logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

LETO XLV. ŠT. 42 PTUJ, 22. OKTOBER 1992 CENA 45 TOLARJEV

Najlepša je Koprčanka

Kazinska dvorana na Bledu je bila v soboto, 17. oktobra prizorišče osrednjega lepotnega dogodka Slovenije v tem letu. Devetčlanska mednarodna žirija, v kateri je bil tudi Bojan Križaj, je med dvanajstimi finalistkami iz sedemnajstih predtekmovanj, izbrala za najlepšo Natašo Abram sedemnajstletno dijakinjo Ekonomske srednje šole iz Kopra. Njena prva spremljevalka je postala rdečelasa Met

ka Klajderič, 21 - letna študentka iz Hoč pri Mariboru, druga spremljevalka pa je Melita Ko-larič, 18 - letna dijakinja iz Maribora.

Prva miss samostojne in mednarodno priznane Slovenije bo čez nekaj dni odpotovala na priprave v London, od tam pa v Sun City, v kraljevino Bocvana v Južni Afriki, kjer se bo udeležila svetovnega tekmovanja za lepotno kraljico sveta. OM

v MARIBORU USTANOVILI STALNO KONFERENCO LOKALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE

Skupnost kot partner pri pogovorih z državo

14. oktobra je bila v Mariboru ustanovljena stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije, ki bo v obdobju centralizacije, pomemben partner v pogovorih z državo, ko bo šlo za vprašanja organiziranosti lokalne samouprave, in delitve denarja posameznim občinam. Za prvo predsednico je bila izvoljena mariborska županja Magda Tovornik, zato bo konferenca imela sedež v Mariboru. Izvolili so tudi devetčlansko predsedstvo, v katerem je tudi ptujski župan Vojteh Rajher.

Za zdaj je v konferenci trideset članic, zanimivo pa je, da med njimi ni niti ene občine iz Gorenjske in Dolenjske, z izjemo obmejnih Sevnice in Ribnice. Prizadevali pa si bodo, da bi privabili vse lokalne in tudi širše skupnosti, da bi kar najbolje povezali tiste, ki predsta-

Petkov dobrodelni koncert je uspel. Ogledalo si ga je več tisoč gledalcev, ki so s svojo prisotnostjo omogočili, da bo društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Ptuj lahko kupilo prepo-irebni kombi za prevoz otrok in odraslih. Že v petek so svojo pomoč obljubili tudi predstavniki republiške zveze za pomoč duševno prizadetim z besedami, da je avto že njihov! Še enkrat se je pokazalo, da se da s skupnimi močmi marsikaj narediti. Hvala pevcem, ansamblom, voditelju, pokrovitel-^^^Tns^rugim dobrotnikom, obisko-^alife^ in drugim, so pomaga-fe da^\je želja in otr ba društva % duševne pr-jdetim ure-

®ičilaV MG

vljajo samoupravno lokalno oblast, ne pa državne. Skupnost je nujna, če želimo zavarovati interese samoupravnih lokalnih skupnosti nasproti državi, poudarja Vojteh Rajher. Gre zato, da je potrebno ustvariti razmere, da bi Slovenija lahko sprejela evropsko listino o lokalni samoupravi, in da bi lahko postala članica Sveta Evrope. Na ustanovnem sestanku stalne konference je ptujski župan udeležence seznanil, da obmejne občine pripravljajo ustanovitev skupnosti obmejnih občin, kjer pa ne gre za tvorbo regionalne oblasti, temveč za interesno povezovanje. Skupnost bo predstavljala eno od širših lokalnih skupnosti na specializiranem področju, ki zadeva urejanje odnosov s sosednjimi občinami oziroma županijami na Hrvatskem.

MG

(Foto: Laura, Gorišnica)

VJOKER DANCE KLUBU

Vičava 11-za ptujsko vojašnico

bodo vsak petek in soboto od 23. 10. 1992

PLESNI VEČERI

Na voljo bodo specialitete

hladne kuhinje in izvrstna

štajerska vina itn,« uas

Miss Slovenije 92 Nataša Abram (v sredini), s svojima spremljevalkama Metko Klajderič (levo) in Mihaelo Kolarič (desno) Foto: Igor Napast Večer

Petdesettisoči obiskovalec je doma na Tasmaniji

Razstavo Srečanje z Ju-trovim na ptujskem gradu si je v ponedeljek nekaj po dvanajstih ogledal petdesettisoči obiskovalec. To je bil Rudolf Zimič, slovenski rojak, ki že od 1950. leta živi v mestu Alvcrstone na Tasmaniji. Rodil pa se je pri Sveti Trojici (Gradišče v Slovenskih goricah). S svojim obiskom je presenetil tudi muzejske delavce, ki se niso nadejali, da bo petdesettisoči obiskovalec prišel iz tako oddaljene dežele. Izročili so mu skromno darilo, ki ga bo v

sliki in besedi spominjalo na obisk Ptuja in njegovega gradu. Prejel pa je tudi bon za gostinske storitve v vrednosti dva tisoč tolarjev, ki ga je podarilo gostišče Evropa.

Ravnatelj pokrajinskega muzeja Boris Miočinovič je povedal, da podobno presenečenje pripravljajo tudi 60. in 65. tisočemu obiskovalcu razstave. 60. tisoči bo prejel vikend paket za dve osebi v Istambulu, 65. pa si bo ves teden ogledoval lepote Turčije. mg

Rudolf Zimič z muzejskimi delavci (Foto: OM)

Kako bo z vremenom

Vroči dnevi so se letošnjo jesen kaj hitro poslovili, zamenjal jih je dež in slana. Ker nas je zanimalo kakšno bo

vreme do konca letošnjega leta, smo povprašali Martina Drozga iz Makol, ki ob svojem delu napoveduje tudi vre

me. Njegovi sosedje, prijatelji in znanci pravijo, da se na to kar dobro spozna.

"Do konca oktobra bo vreme nestabilno, kar pomeni, da se bo med dežjem tu in tam zjasnilo. Konec tedna lahko ponovno pričakujemo slabo vreme. Za november vam še ne morem dati natančne pro-gnoze, ker je to za jesenske mesece nekoliko težje. Po predvidevanjih bo november kar se vremena tiče, prav tako nestabilen. To pa ne bo dobro

Rent-a car

MOTVACO

'S 062/796-040 NONSTOP

za kmete, ki bodo želeli pripraviti steljo za zimo."

Napovedujete pa hitro in ostro zimo.

Martin Drozg: "Ja, za december, tam okoli 10. se bodo temperature spustile pod ničlo. Med 15. in 25. naj bi se rahlo otoplilo, po božiču pa bi se ponovno začela prava, huda zima. Mraz se bo daleč pod ničlo. Snega bo manj, prevladovala bo suhomrazica."

Posnetek in besedilo: Vida Topolovec

Martin Drozg za volanom svojega avtobusa.

2 — doma in po svetu

22. oktober 1992 — TEDNIK

LJUBITELJI PETJA

S',,.,.',/,, I ,',r, ,r,i,,,',,!,',',',,a.....!,,,,',,.,'?/',,

Komorni moški pevski zbor iz Ptuja vas vabi ob svojem letošnjem jubileju k sodelovanju.

Pogoj: — da ste moški z dobrim posluhom, da imate normalno življensko sopotnico (izostajanje od doma zaradi nastopov in vaj) in, da ste vsaj malo družabnega bitja. Pričakujemo vas v ponedeljek in četrtek ob 19. uri v Vošnjakovi 5 v Ptuju.

Ljubljana,

14. oktobra. 1992

Milan Kučan je tudi danes prijetno presenečen in zadovoljen pobral iz svojega poštnega predala zajeten kup ovojnic z glasovi podpore. Po slabem tednu, odkar je sprejel pobudo državljanov, da kandidira na njihovi listi, je že nekaj tisoč državljanov po vsej Sloveniji oddalo svoj glas podpore in potrdilo njegovo odločitev za ta način kandidature. Milan Kučan

je med pospravljanjem pisem dejal:

"Vesel sem vsakega, s trudom in prijaznostjo poslanep pisma. Po naravi nisem pesimist, pa me vendar tako hiter in tolikšen odziv podpore državljank in državljanov preseneča in hrabri. Napišite, da sem jim hvaležen, vsakemu posebej."

Fotografia in besedilo: Odbor za izvedbo kandidature

BRANiMIR ŽUCAR ~ MLAD SADJfR IZ UBANJE

'^Do zemlje moraš čutiti navezanost,..

Na Libanji, dober kilometer od regionalne ceste Ormož -Ljutomer, je domačija Žličar-jevih. Stanovanjski del je sicer bolj zapuščen in potreben obnove, v veliko boljšem stanju je gospodarsko poslopje, predvsem pa stara preša. Vse naokoli so nasadi jabolk, ki so jih Žličarjevi nasadili v minulih petih letih.

Glavni pri vsem skupaj je 24 letni Branimir, kmetijski tehnik, ki je kmalu po končani srednji šoli ugotovil, da bi službo v družbenem sektorju ormoškega kmetijstva težko dobil, zato so se vsi v družini lotili dokaj zahtevnega projekta.

Kot sam poudarja, je vse skupaj v veliki meri nastalo z očetovim denarjem in dobro voljo mame in drugega sorodstva. Prav gotovo pa mora pri vsem delu krepko poprijeti tudi Branimir.

"Podnebne razmere pri nas so za sadjarstvo zelo ugodne. V začetku nismo vedeli v kakšno naložbo se pravzaprav spu-ščamo, koliko dela in skrbi zahteva nekaj tako velikega. Sadovnjak na površini 2 ha s 5.000 sadikami je sedaj v petem letu, čez dve leti pa bo njegova rodnost najboljša. Ob tem imamo še en ha v obnovi, to je tretji in četrti letnik, ki pa še ni do konca posajen. Upam, da bo prihodnje leto toliko denarja, da bom lahko dosadil še tisto, kar manjka, " pove Branimir uvodoma.

Se vam ta priozvodnja izplača?

Branimir Žličar: Če pogledamo izračune, dobička trenutno še nimamo. Dajatve so velike, letos bomo tako pokrili stroške embalaže in za prihodnjo leto kupili škropiva, veziva in naftne derivate, potem pa upam, če ne bo večjih naravnih katastrof, bomo prihodnje leto beležili tudi kakšen dobiček.

Imate veselje do tega dela?

Branimir Žličar: To me bolj ali manj vsi sprašujejo. Brez tega menim, da nima smisla začeti s takšnim projektom, kot je ta naš.

To je Žličarjevina na Libanji, kmetija starih staršev.

Branimir Žličar: Res je ! Ob vsem pa je ta naša kmetija nekaj posebnega, saj spada kar pod tri katastrske občine, pod Pavlovce, Pavlovski vrh in Li-banjo. Drugače je to zadnja domačija v svetinjski fari, v šolo pa deca hodijo v Ormož.

Tukaj samo delate, prebivate pa še vedno v Ivanjkov-cih. Kakšni so vaši načrti?

Branimir Žličar: Gospodarsko poslopje je še kar v redu. Z nekoliko večjo adaptacijo bomo poskušali urediti vsaj skladišča, stanovanjsko zgradbo pa bomo morali postaviti na novo. Z obnovo bomo pričeli prihodnjo leto, tako, da bom počasi lahko živeli tukaj. Sicer pa je vse skupaj odvisno

od denarja, ki ga bom dobil iz izkupička za sadje.

Kako velika pa je ta kmetija?

Branimir Žličar: V prejšnjem sistemu je veljala za veliko, po sedanjih merilih pa je bolj srednja. Vsega skupaj je 8 ha obdelovalne zemlje in 2 ha gozda. Pri tej kmetiji trenutno nimamo vinograda, bo rd, če bo volja in čas, vsaj to-iko za domače potrebe.

Čez dve leti bo sadovnjak na višku rodnosti. Kdaj pa ga boste pričeli obnavljati?

Branimir Žličar: Obnova se začne pri 15 letih intenzivne obdelave. Obnavljali pa ga bomo po etapah, da ne bomo povsem na začetku.

Gredo letošnjo jesen jabolka dobro v promet?

Branimir Žličar: Glede prodaje se ne pritožujem, ker izgleda, če je kakovost sadja dobra in cene konkurenčne, potem ni večjih problemov, da letino spravimo v promet.

Cene so pri nas ugodne, za najboljšo sorto zimsfih jabolk idared in gloster odšteje kupec 45 tolarjev za kilogram, jona-gold je po 40, elstar, ki je letos tretje leto in ga je malo bolj prizadela suša je po 20 tolarjev. Ljudje ga radi kupujejo, ker je sladek in iz njega delajo sokove. Imamo pa tudi industrijska jabolka, kjer pa so s prodajo pokriti samo stroški, ki jih imamo pri pobiranju.

Kljub temu, da gre letina dobro v promet, bo nekaj jabolk ostalo. Kam jih boste vskla-diščili?

Branimir Žličar: Na srečo imamo v Ivanjkovcih, tam, kjer stanujemo veliko vinsko klet, kjer sta temperatura in vlaga ravno pravšnji. Letos, ko smo se odpravljali na prvo trgatev jabolk, smo morali pospraviti lanski pridelek, ki pa je dobro prestal skladiščenje. Tudi letos bomo vse tisto, kar ne bo šlo, spravili v klet, vendar menim, da te tega bolj malo, saj prodamo skoraj ves pridelek kar na dvorišču. Ljudje radi prihajajo k nam, nekaj vzamejo boljše lwa-litete, nekaj slabše, sami si naberejo, pridejo tudi s svojo embalažo, izgleda pa da je za vse, ki pridejo kupovat jabolka, sprejemljiva tudi cena, tako da smo zadovoljni vsi, mi ki prodajamo in kupci, ki jih kupujejo.

Zemljo moraš imeti rad in živeti z njo. Je vaša trma ali pa ljubezen do dela na zemlji podedovana ali pridobljena?

Branimir Žličar : Mislim, da sem vsega skupaj nekaj podedoval. Kmetijski tehnik je že moj dedek, pa tudi mama je ostala na kmetiji, kljub temu, da ima srednjo ekonomsko šolo. Če jo danes pogledam, vidim, da je kar vesela, da se je tako odločila. Tudi to je spodbuda za mladega človeka, ko vidi, da se tudi z zemljo da preživeti.

Besedilo in posnetki: Vida Topolovec

Branimir se ob dobri letini zadovoljno smeje.

Veselje vsakega sadjarja so lepa in debela jabolka.

.....

ODPRTIH VPRAŠANJ

v mestni hiši v Ptuju so predstavniki občin Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Šmarje pri Jelšah v petek podpisali sporazum o ustanovitvi Skupnosti obmejnih občin severovzhodne Slovenije, da bi lažje reševali nekatera odprta vprašanja, predvsem na gospodarskem, kulturnem in prostorskem področju, kjer ima prednost reševanje obmejnih vprašanj. Podpisa se je udeležil tudi Peter Toš iz republiškega ministrstva za zunanje zadeve.

S podpisom sporazuma se je pet obmejnih občin odločilo, da bodo skupno reševale tudi uporabo nekaterih prostorslah in infra-strukturnih virov obmejnega območja, pospeševale in širile obstoječe ter vzpostavljale nova kulturna, rekreacijska, športna in ljudska srečanja, sodelovale s podobno skupnostjo v Republiki Hrvaški pri reševanju obmejne problematike in v mešani komisiji, ki sta jo Slovenija in Hrvaška ustanovili za izboljšanje gospodarskega sodelovanja ter skupno reševale vprašanja zaščite in reševanja

ter požarnega varstva. Poudarili so, da bi meja med Hrvaško in Slovenijo morala biti zgolj simbolična, meja naj bo za tujce, ne pa za Hrvate in Slovence, zato je treba čimprej vzpostaviti stike s sosedi na hrvaški strani.

Podpisniki sporazuma bodo ustanovili več komisij, ki se bodo ukvarjale s konkretnimi vprašanji sodelovanja obmejnih občin. Začeli bodo s tremi in to za gospodarstvo, kulturo in varovanje okolja. Če bo potrebno, jih bodo ustanovili več. Do ponovnega srečanja, ki bo predvidoma sredi novembra, morajo komisije pripraviti delovne programe. Predvidoma se bodo sestali v Ljutomeru, kamor bodo povabili tudi profesorja Silva Devetaka z mariborske univerze, ki Jim bo predstavil zamisel o projektu o regijskem sodelovanju. To naj bi bil mednarodni projekt štirih držav, Slovenije, Hrvaške, Ay&trije, in Madžarske. Predstavniki

obmejnih občin pobudo profesorja Devetaka pozdravljajo, saj bi bilo zanimivo zvedeti več o regionalnem sodelovanju štirih držav, štirih, narodov in štirih kultur ter ugotoviti, zakaj Je na tem prostoru prišlo do zaostanka v razvoju. Za zdaj se skupnost obmejnih občin ne bo vključila v novoustanovljeno Stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije. O tem bodo odločili, ko bodo bolj znane tudi finančne obveznosti za posamezne članice.

Peter Toš iz republiškega zunanjega ministrstva je podprl prizadevanja novoustanovljene skupnosti, ki si želi, da bi se sodelovanje s sosednjo Hrvatsko čimprej uredilo.

Čeprav se bo skupnost prednostno ukvarjala z obmejno problematiko, je pričakovati, da bo pozornost posvečala tudi drugim regionalnim povezavam. Predstavnike obmejnih občin je seznanil tudi s stanjem v odnosih med državama Slovenijo in Hrvatsko, zlasti še po Tudžmanovem obisku na Brdu pri Kranju, ter z možnostmi sodelovanja v bodoče. Glede meje je povedal, da je ta določena in da ne sprejemajo izjav, po katerih ni nihče določil meje med Slovenijo in Hrvatsko.

Skupnost obmejnih občin bo imela v prvem letu sedež v Ptuju, vodil pa jo bo predsednik ptujske občinske skupščine Vojteh Rajher. j^c

Med podpisovanjem sporazuma (Foto Kosi)

Slikarski vikend v Statenhergu

Minuli konec tedna so se v baročnem dvorcu Štatenberg zbrali likovniki Vesna Emeršič, Jože Foltin, Julij Ošlovnik, Veronika Rakuš in Marija Gregorc iz Ptuja, Franc Trčko iz Cirkovc, Dolfe Pen iz Murske Sobote, Mojca Vi-lar iz Domžal in Branko Gajšt

iz Sesterž, ki je bil tudi pobudnik srečanja. Ni jih oviralo slabo vreme, atelje so si naredili kar v veliki dvorani dvorca, teme pa so bili štaten-berški motivi. Mentorica srečanja je bila akademska sli-Jcarka iz Ljubljane,. Tatjana Verbinc.

Kljub slabemu vremenu so bili slikarji navdušeni nad ambientom in medsebojnim druženjem^ zalo so sklenili, da se bodo na Staten-bergu srečali vsaj enkrat letno.

V nedeljo {»poldan so v viteški dvorani dvorca postavili še razstavo z naslovom" Slikarski vikend v dvorcu Štatenberg." Yy

TEDNIK oktober 1992

poročamo, komentiramo — 3

Združeni bodo močnejši

"V turistično skupnost naj bi se povezali tisti, ki bodo svoje zanimanje izkazali prostovoljno in bodo v takšni organizaciji videli večje možnosti za svoj razvoj. Vsi, ki bodo pristopili v skupnost, bodo skupaj z občinskim Izvršnim svetom in Skupščino občine postali ustanovitelji turistično informativnega centra Ptuj. Ta bo na operativni ravni skrbel za k(H)rdinacijo in servisiranje potreb skupnosti. Želimo, da bi v turistično skupnost pridobili čimveč članov. Članstvo bo prinašalo tudi nekatere bonitete, ki je nečlani ne bodo mogli koristiti. Z ustanovitvgo skupnosti želimo doseči večji vpliv vseh, ki delajo v ptujskem turizmu"Je o pripravah na ustanovitev turistične skupnosti, ki je ena od nalog v okviru turistične strategije Ptuja, povedal občinski minsiter za turizem Peter Vesenjak.

Minister za turizem se bo o ustanovitvi turistične skupnosti Ptuja najprej pogovarjal s ptujskimi zasebnimi in družbenimi gostinci. Z njimi se bo sestal 28. oktobra ob trinajstih v Narodnem domu v Ptuju. Predstavil jim bo namen ustanovitve skupnosti, njene prednosti, organiziranost, in financiranje. Za tem pa se bo sestal tudi z drugimi udeleženci v ptujski turistični ponudbi.

Cilj dejavnosti turističnoin-formativnega centra, ki se ukvarja s promocijo in z razvojem turizma, je, da privabi čimveč obiskovalcev in da člani turistične skupnosti čimveč zaslužijo. Financiranje aktivnosti, ki so potrebne, da bi to dosegli, je v prvih letih takšne organizi

ranosti, bolj ali manj na proračunu občine. Ptujska občinska blagajna je letos s svojimi vlaganji to že dokazala. Določene prispevke naj bi plačevali tudi člani novoustanovljene turistične skupnosti. Njihov prispevek naj bi bil odvisen od vključenosti posameznega podjetnika ali obrtnika v turistično ponudbo občine. Kot je povedal Peter Vesenjak so oblikovali devet različnih stopenj prispevkov. V začetku bodo člani plačevali komaj omembe vredne deleže, ker želijo vzbuditi zaupanje, da brez organiziranosti uspeha ne bo. V turizmu pa Ptuj cilja visoko, želi se uvrstiti med pet najpomembnejših turističnih mest Slovenije. MG

VELIK ODZIV_

Na septembrski razpis za razvojna sredstva občine Ptuj je v roku prispelo 55 vlog. Kot je povedal predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen so zahtevki petkrat višji kot je denarja. Iz vlog je razvidno, da bi, če bi uspeli zagotoviti sredstva vsem, lahko odprli 330 novih delovnih mest. Ob taki pripravljenosti ljudi in podjetnikov za sofinanciranje razvojnih programov, bi vlada morala zagotoviti tudi ustrezen delež republišloh sredstev.

PRI TLRISTIČNI STRATEGIJI SODELOVALI TUDI PTLJČANI _

v kratkem bo turistično ministrstvo predstavilo turistično strategijo Slovenije. Pri oblikovanju tega dokumenta je sodelovalo okrog štirideset strokovnjakov, kot edini predstavnik občinskih vlad pa tudi član ptujskega izvršnega sveta Peter Vesenjak. S tem so pripra-vljalci turistične strategije priznali Ptuju, da je pri turističnem razvoju na pravi poti. Poleg tega se vse več strokovnjakov zanima, kako bi lahko Ptujčanom pomagali pri turističnem razvoju občine.

Turistična strategija se ukvarja tudi z vprašanji promocije Slovenije. Kaj uporabiti na plakatih in v prospektih? Na drugem mestu od petdesetih predlogov je mestno jedro z gradom, med prvimi petnajstimi pa tudi tri mesta, med njimi Ptuj. To je dokaz več, da se je Ptuj že uspel uveljaviti s svojo turistično strategijo.

LIONS V PTLJL_

v soboto so bili v Ptuju predstavniki dobrodelne organizacije LIONS iz Avstrije. Olgedali so si nekatere ptujske znamenitosti, sprejel pa jih je tudi predsednik občinske vlade Branko Brumen.

PREDSTAVITEV FILTRIRNIH SISTEMOV CARICO - NLTRI ~ TECH_

v hotelu Mitra v Ptuju bo nocoj ob 18. predstavitev ameriških filtrimih sistemov za vodo Carico - Nutri - Tech. Njihovo uporabo bo demonstriral predstavnik firme Sun Air Water, ki je zastopnik Carica za Slovenijo.

BENETTON TUDI V PTLJLI_

Svetovno znana italijanska firma Benetton bo kmalu odprla svojo trgovino tudi v Ptuju. Pogovori o tem potekajo že nekaj Časa. V ponedeljek pa sta firmo Benetton obiskala tudi predsednik ptujske občinske vlade Branko Brumen in direktor Emone Merkur Marjan Ostroško.

MARTINOVANJE BO 11. NOVEMBRA_

v Turističnoinformativnem centru v Ptuju se že nekaj časa pogovarjajo o organizaciji prireditev ob letošnjem martinovanju. Osrednja prireditev bo 11. novembra na Bakhovem trgu, v gostinskih lokalih pa bodo martinove prireditve pričeli že nekaj dni prej. Letos so se odločili tudi za izvirno vabilo na prireditev. Od šestega do enajstega novembra bo skozi Ptuj vozil poseben reklamni voz z voznikom Petrom Čehom, ki bo Ptujčane in druge vabil na marti-novanje. Na njem bodo pevci, ki bodo peli izvirne martinove pesmi, poleg tega bodo ponujali mošt Slovenskih goric — Haloz. Organizatorji vabijo tudi druge, da se jim v dneh martinovanja pridružijo.

V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI_

v soboto, 24. oktobra bo ob 20. uri na tretjem kanalu znova oddaja ptujske lokalne televizije. Kot že tolikokrat doslej si bomo lahko ogledali več prispevkov o aktualnih dogodkih v ptiyski abčini. S kamero je Tinček Ivanuša zabeležil podpis sporazuma o ustanovitvi skupnosti obmejnih občin, obisk Lojzeta Peterleta v Ptuju, Mercatorjevo modno revijo, odprtje Goja centra, operacijo z laparoskopom v ptujski bolnišnici, diamantno poroko na Ptujski ?ori ter nekatere druge dogodke. Oddajo bodo ponovili v nedeljo :)b desetih na istem kanalu. Pripravila: MG

Ob postavljanju rellefa.( Foto: Š. Hozyan)

Po naročilu ormoškega turističnega društva in podjetnika Franca Cvetka iz Ormoža, je rezbar Jože Lukačič iz Rakov-cev pri Tomažu izrezbaril hrastovo deblo, dolgo preko 4 m, s premerom 90 cm. Na njem so ob lovskih in ribiških tudi prizori iz življenja vinogradnikov, kmetovalcev ter živinorejcev občine Ormož.

Reliefna podoba je postavljena pred gostiščem Franca Cvetka na Ljutomerski cesti in bo

dobro vidna vsem, ki pridejo v Ormož iz vzhodne smeri.

Za okolico reliefa, ki jo bodo uredili v teh dneh, sta pripravila načrte arhitekt Dušan Moškon in dr. Aleksander Šiftar iz Vrtnarije Murska Sobota.

V torek so predstavniki Jugo-tanina iz Sevnice relief v reklamne namene prepojili s posebnim zaščitnim sredstvom.

Svečano odprtje nove ormoške turistične znamenitosti bo na martinovo soboto, 7. novembra. Vida Topolovec

Nekateri so že lačni

Ptujski izvršni svet je prejšnji četrtek razpravljal o več kot dvajsetih točkah dnevnega reda. Med drugim o spremembi sistematizacije delovnih mest v upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj s finančnim ovrednotenjem. Predlagajo, da bi v Ormožu ustanovili poslovno enoto, v kateri bi bili inšpektorji, ki bi stalno delali v tej občini. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Branko Brumen se trudijo, da bi na najboljši način rešili odprta vprašanja v tem medobčinskem upravnem organu. Pričakujejo, da se bodo v kratkem o tem pogovorili tudi z ormoškim predsednikom izvršnega sveta. Želijo pa tudi, da bi končno razrešili imenovanje načelnika v upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, saj ta še vedno dela brez ormoškega žegna.

Zbori ptujske občinske skupščine bodo predvidoma zasedali tretjega novembra. Pred skupščinsko razpravo naj bi izvedli okroglo mizo o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo križanja ceste M/3 in železnice v Ptuju, Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja bo na razpravo povabil poslance, politične stranke in občane Ptuja.

Izvršni svet je razpravljal tudi o predlogu ukrepov za reševanje socialnih stisk najbolj ogroženim prebivalcem ptujske občine. Stanje je zaskrbljujoče, saj so nekateri že lačni. Po podatkih, ki so jih posredovale posamezne krajevne skupnosti, je takšnih družin že 24. Pomagali jim bodo po najboljših močeh, zagotovili jim bodo en topli obrok dnevno v enem od gostinskih obratov oziroma kmečkih gospodinjstvih, otroci bodo imeli v šolah in vrtcih brezplačno malico in kosilo, :)omagali jim bodo s paketi s irano, in z denarjem v obliki enkratne ali začasne pomoči.

Komunalno podjetje Ptuj za zdaj ni uspelo s predlogom cen za plakatiranje. Izvršni svet je glede na to, da na tem področju vlada velik nered predlagal, da se o tem pogovorijo predstavniki komunalnega podjetja, direkcije za gospodarsko infrastrukturo, stranke zelenih in inšpekcijskih služb. Predvsem naj bi našli rešitev za organizirano plakatiranje v predvolilnem boju. Skrajni čas pa je tudi, da

se začne izvajati odlok o plakatiranju v občini Ptuj.

Glede na to, da ni več težav pri oskrbi s pitno vodo, je prenehal veljati sklep o subvencioniranju prevozov vode. Izvršni svet je sklenil, da morata direkcija za gospodarsko inrastrukturo in občinski štab za civilno zaščito pripraviti podrobno poročilo o letošnjih prevozih vode.

Opuščeno šolo v Narapljah so dali v najem obrtniku za izdelovanje drobnih kovinskih predmetov. To je že četrta opuščena osnovna šola v ptujski občini, v kateri se opravlja gospodarska dejavnost v okviru podjetništva oziroma obrti. V torek so pripravljalci posveta Ptuj včeraj — danes, jutri oblikovali dokončno vabilo. Dogovorili so se tudi, da bodo še pred prvim novembrom prestavili Lackov spomenik s Slovenskega trga na nekdanje ptujsko mestno pokopališče. Izvršni svet bo s sredstvi proračuna pomagal tudi komuni interesnih dejavnosti v ustanavljanju, da bo lahko do konca leta brezplačno uporabljala prostore bivše vojašnice na Potrčevi. Omogočili jim bodo tudi uporabo kontejnerja, f^c

UGODNA PONUDBA

- toplih podov od 786,50 SIT/m naprej

- itisonov od 1.725,00 SIT/rn naprej

- tapisonov od 1.098,00 SIT/rn naprej

- stoječih sušilcev perila 3.468,00 SIT

- preprog in govejih kož

- različnih vrst stenskih tapet

v poslovalnicah Novi dom. Guma in Blagovnici na oddelku pohištva.

in TEDNIK vsak teden

Z OBISKA IGORJA BAVČARJA IN IGORJA OMERZA V PTUJSKI OBČINI

Zakon o privatizaciji gospodarstvo krvavo potrebuje

član vodstva Demokratske stranke Slovenije Igor Bavčar, sicer slovenski notranji minister in Igor Omerza, direktor Službe družbenega knjigovodstva Slovenije, sta se prejšnji četrtek na Švabovem pogovarjala s člani ptujskega kluba menežerjev in občinskega odbora Demokratske stranke v Ptuju. Osrednjo pozornost so namenili obravnavi aktualnih gospodarskih vprašanj in gospodarski prihodnosti Slovenije.

Igor Omerza je, ko je govoril o zakonu o privatizaciji, dejal, da je to zakon, ki ga gospodarstvo krvavo potrebuje, Vladna koalicija je pripravila osnutek privatizacijskega zakona, ki je usklajen z mnenji opozicijskih strank. Dve točki zakona pa sta sporni tako za pozicijo kot opozicijo. Gre za vprašanji olaog otvritve-ne Irance (kaj vzeti za otvoritveno bilanco, kaj se bo privatiziralo, in kakšna je vrednost?), ter okrog predvidene revizije dosedanjih privatizacij, ki naj bi pome-tla z morebitnimi divjimi privatizacijami, o katerih se veliko govori. Do sedaj je bilo v Sloveniji izvedenih okrog 400 privatizacij, S strokovnega vidika divjih privatizacij naj ne bi bilo, so le zakonite ali nezakonite. Obe sporni vprašanji naj bi rešila vlada v okviru podzakonskih aktov. Ne glede na to pa si je potrebno prizadevati, da bi zakon čimprej sprejeli, S tem bi zagotovili osnovne pogoje za gospodarski vzpon. Bančno sanacijo vidijo demokrati kot sanacijo gospo

darstva, Problem pa je, da se to vprašanje politizira. Viri bančne sancije so privatizacija, tuji krediti, proračunska sredstva in drugo, Prejšnja vlada ni imela resnega namena, da bi izvedla sanacijo bank, sicer bi v okviru proračuna za letos izločila posebna sredstva za to. Tako pa v njem ni niti tolarja za te namene. Za demokratsko stranko so glavni problemi brezposelnost, blokade in stečaji. Niso zato, da bi odpravili moratorij na stečaje, saj bi to pomenilo novo armado brezposelnih, Zakaj ni zaposlovanja v novih podjetjih? Zaradi previsokih davkov na zaposlenega, ki jih novi podjetniki niso zmožni plačevati, V demokratski stranki si bodo zato prizadevali, da bi se zmanjšali davki na nove zaposlitve, in da bi uvedli pavšalne zneske obdavčitve.

Igor Bavčar je med drugim povedal, da so letošnje volitve velika priložnost za demokrate in jih pričakuje z velikim optimizmom. Kot stranka centra, ki se izpričuje v načelih liberalizma, so prepričani, da so ljudje sami sposobni reševati svoje probleme, država pa nam je potrebna le toliko, da postavi okvire in zakonodajo delovanja,

V pogovoru je bila največkrat omenjena javna poraba, ki je predraga in neracionalna, Igor Omerza je med drugim povedal, da se z državnim denarjem dela kot svinja z mehom, denar se porablja neracionalno, Nujno je, da se javna poraba zmanjša in po potrebi prerazporedi. Parlament bi moral imeti nadzor nad javno porabo. Čimprej pa je treba "vzeti pot pod noge in iskati nove trge,"je povedal Igor Omerza in dodal: "Trg v Sloveniji ni trg, naš trg sta evropski in svetovni trg,"

MG

4 — po naših krajih

22. oktober 1992 — TEDNIK

A

od JL^M^pač . . .

BREG: fotografijal: Skupina prebivalcev ob Hajdinski Stu-denčnici je sredi julija na občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora naslovila vlogo, v kateri predlagajo večnamensko ureditev struge Hajdinske Studenčnice od izvira do Intesovega mlina. Franc Vidovič, ki zastopa njihove interese, je v vlogo zapisal, da naj bi Studenčnico uredili v prvotno stanje, torej jo renaturalizi-rali, v njej pa bi uredili vse potrebno za gojenje rakov jelševcev in ribolov. Na prvi lokacijski obravnavi so se z načrtovanim krajani in pristojne organizacije načelno strinjali, imeli pa so pomisleke glede vpliva izvirov Studenčnice na črpališče vode v Skorbi. Če bi njene izvire očistili bi lahko prišlo do močnejšega odtekanja podtalnice, kar bi, po nekaterih napovedih, lahko delovalo na skorbska črpališča. Vendar postopek za ureditev Studenčnice teče naprej. Največ težav je z zagotovitvijo denarja za izdelavo tehnične dokumentacije in raziskav.

TEDNIK

PTUJSKA GORA: Minulo nedeljo je bilo tam srečanje starejših občanov. Skupaj sta ga organizirala krajevna skupnost in župnijski urad. Tiste, ki težko hodijo so iz oddaljenejših krajev pripeljali gasilci. Ob lo. uri je bila slovesna maša, po njej pa so krajane povabili v prostore osnovne šole. Prišlo jih je okoli 80. Učenci so jim pripravili prisrčen program, v imenu krajevne skupnosti jih je pozdravil predsednik sveta KS Rado Rodošek, v imenu župnije pa pater Vid Junger. Najstarejšemu krajanu Janezu Erbusu, ki je avgusta dopolnil 90 let, so dali posebno darilo, predsednik društva upokojencev Kari Rober pa mu je posebej čestital. Čestitali so tudi slavljen-cema, diamantnoporočencema Mariji in Jožefu Purg iz Podlož. Po uradnem delu so mize s svojimi dobrotami obložile domačinke, članice Rdečega križa in socialne komisije ter Karitasa. Starejši občani so se poveselili, obudili spomine in zapeli ob zvokih harmonike. Vse, ki zaradi bolezni niso mogli priti na srečanje, bodo predstavniki krajevne skupnosti v kratkem obiskali.

TEDNIK

VIDEM: Minuli teden je tako rekoč padla kocka za zidavo prizidka k tamkajšnji osnovni šoli. Kot je znano ima ta velike prostorske probleme in še posebej si želijo v njem tudi nove telovadnice. Na sestanku krajevne skupnosti so se namreč minulo sredo dogovorili, da bo krajevna skupnost zagotovila manjkajoči del sredstev za pričetek del. Na sestanku sta sodelovala tudi ptujskin župan Vojteh Rajher in predsednik vlade Branko Brumen. Investicijska vrednost prizidka je 4 in pol milijone nemških mark. 53 odstotkov bo prispeval republiški proračun, 32 občinski ter 7 in pol dostotka krajevna skupnost. V krajevni skupnosti so ta del obveznosti sprejeli s sklepom sveta, v kakšni obliki bodo to zagotovili, se bodo še odločili. Preostalih 7 in pol odstotka potrebnega denarja bodo zbrali z ustanovitvijo sklada za pomoč, ki bo imel poseben žiro račun. Učiteljski aktiv je z odločitvijo sveta krajevne skupnosti zelo zadovoljen, saj bodo dela sedaj hitreje stekla. Razpis za izvajalca del pa naj bi bil v kratkem.

TEDNIK

Juršinci: 670 let stara cerkev svetega Lovrenca v Slovenskih goricah je po dolgih letih spet prenovljena. Farani Juršincev in okoliških vasi so že spomladi pričeli z zbiranjem sredstev za prenovo, vsa dela pa so opravili čez poletje. Tako so v celoti prenovili del lesenega ostrešja, ter cerkev tudi na novo prekrili. Kleparstvo Bau-man je opravilo vsa kleparska dela in vgradilo nove bakrene žlebove, zidarska dela pa so zaupali zidarstvu Sok, saj so cerkev tudi zaščitili z novo fasado.

Ob zaključku vseh prenovitvenih del so na misijonsko nedeljo, 18. oktobra v Juršinski cerkvi pripravili slovesno sveto mašo, med katero je mariborski škof dr. Franc Kramberger s somašniki prenovljeno cerkev tudi blagoslovil. Ob tem se je za ves trud in prizadevanja posebej zahvalil farnemu župniku gospodu Štefanu Casarju, ki uspešno opravlja bogoslužje v tem kraju že dobri dve desetletji-. Zahvalo pa je namenil tudi vsem krajanom, krajevni skupnosti Juršinci, ter trsničarjem in drevesničarjem, ki so s svojim prostovoljnim delom in denarnimi prispevki pripomogli k olepšanju in pomladitvi tega kulturnega in zgodovinskega spomenika. oM

... do i&^upečje vasi

ttt r 'i "

i!,.,,.,,,,, J, ,,"/', i, ,i ,, : . M ■ ■.................., 'f'f ,'j'rri

;; RAZSTAVO ODPRL ICOR BAVČAR

Putrihovi kipi v galeriji sv. Jurija v Ptuju

Zasebna galerija sv. Jurija v mestnem stolpu je za ljubitelje likovne umetnosti pripravila prijetno presenečenje, razstavo del Boštjana Putriha iz Ljubljane. Boštjan Putrih je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovne umetnosti, na oddelku za kiparstvo in grafiko. Študiral je v Benetkah in se izpopolnjeval v Londonu in Parizu. Prešernovo nagrado je že dobil v študenstkih letih, med ostalimi nagradami pa velja omeniti nagrado Intart v Celovcu leta 1976, odkupno nagrado na osmem bienalu male plastike v Murski Soboti leta 1987, pa Certificate of excellence for outstanding achicvene-ment in sculpture l.A.C. New York leta 1988 in leto kasneje Certificate of ex-cellence for outstanding ar-chievement, Artitudes, New York.

Janez Mesesnel je o Pu-trihovem kiparstvu zapisal:" Putrihovi kipi imajo svoje formalne korenine ta

ko v vsem, kar nas obdaja, kot v umetnostni tradiciji; tradicija umetniškega oblikovanja okolja se torej zliva z aktualnostjo sedanjega odnosa do življenja in sveta, ki nas danes določata. Posegajo pa tudi naprej v prihodnost in druge fizične, seveda zgolj zamišljene sfere bivanja. Kot bi se porajali iz igrivosti suverenega demiurga se počasi naselijo tudi v prostorih naše domišljije, katero z njihovo sugestivno močjo prej ustrezno pripravijo. Šele takrat je pripravljena sprejeti sporočilo, ki ni formulirano z literarno asociacijo ali z likovnimi sredstvi posredovano fabulo, ampak je razpršena v mnogih likovnih, plastičnih, umetniških dražeh teh plastičnih umetninah."

Razstavo je odprl pred-sedrftk Demokratske stranke Igor Bavčar, s pesmijo pa pospremil Ptujski kvartet.

Razstava je likovni dogodek, ki jih v Ptuju ni veliko in zamuditi ogled razstave je zamuditi aktualno slovensko likovno po

dobo, ki se nam ponuja na domačem pragu, prek katerega se bolj po redko srečujemo s kiparstvom. Galerija sv. Jurija ubira zanimivo in vznemirljivo

pot, ki kakovostno posega v ptujski kulturni prostor, upajmo, da ne brez odziva, v mislih imamo predvsem "uradno" kulturo. NaV

Presta, Bombetka in Hobi v najemu

Ptujske pekame in slaščičarne so zaradi tega, da bi zmanjšale stroške poslovanja, in zagotovile uspešno poslovanje, dale v najem prodajalne kruha v Ptuju in Kidričevem. Prevzela jih je nova obrtnica Vida Brodnjak, sicer dolgoletna delavka pekam. Presta, Bombetka in Hobi poslujejo že nekaj dni pod njenim vodstvom.

Nova obrtnica je poslovanje začela z nekaterimi novostmi. Podaljšala je delovni čas med tednom. Po novem delajo vsak dan od 6,30 ure do 18, 30, ob sobotah od 6,30 do 13.ure. Novo pa je tudi to, da je Bombetka odprta tudi ob nedeljah, od 8. do 11. ure.

"S pogodbo, ki sem jo sklenila s Ptujskimi pekarnami in

slaščičarnami, je določeno, da moramo prednostno prodajati vse njihove proizvode — kruh, pekovske in slaščičarske izdelke. Trudila se bom, da bosta ponudba in postrežba kakovostni. Kupcem pa želim ponuditi tudi drugo trgovsko blago iz skupin A in B, saj v prodajalne kruha v glavnem zahajajo gospodinje. Želim pa si tudi dobrega sodelovanja z zaposlenimi in strankami. Čeprav sem v tej dejavnosti zaposlena že dvajset let, čutim v novi vlogi veliko odgovornost. Prej je za vsako odločitvijo stal še nekdo drug, sedaj je drugače, za vse odgovarjam sama," je povedala Vida Brodnjak. MG

Matična knjižnica v Lenartu praznuje letos trideset let svojega obstoja. Prvi zametki knjižnice segajo v leto 1962, ko je Delavska univerza sprejela sklep, da za svoje predavatelje ustanovi politično knjižnico. Takratna knjižnica je imela 375 knjig.

Knjižnica pri Kulturno -umetniškem društvu Radko Smiljan v Lenartu JE delala v neprimemih prostorih, primanjkovalo pa ji je tudi sredstev za nakup novih knjig. Z Delavsko univerzo so se dogovorili, da z združitvijo rešijo problem obeh knjižnic. Nova Imjižnica je dobila nove, a še vedno ne ustreznih prostorov, v sedanjem klubu občanov. Za izposojo pa je imela na voljo 1213 Imjig.

V sedanje prostore na Niko-vi 9 se je knjižnica preselila 1967 leta. Takrat je spadala med najbolj urejene manjše knjižnice v Sloveniji.

Danes, ko ima knjižnica 34.600 enot knjižnega fonda, so prostori zopet pretesni. Ker )a je knjižnica praktično edini cultumi center v Lenartu, ji primankuje ustreznih prosto

rov za razstave, litararne večere, ure pravljic in druge prireditve, ki jih sedaj prirejajo v majhnem prostoru knjižnice.

Vodja Matične knjižnice v Lenartu nam je povedala: "Potreba po nenehnem izobraževanju je del našega vsakdana, lieratura pa vedno težje dostopna. Veča se število nezaposlenih in upokojencev, ki iščejo raznovrstno literaturo. Po zadnjih podatkih je vpisanih 4160 bralcev, kar je 24 procentov prebivalcev naše občine. V letošnejem letu so si obiskovalci izposodili že 25.500 knjig."

Seveda je naraščanje števila članov knjižnice prav gotovo posledica načrtnega dela knjižnice z predšolskimi otroki. Saj so razvno ob našem obisku imeli, kar tri skupine najmlajših pravljične ure. Organizirani obiski otrok v knjižnici, pravljične ure in druge oblike dela vzbudijo pri otrocih radovetnost za knjigo. Seveda pa vse to zahteva od kadra veliko časa in tudi prostore. To pa so problemi, s katerimi se ravno sedaj ukvarjajo v knjižnici.

Kulturni križemkražem

" irf " n 1,1 r n IJ I / t J i I i I / J f / J j n I I I I I t t I t t I t t I I I I I II I I I I I III I / r / r

TOMAŽ PRI ORMOŽU *

Ob 250 letnici tomaževske fare bo med drugimi prireditvami v obnovljenem razstavnem prostoru stare šole jutri zvečer ob 18. uri odprtje razstave del udeležencev likovne kolonije - Tomaž 92, drevi pa bodo v farni cerkvi pri Tomažu predstavili nove orgle, v nedeljo pa bodo pred tomaževsko veroučno učilnico odkrili spomenik pisatelju, dramatiku in duhovniku F. Ksa-vru Mešku.

SLOVENSKA BISTRICA * V času od 20. do 24. oktobra se bodo v Slovenski Bistrici odvijale številne prireditve ob letošnjem Malem Borštnikovem srečanju. Na osnovnih šolah Spodnja Polskava, Slovenska Bistrica in Poljčane so bila srečanja s slovenskimi dramskimi igralci že včeraj, danes se bodo slovenski dramski igralci predstavili še učencem osnovnih šol Tinja, Šmartna in Minke Namestnik - Sonje v Slovenski Bistrici.

ORMOŽ * Do 3. novembra so v avli skupščinske zgradbe v Ormožu na ogled OBRAZI aka

demskega kiparja Viktorja Goj-koviča iz Ptuja.

ŠTATENBERG * Od nedelje, 18. oktobra, pa vse do 3. novembra je v viteški dvorani dvorca Štatenberg pri Makolah na ogled razstava 10 likovnikov z naslovom "Slikarski vikend v dvorcu Štatenberg".

PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razstava Amerika, Amerika, gradivo o Ameriki, ki ga hrani knjižnica s povdarkom na 500 letnici Ko-luriibovega odkritja.

PTU.I * V galeriji sv. Jurija v mestnem stolpu razstavlja akademski kipar Boštjan Putrih iz Ljubljane.

PTUJ * V Miheličevi galeriji si še lahko ogledate razstavo Zbiram — torej sem.

ZADAR * V soboto so odprli razstavo Nakit - magična moč oblike, ki sta jo pripravila Arheološki muzej Zadar in Pokrajinski muzej Ptuj.

PTUJ * Pravljični uri turških pravljic Turkomandija bosta na ptujskem gradu danes ob 17. in 18.uri.

Sprejeli

odlok o vinotočih

Na zadnji seji izvršnega sveta v Lenartu so njegovi člani obravnavali obsežen dnevni red.

Sprejeli so pravilnik o dodeljevanju kreditov za naložbe v kmetije na območju lenarške občine. Za razvoj kmetijstva bodo letos iz občinskega proračuna namenili dva milijona tolarjev. S temi sredstvi bodo pokrili realne obrestne mere. Za posojila je namenjenih 5,4 milijona tolarjev, za njihovo vračanje pa bo veljal enoletni moratorij. Posojila bodo dobile tiste družinske kmetije, ki bodo imele dovolj delovne sile. Seveda se bodo morale ukvarjati s pridelovanjem sadjarstva, jagodičevja, denar pa bodo namenili tudi za novogradnje hlevov za mlado pitano govedo in plemenske svinje.

Osrednji del seje so namenili pogovoru za sprejem odloka o urejanju vinotočev v občini. Po dokaj dolgi in polemični razvpravi, so se odločili, da bodo vinotoči ena od dopolnilnih .deja,vn.osti na kmetijah. Seveda jih bodO lahko imeli

tisti, ki pridelajo nad tisoč litrov vina. Vinotoči se bodo morali nahajati v okviru vinogradov ali pa na samih kmetijah. Nekateri člani izvršnega sveta so opozarjali na nevarnost, da bi se sedanji gostinski lokali spreminjali v vinotoče.

Izvršni svet je tudi imenoval posebno komisijo za izdelavo projekta vinske ceste v le-narški občini. Vinske ceste imajo že izdelane v vseh sosednjih obči-nah. Franc Breznik, ki je v iz-vršnem svetu odgovoren za področje turizma, je predstavil osnutek dol-gopričakovanega lenarškega prospekta.

Sprejeli so tudi sklep za povečanje stanovanjskih najemnin. S 1. oktobrom so se povišale za deset odstotkov. Povišanje predvidevajo tudi za naslednja dva meseca.

Člani občinske vlade so govorili o predlogih za preventi-vq v, cestnem prometu.

Marija Slodrijak

TEDNIK ~

kultura, izobraževanje — 5

OSNOVNA ŠOLA MLADIKA V KORAK S ČASOM

Dva športna razreda

Novo šolsko leto je Osnovna šola Mladika pričela /. dvema športnima razredoma. Novost, ki preseneča, pa tudi ne, saj je Osnovna šola Mla dika po športnih rezultatih učencev prva v Sloveniji. Seveda si želijo, da bi izšli iz teh razredov dobri športniki, vendar jc namen mnogo širši. O tem v pogovt)ru z ravnateljico Osnovne šole Mladika prof. Marijo Šu-mandl.

S športnima razredoma orjetc ledino med osnovnimi šolami v Sloveniji. Kaj jc bil povod, da ste ju ustanovili?

Marija Šumandl: Imamo en oddelek prvega in en oddelek petega športnega razreda. Razlog? Športna dejavnost ima na šoli'že dolgoletno tradicijo, z njo se ukvarja vsa ta leta veliko število učencev. Poleg tega imamo za to dejavnost dobre pogoje, kar je pogoj za uvedbo športnih razredov, imamo zunanje športne objekte, smo tudi v bližini stadiona, imamo dve telovadnici in v bližini je športna dvorana Mladika. Vse to omogoča normalno delo vseh treh pedagogov športne vzgoje in še ostaja prostor za razredno stopnjo, saj imajo na naši šoli vsi učenci od prvega do osmega razreda pouk športne vzgoje v telovadnici. Za vsako no

vost na šoli pa se je treba seveda dobro pripraviti.

Kaj pomeni to, da učencc obiskuje športni razred?

Marija Šumandl: Učenci v športnem razredu imajo vsak dan eno uro športne vzgoje. Po obveznem predmetniku je športne vzgoje v prvem razredu tri ure na teden, enako v petem, v sedmem in osmem razredu pa samo dve uri na teden. Na šoli smo prepričani, da učenec, ki ima več možnosti za gibanje, lahko boljše dela. To je bil tisti razlog, ki nas je napeljal k temu, da smo najprej vprašali starše, učitelje, kaj mislijo o športnih oddelkih in potem pripravili vse potrebno, da imamo z novim šolskim letom v prvem a in v petem a razredu dve uri športne vzgoje več. Imajo pa tudi drugačen program za ostale ure.

Pričakujemo, da bo učni uspeh večji, da bo večja motivacija za delo, iz teh oddelkov pa naj bi izšli seveda tudi dobri in perspektivni športniki, čeprav bo na to treba kar nekaj let čakati. Letos smo upoštevali želje otrok in staršev, manj pa smo se upirali na strokovne odločitve, da bi upoštevali rezultate te-lesnovzgojnih kartonov ...

Kaj je bil pogoj za vpis v športni oddelek?

Marija Šumandl: Najprej smo idejo predstavili star

šem na roditeljskem sestanku in svetu staršev. Starši so imeli čas za premislek, potem so dobili domov anketo oziroma prijavnico za to, da otrok obiskuje športni razred. V prvem razredu smo lahko upoštevali vse želje staršev, v petem razredu pa smo že imeli nekaj težav, zaradi tujega jezika. Na šoli poučujemo dva tuja jezika, nemščino in angleščino, in v športnem oddelku petega razreda smo se morali odločiti za enega, odločili smo se za angleščino, saj je interes za učenje tega jezika večji. Tako so se starši z učenci morali odločiti za športni razred, ki bo imel angleščino. Za peti razred se je prijavilo šest učencev več kot je normativ za število učencev v razredu (32), ki smo jih morali usmeriti v običajni peti razred, odločilna pa je bila ocena iz športne vzgoje.

Učenci športnih razredov imajo dve uri pouka več ...

Marija Šumandl: Da, gotovo, če sta dve uri športne vzgoje več, pomeni to, da jc pouk daljši za dve uri. Sicer pa imajo tudi učenci drugih razredov na voljo dve uri dodatnega ali dopolnilnega pouka. Na šoli poskušamo učence usmerjati predvsem k dodatnemu pouku, da bi dobili pri posameznih predmetih nekaj več. Torej ne gre za nek poseben privilegij, ker imajo tudi drugi to možnost. V enem od odddelkov prvega razreda imajo dve uri naravoslovnega pouka več v ostalih oddelkih se učenci odločajo za enega od predmetov, kjer imajo dodatni pouk, tako imajo namesto štirih ur, pet ur matematike, ali tujega jezika, slovenščine, kemije ... Možnost imajo torej vsi, v športnih oddelkih le s to razliko, da imajo vsi dodatne ure športne vzgoje, v drugih razredih pač izbirajo predmet za dodatni pouk. Seveda pa imajo učenci športnih razredov še druge dejavnosti, obiskujejo glasbeno šolo, fakultativni

pouk drugega tujega jezika, računalništvo ... Nekateri so res obremenjeni, se nam zdi, da so ambicije prevelike, da bodo nekateri težko zmogli, nekateri pa vse z lahkoto opravijo.

Imajo športne oddelke tudi na drugih šolah?

Marija Šumandl: Vemo za Veliko Nedeljo, sicer pa gre razvoj osnovnega šolstva v tej smeri, saj jc želja šolnikov, da naj bi vsak otrok imel vsak dan, nekje sredi pouka uro sprostitve, ker jc potem sodelovanje pri pouku boljše. Želimo, da bi otroku nudili več gibanja, kar bi zmanjšalo agresijo in tisto drugo, nczaželjc-no sproščanje energije v šoli in izven nje.

Učenci v športnih razredih imajo zdaj tudi boljše

pogoje za pripravo na šolska športna tekmovanja?

Marija Šumandl: Seveda. Pri pouku v športnem oddelku prvega razreda sodeluje predmetni učitelj. Tako imata 70 ur dodatnega pouka športne vzgoje dva učitelja, razredna učiteljica in učitelj športne vzgoje. Enako v petem razredu, torej dodatni program je plavanje, pohodništvo, šola v naravi, za pete razrede alpsko smučanje, pa talna telovadba že v prvem razredu, atletika ...

Kako so pobudo o športnih razredih sprejeli starši?

Marija Šumandl: Odziv dokazuje, da so bili navdušeni, saj je bilo prijav preveč in ne premalo. Moram pa reči, da so tudi ostali starši sprejeli to z razumevanjem, ker smo lahko v okviru možnosti organizirali le dva oddelka in, da bomo rezultate spremljali, ostali od

delki so kontrolni. Rezultate bomo objavili oziroma poskušali vplivati na tiste, ki so odgovorni za razvoj šolstva, da bi se to razširilo.

Pomeni to, da imajo učenci, ki obiskujejo športni oddelek, status športnika?

Marija Šumandl: Moram reči, da so tudi pri nas že bile želje po statusu športnika za učence, ki se tudi zunaj šole, v klubih ukvarjajo s športom aktivno. Na vse take pobude je šola pozitivno odgovarjala, vendar vedno v sodelovanju s starši, ne samo prek klubov, saj je otrok obvezen obiskovati osnovno šolo. Temu vedno znamo prisluhniti, ne samo za športne aktivnosti, ampak tudi za druga tekmovanja in aktivnosti. S tem tudi učenca motiviramo, da zamujeno nadoknadi takrat, ko lahko.

Nataša Vodušek

Marija Šumandl: " Več sprostitve, manj agresije med učenci

Pokrajinski muzej Ptuj hrani v rimskem lapidariju, v cerkveni ladji nekdanjega dominikanskega samostana, vrsto nagrobnikov z reliefnimi prizori iz grške mitologije. Poleg portret-nih upodobitev pokojnikov in prikazov bojne opreme so prav scene iz grških mitov najpogosteje uporabljeni motivi na nagrobnikih iz drugega in tretjega stoletja. Danes predstavljamo del reliefa z nagrobnega spomenika, ki je že dalj časa znan. Podolgovat kamnit kvader je na levi in desni odlomljen pa tudi sam relief je močno zabrisan, vendar se prizor še da razbrati. V ozadju, na levi in v sredini,

vidimo dva stolpa z dvokapno streho in polkrožno odprtino. Vodoravna linija med figuro v sredini in konjema, ki dirjata z leve, predstavlja gornji rob obzidja. Desno od dvovprege se zvrste tri figure: najprej manjša oseba z dvignjenima rokama, ki nekaj drži na glavi, sledi sklonjena postava, odeta v plašč, ki v rokah nosi pitos (shrambeno posodo), in končno je ob desnem robu klečeča moška figura, dalje je relief odlomljen.

Univ. prof. dr. Ema Diez je prizor s kamna razložila v Zborniku del posvečenih M. Abra-miču (1957). Na podlagi primerjav s podobnimi scenami, ki

so bolje ohranjene, je ugotovila, da gre za prizor iz Iliade. Desna klečeča figura predstavlja kralja Priama, ki prosi za truplo sina Hektorja, ostali dve figuri pa sta prinašalca darov. Zid s stolpoma v ozadju je torej obzidje Troje, kot si ga je predstavljal klesar v rimskem času. Iz primerjalnega gradiva je razvidno, da sta bila desno od Priama prikazana še sedeči Ahil in Rektorjevo truplo.

Razlaga našega reliefa je v strokovni literaturi že dolgo poznana, širši javnosti pa ga predstavljamo sedaj s tem člankom in risbo.

Povzeto po E. Diez.

Brane Lamut

Zgodovina religije za mlade

Piše: TJASA . MRGOLE-JUKIC

ANIMIZEIVI

Seveda pa so se ljudje kljub začetnemu poljedelstvu in živinoreji še vedno ukvarjali z lovom (glavno orožje je bil lok) in ribolovom (ost, harpu-na,tmek...), naučili pa so se izdelovati tudi čolne, kar pomeni, da je čoln postal prvo prevozno sredstvo, ki si ga je izmislil človek.

Ti ljudje so iznašli tudi žganje gline in kmalu so se naučili izdelovati posodo, ki so jo okraševali z raznimi vzorci. Slikarstvo tudi ni več realistično — stvarno (natančno posnemanje narave), ampak bolj fantazijsko — or-namentično, kar pomeni, da so delali okraske iz črt, krogov... Okraske so risali na orodje, orožje, čolne...

Nasploh postane kultura veliko bogatejša. Obleka sicer ni bila bogata, še vedno so uporabljali kože in usnje, sicer pa so bili verjetno bolj pomanjkljivo oblečeni, ker se je oto-plilo. Bogato pa je postalo okrasje, ki so ga ljudje nosili. Okraske so naredili iz školjk, cvetov, zobov, polžev... Zanimivo je dejstvo, da se je okrasje razvilo prej kakor obleka v tistih krajih, kjer obleka ni bila potrebna zaradi mraza.

Ljudje so zaradi obdelovanja vrta lahko živeli v večjih skupinah kakor v stari kameni dobi. Takim večjim skupinam, kjer ne živijo skupaj samo sorodniki, pravimo PLEMENA. Tako so lažje skupaj obdelo

vali zemljo, jo branili in se počutili bolj varne. Vidiš, ker se je spremenilo življenje ljudi, se je spremenila tudi njihova kultura!

Ne samo da so drugače risali, postopoma so se spremenili tudi obredi, ki so postali bogatejši in v navado pride uporaba mask. MASKA je imela določen pomen in sicer je predstavljala duhove, za nas pa pomeni bogato kulturno dediščino. (Tukaj ne moremo mimo kurenta; tudi on predstavlja duha — demona.) Tako so si ob obrednih plesih nadeli maske in z njimi plesali in klicali ali odganjali določene duhove. Med plesom so oponašali totemske živali ali duhove, skakali so in se vrteli in še najbolj so bili ti plesi podobni plesom, ki si jih Videl pri Indi

jancih v kavbojskih filmih. Ker pa se tudi ob obrednem plesu spodobi imeti muziko, so jo imeli. Tolkala (bobni) so bila še vedno v rabi kot najpomembnejši instrument, zraven pa so uporabljali ropotulje, piščali, troblje in flavte.

Obredi iniciacije sčasoma niso bili več tako dolgotrajni in mučni, mučenje je postopoma izginilo, ohranilo pa se je braz-gotinarstvo. To pomeni, da so delček kože spekli tako, da so dobili brazgotino, ki so jo imeli za okras. V Melaneziji je šel razvoj dalje in iz brazgotinar-stva se je razvila tatauacija ali po naše tetoviranje. Nekateri so si dali tetovirat vse telo; ti so bili največji frajerji, ponavadi pa tudi najpomembnejši ljudje v plemenu. Ker je ta poseg bolel, so bili ti možje tudi zelo hrabri. Iz tatauacije se je razvila prava umetnost.

Tudi totemi so nastopali vedno redkeje in ljudje so pričeli verjeti, da imajo dušo. Svet so si predstavljali kot prostor, v katerem živijo poleg ljudi, živali, rastlin in stvari še duhovi ali duše. Ker je duša latinsko ani-ma, imenujemo to religijo preprosto ANIMIZEM.

Poglej, ti ljudje so že ločili MATERIJO, to je tisto kar lahko primeš v roko (predmet) od DUHA, tega pa si lahko samo predstavljaš, prijeti pa ga ne moreš. Tudi misli, ideje ne moreš prijeti. Njun pomen pa lahko razumeš. Tako razumevanje sveta je bilo za primitivnega Človeka velik napredek.

Kot ni imel vsak predmet duše in tudi vsaka žival ne (le totem), pa so imeli dušo vsi ljudje. Zanimivo pa so si predstavljali, da nimajo vsi ljudje enako mnogo duha ali duše. Ljudje, ki so bili dobri lovci, hrabri možje so imeli veliko duše, navadni ljudje pa malo. Ljudje, ki so imeli veliko duše so bili lahko vodje in v plemenu so jih cenili. ...

Tudi danes še živijo plemena, ki imajo animistično vero in tako npr. imenujejo dušo mana, severni Indijanci manitu ...

Opozorim te naj, da nekateri avtorji menijo, da duša izvira iz animističnega verovanja, drugi pa so prepričani, da je vera v dušo obstajala že pred animiz-mom.

Vemo že, da so ljudje živeli v plemenih, tudi družine so obstajale in prepovedi (tabu), kdo se lahko s kom poroči. Ti predpisi so bili veliko bolj strogi kakor v stari kameni dobi. Nekatera plemena pa si niso znala razložiti kako dobi mama dojenčka. Čeprav sta živela mož in žena skupaj, pa vendarle niso ugotovili kakšno vlogo ima oče. In veš kako so si razložili to zadevo? Verjeli so, da duhovi totemskih prednikov pridejo v žensko skozi popek in se tako rodijo v človeški obliki. Po smrti se lahko naselijo ponovno v kaki drugi ženski.

(V prejšni številki je hil pomotoma animizem preimenovan v antimizem. 7m tiskovno napako se opravičujemo).

BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAS

41. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE

Med prvim in četrtini stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično podobo. Ob italskem prebivatStvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in .sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želimo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.

ESKLUP (lat. AESCLUIPILS)

Eskulap je bil sin boga Apolona in njegove ljubice Koroni-de. Poiskal si je ni med boginjami ampak med navadnimi smrtnicami. Tako Eskulap prvotno ni bil bog, ampak znan zdravnik, ki so ga šele kasneje začeli častiti: v Atenah po kugi leta 429 pr. n. št., v Rimu pa prav tako po epidemiji kuge leta 293 pr. n. št., od takrat naprej se je razširil po vsem rimskem svetu.

Eskulapa prepoznamo po njegovih atributih.To so: petelin, pes, šiška, lovorov venec, skodelica, predvsem pa kača, ovita okoli palice, ki predstavlja še danes znak zdravilstva.

V Panoniji so bili eskulapovi spomeniki najpogostejši v Aquincumu, kjer je imel bog s hčerko Higijo (od tod higijena) skupno svetišče. Iz Poetovione

sta znana dva fragmentirana odlomka.

NEMES_

Nemes je grška boginja usode (podobno kot Tyche), ponavadi zle usode, hči Zeusa in Noči. Njeni atributi so: tehtnica (s katero tehta srečno in zlo usodo), kolo (sreča se obrača), meč, bič, lok in puščica. Nemes je maščevalna boginja. Prav tako kot rimska boginja Eortuna je imela svoj praznik 24. aprila.

V rimski provinci Panoniji so se ji večkrat obračali s pri-pošnjo, posebno v krajih z am-fiteatrom (Camuntum, Aquin-cum), kjer je bila boginja gladiatorskih iger.

V antični Poetovioni poznamo le en močno fragmentiran posvetilni marmorni kamen, posvečen vzvišeni Nemes za zdravje neznanega darovalca.

Fragment je shranjen v depo-ju Pokrajinskega muzeja Ptuj.

6 — nasi kraji in ljudje

22. oktober 1992 — TEDNIK

Alkohol je najbolj razširjena droga, če šlejenio, da je zaradi alkoholika prizadeta cela družina. V Sloveniji naj bi bilo okrog sto tisoč alkoholikov, in če to številko pomnožimo s štiri ugotovimo, da jc zaradi alkoholizma tako ali drugače prizadetih okrog štiristo tisoč Slovencev. Cigareta je tako kot alkohol del podobe ali imidža vse večjega števila mladih. Od alkohola in cigaret do drog pa je le korak. Še ne dolgo tega smo se tolažili s podatkom, da je Slovenijo zajel pojav večje zlorabe nedovoljenih drog med mladimi z desetletno zamudo v primerjavi z zahodnoevropskimi državami.

V zadnjem času pa se stanje hitro spreminja, saj zaskrbljujoče narašča število mladih uživalcev kanabisa, heroina in nekaterih drugih nedovoljenih drog. Po podatkih kriminalistov se je v letu 1990 znatno povečala neupravičena proizvodnja in promet z drogami.

V primerjavi z letom 1989 za več kot štirideset odstotkov. Več je bilo tudi omogočanja uživanja prepovedanih drog (72 odstotkov več kot leta 1989) in zaseženih drog, zlasti heroina, ter prekrškov, nasilnih dejanj in sekundarnega kriminala, povezanega z drogami. V devetdesetih letih so se v zdravniške ordinacije pričeli zatekati skrajno propadli in dolgoletni uživalci drog, nesposobni abstiniranja in praviloma s kriminalno preteklostjo. Na osnovi različnih podatkov iz zdravstvenih, farmacevtskih, socialnih, ekonomskih in krimino-loških virov ter raziskav med osnovnošolci in srednješolci je sklepali, da imajo prebivalci Slovenije občutne probleme v zvezi z uporabo in zlorabo drog.

V Ptuju

pojav zaznavajo...

V Ptuju za zdaj naj ne bi bilo uživalcev drog. Tako namreč kažejo podatki ptujske policije, UNZ Maribor, ptujskega _ zdravstva, tožilstva in sodišča. Če-prav o številu kadilcev marihuane (mehka droga), ki je po svetu znana kot začetno mamilo, ni na

tančnih podatkov, pa se vendarle ve, da policija le nekaj ve o problematiki mamil. Skupine usposobljenih kriminalistov, ki delajo v okviru posameznih UNZ, imajo veliko dela, vendar se usmerjajo predvsem na odkrivanje večjih količin mamil. Komandir postaje milice v Ptuju Milan Cuš je na vprašanje o razširjenosti drog v Ptuju povedal, da se o njih sicer veliko govori, dokazov pa ni. Noben od staršev ali kdo drug se še ni oglasil na postaji, da bi jih potrdil. Govori pa se, da se droge na veliko uživajo v številnih ptujskih diskotekah. Poleg tega je delo dodatno oteženo, ker ni evidence uživalcev. Uživanje mamil po naših predpisih ni kaznivo, kaznuje se le neupravičena proizvodnja in promet z mamili, omogočanje uživanja, posredovanje pri prodaji ali nakupu, ponujanje in drugo. Za omenjena kazniva dejanja so kršilci kaznovani še po kazenskem zakonu bivše SFRJ. Mnogi preprodajalci drog se žal izmuznejo roki pravice, ker mora pri nas delavec UNZ dokazati, da je tisti, ki ima drogo v posesti, to tudi nameraval prodati. Dokazati mora torej naklep, kar kriminalistom drugje v Evropi ni treba.

Droga Ptuja ni obšla, vsaj kar zadeva preprodajo. Tako so pred dvema letoma odkrili pred hotelom štiri preprodajalce heroina. Kljub temu, da je bilo več kot očitno, da je droga namenjena preprodaji, so se kazni uspeli izogniti. Sredi lanskega leta so ptuj

ski policisti odkrili okrog šest-sto sadik indijske konoplje,ki jo je posadil fant iz Celja s prijatelji na težko dostopnem kraju v bližini vikenda na Dobrini, in je bila tik pred tem, da jo požanje-jo. Kazenska ovadba je bila napisana, kaj pa se je z njo zgodilo na postaji milice ne vedo. Dejstvo je, da na osnovi tistega, kar odkrije policija ni mogoče sklepati o dejanski razširjenosti drog pri nas.

Ptujski zdravstveni delavci so se odločili, da lxxlo podatke o uživalcih drog zbirali na enem mestu, v urgentni ambulanti zdravstvenega doma na Potr-čevi. Dr. Kranko Jerkovič nam ob našem obisku ni mogel ničesar povedati. V ambulanti se z uživalci drog še niso srečali.

Vsa skrb preventivi, s kaznimi narkomanije ne bomo odpravili

Predsedstvo Skupščine ob-čine Ptuj se je na majski seji seznanilo s pojavom drog med mladimi, kaj več pa tudi ne. Na osnovi p(xiat-kov Sekretariata za družbene dejavnosti so lahko ugotovili, da se mladi, odvisno od šole, bolj ali manj redno seznanjajo s to problematiko. Pokazalo pa se je, da je preventiva nujna, začeti pa jo je treba že v vrtcih.

Že sedanje stanje zasvojenosti z mamili zahteva, da se vprašanja lotimo sistematično. Do učinkovitih zdravstvenovzgojnih in drugih preventivnih programov pri preprečevanju zlorabe drog bomo prišli z vzpostavitvijo kakovostne, z informacijskim sistemom podprte raziskovalne dejavnosti. Njeni rezultati bodo osnova za načrtovanje ukrepov, uporabljali pa jih bodo lahko tudi za sprotno ocenjevanje učinkovitosti preventivnih in kurativnih programov.

Samo informiranje o škodljivosti drog ne zadostuje. Mladim je potrebno ponuditi dovolj zdravih možnosti za njihovo udejstovanje, za gradnjo samozavesti in pozitivno predstavo o sebi. Preventiva je zasnovana na razvoju osebnosti. Ta pa se začne v družini. V njej si otrok ustvari podobo o samem sebi, v njej razvija zaupanje vase in v svet ali pa tudi ne. Nauči se izra-žati želje, mnenja in težave. V družini se oblikuje pogled na dnige ljudi, njegov vrednostni sistem in njegova samozavest.

Odvisnost od drog je težak in resen družbeni problem. Temu primemo pa se ga je potrebno tudi lotiti. MG

Indijska konoplja, iz katere pridobivajo hašiš in marihuano.

Ansambel Štatenberg slavi letos dvajseto obletnico svojega ppstrega in plodnega obstoja. Časi ustanavljanja ansambla so bili težki, pravi Ernest Vidovič, organizacijski vodja ansambla. "Kje bi lahko našel primerne muzikante tukaj v tujini, če še doma ni bilo tako lahko." Toda kljub temu je našel muzikante. S trobentar-jem iz okolice Maribora Toni-jem Vogrinom sta ustanovila dokaj homogeni in muzikalno sposoben ansambel, ki je bil kos vsaki zabavi pred dvajsetimi leti v Nemčiji. Ansamel so poimenovali po znanem gradu pri Makolah v občini Slovenska Bistrica. Ime je torej naše domače in obenem zveni nemško, kar jim je najbolj odgovarjalo. Glasbena smer jim je bila in jim je še danes narodnozabavna glasba. Zaradi potreb, ki pa so nastajale, se je ansambel usposobil tudi v plesno-zabavni glasbi, ki jo ima še danes v programu po potrebi.

Poleg muzike so fantje močno začutili potrebo po združevanju Sloencev in v tej smeri tudi delovali. Na željo takratnega konzula gospoda Kerstnika, pred ustanovitvijo SSD "Maribor" v Hildnu, so fantje s pomočjo znancev in prijateljev organizirali Slovenski večer, ki je bil polno obiskan, nastopil pa je Slovenski oktet, la je zelo navdušil Slovence. Ansambel Štatenberg je skrbel za splošno zabavo. Takrat so se prvič srečali predstavniki konzulata in ambasade s Slovenci, ki so bili v tej okolici zaposleni. To srečanje je vsem skupaj še dolgo ostalo v spominu.

Slovenski konzul Mihelič iz Dortmunda jih je prosil, naj organizirajo slovensko dopolnilno šolo. To je rodilo idejo o ustanovitvi slovenskega društva, saj ansambel tako obsežne naloge ni mogel sam realizirati. Tako se je maja leta 1974 ustanovilo društvo, ki je začelo iz nič. Ustanovitveno srečanje je bilo pri rojaku Ciguli. Potrebna so bila osnovna sredstva za delovanje društva. Začeli smo s splošnimi zabavami, na katerih je ansambel Štatenberg v začetku igral zastonj, pozneje za 500 DEM.

Na tem področju smo prvi imeli slovensko šolo, šele pozneje v Essenu in drugod. Muzikantje so ob igranju tudi z lastnim delom pomagali

društvu. Zatem se je na konzularnem področju Dusseldor-fa ustanovila Jugoslovanska zajednica. Ansambel je zastopal Slovenijo na vseh skupnih prireditvah, na katerih se je zbiralo po več tisoč ljudi. Veliki uspeh je ansambel dosegel na prireditvi v Rattingenu na dan republike s svojo skladbo "Za dan republike". Ob tej priliki so jih javno pohvalili vsi prestavniki oseminštiride-setih društev Zajednice in takratni konzul Admija Delič je osebno poskrbel, da so posneli LP plosščo na RTV Ljubljana, s tem pa so mnogi prispevali k takratnemu velikemu priznanju SFRJ, ki ga je prejelo edino naše društvu, za zasluge vzbujanja prijateljstva med Jugoslovani, živečimi v tujini. Ansambel je bil vselej pripravljen pomagati drugim društvom. Nastopal je na Bledu, ob obisku društva Bled iz Es-sna, istočasno pa tudi na izsel-jeniškem pikniku v Škofji Loki, dan prej pa na RTV Ljubljana. Igral je tudi na splošni zabavi ob občinskem prazniku Ptuja, ki je bila v Leskovcu pri Ptuju. Brez marljivih Šta-tenberčanov se ni moglo nič dogajati, saj so bili na vseh srečanjih delavcev zaposlenih v tujini, ki so se organizirali kjerkoli, med drugim dvakrat na Borlu pri Ptuju, v Štaten-bergu, Brestanici in v hali C v Mariboru dvakrat. Povsod so uspešno zabavali ljudi ter jim bili za vgled, kako mora človek biti trden ter zvest svoji domovini pa naj bo še tako daleč od njih. Nastopali so na vsakem evropskem srečanju Slovencev, ki je bilo organizirano: V Essnu, Miinchnu, Diisseldorfu in Frankfurtu. To je bilo v letih 1975 do 1980. Ob tem so žrtvovali veliko osebnih sredstev in časa, za

kar pa so pripravljeni še danes.

Zelo pomembno je omeniti še gostovanja na drugih kontinentih, kot je enomesečno gostovanje v ŽDA, kjer so nastopali za nemške klube, vendar je bila reklama tako organizirana, da se je mnogokrat zbralo skoraj več Slovencev kot Nemcev, kar so muzikantje takoj izkoristili in delovali v smeri domoljubja. Vsi so bili kot en narod, a veseli, da se lahko srečajo z Evropejci, poslušajo njihovo glasbo, ob kateri so včasih kar ostrmeli in neznansko ploskali. Z njimi so hoteli osebno govoriti in želeli avtograme in kartice. Vabili so jih po domovih in jih gostili in častili. Postali so častni meščani mesta THE TOW-NSHIP OF CLARK v državi New Jersey in v mestu TREN-TON prav tako v NEW JER-SEVJU. Neopisna je bila tudi enomesečna turneja v Avstraliji, kol pravijo fantje. Nastopali so v glavnem slovenskim društ-vom. Ob nastopih so v marsikaterih očeh opazili solze, ko so izvajali svoje domoljubne pesmi, ki so jih kompo-nirali sami z besedili vred, saj tudi sami čutijo, kako so daleč od domovine, ki jo nadvse ljubijo.

Ansamblov krog delovanja pa je tudi skoraj vsa zahodna Evropa, kjer sejejo svojo tipično slovensko miselnost, z besedo in z lepo slovensko ljudsko glasbo, ki jo z veseljem sprejeinajo povsod, kjer jo slišijo.

V zadnjem času so posneli nekaj kaset, plošč in tudi CD. Uspeli so na nemških radijskih in televizijskih oddajah, kar je vrh uspeha ansambla Štatenberg. Friderik Višinski

Po načrtu ormoškega arhitekta Dušana Moškona so člani lovske družine iz Ormoža zgradili skedenj, ki se prijetno vključuje v okolico doma društev, ribnika in naselja ob njem.

Tonček Prapotnik član predsedstva ormoške lovske družine nam je povedal, da bodo v tej lopi hranili ormoški lovci kmetijsko mehanizacijo, ki jo imajo za obdelavo svojih njiv. Te ponavadi ležijo kje ob robu gozda ali pa v

lagunah ob Dravi. To so v glavnem površine, kjer kmetje zaradi manjšega pridelka in bližine gozdov ter s tem divjadi, ki pridelek tudi uničujejo, niso najbolj zainteresirani za obdelavo. Lovci sadijo tam koruzo, ki jo v zimskem času potrebujejo za krmljenje divjadi, obenem pa divjad jeseni ne sili toliko na ostale bližnje njive in ne uničuje pridelkov. J^osnetek in besedilo: VT

Skedenj, ki se ga ne bi branili na hobenem kmečkem dvorišču.

Predavanja za sladkorne bolnike

v Narodnem domu v Ptuju se bo v soboto, 24. oktobra ob devetih pričelo srečanje sladkornih bolnikov ptujske in or moške občine. Oktobrske aktivnosti so že tradicija društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije. Letošnja sicer več ne sodijo v okvir tedna boja proti tej bo lezni, kar pa ne zrnanj šuje pomena tega srečanja. Slovenija se je namreč letos prvič vključila v aktivnosti ob svetovnem dnevu slad korne bolezni, ter 26. junija v Rogaški Slatini organizirala veliko sreča nje slovenskih sladkor nih bolnikov, zdravstvenih delavcev, predstav nikov živilske industrije, in nekaterih drugih.

Kot je povedala pred sednica društva za boj proti sladkorni bolezni Ptuj Marija Vclikonja so za sobotno srečanje pripravili štiri strokov na predavanja. Dr. Lidija Trop 1)0 govorila o in sulinski terapiji, dr. Marta Simonič o telesni aktivnosti pri sladkor nih bolnikih, dr. Anton Trop o angirti peCtoris

pri sladkornih bolnikih in višja medicinska sestra Dragica Polanec o pomenu samokontrole krvnega sladkorja. Pred stavili bodo tudi delovanje novih aparatov za merjenje krvnega slad korja, ki jih je podarila firma MediSence. Trgovsko podjetje Solid pa bo prodajalo diabetične izdelke. Ob tej priložnosti se bodo zahva lili direktorji] podjetja Ivanu Matjašiču za njegovo podporo pri delo vanju društva.

Do konca leta bo dru štvo pripravilo več ak tivnosti. Novembra bo do obiskali ormoško ol) čino, kjer si bodo ogle dali Tovarno sladkorja in obiskali vinsko klet na Jeruzalemu. S skromnimi darili bodo ob novem letu obdarili socialno najbolj ogrožene člane in pripravili tradicionalno novolet no srečanje. V teh dneh pa se iniezivno pogo varjajo z vodstvom pluj ske bolnišnice o uredit vi prostorske problema like. Če bodo pogovori uspešni, bodo dobili dva prostora v stavbi.

kjer je tudi telefonska centrala. S tem se bodo izboljšale razmere za delo diabetološkega di spanzerja. Bolniki ne bodo več toliko obre menjevali čakalnice

pred ambulanto, ampak bodo lahko na rezultate preiskav počakali v svojih prostorih, kjer bodo uvedli dodatno dežurstvo. mg

V prejšnjem tednu je bilo v Ptuju izredno veliko prireditev. Organizatorji so se trudili, da bi privabili kar največ obiskovalcev. Mercator Izbira Panonija Ptuj je zveste kupce nagradil z modno revijo za jesen in zimo, s katero so počastili tudi častitljivih dvajset let Blagovnice. Sicer pa so modne revije že del tradicije tega največjega ptujskega trgovskega podjetja. Pripravijo jih najmanj dvakrat letno, da bi kupce sprotno seznanili z modnimi novostmi.

Program revije je bil skrbno pripravljen, z nekaterimi novostmi, predvsem z multime-dijsko predstavitvjo Krkinih kozmetičnih proizvodov. Ma

nekenke plesne skupine Kaj so tokrat predstavile le skromen del tistega, kar ponujajo Mipovci v svojih trgovinah. Kljub temu, da mini počasi izgublja svoj prestiž, so mu dali največji poudarek. Na reviji žal nismo videli niti enega dolgega plašča pač pa dosti modernih dolgih kril z razpor-ki. Morda pa naši konfekcio-narji kasnijo s pošiljkami? Kakorkoli že, v avli srednješolskega centra se je prejšnji četrtek zbralo veliko ljudi, ki so že z udeležbo pokazali, da jim takšne modne predstavitve ugajajo. Za dobro razpoloženje je poskrbel pevec Zoran Predin. Ob jubileju pa so Mipovci tudi nazdravili s svojimi kupci. mg

TEDNIK oktober 1992

tednikova akcija — 7

RAZPRODAJA DRAGEGA ZNANJA Tudi tako revni pomagamo bogatim

v znanju smo enakovredni

Franc Vraber, diplomirani inženir agronomije se je pred tremi leti zaposlil pri mednarodni korporaciji Cyanamid. To je multinacionalna ameriška firma kemofarmacijske stroke s proizvodnjo, namenjeno humani medicini, kemijski industriji in kmetijstvu. Inženir Vraber dela v oddelku za vzhodno Evropo, s sedežem na Dunaju. Njegovo delovno območje so celotna bivša Jugoslavija, Bolgarija in Romunija. Kot predstavnik omenjene firme skrbi za področje prehrane in zdravstvenega varstva živali.

Predtem je gospod Vraber štiriindvajset let delal v Perutnini Ptuj. Na bližnjem občnem zboru bo po 14 letih predal pred-sednikovanje ptujskega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Njegovo delo in bivanje v Ptuju je torej bilo in je še vedno v najtesnejši povezavi z agronomsko stroko. Zakaj torej nadaljevanje njegove poklicne poti vodi v Evropo in svet? Takole pripoveduje:

"Takoj po končani fakulteti leta 1966 sem se zaposlil v Perutnini. Kot mladega agronoma so me potrebovali v tovarni krmil, kjer sem se posvetil prehrani domačih živali. Že po dveh mesecih dela sem postal upravnik tovarne in na tem delovnem mestu sem delal do 1969 leta. Naprej, do leta 1973, sem bil tehnični direktor celotne Perutnine in med 1973 in 1982 letom direktor Mesne industrije. Zadnjih sedem let, do 1989 leta sem opravljal funkcijo podpredsednika poslovodnega odbora Perutnine, odgovoren sem bil za proizvodnjo in zadnje leto za komercialo.

Moje delo je torej vtkano v izgradnjo podjetja, ki je prav v tem obdobju doživelo izredno hiter razvoj. Poznal sem dobesedno vsako podrobnost v podjetju. Vseh 24 let sem se intenzivno in nesebično posvečal stroki in razvoju podjetja. S poštenim in korektnim strokovnim delom smo uspevali gojili medsebojno človeško in strokovno zaupanje, kar nam je

dipl. ing. agr. Franc Vraber ARE A IVIANAGER Cyanamid-Eastern Europe

dajalo neizčrpnih moči, ustvarjalnost in veselje do dela. V takšnih pogojih sem brez pomislekov zavračal mnoge ponudbe tudi za delo v inozemstvu, ki je bilo takrat še posebno mikavno. Perutnina mi je bila vse; užival sem v njenem razvoju še zlasti takrat, ko so naši rezultati dosegli in presegali rezultate tistih, ki so nas učili. Kolektiv je bil zadovoljen in enoten, veliko smo ustvarili, čas pa je neusmiljeno tekel in menjali so se ljudje. Po dveh in pol desetletjih sem počasi spoznal, da je čas za spremembo. Svoje delo sem prepustil naslednikom, sam pa sem sledil izzivu, ki mi je nudil nadal-jne možnosti strokovnega in osebnega razvoja ter vstop v svet, ki me je vselej zanimal."

KAKŠEN JE BIL V PERUTNINI ODNOS PO STROKE?_

"Bilo mi je omogočeno intenzivno strokovno delo. Perutninar-stvo je ena izmed tistih kmetijskih dejavnosti, ki je v hitrem razvoju maksimalno izkoristilo znanje in stroko ter je prav zaradi tega doseglo takšen razmah. Perutnina Ptuj je vedno tesno sodelovala s strokovnimi institucijami doma in v inozemstvu. Nikoli ni štedila pri možnostih izobraževanja in pri

merjanja lastnih dosežkov z onimi v svetu. Kljub takšnim možnostim, ki so bile bolj specifičnost Perutnine kot splošna praksa v kmetijstvu, pa je bilo vselej čutiti podrejenost stroke političnim odločitvam. To me je, enako kot številne strokovne kolege, čedalje bolj motilo. Upam in želim, da bi bile razmere v novi Sloveniji bolj naklonjene strokovnemu delu na vseh področjih."

KAKO PA TLJINA CENI ZNANJE?_

"Delam v firmi, kjer sta znanje in stroka maksimalno cenjena in izkoriščena, opravljeno delo pa edino merilo uspešnosti. Za razvoj znanosti izločamo 17 odstotkov bruto dohodka. Politike, razen poslovne, v poslu ni. Moji sodelavci ,so tudi iz bivših socialističnih držav vzhodne Evrope, kljub političnim viharjem v tem delu sveta pa to nikoli ni prisotno pri našem delu ali v naših medsebojnih odnosih. Veseli me, da naše znanje v nobenem primeru ne zaostaja za stroko zahodnih držav in na to smo lahko ponosni. Velikokrat pa je problem jezik, vsem mladim zato priporočam učenje jezikov. Vsak strokovnjak bi moral obvladati vsaj en svetovni jezik, vendar ne zato, da bi takoj odšel v svet, pač pa da bi svoje znanje lahko čim bolje izkoristil v vsakodnevnem komimiciranju s svetom."

KAKO PA GLEDATE NA ODLIV ZNANJA IN NAŠE MLADE DRŽAVE?

"Sam nimam moralnih predsodkov, saj sem najkoristnejši del svoje poklicne kariere daroval domovini. Velika škoda pa je, da iz države odhajajo mladi strokovnjaki. Izšolali so se v Sloveniji, njihovo znanje pa sedaj koristi tujini. Seveda je treba ločiti med tistimi, ki so imeli možnosti za zaposlitev doma in tistimi, ki morajo, žal, poiskati delo v tujini, ker ga doma ni. Bojim se, da je takih v tem trenutku vse več, čeprav smo pričakovali prav nasprotno."

Družba vlaga v znanje svojih državljanov. Najprej osem razredov osnovne šole — mimogrede državo stane šolanje enega osnovnošolca za eno šolsko leto 63.000 tolarjev — nato štiri leta srednje in štiri ali pet letnikov fakultete. Recimo torej, da stane učenec 11.000 DEM letno. Tako bi stala pridobitev visokošolske izobrazbe državo 187.000 DEM, vendar je šolanje študentov seveda bistveno dražje od šolanja osnovnošolcev. Najmanj toliko denarja je vložila družba v prav vsakega inženirja, profesorja, zdravnika, v specialne poklice kot so pilot, režiser... pa še veliko več. Družba je vlagala v dobri veri, da bo ves ta kader potrebovala.

Sicer pa so vlagali v svoje otroke tudi starši. Če imaš srečo, dobiš kot študent sobo v študentskem domu, če nimaš, jo moraš iskati na stanovanjskem trgu. 100 ali 150 DEM po osebi in stroški je zmerna cena. Študent ali dijak se pelje v Ljubljano z vlakom — za povratno vozovnico bo odštel 1019 tolarjev za hitri vlak, ali 680 tolarjev za

avtobus v eno smer, potoval bo vsaj štirikrat mesečno. V Maribor se lahko vozi z mesečno vozovnico z vlakom po 5060 tolarjev ali z avtobusom za 4480 tolarjev. Potem moraš seveda tudi jesti. Študentje si veliko hrane prinesejo od doma, kjer jih seveda založijo starši, kdaj pa kdaj pa morajo tudi kaj kupiti sami ali celo jesti v menzi. Ce zaslužita starša razmeroma dobro, recimo vsak po 1000 mark mesečno in imata dva srednješolca ali študenta, gre en dohodek samo za vzdrževanje otrok, ko nista doma. Seveda pa zasluži veliko občanov mnogo manj... Štipendij skorajda ni...

In tako po vseh teh letih odrekanj in vzdrževanj otroka, sedaj že odraslega in visokošolsko izobraženega člana družbe, ta ista družba naenkrat ne potrebuje več. Težko dobi pripravništvo, skoraj nemogoče se je zaposliti. Tako je za fakultetno izobražene. Tisti s srednješolsko izobrazbo dobijo službo še težje in oni s poklicno ali samo osnovno šolo najtežje.

Vsak po svoje rešuje eksistenčni problem. Gre za mlade ljudi, mlade družine, ki so pred nepremostljivo prepreko — družba, ki jih je pripravljala na življenje, jim sedaj le-tega ne omogoča več. Ne more biti večjega poraza za človeka! Vsakdo rešuje eksistenčni problem drugače. Nekateri čakajo na boljše čase. Mnogi odhajajo. Iz manj razvitih krajev, na primer Ptuja, Ormoža... v bolj razvito okolje Ljubljane in gorenjskih občin. Drugi v tujino. Ponavlja se leto 1965, 1970, le da tokrat odhajajo v tujino izobraženi, tisti, M jih je doslej vedno primanjkovalo.

Žagajmo vejo, na kateri bomo jutri želeli sedeti. Brez strokovnjakov ne bo razvoja. Prav tem pa danes država dopušča, da gredo. Kaže, da smo trenutno veseli vsakogar, ki si najde delo drugje. Odhajajo tisti, za katere smo delali včeraj, iz šol prihajajo takšni, ki jih ne potrebujemo in bodo tudi morali nekako poskrbeti zase. Bomo jutri le še rezervat delovne sile za bog ve kateri kapital?

Po sicer ne povsem preverjenih podatkih bo dobilo delo samo dvajset odstotkov ljudi, ki končujejo eno od slovenskih šol, od srednje šole do fakultete. Ljudi izobražujemo torej na zalogo, za prihodnost, toda brez obetavnih konkretnih datumov in letnic. Slovenija ima po mnenju tujih strokovnjakov več možnosti za razvoj kot druge bivše socialistične države prav zaradi velikega števila izobraženih ljudi. Toda še tako izo

braženi ne morejo vplivati na izboljšanje naših gospodarskih in splošnih razmer, če stojijo v vrstah pred zavodi za zaposlovanje. V letu 1990/91 je bilo na slovenske fakultete vpisano 27.774 študentov, diplomiralo pa jih je 4.522. V tem šolskem letu so znašali povprečni stroški na študenta 56.510 tolarjev, diplomant pa je "državo" veljal v povprečju dobrih 345 tisoč tolarjev. Stroški na študenta so od fakultete do fakultete različni.

Fakultete z najvišjimi stroški so veterinarska (124 tisoč), medicinska (136 tisoč). Akademiji za likovno umetnost (170 tisoč) in AGRFTV (kar 327 tisoč tolarjev na študenta letno). V šolskem letu 1991/92 so bili stroški seveda že mnogo višji, sedanji prav tako. Znanje je torej res veliko bogastvo. In kako mi ravnamo s tem bogastvom? Približno tako kot možakar v znani reklami, ki meče denar skozi okno in to z veliko lopato.

Tako se je zgodilo v zadnjih dveh treh letih mnogim v naši ljubi državi. Tudi na Ptuju. Septembra je bilo na ptujskem Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 114 brezposelnih s šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe, torej fakulteto. Tako se je zgodilo Ptujčanki — zobozdravnici, ki je končala pripravništvo in bo sedaj baje odšla delat v Nemčijo. Veterinarji, ki so še pred tremi leti dobivali dodatek k štipendiji za deficitarni poklic, se sedaj niti na kmetijskem področju kot je naše, ne morejo zaposliti. Po oglasih jih vabijo v Avstralijo, kjer dobijo bojda sta

novanje in stalno zaposlitev. Na Perutnini so nam povedali, da so resda v preteklosti štipendirali veliko bodočih strokovnjakov raznih profilov, vendar takrat seveda niso mogli slutiti današnje situacije. Sedaj zmanjšujejo proizvodnjo in zmanjšujejo tudi število zaposlenih. Strokovnjakov ne bodo odpuščali, vendar novih sprejemati ne morejo. Nudijo jim pripravništvo in nič več. Sicer pa so tudi štipendiranje novih v glavnem ustavili. Podobno je v drugih ptujskih delovnih organizacijah. Kljub temu na področnem Zavodu za zaposlovanje v Mariboru v

analitski službi še niso alarmantno zaskrbljeni, saj fakultetno izobraženi ljudje zaenkrat na delo ne čakajo posebno dolgo, so raznih profilov in imajo zato še možnosti, da se bo tudi za njih slej ko prej odprla možnost za zaposlitev.

' Tednikovo akcijo / I i sta izpeljala Jože 11 i i Bračič in Milena ^ % |;Zupanič

Ne želim ostati v Avstriji

Mitja Miklošič je doma s Ptuja in je pred nekaj dnevi dopolnil 25 let. Po poklicu je višji rentgenski tehnik in je zaposlen v 85 kilometrov oddaljenem Feldbachu v Avstriji, saj zanj, ne na Ptuju, ne kje drugje v bližini, ni delovnega mesta.

"Pripravništvo sem opravil v ptujski bolnišnici. Tu so mi povedali, da na Ptuju vsaj pet do deset let zame ne bo dela. Enako je drugje v Sloveniji. To šolo na» je končalo v naši generaciji 20, bili smo iz vse Slovenije. Tako so vsak v svojem kraju dobili morda pripravništvo in službo so dobili najprej domači. Če si ne bi našel dela v Avstriji, bi bil najbrž še sedaj prijavljen na Zavodu za zaposlovanje.

To je zasebni rentgen, v katerem nas je zaposlenih šest z zdravnikom in administratorko vred. Frekvenca pacientov je tu precej večja kot v naših doma, delamo praktično brez odmora ves delovni čas. Običajno gre

"skozi moje roke" 30 pacientov, ko je gneča, pa tudi 50 ali 60 na dan. Tako da imaš za pacienta manj časa kot v Sloveniji. Lepo so me sprejeli. Ker sem pogosto doma, niti ne čutim, da sem zares v tujini. Moral sem se pa naučiti nemško, moral sem si

najti stanovanje, veliko se vozim. Od doma grem v ponedeljek ob petih zjutraj, vrnem se v petek okoli 14. ure. Včasih pridem tudi v sredo. Imam sicer možnost ostati v Avstriji, vendar te želje nimam. Rajši bi delal in živel doma..."

Pred meseci se je v slovenskih dnevnikih pojavil razpis tujega delodajalca za zaposlitev medicinskih sester. Ponudba je govorila o dobrih delovnih pogojih in dobri (devizni) plači. Zelo mamljivo za ženske brez obveznosti. Nekaj let tujine lah

ko pomaga uresničiti marsikateri življenski cilj.

Ne vemo, koliko v Sloveniji izšolanega medicinskega kadra je zapustilo državo. Glavna medicinska sestra bolnišnice v Ptuju Zalika Obran pa je povedala, da je služj^o pri njih zapustilo 5 medicinskih sester. Tri višje

medicinske sestre so odšle v Avstrijo, dve s srednjo v Nemčijo.

Bolnici ta čas primanjkuje medicinskega kadra. Za nedoločen čas bi lahko ta hip zaposlili štiri do pet, za določen čas pa prav toliko sester Pomeni to možnost za mladenke, ki bodo končale šolo?

8 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE

22. OKTOBER 1992 — TEDNIK

Vsukajmzi^

Mila Višnjič seje leta 1970, ko je odprla salon, odločila, da ne bo imela salona, kjer ti pač naredijo frizuro, ampak je hotela nekaj več. Tako je sledila vsem modnim trendom, se udeleževala seminarjev — največkrat v Angliji, ki je vodilna v svetu v frizerski stro

ki. Salon Mila je tako organiziral vrsto seminarjev o novostih oblikovanja frizur v Dubrovniku, Šibeniku, Zagrebu in še kje, bil je prvi, ki je pripeljal tuje frizerje z eno samo željo: da tudi doma sledimo napredku frizerske stroke.

Stanka Peršuh, lastniea salona Stanka, je pred kratkim obnovila salon, zavedajoč se, da to še zdaleč ni vse, da bi stranke od nje odhajale zadovoljne. Sama se je že udeleževala seminarjev salona Mila in bila tudi na izpopolnjevanju v Angliji. Tokrat se je odločila, da pripravi seminar kar v domačem salonu. In bilo je kaj videti. Prva zadrega, ali lahko tudi frizerke salona Stanka urežejo las po zadnji modi, je kmalu prešla v ustvarjalni nemir in izziv, da je fnzura veliko več kot urejen videz, da je vsaka frizura unikatno delo, umetnost rok, ki ni dana vsem, ampak le tistim, ki zares ljubijo to delo, zavedajoč se, da ima tudi stranka svoje želje in predstave. Za to pa je treba slediti dogajanjem v frizerski stroki v svetu in sobotni seminar je bil "skok" v širni svet, kjer so frizure po zapovedih mode iz šestdesetih let. Modemi so naravni odtenki barv las, za mlade so lahko tudi dolgi, za druge pa kratki oziroma srednje dolgi.

V salonu Stanka se zavedajo, da je pomembno, kako so stranke postrižene, saj jim le to zagotavlja ob domači negi urejen videz. Sobotni seminar je torej korak več za lepo, moderno pričesko, ki bo sledila modnim zapovedim in željam stranke.

NaV

Zrcalce, zrcalce na steni, povej ...

V frizerskem salonu Stanke Peršuh v Ptuju so v soboto popoldne nastajale frizure kot običajno: škarje v rokah frizerk so oblikovale pričeske, na tla so padali lasje, sušil-ci so preglasili pogovor, glavniki in spretni prsti so urejali končno podobo frizur. Vse je bilo kot običajno in vendar ni bilo, zakaj v salonu so bili gostje — lastnika salona Mila iz Zagreba Mila in Ivan Višnjič.

liiiiiiiHiiili^HliMI

Alenka Pinterič v romanskem palaciju

Alenka Pinterič je bila, za plesalko Jasno Knez, druga gostja muzejskih prireditev Znani Slovenci v ptujskem muzeju. Tudi tokrat se je v romanskem palaciju zbralo skromno število obiskovalcev. Ob vseh kulturnih dogodkih zadnjega leta je v Ptuju težko reči, da vlada kulturna sivina, čeprav se jih najde še veliko, ki tako mislijo. Res pa je, da so prireditve, poleg kulturnih še mnoge druge, običajno , če že ne na isti dan, pa gotovo

v nekaj dneh vsak dan. Ptuj z okolico je še vedno premajhen, da bi si lahko "privoščil" več prireditev v enem dnevu. Zato bi kazalo, da bi organizatorji končno le sedli za skupno mizo.

Navkljub skromnemu številu obiskovalcev pa je bil večer z Alenko Pintarič svojevrstno doživetje. Alenka kot pevka in kot človek brez dlake ne jeziku, neposredna z veliko humorja tudi na svoj račun, je navdušila. Mu

zej je z njo, ne samo enkratno, uskladil prireditveni prostor (romanski palacij) s pesmimi kakršne prepeva Alenka Pinterič, ampak tudi pripravil večer pogovora, neposrednega stika z gostjo, ki je ne samo več kot pritegnila navzoče, ampak tudi zapolnila prostor in povezala svojo pesem s publiko v dvosmerno komunikacijo. Bil je lep večer... NaV

V Lenartu doslej niso imeli primernega prostora za likovne razstave, sedaj so ga končno dobili. Še bolj pa je razveseljivo, daje galerijo odprl zasebnik. Domačin slikar Konrad Kranjc je v svoji hiši v Lenartu na Kraigherjevi 14 uredil na 100 kvadratnih metrih razstavni prostor.

Slikar je sicer doma v Selcih, kraju, ki je še ohranil prvobitnost slovenskogoriške narave. In prav ta narava, njene nenehno spreminjajoče se oblike in pestrost barv so že od nekdaj privlačevale Konrada Krajnca. Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin je zapisal, da je umetnik rojen krajinar.

Konrad sam ob tem pove: "Živim v Slovenskih goricah, ki imajo zelo bogato naravo in so čudovita pokrajina. Narava je večni vir inspiracije... Dela z motivi iz narave nikoli ne zastarajo, vedno ostanejo sveža in bogata."

Domača hiša v Selcih je že davno postala premajhna za vsa dela,

ki jih je naslikal, zato si je leta 1975 postavil atelje. Takrat se mu je uresničila ena mnogih želja, saj je dobil prostor, kjer se je v miru lahko razdajal svoji ljubezni — slikanju. Tu so potekale tudi kolonije slikarske delavnice Zavrh.

Na vprai>anje, kakšna je njegov prehojena umetniška pot pred odprtjem galerije, ima Konrad takojšen cxigovor: "Zelo dolga, ptilna negotovosti. Moja je trajala 30 let. Važno je, da v/trajaš, kajti galerist ne moreš postati kar čez noč."

Vztrajnost, ljubezen do slikiirstva sta tisti gonilni sili, ki sta mu dajeli moč v teh letih, da je s svojimi sredstvi uredil prvo likovno galerijo v le-narški občini.

In ko vstopiš v galerijo, te prevzame njena domačnost. Več kot sto let star stol in miza ob lončeni peči kar vabita, da posediš med slikami. V kotu Je postavljen sod, na katerem so buteljke iz Konradovega vinograda. Obiskovalcu ponudi tudi kozarček svoje kapljice. Konrad pravi: "Za tako ureditev galerije sem se odločil predvsem zato, da bi obiskovalec imel občutek topline, kot da visijo slike pri obiskovalcu doma. Če nimaš posebne ljubezni do slik, se v galeriji, ki deluje hladno, lahko izgubiš."

Slikarja poznajo širom po Sloveniji, pa tudi v tujini, saj je svoja dela razstavljal na 31 samostojnih razstavah in več kot stotih skupinskih razstavah. Na extempore je sodeloval štirinajst krat in prejel kar štiri nagrade. Povsod cenijo njegova dela in jih odkupujejo. Konrad Kranjc je navezal tudi prijateljske stike z mnogimi iz tujine.

v svoji galeriji želi umetnik pripraviti čimveč likovnih razstav domačih in tujih umetnikov. Zelo si želi, da bi jo Lenarčani sprejeli za svojo, saj smo v pogovoru z njim ugotovili, da je Konrad Kranjc tiste vrste človek, ki ponovno potrjuje resničnost ljudskega pregovora: Sreča ni v stvareh, sreča je v ljudeh. Konrad Krajnc kljub vsemu, kar je že ustvaril, ne pozabi dodati, da ima rad ljudi, saj slika zanje, rad pa se z njimi tudi poveseli.

v galeriji je trenutno razstavljena mala retrospektiva Konrada Kranjca, ki je na ogled od četrtka do nedelje od 12 do 18. ure.

Marija Slodnjak

Alenka Pintarič v romanskem palaciju (Foto: Kosi)

Utiulki liishiik

občin Ormož

in Ptuj I YU ISSN 0042-0778 |

Leto: XXIX Ptuj, 22. oktober 1992 Številka: 34

VSEBINA

IZVRŠNI SVET SO PTUJ 177. Odredba o določitvi cen ^

177.

Na podlagi 3. in 10. člena Zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91) in 1. člena Odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št. 2/91, 33/92) je Izvršni svet Skupščine ob-čine Ptuj na 81. seji, dne 15/10-1992 sprejel

ODREDBO

o DOLOČITVI CEN 1. člen

S to Odredbo se kot ukrep določitve cen predpišejo najvišje cene na področju stanovanjske dejavnosti in izdaja soglasja k cenam na področju komunalne dejavnosti, zdravstvenega in socialnega varstva ter finančne, tehnične in poslovne storitvo.

2. člen

Najemnine za poslovne prostore, ki so jih podjetja in pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.

3. člen

Podjetja, pravne osebe in nosilci samosto-jenga osebnega dela, ki opravljajo spodaj navedene dejavnosti, morajo pred spremembo cen pridobiti soglasje Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj:

1. Komunalne dejavnosti

— dimnikarske storitve

— pogrebne storitve

2. Zdravstvo in socialno varstvo

— dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok (otroški vrtci, jasli)

— socialno varstvo odraslih oseb (dom upokojencev)

3. Finančne, tehnične in poslovne storitve

— storitve tržnice na drobno.

4.člen

Z dnem, ko začne veljati ta Odredba, neha veljati Odredba o določitvi cen (Uradni ve-stnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/92, 11/92, 17/92, 20/92 in 31/92).

5. člen

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.

Štev.: 381-27/78-2

Datum: 15/10-1992

Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj BRANKO BRUMEN s. r.

Uradni vcstnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radlo-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg l/I. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14. Maribor.

TEDNIK ~ 1992

OD TU IN TAM — 9

Okrevanje pohorske naravne znamenitosti

Odtekanje Črnega jezera na Pohorju, ki leži pod najvišjo vzpetino bistriškega Pohorja, pod Velikim vrhom, visokim 1347 metrov, že nekaj časa buri duhove številnih obiskovalcev, naravovarstvenikov in drugih.

Pisatelj dr. Franc Mišič ga v svoji knjigi " V žaru in čaru šumovitega Pohorja", ki je izšla 1934. leta imenuje "znameniti konjiški postrvji ribnik", za njim pa vsi uporabljajo ime "Črno jezero".

Njegov nastanek se^a v konec prejšnjega stoletja. Grof VVindischgreatz je za lastne potrebe, predvsem pa zaradi ribogojstva na potoku Črneva (izteka se v Lobnico), ki na tem močvirnatem svetu dela "malo vodno okence", dal zgraditi nasip, ki je vodo zajezil, vodno okence pa se je razširilo v jezerce. Gozdarski delavci iz Lokanje so v tistih časih jezero enkrat letno izpustili in ribe najprej prenašali v ribogojniške naprave v Lokan-jo, nato pa so jih izpustili v potok.

Kmalu se delo človeških rok ni več poznalo. Nasip so prerasli in zakrili trava in smreke. Ker je voda nanašala pesek, so leseni deli nasipa strohneli in 1924. leta so ga morali na novo urediti. Vse do danes so ga le popravljali, pri tem pa niso či-stili jezerskega dna, zato se je vodna površina zmanjšala, na obali jezera pa se je večalo močvirje. Pred približno štirimi leti se je vodna gladina začela manjšati. Jezero je zaradi poškodbe na nasipu začelo odtekati. Danes je tukaj samo še mlakuža in nič več podobna nekdanji pohorski znamenitosti, ki so jo radi obiskovali ne samo planinci in obiskovalci bližnje Osankarice, temveč tudi številni motorizirani turisti. Črno jezero pa ni samo prijetna turistična točka, temveč ima svoj pomen za bogatenje podtalnice pohorskih potokov in s tem tudi vode Dravskega polja, zato je njegova sanacija tudi iz tega vidika nujno potrebna.

Danes daje celotna okolica jezera neurejen videz, ki daje ču-titi, da ni bilo vedno, predvsem zadnja leta najbolje oskrbovano. Zaradi črnega

ulova rib so dvignili roke celo ruški ribiči, ki v Črnem jezeru po ribogojni plati skrbijo za ribji zarod.

Gre za okoli 7 ali nekaj več hektarjev veliko površino zaščitenega krajinskega parka, ki ga z ostalim delom tega bistriškega Pohorja upravljajo gozdarji Gozdnega gospodarstva Oplotnica.

Zaradi številnih pripomb, ki so deževale bodisi na občinske može, gozdarje, naravo-varstvenike in tudi na kulturne delavce, je Stane Gradišnik ustanovil iniciativni odbor za sanacijo Črnega jezera in v njega vklju-čil vse, od kulturnikov, gozdarjev, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, skratka vse, ki so po svoji službeni dolžnosti odgovorni za ravnovesje v naravnem okolju.

Stane Gradišnik je med drugim povedal, da bi vsi, ki pri tem sodelujejo, radi nalogo reševali na svoj način, tudi eden mimo drugega in seveda z čim manj stroškov, na kar pa ni bilo mogoče pristati. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora zahteva strokovni pristop k sanaciji z vso ustrezno projektno dokumentacijo. V prvi fazi, s tem so že pričeli, bi naj letos uredili jez, da bi se v jezeru ponovno pričela nabirati voda, v drugi fazi, z deli bi pričeli prihodnjo pomlad, pa bi v celoti uredili tudi okolico jezera, da bo takšna kot je bila prej.

Veliko reči pri urejanju tega pohorskega bisera je odvisno tudi od vremena. Stane Gradišnik je še posebej poudaril, da je žal predfaza, to je urejanje razne dokumentacije trajalo predolgo, zato jih je sedaj dohitelo slabo vreme.

"Najprej so morali urediti dovozno cesto. Gozdarji, kot poznavalci terena so opravili nekatere nujne poseke, da bi pot, po kateri bodo vozili tudi težki tovornjaki in drugi stroji, zaradi teže to prenesla. Z odstranitvijo starega propustnega jezu so se minulo sredo pričela tista zare-sna dela, ki bi se po moje bila morala pričeti že veliko prej. Stari jez bo zamenjala betonska propustna naprava, ki bo trajnega značaja. S posebnim ventilom se bo voda lahko spuščala, odpirala in zapirala in s tem se bo jezero tudi čistilo, kar pa bi opravili vsakih 10 let, " izvemo od bistriškega strokovnega delavca za kulturo.

Ob sami gradnji se ob bojazni, da bo vse skupaj zavrlo slabo vreme, pojavlja še vrsta drugih problemov. Ob delu se pojavljajo novi problemi, ki zahtevajo svoj čas in seveda tudi denar pa menda obojega pri sanaciji pohorskega črnega bisera ni na pretek.

Ob ugodnem vremenu bi prvo fazo del sklenili konec novembra, za kar je zagotovljenih poldrugi milijon tolarjev, na finančni delež ministrstva za kulturo pa še vedno čakajo.

Vida Topolovec

Črni pohorsid biser v času, l<o je žarel v svoji lepoti.

Že dalj časa buri ormoško javnost dom kulture, zgrajen je bil tik pred drugo vojno, ki so ga pa pred skoraj dvajsetimi leti obnavljali deloma z denarjem krajevnega samoprispevka, deloma z republiškimi sredstvi. Obnovljen in dograjen površno, kot se je gradilo v tistem času, ko je bila kultura zgolj poraba, je svojevrsten davek v današnjem času, ko povsod primanjkuje denarja. Vzdrževanja zgradbe skoraj da ni bilo,

največ se je vsa leta vlagalo v ogrevanje doma. V prvem primeru je bil dom povezan s kotlovnico v Skolibrovi, nato so prešli na ogrevanje z termoakomulacijskimi pečmi. Ko so pri DPD Svobodi, ki je z domom upravljala do sedaj, ugotovili, da je elektrika predraga, so prešli na lastno kurjavo in zadnji dve zimi dom ogrevali s kurilnim oljem. Letošnjo zimo pa se obeta žc četrti način ogrevanja, to je s plinom.

Krajevna skupnost si je s prevzemom doma naložila na ramena veliko breme. Streho in termoizolacijo nad dvorano so sicer uredili že letos, čaka pa jih še veliko drugega, od ureditve sanitarij, kanalizacije, do ostalega, kar mogoče s prostim očesom (in nosom!) ni vidno.

Marsikoga zanima, kako bo s kulturno dejavnostjo, ki se je vsa leta bolj ali manj uspešno odvijala v domu. Po besedah predsednika sveta ormoške krajevne skupnosti Tončka Prapotnika, bo dom še vedno na razpolago kulturi, seveda po dogovoru o kritju stroškov, prav tako pa bodo v domu ostali prostori OZKO Onnož. Stanovanje strokovnega delavca za kulturo, ta je dobil končno zanj vsaj spodobno zamenjavo v Skolibrovi ulici, bo odslej služilo za delovanje krajevne skupnosti. Iz sedanjih prostorov v Vrazovi bodo preselili v dom kulture skupne službe računovodstva krajevnih skupnostih ormoške občine. Svoj prostor bosta v domu odslej imela tudi administratorka in tajnik ormoške krajevne skupnosti.

Posnetek in besedilo : VT

Na zunaj lepa stavba, pa vendar...

S strokovnega posvetovanja slmnstcib pediatrov v KUtričevem

Zaustaviti onesnaževanje!

Ptuj je bil po zaslugi pediatrov znova v središču pozornosti. Na rednem strokovnem posvetovanju pediatrične sekcije slovenskega zdravniškega dru-štva, ki ga je pripravil otroški oddelek ptujske bolnišnice, so ptujski otroški zdravniki v sodelovanju z vodjem enote Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor v Ptuju dr. Cirih)ni Korparjeni začeli argumentirano razpravljati o onesnaževanju pitne vode z nitrati in o vplivu zaužitih nitratov na otroški organizem. Slovenski pediatri so s tem dobili nalogo, da skupaj z drugimi strokovnjaki pogledajo, kako je z vsebnostjo nitratov v pitni vodi v vsej Sloveniji. Vprašanje nitratov v pitni vcxJi in njihove posledice na zdravje pa je lahko tema ene od raziskovalnih nalog, ki bi se je morali nemudoma lotiti. Po podatkih, ki jih ima dr. Korpar naj bi tudi v drugih pitnih vodah vsebnost nitratov presegla dovoljeno mejo. S tem vprašanjem so se v ptujski občini prvič srečali že pred tremi leti. Od takrat do danes se je sodelovanje med ptujsko enoto zavoda in otroškimi zdravniki še poglobila. Aktivnosti so naravnali tako, da mamice z dojenčki sproti obveščajo o vsebnosti nitratov v vodi ter jih navajo na to, da vodo, ki jo dajejo dojenčkom, čistijo s posebnimi filtri. Nitrati nad dovolje-n,o količino namreč najbolj škodujejo otrokom v prvih mesecih življenja. Kol jc povedal dr. Dušan Kolarič, specialist pedia-ter, predstojnik ptujskega otroškega oddelka, so povišane vrednosti nitratov v vodi lahko vzrok za

akutne zastrupitve, ki pogosto povzročijo smrt. V svetu je taksnih primerov že med sedem in osem odstotkov. Pri nas za zdaj tega še ni, lahko pa se stanje hitro spremeni, če bomo še nadalje dovoljevali, da se bo pitna voda onesnaževala. Nitrati pa so lahko tudi vzrok kroničnih posledic, ki se pokažejo po dolgem izpostavljanju, zaradi česar lahko pride tudi do malignih obolenj. Na posvetovanje so pediatri povabili tudi strokovnjake kmetijskega kombinata Ptuj, ki pa niso imeli nobenih vprašanj. Sporočilo strokovnega srečanja slovenskih pediatrov je kratko, preprečimo onesnaževanje V(xle, še po-sebej z nitrati, in naredimo vse, da bomo pitno vodo lahko vsi brez nevarnosti uporabljali, tudi dojenčki. Pri tem pa je potrebno sodelovanje vseh strokovnjakov. V ptujski občini so nekaj že naredili, prepričani so, da jim bo s prejemom gnojilnega načrta, poostreno kontrolo in doslednim upoštevanjem odloka o varstvenih pasovih vodnih virov uspelo zaustaviti naraščanje nitratov in jih zadržati pod dovoljeno koncentracijo. Na posvetu so sprejeli tudi priporočilo, da bi bili filtri za vodo sestavni del zavitkov za novorojenčke.

Na svojem posvetu so slovenski pediatri govorili tudi o nekaterih drugih strokovnih vprašanjih. Podrobno so se seznanili z otroškim varstvom v ptujski in ormoški občini. Gostitelji so jim predstavili zgodovino ptujske bolnišnice, ki bo čez dve leti praznovala 120-let-nico, ter s prizadevanji za ureditev

otroškega oddelka ptujske bolnišnice, ki po mnenju nekaterih inšpektorjev dela v najslabših razmerah. Načrte že imajo, manjka pa jim še nekaj denarja. Pričakujejo pa, da bodo s pripravljalnimi deli pričeli že v teh dneh. Novi otroški oddelek v ptujski bolnišnici bodo uredili v prostorih nekdanje porcxlnišnice.

Srečanje slovenskih pediatrov je bil pomemben dogodek v tednu otroka, ter prispevek k izboljšanju zdravstvenega stanja otrok. Na njem so se s priznanjem za živ-ljensko delo zahvalili znani ptujski otroški zdravnici dr. Ljubi Ncudauer za njeno požrtvovalno in nesebično delo z otroki.

Oktobrsko srečanje slovenskih otroških zdravnikov so omogočila nekatera ptujska in druga podjetja. Organizatorji se še posebej zahvaljujejo podjetju Ta-lum, pa tudi Kmetijskemu kombinatu, Perutnini, Leku Ljubljana, S.A.W. Sun Air - Water, Lesu Ptuj, Libeli Celje ter Skupščini občine Ptuj. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi nekatere ptujske zanimivosti.

Slovenski pediatri se bodo znova srečali 18. decembra v Ljubljani. Do takrat pa bi morali imeti že prve rezultate oziroma poročilo o začetih aktivnostih, ki jih je spodbudilo ki-dričevsko posvetovanje, da ne bo ostalo samo pri načelni podpori oziroma besedni igri, ko gre za našo bodočnost. mG

Stare rane celijo

Irundevetdeset delavcev, v glavnem delovnih invalidov nekdanje TGA Kidričevo, ki jc na.šIo primerno zaposlitev v podjetju Revital, sicer v stoodstotni lasti ustanovitelja -kidričevskega Taluma, je poleg obstoječe dejavnosti uspešno uvedlo tudi nekatere dopolnilne. Do sedaj so v glavnem urejali okolje Taluma, čistili njihove delovne in poslovne prostore, opravljali interno PTT dejavnost ter knjižničarska in arhivska dela. V začetku leto.šnjega leta pa so se s sedmimi zaposlenimi lotili tudi pridelave vrtnin, cvetja in zelišč. O tem in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem Revitala Stanctoni Medikom.

Ob nogometnem igrišču v Kidričevem, kjer imajo v najemu 13 hektarov obdelovalnih površin, so v začetku poletja zgradili tri večje sodobno urejene rastlinjake s prek 1.500 kvadratnimi metri pokritih, ogrevanih in z namakalnim siste

mom urejenih površin. V njih trenutno gojijo 28.000 sadik, oziroma 19 vrst prvonovemberskih kri-zantem, v štirih različnih barvah. Ponudili jih b(xlo cvetličarjem in širšemu tržišču. Pridelali pa so tudi okoli 5 ton solate, ki jo še zme

raj prodajajo po 120 do 160 tolarjev za kg, ter precejšnjo količino zdravilnega zelišča - cveta žamet-nice - za farmacevstsko industrijo.

Poleg tega skupina delavcev Revitala sodeluje tudi pri revitalizaciji, oziroma ozelenitvi nekdanjega odlagališča rdečega blata - hald - v neposredni bližini tovarne na Strnišču pri Kidričevem (stari postaji). Koncem avgusta so delavci DE Promet v glavnem končali z navažanjem 40 cm plasti zemlje in pepela na staro, okoli 25 hektarov veliko haldo. Nepokrit je ostal le še neposušen del te halde v izmeri dveh do treh arov. Sicer pa je pretežni del stare halde sedaj že lepo ozelenel, saj so na njej posejali lu-cemo ki zadovoljivo uspeva in jo okoliški krajani že pridno kosijo. S pomočjo krajanov Kidričevega in okolice so posadili tudi 8.625 sadik iglavcev in listavcev (smreke, bora, lipe, jelše, akacije in topola), vendar je po dolgotrajni poletni suši precej sadik uničenih.

Prepričani so, da ne gre za biološko uničenje saj je okrog odmrlih sadik ostala zelena odpornejša trava in plevel. Sicer pa so veseli, da je ostala in celo pognala nekaj listov lipa, ki jo je posadil sam predsednik Slovenije Milan Kučan. Iz stare halde tako odslej veter zagotovo ne bo več odnašal rdečega prahu. O ostalih, po vsej verjetnosti pozitivnih, posledicah ozelenitve te halde pa bo možno konkretneje govoriti šele čez leto ali dve.

Te dni nadaljujejo z navozom rodovitne zemlje in pepela na drugo, nekaj hektarov manjšo haldo, v kateri pa je rdeče blato še v precejšnji meri (skoraj tretjini) neizsušeno. Prepričani pa so, da bodo sredi prihodnjega leta končali z navozom rodovitne plasti in, da bo še pred koncem prihodnjega leta ozelenela tudi ta -druga halda.

Tako počasi, vendar vstrajno celijo boleče rane preteklosti, ki so kot grožnja dolga leta izzivale svoje zeleno okolje Dravskega polja, skoraj nad zajetji pitne vode. OM

Zračni posnetek stare (spodnje) in nove halde, ki sta obkroženi z zelenim pasom. Čeprav je posnetek narejen 20. avgusta v črno-beli tehniki, je lepo vidno, da je stara halda že ozelenela. (foto: Stojan Kerbler)

V enem od treh rastljinjakov Revitala čakajo skrbno vzgojene krizanteme na svoje prve kupce, (foto: M. Ozmec)

Če bi podoben posnetek naredili pred letom dni, bi videli puščavo. Danes je pogled na staro haldo popolnoma drugačen. Skoraj neverjetno kako je vse ozelenelo. (foto: M. Ozmec)

10 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE

22. OKTOBER 1992 — TEDNIK

Premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Začasna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je 15. oktobra sprejela splošne pogoje za prostovoljno zdravstveno zavarovanje ter objavila zneske za posamezno vrsto oziroma paket prostovoljnega zavarovanja. Letna premija za popolno zdravstveno zavarovanje stane 12.000 tolarjev, paket zdravstvena varnost — celota 10.800 tolarjev, zdravstvena varnost — kurativa 2400 tolarjev, veliko tveganje 4200, poškodba 3000 tolarjev, zobozdravstvo — celota 2400 tolarjev (zobozdravstvo — zdravljenje 600 tolarjev, zobozdravstvo — protetika 3600 tolarjev), zdravila 1200 tolarjev, nadstandard 9600 tolarjev, nega 20000 tolarjev, oddih A 28000 tolarjev in podobno. Pripravljenih je trinajst paketov prostovoljnega zdravstvnega zavarovanja, med njimi tudi za zavarovanje tujcev. V enotah zavoda oziroma izpostavah so pogodbe o prostovoljnem zavarovanju pričeli sklepati že včeraj. Izvajati pa se bo pričelo prvega januarja 1993. leta.

Premije za posamezno vrsto prostovoljnega zdravstvnega zavarovanja je mogoče poravnati v celoti ob sklenitvi prostovoljnega zavarovanja ali v obrokih po šest oziroma tri tisoč tolarjev. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so se tudi odločili, da bodo vsem, ki se bodo prostovoljno zavarovali že sedaj, povrnili stroške participacije, ki jih bodo imeli do konca leta oziroma do uveljavitve prostovoljnega zavarovanja. Kot je znano do konca leta še veljajo doplačila k cenam zdravstvenih storitev. Tilčka Šuman, vodja izpostave območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Maribor v Ptuju je povedala, da bomo najbolje izbrali, če se bomo odločili za paket popolno zdravstveno zavarovanje, ki nas bo stal 12000 tolarjev.

Zavarovalni paket "POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE" obsega zavarovanje za razliko do polne vrednosti storitev pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela:

— za vse zdravstvene storitve na področju vseh zdravstvenih dejavnosti,

— za zdravila s pozitivne in vmesne liste in pomožna zdravilna* sredstva predpisana na recept,

— za reševalne prevoze, ki niso nujni,

— za ortopedske, ortotične, slušne, očesne, zobnoprote-tične in druge tehnične pripomočke.

Paket "ZDRAVSTVENA VARNOST — CELOTA" obsega zavarovanje za razliko do polne vrednosti storitev pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela. Ne vsebuje pa zavarovanja za razlike v cenah za zobozdravstvo in zobnoprotetične pripomočke. Paket "ZDRAVSTVENA VARNOST — KURATIVA" vključuje zavarovanje za razliko med vrednostjo storitev iz obveznega zavarovanja in njihovo polno vrednostjo pri zdravljenju bolezni:

— za storitve osnovne ' zdravstvene, dejavnosti brez

zobozdravstva, specialistično-

am bulantne, bolnišnične in terciarne zdravstvene dejavnosti,

— nemedicinski del oskrbe v bolnišnici,

— zdraviliški del zdravljenja, ki je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (storitve in nemedicinski del oskrbe). Riziki zavarovanja za paket "ZDRAVSTVENA VARNOST — KURATIVA" izključujejo zdravljenje poškodb izven dela.

Paket "VELIKO TVEGANJE" vključuje zavarovanje za najzahtevnejše diagnostične in terapevtske storitve (druga točka 23. člena zakona o zdravstveni dejavnosti in zdravstvenem zavarovanju), kot tudi zavarovanje za diali-zo, vstavitve endoprotez, zdravljenje v intenzivni terapiji ter zdravljenje v tujini. Vse te storitve se nanašajo le na zdravljenje bolezni, izključujejo pa zdravljenje poškodb izven dela.

S sklenitvijo ptigodbe zii paket "POŠKODBA" se zavarovana oseba zavaruje zja razliko do polne vrednosti storitev pri zdravljenju poškodbe izven dela.

Prostovoljno zavarovanje za paket "ZOBOZDRAVSTVO" obsega zavarovanje za razliko do polne vrednosti storitev za:

— zobozdravstvene storitve s področja preprečevanja, odkrivanja trt žUrtvljenja bolezni zob in ustne votline.

— zobnoprotetične storitve in nadomestke. Pri tem paketu poznamo delna paketa za zo-bozdravsto — zdravljenje, ki obsega zobozdravstvene storitve s področja preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja bolezni zob in ustne votline, ter zobozdravstvo — protetika, ki vključuje zobnoprotetične storitve in nadomestke.

NADSTANDARD

Paket "NADSTANDARD" obsega zavarovanje za višji standard storitev in pripomočkov, večji obseg pravic ter možnost uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja po drugačnem postopku, kot je predpisan v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Z njim je skleniteljem omogočeno bivanje v enoposteljni sobi s TV sprejemnikom in telefonom v bolnišnici ali zdravilišču, dodatna nemedicinska nega, postrežba in prehrana v času zdravljenja v bolnišnici ali zdravilišču, tehnično zahtevnejši pripomočki ali pripomočki izde ani iz materialov, ki ne štejejo za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter zdravila z negativne liste. V paket pa ni vključena pravica po izdelavi zob-noprotetičnih nadomestkov iz zlata.

PAKETA ODDIH IN NEGA _

Domače in tuje fizične in pravne osebe se lahko zavarujejo za storitve in pravice, ki niso vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer za paketa: oddih A in oddih B ter paket nega.

Paket "ODDIH" vključuje oddih, programiran v skladu z medicinsko doktrino ali program preventivnega zdraviliškega zdravljenja, namenjenega ohra-njanju in krepitvi zdravja, kot tudi izboljšanju stanja pri kronično bolnih.

Paket "NEGA" omogoča skleniteljem uveljavljati pravico do nemedicinske nege v času zdravljenja in medicinske nege na domu. Za nemedicinsko nego šteje:

— zagotavljanje osebne higiene in higiene prostorov zavarovanca,

— priprava napitkov in enostavnejših obrokov hrane,

— manjši, najnujnejši nakupi,

— pomoč pri hranjenju in drugih fizioloških funkcijah,

— posebni telefon za klic v sili (Lifeline).

ZAVAROVANJE TUJCEV

v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko s prostovoljnim zavarovanjem vključijo tudi ljudje, ki nimajo oziroma ne morejo pridobiti lastnosti zavarovanca v Republiki Sloveniji. S sklenitvijo zavarovanja si pridobijo enake pravice kot jih imajo zavarovanci v obveznem zavarovanju pri nas. Izbirajo lahko med tremi paketi "VKLJUČITEV V OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVA-ROVA-NJE — CELOTA", "VKLJUČITEV V OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE — O-S-B," in "VKLJUČITEV V OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ZOBOZDRAVSTVO".

" "Z zavarovanjem za paket "VKLJUČITEV V OBVEZ

NO ZDRAVSTVENO ZAVA-ROVANJE-CELOTA" " pridobijo zavarovane osebe vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z določili Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z izjemo pravic nadomestil v času zadržanosti z dela, pogrebnine in po-smrtnine. S sklenitvijo zavarovanja za ta paket zavarovane osebe niso zavarovane za razliko med vrednostjo storitev iz obveznega zavarovanja in njihovo polno vrednostjo.

Paket "VKLJUČITEV V OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE — O-S-B vklju-čuje storitve s področij:

— nujne medicinske pomoči vključno z nujnimi reševalnimi prevozi,

— zdravljenje in nego na domu,

— osnovne dejavnosti brez zobozdravstva, specialistično-ambulantne, bolnišnične in terciarne zdravstvene dejavnosti v vrednosti storitev, obsegu in po postopku kot je predviden v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Paket "VKUUČITEV V OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE — ZOBOZDRAVSTVO" vključuje storitve:

— s področja zdravljenja zob in ustne votline,

— zobnoprotetične storitve in nadomestke v vrednosti storitev, obsegu in standardu in po postopku kot je predviden v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE_

Fizične in pravne osebe se vključijo v prostovoljno zavarovanje s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Ta mora vsebovati:

— navedbo zavarovalnih paketov, za katere sklenitelj sklepa zavarovanje,

— poimensko navedbo oseb, ki so s sklenitvijo zavarovalne pogodbe pridobile lastnost zavarovane osebe iz prostovoljnega zavarovanja,

— višino premije in način njenega poravnavanja,

— dobo kritja zavarovanja,

— trajanje oziroma prenehanje zavarovanja.

Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko sklenitelj in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije podpišeta zavarovalno polico. Sklenitelj s sklenitvijo pogodbe lahko zavaruje sebe ali drugo osebo (individualno zavarovanje), ter svoje družinske člane, ki so po njem zavarovani v obveznem zdravstvenem zavarovanju (družinsko V.ava-rovanje). Sklenitelj zavaroval

ne pogodbe v okviru skupinskega zavarovanja je lahko tudi: delodajalec za delavce, ki so pri njem zaposleni in za njihove družinske člane, drugi zavezanec za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za osebe, za katere ta prispevek plačuje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za upokojence in njihove družinske člane, sindikati, društva ter druge fizične in pravne osebe za svoje člane in osebe, za katere so pripravljene prevzeti obveznosti iz prostovoljnega zavarovanja.

ZAVAROVANJE ZA DOLOČEN IN NEDOLOČEN ČAS

Zavarovalne pogodbe se sklepajo za časovno omejeno in časovno neomejeno obdobje. Doba trajanja ne more biti krajša od treh let za pakete

"Zobozdravstvo", "Nadstandard", "Nega", "Oddih", "VOZ Zobozdravstvo" in "VOZ-O-S-B" ter od enega leta za vse druge pakete. Prostovoljno zavarovanje se prične naslednji dan, ko je bila podpisana zavarovalna polica. Sklenitelj mora ob podpisu police plačati najmanj prvi obrok premije. Sklenitelj, ki ni državljan Republike Slovenije in ki ne biva na območju R Slovenije mora ob podpisu police plačati premijo za celotno zavarovalno obdobje.

IZKAZNICA O PROSTOVOLJNEM ZAVAROVANJU_

Zavarovanci, ki so vključeni v prostovoljno zavarovanje, bodo prejeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije posebno izkaznico. Z * njo se bodo izkazovali pri zdravstvenih zavodih in za

sebnih zdravstvenih delavcih. Na ta način jim ne bo treba doplačevati razlik v vrednosti storitev, saj bo to namesto njih opravil Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Izkaznica o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju mora vsebovati: podatke o zavarovani osebi (ime, priimek, rojstne podatke, bivališče in šifra zavarovane osebe), pakete, za katere je zavarovana, kritje zavarovanja, območno enoto ZZZS, v kateri je evidentirana v obveznem zdravstvenem zavarovanju oziroma, v kateri je sklenjeno prostovoljno zavarovanje in številko zavarovalne police. Sestavni del izkaznice o prostovoljnem zavarovanju so zavarovalni listi za posamezne pakete zavarovanja.

PREMIJE, POPUSTI, BONUSI_

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponuja sklenitelju tudi nekatere ugodnosti v obliki popustov in znižanja premije (bonusi). Popusti so predvideni v primeru skupinskega zavarovanja, če skupina šteje najmanj petnajst oseb. Popusti so predvideni tudi v primeru, če sklenitelj plača premijo ob sklenitvi police v celoti. Popust je večji, če je premija plačana za več let naprej in lahko doseže tudi sedem odstotkov. Poleg tega so možni popusti za skupine zavarovancev, ki se vključujejo v različne programe za krepitev oziroma ohranitev zdravja. Sklenitelju se zniža premija (bonus), če zavarovana oseba eno leto po sklenitvi pogodbe ni uveljavila zahtevka do zavarovalnice in sicer za pet odstotkov pri vsakem paketu. Ta bonus se poveča za vsako nadaljnje leto, za katero ni bila izplačana zavarovalnina za pet odstotkov, vendar bonus lahko doseže največ 15 odstotkov premije.

KRITJE ZAVAROVANJA

Zavod za zdravstveno zavarovanje krije zavarovanje sklenitelju oziroma osebam, ki jih je zavaroval: trideset dni po podpisu police pri vseh paketih iz 4. in 16. člena, devetdeset dni pri paketih

"NADSTANDARD" in šest mesecev po podpisu police za paket "ODDIH".

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pri nas novost, ki za zdaj pri nekaterih še vzbuja strah. Tisti, ki pogosto obiskujejo zdravnike, bodo kmalu ugotovili, da je ugodnejše od sedanje participacije. Glede na to, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje v kratkem izdal prospekt o pro-stovoljnein zdravstvenem zavarovanju, bodo imeli zavarovanci dovolj časa, da si bodo izbrali najugodnejši zavarovalni paket. Ne glede na to, kakšen paket bo kdo izbral, zdravje ne bo poceni, zato bo najbolje, če bomo ostali zdravi. Preventiva bo v novih razmerah še bolj pridobila na veljavi. V tem trenutku pa je še vedno odprto vprašanje, kako bo z zavarovanjem socialno najholj ogroženihprebivalcev. ' PRIPRAVILA: MG

V čakalnici. (Foto: OM)

Participacije po novem več ne bo.

Izkaznica o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.

TEDNIK oktober 1992

po naših krajih — 15

Prijetna razglednica za vsakogar, ki želi v te kraje

V letošnjem letu je pri Mariborskem tisku izšla nova razglednica ormoške vinske ceste s sedmimi prijetnimi motivi iz osrčja jeruzalemskih goric od Svetinj, Taverne Kupljen, zidanice Malek in freske v kapeli na Maleku, Jeruzale

ma, zemljevida vinske ceste, ki pelje od Ormoža preko Litmerka, Jeruzalema do fotografije oltarja v cerkvi na Jeruzalemu.

Motive je poiskal in fotografiral ormoški fotograf Štefan Hozyan. vT

MIKLAVŽ PRI ORMOŽU * Na šoli pri Mi-klavžvi in v Ivanjkovcih se v teh dneh intenzivno pripravljajo na projektni teden z naslovom ŠOLA NEKOLIKO DRUGAČE, ki bo trajal med 2. in 6. novembrom, ko bodo med drugim proslavljali stoletnico sedanje šolske zgradbe, ki je pri Miklavžu že tretja po vrsti.

SLOVENSKA BISTRICA * miniili četrtek so imeli petošolci OŠ Pohorski odred projektni dan na temo "Od kremena - do stekla". Učenci so si ogledali tovarno stekla ter spoznali težaško delo steklopi-halcev ter drugih po možnih poklicev. Tako so zaokrožili znanje o Pohorju in Pohorskih steklarnah.

Učiteljice elementarke na tej šoli pa so se odločile, da pričnejo z letošnjim šolskim letom z dveletnim opisn\e;ijp-^ vanjem otrok. Tako^me^-nijo, da bodo učenci bo

Ije obvladali branje in pisanje. Drugo šolsko leto bodo s svojimi učenci šle v drugi razred.

TOMAŽ PRI ORMOŽU * Učenci četrtih razredov imajo v tem tednu projektno nalogo z naslovom "Šumijo gozdovi domači", učenci pa so odšli v posamezne delavnice, kjer so se seznanjali z delom rezbarjev in mizarjev.

STOPERCE * Učenci drugega razreda so skupaj z vrstniki iz Osnovne šole Majšperk preživeli naravoslovni dan v gozdu, katerega skrivnosti so jim odkrili gozdarji. Pripravili so tudi projekt za sadovnjak, da bodo pomagali urejati šolski sadovnjak.

VIDEM * Pravilna vožnja s kolesom, -vse o prometu in še kaj je bil namen pogovora učencev s policistoma, ki sta prejšnji teden obiskala šolo. Ogledala sta si tudi šolsko kolesarnico in ugejice o tem, da' mčrtijo imeti vsi izpit za kolo.

:: ::SAW :KOm«C' V^lApUs^GA SODNIKA:iSTREklt$KE

Za večje prekrške ponovno začasni odvzem vozniške

j}; v ptujski občini tudi do 7000 prekrškov letno if^Lctos zalotili že 807 alkoholiziranih voznikov, lani v vsem letu 160 manj ^ Šentilj se je tudi po prekrških "preselil" v Gruškovje

Že doslej so ptujski sodniki za prekrške obravnavali 5 do 7 tisoč prekrškov letno, letos pa se bo, kot kaže, to število še povečalo. Samo do sedaj so sprejeli že 1150 predlogov več kot jih je bilo lani v vsem letu. Kar 85 odstotkov predlogov zapišejo policisti, od tega je 90 odstotkov prometnih prekrškov, sicer pa so tu še predlogi davčne službe in odkar je Ptuj obmejna občina, sc je povečalo število prekrškov tudi zaradi prehajanja meje in tihotapljenja orožja.

PiJEMO IN VOZIMO

Po osamosvojitvi Slovenije smo dobili tudi lastno zakonodajo za tista področja, kjer smo se doslej ravnali po jugoslovanskih zakonih. Tako so sodniki za prekrške po zakonu o varnosti cestnega prometa sicer lahko izrekali varstveni ukrep o prepovedi vožnje, vendar to ni bil nujni ukrep. Vinjeni vozniki in vozniki, ki so napravili večji prekršek, so plačali le denarno kazen.

Savo Kozjak, vodja občinskega sodnika za prekrške, je povedal: "Odkar ne izrekamo varstvenega ukrepa o prepovedi vožnje, se je število vinjenih voznikov na cesti povečalo. Letos so policisti do konca septembra zalotili 807 vinjenih voznikov, lani v vsem letu 645, letos jih je kar 485 odklonilo preizkus za ugotavljanje alkohola v krvi. Tudi število prometnih nezgod je'v porastu, veliko jih povzroči prav alkohol. Zato in tudi po priporočilu ljubljanskega se

nata smo se na rtuju odločni, da bomo ponovno uvedli varstveni ukrep o prepovedi vožnje, torej začasen odvzem vozniškega dovoljenja. Ta ukrep bomo izrekali za povratnike, za tiste, ki bodo imeli večjo količino alkohola v krvi in za tiste, ki bodo povzročili neposredno nevarnost. Ukrep bo odvisen od teže prekrška in ho trajal od enega meseca do enega leta. Velja torej, da lahko ima voznik do 0,5 promila alkohola v krvi, poklicni voznik pa nič. V pripravi je tudi zakon, ki ho povačal možne denarne kazni za prometne prekrške dva do trikrat glede na sedanje."

MLADOLETNIKI NEVARNI SEBI IN DRUGIM_

v lanskem letu so ptujski sodniki za prekrške obravnavali 513 primerov kršitev cestnpprdmetnih predpisov mladoletnikov, letos pa samo do konca septembri že 586 tovrsfnih

prekrškov. Gre v glavnem za voznike koles z motorjem, v nekaj primerih za voznike motornih vozil brez vozniškega izpita. Kazni v glavnem niso učinkovite, obravnava pa ustvarja velike in nepotrebne stroške za državo. Učinkovit je začasen odvzem vozila in na Ptuju so doslej izrekli dva tovrstna varstvena ukrepa. Kolesi z motorjem so hranili na policijski postaji.

RAZGRAJAČI IN TLJCI

Približno 500 primerov letno obravnavajo ptujski sodniki za prekrške prekrškov zoper javni red

in mir. Povzročajo jih alkohol in neurejene družinske razmere, veliko teh prekrškov se dogaja okoli gostilniškega življenja.

v ptujski občini se je število prekrškov povečalo v času, odkar je občina postala obmejna. Mejna policijska postaja Gruš-kovje — Zavrč prijavlja veliko kršitev zakona o državni meji in zakona o tujcih. Gre v glavnem za prehajanje državne meje zunaj mejnih prehodov in tihotapljenje orožja. Kršitelji so predvsem Hrvati. Samo v dežurni službi, torej popoldan in v soboto ali nedeljo, so ptujski sodniki za prekrške obravnavali letos 300 tovrstnih primerov. Ker lahko Hrvati prehajajo mejo samo z osebno izkaznico, se sedaj dogaja, da kazni od kršiteljev ne morejo izterjati kljub zadržanju njihovih potnih listin, saj so le-ti že odpotovali v svojo državo. Vodja ptujskega sodnika za prekrške Savo Kozjak tudi zato meni, da Ptuj potrebuje lastno Upravo za notranje zadeve in prostore za pridržanje.

McZ

16 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE

22. OKTOBER 1992 — TEDNIK

tOlZE PET£Rt£ OBISKAL ^

Z bogatim Ptujem za srečno Slovenijo

Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je 13. oktobra obiskal ptujsko občino. Najprej je obiskal Videm in si ogledal Korpičevo kmetijo v Sovičah. Po ogledu Perutnininih obratov se je na volilnem shodu na ptujskem Mestnem trgu srečal z občani. Najprej je spregovoril Ivan Jurkovič, predsednik ptujskih krščanskih demokratov, katerih slogan se glasi "Z bogatim Ptujem za srečno Slovenijo", nato pa je Ptujčane nagovoril prvak stranke Lojze Peterle.

Lojze Peterle je pohvalil Ptuj, češ da se je polepšal in razvil, odkar so imeli tukaj slovenski krščanski demokrati svoj prvi shod. Takrat so bili še malo znana stranka, ki pa je v tem času pridobila ugled in prijatelje. Teh imajo tudi po svetu veliko in tudi zato je bila Slovenija tako hitro mednarodno priznana, meni Lojze Peterle. "V času, ko sem vodil našo vlado, smo veli

ko storili, veliko dela pa še čaka. Naši družbi moramo postaviti nove temelje. Številne zakone in podzakonske akte smo že sprejeli, imamo svobodo, svojo državo, svoj denar," je rekel Lojze Peterle. Nadaljeval je, da krščanski demokrati zagotavljajo, da ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Politiko pojmujejo kot služenje ljudstvu, kot delo za skupni blagor, ne pa delitev stolčkov. Oblasti ne pojmujejo tako kot tovariši v enopartijskem sistemu, ko je vse služilo samo partiji in je država hodila po človeku. Država mora služiti človeku. V svojem programu obljubljajo uresničitev tistih ciljev, ki jih v prvih dveh letih še niso dosegli.

Sicer pa gredo v svojem programu od človeka k družini, narodu in državi, je rekel Lojze Peterle. Tri vlade, ki jih bo imela v letošnjem letu Slovenija, ne pomagajo k njenemu ugledu v tujini, ne budijo zanimanja tujega kapitala za nas. Svetu moramo znati prodajati našo lepoto in to predvsem imovitim ljudem, ki jih privlačijo naši ko

tički. V tem smislu moramo po Peterletovem mnenju spremeniti koncept turizma.

Prvak SKD in bivši predsednik slovenske vlade se je zahvalil za dosedanjo podporo in je zaželel ptujski občini, da bi lahko uresničila svoje načrte. "Poglobil sem se v stanje našega gospodarstva in vidim znake, ki kažejo na dobre možnosti," je rekel Lojze Peterle.

Volilni shod je bil namenjen tudi dialogu in mikrofon so prepustili obiskovalcem.

Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Ra-stko Plohi je opozoril na problem lastninjenja, divjih privatizacij in nujnost decentralizacije Slovenije, saj postajajo nekateri od Ljubljane oddaljeni predeli vedno bolj provincialni in namenjeni prehranjevanju ter oskrbi osrednjega dela države. Shod in Lojzeta Peterleta je pozdravil ptujski župan Vojteh Rajher in povedal, da pričakujemo od nove vlade, da bi nam dopustila izraziti svojo lastno sposobnost in svoje znanje. Peterletova vlada je vzpostavila državo navzven, mi pa pričakujemo gradnjo države navznoter. Zato veliko pričakujemo tudi od zakona o lokalni samoupravi, je rekel Vojteh Rajher. Predsednik ptujske vlade Branko Brumen je povabil Lojzeta Peterleta na posvet o razvoju Ptuja, ki bo v novembru. Oglasili so se tudi nekateri drugi občani.

M. Zupani

Po shodu pred kavarno Evropa Je Lojze Peterle odšel na Gomilo in Polenšak.

Lojzetu Peterletu se Je potožil tudi Albin Rampre s Kupčinjega Vrha pri Stopercah. Strankarski prvak mu sicer ni mogel pomagati, pač pa ga Je predsednik ptujske vlade Branko Brumen odpeljal k Silvi Čerček, zadolženi za zdravstvo pri IS. Ta se Je s pomočjo Centra za socialno delo poglobila v primer 42-let-nega gospodarja 13 hektarjev velike haloške domačije in očeta treh otrok, ki ima sedaj velike zdravstvene težave.

V pliij^eiii mazfi^^ plesalka, kore(%raflB|», iieifagoginl« lasna Kncsc

Nežnost je nekaj^ kar ne smemo izgubiti

Jasna Knez se je s Ptujem prvič srečala že pred dolgimi leti, ko je v ptujskem gledališču gostoval NO teater iz Japonske. Ptujčani, vsaj tisti, ki se ne zanimajo posebej za sodobni ples, pa so se z njo prvič srečali ob razstavi Srečanje z Jutro-vim, ko je predstavila orientalske plese in imela spomladi tudi tečaj orientalskega plesa. Bila pa je tudi prva gostja prireditev muzeja Znani Slovenci v ptujskem muzeju. Takrat smo poklepetali z njo tudi za naš časopis.

Ko vidiš plesati Jasno Knez, ko jo slišiš pripovedovati o tej svoji veliki ljubezni, je preprosto ne moreš vprašati od kdaj in kaj je bilo tisto usodno zaradi česar se je pričela ukvarjati z izraznim ali sodobnim plesom. Zakaj Jasna Knez in sodoben ples je eno in isto in spraševati jo, kdaj in zakaj je odveč. Kot jo spraševati kaj ji pomeni ples, saj je ne samo prepričljiva v plesu samem, ampak tudi v pripovedovanju o njem. Jasna Knez sodoben ples preprosto živi. Tudi kadar ne pleše.

Kje vse že ni plesala. Doma v tujini, na odru, na ulici, na peščeni obali, na samostanskem dvorišču ...

Z izraznim, modernim plesom je v Sloveniji pričela Meta Vidmar, ki je bila učenka svetovno znane koreografinje in pedagoginje Nemke Mary Wigman. Živa Kraigher, ki je učila tudi Jasno Knez pa je bila njena učenka. Jasna Knez se je izobraževala tudi' v Londonu, Belgiji, Benetkah in še kje. Nekaj časa je na srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani učila ritmično gibalno vzgojo, že nekaj časa pa ubira pot svobodnega umetnika, ki ni lahka, vendar kot sama pravi, če delaš kar delaš z veseljem, z ljubeznijo, je vse mogoče, če-prav tudi ne zanika, da je mogoče tudi zaradi moralne in finančne podpore staršev, ki je ob hčerki še kako potrebna.

Zakaj govorimo o izraznem plesu?

Jasna Knez: Pravzaprav je vsak ples izrazni. Primernejše )oimenovanje je sodoben ples, cer se je razvil, populariziral v sodobnem času. Ima pa korenine v ljudskih, religioznih plesih. Svoje oblike in vsebine črpa iz zelo starih plesov zgodovine človeštva. Razvil in razširil se je v sodobnosti, zato rečemo, da je to sodobni izrazni ples.

Od kod črpa Jasna Knez za svoje avtorske plese?

Jasna Knez: Sama ne vem... Iz sebe, iz ljudi, ki mi dajejo, vržejo, podarjujejo raznorazne stvari, v meni se vse to pre-gnete, vse to podoživim, premislim in potem to v gibu izrazim.

Živi sodobni izrazni ples samo v skupinah, ki ga plešejo ali ima tudi publiko, ki polni dvorane?

Jasna Knez: Atraktiven ples kot je disco, revijski, ima seveda več publike. Bi pa rekla, da ima sodobni, izrazni ples, ki mogoče ni tako spektakula-ren v teh zunanjih oblikah, je pa mogoče vsebinsko in idejno, čust-veno bolj nabit, do

živet, manj publike, zato pa bolj privrženo. Seveda pa si želimo, da bi je imeli več, da bi se sodobni ples še bolj razširil.

Morda pa je v tem prednost, v prostoru z manj publike ga je mogoče bolj doživeti, občutiti...

Jasna Knez: Da, strinjam se z vami. Sodobni, izrazni ples ne prenese velikih odrov, cirkuških aren, stadionov, množičnosti, ker se zgubi v daljavi vsa ta energija, ki seva, sije iz plesalca, vsi majhni miniaturni gibi, vsa doživljanja se izgubijo, to je tako kot rečemo iz letala je vse dobro. Če pa je neka stvar potencirana, da mora biti večja, izgubi avtentično posebnost, ker moraš narediti kompromis za to, da zadovoljiš tej vidljivosti, se moraš posvetiti le enemu delu doživljanja - vodenemu.

Sama sebi ste koreogra-finja, kostumografinja, šivilja, menagerka ..., na koncu, ko predstava že steče ste šele plesalka. Kako zmorete?

Jasna Knez: Verjetno samo zato, ker me vedno, vedno ples znova in znova navduši, me napolni, osreči. Vso energijo, ki jo porabim za vse te stvari, da predstava nastane in je za to v gledališlih zaposlenih tudi deset ljudi, dobim s plesom, ker je ples res čudežen, nenadoma vsa utrujenost zbledi, v plesu dobim moč, da ljubim bolj, da sem sposobna hoditi med ljudmi, da jim lahko pogledam v oči ... Ples ima kot kaže tudi sposobnost dajanja, če ti njemu daš.

Je izrazni ples, razumsko obvladovanje telesa, gibov, hotenj, kakšna je povezava telesa z gibi, s hotenji?

Jasna Knez: Te povezave so nenavadne. Mogoče nerazumljive. Veliko je spontanosti, navdiha, notranjega vzgiba, za katere ne veš od kod prihajajo, zakaj, predaš se notranjemu vzgibu, ko skušaš svoj ples doreči, potem tudi razmišljaš in tako razumsko pri-pomoreš, da ples raste. Zdi se mi, da je potrebno kombiniranje enega in drugega, da nastane zanimiv in umetniško kvaliteten ples.

Kako je v svetu z izraznim plesom?

Jasna Knez: Podobno kot pri nas. Čisti izrazni, umetniški ples se povsod po svetu težko uveljavlja, preživlja. Zahteva veliko časa, veliko truda. Teža-ve plesalcev sodobnega plesa so povsod po svetu enake, vsi se zelo težko preživljajo in prebijajo, imajo pa povsod po svetu publiko, so ljudje, ki imajo to radi, zato pa vsi skupaj vstrajamo. V Sloveniji je sodobni ples kar precej razvit, v Ljubljani imamo zdaj tudi plesno gledališče, slovenski plesalci sodobnega plesa imajo uspehe tudi v tujini, smo ves čas v koraku z Evropo in svetom. Mogoče ne toliko po tehnični strani kot po idejni. Moji prijatelji, plesalke in plesalci, ki gredo plesat v tujino imajo uspeh zato, ker imajo zelo, zelo veliko izrazno moč.

Ples na ulici, trgu ...

Jasna Knez: Ples na cesti je nekaj najtežjega. Sama sem to doživela, plesala sem po evropskih mentropolah. Prvič moraš premagati brezbrižnost, začude-nje, pripombe, opazke, vse tisto pač, kako človek reagira, ko te vidi, ko plešeš na ulici. Tisti, ki so sproščeni brez predsodkov, sami v sebi osvobojeni, se bodo ustavili in

pogledali. Nekdo drug, ki je poln zavor mu bo nerodno, bo pogledal proč. Nenadoma, ko plešeš na cesti, spoznaš vso paleto človeških zna-čajev, to bi lahko bila že sociološka študija. Je pa ples na cesti zanimiv, ker se odzivaš na ljudi, se odzivaš ne cesto, tudi na svoje razpoloženje, lahko postaneš agresiven ali pa nežen, če hočeš pokazati, da je tudi nežnost nekaj kar ne smemo izgubiti. Moraš pa biti zelo močan, da premagaš vsa ta reagiranja.

So bili začetki težki?

Jasna Knez: Bilo je težko, pa se tega nismo zavedali, ker smo imeli tako radi ples in nas težave niso kaj dosti obremenjevale. Moram reči, da tako kot se svet spreminja, se spreminja tudi ples, kostumi in s tem se spreminjajo tudi ljudje. Če so se ob naših začetkih zgražali na primer nad tesno oprijemajo-čimi dresi, nad našim načinom gibanja, ki se razlikuje od klasičnega baleta, nas danes sprejemajo. Bilo je težko, pa smo bili mladi, polni entuziazma, morali smo premagati nek način razmišljanja v ljudeh. Nataša Vodušek

Ples mi daje moč, energijo ... (Foto: Tone Stojko)

Športna kultura je nov terminus za področje športa v smislu celotne kvalitete bivanja in udejstvovanja zaradi nove, širše vsebine.

Ptujski planinci so na občnem zboru Zgodovinskega društva Ptuj to novo vsebino športa vzeli dobesedno in predlagali skupno akcijo obeh drušev v smislu uživanja kulture na športni način, oziroma izvajanja športnih aktivnosti v sferi kulture.

Skupna akcija bo 24. 10. 1992. Planinci in člani Zgodovinskega društva Ptuj ter nekaj imenitnih gostov bomo iz avtobusne postaje Ptusj ob 8. uri krenili proti Ptujski Gori, kjer se bomo sprehodili skozi 600 let zgodovine te znamenite romarske cerkve, bisera gotike na Slovenskem in si pod strokovnim vodstvom ogledali restavratorske posege, ki bi naj arhitekturi, predvsem na okrasju na njej vrnili stari sijaj.

Skupna pot se bo nadaljevala do Doklec, kjer bodo izstopili tisti, ki težje hodijo, ostali bomo nadaljevali do Narapelj, kjer se bomo pri bivši šoli napotili v hrib po Haloški planinski poti. Po dveh urah, če

ne bo preveč postankov, bomo prispeli na Janški Vrh, kjer si wmo ogledali obnovljeno cerkev, ki slogovno sodi celo v romantiko. Nekoliko nižje od cerkve je 7. točka Haloške planinske poti (g. Rodošek). Po prijetni poti se bomo spustili na Janški Vrh 19 (g. Liko-vec), kjer nas bodo po domače pogostili. Kaj bo, pa ne bomo izdali, ker sicer sladokusci ne bodo videli dovolj smisla za pešačenje. Po zakuski se bomo srečali tudi z dobrimi in slabimi stranmi vinogradništva in vinarstva v tem delu Haloz.

Člani obeh društev bomo za skupno akcijo odšteli 500,00 SIT po osebi. Da ne bo premalo avtobusnih sedežev m por-cij, se člani prijavite na sedežih obeh društev — posebnih vabil ne bo.

S to akcijo se obe društvi pripravljata na prihodnje leto, ko bo Zgodovinsko društvo praznovalo častitljivo 100-let-nico, Planinsko dru-štvo pa 40-letnico.

Pridite s športno zagnanostjo in kulturnim zanosom.

Predsednik

Planisnkega društva Ptuj

Tone Purg

Predsednik

Zgodovinskega društva Ptuj

Bojan Terbuc

TEDNIK oktober 1992

nekoč in danes — 17

: Kt inriii t« ircc otn^

Turkomandija odmeva po Sloveniji

Neverjetno kolikšno je zanimanje za ure turških pravljic na ptujskem gradu, ki jih pod imenom Turkomandija organizirata Pokrajinski muzej ter Ljudska in študijska knjižnica. Vsak četrtek privabljajo sto in več otrok. Če je človek pomislil, da se bodo po začetni evforiji otroci in starši naveličali, se dogaja ravno nasprotno.

Pred dnevi so ure pravljic predstavili vodjem aktivov likovnih pedagogov Slovenije na seminarju v Velenju. Seminar je organiziral Zavod za šolstvo. Navdušenje je preskromna beseda za odziv likovnih pedagogov. Ne samo, da so ugotavljali, da so muzejska vrata za otroke drugod po Sloveniji takorekoč zaprta, presenetila jih je slikanica, pa delovni listi. Helena Ber-ce-Golob iz Zavoda za šolstvo pa je ocenila delovne liste in slikanice kot zelo kakovosten material, ki ga je Pedagoški institut vključil v projekt celostne estetske vzgoje.

Tudi, ko je knjižničarka predstavila sodelovanje ptujske knjižnice z muzejem pri organizaciji pravljičnih ur knjižničarjem Slovenije, so bili presenečeni in navdušeni, zdaj hočejo vse knjižnice priti v Ptuj ne samo na ogled razstave, ampak tudi na pravljično uro.

Denarja za to dejavnost takorekoč ni, muzej pripravlja to s sponzorji, ki omogačajo otrokom pokušnjo turškega čaja, za pobarvano leseno lutko Turka kepico sladoleda, barvanke, zloženke, barvice in še kaj ... Pravljice poslušajo otroci v pravljičnem kotičku, si ogledajo razstavo, imajo plesno animacijo, sestavljajo barvno sestavljanko, dobijo cvetlični vrt -naprstne lutke s katerimi je mogoče početi marsikaj.

V muzeju so dakazali, skupaj s knjižnico brez " velikih programov", kaj vse je mogoče narediti. Za nadaljevanje pa jc potreben denar, ki bo zagotovljen v rednem programu muzeja in knjižnice, zakaj akcija je prerasla sama sebe in njen namen bo •dosežen le, če se bo nadaljevala. Bomo v občini znali in hoteli prisluhniti muzejskim delavcem in knjižničarjem, pa ne samo njim, ampak danes sto in več, jutri tisoč in več otrokom, ki jim pomeni obisk muzeja doživetje, kakršnega jim ne more nadomestiti ne knjiga, ne televizija, učitelj, vzgojitelj ... Smo pripravljeni nekaj denarja, ki ga namenjamo za mondeno opremo občinskih pisarn nameniti tudi za prijetne urice otrok?

NaV

Na podlagi javne razgrnitve načrtov ureditve spominskega parka in pridobljene dokumentacije se bodo v tem in prihodnjem tednu (19/10 do 27/10-1992) pričela gradbena dela v bodočem spominskem parku (staro mestno pokopališče) za potrebe prestavitve spomenika Jožeta Lacka. Za izvajanje gradbenih del je bil izbran GRADIŠ. Strokovni nadzor bosta izvajala Projekta inženiring in Zavod za varstvo naravne in kulturne dedičine Maribor.

Tako bo Savinškov spomenik zaživel kot osrednja figura spominskega parka, ki je sredi urbanega področja našega mesta. Dokumentacija za PROJEKT SPOMINSKI PARK je razdeljena v tri faze. I. faza je prestavitev spomenika, II. faza infrastruktura in aleja pomembnih mož, III, faza — celostna podoba spominskega

parka (zgodovinska, umetno-stnozgodovinska, urbanistična, prometna, kiajinska spominska, sprehajalna, ...). Dokumentacija za I. fazo je zaključena, v teku (do konca leta 1992) je II. faza in III. pa do marca 1993 (III. faza se bo pričela leta 1994 in se zaključila leta 2018). Nobena od faz ne vključuje rušenja drevja, odstranjevanja spomenikov in obeležij.

Končni in potrebni cilj:

Tako pomemben prostor sredi našega mesta, namenjen spominu, opominu in mirni sprostitvi, mora imeti urejen videz. Enako velja tudi za Slovenski trg.

V tem tednu bo srečanje družine narodnega heroja Jožeta Lacka s predstavniki občine Ptuj.

SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE PTUJ

V preteklih dneh je nekatere Ptujčane vznemirilo vabilo na otvoritev in moje sodelovanje pri otvoritvi Goya centra. Ta nemir se je pokazal tako v osebnih klicih po telefonu, z izjavo Demokratske stranke in tudi z zadnjim pismom — Mojemu predsedniku — izpod peresa gospe Božene Čačkovič.

Telefonski pogovori največkrat niso bili prijazni; razumel in sprejemal sem jih kot del opravljanja nalog javne funkcije. Ni pa lahko poslušati grdih stavkov, besed in misli.

Izjava Demokratske stranke ne zasluži javnega odziva, ker

je, taka kot je, bolj kot posredovanje nekega stališča, namenjena lastni promociji na tuj račun.

Pismo gospe Božene Čačkovič zahteva odgovor.

Vsak protest posameznika in tudi del izjave Demokratske stranke sem razumel kot odvzem dela mandata, da kot predsednik Skupščine občine Ptuj sodelujem na otvoritvi Goya centra. To sem povedal tudi v nagovoru in navzoči so to sprejeli kot del realnosti. Res je, ne v obliki imen, saj nekaterih ne poznam, ker so se skrili v anonimnost in ne v obliki obsodbe, za katero nisem pristojen.

Zelo obžalujem, če sem izgubil zaupanje nekaterih Ptuj-čanov. Želim pa povedati, da opravljam nalogo predsednika skupščine občine v funkciji vseh, ne pa kot predsednik vsem. Nimam se za voditelja ljudskih množic, čeprav mi nekateri očitajo podrejanje uprave; rad pa delam in zahtevam od sodelavcev, delo.

Res je, da sem v pogovoru omenil, da gradimo novo družbo in pri tem mislil na družbo, v kateri ne bo prevladovala ideologija in PRAVICA v imenu ideje, ampak družba ustvarjhalnih ljudi.

družba v kateri bo tudi ŽIVLJENJE dobilo svoj smisel. Zato meni ni potrebno odpuščati, pozabljati, spravašiti, se udinjati ali se pokoriti. Nalogo predsednika skupščine bom opravljal izključno toliko časa, kolikor traja zaupanje parlamenta.

Spomnim se misli "vsi cvetovi bodočnosti so v semenih sedanjosti", ker sem jo uporabil, sicer pri izvajanju dolžnosti, v intimnih okolnostih — med prijatelji. Naj ostane tam.

Vojteh RAJHER

Zaslužni športniki nacionalnega in mednarodnega razreda bodo lahko odslej služili vojaški rok z večjimi ugodnostmi in pravicami, kot ostali slovenski vojaki, je na novinarski konferenci v Ljubljani v torek, 6.oktobra povedal obrambni minister Janez Janša. Pravilnik o služenju vojaškega roka, ki ga je vlada sprejela sredi septembra, so prilagodili potrebam vrhunskega športa, saj so ga izdelali v sodelovanju s športno zvezo Slovenije. Tako bodo odslej vrhunski športniki lahko služili vojsko v tistih vojašnicah, ki imajo najboljše pogoje za treninge, razen tega pa bodo za športne priprave in tekmovanja lahko koristili od pet do deset dni izrednega dopusta.

Poleg tega je minister Janša predstavil tudi pravilnik o delu vojaške policije in varnostne službe, saj sta do sedaj obe službi delovali po zakonu o obrambi in zaščiti. Odlok podrobneje opredeljuje vlogo in naloge obeh služb in strogo določa razmerja med poveljstvi v teritorialni obrambi ter med obveščevalno in protiobveščevalno dejavnostjo. S tem ukinja dosedanje paralelno delovanje med varnostno službo in poveljstvi. V omenjenem odloku je urejeno tudi sodelovanje med organi za notranje zadeve, varnostno službo m policijo. Zanimivo je predvsem, da bo imela varnostna služba za vojaške strukture enake pristojnosti, kot jih ima varnostno — informativna služba za civilne strukture.

Poleg tega je minister Janša komentiral tudi obmejne spore

s Hrvaško, pri čemer je poudaril, da se je pri določanju slovensko - hrvaške meje potrebno dogovoriti za enotna slovenska načela, da se vprašanja ob meji ne bi reševala posamezno, saj to povzroča nepotrebne konflikte. V zvezi z očitki hrvaškega predsednika, da je Slovenija zasedla hrvaško ozemlje, s tem, ko je 24. oktobra lani, dva dni pred odhodom JA iz Slovenije od predstavnikov JA prevzela Center radiorelejnih zvez na obmejnem pasu s Hrvaško, je zatrdil, da je to popoln nesmisel, saj je bil center zgrajen

pred 15 leti na slovenskem ozemlju, sicer pa v ožjem ob

mejnem pasu s sosednjo republiko. OM

TOPOVSKA KRMA

60. NADALJEVANJE

Ležeč na tleh sem kot žaba odskočil v kritje debelejšega drevesa, vendar granata ni eksplodirala. Čez čas sem si jo začel iz primerne razdalje ogledovati. Na svetlem plašču niklja so bili vidni spiralasti risi topovske cevi, skozi katero jo je pognala velika sila smodnika.

Obstreljevanje z obeh strani je trajalo še kar naprej. Odplazil sem se nižje v gozd in se pridružil skupini vojakov iz naše enote. Eden od podčastnikov jc dejal, da ne bomo "ministrirali vikingom" in svetoval, da se počasi umaknemo nazaj. Plazili smo se po gozdu levo od ceste, po kateri so nas na silo privlekli. Spotoma sem videl razdejanje, ki ga je povzročilo nemko topništvo in raketometi. To sem sklepal po tem, ker je med razrito zemljo in okleščenim drevjem ležalo precej sovjetskih vojakov, zadetih od krogel in drobcev, razmesarjenih od eksplozij. Ležali so po dva, trije skupaj po zunanjem videzu večinoma Azijci. Njihove, pred kratkim še nove uniforme so bile odpete, žepi obrnjeni navzven. Okoli njih so l^,ali malovredni osebni* predmeti, vmes tudi kak kos slani

ne. Očitno je bila njihova suha hrana kruh in slanina. Strnjena kri in slanina je privabljala roje muh. Nisem vedel, če so jih take pustili njihovi tovariši, ali pa so "inventuro" opravili esesovski "mrhovinarji". Ob pogledu na te mrtvece me je prevzela groza, pomešana s pomilovanjem.

Po cesti levo nad nami so se umikali tudi tanki in samohodke, nekaj pa jih je negibnih ostalo na kraju spopada.

Sonce jc že zahajalo, ko smo se priplazili iz gozda. Zbrana je bila približno tretjina našega voda z namestnikom komandirja, ki nam je zabičal, da se držimo skupaj, sicer lahko posameznike ese-sovci spet pritisnejo v kako godljo. Od nekod so privlekli poljsko kuhinjo. Posedli smo m dobili topel čaj, suho hrano pa je imel vsak v krušniku.

Obetala se je hladna oktobrska noč. Po sporazumu s topniško enoto smo se lahko splazili v njihov bunker oziroma zemljanko. Bila je prav takšna, kakršno smo gradili irejšnjo noč, morda je bila ce-o ista. Del prostora sta zasedla telefonista s poveljujočim častnikom, ostali del pa je bil natlačen z vojaki. Telefonisa sta od topniških opazovalcev v prvih črtah nenehno spreje-.

mala sporočila, jih predajala poveljujočemu, ta pa jc dajal comande posameznim topniškim enotam. Obsegale so koordinate in potem nalog "ogenj, ogenj!"

Mislil sem, da bom noč mimo prečepel, ob vlažni steni zemljanke, da bi se vlegel — ni bilo prostora. Iz dremeža me je vrgel prihod komandirja našega voda. Prišel je s posveta v štabu bataljona in povedal, (ja smo ta dan spet izgubili tretjino moštva, da je na položaju treba vztrajati in se podrejati enoti, ki vodi glavne operacije.

Prizadela me je tudi novica, da je padel tudi tisti študent — kandidat za častnika. Pomislil sem, da je sam kriv, njegovo častihlepje, da bi se pona.šal z bronasto zaponko za boj iz bližine. Zaradi neke ničvredne zaponke je preložil dopust za en dan in si s tem skrajšal življenje — kdo ve za koliko dni? Obležal je na čistini, le malo za njim so se ustavili rdeči in se začeli vkopavati. Komandir je odločil, da moramo njegovo truplo, na vsak način privleči nazaj, da ga dostojno pokopljemo. Določil je štiri vojake, med njimi tudi mene, da gremo ponj. Vodji skupine je podrobno opisal pot in kraj.

V temni noči smo - molče , odšli. V blpini označenega rne

V NEMŠKI VOJSKI

sta smo nadaljevali pot previdno plazeč se. Pred nami so bile ruske postojanke, iz katerih je od časa do časa švignila v zrak raketa za osvetljevanje. Vsakič se je bilo treba tesno pri žeti k tlom, ostati negiben, da nas nasprotnikovi predstražarji ne bi opazili. Plazili smo se posamično, v primerni oddaljenosti drug od drugega, vsak je moral paziti, da se ni izgubil. Desno od nas je občasno zalajala strojnica, vendar so krogle sikajoč frčale precej visoko čez nas.

Vodja skupine se je po nekaj popravkih smeri prvi priplazil do mrtvega, postopoma pa še ostali. Boljše počasi in previdno, kot da bi pritegnili pozornost nasprotnika. Padli je ležal na trebuhu z razprtimi rokami, prsti so bili zariti v peščeno zemljo. Ob njem je bil plitek lijak, ki ga je napravila granata iz minometa, ta mu je na pol odtrgal tudi nogo. Kazalo je, da ga je granata zadela šele po tem, ko je ležal — mrtev ali samo ranjen? Telo je bilo že otrplo im mrzlo. Razgrnili smo odejo in mrliča kot klado prevalili nanjo, kjer je obležal na hrbtu. Prav tedaj je nad nami zažarela raketa za osvetljevanje. Pritisnil sem obraz k tlom ob mrličevi izte-gnjeiji roki. Tedaj, z^s^iš^m, da je njegova "-ura ^ še ^tiktakala. Prevzel m^ j.e t^tjoben občutek.

da čas kljub smrti teče nezadržno in enakomerno naprej v večnost. Kdo ve ob kateri sekundi bo ugasnilo moje, naše življenje?

Držeč vsak za en konec odeje, smo se počasi plazili nazaj. Vse je šlo po načrtu. V kotanji, prekriti s šotorskimi krili, smo truplo pustili. Ob soju sveče sta komandir in namestnik opravila še popis osebnih predmetov, ki jih je imel pri sebi. Poleg spoznavne značke in vojaške toji-žice še denarnico — listnico s slikami in pismi, uro in razne druge drobnarije. Vse to so potem poslali domov staršem.

Odšli smo nazaj v zemljanko od prej. Zadovoljiti sem se moral s še bolj neugodnim prostorom kot sem ga imel prej. Želel sem v dnevnik zapisati glavne dogodke tega razburljivega in strahotnega dne pa je bilo pre-temno in tudi utrujenost me je premagala. Zadremal sem in kot v sanjah poslušal telefonista, ki sta stalno klicala posamezne topniške opazovalce, najbrž zato, da ne bi zaspali ...

23. OKTOBER 1943

Koliko ur sem dremal, ne vem? Že v jutranjem mraku se je bilo treba splaziti iz zemljanke. V mrzlem jutru sem si komaj razgibal utrdele ude. V polkrogu smo se zbrali okoli komandirja voda. Povedal je, da moramo sodelovati kot pešaki, podrejeni enoti, ki vodi bojne operacije. Poleg SS divizie,Wi-king, so bili tam še vojaki raznih enot redne armade. Vsi so

že bili na nogah. Izgledalo je, da gremo spet v napad. Zabmeli so motorji tankov in samohodk. Tokrat ni bilo treba splezati na tanke, temveč smo jih morali spremljati v strelcih po obeh straneh ceste skozi gozd.

Počasi in previdno smo prišli do mesta, kjer je prejšnji dan udarilo po tankih. Začuda pa tokrat z nasprotne strani ni bilo nobenega odziva. Tudi tanki niso nameravali prodirati naprej, le od včeraj poškodovani tank, ki je obtičal tam, so pripeli k drugemu in ga počasi vlekli nazaj. Z jeklenimi vrvmi so na drugi tank pripeli napol uničeno samohodko in jo prav tako odvlekli. Čudilo me je, da ruski vojaki ponoči niso prišli do tja in poškodovano uničili. Vse je ostalo tako kot je bilo ob umiku prejšnji večer.

Upal sem, da se bomo za tanki umaknili tudi vojaki, toda ne! Prav nas iz pionirske enote so vzdolž obsežne gozdne jase razporedili kot predstražarje, za nami pa se je začela vkopavati neka pehotna enota.

Postavljen sem bil na eno od izpostavljenih mest ob robu jase z nalogo, da si izdolbem strelno luknjo, jo zakrijem in budno pazim na vsak morebitni premik pred mano. To sem tudi storil in si glede na izkušnje prejšnjega dne izkopal precej globoko kritje, čeprav so mi tudi tu delale korenine težave. Bilo je mimo, le havbice in daljnometni topovi so se na obeh straneh pogosto oglašali, vendar so granate padale daleč v eno ali drugo zaledje. Dalje prihodnjič

18 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE

22. OKTOBER 1992 — TEDNIK

Stefanel tudi v Ptuju

z modne revije v romanskem palaciju (Foto:Langerholc)

Ptuj je v zadnjem času pogosto v središču pozornosti. Od sobote je znan tudi po tem, da je dobil trgovino svetovne mode — Stefanel. Zaslugo za to ima znani ptujski obrtnik in vrhunski športnik Marjan Frangež. Če je pred leti, ko je še aktivno tekmoval v mo-tokrosu, v svetu predstavljal Ptuj kot staro zgodovinsko mesto, se je sedaj obrnilo tako, da je svet prišel v Ptuj. Stefanel je svetovno znana italijanska firma mode, ki si jo želi marsikdo. Le redkim pa se posreči to, kar se je Marjanu Frangežu. Stefanel ima za zdaj v Sloveniji le štiri svoje trgovine.

Uvod v poslovanje Stefanela v Ptuju je bila modna revija v romanskem palaciju. V petek zvečer so si jo ogledali vsi, ki dajo nekaj na svetovno modo. Predstavile so jo atraktivne članice plesnega študija Eror iz Lenarta, ki jih vodi Gordana Je-renko.

Stefanel v Cankarjevi ulici šest je odprt vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Staro ptujsko mestno jedro je z odprtjem novega lokala postalo še privlačnejše. V njej boste lahko izbrali kakovostne pletenine za ženske, moške in otroke ter druga oblačila.

IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ

Izvršni svet Skupščine občine Ormož razpisuje po 19. členu Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1992 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/92 in 32/92)

JAVNI NATEČAJ

o sovinanciranju kadrovskih štipendij v podjetjih, zavodih in pri imetnikih obrti v občini Ormož

V skladu z določili 19. člena Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1992 Izvršni svet skupščine občine Ormož razpisuje pogoje za sofinanciranje kadrovskih štipendij v občini Ormož.

V proračunu občine Ormož je za ta namen predvideno 700.000,00 SIT za to leto.

Na natečaj se lahko prijavijo podjetja, zavodi in imetniki obrti, ki so ali bodo v tem letu razpisali kadrovske štipendije za VI. in VII. stopnje izobraževanja ter za podiplomski študij. Pogoji za sofinanciranje kadrovskih štipendij so:

1. Štipenditor mora zagotoviti 50 % potrebnih sredstev za vsako posamezno štipendijo.

2. Štipenditor lahko zaprosi za sofinanciranje štipendij za kadre potrebne glede na razvojne programe štipenditorja, ki so v skladu z razvojnim programom občine.

3. Štipendije se bodo sofinancirale študentom iz višjih letnikov oziroma tistim, ki dosegajo boljše uspehe.

4. Prednost pri sofinanciranju štipendij imajo praviloma študenti iz občine Ormož.

5. Podjetja, zavodi in imetniki obrti, ki želijo biti udeleženi pri sofinanciranju kadrovskih štipendij morajo predložiti Sekretariatu za družbene dejavnosti in finance občine Ormož pogodbo o štipendiranju sklenjeno s študentom.

Pisne prijave na ta natečaj pošljite na naslov: SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN FINANCE OBČINE ORMOŽ, Ptujska C. 6. Ormož do 30. 11. 1992.

Številka: 60-3/92 Ormož, dne 19. 10. 1992

PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ

Vili TROFENIKs.r.

IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ

Izvršni svet Skupščine občine Ormož razpisuje v skladu z 19. členom Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1992 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 15/92 in 32/92)

JAVNI NATEČAJ

ZA SOFINANCIRANJE MESTNEGA JEDRA

V ORMOŽU

v skladu z določili 19. člena Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1992 Izvršni svet Skupščine občine Ormož razpisuje pogoje za sofinanciranje obnove mestnega jedra v Ormožu.

V proračunu občine Ormož je za ta namen predvideno 500.000,00 SIT.

Na natečaj se lahko prijavijo lastniki objektov, ki so z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občni Ormož (Uradni vestnik občini Ormož in Ptuj, št. 10/84), opredeljeni kot umetnostni ali arhirtekturni spomeniki in ležijo v območju ureditvenega načrta za center mesta Ormož.

POGOJI ZA SOFINANCIRANJE SO:

1. Invenstltor si mora pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in ustrezno dovoljenje pristojnega upravnega organa.

2. Občina bo zagotovila za izvedbo del do 50 % potrebnih sredstev.

3. Lastnik objekta mora predložiti predračun za prevldena dela.

Pisne prijave na ta natečaj pošljite na naslov: SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA OBČINE ORMOŽ, Ptujska 6.

Številka: 617-6/92 Ormož, dne 19. 10. 1992

PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ

Vili TROFENIKs.r.

' i MilkKO KOSTA^imC

Vas moti lajanje psov?

RAZLIČNO TOLMAČENJE

Formmulacija "se zviša za X krat jc po mojem mnenju taka, da povzroča različna tolmačenja. Po mnenju enih bi po tej formulaciji npr. znesek 100 zvišan za enkrat dal znesek 200. Isti znesek zvišan za dvakrat pa bi dal znesek 300. Po mnenju drugih, katerega mnenja so tudi občinski sodniki za prekrške in verjetno vse slovenske občinske

skupščine pa je omenjeno formulacijo razumeti tako da je prvotno določene zneske treba samo pomnožiti X krat. Tako se npr. iz zneska 100, ki se ga pomnoži z dve dobi znesemk 200. Na ta način je postopala tudi skuščina občine Ormož in ob upoštevanju zgoraj omenjenih republiških zakonov ustrezno spremenila v svojih Odlokih prvotno določeno višino denarnih kazni. Mislim, da je storila prav, kajti občani in pravne osebe, ki so potencialni storilci prekrškov morajo že vnaprej vedeti za višino denarne kazni, kar bodo lažje izvedeli iz Odlokov, težje pa iz Uradnih listov, ki jih, kot praksa kaže, bere le malo občanov. Ni mi znano iz kakšnih razlogov skupščina občine Ptuj ni spremenila višine denarnih kazni v svojih Odlokih, temveč je prepustila sodnikom za prekrške, da sami ob reševanju konkretnega primera preračunajo v Odlokih zagrožene denarne kazni.

ZA ENAKE

PREKRŠKE RAZLIČNE VIŠINE KAZNI

Posledica različnega zakonskega znižanja denarnih kazni glede na čas, v katerem so bili občinski Odloki uveljavljeni, so različne višine kazni za enake prekrške kot primer bom navedel ptujski in ormoški Odlok o registriranju, označevanju in reji psov. Ptujski je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 12/87 z dne 14. VL 1987 in je začel veljati 12. VI-1987, ormoški pa v št. 5/88 z dne 25. 11-1988 in je stopil v veljavo 5. III-1988. V obeh Odlokih je vsebina členov 10., 11. in 12., ki sem jo prikazal zgoraj pri obravnavanju ptujskega Odloka, popolnoma enaka. Enaka je bila tudi prvotna višina zagroženih denarnih

kazni za kršitev določb iz omenjenih členov. Po uskladitvi višine zagroženih denarnih kazni glede na zgoraj omenjena republiška zakona znaša sedaj v ptujski občini višina zagrožene denarne kazni za prekršek iz 10. čl. cit. Odloka od 500 SIT do 5000 SIT za posameznika — imetnika psa ali za odgovorno osebo v pravni osebi od 2000 do 20.000 SIT pa za pravno osebo, v ormošici občini pa znaša za posameznika — imetnika psa ali za odgovorno osebo v pravni osebi od 100 SIT do 1000 SIT, za pravno osebo od 400 SIT do 4000 SIT. Pri višinah kazni za prekrške iz 11. in 12. čl. cit. odloka so v ptujski in ormoški občini enaka razmerja kot pri višini za prekršek iz čl. 10 zagroženih kazni.

Mislim, da bi si pristojni organi morali zastaviti vprašanje: ali je prav da so v isti državi v dveh sosednjih občinah zagrožene tako različne višine denarnih kazni za enake prekrške?

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZA PASJE POČETJE

Često so primeri, da pes napravi škodo kot npr. pokonča mladega divjega zajca, sosedovo kokoš, otroku strga hlače, ugrizne poštarja itd. Pojavi se vprašanje, kdo v teh primerih odgovarja za povzročeno škodo? Odgovor najdemo v 1310. členu Obče državljanskega zakonika — skrajšano odz. iz leta 1811, ki ga še danes tudi v Sloveniji uporabljamo kot pravno pravilo. Zadnji stavek cit. člena se glasi: Kdor žival redi (po mojem mnenju je v pojmu žival mišljenn tudi pes) je odgovoren (misli se odškodninsko) če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo." Iz citiranega teksta se da zaključiti, da ni odgovoren le lastnik, temveč tisti, ki žival redi kot npr. čuvaj, dre-ser itd. Oškodovancu pa ni potrebno dokazovati krivde rejcu psa, temveč mora rejec, če se hoče razbremeniti odškodninske odgovornosti dokazati, da je psa potrebno nadzoroval in-storil vse za preprečitev škode. Če pa je lastnik psa neka pravna oseba bo odškodninsko odgovorna, razen če ne bo dokazala, da je npr. njen delavec, ki mu je bila službena dolžnost nadzorovati psa, ravnal v danih okoliščinah tako kot je bilo treba, da ne bi prišlo do škode. Opozorim na prvi stavek zgoraj cit. 1320 ozd, ki določa , da je v primeru, l(o žival koga poškoduje za to kriv tisti, ki jo je k temu vzpodbudil ali dražil.

OBVESTILO

Živinorejce obveščamo, da bo akcija razdeljevanja koruze potekala še do 31/10-1992. Ovrečeno koruzo lahko dvignete na vaših zadružnih poslovalnicah. Po tem roku nabava koruze več ne bo možna.

Obvestilo se nanaša na živinorejce, ki so bili upravičeni do pomoči pri odpravi posledic suše - regresiranja nabave koruze zaradi ohranitve staleža osnovne črede živali in so upravičenost prijavili na krajevnih skupnostih, vendar doslej še niso prevzeli pripadajočih količin koruze? Zbiranje prijav oz. dokazil upravičenosti do koruze je že zaključeno.

Dodatnih prijav ne sprejemamo.

SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO ^-^-^-^^^

AVTO ŠOLA ZSAM PTUJ ORGAMZIRA TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV VSEH KATEGORIJ

DNE 26. 10. '92 OB 16. URI V PROSTORIH UCILNICE ZŠAM

NUDIMO VAM.

-20% POPUST PRI TEČAJU -10% POPUST PRI VOŽNJI ZA KATEG. •B" IN 'C" PRI VPLAČILU 10 UR

- ORGANIZIRAMO VSE DO ZAKUUČNEGA IZPITA

- IZPOSOJAMO VSO POTREBNO LITERATURO

PRIJAVE NA SEDEŽU ZSaM PTUJ .li po tel. 771-974. OJloKit« ^^^ tg ___________ ^^^^

Dober den, vsoki den! Zdaj, ko vam pišem toto pismo, je nedela, I H. oktobra. Dež, na kerega smo tak dugo čakali celo Žgočo in Slišno poletje, že tretji den zalivle mater žemljico. Mlake so drgočpune vode, žabe so si namočile škrge in se od-provlajo na zimski počitek. TUdi v stiidence smo drgoč dobili malo pitne vode tak, ke nam pozimi nede trebalo samo z vinom caja kuhati in žiipe segrevati. Tisti ta najbolj rani in v polovjoke sprovleni mošt je že odvreja in zaj čoka na svetega Martina, ki II. novembra svojo godovno prazniije. Ker stori pregovor (Udi provi, da rad vinski patrun Martin na belem (snežnem) kiiji prijezdi, najbrž tudi neje več daleč cajt, da bomo vidli prvi sneg. Provijo, de bo beli tUdi letos, če glih je v vsokodnevnem življeji marsikaj črnega. Glih tak kak v vejki Ameriki so se tiidi v naši in mlodi Sloveniji začele predvolilne priprove. Predsedniški kandidati že romajo iz kraja v kraj in prosijo ljudi naj jih volijo. Vsi bi pač radi bili izvoljeni...

Je pa vete, med ameriškimi in slovenskimi predvolilnimi pripravami vejka razlika: Amerikanci imajo samo tri predsedniške kandidate, Slovenci pa skoro eno celo četo. Meni se le zdi, da bi rada vsoka slovenska vas mela svojega predsednika držove in vsoka stranka tiidi. No ja, volivci bodo že naredli' svojo selekcijo in bo na kunci tepač osta samo eden. Eni ga bodo radi meli, eni mu bodo polena pod noge in na glavo metali, eni pa se sploh, glih tak kak zaj nedo za nič sekiralL

Pa smo drgoč pri kunci totega pisma. Tak hitro vse mine in do kunca pride. Pište mi kak kaj živite. Lehko hvolite in šim-flete, samo resnico napišite. Lazi in lažnivcov pač neman rad. Te pa srečno do driigega tjedna. Vaš LUJZEK!

Četudi smo v SADNEM VRTU ob obiranju sadja za zimsko hrambo bili pozorni, da smo ga skrbno obrali, Drcbrali in hranili le najka-(ovostnejše plodove, se nam je pritajil kakšen po-škodo-van plod, ki v hrambi že po nekaj dneh prične gniti ali trohneti. Zlasti v letošnjem letu, ko je izredna suša in neposredna sonč-na pripeka na plodovih povzročila hitrejše fiziološke spremembe in njihov razpad, je teh pojavov več pričakovati. Plodovi jabolk čestokrat trohnijo od pe-ščišča v notranjosti proti zunanjosti in je zanje značilno, da po nekaj dneh, zlasti če so hranjena v nekoliko toplejšo hrambo, že razpadajo. Gnitje povzroča balrterija skladiščne monilije in če takšnih plodov, ki so žarišče bolezni sproti ne odstranjujemo, je ogrožena vsa količina hranjenega sadja.

Nemudoma preglejmo in izločimo plodove, ki v zimski hrambi kažejo znake okužbe z monilijo ali da so že segnili in preprečujmo nadaljne prenaglo propadanje zdravega sadja.

"Je pa davi slanca padla na zelene travnike, je vso travco pomorila, vse te žlahtne rožice!", kot poje ljudska pesem, se nam je pred dnevi prikradla v OKRASNE VRTOVE pri čemer so nekatere vrste okrasnega rastlinja, ko so pozeble v celoti spremenile njegovo podobo. Narava, prej ali slej pač opravi svoje. Rastline, ki so po svojih organih ustvarile seme in s tem zagotovile nasledstvo in ohranitev rastlinskega rodu, so svojo naravno vlogo in nalogo zaključile, pri čemer se ene pripravljajo na zimsko mirovanje, druge pa odmro.

Gomoljčice gladiole, go-moljne begonije, dalije in kane so med najobčutljivejšimi cvetnicami na slano. Njihovi nadzemni deli so pozebli in prenehala je nadaljna rast. To pa še ne pomeni, da so prizadeti tudi gomolji, zato jih preden ne zmrzne zemlja, izkopljemo. Cvetna stebla v višini 10 do 15 cm nad koreniko oziroma gomoljem odrežemo. Z vilasto lopato korenike -gomolje izkopljemo in jih v eni plasti položimo v plitve sadne platoje, da se pred

zimsko hrambo osuše. Korenike postavimo na glavo, da stojijo na steblih zaradi boljšega sušenja. Sušimo jih na zračnem in suhem prostoru, vendar smo pozorni, če bi prišlo znenada do padca temperatur, da jih pred zmrzaljo umaknemo. Cez kakšen mesec, korenike dalij in kan ter gomolje begonij in čebulice gladiol očistimo ostankov zemlje, luskolistov in stebel ter jih shranimo v prostor, kjer pozimi ne zmrzuje. Čebulice zavarujemo pred napadom skladiščnih glivičnih bolezni gnilobe in plesni tako, da jih narahlo poprašimo z an-tracolom BT k temu pa primešamo basudin ali actel-lic, da jih razkužimo pred skladiščnimi škodljivci predvsem tripsi.

V ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici oktobra pričnemo izkopavati radič, katerega korene vlagamo za siljenje. Pri izkopu posebej skrbimo, da korenov ne poškodujemo. Poškodbe na korenih so izpostavljene vdoru glivičnih bolezni, taki koreni ob siljenju slabše tvorijo listno rozeto, če pa so rane večje, pa je sploh ne tvorijo. Po izkopu pustimo rastline neobrezane nekaj dni da ovenijo, pri tem pa dobe koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja. Liste radiča odrežemo na 3 cm dolžine od vrha korena. Obrezane korene vložimo v zaboje ali klet v pesek ali presejano peščeno kompostnico v medsebojni razdalji 6 cm. Glave korenov naj bodo vložene v enako višino, nanje pa nasujemo 10 cm debelo plast peščene zemlje ali šotnega drobirja. Če silimo v zabojih, korene pokrijemo z nepropustno tkanino ali temnim papirjem in skrbimo za zračnost. Prostor v katerem silimo radič naj ima od 10 do 18 stopinj toplote. Siljenje je končano v dveh do treh tednih. Če koreni niso preveč izčrpani jih lahko silimo še za drugo žetev, vendar bo ta skromnejša od prve.

— • —

Po biokoiedarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista 19. in 20. ter od 27. do 29. oktobra, zaradi plodov 21. in 22. ter 30. in 3 L oktobra, zaradi korenine od 23. do 26. oktobra in cveta ter zdravilna zelišča od 17. do 19. ter 26. in 27. oktobra. Miran Glušič, ing. agr

TEDNIK ^ oktober 1992

šport — 19

IIL SLOVENSKA nogometna liga vzhod

LESTVICA PO 9. KOLLI

Fari 10. kola: Slovenj Gradec—Rogašovci, Ižakovci—Lipa Stojnci, KOB Market Kungota—Papimičar, Pobrežje—Kovinar, Beltrans—Pohorje, Hmezad—Rače, Impol—Aluminij.

1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA I F.<;TVir.A pn H. KOI 11

2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA LESTVICA PO 8. KOLU

v 1. kolu tekmovanja medobčinskih nogometnih zvez je ptujska reprezentanca igrala s Celjani v Kidričevem. Pionirji so zmagali 1 : O, kadeti izgubili 2 : 4.

V 2. kolu so ptujski pionirji v Mariboru premagali Mariborčane 3 : O, kadeti pa izgu

bili 1 : O. Pri pionirjih je vse tri zadetke dosegel Damjan Vogrinec.

To soboto se bosta v Stoj-ncih srečali reprezentanci Murske Sobote in Ptuja. Tekma pionirjev bo ob 14., kadetska pa ob 15. uri.

McZ

Znova tesno v Ptuju

Takole je vratar gostov Valenčič ustavljal napade Drave v prvem polčasu. (Foto: l.kotar)

Člani RK Drava so v tretjem kolu prve državne lige v Ptuju z zadetkom razlike premagali močno ekipo Andorja Jadrana, Velika Nedelja je v svoji dvorani s 27:23 (10:15) premagali Celje, Ormož Invest je tesno, z 18:19 izgubili v Krškem, članice Drave pa so brez težav z 12 zadetki razlike v Mariboru premagale drugo ekipo Branika. V tretji moški ligi je druga ekipa Drave med tednom z zadetkom razlike izgubila v Murskih Črncih, nato pa v petek z dvema zadetkoma razlike na Ravnah premagala domačega Fužinarja.

Člani Drave so po treh kolih s štirimi točkami sedmi. Velika Nedelja in članice Drave ter druga moška ekipa Drave so med vodilnimi, zaenkrat pa nekoliko slabše gre Ormožanom, ki pa so v prvih kolih imeli močne nasprotnike.

V prvi moški državni ligi zaradi nastopa reprezentance to soboto ne bo tekem, v drugi ligi se bo Ormož Invest ob 18. uri v Veliki Nedelji pomeril z Radečami, Velika Nedelja v Murski Soboti s Poletom, članice Drave ob 17. uri v Ptuju z drugo ekipo Velenja, druga moška ekipa Drave pa ob 19. uri prav tako v Ptuju z dnigo ekipo Nove opreme iz Slovenj Gradca.

DRAVA - ANDOR

JADRAN 27:26 (12:14)

.................'....................

športna dvorana Center, gledalcev prek 300, sodnika Hu-mar (Kranj) in Rakovec (Golnik).

Gostje iz Kozine so tekmo v Ptuju začeli zelo odločno, saj so bili po dveh kolih še brez točk, čeprav sodijo med favorite za

boljša mesta v novem prvenstvu. Po zaslugi odličnih obramb vratarja Valenčiča so povedli kar s 5:1, po izenačenju na 7:7 pa so se znova odlepili in prvi polčas zanesljivo dobili, saj domačim v napadu ni šlo, škripalo pa je tudi na nekaterih mestih v obrambi.

V drugem delu so gostje povedli s tremi zadetki prednosti, vendar so domači igrali veliko bolje kot v prvem delu, "odprli" vratarja Valenčiča in v 39. minuti izenačili na 18:18. Vzdušje v dvorani je postajalo pravo navijaško, saj so tudi gledalci začutili, da se domači nikakor ne bodo predali. Petnajst minut so gostje vodili, domači pa izenačevali, štiri minute pred koncem pa pa ob izjemnem vzdušju, ki so ga podkrepili bobnarji iz Ormoža, prvič povedli (24:23). Po zaslugi razpoloženega vratarja Pintariča so razliko povišali na dva zadetka in tekmo zasluženo dobili. V napadu so v tem delu zadevali Sagadin, Vugrinec in prvič tudi Alan Potočnjak. Dobro so izkoristili tesno pokrivanje Hrupiča, ki zato tokrat ni dosegel zadetka, z igro pa veliko prispeval k velikemu uspehu Drave. Publika je domače in goste ob koncu z močnim aplavzom nagradila za res napeto in borbeno predstavo.

DRAVA: Matjašič, Sabo 2, Kramberger, Hmjadovič 2, Ter-buc 1, A. Potočnjak 5, N. Potočnjak 1, Vugrinec 9, Sagadin 7, Hrupič, Mikulič, Pintarič.

l.kotar

Člani ptujskega tekaškega kluba Maraton so se v soboto udeležili tretjega maratona Gorenja v Topolšici pri Velenju. V teku na 21 kilometrov so se med 200 tekači iz vse Slovenije Ptujčani dobro izkazali, saj je Rado Ačimovič pritekel na cilj 21., le nekaj mest za

njim pa sta se uvrstila tudi Ivan Rogelj in Marjan Ro-gina. Ivan Rogelj, Marjan Rogina in Ivan Golob se bodo to nedeljo udeležili maratona po frankfurtskih ulicah, drugi člani kluba maraton pa bodo v soboto tekli v Štatenbergu. McZ

Evropsko prvensvo v Royal Dartesu

Tudi pri nas se zmeraj bolj uveljavlja nova športna zvrst — kraljevski pikado (Royal Dar-tes), ki ga že vrsto let igrajo v razviti Evropi.

Po odgiranem I. Državnem prvenstvu Royal Dartes, ki je bilo v Sežani 5. in 6. septembra, bo danes popoldan z brniškega letališča odpotovala slovenska reprezentanca na Evropsko prvenstvo v Royal Dartesu (kraljevskem pikadu) v Donca-ster v Veliko Britanijo.

Državna prvaka Srečko Kuz-ma z Raven na Koroškem in Danica Lozinšek iz Ptuja ter vi-ceprvaka Boris Žigante iz Črnega Kala in Rebeka Spiljak iz Dravograda se bodo pomerili z reprezentancami Švice, Francije, Grčije, V. Britanije, Belgije,

Nizozemske, Luksemburga, Hrvatske, Italije, Poljske, Švedske, Danske, Avstrije, Madžarske, Španije, Portugalske, ČSFR in Finske.

Najboljši evropski tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v igri 501 Doublc Out na kar šestdesetih športnih aparatih Loewen Tumier Dart, saj bo v treh dneh tekmovanja potrebno preko 2.500 dvobojev, ki bodo določili evropskega prvaka.

V upanju, da bodo slovenski tekmovalci dosegli čim boljše rezultate, se ZDISAS zahvaljuje sponzorjem Chorum d.o.o. in Stolp d.o.o. iz Ptuja ter Škoci-jan d.o.o. iz Rakeka, ki so omogočili reprezentantom in spremstvu nastop na evropskem prvenstvu. ZDIŠAS

Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško

V nedeljo se je v ptujski dvorani Mladika pomerilo 76 strelcev iz 8 strelskih družin v streljanju s serijsko zračno puško. Občinski prvak je postal Jože Lovrenčič s 182 krogi pred Andrejem Oreškom, ki je pristreljal 180 krogov in Ludvikom Pšajdom starejšim, 178 krogov. Prvo mesto je med

ekipami, ki so štele po deset članov, osvojila Strelska družina Kidričevo pred Agiso-vo strelsko družino in strelci iz Domave. Za strelce se je z občinskim prvenstvom pričela tekmovalna sezona, ki jo bodo v novembru nadaljevali s standardnim orožjem.

Milena

To soboto bomo na Ptuju priča izredno zanimivemu der-biju med ekipama Judo kluba Drava Ptuj in slovenjebistriške-ga Impola. Derbi, ki se bo pričel v dvorani Center ob 11. uri, je redno srečanje 10. kola prve državne lige v judu.

Milena

Krvodajalci

Labod—Delta, Ptuj, 6. oktobra: Angela Perko, Vol-kmerjeva 24, Ptuj; Martina Soršak, Draženci 35/c; Marija Krajnc, Mejna 33, Ptuj; Marija Vajdič, Rimska ploščad 1, Ptuj; Anica Horvat, Placar 25; Ana Muršec, Domava 126.

Zavod in KORK Dornava: Vlasta Žižek, Domava 13l/a; Marjana Vidovič 8, Ptuj; Zvonka Rozman, Hum 27; Milan Lesjak, Nova vas 11/b; Majda Zmazek, Bukovci 87/a;Anica Zemljič, Mezgovci 5/a; Angela Korošec, Vol-kmerjeva 9, Ptuj; Črtomir Rosič, Wilhelmova 4, Ptuj; Martina Roškar, Strelci 9; Milica Uubec, Mezgovci 2/a; Nežka Prejac, Gorišnica 140; Jožica Sirovnik, Popovci 24; Darka Jungerc, Gradišča 29/a; Vlado Krajnc, Sp. Velovlak 24/a; Romana Jurič, Dornava 115; Filip Petek in Milica Popo-vič, Ul. 25. Maja 9, Ptuj; Janko Šešerko, Domava 56; Miran Zagoršek, Mezgovci 28.

KORK Cirkovce, 8. oktobra: , Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Cirkovci; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Marjan Bukšek, Ul. 25. Maja 6, Ptuj; Franc Stmad, Cirkovcs 72/a; Jožef Pleteršek, Mi-hovce 60/a; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Roman Mesa-rič, Starošinci 41/a; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a, Cirkovce; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Vili Urančič, C. Zmage 25, Maribor; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Franc Trčko, Šikole 3; Milan Dovnik, Sp. Jablane 17, Cirkovce; Andrej Korez, Sp. Jablane 51, Čirkovce; Jože Te-skač, Hajdoše 46; Igor Lah, Pongerce 32; Franc Novak, Cirkovce 22; Ivan Lah, Mihovce 30; Vinko Baklan, Podgorce 3; Alojz Mlakar, Draognja vas 18888; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Franc Pišek, Cirkovce 68/b; Franc Paj, Podgorce 4; Danilo Beranič, Pletcrje 3 l/a; Darinka Skrbinšek, Mihovce 59; Franc Gorjup, Pleterje 15/a; Vilibald Krajnc, Cirkovce 48; Martin Golenko, Sp. Jablane 10, Cirkovce; Jure Novak, Cirkovce 22; Emil Veler, Cirkovce 76; Anton Lamberger, C. Ob ribnuku 23, Rogoza; Hermina Zaje, Mihovce 54/a; Marta Mesarič, Starošinci 41/a; Miran Franc, Cirkovce 68; Branko Frangeš, Cirkovce 69.

Posamezniki, 6. oktobra: Rudi Serdinšek, Zakl 12. Drago Unuk, Ul. Nikola Tesla 18, Kidričevo; Bojan Ljubeč Zg. Hajdina 107/a; Jožica Horvat, Vodova ulica 4, Ptuj, Darko Lukič, Makedonska 13, Maribor; Zvonko Žni-darič, Dupleški vrh; Ivan Cebe, Ptujska 35, Pragersko; Ivi-ca Lukaček, Zg. Voča 116; Vladimir Gajšt, Sestrže 99; Marjan Vrabec, Donja Voča 90; Dušan Kmetec, C.V. Ro-gozo 27, Miklavž; Stanko Španinger, Zg. Gorica 3 l/a; Branko Ficjan, Podvinci 94; Franc Kozel, Zg. Gruškovje 32; Alfonz Schafhalter, Dogoška 71, Maribor;Boris Kuko-vec, Ciril-Metodov d. 12, Ptuj, Danilo Gerdak, Selška c. 50, Ptuj; Jože Levak, Rimska pliščad 8, Ptuj; Franc Bobna-rič. Nova ul. 12, Sp. Duplek; Bogomir Plohi, Podgorci 51; Peter Zoreč, Kettejeva 13, Maribor; Bojan Gregorinčič; Brunšvik 29/a; Bojan Gregorinčič, Tomšičeva 1/c, Slovenska Bistrica, Stanko Sagadin, Prepolje 20; Ivan Rakuša, 2vab 42, Vincenc Pavlinič, Hum 65; Ivan Kociper, Placa-rovci 3.

20 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE

22. OKTOBER 1992 — TEDNIK

TEDNIK

za razvedrilo — 21

22 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE

22. OKTOBER 1992 — TEDNIK

TEDNIK oktober 1992

oglasi in objave — 23

y mntu0 ob 10. MRI m MBW PTUJ

ORFEJČKOVE STOPNIČKE :

1. NAJMLAJŠI — Bratje Poljanšek

2. NEVESTA — Mak (Metalurg)

3. SLOVENIJI — Toni Iskra

4. PRI NAS BO PLES — Alpski kvintet

5. Z ROKO V ROKI — Jože Burnik

6. PREKO PLOTA — Slavko Plut

7. DVOJNA LJUBEZEN — Marela

8. MOJ NONIČ — Primorski fantje

9. VRAŽJE DEKLE — Spomin

10. GORJUŠKI STRIC — Slovenski kvintet

11. MORNARSKA — Igor in Zlati zvoki

12. V SENCI SEM POSEDAL — Miro Kline

POKROVITELJ ODDAJE: TVT

Nagrado pokrovitelja prejme: Srečko Zavec, Ulica 25. maja 10, Ptuj.

Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio—Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj — za Orfejčkove stopničke.

PROJEKTA DNEt^ lil

Vinograd — vinogradnik — vino

šola ni <amo mimo sedenje v klopeh, tihe učilnice, kjer se sli.ši samo učiteljev glas, redo-valnica z ocenami od 1 do 5, trepet pred pisanjem kontrol k ali pa šolska torba, ki naše najmlajše vleče bolj k tlom. Sola je lahko tudi vesela, razigrana, prijetna, raziskujoča in kar je najvažnejše, poučna.

To se je izkazalo minuli petek, ko je okoli 350 učencev ormoške osnovne šole, od 4. do 8. razreda, skupaj s preko 30 učitelji in zunanjimi sodelavci, pripravilo sklepno prircditrv enotedenskega projektn(\Ra dela. Razdeljeni v 17 skupin so ugotavljali, raziskovali, proučevali in zbirali vse, kar je v teh krajih, povezano z vinogradom, vinogradnikom in vinom.

Vodja projektne naloge je bila Maja Sirec, likovna pedagoginja na ormoški osnovni šoli, za nemotem potek petkove prireditve je skrbela glasbenica Milena Moravec, koordinator med vsemi skupinami pa je bil Bojan Burgar, ravnatelj ormoške osnovne šole.

Vse so naredili, kot je bilo potrebno, pred šolo je bil postavljen klopotec, napekli so domačega kruha, potic, pogač, peciva, ob obilici jesenskega sadja so imeli tudi mošt, samo vreme se je skazilo, saj so del sklepne prireditve nameravali izvesti na šolskem dvorišču. Tako pa so

morali celotno dogajanje prestaviti v večnamenski prostor, ki je bil nabito poln, saj je prišlo veliko odraslih, ki so z zanimanjem gledali, kaj so otroci pripravili. Mnogi starejši so se še spominjali raznih običajev, ki so jih na odru obujali otroci. Skratka, bila je živahna, nekoliko drugačna šola.

Člani novinarskega krožka so spremljali vsakodnevno delo posameznih skupin in jih predstavili v različnih zapisih, vse pa je izšlo v glasilu z naslovom "Tam gori za hramom ..."

Šolarje je pri tej projektni nalogi zanimalo veliko reči, od obdelave vinograda, zgodovine vinske

trte v teh krajih, sestave tal, vinskih sort, geografske lege vinorodnih območij ormoško - ljutomerskih goric, do ostankov nekdanje vinogradniške arhitekture. Posebna skupina je zbirala recepte jedi, ki so jih v teh krajih pripravili ob trgatvi, ljudske običaje, pesmi, družabne igre. Opravili so številne pogovore z ljudmi o tem, denimo kaj vedo o kulturi pitja, ali imajo svoje vinograde, ob vsem pa so spoznavali razne besede in izraze, ki so že izginili iz besednjaka ljudi. Zbirali so tudi pregovore o jeseni, še posebej o vinotoku ali moštniku. Vida Topolovec Foto: Š. Hozyan

Razstava domačih jedi in starih predmetov.

Ozon—Pionir 2:3 (8, -12, ii 7, -12)

Športna dvorana Center, gledalcev 100, sodnika Kmetec (Maribor), Weiss (Maribor).

Ozon: Murko, Gojkošek, Koemur, Zrnič, Knez, Emeršič, Ules in Godec.

Po več kot dveh urah ogorčenega in razburljivega boja izenačenih ekip so domačinke v petem odločilnem setu zapravile možnost, da premagajo eno izmed najboljših ekip v II. SOL. Prvi in posebno tretji niz so odigrale odlično in z lahkoto dobile oba niza. Drugi in posebno četrti so odigrale slabo, predvsem je zatajil sprejem servisa in igralke Pionirja so dobile točke neposredno z začetnimi udarci, izkazale so se tudi v polju. Žal se je v četrtem nizu poškodovala ena izmed boljših igralk Zrničeva, ki je obenem tudi organizatorka igre, tako da domači trener prave zamenjave v domači ekipi ni imel, kar se je poznalo v sami igri. Ob burnem spodbujanju gledalcev so v skrajšani peti igri igralke Pionirja kar hitro po vedle s 5:1, a vendar so igralke Ozona zmogle toliko moči, da so jih ujele na 10:10, a to je bilo vse in gostje so ponovno dobile set in tako z minimalno razliko premagale ekipo Ozona.

V prihodnjem kolu se bodo igralke Ozona srečale v gosteh z ekipo Mežice, ki trenutno vodi v tej ligi.

I.Z.

HUDO RANJENI SOPOTNICI_

Po regionalni cesti od Majšperka proti Ptuju je v torek, 13. oktobra popoldne vozila fička Erika Petrovič iz Ptuja, v njem sta bili sopotnici Jožica Kline iz Spu-hlje in Jelka Tekmec iz Ra-beljčje vasi, obe delavki Planike v Majšperku. V Apačah na Dravskem polju je voznica fička verjetno prepozno opazila, da tovornjak, ki ga je pred njo vozil Stanko Orovič iz Trnovca, nakazuje, da bo zavil v levo. Trčila je v zadnji del tovornjaka, pri tem sta bili obe sopotnici hudo ranjeni.

TRČIL V BETONSKI PROPIIST_

V torek, 13. oktobra, ob 19,45 je med vožnjo po regionalni cesti skozi Sta-nečko vas, KS Majšperk, Hirzet Hadžič iz Nove vasi pri Markovcih 40/a, zapeljal s ceste in trčil v betonski propust. Pri tem se je njegovo kombinirano vozilo prevrnilo na bok, voznik in njegov sopotnik Muha-med Mujanovič iz Nove vasi pri Markovcih 40/a, pa sta se hudo ranila. Prepeljali so ju v ptujsko bolnišnico. Do nezgode je prišlo zaradi tega, ker se je voznik kombija izogibal srni, ki je stekla čez cesto.

UIV1RL NA KRAJU NEZGODE_

Med vožnjo po klancu na magistralni ccsti v Ormožu jc v torek, 13. oktobra ob 22,13, 27-letni Andrej Reberc iz Zamuša-nov 37, KS (Jorišnica, z osebnim avtomobilom prehiteval osebni avto, ki jc vozil pred njim. Prav tedaj je nasproti pripeljal tovornjak, ki ga jc vozil Tomaž Klobasa iz Maribora. Vozili sta čelno trčili, pri tem sc jc Andrej Rcbcrc hudo ranil, da jc na kraju nezgode umrl.

KDO JE MORILEC MUDOLETNEGA DEKLETA?_

v četrtek, 15. oktobra, ob 15. uri so policiste v Ormožu obvestili, da pod mostom v Miha-lovcih, v KS Ivanjkovci, leži žensko truplo. Bilo je vidno, da gre za nasilno smrt, saj je bilo po telesu vidnih več vbodnih ran. To je potrdila tudi obdukcija, ki so jo opravili še isti večer. Ugotovili so, da je umrojena 17-letna M. J. iz Mihalovcev. Storilce krutega zločina še iščejo, zato policisti podrobnejših podatkov ne navajajo, saj bi taki podatki lahko koristili zločincu pri skrivanju ali v kasnejšem zagovoru.

Po doslej znanih podatkih se je 17. letna M.J. vračala z dela popoldanske izmene v Ormožu, v sredo, 14. oktobra zvečer in okoli 200 metrov od kraja zločina na avtobusnem postajališču, skupaj z dvema drugima sodelavkama izstopila iz avtobusa, potem pa so odšle vsaka proti svojemu domu.

Dekletovi starši zvečer še niso bli zaskrbljeni, saj se je že večkrat zgodilo, da se je hčerka vrnila domov kasneje. Zaskrbljeni so postali naslednji dan, popoldne so jo začeli iskati in našli umorjeno. Obdukcija je tudi ugotovila, da nad umorjeno ni bilo storjeno spolno nasilje. Ali je bil motiv za zločin ljubosumje ali kak drug razlog, bo ugotovila preiskava, ko bo odkrila zločinca.

UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO_

Po magistralni cesti od Ptuja proti Mariboru jc v petek, 16. oktobra, ob 12,45, vozil osebni avto 51-lclni Janez Žilavcc iz Spodnjih Hoč. V blagem levem ovinku zunaj naselja Loka jc zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem jc prav tedaj vozil tovornjak Rudolf Intihar iz Kungotc 14, KS Kidričevo. Voznik tovornjaka jc močno zaviral, vendar čelnega trčenja ni mogel preprečiti. Pri trčenju se je Janez /ilavcc tako hudo ranil, da jc umrl žc med prevozom v mariborsko bolnišnico.

FF

Cene živine na odicupniii mestiii KZ Ptuj

MLADO PITANO GOVEDO 145,60 SIT

KRAVE 93,60 SIT

100-KILOGRAMSKA TELETA (za pitanje)

bikci 250,00 SIT

teličke 240,00 SIT

TELETA ZA KLANJE DO 230,00 SIT

PRAŠIČI 175,00 SIT ODOJKI 260,00 SIT

Jesen, sonce, vinogradi, grozdje, smeh, vino...( Foto: S. Hozyan)

Jesen^ sonce^ vinogradi^ grozdje^ smeh^ pesem ...

Jesen, ki traja 89 dni in 19 ur, je najkrajši letni čas. Na severni zemeljski polobli se začenja z jesenskim enakonočjem, ob vstopu sonca v znamenje tehtnice. To se dogaja okoli 23. septembra, lahko tudi kakšen dan prej in traja do vstopa sonca v znamenje kozoroga, ob zimskem sončnem obratu, okoli 22. decembra.

Jesensko obilje, ki nam vedno znova očara (Foto: M. Ozmec)

Jesen — čudovito lepa — z bogastvom barv in pridelkov. Vesela za kmeta in vinogradnika ko je letina dobra in žalostna, če je slaba. Jesenski dnevi, krajši in hladnejši se zbujajo z jutranjo meglo in soncem, ki se s težavo prebija skozi gosto kopreno ter izgublja na moči, kljub temu, da preko dneva še prijetno greje. Jesen je čas, ki ga čakamo vse leto. Zaradi jeseni in težko pričakovanih pridelkov začnemo garati že v zgodnji pomladi, ko se vetrovi še niso povsem odvadili mrzle zime. Zaradi nje s strahom zremo v razbeljeno poletno nebo, si želimo rahlega dežja in se potimo v poletni vročini. Ce je lepa in bogata, je prijetno tudi pozimi.

Jesen je kmetov plačilni dan. Plača bo pač tolikšna, kolikor je vložil v delo in kako dobra ali kruta je bila do njega narava.

Letos bi lahko rekli, da je bila po eni strani kruta, po drugi pa dobra. Kruta zaradi suše, ki je letošnje poletje pestila kmeta in vinogradnika na Ptujskem in Dravskem polju pa v Halozah in Sloven-

IZ VSEBINE PRILOGE:

Tam gori za hramom (stran 2 in 3)

Obdelovanje tal (stran 4)

Sadovnjak in vrt v jeseni

skih goricah. Odnesla je kar zajeten kos pridelka, po (Irugi strani pa vse skupaj popravila z ravno pravšnjo jesensko vlago. Kar je poletje vzelo zai adi suše, je jesen nadomestila s kakovostjo, kljub vsemu pa človek ni nikoli zadovoljen

Tako je vsako jesen, ko račtuia-mo koliko kiompiija bi lahko bilo na naših njivah, pa koruze, slach korne pese, tiave na tiavniku, grozdja v vinogradih ter sadja v sadovnjaku. Tudi prašiči bi lahko bili bolj debeli, mleka bi bilo lahko več..., večna človeška nenasitnost, želja po več, ki pa je stara toliko kot človeštvo. Želja po udobnem, mirnem življenju, ki si ga ustvarimo z delom svojih rok, želja po novem stroju, zimskem plašču, novih čevljih in še po čem, kar nam lepša življenje.

Jesen je tudi čas, ko moramo še marsikaj postorili, da bomo lahko uživali prijetno zimo. Pravočasno je potrebno misliti na drva, s katerimi se bomo greli pozimi, na stel-jo za hlev, dovolj hrane za živino, oskrbeti je potiebno sadovnjak , zelenjavni ter okrasni vrt, pospraviti poljedeljsko otodje in stioje, da nam bodo ponovno služili spomladi, ko se odpre nov ciklus dela in življenja. yida Topolovec

Lepo, zdravo in dozorelo grozdje, simbol jc seni

2 — JESENSKA PRILOGA

Tam gori za hramom en trsek stoji...

Trgatev je največji praznik vinogradnika. Z njo je poplačan ves trud, delo in skrbi, ki jih je imel s trto in vinogradom od prvega pomladnega dežja, poletnih pripek, ko je grozdje vsrkavalo božajočo toplino, do neviht in jesenskih meglic.

TRGATEV 1992

Po zagotavljanju vodilnih vinogradniških strokovnjakov in enologov Podravskega vinorodnega rajona, ali natančneje na območju Haloz, podpohorskih, ljutomersko - ormoških in osrednje slovenjegoriških goric, je letošnja letina količinsko sicer nekaj manjša, kar pa je ponovno odvisno od lege posamezne parcele in starosti nasada. Bo pa kvaliteta nekaj posebnega, so poudarili.

Bilo je veliko sončnih ur, ki so pri zorenju vinske trte, še posebej takrat, ko grozdje pridobiva na kvaliteti, za ta vinorodna območja, velikega pomena.

Ob trgatvi je bilo grozdje zdravo, visoke sladkorne stopnje, celo pri srednjepoznih sortah normalne trgatve med 20 in 23 odstotki sladkorja, kažejo na kakovost letošnje letine, ki bi naj bila podobna tisti iz leta 1983. Skupna kislina je sicer nekoliko nižja kot je običajno, vendar prevladuje vinska, zaželjena v dozorelem grozdju.

Zaradi zdravega grozdja so v teh "naših" vinorodnih legah pustili precej tistih "boljših" parcel za predikatna vina, od poznih trgatev, jagodnih izborov in ker pričakujemo hitro in ostro zimo, bo tu in tam celo kakšna ledena.

S trgatvijo normalnih sort bodo v prihodnjih dneh zaključili, sedaj pa pridejo na vrsto kletarji.

V kleteh pa se v sodih že sliši brbotanje, ki ga še posebej kl< tarji radi slišijo. To je znak, da mošt vre, ko iz sladke, gosto - sluzaste tekočina nastaja mlado vino. Ko se bo mlado vino umirilo in v sodih pričelo čistiti, pa bo že čas za :)rvi pretok vina. Letos ga bodo morali kletarji opraviti ne-coliko prej kot prejšnja leta.

PRVI PRETOK

Alkoholno vrenje mošta traja navadno od enega do štirih tednov. Kvasovke v tem času spreminjajo sladkor v alkohol in ko zmanjka sladkorja, ni več okolja za njihovo

življenje. Kvasovke se počasi z beljakovinami in drugimi delci usedajo na dno vinske posode. Tej usedlini pravimo droži, ki jih je navadno okoli 6 odstotkov od količine mladega vina. Vsebujejo tudi veliko bakterij in vinskega kamna, torej bakterij kalijevih soli vinske kisline.

Mlado vino večkrat pokušamo, če je neoporečnega vonja in okusa. Pri mladem vinu se zelo pogosto pojavlja vonj po žveplovodiku, kije smrdljiv in vonja na gnila jajca. Takšno vino je potrebo takoj zračno pretočiti. Hkrati pa ga preskušamo, ali je obstojno na zraku. Da bi videli, kako vpliva nanj zrak, napravimo takoimenovani zračni test. Vino nali-jemo v kozarec in počakamo 24 ur. Ce v tem času ne por-javi, je odporno proti oksidaciji, torej je na zraku obstojno. Nekatera vina začno v kozarcu spreminjati barvo od zgoraj navzdol in porjavijo že po nekaj urah.

Mošt, iz katerega so ta vina nastala, smo ob vkletenju premalo žveplali. Vino, ki na zraku ni obstojno, moramo takoj pretočiti in žveplati, najmanj z eno žveplenico na hektoliter. Ce je vino občutljivo, žveplamo tudi s poldrugo žveplenico.

Ko je vrenje končano, izmerimo kislino. Ce vino vsebuje lOg/1 kisline ali več, se nam naj ne mvidi s pretokom. Ce je kisline manj in jo želimo ohraniti, moramo vino čimprej pretočiti, da ga ločimo od droži, ki namreč vsebujejo veli-co mlečnoklislinskih bakterij, ki kislino razgrajujejo.

Droži ne vsebujejo sestavin, ki bi ugodno vplivale na kakovost mladega vina. Posebno nezaželene so v toplih kleteh, kjer začno beljakovine v njih razpadati in vino se lahko navzame neprijetnega okusa po drožeh. Jabolčno -mlečni razkis vina je v toplih kleteh močnejši kot v hladnih, kjer ga skoraj ne opazimo.

Pri prvem pretoku žveplamo z eno žveplenico na hektoliter vina. Žveplanje ob prvem pretoku je zelo pomembno, z njim preprečimo mikrobiološko delovanje in vino obvarujemo pred oksidacijo.

PRETOK Z LAKOMNICO IN ŠKAFOM

r!rnyrnYi'i's'i?.'nrt's'i'irfrs............................................/isr/iv.vs

Ce kletarimo z manjšimi količinami vina, uporabimo klasičen način pretoka z lakomnico in škafom. V sod zabijemo pipo, po kateri teče vino v leseni škaf. Na drugi sod nastavimo lakomnico in vanjo vlivamo vino. Pri tem načinu vino precej zračimo, kar popravimo z močnejšim žveplanjem. Seveda pride takšno pretakanje v poštev v kleti, kjer pretakamo le en sodček ali dva.

Ce hočemo vino brezzračno pretočiti, uporabimo gumijasto cev - natego. En konec je privežemo ob letvo, ki jo porinemo skozi pilkino luknjo v sod. Natege ne privežemo na koncu letve, ampak višje, tako, da bo nad usedlino droži. Na drugem koncu natege potegnimo vino, da začne teči iz soda. Ta konec natege damo na dnu škafa, da se vino ne zrači. Iz knjige magistra Antona Skaze

"Kletarjenje je užitek

Mala vas pri Tomažu je znana po starih klučajah in klopotcih. (Foto: Š. Ilozjan)

Klopotci, klopolci, klopotci, veseli godci goric....(dr, Stanko Janežic)

JESENSKA PRILOGA — 3

SLOVENSKI VINSKI KOZAREC

V Turističnem društvu Podgorci seje lansko leto porodila zamisel o slovenskem vinskem kozarcu, saj se vrli vinogradniki zavzemajo za to, da je potrebno vino postreči v primernem kozarcu, kar med drugim spada tudi h kulturi pitja.

Med 73 predlaganimi kozarci, predlogi so prispeli-iz domala vse Slovenije, so komisije, sestavljene iz enologov, trgovcev in gostincev, vse pa je podprlo Strokovno združenje za trgovino, gostinstvo in vinarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, izbrale tri primerke. Prvi je dobil naziv slovenski vinski kozarec, na njem je odtisnjen lipov list z napisom Slovenija, drugona-grajeni se imenuje podgorski vinski kozarec, tre^enagrajeni pa ormoški vinski kozarec, z vtisnjenim grbom Ormoža.

V steklarni Rogaška Slatina so po prvonagrajenem slovenskem vinskem kozarcu izdelali serijo z imenom Slovenija, ki je primerna za vsa slovenska vina, od belega, kar je značilno za naš, podravski vinorodni rajon, rdečega, rose do penečega vina.

Slovenski vinski kozarec je visok pe-cljat kelih, ki s svojo vitko obliko obdrži vinu dalj časa njegovo hladnost in svežino. Izpeljanka za rdeča vino ima prav tako visok pecelj in tre-bušasto kupo. Rdeča vina so po okusu bolj polna z bogato aromo, zato zahtevajo kozarec, ki mu omogoča njegovo izraznost.

Ko pijemo peneča vina, mora biti pot do popolnega užitka čim daljša, zato jo ponazarja visok pecljat kelih z visoko oblikovano kupo in prav tega se poznavalci dobrega vina zavedajo.

Rose vino potrebuje za razvitje svojega okusa kisik in zato tre-bušasto kupo, oblikovano rahlo navzven, ki se lepo prilagaja ustnicam.

Tretjenagrajeni vinski kozarec, imenovan ormoški, je bil širšemu občinstvu predstavljen lansko leto ob marti-novem, letos pa bo doživel podobno kot slovenski, vse izpeljanke, ki bodo predstavljene na martinovo soboto, 7. novembra. Vida Topolovec

Klopotci, klopotci...(Foto: Hozyan) Breznikova zidanica pod Litmerkom je stara 279 let, zgrajena je bila 1713. leta — lep primerek stare, že skoraj izumrle vinogradniške arhitekrure.( Foto: Š. Hozyan)

Ormoški vinski kozarec

Od kletarjenja bo v veliki meri odvisno, kakšno bo vino. V teh sodih mošt že veselo brbota. (Foto: S, Hozyan)

Prešanje na stari način ima kljub moderni tehnologiji še vedno svoj mik.( Foto: Š. Hozyan)

Vinogradnik je še posebej vesel, če je trta bogato obložena.( Foto: M. Ozmec)

4 — JESENSKA PRILOGA

Jesen je tudi bogato obložen vino-jjrad, poln sadovnjak dišečih jabolk, mišk m vsega drugega, gozd z obiljem toplih jesenskih barv in gozdnih sadežev.

Med njimi najbolj čislamo kostanj in vse vrste nžitnih gob. Pod drobnogled bomo tokrat vzeli kostanj, ki ga na [)tujski tržnici že nekaj dni pečejo. Vsi, ki imate radi izlete v jesenski gozd [)a si ga lahko nabarete kar v naravi in ga doma spečete ali skuhate. Če imate [)ri roki še mošt, lahko kostanje zalijete tudi z njim. Vsi, ki so to že pokusili [)ravijo, da v tem letnem času pač ni boljšega, še posebej, ker je mošt letos zelosladek. ^ pomočjo kostanjev lahko pripravljamo številne sladke ali pa tu( i slane jedi.

Ste se že kdaj vprašali ob bogatem obilju jesenske mize po kalorični vre(lnosti kostanjev? Mogoče tu in tam, ko vam je ob vseh zaužitih slastnih jedeh postala obleka nekoliko tesna. 10 dag kostanjev, seveda olu-pljenih, pečenih ali kuhanih vsebuje 369 kalorij.

Nič zato, kljub vsenui vas bomo povabili v SLADKI BUTIK na kostanjevo toi to. Rece[)t za vse tiste, ki radi te sladke dobrote ustvarjate doma, nam le zau pal slaščičar BRANKO ŠTUM-BERGER, lastnik SLADKEGA BUTI-KA iz Ptuja.

KOSTANJEVA TORTA

, ■ v.««

Za biskvit potrebujemo 8 jajc, 20 dag sladkorja, 22 dag mehke moke, ščepec pecilnega praška in cimeta ter en zavitek vanili sladkorja.

PRIPRAVA

,/, , ,, ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,i,,,,,

Rumenjake in polovico sladkorja penasto vmešamo. Iz beljakov in in preostalega sladkorja pripravimo .sueg, ki ga narahlo vmešamo z rumenjaki, primešamo še moko, pecilni in cimet. Pečemo pri temperaturi od 180 do 200 stopinj Celzija.

Za kremo potrebujemo: 4 del mleka, en zavitek vanili j)udinga, 60 dag sladkorja, 60 dag masla ali margarine, 0,3 I ruma in 50 dag pretlačenih, ku-

Kostanjeva torta, ki sojo za Gastro naredili v SLADKEM HUTIKU.{ Foto: M. Ozmec)

hanih kostanjev. Kremo pripravimo tako, da skuhamo puding, v katerega damo ves sladkor, ki se mora v pudingu raztopiti. Medtem penasto vmešamo maslo ali margarino in ji postopoma dodajamo puding, ohlajen na okoli 25 stopninj Celzija. Kremo moramo stepati tako dolgo, da postane rahla in penasta. Na koncu dodamo še kostanjev pire in rum.

Pečen in ohlajen biskvit dvakrat prerežemo, ga omočimo s sladkano vodo, ki smo ji dodali rum ter na-mažemo s kremo.Torto po vrhu posipamo s pretlačenimi in kuhanimi celimi kostanji, ki smo jih do polovice glazirali s čokolado. Ob strani pa torto do polovice potresemo z naribano čokolado.

MARTINOVA VEČERJA

V teh dneh, ko je pridelek varno spravljen v kleteh in kaščah, se ljudje sprostijo in radi pojedo kaj dobrega. Da je nekaj posebnega že prešarska večerja, menda ni potrebno posebej pisati. Vsega je ob takih priložnostih na mizi, več vrst mesa, obvezna Jc domača kokoš, iz katere prej skuhajo dobro juho in pa seveda svinina, slastna s kožo, dober domači kruh, pogače, ki jih ponekod izboljšajo še z svežim grozdjem, razne gibanice, teh na našem podeželju pečejo še vedno veliko, samo, da imajo v različnih krajih različna imena, med drugim tudi kva-senice.Na prešarski večerji ne sme manjkati potic ali povitic, kot jim pravijo ljudje v teh naših krajih, ki pa jih gospodinja namaže bodisi z orehi ali makom. Trgači so presneto izbirčni, gospodinjo kaj hitro ocenijo po okusnih jedeh, izbiri mesa, ki ga ne sme manjkati tudi za "južino" in seveda po tem, kako na debelo je namazala povi-tico. Ponekod se pogovarjajo, daje bila gospodinja tako skopa, da je preko testa šla samo z nožem, drugje pa je nadeva tudi za prst in še več. K vsemu ne sme manjkati vina, obvezno pa mora biti še pridelek minulega leta. Po njem pa trgači sodijo gospodarja.

Svečana večerja je tudi na Martinovo, ko se po starem ljudskem izročilu mošt spreminja v novo, mlado vino. V vinorodnih območjih Haloz in Slovenskih goric, kjer so pojedine na ta dan združene s pokušnjo novega vina, mora biti hrana toliko bolj obilna in krepka.

Za predloge MARTINOVE VEČERJE smo naprosili Karčija Mertika, kuharja v Timinem bifeju v Ormožu. Postregel nam je kar s tremi.

* Nadevana gos s kruhovim nadevom ( ki ga pripravite enako, kot za kruhove cmoke), rdeče dušeno zelje, kutinov pire (kutine, kLsp v tem času

Martinova večerja, ppgrinjek je pripravil Karci Mertik. (Foto: S. Hozyan)

ravno prav zrele olupimo, skuhamo in pretlačimo, sladkamo po okusu in dodamo malo sladke smetane) in

prieška gibanica.

* Nadevana gos z grozdjem (tega je v vinogradih na Martinovo še vedno dovolj, operemo, osmukamo jagode in z njimi nadevamo notranjost go-ske ter zadek pretaknemo z zobotrebci ali ga zašijemo), skutini žličniki, radič v solati ter za priboljšek makova potica.

* Pečena gos, mlinci (če ima gospodinja čas jih naredi doma, drugače pa jih lahko kupi v vseh špeca-rijskih trgovinah), sestavljena solata iz fižola in motovilca, orehova potica in kompot iz suhih sliv.

Prav ta slednji predlog je najbolj značilen za naše kraje, nam je povedal Karči, ki je pripravil tudi pogrinjek za našo fotografijo v Tedniku.

Posebej zahtevna sladica je prieška gibanica, zato se je gospodinje ne lotevajo prepogosto. Recep nam je zaupala Milica Bombek, kuharica v ormoškem hotelu, kjer je ta sladica često na voljo hotelskim gostom.

Recept je prirerejen za globok, srednje velik pekač, kot jih imamo ponavadi doma. Za testo potrebujemo tričetrt kilograma moke (najboljša^je namenska mbka za vlečeno testo), za nadev pa poldrugi kilogram skute, pol litra kisle smetane, 4 rumenjake, 2 zavitka vanilij sladkorja, ščepec soli, 25 dag sladkorja, naribano limonino lupino in sneg iz 4 beljakov.

Zamesimo testo in ga pustimo počivati eno uro, medtem zmešamo nadev iz skute, smetane, rumenjakov, vanilija, ščepca soli, sladkorja in nari-bane limonine lupine, ki mu na koncu pridamo še sneg iz 4 beljakov.

Testo razvlečemo na prtu in ga pustimo stati, da se malo osuši, nato pa odrežemo spodnjo plast, s katero prekrijemo vse robove namaščenega pekača in namažemo z nadevom, ki pa sme biti debel največ 3 do 4 milimetre. Pokrijemo ga s testom, ki ga na vrhu pokapamo z raztopljenim maslom. Vse to ponovimo 9 krat. Zadnjo, vrhnjo plast prelijemo še s kislo smetano, prepikamo, damo pekač v ogreto pečico in pri 180 stopinjah pečemo dobro uro.

JESENSKA PRILOGA — 5

Sadjarjenje v doniačein vrtu je zadovoljstvo in korist, ki vrtičkaija v vseh letnih časih obradnje: spomladi, ko sadno drevje cveti, poleti, ko ga neguje in pomaga njegovi vegetaciji, v jeseni, ko mu za vloženo delo povrne pridelek žlahtnega sadja in pozimi, ko v času zimskega mirovanja sadnega drevesa uživa njegove plodove.

Letina se nagiba h kraju, pričelo bo odpadati listje, les dozoreva, drevje se pripravlja na zimsko mirovanje, podoba sadovnjaka se celostno spreminja. Sadjar mora v obdobju po trgatvi, ko se sadno drevje pripravlja na zimsko mirovanje, v sadovnjaku marsikaj postoriti^

— Ce je sadovnjak zavarovan pred divjadjo z ograjo, le to pregledamo , če je povsod tesno zaprta in da onemogoča vstoj) glodalcem, predvsem divjim zajcem. Ne samo skozi poškodovano mrežo, zajec se zavleče v nasad tudi pod ograjo, če je le-ta kje bolj ohlapna ali poškodovana. Ograjo in vhod skrbno in tesno zapremo, saj se divjad v nasadu lahko pojavi že zelo zgodaj v jeseni in naredi na mladih sadnih deblih ne[)opravlji-vo škodo.

— V sadovnjaku, ki ni ograjen, debla mladih drevesc zavarujemo

pred divjadjo tako, da jih ovijemo z materijalom, ki bo preprečeval možnost objedanja mladega lubja na deblu. Material, s katerim zavarujemo debla pa zanje ne sme biti škodljiv. Plastične folije za ovijanje debla niso primerne, ker niso zračne in povzročajo na lubju poškodbe. Vreče iz natron papiija ali jutovine, v katerih so bila pred tem živila ali krmila, prav tako ne ustrezajo, ker s svojo vonjavo privabljajo glodalce, zlasti poljske miši, ki objedajo lubje koreninskega vratu.

Primerni materiali so leseno kolje, letvice, stebla sončnic in slama koruznice, saj zadostujejo že 3 do 4 kosi, da z njimi preprečimo dosego ostrih zob glodalcev do lubja in še dovolj zračni so za deblo. Ovijamo lahko z natron papirjem, jutovino ali slamo, pazimo pa na odpornost proti vlagi in vetru, da ovojev vremenski pogoji ne poškodujejo in da so dovolj zračni.

Ovijanje debel sadnega drevja je pomembno opravilo, saj ga divjad ogroža vsaj-pol leta, zato v tem času mora biti primerno zavarovano.

— Ce je nasad v travni ledini, trato še enkrat pokosimo, vendar tokrat za eno stopnjo višje, kot smo to počeli med letom. Višje latje trave zavaruje korenine pred pozebo, če pa trave ne

bi pokosili pa bi korenine napadla koreninska plesen.

— Listje v sadovnjaku po-grabmio in ga kompostiramo, če pa so med letom bile težave z glivičnimi boleznimi i)a je listje najbolje sežgati, da uničimo zimsko zalego škodljivcev in bolezni, ki prezi-nuije na odpadlem listju. Gnijoče listje pozimi poškoduje travno rušo, ker travam preprečuje zračnost.

— Glivična bolezen — kodravost breskev je vrtičkarjem dobro znana. Spomladi, ko se na mladih listih breskve razvije primarna okužba listov, je ni mogoče več preprečiti, uničiti ah ozdraviti drevesa. Ko oflpade dve tretjini listja z breskovih dreves, jih v povsem mirnem vremenu, ko ne zmrzuje, temeljito poškropimo z enim od futi-gicidov na osnovi bakra v predpisani koncentraciji. Ce škropimo v vetrovnem vremenu, ostanejo zavet ne strani vej nepoškropljene, rezultat škropljenja pa je ničen, ker tam zimski trosi nemoteno prezimijo.

— Osnovno gnojenje sadnega drevja moramo opraviti v jeseni. Z organskimi gnojili gnojimo izmenično vsako tretje leto, uporabljamo |)a kompost, šoto, hlevski gnoj in gnojevko. Organska gnojila zakopljemo, da hranilne snovi preko zime ne bi izhlapevale, ter da bi bile čimprej na voljo koreninam. Rudninska gnojila trosimo v širši kolobar, v obdelovalnih jjasovih, v gostem vrtnem nasadu pa kar povprek s 3 do 5 kg nešancga NPK na ar površine, ki ga posebej za sadjarstvo dobimo v vsaki trgovini z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo.

— Kolobarje ali obdelovalne pa.4ove okopljemo ali prelopatamo, toj^rat globlje kot med letno obdelavo.-Poškodovati ne smemo korenin, kar* zlasti velja za šibkorastoče sadno drevje vzgojeno na vegetativnih podlagah. Površinsko prekopane zemlje ne* .rahljamo in ne poravnamo, da bi prem-, rznila in se na zalogo napila čimveč vlage zimskih padavin.

— Če se bo listje zadržalo na dr(*vju, drevesa ob prvih snežnih padavinah stresamo, da se vejevje pod težo mokrega snega ne bi lomilo.

Sadjar se z obiranjem sadja v jeseni iz sadnega vrta ne poslavlja, temveč se mu še z večjo pozornostjo in nego po-, sveti, da bi sadno drevje dobro prezi-milo in ga v prihodnjem letu ponovno zadovoljevalo in prinašalo pričakovane koristi. Miran Ghišič, ing. agr.

6 — JESENSKA PRILOGA

pozna setev pšenice — da ali ne ?

Letošnji vzroki za pozno setev ozimne pšenice

1. Najprimernejši čas za setev ozimne pšenice je minil (20. oktober). S 15. oktobrom je nastopilo obilno deževje, ki je namočilo tudi težja tla v [)0{lbrazdje, onemogočilo pa nadaljno setev pšenice.

S številnimi raziskavami je bilo dokazano, da pomeni pravočasna setev tudi večji pridelek.

Letošnjo leto je dokaz, da se bodo morali kmetje ali tisti, ki pridelujejo poljščine, opremiti z močnejšimi traktorji (do 120 KM), saj je bilo konec septembra in precejšen del oktobra nemogoče orali z lažjimi traktorji zaradi nenormalno izsušene zemlje. Zadovoljiva kvaliteta oranja je bila dosežena le s traktorji nad 160 KM agregatnimi s 4 - brazdnimi plugi ( primer Kmetijski kombinat Ptuj).

Težji traktor se na kmetiji izpplača, če je za[)oslen čim več ur na leto. V primeru naših malih kmetij je upravičeno, če uporablja takšen traktor čim več kmetij.

Mnogi so si pripravili seme, tla so dovolj namočena za kvalitetno oranje, ki ga bodo ojjravili po 20. oktobru.

2. Za {)šenico ni potrebno globoko oranje, dovolj je globina 18 do 20 cm. Zaradi zaoravanja rastlinskih ostankov nekateri orjejo globlje. Boljše kot globoko oranje je, da rastlinske ostanke, predvsem koruznico pred oranjem zasekamo. V primeru, da bi bile kmetije opremljene s primernimi orodji, kot so t.i. grebači (orodje, ki je [)o delovanju med podrahljačem in predsetve-nikom), hi bilo dovolj, da bi z njimi zemljo razrahljali do globine 15 cm in takšiK) {)redsetveno pripravili za setev. C^e nam krožnikasta brana (uporabljam slovensko besedo za bolj znan i/raz "krožna braria"") dobro rlela Tni-

ma preveč izrabljenih krožnikov), jo lahko uporabimo namesto oranja. Z njo lahko uspešno pripravimo tla do globine 12 do 15 cm.

Grebač ali krožnikasto brano uporabljamo na njivah, kjer ni preveč rastlinskih ostankov (po spravilu sladkorne in krmne pese, koruze za si-lažo, cele rastline....).

Osnovni obdelavi zemlje sledi običajna predsedtvena priprava s predsetvenikom s klinastimi zobmi ali vrtavkasto brano, ki nam omogoča, da pripravimo tla z enim hodom.

V primeru, da uporabljamo hlevski gnoj, ga moramo zadelati v tla z oranjem ali krožnikasto brano, gnojevko :)a uspešno zadelamo z grebačem ali crožnikasto brano.

3. Za pozne setve priporočamo gnojenje v dveh obrokih. Prvi obrok damo pred osnovno obdelavo (orarije, grebač ali krožnikasta brana). Pri tem zadelamo v tla do ene polovice mineralnih gnojil. Ce uporabljamo hlevski gnoj (okrok 20 t/ha) ali gnojevko (največ 25 m3/ha zaradi nevarnosti onesnaženja podtalja), nam mineralnih gnojil ni potrebno trositi pred osnovno obdelavo tal. Pred osnovno obdelavo tal potiosimo na srednje dobro založenih tleh 300 kg/ha" NPK 8:26:26 ali 7:20:30 ali primerno večjo količino koncentriranega gnojila. Na brazdo pa priporočamo trositi 300 kg/ha NPK 15:15:15 ali 13:10:12. S tem damo večjo količino dušika v setveni sloj (do 45 kg/ha) in je takoj neposredno dostopen mladi rastlini, skupna količina dušika dodanega z mineralnimi gnojili pa bistveno ne presega 60 k^ha, kar je sprejemljivo za okoIiH.

4. Med sortami ni izrazito priporočene za pozno setev. Na našem območju je najbolj uveljavljena sorta Marija. V času do 30. oktobra je potrebno sejati okrog 320 kg semena. Setvena količina semena je lahko podobna tudi za ostale sorte, saj jih je večinoma nastala pri podobnih selekcijskih postopkih.

Globina setve naj bo okrog 2 cm, ne glede na tip tal (težka ali lahka). Seme naj bo pokrito z zemljo, v nasprotnem je potrebno njivo po setvi branati.

Še vedno velja, da pripravimo tla 2 do 3 tedne pred setvijo, če pa sejemo takoj po pripravi, jih moramo po setvi povaljati. Ta agrotehnični ukrep je za pozne setve še toliko bolj pomemben, saj lahko pričakujemo, da bodo tla v začetku novembra zmrzovala vsaj do globine 5 cm in bo zato prišlo do trganja korenin, ki lahko občutno vplivajo na višino pridelka.

Pšenica, ki je bila posejana takoj po oranju v začetku oktobra, ima sedaj že sesedena (sklenjena) tla, zato je nevarnost trganja korenin veliko manjša.

5. V zadnjih letih seje uveljavilo jesensko škropljenje ozimin s herbicidi. Na tržišču je nekaj herbicidov, ki jih lahko uporabljamo v jeseni pred ali po vzniku posevkov. Za pozne setve je boljše škropljenje takoj po setvi. Ne škropimo, če je seme slabo zadelano v zemljo (sejalntca je slabo polagala seme), v tem primeru uporabimo herbicid spomladi.

Na tržišču dobimo dicuran forte, ki ga uporabimo 2 kg/ha ali quartz 0,61 kg/ha, takoj po setvi.

Darnian Finšpar. dihi. ine. atn-.

JESENSKA PRILOGA — 7

Vzimovanje zelenjadnic

Zelenjadnic, katerih pozimi na prostem ni mogoče pridelovati, smo jih pa s precej truda pridelali na domačem vrtu, želimo čimveč ohraniti in uživati sveže. Za uspešnejšo in trajnejšo hrambo zelenjadnic sta potrebna predvsem dva pogoja: Drvi, da v zimsko hrambo sodijo le najka-covostnejši pridelki, da so zelenjadnice, normalno doraščene in dozorele, ter da so zdravstveno neoporečne; drugi pa, da imamo na voljo ustrezne prostore. Od kakovosti zelenjadnic je odvisna njihova trpežnost v zimski hrambi. Gomolji, koreni in čebulice, ki smo jih namenili za hrambo naj bodo povsem doraščeni, kajti le v popolnoma razvitih delih rastline je med rastjo bilo zbranih dovolj organskih snovi, ki so sposobne podaljšati njihovo trpežnost in uporabnost. Ce so škodljivci na posameznih rastlinskih organih povzročili rane in poškodbe, je to bil pogoj, da so se tamkaj naselile rastlinske bolezni, kamor sodijo predvsem gnijoče bakterije. Takih rastlin ali njihovih delov ne smemo hraniti. Sami nimajo sposobnosti daljše vzdržljivosti in trpežnosti, hkrati pa predstavljajo žarišče bolezni in okužbo na zdrave zelenjadnice, ki jih hranimo.

Za kakovostno zimsko hrambo zelenjadnic morajo biti na voljo ustrezni prostori. Vsaka od zelenjadnic ima neke svoje specifične zahteve za hrambo, za vse pa je skupno, da so izredno dojemljive za tuje vonjave. V istem prostoru nikoli ne hranimo skupaj pijač, sadja in zelenjadnic. Pijače prevzamejo vonjave korenja, pese in podobno, sadje je prav tako dovzetno in zaradi tujih vonjav spremeni tudi okus in postane neužitno.

V shrambi zelenjadnic ne semjo biti nobene kemikalije in druga navlaka. Prostor

je primeren za zinmsko hrambo, če ima vec ali manj stalno temperaturo, ki ni nižja od 4 C in ne višja od 10 C, s stalno vlago, daje zračen in ne pretemen. Glede na vrsto in količino pridelkov, kijih bomo hranili, naj bo prostor sposoben za pre-graditev in vzpostavitev predelnih sten ali pa vsaj toliko velik, da vanj lahko namestimo omare, da bi posamezne vrste zelenjadnic lahko ločeno hranili. Vsak ločen prostor mora imeti zase zgrajen sitem zračenja z vstopom svežega zraka pri tleh in izstopom pod stropom. Zračenje mora biti vzpostavjeno tudi v omarah če smo jih namestili v hrambo za vrtnine. Z malo ročne spretnosti si sistem zračenja v kleti zgradimo sami. Ce ni na voljo dovolj naravnega vzgona zračnih tokov, se po-služimo zračnih ventilatorjev. Stroški in trud za vgraditev sistema zračenja sta zanemarljivo majhna v primerjavi s koristnostjo in povečano trpežnostjo zelenjadnic v zimski hrambi.

Posamezne vrste zelenjadnic lahko vzi-mimo na več načinov. Vrtičkarjem, ki ne razpolagajo z dovolj ustreznih prostorov, je lahko uporabnih nekaj naslednjih primerov:

Zelje spulimo s korenino in odstranimo krovne liste, pustimo kot varovalne le tri do štiri in glave vložimo v leseno stojalo v klet. Ce v vrtu ni zalege glodalcev miši in voluharjev in če so tla dovolj rahla, zračna in suha, glave zelja dobro prezimijo, če smo Jih zakopali tako, da korenina štrli iz zemlje.

Redkev, korenček in rdečo peso hranimo v sadnih zabojčkih in vloženih v prostor zimske hrambe. Plodove, preden jih vložimo v hrambo, posušimo in očistimo

ostankov zemlje, vzdržijo pa daljšo dobo in manj izhlapijo če so vloženi v pesek.

Korene radiča, peteršilja in zelene j)o-ložimo v glinaste lonce ah zaboje z rahlo in humozno zemljo in silimo v toplem in svetlem prostoru, da bodo v vsakem času pozimi na voljo za solato in sveže jušne dodatke.

Čebula in česen sta bila z vrta pospravljena že avgusta. V senci in zračnem prostoru je pridelek bil posiišen, nato smo očiščenega spletli v kite in te obesili na zračen in hladen prostor. Čebula iti česen prenašata tudi nižje temperature in lahko pozimi tudi zrmzneta.

Krompir hranimo v kletnih prostorih na suhih policah ali pa v lesenih gajbah. Pred skladiščenjem krompir skrbno preberemo, da v hrambo ne zaide poškodovan ali bolan gomolj. Gniloba krompirja je bakterijska bolezen, ki se zlasti v zimski lirambi izredno širi.

Endivijo prenesemo v klet oktobra, ki pa ne sme imeti mokrega listja. Iz grede JO dvignemo z vilasto opato, odtrgamo suhe in nagnite liste in jo z grudo vred presadimo v navlažen pesek. Stalno pre-glejiyemo in odstranjujemo zunanje odmirajoče liste, da se trohnoba ali gniloba ne širi tako hitro na zdravo rozeto.

u v vsakem času lahko kupimo vse vrste zelenjadnic in drugih dobrin, ki nam jih nudi zemlja, vendar so največ vredna prav ta, ki smo si jih sami pridelali v domačem zelenjavnem vrtu. Za pridelovanje zelenjadnic nam ni žal za napore, zato jih bomo s toliko več volje tudi vložili in hranili za uporabo v zimskem obdobju, "vsaj ve-mo, kaj jemo!" c/Mifc, ing. agr.

Med poznojesenska vrtna opravila ne sodi le grabljanje lis^a in pospravilo rastlinskih ostankov z izpraznjenih gredic, temveč predvsem lopatanje in globoka obdelava zemlje ali praha. Izkušenemu vrtičkarju je že dolgo znano, da jesenske globoke kopi gredic po zadnjem spravilu pridelkov z ničemer ni mogoče nadomestiti. Z jesensko kopjo hkrati opravimo, za zelenjadni vrt več nenadomestljivih opravil:

— Brazdo in njeno vrhnjo plast pustimo neporavnano, taka zemlja pa je sposobna sprejeti na zalogo večje količino pozno jesenskih padavin, ki potem v tleh, ko voda zmrzne l)istveno spreminja strukturo zemlje. Premrzla in zdrobljena zemlja je zračnejša in stem toplejša ter kot takšna ugodnejša za pridelovanje vseh vrst vrtnin.

— Vrtno zemljo po ustaljenem kolobarju, vsako leto po eno tretjino, gnojimo z organskimi gnojili, hlevskim gnojem, šoto ali kompostom. Gnojenje opravimo v jeseni in gnoj zakopljemo, saj se bo globlje v tleh, kjer pozimi ne zmrzuje, vršila nadaljna razgradnja organskih snovi v trajni humus, pa tudi večina vrtnin gnojenja v sveže ne prenaša.

— Ob globoki jesenski obdelavi uničimo mnoge vrste plevelov. Od koreninskih plevelov kot so ščavje, slak, pirnica in drugih, korenine poberemo ob prekapanju in

izločimo ter uničimo ali pa bodo na planem pozimi pomrznile, mnoge plevele zakopljemo v večjo globino za nadaljno hu-mifikacijo, semena nekaterih pa bodo v večji globini propadla.

— jesensko prekapanje pa uniči tudi irecej škodljivcev, ki so se zabubili v zem-jo, saj bodo na površju pomrznili ali pa služijo za hrano koristnim pticam.

Na gredicah zelenjavnega vrta so ostali nekateri posevki zelenjave, ki jih bomo pospravljali pozimi in pobirali ob odjugi:

Motovileč, kije bil posajen pravočasno, je že toliko dorastel, ^da ga je potrebno okopavati in opleti. Če smo ga sejali v vrste, ga bo tudi ob neugodnih vremenskih prilikah prijetno nabirati. Nabirati ga ne smemo, ko so mu listi in zemlja v zmrznjenem stanju. V pozni jeseni posevek pokrijemo s smrekovimi vejami, tako da bo zavarovan pred mrzlimi zimskimi vetrovi, ob odjugi pa z vejevja z lahkoto odstranimo sneg in motovileč zbiramo ta-korekoč izpod snega.

Brstičnemu ohrovtu listov, v katerih pazduhah so zrastle drobne glavice, čeprav se že sušijo, ne odstranjujemo, ker jim služijo pozimi kot varovalni listi. Popčar je okusnejši, ko mu glavice prein-rznejo, zato ga z grede še ne spravljamo, pa tudi dobro prezimi na prostem.

Radič, ki smo ^a pozneje sejali in še nima doraščenih rozet in zrelili ter poiumenelih listov, zaščitimo s smrekovimi vejami. Posevek še sedaj okopljemo in oplejemo, spomladi pa bomo tako nabirali najzgodnejšo solato.

Sadike zimske solate sadimo oktobra na grede, ki so bolj zaščitene od močnih in stalnih zimskih vetrov. Zimska solata težko prenaša pogoste odjuge in ponovna zmrzovanja. Posevek t)o bolje vzdržal zimo, če so tla bila predhodno gnojena s kalijevimi in fosforni-mi gnojili, ker ga ta dva elementa utrjujeta, sicer pa tudi posevek zimske solate zaščitimo s smrekovim veje%Jem. Ker bo nekaj sadik preko zime propamo, si moramo v setveiiici pustiti rezervne sadike s katerimi spomladi zapolnimo prazna mesta.

Če si nameravamo narediti nasad belušev, zemljo pripravimo že v jeseni. Ker beluše sadimo sorazmerno zelo redko, 50 cm v vrsti in 150 cm med vrstami in 40 cm globoko, zemljo 50 cm globoko zrigolamo. V dno jarka položimo 20 cm detjelo plast hlevskega gnoja na to pa še 15 cm komposta. Spomladi sadimo tako, da položimo potaknjence belušev 10 cm pod površjem tal m jih zagrnemo.

Negujmo in oskrbujmo zelenjavni vrt tudi v pozni jeseni in pozimi, saj z redom v vrtu, ko večji del narave preko zime miruje, dopri-našamo delež in videz k lepšemu in urejenemu okolju. „ v.y .

Miran Giistc, mg. agr.

Ameriške deheloplodne borovnice —

(Vaccinium corumbosum)

Kdaj sadimo

mmmmmmm^mmmmmmmmfmmmmimm

Jeseni (septembra, oktobra, novembra) in spomladi

Kako sadimo:

Izkopljemo Jamo veliko 100 x 100 cm in 40 cm globoko in Jo napolnimo z mešanico gozdne humnzne — kisle zemlje in šote ter vanjo posadimo sadiko.

Borovnice nspevajo le v ustrezni zemlji in sicer samo v kislib tleh (pil 4,0 — 5,5) bogatih s hnmnsom, rahlih in vse leto primerno vlažnih. Najboljša so šotna tla in gozdna zem

lja, kjer rastejo borovnice in bori. Borovnice razvijejo plitev, pod površjem gost splet korenin, sestavljen predvsem iz tankih finih lasa-stih koreninic, ki izredno hitro reagirajo na spremenjene in neustrezne razmere v tleh. Pomanjkanje hiunusa, vlage v tleh in približevanje reakcije tal nevtralni vrednosti (pH 7) so vzroki, da začno grmi borovnic liirati.

Ameriške žlahtne borovnice so večletne rastline, ki razvijejo v iigodnih razmerah do 2 m visok grm. Sadimo 2—3 letne sadike, zato grmiči hitro zarodijo. Polno rodnost dosežejo že po štirih letih.

Kaj je potrebno v času rasti:

Rastline redno gnojimo s fiziološko kislimi gnojili. Zemljo pogosto zastiramo z žaganjem ali iglicami bora, kislo šoto, v sušnem obdobju pa redno zalivamo. Ker cvetijo pozno (v maju), navadno ni nevarnosti poškodbe cvetja zaradi spomladanskih pozeb. Pred jesensko slano in zimo brez snega rastline zaščitimo s smrekovimi vejami.

Možna je saditev v bližini rododendronov in azalej, ki rastejo v podobnem substratu kot borovnicc.

Grme ameriških borovnic vzgajamo in obrezujemo podobno kot ribezove grme.

Pampska (pampaška) trava —

cortaderia selloana

Pampska trava cvete v oktobru. Tedaj navdušuje številne občudovalce z velikimi elegantnimi socetji, ki nekoliko spominjajo na nojeva peresa.

Ce hočemo, da nam bo dobro uspevala, jo moramo imeti v podobnih razmerah, kot jih ima v domovini v argentinskih Pampah. To so stepe, kjer je poleti vlažno, pozimi pa suho.

Pred sajenjem v vrt moramo naprej pomisliti na to, kje bo rastlina prišla cim bolj do izraza. Za svojo velikost rabi primerno ozadje. Najlepše deluje, če je ozadje temno, n.pr. sku-

Kina iglavcev, pa tudi ob steni, če ta ni čisto ria. lx*po deluje tudi v trati ali med nizkimi trajnimi travami.

Pri sajenju in negi pampske trave moramo upoštevati:

— če se le da, jo posadimo v zavetje stene ali skupine vedno zelenih rastlin,

— vedno Jo posadimo na sončen prostor, kjer sonce sije pretežni del dneva,

— tla naj bodo odcedna, če niso, naredimo drenažo in nasipljemo lažjo propustno humusno zemljo, v domovini raste v puhlici,

— v času rasti od konca aprila do konca av-guslu večkrat zalivamo, boljše je redko temel

jito zalivanje (20 —30 1 vode), kot pogosto zalivanje z malimi količinami,

— v maju, juniju in juliju gnojimo hkrati z zalivanjem enkrat do dvakrat mesečno s tekočim gnojilom za listnate lončnice (cvetal, flovit). Količina je odvisna od velikosti rastline, majhni rastlini nekaj dni po sejanju damo 1 liter raztopine, velikim 10—15 litrov. Veliki temnozeleni listi in malo cvetov je znak pre-gnojenja, tako rastline rade pozimi propadejo,

— pred nastopom hujšega mraza v sredini novembra rastlino zaščitimo pred zimsko vlago in mrazom. Liste povežemo v snop, da odteka voda kot po slamnati strehi in ne zamaka notranjosti šopa (skica). Na šop lahko poveznemo tudi zaboj ali kaj podobnega, ki ščiti rastlino pred vlago,

— okrog rastline damo listje ali smrečje, ki jo ščiti pred mrazom. To prekrijemo s plastiko ali kartonom, da odvaja vodo,

— spomladi odrežemo samo rjave liste,

— najboljši čas za sajenje je spomladi, ko se zemlja nekoliko ogreje, in začetek poletja. Jeseni posajene rasthne rade propadajo, posebno ce niso bile zaščitene.

Prvo in drugo leto po sajenju rastline slabo cvetejo, bogato zacvetijo po tretjem in

četrtem letu in lahko doživijo nekaj desetletij, posebno v Primorju. V notranjosti zrastejo do 3 m visoko, v Primorju pa tudi do 5 m.

Rastlino lahko posadimo tudi v veliko posodo, čeber ali kad, kjer dobro uspeva, če jo dovolj zalivamo. Pozimi pa jo imamo lahko povsem suho v prostoru, ki je svetel in ne zmrzuje, v začetku marca jo ponovno začnemo zalivati, sprva z malo vode.

Dr. Aleksander Šiftar, Murska Sobota, - Vrtnarstvo

Poletje in vroči dnevi so se nahitro poslovili, pritisnil je mraz in obilo deževja, kar pa po zdravstveni plati prinaša precej tegob otrokom in odraslim. Napotili smo se v ormoški zdravstveni dom in zaprosili za pogovor otroško zdravnico dr. Zlatko Vičar in zdravnico splošne prakse dr. Pavko Kolarič. Beseda je l)ila o obolenjih otrok in odraslih v tem času, predvsem z vidika preventive.

Kako se moramo v tem času zavarovati pred raznimi prehladnimi obolenji?

Dr. Zlatka Vičar: Na našo telesno odpornost vpliva redna prehrana, dovolj spanja in veliko gibanja po svežem zraku. Prehrana mora l)iti me.šana, z veliko zelenjave in sadja, skratka, biti inorn vitaminsko bopUa, da tjo bo šolarje na nek način ob varovala pred raznimi prehladnimi ot)olenji, ki so pogosta nadloga v teh, spremenljivih vremenskih razmerah. Soiaije bi opo-rozila, da se naj primerno oblačijo, majice in

bluze ter nogavice ne sinejo l)iti vlažne, kar je že dovolj, da se lahko organizem delno podlila-di in zgubi odpornost. Ko pride takšen otrok v razred, kjer je velik kolektiv, okna so zaprta, zrak pa poln Ijakterij, je to najprimernejše okolje , da se naleze raznih respiratornih infektov, ki se kaj hitro prenašajo. Dovolj je lahko stisk roke, neprimerno brisanje nosu in direktno kašljanje.

Prav zaradi tega je velikega pomena, da ima šolar zjutraj zajtrk m ostale obroke, primerno porazdeljene cez dan. Večji problem so srednješolci, ki hrano čez dan iz najrazličnejših vzrokov odklanjajo in imajo prvi topli obrok šele zvečer. Organizem je tako preko dneva brez pravega goriva in s tem manj odporen, da Iji se branil pred raznimi respiratorniini infekti. Ce pa so otroci nahodni, jih v žrelu peče in imajo nekoliko povišano temperaturo, je pametneje, da kakšen dan odležijo doma in jim starši dajo tabletko aspirina, andola ali panado-na, ob tem pa pijejo večje količine čaja z limono, cedevito, skratka, s C vitaminom, preden zbolijo za hujšo obliko s kompiciranimi gnojnimi anginami, vnetjem srednjega ušesa, sinosov, bronhitisom ali pa celo za pljučnico.

Doma imamo pogosto veliko ostankov raznih antibiotikiv. Jih sinejo starši dajati bolanim otrokom brez nadzora zdravnika?

Dr. Zlatka Vičar: Veklikokrat smo jezni na starše, ko pridno v ordinacijo in se pohvalijo, da so otrokom ze dali tableto tega ali onega antibiotika. Tovrstna zdravila se morajo dajati samo pod zdravniškim nadzorom, morajo biti pravilno dozirana in po določenem času moramo oprtaviti tudi laboratorijske preizkave. Otroci pa jih največkrat pri prehladnih obolenjih ne potrebujejo.

Precej se je ohladilo, v zraku Je veliko vlage in ambulante so že polne pacientov. Kaj jim dr. Kolarieeva priporočate?

Dr. Pavla Kolarič: Vsekakor toplejša oblačila in obuvala, izogibajo se naj mrzlih napitkov in mrzle hrane, jjredvsem tiste iz hladilnika, ker to često povzroča infekte zgornjih dihal. Ce pa že zbolijo, naj to kakšen dan odležijo, zvamejo tableto andola ali aspirina, ob tem pa popijejo veliko čaja z limono jili cedevito, ki pa naj bo sladkan z medom. Ce težave ne popustijo, naj kličejo dežurnega zdravnika ali pa pridejo v ambulanto, da jim zdravnik predpiše zdravila, po

Cotrebi tudi antibiotike, ki jih naj ne jemljejo rez zdravnikove vednosti.

V tem času naj ljudje zauživajo bogato vitaminsko hrano s [jroteini, z manj maščobami, čaje pa si naj sladkajo z medom ali pa rjavim sladkorjem.

Pogovarjala se je: Vida Topolovec

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh