duri. . ____

— Dober vsčer Lrzaf

, M&rtinl bwuj pa a« be stdl

— 2e vsm.

— RszbU m ti^i. da J« froca. Zdi M

mi, da »ori.

— No, 6» zato nori, nad kar moril

Amg*ak veselo novico imam za t«, Lizal

— Kaj pa? Brž perved

— V mestu sem bfl.

— Kaj M pa dedal?

— Danes š« nič, j« rekd Mjtrttai io »topf! trn prag.

— Kdo te je pa

— Sem irttsM, da rn® boi vfcMa davi ko sem se peljal s poŠto mkoo.

— Hitro, Mar dni Moisra zapretS

— Službo sem iskal . . ■ ^ Pa si jo dobU?

— Cei dober teden morim Mfl fe Jam! je rekel ponosno Martia.

— K ai boš oa deiai?

— V skladišču bom. Potam bom 9« fe k*j dobil

— Torto pojdeil h mene bol po««?

— Glej h! Aij nisi rekia, da greva oba?

Nekje v lrrčml to m odprla Trata.

Na cesto fe b»$rrH .k* ln »tok.

_ Lahko noč, MarSn! )e rakfieata Lfza hi tiho pristavila:

— Jutri zvečer! Pa zgodaj!

— Gieč, da še U ne zrori*! f. je kflfcal Martin, ko je ž. zapria !n zaklepala drri.

Svobode, y ponedeljek pa se spoprimeta dva kombinirana tirna Ilirije. Obakrat je pričetek ob 14. Tekine se vrše ob vsakem vremenu.

Vstopnina je nastopna? Lcžni sedež! 30 Din, tribunski sedeži 15 Din, stojišča 10 Din in dijaška odnosno članska stojišča 6 Din. Dijaške in članske vstopnice se bodo izdajale samo proti predložitvi dijaških oziroma članskih izkaznic, veljavnih za leto 1929.

. . .. . . . . 6 vstopnice aH brez veljavne proste karte |e

in travnik potrosi s živim apnenim pra- str0g0 prepovedan in se bo v bodoče A-

r" — —'h *—- branil z najenerglčnejšlral sredstvL

Zaradi dopisa Sekcije ZNS od 23. marca odreja posl. odbor, da mora vsakokratni službujoči odbornik podsaveza pred pričet-kom tekme stopiti v stik s sodnikom glede ravnanja ot morebitnih incidentih. Odreja se nadalje, da morajo službujoči odborniki nositi viden znak ter da se morajo nahajati, kolikor dopušča službfe, stalno ga sedežih, ki so odkazani LNP-u. Gg. odborniki, ki nimajo pravilnika za službujoče odbornike, se naprošajo, da si ga preskrbe pri tajniku L

Z ozirom sa vrsto prošenj, ki so Jih vložili razni ljubljanski klubi za odgodltev prvenstvenih tekem, določenih na 24. t m^ opozarja posl. odbor v naprej vse klube LNP vobče, da takim prošnjam ni mogoče ugoditi, ker ni na razpolago niti enega prostega termina.

Prošnji SK Slovana in ŽSK Hermesa za odgodltev njunih Juniorskih prvenstvenih tekem do konca aprila bo posl. odbor po možnosti ugodil. Naknadno se udobri preložitev Jun. prv. tekme Jadran : Ilirija ex praesidio od 24. marca na kasnejši termin.

Upravnemu odboru se predajo v discipli-niranje zaradi neizpolnjenih obveznosti povodom prv. tekem dne 24. oz. 25. t m. SK Jadran, SK Slovan. SK Trbovlje, Athle-tlk SK ter službujoči podsavezni blagajnik na Igrišču Ilirije in službujoči podsavezni redite!! na Igrišču Primorja.

Verificirajo se prv. tekme Ilirija : Jadran a : 0 par iorfalt, Amater : Trbovlje 3:0; prv. tekma Celje : Athletik SK. odigrana dne 24 marca z rezultatom 4:5, se verificira po S 18. prav. prv. tekem s 3:0 za SK Celje ker j£ njegov nasprotnik odstopi! | od oodaijška tekme. Protest Athletik SKa j proti odigrani tekmi se zavrne v smislu i § 21. o. p., ker mu ni bila priložena protestna taksa.

Odobrijo se prijateljske tekme: FHrfla : Viktorija. Zagreb 31. marca in 1. sortls v Ljubljani: Železničar : železničar, BJelovar 31. marca in 1. aprila v BJelovarlu; Maribor • SK Kastner & Oehler, Oraz 1. aprila v Mariboru, Javomik : Svoboda. LJubljana 31. marca v Cerknici

Dvigne se s 24. marcem suspenz Athletik SKa, ker Je med tem poravnal vse svoje denarne obveznosti.

Verificira se s pravico nastopanja dne 22. septembra 1929 za ASK Primorje: Li-povšek Leon. Po § 10. o. p. se dovoli takojšnje nastopanje v prijateljskih tekmah za ASK Primorje igr. Sinkole Rudolf, Mlinar Fr., Lipovšek Ferdinand in Lipovšek Leon, — ŽSK Hermes odjavlja igr. Jegliča Vinka ir Braunseisa Alfonza. — SK Reka se poziva. da do 4 aprila konkretno Javi podsave-zu obveznosti bivših svojih članov Zuccata, Xorena in Thume. — Z ozirom na dopis SK Slivnice od 13. marca se zavrne verifikacija igr. Prisnika Milana za SK Grafika. — Tajnik I.

Ogled

ep

izložbah, modeiov v trgovini

7» v

i

gaic

Službene objave LNP

Sklepi sel npr. odbora 20. marca In posl. odbora 27. marca 1929.

Tajništvo obiavlja naslednje principljelne sklepe upravnega odbora:

1. V svrho izboljšanja roditeljske službe pri podsaveznih tekmah morajo nominirati ljubljanski klubi podsavezu gotovo število starejših (polnoletnih) članov, ki bodo sposobni opravljati roditeljske dolžnosti strogo točno in nepristransko in sicer klubi f. razreda (Primorje, Ilirija, Hermes, Jadran in Slovan) najmanj po 6 članov, ostali kljubi najmanj 4 čiane. Za bodoče tekme smejo klubi postaviti reditelje ie izmed teh pri podsavezu prijavljenih rediteljev. Odgovornost za vestno in točno roditeljsko službo nosijo slejkoprej klubi. Prekršenje bo LNP strogo kaznoval po § 52. k. p. (gioba 50 ao 1500 Din). — Rok za prijavo Je do 4. aprila; prekoračenje roka povzroči globo po § 52. k. p.

2. Da se pridobi in Irvežba sodniški naraščaj, obenem pa izboljša služba stranskih sodnikov pri podsaveznih tekmah, morajo nomtnlrati podsavezu klubi Ilirija in Pri-

morje najmanj po 4, Hermes, Slovan in Jadran po 2 in ostali ljubljanski klubi vsaj Po 1 svojega člana primerne starosti (nad 31 let) in sposobnosti, ki bodo stalno opravljali službo stranskih sodnikoy nri tekmah svojega kiuba, po možnosti tudi pri tekmah drugih klubov. Tem članom bo LNP nudil priliko, da se izvežbajo za savezne sodnike: vsak dobi podsavezno izkaznico, j katero bo imel prost vstop k vsem pod-saveznim ln klubskim tekmam na področju LNP; Podrejeni bodo poslovnemu odboru LMP. ki iih bo imenoma delegiral k posameznim tekmam I. mofttev. po možnosti pa tudi k ostalim tekmam. Ako bi kak stran- j ski sodnik ne prišel na določeno tekmo ali ako ne bi vrši! svoje službe po določilih , pravi! .bo pozvan na odgovor pred kazeh- j ski odbor, njegov klub (kapetan moštva) pa mu bo na poziv sodnika postavil namestnika za dotično tekmo. Za postavljanje stranskih sodnikov za prvenstvene ln Junlorsite tekme imajo skrbeti tudi v naprej sami klubi, razen v primerih, ko to izrecne stori Sekcija ZNS aH LNP. — Rok za prijavo Je do 4. aprila; prekoračenje roka povzroči ! globo po § 52. k. p.

3. Noben Igralec m sme tstt dan nasto- I Piti v več kot eni tekmi. Za prekršnje od- I gora rja jo klubi.

4. V skladu sf«. I»r»v ta prvenstvene ! tekme odreja npr. odbori Ako iu prvenstveno alf pokalno tekmo i» pride delegirani sodnik 15 minut po določenem času, pozove službujoči odbornik LNP aH njegov namestnik kapetana obeh moštev, da se zedi-nita na drugega sodnika izmed prisotnih sa veznih sodnikov. Ako'se kapetana ne sporazumeta, se Izžreba eden od obeh sodnikov, ki Jih predlagata kapetana. Ako Je na igrišču navzoč samo en sodnik ali ako samo eden kapetanov predlaga sodnika, vodi tekmo dotični sodnik. Ako ni na Igrišču sa-

Ce pogledamo zemljevid Evrope in poiščemo Finsko republiko, vidimo, da gre za sicer obsežno državo m. severu, ki pa ima komaj nekaj nad tri milijone prebivalcev. In še izmed teh je najmanj 400.000 Švedske narodnosti 1

Ta dežela tisoč Jezer pa Jt kljub maloštevilnemu prebivalstvu znana po vsem svs-

tu; za to odlično pozicijo med svetovnimi ! f\,J • j silami oa se mora zahvaliti vlogi, ki Jo U glejte St Zadnje kreacije V igra v mednarodnem športu.

Povsod, bodisi na olimpijadi. rimski ah letni, bodisi na drugih mednarodnih meetin-gih se dviga finska zastava — z modrim križem na belem poiju — prva ali med prvimi v znak zmage. Ce so Flnd na prireditvi, Je njihovo mesto vedno med najboljšimi!

Njihova premoč p« J« vsekakor največja

na lahkoatletskem polju. Ze samo ime Nur-mija pomeni slavo, ki Je dosedaj š« ni btla deležna marsikatera država, ki ž« desetletja goji to panogo športa.

Ce hočemo razkriti tajnost, ki Je pomagala temu trimilijonskemu narodu do svetovnega slovesa, se moramo poglobiti v njegovo dušo. Odkod pa Izvirajo? Na to skoraj ni mogoče odgovoriti! Sprva so jih znanstveniki uvrščali med Mongole, sorodnike Japoncev, pozneje med Laponce in Madžare: sedaj so opustili to teorijo in niso postavili nove. Zaenkrat so zopet samo Finci brez določenega Izvora.

Značilen za njihovo menia!!t

Slavni finski športni profesor Lauri Pik-kala pripoveduje o tajnosti športnih uspehov naslednje:

Lahkoatletlčnega materijala kakor ga ima Finska, skoraj ni mogoče najti na vsem svetu. Polovica mladine, ki zapušča šolo, ima vse Pogoje za prvovrstne atiete; drugod je ta odstotek nad polovico nižji. Zakaj? Najpomembnejše ie dejstvo, da se telovadba v finskih šolah goji sistematično, ne pa neredno in kot stranski predmet kot v drugih državah. Sistem je v ostalem švedski, ki pa doma ni dosegel onih uspehov kot na Finskem,

Kadar zapuščajo th.ski dečki šolo, ms ve- ) * »vsfea ieSmU

i samo, da Je Pariz prestolica Francije, da i <;*htve brio sfc!«ajeao, aa * vpoči.

do

je Balkan pollotok in da je angleškemu kra lju ime JuriJ, temveč poznajo šs bolj temeljito človeško telo kot instrument, na katerega Je treba igrati vedno, da ne izgubi glasu.

Pikkala pripisuje nato največ pomena za

razvoj iahkoatletskega spona parni kopeiji. Na Finskem skoraj ni tako revnega čioveka, da bi ne imel svoje kopalnice, kjer se vsaj enkrat tedensko koplje v topli vodi. Zato tudi Finci, kadar nastopajo po inozemstvu, ne iščejo samo ugodnih stanovanj ln primerne hrane, temveč najprej parne kopeiji. Nurml brez teh kopeiji ne bi bil postal kraji rekordov. Težko Je reči, aH je Pikkalovo mnenje glede raznih kopeli popolnoma pravilno. toda gotovo je res, da se Jih Finci zelo poslužujejo in da žanjejo povsod uspehe.

Tretji faktor, ki poganja Fince sa zmagami. Je njihova magična besedica: Slsu! (Oba s se Izgovarjata sikajoče; beseda se naglasa na zadnjem zlogu!) Besedica se ne da prevesti: definira pa le lahko tako-le: »Slsni Je čustvo vsakega Finca, kadar gre

□Dnnaaaxox!DcnDCDDDDonuDDL • 3

Ljubljana

nasproti glavne pošte*

v boj *a svoje barv«. »Sisn« Jt Uubesea do sebe ln ljubezen do domovin«, a obenem sovraštvo do nasprotnika. Za Finca spon ni Igra, temeč berba proti vsem. Dokler traja borba, Je Fincu vsak tekmec so* vražnik. k: ga j<- treba z« vsako cene premagati. Ce Finec v boju podlega, mu je treba ssme vzklikniti »Sisu« in zopet Je oživel * Športna ideja ima »a Finsk«n globok« korenine; navdušenje ta šport navdiha vsfc, delavca in intelektualca, kmeta te gosp<> d&, moške in ženske, staro in mlado. Finsid zmagovalci v športu so narodni Junaki ia niala kolajna, ki si jo Finec pribori v športnem boju v inozemstvu, je vredna več kot j drugačna, večja zasluga doma.

telovadba, parne kopeiji in »stsu«, t« H besede odoirajo Fincem pot v Stroki sveti

Po&iv vsem tenis Igralcem

SK t(ri.j» (t-eosa-sekoti*) j« imek t 3S,

t. m. ob oblini udeieihi se*taa«& t tate kptizer*. Sezonska ilejianca jneia u &ws« 250 Dia, %*. uečlM« SK liri,]« 300 Die, <}$*«<,* iaoanea 168 Djs sicer i>la£i|!vio v d-veh obrotoh: prvt ofarcfc Pi&Cifrv istočasno s prijavo,

V dji sefcafcfci odi** »o feS oačefcA*

fe.voiki>i iii. ŠapJJa k gg. ir. KofeB m ZaJo,

TS7-

pred vsem oee pjursča, fcš prv« vpoSl^Jo vts s prvini o&rckoai. Vtsku pitcžJjl, obsttojei« iz aaiiKiai 4 do S oseb, imt pr&vioo 6o Avefc vtčtri;:ii m vat Jti-aaj« uro. is Kasan j*

dnevu.

Ker v pr«*fej«i kr ti

v i«r! najwe

di hoiejo iss areooo fceiio tati sa pola jpc v i/vrho po».T-ti(r«x* podae*.

Z cxarosn ca ta, d« )e žc prtce? pcrtti j»i< Jarvijfccift, opozarjamo vs« •jater^eatt, 6a pr*jfc v?K>SfJeJo svx«)e i«r+j*v« sfcupao s yr-ro obrofcio,u aa ntseov: SK Sir«a, teeJs-tokodj«, G^sposv etska oests 8. Hanreetf k tc-čoo mmt Ofljil, iri bo

O K A Ij I B !

SVETLOPISNI PAPIR ra suho proizvajanje kopij. Proizvod edine svetovno znane nemške tvornice KALLE & KOMP.

Ozalid: kopira najhitreje

daje nedosegljive odtis« nikdar ne pobledi se proizvaja brez tekočin se ne lomi ne postane valovit je neomejeno hranljiv j* izredno odporen za

radiranj« zelo prikladen n klamne plakat*

Vpeljan v rtet večftt podjeifh hi drfttvidb ara

▼ vseh driavaK

Zastopstvo za Slovenko IV. BONAC — LJUBLJANA

Telofon 2222.

patetrf^ran

4137«

C\3UJJJJUU n i II m HTrTTTmnrPJUUtJU li mi n n u a « B¥TTinrTTTnrrTTnnnr.g

iSK. Primorje (nogometna sekeOa.) De«

nes od 15. daije trening L moStva. — Načelnik.

SK Ilirija (Hazenska sekcija). Jotr! de«

iroidne strogo obvezen trening za vs« Igralke na igrišču. Pred treningom odnosno po treningu v garderobi obligaten zdravniški pregled vseh igraik. Prosim točno in polno-številno. Trening orične ob pol 11. uri. 0& tej priliki se vrši važen razgovor o l&hko-atletskih treningih.

SK Ilirija (nogometna sekcija!. Na V»!W konočni ponedeljek se vrši sestanek vseh igralcev po glavni tekmi pred garderobo ** Igrišču. Sestanek Je Izredne važnosti, n« kar se vsi igralci še posebej opozarjajo, Strogo obvezno za vse. V sredo tfne 3. aprila se vrši trening Oid-boys moštva. Vsi bivši starejši aktivni igralci se vabijo k ude'ežbi. Pomenek o tekmah v tekoči sezoni in bližnjih nastopih. Po trrningu sestanek v garderobi. Pokažimo, še vedno no7tiamo snortno dhcipUroj SK N?Hk»r. V nedeljo, dne 41. i a*. a w4 vvjH treirin« *?ifona s SK Krafeoivw oa Ifgr^Sfta pr!ny)TjB. Pozivajo se skde« igrakrf: Ozehek, Lausrtl Burster. OtW. Poč^o*?*, B«r

nard (EV^k), W©*ffsrt. Novak, S«

SK Svoboda : Sv Jsvor^k (Rakek). Na lilcoinoOno ce

s obeh srtnn4 dehra i®ra. Tekm« s* vrS ob vsalfTn

SK Svoboda, Za te*n» s SC ]am ^^•''atn k? aaj bo v

14 tia Vvk^ vler I., DmovSek. Pa^^r n, 9te, Pne*em. S>Ati'Tc,

O^abHJaa, Ba*?k, Ta so« i, Stannao. 1. rrni. tura v postavi kot predtekmo v nedet**

<-,h 13,10 na ferKfti IttHfe. Tf«iw ob 13. ort na0

P.onH C^br^-k H.fvM P«--.-o. KM***,

buci^u. kA^tu PV+buli^. .u. jmiJnftar,

v!iriito* st 76

17

5o6ota, 30. ITI. 1929

arstvo

Izvoz

vma

Ito muno tež»v« pri isvozu pridelkov, ki ga t izjostermrtva neobhodno potrebni, kako ikvbi bile fe večje ovire pri izvora blaga, Ja inozemstvo ni neobhodno potrebno. Mi rento, dn naša prtxi-ukcaja vina znatno pre-g^ga potrebe domačega konsuma, kljub temu ni ie nai fevoz Tina minimalen. Tako smo izvozili L 192?- 253 vagonov, 1 1927. pa 920 vngonov vina, dočim je r prvi polovici L 1928. znašal ferot 299 vagonov. Podatki m drago polovico leta 1328. še manjkajo, toda gotovo je. da ves izvoz vina v 1. 1928. ni bil večji od v L 1827. Recimo

okroglo 1000 vagonov, kar bi znašalo okrog 50 milijonov dinarjev. Vina hi vzhodnih krajev so zelo poceni, a be5 teh gre največ preko državne meje, zaradi tega je tudi vrednot v inozemstvo prodanega vina v priB>«d s količino od 1000 vsgooo* ma*a.

V razmerju s nato produkcijo itaS »voz fta. ni velik. Dobri pocaavalei rasmer tr-da M »e letno lahko izvozilo i* Jn*o rtftvije v*aj 250.000 h? risa ali b?izn 3000 vstgc^aov. Toda če ** hoče do«wi povečanje tevoza, petem jf m is treh« ttsdi pripraviti ter««. Dra^e izvozno države imajo stične težavo, ker se, kai;ar rečerjo, to »vozne drfeve po vrsti kolikor mogoče upirajo nvo-ssa. Verni«r »vozne države vedo, da se dslo ovire uri dobri rvlfi tn pri pravilnem delu proamratt, SR-SSO treba je prava sred-

stvs tn pravo pot.

S premijami s: hmse vjaa se jjra, te «e Je Se' drugod pokazalo. Premite *e javas določene in je njihova višina točno snana. Kakor hitro uvozne države zvedo sa take pro-por«?fijo »voto ^srozno carino in • tem fcrvon-a drfeva tam, kjw je bila, prod«« js (jrfcbri?« premije za fcvos. Pospo-jtetmje im«a vItbs s presniterai torei ni primerno, ie s« anemije b« dajo v teki obH-fcd, da evrrKne drferve ne morejo avedeti sa »Jihovo višino. Tak oorVbs j® boj® * dobrim ■tspshoaa Bspcavfla Madžarska. Njeoa akcija -»jstoji v tem, da izvozniki viaa plačajo prevrni ne železnici parno v lastni državi, medtem *o držav* >kr«ditira< eli z drugimi besedami kmv&ikn mirta plača vomine od «5rfjrw» meje pa B«ro«nb?ie postaje, pro fetns« plača is^tJZHlk neke msleckoet glavni pade »a država® Wag«t]«o. Tako postopanje madžarske vlade dela nove iaiave nsSftmn izvozu zlasti ir, vzbcduib kra-jenr Jr^oslavije, ki aKmrfo v prvi vr?fi fat-^sifltl Vin« aH p© Das^m ali va prek« ■aadiB-sHh Selsreik v i»osw»«tvo.

Strotemsjski ^ fers^nrsli, da bi m

pcgtopanje motrk) rrve«iii twti v Jngoal«viJL C* bi aa ta nfccin do^ioglo, da »e feves »iw pow« rsa ®>P.G00 hi t®dsj hi

•rkr«Ht:ranJe» prevos« cd drčavn« meje »ar-re; državi utegnilo precej stsit. Recimo povprcJfeo 1 Din na 1-ter. Letai izdatek bi rca-jK1. v tem primern zr.rm <}» 25 tmlijomrv I>ta, irjds v drfev« bi aarr«to šolanjih 50 Bilijeoov Dia prfilo 150 milijocov Din.

Isrvc* fc4 eeveda l«hko dvignil taeri Se »a dr?afe najine; a. pr. s prevoznimi oia}-ftirara* r driSavi Mmi do mete; s nkinjetsiem m kakršnihkoli kavcij sa av

SO M

ta csčin rrrtanjSala «f*na pridelkK in M lažfe konkurirali g ce-»jtaliBi vrni raznih drugih držav. Pocenitev pa se

no tu carinsko politiko. Za rasna produkcijska porfročjs bi bila že od velike koristi določba, do rasn« samoupravne in drty?e do-klode n« vino skuoei ne smejo presegati vi-drfevne trošarine na ta pridelek. Frar take bi ?e morala nkiniti uves-

jct (strina m? rar.ns vtnogradniSke hi kletar-*ke potrebščine.

Kakor fujem&, se priptavtja vfeda, da te-»ofjito prouči v«? n?Je "ir^k® vprafoaie • posebnim orartm tir^tL. Ce bode imel! »erodafni gmirAi* ta srefn« roke, jim vinogradniVi sroicrpo hvalefeii; glavno korist pa hc koaSno vf^darie imela držav-•„-s blaga^K. orslragiti ni treba sačtv-

«?ih žriev glede darke*. prevoznin in carin. J>o»e-ianjfa naSs gospodarska politika je trpela mrnareč tjredvvpra zaradi tega, ker »o tjndja videli samo žrtve, niso pa znal! vnaprej hračnuati, kakSn^ koristi bodo te frtve dale p« preteka j?otcve dobe. V tem pople-dbi m bodo morali nnSi «»pcxiarski politiki le precej ve&ati in Solati F.

Gospodarski stUd med

Jugcdtmjn m Dotgarijo

b Jug^oluvane teredno v^ai pdttifei 1KxfM te ae tekom sadnffh 125 let e-Hgr»-•vsii s vetflro breiao: Boj sa «»vobo»Btev 9r-Wje, potem boj sn <*vr>boditftT Bolgarov, "boj med SrM in Bolgari ra prvenstvo na Balkanu in s tem ra prvenstvo med jnSnimi Slovani, o«vobo>-b'tev ia njedinienje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po 114. letu od ra-Sctka bo^a m osvoboditev Srbije (1804.

Sve JnSni S?ovsni b malimi izjemami ▼ dveh avofTh srvobodnth državah in % tem ■»stopa isova doba a akcijo ?» zblifecje Jo-Boslavije hi Bolgarije. Xar»

Razvoj v tfe^ praven bo južnim Slovanom v političnem jv^ledn samo na korist bo na poleg tega ki-,;^^, m priradeta plemena fcsdi v go^Mjdatvfeeni oogledn.

Medsebojni Bo^^odareki stiki Jagosbrvfje te Bolgarije po bij T Tjidnjih 10 letfh {v prvem desetletja p^ ff,etovni vojnO slabi, far Je v veliki meri Medica donodkov od l 1915. do 1918. (od Bregzlnici do

wr?boja solnosk« fronte> Političao razmerje je bilo hladno hs poledice m občutijo tedl v gospodarskem poglej. Trgovina med Jn^oslavijo in Bolgarijo m -^ejtrje x mtiH-»i izjemami samo na nekakšne nc«knse, »t-j »o številke medsebojnega^^pometa prav malenkostne, a povrh tega 8e Ka?

trjovin^ki promet z Bolgar^o se T ^^ nfih letih gfbal naslednje (▼ mni^rfh le-

W5i. 1«j0 8.5

1925. 181.7

1927. »7-7 19.7

L poBetje 1928. 19-3 7.8 Trditev, da «ta o?

tn Grčija aH Bolgari^ ta Turčija Se bolj po-

' d(Ani, Inku BcApailJi te te ven-

dar doseie Jugoslavija komaj 50 % izvoza Grčije in le 34 % krosa Turčije v Bolgarijo. Prav tako je zanhrivo, da mo do-^gli komaj 10 % izvoza Madžarske in 9 % izvozs Avstrije v Bolgarijo. Isto je s bolgarskim izvozom v nafto državo, ki znaSo le 16 % izvoza Bolgarije v Grčijo, 11 % izvoza v Turčijo, 10 % izvoza v Avstrijo in 9 % izvoza v Češkoslovaško.

Kakšno blago tcvafe Jaforiavfja v Bolgarijo? V prvi msti lan, emajtirano posodo, metalurgijski koks. ekstrakte za usnjarstvo, papir in razna mineralna olia. Bolgarija pa izvaža k nam pred vsem premog in vrtnarske pridelke. Skoro povsem je prenehal izvoz lesa iz nafte države v Bolgarijo, dasi-ravno Bolgarija to blago nva:«, pred vsem za konstrukcije in pohištvo. Pred vojno je tak les uvafala največ iz SVrvenife. R^tpo tega uvaža Bolgarija umetna gnojila. Tz Jugoslavije bi ra mogla dobivati v večji meri, kakor doslei, slasti kalcijevega karbida. Iz oddaljenih držav uvaža slane in konzervirane ribe; tudi glede tesra artikla bi Jugoslavija mosda priti v poStev v večj! meri. Pri nvoOT industrijskih artikli*, ki jih danes Bolgarija uvaža iz Avstrije, češkoslovaške in Nemčije, bi mogla Jugoslavija »delovati v večji meri, kakor doslej.

Obstoja možnost hi potreba za po*a?an}« trgovinskih zvez Jugoslavije s Bolgarijo. Za irvoa v Bolararijo prihajajo v prvi vrsti v poštev zapadni kraji Jugoslavije s svoio industrijo in gozdarstvom, pred vsem Slovenija in Hrvatska bi morale organizirati ek-cijo ra poglobitev trgovinskih zve* z Bolgarijo^ AH n« bi bilo mogoče za začetek napraviti v društveni obliki nekako Jugoslo-veneko - bolgarsko Sgo, ki bi se lotila te akcije? Korist bo od tega v gospodarskem ha v pefitifnem pogledu. Morebiti j« sedaj bal naJbolJS trenotek za tako akcijo, ker se približujemo trsvnvinskfm pogajanjem. Stvar Baj bi inkrijativno vzele v roke nsie glavno gospodarske organizacijo. Slo>vei»ei smo najbolj poklicani, da se prvi aganerao m da se lotimo tega n jngoslovenstvo tako važnega vprašanja.__F.

Predvojni srbski dlolfrovi in ssaie simanje posojilo

Ped gornjim naslovom Je fe$e! v

a«s» WagostanJn< članek dr. V. Bajkiča, ki en peča s usodnimi napakand prednjih vlad plode pogartanf za tnoeenwko potofflo i« slede vprašanja valorizacije predvojnih srhskfh posoffl G. Bajkič dvomi, da so angleški baačnfM, ki se sklenili s vlado g. Vuki^.-vife Tsofodbo glede posodila od SO milijonov ?ot?iCt, resno nameravali dati nam to posojilo. V pogodbi, M jo Je viada g. Vnkiče-vičs driala ▼ strogi tajnosti niso angle&ki bančniki prevzeli fkero nikakih obveznosti. Obveznosti pa tudi ne bi mo?*« prevzeti, ker za emisijo posojila ni bfb> nfkakih izcrle-dov. Fal kredit v Ameriki Je bil že nekaj let izs-edno slab, kar je bilo razvidno h nizkih tečajev Blairovega posoflla. Pod takimi pogoji b: bflo militi na posojilo, kajti nizki tečaji naSih obveznic v AmerOd bi onemo-gročfH emisijo posojila tndi v Angliji.

Zakaj p« so se potem augieSki finančniTri pogajali skoro lete dni z našimi predstavniki? Gotovo so imeli pri tem »trus« interese. To jo zelo verjetno, kajti v pogodbi za posojn« od 50 milijonov fantov je bila poleg ostalega vnešena tudi klavzula, s katero smo se obvezali valorizirati razne predvojne dolgove, predvsem vojne dolgove Srbije. Te zahteve pa oni gotovo niso stavili na predlog Francijo. Cim smo pristali, da se snor glede predvojnih srbskih posojil reši pred haaškim ra®todiščem. Je bilo za angleške bančnike vprašanje predvojnih dolgov rešeno, vzdrževali pa so z našimi predstavniki »veze le zato, d« se vzdržuje upanje glede posojila, dokler so ne re§i vprašanje valorizacij^. Dogodki 20. Junija pret. leta so M5i za Angleže dobrodošli. Proglašeno je bilo, da je zaradi teh dogodkov kredit Jugoslavije ubit in stvar likvidirana.

Tudi po januarju so Angleži rfcuSali stvori ti povoljno razpoloženje za valorizacijo ter so pošilšph' svoje uradnike v našo državo. da proučuiejo razmere. Zato bi bilo najboljše, da bi naša vlnda razgnala vse njihove agente v naši driavi tn da bi se obrnila na Francijo, ki je vedno pomagala svojim zaveznikom in ki ima danes pri obilici ka-pitr.la najnižjo obrestno mero na vsem sveta.

umsJb pvečuo 100 tefc n* tete, mnogi pe

ne vedo, da ležejo plemenite pasme do 800 jajc letno. Poleg kur jajčarie pa imamo pas-me, ki se gorje zlasti radi posebno okusnega mesa. Podobno j« z našimi kunci ali domačimi zajci. Podijo se po hlevih in v kratkem času degenerirajo. V inozemstvu, ziasti v zapadnib evropskih državah pa je kunčereja emotrena in predstavlja velik vir dohodkov zla?ti malemu človeku. Imamo kunce, ki tehiaio do 8 kg in kunce, katerih koža je vredna čez 100 Din. V Parizu ni boljše restavracije, ki ne bi imela na jedil-nom listu na različne načine prirejenega kiin-a. Pozivamo vse prijatelje in gojitelje perutninsrstva in kunčereje, da se takoj prijavijo kot razstavljan na razstavi. Uprava velesejma je preskrbela veliko število velikih. svetlih in zračnih razstavnih kletk, kamor se bo namestilo male živali. Pojasnila

Izros iz Jugoslavije v

Po afiiiBii uradni statistiki se Je hvcz Nemčije iz Jugoslavije v zadnjih dveh letih gibal naslednje (r milijonih mark):

1927. 1928. *3va ffvfria 0.4 0.3

druga živila te »ta S4.9 23.1 sirovino S5.6 S9.3

70.9

63.1

1» tefc BtevfTk se vidi, da Jo mi tevoa v Nemčijo lani nazadoval, zlasti kar ee tiče izvosa kmetijskih pridelkov za hrano, dočim se Je izvoz sirovin povečal. Ves naš izvoz v Nemčijo je predlanskim znašal skoro 1 milijardo Din, lani pa le 850 milijonov Dtn. Poučno je primerjati vrednost izvora posameznih kmetijskih predmetov v Nemčijo v letih 1927. in 1928. Tako smo izvozili leta 1928. (v oklepajih podatki za 1. 1927.): jajc «" 12.7 milijona mark (15.8), lesa za 11.0 milijona mark (6.0), sirovih koi za 8.0 milijona mark (6.8), sadja za 7.2 milijona mark (9.2), hmelja za 4.3 milijona mark (4.5). konoplje za 2.1 milijona mark (31), mesa in slanine za 1.4 milijona mark (30), kamenja in zemlje za 0.9 milijona mark (1.2), pšenice za a« milijona mark (0.6), oljnatih popač za 045 milijona mark (0.5), dlak ln peria za 05 milijona mark (05) in tanina za 0.4 milijona mark (0.7). Nazadoval je torej izvoz jaje, sadja, mesa in konoplje, dočim se je izvoz lesa dvignil F.

Rasstara kancev hi peretnise

Za časa letošnje volesejemske prireditve v LJubljani, ki se bo vršila od 30. maja do 9. junija, bo nerutninarski te krmčerejeki odsek Kmetijske družbo skupno i npravo velesejma priredil na posebnem oddelku vel esej emokeg« prostora velik« raamavo plemenskih knneev ta ramo vrstne perutnine. Razstava bo pred vsem propagandnega značaja. V Sloveniji smo namreč sila zaostali v r*£ malih živali. Na deželi pač vidimo na Vnietskih dvoriščih kure, mce tu drugo perutnino, ki grehe in brska po gnoja, redko p« plemenito pasma. Kai« kura

s= Izstavljanje vagonov sa tem tesa.

Zbornica za TOI je prejela ua spomenico v zadevi nastalega občutnega pomanjkanja odprtih železniških voz za prevoz stavbnega lesa in drv od generalne direkcije obvestilo, da so ukrenjeni vsi koraki, da se pospeJH in poirča dotok praznih odprtih vagonov iz vseli področij že!»z.ii?kih direkcij v Slovenijo, da. bi moglo vozovao vodstvo ljubljanske direkcije poleg potrebe rudnikov kriti tudi potrebe lesne industrije v željenem obsegu. Obenem obvešča generalna direkcija zbornico, da je zaprosila v »vrbo oj^čanja izvoza in promptne odpreme stavbnega lesa v inozemstvo tudi Italijanske in madžarske državne železnice, da odstopajo tiaži železniški upravi dnevno večje ?tevBo praznih vagonov, ki se bodo uporabljali izključno za prevoz stavbnega

— Letna poroči}« beograjskega Odi »te »Ja bank. Udruženje beak v Beograda Jo izdalo letno poročilo za L 1928-, ki «e peča predvsem s davčnimi vprašanji, s deviznimi predpisi, s presadolŠtvfjo kmetov ia r ustanovitvijo informacijskega kreditnega odseka pri Narodni banki V tem letnem poročilu žal pogrešamo statistične podatke o razvoju bankarstva v Srbiji vsej sa teto 1927., ee že ni bilo ciogofc ra preteklo leto seeitaiviti tozadeven pregled. Poročilo te navaja nerazveseljivo tiejst« o. da je pri 728 denarnih zavodih v naSi državi, mani kakor 462 zavodov x delniSko glavnico do enega milijon« Din, 502 zavoda pa s delni-ško glavnico do 5 milijonov Din. Lo 89 denarnih zavodov v noii dribavi ima preko S milijonov delniške glavnic«, te sicer 32 zavodov od 5 do 10 milijonov Dfn, 22 zavodov od 10 do 50 milijonov Dnin te 5 zavodov preko 50 milijonov Din. Orromsa večina malih bank s delnffiko g!nvtd«o do 5 milijonov Din odpade na Srbijo.

— Pred povečaaiem elektrarne na Oethrf te astanoritvije tvorniee alnmiaija v Dalmaciji Kakor poročajo iz Splita, je transakcija glede predaje >Sufida< francoski družbi >So-ciet6 de Phosrdiates Turisiens« končno per-fektna. Tako bo znaten del elektrotehnične in kemične industrije v Dahnaciji preSel iz italijanskih v francoske roko. Kr-kor »e do-znava, namerava francoska družba najprej povečati elektrarno w> Cetini od 30.000 na 100/100 konjskih sil, W bo tako poetala največja elektrarna v na5i državi m na Balkanu sploh. V zvezi s povečanfem te elektrarne je tudi načrt za nstsnovitev tvorniee aluminija, ki bi bila prva tvornica take vrste. Za produkcijo aluminija ima Dalmacija b svojimi ogromnimi ležišči prvovrstnega bavksita tn s svoipmi vodnimi silami iw naravne pogoje. Poleg trga pa bodo novi francoski lastniki >Sufida< zgradili Se dve novi tvornici za cement ln povečali obstoječe tvorniee karbida in dušikovih gnojil v I>u-gomratu in ftibenfkn.

= Stanje Narodne banke od 23. i hi. (Vso v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. t m.) Aktiva: kovinska podlaga 298.8 (4- 10.0). saldo raznih računov (tečaine diference deviz) 466.1 (-b 147). posojila 1591.4 (— 90.7); pasiva; obtok bankovcev 5085.5 (— 81.6), žirovne obveznosti nanram državi 429 7 (+ 106.8), Brovne in ostale obveznosti 689.7 (— 21.1). — V gornjem izkazu je znači-no znatnejSe povišanje kovinske podlage (po zlatih paritetah). Ker pa se je siamie salda raznih računov povečalo le za ok^og 15 milijonov, moramo sklepati, da so bile devize, ki Jih Jo Narodna banka sprejela iz posojila Državne hipotekarne banke (6 milijonov švicarskih frankov) šele v tem izkazu vnešene v kovinsko podlago, dojim so bile v zadnjem izkazu vnešene v celoti (66 milijonov Din) v postavki saldo raznih računov. No glede na to transakcijo se je devizni »tok povečal za 20 milijonov Din. Obtok bankovcev je zopet dosegel izredno nizko stanje.

— Zaknn o naknadnem sporaznnra k tr-»flvinski pogodbi med na*« državo In Avstrijo je objavljen v >Uradnem listu« od 28. marca (št. SI).

= Zakon « vsajeariaem pravnem ebfeva-aja med našo državo in Avstrija je objavljen v »Uradnem listn< od 28. marca (St. 31).

= IfaS poStni pronvrt s h»o»em«tvom. Po statistiki ministrstva ra pošte in braojav je bilo L 1927 iz Jugoslavije v inozemstvo odpravljenih 23.2 milijona poštnih pošiljk, od tega 15.7 milijona pošiljk v Evropo in 1.8 milijona pošiljk v Ameriko. Med evropskimi državami stop na prvem mestu Avstrija, kamor je bilo poslanih 3.6 milijona pošiljk, potein sledita Nemčija in Italija z 2.1 mili-iona pošiljk, dalie Češkoslovaška (1.6), Francija (1.4) in MadSarska (1.3).

= Poftna hranilnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede s 1. aprilom t. 1. mednarodni virmanski promet z Dansko preko čekovnega zavoda v Kopenhagenu pod istimi pogoji, ki veljajo m ta promet 7, ostalimi drŽavami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega virmanskega prometa daje brerolačno podružnica Poštne hranilnice v LJubljani

= Gospodarska depresija v Nemčiji Po Izredno ugodni konjunkturi v 1. 1927 in v prvi polovici preteklega leta ee jo gospodarsko stanje t Nemčiji v zadnjem času precej poslabšalo. Brez običajnih pojavov ob nastopu krire j« nemško gospodarstvo zašlo v teSco depresijo, ra katero je značilno silno naraslo število brezposelnih delavcev. Ze v jeseni Je bilo v Nemčiji okrog 900000 brezposelnih delavcev, sedaj pa znaša to število že 2 in pol milijona. Fond ra zavarovanje proti brezposelnosti Je že povsem izčrpan in je drifeva morala pred kratkim doplačati 200 milijonov mark, v kratkem pa Ho morala datf 5® nadaljnjih 150 miTionrrv, skupaj torej 350 milijonov mi'k (p*"k« 4 milijarde Dlni Proti pričakovanju se število konkmov te n»aaiU!&th protestov mi v

a moja.

odkar kuhaS i KUNEROLOM, sc počutim mnogo bolje. KUNEROL jc lahko prebavljiva fn zdrava naravna mast. Vsa Javnost kontrolira neprestano proizvajanje, ker r tovarne Kunerola prihaja fetno do deset tisoč gledalcev. '

100%ČISTA KOKOSOVA MAST

totOd meri dvignilo, kakor Števila brezposelnih delavcev in tudi na denarnem trgu vlada navtiie depresiji 6e dalje precejšnja napetost

— Letna »kap-Sisa Cdrafcenj* bv«rnik«v.

V nedeljo li aprila se bo vršila v Beogradu deseta hdna skupščina Udruženja izvoznikov, in sicer ob 9. uri predpoldise v palači Eskonptne banke.

— Mestna občina Glasfcfltto aa iSakson-»kem v konlnnn. Te dni je v Nemčiji vzbudilo pozornost dejstvo, da je mestna občina GlashOtte nn Saksonskem prijavila sodišču konkurz. Mesto, ki ima 3500 prebivalcev, je zaradi prevelike zadolžitve prišlo v finančne težkoče. Pred dvema letoma so upniki, pred vsem čeka hipotekama banka, pristali na moratorij, ki poteče 31. t m. Ker 3e finančno stanje v fesu moratorija ni zboljšalo in je pričakovati številnih izvršb, je m»stna občina sama prijavila konkurz. S tem je ovrženo v nemških pravniških krogih zastopano naziranje, da je možnost takega kon-knrza le teoretična. Na dražbo bodo prišla pred vsem mestna podjetja (plinarna, elektrarna).

— Likvidacije. V likvidacijo sta stopili: tvrdka »Maros<, tvornica ra obleke, družba z o. s. v Mariboru in Nabevljačka zadruga državnih uslužbencev in upokojencev v Gornjem

= Dražba ledjedelniee v Kraljeviči ae bo vrSila 15. a-»rila. Natančnejša poia>mila in pogoji so v oisarui Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.

= Dobave. Delavnif-a državnih železnic v Mariboru sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 50.009 kg bukovega oglja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave javerie-vib plohov in 250 m k on opni h cevi. Vršile se bodo naslednje ofrrtalne licitacije: 6. aprila pri direkciji državnih ž^ieznic v Sarajevu glede dobave 2000 k? ži eni kov, 30 tisoč kg bukovega oglja in 30.000 kg livarskega koksa. 8. aprila glede dobave 1000 kg oglatega železa, 10.000 kg pločevine in 1200 m biočnih verig, dne 10. aprila glede dobave 400 kg kleja. 12. aprila pa gle.ie dobave delov za namizne telefone in telegrafske aparate ter glede dobave jelovih desk in borovega lesa; 15. aprila pri direkciji difavnih železnic v Zagrebu glede dobave 3(XK> komadov raket; pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemuuu pa glede dobave 5

— Dobave. Diret-fija d^avu^ga rudniVa v Brezi sprejema do 4. aprila ponudbe glede dobave 40.000 kg poribndskoga cementa ter glede dobave 1 pisalnega strne >Erika<. Dne 5. aprila se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ->'"r-talna licitacija glede dobfve d*r. (Pr»dir>»t-ni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice

za TOI.)

' __ - •

Položaj na naših borzah

Ljubljana, 29. ma^a. Na deviT^em tržišču se je pretekli tedi-n pojavilo večje povpraševanje. Ljubljanska borza je zaradi praznika v pon^d^lj^k poslovala le tri dni. Nrvvlic temu pa i.e devizni promM do«egpl IS.4 milijona nin napram 136. 14.6. 15.2 in 10.9 miliicna D;n v zadnjih štirih tedni^ Z!a«ti velika ie bila rotreba v devizi na N^vvork in London. Tečaji deviz so v početku tedna v zvfzi z okrepitvijo švicarskega franka. « katerim ie na5 dinar v več ali mani stalni relaciji, .nekoliko popustili, polem pa so ^ z oshbitvi-jo švicarskega franka zopet dvignili, tako da razlike napram zadnjemu tednu ni*o znatne.

Na zagrebSkem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev osti 1 i v glavnem nespre-menleni. V ponedeljek je Vojna škoda popustila na 423. notem pe se je zenet okrepila na 425 do 427. Investicijsko 'posojilo se im trium todiM trgovalo po 87. Zanimanja

J ra bančne ^ftdaote |b glede ■ opodris M«

! ključke dalje precej živahna Union banka se je trgovala po 56 50 do 57, Jngobanka pa 94 in po odbitku kupona (10 Din) eelo p« 86. Dalje so bili zaključki v Praštediooi p« 85;:.50, v Zemeljski po 140 do 141 in v Kro-ditni po 93. Narolna banka je zelo čvrsta ter je bilo včeraj povpraševanje po 7250L Poljedelska banka pa notira po odbitku ko^ pona (2 Din) 1550 do 16 Med industrijskimi papirji je dalje zanimanje «a delnica obalnih paropiovnih družb ter so bili zaključki v Dubrovački po 540 in v Jadranski do 620 in 630. Trboveljska »e je trgovala p« 470 in po isti ceni tudi ra december eks ka-pon. Danica notira brez kupona (10 Din) 145 do 155, Drava pa se brez kupona (14 Dm) nudi po 436. Zaključki so bili fe v Slavoniji po 5, v Tvornici vagonov po 305. » Dnionu-Osijek po 177 do 178, v gečerani p« 465 in v Gutmannu po 210.

Beograd. Berlin 1S.4S5 — 18JJ25 flSittV

Duuaj 7.9916 — 8-0216 (8.0066), BudimpeSia 9.9137 — 9.9437 (9.9287), Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.Ixm

Žitni trg

Ljubliana. 29. marca.

V počefku tedna se je na ameriških triS-ščih pojavila močna be«a. ki je povzročila, da je cena pšenici (za marec) nazadovala od 123 na 116 1 orm. Tudi kontinentalna tržišča so pod vplivom Amerike tako reagirala. Vojvodinsko tržišče pa je proti nazadovanju ccn pokazalo še precej odpornosti. VČeraS* nji tečaji iz Obiesga so zopet nekoliko višji ter notira pšenica za marec 118 3 oful pri prilično čvrsti tendenci. Tudi v Vojvodini so se tečaji včerai in danes zopet okrepili ter stane baska pšenica 250 do 252.50, ba-r.aška 245 in srempka 252.50 do 255. Zadnja dni je bilo v Novem Sadu precej kupčij. Nakupi pa niso izhajali od strani konsuma, temve? so se trgovci pri nekoliko nižjih e»-nah pokrili za že izvršene prodaje blaga.

Cene koruzi se niao bistveno spremenil*

V Vojvodini stane haSka koruza 270 do 275,

V Sloveniji pa je bilo živahno zanimanje za laplatsko blaro ter je prišlo do večjih za-klručkov na baii o05 Din za 100 kg frank« slovenska postaja ocarinjeno, za dobavo v Juliju, avgustn. Tudi v moki le bilo nekaj man Bih kupčii ua bazi 350 Din, za moko »Og«. franko vojvodinski mlin.

V Vojvodini so dovozi pšenice dalje zete slabi. Izvoza ni. ker je cena pšenici nad rr-vor.no pariteto. Tudi za bližnjo bodočnost nI pričakovati, da bi prišlo do izvoza pšenico, ker pride nn trg le toliko blaga, kolikor ga sproti absorbira domač konzum. Producentl dovažfljo na trg pred vsem koruzo, za katero dobivajo nenavadno ugodno ceno, dočim upajo, da bodo letošnjo pšenico, ki je. kakor znano, izredno dobre kakovosti, pozneje lahko dražje prodali. Nova Mošnja pgenica s« plsčuie za avgust po 255 in celo oo 260 (uzpnčno blago) in se v splošnem računa, da bo po žetvi stara pšenica stala najmanj 2^0 Za enkrat pa ni upati, da bi se cena pšenici dvignila, ker je kakovost lanska ameriške pšenice slaba in jo trgovci in pro« ducnti ?ki:o čim prej spraviti v denar.

Posevki pšpr>i'*e so v Vojvodini prav lopi; pri nas pa se opaža nekaj škode. Zaradi dolgotrajne zime se je setev ovsa nekoliko zakasnila. Večjo škodo je povzročila zima na koruzi ki je pozabiš in je ra setev povsem neprimerna. Ugotovljeno j«, da maša kalj^ vost vojvodinske koruze le 5 do 12 odstot-S-ov ter so producenti že v skrbeh, kje m) dobijo za setev primerno koruzo.

Na ljubljanski borzi notira pšenica nekofl-ko nižje, in sicer promptna 300 — 802.50, za maj 3015 — 327 in ra julij — avgust 813 _ 315.

Uagsvaa

alovala.

Važna delavskovarstvena razsodba

Neko okrilno sodišče v mariborski oNa-•ti ie knelo važno in socialno zgodovinsko pomembno pri!?ko. da te razsoialo v stvar;, ki ie eminentnega socialnega pomena m enači korak napre! v borbi za pravno za-Klto delavstva.

Podietie i« delavca odpustilo H stažfoe brez navedbe vzroka, kar te do obstoievih predpisih civilnega zakona odnosno obrtnega reda pravno v redu. ako so bile pri »dpustu vpoštevane določbe snlošno veljavne individualne ali kolektivne službene pogodbe. Tu pride zlasti v ooštev odpovedni rok. Tetra roka se ie podietie držalo. Odpuščeni delavec le bil od delavstva izvolie-ni zaupnik v smislu določfl zakona o za-ičltl delavcev Ta zakon Pa. ki ie speciia.-nesta značaja tn imajo torei niezove določbe prvenstveno vettavo. ioia posebne določbe eiede odpusta delavskih zaupnikov. V § 119 določa, da »delodalalci ne smelo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilne.« izvrševan!* nlih dolžnosti po odredbah tesca zakona.« Več zakon ne pove in ie zato gotovo nelasen in r.epopolen. Tudi poznejše uredbe o obrat-nS". zaupnikih niso točno in nesporno uredile vprašar.ia zašite obratnih zaupnikov da si leži na

Ii teh zakonitih predpisov, k! shifito v obojestransko zaščito sk z železno Icjrič-nostio sledi potreba, da mora delodajalec pri odnustu obratnega zauon'ka navesti razloge odpusta, da more zaironlk ugotovi« in spoznati, da sc bl!l za odpust mero-da)n! drugI raziod. k*.kor pa kršitev S 112. ker bi v nasprotnem primera ime! pravico pritožbe ns ministrstvo. Tako ie zopet sa-no po sebi nrrriilvo. ds mor a! o biti tudi ti wdrnti razlog*« objektivno ir. nepristransko ttzotov^eni. ker so druirače lahko izmišlie-ni. Tako moramo oriti do edino oeravilne-

politika

za pravnega zaključka: odpuat obratnega zaupnika ie mogoč prvič ori ooeoiu § 112 zakona o zaščiti delavcev in dTugič iz »drugih razlogov« le. ako le oblektlvno ugotovljeno da ti razloči n!so finzirani ter da se noče z njimi Je obiti S 112 zakona o zaščiti delavcev. To pa zonet pomeni, da morajo biti obratnemu zauonlkn razlogi odpovedi priobčeni in o njih utemelienosti mora razpravljati inspekciia dela Obratni zaupn;ki so deloma tudi organi inšpekcije dela kar sledi iz § 116 zakona o zaščiti delavcev.

Kar ie tu rečeno splošno, velia seveda tudi za rudarsko delavstvo das! isto ne spada ood inspekciio dela. temveč pod nadzorstvo rudarskih oblasti.

Okrajno sodišče, ki !e o te! zadevi raz-pravMalo ie osvojilo gornla nravna nazi-rania in !e podietie. ki ie delavskega zaupnika brez navedbe razloea odpustilo kaznovalo v poravnavo vse škode, nastale delavcu vsled protizakonitega od-pusta.

Smernice stanovanjske politike

Sedanja stanovanjska zaščita traja do 1. maja. Po tem datumu ima nastopiti prosto razpolaganje s stanovanji in odpasti ima vsaka stanovanjska zaščita. V tej smeri vsaj delujejo hišni lastniki in oni. ki zagovarjajo neomejeno prostost privatne lastnine brez kakršnihkoli socijalnih omejitev. Znano je, da se ta težnja zagovarja s trditvijo, da bo le svobodna stanovanjska konkurenca ublažila stanovanjsko krizo in nivelizirala stanovanjske prilike.

Svobodna konkurenca je le tam koristna, kjer so vsaj prilično enaka konkurenčna sredstva na razpolago. V stanovanjskem problemu ni tako. Vse ugodnosti proste konkurence imajo na svoji strani hišni lastniki, ker je premalo stanovanj; zato imajo v rokah tudi višino najemnin. Is konkuriranja bodo a priori izločeni oni. ki teh najemnin ne zmorejo in prosto razpolaganje stanovanj se bo vršilo samo ▼ krogu onih, ki so zmožni plačevati najemnine, katere bo določila ugodna konjuntura hišnih lastnikov. Ta krog bo z ozirom na omejeno število razpoložljivih stanovanj velik dovolj, da bo še vedno dal več povpraševanj, kakor bo stanovanj na razpolago; zato bodo mo-gofe visoke najemnine.

Ta krog ne spada v delokrog stanovanjskega skrbstva države in občin. Vendar pa preostaja mnogo oseb in družin, za katere bo treba skrbeti ker one v prosti konkurenci na razpoložljiva stanovanja reflektirati ne bodo mogle, saj nimajo iz česa najemnin plačevati. Zato j« naravno, da s 1. majem stanovanjske zaščite ali stanovanjsko-soeijalne politike d rž \ ve in občin ne more biti konee Prvič zato ne, ker je nemogoče v tako kratkem času socijalno šibki krog najemnikov iztisniti it stanovanj, ki naj pridejo v prosto konkurenco, in drugič zato ne, ker sanje niso preskrbljena stanovanja, v katerih bi se stanovalo po drugih vidikih, kakor po vidikih proste konkurence. Da bo

gotov krog najemnikov iztisnjea hi okvira

proste konkurence, je jasno: sa 1. maj mnogi hišni lastniki — v upanju, da nastopi stanovanjska prostost — najemnine ie sedaj zvišujejo na zneske, U so za veliko večino najemnikov nemogoči. Morali bodo iti, na njih mesto pridejo premožnejši. V cenejša in revnejša stanovanja ne bodo mogli, ker je teh premalo, zlasti ako računamo s naraščanjem prebivalstva.

Rešiti bo treba zato dva dela celotnega problema: zaščititi en del najemnikov ▼ sedanjih stanovanjih in skrbeti za intenzivno stanovanjsko akcijo. Prvi del bo moral toliko časa osiati v veljavi, da se ustvarijo enaki stanovanjsko - konkurenčni pogoji ali z drugimi besedami: dokler socialno - šibkej ši sloji ne bodo dobili stanovanj s socijalni-mi najemninami.

Državni stanovanjski ali bolje stanovanjsko - gradbeni zakon bo moral položiti težišče na povzdigo gradbene akcije. Mislimo na privatno gradbeno akcijo. Tu igra ulogo draginja kapitala in s tem draginja stanovanj. Razliko med kalkulirano najemnino na podlagi dejanske draginje kapitala in med socijalno znosno najemnino (odnosno razliko na stavbenih stroških) bodo morale kriti država in občine iz posebnih fondov, ki ae bodo dotirali iz različnih virov. Omenimo naj samo nekaj virov Poseben vir bo moral prihajati iz letnega čistega dobitka industrijskih pod;etij v stanovanjske svrhe delavstva tega jV/djetja. Prugi vir bo morala nuditi gotova kvo;n čistega dobička denarnih zavodov in tretji vir šf>ekulacija s praznimi stanovanji in posebne progresivne doklade na najemnine preko gotovega zneska. Na občine pa bo špeoijalno padla dolžnost, skrbeti za cenena stavbiSča. Zato je zemljiška politika občin izredne važnosti in večje mestne občine Slovenije ji bodo morale posvečati mnogo večjo pozornost kakor ji sedaj.

E. T. A. Rotman: Krali Debeluh in sinko Debelinko

Pravljica s slikami. Mladinska knjižnica »Jutra«, 2. zvezek. — Založilo »Jutro* Cena 12 Din, po pošti 18 Din. Naroča se pri upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah.

Klasičen humor Rotmanovega risala in peresa je doživel že s »Princesko Zvezda-no« triumf spričo katerega so slavospevi o njegovi novi knjižici nepotrebni. Menda ga ni več otroka ne v naših mestih, ne v najbolj oddaljenih gorskih vaseh ki ne bi poznal teh milih sličic s preprostimi, v dno mlade duše segaiočimi besedili! Uspeh »Sinka Debelinka<, ko je izhaja! v >Jutru<, je bil skoro še večji od »Zve^aninega«; dejanje je bolj razgibano in vodi deco laleč po svetu, da se ob vsej zabavi tudi še kaj nauči. Res škoda za krasno povestico, če bi se pozabila in izginila! Mično opremljena knjižna izdaja bo izlahka našla pot v roke vseh, ki jim ie namenjena.

Knpsftel Citaitel

.Princesko Zvezdsno'

Pri uetru in neurju

ae Sekajte, da postoma VaSa koža hrapava ia razpok&na, temveč ae ognite temu s

NfVEA-C

Natrite I ajo vsak ve««, predno grwt« k

počitku in istotako podnevi, prodno se po-daste na oster zrak, temeljito lice ia mka Ko£ sorodni Enerit, ki ga vsebuje edine Nivea - ereme, naredi vašo zunanjoet lepo la mlada " 2662

Vodoravno: 1. Otok v Indijskem oceanu. 4. Uradna oseba 8. Orodje. 18. Azijska državica. 14. palma. 16. Nastane pri gorenju. 17. Mesto v južni Španiji. 19. Ilovica. 20. Železov oksid. 28., Nedoločena količina. 24. Vedeževalka v Kumah. 25. Moško krstno ime. 28 Reka v Sibiriji. 30 Kraj v Palestini, znan iz Sv. pisma. 83. Južno drevo. 34. Zapreka. 35. Oziralni zaimek 87. Stev-nik. 38. Nedoločni zaimek. 39. Lahkoatle-tična vežba 41. Osebni zaimek. 42. Osebni zaimek. 43 Časovni veznik. 45. Kratica. 46 Pogojni veznik 48 Reka v Kavkaziji. 52. Egiptovska božiča. 53. Ptica. 57. Dol evropske meje 58. Pozav. 62. Ep o grškem Junaka 64. Jugoslovensko kopališče. 67- Apnenčeva tvorba. 68. Pridevnik 69. Skladba. 72. Kralj, ki Je zapovedal vreči Romula in Rema v Tibero. 74. Redki element 76. Trava. 78. Pristanišče v Črnem morju. 79. Gorovje v Španiji in slavna filmska igralka. 81 Oklopnjak. 88. Jugoslovenska reka. 85. Avtomobilska znamka. 86. Visočje ▼ Aziji Navpično: 1. Kratica. 2. Kraj na Alaski. 8. Kiparski izdelek. 4. Marsov sin. 5. Kemični znak za redki element. 6. Moško krst-

no ime. 7. Mesto v Arabiji. 8. Vezalk. 1«. Stranka v času verskega razkola med Aralv ci. 11. Denar. 12. Reke v Angliji. 18 Francoski vladar v srednjf-ra veku. 14. Otok v Kitajskem morju. 15 Element 16. Redov«-nik. 18. Vprašalni zaimek. 21. Osebni zaimek. 22. Sodnik v grškem podzemlju. 28. Dobremu gledališkemu igralcu nepotrebna pomoč. 24. Močna svetloba. 25. Mesto v Ba8-ki. 27- Kemični znak za kovino. 29. Papiga. 31. Del telesa. 32. Riba. 34. Organ. 38. Kost 40. Površina, na katero nas veže Zemljina privlačnost. 48. Pristanišče in železniška postaja v Grčiji. 44 Središče gibanja. 47. Prislov. 48. Otočje v Arafura morju. 49. Erap-tivna kamenina. 50. Medmet 51. Obrambna naprava. 54. Medmet 56. Nota. 56. Mesto t Grčiji. 57- Ruda. 59. Grški modrijan, aa Vat pri Ljubljani. 61. Nota. 68. Angleško pristanišče. 64. Naziv filmskih umetni«. 65. Benzolov derivat 66. Ovčja volna. 70. Barbarski narod. 71. Kaaslni zaimek. 78. Zaščitnik rodbine pri starih Rimljanih. 75. DoloČ8na doba 77. Turški plemič. 80. Grika črka. 82. Kemični znak za lahko kovino. 84. Ploskovna mera.

proiivafa razen luksuznega automobila s 6 cilindri tudi mode! s štlr mi cilindri - C 4

T

vzorcu

cilindri

nrfen,

a m egraien po

s šestimi o ekono-nt udoben

m

Ti vozovi so brez dvoma najboljši od vseh iste kategorije.

Generalno zastopstvo avtomobilov

CITROEN

Zafreb, Lipna ulica 22, Grand Garai

»CIRTOEN« Nov/ Sad, Kralja Aleksandra uftea 7,

»BOLJAN« automob. radnjt Subottca, Gradskt kuča, Lafčo Kain, n

stupstvo »CITROEN« Vtliki Bečkerak, Obala Princesa Jelena,

Poiarevac, Brača Pandurovič Knjatevac, Anta S. Atanaskortč Kriiievac, Knez Mihajla 36, Živo)la A. Simič

NU, Obreaovičeva aL 51, Dukm M. Kn

ttič, avtomobilska rsdnja Latkovnc. Kralja Petra 81, BrankU i drug.

OGD

Velika nož

Se nam Je v kosteh ln mozga sled trde zime, ki se polagoma izgublja v prvih žarkih pomladnega solnca in njegove mile toplote.

Se se po ozarah belijo zadnji ostanki snega, toda ščinkavček se ne zmeni sanje in žvrgoli veselo svojo pomladansko pesem.

Kosiči, nezmotljivi znanilci vigredl, polnijo tihe večerne ure s svojo sladko simfonijo. —

V živi meji brsti mlado popje ta noto zelenje. Prijetno, mlačno udobje potni vzduh in v prvem prebujenju iz samskega sna dehti zemlja po vijolicah... ,

Odprkno okna ta duri na stežaj, da kave je novo življenje, ki ga diha narava v naše zatohle domove. Okrasimo Jih z prvim zelenjem in cvetjem. Naj odmeva od sten našega doma »večanostno brnenje velikonočnih zvonov ter se spaja s ptičjim žvrgolenjem ia vriskom naše osvobojene duše od zimskih spon. _ .

Utvsu

Moj domeS

E t i* pri hm, tr zraven sllH,

Imam ognjišče, v kurnika piiča, kmček masti, periiče »oli.

Vrečico moke, čeprav na obroka, M pehar krompirja, me nihče ne tir j a.

Mn celkar fižola tn pisana kola. y. hlevcu kozo, nad hlevcem koso.

firomek brez vinčka, ¥ zibelki sinčka, na njivi molet ki grudo rahlja.

T o domek Je moj. •. Kdo menja z menoJ?,

Negovanje telesa

Velikemu kulturnemu napredku lahko pripišemo, da je več ali manj izginila hinavščina in priderija komaj dobro preteklega časa; danes lahko prizna — z malimi izjemami — skoro vsaka žena in vsako dekle, da posveča posebno pozornost in čas za negovanje svojega telesa. Da hoče biti ženska lepa ta mlada, to ni več gizdavost; to je postalo čisto socialna potreba. Zunanjost igra že tako pomembno vlogo v konkurenčnem boju, da danes ženska mora paziti na to, da se ohrani lepo in svežo. Is tega povsem opravičenega razloga je želja vseh žensk, posebno onih, ki morajo z delom svojega uma ali rok skrbeti za svojo eksistenco, da spoznajo metode in načine za negovanje telesa.

Trdno zdravje je seveda naj važne j-te. Ce ni kakih organičnih težav ali hib, si človek lahko s pametnim živ-Uenskim načinom in primerno hrano pridobi in ohrani zdravje.

Lepa postava, čedne telesne oblike »o darovi narave. S primerno, vztrajno, vsakodnevno redno telovadbo (10 do 13 minut vsako 'Jtro, Če le mogoče pri odprtem oknu ali na solncu), si lahko vsaka ženska, če je le količkaj normalno rašjena, odpravi eventuelne manjše telesne nedostatke ali jih vsaj smanjša.

Ideal lepote se je sicer v teka sto- In fesočletij spremenil, vendar so bili ta

so gotovi lepotni principi Se danes skupini vsem civiliziranim narodom.

1. Mora biti telesna oblika pravilna. To pomeni torej po današujem lepotnem idealu, bodi vitka. (2e pričenja prodirati nazor, ki opušča današnjo pretirano vitkost in zahteva nekoliko okroglejše oblike).

2. Polt mora biti lepa in čista; obraz mora biti gladek, brez gub, ne vpadlih lic, imeti mora zdravo barvo.

3. Lasje, bodisi dolgi ali kratki, morajo biti negovani.

4. Istotako se mora poznati rokam, da se negovane, pa ne samo roke elegantne dame, nego tudi roke delovnih žen, tipkarice, prodajalke, šivilje itd.

Kakor za vsakdanjo telovadbo, si mora vsaka ženska najti časa, vsaj par minut na dan za negovanje obraza, las in rok. Ako si čas le količkaj pametno razdeli, bo to prav lahko dosegla. Starejše ženske se še prav dobro spominjajo in mlajše to vedo iz pripovedovanja, koliko časa so pred 20—25 leti porabile ženske, da so se oblekle. Tedaj je imela ženska dote. tesen steznik, dva do tri spodnja krila, životek in zgornjo obleko z dvemi tucati gumbov ali zaponk, ali navadno obleko, zgornje krilo in bluzo z visokim, tesnim ovratnikom, manšete, samovezni-co, pas ta druge pritikline. K temu umetno komplicirano frizuro z vložki, klobuk, ki si ga Je morala pričvrstiti z dvemi ali tremi iglami, da Je balanci-ral na glavi, pajčolan, katerega je mogla le z težavo in veliko spretnostjo zavezati. Koliko časa je bilo treba za oblačenje in vendar si je vsaka ženska, celo ona, ki je bila še tako zaposlena, morala vzeti potrebni čas. Tudi sna-ženje ta spravljanje obleke Je zahtevalo mnogo časa. Dolga krila so morale dnevno izprašiti, spodnji rob mnogokrat obnoviti, visoke ovratnike popravljati in likati. Moderna ženska, ki zaradi enostavnosti današnje kratke obleke ne trati časa s tem, — oblečena je v hipu — porabi lahko ves ta čas aH vsaj del tega časa za negovanje telesa, njenega zdravja in lepote. Lepota ta mičnost sta božja darova: ohraniti si jih čim dalje, je dolžnost vsake ženske. Vita.

M. O.:

Gospodinja in posel

Ako se snidejo dandanes dve, tri gospodinje, bi skoraj stavila, da tožijo o onem, kar jim po večini najbolj teži srce — o svojih poslih.

Na trgu, pred cerkvijo, pri mesarju, v trgovini pa takisto stiskajo skupaj glave služkinje in zabavljajo, zabavljajo, kako je »služba hudičeva družba«.

Če preiskujemo nepristransko vzroke te splošne nezadovoljnosti, vidimo, da je krivda pogostokrat na obeh straneh. Saj, kjer postopa gospodinja s primerno dobrohotnostjo ter z razumevanjem s svojimi uslužbenci in se tudi posli trudijo, da vestno vrše svojo nalogo, ondi sta lahko zadovoljna oba dela.

V sedanjem času brezposelnosti !e služkinj pač na izbero, Toda izbrati pravo, to je težko.

•Ko išče? novega posla, poizveduj, kako so bili z njim zadovoljni v prejšnji službi. Vendar pa tudi ta vir ni popolnoma zanesljiv, ker mnoge gospodinje grajajo prav zato svoje bivše služkinje, ker niso več pri njih v službi .. . Oziral se tudi na izpričevala v poselski knjižici. Služkinja, ki pogosto menja službo, je morda imela smolo ta je brez večje krivde: še bolj mogoče pa je da, ima kako prav veliko napako.

Gospodinja, ki je za svoj poklic strokovno zadostno izučena in zna vsa hišna dela opravljati, vsekakor najbolje stori, da si vzame dekle, ki jo samo po svoje izuči. Ako se ne maraš ukvarjati s popolnoma neizvežbano služkinjo, izberi med že izurjenimi posli, toda nikar ne jemlji posla od ljudi, ki žive bolje in razkošneie, nego moreš ži-

veti ti. Taki posB so namreč razvajeni, kritični ali celo posmehljivi. Ker je bilo v prejšnji službi vsega v izobilju, navadno taki posli tudi ne znajo varčevati ter so morda razvajeni v hrani.

Tudi ne femlJI dekleta, ki ti takoj začne opravljati prejšnjo "gospodinjo. Tako dekle ne vzbuja zaupanja, nego se moraš bati, da bo nekoč tudi o tebi slabo govorila. Glavno je, da je dekle, ki ga hočeš vzeti v službo, zdravo, inr teligentno, pošteno, skromno, redoljubno in snažno, da je vsaj nefctfliko izurjeno v običajnih opravilih ter v kuhanju. Prevelika samozavest vzbuja dvom. Navadno je ona, ki »vse zna«, jedva za silo usposobljena. A da ima dekle le veselje do dela, se Že hitro izpopolni, ako jo znaš odgojiti.

Posla sprejmi prijazno in dobrohotno. Tekom dne mu razgrni ves hišni red, ki mu ga daj tudi za ves teden pregledno napisanega. Tako se že v naprej izogneš izgovorom služkinje, da je to ali ono pozabila. Seveda moraš iz lastne izkušnje yedeti, da se da delo, ki ga nalagaš služkinji, tudi res izvršiti in da ne zahtevaš preveč od posla . . . Ako hočeš služkinjo po svoji volji poučiti, pa ne zadošča samo to, ampak je nujno potrebno, da si prve dni skoraj ves čas poleg posla ter mu kažeš, kako želiš imeti kako stvar izvršeno. Razume se. da moraš biti sama v vsem dobro poučena ter moraš znati opravljati vsako delo — od najnižjega do najvišjega, sicer ne uživaš pri svojih uslužbencih nikakega ugleda. Ako delaš prve dni s služkinjo, bo hitro uvidela, da ima opravka z razumno gospodinjo, ki ve, koliko se da brez prevelikega truda storiti tekom dneva.

Gotovo so ta gospodinjo utrudljivi ti prvi dnevi, toda če je dekle voljno in bistre giave, potrebuje že kmalu samo nadzorstva in tu pa tam kakega pojasnila. Pri vseh opravkih bodi natančna. a ne zahtevaj takoj popolnosti! Bodi potrpežljiva in dobra, posebno če vidiš, da se dekle resno trudi, ustreči ti. Ne izsubi potrpežljivosti in Vztrajnosti. Ako boš hotela vedno vse sama opravljati iz strahu, da ti posel česa ne skazi, tedaj nikoli ne dosežeš, da bi bila tvoja služkinja samostojna v izvrševanju hišnih del. A kako važna in potrebna je ta samostojnost! Zgodi se, da se zamudiš kje zunaj, ali imaš poset, ali morda celo zboliš, — in tedaj se mahoma ustavi kolesje, vse je narobe po hiši. Ako nimaš kolikor-toliko samostojne služkinje, sploh ne moreš iz hiše, bolna ne smeš biti in za nič višjega se ne moreš zanimati. Tako si po lastni krivdi sužnja svoje družine in svojih poslov. Vse svoje duševne in telesne moči izčrpavaš v dnevnih opravkih ter postaneš končno stroj brez lepote in toplote, A kdo ima pri tem najobčutnejšo škodo? Ti sama! Mož in otroci so izgubili v tebi prijateljico, enakopravno tovarišico ter si iščejo družbe drugod. Niti ne spomnijo se več, da bi te povabili kam s seboj, kar navadili so se, da te vidijo le s kuhalnico ali metlo v roki ali pa sedečo za šivalnim strojem.

Kakor je torej neprecenljive vrednosti pridna in delavna gospodinja, mora vendar misliti na to, da ima žena in mati še druge, višje dolžnosti in p> trebe. Gospodinja ne sme biti dekla, sicer bo kmalu imela ugled in pravice dekle, ne pa gospodinje.

Zato naj gospodinja prepušča sčasoma tudi boljša dela svoji služkinji, ako se uveri, da je sposobna za to. Skoraj vsako dekle stremi višje in se hoče v službi česa naučiti. Zato ji mora gospodinja dati prilike, da kaj pridobi na svojem znanju. Seve pa ne sme gospodinja pozabiti one čudodelne skrinjice, ki še nikoli ni odrekla, t. j. nepričakovano mora biti zdaj tu, zdaj tam, vse mora videti, vse slišati: hvaliti, svariti, strogo karati, kakor pač zahteva trenutek in značaj posla. Nikoli pa naj se gospodinja ne poslužuje žaljivih besed in psovk. Mirna, dobrohotna beseda več izda nego ves hrup. Postopaj s

tvojimi uslužbenci človekoljubno ter

jih ne grajaj vpričo drugih.

Kjer je več poslov v hiši, določi natančno vsakemu posebej njegovo delo, da se ne bo mogel drug na drugega

zanašati. Najbolje je, da jim pri vstopu v službo izročiš natančno napisan hišni red. Varuj se skrbno vsake pri-stranosti. Bodi z vsemi enako prijazna ter ne poslušaj nikakega obrekovanja.

Jako težko je zadeti pri poslih pravo mero zaupanja. Vsekakor ne bodi v začetku prezaupljiva, dokler ne spoznaš človeka, ki si ga vzela v hišo. Ven dar pa tudi ne bodi preveč bojazljiva in nt* žali posla s tem, da prav vse zaklepaš pred njim. Imej pazno oko, a ne smatraj vsakogar za tata. Navadno so tisti, ki se najbolj zavarujejo pred tatovi, najprej okradeni.

Navajaj služkinje na strog red v vsakem oziru ter zahtevaj od njih vselej natančnega računa za izdani denar. Pojdi rudi sama nakupovat. da se prepričaš o ceni živil. Ne daj, da bi te imeli posli za neumno!

Privošči svojim uslužbencem dovolj počitka ter jih ob nedeljah in praznikih po možnosti razbremeni. Tudi ne oviraj poslov v izvrševanju verskih opravil; spoštuj njih versko prepričanje!

Skrbi, da dobi vsakdo, kar ma gre. Plače nikdar ne zadržuj!

Kadar posel iz kateregakoli vzroka zapušča službo, mu gospodinja napiše izpričevalo v poselsko knjižico. To iz-

pričevalo Je za služkinjo ta bodočo njeno gospodinjo velike važnosti; zato mora biti jako vestno in pravično. Ako je bila služkinja zvesta, pridna, poštena, za delo sposobna in spretna, moramo vse to v izpričevalu naglasiti. Tudi treba poudariti, da je odšel posel na lastno voljo in zdrav iz službe, seve, ako se je res tako zgodilo. Ako gospodinja iz opravičenih razlogov ne more v izpričevalu našteti vseh prej omenjenih dobrih lastnosti, tedaj naj zamolči tisto, ki služkinji manjka. Kakor je brezvestna in nesocij2lna, prestroga ali celo krivična presoja služkinj. prav tako ie nespametno in vsem gospodinjam Škodljivo prekomerno in nezasluženo hvalisanje. Dolžnost gospodinje je. da se po poselskih knjižicah medsebojno opozarjajo na posebno sposobne in vse hvale vredne, pa tudi na brezbrižne, nemarne in lahko-mišljene služkinje. Sicer se poslednjih ne sme po zasluženju opisati, vendar pa napišeš lahko tako, da se vse ostalo čita med vrsticami. Saj bi tudi delala krivico vsem dobrim, ako bi jih stavljaia v isto vrsto z zares slabimi in bi imela zanje iste besede kakor za najboljše. Kakor kdo zasluži!

Smatraj posla za člana družine, priznavaj njegov trud ter ga izkušaj ohraniti pri dobri volji. Postopaj z njim vedno pravilno in skrajno pravično, tako si pridobiš pravico, da smeš tudi ti zahtevati, naj ti v polni meri stori svojo dolžnost!

Cvetje v nase sobe

Bolj kot slika na steni pričara zele- : na, cvetoča vejica, šopek kmečkih aster v sobo pomlad, gozdni duh. poljano ta kmečki vrt. A postaviti jo moraš v pravo okolico in pravo posodo: tro-bentice pomešaj z jetrnicami, daj jim plitvo posodo; mačic daj velik šopek v visoko, široko vazo; vejico črnega trna, cvetoče črešnje v vitko kristalno vazo; zlatoramenim astram nizko, modro ali zeleno glinasto posodo. Predvsem pa: izloči vse vaze z ozkim vratom, pa naj so še tako dragocene in umetniške! To so mučila za cvetje. V njih cvet kmalu uvene ta umre. Z dragocenimi vaza- j mi je kakor z bogatimi zlatimi okvirji, j Oko ti obstane pri zlatih rezbari j ah okvirja, pri slikariji in obliki vaze, ne vidiš niti slike ne cvetja. Čim pripro-stejša vaza, tem bolj pride cvetje do veljave.

Kmečki dekhč si strese cvetje v predpasnik in zbira: kronice, tdoh, jetmice, ' žefran, resje, velikonočnice, mačice. vsako zase. Poveže kvečjemu rdeče resde in lahnorožnati teloh v šopke. Nevede primerja in išče harmonije v barvi in velikosti. Na trgu občudujemo košare in vozičke kmečkih otrok, dekličev in ženic. Tam dobiš celo naročje cvetja za par dinarjev. A v mestnem logu in v gozdu pod Rožnikom se ti ponujajo zvončki in žefran kar sami. Ni potrebno, da je cvetje vrtno ali dragoceno, če združiš razne cvetove v barvno harmonijo in mu daš primemo posodo, dosežeš dovoli. V sobo pričaraš košček žive prirode.

Okrasi s cvetjem in zelenjem vsak prostor. 2e v veži naj pozdravi gosta šopek poljskega cvetja aH vsaj smrekova vejica. V obednici bodi vsak dan na mizi šopek, četudi sede le domači za mizo. O Božiču obesi smrekov venec

nad mteo ta ga okrasi z medenimi srci za Velikonoč pa postavi na mizo malo pisano kmečko butaro. Cvetje nam pričara dobro voljo in prijetne misli. V sobi. kjer delaš in snuješ, se ti bo oko rado odpočilo pri rastlin ail ob oknu, kjer dehti hijacinta, ko je zunaj še vse belo. Ko se zbudiš, te prijazno pozdravi ob oknu spalnice nežnozoleni aspa-ragus in temozelena aspidistra. A v spalnici se čuvaj cvetočega, močno-vonnajočega rastlinja, ker rado povzroči glavobol Predvsem pa daj otrokom rož. Kdor raste z rožami, se priuči zgodaj harmonije barv ta lepote oblik. Pusti, da skrbi otrok sam za svoje lončke z rastlinami. Daj mu na okno otroške sobe veseKh kapoicinčkov, živordečih geranij, nežnih fukstj. Naj opazuje, kako vskali tulupan iz čebulice, kako raste, se razvija ta razcvete v živordečo aH z; a to rum eno čašo.

Kdor ljubi rože, Je dober ta srečen.

Razstava slovenskih čipk

Razstave, k! Jfh vsako leto prireja DrL zavod sa žensko domačo obrt v Ljubljani, »o navadno dobro obiskane. Sedaj pa )• razstav« zavod zopet v elegantni formi in opremi svoje izdelke. Kakor generalna pre-iskušnja se nam Je zdela vsa razstava. Izdelki kčni m skrtmo izbrani v veliki množini. Večina del so Izvršila pod nadzorstvom zavodovih učiteljic nala vrla kmečka dekleta. V tem tiči velika vredost, da se »vetu lahko pokaže, da se znajo nafa. kmečka dekleta ndejsfvovatf tudi v flnej-ših delih. Kakor smo videli, naš zavod ne pride v zadrego * lepa.

Najmodernejše tefcn&e «o že tam ia tako fino Jzvr5ene, kakor da so vpeljane že desetletja prt na*. To najbolje kvalificira strokovne »fiteljic zavoda, da se res trudijo. Množina popolnoma novih vzorcev nam kaže, da Je izbira vzorcev vedno večja ?n

Anton Cehov — U—at

Kaj pripoveduje Natalija Vladimirovna

Pred devetimi leti proti večera, ob Časa košnje, sva jezdila s preiskovalnim sodnikom Petrom Sergjejičem na poŠto Po pisma.

Vreme je bilo Jasno. Ko pa sva Se vračala, je začelo grmeti, ta težki preteči oblaki so se hipoma vzeli od nekod in se zbirali nad nama.

Toda že sva bila dorrra. NaSa hiša In vaška cerkev, vsa bela, se Je že bleščala pred nama. Visoki, vitki topoli so šepetali v vetru. Dišalo Je po dežju ln pokošenl travi.

MoJ spremljevalec Je bfl ves razigran In židane volje. Smejal se je In Šali: »Kaj,« je dejal, »ko bi bila naletela na poti srednjeveški grad, ves zapuščen in poraščen z mahom. Tam bi bila vedrila, končno pa bi v naju tre-SČilo>« „ . . ,„ .

Cez polje Se zave« prvi val Veter Je zapihal in v vrtincu se Je dvignil prah s ceste v zrak. Peter Sergjejič se je zasmejal ln spodbodel konja.

»Divno,« Je vzklikal, »divno!«

Njegova razposajenost se Je prijela

tudi mene. Misel, da bom takoj premočena do kože. ta da morda trešči v naju, me je silila na smeh.

Vsa zasopla sva prijezdila na dvorišče. Veter se je polegel In že so padale debele kaplje na streho ta tla.

V hlevu ni bilo nikogar. Peter Sergjejič je sam razuzdal konja, ju vedel v hlev In privezal k jaslim. Čakajoča nanj, sem stala na pragu. Vonj sena je bil tu opojnejšl nego na polju. Vsled temnih oblakov je bilo skoro mračno.

»Sedaj je zares treščilo,« je vsklik-nil Peter Sergjejič. ko Je vnovič silno zagrmelo, in stopil je k meni.

Stal je poleg mene na pragu In me gledal. Še Je bil zasopljen od hitre ježe, naglo je dihal ln čutila sem, da me požira z očmi.

»Natalija Vladimlrova,« Je dejal. »Kaj bi dal, da bi vas smel vedno gledati; čudovito ste lepa nocoj.«

Njegove oči so me prosile, bil Je bled. na bradi so se mu svetlikale dežne kaiplje. in zdelo se ml Je, da me tudi one zaljubljeno gledajo.

»Ljubim vas,« Je dejal, »IJuftni vas in srečen sem, da vas smem gledati. Dovolite mi. da vam povem, da ste mi nad vse draga, dovolite mi, da vas vedno gledam.«

Čutila sem njegovo občudovanje.

Zrla sem v njegov ožarjen obraz, poslušala njegov glas, a bila sem odre-venela ta nisem se mogla ganiti. Brez konca bi bila rada gledala v njegove jasne oč: ta ga poslušala.

»VI molčite? — Tudi prav!« Je dejal. »Le molčite!«

Meni je bilo prijetno. Veselo sem se zasmejala in stekla v plohi proti hiši. Tudi on se je smejal ta mi velikih, hitrih korakov sledil.

Hrupno, kakor dva razposajena otroka, mokra in vsa zasopla sva drvela po stopnicah ta planila v sobo.

Oče in brat. ki nista bila vajena mojega smeha, sta me začudeno gledala in se tudi smejala.

Oblaki so se razpodlll, grom se Je oddaljeval, s na Petrovi bradi so se še vedno lesketale dežne kaplje. Pel in žvižgal je ves večer. Glasno se je igral s psom In se podil ž njim po sobah, da bi bil kmalu prevrnil streža-ja, ki Je nesel samovar. Pri večerji je s slastjo jedel in se šalil, češ, da čuti spomlad v ustih, če ugrizne pozimi v kislo kumarico.

V svoji sobi sem pozneje odprla okno na stežaj. preden sem se vlegla. Nedoločen občutek mi je objel dušo. Zavedala sem se, da sem svobodna, zdrava, odlična, bogata in da sem

ljubljena. Toda povsem mi Je bila prijetna zavest, da sem odlična in bogata.

Hlad, ki Je prihajal skozi odprto okno v sobo, me Je zazibal v prijeten polsen. In v tem prijetnem, lenem pol-snu sem se vpraševala, da-li ljubim Petra Sergjejiča. Toda preden, sem si bila s tem vprašanjem na jasnem, sem zaspala...

Ko sem se zjutraj zbudila, so se po moji postelji igrali solnčni žarki ta sence lipovih vej. Živo sem se spominjala včerajšnjega dogodka. Življenje se mi je zdelo bogato, pestro in mič-no. Prepevaje sem se oblekla in odhitela na vrt.

In kaj potem? Nič!

Pozimi, ko smo se vrnili zopet v mesto, nas je včasih obiskal Peter Sergjejič. Počitniški znanci so samo na deželi In poleti zanimivi, toda v mestu in pozimi izgube polovico svojega čara.

Ako pridejo pozimi v mesto k nam na obisk, se nam zde nekako tuji, in če jim postrežemo s čajem, ga mešajo vse predolgo z žličko. Tudi v mestu mi je Peter Sergjejič včasih govoril o ljubezni, toda to nI zvenelo tako, kakor tedaj na letovišču. V mesta se na-

ma je zdela stena, ki je bila med nama. še neprodirnejša. Jaz bogata, odlična — on vbog in niti plemiški, sin djakona, preiskovalni sodnik — in nič več. Oba, jaz vsled neizkušenosti, a in bogve iz kakega vzroka, vsa smatrala to steno res za zelo visoko in debelo. In če Je bil še kdo pri nas v salonu, se je Peter Sergjejič prisiljeno smehljal in kritiziral »višjo družbo« ali pa je bil mrk in je molčal.

Ni Je stene, ki bi se je ne moglo prodreti. toda junaki današnjih romanov, kolikor iih jaz poznam, so plahi, leni in poln4 predsodkov. Le preradi se vdajajo prepričanju, da nimajo sreče, da jih je življenje za njo ogoljufalo. Raje ko da bi si srečo priborili, kritizirajo, grajajo svet in pri tem pozabljajo, da so sami tudi graje vredni.

Jaz sem bila ljubljena in srečna. Živela sem vsaj v tej zavesti, ne da bi kdaj vpraševala, kaj mi prinese bodočnost, kaj smem in moram od življenja pričakovati in upati. A čas Je potekal in potekal Je brzo...

Ljudje so šli mimo mene s svojo fin-beznijo. Mimo so šli Jasni dnevi in tople noči. Slavčevo petje, opojni vonj pokošenih trav, vse milo in drago, ki mi sili sedaj v spomin, je šlo mimo mene. naglo ta brez sledu, ne da bi znala

da se lahko zadosti najboli razvajenemu okusu. Kadar bo prišlo med naše petične kroge prepričanje, da se doma nardi tudi marsikaj, potm bodo ostala doma. Letos je bi-lo n. pr. na Dunaju videti razne zavese in pregrinjala za razne magnate v Beogradu Od našega naroda živi, od ljudske muke obogati, potem pa nosi denar v inozemstvo samo zato, da se lahko reče, da je kupi! zavese v Bču. Ta gospoda popolnoma p&zablja, da segajo po šivanki najpotrebnejši in da lahko naredijo tudi v domovini vse, kar želi kdo. Domačih podjetij za zavese in pregrinjala je v domovini dovolj in ni treba v inozemstvo po to robo. Zadnje dni je bile razstavljenih več izdelkov Slov. ženskega društva iz Maribora. Gospa dr. Ašičeva vodi odsek za pospeševanje ženskih obriov z velikim vspehom. Ormoška dekleta so se po prizadevanju tega odseka naučila posebne vrste čipk, ki so znane v Bosni in v Hižnl Srbiji. Prelepe pa so vezinene, izvršene po starih slovenskih pečah. Večino načrtov je mojstrsko izvršila gdč. Jela Levstikova, strokovna učiteljica deklišče meščanske šole v Mariboru.

Obisk razstave !e bil zelo lep. kar dokazuje, kako se naša javnost zanima za razstavo, ki naj pokaže dela za med svet. Splošna kritika je, da bi biio najbolje prenesti vso razstavo v Bercelono. kakor 'e sedaj. Potem bi prišle naše čipke prav gotovo do veljave, s icer bodo pa mogoče zopet služile za tapete in ozadje kakor v Parizu svoj čas. Opozarjamo zbornico za rgovino in obrt, da se zavzame za to, da bo naše čipkarsrvo dostojno zasopano na razstavi v Barceloni. Tu ne gre za posameznika, ampak gre za tisoče naših čipk a-ric, ki si same nemorejo delati reklame v Inozemstvu za svoje solidno blago. Apeliramo tu na oddelek za zunanlo trgovino pri ministrstvu trgovine in industrije, da posveti temu vprašanju vso pozornost. Ljubljana se je dostojno pripravila za razstavo svoiega najbolj razširjenega domačega obrta in potrebno je, da se tudi polteno razstavi.

Mariana Hainischeva •

Tudi Slovenke se je moramo spomtnlatl

s spoštovanjem. Izredna lepotica je bila v mladosti, te dni je slavila svojo 90 letnico.

Ko se jI je po mnogih poizkusih posrečilo, i da je združila avstrijska ženska društva različnih narodnosti v nadstrankarsko in : mednarodno Zvezo avstrijskih ženskih društev, ie tudi naše Splošno žensko društvo . v Ljubljani pristopilo tei zvezi. Njeno pred-

Žena

za zeno

Pod tem geslom je telovadno kulturno društvo »Atena< v Ljubljani začelo pred dvemi leti izdajati belo-modro knjižnico. Knjige, katerih avtorice so izključno žene. Doslej je izšlo osem knjig v tei založbi in sicer šest beletrisfičnih. ena znanstvena in ena gospodinjska, odnosno kuharska knjiga

Kot prva knjiga so izšle »Pravljice o Graiu« po francoskih virih posedala naši mladini Anka Nikoličeva. Prva naklada te knjige je baje že pošla in se založništvo Atena pripravlja na drugo izdajo iste.

Ja tem je sledila druga knjiag »O kres-nlčku, ki Je izgubil lučko«, spisala Marija Jezernikova

Ttretja knjiga »Tri pravljice«. — Spisala Marija Jezernikova,

Četrta knjiga »Vladka, Mltka In Mira« — spisala Zofka Kvedrova.

Peta knjiga »Mladi rod za god«. Spisala Marija Grošlieva. Knjižica vsebuie drobne verze za malčke za godovne prilike v družini. šoli in prijateljstvu.

Šesta knjiga je »Na Gorenščem je fletno« ▼ kateri podaja popularna pisateljica Ma-nica Komanova razne šege in navade, ki so ukoreninjene med goreiskltn ljudstvo™, ki prebiva v smeri St. Vida nad Ljubljano, pa tja gori do meje naše divne Gorenšče. Manica pripoveduje živahno in zabavno.

Sedma knjiga »Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Spisala dr. Alma Sodnikova.

Osma knjiga »Iz francoske kuhinje*. Priredila za naše razmere Marija Moravčeva. — Vsebuje ta knjiga nad 1000 kuharskih receptov in pripombe o serviranju. Te knjige se naročajo pri Društvu »Atena« v Ljubljani, Palača Ljublj. kreditne banke, dobe se pa tudi pri tiskovni zadrugi, Prešernova, 54.

sednico smo kmaiu spoznale kot Izredno objektivno, bistro ženo širokega obzorja in nad vse plemenitega srca. Kadar sem kot tajnica Splošnega žen. društva potrebovala

v feminističnih ali kulturnih vprašanjih pojasnil, svčta ali poduka, sem se obračala na predsednico Hainischevo. Vselej mi je lastnoročno iiiibeznivo odgovorila. Topla, a trezna in modra je bila vsaka njena pobuda L 1903.. ko ie bila na Dunaju II. glavna skupščina Avstr. žen. zveze, so bile tudi Slovenke, na čeiu jim naša predsednica, ga. Pranja Ta\ carjeva, gostje predsednice Hai-niseheve.

Tako smo se pod vodstvom Hainischeve v Avstrijski ženski zvezi včlanjena nemška, češka, poljska in slovenska društva v polni harmoniji zavzemala za žensko volilno pravico. za napredek na polju šolstva, socialnega skrbstva I. dr., vlagale na drž. zbor peticije, spomenice in predloge vse do svetovne vojne.

Mariana Hainischeva ]e od 1. 1870 središče vsega široko zasnovanega in z uspehi kronanega avstr ženskega pokreta. Kot prepričevalna govornica, predavateljica, inicijativna novinarka, izvrstna organiza-torica. polna prave ženske toplote in vztrajnosti ie znala pridobivati k:;kor nobena druga Prva je zahtevala pravico, da sme 'udi ženska mladina posečati srednie šole: z vso gorečnostjo se ie zavzemala, naj se odpro tudi avstr ženam vse fakultete na vseučiliščih In tudi to ie dosegla! Zmagovala pa ni z orožjem ostrih besed, nego z blagostjo in logiko M. Hainischeva ie žena. ki noče poznati razlik niti narodov niti strank, nego .'e iskala vedno le skupnosti, človečanstva Dasi po rojstvu in prepričanju Nemka, 'e njena velika dnša ljubila in ljub: žene in deco vsega sveta. 2e 1. 1*99. ie z veliko aktivnostjo nastopila na kongresu Mednarodne ženske zveze v Londonu in je s svoiimi globokimi razrnotrivanji opozorila zborovalke vsega sveta nase. Poslej se ie skoraj redno udeleževala kongresov M. 2. Z »Sreča mojega pestro živahnega življenja ie bilo delo in ljubezen«, je dejala te dni o sebi... »Lahko se^m zadovoljna; na vseh poljih socijalnega dela sem delovala in to mi je v posebno veselje — lahko gledam uspehe svojega delovanja Jolstvo. odgoja. pravice žene v javnosti, to in še marsikaj je bilo polje moiega dela pred vojno. Potem sem se pogrezala v delo za svetovni mir in za dobrodelnost: ženam Avstrije in vsega sveta bi bila rada pomagala. Enakopravnost moža in žene sem zahtevala, ničesar drugega. Strastna eman-cipiranka nisem nikoli bila. saj sem preveč ljubila svojega očeta, svojega moža in svoja sina. V življenju sem storila le svojo dolžnost in sem bila sarno dobra žena.«

Jubilantka je mati prvega predsednika avstrijske republike. Bila je srečna žena, živela je vedno v dobrih razmerah, potrebovala in zahtevala ni torei nikoli ničesar Z2se, nego je delala vse svoie življenje le za druge. Danes gleda lahko s ponosom na svoje uspehov bogato, vsemu ženstvu koristno delo. Tudi nam je bila dobra ter nas je vzpodbujala; zato smo ji Slovenke hvaležne. Mlnka Govekarjeva

to v pravem času ceniti. Kje je vse to?

Oče mi je umrl. Jaz sem se starala. Vse, kar mi je ugajalo, mi laskalo, mi polnilo srce z nadami, misli na srečo, zaljubljene besede, vse to je ostalo samo spomin. Pred sabo zrem pusto in samotno cesto, ki pelje v temno praznoto. nikjer ob nji ni žive duše.,..

Zvonček na vratih je zapel. Peter Sergjejič je prišel. Ce gledam pozimi gola drevesa, se spomnim, da so v poletju zame zelenela in šepetam:

»O moji dragi!«

In če vidim ljudi, s katerimi sem preživela svoo mladost, mi je žalostno in toplo pri srcu, in šepetam: »Oj, moji dragi!«

Peter Sergjejič je bil na priprošnjo mojega očeta že davno premeščen v mesto. Je nekoliko postaran in sključen. Ne govori več o ljubezni in se ne šali več. S svojim poklicem je sa-dovoljen. trpi na razoračanju in je naveličan življenja.

Sedel je h kaminu in molče zrl v

ogenj...

Ker nisem vedela drugega, sem ga vprašala: »Kako je kaj?«

»Tako, tako,« je odgovorit...

In zopet molk. Odsev ugašajočega ognja v kaminu je hušknil čez njegov otožni obraz.

Hipoma mi Je stopila prošlost pred pči Kakor pod vdarcem so se mi stre-

sla ramena, glava mi je klonila in bridko sem zaihtela. Neznosno mi je bilo žal sebe in bilo mi je žal tega moža. Strastno sem zahrepenela po vsem, kar je minulo, a se več ne povrne. Nič več nisem mislila na to, da sem bogata in odlična, bridko sem zaihtela: »Moj Bog jnoj Bog! Življenje je izgreše-no!«

On pa Je mirno obsedel ln molčal. Ni rekel: »Ne plakajte!« Razumel je, da je prišel čas. da moram plakati. Čutila sem da se mu smilim, tudi on se je meni smilil, a istočasno sem bila ogorčena nad tem plahim Človekom, ki me ni znal privezati nase.

Ko sem ga spravila do veže, se mi je zdelo, da si namenoma oblači kožuh počasi. Dvakrat mi ie molče poljubil roko in mi dolgo zrl v objokani obraz. Zdelo se mi je. da mu je v mislih ona davna nevihta, ploha, najin smeh in moi tedanji obraz. Rad bi mi bil nekaj rekel in bi bi! tega, kar bi mi bil rekel, vesel, toda molčal je Strese! je z glavo, mi krepko stisnil roko in odšel.

Bog ž njim!

Ko sem se vrnila v sobo, sem sedla h kaminu. Žerjavica se je pepelih in vgašala. Mraz e tiščal na okna in buria je tulila okrog voglov...

Služkinša je vstopila in me poklicala, kajti mislila je. da sem zaspala.

Velikonočna miza

Kakor Božič tako nalaga tudi Velika noč

gospodinji posebne naioge in skrb za ugod* je njene družine ob teh praznikih.

Dom je ves presnažen. Ze ves veliki te« dem in še prej se vrši veliko zračenje in snaženje. Izprašena in prezračena je po steljnina. Ometene so stene, umita so okna, vrata in šipe. Vse je oprano in zli« kano. Po miznih postavkih se šopiri prvo spomladansko cvetje in v kuhinji diši po orehih in medu, po cimetu, citronah in oranžah. Po gnjati in poticah.

Velikonočna miza je pogrnjena t bleste« čim belim prtum aii vezenim z motivi iz »pomladanske narave. Sredi mize je širo« ka, plitva košarica ali krožnik. Sredi tega vaza z mačicami. V košarici okrog vaze so razloženi raznobarvni piruhi, med piru« hi male lončene posodice s trobenticami in žefranom. Na enem krožniku je narezana gnjat s hrenom, garnirana z na polovico prerezanimi kuhanimi jajci, (piruhi) in aspikom.

Na drugem krožniku je velikonočno pe» clvo, v skodelicah čaj. — To *o zajtrk.

Obed za velikonočno nedeljo: Zelenjav« na ali ragu.juha. Puding z gnjatio ali ocvr« te gnjatne rezine. Pečenka s solato. Potica. Vkuhano sadje. Oranže. Črna kava.

i

1 §

Masiranje s Cržme Simon ie za obraz božanje. Ker ni ne su&a ne mastna nego popoinoma voljna, naglo prodre v kožne znojnice.

CRtME SIMON

oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Kačin uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo.

PUDER & MILO SIMON - PAPJS

Gospodinjski nasveti

POSODO IZ ALUMINIJA ne umivaj v sodasti vodi. Topla voda. milo in droban pesek jo očistita najlepše, da ostane svetla, kakor nova. V sodi počrai Ako je posoda zelo mastna, jo obriši prej z časopisnim pa» pirjem. predno jo umiieš. Ako je počrnela od sodaste vode, postane zopet bela. ako skuhaš v nji jabolka ali tudi če prevreš v nji jabolčne olupke. Najlepše pa se obeli, ako kuhaš v nji sveže paradižnike.

ŠTEDILNTKOVO PLOŠČO snBži z ste. klenim papirjem Kadar jo umiješ. jo na. maži z kožo od slanine in dobro odrgni z krpo.

OKNA UMIVAMO z rarnimi pripo« močki. Predvsem jih ne umivaj, ktidar soin« ce sije vunje. sicer izgubi steklo lesk m po-stane momo Zelo zamazana okna osnaži najprej t časopisnim papiriro, ki ga zmes čkaš v krpo Lahko ga nekoliko ovlažiš Ko jc s tem steklo deloma osna/eno, vzemi mehko krpo. namoči io v mlačno vodo, ka» teri priliješ nekaj kapljic gorivnega špirita, precej trdo ožmi in zmij šipe. potem pa zbriši do čistega z drugo suho krpo. a ne vzemi take. ki pušča vlaknice Okvirje od oken je dobro vsaj dvakrat na lefo prep"^ jiti 7. lanenim oljem, da ie njih barva od* pornejša proti »lagi in premočni solnčni vročini.

CVETJE V VAZAH ostane delj časa sveže, če med vodo. katero moraš dnevno premeniti, pnliješ nekoliko kisa, aii pride« neš nekoliko kuhinjske soli. Pa tudi slad« korna voda ohrani cvetje v vazah dolgo časa sveže. Osobiro popje vrtnic se v slad« komi vodi lepo razvije in dolgo cvete. Za ! nageljne se primeša približno 15% slad« korja, za vrtnice zadostuje i>—1

DRAGOCENE IN BUJNO CVETOČE ACALEJE kaj rade povesijo glavice i-n oveuejo, ako so v presuhein prostoru. Ako se to zgodi, postavi lonček z rastlino v večjo posodo i mlačno vodo napolnjeno tako, da sega mlačna v

KAKO POMNOŽIŠ količino surovega masla. Marsikateri gospodinji je mogoče neznano, kako si lahko in hitro po-maga. ako ima premalo presnega masla pri roki za hitro rabo. — Kepico m<«s!a deni v skic« do in mu prime.šai svežega a mlačnega mleku ter dobro uniešuj Mera: Na V« kg masla H litra mleka. V desetih minutah je gotovo in ko se ohladi, 'takoj po-rabno.

NARODNi MODNI PIRHi! Novi ..DEČV N" vzorec.

NAGEL, ROŽENKRAVT, ROŽMARIN tvorijo vzorec novega dečvlnega blaga, ki bo uporabno poleg »DECVE« tudi za vsako POLETNO OBLEKO, kar bo našemu zavednemu ženskemu svetu brez dvoma zelo dobrodoilo. 41U

Kuhinjski recepti

Aspik

3 prašičje, 1 telečjo nogo hi še nekoliko telečjih kosti sesekamo. pol kilograma ži» lavega govejega mesa (bočnik) in nekoli« ko govejih jeter denemo v lon?c in oblije« mo s toiiko vode, da so kosti čez m čez pokrite z njo ter pristavimo k ognju, da zavre. Nato dodamo košček korenja, petr* šilja. zelene, čebule, celega popra, klinč« kov, vejico timeza, lovoriev list m pusti« mo, da počasi vre približno 4 ure. Primer« no osoiirno. okisamo. dodamo nekoliko vi« na in pehtrana in pustimo zopet 1 uro vre« ti. nakar precedimo v lončeno ali porcela« nasfo posodo, kjer pustimo čez noč, da se strdi. Drugi dan poberemo maščobo z vr» ha in obrišemo s prtičem, ki smo ga zmo« čili v vroči vodi Nato prevrnemo aspik v dobro počrnjeno posodo in odstranimo jfoščoho, ki se je usedla na dnu. Nato po. •stavimo zopet na toplo, da se razstopi. pri« mešamo par umitih jajčnih lupin in sneg treh beljakov. S tem se aspik očisri Pre« cedimo ga skozi eost prtič in p*^«>tavimo na hladno, da se ponovno strdi. Se prej ga lahko barvamo s pesno vodo ali košenilijo. Če hočemo sspik prihraniti, ga nalijemo v primerno posodo, in ko se strdi. ulijemo nanj za pest debelo kimerola ali kake dru» ge maščobe in postavimo na hladno Tako ga ohranimo le za kratek čas (1 teden), za cialjšo dobo ga pa nalijemo v steklenice (ne do vrha), zavežemo s pergamentom, v sopari dobro prrevremo (pri S5 stop.). Hra= nirno ga na hladnem.

Rlbfi aspik

V lomeč denemo zelenjave in dišave kot pri mesnem aspiku, veliko ribjih glav in nekaj rib. ki imaio mnogo kosti. Nato za» lijemo z vodo kakor zgoraj in pridenemo nekoliko kisa m vina Ko vre kake po! ure (in se glave razkuhajo), precedimo in oči« stirno kakor mesni a-spik Če je premehak, pridenemo pred čiščenjem par lističev raz» topljene želatine. Ako ga čistimo s celim jajcem, postane rumen, čiščen z beljakom, postane bel.

Vlaganje v aspik

V poljuben obod (smin hrbet, piškotno obliko, ribo. itd.) vlijemo nekoliko čistega aspika. obložimo dno s trdo kuhanimi jajci. zelenim petršiljem itd Ko se na po! str« di. naložimo na to svinjske zarebmice, rib« jega mesa. rake ali svinjska jetra m zali« jemo zopet z aspikom. da pokriva čez in čez ter postavimo na hladno, da se strdi. Pred serviranjem vtaknemo model za hip v vročo vodo in zvrnemo na ploščo*.

Kraljevska Jajca

V slan, okisan krop zoiiemo jajca dru« gega za drugim previdno, da se rumenjak ne razlije. Med tem zagrinjamo z žlico be» Ijak čez rumenjak, da ostane v »Tedini. Ko se beljak med vrenjem strdi m ostane ni« menjak v sredini še mehak, jih poberemo s penovko na cednik, da se odteče jo in ohla« de. Nato jih povaljamo v raztepenem so« Ijenem jajcu in finih drobtinicah ter ocvre« mo na razbeljeni masti svetlorumeno. Čim mehkejši je rumenjak, tim finejša je jed. Potresemo jih s parmezanom in servjramo s paradižnikovo omako.

Nekoliko o krompirju

če vodi, v kateri kuhaš krompir, dodaj

ščepec žganega apna, ima krompir boljši oku«.

Da se krompir enakomerno skuha in ne

razkuha, dodaj vodi nekoliko aoli ali kisa

Kuhan krompir hitreje olupil če kuha« nega in odcejenega obiiješ z mrzlo vodo.

Voden krompir izboljšaš, da je bolj suh in mokast, ako ga razprostreš ob gorki pe» či ali ob štedilniku. Voda izhlapi iz njega in krompir pridobi na okusu.

Krompirjevi olupki so za marsikaj po« rabni v gospodinjstvu:

1. kot primes kurji plčt;

Z kot izredno dobro maziino sredstvo za razne predmete v gospodinjstvu, vsled špi« rita. ki ga vsebujejo. Olupke se opere in prekuha. Ta krop služi posebno dobro za umivanje steklenih predmetov, kozarcev, kristalnih krožnikov, skled, zrcal in šip. S to vodo snažiš tudi lončene peči, pečnice pri štedilniku tn svetlo lakirano pohištvo. Pribor osnaži vseh madežev od jedil Po« sodo, y kateri si kuhala kako barvilo, do« bro očistiš, ako prekuhaš v nji krompirje« ve oltrpke.

Kako snažimo snežke in galoše

Snežke ln galoše po vsaki rabi dobro osna-žirro s krtačo. Zasušeno blato odstranimo z vlažno krpo. nikoli z nožem strgati. Pote™ izbrišimo s krpo,, ki io namočimo v petro-'eju. Male razpoke popravimo lahko sam). V drogeriii kupimo nekoliko kavčuka, ga razstopiimo v petroleiu, da postane gosta kašnata zmes Obnvalo na to na pokvarjenem mestu ogTe'emo ter z raztopljenim kavčukom zamažemo. Ko se posuli, zama-Žemo ponovno In ko je zopet suho, lahko obuvalo zopet rabimo

Snežke ln galoše branimo preko poletj«

na sledeči način. Predvsem jih je temeljito osnažiti. znotraj in zunaj. Okrtačitno jih najprej na suho, potem pa še z mokro krpo zbrišemo. Ko so dobro osušene se jih na-drgne s krpo namočeno v petroleju, to se zbriše z mehko, volneno krpo. Potem pa se iih namaže r,a tenko z glicerinom. Glicerin obvaruje namreč gumi, da ne razpoka. Vanje natlačimo zmečkanega časopisnega pa-| piria, da se r.e pokvari oblika. Zavijemo j iih v mehak papir aii mehko krpo, denemo i v škatl.io in hranimo čez poletje.

Pred muzejem

Nlko čaka Vero, kot vedno pred Trarejesu edem tednov se imata rada. Tekom teh sed mih tednov še ni nikoli deževalo. Pozabila sla na slabo vreme. Trg pred muzejem je prikladen samo za lepo vreme.

Vera je dražestna. Ima le eno napako — netočna je. Prav za prav to ni napaka, saj so točna le nelepa dekleta. Lepa vedo, da ničesar ne zamude. Ce je pa Niko netočen, je Vera zelo razžaljena.

Za danes je dogovorjeno, da se snldeta po četrti uri pred muzejem. Pričenja deževati. Niko stopa gori in doli. Pet in štirideset minut je čez četrto uro. Pbha. Mnogo malih, vitkih deklet hiti mimo njega, a nobena ni Vera. Ob petih tri in trideset pristo-pica. Vroč pojmb. Nato pravi on potrto: »Čakati sem te mora! tri in devetdeset minut.« Vera užaljena: »Sekund nisi zraču-nal?« — »Zmenila sva se, da se sestaneva po četrti uri< je dejal tiho. »Nu. da, saj sem dejala da pridem po četrti.« — »A sedaj je Pet tri in. trideset ljubica!« — »Saj ie pet in trideset po četrti uri.« Tega ji ne more nihče zan:kati. prav ima. On bi i! sicer rad razložil, da je tu vendar razlika, a ona ga prekine: »Ali naj še dolgo stojim na dežju in poslušam tvoje pridige? Nič srca nimaš zame. Ze sestanki pred tem neumnim muzejem. Tako daleč imam! In ti me naročil še v takem dežju!« Saj nisem vedel, da bo deževalo. Doslej n?ma ni bilo treba iskati strehe« — »A mora! bi poskrbeti za to. Časopisi že tri dni pišejo, da nastopi deževno vreme.« »Ne berem vremenskih poročii.c

— »Pa bi jih moral. Sebičnež! Kdor ima nevesto ima dolžnosti.« Brezdvomno. danes je Vera nataknjena. — »Tam-le je kavarna. Vera, stopiva notri«. — »Temu pravi? ti »tam-le«, pa ie najmanj sto korakov daleč Ze itak imam vodo v čevljih!« — »Kal nai torej storiva?« vpraša on. »Avto pokliči, da se odpeljem domov.« — »Ti hočeS že domov?« — »Seveda. Moram si vendar menjati čevlje. Najenostavnejšega ne razume.« — »AH te bom smel počakati spodaj v avtu?« — »Ce se ti ljubi!« — »Vera, aH me nimaš nič več rada?« — »Kako moreš sredi dežja tako neumno vprašati? Veš, da sem vsa premočena, pa še hočeš ljubezensko prisego, namesto da bi poklical avto.« — »Oprosti!«

Niko stopi preko ceste. Išče z očmi, nfiejer voza. Stopi za vogel. Cele četrt ure ga nI nazaj. Končno se pripelje. Vera je jezna. A tudi Niko. Medtem je bi! premislil njeno vedenje. Sedita drug poleg drugega. Ona ga pogleda od strani: »Zakaj si naenkrat siten?« Nič odgovora. — »Kaj sem ti pa storila?« — Molk. — Ona prične tiho fhteti. Ne učinkuje. Zaihtl na glas. On se ne gane. »Zakai pa me nimaš več rad?« se ona ustraši in se dotakne njegove roke. On se odmakne in gleda naravnost predse. — Gr-I do si ravnala z mano.« — »Jaz s tabo? AH i sem |az tebe pustila stati v dežju ali ti me-| ne?« — On ne odgovori. Kaj bi govorila, si misli Vera, usta imamo še za nekaj drugega. In ga poljubi. On se obrne v stran.

— »Tedaj ie vse končano?« vpraša ona. On pokima. Kako more le tako mirno' sedeti in molčati! Vera ne prenese molka. »Sovražim te!« zasika. — »Danes sem to že opazil,» pravi on.

Dež ponehuje. Zlat pas se širi čei nebo. Vera stisne male pesti. »Znebil bj se m« rad! Najbrž Imaš drugo! K njej sedaj nameravaš! A jaz ostanem pri tebi. Ne dam se tako pahniti proč, ne!«

Avto se ustavi. Izstopita. Niko plača Šoferju. Stojita na cesti. »Ali smem odpreti vežna vrata?« vpraša Niko s hladno uljud-nostjo. — »Ne zdaj ostanem pri tebi!« — »Saj si hotela menjati čevlje!« — »Ni več potrebno!« — »Ali si izjokala vodo iz čevljev?« — »Nikar ne brii norcev!« — »AH bova še dolgo tu stala?« — »Saj tudi lahko hodiva, solnce že sije!« — »Od te strani te nisem poznal. Vera. — »Od katere strani?« — »Od zlobne.« — Ona molči čudno dolgo. Niko Jo pogleda od strani: Po njenem licu se prekopicavajo solze. »Nu, nu.« jo tolaži. — »Hitro me primi pod roko. sicer bodo ljudje mislili, da sva se sprla.« pravi ona.

Prime jo pod roko. Ona se stisne k nJemu »Glej, vse to zaradi tega, ker me naročil pred ta neumni muzej.« — »Kaj Ima muzej s tem skupnega?« — »Nu, neka) že.« On molči, ve, da mora Vera Imeti nekoga, na kogar zvali vso krivdo. Nebo Je Jasno, krasen Jasen dan. Roko ▼ roki se priSetata r sladkem pomenkovanju pred muzej, od koder sta se pred kratko uro odpeljala mo«

kra in nesrečna.

»JUTRO* It T5

21

Sobota, JO. ITL 1939

BBOOJfAfc. 'MiMi. mmogt

bsla6*i ■ »afc«'« Uf^u. tesin-Ka.

—|n- aosrc-kažaoCTi, prt)a*«ii*«* ■ i »Oi', rvtai Jrajsstr, «edo Ju®

taaoe k L p*i po<»čaasn:4** K« ""» t* iltUHikt L T S»C(tr»->s: potki ar«-

tca Patrc-rid I* «g» oral*. A^rr«« «

Jfcm Jt*«***. Prr* Otrvte* ■ rr«i4e Oa&*. « I c* >. I, >ar P»«*» K*»-

•A te Hariborai *ad*fc! » '

ftfitmti Oo«jfc-5«4. !®or Zapne * Marjan fortfflfc te * h&i Wsč s Zba-

ivn pr! PtoBCara*. Mtesu Hrancv * Krtfa pti Jane« Lov©ta a Loifc*«« ?c

teo » PUrtr* sri E*4«scb. i»n«a mkHc

■ BMk< po««. YUdbrfe » Sleda. AM-

aft te Mrtlfc«. Afcta K*rat la Ajo» Do4-

lafc te Poftčaa^ Mi«r>» ČaNr b Tre+>wiea. Jc-*1S>

Arih te Podkoreaa, Vtafeo Ss J»ees

te Loda pri 5?Y«»nao*fiata »i

6o4tM«a ija&Ak Stara««« te 3*. J"** J. 5-te Lovto ■

tIBD«*. Cvraf* iadraea, *Ksf®S ««

ra<*ooo«tia T tetaOrn. ««» a*«t«!S-

fnagfti: pofear^dr&I Vfct* a Ce«* m

L tL \ygcM Kjcf*« s UtfbBai>«. Ivo K«S te UbUhti. rr»jKŽ Kojšri % <>.i> & |r ta DoMek K M--*ta

PJSOT V

er<4>ti«iS»» a l«tlo° *

^.*jmna Rov*«* cmtrsfti cminiSi«

IMUH to ero4t«3ir.« t Pirott:

Karadn* »vr« s»a«») Pran*

Ohritak BOvas^ S^r«-:

»Mi (2M»® noK). pr<

Rr««

kM »'»''i«« (5nrS>«»), 'swi J«atk). .»Ar«

iMtf r% roma l^v

BnnriiJ. Ateji BcniMOM ^Mik Brv« « &S"« « Btorrtea)

ZEML«. nluaotM psajarA«

-rMirBfp 4afcž«nH S

teootett« »u*«: 04C« lH*»

Antoi Srf-iirs* tVuar^ii, Ri«S->i« stvon rt'ji«r

>se-io« ob