logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

um umn

MIiIm plačana t gotov hI

,V L]ubt]anl, v nedefla, dne 14. loti]* 1940

Štev. 159 a

Cena 2 din

Naročnina mesečno 25 Din, ta inozem-»tro 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, ta

inozemstvo 120 Din » ——

UredniitTO je v Kopitarjevi nL 6/111

SLOVENEC

lelefoni uredništva la aprave: 40-81, 40-01, 40-03, 40-04. 40-05 — Uhaja vsak daa ajatra} raze a ponedeljka la dneva p* praznika

Cakcftl rečen

Ljubljana številka 10.650 in 10.349 m inaerate.

Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.

Francoske reforme

Francosko narodno predstavništvo je v Vlehy-Jn skoraj enoglasno sprejelo sklep, da se spremeni francoska ustava. Pred izključitvijo komunistov je zbornica štela 618 poslancev, senat pa 814. V Vichyju se je zbralo 398 poslancev in 226 senatorjev. Večina odsotnih je v zasedenem ozemlju in se niso mogli odzvati povabilu vlade. Nekaj pa jih je razkropljenih tudi drugod, kakor Daladier in Mandel, ki sta v Maroku. Vendar pa je dve tretjini svobodno voljenih francoskih narodnih predstavnikov — le štirje so bili proti — glasovalo za predlog, >da se spremeni ustavni zakon<. Po tem načelnem sklepu dne 10. julija je naslednji dan narodno predstavništvo odobrilo osnovne smernice nove ustave, ki jih je predložila vlada. Te smernice smo objavili včeraj, ki med drugim dajejo vladi pravico, da s podpisom maršala Petaina, ki je bil po odstopu Lebruna imenovan za državnega poglavarja, razglasi novo ustavo. Nova ustava je bila razglašena 12. julija in jo priobčujemo na drugem mestu. Ta ustava pa ne bo več potrjena od dosedanjega parlamenta, ampak od novega narodnega predstavništva, za katerega se pa še ne ve, kdaj in kako bo voljeno in kako bo sestavljeno.

Deseti julij pomenja torej v francoski zgodovini konec parlamentarne republike, kakor se je porodila iz poraza 1870. leta in katere poslovanje je določala ustava iz leta 1875. Oblika države bo tudi po sedanji ustavi ostala, toda zelo se bodo spremenile njene ustanove. Daljnosežnosti spremembe trenutno še ne moremo oceniti; iz nagibov, ki so privedli do ustavne spremembe in ki jih navaja tudi vlada v svojem pojasnilu, je pa vendar mogoče razbrati duha, v katerem bo nova ustava sestavljena. Sam Herriot je poudaril nujno zahtevo sedanjega položaja, da bo treba začeti drugače živeti in da bo morala republika postati trša in strožja, ki so jo pustili, da je postala premohkobna. Prva žrtev je dosedanji francoski parlamentarizem. Izgubil je svojo dosedanjo poglavitno oblast, da bi metal ministre in vlade. Kakor znano, je francoski parlament to svojo pravico grdo izrabljal, saj je imela III. republika v 70 letih okrog 110 vladi Ta nestalnost državne oblasti je veliko pripomogla, da je ugled državne avtoritete v Franciji tako zelo padel in da se je politično življenje tako silno zamočvirilo. Kakor hitro bo oblast bolj stalna, bo imela tudi več ugleda in vel jave I Poslej vlada ne bo več odgovorna parlamentu, ampak bodo poedinl ministri za svoje delo osebno odgovarjali državnemu poglavarju, ki jih- nastavlja in odslavlja po svojem preudarku. Na ta način bo omogočena v po-edinih resorih kontinuiteta dela, brez katere ne more biti nobeno javno poslovanje uspešno. Maršal Petain je izrecno poudaril, da je stalnost izvršilne oblasti bistvena točka sedanje državne preosnove.

Zakonodajno oblast bo začasno vršil poglavar države sam, njegov izvršilni organ pa bo vlada. Pozneje, ko se bodo razmere ustalile, to se pravi, po doseženem miru, pa bo zakonodajna oblast prešla na narodno predstavništvo, ki bo sestavljeno iz dveh zbornic: ene političnega in druge stanovskega značaja. Ni povsem izključeno, da bo sčasoma tudi v Franciji osnovana edina politična stranka kot nosilka ljudskih teženj. Poudarek sedanjega političnega pravca je na avtoriteti. Nova vlada se bo trudila, da dovede do čim večje discipline v narodu, ker se zaveda, da so prav vse narodove sile potrebne za obnovo dežele. Tu ne bo smelo biti več gospodarjenja vsemogočne kapitalistične klike, nič več štrajkov, sabotaže in komunističnega rovarjenja! Vlada dobro ve, da bo že samo račun, ki ga bo Nemčija za sedanjo vojsko predložila, tako velik, da ga bo zmogia edinole notranje konsolidirana in strnjena Francija. Ce hoče Francija biti kos nalogam, ki jo č,akajo, mora notranje ozdravetil V ta namen hoče maršal Petain zopet vpostaviti suverenost države na vseh javnih področjih, da bo korist skupnosti nad koristjo raznih bančnih klik in koncernov. Vendar pa Petainu država ni božanstvo; nič mu ni bolj tujega kakor državni absolutizem, saj izrecno poudarja, da bo nova vladavina spoštovala pravice družine in vpostavila zopet njeno naravno veljavo. Isto velja tudi za stanove, ki jim bo država omogočila samogibno stanovsko življenje pod vodstvom in nadzorstvom države. Prav v smislu krščanskega družabnega nazora hoče Petain, da država ne bo vsemogočen malik, ampak nadzornik in razsodnik, ki naj nepristransko vskladi in podredi skupni blaginji javno delavnost posameznikov, družb, organizacij in stanov. Gre za to, da resnične družabne vrednote pridejo na pravo mesto. Prvo mesto nai bo odmerjeno sposobnosti in delu — in ne denarju, kapitalu, njegovim zvezam in vplivu ter finančni oligarhiji. Posebna jiozornost bo poleg družini in njenemu razvoju posvečena vzgoji mladine in pa odnosu med delom in kapitalom, ki naj postane takšen, da si bo sleherni, ki hoče delati, mogel ustvariti človeka vredno življenje.

V smislu nove miselnosti in nove ljudske politike je Petain napovedal decentralizacijo državne uprave. Kakor je znano, je togi francoski centralizem služil za vzor vsem okorelim centra-listom po vseh državah — tudi pri nas. Petain uvaja novo politiko, po kateri se bodo zgodovinske pokrajine same upravljale, država pa si bo pridržala le tiste voditeljske posle, ki se res le nje same tičejo. Francosko ljudstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo to potrebno reformo, ki bo omogočila pred vsem bolj zdravo in bolj gibčno gospodarsko politiko. Sirer pa vlada računa tudi s tem, da bo po tej vojski ves svet in posebej

Napad na Anglijo

se bo začel v nekaj dneh

Na obeh straneh se vrše pospešene priprave, letalske bitke pa so zmerom številnejše

Ztirich, 13. julija, t. Reuter: Rimski dopisnik lista »Basler Nachrichteiu poroča svojemu listu, da je izvedel, da se bo napad na Anglijo začel v štirih ali petih dneh. Rimski politični krogi menijo, da ni mogoče čakati dalj časa, ker je konferenca v Monakovem, ki je bila v sredo, popolnoma razčistila položaj v jugovzhodni Evropi.

»Hood« in »Are Reyal« nepoškodovana

London, 13. julija, t. Reuter: Uradno izjavljajo, da novice, ki se širijo o ladji nosilki letal »Are Royal« in o bojni ladji »Hood«, niso resnične. Popolnoma brez podlage so govorice, češ da sta bili obe ladji zadeti ali poškodovani v spopadu z italijanskim brodovjem dne 9. julija t. I. »Are Royal« je sicer bil pod ognjem italijanskih letal, toda vse bombe so padle okoli ladje, ki ni bila poškodovana, toda že dva dni nato so poročali, da se je udeležil bitke z italijansko morna rico in da je bil nato tam poškodovan, dasi se je poročalo, da je bil »Hood« pri Oranu tako poškodovan, da je nesposoben za vojskovanje vsaj za nekaj časa. Resnica pa je le ta, da obe ladji čakata na povelje, da izpolnita svojo dolžnost, kjer bo potrebno.

London, 13. julija, t. Reuter Letalsko ministrstvo objavlja uradno poročilo, v katerem pravi, da so angleška lovska letala danes zjutraj sestrelila sovražni bombnik nad Kanalom.

London, 13. julija. AA. Reuter: Uradno sporočilo o snočnjem letalskem napadu na jugovzhod-

no Anflijo in W»Ies pravi, da na merodajnem

mestu smatrajo, da je bilo ob tej priliki samo nekaj ljudi lažje ranjenih.

London, 13. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da so sovražna letala v toku noči bombardirala gotove kraje severovzhodne Anglije, Škotske in \Valesa. Ob tej priliki je bilo pokodovanih več hiš. Ubitih je bilo več oseb.

London, 13. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da je bilo snoči- zbito še eno letalo, tako da znaša skupno število sovražnih letal zbitih v toku včerajšnjega dne 11.

Kdo se bo vojskoval na Irskem

Berlin, 13. julija. DNB: Današnja »Berliner BSrsen Zeitung« prinaša članek svojega diplomatskega urednika, ki govori o poskusih britanske vlade, da bi uredila svoje odnošaje z Irsko. Članek pravi, da pojmuje britanska vlada to ureditev odnosov dejansko kot novo vojaško zasedbo Irske oziroma kot razširitev vojne na Irsko. Pri tem se britanska vlada poslužuje argumenta, da misli Nemčija zlorabiti Irsko kot izhodno točko za napad na Anglijo.

V Londonu trdijo, da je na Irskem mnogo »pete kolone«, ki da se je že pripravila na dozdevni nemški napad. Dejansko pa ima Nemčija prav toliko interesa, da se ohrani nevtralnost Irske, kolikor Anglija želi, da bi Irsko uničila. Ta angleška želja je toliko očitna, da se ne izplača še naprej trošiti papirja o teh britanskih trditvah.

Kar se pa tiče pete kolone, pa mislimo, da irski narod sam najbolje ve, kakšni so emigranti in kakšni so razni najemniki, ki se jih je posluževala Anglija, da je tlačila ljudsko gibanje na Irskem.

Poročilo angleškega letalskega ministrstva

London, 13. julija, t, Angleško letalsko ministrstvo objavlja naslednje uradno poročilo:

Naši bombniki so v no£i od petka na soboto nadaljevali s svojimi poleti nad Nemčijo kljub slabemu vremenu. Zopet smo napadli pristanišča v Emdenu in Kielu. Škoda je bila velika in videti je bilo mnogo požarov.

Danes zjutraj so naša letala napadla letališče v Bruslju. Prav tako so napadla oporišča v Mann-heimu in v Porenju. Prav tako so letla bombardirala zbiranja sovražnih sil, zlasti bojnih čolnov, ob kanalu Bruges—Ostende. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča.

Danes dopoldne je bilo sestreljeno sovražno letalo nad Kanalom. Tri sovražna lovska letala so bila sestreljena. Eno naše lovsko letalo se s tega poleta ni vrnilo,

Danes govori Churchill

London, 13. julija. AA Reuter: »Britisch Broad Casting Corporation« poroča, da bo predsednik vlade Churchil govoril na radiu jutri, v nedeljo, ob 21. Govor bo trajal približno IS minut.

Francija ima vlado po novi ustavi

Vichy, 13. jul. o. Novi državni poglavar Francije, maršal Petain, je snoči imenoval novo francosko vlado. To se je moralo izvršiti v skladu s predpisi nove francoske ustave. Današnji uradni list že objavlja listo nove vlade, ki je naslednja: Pierre Laval, podpredsednik vlade, Paul Baudoin, zunanji minister, Yves B o u t i 11 i e r, finančni minister, Weygand, minister za narodno obrambo, Emile Mireaur, prosvetni minister, A 1 i b e r t, pravosodni minister, Adrien Marquet, notranji minister, Jean Ybardegaray, minister za mladino

in francosko družino, Pierre Casiot, poljedelski minister, Franfois Pietri, minister za promet. Henry Lemerjr, kolonialni minister, Colson, državni podtajnik za vojsko, admiral Darlan, državni podtajnik za mornarico,

general Pujo, državni podtajnik za letalstvo. Ministra za industrijsko proizvodnjo in za delo bosta imenovana pozneje.

V novi vladi ni več Camilla Chautempsa, ki je voditelj francoskih radikalov. Iz vlade so izpadli med drugimi tudi Frossard, Pomaret, Riviere in Rivaud.

Med novimi ministri sta najpomembnejša novi prometni minister Pietri in pa minister za kolonije L e m e r y. Pietri je poslanec, ki je vsa leta zastopal v francoskem parlamentu Korsiko. Bil je večkrat finančni minister, minister za mornarico in pri zadnjih predsedniških volitvah je hotel celo kandidirati za predsednika republike. Pripadal je v prejšnjem parlamentu isti skupini kakor Paul Reynaud, vendar pa je bil njegov stalni tekmec. Obenem z Reynaudom in Tardieujem je bil voditelj sredinskih strank v bivšem francoskem parlamentu. Poleg njega je v novi vladi še kolonialni minister Lemery, ki je bil član francoskega senata. V senatu je ves čas režima ljudske fronte ostro

napadal Bluma in njegove naslednike zaradi pogubne politike, ki jo je izvajala levica.

Iz vlade je med drugimi tudi izpadel demokratski poslanec Schuman, ki je v parlamentu zastopal Alzacijo. V zadnjih francoskih vladah je vodil državno podtajništvo za Alzacijo in Loreno. V novi vladi tega državnega podtajništva ni več.

Laval - Petainov namestnik

Bern, 13. julija. DNB: Kakor poročajo iz VI-chyja, objavlja uradni list tale ustavni akt št 4 o namestniku-nasledniku šefa države:

Jaz, maršal Francije in šef francoske drfave, odrejam na osnovi zakona t dne 10. julija 1940: Čl. 1. Če bi bil iz kateregakoli razloga oviran vršiti funkcije šefa države, preden narod ratificira novo ustavo, prevzame to funkcijo zastopnik ministrskega predsednika Pierre Laval.

Laval

01. 2. Ako hI bil Pierre Laval Iz kateregakoli razlogov oviran prevzeti to zastopništvo, bo njegovega zastopnika imenoval ministrski svet z večino sedmih glasov. Do tega imenovanja ho vršil dolžnost šela države ministrski svet. — Petain.

Besedilo nove ustave

Vichy, 13. julija. Havas: Popolno besedilo francoskega ustavnega akta se glasi:

Na podlagi ustavnega zakona od 10. julija 1940 predpisuje sledeče:

Čl. 1. Francoski državni poglavar ima polno upravno oblast. Postavlja in odstavlja ministre in državne tajnike, ki so odgovorni edino njemu.

Čl. 2. Državni poglavar vrši zakonodajno oblast z ministrskim svetom in sicer:

a) do sestave novih predstavniških teles In

b) na isti način in edino na podlagi svojega sklepa tudi po sestavi teh teles za primer težke notranjo krize. V tem zadnjem primeru itna državni poglavar vse pravice, da tudi sam predpisujo vse odredbe proračunskega ali davčnega značaja.

še Evropa gospodarsko dobila drugo lice. Kažejo se obrisi novega enotnega kontinentalnega gospodarstva, v katerem bodo poedine države morale zavzeti njim primerna mesta, ki ustrezajo njihovi proizvodnji in trgovini. Francija misli, da 1k> v tem kontinentalnem gospodarstvu njena pomembnost v tem, da je poljedelska država in da je njena industrija sposobna proizvajati zlasti kvalitetno blago.

Tako postaja Francija zmerno avtoritarna republika, k| ima nekaj sličnosti z ameriškim predsedniškim režimom. Ves svet z napeto pozornostjo zasleduje plemenite napore sivolasega maršala, da bi z globoko zasnovano preosnovo političnega, družabnega in gospodarskega življenja pomagal domovini v eni najtežjih dob njene zgodovine. Ali se bo posrečilo, napraviti stalnost in avtoriteto za temelj bodočega javnega življenja V Franciji? Vsi se zavedamo, da ni najvažnejše, napisati novo ustavo in namesto starih strank razglasiti družino in stan za temeli države. Duh

je, ki oživlja! Ali bo duša francoskega naroda, mučena pa tudi izčiščena po strašnem porazu, našla pot v višino? Gotovo imajo Francozi kot latinski narod izredne graditeljske sposobnosti in čudovito vero v svoje duhovno poslanstvo. Vedno znova tudi slišimo o verski obnovi, ki zajema ne le dobršen del razutnništva, ampak tudi že široke ljudske plasti. Sedaj smo priče š^ političnim naporom, ki so daleč bolj pozitivni, kakor pa je kar koli storila III. republika v 70 letih. Mar so ti koraki posledica strašne, a končno vendar le prehodne depresije, ali pa so pristen izraz elementarne volje po obnovi, ki ne usahne leta in desetletja in ki je močna dovelj, da v svoj krog pritegne in zmaga tudi nad stotisoči in milijoni, ki so drugače mislili in živeli? Kot Slovenci in katoličani, ki smo se kakor ostala Evropa v mno-gočem obogatili od francoskega duha, moremo Franciji Iz srca želeti tako temeljito obnovo vsega življenja, da bo še bolj presenetljiva, kakor pa je h'l njen nora*. Drin

Čl. 3. Državni poglavar objavlja gakone in skrbi za njihovo izvedbo.

čl. 4. Državni poglavar postavlja vse eivilne in vojaške uslužbence, v kolikor za nekatere izmed njih z zakonom ne ho določen drug način nastavljanja.

čl. g. Poleg tega poveljuje In razpolaga drž. poglavar z državno oboroženo silo.

Čl. 6. Državni poglavar ima pravico izdajati pomilostitve in amnestije.

Čl. 7. Izredni poslaniki in veleposlaniki tujih držav so akreditirani pri državnem poglavarju-Državni poglavar sklepa in odobrava mednarodno pogodbe.

Čl. 8. Državni poglavar ima pravico objaviti obsedno stanje v enem ali v več delih državnega ozemlja.

Čl. 9. Državni poglavar nima pravite napovedovati vojne brez predhodnega soglasja zakonodajnih teles.

Čl. 10. S tem se ukinjajo vse odredbe ustavnih takonov od 24. in 25. februarja 1S75. ki se ne skladajo z odredbami tega ustavnega akta.

Narodno predstavništvo odobrilo novo ustavo

Vichy, 13. julija. Havas: Predsednik senata Jeannenny je otvoril včeraj sejo velike narodne skupščine (senat in skupščina skupaj). Navzočih je bilo okrog 600 poslancev in senatorjev. Od ministrov so bili navzoči Laval, Marquet, Chautcmps, Frossard in Pomaret. Galerija je bila nabito polna.

(Nadaljevanje na 2. strani)

Zemunska vrem. napoved: Ponovno se bo zvedrilo na zahodni polovici, medlem ko bo na vzhodni polovici še vedno delno in pretežno oblačno z dežjem. Možne so krajevne nevihte. To-

nlnln &r\ l>n rit.,' ,ln K— l. I« J.. _ ^ _

piu>u uu uvi^inm, xiuv> ya ij\j uiuuucjso.

Minister dr. Krek v Bolgariji

»Visoki dobički — majhne plače«

V »Slovenskem delavcu«, ki je glasilo Zveze združenih delavcev«, beremo pod gorenjim naslovom tole: »Splošno je znano, kako je delavstvo v kranjski tekstilni industriji 6labo plačano. Tisti, ki imajo preskrbo doma, že nekako shajajo, a tisti, ki žive samo od svojih plač, so veliki reveži. Pomanjkanje jc bilo že pred sedanjo vojno in pred draginjo, še večje je ob rastoči draginji, čeprav je Zveza tekstilnih industrialcev že parkrat povišala delavstvu plače. Razumeli bi nizke plače, če bi bili njihovi dohodki majhni. Toda tekstilna industrija na splošno dela z visokimi dobički in bi morala zaposleno delavstvo zato drugače plačati kakor ga plačuje. Te dni smo brali v dnevnem časopisju poročilo o bilanci »Jugočeške« v Kranju. Kosmati dobiček tega podjetja, ki jc v prejšnjem letu znašal 26.8 milijonov, je v zadnjem tekočem letu dosegel višino 30.9 milijonov. Či6ti dobiček poSjetja se je dvignil na 9.06 milijonov dinarjev, dočim je predzadnje leto 2.13 milijona in predzadnje leto 1.94 milijona dinarjev. Ta lepi povišek priznanega čistega dobička bi po vsej pravici v eni ali drug obliki moral vsaj delno nazaj med delavstvo, ki je s svojim delom na rasti dobička soudeleženo.« — Zato je zadnji čas, da se svet tako uredi, da bo človek za svoje pošteno delo dobil tudi pošteno plačilo.

s Socialisti so se oglasili

Preteklo nedeljo je zboroval v Belgradu glavni oiJbor Socialistične stranke, ki mu je predsedoval dr. Zivko Topalovič, Ta je tudi govoril. Za njim so govorili še razni govorniki iz drugih krajec, med njimi tudi g. Jožef Petejan iz Maribora. Sklenili so resolucijo, kjer najprej odobravajo delovanje pred-sedništva stranke ter odobravajo sodelovanje z vsemi narodnimi strankami. To pomeni sodelovanje z opozicijo. Ea sodelovanje z opozicijo so pooblaščeni ti le gospodje: dr. Zivko Topalovič, Josip Petejan in Jova Jakšič. Njihovi namestniki pa 60: Peter Rajkovič, Danilo Milanovič in Milorad Belič. Dalje v resoluciji naglašajo, da bodo ne glede na druge spremembe ostali trdno povezana socialistična enota, ki se bo bojevala za ohranitev državne skupnosti vseh južnih Slovanov, za njeno sporazumno reorganizacijo ter za ljudsko vladavino v njej. Glede mednarodnega položaja izjavljajo, da je med balkanskimi in podonavskimi narodi potrebno ozko sodelovanje ter naj 6c spori med njimi nujno poravnajo. Dalje pozdravljajo uvajanje načrtnega gospodarstva ter pozdravljajo tudi diplomatske zveze med Jugoslavijo in Sovjetsko Unijo,

< »Samouprava« o slabi letini

Belgrajska »Samouprava« piše v svojem članku: »Letos doživlja Jugoslavija veliko razočaranje, veliko gospodarsko škodo, slabo letino! Ze lansko leto 60 se začeli znotraj gospodarski pretresi, ker tudi lanska žetev ni bila rekordna. Nato 60 prišle zraven še 6plošne mednarodne gospodarske nezgode, ki jih je povzročila evropska vojna. Vendar smo lanske štiri mesece že nekako prebrodili, ker ni bilo mogoče takoj ugotoviti vseh gospodarskih posledic vojne. Splošno je tudi lansko leto bilo deževno in 6labo, tako da tudi lanske je6eni Jugoslavija ni bila ravno zadovoljna s srvojo žetvijo.« Nato li6t opozarja na letošnjo letino ter končuje: »Ko to ugotavljamo, pišemo to e obžalovanjem. Ne glede na to, da naše besede ne morejo vzbujati velikih upov, moramo to vendar le vedeti, da ne bi najpačno mislili, da bo letošnja letina dobra. Narode, zavedati 6e moramo, da letošnja žetev ne obeta kaj prida ter moramo zato biti pripravljeni na vse omejitve glede porabe živeža, vestno se pokoreč vsem vladnim ukrepom zaradi varčevanja.«

Spor med muslimani

Poročali smo že o govoricah, češ da je v vodstvu muslimaanov, ki jih vodi po dr. Spahovi smrti dr. Kulenovič, nastal spor. Govorice so se razširjale, češ da dr. Behmen dela svojo politiko. Še ta teden je vrhovni verski poglavar muslimanov re/s ul ulema Spaho časnikarjem izjavil, da med Kuleno-vičem in Behmenom ne more biti 6pora, Zdaj pa ee je oglasila sarajevska »Narodna Pravda«, ki je glasilo dr. Kulenoviča, ki odkrito piše o dr. Behmenu ter pravi med drugim: »Muslimani naj vedo, da dr. Šefkija Behmen že dolgo več ne spada med nas in naše politično gibanje, v katerem so združeni vsi muslimani iz Hercegovine. S svojo politično akcijo, ki jo je samostojno započel že, ko je bil rajni dr. Spaho še živ, jasno pokazal, da deluje za nekako drugo politiko na škodo življenjskih interesov bosanskih in hercegovskih muslimanov. Rajni dr. Spaho je, ko je sodeloval z dr. Stojad:novičem, hotel uresničiti vse tiste želje muslimanov, ki 60 jih v 6vojem 20 letnem boju naglašali. Toda nekateri politični krogi so ta prizadevanja po 6trani gledali. Dr. Spahov vpliv v vladi so hoteli nekako ohromiti. Posrečilo se j:m je pridobiti dr. Behmena zoper dr. Spaha, za boj, ki naj bi politični vpliv dr. Spahe v vladi in med pristaši zmanjšal. Dr. Stojadinovič pa, ki je bil zaščitnik vsega tega naklepa, je moral na-zadanje popustiti, ker se je zavedal moči dr. Spahe ter nezrelosti svoje igre, ki jo je dr. Spaho pravočasno odkril. Žrtev je tokrat bil tisti, ki naj bi bil orodje: dr. Behmen, ki mu je nekega dne bilo povedano, naj kot minister odstopi, ker tako zahteva dr. Spaho. Dr. Spaho je moral večkrat odločno nastopati za interese muslimanov. Nikdar pa dr. Behmen v teh stvareh ni bil z n)'m solidaren. Dr. Behmen je moral oditi iz vlade, da bi brez ministrskega stolčka pokazal, koliko je politično težak. Pri vo-vitvah 11. decembra se je dr. Behmen skušal zbližati z dr. Spahom. Izražal je dr. Spahi brezpogojno zaupanje ter se mu je posrečilo, da je dobil od dr. Spaha dovoljenje za kandidaturo. Toda razmere med njima nikdar več niso bile prisrčne. Po dr. Spahovi smrti »pet začenja z nekako novo akcijo, ki naj škoduj« muslimanom ...«

Dalmacija dobi samoupravo

Zagrebški Obzor poroča, da banska oblast v Zagrebu izdeluje načrt uredbe, ki bo za področje banske oblasti v Splitu določila široko upravno-go-spodarsko samouprvo s primemo finančno stranjo. List napoveduje, da bo ta uredba kmalu razglašena in da je skoro že končana. Pod področje splitske samoupravne izpostave bo spadalo tudi več okrajev iz Bosne in Hercegovine, ki zemljepisno in gospodarsko teže v Split. Zato bi bilo pametno — pravi list — da bi pod to samoupravo prišla tudi Banjaluka, kjer je prebivalstvo po svojem življenju in po svoji miselnosti zelo blizu prebivalstvu Dalmatinske Zagore.

Beigrad, 13. Julija. AA. Danes ob 9 dopoldne sta dopolovaiu z letalom v Sofijo gradbeni minister dr. Miha Krek ter minister n. r. Voja Gjor-gjevič na povabilo glavne zveze bolgarskih kmetijskih zadrug Gradbeni minister dr. Krek in minister n. r. Gjorgjevič so bosta udeležila kongresa omenjene Zadružne zveze ter ostaneta v Sofiji več dni.

Sofija, 18. julija, m. Danes ob pol 12 je do-potoval z letalom iz Belgrada v Sofijo gradbeni minister dr, Krek. Spremljajo ga bivši minister Voja Djordjevič, načelnik ministrstva za telesno vzgojo ljudstva Aranič, glavni tajnik Industrijske zbornice Miličevif in glavni tajnik Glavne zadružne zveze. Dr, Krek je s spremstvom dopotoval v Sofijo na povabilo Zveze bolgarskih kmečkih zadrug na kongres te zadružne organizacije, ki bo 14. in 15. julija.

Na letališču Božurištov je gradbenega ministra dr. Kreka pozdravil v imenu bolgarskega

gradbenega ministra Vaslljeva glavni ravnatelj tega ministrstva inž. Rankov in trgovinski minister Kanov. Na letališču je bil navzoč tudi jugoslovanski poslanik na bolgarskem dvoru Milanovič z osebjem poslaništva. V imenu Zveze bolgarskih poljedelskih zadrug so jugoslovanske goste pozdravili predsednik zveze Dikov, v imenu nacionalnega odbora bolgarskih zadrug predsednik Hristov Ganev, nato generalni ravn. Zveze pupilarnih bank Palazov ter zastopniki narodne in državne agrarne banke in številnih zadrug.

Gradbeni minister dr. Krek se je a spremstvom odpeljal v hotel »Blgarija«. Popoldne se je dr. Krek vpisal v dvorne knjige, ob 5 pa je obiskal jugoslovanskega poslanika Milanovifa. Na čast gradbenemu ministru in njegovemu spremstvu priredi jugoslovanski poslanik dr. Milanovič v ponedeljek velik sprejem v prostorih jugoslovanskega poslaništva.

Zahteve belgrajske trgovske zbornice

Beigrad, 13. julija, m. Predsedstvo belgrajske trgovske zbornice je izročilo vladi spomenico z vsemi sklepi, ki so bili sprejeti na sestanku te zbornice 3. in 4. julija. V spomenici belgrajska trgovska zbornica ugotavlja, da politika, ki se izvaja po številnih uredbah, pravilnikih in naredbah ni dala pričakovanih rezultatov na gospodarskem polju. Zato trgovinska zbornica poudarja, da je vse to imelo na vsem njenem področju precej_ izredne reakcije, da je nastopil velik zastoj, da se ne-

gotovost opaža ne samo v vrstah gospodarstvenikov, temveč tudi v vrstah konsumentov in da je negotovost tako velika, da je promet padel na najnižjo stopnjo. V spomenici trgovska zbornica naproša kr. vlado, naj na najuspešnejši način zavaruje stalno in tesno sodelovanje gospodarskih zbornic z vsemi drž. oblastmi in ustanovami v vseh gospodarskih vprašanjih, ki so trenutno na dnevnem redu ali ki bodo prišla na dnevni recL

Petainov govor o novem redu v Franciji

Vichy, 13, julija. Havas:. Državni poglavar maršal Petain jc imel snoči govor, v katerem je rekel:

Velika narodna skupščina mi je poverila zelo obsežno oblast. Vlada stoji pred najtežjim položajem, kar jih je bilo kdaj v Franciji. Vpostaviti moramo promet, da bi se vsakdo mogel vrniti na svoje ognjišče in svoje delo. Zagotoviti moramo prehrano in pogajati se moramo za mir.

Državni poglavar je nato omenil britanski napad na francoske vojne ladje in rekel, da so bile francoske ladje ob času napada negibčne in deloma celo razorožene. V zvezi s tem je rekel, da Francija nikdar ne bi pristala, da b: Nemčiji in Italiji izročila svojo vojno mornarico. Nato je maršal Petain rekel: Če je Anglija mislila, da smo na to pristali, se je prevarila. Toda prevarila se je tudi, če je mislila, da bomo pod grožnjo s silo poteptali obveznosti, ki smo jih prevzeli nasproti svojim vojnim nasprotnikom Francoski mornarici je bil izdan ukaz, naj se brani, in ona je ta ukaz izvedla brez ozira na nesorazmerje obojestranskih sil. Premagana v herojski borbi in zapuščena je Francija doživela napad od strani Anglije, kateri je storila številne usluge in za katero je utrpela težke žrtve. Prepuščena je bila sama svoji usodi. ! - . i

Toda prav v (eni ležketn stanju bo Francija našla nove sile in bo ohranila polno zaupanje v svojo bodočnost. Da bi mogel izvesti ogromno nalogo, pred katero stojimo, mi je potrebno vaše zaupanje. Vaši zastopniki so mi ga izglasovali v vašem imenu. Izvajamo novo ureditev državne uprave. Na čelo velikih francoskih pokrajin bodo stopili guvernerji. Na ta način bo državna uprava na eni strani združena, na drugi strani pa bo decentralizirana. Državni uslužbenci bodo po eni strani svobodnejši pri svojem delu, po drugi pa bodo bolj kot do sedaj odgovorni za svoje napake.

Da bi lažje rešili določena vprašanja, ki se nam kot nujna postavljajo, namerava vlada dobiti sedež v zasedenem delu države. V ta namen smo prosili Nemčijo, naj nam odstopi Versailles in dele

Pariza, kjer so ministrstva. Nag program obstoji v tem, da hočemo vrniti Franciji moč, katero jc izgubila. To svojo moč bo znova vpostavila le v tem primeru, če se bo držala enostavnih pravil, ki so bila svojčas temelj za življenje, zdravje in napredek naroda. Ustvarili bomo Francijo, v kateri bo vladala disciplina in poslušnost do starejših in kjer bodo vsi ubogali vodnika. V duhu pravice za vse in za vsakogar bomo skrbeli, da bomo na vseh delovnih popriščih zbrali najboljše in najsposobnejše ljudi.

Temeljni vir moči za našo domovino je v delu vseh Francozov. Delo je svetinja. To delo sta pred vojno v enaki meri izrabljala in podcenjevala mednarodni kapitalizem in mednarodni socializem. Prav ta dva, namreč mednarodni kapitalizem in mednarodni socializem sta bila za nas toliko bolj usodna, ker sta se navidez borila drug proti drugemu, na tihem pa sta drug drugega štedila. Nič več ne bomo trpeli te njune tajne zveze. Naredili bomo konec sporom po mestih in naseljih. Nič več jih ne bomo trpeli, niti v tovarnah niti na selskih posestvih. Denar je prepogostokrat sluga in orodje laži in je našo družbo spravil s prave poti. Denar je bil sredstvo za podjarmljenje. Od sedaj bo denar samo nagrada za storjeno delo. Delo bo zaščiteno. Družina bo uživala spoštovanje in zaščito naroda. Francoska družina ostane kakor je bila temeljni čuvar dolge, slavne in častne francoske preteklosti. Njena dolžnost je, da Se tudi naprej skozi vse rodove varuje in neguje vrline starih časov, ki so dajale moč našemu narodu. Vsi Francozi morajo biti ponosni na Francijo. Francija pa mora biti ponosna na vsakega posameznega Francoza. S temi besedami lahko označimo osnovni cilj reda, ki ga hočemo vpeljati in katerega izvedbi bomo posvetili vse svoje sile. S tem bomo utrdili domovino in jo bomo naredili lepšo, kakor pa je kdaj bila. Življenje posameznikov je samo zase brezpomembno in enodnevno. Posvetimo vse svoje življenje Franciji, ki je zmerom znala popeljati svoj narod po poti veličine.

Belgrajske novice

Beigrad, 13. julija, m. Predsednik vlade Dragi.ša Cvetkovič je z letalom odpotoval v

iiu, JVJC.JL

(Nadaljevanje s 1. strani)

Predsednik je prebral akt, s katerim se sklicuje velika narodna skupščina. Nato je sporočil, da ie velika narodna skupščina sklepčna. Začela se je razprava o vprašanju kvoruma. Na predlog jeanneneya je velika narodna skupščina sklenila, da se sklepi sprejmejo z večino glasov.

Laval je predložil predlog o ustavnih zakonih in pripomnil, da je vlada v neznatni meri izpre-menila prvotno besedilo. Pristavil "ie, da je zaradi tega zaprosil predsednika velike narodne skupščine, naj določi odbor,' ki bi sprejel to besedilo. Seja je bila zatem prekinjena in se je nadaljevala potem, ko je odbor sprejel potrebne sklepe. Kakor je bilo že javljeno, je odbor odobril vse vladne predloge.

Vichy, 12. jul i.'«. Havas: Odbor velike narodne skupščine je sprejel z vsemi proti 4 glasovom nove ustavne zakone.

Francoski parlament obstoja samo še na papirju

Berlin, 13. julija. AA. Štefani. Današn;ii >12-Uhr BI a 11« objavlja poročilo iz Vichy.ja, v katerem med drugim pravi, da se parlamentarci starega kova v Franci ji menda še ne inislio umakniti s politične pozornice. Dopis trdi, da je Herriot pripel.'ial pred predsednika vlade Lavala deputa-cijo parlamentarcev obeh domov, naj bi oba do-| mova francoskega parlamenta zasedala v Verseil-lesu. Laval je odgovoril, da sedanji senat in skupščina obstojata po uveljavitvi nove ustave bolj ali manj na papinu in da naj zaradi tega mirno čakata odločbe vlade v Vichyju ali pa v Clermont-Ferrandu.

Ženeva, 13. julija. DNB: Francoski radio je sporočil, da je vlada sklenila ukiniti vojno geografski zavod. Častniki, ki so službovali v tem zavodu, bodo delno vpokojeni. delno pa 'lih bodo dodelili na druga mesta, delno pa bndo odšli k novemu civilnemu geografskemu zavodu, katerega bo vlada ustanovila.

V Siriji se je začela demobilizacija tamkajšnje francoske vojske.

Ženeva, 13. juli'«. DNB: Iz Vichyja poročajo: Francoski uradni list je objavil sklep vlade, s katerim se francoske atlantske luke od ustja Seine pa do ust« Bidassoe ob španski meji kakor tudi francoska sredozemska pristanišča ter pristanišča v francoski severni Afriki ter končno vsa rečna pristanišča v nezasedeni Franciji stavljajo v vsakem pogledu pod poveljstvo admirala Darlana, glavnega poveljnika francoske vojne mornarica.

Spletke v Abes"niji

Rim, 13. julija. Štefani. Današnji »Messaggero« komentira vest iz Londona, da je narodni poslanec Weedwood vpiašal vlado, ali je v zvezi z bivšim abesinskim cesarjem in ali bi angleška vlada smatrala za zakonito vlado bivšega cesarja ter ali obstojajo zveze med angleš&o vlado in generalom Abe-bo Agerajem, ki je pred kratkim odšel z rasom Ajaleburom v Vzhodno Afriko.

List omenja odgovor, ki ga je dal državni pod' tajnik Buttler, češ da angleška vlada ta čas ne more dati podrobnih obvestil na vprašanje poslanika Weedwooda, da pa je razumela vso važnost sklad noeti akcij, ki bi mogle vojnemu nasprotniku v severni in vzhodni Afriki napraviti vojaško škodo.

»Messaggero« v svojem komentarju pravi: Z ozirom na delikatnost tega vprašanja je Buttler smatral za neugodno podati v spodnjem demu podrobnejša obvestila. Toda naše uredništvo lahko v polnem obsegu zadovolji radovednost angleškega poslanika Weedwooda z jasnimi in točnimi podatki, Predvsem se poslanec Weedwood zelo moti, če s tem v zvezi omenja rasa Ajalebura. Omenjeni ras se nahaja v Gondarju, kjer že davno lojalno sodeluje z italijanskimi oblastmi. Verjetno je, da je Weedwood mislil Fitaorari Buruja. Toda med tem človekom in rasom Ajaleburum obstoja ogromna razl:ka. Fitaorari Buru je mogoče pred več meseci še imel gotovo moč, ker je razpolagal z gotovimi razbojniškimi skupinami. Toda italijanske čete 60 hitro razpršile te razbojniške skupine, ki so križa' rile po pokrajini Anlcoverina. Ko so bile njegove skupine poražene, je Fitaorari zbežal in pustil v rokah italijanskih čet celo svojo osebno prtljago. Angležem ostaja sedaj samo balzamirano politično truplo rasa Tafarija, bivšega samozvanega cesarja Haila Selasija. Ker stvari tako stoje, je razumljivo, da je državni podtajnrk v 6vojem odgovoru v imenu vlade bil tako rezerviran.

Poveljnik bolgarske vojske v Nemčiji

Sofija, 13. julija. DNB: Na povabilo nemškega vrhovnega poveLništva je odpotoval včeraj v Nemčijo vrhovni poveljnik bolgarske armado v svetovni vojni general Zekov, da si ogleda bojišče na Zapadu. Generala Zekova spremljata bolgarski ar-madni general Popov in več atašejev.

Grške pomorske izgube

Atene, 13. julija. AA. DNB: Z merodajnega mesta poročajo, da je grška trgovinska mornarica v toku minuleaa mestvi izgubila 14 ladij s 1 Kkunno tonažo 61.655 ton.

Politične osebnosti na Bleda

Bled, 13. julija. Včeraj zvečer je dopotoval na Bled bivši notranji minister, sedanji ban drin-ske banovine dr. Stanoje Mihaldžič. Na Bledu je tudi podban drinske banovine g. Simovič. Na Bled je dopotoval prvi kraljevi adjutant general Hri-stič s svojim spremstvom.

Egiptski poslanik v Belgrada

Beigrad, 13. julija AA. Dne 14. julija pride v Beigrad novi egiptski pooblaščenec minister Abdel Vahab Bej, ki je bil doslej egiptski poslanik v Tokiu. Sedaj je bil imenovan za egiptskega poslanika v Atenah in Belgradu s sedežem v Atenah.

Cene žitu

naj se drugače urede!

Beigrad, 13 julija, m. Žitna sekcija Glavne zadružne zveze je imela včeraj sejo, na kateri so razpravljali o stanju, ki je nastalo na žitnem trgu po objavi uredbe o maksimiranju cen in o prisilnem odkupu pšenice in koruze z dne 22. jun. t. L Uredba se )e pokazala škodljiva za konzumente in. za producente. Zato žitna sekcija Glavne zadružne zveze predlaga, da se ta uredba takoj ukine, cena pšenici in koruzi pa naj se določi na podlagi proizvajalnih stroškov in letošnjega pridelka. V ta namen naj kmetijsko ministrstvo imenuje komisijo strokovnjakov in zastopnikov zadružništva. Glede prehrane kasivnih krajev žitna sekcija zahteva, da mor stroške za to prehrano nositi država in ne samo posamezni kraji.

Seje nemško-jugoslovanskega gospodarskega odbora

Beigrad, 13. julija. AA. Jutri bo v Berlinu seja

ožjega nemško-jugoslovanskega gospodarskega odbora za ureditev določenih vprašani glede izmenjave blaga med našo državo in Nemčijo, kakor tudi za ureditev našega trgovinskega prometa s kraji, katere je Nemčija zasedla.

Italijansko-jugoslovanskl gospodarski odbor

Beigrad, 13. julija. AA. V zvezi z zadnjim zasedanjem italijansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora je bila v zunanjem ministrstvu konferenca delegatov strokovnjakov, ki ima nalogo določiti način izvedbe zadnjega protokola, ki je bil nedavno sklenjen v Rimu med našo državo in Italijo.

Jugoslovansko-grška gospodarska

pogajanja

Beigrad, 13. julija. AA. Trgovinska pogajanja med našo in grško gospodarsko delegacijo se približujejo koncu. Zvečer bo minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andress priredil banket na čast grške delegacije.

361 letnica mesta Karlovac

Karlovac, 13. julija, b. Danes je 361 let, odkar je bilo ustanovljeno mesto Karlovac. V teku meseca bodo velike proslave.

Huda nevihta v Bosni

Banjalulta, 13. julija, b. Včeraj je bila v nekaterih okrajih strašna nevihta. Hudo so prizadete naslednje vasi: Kotorvaroš, Bosanska Krupa, Ku-zina in Prnjavor. Potoki in reke so narasle s tako naglico, da so odnašale mostove, z vrtov pa je voda potrgala lesene plote ter jih odnesla s seboj. Polja so zelo poškodovana in cenijo škodo na okoli deset milijonov dinarjev. „ ...

Osebne novice

Beigrad, 13. julija. AA. V imenu N.j. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov ter na predlog prometnega ministra je bil upokojen Pavel Klemene, glavni arhivar 7. skup. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani.

Beigrad, 13. julija, m. S kraljevim ukazom je postavljen za starešino okraj, sodišča v Ribnici Jože Arko, do sedaj sodnik v Kočevju.

Beigrad, 13. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog pravosodnega ministra je bil za kasacij-skega sodnika 2-2 pri vrhovnem sodišču v Ljubljani postavljen dr. Milko Kranjc, sodnik apelacijskega sodišča 3-2 v Ljubljani; za sodnika apelacijskega sodišča v 3-1 v Ljubljani

Ea je nil imenovan dr. Leopold Vičar, Franc azar, sodnik v 7. skup. pri okraj, sodišču v Slov. Konjicah je premeščen k okraj, sodišču v Kočevje.

Zoper komunistično propagando

Splitska »Katoliška Riječ« prinaša tale opomin: »Pretekle dni je zemljoradniški list v Banjaluki odkrito pisaal, »naj bi se delavcem Jugoslavije ne kratila več 6voboda delovanja. Skrajni čas je, da prenehamo s starimi metodami«. Tako piše omenjeni list, ki se iz vsega članka vidi-, da pod »delavci Jugoslavije« misli na »komunistično stranko Jugoslavije«. Za isto stvar 6e poteguje tudi zagrebški »Ju-tarnji list«, le malo bolj previdno :n zavito. — Tako se glasi pritožba dalmatinskega katoliškega lista.

Zoper naziv Macedonija

Belgrajska Pravda prinaša članek z naslovom »Južna Srbija«, kjer med drugim pravi: »Južna Srbija naj ve, da se vsa dežela od Ristovca do Gjevgjelije nikdar ni imenovala Macedonija. — Skopljancem, Prilepčanom, Bitoljcem, Velešanom, Štipljanom itd. je treba povedati ,da je ime Macedonija bilo prineseno v te kraje v novejšem času. Kar pa je zlasti važno je to, da ni nobene posebne macedonske narodnosti. Velika škoda bi bila za državo in južno Srbijo, ko bi se zmota o južni Srbiji ne iztrebila, in sicer čim prej in čim popolneje.«

Drobne novice

Madrid, 13. 'milja. AA. DNB: Za proslavo 18. julija (dan začetka narodne, revolucije) so v teku velike priprave. Letos bodo ta dan proslavili v znaku velike parade španskih nacionalnih delavskih organizacij. Pri paradi v Madridu bodo sodelovale delegacije delavskih organizacij iz vse Španije. Prvikrat bodo sodelovali delavski miličniki v novih uniformah.

Bratislava. 13. 'lulija. A A. DNB: Pooblaščeni minister dr. Pujak je odpotoval včeraj v Budimpešto, kjer bo z madžarskimi pristojnimi krogi nadaljeval s pogajan j o posameznih še nerešenih vprašanjih Med drugim bo razpravljal o spremembah in dopolnitvah t dosedanjemu sporazumu o plačilnem prometu^

t

*

Angleški sporazum z Japonsko

Anglija ne bo več dobavljala orožja čankajšku

Tokio, 13, julija. Reuter: Izvedelo se je, da 60 Anglija sprejela japonske zahteve glede prepovedi pošiljanja orožja Kitajski čez Birmanijo. List »Ašahi Simbun« pravi, da je ameriški veleposlanik v Tokiu sir Robert Craighies obvestil japonskega zunanjega ministra Arito, da je angleška vlada sklenila sprejeti japosko zahtevo o prepovedi prevoza vojnega materiala čez omenjeno ozemlje. Veleposlanik Craighie je zahteval nova navodila iz Londona, da bi bilo čimprej mogoče skleniti for-molen sporazum.

Tokio, 13. julija. AA. Štefani: List »Asahi Sim-bn« piše, da bo v ponedeljek verjetno podpisan angleško-japonski sporazum, po katerem bo Anglija prepovedala pošiljatve pomoči za maršala Čangkajška. Japonski konzulati bodo pri tem vodili kontrolo.

London, 13. julija. Reuter: Po vesteh iz Tokia se potrjuje, da bo del kitajskega srebra, ki je bilo deponirano v britanski koncesiji v Tiencinu in ka-

tero je bilo po britansko-japonskero sporazumu izročeno Japonski, porabljeno za nakup žita v Avstraliji. Japonske oblasti bodo uporabile to žito za pomoč krajem, ki so trpeli zaradi poplav v severni Kitajski.

Tokio, 13. julija. DNB' Današnji »Asahi Simbun« prinaša podrobnosti o sporazumu, ki je bil dosežen med japonsko vlado in britanskim veleposlanikom glede prevoza vojnega materiala in vojnih potrebščin skozi Birmo. List pravi, da se Velika Britanija s tem sporazumom obvezuje, da ne bo dopustila prevoza orožja, streliva, tovornih avtomobilov in bencina skozi Birmo, če je vse to namenjeno maršalu Čangkajšku. Organi japonskega generalnega konzulata v Rangoonu bodo imeli pravico nadzirati posamezne transporte. V ta namen se priznava japonski vladi pravica, da v ustrezajoči meri ojačl osebje imenovanega generalnega konzulata. Glede te slednje odredbe pravi list, da se še vodijo pogajanja.

Novi spopadi na Sredozemskem morju

Rim, 13. julija, b. Podrobnosti o pomorskih Jn letalskih bojih na Sredozemskem morju ne zapuščajo dvoma več, da so v teku priprave za odločilno ofenzivo italijanskih oboroženih sil proti položaju Velike Britanije v Afriki in na Sredozemskem morju. Po spopadu na morju, v katerem so sodelovale angleške in italijanske linijske ladje ter znatno število križark, rušilcev in letal, so se izvršili hudi napadi na britanske trgovske konvoje in na vojna oporišča v lukah na Malti.

Italijanski vojni strokovnjak general Cabiati je potrdil, da imajo italijanski bombni napadi na malteške luke in arsenale pozitivne uspehe. Luške naprave, arsenali in nekatere ladje, ki so bile vsi drane v lukah, so bile zadete s težkimi bombami, prav tako pa so bila sestreljena tri angleška

O bistvu krščanstva

Sloveči nemški bogoslovec, profesor tubinške •miverze dr. Karel Adam, ki je napisal knjigo »Bistvo krščanstva«, v nekem svojem predavanju v zadnjem času ni presenetil samo svoje domovine, ampak ves katoliški svet, ki po pravici visoko ceni njegovo dosedanje delo za čim globljo pojasnitev krščanstva v problematiki našega časa. V tem predavanju, v katerem uvodoma razmotriva narodni socializem pravilno kot mogočno in plodovito ustvarjajoče prizadevanje, da bi se država (Reich) zgradila na najvišjih prirodno nravstvenih vrednotah in potem istotako pravilno utemeljuje potrebo, da nemški katoliki pri tem graditeljškem delu sodelujejo, beremo v osredju izvajanj sledeče:

»Mi nismo kristjani in katoliki po sebi, ampak nemški kristjani, nemški katoliki. To nemštvo ni nekaj, kar našemu krščanstvu pritiče samo od zunaj, tako da bi krščanstvo bilo tista bit, ki nosi, ampak v resnici je ravno narobe. Trajna, noseča, bistvena osnova je naša nemška nrav, natura ger-manica, krščanstvo pa je nekaj prigodnega, slučajnega, pritičnega, ki kot poseben božji dar pristopi k temu, kar je naše prvinsko bitje. Naše milostno (krščansko) življenje se oblikuje tako, kakor ustreza naši konkretni nemški osobitosti. Vsa naša po-božnost ima kakor tudi od nje navdihnjena teologija narodni značaj.«

Ob tej trditvi mora osupniti vsak kristjan, ne samo bogoslovec, tembolj, ker je prav Karel Adam med sodobnimi bogoslovci bistvo krščanstva v svoji znani knjigi obrazložil tako mojstrsko, kakor malo-kateri drugi. Kar pa je povedal v tem svojem predavanju, ne meji samo s katoliškega dogmatičnega 6tališča (Adam je profesor dogmatike) na krivo-verstvo, ampak je krivoverstvo naravnost, ako še kaj veljajo pojmi in še kaj pomenijo besede za-padne filozofije. Krščanstvo ne more biti nekaj prigodnega, pritičnega, slučajnega, kakor je na primer barva človeka, tudi ne more ne biti osnova, temveč samo nekaj, kar je iz druge osnove zrastlo tako, da bi recimo Nemcu, Slovanu, Romanu v konkretnem slučaju živega posameznega bitja ali gotovega občestva ne bilo bistveno. Do kakšnih absurdov bi nas pripeljalo to Adamovo mnenje! Resnica more biti le, da nam je vera prirodna kot težnja našega duhovnega bitja v božji svet, kakor so nam prirodno bistvene tudi druge prirodne težnje našega duhovnega bitja, krščanstvo pa dopolnjuje to naše duhovno bitje v neki bistveni povezanosti v nadprirodno območje, ne da bi to bilo v protislovju z našo narodno nravjo, ki je bistveno dobra, čeprav nepopolna. Menda je to razumljivo brez podrobne filozofske utemeljitve za vsakega človeka, ki pač ne občuti svoje krščanske vere kot neko obleko, ki jo more poljubno sleči. Zveza med prirodno religiozno bitjo človeka in nadprirodnimi vrednotami in silami krščanstva prešinja naše prirodno bitje v neločljivi enoti kot en sam nosilec vsega našega življenja in vrednotenja ter ustvarjanja v svetu. Tukaj je nek čudovit spoj brez razpoke in neko čudovito odgovarjanje prirodnega in nadpri-rodnega elementa, ki ga vsak kristjan dejansko čuti. Razlike med nemškim in nenemškim katoličanom pa v nobenem primeru niso bistvene, kakor bi iz Adamovega pojmovanja nujno sledilo, ampak eo vse le slučajne, prigodne, pritične. Ce bi Adamovo najnovejše gledanje bilo pravilno, bi krščanstva kot vesoljskega nazora, pobožnosti in etosa sploh ne bilo, kakor bi tudi ne bilo sploh nobenega-vesoljskega nazora in nravstva v duhovnem območju, ki plemena združuje, ampak same plemenske vere, nazori in nravstva, ki bi v bistvu ločila človeštvo v najvišjih in najvažnejših vprašanjih našega bitja. To ne more biti, ker bi nas potem ničesar več ne vezalo v našem najbistvenejšem in bi bila vsa tozadevna plemenita prizadevanja človeštva nerazumljiva zmota oziroma prevara.

Nekaj drugega je vprašanje sodelovanja katolikov z narodnim socializmom v zgradbi države, kolikor je mogoče in potrebno v vsem, kar je pozitivno, dobro in trajne vrednosti. To je stvar, ki je eploh izven debate. Ne gre pa tega utemeljevali, kakor to dela zdaj profesor dogmatike Karel Adam. ki žrtvuje važne osnove krščanskega in religioznega gledanja na svet sploh. Ne trdimo, da ne bi bilo potrebno čim globlje razglabljanje o vprašanju, ki sega v prav globoke plasti našega bitja, vendar pa, če ga zastavimo tako, kakor ga je zastavil zdaj pisec knjige o bistvu krščanstva, se bomo znašli popolnoma izven krščanstva oziroma katolištva na brezdanjem dnu zmoten * —

letala, ki so se spustila r borbo z italijanskimi. General Cabiati domneva, da je po tem napadu britansko poveljstvo na Malti sklenilo, da v konvojih pošlje svoje brodovje v egiptske teritorialne vode, ker ladje na Malti nimajo nič več varnega zavetja. Prvi konvoj je italijansko letalstvo napadlo v jjodročju vzhodno od Malte. V tem konvoju je bilo pet velikih britanskih prevoznih ladij, ki sta jih spremljali dve linijski ladji. V konvoju pa je bila tudi nosilka letal in nekaj manjših vojnih ladij. Italijanska letala so konvoj uspešno bombardirala in povzročila na ladjah veliko škodo, ena izmed prevoznih ladij pa se je potopila.

Glede napadov italijanske vojske v Afriki poudarja general Cabiati zlasti pomen italijanskih uspehov na sudanski meji, katerih prvi izid je bil zasedba Casale. General Cabiati pravi, da so italijanske čete prekoračile egiptsko mejo in potisnile angleške posadke daleč nazaj. Zaradi tega je tudi končana prva ogledna stopnja borb na tej fronti, ter so italijanske čete prešle v ofenzivo, iz katere se bodo razvile večje vojne operacije. Cilj teh vojnih operacij je predvsem ta, da se zada angleškim četam udarec na kopnem in na morju. Britanski položaji v Sidi Barania so zelo poškodovani, prav tako pa so italijanski bombniki z uspehom najjadli skladišča orožja in municije. Italijani pa so uničili in zaplenili tudi nekaj tankov in oklopnih avtomobilov.

Italijansko volno poročilo

Nekje v Italiji, 13. julija. AA. Službeno sporočilo vrhovnega poveljstva državne oborožene sile se glasi:

Ves dan 11. julija je naše topništvo stalno bombardiralo formacijo sovražnih ladij. Med nočnimi sovražnostmi se je formacija razdelila v tri skupine, ki so plule proti Vzhodu. Zaradi ugotovitev našega pomorskega letalstva so naše letalske sile stopile ob prvih jutranjih urah včerajšnjega dne v stik s sovražnimi ladjami. Celi roji letal, ki so prileteli z oporišč v Južni Italiji in iz vzhodnega dela Sredozemskega morja, so preganjali in strahovito bombardirali tri skupine sovražnih ladij. Na jx>dlagi dosedanjih rezultatov se je kot gotovo ugotovilo, da sta bili večkrat z velikimi bombami zadeti vsaj dve križarki in ena bojna ladja.

Med ogledniškimi poleti nad Malto so naša lovska letala, ki so spremljala ogledniška letala, stopila v borbo s štirimi sovražnimi lovskimi letali, od katerih so dve zbila.

Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.

Zaradi sovražnega bombardiranja se je potopil en naš rušilec, posadka pa se je rešila. >

V Vzhodni Afriki je bilo zraven Mojale zavzeto neko angleško naselje, prav tako pa je bil odbit protinapad sovražnika, ki je pri tej priliki utrpel precejšnje izgube v letalski borbi, ki se je vodila nad tem pasom. Zbita so bila štiri angleška lovska letala. Sovražnik je izvedel napad na Shimajo Djijo in na Masalo, toda brez vsake škode. Naša lovska letala so zbila eno sovražno letalo, eno pa je zbilo hidi protiletalsko topništvo. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. Eno od naših letal, za katerega je bilo včeraj rečeno, da je izginilo, se je vrnilo na svoje ojoorišče.

Rim, 13. julija. A A. Štefani: Včeraj popoldne so italijanske letalske sile izvršile ponovno napad na pomorsko in letalsko letališče v Malti. Italijanska letala so vrgla večjo število zažigalnih bomb. Zbiti sta bili dve sovražni lelali. Vsa italijanska letala, ki so se udeležila napada so se vrnila nejjoškodovana v svoja oporišča. Snoči so v bližini sicilske obale našli italijanski bombnik,

kateremu je zmanjkalo bencina. Posadki se je posrečilo držati vso noč na površju. Letalo in pa-sadka sta bili rešeni.

Italija hoče osvoboditi Egipt

Rim, 13. julija. AA. Štefani: V uvodniku, ki ga objavlja pod naslovom »Halifax priznava« — pravi dnevnik »Popolo di Roma«:

Pretekli četrtek je podal v lordskem domu lord Halilax izjavo v zvezi s položajem v vzhodnem delu Sredozemskega morja in je rekel, da so britanske sile v Egiptu močno ojačene in da ni bil izveden noben pritisk na Egipt, naj bi tudi on napovedal Italiji vojno. Rekel je, da se bodo britanske sile posluževale egiptskega ozemlja kot operativne baze proti Italiji. Razen tega je lord Halifax izjavil, da so egiptski dostojanstveniki izrazili željo, da bi se vlada okrepila, da bi se s tem potrdila odločenost Egipta, da bo izpolnil vse obveznosti, ki jih narekuje pogodba z Veliko Britanijo. S tem v zvezi je egiptski kralj poklical Nahas-pašo, naj sestavi novo vlado.

Na ta način bi se znašli pred važnimi dogodki. Verjetno je, da so razni egiptski dostojanstveniki izrazili željo, da bi še naprej ostali v službi Anglije, vendar pa ostali del Egipta, oziroma 15 milijonov prebivalcev ne bi nikdar izpustil prilike, da bi poudaril svoje hotenje in stremljenje, da se Egipt osvobodi tujega jarma. Lord Halifax je, čeprav nerad priznal, da bi bila britanska vlada srečna, če bi bilo mogoče za novo vlado pridobiti tudi vafdistično stranko.

Po tem takem pravi »Popolo di Roma«, ostane položaj v Egiptu nespremenjen. Režim, ki temelji na politični in vojaški okupaciji, izziva odkrito ne-voljo pri ljudstvu, kar se je zlasti pokazalo o priliki vojne v Abesiniji. Ljudstvo samo pričakuje

ugoden trenutek, da se bo osvobodilo britanskega

jarma. V zvezi s tem je popolnoma upravičeno, ce se reče, da bo Italija s svojo vojaško akcijo, ki jo je začela na meji Cirenaike, imela nalogo v prvi vrsti osvoboditi Egipt britanskega suženjstva.

Boji v Afriki

Kairo, 13. jul. t. Reuter: Vojno poročilo govori o novih napadih na Moyalo. Britanska gar-nizija je imela j>recejšnje izgube, vendar pa še drži položaje krepko v svojih rokah. V vzhodni puščavski fronti sta se približali 2 sovražni koloni trdnjavi Capuzzo, kjer je prišlo do novih borb. Z drugih bojišč ni nobenih posebnosti.

50

SI LAHKO BREZOSVEZNO OGLEDATE PRI

IGH.VOK

L J U B DANA, TAVČAR J E VA 7

Poleti angleških letal nad Nemčijo

Berlin, 13. julija. AA. DNB. Običajni nočni napadi britanskega letalstva na zahodno Nemčijo, za katere britansko ministrstvo za letalstvo redno in v nasprotju z resnico trdi. da se izvajajo proti vojaškim objektom, se vsak dan bolj ponavljajo in se pri njih čedalje bolj opaža, da poteka o brez načrta. Tako so Angleži v noči med 9. in 10. julijem vrgli nad zahodno Nemčijo skupno 32 bomb. Ena teh bomb je zadela neko avtomobilsko garažo, ki se je zažgala. Vse ostale bombe pa so padle na odprto j)olje.

Nemško vojno poročilo

Berlin, 13. julija. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Že dalj časa izvajajo nemške oborožene sile v oceanskih vodah uspešne operacije. Vež trgovskih ladij z dragocenim tovorom, ki 60 bile zaplenjene o priliki teh operacij, je dospelo v naše roke.

Neka nemška j>odmornica javlja, da je potopila 24.G84 ton sovražnega trgovskega brodovja. Nemška bojna letala so izvedla več napadov na ladjo ob angleški obali in v Kanalu ter so bombardirala številne jrristaniške naprave, tovarne, skladišča streliva v Angliji in na Škotskem. Pri teh operacijah je bila potopljena ena angleška trgovska ladja z 2000 tonami, 50 trgovskih ladij pa je bilo težko poškodovanih.

Na letališču St. Martin je bilo nničenfh devet britanskih letal, ki so bila na tleh, V grofi;! Ese* so bila razrušena skladišča bencina v Portlandu, New Portu in v Dandyju. Tam so bile bombardirane tudi pristaniške naprave in doki. medtem ko so bile v Bilinghamu in New Castlu uspešno bombardirana skladišča vojnega materiala.

Britanska letala so vrgla v noči med 11. in 13. julijem bombe na ozemlje severne Nemčije. Pri tej priliki je bilo razbitih več hiš, ubitih pa '.e bilo tudi več civilistov. Izgube sovražnega "letalstva. o katerih je bilo govora 12. julija, so se zvišale še za 4 letala, katera je zbilo protiletalsko lopnišlvo. Skupne izgube sovražnika znašajo torej 18 letal. Včeraj so znašale skupne izgube sovražnega letalstva 13 letal, od katerih so bila štiri zbita v letalskih spopadih, eno pa so ponoči zbila naša lovska lelala. Pet naših letal je izginilo.

Bruselj, 13. julija. DNB: Večina belgijskih muzejev ni pretrpela v toku minulih borb skoraj nobene škode. Skoraj vsi muzeji so sedai odprti ter pristopni občinstvu. Dragocene umetnine mesta Bruslja, med katerimi so znana slikarska dela Van Deyka in Meninga, so ostale vse ohranjene. Iz neke stare cerkve v Gamsu so zginile slike bratov Van Devk in Rubensa. Mislijo, da so o priliki evakuacije bila ta umetniška dela prepeljana v južno Francijo.

Berlin, 13. juli ja. A A. Vrnitev prebivalstva iz obmejnih krajev zapadne Nemčije, ki so bili ob začetku vojne evakuirani in proglašeni za vojno zono, se nadaljuje po točno določenem načrtu. Ta načrt je izdelan tako, da bi so čimprej v teh pokrajinah obnovilo normalno gospodarsko življenje. Najprej so vračajo domov obrtniki in lastniki jfio* sameznih podjetij, ki so posebno važna za vsakdanje življenje. Nato se vrača občinsko upravno urad-oišlvo ter krajevni organi nacionalno socialistične stranke, ki imajo važne naloge glede preskrbe prebivalstva, ki se vrača. Razen tega je bilo poslano v evakuirane kraje več sto ženskih skupin nacionalistično socialističnih organizacij za socialno politiko.

Amerika uvaja vojaško obveznost

Wasliinglon, 13. julija. DNB: Senatni odbor za vojsko je včeraj poslušal poročila posameznih visokih vojaških strokovnjakov o zakonskem predlogu za vojaško obveznost, katerega sedaj imenovani odbor proučuje.

Najprej je govoril general George Marshall, načelnik glavnega generalnega štaba, ki je izjavil med drugim, da misli, da je nujno potrebno, da oba doma kongresa čimprej sprejmeta ta zakonski predlog, ki predvideva obvezno vojaško vežbanje vseh moških državljanov Združenih držav, ki so starejši od 21 in mlajši od 25 let. V svoji razlagi je general Marshall rekel, da je današnje stanje iz-vežbanosti pri narodni gardi pomanjkljivo. Po njegovem mnenju je treba vežbanje pri narodni gardi podaljšati vsaj za štiri tedne. Razen tega je" pristavil, da tudi sedanje število po nezadostnem programu izvežbanih obveznikov narodne garde niti od daleč ne doseže številke, kakršno predvideva formacijsko slanje. Nazadnje je rekel, da po njegovem mnenju rok službe v kadru, ki ga sedanji predlog omejuje na osem mesecev, po njegovem mnenju ne zadostuje.

Nato je stopil pred odbor polkovnik Towedel, načelnik oddelka v vojnem ministrstvu. Ta častnik

je rekel, da bodo Združene države v primeru, 5e hi oba kongresa brez odlašanja sprejela ta zakonski predlog, 1. oktobra letos imele v šoli 93.000 rekru-tov, do 1. aprila prihodnjega leta pa bi v tem primeru število rekrutov doseglo še več. Ko so ga vprašali o finančnem učinku tega predloga, je polkovnik Touedel izjavil, da bi izvedba tega načrta zahtevala letno blizu milijarde dolarjev izdatkov, medlem ko bi stroški znašali vsako naslednje leto približno 7nO milijonov dolarjev.

Izvedelo se je, da je predsednik Roosevelt včeraj dolgo razpravljal z vojnim ministrom Stim-sonom o vprašanju mobilizacije meščanske garde. Po poročilih »Associated Pressa« smatrajo glavni strokovnjaki v kongresu in vojnem ministrstvu, da predsednik ne more mobilizirati narodne garde brez pooblastila od strani obeh domov kongresa.

IVashinglon, 13. julija. AA. DNB: V ponedeljek bo v Chicagu kongres demokratske stranke, na katerega bo prišlo, kakor se pričakuje, 1100 delegatov. Smatra se, da bo demokratska stranka na kongresu izvolila svojega kandidata za prihodnje predsedniške volitve.

»Relazioni Infernatienali« pišejo:

Italija in Nemčija odločata v Evropi

Rim, 13. jul. t. Danes je izšla novo številka vodilne italijanske tedenske revije »Relazioni In-ternazionali«. Revija piše v uvodniku med drugim: V Monakovem so se pri Hitlerju sešli Ciano, Bibbentrop, Teleky in Czaky. Ta sestanek je treba postaviti v okvir tiste delavnosti osiščnih velesil, ki hoče vpostaviti v Evropi popolnoma novo stanje po zmagi.

Clankar poudarja, da zmagovita vojna proti staremu političnemu sistemu zahteva, da se mora v tvropi ustvariti resničen in totalni mir. Zmagovito orožje bo opravilo svojo nalogo v celoti, zato pa mora tudi nova bodoča mirovna pogodba končno in stvarno razrešiti vsa vprašanja, ki so ostala nerešena po versailleskem miru.

Državniki v Versaillesu niso uredili teh vprašanj zaradi pomanjkanja volje ali pa zaradi nerazumevanja. Zato pa mora biti novi mir prežet popolnoma novega duha. Francija n. pr. lahko pusiane fašistična ali pa si ustvari totalitarni re-

proti Angliji, vse to pa Franciji ne bo odvzelo niti drobca odgovornosti za vse njene napake, ki jih je storila proti osiščnima velesilama. Če kdo misli, da se bo v Evropi ustvaril blok latinskih držav, tedaj se zelo moti, ker je to čisto navadna utopija. Utopija pa je to zaradi tega, ker vso evropsko. stvarnost danes obvladata samo Italija in Nemčija. Evropo vodi zveza med fašizmom in narodnim socializmom in v tej zvezi ima svoje mesto Francova Španija.

O položaju na Balkanu pa piše člankar, da fe treba upoštevati, da je bila Madžarska zvesta prijateljica osi. Madžarska se je trudila za zbližanje s svojimi sosedi in zato ni njena krivda, če so nekatere države to sosedstvo slabo vračale. Prav gotovo bo iz Balkana treba odstraniti vse motnje, ki so nastale pod vplivom Francije in Anglije.

Položaj Anglije pa bo odločilo orožje. To se bo zgodilo v nekaj tednih in vsa vnrašania antfle-

pus.ane ,asm,ena ai. pa s. ustvari totalitarni re- I ških otokov in angleškega imperija bodo > tem zim, Franci« se lahko vojskuje ali pa n« vojskuje | tudi razrešena.

Demobilizacija v Romuniji

Bukarešta, 13. julija, t. Reuter: V ponedeljek bodo pričeli odpuščati v Romuniji več letnikov rezervistov.

Budimpešta, 13. julija, t. Reuter: Madžarska politika je sedaj povsem usmerjena v smislu mo-nakovskih razgovorov. Položaj grofa Telekija je še bolj »trjen. Vzrok, da je Nemčija nasvetovala Madžarski zmernost, je iskati v tem, da Nemčija sedaj bolj kakor kdaj koli poprej potrebuje velike množine madžarskih kmetijskih proizvodov. Madžarska ne sme storiti ničesar, kar bi že itak slabo letino še bolj pokončalo.

Gospodarski posvet Balkanske zveze v Carigradu

Carigrad. 13. julija, h. V drugi polovici meseca juha se bo sestala v Carigradu konferenca gospodarskih strokovnjakov držav balkanskega sporazuma. Na tej konferenci hodo razpravljali o vprašanju preskrbe industrije balkanskih držav s potrebnimi sirovinami.

1020 km na uro

Nevvvork, 13. julija. AA. Nek angleški letalec je preizkusil včeraj novo vrsto ameriških lovskih lelal ki jih ie angleška vlada v velikem številu

n.irncilo \t A mnr, 1.1 n «— i------------.

...........CH..I, v. pit,in, pvct\,.i»ne vuaiii« je

angleški letalec dosegel hitrost 1020 km na uro i Proizvodnja te vrste letal ae je ie začela.

Kako napreduje gradba proge Črnomelj -Vrbovsko

Novembra meseca lani smo na tem mestu povedali, koliko in kaj je bilo do tedaj napravljenega pri gradnji te proge. Danes prinašamo novo poročilo o napredovanju del.

Kakor je znano, gradi progo ministrstvo prometa v lastni režiji potom »izvrševalnega odbora« treh inženirjev na licu mesta,' ki jih je imenoval ministrski svet. Razen tega je postavljen v administrativnem smislu tudi se »nadzorni odbor« dveh inženirjev.

Evropska kriza je seveda tudi tukaj vplivala na potek gradnje. Nekateri material je bilo vedno težje dobiti, prevoz materiala po progi je bil zaradi pomanjkanja motornih vozil zelo otežkočen, tako da se je morala delno uporabljati vprežna živina; tudi osebja je začelo primanjkovati. K temu je prišlo še skrajno neugodno vreme z neprestanim deževjem in pozno pomladjo. Na jesen so se začeli delavci na peti delnici v Vrbovskein nagibati k štrajku, zato je bilo tam delo preko obeh božičnih praznikov ustavljeno. V aprilu je štrajk izbruhnil in se je polegel šele proti koncu maja, a zamujena sta bila skoraj 2 meseca. V velikem tunelu Lovnik pete delnice pri Vrbovskem, dolgem 2257 m, delo tudi zaradi tega ni moglo napredovati po programu, ker banovinsko električno podjetje v Zagrebu ni moglo dobavljati pravočasno toka za razne stroje pri in v tunelu, to pa zato, ker ni moglo dobiti potrebni material za daljnovode. Toka še danes ni. Neprilik in zaprek je bilo torej dosti, no kljub teinu se dela, četudi ne ločno po programu.

Kakor smo že enkrat omenili, meri gradbena dolžina proge 47.6 km, dočim je čista prometna zveza med Črnomljem in sušaško progo dolga 44 km. Po odcepu od dolenjske železnice in pred priključitvijo na sušaško progo teče namreč nova železnica skupaj okroglo 3 'A km vštric obstoječih prog.

Vseh pet delnic je v delu, od katerih sta bile druga in tretja začete šele letos. Od velikega skalnatega useka pred postajo Črnomelj od 45.000 m3 je izkopanih 25.000 m3. Tukaj se je vrtanje min s pomočjo direktno na male električne motorje pri-čvrstenih svedrov dobro obneslo. V nove 3 stanovanjske hiše ob črnomeljski postaji so se že vselile pisarne odbora ter večji del njegovega osebja. Proga od Črnomlja do Kvasice je več ali manj gotova, razen viadukta preko Dobličice. Preložitev ceste na Svibnik je tudi večinoma izdelana, s podvožnjakom za cesto vred. 55.000 m3 mereč usek v ilovici v Kanižarici je začet z rovom na angleški način, a za nabijanje tega ilovnatega materiala v sosednih nasipih so strojni nabijači (žabe) na razpolago.

V drugi delnici je večina usekov odprta, prav tako v tretji. Sedeža delniških pisarn sta v Draga-tušu oziroma v Zdihovu. Projekt mostu čez Kolpo je odobren; določeni so 3 otvori iz železobetona od približno 35 m otvora vsak. Fundiranje stebrov bo odbor začel že letos. Zelezobetonski most je cenejši od železnega, razen tega pa se zelo lepo prilagoduje okolici. Novo je, da je projektirano v tretji delnici postajališče pri Zdihovem. V tretji delnici so skoraj vsi useki in nasipi v delu, deloma tudi že gotovi. Obe preložitvi Lujizine ceste sta skoraj izdelani. Interesanten je v tej delnici nasip ob pobočju neke globoke doline (vrtače), na katerega se naslanja. Na strani pobočja je visok samo nekoliko metrov, a v dolino sega v obliki jezika 62 m globoko. Vsa trasa četrte delnice se vije namreč ob strmem pobočju kribovja od Seve-rina do Nadvučnika, v katerem se nahajajo številne kraške udrtine.

Onkraj vodne postaje Severin se začenja maksimalni vzpon 22%, ki mora dovesti progo do kote 229 m na kolo 434 m. Zapustivši imenovano postajo napravi trasa mogočen »S« okoli dveh hribov, nižjega obide okrog desne strani, višjega pa od leve strani. Razgled iz vlaka bo tukaj poln sprememb in zanimiv. Na prošnjo prebivalstva se bo izgradilo na sedlu Nadvučnik nakladališče za les.

V peti delnici je glavni objekt že omenjeni veliki tunel »Lovnik«. Na vzhodni strani, pri vhodu, je sedaj zvrtanih 352 m rova. Ker leži tukaj tunel v krivini, so morali izvrtati najprej smerni rov. Rov do sedaj ni bilo treba umetno ventilirati, ker je naletel zaporedoma na 3 mestih na kamine, ki vodijo v neznane globine, a na vrhu brez dvoma na dno kakšne kraške doline. Prepih proti vhodu je močan. Dočim sta oba prva dva kamina ozka, sestoja tretji iz dveh večjih jam od nekako 4 m širine in 8 m višine, ki sta razporedeni ena za drugo na desni strani rova. V drugi ni videti nadaljnega izhoda. V prvi sega do metra širok kamin navzgor in navzdol, ako se vrže večji kamen v razpoko, se sliši kako odskakuje ob stenah in se zaleti v vodo. Razpoka preči rov na levo stran. V jamah se vidi, kako začenja narava izdelovati kapnike.

Rov se nahaja tukaj v zelo trdem juraškem apnencu, tako da skoro nikjer ni treba podpornega lesovja. Morda tukaj tudi tunelskega zidovja ne bo treba, vsaj večinoma ne.

Na zahodni strani, t. j. na izhodu tunela, je rov dosegel dolžino 661 m. Hribina sestoji v prvih 50 m iz rdečega raiblejskega škriljevca, ki se pa dobro drži, dalje do okroglo 600 m iz precej trdega dolomita, a v daljnem poteku iz istega zelo trdega dolomita, a v daljnem poteku iz istega zelo trdega juraškega apnenca kakor na vzhodni strani. Do sedaj v tunelu ni bilo pomembne količine vode in zdi se, da je tudi ne bo. Na obeh koncih tunela skupaj je torej prevrtanih 1019 m. Na izhodu je dovršenega zidovja ali zidovja v delu skupaj 320 m.

Rov se razširja na polni tunelski profil na takozvani belgijski način. Nad glavnim doljnjim rovom se namreč izvrta pod vrhom profila gornji rov; ta se razširi na obe strani in potem se vzida najprej obok zidovja, a potem šele od spodaj opor-ci na obeh straneh.

Kakor že omenjeno, je imelo Banovinsko električno podjetje v Zagrebu dobaviti tok za pogon pri vrtanju rova, za pogon ventilacije, za razsvetljavo itd. že konec lanskega leta po daljnovodu Karlovac—Fužine. Ker BEP-u to ni uspelo, postavlja sedaj pri izhodu tunela malo električno centralo, t. j. generator, ki naj ga goni plinski motor. Ko bo centrala delovala, pojde vse tunelsko delo hitreje izpod rok. Sedaj se izdeluje z enim pneumatič-nim svedrom v treh izmenjavah po osem ur 3 m rova na dan, na obeh straneh skupaj 6 m. S pomočjo električne centrale se bo vrtalo z dvema svedroma," tako da bo napredovanje v rovu hitrejše.

Od izhoda tunela v dolinici Skakavac pa do sušaške proge je proga skoraj gotova. Novo je tukaj, da se bo zgradilo na spodnjem koncu dolinice postajališče, ki bo bolje služilo potrebam trga Vrbovsko nego bolj oddaljeno izogibališče Dobra. Fundamenti za viadukt iz železobetona (2 loka po 24 ni, en lok za 14 m) čez sušaško progo in reko Dobro, se sedaj izdelujejo. Pri teh fundamentih se je dogodil zanimiv primer. Najprej so temelje sondirali z velikimi sondažnimi aparati, ki so pokazali skalo v približno 3 in pol metra globine. Na to so bili temelji izkopani in res je bila pri vseh treh (četrti ni še izkopan) videti dolomitna skala. Temelji so bili nato betonirani, ko so pa zaganjali pilote v prostoru med stebri za postavitev odrov za zidanje obokov, so šli piloti mestoma globoko v zemljo, pod nivo temeljev. Izkazalo se je, da dolomit pod naplavino rek Dobre ne tv^ ri neko horizontalno površino, ampak da je izrazito grebenast in luknjast. Zaradi absolutne gotovosti temelje sedaj preurejajo, da ne bo nadaljnih presenečenj. Ostala proga do priključenega izogiba-lišča »Dobra« ob sušaški progi je na terenu povsod vidna, a visoke zgradbe na samem izogiba-lisču so tudi v delu.

Danes je na vsej progi zaposlenih okroglo 2100 delavcev. Od cele kubature večinoma akaltnega izkopa od 1,000.000 m3 je do danes izkopanih 280.000 kubičnih metrov. Kljub omenjenim zaprekam in ako se splošna situacija ne bo poslabšala ter ako bodo krediti dostavljeni redno kakor do sedaj, je še upravičeno upanje, da bo proga odprta poleti 1942, na kar bo prvi brzovlak Ljubljana—Sušak sopihal po Dolenjski in Beli Krajini.

Končno še enkrat..nekaj besedi q pomenu nove glavne proge. Nova železnica krati pot Ljubljana— Sušak za 80 oziroma 120 km proti poti skozi Karlovac oziroma Zagreb. Dočim potujemo danes časovno najhitreje z brzcem od 4.48 do 13.36, t. j. torej 8 ur 48 minut do morja, bo trajala vožnja po novi progi 5 ur 50 minut. Prihranek na času znaša torej 3 ure. Pot preko Karlovca traja pa v najboljšem primeru 9.14, torej izda tukaj prihranek skoraj 3 in pol ure. Velik del izvoza Slovenije pojde lahko cenejše in hitrejše pp novi progi do morja, nekaj inozemskega gotovo tudi. Danes je Ljubljana središče za štiri glavne smeri, namreč proti Rakeku, proti Jesenicam, proti Mariboru in proti Zagrebu. Potem bo središče Slovenije dobil<) še peto glavno progo, a to proti Sušaku, ki se ga more danes doseči iz Ljubljane le po velikih ovinkih. Ni treba posebno naglašati, koliko bo ta nova zveza koristila turističnemu prometu, domačemu in inozemskemu. Da bo ta zveza popolnoma urejena, treba je samo še izmenjati 18 km tirnic na dolenjski železnici.

Nova železnica res ne rešuje vprašanja zveze Slovenije z morjem na idealen način; toda tako veliko delo je vedno le rezultat dolgoletnih borb in raznih političnih in gospodarskih konjunkturi in konec je kompromis. Tako je bilo do sedaj in bo najbrž tudi v bodoče in prog, ki naj bi bile vsestransko idealne, ne najdeš sploh nikjer. Moglo bi se govoriti tudi o šesti železniški magistrati v Sloveniji, namreč zvezi Maribor—Sevnica—Črnomelj—Sušak. No v to svrho je treba popolnoma rekonstruirati progo Tržišče—Trebnje (ne samo, izmenjati tirnice) in napraviti pri Trebnjem tirni trikot za direktno vožnjo v smeri morja. Ali bomo to kedaj dosegli, to danes ne vemo. Sicer pa doseže po izkušnjah drugje vsaka nova železnica tolik pomen, kolikor se ga ji po otvoritvi prizna. To gledanje je pa žalibog tudi tukaj navada na dosedanje stare prometne zveze — železna srajca. S.

Nadzornik nad cenami v naši banovini. Urad

za nadzorstvo nad cenami, odn. ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo g. Filipa Uratnrka, glavnega tajnika Delavske zbornice za nadzornika cen na področju naše banovine. Novi nadzornik za cene začne poslovati v ponedeljek, dne 15. t. m. in so njegovi poslovni prostori v nekdanjih prostorih ravnateljstva za gozdove na Blenveisovi cesti. Naloga novega nadzornika nad cenami je izvrševati nadzorstvo nad cenami v naši banovini, kontrolirati zaloge v Sloveniji in nadalje paziti na izvajanje uredbe o varčevanju z živili m je njegovo delo poseben referat kr. banske uprave, oddelka VIII (za trgovino in industrijo).

Izvoz kovin v Italijo. Iz Belgrada poročajo, da se tam mudi posebna italijanska delegacija, ki z našfmi merodajnirni faktorji razpravlja o možnostih izvoda nekaterih kovin iz naše države v Italijo. Na zadnjem sestanku jugoslovansko-italijanskega odbora je bilo sklenjeno, da se lahko izvažajo nekatere kovine iz naše države proti plačilu v devizah ali pa za kompenzacije za proizvode, katere bi morali drugače tudi plačevati z devizami.

Pristojbine Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. Banska uprava v Ljubljani je potrdila izpremembe zborničnega pristojbinskega pravilnika, kakor jih je sklenil zbornični svet na svoji zadnji seji,

Dubrovačka plovidba. Dividenda za 1939 znaša 30 din na delnico [1938 22.50 din čistih).

Borze

L.jubljana, 13. julija.

Denar

Curih. London 16.25, Newyork 441.50. Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.375, Buenos Aires 95, (register marka 51, trgovinska marka Newyork bankovci 4.50, Pariz bankovci 5.30, London bankovci 10.70).

2ivlnskl sejmi

Živinski sejem v Ljubljani, dne 3. julija 1940.

Pripeljanih je bilo 36 volov, 36 krav, 9 telet, 52 konj in 164 prašičev. Prodanih je bilo '26 volov, 16 krav, 7 telet, 8 konj in 130 prašičev. Cene so bile naslednje: voli od 8.50 do 6.50, krave od 7.50 do 4. teleta od 10 do 9 din za 1 kg žive teže; konji od 4000 do 500 din in prašiči od 270 do 180 din za komad.

Mariborski svinjski sejem 12. Julija 1940. Na sejem je bilo pripeljanih 181 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. 100—130 din; 7—9 tednov 140—170 din, 3—4 mesece 175—250 din, 5—7 mesecev 350—470 din, 8—10 mesecev 485 do 620 din, 1 leto 750—920 din, 1 ksr žive teže 8 do 10.50 din, 1 kg mrtve teže 12—15 din. Prodanih je bilo 133 svinj.

P O M T

Današnje športne prireditve

Preskrba Hrvatske z oljem

Z ozirom na pomanjkanje olja na Hrvatskem objavlja banska oblast, oddelek za trgovino, obrt in industrijo naslednje podatke:

1. Se pred uvedbo kontrole cen največja tvor-nica olja na Hrvatskem v Zagrebu ni dobila zadostnih kontingentov surovin in zato ni mogla v celoti izkoristiti svoje kapacitete.

2. Urad za nadzorstvo nad cenami je odredil, da sme tvornica prodajati trgovcem samo količine, enake nakupu v istih mesecih lanskega leta.

3. Letos se je pridelek repičnega semena zelo zakasnil in tudi pridelka sončnic «»: bo pred začetkom septembra, zato banska oblast uvaja ra-cioniranje porabe olja.

4. Banska oblast opozarja konzumente, da ne trosijo olja za kuhanje in ga naj nadomestijo z mastjo, bučnim ali olivnim oljem, katerih je tTa-volj na prodaj.

5. Poživlja konzumente v Zagrebu, ki imajo zaloge, naj jih potrošijo, saj bodo septembra dobili nove količine. Trgovci naj ustavijo prodajo takim konzumentom, za katere vedo, da imajo za-

Ioge. „ . , ,

6. Trgovci po tem opozorilu ve smejo siliti kupce, da naj obenem z oljem pri njih kupujejo tudi druge predmete.

7. Malim trgovcem v Zagrebu, 160, ki so organizirani v Zadrugi hrvatskih maloproclajalcev za" potrebe mesta Zagreba do 15. sept. 6000 kg olja, ostalim trgovcem, 3S2 tim pa 32.8000 kg. Po-

lecr tega so uuunc puucunc hwiiv.mc

natoriji, menze, konzumne in nabavljalne zadruge.

Negomet

Za slovensko nogometno prvenstvo;

Igrišče Železničarja ob 17.30: SK Železničar : ISSK Maribor.

V Ljubljani:

Igrišče SK Ljubljane ob 16 nri: SK Mars : SK Celje. Predtekma mladina SK Marsa : komb. moštvu Moste.

Igrišče Jadrana ob 17.30: SK Jadran : SK Litija. Predtekma mladina SK Jadrana in SK Železničarja iz Maribora.

Brez dvoma bo zanimivo videti prvič na terenu novo moštvo Jadrana po uspelo izvedeni fuziji. Naš nogomet je s tem dobil še enega pretendenta, ki se bo potegoval za vodilno mesto v Ljubljani. Starejši igralci so morali prepustiti svoja mesta mlajši generaciji ki bo brez dvoma prinesla v moštvo svež duh in polet. Koliko tekem je izgubil Jadran le zaradi neodločnosti svojega napada in zaradi pomanjkanja zamen igralcev, ki so bili ble-sirani.

V klubn je zavel nov duh, složno so se Trnov-čani in Vičani lotili dela in to je nam najboljša

garancija za uspešno delo in procvit nogometa _ v zahodnem delu mesta Ljubljane. V goste sprejmejo simpatično juniorsko moštvo mariborskih Železničarjev in pokrajinskega prvaka Litijo. Že samo prvi nastop »štajerske mladine« je vreden pozornosti nogometne publike. Litijčani so na svojem igrišču vedno odpravljali vsa ljubljanska prvorazredna moštva s polno malho golov. Tudi na turnirju ljubljanske Slavije so si kot daleč najmočnejše moštvo priborili zmagovalni pokal. Tekmi bosta zanimivi in nudili bosta lep nogomet.

Kolesarji

Kolesarsko prvenstvo ljubljanske kolesarske podzveze na progi Ljubljana—Trebnje in nazaj. Start ob 8 zjutraj na Dolenjski cesti; cilj ravno-tam okoli pol 12.

Atletika

Atletski dvoboj juniorjev SK Ilirije in SK Celja. Začetk ob 10 dopoldne na igrišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju.

Svojim stalnim odjemalcem naj trgovci dajo omejene količine, ostalo svojo potrebo naj krijejo z drugimi vrstami olja.

8. Preostale zaloge so odrejene po načinu varčevanja za ostalo področje banovine Hrvatske, posebno za kmetski narod tako, da bo kriza jedilnega olja premagana do nove kampanje brez posebnih težkoč.

Dovoljena zvišanja cen

Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Združc ne opekarne, d. d. v Ljubljani, da sme prodajati opeko: zaklopnik za 1000 kosov din 900, strešna ponev za 1000 kosov din 900, vožasli vkladnik za 1000 kosov din 830, bobrovec za 1000 kosov din 090, žlebak za 1 kos din 4—4.50, bobrov žlebak za en kos din 4, slropnjak >Emona« za 1 kos din 1.75—1.80, stropnjak »L. G. D.« za 1 kos din 2.20 do 2.30. stropnjak »Slon« za 1 kos din 2.90—3, hitrozid cel za 1 kos din 1.55—1.60, hitrozid polovični k za 1 kos din —.77 do 0.80, porolit 8 cm za 1 m2 din 25—26, opločnica 4 cm za 1 nr din 21—22 franco opekarna netto. — Tvrdkama Albert Stiger, tovarna olja. Slovenska Bistrica in Paul Pivec, oljarna Sele-Pragcrsko, da smeta prodajati bučno olje po din 22, vključno prometni davek in banovinsko trošarino pri prodaji na debelo, franco kraj kupca, v trgovini na debelo pa se siffe zvišali cena tega olja na din '24 netto. — Tvrdki A. Sarabon Co., Ljubljana, da sme prodajati kavo Suldeminas po din 67,— za 1 kg pri prodaji na debela

Pri športnem dnevu na Jesenicah gostuje tudi zagreb. Gradjanski

SK Bratstvo priredi dne 20. in 21. t. m. že svoj 11. športni dan, na katerem bodo nastopili skoro vsi odseki tega zelo delavnega gorenjskega športnega kluba.

Program športnega dne bo velik in zelo pester. Že v soboto ob 4 popoldne bodo nastopili najmlajši člani nogometnega odseka proti subju-niorjem SK Kovinarja. Takoj po tej tekmi se bo pričel velik propagandni table-tenis turnir za prvenstvo posameznikov, dvojic in moštev. Po prijavah, ki so doslej prišle, bo to eden največjih turnirjev, kar jih je bilo na Jesenicah, saj je samo z Jesenic in Javornika prijavljenih že nad dvajset drugih igralcev; prijavilo pa se je že tudi nekaj gostov iz Ljubljane.

V soboto zvečer bodo nastopili boksarji ter je predviden nastop osmih parov. Med njimi bo gotovo najzanimivejša borba med jugoslovanskim šampijonom težke kategorije Balohom in Mariborčanom Ipavcem. Baloh se sedaj nahaja na Jesenicah ter vodi treninge domačinov. Njihovo znanje se iz dneva v dan izpopolnjuje, kar bodo gotovo I pokazali na tem nastopu, ter smemo upati, da se bodo proti vsem gostom častno odrezali.

V nedeljo ob 9 se bo pričel atletski miting z bogatim sporedom. Poleg domačinov Kvasa, Zupana, Pribovška, Medja in drugih so že tudi ljubljanski klubi prijavili svoje atlete, med njimi številne reprezentante, tako Bručana, Račiča, Ober-ška, Glonarja, ICiena. Ker se je posebno v letošnji sezoni ta panoga zelo razvila tudi na Jesenicah, bo brez dvoma ta miting dobro uspel.

Nedeljsko popoldne je rezervirano za nogomet. Najprej bodo nastopili juniorji domačinov proti juniorjem mariborskega Železničarja. Zatem bo nastopila rezerva proti zelo močni enajstorici SK Slovana iz Naklega. Največ zanimanja pa že danes vlada za glavno nogometro tekmo med državnim prvakom Gradjanskira iz Zagreba in domačinom. Grad|anski bo skoro gotovo nastopil sedaj, ko je nesrečno izpadel iz SE tekmovanja, s kompletno ligaško enajstorico, v kateri je 10 re-prezentantov Hrvatske. Domače moštvo bo tedaj že lahko nastopilo z vsemi novimi močmi, ki jih je dobilo preko letošnje sezone, vendar bodo morali zastaviti vse sile, če bodo hoteli doseči vsaj časten rezultat.

V odmoru med glavno nogometno tekmo bodo atleti izvedli še propagandni tek v balkanski štafeti.

Da pa bo spored popoln, bo zvečer na igrišču še tradicionalna športna veselica.

Spored tega športnega dneva bo gotovo zelo zanimiv tudi za razvajeno športno publiko, zato prireditelj pričakuje, da bo poset občinstva zelo številen.

Moto-dirke na Jezerski vrh

Prvi gorenjski Moto-klub Kranj priredi dne 21. julija 1940 ob 10 dopoldne, v primeru slabega vremena pa dne 28. julija ob istem času tretjo medklubsko hitrostno gorsko moto-dirko na Jezerski vrh. Proga meri 4300 m; začetek je pri Štu-lerju, cilj pa na Jezerskem vrhu Start je stoječi v intervalu dveh minut. Pravico startati imajo vsi člani klubov, verificirani v SMKJ. Pregled motornih vozil bo eno uro pred pričelkom na startu; vozila morajo odgovarjati pravilniku SMKJ.

Razpored:

Razred: A. Turni motorji: 4—6 in 200 ccm do

200 ccm. Turni motorii; A—B do 350 ccm. _

Turni motorji: C—D—E nad 350 ccm.

Športni motorji; A do 250 ccm. B do 350 ccm. D do 500 ccm. E do 1000 ccm.

Prikolice: B/s-F-G splošno.

V primeru samo treh prijav za kategorijo, ista odpade ter ima vozač pravico startati v naslednji višji kategoriji, sicer je start dovoljen v ustrezajoči kategoriji, dočim se v razredu B/s-F-G računa ?arnn nriihnliši čas od nl>ph startov. Ocena sc vrši na podlagi prevoženih časov v posameznih

kategorijaK. Člani I. Gorenjskega Moto-Kluba pa tekmujejo obenem za klubsko prvenstvo za tekoče leto.

Prijave sprejema I, Gorenjski Moto-Klub.

Darila so častna in praktična. Ako vozijo za kategorijo samo štirje vozači, se nagradi 1. in II. mesto, sicer se nagradijo vsa tri mesta. Za najboljši čas dneva je razpisano prehodno darilo, katerega si osvoji tisti vozač, ki zmaga dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledku. Sedaj brani ta pokal Cihlar Josip s časom 4,26 a/n, član SLAK-a. V letu 1938 6i je pa osvojil prehodni pokal Šiška Janko, član Ilirije, s časom 4,23.2/5.

Trening je dovoljen poljubno ob upoštevanju cestno policijskega reda. Vsak tekmovalec je dolžan skrbeti za lastno nezgodno in jamstveno zavarovanje. Voziti mora s čelado ter je sam odgovoren za poškodbe lastne ali tretje osebe in imetja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za posredno ali neposredno povzročeno škodo. Vsi tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Morebitne pritožbe proti odločbam tehničnega vodstva dirke se morajo predložiti pol ure po izvršeni točki pismenim potom vodstvu dirke v brezprizivno presojo in s položitvijo 100 din, kateri znesek se vrne le v primeru, ako je bil protest utemeljen.

Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali opustiti.

Razdelitev nagrad bo po končani dirki ob 5 popoldne v Kranju v prostorih hotela »Kranjski dvor«, g. M. Peterlina na Jezerski cesti.

Ilirjani bodo nastopili

v ponedeljek, 15. t. m. ob 19 v kopališču

Ilirije

Pred odhodom na Sušak bodo plavači Ilirije v ponedeljek zvečer nastopili na javnem treningu. Poleg ligašev bodo slartali tudi vsi oni plavači, ki prihajajo v poštev za sestavo reprezentanco kluba na prvenstvu Slovenske plavalne zveze 10. in 11. avgusta v Mariboru.

Prireditelj upa, da bo med občinstvom dovolj zanimanja, posebno ker je vstopnina propagandno nizka 2 (din).

Vesti športnih zvez, klubov In društev

Slovenska atletska zveza obvešča: Kakor je

bilo že javljeno, pridejo v poštev za prvi skupni trening atletov SAZ v Ljubljani od onih, ki ne stanujejo v Ljubljani, sledeči: Lončarič, Lužnik, Kolarič, Gracijanski, Hlade, Gregorovič, Zorko, Stranič, Badel, Schmiederer, Klinar, Smolej in morda tudi Čeme M. Imenovani atleti bodo začetkom tega tedna preko svojih klubov obveščeni, kdaj naj odpotujejo.

ZF0

Fantje na Stadion. Opozarjamo ljubljanske in okoliške odseke, da je Stadion odprt za člane v ponedeljek, torek, četrtek, soboto in nedeljo dopoldne. Vstop je dovoljen le s člansko legitimacijo.

Danes, v nedeljo 14. t. m., bo blagoslovitev mladčevskega prapora in telovadni nastop FO in DK Komenda. Ob 2 litanije v farni cerkvi, nato blagoslovitev prapora; ob 3 javni nastop na letnem telovadišču. Spored: 1. proste vaje — mladci, 2. proste vaje — članice, 3. proste vaje — naraščaj, 4. konj — člani, 5. proste vaje — mladenke, 6. proste vaje — člani, 7. bradlja — člani, 8. kolebnica — mladenke, 9. štafeta — mladci, naraščaj v vrečah, 10. telovadna ura — člani, 11. drog — člani, 12. Ziljski plesi — članice. Po nastopu bo prosta zabava. Prijatelji mladine vabljeni!

Fantovski odsek pri D. M. v Polju priredi skupaj z DK svoj 11. javni telovadni nastop, ki bo danes popoldne ob treh. Spored je lep in pester: proste vaje, orodna telovadba, razne igro in rajanje. Po nastopu pa bo v hladni senci prijetna prosta zabava. Vstopnina 3 din, sedeži pa 5 in 10 din. Vse naše prijatelje, zlasti pa brate in seste iz okolice, .vljudno vabimo na naš nastopi

Slovenski misijonar pripoveduje o grozotah vojske na Holandskem

Maribor, 13. julija. 1

V četrtek se je vrnil v Maribor duh. svetnik g. Drago Oberžan. Pred tremi meseci je odpotoval v Holandijo, da obišče tam slovenske izse- I ljence, med katerimi je pred leti tako uspešno deloval. V Holandijo pa je dospel mesec dni pred nemškim napadom, katerega je potem doživel v vseh njegovih fazah ter je prinesel o tem v mo-movino še čisto sveže vtise. Ko smo zvedeli za njegovo vrnitev, smo ga prosili, da nam poda za »Slovenca* nekaj zanimivih spominov o tem svojem potovanju. G. Oberžan je pripovedoval:

Namen potovanja — obisk izseljencev

Prevzvišeni lavantinski vladika dr. Tomažič, ki se živo zanima za usodo slovenskih izseljencev ter vedno vzdržuje z njimi tesne stike, mi je poveril nalogo, da obiščem Slovence, ki živijo na Holandskem in v Belgiji. Med temi Slovenci sem deloval kot izseljenski duhovnik od leta 1929 do 1935 ter so mi tamošnje razmere zelo dobro znane. Svrha mojega potovanja je bil dušnopastirski obisk za opravljanje velikonočne spovedi. Ker so bile takrat prilike najbolj ugodne, sem potoval čez Italijo in Francijo. Italija je bila takrat v popolnem miru, razmere so bile skoraj normalne, zanimive so bile samo precej mrzlične priprave na morebitno vojno. Francija pa je b'la že v vojnem stanju. Pariz je bil popolnoma zatemnjen, poslopja in spomeniki obdani z vrečami peska; pretresljiv je bil pogled na notrdamsko cerkev, v kateri se je ravno tedaj vršila priprava za pogreb kardinala Verdiera. V cerkev smo šli po tesnih tunelih med vrečami peska. V Parizu sem bil samo en dan, potem sem potoval naprej v Belgijo.

Belgija in Holandska — dežeii miru

Iz Maribora sem odpotoval 12. aprila, v Belgijo sem piispel 15. aprila. Po prestopu belgijske meje sem se spet znašel v deželi miru. Razmere so bile tedaj popolnoma normalne, pač pa sem videl povsod veliko vojaštva. Opazilo se je, da Belgijci sami temu miru preveč ne zaupajo ter se za vsak slučaj pripravljajo. Zlasti mejo so silno zastražili. Na njej so zgradili najmodernejše utrdbe. V Belgiji sem ostal 14 dni ter sem obiskal naše Slovence v provinciji Limburg. Med njimi sem pridigoval ter jim dal priliko za velikonočno spoved, kar -je bilo v sedanjih negotovih časih še bolj važno. Naši ljudje so bili siino veseli mojega prihoda ter so me povsod prisrčno sprejemali. Videl sem, da se slovenska društva zelo živahno gibljejo. Potem sem se podal naprej v svojo ljubljeno Holandijo. Slovenski izseljenci se nahajajo večji del okrog mesta Heerlen. Tam sem opravljal isto službo kakor med Slovenci v Belgiji. Obiskal sem tudi svoje številne holand-ske prijatelje iz prejšnjih let. Potem sem se napotil v Bredo, da obiščem centralo KA. V Ho-landski so bile razmere ob mojem prihodu popolnoma normalne. Sicer se je opazila neka ner-voznost in tudi vojne priprave, pa še daleč ne takšne, kakor sem jih videl v Belgiji. Pač pa se je videlo, da niso imeli Holandci že 110 let vojne na svoji zemlji ter njihovo vojaštvo ni kazalo tistega vojaškega duha, kakor sem ga videl v drugih državah, kjer je vojaška tradicija večja. Drugače pa so imeli Holandci vsega v izobilju, vendar pa je bila precejšnja brezposelnost. Naši Slovenci so imeli vsi dovolj dela ter so bili zelo zadovoljni.

Vojna čez noč

Iz Brede sem potoval v četrtek pred binko-štmi v najsevernejša provincijo Holandije Fries-land v mesto Leuvvarden, kjer sem imel predavanje za KA deklet. Prispeli smo tja sredi miru, nihče ni mislil na vojno. Sicer so bili Holandci na vojno pripravljeni, meje so bile zastražane, dva dni prej so bili vsi vojaški dopusti preklicani. Ker pa se je to tudi že prej večkrat zgodilo, ni nihče mislil, da je čas sedaj tako kritičen. Zvečer smo se ulegli v miru spat, zjutraj ob pol 4 pa so nas zbudila nemška letala ter smo se naenkrat znašli sredi vojne. Prva naša misel je bil radio, poslušali smo poročila ter smo zvedeli, da padajo že v vseh holandskih mestih nemški padalci iz lelal in zasedajo deželo. Ob šestih zjutraj je govorila holandska kraljica ter podala svojo znano izjavo, da je bila Holandija napadena brez vsake vojne napovedi.

Beg križem po Holandiji

Ker poznam Holandijo in vem, koliko je tam prekopov, ki preprezajo d&želo, in koliko mostov, ki so bili sedaj v nevarnosti, da jih bodo holand-ske čete razstrelile, sem se takoj podal na pot ter se napotil nazaj proti Bredi. Vrniti bi se moral po znanem nasipu, ki loči Zuidersko jezero od morja. Toda nasip je bil zastražen ter vsak promet po njem nemogoč. Hiteli smo potem z avtomobilom ob Zuiderskem jezeru proti jugu v misli, da bomo prišli čez mostove, toda mostove so že spustili v zrak. Oddaleč smo videli goreče mesto Zwolle. Bilo je to prvo mesto v plamenih; jjotem sem pa videl še veliko in dosti večjih požarov. Ker je bil vsak prehod proti jugu nemogoč, smo se vrnili nazaj v mestece Lemmer, od koder so nas pripeljali z ribiško ladjo v poznih večernih urah preko Žuiderskega jezera. Sedeli smo na zabojih in ribah, katerih je bila polna ladja. Izkrcali smo se v mestu Enkhuizen. Tam smo prenočili, seveda pa vso noč nismo zatisnili očesa, ker so krožile nad mestom neprestano letala ter so nas večkrat opozarja, skozi katera okna moramo poskakati v primeru nevarnosti na prosto. Naš avto je ostal na drugi strani jezera v Lemmertu, zato smo si morali drugo jutro najeti taksi ter smo z njim hiteli proti jugu v veselem upanju, da srečno do-spemo v mesto Bredo. Toda človek obrača in Bog

Grobnice in spomenike

kamnoseško stsvbna, cerkvena deta izvršuje po nizkih cenah

kamnoseško kiparsko podjetje

FRANJO KUNOVAR

pokopališče Sv. Križ-Ljubljan» telefon 49-09

obrne in kar Bog stori, je vedno najboljše. Na noben način ni bilo mogoče priti dalje, kot do mesta Haarlem.

Pet dni holandske vojske

Ostal sem vse dni vojne v lepem mestecu Bloeniendaal poleg llaarlema. Imel sem srečo, saj je bil to menda najmirnejši kotiček v Holandiji vseh pet dni — kolikor časa je trajala holandska vojna. Od tod sem skušal dobiti stike z Bredo in drugimi mesti, kar pa se mi ni posrečilo, pač pa sem mogel še poslati brzojavko v Jugoslovijo, katero so v Mariboru prejeli še istega večera. Vojni smo sledili edino potom radia. Poslušali smo vsako noč nemška letala, ki so letela in bombardirala ne zelo oddaljeno pristanišče Ijtnuiden, kjer so se hoteli izkrcati Angleži. O vseh vojnih grozotah sem zvedel šele pozneje, ko sem po končani vojni potoval skozi porušena mesta Rotterdam, Bredo in druga. Nemci med vojno v Haarlem sploh niso prišli, ker se je Holandska poprej udala. Vojna bi se morala vršiti na holandski »vodni črti«, ki je krila dve provinciji — Severno in Južno Holandijo. Nemci pa so s padalci zasedli postojanke zadaj za vodno črto, tako da je bila obramba nemogoča ter se je država zaradi tega udala. Pretresljiv dogodek v teh dneh je bila zlasti binkoštna nedelja popoldne ,ko je župnik v Bloemendaalu pridigoval o ljubezni do prijatelja in sovražnika in je cela cerkev nato zapela psalm »Parce Domine« (Prizanašaj Gospod). Drugi dan, ko je bila vojna končana, sem smel potovati proti jugu. Pot je šla skozi Rotterdam.

Rotterdam — mesto groze in ruševin

Mesto, ki šteje 800.000 prebivalcev ter je glavno pristanišče Holandije in sploh zapadne Evrope, je doživelo zadnji popoldan vojne pretresljive strahote, ki jih bodo pomnili vsi rodovi. V treh urah je postala tretjina mesta ena sama ruševina. Uradno je bilo ugotovljeno, da je izginilo nad 300 ulic in bilo porušenih okrog 28.000 hiš. Pri Rotterda-mu smo videli prve nemške vojake. V mesto smo so se vozili z avtom. Že na obzorju so nam oblaki dima in prahu napovedali razdejanje, toda nihče ne bi mogel pričakovati, da bo to tako strahotno, kakor smo ga potem videli na lastne oči. Vozili smo se skozi sam dim ter bili veseli, da smo srečno prešli to bolno točko. Pozneje sem se še večkrat vrnil v to nesrečno mesto ter si ga dobro ogledal. Porušenih je tudi 15 cerkva, med temi 5 katoliških, uničeni so trije kolodvori, ves železniški promet cele tedni ni obratoval. Preveč pretresljivo bi bilo, če bi opisoval vse dogodke v podrobnostih, ki so jih doživeli Rotterdamčani, ko so izkopavali mrliče izpod ruševin in jih privlekli na svetlo iz zaklonišč, saj so po tednih še našli v zakloniščih ljudi pri življenju, ki pa niso bili več pri zdravi "pameti. Samo iz ene kleti so spravili po štirih tednih 27 živih deklet, ki so bile

slepe zaradi pomanjkanja svetlobe. Ohranile so se od samega kompota, katerega so našle v kleti. Tragično pri stvari je bilo, da so popokale vodovodne cevi ter je v porušenih hišah voda zalila kleti in so ljudje, ki so se tja zatekli, utonili. Potem so Holandci uradno opozorili prebivalstvo, da zaklonišča v kleteh niso varna in naj si jih raje delajo na vrtovih.

Begunci pripovedujejo

Ko smo se vračali potem iz Rotterdama proti Bredi, nismo niti od daleč slutili, kakšne grozote je moralo to mesto doživeti. Sicer mesto samo ni bilo tako strahovito bombardirano kakor Rotterdam, vendar je moralo 60.000 prebivalcev tega mesta preživeti vse strahote in grozote bega.

2e v soboto pred Binkoštmi so francoske čete zasedle mesto z namenom, da ga branijo ter tu zadržijo Nemce na poM proti Rotti>rdamu. Zato so prejeli prebivalci mesta v soboto zvečer naročilo, da se bodo morali v nedeljo vsi izseliti k belgijski meji. Tako si na binkoštno nedel|o noben duhovnik skoraj ni upal maševati, četudi so ljudje tru-morna vreli v cerkve Duhovniki so podelili vsem vesoljne odveze ter vabili ljudi s cest, da pristopijo k obhajilu, da so vse sv. hostije použili. V nekaterih krajih so se sv. obhajila delila kar po cestah, neglede na to, ali so bili ljudje tešč ali ne, le da so se ciboriji izpraznili. Ob devetih dopoldne na binkoštno nedeljo so začele reke beguncev zapuščati mesto Beg se je smel vršiti le na kolesih ali peš, nikakor pa ne z avtomobili, ki bi bili neusmiljeno mandrali begunce. Najod-ličnejše osebe, odvetniki, zdravniki, so prav tako nosili na hrbtih svoje cule z dvema odejama ter potrehnim živežem za dva dni kakor preprosti delavci iz okolice. Edino 80-letnemu starčku — škofu Hopmansu se je dovolilo, da je odpotoval z avtom. Med potoma so prišle beguncem nasproti nove francoske čete, kar so seveda v kratkem opazili nemški letalci, ki so potem začeli neusmiljeno bombardirati. Begunci so ob takih momentih popadali na tla, večinoma v jarke ob cesti, da ni nastal nered. Tudi škof je moral šestkrat zapustiti avto ter iti ležat v blatni jarek ob cesti. Navzoči vojaki so častitljivemu starčku potem zopet pomagali v avto. Dvorni kaplan je med tem dvakrat čudovito ušel smrti. Prišel ga je namreč klicat fantič, čigar očeta je zadela na polju bomba. Ko

hitel, da mu podeli poslednje zakramente, je med tem padla druga bomba in očeta razmesarila. Med tem časom pa je sovražna krogla prevrtala avto na i6tem mestu, kjer je sedel kaplan. Med begunci je bilo precej ranjencev in seveda tudi mnogo mrtvih. Vso to tragiko s holandskimi begunci so doživljale tudi tri slovenske gospodične — katehistinje.

Beg sam je napravil na navzoče silen vtis. Saj so govorili, da je bila to pravcata božja pot. Nihče ni jokal, nihče preklinjal, pač pa so se godili dogodki, ki ostajajo v nepozabnem spominu prav vsem, ki so jih doživeli. Da je na primer prihitel h katoliškemu duhovniku protestantski oče z dru-

Pri affekdjl želodca In irev v začetnem stadiju

zelo dobro koristi vrelec Tempel ali Styria

žino ter ga prosil blagoslova, da je sredi polja fant zaklical duhovniku — ta in ta greh sem storil

— odvežite me, da je bila opravljena spoved na kolesih, in mnogo takih sličnih dogodkov, ki so naravnost poglobili vero že itak globoko vernega holandskega naroda. Ko so se begunci vračali, so bile nekatere njihove izjave naravnost zopet pretresljive. Da je na primer mati, ki je izgubila moža in tri otroke pri bombardiranju, še mogla govoriti »hvalim Boga, da mi je pustil še tri otroke« — to dovoli jasno priča o globoki vernosti tamkajšnjega prebivalstva. Ne le v Bredi, temveč zlasti v Rotterdamu so popolnoma izginile nekatere družine Bomba ie uničila niihovo hišo in vso družino Zopet so ostali otroci brez očeta in matere, mati brez moža in brez otrok. Pri vsej tej silni tragiki sem videl le enega moža jokati, in to moža, ki je bil prej zelo premožen, je imel lastno hišo z bogatim inventariem in mu je bilo vse to uničeno ter je prišel nekaj dni po vojni k nam duhovnikom prosit opoldan jesti.

Po vojni pa so Holandci začeli takoj odstranjevati ruševine in že so izgotovlicni načrti za za-rrdavo Rotterdama in drugih porušenih mest. O vtisih. ki jih imam od zasedene Holandije. oa vam ne morem dati nobenih izjav.

Povratek v domovino

2e takoj prve dni po zasedbi sem stopil v stik z nemškimi oblastmi, da bi dobil potrebno dovoljenje za povratek, kar na se seveda zaradi nenormalnih razmer ri moglo takoj posrečiti. Šele ko so prevzele SS čete uoravo v svoie roke, sem dobil po par tednih dovoljenje za notovanje preko Berlina v domovino Potovanie po Holandiji sami jc bilo silm težko, ker mnogokje še ne vozijo vlaki; potovati je treba deloma z avtobusi, deloma pa peš Med posameznimi rekami vozijo avtobusi, preko širokih iek in morskih zalivov na so narejeni zasilni mostovi, če«! katere je treba hoditi tudi po ool ure peš. Tako sem moral od Brede do holandske meje večkrat preslooiti, kakor notem od holandske meje do doma. Pot pa je bila sicer popolnoma normalna Odpotoval sem v sredo, 10 t m. zjutraj iz Hola^dile, v četrte)« popoldne pa sem bil že v Mariboru, Tud' na meji nisem imel nobenih težkoč. Pač pa sem doživel še maihen dogodek mimogrede na notovanju — bombardiranje Rotterdama po Angležih. Takih dogodkov pa sem se med fpm ča«nm že precej navadil, sal sp to dogaja tamkaj vsak dan.

Kakor sem na eni strani vesel, da sem sedal doma, sem na drugi strani snet vesel, da sem vse to doživel. Imam spet nekaj življenjskih izkušenj več, katerih pa drugim ne bi rsd nrivoščil, saj so poln" groze, toda vmes na so bili leni in nepozahii vl'si

— ko sem videl. k;>1"-> silno vpliva vera na človeka, zlasti v takih trenutkih.«

Burkasto divjanje strele v hiši

Brusnice, 13. julija.

Danes zjutraj so doživele najsiromašnejše vasi naše doline strašno neurje. Ob jx>1 4 je začela padati debela toča, ki je uničila nad 60% vsega pridelka v vaseh Gabrje, Jugorje, Gornji Suhadol, del Brusnic in Dolnji Suhadol. Uničenje je za našo najsiromašnejšo občino v Sloveniji strašen udarec. Pokvarjena so vsa jx>ta in ceste in bo treba zopet ogromno dela, predno se spravi vse v uporabno stanje.

Strela je udarila v hišo posestnika Franca Hu-doklina v Brusnicah. Strela si je poiskala pot skozi streho, ki je krila z opeko. Iz jx>dslrešja je smuknila v spalnico, kjer je skakala sem in tja od zida do zida in pulila žeblje iz sten. Slike so popadale na tla in Križanega je vrgla strela iz kota na peč." Nato je skočila v uro in raztopila vse kovinske dele v njej. Nato je po zidu luščila omet. švignila na končnice jx>stelje, kjer je spal gospodar in tik pri gospodarjevi slavi odtrgala košček lesa. To še ni bilo dosti. Iz spalnice je skočila v kuhinjo, jx>metala lonce z ognjišča in končno našla neko luknjo ter izginila v zemljo. To početje strele je opazovalo 9 oseb, v spalnici, gospodar in gospodinja in 7 otrok.

Ob istem času je udarila strela v hlev po-

S tOCO BIHCS hvusillžko dolino I — Po pogostni nosečnosti morejo žene

z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joscfove« grenke vode, zaužite na tešče, z lahkoto doseči izpraznje-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.

0(tl. reg. S. br. 50474/35.

sestnika Janeza Ucmana. Ogenj se je tako naglo cazširil, ker je hlev s slamo krit, da so komaj fešili živino iz hleva. Priskočili so na pomoč dobri sosedje, kajti gospodar Janez je na orožnih vajah. Škoda, ki jo je strela jiovzročila, znaša 10.000 dinarjev, zavarovani pa so samo za 2000 din. To naj bo v svarilo vsem posestnikom, ki imajo tako nizko zavarovana svoja j>osIopja.

' Huda toča tudi na Gorenjskem

Ponoči je razsajala v kamniškem kotu in naprej proti Kranju huda nevihta, ki se je razširila tudi na Ljubljano. Posebno hud pa je bil vihar v krajih za Šmarno goro. Tam je začeio liti že zgodaj zvečer. Okrog jx>l 2 jx>noči pa je nastopil tak vihar, da so se lomile veje dreves. Tudi nekaj kozolcev se je jxxlrlo. Takoj za viharjem je nastala ploha in je lilo kakor da bi se utrgal oblak. Med ploho je v Sniladniku, v Zapogah, v Repnjah in na Skaručni padala tudi gosta in debela toča, ki je hudo zbila sadno drevje in polja. Toče je bilo toliko, da se je v hladni noči obdržala do jutra, tako da je bilo ob sončnem vzhodu polje ponekod še j>obeljeno. Škoda je velikanska, saj so v prizadetih krajih uničeni vsi posevki in drugi pridelki, ki so obetali letos dobro letino.

JAVNA ZAHVALA

Štejem si v srečno dolžnost, da javno izrečem najtoplejšo zahvalo blagorodnemu gosp. dr. Antonu Hrovatu, zdravniku bolnišnice nemškega vit. reda v Ormožu, za krasno uspelo težko mehurno operacijo in za istočasno izvršeno kilaio operacijo, kateri je sledila še operacija vodne kile. Da 6e pri 67 letih že po 6 tednih vračam popolnoma ozdravljen iz bolnišnice, vzbuja občudovanje pri vseh, ki so poznali moje prejšnje težko 6tanje, mene pa napolnjuje sreča in globoka dorir.itna hvaležnost, katero dolgujem gospodu zdravniku dr. Hrovatu. Tudi častitim sestram izrekam za res požrtvovalno nego in prijazno skrb prisrčno zahvalo. Bog plačaj vsemi

Golobic Jakob, posestnik v Ljutomeru.

t Mladi kovinar Ciril Novak

Na Jesenice je prispela ve6t, da je umrl v mariborski splošni bolnišnici mladi kovinar Ciril Novak. Ta vest je prevzela ves revir, kajti umrl je mlad idealni mož, ki je obetal v življenju postati lik, znanilec in zagovornik sposobnosti in napredka delavskega stanu.

Ciril Novak, 19 letni kovinar, je najstarejši sin proletarske družine, ki šteje 10 otrok. Zrasel je na domu izrazito delavskih prilik, delavske vzgoje in delavske zavesti. Njegov oče, odločen katoličan in borec v katoliških delavskih strokovnih organizacijah, mu je bil simbol dela in značaja. Njegova delavska mati vzor slovenske delavske matere, družice delovnega človeka in vzgojiteljice tam, kjer mora srce dati več, kakor more dati materialnost. Ni imel prilike, da bi brihtni prvorojenec šel v šole in dobival tam širši pogled, zato pa je iz njega sijala zavednost in odločitev, da bo ob prilikah, ki so mu dane, rastel in pridobival ročno in duhovno izobrazbo za tiste cilje, ki )ih je vzgojil na svojem domu in nosil v srcu za življenje

Da pomaga družini, je šel mlad v železarno. Našli so ga sposobnega fanta in prišel je v kovi-

narsko šolo, katere drugi letnik je pravkar izdelal z odliko in nagrado. Ko je v programu slovenske kulturne zgodovine naštudiral razvoj slovenske dramatike, je izvajal predavanje, ki bi bilo v ponos vsakemu študiranemu. »Danes, ko ves svet strmi in občuduje napredek ir višek moderne tehnike, bi marsikdo dejal, da je sedaj brez vsakršnega pomena še kakršno koli kulturno prizadevanje. Toda temu ni tako. Mi vsi iz delavskih vrst občutimo v naši notranjosti živo potrebo po takem kulturnem življenju in udejstvovanju. Zato smo veseli, ponosni in hvaležni, da dobivamo v naši kovinarski šoli poleg strokovnega pouka tudi kulturno vzgojo in da tako rastemo v poštene, zavedne in ponosne Jugoslovane . ..« To so besede Cirila Novaka par tednov pred smrtjo. Iz njih se vidi vsa zavednost in miselnost slovenskega delovnega človeka. Ciril Novak pa je deloval tudi na odru. Njegov zadnji nastop je bil pri uprizoritvi Klinarjeve narodne igre Plavž.

Kot dober plavač je ob priliki ekskurzije obiskal tudi mariborsko kopališče, kjer pa ga je doletela nesreča. Nalovil si je vratna vretenca in po 8 dneh umrl v bolnišnici. Pogreb bo na Jesenicah. Prizadeti rodbini naše iskreno sožaljel

Bva 80 letnika

Št. Vid nad Ljubljano, 13. julija.

»Cestarjev« ata in mama v Podgori 30, gg. Rupnik Gašper in Marjeta, praznujeta 80 letnico svojih rojstev. Kdo, ki vidi vsak dan g. Rupnika, bi mislil, da je že v teh letih tako mladosten in čil je še, pa je le res da je bil rojen leta 1860 v Gor. Logatcu, enako pa tudi njegova zvesta spremljevalka v življenju gospa Marjeta, ki je danes

obenem njen godovni dan. Žal pa mami Marjeti zadnje čase pešajo telesne moči, tako da že nekaj mesecev ne gre nikamor od hiše, zlasti ji je hudo, ker ne more že dalj časa v cerkev, kamor je hodila v dneh svojega zdravja prav vsak dan.

Ali naj pripovedujemo vse dobro in hudo o njunem nad 54 letnem skupnem življenju? Ne, le to naj povemo, da se jima je rodilo 9 otrok, od katerih žive še štirje. Med žalostnimi dnevi je bil za nju in njune otroke gotovo najhujši oni, ki jima je prinesel poročilo o smrti najstarejšega sina Pavleta, ki je postal žrtev svetovne vojne leta 1915. tik preden je stopil na samostojno življenjsko pot po letih, ne baš z rožicami postlanega srednješolskega in visokošolskega študija.

Od še živečih otrok je hči Cilka žena mestnega uslužbenca, en sin je banovinski uradnik, eden pa pri Vzajemni zavarovalnici, pa je nadvse delaven član in župni starešina naših gasilcev itd., najmlajši pa je kapetan I. razr v jugoslovanski vojski. Dneve življenja pa starčkoma krasita dve pridni vnukinji.

Da bi ljubi Bog ohranil nadvse dobra in skrbna roditelja sicer že preskrbljenim otrokom še dolgo, je gotovo vroča želja njunih sinov in hčerke ter vnukinj.

Cestarjeva hiša je bila in je še vedno dom, kamor so prihajali časopisi »Slovenec«, »Domoljub«, »Bogoljub« itd. in ata Gašper pa tudi mama Meta kljub visoki starosti vsak dan pazljivo pre-čitata poročila o dogodkih današnjih dni doma in po širnem svetu.

^AoSne novice

Koledar

Nedelja, 14. julija: 9. pobinko?tna nedelja. Bonavenlura, škof in cerkveni ueenik.

Ponedeljek, 15. julija: Henrik I., kralj; Vladimir, kralj.

Novi grobovi

t V Slivnici pri Mariboru je umrl upokojeni kapetan I. klase g. Anton Loh. Pokojnik je zavzemal svoje čnse v političnem življenju mesto tajnika v bivši SLS. Bil je mož dobrosrčen in daleč naokrog spoštovan in priljubljen, Naj mu bo žemljica lahka! Preostalim naše iskreno sožalje!

Osebne novice Lep jubilej

novomeškega g. prosta

V Novem mestu obhaja danes 40 letnico svojega mašništva prošt kolegiatnega kapitla g. Karel Čerin. Svojih štirideset duhovniških let je gospod prošt izpolnil z vzornim in požrtvovalnim delom na številnih službenih mestih. Preskusil se je v pastirstvu, vršil je službo v škofijski pisarni, bil je katehet na uršulinskih šolah, povsod je zapuščal vidne sledove svojega dela, v srcih vernikov hvaležne spomine, pri svojih predstojnikih pa ne-omajeno zaupanje in priznanje. Taka preteklost ga je odlično vsposobila, da mu je bila poverjena novomeška proštija, kjer načeluje kapitlu. pastiruje mestno župnijo ter vodi novomeški dekanat. V tem položaju je gospod prošt kot poprej povsod neomadeževan vzoren duhovnik, svojim duhovnim tovarišem preizkušen vodnik, vernikom svoje župnije in preko njenih mej pa učitelj božjega nauka v moči svojega priznanega govorniškega talenta. Med najvidnejšimi dokazi njegovega dela je umetniška cerkvica, ki jo je gospod prošt zgradil na novem mestnem pokopališču. Čvrsta konstitucija je doslej omogočala gospodu jubilantu nemoteno delo. Letos spomladi je bilo pa zdravje g. prošta resno ogroženo. Hvala Bogu, zdravje se je povrnilo, z njim pa tudi veselje in moč do dela, K 40 letnici gospodu jubilantu iskreno čestitamo v trdnem pričakovanju, da bodo življenjske sile gospoda prošta ostale dovoli sveže za nadaljnjo uspešno delo in za nove zasluge.

G. Martin Dro!c -duhovni svetnik

Boh. Bela, 14. jul.

Ljubljanski 5kof g. dr. Gregorij Rožman je z uekretom 20. junija imenoval za škofijskega duhovnega svetnika g. Martina Drolca, župnika na Bohinski Beli.

To, kar so že dolgo pričakovali njegovi duhovni sobratje in želeli farani, se je zgodilo. Ako je kdo zasluzil to dlikovanje, ga je zaslužil gosp. Drolc. 20. leto teče, odkar pastiruje na Bohinjski Beli. Vsa ta leta so bila delavna za Boga in ljudstvo. Prenovil je zelo okusno belsko župno cerkev, oskrbel bronaste zvonove, renoviral orgle, napeljal električno luč z reflektorji, po načrtih g. arhitekta Vurnika je postavil na pročelje cerkve impozantno '•.oho Kristusa Kralja in zgradil originalen spomenik vojakom, padlim v svetovni vojski, vzorno uredil pokopališče. In cerkveno petje, cerkvena oblačila ter snaga v svetišču, vse, vse služi za zgled drugim župnijam. Za Boga ni nič predrago, tega načela se je držal in po njem ustvarjal vrednote hiše božje. Svoje velike sposobnosti je posvetil za Boga in za ljudstvo. S svojo delavnostjo, pravičnostjo, očetovsko skrbjo in prijaznostjo si je pridobil spoštovanje in ljubezen vseh Belanov. Kadi ga ubogajo in sledijo njegovemu vodstvu. Zato je v župniji verska zavest močna in lepo razvito versko življenje. G. svetnik se zaveda, da se temelj verske vzgoje polaga že takoj v ljudski šoli pri verouku. Dejstvo je, da pomanjkljivo versko znanje kaj kmalu zruši vso versko zavest. G. Drolc to ve, zato se skrbno pripravlja na šolska kateheze in užitek je prisostvovati njegovemu veroučnemu podajanju ter obenem solidnemu in jasnemu znanju otrok.

Pa tudi gmotne potiebe faranov je s svojim bistrim očesom spoznal in se trudil pomagati. Živinorejska zadruga, mlekarna, melioracija pašnikov, nabavna zadruga in iz Čebelice nastala Hranilnica, vse to je njegovo delo za gospodarsko dobrobit župnije.

Zadnja leta so se v Bohinjski Beli 1 _ *

_ , . „ . in fara se je na mah spremenila iz kmečke še v vojaško duhovnijo, in s tem tudi v odgovarjajoče pastirovanje. S svojo taktnostjo, modrostjo in domoljubnim postopanjem si je g, svetnik znal pridobili spoštovanje tako v častniškem zboru kot pri moštvu. Ko mu bo danes na Marjetino nedeljo, ko je patrocinij župne cerkve, radovljiški dekan izročil škofijski dekret o imenovanju, se tudi mi pridružujemo častilcem gosp. svetnika in kličemo: na mnoga letal

= Štiridesetletnico mašništva praznuje danes gospod Majdič Franc, župnik v Sodražici! Iskreno čestitamo!

= Duhovniške vesti is lavantinske Škofije.

Imenovan je bil za dekana dekaniie Rogatec g. Julij Vajda, dek. upravitelj pri Sv. Križu na Slatini. — Umeščen je bil za nadžupnika v Rogatcu g. Ferdinand Pohrašky, župnik pri Sv. Vidu nad Valdekom. — Postavljeni so bili: za kaplana v Rogalcu g. Ivan Rajner, tamošnji provizor; za provizorja pri Sv. Vidu nad Valdekom g. Maks Ledinek, I. kapi. v Ljutomeru: za vikarja-pomočn. v Št. Ilju pod Turjakom g. Justin Oberžan, tamošnji kaplan; za provizorja na Vurbergu g. Jos. Mlaker, mestni kaplan v Ptuju; g. Ignacij Feguš, II. kaplan pri Sv. Juriju ob juž. žel., za tamoš-njega L kaplana. — Prestavljeni so bili gg. kaplani: Ivan Voda od Sv. Lovrenca na Pohorju za II. kaplana v Ljutomeru; Rudolf Jerman iz Hoč v Ptuj; Štefan Zver iz Črensovcev k Sv. Andražu v Slov. goricah z delokrogom pri Sv. Martinu pri Vurbergu — Nastavljeni so bili za kaplane gg. novomašniki: Alojzij Verbnjak pri Sv. Lovrencu na Pohorju; Franc Zagradišnik v Hočah; Karol Žel pri Sv. Juriju ob juž. žel. (II.); Mihael Gre-šak v Lajjorju.

= Poroka. Danes se bosta v Ljubnem v Savinjski dolini poročila g. inž. Lojze Funkl, gozd. višji pristav pri kr. banski upravi v Ljubljani, in gdč. Ančka Semova iz ugledne družine iz Ljub-nega. Novoporočencema želimo obilno sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti!

— Diplomirani so bili na tehnični fakulteti v Ljubljani za inženirje kemije sledeči gospodje: Eržen Pavle iz Škofje Loke, Ferlan Maks iz Ljubljane, Labernik Marjan iz Ljubljane, Šegula Rudolf iz Litije, Serko Franc iz Cerknice in Mrdjen Viljem.

OBISKOVALCI »ŽAL«! ~ Vence, šojike itd., vedno sveže i Cvetličarna Šimenc Pavel, nasl., j Sv. Križ, poleg Žal — tel. 49-59.

= Diplomirani so bili na filozofski fakulteti v Ljubljani v juniju 1940 in prejeli fakultetno diplomo ti-le kandidatje in kandidatinje: Dekleva Marija (pedagoška skupina), Dolenc Alojzij (skupina za občo zgodovino), Gradišnik Ivan (pedagoška skupina), Grafenauer Bogoslav (skupina za občo zgodovino), Gestrin Ferdinand (skupina za občo zgodovino), Gregorin s. Kalista (skupina za narodni jezik in književnost), Ipavec Jera (romanska sku-

Jina), Jakulin Marijan (matematična skupina), Jež anko (romanska skupina), Klemenec Zorislava (pedagoška skupina), Koderman Breda (germanska skupina), Kovač Andrej (skupina za občo zgodovino), Kunstler Pavel (geografska skupina), Lemut Janez (matematična skupina), Nadižar Anton (matematična skupina), Musar Stanislava (romanska skupina), Ogrizek s. Bernardeta (pedagoška skupina), Pavlič Erika (germanska skupina), Petančič Franc (romanska skupina), Pirnat Avguštin (skupina za narodni jezik in književnost, Pivk Karel (germanska skupina), Ponikvar Stanko (pedagoška skupina), Senčar Aleksander (pedagoška skupina), Šerjak s. Slava (skupina za narodni jezik in književnost), Urbančič Boris (skupina za narodni jezik), Vedernjak Marija (germanska skupina), Z.alo-kar Marko (biološka skupina), Zorko s. Marcelina (pedagoška skupina), Zrimec Stanislav (geografska skupina).

ZUNDAPP azuiEK

KVALITETNI *: LJUBUANA.

M OTO CIK ti Tavčar jeva n vVŠAk MODEL DOBITE TAkOJ.

— Evharistični duhovniški sestanek. Jutri ob desetih dopoldne bo v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu sv. maša prevzvišenega gospoda škola dr. Gregorija Rožmana. Po sv. maši bo v Zavodu evharistični duhovniški sestanek. Kdor le more, naj pride jutri v Zavod sv. Stanislava, saj je le malokdaj prilika poslušati toliko temeljitih razprav o največji skrivnosti sv. vere in dobiti nove pobude za delo v čast evharističnemu Zveličarju.

— Blagoslovitev planinske kapelice na Uskov-nici. V nedeljo dne 21. julija bo na bohinjski planini Uskovnici prevzvišeni g. škof dr. Rožman blagoslovil novo kapelico, posvečeno Kraljici miru, in v njej daroval prvo sveto daritev. Po dolgih letih, odkar je Uskovnica zaslovela po svojem prekrasnem razgledu in zdravem zraku, se je letos odbor Agrarne skupnosti pod vodstvom svojega načelnika Hodnika Jožefa odločii, da ustreže ponovnim željam uskovniških gostov, kakor tudi domačinov in. da na razpolago za gradnjo kapelice potrebni svet in les. Rečeno in skoraj tudi storjeno. Z največjim veseljem in požrtvovalnostjo so domačini prijeli konec aprila za delo in danes stoji v bližini razpotja med Praprotnico in Konjščico nova mala kapelica, katere notranja ploskev meri 4X4 m. Načrt za oltar je napravil akad. slikar g. prof. Stane Kregar, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Vse prijatelje bohinjskega kota in Uskovnice vabimo,

Mojstrsko delo neobičajne vsebine m demonske napetosti/

V glavni vlogi PETER LORRE kot napol blazni učenjak, ki si je podvrgel že vso uče-nest. samo ljubljene žene ne more obvladati...

PO NOVELI MAURICE ItENARDA KIN0S10GA. tel. 27-30. Danes ob 15.. 17 .19 ,21. uri

ME

Če se želite zabavati, potem si oglejte odlično francosko komedijo

_ V glavnih vlogah : V1VIANE ROMANCE,

&Gnina ©Sw®19 ROGER DUCHESNE in drugi

Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri KlnO UnlOR, tel. 22-21

ni odveč, vendar pa se mnogi ne držijo tega pravila in si rajši nakopavajo revmatizem za stara leta.

— Posojilo za bolnišnico v Maribora. Včeraj

sta se mudila v Ljubljani komisar SUZOR-ja g. Jurij Gašparac in glavni ravnatelj g. Radovan Mat-jašič iz Zagreba in podpisala na banski upravi posojilo 11 milijonov din, ki ga je dravska banovina najela pri SUZOR-ju za bolnišnico v Mari-

l)0ru- ..... » . .

— V uršulinskem samostanu v Ljubljani bodo

letne duhovne vaje za učiteljice od 16. do 20. avgusta. K obilni udeležbi vabi predstojništvo.

— Katoliška akcija za učiteljice vabi k

duhovnim vajam in tečaju KA od 20. do 25. julija vs eučiteljice, ki bi hotele delovati v KA. Duhovne vaje bo vodil g. kanonik Šimenc v I.ichtenthurnovcm zuvodu. Začetek prvega tečaja bo 20. julija ob II dopoldne, začetek duhovnih vaj 21. julija ob 8 zvečer. Drugi tečaj bo takoj po končanih duhovnih vajah. K prvemu ali drugemu tečaju vabimo tudi vse tovarišice, ki bodo opravile duhovne vaje pri Uršulinkah ali v Lichtenthurnu. Pridite in priglasite se na ZKA, Ljubljana. Miklošičeva cesta 17. Oskrbnina za vse dni znaša 150 din.

Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?

— Obrtna razstava v Št. Vidu bo letos od 28. julija do 18. avgusta. Obrtniško društvo, ki organizira razstavo, bo te dni razposlalo velike lepake, ki so v svoji izdelavi lični in učinkoviti. Poleg mizarskega simbola obli-ča, je na lepaku naslikana tudi šentviška cerkev iti šola. Razstava bo letos prav posebno liogata iu je prevzel nad njo pokroviteljstvo lian dravske banovine g. dr. M. Natlačen. Ker hoče g. ban dati osebno priznanje prizadevanjem šentviških obrtnikov, je ljubeznivo obljubil, da bo na vsak način skušal priti sam na otvoritev razstave.

— Vojaška služba in članske pravice pri OUZD-u. Na prošnjo OUZD-a v Ljubljani objavljamo: »Zakon o zavarovanju delavcev določa, da za časa orožnih vaj delavčevo članstvo pri OUZD-u ne preneha in da se zavarovalni prispevki za ta čas ne plačajo. Razen tega določa, da se čas vojaške službe zavarovancu vračunava v pokojninska leta, čim je bilo zanj vplačanih vsaj 5 tednov pokojninskih prispevkov. Da more OUZD zaradi gornjih določb po eni strani pravilno predpisati zavarovalne prispevke, oziroma jih za čas delavčeve orožne vaje odpisati, po drugi strani pa delavčevo vojaško službovanje upoštevati v pokojninsko dobo, je potrebno, da delodajalci in delavci z vojaškimi listinami ali od občine overovljenim prepisom ali izpiskom prijavijo OUZD-u od katerega dne in do katerega dne je član služil orožne vaje ali vojaško službo vobče. Podrobna navodila za to je OUZD objavil v svojem listu »Delavsko zavarovanje« št. 7, ki ga morejo interesenti dobiti brezplačno pri poslovalnicah Okrožnega urada.«

atenski stfddajt nrednast našim eleganfnim.lahkim, robaprostim očalam.

= Spremembe v slovenski frančiškanski pro-vinciji: Ljubljana: P. Angelik Tominec, kurat v jetnišnici in samostanski vikar; P. Stanislav M. Aljančič, provincijalni prokuralor; P. Engelhard Štucin, prefekt serafinskega kolegija, kaplan. — Novo mesto: P. Leonhard Kalac, samostanski vikar. — M. Nazaret: P. Kerubin Tušek, gvardijan; P. Benvenut VVinkler, misijonar. — Brežice: P. Ernest Jenko, samostanski vikar: P. Mariofil Jelene, pridigar in spovednik. — Maribor: P. Emerik Lan-dergott, eubsidiar in redovni jubilant: P. Pelagij Majhenič, kaplan, katehet III. dekliške ljudske šole; P. Silvester Prša. voditelj in rizitator III. reda. _ Brezje: P. Roman Tominec, voditelj mesečnih konferenc, voditelj ln vizitator III. reda, Untižničnr; P. Jožef Alančič. pridigar in spovednik. — Šiška: P. Otmar .Vostner, katehet.

Za Vaše majhne

in najmanjše 1

Tudi ta mislite na Indantbren t za zibko in posteljico so potrebna nežne Indatbren-tkanine. Hlačicc in ob'ekce, vzglavnički in povoji bi morali biti izključno Indantbren. Zastori iz Indanthren-tkanine Vem bodo obsijali sobo s pr jetno svet-lobo. Tudi perilo nalih otrok in zastori v njihovih sobah ostanejo vedno lepi, ker so tkanine, barvane z Indanthren-barvami, ne-prekosljivo stalne v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu.

— Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov. Od 1. VII. 1940 dalje so trgovski pomočniki in pomočnice zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Tozadevno prijavo so dolžni delodajalci predložiti temu zavodu v roku 14 dni. V izogib naknadnemu odpisu prispevkov za to zavarovanje in nepotrebnih pojasnjevanj, naj oni delodajalci, ki imajo trgovske pomočnike prijavljene v zavarovanje pri OUZD v Ljubljani, sporoče temu uradu z dopisnico, da so svojega pomočnika prijavili v zavarovanje pri Pokojninskem uradu. Okrožni urad bo mogel prenehati z nadaljnjim predpisovanjem prispevkov za onemoglost, starost in smrt le onim delodajalcem, ki bodo tozadevno obvestilo poslali uradu še tekom meseca julija 1940, drugače pa' le na podlagi odloka, ki ga bo pozneje izdal Pokojninski zavod. Vsem delodajalcem, ki bodo sami javili prenos zavarovanja, bo urad že od 1. VII. 1940 dalje predpisoval samo še prispevke za slučaj bolezni in nezgode, ostalim pa z mesecem, ko bo uradu dostavljeno obvestilo Pokojninskega zavoda, da je zavarovanje izvršil.

Ing.Prezljev M0RT0M0LJ

praiek in tekoilna zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah.

Zahtevajte ga v drogerijah ln specer. trgovinah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. tel. 34-73. Ljubljana,

da se prihodnjo nedeljo te slovesnosti udeležijo in pripeljejo s seboj tudi svoje prijatelje in znance, katerim gotovo ne bo žal spričo lepega razgleda, ki ga bodo imeli na Uskovnici.

— Sneg sredi julija. Iz Kamnika nam izročajo: V noči na soboto je divjala nad Kamnikom huda nevihta, med katero je neprestano grmelo in treskalo Ko se je zjutraj nebo zjasnilo, so zableščale Kamniške planine v svežem snegu, ki je pobelil celo vrh Krvavca in Velike planine, kar se v tem času le redko zgodi Kljub hudi jutranji pripeki sneg ni skopnel, kar pomeni, da ga je zapadla precej debela plast. Turisti, ki so šli preveč jx>letno oblečeni v planine, so bili ob hudem mrazu prav neprijetno presenečeni. Sicer vsak pravi planinec ve, da zaradi muhastega vremena in naglega pad-rJi toplote tudi poleti debel cuiover na planinah

— Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo-vozačev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek 2. avgusta 1940 ob 8 pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju.

— K smrtni nesreči na Jeprci 14. maja. Ob priliki smrtne nesreče Pavec Franca iz Gorič, so se od okoliških ljudi raznesle razne netočne vesti o postopanju orožnikov iz Medvod. Ker so se svojci in znanci ponesrečenega zato zelo razburjali, sem podpisana Pavec Marija, sestra ponesrečenega, storila vse mogoče korake, da se zadeva razjasni. Danes sem zvedela od g. prof. Florjan-čiča, ki je mojemu nesrečnemu bratu fiomagal v bolnišnico, da so orožniki prišli na mesto nesreče resnično šele potem, ko so ranjenca že odpeljali. Tako je jasno, da niso delali zapisnika in s tem mučili ponesrečenca, namesto da bi mu pomagali v bolnišnico. Tako tudi orožništvo ni moglo poslati z ranjencem, ki je bil nezavesten, v bolnišnico njegovega imena. Res je pa, da je g. komandir prišel na mesto nesreče z rešilnim avtom, hoteč ponesrečencu čimprej pomagati. Dajem v javnost to pojasnilo v potnirjenje sorodnikov in znancev pokojnega Pavca Franca, predvsem pa v popravo krivice, da orožništvo iz Medvod ne bi trpelo na potrebnem in zasluženem ugledu, saj opravljajo svojo odgovorno službo na izredno težkem terenu.

Pavec Marija, učiteljica.

«— Da boste stalno zdravi, je potrebno da redno pijete Radensito, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.

— Uprava Državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje dobavo mleka za mesec avgust okrog 250 litrov dnevno. Pismene ponudbe ie vložiti do 22. julija ob 11. dopoldne. Interesenti

Ljubljana, 14 julija

Radio Ljubljana

Nedelja, 14. julija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Ruski sektet — 9 Na|X>vedi, poročila — 9.15 Prenost cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Ignacij Len-če) — 10 R Planquette: Kornevilski zvonovi, opereta (plošče) — 11 šrainel »Škrjanček«, vmes plošče — 12."50 Objave — 13 Napovedi — 15.02 Nedeljski koncert Radijskega orkestra

— 16.50 Pol ure za dijake — 17 Kmetijska ura: Nekaj o presnem maslu (g. inž. Erpič Jože) — 17.50 Tamburaški orkester (A. Karmelj, vmes harmonika solo (g. A. Stanko) — 19 Napovedi, jjoročila — 19.20 Nacionalna ura: Slovanska zavest naših muslimanov (dr. Jorjo Tadič) Bgd — 20 Skladbe Igorja Stravinskega (plošče) — 20.30 Koncert slovenske pesmi. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, gdč. Str;far Bogdana, gg. Andrej Jarc, Roman Petrovič, Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila.

Ponedeljek, 15. julija: 7 Jutranji pozdrav

— 7.05 Najiovedi, poročila — 7.t5 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Za boljšo voljo (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: Srbski jjolki v ruski vojski (dr. Aleksander Solovjev) — 19.40 Objave — 20.tO Stari štajerski gradovi (gospod prof. Leo Pettauer) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vsakemu nekaj (plošče).

Drugi programi

Nedelja, 15. julija: 20.40 Zab. konc. — Zagreb: 19.40 Massenctova opera »Manonc, plošče — Bratislava: 22.20 Domača glasba — Praga: 17.25 Zab. gl. — 20.30 »Princesa Ilia-cintac, glasbena igra — Sofija: 19 Baletna glasba — 20 Slavni pevci — Beromiinster: 20.10 Klavirski konc. — 21.25 Schubertove pesmi — Budimpešta: 19.25 Violina — Bukarešta: 19.25 Italijanski pevci — Rim-Bari: 20.50 Puccinije-va opera »Tosca« — Trst-Milan: 22.10 Melodije in pesmi — Sottens: 19.15 Klavir

Ponedeljek- 16, julija: Belgrad: 20.10 Ruske pesmi — Zagreb: 20 koncert zagrebškega komornega zbora — 21.30 Tamburice — Bratislava: 19.40 Zub. konc. — Praga: 16 Pisan konc, — 19.25 Pisan konc. — Sofija: 20 Simf. konc. — Beromiinster: 20.55 Beethoven: Pet zadnjih klavirskih sonat — Budimpešta: 18.10 Ciganski ork. — 20.10 Operni ork. — Bukarešta: 19.16 Narodne pesmi — 21.30 Violina — Rim-Bari: 21.15 Oj^eretna gl. — 22 Pianinski konc. — Trst-Milan: 19.+5 Pisana gl. — Sottens: 19 Debussy: Sonata za gosli in klavir.

Lekarne

Nožno službo imajo lekarne; v nedeljo: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta. — V ponedeljek: dr, Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Želenburgova ulica 7.

Poizvedovanja

Našla se je v Tivoliju otroška igralna punčka in se dobi na Hranilnični cesti 9/1, desno.

Gospa, ki je pustila dežnik na sadnem trgu že pred mesecem, naj se zglasi pri vratarju v Jugoslovanski tiskurni, Kopitarjeva 6.

naj se predhodno obrnejo za pojasnila na upravo zdravilišča.

— Za nameravano dolenjsko sirotišnico v Šmi-helu pri Novem mestu so velikodušno naklonili: Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani 1000 din, gospa Irma Stupica, veletrgovka iz Ljubljane 500 din" in g. in ga. Lovrenčič iz šmihela o priliki srebrne poroke 500 din. Vsem trem blagim dobrotnikom se društvo najiskrenejše zahvaljuje. Odbor.

— Ali imate velike zahteve? Večinoma da, toda v pogledu Vaše nege gotovo največje! V tem primeru poskusite samo enkrat rabiti znane izdelke kozmetike »Salva«. »Salva« kreme, »Salva« ve-getabilna parna kopel, »Salva« Ex-Odor, »Salva« regenerator proti sivitn lasem in končno za gospode »Salva« krema za britje brez čopiča in brez vode. Zahtevajte pri Vaših trgovcih ali pri glavnem skladišču »Salva«, Zagreb, Varšavska 3.

— Kdor pod sončar'o trpi — naj uporablja Tschamba Fii! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.

— Prošnja usmiljenim srcem. Mati sedmih otrok se obrača do dobrih ljudi, da s kakšnim darom ali podporo pripomorejo, da pojde eden najslabotnejsih otrok na letovanje k morju, ki mu ga omogoča »Jadranska straža« brezplačno, a mu mati ne zmore pripraviti niti nujnih potrebščin. Darove v kakršni koli obliki pošljite v upravo »Slovenca«. Vsem darovalcem naprej: Bog plačaj! Naslov družine v upravi »Slovenca«^

^ LJUBIJ4N4

Karmel na Selu

V torek, 16. julija, je praznik Karmelske Matere božje. V ponedeljek, na predvečer, bo v kar-melski cerkvi na Selu pri Ljubljani izpostavljeno Najsvetejše od pol 5 do pol 7. Ob četrt na 7 bodo litanije Matere božje. Nato blagoslov z Najsvetejšim. — V torek, na praznik, bo prva sv. maša ob 5. Ob 6. slovesna sv. maša pred izpostavljenim. Nato tiha sv. maša ob 7, pol 8, ob 8, pol 9 in 9. — Popoldne se ob pol 5 izpostavi Najsvetejše in ostane izpostavljeno do četrt na 7. Ob 6 je govor (govori g. spiritual Franc Koretič). Nato pete litanije Matere božje in blagoslov. Vsi, ki obiščejo karmeli-čansko cerkev od 15. julija opoldne do 16. julija opolnoči, prejmejo pod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor o porcijunkuli.

Obisk v »Salonu Kos«

Odkar se je g. Kos, lastnik >Salona Kost v prehodu nebotičnika, odločil stalno razstavljati zbirke slik naših priznanih likovnih umetnikov, je postalo življenje v prehodu precej živahnejše. Ljudje, ki se prej še zmenili niso za izvešena dela, prihajajo sedaj v prehod, se poinudijo pred izložbenimi okni salona, si ogledujejo razstavljene umetnine in, kar je glavno, izreka jo svojo sodbo. ( Da, občinstvo je začeio — in to po vsej pravici — ocenjevati posamezna dela. Svojo sodbo izreka šo-larček, izreče jo delavec, pol izobraženec, izreče jo naobraženec — vsem tem seveda ni mogoče razpisati se — zanimiva pa je njih sodba, čeprav ne poznajo raznih »izmov«. Tudi mojstra — razstav-ljnlca v pretežni večini ne pozna to občinstvo, zato pa je njih ocena iskrena, da ne rečem objektivna. Oseba je temu občinstvu čisto postranska stvar, temu občinstvu gre zgolj za mojstrovino; kompozicija, harmonija barv, izvedba ga zanima.

Da si človek ustvari sodbo, da izreče oceno o tej ali oni likovni umetnini, zato mu je treba nuditi priliko in časa. Z enkratnim obiskom kakega umetniškega razstavnega prostora, kjer je treba plačati vstopnino in moraš molčati in se nasloniti na vodstvo, tega marsrfcomu ni mogoče storiti. To pereče vprašanje je g. Kos rešil dokaj posrečeno, napolni okna z najboljšimi deli naših likovnih umetnikov — dogovorno seveda z umetnikom. In dosežen je cilj: približati si umetnika občinstvu in obratno ter na ta način vzgajaš občinstvo, ki bo ob vsaki priliki pokazalo smisel za lepo umetnost, ki bo znalo s časom tudi brez posredovalca pravilno ocenjevati slike.

Ta ugotovitev me je razveselila ter me napotila do g. Kosa v prehod nebotičnika.

»Kaj pa sedaj pride?« sem vprašal.

>Prihodnji teden bodo izvešena v mojih izložbenih oknih najnovejša dela vseh naših priljubljenih mojstrov, t. j. Maksimirja Gasparija in Ivana Vavpotiča. Vsa kvalitetna dela in od srca želim obema mnogo uspeha. Prepričan sem, da se bodo našli kupci. Najbrž se bo obema pridružil z nekaj deli kipar France Smrdu. Smrdujeva plastika — nič ne bom govoril naprej — no, videli boste vse prihodnji teden v sredo.«

Kopalne obleke - (Ista volna - stare nizke cena

ALOJZIJ POTRATO PBEJ

| O S. KUN C & e O;

■ LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA

1 Nova maša. Danes ob 10 bo daroval v

cerkvi sv. Frančiška Bogu svojo prvo presv. daritev šišenski rojak frančiškan p. Urban Grgurič. Pridigal mu bo g. župnik dr. p. Mo-dest. Z mladim Kristusovim izvoljencem in zvestim sinoin sv. Frančiška se veseli vsa župnija in mu pri njegovem vzvišenem poklicu želi ves božji blagoslov!

1 Mavrica ob 10 ponoči. Letošnje vreme je prav tako zmešano, kakor ljudje in vsa Evropa. Najlepše je to dokazala petkova noč, ko se je vreme spet postavilo z lepim rekordom v plohah. Že na večer se je pripravljalo k dežju in okrog pol desetih je veter z zahoda prignal temne oblake, iz katerih se je dež prav pošteno vlil. Veter pa jc gnal oblake proti vzhodu, tako da so se nad zahodnim ro-jiom Ljubljane raztrgali in je skozi to veliko okno pogledal prvi krajev lune, ki se je prav tedaj na zahodnem nebu že nagibala proti zemlji. Medtem pa je okrog desetih še močno deževalo v vzhodnem delu Ljubljane. Slabotna svetloba prvega krajca pa je vendarle zadoščala, da je nastala na nebu na vzhodu Ljubljane velika mavrica, ki je bila sicer nekoliko manj izrazita v barvah, toda vendar le čudovita. N jen obok se je pel namreč proti črnemu in oblačnemu nebu. Pešči, ki so bili na cestah, so z zanimanjem opazovali ta redki naravni pojav. Čez noč so bile mnoge nevihte ne samo v Ljubljani, ampak tudi po deželi. Na Gorenjskem je celo padala huda toča. Tem lepše

na je bilo zato jutro. V popolnoma čistem zraku so se primaknile Kamniške planine in drugi hribi k Ljubljani v tako izraziti čistoči, da

Docent dr. Jos. Cholewa

ne ordinira do 1. avgusta

Dr. Fr. Debevec

od 15. julija do 15. avgusta ordinira le ob sobotah od 11.—13. ure.

Otroški zdravnik

dr. Luka Bezič

ne ordinira do 29. t. m.

Dr. HIavaty

zopet redno ordinira

Dr. Božidar Lavrič

ne ordinira do 22. julija

Dr. Jože Jakša

od 15. VII. do 28. Vil. ne ordinira

Dr. Čelešnik Franc

špecijalist za zobne in ustne bolezni

do 3i. julija ne ordinira

je vsak z veseljem občudoval razgled iz Ljubljane. Posebno lepe pa so bile planine zaradi tega, ker je na njih globoko zapadel spet sneg. Pa recite, da se nam ne obetajo lepi pasji dnevi!

1 Licitacija za pečarska dela na vseučiliški knjižnici, ki je bila te dni, je uspela. Pečarska dela je izlicitiral Kovačič Anton iz Ljubljane, ki je ponudil 1% popusta na proračunano vsoto in prevzel delo za 86.000 din.

Za vroče poletje

nabavite lahka volnena blaga: >FRESCOc, »TROPICAL«, KAMGAKN itd. pri tvtdki

DRAGO $CIlWilD

LJubljana, Alehsandrova T.

V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, tu-ristiko, letovanje itd. — Precizni kroji — Solidna domača izdelava.

1 Neuspela licitacija za modernizacijo ceste Ljubljana—Stožice. Te dni je bila že druga licitacija za modernizacijo Dunajske ceste od Ljubljane do Stožic. Štiri in pol kilometra dolga proga naj bi se modernizirala za 14 in pol milijona din. Na žalost tudi pri drugi licitaciji ni nastopilo nobeno podjetje. Razpisati bo treba ponovno tretjo licitacijo.

1 Instalacije v stanovanjski hiši podpornega sklada banovinskih uslužbencev. Te dni je bila prva licitacija za vodovodne instalacije v stanovanjski hiši podpornega sklada banovinskih uslužbencev. Nastopili so štirje podjetniki in je bil najugodnejši ponudnik M. Ecker in sin iz Ljubljane, ki je bil voljan prevzeti vodovodne instalacije za 196.000 din .medtem ko je za ta dela znašal proračun 250.000 din. Plinske instalacije, ki so bile proračunane na 154.000 din, pa je izlicitiralo podjetje Jože Mihelič iz Ljubljane za 129.000 din.

1 Zaradi snaženja prostorov mestnega kultnr-nega odseka, knjižnice in arhiva v Turjaški palači ta urad in imenovana zavoda za stranke ne bodo jioslovali v ponedeljek in v torek, 15. in 16. julija.

prehod pešcem. Zvezda je * preureditvijo

muogo pridobila in je prav gotovo lepša kot je bila. Spomenik pa so že pred dnevi z bližnjo okolico temeljito zaplankali, najbrž zato, da Ljubljančani ne bi mogli videti, kako počasi gre oblaganje sjiomenika od rok.

1 številne tatvine koles. Zadnje dni je dobila ljubljanska policija vse polno prijav o ukradenih kolesih. Vsega skupaj je bilo v treh dnevih prijavljenih 12 tatvin koles. Skupna vrednost koles, ki so bila ukradena, znaša 8700 din. Kakor je videti, so kolesarski tatovi postali podjetni.

1 Velika tatvina denarja. Iz zaklenjenega stanovanja Lipnika Junkota na Sv. Pet,-a cesti je neznan tat odnesel 2500 din v bankovcih. — 1500 din vredno rjavkasto suknjo je nekdo ukradel Eineriku Zelinki iz avtomobila v Beethovnovi uli,cL — 400 din vreden moški plašč iz balonske svile in 150 din vredno budilko

pa drug tat iz avtomobila Kajfežu Mihaelu prav tako v Beethovnovi ulici. — 600 din sta bili vredni posteljni odeji, ki jih je te dni iz zaklenjenega podstrešja odnesel neznanec Neži Kocjančič v Kotnikovi ulici. Tudi dvoko-lesni ročni voziček, vreden 800 din, je nekdo ukradel na Štepanjski cesti Komatar Antoniji. — Na fižol pa se je spravil tat, ki si ga je ponoči nakradel pri Čerinu Antonu v Štepanji vasi za več 100 din.

Dev. Mar. v Polju

Telovadni nastop priredita danes popoldne Fantovski odsek in Dekliški krožek. Veliko dela je bilo treba, mnogo članov je na orožnih vajah, toda mi se nismo zbali, zato pa bomo pokazali pester program: proste vaje, orodno telovadbo, razne igre in rajanje. Po nastopu pa se boste v senci košatih lip prijetno zabavali in razvedrili. Vstopnina je 3 din, sedeži pa 5 in 10 din. Vse starše in naše prijatelje, zlasti pa brate in sestre prav iskreno vabimo danes popoldne ob treh na naš telovadni nastop!

škofja Loka

»O negi cvetic na oknih in v vrtn« je naslov predavanju g. J. Kregarja, katero priredi danes ob 16. v novi šoli Vrtnarski odsek škofjeloške podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Tudi nečlani, ne samo člani, naj obiščejo to zanimivo predavanje.

članicam in članom SDZ

Ne pozabite, da je vaš tabor ie prihodnje dnil

1. Prijavite se kar najhitrejel Ne zamudite javljenih rokov.

2. Če še nimate članske izkaznice, ki je nujno potrebna za popust na železnicah in za pripustitev na tabor. Pošljite sliko, ime, rojstni kraj in leto ter šolo in razred ter 3 din poleg prijavnine za tabor.

3. Nabavite si kroje!

4. Pred dekliškim in fantovskim taborom bodo tudi športne tekme Prijavite se tov. Lipovšku Silvu, dijaku, Celje, Zavodna 9. Tekme bodo za dekleta 20. julija (prihod v Kamnik 19. julija zvečer), za fante 24. julija (prihod 23. julija zvečer). Razen prtjavnine (2 din) za tekme plača vsak tekmovalec za prehrano na dan tekem 10 din, pač pa 6krbi vsak sam za hrano zase za predvečer pred tekmami.

5. Ne pozabite vzeti s sabo zastavice in glasbene instrumente!

6. Ker bodo prenočišča na slami, vzemite s seboj rjuhe in odeje.

7. S sabo prinesite tudi molitvenik »Kristus Kralj«.

8. Kdor se je prijavil za tabor v Ptuju, mora svojo prijavo obnoviti.

9. Na železniški postaji kupite poleg voznih listkov obrazec K 14. Četrtinska vožnja je že dovoljena.

10. Oglejte si vozni red najugodnejših zvez z Ljubljano in Kamnikom, kakor je bil javljen v Stražnjih ognjih.

11. Če kdo ni dobil zadnje številke Stražnjih ognjev, pa namerava priti na tabor, naj takoj piše ponje na upravo Stražnjih ognjev, Ljubljana, Miklošičeva ul. 5.

ODLOČITEV JE PADLA!

Vso zalogo krasnih, pestrobarvnih svilenih tkanin in pralnega blaga hočemo na vsak način prodati in smo se zato odločili, da od 15. julija dalje znižamo cene kar je najnižje

mogoče. — Nudi se Vam izredna prilika za ugoden nakup svilene obleke. Ostanki za vsako sprejemljivo ceno! Vedno poceni! — Vedno dobro blago!

BRATA VLAJ • Wolfova ul. S.

1 Vpisovanje v počitniški ponavljalni tečaj za popravne izpite, ki ga prireja društvo brezT>oselnih profesorskih kandidatov v Ljubljani, se vrši 14., 15. in 16. t. m. dopoldne na I. drž. realni gimnaziji (Vegova ulica). Vhod z dvorišča. Tečaj se začne v srqdo 17, t. m.

1 Obvezni zdravqiški pregled vseh zaposlenih po obratovalnicah z živili, t j. v mlekarnah, gostilnah, javnih kuhinjah, krčmah, izkuhlh, trgovinah z živili, sploh v vseh obratovalnicah, kjer se živila pridelujejo, predelujejo, oziroma prodajajo, na jx>dlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni odl7. do 24. junia t. 1. Zdravniški pregled bo v prostorih mestnega fizikata od 8. do 13. ure, in sicer za one, katerih priimek ima začetno črko A-D dne 17., E—H 18., I-K 19., L—N 20., O—R 22., S—T 23., U—Z 24. julija t 1. Vse prizadete opozarjamo, da je napovedani zdravniški pregled v smisiu zakona strogo obvezen. V mesecu avgustu bo tudi revizija po vseh navedenih obratovalnicah ter bo proti kršiteljem tega poziva poslopano po zakonu.

ggggun Kino Kodel/evo te/. 41-64

Danes ob 14 30, 17'30, in 20'30. jutri ob 20.30 monumentalni socialni velefilm po znanem podlistku:

Angeli mraOišU ©Isrozov

P A T 0'BRIEN, JAMES CAG NEY

JEAN GABIN, VIVtANE ROMANCE

1 Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Redno vpisovanje bo 9. septembra, vendar se učenke lahko priglasijo pismeno v teku počitnic. Ker je število učenk omejeno, bodo imele le-te pri sprejemu prednost. Prijave je nasloviti na ravnateljstvo tečaja, mestni licej, Bleiweisova cesta 23. Opozarjamo, da sprejemamo izključno učenke z malo maturo ali završnim izpitom.

1 Gradi za madrace, posteljna pregrinjala, preproge, zastore, tapetno blago, najceneje pri Gori-čar, Sv. Petra cesta.

1 Popravni izpiti. Novi učni tečaji za učence gimnazij in meščanskih šol, ki imajo popravne izpite, se prično 16. julija na II. drž. realni gimnaziji. V tečaju poučujejo samo profesorji z dolgoletno prakso. Vpisovanje in informacije pri gimn. služtelju g. Bombaču, Poljanska gimnazija.

1 Dr. Volavšek ne ordinira do 22. t. m.

1 Poletno obratovanje brivsko-frizerskih in kozmetičnih salonov. Cenj. občinstvo se vljudno obvešča, da bodo zgoraj omenjene obratovalnice obratovale od ponedeljka 15. julija do vključno 31. avgusta t. 1. kot sledi: ob delavnikih od 7.30 do 12 in od 14.30 do 19.30, ob sobotah pa kot doslej, t. j. od 7.30 do 12 in od 14 do 21. Uprava.

1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.

1 Redka prometna nesreča. Ljubljanski prevoznik šenica Ivan je te dni vozil po Ma-sarvkovi cesti proti Mostum na enovprežni (liri tri sode, od katerih je vsak drža! okrog 5001 vina. Spredaj na desnem vogalu dire je sedel delavec Kambič Ivan, ki je pomaga! naložiti težke sode na voz. šenica je sain peljal konje za uzdo in previdno vozil po desni strani ceste. Na gladki, z malimi kockami tlakovani cesti pa se je na lepem zlomila 4 cm debela os sprednjega desnega kolesa. Zaradi tega se je dira nagnila s sprednjim delom skoraj do tal. Sodi na njej seveda ni«o obstali in se zvalili po tleli. Prvi pa je pri tem povaljal delaven Kambiča. ki so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.

1 Zvezda odprta. Preureditev Zvezde in njenih nasadov ter potov ie končana. Vrern.j so paldle tudi ograje, ki so doslej zavirale

Kamnik

V kamniških tovarnah je zaposlenih nad 1800 delavcev, med katerimi jih je komaj 300 iz sosednjih občin. To se pravi, da skoro vsak četrti kamniški občan dela v tovarni. Večina delavstva je iz okoliških kmečkih vasi, med tem ko je profesionalnih delavcev komaj tretjina. Lani je bilo izdanih v kamniški občini 78 stavbnih dovoljenj in to povečini delavcem.

Zdravstveni dom od 15. do 25. julija ne bo posloval, prav toko pa l>o do 29. julija zaprt tudi protituberkulozni dispanzer.

Letoviščarjev je v Kamniku kljub slabemu vremenu že lepo število. Seveda pa ne toliko kot lani v tem času in jih toliko tudi nihče ne pričakuje. V osnovni šoli se je spet uta-borila skupina belgrajskih akademikov, ki bo ostala iu štiri tedne.

Poskusna evakuacija kamniške šolske mladine je bila izvedena te dni. Nad 50 šolskih otrok so odpravili v Tuhinj, kjer bodo pod vodstvom učiteljstva ostali 3 tedne.

Komenda

Danes popoldne ob 2 bo v župni cerkvi v Komendi blagoslovitev mladinskega papora in litanije, Po blagoslovitvi in litanijah pa bo na letnem telovadišču javni telovadni nastop fantovskega odseka in dekliškega krožka Komenda. Vsi prijatelji katoliške mladine, pridite, da boste videli delo naših mladih.

Kranj

Visok obisk, V Kranju se je ta teden mudil belgrajski nadškof g. dr. Josip Ujčič, ki želo rad prihaja vsako leto v Kranj na počitnice.

Slaba kopalna sezona. Počitnice so najlepši čas za mladino in za tiste, ki imajo dopuste, da se naužijejo svežega zraka zlasti s kopanjem in sončenjem. Letos pa kopalci ne bodo prišli na svoj račun, saj sedaj skoro ni bilo lepega dneva, ki bi bil primeren za kopanje. To občutijo tudi posebno kranjski hoteli, kj nimajo skoro nič tujcev.

Družinski blagoslovi. Soproga brivskega mojstra Kunstlja Stankota iz Kranja je porodila ta teden dvojčka, oba fanta. Mati in oba dečka sta zdrava. V družini delavca llobiča Feliksa iz Primskovcga pri Kranju so tudi dobili dvojčka, fanta in deklico. Slučaji dvojčkov vo redki in v Kranju že dolgo vrsto let ne pomnijo takega primera.

Popravni izpiti. Učenci gimnazije in meščanske šole, ki imajo popravne izpite, se opozarjajo na učne tečaje, ki se vrše na drž. meščanski šoli v Tavčarjevi ulici 2.

Kino šmartinski dom predvaja v nedeljo ob 3 in 7 »Angel ljubezni«, ob 5 in pol 9. »Dr. Mariy Lingc.

Naklo pri Kranju

V nedeljo 11. avgusta bo v Naklem tombola v korist novega farnega doma. Pridite ta dan vsi v Naklo!

Jesenice

Letovanje jeseniških otrok v Dolenjskih Toplicah bi se moralo že ta teden zaključiti zaradi odpoved,i obljubljenega prispevka za kolonijo od Linije za zaščito otrok. Občinski orlbor mestne občine je rešil to zadevo na zadnji seji na prav socialni način. Odobril je še naknadno 10.000 dinarjev in omogočil, da se letovanje otrok bo izvedlo, kot je bilo prvotno v načrtu.

Vrhovi Karavank in Julijskih Alp so v soboto zjutraj zablesteli v kristalni beli snežni odeji. Ponori ie bil hud vihar z grmenjem in močnim nalivom, zjutraj je bilo jasno in tako

hladno, da je kar zeblo ljudi, ko so šli v tovarno na delo.

Pojavila sta se dva moška, ki pri strankah ponujata v nakup knjige, ki niso potrjene od cerkvene oblasti, so pa verske vsebine — gotovo adventi-stične. Opozarjamo vse, da brezpogojno zavrnejo prodajalca in ne kupujejo takih knjig.

Kino Krekov dom predvaja danes (v nedeljo) ob 15 popoldne super šlager film »Ciganček«, ob 21 zvečer glasbeni šlager lilin »Marionete«. Za dodatek drug tednik.

Kdor želi inserat ali oglas v »Slovencu« ali v »Domoljubu«, ga lahko odda v podružnici »Slovenca« v Krekovem domu, ki sprejema vsa oglasna naročila.

Litija

Elektrifikacija naše občine. Poročali smo že, da je zagorela električna luč iz banovinskih elektrarn v Litiji in na Ponovičah. Takrat smo tudi omenili, da bodo v kratkem imeli električno luč tudi na Savi, če ne bo ovir v dobavi žice za vod Ponoviče-Sava. 7. t. m. pa je zagorela luč tudi na Savi in priznati moramo, da je nismo pričakovali tako hitro. Ni še dolgo, ko smo imeli v Litiji domačo kalorično elektrarno, ki pa seveda ni ustrezala niti domačim potrebam; danes pa je luč že na Savi! Občina se ni bala ogromnih žrtev, 6aj je znašala priključitvena taksa 516.000 din, katere je občina že v celoti izplačala Kranjskim dež. elektrarnam. Elektrifikacija naše občine se vrši popolnoma po načrtu in ni daleč čas, ko bo zagorela električna luč tudi na Sveti gori, čeprav leži 849 m visoko. V pogodbi med občino in KDE je namreč določeno, da morajo prebivalci brezplačno postaviti in dati drogove za vod. Ker vidimo, da je organizacija v dobrih rokah, smo prepričani, da bo kmalu zasvetila luč na Sv. gori in v vaseh na pobočju. S tem bi seveda ta naša priljubljena izletna točka mnogo pridobila. V prihodnjih dneh bodo speljali daljnovod iz Ponovič v Šmartno, kjer že stoji transformator. Iz Šmartna bodo speljali vod v Jablanško dolino. Razume se, da bodo ob tej priliki elektrificirane tudi vmesne vasi Spodnji Log, Breg in Tenetiše. Prav hvaležni smo KDE, zlasti pa naši občini, ki je dala prebivalstvu tako zaželjeno električno luč.

Gasilska slavnost. V Št. Lambertu nad Litijo so v nedeljo odprli in blagoslovili nov gasilski dom, ki je v okras kraju. Dom ima veliko in lepo dvorano, ki je namenjena ljudski prosveti,

Kužne bolezni pri živini so ugotovile veteri-nareke oblasti v naši bliŽJiji okolici, na kar opozarjamo naše prekupčevalce in mesarje, pa tudi ostalo prebivalstvo. V Višnji gori in Stični imajo slinovko in parkljevko.

Novo mesto

Farni večer. Ob priliki 40 letnice mašništva g. prošta Karla Čerina priredi Prosvetno društvo s sodelovanjem še drugih organizacij občestveni farni večer. Na sporedu so pevske, orkestralne, dra-matske in simbolične točke. K farni prireditvi, ki se prične v nedeljo 14. julija ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega doma, kar najvljudneje vabimo vse farane novomeške mestne župnije. Vstopnina običajna.

Sv. Marija v Puščavi

Romarska shoda na god svete Ane 26. julija in nedeljo po sveti Ani 28. julija bomo praznovali pri sv. Mariji v Puščavi s sledečim sporedom za oba dneva: Od 5 zjutraj do opoldne bo priložnost za sv. spoved. Spoveduje več spovednikov. Ob 6 tiha sv. maša. Ob 7 po prihodu vlakov pridiga, nato peta sv. maša. Od 8 do 10 zjutraj v kapeli sv. Ane na hribčku več sv. maš. Ob 10 pridiga nato peta sv. maša. Dne 28. julija v nedeljo bo pred sv. mašo ob 10 uri procesija s sv. Rcšnjim Telesom. — Cerkveno predstojništvo.

Sv. Lovrenc na Dravskem polju

Najnovejše rimske najdbe na naših tleh utegnejo postati znamenitost. Občinski sluga, g. Jožef Perko, ki si ob odcepu nove ceste bližnjice postavlja novo hišo, je namreč odkril sledove rimskih zgradb: tlak kvadratične opeke s pečatom ASP in dr., zlasti pa denar cesarja Galiena iz srede 3. stoletja Videti je, da so resnične trditve in domneve prof. dr. Baša, ki je v »Časopisu za zgodovino in narodopisje« dokazoval, da so bile v črti Pod-pohorje—Sv. Lovrenc rimske naselbine.

Dva žalostna pogreba smo imeli konec tega tedna. V Zupečji vasi jc po kratki bolezni, takoj po prevozu iz bolnišnice umrla 20!etna Srdinšek Katarina. V Zg. Pleterjah pa je na cesti blizu doma pokosila smrt pridnega, vernega 74 letnega starčka Blaža Drevenška, ko je šel v petek zjutraj na delo, mu je bruhnila kri, sesedel se je in izdihnil.

Triie nesrečni primeri so bili pri nas v nekaj dneh. Majda Meznarič, najmlajša hčerkica naše gospe poštarice. je pri igranju po nesrečnem naključju pogoltnila zlat. poročni mamini prstan. — Pisku Štefanu, posestniškemu sinu iz Apač, je pri r.vkladanju iz vagona padla traverza na levo nogo in mu jo hudo poškodovala. — Občinski sluga I. Pprko pa je nesrečno stopi! na trn, da mu je noga močno otekla..

Organizacija obvezne telesne vzgoje

bo v Mariboru zajela 1700 mladih ljudi

Maribor, 13. julija.

Zadnjo nedeljo so imeli turisti na Pohorju priliko opazovati zanimiv organiziran nastop mariborsko obrtne mladine, ki je v velikem številu v raznih skupinah napravila izlet na pohorske vrhove. Pri Pohorskem domu so se ti mladi fantje udeležili sv. maše, potem so odkorakali k Ruški koči, kjer so imeli na trati pred kočo zanimive vojaške bojne igre. Opoldne pa so imeli pri Ruški koči skupno kosilo »iz enega lonca«. Ta izlet so vodili starejši voditelji obvezne telesne vzgoje, ki jo izvaja mestna občina mariborska po zakonitih določilih.

Mestna občina je začela 7. organiziranem obvezne telesne vzgoje letos aprila meseca, dasi so trajale predpripravo že precej časa poprej. Napravil se je predvsem natančen kataster vseh obve-zancev. Kakor znano, so občine obvezane po zakonu o telesni vzgoji, da morajo zbrati in vaditi v posebnih tečajih vso moško mladino, ki je šoli odrasla v starosii od 14. do 20. leta. V mestih pridejo v prvi vrsti v poštev za te tečaje obrtniški vajenci in mlajši pomočniki, pa tudi druga mladina, ki ne zahaja v šole ter je v tej dobi prepuščena skoraj čisto sama sebi, brez pravega nadzorstva in \zgoje. V Mariboru je take mladine, ki jo novi zakon zajema, 1700. Nekaj teh mladih ljudi sicer zahaja v razna društva ter se udejstvuje v mladinskih telovadnih in športnih organizacijah, vendar pa je lakih malo. Posebno velja to za obrtniški naraščaj, pri katerem je bila dosedaj telesna vzgoja popolnoma zanemarjena — ali zaradi pomanjkanja časa, ali pa ker mladina ni mogla dobiti zaradi drugih vzrokov primerne prilike, da bi se bila udejstvovala v narodnih in telesnovzgojnih organizacijah.

Mestna občina izvaja telesno vzgojo zaenkrat le pri vajencih, ki obiskujejo obrtno nadaljevalno šolo. Mojstri so pokazali za stvar razmeroma zadovoljivo razumevanje, vendar bi bilo treba ponekod še razčistiti vprašanje čezmerne zaposlitve vdjpncev. Ravno organizacija obvezne telesne vzgoje je prinesla na dan velike napake in krivice, ki jih vajenci tiho trpe in za katere so poklicana oblastva, predvsem pa inšpekcija dela dosedaj menda sploh ni zmenila. Ugotovilo se je, da silijo številni mojstri svoje vajence k težkemu delu preko dovoljenih 8 ur, dostikrat traja pa to delo pozno v noč. Vodstvo obvezne telesne vzgoje bo nedvomno vse te pojave prekomernega izkoriščanja vajencev prijavilo na pristojna mesta ter bo tako v tem pogledu izvajanje zakona o telesni vzgoji mladine primerno blagodejno vplivalo. Na drugi strani pa je z izvajanjem tega zakona podana tudi garancija, da se bo zlasti obrtniška mladina navadila na telesnovzgojne organizacije, kar bo gotovo imelo ugodne vzgojne posledice.

Telesnovzgojni pouk se vrši enkrat na teden ob delavnikih od 18. do 19.30 ure ter so obvezniki

lašiin kolesarjem!

Prišla je zopet nedelja, dan številnih izletov naših kolesarjev, ki hite iz mest in vasi na oddih v naravo ali pa na kopanje. Kolesa so naše narodno prevozno sredstvo ter se ga poslužujejo vsi sloji našega naroda, otroci in odrasli, ženske in moški. Veseli pohite v naravo, ne misleč pri tem, da jih na vsakem ovinku, na vsakem križišču, ter celo na odprti pregledni cesti čaka nevarnost, celo smrt. Ni izključeno, da bo kdo od teh izletnikov prav neprijetno iznenaden, če se bo naenkrat znašel v obcestnem jarku, ali pa če ga bo nemilo zadelo kakšno drugo vozilo ter mu pri tem raztrgalo obleko, pokvarilo kolo ali pa še kaj hujšega.

Takim neprijetnostim se lahko izognete, če se strogo držite tozadevnih cestnopolicijskih predpisov, s katerimi se večina kolesarjev nima možnosti spoznati.

S kolesom se smejo na javnih cestah voziti le

oni, ki so zadostno izvežbani. Preden se podaste na pot, se prepričajte, da je vaše kolo v redu, da zavore pravilno dejstvujejo, da ni razsvetljava pokvarjena ter da se nahaja na vozilu predpisani zvonec za dajanje signalov. Od zadaj naj bo montirano reflektorno steklo približno 60 cm od tal, tako da vas ponoči od zadaj prihajajoče vozilo lahko opazi. Na križiščih označite smer vožnje z roko. S tem boste opozarjali pešce in druga vozila na vašo smer vožnje. Pri izvozu iz hiš, dvorišč in pri uvozu v ista stopite s kolesa, ker, če ne boste tega upoštevali, vas lahko drugo vozilo podre, razen tega pa bosta še kaznovani, ker niste upoštevali veljavnih predpisov. Če srečavate živino, ki se plaši, ustavite in stopite s kolesa. Zavedajte se vedno, da je vožnja več oseb na enem kolesu prepovedana ter da je posebno prepovedano jemati na kolesa otroke. Na kolo se smejo vzeti le manjši tovori, ki vozača ne ovirajo pri upravljanju kolesa. Ne vozi s prostimi rokami, ne vzdiguj nog od pedalov ter se ne obešaj ali privezuj na druga vozila. Po pešpotih in hodnikih ob javnih cestah je kolesarjenje prepovedano, razen če to dovoli pristojna oblast V poslednjem primeru pa mora kolesar voziti zelo previdno ter se na pešpotih umikati pešcem. Ne vozite po dva ali več vštric, temveč eden za drugim ter se pri tem držite desne strani cestišča.

Z zvoncem opozarjajte pravočasno na svoj prihod, zraven pa pazite tudi na signale drugih vozil, ki vam pridejo nasproti, ali pa vas nameravajo prehiteti. Ne vozi skozi sprevode ali vojaške kolone in ne prihitsvaj jih, če ti za to ni dano dovolj prostora in če ni cesta pregledna, ker moraš vedno računati s tem da ti lahko prihiti nasproti drugo vozilo. Prehitevaj le samo po levi strani vozne smeri. V primeru pa, da to ni mogoče, je boljše, da kolo ustaviš in počakaš, kakor pa da voziš po prepovedani strani. Ne dirjaj po cestah, ker ceste niso nobena dirkališča, niso samo tebi na razpolago, nego vozi previdno, da ne ogrožaš svojo in tujo varnost

Če boš upošteval vsa ta navodila, se boš z lahkoto izognil vsem nevarnostim, ki te čakajo na cestah. Upoštevaj vedno, da moraš varovati tujo in svojo lastnino ter da si odgovoren za vsako škodo, ki jo malomarno povzročaš. Izognil se boš tudi kaznim, ki prežijo nate za vsak prestopek cestnih policijskih predpisov. Neha naj se praksa medsebojnega tekmovanja v prestopanju cestno-policij-skih predpisov in naj se mesto tega prične tekmovati v obratnem smislu, to je v strogem izvajanju cestno-policijskih predpisov. Če bomo dosegli to, bo samo v našo korist in se bo s tem veliko pripomoglo k dvigu ugleda naše lepe domovine, ki prednjači v marsičemu drugim krajem naše države. S tem se bo pa zmanjšalo tudi števii* promet

razdeljeni na 10 skupin. Enkrat na mesec je obvezno kopane za vse v mestnem toplovodnem kopališču v Kopališki ulici, ta mesec pa so se pričeli plavalni tečaji v kopališču na Mariborskem otoku, ki se vršijo vsako nedeljo predpoldne. Poleg tega so vršijo sedaj obvezni jm>1- in celodnevni izleti.

m Krožek Slovenske dijaške

zveze t državnem

učiteljišču v Mariboru sporoča, da je izkaznica SDZ veljavna le, če je opremljena z znamko tekočega šolskega leta. Ker pa teh znamkic nisem dobil, veljajo izkaznice tudi brez njih tako dolgo, dokler jih ne dobite od centrale v Ljubljani. Da ne boste imeli sitnosti na železnici glede četrtin-ske vožnje, imejte ta razglas s seboj. — Poglavar.

m Karitativna zveza v Mariboru sporoča, da se odpeljejo dečki, ki so sprejeti na okrevanje v Mladinski dom dravske banovine v Kaštelu Šta-filiču pri Splitu, v petek, dne 19. julija z brzo-vlakom ob 13.53 ter se vrnejo 10. avgusta z vlakom, ki pride v Maribor ob 11.43. Starše, oziroma tozadevno obveščene urade vljudno prosimo, da se ravnajo po tozadevnih navodilih, ki so jih prejeli. Otroci naj se zberejo od 12 do 13 v hodniku frančiškanske cerkve.

m Razglas. V smislu § 6 zakona o ureditvi službe kontroliranja meri in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastih (SI. 1. 66-31) se bo vršil v tekočem letu ponovni pregled in žigosanje meril in merilnih priprav za stranke, ki bivajo na pod-

ročju mesta Maribora, (n sicer v času od 15. 7, do

15. 10. 1940. Temu pregledu se morajo odzvati razen trgovcev, obrtnikov in branjevcev tudi lastniki mlatilnic, ekonomi ter privatniki, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastne izdelke, odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršno koli merilo ali merilno pripravo. Stranke so dolžne, da prinesejo vsa merila v čistem stanju k oddelku kontrole mer, Frančiškanska ul, 11, na dan, ki jim bo določen v posebnem pozivu. Pregledu predložijo sledeča merila: 1. Tehtnice: decimalne, centezimalne, brze, avtomatske, enakoročne, z nagibno napravo, balančne itd 2. Uteži: trgovske in precizne. 3. Tekočinske mere. 4. Votle mere za suhe predmete. 5. Dolžinske mere. 6. Debelinske mere. 7. Okvirje za merjenje drv. 8. Aparate za merjenje tekočin: olja, petroleja, bencina itd. 9. Bencinske črpalke. 10. Kangle za mleko. — Proti vsem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo najstrože postopalo v smislu določb zak. o merah.

m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravstveno pomoč zavarovancem OUZD in njihovim svojcem vrši danes namesto zadržanega dr. Toplaka zdravnik dr. Fric Vrečko, Maribor, Gregorčičeva ulica 12.

m Na poti domov utonil v potoku. V večernih urah se je 53-letni železničar in invalid Rudolf Vindiš podal od Sp. Polskave proti domu. V temi je zgrešil pot, padel v potok in v njem utonil. Naslednjega dne so ga mimoidoči našli mrtvega v potoku.

m Z motorjem v osebni avto. 25-letni kovaški pomočnik Franc Lešnik od Sv. Miklavža pri Ho-čah, je na ovinku v Dolgošah s svojim motorjem zadel v nek osebni avto. Pri udarcu je dobil hude poškodbe ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. Motor in avto sta precej poškodovana.

m Ukradena opeka. Železničar Vinko Kraner iz Dobrave si je ob Tržaški cesti pripravil kup opeke za zidanje. Ponoči pa mu je neznanec ukradel 300 komadov te opeke in odpeljal na vozu.

Ing. Auer od Osrednjega urada v Zagrebu. Dogovor

SUZOR-ja z mestno občino drži, obtojajo le še sporna vprašanja s sosedoma, pa je upati, da se bo tudi to ugodno rešilo ter se bodo dela takoj po licitaciji, ki bo dne 27. julija v Ljubljani, pričela.

c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes v Celju g. dr. Čerin v Prešernovi ulici.

c Inkasanti mestne elektrarne v bodoče ne bodo več obiskovali strank po večkrat. Če inkasant ne bo dobil denarja pri prvem obisku, bo izročil stranki nesaldiran račun, ki ga mora stranka tekom največ osmih dni sama poravnati pri blagajni mestne elektrarne. Če ne bo mogel inksant stranki iz ka-koršnegakoli vzroka vročiti obvestila, ravnotako, če stranka po 8 dneh računa ne poravna, bo mestna elektrarna brez posebnega obvestila ukinila nadalj-no dobavo toka. Ponovni priključek se bo izvršil po popolni ureditvi dolga in po plačilu vseh stroškov za odklopitev in zopetno priklopitev instalacije. Prosimo stranke, da prihranijo nepotrebne sitnosti in stroške sebi in elektrarni.

c Mestna občina celjska razpisuje za potrebe mestnih pokopališč dobavo 75 m8 belega peska, postavljenega na jiosamezna pokopališča. Ponudbe je vložiti na mestnem poglavarstvu v sobi številka 9 do 22. julija".

c Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse imetnike orožnih listov, da brezpogojno plačajo banovinsko takso do konca septembra v sobi št. 37. Ker navadno mnogi odlašajo vse na zadnje dni, ko je v pisarni prerivanje in nevolja, vljudno prosi referent tega oddelka, da obvezanci store svojo dolžnost čimprej. -

c Novice iz Št. Jurja pri Celju. V Št. Jurju so dobili novega kaplana g. Karla Žela. Želimo, da bi se dobro počutil med nami! — Prvo daritev daruje danes v župnijški cerkvi v Št. Jurju domačin g. Mirko Aužner. Naj ga božji blagoslov in radost, kakor danes, spremljata skozi vse življenje! — Zlato jMjroko sta praznovala v nedeljo zakonca Gašperšič v krogu svojih otrok in vnukov. Naj Bog dolga leta ohrani dragega očeta in ljubo inaterl

SLOVENSKI JAVNOSTI!

Samo še en teden je do žrebanja loterije Legije koroških feoreev v Celju!

Srečke so po 5 din ter se dobe v Ljubljani v pisarni glavnega odbora Legije koroških barcev, Cankarjevo nabrežje št. 7, pri vseh krajevnih organizacijah LKB, poverjeništvih, v Celju pa v jx)družnicah »Jutrac in »Slovenca«, v trafikah in v tajništvu LKB, Dečkov trg 6.

Z avtom, motorjev, kolesom vsakdo se vozj pač rad, dn bi g a kupil, seveda, toliko ni vsak bogat.

Spalnico, divan in drngo marsikdo si poželi.' Čujte, za dinarjev pet se vse to poceni- dobi.

Enaindvajseti julij v Celju bo velik dan, sreča tu vsakogar išče, najde jo, kdor ni zaspan.

Legija borcev korošiih, ki za svobodo meja lx)j je na severu bfla srečke vam rada proda.

Spomnite borcev se bednih, ki jim srce je zvestol Kar je Slovencev zavednih, nihče brez srečke naj bol

novic®

Polkovnik g. Deffar

se

Celje, 14. julija. O premestitvi poveljnika 39. pp. polkovnika g. Deiar Li-berata, smo že pred dnevi na kratko poročali. Ta vest je celjsko javnost presenetila, saj se je g. polkovnik tako uživel v celjske razmere in. si v času svojega službovanja kot poročnik pred 20 leti in pozneje kot poveljnik mesta in zlasti sedaj kot poveljnik 39. pešpolka pridobil prijatelje ne le med svojimi častniki, ki so ga visoko spoštovali kot svojega poveljnika, temveč tudi med celjskim občinstvom.

G. polkovnik je rodom iz Tinjana v Istri. V Celje je prišel kot poročnik takoj po prevratu 1. 1918 v celjski polk, katerega je visoko cenil že iz koroških uojev, katerih se je tudi sam udeležil. Po triletnem službovanju so ga prestavili v Sarajevo. Tam je služboval 4 leta, pozneje pa v Prizre-nu in v Banjaluki do 1. 1937, Decembra 1937 je ponovno prišel v Celje in postal poveljnik mesta, Po odhodu generalštabnega polkovnika g. Mihajloviča je g. Defar Liberat postal poveljnik 39. pp.

Kot poveljnik mesta in polka je imel najožje stike s predstavniki upravne oblasti in jim je šel vedno na roko. Njegova zasluga je tudi pridobitev vojaške godbe 39. pp. Kako čuti g. polkovnik z narodom, je pokazal v mnogih primerih. Številne vojaške slavnosti, ki so bile včasih tako tihe in skoro brez vsakega pomena, je povzdignil v manifestacije vojske z narodom ki sla steber naše svobode. Mnogo je sodeloval tudi pri Strelski družini in šel tej važni organizaciji vsestransko na roko. V najlepšem spominu ga bodo ohranila tudi društva in organizacije, katerim je bil, kadar je bilo le mogoče, na razpolago in v pomoč, Pogrešala pa bo g. polkovnika tudi njegova prijateljska družba, saj je bil g. polkovnik kljub svojemu visokemu položaju preprost in dostopen in je užival med narodom veliko spoštovanje Prav tako bodo celjske dame pogrešale tudi gospo soprogo, ki je znana javnosti po svoji ljubeznivosti, družabnosti in dobroti. Gdč. hčerka Božena bo še ostala v službi kot uradnica Mestne hranilnice.

G. polkovniku kličemo ob slovesu: »Bog ga živi!« z željo, da bi se kmalu spet povrnil med nas.

Osemdesetletnico

svojega rojstva obhaja ga. Ana Konstancija Pajinan, ki se je rodila dne 15. julija 1860 v Gradcu. Ko se je poročila s tukajšnjim rojakom Francem Pajmanom, sta si zgradila tam ob cesarski cesti in bistri Hudinji v Škofji vasi nad Celjem prijazen dom, v katerem je svn;»mu možu darovala š»»vitno družino. Tiho in skromno so potekala njena leta, polna skrbi in dela. Niso še bili izšolani vsi otroci, ko ji je umri mož, in ie nekaj mescev za tem se je tudi sama morala podvreči težki ope-

raciji, za katere posledicami trpi že dolgih 23 let. Zadnjih 8 let pa je priklenjena samo še na svoj dom, ki ji je bil vsikdar najlepše kraljestvo. Le-tega je ljubila, le-temu se je izključno posvetila. Malo cvetja so poznala njena dolga leta, večino trnja pa ji je dobri Bog prihranil za starost: Od sedmerih otrok prihajajo danes v senco njene ljubezni samo še štirje: Najmlajša hčerka, Rozalija', si je izbrala najlepši poklic. Mami daruje svoje življenje. Le-to neguje in ji streže in še čita ter zanjo živi podnevi in ponoči. Najstarejši sin, Franc, je po dovršeni ljubljanski realki vstopil v avstrijsko armado, najmlajši, Miloš, je po maturi na celjski humanistični gimnaziji študiral na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju. Druga hčerka, Julija, je po celjskih višjih dekliških šolah študirala v Ženevi, Louvainu in Londonu.

Težko, le težko so vse to zmogla šibka ramena slavljenkina. Neštetokrat je odpravljala svoje otroke v zamejstvo in z vso ljubeznijo šivala in prala in likala ter pekla ter s krvavečim srcem komad za komadom polagaia V kovčeg.

Naša slavljenka pa ni. samo zlata mati,, ampak tudi še najboljSa teta in svakinja, številne njene nečakinje so najrajši prihajale k teti »Nani« in tudi še danes je skoro ni ure, da bi ta ali ona, ali dve ali tri hkrati ne sedele ob njeni postelji, na katero je večinoma priklenjena že vse od Božiča, kjer pa se v vsej mladostni svežosti svojega duha zanima za vse podrobnosti mednarodnih dogodkov.

Naj ji dobri Bog nakloni, da bi v isti svežosti dočakala tudi še konec te svetovne tragedije in Njegova vsemogočnost naj jo še ohrani njeni družini in njenim sorodnikom, s katerimi jo veže tako izredna ljubezen.

Ptuj

siesreca očeta 10 otrok

Na savinjski progi na Lavi pri Celju se je pripetila v petek ob 21.10 na križišču blizu vile Milidvor železniška nesreča, ki je zahtevala življenje 54 letnega železniškega kurjača Nedoh Franca iz Ložnice pri Celju. Nedoh je hotel prečiti na tem križišču progo, pa ni opazil prihajajočega zadnjega savinjskega potniškega vlaka, ki je pripeljal iz Celja. Lokomotiva je Nedoha podrla in mu strla tilnik, da je bil na mestu mrtev. Nedoh ie bil kurjač in se je znal sukati okoli strojev. Hotel pa je še v zadnjem momentu prečiti progo, zato ga je lokomotiva zadela z desne strani. Vlak je takoj odpeljal naprej. Na nasprotni strani proge sta bila dva šolarja, ki sta čakala, da odpelje vlak. Videla sta Nedoha, zato se jima je čudno zdelo, kako to, da je tako nenadoma izginil, saj je bil le nekaj korakov pred njima. Presenečena sta bila, ko sta zapazila Nedoha onesveščenega na tleh z veliko rano na tilniku. Nedoh je bil v zadnjih vzdihljajih. Takoj sta poklicala policijo, ki je prišla na kraj nesreče, prihitel pa je tudi uradni zdravnik g. dr. Potokar in ugotovil dejanski stan. Pokojni Nedoh je bil vesten železničar in med delavstvom, kakor tudi med uradništvom zaradi svojega značaja zelo priljubljen. V zakonu mu je rodila njegova dobra žena 10 otrok, ki so sedaj izgubili skrbnega očeta. Pogreb jjokojnega Nedoha bo jutri v nedeljo ob 5 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Naj rajnki v miru počiva, hudo prizadeti družini in otrokom ter svojcem pa izrekamo ob težki izgubi iskreno sožalje.

ie

c Članom in članicam SDZ na drž. realni gimnaziji v Celju. Ker je Eveza vsakemu dostavila taborno prijavnico, ki jo morale oddati direktno na Zvezo, se držite njenega tozadevnega navodila. Vendar ne pozabite na članske izkaznice, ki so nujno potrebne za izstavitev voznega listka, ki bo nudil ugodnost četrtmske vožnje. Izkaznice lahko prejmete, če pošljete na Zvezo svojo sliko, ki jo opremite s potrebnimi fx>datki in pa znesek 3 din. Zveza vam pošlje izkaznico na dom. Za odhod iz Celja veljaj: Dekleta se odpeljejo iz Celja 20. julija ob 15.59, fantje pa 24. julija tudi ob 15.59. H koncu

pripominjam, da si kupi vozni listek vsak sami _

Poglavar.

c Dijaki celjske državne gimnazije in meščanske šole, predvsem prvo- in drugošolci, se sprejemajo pod ugodnimi pogoji na stanovanje in hrano v konviklu sv. Cirila in Metoda.

c Na koncert »Trboveljskega slavčka« pohitimo danes ob pol 11 dopoldne na dvorišče vojašnice kralja Petra I. na Dečkovem trgu. Koncert je posvečen naši narodni vojski, udeleži pa se ga lahko tudi občinstvo proti nakupu sporeda, ki velja 3 din.

c Pred gradnjo prizidka OUZD. V p«=;«:k pop. ie bila v Celju zaradi gradbenega dovoljenja komisija za gradnjo prizidka OUZD. Pri komisiji so bili navzoči zastopniki OUZD iz Ljubljane in projektant

Novo sveto mašo bo pel danes pri Sv. Trojici v Halozah domačin g. Viktor Mere.

Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940/41 v oskrbo dijake, ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo ali meščansko šolo. Tu se sprejmejo telesno zdravi in nefiokvar-jeni sinovi dobrih krščanskih staršev v popolno oskrbo, ne glede na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. Vzgoja sloni na versko-moralni podlagi. Žavod vodijo 00. minoriti. Vsa potrebna pojasnila dobite pri vodstvu ali v poslanem prospektu. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 10. avgusta na Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.

Uradni dan zbornice za TOI v Ljubljani bo

za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, v četrtek 18. julija, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.

Danes predpoldne v knjižnico Prosvetnega društva, kjer Vam postrežejo s krasnimi novimi knjigami Jugoslovanske knjigarne!

Napaden in oropan. Ko se je vračal delavec Jakob Vozlič proti domu, ga je na cesti med For-minom in Placerovci napadel neki J. R. in ga precej obdelal s pestmi. Za nameček pa ga je še oropal vsega denarja, kolikor ga je imel pri sebi. Tudi z njegovo uro jo je potegnil neznano kam. Vso zadevo je vzela v roke žandarmerija, ki napadalca zasleduje.

Nesreča z motociklom. V sredo zvečer se je na Bregu v Ptuju hudo ponesrečil z motornim kolesom mizar Ljubeč Franc. Nezavestnega so prepeljali v ptujsko bolnišnico.

Trbovlje

Mislerij. V soboto 20. julija, na predvečer nove maše, uprizori Katoliško prosvetno društvo ob pol 9 zvečer na prostem pred cerkvijo igro »Skrivnost sv. maše«. Sodeluje Krekovo pevsko društvo in cerkveni pevski zbor. V slučaju slabega vremena bo ob istem času v veliki dvorani Društvenega doma. K tej pomenljivi prireditvi, ki naj bo duhovna priprava za nedeljo, ste vsi farani iskreno vabljeni.

Spremembe uredbe o sodnem prispevku

Kdor ima opravka s sodišči, pozna tisti po* sebni kolek, tako imenovani sodni kolek, ki ga sodišča pobirajo od 15. septembra 1939 dalje. Uredba, ki je uvedla ta posebni 6odni prispevek, je določala, da se sredstva, ki se bodo na ta način nabrala, uporabljajo izključno za zunanje potrebe sodišč, to je za gradnjo in popravljanje sodnih poslopij, za nakup in popravo sodne opreme, za dopolnjevanje sodnih knjižnic ter za obnavljanje zemljiških knjig. Dalje je bilo določeno, da s® ta sredstva delijo območjem posameznih apelacij-skih sodišč v razmerju s številom prebivalstva in sicer samo iz kvote, ki pripade posameznemu območju. Dalje so sledile določbe o praktičnem izvajanju teh določb.

Kakor sicer vsako povišanje taks ali njih nova uvedba med ljudmi naleti na razumljiv odpor, se je vendar v Sloveniji vršilo plačevanje sodnega prispevka povsem v redu, predvsem zato, ker ni bil visok (10% državne takse oz. največ 25 din, pri zemljiški knjigi pa največ 50 din) in pa, ker je bil to po več ko 15 letih prvi sklad, ki. je temeljil še precej na načelu decentralizacije po pokrajinah.

Toda zoper vsako pričakovanje je Slovenija doživela prvo razočaranje, da kvote iz sredstev, zbranih v letu 1939, dasi je bilo pobranih daleč nad H milij din, od novega leta sem do sedaj od nikoder ni bilo. Drugo trpko' razočaranje je pa prinesla sprememba te uredbe 15. junija 1940. O še prilično pravični razdelitvi sredstev v skladu z razmerjem števila prebivalstva v vsakem območju ni več govora. Ta odločba je razveljavljena. Odslej bo minister za pravosodje razdeljeval ta sredstva in dokončno odločal o njih uporabi.

Že dosedanje skoro polletno odlašanje otvoritve kreditov za Slovenijo je upravičeno vzbujalo nezaupanje do centrale Sedanja sprememba pa vzbuja naravnost ogorčenje med ljudmi, ker se je znanim 130 osrednjim skladom pridružil nov sklad, v katerega bo Slovenija letno plačevala okrog 1,250.000 din, ne bo pa iz njega dol}ila morda niti ne 100.000 din. kakor smo vajeni takih nesorazmernih delitev pri ostalih skladih.

Zato je neodjenljiva zahteva, vseh plačujočiK Slovencev, da se ta sprememba uredbe v gradnji in opremljanju sodnih poslopij in urejanju zemljiških knjig razveljavi. Zakaj, čut pravičnosti zahteva, da ima vsaka pokrajina od plačevanja prispevkov toliko koristi, kolikor plača. Če ta vlada nastopa kot vlada sporazuma, mora tudi po tem načelu nastopati In skrbeti, da se denarna sredstva tudi pravično porazdelijo na posamezne pokrajine, da b«Ho državljani fivafanfe teh načel tudi v resnici občutili. Sprememba uredbe pa ravno k.-s?a da kljub sporazumski politiki lezemo v še hujši centralizem.

Na Drimu

Pred enim izmed onih turških obokanih mostov, ki je pod njim z umazanimi penami zamolklo bučal Drim, ta najbolj zoprna reka na zemeljskem površju, pred sončnim zahodom tistega novembrskega dne, ko je imel zadnji zaščitni oddelek oditi čez in zapustiti zadnji pedenj domovine, je moštvo poljske baterije molče vkopavalo štiri svoja orožja v breg neke strmine, pokrite s praprotjo in nizkim grmovjem. Ko pa je bila izkopana jama tudi za zadnje orožje, takrat je pristopil komandir in za njim oba vodna oficirja ter so po vrsti poljubili izlizane cevi. Potem so drug za drugitn poljubili cev tudi vojaki. Nato so oficirji počakali, da je bilo orožje vkopano, in ko so si vojaki še brisali z rokavi svojih sežganih bluz oči, so odšli na tisti veliki most, ki je bil brez ograje in sklizek kakor steklo, nadzirat prehod konj preko njega.

Ta za vraga nevaren prehod, ki se je vršil po poledici, po največjem mrazu in ledenem vetru, je zahteval napore, ki nimajo primere. Žival je z izbuljenimi očmi in s kopiti, ki so bila ovita v krpe žepnih robcev, vznemirjeno branila stopiti na most, s čisto sklonjeno glavo je vohala po zemlji, hrzala z nozdrvmi in nervozno kopala s kopiti ovitimi v tiste krpe. In ko sta ji potem začeli zadnji razkoračeni nogi drseti, je v zmedeni napetosti in strahu začela zbegano obstajati ter jo je le še gromko klicanje, kričanje in zmerjanje gledalcev okoli mesta pognalo naprej, da je panično zdivjala dalje in potegnila za seboj svojega vodnika, ki je z eno odrevenelo roko krepko držal za podbradek uzde, z drugo pa se opiral na zemljo.

In ko se je po takem prehodu žival na oni strani tresla z začudenimi, žalostnimi očmi, so se na tej strani oddahnili gledalci, a se takoj zopet začeli pripravljati za novo napetost in strah. In šele ko se živčna napetost ni dala več vzdržati, so prenehali s prehodom živine in nato se hodili preko mosta pešci ali begunci, ki so imeli ravno tako ovite noge, po štiri in štiri držeč se fxxl roko, gledajoč pred se in drgetajoč v kolenih.

Potem so prišle na vrsto strojnice in štirje prvi konji so mirno dospeli na drugo stran. Petega, nekega nemirnega rjavca, je previdno jje-ljal sam podnarednik, vodja oddelka. Toda konj se je ustavil in ko jo je dobil z bajonetom krepko po križu, je postal še bolj trmast in je obstal kakor vkopan na mestu. Takrat potegne oni iz ne-derja nekakšno dolgo, umazano brisačo ter zaveže živali, na kateri se je tresel sleherni živec, oči. Ko jo nato požene, gre mirno do srede mostu, tam pa se prav na vrhu oboka naenkrat ustavi in takoj poklekne na pfvi nogi, ki sta ji izpo-drsnili. V tem trenutku zabuči okoli mosta tisoč nesmiselnih klicev. Hoteli so pač opozoriti moža, a so ga le spravili iz sebe. Zmeden zaradi tega divjega kričanja ni več vedel, kaj dela, stopi korak nazaj ter z vso silo udari s konico svojega škornja žival, ki je bila na kolenih, v lakotnice. — Ta se pa poskuša vzravnati ter se krčevito

upira in vleče, a se ji ne posreči. Z drugim, izredno požrtvovalnim naporom pa se dvigne ter se bliskoma in obupno vzpne; tisti trenutek pa tudi naenkrat in nerodno zdrsne z zadnjimi nogami, grozno jo izpodnese, da sune moža s prsmi v prsi ter se z njim vred zvali preko roba mostu v oni prepad. Mož, ki je odletel prvi, pade v vodo kakor kaka cunja, ki jo je kdo vrgel, in se potopi. Žival, nad katero se je vila brisača, ki se je bila odvezala z oči, pade na isto mesto, se tudi potopi, a se prva pokaže na površini, divji tek vode jo odnese s seboj in z izbuljenimi očmi ter razširjenimi nozdrvmi zdrvi po reki navzdol. Potem vrže votla na površje tudi moža, ki zakrili poln groze in z nekakim pridušenim grdim krikom zamahne nekajkrat z rokami ter se zopet izgubi pod vodo.

V tem trenutku sezuje eden izmed onih treh oficirjev, ne da bi tudi za hip obrnil oči od tistega mesta, kjer se je izgubila glava, v vsej naglici škornje, tako da je krepko uprl ostrogo ob konico prstov, nato vrže s sebe plašč, bluzo in kapo ter zdrevi kakor blisk na breg.

Breg, ki je za trenutek onemel, zavriska sedaj znova v pretrganih, burnih in nesmiselnih klicih.

Oni oficir stopi v vodo ter začne hoditi po njej pokonci stoje in jo rezati s krepkimi stegni. Nato zagazi vanjo preko pasu iu razmahne z orjaškimi rokami levo in desno. Šele ko mu se/e voda do ramen, se naenkrat skloni naprej in takoj nato izginejo njegovi črni lasje s širokim belini vratom v umazani peni valov. Glavo zgrabijo tisti razburkani valovi, kalni in do norosti nagli, ter jo začno dvigati in spuščati kakor žogo; naenkrat pa se ta glava visoko vzpne in zadrži sredi tistega penastega in burnega vrtinca, se strese in nepremično trdno obstane sredi vode. Pred njo in vse okoli nje je štrlelo razmetano sem ter tja mokro in ostro kamenje, ki so se ob njega razbijali v vrtoglavih vrtincih zasopli umazanosivi in penasti valovi.

Tedaj se glava potopi in izgine v tisti peni. Srca na obrežju se krčevito stisnejo. A glava se zopet dvigne na vrh, strese se in se malo obdrži nad vodo z rokami, potem je zopet zmanjka, tokrat pa za dolgo časa. In naenkrat se prikaže znova iz globine mogočno, zmagovito, visoko dvignjena in vržena nazaj, za seboj vleče ono nezavestno mokro gmoto ter začne rezati proti bregu nežno se pnvijajoč k eni roki.

Breg zavriska kakor blazen. Drim je šumel med soteskami, klici so se dušili v tistem besnem bnčanju, on pa je ves rdeč, zasopel in moker prišel na breg, spustil tisto še živo gmoto na pesek in izginil... (Dragiša Vasič.)

Poletna pokrajina

K E R I A

Obdana z bornimi bajtami domačinov je sredi velike trijKilitanske pustinje, med Nalu-tom in Gadatnesom skromna oaza Sinaua. V notrini oaze je plitev vodnjak z zelenkasto vodo, ki je i>o ozkem žlebu v zvezi s studencem v puščavi. Semkaj imajo ženske navado vsak večer prihajati po vodo. Zavite so v dolge in pisane rute, ki njih konček krčevito držijo z zobmi, tako da ne vidiš drugega od njih obrazov ko blestečo se belino oči.

Nepremično, sloneč na stenah propadajočih hiš, opazujejo moški tiho in z ljubosumnimi pogledi, kaj j>očenjajo njih neveste in sestre. Saj je vsakomur znana nepisana postava, da se ne sme nihče od njih približati vodnjaku, dokler ženske še natakajo vodo.

Keria je imela štirinajst let in bila je lepa, vitka in prožna. Njene velike, temne oči so se ji svetile ko zvezde in če si je razgalila obraz, so se ji zablcsteli zobje v snežnobeli čistoči.

»Alah te ima rad, Keria,« ji je bil nekoč dejal Said. »Le kje bi kdaj mogel dobiti dekle, ki bi bilo tebi enako?«

Keria pa je nato odvrnila:

»Samo po Alahovi volji rastejo palme...«

Said je torej vedel, da ga ima Keria rada. In tako so se začela običajna pogajanja med obema družinama. To so bile tiste davne snu-baške šege neskončnega besedičenja in prikritega namigavanja, ki so se počasi in lenobno razpletala med starešinami, medtem ko so v brezdelju čepeli v senci zidovja. Zvečer, ko je zahajalo sonce in je prišla Keria k vodnjaku, je večkrat videla Saidovega in svojega očeta, kako sta se pogovarjala. Takoj je vedela, da se jdetejo besede o njej in njeni sreči.

Nihče ji ni bil povedal — saj kaka mala Arabka ne sme ničesar vedeti o ničemur, kar se tiče njene možitve — da imajo njeni svojci že zdavnaj drugačne namene z njo.

Preteklo je bilo že tri dobre mesece, odkar je bil Mansur ben Ali, Mabrnkov oče, prišel k njim iz Sciaue. Delj časa sc je bil razgo-varjal z Mohamed-ben-Mohamedom, njenim očetom, in je bil nato spet odpotoval. Kmalu nato je bil šel v Sciatio Mohamed-ben-Moha-lned. da je poganjanja nadaljeval.

Mabruk je že imel dve ženi in je bil precej v letih. A bil je liogat, najbogatejši v Sciaui. Imel je. dvanajst ovac in šest in jwl dateljnovih palm. Kerijini svojci so bili mnenja, da bi bila zveza z Mabrukoin prav izredna sreča.

O vsem tem je Keria zvedela šele takrat, ko je bila zadeva /e sklenjena. Proti volji očeta ni bilo nobenega leka. Kot navadno je šla Keria vsak večer z drugimi ženskami vred k vodnjaku. Negibno in samotno sloneč na steni hiše, jo je Said sledil s takim pogledom, ki se je je kar občutno dotikal. Njene oči so ca bliskovito pogledovale iz temine njene tančice

in v pogledih je bila obljuba njene obupne ljubezni.

Pripravljali so se na svatbo. Pred rojstno hišo Kerie so razprostrli po pesku preproge vseh vrst. In nekoč [>ozno zvečer, ko je bilo skoraj že popolnoma temno, in so le zvezde izžarevale svojo migetajočo luč na zemljo, so nenadoma začeli vreti iz vseh hiš moški in ženske v Sinaui. Ženske so koj hušknile v Ke-rijino hišo; bile so vse zastrte in neznansko se jim je mudilo, ko da bi jih kdo preganjal. Moški jia so drug drugemu pomahali z roko in se nato molče usedli na preproge.*

Keria je stala v veži in je strmela v zvezde. Tudi .Said je delal isto. Videl je zvezde, kako so obdajale ko svetniški sij glavo dekleta, ki je jiravkar z drugimi vred stopila v jiolkrog. Dasi je vedel, da to ni bila Keria, je imel neznanko zaradi nje rad.

Medtem je eden moških začel ubirati strune za počasno, ritmično koračnico. Kleče so se začela dekleta j>o taktu pripogibati z zgornjim životom. Odložile so tančice, vendar so bili njih obrazi skoraj povsem jK>kriti z njihovimi lasmi. Kakor gibljive lutke so zmajevale zglavo, pozibavale so se v kolkih, iztezale so život in so iztezale roke zmeraj hitreje, bolj divje in bolj strastno. Keria je stala negibno v veži svoje hiše in je tiho zrla v nebo.

Tri dolge večere — f>oslednje tri večere svojega dekliškega stanu je Keria stala tako in strmela v zvezde, medtem ko so drugi plesal i in igrali.

Na večer tretjega dne je Mabruk odvede! svojo nevesto na hrbtu vksokonogega konja s

Komika operiraj«

seboj. Keria se je še bolj kot sicer zavila v svoje pajčolane, tako du se niso izza njih niti oči blestele. Vso noč in ves dan je konj neprestano drevil dalje v Sciauo. Ko se je že znočilo, sta prispela do Mabrukove hiše. Po kratkem pozdravu, je ženin odvedel nevesto v j>oročiio sobo in ji je zapovedujoče strgal tančico z obraza... A koj se je osuplo opo-tekel nazaj, zakaj Kerijin obraz je bil ena sama velika rana — od oči do ust, od ušes do nosu, od senca do brade — saine globoke zareze ...

še isto noč je zavržena Keria skrivši zapustila svafovsko okrašeno hišo. Kako je bila srečna, da je mogla ostati zvesta svoji ljubezni. Sama je tekla ven v temino, ko so jo razsvetljevale edinole zvezde, tekla je k Saidu, da bi mu povedala, da mu je ostala zvesta.

Na &o£jC &hvi

Kristus se je zjokal nad jeruzalemskim mestom in mu rekel: »0 da bi bilo spoznalo tudi ti vsaj na ta svoj dan, kaj ti je v mir.< In napovedal mu je strašno razdejanje, ki se je, kakor pove zgodovina, tudi res zgodilo. Kaj moremo povzeti iz tega (gospodovega ravnanja? Odgovor na vprašanje: Zakaj pripušča Bog današnja strašna dogajanja?

Milost stoji pred Bogom v tako visokem spoštovanju, da rajši pripusti, da pride nad človeka vse hudo in da se svet zmede in vzva-lovi, Icakor da bi privolil izgubo milosti, ker je ta izguba največje hudo za človeka.

Poglej strahotne vojske, ki spremene v kratkem času cvetoče dežele v puščave; poglej nesreče, ki oropajo številne druiine vseh posesti in časti; poglej preganjanja, ki jih trpe pravični pred krivičnimi. Zakaj, zakaj, zakaj vse to?

Bog vse to pripusti zato, da privede ljudi do spoznanja in pravega ravnanja: naj ne iščejo svoje sreče v uživanju zemeljskih dobrin, marveč v njegovi milosti. Bog prenaša vso grajo in vse očitke, ki jih človeška slepota in nepotrpeiljivost meče na njegovo previdnost, ker v njegovih očeh celo zmanjšanje njegove časti nič ni v primeri z njegovo milostjo, za katero hoče storiti ljudi dostopne po časih svojega obiskanja. Ako je zato celo svojega edi-norojenega Sina irtvoval, zakaj ne bi pripustil, da trpi vse stvarstvo in človeštvo, samo da zopet ne izgube njegove milosti?

Učimo se torej iz vseh teh današnjih strašnih dogajanj predvsem ceniti m i l o s t boijo. Pa naj izgubimo čast in dobro ime, da le ne izgubimo milosti. Pa naj nas nesreče in nezgode oropajo naših staršev, prijateljev, našega zdravja in našega življenja, naj jrremine nebo in zemlja, samo da nam ostane — milost. Za to milost, nas uči Kristus, bi morali biti priitraiiljeni, razdali vse premoženje, raztrgati vse vezi m žrtvovati tudi svoje življenje. 0, da bi spoznali vsaj v teh hudih dneh, lcaj vam je v mir! To je milost božja. Kdor si pridobi in ohrani ta biser, ima z njim vse.

Sonce ji je dalo novih moči. Lepo toplo ji je bilo, ko se je zleknila po tleh, po pesku in kamenju. Ko se je zbudila, je od groze ostrmela: na daljnem obzorju se je bilo nebo pre-preglo s tistim rumenordečim mrčem, ki napoveduje bližajoči se peščeni vihar. Naglo se je začelo temniti nebo. V divjih sunkih je pometal viliar žgoče množine peska predse. Zmeraj težje je bilo dihanje. Keria je vsa oslabljena jM> lakoti, žeji. vročini in ranah hitela dalje, t ekla je in tekla. Vihar jo je jjoganjal predse kot usehel listič. Sonce je zašlo v ru-ineno-rdečcm mrču in naglo se je stemnilo. Potem je nastopila dolga, neskončna noč. Keria jc tekla in tekla. Bila je že na koncu svojih moči. Po vsem telesu je trepetala. Slednjič je padla in obležala. Veter je s peskom naglo /asul n jeno negibno telo. Ko so se na nebu spet zasvetile zvezde, je bila sredi brezmejne pustinje ena peščena sipina več.

(Trijx>litanska zgodba. Italijansko: Gino Valori.)

Dva petelina

V majhno istrsko vasico sla prišla dva cigana. Kot prava cigana sta s trebuhom za kruhom obšla pol sveta. Videla sta tudi daljno Anglijo in v njej boje s petelini. In nič čudnega ni, da sta se spomnila teh borb, ko sta opazila na kmetskem dvorišču dva krasna istrska petelina, kako se šopirita. Prvi cigan reče drugemu: »Kar je najino, ni tuje, kar pa.je tuje, je tudi najino. Bratec, vzemiva ta dva istrska petelina pod plašč, pa jih bova prav lepo naučila, da se bosta borila kakor junaka. Ko ju bova naučila, pa skočiva v bližnje mestece in naznaniva, da se bo vršil boj med dvema »plemenitima petelinoma«. Rečeno — storjeno. Petelina sta šla pod plašče, potem pa sta se dan za dnem šolala za boj. In nekega lepega dne se pojavita dva cigana z dvema petelinoma v mestecu. Zbralo se je sila ljudi, da bi videli to čudovito borbo; toda naša istrska petelina sla bila na srečo bolj pametna, kakor njuna posili gospodarja in eden začne govoriti drugemu v jeziku, ki ni razumljiv ljudem: »Pobratim petelinovič, ali se bova tudi danes bila tujcu v zabavo? Ali ne bi bilo bolje, da bi hranila svojo moč zase?«

»Res bi bilo bolje, brat petelinčič, in hraniti jo morava kakor prava gospodarja; in če prideta potepuha, da bi nama vzela najino hrano, najine kokoši in piščance, takrat pa porabiva proti njima to umetnost, ki sta nfiju je naučila ta dva prite-penca.

... In naša istrska petelina sta kar stala in gledala množico, ljudje pa nju, in čakali so boja. Obema ciganoma je to obiranje že presedlo in strogo sla zagrmela nanju:

»No! Brž v boj . ..« Toda ta naša petelina kavsneta, ne bodi len. oba svoja posili lastnika krejiko po nosu. zamahneta s krili in odletita na začudenje množice v svojo domačo vas.

Otroci, spomnite se pri vsakem koraku teh dveh naših istrskih petelinov.

(Rihard Kalalinič-Jeretov.)

Dolin.

(t) do\MlUAb &J

Pohorska Reka

Potok, vas in »kot« ob južni strani vzhodnega Pohorju tam, kjer se začne dvigali nova, moderna avtocesta ob sadovnjakih, truvnikih, vinogradih in gozdičkih v smeri proti Reškemu vrhu (t Pil m) in proti Zigurtoveinu vrhu (1250 m), proti Pošturskeinu domu, proti Mariborski koči, proti Pohorskemu domu, proti Sv. Arehu (1211) in) in njegovi Ruški koči. 'lo je tisti dol zelenega Pohorja, ki je bil ob naslonitvi na stare cerkve in kmetije turizmu najprej odprt iu je tudi šo danes kljub neiz-vedenemu načrtu Pohorske vzpenjuče nujin-tenzivneje obiskan in k n 1 ti vira n.

Za onega, ki stoji pred postajo Hoče, se obvodje pohorske Reke odkriva kot veličasten »Kot«, kot lopo zaokrožen umfiteuter, ki

pri Mariboru in jo fioceni razprodali kmetom i/. Dravskega |M>lju iu vinogradnikom iz Slovenskih goric. Zu Vinseki, kjer se sed^ij nu hribčku nud vinogradi smehlju ljubka cerkvica sv. Lenartu, jo bilo nekoč jezero. Jez se je ])retrgal in voda je |>opluvilu vse dcili do Dravskega [x>lja, prinesla pu je s sm!k> tudi strašnega /.maja, ki je s svojim velikanskim trupom segul od Reke do križa, ki na samem stoji nu polju med Sp. in Zg. 1 lopami. Stope in lužine je ugrabila moderna industrija, oni zmaj se pojavlja le še ob poplavah, o Reku, vas, z lepo gostilno in trgovino, s skladovjem pohorskega lesu in z ubranim štimljunjem Reke, potoka, se poživlja in pomlnja od leta

HOTEL JEKLGR

Zahtevajte ponudbe

ugodno podnebje, krasni okolica. Bogat) PTUJ zgodovinski spomeniki. Dobro urejena gostlAča. Dnevna oskrba din 85 do »0.

HOTEL LOVEC

popolnoma renovlran, centralna lesa,

garaža

PARK HOTEL

Penit)« od din TS.— d 11 J a

SMREKOVEC,

1575 ra. Idealno planinsko letovišče me

planinskimi gozdovi In pašniki. Gorski izleti. Koča na Sinrekovcn le dobro oskrbovana; vodovod Celodnevna oekrba 40 do 50 din Informacije daje 8PD 6o8tan)

Hotel Penslon STARKI

ob Jezeru. jezerska kopel ln čolni bre»-plačuo: priznano najboljša kuhinja

Pension K onšek, Trofane

Stin m. CMobno letovišče. Zahtevajte Informacije In prospekte

GRAND HOTEL TOPLICE

ZNIŽANE CENE V GLAVNI SEZONI (jnliJ-HVgiist) od din Oft.— dalje.

HOTEL TRIGLAV

konfort. dobra kuhinja, smerne eene

PENSION VOVK

Dgodnl aranžmanl za drnilns

JEZERSKO,

BOO—1200 m. Dlvno, najzdraveJUe alptnske

letovišče v državi. Božanstveo mir, krasni gozdni sprehodi. Sodobni konfort, okrog VK) odobnlh poetelj. Inforroaoijei Občinski turistični odbor Jezersko

PENSION ZAKA

kompletna p en zija din SS do 00

KRANJSKA GORA,

K 1,1 m. višinsko »dravillSča In planinsko

letovišče

RADOVLJICA,

470 m. kiimatidno letovišče s kopališčem, r neposredni bližin' Blede.; vouovod, električne razsvetljava: no» moderen hotel, dobri penzionj. Pojasnila daje Tujskoprometns društvo t Radovljlol

Zahtevajte podrobnejše informacije in prospekte od gornjih oglaševalcev, dalje v vseh biroih »Putnika« ati neposredno od Tujskoprometnih zvez »Putnik« v Ljubljani in v Mariboru.

Obiščite domače kraie In domača letovišča!

Zavarovalnina

Kmetu Hostniku Je pogorelo gospodarsko poslopje. Lahko bi požar še pravočasno pogasil, a tega ni hotel, kajti bil je zavarovan. Gasilci so prišli ravno prav, da so ostalo poslopje resni ognja.

Prišel je nadzornik zavarovalnice, si ogledal nastalo škodo ln vjirašul Hostniku, koliko zahteva odškodnine.

»No,« previdno meni Hostnlk, »takole okrog 50.000 dinarjev boste že odrinili.«

»Veste kaj, Hostnlk,« je dejal nadzornik, »tako velike vsote bržkone ne boste dobili od nas. Paragraf 5 zavarovalne police izrecno dovoljuje, da lahko zavarovalnica plača v gotovini ali pa nastalo škodo sama popravi, to se pravi, da stavbo spet na svoj račun jiozida. In mi bomo zidali!«

Ilostnik je stisnil pesti. Toda kaj je hoteli

Dobil je sicer novo, lepo gospodarsko poslopje, kljub temu se je pa neznansko jezil.

Čez leto dni je 8|>et prišel v vas zavarovalni agent. Komaj pa je odprl usta, že ga je Hostnik nahriilil: »Ven, ven, ne maram nič več slišati o vašem zavarovanju. Presneli mestni škrici...«

»Toda Hostnik, jaz bi vaše življenje...«

»Sama sleparija! Ven, ven...«

»Ampak mogoče bi zavarovali svojo ženo Lizo,< vpije agent, že pri vratih.

»Lizo? Kako pa je to?«

Agent se potrudi, da mu na čim bolj umeven

način raztolmači. Toda čim dalje govori, tem bolj je Ilostnik razburjen. Slednjič bruhne iz njega:

»Jezik za zobe, salamenski ušivec. bi me rad spet naplahtal, kaj? Če mi Liza umre, bi spet ne dobil denarja in bi moral vzeti tisto, katero bi mi

[zavarovalnica podmaknila? Ven, ven, mene že ne boš več!«

BLED

Najmodernejše letovišče ln kopališče, —) Prospekte pošilja Zdraviliška komisija

MARIBOR

prijazno letovišče, ogoono podnebje, šn-

me, gorice: ndoboi hoteli ln gostišča, smerne cene: zabave, šport, znano kopališče na Mariborskem otoku: nova avtomobilska cesta ds Pohorje, planinski _hoteli In domovi__

ŽIROVNICA pri BLEDU

Prospekti: Tnjskoprometaio dmštve

MEDIJSKE TOPLICE Prt Zagorja, termalno kopališče ln letovišče: bazeni ne prostem. Pcnzlja din 45—55 Prospekti.

DOLENJSKE TOPLICE

Radtotarmalne kopališ"- tt»0. Železniška postaja Straža Topli« pri Novem me« tu. Izredni aspeli pr. zdravljenju revmatlzma vseh vrši, ženakil bolezni, boloznl živčnega sistema itd. — Sezona maj—oktober. — Zahtevajte prospekte!

RIMSKE TOPLICE

kopališče 37* O. Zdravil živce, žensk« bo*

lezni, giht, tšia« ttci Cenejšt je pavšalno adravljenle. Termalne kopališče na prostem. Lepa okolica Zahtevajte prospekte!

DOBRNA pri CELJU

je prirodno eno oajljpirfc ln najmodar-neje urejenih kopališ' Jugoslavije. 400 metrov nad morjem sredi ^rzdov. brca prahu in dima Odlični ospeb' nrl zdravljenju živcev, srca in ženskih bol

Sv. Areh na Pohorju.

Radensko kopališče

po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji in edino te vrste v Sloveniji sploh zdravi i uspehom

bo'ezni srca, ledvic, živcev, jeter, želodca.

notranjih žlez in motnje snolnih organov.

konfort, glasba, dancing, kavarna ton-kino, tenis itd.

Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putniku« ali pri upravi zdravilišča Slatina Radenci.

Kdor ne more priti v kopališče naj vsaj pije doma

ono z rdečimi srci:

zdravje in užitek I

Direktni vagoni iz Beograda, Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča!

Pohorski dom.

Tam, kjer gre v horizontalni črti meja med

višinskim gozdom in med kulturami visoko-ležečih samotnih kmetij, se blišči prijazni Po-štarski dom, gleda na travnike, njive, gozdove, livade in guje, na žuboreče potočke ter ves pisani ravni in gorati svet do Savo in do Hrvatskega. Nad njim, le kakih 200 m više, na najvišji in raj razglednejši, na jUil j zračni in sončni galeriji Reškega amfiteatra pa kraljuje Pohorski dom. šelestenje starih košatih bukev, žuborenje bistrih izvirkov pohorske Reke, ptičje petje in pisano barve bohotnega travnika ga. poživlja. A pogled onega, ki je prvič prišel v Reški kot, v Poštarski ali Pohorski dom, gre iz pohorskih gozdov tja v ljubko nizko gričevje bilino valovitih Slovenskih goric.

Dr. Iv. Mišič.

raste s svojimi galerijami in pobočji iz ravne plošče Dravskega polja vedno višje do glav.ie vzpetine vzhodnega Pohorja, do Reškega vrha. Spodaj, v areni toga svojevrstnega amfiteatra, se vrstijo ob živahni lieki, bistrem |>o-horskem potoku, tri lepa selišča, Sj>, in Zg. Hoče ter Reka, tri cerkvice se belijo v zelenju, cerkve sv. Jurija, sv. I^narta in sv. Kri/n, iz gozdov pu, ki ogrinjajo južna pobočja Reškega vrha, pozdravljata dva jilaninska doma, Poštarski in Pohorski dom.

Pred desetletji je bila pohorska Reka pristna olipoliorskn vas. Imela je stope zn čreslo j n jxileg žag ter mlinov tudi lužine, kjer so izdelovali razno orodje zn poljedelce in vinogradnike. Na praznik sv. Jožefa pa so pohorski llcčani pripeljali svojo robo na Studenec

kri ulilodel.«

»Prou maš, Neška. Kar z mana pejd, pa se bova še kej ud lesic pomenile,« me je povabila Francka s saba. Jest sem se ja kar zu pudpajzd-lio prjela, pa svu ja molilne naprej gor preke gaj zd.

»Sam ud lesice in pa ud babjeh jeziku m mouč, de me na boš še bi ujezila. Če b vedla, kera je blo tku nesramna, de je kej tacga ukul guvnrila, b ju šla prec tožot zavle ruzžulejnu časti. Če b prec na preklicala, kur je reklu, b ju še zaprl. Jest b ji že prvušilu. Sej druzga na zasluž. Dajva se rajši kej druzga puguvort. Al s ti že vidla, kua sa z naša Zvejzda naredel? Kar usu su prekupal. ('.lih taka je zdej, koker de b kasne bombe najna metal. Jest nn vem, zakua je blu tu dober, ke je blu pred tku luštna. de se ja člouk kar nagledat ni mogu. Penzjunisti sa tud usi puparjen, ke se nitnaja kam usest. Ene dva penzjunista sta že ud žalost umrla, ke sta ja vidla. 1'a tud že več dru-geh je že čist na koijc. Brezposeln ju tud strašen pugrešoja. Z revežu se že zdej zadne čase tku grdu dela, de še mene srce buli, ke tu videm.«

>Nč s tu k src na žen, Neška. Sej glih zavle penzjunistu in pa brezposelneh sa začel Zvejzda tku jirenarejat. Lepu te prosem, kua so pa inel penzjunisti in pa brezposeln ud tega. če sa ccu dan pu tisten klupeh douhčes predajal al pa dremal. Tu jim je blu ja za scagat. Kene, če je člouk navajen delat, mu je hedu, če more kar brez delo sedet prgmah, pa u teli žalastneh času premšlvat. Puseben tu jih more grimat, če vidja, kukll se gespoda tam pred nim pu Kongresnem trge z autumubilem ukul fura,« je začela Fruneka tiste, kc sa Zvejzda tku pufrti-čel, zaguvarjat.

»Pejdnopejd Frnnckol Ali je zdej kej bnlš za penzjuniste in |ia brezposelne, ke morja kur stu.ie douhčes prodajat in jia u teh žalastneh časeh premšlvat? Tu je še hujši zajnc. Če člouk kuinot sedi, loži puzub na drugo težave in križe,«

»Le putrp Neška, Se Buh je sedem dni putrebvou, de je svet ustvaru. člouk pa tud na

more Zvejzda kar u enmu dneu puštimat. Pa še deluci sa glih tekat štrajkal, ke b mogel u roke plunt in hiter naprej delat. Deluci sa prouzaprou uržah, de še dons ni Zvejzda taka, koker 1) mogla bit. S časama bo pa tise fertik. M al bo še treba putrpet. Na medi se pa tudi ne puseben. Sej gre tku usnk dan dež. De b u deže kdu sedou tlela u Zvejzd, pa mende tud ni nobeden tku naumen.«

»Al misleš, de pol na bo šou več dež, ke bo Zvejzda fertik?« sem ja prou zasmehliu uprušalu.

»Tu glih na morem rečt, de pol na bo šou več dež. Kakršen bo liolt ureme, tak pa bo. Čez ureme nima nubeden nč za guvort. Sej mende ja veš, de je ureine sam u božjeh rukah. Ampak boš vidla, kuku j)r|irauna za penzjuniste bo pol Zvejzda, keder bo fertik. Viš tam, ke su ves dreuje kar s koreninam puruval in use lepu s peškam pustil, boju nurdel z,a penzjuniste Stadion, de boju lolika žoga brcal, al pa tud košne druge zabave prirejal, de jim nn no douhčes. Kene, en člouk, ke ceu soj žeulejne gara ket črna žvinu. s tud žiher na starast košna zabava prvoš. Ukul in ukul tega prustorn boja pa k 1 npi pustaul, de jih boja lohka pršli meščani, keder nn boja mel druzga delu, gledat. Sevede ne kur zostojn, ke dondons nn dubiš nubeno reči zastoju. Ene jior dinnrčku boja holt plačal, de jih boju mel penzjunisti za prliulšek. 7. zdejšnein penzjonnm pr te dragin tku nn more nobeden več žiut. Umre pa tud nubeden prou rad. Oh, Neška, nč se nekar nn boji Gespndi, ke sa s na|irej uzel, de boja Zvejzda mutleriiiziral, tud na reveže nn boja puzabil,«

»Kdu t je pa use tu puvedu, ke s tku dober informirana?« sem ja uprušalu, ke sem bla ferbčna.

»Veš, s tista kuharca, ke je pr tem inžener-ju. ke mu tu reč čez. sva že ud mladeh nog prjatle. Ke sem ji undan začela zabaulat čez Zvejzda. kc je tku razrukumaiihana, se je pa potegnila za sojga šefa in m začela use tu praut. No, jest mlslem. de boš zdej tud ti za-duvolna in na boš več teh gespudli skuz zube ulckla.« K. N,

Kurenčkova Neška ma tud beseda

Ke sem šla za-

denč [iu tist afer, ke sem ja dužovela zavle tiste dobrodelne akcije u ftelenburgu ule, naprej in ju zavila na vogle gor pu Aleksandru cest, pa kar naenkat zagledam pred saba ena moja prjatelca, ke tud u našmu konc stanuje, ke je neslo lesica čez rama. Sej mende sami veste, kušna lesica mam jest u mislcli? Noja, pa de na bo kašenga nesporazumlejnn, pa vam raj puvem, de taka, ke jih nosja ta bulši dame pu zim ukul urutu, de jih na zebe. Men se je sevede tu strašen čuden zdel, de nos še kašnn ženska u te uručin lesica s saba na ram-Sej sa jih vender use pametne ženske, kere kej nase deržeja, že zduuni znusile u znstuu-launca.

»Ja, Francka, al s znorela, de noseš u te uručin še lesica s sabo tlela pu sred mesta?« sem ja nahrulila. »Al na videš, de se t usi Ide režeja in za tabu kar s prstani kažeja? še u nurišenca te znajo puslat, če boš tku neumna.«

»Nč se na boj zame, Neška. Jest že vem kua delam. Jest se nn pestim pu zulieh ldem ulačt, koker zdej tebe ulučju, ke niinuš več lesice.«

»Za kua pa čja mene pu zulieh ulačt, ke nisem nubenniu nč naredila? Jest se zmeri tku zndržim, de m na more nubeden nč najirej metat. Al misleš. de zatu nisem ldem ušeč, ke nn nosem lesice čez ruma, koker ti?« sem ju zafrkelna.

»Glih zatu. Kar ta prava s zadela. Glin zavle lesice te Ide skuz zube uiečej«. Al res še ms

slišala, kuku se u našmu konc Ide iz tebe norca delaja? Pranja, de sa te na lastne uči videl, ke s un teden nesla soja lina u zastaulauonca. Pranja, de s nis vedla drgač pumagut, ke je toj mož ves soj zaslužek zakroku. Viš, Neška, zatu pa jest še zdej nosem soja lesica ukul, de na morja hle kej tacga ml mene govort, koker ud tebe. Pa ja bom tud du prhodne zime zmeri s saba nusilu, pa če se tud stupim u te uručin. U jezike se jiu na bom dajala.«

Jest sem lila kar paf. kc sem tu slišala. Ja, u našmu konc maja pa Ide res take jezike, de je človeka kur groza, Če j itn greš bi lja roka, bi te ubirajo. Jest ju nisem še nubenmu čluvek nč. slabga naredila. Še pumagam mu, če mu morem. Če b tud res moj mož ves soi zaslužek zakroku in če b tud res jest soja liou u. zo-stauluunca nesla, če se prou ccu naš ferkelc na glavo pustau. Jest se na pestim ud nobengu kumanderat. Le pučakto mrcine. Jest bom prec j u t r soj pelcmontel in pa še boa puvrh djala na rama, pa bom budila pu mest ukul, Še na i) ru men ml a liom šla toka. Jest bom že pukazala, kuku se ldem jeziki zavežejo.

»Francka, kain s jia zdej namenena? Al maš kasne važne uprauke?« sem prašala soja prjatelca.

»Prou nubeneh pusebneh uprauku nimam zdejln. Sam soja lesica sem tla ldem pukazat, de na boja mogel rečt, de sem ja tud jest nesla u frzocenga. Mal grem šo tlela gor jiud Tibuli tičke natutrat, pol bom šlu pu jiučits preke dum.«

»Sej mende nimaš nč prol temu, če grem še jest mal s tabu. de so bova še kej pomenile. S toja nuviea s me tku razburili, da na vem, kam b se djala. de b se mal pumerila. Če grem zdejlu dam za kusiu prpraulat. bom use narobe naredila. Ilulš bo, če grem s tuba mal nn Ifl, de me bo mal jez« menila. Scer ni ureden, de b se zavle jeziku tku razburjala. Pu moja kri je že taka, de prec zavre, če kej tacga sliš, Kar SiGpvc. iiCiii me zc ma« pumirc* in

T C H NI K A

Kotli na premogov prah

Križanka

1 3 4 i 4 1 s it 111 11 i* 13 14 IS 16 ti ,8 19 26

21 22 23 24 25

2t n 28 29 3« 31

32 33 34 36 37

18 3) 1« 41 42 41 44 45 41

17 48 49 >0 51 52 51 54

55 56 57 58 59 tiu 61 62

63 64 64 b 65 66 67

«8 69 7« 71 73 74 75 7» 77 7a 79 80

81 82 j 83 84 85 86

87 88 89 9«

Besede pomenijo:

Vodoravno: 1. Vrtni in gozdni užitni sad. 6. Drobna bodeča reč s tanko nogo in okroglo glavico. 11. Ena izmed žalujočih ostalih. 16. Premagan, žalosten. 21. Rimski mučenec, svetnik, god ima 20. septembra. 23. Samouprava, samostojnost. 25. Označka za kemično prvino. 26. Vojaški pro-viant, oskrbovalna kolona. 27. Umetniška delovna soba. 28. Znak na igralni karti. 29. Arhitektov izdelek, ploščinski načrt. 31. Ploskovna neota. 32. Ima šest enakih ploskev; predmet pri hazardira-nju. 33. Tisti, ki očita krivico, uradna oseba. 36. Mož z dolgimi prsti. 37. Razburjenost, negotovost, hrup. 38. Prva žrtev uboja po sv. pismu. 40. Slovenski dramatik, župnik pri Ljubljani (Dom, Srenja). 42. Brezbožnik. 44. Uživati hrano. 47. Španska provinca z znano božjo potjo sv. Jakoba od Composteile — tudi dežela na poljskem, glavno mesto Lvvov. 50. Mladi silno lepi Ork iz baje-slovja,, ki ga je merjasec smrtno ranil in ga je Venera spremenila v anemono. 52. Starosta grških junakov. 54. Števnik. 55,. Severno afriško francosko prisxanišče, kjer je bila nedavno velika bitka med angleško in francosko mornarico. 56. Pokrajina v Palestini, v južni Judeji. 60. Številno veliko otočje v Egejskem morju. 62. Vrsta mlade čebule, srbska jed. 63. Žvečilo, sobica, gobček, kljun. 65. Otok in nekdanja trdnjava na Donavi. 66. Doba, razdobje. 67. Redovniško oblačilo. 68. Nalezljiva otroška bolezen. 72. Zadnji konček kopnine. 73. Edina stvar, ki se pri tobaku ni podražila. 76. Nizek moški glas. 79. Mali zločinec. 81. Ošaben, prevzeten. 82. Jezero v severni Ameriki. 83. Manjkajoče Adamovo rebro. 84. Bivši španski politik, šef španske kat. ljudske stranke. 87. Ena izmed držav v Severni Ameriki. 88. Zdravilna domača rastlina. 89. Grška boginja modrosti. 90. Vrsta električnih žarnic.

Navpično: 1. Iglasto drevo. 2. Privilegij bogatih, za nas pride v poštev le s pridevkom »bus«. 3. Posledica vnetja. 4. Drug izraz za Stare Grke. 5. Drag kamen. 6. Južno-srbsko mesto. 7. Komedija Branislava Nušiča — satira na emancipirane žene. 8. Kontinent. 9. Najpogostejša vprašalnica. 10. Rimski pozdrav. 12. Precej, dovolj. 13. Osebni zaimek. 14. Enota pri električnem toku. 15. Kemična spojina, čistilno sredstvo. 16. Atensko pristanišče. 17. Vzklik. 18. Operni pevec. 19. Grški bajeslovni letalec. 20. Izraz pri tehtanju blaga — jugoslovanska reka. 22. ... zakaj drhtiš, česa povej, se bojiš v tej minuti? 24. Kraj ob Savi, pod Šmarno goro pri Ljubljani. 29. Kratice ruske poročevalske agencije. 30. Vrsta seznama. 34. Vodno prometno sredstvo, danes nič kaj varno. 35. Poglej! Evo! (srbsko). 39. Južno-dalmatinsko pristanišče, nočno zabavišče. 41. Verdijeva opera. 43. Vrsta igre na karte. 45. Narodna kraljica, ki je vladala v današnji Hercegovini v 3. stol. pr. Kr.; Demetrova drama. 46. Starodaven, visoko kulturen narod v Srednji Ameriki; osvajalci — kon-kvistatorji so ga odkrili. 47. Francoski skladatelj (Faust, Romeo in Julija, Ave Maria). 48. Cvetna oblika. 49. Pravi športnik; nasprotje od profesio-nal; človek lastne iniciative. 51. Najhujši vojni strup. 53. Lombardska reka, žensko ime. 57. Del človeškega telesa". 58. Kožno obolenje, izpuščaj. 59. Mikroskopska vodna rastlina v velikih množinah. 60. Povratno osebni zaimek. 61. Poldrag kamen. 62. Martin, avguštinski menih, ustanovitelj protestantizma. 64. Vrsta kipa, umetniški izdelek. 64b. Kuhinjska začimba. 69. Svetnik za bolečine v udih. 70. Zemlja, ilovica. 71. Doba. 72. Vsa pota vodijo v ... 74. Vrba žalujka, žensko ime. 75. Turški oblastnik, .velika nad 6 m dolga ameriška nestrupena kača. 77,. Finsko pristaniško mesto. 78. Kratica največje bivše slovenske politične stranke. 80. Prislovno določilo kraja. 85. R. n. 86. Nemška vojaška strankina organizacija.

Rešitev nedeljske križanke

1. Kava. 5. Slon. 9. Satirik. 11. Ivan. 13. Pridigar. 14. Era. 15. Doli. 16. Tinta. 18. Vran. 20. Klen. 23. Irak. 24. A. A. (Avala). 25. St (starejši). 27. Ski. 29. Politik. 23. Proso. 34. Tema. 35. Vol. 36. Alemani. 37. Drog. 38 b. As. 39. t. 1. (tega leta). 41. Tik. 43. Rim. 45. Ime. 46. N. s. u. 47. Av. 48. Eta. 50. Ski. 52. Misli. 57. Kent. 60. Krn.

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a

»Povejte mi, prosim, kdaj odide prihodnji vlak?« »Ob 18 in 12 minut « ^Sapramiž! Ali ne gre nobeden prej?« »Nobeden. Pri nas gredo zmeraj vsi po vrsti.«

61. Melona. 62. Grobokop. 64. Riža. 65. Oves. 67. Arad. 71. Mate. 72. Peta. 73. Etan. 75. Manon. 76. Mi. 77. Meteor. 80. Vse. 81. Slinavka. 83. Rus. 85. Ena. 86. Atek.

Navpično: 1. Karo, 2. Atila, 3. Vidi n, 4. Arij 5. Skat, 6. Lirika, 7. Oven, 8. Nart, 9. S. p. d. (Slovensko planinsko društvo). 10. Ig, 12. Na, 17. Aniika, 18. Vi, 19. Rt, 21. Lasten, 22. Eskimi, 26. Kita, 28. Prag, 29. Pol, 30. Ose, 31. Lom, 32. Sora, 33. Ploskev, 35. Vdeti, 39. Trnek, 40. Listina, 42. Ima. 44. Mu, 49. Alt, 50. Skop, 51. Skrivati, 52. Mrož, 53. In, 54. Smo, 55. Lek, 56. I!o, 58. En, 59. Ogromen, 63. Basen, 66, Etamin, 67. Aparat, 68. Ren, 69. Atos, 70. Danes, 74. Star. 75. Moka, 78. Ena, 79. Ev (eventueluo), 80. Vre, 82. Le, 84. Uk.

Zlogovnica

Sestavi iz naslednjih zlogov: bru, ca, de, do, dun, dža, go, ker, je, ni, pid, que, ra, se, žev.

Besede naslednjega po me n a:

a) vremenski pojav

b) bolsrnroko-ronutnsVo sporna pokraiinn

c) francosko pristanišče, znano po umiku čez Kanal

d) rastlinska škodljivka

e) romunski nogometni klub.

Rešitev nedeljske zlogovnice

a) Besarabija, b) korporativizem, c) klepe-tavost, d) melona, e) moledovati.

Pljusk. Stožčasta svinčena ost, pritvezena konec odničnice, je padla v morje, ne da bi ga skrogljala. Naglo se je spuščala med dolgo morsko travo, ki je rastla po skalovju. Potapljala se je pet in dvajset čevljev in nato udarila ob dno. Prevračala se je vsenaokrog, potlej pa obležala v vdolbini nad okroglim tolmunom. Mož vrh čeri je pritegoval odnično vrv, da se je napela. Svinčena ost je dvakrat odletela in se potem v vdolbini vstromila na konico. Nad svinčeno pritežjo so se v rednih presledkih stegovale z odničnice tri kratke vrvce iz trde konjske žime, ki so se krivile ko tipalke. Konec v$ake vrvce je bil trnek, ves pokrit z obrežnim- iz lupine iznetim polžem. Na najnižjem trnku se je zvijal skozi trebuh prehoden majhen morski rak. Po obeh zgornjih trnkih je bil namotan zdrozgan rak in privezan na polža prilepka s tankimi vrvicami. Vsi trije trnki z vado so se vrteli v krog in belo svetili skozi rdeča predena velike morske trave, ki je leno visela s stebel po skalovju. Temne zijalke v znožju čeri so metale dolge sence po morskem dnu okoli trnkov. Onod so v skupinah rastle gomoljaste stvarce, ki so zaprskale, kadar so se zganile.

Mož, ki je sedel vrh skale, je pljunil v morje. Stisnil je ribiško palico med lakti desne roke in si zehaje začel nadevati pipo.

Iz zijalke pod skalo je smuknila majhna treska. Zmignila je z repom in iznenada obstala za veliko bilko morske trave. Opazila je svetlikajočo se vado. Ribica je imela ko povodno rastlinje rdeče luske. Od sredka se ji je život ožil koničasto do ozkega repa in do trivoglate glave. Dolgo je srepela v vado, ne da bi se premaknila. Škrge so se ji dvigale enakomerno. Potlej je trepnila z repom in spolzela k zgornjemu trnku. Pritaknila se ga je z gobcem. Trikrat ga je bojazljivo obgriz-nila. Nazadnje je šavsnila po njem pri vrhu in s troho polža v gobcu šinila nazaj v zijalko. Mož na čeri se je vznemiril in privzdignil. Vrgel je pipo na skalo in dihaje skozi nos zagrabil ribiško palico oberoč.

Več tresk se je zbralo okoli ribice v zijalki) Hotele so ji iztrgati košček polža celo iz gobca. Toda ribica se je potopila pod skalno polico in ga urno pogoltnila. Po tistem so se vse treske za-drevile k trnkom. Manjše so švigale sem in tja. Tri srednje velike so se ustavile pri obeh vrhnjih trnkih in ju ovohavale. Potem so začele pazljivo objedati vado. Majhna treska je stala na glavi nad spodnjim trnkom in ga vohala. Rak pa je zvil nogo in ribica je po bliskovito planila proč. Vse treske so se pognale za njo v zijalko. Potlej je ena od srednje velikih prišla nazaj sama. Splavala >e do zgornjega trnka in ga neutegoma popadla. t'osnela°je z njega vso vado. Ko ji je kavelj"drsel

Ena izmed zahtev pri parnem kotlu, ki v praksi neredko povzročujo mnogo preglavic, je zahteva po hitri prilagoditvi proizvodnje pare v kotlu, o spremenljivi porabi pare v strojih. To je zahteva, ki mora biti izpolnjena skoraj lahko rečemo v vsakem obratu, ker ne moremo nikjer pričakovati, da bi bila polrebu po energiji odnosno da bi bila poraba pare enakomerna. Razumljivo je, da so meje, v katerih se ta potreba spreminja, lahko zelo različne Za nekatere obrate jc n. pr. naglo izpreminjanje porabe pare posebno značilno, dočim imamo lahko v drugih primerih precej enakomerno porabo ali pa imamo vsaj tak primer, da poraba pare po malem narašča in se po malem zmanjšuje.

Parni kotel jc v nasprotju z zahtevami, ki smo jih opisali, po svoji naravi naprava, ki je veliko bolj prikladna za enakomerno obtežbo, kakor jia za sunke, ki nastajajo z nenadnim zvečanjem ali pa pomanjšunjem porabe energije. To je razumljivo, če pomislimo na količino vode, ki ji veliko lažje dovajamo toploto počasi v enakomerni količini in na kurjenje kotla, ki je z običajnim gorivom s premogom najbolj prikladno za enakomerno dodajanje goriva. Neelastičnosf v pogonu kotla, kar se tiče prilagoditve proizvajanja pare zaradi nenadnih izprememb, vpliva slabo tudi na gospodarski faktor naprave. Nepotrebna poraba gorivu se poveča še posebno, kadar prekinemo z delom, oziroma kadar začnemo znova kurili, ker moramo znoVa ogreti velike količine vode, ki se nahajajo v kotlu, segreti zidovje kotla in vso okolico itd. Vendar moramo v tem pogledu reči, da se je čas, ki je potreben za to, da nam da kotel zahtevano določeno količino pare, pri modernih vodocevnih kotlih že zelo zmanjšal. Obenem pa se je pri nekaterih konstrukcijah modernih kotlov dosegla zelo elastična prilagoditev kotla potrebam porabe pare. Tako nam dajejo nekateri kotli paro že deset minut potem, ko jih zuova zakurimo po nočnem pre-stanku.

Da mora kotel tako hitro slediti potrošnji pare, ki jo jemljemo iz njega, moremo doseči s primerno konstrukcijo kotla samega (vodo-cevni kotel) in s primerno ureditvijo dovoda goriva.

Za kurjenje takih kotlov, od katerih zahtevamo čim popolnejšo prilagoditev obtežbam, bi bilo najprimernejše gretje vode z elektriko. Tak primer pa, kjer bi nam bila elektrika toka poceni na razpolago, da bi lahko tekmovala z običajnimi gorivi kar se tiče cene, v praksi le redkdokda j nastopi. Za elektriko bi bila kurjava s plinom, ki se mnogokje uporablja in je dala z ozirom na prilagodljivost porabi, kakor z ozirom na izkoriščanje dovedene toplote odlične

iz gobca, ji je oprasnil spodnjo čeljust. Treska je spustila vado, se prekopicnila in potopila v zijalko.

Mož na skali je zavihtel palico nazaj čez glavo, pa jo spustil spet naprej in zaklel, ko je videl, da odničnica opleta mlahavo. »Nič ni,« je dejal. Svinčena pritež je vnovič zdrsela v vdolbino. Trop tresk se je poganjal za kosci polža, ki so padli iz gobca srednje veliki ribi. Kosci so bili prelahki, da bi potonili. Pluli so naokrog. Potlej so drug za drugim izginili v ribjih gobcih.

Iz globočin se je pritepla na ropanje velikanska treska. Obstala je na voglu skale in motrila ribe, ki so se pulile za kosce snete vade Bila je tako velika kakor vse druge skupaj. Meriti je morala tri čevlje. Na sredi je bila močna ko mesarski pes v prsi. Po hrbtu je imela luske vse mavri-časte, po trebuhu pa je bila črnorjava. Nekaj časa je bila na miru. Ostrezala je ko star bik. Kadar so se ji škrge odprle, so se ji pokazale velike rdeče luknje v grlu. Potlej se je zapodila med manjše ribe, ki so se ji umaknile in potopile v zijalko. Velikanka je požrla ostale kose vade. Nato se je dvakrat počasi zasukala in splavala čisto na dno k trnkom. Ugledala je raka, ki se je poši-boval na spodnjem kavlju. Ko bi trenil, je pograbila raka s trnkom vred in se okrenila in spustila proti svoji zakotlji v globini. Svinčena pritež se je vlekla za njo po dnu. Odničnica ji je nad hrbtom hrestnila in se napela. Možu na skali je malone iztrgalo ribiško palico iz rok. Palica je s koncem tlesknila po vodi Tedaj je mož vzdignil protico nad glavo in zagrabil odničnico. Kavelj se je izvil ribi iz goltanca in se ji s konjico zadri za obkraj gobca.

Pri potegu je tresko zavrtelo in silovito pognalo nazaj. S srpečim glasom se je strmo kolehala skozi vodo proti zijalki. Ko je mož odničnico nategnil, se je ta spet napela. Ob skali je potegovalo tresko šiloma na kvišku. Dvakrat je skočila in se vznesla. Na čeljusti se ji je zatrgala mehka debela koža, za katero se ji je zabodel trnek. Obešena na trnek za zatrgano kožo je zevala in prihajala više. Mož je na moč vlekel in vmes stokal.

Zdajci se je prazni zgornji kavelj ujel v veliko bilko morske trave. Zadiral se je po trdem steblu in končno obtičal v njem. Mož je vlekel, pa ga ni mogel izvleči. Treska je obnemogla visela na spodnjem trnku. Mož se je z desno nogo uprl ob palico. Nagibal se je nazaj z vrvjo, ki jo je držal v obeh rokah čez želodec in pritegoval, kar so mu dale moči. Zgornji trnek se je odlomil. Odničnica se je mahoma pomaknila navzgor. Treska je prišla na površje. Poskusila je zadihati s široko odprtim gobcem. Potlej se je vrgla v zrak in se potopila na glavo. Zatrpana koža ii ie nadla raz čeljust. Treska se je osvobodila. (Liam 0'flarhcrty)

rezultate. Pri plinu pa nastopijo največkrat

iste težave kakor pri elektriki: namreč previsoka cena plina, pač pa se plic z uspehom uporablja v tistih industrijah, kjer je dovolj plina poceni na razpolago ali pa kjer bi se moral plin celo izpuščati, namesto da bi se koristno uporabil, kakor n. pr. v koksarnah, tam, kjer imajo plavže itd.

Namesto plina se z enakim uspehom uporablja tudi kurjava z oljem, kar je posebno prikladno, kjer se lahko porabijo za gorenje pod kotlom ostanki olja, ki jih sicer nc bi mogli porabiti.

Ugodnosti, ki nam jih daje kurjenje s plinom, ceno in ostale prednosti trdnih goriv, posebno premogov, se je posrečilo združiti pri kurjenju s preinogovini prahom, ki se je začelo uporabljati v zadnjih dvajsetih letih. Pri prvih načinih te vrste so mleli premogov prah v posebnih mlinih, nakar so ga nalagali v bunkerje (posode za nalaganje goriva) nad kotli, od koder je prah tekel v posebno sapnico, kjer se je mešal z vročim zrakom, ki ga je vpihaval v kurišče, še bolj pripraven kot ta način je kurjenje s premogovim prahom na Kriimerjev način. Pri tem načinu se nahaja mlin neposredno pred ustjem gorišča. Mlin sam je zgrajen zelo preprosto. Na jeklenem bobnu, ki je približno toliko dolg, kolikor znaša širina ustja gorišča, so pritrjene jeklene ročice, tako da lahko nihajo okoli svornikov, s katerimi so pritrjene na boben. Boben z ročicami je zaprt v primerno jekleno ohišje. Med obratom se boben z rečicami vred vrti. Od zgoraj pada skozi špranjo, ki se širi po vsej dolžini ohišja, premog med vrteče se jeklene ročice. Kosi premoga se zdrobijo deloma že takoj ob udarcu ročice, deloma pa se zmel jejo pozneje, ko se terejo med ročicami in ohišjem. Močna struja zraka, ki prihaja od strani v Kramerjev mlin, dviga premogov prah, ki je nastal pri mletju premoga in ga piha skozi isto odprtino, skozi katero pada svež premog v gorišče. Tisti kosi premoga, ki so pretežki, da bi jih zrak, ki ga vpihavamo, dvignil do gorišča, pa padejo nazaj v mlin, ki jih zmelje do konca.

Kriimerjev način se v zadnjih letih precej uporabl ja povsod tam, kjer se zahteva od kotla veliko prilagodljivost, včasih pa tudi tam, kjer hočemo uporabiti odpadke premoga, če so nam za nizko ceno nn razpolago. Tudi v Slovenjji imamo že nn nekaj mestih postavljene kofle na premogov prah.

V Belgradu z vso vnemo pripravljajo ustanovitev Srbske šahovske zveze, tako da bo že v kratkem ustanovni občni zbor. Akcijo vodi Beogradski šahovski klub, k sodelovanju so bili pa povabljeni tudi drugi belgrajski šahovski klubi. Ustanovitev lasi ne šahovske zveze bo posebno za belgrajski šah velika pridobitev, ker je šah v Belgradu že do sedaj ogromno napredoval v širino in višino. Z ustanovitvijo Srbske šahovske zveze bo pa zelo ustreženo tudi vsemu jugoslovanskemu šahu, ker bo s tem dana podlaga za rešitev vprašanja celotne jugoslovanske šahovske organizacije. Večina srbskih, hrvaških in slovenskih šahistov je namreč tudi pri lastnih šahovskih zvezah pripravljena za najtesnejše sodelovanje in smatra to za pogoj uspešnega napredka jugoslovanskega šaha.

*

Amaterski turnir Hrvaške šahovse zveze v Borovu je v najlepšem teku. Udeležuje se ga 16 amaterjev. Glavni konkurentje za prvo mesto so inž. Fener, Rabar in Schreiber. Hrvaški amaterji se bodo udeležili tudi amaterskega turnirja Jugoslovanske šahovske zveze v Celju v avgustu, kjer bodo j>o!eg njih nastopili tudi izbrani srbski in slovenski amaterji.

*

V malehu med ruskim prvakom inž. Bolvi-nikom in ruskim mojstrom Ragozinom, o katerem smo že poročali, je prepričevalno zmagal velemojster Botvinik v razmerju 8 in pol : 3 in pol, Ragozin ni dobil nobene partije, čeprav je v nekaterih baje imel že mnogo l>olj-šo pozicijo. Botvinik je bil spet v sijajni formi.

Izredno zanimiv mateh je bil pred kratkim odigran tudi v Švici med švicarskim prvakom Grobom in švicarskim mojstrom Han-som Johnerjem. Match je pri desetih partijah končal neodločeno, čeprav je bil Johner še tik |>red koncem mateha v vodstvu. Iz tega mateha prinašamo danes prvo partijo.

Grob — H. Johner

1. e2—e4, c7—c' (s tem je Johner pokazal, da si želi takoj ostre igre, čeprav je nevarnost zanj večja. Navadno so igralci v matehih v začetku previdni in igrajo šele v stiski ostro in proti remiju.) 2. Sgl — f3, d7—d6 (črni pripravlja tzv. zunanjsko obarmbo v sicili-janski otvoritvi.) 3. d2—d4, c5Xd4 4. Sf3Xd4, Sg8—f6 5. Sbl—c3, g7—g6 6. I.fl— e2, I.f8—g? 7. Lol—e5, 0-0 8. h2—h4 (v siciljanski otvoritvi mora beli igrati ostro, ker sicer črni pride do uspešnega razvoja. Igrana poteza je pa le preostra in je boljše mesto tega Ddl—d2.) h7—1)5 9. Ddl—d2, SbS—c6 10. f2—f3 (preprečuje Sf6—g4. toda dovoli črnemu udar v središču.) d6—d5! (izredno važna poteza, ki i*ši črno pozicijo.) II. Sd4Xc6. !>7Xc6 12. e4—e5, Sf6—e8 (črni se je v središču utrdil in more mirno pričakovati, da se beli izdivja v napadu.) -3 f3—f4, f:—f6! 14. g2—g4, Lc8Xr4 15. I e2Xg4, h5Xg4 16. Ii4-h5; f6Xe5! (najboljša obramba proti krilnemu napadu je napad v središču.) 17. h5Xg6. DdS—d6 (dama mora v igro. da paralizira beli napad.) 18. f4Xe5, D

Vojvoda in vojvodinja Windsorska, ki bivata zdaj v Madridu.

Treska

MEJIT* I S £0 V EN EC

Sredi nočnega polfa

Mah in vijolica

»Vijolica,« bahavo razšopiril se |e mak, »kdo opazi te med travo, ko pokonci gre lahak?

Jaz pa s svojo živo barvo sijem daleč čez poljč in pozdravljam ljubeznivo vsakega, ki mimo gre.«

Tiho maku zašepeče višnjeva vijolica: »Tvoje lice živordeče ceni vsa okolica.

Jaz pa barve nimam lepe, a tem lepši je moj vonj. Če oči so komu slepe — 'iaj ima od tebe on:«

Kmet in škrjanček

Radostno škrjanček poje, trdo njivo orje kmet, premišljuje križe svoje in rodi se mu šepet:

»Oj, škrjanček, srečna ptica, v hladnem zraku poješ ti, nam pa znoj zaliva lica, trudna noga se šibi.«

Niže se spusti škrjanček in zapoje: »Le poguml Z delom kažeš, ljubi znanec, česar nimam jaz: razum.

Z lepim petjem sem nadarjen, da radujem ti srce. Nisi zame ti ustvarjen, jaz ustvarjen sem za te «

Veverica in krt

Veverica s temne brine krta vidi pod seboj, ko iz mahaste ledine rilček je pomolil svoj

»Bes te lopi, pustež črni,« huda zakriči nad njim, »hitro se mi v zemljo vrnil Kakor vraga te mrzim.

Saj ne zdi se tebi vredno, da bi pil nebeški žar, Z zemljo se ukvarjaš vedno kakor temnogled grobar.«

»Brez ukaza rad se vrnem,« reče krt, »pod hladno orst. Zibelk ni v kraljestvu črnem, a tem več grobov in krst.

Zdaj podiš me izpod sebe iz svetlobe v temni kot. Le počakaj I Tudi tebe za menoj povede pot.«

Njiva

Počiva njiva preorana, nad spečo sonca žar drhti, počiva njiva posejana, nad njo škrjanček žvrgoli.

Kaj spavaš, mlada, bujna žena, ko travnik je in log zbujen? Narava vsa je prerojena, vesoljni svet je prenovljčn.

Ne spava njiva: v njej poraja življenja novega se kal, poraja se, neslišno vstaja, kar or^tar je posejal.

Neslišno? — Kmet gre tam ob njivi, zamišljen gleda, obstoji, in sliši v domišljiji živi, kako pšenica govori:

»Od tvojih znojev orošena, za tebe vzklila iz zemijž, od tebe vanjo položena, za tebe vstajam spet iz nje «

Zakaj ima dimnikar črno čepico?

(-a[|j>]od o[u z ss up 'o\V2.) Kakšnih kamnov je največ v Savi?

(mji°w)

Kako je Pavliha nujno pismo oddal

Ko se je Pavliha naveličal potepanja po svetu, je stopil v službo k nekemu imenitnemu knezu za vrtnarja in se oženil z njegovo kuharico. A ta kuharica je bila kaj klepetava in sitna ženska. Od jutra do večera se je obregovala nad njim in mu brala kozje molitvice. Nobena stvar ji ni bila po volji. Ce je Pavliha prišel prezgodaj domov, ga je ozmerjala:

»Ali misliš, da bom zaradi tebe večerjo tri ure prej kuhala?!«

Ce pa je prišel nekaj minut prepozno, mu Je namesto večerje pomolila pod nos ligo in zareg-ljala:

»Ali misliš, da bom zaradi tebe večerjo posebej kuhala?!«

Pavliha je nekaj časa mirno potrpel, potem pa mu je ženino sitnarjenje začelo presedati. Da bi se izognil prepiru, jo je zvečer raje mahnil v gostilno namesto domov. V gostilni je našel veselo družbo in z njo veselo popival in prepeval do poznih ur. Nazadnje je postal tudi kvartopirec. Navdušeno je metal »hudičeve podobice«, a sreča mu ni bila naklonjena. Izgubljal je dan za dnem.

Njegova žena je tuhtala, kako bi ga odvadila ponočevanja in kvartanja. Nazadnje je sklenila, da ga ztoži pri samem visokem gospodarju — presvit-lemu knezu.

Rečeno — storjeno.

Stopila je pred kneza in mu svojega moža naslikala s tako črnimi barvami, da se je presvitli knez kar zgrozil. Dal je poklicati Pavliho predse in zagrmel nad njim:

»Hej, ti, ali ne veš, da je kvartanje prepovedano?«

Ubogi grešnik je povesil glavo in skrušeno prikimal:

»Vem, vem, presvitli knez! Storite z menoj, kar hočete. Zaslužil sem kazen.«

Knez je malo pomislil in rekel:

»Izročil ti bom nujno pismo za sodnika Potre-buježa v mestu. Odpotuj še to uro tja in oddaj pismo naslovljencu. Vse drugo ti bo že on povedal.«

»Razumem, vaša milost,« je ponižno rekel Pavliha in se spoštljivo priklonil.

Knez je sedel za mizo, napisal pismo za sodnika Potrebuježa in ga izročil Pavlihi.

Ko je Pavliha ves vrtoglav prihlačal iz knezove sobane, si je pismo radovedno ogledal od vseh strani in ugibal, kaj bi utegnilo b;ti v njem napisano. Nazadnje se ni mogel več premagovati. Na obrežju bližnje reke je srečal dečka, ki se je z torbico na rami vračal iz šole. Povprašal ga je:

»Dečko, ali znaš brati?«

»Seveda znam,« je samozavestno odgovori! deček.

»Ali bi mi hotel prebrati tole pismo?« »Zakaj pa ne?l<

Za m!ade rsar;e

Pavliha mu je izročil pismo in deček ga je prebral. Lahko si mislite, kako se je ubogi Pavliha zgrozil, ko je izvedel, da je knez zapovedal sodniku Potrebuježu, naj moža, ki mu bo pismo prinesel, pri priči vtakne v temno ječo in ga pusti stradati pri suhem kruhu in vodi mesec dni. Kar prebledel je in znojne kaplje sc mu stopile na čelo. Zahvalil se je šolarju za prijaznost, mu stisnil v roko droben novčič in nadaljeval pot.

Spotoma si je Pavliha belil glavo, kako bi se zmazal iz stiske in jezno godrnjal predse:

»In takole pismo naj bi bilo nujno! Največji tepec na svetu bi bil, če bi kar sam rinil v nesrečo.«

To rekoč je vrgel pismo v reko in jo lahkih nog mahni) v bližnjo lirčmo. V veseli družbi je kmalu pozabil na vse bridkosti tega sveta...

Naslednjega dne se je knez sam napotil v mesto in obiskal sodnika Potrebuježa.

»Ali ste zaprli Pavliho, kakor sem vam v pismu ukazal?« ga je povprašal.

»Pavliho? Katerega Pavliho?« se je čudil sodnik in ga debelo gledal. »Ne poznam nobenega človeka s tem imenom in tudi vašega pisma mi ni nihče prinesel.«

Knez je ves razkačen ukazal svojim hlapcem, naj pri priči poiščejo Pavliho. Hlapci so Pavliho kmalu staknili in ga odgnali pred mogočnega gospodarja.

»Kje imaš pismo, ki sem ti ga izročil za sodnika Potrebuježa?« je zagrmel knez in ga divje pogledal.

Pavliha je napravil nedolžen obraz in se začudil:

»Kako? Ali ga niso gospod sodnik prejeli?«

»Nel« je zakričal knez. »Odkrito povej, kaj si z njim napravil, sicer te dam premlatiti, da boš črn.«

Pavliha ni bil prav nič v zadregi za odgovor. Odrezal se je:

»Vaša milost mi je ukazala, naj pismo čim prej ponesem sodniku Potrebuježu. Ker sem spotoma imel še nekaj drugih nujnih opravkov, sem pismo vrgel v reko, da bi plavalo pred menoj daljo in pravočasno prišlo v mesto. Ne gre in ne gre mi v glavo, da ga gospod sednik še zmerom niso dobili.«

Knez je imel namen, da bi Pavliho hudo kaznoval. Ta njegov iznajdljivi odgovor pa mu je bil tako všeč, da se je zagrohotal na ves glas. Milostno ga je potrepljal po rami in rekel:

»Nisem vedel, da imam lako premetenega in iznajdljivega moža med svojimi služabniki. Zaenkrat ti odpustim. Da pa ne boš mogel več v krčmo zahajati in hudičevih podobic metati, te povišam za vratarja. Službo boš opravlja! noč in dan, a dobra plača ti ne uide.«

Tako je Pavliha postal knezov vratar in si je za stara lela prihranii lep kupček denarja.

Kako sta peklenšček in sv. Peter kosila

Na sliki vidite tri lepo zaokrožene češnje. Vzemite v roko barvne svinčnike ali barvice in poslikajte sladke sadeže, kakor veste in znate.

Za tri najboljše slike razpisujemo knjižne nagrade. Pošljite pobarvane risbe najpozneje do četrtka, 18. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.

Nekoč, dolgo je že od tega, sta se srečala sv. Peter in vrag. Beseda je dala besedo in med njima se je vnel prepir za neko dušo. Sv. Peter bi jo bil rud spravil v nebesa, vrag j>a v pekel. Nista in nista se mogla sporazumeti, komu pripada. Vrag je nazadnje predlagal:

»Naj bo duša od tistega, ki bo prej pokosil polovico travnika pred peklom!«

Sv. Petru je bil predlog všeč. Udaril je vragu v roko in začela sta kositi.

Vrag je bil imeniten kosec in si je na tihem že mel roke Bil je prepričan, da bo sv. Pelra z lahkoto v kozji rog ugnal. S takšno vnemo je rezal travo, da je zalegel za tri navadne kosce.

Sv. Peter pa fe bil preudaren mož. Prav nič se mu ni mudilo s košnjo. Ko je napravil nekaj malil jajev in videl, da je rezilo skrhano, je koso skrbno nabrusil.

Peklenščku je bilo klepanje kose španska vas. Postrani je opazoval sv. Petra in se mu na lihem posmehoval: Če bo bedak tnkole zapravljal dragoceni čas, ne bo s košnjo nikamor prišel.

A glej: sv. Peter je z nabru.šeno koso pustil peklenščka kmalu daleč za seboj...

Vraga je začelo resno skrbeti, kako bo z zmago. Zakričal je nad sv. Petrom:

»Hej. hej, prijatelj, potolči še malo po kosi. potolči!«

Sv. Peter pa je mirno kosil dalje in se ni menil za vragovo prigovarjanje. Nabrusil in naklepal je koso samo takrat, kadar se mu je zdelo potrebno.

Vrng je napel vse sile in opletal s koso kot nor. A ves napor je bil zastonj. Rezilo

Za zidano voljo

Kralj živali

Učitelj: »Janezek, imenuj mi žival, kateri pravijo, da je kralj živali.«

Janezek: To je slon.

Učitelj: »Motiš se; jaz mislim žival, ki je mnogo manjša od slona, ki je zelo krvoločna in zelo daleč skoči.«

F r a n c e k (dvigne roko): »Gospod učitelj, gospod učitelj, jaz vem!«

Učitelj: »No, torej povej, katera žival je

to?«

Franc ek: »To je bolha!«

Luknja v blagajni

Cesarja Leopolda II. je neki v vojni večkrat ranjeni vojak prosil, naj mu poviša plačo, ki jo je dobival kot invalid.

Cesar je bil ta dan slabe volje in je vojaku prošnjo odbil z besedami:

»To ne gre, moja blagajna ima luknjo!«

»In moja glava, Veličanstvo, ima pet lukenj in vse sem dobil v vojni za Vaše Veličanstvo!« se je pogumno odrezal vojak,

»To je pa nekaj drugega,« se je nasmejal cesar, »te iuknje moramo zamašiti!«

In je prosilcu pri pčiči povišal plačo.

njegove kose je bilo že tako skrhano, da trave sploh ni več rezalo, ampak trgalo. Razdalja med njim in sv. Petrom je bila zmerom večja.

Že je sv. Peter s svojo koso odrezal zadnjo bilko na meji, vrag pa je bil komaj nekje na sredi travnika.

»Ilej, hej, peklenšček, ne trudi se! Zmaga je moja!« je zaklical sv, Peter.

Vrag je s kislim obrazom odvrgel koso in zagodrn jal:

»Pa naj bo duša tvoja. Maram za njo!«

To rekoč, se je obrnil in jo praznih rok odhlačal nazaj v pekel.

Sv. Peter pa je ubogo dušo, ki si je na tak čuden način priborila prostor pri ljubem Bogu v nebesih, jKispremil do rajskih vrat in zadovoljno mrmral s sivo brado-

»Zvit si, peklenšček, hud<5 zvit, a zame vendarle še mnogo premalo!«

MLADA NJIVA

Kmetova smrt

Iz tebe, zemlja, se je to telo rodilo, ob tebi dozorelo v krepkega moža. Iz tebe moč je svojo črpalo in pilo, dokler jesen življenja ni prišla.

Le tebe, zemlja draga, je srce ljubilo: molče ob tebi sem vse dni trpel; in zdaj, ko V6e moči telo je izgubilo, sem ob pogledu nate še vesel.

Ti bila mi edina vema si družica, ko drugo vse me zapustilo je, kot mati si dobrotna bila mi rednica, če sem le skrbno jaz obdelal te.

Zdaj tu leži telo od dela onemoglo in čaka, da zamahne smrt s koso; a ker v življenju delalo je, kar je moglo, zato umreti mu ne bo težkd,

Po smrti sprejmi, zemlja, prosim, truplo moje, ki vdano tebi bilo zmerom je, o sprejmi spet, kar nekdaj je bilo že tvoje, da spet — v pepel in prah povrne sel

Jožef Mihelčič, Dobrava pri Kropi.

Čudna uganka

Mihec: »Francek, povej, kaj je to: Na drevesu visi, zeleno je in žvižga «

Francek dolgo premišljuje, nazadnje pa prizna: »Ne vem «

Mihec: »Človek božji, to je vendar riba!«

Francek ga debelo pogleda: »Ali si nor? Kako bo riba na drevesu visela?!«

Mihec: »I, privezati jo moraš tja, pa visi!«

Francek maje z glavo in se jezi: »To že, am-p m?53 vcndar ni zelena in tudi žvižgati ne zna.«

Mihec: »Veš, to se mora pa reči zalo, da s; težje ugane!«

STRIČKOV

Dragi Kotičkov striček! _ Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku in Te lepo prosim, nikar ne vrzi mojega pisemca v svoj požrešni koš.

Doma sem iz lepe Dolenjske. Oglasi se kdaj pri nas v Sotli. Pogostili Te bomo s sladkim vin-cem. Videl boš tudi fužinsko kladivo ali norra. Torej le kmalu pridi!

Na svidenje in lep pozdrav! — Ida Vrščaj, učenka V. razr. na Mirni.

Draga Ida! — Da se nam kraj, kjer smo se rodili in kjer smo preživeli svojo mladost, zdi najlepši na svetu, je znana stvar. Saj se še lastovka vrača v gnezdo, kjer se je izvalila. Zato sc mi zdi kar y redu. da si tudi Ti ponosna na svojo Dolenjsko in poješ hvalo njeni lepoti. Tudi jaz bi se ogreval zanjo, če bi bil na Dolenjskem doma. Ker pa sem od nog do glave gorenjska korenina, mi pač ne smeš zameriti. fP dajem prednost krajem pod sivimi triglavskimi snežniki in njim pojem hvalo in čast. Priznam pa i r. vsega srca, da ima tudi Dolenjska svojo lejiolo. Saj sem že romal po njej in mi je marsikatera stvar ostala živo v spominu. Predvsem se mi zdi — in to odkritosrčno priznam — da so Dolenjci ohranili še mnogo stare slovanske gostoljubnosti, medtem ko je gostoljubnost na Gorenjskem že v zadnjih zdih-Ijajih. Nekoliko gostoljubni so Gorenjci še zmerom. tisto že res, a samo toliko, kolikor jim to — »nese«. Zato pa so ohranili mnogo drugih vrlin in dobrih lastnosti, ki jih drugod nimajo več.

Kadar me bo dobra sreča spet zanosi« v vaše kraje, se bom nemara res kaj oglasil pri vas. Strašno me zanima, kakšen je tisti fužinski »norec«, čeprav norcev dandanes na svetu ne manjka. Upam, da Taš fužinski »norec« ni podoben

KOTIČEK

norcem, ki plenijo, požigajo in morijo in si pri tem še domišljujejo, da so — junaki. Preden pridem k vam, mi moraš pojasniti, zakaj se fužinsko kladivo prav za prav imenuje norec. Jaz v njegovem delu ne vidim prav nič norega. Tudi druge kotičkarjo bo zanimalo, kako je fužinsko kladivo jirišlo do tega čudnega imena.

Pisrfno Te pozdravlja — Kotičkov striček.

Dragi Kotičkov striček! — Večkrat sem že brala v Tvojem kotičku, kako Ti pišejo otroci iz vseh krajev naše lepe domovine, samo iz našega kraja se še ni oglasil nihče. Gotovo je naš kraj malo znan, čeprav mi preskrbujemo Ljubljančane z električno razsvetljavo. Zato sem sklenila, da Ti ga malo opišem.

Trg Velenje leži v prijazni dolini, ki je krog in krog obdana z griči in hribi. Ti griči in hribi so večinoma izletne točke. Tukaj imamo državni rudnik in veliko elektrarno, ki daje svoj tok vsem krajem doli do Kočevja. Imamo tudi osem-razredno osnovno šolo. Jaz hodim že v IV. razred. Pridi kaj sem! Napravila bova izlet na Kozjak in goro Oljko.

Lepo Te pozdravlja Marica Trnek, učenka IV. razr. osn. šole v Velenju.

Draga Marica! — Tvoja trditev, da se dozdaj iz Velenja še nihče ni oglasil, ne drži. Moj kotiček ni od danes do jutri, nmpak ima za seboj že kar častitljivo starost in zato je prav mogoče, da takrat, kn sem zadnje pismo iz Velenja prejel, Ti Se brati nisi znala.

V Velenju sem že bil. Dolgo, najmanj dvajset let. je že od tega. Med tem se je tam gotovo marsikaj spremenilo. Otroci so postali — odrasli, pre-

mnogi odrasli pa so postali — prah in pepel. Bom moral res spet kmalu vzeti popotno palico in torbo v roke ter jo mahniti tja, da bom videl, kako kaj mladi rod stare nadoinestuje in krmari. Tudi na goro Oljko kanim iti, ker sem jo imel že tik pred nosom, pa sem romanje nanjo preložil na poznejši čas. Da pa vsega tega pozabil no bom, bom kar takoj napravil na žepnem robcu tri vozle: prvega za Velenje, drugega za goro Oljko, tretjega za zvrhan mošnjiček, ki ga moram kje stakniti, drugače pojde vse skupaj rakom žvižgat!

Lep pozdravi — Kotičkov striček.

Dragi striček! — Zdaj Te bom pa okregala. Zakaj nisi dal pismo moje seslre v »Mladega Slovenca«? Mene moraš dali v »Mladega Slovenca«! Tvoj koš bom pa raztrgala, ko pridem v Ljubljano. Zdaj pa zbogom!

Pozdrav od Martine Rupret iz Kranja.

Draga Martina! — Kratko je Tvoje pismo, a odločno. Vsaka beseda je kakor zamah kladiva po nakovalu. Kar glavo sem stisnil med ramena in se zvil kot razbeljeno železo, tako sem se prestrašil. Že zdaj si tako huda, kaj šele bo, ko dorasteš? Tvoj mož pa ne bi hotel biti, nak tisto pa ne! Saj bi me še v kot klečat nagnala, če ne bi bd dovolj priden in ubogljiv. Saprlot, ali je tudi Tvoja sestrica takšna ihta? Gorje meni in mojemu košu, če bi kar obe pridirjali v Ljubljanol Sam proti takšni premoči ne bi nič opravil, ampak bi moral poklicati hrabro ljubljansko policijo na

gomoč. In še za ljubljansko policijo ne vem ali i se vama upala postaviti po robu Za vsak primer sem svoj koš zavaroval proti nezgodi in nagli smrti. Zdaj pa ga le raztrgaj, če hočeš! Samo to Te prosim, sporoči mi prej, kdaj privihraš v LUib-ljano, da bom samega sebe na varno odnesel.

Te prav ponižno In spoštljivo pozdravlja — Kotičkov striček.

| Dragi Kotičkov striček! _ Vsako nedeljo prebiram pisma in pesmice Tvojih prijateljčkov, j Danes sem se ojunačila tudi jaz in Ti pišem kratko pismo. Pisala bi Ti že prej, a zmerom sem se bala Tvojega nikoli sitega koša.

Opisati Ti hočem slovo našega župnika g. Petra Fajnika.

V soboto, 20. aprila, smo se zbrali pred farov-žem. Poslovili smo se od gospoda župnika z govori in dekiamacijami. Pevci so zapeli v slovo lepe pesmi. V nedeljo zvečer ob 5 smo jih spremljali na postajo. Ko je vlak začel drdrati dalje, nam je bilo vsem hudo za dobrim dušnim pastirjem in marsikomu so stopile solze v oči. V slovo smo zaklicali gospodu župniku: Zbogoml Tudi gospod župnik so nam z roko pomahali in tudi njim je bilo hudo, ko so zapuščali to prelepo šentruper-sko dolino.

Zdaj naj pa končam. Drugič Ti pišem še kaj, da bom tudi jaz Tvoja prijateljica.

Lepo Te pozdravlja — Ela Prah, Št. Rupert na Dolenjskem.

Draga Ela! — Kar lepo si opisala odhod gospoda župnika iz vaše fare in kar razumljivo je, da vam je bilo hudo, ko ste se poslavljali od njega. Saj je dober dušni pastir za faro vreden več kot ducat v frak in cilinder oblečenih gospodov, ki se imenitno drže, kakor da se brez njih zemlja ne bi mogla sukati okoli sonca — za blagor laranov pa niti z mezincem ne mignejo...

Le piii mi Se kaj! Prisrčno Te pozdravlja _

Kotičkov striček.

Mati je Janezka pošteno našeškala, potem ga je pa vprašala:

»No, zdaj mi pa povej, zakaj si bi' tepen?« Janezek je malo pomislil in se odrezal: »Ali zdaj vidite, mati, kako ste krivičnil Te-peie me, pa sami ne veste, zakaj'«

Pletena športna jopica kratkih ali dolgih rokavov

Prenosno vrtno pohiitvo

Brilitna glava se je domislila, da bi moglo pohištvo za na vrt imeti kolesa. Zatorej je že mimo tisti čas, ko smo imeli na vrtu težke mize in stole, tako tla jih ni bilo moči izlepa prenesti kam drugam. i\a pričujoči skici je, na primer, odličen ležalnik, ki je udobno širok in obložen s pisanimi blazinami, vprav kot nalašč za lenuharjenje o počitnicah. Res da ni lahek, vendar ga more i/.lahko premikati kak otrok in ga porivati tja ali tja. ali na sonce ali v senco. — In kaj vse utegneš narediti iz navadnega vozička! Prav pestro ga preples xko5y nčiiCuis streli o iz jadroviae in jo

na primerne, paličice pritrdimo in razprostre-mo čeznje. Pastor bodi tako širok, da ima v sredi okcnce v premeru 20 cm. Če daš nato še nekaj mehkih, a ne predebelih blazin na dno vozka, se bo vse teplo zanj.

Lična obleka za kolesarke

Dozdeva se, da kratke hlače za ženske niso več moderne kar je pač edino pravilno. Zato videvamo za na kolo primerno, razdeljeno krilo, ki brez dvoma ženskam lepše pristoji ko hlače. Vzorec s slike je res ličen in primeren za kolesarice. Obleka je svellomodra, čevlji, jopica in torbica so pa temnomodre barve.

Tega pa še ne veš...

Steklenice,

kjer je bila kaka smrdljiva tekočina, izplakni z vodo, kjer je raztajana gorčična moka.

Steklenice od mleka

je treba po enkrat na teden temeljito očistiti z vodo krompirjevih olupkov, ki odstrani vse ostanke po mleku.

Marmor

moreš osvežiti s kašo, ki si jo narediš iz ma-gnezije in citronovega soka. Nato izplakneš s čisto vodo

Potrebuješ: 10 štren bele volne za jopico kratkih rokavov, a 12 štren za jopico dolgih rokavov. Dalje dve pletilki št. 2'A m dve ple-tilki št. 3'A.

Delaš tnkole:

llrbet: Nasnuješ 113 pentelj na plctilko

št. 2'A iu pleteš S cm navadnega rebrastega vzorca, 1 desno 1 levo. Vzumcš pletilko št. 3'i in pleteš gladko, 1 v. desno, 1 v. levo. V sedmi vrsti dojameš 1 p. na vsaki strani pletenja in nato dojameš na isti način v sleherni 4 vrsti, dokler nimaš 137 p. Ko meri pletenje 29 cm, narediš odprtini za rokav: začneš prihodnji dve vrsti tako, da po 3 pentelj dokončaš in začneš nato v vsaki vrsti z dokončevanjem po I pentljo, dokler nimaš ')<) pentelj. Ko merita odprtini po 19 cm, napraviš ramo: (i p. dokončaš v začetku naslednje desete vrste. Ostale jjentl je daš na nitko.

Spodnji del: Delaš slično ko hrbet, dokler ne merita odprtini rokavov 15 cm, nato delaš: Pleteš 43 pentelj, daš 13 pentelj na nitko in pleteš desno ramo od naslednjih 43 pentelj. Ob vratu snameš 1 pentljo na pravi strani, dokler ni 30 pentelj. Ko meri odprtina 20 cm, dokončaš 5 krat. Drugi del prav tako pleteš.

Krntki rokavi: Začneš zgoraj in nasnuješ 19 pentelj na pletilko št. 3h. Pleteš gladko in dojemaš po 1 pentljo na vsaki struni v prvih treh vrstah, v četrti vrsta pa ne dojameš nič. Te 4 vrste ponavljuš, dokler nimaš 93 pentelj. Tri vrste pleteš brez dojemanja. Pleteš 2 pentlji skupaj na vsaki strani dela v naslednji vrsti in nato v vsaki četrti vrsti, dokler ni 81 p. Pleteš 2'A cm, ne da snemaš. Vzameš plctilko št. 2'A in pleteš 5 cm v navadnem rebrastem vzorcu. Nato dokončaš.

Dolge rokave pleteš kakor kratke od -(-do +. Snameš 1 pentljo na obeh straneh v naslednji vrsti in nato snemaš na isti način v

vsaki šsti vrsti, dokler nimaš 53 pentelj. Ko meri delo 38 cm, vzameš pletilko št. 2'A in pleteš 8 cm v navadnem rebrastem vzorcu*

Kako sestaviš. Vse dele položiš med vlažni časopisni papir in jih gladko razgrneš. Ko je pletenje malo vlažno, daš vse kose sušit. Jopico sešiješ na eni rami. Vzameš pentlje ob vratu na pletilko št. 2'A in pleteš pentlje in tudi tis"te, ki so nabrane na nitki. Vsega skupaj mora biti kakih 111 pentel j in iz teh spleteš 3 cm rebrastega vzorca, jopico sešiješ.

Vezenina: Ta jopica je jako pripravna za to, da jo okrasiš z monograinom, s športnim motivom in s podobnim. Monogram skvačkaš ali spleteš in ga prišiješ na jopico.

Vezenino izvršiš s križci, in sicer z rdečo barvo ali s tako, ki se ujema s kostumom.

Darmol, sredstvo za odvajan|e se često potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke 1. Zahtevajte samo originalni Darmol.

«Kni.t.lr./OHM

Kako moreš bili dober predstojnik

Neki ameriški list je nedavno poslal predstojnikom raznih tvrdk vprašalno polo o tem, kakšen naj bi bil dober predstojnik.

Eden najboljših predstojnikov je dal tale navodila:

1. Pomisli zmeraj na to, da se razbremeniš in da izročiš manj važne opravke svojim sodelavcem.

2. Če kak uslužbenec napravi kako napako, prevzemi ti odgovornost za vse podjetje.

3. Nikoli ne oštevaj kakega sotrudnika vpričo drugega, predvsem pa ne vpričo njegovega pod-ložnika.

4. Ne izigravaj- kakega uslužbenca napram drugemu uslužbencu.

5. Ne štedi s pohvalo! Bodi tudi izven urada in delovnega časa prijazen in dobrohoten spričo uslužbencev.

6. Ne zameri, če je kdo odkritosrčen.

7. Ne izdaj več denarja, kot ga zaslužil

Teh sedem navodil za predstojnika nas uči,

da je od poglavitnih pogojev za uspeh ta, da pravilno ravnaš s sotrudniki.

Tisti dnevi, ko je bil šel »gospodar v hiši«, so že zdavnaj mimo. Služba, ki jo kdo opravlja za nas, ni nič samo po sebi umevnega. Mi pričakujemo, da se nam kak uslužbenec zahvali, ko dobi plačilo. Zakaj naj ne bi tudi on pričakoval, da se mu bomo zahvalili mi za njegovo delo in njegove zmožnosti? Skoraj vsi ljudje težijo za tem, da bi kaj veljali, kaj pomenili in nekaj predstavljali med svetom. Mi vsi si želimo priznanja, torej imajo tudi uslužbenci isto željo. Samo z dobroto in priznanjem nam bodo dobrovoljno na razpolago.

Edini človek v Ameriki, ki je kot predstojnik pri svoji tvrdki prejemal redno plačo na leto 1 milijon dolarjev, je bil Charles Schvvab, najožji sotrudnik »jeklenega kralja« Andrevva Carnegi-eja. Schvvab ni bil noben veleum v jekleni stroki in mnogo njegovih podložnikov je imelo več znanja o tem kot on. Toda Carnegie je dajal Char-lesu Schvvabu le zato take velikansko plačo, ker je Schvvab znal ravnati z ljudmi. »Moj največji dar je samo ta, da mi je Bog dal zmožnost, da znam v svojih delavcih zbuditi ljubezen do dela. In ničesar boljšega ne morem storiti, ko da pri-poznam njihovo delo, če hočem, da bodo še več storili. In spet ni ničesar, kar bi človeka tako poparilo, ko če ga niegov predstojnik omalovažuje. Jaz nikoli ne kritiziram! Saj si želim le to, da bi delavec z veseljem opravljal svoje delo, zatorej ga prav tako rad pohvalim, kakor ga nerad pokaram.«

Celo najvišjemu predstojniku ne bo prav nič žal, če bo nagovarjal svojega najnižjega uslužbenca z vljudnostnimi puhlicami, kot »bodite tako dobri«, »storite, prosim, tole«, »lepa hvala za prijaznost« in podobno. Take puhlice kar najlepše poživijo trdoto vsakdanje puščobe, uslužbenca pa bodrijo, ga razveselijo, ga »postavijo na noge« v semem 6ebi. Pravi predstojnik se zanima tudi za zasebno življenje svojih podrejenih oseb. Kdor se dobrohotno zanima za druge, ta bo še doživel, da se bodo tudi drugi zanj tako zanimali. Le kdor daje, more tudi sprejemati!

Predstojniki, ki preklinjajo in nergajo, ne bodo pri uslužbencih nikoli toliko dosegli, kot drugi z majceno prijaznostjo.

O Charlesu Schvvabu je tole znano: Nekoč je stopal po valjarnici in je epazil, da ima nekaj delavcev svoj neizbežni čik v tistih, čeprav je bilo kajenje strogo prepovedano'. Namesto da bi na-hrulil te ljudi, ki so dobro vedeli, da so kršili strogo prepoved in bi morali biti za to tudi odpuščeni, pa je Schvvab pristopil k njim, odprl svojo škatlico izbranih smotk, dai je vsakemu po eno in dejal: »Prav posebno bi vam bil hvaležen, če bi to božjo travico kadili zunaj in ne v delavnici.«

In je odšel. Delavci niso odslej nikdar več prekršili prepovedi o kajenju.

Isto vedenje si je osvojil lastnik največje trgovine v Filadelliji. Ko je nekoč stopal skozi prodajalne, je videl, kako so si prodajalke s smehom in klepetanjem preganjale čas, medtem ko je v trgovini čakala neka gospa na postrežbo. Kaj je storil lastnik? Ne da bi črhnil, je stopil h gospej in jo postregel. Nato je spet odšel, a prodajalke so bile osramočene.

Preden kakega svojega uslužbenca kritiziramo, prej premislimo, ali bi sploh s tem kaj dosegli. Predvsem nikar nikoli ne pozabimo pomisliti na to, da sami delamo prav tako narobe

in se kdaj še bolj zaletimo In da tudi še zdaj nismo brerz napak. Preizkušeni gospodarji se ravnajo po temle receptu: »Govori prej o svojih lastnih napakah, preden kritiziraš druge ljudi!«

Svoje uslužbence si boš prej pridobil, če ne boš kar zaukazoval: »Storite to«, ali: »To morate drugače storiti«, ampak če boš dejal: »Ali se ne zdi tudi vaam, da bi mi tole tako in tako storili?« Če boš na ta način ravnal z uslužbenci, bodo z veseljem sodelovali, sicer pa jih le dražiš, da kljubujejo. In s tem si pridobimo samostojno misleče in delujoče sotrudnike, ki bodo z a nas in ne proti nam.

S. Vauclain, generalni ravnatelj tvornic za lokomotive, je dejal: »Slehernega človeka je moči dobro voditi, čim zapazi, da mu kaj zaupaš.«

Lojze Perko: Na potoku.

Golob pismonoša v zgodovini volne

Stara poročila nam pripovedujejo, da so Egipčani že okrog leta 3000 pred Kr. uporabljali goloba kot sla. Ze tedaj so poznali 'izvrstni orientacijski čut goloba in ga izrabljali v svojo korist. Istotako so Feničani s pomočjo golobov pismonošev obveščali 6vojce o dogodkih na morju in naznanjali svoj povratek. Grški pesnik Anakreon poroča, da so Grki okrog 1, 1530 pred Kr. že pošiljali golobe z bojišč domov z vestmi o zmagah nad sovražnikom. Plinij poroča, da je Brutus obveščal svoje prijatelje s pomočjo golobov pismo-nošev, ko so ga z vseh strani oblegali njegovi sovražniki. V srednjem veku se golob pismonoša ne omenja veliko. Za časa prve križarske vojne 1. 1098 so kristjani slučajno ujeli nekega goloba, katerega je poškodovala roparska ptica. Pod pe-rotmi goloba so našli pismo, ki je vsebovalo poročilo v Turkov o načrtih za obrambo proti Križarjem. V 12. in 13 stoletju so imeli bagdadski kalifi že stalno urejeno golobjo pošto. Prav tako je bilo v Perziji. V Evropi so golobe pismonoše prvi uporabljali Holandci, ko so Španci oblegali mesti Haarle in Leyden 1. 1584. Anglež Moores poroča o golobji pošti v Angliji 1. 1735. Ko je bil

Napoleon I. I. 1815 pri Watterloojti premagan, «o

o tej zmagi zvedeli Rotschildi s pomočjo golobov pismonošev 3 dni prej nega angleška vlada sama, kar se jim je bogato izplačalo. Pokupili so namreč v tistih dneh prav poceni vse angleške državne papirje ter jih po objavljeni zmagi z velikim dobičkom prodali.

V času Irancoske revolucije je belgijsko časo-pisie objavljalo najnovejše vesti istočasno kot pariško po zaslugi golobov pismonošev. V nemško-francoski vojni 1870-71 se je pokazalo, da so golobi pismonoše nenadomestljivi, saj so takrat golobi prenesli preko 100.000 poročil iz Pariza. Tudi v svetovni vojni so imele vse države v službi več stotisoč golobov pismonoš. Tudi v sedanji vojni najdemo pri vsaki armadi golobe pismonoše. — Nemška armada jih je celo opremila z maskami proti plinu. Tam, kjer odpovedo moderna obveščevalna sredstva, tam opravi svojo službo golob pismonoša.

'Pri nas sme gojiti golobe pismonoše le vojska, ostale pasme, v prvi vrsti gospodarske pasme kot so Florentinci, Rimljani, Maliežani, Risovci, No-jevci in drugi, pa lahko goji vsak. Kaj več o reji golobov zve lahko vsak pri zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljani, Gajeva ulica 9. Zveza izdaja tudi svoje glasilo »Mali gospodar«, ki prinaša poučne članke o malem gospodarstvu kakor tudi o reji malih živali. List izhaja mesečno in stane za nečlane 30 din letno. Naroča se pri Zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljani, Gajeva ulica 9.

Ali naj poleti bosi hodimo?

Prav dobro se zavedamo, da naša obleka ni prav nič pripravna in je celo nezdrava. Vendar se tudi moda prenavlja in marsikaj, kar je bilo zelo nezdravo, je že zdavnaj odpadlo, kot na primer životnik (modre) z jeklenimi paličicami in pa krinolina ali krilo na obroče. Moški so bolj staro-kopitni in se še zdaj v vročih dneh potijo v va-tiranih suknjičih. Ženske so sodobnejše in imajo poleti kratke rokave, lahko poletno obleko in so — brez nogavic Moški in ženski svet pa zanemarjata — noge.

Porivamo jih v debelo usnje, podlagamo podnje trde podplate, tesno si jih zavežemo, tako da ne morejo dihati.

Mnogo so že govorili in pisali, da bi morali vsaj poleti biti bosi. A tega nikakor ni moči doseči, češ da je to le za reveže in za otroke. Na noben način noče človek dati z nog vročih čevljev in rajši se poti v njih, ko da bi bil bos.

Zdrava noga — zdrav človek' Noga pa more biti zdrava le tedaj, te ni nespametno stisnjena v čevelj. Številne mišice in kite, ki držijo skupaj 27 kosti noge, je treba prisiliti k delu Kdor svoje pete stalno odmika s tal, jemlje nogi njen pravi življenjski element in s tem sebi izvor moči. Neki vojaški strokovniak je že 1. 1917 zapisal: »Vojaki, ki so utrjeni s tem, da so navajeni bosi korakati, jezditi, se boriti in streljati, so spričo mraza in vročine bolj odporni in prenesejo več kot drugi.« Ne le otroci, tudi odrasli naj bi bili v toplem vremenu čim več bosi. Dosegli bodo, da bodo imeli bolj zdrave noge in tudi bolj zdravo telo.

A. P. Lj.: Na svetu je veliko revščine. Toliko in tu.ke, da si misliti ne morete. Niste edini. Vi občutite seveda tembolj, ker se vam je nekoč bolje godilo. Dni premišljujete, ki so bili, pa obupujete, Vendar je zato še vse prezgodaj. Saj ste v najboljših letih. Nesrečo, ki vas jo doletela, morate pozabiti. No smete vedno brskati po tem. Prav to neprestano premišljevanje vam ubija živce, ki vam povzročajo različne neprijetnosti. Priporočam vam, da si poiščete primerno delo. Nobeno pošteno delo ni sramotno. V vestnem, marljivem delu boste pozabili na vse težave. Največ nevšečnosti vam prizadeva želodec, v katerem imate premalo kisline. Tudi za tem so živci. Glavo pokoncu, pa krepko voljo v roke, pa boste v kratk em prebredli vse nadloge.

C. M. V.: 33 let ste stari, delavčeva žena. Pri prvem porodu ste hudo oslabeli. Po drugem pa ste se popravili in počutili prav dobro. Dva meseca za tem pa so se začele bolečine v nogah. Te bolečine trajajo zdaj že dve leti. Poleg tega vas obhaja čudna vročina, da vas kar duši.

Radi nog ram svetujem, da si jih daste ponovno pregledati, če vam le ne delajo krtice neprijetnosti. Če temu ni tako, si pomagajte z izmeničnimi kopelmi. 5 minut jih držite v vodi, kj ima približno 35 stopinj C, potem I minuto v vodi, ki ima 15 stopinj C. Dobro jih obrišite — potem pa hodite. Neprijetno vročino, ki vas obhaja, povzročajo živci. Napravite si tole zdravilo: t del rožmarina, 3 dele špajke in oranžnih lupin, namakajte 10 dni s 100 deli brinjevca. Precedite tekočino. Pijte 7 krat na dan (x> 25 kapljic na žlici vode.

Ista: Imate 13 let starega sina. Ugotovili so mu bolezen v hrbtenici in mu priporočili zdravljenje na morju. Prosili ste na polikliniki. Rekli so vam, da je denar izčrpan. Pri ponovnem pregledu je zdravnik ugotovil, da je preslab za na morje. Da počakate še dva meseca. Na slikah ni bilo videti še nič sprememb, vendar pa so vam bolečine v hrbtenici zelo sumljive. Bojite se kostne tuberkuloze.

Pojdite s fantom ponovno na pregled. Znova je potrebno slikanje hrbtenice. Bolezni te vrste se najlažje in z največjim uspehom zdravijo v nalašč zato napravljenih zdraviliščih. Pri nas jih je malo. če tega ne morete doseči, se morate zadovoljiti s tem, kar imate pri rokah. Mislim, da bo treba hrbtenico razbremeniti in jo napraviti negibno. To dosežemo z mavcem. Poleg tega je potrebna dobra hrana in sonce. To pr. imate doma.

E. K.: Vaši prošnji radi trokolesa trenutno ne morem ugoditi. Ne vem, če bi imenovana mogla prispevati. Se moram najprej informirati. Vedeti pa moram, kakšna je njegova bolezen. Pošljite mi točne podatke — diagnozo njegove bolezni.

K. Č. V.: Kaj je neumno in kaj pametno, za to niste poklicani vi, da bi sodili. Prepustite to d rugim. — Če je vaša bolezen res živčni revmatizem, ne vem, ker vas nisem videl. Zakaj se vam po čišči pojavi imenovana nad-

loga tudi ne vem, ker vas nisem preiskal. Mislim pa, da ste lahko mirni. Nadloga je v tej obliki brezpomembna, če je res tako, kakor ste pisali. Ce ni drugih zaprek, se vam želja še lahko izpolni.

L. D. I. P,: Držite se navodil, ki jih je dal strokovnjak. Kar čez noč tako nevšečnosti ne minejo. Radi tega se ji ni bati nobene hitre jetike. Naj gre ponovno na pregled.

F. P. J.: Za samostojno obrtnico, ki sicer nima nobenega lastnega premoženja, in se skromno preživlja, bo težko dobiti podporo za njeno zdravljenje. Poskusite pri njeni domovinski občini iu banovini. Dokazati pa mora, da je res potrebna specielnega zdravljenja^ Ker pa je toliko revežev, ki so brez vsakih dohodkov, bo težko uslišana. M'islim, da se za vsemi temi bolezni skriva mena. Najbolj uspešno se mi zdi še ta pot Poskrbi naj za njo krajevno dobrodelno društvo, pri katerem je sama požrtvovalno sodelovala, s primerno zbirko.

I. L. L.: Ne vem, če vaša bolezen ne živi samo v vaši domišljiji. Za drugo nadlogo pa je potrebna zdravniška ugotovitev, če ni v zvezi s kakšno organsko boleznijo.

M. O. M.: Na nogah imate že dve leti na-tiske. Uporabljate različna mazila. Natiski se vam odluščijo, pa vedno znova pojavijo. Predvsem skrbite za dovolj prostorno obutev. Redno si kopljite noge v topli kopeli in iih na-trite z vazelino.

»Obupana«: Vaših stisk in težav ne morem napraviti tako, da bi me dovolj razumeli. Svetujem vam tole: Kolikor mi je znano, imate v Belgradu svoje društvo. Obrnite se na duhovnega vodja, pa se mu razkrite in ga prosite, naj vam nasvetuje izkušenega zdravnika, s katerim se pomenita.

A. A.: Nadloge, kakor so vaše. ne minejo kar čez noč. Ker se vlečejo skozi leta, izgubijo bolniki potrpežljivost. Tudi vi jo zgubljate. Sami pa vidite, da gre na bolje, če se držite navodil, ki so vam jih dali Ne vidim pa nobenega razloga, zakaj ne bi bila bolezen ozdravljiva. V dneh, ko so težave največje, skrbite za redno prebavo in iztrebljanje. Na trebuh si devajte tople, suhe obkladke. Zoper bolečine pa vzemite kakšno zdravilo, ki jih je dovolj na razpolago.

Pazite kaj pijete!

Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic in normalizira delovanje notranjih žlez in živcev

ono z rdečimi srci/

Pt&vmi rt&tv&H

Pogojno prepuščeno posestvo? M. S. J. —

Mati ie pred 14 leti prepustila svoje posestvo sinu, ki živi v tujini, pod pogojem, da bo posestvo vaše, če se ne bo brat zanj zmenil. Brat se vseh 14 let ni za posestvo nič zmenil in se sploh ni oglasil iz tujine. Vprašate, kako morate postopati, da bo na brata prepisano posestvo postalo vaše. — Poglejte v zemljiški knjigi, če je ta pogoj zapisan v izvršilni pogodbi, če je zapisano v izvršilni pogodbi, potem morate brata opomniti, da vam prepusti posestvo ter podpiše tozadevno za prepis sposobno listino. Če hi se brat temu upiral, ga boste pač morali tožiti.

Razveljavljen zakon. F. P. M. T. — Zakon

vaše sorodnice je bil sodno razveljavljen, ker je mož po ženitvi ugotovil, da je bila njegova žena že z drugim noseča. Po predpisih državljanskega zakonika ni za vašo sorodnico nobenega radržka, da se ne bi mogla znova poročiti. Ker pravite, da je bila v ta zakon prisiljena, bo po našem mnenju tudi pred cerkvenim sodiščem lahko dosegla razveljavljenje tega, le nekaj dni trajajočega zakona, ker pač ni bilo resničnega privoljenja v zakon, če ne more več čakati rešitve cerkvenega sodišča, se vaša sorodnica, ki dejansko živi s prvini možem, z njim lahko na okrajnem načelstvu civilno poroči in bodo s tem dosedanji otroci dobili očetovo ime.

Neumestno prikrivanje nezakonskega očeta. F. M. pri P. — Pri sodišču ste na prošnjo nezakonskega očeta navedli neko zmišljeno ime za očeta, ker bi po vašem mnenju škodovalo pravemu očetu, če bi se njegovo očetovstvo zaznalo. Zaenkrat vam še prostovoljno prispeva preživnino, poroka pa je med vama izključena. Vprašate, če bi še vedno mogli naknadno imenovati očeta pri sodišču, če bi čez leta prenehal s plačevanjem. — Vašo neupravičeno obzirnost še vedno lahko popravite. Pomisliti morate pač na koristi otroka, ki imajo prednost pred obziri do nezak. očeta. Kaj pa, ce vi nenadoma umrjete? Kako bo mogel otrok izvedeti za svojega očeta in kako bo mogel izposlovati napram nepoznanemu očetu svojo pravico do vzdrževalnine? Niste vi prva, da vas je nezak. oče pregovoril k molku, pri spremenjenih razmerah pa se je čimprej skušal otresti svojih dolžnosti na škodo otroka.

škropljenje sadnega drvja. T. M. L. U. — Najemnik ima brezplačno sadni vrt kot nagrado za nadzorstvo vile. Na zahtevo občine je bilo izvršeno škropljenje sadnega drevja. Vprašate, kdo je dolžan plačati te stroške. — Napram občini je dolžan plačati te stroške posestnik. Od najemnika, ki ima ves užitek vrta, bo lastnik lahko zahteval povračilo teh stroškov, če imata dogovorjeno, da bo moral najemnik sam vzdrževati sadni vrt v dobrem stanju.

V najem dana trgovina. J. F. Sv. J. — če je vdova trgovca oddala trgovinske prostore v najem drugemu trgovcu za tri leta, bo ta po-

iimiimtinmmmmiimnmmitimm OD R EZITE iminnmnmnmtnnmiiiniiimiiiiiii

Mi? wn iTiisr

odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale odrezek.

»Slovenec" 14. juti a 1940

godba prenehala po preteku treh let. če bi se vdova med tem poročila s trgovcem, ki bi hotel zopet voditi trgovino, ni to noben' razlog, da bi se najemna pogodba predčasno razrušila. Le v medsebojnem sporazumu lahko pogodbo predčasno razderete.

Materi dano posojilo se ne more pobotati

s sinovo terjatvijo. E. K. L V. — Denar, kj ste ga dali materi hišnega gospodarja, vam mora pač mati vrniti. Le če bi mati izrecno prosila, da ji posodite denar za sina, potem je bila mati le sinova pooblaščenka in je vaš dolžnik postal sin. V tem primeru smete sinu dolžno stanovanjsko najemnino pobotati z danim posojilom, sicer pa ne in morate sinu plačati najemnino, pravico pa imate, da terjate njegovo mater na povračilo posojila.

Brezupne razmere. »Blanca«. Brez lastne krivde ločena žena ima pravico zahtevati od svojega moža, da ji plačuje primerno preživnino. če pa je mož nižji državni uslužbenec, ki ima že dva nezakonska otroka pred zakonom, sedaj, ko je ločen, pa se je po prestopu v drugo vero znova »poročil«, bo žena mogla iztožiti le malenkostno preživnino. Sodišče bo pač od zaslužka najprej odločilo, koliko da je potrebno možu za nadaljno opravljanje službe, ostalo pa nekako razdelilo po glavah vseh zakonitih upravičencev.

Prošnja na narodno skupščino. I. N. — Ker

je narodna skupščina razpuščena, čakajo vse nerešene prošnje, da se sestane nova narodna

rilllllinllMIMMIlllNIIIIIIMIIMIIIIIIIIIMIIIIIMIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIinillMIlllllllllllllllllMllllllUS

ii

Naš živinozdravnik

Hromost perutnine. A. S., Lj. — Opaž.ate, da vam vsak čas katera od Vaših kokoši prične še-pati. Šepavost v početku ni tako huda, kasneje se pa poveča tako, da kokoši sploh ne morejo hoditi. Kokoši sicer zobljejo, a ne toliko kakor prej. Želite pojasnila, kako bi kuram pomagali. — Do sedaj ste jih devati na sonce, a brez uspeha. Vzroki hromosti kur bi bili v glavnem naslednji: močna glistavost, kokcidioza, tifus perutnine, zastruplje-nje z mesom, s hrano, pomanjkanje vitaminov, poseben virus, gotova vrst plesni, nazvana asper-gilosis, colibacilosis ter še precej drugih činiteljev. Pri vas bi prišlo v poštev zastrupljenje n. pr. z mišnico, ki jo ljudje nastavljajo razni golazni. Ni izključeno, da so posamezne kokoši prišle do strupa in ga pozobale. V kolikor imate kokoši zaprte v ograjenem prostoru ter bi bilo zastrupljenje izključeno, bi bil opravičen sum, da so kokoši napadli razni črevesni zajedalci. Posebno še, če opazite, da kokoši večkrat zevajo ter imajo poleg tega še drisko. Letos, ko je toliko dežja, ni izključeno, da kokoši obolevajo zaradi raznih plesni, ki tudi povzročajo hromost. Tako daleč bi se dalo še dolgo ugibati, katera bolezen je napadla vaše kokoši, toda brez temeljitejšega pregleda bolnih kokoši ali mrtvih kokoši bo težko kaj gotovega reči. Zato Vam svetujem, da prinesete bolno ali mrtvo kokoš na brezplačno preiskavo Drž. veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljani, Li-pičeva ulica 2, kjer bodo vso zadevo temeljito proučili ter Vam dali vsa potrebna navodila. Tako dolgo pa, dokler ne izveste rezultata preiskave, ločite obolele kokoši od zdravih. Kokošim dajajte v glavnem le zrnato hrano. Ako sle do sedaj dajali mesne odpadke prenehajte z njimi za nekaj časa. Če boste kokošim dajali dnevno kislega mleka in nekoliko ribjega olja, jim to nikakor ne bo ško-dilo.ampak samo koristilo.

skupščina ali pa, da se kaj drugega ukrene s

temi prošnjami. Gotovo je tudi vaša prošnja med njimi, če niste dobili odgovora. Mislimo pa, da ni računati z ugodno rešitvijo vaše prošnje za priznanje razlike pri pokojnini in to zaradi tega, ker vas je že pristojno ministrstvo zavrnilo in ravno tako tudi državni svet. V takih primerih pa tudi narodna skupščina navadno ni ugodno reševala prošenj. Overovitev vašega podpisa na prošnji po policiji nima nobenega vpliva na rešitev prošnje. Overovitev podpisa je predpisana po poslovniku narodne skupščine.

Izbris italijanskega državljanstva. F. č. 2.

— Vprašajte pri italijanskem konzulatu v Ljubljani.

Zaposlitev v vojaški delavnici. J. J. — Vložite prošnjo potom svojega vojnega okrožja na ministrstvo vojske in mornarice. Vsaka prošnja na državna ali samoupravna oblastva se morajo kolkovati s kolekom za 10 din.

Prijava patenta. F. J. J. — Patent morate prijaviti s pismeno prošnjo po predpisanem obrazcu pri »Upravi za zaščito industrijske svo-jine« v Belgradu. Svetujemo vara, da zaprosite navedeno upravo, da vam pošlje en izvod navodil za prijavo patenta. Iz teli navodil je razvidno, kako mora biti prošnja sestavljena, kakšne priloge je treba priložiti, kakšne takse je treba plačati, kdo je oproščen plačila taks, seznam zastopnikov, ki se bavijo s patentnimi stvarmi itd. Zaradi obširnosti navodil istih ne moremo na tem mestu objavljati. Tudi bi bilo to nepotrebno, ker lahko dobite navedena navodila.

Plača ob času orožnih vaj. J. A. — Pisali smo že na tem mestu, da ima službojemnik po enoletni nepretrgani službi pravico do denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je poklican na orožne vaje. Lanske devetdnevne odsotnosti na orožnih vajah po našem mnenju nikakor ne bo mogoče smatrati za prekinitev službenega razmerja. Zato vam po našem mnenju mora služboda jalec plačati za štiri tedne, če ste bili letos toliko časa na orožnih vajah.

»Sirota«. V. G. — Dokler ne izpolnite 40 let starosti, ne boste mogli otroka vzeti za svojega (adoptirati). Izjema ni mogoča, ker jo zakon ne dovoljuje in vam tudi sodišče ne more pomagati. Z adopcijo dobi posvojeni otrok pravico in dolžnost nositi pred svojim rodbinskim imenom še rodbinsko ime posvojiteljevo. Pred adopcijo otroka ne boste mogli vpisati na vaše ime. Sprememba otrokovega rodbinskega imena z odločbo banske uprave pa do otrokove polnoletnosti ni mogoča. Zakon o imenih namreč izrecno predpisuje, da sme oseba zaprositi za spremembo rodbinskega imena po dovršenem 21 letu starosti. V tem primeru je treba vložiti prošnjo, opremljeno s potrebnimi dokazi pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje.

Znani 8AI.VAT CAJ proti tol6-

nlm kamenčkom in bolefitnam tol6neira mehnrja se dobiva pri Klavnem «natopnikn: Apoteka St. Ivana, Zagreb, Knptol 17. — Prospekt« o zdravljenja poSl-Ijamo zastonj.

O. r. S. br. 27870-18» Bn. M87.

Po zemljemercu odrejena meja. H. I. R. —

Samo lastniki zemljišč se morejo dogovoriti, da zemljemerec določi mejo med njihovimi zemljišči. Če je odnosno izjavo za vaše zemljišče brez vašega pooblastila podpisal vaš oče, vas taka izjava nikakor ne veže. Če ste pa po izvršeni izineritvi odstopili del svojega zemljišča sosedu, ste pač poravnavo priznali in ne morete sedaj odstopijenegu sveta nazaj zahtevati.

Delež od doma. J. E. — Vaše vprašanje je nejasno. Niste povedali niti koliko otrok je in koliko je vredna očetova imovina. V primeru očetove smrti boste lahko zahtevali najmanj toliko, kolikor znaša nujni delež za otroke. Seveda, ako že niste toliko dobili. O tem, kaj je nujni delež in kako se izračuna, smo na tem mestu že večkrat pisali. Če še ne veste, pa ob priliki vprašajte. Če je pokojni brat izročil svojo imovino z dedno pogodbo svoji ženi, ne morete zahtevati po bratu kakšne dediščine.

Vojna akademija. K. A. — Z meščansko-šolsko izobrazbo ne morete vstopiti v vojno akademijo. Lahko pa zaprosite za sprejem v kakšno podčastniško šolo. V službenem vojnem listu št. 23 z dne 22. junija t. 1. je razpisan natečaj za sprejem v strojno šolo mornarice, dalje v strokovno podčastniško šolo v Šibeniku in v pomorsko letalsko šolo v Divuljali: Šolanje v teh šolah traja tri leta. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 31. avgusta t. 1. pri poveljnikih navedenih šol.

Stanarina in kurivo ločeni učiteljici. K. S. — Obrnite se z vlogo na svojega šolskega upravitelja, da zaprosi za odločbo o vprašanju, ki je sporno, pri pristojnem oblastvu.

Prošnja za vrnitev konja. I. O. — Prošnjo lahko vložite potom domače občine na poveljstvo vojnega okrožja. Ne vemo pa, ali boste uslišani. Morda bi s posredovan jem občine mogli doseči, da se vaš konj zamenja s kon jem kakega drugega občana, ki jih ima več in ki bi enega konja toliko ne pogrešal.

IsdKSF ^MMnMM^UMBMMMnOMMM

Prašički ali kočiči v stanovanju. Š. A. M.

— V stanovanju imate polno »navadnih prašičkov ali kočičev (oniscus asellus), ki si jih ne morete znebiti. Ker je poslopje brez kleti, se je pod odstranil in cementiral, pri tem se je našlo veliko število te golazni. Kako se je iznebiti teh aivalic? — Predvsem treba pojasniti, da živalice pod imenom oniscus asellus ne poznamo. Pač imenujemo suhozemske prašičke ali kočiče. Oniscodea, vodne pa Asellina; slednji žive v ribnikih, jarkih, največ pa v morju. Na suhem poznamo oniscus murarius

— navadni sivi kočič z belimi pikami, oniscus (porcellio) scaber — prašiča, rjav z belimi madeži. Sem spada tudi armadillo officinarum (vulgare) — koturaš, temnosiv, ki se zvije v kroglo, kar prva dva ne moreta. Vse te tri vrste dobimo pri nas v vlažnih kletnih prostorih, kjer se spravijo zlasti na korenje in dru-go_ zelenjavo. Lovimo jih na ta način, da narežemo krompir, repo, korenje ali peso ter položimo rezine pod vlažno desko ali opeko. Tam se ta mrčes zbere ter ga je lahko poloviti in uničiti. Položimo lahko tudi votlo steblovje na vlažne prostore; notri se skrijejo ti kočiči in njega sorodniki ter jih je lahko zatreti. Če ta postopek ponavljate nekaj dni, se boste tega mrčesa popolnoma znebili. — Učinkovito sredstvo se je izkazalo tudi žveplo. Prostor, kjer se ta mrčes naseli, zažveplamo tako močno, da ostane vsaj 24 ur v žveplovem dimu. Potem ga prežraeimo. V tej dobi bodo zginili vsi kolčiči in prašički, ker jih žveplov dim, žveplov okis umori.

Vprašanja iz sadjarstva. A. A. T. TJ. —

Vprašate vse mogoče iz sadjarstva, kar se potom kratkih kmetijskih nasvetov ne da pojasniti. Na 1000 četvornih metrov vrta žel;te posaditi vse vrste sadnega drevja: pozna jabolka in zgodnje hruške, Kanadke in Mošan-celjne, češplje in češnje; kje dobiti resnično dobre sadike; kaj je bolje: jesenska ali spo-mladna saditev; kako uničiti na češnji črno uš; kako preprečiti zajčjo nadlogo itd. — Preveč je teh vprašanj za pičel prostor, ki je določen za kmetijske nasvete. Zato vam podamo sledeči najboljši nasvet: Vi živite v Ljubljani, kjer deluje mnogo sadjarskih strokovnjakov; dobite jih pri sreskem načelstvu, pri kmetijskem oddelku banske uprave in pri Sadjarskem^ društvu. Povabite takega strokovnjaka v vaš vrt in ta vam bo tam na mestu podal najbolj zanesljive odgovore na vsa vaša vprašanja, ko si bo ogledal položaj in lego vašega zemljišča. Od daleč je težko podati pravilen nasvet, če se ne pozna lege, določene za sadovnjak.

Sončnice za okisano krmo. I. M. R. — Posejali ste sončnice za napravo silaže ali kisle krme. Kdaj je pravi čas za okisanje te rastline? — Sončnice imajo precej trdo tkivo — vlakno, zato jih ne smemo pustiti tako dolgo, da so v polnem cvetju, če jih hočemo oki-sati v silažnih jamah. Ko začno prve rastline cvesti, je skrajni čas, da jih požanjemo, zre-žemo m vložimo. Same se tudi slabo okisajo, zato je najbolje pomešati jih s zeleno koruzo, ki ima dovolj sladkorja. Najbolje izkoristimo sončnice, če jih okisamo skupaj z dvotretjinsko množino zelene koruze. Živina namreč ne žre rada same sončnice, zlasti ne če so bile prestare okisane. Najbolj okusno in tečno silažo boste dobili, če okisate skupno polovico zelene koruze, eno četrtino sončnic, ostalo četrtino pa detelje in trave. Tako klajo bodo živali slastno žrle in dobro izkoristile

Zatiranje listnih uši. A. R K. — Na sadnem drevju, fižolu in drugih rastlinah so se razmnožile listne uši. S čim jih je najuspešneje in najhitreje zatreti? — Za letos bo skoraj že prepozno zatirati te škodljivce, kajti z borbo proti njim treba začeti že spomladi Listne uši se zelo hitro množijo. Zgodaj spomladi se izvalijo izzimskihja jčec uši — samice, ki zač-

no takoj sesati sok iz mladega brstja Ter se kaj

hitro množe. Že po 14 dneh rodijo samice žive mladiče — same samice. Tako nastopa v dobah po štirinajstih dni rod za rodom do poletja. Njih plodovitost je zaradi tega tako velika, ker prihajajo na svet same samice, ki se brez samca, nespolno plodijo, šele proti jeseni nastopijo tudi samci, ki oplodijo samice zadnjega rodu. Te znesejo jajčeca, ki prezimijo na vejah sadnega drevja. Iz njih se spomladi iz-vale samice poletnega rodu. — Že pozimi lahko zatiramo listne uši, če škropimo sadno drevje z arborinom ali denarinom, ki uniči jajčeca. — Spomladi se listne uši zbirajo v gručah na mladih vršičkih, iz katerih izsesavajo sok. Te

RADI mimz IZBIRE NIZKE CENE

Dvokolesa. otroSkl TOilSkt, Šivalni stroji, prevozni trt

cikljl, pneumatika

Tribuna F. B. L. Ljubljana, Karlovška e.4

Podružnioa: MARIBOR, Aleksandrova 26.

listne uši — samice zatiramo s škropljenjem z jedkimi snovmi, ki jih umorijo. Najbolj znano škropivo je tobačni izvleček, pomešan z mazavim miloin. V 50 litrih vode raztopimo 1 in pol do 2 kg tobačnega izvlečka, v drugih 50 1 pa zmešamo 1—2 kg mazavega mila, raztopljenega v nekaj litrih vroče vode. Nato zlijemo obe raztopini skupaj in zmešamo. — Drugo sredstvo je mušji les (kvasija) z mazavim milom Za 100 litrov škropiva skuhamo 1 in pol do 2 kg mnšjega lesa in 2 in pol kg mazavega mila. — Novejše sredstvo je Niko-pren, od katerega vzamame 12 dekagramov na 100 litrov vode. To so glavna sredstva, ki jih danes uporabljamo pri zatiranju listnih uši.

•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BHaOHBBB

•UM'

• To je pa res neumno, da sem ji rekel, da me bo spoznala po palici s srebrno kljuko! Mar bi bil dežnik vzeli«

Sv. Terezija od Deteta Jezusa, ki je spisala »Povest duše«.

Zanimiv posnetek iz poslednjih bojev nemških oklopnih čet v Franciji. Na široko hitijo oklop-niki dalje. V prvi črti so težki tanki (a); sledijo lažji tanki (b); sredi med njimi je topničarsko opa-zovališče v avtih (c). Čete na motornih kolesih (d) so zmeraj nared. Pehota (e) pa spremlja napad.

Letalci nad polutnikom [

(Poročilo nemškega lista)

Po razsežnih poletih nad Južno Ameriko smo srečno pristali v glavnem mestu Kolumbije, v Bogo t i. Mesto je v taki višini kot Trigluv. Zatorej je ondi prijetno podnebje, čeprav je na polutniku.

Letalo, ki z njim nameravamo poletavati v notranjost dežele, je orjaški stroj, ki ustreza vsem naporom. Imenuje se »Amfibijac. Na vodi je ladja, ki igraje prehiti sleherni motorni čoln. Na kopnem pa se dviga in pristaja prav tako varno ko sleherno drugo letalo; v ozračju pa more še leteti, čeprav bi odpovedal en motor. Dva motorja imamo in zatorej si utegnemo brez skrbi privoščiti dolge polete nad deviškim ozemljem in nismo odvisni od splošnih prog letalskega prometa.

Ta občutek nas prešinja, kot že večkrat, ko sedimo v lepem hotelu in proučavanio prihodnji polet. Jako zarana je še in prav ledeno mrzlo, ko se peljemo z avtom po spečem mestu ven na letališče, ki se nad njim dvigajo sive meglene koprene. Ko izstopamo iz avta, se razsvetli jutranji somrak in iz megle se izločijo mogočne letalske lope, ki se vrstijo ob poslopju letalskega pristanišča. Se enkrat pregledamo prtljago in svoj gumi jastocevni čoln, ki ga imamo s seboj, nato poženemo oba motorju. Koj nato se letalo premakne, steče nekoliko ko na perutih po letališču, ki je pozlačeno s soncem, in se neopazno dvigne v ozračje in je že koj v višini.

V smeri proti jugu letimo čez višavje z gozdovi obraslih Kordiljer, ki jih preletimo v višini 4000 metrov. Tu in tam zapazimo velikanske črede pasoče se goveje živine ali belo poslopje kakega ranča, ki je skoraj zmeraj lilizu kake reke, ki je obrasla z grmičjem. — Strmi obronki se menjavajo in so zdaj zeleni zdaj rumeni in prikazujejo svetlo in radostno pokrajino kot raj same rodovitnosti. Že smo se približali izrastkom Kordiljer in kmalu se v neskončnost razprostira pod nami tropska Savana de Liano s. la travnata • neskončna dalja je vsa rjava od sonca in ko izumrla, tako da se dozdeva, ko da bi leteli nad jesenskimi strnišči.

Bližamo se pragozdni domovini neciviliziranih Indijancev Piapoco. Hitrost letala zmanjšamo in se spustimo nizdol, da letimo prav nizko nad gozdnato preprogo. Ze zdavnaj sedimo v lahkih srajcah v kabini, vendar je vročina hujša in hujša.

Le redkokdaj se pokaže v tej pokrajini samega zelenja kakor siva reka. Našim očem je prikrito življenje, ki klijfe v zelenju pod listnato streho gozdov. Ničesar drugega ne vidimo, ko brezmejno morje drevesnih krošenj, ki so prepletene druga z drugo.

Zmeraj češče pogledamo na karto, da dobimo oporišča. Že uro dolgo letimo natančno po kompasovi smeri, kmalu se moramo približati

večji reki. Naše višinsko merilo kaže spet tiso8 metrov, a pokrajina se ni še prav nič spremenila.

Kar vidno se oblači nebo in nenadoma se pojavi pred nami temnočrn, obrnjenemu liju podoben oblak, ki grozeče visi nad gozdovjeiu. Za nami ni nobene prilike za pristajanje, zanesti se morem le na naše račune, da bomo kmalu dospeli do velike reke, kjer bo mogoče pristati.

Spočetka se skušam izogniti črnim oblakom s tem, da krenem na desno, a kmalu spoznam, da bi tako sploh jašel s poti. Sklenemo, da se bomo borili z nevihto. Že se zaguga letalo pod prvimi hudimi sunki, tedajci se pojavi pred nami reka. Potišara motorja in sklenem pristati na vodi. Strmoglavo se bližamo reki in kmalu nalahno pljusknemo v vodo.

Tik pred nami hiti precej z grezom pokritih kajmanov z obrežja v vodovje. Spričo nedotaknjene pragozdne divjine, praproti, ovijalk in bodičastih rastlin, ki se dvigajo z obeh strani reke, nam je, ko da bi bili v začaranem svetu. Spustimo sidro, da nas vihra ne bi odnesla. To je že skrajni čas, zakuj hudi sunki vetra udarjajo nu reko, ki se zučne bolj in bolj vzburjati in obrežno drevje, ki ga v temini le še mulo vidimo, se pregiba in kuštra, ko da bi bile travnate bilke.

Zatohla soparica v kabini je vprav neznosna, mogočna vihra razbičava vodovje, dviga veje, liste in ptiče in jih meče skozi ozračje. Po večkrat razcepljeni bliski švigajo nizdol, grozeče grmenje hrumi okoli nas, nato se za-čuje strahotno besnenje. Curki dežja pljuskajo na naše šipe in krog in krog nas šumi, hrumi in besni sumu voda, ko da bi jo kdo izlival iz škafov.

Ura kaže šest popoldne, ko mahoma potihne nevihta. Odpremo okna, da bi se osvežili, a zunaj je takšno soparno, rastlinjaško ozračje, ki se le prav malo razlikuje od soparice v kabini. Reka, ki se je med tem spet potolažila, teče s tihotnim grgranjem dulje in naše letalo se ne zgane z mesta.

Zatorej kar prenočimo na reki. Črni bregovi, ki se njih robovi le zabrisano odražajo od zvezdnatega nočnega nebesa, so posejani z lučkami kresnic. V vreščeče čirikanje čričkov iu škržatov se pomešava regljanje žab in drugi

Kako daleč je

O priliki nedavnih bitk v Franciji je bilo slišati topovsko grmenje do angleške obale in celo do Londona — to je na daljavo 200—250 kilometrov. Tudi iz svetovne vojne so znane take vesti, po katerih je bilo slišati grmenje velikanskih topovskih bitk pri Verdunu daleč tja čez Ren, celo prav do Tevtoburškega lesa, pri čemer so dognali, da se je grmenje najbolje slišalo, če je pihal zahodni veter.

Takšna dejstva so našla veliko zanimanja v znanstvu, zlasti en del vede, ki se imenuje balistika, se je zmeraj zanimala za pojave odmevov in jekov, pri čemur je dognala, da je pri tem jako važen činitelj vpliv vrhnjih zračnih plasti.

Oglejmo si na kratko dognanja tozadevnih poskusov. Močan zvočni val more najprej na 50—60 km daleč pretresti ozračje in je s tem tako I daleč slišen. Seveda so pri tem važne tudi ve-

Stolnica v Rouenu, ki so jo nemški vojaki ščitili, da se ni poškodovala v bojih ta umetniško zgodovinska zgradba.

slišati topove

čudni glasovi, ki so slišati kot grohot in kot

obupni klici smrti.

Čim se zdani, splezam ven na čoln. Tičimo na drevesnem deblu, ki leži pod vodo. Z združenimi močmi osvobodimo letalo. Proga do bližnjega ovinka reke nam zadošča kot štartni prostor. Poženemo motorja, nato šine voda kot vodometa na obeh straneh kot hiša visoko kvišku in srečno zletimo više in više.

Po večurnem poletu dosežemo spet gozdnata višavja, ki nad njimi krožijo jastrebi, in nato zagledamo reko Sv. Magdalene, ki nam do konca kaže pot. Pod nami se motovili neokreten parnik po reki navzdol.

Polagoma se pragozd spremeni v svetlo, sivo goščavje, kjer so videti črpalni stolpi, tre-bušnuti petrolejski tanki in barake. Kmalu se pojavi tudi mesto Barranquilta v bleščečem soncu, s pravokotno zarezanimi hišami in vmes s cestami in trgi, ki so obrasli s palmami.

Hitimo s pridušenima motorjema proti letališču za hidroplane in pristanemo, še malo za-šumijo vode, počasi se bližamo betonskemu obrežju in splezamo na kopno.

Na stotine avtov ie zgorelo

Iz Kovna poročajo: V nedeljo zvečer je v litvanskem obmejnem mestu Jurbarkasu (6000 prebivalcev) izbruhnil v nekem mlinu tak ogenj, da se je v kratkem času razširil po vsem mestu. Zgorelo je več ko 300 stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji in s cerkvijo vred. Zlasti je trpelo središče mesta, kjer so velika skladišča. Pravijo, da je ogenj zanetila hudobna roka.

Iz Stockholma pa poročajo, da sta bila ondi v enem tednu dva huda požara. Na robu mesta je

trovne razmere. Čudno pa je, da se krog tega več

ali manj okroglega okraja širi kolobarjasta prostornina, ki ne more vanj noben zvok, zato pravimo temu kolobarju »prostor molka«.

Kje da je ta »tihotni prostor«, je močno odvisno od letnega časa: pozimi je 110 km oddaljen od zvočnega izvora, poleti pa 190 km. Znanstveniki govorijo tozadevno o »anormalnem zvoku«, ki more priti zadaj za to obmejno črto. O priliki spočetka omenjenega topovskega grmenja iz bitk v Franciji, ki ga je bilo čuti v Angliji, je bil to brez dvoma pojav te vrste, prav tako kot v svetovni vojni.

Dognali so, da se je dala rešiti uganka anor-malnem razširjenju zvoka s soncem, ki s svojimi neskončnimi silami obvlada ozračje in vodi tudi zvočne valove, ki izhajajo z zemlje, po svojih posebnih črtah in oblikah.

Letala so bombardirala angleško ladjo.

zgorela 50 m dolga tvornica prav do tal. Nato je izbruhnil ogenj v avtomobilski garaži. Poslopje je bilo povsem uničeno. Ker je na Švedskem tako malo bencina, je bilo v garaži spravljenih na stotine avtomobilov, ki so skoraj vsi zgoreli. Prišlo je več gasilskih društev, ker so se bali, da se bo vnel tudi bližnji cirkus. Predstavo v cirkusu so morali prekiniti, zverine in druge živali 6o pa gasilci spravili na varno.

Povest duše

V preteklih tednih je bila slovenska prevodna literatura obogatena z izrednim, mojstrskim delom.* Original avtobiografije sv. Terezije Deteta Jezusa, »Histoire d'une amet je že preveden v vse svetovne in še v mnogo drugih jezikov in spada po vsebini in obliki k biserom francoske, pa tudi svetovne književnosti. Kakor za sveto pisateljico, tako tudi za njeno knjigo ni narodnostnih meja; nasprotno, narodi se trudijo, da jo spoznajo — vsak v svojem jeziku. Veliko je razlogov, zakaj se je poznavanje prav te'svetnice in njene knjige tako hitro širilo po vsem svetu — in ne samo v katoliških krogih. Morda je glavni razlog ta, da nam je sveta Terezija tako časovno kakor duhovno zelo blizu; rodila se je leta 1873, umrla 1897 kot redovnica karmeličanskega samostana v Lisieuxu v severni Franciji; duhovno pa zalo, ker slutimo, da je prav v njenih krepostih zdravilo zoper bolezni naše dobe. Mogoče je ona sama to tudi slutila; v svoji veliki ponižnosti ne bi sicer nikdar napisala te knjige iz lastnega nagiba; pisala jo je na povelje svoje samostanske predstojnice; in vendar je kratko pred smrtjo govorila o tem delu kot o »oeuvre du bon Dieu... une oeuvre bien imporlnnte (o delu dobrega Boga... o zelo vainetn delu).

Ni namen teh vrstic razpravljati o svetosti svete Terezije iz Lisieuxa. O njej imamo že obsežno literaturo. Naj nam bo le dovoljeno opozoriti na izredno veliko mot duha, ki žari iz njene osebnosti, katera se je v bridkem telesnem in duševnem trpljenju in z junaškim samozatajevanjem povzpela do visokih vrhov heroičnih kreposti. Potrebno je poudariti to, ker površni pogled na življenje in na ljubeznivo zunanjost »male sv. Terezije« lahko zavaja. da si jo predstavljamo kot nežno, mehko dušo, ki je z lahkoto živela svoje svetniško življenje. Vara

♦ Naslov se glasi: Sveta Terezija Deteta Jezusa, rovest duše, kakor jo je spisala sama; po francoskem izvirniku prevedel Karmel na Selu. Ljubljana, 1940. — Str. 388. Cena broš. izv. 32 din, v celo Diatno vez. 44 din Naroča se lahko v Karmeličan-•kem samostanu na Selu, Ljubljana-Moste.

se, kdor tako misli. V njej sta bili skromnost in želja, ostati z vsemi svojimi notranjimi boji skrita, tako močno razviti, da je znala tudi v hudih telesnih in duševnih mukah obdržati veder in mil izraz svojega obličja, ki nas še 3edaj pozdravlja iz njenih podob, in da je zavijala globoke misli svojega močnega duha v mehke besede nežnega dekleta. Ali ni veličina duše znamenitejša, če se ne kaže v trdih in težkih besedah, temveč v plemeniti obliki mirnega in finega izražanja in celo v prijaznem humorju? Za življenje sv. Terezije in za njene spise velja v prav posebni meri geslo: suaviter in modo, for-titer in re (na mil način, odločno za stvar). Njen nauk o »duhovnem detinstvu« ali o »mali potic nima v sebi nič sladkobno čustvenega, temveč je le v ljubeznivi obliki, zato pa nič manj energično poudarjen evangeljski nauk o otroškem zaupanju in požrtvovalni ljubezni do Boga. Bila je izredno obzirna do čustev drugih, lastno občutljivost pa je zatrla in se popolnoma odrekla tudi tistemu pomilovanju samega sebe, ki se ob trpljenju in žrtvovanju rado prikrade v človeško srce.

Oblika dela se lepo sklada z njegovo vsebino. Slog je jasen in prozoren; kdor bere knjigo površno, tega lahko zavaja muzikalna lepota sloga, da ne čuti globine — kakor bistra voda ne da slutiti svoje globine in kakor zajame bežni pogled na umetnino samo oblike in barve, ne pa ideje.

Njeni močni osebnosti ni so bili tuji versko-dušeslovhi problemi naše dobe; to se vidi n. pr. v mučnih preskušnjah, ki jih je — in to kot karme-ličankal — morala prestati zaradi hudih verskih dvomov in o katerih tako pretresljivo in dramatično živo poroča v svojem življenjepisu. Značilno je tudi, da sega »Povest duše« takoj v začetku v jedro enega najglobljih človeških problemov sploh — namreč duševne neenakosti med ljudmi in da ga reši z genialnostjo svetnika.

Je pa ta knjiga pravi življenjepis; začenja z zunanjimi doživljaji detinslva in se postopoma dviga v vedno višje sfere duhovnega razvoja. Kakor znnioremo v skrbno negovani drevesnici najbolje opazovati rast drevesa, tako moremo slediti rasti te svetniške duše in jo doživljati zato, ker se je stalno razvijala v čisti atmosferi vere, upanja in ljubezni. Kljub temu in morda prav zaradi tega

pa niso bili nič manjši njeni duševni boji — prav v takem očiščenem ozračju jih je še posebno močno občutila. Terezija pa je vedno bolj in bolj umela uporabiti vse dogodke svojega življenja, notranje in zunanje, žalostne in vesele, kot sredstva, ki jih nam nudi Bog za izjiopolnjevanje.

Kot visoko nadarjena pisateljica nam je dala v svoji »Povesti duše« tudi umetniško dragoceno sliko svojega razvoja. Neodoljivi čar tega življenja in njegovega odseya v knjigi je v srečni kombinaciji izrednih lastnosti: velike inteligence, globoke intelektualne poštenosti, umetniške nadarjenosti, rigorozne resnicoljubnosti, nenavadne srčne dobrote, neizprosne vztrajnosti volje, junaškega poguma, globoke jionižnosti in povsem nesebične požrtvovalnosti v ljubezni do Boga in do bližnjega, zvezane z delikatno. obzirnost jo do tujega čustvovanja, preprostosti pri postavljanju problemov ter modrosti in sigurnosti pri njihovem reševanju — in še nečesa, kar vse te lasnosti ožarja z blagodejno nadnaravno lučjo: svetosti.

Izredni vpliv te osebnosti je učinkovit dokaz za življenjsko moč krščanstva tudi v naših časih. Ameriški pisatelj Michael Williams govori o sveti Tereziji iz Lisieuxa kot največji ženi moderne dobe in pravi, da pred njenim mogočnim, trajnim in vedno rastočim vplivom obledi marsikako ime modernih veličin skoraj do nepomembnosti.

Sloves knjige, o kateri poročamo, je začel rasti kot gorčično zrno, ki se je raz"ilo v mogočno drevo. Rodilo je že obilnega sadu. Uživanje tega prelepega sadu smo sedaj lahko deležni tudi Slovenci, če bomo z zbranim duhom prebirali krasno uspeli prevod francoskega originala. Ljubitelji slovenskega jezika — katere koli smeri — bodo že z literarnega stališča s pridom brali to knjigo. Nanovo se kaže bogastvo slovenskega jezika, ki je tudi za prevajanje iz tujih jezikov izredno fino brušen instrument za izražanje, celd v subtilnih sferah religioznega doživetja. Seveda je to mogoče le tedaj, če uporablja ta instrument spreten, potrpežljiv in nadarjen prevajalec. Če primerjamo samo nekoliko strani francoskega teksta s slovenskim prevodom, se lahko prepričamo o odličnosti prevoda. Pri knjigah te vrste pa je še bolj kot sirer potrebno poleg drugih sposobnosti še nekaj: duhovna sorodnost, konge-

nialnost prevajalca z avtorjem. Kdo sploh bi mogel — če so drugi pogoji dani — zajeti in tolmačiti misli sv. Terezije bolje kot redovnica iz njenega reda? Ni laskanje skromni prevajalki (nedvomno tisti redovnici v našem karmeličanskem samostanu na Selu, čigar finemu, anonimnemu peresu se imamo že zahvaliti za marsikak uspel prevod), temveč je resnica, če rečemo, da se čuti ta sorodnost )>ri prebiranju slovenske knjige. Prevod ni dobeseden, temveč svoboden. Tu je kaj skrajšano, tam kaj podaljšano ali celo lahno spremenjeno — v očivid-nem namenu, doseči polnost slovenskega izraza in sloga. Zato se pa bere knjiga ne kakor prevod, temveč kot da bi bila v izvirniku slovensko napisana. Mogoče bi se dalo pripomniti, da je prevod ponekod preveč svoboden. Toda nič zato, zlasti če moremo reči, da zvene nekateri stavki v prevodu skoraj lepše kakor v originalu, kar je za prevajalko pač izredna pohvala. Kot primer naj bo navedena tale v knjigi citirana vrstica neke francoske pesmi, ki pa ni Terezijina: »La terre est ton navire et non jias ta demeure«; prevod: »Zemlja le ladja je, ne domovina«. (Str. 91.)

In še posebno verz:

»Toi, qui vins me sourire au matin de mn vie,

Viens me sourire eneor, Mčre, voici le soir!«

Prevod na str. 271:

»Ti, ki si v jutru življenja se meni smehljala,

pridi, nasmehni se, Mati, še zdaj, na večer!« *

V naših razburkanih časih bo la knjiga za marsikoga pravo duhovno zdravilo; odvračalo ga bo od utapljanja v zunanje dogodke in mu dokazala važnost notranjega življenja za pravo rast človeka. Takšno berivo, ki je vse prežeto od zmage duha nad materijo, ustvarja mirno duševno ozračje, blagodejno tako v intelektualnem kakor v moralnem pogledu, pospešuje mirnejše, hladnejše, zrelejše iu pravilnejše ocenjevanje še tako usodnih dogodkov, obenem pa osveži voljo in vliva v srce pogum ter usmerja pogled na stalni in končni namen Človeka.

Omeniti je še. da obsega knjiga ne samo »Povest duše«, temveč da so dodani še »nasveti in spomini« svete Terezije, izbor menili čudovito lepih in globokih pisem in najlepše pesmi. Knjiga je ilutrirana z lepimi slikami. Dr. Leonid Pitamic.

Načrt novega razstavišča na velesejmu

»Kronika slovenskih mest«, ki je izšla ca letošnje drugo četrtletje, prinaša spominski članek ravnatelja ljubljanskega veiesejma dr, Milana Dularja, ki je tudi napovedal začetek graditve novih razstavnih paviljonov na velescjcmskem prostoru. Lani je velesejemska uprava povabila za izdelavo načrtov pet arhitektov in letos so bili vpodani štirje načrti, med katerimi je strokovna žirija izbrala načrt g. inž arh. Vinka Glanza. Z manjšimi spremembami je bil ta načrt že predložen mestnemu gradbenemu uradu v potrditev.

Po osvojenem načrtu naj bi se dosedanje razstavišče ob Celovški cesti, Lattcnmunovem drevoredu in Lipovem drevoredu, kjer tudi sedaj stoji večina razstavnih paviljonov, zazidalo z enotnimi razstavljenimi paviljoni, ki bi bili vsi med seboj povezani, tako da bi bilo vse razstavišče obzidano. Notranjost velkega razstavišča naj bi začasno ostala nezazidana in bi bila preurejena v ličen park. Na ostrem vogalu, ki ga tvorita Celovška cesta in Lat-temianov drevored, pa naj bi stala velika dvorana, ki bi služila raznim prireditvam, koncertom, festivalom, kongresem itd. čez vse leto. Iz priobčene tlorisne skice se da razbrati celotna razdelitev prostorov na razstavišču. Spodnja stranica trikotni-škega razstavnega prostora gleda na Lipov drevored ob kopališču Ilirije, poševna in najdaljša stranica proti Lattermanovpm drevoredu, skoraj navpična stranica pa proti Celovški cesti.

Glavni vhod bo kakor doslej v bližini izliva Lipovega drevoreda v Celovško cesto. Na tem mestu bo zgrajeno enonadstrofno 56 metrov dolgo upravno poslopje čigar fasada bo šla v lahkem loku. Pod streho tega poslopja bosta na levo in desno oba glavna vhoda na rar-stavišče. Na skici so hodniki, veže in prehodi, vsi naznačen« z gosto križa-nimi ploskvami. Upravno poslopje bo imelo na notranji strani veliko vežo, iz katere bo dohod k uradnim prostorom veiesejma v pritličju, čez stopnišče v veži pa dohod v prvo nadstropje, kjer bodo reprezentančni prostori uprave. Od tu bo šlo občinstvo lahko desno in levo po pokritem hodniku na zunanji strani paviljona do vhodov v razstavne dvorane.

Ob Lipovem drevoredu in Celovški cesti bosta dve razstavni dvorani, ob Lattermanovem drevoredu pa tri. Pogled na skico napravlja vtis, kakor da bi bile vse dvorane povezane med seboj z vzdolžnim hodnikom v 6redi dvoran V resnici pa bodo dvo-rhne z vrati predeljene tako, da po podolžnem hodniku ne bo mogoče priti iz ene dvorane v drugo. Zato imajo vse dvorane na notranji strani razstavišča pokrit hodpik ob zunanjih razstavnih kojah, poleg tega pa ima vsaka dvorana nekako v sredi 6voje

dolžine vhod. To je bilo potrebno zaradi tega, da se dokončno uredi tudi vprašanje prometa v razstavnih dvoranah. Vsak obiskovalec bo šel torej skozi vhod na sredi dvorane ter se bo vedno drža desne strani. Krenil bo najprej v desno polovico dvorane, se nato obrnil in obšel prvo četrtino koj, in Jel zopet desno do konca dvorane ob drugi strani koj ter «e zopet obrnil in šel ob zadnji četrtini koj proti izhodu Nato bo šel obiskovalec zopet ob zunanjih kotah do vhoda v drugo dvorano itd. Razdelitev dvoran na koje je v Jlorisu označena e belimi pravokotniki. Ker so odpadli vmesni prostori med posameznimi paviljoni, je bilo pridobljenega mnogo več razstavnega prostora, kakor ga imajo do 6edaj drug od drugega ločeno zgrajeni paviljoni. Na križišču Lipovega in Lattermanovega drevoreda bo tudi stranski vhod, ki bo vodil skozi okrogel ye-stibul s kupolo v razstavišče.

Tu bodo tudi potrebna javna stranišča. Dvorane, ki stoje na vogalu lipovega in Lattermanovega drevoreda bodo zvezane še s polkrožnim pokritim hodnikom, ki bo omogočil obiskovalcem krajšo pot od glavnega vhoda do srednje dvorane na Lattermanovem drevoredu. Med tem hodnikom in razstavnima dvoranama proti vogalu bo urejen lep trikotniški park. Ostala notranjost razstavišča bo v glavnem spremenjena v park, ki bo velikanski rondo, v čigar sredi bi se mogla kdaj kasneje zgraditi ogromna okrogla razstavna dvorana :rotunda.

Ob vogalu Lattermanovega drevoreda in Celovško ceste pa bo zgradbe paviljonov zaključevala velikanska dvorana. Dvorana bo imela obliko trapeza in bo imela največjo širino 42 m in dolžino 33 m ter polkrožen oder s kupolo. Samo v parterju te dvorane bo mogoče postaviti 1600 sedežev. Pred dvorano bo velika veža s stopniščema, pred vežo pa bo razsežen pokrit prostor. Vanj bo dostop z Lattermanovega drevoreda pa tudi naravnost s Celovške ceste. Tu bo uvoz za avtomobile, ki bodo mogli parkirati v notranjosti praznega razstavišča. Nad pokritim razsežnim vhodom v vostibul bo velika terasa in restavracija. V pritličju bodo ob vsaki strani seveda tudi stranišča. Stranišče ob Celovški cesti bo dostopno javnosti vse leto.

Ni treba posebej poudarjati, da bosta tako upravno poslopje kakor tudi velikanska dvorana na zunaj učinkovito zgrajena. Za začetek bo ve-lesejmska uprava zgradila le razstavne paviljone in upravno poslopje ob glavnem vhodu. Paviljona M in N. ki stojita sedaj nekako tam, kjer je v skici zaznamovano slavbišče za bodočo rotundo, bosta seveda začasno še ostala. Zgraditev razsta-

višč brez dvorane bo veljala okrog 4 milijone ln je velesejmska upra-a bila odločena, da še letos začne z graditvijo Upajmo, da se bo to tudi zgodilo in da bomo na ta način najlepše proslavili 20 letnico ljubljanskega veiesejma.

Od nedelje do nedelje

Zunanji pregled

Politični pregled

Ta teden je bil v vseh ozirih zelo razgiban, v političnem in v vojaškem. Nad Anglijo se zgrinja dnevno zmeioni_ več nemških lelal in letalski boji skoraj ne,ponehajo uiti hnd Anglijo, niti nad Rokavom. Pa tudi na morju je imelo angleško brodovje mnogo opravka. V političnem oziru pa je bil Alastfc f^tMipfbeo zaradi "konference v Mo-nakovem in pa zaradi dogodkov v Franciji. Kriza na vzhodu, ki se je začela s sovjetskim posegom na Besarabijo, pa se je najprej razmahnila proti Turčiji, lodn tam še ni takega razpleta, ki hi nakazoval, kaj se bo zgodilo v Carigradu in ob Dar-danelah.

Vojaški pregled

Povsod se pripravljajo na glavni spopad te vojne — na vojskovanje z Anglijo. Nemški tisk stalno poroča, kako uspešno krožijo okoli angleških otokov nemške podmornice in kako začno proti Angliji s poskusi, ki naj Anglijo zaprozaves promet. Prav te dni je nemško poveljstvo objavilo številke o tem, koliko angleškega tovora so j>o-topile dosedaj nemške podmornice ali pa nemška letala nud Rokavom. Nemško poveljstvo pravi, da je bilo dosedaj potopljenega nad 4 milijone ton angleškega tovora. Angješko poveljstvo je sicer takoj nato zavračalo te številke, češ da so prevelike, kajti dejanske angleške izgube na morju ne presegajo en milijon ton. dočim bi naj Italija in Nemčija po angleških navedbah izgubili nekaj nad en milijon. Toda že te številke povedo, s kakšno silovitostjo se razvija vojna na morju, kajti ta vojna bi naj onesposobila Anglijo za nadaljevanje vojne.

Letalski boji nad Anglijo postajajo iz dneva v dan hujši. V sredo, dne 10. julija, so je nad Kanalom razvila letalska bitka, v kateri so je spoprijelo nad 150 lelal. Na obeh straneh so po bitki dajali svoje številke o zbitih letalih. Angleška letala opravljajo svoje polete nad Nemčijo, v zadnjem času še |>osebej nad Nizozemsko in severno Francijo. Pri tem skuša'.o angleški letalci zadeti predvsem skladišča bencina, važna križišča in letalske tovarne.

Nemška letala pa skušajo sedaj doseči tale uspeh: izvajati skupinske napade nad Anglijo z vezanimi poleti iz Belgije in severne Francije ter iz Norveške. Ti napadi bi bili zmerom bolj pogosti, lako da bi čimbolj izčrpavala angleško o brambno letalstvo in protile'dsko topništvo. Počasi bi se tako mogoče dosi. i da bi v nebu nad Anglijo končno stalno krožila le nemška letala...

Na morju pa ima angleško brodovje dve nalogi. Prva obstoja v tem. da v Sredozemlju drži ravnotežje vsemu delovanju italijanske mornarice, druga pa je še zmerom v tem, da.polovi vse francoske vojne ladje, ki so hotele nazaj v kakšno varno francosko pristanišče.

V tem zasledovanju francoske mornarice je bila prva huda bitka pri Oranu, kjer je padlo 1300 francoskih mornarjev. Poškodovane so bile na.V večje enote francoskega brodovja in onesposobljene za boj. Ta teden pa se je nastopanje proti francoski mornarici nadaljevalo in 'c dne 0. julija oddelek francoske mornarice napadel največjo francosko bojno ladjo »Richelieu« v Dakarju. Angleškim mornarjem se je t>osrečilo, da so pod bojno ladjo spravili podvodne mine. nalo pa so bojno ladjo napadla še angleška letala. Ogromna 35.000 tonska bojna ladja se je z zadnjim delom v pristanišču potopila in je sploh nesposobna za vojskovanje ali pa za kakšno uporabo

Z italijansko mornarico ie angleško brodovje ta teden imelo več spopadov; vendar odločitve ti spopadi še niso prinesli. Obn tabora poročata o izgubah, ki sla jih prizadejala nasprotniku.

V Afriki pa se vojskovanje tudi pospešuje. Tako poročajo proti koncu tedna, da bitka za Mo-ialo ob abesinski meji traja že od srede.

Italijanski zunanji minister grof Ciano je v nedeljo, dne 7. julija dopotoval v Berlin, dan poprej pa se je tja vrnil s fronte kancler Ilitlor. Italijanski državnik je z vodjo rajha imel v nedeljo zelo dolg pogovor, takoj naslednji dan pa je grof Ciano odpotoval na zahodno Ivoji-šče, kjer si je ogledal glavne odseke na bojišču zadnjih šestih tednov.

Ko se je vračal, pa je bilo objavljeno, da sta na poti v Mo-nakovo tudi madžarska državnika grofa Teleki in Czaki. Tako se je v Monakovem sešla konferenca pod Hitlerjevim vodstvom in so se razgovorov udeležili Ciano, Ribbentrop, Teleki in Czaki. Po teh razgovorih je bilo objavljeno uradno jioročilo, ki je velevalo, da so se vsi razgovori razvijali v starem duhu prijateljstva, ki veže vse te države. To uradno poročilo je bilo zelo skopo, zato so pa bili obširnejši komentarji, ki so bili objavljeni po teh razgovorih. Ti komentarji pa bi se mogli zajeti v naslednjem: .

1. Po sovjetskem posegu na Besarabijo in Bu- | kovino, bi mogla Mudžarska pričakovati, da se bo * začelo razkosavanje Romunije; ker ima Madžarska velike zahteve na Romnuiji, bi morala vsekakbr Madžarska dobiti nekak delež.

2. Vse to bi se moglo zgoditi pa le tedaj, če bi tisti velesili, ki imata sedaj največ vpliva v Evropi, to sta Nemčija in Italija hoteli, da se Romunija razkosa in začenja deliti.

3. Ker bi to pomenilo velike motnje v Podo-navju in na Balkanu, bi se po sodelovanju tretjih velesil lahko začel v tem delu Evrope bojni Pjfis, ki bi odvrnil pozornost z glavnega bojišča, ki je na zahodu in v Afriki.

Če so te razlage pravilne, tedaj so v Monakovem svetovali Madžarom, da naj kar počakajo na mirovno konferenco, ki bo razčistila položaj v Evropi. Novi mir bo zgrajen na trdnih temeljih, zato bo popravil krivice ne samo Madžarom, ampak vsem drugim, ki so mogli biti nezadovoljni. Na splošno se je govorilo, da je ta presoja položaja

ZASTOPSTVO VSEH VRST

AKUMULATORJEV PRI TVRDKI

A. GOREČ • nabotltnlka

pravilna in da se bo moral položaj v Srednji Evropi in na Balkanu razvijati v miru, da bo lahko lepo počakal "a tisto, kar bo ukazala mirovna konferenca.

Vse torei zatrjuje, da bo ohranjen mir v Po-donavju in nn Balkanu. Toda, tedaj ko so se te novice najbolj širile, pa so Turčijo začele pretresli vznemirljive govorice o tem. da bo Sovjetija poslala Turčili ultimat in zahtevala, da ji na" Turčija odstopi Dardanele in Carigrad. Ko bi bila mogoče vojna proti Angliji na višku, pa bi se na vzliodu začel vojni ples med Turčijo in Sovjetijo.

Ta teden se je sestala v Ankari turška narodna skupščina in glavni govor je imel predsednik turške vlade Saidam, ki je poudaril, da si Turčija ne želi od nikogar ničesar, da se pa tudi nikogar ne boji in da mirno čaka na vse, kar se lahko zgodi. Skupščina je tudi burno pozdravljala zunanjega ministra Saradžogla, o katerem so se širile govorice, da bo moral odstopiti, ker bi se naj bil preveč zameril sovjetom. Nekako ob istem času pa je iz Moskve prišla izjava, v kateri sovjetska vlada zanika vse novice o tem, češ da bi bila nameravala poslati ultimatum Turčiji.

Poražena Francija pa gre hitro v smer novih oblik političnega življenja. Te dni je bil za državnega poglavarja postavljen maršal Petain, ki je imenoval že tudi novo vlado z Lavalom na čelu. Razni ljudje menijo, da se bo z novo ustavo v Franciji izločil iz državnega življenja predvsem pogubni vpliv, ki so ga na francosko narodno življenje v preteklih desetletjih imeli framasoni in drugi levičarji.

Notranji pregled

Važna izjava dr. Korošca. Italijanski list »Po-polo d' ltalia« je prinesel izjavo, ki jo je dopisniku tega lista v Belgradu dal prosvetni minister g. dr. Anton Korošec. V tej izjavi je dr. Korošec nagla-sil, da so kulturni in drugi stiki med Italijo iti Nemčijo na eni ter Jugoslavijo na drugi strani dobri. Na vprašanje, kako dr. Korošec sodi o razmerah na Balkanu in v Podonavju, je odgovoril, da narodi Balkana in Podonavja žive med seboj v miru in prijateljstvu. Če se to razmerje ohrani, se nam ni bati nobenih sporov ter se bodo vsa nerešena vprašanja lahko sporazumno reševala. Na

vprašanje, kako dr. Korošec sodi o napovedanih socialnih reformah in o boju zoper masone, ali bo tudi prosvetni resor v tem sodeloval, je dr. Korošec odgovoril, da ni prišel za prosvetnega ministra le zato, da bi nastavljal in prestavljal učitelje in profesorje. Dejal je, da je njegovo načelno stališče znano ter da bo na podlagi tega storil vse, kar je v korist domovine in dinastije. Nato ie na vprašanje glede kulturnih stikov z Italijo odvrnil, da je za take vezi stotine načinov, da je treba poznati jezik za poglobitev kulturnih vezi z Italijo in da je za to potrebno tudi prijateljstvo med italijanskim narodom in Jugoslovani.

Jugoslovanski učitelji so bili pretekli teden sprejeti pri dr. Korošcu, ki je kazal veliko razumevanje za njihove zadeve, zlasti za gmotne. Učiteljska glasila izražajo prepričanje, da bo dr. Korošec upošteval njihove želje.

Glede razdelitve Osrednjega unida za zavaro-

P tar

kraja. Slovenska Delavska zbornica je predložila svoj načrt glede ureditve: ustanove na| se trije sa-

vanje delavcev v Zagrebu (SUZOR) se gospodje še vedno in neprenehoma posvetujejo in sejejo. Ta zadeva se vleče kakor jara kača brez konca in

mostojni osrednji uradi v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Drugi načrt pa je podal g. Avsenek, ki predlaga, naj bi vsak okrožni urau, ki šteje več ko lOu.OOO zavarovanih članov, postal samostojen osrednji urad za vse panoge, bolniško, nezgodno in starostno. Generalni ravnatelj SUZOR-ja g. Mar-jašič pa predlaga, naj bi postali okrožni uradi samostojni le glede bolniškega zavarovanja, glede drugega pa naj bi ostal SUZOR kakor doslej. To pa je toliko kakor nič, ker bolniška panoga, ki živi le iz rok v usta, od danes na jutri, nima tedaj nobenega denarja, ta naj bi bila samostojna, drugo pa, kjer gre za milijone delavskega denarja, pa naj bi bilo še vedno centralizirano. To pa nikakor ne gre. Med tem pa SUZOR v Zagrebu pod vodstvom neodgovornega komisarja dela po svoje. Celo hrvatski listi in hrvatsko delavstvo napada tako gospodarstvo. Se bolj pa smo prizadeti mi Slovenci, ki ne bomo več trpeli, da bi neodgovoren komisar po svoje gospodaril z denarjem, ki je vmes tudi nekaj milijonov denarja slovenskih delavcev. Po-zivljemo osrednjo vlado v Belgradu, naj stori konec takemu gospodarstvu ter naj vprašanje Središ-njega urada za zavarovanje delavcev čimprej reši!

Notranji minister Mihaldžič je odstopil. Zadeve notranjega ministrstva bo začasno vodil sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Listi se precej pečajo s tem dogodkom ter pravijo, da bo sledilo še nekaj sprememb v osebah. Sicer pa — pravijo listi — so zdaj glavna stvar napovedane socialne in finančne reforme, ki pa so menda nekako v zvezi z osebnimi spremembami.

Potopljeno torpedovko »Ljubljano« so dvignili

dne 10. julija ter jo prepeljali v varno pristanišče, kjer so jo strokovnjaki natančno pregledali. Ugotovili pa so, da ladja ni hudo poškodovana ter da jo bo mogoče z majhnimi stroški popraviti.

Sovjetski poslanik na našem dvoru je v petek 12. julija prišel s svojim spremstvom v Ljubljano ter se nastanil v hotelu Union. Dopoldne se ie potem odpeljal na Gorenjsko, kjer je bil na gradu Brdo pri Kranju sprejet v avdijenco pri knezu namestniku Pavlu, kateremu je izročil svoje poveril-ne listine. Nato se je vrnil v Ljubljano ter se popoldne odpeljal na Bled in Bohinj ,nakar se je zvečer vrnil v Belgrad.

Ljubljanski občinski svet je imel dne 11. julija

svojo sejo, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da bo Ljubljana spet letos dobila nove važne pridobitve. Zidati bodo začeli nove tržnice, zaceli

bodo graditi nove delavske naselbine, kjer bodo delavci imeli poceni nova stanovanja, zgradili bodo čez Gruberjev prekop potrebni most, kanalizirali bodo poleg Trnovega tudi Tvrševo cesto, pripravljajo se načrti za novo mestno hiralnico na Bokal-can, v Koleziji dobimo novo ljudsko kopališče, tlakovani bosta Dunajska in Zaloška cesta. itd. V ta namen je občina dobila potrebna posojila. Zlasti važno je poglavje delavskih hišic. V tem pogledu je treba omeniti, naj bi tudi država in druge oblasti začele posnemati Ljubljano.

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmm

V malih oglatih velja viaka beseda 1 din; lenltovanjikl oglasi 2 din. Debelo tiskana naslovna beseda ta računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi ta platuje|o takoj pri naročilu. — Pri oglasih raklamnaga značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismena odgovora glede malih oglasov treba

priložiti znamko.

fi

rt * i • v » •

Službe ucejo

Kovaški pomočnik

dobro izučen, Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10260.

Šofer

Začetnica

B mešč. šolo in trg. tečajem, Išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10194.

Kot mehanik ali brusač

Iščem delo, lahko tudi izven mesta. I. Bregant, Jurčičeva 13, Tezno, Maribor.

Trgovski pomočnik

železnlnar, star 18 let, pošten ln asllen — Išče primerno službo v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod 10131.

Gospodična

■ znanjem nemščine, lz dobre hiše, želi mesto k otroku. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Dober postopek« 843.

Mizarski pomočnik

Išče zaposlitve v Ljubljani ali v bližini. Kot začetnik grem za manjšo plačo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10384.

Trgovska pomočnica

poštenih kmečkih staršev, Išče službo v trgovini z mešanim blagom. Nastop takoj. Mici Resnik, Laze, p. Šmartno v Tuhinju.

Gospodična

■ malo maturo ln ■ te čajem za stenografijo ln strojepis, išče mesto v pisarni kot začetnica. — Ponudbo v upravo »SI.« pod »Poštena« št. 10134.

Trgovski pomočnik

mešane stroke Išče službe za takoj. Grem tudi za skladiščnika, slugo ali podobno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Po štenc št. 10344. (b

Šofer

■ daljšo prakso, abstl nent, soliden, zanesljiv -sprejme nameščenje pri tovornem ali osebnem avtomobilu. Naslov: Agen-tura Plchler Ptuj.

Dijak

Išče kakršnokoli eedem-tedensko namestitev zaradi malega zaslužka. Dopise v upravo »Slov.« pod »Vesten in priden« št. 10106.

Trgovska pomočnica

mlajša, z dveletno prakso, vešča samostojnega vodstva, poštena ln agil na, želi mesto v večji trgovini kjerkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »1. september« 10247.

Absolventinja

enoletnega trg. tečaja z odličnim uspehom išče primerno zaposlitev v trgovini ali pisarni. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tudi kot praktikan-tinja« št. 10319. (a

išče službo. - Naslov v upr. »Slov.« pod 10221.

Mizarski pomočnik

išče kakršno koli službo. Zmožen kavcije 10.000 din. Potočnik, Cankarjeva ulica 7. (a)

Lesni manipulant

dobra moč, pošten, zanesljiv, vešč tudi nemščine, išče namestitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lesni manipulant* št. 10250.

Mlinar

a mojstrskim Izpitom, star 34 let, želi dobiti stalno službo v valjčnem mlinu. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Izkušen mlinar« št. 10249.

Kuharica

Btarejša, zdrava, Išče mesto k Btarejšemu gospodu ali k majhni družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dobra gospodinja« št. 10401. (a)

I!

Vajenci

I!

Mizarskega vajenca

takoj sprejmem. Svetek, Koblarjeva 7, Ljubljana,

Brivskega vajenca

takoj sprejmem. — Salon »Polanc«, Kopitarjeva, (v

Mizarskega vajenca

sprejme takoj Zalaznlk, Napoleonov trg št. 7. (v)

Vajenca

za slikarsko ln pleskarsko obrt sprejme Marn Josip, Ljubljana, Wolfova

Vajenca

z dovršeno meščansko ali s tremi gimn. razredi — sprejme železnina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10394. (v)

Učenka

ki Je dovršila tri razrede meščanske šole, Išče mesto v trgovini, kakršne koli stroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10328. (v

Strojnega pilarja

Iščem. Pilarna Figar v I za tesanje lesa »prejme Ljubljani. (b' takoj Vračko, Limbuš. (b

!l

Propagandistko

Izkušeno, s priporočilom, sprejmem. Inž. Prezelj, Wolfova 3, LJubljana, (b

Kovaškega pomočnika

s podkovsko šolo takoj sprejmem. Jenko Josip, kovač, Radomlje. (b

iluibodobe

Ključavničar, pomočnika

sprejme za stalno delo takoj Podržaj Ciril, Ig št. 147 pri Ljubljani.

Hlapca

za vsa kmečka dela — takoj sprejmem. Črnuče št. 13.

Več čevljar, pomočnikov

sprejme Omahna Luka, čevljarstvo. Hrib 19, Lu-kovlca.

Pomočnika in vajenca

sprejme takoj valjčni mlin Beričevo, p. Dol pri Ljubljani..

Služkinjo

vajeno gospodinjskih del, sprejmem k dveletnemu otroku. Makovec, Gotna-vas 6, Novo mesto.

Trgovskega vajenca

sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10336.

Pomočnika in vajenca

močnega ln poštenega — sprejmem takoj za kle-parstvo ln vodovod. Ml-klavčič, Stična.

Upokojenec

delazmožen, želi zaposlenost kot skladiščnik ali oskrbnik, hišnik, paznik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Popolnoma zanesljiv« št. 10313. (a

Trgovska pomočnica

pridna, poštena, išče namestitev v kaki večji trgovini mešano stroko. Gre tudi na podružnico, najraje na Gorenjsko. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Poštena« št. 10197.

Zasebni uradnik

B trgovsko naobrazbo ln trgovsko ter pisarniško prakso, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega, nemškega ln srbohrvat-skega jezika v govoru ln pisavi - želi mesto kot korespondent ali knjigovodja ali kalkulant ali kot trgovski poslovodja kjerkoli v Sloveniji. — CenJ. ponudbe prosi v upravo »Slov.« pod »Stalnost« št. 10191.

Mizarskega vajenca

sprejme Matija Perko, mizarska tvornlca, LJubljana, Celovška c. 97.

Pekovskega vajenca

ali hlapca sprejme Sten-ko F., pekarna, Nove Jarše, p. Moste.

Vajenca

sprejme mizarstvo »Antiki, Sv. Petra nasip 29, Ljubljana. (v

Dekle z dežele

se želi izučiti za frizerko ali šiviljo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10173.

Želim se izučiti

za avtomehanlka aH ključavničarja. Dovršil sem meščansko šolo. - Anton Smole, št. Vid nad Ljubljano 12.

Vajenca

poštenih staršev sprejmem v krojaško obrt. Ivan Ambrož, Glince, c. XIII-6, Ljubljana. (v)

Trgovskega učenca

sprejme delikatesa in špe-cerija z oskrbo pri starših. Verbič,. Stritarjeva ulica. (v)

Pečarskega vajenca

najraje z dežele, sprejmem. Poizve se: Pirnat Stanko, pečarstvo, Tržaška 107. (v)

Aranžerski vajenec

se sprejme k večji firmi. Prednost imajo dobri risarji. Interesenti naj se osebno zglasijo : Ljubljana, Rožna dolina, Pred-jamska 43, opoldne od 1 do 2, parter.

Vajenko

z meščansko šolo sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajenka« št. 10290.

Vajenca, vajenko

za izdelovanje usnjenih galanterijskih predmetov, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, eventuel. piačam. šipic, Kranj, Izdelovanje damsklh torbic

Soboslikarja

dobrega, samostojnega, tn pleskarja, Iščem za takoj. Ježek Marijan, sobosll-kar, Tržič.

Hlapca

delavnega, poštenega ln

zanesljivega, z& h ko njem, sprejmem takoj. -Oskrbništvo grada Thurn, Velenje.

Trgovsko sotrudnico

starejšo, izvežbano trgovine z mešanim blagom Iščem. Ponudbe s sliko in spričevali na Norbert Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu. (b

Čevljarske pomočnike

za boljša šivana ln zblta dela ter za mešana dela, sprejmem takoj. Levovnlk Josip, čevljarstvo^ Slovenj Gradec.

Polir

za visoke in talne gradnje se išče za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Verziran polir« št. 10368. (b)

Fotografinjo

samo sposobno in hitro retušerko za negativ ln pozitlv, sprejmem. Foto Kieser, Vetrinjska ulica št. 30, Maribor.

Samostojna gospodinja

ki zna perfektno kuhati ter opravljati vsa hišna dela, snažna, vestna ln zanesljiva ter ljubiteljica otrok, dobi stalno mesto Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Zanesljiva« št. 10215.

Žagarski mojster

z dobro prakso v velikih obratih, verziran v trdem in mehkem lesu, dober organizator ln kalkulant, se • Bprejme. Ponudbe o premitl s prepisi spričeval, z navedbo starosti prejšnjih služb, fotogra fljo itd. in poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Sposoben« št. 10356. (b)

Prodajalka

kot pisarniška moč, zmožna slovenske in nemške korespondence, knjlgod-vodstva in strojepisja, se sprejme na deželo. Na vesti rojstne podatke in vse dosedanje službe. Nastop 1. avgusta. Lastnoročno pisane ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zmožna« št. 10292. ,(b

Fanta z dežele

sprejmem kot vajenca. Cokert, kleparstvo, Gregorčičeva 5, Ljubljana.

Pošteno, revno dekle

sprejmem k dvema otrokoma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10367.

Samostojno kuharico

mlajšo, za gostilno stari Mayr v Kranju, takoj za stalno sprejmem. (b

Čevljarskega pomočnika

ki zna delati vsakovrstna dela, sprejmem takoj. Kalan Janez, Kamna gorica, Gorenjsko. (b

Dekle

vešče nekoliko kuhe za gostilno, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dekle« št. 10294. (b

Hlapca

h konjem in za poljska

dela, sprejme takoj Zavod sv. Terezlke, Videm-Dobrepolje. (b

Dekle

do St let, za r«« dan,

takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10364. (b

Krojačico

pomočnico ln vajenko -takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca.« pod št. 10246.

Krojaškega pomočnika

za male komade, sprejmem takoj. Hrana ln sta novanjo lahko v hiši. — G r o z n 1 k Vlado, Slape-Dev. Mar. v Polju. (b

Iščem fanta za točilca

ln za vsa domača dela. Gostilna Cinkole, Poljanska cesta 21. (b)

Služkinjo

takoj sprejmem. — I. T., Borštnikov trg 4, LJubljana. (b)

Mesarskega pomočnika

sekača takoj sprejmem. Jože Musar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. (b)

Urarskega pomočnika

takoj sprejmem. Plača dobra. Jakob Mulavec, Kralja Petra trg 1, Maribor.

Služkinjo

pošteno, pridno, z« rsa domača dela, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10427. (b)

Natakarico

lahko začetnica, ki Je dobra računariea, pridna in poštena, sprejmem v pošteno gostilno. Naslov v upravi »Slov.« pod 10234.

Prekajevalca

dobrega, samostojnega -sprejmem. Vpoštevana so samo dobra spričevala. Ivan Javornlk, LJubljana, Domobranska 7.

Kuharico

popolnoma samostojno ter varčno ln pošteno, sprejmemo za sezono ali za stalno. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Toplice« št. 10208.

Gospodična

srednjih let, za pomol! v trgovini ln pisarni — se sprejme za stalno v večjo trgovsko hišo. Ponud be v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Zaupna oseba« št. 847.

Zdravo dekle

za vsa hišna dela tSče srbska družina v Belgra-du. Ponudbe na Ana Ba-jič, Belgrad, Hadžt Mi-lentlja 78. (b

Otroška negovalka

ki bi res z veseljem negovala triletnega ln pol letnega otroka, se sprejme. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Idealna ose ba« št. 10226.

Foto-pomočnika (-co)

sprejme foto-atelje v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dober pozer In retušer« št. 10381. Mesto stalno.

Samostojen tkalec

dobi stalno službo. Ponudbe z navedbo plače ln dosedanje zaposlitve poslati na upravo »Slovenca« pod »Samostojen tkalec« št. 10362. (b

Natakarica

s spričevali o sposobnosti ter vešča tudi kuhanja, želi zaposlitve v boljši gostilni v Mariboru ali v okolici. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10297.

Strojevodje

za lokomotive ln

kurjače

z izpitom ter

delovodjo

s strojnodelovodsklm Izpitom — sprejme

rudnik TPD v Kočevju

Zaslužek

Za deset dinarjev

Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Stalen zaslužek tudi v teh kritičnih časih! Lindlč, LJubljana, predal 245-c. ' (r)

Kupimo

Vdova vojnega invalida

sama, popolnoma ohromela ln popolnoma odvisna od tujo fizično pomoči -želi v svrho olajšave svojega stanja že rabljen tapeciran naslanjač z ročnimi oporami. Ker sem revna, bi tak naslanjač od dobrega človoka hvaležno vzela tudi kot darilo. Marija Božič, Ježl-ca št. 12.

Mikroskop

rabljen toda dober, takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mikroskop« št. 10317. (k

UŠI

»Svratište Velebit«

nudi za ceno 40 din celodnevni penslon z dobro in domačo hrano; vračunano so tudi vse takso. Pag, Dalmacija.

Vsakovrstno

zlato kupuje

po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana \Volfova ulica št. 3

Elektromotor 3 PH

kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10321.

Smrekovo skorjo

kupujemo po najvišjih cenah. Ponudbe na anončnl zavod Hlnko Sax, Maribor pod »Tovarna«.

staro Halo, zlalo zobovte ln srebrne hrone

Kupujem po najvišjih eenab

A. KAJFEŽ trgovin* i lirami in zlatnine

preoisna delavnico la popravila vsakovrstnih ur

Ljubljana. Miklošičeva 14

Star baker in medenine

kupuje po najvišjih ce nah »Unltas«, Šiška, poleg stare mitnice.

Staro železo

ln vse kovine najboljše plača »Metalia«, tel. 82-88 Gosposvetska cesta št. 16.

Več skobelnikov

mizarskih, v dobrem sta nju, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobri« št. 10330. (k)

Srebro, drage kamne

in vsakovrstno

zlato kupufe

po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana TyrSeva 2

(palača Hotela JJlon")

Ne premišljujte,

kam s predmeti, ki Jih želite prodati. Ponudite jih čim prej tvrdki ABC v Ljubljani, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora SI ška. (h)

Cunje

krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor — Dravska 15.

Letoviščarjem

turistom, izletnikom ln cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel znano gostilno in

pension »Prodnik«

v Stahovici. - Letoviščarjem nudimo : lepe sončne sobe, krasna planinska lzprehajallšča, naravno kopališče in dobro domačo hrano. Turistom ln Izletnikom pa prenočišča, topla in mrzla jedila ter vsa prvovrstna vina. — V nedeljo, dne 14. Julija bo slovesna otvoritev z godbo ln zabavo ter Jag-nje na ražnju. - Solidno postrežbo zagotavljata ln se priporočata Kristina in Peter Prodnik.

Kam pa kam?

1

Vsi v Tomaževo

na žegnanje v nedeljo tn ponedeljek. Vabita France ln Ivanka Babnllc.

Obvestilo!

II

Obrt

Za šivilje in pletilje

izdelujemo gumbe, tam-burlramo ln kosmatimo vsakovrstno blago. »Me-la«, Ljubljana, Tyrševa cesta 20. (m)

Družabnika, družabnico

za ustanovitev trgovine na deželi, Iščem. Kraj brez konkurence. Osebna udeležba ali tihi družabnik. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sreča 1887 št, 10279. (d

Hranilne knjižice

3% obveznice

tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje

BANČNO KOM. ZAVOD

MARIBOR Aleksandrova cesta 40

Drž. vrednostne papirje

v manjših količinah kupimo. Ponudbe z navedbo vrste, nominalne vrednosti ln prodajno cene v upravo »Slov.« pod znač »Gotovina« št. 10253.

Šivalni stroj

z okroglim čolnlčkom kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene in znamke na upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj«. (k)

Mizarski stroj

uravnalnl ln debelinski (šobel - Abricht), v brezhibnem stanju, takoj kupim. Točne ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Kombiniran stroj« 10371.

Stroj

za Izdelavo držajev za metle (Rundstab Hobel-maschlne), ln stroj za Izdelavo hrušk na držaju metle, kupim. - Ponudbe poslati na: M. Auspitz, Zagreb, Lopašlčeva B.

Rabljeno mlatilnico

z rehto, Kremžarjeve izdelave, kupim takoj za gotovino aH dam v račun nov zapravljlvčelc. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Dubra. iiuuiiinica« št. 10361«, v(s)

Ureditev premoženja

Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskihl) nabavo posojil in družbe nikov, dobitkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh v te trgorsko-nbrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni

ZAJC LOJZE

Ljubljana, Gledališka uL7

Posojilo

na varno mesto proti vknjižbi na lepo posestvo Iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »20.000 din« št. 854. (d)

V rentabilno podjetje

s sodelovanjem vložim do 60.000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštenje« št. 10433. (d)

Hranilne knjižice

vrednostno papirje

kupujemo

stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu

Rudolf Zore

Ljubljana, Gledališka 12

Kdor želi

da bi brez znatnega kapitala prišel do neodvisne, samostojne ekstisten-ce, tako da bi izdeloval razne kemično - tehnične speclalltete, naj v svojem lastnem Interesu zahteva brezplačni prospekt od Hemljskega zavoda Rltz-man, Pašičevo, Dun. ban

Cenj. občinstvu, zlasti pa izletnikom, naznanjam, da odprem v nedeljo, 14. julija pri Sv. Duhu nad Polževem novo gostilno. Poskrbel bom za dobra topla ln mrzla jedila ter za vse vrste pijač. Postrežba točna ln solidna.' Za obiske se priporoča Jože Lavrič, gostilničar^

Objave

a

Naznanjam

cenj. občinstvu, da sem a 1. julijem odprl brlvnlco v Marljagraškl ulici 120. Postrežba točna in dobra. Za cenj. obisk se naj-topleje priporoča EDVARD STVARNIK brivec v Laškem.

11

Pohištvo

1

Šperano orehovo spalnico

zli kom., prodam za ceno 5000 din. — Vrhove Ivan, mizar, Bevke,, Vrhnika.

Modroce

patentne postelna mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nitki cent

Rudolf Radovan

ta petni k Ljubljana, Mestni trg 18

Otomane od Din

Lepo spalnico

orehova korenina, počen proda mizarstvo A. Ci-merman, D. M. v Polju št. 111. (š

Vsakovrstno

pohištvo

dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni izdelavi tvrdka

»OPRAVA«

Celovška cesta 50. Sprejemajo se naročila.

Mreže za postelje

izdeluje ln sprejema rabljeno v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 6 (prt Gradišču).

Otomane

peresnlce, žlmnice, kauče, zložljive postelje, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila sprejema

F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trg št 6.

42 leten obrtnik

želi znanja zaradi ženlt-ve. Dopise podružnici Slovenca v Celju pod »Nekaj premoženja« št. 10423. (ž

Posestnica

lepega posestva poroči okoli 50 letnega upokojenca. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lepo thrlje-nje« št. 10243.

Poročim

državnega nameščene« ali kaj sličnega. Starost nad 30 let. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra ženica« št. 10206.

Kupnit« pri naših Citajte »Slovenca«! inserentihl

»REALITETA«

posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) je samo v LJubljani, Prešernova 64-1 — nasproti glavne poŠte. Telef. 44-20. Posluje hitro ln solidno. Vse Informacije bo brezplačne. Prpričajte se 1

Stavbne parcele

ugodno prodam. Vlžmar-jo 48, Pod Klancem.

ST

kupim v bližini stadiona. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Hiša« št. 10166.

Posestvo ali hišo

kupim za ca. 70 000 dtn. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10216.

Majhna domačija

T ljubljanski okolici, naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Prijetno« št. 10093.

Enonadstropna hiša

trlstanovanjska, vsa pod-kletena, neskončana, naprodaj. — Smarska cesta poleg šole. (P

»Anker« šivalni stroji

za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z 2 iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čolnlčkom od 300 din naprej. Triglav, Res-ljeva 16. (1)

Hišo

voffstanovanjsko, priprav pravno za obrt, prodam takoj za 210.000 din. Potrebno 110.000 din, drugo hipoteka. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10316. (P

Naprodaj hiša!

Cegnar, Poljanski nasip št. 32. (P)

Enodružinsko hišo

v Domžalah prodam alt oddam stanovanje. Poljanski nasip 64. (P

Vnajcm

IŠČEJO:

Lokal za skladišče

Iščem. Fotočnlk( Jeva ulica 7.

Cankar-(m

Parcela

1400 m» po 12 din naprodaj. Sp. Radvanje št. 60, Maribor. (p)

Skladišče

Dve parcel

800 m' na Viču in del stavbne parcele 320 m* v Stožicah. Naslov: Suvo-borska 26. (P

Dvostanovanjska hiša

južni del Ljubljane, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10120. (p)

suho, S X 6 m1, Iščemo. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Razstava« št. 10237.

ODDAJO:

Mesnico

prometnem kraju v Rogatcu oddam v najem. Pojasnila v gostilni Bre-zlnšek. (n

Prodam parcelo

v Šiški, severno od nove cerkve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »661 m<« št. 10431. (p)

Dobro idočo mesarijo

na prometnem kraju, poleg cerkve, oddam v najem s 15. julijem. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 10183.

Večja opekarna

na zelo prometni točki, blizu Maribora - poceni naprodaj. - Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Sreča« št. 840.

Veliko zračno klet

Ljubljani, pripravno za vinsko trgovino ali skladišče, oddam takoj v najem. Vodovod, elektrika, kanalizacija. Vprašati prt Krušič Ivan, mesarija, Ljubljana, Bezenškova ul. št. 10.

Dvostanovanjska vila

naprodaj. Kranj, Klane. Informacije se dobe v Ljubljani, Dvorakova ul. št. 13-111., Kranj, Tavčarjeva 3.

Stavbna parcela

pod šmarno goro, 1200 m', 4000 kg ugašenega apna, stalna voda - naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10246.

Enodružinsko hišo

v Zgornji Zadobrovl 78, 10 minut od postaje Dev. Mar. v Polju, prodam za 40.000 din. Naslov v upr »Slov.« pod št. 10242

Na Bledu ali v Bohinju

kupim manjšo vilo alt hišo s nekaj vrta. - Po možnosti blizu jezera. -Ponudbe s točnim opisom ln ceno na naslov: A. Suša. Savlje 18, p. Ježica pri Ljubljani.

Ugodno naprodaj

trgovska in večstanovanj-ska hiša, vodovod ln vodnjak ln elektr. razsvetljava, vse deloma novo. Kupec naj si ogleda, ako bo resen. Imetje se nahaja v Vojniku št. 7. — Poizve se pri Maksu Ste-fanciosa, Rogatec.

Prodamo

pletllne stroje: 2180 — 12/80 — 12/100 — 4/80. Jaquardstroj 10/80, Kle pelstroj za pletenje kravat in trakov, kompletno z dublir navljalnim strojem. — Trlkot šivalne stroje : Zick-Zack, Ueber deck in Gummieinzieh, Singer brzošlvalni in tam-burlrnt stroj. — Razne transmisije, motorje, po-ganjače (Untertretber) ,n telefone. »Mela«, Ljubljana Tyrševa cesta 20. (1)

Enodružinsko hišico

z vrtom, na periferiji — Išče upokojenec s oktobrom ali novembrom najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pod mest nim rajonom« št. 10226

Parcele

po 1J din m» in h!9o sa

56.000 din prodam. Franc Hadner, Zg. Radvanje 82 p. Maribor. (p)

Hiša

v Celju, predvsem polo vica (11x7 m, parcela cca. 500 m) ugodno na prodaj. Naslov v pisarni LKB. Dečkov trg 6. (p)

Hiša v Mariboru

trlstanovanjska, ob par ku, z velikim vrtom in sa dovnjakom ter paviljon trgovino in trafiko na prodaj. Ponudbe podruž nicl »Slovenca« v Celju pod značko »Hiša«. (p)

Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«!

Enosobno stanovanje

dve do trt postaje oddaljeno od LJubljane, blizu kolodvora, Iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dežela« št. 10366. (c

Veliko stanovanje

pritlično, zelo primerno za pisarne, obratne ali

trgovske lokalo, ln manjša skladišča v dvoriščnem poslopju, oddam na Tržaški cesti 42. Informacije istotam pri reali-tetni pisarni g. Trlbuča.

Komfortno vilo

enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za Blužklnjo, stanovanje za hišnika in druge pritikline, plin, centralna kurjava, velik vrt. 15 minut od glavne pošte — oddam takoj. Natančnejše Informacije se dobe: Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. it 29

itanoianja

IŠČEJO:

Iščem

eno- ali dvosobno stanovanje s 1. avgustom. Točen plačnik 1 Tričlanska družina. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »P / s 1. avgustom« št. 10435. (c)

ODDAJO:

Dvosobno stanovanje

čisto v centru takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t. 10320.

IŠČEJO:

Lepo in čisto sobico

opremljeno, ali kabinet, Išče solidna gospodična. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sigurna plačnica«.

ODDAJO:

Sončno sdbo

takoj oddam. 18/11 levo.

Karlovška

(s

Opremljeno sobico

oddam. Resljeva S, pritličje. " (s)

Lepo, čisto sobo

souporabo kopalnice — oddam s 1. avg. Dvorža-kova 6, pritličje. (

Opremljeno sobo

a posebnim vhodom, oddam gospodu. Komenske-ga 16-1 desno. (

Garsonjera

lepo opremljena, se takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10384.

Otroški kotiček

ZAČARANI GOZD

(235) Čakaj' malo! Najprej mora iskat zlati ključek, ki ga ji je dal kralj palčkov. Saj z njim lahko odpre vsaka vrata, Ta ji bo sedaj najbolje pomagal. Hitro je splezala po lestvi dol, vzela ključek in vejico čarobne rastline, s katero lahko razume vse živali. Kaj se ve? Lahko ji še prav pride.

(236) Hopla, brž po lestvi nazaj gor. Malo mora še pogledati, kaj čarovnica počne. A, na mizi leži še čarobna palical Kaj če bi jo vzela s seboj. Ali si bo upala?

Prazno sobo

veliko, sončno, oddam za 170 din mesečno. Vilhar Jeva cesta 37 (hišnik)

Mladega sotrudnika ali kompanjona iščem za odvetniško pisarno

v večjem mestu štajerske. Ponudbo pod »Poznejši prevzem« v upr. Slovenca« pod št. 9941.

Sončno sobo

oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Vprašati : Pajnič Marija, Rl-harjeva št. 3. (s

Dvosobno stanovanje

v I. nadstropju, oddam s 1. avgustom v Cerkveni ulici 15, v Trnovem. Ogled od 2. ure popoldne.

Dvosobno stanovanje

lepa lega, zračno, oddam mirnim, starejšim zakoncem s 1. okt. aH 1. nov. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10308. (č

V centru oddam

malo, čisto,' sobico z vso oskrbo ali brez ln gospodično sostanovalko. .Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št. 10318. (s

Gumbnite, gumae, pllse,

monograme, entel, ažur lino in hitro izvrši

*ai2k & Mikeš

LJubljana. Franttikanska ulica

nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskaua žen. roč. dela

OKAMA MAZILO

Ii zdravilnih lellšft. - 0» (lovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjlh - volku — turih in vnetiih itd. 7.a nero dolenčkov pri koincm vnelju izpnščajih in hrastah nate menil, za rnisnokan«' pr»no bradavice. Bobi se * lekarnah in drogerijah.

Dve moderni stanovanji

4 in 5 velikih sob ter pritiklln v I. nadstropju, v sredini Ljubljane odda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova ul

Stanovanje in hrano

iščem za dijakinjo II. r. gimnazije v dobri, kršč. hiši z nadzorstvom pri učenju. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Stroga vzgoja« št. 10164.

Poizvedbe

Lovski pes barvar

rjave barve, sliši na ime Lumpo, se je zatekel, Odda naj se proti nagradi.

Stanovanji prikladni tu- I Inž. Kom, Ljubljana, Podi za pisarniške prostore. | ljanska 4. (e)

Kupujte pri naših fnsereRtih!

Modni atelje

„Lini|a"

Marijin trg 3

ne obratuje do 15. sept. 1910

trrip/a (en pouk r tgreq/ijf\

IGSHSEffll

Cene motornim kolesom

dvokolesom ln njih nadomestnim delom se višajo vsak dan. - Tvrdki Praprotnik v Domžalah se je posrečilo, da si še pravočasno nabavila Ardie ln Horex motorje, kakor tudi razne znane znamke dvokoles, katere oddaja še vedno po prejšnjih cenah. Oglejte si njeno zalogo ln se prepričajte osebno o so-lidnostl cen.

I IEIMEL* HER0LD *Sf

MARIBOR« 102

Naprodaj klavir!

Naslov v vseh poslovalnl cah »Slovenca« pod 10359

Specijalna Izdelovalnles HARMONIK

JOS. FLE1SS

(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA. l>rševa 3

Zahtevajte ceniki

Poltovorni avto. »DKW«

v dobrem stanju, prodam za 10.000 din. Na ogled garaža za hotelom »Metropol«. C

DKW motor NZ 350 ccm

ugodno naprodaj. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 10324. (f

DKW avto

dvosedežnl, športni model,' v dobrem stanju, naprodaj za 9000 din. Ljubljana, palača »Dunav«, vrata 21.

Motorno kolo

kupim. Dopise v upravo »Slov.« pod »Motorno« št. 10262.

Kupim

dobro ohranjen poltovorni avto, nosilnost do kg 1600. Ponudbe na: Kavčič, Medvode. (f

Avto

nov ali dobro ohranjen,-štirlsedežen, takoj kupimo. — Mizarstvo »Sava«,; Miklošičeva cesta. (f);

IRTOffll

Radio aparate

najugodneje kupite pri Banjal. Ljubljanp, Mlklo- . šlčeva cesta 20.

II

Živali

II

Konja in komat

kupi »Metalia«, Gospod svetska 16 (pri Levu). (J

Konrad (Sologranc

mestni stavbenik

v Celju, Mariborska 30

prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec.

Daje tehnične nasvete in pojasnila.

Pavel Keller: '

Muzikantje

(Godci)

Ko je »Orel« ob 9 trobil k »zbiranju,« sem bil zopet samozavesten, kljub vsem katarom sveta. . ...

A vseeno je bilo grozno. Komaj smo hodili četrt ure, sem bil že ves premočen. Neprijeten občutek! Zeblo me ni, ker smo hitro hodili; toda z nogami je bilo zoprno. Tako močnih čevljev nimam kakor moji tovariši. Levi čevelj je na gorskih jjotih dobil še razpoko in tja notri je zdaj votla prav veselo drla. Pri vsakem koraku je »zažmokljalo«. Bilo je strahotno in bal sem se najhujšega.

Vsa družba je bila slabe volje; najmanj še kapelnik. Krajšal nnm je pot z modrimi izreki. Na primer: »Muzikantova koža mora biti kot pooljen suknjič, nič se je ne prime, niti dež, niti graja in polivala.«

»Voda je muziknntov prijatelj; če je dobro žgana, jo z užitkom pije; uči se od nje lahkega in veselega potovanja — in včasih se tudi umije z njo.«

»V deževnem vremenu se najlaže pije.«

Po zadnjem izreku je krožila njegova steklenica. S to postreže le v najbolj kritičnih dneh in pri meni vzbuja to vedno strah in tre-let. Pijejo vsi iz ene steklenice! Bog varuj, da ii se branil!

V prihodnji vasi smo igrali. »Oh. sem tako truden, sem tako pobit,« se ;e žalostno glasilo skozi dež. V vsem življenju še nisem tako težko igral. Dež je lil po moji trobenti in voda mi je tekla v široke rokave. Trobil sem kot

obupnnec. , . __,

Naša produkcija je imela zveneč uspeh, ljudje so imeli usmiljenje z nami. ubogimi parami, ki smo v t-ke.n vremenu igrah na ce-^ti Dobro so nas obdarili, z neke h.se nam je prinesel kmet vrč pogretega piva z bese-ilami: »Ubogi reveži 4 vam »o,, rod.

ES&Ji ^Sa^^TidltV^-i-ate

E

sedaj od tega. Sedaj pa pijte. Pogreto poljsko pivo s poprom in maslom vsakemu želodcu dobro de.«

Vrč je krožil. Ko je prišla vrsta name, je bilo tako kot pri plači, pri 6 osebah sem dobil 12. del. Veliko ni bilo.

Toda tudi ta strašni dan je minil. Delopust je bil zgodaj. Veselju nad našo produkcijo se je pri publiki pridružilo usmiljenje in ob 4 je oznanil Kraus, da je bila kupčija tako dobra, da si že lahko privoščimo počitek.

K sreči smo dobili dobro stanovanje. Poleg kuhinje so nam odstopili majhno sobo, kjer je bilo še precej toplo. Ves svoj denar sem »naložil« v gorak čaj in legel kmalu k počitku. Spal sem kot ubit. Toda, o žalost:

Nov dan prisije na dobrave, noč v svitu se gubi; dan nosi stare nam težave in včerajšnje skrbi.

Zopet je lilo kot iz škafa, zopet sem hodil v premočeni obleki skoro osem ur in se do gležnjev pogrezal v vode in blato. Če bi se mi bilo to kdaj prej pripetilo, bi bil materin hišni zdravnik prav gotovo napravil križ čez mene. A sedaj, — molčal sem, boječ sc »Muholovca«.

In tako je Slo 2. 4, 6, 8 dni! Vedno sem se samo čudil, da sploh še živim. Neverjetno, kaj človek vse prenese, če hoče, ne, — če mora. Dobra volja je padla nn 0 stopinj; celo »Mu-holovčeva« jjoezija je nekam odplavala.

Snmo še nekaj bom hitro napisni, potem moram za danes končati, ker moja glava, moje prsi — — —«

Torej: oni dan »pobiram« in pridem v malo hišico. Stara mamica, ki je bila notri, sklene roki nad glavo in zavpije: »Ne, ampak kako morete v takem vremenu okrog letati? ln niti dežnika nimate. Saj boste tak kot svinja! (šlezki izraz za največjo umazanijo.) Čakaj, čakaj, to ne gre tako dalje« In odraca stran, ter se vrne z dežnikom v obsegu najmanj pol metra in z rdeče-modro parirano prevleko.«

»Tukai. lep ravno ni več, ima tudi veliko luknjo, toda — bolje je nekaj kot nič.«

Nič ni pomagalo, moral sem sprejeti to

pošastno dežnikovo strašilo.

»Držite ga pa le precej visoko, ker je spodaj že malo nalomljen!«

Obljubil sem. Komaj pa sem zapustil hišo, že me je pozdravil skoro razžaljiv smeh tovarišev. , .

»Muholovec« je že najbrže hotel pričeti himno na moj dežnik, — pa je potegnil veter, — palica, ki je bila »že nalomljena« se je zlomila in plemeniti, rdečemodro karirani dežnik se je vzpel v čistejše višave, — namreč na bližnjo jablano.

Ne vem, kdo je glasneje vreščal, jaz, tovariši ali stara mamica, ki je pri oknu prisostvovala zračni vožnji svojega kariranca.

Sedaj pa konec. Ura je sicer šele 7, toda jaz moram spat. O moja glava, moje pršil...

10. septembra.

(Rekonvalescent!) Okreval sem!

O, to je bilo žalostno stanje. Dva dni in dve noči sem ležal v vročici; mislim, da ne bi bil prestal, če bi ne imel dobrega Čermaka. Stregel mi je kot brat bratu. Nosil mi je čaja, mi bris&l pot, rahljal ležišče in skrbel tudi zato, da med tovariši ni izbruhnil vihar ogorčenja nad mo jim obolenjem. Godec - prosjak ne sme biti bolan.

Sicer se je pa še kar dobro namerilo. Krčmar je nameraval v nedeljo prirediti plesno zabavo in ker ni imel drugih godcev na raz-Dolngo. je najel našo godbo; v ponedeljek naj :)i igrali na neki svatbi in v torek bi po teh naporih lahko počivali. Imel sem torej čas biti bolan.

Kljub temu je »Orel« zelo pogrešal mojo pomoč. On si sedaj, odkar obvladam »repertoar«, olajša službo, kolikor le more; skoro vedno moram som trobentati. Torej se je mo-

r,

ral obakrat zelo napenjati, posebno drugi ve-J . _ »Mu"

pošteno nnsr

iholovčevem« poročilu,

čer, ko si ga je, po asrkal.

Danes je prišel v mojo kamrico s težkim korakom in povešeno glavo, ki jo je z obupnimi vzdihi zdaj z eno, zdaj z obema rokama držal.

»Mladič, rečem ti,t je stokal, »proti meni

si — ft — najbolj zdrav človek na svetu — ft

— ft v glavi — ft — in tu — ft — v želodcu

— prokleti —«

In zunaj je bil. Imel sem srčno usmiljenje z njim Drugače »Muholovec«. Ta je spesnil in uglasbil v veliko Krausovo jezo novo »ft« pesem. Uporabljal je »ft« v njej zdaj v veselo, zdaj v žalostno svrho in pri tem veselo lleskal s prsti ali se kot mojster Kraus klavrno držal za glavo:

V kozarčku se leskeče nakrasnejši brinjevček zavohal ga koprneče je nek trobentarček: »ft«

Prijel je za kozarček, na ustnice ga dal, široko odprl grlo in mu ga v dno pognal.

»ft«

O, to je tih užitek, velesreča trobentarska, -položi roko na želodček, v očeh mu solza lesketa-»ft«

Bilo je tam v sodu še dosti brinjevčka, tja večkrat ga zapeljala je žeja trobentarska: J »ft«

Ko on »poln« in sod prazen je,

mu čuti vsi zaspiio — njegov zadnji vzdih le sliši se: »ft«

A drugo jutro, — o groza —' trobentač je smrtnobolan; drži se za težko glavo in tarna ves skesan: »ft«

ln nauk: Kar prav ljubko zvečer še iz srcn ti vre, zjutraj pa morda že bridko, (ožf*če sili rva ustnice:

p4> dh&GVi

* Velike slovesnosti pripravljajo v Kotorju.

Počastili bodo spomin upornikov iz Risnja pri Kotorju, ki so se leta 1869 uprli avstrijskim oblastem, pa je oblast s silo zau la upor in dala

§ostreliti vse upornike, ki so jih mogli prijeti, edaj so tem junakom zgradili posebno grobnico, kamor bodo slovesno prenesli kosti rajnih.

* Štiri žrtve strele. Nad Mostarjem je te dni divjalo strašno neurje. Hud naliv, spremljan z grmenjem in treskanjem, je trajal več ur. Po nekaterih krajih je padala tudi toča in

Fovzročila veliko škodo. Strela je ubila štiri judi in veliko število drobnice ter porušila dve hiši.

* Spomenik Štefanu Radiču v Križevcih. Pred desetimi leti je bil v mavcu izdelan spomenik Štefanu Radiču v Križevcih. Spomenik je izdelal prof. Julij Čikoš-Sesia. Čas in razmere niso dopuščale, da Di bil spomenik vlit iz brona in postavljen v Križevcih. Sedaj pa je mestna organizacija HHS v Križevcih začela akcijo, da se končno postavi ta spomenik. Spomenik so izročili prof. Cikošu, da pripravi vse potrebno, da se vlije iz brona. Kakor vse kaže, bodo spomenik postavili na Strossmayer-jevem trgu v Križevcih.

* Sporazum med mornarji in lastniki ladij. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil končno dosežen sporazum med lastniki ladij in mornarji zaradi priznanja izrednih nagrad v zvezi z vojsko. Položaj mornarjev je zboljšan. ker bodo po dogovoru poleg plače, ki je zvišana za sto odstotkov, dobili še posebno nagrado za posamezne cone plovbe. Ta nagrada znaša 60 liver šterlingov za vsako potovanje. Sklenjen je bil tudi sporazum z lastniki ladij obalne plovbe za nagrado mornarjem, ki vozijo po Sredozemskem in Jadranskem morju.

* 70 uradnikov SUZOR-ja zapustilo delo. Včeraj smo poročali, da je odpuščena dnevničarka SUZOR-ja Olga Oerzej v Zagrebu skočila skozi okno četrtega nadstropja in se ubila. V znak žalosti je potem, ko je nesrečnica skočila skozi okno, zapustilo delo vse uradništvo — 70 po številu — kartoteke, kjer je bila pokojna zaposlena. Na delo bo uradništvo prišlo šele danes po pogrebu rajnke, ki je bil včeraj popoldne. Njeni tovariši in tovarišice so začeli zbirati prostovoljne prispevke za siromašne starše rajnke, katere je ona podpirala. Takoj prvi dan so zbrali 3600 din, ki jih bodo izročili staršem rajnke. Poleg tega so tovariši priredili rajnki slovesen pogreb.

* Smola vlomilcev. V Zagrebu so na Kaptolu št. 27 vlomilci navrtali blagajno, v kateri pa niso našli ničesar. Policiji se je posrečilo prijeti tri nevarne vlomilce, ki so zagrešili ta vlom. Vlomilci so imeli poleg tega, da niso ničesar našli, še to smolo, da so na licu mesta pozabili nož brez ročaja, ki ga je policija iskala v zvezi z neko drugo tatvino. Prav ta nož brez ročaja je izdal te tri vlomilce, ki so bili takoj aretirani. Tajiti niso mogli, ker so bili vsi blatni. Ko so bili namreč pri svojem »poslu«, je čuvaj zaloputnil z vratmi in prižgal električno luč. Tega so se vsi trije vlomilci tako prestrašili, da so padli z lestvo vred z višine 5 metrov v blato. Preden so se mogli doma očistiti, jih je prijela policija.

mm\

50. 1

c&z&čniA. mcr&a£&v duoAxr€*»

si lahko uezoevezno ogledati Pili

IGN.VOK

UUBUANA. TAVČARJEVA '

Fižol za kuho

po najnižji ceni — nudi Sever & Komp., Ljubljana

400 kg suhih češpelj

prodam po 6 din. Tkalnica Stoprce, Rogatec. (1

Rabljena vrata in okna

z okvirji, poceni proda Fledler, Mlinska 21, Maribor.

»Ilustrirani Slovenec«

broširan (kompleten) — naprodaj. Wlgele M., VI-dovdanska cesta 9.

Šivalni stroj

rabljen, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rabljen« St. 10244.

BRENNAB0R

naJodliCnejSa kolesa po ugodnih pogojih pri

Kleindienst & Posch

Maribor Aleksandrova cesta 44.

Otroški vozički

novih oblik, vsa otroška oprava in oprema

Igrače S. REBOLJ na vogalu

Miklošičeve in Tavčarjeve

Največja izbira sobnih in kuhinjskih oprav pip najnižjih cenah dobite pri

MIZARSTVO »SAVA«

Predjamska 32. trgovina Miklošičeva c.

Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani

Kopitarjeva 6/II

v irojl Srtalntet rame poslovne knjige, lira nfso

▼ zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vexave od preprostih do razkošnih oblik.

Posebni oddelek ea Izdelovanje damskth torbte,

pasov, denarnicin drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno t lepih, modemih fasonah.

Cene skralno nizke. Posluiite sel

Najugodnejši nakup

moških oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14, LJubljana.

Pisalni stroj »Ideal«

ugodno naprodaj. »Torpedo«, Miklošičeva 18. (1)

Rabljen pisalni stroj

za 700 dtn pri Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 36.

Pozor urarji!

Proda so kompletno urar-sko orodje. - Poizve bo: Dol št. SO pri Domžalah.

Motor

na bencin, 6 ln pol KS,

prodam. — Poizve se v Kmet. zadrugi Dol,

Kolesa »ES-KA«

najboljša, češka, dobite pri znani tvrdkl Ivan Jax ln sin, Tyrševa 36.

Razmnoževalni aparat

rabljen, znamke »Arlax« na matrico, kupite ugodno pri Ivan Jax ln »ln, Tyrševa cesta 3 6. (t

Kolesa

vsakovrstna, najnovejše izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16. (1

Črni pesek

terae, vseh vrst, ln prah doblto najceneje pri Al. Seliškar, Brezje 31, p. Dobrova pri Ljubljani.

Aparat za špricanje

avtomobilov, dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Vricek, Celovška cesta 4.

Mlado kravo

s teletom, vlnto za rra-moz ln mlatllnleo s Bte-žall, prodam alt zamenjam za vino. Selca nad Skofjo Loko 63.

Hrast

črn, tisočleten, žagan ln navaden hrastov les od 3—10 cm, večja količina, naprodaj. Porenta, LJubljana, Povšetova 96. (1)

Za predtiskarijo

(Vordruckerel) najmo dernejše vzorce ■ priborom, dobiš najceneje pri tvorniel šablon za ročno delo M. Bleler, Zagreb, Stanlčeva 13.

VINA

Vam nudi

Centralna vinarna v Ljubljani

i svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73

Kolesa .

Presto, Milano, Torpedo itd. dobite zelo ugodno pri nas. Stara kolesa vzamemo v račun

Nova trgovina

Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze)

Zahvala

nepoZ7/ibneemn°Se d°kaze s°eutJa. ki smo jih prejeti ob bridki izgubi naše

Marice Beznikove

se najiskrenejše zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni e. župniku Krasnji iz Sv. Kriza, ki je tako leno vlival tolažbo njeni duši in jo krepčal s sv. zakramenti. Iskrena hvala domačemu župniku g. Žbontarju, kaplanu g. Dobovsku, gg. zdravnikom za njihov trud in vsem onim, ki so stali ob njeni strani ob uri ločitve.

Zahvalo izrekamo cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, za izkazana ustmena in pismena sožalja in darovalcem lepega cvetja ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. - Za vse dobro naj Bog povrne!

Sv. maša zadušnica bo 20. t. m. ob 6 zjutraj v župni cerkvi na Koroški Beli.

Slovenski Javornik, Radovljica, dne 14.. julija 1940.

Žalujoča družina Beznikova

Naprodaj imam

ca. 100—120 m1 obtesanlh tramov. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10207.

Bolniški voz

otroški športni voziček -ugodno naprodaj. — VIČ, Tržaška costa 70.

Seno in otavo

v košnji oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10405. (1)

Okno, vrata in stopnice

vse leseno, naprodaj. — Vprašati TIskarna Grafika, Resljeva cesta 4. (1

Briljantni prstan

poceni prodam. — MIlan Košak, Cankarjevo nabrežje 31. (1)

Dve damski in moško kolo

nova, najboljše znamke, za Izredno nizko ceno naprodaj. Ljubljana, palača »Dunav«, vrata 21. (1)

Bizeljsko vino

pristno, naiboljše, dobite samo pri Vinarski zadrugi Bizeljsko v Ljubljani po zmerni ceni. Založna klet, Gasilska 6 Šiška.

Bicikelj, moški in

dostavljalnl (špecerlja) dobro ohranjen prodam. Miro* Skok, Gosposvetska cesta št. 16. (1

Trsje (štorjo)

za strope, strešno lepenko In dr. dobite vedno po nizkih cenah v železnini Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska 1.

Kupujemo in prodajamo

vsakovrtne dobroohranjo ne predmete po najugodnejših cenah. »Metalla«, Gosposvetska cesta št. 16 telefon 32-88. (1

Wertheim blagajna

vis. 130 cm, šlr. 50 cm, globoka 30 cm, naprodaj. Ogled na Poljanski cesti št. 4 v pritličju, levo, pri hišnici. Cena 2000 din.

Centralno kurjavo

brezhibno, kompletno, % 18 radiatorji, pečjo ln z vsemi priključnimi delt In cevmi, takoj prodam. Vprašati v upravi »Si.« pod št. 10204.

Filmski snimalni aparat

Eirmlgad, nov, z mnogim prtbhrom, prodam. Tudi ga zamenjam za dobro Lelca kamero. Naslov v upr. »Slov.« pod 10363.

Trgovino

■b mešanim In kolonlal

nlm blagom v Mariboru prodam. Pismene ponudbe anončnemu zavodu Hinko Sax, Maribor pod »Glavni trg«. 10296 <1

Šivalni stroji »JAX«

so najboljši. — Rabljeni stroji vedno na zalogi. Poceni dobite rabljen čevljarski levoročnl stroj Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 36. (1

Poročne prstane

ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.

Prodam mlin za kavo

MahlkOnlg, aparat za Izdelavo smetano (šlaga), vse na elektriko, expres-aparat za štiri ln šest kav, inventar za mlekarno ali bufet. Cekada, Cigaletova št. 11. (1)

Žico

v vseh dimenzijah, betonsko železo, cement ter splošno ves stavbni material po najnižjih cenah priporoča Jos. Zalta et Comp., LJubljana, Tyrše-va 9. (1)

Več šivalnih strojev

znamke DUrkopp, Pfaff. Slnger KSller, Westa, An-ker, Mundlos, GrOtzner, Adler ln drugih novih ln rabljenih jo poceni naprodaj pri »Prometu« nasproti krlžanske cerkve. Tel. 43-90. (1)

Sobno opravo

ali posamezne dele, mizarsko mizo (ponk), zidan štedilnik, petrolejsko pečko — prodam. Valant, LJubljana, Ulica na grad št. 5. Ogled od petih do sedmih popoldne. (1)

Parcele

prodam v centru St. Vida ob državni cesti In tramvaju ln v Vlžmarjlh. Zelo ugodna lega za trgovino, obrt, vile, wee-kend In male hišice. Vlž-marje 78, nasproti Mlzar-■ke »»druge.

TojeMef* laibetio "> v

lbo.UV.ko •"•"T^b—»»"T

Prosimo V0™"* _

J. Glad-Mercedes

Zagreb, Nikoličeva 14 / Pošt. predal 49

Želim spoznati brez stroskov in ne da bi bil primoran za nakup,

^ Mercedes mali stroj — Mercedes pisarniški stroj.—Pošljite mi I ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.

(N*i»lj,n» črta ti!)

la«.

hmutv

9 Jlb-7

Zastopnik za Slovenijo: Jože Oražem, ml.

LJubljann-Most«, Petričeva 12.

ljudska posojilnica v Celju

reglstrovana zadrug« z neomejeno zavezo

obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%

na trimesečno odpoved pa po.....5%

*

Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuje posojila in trgovske kredite

tElza Loh naznanja v svojem imenu ter v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je dne 12. julija ob dveh zjutraj umrl njen predobri soprog, ozir. brat, stric in svak, gospod

ANTON LOH

kapetan I. razreda v pok.

Pogreb bo iz hiše žalosti v nedeljo, dne 14.. julija ob 9.20 na župno pokopališče v Slivnici, nakar se bo za predragega pokojnika opravilo pozno sveto opravilo.

Slivnica pri Mariboru, dne 13. julija 1940.

Bre* posebnega obvestila

Zahvala

Za premnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob pre-bridki izgubi naše nadvse ljubljene, nepozabne mame in stare mame, gospe

Sušteršič Marije roj. Kane

se najiskrneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo na tem mestu g. dr. Volavšku za njegovo skrb, da je naši dobri mami olajšal trpljenje zadnjih ur. C. g. Bartolu za tolažilne besede, pevskemu društvu >Oravlje< za ganljive žalostinke, vsem sorodnikom in znancem za poklonjeno cvetje ter vsem. ki so blago pokojnico tako številno spremili na njeni zadnji poti. — Vsem: Bog plačaj!

Ljubljana-Dravlje, dne 13. julija 1940.

Žalujoča rodbina Sušteriit.

Stran 2 P

»SLOVENEC*, dne 14. Jallj« 1940.

©ter. 189.

Filarna Ivan Figar

LJUBLJANA

Stalna zaloga, izdelovanje

lil popravila vsakovrstnih pil (turpija) ln raSpel. —

Vošnjakova «L itev. 12

Telefon 19-42

Prvovrstna Izdelava In konkurenčne cene. Pri večiem naročilu primeren popust. 1'revzamomo tudi stnr« pile v nakup.

MMVm

mineralno-blatno KojioilSfe.

(Jugoslovanski Franzensbad)

Radioaktivni termalni vrelci 38«—52» C. Zdravijo izredno uspeSno KEVMATIZEM, ISHIAS in ŽENSKE BOLEZNI. Glavna sezona od 15. jn-nija do konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti.

Vsa pojasnila nslužno daje Uprava kopallKa Daruvar.

LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI

ud. z neom. jam. Ljubljana, MiklOilfeva testa 6 r lastni palači obrestuje hranilne vloge

najugodneje.

Nove in stare vloge ki to

v celoti vsak čas izplačlaive

obrestuje po 4%t proti odpovedi pa po 5%

$9

SLOVENEC

NA 10 STRANEH, JE NAJVEČJI, NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ RAZŠIRJENI SLOVENSKI DNEVNIKI

M

99

ALPEK0"- PLOŠČE

.TERRAZZO' .KERANir

-MOZAIK" nMAJ0LIKAM

Izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:

J&LPEKO" r™kaur Ljubljana. Tyrševa (.48

PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.

ZAHVALA. Vsem, ki ste mi ob težki izgubi mojega nepozabnega soproga, gospoda

Ivana Loschnigga

trgovca

izrazili globoko sočustvovanje, izrekam najprisrčnejgo zahvalo. Posebna hvala čč. gg. duhovnikom, predvsem 5. g. nadžupniku za lep poslovilni govor, Zdraviliškemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko, premnogim darovalcem vencev in šopkov in vsem prijateljem in znancem, ki so mi nepozabnega soproga spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. Rogaška Slatina, dne 12. julija 1940.

Priska Loschnigg v imenu vsega sorodstva.

Zahvala

Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočustvovanja, katerega smo prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, brata, strica, zeta in svaka, gospoda

inž. Vladimirja Mikuža

svetnika direkcije dri. železnte

pismeno ali ustmeno, se tem potom vsem darovalcem vencev in svežega cvetja iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni višjemu svetniku g. inž. Lebnu za prelep govor ob odprtem grobu in gg. pevcem ter žel. godbi društva »Slogac, dalje vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.

Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 18. julija ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra.

Ljubljana, dne 14. julija 1940.

Žalujoča soproga K r i s t a ter ostalo sorodstvo.

Zakaj bi ne bili tudi Vi lepii?

A 1,1 IMATE TUDI VI VELIKE ZAHTEVKI AKO DA... POTEM UPORABLJAJTE SAMO

n

Snčtki,"

kozmetične Izdelke, kt bodo VaSe velike zahteve v vsem zadovoljili!

»8ALVA« Crema za dan in noj, sestavljena lz vitamina in hormona, daje Va£i polti vso nežnost in lepoto.

•SALVA« Vegetabllna, parna kopel za obraz Vaa bo prepričala o svojem čudodelnem delovanju.

»8ALVA« Shampoo zajamčeno čist, brez alka-lija, daje VaSim lasem poseben sijaj.

»SALVA« Ez-Odor Vas varuje vodno zanesljivo pred neueodnim zadahom ln znojem.

»SALVA« Antlperutln, sestavina vitamina C Vas bo refiila že po kratkotrajni uporabi neprijetnih in Škodljivih prhljajev.

»SALVA« Regcneratnr proti sivim lasem Vam bo omogočila po redni uporabi povrnitev Vafie prirodne barve las.

»8ALVA« Crema za britje brez čopiča ln vode za vsako brado Vas bo navdušila • •vojo kakovostjo.

»SALVA« LABORATORIJ

glavno SKLADIŠČE: ZAGREB. VARŠAVSKA t.

DOBI SE V VSEH STROKOVNin TRGOVINAH.

NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA

• PJ :

/CiNEttALNO ZASTOPSTVO'

SCHHEIDER

ZAGBEB, N1KOUČEVAIO

ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK

Elegantne vedno nove

vzorce blaga za prevleko pohištva kupite

v trgovini SEVER, Marijin trg 2

Gradbenega inženirja

mlajšega, sprejmemo. — Pogoj: dober statik z diplomskim delom odnosno prakso iz železo-konstrukcijske stroke. — Ponudbe z izčrpnim življenjepisom, prepisi spričeval in sliko, naj se pošljejo v upravo »Slovenca« v Mariboru pod šifro »Mlada moč< št. 474.

Kur)a očesa

Majbolji« sredstvo proti kurjim očesom j« mast CLAVEN. Dobit« v ekarnah, drogerijah ali naravnost s tvornioe in glavnega skladišča M. Hrnjalc, lekarnar, Sisak Varajte s« potvort) 1

ELEKTROMOTORJI

Vseh velikosti dospeli

Pohitite, dokler traja zaloga I

Elektro A. VERBAJS

Gosposvetska cesta 10 (poleg SlamlCa)

»KUBO« brzoparilnikl z bakrenim ali jeklenim v ognja pocinkanim kotlom. Kotli za žeanjekuho vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest filtri za vino. Tovarniške naprave. Kotli za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. Priporoča se

^RfflTI HDVA// B0Ž,< iVAN< kotlorstvo In kleparstvo »ftlPILnKBUt« kuk ivan, kljutavnitarstvo

ljubljana, Tyr$eva 35 (Dunajska c. bivše Strojne tovarne)

Telefon štev. 37-92

,SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5

O

Električne štedilnike .Sigma'

hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča

Jugosl. elektr. d. d. BRGWM BOVERI

LJUBLJANA, Tyr£eva cesta 12

Telefon 24-42

ZAHTEVAJTE(ŽIMQ/SAMQ ZvIAŠCITNO PLOMBO

ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D

NflŠfl ŽIMA JE HIGIJENSK0 OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENT0V, PO CENI

ZUtltnl znak

Gospode duhovnike

vliudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.

ZAHVALA

I

VSEM, KI SO SPREMILI NAŠO DRAGO MAMO, GOSPO

HELENO PANCE

NA NJENI ZADNJI POTI, JI POKLONILI KRASNE VENCE TER ZA VSE IZRAZE ISKRENEGA SOZALJA NAJPRISRCNEJŠA ZAHVALA.

LJUBLJANA-VIC, DNE 14. JULIJA 1940.

ŽALUJOČI

^ Premog

koks, drva nadl I. Pogačnik

Ljubljana, Bohoričeva 8

telefon 20-59 Postraiba brezhibna

Ali

ste ie

naročeni

na

Slovenca ?

Vsak

naročnik zavarovan

Zahvala

Za številne Izraze sožalja, ki smo jih osebno in pismeno prejeli ob nenadni smrti našega ljubljenega moža, sina, očeta, brata, svaka in strica, gosjroda

Jakoba Tišlarja

lastnika avtomehanične delavnice v Slovenj Gradcu

se najiskreneje zahvaljujemo. V prvi vrsti se zahvaljujemo vsem, ki so mu nudili prvo pomoč ob nesreči, dalje gg. zdravnikom ter usmiljenkam tuk. bolnišnice za ves trud. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so se od blizu in daleč v obilnem številu udeležili pogreba, tako posebno vsem zastopnikom oblasti in uradov, veliki četi gasilcev, Fant. odsekov, Dekl. krožkov, kakor tujli prosv. društva, obrtnikom ter zastopnikom podjetij in delavstvu. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini za udeležbo pri pogrebu, zlasti č. g. mest. župniku Jakobu Sokliču za vso tolažbo, ki jo je nudil dragemu pokojniku v njegovem kratkem trpljenju, kakor tudi za vodstvo pogreba in za v srce segajoče besede ob grobu. Ravno tako se zahvaljujemo ravnatelju bolnišnice in predsedniku Prosv. društva ter FO g. dr. Simonitiju Lojzetu, nar. poslancu g. Ivanu Theuerschuhu za globoka in iskrena poslovilna govora, kakor tudi čast. poveljniku gasilcev g. Miroslavu Ferku. Končno izrekamo zahvalo vsem in vsakomur, ki so nas kakorkoli podpirali v teh težkih urah. — Vsem Bog plačaj!

Slovenj Gradec, dne 12. julija 1040.

Žalujoča soproga Štefka s sinom Francetom ter ostalo sorodstvo.

Za Junoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariž

Izdajatelj: inž. Jože Sodja

Urednik: ntor Centit

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh