem po1 megafonu. Megafon je aparat, ki ima kakor gramofon trombo, v katero govo? rimo. Če postavimo tak megafon na mizo, na primer pri nas v Gorici, in govorimo vanj, in če je na primer v Ljubljani v kakšni dvorani tudi megafon na mizi ter sta oba' megafona brezžično zvezana, bodo poslušalci v Ljublja? ni vse razumeli, kar govorimo. To je torej ne? kak povečan telefon. Ta megafon ima to pred? nost, če se ljudje kregajo, si vsaj v lase ne mo« rejo skočiti. V Ameriki so povabili letos pro» fesorji vseučilišča v Novem Yorku na znanstven razgovor profesorje vseučilišča v Chi? cagu; ti so pa rekli: »Kaj bomo hodili k Vam, govorimo rajši po megafonu«. In se je! tako tudi zgodilo; profesorji v dvorani v Chicagu so govorili z onimi v Novem Yorku in se je vsa znanstvena debata do konca tako vršila.

Harding torej je govoril svojim volivcem po megafonu. Govoril je v svoji' vladni palači v mestu Washington (izgovori: uošingtn), po? slušali so ga pa volivci v Novem Yorku, Chi? cagu itd., na sto in sto kilometrov daleč. Kar je med govorom v megafonu kihnil, ni se mo? gel premagati, in 120.000 njegovih poslušal? cev mu je po megafonu takoj odgovorilo: »Bog pomagaj I«1)

bereš jih lahko doma in na notu, pridejo prav vsakomur: dijaku, kmetu, trgovcu in obrtniku, učitelju in duhov« niku. Obravnavajo pa vse stanove, od hudomušnega pi» satelja pa do resnega propovednika.

IZ ZAPUŠČINE t SIMONA GREGORČIČA.

1. PESNIKOV GOVOR O PRILIKI BLAGOSLAVLJANJA ZAVODOV „SLOGE" V GORICI.*}

Vesoljnosti stvarnik, vladar svetov, razlij tod obilno svoj blagoslov!

Škropili te dni so krilatci z višine posušena zemeljska tla, in blagoslov božji v podobi dežja rosil je na griče, rosil na ravnine, poškropil je vrte in njive in trate.. . O naj bi pač bile to kapljice zlate ter kmetu rodile pridelke bogate, rodile obilo mu časnih darov, — v to Večni dodeli svoj blagoslov! Poškropil sedaj je namestnik Njegov, boritelj za čast in korist domovine, največji prijatelj te naše mladine, poškropil je vrtec nam nov, na čigar prijazne, prostorne gredice najdražje mi zdaj presadimo cvetice, poškropil je yrtec, ki poln bo cvetov, — Bog večni dodeli mu svoj blagoslov!

In Večni rad daje nam svojih darov! Poškropil te dni je in danes naravo človeku v korist in pa sebi na slavo: vse zdaj.se oživlja okrog in okrog, razvijajo vrti se, polje in log, po drevji, po grmih, iz trave cvetice veselo vzdigujejo glave in rado na nje se ozira oko. Povsodi življenje, zelenje in cvetje, povsodi preradostno petje — kako je vse to neizrecno lepo, o j hvala ti, dobro nebo! Dočaka naj človek še toljko pomladi, a ko se za zimo povrne nam cvet, vesel ga je vsak ko za mladih let, vesel ga po stari navadi. Pozdravljam te torej, prijazna pomlad, čas petja in cvetja, veselja in nad!

A glejte, tu sredi pomladi rastlinske, sred poljskih in vrtnih cvetic, cvetice imamo še dražjih nam lic, cvetice nedolžne detinske, cvetice žive in krasne, cvetice po naše sladko govoreče, ko slavčki lepo in glasno žvrgoleče, da sega v srce.

Ta živa pomlad, te človeške cvetice, to dečki so naši in naše deklice, — kdo rad bi ne gledal na nje? Lepo je to zreti: pomlad sred pomladi, jaz vidim jo rad, vi jo gledate radi.. Pozdravljena, živa ti naša pomlad, ki toliko vzbujaš prijaznih nam nad!

Pri cvetkah ne zre se pa samo na liste, na barve zlate in pa srebrnočiste, v katere njih cvet krasno je odet; največjo veljavo, veljavo res pravo, le cvetka ima preblagega polna duha! Vijolice skromne, pa žlahtno duhteče, so ljubše mi bile vsekdar, ko cvetke, vrtove bogatcev kraseče, ki duh jim podeljen ni v dar. In dražje so cvetke mi naše domače iz kmečkih ponižnih in delavskih koč, ki sem presajene so nežno cvetoč, ko tč, ki g oje jih ponosne palače,

kot cvetke bogate, gizdave, bahate,

ki cvet jim sicer je krasan, če duh jim pa s cvetjem ni dan ... A treba duha je, pomladi duševne posebno za naše cvetice pohlevne! Oj pridi, oj pridi, duševna pomlad, na skromne in nežne te cvetkice naše in z duhom napolni odprte jim čaše, da bodo rodile prekrasen nam sad. V ta srčeca mlada i v mlade te glave priplavaj duh božji, duh sveti z višave, prinesi nebeški jim svoj blagoslov, dodeli obilnost jim svojih darov: saj tvojih dari vseh Slovencu je treba,

da tu pribori si vsaj črnega hleba!----

A — tvojih dari pač dobiva Sloven, duševnih dari, kot drug narod noben: Ti daješ Slovencu glavo umovito, Ti daješ mu z umom srce plemenito, Ti daješ v obilnosti zmožnosti nam; Ti daješ, kar vodi uboge trpine iz solzne doline v presrečne višine, Ti daješ dar prave pobožnosti nam!

1) Novo poslopje, v katerem je imelo društvo »Sloga« svoje zavode, je blagoslovil dr. Anton Gregorčič 1. 1893; to pesem pa je pri tej priliki govoril pesnik Simon Gregorčič, takratni katehet teh šol.

En dar pa, en dar še dodeli nam Ti: daj dar nam moči, daj dar nam moči, daj vztrajnosti dar, značajnosti dar!

A kadar razliješ Ti svoje dari na ljubljene naše človeške cvetice, potem že te naše skrbne vrtnarice lepo in umno poskrbe, da v njih se razvije i um i srce, da bodo te cvetke v veselje rodbini, da bodo v korist in pa v čast domovini. In meni bo tudi za cvetke te mar, skrban jim bom vedno vrtnar.

Da, skrbni jim bomo vrtnarji vsekdar; saj stari vrtnarji smo, vrt le je nov, — poškropljen je, Bog daj svoj blagoslov! Nov vrt je in lepo s tem spet prenovljenje, prelepo proslavljamo s tem pomlajenje. Nov vrt je, a naš in pa naše cvetice, samo presajene na druge gredice, na lepši in mnogo prostorniši vrt, ki sapam sovražnim naj bil bi zaprt, nanj toča in slana nikdar naj ne pade in cvetek odtod naj nikdo nam ne vkrade.

Ta vrt nad use nam je vsem dragocen in ljubi iskreno ga slednji Sloven, vsak pravi Slovenec u srcu ga nosi, zanj zbira in prosi, žrtvuje in trosi: to skupni slovenski je vrt, se skupnimi žrtvami bil je odprt, pomagali vsi so ta vrt nam graditi, pomagajo vsi nam tu cvetke gojiti, vsem skrb je za vrta obstoj, vsem skrb je za cvetek razvoj... Vam, srca mladini udana in verna, vsem hvala stoterna! Ta vrt pa naš narod zato je zgradil tem cvetkam, tej naši mladini, da v duhu bi našem tu cvetke gojil, ki zveste bi bile Bogu na višini in tlačeni zveste vselej domovini; — in da bi izpolnil namen se njegov, Bog večni dodeli nam svoj blagoslov! Doslej pa sami za ta vrt smo trosili in sami smo v njem si cvetice gojili; a jaz pa i v tem prepolhen sem nad, da pride nam skoro prijazna pomlad, ko treba bo drugim za vrt naš trositi ter naše cvetice po naše gojiti. Tedaj pa napoči čas tukaj nam nov, in v to — Bog dodeli svoj blagoslov! —

2. MODERNA POEZIJA.

Li videli vi ste kedaj,

kako mnogokrat otročaj

med vodo, da peni se, milo ubija?

Razbito si v svalke papirne nalija,

iz teh pa pihalnikov v zrak

on piha in piha: — je mlad in krepak!

In glej, iz pihalnika dviga

mehur na mehur se, — rad zrl bi ves dan!

Ko solnce na nebnem oboku se vžiga, kako vsak mehurček je pisan, krasan, se solnčnimi barvami vsemi obdan! Ne dolgo! Mehurček se slednji razpoči. Nič jedra! Z razpokom še kras se odloči. -Ko gledam, pa misel se v glavo mi vbija: ni morda »moderna« pač to »poezija«.?/

V. ŠARABON:

AMERIŠKI NEBOTIČNIKI.

ODERNA tehnika na« preduje skokoma. Če bi bil kdo pred polsto« let jem pravil, da bomo stanovali v hišah, visokih petdeset nadstropij in še več, vse bi se mu bilo smejalo. Ravnota« ko če bi bil kdo rekel, da se bomo vozili po zraku s hitrostjo 400 kilometrov na uro. In vendar je postalo vse to sedaj resnica. Vsak dan beremo o .ameriških nebotičnikih, stav« bah, ki se nam zdijo, da se dotikajo nebes in smo jim dali zato to ime. Nemci jim pravijo »šegetalci oblakov«, Angleži in Amerikanci na

»šegetalci neba«. Sedaj so jih začeli zidati tudi v Evropi; tako v Berolinu, Frankfurtu, Kolinu, Innsbrucku itd. Danes, ko je pomanjkanje na stanovanjih tako veliko, bi se splačala gradba takih hišsvelikank tudi pri nas.

Dočim imenujemo v Evropi vse izredno velike ameriške stavbe »šegetalce oblakov ali nebotičnike«, razlikuie Amerikanec visoke hi« še in šegetalce; to zadnje ime imajo samo tiste stavbe, ki so višje kot dvanajst nad« stropi j. Prvo tako poslopje so sezidali v ChU cagu, imelo je štirinajst nadstropij; ravnotam so sezidali 1. 1890 drugo hišo, visoko dvajset nadstropij. Novi York je začetkoma zaostal, pa je potem vsa druga mesta prekosil. Seveda so morali uvajati vedno nove načine zidanja,

če so hoteli iti za toliko in toliko nadstropij više. Zunanji zid so prej olajšali na ta način, da so vzidali posebne opore, ki so nosile stro* pe, tako da je nosil zunanji zid samo svojo lastno težo. Ta način zidanja so imenovali konštrukcijo okostja. A kmalu ta konstrukcija ni več zadostovala, kajti že pri 27 nadstropjih je lastna teža zida že prevelika. Potrebna je bila druga konstrukcija, ne samo, da je laže nosila svojo lastno težo, temveč da se je uspeš* no upirala tudi močem, delujočim ob straneh, predvsem pritisku vetra.

Obe zahtevi izpolni takozvana »konštruk* cija kletke«. Namesto močnega objemnega zidu vidimo lahek zunanji zid, ki je spodaj le malo močnejši kakor v najvišjem nadstropju. Vso težo nosi krepko železno ogrodje, ki ne prenaša na fundamente samo navpično delu* joče moči, ampak tudi vodoravno in poševno delujoče — sunke potresa in pritisk vetra. Šele ta način je omogočil zgradbo stavb, ki si jih mi v Evropi kaj težko predstavljamo. Bolj ko so šli v višino, bolj so uvidevali potrebo posebnih naprav, da niso izgubili ceste ob teh stavbah preveč zraka in svetlobe. Zato opazi* mo pri najvišjih novojorških šegetalcih razde* litev v glavno stavbo in na njej stoječ visok stolp, tako da so videti kakor ogromne cer* kve. Značilno za starejšo vrsto teh stavb je Singerjevo poslopje, ko je podstavek ima 14 nadstropij, na njem stoječi in in s podstavkom 180 metrov visoki stolp pa 46. Hiša metropoli* tanske življenske zavarovalne družbe doseže 211 metrov višine. Pred desetimi leti je bila ta hiša najvišja, a koncem januarja 1913 jo je prekosila stavba Woolworth, ki ima 55 nad, stropij in koje vrh stolpa je 236 metrov nad cesto. Ljubljanski, grad je 64 metrov visok, goriški tudi približno toliko. Šmarna gora o* koli 370 metrov nad Lljubljanskim poljem, Sveta gora pa okoli 600 metrov nad Gorico! Te številke povemo zaradi primerjanja.

Wool\vorthovo stavbo so dokončali prej kakor v dveh letih! Sedaj pa poglejmo in primerjajmo polževo rast naših hiš! Začeli so 20. julija 1911, podstavek je bil dokončan 28. feburarja 1912, štiri mesece pozneje je bilo dovršeno ogrodje stolpa in koncem januarja 1913 vsa stavba. Stavbni prostor je stal 4,250.000 dolarjev, stavba sama pa 7 milijonov. Vidimo, kako drag je v Amerilri stavbni pro* štor. Zato pa silijo vse hiše tako v višino. Znano je na primer, da imajo šole svoj pro* stor za oddih na strehah visokih stavb, dru* gje ni prostora. Vsi stroški te velikanske stavbe so se pa krili iz dohodkov bazarja, nalašč zato napravljenega, ki je prodajal drobnarijo za ne več kakor deset centov, torej kvečjemu za desetino dolarja. Tvrdka Wool* worth je začela s takim bazarjem pred tride-

-

-setimi leti, danes ima pa na stotine trgovin po vseh državah ameriške Unije.

Stavba naj bi bila ravno taKo reklamna, kakor je bila Singerjeva in metropolitanska. Zato mora biti vsaka naslednja hiša višja ka* kor prejšnja. A pri Woolworthovem poslopju nam ne imponira samo višina, temveč tudi masa. Stavbni prostor meri 2260 kvadratnih metrov, podstavek ima 47 metrov dolgo fron* to in 38 nadstropij.

V sredi 30. nadstropja se začne štirioglati stolp, njegove tračnice merijo 27 in 29 metrov, gredo potem skupaj, a že pri 50. nadstropju merijo 19 in 20 metrov. Na petdeseto nad* stropje je postavljena štirikotna odrezana pi* ramida, visoka 35 metrov. V njej so najvišja štiri nadstropja. Kot 55. nadstropje pa veija splošno dostopna razgledna galerija, s katere lahko vidimo na 65 kilometrov daleč. Funda* menti gredo 40 metrov globoko v tla, v živo skalo. Deset od teh štirideset metrov odpade na štiripodzemska nadstropja, kjer so med drugim nameščeni tudi stroji, potrebni za obrat vehkana.

Posebno pozornost so posvetili pritisku vetra in so ukrenili vse potrebno. Zračni pri* tisk znaša pri hudem vetru 1300 ton. Tudi za slučaj požara je bilo treba vse pripraviti. Vra* ta in okvirji pri oknih so iz stisnjenega stekla, šipe iz stekla, ki v ognju ne poči, stropi in tla iz opeke, ki ji ogenj ne škoduje. Železne dele varuje 25 milimetrov debela plast iz cementa, nad njo je pa 75 milimetrov debel plašč iz te* rakote ali žgane gline. Za hitro izpraznitev hiše služi 27 dvigov ali liftov, ki jih žene elek* trika. Stene liftov v spodnjih nadstropjih so iz železobetona, vrata se zapirajo tako trdno, da dim in ogenj sploh ne moreta noter. Brez liftov bi v taki hiši sploh ne bilo mogoče sta* novati. Od tal do najvišjega nadstropja se vozimo okoli tri četrti ure. Ze v uhodni dvorani slišimo liftovodje: »Vse na krov! Ekspresni lift. Se ustavi šele v 30. nadstropju«. In tako naprej. Nekateri lifti se ustavijo v vsakem nadstropju, drugi v vsakem petem, nekateri gredo skoz itd. Kakor pri nas poštni vlaki, brzovlaki, ekspresni vlaki. Če se peljem na primer v 13. nadstropje, se peljem do 10. nad* strop j a z brzoliftom, tam izstopim in vstopim v vedno krožeči navadni lift. Če bi se kak lift utrgal, je urejeno vse tako, da se ustavi na* zadnje na elastični blazini zraka; ta se je pod padajočim liftom tako zgostil da mu služi slednjič za podlago. Seveda pa vsak dan lifte pregledajo in če ima nadziratelj le najmanjši pomislek, takoj dotični lift odstranijo in na stavijo drugega. Inžener Ellithorpe, ki je vpe* ljal vWoolworthovem poslopju opisano napra* vo padanja na močno zgoščeni zrak, se je pu* stil večkrat v nepritrjenem liftu 200 metrov globoko, lift je premeril to višino v šestih se*

kundah in je dosegel pri padcu na zračno bla« zino 200 kilometrov na uro — to se pravi, tako trenutno hitrost, da bi dala v eni uri 200 kilo« metrov —; a litt se je ustavil tako mirno, da iz polnega kozarca vode na mizi v liftu ni pa« dla niti ena kapljica.

Kakor večina šegetalcev služi tudi stavba Wool\vorthova samo kupčijskim namenom. Tam dobiš vse, kar ti je treba za živi., na raz« polago so ti kopeli, plavalnica, telovadnice, igrišče za nogomet; več restavracij se ti ponuja in cel pravljičen hotel, prodajalnice vseh vrst te založijo z najrazličnejšimi predmeti, od šivanke pa do avtomobila. Tudi odjemal« cev je dosti; 7000 do 8000 ljudi je že itak vsak dan tam zaposlenih, pridruži se jim pa naj« manj desetkratno število drugih, ki imajo o« pravka v poslopju, torej še 70.000 do 80.000. Sedaj pa primerjajmo s tem številom število prebivalstva v Gorici ali v Ljubljani!

V vsakem večjem nebotičniku je uredba taka, da ti ni treba iti ves dan iz pisarne, tem« več dobiš notri vse, kar potrebuješ.

Uradnik na primer sedi v svojem banč« nem prostoru; nekateri novejši nebotičniki imajo celo štiri do pet podružnic ali filialk v enem nadstropju. Maser čaka bankirja v krasni marmorni dvorani dve nadstropji niže, brivec pa stanuje morebiti dve nadstropji vi« še. Požarna bramba, bolnica z zdravniki in usmiljenkami, policija, potovalne pisarne, od« vetniške pisarne, zavarovalnice — vse, vse je stisnjeno v nebotičniku. Tudi cerkve in kape«

lice so notri. Zato si lahko tam od rojstva do smrti in ni ti treba ven v svet, samo k pogrebu te nesejo ven.

Da uprava takega velikana ni ravno eno« stavna, je pač razumljivo. A čudno se bo marsikomu vendarle zdelo, da je treba za upravo več sto ljudi. Razumemo pa, če pomislimo, da je taka stavba majhno mesto zase in da zaposluje preskrba luči, kurjave, zraka in vode celo armado inženerjev; njim se pridru« žijo nočni čuvaji, snažilci oken, rokodelci vseh vrst, ognjegasci in policisti. Kot nekak župan je nastavljen ravnatelj s potrebnim številom pomagačev.

Ali bo ostala stavba Woolworthova naj ve« čja hiša ali bo pa morala odstopiti svoje mesto drugi še večji stavbi? Gradbeni predpisi me« sta New York določajo, da smemo zidati do 600 metrov visoka poslopja, in gotovo je, da modernim tehnikom taka zgradba ni nič ne? mogoča. No, in kaj? Danes vemo, da zidajo ali pa so že dozidali v New Yorku hišo, ime« novano Hundred « floor « building, slovensko: hišo sto nadstropij. Višina je 420 metrov! Kaj je pa to, 420 metrov? To je več kakor je Šmarna gora nad Ljubljano, to sta dve tretjini Svete gore nad Gorico, to je četrtina razdalje od Aljaževega doma do vrha triglavske ste« ne! Če bi postavili dve taki stavbi drugo na drugo, bi štrleli za 200 metrov čez Sveto goro, za Šmarno goro postavljena bi pa zadostovala že ena, da bi jo videli v Ljubljani.

Take stavbe so res moderni umotvori, vi« šek udejstvovanja človeškega duha.

V. ŠARABON:

TEKOČINE NAMESTO PREMOGA.

AVNOKAR smo stopi« li v dobo tekočega goriva«, pravi R. P. Hear« ne v londonski reviji The Sphere. Nič se ne boji, da bi zmanjkalo premoga ali petroleja, kar je večni strah Ame« rikancev. Vidi samo, da se bo tekoče gorivo kmalu udomačilo in da bo izpodrinilo pre> mog. Veliko petroleja sploh še načeli niso, veliko ga pa tudi še odkrili niso in ravno tega je več, kakor si marsikdo od nas misli. Izginil bo dim, izginili bodo premogovni štrajki itd. Pa poslušajmo Hearne«ja.

Tekom desetih let bo izginil monopol premoga, in sicer ne iz političnih ali gospo« darskih vzrokov, temveč vsled prihoda no« vega goriva, ki ga bo izrinilo. Davno prej pre«

den bodo izčrpane zaloge premoga, bo že pre« mogarstvo ponehalo in premogovni štrajki bodo ravno tako zastareli kakor premog sam. Marsikomu se bo zdelo, da je moje preroko« vanje preveč drzno; a vsako povišanje cene premoga, vsak štrajk in vsaka grožnja s štraj-kom nas sili, da kolikor mogoče hitro udej« stvimo novo dobo. Doba tekočega goriva se je že začela in mi smo šele v začetkih veli« kanskega tehničnega, industrijskega in gospo« darskega razvoja. Že postaja motorni trans« port tekmec železnice in že nima železniški štrajk tiste stare moči, kakor jo je imel vča« sih. Tekočina mu bo sčasoma vzela vso gro« zoto. — Pripominjamo, da so štrajki na An« gleškem veliko socialno zlo, ki gospodarstvo vse drugače ovirajo kakor drugod —. Že samo iz tega vzroka bo prihod tekočega goriva ve« lik socialen blagoslov.

Po vsem svetu iščejo z mrzlično naglostjo

novih virov petroleja, poročajo nam o kakih štiridestih državah, ki so jih dobile. Unija ima še vedno monopol, a Mehika ji je tik za petami in postaja njen nevarni tekmec. Mehika nima uporabe za ogromne množine pe* troleja, ki se nahaja tam; postaja mogočna in bogata, ker prodaja petrolej ostalemu svetu. Tudi v Angliji imamo danes petrolej ske vrelce in marsikdo je prepričan, da se nahajajo pod angleškim premogom bogati zakladi pe* troleja. Francija in Nemčija imata še neizčr* pane zaklade Galicija, Rumunija, Mezopota* mi j a, Perzija, Indija, Kina, Japan, Indijska Nizozemska itd., povsod je dosti petroleja. Znano je, da so ga našli tudi v Jugoslaviji.

A naše zaloge tekočega goriva niso ome* jene na petrolej. Iz premoga destiliramo za motorje in stroje. V zahodni Kanadi n. pt. je bilijone ton premoga, ki je pa preveč od* daljen, da bi ga mogli prepeljati več tisoč milj daleč. Če bi ga destilirali kar tam, bi dobiti neizmerne množine lažjega in težjega olja, o* Stanke bi pa porabili za gnojila itd.

Olje nam da tudi škril, samo pravi način destiliranja je treba še dobiti. Francija ima škril, Kanada ga ima, Unija za več kakor zna* šajo vse dosedanje zaloge petroleja, Južna A« merika dosti, Azija pa neizmerne zaklade od Arabije notri do Japana. Tudi v slovenskih deželah ga je dosti.

Pa še ni konca; tekoče gorivo dobimo še od drugod. Po vsem svetu lahko destiliramo alkohol iz skoro vsake vrste rastlinstva. Po« sebno bo to uspešno v tropih, kjer je vegeta* cija tako bujna, rast tako hitra in brez pre-stanka.

Poleg vsega tega lahko napravimo v labo* ratorijih takozvano sintetično tekočinsko go* rivo. Vsa goriva so sestavina vodika in oglji* ka. Vsako živo bitje izdihava sestavino oglji* ka, vsako gorenje veže ogljik s kisikom. V vodi imamo vodik spojen s kisikom. Problem obstoji v tem, da vzamemo ogljik iz zraka, vo* dik iz vode, jih zvežemo in napravimo celo vrsto gorljivih tekočin, od petroleja do tež* kega olja.

Hearne pravi: Če bi porabili desetino mi* lijonov, porabljenih za Mezopotamijo, v znan* stveno raziskovanje produkcije vodika in

ogljika, bi v par letih lahko izdelovali umet* no gorivo vsake vrste. Gotovo bo prišel dan, ko bo mogla vsaka pokrajina izdelovati svoje lastno gorivo iz zraka in vode.

Bodočnost bo torej tale: Premogarstvo je barbarsko, naš način uporabljanja premoga je tudi barbarski. Saj ga uporabimo komaj desetino, vse drugo gre v zrak. Premogar bo izginil. Kar bo premoga ostalo, tega bomo v zemlji zažgali in spremenili v ogljik, pline speljali po ceveh na površino in njihovo moč prevedli v stroje, ki bodo proizvajali elektn* citeto. Ostanek plinov bomo spremenili v tekočino za motorje, v težko olje za Dieseljeve stroje itd. Tako bodo glavne zaloge premoga postale električne centrale za vso pokrajino.

Medtem, ko bomo črpali premogovne zaklade, bomo dobili način, kako uporabljati razne druge označene metode; in tako bo res vsaka dežela dobivala lastno kurivo po nizki ceni.

Hearne omenja Mezopotamijo zato, ker so si jo osvajali Angleži zaradi petroleja. Pravi: premogar bo izginil. To je res; s tem pa še ni dana nevarnost, da bi premogarji izgubili delo. Vsaka taka stvar se vrši polagoma in se dobi namesto dela v premogovniku drugo. Tako je bilo na primer severno od kitajske* ga mesta Kanton zaposlenih nad 60.000 no* sačev s prenašanjem tovorov čez prelaz Mej* ling; z zgradbo železnice so ta zaslužek sicer zgubili, dobili so pa drugega in sicer ravno pri železnici.

Hearne je pisal lansko leto, 1922; letos pa že beremo, da je znani ameriški veleindu* strijec Ford iznašel način, s kojega pomočjo se da premog dvakrat izkoristiti. Najprvo se izkuha iz vsake tone premoga 45 litrov teko* čega goriva, ki bo pri avtomobilih itd. nado* mestilo bencin; nato se pa suhi premog, ki o* hrani svojo gorljivost, uporabi še kot obi* čajno gorivo. Ford že gradi v Kanadi tovarno, ki se bo pečala s proizvajanjem tega te* kočega goriva. No, ah ni to isto, kar je prerokoval Hearne o bilijonih ton premoga v Ka* nadi? Morebiti bo pa kakšna nenadna iz* najdba sploh vse predrugačila.

IVAN MOHOROV:

POSLANICA NA MODREJCE.

Pri Sveti Luciji na Mostu, kjer vedno so žive vode, sred živih voda li sedmeri še sejmovni štmavri žive? Kdo tam zdaj platno meri na vatle, na prste trak? Ali je še vse tako malo po ceni, kot zdaj na Kranjskem tobak?

Pred Žančem sejmarjev gneča ob štantih se gati. Modrejčan ne more mimo, ko k maši pozvoni. Modrejčan, duša verna, ob mleku in skuti zdrav, da Ti bi vsaj še zmeren in Bogu zvest ostal!

V. ŠARABON:

NA N Al VIŠJO GORO SVETA.

E že tako; naj reče kdo, kar hoče, zmeraj nas vleče neko notra* nje hrepenenje gor na sinje višave, kjer smo sami z naravo in pro? sti vseh vezi. Davno že ?o bili premagali turisti vse evropske vrhove in ko ni bilo več, so šli nad Kavkaško gorovje na meji med Evropo in Azijo, nato nad afriške in ameriške veli? kane. Stopili so na Mac Kinley, najvišjo goro Severne Amerike, šli so na Akonkagno, skoraj gotovo najvišji vrh Južne Amerike, 7000 metrov visoko. — Naš Triglav meri 2863 metrov, najvišja evropska gora Mont Blanc pa 4810 m. — Niso bili pa še premagani orja? ki Azije, orjaki, ki se jim nič na svetu ne more postaviti ob stran. Evropci so šli tudi tja, dospeli so v višino 7500 metrov, potem so pa obupali in so rekli, da više ne gre. Ne samo zaradi prepadov, plazov in silnih vetrov, ka? kršnih mi v Evropi ne poznamo, temveč predvsem vsled pomanjkanja zraka. Zrak se? stoji iz kisika in dušika, prvi je težji, drugi lažji, prvega je torej ob zemski površini več kakor pa v višjih legah. In če gremo gor in je kisika zmeraj manj, ne moremo dihati, glava n.as boli, pljuča strahovito delujejo in ne mo? remo naprej. Za 100 metrov višine, ki jih pre? merimo sicer v četrti ure, so porabili turisti tri, štiri ure in še več. Napravili so tudi umet? ne poskuse, postavili so v sobo stekleno' stav? bico, zredčili v njej zrak tako, kakor je v vi? šini 8000 m, in so poskušali stopati v tej stav? bici po lestvici, postavljeni tam, pa brez tovora, in ni šlo. In rekli so, da tudi v naravi ne bo šlo.

Pa so se našli ljudje, Angleži, ki so šli preko vsega in so si vzeli za cilj osvojitev najvišje gore sveta, gore Everest ali kakor pravijo domačini,Čomolungma. Je pa ta gora v Himalaji, 2400 kilometrov dolgem najviš? jem gorovju sveta. — Jugoslavija meri od juga do severa 670 kilometrov, Italija pa nekaj več. — Himalaja je v Aziji, med In? dijo in Tibetom, pomeni toliko kakor domo? vina snega; goro imenujemo Everest1) po angleškem zemljemercu istega imena, do? mače ime Čomolungma pa pomeni boginjo

in mater zemlje, gotovo prav prikladno ime. Do leta 1906 so mislili, da je najvišja gora sveta Gavrizankar, tudi v Himalaji. A to je bik pomota, ki pa žalibog še danes straši po naših knjigah in časopisih. Gavrizankar je visok 7140 m, Mt Everest pa 8882 m!

Že dolgo časa so poskušali, približati se Čomolungmi, ko je vrh so izmerili iz daljave. Pa niso imeli sreče. Veliko ovir in sitnosti je delala zlasti vlada Tibeta, koje glavar je zna? ni dalai?lama — izgovori: tale?lama —. Tako tudi najvztrajnejši naskakovaleč, angleški general Bruce (izg. Brus), ni imel uspeha. Že od leta 1893 naprej se je trudil na vse načine, da bi prišel v bližino kraljice gora, pa ni šlo. Leta 1920 so pa ustanovili v Londonu pose? ben odsek za raziskovanje Mt Everesta in njegove okolice; Anglež Bell je šel prosit da-ki?lamo v Tibet za dovoljenje potovanja in ga je dobil.

Leta 1921 je odšla prva ekspedicija, vodil jo je polkovnik Bury, star izkušen turist in poznavalec Himalaje in Tibeta. Niso pa ho? teli priti na vrh od juga, ker je tam razlika med ravnino in gorovjem prevelika, temveč od severa, od Tibeta, ki je že sam 4000—5000 metrov visok. Šli so sicer čez himalajske pre? laze na severno stran in so prodirali odtod proti jugu. En oddelek je šel naravnost proti severnemu pobočju Čomolungme in je prišel v dolino Rongbuk; začetni jarki te doline so vsi pod ledom. Tam so imeli Angleži priliko opazovati vso veličastnost narave in kako vpliva ta veličastnost tudi na domačine. Ne? ka stranska dolina ima vse polno skalnih votlin in v njih prebivajo tibetanski menihi in nune in se ne zmenijo za svet, pozabijo na vse in so srečni. Ko so jim Angleži pripove? dovali o svetovni vojski, o kateri ti ljudje v onih divjih gorah seveda niso nič vedeli, so jim odgovorili: »Kaj nam to mari? Mi smo srečni in sploh ne maramo, da nam o svetu kaj pripovedujete.« Živali so krotke in se ne bojijo nič, saj'še niso spoznale Evropejca in njegove morilne kulture. Angleži so začeli preiskovati še ledenik Rongbuk, potem so pa šli nazaj, naprej niso mogli. — Drugi oddelki so pa preiskali dolini Kama in Karta in so dognali, da je mogoče priti na vrh Čomolun* gme le od doline Karta gor ali pa čez prej imenovani ledenik Rongbuk; in sicer po treh

') Navadno beremo Mt Everest; Mt je skrajšana angleška beseda mount in pomeni goro (izgovori: maont). Zato ni prav, če lečemo mont; to je francosko, pomeni sicer isto, a Everest je bil Anglež.

slemenih, ki se na najvišjem vrhu strnejo. Poskusi so dognali, da tudi od teh treh sle« men ali ram pride vpoštev eno samo in sicer severovzhodno.

Pri vseh teh raziskovanjih je osupiio Angleže1 izredno bujno rastlinstvo m sicer tik ob najstrašnejših iedenskih in zamrzlih stenah. V dolini Kama, gledajoč na najvišji vrh sveta, okovan v večni led, so občudovali sredi med ledeniki rastoče najlepše jelke in breze, zraven pa travnike, pokrite s cvetlica« mi v najbolj pestrih barvah, nadalje brinje in jesene, srebrne jelke in rododendron. V višini 5200 metrov, v dolini Karta, so se naha« jali še sredi cvetja, ki ga je pa vsako noč za« kril sneg, v višini 6100 metrov so našli sledo« ve zajcev, lisic in volkov. Da, pozneje tudi so v še večji višini našli v led vtisnjen sled človekove ali opičje noge! Natančno se ni moglo določiti. Vzeli so odtis sledu seboj v Evropo, pa nismo še brali, kaj znači. Čudna je narava tam: V glavo jih je peklo solnce, da jim je bilo omedleti, noge ob zemlji so jim bile pa skoraj zmrzle. Marsikak nepo« učen Evropejec se je čudil, ko je bral o tibet« sJ$i pšenici. iJa je res, pšenica uspeva tam še v višini 3600 metrov, drugo žito pa še više. Z višino v masah gre tudi toplota kvišku, po« sebno' še, ker so tisti kraji dosti bolj na jugu kakor naši.

Po mnogih mukah in naporih so si pribo« rili dostop na sedlo Lakpa, iz doline Karta gor. Divjal je pa čez sedlo tak vihar, da so prišli komaj do tja. Pa so se vendar utabo-rili na njem, na ledu seveda, 22. septembra. Ko so- videli drugi dan kraljico vseh vrhov sveta v najlepši solnčni luči, so šli pogumno naprej, šli najprvo dol na vzhodni rongbuški ledenik, potem spet gor; prenočili so sredi snega. Drugi dan naprej, še 2000 metrov ima-jd do vrha! Kaj je to za turista v nižjih pre« delih, kaj je tO za turista v višini 7000 me« trov! Morebiti bi se jim bilo vendarle posre« čilo, pa je prišel najstrašnejši vihar, butal, vanje, obračal jih okoli in obdajal vrhove in grebene s strašnimi vrtinci snega. Zdelo se jim je, da so sredi najgostejšega snežnega di« ma. Ni bilo mogoče, vrnili so se, to pot je zmagala narava in je z največjo lahkoto odbi« la napad drznih ljudi iz daljne Evrope.

Nabrali so si pa ti ljudje dragocenih iz« kušenj. Spoznali so, da je še najboljše, če gredo kar čez ledenik Rongbuk, da morajo imeti seboj kisik za umetno dihanje, in da je najboljši čas za njih namen mesec majnik in prvi dnevi junija. Kisik si namreč iz aparatov lahko umetno dovajamo in tako lahko diha« mo v višinah, kjer bi sicer ne bilo mogoče; videli so pa, da se splošno laže diha kakor so

pričakovali, če le ni bilo tistega nadležnega vetra. Cas v majniku in juniju je pa zato pri« praven, ker takrat preneha pihati čez Himalajo monsun, oni veter, ki jim je kljub temu tudi lansko leto preprečil dostop na vrh. Če je poleti v notranji Aziji zelo vroče, se zrak segreje in zredči, v to zredčeno votlino piha zrak od morja sem in mora prekoračiti go« rov je. To je oni monsun, ki na vrhovih Hima« kje razsaja s tako silo in ki prinaša južnemu himalajskemu pobočju toliko padavine. Do« bro so se pripravili, vzeli seboj ležišča iz za« maškovine ali plute, spalne vreče, kisik itd.

Voditelja sta bila general Bruce in stot« nik Finch (hnš).

V dolini Rongbuk so si postavili glavno dolinsko taborišče, v višini 6000 metrov pa glavno gorsko taborišče. Ko so jih v samosta« nu v dolini vprašali, zakaj pravzaprav hočejo na vrh, so jim odgovorili, da so častitelji soln« ca in da se mu hočejo pokloniti tam, kjer so mu najbližji, torej na najvišjem vrhu sveta. Menihi so bili s to izjavo izredno zadovoljni in so jim šli kar moč na roko. Saj bi ne bili mogli razumeti, če bi jim bili Angleži odgovo« rili, da gredo gor iz podjetnosti ali častihlepja ali vedoželjnosti. Dospevši v višino 7000 metrov so si uredili nekako zasilno ali vmesno postajo, potem so šli pa štirje Angleži z 9 no« sači naprej. Morali so si kopati stopnje v led, veter je bil hud in vedno hujši, opoldne so si napravili novo postajo; bili so 7600 metrov vi« soko, više kakor je sploh kedaj bil kak turist — najvišja dosedanja točka je bila 7500 me« trov, tudi v Himalaji, a daleč gori na severozahodu. — Nosači so se vrnili, Angleži so pa ostali. Vihar vedno hujši, mraz vedno večji, zraven pa še toča in sneg. Drugi dan gredo trije Angleži naprej, eden je bil zaostal. Ko« maj so dihali, niso imeli kisika seboj. Moč jih je zapustila in morali so nazaj, prišedši že nad 8160 metrov! Z največjo težavo se vlečejo v dolino, vzamejo četrtega tovariša seboj, ne« varnosti jim pretijo na vseh straneh, sled« njič se privlečejo do gorskega taborišča. Ta poskus se je vršil sredi lanskega maja.

Medtem se je bil pa pripravil že drug od« delek, kapitan Finch, Bruce«ov sin, domačin Tejbir ter 12 nosačev. Topot so imeli seboj tudi aparate s kisikom. Poslušajmo, kaj nam pripoveduje o tem zadnjem poskusu stotnik Finch. »24. maja smo odšli mi trije, Bruce, Tejbir in jaz, iz taborišča proti severnemu griču — severni grič so imenovali neko vzvi« šino, ki je bila v zvezi z že imenovano severo« vzhodno ramo. — Vsak od nas je imel seboj aparat za dihanje in še tri stožce kisika, skup« na teža nekaj nad 10 kg. To je v onih višinah in pa pri cilju, ki so ga imeli, že velikanska

)

teža. Dvanajst nosačev z rezervnimi stožci, jeaiii in pripravami za taborišča smo bili po? siaii naprej. Dohiteli smo nosače in smo se ustavili v višini nad 7700 metrov. Prostor za šotor smo si izbrali na grebenu, ki pelje od severnega griča do severovzhodne rame gor? skega orjaka. Popoldne ob dveh so nosači prišli, postavili so nam šotor in poslali smo jih nazaj. Snežni vihar se je medtem spreme* nil, ni več divjal, temveč besnel. Zlezli smo v spalne vreče m si skuhali s pomočjo trdega špirita obed, ki je naša premražena telesa ne? koliko poživil. Vroče pijače si pa nismo mogli skuhati, ker zavre voda v tej višini vsled zmanjšanega zračnega pritiska že tako hitro, da lahko vtakneš roko vanjo in se nič ne ope? češ. Po solnčnem zahodu je bil vihar tako hud, da je od časa do časa dvignil plahto šo? tora, na kateri smo ležali. Grozno je bilo mraz in že davno pred polnočjo smo bili pokriti s snegom, ki ga je bil napihal vihar v šotor. Nismo si upali zaspati, tudi če bi bili mogli, kajti z vso svojo močjo smo morali dr? žati šotor in paziti, da se vrata niso odprla. Če bi se bil veter zajel v šotor, potem bi bilo po nas in vrgel bi nas bil dol na rongbuški le? denik, več tisoč čevljev globoko. Ob eni po? noči je bil vihar najbesnejši. Če smo le malo prišli do sape, smo drug za drugim, menjaje se, splezali ven in smo vrvi bolj pritrdili. Se? veda je bila varnost tudi sedaj le navidezna, vendar smo imeli par trenutkov miru; ta nam je bil tembolj potreben, ker nas je delo zunaj šotora do skrajnosti izmučilo in nas je mrzli vihar' spremenil skoraj v led. Ko se je začelo daniti, je prenehalo snežiti, a vihar je tulil in divjal naprej. Tesno stisnjeni drug ob druge? ga smo ležali in čakali, in res, kmalu po pol? dnevu je vihar skoraj popolnoma ponehal. — Lahko bi bili šli sedaj nazaj. A sklenili smo, da ostanemo še eno noč tu gori in da posku? simo drugi dan svojo srečo iznova. Noč smo dobro prebili in drugi dan, 27. maja ob Vzl zjutraj smo šli naprej, kmalu potem, ko so nas bili pozdravili prvi solnčni žarki. Komaj pa smo bili preplezali par čevljev, že je začel Tejbir omagovati, njegova konštitucija ni bila kos hudemu mrazu in ostremu vetru. Poslala sva ga nazaj in plezala sva naprej, vsak še s 5 kg težjim tovorom, ki sva ga bila odvzela Tejbiru. Vedno strmejše je postajalo, veter pa ostrejši in mrzlejši. Globoki snežni zameti so se menjavali s strmimi skalnimi plošča? mi. Le počasi je šlo naprej in previdna sva morala biti, če nisva hotela zdrsniti v strašan? sko globočino. Opoldne sva dosegla najvišjo najino točko, 8326 metrov! Več nisva mogla. — Še 556 metrov jima je manjkalo do vrha,

za dobrega turista v navadnih razmerah pot ene ure, in vendar! Pa sta z Angleškega prišla tja! — Nazaj grede sva šele čutila najin na? por. Do obupa trudna sva se komaj še premi? kak, včasih sva se kar majala, večkrat sva se morala usesti. A vztrajala sva in ob štirih po? poldne sva prišla do najinega taborišča nazaj. Samo neutešljiva želja po jedi in pijači naju je bila dovedla sem, sicer bi ne bila prišla. Ko sva se okrepčala, sva poskusila zadnjo pot, 2000 metrov še, in prišla sva v skupno tabo? rišče. Bila sva pri kraju in ne verjamem, da bi bila mogla napraviti samo še en korak.«

V onem šotoru, kjer so kljubovali Finch, Bruce in Tejbir viharju in mrazu, so skusili nekaj neverjetnega. Zraka jim je zmanjkova? lo in v obupu so si nažgali vsak eno cigareto, nič pri tem misleč. Ko so potegnili dim par? krat globoko vase, so čutili naenkrat tako olajšavo, da so bili kar presenečeni. Videli so, da je zanje vprašanje, ali se more dihati ali ne, rešeno. Pljuča so začela zopet tako redno delovati, da so lahko normalno mislili in ni bilo treba paziti samo na dihanje; dihali so lahko in brez težav. V London prišedši so vprašali profesorja Haldane, zakaj je bilo tako. Pravi, da se z dimom razvija takozvani ogljikov oksid in da to dobro vpliva na dihal? ne organe. Tako imamo danes j ako drago? ceno skušnjo, da si v velikih višinah v svrho lažjega dihanja lahko pomagamo s kajenjem. S tem pa seveda še ni rečeno, da je kajenje tudi sicer dobro.

Kljub Finchovemu in Bruce?ovemu ne? uspehu so se pa Angleži še enkrat lotili veli? kana. Bili so trije, 15 nosačev so imeli seboj; napravili so štiri skupine, v prvi so bili Angle? ži. Na ledeniku je pa zagrabil plaz vse skupaj in jih gnal v globočino. Prvi dve skupini ste se še srečno ustavili, tretjo in četrto je pa plaz vrgel čez steno in ju zasul. Šest mrličev so odkopali, sedmega niso dobili. Tako je bil zadnji poskus že v početku odbit, 6. junija 1922.

Odhajajoč z višine 8326 metrov je onega 27. maja zavihtel Bruce z roko proti vrhu in je rekel: »Čakaj, te bomo že še premagali!« In vidi se, da Angleži ne bodo odnehali. Drugo leto, 1924, bodo šli zopet. Kakor so leta 1922 uporabili skušnje, ki so jih nabrali leta 1921, tako bodo.uporabili drugo leto skušnje lan? skega leta. Zlasti jih navdaja z upanjem dej? stvo, da je bilo mogoče taboriti v oni veliki višini nad 7700 metrov. Kdor pozna žilavost Angležev, ve, da se jim bo poskus gotovo po? srečil; če ne 1. 1924, pa pozneje. Tako stremi človek vedno više; kje so mu meje?

V. SARABON:

ETNA.

VGUSTA meseca pred desetimi leti, 1. 1913, so stali trije Slovenci na najvišjem robu Etne: dr. Debevec, abiturient Gjud in jaz. Imeli smo prej večjo družbo, v Neapolu smo se razšli, na Sicilijo smo šli samo še mi trije. 2e ko sem odhajal iz Ljubljane, sem bil trdno namenjen iti na Etno, najvišji evropski ognjenik, jJOU metrov visok. Potovalne knjige pravijo, da je najboljši čas od julija do srede oktobra. Cas je bil torej pravi. Potem pa glej na dim, ki gre iz najvišjega žrela Etne; če se vali po gori doli in ga zanaša veter enkrat sem, drugič tja, te* daj ne hodi gori. Če se pa dviga dim več dni zapored naravnost proti nebu, tedaj lahko ra* čunaš na najlepšo turo in tedaj poskusi. Tako je bilo tudi takrat. Že ko smo se peljali po Si* ciliji, iz Palerma v Catanio, smo ga imeli ves čas pred očmi tega orjaka, saj je še 1300 me* trov višji kakor vsaka druga višina na Siciliji. In sam stoji in neposredno iz morja se dviga. Ko smo ga zagledali prvič iz vlaka ven, so vsi potniki z nekim resnim občudovanjem in ne* kako tiho pobožnostjo umolknili in vse je gle* dalo tja na njegov vrh, pozlačen od solnca; pozlačen je bil tudi steber dima, dvigajoči se v sinje nebo. Ostrmeli smo tudi mi, videli smo in vedeli, da nas čaka užitek, ki mu je težko najti primere.

Slišal si edinole vzklike: il Monte ali pa Mongibello*gora; s tem kratkim izrazom ga nazivajo domačini in to nam pove vse. Samo Etna je gora, ki ji zadostuje to ime, vsem dru* gim moramo pridejati še drugo označbo. Be* seda Etna sama je feniška in pomeni »žareč dimnik.« Italijani pravijo: Etna je visok, ne vi* soka, kakor mi. Navadili smo se pa na zadnjo označbo in bo to navado težko iztrebiti.

Iz Catanie smo šli navsezgodaj v Nicolo* si, izhodišče za turo na Etno. Nicolosi leži že 700 metrov visoko in je oddaljen od Catanie 14 kilometrov v smeri proti severozahodu. Ko* rakali smo med samimi vrtovi in gaji in gle* dali smo in občudovali. Pred nami Etna, igra* joč se s solnčno svetlobo; sivi in vendar barvani so griči nekdanje lave, sedaj mrtvi in mrzli. Ni je bolj čudovite in bolj nepopisne pokrajine kakor je okolica Etne: med moreči* mi in mučečimi objemi Lave, med otrplim ka* men jem, ki je včasih mehko kot moka in se pri vsakem koraku zapraši in se čudno sveti, tukaj

vmes se je vleglo blagoslovljeno in neizmerno bogato izobilje cvetenja in uspevanja. Sadeži, težki od soka in veliki, sadeži v vseh vrtovih, žitna polja, podobna težkemu jezeru zlata, po* lja in kras vrtov vsepovsod. Vse to iz daveče* ga in morečega toka lave. Smrt in življenje, uspevanje in poguba, drugo poleg drugega, drugo med drugim! Gaji oljke te spremljajo milje daleč, rajske žetve čakajo pridnega do* mačina, sadno drevje, ognjene oranže in ble* ščeče citrone, murve in fige čakajo, da se utru* jeni popotnik pokrepča ž njimi. Nepopisen zvok in dežela sanj je ta pokrajina, pa najsi prideš sem od Messine ali od Catanie, od Sira* kuz ali od Palerma. Nad vsemi temi čudeži pa drhtenje orjaka.

To je Etna, ne gora, temveč pokrajina; saj napraviš iz njegove mase lahko trideset Vezuvov; in 145 kilometrov meri nje obseg v podnožju, pokriva pa Etna 1200 km, sedme* nino sedanje Kranjske ali pa nekdanje Pri* morske. Ko sem korakal med temi cvetočimi gaji in opojnim vonjem, sem se spomnil na vse, kar sem bral o tej gori; na vse dobrote, ki jih daje v zvezi z milim podnebjem domačinom preperela lava, r_a vse gorje, ki jih povz* ročajo izbruhi na pobočjih orjaka, kajti Etna ni Vezuv; ta ima eno samo žrelo, na pobočju Etne se pa odpira zemlja sedaj tukaj, sedaj tam; lava pritiska na skorjo zemlje iz rjotra* n j osti ven in kjer je skorja slabša, tam jo prodre in s,e vali navzdol, noseč v sebi pogibelj in grozo in strah. Tam pa, kjer je privrela na dan, nastane navadno kakšen pepelnat in s ka* menjem pomešan stožec — stransko žrelo —, včasih samo par metrov visok, včasih pa 200 do 400 metrov se nad okolico dvigajoč. Takih stožcev štejejo nad 900; letos, ko je bil na se* verni strani v juniju nov izbruh, jih je nastalo zopet pet. V škorji nastanejo včasih cele raz* poke slabšega odpora in na njih so nanizani taki stožci. Tako tudi pri drugih večjih vulka* nih. Nad vsemi stožci Etne pa kraljuje osred* nji stožec, 3300 metrov visok. In če kdo pravi, da gre na Etno ali da je bil na Etni, misli zme* raj na ta veličastni osrednji stožec.

O vzrokih izbruhov je več razlag. Najbolj navadna je ta, da sili stopljena snov iz notra* njosti zemlje ven; imenujemo jo magma; ko pride na dan, jo imenujemo lava. Kakor je pač gora nagnjena, bolj ali manj strma, takšna je hitrost tekoče lave in tudi oblika, bodisi v podobi hitrih tokov ali pa na široko se razpro* stirajočih poljan. V bližini glavnega stožca Etne so opazovali lavo s hitrostjo 4 do 7 kilo-

metrov na uro; tam je strmina zelo velika. Po« zneje je seveda hitrost zmeraj manjša, navad« no 10 do 60 metrov na uro, pa tudi do 500 in še več. Letošnja lava se je valila kot 10 metrov vi°ok potok v skupni fronti dveh kilometrov po gori navzdol, s hitrostjo 250 metrov na uro, pokončujoč gozde, vinograde, vrtove oranž in oljkove gaje; semintja je pa znašala hitrost do 670 metrov na uro. Večinoma se vali lava po gori dolu kakor kakšno vlačno testo, zavijajoč se neprestano v omote in povzročujoč velik hrušč. Dolžina potokov je navadno 10 do 15 km, tako tudi letos 15 km. Včasih je tudi večja; tako je leta 1669 dosegel tok dolžino 30 kilometrov, je prišel do Catanie, razrušil na potu dvanajst krajev in del Catanie ter se še na več 100 metrov daleč valil v morje, kjer je nastal silovit boj med ognjem in vodo. Vsega skupaj je pokrila lava takrat 50 km. Seveda je pa trajal tedanji izbruh 3 mesece in pol. Na koncu je tok širok navadno en kilometer do dveh.

Grozljiv je pogled, zlasti ponoči, če se bli« žamo tekoči lavi. Njena temperatura je nad 1000 stopenj Celzija in žarenje seveda tako močno, da se ji ne moremo popolnoma pribli« žati. Lahko ji pridemo do> 10 metrov blizu, na« prej pa ne gre. Ker se pa lava kmalu ostrdi, se pokrije s temno skorjo, skoz ko je razpoke vidimo žarečo notranjost. Ker se ostrjene gru« de kmalu shladijo, lahko korakamo celo po te« kočem toku, seveda moramo biti previdni; če pa vtaknemo v kakšno razpoko palico, se ta« koj vname.

Prišli smo skozi neko majhno mestece, razgovarjajoč se o zgodovini teh krajev; me« steče me je čisto spominjalo na zgodovinsko mesto Pompeji, ki sem ga videl par dni prej. Ravno tako je moralo> biti prej v Pompejih, isti ljudje, ista zabava, iste strasti in ista ljubezen. Srečevali so nas Sicilijanci, bodisi na onih znanih s pestrimi barvami poslikanih vo« zovih, bodisi na konju ali muli. Peš ni šel nihče, peš smo šli samo mi trije. V Južni Ita« liji je sramotno hoditi peš, vsak se vozi ali ja« ha, pa naj se zlomi ubogemu živinčetu hrbet. Seveda s.e za prezirljive poglede nismo dosti zmenili: bolj za okusno in sočno sadje, ki so ga vozile kmetice na trg. Začelo je postajati vroče. Pomisli, meseca avgusta, cesta pa nare« jena iz klad lave! Potem bo že vroče! Pred nami, zadaj za Nicolosi, sta dvigala glavo »brata«, kakor ju ljudstvo

imenuje, Monti neri = črni gori, kakor je ime v knjigah; nastali ste ti dve gori pri že omenjenem izbruhu leta 1669. Kako pa je pri takih izbruhih? Večino« ma se naznanjajo z znamenji, ki jih domačini dobro poznajo. Votlo« grmenje in bobnenje, ropotanje in žvenketanje te pouči, da se ne« kaj bliža; zemlja se trese in s strahom gle« '

v ' 1 " ■ • - <

dajo ljudje, kje bo bruhniloi in odkod bo pri« šlo. Potem pa poči, zemlja se odpre, ulije se lava, včasih pa letijo klade tudi po zraku okoli, do 400 metrov visoko; lavi sledi prhka tvarina, ki jo treščijo podzemske sile v trdi ali mehki obliki v zrak, cele klade, po« tem manjše »bombe», kakor jim pravijo, na« to še manjši »lapilli«, potem pa pesek in pe« pel. Tok zraka zanese najlažje delce do 30 kilometrov visoko. Oblaki pare, dvigajoče se iz žrela, postanejo črni, in večkrat vidimo, kako se oblikujejo v lepo velikansko pinijo. Iz te pinije dežuje včasih po več dni pepel; zmešan z vodo tvori one blatne tokove, ki se valijo v dolino. Vsi ti prhki deli so navadno mnogo obsežnejši kakor lava sama, oni so zasuli mesta Herculaneum, Pompeji in Sta= biae. Etna jih ne proizvaja toliko kot Vezuv, glavna njena sila je v lavi. Gredo pa ti drob« ni delci jako daleč; veter je zanesel pepel Vezuva na primer do Carigrada in do Vz« hodnega morja na severu Evrope, pepel Islan« dije je prišel v Stockholm, 1900 kilometrov daleč; ob izbruhu Krakatoa 1. 1883 so pa na« pravili najfinejši pepelni delci potovanje po vsej zemlji naokoli! Včasih vidijo ogenj na nebu, to pride od žareče lave v žrelu, ki se zrcali v oblakih. Da so občutki tem prijet« nejši, se pri vsakem izbruhu še bliska in grmi. O letošnjem izbruhu pripovedujejo, da se je začel ponoči, oznanjen po podzemskem bob« nenju in silnih razpokih. Zjutraj je bila vsa grmada Etne globoko^ doli v dimu, prepreže« nem z rdečimi žarki in neprestanimi bliski. Ko se je oblak razdelil, so videli pet novih žrel, ki so z največjo silo bljuvala silne žare« če mase lave.

Verno ljudstvo se zateka v nesreči k svet« nikom in jih prosi pomoči. Letos smo brali, da so nesli nasproti prodirajoči lavi palico sv. Egidija — in tok se je ustavil. Naravnost čudovite reči pa pripovedujejo o pajčolanu svete Agate, shranjenem v glavni cerkvi v Catanii. Ko se je ob silovitem izbruhu leta 1669 valila lava naravnost proti Catanii, so ji nesli nasproti ta najčolan, tok se je obrnil in večji del mesta je jpil rešen. Ko se je 19. maja 1886 odprlo novo žrelo Monte Gemella« ro in so plule mase lave proti Nicolosi, so šli prebivalci vsi zbegani v procesiji do nekega griča pred Nicolosi ; 24. maja je razvil catan-ski škof tam pajčolan sv. Agate, v noči od 3. do 4. junija se je ostrdil tok 330 metrov pred prvimi nicološkimi hišami.

Etno so poznali že v starem veku kot ogenj bljuvaiočo goro; bog Vulkan je imel pod njo svoio kovačnico, pesnik Pindar opi« suje izbruh leta 476 pred Kristusovim roj« stvom. Štejejo kakih 80 zgodovinsko ove« rovljenih izbruhov; najmočnejši so bili trije pred Kristusovim rojstvom in štirje po Kri«

s tu?,o vem rojstvu, in med temi zopet naj« strašnejši oni iz leta 1669, ki smo ga že par. krat omenili in ki ga je popisal fizik Borelli. 27000 ljudi je izgubilo tedaj svoj dom in mno* go jih je pokopala lava. Znan je izbruh 1. 1693, ki je v zvezi s potresom razdejal bolj ali manj 40 mest in zasul 60.000 do 100.000 ljudi. V preteklem stoletju je bilo 19 izbru* hov, torej približno vsakih pet let eden. V zadnjih 50ih letih ie bruhalo leta 1868, 1869, 1874, 1879, 1883, 1886, 1891, 1892, 1899, 1908, 1910, 1911, 1913, 1923. Leta 1913 je bruhal ognjenik iz glavnega žrela mesec dni potem, ko smo bili mi gori. Letošnji izbruh ni napravil take škode, kakor so v začetku pisali, raz* dejal je pa dof.ti gozda, in to je^ spričo pomanjkanja lesa tam doli zek> občutno.

Po rastlinstvu, ki Etno oklepa, delijo> vso pokrajino na tri oddelke: regione piemontese ali coltivata, regione boscosa ali nemorosa in reg ione dešerta: podgorski ali obdelani pas, gozdnati in pusti. V prvem oddelku, ki sega nekaj nad Nicolosi, vidimo vednozelcne kul* turne rastline, posebno oranže in citrone in oljko, više gori poleti zelene kulturne rast* line, tako mandlje, lešnike in zlasti vinsko trto, ki gre na nekaterih točkah do 1200 me* trov visoko. Seveda velja vse to le za kraje, kjer ni sveže lave ali pepela. Drugi oddelek se dviga do 2100 metrov, vednozeleni bori rastejo tam in poleti zelene breze, tudi kostanj se v nižjih legah še drži. V tretjem pasu je le malo rastlinskega in drugega živ* ljenja; ker ni vode in se zemlja zmeraj .spre* minja, ni tu gori alpske flore, pač pa tu in tam nekaj grmičja in steblik. Neke vrste bodiča* sta trava raste v napolokroglih rušah, ki ima* jo nad en meter premera. Živalskega življenja ni tukaj skoraj nič. Vse samo črna in na solncu kot žamet' se bleščeča puščava. Sneg poleti izgine tudi z najvišjih delov, le v jamah ga hranijo in pokrijejo s pepelom ter ga spravljajo poleti v CataniO' za sladoled in hla* dilne pijače. Kra?en je bil nekdaj pas gozda okoli Etne; sedaj ga je le malo še, največ na severni strani, tam kjer je bil letos izbruh. Še v začetku 18. stoletja je bila na vzhodni strani najmanj tretjina pokrita z gozdom. Ker plast lave in pepela zelo hitro preperi in je pod* neb je vlažnotoplo, je spodnji pas Etne izredno rodoviten, v kolikor prihaja v poštev za poljedelstvo, in je zato ena najbolj oblju* denih pokrajin sveta; do 400 ljudi pride na kvadratni kilometer, v trikotniku Catania * Nicolosi * Acireale r>a celo 1200.

V Nicolosi smo se preskrbeli z vsem po* trebnim, naročili smo si vodnika in poma* gača, konie in živež, pa smo od jahali. Odšli smo popoldne ob dveh; vročina huda, razpo-loženost naša pa izvrstna. Lava na desno, la*

va na levo, lava spredaj in lava zadaj, komaj viden je sled pota. Pozneje pa pepel in pepel, globoko se vdira noga človekova, zapraši se ob vsakem koraku konja. Vročina te prevza* me in sanjati začneš, zibajoč se na hrbtu po* trpežljive živali in odmikajoč se čimbolj sve* tu spodaj pod teboj. 1000 metrov, 2000 2500! Zmeraj više. Žejni smo, otroci blizu neke za* puščene hiše nam ponudijo maline, pri Časi Cantonieri se pa po štiriurni poti napijemo dobre vode. Solnce začenja padati na zapadu vedno bolj, nič več ni vroče, le prijetno toplo. Moj konj je bil malo bolj počasen, ostala sva zadaj za karavano. Ne vem, kako in zakaj, nehote sem se "pomnil na domače kraje in svoje ljudi in srčno sem si želel, da bi bili z menoj tam gori in bi z menoj vred gledali ve* likanska čuda lepe narave. Popisati se vse to seveda ne da. Zavedaš se le, da je vse lepo in ustvar jeno v čast in slavo Najvišjega. Kako majhen je človek sredi božjega ?tarstva, ka* ko zelo majhen!

Bližali smo se observatoriju„ veliki vre* menski opazovalnici, 2942 metrov, torej višji kot naš Triglav. Od tam do vrha je še eno uro. Predno prideš do observatorija, lahko napraviš mal ovinek in vidiš razvaline neke hiše, v kateri je baje stari filozof Empedokles opazoval delovanje Etne; menda je tudi umrl na gori, padel je v žrelo. V observatoriju smo prenočili. Zelo nam je bilo mraz. V knjigah smo brali, da moramo biti dobro napravljeni; pa kdo bo verjel, da je avgusta meseca na Si* ciliji mraz! Pa je bilo le. Zjutraj navsezgodaj pa na vrh! To pot moraš napraviti peš. Dobro se še spominjam, kako smo v polu* mraku korakali molče drug za drugim, vsi ne* kako prevzeti od grozote in lepote obdajajoče* ga nas sveta narave. Okoli in okoli so ležale večje in manjše skale. Na vprašanje, če se lahko v slučaju padanja ubranimo, je rekel Vodnik: »Ne. Strese se in v trenotku pada.« Hvala Bogu, da se takrat ni streslo in da ni padalo. Slišali smo pa nekako votlo bobnenje. Na vrhu smo! Solnce še ni izšlo in čakamo. Vrh oziroma rob žrela je nekako^ 3300 me* trov visok, včasih višji, včasih nižji, obseg se menja med tremi in petimi kilometri. Dno žrela je bilo 1. 1900 252 metrov pod1 robom. Dimnik gre sicer še naprej dol, pa je zama* šen z lavo, ki se je dvigala in se med potjo strdila; pač pa so v zamašku manjše odprtine, iz katerih se kadi in ~>ihaio plini. Kadilo se je pa takrat vse žrelo, v vsej svoji razširjenosti, dim se je nalahno valil na eno stran in nam je tako omogočil bivanje na najvišjem robu.

In prišel je oni že tolikrat opisani in ne* štetokrat opevani trenutek solnčnega vzhoda, trenutek, ki ga imajo 'za najveličastnejši po* jav narave. Vrh je že svetel, globoko* doli pod teboj pa sama tema. Kakor stena oblakov

se vidi morje, veliko višje, kakor pričakuješ. Škrlataste oblačne plasti ti naznanjajo pri* hod solnca; svetlobni žarek šine po nebeški planjavi, spremeni se v ognjen pramen, v le* čo, koje spodnji rob plava v najgloblji rdeči modrini. In tedaj ?e začne počasi dvigati zlata obla, luč se razprostira zmeraj bolj in ostrejši postajajo obrisi senčne piramide, ki jo napravi Etna po vsej Siciliji. Dobro vidimo stranice in vrh, ogromnega enakokrakega trikotnika. Nepopisno je to. Čez četrt ure je

podoba izginila, luč je premagala temo. Potem pa gledaš in gledaš 220 kilometrov na vse strani okoli. Vso Sicilijo vidiš in morje okoli nje, Liparske otoke, Kalabrijske gore. Eno uro smo o.°tali gori in gledali smo in strmeli in si skušali ohraniti vso to divoto v spominu. Odšli smo v zavesti, da smo uživali nekaj ne* navadnega, nepričakovanega. Nikdar ne bom pozabil onega jutra; tisti trenutki mislim da so med najlepšimi mojega življenja.

Vojvoda Aosta, ministrski predsednik Mussolini in drugi gredo na pokopališče palih vojjakov v Rcdipugli.

J. MOHOROV.

MENGORE.

V jutra sladkomehki sen odeta kam oziraš se v rosno polje, cerkev Matere Marije sveta, skrita nad Kozarščami v gore?

Ali v Rute, kjer so naše meje, ali v bridkosivi hlad Peči? Po dolini v dan, ki trto greje, ali podse kjer Volčan živi?

Rdeča streha belega zvonika, praznična za mali šmarni dan, kam te v sinji nebes priti mika, preden sneg zamel je breg in plan?

Preden gorska pota sneg zamel je, zvon zbudi se mengorski glasno, pod stezo, pod bukovo vejevje, božjih žličič vabi brat sladko.

In prikliče deco, matere in dede od Trebuše, Grape in Pečin, sladke vseokrog kličoč besede vabi v Kot in Lom, na Most, v Tolmin,

Sladke vsepovsod roseč besede, vabi k sladki Materi višin ... — Prošlo, prošlo... Le spomine blede še' pozna na Mengorah kup — razvalin.

FARAON TUTANKHAMON.

ADNJE mesece je go? voril ves svet o velikih najdbah angleškega Ion da Carnarvona v Egiptu. Posrečilo se mu je pri? ti do grobnice faraona Tutankhamona, ki je Živel pred 3300 leti, torej takrat, ko so bili še Izraelci v Egiptu. Grobnioa ima več oddelkov, yečje sobe so tri. Prvi dve so izpaznili, tretjo so samo odprli in so videli tam velikansko skrinjo, v kate? ri je druga skrinja in v tej faraonova mumija Sredi februarja letos so vso grob? nico zopet zaprli in zapečatili, ne dotaknivši se tretje sobe. S predmeti prvih dveh sob ima? jo dosti opravka do jeseni, preden bodo vse kemično preparirali, da na zraku ne razpade, in preden bodo spravili vse na varno. Z vsem grobom pa pravijo da imajo opravka za tri leta. Jeseni letos, 1923, bodo grobnico zopet odprli.

Zakladi, ki jih je lord Carnarvon odkril, prekašajo najsmelejše upe in najdrznejšo do* mišljijo. Prvi telegram, ki ga je poslal na Angleško, je imel samo tele besede: »Daleč nad vsemi sanjami«. Angleški listi nam vsega bo? gastva kar našteti niso mogli in pišejo o njem še kar naprej; govorijo nam o največji najdbi dragocenosti, kar jih sploh stari vek pozna, pravijo, da bi kaj takega mogli priča? kovati z največjo domišljijo obdarjeni razis? kovalci le v najbujnejših sanjah. Zakladi so seveda neprecenljivi; ne samo, da je vrednost tvarine samanasebi velikanska, neprecenlji? vi so zlasti vsled svojega zgodovinskega po? mena. Vrhu tega upajo dobiti poleg mumije tudi velevažne listine, tičoče se zanimive dobe od 1. 1400 do okoli 1. 1350 pred Kristusovim rojstvom. Ko so stopili lord in njegovi sprem? ljevalci v prvo sobo, je bil blešč nakopičenega bogastva tolik, da so morali umakniti oči. Medtem je pa lord umrl, umrl je tudi njegov učitelj in tovariš pri kopanju, Carter. Stara vera pravi, da se mrtveci maščujejo nad oni? mi, ki motijo njih mir; smrt lorda in njego> vega prijatelja je to vero domačinov seveda pokrepila.

Ti izredni zakladi nam kažejo nedosegljivo popolnost nekaterih izdelkov, koji tucli moderni čas ni kos, oziroma je vsaj ne more prekositi. Oglejmo si nekatere take izdelke.

Dosedaj so našli v grobnici okoli 170 naj-mnogovrstnejših predmetov. Njih seznam se nam zdi kot inventar vsega tega, kar je po?

treboval in rabil faraon v blešču svojega ve? ličanstva v prestolni dvorani, na potovanju in doma. Našli so štiri vozove, posejane z dragimi kameni in zlatimi okraski, da se je lahko vozil po prostornih poljanah onega sveta; našli so puščice in loke, da je odbijal napade onih sil, ki so mu branile vstop na oni svet; varuh v njegovem grobu mu je stal v tem boju zvesto ob strani; našli so poto? valni baldahin, sprehodne palice, zlato pru? čico, predragocen prestol, posejan z najžlaht? nejšimi kameni, pravtak stol, žezlo iz čistega zlata, žezlo iz črnega lesa z zlatim držajem, ki predstavlja glavo Azijata. Muhalniki so bili ravno taki kakor jih imajo še danes v Va? tikanu, papeževi prestolnici; dva kipa imata oči iz gline in iz alabastra; vaze iz alabastra so ostale bele in niso prav nič porumenele; našli so konserve kokošjega mesa v 40 poso dah, kemično so jih preizkusili in so čisto ta* ke kakršne so bile pred 3300 leti; posode teh konserv so podobne velikonočnim piruhom, meso je balzamirano in gotovo tudi še užitno. — Pred dvajsetimi leti na primer so dobili ruski kmetje tisoč let starega tura, prednika našega goveda, zmrzlega v ledeni jami, in jim je izborno teknil —. Rokavice so bile iz platna, oklepna srajca iz zlata oziroma iz zla? tih sešitkov, sandale iz usnja in zlatih sponk; venci in šopki so sicer posušeni, drugače pa še zmerom taki kakor so bili tedaj, preden je peljal Mojzes Izraelce iz Egipta; štirje sve? tilniki iz brona so brezprimerno lepi in imajo velik kulturnozgodovinski pomen, ker so edina priča, kako so razsvetljevali faraoni svoje palače; sveča v enem svetilniku je še popolnoma ohranjena. Sedaj pa pomislimo: 3300 let stara sveča in ravno toliko let stare užitne konserve! Prostori grobnice so bili o« grajeni z jekleno ograjo, ključavnice niso bile nič slabše kakor so one, ki jih imajo danes v bankah.

Vse, kar so dobili, je izdelano v taki po? polnosti, da se lahko meri z najfinejšimi obrtnimi izdelki modernega časa. O prestolu pravijo, da je ena najlepših umetnin, kar so jih dosedaj sploh na svetu dobili.

Vsi ti zakladi so last egiptovske vlade, ki bo pa gotovo lordovim dedičem pustila vsaj nekaj. Lord Carnarvon je kopal seveda samo iz veselja, saj je bil zelo bogat. Če gre torej za dediščino, gre bolj za spomin. Doma? čini pravi jo, naj ostane vse tam na licu me? sta in naj ne gre v Kairo, glavno egiptovsko mesto. Upajo seveda na velik tujski promet in z njim združen velik dobiček.

Nenavadno zanimanje vsega sveta za najdbe lorda Carnarvona je razvidno iz o« gromne množice pisem in brzojavk, ki sta jih dobila Carnarvon in Carter iz vseh delov sveta. Napravili so tam doli v Egiptu p oseb? no pisarno, da so odgovarjali vsaj na najbolj važne dopise, napravili so poštni in brzojavni urad. Je pa to v »dolini kraljev«. tam kjer je bila stara egiptovska prestolnica Tebe.

Zlasti se zanimajo za najdbe obrtniki in trgovci. V več pismih povprašujejo, kakšna je rokavica, ki so jo našli v grobnici, in naj jim pošljejo njeno fotografijo, da bo za vzor poletni modi; tovarnarji čevljev se zanimajo za zlate faraonove copate in neki dovtipen tovarnar je pisal lordu, da bi usnje v copati prav gotovo ne bilo zlezlo skupaj, če bi ga bil faraon Tutankhamon naročil v njegovi to« varni; več trgovcev s semeni iz Kanade in Avstralije se zanimajo za popis in fotografijo semenskih zrn, drugi zopet za konserve itd. Vse polno je bilo v »dolini kraljev« filmskih operaterjev in vsako stvar so takoj ujeli. Se« daj se kažejo taki filmi že v vseh večjih me« stih. Otroci vseh barv iz vseh dežel sveta — tudi Indijanci — pišejo in prosijo za kak bi«

ser ali pa košček platna od ovoja starih mumij.

Na Angleškem se oblačijo ženske danes kot staroegiptovske mumije, razni klubi si o> premijajo sobe v egiptovskem slogu, vratar spredaj je oblečen kot čuvaj faraonov; v ka« varnah sedijo in se obnašajo kot egiptovski plemiči, stene so pa naslikane s slikami iz do« mačega življenja v starem Egiptu; sploh, zdi se ti, da se je staroegiptovsko življenje pre« selilo v London, moderne Tebe.

Še hujši so Amerikanci in na stotisoč jih je že napovedalo svoj prihod v »dolino kra« ljev«. V svrho hitrejšega potovanja iz Lon> dona v dolino grobov so ustanovili v Lon« donu posebno zrakoplovno družbo z našlo« vom: Temsa«grobovi (Temsa je reka, ob ko ji leži London). Rabijo za pot dva ali tri dni in so tako dosti hitreje na cilju svojih želja ka« kor bi bili sicer.

Torej vsestransko zanimanje, ves svet govori in razpravlja danes o Tutankhamonu. Vsekakor navdušenje, ki je vendar enkrat na pravem mestu.

Lord Carnarvon pa uživa sedaj s faraonom vred večni mir.

RAZNOTEROSTI.

Evharistični shodi na Goriškem.

Na pobudo prevzvišenega kneza«nadškofa Frančiška Borgia Dr. Sedeja so se vršili v naši nadškofiji krasni evharistični shodi, ki so poživili versko življenje in češčenje Najsve« tejšega mej našim ljudstvom. Idrija, Log, Ko« men, Biljana niso še videli tako ogromnih shodov.

Prekrasen in naravnost veličasten je bil evharistični shod v Komnu.

Tu pod a jemo nekaj prizorov s tega veli« častnega shoda, ki so nam ostali v živem spo« minu.

Naj podamo tudi nekaj praktičnih reso« lucij, ki so se spreiele v Komnu pri duhov« skem zborovanju ob tej priliki:

1. Kakor je skrb za delitev sv. zakramen« tov in za bratovščine poverjena duhovščini, naj duhovščina smatra tudi za svoje delo, skrbeti, da se /možni dečki spravijo v šole, da dosežejo najvišjo krščansko stopnjo t. i. du« hovski aH redovniški stan. Ta skrb naj ob« stoji v glavnem v tem, da izbirajo sporazumno z učiteljstvom pripravne otroke in da stariše opozariajo in nagovarjajo, nai dajo otroke v šole in da pridobivajo za te otroke, ako so prav ubogi, od ljudstva ali od župan* stev potrebnih podpor.

2. Glede zavodov naj se upoštevajo pred vsem: 1. Nadškofijski konvikt. 2. Alojzije« višče. 3. Sirotišče.

3. Skrbi naj se za dobro dijaško organi« zacijo, da se dijaki ohranijo na potu sv. čed« nosti, vdani božjemu Zveličarju in njegovi sv. cerkvi.

Slavolok v Komnu ob evh. shodu.

Prizor z evh. i

V navodilo in v

»L'Osservatore Romano« je objavil v 137. štev. dne 16. junija na naslov ital. »Ljudske stranke« in še bolj na naslov »Katoliške Na« rodne zveze«, ki se je odtrgala od »Ljudske stranke«, in ki hoče biti še bolj »katoliška«, j ako zanimivo izjavo.

Izjava ugotavlja, da je »L'Osservatore Romano« vselej dvignil glas, ko so nekateri hoteli istovetiti Ljudsko stranko in njeno de« lovanje s cerkvijo in s katoliškim delovanjem za razširjanje krščanskega nauka in krščan« ske morale. Še bolj mora sedaj oporekati, ko hočejo nekateri ustanoviti novo stranko in njeno delovanje istovetiti s cerkvijo in s katoliškim delovanjem. Katoličanstvo ima svojo lastno stolico t. j. učečo cerkev. Le učeča cer« kev ima oblast učiti in čuvati katoliški nauk in katoliško moralo. Nobena politična ali so« cialna stranka si te oblasti ne more in ne sme prisvajati. Ko bi se ta oblast hotela oddati kaki stranki, bi ta stranka morala biti »organi« čno« zvezana s cerkveno autoriteto. To pa bi cerkveno autoriteto povleklo v politični stran« karski vrtinec. Tega cerkev ne sme dovoliti, ker je cerkev nad vsemi političnimi, narodni« mi in socialnimi strankami. Cerkev je kato« liška in zato izven strankarskega boja. Iz tega je razvidno, da katoliške stranke ni in je ne more biti, ker je edino — le cerkev katoliška.

Iz tega sledi, da si nobena stranka ne sme samooblastno nadevati svetega imena; kato« liška in si prisvajati katoliške misije. To o« blast ima samo cerkev, stranke pa so dolžne

loda v Komnu.

novo orientacijo,

pokoriti se cerkvi v verskih rečeh ter jej po« magati.

Kaj tedaj, ali se politične, narodne in so« cialne stranke ne bodo smele več imenovati katoliške, tudi če bi imele le namen pokoriti se cerkvi, jej pomagati ter jo braniti? Tudi v tem slučaju je bolje, da si stranke ne nadev« ljejo svetega imena: »katoliškega«, ker cerkev ne more biti odgovorna za vsa njih dejanja in bi lahko senca strankarstva pala tudi na cer« kev, kar bi druge, ki nimajo tega imena, žalilo in odvračalo od vere. Čisto politična vpra« šanja se ne smejo mešati z verskimi. Izjava v »Osservatore Romano« govori odločno: »O-porekamo in zanikujemo! Katoliške stranke ni in je ne more biti!«

Sv. katoliška cerkev razširja Kristusov nauk in krščansko moralo neoziraje se na po« litične, narodne in socialne stranke. Ko je krščanski nauk in krščanska morala v nevar« notsi, se cerkev obrača na vest katoličanov, svojih podložnikov in ne na kako politično stranko.

Posvetna oblast in politične stranke, ki imajo politične, naravne smotre, si ne smejo prisvajati naloge, da bodo vodile podložne k nadnaravnem smotru. Zato je ustanovljena katoliška cerkev in sicer izključno le ona! Po« litične stranke ne more jo imeti v tem oziru nobene vodilne vloge.

Izven Italije smo svoj čas pogostoma in brez pomiselka snovali katoliška politična društva, katoliške organizacije, katoliške po»

sojilnice in zavarovalnice, katoliške zadruge itd. Imeli pač nismo drugega namena ko ure? jati svoje delovanje v soglasju z nauki sv. Cerkve. Zato smo dodajali naslov: katoliški. V Italiji so sedaj drugačne razmere in pojmi se morajo izčistiti. Ime katoliško je sveto ime cerkev in bi cerkev lahko škodo trpela, ko bi si je drugi prisvajali. L'Osservatore Romano

z dne 17. junija 1923 št. 137. se izraža odloč? no proti temu. Držimo se tega! Tudi za ka? toliško stvar bo na vsak način bolje, ako vselej pravilno ravnamo in ne rabimo najsvetej? ših imen v politične ali celo sebične namene.

To nam bodi v navodilo in v novo orientacijo!

dr. e.

Cerkev sv. Antona Padovanskega v Gorici.

Samostan sv. Antona, kapelica sv. Marka in sv. Katarine v Gorici.

Posnemamo iz rokopisov g. A. Jacobi?ja

Sv. Anton, ki je bil rojen 1. 1195 v Lisbo ni, je stopil mladenič v frančiškanski samo stan in je po dovršenih šolah prehodil Lom bardijo, deželo padovansko in treviško. Na svojih pohodih je prišel tudi v Oglej, kjer ga je sprejel patriarh Bertold pl. Andechs.

Iz Ogleja je obiskal Gorico, kjer ga je sprejel grof Albert I., ki mu je ponudil obsež na posestva za cerkev in samostan. Ponižni menih pa je vse to odklonil in si izbral obgoz-den prostor blizu stolne cerkve pod gradom, kjer je bila že prej kapelica sv. Marka, ki je razpadala in jo je dal sv. Anton odstraniti. Tam so sezidali cerkev in štiri ali pet celic za patre.

Sv. Anton, ki je bil poseben častilec sv. Katarine, device?mučenice, je dal napraviti tudi malo kapelico mej cerkvijo in svojo celico s podobo sv. Katarine.

Stari goričani pripovedujejo, da je sv. Anton prosil bogato gospo pod Gradom vina za sv. maše. Odgovorila mu je, da ga nima niti kapljice, čeprav je imela polno klet. Toda vino se je gospej premenilo v vodo, sodi so počili in tekočina se je razlila po kleti. Pra? vi j o. da i e še sedaj mokrota v tej kleti pod oboki v Raštelu v Papisovi hiši, čeprav so si prizadevali, da bi klet osušili. Tako govori pravljica!

Dve leti (1225—1227) je bil sv. Anton v Gorici. V tem času se je podal tudi v Trst, Poreč in Pulo ter je povsod ustanavljal samo? stane. Umrl je po prevelikih trudih in naporih v Padovi 1. 1231.

Okolu zidov nove frančiškanske cerkve in v cerkvi sami, so se dajali pokopavati go? riški plemenitaši, da je bilo v cerkvi in okolu te cerkve pokopališče. Cerkev je imela deset oltarjev in pred vsakim grobnico dobrotni-kov, ki so oltarje dali napraviti. Pred velikim oltarjem je bil pokopan grof Janez Filip Co? ronini Kronberški od rodu iz Kojskega, ki je s svojimi lastnimi oklopi odločil bitko pri Pe = trinji 1. 1594. V nekem dvoboju v Solkanu, kjer je dva bojujoča se miril, je bil smrtno

zadet. Njegov potomec Rudolf Coronini mu je napravil dvesto let kasneje v gradu v Koj? skem spomenik; ki predstavlja njega in nje? mu pod nogami turškega premaganca Ardea-bega. Ta spomenik je sedaj na Cingrafu v Gorici.

Cerkev sv. Antona so morah sredi 17. stoletja popraviti, ker je bila nevarnost, da se podere. Takrat so napravili marmornat oltar in lepo podobo sv. Antona. Popravili in po? večali so takrat tudi samostan. Nad vrati pri uhodu so napravili ta?le napis:

»Ta cerkev je bila posvečena sv. Katarini, devici?m.učenici, ko čudotvorec Anton Pa? dovanski bival v Gorici. Obema v čast jo je si? iajno popravil 1. 1658 Feliks Lovrenc Mayti, občan bergamski, ko je bil gvardijan P. Fran? čišek Volante, goričan«.

Na desni strani presbiterija pa je bilo

čitati: *

»Leta 1658 je to cerkev popravil, zvišal in obdaril gospod Lovrenc Mayti, občan ber? gamski, ki je imel po čudodelnosti sv. Antona veliko gorečnost.

Sto let kasneje je bila cerkev spet v np? varnosti. Sezidali so popolnoma novo in jo posvetili sv. Antonu Padovanskemu 1, 1753.

Za cesarja Jožefa II. je bilo mnogo cer* kva in samostanov zatrtih. To se je zgodilo meseca maja 1. 1785 tudi s frančiškansko (mi? noritsko) cerkvijo sv. Antona Padovanskega, Premoženie je bilo razprodano. Največ je kupil Jakob Vogel t. j. za 51.366 gld.

Lastniki so prenesli oltarje in spomenike deloma v stolno cerkev, deloma v cerkev sv. Ignacija, sv. Ivana in sv. Roka. Leta 1786 je bilo dovoljeno oo. frančiškanom s sv. gore naseliti se v samostanu sv. Antona. Sv. gora je bila zatrta meseca avgusta 1. 1786.

Ko je Napoleon zasedel Italijo je istota? ko zatrl mnogo samostanov. Ta osoda bi bila zadela tudi naše kraje, ko bi bil francoski voj? skovodja Marmont razglasil Napoleonov de? kret. Tega sicer ni storil, a ker je potreboval vojašnico in magazin, je v sporazumu z nad? škofom Filipom grofom Inzaghi zasedel cer» kev in samostan sv. Antona za svoje namene.

Vojaštvo je cerkev in samostan opustošilo. Svetogorski frančiškani so se preselili na Ko* stanjevico, od koder so bili pregnani karmeliti. Minoriti pa se niso več nikoli vrnili v samo* stan sv. Antona. Cerkev so porušili, a samo* stan je kupil Jakob Vogel, ki je hotel ohraniti vsaj spomin na celico sv. Antona, kjer je

zgradil sedanjo malo cerkvico sv. Antona.

Na onem mestu, kjer je bila prejšnja cerkev, je magistrat dal napraviti marmornat steber s kipom sv. Antona na vrhu. Okolu kipa je bila drevesnica. Tisti kip pa so potem postavili na dvorišče šole na trgu Rotta, ka* sneje pa na pročelje sv. Antona Novega.

Kojsko.

Župna cerkev. Podoba sv. Evrozije in sv. Donata. Grad v Kojskem in v Kronbergu.

Iz rokopisov g. Jacobi*ja posnemamo sledeče podatke:

Župno cerkev v Kojskem je posvetil dne 25. julija 1498 Sebastijan Narcimbeni, škof* sufragan oglejskega patriarha. Ta cerkev pa je bila v vojski z beneško republiko (1615— 1618) razdejana. Na novo jo je sezidal v 18. stoletju grof Rudolf Coronini*Cronberg, go* spodar v Kojskem.

Grad v Kojskem je sezidal Janez Marija Coronini*Cronberg 1. 1594, ki je sezidal tudi grad v Kronbergu. Prvotni grad je bil tri* kotna trdnjava.

V župni cerkvi častijo že od časov Ru* dolfa Petra Coronini*ja sv. Evrozijo, devico*

mučenico špansko, ki so jo umorili mohame> danci odsekavši jej glavo 1. 715 po Kr. V Špa> niji in Italiji jo častijo zlasti kot pomočnico zoper sušo in vremenske nezgode .(točo), kot varuhinjo polja in vinogradov. S sv. Evrozijo častijo v Kojskem tudi sv. Donata kot varuha polja in vinogradov.

Slika sv. Evrozije, ki jo je dal napraviti v župni cerkvi Rudolf Peter Coronini je bilo delo Dalmatinca Sebastijana Devita in je predstavljala devico Evrozijo v trenotku, ko jej je rabelj odsekal glavo. V ozadju se je videla jama, v katero se je bila devica Evro» zija zatekla in v njej več časa prebivala.

Slovenska naselbina v Egiptu.

Ker so v slovenski koloniji v Aleksandriji ponajveč primorski izseljenci, bo čitatelje Ko* ledarja gotovo zanimalo, ako se tudi le*ti o* glase in povedo, da tudi oni — čeprav daleč od gorkoljubljenega doma — goje v tujini le* po slovensko besedo, ljubko in mehko slo* vensko pesem in celo ljudsko igro.

Kmalu po vojni smo oživotvorili nekdaj že lepo razvito Izobraževalno društvo in vse, kar slovensko misli in čuti, je začelo ob ne* deljskih popoldnevih pridno zahajati v azil slovenskih šolskih sester, ki so nam dobro* hotno prepustile precej primerne prostore.

Društveno knjižnico smo s pomočjo ma* lih mesečnih prispevkov spopolnili z novimi deli, da je za zdaj dobro oskrbljena, da vsakemu nudi česar želi: zabavno, poučno ali na* božno čtivo.

Takoj smo pričeli tudi s pevskimi vaja* mi, ki iih imamo vsak teden po dve uri, za kar pa je bilo seveda treba dovoljenja vseh viso* kih dam, pri katerih so pevke uslužbene. Pa težav nam niso delale, ker vedo kam dekleta zahaiajo.

S samim petjem pa še nismo bili zado* voljni; agilne Biljenke — teh je med mladino največ — so hotele tudi igrati. S početka smo se morali zadovoljevati z majhnim, provizor* nim odrom, dokler nam ni s. prednica, ob no* vem letu postavila na lastne stroške novega in

zelo okusnega. Od tedaj so pridne igralke, med katerimi jih je nekaj prav talentnih, upri* zorile že mnogo lepih stvari, zlasti iz »Zbirke ljudskih iger.« Da je za celo našo kolonijo vsaka predstava pomemben dogodek, se raz* ume in vsakokrat izprašujejo vsi: ali bo kma* lu zopet kaj tako lepega? In dolgo nas dram* ski odsek nikdar ne pusti čakati. Izbere si no« vo igro, jo hitro naštudira in veselo zaigra.

V moralnem oziru ie mnogo bolje ko pred vojno. Deloma je vzrok v tem, da so angleške oblasti iztirale večino izgubljenih deklet, na drugi strani pa v tem, da je mladina, ki nanovo dohaja, v načelih trdnejša in ima razvitejši čut za dostojnost in dekliško poštenost, kar so vsekako sadovi intenzivnega izobraževal* nega dela v domovini.

Ker vlada vsled neverjetno nizke cene bombaža — ki je termometer blagostanja vse* ga Egipta — splošna in vedno naraščajoča kri* za v trgovskem oziru, vsled česar vse delo skoroda počiva; znižuje gospoda mezde že tudi našim dekletom. Mnogo konkurence de* lajo tudi arabkinje in predvsem še grkinje, ki so po grškem porazu trumoma prihajale iz Smirne in gredo služit za vsak denar. Vendar pa gospoda daje prednost našim dekletom in jih dvakrat in tudi trikrat bolje plačuje ko druge, ker so znane kot poštene, snažne, za* nesljive in čedne.

Ženski pevski zbor izobraževalnega društva v Aleksandriji.

Za novodohajajoče je važno to, da se za« upajo č. prednici šolskih sester, ki redno pri« haja na vsak iz Trsta došli parnik, da jih pelje

v azil, kjer imajo prenočišče in hrano za nizko ceno in jim dobre sestre kar najhitreje oskrbe primerne službe.

-j- Andrej Žnidarčič.

Briška budnica.

Med može, ki so koncem minulega sto? let j a širili med našim ljudstvom omiko, go« spodarski napredek in narodno zavednost, štejemo po vsej pravici pok. Andreja Žnidar« čič-a.

Rojen je bil dne 2. dec. 1835. na Gradišču pri Prvačini. Ker je kazal izredne talente, po* slali so ga pametni stariši v šole v Gorico, kjer se je izvrstno učil. Bil je vedno mej prvi« mi odličnjaki. Vstopil je potem v goriško bo« goslovnico in je bil dne 23. sept. 1860. posvečen v mašnika. Njegova prva služba je bila v Kobaridu. Radi izrednih zmožnosti je bil ime« novan tudi za okr. šolskega nadzornika. Iz Kobarida je odšel na Srpenico, potem na Po« nikve, od tu na Banjšice in meseca oktobra 1. 1880. v Gradno v Brdih, kjer je služboval celih 28 let t. j. do 22. okt. 1908, ko se je dal upo« ko j iti.

Ko je prišel v Brda, je kmalu spoznal, da je ljudstvo precej zapuščeno in da se zlasti ob meji pogreza v tuje morje. Z g. Antonom Ja« končičem sta ustanivala društvo »Briški jez.«

f Andrej Žnidarčič.

«' 1s

Ob tej priliki je zložil briško budnieo, ki se začenja:

Edinost bodi Bricem trdna vez, zato postavljamo »Slovenski jez« itd.

To budnieo je uglasbil skladatelj Andrej Volarič, ki je bil takrat učitelj v Kozani. Kma= lu se je ta navduševalna pesem pela po vseh

Brdih in tudi drugod. Marsikaterega zaspanca je ta budnica zbudila iz spanja. Kako prav je imel pok. Žnidarčič, da je pozival k edinosti, k slogi!

Umr je v Št. Petru pri Godci dne 30. ju« lija 1913.

Naj bi nam nebesa poslala še mnogo takih mož! J. Podobnik.

Spomini na očeta t Josipa Črnigoj-a.

(Franton.)

ISOČKRAT žal, da te ni več med nami! Odšel si, zvesti hlapec, po svoje zasluženo plačilo. Toda nekoč si živel ce« lih 83 let. Tiho, neumor« no si delal kakor sv. Jo* žef, tvoj patron, v svoji delavnici; in le Gospo« dov dan ti je bil dan počitka in miru. Delal si, ne kot premnogi se« danji delavci in rokodelci, površno, brezvest« no, osemurno, ne, delal si po potrebi, po raz« merah in močeh, dneve in noči: vestno, po« trpljivo, po ceni. Pa vmes si molil; v trenutkih tihe sreče in veselja zapel, vihteč kladivo nad tepeno knjigo, sveto pesem, katero si prepeval že kot dečko po tržaških cerkvah; pel si pe« sem, ki še vedno odmeva v srcu tvojega sina. In delal in molil si za me, za svojo druži« nico, za devetero svojih otrok, kojim vsem si pripomogel do belega kruha, do častne službe in stanu: Dva sinova mašujeta za te, eden uči« teljuje in v krščanskem duhu vzgojuje nežno deco, četrti županuje in nadaljuje tvojo obrt, a ostala dva trgujeta in delita krušne deflbrote usihajočemu Trstu. Tudi hčerke tri si srečno izročil v častne in varne roke ljubečih te zetov.

Pa govori nam rajši ti sam, ker sveta in dragocena se mi zdi tvoja beseda, tvoj.lastno« ročni životopis:

»Rodila me je dobra, skrbna mati due JO. marca 1839. v Dobravjlah. V Trstu sem se iz« učil knjigoveštva, odkoder sem prišel 1. 1856. na dom in tam začel vezati knjige. In vezal sem jih po celi vipavski dolini, za vipavsko in ajdovsko sodnijo vsa leta, in še ven iz doline: po Krasu in v Gorico, v veliko semenišče več let, tako da sem zmeraj bil obložen z delom. Oh, koliko knjig«molitvenikov Mohorjeve družbe sem trdno zvezal možem in ženicam, in še cerkvam za oltar (missale). In včasih, ko sem se po noči vzbudil, sem premišljeval,

Na steni gledam tvojo sliko, Srce se v žalosti topi...

kako bom to ali ono delo le dognal. Tako sem vedno v delu bil in ves zaslužek hranil, družinico lepo izredil in vsakemu svoj delež izročil. — Žganja in vina nisem pil, in tobaka nobenega, ker koristi malo ali nič, samo spra« vi denar iz žepa, tako se zmeraj držim tega sklepa.«.

Preproste, a krasne besede, in posnemanja vreden način življenja moža«delavca, trezne« ga in varčnega očeta! Takih mož«roditeljev bi bilo treba sedanjim časom in izginila bi marsikje beda, dolgovi, pijančevanje, preklinje« vanje in razuzdanost mladine. Toda svet noče štediti; se noče zatajevati, noče trdo delati in trezen biti; marveč hoče rajši brezskrbno ve« seljačiti.

Kot knjigovez je užival občo hvalo in pri« znavanje. Njegovo lepo in solidno delo sega tja do Rima. Pokojni dr. A. Mahnič, ga je namreč še kot semeniški vodja osebno napro« sil, naj mu z zlato obrezo zveže dva letnika »Rim. Katolika,« katera je potem kot škof po« klonil sv. očetu Leonu XIII., ter se sedaj nahajata v vatikanski knjižnici.

Za veselje in spremembo se je lotil tudi drugih del: popravljal je ure; tiskal velikonočne listke sosednim duhovnikom; oblačil tabernakeljne, tako n. pr. se je cel »skobacal« v ajdovski tabernakelj ter ga prevlekel...

Tako so mu v večnem delu in trudu pote« kale urice — dnevi — leta. Vojna ga je kot begunca zanesla v prelepi gorenjski Kamnik, kjer je štiri leta deloval kot edini mestni urar, dokler se ni povrnil nazaj v vipavski raj, dra« go mu Cesto in Kamnje, k svojemu — krstne« mu kamenu, kjer je 1. 1920. s svojo soprogo ob« hajal zlati jubilej zakonskega življenja.

Krasen je bil ta dan sv. Valentina — pr« vega spomladina! Pravcati družinski praznik medsebojne ljubezni otrok in starišev. Razve« selil se ga je jubilejni očka in radostno vzkliknil:

»Starček siv sem postal. Bog mi je tako srečo dal, da sem vse sinove in hčere zbral.

t Josip Črnigoj in družina ob novi sv. maši preč. g. Franca Črnigoja, sedaj župnika v Kamnjah.

Sploh se je rajnki Josip v svoji visoki sta? rosti v zadnjem letu svojega življenja kaj rad pečal s zlaganjem kratkočasnih, jedrnatih in pomenljivih »pesmic«. »Na, Francelj«, mi je rekel ter pomolil s nekim pritajenim vese? ljem popisan papirček ter nekam sramežljivo in radovedno me pogledal in oakal kritike — pohvale.

Kar čudil sem se ljubeznivemu starčku in njegovi pesniški žili, ki je celo mojo pre* kašala. »Bravo, tata«, mu rečem, »prav dobro ste jo pogodil. Pa še jedno lepo zložite, saj bom po Vaši smrti vse obelodanil v Koledarju (Goriške Matice).« In res! Ni preteklo par tednov, ko mi z nekim spoštovanjem izroči nov proizvod.

»O Jezus, usliši me, o Jezus, odreši me; saj te bom vedno častil, dokler bom živ.«

Skorda se je bal smrti in sodbe, pa sem ga tolaži j i vo zagotovil z neb. rajem. A on nato: »Če bom vreden spoznan.« »Ah kaj bi ne bil, sem rekel, saj ste tisoč in tisoč lepih bukvic zvezal in pozatil, v katerih je slavij en nas Odrešenik! Toliko noči ste prebdel in vsta? j al, ter ob zlatem jutranjem solncu zlatil in vtiskaval vanje zlata, sveta imena... Čemu bi sedaj obupoval?!« In hvaležno potolažen je zaprl solzne oči in sklenil roke v prošnjo in zahvalo, med tem ko je srce še nadalje pla* kalo...

Še nekaj me je skrbelo in ni dalo srcu miru, da storim in rečem in prosim, preden

Tako naj oni mene posnemajo, da bi ljubi Bog tudi njim — svoj sveti blagoslov dal!«

Tiho, a srčno je ljubil svojo soprogo; njej na čast je zapisal in. takrat napil: »Naj živi, naj živi mamica, — da ji je Bog dal včakati — takega dneva slavnega. — Zato napijmo vsi na nje zdravje, — da bi živela še nadalje!«

Veliko zakonsko hvaležnost do svoje so? proge Marije kažejo tudi naslednje vrstice:

»Nikoli zadosti Boga ne zahvalim, — da mi je tako tovaršico zbral: — Ona rada moli in pridna še preveč je, — tako da v nebesih njen sedež jo čaka že.«

Ker je bil pokojni oče mož reda in pravila, ni bil nikdar resno bolan. Toda sedaj je le prišlo, kar je moralo priti. Goreča skrb za pravilno bitje cerkvene ure v stolpu mu je vsled prehlada — ki si ga je ravno tu nakopal — pospešila prvo in zadnjo bolezen. Pošalil sem se kasneje sicer, hoteč ga potolažiti, češ: saj boste tudi to pot cebnil smrt, kot ste jo svoj čas v sanjah, ko je prišla po vas, da je bila vprav žalostna; toda odgovoril mi je: tu? di sedaj bi jo, toda prišla bo izza skritega...

Na trimesečni bolniški postelji je zelo vdano molil in vzdihoval s solznimi ormi:

moj dobri atek umrje in za vedno zatisne svo* je oči... Hudo mi je bilo, res tesno pri srcu; bal sem se ga užaliti, ozir. mu odvzeti upanje do zdravja. Mislil sem si: Tolikokrat mi je pi« sat kot dijaku, duhovniku, beguncu v daljni Bruck. Kot dragocen zaklad hranim njegova pisma. In sedaj naj bi ne imel njegovega zad« njega — poslovilnega pisma?! Tega bi močno pogrešal. Hitro prinesem papirja in svinčnik. Nataknem mu naočnike. »Tata!« mu jokaje rečem: »Še eno prošnjo! Prosim lepo! Napi« šite tu na papir meni in vsem svojim otro* kom v spomin in opomin — karkoli!«

In z veliko težavo in z bolestnimi oddih-ljaji je spisal dragoceno mi pisemce, svoje zadnjo oporoko:

Dragi moji otroci!

Trese se mi roka, pa vendar Vam pišem. Ljubite se med seboj in radi molite, da se vsi združimo v nebesih.

Jaz hudo trpim, pa raji sedaj, kakor v večnem ognju. Molite za mojo dušo!

Vas vseh blagoslavljam in srčno pozdrav« Ijam.

Vaš ljubeči oče Josip Črnigoj.

In od takrat ni več pisal. Pač pa je veliko, strahovito trpel: desna noga mu je črnela in gnila. Na svoj god — praznik sv. Jožefa 1. 1922. je mirno izdahnil svojo blago dušo.

In polsrebrni zvon je žalostno zapel srce pretresujočo, poprej mi ne poznano pesem ...

Dragi moj oče! Ne huduj se nad menoj, če sem te v čem kaj preveč opravljal ali če sem izdal tvoje in moje srčne skrivnosti! Sem pač storil to iz ljubezni do tebe, ki si bil skrben, vesten in krščanski oče; varčen in mar« ljiv delavec«rokodelec, ki si bil menda prvi in baje ostaneš zadnij knjigovez na Vipav« skem. Storil sem to z namenom, da bi te vsi, mladi in stari, rokodelci in očetje, v lepih in koristnih čednostih posnemali ter hodili bolj« ša in varnejša pota, ter srečno za teboj pri« speli v večno varno pristanišče.

Ljubi moj atek! Mirno spavaj v grobu! Tvoja duša naj nam pred Božjim prestolom izprosi skorajšnjega, srečnega svidenja.

Viljem Konrad Rontgen.

Dne 10. februarja 1923 je umrl v Mona« kovem vseučiliški profesor Dr. V. K. Rontgen, ki ie 1. 1896 odkril X—žarke, ki se po njem amenujejo Rontgenovi žarki. Ti "žarki so ve« lika pridobitev za fizikalno vedo, še večja pa za medecinsko. Rontgenovi žarki so za neka« tere bolezni edino zanesljivo sredstvo za diagnozo.

Dr V. K. Rontgen je bil rojen v Len« nep«u na Nemškem. Svoje študije je dokončal v Curihu. L. 1870 je postal v Wiirzburgu asi« stent slovitega Kundta, 1. 1874 pa se je habili« tiral na univerzi Strassburg.

Človeštvo ga bo v vseh časih prištevalo mej svoje največje dobrotnike.

Viljem Konrad Rontgen.

450-letnica rojstva Nikolaja Kopernika.

Do časov Nikolaja Kopernika je veljal v astronomiji sistem, ki ga je učil v drugem sto« let ju po Kr. Ptolomej. Po tem sistemu bi bila

zemlja krogla, ki miruje in ki se okolu nje sučejo planeti, solnce, luna in zvezde.

Ta sistem je začel prvi resno pobijati Ni«

kolaj Kopernik 1. 1543 v knjigi: De revolutio-nibus orbium celestium (O kroženju nebesnih teles). KoperniK je postavil solnce v središče, ki se okolu njega vse giblje. Zemlja ne miruje, ampak se vrti ne«le okolu svoje osi, ampak tudi okolu solnca. Tako se sučejo okolu soln« ca tudi drugi planeti, luna pa se suče poleg tega še okrog zemlje.

Kopernik je svojo knjigo posvetil papežu Pavlu lil. in proti njej ni bilo od začetka no? benega pravega odpora od nobene strani. Nauk Kopernikov so potem še bolje uteme* Ijili in spopolnili Galileo Galilei (1564—1641), Janez Kepler (1571—1630) in Izak Newton (1642—1727).

Spričo modernih teorij, zlasti Einsteinove relativnostne teorije, se bo moral tudi Koper« nikov nauk revidirati.

Kopernik se je rodil dne ' 17. februarja 1. 1473 v Tironu, ki je vasica blizu Varšave. Vi« soko šolo je obiskoval najprej v Krakovem, potem pa v Bolonji, kjer se je učil zlasti as stronomije. Njegov stric, ki je bil škof v Er« meland«u, mu je podelil kanonikat v Frauen« burgu na Pruskem. L. 1500 je predaval astronomijo v Remu. L. 1513 je bil v Ferrari pro« moviran za doktorja cerkvenega prava. V Pa« dovi se je učil tudi zdravilstva in je bil od 1.

1506 do 1512 tudi telesni zdravnik pri svojem stricu škofu. Z 1. 1512 se je preselil v Frauen« burg, kjer je živel kot kanonik do smrti (24. maja 1543).

V. ŠARABON:

Promet v zedinjenih državah S. A. in svetovni zračni

promet.

m

ROMET v Uniji je tu« cti za njene razmere na« ravnost velikanski.

Lov za dolarjem in izredni konkurenčni boj silijo Amerikanca, da do skrajnosti izkoristi vse prometne možnosti. Mestna prometna sred« stva v Novem Yorku že daleko ne zadostujejo, kljub avtomobilom in električnim železnicam, kljub nadzemskim in podzemskim železnicam, ki odpravljajo velikanske vlake v samo dveminutnih pre« sledkih; ob času največjega prometa je vse prenapolnjeno. Tudi pri železnicah daljše vožnje okoli Novega Yorka ni dosti boljše. Za Evropejca najbolj čudno je majhno šte« vilo kontrolnih uradnikov in uradov sploh, blagajne so odprte noč in dan, vsak čas si lahko kupimo listek in se informiramo. Če je sprevodnik listek preščipnil, nimaš nobene« ga nadlegovanja več. Vozni red dobiš po v«

sod zastonj. V Evropi so povsod ob večjih prehodih železnic ovire, v Ameriki pa le ob najživahnejših tržiščih, sicer pa zadostuje svarilna tabla.

Posebno razvito je v Ameriki cestno o> mrežjej v Uniji je 6O.000 milj cest, milja je 1609 metrov. Napravili so pa načrte, da bodo cestno omrežje v 15 letih zgostili na 180.000 milj, in so zato določili tri milijarde dolarjev, vsoto, ki je za naše pojme o denarju preo-gromna. Po dovršenem programu bo imela U« nija med večjimi državami najpopolnejše in najgostejše cestno omrežje. Dosedaj so gra« dili ceste bolj po lokalnih potrebah, v bodoče bodo merodajne splošne državne potrebe. Strokovni oddelki študirajo sedaj najboljši način gradbe in bodo stavili vse dobljene skušnje inženerjem na razpolago. Dosedaj so se sistemi ozirali samo na visoko razviti av« tomobilni promet, torej da ni bilo prav nič prahu po cestah; le redkokdaj vidimo stran« ska pota za pešce, .tako da se glede na promet

Nikolaj Kopernik

v najbolj demokratični deželi sveta najslabše godi tistemu, ki nima avtomobila.

Velikansko razdalje in pa primeroma nizke nabavne cene so vzrok, da si skuša sko* ro vsakdo nabaviti avtomobil. Od 15 milijo« nov avtomobilov, ki jih naštejemo na svetu koncem leta 1922, jih pride na Unijo dvanajst milijonov in pol, z drugimi besedami: vsak deveti prebivalec Unije ima že svoj avtomo* bil. Avtov je torej več kakor je v Jugoslaviji ljudi.1) Brez avtomobila ne moremo v Ameri* ki nič prav naprej. Dragi so šoferji; samo najbogatejši jih imajo, sicer pa vodi vsak sam svoj avto. Če gre na izlet, ga puSti kjerkoli; v vseh mestih vidimo na stotine avtomobilov po cestah in trgih brez gospodarjev, posest« niki so pa v kinu ali pa kje drugje. Ob cestah so v kratkih presledkih postaje z bencinom, pnevmatikami itd. Ob lepem vremenu drvi nešteto avtomobilov po deželi okoli, ustavijo se tam, kjer se gospodarju dopade, na polju kje, in tam šotorijo. Ob nedeljah in državnih praznikih se pomikajo tisoči avtov po cestah, dirjajoč v enem dnevu po več sto milj — razdalja pač ni nobena ovira več.

Seveda je ob takem ogromnem prometu tudi veliko žrtev. Leta 1922 so zahtevali avtomobili nad 10.000 človeških žrtev, ne glede na večje .ali manjše telesne poškodbe. Sicer imajo signalne svetlobne aparate, denarne kazni so velike, tudi druge kazni občutne, škodo morajo nadomestiti, a kljub temu je nesreč vedno več; število avtomobilov pač prehitro raste.

Izborno je organizirana v Uniji zračna pošta. Vsak dan gre iz Novega Yorka v San Francisco in obratno 21 zračnih letal. V pre« teklem letu 1922 so ta letala napravila pot 1'75 milijonov milj in so prenesla 40 milijo« nov pisem; smrtnega slučaja ni bilo niti eue* ga, kar je tembolj upoštevati, ker gre zračna pošta čez skalno gorovje, znano1 po svojih po« gostih snežnih viharjih. 92'5 lodstotkov za« četih poletov je doseglo svoj cilj, tako, da je gotovost sedaj enaka gotovosti na najboljših železnicah. Pot med Atlantikom in Pacifikom je dolga 2680 milj, torej nad 4000 km — Jugo« slavija se razteza od juga na sever okoli 670 km —; na tej progi je 16 postaj, in imenova« nih 21 letal napravi vsak dan skoraj 5000 milj. Jedro vse službe tvori 56 letal s 40 piloti, skupno je pa zaposlenih v letalski službi 372 ljudi. Onih 1'75 milijonov milj, ki smo jih o« menili, je pa toliko, kakor sedem desetkratni zemski ekvator! Zračna pošta pride iz No« vega Yorka v San Francisko v treh dneh, najhitrejši železniški ekspres pa rabi več kot

štiri dni. Letajo pa samo po dnevi, dočim vozi železnica tudi ponoči. Letos, 1923, pa vpeljujejo tudi ponočni polet, tako da bo prišlo pismo iz Novega Yorka v San Francisco že v 28 urah. V svrho orientacije bodo napravili v razdaljah 25 milj nočne postaje.

Glede na vse to, kar smo povedali, se ne bomo čudili, ako zmeraj bolj verjamejo napo« vedi namestnika načelnika zračne službe ame> riške armade, generala Mitcneiia, ki pravi, da bo v doglednem času njujorški trgovec lahko šel zjutraj v London, tam opravil svoje oprav* ke in da bo še isti večer spet doma. Letalo s hitrostjo 500 milj, oziroma 800 kilometrov na uro, je menda samo vprašanje prihodnjih let. Pa računajmo in vzemimo samo 600 km na uro. Iz Londona v Novi York in nazaj znaša zračna pot nekaj nad 10.000 kilometrov, kar pomeni pri hitrosti 600 km na uro okoli 17 ur, pri hitrosti 800 km pa 12 do 13 ur. Ze sedaj so začeli v elegantno opremljenih zračnih le* talih voziti med Londonom in Novim Yor* kom, hitrost je pa »samo« 160 km na uro, to* rej dve dobri razdalji od Ljubljane do Trsta. Hitrost 800 km je pa mogoča samo v višini, kjer ni v zraku nobene vlage več, torej neka* ko v višini 10.000 metrov. Najtežja v tej višini bi bila oskrba ljudi z zrakom in dobava pri* pravne zračne zmesi za stroj — prva točka po najnovejših podatkih ekspedicije na Mount Everest odpade, ker nadomešča zrak tobačni dim —. Baje imajo v Washingtonu tak stroj že zgrajen. General Mitchell napoveduje po* let okoli sveta z brodovjem šesterih takih zračnih letal. Odšli bodo iz Novega Yorka, prvič pristali na Islandiji, potem v Londonu in tako dalje. Amerika si je priborila vod* stvo v zračnem letalstvu in bo to tudi izkoristila. Kar se tiče železnic in avtomobilov, je že itak prva; pride zraven še cestno omrežje in promet po zraku, pa bo merodajna v pro* metu sploh.

Uporabljajo pa v zračnem prometu tudi zrakoplove, ne samo aeroplane. Dočim se mo* ramo v aeroplanu zmeraj visoko dvigniti, naj* manj 1000 metrov, se vozimo v zrakoplovu popolnoma varno že v višini 200 do 300 me* trov. Zato je razgled veliko razločnejši. Vpe* lj ali bodo zrakoplovni ponočni promet med Novim Yorkom in Chicago; prvi zrakoplov bo že lahko prepeljal 50 potnikov in osem ton pošte in blaga; prevozil bo to pot lahko dva* krat, ne da bi mu bilo treba dopolniti gorivo. Ta zrakoplov bo pa še pritlikavec proti poz* nejšim, namenjenim za polete čez kontinente in oceane. Ti velikani bodo še dvakrat večji kakor je znani angleški zrakoplov R 34, ki je poleti 1919 dvakrat preletel Atlantski ocean.

Italija je imela koncem leta 1922 65.000 avtomobilov, torej enega na 600 ljudi!

Velikanski napredek ameriških zrakoplo« vov napram drugim je v tem, da imajo Zedi« njene države monopol na helij, plin, ki se ne vname in ki je skoraj tako lahek kakor vo« dik, doslej uporabljeni plin. Z uvedbo tega negorljivega plina je odstranjena za zrakoplov edina resna nevarnost. Nov način proiz« vajanja bo napravil helij trikrat cenejši ka« kor je bil dosedaj. Proizvajala ga bo država, prodajala ga bo pa tudi privatnikom.

Razni krogi se resno bavijo z vprašanjem svetovnega zračnega prometa kot novega či« nitelja v mednarodnem gospodarstvu. V po« štev v velikem bi prišli pač samo zračni veli« kani. Poleg Amerike imajo seveda tudi že drugi kontinenti precej urejen zračni promet, in sicer na prav dolge razdalje. Da kroži pred Londonom in Parizom vsak dan vse polno zračnih letal, to ve pač že vsak; pravtako se vrši redni promet po zraku med Londonom « Kolinom, Londonom « Berlinom, Londonom « Amsterdamom, med Parizom in Casablanco v Maroku, med Parizom in Dunajem, Parizom« Berlinom, Parizom « Varšavo, Prago - Londo« nom, Dunajem « Belgradom itd. Varnost in točnost se je že zelo zboljšala in nekatere črte imajo že velik politični in gospodarski pomen. Ko je Krasin prišel v London na razgovor, se je pripeljal v aeroplanu tja, Ljenin poseča po« samezne kraje prostrane Rusije v aeroplanu itd.

Med Londonom in Indijo bodo vpeljali sedaj redno zračno poštno zvezo, zrakoplovi bodo jemali seboj tudi popotnike in sicer po 200, hitrost bo znašala okoli 150 kilometrov na uro. Pot bo trajala tri dni in pol, stala bo pa za prvi razred 70 funtov, za drugi razred 45, za tja in nazaj pa 90 oziroma 60. — Tako bo šlo naprej in v najkrajšem času bo vsa zemlja omrežena z zračnimi prometnimi zve« zami.

Ker smo že ravno omenili cene, naj po« vemo še, da bodo v Ameriki kmalu gradili av« tomobile po 150 dolarjev, da se že berači vo« zijo na svoje postojanke v avtu, in da ne sta« ne najmanjše zračno letak> niti 100 funtov! So pa napravili to letalo na Angleškem, ima naj« manjši motor, samo tri konjske sile, pa ven« dar preleti do 80 kilometrov na uro. Težko je samo 102 kg in pol, visoko 1'6 m, dolgo 1'7 metrov, raztegne se pa 12 metrov na široko.

Kakšen pomen bo imel zračni promet na primer samo za pošto! Koliko časa se bo prihranilo in s tem koliko stroškov! Pri prometu med Ameriko in Evropo imajo sedaj že tako urejeno, da vzame aeroplan ekspresno pošto seboj, davno že ko je bila ladja odšla iz pri« stanišča in ko je že daleč na morju; ko jo pre« hiti, ji pošto izroči, z nasprotne obali ji pa pozneje prileti nasproti drug aeroplan in pre«

vzame pošto. To bo seveda samo tako dolgo, dokler ne bo poslovala redna zračna pošta med Evropo in Ameriko, kar bo v par letih.

Kako hitro gre razvoj naprej! Tekmujejo predvsem Amerikanci in Francozi. Leta 1906 je dosegel Brazilec Santos Dumont z aeropla« nom šele 41'3 km na uro, L 1910 Francoz Leon Morane že 106'5, i 1913 Francoz Marcel Prevost 203'8, 1. 1920 Francoz Sadi Lecointe 302'5, februarja 1923 Sadi Lecointe 375 km, marca 1923 pa Stefferman v Ameriki 403 ki« lometre in Manghan v Ameriki koncem marca 1923 trenutno celo 452 km! To se pravi: letel pravzaprav ni nikdo vso uro, a največja delna dosežena hitrost bi dala na uro toliko in toliko kilometrov. Kakor vidimo, nismo, več daleč do izpolnitve Mitchellovega preroko« vanja: 600 do 800 kilometrov na uro! 800 ki« metrov na uro je pa toliko kakor enajstkrat iz Ljubljane v Trst; iz Ljubljane v Novo« mesto bi prišli v štirih minutah, v Kranj pa v poldrugi minuti!

Kaj bo čez par tisoč let? Človeštvo je za> pustilo staro mater zemljo; živi v letečih oziroma v zraku plavajočih mestih in se koplje v večni solnčni luči. Izginili so vsi bacili, vse bakterije, ki povzročajo bolezni, prahu ni in tuberkuloza je neznano ime, živeče samo še v zgodovinskih knjigah. Mesta držijo v zraku različni -mehanizmi, ki delujejo proti privlač« nosti zemlje. Zračna elektrika je postala vir moči, kakor danes o njej niti sanjati ne more« mo. Človeštvo se je navadilo razredčenega ozračja in je izredno zdravo. Na zemljo pa ljudje ne smejo več, ker bi se vsled pregoste« ga zraka zadušili. Le malo je še tam ljudi, ki spravljajo žetev itd., pripravljeno seveda vse z električno močjo. Zračnih letal ni več, tem« več je vsak človek sam leteče bitje, zavit v toplo, električno kurjeno pletenino; kajti gori v zraku je bolj mraz. Tisto malo zraka, ki ga potrebujemo za dihanje, nosimo seboj v maj« hni posodici. Moč, ki jo potrebujemo za pre« mikanje, vzamemo kar iz zraka; to je tako« zvana statična elektrika. Brez perotnic smo, kajti elektrika je samo žarenje. Potrebno energijo nam daje čarobni aparat, pritrjen okoli pasu. Gremo lahko na vse strani, kamor hočemo, tudi hitrost je poljubna. Izredno hi« tro se pomikamo po zraku, a nikdar nismo sa« mi; z brezžičnim brzojavom smo zvezani s stanovanjem in s pisarno. Govorimo lahko kjerkoli in karkoli. — Saj je že danes tako, ko brezžično brzojavimo iz vozečega vlaka; ko se damo v vozečem avtomobilu lahko brez-zično zvezati z gledališčem itd. in poslušamo koncert, oddaljen več sto kilometrov in udob« no naslonjeni na blazine; narejamo električne nevihte in razganjamo viharje itd.

Naše prerokovanje se bo morda komu

čudno zdelo, pa bo res tako. Kar so ljudje pred 20 leti pričakovali, vse to je že daleč za nami, smo že naprej. In ker je podlaga čim« dalje širša, so tudi uspehi zmeraj večji; zgodi

se lahko, da se prerokovanje ne bo izpolnilo

čez par tisoč let, kakor smo zgoraj zapisali, temveč bo njegove uresničitve deležen vsaj deloma še marsikdo, ki te vrstice bere.

V. SARABON:

Magnetna igla - dobrotnica človeštva.

SAK se še spominja, da smo se učili v šoli o po« seoni lastnosti magne« ta, da železno rudo in tudi druge rudnine vle« če nase. Če je železa malo in je magnet mo« čan, železo kar skoči na magnet. Ce je ma« gnet prosto pritrjen kot magnetna igia in je železo v bližini, se začne igla vrteti in kaže slednjič proti železu. Recimo, da magnetna igla sploh ni pritrjena in visi samo na vrvici, se postavi navpično nad železo. Blizu severnega in blizu južnega te« čaja se nahaja v zemlji vse polno magnetove sile in imenujemo ti dve točki severni in južni magnetni tečaj. Magnetne igle na severni pol« obli kažejo proti severnemu magnetnemu te« čaju, one na jugu pa proti južnemu; v sredi med obema, kjer je moč na obe strani enako velika, ne kažejo igle ne na sever in ne na jug. Ker se nahaja severni magnetni tečaj na se« veru Amerike, kaže magnetna igla tam ne sa« mo proti magnetnemu tečaju, temveč na ne« katerih krajih tudi naravnost proti severu, če je na jugu od obeh. Bolj ko pa gremo na levo ali desno, večji je kot med črto, ki gre od nas na sever, in pa med črto, ki jo predstavlja podaljšana magnetna igla. Ta kot med obema črtama imenujemo magnetno deklinacijo in iglo deklinacijsko iglo. Če pa igla prosto visi, nastane tudi kot, in sicer med vodoravno čr« to in pa med podaljšano iglo; ta kot imenu« jemo magnetno inklinacijo, iglo pa inklina* cijsko iglo. Za vsak kraj na zemlji se dasta ta dva kota izračunati. In če potem na primer v Ljubljani vemo, kakšna je deklinacija, seve* da lahko takoj povemo, kje je sever.

^ Zgodi se pa večkrat, da magnetna igla ne kaže tako, kakor bi morala kazati po računih, temveč v čisto drugo smer. Tak pojav imenujemo magnetno anomalijo. Anomalija je grška beseda in pomeni toliko kot nered« nost, nekaj, kar ni v skladu z znanimi narav« nimi zakoni. V takem slučaju bom sklepal, da se mora nahajati blizu magnetne igle kakšna skrita moč, ki vleče iglo nase in jo odvaja od navadne smeri. Taka moč more biti pa le že« lezo ali kaj podobnega. In če ga ni zgoraj na zemlji, mora biti v zemlji skrito. Vzel bom in«

klinacijsko iglo, in kjer se bo postavila naj« bolj navpično, tam bom kopal.

V sredi Rusije je gubernija Kursk. Že petdeset let je znana magnetna kurska anomalija kot največja na svetu; magnetna igla tam kar pri miru ne more biti in bega sem* intja. Na univerzi v Moskvi je predaval nem* ški profesor E. G. Leist. Dobro je poznal to kursko anomalijo, dvaindvajset let jo je štu« diral in delal razne poskuse. Leta 1^18 je od« potoval na Nemško in je vzel seboj vso svojo znanstveno zbirko. Umrl je še istega leta. Kmalu po njegovi smrti je pa prišel v Rusijo nemški industrijec Stein, šel je k znanemu sovjetskemu finančniku Krasinu in je ponudil sovjetski vladi znanstveno zapuščino Lei« stovo za osem milijonov zlatih rubljev in pa za koncesijo, da sme v kurskem okraju ko* pati. Sovjetska vlaaa je ponudila 300.000 zla« tih rubljev, a Stein je ponudbo odklonil. Ruski vladi se je začelo nekaj svitati; spomnili so se tudi, da je v miru v Litovskem Brestu — med Nemčijo in Rusijo — zahtevala Nemčija izrečno, naj se odstopi del kurske gubernije Ukrajini; ta je bila pa takrat pod nemškim vplivom. Gotovo je bil Stein nemško vlado obvestil o svoji najdbi.

Sedaj so se Rusi začeli za to vprašanje bolj zanimati in vlada je naročila članu ruske akademije profesorju Lazarevu, naj vso stvar preišče. Ta profesor se je bil s tem vpraša« njem že prej dolgo časa pečal in je sedaj sku« paj s profesorjem Gubkinom v letih 1919 do 1922 ves okraj anomalij ei natančno premeril in preiskal. Dognal je ozek pas najmočnejše anomalije. dva kilometra širok in 250 kilome« trov dolg. V sredini tega pasu so potem vr« tali, naj prvo z dleti, nato pa z demantnimi svedri. In kaj so dobili? V globini 150 do 160 metrov so prišli v začetku letošnjega leta do magnetovca in kvarcita, ki sta vsebovala 40% železa in odstotki so se z rastočo globino dvignili na 72%. Kakovost rudnine je izborna in popolnoma dosega severošvedsko železo, ki je veljalo dosedaj za najboljše. Tam gori pri Kirunavaara na Švedskem je namreč ru« da tako dobra, da je ni treba nič čistiti in jo takoj lahko uporabljamo. Zaloge železa so velikanske. Kopali so potem še na petih kra« jih in povsod je bil rezultat isti. Sklepajo, da je to nahajališče železa najbolj obsežno na vsem svetu.

, . . p \ ■

Vedeti moramo, da je na severu kurske gubernije polno premoga, v moskovski guber* niji, na jugu pa tudi, ob reki Doneč in tam o-koli. Železa pa v srednji Rusiji dosedaj niso kopali. Sedaj bo stvar takoj drugačna, premog in železo skupaj bosta imela velikanski pomen za razvoj težke ruske industrije. Sovjetska vlada to najdbo seveda izrablja v agitacijske svrhe in dokazuje ruskemu narodu, da čas nove ruske industrije ni več daleč in da bo

šel razvoj zelo hitro naprej. Pri govorih 1. maja so novo najdbo povsod omenjali. Pro? fesorja Lazareva in Gubkina bodo poslali ven v svet predavat, v prvi vrsti učenjakom in in? dustrijcem; predlagali so ju tudi za »red rdeče? ga prapora«. O skupnem zaključku bodo iz? dali posebno knjigo v najvažnejših svetovnih jezikih.

Tako bo magnetna igla lahko dobrotnica milijonom in milijonom.

V. ŠARABON:

Jezero iz asfalta na Trinidadu,

A otoku Trinidad ob severni obali Južne A? merike je veliko jeze? ro, sestoj eče iz samega asfalta. Viktor Ottmann nam poroča sledeče za? nimivosti o njem:

Iz Port of Spain, glav? nega mesta Trinidada, smo napravili izlet na jugozapadni košček otoka, da vidimo eno naj? večjih naravnih čudes sveta. Po večurni vož? nji po zalivu Paria smo prispeli do La Brea, in čoln nas je prepeljal na breg. Prvi pogled nas je osupil: sicer je Trinidad zelo bujen, tukaj je bilo pa vse prazno, pusto in nerodovitno. Le malo smo videli rastlin, nobenega drevesa, nobene ptice, nič ljudi. Zemlja je črn? kastorjava, kakor izžgana, zrak napolnjen z ostrim duhom po smoli. Po visoki žični želez* niči drkajo neprestano košare v notranjost o* toka in prihajajo nazaj napolnjene z kladami črne mehurnaste tvarine, ki jo pogoltnejo to? vorni parniki. Nevoljni in molče opravljajo črnci svoje delo, le nenavadno visoka plača jih drži tam, tako je tam vroče in toliko je tam mrzlice; La Brea je med najbolj nezdravimi kraji sveta.

To, kar prinašajo košare in sprejemajo parniki, je sirovi asfalt, tak, kakor nam ga da zemlja. Po polurni hoji smo ob viru, ki napaja neprestani tok košar, ob glavnem asfaltnem jezeru. Koliko milijonov ljudi se pač vsak dan sprehaja po velikomestnem tlaku in ne vpra? šajo se, kaj je pravzaprav asfalt, odkod pri? haja in kako ga dobivajo! Vendar pa včasih kdo na cesti pogleda, kako polagajo nov tlak. Tedaj vidi temnorjav prah, ki ga sipljejo na podlogo in ga z razbeljenimi zabijači tolčejo v trdo maso; ali pa ga kuhajo v kotlih in valjajo po podlagi. Ta prah je mešanica čistega as? f-alta z žgano smolo in peskom. Kaj pa je as? falt? Beseda je semftska in pomeni zemeljsko smolo, rudnino, ki je v ozkih stikih s petrole? jem, je mehka, zelo lahka in gorljiva. Najbrže je nastal asfalt iz petroleja, ki se mu je pri?

družil kisik. 2e stari Egipčani se ga poznali in so ga uporabljali pri balzamiranju mrličev, a šele sredi preteklega stoletja so ga začeli u-porabljati za pokrivanje cest; lahko se da raztopiti, potem je pa zelo trden in obenem elastičen. Dobivajo pa asfalt le redkokje v večjih množinah, večinoma v votleninah vul? kaničnega kamenja. Najvažnejša nahajališča so na Siciliji, na Francoskem, v Zedinjenih državah v Severni Ameriki, v državi Bermu? dez v Venezueli in v jezeru na Trinidadu.

Izraz »jezero« za nahajališče asfalta na Trinidadu ni čisto pravilen, kajti to niso te* koče mase asfalta, temveč velikanska, približ? no krogasta kotlina s premerom 700 do 800 metrov, do vrha napolnjena s trdo zemeljsko smolo. Ime »jezero« ima kotlina najbrž zato, ker je semintja prevlečena s plitvimi tolmuni, tako da vidimo oddaleč navidez veliko jeze? ro in asfaltne plošče, plavajoče po njem. Sto* pimo pa lahko na površino asfalta brez vsake bojazni, popolnoma varno ; rudnina je večino? ma že popolnoma stri ena, tu in tam še malo mehka, le včasih vre ob razpokah vroča smola ven. Zoprn duh po smoli, povzročujoč bole? čine v glavi, se umorno razprostira po ravnini, prežeti od velikanske vročine. Noben beli de? lavec ne bi mogel tukaj trajno vzdržati, to morejo le vročine navajeni, zelo močni črnci z otokov Trinidada in Barbada. Par sto jih je razdeljenih po iezeru in s cepini odkopujejo zemeljsko smolo od površine, nakar jo ome? njene košare peljejo db morja.

Mislili bi, da bo asfaltna kotlina kljub veliki razsežnosti vendar kdaj izčrpana. Saj je vendar že Kolumb dal zasmoliti svoje ladje s to smolo in od tedai so vzeli kotlini že veli? kanske množine asfalta, posebno v najnovei? šem času. Večina ameriških mest ima tlak iz trinidadskega asfaltnega jezera. Tembolj se potem čudimo, da se jezero neprestano do? polnjuje in da ni nobenih votlin na njem, ra? zen tam. kier asfalt ravro izsekavaio. To je prav naibolj čudovito na tem velikanskem skladišču narave: naj vzamejo iz jezera še to« liko asfalta, vedno je do vrha polno, vedno si?

lijo ponoči iz tajne globine nove množine na? pol mehke zemeljske smole na površje, izpol? ni j o izsekane votline in se takoj strdijo. Traj? no zalogo asfalta v kotlini cenijo na pet mili? jonov ton; kotlino bi lahko imenovali »zlato« jamo, ne »asfaltno«. Družba, ki jezero izkorišča, plača angleški trinidadski vladi več mi? lijonov zlatih novcev na leto in ima vendar še velikanske dobičke.

Ne morejo še dobro razložiti, zakaj se je? zero tako neprestano dopolnjuje. Vemo pa po vsem ustroju Trinidada, da je bil nekoč del južnoameriške celine in da so ga podzemski prevrati ločili od nje. Tri vzporedne gorske

M. PRIMOŽIČ, DEŽELNI SOD. SVETNIK:

Marsikdo, ki ima kako pravico, lahko to pravico po preteku dobe zgubi, ako se je ni redno posluževal. Tako ugasnitev pravice ime* nujemo zastarenje. Ako si n. pr. ti ali tvoj prednik ukupil od soseda pravico do vožnje ali hoje po njegovem svetu, a se nista niti ti niti tvoj prednik posluževala te pravice v dobi 30 let, si jo vsled zastaranja za vedno izgubil.

V obče je po našem zakonu določena doba zastaranja na 30 let. O izjemah bomo še govorili.

Kdor hoče torej čuvati svoje pravice, se jih mora posluževati v tej dobi, ker drugače plača svojo nemarnost z izgubo. Dovolj pa je, da se je v tej dobi poslužil vsaj enkrat svoje pravice, da se zastaranje pretrga. V tem slu? čaju pričenja doba 30?letnega zastaranja zo? pet od dneva zadnjega izvrševanja.

Pravice, ki se morajo le redkokdaj izvrše? vati, zastarajo, ako so nastopili v 30?letni do? bi vsaj 3 slučaji, v katerih bi bili lahko izvrše?

vali svojo pravico, a smo to zanemarili.

♦ *

Po našem zakonu so naslednje izjeme 30? letne dobe zastaranja:

1. 40Aetna doba se zahteva za zastaranja pravic, ki pritičejo erarju, cerkvam in obči? nam. Ti lastniki izgube svoje pravicc, ako jih niso izvrševali že 40 let, n. pr. ako imajo te osebnosti tirjatev napram meni, a je niso ter? jali že 40 let, je ne morejo več iztirjati niti s fožbo;

2. 3Aetna doba zastaranja velja za terjat? ve zaostalih letnih dajatev, kakor: obresti, rent, alimentacijskih prinosov, preživitkov in pogojenih letnih odplačil na glavnice.

Kdor torej ne izterja od koga ali ne iz? toži obresti svoje tirjatve v 3 letih, izgubi pra? vico do obresti. Samo ob sebi je pa umevno, '

vrste po Trinidadu so samo podaljšek celin? skega gorovja. Zato mislijo, da prihaja dopol? nitev od južnoameriške celine sem, kjer mora biti v globini ogromna zaloga smole, ki jo pri? tisk po zveznih ceveh sili k odtekanju do prvega izhoda, in ta izhod je kotlina na Trini? dadu. Nekaj podobnega vidimo na otoku Sa? halin ob sibirski obali, tudi tako jezero, ki je pa napolnjeno s čistim petrolejem, ki nepre? stano doteka.

Zelo bi si želeli tudi mi tak neprestan tok v zlato se spreminjajočega asfalta ali pe? troleja!

zakonu.

da ako upnik sporazumno z dolžnikom priloži večletne obresti k glavnici, izgube obresti svoja lastnost in postanejo glavnica. Take obre? sti ne morejo več zastarati po 3 letih, nego še le po 30 letih. Tu je pa pripomniti, da ta do« ločba ne velja za obresti iz hranilnih knjižic in iz poštno?hranilnih knjižic. Pravica do teh obresti zastara še le po 40 letih od zadnje vloge. — Rente imenujemo dajatve v denarju, ki jih je kdo dolžan komu plačevati vsako leto bodisi do njegove smrti bodisi za vedno, ker mu je upravičenec prepustil v last kak znesek v denarju ali kako drugo vrednost n. pr. hišo, ali drugo premoženje. Ako torej ni plačal dolžnik take rente v dobi 3 let in je upraviče? nec k temu molčal, je ta triletni ali tudi več? letni dolg zastarel.

Alimentacijski prinosi so dajatve, ki jih je kdo dolžan komu plačevati mesečno ali let? no za preživljanje, n. pr. nezakonski oče otro? ku, mož vsled ločitve zakona svoji ženi in dr. Tudi take dajatve zastari jo v 3 letih.

Kdor odplačuje dolg na glavnici in obre? sti v letnih obrokih in ni plačal teh obrokov tri leta, jih za to dobo ni dolžan več plačati, ako ni bil opominjan ali tožen.

Na splošno se mora reči, da zastarijo v 3 letih vse dolžne dajatve, ki se plačujejo letno, ako ni bil dolžnik v tej dobi opominjan ali da ni sam prosil odloga.

3. Po novem zakonu od 19. marca 1916, št. 169 zastarajo v 3 letih tudi naslednje tirjatve: a) za stvari ali dela kakega obrtnega, tr? govskega ali sploh poslovnega obrata.

Ako si torej dolžan obrtniku (mizarju, čevljarju, zidarju itd.), trgovcu ali kakemu obratu za blago, ki si ga jemal na upanje ali za delo, ki ti ga je napravil na upanje, in mu nisi tega dolga plačal v 3 letih, niti prosil ga, naj te počaka in te tudi on v tej dobi ni opomin?

Zastaranje pravic po našem civilnem

Zahteve radi poškodb po automobilih.

j al za plačilo, nisi več dolžan plačati, ker je ta terjatev zastarela;

b) za dobavo kmetijskega ali gozdarskega orodja pri kakem kmetijskem ali gozdarskem obratu. Ako si kupil na upanje pri navedenih obratih orodje ali druge stvari (železo, les, dr* va itd.), potrebne za kmetijsko obrt in nisi bil terjan tekom 3 let in nisi sam prosil odloga za plačilo, je tvoj dolg ugasnil;

c) za sprejemanje oseb na hrano, v zdra* vilišča, na vzgojo in na poduk bodisi pri po* samnikih bodisi v zavodih. Ako imaš n. pr. otroka ali kogarkoli kje na hrani, v zdravilišču ali v zavodu in nisi plačal 3 leta za prehrano, je tvoj dolg ugasnil, ako nisi bil v tej dobi opo* minjan za plačilo ali nisi sam prosil odloga;

d) za najemnino in zakupnino. Tudi te terjatve zastare v 3 letih, ako se v tej dobi ne tirjajo;

e) sem spadajo tudi terjatve delavcev, dninarjev, hlapcev, dekel za zaslužek, kakor tudi terjatve delodajalca za predplačila, ki jih je dal tem osebam;

f) konečno zastarijo v 3 letni dobi terjatve zdravnikov, živinozdravnikov, porodnih po? močnic, zasebnih učiteljev, odvetnikov, notar* jev in vseh drugih oseb, ki so javno nastav* Ijene za plačilo njih dela in za njih stroške ka* kor tudi terjatve strank za predplačila, ki so jih dale navedenim osebam.

Ako ti pride torej zdravnik, odvetnik ali sploh kdo izmed navedenih oseb po preteku 3 let, odkar si mu naročil delo, z računom za plačilo, pomisli aH si bil v tej dobi opominjan in ali nisi morda sam prosil odloga. Ako tega ni, nisi po postavi dolžan več plačati, ker je tvoj dolg vsled zastarelosti ugasnil. Za te pod št. 3 navedene terjatve je bila poprej določena doba zastaranja na 30 let. Glede na današnji hitrejši tok obrtnega življenja in glede na večjo gotovost dokazovanja o obstoju takih terjatev, je bilo potrebno in praktično skrajša* ti dobo zastaranja. Naj se uvažuje le okoli* ščina, koliko zamotanih pravd je nastalo iz tega, da so navedene osebe izterjavale s tožbo svoje tirjatve še le po 10, 15 m 20 letih, ko je bilo težko dobiti dokazov, ko so že dolžniki ali tudi upniki pomrli. Z navedeno določbo je nastal večji red in torej tudi večja gotovost poslovnega življenja.

4. V 3*letni dobi zastarajo tudi pravice za izpodbijanje poslednje volje, za zahtevo za* konitega deleža ali dopolnitve deleža, za pre* klic daritve radi nehvaležnosti ali za zahtevo dopolnitve prikrajšanega zak. deleža, za raz* veljavo prodajne pogodbe radi pomanjkanja polovične vrednosti, za izpodbijanje razdeli* tve skupnega imetja in za razveljavo pogodb radi strahovanja ali zmote za slučaj, da se druga stranka ni sama poslužila zvijače. Kdor

torej ni vložil tožbe radi navedenih stvari te* kom 3 let, je izgubil to pravico.

5. V 3*letni dobi zastarajo tudi vse od* škodninske tožbe. Ta doba zastarenja začenja z dnem, ko sta bila oškodovancu znana škoda in škodnik. Ako mu nista znana niti škodnik niti škoda ali ako je bila provzročena škoda z zločinom, ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino še celih 30 let.

6. Služnostne pravice (pravica do vožnje po tujem svetu, do zajemanja vode itd.) zasta* rajo v obče v 30 letih, ako se niso izvrševale. Ako se je pa tisti, ki je dolžan dovoliti sluz« nost, uprl izvrševanju služnosti in ako je drugi k temu 3 leta molčal, oziroma ako ni v tej dobi uveljavil svoje pravice s tožbo, je ta izgubil pravico do služnosti vsled 3*letnega za* staranja.

Obvezanec se lahko upre izvrševanju služnosti s tem, da prepove upravičencu iz* vrševanje, da založi ali zagradi pot, zalovi ži* vino s paše ali sploh z vsakim dejanjem, ki za* brani nadalje izvrševati služnost.

7. Po meničnem pravu zastara vsaka pra* vica iz menice nasproti akceptantu menice v 3 letih od dneva zapadlosti. Po preteku te dobe nima torej menični upnik nikake pravice več iz menice.

8. Tožba radi motenja posesti se mora

vložiti v 30 dneh od dneva, ko se je do*

znalo za motenje, sicer ta pravica zastari. To

so najpoglavitneiše določbe o zastaranju po

našem zakonu. Opozarjamo osobito na one

navedene pod št. 3 a, b, c, d, e, f. ki so nove

določbe in med ljudstvom še malo znane, m *

Konečno naj dostavim še določbo, ki jo ie treba posebno dandanes poznati' in ki se bo morala tudi v bodoče vedno bolj uvaže* vati t. j. zakon, ki določuje zahtevke radi poškodovanja po avtomobilih. Le-ti povzro* čaj o vsak dan vsled hitre vožnje poškodbe na ljudeh in stvareh in ie torej dobro, da se po« zna ta zakon od. 9. VIII. 08 št. 162 d. zak.

> Ako je bil kdo po automobilu ubit ali o* škodovan bodisi na telesu bodisi na stvari (na vozu), odgovorna sta za vsako škodo šo> fer in lastnik automobila. Oproščena te odgo« vornosti sta le tedaj, ako dokažeta, da je bila provzročena poškodba po tretji osebi ali po krivdi oškodovanca samega.

Pravica za uveljavo teh odškodninskih zahtev zastara v 6 mesecih od dneva, ko ste bili oškodovancu znana poškodba in oseba, ki je za poškodbo odgovorna. Brez ozira na to znanje zastara pravica v 3 letih po poškodbi.

Oškodovanec pa mora vendar v 4 tednih od dneva, ko je izvedel za osebo, odgovorno za poškodbo, obvestiti to osebo o poškodbi, ker drugače mu ugasne vsaka pravica do od* škodnine.

Premembe v občinskem pravu.

Do sedaj so bile naše občine autonomne t. j. imele so samoupravo, od sedaj naprej bo« do vladne t. j. kr. vlada bo imela nad njimi neomejeno oblast. Župan bo organ vlade t. j. sindik ali upravnik, tajnike bo nastavljala vla« da in skrb županstva bo po večini le za držav« ne koristi in le v majhni meri za blaginjo občine.

Ne smemo si pa misliti, da nima italijan« ska postava o občinah tudi dobrih strani. V okvirju italijanske zakonodaje bodo naši žu« pani in tajniki lahko veliko dobrega storili in slabega zabranili, ako bodo postavo dobro poznali. Zato priporočamo proučevanje te po« stave in vsestransko razmišljanje. Pokažimo, da znamo presoditi in dobro izrabiti tucli novi položaj! Občine bodo imele povsem druge pravice, druge dolžnosti in tudi drugačne do« hodke.

Naj navedemo tu nekaj zakonov, ki jih je treba natančno proučiti:

1. Italijanski občinski in deželni zakon z dne 4. febr. 1915, ki ie bil raztegnjen na nove pokrajine s kr. odlokom z dne 13. januarja 1923.

2. Zakon o italijanski užitnim, ki ie bila za nove pokrajine določena s kr. odlokom z dne 11. jan. 1923 št. 91 in potem spremenjen

IVAN MERCINA:

Nekaj zgodovine cerkvenih

i.

S spisom o zvonjenju in pritrkavanju v lanskem Koledarju sem nastonil nenavadno in nenaravno pot ter posegel ž njim v sredino snovi, ki jo menim obdelati, to» da sililo me je k temu dejstvo, da je pravilni način zvo« nienia in pritrkavanja glavna obramba, da se zvonovi ne razbijejo in da je ta pouk našim cerkovnikom in zvoniv* cem nujno potreben; saj ni menda še nobenega zvona ubila starost, pač pa vedno le napačno zvonjenje in ose» bito nasilno pritrkavanje. Odlašati z lansko snovjo mi ni kazalo: kajti Koledar ni mesečnik ali tednik in eno <;eIo leto nrinese lahko zvonovom mnogo nesreč.

Podavši to pojasnitev, se vračam letos tja, kjer sem imel nričeti lani: k zgodovini zvonov.

Kdo je bil izumitelj in prvi izdelovatelj zvonov, se ne da dognati, saj ie umetnost zvonolitja in priprava zvonovine delo poizkušanja in razvijanja. Prvi izdelki so bili gotovo po svoji snovi in obliki, po svojem glasu in obsegu daleč, daleč od dovršenosti naših sedanjih zvo* nov. Prav umevno torei, da jim je bilo treba za pot do te dovršenosti neštevilnega, stoletja trajajočega pres osnavljanja in preobražanja. Vse to se ie vršilo vzpored« no s kulturnim napredovanjem človeštva. Zato nahajamo začetne zvonske izdelke že v starem veku pri narodih, ki so v kulturi najboli napredovali: pri Egipčanih, Kitajcih, Hebreicih, Grkih, Rimljanih. Pri teh narodih je bil nas predek v umetnosti bronolitja že iako izdaten, to kažejo njih livni izdelki, med temi razni kraguljčki, zvončki in druga zvenčala.

Ti prvenci v zvonolitju so bili kajpada znani tudi pr-. vim kristjanom. Prve čase, ko je preganjanje Kristove

s kr odlokom z dne 24. sept. 1923 št. 2030 in zakon o občinskih davkih, ki so bili za naše kraje določeni s kr. dekretom z dne 11. jan. 1923 št. 116. Oba zakona zadobita veljavo s 1. januarjem 1924.

3. Ker obsegajo ti zakoni tudi pravico ob« čine . do doklad na državne direktne davke, bo treba poznati tudi zakon o ital. direktnih davkih, ki se bodo začeli pobirati tudi pri nas od 1. januarja 1924.

4. Dalje bo treba dobro poznati predpise o kolkovanju in o registracijskih pristojbinah. (Glej o tem spis g. Fr. Sirka v tem Koledarju!)

Sredstev bo lahko občina dobila z davki in z dokladami, kolikor bo rabila, a drugo vprašanje je, kako bodo naši kmetje in de« lavci plačevali. Autonomna avstrijska občina ie imela le skromno upravo in majhne stroš« ke. Italijanska občina bo imela obširno upra« vo in ogromne stroške. Da bodo mogli župani in tajniki dajati ljudstvu koristne svete in u« kaze, je nujno potrebno, da so glede zakono« daje sami dobro nodučeni. kajti drugače bi ljudstvo le maličili in mučili. Ljudstvo bi mo« ralo njih nevednost drago plačevati. Poleg vse« ga visi nad nami strašanski Domoklejev meč ničvrednih in potratnih komisarjev ...

zvonov do Karla Velikega.

vere najbolj divjalo, jih pa niso mogli rabiti pri službi božji, h kateri so se le tajno shajali. Poleg tega jim niso bili niti prav ljubi, ker so jih poganska ljudstva rabila tudi v službi svojega malikovanja. V prvih časih so si kristjani nomagali večinoma tako, da se je ob sklepu vsake službe božje napovedaval čas in kraj. za prihodnjo. Ko je pa začelo preganjanje ponehovati in je dobivala kristianska služba božja vedno več nrostosti, so začeli kristjani rabiti druga sredstva za sklicevanje vernikov, n. pr. trombe kot Judje ali budilna kladiva, ali tako imes novane »svete deske.« To so bile dolge, tenke deske, ki so jih držali v levici, s kladivom v desnici so pa tolkli po njih v določnem ritmu na raznih mestih, da je bilo slišati visoke in nizke, krepke in šibke glasove. V spomin na te »svete deske« se rabijo še dandanes v katoliški cerkvi lesene drdre in leseni ropotci kot nadomestilo zvonov, kadar utihnejo zadnje tri dni v velikem tednu. Ko pa je bil cesar Konstantin leta 313. dovolil kristianom v rim« sVi državi prostost za verske vaje, so začeli kristjani ta nezadostna sklicevalna sredstva opuščati ter uporabljati zvončke in vedno večje zvonove.

Zvonolitje ni torej kristianska iznajdba, pač pa je njega iznopolnjenost in dovršenost kristianska zasluga. Kar je kristjanstvo sprejelo od poganstva, to je bil le naiprimitivnejši zvonski zasnutek, ki bi pa ne bil dosegel tudi v kristjanskih rokah svoje sedanje visoke dovrše« nosti, da ga ni prevzela v svoie vprav materinsko oskr= bovanje in negovanje naša cerkev. Edino cerkvi moramo biti hvaležni, da se dandanes divimo krasnim melodiiam in mogočnim glasovom naših zvonov. Ona je izpoznala v zvonu najizdatnejši, najplemenitejši in docela nenado* mesten umotvor za službo vzvišeni nalogi: češčenju Naj«

višjega — Boga. Ako bi naša cerkev ne imela pokazati niti edne od vseh drugih brezštevilnih svojih zaslug na polju človeške umetnosti, dovolj je, da pokaže na svoje .sedanje zvonove, zroča na nje z vzvišenim ponosom in zavestnim vzklikom: Vi, posvetni klevetniki! Tu imate dokaz, kako krivično je Vaše obrekovanje, da sem jaz nasprotnica umetnosti in znanosti!

Ko je cerkev sprejela zvon v službo svojega bogo* služja, je že zgodaj izpoznala, da ne morejo mali zvončki zadostovati nje potrebam, t. j. sklicevanju vernikov k službi božji, izvencerkvenemu oznanjevanju nedelj in praznikov, meddnevnemu pozivanju k molitvi itd. Zato je bila prisiljena misliti na povečbo teh bogoslužnih pomočnikov.

Opat W. Strabo sporoča, da je bil prvi izdelovatelj kristjanskih zvonov sv. Pavlin, škof v Noli (409—431) v Kampaniji (v Italiji) in od tega kraja da so dobili večji zvonovi latinsko ime campana, manjši pa nola. Dalje se piše o sv. Benediktu, da se je okoli leta 495. naselil v ne* dostopni skalni razpoklini pri Subiaku, kamor mu je do* našal hrano zaupen rimski menih. Ta je privezaval na vrv, ki je po njej spuščal hrano v prepad, majhen zvon* ček, da je opozarjal ž njim svetnika na svoj prihod, da je pa — nadaljuje legenda — prišel satan in razbil zvon« ček z vrženim kamenom. — Potemtakem so bili takrat znani tudi že večji zvonovi, ker se tu izrečno imenuje majhen zvonček.

Če tudi ni sporočilo o sv. Pavlinu zgodovinsko točno dokazano ter je vest o zvončku sv. Benedikta povita v legendo, se da vendar precej zanesljivo iz obojega skle* pati, da so se že v V. stoletju ulivali večji zvonovi. Mnenje, da je Kampanija domovina prvih kristjanskih zvonov, je izdatno podkrepljeno z dejstvom, da je bila ta dežela že v starem veku znana po svoji izvrstni bas kreni rudi in po svoji ilovnati zemlji uporabni posebno za oblikovanje zvonovnih kalupov.

Iz Italije se je zvonstvo v družbi s kristjanstvom in kulturo širilo po drugih deželah.

Najstarejše zanesljivo izpričevalo za cerkveno rabo zvonov vsebuje pismo, ki ga je pisal okoli leta 535. dia* kon Fulgencij Ferand iz Kartagine presbiteru Evgipiju v Italijo. V tem pismu priporoča pisec prejemniku, da naj sklicuje ob vseh urah, določenih za molitev, še druge, pri čemer mu bo dobro služil blagoglasni zvon, kot je to do* ločila sveta navada pobožnih menihov, tak zvon da mu pošilja na njegov poziv, da pa ni hotel napisati nanj svo* jega imena, ker ga je že zapisal sv. Duh v njegovo (pre* jemnikovo) srce.

Iz tega pisma razvidevamo: 1. da je želel Evgipij pre* jeti zvon z napisom, kar kaže, kako daleč v preteklost sega navada napisov na zvonovih; 2. da so bili že mnogi zvonovi v rabi po samostanih, ki so bili že takrat gosto naseljeni.

Kako veliko pozornost in skrb je posvečevala cerkev zvonolitju že od začetka, kaže dejstvo, da so se poleg du* hovnikov in menihov bavili z izdelovanjem zvonov tudi višji cerkveni dostojanstveniki, opatje in škofje. Med temi je bil posebno velik ljubitelj zvonarske umetnosti sv. Forkern (umrl ob koncu V. stoletja), sin nekega ir* skega kneza, škof trimski v Vel. Britaniji. Zvonarji ga zato častijo kot svojega zaščitnika (patrona), upodabljaje ga obdelujočega v livarni zvon, dvignjen ravnokar iz liv* ne jame.

Njegov britanski rojak benediktinec Dagej (umrl 1. 586.) slovi za najplodovitejšega zvonarja tedanjega časa, ker je baje ulil nič manj kot 300 zvonov.

Važna zgodovinska listina je predpis papeža SabU niana, umrlega 1. 606., ki je določal, da se mora ob pri* četku kanoničnih dnevnih časov dati znamenje z zvonom (torej štirikrat po dnevu in trikrat po noči), vsled česar so takrat zvonovi opravljali tudi službo ure.

_ Dalje^ je ukazal ta papež klicati z zvonom vernike k službi božji. Te natančne določbe glede rabe zvonov so najbrže dovedle zgodovinarja Onofrija Panninija do na*

pačnega mnenja, da je bil papež Sabinian iznajdnik cerkv. zvonov. Čas njegovega papeževanja pa je po* sebno še važen, ker so se takrat začeli s šablonami obli* kovati kalupi zvonov, dočim so se do tedaj ulivali zvo* novi le po kalupih, pooblikovanih brez šablon po vzorcih, drugih izgotovljenih kalupov. To je bil neprecenljiv po* kret v napredku zvonolitja; s tem ni bila omogočena le simetrična, pravilna in lahko izpremenljiva oblika zvo« nov, ampak je bila tudi zvonarjem odprta pot, da so v neštevilnih poizkusih z minucioznimi oblikovnimi izpre* membami počasi sicer ali gotovo prihajali do sedanje oblike, ki daje zvonovom lep in krepak glas in mogočno brenčanje alikvotnih glasov. Brez šablone bi zvonolitje prav gotovo ne bilo doseglo sedanje višinp dovršenosti.

Kako premagovalno je vplival okrepljeni glas pove* čanih kristjanskih zvonov na pogane, priča naslednji do* godek.

Ko je leta 615. oblegal Klotar mesto Sens v Burgun* diji, se je tamošnji škof sam napotil v cerkev in začel »biti plat zvona,« da je zbral ljudstvo. Ta nenavadni in poganom neznani glas zvonu je sovražne vojake tako osupil, da so odbežali. — Povsod je bil glas zvonov za pogane strašilen, tako, da so zvonovi kmalu zasloveli kot plašivci poganstva in malikov in kot znanivci zmagovi* tega kristjanstva. Kjer so pogani zopet zavladali, so pred vsem razbili zasovražene zvonove. Tako so delali Turki, tako so ravnali oblastniki francoske revolucije in drugi brezverski prekucuhi. K tem sovražnikom cerkve* nih zvonov smemo šteti tudi še živeče avstro*ogrske Žide, ki so glavni krivci, da so bili sramotno in barbar* sko oropani naši cerkveni zvoniki, sicer pod pretvezo vojne potrebe, a v resnici iz umazane židovske kupčijske dobičkarije in sovraštva do katoliške cerkve in nje zvo* nov. Saj ni dolgo, da so bili po vseh avstro*ogrskih že* lezničnih postajah odstranjeni zvonci, ki so naznanjali prihode in odhode vlakov, baje le na željo potujočih ži* dov in njih dam. Ali niso tem Židom podobni mestni »katoličanje«, ki tako radi zabavljajo zoper preglasno zvonjenje zvonov?!

V starih časih so imeli zvonovi zelo dragoceno de« narno vrednost. Upoštevajmo le takratno primitivno pri* delovanje surovin, nerazvito industrijo, ogromne pro* metne težave, in lahko razumemo, da je bilo še v sred* njem veku marsikateri občini mnogo lažje sezidati cer* kev kot si nabaviti cerkvene zvonove. Prav verjetno to* rej, da so leta 670. prebivalci mesta Disentis (Grau* biinden, Švica) ob pobegu pred Obri odpeljali s seboj med drugimi dragocenostmi tudi devet zvonov in jih spravili na varno.

Kakor je rastlo število cerkvenih zvonov, tako je postajala potreba primernih zvonikov vedno večja. — Važno svojstvo zvonov je njih slišnost v daljavo. To pa je jako oviralo njih obešanje v zaprtih in nizkih prosto* rih. Zato so se začeli že v začetku VIII. stoletja prizida* vati cerkvam zvoniki, izprva preprosti in majhni, pozne* je vedno višji, obsežnejši in krasnejši. Tako sporoča zgodopisec Anastazij, da je dal papež Štefan lil. leta 770. dozidati cerkvi sv. Petra zvonik ter ga je oskrbel s tremi zvonovi.

Zvonik pa ne služi le večji slišnosti zvonov, ampak je tudi važen v dekorativnem pravcu kot prizidek in kot del celotnosti cerkvenega poslopja, ki je cerkvi tako po* treben, da si je dandanes ,brez njega piti misliti ne mo* remo.

Ti zgodovinski podatki ugotavljajo, da niso izumili zvonolitja kristjani1, ker je bilo poleg drugih umetnosti plod človeške splošne kult-ure, ki se je pričela davno pred kristjanstvom, da pa pogani niso umeli zvonolivnih pri* četkov razvijati in izpopolnjevati, kar so prevzeli kri* stjani, ki so to nalogo tudi častno izvršili. In tako je »krona zvonolitja«, cerkveni zvon, izumek zgolj kri* stjanske umetnosti.

Zanimivo bi bilo seveda natančno vedeti, kdaj so začeli povečevati male zvončke in kdaj so začeli z livom

pravih ccrkvcili zvonov. Žal da te možnosti ni ter nam preostaja le domneva, da sega to v drugo, če ne že v prvo polovico V. stoletja. Seveda so bili ti pričetki šc

jako sporadični ter so se prve čase omejevali lc na sa» mostanske fcerkve, se širili polagoma na druge ter prišli za Karla Velikega v splošno rabo.

NOVI TRŽAŠKO-KOPRSK1 ŠKOF.

Naši škofje: 1. Na levi prevzvišeni knez»nadškof Frančišek Dr. Sedej. 2. Na desni novi tržaški škof Alojzij Dr. Fogar. 3. Gori na levi poreški škof Trifon Dr. Pederzolli, na desni prejšnji tržaški škof Angel Bartolomasi.

Premil. gospod Dr. Alojzij Fogar, škof tržaško*koprski, je bil posvečen dne 14. oktobra 1923 v goriški stolnici.

Novi škof je bil rojen v Pevmi pri Gorici dne 27. januarja 1882. Bogoslovske nauke je dovršil v Inomostu, kjer je dosegel iz bogo* slovja doktorat. Služboval je kot katehet na

goriški nemški gimnaziji in v zadnjem času kot profesor bogoslovja. Predaval je cerkveno zgodovino. Zadnja leta je bil tudi špiritual v bogoslovnici. Vse krščansko ljudstvo tržaške škofije — italijansko in slovansko— kliče no= vemu škofu: Na mnoga leta!

t

Dvojna svatba.

JAKOB REJEC:

Na postelji smrtni Marjetka leži, v bolesti neznosni nesvestna veli: »Kje Mirko predragi mudi se sedaj, mar hoče res z drugo oditi na raj? Pokliči ga, mati, da pride takoj, da pojde kar v cerkev h poroki z menoj!«. »»Potrpi, oj hčerka, trenutek samo, prav zdaj mi po slugi sporočil je to, da skoraj te \>zame seboj pred oltar, kjer srečno se združi s teboj za vsikdar.«« »Pa mati kako? Ze zvonovi zvone, ii k maši poročni se zdaj že glase?« »»K poroki zvonijo, pač res je tako, pa zda j še le prvič zvonovi pojo.«« »In godba? saj vendar želela sem zmer, da godci začeli bi le na večer!«

v-

V. ŠARABON:

NOČI od 2. na 3. maja 1903 je umrl eden naj? zaslužnejših slovenskih mož, Simon Rutar. Nje? govo delo je bilo tiho in skromno, njegovo ime se v javnosti ni to? likrat imenovalo, ka? kor se imenujejo ime? na politikov, zato je pa njegovo delo tembolj delo trajnih uspehov. Bil je geograf, zgodovinar in starinoslovec. Če bi bile razmere drugačne in bi bili imeli Slovenci takrat tiste možnosti napredovanja, ka? kor jih imajo danes, bi se bilo končalo njego--vo delovanje na kaki vseučiliški stolici. Nare? dil je pa kljub napornemu delovanju kot gim* nazijski profesor toliko, da bi bil lahko vsake* mu vseučilišču v diko.

Bil je Goričan, rojen je bil v Krnu pri Tolminu 12. okt. 1851. Študiral je na gimna? ziji v Gorici in na vseučilišču v Gradcu. Ko je napravil profesorski izpit, je začel po te? dan ji navadi romati okoli, od zavoda do zavo? da. Danes imajo mladi profesorji zelo ugodno, navadno ostanejo na enem in istem me-, stu, takrat so pa morali naokoli in marsikdo je prepotoval vso nekdanjo Avstrijo. Tudi Rutar je moral nastopiti to trnjevo, a za vzgo* jitev značaja jako koristno pot. Ker je imel za učni jezik izpit tudi iz srbohrvaščine, je služil veliko let na jugu Avstrije in je vsrkal najbrž tam doli vase misli o jugoslovanstvu. Po kratkem službovanju v Gorici je prišel v

»»Kaj hočeš, ko svat je želeli so vsi, da z godbo za tabo h poroki bi šli.«« »Vse dobro! A šum ta prestrašen in klic! Kdo, mati, je Minka krasota devic?« »»Počivaj, počivaj, predraga mi hči! In čakaj, da Bog ii srce pomiri, jaz tukaj počivala bodem s teboj in ko bode treba, pokličem te koj/«« Na materne prsi nasloni glavo, zazibljejo druge jo sanje sladko, pozabljen je Mirko in boj je prestan, nebeška ljubezen ozdravi jo ran. Na ustnicah bledih pa znači smehljaj, da ni je več treba buditi sedaj. Ko Mirko zapušča poročni oltar, mrtvaške ji vence pokladajo v dar.

Kotor, potem pa v Split, kjer je ostal osem let, 1881—1889. Nato je prišel na ljubljansko realko in potem na II. državno gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval od 1. 1890 naprej. Sredi službovanja je dobil dopust, v drugem semestru šolskega leta 1892?93 si je ogledal Italijo. Grško, je stopil na klasična tla Homer? jeve Troje, je obiskal moderni Carigrad in glavni mesti bratov Bolgarov in Srbov. To po? tovanje mu je dalo nagibov za marsikako poz? nejše delo.

Kot profesor je bil zelo priljubljen, njego? vi učenci so pripovedovali in pripovedujejo še, kako jim je znal vcepiti zanimanje za lepo vedo zgodovine in zemljepis j a. Pri pouku je bil jako originalen in zato tembolj privlačen. Svojim učencem pa ni dajal samo duševne hrane, dajal jim je tudi telesno in o dobrem njegovem, srcu si slišal vsepovsod.

Učen jaški svet ga pa spoštuje in ceni kot prvega raziskovalca statve in nove slovenske zemlje in starega in novega slovenskega živ? Ijenja; zlasti se je zanimal za svojo ožjo domovino, za Primorsko, in nam ustvaril o njej dela, ki so še danes podlaga vsakemu razisko? vanju onih krajev. Kot prva je izšla »Zgodovina Tolminskega« — najožje njegove domo? vine —. Gorica 1882. Sledila je »Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska«, v 2 snopi? čih: Prirodoznanski, statistični in kulturni opis ter zgodovinski opis, Ljubljana 1892 in 1893. Tretie delo o Primorski je bilo »Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra«, 2 snopiča, Ljubljana 1896 in 1897. Zaključila se

SIMON RUTAR.

Ob dvajsetletnici njegove smrti.

je vrsta opisa zahodnih Slovencev s knjigo »Beneška Slovenija«, Ljubljana 1899. To so prva njegova dela, ki se jim pridružijo: Do« moznanstvo poknežene grofije Goriške in gradiščanske, Rimske ceste in utrdbe na Kranjskem (skupaj s Premersteinom, v nemškem jeziku), Zemljepis za spodnje in sred« nje razrede avstrijskih srednjih šol itd.

Rutarjevih člankov v raznih revijah in časopisih nam nošteje dr. Dr. Lončar v Izvestju II. drž. gimn. v Ljubljani 1903, ki mu pri tem naštevanju sledimo, 106, poleg tega pa še 69 ocen in književnih poročil ter 61 zapiskov in drobnih novic: sodeloval je tudi pri izdaji treh zemljevidov. Dr. Lončar pa še pripo; minja. da je zbral, kolikor je mogel v kratkem času zbrati, da je torej še več. Pisal je pa Ru« tar te članke ne le v slovenskih knjigah, revijah in časopisih, temveč tudi v takih ino« zemskih, ki imajo svetoven sloves. Omenil bi pri tem zlasti dunajska Izvestja osrednje komisije za raziskovanje in ohranitev umetnosti in zgodovinskih spomenikov, Izvestja ' geo« grafske družbe na Dunaju, Avstrijsko«ogrsko monarhijo v besedi in podobi, Časopis za av« strijsko narodopisje (Dunaj), Časopis za šol« sko geografijo (Dunaj). Naznanila za starino« slovie in zgodovino Dalmacije, Split, (v itali« janskem jeziku). Iz tega vidimo, da je našel naš Rutar priznanje tudi drugod, ne samo doma.

Za Primorce zanimivi so zlasti ti«le član« ki: Akvileja — Ljublj. Zvon 1884 —; Bolška soteska — Lj. Zvon 1884 —; Božja pot in semenj pri Sv. Ivanu Devinskem — Lj. Zvon 1883 —; Die Herren von Kreyg in Kaernten, Krain und im Dienste der gefiirsteten Grafen von Goerz — Izvestja muzealnega društva v Ljubljani 1899 —; Gorica — Koledar dr. sv. Mohorja 1895 —; Goriški Kras — Učiteljski

Godbeni krožek v

Glasba ali godba je umetnost, katere se poslužujejo narodi, da ž njo dosegajo svoje cilje. Tudi mi čutimo potrebo po veliki sve« tovni vojni, katera je zadala velik udarec na« šemu kulturnemu delu, da se spet poživimo. Velik pripomoček pri kulturni izobrazbi je godba. Že lansko leto se je ustanovil meseca maja v Gorici »Godbeni krožek« pod vod« stvom g. Josipa Petroviča, ki naj bi služil v kulturne namene. Zato pa krožek izključuje ples in druge hrupne zabave. Veliko težkoč smo morali prenesti v začetku, ker nismo

Tovariš 1892 in 1893 —; Grobišče pri Sv. Lu« ciji blizu Tolmina — Izvestje II. drž. gimn. v Ljubljani 1894 —; Iz Bohinja čez Komno v So« čo — Planinski Vestnik 1899 in Slov. Narod 1893 —; Krains mittelalteriche Handelsbezie« hungen zu den Staedten an der adriatischen Kiiste — Izvestja muz. dr. v Lj. 1890 —: Nem« ški Rut na Goriškem — Kres 1882 —; Opazke k naselbinskim razmeram nai Goriškem — Kres 1881 —; Reka«Timavus — Lj. Zvon 1885; Rezija in Rezijani — Lj. Zvon 1890 —; Rim« ska cesta »Akvileia«Siscia« — Izv. II. drž. gim. v Ljubi. 1899 —; Schloss und Herrschaft Lu« egg — Izv. muz. dr. v Ljubi. 1895 —; Slovenske naselbine na Furlanskem — Ljublj. Zvon 1883 —; Slovenske pripovedi o morji — Dunajski Zvon 1880 —: Sv. Križ vipavski — Izv. II. drž. gimn. v Ljublj. 1892 —; Vodne razmere na Notranjskem — Ljub. Zvon 1891 —; Začetek svetovne oblasti akvilejskih patrijarhov in po-kneženje goriških grofov — Izv. drž. gimn. v Gorici 1877«78, v nemškem jeziku.

Archivalisches aus Wippach — Izv. muz. dr. v Ljublj. 1891 —; Gutenegg (Gotenich) am Tschitscherboden — I. muz. dr. v Ljublj. 1890 —; Kaempfe krainischer Adeliger gegen die Venetianer in Istrien — Izv. muz. dr. v Ljublj. 1890 —; K Staničevemu život opisu — Ljublj. Zvon 1883 —; Ruine St. Paul im Wippacher« Tale — Izvestja osrednje komisije za raz. in ohr. um. in zg. spom., Dunaj 1886.

Natančni seznamek vseh Rutarjevih del, kolikor jih je mogel dr. Lončar v kratkem času zbrati, se nahaja v že imenovanem Izvestju II. drž. gimn. v Ljubljani 1903.

Vidimo, da je bil Simon Rutar mož izred« ne nadarjenosti, marljivosti in vsestranske na> obraženosti. Skoraj vse njegovo življenje je bila ena sama in edina posvetitev spoznavanju slovenske domovine. Zato ime tega sina soln« čne Goriške med nami ne bo nikdar umrlo.

Gorici in okolici.

Kanalski tamb. zbor.

imeli sobe in denarnih sredstev. Da bi si po? magali, smo ustanovili dramatični odsek. Kljub naporu smo ostali v deficitu. »Godbeni kro? žek« je ustanovljen za Gorico, Miren in oko?

lico. Ker nimamo nikakega fonda, se obrača« mo do kulturnih društev in do cerkvenih u? praviteljev, naj se poslužujejo našega krožka pri prireditvah in cerkvenih slavnostih.

Godbeni krožek ▼ Mirnu.

Godbeni krožek v Gorici.

ČASOPIS.

Gorica I. nov. /92.3.

Od lanskega novembra do danes se je le malo pametnega dogodilo.

Angorska turška vlada je zahtevala še pred konferenco v Lozani izpraznitev Carigrada. Ker so zavezniške velevlasti, zlasti Anglija, to odklonile, je angorska vlada dne 8. nov. ponovila svojo zahtevo. Velevlasti pa so le ostale v Carigradu. O tem kakor tudi o lozanski konferenci poročamo na drugem mestu.

Volitve na Angleškem v prvi polovici meseca novembra 1922 so končale s sijajno zmago konservativno«unionistične stranke, kateri je načeloval Bonar Law. Tudi socialisti so dosegli uspehe. Poraženi so bili neodvisni liberalci (Asquith) in narodni liberalci (Geor« ge Llovd).

Sredi nov. 1922 je v Nemčiji odstopilo ministrstvo Wirth. Predsednik republike E« bert je odstop sprejel. Na Wirthovo mesto je stopil Dr. Cuno.

Dne 17. nov. je turški sultan Mohamed IV. zbežal iz Carigrada na angleški ladji Ma« laya na otok Malta. Prestolu se ni odpovedal. Angorska skupščina je izvolila za kalifa pre« stolonaslednika.

Bivši ministri grškega kralja Konstanti« na: Gunaris, Protopapadakis, Stratos, Te odo« kis, Baltazzi in najvišji poveljnik grških čet v Mali Aziji so bili dne 28. nov. zjutraj obso* jeni radi veleizdaje v smrt. Opoldne je bila obsodba že izvršena. Revolucionarno sodišče je s to obsodbo hotelo dati ponižanemu na« puhu in helenski megalomaniji zadostitev ra» di poraza v Mali Aziji.

Dne 20. nov. je začela konferenca v Lo« zani o vzhodnem t. j. turškem vprašanju. O tem poročamo^ na drugem mestu.

Dne 4. dec. 1922 je Pašičevo ministerstvo v Beogradu odstopilo. Pašič je hotel sčistiti položaj, pa so gospodje kmalu spoznali, da ne morejo nikamor naprej.

Dne 10. dec. je bila volitev novega pred« sednika poljskel države, ki ga skupno volita poslanska zbornica in senat. Prva štiri glasovanja so bila brezuspešna, pri petem pa je bil izvoljen zunanji minister Narutovicz z 289 glasovi, dočim je dobil protikandidat Zamoj« sky 227 glasov. Proti Narutoviczu je vstala revolucija. Narutovicz je bil dne 16. dec. umorjen.

Pri volitvi, ki se je ponovila dne 20. dec. je bil izvoljen za predsednika poljske repu« blike Stanislav Wowciechowsky z istimi gla« sovi kakor pokojni Narutovicz.

Cel svet je s hvaležnostjo praznoval dne

27. dec. 1922. stoletnico rojstva Luis Pa« steurja. Pasteur je pokazal nova pota v raz« iskovanju najmanjših, samemu očesu nevid« nih, a vendar živih bitij — glivic, ki provzro> čajo bolezni v človeškem in živalskem telesu. Pasteurjevih naukov se je zlasti oprijel an« gleški zdravnik Lister. Dosegel je velike uspehe.

Najznamenitejše in najbolj znano Pa-steurjevo delo pa je iznajdba cepiva proti pasji steklini. Tudi pasjo steklino provzročajo škodljive glivice. Pasteur je iznašel prod temu cepivo. Če stekli pes koga ugrizne, gre ranjenec za dva tedna v Pasteurjev zavod, se da cepiti in se potem brez skrbi lahko vrne domov, prepričan, da je rešen strašne, neozdravljive bolezni.

Dne 4. januarja je ministrski svet v Rimu odobril načrt kr. odloka, s katerim se je raz« tegnil občinski in deželni zakon na nove po* krajine. Hkrati se je odobril načrt, s katerim so se določile upravne meje novih pokrajin. Trentinsko ostane enotna pokrajina. Julijska Krajina pa se je razdelila na tri dele. Sloveni ne bodo mogli imeti nikjer večine. Mussolini je poudarjal, da je treba Slovene raznaroditi in da je le ta moment bil pri razdelitvi mero-dajen. Imeli bomo tedaj: 1. Furlansko pokra« jino z glavnim mestom Vidmom, ki bo ob« segala razen sedanjih okrožij: Tolmezzo, Čedad in Pordenone še goriško, gradiško in tolminsko okrožje, 2. Tržaško pokrajino s tržaškim in postojnskim okrožjem. Del te po* krajine bo tržiški sodni okraj, gradeška ob« čina, otok Morosini, Milje, sedanji postojnski politični okraj razen bistriškega sodnega o« kraja, ki se pridruži Istri in razen vipavskega ki se pridruži goriškemu okrožju, dalje sežanski sodnji okraj in štiri občine komen* skega sodnega okraja: Mavhinje, Slivno, Šem» polaj in Nabrežina. 3. Istrska pokrajina z glavnim mestom Pulo in z okrožji: Koper, Po« reč, Pula, Volosko, Opatija in Lošinj.

Dne 11. februarja je rimska zbornica z 225 glasovi proti 20 odobrila svet omar garitski dogovor, ki se tiče rapallske pogodbe. Senat je to potrdil dne 16. februarja. Nato je Italija izpraznila tretji pas v Dalmaciji razen pri« stanišča Baroš.

Koncem januarja in začetkom februarja je zadivjala v Tripolitaniji vstaja domačega ljudstva proti Italijanom. Vnele so se na raz« nih krajih krvave bitke. Palo je mnogo vsta« šev, ki so se bili uprli.

Društvo narodov je sredi februarja raz« delilo neutralno zono mej Poljsko in Litov sko. Mesto Memel je bilo prisojeno Litovski.

Dne 21. februarja je prišel avstrijski mi«

n istrski predsednik Dr. Seipel v Beograd* da bi sklenil posebne dogovore z Jugoslavijo v raznih gospodarskih in narodnih vprašanjih. Ob tej priliki je bila sprejeta tudi resolucija glede slovenskih manjšin v Nemški Avstriji.

Dne 3. marca se je začela v Opatiji kon« ferenca za določitev meja svobodne reške države.

Dne 2. marca je bil v Grčiji sprejet gre-gorijanski koledar, ki ga je tudi Rusija že sprejela. Ta koledar je sedaj sprejela tudi srbska pravoslavna cerkev. Od 1. oktobra dalje bomo vsi enako šteli.

Dne 18. marca so imeli v Jugoslaviji dr? žavnozborske volitve, ki so tako«le končale: Srbski radikali 109 poslancev, Radičevci 70, demokrati 52, Slov. ljud. stranka 22, Spahovi muslimani 18, turški džemejet 13, Nemci 7, bunjevci 3, Trumbič«Drinkovič 2, črnogorski autonomisti 2, Samostojna kmetska stranka 1, srbska stranka 1, Romuni 1.

boljseviki v Rusiji so obsodili meseca marca kat. škofa (Jieplak-a, mons. Butkije« vič«a in druge kat. duhovnike, ki so se bili uprli boljševiskim krivičnostim, v smrt. Nad butkjevičem so smrtno obsodbo tudi izvršili, drugim pa so smrtno kazen premenili v do« smrtno ječo.

Kongres ljudske stranke v Italiji dne 12. aprila je pokazal, da ima tajnik stranke Don Sturzo veliko večino za seboj, da hoče stran« ka ostati edina in ločena od fašistov. Začel se je torej boj mej Mussolinijem in mej Don Sturzom. Don Sturzo je pravilno izjavil, da je razlika mej nasilnim fašizmom in mej ljudsko stranko nepremostljiva, da hočejo pa popu« larci pri vladi še sodelovati, ker jo hočejo spraviti na pot zakonitosti in reda.

Dne 16. aprila se je zbrala nova skupšči« na v Beogradu. Ministrstvo Pašičevo je od« stopilo, a ker ga v zbornici ni bilo moža, ki bi bil mogel sestaviti vlado, je kralj poveril vla« do znova Pašiču.

Dne 23. aprila je egiptovski kralj podpisal za Egipt ustavo.

Državni tajnik pri sv. Stolici kard. Gas« parri je razposlal v začetku maja vsem škofom Italije tajno okrožnico, kjer kliče v spo« min okrožnico z dne 2. okt. 1922. glede poli« tičnega delovanja duhovščine in izraža po« novno papeževo željo, naj bi se duhovščina ne vtikala v strankarstva.

Dne 2. maja je Turčija podpisala pogod« bo z amerikansko finančno skupino Chester glede koncesij za zgradbo železniške mreže v Anatoliji.

Dne 2. maja je bilo znova imenovano radikalno ministrstvo v Beogradu s Pašičem na čelu.

Dne 10. maja sta jugoslovanska in grška vlada podpisali pogodbo glede svobodne zo--ne solunskega pristanišča. Ozemlje svobodne zone ostane sicer tudi nadalje pod suvere« nostjo Grčije, toda uprava bo v jugoslovanskih rokah. Svobodna zona bo obsegala tudi francoske pristane, ki so najbolj pripravni za pristajanje velikih trgovskih Ladij. Na ta na« čin se jugoslovanska zona poveča in dobi tudi skladišča, ki so v francoskih pristanih. S to po« godbo sta Trst in Reka dobila nov udarec.

Dne 10. maja ob 21 in pol je bil predsed« nik ruske delegacije v Lozani Vaclav Vorov ski v hotelu Cecil umorjen. Umoril ga je neki Aleksander Conradi iz maščevanja, ker so boljševiki umorili v Rusiji več njegovih sorodnikov.

Dne 21. maja je angleški predsednik Bo> nar Law po nasvetu zdravnikov odstopil, na njegovo mesto je stopil dosedanji finančni minister Baldwin.

Dne 29. maja so prispeli v Rim jugoslo« vanski delegati komisije, ki ima nalogo skup« no z ital. delegati urediti reško vprašanje in vprašanje glede mej Jugoslavije in Italije. Zborovali so do 31. avgusta, a se niso mogli zjediniti. Italija je zahtevala aneksijo Reke in bi' bila pripravljena izročiti Jugoslaviji Baroš in Delto. Ker se niso mogli zjediniti, je jugo« slovanska vlada dala dne 16. septembra pri društvu narodov registrirati rapalsko in sveto« margeritsko pogodbo. Italija je poslala na Re« ko generala Giardino.

Meseca maja so zborovali v Hamburgu socialisti vseh strank razen socialistov tretje internacionale. Zjedmili so se v eno stranko: Internacionalno socialistično- stranko. Izdela« li so tudi štatut proti moskovski interna« cionali.

f Peter Podreka, velezaslužen mož mej beneškimi Slovenci. Mej drugim zložil pesem: Beneška Slavjanka.

Ministrski svet v Rimu je sklenil meseca junija, da se odpravi podpretektura v Tolmu rtu. Sodna okraja Kobarid in Bovec se pridružita podprefekturi v Čedadu, tolminski sodni okraj Gorici, Idrija pa dobi podprefekturo, kateri se pridruži cerkljanski sodni okraj.

Dne 9. junija po noči so bolgarski aktivni in reservni častniki s pomočjo »macedonst\u juščih« izvedli v Sofiji državni prevrat. Za* sedli so vse državne urade in vojašnice ter za* prli vse ministre prejšnje zemljeradniške vla* de, ki so se mudili v Sofiji. Ministrski pred* sednik Stambulinski se je mudil v Slavovici. Kralj Boris je bil baje v zvezi z revolucionarji in je takoj potrdil revolucijsko vlado. Ministrski predsednik je postal vseučiliški profe* sor Cankov. Stambulinski je bil dne 15. juni* j a pri Slavovici ujet in potem na potu v Sofijo umorjen. Anglija in Italija ste se začeli takoj poganjati, da bi Jugoslavija oziroma Mala hntenta ne napravila kakih korakov na* sproti Bolgariji. Revolucija v Bolgariji in u* mor Stambulinskega je delo kapitalistov proti delavnemu kmetskemu ljudstvu.

Mussolini oziroma fašistovska stranka je izdelala nov volilni red za državnozborske vo* litve. Glavne določbe te novotarije so: 1. Stranka, ki ima v ljudstvu večino, imej v zbornici dvetretjinsko večino t. j. 356 sede* žev, da lahko neomejeno vlada. 2. Vse druge manjšinske stranke si bodo razdelile ostalih 170 sedežev po razmerju glasov? Cela država bo le en volilni okraj. Proti temu načrtu je pr* va dvignila glas italijanska ljudska stranka, ki je dne 11. junija sklenila, da bo glasovala proti načrtu, ker da je nesprejemljiv.

Dne 17. junija po noči je začel vulkan Etna izmetovati gorečo lavo z velikansko silo.

(Glej članek o Etni!)

Ko se je ministrski predsednik Pašič vračal po predpoldanski seji državne zbornice dne 27. junija v zaprtem vozu domov, je neki Miljutin Rajič streljal s samokresom nanj. Oddal je štiri strele, pa ga ni ranil opasno. — Miljutin Rajič je bil rojen v Budimpešti in je pravoslavne vere.

Dne 9. julija je začela spet zborovati rim* ska zbornica. Ministrstvo jej je drugi dan predložilo novi volilni red za parlament. Za sprejem volilne reforme je glasovalo 255 po* slancev, proti 139, glasovalo pa sploh ni 77 poslancev. Dne 21. julija je bila volilna refor* ma tudi v podrobnostih sprejeta.

Istega in naslednjega dne je zborovalo tudi vodstvo ital. ljudske stranke. Pri tej seji je Don Sturzo odstopil od glavnega tajništva. Ta korak je naredil, ker je hotel stranki in dobri stvari koristiti. Don Sturzo je duhovnik in bi sedaj, ko začenja boj proti popularcem,

gotovo trpela tudi cerkcv, ko bi bil stranki na čelu duhovnik.

Fašisti namerujejo udariti druge stranke tudi z novim tiskovnim zakonom. Ministrstvo je že odobrilo načrt tega zakona. Po tem načrtu bi prefekti lahko poljubno ustavljali liste ter vplivali odločilno na urednike. Fa* šisti se torej resno pripravljajo, da potlačijo korenito vse druge stranke, tudi tiste, ki so jim prej »žakelj« držale!

Dne 4. julija si je socialistična revolucija v Rusiji dala nekako ustavo, ki naj druži se* danje štiri republike: Velikorusijo, Beloru-sijo, Ukrajino in Daljni vzhod v enoto. Oko* lu te enote naj bi se družile vse druge republi* ke nekdanje Rusije in cel svet. Ta nova usta* va določa, da se bo država imenovala: Sojuz (zveza.) socialištičeskih sovjetskih republik (SSSR.) Najvišja zakonodajna zbornica bo vsakoletni zvezni zbor. V času od enega zveznega zbora do drugega, bo imel najvišjo oblast v državi osrednji izvršilni odbor, ki bo sestavljen iz dveh zbornic: iz zveznega sov je* ta in narodnostnega sovjeta. V času, ko ti zbornici ne zborujete, ima najvišjo oblast skupno predsedstvo teh dveh zbornic.

Mala ententa je pričela dne 20. julija kon* ferenco v Sinaji na Romunskem. Glavni predmet razpravam je bilo mažarsko vprašanje, zlasti posojilo, ki je ima Mažarska najeti.

Začetkom avgusta so se gospodarske raz* mere v Nemčiji silno poslabšale. Marka je iz* gubila sploh vso veljavo. Nemiri so se začeli vsled strašne draginje živil po vseh nemških mestih. Dne 14. avgusta je kancler Cuno od* stopil, njegovo mesto je prevzel Stressemann, ki zastopa stališče, da se je treba sporazumeti s Francijo naravnost in na prijateljski način, kajti upati pomoči od drugih je zaman.

Meseca avgusta je Jugoslavija videla dve veličastni zborovanji: evharistični shod v Za* grebu in peti katoliški shod v Ljubljahi. Oba shoda sta postavila trdne temelje zdrave organizacije in krščanske prosvete mej sloven* skim in hrvatskim narodom.

Dne 27. avgusta so bili člani italijanske misije za razmejitev mej Grčijo in Albanijo na cesti iz Janine proti albanski meji umor* jeni. Italija je zahtevala od Grčije popolno zadostitev in je v veliki naglici zasedla otok Krf. Poslaniška konferenca v Parizu pa je spor poravnala. Grčija je morala dati popol* no zadostitev.

Dne 31. avgusta so imeli na Japonskem strašen potres, ki je uničil mnogo mest in vasi. Hkrati je zadivjal tudi morski vihar tajfun, ki je razbil vse ladjevje v pristaniščih. Morje je izstopilo in potegnilo v globočino brez števila ljudi. Vseh porušenih hiš je

316.087, ubitih in težko ranjenih ljudi pa 1,356.470. Potresi so se kasneje še ponavljali in zahtevali mnogo novih žrtev. Glavno mesto Tokio, glavno trgovsko mesto Jokohama, mesto Jokosuka, ki je vojno pristanišče, in več drugih mest je popolnoma uničenih. Ta« kega potresa ni bilo še nikoli in nikjer.

Dne 6. sept. je jugoslovenska kraljica Ma« rija porodila princa, kateremu so dali ime Peter.

Dne 13. sept. je v Španiji vstala revolu« cija. Generalni kapitan v Barceloni de Ri« vera je proglasil obsedno stanje in pozval ka« pitane vseh drugih pokrajin, naj store istota« ko. V proglasu je rečeno, da se mora kralj io« čiti od sedanjih ministrov in vseh drugih vlad« nih mož, ako hoče rešiti Španijo. Glavni vzrok nezadovoljnosti v Španiji je popustljivost vla« de glede maroškega vprašanja. Španski fašisti se boje, da bi Španija izgubila maroško pokrajino.

V septembrskem zasedanju je rimski mu nistrski svet odobril novo uredbo ljudskih in srednjih šol za stare in nove pokrajine. Go« spodje so sklenili odstraniti nebroj sloven« skih učiteljev in otvoriti prvi razred ljudske šole z italijanskim učnim jezikom tudi po dru-; gorodnih deželah. Tako mislijo stopnjema poitalijančiti vse naše slov. šole. S tem bi bil zadan kulturi slovenskega ljudstva smrtni u«

darec. Dolžnost naših poslancev, naših učiteljev, naše duhovščine in vsega našega izobra« ženstva je, da to največjo nesrečo odvrnejo od našega ljudstva.

Dne 24. sept. je nemška vlada sklenila, da bo Nemčija odnehala od pasivnega odpora v Poruhrju in da ne bo več zalagala kreditov v ta namen. Kapitulacija pred Francijo je popolna. K temu koraku sta jo prisilila žalostni gospo« darski položaj in pa komunistično gibanje mej delavskim ljudstvom.

Dne 23. oktobra so izdali prefekti v Trstu, Vidmu in v Puli odlok, s katerim prepovedu« jejo časopise v samoslovenskem jeziku. Ta odlok je izval po vsej Julijski Krajini silen vi« har. Vlada pa je že 26. oktobra sporočila ured« ništvom, da je izvrševanje tega odloka od« loženo.

Dne 25. oktobra je Francija sprejela pred« log ameriškega predsednika Coolidge«a za sestavo komisije izvedencev, ki naj bi ugotovila plačilno zmožnost Nemčije. Pogoj, ki ga zah« teva Francija, je, da mora ostati versaillska pogodba nedotaknjena. Nemčija je sedaj v veliki bedi. Revolucija se pojavlja v vseh pokrajinah. Izdajalci so že proglasili svobodno rensko republiko, svobodno bavarsko republiko itd. Francija podpira to gonjo in brani brezvestne izdajalce. Cilj Francije je, da se nemška država raztrže in razdrobi. dr. e.

NOVI KRŠKI ŠKOF.

Sv. Oče je imenoval za škofa na Krku na« šega rojaka mil. Josipa Dr. Srebrniča. Novi škof je bil rojen dne 2. febr. 1876 v Solkanu. Študiral je v Gorici in na Dunaju, kjer je do« segel doktorat iz zgodovine in iz zemljepisja. Nato je postal gimn. suplent v Gorici. Toda milost božja ga je napotila v duhovski stan. Mladi doktor se je podal v Rim, kjer je dovršil bogoslovje in dosegel drugi doktorat iz bogoslovja. Potem je bil imenovan vodja deške« ga semenišča in kmalu na to profesor bogoslovja v Gorici. Predaval je cerkveno zgodo« vino. Po razsulu avstrijske monarhije je bil poklican na fcogoslovsko fakulteto ljubljan« skega vseučilišča, kjer je služboval do današ« njega dne.

Novemu škofu kličemo: Na mnoga leta.

j kraštanin: Temna slika z Japonskega.

»Glej, tema pokriva zemljo.«1)

Pisatelj jezuit Hunder opisuje") strašno temo nevere na Japonskem: »Le eno sliko vam danes pokažem iz bogate zbirke misi« jonske zgodovine, sliko, ne iz rodu Kanibalov na Kongo ali v Novi Gvineji, ampak sliko iz moderne države, iz države »vzhajajočega solnca«, ki je prepojena z omiko zapadnega sveta! Ta podoba se vam prikaže v rajskih vrtovih japonskega češnjevega cvetu. Z viso« čine velike skale grmi vodopad Kegon. V mi« lijardah živih dijamantov se iskri v zraku vo« deni padajoči prah. Od bližnjih budhovih templjev se odmevajo spevi poganskih božje-potnikov. To je skoro raj na zemlji. — Toda ob vznožju grmečega vodopada ugledamo mlado življenje z razkosanimi udi. Na rosno travo je položeno, ovenčano s pomladanskimi cvetovi, na smrtnobledem obrazu s češnje« vim cvetom odeto: mlado življenje, ugaslo s strašnim skokom znad pečine v globočino. To je bil japonski vseučiliščni dijak. Žejo po resnici si je skušal gasiti ob strupenih studen« cih zapadne znanosti. Videl je ono omiko, ki se je širila na čilih perotih, ki je domov pri« peljala ovenčane vojake iz Mandžurije, omi« ko, ki je japonsko domovino* uvrstila med vele« vlasti. In ta omika zapadne Evrope se je zde« la temu mladeniču nekaj častitega. Tega se je hotel do sitega napiti. Iz spisov Kant«ovih, Schelling«ovih, Schoppenhauer-jevih*i. t. d. je pil novo modrost v polnih požirkih.

V. ŠARABON:

Škotski humor.

Škoti so, kakor bomo še večkrat videli, veliki prijatelji veselih dogodbic in v družbi si pripovedujejo anekdote kakor za stavo. Prav posebno znan pripovedovalec takih dov« tipov je Sir James Taggart; navedli bomo par njegovih.

Dva mornarja sta imela potem, ko se je bila potopila ladja, eno samo bruno., ki ju je rešilo in na katerem sta plavala po morju. E« den se je zelo bal in je začel moliti: «Ljubi Bog, večkrat sem te razžalil in prekršil tvoje postave; a če me boš rešil, ti obljubim, da bom---.« Hotel je govoriti naprej, a tovariš ga je hitro prekinil in mu je rekel: »Bodi previden! Počakaj še malo, zdi se mi, da vi« dim kopno zemljo!«

Dva dečka sta hotela kaditi, zložila sta ka« pital in sta si kupila smotko. Starejši jo za«

Mladenič se je napil pesimizma in sveto« žalja, napil se je duševne smrti. »Ali misliš« — je prašal kot mnogi drugi — »da je to življen« je vredno življenja?« Kaj je človek? Čista stvar slepega slučaja, muha enega dneva! Brez vrednosti, brez pomena! Bog, auša, posmrtno življenje — vse to je domišljija. Tako si je mi« slil japonski vseučiliščnik. In obupavši nad se« boj in nad človeštvom je skočil v prepad, ker je vse verjel krivim modrijanom zapadne Ev« rope. — Tu leži med češnjevim cvetjem mlado življenje, ubito. Na olupljeni cipresi je za« dolbeno njegovo lastnoročno slovo, kjer samo« morilec spoznava svojo nevero in svoje tova« riše vabi, naj pridejo za njim v nirvano, v brezdno večne ničnosti.

Na stotisoče poštnih razglednic je razne> slo ta pomnoženi napis po jap. cesarstvu. Sto= tine in stotine mladih dijakov in dijakinj je šlo za njim v strahovito globočino. Samo v no* vembru 1908 — v enem mesecu — se je tam prostovoljno ubilo 180 mladih ljudi!

Samomor je kakor duševna kuga. Zato ne bi smeli časniki poročati o samomorih kar ta« ko. Vedno je pridejati kritiko: »Škoda mlade« niča! Škoda moža! O neumnica itd.«

Mladina! Ohrani si zdravega duha v zdravem telesu s poštenim življenjem po zdravem nauku sv. krščanske vere.

') Jz. 60.

2) Die Mission auf der Kanzel u. im Verein. I: p. 29.

pali in kadi v dolgih požirkih, mlajši pa stoji zraven in gleda. Končno se ojunači in reče: »Dovoli mi, to je vendar trgovska družba, jaz bi tudi rad enkrat potegnil.« Nakar mu starejši reče: »Bodi tiho! Jaz sem predsednik družbe, ti si samo član in zato lahko pljuješ.«

V neki hiši je ležala bolna žena. Da ne bi bil vrišč s ceste prehud, so položili slamo na hodnik pred hišo in na cesto. Prideta pa mimo mati in hčerka, prav mlada še, in živo se je za« nimala, kaj ta slama pomeni. Nadlegovala je mater z vprašanji in ta ji je rekla: »Gospa Robertsonova je dobila včeraj majhnega o« tročička.« Tedaj pogleda hčerka še enkrat na slamo in reče: »Ta je moral pa biti j ako dobro zavit.«

Aristip iz Kirene.

Aristip je bil kakor Platon in Antistenes Sokratov učenec. Ustanovil je pozneje svojo

ANEKDOTE.

lastno filozofsko šolo. Vprašali so ga, v čem se modrijani razlikujejo od drugih ljudi. Od? govoril je: »Ce bi odpravili vse postave, bi edi? nole modrijani ne živeli drugače kakor so že poprej«.

Nekdo mu je rekel, da vidi modrijane večkrat pred vrati bogatašev. Aristip je od? vrnil: »Pravtako kakor vidimo zdravnike pred vrati bolnikov. Ali so zato bolniki kaj boljšega kakor je zdravnik?« — »Denarja od bogata? šev ne vzamem zato, ker ga potrebujem, tem? več zato, da bogataši vedo, kako bi svoj denar najbolje naložili.«

Simon, oskrbnik pri sirakuškem tiranu Dionizu, je bil doma iz Frigije in nič kaj na dobrem glasu. Razkazoval je Aristipu nekoč krasne sobane in tla iz mozaika v Dionizovi palači. Nagloma Aristip pokašlja in pljune Simonu v obraz.

»Kaj pa vendar misliš?«, reče Simon, skrajno vznevoljen. »Vse je tako lepo, nisem vedel, kam bi pljunil.« Seveda v tem odgovoru izražamo tudi zaničevanje napram Simonu.

Humorist pri obedu.

Francoski humorist Bernard je šel za en mesec na francosko riviero, tja, kjer je mesto Nizza. Nekoč je večerjal v eni najodličnej? ših restavracij tega mesta; kot dober pozna« valeč je pregledoval jedilni list, in je po dol? gem .premisljanju naročil juho s praženimi režnji kruha. Takoj so mu jo prinesli, kajti kljub kratkemu bivanju v Nizzi ga je poznalo že vse mesto, in takemu gostu moramo takoj postreči. Pazljivo je motril vročo juho, pomi? gal natakarju in mu rekel z nosljajočim gla? som: »Te juhe pa že ne morem jesti.«

Natakar je jecljal in se opravičeval in ga vprašal, če hoče morebiti drugo juho.

»Kakor hočete.« In naštel mu jih je vse, kar so jih imeli.

»No, dobro, pa mi prinesite, pomladansko juho!«

Prinesel mu jo je, pa tudi te ni mogel jesti in je rekel natakarju: »Pokličite poslovodjo!«

Ta je prišel in se je priklonil skoraj do

tal.

»Gospod, tudi te juhe ne morem jesti«, reče humorist. Poslovodja je obupan: »Go? spod Bernard, prisegam Vam, da se pri nas še nihče ni pritožil. Imamo prvovrstnega kuharja in nemogoče je, da bi bile naše juhe ne> užitne. Vsakdo je rekel, da je ravno »pomla? danska juha« izvrstna«.

»Saj ne pravim in nisem rekel, da ni juha zanič«, reče Bernard prijazno, »pravim samo, da je ne morem jesti, to pa zato ne, ker — ni? mam žlice!«

Pred kopeljo in po kopeli.

Prijateljski družini je poslal komponist Reger svojo fotografijo. Slučajno so pa tam že imeli njegovo fotografijo in sicer zelo svetlo. Nova fotografija je bila pa prav temna, Reger? jevi prijatelji so za zabavo nalepili obe foto> grafiji skupaj na karton. Ko so pozneje pokazali Regerju obe sliki, je zapisal spodaj: »Max Reger pred kopeljo in po kopeli.«

Tolstoj in stražnik.

O velikem Levu Tolstoju pripovedujejo sledečo ljubko dogodbico.

Nekoč je šel po moskovskih ulicah in je videl, kako so se ljudje nabrali okoli nekega stražnika. Ta je gnal pijanca pred seboj in ni bil preveč prijazen z njim. Tolstoj je nekaj časa gledal, potem je pa stopil k stražniku in mu jc rekel, držeč kazalec kvišku: «Ali znaš brati?«

»Znam«, je odgovoril stražnik.

»Dobro! Pojdi domov in beri zapoved, ki ti pravi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«

Stražnik je iz prva malo začudeno gledal, potem je pa dvignil kazalec in vprašal: »Ali pa znaš ti brati?«

»Gotovo znam.«

»Ali imaš doma kakšno knjigo o navodi? lih za stražnike?«

»Je nimam.«

»No, potem jo pa kupi in beri, kaj pravi paragraf osemnajsti o naši nalogi glede pijan? cev!« je mirno odgovoril in je nadaljeval z aretirancem svojo pot do bližnje stražnice.

Ponos meščana.

V 16. in 17. stoletju je bil ponos navadnih meščanov včasih prav tako velik kakor ponos plemstva in patricijev — prvih meščanskih družin —, ki so gledali na navadnega meščana s precejšnim preziranjem. Nekoč je poklical župan velikega nemškega državnega mesta čevljarja, naj bi mu pomeril čevlje. Ko je čev? ljar prišel, je stal župan ob pisalni mizi in je pisal. Ni se mu zdelo vredno, da bi vsaj za tre; nutek prekinil svoje delo ali da bi se obrnil h čevljarju; dvignil je kar nogo in jo je pomolil mojstru pod nos.

Čevljar se obrne 'k vratom in reče: »Tu pač nisem na pravem kraju, sem spada pod? kovski kovač. Sicer pa še nikdar nisem slišal, da se dajo tudi osli podkovati.

Predrzni fašisti.

Meseca januarja 1923 nam je pripovedoval Rado Šturm (rojen 1. 1879) sledečo dogod? bo: Na kolodvoru v Zidanem mostu je nastal velik nemir, govorili so, da so vrgli fašisti dva Slovenca skozi okno vagona. Vse je kričalo in vpilo: »Ali je to mogoče? Pri nas doma?

Slovenska šola v Dolini pri Trstu. — Najlepša ljudska šola v Jul. Krajini.

Kaj pa naša vlada, ali ne napravi ničesar?« — Isti prizor se je ponavljal pozneje v neki lju* bljanski gostilni, nakar je Rado Šturm mirno vstal in rekel: »Gospoda moja, nikar se ne vznemirjajte. Fašisti so vrgli onadva Slovenca skozi okno, potem ko so ju bili prebrali«. Mislil je na časopis.

Dobro priporočilo.

K pruskemu kralju Frideriku II. je prišel prosilec prosit za službo. »Kje ste doma?« — »V Berlinu.« — »Le pojte, le pojte, Berlinčani niso za nič!« — »Pa so vendar izjeme, vsaj jaz poznam dve.« — »No, kteri pa?« — »Vi, Veli* čanstvo, ste izjema, pa jaz.« Ta odgovor se je kralju tako dopadel, da mu je dal prvo prosto službo.

i Umrli Bunsen.

Robert Bunsen (1811—1899) je bil slaven kemik. V 60tih letih se je udeležil zborovanja kemikov v Londonu. Londončani so bili ponosni, da so smeli slavne tujce imeti na stano* vanju. Tako je bil nastanjen pri takem bogatašu tudi Bunsen in bogataš ga je takoj prvo jutro vprašal: »Gospod Bunsen, kdaj bo pa izšlo nadaljevanje Vašega svetega pisma, na katero vsi čakamo?«

Dvorljivo je Bunsen odgovoril: »Jaz ni* sem tisti Bunsen, jaz sem kemik. Sveto pismo je izdajal prejšnji tukajšnji poslanik istega imena.« (Kristjan Bunsen (1791—1860).

Drugo jutro isto vprašanje in isti odgo* vor, samo malo bolj natančen. Ker se je pa vprašanje ponovilo tudi tretje jutro, se je Bun*

sen poredno nasmejal in je rekel: »Izdaja sve* tega pisma se je žalibog morala prekiniti, ker sem pred dvema letoma umrl.«

Enaka mera.

Škof je vprašal duhovnika na deželi, koli* ko mu fara nese. »Prav toliko kakor Vaši Emi* nenci škofija: ali večno izveličanje ali pa pe* kel, kakor pač opravljava službo, ki nama jo je Bog poveril.«

Diplomat in poštenjak.

Avstrijski državnik grof Beust je bil oni znani diplomat, ki je po porazu 1. 1866 stopil iz saške službe v avstrijsko državno službo. Če je v zasebnem pogovoru hotel povedati, da je kakšna stvar res resnična, je rekel: »Sedaj ne govorim kot diplomat, tamveč kot poštenjak.«

Spomni se smrti.

Kadar so kronali kakega bizantinskega cesarja, so prinesli kamnoseki pet ali šest ko* sov marmorja v različnih barvah in so mu rekli: »Gospod, iz kterega kamna hočeš da ti napravimo grob?«

Iz življenja umetnikov.

Nekega komponista so v gledališču iz-žvižgali. Prijatelj se mu približa in mu reče: Ena tolažba ti pa vendar ostane: vsaj tvoje glasbe niso izžvižgali«. Ker je bil namreč vse prepisal.

» » #

V francoskem mestu Marseille je pel te» norist v Heroldovem »Dvoboju«. Izpel je bil

ravno prvo kitico, koje konec se je glasil: Vendar enkrat pridem v to ogromno mesto — ko se oglasi močan glas v občinstvu: »Pa

ne boš dolgo pri nas ostal, ljubi moj!«

* * *

Zmeraj enak je bil komponist Berton, profesor na pariškem konservatoriju. Ko je bil Cherubini tam ravnatelj, je prihajal Berton zmeraj prepozno v konservatorij. Umrl je, pogreb se je zakasnil in ni šel o pravem času skozi cerkev, ljudje so čakali. Cherubini, ne*

potrpežljiv, je rekel komponistu Auberjur

»Ta vražji Berton je pa res zmeraj prepozen!«

# * *

Komponist Josip Dessauer je bil dobil v začetku svoje umetniške kariere za zvezek ro> mane od založnika Schlesingerja uro za ho* norar. Ko sta se kmalu na to srečala, je rekel Dessauer: »Ja, ljubi gospod Schlesinger, Vaša ura pa ne gre!«

»Tako? No, ali mislite, da Vaše romanco gredo?«

UGANKE,

Domen.

Zložna uganka.

6

,4 5

2

7

8

9

aciiiiiklnoooprstz

Skušaj sestaviti trizložne besede sledečih pomenov:

1 2 3 obed 14 6 del konj. noge, 6 5 3 lesena skleda, 1 7 9 kuh. posoda 3 8 9 kup sena, 1 5 6 izdolbljena posoda, 2 8 9 ptica, 1 4 9 kup sena.

Konjiček.

gos nja ti te čut vra

di ter di čut ta ho lo b !

um po ti po so tar

bo no ti a ti di

v njej glej gos in hi vra- dar kaj

kaj ša ko po ven je

S. Gregorčič.

Izplačevanje vojne odškodnine.

Kr. odlok od 10. maja 1923. štev. 968 do« loča, da se vprašanje izplačevanja vojne od= škodnine uredi tako, da izda država posebne državne obveznice ali obligacije, ki jih bodo morali vojni oškodovanci sprejemati kot pla« čilo za vojno škodo. Obveznice pa niso bile go* tove, ko je bil izdan omenjeni kr. odlok in zato se takrat ni moglo še začeti izplačevati na ta novi način. Zato pa so bile napovedane že v o« men j enem odloku posebne prehodne in za* časne odredbe. Te odredbe vsebuje odlok od 27. maja 1923. Dokler ne bodo državne obvez« niče gotove, se bodo dajala v plačilo začasna potrdila na ime oškodovanca. Ta potrdila se bodo pozneje vrnila in oškodovanci bodo pre« jeli končnoveljavne obveznice (Obligazioni delle Venezie). Začasna potrdila se bodo smela

žirirati in. bodo pri tem prosta kolkov. Omes jitve v izplačevanju vojne odškodnine, ki jih predpisuje odlok zakladnega ministra od 14. maja 1921 štev. 168668, so odpravljene. Izplače* vale se bodo vse odškodnine, ki so bile kon« čnoveljavne likvidirane in sicer po vrsti, ka= kor so bile likvidirane. Prednost v tej vrsti bo« do imele odškodnine vojnih invalidov, pohab* ljencev, vojnih vdov in sirot.

Odškodnine, ki znašajo manj ko 500 lir, se bodo izplačevale v gotovini; od 500 lit dalje pa v obveznicah. V gotovini se bodo izplače vali tudi odlomki zadnjega tisočaka. Ako zna ša odškodnina na pr. 20700 L, dobi oškodova nec 20.000 lir v državnih obveznicah, 700 lir pa v gotovini.

J UST UŠAJ:

O pridelovanju krompirja.

Krompir je naš najvažnejši poljski pride« lek. Ni kmetije, ki ne bi pridelovala krom« pirja in skoraj bi rekel, da ni ognjišča, na ka« tcrem se ne bi kuhal dan na dan krompir. Krompir je »vsakdanji kruh« našega ljudstva in kar ga pridelajo odveč, ga porabijo pa kot krmo za prešiče. Gorje kmetu, če krompir od« pove, ker v tistem letu ni jela in ne zabele. V nekaterih krajih ga pridelujejo tudi za pro« dajo in to zlasti v goriški okolici in na Banj« ški planoti. Zgodnji krompir goriške okolice se izvaža v tujino; banjški je pa odličen semenski krompir, ki ga prodajajo spomladi na goriškem trgu za razsad. Veliko ga prodajo zlasti za sejem sv. Jelerja (Hilarija) v Gorici.

V rastlinstvu prištevamo krompir k raz« hudnikom. Te vrste rastline so skoraj vse strupene in so si zelo podobne. Tako je tudi krompir nekoliko strupen, ali samo grm in plod, ne pa gomolji. Največ strupa vsebuje bledo kavlje. Zato naj ne pride živini v jca.

Kakor je znano, se krompir pomnožuje z gomolji, ki imajo kaliva očesa. Vendar je mogoče pomnoževati krompir tudi s semenom iz jagod. To se tudi dela, ko se umetno vzga« jajo nove vrste krompirja. Iz semena vzgo* jen krompir je prvo-leto droben in šele, ko se v drugem letu krompir posadi, postane debel.

Krompir uspeva v vsakem podnebju in pridelujejo ga celo v hribih do višine 1400 m nad morjem. Seveda se lahko v goratih krajih pridelujejo le zgodnje vrste krompirja. Mraz krompirju ne škodi; samo spomladanske sla* ne ga rade ožgo; vendar pa ponovno požene. Krompir uspeva v vsaki zemlji/ vendar mu najbolj ugaja peščeno=ilovnata zemlja. V jako peščenih zemljiščih in v zelo težkih tleh krom> pir ne uspeva dobro. Iz prvih vsebuje krompir mnogo škroba in malo beljakovin, iz drugih pa rad gnije in se ne drži dolgo.

Krompir zahteva močno in gnojno zem« Ijo. Izmed redilnih snovi pa največ potrebuje kalija in fosforja. Zato se pa tudi najbolj izplača, gnojiti mu s takimi umetnimi gnojili, ki vsebujejo imenovani dve snovi. Taka gnoji« la so kalijeva sol, ki vsebuje kalij in superfos« fat ali pa Thomasova žlindra, ki vsebuje fos« forno kislino. Za 1000 m5 površine je potreba 20 kg kalijeve! soli in 30 kg superfosfata ali 40 kg Thomasove žlindre. Poleg imenovanih dveh redilnih snovi, potrebuje krompir tudi dušika. Tega je navadno v dobrem gnoju dovolj, ker Če ga je v zemlji preveč, raste bolj krompirjevica. kakor gomolj. Glede zemljišča ;ma krompir še eno dobro lastnost, ki je za našega malega posestnika neprecenljive vred«

nošti in sicer to, da uspeva več let leto za le« tom na enem in istem zemljišču, kar le malo rastlin zamore. Za krompir je zemljo dobro pripraviti. Najboljše je njivo že v jeseni glo« boko preorati, da zemlja čez zimo premrje. Nato se spomladi pred saditvijo na novo pre* orje in v podolžne brazde posadi krompir. Gnoj je najboljše spomladi po celi njivi raz« trositi in ga podorati. Lahko se pa tudi gnoj neposredno pred saditvijo raztrosi v jamice ali jarke in se potem polaga krompir na gnoj, to« da z umetnimi gnojili se pa tako nikakor ne sme ravnati. Thomasovo žlindro je potrositi že predhodne jeseni, superfosfat in kalijevo sol pa zgodaj spomladi in sicer na široko čez celo njivo.

Glede izbere semena pa bibilo pripomniti sledeče:

Pazite pri izberi semena na vrsto krom« pirja, na zdrave in kalive gomolje in menjajte večkrat semenski krompir, ki se rad izpridi. Zlasti je to potrebno, če je bi'a leto za letom slaba letina za krompir, ker tak krompir je potem tudi v prihodnosti trajno slab.

Za naše kraje so najboljše srednje-zgod« nje vrste krompirja in sicer v goratih krajih le te vrste krompirja dobro dozorijo, v brdo-vitih in toplih pa zgodnji krompir uide poletni suši in zgodaj izprazni njivo za druge pride!« ke. Zgodnji krompir se pa v toplejših krajih zelo rad prilagodi razmeram in se zelo rad »presorta« in zato je priporočljivo kupovati semenski krompir vsakih 3—5 let iz goratih in mrzlejših krajev, kar se pri nas tudi dela,

O raznih vrstah krompirja omenim samo toliko, da jih je več sto vrst. Ene so zgodnje, druge pozne, in ene so za jelo, druge za krmo in zopet druge za tehnično uporabo. Nas naj« bolj zanimajo za jelo. Od teh so zgodnje: Rožnik, Juli, Kresnik, Krona, Budau, Kamnik in Štela in pozne: domači rumeni in modri krompir, ki rad gnije, hrastavec, ki je premalo rodoviten in tudi rad gnije, onejidovec ali pri nas Ida imenovan, ki je zelo rodoviten, o* kusen in ne gnije rad. Ta krompir je lahko spoznati po ploščati in podolgasti obliki go« molja, je bele in gladke kože in ima nekoliko udrta in rdečkasta očesa. Konečno omenim še gorenjski krompir, ki je proti boleznim ze« lo trden.

Semenski krompir bodi srednje debel in odbran od takih grmov, ki so obrodili veliko gomoljev. To je zelo važno in zato bi bilo zelo koristpo; ko bi kmetje odbirali že na nji« vi seme. Posebno je pa gledati na to, da so gomolji zdravi in, da niso od gnilobe okuženi.

Najmanjše črne pege, ki jih s prostim oče« som na gomolju komaj opazimo, so ognjišča raznih bolezni, zlasti gnilobe. Nadalje je gle« dati tudi, da so očesa lepo razvita, še speča in da gomolji še niso pognali kavlja, ali pa da nI že morda bilo odlomljeno. Izkustva učijo, da taki gomolji, katerim je bilo enkrat, ali tudi večkrat polomljeno kavlje, zopet poženejo, ali da dajo le malo pridelka. Tak krom« pir ima sicer mnogo gomoljev, ali so zelo drobni. Ako je krompir za saditev predebel in ako primanjkuje semenskega krompirja, je rezanje gomoljev na dva ali več kosov upravi« čeno. Drugače je pa priporočljivo polagati v zemljo cele gomolje srednje debelosti, ker se na ta način doseže večji pridelek. V največji sili se lahko tudi dela take koščeke, ki imajo le po eno zdravo oko. Seveda bo pridelek manjši. Tudi s polaganjem samih odlomljenih kavljev, se lahko sadi krompir, ali je uspeh zelo negotov. Na splošno pa velja pravilo, da se krompir reže podolgič, da bodo poedini kosi imeli približno enako številoi dobrih in zdravih oči, ker največ dobrih očes se nahaja na zgornji strani gomolja in ne na ploskvi. Če je pomlad vlažna, je zelo dobro, da se krompir kakih pet do sedem dni prej nareže in na pro« stem pusti nekoliko oveneti. Na ta način pri« pravi j eno seme, ne gnije tako rado in dobro izkali, če tudi nekoliko bolj kasno. Pri odbiri semena se mora tudi gledati, da krompir .ni nanravil že v shrambi malih gomoljčkov, ka* kor grah debelih, ker tako seme je podvrženo raščivosti. Tak krompir napravi pod zemljo mnogo kavlja in drobnih gomoljčkov. grma na ne napravi. Edina pomoč proti tej škodljivi lastnosti je menja semena.

Krompir se lahko sadi na razne načine. V goriški okolici ga sade v brazde, ki jih po« dolgič potegnejo z osipalnikom, nekod ga sa« de v jarke napočez, drugod pod motiko ali sa« pon, drugod zopet v male jamice, v katere denejo po malo gnoja. Od vseh načinov je prvi najpravilnejši, ker dopušča obdelovanje z osipalnikom. Zlasti je to važno za večje po« sestnike, ki razpolagajo z vprego. Drugače so pa vsi načini dobri, le krompir se pri nas pre blizu sadi. Grm od grma bi moral biti oddaljen najmanj 35 cm in jarek od jarka pa 70 cm. Izkušnja uči, da redko zasajen krompir da mnogo lepši in bolj zdrav pridelek, nego gosto zasajen, ker nostanejo gomolji debelejši in se bolezen tako lahko ne širi.

Glede polaganja gomolja v zemljo je pri? pomniti, da se mora v težkih in vlažnih zem« Ijah krompir saditi plitvo, v peščenih in lahkih pa globlje. V težkih tleh ga je polagati samo 5—7 cm globoko, v srednjih tleh, če so vlažna 7—8 cm, ako pa suha 8—10 em, v pesku pa

10—15 cm globoko. Ako se krompir bolj glo« boko posadi, bo zagnal malo poganjkov in v težki zemlji mu bode primanjkovalo kisika. Gomolje je polagati pri plitvi saditvi na plo« ščnato stran, pri globoki pa narobe z obreza« no ploskvo navzgor.

Čas saditve se ravna po podnebju. V glav* nem pa velja načelo, da mora biti zemlja bolj suha, tla gorka in da se ni bati več poznih slan. Prezgodaj saditi ni dobro, ker krompir ostane predolgo v zemlji in lahko segnije in njiva se zapleveli, predno krompir izide.

Ko je krompir vsajen, ne potrebuje dru« ge oskrbe, kakor dvakratno okopavanje, osi« panje in ona opravila, ki so potrebna za zati« ranje raznih bolezni in škodljivcev.

Prvo okopavanje je izvršiti, ko je krompir eno dlan visok, in drugo pa, ko doseže eno ped visokosti. Pri drugem okopavanju pa naj se krompir tudi osuje. Osipanje, ki ga je izvr« siti vsekakor prej, nego grm prekorači čevelj visokosti, ni vedno potrebno. Če je zemlja tež« ka in ako je krompir globoko vsajen, je osi« panje naravnost škodljivo. Osipati se mora plitvo zasajen krompir in v slučaju, če zem« Ija rada dela skorjo. To radi tega, ker se taka tla težko prezračijo. V nekaterih krajih imajo to slabo navado, da požanjejo nekaj tednov pred kopanjem grmičevje (krompirjevico), kar je pa škodljivo. Le v slučaju, če je grmičevje od plesni segnilo, ga je/'čimprej požeti in od« straniti iz njive. I

Krompir je podvržen raznim boleznim in mnogim škodljivcem. Izmed bolezni je najhuj« ša gniloba. Ta bolezen se pojavi na polju in pozneje tudi v shrambi. Ta bolezen napade grm, ki počrni, segnije, gomolj pa postane vo« den in gnil, ali pa črn in suh. Prvo gnilobo i« menujemo mokro, drugo suho. Gnili gomolji in krompirjevica smrdijo, krompirjevi ca zlasti zvečer.

Klice glivic te bolezni živijo na krompirje« vici in raznaša jih veter, dež jih potem spere globoko v zemljo, kjer potem okužijo tudi gomolje.

Oboleli gomolji prikazujejo rjave made« že in sicer v začetku bolj na površju, pozneje pa tudi v sredini gomolja. Ta bolezen preide pod zemljo iz enega gomolja na drugega, iz gr« ma na grm, kakor doma v shrambi. Zato se ne sme saditi, kakor sem že omenil, krompir pre« gosto in v shrambi, ki mora biti suha, ga je pa večkrat prebrati in bolnega odstraniti. Tudi ne smemo saditi bolnega krompirja in če o« pazimo na gomolju najmanjšo pego. odrežimo ga in ne rabimo ga za seme. Zelo dobro je tu« di poškropiti krompir ob suhem vremenu in to najbolje tik pred cvetenjem z dva odstotno razstopino modre galice, ki se pripravi kakor za trte.

Zelo škodljiva je tudi posebna vrsta gni* Iobe, ki napada le podzemeljsko kavlje in go» molje. Grmičevje obolelega krompirja ostane ob vlažnem vremenu lepo zeleno, ali ko pri* tisne malo suša, se posuši. Če potegnemo tak obolel grm iz zemlje, najdemo podzemska ste* bla črna in gnila. Prod tej bolezni škroplje* nje ne pomaga.

Živalski škodljivci so: ličinke majskega hrošča, bramor in strune. Najhujši, škodlji* vec, ki ga pa hvala Bogu v Evropi ni, je kolo* radski hrošč (krompir je vec). Ta hrošč se strašno hitro množi in popolnoma uniči ves pridelek, ker pokonča in požre vse grmičevje. V Ameriki je v mnogih državah onemogočil pridelovanje krompirja. Ta hrošč se je bil leta 1877 pokazal tudi v Nemčiji, ali skrajna sred* stva, ki jih je uporabila takrat nemška vlada, so hrošča popolnoma zatrla in rešila s tem ce* lo Evropo velike nadloge. Tudi je uvažanje a* merikanskega krompirja strogo zabranjeno. Italijanska vlada sploh ne dovoljuje uvoza krompirja iz inozemstva.

Glede spravljanja pridelka je pa omeniti, da je krompir takrat zrel, ko se ga kožica do* bro drži in se ne da tako lahko odtrgati in ka* dar se gomolj lahko da odtrgati od kavlja in kadar se krompirjevica začne sušiti. Krompir je kopati ob lepem in suhem vremenu, ker drugače v shrambi rad gnije. Vsekakor je pa krompir pred pospravo osušiti in zato se pusti tudi preko dneva ležati na vrhu njive. Če to ni mogoče, ga moramo sušiti doma na sked* nju in le suhega smemo spraviti v klet. Da se krompir ohrani suh in zdrav, je dobro, potro* siti ga s pepelom. Tako ne bo gnil. Pri tem je potrebno, da se loči debel krompir od drob* nega in bolan in ranjen od zdravega. Debeli krompir rabimo za jed in seme, droben p.a za prešiče. Klet, v katero spravimo krompir, ne sme biti niti pretopla in niti prehladna in zlasti ne sme biti taka, da bi krompir v nji lahko pozebel, ali od vlage segnil. Tudi kupi ne smejo biti previsoki, ker se krompir v njih rad ugreje in pokvari. Tudi v shrambi se mo> ra krompir večkrat prebrati. Gnilega treba odstraniti, da ne okuži drugih.

SEJMI V JULIJSKI KRAJINI.

n

caf

Ajdovščina: 10. marca,! 10. aprila, 25. maja, 24. ju nija, 10. avgusta in 15. okt. — Avče: nedelja po 5. avg.

— Bol junec: 24. dan vsakega meseca in 1. septembra. — Breginj: prvi četrtek aprila in prvi četrtek oktobra. — Brezovica: 28. aprila, 3. julija in 17. okt. — Buje v Istri: 17. jan. in 8. sept. — Buzet v Istri: pondeljek po sv. imenu Mar. — Cerkno: sredpostni pondeljek, 23. aprila,

14. sept. in 4. nov. — Cres: 1. do 8. avg. — Čepovan:

15. sept. vsako leto. — Červinjan: pondeljek po sv. Mar» tinu tri dni. — Črničei prvo nedeljo po sv. Vidfi. — Črni vrh: sv. Jurija dan, nedelja po sv. Marjeti, pond. po Malem Šmarnu in nedelja po sv. Martinu. — Devin: 24. jun. konjski sejem. — Dekani: 9. marca, 9. jun., 9. sept. in 9. dec., ki so hkrati živ. sejmi. — Divača: 26. dan vsakega meseca. — Dolina: 4. jul. — DoUOtlica: prvo nedeljo v sept. — Dornberg: 15. sept. — Dutovije: 3. febr. in 1. avg. — Gorica: vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu, 16. marca osem dni, 24. avg. 14 dni, 1. okt. osem dni in pond. po sv. Andreju 14 dni. — Goče: dan sv. Andreja kram. sejem in sejem za praščiče. — Gor; jansko: na dan sv. Mohorja. — Gradiška: 25. marca, 1. in 26. okt. — Herpelje: vsak drugi dan v mesecu. — Hrastovlje: na praznik sv. 3 kraljev. — Idrija: veliko* nočno sredo kram. sejem, 16. maja kram. in živ. sejem, 15. okt. kram. in živ. sejem, 5. in 21. dec. kram. sejem.

— Ilirska Bistrica: prvi pond. meseca jun., pond. po sv. Juriju, prvi pond. po Malem Šmarnu in pond. po sv. Martinu. — JeUane: 1. aprila. — Kanal: pond. po sv. Martinu. — Klana v Istri: na dan sv. Roka 16. avg. in na dan sv. Jeronima 30. sept. — Kobarid: 9. marca, 13. jun., dan po rojstvu M. D. in pond. po zahvalni ned. — Kojsko: pond. po sv. Juriju in pond. po posveč. cerkva.

— Komen: Sv. Jurija, sv. Tilha (v Svetem), Mali Srna* ren v Tomaževici, sv. Ivana v Volčjem gradu in sv. Križa v Ivanjemgradu. — Koper v Istri: 21. septembra in 21.

oktobra. — Krmin: 25. jun., 4. sept. po tri dni, vsak prvi pondeljek v mesecu živ. trg. — Kubed v Istri: drugi pond. po rož. ned. in pond. po sv. Martinu. — Labin (Albona): 30. jun. in 7. okt. — Log pod Mangartom: na dan sv. Štefana in prvo nedeljo v avg. — Lokev: veliki pond. in 9. nov. — Lokovec: dan sv. Petra in Pavla. — Lož: 15. marca. — Monfalcone (Tržič): 20. marca in 6. dec. po 2 dni. — Nabrežina: 5. aprila, 17. sept. in 27. okt. — Naborjet: pond. pred Vsemi svetimi. — Oglej: 26. do 28. marca, 11. do 13. jul., 19. do 21. dec. — Osp: zadnjo nedeljo junija in prvo nedeljo nov. — Pazin: 2. avg. — Piran: 24. aprila in 15. sept. po dva dni. — Podgrad v Istri: vsak mesec dne 8., le v nov. dne 27 Ko je praznik na poti, prvi delavnik. — Podraga: Na dan cerkv. »žegnanja«, v ned. po sv. Andreju in For« tunatu, okrog 15. jul. vsako leto. — Poreč: 21. nov. — Pontabelj: 8. sept. — Postojna: pond. po Vnebohodu, sv. Luke dan, 24. avg., 3. dec. in prvi dan vsakega me» seca. — Povirje: pond. po sv. Antonu Pad. in po sv. Franč. Ksav. — Prem: pond. po sv. Gregorju, pond. pred Malim Šmarnom in pond. po sv. Uršuli. — Prosek: na god sv. Martina, ako je ta dan nedelja, dan poprej.

— Renče: prvi pondeljek v sept. — Rihenberk: nedelja po sv. Ulrihu in vsako kvatrno nedeljo. — Ročinj: 30. nov. — Rovinj v Istri: 11. do 20. nov. — Senožeče: če* trtek po Bink., pond. po kvatrni nedelji v sept. — Se* žana: dne 12. in 22. vsakega meseca velik živ. semenj; ako je ta dan nedelja ali praznik, je sejem naslednji dan. — Slivje: 15. aprila in 26. sept. — Slap pri Vipavi: pond. vel. tedna, 22. nov. in sv. Lucije dan. — SlavinaiPrestranek: 24. jun. v Matenji vasi. — Spodnja Idrija: 16. avg. za živ., pond. po ned. rož. venca, 11. nov., 17. marca in 3. maja.

— vSv. Anton poleg Kopra: pond. po sv. Antonu Pad., 20. okt. — Sv. Križ: Živinski in kram. semnji: 5. febr., 14. sept., 5. nov., pond. po sv. Rešnjem Telesu in 14. sept.

vsakega leta. Kramarski semnji razen teh še 2. avg., 26., 27. in 28. decembra. — Ako pade živinski semenj na nedeljo, se vrši živinski semenj naslednji dan. — Sv. Lucija ob Soči: 14. febr., prvo nedeljo po sv. Jakobu, prvo nedeljo po sv. Simonu, god sv. Lucije. — Sv. Mihael p. Nadanje selo: 30. nov. — Šmarje: v tednu po jesen* skih kvatrah, 3. febr. in 22. nov. — Šmarje pri J^opru: pond. po prvi ned. meseca okt. — Štanjel: 7. jan., 21. febr. za živino in kramarsko blago, 21. maja, 30. jun., 22. avg. in 21. oktobra za živino in kram. blago. Od nedelje se živinski semenj preloži na pondeljek. — Šfurje: 1. febr., pond. po Beli ned. in v sredo po ned. rož'venca. — Št. Peter na Krasu: Kramarski in živinski sejem dne 10. vsakega meseca. — Št. Vid pri Vipavi: 14. marca, sv. Vida dan in 20. jun. — Št. Viška gora: sv. Jožef, sv. Vid, 15. junija in na dan sv. Petra in Pavla. — Tolmin: 23. aprila, 21. sept. in nedelja po sv. R. T. Ako je 23. aprila

in 21. sept. nedelja, je semenj drugi dan. — Toma j: 29. junija. — Trbiž: prvo soboto v aprilu, 30. jun., 16. okt. in prvo soboto v okt. —; Trebuša Dolenja: sv. Jakob. — Trenta: sv. Ana, in 8. sept. — Trnovo na Notranjskem: pond. po sv. 3 Kraljih, 24. jun.; pond. po sv. Petru in Pavlu in 19. okt. — Trst: tržni teden po jesenskih kva« trah in prvi teden nov. — Ukve: Zadnji pond. meseca marca in sept. —» Unec: prvi pond. meseca marca za ži< vino ini blago. — Vipava: pustni pond., torek po Vel. noči, prvi pondeljek po Vel. Šmarnu in sv. Simon in Juda. — Vodnjan: 10. avg. in 13. dec.— Volosko: 16. maja. — Vremski Britof: 15. avg. — Vrhpolje pri Vipavi: 22. jan., 9. jun., 29. sept. in 24. aprila za živino in druge reči. — Vrh (idrijski okraj): pond. po 3. ned. po Vel. noči, 27. julija in 9. sept. — Zagorje: 10. marca, torek po Bink., 17. sept. in kvatrni pond. pred Božičem.

KSIST HROVATIN:

POŠTNE PRISTOJBINE.

V NOTRANJEM PROMETU ITALIJE IN I S KOLONIJAMI.

1. Navadna pisma vsakih 15 g ali vlomek v kraju samem 25 st. — iz kraja v kraj 50 st. Za navadna pisma do 15 g naslovljena služečim vojakom 25 st.

2. Dopisnice v kraju samem oziroma naslovljene vo« jakom 15 st., iz kraja v kraj 30 st.

3. Razglednice pisane samo na prednji strani in sicer na jedni polovici sam naslov a na drugi poljubne vsebi« ne, vedno 15 st. (v kraju in tudi iz kraja v kraj.)

Razglednice, ki so pisane tudi na zadnji — ali samo zadnji strani (tudi sam podpis) v kraju samem 15 st., iz kraja v kraj 30 st.

Te določbe razglednič veljajo začenši 1. januvarja 1924.

4. Posetnice s kvečjemu 5 besedami voščil 20 st.

5. Obvestila smrti, rojstva, poroke in slična 20 st.

6. Trgoyski računi do 15 g, a le posamezni 25 st.

7. Rokopisi do 50 g = 50 st., za vsakih nadaljnjih 15 g (do 2 kg) = 15 st.

8. Navadne tiskovine za vsakih 50 g (do 2 kg) ==

10

9. Bukvarski listki (naročila knjig v komisiji) = 5 st.

10. Vzorci do 100 g = 30 st., vsakih nadaljnjih 50 g (do 350 g) = 15 st.

11. Priporočanje (rekomandiranje) = 50 st.

12. Ekspresno pošiljanje = 60 st.

13. Zavarovanje (denarnih) pisem za prvih 200 lir = 75 st. — za vsakih naslednjih 100 ali vlomek — 30 st.

14. Povzetje (pri vzorcih dovoljeno le do 15 lir) = 40 st.

15. Povratnice — 50 st.

16. Poste restante naslovljene pošiljke doplačajo 20 st. (ekspresne so proste.)

Poštne nakaznice.

1. za zneske' do 10 lir 20 st. v znamkah » » od 10 » 25 » 40 » «

» » » 25 » 50 » 80 » « •» » » 50 » 75 » 1.— L « » » »75 »100 » 1.20 ».'••« » » »100 » 200 » 2.— » « za vsakih nadaljnjih 100 lir ali odlomek (do 1000 lir) = 50 st. .

2. Brzojavne nakaznice doDlačajo k že omenjeni pri« stojbini — stalno = 50 st. in brzojavno = 3 lire.

3. Reklamacije '= 40 st.

Poštno čekovni promet. -

1. za vplačila na lastne račune do 10.0&0 lir = 15 st.

2. za vplačila na»tuj račun: do 50 lir = 20 st.

od 50 do 100 lir = 30 st. » 100 » 200 » t 45 st. » 200 » 300 » = 60 st. » 300 » 400 » = 75 st. vse nad 400 » = 90 st.

Poštna hranilnica ■

sprejema vloge v poljubni višini. Obrestuje pa le vloge do 10.000 lir. Obrestna mera je znašala v preteklem letu 2.73%'. Vložne knjižice se glase navadno na ime vlož« nika ali pa tudi: »na zglasitelja«. — Prve dvigne samo vložnik, a druge (na zglasitelja) poljubna oseba, ki,se. predstavi s tako knjižico nri poštnem uradu.

Brzojavni promet

1. za navadne brzojavke 20 st. za vsako besedo aliv številko (do 5 številk) — vendar najmanj za 8 besed = 1.60 lir. ,

2. nujne brzojavke plačajo trikratno pristojbino.

3. navadne brzojavke od nedeljah plačajo 30 st. za vsako besedo a najmanj 2.40 lir — to je za 8 besed.

Telefonski promet.

1. Krajevni:

a) Imejitelji telefona plačajo po množini govorov — vendar najmanj 450 lir na leto.

b) V javnih govorilnicah plačamo za vsak govor 3 minut 60 st.

2. Izvenkrajevni:

to je iz kraja v kraj je pristojbina za vsak govor treh minut odvisna od oddaljenosti kraji, s katerim govo« rimo. *

Vozna pošta.

Zavoji ali paketi, katere pošiljamo po pošti ne sme. jo tehtati na splošno več nego 5 kg. V večje kraje (me« sta in nekatere trge) dovoljeni so tudi zavoji do 10 kg. Priporočajo se primerni ovitki in razločni napisi. Za« voie z navedbo vrednosti (tudi najmanjšo) moramo za« pečatiti.

Pristojbine zavojem do 1 kg = 2.50 lir do 3 kg = 5,— lir do 5 kg = 8.— lir do 10 kg = 13.— lir

Vračanje praznih no s od (steklenic olja itd.) rr 3 lire.

Zavoji izredne obsežnosti doplačajo polovico pri« stojbine.

Pristojbine zavojev s knjigami za tvrdke: do 1 kg = 1.50 lir do 2 kg = 2.50 lir do 3 kg - 3.50 lir do 5 kg = 5.— lir

Stalna pristojbina za povzetje — 60 st.

Zavarovalnina zavojev stane 1 liro za vsakih 200 lir ali vlomek.

V PROMETU S. TUJIMI DRŽAVAMI.

1. Navadna pisma v Nemško Avstrijo, Čehoslovaš« ko, Romunijo in Poljsko do 20 g ± 75 st. nadaljnih 20 ali vlomek — 50 st. '

2. Dopisnice ali razglednice v te države = 45 st.

3. Navadna pisma v vse druge države (tudi v Jugo« slavijo) za prvih. 20 g = 1 liro, za vsakih nadaljnih 20 g ali vlomek = 50 st.

4. Dopisnice ali razglednice v inozemstvo razen poa 1. navedenih držav — 60 st?

5. Razglednice s samim podpisom — 20 st.

6. Rokopisi -do 250 g - 1 liro, za vsakih naslednjih 50 g ali del = 20 st.

7. Vzorci do 100 g = 40 st. *

8. Tiskovine za vsakih 50 g ali del = 20 st.

t .

FRANC SIRK, DAVČNI UPRAVITELJ V P.:

9. Priporočanje (rekomandiranje) = 1 liro.

10. Povratnice = 1 liro.

11. Reklamacije — 2 liri.

12: Ekspresno =r 2 liri.

13. Povzetna pristojbina = 20 st. (ako pride iz ino« zemstva in ni plačana ta pristojbina = 30 st.)

1/4. Zavarovalnina za vsakih 300 lir = 1 liro.

15. Poštne legitimacije =e 2 liri. ČASOPISI, KATERE POŠILJAJO UPRAVE LISTOV S POSTNIM CONTO CORRENTE V ITALIJI.

1. Za iztis dnevnika do 50 g = L 0.009 za vsakih nadaljnih 25 g = L 0.005.

2. Za iztis lista, ki izhaja vsaj 1 krat vsakih 15 dm za prvih 50 g = L 0.012 — za vsakih naslednjih 50 g = lir 0.01.

3. Za iztis mesečnika za prvih 50 g == L 0.015 — za vsakih naslednjih 50 g = L 0.01.

4. Zd iztis listov tudi cenikov i. t. d., ki izhajajo vsaj enkrat v semestru za prvih 50 g = L 0.05 a za vsakih na« slednjih 50 g ali del =: L 0.02.

Vsi taki časopisi morajo imeti razločno tiskano o» značbo: »Conto corrente con la posta«, katero se nas tisne tudi na ovitek, ako ga imajo.

O PRISTOJBINAH.

REGISTRACIJSKE PRISTOJBINE.

S kr. dekretom 11. I. 1923 št. 158 so se uveljavile pri nas s 1. julijem t. 1. registracijske pristojbine starih pro* vinc. Te pristojbine se plačujejo počenši z navednim dnevom pri Registracijskih uradih (Ufficio di re^stro), ,ki so*se ustanovili pri nas L julija t. 1. in uradujejo za kolkovine in pristojbine.

Spisi v javni in privatni obliki, sodni in izvensodni, ki vsebujejo prenos lastninske, užitne in zastavne pra« vice do neprimičnin in premičnin, so podvrženi registra« cijskim pristojbinam, ki so koj plačljive.

VažnO je vedeti, da. dobe ti spisi pravno moč še le po registraciji.

Spise podvržene tem prstojbinam, ki niso bili pri= javljeni registracijskemu uradu, sodnija odklanja. Radi tega se mora vsaka taka listina registrirati pri dotičnem uradu v teku 20 dni po podpisu, da se izognemo kazni in drugim posledicam.

Listine se predložijo registracijskemu uradu v izvir? niku, pisanem na kolkovanem papirju 2 L * in na po« verjenem prepisu na kolkovanem papirju 1 L.**

Prepis ostane uradu, izvirnik s potrdilom plačila pri« stojbin dobi stranka.

Listine podvržene registraciji so:

Kupnoprodajne pogodbe, darilne pogodbe, menjalne pogodbe, preživninske pogodbe, ženitne pogodbe, zadruž« ne pogodbe, najemne (zakupne) pogodbe, pobotnice, ki se nanašajo na zadolžnice in druge listine, razsodbe, vknjižbe i. dr.

Registracijske pristojbine so sorazmerne (proporcijo« nalne), postopne ali stalne.

Podlaga odmere teh pristojbin je cena ali vrednost pravnega posla.

Registracijske pristojbine so sledeče:

A) Za kupne pogodbe:

a) od kupne cene (vrednosti) nepremičnin do

200 L ............... . 4.70%

b) od kupne cene (vrednosti) nepremičnin nad 200 do 400 L .............6%

c) od kupne cene (vrednosti) nepremičnin do

400 L . . . . :...........8.60%

* Stane 3 L.

Stane 2 L,

d) če se kupljene nepremičnine spet proda v teku dveh let znaša pristojbina pod a) b) c) eno četrtino manj.

Za kupne pogodbe glede novih stavb veljajo olajšave. (Cl. 11 zakona 43,4 1911 št. 509.)

e) od kupne cene (vrednosti) premičnin . . 4%

f) od kupne cene (vrednosti) živine in polj«

skih pridelkov.............1.%

g) od kupne cene (vrednosti) za predmete

med trgovci ...................1%

B) Za darilne pogodbe, sklenjene med bližs njimi sorodniki 10 L in event. vpisnina, med dru« gimi osebami po kr. dekretu od 20. avg. 1923 Št. 1802.

C) Za najemne (zakupne pogodbe ....

D) Za zadolžnice..........1.30%

E) Za pobotnice nanašajoče se na zadolžnice

in druge listine.............'A%

F) Za pobotnice posebej izdane, ki se nana«

šajo na kupno«pogodbene cene . . . . -. . 0.30%

Pristojbine za zemljiško - knjižne vpise znašajo:

1) za vpis lastninske pravice za vsakih 100 lir 0.75% (ta pristojbina je všteta pod A) a, b, c)

2) za vpis zastavne pravice:

a) na prvih 10.000 lir, za vsakih 100 ... 2%

b) za vsak višji znesek, za vsakih 100 lir . 2.50%

KOLKOVINE. "

S kr. odlokom z dne 18. marca 1923 št. 550 so bile odpravljene kolkovne pristojbine, uvedene s kr. dekre« tom 16. junija 1921 št. 795 na razkošne predmete, na dragulje in dragocenosti, na proizvajanje razkošnih tka« nin in rokavic in namesto teh so stopile v veljavo s 1. aprilom 1923 znižane kolkovne pristojbine.

Tej pristojbini je podvriena vsaka kupčija (prenoss scambio) blaga in predmetov med obrtniki, trgovci itd. izvzemši slučaje pod D). ' v A) Pristojbine so trojne:

I. Za prodajo (izmenjavo — scambio) surovin — izvzeto razkošno blago pod A III. — kovin v kosih, kla« dah ali stisnjenih oblikah (izvzeto razkošno blago pod a III), apna, (krede) mavca, ccmcntar, stavbnega mate«

rijala iz ilovice (kakor opeke, korcev in dr.), kemičnih iz« delkov, umetnih gnojil, (medenih) specijalitet, dišav, penečih se vin, mineralnih vod v steklenicah in kmetijskih nepredelanih ali spremenjenih predelkov je treba kolko« vati račune (fakture) kakor sledi: Do lir 10 prosto.

Črez lir

20 lir .....

• 40 » .....

60 » .....

80 » .....

100 » ...'.. 200 » .'....

300 » .....

i. t. d. za vsakih 100 ali za odlomke^lOO lir — L 0.50 več doklade.

II. Za prodajo druge vrste blaga, predelanega in na pol predelanega (izvzeto razkošno blago pod III. kakor tudi živine se kolkujejo računi (fakture) kakor sledi:

Do 10 lir prosto.

Crez 10 lir do 20 lir .......L 0.20

10 do 20 40 60 80 100 200

0.10 0.20 0.30 0.40

0.50

1.— 1.50

» 20 » 40 » 0.40

» 40 » » 60 » . 0.60

» 60 » » 80 » 0.80

)) 80 )) » 100 » . . 1,—

» 100 » » 200 » . . 2.—

» 200 » » 300 » « 3,—

i. t. d. za vsakih 100 ali za odlomke 100 lir„— !<• 1 — več doklada.

III. Za kupčije z razkošnim- (luksus) blagom kakor so: jantar, automobili, slonova kost, dragulji, usnjate ro« kavice, čipke, drage kovine, kožuhovine, klavirji, perje, dišave, vezenine, svila, preproge od vzhoda, želvovine in razkošno pohištvo, je treba kolkovati račune (fakture), četudi izdelovalec (fabrikant) proda predmete naravnost konsumentu, kakor sledi:

Do 10 lir prosto. Crez 10 lir do 20 lir

» 20 »> » 40 «

» 40 » >» 60 »

)> 60 » » 80 »

» 80 » » 100 »

» 100 » » 200 »

» 200 » 300 »

L 0.40

« 0.80

» 1.20

>» 1.60

» 2,—

>» 4,—

» 6,-

i. t. d. za vsakih 100 ali za^odlomke 100 lir —> L 2.'— več doklada.

Računi (fakture)1 pod A I. II. III. se morajo napraviti v dveh izvodih, drugi izvod lahko nadomesti vpis v knjigi, ki mora biti zaznamovan s tekočimi številkami. Prepise fakture treba hraniti 3 leta in zaznamovati s tekočimi številkami.

Vse kolkovine plača kupec.

Pristojbine se plačajo s kolki, k,i obstojijo iz dveh delov. Izdajatelj računa prilepi del kolka, ki nosi kra« ljevo podobo, na račun (fakturo), namenjen kupcu, dru« gi del pa se prilepi na prepis fakture ali v knjigo »prima nota« zraven dotionega vpisa.

Kolki se razveljavijo s prebodom ali pa, da sc pre« piše na oba dela kolka s črnilom datum dneva izdanja ali pa, da se datum pritisne z mastnim črnilom.

B.) Fakture, račune izdane od trgovcev in obrtnikov za prodano blago konsumentom izvzemši slučaj pod A III. in navadne pobotnice, ki se ne nanašajo na za« dolžnice, razsodbe in druge obvezne listine, je treba kol« kovati kakor sledi:

S 15. novembrom 1923 stopi v veljavo čl. 28 Kr. dekreta z dne 26. "Oktobra 1923, št. 2275.

Pobotnice, note, računi med zasebniki (privatniki), zasebniki in trgovci, med trgovci in zasebniki so pod« vrženi sledečim kolkovnim pristojbinam:

Nad 1 L do 100 L 10 cent., nad 100 L do 1000 L 50 cent., nad 1000 L do 200:000 L za vsakih 1000 ali od* lomke 1000 L 30 cent. — Odlomki pod 1 liro pristojbine sc zaokrožijo na 1 Liro. — Za zneske nad 200.000 L ali nedoločene svote znaša kolek 60. Lir.

Veljavna tarifa do 15. nov. 1923.

ZA ZNESEK Kolek 20% doki. Skupaj

L. st. L. st. L- st.

Nad 5 Lir do 10 Lir . . . 05 05

n 10 n n 100 n • • • 10 • 10

n 100 n 200 m • • 20 20

»r 200 n n 300 n •«, • , 30 30

300 n n 400 n 40 40

n 400 v n 500 n • • • 50 50

n 500 n n 600 „ . . . 60 60

n 600 » n 700 i» • • • 70 70

m 700 » » 800 n * • 80 80

» 800 » » 900 - n ' • • 90 90

n 900 n n 1000 » • ' • 1 „■— 20 1 20

n 1000 n n 1100 n ' • 2 20 40 2 60

n 1100 » n 1200 „ ... . 2 40 40 2 80

» 1200 n 1300 n • • 2 60 40 3 .—

n 1300 » » 1400 „ . . . 2 80 40 3 20

» 1400 n n 1500 n • 3 — 60 3 60

i. t. d. za vsakih 100 ali odlomke 100 lir 20 st. več. Do« klada za vojne sirote znaša za vsako liro kolka (pristoj« bine) 20 st. več. Kolki so navadni.in se prepišejo kakor do sedaj. v '

C. Pristojbine (kolki) za menice plačljive v času

PODLAGA ODMERE OD ZNESKOV MENICE 4 } Pristojbina (Kolek) i Skupaj

stalni postopni 20% doki.

L. nt. L. st. L. st. L. st.

Do 100 Lir 10 20 30

Nad 100 Lir n 200 n 10 40 50

n 200 n n " 300 n 10 60 . 70

n 300 n n 400 m 10 . 80 ; , 90

v 400 n n 500 n 10 1 — 20 1 30

n 500 n f> 600 n 10 1 .20 20 1 50

» 600 „ n 700 • • 10 1 40 20 1 70

n 700 n n 800 n 10 1 60 20 1 90

n 800 n v 900 » 10 1 80 20 2 10

n 900 n „ 1000 n 10 2 . 40 2 50

it 1000 n n 1500 n 10 3 60 3 70

» 1500 n rt 2000 „ 10 4 . ' 80 4 90

n 2000 n n 2500 n 10 5 1 — 6 10

n 2500 , » n 3000 n 10 6 1 20 7 30

n 3000 n » 3500 n 10 7 1 40 8 50

n 3500 n » 4000 n - 10 8 1 60 9 70

n 4000 n n 4500 n 10 9 1 80 10 90

n 4500 n n 5000 n 10 10 2 — 12 10

5000 n » 6000 n . 10 12 2 40 14 50

X. t. d. za vsakih 1000 lir ali za odlomke o< 1000 lir 2 liri

40 st. več zraven stalne pristojbine 10 st. in pristopne pri« stojbine 12 lir in doklade 2 L 40 st.

Za menice plačljive po šestih mesecih znaša pri« stojbina 10 st. in dvojno gorioznačeno postopno pristoj« bino in doklado.

Veljavne so le uradne menice.

_** Za menice plačljive v teku štirih mesecey stopi v veljavo s 15. novembrom 1923 sledeča tarifa (kr. de« kret 26. okfobra 1923, št. 2275):

Do 200 lir pristojbina 20 st. -f 10 st. nad 200 lir do 400 lir pristojbina 40 st. + 10 st. nad 400 lir do 600 lir pristojbina 60' st. + 10 st. nad 600 lir do 800 lir pristojbina 80 st. + 10 st. nad 800 lir do 1000 lir pristojbina L 1.20 -f 10 st. nad 1000 lir do 2000 pristojbina L 2.40 + 10 st. nad 2000 lir do 3000 pristojbina L 3.60 + 10 st. nad 30OO lir do 4000 pristojbina L 4.80 + 10 st. nad 4000 lir do 5000 pristojbina L 6,— + 10 st. itd. L 1.20 za vsakih 1000 lir ali odlomke 1000 lir zraven stalne pristojbine 10 st. za pobotnico.

D. Za kupčije (prenos sedmino) najnujnejših živ« ljenskih potrebščin, kakor pšenice, turščice, ječmena, riža, moke, kruha, navadne testenine, zelenjave, suhe in kon« servirane, sadja, svežega in suhega, paradižne konserve, meso (svežega, zmrzlega in v zaboj čkih), mesnega eks« trakta, kondenzirane juhe (tekoče ali v kockah), zabele za juhe, .rib, jajc, mleka, masla, skute, sira, prekajenine, slanine, prašičje in druge jedilne masti, oljčnega in dru« gega jedilnega olja, oljk, oljnatih semen, kisa (ne v ste«

klenicah), sladkorja in melase, kave, kuriva (tudi petrO« leja in bencina), pralnega mila, luga, vode za proizva« janje sile in pitne vode in predmetov državnega mono« pola med trgovci in obrtniki je treba kolkovati račune (fakture) kakor sledi počenši s 15. novembrom 1923 vsled kr. dekreta 26. oktobra .1923, št. 2275.

Nad 1 liro do 100 lir 10 st.

Nad 100 lir do 1000 lir 50 st.

Nad 1000 lir 1 liro.

NA ZNANJE.

Letos dobi vsak naročnik Goriške Matice štiri knjige: 1. Molitvenik: Bogu, kar je božjega. Priredil F. S. Finžgar. 2. Zabavna knjižica: Zgodbe zdravnika An« tona Muznika. 3. Povest: Mladi gozdar in 4. Veliki Ko« ledar. Naročnina je 6 L. Kdor je naročil več molitveni« kov, mora za vsak molitvenik dodati še 2 L.

Vse štiri knjige je odobrila cerkvena oblast.

Mesto povesti: Mladi gozdar je bila prvotno name« njena in v tiskarni skoraj že dovršena knjiga: Cvetje goriškega pesništva, toda iz političnih razlogov je ob« java morala izostati.

Knjige smo letos izdali z geslom: Zdrava duša v zdraveln telesu. Drugo leto posvetimo knjižno pod« jetje prosveli t. j. pravi prosveti, ki je le ena. Vsi naši sotrudniki naj bi pri svojih spisih blagovolili upoštevati veliko idejo prosvete, ki naj vzdržuje in navdušuje naš narod v Julijski Krajini.

Drugo leto izdamo: 1. Veliki Koledar z raznimi le« poslovnimi in poučnimi članki. 2t Zadnji dnevi v Ogleju. Povest. Spisal: Alojzij Lukovič«Carli. 3. Mlada Zora. Izbor narodnih pripovednih pfcsmi. Priredil France Bevk. 4. Životopis sv. Frančiška Ksaverskega, ki je_nesel luč krščanske prosvete mej Indijance, Kitajce in Japonce. Knjigo bo krasilo mnogo slik, ki bodo kazale delovanje - sv. Frančiška mej Indijanci, Kitajci in Japonci. Z životo« pisi svetnikov bomo, ako le mogoče, nadaljevali vsako leto. Cena vsem štirim knjigam je določena na 5 L.

Naznanjamo, da je Goriška Matica posebna usta« nova v društvu »Narodne tiskarne«. Predseduje" pred« sednik »Narodne tiskarne«. Goriška Matica ima svoj

širši uredniški odbor, katerega člani so vsi odborniki »Narodne tiskarne«, dalje glavni urednik in drugi iz« voljeni člani ožjega uredniškega odbora, širšemu ured« niškemu odboru predseduje veleč. g. Dr. Anton Gregor« čič, ožjemu pa glavni urednik Dr. Andrej Pavlica. V ožjem uredniškem odboru so poleg glavnega urednika še: P. n. France Bevk, Dr. Alojzij Res, poslovodja g. L. Lukežič in veleč. g. Ivan Kovačič, župnik v Podmelcu.

Goriška Matica bo skušala tudi v bodoče uspešno" širiti pravo prosveto mej naše ljubljeno slovensko ljud« stvo. Imeli smo od začetka najčistejše namene in smo zanje tudi veliko žrtvovali. Blagoslov božji nam je dajal pogum in tudi lepe uspehe.

Goriška Matica se je prav dobro obnesla, kakor še nobeno drugo knjižno podjetje na Goriškem. V petih letih je razdala mej ljudi nad 250.000 prekrasnih knjig.

Pozivljemo vse somišljenike na sodelovanje z bese« dami: PostavimO se na lastne noge! ( Imejmo svojo zdravo organizacijo, svojo zdravo literaturo! Obudimo vero v Boga in>v sebe, v svojo pridnost in vztrajnost.

P. n. poverjenike prosimo, naj blagovolijo pri Od« daji letošnjih knjig hkrati nabirati naročnike tudi za bo« doče leto. Kdor bi ne mOgel plačati naročnine sedaj, jo bo poravnal o svojem času.

Imenik letošnjih naročnikov ni popoln, ker nam niso došla vsa naročila o pravem času. V tem oziru prosimo več natančnosti.

Bog blagoslovi delo Goriške Matice!

Uredništvo Goriške Matice.

Dr. HILARIJ ZORN:

V ZAVRŠITEV KOLEDARJA.

MAGIČNI ALI ČAROBNI KVADRAT.

Nariši kvadrat, ki vsebuje 16 jednakih kvadratov, ter vpiši v te kvadrate (začenši od zgoraj na levo) prvih zaporednih 16 številk in števil, kakor kaže naslednja po« doba:

1 2 3 4

5 6 7 8

9 10 11 12

13 14 15 16

Iz tega kvadrata vdobiš na prav lahek način zelo zanimiv magičen kvadrat. Pri ti konstrukciji ima poseb« no vlogo število 17, ki pa je samo na sebi brez vsake po» sebnosti.

Odštevaj od števila 17 vse one številke in vsa šte» vila, ki se nahajajo (po 2 in 2) v sredini štirih stranic kvadrata, začenši zgoraj navzdol, od leve proti desni ter vpiši v dotični kvadrat ostanek (razliko) tega odštetja

po isti vrsti, t. j. odštevaj v tem kvadratu podčrtane šte« vilke in podčrtana števila od števila 17: 17—2—15, 17—3 — 14, 17—5=12, 17—8=9, 17—9=8 itd.

Na ta način dobiš naslednji magični kvadrat. V tem

1 15 14 4

12 6 7 9

8 10 11 5

13 3 2 16

števila) seštete

kvadratu po 4 in 4 številke (ozir. številke in dajo celih 16 načinov (kolikor je kvadratov) isto vsoto 34.

1+4+13+16 — 6+7+10+11 — 1 + 12+8+13 — 15+6+10+3 — 14+7+11+2 — 4+9+5 + 16 — 1 + 15 i 14 4. 4 — 12+6+7+9 — 8+10+11+5 — 13+3+2 + 16 — 15+14+3+2 — 12+8+9+5 — 1+6+11+16 — 13+10+7+4 — 15+9+8+2 — 12+14+3+5 = 34.

Uganka v slikah.

feSil IT J jilj

I -

£>0/fE /J

Rešitev te uganke naj se do dne 15. decembra t. 1. dopošlje uredništvu. Kogar določi potem žreb, dobi 1 iztis Matičnih knjig zastonj.

Rešitev ugank.

Glej str. 77. •

Kosilo, kopito, torilo, kožica, lonica, korito, sinica, kopica. _

Telo ti je hiša: v njej um gospodar, a čut gospodinja ti bodi, počutki so vrata, ti glej ko vratar, kaj ven in kaj noter ti hodi.

..NARODNA KNJIGARNA"

v Gorici — Via Carducci št. 7, v hiši Gor. Ljudske Posojilnice.

Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin, razglednic, risarskih predmetov, največja zaloga vsakovrstnih slovenskih knjig, molitvenikov, kipov svetnikov, rožnih vencev, razpel in sploh vseh devocijonaiij, umetnih cvetlic, okraskov za bož. drevo.

Ha debelo! Pozor trgovci! Ha

Josip Strekelj v Komnu

priporoča izbrane vrste mladikastih in krepkih sadnih dreves in raznih Cepljenih trt po zmernih cenah.

......................................IIIIIH....................................................................................................................................IIMIIIIIIIIIIIIIIIj

! DOBROZNANA TRGOVINA 1

S! iS

— { .,-.3

in velika izbira Pfaffovih in drugiil Šivalnih Strojev, za EEE|=|SFr........ I

krojače, Šivilje, Čevljarje in sedlarje ter dvokoles j z najboljših nemških tovaren. Izjemno prodaja tudi na obroke. Brezplačen poduk v umetnem veztnju in krpanju. Ceniki

na zahtevo poštnine prosti. Lastna^ mehanična delavnica.

r. Tvrdka FR. SfiUNIG, Gorica

I VIA CARDUCCI Št. 25 (prej Gosp. ulica) blizu Korna.

j liiniiiii!! ■»!ii;iiiii!iiiii;i:i;i>i«ii«li!«i;r t.i;iiiii;iiiiiii«;ii(:iiiiiiiii:iiii:iiii;in^iiiiin;i:i;i^l lili iiiiiiiiiini iiiii:iitn-i:«iiii:inin!iiiii:iiitii;jntiin-»in»;iii»"«i iii.iiiiiiniliiitiin iniiii^tiimiiiin—

Odlikovana tovarna kisa

FRANC KRALJ

GORICA, Via Cappuccini 9

priporoča svojim cenj. odjemalcem najboljše vrste kisa. — V zalogi se dobijo flaj-boljši vinski in drugi kisi. (ene solidne najnižje.

Stavbeni mojster

IZIDOR NANUT

v GORICI, Via Trieste 91 ,

Gradi nove hiše, kmetske in meščanske, cerkve, šole; popravlja stare hiše. Preskrbuje načrte in proračune. Delo trdno in lepo. Usiožbeni najboljši -domači zidarji.

Čevljarska zadruga

v Mirni! pri Gorici

vpis. zadruga z omejeno zavezo

CEVLJ

Izdelek „Cevlj^irske zadruge v Mirnu" edine tovarne čevljev v furlanski deželi.

Čevlji se izdelujejo-pod strogim nadzorstvom strokovnjakov. — Za izdelavo se porablja samo najboljše po predvojnem načinu strojeno usnje, katero dobiva zadruga naravnost

iz prvovrstnih tovaren.

Delo lično in jako trpežno

„ADRIJA" čevlji se prodajajo:

V Gorici lastna prodajalna Corso Verdi 32 „ Trstu lastna prodajalna Via dei Rettori 1, iz

Piazza Unita po ulici Malcanton „ Trbižu trgovina Jožef Treu » Bovcu trgovina Franc MiheM , Kobaridu trgovina Franc Jtrej „ Sv. Luciji trgovina Štefan Breščak » Cerknem trgovina Maks Stucin n Idriji trgovina Valentin Treven „ Idriji Krščansko Gospodarsko Društvo » SturijaH trgovina Pavel Kunstek „ Vipavi trgovina Jakob Fajdiga . Postojni trgovina Pahor Viktor » Slavhli trgovina Franjo Dekleva

Selcah trgovina J. Dekleva Št. Petru na Krasu trgovina Anton Petelin Knežaku trgovina Franc UrbanCie Bitnjab trgovina Jožef Grahor Trnovem pri II. Bistrici trgovina Josip. Brlnšek Podgradu trgovina Štefan Baudaž Dutovljab trgovina Leopold Širca Kopru trgovina Ivan Scher Pazinu trgovina Ivan Butollo Medolinu trgovina Domenico Belci Farri trgovina Friderik Spesott Cervignanu trgovina Verzegnassi Candldo Renčah Gospodarsko Društvo Kneži trgovina Ivan Kenda

Posebnost: »Adrija" planinski Čevlji takoimenovani „Gojšrji„ dvojno šivani, kovani z žeblji planinčarji

wAdria" Sandali z podpetnikom lični in trpežni.

Naroča se lahko tudi iz tovarne v Mirnu (Merna).

IMENIK

naročnikov ..Goriško Malice" za 1. 1924.*)

m

Ajdovščina. — K o b al Ivo, pov.; Malik Mih., Kovač Fr.. Čopič Ana, Feigel Fr., Pregelj Ant., BrajnikRud., .Žnideršič Karla, Rustja Jož., Dr. Fur^ni Ang., Fon Jos., I.avričeva javna knjižnica, Kavs Jafi., Lutman Maks, ' Štekar Št., Feigel Ant., Kolavčič Rud., Žigon Fr., Brecelj Am„ Prosen Avg., Replč Rez., Marc Mar., Godina Ema, Kertel Iv., Kožman Jos., Brecelj Iv., Žigon Ang., Žigon Karol, Furlan Iv., Repič Fr., Curk Joža, Oregorič Miro, Simonič Karol, Pilon Dom., Bianchi Mar., Hrovat Jos., Vidrih Edv., Lokar Mar., Lokar Art., Jurca Mar., Samec Joah., Stibilj Herm., Logar. Stanko, Jeras Dora, Kola-kovič Jos. P. Aidušsina. 44.

Aleksandrija. — Schiffrer Bruno, pov.: Čer-melj Mar., Celarec Mar., Pahor Al., Leon Val., Černic Zora, Taubl Flora, Leon Pavla, Beltram Am„ Zucarello Kar., Čopič Qabr., Bavčar Ter., Simpšon Štef., Cigoj Pepina, Keber Pepina, Slov. izobraž. društvo. 16.

Avber. — Pipan Iv., župnik, pov.; Orel Mar., Pegan Jos., Bole Ang., Fabjan Ter., Petelin Mar., Žvo-kelj-Pegan Darinka, Germek Vikt., Fabian Alojz., Švagel Iv., Pegan Anton. _ P. Duttogliano. 11.'

Avče. — Izobraž. društvo, pov.; Kolenc Val., Pertovt Iv., Pavšič Mar., Gorjup Jak., Jermol Fr., Kova-čič Karol, Jericjo Fr., Jericjo Ana, Kovačič Iv., Kovačič Ciril, Bucik And., Bukovec Mar.7 Bucik Pet., Kolenc Alb., Jakopič Franč., Jermol And., Gorjup Pet., Zbogar Iv., Šuligoj Franc., Makarovič Jos., Baudaž Rud., Križnlč Mart., Cvetrežnik Mara, Križnič Mih., Prešen Mar., Baudaž Pet., Jermol And., Kolenc Iv., Berlot Št., Cvetrežnik Jos., Jericjo Karol, Makarovič Fr., Jakopič Ant., Šuligoj Jož., Pertovt Rud., Kovačič št., Gorjup Jušt., Kačar Pet., Brezavšček Mar., Boltar Št., Kolenc Iv., Jakopič Neža, Jakopič Mar., Bremec And., Plrih Iv., Šuligoj Mar., Vuga Mar., Gorjup Rih., Čermelj Pet., Gašperčič Val., Kovačič Avg., Brezavšček Am„ Testen Iv., Rijavec. Jos., Testen Karol, Cvetrežnik Kar. P. Auzza. 59.

/ Barka. — Prelec Mar., pov.; Počkar Jos., Am-brožičhAnd., Čepar Jos., Bak Jos., Nedoh Fr., Polh And., Počkar Iv., Čepar Fr., Prelec Fr., Prelec Al., Čepar Drag., Trebeč Ant., Prelec Jos., Prelec Iv., Obreza Jos., Gustinčič Jak., Kovačič Jos., Trebeč Jak., Počkar Jos., Franetič Jak., Tominc Anica, Prelec Mar.. Ucin Mar., Nedoh Iv., Medved Jos., Trebeč Ant. P. Dlvacia. 27.

Barkovlje. — Kjuder Ant., župnik, pov.; Kra-ševic Iv., Dr. Pertot-ova družina, Marteianc Am., Per-■tot Štef., Starec Iv., Pertot And., Piščanc Iv.

P. Barcohr. 8.

Bazovica pri Trstu. — Počivalnik Ign, župnik, pov.; Cok Alb., Čibic Fr., Česnik Ant, Gložar Pavla, Gr-gič Ver.,' Grion Lud., Gornik Al.,- 'Grgič Mar., Grgič Mirko, Grgič And., Grgič Ljud., Grgič Jož., Gujča Št., Grgič Jur., Križmančič Iv., Križmančič And., Križmančič Vikt.,' Križmančič Urš., Križmančič Jož., Križmančič And., Križmančič Iv., Križmančič Ant., Križmančič Mar., Kale Evg., Križmančič Mar., Leban Ant., Mahnič Iv.; Mahnič Tončka, Metlika Ant., Marc Jož., Pelan Mar., Pečar Mar., Pahor Mih.j Poženel Mat., Pire Fr., Pakiž Iv., Presl Mirko, Pelan Ant., Racman Franč., Ražem Pet., Ražem Srečko, Ražem And., Šmrdu Ant., Sosič Jož., Urbančič Jan., Žagar Iv., Žagar Frid., Žagar Mar., Žagar Mar., Žagar Vinko, in še 30 drugih.

P. Bazzovizza. 81.

Biljana — Kumar Lud., dekan, pov.; Šfiligoj Ant., Krištofoli Ant., Polenčič And., Šiic Al., Peršolja Mar., Šuligoj Jak., Kristančič Jož., Kocjančič Bened., Sosolič Mar., Drnovšček Ant., Klinec Ant., Simčič Ter., Mišigoj Karol., Markočič Mar., Simčič Ant., Šfiligoj Jož.. Šfiligoj Al., Podvršček Lud., Boštjančič Mat., Koncut Rih., Mikulin Jož., Pušnar Fr., Morenčič Val., Mikulin -Jož., Simčič Karol., Marinič Alojz., Simčič Fr., Marinič Jož., Sosolič Al., Juša Emil., Gorjup Roz., Simčič Jok, Srednik Al., Šfiligoj Fr., Kožlin Ant... Hren Ant., Simčič And., Movja Mar., Galiussi Jernej, Šfiligoj Jož., Simčič Mar., Zaletel Iv., Zuljan Mih., Mikulin Ant., Marinič And., Marinič Leop., Polenčič Anton. P. Dobra. 48.

Bilje. — Peric, traf., pov. in še 9 drugih

P. Merna. 10.

Boljunec. — Theuerschuh Iv., duhovnik, pov.; Maver Mih., Ota Iv., Petaros Mar., Slavec Peter.

P. Borst. 5.

Borjana. — She.jbal Jos., pov.; 5 iztisov.

P. Caporetto. 5.

Boršt. — C v e j n F r„ župnik, pov.; Baf Nada, Gla-vina Jos., Hervat Karlo, Hervat Urh, Kosmač Iv.. Kosmač Sofija, Marc Mih., Marc Danica, Marc Arg. Mučič M^r., Petaros Jos., Petaros Jož., Petaros Peter, Pernic Iv., Sedmak Luka,.Zahar Alb., Zahar Jos., Žerjal Ana, Zerjal Mar., Zerjal Uršola* - P. Borst. 30.

NARODNA KNJIGARNA V GORIC!, Via Car--ducci (Gosposka ulica) št. 7, v novi hiši Goriške Ljudske Posojilnice ima v zalogi šolske, masne, leposlovne in znanstvene slovenske, italijanske in nemške knjige. Vse pisarniške in šolske potrebščine. * " Prodaja na debelo in na drobno.

*) Imenik ni popoten in vsebuje le imena in priimke naročnikov, ki so se pravočasno prijavili pri gg. krajevnih poverjenikih. Vsled tega je veliko imen Izostalo. Prihodnje leto bomo skušali tudi ta nedostatek odstraniti.

yr5

Bovec. — Ostan Izidor, 50 izv.

P. Plezzd, 50.

Branlca. — Srni d Fr. Ser., pov.; Cehovin' Bog., Kobal Leop., Ukmar Ig., Pregelj Iv., Cehovin Vikt., Uk-mar AL, Ukmar Kat., Kante Leon., Ukmar Roz., Curk Kat., Bat Emil, Fabijan And., Furlan Iv., Ukmar Just., Ukmar Ant., Jeranče Fr., Poljšak Jos., Jerančič Jos., Benko Jos., Cehovin Leop., Terčelj AL, Trampuž Jos., Bizjak Aftt., Terčelj Fr., Bizjak Jos., Semič Rud., Štem-berger Ant., Trampuž Kat., Štemberger Ant., Zvokelj AL, Krečič Maks, Trampuž Fr., Zgavec Fr., Štemberger Ant., Vidrih Anton. P. S. Daniele. 36.

Breginj. — Andrejšek Fr., župni uprav., pov.; Ancil Val., Bric Iv., Mazora Val., Cešornja Jer., Baloh Ant., Rakar And., Mazora Jož., Rakar Jer., Školč Jož., Tonkli Amb., Borjančič Mar., Cuš Kat., Rakar Mat., Školč Mar., Roslč Mar., Školč Roža, Šimec Jož-.

P. Bergogna. 18.

Brestovica. — Paher Pet.,vikar, pov.; Krošelj And., Pahor Am., Svetlič Mar., Svetlič Ant., Peric Am., Peric Jož., Semolič Raf., Semolič Fma, Krošelj Franč., Antonič Franč., Semolič Fr., Krošelj Mar.., Kačič Jos., Semolič Jož., Pahor LSvr., Ceh Jos., Semolič And., Stanič Enu Semolič Iv., Frančeškin Mar.. Frančeškin Jos., Blažič Iv., Semolič Jos., Frančeškin Mar.. Pahor Fr., Mervic Ant., Mervic Jož., Peric Mar.. Ferfolja Pet., Ferfolja Ant., in še 31 zraven. P. Monfalcone. 62.

Brezovica. — Kraševe

P. Matteria. 71.

Bukovo. — Hliš Fr., župnik, pov.; Brišar Fr., Bevk Iv., Abram Ant., Beguš Mar., Brelih Jera, Bralno društvo — Bukovo, Bralno društvo — Zakoica, Eržen Fran., Golob Alojz, Klavžar Jož., Koder And., Hvala Fr., Jeram Jak., Mrak Mar., Mlakar Iv.. Mlakar Zofija, Pajntar Fr . Pagon Mar., Precelj Fr., Ortar Ant., Špik Fr.. Obid Fr., Razpet Jak.,- Pajntar Fr., Podgornik Kat., Močnik Stanko, Celik Ant., Mlakar. Fr., Klavžar Iv., Štu-cln Dominik, Bevk Anton. P. Udaiussina. 32.

Col nad Vipavo-; — Jane Iv., župnik, pov.; Peljhan AL, Pregelj Fr., Pregelj Ant., Rušt Jan., Kovica Jož., Krapež Jož., Hladnik Mat., Puc Jos., Pregelj Jos., Bizjak Ant., Kobal Franč., Tratnik Ant., Tratnik Fr., Bizjak Marta, Tratnik Ana, Zgavec Jan., Tratnik Fride, Kovica Al., Benčina Karol, Puc Jož., Gerjjevič Greg., Hladnik Jan., Koren Andr., Bizjak Filip, Biziak Iv., Puc Andr., Jane Iv., Ambrožič Mat. * P. Zolla di Vipacco. 28.

Cerkno. — Bevk Gabr., pov.; Kunšič Iv., Krapež Ant., Štravs Jer., Peternelj Met.. Podgornik Mirko, Mesar Ljudm.. Gerželj Alb., Močnik Kat., Gorjup Leop., Premrou Maks, Slov. kat. ižobr. društvo. Hranilnica in posojilnica, Kmečka posojilnica, Tušar Vaclav, Obid Paul, Cerin Fr., Tavš Jak., Jež Val., Bevk Gabr., Štucin Maks, Roje Fr., Makuc Jul, Roje Jern., Brelih Janko. Obid Fr., Krivec Gabr., Kranjc Ant., Sedei Met., Ličar Lud, Mezek Fr., Gontar Fr., Bevk Fr., Bevk Fr., Obid Fr., Peternelj Filip, Brišar Ant., Gatej Fr., Peternelj Fr.,

Obid Ant., Likar Fr., Kumar Fr., Derlnik And.. Obid

Mart., Tavčar Mar., Kristan Neža, Golob Helena, j— Straža. Slov. kat. izobraž. društvo »Orlovec«, Jeram Fr., Šinkovec Jer., Kosmač Ant., Prebil Fr., Pirih F t., Tušar Jož., Lahajnar Iv., Mlakar Alb., Peternelj* Iv. — L a b i n j e-P o 1 j a n a. Močnik And., Šinkovec Fr., Tušar Jul., Pagon Fr., Pagon Mar. — Planina. Jeram Iv., Štremfelj Iv., Škvarča Franč., Tušar Barb. — Cerkljanski Vrh. Peternelj Mar., Peternelj Ant. — Gorje. Močnik Jak., Močnik Ang., Mavri Ana, Mavri Mar., Piatiša Kat., Mavri Ant., Prosvetno društvo »Zarja«, Podobnik Alojz, Piatiša Kat., Mavri Anton in še 50 zraven.. P. Circhlna. 125.

Cairo. — Stanet P. Evg., Slov. dr. (13 izt.), Cotič Iv., Cerne Maks., Gruden Fel., Mozetič Fr., Golja Mar., Furlani Mar., Kerševan AL, Krašna Jož., Leban Mar., Lenardič Ant., Mavrič Pavi., Martelanc AL, Sulič Pe-pina, Susič Pavla. 28.

Čekovnik. — Podobnik Iv., župan, pov.; Podobnik Pet., Pivk Fr. 4 P. fdria. 3.

, Cepovan. — Fr anke Iv., župnik, pov.; Kofol Leop., Mlekuž Ant, Bratuž Ant., Bratuž Ant., Hojak Rud., Podgornik Wfert„ Jakulin Alf., Bremec Hen., Mrak Štef., Kofol Jož., Sošnja And., Plesničar Fr., Paglovec Kat., Podgornik* Mar., Podgornik Štef., Podgornik Mar., Hvala Jernej, Bratuž Jož., Rejec M., Bratuž Vinko, Šavle Lud., Šuligoj Ant., Šuligoj Val., Grosar Peter, Bremec' Fr., Selinec And., Kogoj Ciril, Pavšič Jan., Šuligoj Fr., Gruden Mar., Mrak Ana, Mrak Alojz;, Murovec Mar., Šuligoj Krist., Lapajne Tom., Strosar Leopold. 37.

P. Chiapovano. 37.

Črnlče. — Živec Vinko, trgovec, pov.; Ličen Jos, Leban Ant., Fišer Ant., Podgornik Ant., Slamič Al., Podgornik Iv., Slamič Karol., Volčič Jak., Volčič Jos., Gruden Iv., Ušaj Vekosl., Pignatari Ant., Mavrič Mar., Živec Vidica, Bovcon Ant., Leban Ant., Leban Ant., Bov-con Karol., Faganel Iv., Kosovel Štef., Koren Krist., Ušaj Fr., Lojk And., Ušaj Fr., Kosmička Fr., Faganel Fr., Lojk. Iv., Fišer Antonija in še 11 zraven.

P. Cernizza Goriziana. 40.

Črni vrh. — Kmet. društvo pov.; 60 izvodov.

P. Monte Nero d'Idria. 60.

Dekani. — Slamič Ant., župnik, pov.; Benko Iv., -Bertok Kocijan, Bertok Oliv., Brajnik Raf., Bolčič Vikt., Bordon D., Cupin Ivan., Cupin Roža., Cupin Mar., Cupin Val., Cupin Herminij, Cupin St„ Cergol Jož., Cergol M., Cehovin Ant., Dellassanta Ang., Furlanič AmaL, Furlanič Mar , Furlanič Jože, Furlanič Anton., Furlanič Zora, Furlanič Iv., Furlanič Edy,_ Fortuna P., Fortuna Jože, Fortu-na Jože, Fortuna Hema", Fortuna Roz., Fortuna Cel., For-■ tuna Srečko, Fortuna -Iv., Gregorič Zora, Gregorič Mar., Oregorič And., Gregorič Vojko, Gregorič Vladko, Grižon Dano, Grižon Roža, Grižon Mar., Grižon^ Mar., Grižon Mar., Grižon Ana, Hrovatin Mar., Korda Iv., Korda Iv., Kaligaris Ant., Kozina A'mbr„ Košarnc Milka, Klarič Bruno, Košarnc Ana, Korda Ant., Kurman Avg., Kofov Mar, Koršič Dora, Klepec Iv., Makor Zora, Mahnič Karol., Mozetič Ana, Milok Ant., Mahnič Ant.. Muha Artd., Metlika Just., Obad K., Obad Avg.. Obad Slava, Obad M., Piciga K., Piciga Roža, Pečarič P., Piciga P., Prinčič Roz., Peca Mar., Pečarič T., Peca Cilka, Pohlen Cirila, Pohlen Alb., Piciga Jož., Piciga Mar., Pečarič Ana, Piciga Roz., Rodela Mar., Rodela Krist., Stančič Mar., Štepančič Zorko, Šturman Karol, Štepančič Ida. Šturman Luc., Šik Iv., Šik H., Štefančič Val., Štefančič Milka, Štefančič Ter., Štogans Anton., Toškan Jos., Toš-kan Roz.,' Toškan Ben., Toškan Pavla. Toškan And., Va-lentič Nat., Valentič Jož., Valentič Iv., Valentič Rok, Va-lentič Iv, Vatovec M., Vatovec Vida. Vatovec Vit, Vatovec Jože, Verh Mar., Uršič Miha, Zahar Olga, Zadnik Margerita. P. Decani. 112.

Devin. — Pecikar Iv., posestnik, pov.; Bralno pevsko društvo »Ladja«, Gruden Jos., Colja Jos., Legiša Iv., Legiša Gab.j Colja Jos., Legiša Ant.,. Mervic. Jos., ■Miniussi Al., Legiša Ant., Herkov Ferdo, Peric Lud... Krošilj Filip, Konje Ter., Roje Sof., Bronzin Jos., Toma-šinšič Mar., Mervic Mar., Pecikar Jos., Pecikar Marija, Švigelj Jos., Legiša Jos., Pless Leop., Colja Al., Pecikar Fr„ Gabrovec Ang., Bevčič Jos., Štolfa Iv., Legiša Ant., Klarič Iv., Legiša Iv., Ferfolija Jos., Radetič Fr., Pernar-čič Vikt., Pahor Ant.. Legiša vd. Alojz., Legiša Ant.. Peric AL, Mervic Mar., Legiša Fr., Pernarčič Franč., Legiša Iv., Legiša Iv., Lesiša Ant., Pernarčič Mar., Koc-man Iv., Peric Iv., Kocman Iv., Pernarčič Amal. 50.

P. Duino. 50.

Divača. — Svetič Jos., župnik, pov.; Antončič Bogum., Bizjak Mar., Božeglav Ciril, Brnetič Mar., Ca-sagrande Ludm., Cerkvenik Pavla, Cerkvenik Ter., Cuk Zofija, Dolenec Iv., Dolenec Karol., Družina Sila, Družina Zadnik', Grželj Fran., Jež Ant., Kariž Mar-., Korče Mart., Magajna Fr, Mahorčič Ana, Mahorčič Pavla, Malnarčič Kat., Mlakar Fr., Obersnel Ang., ' Obersnel Ant., Penko Mar., Pevsko in Izobraževalno društvo, Per-lavec Amal., Povh Dorica, Rijavec Peter, Srebot Gr., Suša Mar., Stok Štef., Tambella Ju!., Umek Gašp., Va-lenčič Ant., Znidarčič Fr., Znidarčič Iv.. Zurlini Josip., Ziberna Viktor, Žužek Angela. P. Divaccia. 40.

Doberdob. — Ž u ž i č Jož., pov.; Brešan Jož., Ferfolja And., Ferletič Al., Ferletič M. P. Ronchi. 5.

Dornberg. ->— »Slovenska čitalnica« — Dornberg, pov.; Žorž Fr., Cotič Iv., Šinigoj Andr., Roje Jož., Lah Jož., Šinigoj Iv., Lah Nik., Vodopivec Al.,, Vodopivec Iv., Vodopivec Jož., Vodopivec Fr., Berce Fr.; Bpr-ce Ant., Keršovan Tv., Vodopivec Lud., Cotič Jož., Vodopivec Al., Križman Mar., Pavlica Lovro, Harej Iv., Cotič Andr., Oblak Fr., Berce Andr., Pavlica Fr., Šinigoj Jož., Mozetič Fr., Cotič Dan., Mozetič Kar., ^Kavčič Fr., Vodopivec Andr., Vodopivec Iv., Pelicon Fr.. Šinigoj Jož., Šinigoj Henr., Pelicon Kar., Šinigoj Andr., Kovačič Fr., Vodopivec Fr., Mlečnik Fr., Mlečnik Ign., Baša Štef. Zorž Fr., Berce Andr., Bercc Franč., Bavdaž, Iv., Cotar Andr., KavčTč Štef., Vodopivec Andr., Šinigoj Ant., Kralj Jos., Šinigoj Fr., Cotič Jož., Zakomin Iv., Šinigoj Iv., Šinigoj Vinc., Šinigoj Fr., Kralj Jos., Berce Al., Skomina Fr., Pelicon Andr,, Pelicon Jos., Bric Met.. Mlekuž Zora, Saksida Jož., Berce Ant.. Saksida Mih.,'.Lah Jož., Skomina Jož., Kavčič Fn — Draga: Bric Jož., Kavčič Iv., Bric Iv., Pavlica Andr., Vodopivec Andr., Kavčič Andr., Mozetič Kat., Duci Jož., Mozetič Jož., Baša Ang., Mozetič Georg, Kavčič Fr., Harej Andr., Vodopivec Mar., Sulič Andr., — Brdo: Kralj Iv., Besednjak Dan., Šinigoj. lož., Vodopivec Krist., Lah Fr., Znidarčič Mar., Vodopivec Jož.,. Vodopivec Ant. — Potok: Vodopivec Fr., Peroci Kar., Baša Jož., Cotič Iv., Kralj Fr., Vodopivec Andr., Peroci. Jož., Cotič Iv,^ Vodopivec Ant.,.Vodopivec Ign., Kralj Ign., Mučič Andr.. Bric Ant., Berce Ana, Bric Jož., Pavlica Iv., Vodopivec Andr., Kralj Jož., Kavčič Al., Vodopivec Mih. — Tabor: Cotar Al.. Mozetič Andr., Cotar Lovro, Mrevlje Jož;, Cotar Fr., Harej Ant., Mrev-Ije Jož., Čotar Jož., Harej Iv., Šinigoj Jož., Harej Ant., Kavčič Iv., Lah Jož., Plahuta Ulrik, Harej Fr. — Zalo-šče: Doplihar Mar., Roj.c Iv., Lisjak Just, Golja Jož., Bunc Jož., Vtfdopivec And., Vodopivec Am^, Saksida Franč., Roje Ang., Saksida Fr., Saksida Jož., Vodopivec Kar., Vodopivec Fr., Vodopivec Am„ Saksida Ant., Roic Jož., Vodopivec Jož., Saksida Iv., Kralj Jož., Saksida And., Saksida Jož., Saksida Iv., Saksida Iv., Roje Fr., Vižintin Jož., Roje Jož., Roje Jož., Slejko Ant., Roje Fr., Vižintin Ant., Smet Iv., Stubelj Mih.', Lisjak Jož., Lisjak Fr., Roje Ant., Budin Iv., Štepančič And., Bralno društvo »Zalošče«, Stubelj Karol., Harej Jož., Harej Rud., Bu-dihna Hil., Budihna Met., Budihna Jož., Budihna -Anton., Budihna Alojzij., Vodopivec lož., Doplihar Iv

P. Montespino. 176-

Dol-Otlica. — P o s a r e 11 i pl. Št., župnik, pov.; Velikonja Mih., Cibej Iv., Brus And., Bizjak Ant., Cibej Fr., Bizjak Iv , Velikonja Fr., Pelhour Jož., Likar Ang., Bizjak Franč., Likar Jak., Zonta Roz., Bizjak Eliz., Bizjak Mar., Bizjak Jož., Vidic Iv., Bolčina Val., Blaško Ana, Vidmar Mar., Bratina Jan., Blaško Ant.., Zonta Fr., Cer-nigoj Mar., Krapež Zof.", Černigoj Fr., Bizjak Mar., Likar Iv., Černigoj Fr. — O t lic a. Zigon Krist., Krapež Iv., tina Val., Krapež Al., Krapež Am„ Krapež And., Likar Ana, Krapež Jož., Bolčina Iv., Vidmar Fr., Vidmar Jan., Prem Jož., Prem Fr., Bratina Fr., Bratina Fr., Likar Jan.

P. Aidussina. 48.

Draga. — K n a v s Jos., duhovnik, pov.; Bolčič. Jos., Dariž Ant., Mihalič Milka, Abram Val.. Višnjevec Krist., Mihalič And., Grahonja Jos., Brnetič Franč., Višnjevec Ljud. Jelušič Jož., Mihalič Ant., Mihalič Jož.,' Žerjav Ant., Mifialič Fran., Dariž Ant., Metlika Anton., Višnjevec Jož., Poles Fr., Bračina Mar., Bak Ant., Ra-potec Ter, Mihalič Mar., Mihalič Luka, Mihalič Mar., Mihalič Zora, Mihalič Franč., Sancin Iv., Cač Marija, Mihalič Anton. P. S. Antonio !n Selva, 30. •

Drežnica. — Kalin J o ž., kura!, pov.; Kurinčič Jož., Kanalec And., Rakušček And., Kranjc Ant., Gregorčič Jrtat., Kanalec Jan., Žagar Jak., Kranjc Tom., Rakušček Fr., Fon Jan., Kutin Pr.,. Gregorčič Mart., Bric Al., Koren Ant.,. Kranjc Mart., Ivančič Ant., Bric AL, Fon Fr.3 Ivančič And., Koren Sim., Volarič Ant., Sivec Apol., Ber-ginc Mar., Kutin Aro., Gorenjšček Jož., Skubin Mar., Bizjak Mar, Rakušček Just., Lišter Mar., Koren Ant., Koren Jožef. P- Dresenza. 32.

Dutovlje — Šonc Hen., č. konz. sv., pov.; Kenda Ferd., Zvab Jos., Dr. Laharnar Peter. Gomezelj Jos., Gomezelj Fr., Brundula Fr., Rebec Iv., Šuc And., LatHv,, Švara AL, Gomezelj Ter., Rebec Ant., Stok And., Stok Al, Filipčič Henr-, Brundula Ang., Gomezelj Mar., Vrabec Vikt., Petrlč Ant., Zvab Fr., Rože Fr., Širca Leop., Tavčar Ant., Ščuka Jos., Štok AL, Ravbar Mat., Širca Emil., Čandek Jos., Tavčar Pavel, Gulič Iv., Tavčar Jos., Šuc And , Zvab Al., Filipčič Vinko, Čeme Alb., Tavčar Lib;, Tavčar Zdrav., Macarol Ana. Kjuder Herm., Rončelj Jos., Širca Jernej, Rončelj Ant., Vrabec Iv., Mi-klavec Ant.. Čuk Iv., Ukmar Iv., Lah Mat., Kocjan Alb., Zvab BaziL, Gomezelj Vinko, Lah Ant., Lah Pavla. Gomezelj Iv. Makovec Lud., Tavčar Krist., Tavčar AL. Tavčar Mih., Štok Jud., Štok Ana. Štok Fr.. Filipčič Ant., Gomezelj AL, Renčelj Jos., ,Ravhar Zdravko. — K r e p f j e. Brundula Mih., Tavčar Jos., Komparc Božo, Vovk Iv., Tav.čar Antr, Tavčar And., Brundula Jož., Tavčar Mar , Lah Iv., Gomezelj Ant., Bandelj Amal., Tavčar Aleks., tavčar- Mar., Tavčar Ant., Zvab' Ant., Škerl And — G o d n j e. Brundula Jernej, Ostrouška Iv., Širca Vikt., Tavčar Mar., Tavčar And., Tavčar Mar., Lovren--čič Ant., Gorup Val., Slavec And., Tavčar Fr., Brundula Jož., Tavčar Jož., Brundula Mih., Škerl Julija.

P. Duttogliano. 95.

Erzelj. — Kralj Al.i npr., pov.; Molk Iv., Ferjan-čič Maks, Miška Leopold. P. Vipacco. 4.

Fojana. — Spitzer Iv., vikar, pov.; Korošec Fort., Simoniti Ant., Kodermac Mih., Prinčič AL, Makorič Ant., RiboHca Fr., Marinič Jož., Sfiligoj Aleks., Simšič Ant., Pulc Ant., Zaletel Ant., Mavrič AL, Zaletel Fr., An-zelin Fr., Vendramin Štef., Kodermac Ben., Jurič Ant., Simšič Ant., Markovic Iv.. Mavrič AL, Medvešček Iv., Hren Jož. P. Dobra. 23.

Gabrovica. — Luin Al., pov.; Colja Maks, Ger-mek Fr., Kavčič Ant., Luin Fr., Ostrouška AL, Švara Leop., Zerjal Zorko, Bandel Roza, Colja Roza, ^Jerič Mar., Ščuka Alb., Švara Bern., Švara Božiča, Švara Mar., Luin Marija. P. Comeno. 16.

Goče. — Kralj AL, župnik, pov.; Renar Maks, Kodre Fr., Jež Pavla, Jež Ant., Nabergoj Mar., Jež Ant., R«nar Jož., Fajdiga Dam., Kodelja Fr., Vidrih Alojz.,

Ferjančič Zora, Furlan Jož., Štokelj Fr., Ferjančič Mar., Stemberger Ciril,. Stemberger Ferd., Pregel Mar., PavliS Mar., Ferjančič Fr., Bencina Jož., Terbižan Avg., Žva-nut Marija. P. Vipacco. 23.

Godovlč. Dežela Iv., pov., Izobražev. društvo, Pagon Iv., Poženel Franč. *. P. Godovicci. 4.

Gorica. — PušnarMar., pov.; Klavčič Jos., Živec Fr., Boucon Iv., Bukovec Mar., Skarabot Karla, Sta-kul Fr., Zimic Fr„ Merlak Avg., Merlak Jož« Špacapan And., Batič Karol, Merlak Kat. Valantič Fr., Fornazarič Ter., Terčič Mar., Bensa Luc., Terčič Emil,, Štakul Krist., Štakul Štef., Bensa Jož., Konič Ant., Boltar Kat., Rijavec Fr., Zavertanik Iv., ' Velikonja Mar. — C e j • Štef., Gorica, Staragora, pov.; Komel CeciL, Velikonja Mar., Cej Mar., Hvalic Fr., Šaver Iv., Susič Vikt., Rijavec Ant., Debenjak Ant., Mervic Mar., Susič Fr., Lpavic Rud., Susič Iv., Ipavic Jož., Marvin Val., Marvin Jož., Makuc Kat., Zižmund Jož., Susič Jož., Merlak Val., Susič Fr., Cej Št. —Dr. A. Pavlica, pov.; Murovec Mart., Figelj Jož., Kristančič Jud,, Medvešček Mar., Gorjan P., Figelj Jož„ Bevčič Kat., Pintar Ant., Rebolica MIh., Či-gon Josip, Slovensko sirotišče 2 izvoda. Kmet Franč., Gabršček Ana. — Vidmar, pov.; Setničar Ang., Marin-šič Em., Nardin Mar., Birsa Vilma, Jakin Mar., M»vlc Vikt., Beltram Mar., Lutman Al., Hvala Kar., Bardaskija Kat., Leuščak M., Merkuža Avg.., Veseljl Marija, Pod-gornik Peter, Breziger Marija, Simšič Karmela, Daks-kobler Katarina, Klede Marija, Roje Pavla, Rusjan Jakob, Flais Franc, Vidic Jožef, Leušček Alfons, Zbogar Roz., Fabro Roža, Zimic Kat., Maraš Dora, Hu-mar Fanl, Dornik Mar,, Valentinčič Fani, Plesničar Moh., Špacapan Ana, Kocijančič Mar., Markovlč Kar., Vodo-pivec Jož., Marklč Jož.. Kumar Am., Hvallč Fr., Pavšič Em., Cej Ana, Kovačič Štef., Pavletič Mar., Šelva Krist., Cej Mar., Sorč Ema, Zbogar Just., Hvala Iv., Skert Jos., Brumat Magd., Fabian Ljudm., Pavšič. Kat., Bone Gust., Rožič Fr., Kumar Mar., Koncut Dora, Prinčlč Nada, Mar-kovič Ter., Marušič Ant., Marušič Pet., Breziger Ana, Kumar Jos., Medvešček Mar., Glazer Ana, Ohirrer Baron Formentini, Bolafio Mar., Peršolja Klem., Bavcon Iv., Fischer Alb., Leban Iv., Maraš Klemeni, MiSet Herm., Graner Avg, Knes Benlija, Glešlč Kat., Mlsllvec Jož., Gabrljelčič Mar., Humar Štef., Černigoj Mar., Furlan Iv., Furlan Ant., Jerkič Anka, Susič Ant., Padovan E. B., Grusovin Em., Makuc Cec., Madric Ant.,' Susič Kar., Bavcon Iv., Korš^, Čebokll, Vidmar Rud., Pečenko Al., Znlderšič, Boškin Jož., Samokec Al., Štolfa Kar., Hvallč Em., Sterniša Ana, Balič Mar., Sardoč Pavla, Bizjak Jos., Legiša Al., Pahor Kat., Zec Mar., Bajt Mar., Pavlin Mar., Kristen Mar., Bizjak Mih.', Vuga Rud., Špacapan Mar., Komac Mat., Podgornlk Marg. Vellščlč Ant., Mozetič Ema, Ing. Ličar Emil, Kavs Krist., Ternovic Just., Jejčič Anica, Bizjak Kat., Leban Vikt., Mučelnlk Karol, Valentinčič Cvetka, Bajt Mar., Velikonja Iv., Tu-rašek Zora, Ličen Ana, Bregant Mar., Koren Am., Valentinčič Pet., ČibeJ Ida, Makuc Karel, Jug Jož., Bau-con Ferd., Faganel Leop., Mašera Pavla, Dr. Rojlc, Ger-bec, Hvallč Gašp., Sestre sv. Križa, Vjller Ant., Kavs Em., Bltežnik Mar., Cej Pet., Špacapan Iv., Jerkič Iv., Muravec Pet., Vimpolšek Jož., PodgOrnik Jos., Poščič Just., Dovgan Iv., Velušček Ant., Beuk Fr., Eržen Ter., Vončina Olga, Dr; Bačar Jos., Rudof Val., Cubej, Černigoj Ant., Mozetič Ant., Zore Mar., Kulot Emil, Teresln Mar., Raida Magd., Laurln Franč., Laurln Dom., Paulln Jul., Nemec Jož., Boškin Mar., Velikonja Mar., Marušič Al., Plahuta Mar., Havic Franč., Fajurga Jerica, Mozetič Karol, Mozetič Iv., Roles Franč., Vlzlntin Jos., Sperit Pierina, Faganel Jož., Jericjo Korn, Kuljat Ana, Kodrič Ida, Zlvec Iv., Zvanut Janko, Brešan Ant., Lukežič Lud., Cuder Sabina, Bufolln Kat., Jamšek Iv., Vouk Henr., Brezigar Mar., Jug Kat., Delpln Alf., Saunlg Fr., Saunlg Krist., Korslč Marg., Ušaj Milka, Mavrenčlč Mar., Knes Mar., Makuc Kat., Maraš Nada, Kos Jož., Komel Mar.,

Vouk Iv., Sviligoj Sviligoj Al., Cernigoj Ter., Grahelj Jak., Slorizzin lv„ Hovansky R., Jakončič Ant., Kamen-šik Jož., Grauner Fani, Gergolet Mar., Saksida Rud., Kri-stansig Iv., Abuja Mar., Abuja Srečka, Abuja Ter., Sar-doč Lojzze, Reščič Olga, Jericjo Anica. Zbona Fr., Motz Herm,, Monte di Pietž, Knapič Iv., Musič Jos., Simšič Al., Rejc Štef., Jenik Iv., Bitežnik Jak., KraščeŠ Ana. Rijavec Jož., Furlan Mar., Makarovič Iv., Markič Jož., Levkan Iv., Mavrič Mar.. Kacin Iv., Dr. Jakončič Fr., Kutin Al., Kumar Krist., Cehovin And., Lovišček Ang., Plesničar Mar., Haneler Jož., Petrovčič Pavlina, Persič Ant., Lukežič Fr., Fiegl Iv., Cerne Vlad., Mavrin Fr., Fiegl Urš., Čibej And., Maraš Vene., Konc Am., Krapež Al., Bratuš Mart., Jamšek Luc., Mrakič Irma, Novič Fr., Simšič Ant., Vogrič Fel., Pajer, Černe vd. Olga, Spes Sefrad, Čibei Fr., Medvešček Pet.^ Pere Mar., Urbančič Mih., Šorli Fr., Komavec Alb., Paušič Leop., Ferles Mih., Mržek Fr., Marinič Mar., Cej Jož., Gobec Mar., Lebaji Iv., Štrukelj Luc.,' Comel Ana, Lenardič Štef., Marinič Franč., Pa-vlin Mar., Kremžar Radisl., Polanc Mar., Gorjup Ang., Braj-nik Franč., Komel Jož., Cotič Ang., Fikfak Št., Kanali Ida, Kovačič Guljelmo, Madon Mar., Kovač Fr., Donko Ant., Vescovo Ernst, Sismond Mar., Cizerle Janko, Zbogar Nik., Rusjan Jož., Kladnik Mar., Zaleteli Cec., Zaven Mar., Brezovec Mat., Komel Rud., Bufolin Mar.. Jamšek Marij, Gregorič Jol., Orel Marta, Abramič Iv., Kosma Mar., Ceščut Leop., Rožič Ant., Šaver Jož., Pušner Mar., Vuga Milan, Dornik Fr., Grusovin Iv., Plesničar Mirko. Grauner Mar., Podberšič Fr., Cimprič Jož., Medvešček Kat., Valentinčič AL, Kočevar Leop., Mužulin Irene, Fie-gel Mar., Nabergoj Iv., Cotič Mar., Kodermac Al., Štrukelj Nežika, Znidaršič AL, Dr. Mih. Toroš, Osman Hel., Brajda Milan, Stojkovič Ljud., Černe Zorka, Orel Stanko, Ziegler Ella, Cuk Henr., Prinčič Iv., Štrukelj Dan., Bregant Rih., Mozetič Ema, Korsič Joško, Dr. Orel Vlad., Dr. Jarc Fr., Dr. Medvešček Pet., Podgornlk Ang., Ren-čelj Fanl, Medvešček Roz., Frančiškani Kostanjevica, Rijavec Franč., Kuliat Karla, Uršullnski samostan, Gluho-nemnica, Kacin Lenard, Klede Iv., Mikuš Alb., Plesničar Jos., Vendramin Mar., Urdih Am., Hvala Dav., Makuc Fr., Mungerli Ana, Faganel Iv.,. Padovan Mar» NachMgall Fany, Grauner Jos., Grožjan Jos., Znideršlč Al., Znlderšič Mar-, Kuljad Brigita, Bolko Jož., Cink Fr., Kerševan Jos., Voznik Maks., Vogrič Alb., Jakole Ang., Dr. Brumat Mirosl., Valentinčič Msgr. Ign.., Plesničar Ang., Oberdank AL, "Wrus Ljudm. Mihel Leop., Lijak Elija, Kovačič And., Fortunat Jos., Trampuž Al., Blokar Jos., Zvan Eljza,'Cejc AL, Bagat^lj AL.Konjedic Jos., Vlžlntin Mar., Latar Gust., Zakrajšek Roza, Poberaj A., Brezigar Slava, Daneučič Mar., Daneučič Fani, Zimic Fr., Muhuč Jos., Kapucinski samostan, Mosoj Giomi, Coter Lud., Oblak Jož., Pegan Klem.. Maček Franč. Šinigoj Iv., Leban Pavla, Trevižan Štef., Humar Roza, Devetak Jož., Cicero Fr., Pavlin Ant., Gorjan Avg., Gregorčič Dr. Ant., Kovačič Neža, Goriup Iv., Cvetrežnik Kat.. Pfčulin Krista, Pintar Ant., Kumar Fr., Hrovatln Ant.. De Notre Dame, Miljavec Ant., Dr. Birsa Karol, Daneučič Pavla. Zigon Dr. Fr., Vidmar Marij, Jericijo AL, Mercina Iv., Klavžar Ant., Pavšič Vikt., Vrtovec Mar., Tabaj Iv„ Se-penhofer Ter., Zvanut Ana, Birsa Bojan, Beti Franč., Tabaj And. P. Gorizia. 517.

Gorjansko. — Oblak Karol, kurat, pov.; Suban Ljudm., Grgič Ljudm., "Uršič Aug., Mezinec Ang., Rebula Ant., Kosmina Lov., Semolič And!, Terčon Jan., Buda AL, Rebula Val., Terčon Jem., Frankič Dom., Merkuža Fr.,. Dugulin Iv., Blažič Lud., Suban Franc in še 9 izti-sov. P. Comeno. 26.

Gorenja Tribuša. — Širaj Fr., kurat, pov.; Kumar Jak., Rejec Peter, Mudrak Peter, Ličer Jož., Leban Fr., Levpušček Maks, Ogrič Gašp., Ogrič Iv., Podgornlk Uršula, Podgornik Ant., Bra.tuž Vikt., Podgornlk Peter, Hvala AL, Makuc Jož., Mrak Ferd., -Trušnovec Al., Bre-zovšček Luka, Krivec Mar., Hvala Jož., Bratuž Leop.,

Ličer Tr., Podgornik Al., Skok Fr., Čibej Fr., Ostrožnik Pavi., Kumar Al., Eržen Ciril, Kumar Peter, Mrak Jan., Mrak Mart., Podgornik Al., Podgornik Štef., Makuc Fr., Škvarča And., Vončina Roz., Vončina Filip, Makuc Jak., Ličer Mar., Vončina Lud., Gr«gorač Krist., Gregorač Greg., Ostrožnik Fr., Felc Fr., Skok Greg., Skok Feliks, Škvarča Greg., Šuligoj Dam., Podgornik And., Mrak Jan., Gruden Mar., Poljanec Raf., Živec Henr., Gruden Peter, Vončina Mat., Ličer And., Vončina Al., Ličer Fr., Kolenc Mat., Anzil Ant., Ličer Lud., Krapež Fr., Jan Fr., Murovec Henr.; Vončina Maks, Jan Filip, Sedej Jak., Podgornik Ferd., Šuligoj Peter, Podgornik Ferd., Podgornik Fran., Hvala Jož., Škvarča Flor.

P. Salto d'Idria. 73.

Gradno, — Podobnik Iv., vikar, pov.; Blažič Iv., Bučinel Ign., Drnovšček Iv., Drnovšček Jož., Erzetič Ant., Erzetič And., Fior Mih., Florjančič Ant., Kabaj Krist., Kodermac Fr., Kristančič Mih., Kristančič Iv., Mišigoj Kat., Mavrič Jož., Mavrič Ant., Mišigoj Ant., Mišigoj Just., Melink Ant., Novinc Tom., Obljubek Ciril, Obljubek Fr., Podbršček Ant., Podbršček Mih., Rekonja Ant., Rusjan Štef., Sirk Al., Sirk Jož., Sirk Jož., Sirk Ign., Sirk Ant., Sirk Jus.tin., Sirk Mih., Skubin Ivan, Zuljan Jožefa. • P. Quisca. 34.

Grgar. — Filipič Al., pov.; in 99 drugih. —

P. Gargaro. 100.

Gradin. — Šavle Ant., pov.; Šavle Iv., Radin Marijo, Mikolič Ant., Buzečan Ant., Mavrič Neža. 6.

Grahovo. — H r e n J o ž., ekskttr. uprav., pov.; Hu-mar Fr., Golja And., Šorli Pet., Hožič Justina.

P. Gracova. 4.

Gročana. — Z al o k ar I v., župnik, pov.; Leonardis Greg., Abram Iv., Tidel Iv., Čermelj Mih., Ferluga Jos., Ferluga Jos., Rapotec Avg., Rapotec Val., Ražem Ant., Petaros Ant., Racman Jož., Fonda Karol, Sosič Ant., Višnjevec Ang., Višnjevec Ant-. Alberti Ter., Ražem Jož., Bak Just., Ferluga Ant., Bernetič Ant.

Grozana Istria. 21.

Hrenovice. — Zupan Iv., župnik, pov.; Gabrejna Fr., Carnelli Amalr, Ljudska šola,' Katol. izobraž. društvo, Bole Jak., Počkaj Fr., Cič Ant., Bizjak Ant., Stegel Mar., Šabec Lav., Gril Ant., Smerdel Ana, Mejak Mar.. Meiak Mar., Bole Al., Gorjanec Hel., Čič Iv., Slivar Iv., Turk Fr., Turk Jak., Tominec Mar.. Gorjanec Luka. — G o r i č e. Debevec Ladisl., Bekar Mat., Pivk Ign., Čuk Jak., Milharčič Jur., Stegel Fran., Baječ Mar., Rovan Mar., Pavlovčič Ign., Turk Ant., Bergoč Fr., Bizjak Jak., Jager Mar., Ogrizek Ant., Karlovčič Mat., Stegel Iv., Bajec And., Mejak Iv., Šantelj Jož., Pivk Fr., Šantelj Iv., Mejak Iv. — Veliko Brdo/ Čič And., Čič Iv., Posega Pavel, Zitko Iv., Samsa Mar. — H r a š č e. Bizjak Mih., Fajdiga Ang., Fajdiga Fran., Fajdiga Ant., Križ-man Mart., Kraigher Ani, Kontelj Iv., Zorman Ana, Morel Pav., Pavčič Ant., Sever Karol., Vodopivec Mar., Zorman Mat., Frank Pavel, Kerma Vinc., Bizjak Pavel. Rebec Jak., Cej Mih., Morel Iv., Zalar Mar., Križaj Karol — Studenec. Gnejzda Mat. — Hruševje. Ogrizek Fr., Turk Ant., Hreščak Jak., Berne Jak., Blažek Al., Šabec Jak., Škerjanc Mar., Zakelj Jož., Krajnc Fr,, Milharčič Ant., Mihevc Apol., Vilhar Pavi., Škerjanc Fr., Meden Iv., Konobelj Iv., Bizjak Mar., Ambrožič, And. — P r e d j a m a. Srebotnjak Jernej, Podboj Jož.. Premeri'Jan., Klemen Jan., Klemen Jak., Bajec Jož., Požar And., Slejko Jan., Puc Jernej, Zwolf Mar. — Lan-d o 1. Kianta Joz., Šturm Ant., Čuk Jož., Mejak Fr- šabec Mar., Simončič Ant., Mejak Mar., Rupnik Mar.. Škvarča Jak., Marinšek Mar., Debevc Lav.,, Jesenko And., Čuk Rud., Muha Ana, Žmitek Zof., Dekleva Aleks., Kontelj Mar,, Doles Hel., Karuza Iv., Šturm Iv., Zitko Cecil., Jager Mar., Doles Mar., Doles Mar., Simčič Jož.. Doles Al., Bole Jož., Čuk Jan. — Raku lik. Gorjanec Luka, Gorjanec Mar., Krebelj Ant., Seles Jak., Debevec

Fr., Šabec Jan., Škerjanec Vikt. — S1 a v i n j e. Debevec Iv., Zenko Pavel, Zakelj Ant., Bole Fr., Stegel Janez.

— Stranje. Čič Ant., Posega Vikt., Magajna Ant., Zitko Jož. — Š m i h e I. Čebokli Fr., ~Vadnjal Jan., Merše And., Tominec Ant., Šantelj Jak., Zitko Jan., Srebotnjak Mih., Cej Jož., Česnik Jak., Miklavčič Fr., Šantelj Mat., Jurjevčič Jan., Tominec Fr., Tominec Jož., Magajna And., Gruden Mar., Jurjevčič Fr., Zitko Ter„ Štefančlč Ana, Marinšek Mar,, Lenasi Marjeta, Križman Ana, "Tomšič Neža, Mihelčič Luc., Gruden Kat., Vadnjal Jož., Možina Mar., Ditrich Mar., Domenjko Kat., Premeri Ant.

— Zagon. Slejko Jan., Klemen Jož., Širca And., Širca Jan., Širca Jan., Širca Jož., Škvarč Fr., Stegel Fr., čič Mar., černjač Mar., Halik Kat., Križaj Helena-

P. Crasze. 185.

Hudajužna. — Torkar Jul.,učiteljica, pov.; ču-fer Alojz., Marvin Marija, Drole Jožef. Lenar Jožef, Obid Franc. - P. Udaiussina. 5.

Herpelje. — Šinkovec Št., pov.; 4 iztisov.

P. Cosina dTstria. 4.

Idersko. — Uršič Iv., pov.; Miklavič Al., Volarič Fr., Sovdat Fr., Kurinčič Mat., Sivec Jož., Petrica And., Benedejčič JVlar., Sovdat Fr., Kurinčič Fr.,^ Kurinčič Iv., Kurinčič Fr., Volarič Iv., Stres Stanko, Kurinčič Fr., Kurinčič Ant., Miklavič Jož., Manfreda Ant., Kurinčič Jož., Fratnik Iv., Šavli Jož., Volarič Kat., Miklavič Al., Manfreda Ant., Jermol Mar., Berginc Jož., Koren And., Kurinčič Kat., Kurinčič Ana, Saval Jož., Volarič Iv., Uršič And., Konavec Iv., Matevc And., Matevc Iv;, Volarič Iv., Šavli Simon, Kranjc Iv., Ručna And., »Bralno društvo«. Miklavič Kar., Fratnik Ant., Volarič And.. Fratnik And., Kurinčič Ant., Berginc Jož., Gaberščgk Jož., Ivančič Mar., Berginc Fr. — Mlinsko: Volarič And., Juretič Iv., Uršič Iv., Uršič Iv. P. Canoretto. 52.

Idrija. — Dekliška Marijina družba, pov.; Arko Mih., Oswald Fr., Sedej Ant., "Kacin Mar., Troha Ana, Bizjak Jož., Lapajne Kat., Berčič Al., Bratuš Mar., Rupnik Ter., Čerin Iv., Flander Al., Novak Fr., Hvala Jul., Peternel Ant., Likar Pet., Tre ven Karol, Eržen Ant., Dežela Jož.

P. Idria. 20. '

Idrija pri Bači. — Vidmar Iv., župnik, pov.; Izobraževalno društvo, Kovačič Jož., Kavčič Iv., Kovačič Vene., Manfreda And., Baloh Jos., Brelih AL Obrekar Fran.. Kragelj Fr., Kuštrin Urša, Kovačič Ant., Gregorčič Ana, Valentinčič A^g., Kovačič Al., Bavdaž Feliks, "Gabršček Fr.t Leban Jož., Gaberščik Alb., Zlatoper Iv., Škrt Feliks, Leban And., Čargo Fr., Kragelj Iv., Manfreda Julij., Leban Iv., Leban Urša, Skok Ant., Kovačič Mar., Vuga Vikt., Baloh Fr., Štrukelj Mar., Gregorčič Terezija. P. S. Lucia d'Isonzo. 33.

Jageršče. — S o k Ant., župnik, pov.; štrukelj Alf., Lapanja Jož. P. Udaiussina. 3.

Jelšane. — Leiler H u b., žup. upr., pov.; Simčič Ant., Surina Helena, Iskra Iv., Juričič Iv., Kukuljan Miho, Surina Jos., Udovič Jos., Iskra Jos., Šepčič Mar., Kaluža And., Afrič Mar., Košuta Jos., Stopar Iv., Stemberger Ciril, Susina Luka, Frol Srečko, Stumf Jož., Kristan Mar., Frol Jož., Iskra Blaž, Dekleva Ant., Surina Ant., Simčič Mat., Ružič Mar., Puharič Vinko, Stemberger Jos., Juriševič Marija. P. Elsane. 28.

Kal. — Podberšček Štef., kurat, pov.; Vončina And., Bavdaž Iv., Gorjup Štef., Okroglič Karol., Šuligoj Kristina. P. Auzza. 6.

Kanal. — Bele Vene., dekan, pov.; Kralj El., Ma» tevčič Jan., Goljevšček Ciril, Morel And., Lovišček Fr., Krjžnič Mih., Medvešček Jož., Divinar Val., Medvešček Mih., Matevžič Al. — G o r e n j a v a : pet naročnikov, Valentinčič Ant. P. Canale. 17.

Kamnje. — Černigoj Franton, župnik, pov.; Pegan Fr., Baje Jož., Vodopivec H11., Krkoč And., Možina Jož., Batagelj Rud., Bizjak Silv., Batagelj Mih., Šavli

Iv., Bizjak Iv., Bizjak Fr., Batagelj Ant., Batagelj Ant., Furlan Fr., Pegan And., Vodopivec Leop., Slokar Ant., Cermelj Fel., Batagelj Leop., Slokar Iv., Vodopivec Bern., Besednjak Jan., Rovtar Fr., Vodopivec Val., Vodopivec AL, Batagelj Jož., Vodopivec Vinko, Vodopivec - Dom., Čermelj Maks, Kovač Mar., Vodopivec Mici, Vodopivec Fr., Čermelj Al., Slokar Ant., Gerželj Jak., Batagelj Jan., Batagelj Št., Besednjak Ant., Baje Al., Besednjak Fr.,'Cigoj Mar., Baje Izab., Slokar Al„ Bratina Ant., Rijavec Fil., Cermelj Em.

P. Cernizza Goriziana. 47..

Kamnp. — Jarec Ev. Jan., kurat, pov.; Bajt Iv., Berginec Roz., Berginc Ter., Cimprič Ter., Gregorčič Iv., Kofol Fr., Koren Iv., Kurinčič Luc., Pitamic Fr., Smrekar Al. P. Caporetto. 11.

Katlnara pri Trstu. — Stržjnar J o s., župnik, pov.; Čok Lovro, Golidnikovi Lonjer, Gerdol Marij, Čok Irma, Čok Mana, Skilan Pol., Gerdol Štef., Cerkvenič Alb., Metlika Tonca, Cerkvenič Iv., Neimenovan.

Cattinara, Trieste. 12.

Kerkavce. — Šlferbec Mat., deken*kanonik, pov.; Bveč Blaž, Gerbac Mih., Degan Ant., Dcgan Jož., Kirin Mih., Pucer Mih., Grison Mar., Kapel Mar., Godirta Mat., Gorela "Mih., Grison Iv., Grison Mat., Pucer Iv., Debernardi Ant., Bazec Mat., Čeligo Iv., Gužič Peter, Kocijančič Iv., VukTv., Špeli Ant. P. Buie. 21.

Klana. — Koruza Iv., župnik, pov.; Medvedič Ant., Tomšič Raim., Turnher Rob., Baračič And., Turk Nik., Jeglič Teod., Gauš Jos., Gauš Ant., Starčič And., Kunej Ana, Simčič Štefan. P. Člana. 12.

Klanec. — Šašelj Milko, dekan, pov.; Albreht Ant., Babuder Jos., Andrejašič Ant., Benčič Iv., Bernetič Iv., Bolčič Just, Bolčič Fr., Bolčič Jos., Bolčič Ant., Bol-čič Ant., Božič Mar., Filipič Ant., Filipič Jak., Gobina Mar., Bolčič And., Klobučar Štef., Korošec Ant., Martin-čič Iv., Mernon And., Mernon Ant., Memon Ant., Memon Iv., Memon Ant, Memon Iv., Memon Iv., Metlika Ant, Metlika Iv., Memon' Iv., Metlika Ant., Metlika Ant., Metlika Mart., Metlika Mar., Metlika Jos., Metlika Fr., Metlika Alb., Metlika Ant., Mihalič Ant./Omahen Iv., Paso-vel Mar., Pečar Val., Pečar Iv., Pečar Ant., Pečar Vikt., Pečar Iv., Pečar Mat., Pečar Jos., Pečar Ant., Pečar Iv., Pečar Iv., Petrin j« Iv.,' Počkaj Gašp., Polil Jos., Poles Ant., Lovrečič IV., Racman And., Škorja Jos., Škorja Jos., Zobec Šteff., Zobec Iv. P. Clanz. 40.

Kobarid. — Kor šič Iv., pav.; Sovdat And., Vola-rič Iv., Kenda Fr., Kurinčič Jož., Uršič Iv., Konavec Ant., 1 Nadrah Ign., »Čitalnica«, Izobr.. društvo »Soča«, Izobr. društvo »Matajur«, Izobr. društvo Idersko, Golja Ant., — L i b u š n j e: Leben Iv.,' Bule Jan. Pv Caporetto. 15.

Komen. — Pahor Fr., pov.; Nemec Bog., Dr. Kotnik Ig., Bunc Kar., Bekar Leop:, Bjiščik Iv., Čebulec Jos., Štrekelj Mih., Zupan Iv., Štrekelj Jos., Ščuka Fr., Kaučič Mary, Zigon Jos., Šuc Fr., Ravbar Ant., Volčič Ed„ Lozej Iv., Dugulin Mar., Zigon Fr., Ukmar Jos., Meržek Roza, Trampuž Ben., Sivitz Vikt., Buda Ant'., Kovačič Jos., Cotič Mar., Umek Jos., Kovačič Jos., Švara Rud., Špan Jak., Andlovec Mar., Volčič" Jos., Makovec Jos., Štrnad Vikt., Krajniger Iv., Švara Jos., Jazbec Mir., Umek Vinko, Furlan Iv., Štolfa Fr., Abram Al., Godnič Iv., Turk Al., Kovačič Jos., Godnič Mir., Buda Fr., Turk Fr., Vrabec Alb., Pajer Iv., Kovačič Jos., Kukanja, Avg., Pipan Ant., Kosmina Fr., Godnič Fr., Pavlin Al., Čotar And., Švara Jos., Bandelj Frid., Makovec Fr., Godnič Iv., Godnič Jos., Slamič Fr., Šlamič Dan., Pipan Jul., Umek Roz., Kodrič Jos., Ščuka Jan., Umek Krist. — Preserje. Forčič Iv., Pipan Jos. — -Mali dol. Kukanja Al., Kukanja Jos., Kukanja Mar., Kovačič Jos., Kukanja Am„ Kodrič Ang., Bandelj And., Pangos Roz. — Sveto. Ipavec Pet., Pipan Fr., Švara Vinko, Kovačič Jos., Kovačič Fr., Makovec Ang., Kermdlj Jos., Frankič Vinc., Pipan Iv., Rogelja Jos., Luin Al., Cotič Vinko, Pahor Raf., Švara Vikt., Besednjak Al., Jazbec Fr., Jazbec Iv., Jazbec Dav., Vodopivec Ant., Pahor Fr., Furlan

Rež., Jazbsc Jak., Colja Ant., Jazbec Mat., Jazbec Frid., Vrabec Vikt., Dugulin Franč., Štolfa Al., Kovačič Jos., Deliascluava Iv., Zvokelj Iv. — T o m a ž e v i c a. Cotič Rud., Petelin Fr., Furlan Ant., Kukanja Fr., Pečenko Al., Mesar Vinko, Gec Ant,, ^/ara Avg., Furlan Mar., Bandelj Iv., Bandelj Fr., Colja Kar., Buda Vinc. — Volčji-g r a d. Metlikovec Iv., Metlikovec Fr., Fabjan Kar., Štolfa Iv., Štolfa Avg./Jurca Al., Milanič Jos., Šemec Jos., Jurca Ljud., Metljak Al., Metlikovec Raf., Metlikovec Al. — I vanj i grad. Adamič Vikt., Zigon Jos., Kosoveli Kar., Zigon Jos., Kosovelj Jos., Tavčar Jos., Tavčar Jos., Adamič Al., Švara Jos., Tavčar Fr., Lftzej Jos., Lozej Iv., Lozej Fr., Lozej Fr., Lozej Fr., Ger-žina Fr. P. Comeno. 152.

Korte. — Glažar Jož., župnik, pov.; Škerlič Jož., Medoš And., Kleva Mat., Gorela Fr., Bonih Iv., Panger Jož., Zudelt Fr., Kastelič Iv., Gerbac Iv., Božič Mih., Novak Venček, Barut Jož., Felda Mih., Babič Mat., Barut Ant., Medoš And., Gerbac Jož., Kleva Mat., Škerlič Iv., Medoš Peter, Novak Ant., Koterle Ana, Rota Uršula, Kontestabile Rož., Ivančič Mar., Slama Rož., Babič-Hre-vatin Ivanka, Subič Irma. P. Portorose. 29.

Kostanjevica — Gorica. — Frančiškani, pov.; Budal Karol, Ušaj Mar,, Krmomner Mar., Srebrnič Al., Leban Ter., Miljavec Mar., Kuštrin Agata, Vidali Mar., Murovec Hild., Rutar Ana. P. Gorizia. 10.

Knežak. — K a 1 a ri F., župnik, pov.; 19 izt

Cnesacco. 19.

Kostanjevica. — Pahor Pet., pov.; TrampužTer., Trampuž Franč., Kolman Fr., Primožič Jer., Urdih Mar., Trampuž Mimica, Urdih Fr., Godnič Ant., Trampuž Edv., Spačal Fr., Trampuž Alb., in še 11 drugih.

P. Comeno. 22.

Kozaua. — Blažko Alf., pov.; Debenjak Al., Debenjak Ant., Peršolja Kar., Prinčič Ant., Prinčič Em.. Prinčič Ant,, Reja Fr., Reya pl. Fel., Sirk Mih., Velušček Al, Vuga Jož. ,P. Cosana del Coglio. 12.

Kronberg. — Vodopivec Vinko, pov.; Vilhar Fr., Šerok Fr., Belingar Fr., Pavlin Fr., Jakulin Fr., Ma-kuc Iv., Klanjšček Ant., Rijavec Krist., Štrukelj Ang., Vuga Jož., Bufolin Jož., Komel Val., Humar Pet., Pintar^ Al., Pavlin Jož., Ternovec Kar., Hvalič Luc., Šerok Iv., Hva-fič Em., Černe Mar., Komel Mar., Komel Jak., Hvalič Karla, Vižin Ant., Komel Avg., Belingar Pavla, Hvalič r Mar., Košuta Jušt., Bele Jož., Žohar Pet., Hvalič Am„ Bone Fr., Ternovec Em., Vižin Št., Vižin Ant., Makuc Moh., Bone Ant., Komel Ter., Brešan Franč., Gregorič Iv., Komel Leop., Pavlin Jož., Cotič avg., Jamšček Vida, Cej Jak., Ušaj Ani, Komel Andr., Nemec Jož., Obljubek Ign., Leban Ant., Komel Št., Vižintin Mat., Bone Rih., Bone Jož., Makuc Cec., Komel Jušt., Belingar Mar., Rijavec Stan., Vižin Ant., Velikonja Franč., Filipič Iv., Komel Pet., Cej Iv., Vižin Al'., Komel Jak.„ Mačus Jož., Komel AL, Cej Mar., Poberaj Ant., Bertulin Cec., Hvalič Roz., Leban Ant., Pavlin Franč. P. Salcano. 74.

Kubed. — Brezavšček Iv., pov.; Babič Peter, Rozac Iv!, Kovačič Iv., Franca Mat., Franca Ant., Šker-got Ant., Kocijančič Mar., Rihtar' Iv., Udovič Vikt., Babič Franč., Udovič Uršula, Bembič Miha, Mihec Jos., Kocijančič Roz,, Rihter Anton. ~ P. Cernical. 16.

Levpa. — Klanjšček Fr., kurat, pov.; Berlot Štef., Ipavic Mart., Kumar Ant., Skert Štef., Skert P., Zabor Peter, Markič Ant., Šuligoj Štef., Tomšič Blaž. Brezovšček Iv., Lipičer AmaL, Berlot Štef., Berlot And., Manfreda And., Pregelj Iv., Skert Mih., Skert Mar., Štrukelj Iv., Skert Peter, Leopušček Franč., Leopušček Fr., Leopušček Iv., Berlot Iv., Skert Angeli in še 15 izvodov. p. Auzza. 40.

Lipa. — G r o b i š a Ant., pov.; Rogelja Ida, Fabjan Giz., Kavčič Em., Kavčič Olga, Derman Karol, Stepančič Albin, Kavčič Fr;, Kavčič Stanko, DitrJch Jož., Kavčič Ant., Kavčič Roza, Kavčič Vikt., Gabrovec Ana, Rogelja

Leop., Kavčič Jož., fiugulin Jož., Kavčič Otiiija, Kavčič Jož,, Cegan Nadica, Kavčič Al., Cega Štef., Trampuž Vilic Pegan Am., Dugulin Lidija, Rogelja Mar., Ditrili Roza, Pahor Al. * P. Comeno. 27.

Livek. — Jelovčan Pavel, pov.; Miklavič Fr., Medveš Jan., Hrast Iv., Hrast Sim., Medved Jož., Peret Ant., Matelič Iv., Faletič Jož., Matelič Jož., Zehreščak Jož., Hrast Iv., Šekli Mar., Medveš Ant., Mašera Mar., Drešček Jan., Sivec Jož., Hrast Jož., »Izobr. društvo«, Jelovčan Pavel. P. Luico di Bergogna. 35.

Louje- — 15 naročnikov. P. Bergogna. 15.

Lokavec. — Crnigoj H., vikaj-, pov.; Čibej- Edm., Paljk Leop., Hmeljak Fr., Slokar Ida, Posti Lovr., Blažko Karal, Cermelj Fr., Kete Fr., Kavčič And., Furlan Ladisl., Soban Stanisl., Sežun Raf., Mrmolia Mih., Čes-nik Iv., Slokar Jož., Bolko Fr., Cvek Al., Slokar Edv., Slokar Maks, Kovač Jož., Slokar Krist., Hmeljak Peter, Lokar Silvest., Lokar Božidar, Črnigoj Štef., Lokar Fr„ Hmeljak Jož., Čoha And., Lokar Jož., Čibej Štef., Blažko Edv., Dradin Mar., Špacapan Gabr., Slokar Ang., Veliko-nja Al., Batič Mar., Črnigoj Fran., Kovač Avg., Soban Rozal., Bratina Mar., Soban Celest.. Batič Franč., čoha Alojz., Bevk Ana, Batagelj Just., Valič Zof., Kompara Ida, Kompara Ivan., Čibej Katar., Slokar Silv.-, Čopič Olga, Bevk. Anton., Kompara Jel., Čoha Stanisl., Kete Kat., Lokar Ida, Mrevlje Helena, Bolko Mar., Črnigoj Ernsta, Kovač Bern., Kompara Mar., Kovač Mar., Ste-govec Franč., Kompara Ana, Slokar Jož., Bratina Iv., Lokar Jel., Nemec Fr., -Zupan Mar., Blažko Jož.,

P. 'Aidussina. 72.

Lokev. — Vida v J o s., kapi., pov.; Stopar Ant., Svetina Iv., Cerkvenik Mar., Rešeta And.,, Prapotnik Aug., Božeglav Fr., Mevlja Ant., Ziberna Mar., Pavlovič Jož., Mavec Fr., Maver Neža, Ostrouška Rud., Uinek Fr., Ban Fr., Goranc Kat., Božeglav Ant., Mljač Mar., Mevlja Ant., Placer Ant., Čok Ant., Božeglav Ant., O-bersftel Fr., Skiik Fr., Mevlja Ant., Mevlja Fr., Obersnel And., Mljač Jož., Gregorčič Jož., Skok And., Škabar Fr., Znideršič Jož., Muha Karol, Ban Maks, Škabar Jož., Placer Mih., Mavec Jož., Fonda Dora, Srebotnjak Mir., Bole Jak., Frankovič Mih., Frankovič Jož., Božeglav Fr., Maver Ant., Cerkvenik Min., Sušmelj Iv., Mljač Jož., Stopar Ant., Sila Fr., Božeglav Rud., Perhavec Iv., Perhavec Mar., Čok Mar., Stopar Jož., Glažar Mar., Fonda Mar., Mavec Iv., Placer Karol, Fonda Fr., Čok Ivan., Ražem Fr., Frankovič Ant., škabar Mar., Fonda Ant., Mevlja Kat., Umek Ivan, Frankovič Roz., Sila Fr., Polis Fr., Role Jos., Sila Fr., Frankovič Fr., Mire Iv., Vidav Jos. — P r e 1 o ž e. Ban Jos., Mevlja Mar., Škibin, Jož., Meljač .Alb., Meljač Franč., Sila And., Mljač Jož., Medved Jož., Stopar Kat., Placer Fr., Mljač Fr., Ban Jož., Čepar Ant:, Mljač And., Mljač Jos., Mijač Franč., Jankovič Fr., Cerkvenik Jož., Cerkvenik Ivan., Škibin f Anton. P. Corgnale. 90.

. Lokovec. — P a j n t a r Š t., kurat, pov.; Šuligoj.Iv., Mavri Iv., Pirih And., Podgornik Pet., Podgornik Ant., Leban Mart., Žbogar Fr., Bremec Fr., Šuligoj And., šuli-goj Kat., Vončina Alb., Winkler Mar., Gorjup Mar., Renko Kat., Pirih Iv., Humar Ida, Vončina Kari, Šuligoj Mat., Bukovec Mar., Bremec Rud., Šuligoj Leop.., Pisk Bog., Šuligoj Jak., Humar Kat., Bremec Val., Šuligoj Jak^ Gor-- jup Al., Bremec Fr., Pertovt Neža, Leban Mar., Šuligoj Pet., Hvala Jož., Murovec Leop., Bremec Mar., Gorjup Iv., Podgornik Mar., Leban Mar. P. Chiapovano. 38.

Lozice. — Jerič Ant., pov.; Koritnik Ant., Semič Ana, Koritnik Ant., Zvanut Jan., Trošt Fr., Meden Ant., Nabrgoj Ant., Renko Iv., Mislej Jan. P. Vipacco. 10.

Marezige. — Bržan Mar., pov,; Bordon Iv., Ba-bič Mar., Krmac Ant., Krmac Ana, Koren Ant., . Saba-din Štef., Koren Mar., Umer Mar., Umer And., Štrukelj

Ana, Belič Fr., Štok Iv., Umer Iv., Štok And., Rodela Iv.,

Babič Ana, Sabaditi Karol, Krmac Mat., Koren Jos., Ša-baditi ATit., Babič Iv., Bordon Mar;, Babič Jož., Domijo Ant., Koren Ant., Babič Karol, Krmac Jož., Babič Mar., Bržan Fr., Barbo Ana, šer.gon Franč., Šergon Marija, Babič Mar., Sabadin Jos., Grimal.da Ant., Štok Iv., Umer Urša, Zlobec Avgust. P. Capodistria. 38.

Maribor. SHS. — Cijan D a v.-pov.; Mermolja Iv., Dr. Skapin Karol, Oblak Jan, Zorzut Ljud., Doplihar Iv., Savšek Vek., Kerle Kar., Pertot Draga. P. Maribor. 9.

Marsiče. — S a 1 i g o j Jos., pov.; 7 iztisov.

s P. Pulfero. 7. -

Medana. — MilanlČ Jos. pov.; Kristančič Ant., Prinčič Kat., Milanič Ang.,| Kristančič Pav. in še 10 drugih. P. Dobra. 15.

Miren. — Trampuž Jož., pov.; Bobič Leop., Marušič Evg., Mozetič Ant., Nfemec Franč., Frfolja Franč., Kogoj Kar., Budin Kar., Brumat Jož., Drufovka Ffanč., Kolavčič Fr., Kolavčič Val.,"Bon Jož., Kolavčič Franč., Vuk Franč., Brumat Dom., Frfolja Pet., Mozetič Al., Mozetič Ang., Kogoj Silvij, Uršič Jož., MuzlČ Lud., Kosič Fr., Vuk Jož., Ferlat Ant., Brilj Iv., Pahor Roz., Semulič Ant., Marmolja Kar., Leštah Kar., Nemec. Iv., Marušič Kar., Faganeli Teod., Štanta Jož., FerarI Pavla, Blažič Jož., Budin Jož., Kokelj Vilko, Kokelj Ana, Frletič Štef., Lipuž Mar., Uršič Pet., Štanta Iv., Florenin Kar., Rožič Ant., JJršič Ver., Faganeli Rom., Budin Jož., Faganeli Vinko, Vižintin Jož., Marušič Mat., Kokelj Iv., Ožbot Am., Pahor Jož., Povoanik Jušt., Mozetič Lina, Mozetič Ang. — Ru pa: Ožbot Rud.^Ožbot Dan., Frfolja Fr., Po-vodnik' Jer., Tomšič Ter., Ožbot Mar., Tomažič Roz., Pahor Fr., Krajnik Slav., Kokelj Rih,, Butkovič Fr., Po-vodnik Ant., Kogoj Lud., Kosič Jož., Verbič Jož., Maraž Franč., Marušič Jož., Čotar Zora, Devetak Mar., Batistič Iv., Buzin Franč., Koncut Alb. — Peč: Maiič Raf., Cotič Mar., Petejan Iv., Masten Ana, Devetak Iv., Malič Alb., Kovic Ljud., Cotič Ter., Ožbot Mar., Malič Al., Malič Iv.

P. Merna. 29.

Movraž. — Planin še k Mi h., duhovnik, pov. ; Knez Iv., Grdina Ant., Rakar Jož'., Veljak Ant., Stepančič Iv., Peteršemola Ant., Stare Jos., Babič Iv„ Karlovič And., Veljak Ant. , P. Pinguenie. 11.

Nabrežina. — Vodopivec Jos., pov.; Terčelj Ant.,stepančič Mar., Radovič Fr., Caharija Jož., Kosmi-na Stanko, Tavčar Avg., Caharija Iv., Cahariia Alice, Pertot Mar., Venier Franč.t Gabrovec Mar., Pertot Pav., Milič Val., Gruden Mart., Gruden Mar.-, Gabrovec Jož., Pertot Al. P. Aurissina. 18.

Nadanjeselo. — Vidmar F r., kurat, pov.; Ambro-žič Jož., Biščak Jos., Cvetnič Fr., Cvetnič Mar., Dekleva Jak., Frank Jož., Kaluža Kat.., Kuret Ant., Lenarčič Fr., Morel Ant., Penko Jož., Renko Pavel, Sedmak Ant:, Smrdelj Franč., Šmrdelj Mar., Stavanja Ant., Urbančič Mar., Valenčič Iv., Valenčič Mih., Zelko Jož., Zelko Marija. P. Nadanjeselo. 21.

Nemški Rut. — Grilanc J o župnik, pov.;' Brovč Mart., Kos Sim., Kemperle Iv., Klobučar Jos., Kos Fr., Kemperle Peter, Koder Jan,. Stendler Mart., Kleč Ant., Drole Gašper, Oltar Mih., Kemperle Sim., Kemperle Lav., Ortar Jos., Cvek Gašp., Bizajl Jos., Rejec Lovro, Čufer Štef., Kemperle Luka, Klobučar Alojz., Bizajl Jan., Pavšič Jak., Torkar Jos., Brovč Sim., Brovč Jan., Loncner Tom., Ferjanc Jak., Maver Mart., Kos Jan., Kos Jan., Bizajl Jos., Maver Jos., Ferjanc Janez, Gosar Tom., Maver Luka, Bizajl Tomaž.

P. Gracova. 37.

Novaki. — K e n d a Iv., kurat, pov. — Dolenji Novaki: Peternel Kat., Prezelj M., Gatej Iv., Lahaj-nar Jer., Roje Mar., Peternel Jak. —■ Gorenji Novaki: Rejec Jak., Mezek Jan., Peternel Fr., Peternel Neža, Derlink Pet0 Okorn Mart., Primožič Fr., Roje

Jak., Lahajnar Jer., Bevk Jož., Peternel Jak., Gatej Ter., Razpet Jož., Razpet Neža, Špik Ja^., Mlakar Mar, Bric M., Purgar Ant., Bevk Jan., Čerin Kat. — Lesko vi-ca: Mežek Mar., Kosmač Jož., Mažgon Iv., Peternel Fr.

P. Circhina. 31. '

Opčine. — Zink And., pov.; Štubel Anton., Sosič Vik*., Podobnik Jak., Trtnik Mar., Sosič Emil, Škerlavaj Vlad., Furlan Jož., Sosič Jož., Škabar Just, Milkovič Ana, Malalan Pavel, Malalan Pavla. Kravanja Avg., šonc Amal., Semenič Ter., Malalan Mar., Ban Ant., Vidav Kat., Sosič Alojz, Sošič Vika, Bau Gizela, Vidav Mar., Ban Ferd., Krevatin Jož., Mahnič Mar., Zlobec Emil, Škerlavaj Mar., Jamšek Jos., Vidav Zora, Ulian Franč., Vidav Mar., Danev Mart., Žerjal Drag , Ferluga Mirko, Škerlavaj Fr., Dantjv Jož., Kariž Adela, Malalan Rud., Malalan Kari, Furlan Kat., Vremec Guido, Sosič Mart., Logar Mar., Malalan Iv., Sosič Matija.

% P. Opcina. 46.

Orehek. — Vadnjal I v., kurat, pov.; Ljudska šola v Oretiku, Umek Jan., Pavlovčič Ant., Kenič Jan., Znideršič-Fr., Kenic Jak., Srebotnjak Ant., Čelhar Fr., Stegu Iv., Slavec Marija, in še 11 drugih.

x P. Prestraneggo. 22.

Otalež. — Kos Josip, pov.; Bratina Bog., Jev-šček Gizela, Ambrožič Iv., Jereb Jož., Ambrožič And , Bogataj Iv., Močnik Ant., Gruden Iv., Razpet Iv., Zaje Ant., Dežela Bošt., Zaje Kon., Bogataj Rud., Pavšič Moh.. Bizjak Jož., Jeram Lov., Rejc Mart, Jereb Mar., Bašelj Fr., Golob Simon, Kogoj Fr., Magajne And , Filipič Jer., Pavšič Greg., Pavšič Iv., Mlakar Ant., Bogataj Jož., Šturm Jož., Zaje Mih., Seljak Iv., Brejc Iv., Slabe Ant, Kofol Iv., Mlakar Maks, Rejc Mat., Simonič Iv., Peter- ' nelj Fr., Lapanje Jan., Magajne Fr., Magajne Fr., Bizjak Neža, Zaje Fr., Peternelj Ter., Cerin Jan., Vehar Jož , Simonič Ant., Kenda Iv., Zaje Ant., Vehar Fr., Likar And., Kogoj Marko, Bevk Pet., Pirih Mih., Pavšič Pet., Lipužič Peter, Božič Jak., Peternelj Mart., Oblak Fr., Kenda Jož., Simonič Jož., Kacin Val., Lipužič Peter, Zaje And., Likar Mat., Bevk M., Zaje Fr., Šauli- Jan., Bizjak Jan., Vojska Iv., Ursič Fr., Peternelj K, Podobnik Jernej, Jereb Raf.., Tratnik Mar., Medved Mar , Magajne And., Magajne And., Likar Luc/Prebel Urša, Kogoj Mar., Tratnik Mar., Reven Mar., Golja Mar., Magajne Mar., Jereb Kat., Kacin Ana, Peternelj Roz., Makuc Cec., Magajne Mar., Močnik Mar., Jesenko Ana, Eržen Fr., Božič Mar., Kogoj Iv'., Peternelj Pav., Mlakar Mar., Lipužič Mar., Kogoj Karol., Bevk Mar., Gorjup Ter., Rejc F?., Cerin Mat., Bevk Jožefa. P. Circhina. 104.

Ozeljan. — Špacapan Jos., pov.; Špacapan Jož., Špacapan Fr., Špacapan Fr., Špacapan Fr., Špacapan Jož., Špacapan Stanko, Loverčič And., Batič Ciril, Zižmond And., Hrovatin Fr., Špacapan Mir., in 149 zraven. P. Sambasso. 150.

. Pečine. — Pisk Ig n., pov.; Bralno in pevsko društvo »Planinka«, Lipušček Iv., Laharnar M., Hvala Moh , Klemenčič Iv., Trušnovec Jos., Kofol Pet., Jeklin Fr'., Hvala Mat., Poljak Ant., Jeklin Fr, Kuštrin Iv., Bizjak Fr., Pisk Vikt., Mrak Mat., Bičič Jan., Pisk Just., Laharnar Iv., Podgornik Ig., Kuštrin Ter., Bičič Mar., Podoreh Ter., Laharnar Rozal., Kuštrin Mar., Klemenčič Ed„ Beguš Alb., Crv Lud., Laharnar St., Mrak Iv , Jeklin Fr., Mrak Jož., Lapanja Gab., Laharnar Lad., Laharnar Fr., Lapanja M., Laharnar Roza., Lipušček Jož,, Jeklin Ant., Pravica Rud., Lukman Pepca., Podgornik Pavi., Kofol Pepca., Kofol Pepca., Kuštrin Gab., Kuštrin Mar., Kokošar Jož., Klemenčič Mar., Trohii Evst., Troha Fr., Kofol Mar., Grahelj Jur., Gruden Ivan.

P. Salto d'Idria. 53.

Pevma. — Bud in' Jož., žup. v p., pov.; Bensa Mar., Bole Mar., Brezigar Mih., Cibič Karol, Drufovka Mih., Drufovka Kat.,. Figelj Mar., Figelj Karol, Figelj AL, Figelj Urš., Figelj Mar., Figelj Dor., Furlan Ant..

Hvalica Kat., Jakin Jož., Kodrmac Jož., Kuracijska knjižnica", Klanjšček Franč., Komavli Jož., Komavli Mar., - Levpušček Ant., Mikluž Ant., Mikluž Iv., Mikluž Jož., Mikluž Ant., Prinšič Ant., Prinčič Jož., Mikluž Ant., Primožič Ant., Primožič Mar., Primožič Pet., Primožič Jož., Primožič Jož., Primožič Franč., Planinšček Fani, Pičulin Krist., Šfiligoj Ant., Skok Ant., Rožič Jož., Šfiligoj Marg., Prosvetno društvo »Soča«, SošoLKarol, Sošol Henr., Va-lentinčič Fr.. P. Peuma. 45.

Plavje. — Cok Fr., pov.; Ražem Ant., Jamšek Jos., Ferluga Mih., Vatovec Iv., Felicjan Iv., Cok Ant., Koren Roža, Hrvatin Ana, Eler Mar., Ricoti Mar., Hrva-tin Alojzija. P. Scofia. 12.

Pliskovica. — A b r a m F i L, vikar, pov. (4 izt.); Širca Leop., Šuc AL, Štok Dom., Širca AL, Žerjal Fr., Šuc Fr., Vrabec Fr., Vrabec Ant., Kosič Jos., Ščuka AL, Vrabec Jos., Vrabec Fr., Šuc AL, Kovačič Kar., Širca AL, Širca Ad„ Šuc Iv., Žerjal Fr., Žerjal AL, Grgič Fr., Grgič Iv.. Trobec AL, Žerjal Jos., Štemberger Avg., -Žerjal Iv., Vrabec AL, Širca Kr., Vrabec Jos., Štolfa Henr., Širec A1., Šuc Iv., Bandel AL, Kosič Avg., Kosič Iz., Vrabec AL, yrabec Kar., Žerjal And., Ružič Ant., Širca AL, Petelin Iv., Rebula AL, Kosič Iv., Štok Kar., Abram AL, Petelin Am., Jurec Iv., Lavrenčič Iv., Lavrenčič Jos., Colja Ant., Krt Fr., Mesar Jos. P. Comeno. 55.

Podbela, obč. Sedlo. — Kracina Justin, pov.; Cušin Fr.., Lavrenčič Mar., Kuntih Mar., Kracina Mih., Marčola Gabr., Cušin Fr., Cušin Andr., Cušin Jak., Cušin Rim., Marcola Iv., Cebokli Iv., Marcola AL, Cebokli Fr., Kracina Iv., Cebokli Angel. P. Bergogna. 16.

Podbrdo. Batič Val., pov.; Burger Jož., Kald-nek^ir Jož., Kos Alojz, Trojer Jer., Valentinčič S.

P. Piedicojle. 6.

Podgora. — Gomišček Ben., pov.; Brešan Ern.. Blažič Iv., Bandel Blaž, Bregant Mih., Bandel Mih., Bre-gant Ljud., Bregant Mat, Bufolin Mar., Budal Jož., Bandel Ant., Bandel Jušt, Brešan Ant., Br,eg?nt Št., Brajdot Ern., Brešan Kar., Budal Jan., Brezigar Raf., Bizjak Vera, Brezigar Jušt, Brešan Mar., Bandel Lud., Cekuta Ter., Delpin Fr., Delpin Ana, Delpin Urš., Delpin Jož., Gomišček Peter, Hvala Franč., Hvalič Marija, Hvalič Franč., Hvalič AL, Hvala Jož., Jerončič Mar., Je-rončič Jož., Jančič Mar., Kocjančič Raf., Klav-čič Ana, Kocjančič Ljud., Kocjančič Valb., Kocjančič Jož., Kocjančič Dom., Kocjančič Jan., Kristan-čič Ant., Kljun Iv., Klavčič Pet., Kos Iv., Klavčičeva Anica, Kogoj Amelja, Križan Avg., Klančič Ant., Kaligaris Ant., Kogoj Blaž, Kogoj Ana, Klavčič Evg., Klavčič Evg., Kodermac Ter., Klavčič Izid., Leban Ana, Lovišček Jud., Maraž Fr., Mugerli Luc., Mizerit Kat., Miklus Jan., Mi-klus Jušt, Matelič Ant., Markič Andr.. Miklus Luc., Me-link Fr., Markič Andr., Nemec Št., Nemec Janko, Nemec Jos., Okroglič Alb., Paglavec Andr., Petejan Št, Plahuta Iv., Petejan Mih., Persolja Ant., Perko Andr., Perko Danica, Pahor Rožam., Subasič Leop., Skočir Ana, Ščurk AL, Štanta Mar., Trdan Herm., Tefpin Ant., Terpin Ant.. Terpin Kat., Terpin And., Terpin Mar., Terpin AL, Terpin Fr., Terpin Rud., Terpin Iv., Terpin Silv., Terpin Štef., Vogrič Iv., Vižintin Ern., Mugerli Moh., Mugerli Jož.

P. Podgora. 103.

Podgorje. — T i r i n g e r I v., župnik, pov.; Marsetič Ant., Roje Josip., Andrejašič Iv:, Furlan Jos., Gobina Mar., Skorja Ana, Hreščak Herm., Grzetič Rud., Grzetič Ivan, Grzetič Vekoslav. P. Piedimonte. 11.

Podgrad. — Gabrovich And., kurat, pov.; Jagodnik Iv., Hrovatin Fr., Dekleva Jak., Omahen Iv., Tov-stovršnik Iv., Gobec Cilka, Petrač Jož., Hrovatin Mar., Zidarič Ant., Šlosel Mar., Jagodnik Ant., Dekleva Ivana, in še 68 zraven. • P. Castelnuovo. 80.

Podmelec. — Hren Jož., kaplan, pov.; Kovačič Iv., Klinkon Ciril, Manfreda Ant., Kenda Luc., Kogoj Mar., Borovničar Iv., Drole Neža, Lapanja Ign., Murovec

Jož., Šorli Iv., Šorli Ju]., Dobravec And..* Kogoj Jož., Golja Fr., Šorli Jak., Kragelj Ant., Božič Ant., Šorli Mih., Farna knjižnica, Čelik Lucija, Kolenc Ana, Farna Cerkev, Božič Izaija, Pajntar Jož., Rutar Neža, Božič PeC . Seljak Dr., Hvala Mar., Hvala A. P. Piedimelze. 30.

Podraga — K o 11 e r G u s t., župnik, pov.; Bratož Iv., Kopačin Iv., Kat. slov. izobraževalno društvo, Lozej Ter., Pestelj Ivana, Lozej Mar., Pestelj Ant., Zgur Jož., Lavren^č Iv., Trošt Mar., Uršič Mar., Lozej Fran., Se-menič Jož., Vidrih Fr., Janežič Iv., Majcen Iv., Zgur Jož., Bratož Jož., Kopačin Jož., Bajec Jur., Trošt Am., Zgur . Fran., Furlan Al., Zorž Iv., Trošt Jož., Rosa Mar.

P. St. Vitto Vipacco. 27.

Podkraj. — Za veri "Alf., pov.; Trkman Mat., Trkman Greg., Bajec Mar., čuk Mar., Bajec Jož., Božič > Jož., Kobol Mat., Kobol Al., Kožman Jan., Mikuž Jan., Petrovčič Jan., Puc Mat., Puc Jan., Puc Štef., Sajovic Fr., Štefančič Fr., Štefančič Jan., Skvarča Ant., Mikuž Št., Trček Mat., Kobol Ferd., Zakelj Jernej.

P. Vipacco. 23.

Podgraje. — Dolenc Jos., pov.; 35 iztisov.

P. Bisterza. 35.

Police-Reka. — Perinčič Karol, mašnik in učit., £>ov.; Božič And., Čelik Fr., Čelik Iv., Črnilogar Flor., črnilogar Julka, Gruden Jož., Hvala Ant., Kacin Amal., Kacin Neža, Kržišnik Peter, Laharnar Fr., Makuc Ang., Makuc Ant., Makuc Ciril, Makuc Mar., Makuc Mat., Matuc Jul., Močnik Iv., Močnik Mat., Obid Mar., Perinčič Karol, Podobnik Fr., Podobnik Jak., Podobnik Mar., Podobnik Pavel, Podreka And., Rink Ant., Serženta Iv., Štucin Mar., Ščinkovec Rud., Tavčar And., Tavčar Iv., Vončina Franc. Circhina. 33.

Planina, — M a i %r h o f e r J., pov.; 31 iztisov,

P. Vipacco. 31.

Ponikve. — Med veš- O t i L, vikar, pov.; Mrak Jož., Laharnar Jur., Jeklin Jan., Božič Neža, Črv Fr., Hvala Ign., Kobal Karol, »Čitalnica« na Ponikvah, Lapanja Peter, Kavčič Mih., Kranjc Ant., Kofol Ant., Laharnar Jož., Manfreda Ant., Laharnar Fr., Bajt Iv., Kranjc Teod., Golja Ign., Laharnar Mart., Hvala Jož., Lapanja Jak., Pisk Iv., Lapanja Mar., Kranjc Fr., La-panja Iv., Laharnar Henr., Božič Jer., Kobal Ant., Hvala Iv., Lapanja Vinc., Kenda Iv., Krivec Jož., Hvala Mih., Krivec Iv., Kranjc Ter., Krivec. Jak., Kušman Mar., Kranjc Karol, Kobal Rozal., Bajt Fr., Golja Mih., Mrak Peter, Lapanja Jož., Kavčič Lav., Kranjc Iv., Pisk Tom., Kobal And., Kobal Jan., Hvala Peter, Kenda And., Lapanja Jož., Lapanja Mar., Kofol Peter, Skok Lucija, Bizjak Anton. P. Salto d'Idria. 56.

Postojna. — Župni urad, pov.; Dolenc Ant., Perko Ant., Mekinda Ant., Debevec Ant., Bizjak Fr., Hajna Fr., Smrdu Ter., Šibenik Mih., Vagheka Al., Tavčar Ern., Rozman Ant., Modrijan Ana, Gržina And., Meze Al., Gržina Neža, Gržina Pepina, Perko Mar., Fajdiga Ant., Ivančič Ant., Dolenc Stanko, Vilhar Jan., Bolnica, Fajdiga Iv., Jager Ant., Kovač And., Ambrožič Mir., Valič Maks, Likar Franč., Šušteršič And., Penko Mar., Kristan Iv., Dovgan Jos., Milavec Ant, Sajevic Fr., Sajevic J., Verbic Fr., Bittner V., Kertine F. P. Postumia. 38.

Povir. — B a r b i č M ih prodekan, pov.; Pirjevec Jos., Štok Iv., Zafred Iv., Renčelj J., Mahnič Alojz., Re-bec Fr., Božeglav Mar., Renčelj M., Fonda Krist., Bolle Fr., Perhavec Jos., Kocjan Iv., Štok Luc., Novak Fr., Čeh Iv., Štok Al., Mahnič M., Božeglav Fr., Požar M., Kariž Jan., Skok Ig., Mahnič M., Kukec Mar., Mahnič Iv., Zvab Fran., Čefuta And., Žiberna Pavel, Kariž Pavel, Zvab Andrej. P. Sesana. 30.

Prvačina. — Furlani Henr., pov.; Zorn Henr., Faganelj Fr., Gregorič Jož,, Zorn Kar., Gregorič Fr.., Vo-dopivec Leop., Koc Jož., Sever And., Vodopivec Cvetko, Zorn Al., Orel Jož., Pahor And., Černe Silv., Šemolje

Jož., Gregorič Jož., Zorn Ant., Sullč Ant.., Furlani Ant., Batič Sigism., Gregorič Henr., Černe Fr., Gregorič AL, Stanič Jan., Batič Jož., Zorn Jož., Krpan Avg., Gregorič Al., Saksida Jož., Sulič Franč., Furlani Jož., Peršie Iv., Krpan Ant., Furlani Jak., Bovcon Fr., Zorn Fr., Saksida • Karol, Zorn Jak., Sulič Al., Gregorič Marij, Zorn Jož., . Zorn Frv Zorn Karol, Gregorič Leop., Tušar Ant., Furlani Jož. P. Prevacina. 45.

Ravne. — Mozetič, Iv., žup. upr., pov.; Golob Anton., Čelik Iv., Društvo »Zora«, Jug Ign., Čelik Ana, Bajt Al., Bevk. Mat., Skok Mih., Prezelj Fr., Sedej Julka, Prezelj Julka, Prezelj Mar., Guzelj Mar., Velikonja Ant., Lapanja Franč., Kosmač Jož., Mauri jož., Mauri Iv., Štremfelj Luc., Štremfelj Al., Močnik Neža, Izobr. društvo Orehek, Raspet Ana, Mauri Jak., Mrak Fr„ Peter-nel Marija. . P. Circhina. 27.

Renče. — Lukežič Mar., pov.; Vižintin Nežica, Mozetič Jos., Vižintin Stevoj, Lasič Ladisl., Turel Maks, Arčon Alojz., Špacapan Fr., Pahor Marta, Tratnik'Gabr., Mozetič Peter, Zigon Fr., Mozetič Dav., Turel Ant., Žigon Krist., Rusjan Mar., Mozetič Vikt., Gorjan Angel, Mozetič Klement, Brumat Fr., Delpin Gen., Stibilj Iv., Lukežič Iv., Gregorič Fr., Arčon Edv,, Erjavec Al., Ar- ✓ čon Al., Lukežič Al., Fornazarič Peter, Pipan Val., Lukežič Lucija. P. Ranziano. 30.

Repentabor. — Škabar Karol, pov.; Wester Em., Ravbar Jož., Fakin Mar., Furlan Al., Purič Jož., Društvo »Tabor«, Škabar Iv., Brana And., Ravbar Iv., Guštin Jak., Guštin Rud., Lazar Mar., Škabar Iv., Milič Al., Guštiii Ant., Lazar Iv., Ravbar Fr., Ravbar Iv., Tor-činovič Jul., Ravbar Ant., Ravbar Al., Ravbar Rud", Ravbar Ant., Tavčar Iv., Tavčar Iv., Škabar Iv., Škabar Julka, Škabar Olga, Gerlanc Mar., Guštin Iv., Pire Raf., Škabar Rud., Ravbar Ant., Tavčar AL, Ravbar Jož., Ravbar Fr., Bizjak Val., Križman Ferd., Škamperle Jož., Ravbar Ivan. P. Opcina. 40.

Rihenberg. — Strancar J o s., župnik, pov.; Zerjal Kar., Vidmar Fr., Vidmar Fr., Furlan Kar., Pečenko Jož., Krševan Kar., Birsa Mar., Kosovel Fr., Krkoč Ang., Čebron Srečko, Cigoj Jan., Furlan Krist., Plahuta Ant., Furlan,Fr., Mravlja Raf., Čebron Jož., Furlan Jož., Ma-kovec Ant., Furlan Jož., Birsa Am., Možina lv., Cink Iv.,., Cink Ig., Možina Vanda, Mihelj Ant., Clgoj Jož., Mravlja Izid., Mihelj Iv., Pečenko Ant., Ličen Fr., Turk Jož., Vidmar Fr., Furaln Iv., Furlan Leop., Kočevar Al., Mihelj Jož., Colja Iv., Furlan Fr., Košuta Pet., Čebron Hel., Čebron Iv., Mravlja Fr., Furlan Iv., Čermelj Ang., Černigoj -Zof., Pečenko Fr., Trpin Vinc, Kodrič Edm., Kodrič Ant., Bric Fr., Pečenko Iv., Pečenko Ant., Mravlja.lv., Furlan Vinko, Ličen Iv., Birsa Mar., Birsa Iv., Besednjak Jož., Mihelj Iv., Piščanec Jož., Kodrič Ant., Lozar Iv., Kodrič Kar., Kodrič Ant., Pečenko And., Birsa Henr., Pečenko Ant., Kodrič AL, Furlan Fr., Benko Iv., Benko Leop., Strancar Ant., Pečenko Jos., Kodrič Roz., Šavli Jož., Mihelj AL, Štokelj Pavla, Mihelj Iv., Vidmar Al., Ličen Fr., Ličen Iv., Štokelj Fr., Stegovec Fr., Čebron Jos., Turk Pet., Lisjak Leop., Mravlja Ter., Ličen And., Ščukov Pavla, Rupnik Iv., Ličen Al., Možina Ant., Andrlič Fr., Hmgljak Jos., Škrbec Iv., Vidmar Hel., Lisjak AL, Abrarn Am., Pavlin Pavla, Pečenko Iv., Birsa Fr., Vidmar Fr., Birsa Mirko, Pavlica Ant., Bizjak Ang., Birsa Iv., Birsa Fr., Vodopivec Fr., Birsa Fr., Črmelj Mar.,. Čebron Leop., Sever Ant', Sever Ant., Čermelj Fr., Mihelj Fil., Mihelj Pet., Hmeljak Fr., Mihelj Jer., Sever" Fr., Sever Pet., Birsa And., Čebron Jož., Ščukov Jož., Kerševan Iv., Kerševan Iv., Kerševan Fr., Birsa Sar., Ušaj Mat, Krševan. Iv., Kerševan AL, Križman Izid., Birsa Fr., Ličen Ant., Mihelj Pet., Čebron Ant., Mihelj Jan., Čebron Mar., Čebron And., Mihelj Jan., Krševan Jož., Krševan Fr., Štanta Pet., Sever Mirko, Zerjal Jož., Ličen Pet., Ličen Fr., Krševan-Pavla, Kobal Jož., Vidmar Jož., Ušaj Jož., Pečenko Lud., Ščukov Iv., Colja MIh., Ličen Leop.,

Družina dr. Slejko-va, Ličen Mih., Vodopivec Ant., Pečenko Jos., Colja Fr., Krševan Fil., Blzlak Leop., Vidmar And., Bizjak Ant., Carzer Mar.,' Sever Fr., Fabjan Fr., Birsa Jož., Vidmar Bern., Birsa Al., Birsa Fr., Colja Iv., Zgonik Mar., Birsa Fr., Vrtovec Al., Birsa Ant., Birsa Kar., Birsa Fr., Colja And., Kodrič Stanko, Družina Piščanec, Birsa Jož., Furlan Iv., Piščanec Iv., Zgpnik Fr., Zerjal Jož., Sever Iv., Vidmar Mih., Pavlica Ant., Furlan-Jož., Piščanec Ant., Jazbec Fr., Kobal Fr.,' Birsa Iv., Furlan Ant., Piščanec Raf., Bavčar Fr., Mihelj Iv., Cehovin Fr., Furlan Jož., Andrlič Fr., Kavčič Leop., Birsa Iv., Mihelj Jož., Ličen Iv., Sever Mar., Čebron Ant, Andrlič Ant., Birsa Iv., Kodrič Mar., Andrlič Ant., Primožič Jož., Andrlič Jož., Jekše AL, Mihelj Leop., Ličen And., Ličen Mar., Gvardjančič AL, Bizjak Ant., Birsa Ant., Karer Leop., Birsa Mar., Gvardjančič Ant., Čebron Ant., Mihelj Ang., Ukmar Ant., Fabjan Lud., Mihelj Iv., Ličen Al., Mihelj AL, Ličen And., "Birsa Mart., Štokelj Iv.,. Bandelj ■ Jož., Bizjak Ant., Birsa Fr., Grzej Just., Hmeljak AL, Saksida Jož., Bizjak Roz., Rebol Iv., Bavčar Fr., Kerše-van Jož., Birsa Jož., Turk Jan., čebron Lud., Kerševan Ant., Polec Pavla, Hmeljak Jož., Bizjak Ant., Bizjak Kar., Pavlica Jož., Birsa Ang., Mihelj Leop., Filipčič Fr., Robič And., Roje Jan., Družina Furlanl-jeva, Furlan Leopold, Furlan Iv. P. Rifenbergo. 259.

Rižari-Lazaret. — Košir Jos., župnik, pov.; Braj-nik Ana, Korjančič Iv., Vidali Iv., Turko Ant., Pobega Ant., Rodela Iv., Sabadin Iv., Ojo Iv., Vatovec Iv., Pobega Lidija, Bertok Am., Stare Ana, Vojvoda Ana, Vatovec Danica, Bertok Ana, Vatovec Fr., Černic Kat., Fer-luga Jos., Bordon Ana, Bertok Eva, Bucaj Mar., Tedeško Mar., Vojvoda Mar., Riccabon Hal., Brajnik Ana, Furla-mc Ant., Vatovec Ana, Novel Kat., Furlanič Alojzija, Babič Ana, in še 30 drugih. P. Capodistria. 60.

Ročlnj. — Močnik Fr., kurat, pov.; Bajt Fr., Srenjšček Fr., Škodnik Avg., Jerončič Fr., Gerbec Andr., Šuligoj Jos., Bernik Pet., Fortunat Iv., Oerbec Tom., Ka-menšček Ant., Križnič Ant., Drašček Mih., Perše Jos., Mugerli Iv., Gerbec Fr., Jurman Ang., Gerbec Mar., Po-sareli Mar., Ipavec Ana, Strgar Ter., Ipavec Krist., Kogoj Kat., Rahotina Mar., Ipavec Mar., Ipavec Mar., Durjava Jož., Golja Mar., Šavli Ang., Bernik Fr., Ipavec AL, Kuk Mar., Dugar EL, Bernik Pavi, Kogoj Mar.

P,- Ronzigna. 35.

Rodik. — Babuder Iv., pov.; Elsnic Jos., Babič. *Ant., Bernetič Fr., Cerkvenik Ant., Cerkvenik Iv, Gran-dič Ant., Grandič Miha, Skok Luk., Prelc Jos., Štrekelj Alb., Gombač Jos., Ivančič Jos., Ivančič Ant., Rapotec Fr., Šturm Fr., Čebohin Mart., Rapotec Fran, Sozič Ant.', Ponikvar Mar., Dobrila Fr, Gambač Fr., Skok D., Kačiče Anton. P. Roditti. 24.

Saksid. — Saksida Ciril, mizar, pov.; Lisjak Ang., Lisjak AL, Polšak Ant., Saksida Rud., Lisjak Mar., Rebek Ant., Vodopivec Jos., Knapič Vlad., Baša Fr., Rojic Fr., Saksida Fr., Saksida Lud., Baša Olga, Saksida Fr., Saksida Ana, Saksida Franč., Rojic Franč., Čotar Jož., Saksida Jož., Saksida Mici, Vodopivec Fr., Saksida Bern., Mrevjje AL, Ambroželi Roz., Cotar Jos., Vodopivec Iv., šinigoj Jož., Bandelj Fr., Lisjak Ivan.

P. Montespino. 20.

Sedlo. — Andrejšek Fr., vikar, pov.; Lazar Jož., Fajgelj Raf., Lazar Ant., Lazar Jož., Lazar Alb., Gruntar Ant., Menič Ant., Kosmačin And., Gašperut

»NARODNA KNJIGARNA_ ZRDUŽENA S PA= PIRNICO v Gorici, Via G. Carducci št. 7, v novi hiši »Goriške Ljudske Posojilnice.«

Največja zaloga slovenskih knjig v Julijski krajini. Bogata izbera pisarniških in šolskih potrebščin. Molitve* niki, kipi svetnikov, nabožne slike, devodjonalije. Krasne umetniške razglednice. . t

Jož., Gašperut Iv., čuš Ant., Baloh Ant., Kosmačin AL, - Kosmačin Ant., Kosmačin Jož., Lazar Am., Kramar Mar., Kosmačin Kat., Čebokli Bogd., Hrast Fr., Kosmačin Jož., Gruntar Ant., Kramar Ang., Baloh Kat., Čebokli Giz., Lazar Mar., Modrijančič Krist., Gruntar Mar. — Homec: •Kuntih Val., Rosič Jož., Kramar Pavla, Špehonja Pavla. — Stanoviš-ča: Baloh AL, Baloh Ant., ČtbokliaAnt., Filipič Jož., Sabotič Fr., Čebokli AL, Kosmačin Fr., Baloh Barb. — P o d b e 1 a: Lavrenčič Mat., Čušin Andr.

' P. Bergogna. 43.

Senožeče. — V i 1 h a r Jan., župnik, pov.; Antončio-Mar., Antončič Greg., Bobek Jož., Dr. Bogataj Mil., Brajdih Jos., Bradelj Franč., Cek Franč., Cek Maks, Čehovin Ter., Čehovin Jer., Čehovin Iv., Čehovin Mart., česnik Iv., Doles Ant., Filipčič Ana Franetič Ant.; Godnič Ter., Goreč AL, Grahor Jos., Hreščak.Franc., Jebačin Iv., Kandut Luka, Kavčič Fr., Kocijančič Franč., Koler Fr., Koritnik Fr., Kranjc Jos., Meden Jos., Mlakar Fr., Može And., Može Jos., Nabergoj Dan., Peca Ana, Pegan Ant, Pegan Mar., Perhavc Iv.", Prelaz Iv., Senčar Sonja, Sot-lar Fr, Suša Jak, Suša Mar., Suša Ant., Suša Mar., Suša Mih., Suša Iv, Sluga Ant, Škamperle Iv., Škamperle Ant, Štok Iv, SvigeL Ant., Vidmar Fr, Vidmar Mar., Wruss Am., Zelen Ant., Zelen Iv, Zelen Franč, Zetko Franc. P. Senosechia. 37.

Sežana. — Šelovin Pav, pov.; Schiffrer Iv, Pirjevec Jak., Trebeč Just, Čebulec Fr, Zlobec Fr, Zlobec Ant, Stojkovič Jos, Guštin Ant, Pirjevec Jos, Ren-čelj Iv, Miklavec Ant, Stojkovič -Jož, Pirjevec Mar, Krt Mar, Hrovatin Karol., Kocjan Ana, Fabjan Jak, Renčelj Ant, Jelušič And, Blokar Jož, Urbančič Jož, Miklavec And, Malalan Ant, Živec Mar, Rodica Franc, Trpin Jos, Ukmar Jos., Stojkovič Fran,-Vatovec Julj, Perhavec Zora, Jerina Iv, Renčelj Jos, Škrinjar Ant., Merlak Iy, čuk Ant, Mislej Vikt, Smet Ant, Kranjec Fr, Pirjevec Jos., Dettoni Jos, Oblak Evst, štolfa Krist., Ziberna Fr, Mahnič Fr, Počkar Ant, Bandelj Fr, Ozbič Ant, Ukmar Iv, Turk Ant, Kariž Jož., Husu Ant, Šelovin Pavel. * P. Sesana. 52.

Skopo-Krajnavas. — Šinigoj Jos, pov.; Kranjec Ant, Gulič Jož., Zivic Rud, Gulič Ant, Zezlina Mar., Živec Fani, Gec Rud, Gulič Jož, Furlani Fr, Živec Krist, Šinigoj Kar., Gulič Ter, Rupnik Fr., Grmek Iv, Sreber-nič Alb, Juren Ant, Žive© Jož, Colja Ant, Stoka Ant., Zlobec Pavel, Zlobec Avg., Gec Kar, Luvin Mar., Uršič Iv, Štoka Mih, Gorup Fr, Štoka Ant, Gomizel Luc , Gorup Ant, Batič Roz., Potrata AL, Batič AL

P. Duttogliano. 32.

Skrilje. — Če rnigoj Franton, pov.; Rustja ~Fr„ Rustja Fr„ Valič Jož., ČermeJj Franč, Valič Jož, Kalni Lovrenc, Favetti Vinko, Zgonik. Leop, Rustja Fr, Valič Fr, Rovtar Ant, Kravos Iv, Kodrič Ant, Valič Kari, Saksida Ant, Baje Jož, Rustja Ant., Batagelj Krist, Kravos Mirko, Kertel Mar, Slokar Ant., Rustja Ang., Rustja Leop, Novinc Fr, Črnigoj Ant, Bratina Vinko, Baje Filip, Baje Jul, Ferdin Iv, Rustja Mar, Valič Ant, Krečič Raf, Baje Iv, Valič Vikt., Rustja Ant, Bratina Kar., Rustja Iv, Čibej Jan. P. S. Croce - Strada 38.

Slap. — Pišot J, župni-uprav, pov.; Ambrožič Fr, Jež Ant, Justin Iva, »Slov. izobr. društvo«, Malik Ferd., Furlan Avg, Podgornik Sim, Volk Alf, Turk Ant, Ferjančič Jos, Bizjak Ign, Nussdorfer Jos, Petrič Fr, Uršič Jak., Bone Kar, Kobal Ant, Uršič Iv, Malik Evst, Fejcjančič Jos, Bukovič Met, Miško Fr, Škrlj Iv, Malik Lojze, Jež Leop., Zorž Iv, Štekar Iv., Ferjančič AL, Furlan Jak, Krečič Jos, Židanik Jos, Ferjančič Rud, Trošt Maks, Zorž Alb., Marc AL, Potrata Ant, Trošt Ant, Furlan AL, Zorž Iv„ Stopar Jos, Furlan Fr., Malik Jan., Nussdorfer Fr, Furlan Ant, Jež And., Furlan Mat, Ambrožič Jos, Zvokelj Jos,, Nabergoj Ant, Malik Maks, Ambrožič Iv., Furlan Mar, Bizjak Jož., Volk Vinko.

P. Vipacco. 54.

Šla vina. — Smolnikar Luka, Župnik, pov.; Verbič Fr., Dekleva Fr., Abram Mih., Ambrož lv„ Ber-goč Luka, Bole Kat., Cernač Iv., Česnik Greg., Dedek Kat., Dekleva Fr., Dolenec Nat., Doles Mar., Kalister And., Kalister Jož., Križaj Iv., Kruh Ana, Malečkar Ant., Maver Mart., Maver Št.* Matevljič Jož., Milharčič Iv., Milharčič Luka, Moravec Jož., Oražem Am., Penko And., Penko Jak., Perenič Ant., Perenič Gašp., Polh Iv., Rotar Mar., Sever Fr., Sluga Urš., Smerdel lv„ Smerdel Iv., Smerdel Mih., Svet Ant., Šabec Mar., Šabec Mat., Vekar Pet., Vodopivec Neža, Zitko Iv., Zigman Aht., Zigman Mar., Bele Franc. ' P. Prestraneggo. 45.

Lipaljafas. — Eichholzer Jos., pov.; Eichhol* zer Jos., Willenpart Jak., Grilz Mih., Tributsch Mart., Murrer Fr, Grilz Agn., Kovatsch And., Svetina Jož., Trink Mat." P. S. Leopoldo. 10.

Soča. — Ličen Al., poy.; Cahler Mar., Flajs Jož., Klavora Jož., Cuder Mar., Komac Ana, Cuder Mar., Kra-vanja Franč., Kravanja Ter., Flajs Ant., Domevšček Jož., Cuder Mar., Domevšček Iv., Komac Jož., Komac Ana, Zorč Mar., Kravanja Mar., Kavs Kati, Komac Mar., Kravanja Mar., Kašca And., Bradaškja Iv. P. Sonzia. 22.

Solkan. — Brecelj Mar., pov.; Vu^a Luc., Zavr-tanik 'Iv., Abramič Ter., Vidič Kat., Belinger Uršula, Leban Ant., Prijon Jož., Mavrič Just, Danevčič Ant., Ličar Luc., Gasperčič Blaž, Leban Vikt., Doljak Alojzija. — Grauner Mar., pov.; Nanut Jož., Laurencon Alojz, Graunar Iv., Poberaj Kat., Zavrtenik Fr., Gabrijelčič Ter., Koršič Jožefa, Radinja Mar., Radinja Fr., Mozetič Urš., Gorjan Jak., Figel Štef., Gomišček Ana, Čibej Jož., Vecchiet Fr., Glešič Iv., Božič-And. — Vu g a M i L, pov.; Geržina Kat., Golob Alojz., - Zavrtanik Iv., .Gomišček Avg., Gašperčič Mar. — Rejec Jak. dekan, pov.; Ferjančič Edko, Jug Tom., Vuga Jos., Abramič Jos., Drekonja Mart., Golob Ant., Srebrnič Štef., Leban Mir., Prijon And., Luznik Fr., Humar Iv., Bašin Avg.,. Poberaj Rom., Nibrant Iv., Oblokar Ljud., Golob Alojz., Komel Ana, Mozetič Karol., Danevčič Ant., Markič Jož., Franko Gab., Rijavec Jož., Pavlin Krist., Fon Josipnia, Verdi-kon Katarina. P. Salcano. 62.

Sovodnje. — Lukežič Iv., pov.; Hmeljak Fr., Batistič Mar., Cjak Ant., Tomšič Jož., Devetak Ant., Pe-licon Fr., Ceščut Seb., Devetak AL, Pelicon Iv., Pelicon Ana, Cotič Al., Tomši§,Jož„ Ceščut Jož., Čavdek Franč., Zavadlav Al., Batistič Am.. Fajt Just., Devetak Ljud., Petejan- And., Ceščut Iv., Butkovič Jož., Kuzmin Kat, Petejan Fr., Cotič Al., Legiša Eliza, Cotič Ana, Cjan Ang., Petejan Al., Grzej Mar., Vižintin Iv., Vižintin Iv., Vižintin And., Kobole Kat., Petejan Fr., Masten Ludvik, Tomšič Jož., Petejan Iv., Cotič Slavica, Pelicon Roz., Cjan Ter. P. Merna. 41.

Spodnja Idtija. — Likar Lud., kaplan, pov. (5 izt.) Kat. izobr. društvo v Spodnji Idriji, Dekliška Marijina družba v Spod. Idriji, Ženska Marijina družba v Spod. Idriji, Ljudska šola v Spod. Idriji, Ljudska šola v Gor. Kanomlji, Bajt Ant., Bončina Ant., Bončina Jož., Božiček Fr., Bratuž Ana, Erjavec Jan., Gabrovšek Mar., Grošelj Val., Gruden Neža, Hladnik Mar., Jereb Tom., Jereb Val., KavčičTr., Kenda Ant.. Kenda Jan., Kenda Mar., Krivec Iv., Lampe Fran., Lapajne Ig., Lapajne Jan., La-pajne Ter., Leskovec Leop., Likar Lud., Nagode Mar., Peternel Jan., Peternel Mat., Petrič Ant., Rejc Ant., Rupnik Fr., Škvarča Mar., Supin Karol, Štucin Fr., Tratnik Jera, Tratnik Kat.,Tušar J aru, Vidmar. Mar., Zakelj Iv, Zonta Ant., Zonta Jan. (3 izt.) P. Idria. 50.

Stržišče. — S e lj a k Iv., pov.; Bizjak Jož., Volf Luka, Kikel Fr., Kogoj Fr., Kikel Luc., Bizjak Jan., Kleč Val, Torkar Al., Znidar Urban, Gatej Luka, Panter And., Kleč Neža, Drole Urban, Borštner Jan., Zefran Franc. P. Udaiussina. 16.

Studeno. — Ar meni Luk., org., pov.; Janež Dom., Dolgan Jož., Lipovec Jož., Armeni Svit., Bizjak

Toffl., Vidrlh Iv., Pelan Mat., Mrklavčič Iv„ Weber Mar., Križman Ant., Japelj Kat., Milavec Mar., Gerželj Mar., Kobal Iv., Bauman Ana, Mihelčič Ant., Milavec Jak., Fur-lan Jan., Gerželj Mar., Cuk Eliz., Kobal Jak., Prelas Ant., Milavec Fr., Podboj Fr., Miklavčič Iv., Ostanek Just., Vidrih Anica, Simčič Iv., Ogrizek Mar., Hribar Iv., Jež Jak., Jurca And., Podboj Mar., Jencek Jer., Žele Iv., Magajna Mar., Magajna Jož., Jurca Karol, Mrhar Iv., Klemene. Juri, Magajna Peter, Klemen Iv., Marinšek Iv., Božič Mat., Lekšan Ang., Širca Mar., Jurca Vikt., De-bevc Peter, Jurca Jož., Baje Iv., Hvala Vene., Maručič Fr., Jurca Alojz, Simčič Ter., Jurca Fr., Požar Fr.,. Pod-; boj Fr., Baje Iv., Kolenc Mar., Jurman Franc.

» P. Postumia. 60.

Suhoriia. — Gabrovšek Jož., kurat, pov.; Biščak Franč., Gustinčič Fr.., Gustinčič Jan., Gustinčič Jan., Ko-.vačič Jak., Krebelj Leop., Krebelj Franč., Malečkar Jož., 'Maslo Fr., Nadoh Jan., Šprohar Gašp., Trebeč Ant., Trebeč Ant., Volk Al., Volk Ant., Volk Fr., Volk Iv., Volk fr'., Volk Jož., Volk Jož., Volk Mar., Volk Mar., Volk Vinko, Volk Vinc., Zoreč Fr., Hvala Pavla.

P. Cosana. 26.

Sv. Anton pri Kopru — Istra. — Požar Anton, župnik, pov.; Stare Mar., Moženič Ant., Moženič Jož., Stokovič Ant., Jakomin Fr., Fikon Iv., Metlika Iv., Jako-min Jos., Skorja Jos., Bonin Mar., Grcgorič And., Fikon Iv., Fikon Zof., Fikon Iv., Kocjančič Drag., Moženič Ter., Kocjančič Ant., Turko Mih., Bernetič Fr., Jakomin Naz., Gregorič Jos., Stokovič Naz., Dellasavia Jos., Moženič Jos., Mozetič Ern., Turko Elij. P. Capodistria. 26.

Sv. Križ. — R e j e c I v., župnik, pov.; in še 79 drugih. P. S. Croce — Strada. 80.

Sv. Križ pri Trstu. — F u r .1 a n And., župnik, pov.; Bezin Jak., Bogateč Mat., Bogateč Ant., Bogateč Mar., Briščak Ant., Cotič Jak., Fabris Marij, Gustinčič Jos., Gruden Jul., Danev Jos., Dovšak Mar., Dovšak Fr., Košuta Em., Košuta Jož., Košuta Krist., Košuta Krist., Košuta Milko, Košuta Jos., Košuta Ang., Košuta Vikt., Košuta Fr., Košuta Jos., Košuta Mat., Košuta Mar., Košuta Mar., Košuta Kari, Košuta- Ant., Košuta Franč., Košuta Jul., Kralj Ant., Kodrič Luc., Husel Ant., Legiša Fr., Ma-ganja Mart.,'Pertot Fr., Purič Fr., Maganja Mar., Sedmak Iv., Sedmak Mar., Sedmak Mat., Sedmak IV., Sed-mak Silv., Sedmak Fr., Skabar Iv., Sirk Urš., Sirk Ant., Sulčič Ana, Sulčič Ant., Sulčič Jož., Sulčič Iv., Šemec Ant., StefančičTv., Stefančič Iv., Stefančič Rud., Stefan-čič Mat., Švab Mar., Švab Jož., Švab Jak., Švab Iv., Svab Kari, Trštjah Mart., Trštjah Iv., Trštjah Mar., Trštjah Jušt., Tence Lovr., Tence AL, Tence Krist., Ten-ce Iv., Tence Jos., Tence Kat., Tence Iv., Tence Mar., Tence Just., Tence Ida, Ukmar Jos., Vuk Leop., Vidoni Pavla, Verginela Mart., Verginela Mar., Sulčič Ant., Sed-inak Jos., Hranilnica in posojilnica, Knjižnica.

P. Santa Croce, Trieste. 85.

Šempas. — Špacapan Jos., Ozeljan, poverjenik; Lojk Marg., Fornazarič Terezija, Štrukelj Ant., Humar Iv., Remec Fr., Humar Jož., Gruden Mar., Rijavec Ignac, Košuta Fr., Černatič Jož., Slejko And., Dovžak Ant., Živec Vikt., Podgornik AL, Živec And., Černatič Roz., Škarabot Jož., Pelicon Ter., Batič Ant., Hrovatin Fr., Podgornik Jož., KlanjŠček Iv., Krašan Fr., Batič Ciril, Pelicon Jos., Batič Ciril, Nardin Roz., Batič Pet., Rijavec Ciril, Batič Ciril, Brankovič Jul. in še 30 zraven. P. Sambasso. 61.

Šempolaj in Mavhinje. — Štanta Vinko, vikar, pov.; Legiša Mar., Gruden Ant., Lupine Ant., Štanta Vinko. P. Nabresina. 4.

Skedenj. — M a c a r o 1 Jos., župnik, pov.; Dr. Go-dina Dion., Stare Mih., Ota Ivan., Košir Mar., Soklič Jak., Šuman Jernej, Brce Ter. * P. Servola. 10.

Škrbina. —t Pipan Ant., vojni kurat v pok., pov.; Mihalj Ang., Colja Jož., Mihelj Mar., Čotar Jos., Luin Kat., Makovec Ant., Pipan Jož., Milič Iv., šibelja

i .

Ter., Abram Laot)., Cotič Iv., Colja Karol, Fakin Mar., Cotar Jos., Kavčič Just, Fakin Franč., Fakin Florjan, Zerjal Otil., Trobec Fr., Colja Ant., Furlan Jan., Dugulin Mar., Fakin V., Fakin Mar., Cotar Jož., Lozej K.

P. Comeno. 27.

Šlovrenc v Brdih. — Remec Iv., župnik, pov.; Sirk Bernard., Šavrin Al., Šavrin Fr., Zalatel Lov., Sku-bin Ter., Peršolja Mar., Ambrožič Krist., Koncut Jož., Fabrizio Evg., Sirk Ant., Šavrin Aleks., Zalatel Aleks., Erzetič Ernest, Toroš Ciril, Skubin Jož., Filej Ant., Kocijančič Evg., Peršolja Peter, Mavrič Ant., Klavora Ljud., Reja Fr., Mavrič Iv., Domfenis Bog. P. Dobra. 24.

Šmarje. — Kranjc Fr., župnik, pov.; Jejčič Iv., Furlan Jož., Benko Lsop., Benko Kane., Škrbec Mar., Poljšak Karol. P. S. Danlele Carso. 7.

Šmarje pri Kopru. — C e m a ž a r Jak., župnik, pov.; Hrvatin Iv., Hrvatin Ant., Breč Ant., Markežič Peter, Glaviria Ant., Prodan Iv., Matko Jož., Grizonič' Iv., Viler Jožeff. P. Capodistria. 10.

Šmartno. — Mizerit Jos., pov.; Koršič Ant., Simčič Ant., Peršolija/Fr„ Leban C., Jakončič Mar., Le-nardič Ana, Mužič Leop., Podberščik Mih.. Simčič Fr;, Simčič Jož., Simčič Ant., Svilšček Iv., Simčič Jož., Simčič Jož., Mavrič Jož., Gabrijelčič Mih., Juretič M.

P. Quisca. 18.

Štanjel. — Kos Jan., kurat, pov.; Hočevar Jož., Jerič Jož., Gulj Vekosl., Petelin Ant., Gaspari Peter, Zalisjak Al., Pipan Jožef. P. S. Daniele del Carso. 8,

Stomaž. — C i g o j Leop., pov.; Vodopivec Al., Črnigoj Iv., Batagelj Štef., Bratina Fr., Kompara Ant., Črnigoj Olga, Bratina Fr., Bratina Jul., Štokelj Iv., Črnigoj Iv., Zgonik Jož., Bratina Iv., Bratina Fr., Batagelj Ant., Kolinačka Filip., Makovec Iv., Bratina Ant., Cigoj Jož., Črnigoj Leopold. P. S. Croce - Strada. 20.

Št. Andrež. — B r a j n i k Iv., pov.; Kosovel Jož., Re-ščič Ant., Filej Jož., Doljak Jož., Zavadlav Ig., Nanut J., Zavadlav Rok, Zavadlav Peter, Hvalič Fr., Ipavec Alb,, Tabaj Iv., Nanut Iv., Kuzmin And., Nanut Jož., Nardin Fr., Zavadlav Ig., Mučič Sil., Pavlin And., Pavlin Fr., Pavlin Ant., Zorn Dam., Tabaj Jož., Pavlin Jož., Gril Franč., Vižintin And., Vižintin Fr., Briško Avg., Brajnik Ana, Vižintin Anica, Budal Avg., Lutman Jož., Maraž Jož., Zavadlav Jož., Nanut Al., Lutman Jož., Nanut Fr., Mučič Karol, Gomišček Jernej, Nanut Štef., Briško Peter, Nanut Cec., Beltram Kat., Budal Jož., Nanut Iv., Nanut Fr., Briško And., Zavadlav Mar., Brajnik Al., Briško Fr., Pelicon Al., Cotič Jož., Velikonja Ana, Rijavec Ant., Rutar Fr., Pavletič Iv., Zižlin Kat., Kuzmin Ant., Plesni-čar Mat.," Nanut Ant., Bitežnik Val., Krošelj Cec., Legiša Iv.t Babuder Štef., Ferfolja Ant., Lutman Ambrož, Mar-kočič Alb., Mučič Ter., Petejan And., Tomšič Jož., Briško Fr., Nanut Jož., Budal And., Nanut Vah, Lutman Jož., Tabaj Blaž, Nardin Jož., Leban Jož., Lutman Jož., Brajnik Klement., Marušič Jož., Markočič Iv., Nanut Jož., Boštjančič Iv., Lavrenčič And., Nanut Dom., Vižintin Iv., Nanut Ant., Tabaj Al., Cingerli Vera, Vižintin Fr., Brajnik Mar., Kuzmin Fr., Marušič Ant., Hoban 'Jož., Marušič Fr., Blažič Ant., Gregorič Mar., Brajnik Gen., Brajnjk Iv., Devetak Jož., Nanut Jož., Brajnik Karol., Nanut Viljem, Nanut Ant., Lutman Karol, Lupin Fr., Zavadlav And., Makuc Iv., Breščak Karol, Pavletič M., Podberšček Jož., Volčič Avg., Markočič Fr., Lutman Jož., Brajnik Iv., Zavadlav Mat., Nanut Jož., Pavletič Viljem, Marvin Fr., Nanut Iv., Kuzmin Ant., Brajnik Jož.. Mučič Jož., Tabaj Cec., Zežlin Fr., Budal Jož., Petejan Roz., Pisk Mar., Brajnik Ant., Rijavec Iv., Zavadlav Ang., Molar Lina, Brumat Jož., Brajnik Emil, Budal Peter. P. S. Andrea. 135.

Št. MsJver. — R a d i n j a Ant., pov.; Peršolja Val., Terčič Anton., Hlede Avg., Figelj Karol, Mavrič Ant., Radinja Marta, Doljak Iv., Pintar Leon, Drufovka Jul., Bitežnik Jož., Breščak Reg., Valentinčič Jož., Pintar Jož., Radinja Anton. P. Peuma. 14.

Št. Peter na Krasu. — K r a m a r i č J a n k o, kurat,

pov.; Pavlovič Elija, Vodopivec Tom., Smrdel Iv.,~Vodopivec Pavel, Oražem Iv., Šabec Jož., Smrdel Ant., Dekleva Iv., Smrdel Pavel, Dekleva Ant., Dekleva Jak., Povh Mar., Adam Iv., Dekleva Jož., Šabec Jož., Požar Mat., Vodopivec Mih., Penko Luka, Bratoš Lovro, Vodopivec Al., Medica Mat., Vadmal Jož., Domicelj - Al., Krivec Franč., Jeriša Mici, Smrdel Iv., Čelhar Pet., Bevk Pet., Krnel Iv., Mulia Vinko, Celhar Jož., Slavec Leop., Zele Mat., Kanale Krist., Vouk Karol, Kruh Jož., Korošec Ant., Celhar Iv., Lindič Mar., Sila Kar., .Rebec Ant., Čelhar Mar., Ribnikar Jož., Rebec Fr., Krnel Tom., "Dekleva Jak., Stavanje Ant., Krnel Jer., Kruh Franč., Dekleva lv., Šteiner Iv., Čelhar Pavla, Krnel Jož., Kovačič Jan., Mikuž Fr., Debevc Ana, Kastelic Fr., Smrdel Fr., Žafran Fr., Klobučar Iv., Pavletič Jan., Česnik Jož., Zele And., Kristan Iv., Bergoč Mar., Cvetnič And., Čeligoj Jak., Kristan Jan., Meršnik Ant. - P. S. Pietro del Carso. 70.

Št. Peter pri Gorici. — K r a j n i k Iv., pov.; Pevsko in izob. društvo »Prešeren«, Hranilnica in posojilnica, Černic Fr., Brumat Peter, Stepančič Valer., Krajnik Iv., Černic Ant., Silič Jos., Hvalič Štef., Sokol Fr., Karara Štef., Černic Fr., Silič Štef., Reščič Iv., Cigoj Ant., Ziž-mond Mar., Bofulin Fr., Bizjak Fr., Černic Jos., Černic Jos., Nemic Iv., Hmeljak Ant., Reščič Al., Turel Jos., Figel Jos., Bizjak Fr., Merljak Al., Martelanc Jos., Karara Ant., Travižan Fr., Berlot Marjo, Valantič Alb., Valantič Alojz., Merljak Mar., Padovan Kat„ Nemic Ant., Valentinčič Luc., Arčon Mar., Sokol Jos., Klaut Ant., Škarabot Iv., Klančič Ant., Bizjak And., Cotič Iv., Reščič Jos., Merljak Rud., Bizaj Jos., Jarc Fr„ Sulič ! And., Makuc Klement., Turel Iv., Leban Vinc., Pavlin Jos., Nemic Iv., Blažica Kat., Merljak Jos., Zižmond Jos., Furlan Julj., Mučič Ant., Blažica Božid., Mervic Božid., Droč Ant., Kralj Leop., Klančič Peter, Škarabot And., Reščič Ant., Bizjak Ant., Silič Fr., Blažica Olga, Gregorič Got., Merljak Got., Merljak Rud., Nemic Peter, Figel Pav., Cotič Mar., Nemic Jos., Ušaj Al., Cej Iv., Nemic Fr., Brajda Jož., Pavlin Jos., Kebar Mar., Pavlin Melita, Furlan Iv., Droč Al., Blažica David.

P. S. Pietio, Gorizia. 86.

Št. Viška gora. — Pirec Val., župnik, pov.; Fel-trin Jan., Kobal Pet., Šuligoj Gab., Hadalin Jož., Grahelj Jož., Laharnar Jan., Velikonja Alojz., Biček Jan., Božič Lov., Laharnar Mar., Božič Jan., Obid Jan., Pirih Jan., Kobal Jak., Bičič Jan., Trušnovec Pet., Laharnar Ig., Božič Fr., Pervanje And., Poljak Tom., Velikonja Jož., Koren Jan., Pirih Franc. P. Salto d'Istria. 24.

Šturije. — Leban Alb., pov.; 20 ižtjisov.

P. Aidussina. 20.

Temnica. — Grobiša Ant., pov.; Grobiša Raf., Durcik Leop., Škabar Cir., 'Kosmin Roz», Pahor Ema, Stantič Vinc., Trampuž Karol, Durcik Zof., Masten Krist., Rogelja Jož., Rogelja Fr., Pahor Jož., Pahor Am., Grobiša Rom., Stantič Srečko, Durcik Al., Primožič Fr., Stepančič Kar., Stepančič Mirko, Trampuž Val., Stantič Fr., Jurca Mar., Trampuž Iv., Trampuž Fr., Rogelja Avg., Stepančič Mar., Stepančič Leop., Zor Saba, pov.; Rogelja Franč., Trampuž Fr., Trampuž Val., Durcik Iv., Rogelja Ivan. P. Comeno. 34.

Temnica. — Zor Saba, pov.; Rogelja Franč., Trampuž Fr., Trampuž Val., Durcik Iv., Rogelja Iv.

6.

Tinjan. — Magdič F r., župnik, pov.; Primožič Just, Meton Mar., Urbane Franč., Korošec Iv., Fator Iv., Školj Iv., Zaje Vikt., Fator Mar., Zerbo Iv., Urbane Ana, Zerbo Lovr., Školj Slava, Školj Jož., Školj Mar., Oblak Mar., Oblak Ant., Krašovec Mar., Sodnik Mar., Štefan-čič Olga, Bondelj Rud., Capin Jož., Capin Iv., Memon Iv., Božeglav Mar., Kojc Ver., Šturman Al., Sekulič Mar., Sekulič Jož., Piciga Laz./Meton Luc., Šturman Olga, Meton Zora, Furlan Urša, Meton Jož., Šturman Mjh.,

Šturman Iv.,1 Šturman Mar., Šturman Iv., Roje Ang., Roje Ter., Cupin Mat/, Školj Ančka, Cupln Mar., Cupin Mar., Cupin Iv., Cupin Ana, Cupin Jož., Šturman Barb., Zerbo Ančka, Oblak Urša, Urbane Iv., Skolj Mar., Zerbo Urša, Žerbo Ana, Zerbo Ant., Zerbo Jož., Žerbo Lovr., Primožič Mih., Primožič Mar.,* Primožič Just., Primožič Ljub., Žobin Mar., Zaje Iv., Zaje Pavla. Sodnik Andr., Sodnik Jož., Primožič Ant., Zerbo Laz., Urbanič Al., Primožič Jak., Bizjak Jož., Primožič Jož., Primožič Alb., Zerbo Jož., Primožič Mar., Primožič Avg., Roje Jož., Roje Ant, Bizjak Ferd., Korošec Iv., Cupin Andr., Šturman Zorka, Mežon Milka. P. Antignana. 84.

Tolmin. — Semič I v., kaplan, pov.; Msgr. Roje Iv., Pavlin AL,-Farna knjižnica, Uršič Ter., Kavčič Kat., Tisovec Jož., Mavri Ter., Leban Mar., Gabršček Kat., Savli Mar., Leban Mar., Gabršček Mar., Klos Neža, Bajt Al., in še 50 drugih. 65.

Tolmin. — N e g r o A. 100 izt. P. Tolmino. 100.

Tomai. — S i m o n i č A d., pov.; Mesar Ant., Gulič Vinc., Bezek, Zabric Fr., Stare Ant., Fabjan, Hrovatin Leop., Petelin Jos., Škrlj Jos., Pevsko-bralno društvo »Tomaj«, Pupis Fr., Sonc Jos., Šonc Frane., Černe Amal., Stoka Mar., Stare Ana, Večerina Iv., Germek Mar., Bole And., Filipčič Emil., Orel Leop., Fabjan, Turk Ant., Zi-berna Anton., Macarol Just., Škrlj Jos., Kjuder Jos., Germek Fr., Ziberna Iv., Gorup Mar., Požar Neža, Šonc Bern , Kobal Jos., Pupis Em., Škapin Franč., Cerne Al., Cerne Ter., Ceh Franč., Bezek Jos., Zega Mar., Zavod šolskih sester »Elizabeetišče«, in še 12 drugih. 54.

• P. Tomadio. 54.

Trbiž. — K r a u t V a 1., župnik, pov.; Kuntel Jož., Kofol Katra, Robič Mar., Svetina Emil., Vranič Jan., Vo-grič Franjo. P. Tarvisio. 7.

Trebče. — Čuk F r., cerkovnik, pov.; Steffanutti Fr., Čuk Fr., Kralj Bern.. Pahor Iv., Kralj Iv., Mesar Al A Čuk Krist., Čuk Ant., Kralj Fr., Kralj Ant., Čuk Moh., Tavčar AL, Kralj Luc., Kralj Jož.. Čuk Jak., Kralj Vik., Kralj Iv., Kralj Lud , Možica Urša, Čuk Ant., Kralj Pavlo, Čuk Vikt, Kralj Adr., Kralj Ant., Kralj AL, Čuk Val., Kralj Vlad., Kralj Krist., Kralj Apol., Kralj And., Kralj Vikt., Kralj And., Kralj AL, Stok Emil., Kralj Jož., Kralj Val., Čuk Lov, Kralj Karol., Kralj Vikt., Kralj IvA Kralj Mat., Kralj Luka, Čuk Just., Hreščak Just., Kralj Alojz, Kralj Lov., Kralj Krist., Kralj Katarina., Kralj Marija, Kralj Ana, Možina And., Kralj Anton. Kralj AL, Kale Iv., Čuk Gab., Čuk Iv., Čuk Iv., Medvec' Vinc., Kralj Magd., Malalan Kar., Milkovič Ant. P. Opcina. 61.

Trenta. —Cuder Krist., pov.; Cuder Ter., Cu-der Ant., Zorč Kat., Kravanja Ter., Vertelj Ter., Komac Fr., Kaus Mar., Kravanja Al., Kravanja Ter., Zorč Iv., Kravanja Mar., Zorč Kat., Kravanja Jak., Kverh Iv., Vertelj Ant., Kverh Fr., Kverh And.. Hosnar'Am., Kravanja Ter., Kravanja AL, Zorč Ter. P. Soncia. 21.

Trnovo. — Dr. I. M. K r ž i š n i k, dekan, pov.; Per-kan Iv., Brožič Ant., Šircelj Fr., Benigar Ant., Deška šola v Trnovem, Krajgher Ant., Urbančič Iv., in še 2 izvoda. P. Torrenuova. 10.

Trnovo pri Gorici. — Tomšič K r i š t., kurat, pov.. Rijavec Jož., Peršič Vlad., Rijavec Ant., Rijavec Fr., Hvala Iv., Hvala Mar., Rebek Ana, Rijavec Fr., Volk Alojz., Rijavec Fr., Rijavec Mar., Strosar Jož., Volk Iv., Hvala Avg., Hvala Štef., Strosar Roza, Strosar Rud., Winkler Leop., Plesničar Ljud., Šuligoj And., Gor-jup Jak., Plesničar Jožefa. P. Ternova in Selva. 23.

Trst. — Omersa Iv., pov:; Apollonio Iv., Ražem Fr., Ukmar Fr., Glavič Jos., Humar Ant.. Svetina Mar., Trebeč Pet., Brumec Franč., Sluga Franč., Lugi Mar., Saražin Luc„ Stok Rud., Kuret Jos., Bradač Roz., Valen-čič Kat., Lusa'Em. — Guardiella. — G r g i č Mih., pov.; Ajdišek Jos., BabiČ Greg., Modrijan Vinko, Mikelič

Gilda, Vrabec Herma, Ulčakar Jos., Pertot And., Vato-vec Jak.', Ferluga Ang., Višnjevec Val., Štekar Milka, Nusdorfer Ter., Petkovšek Mar., Stanič Em., Kobal Lud., Klun Just., Rebula Lotr., Kjuder Alb., Dužnik Ant., Birsa Iv., Potrebin Magd., Seme Rezi, Pojavnik AL, Černigoj Fr. — V r d e 1 a. Grgič Zmaga, Zivic Ter., Golob Jos., Švara Stan., Grgič Kari, Mikalič Mar., Lenardon Krist., Križman Ara., Lozej Jos., Mlač Ant., Mlač Jos., Stepan-čič Ant., Dolhar Ana, Keriiev Mar.. Kozmina Alb., Krnev And., Buk Ant., Martelanc Ang., Batič Mar., Čok Ana, Strojn Jos., Stanič >Ant., Grgič Ant., Marc Ant., Sosič Jos., Grgič Štef., Lokar Jos., Lokar Jos., Gasperšič vd. Ana, Bernetič Ana, Zivic Ana, Stupar Jos., Fonda Jos., Bužan Iv., Cepar Jos., Marc Štef., Finoto Ana, Humar Mar., Gustin Jos., Počkar Jos., Planinšek, Udovič Ant., "Potok Iv., Žagar Mar., Grgič Ter., Pertot, Valič .Fr., Gorjan Alb., Černigoj Mar., Mevla Fr.. Prelc Mat., Udovič Milka, Brana AL, Robek And., Baruka Iv., Grgič Kari, Vatovec Iv., Hreščak Kar., Gregorič Ant., Viter Ang., Gombač Mar., Sarezin Mar., Barazutti Just., Ko-vačič Jos., Vatovec vd. Ana, Cepar Pet., Marc Iv., Fer-folja Fr., Černigoj Am., Udovič Fr., Suban Fr., Hervatin Pet., Hervatin Ang., Bareto Maks, Zivic Jos., Mrlavf Ter., Potočnik Mar., Vovk Jos., Matjoli AL, Preprost Mar., Negode Ant., Sosič Mavri, Mirošič Iv., Furlan Jos. Čok Mar., Šušmelj Fr., Černigoj Jos. — K a t i n a r a. Čok Anton, Čok August, Glavina AL, Kale Just., Čok Ern., Grekonja Jos., Kralj Avg. — Bazovica. Grgič Ant., Bubnič Ana, Skabar Mar., Tavčar Ana, Bizjak Ang., Lipanja Ter., Ostrouška Mar., Milič Mar., Pojavnik Vinko, Miklavec Lucija. ' P. Trieste. 149.

Trst, ViaRisorto št. 3. — P a r k F r a n č., .pov.; Ka-fol Kat., Repulus Mar., Inglič Jerica, Možina Kat., Sirk Amalija, Bečaj Mar., Resnik Jož., Mlekuž AL, Trošt Kar., Žagar Roza, Gajeta Ivana, Štern Genovefa, Selič Jož., Bekar Dorotea, Baje Zofija, Gustin Franč., Marijina družba. 17.

i P. Trjeste. 4T.

Trnje. — Muren J., pov., 50 iztisov.

P. S. Pietro — Carso. 50.

Ubeljsko. — R upnik Fr., kurat, pov.; Cole Mar., Čeledin Milka, Cevna Mat., Hočevar And., Ipavec Fr., Klun Mat., -Majerčič Fr., Marinšek Jan., Mlač Tom., -Novak Fr., Novak Jer., Nbvak Anton., Počkaj Jan., Počkaj Mirt., Premrl Jan., Premrl Jož., PremroV Slav., Simčič Štfef:, Simčič Jan., Simčič Mar., Slivar Fr., Zejn Al. — Razdrto: Ogrizek Jan., Premrl Ant., Premrl Jož., Simon-čič Fr , Žagar M. — Strane: Suša And., Sajevic Andrej\

P. Prevali. 30.

Ustje. — Hočevar Fr., pov.; Stibilj Mat., Bačar Maks, Premrl AL, Klemše Fr., Lisjak Fr., Gomizelj AL. Bratina AL, Bajec Alf., Čermelj Just, Štrancar Met., Samec Jož., Bačar Fr., Rebek Jož., Valant Št., Stibilj Jož., Stibilj Vinc., Vertovec Fr., Čermelj Jož., Fakuč AL,-Stibilj Iv., Čermelj Jož'., Batič Mar., Ferjančič Mar., Stopar Mar., Fakuč Roza, Stibilj Mar., Pohler AL, Kompare Ant.; Stibilj Jož., Krečič Mar., Bačar Vikt., Batič Mar., Fakuč Fr., Zigon Mar., Krečič Al. P. Aidussina. 36.

Vatovlie. — C e r a r Ant., pov.; 30 iztisov.

P. Cav-e Auremio. 30.

Vedrijan — Košir Iv., vikar, pov.; Jančič Ant., Vuga AL, Cartič Ant., Zorzut Ant., Obljubek Fr., Zorzut Ant., Močilnik Kar., Marinič Ang., Zorzut Kat., Simčič Jož., Vuga Jož., Koncut Ant., Košir Iv., Cepič Iv., Rožič Al. P. Ouisca. 15.

Veliki Dol. — S tube 1 j Leop., vikar, pov.; Mo-zer Silv., Jež Kat., Mrkuža Mir., Kante Andr., Šušter-čič AL, Vičič AL, Grgič Fr., Grgič AL, Živec Rud., Trobec Jan., Trobec Jan., Trobec Jan., Rebula Al., Trobec AL, Bačer Roz., Orban Al„ Zavadlav Fr., Metlikovec j Jan., Žitec Avg., Bandelj Jož., Mrkuža Fr., Kante Ang., I Šušteroič Jož., Fabjan Jož., Trobec Al., Fakin Jož., Mr-

kuža Rud,, Žigon Ant., Ostrouška Jož., guban Al., Pahor Ant., Kokoravec Fr., Perčič Val., Trobec Ana, Ostrouš-ka Roza, Prinčič Julja, Knez Olga, Bačar-Roz., Ozban AL

P. Comeno.

Vel. Zabije. — Kragelj Val., župnik, pov ; Vrto-vec Fr., Troha Avg., Merkelj Ferd., Cuk Jož., Zega Ivan., btor Fior., Makovec Krist., Furlan Fr., Benevol Fr., Paljk Al., Bratina Drag., Slejko Leop., Štokelj Krist., Makovec Ema, Makovec Leop., Vrtovec Jož., Stokelj Bern., Troha Feliks, Štokelj Vinko, Makovec Karol., Samec Fil., Elender Vinko, Troha Mil., Vrtovec Štef., Stoke« Lovre, Makovec Jož. -P. S. Croce — Strada. 27.

Videm. (Udine). — T r i n k o Iv., pov.; CačičNatal, Sv. Lenart; Kramar Jos., Platišča; Mihelica Jos., Viš-korša; Trakonja Jos., Dreka; Černo Angelj, Brdo; Dor-bolo Iv., Brnas; Dorbolo Ant., Landar.; Sukalja Cah., Laiidar; Oujon Paskal, Ažla; Birtič Val., Ronec; Toma-žetič Ant., Sarženta; Ceriko'Ksist, Malina; Trinko Alojzija, Trčman. p. Udine. 14.

Vipava. — Ferjančič Mar., pov.; in še 20 dru-eih. P. Vipacco. 21.

Vipoiže. — P i r i h J a k., vikar, pov.; Bensa Ant, Klanjšček Fr., Prinčič Al., Marinič Kat., Kristančič Ana, - Podveršič Jos., Školaris Jos., Korenjak AL, Prinčič Jos., Reja Alojzij., Jakin Krist., Školaris Ant., KlinecAnt., Ma-renčič Iv., Jasnič Jož., Reja Fr., Klinec Mar., školaris Iv., Jasnič Karol, Goljevšček Ema, Jakončič Fr , Palje-vec Vinc., Bregantič Lud., Jakončič And., Rožič Karol, Prinčič Ana, Školaris Karol., Školaris Vene., Prinčič AL, Školaris Celestina. P. Ouisca." 31.

Vogefsko. — Gregorič Leop., pov.; Bele Vinc., Berlot Stef., Devetak AL, Fornazarič Jos., Gregorič Lud., Gregorič Ernest, Gregorič AL, Gregorič And., Gregorič Iv., Gorjan Peter., Gorjan Jos., Gorjan AL, Gorjan Jos., Gorjan Jos., Gorjan Karol, Gorjan Mar., Jarc Jož, Jarc Vinc., Jarc Mar., Lutman Jos., Leban Iv., Marvin Lov., Marvin Ant., Marvin Fr., Martelanc And., Martelanc Ant., Nardin Peter, Nardin Ant., Nardin Ant., Petrovčič Ang., Šaver Jak., Šinigoj Jos., Tribušon Karol., Žižmond Jos., Zižmond Filip, Žižmond Ant., Žižmond Jos., Žižmond Filomena. P. Valvolciana. 38.

Vojsko. —Kmet Janko, pov.; Carli Tort., Likar Srečko, Jež Jož., Likar And., Poljanec Jak., Kolenec Mat., Hvala Tom., Likar Fr., Gnezda Mar., Vončina Pet.", Hvala Jan., Mrak Jož., Ogrič' Jan., Vončina FeL, Gruden Ign., Vončina Mar., Hvala Jan.,. Lapajna Mar , Likar Jož., Erjavec Fr., Lapajne Fr., Kuštrin AL, Skok Franč., Šinkovec Tom., Bajt Ant., Kuštrin Cec., Podobnik Jan.,. Vidmar Mar., Skok- Tom, .Lapajne Jan., Ogrič Jož., Ogrič And. P. Idria. 33.

Volščica. — G r o b i š a Ant., pov.; Ferfolja Vinc., Furlan AL, Ferfolja Fr., Ferfolja Jož., Dugulin Ang., Spa-čal Mar. P. Comeno. 7.

Vojščica. — Ferfolja Jan., trgovec, pov.; Juren Jož., Masten Jož., Juren Avg., Pahor Franč., Pahor Fr., Pire Jož., Ferfolja Fr., Krstan Fr., Ferfolja Iv., Masten Fr., Masten AL, Milanič Ant., Colja Cecil., Ferfolja Iv., Pir^ Iv., Ferfolja Jož., Makovec Iv., Antonič Iv., Pire Val., Rebula Pavla, Pahor Mar., Milanič Jož., Masten AL, Milanič AL, Pire K., Trampuš A. P. Comeno. 27.

Volosko. — Kuke c Mar., pov.;_ Waisel Fr., Gaspari Karol, Srebič Ant., Fon And., Vrh Pav., Mizgur

Ani, Žele Mar.* Primožič Mih., Jušinovič lv„ Štrukelj Fani, Rajčič Ana, Peršič Mar., Vrečko !v„ Brurnen Andr., župn.-dekan. ' p Volosca. 15.

Vrabce. - (lerbec Ant., pov.; Franetič Jož., Jelerčič Jož., Knap FranC., Mislej Jož., Mislej Jož., Se-ražin Mar., Skapin Mar. P. Vipacbo.-8.

Vreme. — Rodič Mir., župnik, pov.; Marijina družba, Biščak Franč., Cerkvenik Ant., Cerkvenik Jan., Cerkvenik Jož., Cerkvenik Fr., Cerkvenik Pavel, Dujc And., Dekleva Andr., Dekleva J., Dujc Fr., Dujc Jak., Dujc Iv., Ercigoj Fr., Franetič Andr„ Fuk Jak., Fuk Franč., Goranec Andr., Kovačič Ant., Kovačič Jož., Klun Jan., Magajna HeL, Magajna Fr., Magajna Fr., Martinčic Jož., Mergon Jož., Novak Jan., Obreza Jož., Prelc Ant., Prelc Fr., Prihavec Mar., Prelc Iv., Požrl Mar., Prunk Ant., Prunk Mar., Prunk Silva, Renčelj Ant:, Ropoteo Jož., Skok Jož., Sila Jož., Škrl Ana, Vatovec Mar.

P. Cave auremia. 44.

Vrtojba. — M e r m o 1 j a Izidor, pov.; 10 iztisov.

P. S. Pietro. 10.

Vrtovin. — Crnigoj F ran ton, župnik, pov.; Pir-jevec FeL, Podgornik And., Podgornik Iv., Cermelj Ant., Lozar Iv., Cermelj Cec., Cermelj Jan., Lozar Mart., Lo-zar Jož., Lozar Jož., Nevreden Fr., Lozar Fr., Cermelj Iv., Šatej Ant., Lozar Iv., Božič Jož^, Cermelj Franč., Fenče AL, Lisjak AL, Katidus And., Šatej Fr., Podgornik Kari, Ušaj Fr., Mozetič Jul., Podgornik Jož., Šatej Peter, Kandus Jož., Lozar Vinko, Soban Jan., Pirjevec Iv., Podgornik Mirko, Podgornik Ant., Cigoj - Gab., Slamič Jož., Kompare AL7 Podgorrflk Al., Bizjak Vikt., Stibil Kat., Vodopivec Ig., Čopič Fr., Kandus Kat., Samec Mar, Gerželj Fr'., Lozar Iv., Peršič Fr. P. Cernizza. 45.

Zagorje.na Krasu. — B a 1 o h I v., pov.; Prelec Mat., Strle Mar., Lenarčič Mar., Kavčič Jak., Vadnjal Jož, Kljun Fr., Cesnik Marij, Tomšič Mih., Bile Ciril,. Fatur Pavla, Zelje Marija. P. Saguria. 12.

Zapotok. — Bregant Evg., pov.; Velišček Al., Velišček Mih., Velišček Roža, Velišček Jak., Jerončič AL,-Markulin Val. P. Canale. 7. .

Zavrac. — Kogovšck Ant., pov.; Logar Franca, Kune Ant., Kune Fr., Otvin Jož., Kogovšek Jan., Kavčič Jak., Lazar Fr., Remic Iv., Ipavec Mar.,- Muvšek Fr., Miklavič Iv., Farna knjižnica, Skubič A. P. Idria. 14.

Zgonik. — Butkovič Pet., pov.; 21 iztisov.

P. Prosecco. 21.

RAZNI.

Bele Jos., Moravec Jos., Ekner Ant., Pavlin Mar., Šinkovič Štef., Boce Fr., Obersnel Val., Segulin Jos., Zega Val., Zvaček Ljud., Podobnik Iv., Zabrič Alb., Bere Jos., Slaper Ljud., Pečarič Jos„ Rožanec Štef., Kurinčič Emilija, Pregelj Hedv., Frančiškanski samostan Pazin, Folta Vaclav, Lovrenčič Fani, Flego Iv„ Ferlič Leop., Turk Fr., Šelovin Pavel, Škabar Mar., Zitko Neža, Smrekar AL, Mermolja Izidor, Jereb Iv., Štanta Vikt., Šuligoj Jož., Zorza Val., Zorza Jož., Šavli Jan., Palastra VaL, Oballa Jan., Jereb Krist., Pire Fr., Štanta Vikt., Žvaček Ljud., Gologorica; Grom Rih., Trst, in še 9 izv., Folta Vaclav, Pregara, 2 izv., Rejc Mar., Šebrelje; Cezar Ant., Vatovlje, 30 izv., Jerela Ivan, Rakovnik, Jugosl., Turk Fr., Rio de Janeiro, Amerika; Ivančič Jos., prof., Gorica; P. Pij Žankar, župnik, Žabnice, 2 izt.

Rešitev.

Kosilo, kopito, torilo, kožica, konica, korito, sinica,

kopica.

Rešitev.

' Telo ti je hiša: v njej um gospodar, a čut gospodinja ti bodi, počuiki so vrata, ti glej ko vraiar, kaj ven in kaj noter ti hodi.

o ® ©

GORICA - Via Meti iz (tiiSa bolel Tri Hrone)

Železnina in kovine, hišna oprema, ognjišča, orodje, cement „Port!and", gips, izlivalniki, mreže za ograje, asfaltiran papir in eternit itd. itd. po najnižjih cenah

@ © @ ©

CEPLJENE T5TE

raznih vrst in podlag, bilfe, reznice, sadna drevesca, murve itd. dobite pri trt niči

IVAN FORČIČ - PRESERJE 5. MEH - EOHENO

CENIK NA ZAHTEVO FR ANKO 11

in

v Gorici

"="' J. Suligoj

Gosposka ulica št. 19

— Bogata zaloga najboljših zlatih, srebrnih in nikeljnastih švi- — _ carskih ur, budilk, salonskih ur z nihali, ur za birmance. _

Zaloga vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in vseh v to stroko spada-jočih predmetov-kakor tudi vseh optičnih predmetov. V zalogi ima tudi šivalne stroje najboljših nemških tovaren, jamči od 10-20 let.

Slov. kmetijsko društvo |

s sedežem v Gorici, ulica Giosue Csrducci št. 7, ® levo na dvorišču ali S. Giovanni št. 5, desno na m dvorišču, I. nadstr. |

ima

s

v zalogi, nahajajoči se v ulici Giosue Car-ducci št. 7,If. dvorišče, vedno različne kmetijske, potrebščine, kakor umetna gnojila, sredstva zoper razne rastlinske škodljivce, razno kmetijsko orodje itd.

KROMA

IVAN PAVLIN

prej v Oslavju, seda] v Gorici Viale XX Settembre št. 48

streže s prvovrstnim pristnim belim in črnim briškim vinom. - Zbirališče rojakov iz (gorice in iz goriških J3rd.

Podpisana tvrdka naznanja svojim cenj. odjemalcem, da je na novo otvorila svojo

mirodjlnlco B. Pich

v Gorici na Kornu (Piazza Corno) 1

Zaloga špiritov, barv, čopičev, firnežev. olja, ščetk, pip, bencine, petroleja, vitrijola, žvepla, sode, sploh vseb predmetov, spadajočib v mirodilniško stroko.

Cene zmerne.

Blago najboljše.

:

i'

SLOVENSKA SLIKARJA

V Gorici — Via Ascoli štev. 5.

Prevzemata vsa slikarska dela z oliem io tirnifem. Slikata spalne sobe, kuhinje, ISeiske zgradile, cerkve, itd. - DELO KRASNO M OD.

Umetna Kamnoseška Delavnica

VALANTIČ & KOKLIČ - GORICA

Via Trieste štev. 9.

Idelujeta nagrobne spomenike, oltarje iz marmorja in iz kamena po vsakem stilu, kakor tudi vsake vrste ornamente in podobe za nagrobne spomenike in cerkve, in stavbna dela.

Držita tudi zalogo (izber) nagrobnih spomenikov vsake vrste, male in velike.

Postrežba najboljša. Cene nafnizje

ELIJA ČUK - (aORICA Piazza Cavour št. 9

(prej Stolni trg^9) v 1 *

POZOR! pred nakupom šivalnega stroja in dvokolesa, zahtevajte cenik, katerega Vam tvrdka pošlje brezplačno. — Najfopleje priporoča nemške šivalne stroje iz svetovno znanih tovarn kot »Orlginal-Pfaff" in Original-Titan, za katere jamči 30 let. — Dvokolesa „A1-tena, in »Aliprandi" jamčim 2'/2 leti. Brezplačen poduk v u-nietnem vezenju in šivanju. Lastna mehanična delavnica in popravljav-niča. Stara dvokolesa se poniklajo in pobarvajo v poljubnih barvah.

Priporoča se staroznana tvrdka Elija Cuk, mehanikar, puškar in

sodni izvedenec.

„ FONDI ARI A IN VZAJEMNA ZAVAROVALNICA"

Zavaruje proti požaru in streli poslopja in premičnine kakor tudi govejo živino proti bolezni in poginu kakor tudi samo za slučaj kužne bolezrfi. Radi tega priporoča vsem na deželi, da se pri njej zavarujejo, ker je danes najbolj razširjena in dobro poznana zavarovalnica iz že predvojne dobe po deželi.. Zato svetuje vsem svojim starim članom da obnovijo zavarovanja, kajti v slučaju požara bi irpeli veliko škodo vsled nizkega zavarovanja. Zavarovalnica ceni škode po požaru veslno in jo tudi izplača. Pri izplačevanju odškodnine poslopa zelo kulantno.

Okrajni zastopnik za Goriško je: Glavni zastopnik je:

Bensa Ciril Dragrotin Stare

Podsabotin štev,- 178. p. Pevma Barkovlje pri Trstu.

TRTNICA IN DREVESNICA V ŠT. PETRU PRI (SORICI. Podpisani vljudno naznanjam, da imam v lastn trtnici v St. Petru št. 150 na prodaj cepljenke cepljene na amerikanski podlagi, bilfe in kolč vsake vrste, kakor (udi sadna. drevesa. Cepljenke i drevesa so zdrave in krepke rasli. — Cene po dogovoru Pošilja se tudi po pošti in po železnici. Za pravočasn naročila od strani vinogiadnikov in sadjerejcev se pri poroča vdani Božidar Blažica, trtorejec v Št. Petru pri Gorici - Pošta in brzojavšt. Pete iS. > S iS . s i S r| ■iBiBia'siB.aiaiaisiaisia:ai«:B;aiaiB!^aiBi«-siaiaiaiaiai»iBiaiaiaisiBiBtaia:Bi«:siBiBisiaiBiai«iBiatataiSiaisiaiaisiaiBi«i9iaiaiaiaisi«iaiB Primas t Ribaldi v GORICI, Via Garibaldi št. 18 (prej Via Teatro) Zaloga d vokoles. avtomobilov ,Ford* in vseh potrebščin. Zaloga gumijevih plašče v, olja, bencina, masti, kar-burja itd. «:illili|ili|ilil:aiMipiBilMllilili!itiei|>iilit!«^

Tovarna dežnikov in solnčnikov z zalogo kap na debelo in na drobno MARIJA Vi BERTBLI Gorica, Rašftelj št. 18. Cene brez konkurence. Odlikovana pekarna Jakob Brat už v Gorici, ulici Nameii 6 (prej Šolski ulici) peče prvo vrsten kruh, pecivo in slaščice, ter prodaja raznovrstna vina in 1 likerje.

Najstarejši slovenski denarni zavod.

Trlia posojilnica in hranilnico

registrovana zadruga z omejenim poroštvom. U r a d u j e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca št. 19, 1. n.

Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4%, večje in stalne vloge po dogovoru. — Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9. do 13. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 26—67.

Svoji k svojim !

Jakob Perhauc

ulica S. F. Xydias 6 • Trst • Telefon 2 86.

v Velik« zaloga žganja, kakor pristnega istrskega tropino vca, kraškega brinjevca in kranjskega slivovca, raznovrsrnih likerjev in vin.

Lastni pridelki odlikovani na raznih razstavah Šampanjec, šumeči refošk, jajčni konjak, krema marsara in drugo. Vse po najnižji ceni, biez konkurence.

Točna postrežba.

BANCA ADRIATICA - TRST

Podružnice Opatija, Zadar - Delniška glavnica L 1000.000 - Podružnice, Opatija, Zadar.

Afilirani zavod v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Saraj-evu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. — Afilirani zavodi na Dunaju Adriatische Bank, v New-Yorku: Frank Sakser State Bank v Valparaizo Banco Yugoslavo de Chile. Izvršuje vse bančne posle, Prejema vloge na hranilne knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje po 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja. Daja v najem varnostne predale (safes). Uradi v Trstu: Via Cassa di Risparmio št. 5, Via S. Nicolb št. 9.

Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9.30 — 12.30 in od 2 30 — 4.

it

Videm (Udine) - Via Savorgnana 5 - Videm (Udine)

Velika skladišča

4

,Po znižani

(al Ribasso)

Izredna prodaja na račun tovarnarjev. Na debelo in na drobno. - Slavna zaloga v Milanu

V$i Se zatekajo v naša skladišča, tudi iz najoddaljenjh krajev, in to je najboljši dokaz, da naše cene blaga nudijo Znatne UgOdnOSti kljub stroškom za potnino. Ne,slepimo ljudstvo s praznimi, velikimi reklamnimi črkami, ne z razstavljenimi nizkimi cenami, ponujamo marveč

veliko ekonomično korist in prihranek, ^ se naslanja na

dobroto in kakovost blaga, kajti le s tem se utrdi ugodnost cen. Zadostuje, če enkrat kupite pri nas in naše blago primerjate z blagom drugod kupljenim, potem se gotovo prepričate, da tvrdka Po Znižanih Cenah

(al Ribasso) Videm (Udine) Via Savorgnana St. 5 prodaja

po cenah brez konkurence. Tovarne, na račun katerih se vrši naša prodaja, nudijo si. občinstvu tudi to ugodnost, da dajo na razpolago Veli" kanfko množino blaga za vsak letni čas.

Velika izbera tkanine za moške in za ženske, za lovce, izdelano perilo, bombaževina, platno in lana, namizni prti, servijeti, pletenine, nogavice, nosne rute, brisače, gobasto blago, belo in barvano, tepihi, zavese, blago za mobilije, rjuhe, pogrinjala za postelje iz bombaževine, močne žime, potrebščine za neveste^ popolna oprava za restavracije, zavode, kolegije, iz žime in lana izdelane blazine.

Posebnost: Črno blago za duhovniške obleke. — Direktni uvoz lanu za blazine.

Na debelo in na drobno.

Posebni popusti za razprodajalce. — Nepretrgana živahna razprodaja od 8. do 18. ure po posebnih pooblaščencih.

Opomba: Predmeti, ki iz kateregakoli,vzroka ne ugajajo, se vzamejo nazaj.

Cene stalne

1

1

A

r

ZOBOZDRAVNIKI ATELJE'

ADOLF KOLL

60RKA> CORSO VITT. EftAN. ŠT. II posluje od 9 do 12 dop.

,1

■i

i" „ 5 pop.

FEiBERBHlIM & ROilCH

preje Hedžet A. Koritnik,

Gorica, Corso Verdi št. 7, vogal Šolske ulice.

Trgovina manufaktumega blaga, specia-liteta moških in damskih oblek, velika izbira moSkega in ženskega perila, vse potrebščine za neveste, kakor tudi za

birmance •^•«••••..•4

NA DEBELO I NADROBNO!

S P. n. lastnika se priporočata slavnemu občinstvu na deželi In v mestu.

Beeiavfaefja GESfKA& s

I ^ v GORICI v hiši »Centralne posojilnice" Corso Verdi 32. '

Izborna kuhinja, najboljša vina. - Krasni saloni za goste. Za obilen obisk se .priporoča restavraterka Josipina Podgomik*

ZOBOTEHNIŠK! ANBULATORIJ Brezigar Rud. Sprejema od 8 - IZ pFBdp. in od Z - 6 pop. Gorica Viale XXIV Maggio St. 16, II. nadstr. (prej Via Tre Re) STAROZNANA GOSTILNA S PRENOČIŠČEM NA KORNU VATTEMSOVI PALAČI V GORICI. Domača gostilna z izvrstnim domačim belim in črnim vinom * in izborno kuhinjo. Postrežba domača. Snaga uzorna. Za obilen obisk se priporoča meščanom in okoličanom. Jo sipin a PlesnICar fostUnitmika

: Josip Miani: Gorica, Piazza della Vittoria št. 23. -NN-— ZALOGA: porcelana, zemljenine, steklenine, :: :: šip in zrcal. :: :: Gostilna pri Petelinžku Via delle Monathe št. 7 Domača gostilna :: z izvrstnim domačim belim in :: črnim vinom in s kraškim teranom. Izborna kuhinja. — Postrežba domača. Snaga uzorna. Za obilen obisk se priporoča Anton Plpp, gostilničar.

Pozor! Zaloga vina! Pozor! »Vinarska zveza" v Gorici, Via Mameli 8 (zraven Travnika). Prodaja pristnih vipavskih vin iz zadrug Dobravlje, Dornberg in Sek> ter od hranilnice in posojilnice v Rihenbergu. • Cene najnižje! »Postrežba točna ! Staroznana gostilna Pri 7ur!l\* v Gorici jjl i 1 Li I ULlUl trg Sv. Antona št. 3 je obnovljena. Prenočišča in konjski hlevi. Postrežba izborna. — Za obilen obisk se priporoča Vilma Gulin - Molar.

Gostilno K. Prinčič GORICA :: VIA DOOANA Kjer bila prej ulica Dogana, sioji v Gorici vis -a- vis sodnije, kjer stranska pot v Rassauerco zavije, pod osemnajst številko dobro znana. " gostilna Prinčič. Vina v njej izbrana:, kdor le prestopi prag, po ceni pije iz Kraške in Vipavske domačije in pa od tam, kjer Brda so prostrana. Kdor ima na preturi opravilo, pa bodi priča, toženec, tožiteij, vsak po razpravi stopi na kosilo, saj Kari Prinčič blizu je gostitelj ... Sodnik če ima že cel sod v naslovi, stri dobro'stranki vsaj kvartin njegovi. Ignac Plahuta Gorica, Viale XXIV Magglo St. IS (prej Tre Re) ^H Zaloga dvokolea in pnenmatik najboljše vrste, in k temu spada-OM jočih delov. V&J .*. Lastna mehanična delavnica Pozor, kolesarji! Cene nizke!

Butkovič - Boštjančič in tovariši,

odlikovana reg. mizarska delavnica s strojnim obratom v Mirnu pri Gorici

Prevzema vsa mizarska stavbarska dela pod ugodnimi pogoji. Delo trdno. Les suh. Cene solidne. Domala tvrdka. Postrežba najboljša. Delavci najboljši.

Izvršuje: kuhinjsko in sobno opravo. i^l

O. PASCUL & C.

GORICA A Corso Verdi 24. GORICA V.^ v Trgovskem domu

* m

Krasna in bogata trgovina z ma-nufakturnim in modnim blagom vseh vrst. - Zaloga izgotovljenih

NA DROBNO! NA DEBELO!

LASTNA KROJAČNICA.

Dobroznan domač steklar! Ant. Koren

v GORICI • Gosposka ulica štev. 4 - v GORICI

Vellkazaloga steklenic, Kozarcev, krožnikov, sklčd, petrolejk, Sallc, zrcal, nožev, vilic, stekel, naloženih porcelanastih predmetov, sploh vseh steklenih in porcelanastih Izdelkov.

Bogata izbira okvirjev za podobe od preprostih do najfinejših.

Lastna steklarska delavnica Postrežba točna.

A. Krušič & sin

Staroznana gostilna v

„AI Bon Furlan"

Josip Sfiligoi v Gorici

ulica Sv. Ivana št. S. ::

Odlikovana goriška čevljama

D'0 SVA L DO HENRIK

zapriseženi sodni cenilec Centrala: GorlCŽl Podružnica:

Via Mazzlnl 17

Telef. 213.

Corso Verdi 17.

Odlikovana z zlato svetinjo in z zaslužnim križcem na združenih razstavah

v Milanu 1922. j*

Velika Izbera elegantnih čevljev za gospe, gospode in otroke. :-: :-: Prevzema vsakovrstna naročila. U

Dobroznan tapetnik in dekorater

Karol Bonnes

v Gorici

v Semeniškl ulici St. S

:: v Gorici ::

Priporoča še zlasti novoporo-čcncem za Izdelovanje 'blazin, štramacev, divanov, naslonjačev 1. t. d. ----------

Delo lepo in trafno.

:: Cene najnižje ::

Ant. Terpin in C.°

NOVA ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA v Gorici via Rastello lO

se priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za mnt>-gobrojen obisk. — — - —

CENE BREZ KONKURENCE NA DROBNO I - NA DEBELOI

Izvrstno vipavsko, briško belo in črno vino Teran. - Gorka jedila ob vsakem času. - - -

Postrežba najboljša. Prenočišča. Prostori novi! Oprava snažna.

ODLIKOVANA KROJAČNICA (PREJ S ROSANZ) Gorica, Via Dogana 3

Izdeluje vsakovrstna dela in se priporoča starim in novim odjemalcem — v mestu in na deželi za obisk. —

(Ustanov 1. 1875)

SSS BRATA COSSOVEL 2S3

GORICA - VIALE XXIV. MAGGIO ŠT. 19 - GORICA S

Tapetnik in dekorater |

MARIJ MUČIČ

izdeluje vsakovrstne divane, otomane, fotelje, zavese »a sobe in salone itd. po naročilu. — Vloike (šušle) in blazine. Predeluje vse v to stroka spadajoče predmete točno in solidno.

L

Priporoča se novoporočencem. Naročila z dežele se izvrše hilro.

Gorica, ulica 24. maja (poprej Tre Rš) št. IS.

m —

J

r

Miro dilnica

KAROL VOLPIS

""J

Gorica, Via Carducci št. 15

Zaloga na debelo in na drobno:

drožl, oljnatih in navadnih barv, zdravil, firnlžev, čopižev, karbolineja, katrama, špiritov itd. itd.

Zaloga svetih podob in okvirjev. S

| Zal

I

ti*******

TVRDKA

A. DRUFOVKA

V GORICI - V RAŠTELU ŠT. 3.

Z9L0G3 USH3918 ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN

i

i

Velika zaloga stavbenega in drugega lesa suhih desk in tramov vseh mer dolgosti in debelosti

VALENTIN RUDOLF v GORICI

Svoji k svojim!

VIA TRIESTE St. 15

Domača solidna tvrdka I

Svoji k svojim!

60STILNA PRI KRANCU

v Gorici, na Senenem trgu

Domača gostilna z izvrstnim domačim belim in črnim vinom in izborno kuhinjo - Postrežba domača — Snaga uzorna — Na razpolago so konjski hlevi z velikim dvoriščem. : : : ; ;

Za obilen obisk se priporoča rojakom v mestu in na deželi.

LOJZKA KHASC, (••tiliieukt.

LUPVIKC0TER-60RKA

brivec na Travniku št. 17

Priporoča se rojakom iz mesta in okolice, kakor tudi društvom na deželi za maskiranje. V zalogi ima vedno lasulje. Češe ženske izpadle lase in jih spleta . : : : : : v kito.

*

iUo

M. SUSSIG - GORICA

v Raštelu št 16

trgovina z lastno mehanično delavnico vsakovrstnih drobnih in debelih

vrvi

(špagata in štrlRov) Velika zaloga moških klobukov

Ssofflžaagso^

gg&sacaaaai

CLEMENTINA PREGL

klobučarna • v Gorici, v Raštelu 28

Velika in staroznana trgovina z moškimi klobuki, trdimi, mehkimi, s slamniki, kapami od priproste do najfinejše vrste.

Postrežba solidna

Cene zmerne

ZALOGA

vipavskega, istrskega, briškega, dalmatinskega in italijanskega vina

in vsakovrstnega žganja in špirita (tudi na drobno), ser-moutha in maršala no debelo. Cene brez konkurence

L. FOGAR

(dediči)

SOLKANSKA CESTA

G. CULOT

v Raštelu 2

trooiina galanterijo igračami

Specialitete: Nožne žoge, sandali In potrebščine za t uri si e

, TRGOVINA Z JEDILNIH BLAGOM

Angel Spacapan

- v GORICI, Piazza Catterini št 2. - *

Priporoča se slav. občinstvu v 1 mestu, posebno pa iz goratega dela naše dežele za obilen obisk

Blago viln svele. - Postrežba prav dobra.

m i 1

iS 1 m

v/z&VAs*.

PIVO FORST

Zaloga v Gorici Corso tifus. Verdi 34

Telefon št. 153.

m

Yfj»J.

m M

m

m HH

si^imsiii'

p

1 m

jKM

M

m m

EPS igg h0k

Franc Lodatti

železnine in kovine

v Gorici, v Raštelju št. 24.

Velika zaloga železnine, okovja, kuhinjskih predmetov in vsakovrstnih vrvi.

I

se

tt Bžf

»K

i i

SfKfi

Domač zlatar in urar

Alojzij Watft

zapriseženi sodni Izvedenec v Gorici, v Raštelju št. 22.

Popravlja in prodaja vsakovrstne ure, zlatnino in srebrnino. Popravila se izvršujejo strokov-njasko in po cenah brez konkurence.

Kupuje zlato in srebro, srebrne goldina-rije in krone po najvišjili dnevnih cenah.

Veiika trgovina s steklom in porcelano

Marija Watt

v Gorici, Raštelj st. 20.

Velika zaloga svetilk, krožnikov, čašic, kozarcev, loncev, -skled in

vsakovrstnega stekla. Bogata izbera kuhinjskih potrebščin iz železa, aluminija in stekla.

A. FERLUGA & R. PAHOR - Gorica ul. Garibaldi 20.

Lastna tovarna štedilnikov (sparherdl) z opremo majolika na gas ali oglje. -Vpeljava restavracijskih kuhinj. - Zaloga peči in cevi iz barvane majolike. - Načrt in Obrazci najmodernejši iz prvovrstnih tovarn. - Sprejema^ naročila tudi samo za opremo sten; ognjišč kuhinjskih sten, kopelji in zahodov in stopnjic.

Plošče v različnih in najmodernejših barvah za kritje podov itd.

Goriška ulivarna in mehanična delavnica za stavb, dela v železju

G. Prinzig e iiglio

Gorica, Via B. Casale št. 13, telef. št. 92

Izdeluje vsakovrstne kmetijske stroje, mline, žage, hidravlična kolesa . in posamezne dele istih itd. itd. — Z&loga stiskalnic za grozdje, riakladalnic, jeklenih cevi, jeklenih plošč, strešnih oken, peči.

Izdeluje in uliva vsakovrstna v to stroko spadajoča dela po naročilu.

Cene brez konkurence.

m

Ji

K

33

HajveHja manufakturno trgovina v Gorici.

HM mamifakturno trgovina v Gorici.

Velika zaloga manufakture

Ruger Venuli

GORICA • Corso G. Verdi 19, (lastna hiša)

Bogata zaloga volne, domače in inozemske, tkanine, bombaževine za gospode in gospe, velika za^ga platna, perila vsake vrste. — Svila, žamet, perkal, batist, šifon, kreton itd. — Tepihi, linoleum, preproge, zavese, lana. — Volna, žima —----- in perje za štramace, sploh vse blago za neveste. ——=====

Cene zelo ugodne!

Cene zelo ugodne!

J*

LJ

GORICA — Corso Giuseppe Verdi št. 13.

Drobnina, galanterija, igračke, steklo, porcelan, atuminij itd.

Cene zmerne.

Restavracija „Pri zlatem jelenu44 v GORICI, pred nadSkofiio.

HKKK*

in okoličanov. —r Toči najboljša črna in bela vina in pivo. Izborna kuhinja.

Sobe xa prenočišča. Snaga vzorna. Postajališče automobilov,

ki vozijo v Bovec, Cerkno,. Tolmin, Idrijo.--„

Za obilen obi»k se priporoča ALOJZI] VIDA, resiavratcr.

Velika trgovina s steklom in porcelanom

ANTON MENOTTI-Gorica

Piazza della Vittoria (na Travniku) 6

i

Zaloga svetilk, krožnikov, šalic, kozarcev, loncev, skled, vsakovrstnega stekla.

Bogata Izber killijslil potrefljčin iz železa, aluminija in stekla

Velika zaloga aluminijaste posode

2 ANDREJ GOLJA V GORICI \

Piazza della Vittoria (na Travniku) 22 6

Zaloga vsakovrstnih kuhinjskih lesnih izdelkov, kakor: škafov, orn, sit, rešet, stolic, solnic, pletenih košev, jerbasov, sejalnikov itd. itd.

CENE ZELO NIZKE 0 CENE ZELO NIZKE

M/. g

KAVARNA

SLadriatico«

prej »Central" na Travniku

š* ■ - " . g

i Popolnoma na novo urejen lokal z gornjimi «

p dvoranami, tremi biljardi in vsem konfortom. ||

I Mili Ib iDBzemski fasipisl. - ■■ - Z&iralifii ofittlin in iprtiifii. ~

'

Nadig - Pečenko

lastnika

Vi!

Pzč

i $

4 1

KLOBUČAR

l. l a rise

Piazza Cavour št. 2 (prej Piazza Duomo)

| Bogata zaloga navadnih, in najfinejših | | klobukov, mehkih in trdih, k^p in slam- j| I - nikOv. U

Cene nizke.

Postrežba točna.

ZALOGA USNJA A. COLLEDANI

GORICA (pri Milosti) GORICA

Riva Castello it. 4 :•: na vogalu Starega Trga Postreiba naiboliia

ključavničar ln mehanik

v Gorici

ulica. Carlo Favetll štev. (prej ulica Vetturlnl)

GORIŠKA. LJUDSKA POSOJILNICA

vpisana zadruga a om. Jamstvom Via Carduccl T, I. - GORICA - Kastno poslopje. -KrliliSe tramway-a. Najstarejši slovenski denarni aavod v Gorici. — Ustanovljen leta 1883.

Obrestuje navadne hranilne vloge po 50/0. — Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodneje. — Sprejema vloge na tekoči račun. — Daje svojim članom posojila na vknjižbe, menjice in zastave ter jim otvarja pasivni'tekoči račun.

Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17. • Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt.

Pauletig & Zitter

Gorica - Corso G. Verdi št. 39.

Bogata trgovina z manufakturnim -in modnim blagom vseh vrst.

Cene brez konkurence

Igrališče na krogle v senčnatem vrtu! PIVO „ADR1A!"

Ako hočete imenitno kosilo z izvrstnim in pristnim kraškim, vipavskim in briškim vinom ter z razmeroma majhnim stroškom, pojdite v obširne in hladne prostore staroznane Restavracije. Pripravljajo se po zmerni ceni kosila birmancem z dežele.

,PR1 MARZ1N1JU'

v Gorici — Corso Verdi štev. 1

nasproti semenišču.

tam imate tudi konjski hlev na razpolago. Priporoča se A. j. ČIBEJ .

Restavracija »PRI TREH KRONAH

s koijjskimi hlevi in garažami za avtomobile. - Domača kuhinja, domača bela in črna vinav — Specijaliteta

terana iz Dutovelj. Cene zmerne : Postrežba točna

Lastnik 'Jlnton 'žM.ahič.

a I

Kmečka banka

registrovana zadruga t omejeno zoveio

v GORICI

Piazza De Amicis prsi KoranJ St. 12.

Sprejema hranilna vloge ter jih obrestuje po 5*/», večje in na daljšo odpoved vezane vloge po dogovora. — Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod »godnimi pogoji.

Artur de Rossi

v Gorici, Corso Glus. Verdi št. 1

nasproti velikemu semenišču.

Tapeti in pogrinjala ob posteljnjakih (edina zaloga ii čehoslovaške), zaloga manufakturnega blaga na debelo in na drobno.

f Blago najboljše.

Cene skrajno nizke.

© 9 t 9 9 9®

9 9 9 9 9

9 9

Zobozdravniški Atelje

ustanovljen teta 1892

RUDOLF KOLL

odlikovan z najvišjimi odlikovanj iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma in St. Louisa.

:-: Sprejema od 9-12 in od 14-17. :-: :-: Gorica - Semeniška ulica št. :-:

9 © ® © 9 9

O © © © ©

© © ©

O © 9

Zobozdravniški Atelje

ustanovljen leta 1900

Pavel Netzbandt

Sprejema od 9-12, 14-17. Gorica, ulica Dante 12-PT.

© © © © ©

o © e

..............................................................................iiiliiiiii!iiiiniwiiiiit.........................................................................................................si«ta:*iija;aiKta!ciKa>i:a:i;>(a!B.>i«;i ■ ■ * vi:aa

PRVOVRSTNA MANUFAKTURNA TRGOVINA

JOSIP DEl PIKRO žorica

GOSPOSKA ULICA (VIA CARDUCCl) ŠT. 8

USTANOVLJENA LETA 1874- USTANOVLJENA LETA 1874-

i

«•©«•••9 «©«©a©«*»««8»$a»»*«» • i | Bogata izber domačega i

| in tujega blaga za obleke v

| za gospode in gospe. |

POZORI

| POSEBNOST! Perilo za neveste, f raznovrstno izgotovljeno pe- | m rilo, blazine, preproge, lahke i * in težke, odeje, zavese in tapeti. |

m * 9

S !

II

CENE STALNE!

i

................................................................................................................................................a^ii fa^aFBjBLBfTiChaiaTaEBja^ašBsarEiajft^aiaLBiai BiasaiahaiCfasaiSEBsaiicaiasataiajv CTaiajBi e vciara.aiaia :a!aha!a!aFa-B>aFa"BiaFajBra[aiaiaHraiBiaE a^aTBcaTai atirai ai ai a ^ai btb caiai

aBBSBCT rMUtir&cm ^bpssi^to^

Staroznana trgovina s klobuki

JOSIP FON

Gorica, Semeniška ul. (Via Seminario) 6

Bogata izber navadnih in najfinejših klobukov za dečke in odrastle, mehkih slamnikov in kap.

n Domača solidna tvrdka.

Zobozdravniški atelje

Robert Berka

v Gorici, Via Dante št. 4, v Gorici

mnogoletni asistent pri preznanem

-zobozdravniku dr. PIKLU Sprejema v svojem ateljeju v Gorici, Via Dante 4 v jutranjih in popoldanskih urah.

Frid. Maraš & C. \

v GORICI, na Travniku $t. 17. J

Trgovina z manufakturnim blagom in ®

vsakovrstno tkanino, perilom, svilo, 9

baržunom, flanelo, volno in volnenim 9

blagom, rutami, robci — za zimsfto, $

jesensko, spomladansko in poletno sez. «

Cene zmerne. - Domala tvrdka. $

IVAN LUTMAN

Priporoča svojo trgovino, založeno z najboljšim ® usnjem in s čevljarskimi potrebščinami. Družin-3 ski gospodarji dobe v zalogi prvovrstne podplate ^ in zgornje usnje za vsakdanjo rabo, kakor tudi g najfinejše vrste. — Cene zelo nizke.

JOSIP ŠTRUKELJ

GORICA, PttZZA CRISTO it 1

PRIPOROČA SI. OBČINSTVU V MESTU IN NA PEŽELI SVOJO

STAVBNO KLJUČAVNIČARSKO

DELAVNICO

IZVRŠUJEM VSA V STROKO SPADAJOČA PELA NAJSOLIP-NEJŠE IN PO NAJNIŽJIH CENAH

Andrej Mavric i

Gorica ' Via Carduccl št. 3.

Zgoraj imenovana tvrdka poroča cenj. občinstvu, da ima v zalogi največjo izbiro moškega in ženskega blaga, platno, perilo vsake vrste, svilo, žamet, • volno, žimo, ter sploh vse stvari za neveste. Ima tu- • di največjo izbiro moških oblek. Kar se pa v slučaju tt v zalogi ne vdobi, preskrbi takoj po meri, kajti s imenovana trgovina ima lastno krojačnico. 9

Za obilen obisk se priporoča. A. Mavri t. 9

Gorica . Via Duomo 7 - Gorica

Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor svečnike, svetilke, kelihe, mo-š t ranče, srebrne in kovinaste i. t. d. i t. d.

Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem :-: :-: :: :-; v ognju. :-: :-: Delo solidno, cene brez konkurence.

Najbolj, zadovoljivo ste postreieni pri občeznani tvrdki

J. LENASSI

Via Trieste 16 - GORICA - Via Trieste 16

Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom, mokami in deželnimi pridelki, iganjem itd. itd.

mm

ij

sm

MM

m

mimm mmmm

m i

Konfekcijski dom

Giusto Vuga & C.

Corso G. Verdi 38 GORICA Telefon 132 :-: :-:

• • • •

Največja zaloga konfekcije za dame, . gospode, deklice in dečke

—Vsakovrstna kožuhovina za dame in gospode. —

® S w ® #

Civilna, vojaška in damska najuglednejša krO jaSnica pod nadzorstvom sodruga A. GACHET.

Največja, najsolidnejša tvrdka cele dežele.

jižg

lili«

--------r

M

p i

ojilnica v Gorici

A ,nvl8iii5tlosSoiog asibivi- eitfsvoaain ® -uma i.i -;-—--

orso Verdi 32, 1,

JBili i

po

5 »/o in daje posojila pod ugod-

:-: niml pogoji. >:

..SifvaM .A ' x5cioobtr m

Uradne ure: -vsak dan razen nedelj In praznikov od 8«12h, pop. od 3-5h. Ob sobotah pop. :-: je urad zaprt. >:

,9jnsH3>lni>il S9id snss .onbtloi oisfl

I

s

EMILIJ UfOKULAT & C.o

Corso Vittorio Em. III. št.

(na vogalu ul. Barzelini).

Zaloga vseh pisarniških in fotografskih potrebščin, APARATI KODAK po tovarniških cenah — Prodaja - slovenske, italijanske -nemške in franc. časopise.

K Na debelo! Ha drobno! ^

\ Tvrdka A. KOMEL v Gorici (

Trg sv. Antona štev. 5

(blizu »Zvezde").

Priporoča svojo bogato zalogo le prvovrstnega

jedilnega in kolonijalnega blaga.....

Zaloga zajamčenega predice (volka) prostega deteljnega semena. Zelenjadna, travna in druga semena zajamčeno kaljiva.........

\

►i f

i\ F. Zltter & C. 1

Nasledniki tvrdke L. Del Plero

Trgovina manufakfurnega blaga

Gorica

Piazza d^lla Vfttorfa št. 22

(Travnik).

£

I £

ia^iiisiBia w.B!a:*->ta»iiiai aiTA:awiti ■:i'S!aie:*!a.aMicwB^iai«»iaiBiaiaiBiaia!S>e»:tt*i*iBHie»:pa»i(iaieiatnBiiiaiaieiaimaiaie:a>aiiia.a:iianiiia:aiBianiBinia;aiBiaia miata winai»nmi*ni»iiirinisiiimnnim1fi»>Rnin mtnaiamtaniRanln

te o s

o a

Najcenejša nova trgovina v Gorici

Ako potrebujete vsakovrstne potrebščine v blagu, obrnite se edino le na manufakturna trgovino

M. KRAINER - GORICA

v Raštelu št. 31 V v Raštelu št. 31

Sukno bombažasto in volneno za moške in ženske vsake vrste in barve ter tudi blago iz

Čehoslovaške. — Hlačevina iz prvovrstnih tovarn. Za novice dobra kotenina za perilo, kakor rjuhe ter blazine bombažaste, volnene in žim-nate, posteljne vzmeti (šušte) in kovtri, kakor brisače, namizni prti, trii za blazine, ter druge potrebščine i. t. d. Nadalje najdete tudi veliko zalogo zefirjev za obleke in predpasnike, krminsko blago za srajce.

Za obilen obisk se toplo priporoča M. Kralner.

M ♦

V + O t N

2*

!

POZOR!

POZOR!

m

Gostilna „Pri dveh konjičkih"

Via Rasftello štev. 27

Gostilna z izbornim domačim belim'in črnim vinom ter z najboljšo kuhinjo. Postreže najboljše in hitro. Snaga uzorna- — Na razpolago so konjski hlevi

— — — — ---in dvorišče. — — — — — —»

Za obilen obisk se priporoča IVANKA ČUBEJ

gostilniearka

®

®

POZOR!

POZOR!

m m

®

m

Mih. Kozman — Gorica

Gorica« Rastello št. 27 (Via Trleste)

Velika zaloga kuhinjskih potrebščin vsake vrste re-$ šeta, škafi, kadi, brente, sodi, porcelani, zemljaii pred-® meti, svetilke itd. Zaloga krogel za kroglanje iz amerikari-f7 skega lesa. Češke pipe vseh velikosti. Kose ..Msrkur4' in ..Vulkan" po najnižjih cenah.

®<3§^®®«®««©$®®$®a«*®®®«®®»®®®»t:

STEKAR JOS.

— Odlikovana sedlarska delavnica

v Gorici vla Ascoli št. 31.

Izdeluje konjske komate,, vajeti, pasove, sploh vso konjsko vprego, kovčege, nagobčnike za pse, prevleke za kočije.

Zaloga izgotovljenih omenjenih predmetov.

= Fr. Prinčič =

Gorica - Piazza Catterini št 2

AUTOTRASPORTI

Izvršuje vsakovrstno cementno delo, kakor tudi delo iz umetnega kamena. Zaluga cementnih cevi, plošr, dimnikov, strešnikov, itd. itd.

Izvrši vsakovrstno delo iz cementa po načrtu. Velika zaloga cementa Portland nove vrste. - Cene najnižije.

JOSIP IN PAVLA KAMENSČEK

v GORICI, rta Kornu št. S

streže z izbornim belim briškim, vipavskim in črnim vinom. — Kuhinja domača. — Gorka jedila ob vsakem času na razpolago. Sna^a vzorna. — ========== Prenočišče-za tujce. — Sobe in postelje snažne. - =====

Zbirališče rojakov iz

- Gorice in iz naših hribov.

_

Zaloga vina, žganja in drugih likerjev

BRATA VOGRIČ

, GORICA, Via Torrente 1

HT" (Na KatarNiJevem trgu) "VI

Anton Jarc - Krojač

Gorica - Via del Corno št. 13.

Najfinejša krojaška delavnica, ki izdeluje moške obleke po najmodernejših krojih. 1

p

K £

£ J® ffi

S

$

§ ®

BS

t-$

v ©

© ® ®

0

1 ®

t ©

i

i

®

S i

VI Ql

(O

en cu

>u

*N (D

rs O) cu

M

(O

(O

v>

CD

(O

E

(8

g

M h

0

0

1

I

*

iN IN

0

0

3

■8 h

(8

0

5 0

S IN >

I

(8 u

ro iN ~ h

0 0

(D

e o

cu

"5

y

IVAN TEMIL

GORICA - VIA G. CARDUCCI št. G

BRUSAR IN NO ŽAR

V delavnici so nameščeni delavci-specijalisti asa brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov i. t. d. i. t. d.

22 S

V zalogi se nahajajo brivni stroji „pILETTE% ki Jih tudi

brusim. JAMČIM!

sss

«

KOZARNICA SOLINGEN

Prodaja tudi toaletne

53 S

V zalogi se nahajaj o brivni stroji „QILETTE% ki Jih tudi

brusim. JAMČIM!

S 53

t

-

V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani • kamnl-osle bergamske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, škarij, brivnik nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil.

Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knji-goveške ter vse druge nože in rezila.

ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.

i -

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top