logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Poštnfoa Kačam i fw»»

Leto X, 76

Ljubljana, sobota 30 mrrci 1929

Cen* 2 Drn

__taLTl

»tA nu, mk »i* *

t »Mt> lili

i Kac^SMT* t. TiMot

M M »T*Mi - OtfM 0» UHfaL

l^rtnUtro U^Amjl, PraterMva n. U Tatotoa k. >123. 1121. 1124. 2121, 212«. •ddatofci LMtiM IW«nw

4. Tckeioa * MM.

Maribori «Ml

k. U. IiMk It «H

C«*Ui Kmomvi rita It l Teteioa k. IN tabori prt po*t 6ek imM, LMriJasa k. 11X2. Prahu tkio 7*180: W1m Nr. 106.241

Vesel« vefikooočae praznike vsem

prijateljem »jetra«!

*

Današnja ffcsvflka obsega 32 strani. Prihodnja redna številka »jutra« izide t sredo zjutraj. »Ponedeljek* izide za

Veliko ooi izjemoma t torek. *

V ponedeljek. L aprila, izide »Aprilski karir«. Dobil se bo po traokaa in pri kuiporterjih.

LJubljana, 30. aprila.

Se ae zaoeitie našemu narodu .Vojd« rane. Nasprotno, ravno tam, kjer Je aajobčutijrvejša točka državn-cija živ-Uenua, ieic sedaj prihajajo »a dan ra2-»e težave, ki so bile doslej odložene. Ureditev predvojnih dolgov, kakor tudi kreditov, ki so nam j& zavezniki nadih v vojni in neposredno po njej, postaja usode« finančen problem naše dr-iave. Prihodnjih dvoje. trenje let prinese odiočitve o našem finančnem sta-Kju za sedanjo in bodočo generacijo.

Ob taks ureditvi je nujno potrebna •otranja kor^olidadia. Mnoge rekrimi-macue morajo u-tihnrti spričo dateko-»ežoosti problema dolgov, ki je po nesreči vezan s potrebo po novih kreditih.

Dasi vkkrvdanska ustava prav za prav n bila §e izvedena, so vendar razni dogodki nrujoo porodili misel na drugačno ureditev države. Po 6. januarju pač malokdo resno želi. da se vzpostavi staro stanje. Treba misliti na novo notranjo razmejitev konip«-terrc in ozemlja.

Mnogi dokazujejo, da je treba to razmejitev odk*žm za daJje časa, češ da ie ni nastopilo zadostno pormrjenje duhov, da bi se brez ponovnih potresov in s potrebnim preudarkom rešila tako težka vprašanja. Treba da ie še mnogo študija, še popreo pa moramo urediti administracijo Ln izenačiti za-konodajstvo.

Ni dvoma, da so ti razšogi tehtni. Izenačenje civiinega je kazenskega za-konudajstva je cu*x>. Seveda pa od tega dejstva sajnega. ki stopa itak le korakoma v všbvo. k ar drugače ajti ikii ue m

Finančna ureditev, ki zahteva pravilno razdelitev davčnih virov na razne nosilce javne uprave, je nemožna. dokler m znana razdelitev države v nižje edžnice in dok)er ni jasno, kako bodo razdeljene naloge javne uprave. Prihranki. redukcije izgubijo na smotreno-sti, ako nimajo odloči imi čimtelji pred očmi podobe onega, kar hočejo končno ustvariti

Obče porrriTjenj« v dobi provfzorijev Bi mogoče. Življenje naroda se ne grupira v končne smeri, ako je glavno srprašanje le odloženo.

Gotovo tn ne gre niti za dneve niti ca tedne. Narodno življenje se razvija polagoma, vendar nobeno delo brez Jasne smotrenosti nr. racijonalno.

V Nemčiji je problem dolgov otvo-rtl vprašnaje upravne reforme. Ta Je otvoršla ustavno vprašanje. Danes so si tam na jasnem, da brez ustavne reforme ni možno uprave bistveno preurediti in poenostaviti. Pri tem pa ne pozabimo, da je tam uprava urejena hi zaradi same sebe m velevala novih odločitev. Pri nas. kjer srno v tem oziru v stanju negotovosti, so upravne reforme nujne. Te pa niso mogoče, v^i] ne glede najfbolj bistvenih vprašan, ako niso pred nama konture bodoče di*av-ne notranje razmejitve.

Zaradi tega je nedvomno, da se ne bo dolg-) čakalo z glavnimi odločitvami. V kak^ji oblika pridejo, je pač manjše važnost gre bolj za vsebino. Pravilno se krv-jjruje vsako majoriziranje pri tafctfi rešit,ah, seveda pa smo. odklanjajoč načel* major i-ztrania. izpod-kopah odločitev potom glasovanja sploh.

Debata v Javnost tn javno miSjetije bo pri tem gotovo vrieJ© svojo vlogo. Tudi mi se Ji ne bomo v. ki je potrebno, da namesto splošne pre-orijentacije in nezaupanja nastoni lo-faino in trezno presojanje, ki bo olajšalo končno odločitev.

oze finančnega ministra

Novi proračun je za 413 milijonov višji od starega, a je postavljen na realno bazo

Važne izjave ministra o novem finančnem in gospodarskem

programu

Beograd, 29. marca pt Danes Je finančni

minister sprejel novinarje ter jim podal o proračunu za ieto 1929/30 naslednji eks-poze:

Splošni značaj novega proračuna

Proračun Je dejansko samo predelan predlog proračuna, ki Je bi! sestavljen od mojega predhodnika tn ki je bil že predložen bivši Narodni skupščini. Zato izpremembe niso mogle biti posebno velike in značilne. Tutf čas je bil mnogo prekratek, da bi se moglo upoštevati vse, kar je na programu vlade, zlasti kar se tiče večjih prihrankov in državnih izdatkov. Proračun mora šte-viično in računsko registrirati stanje državnih potreb in državnega aparata v onem obsegu, v katerem faktično obstoja po pozitivni zakonodaji Zakonodaja, ki služi kot osnova izdatkov v državnem proračunu, je še v glavnem neizpremenjena. Vsi krediti, ki jih zahteva, so morali biti sprejeti v proračun. Novi zakoni, ki so bili sprejeti, morajo biti v svojem finančnem delu z novim proračunom uveljavljeni

Ob priliki sestave tega proračuna se le upoštevala v prvi vrsti imperativna potreba, da

mora biti proračun realen«

ker lahko služi samo tak proračun za osnovo zdravega financiranja V drugi vrsti se je želelo, da se reparticija kreditov za poe-dine državne potrebe IzvrSi čim povoljneje. S temi osnovnimi tendencami se je pristopilo k reviziji prvotnega proračunskega predloga. Naša glavna težnja je bila, da bodi proračun zares verna slika državnih potreb. Dobiti tak proračun, znači prekoračiti prvo etaoo v delo za ureditev in napredek državnih financ. Samo s takim proračunom se lahko onemogoči prekoračenje kreditov in ustavijo tako zvane »obveze iz prejšnjih let«, ki so s časom postale v naših državnih financah največji problem, ker ie morala država skleniti celo posebno pomolilo. da bo moeli te obveze končno likvidirati. S prakro ustvarjanja kakih obvez, za katere ni kritja v rednem proračunu, se mora v bodoče brezpogojno prenehati.

Proračun za leto 1929/30 Je

uravnotežen glede dohodkov in izdatkov.

V realnosti ravnotežja med dohodki ln Izdatki je druga osnovna koristnost tega proračuna. Čeprav so dohodki v tem proračunu nekoliko povečani, ni dvoma, da navzlic sedanji nepovoljni gospodarski konjunkturi proračun ni dvomljiv. Četudi so dohodki povečani, so predvideni z veliko obzirnostjo. zlasti če se upošteva, da bodo tekom proračunskega leta izvršene znatne reforme v državni upravi, pri čemer bodo neizogibno doseženi prihranki v izdatkih in ni dvoma, da bo kritje izdatkov popolnoma zasl-gurano z dohodki.

V tehirčni strukturi proračuna

se nf ničesar spremenila Kakor proračun za leto 192S/29. je tudi novi proračun sestavljen iz dveh delov: splošna uprava in državna gospodarska Dodjetia. Kriterij, po katerem so ocenjeni nredloženl krediti v teh proračunih, ni isti. Dočim so v prvem deln proračuna izdatki skrčeni z največjo rigo-roznostjo. so bili izdatki v drugem deln proračuna povečani pevsod. kier so dani pogoji za intenzifikaciio produkcije In s tem povečanja dohodkov.

Analiza proračuna

A. Izdatki

Izdatki v prvem delu proračuna (splošna državna administracija) znašajo 7 milijard 945.647.510 Din in v istem iznosu so predvideni tudi splošni državni dohodki, računajoč tudi presežek dohodkov državnega monopola in ostalih državnih gospodarskih nodietij. Izdatki državnih gosnodarsklti pod-ietfj znašslo skupno 4.518,827.40? Din. Razume se. da morajo gospodarska podjetja kriti te izdatke z lastnimi dohodki. Skupni proračun za leto 192«»'30 znaša torej 12 ml-Hlfrd 464.427.912 Din. Proračun za leto 1928/29 je znašal v končni sestavi 11 milijard 580.119.082 Din. Zaradi pravi'ne primerjave z novim proračunom le treba k temo prišteti še naknadne in Izredne kredite, ki so morali biti dovoljeni tekom leta, da se Je omogočilo normalno funkcljoniranje državnega anarata. kar znaša skupno 471 milijonov (539.009 Din. Na ta način znaša proračun za leto 1928/29

t celoti 12.051,751.911 Dtn. Potemtakem Je proračun za leto 1929/30 stvarno večji od lanskega proračuna le za 412,732.921 Din. To povečanje tvorijo v glavnem naslednji izdatki:

1) Dotacija samouprav 190 milijonov, ki so všteti v splošnem delo proračuna, dočim so bili lansko leto predvideni samo v iiuanf-nem zakonu

2) Krediti za pokojnine In Invalidske nodpore v znesku 211 milijonov, ki so bili za leto 1928 predvideni v nezadostni višini in so se morali tekom leta povečati.

3) Krediti za dolgove v znesku 77 miliionov za t obresti za novo monopolno poboji nilijonov dolarjev).

4) Za izvedbo o sodnikih 30 mi 'Uonov.

5) 7a druge po odišč »n ka/nilnlr 20 milijonov. za inizaolo notrani<» oprave 15 milijono inančno reorgani-

zacijo 19 milijonov, za Izvedbo katastrskih del 10 milijonov, za prispevek za vzdrževanje nedržavnih cest 30 milijonov, za razne železniške potrebe, računajoč tudi kredite za direkcijo za zgradbo železnic (preneše-no iz finančnega zakona) 200,424.127 Din. u prometne stroške in mezde delavcev v rudnikih 70 milijonov in še za nekatere druge manjše izdatke.

Skupno tvorijo ti izdatki, prenešenl na posamezne proračune, vsoio 412,722.921 Din. kar predstavlja

razliko med lanskim in letošnji™ proračunom.

Na dragi strani Je za večji del teh povečanih izdatkov najdeno pokritje v prihrankih, ki so bili doseženi pri izdatkih v posameznih resorih. Vsi omenjeni poviški m.a-k) produktiven značaj ter so nujno potrebni zaradi izvrševanja neizogibnih državnih obvez na podlagi pozitivnih zakonov.

Pri vsem tem se ne more trditi, da so poedini kategorizirani izdatki v tem proračunu dosegli skrajno mejo.

Proračun državnih dolgov mora v rnatni meri porasti zaradi regulacije vojnih dolgov v Franciji, eventualno nenovoljne rešitve vprašanja predvojnih dolgov in po sklenitvi inozemskega posoiib za stabilizacijo in Javna dela. Prav tako zahteva ojačanje državnih gospodarskih podjetij neizogibno povečanje izdatkov.

Bodoča finančna politika mora Imeti glede izdatkov za glavni cflj, da ta neizbežni porast izdatkov ublaži s pri hranki na drugi stranL Kakor sem 2e na drugem mestu Izjavil, se bo to v gotovi meri doseglo tekom novega proračunskega leta z reorganizacijo državne uprave na podlagi novega zakona o centralni uuravi Jedro te reorganizacije mora biti ne samo

znižanje števila ministrstev in ustanov,

n. pr. gimnazij, pri katerih Je že predvidena ukinitev 21 zarodov in redukcija 19 popolnih gimnazij na štirirazredne. marveč tudi reforma samega sistema dela v tem si. lslu, da se koordsni-rajo sorodni posli in racijonalno izkoriščajo delovne moči in s tem doseže maksimalni efekt To velja zlasti še za gospodarska podjetja. Samo ob sebi Je razumljivo, da zahteva končni rezultat pri tem delu mnosro časa In mnogo naporov in dobro premišljenega dela.

B. Dohodki

Glede dohodkov ima na&a finančna po litika žo bolj določne konture, kakor pa pri izdatkih. V prvi vrsti jc mnogo pripo« moglo k temu

izenačenje zakonodaje o neposrednih davkih.

Finančni rezultat novega zakona o nepo« aredsnih davkih je prikazan le v sedanjem povečanju t proračunu ra leto 1929=30. Dohodek iz vseh neposrednih davčnih oblik, je predviden rta 1864 milijonov, dočim je bilo predvidenih v lanskem proračunu 1.473,424.300 Din ViSek v mesku 190 mi* lijooov 575.700 opravičuje rezultat dela ko» misije za ugotovite* katastrskega dohod« ka, Id se lahko smatra s fiskalnega stali« šča za povoljen. nekoliko pa tudi izvršene izpremembe in dopolnitve v zakonu o ne> posrednih davkih.

Osebni davki, kakor Jarek na poslovni promet, rojnica itd. t dokladami ao ostali neizpiemenjeni m »o predvideni v enaki višini, kakor v lanskem proračunu.

Pri posrednih davkih » pomočani dohodki pri trofarfni za 90 milijonov, pri taksah za 144.320 000 To povečanje opravičujejo pričakovani rezul« tati reformnega dela na teh vrstah dohod» kov, pri trošarini z »enačenjem, a pri tak« sah * zmanj$anjem minimuma na nasled« stvene takse, z ojačaniem poslovnega pro« meta in pri vwzarinsk;h taksah vsekakor z večjimi dohodki glede na nove proee in povečanjem kapacitete na glavni progi za zgradbo dvornega tira.

Dohodki fr carin so predvideni za 176,990.000 mdl>e s Francijo. Pri monor>otskih dohodkih je predvidenih 38.301.630 manj nego lansko leto.

V proračuna dohodkur so opoStete tudi

reoaracilske dalatve s 162,360.000 Faktična Tsnts (fobocfVov iz denaracij i« odvisna od tega, v koliki me» ri bodo sklenjen« dobave na račun rep ara* cfj. Trdatki n teh dohodkov so točno do« ločeni ▼ odredbah f=nančnega zakona za gotove apecijalne »vrhe: za »rolačilo voi« n?h dolgov, ra i»morti7acijo 2 m po! odst. obveznic vojne Škode, hi orfktrp invalidni« r«, kar vse predstavlja izdatke, ki rezul« tirafo kot posledica vojne. nohorfM f1r5avn'b co^nodsrcVth so povečani ▼ Trrrmprn * jvrorn "trnom 1ar>« skega leta za 358.313.875 Oim. To ie npr«, viceno «?!ede ra to, da so povedani tudi produktivni izdatki pri tf>h podietiih. zla« sti i*ri državnih železnicah, pri ministrstvu poŠte. mfnistrs+vT, za Sirme rn rude in pri upravi državnih monopolov.

KonJ»v> ?e nek<->M1co hesed o f;nan*nrm 7nVrvnn. S tem zvonim «?e nrpl-ir.e do*e« r>*-iksa uva'*fi'a v m

odredb, ki našo v neposredni zvezi s pro«

V nori finančni zakon ao ipn> jetrn umo odredbe, ki »*j oUjfajo mnio» ran j* proračun«, kakor to predpisuje za« koo o državnem računovodstvu. Drugi predpisi, ki ao bili doslej v finančnem ta* kanu, morajo biti predmet posebnega za« koo*, sprejetega v redni proceduri Le na ta način se lahko vse te določbe dobro prouče in sestavijo tako. da bodo zares od*

Brrarjale s vrhi, zaradi katere so sprejete, verjeti sem. da bo ta proračun dobro od« govarjal potrebam državnega sparata in s tem doprinesel konsolidacijo splošnih pri« lik v naši državni in narodni z&jednicl Ureditev teh prilik bo ustvarila zaupanje,

ki bo osnova aadaljneg« dela n« urejeva* nju naifcih financ. Razume se, d« tega pro« računa ni smatrati sa dovrieno deio. Ta« ke pretenzije bi bile neskromne Tak ide« alen rezultat je že glede na kratek čas, od« kar je prišlo do spremembe političnih pav lik ia splotaih pogojev sa delo r državni administraciji docela nemogoč. Pričakova« ti pa je, da prihodnje leto ne bodo izosta« li povoijni rezultati. Rodilo jih bo ▼ prvi vrsti izboljšanje državne administracije in spiodnih prilik ▼ državi, pa tudi povoljnej« kt razvoj našega celokupnega narodnega gospodarstva. Na tem kraljevska vlada de« la in bo delala z vso vnemo.

Važne določbe novega finančnega zakona

Pooblastilo za izdajo bonov za 500 milijonov - Polna uporaba ŽOodstotmh odtegljajev - Nove določbe za gledališča - Ureditev dispozicijskih fondov

Beograd, 29. marca, p. Finančni zakon obsega 54 členov, ki se nanašajo v preteži večini na izvajanje proračuna. V ČL 7. je določeno, v katere svr-he se smejo uporabljati reparacije v gotovini. Prednost imajo 2 in poii odst obveznice loterijske državne rente za vojno škodo, reliefni dolg v Angliji in dolgovi v Ameriki Skupna vsota reparacije v gotovini je predvidena na 162,360.000 Din. CL 8. predvideva, da znaša dotacija dispoztcusk e ga fonda mmiStrsKega preusedniKa ooO.UUJ Djn

v papirnatih in 350.000 v zlatih dinarjih.

Drugi deti finančnega zakona vsebuje razna pooblastila za posamezna ministrstva. Med drugim se pooblašča minister financ, da izda v skladu z zakonom o državnem računovodstvu državne bone v iznosu do 500 milijonov po največ 7 odst. Ti boni ne moaejo služiti za metalno podlago Narodne banke. Cl. 15. določa, da smejo državne blagajne sprejemati prtznanice za 20 odst odtegljaj povodm žigosanja avstrijskih novčanic od lastnikov in njihovih namestnikov do 100 odst, od drugih pa do 50 odst skupnega iznosa.

Po čl. 21 sme finančni minister premeščati osobje carinske stroke po službeni potrebi

Cl 22 maksimira samoupravne do-klade in davke, ki v letu W29. ne smejo presegati skupnega iznosa vplačanih davkov v L 1928. Finamčni minister lahko v izjemih slučajih dovoli povišanje do največ 10 odst

Cl. 23 pooblašča ministra pravde, da izvede s 1. aprilom zakon o sodnikih in odredi Izplačevanje plač po novem zakonu tudi preko v proračunu odobrenih kreditov.

Cl. 26 govori o državnih ln oblastnih gledališčih. Za državna gledališča sc priznavajo gledališča v Beogradu, Zagrebu m Ljubljani. Ta gledališča uživajo državno subvencijo za kritje osebmh izdatkov, za zavarovanje poslopja in inventarja, za ostale Izdatke režijske in materijalne stroške pa sme-

lo uporabiti svo|e dohodke po apedJaJ-

nem proračunu, ki ga odobrava prosvetni minister sporazumno z ministrom financ. Kot oblastna gledališča veljajo gledališča v Skop)]u. Sarajevu, Mariboru ter po eno sktmno za Cetinje in Split ter Novi Sad in Osje-k. Ta gledališča se morajo vzdrževati s svojimi dohodki m s subvencijami ki jih odobri prosvetno ministrstvo. Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja državnih taks.

Cl. 30 določa, da Imajo orožniki pH službenem potovanju prosto vožnjo na državnih železnicah in parobrodih. Občine, ki imajo državno policijo, morajo prispevati pri vzdrževanju na ta način, da skrbe za prostore, kurjavo, vodo in luč. Cl 40 določa, da naša redni d?sporici]5ki fond zunanjega ministra 3.5 milijona dinarjev v papirju in U milijone dinarjev v zlatu, st>ecija?m ford pa 13 milijonov

S 23. 42 se pooblašča prometni minister, da odobrava licitacije do pol milijona dinarjev, oblastne direkc?je pa do 300.000 Din. Cl. 61 določa, da rrr'-va?o rektorji in dekani univerz po!eg rektorskh hi dekanskih doklad rudi vse profesorske doklade.

Ci. 64. določa, da aktivni ministri ne smejo biti člani upravnih in nadzornih odborov uprave monopolov. Narodne banke. Kipotekame banke. Obrtne banke. delni^cih družb in sploh podjetij, ki uživajo kakršnekoli ugodnosti ki ki so z državo v poslovnih odnošajih. Prav tako ne smejo biti člani javnih družb, denarnih zavodov itd. aktivni državni uslužbenci izvzemši slučaje da so delegirani od vlade. A tudi v tem slučaju noben uradnik ne sme zavzemati več kakor eno upravno mesto.

Cl. 67. odreja, da se počenši s 1. aprilom izplačujejo orožnikom penzije pri blagajnah finančnih uprav mesto naravnost iz žandarmerijskega penzijske-ga fonda, v katerega se stekajo 3 % njihovih celokupnih prejemkov.

Gpasen položaj v avstrijski kovinski

industriji

Ehmafske avtomobfisfce tvornic e so odtrnsfile srofe delavce Tudi t Gradca je prišlo že do odpovedi

DonaJ, 29. marca d. Direkciji obeh dunajskih tvornic za avtomobile Austro-f*5at in Fross-Bussing sta danes izdali na svoie delavstvo proglas, v katerem izjavljata, da sta prisiljeni ustaviti delo in da odpovedu-ieta vsemu delavstvu službo. Stavkujoči delavci so sprejeli to objavo mirno na znanje. ker so ž njo računali že pri pričetku stavke. Odlok o odpovedi dela Je smatrati kot prvi ukrep industrijcev proti stavku-iočim, ki bo v sredi prihodnjega tedna razširjen tudi na vse ostalo delavstvo v dunajskih kovinskih tovarnah, ako stavka še ne bo končana. V primeru, da tudi to ne bo zaleglo, potem mislijo industrije! na izprtje celokupnega delavstva v avstrijskih kovinskih tovarnah. To generalno Izmrtje pa bi bilo proglašeno šele po 15. aprilu.

Vsporedno s stavko delavstva v dunaj-

skih avtomobilskih tovarnah Je sklenila Zveza kovinskih industrijcev za Štajersko odpovedati danes deio vsem delavcem zaposlenim v graški tovarni vagonov in strojev ter v strojnih tovarnah v Andritzu. Ta odpoved Je posledica sporov med Sani socialdemokratskih strokovnih organizacij in nacionalističnih strokovnih zvez. Spori so postali po znanih spopadih med sociialno-demokratskimi pristaši ln avstrijskimi nacionalisti v Andritzu tako ostri, da so organizirani člani sodjalnodemokratskih organizacij s silo zabranjevali dostop nacionalnim delavcem v tovarniške prostore. Vsi poskusi rveze industrijcev. poravnati te spo re so ostali brezuspešni in je bila tako končno prisiljena poseči po odpovedi celokupnemu delavstvu. Prizadetih je vsega skupaj okoli 2500 delavcev.

Usoda „ZeppeIinovih" pisem za Dnnaj

Dunaj, 29. marca. VCeral »ta našla r

bližini Semmeringa dva delavca gumijasto vrečico za pošto, ki jo je vrgel na svolem poletu preko Avstrije »ZeppeKn.< Vrečica pa je bila prazna in so neznanci pobrali Iz nje vsa pisma. Očividno so bili tatje filatelisti, ki so si tako na cenen način prilastili s posebnim žigom žigosane pisemsVe znamke. Pisma nosijo zračnopoštni žig 27. in 28. marca. Kakih 500 metrov proč od kraja, kjer Je ležala vrečica, so pozneie na *!! 5e dvo'e pisem, ki Jih je vrgel »Zep-pelin< na dunajskega župana Karla Seitza in za neki dunajski dnevnik.

K>3lf Zo£n se ne zem

TVnin, ?9. marca p AflMTiKflci domrsrr nrrd i»rndn

Kraljeva nagrada za najheliši gospodarski sms

10.000 Din dobil Inž. Potfbrežnik.

Beograd. 29. marca. p. Pred letom je Uprava kraljevega fonda razpisala nagrado 45.000 Dm za najboljše delo o naši celokupni domači prrvredi Vloženih je bilo lepo število obširnih soi-sov. Uprava kraljevih fondov ie sklenila razdeliti nagrado med sledeče konkurente: inž. M Popovič hi dr. Dušan Mišič sta dobita vsak po 15.000 D n, inž. Fran Podbrežnik tO.flOO Din in Dragi ša Lapčevič 5000 Din.

Turški z^nanii i*in?ster obišče Rim in Berlin

Rhn, 29. marca f. V kratkem pričalenMo t Riirnu !»r'V>d turSkeea runatiijeita ministra R^

Milan Geroč oproščen

Po petdnevni razpravi Je sodišče sinodi Izreklo oprostilno sodbo ln Geroča tako) Izpustilo

Kruievac, 29. masca. 6. Danes jc tata zAKi/ucena razprava proti p

fcovmkij Miianu Cleroč-u z zaslišanjem zadnjih pni ter pledojerjem odvetnikov Najznačilnejše je bilo zaslišanje sotrudnika »Vremema« Rake Miiutov-ca. ki Je prvi pričel kampanjo proti Oeroču s člankom pod naslovom »Zver-•tva hrvatskih oficirjev v Srbiji«. Zagovorniki so zahtevak. naj Milutovac pove, kje je dobi] podatke za svoj članek ter sliko Oeroča. ta se je nahajala edino v uradnih spisih Priča j« izpoved odklonil češ da je to novinarska tajnost Proti njemu da je vloži! Geroč tožbo po tiskovnem zakonu m ko se bo o njej vršila sodna razprava, bo vse navedel.

Zagovornik ProtSČ )e prosR predsednika naj opozori pričo, d« gre za važno vprašanje, ker more na njegovi podlagi priti porotno sodišče do prepričanja. da je bil obtoženec po ne-doPžnem obtožen.

Predsednik: MtS$m. da ni tajnost, od kod so se 9 podatki črpal. Ti podatki se nahajajo v preiskovalnih spisih.

Prič*; Rm »ar. pt«l )t Mo vse na podlagi podatkov, ki se nahajajo v aktih.

Zagovornik LoČČ: Mihrtovac torej

trdi, da Je doWl podatke od preiskovalnega sodnika. To je zame dovolj.

Zagovornik Ninič je zahteval, naj so oriča takoj aretira na podlagi paragrafa 100 srb kaz. zak.. ker noče povedati kot priča. kaT ve.

Predsednik: Porota je vse čute in bo anala presoditi.

Po nrečitanju iroovecS Se nekaterfh prič ie dobil besedo državni tožitelj. ki je zahteval, nai se Geroč obsodi na smrtno kazen hi na povračilo vseh stroškov oškodovancem

Za tem Je govoril kot zastopnik oškodovancev odvetnik Jano5evrč, na to pa zagovorniki Protič. Ločič. NinJČ in dr. Stopar.

Ob 6. popoMne se )e sodišče umaknilo k posvetovanju In ko ie došlo zopet v sodno dvorano je predsednik proglasil, da se Milan Geroč oprešča vsake krivde.

Občinstvo Je razsodbo sprejeto z odobravanjem. V sodni dvorani im pred sodnim poslopjem se }e zbralo več tisoč Hudi, ki so po razglasitvi razsodbe akiamirati ■porotnike. Milan Geroč je bil takoi izpuščen na svobodo ter je od-še

Mladinska roparska tolpa na Dunaju

VckEI fo jc 14-leten fant. člani oa so b3i 12 do 14-letni šolarji Toloa je izvrševala drzne vlome na Dunaju in v okolici

Dunaj, 19. marca V Fiirstcnield*j »ti te Ali aretirali družbe mladih roparjev, ki ji je aačelovai neki 14 letni učenec Ciani

družbe so bilt stan 22 do 16 let in so pre. ko pol leta ustrahovali prebivalstvo dunaj' •kega X okraja Dan za dnem »o wvrše> vali vlome » stanovanja rgovtee, slašči' čarne in ccstne kioske Vsi ti vlomi »o bih mnogokrat bolje organizirani kakor slični podvigi rmrnirsnih odraslih vlomilcev Z nastopom pomladi pa so mislili mladi vlomilci. da je prišel lav da se preselijo n« deželo V bližini lichtensteinskegs gradi pri Modl+ngu so si poiskali *redi gozdo* podzemeljsko jamo jn se tam utaborili Od tod *o Lrvr&rvalj pohode » bližnjo okoli« oo, ki jc postala pravi eldorado mladih

.»zmovičev Ponoči ae tzprazajcvali kokofr njake, kašče. pred njimi niso bile varne ni« ti cerkvene puščice. skratka, nobena kiju« čavnics n bila dovolj varna Predrznost uladih nepridipravov je dosegla višek ko so začeli pn belem dnevu sredi vasi izvr« Sevati vlome iD z vitrihi odpirati hiše Ljud» ^tvo je biio ogorčeno nad takimi »šalami« m je zahtevalo intervencije orožništva Končno se je orožništvu posrečilo ujeti tri najmlajše grešnike, ki so po dolgo« 'rajnem zasliševati'ti razkrili vso ialostno romantiko svojega m svojih tovarišev zlo« činskega početi« Na temelju njihovih iz» povedi je orožništvo evakuiralo votlino ie prepeljalo mlade zločince v zapore dunaj« skega mladinskega sodišča.

Mladi Stolherg se zapleta v protislovja

Obdolženec vsak dan menja svoje izoovedbe — Zanimive ugotovitve veščakov ae prinašajo jasnosti v zadevo

Berfia. iS. marca d. V teku včerajšnjega ta; en dne szvrSen« zasliševanja v stvari aasf.ne smrti icrofa Stott>er?a niso prinesla nfkaks Jasnosti y zadevo Preiskava sežganih pisem mladeca grofa ie dokazala da njih vsebina ni bila v nlkaki zvezi s starim /rrofom ZaslIScvanje »oprojje In sestre nbites« frofa Stolberta je pokazalo, da |!-ma :4>do!2enJ rrof Kristijan v usodni noči Bi t*upa! niti besedice o tem, da Je po nesreč! ustreli! očeta Gro4 Krisrtttn je namreč tepovedsl. da »e le materi (n teti zaupal Pri ponovnem zaslišanja je danes Izpovedal o poteka nesreče bistveno druirače Neres-b!čt>o.«i .T+etrovVh lzpovedb se te dokazala tud! p-rt ugotovitvi, da krogla, ki Je ubila stareta grofa ni bila tzpallena iz puške najdene poleg mrtveca in Iz katere Je baje

r!n ustrelil oče t* po neprevidnosti. Obstoj! domneva da je bil umor davno prej pri-oravljen !n se Je tudi najbrž Izvršil pred deseto uro ponoči Po mnenju kirurgiških veščakov Je ubiti grof dobil v glavo vsaj dva strela, toda krege! §e niso našli Izstrelek. ki }e b!! nalden poleg mrtveca. nI Iz Iste Duške in ne kaže nlkaklh sledov, da bi b!l ,-irebil grofovo glavo. Mikroskooična prečkava n! na njej odkrila nikakega krvavega sledu Cela zadeva postaia- vedno bo!) zamotana In oblast ne more nalti Izhoda. 'Irnfs Kristijana označujejo kot malo inteligentnega, duševno precej zaostalega mladeniča. ki je lahko dostopen tulim vplivom. Zavoljo omejenosti tudi n! mogel izvršiti dmnaziijsklh študij in Je izstopil že iz četrtega razreda.

Nova ureditev delovnega in poslovnega časa

v trgovini in obrti

Projekt ministrstva za socijalno politiko razlikuje delovni čas nastavljencev od ooslovnega časa obrata — Znatna sprememba dosedanjih določb v T>n1o

Besgrad, 29 mata r V ministrstvu za iodjahio politiko vršijo t* dni zaključna konference zastopnikov ministrstva m gospo darskib korporacij zaradi aove ureditve de krvnega ln poslovneca časa v raznih obra tih Doslej je bi! ilelovai čas pomožn«g« osebja vezan na poslovni ča* obratov Po Bori areditri ge bo s posebno uredbo dolo-H1 delovni las pomoinega o«obia. f Hnigr ■redbo pa r«% odpiranja In rapirania obra tov Po načrtu uredbe, ki ga je izdelalo mi nlstrstvo iocijalne politike, bo delovni čs«-pomožnega osobja določen ne glede na do) goet poslovnega časa obratov, v katerih je to osobje raposleno Osemurni delovnik ortane nadalje v veljavi v veeb podjetjih kjer Je delo organizirano, kakor v bankah savarovalnth družbah, v podjetjih za nato varlanje in iztovarjanje bls^a. v obrtlh. ki predelujejo sviner in iivo srebro, v tunelih reioonth. v grafičnih obrtih. izdelovalnicah zrcal ln brusilnicah stekla

V drugih trgovskih in obrtnih podjetjih bo avedeno za pomoino oeobje desetnrno delo na dan ali 60 ar na teden Praznovanje •obotnega popoldneva se mora nadomestiti med tednom, vendar pa se delavci ne mo rejo zadržati pri delu dalje kot «no uro ve? aa dan Delovni fa« »e mor? podaliiati največ sa dve ori na p« pismenem -iporB-nmg med delodajalrem in delavei Podalj tanje delovnega časa §* more htvrSiti le todaj. akc orietanejo na to 4 petine lelav Nsdnrno delo se mora bonoriratl » 50% povlškom Po vsakih osmih urah se nora dati delavcem 1 ura odmora, v katereua p« se ne sme vračunati odmor med Jelom V peknri;ah mora ob nedeljah 'prekiniti de<0. in Mfpr najdalje do 8 ^iutraj Ženske brez razlike d 18 leti se ponoči ne smejo zaposlovati Otrori pod 16 leti -»tarosti ne smejo v nobenem ■»luča |u bit- zaposleni več kot 8 ur na diin Otro d morajo biti brez lijem- ob nedeljah prosti Vajenci se n« smejo zadrževati pri delu. kadar Bm je treba iti k pouku v strokovne Sole

Ministrstvo »orijalne politiko je sporaram no s ministrstvom trgovine izdelalo tudi n»va «rMtN * odpiranj« 1« stpinaja

tov. Po načrtu te uredbe morajo biti trgovska in obrtna podjetja v trgih in mestih ter v krajih t manj kot 5000 prebivaicev od 8. «večer do 5 zjutraj zaprta Vsi obrati morajo biti med 12 in 15 uro. brivnire pa med U ln 16 zaprti naimanj 1 uro. V vaaeh morejo biti obrati odprti 1 uro dalie. z dovoljenjem lokalnih upravnih ub!a«ti pa tudi oreko tega časa V primorskih kraiih more-

io biti trgoviop odprte t8 ur na dan. Preko Doldneva morejo biti odprte vse kavarne. •>rodajalniee živil, prodaj.ilnice tobaka. i>od-etja za natovarjanje in iztovarjanje blaga, ilične prodaialnire. csi trnovski in obrtni »brati v Ro«n> in Hercegovini ter brivnice nu dan prefi praznikom V gotovih •»lufaiih norejo lokalna unravne oblasti dovoliti da » 2 uri na dan Prodajanje listov, revij, časopisov pečenega kostanja, sladoleda in breza!koho!nh pijač se dovoljuje v Javnih lo kallh. dokler «o odprti Omejitve ne veljajo za lekarne, prodaialnire novin. brivnice na železniških postajah, prodajalnice na kolo-Ivorskih peronih, v bioskopih in ladjedelnicah Ob nedeljah in praznikih smejo biti >dprte dan trgovine za pogrebnp priprave. prodajalni« vin« in žganja, tivll itd Ob nedeljah dopoldne smejo biti odprta pod ietja za natovarjanje In iztovarjanje blaga, pekaril«. meinlro. bloha-dfarne, brivnlee in kozmetične trgovine Ves dan smejo biti odprte trgovine oh nedeljah In praznikih, ako :e tržni dan. zadnjo nedeljo pred Božičem, zaprte oa morajo biti v času službe božie najve? dve un na kraljev rojstni dan. I de ■embra na Vidov dan in na praznik st C1 rila in Metoda V krajih z mani kot 10 000 :irebiva!ci morejo biti ostale trgovine od orte ob nedeljah največ dve uri na dan Lastnik id člani njegove družine pa se sm<»jo muditi v trgovini tudi ob urah. ko je promet z občinstvom prepovedan Za nadziranje odpiranja in zapiranj« obratov ter it-vrševanja določb o delovnem času bodo pristojna sreska poglavarstva, od nosno magistra«.

Razdelitev dohodkov in izdatkov po posameznih ministrstvih in panogah - Primerjava s starim proračunom

Beograd, 29. marca p. Državo! proračun za leto 1928/29, ki ga J« kraU včerad podpisal in k: bo jutri objavljen v »Službenih Novinaht ter stopi s 1. aiprilom v veijavo. je sestavljen takole:

Izdatki

Splošna državna administracija

Vrtiovna državna uprava 266,756.854 (v primeri s starim preračunom + 14/ mHijonov). Izločeni pa so izdatki za Narodno skispSčiflo, ki so znašali lansko leto 41 mili jonov. Povečanje gre v prvi vreti na račun državne dotacije za samouprave.

Proračun penzij. podpor. Invalidnin itd.

1.127.3 mil. (+ 210.9 mil.) Državni dolgovi 895.4 mil. (+ 27 1 mil.) Ministrstvo pravde 324.6 mil. (+ 51 ma'!.)

Ministrstvo prosvete 809.5 mil (+ 3.2 mili.)

Ministrstvo ver 106J ir»3. (— 4.5 mil.) Ministrstvo notranjih zadev 586.6 miL

(+ 23.8 mil.) Ministrstvo za narodno zdravje 190.1

miL (+ 0.2 mil.) Min strstvo za znanje zadeve 165.7

mil. (— 1.9 mik) Ministrstvo financ 380.5 mfl. (-f 31.8 mM.)

Minisitrstvo votrre tn mornarice 2426.6

mil (nespremenjeno). Ministrstvo javnih del 267.9 mfl. (—27.0 mil.)

M nistrstvo za promet 99.7 mfl. (+29.7

mi!.)

Ministrstvo za pot?ede>stvo io TOde

99.3 mil. (— 38.0 mil.) Ministrstvo trgovine in Industrije 56.1

mil. (+ 7J mfl.) Ministrstvo za socialno politiko 29JJ

mfl. (— 0.4 mfl.) Ministrstvo za agrarno reforma 37.0

mfl. (— 4.7 mil.) Rezervni krediti 74 mfl. (nespremenjeno).

Skupni todafkl državne administracije

7 945.6 mili tona (+ 276.7 mili tona)

Državna gospodarska podjetja

in državne ustanove

Ministrstvo prosvete 26.7 milijona (—3.3 mil.)

Ministrstvo za nar. zdrav)« 55.4 mil.

(+26.6 mi L)

Ministrstvo financ (monopoli, drl. posestva. tvormca sladkorja) 795.3 miL (+ 282.7 mil.)

Ministrstvo za šume ln rudnike 452.3 milijona (+119.6 mdl.))

Ministrstvo za promet 2.698.7 milijona (+186.2 mil.)

Ministrstvo pošte 387.9 mil. (+7.9 mil.)

Ministrstvo za poljedelstvo in vode 88.1 milijona (+10.0 mil.)

Ministrstvo za trgovino ln Industrijo

14.4 milijona (+0.7 mil.)

Skupni izdatki državnih gospodarskih podjetij 4.518.8 milijona (+428.3 mil.)

Celotni proračun Izdatkov 12 milijard

464.5 milijona Din (+ 705 mil. Din.)

Dohodki

Splošna državna administracija

Neposredni davki 1.864 miL (-f-190.6 mil.)

Posredni davki 3^77.1 mffljona (+57.2 mil.)

Višek dohodkov monopolne uprave 1.796.7 milijona (— 109.8 miL)

Vojna Skoda (reparacije) 162.5 milijona (+ 162.5 mil.)

Višek dohodkov državnih gospodarskih podjetij 460.6 milijona (— 13.7 mil.)

Razni dohodki 84.9 mil (— 10.1 mi!.)

Skupna vsota splošnih dohodkov 7.945.6 milijona (+ 276.7 mil.)

Dohodki državnih podjetij

Ministrstvo prosvete 293 miL (—22.0 mil.)

Minisrstvo za narodno zdravje 55.4 mil. (+ 26.6 mil.)

Ministrstvo financ 2.611.8 mil. (— 28.6 miL)

Ministrstvo ca promet 2.785.1 milijona (+ 213.9 mil.)

Ministrstvo pošte 521.9 mil. (+ 7.1 m

Ministrstvo za poljedelstvo ln vode 95.3 milijona (+ 3.0 mil.)

Ministrstvo za šume in rude 566.4 mil (+101.0 mil.)

Ministrstvo za trgovino ln Industrijo 32.4 milijona (-f 2.1 mil.)

Skupni dohodki državnih podlerij 6.698.2 milijona (+ 268.3 milijona).

Skupna vsota dohodkov 12.464.474.912.

Današnje Jutro" je izšlo v 34.000 izvodih

Izplačilo uradniških piač

Beograd. 29 marca p. Glede na to, da padajo letos velikonočni prazniki baš na 1. april, je izdal ilnančni minister dane« vsem finančnim direkcijam brzojavni nalog, naj takoj izplačajo vsem državnim nameščencem prejemke za mesec apriL

Jutri bo objavljena priiateljska pogodba

Beograd, 29. marca. p. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi je izjavil vašemu dopisniku, da bo v ponedeljek objavljena istočasno v Beogradu In Atenah prijateljska in arbitražna pogodba z Grčilo.

Atene. 29. marca. p. Notranje ministrstvo je preklicalo vse odredbe, ki so doslej ovirale trgovski promet med Jugoslavijo in GrčHo Zlasti važna je ukinitev prepovedi irvoza našega žita. Doslej so namreč veljate v Grčiji take določbe, da je bil uvoz našega žita v Grčijo docela onemogočen. Ni dvoma, da bo z irkhnitvtk) teh omejitev zelo oživela medseboja trgovina.

Nova organizacija za kmetijski kredit

Beograd, 29. marca r. Z orirom na dej« stvo, da se likvidira dosedanja direkcija za poljcprivredni kredit ter ustanovi po« sefena Agrarna banka, so prispeli v Be<» grad zastopniki oblastnih zadrug za po« fj opri vredni kredit, da se informirajo o na» daljni uaod; teh zadrug. Minister pravde je deputacijo informiral, da dosedanje oblastne zadruge za po!joprivredni kredit ostanejo m da bodo mugle z novo Agrar« no banko kot posvetovalni organi uspeš« no sodelovati.

Promet z devizami

Beograd, 29. marca. č. Generalni inspek« torat finančnega ministrstva je izdal obju« vo glede prometa z devizami za prodano blago v inozemstvu. V tej objavi se po« vdarja, d« izvozniki ne oddajajo pri proda« Ji blaga v inozemstvo vseh deviz, temveč •amo v osiguranem iznosu, dočim rarpola« gajo s ostankom kakor s svobodnimi de» vizami. istotako se devize ne pošiljajo ta» koj v državo ter oddajajo pooblaščenim bankam, emveč se 2 njimi le nadalje spe« k ullra Generalni taspektorat finančnega ministrstva opozarja, da je to « ivanprotju s pravilnikom za promet z devizami in va» lutami, zlasti pa opozarja na potrebo toč« noga izvrševanja Ooločb čl. 19 omenjene« ga pravilnika

Kai bodo nosili

gospodi e?

Najmoderne&a promenadna no5a je: pomladanske modne svUle hlače k dru-gobarvnemu sako-u. Hlače ali pa blago v vsaki množini in barvi najceneje pr! tvrdij DRAGO SCHWAB, Ljubljana.

Novi davčni zakon sankcijoniran

Beograd, 29. marca r Kralj /e podpisal zakon o spremembah tn. tpopolnitvah ta-kona o neposrednih davkih Zakon bo najt brt ie jutri objavljen v »Službenih Novi>

i ah«.

Priprave za kraljevo

bivanje v Zas^ebo

Beograd, 29. marca r. V Zagreb je od« potoval maršal dvora polkovnik A Dimi« trijevič, da tam rzvrši priprave za kralje« vo bivanje v hrvatski prestolnici. Maršai Dimirrijevič si bo zlasti ogleda! palače ki bi prišle za kralja v poštev V ospredju stoji kakor znano nadškofov dvorec Bre« zovica pri Zagrebu Za časa odsotnosti polkovnika Dimitrijcviča vrši dolžnost maršala dvora upravitelj dvora major Po« gačnik

Preiskava o Schleglovem umom

Zagreb, 29. mairca n. V preiskavi žaram di umora Tonija Schlegle ni nobenih novih momentov »Novosti* poročajo, da so mo* rilci te vedno neznani ter nafiaiajo posebej, da bo aretirani Bogoljub Rapajič lz= puSčen na svobodo, ker le dokazal svoi alibi lsto'ako bodo Izpuičent skoro vsi are--tiranci. ker se jim ni moelo dokazati ni> česar obreiilnspa Kljub temu te vedno upa policija, da se ji bo morda posrečilo Izslediti zločince

Premeščenje učiteljev iz Julijske Krajine v stare province

Trst. 29. marca Z dekreti naučnega mi« nistrstvr i dne 13 marca so iz »lužbenih ozirov premeščeni nastopni učitelji in uči« teljice: Ivana Torkar iz Oblok Julija T«jt= kar iz Grahovega, Olga Toricar iz Grgarja in Josipma Forletič iz reške province, vse v provinco Laz'0. Olga Pnnčič»Makuc i? Cerovega m Alojzij Bratuž iz Bjtuj v Abruce: Hermenegilda Ferfolja i2 Budani v Campanjo; Vladimir Kogoj iz Tolmina in Rafael Fajgeli iz Tolminskega Loma v Marke; Marija Tušar h Idrije in Anton Kleihenčič iz Podlake v M

Mehiški vstali beže na ameriška tla

Tocsos IAHmm), 29 marca i. Zapadno od otmMjoefi mesta Ncgaiesa v državi Sonors so m nenadoma podavile sv«zne tat ia Mvuk raočnejio postojanko upornikov pri Mesq»i4«. Upom'M »o zbežal pr«fco mefe, kjer so JMi srad-■IU prfccttcaiik* otoka* rasorottM ta tee«raJr«U

Trebuine

pasove

V***"«^ «"» TOI pm Ml »I l»*l tl<

A- HLTTEK, Uobijaaa. T sv tuj« rs sflca 11/11, Prteg fjCntit. 4

(3ycies cHigton

'rvorrstnl fraocoiki 'zdeie«. na ioij. tet t ene brez konkurence

Hikfor Bohineo

LJJBt-JANA, Duna skd oest. £1

Ceniki brezplačno'

»Novost za Vel:ko noč!

Stoj! Citaj! Ford-auto se dobi zastonj!!!

Knptet BaslsT ki«a», MAm* Vvr&^mx> m

gs rjusičo* i*r1U &»eic» sttem iM iSe-vil!* m mi« »v! jud* Ddto k« f &o

Baiiet tremo. i»K>r« a« feodujc usnj«. :*i Jo

« »«

bodet« sami sajtiodSt o tem, ta: Vam )ss prt-poroč&m Kdor fcuj*. EUskm brecno k *titc osreči i davnitr, darikitc Tcrd-iiisto ak i oeS*«-sšhb (irttgins darfil, ta ter« Dodeu iotco od

tvrctee BazSei

f&icpnte Baalct br««no, cxk>rat« softn^vOc« a v Skait4^ci aajdett Sestavi«« fa«v;!k« od

1—24. sadenet* razE&ia danU. taioi a pr. fceaake is mo&Lt ar« d«««, cretinit le dob!*, razrid&i« litfcvauoe. o6c<4<« u m t«t koraie, orstane. tenskt noto* '.ortnet « It mnero dru-t(3l r««Li5si4h prcdnxtoy rasH čut v-«dno«a.

N« itMsfeCe, da M t>od« um es&r*i ladeto f leKL ta danta m bodo ie mcsec >

dee lei» ta le*otn, da tbo< staiDO

touput-t Baaier tremo. »Turne udri eoo dartto Dobro sbraiiikc midi Ska

Kdoir »e bo prvi Jsv*, Sa H arstar« k«-Hlb» od i—25, ta do« od svrdke Bazjer ford-aote sa darito

ZatoraJ tvt>i4U aamo Rt®« tremo, tatsra JS seto Bdatm. orirosioo ?sr m« ?*««*-

odp^ač. doftl k povsod r »saki treovtot Trnov«. HlKrtijt« Mflft Mi fBOfOC t

ERNEST BAZLER. kem. Is ko»m. ted. Petrov če pri Celju.

sfi

Prost, carino dnrftra v trhs^SK

namaosa, da J« dn* M. onre« t. L prs-nri&Bi« s?« gt £««na la podpora* Staniči

MatMcfa Demšar

posesata* ta trsevks ■

Pokojoioa ja »i-ia aaAMna srfOtrt vedno « svojo dobro roko aa *rsot OhraBUiro f »as teoento' 4'9'

t

Sofrotsfcs ta Bralno driMn v Zatas-

n-fcb aaaiaaW vsemu Huosavv m r» ja^Uem, d* Jc ajtt dol®o4««u> HaoJc«

m večletna bia^ajnica. seOTt

Matilda Demšar

t

rosestolcs ta »covks

tat M. nsuva t L

Pocreb s« vrii ▼ sobo*« o* 1«. Otarantoo vvstai ta tita dctevU tmmcn spora« I

Te dni Je zapela sefldra pogrebno pesem najstarejšemu dreves« v Sloveniji, stari česmitfrvi tisi, ki je rasda na Lip-nici pri Kamni Gorici. Stara tisa, ki so jo narvali domačini »Jurjevčevo čiso«, je bila edini še živi sipomenrk na tisto dobo. ko so na Pastem gradu životarili Celjski grofi. Staro drevo je videlo slavo in konec Celjanov.

Tise ni premagal smrtni črv, lahko bi bila še živela dolgo, morda še stoletja in v dela še marsikaj zaniimvega. A bilo ji je usojeno, posekali so jo baje zato, ker so njene igle smeti"e hišni vodnjak. Pravijo, da je bil gospodar opozorjen in naprošen, naj prizanese drevesu, ki je bilo eden najlepših pri-rodnih in zgodovinskih spomenikov, s prirodoslovnega stališča prava redkost Škoda, da gospodar ni hotel počakati, da bi se nabral denar za novi vodnjak, ki bi gotovo ne stal bogvekaj. In tako

90 zapele sekire ta mogočno drevo se je zrušilo. Udar drevesa ob tla pa je gotovo zbudil iz večnega spanja šel® pred par leti umrlega starega Radec-kiievega bojevnika Jurjevca, ki je tiso cenil nad vse. ki je bil ponosen, da baš pred mjegovo hišo raste tako imenitno drevo in bi ne bil pod nobenim pogojem dopustil, da bi stara tisa, čuvarica Jurjevčeve hiše. bila posekana, preden b: bila k temu prisilila priroda.

Drevo je bilo visoko 16 m in pol ln je v višini dveh metrov imelo debelino 72 cm, kar je gotovo prava redkost pri tisah, ki postajajo od leta do leta redkejše po naših gozdovih. Pri koreninah je bila tisa s:cer nekoliko nagneta, zaradi česar pa bi bila lahko Še vzdržala mnogo, mnogo let in preživela še marsikatero generacijo Jnrjevčeve družine.

irmm

Popolnoma novo! Takoj po Berlinu

Za Velikonoč premijera v Elitnem kinn Matica !

Pat i bi Patachon

izvršna, kakor še nikdar poprej v najnoveji h vlcgah kot

detektiva in alkoholika

Smeh I Buren ap avz i Flr, ori kat°rem se bo «nelal od pr.ega p uora jo zadnjega vsak še tako zagrizen filister.

! Jutri!

ELITNI KINO MATICA S

ITk

„ JutroTi" pirlil

za slovensko dijaštvo.

Ob Veliki noči razpisuje »Jutro« nagrade za slovenske dijake - srednješolce.

Rado bi na ta način pred vso slovensko javnostjo odlikovalo stremljenje in napore naše študirajoče mladine ter moralno podprlo njeno plemenito tekmo v pridnosti in vnemi za šolsko učenje.

Vrednost nagrad je preračunana na

okroglih 30.000 dinarjev

Med nagradami bo:

več krasnih bicikljev,

večeevni radio-aparat,

prvovrsten fotografski aparat,

več krasnih precizijskih zapestnih ur,

kompletna risarska in slikarska garnitura,

popolna planinarska oprava,

smučke, drsalke,

krasne zbirke knjig is bogate založbe Tiskovne zadruge itd. itd.

Pravico do tekmovanja imajo vsi oni dijaki in dijakinje, ki bodo zadnje tromesečje končali brez reda »zadostno«. Med izžrebanimi pa bomo določili vrstni red nagrad tako, da bo s prvo nagrado nagrajen najboljši slovenski dijak ali dijakinja.

Dijaki! To naj bodo letošnji »Jutrovi« pirhi za vas! Naj vam bodo v vzpodbudo, da te poslednje mesece do Vidovega dne izkoristite z vztrajnostjo in pridnostjo.

Podrobne pogoje za razdelitev nagrad bo »Jutro« objavilo v eni prvih prihodnjih nedeljskih številk. Vesele praznike!

„Jutro". Slovo poslanika dr. Pitamica od akademikov

Ud leve: Pavel Maro, Marijan Zajec, Rade Nedeljkovlč, minister dr. Pitamic, unlv. prof. dr. GJorgje Tasič, Leo Rupnik, Branko Alujevič.

Včeraj opoldne Je opolnomočeni minister in poslanik naše Lraljevine v Wa-shingtonu g. dr. Leonidas Pitamic na univerzi sprejel predstavnike Akademskega kluba za Društvo narodov v Ljubljani, ki so mu izročili diplomo častne-

fa članstva. Univerzitetskega udruženja HS za Društvo narodov. Predsednik kluba g. Marijan Zajec je v kratkem nagovoru očrtal zasluge g. ministra za klub in univerzo; izrazil je veselje nad priznanjem dela g. Pita/mica. obenem pa poudaril da nasta>a z njegovim odhodom nenadomestljiva izguba za klub in njegove učence.

G. minister je v svoji zahvali omenil potrebo intenzivnega udejstvovanja

Poverjenikom in prijateljem Vodnikove družbe

Gg. poverjenikom »Vodnikove dru-fbe« priporočamo, da bi velikonočne praznake porabili v intenzivno agitacijo za družbo. Naj ne bo slovenske narodne h'še ln obitelfl brez knjg Vodnikove družbe, vsak narodnjak pa smatraj za svojo dolžnost, ne samo, da je sam član, marveč da vse stori, da pridobi vse svoje znance ln prijatelje za Vodnikovo družbo. Bodi parola vseh, ki j"im je pri srcu dobra knjiga: Letos mora prekoračiti Vodnikova družba v svojem članstvu število 20.000.

Agitacija za družbo Je tem lažja, ker oi danes med Slovenci založbe, ki bi za bagatelo 20 Din nudila občinstvu toliko vsebinsko ln po zamanji opremi tako zares prekrasnih knjg. kakor Vodnikova družba. Zlasti letošnje njeno knjržno darilo je vzbudilo v naši Javnosti takšno pozornost in takšno zanimanje, da bi družba lahko razipečala še par tisoč knjig, ako bi ji ne bila že v prvem mesecu pošla vsa naklada. Ker bodo knjige za prihodnje leto po vsebm in opremi še lepše in popolnejše. kakor so bile letos, je gotovo, da bodo vzbudile, ko Izidejo, tak interes, da b; i:h vsakdo rad imel. Ker pa uprava določa naklado ob priglasHvi članstva. a ta rok poteče že v kratkem. Je potrebno, da se takoj sedaj prijavi za člana vSak. ki ho?e dobiti te knjige ker na kasneje priglasitve se uprava ne more ozirati.

Prosimo to red poverjenike, naj na-

omladine v proučavanju Društva narodov. Opozoril je tudi. da Je ena od osnovnih idej Društva narodov sloga; sloga mora tudi biti vedno temelj vzajemnega delovanja vseh akademskih klubov za Društvo narodov. Priporočil je klubovian Člajiom, da se zanimajo za meddržavno pravo, ki postaja vedno bolj važen činitelj javnega življenja. Ob zaključku je g. minister obljubil, da se bo še nadalje zanimal za klub in njegovo delovanje ter se je presrčno poslovil od deputacije.

Kakor izvemo, bo poslanik dr. Pitamic odpotoval na svoje službeno mesto v prvi polovici aprila.

no: Jesenice +4. Jasno: Tržič -H2, Jaspo: Kamnik +5, Jasno: LJubljana gL kol. +2, Jasno: Celje +3, megleno; Brežice +5, Jasno: Dravograd-Meža -H, jasno; Maribor gl. kol. +6, jasno; Ljutomer +2, jasno; Kotoriba +2, jasno: St Janž na Dolenjskem —1, oblačno, Novo meMo +3, Jasno, Kočevje +4, jasno, in Rakek +4, jasna

Prva slovenska odvetniška pripravnica

pno te dni vse sile. da pridobe družbi čim največ članov, obenem pa se po-žurjo, da pošljejo upravj čim najprej tudi članarino. Nai pri tem uvažujejo. da so tisti poverjeniki najbolj zaslužni za Vodnikovo družbo, ki najpreie zbe-ro člane in tudi najpreje pošljejo članarino družbini upravi!_

Krasen veliki petek

Veliki teden, solnce, pomlad. Po prestani zimi uprav vzorna nagrada nature. V mestu živahnost kakor v mravljišču.

Gospodinje nosijo s trga cele košare zelenja, šopke cvetic, butarlc pomladanskih mačic. Doma odpirajo okri£ stanovanj in prilivajo rožam, ki so jih hranile čez zimo v zakurjenih prostorih. In po ulicah in parkih vrvi sprehajalcev, kupovalcev in parčkov. Mladina pa ima opravka z barvanjem pirhov.

Današnji veliki petek Je bil tako lep, kakor že dolga leta ne enakega. Popoldne so romale pobožne množice vernikov v razne ljubljanske cerkve. Prave kolone vernikov pa so odhajale k božjemu grobu v Štepanji vasi, kjer se je vse popoldne razvijalo nrav živahno vrvenje s starimi tradicijami. Otro-čaji so sekali pomaranče in vrtili raglje. V vsej Sloveniji je danes vladalo izredno lepo vreme. Zato smo že vsi prepričani, da bodo tudi velikonočni prazniki prav iepi. Sveti Janez Kapistran, ki je patron bojevnikov in gromovnikov, je uslišal mnoge prošnje ter razgnal črne oblake. Tudi sveti Siks, veliki papež, ki danes goduje, je prosil pri sv. Petru, da za praznike zapre nebeške zatvornice. Še včeraj je namreč nebeški vremenar grozil. Na plani;»ah je včeraj snežilo, zato ra so danes zablestele v kristalni lepoti.

Jutranja vremenska poročila so beležila naslednje termometersko stanje: Bohinjska Bistrica +1, iasno; Kranjska gora +5, jas-

Kakoff »mo fe včeraj poročali. Je bila gdč. Zora TominSkova kot prva ženska vpisana ▼ seznam odvetniških pripravnikov ljubljanske odvetniške zbornice. Doslej t Sloveniji nismo iineli odvetnic in ne od« vetniških pripravnic, ker je bil po starem avstrijskem odvetniškem zakonu ta poklic ženskam zaprt. Letos 19. marca pa je sto« pil v veljavo novi jugoslov enski odvet« niški zaikon, ki izrecno pripušča k advoka» turi tudi ženske. Gdč. Tominškova je bila prva, ki se je poslužila te pravice.

Epilog tragične smrti dr. Radmila Gnjatiča

Sarajevo, 29. marca

Pred dobrim letom je v Igralnici Monte Karlo pod čudnimi okolnostml našel »mrt uradnik našega zunanjega ministrstva dr. Radmiio Onjatič. Njegov oče, bivši narodni poslanec Kosta Onjatič Je lz Sarajeva poslal našemu poslaniku v Pariz dr. Spalaj-koviču pismo naslednje senzacijonalne vsebine:

— Pred letom dni sem bil obveščen, da

Je moj sin Radmiio izvršil samomor na ta način, da je skočil skozi okno igralnice Monte Karlo.

Ta vest je bila za mene strahovit udarec. Kot oče pa nisem mogel verjeti poročilu. Neprestano so me mučili dvomi ln odpotoval sem v Monte Karlo, da razkrijem celo stvar.

Mnoga razkritja so potrdila moje slutnje.

Rezultati preiskave, ki sem Jo vodil »am. so odkrili, da je moj žin žrtev zločina: da so ga ubili, vrgli skozi okno uslužbenci ln detektivi igralnice v Monte Karlu.

To bodo potrdili ugledni In verodostojni svedokl. med njimi odvetnik Mermann iz Berlina ln neka bogata dama Iz Pariza. Po Izjavah prič se je tragedija odigrala takole: MoJ sin je ponoči dobil pri igri velike vsote. Naenkrat pa Je začel izgubljati. In tedaj Je odkril neko sleparsko mahinacijo uslužbencev Igralnice. Kot neustrašen človek je, re-voltiran od tega sleparstva, glasno zakilcal:

»Lopovi, ne pustim, da bi me obralil«

Videč, da bi lahko prišlo do zelo neugodnega odkritja in do velike škode za Igralnico. so uslužbenci in detektivi zgrabili razjarjenega dr. Radmila in ko se je ta branil, so ga vrgli skozi odprto okno.

V bolnici, kjer je moj sin ležal zaradi dobljenih poškodb, sem zasliševal strežnice, katerim je pokojni Radmiio pred svojo smrtjo pripovedoval, kaj se je godilo usodne noči v igralnici iri kako so ga potisnili skozi okno z namenom, da ga ubijejo ter tako preprečijo razkritje svojih mahinacij.

Pripravljen sem zahtevati proces proti Monte Karlu — piše oče pokojnega Radmila — ali ne v Monte Karlu, marveč pred pariškim sodiščem, ker je igralnica v Monte Karlu vsemogočna.

Ob zaključku svojega pisma prosi Kosta Onjatič poslanika Spalaikoviča za informacije, če lahko vloži tožbo pred sodiščem v Parizu.

Zaboli poznane JK\OLJ pletenine za

tfelikcmoč

pri tr. Sržar&jfejač, Ljubljana

Se I e n bu »g<> va u' i ca

Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnifoba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri katari motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefo-vo« grenčico že desetletja pri odraslih in otroc'h obeh spočov z največjim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.

Ce bodo kake formalne možnosti bo ta proces* proti Igralnici v Monte Karlu velikanska senzacija.

Ko se Je doznalo o tem pismu. Je več beograjskih novinarjev obiskalo k. Onjatl-ča v Sarajevu. CL Onjatič Jim Je natančno razložil, kako Je vršil preiskavo v Monte Karlu. Poizvedovanje Je bilo Jako težavno. Višji uslužbenci Igralnice so solidarno zatrjevali, da se Je njegov sin sam usmrtil v duševni zmedenosti. Pri nekaterih nižjih pa Je po dolgotrajnem previdnem povpraševanju zvedel, da temu nI bilo tako.

Na podobne težave Je naletel v bolnici, kjer Je umrl njegov sin. Le ena strežnica mu Je vse povedala. V Nizzi Je razložil svoje rezultate odvetnikom ter jih skušal pregovoriti, da bi vzeli v roko njegovo zadevo. Vsi odvetniki so Izjavili, da ne morejo voditi procesa proti igralnici.

Pozneje se je obrnil na naš konzulat v MarseiJlu. Po dolgem času Je na dom prejel odgovor, da konzulat ne more posredovati, ker nI akreditiran pri vladi v Monako.

O. Onjatič polaga nade tudi na telepata Wlnterlja v Novem Sadu ln se misli te dni obrniti nanj, da bi se potom medija odkrila tajnost sinove smrtL

Samomor jugoslovenskega orožnika v Avstriji

Maribor, 29. marca

Danes ao prejele mariborske oblasti lz Avstrije obvestilo, da je v Lebringu izvršil samomor Jugoslovenski orožnik Janez Škra-belj, ki Je že dne 25. L m. zapustil orožnl-ško postajo v Zgornji Kungoti. Ker se več dni nI vrnil, Jc orožniška postaja, kjer Je šele pred dvema tednoma nastopil prvič službo, poizvedovala pri sosednjih stanicah, toda brez uspeha.

Domnevalo se Je, da Je pobegnil Iz službe, nihče pa ni slutil, da namerava Izvršiti samomor. V ponedeljek zvečer Je v ujifor-ml neopaženo prekoračil avstrijsko mejo in se več dni skrival na avstrijskem ozemlju. Vsekakor Je dolgo okleval, preden se Je odločil za obupni korak. Iz vojaške pištole si Je pognal v sredo, 27. i m., kroglo v glavo in se smrtno nevarno ranil. Našli so ga nezavestnega v nekem seniku ln ga prepeljali v bolnico v Wagni, kjer se bori s smrtjo.

Janez SkrabelJ, doma lz Trate pri ?kofJi Loki. Je šele v četrtek, 2. Lm zapustil žan-darmerijsko šolo v Ljubljani, ki Jo Je ab-

Najstarejse drevo v

solvlral i odličnim uspehom, ln bil dodeljen žandarmerijski postaji v Zgornji Kungoti.

Skrabljeva rana Je smrtno nevarna ln ni upanja, da bi okreval. Simpatični mladenič Je bil pri svojih tovariših Izredno priljubljen ln nihče ne ve, kaj je prav za prav vzrok njegovemu obupnemu koraku. Domneva pa se, da Ima tragedija ljubezensko ozadje.

Cltajte # # # Citajte

»Aprilskega kurirja"

na velikonočni ponedeljek!

Sloveniji posekano

ZA p PANJE KOMBINEJA

LUX

Ako podnes« vodo, podnese tudi LUX

Sobodu as. n. nap

Po slavni koncertni turneji y Ameriko •

Rj&gover s gospo Pavlo Lovšetovo - 22 samostojnih kneeriov po največjib mestih U. S. A. m v največjih slo-vsaskUs naselbinah - „Kaj takega se nismo doživeli!"

Qtftmsi Si

fe «0«» Psri* Leršeeor« w N> Bravtar mli it rvete sm**orti« koncerta« Sser-Mfe pe severte Anverfk! domov

»f$a jsarsfke »Lerlaffcas« »sa » edne-Bsh 29 t h: Ncvrorša.« J« pr-vedala aaš*nwa srerfnflrs. kž te t« po»drar?l Ra koksdror« t ietrtek rtetrai. ko rts dosoela ▼ LVt^a'1^ f roreni«ktm h^nvtakom .fn potera preits Oierboatira te Svfce po žetez-■tei dore-ov »em »e oo crreceSnlh

reote re-rvds orec« prtrdfSa rr k rend*r d<"s!r* roinrs »o »dermlcl pre-eei Brneti. H radi erd rral seko-

Sk« ebr*U m'? »ote:n r*m ee rada

a svo?!h urekomorskifc rti srh te do-

Pi « j? T-i*?« r

krp*« r^ete drsrftes. Hv^s se-tro* te oba »tewa eKroka. hčerka te sinko. oba

srednleš.-*?ea. k> f! trne?! bo

zoeei te nsšd msn« Ln^š^to-

"n> jrpr*a"to. rreJo In cvetoč«. ksfcor da se je enrrltsr i rečtedenskera oddiha,

fe oči JI te farete resefle do dela te srs-tte^n-^ra ffrtet^tvorrutra Vet umetnica te kot 4ebrm rasuo^Jnfe x mafi

»Marzfkor* sa reFkesra »*»-

mer te občudovalcev. m tvdl SlrSo termost sanirate tevede?!. kake oodrotevorH o rePko^oteCTl Vr?fcertrt mmell. Po ite rendsr »reo"-

4mS! Z^dteleitfti držav te

ksl rmrcrcokrat

Čfcso mrrsune» te a*«i*£ L»rSee»m aa-•Ms: »Kon*-«« oktnbra doaoefo r So-tm« {r jersi -r č*s& A1M1 štirih

BSOPSecer

eenfli. T^Sncnta SBBnt s* jK^rterfts kon-

?. »atfm rofakonn h^aritor?!-»io-m /tfltonotn Šofe?'«^. ki raJti te I? 7 do-brsra »cc^rskj?! ko? btvS soft« »aS? !*rb!!an-

orscf«. Omertain. di « i« 5ube?i. ki

fe bf ftak n»B kot dober tu wwefe-

»c čobsr irmi« rrfo hcooooten kot nerec tfasovno. o* ted', kar « (ičt omJavante — Po!ej sa;?r?r.Tto'n!h na f^oov sem «-r>c!e!ovah m Beitterfa fp'a^nsk?>i te koocertŠ hi Brlredftvafc tn motm

roiz-koTTt v cžlem krosra ooraHlen-ecr. Kc-acerte imela med d rt! rim ▼

WMt!?! Netv-rrfk. CJe^Tsnd — k ter t«

Strte TirrV!>

gp.&jft S}orrfKW — M?HT52kee. dre?« KSJ-Tečte sase.fbins t ofcroirfo 30.0s50 Sloven-Detroit. P*irfKrvran. Wawke*an Far-S,a'rrtM!. Warren 0?rard. Newbo«rort.

»^ako » odrvsf! aaSI pnasSS snfro •cearrs m tbSk koncerte?«

»fteraed «e bSe drrmst vešam. ▼ t«fc»-If lii knl r*iwt-x!atje r MSwaokeete te fel iack ss^^ai 4% » emrate »ottclta teter-Teairatl ta te »eso 200 k' bi

btis rade posettte koacert, moralo oditi Saj Ts&te. Sloveeci cd aekdai tiubiio petje Predstsrtte se » Se BaS? ro<"V.. ircrl^-n.-e kzteria asaoto ie w reč tet sploh sit s85a$o rež aoben« »i TTes-At te a« ookilc-

pevce* Razne koncerte so oosetfh tudi ■moti Amerfkattci in posebno Nerad ki r aeknerih krafifc r aaselbinah sosedie u saSi mi roiakt.«

s-Krtere pesns! m ss^ioB »ca^te ac r»f!l> feo»cert ih?<

>Brez:x)emw stcT^nj t rrsS p»-

leda« pe®^. So£J tetemeettenaha pobH-ti ka posenjite! ht rrot>r»>cr,r ižja sicrensklti kroror » s* ranitnaK za rrnet-

»« iwebmi one H noreISe dnfee ttT

sa o?>eiT?i (rrtfzrsm, ki se te Izvajal v sio-Venskern jezika, kar te naibolt ueainln ie Tsč. iTTportirsto Opomniti mora« rtarrrreč.

je refflna vnrič v ftvtfente sfi*a!a teaje cccmtl! deior r afovsnskem •tezlkn. Sat $< oe*o na tamošnllh ooerniti gledali-IGh pojejo opere v izvirnem ferikc. ita-Rjanskcm g|i nemškem ker Se nimate niti fcarleSkifc prevodov Kolikor ,rsi le znano, te edi

na ooera rJanko te Metka« bila lz-Tajana t »»Kte^keni lezikn Prodrla hi do ir- oa te na*bot! fovorila redno !n otrvsod ».rodna pesem Po narodni pesmi ae 00-BŽašalc! kar. rstajal! od sedežev rftiarno pSr>skati is dalafi čisto »merlkanskem

fcsfin dn£km frojerm BrrduSente t raziri-m dr^.sličniite vskflkl«

»Kake rttee ste m rl «»w*onm« osn. •dne^l no trotft nastop te kakšes ie b>1 ¥obče »prejem od strani aaSifr. tamoSmfh •Biakor?«

»TI vttet w BfcjBrettefSa toCka r

moliti

tpominih. Ž* u rseca poče^ca so mi prišli Vri krorf sdo prf^asno te odkritosrčno na-»prod. rr^c feras. da »o biti nekateri kako leraorot: sai se r preteki časfk no-kafkrat doflre?.. ds se fhn Ie nonrrlsla kaka BmetniSka reT'"čina. sa nastomi na so bili tw!l natee!Cne?51 razočarani. Cim so me po srrfh nastem^! «ootma!l osebno hi se |e rtrzVrfl etes po r-sitv, nasefbteat« te po na-lem č^sootete. na te »f! led med n*m1 prebit. Vabila i?a koncerte. 3c1 rra! ffb ie priredim. so se mno^a rarn^ kralev ki so prvotw> stali skeptični na strani te se nteo bffl terW prteravPaSnema odbnrn. Vsskl-krat 5» fe M fndl kmate

wt vsak cm

certn rz&ostnvfitm kontakt

med menol in

moihni. lahko rečem vernimi poshiSald. Kmste »e te^kak se te slovenska

da?a te ko te - ctrreta. n1

aaM dorof! tefe-r^ ......,)ermj na-

TdtsSenfn. M*rsfkorrm s« fe srce omehčalo, kc le s?f?a1 nekdal dobro znane zvoke Iz fantovske dobe tfl domače rasi. Ko so r odmori no končanem koncerte prfbro-B«?I ljudje r garderobo pezdrartet In 5e-Itftet )e marstkom«, ki Je hotel s svoio žn-Dsto. dela-^&f) roko stisniti mote. spolzela

Nm nešteto tz\ih

f8 V ft ffff'/PO* fff M hi

m« te r«-

BeSlo. ko »em rWete, kako le mrktm naftei 4ef a rcem

r«ffj?>i strok s tariave!era Wca iftei brraz zadoSčerrf« Ki reseHa. Kskor so Bil t?m« jfratkrrl prtenafl. so se marsfVatera io^^^^frtna te stani w»®r9fstvs med oosa-momfkl te med »mrTirtm1 stn^^ml te 9tmn>nmf ooramate wd r^Ho*n Morrn^ke pesmi..kar »te te r Beoooteoo radoWenle.« rf?s ste odnosi? r«Me n rarmersli teseitei»d-wfsld te 0r-

fppte?

»To te ^'Aiifi, n is^fi te

f pzr tsrSre oArerrftl. Gotovo

}». Fa prrl posled ko »tort

fte »«§ Sfrefl. reJh»<»a

ii iutw rtte. boco karsade. ko se

»koliko vflrl r tamoSnle razmere, v ta-moinje dtaneazlte, t tamoSnJi ftvljenski način. Mnorc »e deta v vseh naših različnih orzanizactlak. posebno prosvetnih, v »koro rseh posameznih naselbinah Ven-daa- »e rse to Se redno premalo za tamoš-Rje dteneirzlte napram m na^h razmer r Jnrosiavifl. Na Se slovensko časopisje r Ameriki, pa h?di dnjzo htro-sSoven^?o. rse preveč pondarta vsak imor. Dožir te rop aH posamezen primer kake kortmcMe a!i drmre rločire. Ne vem. aii Jih pobirajo Iz naSejca časopisja aH imajo take dopisnike, rse preveč je na?iašena naSa temna strws. premalo aH nič pa ne pride do tzntn naš napredek na prosvetnem, knltnmem. pa tudi rospodarskem polj« nafr protlalkoholno ribanle. naši kri n spete r irmernosti f* slično Pri Prosto llud-•tro p* kol rerote rsakl raci tn nasede In liočeš-oočeS ti Basrkalo naS? rolaki onkral preprtčanle kakor da bi r naii držari te r nsSem ner?>dnem flrflente bflo rse sarob«. d* le morate prooadta. da nI nobene« napredka da bI iKibcne skntmosti nobene so-Udarnostl. da sločinstro kar cvete te da te relativno rečle »eKO r drarlli državah. Vsi faktorji, ki r te pokflcarrf. »e na zadnle na$« te prekomorsko časoplste. H morali deior»tJ boli potesnieraln«. podalatl našim rojakom onstraB oceana boli remo in nepristransko sffko o naSth razmerah Miotf nafl rolaki, s katerimi sem priSla r dotiko so mi '?koi zastavili vprašanie kako >e pri bbs. kake so razmere r naS d rta vi te r najem naroda te so bfR kai reseli ko sem fim podala r kratkih besedah nekako nepristransko poročilo. — Sicer oa se naS živeli t Ameriki polteno tr&di r rseh strokah s težkim delom, marsikdo Ima tudi dobre uspehe. — So p« večinoma vsi pod pezo tKmošnffl! razmer. A kakor rečeno, o tem vpraSanfn se ne da s oar besedami kai izčrpnem in merodaineira povedati, posebno pa ae kar tako brez dobreea premisleka.«

Na mm te teftrto reS CBSootenfh ter ea-

kov ia dragih epominkor pa tod! reč dra-eocenih daril s rtrnele. ki lih le rospa Lov-Setova pravkar iztaraia h kovčkov Vsi j terenski Usti raznih banr te strm so polni hvale o veliki umetnosti naše odlične pevke. Pa tudi mnoso amerikartskih iist\>v ie Dišalo o nienih nastopih zelo pohvalno. Po kratkem roosdedn r t* časopisna poročil* ki ra te na prošnio dovolHa eosoa LovSeto-n se takol ridi veliko navdtršenle ki fo-rorl tz vseh teh ocen »Jnzoslovenski Ob-zor« h Milwaukee ima a. pr dali§e poročilo o tamošniem opernem večeru. Id sta ra priredila rospa Lovšetova te solist 5u-belj skuoai V debelih črkah prarl že na-slor: »Osvoiila sta na mah srca rseh ki so prisostvovali večera — Množice tnimo-ma prihajalo v dvorano, kt te že uro pred prireditvlln nabito uolna — Polictia preoo-re vstop nadalinlm stotinam, ki se moralo rrnžti domov — »Ka) ti?kera Se nismo doživeli« te sorlasefl izrek.« — Na tem koncerte te prejela rnsoa LovSetova od ta-TioSnlih pevskih drnšter r dar krasno srebrno soho »Borinla cmarer s prisrčnim napisom: »Oosnel l.ovšetovt In nteni divni pesmi r znak ljubezni te vdanosti — bratje in sestre v tiifini < — Zanimiv- v'. n«ro-člla ameriških novte e otvoritvi velike mednarodne razstare r Clevelandu 18 marca 30 različnih narodov ki bivalo r Clevelandn. le imelo srote naiboliše sivari na tel razstavi Neko poročflo o otvoritvi pi*e: »Slovenci smo dobili še m posebno odlfkoranle da te razstavo odtvorila odlična slovenska umetnica, rosna Pavla Lovšetova, kar sl lahko Stelemo r čast. ker se ie mnoro drurlh narodov potetovaln za otvoritev Pri tei otvoritvi te rosna Lovšetova tndl nastopila t nekaterimi slovenskimi koncertnimi točami.«

Kakor te še stori! m) Brodnik vte^uo moremo naši odlični pevki, rospe Loršoto-rl te čestitati na nlentti rellklh. rmarovIMi asoehfh r Ameriki ki m « čast nld In slovenski pesnil, ki te tndl tokrat mte-mre-tirana od tako sllaine oevke mnoro orioo-moirla da so tnd' tnlerodnl elementi dobili vsai približen poim o naši leoo napredujoči kultnrL _

Kočevsko nismo

KofevJ«, 28. marca

2Ta»« je ae nami — pomladni klie na* drami. to-le bi lahko sap!«*!! «1 uvod Sleor »mo Itek sadnji pri pomladi. Pri oaa Je, vest«. ponekod 8e prav lep '.n«, vendar po vse kaže, da bo po hndl zimi sledila krasna spomlad. Glavno je aedaj, da imamo za pravnike lepe dne*«, d asi je f»*trtrk napovedoval dri»>rje, orlroma sneg, ki Je £e pobelil vrhore fridrihštajnskih jjora.

Letošn ja Velika noč je prinesla mrrotU za nr* Kočrvarj«. Pri rstajenh te procesiji bomo namrpi p-vi? slišali slovensko petje. Po desetih letih svobodne naše driare r Kočevja prvIE slovenska procesija! Sicer pa to 5e sedaj ne pre r ptero marsikateremu Kočevarju. Se pa? mora tolažiti g tistim lepim latinskim rekom: Tempora mutantnr .. .

Ko£er*ki mesarji so se zadnji teden ib!l no saložili e krajani, pleči In ?njatmi. Cena ternn blajfu varira od 80 do 40 t)te. Lftidje aepijo krepko po teh dobrotah. Vsak stisne muffari zadnji norčič I* ip Itek precej te-praznjene denarnice, BMirsIkateri po mora VTrti rse na npenje, seroda, ie nna r» kdo Se kaj da. Da bodo prazniki ros reseli, 90 si eelo naiH *dični dgani privolili nekaj boljšega in pri posp. Mornchert« poku nili skoraj rsa reberea. Seveda so zraren »gliha-H< kakor za konja.

Kaši lord so m> te po( ra« hek»n. L«tes steer res niso nobene reolknlje »položili«, •o po zato trpeli predvsem merjasd ln — medredi Medvedi f? 0, seveda, "pri nas so medredl doma te ie prav krasni eksempla-ril Pretekli teden je nstrelil znani lor<»e p. J. Eppich, posestnik te Kleč pri Starem loen. nedale? te rasi krssne«ra kosmatinca, ki zasluži. da se jra odkupi in tudi nasačl. Pod-pttetar tehta namreč 214 kg, kar je telo red-

Mi -imA to, te

4» j« prtMmi ura«, ki )• Mla fM

ksA aAvsdoa. Pr«d kratkia pa m aa

  • Letoe se nam ob«te »opH vettk podi« «t» novanjskih hiL Za »edaj b« pričel 1 deiom takoj gosp. Karei Braune, tsnjar, ki bo »0-zidal' enonadstropco hiSo takoj pcieg novega Gaeilnega doma. tako da bo stvorj-*na nova fronta Cankarjeve nlice Obenem bo ta hiša tudi vogalna aa oovo ulico proti hiši. kjer je sedaj nastanjen« finančna kontrola Nasproti rile Manrerjeve bo »vzidal hišo g. Picelj, vlakovodja. V intere« mectJ« bi bilo, če bi se dosledno »zidala cela Ljubljanska cesta.

    30

    S to! t aa ato&tt ctet«fc«. *»o«»v$e«<

    obleke, peolo. icOKt. klo»oi», saroo-retaiet. oostrtet uri

    ANTON PRESKER,

    Ljubljana. Sv. Petra c. 14.

    Deset let dravske divizijske godbe

    Dn« L aprila t L sotcC*. n tet, odkar h

    dobil dr. Ccrui od generala SmiijamC*, tedanjega koma n dan u v LjubLjaai, povabilo, naj sestavi v LJubljani vojaško sodbo, Dt. Cerin, ki Je p6 prevratu prišel v domovt-g« in bil takrat kapelaik Uubi;anske apcrc, sc Je vabilu odzval, bil sprejet v aaio armado kot kapetan te sestavil vojaško tod-bo. Že takrat se nI manjkalo nezadovoljne-žev, katerim sestava sodbe ni bila dovolj hitro izvršena, akoravno za sodbo niso žrtvovali niti pare. na drugi strani pa tudi oe takih, ki se jim ie zdela sodba nepotrebna. Dr. Cerin Je uporabil svoje znanje, svoje izkušnje, svojo energijo in žrtvoval svoj denar, dne 7. septembra 1919. Je priredila nova ljubljanska garoizijska godba prvi pro-menadm koncert v »Zvezdi«, o katerem Je pisal »Slov. Narod«, da »gre rsa zasluga za to godbo g. ka petanu dr. Čerinu, temu visoko naobra7enemu našemu glasbeniku, ki Je ob naravnost obupnih zaprekah najrazličnejših vrst v neverjetno kratkem času z nai predstaviti občinstvu 30 mož broječo, umetniško šolano in umetniško dirigirano godbo.« ,

    2e eno tete po Bstutovltvl bmm Jb pedala dravska muzika svoj prvi simfonični koncert dne 18 novembra 192(L, katerega Jc vsa Javnost s takim navdušenjem pozdravila. da so postali simfonični koncerti dravske muzike stalna institucija.

    Dr. Cerin je že takrat, ko te M L ISte— 189S artistični vodia «cGlasben« Matice« * Ljubljani, priredil vqC orkestralnih koncertov, izvajal med drušim veliko Schubertovo c-dur simfonijo in Beethovnovo »Eroica«. Bil pa je na poti mnogim, ki so ga vrgii L 1898. naposled na cesta

    Delo, ki ga je mora! dr. Certa L 189&. prekiniti, nadaljuje od I. 1919 naprej ca do danes z vedno večjim uspehom. Koliko ostrih, krivičnih napadov je moral od svojih nasprotnikov požirati dan za dnem dr. Cerin. ve vsakdo, ki je pazljivo zasledoval njegovo neumorno delo. Toda iz vseh takih bojev je končno le on izšel kot zmagovalec ter se je z neverjetno vitaliteto in energijo iznova iotil svojega umetniškega dela, svojih simfoničnih koncertov.

    Dravska muzika je priredite v teku 10. let 17 simfoničnih koncertov v LJubljani. 4 v Rogaški Slatini, po en koncert v Celju, Mariboru in Trbovljah. Konstatiran Je treba, da kapeimk dr. Cerin ni dolžan prirejati te koncerte in ni za svoj trud nikakor plačan. On in njegov orkester so jih prirejal' čisto prostovoljno, iz golega idealizma; in deficit, ki je bil z marsikaterim koncertom zvezan. Je pokril večinoma kapelnik dr. Cerin iz lastnih sredstev. Omeniti pa moramo še, ko se oziramo na prošlih deset let, da so vsi komandanti dravske divizije, od generala Smiljaniča, pa do današnjega komandanta generala Nediča 1 vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, podpirali umetniško stremljenje kapelnika dr. Cerina in dravske muzike pri prirejanju simfoničnih koncertov.

    Dravska muzika p« al prirejate te samostojnih koncertov, uporabljata so jo tudi razna društva za orkestralno sodelovanje; sodelovala je muzika pri mnogih cerkver.ih ■koncertih pri gledaliških predstavah v drami in operi, in prireja nam toliko priljubljene prornenadne koncerte v »Zvezdi«, katerih Je bilo do sedaj že nad 150!

    Vse to ogromno delo se izvršuje pole* one službe, za katero je dravska muzika v prvi vrsti namenjena, poleg vojaške službe; sviranje po kasarnah, pri vojaških mašah, pri slavnostih, na državne praznike, pri raznih krstnih slavah, na marših in na vež-bališču.

    Dravska nrazfka pji Jc tiKfl ie najzanesljivejša spremljevalka naših telovadnih dre-štev. Pri vseh večiih nastopih »Sokolov- Je sodelovanje dravske muzike tako rekoč pogoj za eksaktno izvajanje telovadnih vaj. in za moralni in materijalni uspeh nastopajočega društva.

    Ne moremo sl misfTfl glasbene L tete Jane brez muzike dravske divizije. Pa tudi skoro vse mnosrGštevilne godbe križem Sloveniie so tako rekoč oživele in žive s pomočjo dr. Cerina. On Jim Je kar boter, postavil Jih Je na noge z nabavljanjem inftmmentov, z mo-zikalljamt, nasveti, z vso svojo pomočjo, kj Jo j!m Je bfl r stana dati

    Zato se ob desetletnem JnMtete rsl s »rr». težnostjo spominjamo velikih glasbenih i»-slng muzfke dravske divizijske oblasti In njenega ustanovitelja višjega kapelnika dr. Cerina.

    Cenjersema občljinrru priporoča za rrfL konočne praznike svojo izhorno zalogo odlikovanih Štajerskih vin

    <1

    «•

    t*

    POZOR! POZOHi

    „IAFOLEOF4 t Ljubljani.

    Oraj. ofečtestr« vljudno MiMijtn, d« »Trortra um. reflkooočoi oedei>t4 b« Tržaiki cesti it. 4 (vogal B!ciwcis*ove ceste)

    goMtilno „PKJ SAroLEOKli" 7V*Hk bora prvovratea Itaje-raka. dolenjska ia

    Tudi topla In m .-zla jedila bodo cenj. tfostooa redno m rtuepoiajpo, — Orvo. rt tov bo ob 3. uri popoldne. — Nastopi odddok ielezničarske godb*. — Z* moro brojne obiske ae toplo priporočata PRANJA IN NfKO KOMAN

    ,,KUVERTA" d. z o.z.

    koni. tvorale* papirja Volarskl pot 1 ise>83a

    Repertoarji

    Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani

    LITRLJAVSKA DR A »A. ^obdli, 80»: Zaprto.

    Nedelja, 31.: ob 10.: L 1 1 L IR. - 01)

    15.: INRI I*r. Ponedeljek. 1. aprila: ob Mk: L X. K. L ter. — Ob 15.: I N. R. L I*r.

    LJUBLJANSKA 0PBBA. Sobota, SO.: Zaprto.

    Nedelja, 81.: ob 15.: Prodana matu Ljudska predstava po znižanih cenah Trv. — Ob pol 20.: Orof LuksembnrlkL Gostuje g. Iličid. Ponedeljek l. aprila: tL: Pri trak b4b-denkah. Ljudska predatara p* anižanfh cenah. Izv — Ob 20.: A'da. Gostuje ruski tenorist g. J. Vittlng Izv MARIBORSKO GLEDALIACB. Sobota. SO.: Zaprto. Nedelja. SL: ob 15.: Na uaaarta—

    Znižana cena. Zadnjikrat Kepool. — Ob 20.: Adieu Mirni. Znižane Kb-

    poni.

    Ponedeljek, 1 aprila: «4» tk: Poljaka ten.

    Znižam

    CCtlft. K n poni. — Ob 30l Char-tejreva teta. 1'rot Goetoranje g. Daneta

    V*Kln*tet repertoar H»r»dsffi jftedafV

    iHte v Ljub!jasi. Drama Uprizori oba veliko nočna praznika dopoldne ob 10. te popoldne ob 15. pasi jonsko ijiro IN II I, katero sta napisala oa podlagi besedila Sv. pisma gg. Gregorin in pater dr. Tominee. — Opera ima ravno tako štiri predstave, te Bteer na veliko nedeljo ob 15 pri ljudskih cenah Prodano nevesto z g. Rirmpii**m kot K>*a-lom, rvečer 06 pol 20. Grofa LnksemburSke-ga s g. Ljubišo Iličičera kot R ene Je m aa velikonočni ponedeljek ot> 15. pa »Pri tr-.h mladenkah« 1 f Mohori£nm kot Sehvberton in zvečer ob 30. Aldo s pnttn rra It 1 m tenorjem g. Vittingom. Obe popoldanski predstavi sta ljudski po znižanih cenah, za večerni predstavi pa veljajo običajno operne

    na Rim ki cesti

    POU C ANE. Na velikonočni ponedeljek, ko (t vsak zaždi nekoliko razvedrila ia zabave, je društvo »Zvoo« v Poljčanah uprizorilo veseloigro »Dobn rojak Svejk« Vsi tisti, ki ne marajo posedati v saduhlih krčmah, naj pndejo. ker igra jten bo rodila ud kraja do konca obilo zabave Začo tek je ob pol 16.

    PTUJ Krajevna sfcvpma mž}& pottaft uslužbencev v Ptuju priredil tekom aprila »a Fiorian~.kem trgu v Ptuju tvojo običaj« r»o veliko javno dobrodelno tombolo v prid bolnim članom in njih d mi'nam Kakor druga leta, bo tudi letos zelo rimo. go prav lepih dobitkov Tablice se proda« jajo po 2 Din Cenjeno občinstvo se prosi za blagohotno naklon lenost. Obenem ŽeH»

    io nižji poštni ushižbend v Prejo vsem Ptuičr-om iz mesta te okolice prav reaele praznike. J JI

    ŠOŠTANJ. Twfl krajevni edber Rdeč-^ga križa v §o?tanjn se Je v mlnob hndl zimi spomnil najbedneišfh med nami, nbofrih Šolskih otrok v Soštanjn, ki nimajo najpotrebnejše obleke in znradi tega ali ne mo rein v Solo. ali pa prihajajo ranjo rsl prezebli. Nabralo se je par tisoč dinarj** » blapu in zotovini ln obdarovalo nad 60 otrok z najnujnejšo obleko, perilom te obuvali Tudi glavni odbor Rdečega križa v Beo-pradu je poslal 800 Din podpor«. V Imenu obdarovanih otrok se odbor vsem dobrotnikom. m«(i katerimi jih Je nekaj darovalo večje zneske t gotovini ali v blagu, najlop-leje zahvaljuje in ph prosi, da odprejo srce in roke. ko se bo zopet potrkalo na njihove duri in pobiralo za našo bedno deeo.

    ŽELEZNIKI Dne 28 marca Je tamutea la tu po mučni bolezni fospa Matilda Demšar, poseetnica te trgovka Pokojnica je delovala pri obeh naprednih društvih kot vzorna te tiha delavka Njena dobra desirtea je bila redno odprt* bi pomoč te di gasilnim te drugim potrebnim dru6tro«n Danes ob 16 Jo spremimo k rečnemo po» čitku. Prijateljem te mimceTT! pokoteice j« sedaj omogočena odelcfba pogreba, ker vozita dva avtobusa od opoldanskih vlakna v Zelrrnike in rvečer nazaj.

    VIČ. Dne Z7 t. m. Je mtisnil bla^ splošno znani g. Matej Oblak, čevljar te posetnik na Glmcalu dolgoleten sjfilen ob» črnski odbornik te podžupan ter brv Si dob goletni načelnik Čevljarske za droge r Lmblteni. Bil Je podpteatelj podružnice Narodne strokovne rrere na Vič«. D0I90 let ■e ie udelstvoval tudi pri pevskem dro» Stvn »Slavec«. Lep pogreb te rend bo po» i kazali, kako spofttoran is prUjubljea Je bfl

    zapete perake km tlak. Deten

    Vremensko poročilo

    v tmp )a v (bi zelo enakomerno te ao razraeroma Bate m*-te spreminja. Visok tračni tlak ae drži stanovitno nad sapadno te srednjo Evrope od Irske pa tja do Ornega norja. V tem predela se drži lepe vreme, Ž-e* <£aa aoloČM, zjutraj megla; le aialokje m temperatura čez noč zniža pod BiSIo.

    Nad Sredozemskim morjem te arnftni Oak relativno nižji, vendar aa osle rr«ate se vpliva drugače, ae«o da imscie v o*račja le redno aereraorznodno »trnjo, ki trori aa jadranski obali Se vodno burjo, dasi te steblo. V četrtek se nam Je manjši zračni rrtt-oec s te strani približal tolika da «ao dobili nekolike dežja.

    Atlantska depresija »• drH an«i aev«r«tei Atlantskim oceanom te sega odtod t)« profl Severnemu led^nemn morju. Pod ojegovina vplivom je samo serernozapedna Evropa, r prvi rrsti Skandinarija. kjer vladajo |t£Žoe-sape dni vet rorl

    Zima je onejeaa avte) aa Itortj* —

    tudi Ukrajina s severnim obrežjem Črnega morja ima ie temperature nad oičlo — te sa Finsko; tod Je mraa ie redno prav znaten. Okrog Moskve coate temperatur« tudi sedaj le okrog 16 stopite) C pod nlflo, na skrajnem severu tudi le pod 20 sl C. Pomlad se tedaj te počasi pomika proti Rusiji.

    Pri aaa Ja pnetaI baroaetn HBrtraa; bS ae, da se na staeovitaost lepega vremena ae

    smemo preveč zanašati.

    _*

    aada serniatja

    nai v®

    da kopi moško,

    ten'trrsko aii čečm obleko najbolje in na cmeie pn trdid

    Josip Svančič

    LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 7 kaste*« lidsteli »v

    OgiBil« al

    POZOR I KJet to«*

    " MARTIN CU

    ak aa I»>i«itw» A B

    Um fioesa

    rtMmo, ai ocSedofe krasa« »odHt

    i Gosoodie!

    sratea. podate hlada, kravata, aofsric«. palice lt«L r tept tebiri te aa)ce»

    OQ)Š€ pti

    STEXX, aasL KARNICNIK, LJUBLJANA, _STARI TRG ia._

    Damsko perilo

    . KARNICNIK. LJUBLJANA STAJti TRG a

    Najmodernejši siri ln disp

    Din 168

    VOIKA

    Rum tu

    Domače vesti

    V ponedeljek 1. aprila izide kot posebna izdaja

    »Aprilski kurir"

    Knamerift Miodnevnik jtprft-

    ■ke poteg*\iihf t besedi to «Hki _ Doba se bo nt Veliko-■očrti ponedeljek ▼ vseh tralU

    kab in pri kolporterSh. Kttor m boj« razvedriti in nasmejati, ga bo kupiL

    " OsUkovacJe pr*dstava%ov ns^e vojske. BMgiJskl kralj Albert j« odlikoval našega mJaistra vojske in mornarice generala Had-fiča s reiflcm krlicern Belgijske krone prv« stotmje, ger.eraia MilivoJa Maksirnov!-4a * trojim Terzfibaača t velikim oficirskim redom Belgijske krone, majorja Lhi-fcomtra Petroviča, Ljaois&va JovanoviJa in fivojtea VlaJIČa i oficirskim redom B?!gij-•ke krone, kaperam Ljuix>rnlra Miladinovi-ča in Dragotlna MlloTadoviča t Leopoldo-▼lra redom, hiženjerja v artiljerijsko-teh-ničnern ra vodu Mjo Gjukniča z redom Bei-fijike krone, nadzornika v artfijerijtko-tehničnein zavodu Cvitfnoviča in Rističa pa z zlato kolajno.

    • Zahvala g, PoSacarAa JSS. Na »oialno fccjavo. ki Jc j« starešinstvo JSS ob smrti marlala Fodti* poslalo francoski vladi. H dospela aa naslov Jugoslovenskega sokolskega saveza ta zahvala: »Globoko strjen »pričo vaJeira »ofaJJa ob priliki smrti mar-iak Tocha vam pošiljam najiskrenejšo za-hvalo. — Poincari.«

    » I BoblJaes&e anfvefEe. Rektorat univerz« * LJubljani razpisuje zs radarski in-«itw mesto pogodbenega. asistenta. Prosilec mora biti diplomiran rudarski inženjer s rodnlSko prakso ali pa mora predložiti dokazila, da )t dclov&i v visokoSolskem laboratoriju. Proinje Je treba vložiti do 15. aprila.

    * H CržurK« sfafbe. Aeistent el?ktroteh~ aičcesa instituta na iehn. fakulteti v Ltub-Satrf f. Rraest Pehatti Je podal ostavko na državno sJu2*bo.

    • Spremembe v feleznl&d službi Upokojeni ao poduradn-tki !. kač.: Blaž Kristan, prometno komercijairt oddeic^c; Simon Janfek, Maribor ri. kol.; Andrej Obiak, kur. Maribor; Anton ŠaSteriii, kar. LJubljana 3L, gor. kol; Josip Nov si. kuril. Ljubljana S, gor. kol; Franc čeme, Ljubljana sfi. kol.; Viktor Kojanec, Zidani most; Alojz Vadniu, kar. Ljubljana II., gor. ko!.; Ivan Sulgaj, kur. Ljubljana II.. gor. kol.; podu-»radniki f. 'sat i. skup.: Josip Autrata, Ljubijana gi. ko!.; Ivan /Medved. Ljubliant rt. kol.; Jakob Mirt, Maribor gl. kol.; Vinko Kralj, Cakovec; Ivan Golcb. Ljubljana s!. kol.;A]ek«&nder Ferfc, p. s. Maribor, kor. pr.; Ivan dram, p. s. Ljubi i s na g!, pr.; Anton Brajda, kur. Ljubtjans L, gl ko5.; Ivan Zvoglič, Rakek; Anton Črpanj, Maribor kor. kol.; Iva?! Tergjec, Maribor ifl. kol.; FlortJan Saje, kur. LJubliana II., gor, koi.; Štefan Oeoheiii, p, s. Ljubljana gl. pr.; Mihael Kancler, Maribor gl. kol.; Anton Puc, Bnstrica; Prane Pustotnlk, p. s. Ljubljana gi. pr.; Štefan Rodovšek, p. s. Maribor gi. pr.; Andrej Bresounig, Maribor g!. kol.; Štefan Steinbacher, Pragersko; Fabijan Pcršsk, kur. Ljubljana II.. gor. ko!.; Aiojzlj Pajk, p. *. Novo mesto: Anton Mer-kuc, p. s. Ljubljana gl. pr.: Mihael Frank, p t. Ptuj; Josip GerRč p. s. Maribor gi. pr.; Ivan Baribak, p. s. Ptuj.

    • Pravilnik a podpori ponesrečenim radarjem. V ministrstvu šum in rudnikov je bH te dni dovršen pravilnik o podpori rudarjem za primer nesreče. Pravilnik bo veljaven za vse uradnike, ta državne kakor ta privatne, ter predvideva podporo onim delavcem, ki bi jih zadela nesreča v rudniku, ter primerno odškodnino v primeru trajne gK začasne, popolne ali delne nesposobnosti za delo. V istem ministrstvu je tedt^an tud! spedjaJen pravilnik za delo vseh rudnikov.

    * Prskilc razpisa ctafnfc slnžbentb mest ■s osnovah lolab. Prosvetni inšpektor pri ▼eHkem Supansivu ljubljanske oblasti razglaša, da se razpisi učiteljskih služb do nadaljnje naredbe ne bodo vei obravnava-C. Zato pTeklicuje razpis stalnih službenih nrett na o»novnlh šolah tjirbljanske oblasti s dne 30. novembra i928. Tudi vse dodatne izpremembe k omenjenem razpisu »e posta!« brezpredmetne. Že vložene prošnje z?, razpisane službe se vrnejo prosilcem pri pristojnih okrajnih glavarstvih.

    * Orgaalzaclja strojnih ln jjradbenth teh-»tkov javija vsemu 6iani-tyu. da bo njen V redni občni zbor dne 6. aprila ob 20. uri ▼ res t a vrad.fi Mrak. Vabijo se tudi nevJla-aleni absolventi višje stroine in gradbene Bole.

    S

    M

    Dr. Vladimira Brezovnika

    in Dr. Radoraaa Klisica

    BEOGRAD — Defigradska ulica 12. (Na Slavii) Telef. 32-31.

    S w«m! modernimi pripomočki urejeni kt-

    rurgifeo - ginekološki institut. Sprejema bolnik« sa vse operacije, ležanje bi neRo. Zdravniki - Specialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. RSritcren in fizikalna terapija. (Kvarc, Soluz i. t. d.). Kemi5no - bakteriološki laboratorij._Tramvaji štev. I, 2, 10 in avtobusi do aanatorija.

    * Drnbve zobnih zdravnik or u Slovenijo vabi tvoj« člane k »prilskemc mesečnemu sestanku, Id bo v petek 5. aprila ob 20. v stranski sobi restavracije »Emone«. Dr. J. Tavčar bo poročal o zakonskem načrtu o zobnih zdravnikih Iti zobnih tehnikih ter demonstriral zanimivosti iz prakse ca prakso.

    * ZdravalSka preiskava vajencev. Na

    predlog okrožnega urada za zavarovanje delavcev ln Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Je veliki župan ljubljanske oblasti odredil, da »e morajo vsi vajenci pred vstopom v učno razmerje zdravniško preiskati. Te preskave vršijo brezplačno zdravniki okrožnega urada, pri katerih se morejo vajenci zglasitl z vprašalno polo. Izstavljeno po bodočem mojstru (delodajalcu). Potrebne vprašaine pole se dobijo proti plačilu 1 Din pri vseh prodajalcih tiskovin OUZD-Spričevala so kolka prosta. Vsi mojstri ln starimi vajencev se vabijo, da navedeno odločbo velikega župana v lastnem Interesu vpoštevajo. Vprašanje zdravniških preiskav vajencev pred vstopom v učno dobo Je splošne važnosti, ker se na ta način utrdi telesna in po možnosti tudi duševna sposobnost za izbrani poklic. Obenem se v danih slučajih prepreči okuževanje družine obrtnika potom tuberkuloznih vajencev.

    * Dober nasvet, kako si vrnemo In obvarujemo mladostno svežost In odporno silo. Glavni vzrok, da člevok zgodaj ostati in čuti, da postaja starejši, aiabši in nesposoben za telesno in duševno delo. }e r tem, da mnogi ljudje premalo pazijo na za-pner.enje arterij (arterla sderosa). Toda tudi nervoza, bolezen ledvic ln mnoge druge bolezni nastajajo zaradi zapnenenja arterij.Vzrok temu pojavu je v na jodu siromašni ščitni žlezi, tej Rezi naše generacije. To je naravna posledica načina našega življenja v poslednjih decenijJh. Sčit-na žf.eza ima nalogo, da oskrbuje kri in po njej tudi celo teio z Jodom, tem za človeško telo toliko potrebnim elementom. Spojine joda oživljajo živčni sistem in to ožlv-ljenje povzroča zopet povečano delovanje organov. Sprememba snovi te Izgorevanje se vršita hitreje ln po celem telesu se Uri ugodna toplota. Prebava, tek ln splošno stanje je mnogo boljše. Srce deduje hitrejše ln kri energičneje plove po žilah. Skozi možgane prehaja več krvi ln s tem se uživ-i?a njihovo delovanje. Večajo $e moč, pozornost ln veselo razpoloženje. Iz vsega tega se razvidi, kako važno vlogo imajo spojine joda v našem organizmu in v vsem našem duševnem življenju. Ako želimo ostati duševno ln telesno sveži, se moramo prizadevati, da nadomestimo primanjkljaj joda v krvi. Kakor znano, se ne more vzeti Jod v nekontroliranih količinah. Tu nam je priskočila na pomoč priroda, ki nam je ustvarija v radenskih mineralnih vrelcih spojine joda v prav zadostni meri, da z njimi osvežimo kit Radenska mineralna voda je zaradi te-ga najboljše prlrodno zdravHo. ki se lahko jemlje, ker je Jod v tem primeru tako vezan na druge mineralne sestavine. da so redki primeri, v katerih se občuti vonj joda. Na ta način se niti ne čuti. da zavživaš jod.

    Smeh! Zabava! Krohot!

    Busfer Keaton

    izvrstni komik v najnovejšem sijajnem filmu

    n

    Krmar"

    Prerariera lisfri

    v kino IDE Al

    Za vedbonodM pramftt PREMIFJERA prv««* dovoljenega SOVJETSKEGA PILMA:

    Po istoimenski drami N. Tolstoja. — Režija: Fedor Ocep. V glavni vV>4> sta mi

    Rus V. Pudovkin

    ron ipremta rnsld seiaai pevski thor ta batalatke! Predauv« u praauikei ak pol 11, », P«J t, pol g. ia 9.

    Teiefoc 2730.

    Kino »Ljubljanski dvor«.

    Naj si vsakdo ogieda pred nakupom ravnokar do&le novosti

    v damskem in moškem blagu. Velika izbira. Najnižje cene.

    J0S. SNOJ, manirfaktara

    Ljubljana - palača Mestne hranilnice.

    pomladanske plašče

    od Din 4C0a- naprej nudi ?■ i« X goricir, Cmbljana, Sv. pdra c. 29

    * Popravki v današnjem »Kutuniem pregledu«. Na 11. strani današnje številke je izšel pomotoma interview z g. prof. I. Breznikom nekorigiran. Popravljamo zgolj najvažnejše napake: V 1. vrsti čitaj »g. podpredsednika«, v 4. odstavku, prva vrsta, ie dodati rned besedi »obstoje« in »zaradi«: 1.) , v 6. odstavsu 5. vrsta Staj: »ln« od današniih čez 60, 70 ali 80 let? Za dobre se bodo založniki že pogodili«. V 8. odstavku, 8. vrsta čitaj »tujih pisateljev« (:ta mestu »naradov«). V zadnjem odstavku. 4. vrsta čitaj: za prevode pa HMotna po Izidu originala.«

    * Gradba elektrarne v Vlnkovcfh. Mestna občina Vinovci je sklenila, da zgradi električno centralo, ki bo dajala električni tok v svrho razsvetljave in gonilne moči v gospodarskih podjetjih. Gradbeno dovoljenje Se že Izdano in se bo r gradbo pričelo v nafkrajšem času.

    * Kdo »o »Tegernseerfl«? Prejeli smo;

    Po naši dTŽavi potuje ln prireja z dovoljenjem ministrstva v nemškem jeziku predstave neki igralski ansambel »Tesrernseer«. Da te igralce javnost pravilno spozna, ugotavljamo: Za igre v Slovenjgradcu je dal ansambl tiskati reklamne plakate dvojezično ter si je dovolil drznost, da le na vrhu lepakov postavi! firmo »Sokojsko društvo v Slovenisrradeu«, kar fe zbudilo — pri našem obmejnem narodnem prebivalstvu skrajno ogorčenje. Pribiti je treba, da je prišla ta firma na lepak, ne da bi bi! sploh kdorkoli izmed Sokolov v Slovengradcu poprej za to vedel. Kdo }e to samoiast zakrivil, ie irelevantno. Postopanje je tako, da bi zaslužilo sodno zasledovanje, afco ansambl poprej ne pobriše čez mejo. Pozvan! radi te samovoljnosti na odgovor, so igralci hoteli zvaliti krivdo za zlorabo na sokol, firme na tiskarno. Na osnovi manuskripta. nahajajočega se še sedaj v Mariborski tiskarni se da ugotoviti, da je laž. Tiskarni

    ------r i n ii i iMwgaiwg*a-r-iin-irmTS

    je bilo predloženo gotovo besedilo lepaka. In še tole: Po Informacijah, ki Jih Imamo, so igralci sami priznali, da »o za tvoje potovanje dobili podporo od nekega avstrijskega »Kulturbunda« ln da Ima turneja nekak pieblscitaren značaj, češ. posetniki naJIh predstav — to so nail Nemd! Te konstataclje naj dužijo ansamblu v »priporočilo« prt naših narodnih društvih, prosvetnemu ministrstvu pa v ravnanje. — Starešinstvo mariborske sokolske župe.

    ♦ Vlom v vilo Zlatorog na Bledu. Te dni »o vlomili doslej še neznani svedrovci v vilo Zlatorog na Bledu. Prebrskali so vso notranjosti vile ter odnesli med drugim 12 komadov belih, volnenih odej. 18 komadov odej y raznih vzorcih, 30 komadov belih rjtrh z v Sitimi monogrami Orajske kopeli Jn Riklija, 10 komadov servljet, več namiznih prtov, plišastih prevlek preprog itd. v skupni vrednosti nad 32.000 DJn.

    * Zagonetna smrt novorojenčka. Iz Ra-dohove vasi nam pišejo: Pred tednom dni so pokopa!! na pokopališču v Primskovem otročiča Marije G. iz Sp. Vrha v gradiški občini. Nekaj dni po pokopu deteta pa so se pričele širiti po vsej tukajšnji okolici govorice, da najbrže dete ni umrlo naravne smrti. Ker govorice niso ponehale, so začeli svetokrižki orožniki s poizvedbami. Preiskava še ni zak!:učena. Po izpovedi nekaterih sosedov Je znano naslednje: Dne 9 t. m. Je porodila vdova Marija G. dete ženskega spola. Novorojenček le bi! baje zelo šibkega zdravja. Neporočeno mater je zadela nekaj dni po porodu težka novica, ker Ji Je sporočil njen bivši ljubimec in oče nezakonskega otročiča, da oreklicuje svojo besedo, s katero ji je obliubil zakon. Zato domnevajo ljndje. da je nesrečnico pritlral obup tako daieč da ie uničila življenje svojemu otroku. FJkshumacija otrokovega trupeica bo omogočila ugotovitev, koliko je resnice na težki obdolžJtvi.

    TTO — zobna pasta najboljša.

    • Zupanovo Jamo pri Grosupljem lahko posetite vsako prvo nedeljo v mesecu, izjemoma pa tudi na velikonočni ponedeljek. Oglejte si podzemel^ke čudovltosti.

    * Kot noč In dan Je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje ampak vzamete ŽENSKO HVALO in Schich-tovo TERPENTINOVO MILO. — Poglejte naš današnji oglas!

    * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manulaktura.

    • Obleke kemično čisti, barva, pllslra ta lika tovarna Jos. Releh.

    * Človeško življenje obstoj! iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj usodne. Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. — Za pranje vzemite SCHICHTov »RADION«.

    • Tovarna Vojnovlč & Cle na Viču je prevzela ves inventar firme »Transformator«, d. z o. z. v Ljubljani, in razproda vso zsiogo. Več v današnjem oglasu.

    • Rogašsa Slatina najbolj renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca. ledvic in Jeter. Najuspešneje in ceneno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte!

    * Družba sv, Cirila In Metoda prosi svoje podružnice in prijatelje CMD. da na-bero kak znesek za šolsko deco za p i r h e.

    • Sadjarji; Zdaj je pač skrami čas. da Škropite drevje z ARBORINom, sicer bo prepozno. Poleti, če se razpaseta listna in krvava uš Jim ne morete z nobenim sredstvom tako lahko do živega kakor sedaj s pomočio »Arborin-a«. — »Chernotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10.

    * Zoper mole TARMOL! V vseh droge-rijah. Proizvajalec: »Chernotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10.

    • KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357

    • Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani Wollova ulica 12. 186

    Iz Ljubi iane

    o— Zbirke Narodne galerije so od velikonočne nedelje zopet redno odprte ob nedeljah. praznikih in četrtkih, druge dni pa se Je zglasiti pri hišniku, oziroma v pisarni.

    u— Iz krajevnega sredlžča T. M. Naznanjam, da se izlet na Sv. Jošta v ponedeljek 1. aprila 1929 zaradi nepričakovanih ovir ne bo vršil, pač pa bo istega dne izlet na Sv. Katarino. Zb ra'išče cb 8. pred kavarno »Evropa«. — Predsednik.

    u— »Danes Igra Stranss«. Opozarjamo občinstvo, da prinese ZKD jutri na veliko nedeljo premijero v Ljubljani prv'č predvajanega fi!ma »Danes igra Strauss.« F'lm nam predstavlja v izredno lepih slikah kratek življenjepis komponista Johana Strars-sa m!., znanega pod imenom »valčkov kra!j«.FHm nam kaže njegovo mladostno dobo v domači hiši tja do onih časov, ko je šla slava njegovega imena po vsem svetu in so ljudska srca zadrhtela ob geslu: »Danes !gra Strauss«. Ei!m se bo ponovil na velikonočni ponedeljek zadntikrat. Predstave bodo v kinu Matica vsakikrat ob 11. dopoldne. Uvodni govor bo ime! gospod Pave! Debevec.

    u— Obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani. Na cvetno nedeljo se je vrši! redni občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Liublianl. Iz poročil smo posneli nasledke podatke. Lani Je stopilo v »Dobroto« 258 članov, izstopilo jih Je 17, umrlo pa 22. tako da Je bilo koncem minulega ieta 2f>41 članov. Dohodkov Je imela na pristopninah 17.996 dinarjev, na mesečnih prispevkih skupine A 137.190 Din, na prispevkih skupine B 76.480 Din, na raznih dohodkih in obrestih pa 15.630 Din; izdatkov pa: za podpore skupine A 100.000 Din, za podpore skupine B 66.000 Din, za upravne stroške 12.878.S4 Din. odpisi (neizterljiv-- prispevki) 457.50 dinarjev, prebitek 68.320.22 Din. Društveno Imetje znaša 275.147.65 Din. Pregledovalca računov Fr. Ferjančič in Iv. Korun sta našla pri pregledu računov in vknjižb vse v popolnem redu. NJlhi izjavo so vzeli zborovale! z odobravanjem In pohvalo na znanje. Sklenjeno je bilo. da se smejo v društvo sprejemati osebe od 45. do 55. leta starosti pod pogojem, da priglasijo svoj vstop v »Dobroto« na'kasneje do 15. mala t 1. in da plačajo pripadajoče obsmrtne prispevki. Karenčna doba za člane je do konca letošnjega leta. Ce umre član v karenčnem času. ne dobe njegovi preostal! obsmrin<» podpore, pač pa imaio pravico do vplačanih obsmrtnih prispevkov. V pretres je prišlo tudi vprašanje planinskega ali obmorskega zdravljenja za bolne društvene člane. V ta namen se ima imenovat! poieg skupine A in B še skupina C. Pri volitvah je bil soglasno ponovno izvoljen no večini stari odbor s predsednikom Miroslavom Matlašičem. Iz odbora sta stopila J. Pogačnik in R. Jeglič. V novem odboru so sedai: J avs, V. Slamič, A. Cernjač. Fnzelman, J. Kavs, V. Treven. J. Jurman. Fr. Ferjančič in Iv. Koran.

    n— Gozdovnikl! V torek 2. aprila sestanek ljubljanskega rodu v areni Narodnega doma ob 6. zvečer. Pridite vsi. prlvedite naše prijatelie!

    u— Prevoz trupla Inž. Grošlja Iz Skoplla v LjubHano. Kakor smo poroča!!, je te dn! v Skopliu nenadoma umri šef kemičnega Jaboratori'a tamošnie carinarnice g. inž. Andrej Grošelj, v ljubljanskih krorh dobro znan in priljubljen mož. Pokoinik te bil soorog liubManske trgovke ge. Tince Groš-jieve in brat podpo'kovnika g. Gro5';a. Pokojnikovo truplo se prepelje !z SkopJja v LjubPano. Kdaj se bo vrši! pogreb, se bo še objavilo.

    u— Avtomobilček na nožni pogon. Bliža se čas. ko bo hotel vsa: rvb nede!i?h sleherni človek poleti ven v blaženo naravo čim da'.ie proč od mest?.. Za one. ki imajo na razpolago prave pravcate avtomobile vseh mogočih tipov in še denar povrhu, je ta stvar enostavna. Da pa bo mo.stoče delati izlete v okolico po be!;h cestah tudi manj oetičnim ljudem, bo poskrbela tvrdka A. Ratjel. čije lastmk ie pravkar izdelal lično voziio na štirih kolesih r,a nožni pnsrnn. Ie to prileten avtomobilček s komodnn knro-serijo. ki ga bo sicer treba ooganiatl t nogami, a bo dosegel prav čedno brzino. Tvrdka bo izdelala v kratkem več takih vozJ' in tako ustregla že zda.i ve'ikemu povpraševanju, ka'tl cena avtomobilčkom bo prav solidna. Prvi tak avtomobilček se bo pojavil, kakor čmemo. na '-'ublianskih ulicah že na velikonočne praznike.

    u— Vsaka dobro oblečena dama nos! nedrčke in gumlpasove od tvrdke Adeis Besednik. Liubliana. Selcnbartrova 6. 496 u— Sokol II. priredi na velikonočni no-nedeljek članski izlet na sv. Goro. Odhod ziutrai ob 5.IS do Litre, povratek z večernim vlnkom iz Zagoria. — Zdravo.

    u— Lepotno grmlčle, ciprese, borovce, smreke, nteke in visoke vrtnice, nelargonfje itd. priporoča Anton Baiec. Ltrbliana. vrt-

    [graje očirtffe vse predmete Iz medenine, dna

    aluminiuma, emaila. stekla in porcelana samo

    z VIM-orv KaM samo V1M povzroča da so predmeti čfsd tn snairtil

    narija. Tržaška cesta 3 — trgovina Pod Trančo. telefon 3222.

    n— Interesantna gosta. V Ljubljano sta prispela včeraj gg. Tarhan bej in njegova žena, ki potujeta z avtomobilom že več mesecev po Jugoslaviji iri sta bila zadnje čase v Zagrebu. Tarhan bej je grški novinar in sotrudnik večjih grfkih listov, poltg svojega poklica pa se je posvetil tudi intenzivnemu študiju okultističnih pojavov. Med strokovnjaki vzbuja veliko pozornost s tem, da uspešno razlaga večino oikulistič-nih pojavov z naravnim procesom in da je tudi mnoge fakirske čudeže razkrinkal kot običajne trike. Njegova soproga ma služi pri poizkusih kot izboren medij.

    o— Dve hujši nesreči. Danes malo pred 12 se Je pripetila na Krekovem trgu huda nesreča, katere žrtev je postal 80 letni bivši strojnik, sedaj mestni ubožec Josip Bol-težar. Boltežar, ki stanuje v Cerkveni ulici je odšel kmalu po H. iz Trnovega v Liud so kuhinjo, kjer mu plačuje hrano mestna občina. Starček, k! je gjuh te tudi slabo vidi, nI opazi! prihajati tramvaja od magistrata. Stal je že na tiru. ko Je sprevodnik začel na vso moč zavirati Jn so pričeli pa-santl z vzkiiki opozarjati na pretečo nesreče Voz je Bolte/arja pograbi in podrl na 'la. K sreči je sprevodnik voz ustavil in je nesrečnega

    n— Mestna ženska Ciril Metodov« podružnica v Ljubljani priredi dan bonbonč-kov 6. in 7. aprila 530

    o— Zopet najdeno kolo. Na Galjevicl ob Dolenjski cesti na nekem travniku je bi'o pred par dnevi najdeno črno pleskano moško kolo « tovarniško številko 645.3*9. Lastnik kolesa se naj javi na poHcJsii di-rekciii.

    Če pruisvO mož,n.- pozabi oo^et-tl

    4 POa

    Sfeo klet*4

    ker re tam robiš pristna ormoška, ljutomfska v5n» po ^mern h cenah.

    Visokodebelne okrogle akacije, pritlikave marelice, hruške in jablane ter lepoti&o grmičevje mxii

    ANTON* FER A NT,

    trgavtki vrtnar In drtvetn/čar,

    MOSTE. LJUBLJANA.

    Iz Celja

    Celjska redakcija »Jutre* ima telefon 9fe* vilko /90. ponoči v nujnih zr.devah it 191.

    e— Gosiiovniki v Celjn. Prošli ponedeljek

    Je zborovala pri nas Mariborska gozdovni-Ika župa. Zastopani so bili vsi rodovi in vae samotne družine iz mariborske ofc-la«ti; bilo je navzočih 60 fantov in 20 deklet. Po dopoldanskem zboru, ki Je podal razveseljivo sliko o e razbil« nad vaa pričakovanj«. Dopoldanski in popoldanski spored je bil dobro spričevalo go*-dovniStvu v mariborski oblasti; zato je gotovo, da se bo ta prepofrebni pokrei bolj razmahnil, posebno v Celju, kjer je gozdovniška organizacija še mlada.

    •— Pomilovanja vreden siromak. Včeraj zjutraj o k ros 3. ure je našel službujoči stražnik sredi Dečkovega trsa do popolne nezavesti pijanega privatnega uradnika Janeza,

    Semena vseh vrst

    zajamčeno naiboJiše kakovosti

    priporoča:

    ANTON F47ARSNC. CELJE

    Adria čevlji

    Eli

    Narodni dom

    je in sveže prebujenje

    zasigurajo redovit način življenja in dobra prehrana. Običajno hrano bomo najbolje nadoknadili, ako pred spanjem vzamemo eno skodelico CVOMALTINE

    II

    *—UU1VU« JL

    ^RJBeBI,tt.lft. T9Z9

    1000, 500, 350 ccm modeli 1929 neprekosljivi v kvaliteti in konstrukciji dospeli ter Vam nud jo največjo garancijo za ekonomijo, sigurno vožnjo.

    . .'j ■■ .»',

    Ne&aj modelar 1928 po znatno znižanih cenah še na razpolago. — Plačilne olafsavel Vsi rezervni deli na zalogi! Zahtevajte ponodbel — Generalno zastopstvo: 0. ŽUŽEK, Ljub-* fyana, Tavčarjeva 11«

    H ie je u »veji zabavni tar&eji po raxnia ■aijskih gostilnah tako naleze i Štajerske sia-riae, da ni mogel najti poti domov. V»ake tri. Štiri korake ga je vrgel močni Stajere fti ravnotežja, kar se je Janezu poznalo po wem telesu.

    •_ Občcti si>*r Masejskeg* iraštr* bo v

    larek po veliki ncfi ob S. v rdefi so-

    bi Narodnega doma,

    e— Isaivanj«! je peste!« Sp«rt V sadnjem kan se trudijo (jotovi ljudje, da v rro*i ne-tndi s Se tako banalnimi malenkostmi fcnvajo mirno nacijonalno celjsko javnost, fes nekaj dni krasi vhod male trgovine sre-'M mesta p*r otročkih igrač-veternie, ki so todelaoe r živo kričečih »frankfurtarskib« barvah.

    •_ grart»a k»s». V we«tn J« ra»rta 28-

    t, m. 84ietna preaiitkarica Uršula Kroca-fretter.

    •— I^tbjj^B« tn najden«. Ara Lo£w a

    ■lastnika je izgubila pred dnevi v Prešernovi ulici rjavo kožuhovinasto fcoo, vredno KO Din. Pred kolodvorom je našel 27. t m. peki učenec dva bankovca po 10 D'ti.

    e— Električni tok bo jutri, v nedelja, od 0. do 15. ukinjen od strani falske elektrarna Mnne.

    h Maribora

    Mariborska redakcija »Jutru* ima telefon

    številko 440. ' VeSIk« noč v mariborske« giedalHča. Ka veliko nedeljo popoldne zadnjikrat v iriji ljubka opereta »Na cesaričino povelje«, ftd je jako primerna tudi za deco. Istega dne »večer letošnji nad vse zabavni operetni Barer »Adieu Mirni«. Na velikonočni pone-ileliek divna Nedbalova opereta »Poljska Irk da si jo lahko ogledajo tudi okoličani,

    * zvečer prvič po več letih izredno zabav-, ■a in fhia burka »Charleyeva teta«, v ka-iteri bo gostoval priljubljeni komik t. Da-ael Za vse tri opereme predstave vellajo »aižaae cene in kuponi,

    a— Glavna skanščtea Kosa Jahačer v Ms-tfboro se bo vršila 3. aprila ob 8. zvečer m restavraciji »Pri Zamorcu t. V torek ob t. zjutraj se prične nadaljnji pouk v ja-Innju v Jahalnici v Cveltičnj ulici.

    a— Falsks elektrarna pr^kJne Jutri nwd |2. in 15. uro dobavo toka za vse mesto Haribor. Omrežje je smatrati pod tok. Prekinitev teka je potrebna zaradi čiščenja transformatorskih postaj in aparatov ter ■aradi kontrole.

    a— Nezgode. V Kacjanarjevi afki Je nafte! v četrtek popoldne pfciruijirajoči strai-stik od bolezni onemoglega 58ietnesa brez-

    Eselnega delavca Jakoba Bernharda, leže-ga na tleh. Rešilni avto ie odpeljal starčka v bolnico. — Isti dan zvečer ie padla aa stopnišču v Slovenski ulici !8-letna ši-i vflja Ana Zavernikova, ki je dobila taki tesne notranje poškodbe, da so io morati •dpeljati v bolnico.

    a— Tihotapstvo cvete ... V četrtek so ta mariborskem slavnem kolodvoru zasaditi finančni organi nekega Celjana, ki je kotel v vlaku vtihotapit? iz Avstrije neke tehnične predmete. Carina ga Je obsodila na 12.000 Din zlobe. — Včeraj zjutraj je skoči!

    * Krčevini iz vlaka, prihajajočega iz Avstrije, neznan moški in jo ucvrl z dvema zabojema z železnice. Opazi! gra je finančni »tražnik, ki ?a je zasledoval, a ga ni mosei Bohiteti. Ko }e bila situacija za begunca že tfokaj opasna, je vrgel oba zavoja od sebe ter ustrelil proti stražniku. K sseči ni na-aravi' nobene nesreče. Tihotapec Je izginil.

    * zavojih pa so našli razno tihotapsko blato.

    a— Nesreča »otocffcflsta. Včeraj popol-

    •ne Jc vozil z motornim kolesom skozi LaJ-tery.be r g 32-letni mehanik Fran Senekovič iz llove va?i. Da bi se izognil dvovprežnemu Vozu, .ie krenil preveč k robu ceste in zavezi! v cestni Jarek. Zaradi močnega sunka in precejšnje brzine je motociklista vrglo raz sedlo s tako silo. da si je nalornil levo roko m levo nogo pod kolenom. Na pomoč mn je prih'te! rešilni oddelek z av-krniobflom. Ponesrečeni pa je pomoč odklo-•fl, nakar se Je osobje rešilnega oddelka Vrnilo, dočim je mehanik ostal v jarku poteg poškodovanega motornega kolesa.

    a— Z lestve le padel včeraj popoidne tetrii delavec Josip Forštnarič iz Košakov.

    V kartonažni tovarni Benčina in drug v iHltnski ulici št. 30 je bi! zaposlen pri nekem popravila. Izgubi! je ravnotežje tn padel z lestve 4 m globoko. Pri padcu si Je aaloiri! levo nogo v gležnju. Ponesrečenca ao z rešilnim avtomobilom prepeljali v bol-tfco.

    h. KVama

    *— Priietek gradbene sezone. Razmah hdustrije v Kranju, zlasti ustanovitev to. u na vrbo GaSteja je odpria vrata

    rdbeni akciji sosedni občini Strafišče. lansko leto je bila zgrajena cela vrsta •ovih stanovanjskih hiš, največ last delav« •ev i-n obrtnikov. Tudi za letošnjo sezono ae obeta živahna gradbena sezona. 2e se« da; je vlož;'o okrog 20 interesentom pro« Inje /a gradbeno dovoljenje. Večinoma bo« ido zidali na krasnem prostoru na Ka'va= rfji na

    r— Izjavo o igri »Svetnik« popravljeno

    V rrog^b nepravilnemu tolmačenju, da iz« Šaja dovoljenje za uprizoritev omenjene fcfrc izključno tukajSnji gledališki oder.

    r_ Iz redne občinske seje. Preteklo srev ■*> sc ic vršila redna javna *eja mestnega občinskega »-"eta. Po otveritvi seje je src aki poglavar o. I. Znidarčič zaprisegel žu«

    Eana g. Cirila Pirca. podžtrpana g Holz» akerii ?n ostc.le člane Občini odbor je potrdil vse dosedrnje odseke: vršile so se molitve le v okrajni Solsflri odbor, v kate. »ega so h'1i izvoljeni gg. Anton Adamič. Sr. Sabo+hv. Franc Sitc. .Tn-sip Tsinik in Stane \Vatzl. Nato so sledila poročila po«

    ••mesnih odsekov. Odbor j« odobril mest« ne računske zaključke is leta 1928. Skle. Dtk> se je, da se ugovarja podelitvi novih štirih sejmov občini Krašnja, nadalje da se zavrne prošnja Borisa Štoka za premesti« tev zobotehnične koncesij« ia Tržiča v Kranj. Odobreno je bilo tudi poročilo od« seka za nakup stavbnih parcel. Ljudski knjižnici, ki je edina javna knjižica v Kranju, se je podelila podpora 5000 Dm.

    r— Gospodarstvo mestne občine v ite vilkah Občinski svet je n« zadnji seji odobri! zanimivo poročilo finančnega od> seka v računskih zaključkih za leto 1928., ki nudi sliko gospodarskega prometa mest« ne občine in njenih naprav. Mestni zaklad izkazuje 1,131.995.90 Din dohodkov in 1,127.465.93 Din izdatkov. Od dohodkov naj ornenimo. da je prejela občina na do« kladah na direktni davek 118.000 Din. na vino in mo5t 380.467 Din, na žganje in li« fcerje 84.137 21 Din. na pivo 18.043.76 Din. na užitnim na msso 53 373 Din Ubožni za« klad jt. iniei 65.288 Din dohodkov in 55.791.53 Din izdatkov. Mestna klavnica je izkazovala 50.674.75 Din dohodkov in 54.58.45 Din izdatkov V proslem letu je bilo le 3914.70 Din izgube, izguba n prej« šnjih let pa znaša še 68.366.66 Din.

    Z Jesenic

    »— Nogometna tekma na Jesenicah. Na

    velikonočno nedeljo ob pol 5. se vrši na igrišču v Kurji vasi nogometna tekma med športnim klubom »Bratstvo« iz Jesenic ter Lmder Sport»KIubom is Beljaka.

    s— Smrtna žetev. V starosti 30 let je »mrla v ponedeljek v Novi vasi Milka Žumer, hčerka hišnega posestnika. V Kur« jti vasi pa je po dolgotrajni bolezni premi« nai v četrtek v starosti 33 let g. Ivan Zu» pan, bivši tov. delavec na Savi.* Pokojni, koma biag spomin, preostalim naše iskre« to sožaije.

    s— Gradbeno gibanj« na Jesenicah. 1®» redno živahna gradbena sezon« »e obeta letos na Jesenicah. Na vseh koncih naše. ga mesta se z mrzlično naglico dovaža gradbeni materijal in na jeseniški kolo« dvok" prihajajo številni vagoni opeke. Poleg gradnje velikega števila hiš v Novi vasi in pod Možakljo se namerava graditi večjo število hiš med Plavžem in Jesenicami na polju g dr. Ernesta Rekarja Ob cesti si bo zgradi! veliko enonadstropno hišo za« ložaik pivovarne »Union« g. Franc Pavlin, nekoliko nižie pa gg. Franc Pšenica, Lojze Vrana*, Rudolf Pristov, Franc Koblar in Ramšek.

    Iz Litije

    i— Vstopnice za koncert pevskega zbo> ra UJU. V nedeljo 7. aprila bo priredil pevski zbor UJU svoj koncert v Trbovljah. Ker se te bogate in pestre pevske prire« ditve udeleže tudi ljubitelji iepega petja iz Litije in Smartna, opozarjamo, da ima do četrtka opoldne vstopnice 'za koncert na razpolago g. Župančič Koncert se bo pričel ob 14.45 v dvorani SokoLskega doma.

    i— Zanimivo pismo iz Grčije Ob zad« njem potresu na Balkanu so se vršile med našimi ljudmi razne nabiralne akcije, ki so podprie težko prizadete Bolgare in Gr« ke Akcije za podporo po potresu priza detim so se udeležili tudi naši Šolarji, ki so nabral: lep znesek ter ga poslali deloma v Bolgarija deloma v Grčijo. Pre-jvčoraj« šnji.n pa so prejeli litijski šolarji iz Ko« rinta v Grčiji zanimivo pismo, v katerem se Grki zahvaljujejo mladim Jugoslove* ncnn za izkazano dobroto. Pismo je bilo oddano na pošto že 18 januarja m je bilo nasiovijeno: »Osnovna škoia Litija. Sliva« r.ija.« Pismu so priložili sliko ruševine Elevzejevega templa. Po praznikih bo pri= redila litijska osnovna šola kratko pt«.da» van^t e Grški (s slikami) in se bo otro« kom "b tej priliki pokazalo tudi csp-.o z grškimi pismenkami

    i— Tudi rekord Velikonočni tedeai je prinese! obilo živahnega življenja v r.nš kraj. Posebna atrakcija ie bilo sekanje pomaranč Nekateri mladeniči so se izvež« bali v tem za prave mojstre Neki gtiški mladenič ie profitiral v enem popoldnevu 121 pomaranč, ki iih je vseka! s svojo spretno roko. Seveda je ime srečni »poma« tančr.i kralj« kmalu okoli sebe lep krog pnjatcli~v. ki so uživali »ifldke sadove in hvalili spretnega sekača.

    Prostovolj. gasilno društvo t Žireh

    proda popolnoma v dobrem stanu

    parno brizgalno.

    Brizsralna je bila prelztooiena od državnega kontrolnega urada leta 1928. Og-Ieda se je lahko vsaki dan. — Cena po dogovoru.

    4089-a

    Saioostojsega

    trgovca

    verziranega v po^lovan n 2 odiemalci Jagoslovena ki je vešč srbo-nrvatskega in tud nemškega jezika sprefne tehničeo volepodietje. Ponudbe z cunculum vitae na Publictas d. d. Zagreb, jnduiičeva 11, pod .K 31*.

    looilrg bm 8ri Mio

    Pričftek lezije 15. aprila!

    Do s>*vne sezije izredne ugodnost.

    Zahtevajte prospekte pri upravi zdravilišča! — Ma r3fpo'ago tudi pn TOUR1ST - OFFICE. LJUBLJANA.

    41)3

    Kupnjte sam Mine naJbotJSe znamke ter »e bodete vedno dobro obrili

    Naša klina domaČe znamke jamči za najfinejše in dolgotrajno rezilo.

    Vedno ▼ veliki izbiri rac mte najboljših brivnih aparatov, najfinejših

    britev, kakor tod^ škarij in žepnih 4 u7a nožev

    vo», bc sknbfjeeo totoSfe perje, i»wao Dffl 15.— « te«

    eoa}e • 80 — » »

    Ti&e perje » 50.— » *

    f ranico Ma^bor, po kstsl ceof, po Po-

    vzetje a& r 5 it* poStnib paketa po povzeti«, poSttsme prosto te*w«e perW EH« m—

    per)» • 44C-—

    rmttr. perje » 290,—

    Ekspartea drstJte Wa

    samo pn tvrdki

    0

    jV

    C

    01 a» X (8

    S1

    3) 3

    S

    B^uieAlft vseh vrst rešili

    je presscin rrojo mehanično deievnk* za jsletUne stroje iz Gledališke stolbe J

    v Krlževniško ulico 7.

    larrtejks m popravila in oredelaT«

    pletenih »trojem vseh sistemov, vp«» Ijara priprave na vsak. pložčati pletiinl stroj zs tnt&rzijsko*p!eten)e (ra vložni ▼xorec Einiegemustrr). ,

    i

    SgMttMgišI 'mm®**®

    O m tm i Sj p n ff; iO

    Pr?§tni Sare-erS

    «« » U mnj

    wr,. sariaobf.l kletk«, ti? j s kr »t, «dr»vj» s» —

    oeaik «fc»toc-V«i«p»lil

    IŠČE SE

    Ravnokar je izšlo važno pojasnilo! 1 V njem so razložene mnogoletne iz« I kušnje o razlogih, postanku in leče« j nju živčnih bolezni. Ta evangelij poš« i ljemo vsakomur, ki ga pismeno za= hteva od spodaj navedenega nasiova

    Tisoče zahval dokazuje edini ne-nadkriljivi uspeh neumornega, vest« I nega raziskovanja za dobrobit trpe« j čega človeštva. Kdor pripada

    veSi m »lolic

    živčnoboSnih

    kdor trpi na raztresenosti, tesnobi, oslabelem spominu, nervoznem gla* j vobolu. nespanju, želodčnih motenjih. J preveliki občutljivosti, bolečinah v členkih, splošni ali delni telesni sla« bosti, ali na drugih brezštevilnih po= javih

    mora zahtevati mojo knjižico tolažbe

    Kdor jo pazljivo prečita, bo blagom dejno uverjen, da obstoji enostaven način priti do zdravja in življenjske radosti.

    Ne čakajte, pi5ite še danes! ERNEST PASTERNACK. BERLIN S. O.

    Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt. 319.

    KmoMtooleti

    spadajo v prvi vrsti moderni čevlji, katere Vam nudi v največji izb ri najboljši kvali'eti in po najnižjih cenah mdustiija in veleugov.na s čevlji

    a. STEKMEC&I

    Gelfe, še v. Z0, Siove&4a

    sevret 1 '5 D n, boks 159 šev'0 2(2 lak 198, sivi n be. 198 boljš 237, fini 270 platneni 89, baržunas'i 99 modni opank* 120 D'n. Ilustrovani cenik z več tisoč ^ kami zastonj Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar

    (Forstadjunkt)

    za veffke grajščinsfite gozdov« r Baranji — Slavonija s primerno strokovno naobrazbo, mlajša moč, ledičen in tukajšnji državljan, ter vešč srbo - hrvat rc n&mškega jezika v govora m pisavi. — Ponudbe p

    S¥I

    je

    »»Di a^M« twi> da»a

    «Kzr£L*ioa - K««!S2» »d dr. Isorfctae & Cio^

    ao ta 6Di.ka t rteb cim«k! Sb£» Ui-.to is eccx*vnc u

    keg« pop.tnunt^« K« mil« rok«, nit: p»ri!*

    Popolnonu oeSko-jljiTo a in i* aop»>b rv-*k€sa%

    ,2-miiii.o GaJLitttrt 56 Dia CBNTIFOL1A, kosmetiSk! »vod, Z«r*b, Jarikim • — Z»bt«T**te S>rt»Di&«o« iianricmM P^poktel SM

    Kdor oglašuje, ta napreduje!

    dm Ii

    razstava slii

    Velika Izbira okvirjev

    A- KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata

    M O T O C I K L I

    Vam nudijo kvalite o trptžnost. eleganco n komfort — Večkratni

    francoski CHAMPION. 4i68 a

    Gen zastopstvo MOTOR iMPORT (ie, L;ub1 ars«

    Oglejte si našo zalogo pri tvrdki: IV. KOPAČ & URANIČ B;eiwel*ova c. 52 - v Marlb ru pri: FR VORSIC, Vrbanova 19.

    Prsve gojzerja

    lovske in športne ča^, i|e '/deluje pj merj

    Z S L i! H § S G0t?3s»e!sb j

    .eie merne;

    Vsak petek namo« čena POLENOVKA Anton Legat, trs

    Ljubljana Miklošičeva c. 28

    sveta

    d3na hi zdrava. V FlamdrM Imajo na

    Veliko soboto čudno specijaliteto: bel fižol s slaniki. Itd. Lahko bi našteli še neskončno vrsto običajev, jedi in vraž, ki se sukajo okrog velikonočnega časa. Iz vseh teh neštetih podrobnosti pa govori dvoje: simboliziran je novo nastajajočega življenja im splošna radost nad prerojenjem narave.

    Konec plevela

    Vsako leto povzroča plevel nešte* to skrbi poklicnim vrtnarjem in tudi skromnim lastnikom domačega vrtca. Nepridiprav neprimerno hitreje izko« rišča obdelano zemljo kakor koristna rastlina. Plevenje je mučen posel, ki zahteva veliko dragocenega časa. V vrtnarski šoli Dahlem pri Berlinu so letos poskusili sredstva, ki naj pre« preči rast plevela, ne da bi škodoval vrtu. Vsako gredico so pokrili z as« faltlrano strešno lepenko. V njej Ima vsaka rastlinica svojo odprtino. Sa« dika se pritrdi v zemljo pod odprtino in se neovirano razvija naprej, dočim ne požene zaradi pomanjkanja zraka in luči nobena koreninica plevela. Ta način se je sijajno obnesel pri ana« nasnih nasadih v Ameriki, ki porabijo za več milijonov dolarjev take lepen« ke letos. S tem odpade vsako delo med saditvijo in žetvijo. Ananasi so se radi tega znatno pocenili. Lepenka tudi zadržuje vlago in solnčno toplo« to, ki ne uhaja iz grede v zrak. S tem pospeši koristno delovanje bakterij v zemlji. Sadike hitreje zrastejo, pone« kod pride do dvakratne letine. V Dahlemu so dosegli s pomočjo lepen« ke lepe uspehe pri sleherni zelenjavi in sočivju od repe do lubenice. Solata in Špinača so prinesle šestkratno, grah štirikratno, krompir in kumare dvorno do trojno ?etev. Nažalost ni strešna lepenka vedno dovolj kluibo« valna našim vremenskim neprilikam. Treba jo ie nadomeščati z novo vsa« ko leto ali celo češče. Zato poizkuša« jo zdaj s pokrovi iz prepojenega lesa In drugih organslch snovi. V sploš« nem pa je uspeh te proceduro tie« dvonen. Kmalu bodo romali vrtnar« jevi srpi. noži in lopate v ropotarni« co ter bo menda postala novrtnina tu« di pri nas znatno cenejša.

    Filmski igralec

    Kart Boh, napravljen ▼ ionsko, in Igralka M trna Markova, napravljena v moškega — v filma »Pappeabeimakj knez«.

    Strasten nabiralec znamk

    »Gazette de Strassbourgh« prinaša čuden oglas nekega za nabiranje pošt« nih znamk navdušenega kmeta. Na« znanja, dan sobot* in nedelje, ko bo pripeljal na trg čajno maslo in jajca. Žamenjaval jih bo za rabljene poštne znamke iz vsega sveta. Naši kraji menda še ne premorejo sličnega ču« dakal

    Nevarno bobnanfe

    Kubanska vlada je prepovedala uporabo afriških bobnov pri godbah za ples. Za povod k tej prepovedi na« vaja dejstvo, da spravlja udarjanje na boben črne ljudi v ekstazo. Živce razburi tako, da sledijo pogostoma epileptični napadi, katerih pa kuban« SKa vlada noče videti na plesiščih.

    Iz življenja in

    650 milijonov duš v radosti

    Velika noč tn vstajenje narave — Velikonočni plesi v cerkvah Ogenj — ostanek poganskega kulta — Velikonočna jajca in zelene veje — Prazniške posebnosti v luči šeg in običajev

    Altdorierjevo »Križanje«

    Ni lahko odgovoriti na vprašanje, kateri izmed velikih praznikov v letu je najlepši in po pomenu najgloblji. Ce pa »e oziramo na s®o doživetja, s katerim jih sprejemajo ljudje, tedaj moramo priznati prvenstvo vsekakor velikonočnim praznikom. To so dnevi, ki nas m rabijo z najčistejšo radostjo in k! se jhn ne morejo odtegniti niti najbolj zakrknjene, neverne duše. Pregloboko so ukoreninjeni v prazačetkih človeštva, v običajih in v naziramjih naših prvih pr a ded o v. Ce bi bili samo poznejša cerkvena ustanova, bi bila naša radost v teh dneh veliko manj spontana. V vseh ohranjenih oblikah teh prvotnih običajev se zrcah namreč radost primitivnega poganskega človeštva nad zopetnim prebujenjem narave.

    Plesi, procesije, ognji, igre

    še dandanes ohranjajo plesne prireditve v teh dneh m v mnogih deželah, plesne prireditve bolj ali manj pobožnega značaja, spomin na frenetično radost, s katero so naši davni očetje slavja prihod pomladi. Nekoč so prirejaJi takšne plese kar v cerkvah in še do danes se je ohranil ta običaj v Španiji, |;jer izvaja na velikonočno nedeljo zbor piemenitaških dečkov v seviJlski katedrali poseben ples. V Abesšniji izvajajo podobne plese celo duhovniki samL

    Po vseh katoliških deželah prirejajo na veSkonočno soboto ali nedeijo pom-pozne procesije, ki se po pestrosti odlikujejo slasti v južnih krajih. Udeležili k i teh procesij nosijo na Španskem celo bizarne maske — kakor v bakham-tičnili sprevodih v stari Grčiji. Na poganske običaje stare Helade v prvih pomladnih dneh spominjajo tudi dramatične Igre, pasijonske igre, ki so se ohranile do naših dna in ki so posebno xmme®te v kraju Oberammergau na Bavarskem.

    V nemških deželah zažigajo Je danes velikonočne ognje, kakor pri nas o Kresu. V starih časih so darovali na teh ognjih poganskim bogovom in pozneje krščanskemu Bogu živalske žrtve. Za-žiganje velikonočnega cerkvenega ognja, prižiganje sveč ob posebnem ognju v grško-pravoslavmih cerkvah je ostanek tega, prastarega poganskega krnita. V Jeruzalemu so se razne cerkvene stranke že dovo^krat pretepai«

    med sabo do fcrvi. ker je hotela vsaka imeti kot prva dostop k ognju.

    Isti poganski izvor ima cerkvena

    blagoslovitev zimzelenih rastlin

    ki naj varujejo hišo do prihodnje Velike nioči pred ognjem ki strelo. Mnogo-kje zakopljejo ob robeh polj v zemljo hipi,ne velikonočnih jajc im pepel svetega ognja, da bi postala zemlja rodo-vitnejša.

    V Nemčiji, zlasti v njenih vzhodnih deželah, peda običaj tepežkanja, ki je pri nas v navadi na dan Nedolžnih otročičev, v velikonočne dni. 2e v stari Indiji im v Rimu je bila navada, da so tepli živali s prvimi zelenimi vejami da jih očuvajo zla. Isti pomen hna v Nemčiji tepežkanje ljudi z brimjeviml šibami

    Med ostalimi velikonočnimi Šegami je ena najznačilnejših im najbolj razširjenih zajemanje vode Iz studenca, ki teče proti vzhodu, ob zori. Ta voda baje pomlajuje im leči, kakoT o VeKki noči v cerkvi blagoslovljena voda.

    S piruhi je zvezana tudi cela vrsta običajev. Med te spada iskanje skritih jajc. prirejam je tekem, pri katerih obdarujejo zmagovalce s piruhi, prebijanje piruhov, barvanje piruhov, ki je razširjeno po vsem svetu itd. V nekih nemških deželah in na Angleškem so v navadi igre z žogo, kj simbolizira vstajajoče solnce. Takšne igre so se vršile prej na Francoskem celo v cerkvah. Sploh so bile včasih v cerkvah zeilo nenavadne navade razširjene. Da bi biti ljudje še bolj razposajeni, so duhovniki o Veliki noči namesto običajnih pridig pripovedovali smešne stori-je, da so se verniki držali za trebuhe. O velikonočnih iedilnlh specijalitetah, kakor o poticah, jajcih, zajcih, jagnje-tlh, gnjatih, žolcah itd., ni uiti potreba govoriti, ker se razumejo same po se»bi in so doma povsod. Isto tako blagoslovitev jedi Manj znano pa bo, da so na Veliki četrtek v posameznih germanskih jn slovanskih deželah obligat-ne juhe iz mlad5h zeli, med katere so pomešane tudi koprive. Drugod jih nadomešča med, po katerem postanejo baje otroci razumni Ponekod pravijo, da bo hne4 dotični vse leto polno mošnjo, ki je na Veliki četrtek ječmen. Na ta dam Izležena jajoa so baje zelo re-

    Bož# grob v Jeruzalema

    Zoro oodo

    proti sivim lasem!

    \ J N« barva. t**nv©4 vra£a

    i---\ atola lasem pre>lSnjo na-

    . ravno barvo.

    Zak. zašt. Cdobreut od ukavMvotKCa odseka pod k. 1793—20. kot si sdravtfe popolnoma neškodljiva. Uspeh siamren in trajen. Cena steklenici bres poštnin« Din 36.—.

    ZORA VODA L OREL, Zagreb

    Duga ulica 32.

    Lekarnam, Arog®rSam, parfume ril »m, brtotricaai in trorinara me&aeec« Masa dana ▼ komtelfe.

    Nenadni konec letošnje ostre zime,

    Mtn sam«4ava » toplimi, solntohni dnerl Je posebno ra*resellla vrtnarje, B so se že bali, fe se Jim velikonočne cvetlice ne bodo pravočrsno odprl«. Saj se le pomlad zakasnela za cel« tri tedne. Zdj ss pa, da bo mlado solnce tem močneje prfvaMlo na dan vse releno življenja, H |i vato taifeo basa pod debelo zhmko odelo.

    „NaŠ zakon pravi mlada gospa Jre srečen," Mi ca. „Zmeraj imam

    časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam."

    Varuje perilo!

    mogoče fotografij solnčne krone s te«

    leskopom, merečim 45 čevljev, ki je bil porabljen v Angliji tekom mrka leta 1927. Drugi teleskop bo služil za eks* perimente glede akcije solnčnega pri« tiska na svetlobo. Ekspedicija ima s seboj najraznovrstnejši materijal, spravljen v 108 zabojih.

    Najdaljši solnčni mrk

    Solnčni mrk, ki bo najdaljši iz zad« njih dob, se prične na Oceanu vzhod« no avstralske Afrike ob solnčnem vzhajanju. Nato zadene Sumatro, ki bo prvi kraj, kjer se bodo mog a izvr« šiti opazovanja, končno, kmalu po poldnevu bo mrk viden tudi na Ma« laki.

    Obe ekspediciji si bosta uredili opa« zovališča najnatančnejše, da izkori« stita pet minut mrka. Če jima usoda ne bo naklonjena in bo nebo pokrito z oblaki, bo zaman ves veliki trud.

    »Klub stoletnih«

    V Newyorku se je nedavno usta« novil »klub stoletnih«. Njegovi člani pa niso stoletni starci in starke, am< pak trgovska, industrijska in finanč« na podjetja, ki se morejo izkazati z najmanj stoletnim obstojem. Klub si je vzel za nalogo gojitev starih tra« dicij, ki naj služi novi generaciji za vzor. Klub ima doslej 200 članov. Najstarejše je neko železniško pod« jetje, ki deluje že od leta 1742.

    Veliki solnčni mrk letos 9. maja

    Trije angleški astronomi, med njimi ena žena, se nahajajo tačas na zapad« nem obrežju polotoka Malaka, kjer vodijo pri Alor Staru priprave, potreb* ne za točno opazovanje solnčnega mr* ka v letošnjem maju. Ekspedicijo tvo* rijo dr. John Jackson, njegova žena in astronom P. J. Melotte. Ta dva gospo* da pripadata observatoriju v Green* wichu. Gospa Jacksonova se bavi z astronomičnimi problemi že delj ča* sa. Tekom solnčnega mrka bo najbrže nadzorovala funkcijoniranje fotograf* skih aparatov.

    Drugo ekspedicijo sestavljata dok* tor Caroll in prof. Stratton, oba z ob* servatorija na univerzi v Cambridgeu. Ustavila sta se v Pattani na vzhod* nem obrežju polotoka.

    Znanstvene svrhe

    Glavna svrha opazovanja bo zbira« nje novih dokazov glede Einsteinove relativnostne teorije. Čeprav so v an« gleških znanstvenih krogih mnenja, da je teorija dovolj dokazana, vendar želijo nekateri, zlasti tuji specijalisti novo preizkušnjo. Rezultat preizkuš« nje bo pokazal, ali je teorija prof. Mil* nesa, ki smatra, da je kromosfera se« stavljena iz kalcija, točna ali ne.

    Dr. Jackson bo napravil kolikor

    Drcfnj« dr. Milan Vidmar ♦

    Napad na MS&<*x£ttrr+z>L kralj* )• ved-mo zadnja partij*. V direktnem bo hi, tfk pred odločitvijo, ne tera navadno materij elna premoč glavne rfore. Važnejša Je večinoma neugodni pozicija ogroženega kralja.

    Sahlstl ifoTon i Mu/eJS«. f kattni M rapieta p rezanj ani kralj pred katastrofo.

    Spretnost napadlca, »krit« možnosti igre, rtrtuozni frraba orkestra fl«ur. dajejo mat-nlm mrenam poseben čar. Seveda temelji lepota resnično dobro zadrgnjene mreže redno na triirmfu ideje nad materijo.

    Šahovski problemi se sučejo Jk»r vsi n' !i matnih mrež, vendar pa Jim Je eko-no.nija časa glavna stvar. Najmaniše število potez, ki vodijo do mata je Jedro šahovskega problema. Ekonomija sredstev igTa aeveda tudi v problemih veliko vlogo. Jasno pa Je, da m mogoče doseči hkrati hitre eksekudje in skromnih eksekucijsklh sredstev.

    Čudovito fe, » kako atallm?'.'^ sredstvi ln

    io celo proti materij ehif premoS funkcionira včasih mama mreža, feplača se iovo-riti o tem. V praktični partiji se dostikrat tru-cfijo prilike ostre gonje proti nasprotni-kovemu kralju, ki zaide r nevarno pozicijo * aredstvi, ki normalno ne bi zadostovala «a remis.

    Sledeča ftudHa **rratn«ra komponista

    Bustrlra krasno flneso matnfh mrši.

    t b c d e f e h

    8 ttpiM m B

    7 1 UP

    6 Wk Wk rs

    5 4 1 m m fPS m m€k

    3 B ž

    2 Wk B ž

    1 S H M H Wm

    Beli: Kh2, TaS, La5, h3, g2 €rnl: Kh4, Dc8, h5, g6

    Črni fma damo vr

    Matertjalna premoč Je na njegovi strani.

    Brc* vsakega truda bi normalno dosege! remls. Ne samo to. Nerodna pozicija bele trdnjave, ki mora navidezno varovati tekača, ae da. bi sama bila varna pred napadi dame, bi črnemu obetala zrnato.

    Toda črni kralj je prep^gumen. Sicer trosi črni z Dc&—b8 prepoditi najprej bete ga kralja, udreti kasneje s svojim kraljem na B3 ta tako Izsiliti xmago. Med tem pa Je padla nanj matna mreža, nevidna sicer še površnemu opazovalca, vendar pa odločujoča.

    Ce začne beg, na pot«!, misflti na napad, bo seveda najprej odreta! črnemu kralju pot nazaj. Polje g5 je torej pred vsem treba zasesti. Toda kako? Na bS grozi šah črne dame hi s tem Izguba polja g3.

    Dvojna naloga se da rešiti le t nepričakovanimi sredstvi. Prva poteza, edina, ki vodi do rmags:

    1) Ta2—c2! 1 --—

    Je tako neverjetna, da M normalno nihče nanjo ne mislil Be]a trdnjava omogoča »e-daj pred vsem odgovor La5—c7 na Dc8— b8+. Trdnjava napada daroo in s tem onemogoči povratek črnega kralja na g5. To pa le ni vse Trdnjava gTozi tudi še odrejati % Tc2—c5 ogroženega kralja.

    Seveda je to vse lepo le, če črna 3ama ■trdnjave enostavno ne vzame. Pa zakaj b* Ja ne vzela. Končnica lovca proti dami je vendar brezupna. Torej

    1 )--------Dc«Xc3

    Da Je osamel! ktvac vseeno Jačji kot dama, to je zasluga matne mreže. Trdnjava, ki se Je žrtvovala, je priborila lovcu polje dS:

    2) La5—dŠ+ ---

    h črni mora i

    2 )------t&-l5

    aam zastaviti svojemu kralju pot nazaj v varno zavetje.

    Mreža je sedaj fedatno oHa. BcM lovec »ačne takoj z direktnim napadom:

    3) Ld8—a5I ---

    ki poai mat. Izdatnejša bi bila poteza Ld8—c'7, če H biia mogoča.

    Tudi na svojem prvotnem poBu obvlada Je lovec šahovnico popolnoma. Poglejmo. Črni sf ne sme odpreti izhoda s g5—g>4.

    tir M M tviM n A tako} Bti Dima m

    more aa dJjaeonalo b8—M i tahora — lovec krije polj« c7. Dama n« »me br« iaba zapustiti drug« tinije, ker trozi mat m t2—t3.

    Crnermi ostaneta sjuuo •e poteši De®-—e3 ln pa Dc2—f2. Močnejša Je, kakor ae pokale pozneje

    3 )------Dc9—el

    Sedaj trosi »ersda reSlua potera De2

    —-e5+. Toda dama, ki Je morala držati drago linijo ln kontrolirati hkrati polje »1, ni mogia rešiti polja c7. Zato je naravna posledica:

    4) La5—c7 —--

    kar trozi mat na t® I« obenem krije befera

    kralja pred napadi damo. To pot dama nima več Izbir* Ra* dr ur«

    linije more obdržati polje g3 r očeh samo, če se postavi na O:

    4 )------De3—fJ

    Tu bi seveda lahko f« stala r tretji potezi. Toda kaj naj potegne črni. če dama na T2 ž« stoji? Prosta Je le dama, ki pa mora ostati na f2. Vsak njen korak pomeni mat.

    V tem spoznanju beli nadaljuje svoj napad — s čakanjem:

    5) Lc7—d61I --—

    Cral naj ie ruinira sam. C« vleče kmeta (g5—g4) pride seveda mat * Ld6—e7+. Ce vieče damo poljubno kam na drugI liniji. sledi Ld6—g3 mat. Na

    ti---

    pa beli odpoved

    6)

    In postavi po

    6)---

    D<4Xt3+

    r) Ld6XeJ mat

    Vrnimo m k m četni porJdfl. Cm! od-vidno trdnjav« vzeti ne sme. Ali naj obdrži kontrolo nad poUem d8 x

    1 )---- DcS—<8?

    SJedflo bi

    2) TcJ—c4+ Kb4—ifl

    S) La5—K*5—(5

    4) Tc4—H ln befl dobi damo.

    Navidezno močnejša Je poteza

    1 )------DcS—d7

    Toda s

    2) Tc2—d21 ---

    osvof! beli takoj pofje

    fc *

    Po zadnjih vesteh se yeT?k1 turnir t Karlovih Varih prične okoli 15. avgusta.

    V sotooto 6. aprila se prične ln r nedeljo 7. aprila se zaključi v Oradcu revanfna tekma Slovenija - Avstrija. Lani so Avstrijci v Mariboru podlegli Slovencem. Prireditve se udeleži tudi urednik te rubrike.

    TataM* M cafcrftM we&4« avtotetoft« oddelek Y«xua 04 Cosewaj D.

    Postanek nafte

    Po predavanju tehničnega od* delka Vacuum Oil Ckx, ki >e je pred kratkim vršilo v Ljubljani

    Surovo olje najdemo prvič v zgodovini v Bvetem ognju starih Kaldejcev in kot zdravilo ter sredstvo za balzamiraaje pri Egipčanih. Tudi Indijanci Severne Ameri« ke »o se posluževali surovega olja in do« moeva se, da je tudi leteči oziroma tkzv. grški ogenj, ki je igral v grških in kitaj« skih vojnah veliko vlogo, izviral iz suro» vega olja.

    O postanka earovvga olja je več teorij, od katerih naj navedemo tri glavne. Prva teorija, ki izvaja postanek nafte iz anor» ganskih spojev, pod vplivom visokih priti« skov in temperatur, ima med učenjaki naj« manj pristašev. Druga teorija trdi da je surovo olje produkt gnilobe ali boljše re» čeno produkt počasne suhe destilacije ostankov predzgodovinskih rastlin, ki so razpadale, pokrite z nepredirno plastjo. Če tudi je ta teorija našla več za govorni« kov, je tretja teorija najbolj verjetna. Ta teorija pravi, da so ae ostanki neštevilnih predpotopnib morskih živalic, ki so bile ovite v nepredirni plašč zemlje, pretvorili v ogljikove»vodike, iz katerih je sestavije« no surovo olje.

    Surovo olje je tekočin«, ki Je nekoliko la*ja od vode in je sestavina najraznovrst* nejših ogljikovodikov Nafta je lahko po« polnoma redka, a lahko je tudi take k on« zistence, kakor kaka mast. Barve je svetlo rumene do črne. Nafta ima karakteristični vonj, ki izvira iz kemične sestavine ali pa primesi onih snovi iz katerih ao sestav« Ijene plasti v katerih je surovo olje na« stalo ali skozi katere je pozneje prodiralo.

    Barva in specifična teža so odvisne od globočino, ▼ katerih se olje nahaja in od naravne filtracije, nastale pri prehodu au« rovega olja skozi različne plasti zemlje. Surovo- olje je zmes različnih og!jiko»vo« dikov, plasti pa, skozi katere je olje pro» diralo. so precej labilne in se lahko vežejo z drugimi elementi. Radi tega bomo našli v surovem olju ne samo zmesi, kakor vo» do, sol im zemljo, ampak tudi mali odsto« tek kisika, dušika in apna.

    V raznih nahajališčih so nastala »kozi tisočletja pod vplivom različnih temperatur in pritiskov surova olja različnih lastnosti

    Pridobivanje olja na industrijski podlagi j« pričelo leta 1859. v Pensilvaniji. V letih 1860 do 1924. so posamezni deli sveta par« ticipirali na celokurmi produkciji surove« ga olja v odstotkih: Amerika 73 odst., Evrorpa 31.25 odst-, Azija 6.5 odst. in Afri« ka 0.15 odst.

    V zadnjem času ae mnogo govori o tem, da prirodne zaloge nafte rapidno pojema« jo, vendaT temu ni tako. Pod površino zemlje se krijejo še neizmerne količine su» rovega olja, do katerih še nismo prišli To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da se je v zadnjem času našlo več izvorov v raznih delih sveta, tako na pr. v Severni Srednji in Južni Ameriki.

    Ker prodira wnw) olje k ▼ oajredkej«

    ših slučajih na zemeljsko površino, j« po« trebno, da z vrtanjem pridemo do piaati v katerih se nahaja olje. Te plasti ae je našlo v globočinah od 50 do 2Č)00 metrov, a verjetno je, da se nahajajo še v mnogo večjih globočinah.

    V rafineracijah se aororo oije predeluje po naj raznovrstne jših procesih, katere de« ivmo v dve glavni skupini: V razkrojitev raznih sestavin. To razkrojitev imenujemo destilacija Druga glavna skupina je čišče« nje posameznih frakcij, t. j. rafinacija.

    Vendar s tem naloga rafinerije še ni 6o> vršena. Z mešanjem in s kombiniranjem različnih komponent «e proizvajajo olja raznih lastnosti.

    Potom frakcijoniran« destilacije se ras« kroji surorvo olie v sledeče, splošno enene proizvode: bencin, petrolej, plinsko t J. po« gonsko olje in olja za mazanje.

    V rsakl ameriški rodbini p* ea »loRnee.

    Pod tem naslovom pi$e ameriški publicist Weeks zanimive podrobnosti iz etatisttke grandijeznega amerika nekega avtoprometa. V 1. 1926 je bilo v Združenih državah od avtomobilov usmrtenih 23.000 ljudi. V zad-ujib treh leti hpride na en voz izmed tisočev po ena težka nesreča, na vsak dvajseti voz je po ena nezgoda. Največ nesreč se zgodi zaradi prenagle vožnje in pa zaradi nepazljivosti vozsča. L. 1G'27 ie bila 6O.000 vozačem za vedno odvzeta šoferska licenca; pri tem pa je od 48 ameriških držav šoferski izpit in licenca uvedena le v 16 državah. V vseh drugih državah vozi. kdor hoče — seveda na lasten riziko. Kazni niso baš majhne ter se že za prekoračenje brane v zaprtih krajih plača po 20 dolarjev, število radi avtomobilskih nezgod kaznovanih Ameri-kance^ je tako ogromno, da prihaja Weeks do hudomušnega zaključka: v vsaki ameriški familiji je po eden zločinec!

    Ustavitev dela r avstrijskih avtomobH«kih trornicah, o katerem poročajo te dni dnevniki, je hud udarec za avstrijsko avtomobilsko industrijo, ki ficer ni zelo velika, a dobro zasluži. Celokupna avstrijska avtomobilska produkcija znaša 8000 voz na leto, kar je v primeri s Nemčijo, ki producira nad 800.000 voz, malenkost, da o Ameriki ne govorimo. Kriza v avstrijski avtoindu-striji je tem nezgodnejša ta Avstrijo, ker se baš sedaj vrši grandijozna ofenziva ameriške avtomobilčke industrije na Evropo.

    Kino

    Kako sem pnše! k filma

    CKarlie Chaplin. Odkril me je Mark Sennett. Ko Je bil film še v povojih, eem odšel s skupino Preda Karca kot ČlaD neke pantomime v Ameriko. V Newyorku me je videl M*ck Sennett in kakor mi je poKneje razodel, je takoj spoznal v meni mojstrskega prikazovalna pantomime. Ker pa ni imel v svoji družbi nobenega prostora več zame, mi tudi ni mogel ponuditi angažmana. toda spomnil se me je, ko mu je čez kakih šest mesecev Ford Ster-ling zapretil z izstopom. Brzojavno mi j• ponudil 125 dolarjev na teden. To je bilo v onih prvih dneb filmske industrije bajna plača.

    Da takrat nfsem dobil one brzojavke, bi

    se bil po v=ei verjetnosti vrnil v Anglijo in ostal pri gledališču. Toda ta za tedanje prilike uprav sijajna ponudba me je premamila. da sem nekje v Pensilvaniji o«tavi] svoje ljudi in se odpravil v Kalifornijo. Visem torej, kakor vedo nekateri povedati. zaFel 7. najspodnjim klinom na lestvi slave, nego sem že "od vsega početka dobival plačo zvezdnika.

    V Loe Aneelesu sem bil docela nepoznan. Najel sem si sobo v cenenem hotelu in sem telefoniral Sennettu, ki sem mu javil, da ga v kratkem posetim. Bil pa sem tako boie-fen, da sem čakal ves teden, preden sem se I oliko opofrumil. da sem šel v njegov atelje.

    Bil je zelo prijazen z menoj in ko sva e«> nekaj časa pomenkovala, me je ostsvil in mi dal priliko, da se seznanim z drugimi njegovimi igralri. ki so že vedeli, d<* sem jaz »tisti, ki mu je šef brzojavil.« Vsi so mislili, da moram biti neverjetno komičen Cez teden dni so me poskusili s predstavo v moji stari Karnovi opravi, toda ni hotelo prav iti. §ele. ko sem odkril svojo med tem zaslovelo komično karnkterno ulogo in sem prvič stopil na pozornico kot »Cbarlie-t, mi je bil uspeh zagotovljen. Celo oderski delavni so se od smeha držali sa trebuhe. In tako se je začela moja filmska karijera.

    Filmski kralii o govorečem

    filf!?!!

    Adolph Zukor, predsednfk Paramount Laskv Corporation-Govoreči film je filmski industriji brez dvoma odprl nove razvojne možnosti. Preteklo leto je prineslo popoln preokret v produkcijskih ln tudi drugih metodah, ki jih je uvedla nova umetnost. Prve tefkoče so ie premostene, poslovanje je poslalo normalno. Nedvomno je, da privlahije projr^m, na katerem je tudi govoreči film, znatno več gledalcev in poslušalcev kakor program z navadnimi filmi, in s tem dejstvom je treba računati.

    WlHlam Pot, predmednfk Fox Film Corporation: Plan brez besedi ni več nem — film živi Prvič ««m »e pečal s tem problemom leta 1925., ko sem videl prve praktične uspehe v proizvajanju govorečega filma. Odtlej smo marljivo delali na izpop>lnieniu. Leta ,19*26 sem novi film nazval »Movietr-ne<- in od ti-stikrat lahko govorimo o revoluciji v filmu.

    H. M. Warner, predsednik V/arner Bros. Pictnres: Govoreči film bo poslej nova privlačnost za milijone ljudi zakaj on je filmsko um--t nost napravil živejšo. Dolgočasje ee Je umaknilo kratkočasiu. živahnejši zabavi, vrbu tega pa je govoreči fiim filmu pridobil novih prijateljev. Ta revolucija ie število po-setnikov povišala ter kinematografskim b!a gajiiam nezaslišano pomnožila prinose.

    Herman Star, predsednik First Natioml Pictnre«: Sočasnost slike in zvokov je javnost v sploSnem pozdravila in nedavno giasovanfe v nekaterih najpomembnejših ameriških mestih je pokazalo oeromno večino ua korist govorečega filma.

    Jo»eph M. Schenck, predsednik United Artists Corporation: Eno Je gotovo: Vse velike filmske drame bodo zmerom čutile nedostajanie žive besede. V tako zvauem nemem filmu je sWr gesta poglavitno, toda vrednost i ernesa razodetja še poveča biagoglssnost. godba in izraznost žive govorjene besede.

    Joseph I. Schnitzer, predsednik FBO - produkcije: Filmska industrija je v stanju revolucije in je nemogoče napovedati, kako se *>o po-

    |OioicDioioioicioioioaoioiioioioeoioioio

    Edison Bell Penkala

    gramofoni in plošče imajo tvorniško ceno!

    Velka izbera Columbia, Thalia, Puck etc. etc. — Zastopnik

    Ljubljana IV. SOMC ILjubljana

    prodaja tndl na enoletne obroke. 4 4ia

    OfOBOIOS C310l0l0l0l0l0l0l0l080>0e03 C? v o

    SHva:

    Pasijon

    »K« jas del«m, t! zdaj ne veš, a »poznal boš pozne jev« (Jan. Evanjj. 13, 7.)

    Zgoraj na stojišču je še najbolj udobno. Z noge na nogo lahko prestopamo, v odmorih pa posedamo po lesenih »fcopnicah in se odpočivamo. Na trdem si človek zmerom lažje odpočije. In potem imamo svoje zabave. Kako brošuro smo si primesii v žepu ali časopis, včasi kdo k^j piše, nekdo si ostri svinčnike; kakor naialč bo israiM čas. Potem imamo tudi svoje križe. Na primer, garderobijerka. Seveda, če človek natanko premtaH — tudi zanjo je težko. Morda te doma sedem otrok, morda niti moža ni. mi pa ne dajemo obleke v garderobo! Da vleče, pravimo, da >e drog pretrd ln take reči. Ona kria. vsa rdeča }e v obraz, da gre ra pravila, pravi, ln da pojde po stražniki. Vsepovsod so pravila in stražniki Nekateri se prerekajo, drugi čitamo, kakor da sploh ne bi sijali, brošure, časopise, eden ostri svinčnike. Bog ve, ali je v pravilih tudi zastran svičnikov kaka Grtbrika? En dinar, računam na tihem.

    dve žernlfjL Za nas in za garderobijer-ko je težko.

    Na galeriji je težko. Večen boj Je med ljudmi. Ce bi se kdo izmed nas s tole garderobijerko kdaj srečal kje na kaki široki cesti pod sclncem, bi ji morda stisnil desetak. ali bi ga stisnila ona njemu, tu pa so stene tako ozke in niti prav svetlo ni, le vsako drugo žarnico so nam prižgali. Vse življenje se bomo prepirali Vse življenje za en dinar. Bil jeter ima lažji posel. Tudi sam po sebi mora biti lažji. Dekle ima. Malo zanikrno, razmršeno, s kričečimi barvami Vselaii stojita ob prehodu. Mi drugi ne smemo tja. In zmerom nekaj šušljata med seboj in se smejeta. Še potem, ko zaveso že dvignejo in smo mi že vsi v Jeruzalemu, stojita ona dva na galerijskem prehod-u, šušijata med seboj in se smejeta.

    Še takrat se smejeta, ko prerokuje Kristus: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« — Dva sta, udobno stojita im ona ima v pompaduri bombone; ves čas odvija škrnicelj in ga zavija. Nam ni na smeh. Zdaj, zdaj bo prišlo vse na dan. »Učenik. ali sem jaz?«

    Učenfk, aH sem jaz? In Se nam le na skrivnem nekje neka zavist: za ljube-

    zen, za prostor, za bonbone. Malo laže bi bilo. ko bi ne bilo biljeterja in tiste zanikrne s kričečimi barvami

    Nekaj težkega leži v ozračju. Neprijeten vzduh se širi; kakor po slabih jedeh in zamazanih oblekah. Zmerom kdo prestopa z noge na nogo. nekdo sope na glas, ženske iščejo po žepih robce, biljeterjeva šumi s škrnicljem.

    Od daleč nekje zveni Kristov glas žalostno in neskončno dobro: »Ostanite tukaj tn čujte z menoj!« Ta hip — mislim — si ne bi rekK nobene težke besede. V tesnobi se premaknem in nehote zadenem ob žensko, ki se ključi pred menoj. »Kaj nimate svojih nog!« vzrohani. »Ste tudi obzirni!« Obzirna? Marsikdo ni obzren. Tudi tisti niso bili obzirni, ki niso mogS ene ure bedeti nad Kristom. Pa kdaj sploh kdo bedi nad kom! Neskončno dobra mom biti človeku misel, da je nekje nekdo, ki bedi nad njjtm. Pa Bog ve, če se končno vselej tudi tisti, ki je hotel bedeti nad kom, ne zaloti v spanju, ali pa zmerom to zmerom zopet v bedenju nad sa-mim seboj? Jaz prav nič ne vem.

    Potem je zmerom več ljudi na odru. Pilat si umiva roke, drugi pa kriče in kličejo nesrečo nadse in nad svoje otro-

    Onfinlratj je začel v Qo®w*J adScf 31

    v Maribor«, v hiš! Spodnještajer^i

    ljudske posojilnice zdravnik

    Dr. Alfonz WankmGller

    Ordinacije ob delavnikih od 7. — i. predpoidan In od 17. do 18. nre popoJA Ob nedeljah in praznikih od 10. — pol 12. ure._

    slej razvijala, toda vse kaže, da j« aeail

    film že doigrai

    Jesse L. Laskv,

    podpredsednik Paramount Eamou« La*fcg Corporation: Govoreči film, ki ga je javnost »prejeli

    k tolikim navdušenjem, bo celokupno filmsko industrijo na novo oživel. Overjen sena, da bodo prednosti, ki leže v spojitvi govorjene besede in filma, tudi največje skej>-tike prepričale o vrednosti govorečega film*

    Kralj jazza Faui Whiteman postaja vitkejli

    Panl Whiteman, kralj jazza, postaja kejši: devet mesecev se je postil in tehta namestu 300 funtov le še 215. Ufl

    »Predlog, naj smotreno lečim svojo deb^ lost, izvira od mojega zdravnika in ne od mene,< je izjavil sloviti dirigent. »Tema zdravljenju ee nisem podvrgel morda ia ni-čemurnosti, toda zdi se mi bo^je, da se odvisne tolšče iznebim §e pred štiridesetim letom svoje starosti, zakaj kasneje gre tež«, in človek si vendar želi ostati pri idrav-n. V ostalem mi je bilo v marcu devet in tri. deset let

    Dozdaj sem vsak dan ufival jnho in m

    najslabšo, vendar ni vplivala na mojo te&a v nikakršnem smislu, ne v pozitivnem, ne v negativnem. Zdravniki so se mnoe« ukvarjali s teorijo juhe. Moral sem tudi jesti prazen kruh, zakaj moral sem biti pri raočf, če sem hotel štirikrat ali petkrat na dsn nastopiti v testna.

    V ostalem nima rs s njo« t ■ komporJrm njem dobre glssbe ničesar skupnega. Pade-revskega si ni moči predstavljati brea njo« govega divjega šopa las, Rahm.sninovn p« je v veselje, da teka po svetu gladko ostrižen kakor zločinec. Toda to so posebnosti, ki spadajo k človeku, in ne morda hlastanje po efektu.

    Edina zabava, ki jo le imam. Kri J« ?enje in le to mi ne dela posebnega ve^e* Ija. In pijača? Hm, vso, kaT pijem, me reil, pn naj bo to pivo, ali vino. Za druge pijače nimam pasijona. Toda že kot mladenič sen* tebtal mnogo nad normalo.

    Uspeh amotrenega lečenja debelosti J« bh jamčen samo tedaj, če hočeS re« shujisiL Ce se bom kdaj odločil, da omršavim, bo« vse svoje misli koncentrira! v to. Kadar velja rešiti problem, se ga lotim in ne odneham prei, dokler ni rešen.

    S čim Je utemeljen stari rssor, da afhS* ne mara tolstih ljudi, vam ne vem povedati Z ljudmi se izborno razumem in sem si vzlic debelosti priboril že marsikatero siTtt« pa ti jo. t

    !.n prepriča H se boste, da je to v re*«

    niči izvrsten prid a tek za kavo.

    Vsem našim cenj. odjemalcem ?eE?nfl| prav vesel« VeHkcacčns przznfEct

    Kollnska tovarna hranil dL

    1 TJ,

    & €

    it

    Predno oddaste delo atsvt*e, at preskrbi t«

    načne hi proračune od nos, in jih izdelam« natančno po vaših željah, na podlagi t«g* zahrervate več ponudb od stavbnikor, naks* oddajte deia najugodnejšemu. Da se bo me solidno gradilo, nadzorujemo ml »troko** njaško vsi dela. — Informacije d« TfhničM biro »TEHNA* družba 1 u. ^ Ljubljana, Mestni trp 25.7. Telefon 25—SO. 4028-«

    Spomladanski kričistllai tsj

    po župniku KNEIPPU *e dobi ▼ iekaral Leustek, Ljubljana. Resijeva cesta 1 prt zmajskem mostu. Razpošilja ae tudi po pošti. 3930-»

    ke. Zmerom in povsod kličejo ljudje sam« nadse in nad svo,e otroke nesrečo.

    Na balkonu glasno zavoka droben fantek. Sredi vrste sedi in kakih sedem se jih mora vzdigniti, ko ga pelje mati na hodnik. »Kaj je treba vlačiti otroke v teater!« zabavlja tista pred menoj. Seveda, zanjo so to vse dognani računi, ker sama nima otroka. Stavim, da ga nrma.

    »Zer.a. glej, tvoj sin!«

    — Na koncu pa je vse narobe. Nekateri ploskajo na vso moč. drugi se zgražajo na vso moč. Na gledaliških listih stoji namreč pod črto opomba: »Občinstvo se prosi, da pri Pasiionu ne ploska!« Tisti, ki so to čitali. so vsi ogorčeni. Kako more priti komu na misel, da ploska pri taki resni stvari, saj to vendar pokvari ves dojem in sploh, Kristus se vendar ne bo oriklanul za svojo dobro vlogo! (Kako čudno ie vse uravnano, da se ljudje priklanjajo za svoje dobre vloge!) Drugi pa, ki so opombo prezrli, si hočeo dati s ploskanjem duška. Nekateri na galeriji udarjajo celo z nogami. Nekdo pa sika. miri. »Vse skup je že preneumno!« »Zakaj ne dvigajo zavese?« Na svoje oči se

    hočejo prepričati, da Kris* nd amrl eni

    križu. »Zivjooooo!* ^

    1

    Cisav, čigav glas je govorC? 3ot -«

    človek? Človek — Bog? 1

    a

    »TI, saj je Jan igra! Janem?« 1 »Si ga pa ja spoznala! 2e njegov ni«* gov glas!« Garderobijerka na galertfl trn* pro«

    malo dela. spodaj pa ga imak> p»cveč, »Jaz sem vsa preč!« i

    »Čudovito lepo je bilo!« 1

    »Mak> preveč s« Je vlekla vs^

    stvar!«

    Biljeter^u te njegov! pt Je bfio pre«

    kratko. Toliko sta si imela ie povedati necoti.

    »Ampak, Danilo, Danflo! Da mu K noge umival!« j

    »Veš kaj se mi Je zdelo pi re« sm*Š«

    no? Tisti prihod v Jeruzalem.«

    »Vso noč ne bora zaspala!«

    »Ničesar drugega n^sem JsfcaV wt»»<8 tega, kdaj bo petelin zapeL Ampak. M kaj takega Izpuste!«

    \

    Rimski vodnjak na Ljubljanskem gradu

    Globok 59 m — Nekaj zgodovine — Priprave za skorajšnje

    novo raziskovanje

    Od poslopij, ki je bila z ujpmi stara LJubljana kronala grič sredi svojega mesta, sta nam do danes ohranjeni le še dve. Sil-

    ni kompleks dvonadstropnega zidanja^ gra du zadivi vsakogar, pa naj mu se bliža po eesti ali železnici od katere koli strani. In ako ae povzpneš do njega, ti ne moremo zameriti, če si ob njegovem občudovanju drugo staro poslopje sploh prezrl. Saj je le

    Eritlično, obsega samo štiri stene 7 m v vadrat in je vrhu tega še od ene strani skrito sa košate vrste kostanjev, od druge strani pa zaslonjeno od grička, obraslega z grmovjem in drevjem; od gradu, ogromne stanovanjske hiše, ki ima pod svojo streho najmanj toliko ljudi kakor vsa naša južna mestna soseda Višnja gora, pa je tudi oddaljeno komaj 50 korakov.

    S tem poslopjem je obzidan ln pokrit

    59 m globok vodnjak.

    Za graditelje vodnjaka šteje sicer ljubljanska tradicija Napoleonove Francoze, tako jo je preslepil sijaj kratkih francoskih let 1809—13. Ali pisana zgodovina na« pouči o tem vprašanju Čisto drugače. Da obstoja na gradu vodnjak žive vode, o tem se res morda poldrug tisoč let ni sanjalo nikomur, tudi še Francozom ne. Njegovi sledovi »o bili zabrisani najmanj že v onem Času, ko si je srednjeveški človek zatikal tloris prvih delov današnjega grajskega zi-dovja, sicer bi si bil v tehniki zaostali graditelj zaradi žive vode izbral stavbišče okoli samega vodnjaka in mu ne bi bilo treba prestrezati z grajiskih streh netečno kapni-

    spravile na naš grad mnogo cenenih delovnih sil, političnih kaznjencev (prav kakor pred dobrimi desetimi leti). Tradicija nam ve še danes povedati o dveh kaznjencih, ki sta bila obsojena, da ne bo6ta svobodna, dokler ne izpraznita vodnjaka do živega dna. Izpraznjevanje je bilo dovršeno 1. 1849. ln ker so ob istem času pozidali tudi 1813 po obstreljevanju uničeni leseni grajski stolp, smemo sklepati, da je velik del materijala iz temnega vodnpkovega cilindra danes zazidan v solnčni štirivoglati stolp.

    Pri vodnjaku

    Stopimo sedaj do samega vodnjaka; ključ dobimo pri najbližjem sosedu, kantinerju na grajski planoti. Znotraj hišice se dviga iz tal 70 cm visok okvir iz šestih debelih kvadrov, ki so z železnim obročem povezani med seboj in delajo zunaj okusno obliko tulpe. Vodnjakova odprtina ima 1,60 premera in ostane v tej izmeri, torej cilindrična, vseskozi do hribinskega dna. Ako spustimo proti vodi gorečo svečo, bomo opazili, da se vrši v vodnjaku živahno izmenjavanje vlažnega zraka s suhim Pod vplivom dvigajoče se vlage je tudi prvotni strešni stol kmalu tako strohnel, da se je bil podrl in so morali napraviti novega, tokrat pa s preduhoni pri vrhu.

    Dno vodnjaka leži 59 m pod robom, torej v globini, ki je skoraj enaka dvakratni višini grajskega stolpa; ako poiščemo za globino primere v horizontali, je ona za par metrov večja kakor oddaljeuost vodnjaka od gradu. Se bolj zanimivo pa je stanje vode:

    co v dva plitva vodnjaka (eden nosi letnico 1588).

    Da je strategljsko vrednost grajskega griča spoznala

    že rimska doba,

    r tem sta si edina A. Mtillner in VV. Schmid. Dba trdita, da so Rimljani imeli zgoraj vsaj »tolp (speculum), ki so mogli z njega ne samo nadzirati življenje v podjarmljeni pod-grajski Emoni, temveč tudi čuvati se pred nenadnimi napadi od daleč. Raziskovalna lopata bi nam mogla spraviti na dan marsi-kako drobtinico za spoznavanje te dobe. Ali dokler pri mestni občini za takšna podjetja ni denarja, nam bo ostal globoki vodnjak kot edina zgovorna priča.

    Za Rimljani je nastopila

    doba homatij,

    ki Je hote ali nehote m. dr. uničila tudi naš vodnjak. Tako je on ležal pozabljen, zasut in preraščen z rušo vse do L 18%., ko si je hotel grajski upravitelj Konrad urediti na onem mestu vrt. Tedaj so ga začeli pozorno odkopavati in prazniti, med nasipom so tia-ili neki rimski napis in pa glavo in ude marmornate statue. V globini 14 sežnjev (ca 28 m) so dosegli končno vodo, napravili so potrebno dvigalo in sezidali današnjo hišico.

    Prišla pa so leta suSe, a gladina vode se Je spustila tako nizko, da je stalo dno na suhem. Ce so torej tedanji >grajščaki< hoteli še dalje uživati slasti žive vode, kaj jim pe preostalo razen, da se odločijo za nadalj-no odkopavanje. Olajšale so to delo bržkone revolucije v avstrijski Severni Italiji, ki so

    vodna gladina je stala dae 16. t. m., to je 20 dni po slovečem dnevu sv Matije, že 23 metrov pod našimi nogami. Cilinder v vodnjaku stoječe vode je bil potemtakem visok nič manj ko 36 m; razgledni grajski stolp,

    ki je s dvorišča visok 31 m, bi se n. pr. v njej popolnoma skril.

    Dvigalne naprave

    so kaj starinske. 1.35 m nad okvirjem drži preko odprtine pol metra debelo vreteno. ki počiva na ležiščih in visokih močnih hrastovih stolih. Okoli njega sta oviti debeli železni, a močno zarjaveli verigi Na vsaki verigi je nekdaj viselo po eno vedro. Pri črpanju vode se je vselej eno vedro spuščalo prazno do vode, medtem ko se je drugo polno vode dvigalo na vrh Še pred par leti so zajemali tu naši »grajščaku vso vodo, da so zalivali - svoje skrbno obdelane gredice. Pa polotila se je nekoga radovednost Zlezel je v prazno vedro in se dal popeljati navzdol Naenkral se je veriga utrgala in štrbunknil je v vodo in se potopil tovariš našega jamarja, dvigajoče se polno vedro . . .

    Na desni konec vretena je nasajeno ogromno križevato dvojnato kolo. 4.40 m v premeru. Obod kolesa je obit z močnimi deskami Tako nastane okoli osi v širino 1 m. v višino 2 m votel prostor, da more človek stopiti vanj in s tem, da hodi v njem, poganjati kolo in dobavljati vodo. Še iz šolskih let mi je ostalo v spominu bobnajoče štorkljanje. ki se je razlegalo po grajski planoti kadar sta vršila to delo po dva kaznjenca. Danes pa se mora vsakdo, ki mu je pereče vprašanje vodne preskrbe gradu količkaj znano, čudoma izpraševati, zakaj se _ seveda mutatis mutandis — iz tega nevsahljivega vira ne črpa več. Na gradu res slišiš pripovedovati, češ, voda je pokvarjena iz vojne dobe. Ali oni, ki so jo še nedavno pili, jo soglasno le hvalijo in name-

    ravana kemijska preizkušnja bo sigurno pokazala njeno neoporečnost

    Izlet jamariev v vodnjak

    V oni dobi, ko so vodnjak izpraznjevali, si je pa nemogoče misliti, da bi se bil upal kdo izmed znanstvenikov spustiti v temno jaSko; saj j/e komaj 40 let, odkar je začel letos umrli Viljem Putick s svojo močno postavo razganjati temo predsodkov. No, danes imamo v Ljubljani »Društvo za raziska-vanje jam<. okoli njega je zbrana peščica mladih mož, ki se ob silnem zatajevanju spušča v brezdna in leze v jame, da z idealizmom znanstvenikov opazuje ponve pičlega organskega življenja in študira za življenje naših Kraševrev tako važno volno vprašanje. V našem primeru pa se jim je ponudila redka prilika, da koristijo direktno razsvetljevanju preteklosti in spcznnva-nju tal domačega mesta Ljubljane. Spustiti se hočejo v naš vodnjak in preštudirati s karbidno svetilko v roki to starodavno zgradbo. Številni rezani kvadri v njej iim dajejo nado. da se bo nnšel kakršenkoli znak ali napis, ki bi mogel pojasniti sivo preteklost Ljubljanskega gradu Sigurnih uspehov pa si obetajo v smeri spoznavanja hi-drografskih razmer: saj nam izolirani grajski grič predstavlia klasičen slučaj, primeren za šolo in poučen za vsakogar, ki hoče doumeti

    veliki in večni vodni krogotok.

    Iz gornjih podatkov izhaja, da je vodno stanje v vodnjaku od časa do časa. bol:e rečeno od vremena do vremena pmv različno. a njegovo dno. ki je stalno pod .rodo, leži v primeri s strugo Ljubljanice okoli 20 m više. V isti višinski legi pa najdemo, značilno, tudi studence, ki točijo svoje vodice iz grafckega trupa (za cerkvijo sv Flo-rijana, v Rebri, pri Drelsetu itd. Naj bodo ob tej priliki napr^šeni vsi posestniki in prebivalci podgrajsldh hiš, da nam prijavijo vse znane jim studence in solzaje.)

    Pa se bo vsak bralec strahoma vprašal: Menda ja ne bodo spet porabljali zarjavelih verig in veder, kakor oni njihov prednik? No. v pomiri,enje nai povemo, da bo od vseh tamošniih naprav služilo edino bruno vretena. da bo nanj navezan škripec. Vsem predpisom moderne mehanike odjovar^iioči vitel in žično vrv. ki je vsak dan preizku-šana na 4000 kg teže. pa bo nrvsodil klub vrlih vrhniških jamarjev, ki šteje med *voje aktivne člane tudi najtežjega Vrhničnna. Tako bo družbica Fublianskih jamariev tud? prišla enkrat v položaj, da bo mo^rla povabiti jamarje s Krasa, ne sicer v nrirodno, vendar pn zanimivo ijamo sredi Ljubljane in postreči iz polnega soda niim kakor tudi Ljubljančanom, ki pijejo sicer le gorenjca, s čašo pristnega ljubljanra. Na «vHen>»!

    Dr. Jože Rus.

    Anekdote

    Dva pesnika se pomenkujeta o svo* jih proizvodih.

    »Ali tvoje pesmi mnogo čitajo,« vpraša prvi drugega.

    »Seveda,« mu ta odvrne, »vsako mo« jo pesem prebere najmanj petdeset urednikov...«

    * '>

    Na banketu Je vprašal neki novinar Bernarda Shawa:

    »Kai ra imeta od svojega dolgega življenja?«

    »Visoko starost!« mu odvrne Shaw. •

    »Kaj bi napravil?« se je pritožil nek« do Tristanu Bernardu. »Spomin me zapušča.«

    »Ne mislite na to, pozabite,« je bil odgovor.

    e

    »2e dvajset let sem poročena s svojim možem in sem še vedno preko ušes zaljubljena,« se je pohvalila žena Tristana Bernarda.

    »Kako se imenuje mladi mož?« jo

    je prekinil Tristan Bernard.

    Mlad bančni ravnatelj je vprašal svojo ženo, filmsko igralko P.:

    »Kakšno knjigo naj vzameva s se« boj na potovanje?«

    »Čekovno knjigo!« mu odvrne diva. •

    K rojstnemu dnevu svoje tašče je napisal Mark Twain zgodbo, v kateri je to taščo primerjal z dnevnim listom

    »Zakaj z dnevnim liston?« ga je vprašala njegova žena začudeno.

    »Zato ker se prikaže vsak dan,« je pojasnil Twain.

    Tolstoj ni maral zdravnikov. Ka= dar je zbolel, se jih je vedno branil.

    »Čemu ne maraš zdravnikov?« so ga pobarali.

    iolstoj na to:

    »Rad bi umrl naravne smrti!«

    Velikonočne dobrote

    Slavna kuharja Valvasor in Valentin Vodnik

    Kadar gre za kuharske zadeve, se vedno obrnem na Valentina Vodnika, ki je 1. aprila 1799. podpisal predgovor svojim Kuharskim bukvam. Vse je v njih. kar je dobrega im zdravega za želodec: Navk, kako se v'caker hodi z' modiam in posodo za torte in kuhanja, kako se pripravijo čepinke ali šildkro:e v polivki, in turške žabe v svojih č> p njah. štrukli s suhim svinjskim mešam. cesarov ješr>ren' na žnpi. ternifa-ni go!obje aH pa dobra jed imenovana: Sromak. polivka ali zos. dobra Der vseh iedeh, sploh vse je v bukvah, ie na Veliko noč je pozabil Desnik in kuhar Balant.

    Brez pirhov. pisank in risank, brez gnjati. plečeta in k'obas brez Dotic in. kolača, brez pomaranč in hrena, sploh brez ?e?na oa Velike noči ni

    Vse bolj v časti ima praznike Valvasor. ki pravi, da so se kmetje držai; posta tako strogo, da bi se kmet raje pustil ubiti, kakor bi bil na post okusil meso. Naši predniki so torej po š iride-setdanskem hudem postu zasiuž.l. dobrote velikonočnega žegna.

    Žegen

    Ljudje, piše Valvasor, zlasti po vaseh neso o Veliki noči namesto velikonočnega jagpjeta vsakovrstna jedila v jer-basu v cerkev: suho svinjsko gnjat in pleče, pa tudi nasoljeno goveje meso. v brazilki kuhana jajca in kolač. To jim duhovnik po maši blagoslovi, nato pa teko ženske in moški z jerbasj in torbami z mesnino kol kor naglo morejo domu. Preprosti ljude imajo namreč to babio vero. da bo imel tisto ieto svoje proso opleto najprej oni, ki prinese najprej svoj žegen domu.

    Kolač

    Kolač, nadaljuje Valvasor, se pa pripravi takole: Belo testo je treba raz-vleči na mizi. da ie zeio tanko, potem se pa za prst na debelo namaže z zri-ban m sirom, ki so vanj stepena sveža jajca, pa tudi mleko in smetana sta dobro pomešana. Pri plemenitaših in meščanih dado tudi malo vina vmes. sladkorja in suhega grozda — vamperlov — ali drobnih rozin.-Nato se vse skupaj zvalja in zavije, da je kakor okrogel venec. Plemertitaši in meščanje nataknejo kolač čez in čez z obeljenimi madeljni. Kolačev namreč ne delajo samo kmetje, temveč tudi plemiči in meščani povsod po deželi. Ko je kolač tako prirejen in oslajen. ga spečejo. Pripravijo ga različne velikosti, tako da tehta v nekaterih krajih po 20 ali 30 funtov in še mnogo več. večkrat je pa tudi manjši.

    Dobro so živeli pred 250 leti. ko so še pekH kolače, težke po 15 in 20 kil. Zato so oa bili

    o Veliki noči brez potic,

    ki so jih po Valvasorjevem pripovedovanju pekli le o božičnih praznikih. Takole opisuje naš stari zgodovinar potice:

    Za božič imamo zopet drugo pecivo. Testo zvaljajo tako tanko kakor list ali papir in ga pomažejo z drobno stolče-nimi orehovimi jederci. ki so pomešani z medom. To mešanico zvalaio in jo stisnejo aH zavijejo skupaj, da je kakor hleb kruha. Nazadnje se speče in. ko je pečeno, je potica gotova. Take potice peko dandanes le še na Dolenjskem, zlasti po hribih okrog Trebnjega, in jim pravijo

    krapki.

    Pravih potic torej Valvasor še ni poznal. dolenjski krapki pa morajo biti pri vsakem velikonočnem žegnu. Biti ne sme žegen tudi brez 40 pirhov. ki naj spominjajo na 40 postnih dni. Sploh mora biti na Dolenjskem z najlepšim vezenim prtičem pregrnjen jerbas kolikor mogoče težak, pa če bi gospodinja morala namesto gnjati nalož ti kamenja v košaro, da se ženske spominjajo, kako je Krist nosil težki križ.

    Tudi plemiči in meščani so imeli o božiču potice, ki so bile pripravljene prav tako kakor po kmetih. Delali so jih pa tudi brez medu s samimi stolče-nimi jederci. Marsikdo si je potico pri-

    pravil tudi s sirom ali z drugimi okusnimi stvarmi razen o božiču, ko so bile potice narejene povsod le z orthi ;n medom.

    V Istri so pred stoletji o Veliki noči Dekli

    ogromne pogače

    iz celega mernika pšenice. Te pogače, ki so jih o Veliki noči pekli po vsej Kranski. pa niso bie visoke, temveč nizke, ker niso bile zamešene iz testa s kvasom, ampak iz neskisanega. presnega testa. Tudi pogače niso Dekli v peči, nego so .io položili na žerjavico in zasuli. Sežgano skorjo so ostrgali z nožem. Ta presna pogača ie pri nas izginila pač je pa še vsakdanja v lužmh in vzhodnih krajih naš? države, kier je peko v »sadžu«. dveh plitkih lon^e-n'h posodah, ki sta povezn eni druga na drugo, da se kruh v žerjavic; ne pri-smodi.

    V Istri so pekli, kakor na Gorenjskem in Dolenjskem tudi

    »presnec«

    Čeprav so bite z umetnimi cvetlicami, zastavicami, girlandami iz papirja m lošča ter z ornamenti in figurami iz kruha okrašene pogače v navadi zlasti na svatbah, so jih v boljših hišah pekli tudi o velikih pravnikih.

    Prav tako je bilo s »presnecem« ali »presencem«. zalo nas zanima tudi med velikonočnimi dobrotami.

    Testo so zvaljali na o-krogle za nožev hrbet debete liste, ki so merili v premeru po 1 in po-l čevlja. Te mlince so soekli in en tak mlinec položili na sredo prav tako zvabanega surove .t testa. Iz zribanega starega in prav ostrega sira ali skute, mnogo popra ia nekaj mleka ali smetane so pa naredili nadev m namazali z njim mlinec za prst debelo ter nadev pokrili z drugim mlincem. Tako so delali, dokler niso bile plasti za čevelj visoke, nato so jih pa zavili v zvaljamo surovo testo, presnec okrasili z raznimi ornamenti iz testa in ga dali v peč.

    . Razen presneca in pogač so peklj tudi

    janjčke in kruha,

    ki so jih morali tudi najrevnejši nesti v cerkev k blagoslovu.

    Možje v Istri so si nasuli

    prosa v hlače

    in šli k žegnu v veri, da jim bo zato proso dobro obrodilo, po opravilu so pa kolikor mogoče naglo hiteli domov.

    Pred Veliko nočjo so na Vipavskem nekdaj pri vsaki cerkvi izpovedovali po tri dni zaporedoma. Kdor je bil dopoldne izpovedan in obhajan, je prišel v cerkev tudi popoldne, kjer so ključarji dali vsakemu

    dva kozarca vina.

    Ce je pa kdo prišel še drugi dan v cerkev po ona dva kozarca vina in so ga zalotili, je moral v luknjo in za kazen dati veder vina. Kdor pa ni imel vina, je moral tri dni k cerkvi na tlako.

    Tiste tri dni, ko so se Vipavci izpovedovali, je duhovščina jedla skupno s cerkvenimi kjučarji, vendar jih pa nikdar ni smelo biti trinajst okrog mize, temveč več ali manj.

    Taki. ki so imeli daleč do cerkve, so se na Veliko noč zbrali na kakem za to določenem prostoru, rt pr. pod kakim drevesom, ter so s seboj prinesli jerba-se in torbe s plečeti, gnjatmi, janjčki, pirhi in kolači k blagoslovu. Fantje so leteli po cesteh in potih na vse strani duhovniku nasproti, in kdor ga je prvi srečal, ga je svečano pripeljal k zbranim ljudem, ki so s svojimi jestvinami čakali na žegen. Po blagoslovu pa je fant, ki je sprejel duhovna vzel iz vsakega jerbasa dvoje pirhov in jih dal duhovnu, kar je za mladeniča pomenilo največjo čast. Takoj nato so se ljudie razbegli na vse strani na svoje domove. kjer je vsak takoj moral pojesti eno blagoslovljeno iajce. Šele potem so šli v cerkev k maši.

    Kakor smo videli, že tudi pred stoletji ni bilo velikonočnega žegna brez pirhov. Iz Valvazorja vemo. da so bili

    Vladimir Levstik:

    Lisa na vratu

    Ločitev nesrečnega zakona gospe Lidije je bila izrečena kmalu po božiču, toda pn ureditvi imovinskih vprašanj je pokazal njen bivši soprog tako mučno nerazumevanje položaja, da so trajale neprijetnosti prav do konca zime. Lidija se je med tem naveličala vsakdanje jeze, sočutnih vprašanj in hoje po pisarnah ter pobegnila v svojo vilo na kmetih, da bi si tam popravila utrujene živce.

    Ko so prišli pomladni dnevi, se- je odvetniku Marinu vendar že posrečilo, da je spravil njene posle v red. Z moževo poslednjo kapitulacijo v aktovki je tisto nedeljo ves srečen skočil v prvi vlak in prskoprnel dve uri železniške vožnje do Lidijinega bivališča.

    Med poseti mlade žene, ko mu je v njegovi pisarni zdaj s solzami, zdaj s smehom tožila svoje nadloge, se je bil neozdravljivo zaljubil vanjo. Kako se ne bi bil? Bila ie lepa. živahna, mamljiva ženska, rte brez duha. ne brez značaja in tudi ne brez manj vzvišenih dobrin. Odvetnik je bil sicer uča-kal štirideset rojstnih dni, ne da bi se bil kedaj resno ukvarjaj s sanjarijami

    o ženitvi; v tem in v mnogih drugih pogledih se mu je videlo bolj ugodno, da ostane samec. Ko pa je drugič ali tretjič pogledal gospe Lidiji v igrave temne oči. ga je mahoma obšla gotovost. da mora pri njej napraviti izjemo.

    Zato je jel prepletati svoie pravne nasvete z medlečimi vzgibi trepalnic, ognjevitimi pogledi in laskavimi besedami: še kamen bi se bil ogrel, nikar pa čuteče, radoživo žensko srce. In ko je Lidija ostavila Ljubljano, jo je obveščal o teku zadeve s svojeročnimi pismi, ki so zavijala poslovno razmo-travanje v tako neadvokatski slog, da so nalikovala leposlovnim vajam kakega gimnazijca.

    Lidijino vedenje, njeni odgovori in vse ostale podrobnosti njenih odnošajev do Marina so kazale, da odvetnikov trud ne bo zaman. Bila je ljubezniva z njim, s prijaznimi besedami ni skoparila, z lepimi pogledi še manj. Sama pri sebi je očividno mislila nanj; z dveh ali treh srečanj v kavarni in gledališču se je bil vrnil ves omamljen. In tako je zdaj hitel k njej z namenom. da si izprosi za svoje usluge edino spodobno nagrado v predraže-stni obliki Lidijine roke.

    Vso pot ni niti pomislil na to, da bi mu utegnilo izpodleteti. Šele ko se je

    vlak ustavil, ga je iznenada obsedel dvom: ali si ni krivo tolmačil njenega vedenja? Ali ni precenjeval svojega dojma nanjo? Kdo ve. morda ljubi na tihem drugega, saj se ji ne manjka ča-stalcev. Marin sam jih je poznal pet ali šest . . Njegova podjetnost se je iz-prevrgla v strah in neopredeljeno ljubosumje.

    »Nemara me je mamila samo iz sebičnosti da bi se rajši potrudil zanjo,« je vzdihnil v mislih, ko je stopal proti izhodu postaje. »Za nos me je vodila!«

    »Gospa ima gotovo vsak dan goste?« je nehote vprašal kočijaža, ki ga je bila Lidija poslala ponj.

    »Vsak dan ne.« se je odrezal zastavni Janez. »Prihajajo pa večkrat. Tudi včeraj sem vozil dva ljubljanska gospoda tja in nazaj.«

    »Vedel sem!« je pomislil Marin. »Jaz bedak pa nosim v žepu prstan za osem tisoč dinarjev . . . Stavim, da se bo spet omožila?« je nadaljeval in zardel do ušes Kako nizkotno, hlapca je iz-praševa! o njej!

    Janez se je ozrl s kozla.

    »Ne vem. gospod.« Njegovo široko lice se je raztegnilo v zaupljiv režaj »Morda se oni kaj zmenijo? Druge vozim v stari koreti. a danes so mi gospa dvakrat zabičili: .Novo, Janez, vze-

    mi novo. čeprav je slaba cesta'.«

    To je bilo dokaj pomirljivo in Mari-nu je za trenutek odleglo; a prejšnje samozavesti ni več našel, niti tedaj ne, ko mu je gospa Lidija malone z razprostrtimi rokami pritekla naproti.

    Narobe, o, prav narobe! Najhujše je prišlo šele po obedu ko ie Lidija od-vela Marina v gostinsko sobo in n-.u s svojimi ozkimi, nežnimi ročicami nalila kavo Soba je bila polna solnca, okni sta gledali na verando, s katere se je odpiral širok razgled v ljubko pokrajino: in m«ada žena je bila tako prelestno vitka v svoji volneni obleki in je čebljala tako sladko, milujoč z očmi zda i gosta, zdaj svojo sliko v velikem zrcalu . . .

    »Srečna sem. da ste prišli,« je že stotič zatrjevala. »Tu živim kakor v raju. kraj ie diven. ves božji dan mir okoli mene; časih slišim kri. kako mi utriplje v žilah. So pa minute, posebno še zdaj spomladi, ko vas ta pokoj duši. Časih me obide taka tegoba in tolikanj se mi zahoče kaj vem kam in kai vem česa da bi jokafa od konr-nenja .. Umrla bi. če ne bi imela Duška pri sebi.«

    Duško je bil njen petletni sin, ki se je igral na verandi.

    »Zdaj ali nikoli.« le sklenil Marin. '

    »Lepše prilike ne more biti.«

    »Razumem, milostiva,« je odvrnil s čuvstvenim glasom, iščoč njenih oči. »Tudi v mojem življenju so minute, ko hrepenim ... na primer po otroku... Brezumno rad bi ga imel.« je dodal, kakor začaran strmeč na njen vitki vrat. ki je alabastrno seval izpod ten-čičnega šala.

    Gospa Lidija je na pol premeteno, na pol otožno trenila z ustnicami.

    »Svoje dete ima vsak brezujnno rad,« je zamrmrala. kakor da govori sama s seboj. »Samo svoje Tuii otroci so nam odveč, ne moremo jih s srcem ljubiti — kaj?«

    Odvetnik je razumel.

    »O, gospa Lidija!« je vzkliknil, na-gnivši se proti njej »Gospa Lidija ...«

    Lidija se je vsa obrnila za Duškom. V tem gibu ji je zdrknil šal izza vratu in odkril prečudno linijo tilnika tja do polovice slokih ramen

    »Gospa Lidija . .« je hotel ponoviti zamamlieni Marin toda beseda mu je obtičala v grlu in roka ki je že lovila belo desnico gosne Lidije, mu je omahnila Na krasnem golem vratu mlade žene je bil zagledal temno liso. strastni pečat poljuba!

    »Glej, zobje se poznajo!« ga je pre-sunilo. »To je moralo biti pred dvem*

    ■JUTRO« It 75

    10»

    Sotofe. m WB»

    rM. trn M aa kahart t brmrtBrl. Oo-tovo k graSčak pregledal okrajen«

    pis-anke in risank«,

    k3 »9 j»Žj i« pred desetletji poznali po

    » sa

    slov

    Viti Sloveniji. iedaj so nam p* ie naj-bdi casne belokranjske pisaniee, ki ca; z ajam vsako leto preskrbi g. Božo Račl č (jo tov o so ti pirhi pravi dragulji aaie ca rodne umetnosti, vendar jih pa ae rnamc dovolj ceniti.

    2« dolgo je, kar Je pokojni ilik&r Ivan Orofc^r prinese! v Ljubljano prve

    pirh« i* Beneške Slovenije

    tih Je p« pesnik Trinko zbral ofero« Sv. Petri as Nadšži veliko kolekcijo in flh po sla i ljubljanskemu mu-sejo. kjer so še vedno^lc&r ** Jib ni razbilo Njih bc!« v barvano podlago radi ran* ornamentika se lahko meri t vezeninami naših najlepših peč. Nežne so te risbe kakor je nežna vsebina redkih napisov In želja na njih. Slo vernik' sapi« to seveda ptsara z taiijsmsko ortografijo in v narečju izumirajočih SLovencev onkraj nekdanjih taiijanskih mejnikov. Kdo nam bo zbral te prekrasne risarje ds borno Imeli vsaj spomin aa svoj« brate, ko Jih več ne bo

    Kaj ljubki so bili tudi samostanski pirhi,

    fe* Mjderoc *e po akrivnžh prodahh r onjjirah aaših babic ali p« okrog čudodelnih kipov Matere božje v malih podružnicah na deželi. Nune in ajih isčenks so jih nežno poslikale * tim-boii Velike noči. z veački in vodili. Prepregie so jih s svetlimi stranicami, ki *o jih zavezali z ozko svileno pentljo da to Jih lahko obciaie po sobč ali p?, pripele oa čapkastJ pajčoiaa Device Mi rije r oiterčku.

    Suho meso, koiač la potic«, pirhi ln ferea pa tudi jabolka ali pomaranče morajo biti en žegnu. Po visokih hribih. kamor ne ande duhovnik Dlago-slovit jedil neso ženske jerbase m kola re ood milo nebo. jih postavijo na posel:*« oder ai p« tudi kar na remija tej odgrnejo bogato izvezane prtiče z doOrot Od daleč se čujejo velikonoč-m svonovi, ki so 5« vrnili iz Rima ln prinesli s seboj blagoslov. Ves svet Je poin milosti božje in praznik trosi svoj bl&irosiov ns od 2 rti j ene Jerbase.

    Le ene jedi ni pri žegnu a vendar iresra Nri v Ljubljani in po mnogih krajih Gorenjske na Veliko nedeljo na miti. To Je

    aleluja

    13 nas spominja oa hude lakote pred sto le ste leti, ko ni bilo drugega jesti Posimi zNraJo gospodinje olupke repe te jfls aaše okrog peči, na Velik^ nedeljo p* skuhajo iz njih alehijp. be na ljubljanski trg prineso kmetice na prodni pomšenr oiupke. Alehija je nač stara savada ki tudi br« a*e ae srne biti Velik« noč, čeprav nam lakoto prežene ©N'er, ln temeljito zalit žegen.

    9c aajt&ž* pot pc katerem prihajajo kiice bolezni v n».še telo. Pri bolezni grla. hrlpavostl Klas« kn nahodu, so

    radi ie«a neobhodno potrefcne okusne

    Anacct - pastil}« Dra Wandera

    Dobivajo se v vseh lekarnah Čuvajte I« prevratov. Sel zadnje čase imibrajo povsod poznane Anacot-Pastilje,

    J^jaui zdravi DAJ«

    REUSANAL PASTA Ck.-*>i v vseh lekarnah Ptoiz. vaja tekam* ARKO Zagreb

    l C! k:« * 12

    mode

    Tenis, modni

    Tjktjs je bfi nekdaj rport rgornjiij deoei riet«i vedno j« okraj; prostora M 'g""*« oj« »i,K)Ar!]rvo »rait sinciics glcdalce*, ki jc opazovala i^raicc kako« bi gl^uai« v pravljično deželo

    Sedaj >« j« p« maogofcaj spremenilo Vsi aporti so postali spiofeit lasi 'ta jjotov© »1 aa tem ps>ij-a nobenih »tacovskib razlik. Gotovo je tenis tako popularen, ker Di ta. ko drag. sport. kakor drugi, la povsod so nt.rtfU igrišča. ii ocncnjo^ajo igianje tvdi manj premožnim Za t enim i:»;nreč al tre» ba prav prav niti posebne obleke ia M> to Je vsakemu dosegljiv

    Se vedno se držimo o« iffrilČB bele oble ke. keT je mičma n pripurvčljK« tudi u to ker *« lahko pere hi pri pranju oe trpi toliko kakor druge barvane obleke.

    Na cesti sicer bele obleke nt noetato radi, kei aa promenadi pada preveč ▼ odi to uio kostim ss teois radi ufmemo t piaAčem aH kratko jopico nevtralne barve. S kratko Jopico dosežemo vtis kostuma ki je sedaj rako priliub!jen Radi rldimo tudi ruto. Sat »H pisano pentljo, ker bsbniejo bel'?vo In požtve monotonost

    Obleka za tenis naj bo narejena čim prt» prostejie, glavni pogoj ps je ta, da Je pri« pravo a jea tenis ki na-, ne ovir« pri Igra* Krflo m oni biti tako Jiroko, da lahko ddarm dalji« korake ta skoke kar dostr ienoo na ta nečtsi, da }e krilo nagubana Gornji de! obleke kn« navadno obliko )«n» perja, ker smo tako vedno v »tan! da k istemu krita lahko oblečemo druj, jon-per

    Zanimtr« so seveda rodi druge podrofo« aoeti, ki so ▼ rvesi t obleko za tenis Klobuk »e ▼ barvi mora skladati i barvo tal* ali plašča oz kratke jopic«

    Cevlj' morajo biti preprosti ia -e era» jo kontrastirati po fantastični obliki i ostalo obleko Nogavice so le vedno kotne barve !t> tudi k beli obleki ne smemo ni» k iar Obirti belih nogavic

    Na naii sliki vidimo nekaj najncrvrjSih modelov, ki niso samo prikladni s- teme. temveč tudi sa prve pomladne dni sploh.

    Prvs, skica nas seznanja s k-aaco ble> kico s telovnikom, ki ga bomo pomladi večkrat videli So to posebni modeli Jum. perja, ki Je v zvezi g plisiranim krilo ■■> io »portno srajco os bhjro. ki je če« njo ob« leč«*! ?ukr?ci ta prekrifaa kako; telomik te prepaa_n s ozkim pa* is irhovfne Dolg pisati Sal se tej obleki Izvrsino poda Ce to obl=ko napravimo Iz belega blagt !t> vaamerno k njej beloteieno črtasto kra» vato. se ogrnemo z raglanom n felei:ka-

    Sft«e4

    j^vi L

    •tog« uKMlue^a biagv tm pokrijemo klobuk iste barv«

    Ns drug! aiikt rkiitno krik, « >vtfiui: gu> oaini ta jumper, ki Je rezan v obliki jopice, se po »rodi zapemja ta ima ob strani lepe ter ozek pas Pofivijena je obleka s vzorčasto ruto okrog vratu.

    Oa n« igriiču vidimo tudi msogo p^et» ne umite, se ne ememo čuditi, ker med pie» Sramom! atmamo »amo žeto vporabuib mo delov, temveč »o te vtvsn tudi nad vse lik ker *e tiče ot&ke ln barva

    Nt nai! sižki vkUhk; oso tzmed bajnv vejiih tvorb pletilske mduatrije, namreč prav na drobno pl iti rano krilo, ki ima to predri^t, da ostanejo gubice tudi r penlu ta b« izgube svoje oblike, ker so narejen« maAicelDvi ta so zato trajne. S teci krilom je združen bel jumper brci rokavov, ki ima ozke robčke oranloe barve ta enake barve so rud' vez«

    Kdor ima rad 6rta»to belo wtk>, Jo bo obdelal f različnih smereh, kakor to v+ch> mo pn jumpcrju ns zadnji skk-t, kn ga no» vime k nagubanemu krilu. taki obleki oblečsmo živo modro Jopico s dvema rr» stama gumbov, ki jo lahko razen sa šport rabimo tudi na letoviščih pri teletih.

    Priprava za šivanje

    Velike tvrdke vrdno poskuSaJo, kako bi priprave za popotovanj« napravile čim bolj praktične m orstjhiaJflo. tako ds vidimo večkrat dobrrga celo preveč m ee moramo čuditi. kakSno porornc^t poklanja mdustri« ja ta umetnostna obrt tej drobnariji. Na

    fcrr*6a, ai ee JI pokra«

    odpira ia Je v njej predaj s vsemi po*ret> *6ai*mi. ki rabimo sa tivaiije Pa ne iubo to, t krtači »o teio najpotrebnejli rekviziti aa mcniktro.

    Nove frizure

    Nota las y dandanes poglavje, ki ae mora z njim baviti dama prav intenzivno in to n« po krivici, ker je fr.^ura v stanju da napravi damo prav karakteristično, ns drugi »tram ji je pa lahko sedo v Škodo V splošnem lahko trdimo, da so pomladne

    ta po&eto« frtzui« mnogo bolj toortivne kik-.^f sieske pričelke. ke« »mo ▼ toplem iern«n> Caau aiix*gc t« vzeti • športom » lato morscio imeti tnzuro, ki jo iahko uredimo v najkrajšem čaau

    Z>to M po predpieib prrhajajo6« »ode £e*emo spredaj 4»to gladko ia d lase U aa kraju prav mato trajno aakudranto, ker ao kodr udsj seio mr

    Zdravstvo

    Zdravniška posvetovalnica

    d IL L t L S. Vsa*o rznemerienlc le

    nepotrebno Stvar le povsem bretpomemb-nia m pride kakor je prišUL — GL I. H. * LI. fUi naj ac to. »med Matom le vedno Dre-kaiara«? Hočete menda reči »sluzi?« AL ne? — Po vašem opisu rre verjetno za ironični črevesni katar 3Kar letenje lahko vod! samo zdravnik In ciede kaictegc hi se dalo nasvetovati samo nekai sploJniti navodil dede primerne dilete in Ifbiranla jedi! Vetrovi ki nastajajo In vas nadle«u-Jeio, so rzra* abnormalnih vretll v črevesju Vsekakor pa treba za odpravo teh. časih izredno trdovratnih bolesrt temelHteza vzrrajneifa ta siatematičneira tdravlienfa S;rok(fvn:ak ki ste si izbrali se le sue-cijaiiziral na Dunani in stoii brez dvr/ina n« taki viil« intetnističneKa znania. da le Po našem nenru oač povsem odveč, da M si Hi iskat pomoči svoji nadlogi v tnoxem3tvo. tJrczdvo.nrio tudi obvlada od v« laiueva-ae »najmodernejše metode« Zato se mi" pokorit« ln se ravnaite točno oo nje rovih odredbah Pri niem tudi lahko Izveste, ah st« i vašem orlmero siatina in kefir umestna ali ne. 0 naoravltaniu in dobavi siednie-za ne moremo tukal razoravliatt To izveste lahko v vsaid central! našlfc mlekarn - d t I T C Samemu vam te«a nI 3io6 spoznati. Pač oa se da ugotoviti — moTda ne »plodnost« pač Da »2ivosilnost<. kar pa ie bržčas eno in isto — Dotom mikroskopije preiskave - a V. K. r D. p. B. Naša rovorilna »možnost v Drvi vrsti zavisi od možean ln žavčevla. potem stoorav od govorice vršečlh organov Jeziku vsekakor ne pripada tista važnos: pri rovorivnem aktu kot to splošno liudie misiiio Str3t ored »oodrasii.-n .ez.ikom« oa le »razen •Hodrezavanle« spada v medicino »taril babiet Le pusnte torel i mirm. vestjo dete lepo pri naru! — d prol. M. R. v" S S točnimi Dodatki vam v trenutku ne moremo ^ostreči, ker amiamo pnrnernih virov PT rokah t>a tudi n< časa da M stikali do njih Iz spomina vam ca lahko zanesljivo poročamo da napravlia>o v Mehiki in centralni A-neriki razna t»!emena omotne niiačt-katerim le nrideiana -beUrd^nna« nadnllf ie vživanje iz nje napravljenih čajev Jako razširjeno pn Cukčih in Korjakih, ljudstvih, naselienih na skramem severu in vzhodu Sibirije. - a M. K. v K. D- S. R V vašem poslanem Dozrešamo navedbo, ab ie DOte-aje splošno, ali ometen<> >amo na totovr cartiir telesa Po celem se men d? nistt

    pri slabokrvnosti

    po prestam tefki boternt ofiva^e wm

    Chrsoferrm

    Uoti^se v vsaki tekarnL Ka

    umivali s citronovim sokom rahmom Itd. Umevno pa je, da more katerokoli sredstvo Ponu«;.ay 1« mimogrede tramo t* um« tedaj če poteka potenje lz kake bolezni katero treba ozdravit! Ce se ie to posre&io. aremlne tudi potenje Jetičniki se o t?r oota v z»«>dnjth jutranjih urah; proti retn. bolnike »jako siabečirn potoku d!S

    »nažnosti Je a»lezl.iivos: ioKti .ntianišt kot pri pljučni tuberkulozi, kjer bolniki tro-iUo • prstiim kašljcm ic posušenimi pljund ittiicr do rvo^i »».(»Ha — dR, A. » L (ibvtfOvttJ K lih ie TVitd« bit« koi ozdraviti - ttažit* v kože i k^rkumt mafo »ji druntnl mažami oron o»ottič«Giu. katere d.->biie * vsak) lekarni. 2e ootavfv-per« te da! o samo .Tfcšedit! a£ o4m*-CL Mord* poskusit« -nazatl peee in t J* vodenčevirr. suoeroksidom. NaJorei si oent-žite kožo i bencinom potemi *> namoči« s aasvetovanim idnvBom Lopilne knr« *o učinkovitejše; i tvepienim maztlocD dohro-trajne počasne Z 'tkinr sredstvi «c samo izvedilhrs i pomočjo rdrtvnika. — a bi sama Imela kako zdravilno anoč. na kak določen proces n or na arterio sklerozo le Izključeno Srei osebnt preiskave le ,daovor nemofroč Pt>isv ima lahka Jako različne vzroke KonzuitiranJe kak ara urolota mM v-saj krnim — G. A. D. » B. a. C. Brez ^ebne preiskav« vtak nasva; ae-moroč. Svetuiemo vam d*

    lezni ali k t* hI b«lo It boliš« d* x odSo čatt zt vstoe na udddek n ttvdne bdezal v (jtibhansko bolnico — O. J. J. v M Vsekakor bi va* rvarli: pre

    prvi vrati v uo4:ev

    Tovarni Ska saloga, semoprod«}* aa Slovenk )o iW*miih tomra

    gramofonov

    ta pc bre*to«v

    kurooonih cmuh

    Sil!

    mm

    u,

    Lx>bl;en&, Alekssndrvrm *. T.

    PloAče. Hosnocord Co»wnb;», Par^jiphua. Hm M«>•»*.er'» voica itd

    Poprav ia oajkulacitticja. Prodaj« •• f.>di na obroka Na žel jo poiljemo sast^nikz a« dom — Graroofonvkitc tvrdkam dobavljamo pe to» vsmiikih cet-A-h

    Najoove t* Slager ji pr»p*M

    Na)nov ejSi SiageriL leh kšiss« Vm Hand. Madatr.e (6 rarJčmh Ra-

    mona itd zo;>et prispeli.

    dnevotna . . . Prepozno, Marin, prepozno!«

    la prsta« t lepa ga }• zaskelel kakor razbeljen.

    »Nu. kako mislite, prijatelj?« Lidija »e je spet obrnila k njemu. »Ali more Človek ljubiti tUJe dete?«

    »O. v seka ko,« je jjoparjetio za iriOf/i-tjal odvetnik »Uverjj-n sem,« Je dodal brez prepričanja »Zakaj pa ne?«

    Široko ga je pogledala, ln kakor da je v tistem trenutku uganila vzrok njegove izpremembe, se je mahoma zdrznila, popravila si Sal in zažarela od ias do grla.

    »Ljubimca tana,« Je pomislil gost, »a!i Bisem slutil? Tako sladko cvete Senika samo tedaj, če trna ljubimca . . .«

    Vedenje gost>e Lidije ga Je še potrdilo v tej veri Njen drobni obrazek se Je zreaill. polne ustnice so j! legie v gladko zamišljeno gubo in ročica, n-ka. bela ročica, ki jo Je odvetnik pravkar Se hote! okrasiti s prstanom za osem tisoč dinarjev, se Je s^ozi šal dotaknila izdajalske lise. kakor bi Jo mirovala! „ ,

    To je bilo oreveč za Marina. Smelo ga sanjana zgradba bodoče sreče se je podrla do tal Šele zdaj Je čutii. kake draga are Je bila, Sele rdaj se je z grozo zavedel, da Je upa! vse do tega trenutka ... 0. težko Je bilo tako mahoma pristati na misel, da mu Je flvetl in umreti samemu, brez Lidije, k| bo deUto x kdo ve katerim srečnim

    teitinecein vednnu svojih am in »trasi svujih noči Ali je bil prostodušen, ali je mi neumen! Toda ne, m ji hotel očitati. Bila je svobodna, svobodno jt razpolagala s seboj V duhu se je videl. kako jo na ulici in v družbi srečava ob strani tistega nekoga, ki ga ie iz vse duše sovražil, ae da bi ga poznal Pozdravljaj jo bo kakor najboljši prijatelj, spoštljivo in ljubeznivo, a vendar s senčico melanholije, češ ♦ Vso srečo milostiva, vso tisto veliko in svetlo, ki sem nekdaj sam sanjaril o njej! Nikar več ne mislite na to, da vajn je Marin pisaril vsiljiva pisma in da vam je rešil prostost in denar, brez katerega vas ta vaš dragi soprog niti pogledal ne bi To so malenkosti, vsak bi jih rad napravil za žensko, kj jo ljubi do nespameti. Mislite rajSi na nove obleke, na drevišnjo opero, na letovišče, na tisto, kar vam najbolje de: recimo na ljubčka, saj zvest; ne morete biti. takemu oslu že ne! . . .«

    Vso svojo bodočnost je preživel odvetnik v teh nekaj trenutkih molčanja Tako živo in grenko jo Je zagledal pred seboj, da mu je gospa Lidija na obrazu čitaia, kaj misli Droban nasmeh Ji Je oblete! lepe ustnice, toda odvetnik je bi! pobesil glavo ln ga ni opazil Nato pa je zdajci pritisnila roko na srce in Houbigantovo rdečilo Je nenaravno zažarelo na pobledeli polti njenih lic.

    »Zakaj ste »tfcnllL doktor?« je vpra-

    šala s tesuvbnim glasom. »Povejte mi ... Ali nočete povedati?«

    »čemu?« je z lažno neprisiljenostjo odvrnil Marin. »Najbolj dolgočasni ljudje so tii>ti. ki vse:sj vse povedo In tudi« — pn tel besedi se je zganil v naslanjaču — »moj čas prihaja Najbolje bo. da se vrnem s popoldanskim vlakom.«

    »Prvikrat vJditn. da se vam mudi,« je s trpko pomembnostjo pripomnila Lidija.

    »Posli, milostiva. Ce? kake dni se odpeljem v Nizzo na odJTh Zamotane pravde so me v teh zadnjih mesecih nekam . . utrudile . . .«

    »Ne, čujte . . .« Gospa Lidija se Je nagnila k njemu. »Ali vam naj sama povem, kaj je bilo?« Odvetnik Je brezupno mahnH z roko »Nikar, saj nimam pravice vedeti.« Čutil je, da mu gre na jok Mar bi bil že na vozu! Tam bo vsaj lahko škripal z zobmi . . .

    Okoii njenih ust Je drgetalo. Solze so ji siliie v oči Nekaj trenutkov ga ie gledala kakor da mukoma išče besede Nato je spustila glavico na prsi in zamrmrala:

    »Ce tako mislite, potlej seveda . . Čudno je prav za prav kako . . ,«

    Hotela je reči: kako malo Je Časih potreba, da gredo ljudje vsaksebi — a glas se Ji je utrgal.

    Marin je vstal in tudi ona Je Jela vstajati. Prav v tisti težki sekundi pa

    so steklen* vrata verande na siežaj odletela Duško je z vihrajočimi kodri pritekel v sobo ln planil gospe Lidiji v naročje.

    »Mamica!« Je vrisnil s presunljivim otroškim sopranom »Ljuba, lepa mamica! . .«

    Burno io je objel z debelimi ročicami in skril obrazek za njenim vratom Mlado ženo ie izpreletelo kakor čuden, nenaden strah Izvila se ie sinku, ho-reč ga postaviti na tla

    »Miruj Duško. glej gospod Je tn.. Kaj bo rekel o takem razposajenčku?«

    Toda dečku je bilo do nečesa posebnega. Spet ji je zlezel za vrat

    »Poljubček, mamica! . . Nu, ne bodi huda Nu daj. Duško bo priden . . . Nikoli več te ne bo ugriznil kakor oni dan! . . .«

    Med tem moledovanjem Je s kratkimi prstki odgrnil materi šal in se skesano zagledal v liso na njenem vratu . .

    Sivi mrak, v katerega je tonil Marin. se ie mahoma pretrga! in kakor zarja je zasijal pred njim lik vzljtrblje-ne žene. poveličan v novi. še jasnejši gioriji.

    »Gospa Lilija!« Je hotel zavpiti, a glas mu je hropel od muke in kopr-nenja. »Gospa Lidija . . .«

    Toda Lidija ga ni slišala, niti ni čutila. da jo Je to pot res prijel za roko Krčevito Je privijala Duška k sebi in hlipala v njegove kodraste lase.

    »Lidija gospa UUij« .«

    Dolge Je trajalo, preden je mlada žena začuia odvetnikovo mrmranje — in še delj. preden se je. Se vsa v solzah. z nenadnim smehom obrnila k njemu:

    »Nu ps mi ? božjem imenu povejt« svojo istorijo! Stojte, molčite, nič ne govorite. Vse vem. že davno . . Ali hočete, da povem oamestu vas?«

    Cez pol ure, ko je bilo zdavnaj spet

    vse svetlo in blaženo v njiju lo okoH njiju, je Marin šepnil gospe Lidiji ▼ nežne, voljne dlani:

    »Draga? Jeli da si takoj uganila, kaj mi je?«

    »I)a,« je dihnila in se sklonila k njemu. »Saj sesn v zrcalu videla tvoj obraz, kako si strmel v liso na mojem vratu . . .«

    »In me nisi odrešila, okrutnica! Ni* mi povedala! . . .«

    »Saj mi ne bi bil verjel!« Je vzkliknila gospa Lidija izpod ojegovih poljubov »Ne trii bi mu verjci.. in ... nikoli, nikoli več se ne bi bila našla, da ni moj sladki deček pritekel k nama!«

    Marin Je t tistem trenutku začutil, da ne bo — razen Lidije — v vsem bodočem življenju nikogar tako ljubil kakor to tuje dete . ..

    Kaj nam prinaša avtorska zaščita •

    Dva interviewa o aktualnem kulturnem vprašanju

    Vprašanje, ali nai naša država sprejme brez vsakršnih pridržkov osnutek mednarodne konvencije o avtorski zaščiti, ie trenutno narboli akutno. »Jutro« ie edino že pred meseci opozorilo na posledice. ki bodo neprijetno zadele naše kulturno življenje, če se spreime zakon kar na slepo roko brez upoštevanja naših specifičnih razmer Da to vprašanje še boli poiasnimo. se ie naš urednik obrnil do dveh naših odločnih osebnosti: G. Otona Župančiča, našeea vodilnega pesnika in prevajalca gledališkega ga intendanta predsednika PEN kluba in Društva slovenskih kniiževnikov. ie vprašal o stališču književnikov, g. wof. Josipa Breznika ravnatelja našeea delavnega založništva »Tiskovna zadruga« oa ie in-terviewal o stališču založnikov. V naslednjem prinašamo oba razgovora.

    G. Oton Župančič za pravično odškodnino tujim avtorjem

    Urednik le vprašal, ali lahko Jugosiove-ni brezpogojno sprelmemo konvencijo o avtorski zaščiti, ki bo skorai onemogočila slovensko prevodno književnost CL Župančič ie odvrnil: — Da mora b'ti tui avtor ori nas zaščiten. ie naravno. Da ie to možno, nam kaže gledališče, ki mu plačuje tantieme — po dohodkih. Enako bi se morala odmera odškodnine za prevode ravnati do nakladi. Vsak avtor velikega naroda bi se moral zavedati da ima moralne dolžnosti ne samo nasproti svoii zemlji, nego tudi nasproti svetu in manjšim revnim skupinam. S tega vidika bi se moral formulirati naš zakon.«

    »Seveda,< je pristavil g. Zupančič, »trpel bi pri tem prevaialec. ker bi založnik pač prevalil novi zvišani strošek nani. A pred svetom bomo imeli lepše lice«.

    Na pripombo, da bodo naši liudie potem segali po hrvatskih in nemških prevodih in da bo tako slovenska književnost že izročila del svojih agend srbohrvatskemu književnemu jeziku, je g. Župančič odvrnil:

    »Po hrvatskih in srbskih kniigah segaio £e dandares dijaki in delavci, ker slovensko prevaialstvo ne more zadostiti vsem potrebam. Ako se izvede ta zakon, se ne bo mnogo spremenilo. Slovenec, ki ie hrepenel po izobrazbi, ie bil od nekdai bilingen.

    Naposled ie naš urednik vprašal, kakšnih koristi pričakuje za slovenske književnike od mednarodne avtorske zaščite.

    »Gmotnih skoraj nič« — ie iziavil z. Župančič. — »Moralnih — ako dobimo dobrih tolmačev za druge jezike — za ugled slovenstvu precei. — Seveda bodo orevaiald morali precej segati po že mrtvih avtorjih.«

    Predsednik slovenskih kniiževnikov ie torei za to. da se zakon o avtorski zaščiti formuliraj za našo državo oo naših speci-Jalnih razmerah.

    G. prof. J. Breznik o posledicah za naše založništvo

    Naš urednik ie stavil z. ravnatelju »Tiskovne zadruge«, ki ie doslei obogatila slovensko književnost z mnogimi lepimi prevodi načelno vprašanje: Ali lahko .lugo-sbveni brezpogojno spreimemo mednarodno konvencijo o avtorski zaščiti? Ne pomeni uveljavljenje tega zakona smrti slovenske prevodne književnosti? G. prof. Breznik ie odgovoril: »Prevelika zaščita škoduje prizadetim avtorjem, ki hočejo, da bi se njihovi spisi čim-boli razširili: škoduje oa tudi narodu, ki težko pride do njih. Zaščita bo poslej ne 50 letna, marveč 60. 70. 80 aH še več letna. Koliko pisateljev se Ctta Se preko te dobe?

    Zaščita vseh mogočih fotografii. deklamacii citacii itd. gre brez dvoma preko oilia. Za Slovence, ki izdajamo kniiee v majhnem številu so posledice tem huiše. Zaščititi prevode s tako dolgo dobo se Dravi: potegniti kitaiski zid okoli naše države. Sio-vence pa vtakniti v temnico.

    Težave pri prevodih so: 1. zaradi iskanja dovolienia za prevod. Tega ni zlepa dobiti. 2.) Zaradi našim razmeram neprimernih zahtev ki gredo vedno nreko običajnega honorarja za prevod Za prevod potopisa bo treba plačati odškodnino za fotografije, za risbe, za avtorievo dovoljenje za prevod, prevajalca nove kli5e

    Torei bo imel zakon o avtorski zaščiti za slovensko založništvo slabe posledice:«

    »Domača zaščita slovenskemu založn štvu ne bo delala težav. Koliko kniie oa pri i.as izide v več nakladah? koliko starih zaščitenih avtorjev se bo še ponatisnilo? In od današnjih čez 60. 70 ali 80 let? Prevodna literatura pa se bo Dri Slovencih ze'o ^krčila na korist srbsko-hrvatskim prevodom. Naši literarni orevaialci bodo ob marsik.ite-ri Z3sii]žclv

    »Kaj pa mislite o koristih, ki bi jih utegnili imeti Slovenci od avtor-' - zaščite?«

    »Koliko se bo iz naše literature prev jiilo v nemščino, francoščino angleščino. Inhko vsak sam presodi. Naiboliši oisateiii bndo nemara le enkrat v živlieniu prišli do koristi. ki iih prinaša zaščita Pri slovanskih jezikih, na pr češčini. morda nekoliko več Največ koristi bodo imeli zastopniki posredovalci tujih narodov — ne vem oa. aii se bo zastopnikom naših pisateljev konfola sploh izplačala«

    »Kal bi bilo storiti po Vašem mneniu, g. profesor?«

    »Predlagal b! to-le: Za original nai bi obveljala 30 letna zaščita (kar oa ie seveda zaradi raznih konvencij že nemogoče!) za prevode pa 5-letna po izidu originala, ako v tej dobi ni izšel avtoriziran orevod Recitacije dcklamaciie. citaciie nai bi bile proste! To bi bilo v skladu z našimi kulturnimi potrebami pa tudi s koristmi naših Dišat elie v. _

    K vprašanim: AH smo Slovenci religiozen

    Kadar so izgubile stare duhovne vrednote svojo veljavo, nove pa se še niso našle, prideio vedno v ospredje prvotne vrednote življenja: telesna moč in lepota, šport, zdravje in čutno uživanje, nebrzdano izživljanje vseh nagonov človeške narave, tudi tako zvnnih nizkih. V takih razmerah preostane življenje, la elementarna vrednota, kot edina. Klic po »življenju« ie tedni geslo vitalizem pa vodilna struja v fil07nfiji.

    Toda, kakor vsako, je tudi to stanje prehodno. Ne traja dolgo in vitalizem pride v krizo, kajti življenje ima svojo tragično komponento, ki ne more ostati trajno ne-opažena ali celo izločena. T»daj «e začne pod vtiskom življenske tragike obračati pogled vedno večjega števila ljudi z rastočo vnemo v nadčutni svet in vzbudi se 7. ojače-no silo religioznost, ki je sir»r nikoli tte manjka, katere moč pa ni vedno »naka.

    Vse to vidimo tudi v letih po vojni. Oboževanje elementarnega življenja je pri^dlo narode in države v svetovno vojno, iz njene tragike pa je izšla nova. okrepi v^n-i religioznost. Ta nova religioznost se k p že v najrazličnejših oblikah Nnmrimltivneiša in najmanj razveseljiva je spiritizem, saj od duhov, ki ne znajo drugega nego potrkavati in gibati mize. ni pričakovati, da bi rešili one svetovne in življenske uganke, na katere si želi odgovora moderno človeštvo. Nekoliko boljša, a še vedno nezadostna je religioznost, ki se kaže v forsiranem importn vzhodne, zlasti indijske modrosti v zapadno Evropo (teozofija. antropozofija. Tagore itd.), kajti razmere, katerih produkt je ta modrost, so preveč različne od naših. Tudi od oživljanja srednjeveške religioznosti, ki jo je opažati vsepovsod na evropskem znpadu. ni pričakovati nič več uspeha, kakor od vseh sličnih poskusov preteklosti Onim slojem modernega človeštva, ki so ohranili to religioznost še kot živo. je namreč ni treba šele oživljati, v tistih pa. ki so se oddaljili od nje, pa je ni mogoče obnoviti. Pomembne pa so za izobražence Action francaise in nji slični pojavi krščanske akcije, ki opuščajo modernemu mišljenju naibolj nadležne dogme, a pridejo takoj v boj na dve fronti: proti strogi pravovernosti na eni in proti raeio-nalističnemu svobodomiselstvu na drugi strani. Zadnja, razmeroma najbolj zadovoljiva, a še vedno ne popolnoma zadostna oblika nove religioznosti je osebno verovanje, ki je sicer prosto različnih spon. a še preveč subjektivno. Zato ne preostane nič drugega kakor ugotoviti dejstvo stopnjevanega religioznega iskanja naše dobe in čakati na bodočega geniia. ki bo izrekel za zapadno

    Evropo odrešilne besede ...

    Slovenska zemlja po svoji geografski legi na stežaj odprta duhovnim pokretom bližnjega in daljnjega inozemstva, se ie tudi odzvala novi religioznosti, ki trka na niena vrata. Tudi pri nas že najdemo najrazličnejše njene oblike od spiritizma preprostih ljudi trboveljskega revirja preko importa indijske modrosti, oživljanja srednjeveške strogovernosti in katoliške akcije vse do množečih se izrazov osebnega verovanja. Tako smo dobili tudi Slovenci dve knjigi religioznih verzov: France Vodnik je zbral r>o vzgledu drugih narodov «SIovensko religiozno liriko«, Vital Vodušek pa je izdal svoje religiozne »Pesmi«. Prvi je dal svoji antologiji uvod, v katerem so stvari, ki ne morejo ostati brez ugovora. Naj omenimo samo nekatere!

    Razlagati človeški svet s pojmom organizma je _ dasi moderno — brezuspešno, ker

    je organizem za nas še vedno knjiga s sedmimi pečati. — Protireformacijsko dobo, v kateri nad pol stoletja ni izšla nobena slovenska knjiga, šteti med »najsvetlejše dobe naše zgodovine«, kakor to dela avtor vsaj Indirektno, je stvar okusa, ki je sicer zanj značilen, a se ne bomo prerekali o njem. — Kakor nobena doba, tako tudi Zoisovo riro-svetljenstvo in Aškerčev realizem nista bila »areligiozna«, kakor pravi izdajatelj knji-

    ge, ampak samo »akonfesionalna«. — Časovno in krajevno omejeno je vsako pojmovanje življenja, ne samo ono, ki ga imenuje knjiga »areligiozno«, tudi avtorjevo, o čemer se bo sam prepričal, če mu Bog da zdravje in leta. da bo doživel čas, ko bodo dajali njega, sedaj hipermodernega. potomci k stari šari. _ Identificiranje: »tostransko - ne-

    duhovno< ne drži (Goethe).

    O religioznosti slovenskega naroda ima avtor pretirane pojme v nasprotju z Janezom Trdino in drugimi dobrimi poznavalci našega ljudstva. Naj omenimo samo dejstvo, da Slovenci kljub velikemu številu cerkva, kapelic, znamenj, božjih potov, misijonov itd še nismo spravili do nobenega svetnika ...

    Najlepši dokaz za našo trd;tev. da France Vodnik pretirava, ko govori o slovenskem demoničnem bogoiskatelfetvu itd., pa je njegova zbirka sama. ki eklatantno dokazuje, da je slovenska reiligiozna lirika v primeri s slovenskimi pesmimi o domovini, o naravi. zlasti pa. če jo primerjamo s slovensko erotično liriko, pa tudi z religiozno liriko

    dragih narodov, silno Šibka veja na drevesa

    slovenske "poezije, in to ne samo po obsegu, ampak tudi po notranji vrednosti, kar dokazuje ex silentio tudi Izidora Sekulič s svojimi blagohotnimi izvajanji (»Srp. knjiž. Glasnik«). Na tem dejstvu ne spremenijo prav nič reminiscence na nevenljivo hebrejsko religiozno liriko v številnih pesmih zbirke in velike črke. s katerimi so tiskana nekatera sveta imena.

    Končno se ne moremo strinjati e tem, da so pomešane pesmi, ki so izraz ljudskega 5e na pol poganskega verovanja (riba faronika. Sv. Juri ild) s pesmimi konfesijonalne in akonfesijonalne osebne religioznosti.

    Lepim avtorjevim besedam o svobodi mišljenja je pa želeti, da bi našle odziv tam, kamor so namenjene; isto velja za njegova izvajan ia o medsebojni ljubezni in prijateljstvu kl>ub polariteti prizadevanj.

    Voduškove pesmi ne nastopajo samo z manjšo ambicijo kakor Vodnikova zbirka, ampak z uprav genljivo preprostostjo, ki jo bo marsikdo smatral za naivnost Najbolj jih bodo veseli otroci in polodra«li. katerih religioznost še najde- zadosti prostorišča v konfesijonalnih mejah.

    Odrasli ljudje na bodo kljub tema »vvema knjigama slovenskih religioznih pesni morali še nadalje segati na inozemsk5 knjižni trg. če bodo hoteli uživati polnovredno moderno religiozno liriko. —b_

    Za osrednje državno gledališče v Sloveniji

    Kako bi uživalo najširše prebivalstvo naših krajev koristi slovenskega gledališkega dela — Za koncentracijo vseh gledaliških sil — Razgovor z ravnat sijem ljubljanske drame gosp.

    Pavlom Goljo

    Po vsej pravici se trdi, da bi lahko slo* vensko gledališče postalo v našem kultur« nem življenju večja potenca ^ego je edaj. Danes to gledališče živi in umira samo za občinstvo^ v Ljubljani in Mariboru. Ima« mo gledališka poslopja v Celju in v Ptu« ju, imamo povsod v mestih in na kmetih občinstvo, ki si želi gledališke umetnosti in ki le redko kdaj prihaja v omenjeni dve mesti Obstoii pa tudi pro'. lem maribor« skega fe.edališča. ki vzlic vsei skrbni upra« vi nima preveč trdnih tal pod sabo. ker so razmere vsekakor močnejše od ljudi

    Slovensko gledal.šče ustvarjaj za ves narod! — to geslo je napotilo našega ured* nika k priznanemu gledališkemu teoretiku in praktiku. književniku in ravnatelju ljubljanske drame g. Pavlu Golji Rizgo« vor med g Goljo in našm urednikom se je sukal okoli treh vprašanj, ki se našla« njajo na kardinalno važen problem kon« cenfraciie vseh gledaliških sil v Sloveniji.

    Prva vprašanja: Ali ie problem bodoč« nosti slovenskega gledališča koncentracija ali dekoncentracija vseh sil? Bomo li mo« gli trajno držati dva popolnoma s-"mostoj« na ansambla: v Ljubljani in v Mariboru? Kaj so p-okazale desetletne izkušnje po prevratu?

    Na ta vprašanja je g- ravnatelj Golja razvil naslednje misli:

    Naše gledališko življenje je treba osredotočiti

    »Po mojem globokem prepričanju je pro« blem bodočnosti koncentracija vseh naš.h gledaliških sil na enem inestu. To me.sto ne more biti drugo nego Ljubljana. Nisem za to, da imamo Narodno gledališče v Ljubljani in Narodno gledališče v Mar:bo> ru; naš gledališki razvoj zahteva srednje državno gledališče za Slovenijo.

    Tudi gledališče je podvrženo zakonom ekonomije, tudi njegove energije potrebu« jejo gospodarnosti, ziasti, če hočemo, da bo imel ves trud neki namen in pomen za Slovence in za našo državo, ki za gledali« šea mnogo žrtvuje. Sedaj je takode: Naša ljubljanska drama veliko dela, rezultati so včasi prav povoljni. da, celo razveseljivi, kar začenjajo priznavati že mnrgi gledali« šiu sicer zelo odduljeni ljudje Za ta iz« redni napor pa nima naš zavod dovolj mOs ralnega zadoščenja, ker ne more svoiega dela zadosti izživeti Z velikim naporom pripravljena predstava se igra, če jako za« nima, komaj 16 — 20 krat v sezoni, z nič manjšim naporom pripravljena igra. ki ne zanima v toliki meri najš:rš h krogov ljub« Ijanskega meščanstva, pa komaj 8 — 12 krat. Prava gledališka sezona traja pri nas od jeseni pa nekako do pomladi po veliki noči. Marsikatera igra bi silno mikala liu» di v drugih mestih, kjer bi zateklo gleda« lišče svežo, zainteresirano publiko tudi te* daj. ko se zanimanje v Ljubljani nekoliko izčrpa in utrudi Pomislite, kakšen reper« toar bi lahko imeli, če bi nam bila dana možnost razmaha v širše sloje! Treba je, da pridobimo našemu naporu mnogo ob« sežneiše torišče, da bo če le mogoče veli« ko Slovencev deležnih našega dela in na« š'h uspehov! Če bi vedeli, da bomo lah« ko uveljavljali svoje sile tudi zunaj Ljub« liane, po vsej naši ožji domovini, bi po« menilo to neprimerno večji elan pri na« šem delu in mnogo širše možnosti!«

    Problem mariborskega gledališča

    »Toda v Mariboru bi utegnili zelo ugo« varjati takim koncentracijskim stremijo njem!«

    »Maribor je sila simpatično mesto in je jasno, da kot drugo mesto v Sloveniji mo* ra imeti svoje gledališče. To je njegova kulturna potreba in država v svoji skrbi za naše gledališke potrebe sigurno ne bo mogla in ne hotela prezreti tako važnega mesta. Ondan sem obiskal mariborsko gledališče. Prisostvoval sem predstavi »Ro« mea in Julija«, ki me je preverila o veliki resnobi in vztrajnosti mariborskega gleda« lišča. Toda ko sem gledal ves ta občudo« vanja vredni napor majhnega mar borske« ga ansambla, ki ustvarja toli lepe predsta« ve, sem se ponovno zamislil v naš kardi« nalni gledališki problem: Treba je vendar« le koncentrirati naše sile. zakaj škoda je energij, ki se tratijo v tako majhni deželi kot je Sloveniia. kier se dva ansambla v dveh krajih ločeno borita za iste cilje. na> mestu da bi združeno izvrševala dvojno delo.«

    »Torej združitev obeh slovenskih an» samblov?«

    »Da, vendar pa s primerno selekcijo, za* kaj naše delo je — kakor vsako umetnost« no ustvarjanie — predvsem kvalitativno.«

    »Ali bi Maribor izgubil svoje gledali« šee?«

    »Nikakor ne. Gre zgolj za tehnične re» forme, ki naj z združevanjem in smotre* nim razvrščevanjem vseh sil prinesejo boljše rezultate i Ljubljani i Mariboru i vsem drugim večjim krajem. Glejte, v Mariboru je prav kakor v Ljubljani pre*

    malo prebivalstva, da bi zadostovalo za deset mesecev intenzivnega gledališkega dela. V Mariboru se skrbno naštudirani komadi dajejo komaj 4 — 6 krat. Po po« jeni načrtu bi bilo v bodoče tako:le: Kon« centracija vseh naših dramskih sil bi dala ansambel, ki bi obsegal v celoti 2 — 3 an« samble. Tako bi se lahko ob istem času študirali 2 — 3 komadi in igralci bi se razdelili po svojih spo>obnostib in simpa* tijah med tragedijo, dramo in komedijo Potem ne bi bilo težko, držati v Maribo* ru stalno en ansambl, ki bi se po potre« hi izpopolnjeval z ljubljanskim. Ta bi ostal v Mariboru le toliko časa, dokler bi ga Maribor potreboval — kjer in kadar ni potrebe, ne bodi gledališčala

    »Iz lastne izkušnje vem, da ljudi vedno naibolj mikajo in zanimajo res dobre in skrbno izvedene predstave. Ker bo kon« centrirani in rigorozno izbrani ansambel mnogo boljši nego so bili dosedanji, je jasno, da bi Maribor imel morda za kraj« šo. a njegovim razmeram čisto prikladno dobo boljše predstave nego so sedanje, ostali čas pa bo ansambl lahko nosil tudi v druge kraje poslanstvo prave gledališke umetnosti.«

    Ves narod imej koristi od gledališča!

    »Kako si zamišljate, g. ravnatelj, to ek* stenzijo koncentriranega, osrednjega slo* venskega gledališča?«

    »Od jeseni do Velike noči bi igral celot* ni ansambl v glavnem le v Ljubljani in v Mariboru S spomladjo pa bi nastopilo no« vo življenje: začelo bi se gledališko popo* tovanje po Sloveniji. Turneja državnega gledališča bi se izvrševala po točno pre* vdarjenem programu m bi obsegala pred* vsem mesta, ki imajo lastna gledališka poslopja. Grem pa celo dalje: zamišljam si potujoč ansambel v službi ljudske kul* ture tudi v večjih vaseh ob dneh, ko se ondi iz teh ali onih vzrokov zbira mnogo ljudstva. Pod velikim šotorom bi postavili igralci oder in dajali ljudstvu pomembne, umetniško močne igre. Seveda so taki sti* ki osrednjega gledališča z ljudstvom zade* va organizacije. Mnogo bi se olajšalo pre* mikanje, če bi dala država nekaj stalnih vagonov za naše. mobilno gledališče.«

    »Sodim, da so Vaše ideje o koncentra* ciji naših gledaliških sil zelo tehtovite in da bi zaslužile resno diskusijo. Kateri pro* blemi našega gledališča pa se Vam zde še nadalje važni?«

    »Predvsem še dva: artistični problem igre in problem jezika. Ob istem času, ko mora slovensko gledališče stremeti po kar najvišjem nivoju igralske umetnosti, mora biti tudi šola vzornega govorenja bodisi v kniiževnetn jeziku bodisi v domačih dia« lektih.«

    »Ali in kako je treba skrbeti za naS igralski naraščaj.«

    »To ni akuten problem. Osrednje držav* no gledališče za Slovenijo bi lahko rigo* rožno izbiralo med materijalom, ki ,e nor* malno ponuja gledališkim upravam. Spre« jete naraščajnike bi sami šolali, posebno nadarjene pa bi kazalo — in to velja že sedaj — pošiljati na študij v inozemstvo, tja, k>er so najboliši teatri.«

    »In naši umetniki, ki so razkropljeni po svetu?« ,

    »Tako gledališče, kakor sva o n'ein go« vorila, bi jih bilo sigurno privabilo pod slovensko streho. Lahko bi jim nudilo ti* ste gmotne dobrine, ki jih zdaj doma po* grešajo.«

    »Naš gledališki problem je torej koo* centracija?«

    »Da, koncentracija vseh pozitivnih ener» gij in nato širjenje gledališke umetnosti ▼ narodove kroge, ki čutijo potrebo teater* skih doživetij.«

    Vsakovrstne are, 'latama in srebrnina po nizki ceni pri

    L.Vilhar,urar

    Ljubljana Sv. Petra eesta St. 36

    Nove knjige

    Roman iz baročne Ljubljane

    lika Vašte • Burgerjeva: Umirajoče duše.

    Zgodovinski roman iz baročue Ljubljane. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1929. 220 strani. (Prosveti in zabavi, 23.) Broširana knjiga 52 Din, v orig. vezavi 62 Din, poštnina 2 Din.

    Koncem 17 in v prvi polovici 18. stoletja je doživljala Ljubljana zlato dobo svojega umetniškega udejstvovanja. »Zdi se mi, kakor da se prebujam iz dolgoletnega spanja, kakor da bi nam vstajala nova doba, prav za prav kakor da že stojimo sredi nove dobe in se bližamo njenemu višku.« Tako je poveličeval mojster Mislej na razkošni veselici 1. 1702 ustanovljene ljubljanske akademije glasbenikov ter radostno zrl meščaite, kako se dvigajo v sijaju in tekmujejo z najbogatejšimi plemenitaši. Večina krasnih novih poslopij čaka le še poslednje roke pravega umetnika, ki jim ustvari lepoto in končno je prišel tudi ta: Fancesco Robba. »Odkar je on nastavil v moji delavnici dleto, mi je roka utrpnila. Zdelo bi se mi sramotno. da bi poleg tega genija še kdaj dvignil kladivo, razen, kadar mu sekam temelj, podstavek za njegove umetnine « S spoznanjem »umiranja« svoje umetniške »duše« se je stvaritelj semeniškega portala poklonil nesmrtnemu geniju Robbov»mu.

    Vse te zanimive, a nam modernim tako daleč odmaknjene dobe ljubljanskega življenja s svojimi navadami in razvadami, slabostmi in veličino, nam je pisateljica prestavila v vseh podrobnostih, ki se kakor pisani kamenčki združujejo v lepo zakrožen mozaik. Iz bogate vsebine, podane iz 12 poglavij, označenih 8 pomembnimi letnicami od 1702__1756- se dvigata zlasti dva

    motiva: umetniško delovanje časti in denarja žejnega Robbe. ki mora vse =voje večje umetniške uspehe dosledno poplačati z nesrečami v lastni rodbini, ter tragična ljubezen slikarja Mencingerja do Robbove žene Zike, oba pa spaia simpatični zvonar Gašper Franchi s svojim zlatim srcem. Med plastično podanimi opisi naj omenimo le veselico na Ljubljanici, kapucinsko procesijo na velikonočni petek, slavnostni sprejem treh »odrešencev«, ki so jih ponoči ugrabili vojaki med novake. ter požar v Kranju. Z veliko ljubeznijo in z obsežnim znanjem napisano delo bo našk) med občinstvom brezdvomno mnogo hvaležnih čitateljev. Knjiga ie izšla v lepi opremi.

    Prof. dr* Laoajne: Mednarodno in medookrajinsko zasebno pravo kraljevine SHS s pravnimi granami - posestrimami

    Tako se glasi popolni naslov akad. pouka, a hkratu naši praksi namenjene knjige, ki je pravkar izšla v založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani. Obsega 398 strani in stane 180 Din (nevezan izvod). 200 Din (vezan izvod), po pošti 5 Din več. Avtor knjige je profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, odkar je ustanovljena. V knjigi obravnava v bistvu štiri predmete: kolizijsko pravo (za splošno in več špecijalnih zasebnih prav), zasebno pravo tujcev, mednarodno pravno pomoč (zaščito) in medpokrajinsko zasebno pravo. Uvodoma seznanja čitatelja v posebnem občnem delu z vsemi osnovnimi vprašanji kolizijskega prava. Ne le v Jugoslaviji, tudi v sosedni Avstriji in Nemčiji so knjige te pravne discipline redke. Avstrijci so pa5 dobili po prevratu znano Walkerjevo delo, ki se pa — na preko 800 straneh — bavi samo š kolizijskim pravom (brez občnega dela in pravnih gran - posestrim), dočim se je prof. L. posrečilo, obdelati vso to pravno snov na manj nego 400 straneh.

    Mojstri na tem pravnem polju so Francozi; 90 % celokupne literature je napisane na njih jeziku. A francoska dela so za nas slabo uporabna ker so razlike med romanskimi in germanskimi zakonodajami (zadnje so močno vplivale na naše pravne sisteme) prevelike. Zato izpolnuje prof. L. knjiga občutno vrzel v zadevni pravni književnostL Kolizijske norme obdeluje knjiga ločeno za: ženitno. roditeljsko, skrbstveno, stvarno, obligacijsko in dedno pravo. V mednarodni pravni pomoči in zaščiti obravnava norme: za pristop na sodišča tuje države, za mednarodno razmejevanje med državami kolidu-jočih sodstev, za posebne mednarodne krajevne podsodnosti, za mednarodno izvršbo, mednarodni stečaj, mednarodne vročbe in zaprosila, mednarodno dokazovanje, mednarodne začasne odredbe in razne evidenčne in sporočitvene dolžnosti. V medpokrajin-skem zasebnem pravu, za katero sploh nimamo nobenih zakonitih določb, se 'preiskuje zlasti, v koliko se posamezne gori navedenih Dorm dajo vanje prenašati per analogiam iz mednarodnega zasebnega prava, a v koliko je tako prenašanje nedopustno. Povsod se ozira avtor ne le na določbe avtonomnih zakonodaj naših šestih pravnih območij in na skupne konvencije (konven-ijske načrte), ampak tudi na določbe dragih srednjeevropskih držav (poljska, ška), in od njih pripravljenih načrtov (fe-škoslov.); ponovno omenja in primerja francoske in italijanske kol. norme. Ker je predpostavka kolizijam vsebinska razlika državljanskih zakonikov raznih držav in pravnih območij, navala avtor tudi nebroj takih razlik, tako da spremlja "njegovo knjigo ves čas kos zanimivega primerjalnega prava. MZP je relativno mlado; eksaktno se goji šele od druge polovice 19. stoletja. Zato je mnogo kol. norm še nedognanih in drugih problemov nerešenih. Avtor se rešitvi nikjer ne ogne in gre ponovno samostojna pota (gl. mednarodno zastaralno, adoprij-sko. pogodbeno pravo in dr.).

    MpZP je za naše razmere v Jugoslaviji enako potrebno, kakor MZP. Potreba bo izginila šele z unifikacij6 drž. zakonikov, a od te nas ločijo še dolga leta. Zaenkrat še prvi načrt unif. drž. zak. ni objavljen (tudi ne dovršen); potem bodo sledila leta ocenjevanja in revidiranja, končno večletna vacatio legis. Prof. Lapajnejeva knjiga je torej d oš! a ob pravem času Priporočamo jo vsem pravnikom, a tudi nepravnikom, ki si žele prvo orijentaeijo v zamotanih vprašanjih MZP-a in MpZP-a. Ze pri iskanja pravnih virov jim bo prihranila knjiga trud ia čas.

    Problemi jogoslovenskep kultenega

    Za centralno organizacijo

    jagoslov. književnikov

    Zacrefc, 06 V«airi mod 1939.

    V eoS rratf jw>bl*ro

    Ta prot^em v kofturnl nepovazano-1(1 Beograda, Zagreba te Ljubljano.

    2« takoj r rtčetis 1« vsako dobro h*-HJmio razčiščevanj« tega problema lahko prekine s traso, kj »Jcer tudi ton« nekaj IU«; p(Mva ki jerfk! NetJremosrtJlvost ktafturn« Ljt^jttte ta Zagreb* 1 Beogradom povzročat ctrflic*, r Boograda (tn do aafce a»«r* to<3 Zagreba) s LJubljano slovenski lerjt

    Vendar bi bik; aapak. 5» W »» enemogto preplašit! t« fraz« 1» trt 1 resignlrantrn vsdS fcom opustlH vsako nadalnje prizadevanj«. Tsfrm prigovoru fin moralno prVroad neko upravičenost ne zaradi drugega. vaaj sate. d* pridemo lic neks reiifve glede na cSrflte« ta tarteco To p« aftakor a« rmo fc a« mar t W:i bistven poroj naše?* kui-terno-drcžsbr.e-i* ra-zb*Jsn!8_

    prrK-Hrm«. t trii fcmš >nT9nis. Treba j«, <5a sačnemo Tsai po desetih naSe^a ujedinjema nai-resnetfe rretirftti bal te #at naScga jctrilur-aer* pro^em*.

    PH»r» ia »ta problema r»»ti!»*a

    gs»č«ja ki b* segali t zlofcitto i»kr»-

    a»»ti D*Jčfc ždja te pmadevsnj It o* ovira. Spc-rolmo »« i«, da n!*t* pisav* te Jezik kmeta noben* vloj:« v našem desetletnem pariamtrfuan-zmsi t Beogradu. Politiki so ▼odrto tt*& možnosti ta kontakt te za n*-haisrtf«, kak'Si;« )e ie bila politična kon-Stelacita; pri '»m p* ffh niso nimalo moti!« ovir« pisav« h) lerika. MJ pe moramo priznali, da 3» kaiturno življenje nene«* Ex.tod* soprrrne-no bof' d«bovrio te K»b'Hno »exr. poiltlčao-stranksr»ko. Po tem takem b*. m srn it^nrrso thi ž&vmf* te »oriru-me-rani« cteTrn^f brea dvoma najti sr.atao do-atocm©^ , btitje In bol' semf}!ve form« ne-1» M »4 aašie m ekonomsko-politlčno žtv-Hesje.

    V čera ft raž^fta? Po! 1 tlčno-stn r&n r »ko av!»e«le h prt mu orgajntžirsao. IrKere*; u riratmo »od*-krv-scle v tem Ž5vflerrja s« bfH i »vestno povarzasiL Ovtr« vaasi;>?a raačala ao ae premnsovate voijno fn !*fc'ko, fl» da bi Ml<> Sr»ba reševati I« kdo r« kakSi» pootrais fk? pTt^em«.

    Kritifrno-dnifaboo fh-?J«irf» ▼ caf drfari

    f« 4o dane« tpfoli d orrMjtorano no ▼ tem m v onem pravcu. hitere« ta akuimo sodo-k7varrj« kakor rt« kai« — niso ia vestni.

    To IU dva najvažnejša momenta v rax-rcrj* aaieca tnshurneca ftvlfenja ap4ob: ■fccova orx*nteacl]> te savoat nje«ovc Potrebo.

    Zavostt, da Jo potrotoua (kopoo kuRorno oodotovaojo v*et trefc piomem odnocco ned trt& flavna mert v a cM d rta vi a* tnoro-mo MbtevatJ od mase. Masa J« t tem prV mora »amo rodovttco t!

    V n »Štetih anketah. ra«pnevsh, aankft te rarrovortt »• obravnavajo ta vpraianja naleta kultomeita ibKževanJa Is ceU de»et-letja. ReiuttalS »o ra sedaj mlrfmalol, »koral nlkaki. Zakaj? Cdlno »ato. ker Je ostalo pr| sami tnlcil&tlvt nikdar p« *< ni xače!c x realntrn oraantzatonnm delom r tero pravoa. Nala aajveija oevofja J« bal to, da ne obstoje organiziram! hitereji, ki bi po-»tavi!! » probleme oa tir reiovanl«.

    Mar»!kdo tzTT>©d na» ftutl: čas 1» ta. traba J« začeti! Tudi jas ae bi botd ostati pri »arnft abstrakcfjah, lato pov

    MisSm, da bi bflo predvsem treba tor-ilratl centralno udruženje knjtievr.lkov, ki bi imelo poiria\1ten namen, daiatl pobudo jra. kulturno sbliževanje Zagreba. LJubljane in Beograda.

    Cainlkl. literarno rev!je, predavan}*, med sebojna siedaHška rostovanja bi prftrti±5-vaia kulturno-literame osebnosti publfkl; tako bi si le-ta pridobival* širil hoflcont hs večje pojme o lastnem kultur, elanu hi produktivnih možnostih, ie bolj p« bt se tako pomncržflo ttevtlo onih konzumentov, bres katerih ni prosperitete naših Bteratur in

    »IA kuftai ulh pihatftvHl

    C« Hočemo doseči z-aleljenl efekt pri po-bWd, med maso, med koczurnentL tedaj Je selo važne ia potrebno, da s« pred tem sbtlžajo Intelektualci nalih mest Jo da s« sami spoznajo mod seboj. Potrebno J« «r-cartelrano te tov ari Ako tzhudlftč«. s katoro-ca bo .no lahko krenili I k kuttunil reprezentanci te k kulturni »kstenrill po nafl državi ln trven njenih meja Z reievanjem te k* problema Je hkrati rešen tud! toliko važni problem ul« knjira

    _ICa. MoaartA.

    Knltnrni problem Jugoslavije

    ZbTlferrnJe tako »orodnfti ku+tunrth hkB-vidualnoati, kakor »o Jugoslovenska, postane skoraj ž« flzftalna nujnost, kakor hitro Zlve t» Individualnosti r tesnem materljal-nem »t1!cti pod vplivom lsttti poMdčnUi, ekonomskih te socijalnih S&.

    Zato n to zbMevanJe fm rrfL vidno afl nevidno, bof< ali nehote, nezavtano od »»• danjih predstavitetlev kulturnih dlforend facij

    Toda Balenra časa trn modi sa rsefc koncih ta krajih, rato »» mu n»turnl proces kii-temera ib^ievanja vMl prepočasen.

    Danes se a posebnim povdarkem nairtaia pojem nacionalne države za razHko od tipa sodaJr.e, (edsrahie aH kakSn« drugačno dr-ttrr.. Za vodilno Idejo nacionalne drŽav« j« bflo protlalemo zesk>: narodno ia drfamo edhistvo. Po mnenjo rnnotTh filnitetlev. ki se o^alajo v zadnjem časa, inačl n«rodno edtnsrvo to Jp»o tudi kulturno edlnsrvo. Z dpjjj.nl besedami: treba lo t nnotTeno uporab« veh državnih ln zasebnih »redstev ustvariti Ju^osjovensko etnično enoto.

    To se proglaša kot prv! problenj Jvto-»iffvio®.

    *

    Ml »roo narod, ki sHa rad sera po »ro-

    dovlnskfh analogijah. Mnojtl naSI lntelekm-alci resno mislijo, da »o žJvllenlske. ktdr turne ln »oolaine obHke v Jugoslaviji itte \oi «0 bile v 19. stoletju v ItailJl ali v Nemčiji. Tipična lastnost mladih držav hi narodov, da Iščejo po svetu nalfle. Ideoloiij hi Idej, ki so .te drugod obnesle namestu, da bi sami zadeH Izvirno formo, ki j« naS>olJ v sfciadu z našimi dejanskimi potrebami.

    Drusro pa Je sArno pojmovanje kulture. Nekateri mislilo, da mora biti kt/tura sa vse enaka šablonstot konsirukctia ta da J« treba čim prej uničiti njeno organsko rat-noličnost Sn bujnost. Tem Je duhovna kuk tura istovetna s mehansko civilizacijo. V njihovih očeh se narodne psfhe mešajo tako kot razHini praški v retortah

    Kulturni problem Jusorfavije Je edhiatro, toda ne edinstvo ▼ smislu neodovinskih anp.lcKi), ker se z>eodovda ne po kopitu tuith kulturno-IcnperlsKsTičnih idej. M5

    ao imMoiau rtafc nlk hoiai »■ »mi»a t

    apotekarsko kado. Nam kultura al »amo eden haned problemov drlavn« admtnistra. dj», kakor a pr. tzcnačeoj« sakooov itd.

    Zato J« treba da •« Jo»osloven»kl kulturni člteteljl organizirajo i« sami zavestno po-spaitJo zb*ttrvanj«, toda tako. ki •« bo skrojeno po »ojih historična ta ideoloških modelih, marveč da bo laraa na»er» hotenja da v »vobodnem tekmovanju vseh originalnih tvornih »fl. v flvl (s» mrtvi) »ta-tea vseh naših resntčno kulturnik tradlctl, »tvarlmo pred samim seboj duhovno celoto, pred vnanflm svetom pa kulturno »nota.

    C« bodo teso«fov«mM knjfftrmfti lo aa< dalj« ravnodulnl nasproti »edanU termen-tadjl naiih tTadlctjonalnfti kdltur. s« bodo reševati življenjski problemi kidtur« bros

    njih, proti njan.

    Oovor« bodo fjttdja, ki A m v rž« s kultvno vitalna re*. ki »o )tai napisane knjV re samo skladovnic« potiskane« papirja, ki n« čutijo natum« žej« po lepšem, polnejšem oblikovanja beaed«. ki An l» do kulturne kontinuitet« tako malo kot do po-nošen« »uknl«. TI ftidje M bodo sedanjim državnim činiteljem vsilili kot »vetovafei. ker »o književniki ravnodušni nasproti pe-rečeron proNemu zbhianja te zavestnega pospeševanja irmenjav« našft kulttirufc dobrin.

    VeflfconoCnl klic te tedaj: Proč s vrvtle-no artistično ravnodufnostlo do težkih, pot-ctlh probleoov aaš« vsakdanjostil

    0. Ka Mesarlč, ki dal« enako pobndo v

    imenu zagrebških kulturnih doiavcev, mt*Jt, da a« književniki iaijs »porasnmejo nego politiki In narodni gospodarji, ker jo kultura bolj duhovna, subtihi*.

    Mogoče pa j« trditi nasprotno bai, kor j» kultura tako dfbovna te subtUna, Jo »pora zam težji.

    Vsekakor jo sam proces počaen«J9 te A« ga pospešujemo aeopretno te tfrofco«na»{)iKX č« precremo njegove natvrne mejo. ID to fadnan« po duhu časa te graeracij, m aio> ra maščevati na vsej naft kuttud

    Treba Je že da se o teh vprašanjih raa-pravlja, da Jih rešujemo t kolikor dozorevajo — konkretno, a nikar t oktroJL

    VL Dvornikovič je pravkv objavil v »Savlsohe Rundschau« članek »Jngoslart-sche KultuTperspektiven.« Ta zagovarja med drugim t en j, da naj Srbi opast« cirilico, Hrvatje IJekavščino, Sto venci p« aa) s« sprijaznijo z mislijo, da Jim aflbcv )ezft ostani ca Eteraturo, znanstveni spisi pa aaj irhajajo v srbohrvaščini.

    Perspektive, ki Jih postavila dr. Dvor-ttfkovič, k> kleoloSke ta evropske. C« hočemo zavreti v tekmi narodov primerno mesto, moramo reSltl vsaj ta vprašanja kulturnotehnlčnega značaja

    Naši književniki so dolžni, da m re« otresejo »tragičnega gledanja« na nekatero pro-bitrrr.e. da P« c vso odločnostjo branijo bistvene pogoje svolega stvarjante.

    Zaenkrat * vate« ta, A pfiafe bt*. I«

    Hrvati v te tinta* aH etri tat Važne«« j«, c«. ka) ne Stajo knjig v latinici te Hrvart knji« v cirilici la zakaj se crokrai So ti« a, proda skoro nobena slovenska knjiga I Prva naloga te b«*, odpraviti anomalijo, da Izhajaj« a pr Isti prevodi skoraj ob tetern ča»a v Beograda In v Zagrebu v dveh različnih tedaj ah, katerfc vsaka ton nizko naklado. Tako bi lahko Sli še naprej ln bi videh,

    ma

    Tr«b* J«, ia «bftževanj» proefkn« v nj. Mri« sloj«, treba Ja da s« temelji tej i« kot dosi«^ »poznavamo med seboj.

    Centralna organizacija knJUovnfttov M lahko dajala pobudo vendar pobuda nt vsa Treba Jo mnogostranske votle.

    Kaj stori pre*to|ntSk1 «sk za medsebojna kulturno spornavanj« Jugosk>venovf

    Kako opravlja svojo nalog« zasrobfkl ttsk?

    Pri RUMJanskom bo vsakdo lahko koasta-

    tlral hotenj* ta dobro volja

    Vzllc vsej neorganiziranosti te rsSc r*e-tem luksuznim anomalljara p« m valjar zbliževanja neprestano porriks napr«i

    Lani te bfl večer »lovenskth kmJIŽevuilroT v Beogradu. Najširš« beograjsko občhietv« J« poslušalo nai» poeta.

    Letos začetkom maja bo roGar srbite književnikov v L! ubija ni

    Osebne »poznavanj« sapkxll rčasi boto načrt«, ki stvarno po«pešoj«jo zdrave te razumno zbliževanja

    »Srbski knjtžrvui gtesnfk« a prtsadrva, da pridobi k sodelovanji skrvensk« književnika Ne prinaša samo originalna srbo-hrvatakih Sankov o naffi kJtart m*rv«4 lo voijaa. da natisne »kr»rrr*ks p«srac v tevImlVtt, proze p* v prevoda Od slovenskih p«acfkugoel aferi, Id fcna i« v«dno v »iuJ — območju poglavttn« alti aašoga »ociiiiseca te ktihurneg* rarvola

    Zavestna voija obstoR, a aeoraantelrana. Treba Ja da re tudi v krogih kulturažk delavcev tepelH nova »grapadja«, da rabta to nelopo besedo.

    Vsi čvtlmo potrebo, da 00 doeodaj tre*, rani te spontani pojavi otremljonja po Idealni »kupimati ovvaastrajo v tootaa. mm

    vestno usmerjeno (a^ange.

    Preden pa f le-t% t »i tirna saort vaak znova preiskati »voj« soVtr« e knltart, * kulturnem »dhutva. o dKerendll te aiva-iteadJL Pri tom katekizma kuitur« a a »tata Jo važni vendar te pretra*1č«l spori

    Velikonočni kHc J« tedaj: Zbiracje ve«*, Id »o dobre volj* In artruea« Mal

    B. Borka.

    Knpnftel CJtaltel

    ,Princesko Zvezdano'

    MODtRNE ŠPORTNE ZA GASILCE ZA GODBE ZA ŽH.EZMČAP1^ ZA FINANČNE STRAŽNIKE

    lor lerete*, k vaakotekim krolem r veliki

    teb-sr; &a salogi pe izredno težkih cenah t gpscfjatai trgovini čepic EMstfl Cber, Ko»-" presni trg Ljubljana Za! o sta vseh vrst

    tlita« kožuhovioe Nakup ko! dlvlačine po ns^^Hh dr>evn'h cenah SSSSeSfSSffiSHS!

    Kupim stalno rs ako množino

    smrekova skorje, co!e ta drobljcn«, smrekove brr»ijeve droge, rabljene, doftro ohranjene od stropies:* in

    iedSaesa olja, po najv šjth cenah. Akreditlvno plačilo. Er»00 Osel Sv. Peter t Savinjski dol.

    CpjKarnc F. P. U1D1C & M?.. Liusiisno

    Ipvsratšks ealoaa stsvb mstrnlaJa krasanih lončenih nečl In štedilnikov čeSrih omall »Mčta sa štedilnike in obložitev sten šaHfcjtae aoeke itd. t ooliub»:h amožinah prvovrstne

    Ca

    t*6af MS

    krtth tcef — Pruv-i® fttaoo fctn

    blago, orva Jipoa pmimt dobra I« s« m teiičl Ur m tU* '.**> taao aokateri «ra« B-

    — Mroiea--X km ra-roe prekriti* m aajte kskor OomtS ttttkak boOrovve. mi as dosci« Mri saarts atra^s m m iltrtsi krov. — Na po«>eote fovm to pooadbo.

    »H

    i

    v St. ¥1 du

    nad llubiiano

    Ha ref^onočai pooedeflek dna 1. aprila m bode M Beti t ik. Vkin nad LJubljano proda k) ku prostovoljni draibi vet sen^^ Tranfitk« Omaa.

    Prodaio »* bode rlasti: dve h® (Feraadova ki Johanova) V jpotpodarsklrn posfopjom )n vrtom ob državni cesti v sredini St. Vida, dalj« več stavbenih parcei »red! rasd ob

    DraJba n 9*8»1« o© 1. ari popoMne pred Ternadorvo hiio T 8t VVSr. Plačilni obroki sek> n«odni.

    PoiaaoC* d«jt dr. Ivan Moddc, odvetnik v LJubljani Gra 415« Itev. 10, 3976-

    oubpovnik a.

    Na obali Jadranskega morja

    raste zdravilna oava, iz katere izdelujejo zdravilno apeclallteto PIOOL-EL.IX!R. riOOL Je sigurno ta preizkušeno sredstvo proti boieznlm prebavnih organov, to !e želodca ta čreves ter vseh ž njimi vezanih organc/v kakor ledvic, jeter glavobola. besenice in hemoroidov. PlOOL izdeluje in pošilja proti povzetju po pošti

    lekarna Semellč v Ehibrovcfkn.

    Cena 3 steklenice Dim 106, • steklenic Din 245, a poskusna steklenica 40 Din Zahtevajte na ogled prospekte. Menogcbrojne zahvalntce te priznanja o PIGOLU

    i iPMlr i i Tovarna in zaloga kla-' : vlr)ev prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk. kakor wdi lastnih Izdelkov. — Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje In popravila za konserva-torij. Glasbeno Matico ln druge Institute lz-gotavlja moja tvrdk*. Gre tudi n« deželo Točna postrežba m zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warblnek, tluhllana Gregorčičeva ulica 5. 4 7 a

    Najboljši t materijalu ln konstrukciji in najlepSi v opremi so Š

    za dom obrt in industrijo ie pr

    I0S PETELINI

    LiuoJ »o« »«)•« Pralaraent«

    ssoinaoiks o* vedi ■»ou« «w»n a orezpiaten Večletna garancija /.ahtevalte ponadbe

    S

    ■SSSSBBSaSS«

    GRADBENO PODJETJE!

    koi

    »•»tnl aldaiskl n.ajater

    ORMOŽ OR DRAVI Š

    s« prtooroča aa vca v njegovo stroko |

    »pada loč a dela v solidni te strokov. S

    njaški tevrf.tvi po dnevnih conah. ®

    >aas

    „SPFrTRUM" d. d.

    IN? KOPISTA DURSKY IN KRSTIC 'vomlca ogledal hi hrašene«» stekla

    !

    -a na Celovški cesrl Ul telefon mi

    ?reb. Osljc« - Sredi*n«lca Zagrah

    'realno »teklo, porrateo »tekla asašto-^ tfekio S—č mn> jgledsla brušena v«(tk

    12

    rtajOoijse lamouMit

    arnaSevega m aremsKe«;-stema izdeluje m razpošii ob lamstvu

    ara nrv nrormca tamonr •

    itjepao M. Sils

    SISAB 610

    snovnih junOuric po*l|en a zahtevo £*>ton). OalikOv^ • ' »lanm?

    vsake vrste detelina, travnata, vTtnarska in cvetlična semena aa boli&e kakovosti, pri o or oča

    Sfl. Berdafs

    Maribor Telefon 3S1

    Ustanovljeno 1869 Ustanovi eno 1869

    Pri engrosistih zapletenin«

    dobro vpeljanega

    podzastopnika

    obenem p« talka, ki bi prevzel tudi sastop-

    stvo produktivne aogleSke tvornice za nogavice, »prejmemo. Ponudbe v nemškem jeziku s navedbo potovalnega distrikta in referenc pod »tieričs 17354« na die Oesterr. Anzelgen-Gea ▲. G, Wlen BrandstHt-le 8. 4125-a

    PILARNA

    TURPIJAPNA

    Pozor! I^rafci na harmonike. Pozor!

    Ce se hočete ga prihodnjo tekmo dobro pripraviti, preskrbiiese 2 « s e o » |

    S pripravnim instrumenti m

    Vsak tekmovalec t Lub»>o>o harmoniko ki dobi na-giado, dobi rainn oti-cijelne nagrade, še od nas poseben dar. Porabite to priliko in igrajte samo na svetovnoznano

    Lubaiovo harmoniko.

    Sestavni deli, note, surovi matemal za harmonike po najn ijih dnevnih cenab. Zahtevajte cenovnik.

    Prva avstrijska isdelovalnlca harmonik

    Franc Lubas & sin

    Celovec (Ktagenfurtt, St. Veiterstrasse 30« i+cdrufnica: Uut>«|ana Ouna|ska cei«s ll. 56

    Izdelujem In popravljam strokovno do najnižjih, cenah

    PILE (turpija) in RASPLE

    FIOAR I. LJubljana. Oosposvetska oesta Vošnjakova nI. 6 v bližini restavracije

    »Novi Svet«.

    b/ a

    Diabetiki (sladkorno-bolni) pozor!

    Pristni Graliamor kruh

    v hlebflc h do I četrt ki. kakor tudi prvovrstni prepe-čenec nudi I. ljubljanska hi rije nična parna txdek>vatni-ca SLAŠClC Itd.

    Teodor Novotny

    Naročila privatnih strank za vsako koKSno se spre-lemajo na »Friškovcn« aH Dunajska eesta t.

    Vinko Bitenet

    VeKkosioČBa bafka

    Sklonil m ji zvonček beli K sestrici trobentici: »Dober dsn, soseda moja, pa kako se ti godi?

    Kakor vidim, vsa *i ncvm In veselo smehljaš, Kakšno pa i* spet novico nam povedati imaš?"

    »Ej, nevedni gtzdalinček, tdremi a* is s**ojih sanj! Kaj ne vcS, da je napoči! zopet nsm vstajenja dan!*

    rAh, mj res!« 9« }e začudil zvonček, mali gizdalin, v rosno jutro pomladansko brž zazvonil je: cin, cin.

    In trobent'ca žepe! a tredl tolnčnih je dobrav Kralju, ki jc vstal od smrti, tih In topel svoj pozdrav.

    'A vijolica pod grmom je odprla skromni cvet. vsa je klilo, pozdravljalo dan vstaj en hi, solnce, s\ret!

    VSafco Bltene;

    Pravljica pisa:

    Huda zima jc vladaia tisto leto v deželi. Debeia plast snega je pokrivala zeanlso, oster mraz je pritiskal,

    Imok pa je Jeiica hudo mačeho, prevzetno in lakomno, prav tako. kakor beremo o njej v povestih. Ta mačeha JeJica ni mogia žive videti; vedno so je morjala, jo suvala in jesti je moraJa v kot; pri peči, *ato da sta imeli njeni l&stnž hčeri, ki s.ra Jelico tudi sovražili, pri mizi dovolj prostora,

    Nekg^a dna s« je hudobna mačeha nenadoma spomnila, da nima v kleti dovolj korenja za živino, in zapovedala Jeiici: »Korenja mi bo zmanjkalo! Vzermi košaro in pojdi k teti, naj ga posodi!«—

    Jeiiaa j« od strahu onemel te ni

    mogla niri zajokati. Do tete. ki je bi •ostra njenega rar.jkega očeta, je bilo dobro uro hoda. In zlobna mačeha jo pošilja zdaj pod noč iz zakurjene sobe v sneg do kolen in v mraz in burjo! Vedela je, da prošnje ne bodo nič pomagale, zato je tiho ogrniia raztrgano ruto, vzela košaro in odšla. Mačeha pa )e dejala hčerama: »Zdaj mislim, da se ne vrne več, hvala Bogu! Zmrznila bo kje v snegu.« In je hitela v kuhinjo me-«t sladko pogačo, da bi imele danes boljšo večerjo brez pritapenke Jelice. Jelico pa je ovila mrzla burja v svoj

    ledeni objem, snežink so se jI zaganjale v obraz, komaj je gazila z nožicami po visokem snegu. Ni bila še na pol pota. ko se je zmračilo. Prestalo je snežiti. burja je ponehala in nebo se je zjasnilo. Nastala je svetla, mesečna noč. Sirota je krnalu izgrešila pot ;n sredi širnega polja ni vedela ne kod ne kam.

    Tedajci pa ji priskaklja iz goščave, ki je samevala sredi polja, dolgouhi zajec nasproti, obstane na zadnjih nogah in začudeno gleda Jelico. Jelica. vsa vesela, pravi: »Ah, zajček dolgouhi. ravno prav prihajaš. Pokaži mi pot do vasi, kjer stanuje moja teta.« Zajček, sama prijaznost, je takoj spoznal Jelico, ker mu je sinica v gozdu praviOa o njej, kako je dobrega srca. Neutegoma torej reče: »To pa to, Jelica. Vem. kje je tista vas, saj časih obiščem svoje bratrance, ki žive v hlevu tvoje tete. Kar lepo za menoj pojdi.«

    In — ne bodi len — je zajčefc skakljal pred Jelico in ji delal v snegu pot, da je revica vsaj nekoliko laže hodila. Medpotoma jo je vprašal: »Po kaj pa greš k teti s to košaro?« — »Po korenje,« je odgovorila Jelica. — »Oh. poprosi še zame malo korenja, veliko družino imam tamle v goščavi pa nimamo kaj jesti v tej hudi zimi. Za pia-čiio ta podarim o Veliki noči zlate pisan-ke.« — »Bom poprosila, bom. zajček moj dolgouhi.«

    Tako sta prišla do vasi. Zajček se je poslovil in jo ubral nazaj, Jelica pa je stopila v hišo. Prenočila je pri teti. Drugo jutro zarana je teta, ki je imela Jelico rada, dala napreči sani in hlap« jo je popeljal proti domu. Košaro s korenjem so naložili zadaj. Ko sta vozila mimo goščave sredi polja, je Jelica prosila hlapca, naj malo počaka. Stopila je s sani. nabrala korenja v predpasnik in ga položila pod grmovje, kjer je bilo kopno. A že je bil zajček dolgouhi pri nji. Na vso moč se je zahvaljeval deklici za toliko dobroto vn je nazadn e še rekel: »Krnalu bo Velikanoč. Takrat pa pridi sem na tole mesto, boš dobila lepe zlate piruhe.«

    Jelica je obljubila, poslovila se Je tx5 zajčka in je odhitela na sani. Hlapec .ie pognal konja, kakor bi trenil so bili doma. Ko je mačeha videla, da se ji zlobna nakana ni posrečila, je kar pre-bledela od jeze. Mislila si je pa: »Le počakaj. drugič mi ne uideš,«

    Vse mine na svetu in tako se je morala tudi zima umakniti pomladi. Prišla je Velika noč. Vsa narava se je sva-tovsko oblekla, ptički so veselo žvrgo-leh in tudi ljudje so bili veseli, samo Jelica je bila žalostna m solze so ji tekle po licih, ko je stopala proti polju, da tam na solnčni livadi natrga prvih zvončkov in jih ponese na grob svoje mamice. Mačeha .io ie bila že na vse zgodai spodila pokonci, češ da ji primanjkuje mleka za velikonočne potice in naj se takoj odpravi ponj v dve uri oddalieno vas. Jelica je ubogala in je šla. Ker sirota ni prinesla dovoJj mleka—o praznikih ga gospodinje povsod same potrebujejo za potice — jo

    Oskar Hudaies: ^

    Kako je Martinek doživel svojo prvo Veliko noč

    V rovu je bilo zatohlo. Po izmučenih mferazih so polzele petne srage. Ah, kaj bi bil dal človek samo za pet dihljajev svežega zraka! Enolično so pela kladiva, odkopana ruda je škrabljala v rov. Martinek, ki se še ni bil povsem privadil temu življenju, je porival voziček, naložen s črno rudo. in težko sopel. Kako enolično je bilo to delo. Povsod ista pesem. Ko je po končanem delu zopet prišel na površje, se Je ta pesem nadaljevala. Še zgoraj ni bilo nikoli solnca. Vse je bilo umazano, vse črno, od kamenja na cesti do listja na drevju. Martinka se je polaščalo ne-odoljivo hrepenenje, da bi zbežal odtod. Pa se ni mogel odločiti.

    Pred nekaj meseci se je bil doma Iprl. Petnajst let mu je bilo in ni hotel priznati materi, da ima prav. Njeni očitki so ga razjezili, pa ji je zabrusil v obraz surovo besedo in odšel po svetu, da si sam poišče sreče. V rudniku ie bil našel delo, zadovoljstva ae. ukloniti se ir. se vrniti pa r* hotel.

    Tako se je bil sam obsodil v trdo moda Postajal je stroj brez duše. Živ-

    ljenje pa je šlo svojo pot. Terjalo je delo in žrtve od vseh, tudi od Martinka.

    *

    Strašno pokanje ga Je nekega dne zdramilo iz dela in premišljevanja. Mahoma je napolnila rov neprodirna tema. Od nekod se je začulo grmenje rušečih se zemeljskih plasti, lomljenje jamskega lesa, obupni klici. Zaslišal je opotekajoče se korake. Več postav je v naglem begu šinilo mimo.

    Bežijo! Kaj se je zgodilo?

    Blazna groza se ga je polastila. Se zakričati ni mogel. Mrzel pot ga ie oblil. Bežati. To je bila v tem trenutku njegova edina misel. Skočil Je v temo in zavpil od bolečine. Z glavo je bil butnil ob trdo skalo. Tope! curek krvi se mu je ulil po obrazu. Jel je tipati okrog sebe. Utipal je samo vlažne stene. ostrorobo rudo in mrzlo železje vozička. ki je stal v bližini.

    Krčevit jok se mu je izvll. Z rokavom si je obrisal z lica kri, ki mu je silila v usta. Nehote mu je ušel klic: »Mati!« Beseda je gluho udarila v strašno temo.

    Ko se Je nekoliko pomiri!, s« )e spomnil, da se kakih sto korakov dalje odcepila rov, po katerem bi lahko dospel v šahi. V srcu mu je »žarela

    je hudobna mačeha kar teščo spodila k

    hiše. Tako se je Jelica vsa potrta napotila na polje, da tam prvim cvetkam potoži svoje gorje.

    Ko je trgala bele zvončke, se zdajci ustavi pred njo zajček, ki mu je bila pozimi dala korenja in jo vpraša: »Zakaj sa tako žalostna, Jelica?« — »Kaj ne bom žalostna, ko me je mačeha spodila in mi ne da jesti.« — »Nič ne ma-raj,« reče zajček. »Pojdi z menoj, obljubil sem ti za Veliko noč zlatih pi-sank. tam v goščavi jih irnam zate.«

    Jelica je vsa vesela odhitela za zajčkom. Ko sta prišla v goščavo, je Jelica zagledala pod visokim drevesom na lepo nastlanem ležišču tri velike zlate pi-sanke. Solnčni žarki so jih obsevali, lesketale so se, da je Jeiici jemalo vid. »Te pisanke ti podarim, ker si tako usmiljenega srca za nas uboge živalice. Tvoje so, vzemi jih.«

    Jelica od samega veselja ni vedela, kaj bi storila. Vsa ganjena se je zahvaljevala zaičku. Stopila je bliže in z nežno ročico pobožala srednjo pisanko. ki je bila največja in najlepša. V tistem trenutku se je pisanka razdelila na dvoje in iz nje je stopil mlad. zal princ, ves v zlatu, lep kakor solnce. Smehljaje se je ponudil presenečeni Jeiici roko. »Pozdravljena nevestica! Pojdi, da te poperjem na svoj grad.«

    To rekši se je z ziato palčico dotaknil druge pisanke; nenadoma se ie odprla in pred Jelico je stala srebrna kočija: dvoje iskrih konjiče v je biio vpre-ženih pred njo. In princ se je dotaknil s palčico tretje pisanke. Zdajci se je odprla in iz nje je poskakalo nebroj mladih pažev. v zlatih in srebrnih oblekah. »To je moje spremstvo.« je dejal princ Jeiici, prijel jo je za roko in jo posadil v kočijo. Kočijaž ie pognal konje in od-drdrali so preko polja.

    Paži pa so jo jadrno ubirali za kočijo.

    Tako so dospeli do gradu, ki je bil tz samega belega marmorja, ves okrašen z biseri in demanti. Princ je popeljal Jelico pred svoje roditelje, ki so .'o z odprtimi rokami sprejeli in jo vzeli za svojo. Ko sta princ in Jelica dorasla — Jelica je postala krasna mladenka — sta se poročila. Toda v svoji veliki sreči Jelica ni prrzabi'a mačehe in sestra, čeprav so jo tako neznansko sovražile. Ko je bila poroka, je poslala ponje. Mačeha in sestre so io prosile odpuščanja in mlada princesa Jelica jim je vse odpustka.

    Vidite, ljubi otroci, to ie pravljica o zlatih pisankah. ki tih je ubosa sirota Jelica dobila od zajčka za Veliko noč.

    Čebelica RSavfea

    Nekoč sta živeli dve čebelici; velika zlata Brer.čula in mala čebelca Rjavka. Nekega dne se je odi oči! a Rjavka, da pojde na daljše potovanje v svet. Letala in brenčala ie že nekaj ur. a nikjer si ni mogla najti primernega zavetja.

    Solnce je bilo že zatonšlo za gorami, in čebelico Rjavko je postajalo strah. Vsa zbegana je letala sem ter tja: Bz-bz-bz. kdo mi pove, kie sem doma?«

    Zletela je na visoko drevo in takoj se je oglasil droben ptiček in vprašal:

    »Neumna čebelica, česa iščeš tod?«

    »Bz-bz-bz, pobegnila sem sestrici Brenčulji in zdaj ne vem, kje sem doma!

    Drobni ptiček ji je svetoval: »Zieri na cerkveni stolp, čebelica Rjavka. morda ti tam povedo, kam naj se obrneš.«

    Tako je odletela mala čebelica do

    cerkvenega stolpa, kjer so baš zvonili velikonočni zvonovi

    »Joj, kaj na storim,« je vzdihovala mala potepenka, »ka«j naj storim?«

    Čebelica se je splazila skozi luknjo v steni v stolp in tam zagledala sivega netopirja.

    »Cesa iščeš tu. neumna čebelica?«

    »Bz-bz-bz, pobegnila sem sestrici Brenčulji in zdaj ne vem. kje sem doma!«

    »Spravi se odtod!« ie neprijazno ve-ld netopir. »Zdi se mi pa. da si doma na cerkovnikovem vrtu.«

    »O. dragi netopir, pove«; mi. prosim te, kje je to?« je vprašala čebelica Rjavka. a netopir ji ni hotel odgovoriti. Žalostno je odletela Rjavka. najraiša bi bila na glas zajokala, tako trudna so že bila niena krilca. Vsedla se je na zid, ki je obdajal pokopališče. Tam ie sedela stara sova. loj. kako se je je pre-strašHa uboga Rjavka! Tedajci pa je začula znan glas: »Joj. kje je moia Rjavka. mala trmoglavka?«

    »Tukaj sem.« je skesano d°ia*a Rjavka. »Zelo hvaležna ti bom. če me vza-meš s seboj, draga Brenčulia. Obljubim ti. da ne bom nikoli več brez tebe zletela z doma.«_

    Rudyard KlpHng: *

    Kako je dobil nosorog nagubano kožo

    Na obljubljenem otoku ob obali Rdečega morja je živel nekoč Perzijec, od čigar klobuka so se odbijali solnčni žarki svetleje nego je jutranje zarje svit. In Perzijec ob Rdečem morju ni imei nič drugega ko klobuk, nož in peč tiste vrste, ki se je nikoli ne smete dotakniti. Nekega dne je nanesel moke, vode, ribeza, sliv, sladkorja in sličnih stvari ter si napravil kolač, ki je bil dva čevlja širok in tri čevlje visok. Bila je v resnici gosposka pogača (to je čarodejstvo), m devši jo na peč, ker mu je bilo dovoljeno peči na tisti peči, jo je pekel in pekel toliko časa. da je po-rumenela in kar najslastneje zadišala. A ko se je baš pripravil, da bi pocedel kolač, je priiomastil po obrežju iz povsem neobljudene sredine nosorog, z rogom na nosu, prašičjmj očmi in nedostojnimi navadami. V tistih časih se je nosorogu koža čisto tesno prilegala. Nikjer ni bila nagubančena. Nosorog je bil povsem sličen nosorogu v Noetovi barki, le da je bil, kajpada, mnogo večji Pri vsem tem se pa ni vedel dostojno, ne tedaj kakor se dandanes ne Ln se nikoli ne bo. Zamukal ie: »Kak6!« in Perzijec je ostavil kolač in splezal na vrh pahne. Imei ni na sebi nič drugega ko klobuk, od katerega so se odbijali solnčni žarki svetleje nego jutranje zarje svit. Nosorog je prevrnil z nosom oljnato peč. da se je kolač zakotalil po pesku: nasadil ga je na svoj rog in ga pojedel. Zavihavši rep je odbezljal v samotno, povsem neobliudeno sredino, meječo na otoke Mazanderan, Sokotro in predgorje Vč like ga enakonočja. Nato je zlezel Perzijec z drevesa in posta vi vši peč na noge, glasno izdrdraJ sledečo kitico, ki vam jo tukajle ponovim, ker je niste slišali: Kdor krade nagajivo Perzijcu pecivo dela zlo m krivo.

    Bilo je pa to dokaj pomenljSvejŠe nego si morda mislite.

    Cez pet tednov je bil na-mreč v Rdečem morju vročinski val in vsakdo jo slekei vse, karkoli je imei na sebi. Per-

    iskrica upanja. Če doseže šaht, je rešen! Oprezno je stopal tik ob steni rova. Rana na čelu se mu je razbolela in ga pričela peči. Nekajkrat se je spotaknil, padel in si ob tolkel roke. Stranskega rova še ni bi! utipal. Ustrašil se je, da ga je morda zgrešil. Toda ne! Saj je šel ves čas ob steni.-Plazil se je dalje, dokler ni vendar že omahnil v stranski rov.

    Morda se le reši. V duhu si je predstavljal pot, po kateri bo moral hoditi. Vedel je, da je ta rov zelo dolg. Moral bo hoditi po levi strani in se šele pri tretjem odcepu spustiti v drugi stranski rov, ki vodi prav do šahta. Ko bi Ie ne bilo tako strašno tema. Tipal je dalje. Vzduh je bil topel in zatohel. Korak za korakom je počasi prodiral po rovu. Nu, zdajci se mu je ziazdelo. da je pod nogami začutil mehko zemljo in da se rov dviga. Kaj je to? Ali je zašel? Noge so se mu udirale v mehko prst, dvakrat se spotaknil ob les, ki je križem ležal pred njim. še korak in zadel Je z glavo ob strop. Rov je bil zasut! Vzkrik strahu, razočaranja mu Je Planil iz grla. Vendar ni opustil upanja. Spustil se Je nazaj In ko je začutil pod seboj trdnejša tla, je po vseh štirih zlezel na drugo stran rova. Utipal je nekaj toplega, mehke-

    ga. V svoje neizmerno veselje je zaznal. da leži pred njim človek, ki še diha. Pretipal mu je žepe in našel v enem izmed njih električno žepno sve-tiljko. Tresoč se od razburjenja jo je užgal. Pred njim se je dvigal kup zemlje, rude in jamskega lesa. Kaj sedaj? Odkopavati rov bi bilo biaznost. Kdo ve. kako daleč je zasut! Ob nogah mu je negibno ležal že starejši rudar, le prsi so se mu še dvigsle. Ran ni bilo videti na njem.

    Utrnil je luč. Opazil je, da njena svetloba že pojema. Moral jo je prihraniti za najhujšo silo. Pokleknil je k rudarju, mu odpel srajco ter mu položil na prsi in čelo hladne zemlje. Pa trud ni bil zaman. Čez čas se je mož zganil in zastokal. Martinek je zopet užgal luč. Rudar ga je pogledal s široko odprtimi očmi.

    »Kje sem?« je dahnil.

    »Sam ne vem,« je odvrnil Martinek. V rudniku se je zgodila nesreča in sedaj sva v zasutem rovu. Ali se morete vzdigniti?«

    »Roko imam zlomljena Strašno me boli in ves omotičen sem.«

    Martinek ga je prijel pod pezdsho in mu pomagal, da je vstal. Mož se je le s težavo pobral na noge. Vtaknil je zlomljeno « Mdtiia. se nad* -

    zijec je snel z glave svoj klobuk, a nosorog je odložil svojo kožo in si jo ogrnil čez pieča. ko se je prišel k obali kopat. V tistih časih je imel kožo zapeto s tremi gumbi pod bokom in je biLa na videz podobna dežnemu plašču. Niti z besedico ni omenil Perzjjčevega koiača, ker ga je bii vsega pojedel; nikoli se ni dostojno vedel, ne tedaj, ne posibmai. Skobacal se je naravnost v vodo in puhal mehurčke skozi nos. a kežo je ostavil na bregu.

    Zdajci pride mimo Perzijec in najde kožo. Zasmeje se široko prav do ušes. Nato zapleše trikrat okoli kože in si po-mane roke. Potem odhiti v svoj šotor in si napolni klolmk s kolačevimi mr-vicami. kajti Perzijci ne jedo nič drugega ko kolače in ne pometajo nikoli svojih šotorov7. In odnese kožo in jo potrese. jo zgane in zmane, tako da je bila poina starih suhih, prilepljivih. šče-getljivih koiačevih drobtin in ožganih ribezov, kolikor je pač imela prostora zanje. Nato se popne na vrh palme, ča-kaje, kdaj bo prišel nosorog iz vode in jo oblekel.

    In nosorog pride m jo Obleče. Za-rme jo s tremi gumbi, a zaščegeče ga kakor kolačeve d rob ti ne v postelji. Hotel se je popraskati, a to je bilo še huje; nato se je viegel na pesek in se valjal, valjal in valjal, a kadarkoli se je prevaliž. vselej so ga zaščegetale kolačeve drob-tine huje. huje in huje. Nato je planil k palmi in se drgnil, drgnil in drgnil ob-njo. Drgnil se je tak6 dolgo in trdo. da se mu je od drgnjenja nagubila koža v veliko gubo nad bokom in v drugo gubo pod bokom, kjer je ime! dotlej gumbe, (gumbe si je oddrgnil) in si je napravi;! z drgnjenjem še več gub na nogah. To mu je pokvarilo nrav, ali kolačeve drobtinice se niso niti mak> zmenile za to. Bile. so na notranji strani kože in ga ščegetale. Nato je odšel domov silno razkačen, kajpada, in strahovito razpraskan. Od tistega dne ima še dandanes vsak nosorog na kož! velike gube m je silno zloben, čemur so krive z gol1 j kolačeve drobiine pod njegovo kožo.

    A Perzijec }e zJeaei s patme. s klobukom na glavi od katerega so se od-bnali solnčni žarki svetleje nego jutranje zarje svit Pobravši svojo peč. ie odrinil v smeri Orotave, Amygda^e, planinskih paznikov v Anantarivu ia Sonaputsklh močvar.

    Danilo GorinSek:

    Krfet je vstal!

    Lastavica vrh gemičkai Krist je vstal! In vodica sred gozdička: Krist je vstal! Beli cvet v zeleni trati: Krist je vstal! Iz neba vsi žarki zlati: Krist je vstal! Lastavica vrh grmička, in vodica sred gozdička, beli cvet v zeleni trati, iz neba vsi žarki zlati prebudili srce moj*, predramili ga. da pojat Krist je vstal!

    nil ob steno in težko sopel.

    »Pojdiva!« je kliknil Martinek ln prijel moža za rokav. »Vsaj poskusiti morava, da se rešiva. Prej sem vam vzel žepno svetiljko. Siaba je že, zato bom svetil samo tam, kjer bo najbolj nujno. Jaz pojdem spredaj.«

    Okrenil se je in previdno tipaje korakal ob steni rova. Rudar je šel tik za njim. Govoril ni nič. Le zdaj pa zdaj ga je Martinek slišal kako je vzdihniL »Moji otroci! Moji otroci!« Kakor se jima je zdelo, sta tako hodila že celo večnost v vednem strahu, da se jima usuje strop na glavo. Naposled sta spet dospela v glavnj rov. Martinek je takoj začutil, da je bil tu zrak za spoznanje znosnejši. Nekje je vendarle moral imeti prost dostop. Posvetil je. Orodje je ležalo vse križem, kakor so ga bili pustili preplašeni kopači. V daljavi, do katere je segla medla luč žarnice, ni bilo videti, da bi bi! rov zasut. Oba na mah sta začela vpiti na pomoč. Odgovora ni biio — —

    »Sama sva.« je čez čas rekel Martinek s tresočim glasom. Ni se mogel ubraniti krčevitega joka. Njegov sprejn-.ljevalec je bil videti top za vse. Le Venomer Je tiho ponavljal: »MoJi otro-čiči!«

    MartiMfc tf moral dometi, kolike

    Starka in god

    Starka Je Aa aa vrh grKa In pogledala oa vse strani.

    »Jojmene!« jo vzkliknila. »Oosi ni nikjer — izgubile so se. Hitro jih moram poiskati«

    In j« šla pogledat okoli griča, pogledala vse povsod, po cesti, čez plot in okoli skednja in skozi leso in po stopnicah gor na dvorišče in dol po poti, in prišla do prašičjega hleva.

    »Dober večer,* je pozdravila. »Prosim. aH ste kje videli moje gosi?«

    »Ne,« je odvrnil pujs, »aH če hočete, pojdem z vami in vam bom pomagal iskati.«

    In tako sta Sla starka bi pajs pogledat okoli griča, po cesti, čez plot in okoH skednja in skozi leso ln po stopnicah gor na dvorišče in okrog vogala na trato in onkraj seči, dokler nista pri-Jta do kurnika.

    »Dober večer,« je pozdravna starka. »Prosim. aH sis kje videli moje rosi?«

    »Ne,« je odvrnJia kura, »al če hočete. >jdem z vamž. io vara bom pomagala aH«

    ln tako so Sli starka in puis in kura pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja ln skozi leso po stopnicah gor na dvorišče hi okoK vogala v ogrado in po pašniku, dokler niso prišli do ribnika t racami.

    »Dober večer,« je pozdravila starka. »Prosim, ali ste kie videli moje gosi?«

    »Ne,« so odvrnile race, »al Ce hočete, pojdemo z vami in vam bomo pomagale iskati.«

    In tako so šli starka ta pujs in kura in race pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja in skozi leso po stopnicah gor na dvorišče, dol po poti na vrt, dokler niso prišli do pasje hišice.

    «Dober večer,« je pozdravila starka. »Prosim, ali ste kje videli moje gosi?«

    »Ne,« je odvrnil pes, »ali če hočete, pojdem z varni in vam bom pomagal iskati.«

    In tako so §H sitartca in pujs in kura

    in race in kuža in deček pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja in skozi leso in gor po stopnicah in dol po poti, dokler niso srečali osla.

    »Dober večer,« je pozdravila starka. »Prosim, ali ste kje videli moje gosi?«

    »Ne,« je odvrnil osel, »ali če hočete, pojdem z vami in vam bom pomogel iskati.«

    In tako so Sli starica ta pujs in kura ta race ta kuža in deček in sivec pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja in skozi leso in na vrt, dokler niso prišli do zadnjih vrat in kaj, menite. kaj so zagledali? Nu, vse gosi so bile tam zbrane in so čakale večerje.

    In starka in pujs in kura in race in kuža in sivec so vsi hkratu za vpili:

    »Glej, glej! Tedai se niste izgubile!«

    »Nak, nismo se izgubile,« so odgovorile gosi, lepo povečerjale tn šle spat

    Gustav Strnišo: •

    Pastirica ia kokos

    Anki »ta umrla roditelja, ko je bila ie tako majhna, da niti govoriti ni zna« It Vzel jo je k sebi sosed baitar Ma« tevž, da bi jo porabil za delo. Deklica je morala pasti dve suhi kozi in paziti na kokoš»godrnjačko, ki je vodila oko« li svoj zarod, kar deset s puhom pora« Jčenih piščancev.

    Bližali so se velikonočni prazniki.

    Vsi otroci so se veselili in komaj pri« čakovali, da zaklepeče namestu zvona »tara raglja v vaškem zvoniku,

    Anka je pa bila žalostna. Dobra la pridna deklica je biia. Nikomur ni za« vidaia sreče in veselja, vendar jo je srce bolelo, ko je videla druge otroke, ki so žarečih lic hiteli po vasi z rdeči« mi piruhi, jih kotalili in sekali ter se gostili z velikimi kosi slastne potice, medtem ko je sirota otepala pust ovse« njak.

    Ko je na veliko soboto popoldne od« gnala svoje živalce na travnik za hišo, ie obsedela v travi in se zagledala v božjo prirodo pred seboj. Trenutno je zadremala. Ko se je predramila, je pre« plašena opazila, da ni koklje s piščan« cl nikjer.

    Zapiakala Je. Menila je, da ji Je kok« ljo odnesla lisica sli pa ptica roparica, med tem pa so se osirotela piščeta raz« bežala na vse strani.

    Boječe je ihtela Anka v bližnji gozd, da tudi tam pogleda za izgubljenci.

    Komaj pride Anka v hosto. začude« na obstane.

    Na visokih vrhovih smrek sede v ble« steči zarji pritlikavci z zlatimi kapica« mi na glavah in se gugajo na svetlih žarkih zarjice ter se vesele smehljajo. iV senci, pod nizkim grmom čepi pogre« iena koklja, okoli nje pa se stiskajo vsi njeni nebogljenčki. Kokoš opazuje zlato kokljo, ki sedi v grmu, nastlanem z mehkim perjem. Pravkar je znesla v listnatem gnezdu zlato jajce. Blesteča kokoš jame kokodakati z zvenečim 'glasom, kakor bi kdo krepko udarjal po ubranih strunah.

    Deklica strmi in sama ne vc, kako dol4o ogleduje zlato kokoško. Tedaj pa priskoči droben pritlikavec izpod neke«

    j ga grma. Ves rdeč Je, oči mu ognjeno sijejo, usta se poredno smehljajo. Pri« tlikavec zgrabi zlato jajce, hoče ga | ubiti in pojesti.

    »Ne ubijaj mojega velikonočnega pi« ruha,« je zaprosila koklja in žalostno pogleJala porednega možička.

    »Pa mi vzemi zlati piruh, de ga mo« reš, nd ga,« je dražil pritlikavec koko« ško, vrgel jajce v svojo kapico in ji ga od daleč ponujal.

    Deklici se je kokoška zasmilila. Opo« gumila se je, stegnila drobno roko in preden se je pritlikavec zavedel, je imela zlato jajce v roki.

    Tedaj se je pred Anko mahoma stemnilo in zagrmelo je. Ko se je takoj nato zjasnilo, je bila večerna zarja že izginila, pred Anko ni bilo ne pritli« kavcev ne zlate kokoši, le blesteče jajce je še držala v roki.

    Odgnala je svojo kokoš s piščanci domov. Jajce je spravila na hlevu v steljo, kamor je hodila počivat.

    Ko je deklica tisto noč globoko za« spala, se ji je v sanjah prikazala zlata kokoška. Zahvalila se ji je, da ji je ob* | varovala jajce, in jo prosila, naj ji ga I vrne.

    Deklica se Je užalostila, globoko ! vzdihnila in segla po jajce. Kokoška je l dvignila perot, deklica ji je položila ] jajce podnjo in kokoš je izginila.

    Ko se je zjutraj Anka prebudila, Je | res opazila, da nima več zlatega piru« j ha. »Res je prišla zlata kokoš v sanjah j ponj,« je dejala deklica in zamišljena ; odšla na svoje delo. j Naslednji večer se je Anki spet pri* \ kazala v sanjah zlata kokoška, se ji za« hvalila, da ji je ohranila dragoceni pi* ruh in je povabila, naj pride zjutraj na gozdni parobek, kjer je prvič videla zlato kokoško.

    Deklica je ubogala in naslednji dan zelo zgodaj prišla v gozd. V jutranji zarji, ki se je lesketala na vrhovih drev* ja je zagledala zlato kokoško, poleg nje pa pritlikavca, ki je sviral na drob* no piščalko in se deklici prijazno na* smehnil.

    »Prav si storila, da si prišla,« je rekla zlata kokoška in vstala iz listnatega gnezda. Pod njo je zablestel droben bel piščanček in kokoška je rekla:

    časa že tavata v tej temi. Morda uro morda vse popoldne, ali še delj. Rana na glavi ga je pekla čedalje bolj, v nogah je čutil svinčeno utrujenost, po-laščala se ga je žeja.

    Od nekod je zasmrdelo po dimu. In edajci je zopet počilo, da ju je skoraj oglušilo, obenem pa se je žarko zasvetilo. Tema. ki je nastala za tem, je bila še hujša in bučno grmenje je votlo bobnelo po rovu. Močan puh je vrgel Martinka po tleh. V naslednjem trenutku Je bil spet na nogah, prižgal luč in tuleč od blazne groze stekel po rovu naprej. Zdelo se mu je, da se za njim odpira zemlja, ki ga hoče požreti. Rov se je tresel, na glavo so mu padale grude zemlje in manjše kamenje. Za tovariša se ni več zmenil. Bežal je in bežal, kolikor so ga nesle noge in kolikor mu je dopuščala sve-tiljka. Ko se je zemlja umirila, je obstal in se ozrl. Rudarja ni bilo več videti. Martinek je zdaj vedel, da mu je zasulo tovariša in — izhod rova! . . . To mn je pognalo v kosti nov strah in okrenil se je v staro smer. V ušesih mu je pričelo zvoniti. Luč Je vse bolj in bolj medleJa, dokler ni povsem ugasnila. Blodil je po temnem rovu kakor v sanjah, padal, zopet vstal in lezel naprej, dokler se ni zgrudil in se na

    smrt izmučen ni mogel več dvigniti. Od nekod se je začulo klokotanje vode ---

    Pred očmi so mn vstajali spomini. Pomlad je zunaj v deželi. Njegova roj-

    »Vseml to jrfHa ta vzffoj! ta med

    drugimi piščanci, ▼ srečo ti bo. Dam ti ga iz hvaležnosti, ker ai mi ohranila zlato jajce. Dva zlata plruha ti bo zne« sla ta kokoška, ko doraste, enega po« užij sama, a za drugega zahtevaj kra« lja in pol kraljestva!«

    Kokoš je izginila.

    Anka je vzela piščanca in ga odne« sla s seboj. Bil je ves drugačen kakor drage piške, tako ljubek in nežen je bil, da ga je še koklja*godrnjavka vzljubila in pazila nanj kakor na svoj zarod.

    Piščanec pa je bil najdražji svoji mali gospodinji Anki. Zvečer ea jc je« mala k sebi v posteljo, da je pri nji po« čival in se grel, a za dne je najbolj pa* žila nanj.

    mlad! kralj te la ae tspdnIB njetfcrro

    povelje.

    Ko je kralj zagledal ljubko deklico,

    se ji je prijazno nasmehnil in jo pova« bil, naj sede.

    Anka je sedla poleg kralja in mu jela pripovedovati o svojem življenju. Po* tem mu je povedala, kaj misli o njem njegov prvi minister, ki je ponosno stal poleg kralja in je moral takoj oditi, ko je vstopila Anka. Zvedel je kralj, da ga namerava minister umoriti in sam zasesti kraljevski prestol. Ukazal je, naj primejo ministra in ga je zapodil iz svojega kraljestva.

    Deklica je podarila kralju zlati piruh. Tedaj je tudi on vedel vse njene misli in misli drugih ljudi ter spoznal, da ga ima Anka zelo rada.

    Kralj se je z Anko poročil. Ljublje« na kokoška je dobila lep kokošnjak in po kraljevem vrtu je hodila za mladim kraljem in kraljico, ki sta odslej živela dobro in srečno in menda še živita, za* kaj v tisti deželi ljudje nikoli ne umro.

    Salonit

    Zrastll so gospodarjevi piščanci ln tudi Ankina piška je postala velika, večja od vseh drugih kur. Bela, lepa in ponosna je z blestečo čopko kora* kala med svojimi družicami kakor pra« va kraljica.

    In tedaj je znesla Ankina kokoS t»rvo jajce. Visoko v mehki postelji kjer je počivala poleg svoje dobre deklice, je neko noč zasijala poleg Anke ' lasteča luč. Deklica se je prestrašila, mislila je, da gori. Ko je pa pogledala v steljo, je našla tam prvo zlato jajce.

    »Kako lep piruh, baš letos za veliko noč, ki se prične jutri,« je dejala dekli« ca, vzela piruh v roke in občudovala čudežno bleščavo. Potem se je pa snom* nila, da ga mora ona pojesti. Hudo ji je bilo, vendar je piruh ubila i . ga po* užila. Takoj je začutila v sebi čudno spoznanje, vse je vedela, kar ljudje mi* slijo in nobena stvar ji ni ostala tajna.

    Že naslednji dan je kokoška znesla drugo jajce. Deklica ga je spravila.

    Zdaj, ko je spoznala misli ljudi, Je vedela tudi za misli svojega gospodar« ja, ki je v svoji lakomnosti hotel de« klici vzeti lepo kokoško.

    Deklica je sklenila oditi po svetu iskat kralja, da mu preda zlati^ piruh.

    Dospela je v veliko mesto. Na pro* stranem trgu so prodajali ljudje živiia in perutnino. Deklica je stopila v vrsto s kokoško v roki, jajce pa je imela skri* to v svoji skromni ogrinjači.

    »Koliko hočeš za kokljo,« je vprašala deklico neka gospa.

    Anka jo je pogledala in odvrnila:

    »Ne prodam je vam, pa če mi daste zanjo ves svoj denar, zakaj doma vas čaka kuharica z ostrim nožem v roki, že danes bi rada odrezala moji ljub* ljenki glavo.«

    Gospa je zmajala z glavo in odšla.

    Gospa je zmajala z glavo in odšla.

    Tedaj se je približal kraljevi kuhar in vprašal deklico, koliko zahteva za svojo kokoško.

    »Za jajce, ki ga je znesla, zahtevam kralja in pol kraljestva, kokoško mu pa podarim,« je odvrnila deklica.

    Zasmejal se je kuhar in vsi ljudje na okoli. Deklica je pa ostala mirna in čakala, kaj bo.

    Kuhar je prišel domov ln povedal v kuhinji, kakšna norica stoji na trgu.

    »Pomislite, kralja in pol kraljestva zahteva za jajce, kokoško pa da po« vrhu,« govoriči kuhar, se reži in tolče po svojem tolstem trebuhu. Tudi vsi posli so se jeli smejati tako glasno, da je smeh odmeval po vsem gradu.

    »Kaj vendar počenjate,« se je raz« hudil kralj, ker se je grohot razlegal tudi v njegove dvorane.

    »Ne zamerite. Veličanstvo! Na trgu je tako in tako dekle. Lepa in prijazna deklica je, v naročju pa drži kokoško, za njeno jajce zahteva kralja in pol kraljestva, kokoško pa ponuja v name* ček.« pripoveduje kuhar.

    »Takoj jo pripeljite predme,« ukaže

    Čudež s punčko

    Mihčeva Anica je dobila novo punčko. Lepo punčko v velikimi višnjevimi očmi in zlatimi laski, z ustki na smeh, in kar Anici najboij ugaja — če punčko položi, zapre le-ta svoje lepe očke in zaspi.

    »Zdaj bo lahko spala z menoj, a kadar bom šla v šolo, bo tudi punčka vstala,« je mislila Anica. Kmalu so vse njene male sosede poznale lepo punčko, pestovale jo in božale in jo gledale kakor pravo čudo. Saj pa tudi nobena ni imela take lepe punčke. Le trgovčeva Danica jo je imela, še lepšo skoraj s svileno oblekoo in lakastimi čeveljčki, toda pripeljala jo je na svojem vožičku le redkokdaj med otroke in še takrat se je ni smel nihče dotakniti. Zato je bila Aničina punčka predmet občega občudovanja.

    V nedeljo popoldne so se otroci igrali na Mihčevem vrtu, seveda je bilo spet vse osredotočeno na punčko. In zdajci se pa spomni Brodnikova Francka:

    »Ja, kako pa Je punčki prav za prav ime?«

    »Saj res!« se oglasijo vsi hkrati. Vsem se je čudno zdelo, kako to, da niso že zdavnaj mislili na ta

    »Veste kaj,« pravi mežnarjev Tonček, ki je hodil že v drugi razred in se učil za ministranta, »če hoteče vam jo pa krstim.«

    Vsi radostno plosnejo z rokami tako Jim je ugajala ta misel, in takoj prično ugibati, katero ime bi bilo najlepše. Po dolgem prerekanju so se končno zedi-nili za Ančin predlog, da naj bo punčka »Zorica«, kakor je ime sestrični v mestu, ki je punčko poklonila.

    Nato se razletijo na svoje domove in kmalu se vrnejo vsak s svojim prispevkom za gostijo, zakaj po krstu mora biti tudi gostija. Anica je prinesla velik kos potice, Franca lepo jabolko, Tonček malo skodelico vina, zmešane-ga z vodo, Laznikov Tonček pa celo konec klobase. Tudi košček sladkorja je blestel med ostalimi dobrinami, ki ga je bila prihranila Potočnikova Jelica pri kavi.

    V svečanem sprevoda so krenili v drvarnico, kjer je mežnarjev Tonček krstil punčko za Zorico, nato pa so šli pod košato jablano, kjer je čakala gostija. Toda joj nesreče! Za stole so si bili pripravili velike kamne, a botrica se spotakne ob malo vejo in punčka pade z obrazom ravno na kamen in njena lepa glavica se je razbila na kosce.

    Pravkarinje veselje se je spremenilo v vseobčo žalost in Anica je povrhu še od strahu točila debele solze in obupovala:

    »Le kaj bodo rekli mamica ln se-

    strična? Nikoli več mi ne bosta ničesar dali.«

    V tej obči žalosti Sne Anici v glavo pametna misel:

    »Kaj ko bi se zgodil s punčko čudež!? Babica toliko pripoveduje o čudežih!«

    »Čudež«, so vzkliknili vsi hkrati ln se oprijeli te misli kot zadnje rešilne bilke. Vsak je vedel povedati, da je slišal o kakem čudežu. Zlasti mežnarjev Tonček je vedel iz župnikovega pripovedovanja marsikaj.

    Sklenili so torej, da se mora tudi z Zorico zgoditi čudež. Zakaj pa ne, če

    cementno azbestni škrlS

    je za pokrivanje zgradb najboljši materija!.

    bodo vsi pridni in lepo molili? Z neskončno važnimi obrazi so nesli punčko na Mihčevo podstrešje in jo skrili v velik zaboj pod kup starih knjig. Ig so odločili, da bodo molili tri dni vsa* po en očenaš. da bi se s punčko zgodil čudež, da bi bila glavica zopet cela.

    To je bilo tiste dni polno tesnobe, plahega upanja in morečega dvoma v mladih srcih! Kaj če se čudež ne zgodi? Pa saj to ni mogoče. Najbolj goreče je molila Anica. Od samega razburjenja zvečer dolgo ni mogla zaspati. K sreči je bila mamica tiste dni preobložena z delom in ni Anice nič vprašala, kje ima punčke.

    Napočilo je zadnje usodepoino jutro. »Oh, da bi bilo šele jutro,« se je mislila Anica, »mogoče je še kmalu in čudež še ni gotov.« In da niso silili drugi, Bog ve kako dolgo bi bila ona še odlašala.

    Popoldne po šoH so se tiho splazili

    na podstrešje. Anica je stala ob strani in si z rokami zakrivala oči, da ne bi prehitro pogledala. Bala se je razočaranja. Mežnarjev Tonček ie pa kar moči previdno odstranjeval knjige. Mogoče punčkin nosek Še ni čisto zaceljen, pa bi se utegnil razbiti!

    Nazadnje obstane pred poslednjo knjigo. Punčkine nožice so gledale izpod knjige. Tonček si obriše zroj $ čela, Anica prične glasno ihteti, drugi stoje okrog , nemi od pričakovanja. Te-daj pa se Tonček oglasi:

    »En, dva, tri« in pogumno dvigne knjigo.

    Presunljiv krik iz lestero nst hkrati!

    Brezmejno razočaranje. Punčka Je ležala z razbito glavo, kakor so Jo btH položili, čudež se ni bil zgodil!

    Ko so se nekoliko opomogli od prve* ga razočaranja, so sklenili, da punčke pokopljejo. Kaj bi tudi s punčko, ki nima giave! Pobero ostanke in gredo n* vrt, iskat pripravnega mesta.

    Ko pa so stali v gruči na vrtu, prida iz hiše Aničina mamrica. Radovedna, kaj pomeni tako mnogoštevilna otroška družba, stopi bliže, Anica pa jo ubere, kar so jo nesle nege, in izza bližnjega ogla strahotno opazuje, kaj bo.

    V Aničino največje začudenje ps. ?o mamica pokliče bliže, toda ne s tistim strogim obrazom, ki pomenj šibo, ampak dobrotno in prizanesljivo. Otroci so bili mamici razložili vjo nesrečo ln tudi tisto o čudežu in prav tista velika otročja vera je mamico docela razorožila.

    Anica Jo je prosila odpuščanja w

    mamica ji Je odpustila.

    Čez dva dni je punčka že knda drago glavo, do nadaljnega samo platneno s staro lasuljo, toda Anici je mamica obljubila, da bo Zorici, prvič ko poj-de v mesto, kupila drugo glavico, prav tako lepo, kakor je bila ta.

    In Anica ni nič več žalostna, le v čn-deže več ne veruje ...

    §a!e za male

    MaJl Janezek, ld je pojedel že dva kosa velikonočnega kolača, &e zdajci zagleda v kolač, ki še stosd na mtei. ia milo zaplaka:

    »Zakaj jočeš?« ga vpraša oče.

    »Oh, zato, ker nisem več hčen, kolača je pa še toliko!«

    »Kakšen poklic si IzibereS, MJk& kadar boš velik?«

    »Dimnikar bom!«

    »Zakaj pa dimnikar?«

    »Dimnikarji se tako malokdaj umivajo.«

    Tončka je mamica pravkar oSte?*. ker ni ubogal. Zdaj se ves objokan ta potrt opravičuje:

    »Oh, saj bi tako rad ubogal!«

    »Nu, zakaj pa ne ubogaš, če bi rad?«

    »Ne morem!«

    »Striček, aH pridejo

    »Seveda, če so bffi pridni!«

    »In postanejo potem črni angeli?«

    stna vasica čepi kakor bela golobica sredi nežnega pomladanskega zelenja. Kmalu bo Velika noč. Zene ponesejo potice k blagoslovu, dekleta bodo v 1 novih svilenih rutah, fantje bodo sekali piruhe. In mati bo pripravila toliko dobrot. Ko se je spomnil nanjo, mu je i stisnila srce doslej neznana bolest '

    Spomnil se je tistega dne, ko je odhajal. Užalil jo je na smrt. a vendar ni bila jezna. Jasno je stopila pred oči, taka, kakor je bila tisti dan, ko je s solzami v očeh izlila vso svojo bridkost: »Le pojdi Martinek. A name boš gotovo še mislil.« Takrat je ni poslušal. In sedaj? Sedaj mora umreti tako sam, globoko pod zemljo v tem strašnem grobu, ki si ga je izkopal s svoio irmo. Ah, koliko laže bi mu bilo, če bi jo mogel prositi odpuščanja---

    Čedalje hujši glad ga je mučil in čutil je, kako ga zapuščajo moči. Zaželel si je smrti, da bi ga rešila.

    V ušesih mu je zvonilo. To zvonenje se je naposled izpremenilo v šumenje, ki je naraščalo od trenutka do trenutka. Zazdelo se mu je, da pada nekam v neskončnost

    Ko se Je Martinek zavedel. Je ležal v beli postelji, v veliki svetli sobi. Ob stenah je opazil še več postelj z bolniki. Spoznal je, da je v bolnici. Potegnil si je z roko preko oči, kakor človek, ki se zbudi iz težkega sna. Ko ie otipal obvezo na glavi, se je spomnil vse prestane groze. Okrenil se je nekoliko in zagledal dvoje zasolzenih oči. ki sta se v nresrečni skrbi mehko upirali vanj. Martinek je gledal svojo

    ] mater. Prihitela je bila takoj, ko je iz-! vedela, kakšna nesreča se je zgodila v j rudniku, v katerem je delal njen sin. i V trenutku so bile pozabljene vse brid-l ke ure. ki ji jih je bil prizadejal. Cula je ob njegovi postelji, odkar so ga bili prinesli napol mrtvega iz rova.

    Martinka je objela neizrekljiva' radost. Iztegnil je shujšane roke proti njei in vzkliknil: »Mati! Moja mati!«

    Sklonila se je nadenj in ga objela. Njene tople solze so mu orosile obraz. Zaihtel je ves blažen in poprosil: »Mati, odpustite!« V odgovor ga je vroče poljubila.

    Ves dan je sedela pri nJem fn Izpovedala sta drug dragemu svoje gorje. »Domov moram,« je dejala ob slovesu. »Zdaj vem, da si rešen. Drugi teden je Velika noč in doma me čaka delo. Ko boš zdrav, piši, da ti pridem naproti.«

    *

    Na Veliko nedeljo dopoldne }e Martinek izstopil na domači postaji. Ko je stopal proti vasi. je od vsepovsod plalo mlado življenje in odmevalo v njegovem srcu. Vse gorje je bilo pozabljeno. Obhajal je svoje vstajenje, saj se Je vračal zopet v naročje doma, v naročje te dehteče domače zemlje, ki Je redila njegove dede, ki bo pre-

    \ živela tudi njega. L$ ena grenka mi-i se! mu je kalila srečo: misel na nesrečnike. ki bodo še dalje rili pod zem-- ljo in se ubijali za svoj in svojih ble-I dih otročičev kruh.

    Sredi polja mu je prišla mati naproti. Tiho sta se objela.

    »Mati,« Je rekel Martinek z glasom, ki je razodeval vse njegovo srce, »danes sem doživel svojo prvo, resnično Veliko noč.«

    Iz zvonika so zabučali zvonovi . . .

    Prve posledice

    prehlada so hri-pavosi fn kalcij. Te neprijetne pojave odstranite brco s

    I KRESI VALI

    Ko ni bilo velikonočnega veselja

    V peti vofni pomladi — Družina vojsčaka Riste — Pregreha bratca Vase in božja pot sestrice Milke — Grozote Speha in čebule — Daj nam danes naš vsakdanji kruh!

    To M bfio tsm doM v Bosni o Veliki ■oči leti 1918, torej v petem letu vodne. 0 tisti žalostni Veliki noči, najža-lostne«; menda, kar jih pomni dežela Bosna ko ni bdlo ne lepih pisarvic, ne ^tdkfli kolačev, ne veselih src, ampak ao ljudi« umicaH od lakote...

    Podala sva se tedaj z k>vs(k!m tovarišem v gore na divjega petelina, — tako se je človek v*aj malo po razvedril hi trenutno pozabil na vse to gorje. In bik) je krasno »občno jutro, ko sva fctstop !« na postaji Prača (to je ž« blizu tam proti Drini) ln krenila gor proti koči šumarja Pante. Tam sva nameravala ostati oba praznika.

    štrmar Panto, vedela sva. d* ga ne eaideva več. ker je bil na fronti bogve-fcte, njegova koča je stala že davno prazna, a poznala sva planino še Iz prejšnjih let in upala, da nama bo lov-ika sreča mila tudi brez Pante. če le apioh še poje gori kak peteHa.

    Mudilo se nama ni in tako rva se

    počasi vzpenjala gor po soteski, skoz katero je šumel od snežnice narasel potok. Prišla sva mimo več koč, ki so te zdele zapuščene, nikjer ni bilo videti žive duše; a precej visoko v rebri le stala koča, iz katere se je kadilo. To kočo sem poznal; bil je dom selja-ka Riste, ki sta »i biia s Jjumarjem Paretom nekaj v roda. Pa ker me je zf.nanak njegova in njegove družine saoda, sva s tovarišem stopila tjakaj.

    Ah, našla sva tam pet kostenjakov, Čepečih okoli ognja in gladno bclječih T kotel, v katerem se je kuhala trava. To je bila Jovanka, Ristina žena, s »vojirei otročiči in s staro materjo. Ta »Urka — pogled nanjo je bil najstrašnejši: smrt v pravi podobi 1 Žive dni ae pozabim te črnorumene mrtvaške lobanje, iz katere ie žarelo dvoje sre-tth. o>ii v grozotnem lesku.

    — Kako si, Jovanka? sem vprašal, teo sva si segla v roko. Ni me več pognala. — Kako tvoj Risto?

    — 2e dve leti ne vem nič o njem, je odgovorila s slabotnim glasom, jedva $e držeč na nogah. — Ziv ali mrtev, n« vem. — Tudi stara je hotela nekaj povedati, a se je slišal samo votli šklo-pot njenih Čeljusti.

    — Jovanka, sem spe< povzel — Kaj pa anrovizacija doli v Prači, koliko dobivaš?

    — Dobivam na deset dni eno sik) koruzne moke ln tri kile suhih sliv, za a&ss vse.

    — Za Boga, xa pet oseb samo eno

    kik) moke!

    — Za šest oseb, gospotKne. Je le Milka tu, hčerka. Danes je fasunga, pa je šla ona v Pračo, jaz sem pre-

    slaba.

    — A to tale v kotfu, Jovanka?

    — Evo, to so prinesli otroci. IzgrebH jo izpod snega tamle pod hišo, kjer je kopno. Malo soli dam, pa se di jesti,

    — Daj ml, Jovanka, da pokusim. Zajel sem z žlico v zeleno brozgo in

    videl pri tem. kako so oči otročičev s gtrahom uprte vame, da ne bi jim morda še to pojedel...

    Zato rajši nisem pokušal, saj bi bfl Itak izpljunil, t to bi bil v teh okoliščinah greh in zloč'n. Usedel sem se te razvezal nahrbtnik, tudi moj tovariš je že segal v svojega. On ni bil baš rahločuten človek, a videl sem, da ima rosne oči, tako ga je vse to pretreslo.

    In sva dala. kar sva pač mogla. Saj gams nisva Imela mnogo. A dala sva,

    Ivan PodržaJ:

    Martin v krčmi

    Odlomek poglavja Iz povtrti »Martin Brbek«, ki jo fe izdala tuložha »Luč« v Ljubljani.

    Na klaicu pred Šmartnim Je stopil Martin v ki^o. Bil je utrujen, pa tudi lačen, saj rti ,e

    V krčmi sta sedela dva možaka in ae razgovarjala * krčmarico. Možaka »ta se smejala, krčmarica pa je baš. ko je stopil Martin v iyx>, rekk, da veruje v strahove hi da ju prosi, naj ne govorita več o takih itvareh.

    Martin je pozdravil fa jedel za mizo

    pri vratiji. Naročil si je kc^arec vina in kos kruha. Spočetka ni posnišal, kaj govorijo. Navzlic utrujenosti je čutil tako veselega da bi bil najrajši kar iz-pil, vzel s seboj kos kruha. da. )» bil čimprej pri Lizi in ji povedal, da je dobil službo v mestu Ko pa je slišal enega od obeh možakov, ki je rekel da bo ie vprašal Martina, kako je bilo. s« je ozrl po mizi v kotu hi videl, da sedi tam trgovec Mihec.

    — Kar vprašajte »a! »e je oglasfi Martin,

    — Saj ja res. Se poznala sa nisem.

    kar sva mogla. Bo« nama je pr«a. In

    ko sem odrezal prvi košček kruha, sem pomigni! najmanjSemu Izmed de-CO*

    — Mali, na kruha, na. Kako tt Je Ime?

    — Spasoje, je povedala mati.

    — Na, Spasoje, sem vabil. — Hodi k meni, sokole moj!

    Otrok se je postavljal na nozice. kakor pišče, ki se je pravkar izleglo. A potem, ko je revše seglo po kruhu, b! bilo od slabosti kmalu padlo v ogenj, komaj da ga je še vjela mati.

    Ko sva se poslavljala, je Jovanka bridko lokala, — vboga, junaška žena! Prepričan sem, da od tega, kar sva midva dala, niti drobtfn!ce nI vzela zase. A materinska ljubezen j! je dajala moči za življenje, tista ljubezen, ki dela čudeže.

    Na gori. na parobku temne šume, sva potem počivala s tovarišem. Bila sva že trudna, oba pa prav pošteno lačna. Zakurila sva o-genj. a dočim je šel on malo naokoli ogledovat sledove, ki so se črtali po' snegu od raznih zveri, sem jaz ra ražnjiču cvrl špeh ln čebulo, v tem sem bil svoje d)nl mojster.

    In tedai sem tam med grmičiem naenkrat zagledal otroka, — dekletce, ki je kukalo vame z boleče - prijaznimi očmi. črnimi kakor oglje.

    — Ho, tt mala, sem jo poklical. — Kaj pa ti tu Iščeš. Pojdi sem, ne boj se. čigava si?

    Takoj je Wla pritekla v naglih skokih kakor srnica.

    — Jaz sem Milka. Jovanklna hčerka, se mi je predstavila, obenem pa udarila v lok in ihtč hitela pripovedovati: — Mama ie spravila za mene košček kruha, ki s! ga dal t!, gospodi-ne dobri, pa ga je Vaso. ki je moj bral sikrivaj vzel ln pojedel. Niti skorjice m; ni pustil. — In vnovič so jo oblile solz©.

    — 'Tako. tako, Vaso Je pojedel Še tvoj kos. To je pa res grdo... Cu.ieš. Milka, pa si zda} prišla za nama po drug kos. aa?

    — Da. Mama Je rekla, da ste odšli k Pantini koči. Jaz pa vem za pot tja. Pa sem Šla za vami

    — In bi ti šla vse tja do Pantine koče, da nain nisi na srečo že tukaj do-šla? Dete moje, to ie še dve uri daleč! In si povedala mam!, kam greš?

    — Nisem.

    — Čuješ. Milka: kako pa je Mlo danes s fasungo v Prači? Koliko so dali?

    — Nič. Ni še prišel iz Sarajeva vagon. V sredo dobimo, pravi načelnik, ako Bog

    Premišljeval sem. Jaz sam nisem imel nič več kruha. A tam na drevesu je visel tovarišev nahrbtnik. On je imel še pol štruce. Pa sam mu jo vzel in jo dal Milki.

    — Evo. ti. Milka, sem rekel. Zdaj pa le brž teci domov in pošteno razdeli kruh. pošteno. Milka! Tudi Vasi moraš dati. Odpusti mu njegovo pregreho, Milka!

    — Hočem, gospodine, je rekla Milka t globoko resnim obrazkom, pritiskajo kruh na prsi, in se spustila v dir, kar so jo le nesle noge.

    Ko se je povrnil moj tovariS ln pri-sedel k ognju, so njegove nosnice slastno usrkavale prijetni vonj. ki je pulite! z mojega ražnjiča. Ko pa je razvezal svoj nahrbtnik in posegel noter, se je prestrašil in mene malone prebo-del z očmi.

    — He, je zapihal. — Kje je pa moj kruh?

    — Tvoj kruh? Pa menda ne misliš, da sem ga jaz pojedel? sem odvrnil z najljubeznivejšim smehljajem, ki ga premorem.

    — Ampak, za vraga vendar, saj sem imel še cele pol štruce, in zdaj je ni nikjer. Izgubiti je nisem mogel. Tam v koči mi je tudi nihče ni mogel vzeti, ker sem ime! nahrbtnik ves čas pred seboj. Kam je torei izginil moj kruh?

    — Pol štruce. praviš, da si še imel? sem se čudil.

    — Saj si vendar videl: polovico sem dal ženski, polovico sem pa spravi! nazaj v nahrbtnik. In zdaj je ni več. Hudič ie menda ni požrl!

    — Kolikor sem jaz videl, sem rekel, nedolžno mu gledaje v oč;. si tudi drugo polovico razdeli! med otroke. Saj

    ie izključeno, da ne bi bil dal tem sirotam vsega kruha, ko »i tako dober človek. In je sploh lepo od tebe, da sproti pozabljaš na dobrote, ki jih deli tvoja roka. Tako je prav: levica naj ne ve. kaj da desnica. Zdaj pa se izvoli posiužiti tega preslastnega cvrtja iz moje odlčne kuhinje — in dober tek!

    Malo je še godrnjal, nato se je pa potolažil. A vem. da ie imel mene še vedno na sumu. Prav za prav se mi je siromak smilili. Bil je močan človek z zdravim želodcem, ki je potreboval obilne hrane, zidaj pa —

    No, tako sva pač iužlnala špeh s čebulo brez kruha. In sva potem tudi tam v Pantini koči i-mela za večerjo samo špeh ln čebulo. In drugi dan za zajtrk spet samo špeh in čebulo. Potem sva imela pa zadosti. Naj se gredo petelini solit! sva rekla ln jo še istega jutra ubrala s planine dol na sjetiinsko stran. Tam sva imela dobrega znanca, pri katerem sva upala dobiti košček kruha. Samo grižljaj kruha da dobiva spet v želodec, ker špeh brez kruha, to ie strašna reč.

    To je tako strašna reč. da mi še danes postane slabo, če špeh le od daleč zagledam. In čebula, tudi ona se ml je takrat na Pantini p'anini hudo zamerila. Josip Fr. Knaflič.

    Iz življenja zagorskih steklarjev

    Ob 70 letnici steklarne, ki od lani počiva in čaka zopet

    bolisih časov

    Zagorje, 28. marca. J

    Letos poteka sedemdeseto leto, odkar se je začel obrat v novi tovarni, ki je bila za takratne razmere prva svoje vrste Znano je, da se je produciralo najboljše in naj« trpežnejše steklo v Zagorju. Od onega ča» sa pa do danes, ko počiva v tej zrušeni stavbi vse deio, je šlo od tu v promet na milijone steklarske robe Prvi začetki te industrije so tesno vezani z izsleditvijo premoga, ki se je pridobival kar na dnev nih kopih na »Grafenstollenfeldu«. Zbog absolutnega nomanjkanja izvoznih sredstev se je osnovala okolu 1. 1812. steklarnica, ki je premog konsumirala Podjetnik Sohwarz je kasneje prodal steklarno (ali kakor jo nazivajo še danes starejši ljudje: »Glažu« to«) premogokopni družbi na »kukse« — delnice. Glavni delničarji so bili: Langer (ravnatelj), grof Spauer, grof Wittmann, baron Helfert io grofica Ochsenbauer.

    Z dograditvijo južne železnice je mogla ta družba bolje vnovčiti premog. Zato, in

    Ea ker je stala steklarna zelo odročno v

    regu nekako tam. kjer je danes graščinski vrt, so jo opustili ter dogradili novo v rav« nini. Dočim je bila prejšnja na dve, je ob« segala nova pet peči. Staro poslopje se je preuredilo za taljenje cinkove rude. Ime »Cinkšmelc« je še danes ohranjeno, o to« varni pa ni sledu. Za Veliko noč 1859. je zagorel ogenj v prvi peči nove steklarne, ter gorel neprenehoma do 27. junija 1928, ko se je zaradi mezdnega gibanja ustavilo vse deio

    Prvi upravnik je bil Klein. Pozneje, ko se je osnovala TPD je prešla tudi steklar« na v njene roke, dokler je ni vzel v najemi 1 junija 1912. njen sedanji zakupnik go« spod Abel. Ta jo je preuredil in izpopolnil. Ob priliki mezdnega gibanja steklarjev je ustavil obrat. Večina se je tedaj odselila v Hrastnik, Rogaško Slatino m Paraein. Doma je ostala ie peščica starejših, ki žive od milostne pokojnine v »Lcbringu«, kakor so krstili steklarsko kolonija V zadnjem času je sedanji najemnik podaljšal najem« nimo. Verzije, da se bo začeio z moderni« zacijo steklarne, kj ^r bi bilo zaposlenih do 400 delavcev, pa še niso osnovane. Priča« kovati pa je, da bodo odločilni faktorji odstranili morebitne ovire in uvideli, da tako renomirane steklarne ne kaže opusti« ti, ker so dani vsi pogoji za najbujnejši razmah še posebno z razširjenjem rudniške železnice, ki se bo začelo izvajati že letos. Korist bi imelo podjetje samo, brezposelni bi lažje našli zaslužek, obrtnikom in tr. govcem bi bilo pomagano v veliki meri, ke so bili steklarji njih izdatni odjemalci.

    Prvi steklarji so bili Nemci, ki so se doselili iz Ribnice pri špilfeldu, prišli so pa tudi iz Limbuša, od Sv. Eme pri Pod« četrtku, Voitsberga pri Gradcu, iz Kočev. skega ter Češke Imena: Gotz, Weinbergor Kraus, Kolman in Juhtman so v dolini do« bro znana Razumljivo je, da se je iz te mešanice razvil kaj čuden jezik Prevlado« val in asimiliral je tedaj nemški duh, ki mu je bila ona doba zelo naklonjena Rud' nik je bil v nemških rokah, šolstvo isto« tako Posledice je občutil slovenski napred« ni živelj. Stari narodni borci Sokoli vedo povedati marsikaj o »aufhiksanju«, zasme« hovanju in o toči kamenja; vse to je za nami. Ko so tudi domačini prijeli za delo v steklarni, so unesli v nemško govorico mnogo slovenskih besedi, ki so posebno po

    vojni povzročile prav klasično govorico. Značilno za preorientacijo ▼ slovenski duh je izjava steklarja Juhtmana«»Poitla«:

    — »Moja srce je Slovenca, moja mat* pa Korošca.«

    Zaščitni patron steklarjev jo Flori« jan. Ta dan ao slovesno praznovali. Po« močniki in odnašalci so dobili kruh, hre» novko in vino, mojstri pa par sodčkov pi« va. Popoldne je bila velika veselica s sple» som in lampijoni.

    Najbolj obiskana priredttev Je bila na

    ponedeljek pred pustom — »FoSingsbol«. Sef steklarne jc kupil sto litrov vina za onemogle, posebej pa še za vse delavstvo V rudniški restavraciji je tedaj zavrvelo blaženo praznovanje. Ko so vse popili ao takole kovali vero ▼ radodarnost šefovo:

    — »Benn der Herr Derektor tatn auf un« ser Bali tatn kema, tatn bul noha zva Fosl Bir eoln tatn« (če bi gospod šef štoru, na naš ples štoru priti, bi štoru še dva sodčka piva plačat štoru).

    Za ta ples so najeli rudniško godbo in naj se mi ne zameri če to hudomušno pri« krojeno vabilo izdam širši javnosti. Glasi se:

    — Slavna rudniSka plebmuzik! Kukar vsacga let, tako tudi leto« mi »teklara« fante k Vam prišla, da bi ga tam na našga bal par Stik aufšpiiat Dobite 15 liter vina ali narobe dva sodčke pir, svinska pečen« ka, zjutri ob štir pa aufkšnit dacu. Ce vsi muzik&nte za to ainferštanden so, dejte nam to ja povedat, mi Vam bomo ja vse to dobar plačal — Habedera! Steklara« fanti...

    V jutru ko n je animirana zabava bliža«

    la koncu, je zbral šef okolu sebe mojstre in napil: »Naj živi steklarska industrija!«, za tem so zagnali kozarce ob tla in rajali do konca' V sredo so pokopavali pusta. Pred vrati gostilne so odmerili prostor za jamo in če iim ne bi birt postregel, bi mu zakopali »femo« pod prag. Pri Rjaveu ne« kje so vrgli pusta v Medijo Pepelnični če« trtek so označili z — »einašern«. Ta dan so se našemile samo steklarke. Nosile so od hi$e do h:še na eni tasi liter vina s ko« zarci, na drugi posodo s pepelom Kdor se je odkupil, je pil in bil zaznamovani s p«« pelom.

    Za Božič so pekli purane ▼ »tambrci«, t. j. hladilnici za steklo. Včasi se je peklo kar po dvajset takih ptičev. Nikjer niso lepše zarumeneli kakor tam, sproti so ae steklarji gostili in zalivali s sladkim »ita. lijanom«, ki ga je sleherni premogel naj« mani en sodček v kleti.

    Poročenemu, na sveže pečenemu paru ao

    se je približaia krčmarica Martinu in mu voščiia dober večer.

    — No, Martin, se je obrnil Mihec, kako pa je bilo davi. kaj? Ali se ti še hlače trssejo?

    — Ti boš že vedel, Martin, ki si bil »raven in ti boš povedal po resnici, je prisedla k njemu krčmarica.

    Martina je obšla jeza, udaril je po mizi in odvrnil:

    — Kako naj vem, kaj je bito, ko sem pa bil v mestu 1

    — Glej ga. zakaj se pa jeziš? Vprašat se vendar sme, je rekel Mihec.

    — No. pa vi povejte, kaj je bilo, se je pomiril Martin.

    In krčmarica je začela pripovedovati, kako se je davi šmartinski župnik med črno mašo, takrat ko bi se bij moral hitro obrniti naziaj k oltarju, da ne vidi duše tistega, ki je bil zanj bral mašo, spozabil in je ostal obrnjen v cerkev ter }e videl pogubljeno dušo. ki se je je tako prestrašil, da je zavpi'1 z vsem glasom, naj izgine takoj iz cerkve.

    — Beži. beži. Marjana, tega ti še Martin ne verjame! je prekinil Mihec krčmarico. ki je prosafla Martina, naj jI pride povedat, za koga je župnik bral mašo. Obljubila mu ie za to liter vina in lep kos krače za Veliko noč.

    — Ce bom zvedel, bom že povedal.

    je dejal Martin, ki se je spomnil, da ne bo nikoii več mogel pogledati v zakristiji v bukve, karnor zapisuje župnik plačane maše.

    Krčmarica je nadaljevala s pripovedovanjem, kako so bili ljudje prestrašeni, ko so videli, kako težko se ie odpravila pogubljena duša iz cerkve in da je po vsej cerkvi rožljalo z verigami, ko jo je satan zopet vklenil ter .-o med peklenskim vriščem vlekel iz cerkve na pokopališče. In da je bilo vse res. so vendar povedali ljudje, ki so bili zraven! Stara Zidanka, ki je bia tako pobožna in vsak dan v cerkvi, se je tako prestrašila, da so jo morali nesti domov ln je umrla od strahu. Cerkovnik, ki je priskočil na pomoč, se je tako ustrašil, ko je zagledal pogubljeno du$o v peklenščkovih rokah, da je nadel in si zlomil nogo. Ministranta je pa vrgla božjast in ga je moral župnik sam cd-nesti v župnišče, ker so vsi zbežali iz cerkve.

    — No, pa recite, da ni res? je končala krčmarica.

    — Saj nisi bila zraven, je podvomi! drugi možak, trgovec Mihec pa je dejal:

    — To so lari fari! Zidanka te umria. ker je bila stara, cerkovnika sem pa vide! še opoldne, ko Je govoril s kuha-

    rico. ki se je pripeljala iz mesta.

    — To si je kdo izmislil. Župnk sam mi je nekoč povedal, da je tisto o gledanju pogubljenih duš pregrešna vraža in da škoduje vernim dušam v vicah, je rekel mirno Martin in se nasmehnil ob misli, da ljudie v cerkvi niso razumeli, kaj je za vpil župnik in komu je veljalo. Da je pa vse tisto potem gola laž. pričs vendar cerkovnik, ki ni bil prav nič preplašen in ni prav nič šepal, ko je hodil zjutraj okoli pošte. Pa tudi kuharica ne bi bila šla v mesto, če bi se bilo zgodilo kaj takega, si ie mislil Martin in izprazni! kozarec.

    — No. ali nisem rekel, da ti še Martin ne bo verjel? se je zasmejal Mihec.

    — Jaz pa le verjamem! se je prekrižala krčmarica.

    V izbo je stopil domači sin in rekel:

    — Mati. aH že veste, da je Kegelblrt pogubljen?

    Krčmarica se je prestrašeno prijela za glavo:

    — Molči, seme!

    — Saj sem bil tam! se je odrezal fant

    — V peMu si bil? se je ponorčeval Mihec.

    — Saj mi je Cvetka povedala, da je Ma maša za očeta. Mati joka in s® zaletava v zid, je razložil fant

    Otokar E rezina,

    češki pesotk-filozoi, ki le te dni umri ▼ Jarom*-ricah na Moravskem

    »fircigali« — s »vilenim trakom ao zaprli cesto. Govornik, ki je svate dočakal ob mi« zi, je napil in voščil srečo. Pod mizo je med tem našemljen »tajnik« dokončal pro« pustno pismo in ga oddaL, čim je ženin ugodil nepretiranim zahtevam »pobov«. Na» to so prestrigli trak, konca pa ovili konje« ma okolu vratu, ki sta jadrno potegnila mladi par na bučno gostijo.

    lzvzemši mladino, ki je bila precej boje« vita, so steklarji živeli z domom in jav» nostjo v najlepših odnošajih.

    Delo v steklarni je naporno. Pozimi le gre, poleti pa je puhtela iz peči, kjer »e je topila masa, neznosna vročina. Do pasu slečeni so se vrteli mojstri okolu peči in pihaii z dolgo cevjo — »fajfo«, steklo r modele. Te kalup« so morali stiskati sami z nogami in to 10 do 15 ur dnevno. Skoro vsak je zato dobil v »o« ukrivljene noge, ki so bile tipičen znak steklarja. Pozneje so delo opravljali tudi mladi učenci. Vedno gledanje v jarko svetlobo je zapustilo vsa« kemu kako očesno bolezen. Siva mrena j« bila običajna posledica. Vsi starejši moj« stri nosijo očala, polovica njih je prestala operacijo. Pljučne bolezni je pospeševala menjajoča se temperatura, prepih, škodlji« vi plini in naporno delo v potu. Mnogo jih je pobrala jetika. Konzumirali so ogromno množino pijače m jedače, da so se ohra* nili kolikor toliko krepki.

    V spodnjih prostorih steklarne »o po* stavljene peči za proizvajanje plina, ker le«ta je dal potrebno vročino za taljenje steklene mase. Skozi obsežne železne cevi se je dovajal piin v gorenje peči. Kuriio se je nepretrgoma od vsega početka, ker bi sicer ohlajene peči utrpele veliko škodo. Piin je spodgrizei marsikoga. Mali zgrban« čeni možiček Hlebec, ki je ostal še tu, mi je zadnjič z bridkim povdarkom dejal:

    — Triintrideset let sem žrl tisti gas, se« daj sem pa kripelj.«

    Še starejši od njega je bil »širar« Krafi» man. Kolikokrat so vpili nanj iz prvega nadstropja, kadar je le preveč kuril:

    — Kračman, kosa (gas«plin) nazaj!

    Pri Kračmanu so našli vsi brezdormmn« ci vsak čas toplo, gostoljubno zavetišče ▼ roamenrti — »širluknji«. V pesku okoli toplih peči je včasi domovalo kar po tri« deset otrok bre® staršev ali beračev, bre» poselnih ali drugače iztirjenih bitij.

    še mnogo drugih spominov je vezanih na steklarno, ki je pred 70 leti prirasla v dolino; ostali so pač le spomini. Samo ne« kaj docela onemoglih delavcev je ostalo tu, vsi drugi so se razkropili. Starčki kakor Veber, Por, Kozmus, Bauer, vsi med 70 in 85, še tavajo po zapuščenih potih in dvo» rišču prhle zgradbe. Zde se kakor topa, živa priča nekdanje krepke industrije. Ir« trgami i* okolice, s katero so živeli, umi« rajo le počasi, ker živi še v vseh teh up, da se zopet vrnejo boljši časi. Kako jim zažare oči, kadar jim zajetni steklar Ot« mar Ranzinger s povdarkom tistih 187 kg (kje je še tak?!) in temperamentom »let boljših polovice« razklada:

    »Bo, bo! Se bote glaže pihal!... Ja... ali pa ne, hudič vedi... Lej ga I Mislite, da jaz yem! Kolk so takih, ki govori, pa ni8 ne vei Lcj ga! Bo ali pa ne!«

    Takole je vsak dan. Iz upa v resignacijo. Bo, ali pa ne. Tudi tam v Paračinu bi po pustili in se vrnili vsi oni, ki so težko od« hajali na jug med brate.

    Na podjetju je tedaj, d* zastavi greb« ljico k) svmčnico, ter ustvari pogoje za začetek ta razvoj modernega podjetja, gar znano ime »Zagorska steklarna« bo solidna garancija za prvovrstno blago. —

    N. Adamič.

    Najidealnejša kurjava

    M enodrnifosfc« vile, biie, cerkve, dvorane, r»-rale itd. Je ETNA »veže-xra£oa centralna kurjava, sradi in krni istočasno. Je sefo Jtedljiv* r pogonu ta »e lahko regulira. Prospekt« ta refe-renSoe Kstioe dobite brezplačno potom zastopstva l9

    Lafthelzangsbaozesellschaft, W1ea, XVII., 1. Tehnični Uro »Tehca« družba i o. z., Ljubljana, Mestni trg 25, L Telefon Jt. 25—80.

    — Nehajte, nehajte! je dejal Martin in plačal.

    — No. Joško, al te n! sram pred Martinom, ki je tak svet fant, pa ne verjame? se je rogal Mihec.

    — Zbogom, pa lahko noč! je vošči

    Martin in stopil v hladen večerni mrak. *

    Urno ln lahkotno je stopa! Martin navzdol po klancu in vse, kar je mislil, je bilo tako živo in svetlo, da je na razpotju pred Šmartnim ob kapelici Matere božje, ki jo je bil dal sezidati na župnikovo prošnjo trgovec s prašiči Janez Kotnik, posestnik in trgovec v Gorenji vasi. kakor stoji zapisano spodaj I na znamenju — Martin zavriskal in popeval vso pot do potoka, odkoder vodi steza čez travnike do Kegeibirta.

    Martin je šel naravnost po cesti. Natanko je že razločeval prve hiše v vasi, ko se je ustavil in gledal skozi temo proti krčmi, ki pa je bila nerazsvetlie-na. Za trenutek se je čudil, pa se je takoj spomnil, kaj je bil pravil fant zgoraj v krčmi. In silno težko mu je biio pri srcu zaradi Lize. ker ji najbrže ne bo mogefl povedati veseie novice.

    Sel je počasi naprej in razmišljal, kako bi prišel do Lize. Ko je bil pred krčmo, se je ustavil, gledal s ceste v temno vežo ia slišal v veži httrt Ju>

    !

    Zelena !ra!a Je kras vrla

    Duša in telo si želita na hišnem vrtu čim več trate — Kako jo zasefemo in kako negufemo

    fita 90 Saši, In k M travsičefc sa Trt«

    postranskega pomena. Vrt Js b8 zabasan pred vsem s cvetličnim grmovjem hi drevjem. Sadilo se je po geslu: kar mogoče sence, pisanih preprog in visoko ograjo, da ne »te-zajo plebejd vrata preko meje. Za solnce, trato, spomladansko floro ni ~-;aio prostora.

    S športnim ribanjem, s nveitjo, da J« solnce vir zdravja ia sreč«, i« priSla tudi ca zeleno trato nova doba.

    Naši malčki, ki ne poznajo stare m modeme Jolc o vzgoji člove-Ka, najdejo sami od sebe pot na solnce, na travo, če »o le trenutek prosti. Tam najdejo zabavo, da se bi za ce]« ure ramotiii, če bi Jih ne pce-dramn klic varuha, !d jih tira nazaj na belo bleščečo cesto, od koder se z največjim sa-mozatajevanjem ograjo u« prepovedano zeleno livado. Ne samo otroku, tud! odraslemu « zahoče odpočitka in igre v trav L Poglejmo Angleže! Žilavi, trezni, skozi la skozi športniki, imajo krasna travnata Igri-Jča, kjer *e zabava staro hi mlado. Na pravilno gojenih livadah n! opaziti ne sledi, kljub temu, da igrajo na njth dan z* dnem golf in drjge Isre.

    Ureditev travnika r vrtn zahteva kolikor toliko truda dela. Trava mora biti preko ceiiata leta te-jmo rešena, t osti, nizka in brez plevela, br*z marjetic, mahti hi regrata. Prvi pergol za dosego goste ruš« so dobro seme, dobro obdelana zemlja fn pravilna s eter.

    Vrtni trava ststoj? te rasnih trav, ki morajo biti pritlične tar ir.tro »»tavajoče v doačni strnil iu kgt Ne aspeva vsaka trava v vsaki zemlji. Velike semenska tvrd-ke imajo na prodajo že pripravljene mešanice za posamezne zemlje. Za navadno vrtno zemljo, sa težko tU lahko, m solnfine loga. Dobiti pravo mešanico tn kaljivo seme )e najvažnejše ker dregač« je denar vržen proč. Trata posejana i slabim semenom, je drago leto joia, sem in tja se pa JopiriJo topi, ki spadajo aa pašnik, a ne aa vrt. Ve-&ns mešanic sestoj! k treh jrfavnfe trar, ki uspevajo povsod, ln par specilelnih. Med njimi js enoletna, fcl kmalts rzkali hitro raste in ščiti počasneje rastoče trajnice tn de-te?j!ce. Drago leto prva Izumre. ostale se ps razrastejo hi stvorijo jro«te rtriSo. Razun trav no v mešanid drobne det-stje. Kakor sem is omenil, imajo yetike trgovske tvrd-ke tvoje specljelne mešanica. Zgodi se tudi da dobHS mešsnico. ki ravno odgovarja razpoloženju skladiščnika al! računom gospoda šefa. Zato skleni pri naročilu večje nraožiTV? pogodbo! *C;ns je sdo drago, 1 kg stane 30 do 40 Dšn. Travna semena se trva-

    iajo večinoma iz Amerike Ia Angle&a.

    Da dobimo gosto rušo, selemo vrtno trato mnogo goste*«, kakor na travniku. Za 1 m rabimo 40 do 60 gramov semena. Velike površine sejemo v sredini bolj redko, 20 gramov na meter, ob kraju pa gosteje.

    Priprava zemlje ni nič manj važna. Pri ureditvi vrta je navožena in premetena zemlja le neobdelana. To Je treba na jesen uravnati, močno po gnojiti, prekopati ln pustiti preko zime v grudah, da pretnrzne. Spomladi se zopet prekop!] e, pograbi in uravna, da Je površina ravna ko miza.

    To delo Izvršimo pred setvijo sredi aprila, da lahko sejemo v svežo zemljo. Setev se vrši samo v brezvetrovnem času. ker jc seme trav izredno lahko. Ce zapiha pri setvi vetriž, odnese drobno seme, debelo pa pade skupaj. Pred delom seme dobro premeSamo. Pri setvi stepamo po deski ki enakomerno sejemo, za sejalcem se mora seme takoj z grabijami zakopati. Ko Jo zakopano, se še povalja aH potolče z desko. Ako Je zemlja suha in ni pričakovati dežja, je potrebno setev večkrat zalivati.

    V 14 dneh že dobi travnik nežno zelenkasto barvo, ko doraste trava ped visoko, jo Je treba pokositi. Da se zaraste v gosto nišo jo Je vsikdar kositi, ko je malo večja, tako da ostane preko celega leta visoka 5 do 10 cm.

    Na senčnih dvorfSčih, kjer primanjkuje solnca ia zraka, se Sne trave ne drže dolgo r septembru je večinoma zemlja že gola. Tam je bolje travo nadomestiti s šmarni-csmi zimzelenom, praprotjo, raznimi jeglič* brSjanorn rtd,

    V s en d dreves se tud! kaj rad našel? mah in izpodrine travo. Na jesen, preden zemija zmrzne.naj se mah zato z grabljaml pograbi

    vernih sodnikov, ako tudi teh si na prostora, pa izmed nesodnikov. Tekma se mora na vsak način odigrati. — Kjer ni prisoten podsavezni službujoči organ, morajo postopati sami kapetani po tem sklepa. Sodnik, ki zakasni tekmo ali ne prida na njo, bo predan kazenskemu odboru.

    5. Glede podsaveznih prvenstvenih tekem.

    ki

    se igrajo po dvojnem cup sistemu, objavlja LNP vnovič: V prvenstvenem tekmovanju odločujeta skupno jesenska in pomladanska tekma, odnosno obe določeni tekmi. Kiub, ki izgubi obe tekmi ali ki izgubi eno in igra drugo neodločno, izpade iz nadaijnega tekmovanja za dotično leto. Ako dobi vsak klub po eno tekmo, odloča boii-5a razlika golov, računši obe tekmi skupaj. Ako

    se pripeti, da jc razlika golov izravnana, se mora podaljšati spomladanska tekma za dvakrat 15 minut. Ako tudi to podaljšanje ne prinese odločitve, odloča žreb, ki ga Izvede sodnik takoj na terenu v prisotnosti obeh kapetanov ln podsaveznega delegata. — Za podsavezni finale se spremeni ta določba v toliko, da se v primeru Izravnanega Izida po drugi tekmi igra takoj naslednji dan na istem igrišču tretja tekma. Ako bi tudi ta ostala neodločena, se podaljša za dvakrat 15 minut In ako tudi to ne prinese odločitve, se žreba. — Protesti proti odigranim tekmam, ki se vrše po cup sistemu, se morajo tekom 24 ur najaviti direktno pod-savezu (izvenljubllanski klubi brzojavno) ter

    tekom nadaljnih 24 ur pismeno predložiti protestno takso, kakor Jo predpisuje 9 21. o. p.

    6. Podeželski klubi vRlanJenl ▼ LNP-n so dolžni o javnih tekmah, pri katerih ne sodi izprašan sodnfo poročati tekom 24 ur podsavezu (potek igre. rezultat, morebitni Incidenti, ime sodnika itd.). Poročilu Je treba priložiti postave moštev obeh klubov na predpisanih tiskovinah.

    Po sklepa posl. odbor« §« svedejo s prihodnjim prvenstvenim terminom zopet kontrolne vstopnice za sodelujoče igralce. Klubi bodo prejeli odslej za vsako svojo tekmo 13 prostih vstopnic, ki Jih bodo morali igralci oddati biljeterju. Vstop na Igrišče brez

    velikonočne

    praznike

    Icmm

    'V*

    Lahka atletika na Finskem

    P MAGDIČ, LJUBLJANA

    Krasno popehn obleka D 350 Bluze svilene pope lin D 95 Kasha cbleke D 320 Lep modem plašč D 360

    ho®. Ta uniči ne le mah, ampak tud! trosi e. V tem primeru gnojimo travnik spomladi, drugače pa vsako leto na Jesen s kompostom, spomladi pa trav« pregratrtmo, odstranimo Ustje la travnik povaljamo.

    Tako gojena trava vzdrži mnogo let sveža In nizka. Kot vsaka stvar pa trdi trava v vrtu ni večna; v 10 do 15 letih izčrpa hrano i« zemljs. med travo se aasele plevel, trpotec, regrat, da »e Jih ne moremo več s pletjem obraniti. V tem primeru moramo travnik prekopati, pognojit! In aa novo posejati.

    Spomladi, ko met tegtne, nam *deoi trava vse prepočasi. Tu nam rumen! vijoličasti in beli pomladni žefran! kaj rrslčno okinčajo vrt in pozvanjajo obenem pomlad s raznimi drugimi čebulnicami.

    Viktorija : Ilirija

    port

    T aadejo tn ponedeljek aa igrišča IHrfJe.

    Kot prvo zagrebško moštvo, ki gostuje v pomladanski sezoni v Ljubljani, si je Ilirija izbrala Viktorijo, ki je poieg Haška sigurno eden najslmpatičnejših klubov Zagreba. Viktorija je tudi v LJubljani dobro znana ln uživa pri naši športni publiki vsekakor velik ugled in to ne po nepotrebnem. Moštvo se nam je predstavilo vedno vzgledno fair v svoji igri kar sicer ni baš odlika vseh zagrebških klubov. Postavo gostov smo objavili že včeraj.

    Ilirija nastopi oba dneva r bspremenjeni postavi. Pogrešati bo morala najbrže svojega izbornega strelca Šiško, Id js Ml tefje blesiran pri zadnji tekmi. Kljub temu bo postava beio-ze!snih dosti močna ter bo nudila gostom več kot resen odpor, Z ozirom aa momentano izvrstno fonno Viktorije Ilirija nikakor ne bo imela iahke naloge. Srečala se bosta dva. skoro enaka protiv-nika, kar bo sigurno povzdignilo zanimivost igre. Posebno interesanten obeta biti boj izredno močne napadalne vrste Viktorije proti obrambi Ilirije, ki Je njeno najmočnejše orožje. Krilski vrsti sta si prillčno enaki. Viktorija ima mesto srednjega krilca bolje zasedeno, nasprotno pa ima Ilirija majhen plus v stranskih krilcih. Napadalna vrsta gostov Je v tehničnem ozira domačim sigurno nadmočna, vendar bo najbrže odločila večja odločnost pred goiom in pa glavno pri igri to je streljanje.

    Tekmi s

    raka. Bfla j« Lisa, U j* idum xipirat

    duri. . ____

    — Dober vsčer Lrzaf

    , M&rtinl bwuj pa a« be stdl

    — 2e vsm.

    — RszbU m ti^i. da J« froca. Zdi M

    mi, da »ori.

    — No, 6» zato nori, nad kar moril

    Amg*ak veselo novico imam za t«, Lizal

    — Kaj pa? Brž perved

    — V mestu sem bfl.

    — Kaj M pa dedal?

    — Danes š« nič, j« rekd Mjtrttai io »topf! trn prag.

    — Kdo te je pa

    — Sem irttsM, da rn® boi vfcMa davi ko sem se peljal s poŠto mkoo.

    — Hitro, Mar dni Moisra zapretS

    — Službo sem iskal . . ■ ^ Pa si jo dobU?

    — Cei dober teden morim Mfl fe Jam! je rekel ponosno Martia.

    — K ai boš oa deiai?

    — V skladišču bom. Potam bom 9« fe k*j dobil

    — Torto pojdeil h mene bol po««?

    — Glej h! Aij nisi rekia, da greva oba?

    Nekje v lrrčml to m odprla Trata.

    Na cesto fe b»$rrH .k* ln »tok.

    _ Lahko noč, MarSn! )e rakfieata Lfza hi tiho pristavila:

    — Jutri zvečer! Pa zgodaj!

    — Gieč, da še U ne zrori*! f. je kflfcal Martin, ko je ž. zapria !n zaklepala drri.

    Svobode, y ponedeljek pa se spoprimeta dva kombinirana tirna Ilirije. Obakrat je pričetek ob 14. Tekine se vrše ob vsakem vremenu.

    Vstopnina je nastopna? Lcžni sedež! 30 Din, tribunski sedeži 15 Din, stojišča 10 Din in dijaška odnosno članska stojišča 6 Din. Dijaške in članske vstopnice se bodo izdajale samo proti predložitvi dijaških oziroma članskih izkaznic, veljavnih za leto 1929.

    . . .. . . . . 6 vstopnice aH brez veljavne proste karte |e

    in travnik potrosi s živim apnenim pra- str0g0 prepovedan in se bo v bodoče A-

    r" — —'h *—- branil z najenerglčnejšlral sredstvL

    Zaradi dopisa Sekcije ZNS od 23. marca odreja posl. odbor, da mora vsakokratni službujoči odbornik podsaveza pred pričet-kom tekme stopiti v stik s sodnikom glede ravnanja ot morebitnih incidentih. Odreja se nadalje, da morajo službujoči odborniki nositi viden znak ter da se morajo nahajati, kolikor dopušča službfe, stalno ga sedežih, ki so odkazani LNP-u. Gg. odborniki, ki nimajo pravilnika za službujoče odbornike, se naprošajo, da si ga preskrbe pri tajniku L

    Z ozirom sa vrsto prošenj, ki so Jih vložili razni ljubljanski klubi za odgodltev prvenstvenih tekem, določenih na 24. t m^ opozarja posl. odbor v naprej vse klube LNP vobče, da takim prošnjam ni mogoče ugoditi, ker ni na razpolago niti enega prostega termina.

    Prošnji SK Slovana in ŽSK Hermesa za odgodltev njunih Juniorskih prvenstvenih tekem do konca aprila bo posl. odbor po možnosti ugodil. Naknadno se udobri preložitev Jun. prv. tekme Jadran : Ilirija ex praesidio od 24. marca na kasnejši termin.

    Upravnemu odboru se predajo v discipli-niranje zaradi neizpolnjenih obveznosti povodom prv. tekem dne 24. oz. 25. t m. SK Jadran, SK Slovan. SK Trbovlje, Athle-tlk SK ter službujoči podsavezni blagajnik na Igrišču Ilirije in službujoči podsavezni redite!! na Igrišču Primorja.

    Verificirajo se prv. tekme Ilirija : Jadran a : 0 par iorfalt, Amater : Trbovlje 3:0; prv. tekma Celje : Athletik SK. odigrana dne 24 marca z rezultatom 4:5, se verificira po S 18. prav. prv. tekem s 3:0 za SK Celje ker j£ njegov nasprotnik odstopi! | od oodaijška tekme. Protest Athletik SKa j proti odigrani tekmi se zavrne v smislu i § 21. o. p., ker mu ni bila priložena protestna taksa.

    Odobrijo se prijateljske tekme: FHrfla : Viktorija. Zagreb 31. marca in 1. sortls v Ljubljani: Železničar : železničar, BJelovar 31. marca in 1. aprila v BJelovarlu; Maribor • SK Kastner & Oehler, Oraz 1. aprila v Mariboru, Javomik : Svoboda. LJubljana 31. marca v Cerknici

    Dvigne se s 24. marcem suspenz Athletik SKa, ker Je med tem poravnal vse svoje denarne obveznosti.

    Verificira se s pravico nastopanja dne 22. septembra 1929 za ASK Primorje: Li-povšek Leon. Po § 10. o. p. se dovoli takojšnje nastopanje v prijateljskih tekmah za ASK Primorje igr. Sinkole Rudolf, Mlinar Fr., Lipovšek Ferdinand in Lipovšek Leon, — ŽSK Hermes odjavlja igr. Jegliča Vinka ir Braunseisa Alfonza. — SK Reka se poziva. da do 4 aprila konkretno Javi podsave-zu obveznosti bivših svojih članov Zuccata, Xorena in Thume. — Z ozirom na dopis SK Slivnice od 13. marca se zavrne verifikacija igr. Prisnika Milana za SK Grafika. — Tajnik I.

    Ogled

    ep

    izložbah, modeiov v trgovini

    7» v

    i

    gaic

    Službene objave LNP

    Sklepi sel npr. odbora 20. marca In posl. odbora 27. marca 1929.

    Tajništvo obiavlja naslednje principljelne sklepe upravnega odbora:

    1. V svrho izboljšanja roditeljske službe pri podsaveznih tekmah morajo nominirati ljubljanski klubi podsavezu gotovo število starejših (polnoletnih) članov, ki bodo sposobni opravljati roditeljske dolžnosti strogo točno in nepristransko in sicer klubi f. razreda (Primorje, Ilirija, Hermes, Jadran in Slovan) najmanj po 6 članov, ostali kljubi najmanj 4 čiane. Za bodoče tekme smejo klubi postaviti reditelje ie izmed teh pri podsavezu prijavljenih rediteljev. Odgovornost za vestno in točno roditeljsko službo nosijo slejkoprej klubi. Prekršenje bo LNP strogo kaznoval po § 52. k. p. (gioba 50 ao 1500 Din). — Rok za prijavo Je do 4. aprila; prekoračenje roka povzroči globo po § 52. k. p.

    2. Da se pridobi in Irvežba sodniški naraščaj, obenem pa izboljša služba stranskih sodnikov pri podsaveznih tekmah, morajo nomtnlrati podsavezu klubi Ilirija in Pri-

    morje najmanj po 4, Hermes, Slovan in Jadran po 2 in ostali ljubljanski klubi vsaj Po 1 svojega člana primerne starosti (nad 31 let) in sposobnosti, ki bodo stalno opravljali službo stranskih sodnikoy nri tekmah svojega kiuba, po možnosti tudi pri tekmah drugih klubov. Tem članom bo LNP nudil priliko, da se izvežbajo za savezne sodnike: vsak dobi podsavezno izkaznico, j katero bo imel prost vstop k vsem pod-saveznim ln klubskim tekmam na področju LNP; Podrejeni bodo poslovnemu odboru LMP. ki iih bo imenoma delegiral k posameznim tekmam I. mofttev. po možnosti pa tudi k ostalim tekmam. Ako bi kak stran- j ski sodnik ne prišel na določeno tekmo ali ako ne bi vrši! svoje službe po določilih , pravi! .bo pozvan na odgovor pred kazeh- j ski odbor, njegov klub (kapetan moštva) pa mu bo na poziv sodnika postavil namestnika za dotično tekmo. Za postavljanje stranskih sodnikov za prvenstvene ln Junlorsite tekme imajo skrbeti tudi v naprej sami klubi, razen v primerih, ko to izrecne stori Sekcija ZNS aH LNP. — Rok za prijavo Je do 4. aprila; prekoračenje roka povzroči ! globo po § 52. k. p.

    3. Noben Igralec m sme tstt dan nasto- I Piti v več kot eni tekmi. Za prekršnje od- I gora rja jo klubi.

    4. V skladu sf«. I»r»v ta prvenstvene ! tekme odreja npr. odbori Ako iu prvenstveno alf pokalno tekmo i» pride delegirani sodnik 15 minut po določenem času, pozove službujoči odbornik LNP aH njegov namestnik kapetana obeh moštev, da se zedi-nita na drugega sodnika izmed prisotnih sa veznih sodnikov. Ako'se kapetana ne sporazumeta, se Izžreba eden od obeh sodnikov, ki Jih predlagata kapetana. Ako Je na igrišču navzoč samo en sodnik ali ako samo eden kapetanov predlaga sodnika, vodi tekmo dotični sodnik. Ako ni na Igrišču sa-

    Ce pogledamo zemljevid Evrope in poiščemo Finsko republiko, vidimo, da gre za sicer obsežno državo m. severu, ki pa ima komaj nekaj nad tri milijone prebivalcev. In še izmed teh je najmanj 400.000 Švedske narodnosti 1

    Ta dežela tisoč Jezer pa Jt kljub maloštevilnemu prebivalstvu znana po vsem svs-

    tu; za to odlično pozicijo med svetovnimi ! f\,J • j silami oa se mora zahvaliti vlogi, ki Jo U glejte St Zadnje kreacije V igra v mednarodnem športu.

    Povsod, bodisi na olimpijadi. rimski ah letni, bodisi na drugih mednarodnih meetin-gih se dviga finska zastava — z modrim križem na belem poiju — prva ali med prvimi v znak zmage. Ce so Flnd na prireditvi, Je njihovo mesto vedno med najboljšimi!

    Njihova premoč p« J« vsekakor največja

    na lahkoatletskem polju. Ze samo ime Nur-mija pomeni slavo, ki Je dosedaj š« ni btla deležna marsikatera država, ki ž« desetletja goji to panogo športa.

    Ce hočemo razkriti tajnost, ki Je pomagala temu trimilijonskemu narodu do svetovnega slovesa, se moramo poglobiti v njegovo dušo. Odkod pa Izvirajo? Na to skoraj ni mogoče odgovoriti! Sprva so jih znanstveniki uvrščali med Mongole, sorodnike Japoncev, pozneje med Laponce in Madžare: sedaj so opustili to teorijo in niso postavili nove. Zaenkrat so zopet samo Finci brez določenega Izvora.

    Značilen za njihovo menia!!t

    Slavni finski športni profesor Lauri Pik-kala pripoveduje o tajnosti športnih uspehov naslednje:

    Lahkoatletlčnega materijala kakor ga ima Finska, skoraj ni mogoče najti na vsem svetu. Polovica mladine, ki zapušča šolo, ima vse Pogoje za prvovrstne atiete; drugod je ta odstotek nad polovico nižji. Zakaj? Najpomembnejše ie dejstvo, da se telovadba v finskih šolah goji sistematično, ne pa neredno in kot stranski predmet kot v drugih državah. Sistem je v ostalem švedski, ki pa doma ni dosegel onih uspehov kot na Finskem,

    Kadar zapuščajo th.ski dečki šolo, ms ve- ) * »vsfea ieSmU

    i samo, da Je Pariz prestolica Francije, da i <;*htve brio sfc!«ajeao, aa * vpoči.

    do

    je Balkan pollotok in da je angleškemu kra lju ime JuriJ, temveč poznajo šs bolj temeljito človeško telo kot instrument, na katerega Je treba igrati vedno, da ne izgubi glasu.

    Pikkala pripisuje nato največ pomena za

    razvoj iahkoatletskega spona parni kopeiji. Na Finskem skoraj ni tako revnega čioveka, da bi ne imel svoje kopalnice, kjer se vsaj enkrat tedensko koplje v topli vodi. Zato tudi Finci, kadar nastopajo po inozemstvu, ne iščejo samo ugodnih stanovanj ln primerne hrane, temveč najprej parne kopeiji. Nurml brez teh kopeiji ne bi bil postal kraji rekordov. Težko Je reči, aH je Pikkalovo mnenje glede raznih kopeli popolnoma pravilno. toda gotovo je res, da se Jih Finci zelo poslužujejo in da žanjejo povsod uspehe.

    Tretji faktor, ki poganja Fince sa zmagami. Je njihova magična besedica: Slsu! (Oba s se Izgovarjata sikajoče; beseda se naglasa na zadnjem zlogu!) Besedica se ne da prevesti: definira pa le lahko tako-le: »Slsni Je čustvo vsakega Finca, kadar gre

    □Dnnaaaxox!DcnDCDDDDonuDDL • 3

    Ljubljana

    nasproti glavne pošte*

    v boj *a svoje barv«. »Sisn« Jt Uubesea do sebe ln ljubezen do domovin«, a obenem sovraštvo do nasprotnika. Za Finca spon ni Igra, temeč berba proti vsem. Dokler traja borba, Je Fincu vsak tekmec so* vražnik. k: ga j<- treba z« vsako cene premagati. Ce Finec v boju podlega, mu je treba ssme vzklikniti »Sisu« in zopet Je oživel * Športna ideja ima »a Finsk«n globok« korenine; navdušenje ta šport navdiha vsfc, delavca in intelektualca, kmeta te gosp<> d&, moške in ženske, staro in mlado. Finsid zmagovalci v športu so narodni Junaki ia niala kolajna, ki si jo Finec pribori v športnem boju v inozemstvu, je vredna več kot j drugačna, večja zasluga doma.

    telovadba, parne kopeiji in »stsu«, t« H besede odoirajo Fincem pot v Stroki sveti

    Po&iv vsem tenis Igralcem

    SK t(ri.j» (t-eosa-sekoti*) j« imek t 3S,

    t. m. ob oblini udeieihi se*taa«& t tate kptizer*. Sezonska ilejianca jneia u &ws« 250 Dia, %*. uečlM« SK liri,]« 300 Die, <}$*«<,* iaoanea 168 Djs sicer i>la£i|!vio v d-veh obrotoh: prvt ofarcfc Pi&Cifrv istočasno s prijavo,

    V dji sefcafcfci odi** »o feS oačefcA*

    fe.voiki>i iii. ŠapJJa k gg. ir. KofeB m ZaJo,

    TS7-

    pred vsem oee pjursča, fcš prv« vpoSl^Jo vts s prvini o&rckoai. Vtsku pitcžJjl, obsttojei« iz aaiiKiai 4 do S oseb, imt pr&vioo 6o Avefc vtčtri;:ii m vat Jti-aaj« uro. is Kasan j*

    dnevu.

    Ker v pr«*fej«i kr ti

    v i«r! najwe

    di hoiejo iss areooo fceiio tati sa pola jpc v i/vrho po».T-ti(r«x* podae*.

    Z cxarosn ca ta, d« )e žc prtce? pcrtti j»i< Jarvijfccift, opozarjamo vs« •jater^eatt, 6a pr*jfc v?K>SfJeJo svx«)e i«r+j*v« sfcupao s yr-ro obrofcio,u aa ntseov: SK Sir«a, teeJs-tokodj«, G^sposv etska oests 8. Hanreetf k tc-čoo mmt Ofljil, iri bo

    O K A Ij I B !

    SVETLOPISNI PAPIR ra suho proizvajanje kopij. Proizvod edine svetovno znane nemške tvornice KALLE & KOMP.

    Ozalid: kopira najhitreje

    daje nedosegljive odtis« nikdar ne pobledi se proizvaja brez tekočin se ne lomi ne postane valovit je neomejeno hranljiv j* izredno odporen za

    radiranj« zelo prikladen n klamne plakat*

    Vpeljan v rtet večftt podjeifh hi drfttvidb ara

    ▼ vseh driavaK

    Zastopstvo za Slovenko IV. BONAC — LJUBLJANA

    Telofon 2222.

    patetrf^ran

    4137«

    C\3UJJJJUU n i II m HTrTTTmnrPJUUtJU li mi n n u a « B¥TTinrTTTnrrTTnnnr.g

    iSK. Primorje (nogometna sekeOa.) De«

    nes od 15. daije trening L moStva. — Načelnik.

    SK Ilirija (Hazenska sekcija). Jotr! de«

    iroidne strogo obvezen trening za vs« Igralke na igrišču. Pred treningom odnosno po treningu v garderobi obligaten zdravniški pregled vseh igraik. Prosim točno in polno-številno. Trening orične ob pol 11. uri. 0& tej priliki se vrši važen razgovor o l&hko-atletskih treningih.

    SK Ilirija (nogometna sekcija!. Na V»!W konočni ponedeljek se vrši sestanek vseh igralcev po glavni tekmi pred garderobo ** Igrišču. Sestanek Je Izredne važnosti, n« kar se vsi igralci še posebej opozarjajo, Strogo obvezno za vse. V sredo tfne 3. aprila se vrši trening Oid-boys moštva. Vsi bivši starejši aktivni igralci se vabijo k ude'ežbi. Pomenek o tekmah v tekoči sezoni in bližnjih nastopih. Po trrningu sestanek v garderobi. Pokažimo, še vedno no7tiamo snortno dhcipUroj SK N?Hk»r. V nedeljo, dne 41. i a*. a w4 vvjH treirin« *?ifona s SK Krafeoivw oa Ifgr^Sfta pr!ny)TjB. Pozivajo se skde« igrakrf: Ozehek, Lausrtl Burster. OtW. Poč^o*?*, B«r

    nard (EV^k), W©*ffsrt. Novak, S«

    SK Svoboda : Sv Jsvor^k (Rakek). Na lilcoinoOno ce

    s obeh srtnn4 dehra i®ra. Tekm« s* vrS ob vsalfTn

    SK Svoboda, Za te*n» s SC ]am ^^•''atn k? aaj bo v

    14 tia Vvk^ vler I., DmovSek. Pa^^r n, 9te, Pne*em. S>Ati'Tc,

    O^abHJaa, Ba*?k, Ta so« i, Stannao. 1. rrni. tura v postavi kot predtekmo v nedet**

    <-,h 13,10 na ferKfti IttHfe. Tf«iw ob 13. ort na0

    P.onH C^br^-k H.fvM P«--.-o. KM***,

    buci^u. kA^tu PV+buli^. .u. jmiJnftar,

    v!iriito* st 76

    17

    5o6ota, 30. ITI. 1929

    arstvo

    Izvoz

    vma

    Ito muno tež»v« pri isvozu pridelkov, ki ga t izjostermrtva neobhodno potrebni, kako ikvbi bile fe večje ovire pri izvora blaga, Ja inozemstvo ni neobhodno potrebno. Mi rento, dn naša prtxi-ukcaja vina znatno pre-g^ga potrebe domačega konsuma, kljub temu ni ie nai fevoz Tina minimalen. Tako smo izvozili L 192?- 253 vagonov, 1 1927. pa 920 vngonov vina, dočim je r prvi polovici L 1928. znašal ferot 299 vagonov. Podatki m drago polovico leta 1328. še manjkajo, toda gotovo je. da ves izvoz vina v 1. 1928. ni bil večji od v L 1827. Recimo

    okroglo 1000 vagonov, kar bi znašalo okrog 50 milijonov dinarjev. Vina hi vzhodnih krajev so zelo poceni, a be5 teh gre največ preko državne meje, zaradi tega je tudi vrednot v inozemstvo prodanega vina v priB>«d s količino od 1000 vsgooo* ma*a.

    V razmerju s nato produkcijo itaS »voz fta. ni velik. Dobri pocaavalei rasmer tr-da M »e letno lahko izvozilo i* Jn*o rtftvije v*aj 250.000 h? risa ali b?izn 3000 vstgc^aov. Toda če ** hoče do«wi povečanje tevoza, petem jf m is treh« ttsdi pripraviti ter««. Dra^e izvozno države imajo stične težavo, ker se, kai;ar rečerjo, to »vozne drfeve po vrsti kolikor mogoče upirajo nvo-ssa. Verni«r »vozne države vedo, da se dslo ovire uri dobri rvlfi tn pri pravilnem delu proamratt, SR-SSO treba je prava sred-

    stvs tn pravo pot.

    S premijami s: hmse vjaa se jjra, te «e Je Se' drugod pokazalo. Premite *e javas določene in je njihova višina točno snana. Kakor hitro uvozne države zvedo sa take pro-por«?fijo »voto ^srozno carino in • tem fcrvon-a drfeva tam, kjw je bila, prod«« js (jrfcbri?« premije za fcvos. Pospo-jtetmje im«a vItbs s presniterai torei ni primerno, ie s« anemije b« dajo v teki obH-fcd, da evrrKne drferve ne morejo avedeti sa »Jihovo višino. Tak oorVbs j® boj® * dobrim ■tspshoaa Bspcavfla Madžarska. Njeoa akcija -»jstoji v tem, da izvozniki viaa plačajo prevrni ne železnici parno v lastni državi, medtem *o držav* >kr«ditira< eli z drugimi besedami kmv&ikn mirta plača vomine od «5rfjrw» meje pa B«ro«nb?ie postaje, pro fetns« plača is^tJZHlk neke msleckoet glavni pade »a država® Wag«t]«o. Tako postopanje madžarske vlade dela nove iaiave nsSftmn izvozu zlasti ir, vzbcduib kra-jenr Jr^oslavije, ki aKmrfo v prvi vr?fi fat-^sifltl Vin« aH p© Das^m ali va prek« ■aadiB-sHh Selsreik v i»osw»«tvo.

    Strotemsjski ^ fers^nrsli, da bi m

    pcgtopanje motrk) rrve«iii twti v Jngoal«viJL C* bi aa ta nfccin do^ioglo, da »e feves »iw pow« rsa ®>P.G00 hi t®dsj hi

    •rkr«Ht:ranJe» prevos« cd drčavn« meje »ar-re; državi utegnilo precej stsit. Recimo povprcJfeo 1 Din na 1-ter. Letai izdatek bi rca-jK1. v tem primern zr.rm <}» 25 tmlijomrv I>ta, irjds v drfev« bi aarr«to šolanjih 50 Bilijeoov Dia prfilo 150 milijocov Din.

    Isrvc* fc4 eeveda l«hko dvignil taeri Se »a dr?afe najine; a. pr. s prevoznimi oia}-ftirara* r driSavi Mmi do mete; s nkinjetsiem m kakršnihkoli kavcij sa av

    SO M

    ta csčin rrrtanjSala «f*na pridelkK in M lažfe konkurirali g ce-»jtaliBi vrni raznih drugih držav. Pocenitev pa se

    no tu carinsko politiko. Za rasna produkcijska porfročjs bi bila že od velike koristi določba, do rasn« samoupravne in drty?e do-klode n« vino skuoei ne smejo presegati vi-drfevne trošarine na ta pridelek. Frar take bi ?e morala nkiniti uves-

    jct (strina m? rar.ns vtnogradniSke hi kletar-*ke potrebščine.

    Kakor fujem&, se priptavtja vfeda, da te-»ofjito prouči v«? n?Je "ir^k® vprafoaie • posebnim orartm tir^tL. Ce bode imel! »erodafni gmirAi* ta srefn« roke, jim vinogradniVi sroicrpo hvalefeii; glavno korist pa hc koaSno vf^darie imela držav-•„-s blaga^K. orslragiti ni treba sačtv-

    «?ih žriev glede darke*. prevoznin in carin. J>o»e-ianjfa naSs gospodarska politika je trpela mrnareč tjredvvpra zaradi tega, ker »o tjndja videli samo žrtve, niso pa znal! vnaprej hračnuati, kakSn^ koristi bodo te frtve dale p« preteka j?otcve dobe. V tem pople-dbi m bodo morali nnSi «»pcxiarski politiki le precej ve&ati in Solati F.

    Gospodarski stUd med

    Jugcdtmjn m Dotgarijo

    b Jug^oluvane teredno v^ai pdttifei 1KxfM te ae tekom sadnffh 125 let e-Hgr»-•vsii s vetflro breiao: Boj sa «»vobo»Btev 9r-Wje, potem boj sn <*vr>boditftT Bolgarov, "boj med SrM in Bolgari ra prvenstvo na Balkanu in s tem ra prvenstvo med jnSnimi Slovani, o«vobo>-b'tev ia njedinienje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po 114. letu od ra-Sctka bo^a m osvoboditev Srbije (1804.

    Sve JnSni S?ovsni b malimi izjemami ▼ dveh avofTh srvobodnth državah in % tem ■»stopa isova doba a akcijo ?» zblifecje Jo-Boslavije hi Bolgarije. Xar»

    Razvoj v tfe^ praven bo južnim Slovanom v političnem jv^ledn samo na korist bo na poleg tega ki-,;^^, m priradeta plemena fcsdi v go^Mjdatvfeeni oogledn.

    Medsebojni Bo^^odareki stiki Jagosbrvfje te Bolgarije po bij T Tjidnjih 10 letfh {v prvem desetletja p^ ff,etovni vojnO slabi, far Je v veliki meri Medica donodkov od l 1915. do 1918. (od Bregzlnici do

    wr?boja solnosk« fronte> Političao razmerje je bilo hladno hs poledice m občutijo tedl v gospodarskem poglej. Trgovina med Jn^oslavijo in Bolgarijo m -^ejtrje x mtiH-»i izjemami samo na nekakšne nc«knse, »t-j »o številke medsebojnega^^pometa prav malenkostne, a povrh tega 8e Ka?

    trjovin^ki promet z Bolgar^o se T ^^ nfih letih gfbal naslednje (▼ mni^rfh le-

    W5i. 1«j0 8.5

    1925. 181.7

    1927. »7-7 19.7

    L poBetje 1928. 19-3 7.8 Trditev, da «ta o?

    tn Grčija aH Bolgari^ ta Turčija Se bolj po-

    ' d(Ani, Inku BcApailJi te te ven-

    dar doseie Jugoslavija komaj 50 % izvoza Grčije in le 34 % krosa Turčije v Bolgarijo. Prav tako je zanhrivo, da mo do-^gli komaj 10 % izvoza Madžarske in 9 % izvozs Avstrije v Bolgarijo. Isto je s bolgarskim izvozom v nafto državo, ki znaSo le 16 % izvoza Bolgarije v Grčijo, 11 % izvoza v Turčijo, 10 % izvoza v Avstrijo in 9 % izvoza v Češkoslovaško.

    Kakšno blago tcvafe Jaforiavfja v Bolgarijo? V prvi msti lan, emajtirano posodo, metalurgijski koks. ekstrakte za usnjarstvo, papir in razna mineralna olia. Bolgarija pa izvaža k nam pred vsem premog in vrtnarske pridelke. Skoro povsem je prenehal izvoz lesa iz nafte države v Bolgarijo, dasi-ravno Bolgarija to blago nva:«, pred vsem za konstrukcije in pohištvo. Pred vojno je tak les uvafala največ iz SVrvenife. R^tpo tega uvaža Bolgarija umetna gnojila. Tz Jugoslavije bi ra mogla dobivati v večji meri, kakor doslei, slasti kalcijevega karbida. Iz oddaljenih držav uvaža slane in konzervirane ribe; tudi glede tesra artikla bi Jugoslavija mosda priti v poStev v večj! meri. Pri nvoOT industrijskih artikli*, ki jih danes Bolgarija uvaža iz Avstrije, češkoslovaške in Nemčije, bi mogla Jugoslavija »delovati v večji meri, kakor doslej.

    Obstoja možnost hi potreba za po*a?an}« trgovinskih zvez Jugoslavije s Bolgarijo. Za irvoa v Bolararijo prihajajo v prvi vrsti v poštev zapadni kraji Jugoslavije s svoio industrijo in gozdarstvom, pred vsem Slovenija in Hrvatska bi morale organizirati ek-cijo ra poglobitev trgovinskih zve* z Bolgarijo^ AH n« bi bilo mogoče za začetek napraviti v društveni obliki nekako Jugoslo-veneko - bolgarsko Sgo, ki bi se lotila te akcije? Korist bo od tega v gospodarskem ha v pefitifnem pogledu. Morebiti j« sedaj bal naJbolJS trenotek za tako akcijo, ker se približujemo trsvnvinskfm pogajanjem. Stvar Baj bi inkrijativno vzele v roke nsie glavno gospodarske organizacijo. Slo>vei»ei smo najbolj poklicani, da se prvi aganerao m da se lotimo tega n jngoslovenstvo tako važnega vprašanja.__F.

    Predvojni srbski dlolfrovi in ssaie simanje posojilo

    Ped gornjim naslovom Je fe$e! v

    a«s» WagostanJn< članek dr. V. Bajkiča, ki en peča s usodnimi napakand prednjih vlad plode pogartanf za tnoeenwko potofflo i« slede vprašanja valorizacije predvojnih srhskfh posoffl G. Bajkič dvomi, da so angleški baačnfM, ki se sklenili s vlado g. Vuki^.-vife Tsofodbo glede posodila od SO milijonov ?ot?iCt, resno nameravali dati nam to posojilo. V pogodbi, M jo Je viada g. Vnkiče-vičs driala ▼ strogi tajnosti niso angle&ki bančniki prevzeli fkero nikakih obveznosti. Obveznosti pa tudi ne bi mo?*« prevzeti, ker za emisijo posojila ni bfb> nfkakih izcrle-dov. Fal kredit v Ameriki Je bil že nekaj let izs-edno slab, kar je bilo razvidno h nizkih tečajev Blairovega posoflla. Pod takimi pogoji b: bflo militi na posojilo, kajti nizki tečaji naSih obveznic v AmerOd bi onemo-gročfH emisijo posojila tndi v Angliji.

    Zakaj p« so se potem augieSki finančniTri pogajali skoro lete dni z našimi predstavniki? Gotovo so imeli pri tem »trus« interese. To jo zelo verjetno, kajti v pogodbi za posojn« od 50 milijonov fantov je bila poleg ostalega vnešena tudi klavzula, s katero smo se obvezali valorizirati razne predvojne dolgove, predvsem vojne dolgove Srbije. Te zahteve pa oni gotovo niso stavili na predlog Francijo. Cim smo pristali, da se snor glede predvojnih srbskih posojil reši pred haaškim ra®todiščem. Je bilo za angleške bančnike vprašanje predvojnih dolgov rešeno, vzdrževali pa so z našimi predstavniki »veze le zato, d« se vzdržuje upanje glede posojila, dokler so ne re§i vprašanje valorizacij^. Dogodki 20. Junija pret. leta so M5i za Angleže dobrodošli. Proglašeno je bilo, da je zaradi teh dogodkov kredit Jugoslavije ubit in stvar likvidirana.

    Tudi po januarju so Angleži rfcuSali stvori ti povoljno razpoloženje za valorizacijo ter so pošilšph' svoje uradnike v našo državo. da proučuiejo razmere. Zato bi bilo najboljše, da bi naša vlnda razgnala vse njihove agente v naši driavi tn da bi se obrnila na Francijo, ki je vedno pomagala svojim zaveznikom in ki ima danes pri obilici ka-pitr.la najnižjo obrestno mero na vsem sveta.

    umsJb pvečuo 100 tefc n* tete, mnogi pe

    ne vedo, da ležejo plemenite pasme do 800 jajc letno. Poleg kur jajčarie pa imamo pas-me, ki se gorje zlasti radi posebno okusnega mesa. Podobno j« z našimi kunci ali domačimi zajci. Podijo se po hlevih in v kratkem času degenerirajo. V inozemstvu, ziasti v zapadnib evropskih državah pa je kunčereja emotrena in predstavlja velik vir dohodkov zla?ti malemu človeku. Imamo kunce, ki tehiaio do 8 kg in kunce, katerih koža je vredna čez 100 Din. V Parizu ni boljše restavracije, ki ne bi imela na jedil-nom listu na različne načine prirejenega kiin-a. Pozivamo vse prijatelje in gojitelje perutninsrstva in kunčereje, da se takoj prijavijo kot razstavljan na razstavi. Uprava velesejma je preskrbela veliko število velikih. svetlih in zračnih razstavnih kletk, kamor se bo namestilo male živali. Pojasnila

    Izros iz Jugoslavije v

    Po afiiiBii uradni statistiki se Je hvcz Nemčije iz Jugoslavije v zadnjih dveh letih gibal naslednje (r milijonih mark):

    1927. 1928. *3va ffvfria 0.4 0.3

    druga živila te »ta S4.9 23.1 sirovino S5.6 S9.3

    70.9

    63.1

    1» tefc BtevfTk se vidi, da Jo mi tevoa v Nemčijo lani nazadoval, zlasti kar ee tiče izvosa kmetijskih pridelkov za hrano, dočim se Je izvoz sirovin povečal. Ves naš izvoz v Nemčijo je predlanskim znašal skoro 1 milijardo Din, lani pa le 850 milijonov Dtn. Poučno je primerjati vrednost izvora posameznih kmetijskih predmetov v Nemčijo v letih 1927. in 1928. Tako smo izvozili leta 1928. (v oklepajih podatki za 1. 1927.): jajc «" 12.7 milijona mark (15.8), lesa za 11.0 milijona mark (6.0), sirovih koi za 8.0 milijona mark (6.8), sadja za 7.2 milijona mark (9.2), hmelja za 4.3 milijona mark (4.5). konoplje za 2.1 milijona mark (31), mesa in slanine za 1.4 milijona mark (30), kamenja in zemlje za 0.9 milijona mark (1.2), pšenice za a« milijona mark (0.6), oljnatih popač za 045 milijona mark (0.5), dlak ln peria za 05 milijona mark (05) in tanina za 0.4 milijona mark (0.7). Nazadoval je torej izvoz jaje, sadja, mesa in konoplje, dočim se je izvoz lesa dvignil F.

    Rasstara kancev hi peretnise

    Za časa letošnje volesejemske prireditve v LJubljani, ki se bo vršila od 30. maja do 9. junija, bo nerutninarski te krmčerejeki odsek Kmetijske družbo skupno i npravo velesejma priredil na posebnem oddelku vel esej emokeg« prostora velik« raamavo plemenskih knneev ta ramo vrstne perutnine. Razstava bo pred vsem propagandnega značaja. V Sloveniji smo namreč sila zaostali v r*£ malih živali. Na deželi pač vidimo na Vnietskih dvoriščih kure, mce tu drugo perutnino, ki grehe in brska po gnoja, redko p« plemenito pasma. Kai« kura

    s= Izstavljanje vagonov sa tem tesa.

    Zbornica za TOI je prejela ua spomenico v zadevi nastalega občutnega pomanjkanja odprtih železniških voz za prevoz stavbnega lesa in drv od generalne direkcije obvestilo, da so ukrenjeni vsi koraki, da se pospeJH in poirča dotok praznih odprtih vagonov iz vseli področij že!»z.ii?kih direkcij v Slovenijo, da. bi moglo vozovao vodstvo ljubljanske direkcije poleg potrebe rudnikov kriti tudi potrebe lesne industrije v željenem obsegu. Obenem obvešča generalna direkcija zbornico, da je zaprosila v »vrbo oj^čanja izvoza in promptne odpreme stavbnega lesa v inozemstvo tudi Italijanske in madžarske državne železnice, da odstopajo tiaži železniški upravi dnevno večje ?tevBo praznih vagonov, ki se bodo uporabljali izključno za prevoz stavbnega

    — Letna poroči}« beograjskega Odi »te »Ja bank. Udruženje beak v Beograda Jo izdalo letno poročilo za L 1928-, ki «e peča predvsem s davčnimi vprašanji, s deviznimi predpisi, s presadolŠtvfjo kmetov ia r ustanovitvijo informacijskega kreditnega odseka pri Narodni banki V tem letnem poročilu žal pogrešamo statistične podatke o razvoju bankarstva v Srbiji vsej sa teto 1927., ee že ni bilo ciogofc ra preteklo leto seeitaiviti tozadeven pregled. Poročilo te navaja nerazveseljivo tiejst« o. da je pri 728 denarnih zavodih v naSi državi, mani kakor 462 zavodov x delniSko glavnico do enega milijon« Din, 502 zavoda pa s delni-ško glavnico do 5 milijonov Din. Lo 89 denarnih zavodov v noii dribavi ima preko S milijonov delniške glavnic«, te sicer 32 zavodov od 5 do 10 milijonov Dfn, 22 zavodov od 10 do 50 milijonov Dnin te 5 zavodov preko 50 milijonov Din. Orromsa večina malih bank s delnffiko g!nvtd«o do 5 milijonov Din odpade na Srbijo.

    — Pred povečaaiem elektrarne na Oethrf te astanoritvije tvorniee alnmiaija v Dalmaciji Kakor poročajo iz Splita, je transakcija glede predaje >Sufida< francoski družbi >So-ciet6 de Phosrdiates Turisiens« končno per-fektna. Tako bo znaten del elektrotehnične in kemične industrije v Dahnaciji preSel iz italijanskih v francoske roko. Kr-kor »e do-znava, namerava francoska družba najprej povečati elektrarno w> Cetini od 30.000 na 100/100 konjskih sil, W bo tako poetala največja elektrarna v na5i državi m na Balkanu sploh. V zvezi s povečanfem te elektrarne je tudi načrt za nstsnovitev tvorniee aluminija, ki bi bila prva tvornica take vrste. Za produkcijo aluminija ima Dalmacija b svojimi ogromnimi ležišči prvovrstnega bavksita tn s svoipmi vodnimi silami iw naravne pogoje. Poleg trga pa bodo novi francoski lastniki >Sufida< zgradili Se dve novi tvornici za cement ln povečali obstoječe tvorniee karbida in dušikovih gnojil v I>u-gomratu in ftibenfkn.

    = Stanje Narodne banke od 23. i hi. (Vso v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. t m.) Aktiva: kovinska podlaga 298.8 (4- 10.0). saldo raznih računov (tečaine diference deviz) 466.1 (-b 147). posojila 1591.4 (— 90.7); pasiva; obtok bankovcev 5085.5 (— 81.6), žirovne obveznosti nanram državi 429 7 (+ 106.8), Brovne in ostale obveznosti 689.7 (— 21.1). — V gornjem izkazu je znači-no znatnejSe povišanje kovinske podlage (po zlatih paritetah). Ker pa se je siamie salda raznih računov povečalo le za ok^og 15 milijonov, moramo sklepati, da so bile devize, ki Jih Jo Narodna banka sprejela iz posojila Državne hipotekarne banke (6 milijonov švicarskih frankov) šele v tem izkazu vnešene v kovinsko podlago, dojim so bile v zadnjem izkazu vnešene v celoti (66 milijonov Din) v postavki saldo raznih računov. No glede na to transakcijo se je devizni »tok povečal za 20 milijonov Din. Obtok bankovcev je zopet dosegel izredno nizko stanje.

    — Zaknn o naknadnem sporaznnra k tr-»flvinski pogodbi med na*« državo In Avstrijo je objavljen v >Uradnem listu« od 28. marca (št. SI).

    = Zakon « vsajeariaem pravnem ebfeva-aja med našo državo in Avstrija je objavljen v »Uradnem listn< od 28. marca (St. 31).

    = IfaS poStni pronvrt s h»o»em«tvom. Po statistiki ministrstva ra pošte in braojav je bilo L 1927 iz Jugoslavije v inozemstvo odpravljenih 23.2 milijona poštnih pošiljk, od tega 15.7 milijona pošiljk v Evropo in 1.8 milijona pošiljk v Ameriko. Med evropskimi državami stop na prvem mestu Avstrija, kamor je bilo poslanih 3.6 milijona pošiljk, potein sledita Nemčija in Italija z 2.1 mili-iona pošiljk, dalie Češkoslovaška (1.6), Francija (1.4) in MadSarska (1.3).

    = Poftna hranilnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede s 1. aprilom t. 1. mednarodni virmanski promet z Dansko preko čekovnega zavoda v Kopenhagenu pod istimi pogoji, ki veljajo m ta promet 7, ostalimi drŽavami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega virmanskega prometa daje brerolačno podružnica Poštne hranilnice v LJubljani

    = Gospodarska depresija v Nemčiji Po Izredno ugodni konjunkturi v 1. 1927 in v prvi polovici preteklega leta ee jo gospodarsko stanje t Nemčiji v zadnjem času precej poslabšalo. Brez običajnih pojavov ob nastopu krire j« nemško gospodarstvo zašlo v teSco depresijo, ra katero je značilno silno naraslo število brezposelnih delavcev. Ze v jeseni Je bilo v Nemčiji okrog 900000 brezposelnih delavcev, sedaj pa znaša to število že 2 in pol milijona. Fond ra zavarovanje proti brezposelnosti Je že povsem izčrpan in je drifeva morala pred kratkim doplačati 200 milijonov mark, v kratkem pa Ho morala datf 5® nadaljnjih 150 miTionrrv, skupaj torej 350 milijonov mi'k (p*"k« 4 milijarde Dlni Proti pričakovanju se število konkmov te n»aaiU!&th protestov mi v

    a moja.

    odkar kuhaS i KUNEROLOM, sc počutim mnogo bolje. KUNEROL jc lahko prebavljiva fn zdrava naravna mast. Vsa Javnost kontrolira neprestano proizvajanje, ker r tovarne Kunerola prihaja fetno do deset tisoč gledalcev. '

    100%ČISTA KOKOSOVA MAST

    totOd meri dvignilo, kakor Števila brezposelnih delavcev in tudi na denarnem trgu vlada navtiie depresiji 6e dalje precejšnja napetost

    — Letna »kap-Sisa Cdrafcenj* bv«rnik«v.

    V nedeljo li aprila se bo vršila v Beogradu deseta hdna skupščina Udruženja izvoznikov, in sicer ob 9. uri predpoldise v palači Eskonptne banke.

    — Mestna občina Glasfcfltto aa iSakson-»kem v konlnnn. Te dni je v Nemčiji vzbudilo pozornost dejstvo, da je mestna občina GlashOtte nn Saksonskem prijavila sodišču konkurz. Mesto, ki ima 3500 prebivalcev, je zaradi prevelike zadolžitve prišlo v finančne težkoče. Pred dvema letoma so upniki, pred vsem čeka hipotekama banka, pristali na moratorij, ki poteče 31. t m. Ker 3e finančno stanje v fesu moratorija ni zboljšalo in je pričakovati številnih izvršb, je m»stna občina sama prijavila konkurz. S tem je ovrženo v nemških pravniških krogih zastopano naziranje, da je možnost takega kon-knrza le teoretična. Na dražbo bodo prišla pred vsem mestna podjetja (plinarna, elektrarna).

    — Likvidacije. V likvidacijo sta stopili: tvrdka »Maros<, tvornica ra obleke, družba z o. s. v Mariboru in Nabevljačka zadruga državnih uslužbencev in upokojencev v Gornjem

    = Dražba ledjedelniee v Kraljeviči ae bo vrSila 15. a-»rila. Natančnejša poia>mila in pogoji so v oisarui Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.

    = Dobave. Delavnif-a državnih železnic v Mariboru sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 50.009 kg bukovega oglja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave javerie-vib plohov in 250 m k on opni h cevi. Vršile se bodo naslednje ofrrtalne licitacije: 6. aprila pri direkciji državnih ž^ieznic v Sarajevu glede dobave 2000 k? ži eni kov, 30 tisoč kg bukovega oglja in 30.000 kg livarskega koksa. 8. aprila glede dobave 1000 kg oglatega železa, 10.000 kg pločevine in 1200 m biočnih verig, dne 10. aprila glede dobave 400 kg kleja. 12. aprila pa gle.ie dobave delov za namizne telefone in telegrafske aparate ter glede dobave jelovih desk in borovega lesa; 15. aprila pri direkciji difavnih železnic v Zagrebu glede dobave 3(XK> komadov raket; pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemuuu pa glede dobave 5

    — Dobave. Diret-fija d^avu^ga rudniVa v Brezi sprejema do 4. aprila ponudbe glede dobave 40.000 kg poribndskoga cementa ter glede dobave 1 pisalnega strne >Erika<. Dne 5. aprila se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ->'"r-talna licitacija glede dobfve d*r. (Pr»dir>»t-ni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice

    za TOI.)

    ' __ - •

    Položaj na naših borzah

    Ljubljana, 29. ma^a. Na deviT^em tržišču se je pretekli tedi-n pojavilo večje povpraševanje. Ljubljanska borza je zaradi praznika v pon^d^lj^k poslovala le tri dni. Nrvvlic temu pa i.e devizni promM do«egpl IS.4 milijona nin napram 136. 14.6. 15.2 in 10.9 miliicna D;n v zadnjih štirih tedni^ Z!a«ti velika ie bila rotreba v devizi na N^vvork in London. Tečaji deviz so v početku tedna v zvfzi z okrepitvijo švicarskega franka. « katerim ie na5 dinar v več ali mani stalni relaciji, .nekoliko popustili, polem pa so ^ z oshbitvi-jo švicarskega franka zopet dvignili, tako da razlike napram zadnjemu tednu ni*o znatne.

    Na zagrebSkem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev osti 1 i v glavnem nespre-menleni. V ponedeljek je Vojna škoda popustila na 423. notem pe se je zenet okrepila na 425 do 427. Investicijsko 'posojilo se im trium todiM trgovalo po 87. Zanimanja

    J ra bančne ^ftdaote |b glede ■ opodris M«

    ! ključke dalje precej živahna Union banka se je trgovala po 56 50 do 57, Jngobanka pa 94 in po odbitku kupona (10 Din) eelo p« 86. Dalje so bili zaključki v Praštediooi p« 85;:.50, v Zemeljski po 140 do 141 in v Kro-ditni po 93. Narolna banka je zelo čvrsta ter je bilo včeraj povpraševanje po 7250L Poljedelska banka pa notira po odbitku ko^ pona (2 Din) 1550 do 16 Med industrijskimi papirji je dalje zanimanje «a delnica obalnih paropiovnih družb ter so bili zaključki v Dubrovački po 540 in v Jadranski do 620 in 630. Trboveljska »e je trgovala p« 470 in po isti ceni tudi ra december eks ka-pon. Danica notira brez kupona (10 Din) 145 do 155, Drava pa se brez kupona (14 Dm) nudi po 436. Zaključki so bili fe v Slavoniji po 5, v Tvornici vagonov po 305. » Dnionu-Osijek po 177 do 178, v gečerani p« 465 in v Gutmannu po 210.

    Beograd. Berlin 1S.4S5 — 18JJ25 flSittV

    Duuaj 7.9916 — 8-0216 (8.0066), BudimpeSia 9.9137 — 9.9437 (9.9287), Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.Ixm

    Žitni trg

    Ljubliana. 29. marca.

    V počefku tedna se je na ameriških triS-ščih pojavila močna be«a. ki je povzročila, da je cena pšenici (za marec) nazadovala od 123 na 116 1 orm. Tudi kontinentalna tržišča so pod vplivom Amerike tako reagirala. Vojvodinsko tržišče pa je proti nazadovanju ccn pokazalo še precej odpornosti. VČeraS* nji tečaji iz Obiesga so zopet nekoliko višji ter notira pšenica za marec 118 3 oful pri prilično čvrsti tendenci. Tudi v Vojvodini so se tečaji včerai in danes zopet okrepili ter stane baska pšenica 250 do 252.50, ba-r.aška 245 in srempka 252.50 do 255. Zadnja dni je bilo v Novem Sadu precej kupčij. Nakupi pa niso izhajali od strani konsuma, temve? so se trgovci pri nekoliko nižjih e»-nah pokrili za že izvršene prodaje blaga.

    Cene koruzi se niao bistveno spremenil*

    V Vojvodini stane haSka koruza 270 do 275,

    V Sloveniji pa je bilo živahno zanimanje za laplatsko blaro ter je prišlo do večjih za-klručkov na baii o05 Din za 100 kg frank« slovenska postaja ocarinjeno, za dobavo v Juliju, avgustn. Tudi v moki le bilo nekaj man Bih kupčii ua bazi 350 Din, za moko »Og«. franko vojvodinski mlin.

    V Vojvodini so dovozi pšenice dalje zete slabi. Izvoza ni. ker je cena pšenici nad rr-vor.no pariteto. Tudi za bližnjo bodočnost nI pričakovati, da bi prišlo do izvoza pšenico, ker pride nn trg le toliko blaga, kolikor ga sproti absorbira domač konzum. Producentl dovažfljo na trg pred vsem koruzo, za katero dobivajo nenavadno ugodno ceno, dočim upajo, da bodo letošnjo pšenico, ki je. kakor znano, izredno dobre kakovosti, pozneje lahko dražje prodali. Nova Mošnja pgenica s« plsčuie za avgust po 255 in celo oo 260 (uzpnčno blago) in se v splošnem računa, da bo po žetvi stara pšenica stala najmanj 2^0 Za enkrat pa ni upati, da bi se cena pšenici dvignila, ker je kakovost lanska ameriške pšenice slaba in jo trgovci in pro« ducnti ?ki:o čim prej spraviti v denar.

    Posevki pšpr>i'*e so v Vojvodini prav lopi; pri nas pa se opaža nekaj škode. Zaradi dolgotrajne zime se je setev ovsa nekoliko zakasnila. Večjo škodo je povzročila zima na koruzi ki je pozabiš in je ra setev povsem neprimerna. Ugotovljeno j«, da maša kalj^ vost vojvodinske koruze le 5 do 12 odstot-S-ov ter so producenti že v skrbeh, kje m) dobijo za setev primerno koruzo.

    Na ljubljanski borzi notira pšenica nekofl-ko nižje, in sicer promptna 300 — 802.50, za maj 3015 — 327 in ra julij — avgust 813 _ 315.

    Uagsvaa

    alovala.

    Važna delavskovarstvena razsodba

    Neko okrilno sodišče v mariborski oNa-•ti ie knelo važno in socialno zgodovinsko pomembno pri!?ko. da te razsoialo v stvar;, ki ie eminentnega socialnega pomena m enači korak napre! v borbi za pravno za-Klto delavstva.

    Podietie i« delavca odpustilo H stažfoe brez navedbe vzroka, kar te do obstoievih predpisih civilnega zakona odnosno obrtnega reda pravno v redu. ako so bile pri »dpustu vpoštevane določbe snlošno veljavne individualne ali kolektivne službene pogodbe. Tu pride zlasti v ooštev odpovedni rok. Tetra roka se ie podietie držalo. Odpuščeni delavec le bil od delavstva izvolie-ni zaupnik v smislu določfl zakona o za-ičltl delavcev Ta zakon Pa. ki ie speciia.-nesta značaja tn imajo torei niezove določbe prvenstveno vettavo. ioia posebne določbe eiede odpusta delavskih zaupnikov. V § 119 določa, da »delodalalci ne smelo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilne.« izvrševan!* nlih dolžnosti po odredbah tesca zakona.« Več zakon ne pove in ie zato gotovo nelasen in r.epopolen. Tudi poznejše uredbe o obrat-nS". zaupnikih niso točno in nesporno uredile vprašar.ia zašite obratnih zaupnikov da si leži na

    Ii teh zakonitih predpisov, k! shifito v obojestransko zaščito sk z železno Icjrič-nostio sledi potreba, da mora delodajalec pri odnustu obratnega zauon'ka navesti razloge odpusta, da more zaironlk ugotovi« in spoznati, da sc bl!l za odpust mero-da)n! drugI raziod. k*.kor pa kršitev S 112. ker bi v nasprotnem primera ime! pravico pritožbe ns ministrstvo. Tako ie zopet sa-no po sebi nrrriilvo. ds mor a! o biti tudi ti wdrnti razlog*« objektivno ir. nepristransko ttzotov^eni. ker so druirače lahko izmišlie-ni. Tako moramo oriti do edino oeravilne-

    politika

    za pravnega zaključka: odpuat obratnega zaupnika ie mogoč prvič ori ooeoiu § 112 zakona o zaščiti delavcev in dTugič iz »drugih razlogov« le. ako le oblektlvno ugotovljeno da ti razloči n!so finzirani ter da se noče z njimi Je obiti S 112 zakona o zaščiti delavcev. To pa zonet pomeni, da morajo biti obratnemu zauonlkn razlogi odpovedi priobčeni in o njih utemelienosti mora razpravljati inspekciia dela Obratni zaupn;ki so deloma tudi organi inšpekcije dela kar sledi iz § 116 zakona o zaščiti delavcev.

    Kar ie tu rečeno splošno, velia seveda tudi za rudarsko delavstvo das! isto ne spada ood inspekciio dela. temveč pod nadzorstvo rudarskih oblasti.

    Okrajno sodišče, ki !e o te! zadevi raz-pravMalo ie osvojilo gornla nravna nazi-rania in !e podietie. ki ie delavskega zaupnika brez navedbe razloea odpustilo kaznovalo v poravnavo vse škode, nastale delavcu vsled protizakonitega od-pusta.

    Smernice stanovanjske politike

    Sedanja stanovanjska zaščita traja do 1. maja. Po tem datumu ima nastopiti prosto razpolaganje s stanovanji in odpasti ima vsaka stanovanjska zaščita. V tej smeri vsaj delujejo hišni lastniki in oni. ki zagovarjajo neomejeno prostost privatne lastnine brez kakršnihkoli socijalnih omejitev. Znano je, da se ta težnja zagovarja s trditvijo, da bo le svobodna stanovanjska konkurenca ublažila stanovanjsko krizo in nivelizirala stanovanjske prilike.

    Svobodna konkurenca je le tam koristna, kjer so vsaj prilično enaka konkurenčna sredstva na razpolago. V stanovanjskem problemu ni tako. Vse ugodnosti proste konkurence imajo na svoji strani hišni lastniki, ker je premalo stanovanj; zato imajo v rokah tudi višino najemnin. Is konkuriranja bodo a priori izločeni oni. ki teh najemnin ne zmorejo in prosto razpolaganje stanovanj se bo vršilo samo ▼ krogu onih, ki so zmožni plačevati najemnine, katere bo določila ugodna konjuntura hišnih lastnikov. Ta krog bo z ozirom na omejeno število razpoložljivih stanovanj velik dovolj, da bo še vedno dal več povpraševanj, kakor bo stanovanj na razpolago; zato bodo mo-gofe visoke najemnine.

    Ta krog ne spada v delokrog stanovanjskega skrbstva države in občin. Vendar pa preostaja mnogo oseb in družin, za katere bo treba skrbeti ker one v prosti konkurenci na razpoložljiva stanovanja reflektirati ne bodo mogle, saj nimajo iz česa najemnin plačevati. Zato j« naravno, da s 1. majem stanovanjske zaščite ali stanovanjsko-soeijalne politike d rž \ ve in občin ne more biti konee Prvič zato ne, ker je nemogoče v tako kratkem času socijalno šibki krog najemnikov iztisniti it stanovanj, ki naj pridejo v prosto konkurenco, in drugič zato ne, ker sanje niso preskrbljena stanovanja, v katerih bi se stanovalo po drugih vidikih, kakor po vidikih proste konkurence. Da bo

    gotov krog najemnikov iztisnjea hi okvira

    proste konkurence, je jasno: sa 1. maj mnogi hišni lastniki — v upanju, da nastopi stanovanjska prostost — najemnine ie sedaj zvišujejo na zneske, U so za veliko večino najemnikov nemogoči. Morali bodo iti, na njih mesto pridejo premožnejši. V cenejša in revnejša stanovanja ne bodo mogli, ker je teh premalo, zlasti ako računamo s naraščanjem prebivalstva.

    Rešiti bo treba zato dva dela celotnega problema: zaščititi en del najemnikov ▼ sedanjih stanovanjih in skrbeti za intenzivno stanovanjsko akcijo. Prvi del bo moral toliko časa osiati v veljavi, da se ustvarijo enaki stanovanjsko - konkurenčni pogoji ali z drugimi besedami: dokler socialno - šibkej ši sloji ne bodo dobili stanovanj s socijalni-mi najemninami.

    Državni stanovanjski ali bolje stanovanjsko - gradbeni zakon bo moral položiti težišče na povzdigo gradbene akcije. Mislimo na privatno gradbeno akcijo. Tu igra ulogo draginja kapitala in s tem draginja stanovanj. Razliko med kalkulirano najemnino na podlagi dejanske draginje kapitala in med socijalno znosno najemnino (odnosno razliko na stavbenih stroških) bodo morale kriti država in občine iz posebnih fondov, ki ae bodo dotirali iz različnih virov. Omenimo naj samo nekaj virov Poseben vir bo moral prihajati iz letnega čistega dobitka industrijskih pod;etij v stanovanjske svrhe delavstva tega jV/djetja. Prugi vir bo morala nuditi gotova kvo;n čistega dobička denarnih zavodov in tretji vir šf>ekulacija s praznimi stanovanji in posebne progresivne doklade na najemnine preko gotovega zneska. Na občine pa bo špeoijalno padla dolžnost, skrbeti za cenena stavbiSča. Zato je zemljiška politika občin izredne važnosti in večje mestne občine Slovenije ji bodo morale posvečati mnogo večjo pozornost kakor ji sedaj.

    E. T. A. Rotman: Krali Debeluh in sinko Debelinko

    Pravljica s slikami. Mladinska knjižnica »Jutra«, 2. zvezek. — Založilo »Jutro* Cena 12 Din, po pošti 18 Din. Naroča se pri upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah.

    Klasičen humor Rotmanovega risala in peresa je doživel že s »Princesko Zvezda-no« triumf spričo katerega so slavospevi o njegovi novi knjižici nepotrebni. Menda ga ni več otroka ne v naših mestih, ne v najbolj oddaljenih gorskih vaseh ki ne bi poznal teh milih sličic s preprostimi, v dno mlade duše segaiočimi besedili! Uspeh »Sinka Debelinka<, ko je izhaja! v >Jutru<, je bil skoro še večji od »Zve^aninega«; dejanje je bolj razgibano in vodi deco laleč po svetu, da se ob vsej zabavi tudi še kaj nauči. Res škoda za krasno povestico, če bi se pozabila in izginila! Mično opremljena knjižna izdaja bo izlahka našla pot v roke vseh, ki jim ie namenjena.

    Knpsftel Citaitel

    .Princesko Zvezdsno'

    Pri uetru in neurju

    ae Sekajte, da postoma VaSa koža hrapava ia razpok&na, temveč ae ognite temu s

    NfVEA-C

    Natrite I ajo vsak ve««, predno grwt« k

    počitku in istotako podnevi, prodno se po-daste na oster zrak, temeljito lice ia mka Ko£ sorodni Enerit, ki ga vsebuje edine Nivea - ereme, naredi vašo zunanjoet lepo la mlada " 2662

    Vodoravno: 1. Otok v Indijskem oceanu. 4. Uradna oseba 8. Orodje. 18. Azijska državica. 14. palma. 16. Nastane pri gorenju. 17. Mesto v južni Španiji. 19. Ilovica. 20. Železov oksid. 28., Nedoločena količina. 24. Vedeževalka v Kumah. 25. Moško krstno ime. 28 Reka v Sibiriji. 30 Kraj v Palestini, znan iz Sv. pisma. 83. Južno drevo. 34. Zapreka. 35. Oziralni zaimek 87. Stev-nik. 38. Nedoločni zaimek. 39. Lahkoatle-tična vežba 41. Osebni zaimek. 42. Osebni zaimek. 43 Časovni veznik. 45. Kratica. 46 Pogojni veznik 48 Reka v Kavkaziji. 52. Egiptovska božiča. 53. Ptica. 57. Dol evropske meje 58. Pozav. 62. Ep o grškem Junaka 64. Jugoslovensko kopališče. 67- Apnenčeva tvorba. 68. Pridevnik 69. Skladba. 72. Kralj, ki Je zapovedal vreči Romula in Rema v Tibero. 74. Redki element 76. Trava. 78. Pristanišče v Črnem morju. 79. Gorovje v Španiji in slavna filmska igralka. 81 Oklopnjak. 88. Jugoslovenska reka. 85. Avtomobilska znamka. 86. Visočje ▼ Aziji Navpično: 1. Kratica. 2. Kraj na Alaski. 8. Kiparski izdelek. 4. Marsov sin. 5. Kemični znak za redki element. 6. Moško krst-

    no ime. 7. Mesto v Arabiji. 8. Vezalk. 1«. Stranka v času verskega razkola med Aralv ci. 11. Denar. 12. Reke v Angliji. 18 Francoski vladar v srednjf-ra veku. 14. Otok v Kitajskem morju. 15 Element 16. Redov«-nik. 18. Vprašalni zaimek. 21. Osebni zaimek. 22. Sodnik v grškem podzemlju. 28. Dobremu gledališkemu igralcu nepotrebna pomoč. 24. Močna svetloba. 25. Mesto v Ba8-ki. 27- Kemični znak za kovino. 29. Papiga. 31. Del telesa. 32. Riba. 34. Organ. 38. Kost 40. Površina, na katero nas veže Zemljina privlačnost. 48. Pristanišče in železniška postaja v Grčiji. 44 Središče gibanja. 47. Prislov. 48. Otočje v Arafura morju. 49. Erap-tivna kamenina. 50. Medmet 51. Obrambna naprava. 54. Medmet 56. Nota. 56. Mesto t Grčiji. 57- Ruda. 59. Grški modrijan, aa Vat pri Ljubljani. 61. Nota. 68. Angleško pristanišče. 64. Naziv filmskih umetni«. 65. Benzolov derivat 66. Ovčja volna. 70. Barbarski narod. 71. Kaaslni zaimek. 78. Zaščitnik rodbine pri starih Rimljanih. 75. DoloČ8na doba 77. Turški plemič. 80. Grika črka. 82. Kemični znak za lahko kovino. 84. Ploskovna mera.

    proiivafa razen luksuznega automobila s 6 cilindri tudi mode! s štlr mi cilindri - C 4

    T

    vzorcu

    cilindri

    nrfen,

    a m egraien po

    s šestimi o ekono-nt udoben

    m

    Ti vozovi so brez dvoma najboljši od vseh iste kategorije.

    Generalno zastopstvo avtomobilov

    CITROEN

    Zafreb, Lipna ulica 22, Grand Garai

    »CIRTOEN« Nov/ Sad, Kralja Aleksandra uftea 7,

    »BOLJAN« automob. radnjt Subottca, Gradskt kuča, Lafčo Kain, n

    stupstvo »CITROEN« Vtliki Bečkerak, Obala Princesa Jelena,

    Poiarevac, Brača Pandurovič Knjatevac, Anta S. Atanaskortč Kriiievac, Knez Mihajla 36, Živo)la A. Simič

    NU, Obreaovičeva aL 51, Dukm M. Kn

    ttič, avtomobilska rsdnja Latkovnc. Kralja Petra 81, BrankU i drug.

    OGD

    Velika nož

    Se nam Je v kosteh ln mozga sled trde zime, ki se polagoma izgublja v prvih žarkih pomladnega solnca in njegove mile toplote.

    Se se po ozarah belijo zadnji ostanki snega, toda ščinkavček se ne zmeni sanje in žvrgoli veselo svojo pomladansko pesem.

    Kosiči, nezmotljivi znanilci vigredl, polnijo tihe večerne ure s svojo sladko simfonijo. —

    V živi meji brsti mlado popje ta noto zelenje. Prijetno, mlačno udobje potni vzduh in v prvem prebujenju iz samskega sna dehti zemlja po vijolicah... ,

    Odprkno okna ta duri na stežaj, da kave je novo življenje, ki ga diha narava v naše zatohle domove. Okrasimo Jih z prvim zelenjem in cvetjem. Naj odmeva od sten našega doma »večanostno brnenje velikonočnih zvonov ter se spaja s ptičjim žvrgolenjem ia vriskom naše osvobojene duše od zimskih spon. _ .

    Utvsu

    Moj domeS

    E t i* pri hm, tr zraven sllH,

    Imam ognjišče, v kurnika piiča, kmček masti, periiče »oli.

    Vrečico moke, čeprav na obroka, M pehar krompirja, me nihče ne tir j a.

    Mn celkar fižola tn pisana kola. y. hlevcu kozo, nad hlevcem koso.

    firomek brez vinčka, ¥ zibelki sinčka, na njivi molet ki grudo rahlja.

    T o domek Je moj. •. Kdo menja z menoJ?,

    Negovanje telesa

    Velikemu kulturnemu napredku lahko pripišemo, da je več ali manj izginila hinavščina in priderija komaj dobro preteklega časa; danes lahko prizna — z malimi izjemami — skoro vsaka žena in vsako dekle, da posveča posebno pozornost in čas za negovanje svojega telesa. Da hoče biti ženska lepa ta mlada, to ni več gizdavost; to je postalo čisto socialna potreba. Zunanjost igra že tako pomembno vlogo v konkurenčnem boju, da danes ženska mora paziti na to, da se ohrani lepo in svežo. Is tega povsem opravičenega razloga je želja vseh žensk, posebno onih, ki morajo z delom svojega uma ali rok skrbeti za svojo eksistenco, da spoznajo metode in načine za negovanje telesa.

    Trdno zdravje je seveda naj važne j-te. Ce ni kakih organičnih težav ali hib, si človek lahko s pametnim živ-Uenskim načinom in primerno hrano pridobi in ohrani zdravje.

    Lepa postava, čedne telesne oblike »o darovi narave. S primerno, vztrajno, vsakodnevno redno telovadbo (10 do 13 minut vsako 'Jtro, Če le mogoče pri odprtem oknu ali na solncu), si lahko vsaka ženska, če je le količkaj normalno rašjena, odpravi eventuelne manjše telesne nedostatke ali jih vsaj smanjša.

    Ideal lepote se je sicer v teka sto- In fesočletij spremenil, vendar so bili ta

    so gotovi lepotni principi Se danes skupini vsem civiliziranim narodom.

    1. Mora biti telesna oblika pravilna. To pomeni torej po današujem lepotnem idealu, bodi vitka. (2e pričenja prodirati nazor, ki opušča današnjo pretirano vitkost in zahteva nekoliko okroglejše oblike).

    2. Polt mora biti lepa in čista; obraz mora biti gladek, brez gub, ne vpadlih lic, imeti mora zdravo barvo.

    3. Lasje, bodisi dolgi ali kratki, morajo biti negovani.

    4. Istotako se mora poznati rokam, da se negovane, pa ne samo roke elegantne dame, nego tudi roke delovnih žen, tipkarice, prodajalke, šivilje itd.

    Kakor za vsakdanjo telovadbo, si mora vsaka ženska najti časa, vsaj par minut na dan za negovanje obraza, las in rok. Ako si čas le količkaj pametno razdeli, bo to prav lahko dosegla. Starejše ženske se še prav dobro spominjajo in mlajše to vedo iz pripovedovanja, koliko časa so pred 20—25 leti porabile ženske, da so se oblekle. Tedaj je imela ženska dote. tesen steznik, dva do tri spodnja krila, životek in zgornjo obleko z dvemi tucati gumbov ali zaponk, ali navadno obleko, zgornje krilo in bluzo z visokim, tesnim ovratnikom, manšete, samovezni-co, pas ta druge pritikline. K temu umetno komplicirano frizuro z vložki, klobuk, ki si ga Je morala pričvrstiti z dvemi ali tremi iglami, da Je balanci-ral na glavi, pajčolan, katerega je mogla le z težavo in veliko spretnostjo zavezati. Koliko časa je bilo treba za oblačenje in vendar si je vsaka ženska, celo ona, ki je bila še tako zaposlena, morala vzeti potrebni čas. Tudi sna-ženje ta spravljanje obleke Je zahtevalo mnogo časa. Dolga krila so morale dnevno izprašiti, spodnji rob mnogokrat obnoviti, visoke ovratnike popravljati in likati. Moderna ženska, ki zaradi enostavnosti današnje kratke obleke ne trati časa s tem, — oblečena je v hipu — porabi lahko ves ta čas aH vsaj del tega časa za negovanje telesa, njenega zdravja in lepote. Lepota ta mičnost sta božja darova: ohraniti si jih čim dalje, je dolžnost vsake ženske. Vita.

    M. O.:

    Gospodinja in posel

    Ako se snidejo dandanes dve, tri gospodinje, bi skoraj stavila, da tožijo o onem, kar jim po večini najbolj teži srce — o svojih poslih.

    Na trgu, pred cerkvijo, pri mesarju, v trgovini pa takisto stiskajo skupaj glave služkinje in zabavljajo, zabavljajo, kako je »služba hudičeva družba«.

    Če preiskujemo nepristransko vzroke te splošne nezadovoljnosti, vidimo, da je krivda pogostokrat na obeh straneh. Saj, kjer postopa gospodinja s primerno dobrohotnostjo ter z razumevanjem s svojimi uslužbenci in se tudi posli trudijo, da vestno vrše svojo nalogo, ondi sta lahko zadovoljna oba dela.

    V sedanjem času brezposelnosti !e služkinj pač na izbero, Toda izbrati pravo, to je težko.

    •Ko išče? novega posla, poizveduj, kako so bili z njim zadovoljni v prejšnji službi. Vendar pa tudi ta vir ni popolnoma zanesljiv, ker mnoge gospodinje grajajo prav zato svoje bivše služkinje, ker niso več pri njih v službi .. . Oziral se tudi na izpričevala v poselski knjižici. Služkinja, ki pogosto menja službo, je morda imela smolo ta je brez večje krivde: še bolj mogoče pa je da, ima kako prav veliko napako.

    Gospodinja, ki je za svoj poklic strokovno zadostno izučena in zna vsa hišna dela opravljati, vsekakor najbolje stori, da si vzame dekle, ki jo samo po svoje izuči. Ako se ne maraš ukvarjati s popolnoma neizvežbano služkinjo, izberi med že izurjenimi posli, toda nikar ne jemlji posla od ljudi, ki žive bolje in razkošneie, nego moreš ži-

    veti ti. Taki posB so namreč razvajeni, kritični ali celo posmehljivi. Ker je bilo v prejšnji službi vsega v izobilju, navadno taki posli tudi ne znajo varčevati ter so morda razvajeni v hrani.

    Tudi ne femlJI dekleta, ki ti takoj začne opravljati prejšnjo "gospodinjo. Tako dekle ne vzbuja zaupanja, nego se moraš bati, da bo nekoč tudi o tebi slabo govorila. Glavno je, da je dekle, ki ga hočeš vzeti v službo, zdravo, inr teligentno, pošteno, skromno, redoljubno in snažno, da je vsaj nefctfliko izurjeno v običajnih opravilih ter v kuhanju. Prevelika samozavest vzbuja dvom. Navadno je ona, ki »vse zna«, jedva za silo usposobljena. A da ima dekle le veselje do dela, se Že hitro izpopolni, ako jo znaš odgojiti.

    Posla sprejmi prijazno in dobrohotno. Tekom dne mu razgrni ves hišni red, ki mu ga daj tudi za ves teden pregledno napisanega. Tako se že v naprej izogneš izgovorom služkinje, da je to ali ono pozabila. Seveda moraš iz lastne izkušnje yedeti, da se da delo, ki ga nalagaš služkinji, tudi res izvršiti in da ne zahtevaš preveč od posla . . . Ako hočeš služkinjo po svoji volji poučiti, pa ne zadošča samo to, ampak je nujno potrebno, da si prve dni skoraj ves čas poleg posla ter mu kažeš, kako želiš imeti kako stvar izvršeno. Razume se. da moraš biti sama v vsem dobro poučena ter moraš znati opravljati vsako delo — od najnižjega do najvišjega, sicer ne uživaš pri svojih uslužbencih nikakega ugleda. Ako delaš prve dni s služkinjo, bo hitro uvidela, da ima opravka z razumno gospodinjo, ki ve, koliko se da brez prevelikega truda storiti tekom dneva.

    Gotovo so ta gospodinjo utrudljivi ti prvi dnevi, toda če je dekle voljno in bistre giave, potrebuje že kmalu samo nadzorstva in tu pa tam kakega pojasnila. Pri vseh opravkih bodi natančna. a ne zahtevaj takoj popolnosti! Bodi potrpežljiva in dobra, posebno če vidiš, da se dekle resno trudi, ustreči ti. Ne izsubi potrpežljivosti in Vztrajnosti. Ako boš hotela vedno vse sama opravljati iz strahu, da ti posel česa ne skazi, tedaj nikoli ne dosežeš, da bi bila tvoja služkinja samostojna v izvrševanju hišnih del. A kako važna in potrebna je ta samostojnost! Zgodi se, da se zamudiš kje zunaj, ali imaš poset, ali morda celo zboliš, — in tedaj se mahoma ustavi kolesje, vse je narobe po hiši. Ako nimaš kolikor-toliko samostojne služkinje, sploh ne moreš iz hiše, bolna ne smeš biti in za nič višjega se ne moreš zanimati. Tako si po lastni krivdi sužnja svoje družine in svojih poslov. Vse svoje duševne in telesne moči izčrpavaš v dnevnih opravkih ter postaneš končno stroj brez lepote in toplote, A kdo ima pri tem najobčutnejšo škodo? Ti sama! Mož in otroci so izgubili v tebi prijateljico, enakopravno tovarišico ter si iščejo družbe drugod. Niti ne spomnijo se več, da bi te povabili kam s seboj, kar navadili so se, da te vidijo le s kuhalnico ali metlo v roki ali pa sedečo za šivalnim strojem.

    Kakor je torej neprecenljive vrednosti pridna in delavna gospodinja, mora vendar misliti na to, da ima žena in mati še druge, višje dolžnosti in p> trebe. Gospodinja ne sme biti dekla, sicer bo kmalu imela ugled in pravice dekle, ne pa gospodinje.

    Zato naj gospodinja prepušča sčasoma tudi boljša dela svoji služkinji, ako se uveri, da je sposobna za to. Skoraj vsako dekle stremi višje in se hoče v službi česa naučiti. Zato ji mora gospodinja dati prilike, da kaj pridobi na svojem znanju. Seve pa ne sme gospodinja pozabiti one čudodelne skrinjice, ki še nikoli ni odrekla, t. j. nepričakovano mora biti zdaj tu, zdaj tam, vse mora videti, vse slišati: hvaliti, svariti, strogo karati, kakor pač zahteva trenutek in značaj posla. Nikoli pa naj se gospodinja ne poslužuje žaljivih besed in psovk. Mirna, dobrohotna beseda več izda nego ves hrup. Postopaj s

    tvojimi uslužbenci človekoljubno ter

    jih ne grajaj vpričo drugih.

    Kjer je več poslov v hiši, določi natančno vsakemu posebej njegovo delo, da se ne bo mogel drug na drugega

    zanašati. Najbolje je, da jim pri vstopu v službo izročiš natančno napisan hišni red. Varuj se skrbno vsake pri-stranosti. Bodi z vsemi enako prijazna ter ne poslušaj nikakega obrekovanja.

    Jako težko je zadeti pri poslih pravo mero zaupanja. Vsekakor ne bodi v začetku prezaupljiva, dokler ne spoznaš človeka, ki si ga vzela v hišo. Ven dar pa tudi ne bodi preveč bojazljiva in nt* žali posla s tem, da prav vse zaklepaš pred njim. Imej pazno oko, a ne smatraj vsakogar za tata. Navadno so tisti, ki se najbolj zavarujejo pred tatovi, najprej okradeni.

    Navajaj služkinje na strog red v vsakem oziru ter zahtevaj od njih vselej natančnega računa za izdani denar. Pojdi rudi sama nakupovat. da se prepričaš o ceni živil. Ne daj, da bi te imeli posli za neumno!

    Privošči svojim uslužbencem dovolj počitka ter jih ob nedeljah in praznikih po možnosti razbremeni. Tudi ne oviraj poslov v izvrševanju verskih opravil; spoštuj njih versko prepričanje!

    Skrbi, da dobi vsakdo, kar ma gre. Plače nikdar ne zadržuj!

    Kadar posel iz kateregakoli vzroka zapušča službo, mu gospodinja napiše izpričevalo v poselsko knjižico. To iz-

    pričevalo Je za služkinjo ta bodočo njeno gospodinjo velike važnosti; zato mora biti jako vestno in pravično. Ako je bila služkinja zvesta, pridna, poštena, za delo sposobna in spretna, moramo vse to v izpričevalu naglasiti. Tudi treba poudariti, da je odšel posel na lastno voljo in zdrav iz službe, seve, ako se je res tako zgodilo. Ako gospodinja iz opravičenih razlogov ne more v izpričevalu našteti vseh prej omenjenih dobrih lastnosti, tedaj naj zamolči tisto, ki služkinji manjka. Kakor je brezvestna in nesocij2lna, prestroga ali celo krivična presoja služkinj. prav tako ie nespametno in vsem gospodinjam Škodljivo prekomerno in nezasluženo hvalisanje. Dolžnost gospodinje je. da se po poselskih knjižicah medsebojno opozarjajo na posebno sposobne in vse hvale vredne, pa tudi na brezbrižne, nemarne in lahko-mišljene služkinje. Sicer se poslednjih ne sme po zasluženju opisati, vendar pa napišeš lahko tako, da se vse ostalo čita med vrsticami. Saj bi tudi delala krivico vsem dobrim, ako bi jih stavljaia v isto vrsto z zares slabimi in bi imela zanje iste besede kakor za najboljše. Kakor kdo zasluži!

    Smatraj posla za člana družine, priznavaj njegov trud ter ga izkušaj ohraniti pri dobri volji. Postopaj z njim vedno pravilno in skrajno pravično, tako si pridobiš pravico, da smeš tudi ti zahtevati, naj ti v polni meri stori svojo dolžnost!

    Cvetje v nase sobe

    Bolj kot slika na steni pričara zele- : na, cvetoča vejica, šopek kmečkih aster v sobo pomlad, gozdni duh. poljano ta kmečki vrt. A postaviti jo moraš v pravo okolico in pravo posodo: tro-bentice pomešaj z jetrnicami, daj jim plitvo posodo; mačic daj velik šopek v visoko, široko vazo; vejico črnega trna, cvetoče črešnje v vitko kristalno vazo; zlatoramenim astram nizko, modro ali zeleno glinasto posodo. Predvsem pa: izloči vse vaze z ozkim vratom, pa naj so še tako dragocene in umetniške! To so mučila za cvetje. V njih cvet kmalu uvene ta umre. Z dragocenimi vaza- j mi je kakor z bogatimi zlatimi okvirji, j Oko ti obstane pri zlatih rezbari j ah okvirja, pri slikariji in obliki vaze, ne vidiš niti slike ne cvetja. Čim pripro-stejša vaza, tem bolj pride cvetje do veljave.

    Kmečki dekhč si strese cvetje v predpasnik in zbira: kronice, tdoh, jetmice, ' žefran, resje, velikonočnice, mačice. vsako zase. Poveže kvečjemu rdeče resde in lahnorožnati teloh v šopke. Nevede primerja in išče harmonije v barvi in velikosti. Na trgu občudujemo košare in vozičke kmečkih otrok, dekličev in ženic. Tam dobiš celo naročje cvetja za par dinarjev. A v mestnem logu in v gozdu pod Rožnikom se ti ponujajo zvončki in žefran kar sami. Ni potrebno, da je cvetje vrtno ali dragoceno, če združiš razne cvetove v barvno harmonijo in mu daš primemo posodo, dosežeš dovoli. V sobo pričaraš košček žive prirode.

    Okrasi s cvetjem in zelenjem vsak prostor. 2e v veži naj pozdravi gosta šopek poljskega cvetja aH vsaj smrekova vejica. V obednici bodi vsak dan na mizi šopek, četudi sede le domači za mizo. O Božiču obesi smrekov venec

    nad mteo ta ga okrasi z medenimi srci za Velikonoč pa postavi na mizo malo pisano kmečko butaro. Cvetje nam pričara dobro voljo in prijetne misli. V sobi. kjer delaš in snuješ, se ti bo oko rado odpočilo pri rastlin ail ob oknu, kjer dehti hijacinta, ko je zunaj še vse belo. Ko se zbudiš, te prijazno pozdravi ob oknu spalnice nežnozoleni aspa-ragus in temozelena aspidistra. A v spalnici se čuvaj cvetočega, močno-vonnajočega rastlinja, ker rado povzroči glavobol Predvsem pa daj otrokom rož. Kdor raste z rožami, se priuči zgodaj harmonije barv ta lepote oblik. Pusti, da skrbi otrok sam za svoje lončke z rastlinami. Daj mu na okno otroške sobe veseKh kapoicinčkov, živordečih geranij, nežnih fukstj. Naj opazuje, kako vskali tulupan iz čebulice, kako raste, se razvija ta razcvete v živordečo aH z; a to rum eno čašo.

    Kdor ljubi rože, Je dober ta srečen.

    Razstava slovenskih čipk

    Razstave, k! Jfh vsako leto prireja DrL zavod sa žensko domačo obrt v Ljubljani, »o navadno dobro obiskane. Sedaj pa )• razstav« zavod zopet v elegantni formi in opremi svoje izdelke. Kakor generalna pre-iskušnja se nam Je zdela vsa razstava. Izdelki kčni m skrtmo izbrani v veliki množini. Večina del so Izvršila pod nadzorstvom zavodovih učiteljic nala vrla kmečka dekleta. V tem tiči velika vredost, da se »vetu lahko pokaže, da se znajo nafa. kmečka dekleta ndejsfvovatf tudi v flnej-ših delih. Kakor smo videli, naš zavod ne pride v zadrego * lepa.

    Najmodernejše tefcn&e «o že tam ia tako fino Jzvr5ene, kakor da so vpeljane že desetletja prt na*. To najbolje kvalificira strokovne »fiteljic zavoda, da se res trudijo. Množina popolnoma novih vzorcev nam kaže, da Je izbira vzorcev vedno večja ?n

    Anton Cehov — U—at

    Kaj pripoveduje Natalija Vladimirovna

    Pred devetimi leti proti večera, ob Časa košnje, sva jezdila s preiskovalnim sodnikom Petrom Sergjejičem na poŠto Po pisma.

    Vreme je bilo Jasno. Ko pa sva Se vračala, je začelo grmeti, ta težki preteči oblaki so se hipoma vzeli od nekod in se zbirali nad nama.

    Toda že sva bila dorrra. NaSa hiša In vaška cerkev, vsa bela, se Je že bleščala pred nama. Visoki, vitki topoli so šepetali v vetru. Dišalo Je po dežju ln pokošenl travi.

    MoJ spremljevalec Je bfl ves razigran In židane volje. Smejal se je In Šali: »Kaj,« je dejal, »ko bi bila naletela na poti srednjeveški grad, ves zapuščen in poraščen z mahom. Tam bi bila vedrila, končno pa bi v naju tre-SČilo>« „ . . ,„ .

    Cez polje Se zave« prvi val Veter Je zapihal in v vrtincu se Je dvignil prah s ceste v zrak. Peter Sergjejič se je zasmejal ln spodbodel konja.

    »Divno,« Je vzklikal, »divno!«

    Njegova razposajenost se Je prijela

    tudi mene. Misel, da bom takoj premočena do kože. ta da morda trešči v naju, me je silila na smeh.

    Vsa zasopla sva prijezdila na dvorišče. Veter se je polegel In že so padale debele kaplje na streho ta tla.

    V hlevu ni bilo nikogar. Peter Sergjejič je sam razuzdal konja, ju vedel v hlev In privezal k jaslim. Čakajoča nanj, sem stala na pragu. Vonj sena je bil tu opojnejšl nego na polju. Vsled temnih oblakov je bilo skoro mračno.

    »Sedaj je zares treščilo,« je vsklik-nil Peter Sergjejič. ko Je vnovič silno zagrmelo, in stopil je k meni.

    Stal je poleg mene na pragu In me gledal. Še Je bil zasopljen od hitre ježe, naglo je dihal ln čutila sem, da me požira z očmi.

    »Natalija Vladimlrova,« Je dejal. »Kaj bi dal, da bi vas smel vedno gledati; čudovito ste lepa nocoj.«

    Njegove oči so me prosile, bil Je bled. na bradi so se mu svetlikale dežne kaiplje. in zdelo se ml Je, da me tudi one zaljubljeno gledajo.

    »Ljubim vas,« Je dejal, »IJuftni vas in srečen sem, da vas smem gledati. Dovolite mi. da vam povem, da ste mi nad vse draga, dovolite mi, da vas vedno gledam.«

    Čutila sem njegovo občudovanje.

    Zrla sem v njegov ožarjen obraz, poslušala njegov glas, a bila sem odre-venela ta nisem se mogla ganiti. Brez konca bi bila rada gledala v njegove jasne oč: ta ga poslušala.

    »VI molčite? — Tudi prav!« Je dejal. »Le molčite!«

    Meni je bilo prijetno. Veselo sem se zasmejala in stekla v plohi proti hiši. Tudi on se je smejal ta mi velikih, hitrih korakov sledil.

    Hrupno, kakor dva razposajena otroka, mokra in vsa zasopla sva drvela po stopnicah ta planila v sobo.

    Oče in brat. ki nista bila vajena mojega smeha, sta me začudeno gledala in se tudi smejala.

    Oblaki so se razpodlll, grom se Je oddaljeval, s na Petrovi bradi so se še vedno lesketale dežne kaplje. Pel in žvižgal je ves večer. Glasno se je igral s psom In se podil ž njim po sobah, da bi bil kmalu prevrnil streža-ja, ki Je nesel samovar. Pri večerji je s slastjo jedel in se šalil, češ, da čuti spomlad v ustih, če ugrizne pozimi v kislo kumarico.

    V svoji sobi sem pozneje odprla okno na stežaj. preden sem se vlegla. Nedoločen občutek mi je objel dušo. Zavedala sem se, da sem svobodna, zdrava, odlična, bogata in da sem

    ljubljena. Toda povsem mi Je bila prijetna zavest, da sem odlična in bogata.

    Hlad, ki Je prihajal skozi odprto okno v sobo, me Je zazibal v prijeten polsen. In v tem prijetnem, lenem pol-snu sem se vpraševala, da-li ljubim Petra Sergjejiča. Toda preden, sem si bila s tem vprašanjem na jasnem, sem zaspala...

    Ko sem se zjutraj zbudila, so se po moji postelji igrali solnčni žarki ta sence lipovih vej. Živo sem se spominjala včerajšnjega dogodka. Življenje se mi je zdelo bogato, pestro in mič-no. Prepevaje sem se oblekla in odhitela na vrt.

    In kaj potem? Nič!

    Pozimi, ko smo se vrnili zopet v mesto, nas je včasih obiskal Peter Sergjejič. Počitniški znanci so samo na deželi In poleti zanimivi, toda v mestu in pozimi izgube polovico svojega čara.

    Ako pridejo pozimi v mesto k nam na obisk, se nam zde nekako tuji, in če jim postrežemo s čajem, ga mešajo vse predolgo z žličko. Tudi v mestu mi je Peter Sergjejič včasih govoril o ljubezni, toda to nI zvenelo tako, kakor tedaj na letovišču. V mesta se na-

    ma je zdela stena, ki je bila med nama. še neprodirnejša. Jaz bogata, odlična — on vbog in niti plemiški, sin djakona, preiskovalni sodnik — in nič več. Oba, jaz vsled neizkušenosti, a in bogve iz kakega vzroka, vsa smatrala to steno res za zelo visoko in debelo. In če Je bil še kdo pri nas v salonu, se je Peter Sergjejič prisiljeno smehljal in kritiziral »višjo družbo« ali pa je bil mrk in je molčal.

    Ni Je stene, ki bi se je ne moglo prodreti. toda junaki današnjih romanov, kolikor iih jaz poznam, so plahi, leni in poln4 predsodkov. Le preradi se vdajajo prepričanju, da nimajo sreče, da jih je življenje za njo ogoljufalo. Raje ko da bi si srečo priborili, kritizirajo, grajajo svet in pri tem pozabljajo, da so sami tudi graje vredni.

    Jaz sem bila ljubljena in srečna. Živela sem vsaj v tej zavesti, ne da bi kdaj vpraševala, kaj mi prinese bodočnost, kaj smem in moram od življenja pričakovati in upati. A čas Je potekal in potekal Je brzo...

    Ljudje so šli mimo mene s svojo fin-beznijo. Mimo so šli Jasni dnevi in tople noči. Slavčevo petje, opojni vonj pokošenih trav, vse milo in drago, ki mi sili sedaj v spomin, je šlo mimo mene. naglo ta brez sledu, ne da bi znala

    da se lahko zadosti najboli razvajenemu okusu. Kadar bo prišlo med naše petične kroge prepričanje, da se doma nardi tudi marsikaj, potm bodo ostala doma. Letos je bi-lo n. pr. na Dunaju videti razne zavese in pregrinjala za razne magnate v Beogradu Od našega naroda živi, od ljudske muke obogati, potem pa nosi denar v inozemstvo samo zato, da se lahko reče, da je kupi! zavese v Bču. Ta gospoda popolnoma p&zablja, da segajo po šivanki najpotrebnejši in da lahko naredijo tudi v domovini vse, kar želi kdo. Domačih podjetij za zavese in pregrinjala je v domovini dovolj in ni treba v inozemstvo po to robo. Zadnje dni je bile razstavljenih več izdelkov Slov. ženskega društva iz Maribora. Gospa dr. Ašičeva vodi odsek za pospeševanje ženskih obriov z velikim vspehom. Ormoška dekleta so se po prizadevanju tega odseka naučila posebne vrste čipk, ki so znane v Bosni in v Hižnl Srbiji. Prelepe pa so vezinene, izvršene po starih slovenskih pečah. Večino načrtov je mojstrsko izvršila gdč. Jela Levstikova, strokovna učiteljica deklišče meščanske šole v Mariboru.

    Obisk razstave !e bil zelo lep. kar dokazuje, kako se naša javnost zanima za razstavo, ki naj pokaže dela za med svet. Splošna kritika je, da bi biio najbolje prenesti vso razstavo v Bercelono. kakor 'e sedaj. Potem bi prišle naše čipke prav gotovo do veljave, s icer bodo pa mogoče zopet služile za tapete in ozadje kakor v Parizu svoj čas. Opozarjamo zbornico za rgovino in obrt, da se zavzame za to, da bo naše čipkarsrvo dostojno zasopano na razstavi v Barceloni. Tu ne gre za posameznika, ampak gre za tisoče naših čipk a-ric, ki si same nemorejo delati reklame v Inozemstvu za svoje solidno blago. Apeliramo tu na oddelek za zunanlo trgovino pri ministrstvu trgovine in industrije, da posveti temu vprašanju vso pozornost. Ljubljana se je dostojno pripravila za razstavo svoiega najbolj razširjenega domačega obrta in potrebno je, da se tudi polteno razstavi.

    Mariana Hainischeva •

    Tudi Slovenke se je moramo spomtnlatl

    s spoštovanjem. Izredna lepotica je bila v mladosti, te dni je slavila svojo 90 letnico.

    Ko se jI je po mnogih poizkusih posrečilo, i da je združila avstrijska ženska društva različnih narodnosti v nadstrankarsko in : mednarodno Zvezo avstrijskih ženskih društev, ie tudi naše Splošno žensko društvo . v Ljubljani pristopilo tei zvezi. Njeno pred-

    Žena

    za zeno

    Pod tem geslom je telovadno kulturno društvo »Atena< v Ljubljani začelo pred dvemi leti izdajati belo-modro knjižnico. Knjige, katerih avtorice so izključno žene. Doslej je izšlo osem knjig v tei založbi in sicer šest beletrisfičnih. ena znanstvena in ena gospodinjska, odnosno kuharska knjiga

    Kot prva knjiga so izšle »Pravljice o Graiu« po francoskih virih posedala naši mladini Anka Nikoličeva. Prva naklada te knjige je baje že pošla in se založništvo Atena pripravlja na drugo izdajo iste.

    Ja tem je sledila druga knjiag »O kres-nlčku, ki Je izgubil lučko«, spisala Marija Jezernikova

    Ttretja knjiga »Tri pravljice«. — Spisala Marija Jezernikova,

    Četrta knjiga »Vladka, Mltka In Mira« — spisala Zofka Kvedrova.

    Peta knjiga »Mladi rod za god«. Spisala Marija Grošlieva. Knjižica vsebuie drobne verze za malčke za godovne prilike v družini. šoli in prijateljstvu.

    Šesta knjiga je »Na Gorenščem je fletno« ▼ kateri podaja popularna pisateljica Ma-nica Komanova razne šege in navade, ki so ukoreninjene med goreiskltn ljudstvo™, ki prebiva v smeri St. Vida nad Ljubljano, pa tja gori do meje naše divne Gorenšče. Manica pripoveduje živahno in zabavno.

    Sedma knjiga »Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Spisala dr. Alma Sodnikova.

    Osma knjiga »Iz francoske kuhinje*. Priredila za naše razmere Marija Moravčeva. — Vsebuje ta knjiga nad 1000 kuharskih receptov in pripombe o serviranju. Te knjige se naročajo pri Društvu »Atena« v Ljubljani, Palača Ljublj. kreditne banke, dobe se pa tudi pri tiskovni zadrugi, Prešernova, 54.

    sednico smo kmaiu spoznale kot Izredno objektivno, bistro ženo širokega obzorja in nad vse plemenitega srca. Kadar sem kot tajnica Splošnega žen. društva potrebovala

    v feminističnih ali kulturnih vprašanjih pojasnil, svčta ali poduka, sem se obračala na predsednico Hainischevo. Vselej mi je lastnoročno iiiibeznivo odgovorila. Topla, a trezna in modra je bila vsaka njena pobuda L 1903.. ko ie bila na Dunaju II. glavna skupščina Avstr. žen. zveze, so bile tudi Slovenke, na čeiu jim naša predsednica, ga. Pranja Ta\ carjeva, gostje predsednice Hai-niseheve.

    Tako smo se pod vodstvom Hainischeve v Avstrijski ženski zvezi včlanjena nemška, češka, poljska in slovenska društva v polni harmoniji zavzemala za žensko volilno pravico. za napredek na polju šolstva, socialnega skrbstva I. dr., vlagale na drž. zbor peticije, spomenice in predloge vse do svetovne vojne.

    Mariana Hainischeva ]e od 1. 1870 središče vsega široko zasnovanega in z uspehi kronanega avstr ženskega pokreta. Kot prepričevalna govornica, predavateljica, inicijativna novinarka, izvrstna organiza-torica. polna prave ženske toplote in vztrajnosti ie znala pridobivati k:;kor nobena druga Prva je zahtevala pravico, da sme 'udi ženska mladina posečati srednie šole: z vso gorečnostjo se ie zavzemala, naj se odpro tudi avstr ženam vse fakultete na vseučiliščih In tudi to ie dosegla! Zmagovala pa ni z orožjem ostrih besed, nego z blagostjo in logiko M. Hainischeva ie žena. ki noče poznati razlik niti narodov niti strank, nego .'e iskala vedno le skupnosti, človečanstva Dasi po rojstvu in prepričanju Nemka, 'e njena velika dnša ljubila in ljub: žene in deco vsega sveta. 2e 1. 1*99. ie z veliko aktivnostjo nastopila na kongresu Mednarodne ženske zveze v Londonu in je s svoiimi globokimi razrnotrivanji opozorila zborovalke vsega sveta nase. Poslej se ie skoraj redno udeleževala kongresov M. 2. Z »Sreča mojega pestro živahnega življenja ie bilo delo in ljubezen«, je dejala te dni o sebi... »Lahko se^m zadovoljna; na vseh poljih socijalnega dela sem delovala in to mi je v posebno veselje — lahko gledam uspehe svojega delovanja Jolstvo. odgoja. pravice žene v javnosti, to in še marsikaj je bilo polje moiega dela pred vojno. Potem sem se pogrezala v delo za svetovni mir in za dobrodelnost: ženam Avstrije in vsega sveta bi bila rada pomagala. Enakopravnost moža in žene sem zahtevala, ničesar drugega. Strastna eman-cipiranka nisem nikoli bila. saj sem preveč ljubila svojega očeta, svojega moža in svoja sina. V življenju sem storila le svojo dolžnost in sem bila sarno dobra žena.«

    Jubilantka je mati prvega predsednika avstrijske republike. Bila je srečna žena, živela je vedno v dobrih razmerah, potrebovala in zahtevala ni torei nikoli ničesar Z2se, nego je delala vse svoie življenje le za druge. Danes gleda lahko s ponosom na svoje uspehov bogato, vsemu ženstvu koristno delo. Tudi nam je bila dobra ter nas je vzpodbujala; zato smo ji Slovenke hvaležne. Mlnka Govekarjeva

    to v pravem času ceniti. Kje je vse to?

    Oče mi je umrl. Jaz sem se starala. Vse, kar mi je ugajalo, mi laskalo, mi polnilo srce z nadami, misli na srečo, zaljubljene besede, vse to je ostalo samo spomin. Pred sabo zrem pusto in samotno cesto, ki pelje v temno praznoto. nikjer ob nji ni žive duše.,..

    Zvonček na vratih je zapel. Peter Sergjejič je prišel. Ce gledam pozimi gola drevesa, se spomnim, da so v poletju zame zelenela in šepetam:

    »O moji dragi!«

    In če vidim ljudi, s katerimi sem preživela svoo mladost, mi je žalostno in toplo pri srcu, in šepetam: »Oj, moji dragi!«

    Peter Sergjejič je bil na priprošnjo mojega očeta že davno premeščen v mesto. Je nekoliko postaran in sključen. Ne govori več o ljubezni in se ne šali več. S svojim poklicem je sa-dovoljen. trpi na razoračanju in je naveličan življenja.

    Sedel je h kaminu in molče zrl v

    ogenj...

    Ker nisem vedela drugega, sem ga vprašala: »Kako je kaj?«

    »Tako, tako,« je odgovorit...

    In zopet molk. Odsev ugašajočega ognja v kaminu je hušknil čez njegov otožni obraz.

    Hipoma mi Je stopila prošlost pred pči Kakor pod vdarcem so se mi stre-

    sla ramena, glava mi je klonila in bridko sem zaihtela. Neznosno mi je bilo žal sebe in bilo mi je žal tega moža. Strastno sem zahrepenela po vsem, kar je minulo, a se več ne povrne. Nič več nisem mislila na to, da sem bogata in odlična, bridko sem zaihtela: »Moj Bog jnoj Bog! Življenje je izgreše-no!«

    On pa Je mirno obsedel ln molčal. Ni rekel: »Ne plakajte!« Razumel je, da je prišel čas. da moram plakati. Čutila sem da se mu smilim, tudi on se je meni smilil, a istočasno sem bila ogorčena nad tem plahim Človekom, ki me ni znal privezati nase.

    Ko sem ga spravila do veže, se mi je zdelo, da si namenoma oblači kožuh počasi. Dvakrat mi ie molče poljubil roko in mi dolgo zrl v objokani obraz. Zdelo se mi je. da mu je v mislih ona davna nevihta, ploha, najin smeh in moi tedanji obraz. Rad bi mi bil nekaj rekel in bi bi! tega, kar bi mi bil rekel, vesel, toda molčal je Strese! je z glavo, mi krepko stisnil roko in odšel.

    Bog ž njim!

    Ko sem se vrnila v sobo, sem sedla h kaminu. Žerjavica se je pepelih in vgašala. Mraz e tiščal na okna in buria je tulila okrog voglov...

    Služkinša je vstopila in me poklicala, kajti mislila je. da sem zaspala.

    Velikonočna miza

    Kakor Božič tako nalaga tudi Velika noč

    gospodinji posebne naioge in skrb za ugod* je njene družine ob teh praznikih.

    Dom je ves presnažen. Ze ves veliki te« dem in še prej se vrši veliko zračenje in snaženje. Izprašena in prezračena je po steljnina. Ometene so stene, umita so okna, vrata in šipe. Vse je oprano in zli« kano. Po miznih postavkih se šopiri prvo spomladansko cvetje in v kuhinji diši po orehih in medu, po cimetu, citronah in oranžah. Po gnjati in poticah.

    Velikonočna miza je pogrnjena t bleste« čim belim prtum aii vezenim z motivi iz »pomladanske narave. Sredi mize je širo« ka, plitva košarica ali krožnik. Sredi tega vaza z mačicami. V košarici okrog vaze so razloženi raznobarvni piruhi, med piru« hi male lončene posodice s trobenticami in žefranom. Na enem krožniku je narezana gnjat s hrenom, garnirana z na polovico prerezanimi kuhanimi jajci, (piruhi) in aspikom.

    Na drugem krožniku je velikonočno pe» clvo, v skodelicah čaj. — To *o zajtrk.

    Obed za velikonočno nedeljo: Zelenjav« na ali ragu.juha. Puding z gnjatio ali ocvr« te gnjatne rezine. Pečenka s solato. Potica. Vkuhano sadje. Oranže. Črna kava.

    i

    1 §

    Masiranje s Cržme Simon ie za obraz božanje. Ker ni ne su&a ne mastna nego popoinoma voljna, naglo prodre v kožne znojnice.

    CRtME SIMON

    oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Kačin uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo.

    PUDER & MILO SIMON - PAPJS

    Gospodinjski nasveti

    POSODO IZ ALUMINIJA ne umivaj v sodasti vodi. Topla voda. milo in droban pesek jo očistita najlepše, da ostane svetla, kakor nova. V sodi počrai Ako je posoda zelo mastna, jo obriši prej z časopisnim pa» pirjem. predno jo umiieš. Ako je počrnela od sodaste vode, postane zopet bela. ako skuhaš v nji jabolka ali tudi če prevreš v nji jabolčne olupke. Najlepše pa se obeli, ako kuhaš v nji sveže paradižnike.

    ŠTEDILNTKOVO PLOŠČO snBži z ste. klenim papirjem Kadar jo umiješ. jo na. maži z kožo od slanine in dobro odrgni z krpo.

    OKNA UMIVAMO z rarnimi pripo« močki. Predvsem jih ne umivaj, ktidar soin« ce sije vunje. sicer izgubi steklo lesk m po-stane momo Zelo zamazana okna osnaži najprej t časopisnim papiriro, ki ga zmes čkaš v krpo Lahko ga nekoliko ovlažiš Ko jc s tem steklo deloma osna/eno, vzemi mehko krpo. namoči io v mlačno vodo, ka» teri priliješ nekaj kapljic gorivnega špirita, precej trdo ožmi in zmij šipe. potem pa zbriši do čistega z drugo suho krpo. a ne vzemi take. ki pušča vlaknice Okvirje od oken je dobro vsaj dvakrat na lefo prep"^ jiti 7. lanenim oljem, da ie njih barva od* pornejša proti »lagi in premočni solnčni vročini.

    CVETJE V VAZAH ostane delj časa sveže, če med vodo. katero moraš dnevno premeniti, pnliješ nekoliko kisa, aii pride« neš nekoliko kuhinjske soli. Pa tudi slad« korna voda ohrani cvetje v vazah dolgo časa sveže. Osobiro popje vrtnic se v slad« komi vodi lepo razvije in dolgo cvete. Za ! nageljne se primeša približno 15% slad« korja, za vrtnice zadostuje i>—1

    DRAGOCENE IN BUJNO CVETOČE ACALEJE kaj rade povesijo glavice i-n oveuejo, ako so v presuhein prostoru. Ako se to zgodi, postavi lonček z rastlino v večjo posodo i mlačno vodo napolnjeno tako, da sega mlačna v

    KAKO POMNOŽIŠ količino surovega masla. Marsikateri gospodinji je mogoče neznano, kako si lahko in hitro po-maga. ako ima premalo presnega masla pri roki za hitro rabo. — Kepico m<«s!a deni v skic« do in mu prime.šai svežega a mlačnega mleku ter dobro uniešuj Mera: Na V« kg masla H litra mleka. V desetih minutah je gotovo in ko se ohladi, 'takoj po-rabno.

    NARODNi MODNI PIRHi! Novi ..DEČV N" vzorec.

    NAGEL, ROŽENKRAVT, ROŽMARIN tvorijo vzorec novega dečvlnega blaga, ki bo uporabno poleg »DECVE« tudi za vsako POLETNO OBLEKO, kar bo našemu zavednemu ženskemu svetu brez dvoma zelo dobrodoilo. 41U

    Kuhinjski recepti

    Aspik

    3 prašičje, 1 telečjo nogo hi še nekoliko telečjih kosti sesekamo. pol kilograma ži» lavega govejega mesa (bočnik) in nekoli« ko govejih jeter denemo v lon?c in oblije« mo s toiiko vode, da so kosti čez m čez pokrite z njo ter pristavimo k ognju, da zavre. Nato dodamo košček korenja, petr* šilja. zelene, čebule, celega popra, klinč« kov, vejico timeza, lovoriev list m pusti« mo, da počasi vre približno 4 ure. Primer« no osoiirno. okisamo. dodamo nekoliko vi« na in pehtrana in pustimo zopet 1 uro vre« ti. nakar precedimo v lončeno ali porcela« nasfo posodo, kjer pustimo čez noč, da se strdi. Drugi dan poberemo maščobo z vr» ha in obrišemo s prtičem, ki smo ga zmo« čili v vroči vodi Nato prevrnemo aspik v dobro počrnjeno posodo in odstranimo jfoščoho, ki se je usedla na dnu. Nato po. •stavimo zopet na toplo, da se razstopi. pri« mešamo par umitih jajčnih lupin in sneg treh beljakov. S tem se aspik očisri Pre« cedimo ga skozi eost prtič in p*^«>tavimo na hladno, da se ponovno strdi. Se prej ga lahko barvamo s pesno vodo ali košenilijo. Če hočemo sspik prihraniti, ga nalijemo v primerno posodo, in ko se strdi. ulijemo nanj za pest debelo kimerola ali kake dru» ge maščobe in postavimo na hladno Tako ga ohranimo le za kratek čas (1 teden), za cialjšo dobo ga pa nalijemo v steklenice (ne do vrha), zavežemo s pergamentom, v sopari dobro prrevremo (pri S5 stop.). Hra= nirno ga na hladnem.

    Rlbfi aspik

    V lomeč denemo zelenjave in dišave kot pri mesnem aspiku, veliko ribjih glav in nekaj rib. ki imaio mnogo kosti. Nato za» lijemo z vodo kakor zgoraj in pridenemo nekoliko kisa m vina Ko vre kake po! ure (in se glave razkuhajo), precedimo in oči« stirno kakor mesni a-spik Če je premehak, pridenemo pred čiščenjem par lističev raz» topljene želatine. Ako ga čistimo s celim jajcem, postane rumen, čiščen z beljakom, postane bel.

    Vlaganje v aspik

    V poljuben obod (smin hrbet, piškotno obliko, ribo. itd.) vlijemo nekoliko čistega aspika. obložimo dno s trdo kuhanimi jajci. zelenim petršiljem itd Ko se na po! str« di. naložimo na to svinjske zarebmice, rib« jega mesa. rake ali svinjska jetra m zali« jemo zopet z aspikom. da pokriva čez in čez ter postavimo na hladno, da se strdi. Pred serviranjem vtaknemo model za hip v vročo vodo in zvrnemo na ploščo*.

    Kraljevska Jajca

    V slan, okisan krop zoiiemo jajca dru« gega za drugim previdno, da se rumenjak ne razlije. Med tem zagrinjamo z žlico be» Ijak čez rumenjak, da ostane v »Tedini. Ko se beljak med vrenjem strdi m ostane ni« menjak v sredini še mehak, jih poberemo s penovko na cednik, da se odteče jo in ohla« de. Nato jih povaljamo v raztepenem so« Ijenem jajcu in finih drobtinicah ter ocvre« mo na razbeljeni masti svetlorumeno. Čim mehkejši je rumenjak, tim finejša je jed. Potresemo jih s parmezanom in servjramo s paradižnikovo omako.

    Nekoliko o krompirju

    če vodi, v kateri kuhaš krompir, dodaj

    ščepec žganega apna, ima krompir boljši oku«.

    Da se krompir enakomerno skuha in ne

    razkuha, dodaj vodi nekoliko aoli ali kisa

    Kuhan krompir hitreje olupil če kuha« nega in odcejenega obiiješ z mrzlo vodo.

    Voden krompir izboljšaš, da je bolj suh in mokast, ako ga razprostreš ob gorki pe» či ali ob štedilniku. Voda izhlapi iz njega in krompir pridobi na okusu.

    Krompirjevi olupki so za marsikaj po« rabni v gospodinjstvu:

    1. kot primes kurji plčt;

    Z kot izredno dobro maziino sredstvo za razne predmete v gospodinjstvu, vsled špi« rita. ki ga vsebujejo. Olupke se opere in prekuha. Ta krop služi posebno dobro za umivanje steklenih predmetov, kozarcev, kristalnih krožnikov, skled, zrcal in šip. S to vodo snažiš tudi lončene peči, pečnice pri štedilniku tn svetlo lakirano pohištvo. Pribor osnaži vseh madežev od jedil Po« sodo, y kateri si kuhala kako barvilo, do« bro očistiš, ako prekuhaš v nji krompirje« ve oltrpke.

    Kako snažimo snežke in galoše

    Snežke ln galoše po vsaki rabi dobro osna-žirro s krtačo. Zasušeno blato odstranimo z vlažno krpo. nikoli z nožem strgati. Pote™ izbrišimo s krpo,, ki io namočimo v petro-'eju. Male razpoke popravimo lahko sam). V drogeriii kupimo nekoliko kavčuka, ga razstopiimo v petroleiu, da postane gosta kašnata zmes Obnvalo na to na pokvarjenem mestu ogTe'emo ter z raztopljenim kavčukom zamažemo. Ko se posuli, zama-Žemo ponovno In ko je zopet suho, lahko obuvalo zopet rabimo

    Snežke ln galoše branimo preko poletj«

    na sledeči način. Predvsem jih je temeljito osnažiti. znotraj in zunaj. Okrtačitno jih najprej na suho, potem pa še z mokro krpo zbrišemo. Ko so dobro osušene se jih na-drgne s krpo namočeno v petroleju, to se zbriše z mehko, volneno krpo. Potem pa se iih namaže r,a tenko z glicerinom. Glicerin obvaruje namreč gumi, da ne razpoka. Vanje natlačimo zmečkanega časopisnega pa-| piria, da se r.e pokvari oblika. Zavijemo j iih v mehak papir aii mehko krpo, denemo i v škatl.io in hranimo čez poletje.

    Pred muzejem

    Nlko čaka Vero, kot vedno pred Trarejesu edem tednov se imata rada. Tekom teh sed mih tednov še ni nikoli deževalo. Pozabila sla na slabo vreme. Trg pred muzejem je prikladen samo za lepo vreme.

    Vera je dražestna. Ima le eno napako — netočna je. Prav za prav to ni napaka, saj so točna le nelepa dekleta. Lepa vedo, da ničesar ne zamude. Ce je pa Niko netočen, je Vera zelo razžaljena.

    Za danes je dogovorjeno, da se snldeta po četrti uri pred muzejem. Pričenja deževati. Niko stopa gori in doli. Pet in štirideset minut je čez četrto uro. Pbha. Mnogo malih, vitkih deklet hiti mimo njega, a nobena ni Vera. Ob petih tri in trideset pristo-pica. Vroč pojmb. Nato pravi on potrto: »Čakati sem te mora! tri in devetdeset minut.« Vera užaljena: »Sekund nisi zraču-nal?« — »Zmenila sva se, da se sestaneva po četrti uri< je dejal tiho. »Nu. da, saj sem dejala da pridem po četrti.« — »A sedaj je Pet tri in. trideset ljubica!« — »Saj ie pet in trideset po četrti uri.« Tega ji ne more nihče zan:kati. prav ima. On bi i! sicer rad razložil, da je tu vendar razlika, a ona ga prekine: »Ali naj še dolgo stojim na dežju in poslušam tvoje pridige? Nič srca nimaš zame. Ze sestanki pred tem neumnim muzejem. Tako daleč imam! In ti me naročil še v takem dežju!« Saj nisem vedel, da bo deževalo. Doslej n?ma ni bilo treba iskati strehe« — »A mora! bi poskrbeti za to. Časopisi že tri dni pišejo, da nastopi deževno vreme.« »Ne berem vremenskih poročii.c

    — »Pa bi jih moral. Sebičnež! Kdor ima nevesto ima dolžnosti.« Brezdvomno. danes je Vera nataknjena. — »Tam-le je kavarna. Vera, stopiva notri«. — »Temu pravi? ti »tam-le«, pa ie najmanj sto korakov daleč Ze itak imam vodo v čevljih!« — »Kal nai torej storiva?« vpraša on. »Avto pokliči, da se odpeljem domov.« — »Ti hočeS že domov?« — »Seveda. Moram si vendar menjati čevlje. Najenostavnejšega ne razume.« — »AH te bom smel počakati spodaj v avtu?« — »Ce se ti ljubi!« — »Vera, aH me nimaš nič več rada?« — »Kako moreš sredi dežja tako neumno vprašati? Veš, da sem vsa premočena, pa še hočeš ljubezensko prisego, namesto da bi poklical avto.« — »Oprosti!«

    Niko stopi preko ceste. Išče z očmi, nfiejer voza. Stopi za vogel. Cele četrt ure ga nI nazaj. Končno se pripelje. Vera je jezna. A tudi Niko. Medtem je bi! premislil njeno vedenje. Sedita drug poleg drugega. Ona ga pogleda od strani: »Zakaj si naenkrat siten?« Nič odgovora. — »Kaj sem ti pa storila?« — Molk. — Ona prične tiho fhteti. Ne učinkuje. Zaihtl na glas. On se ne gane. »Zakai pa me nimaš več rad?« se ona ustraši in se dotakne njegove roke. On se odmakne in gleda naravnost predse. — Gr-I do si ravnala z mano.« — »Jaz s tabo? AH i sem |az tebe pustila stati v dežju ali ti me-| ne?« — On ne odgovori. Kaj bi govorila, si misli Vera, usta imamo še za nekaj drugega. In ga poljubi. On se obrne v stran.

    — »Tedaj ie vse končano?« vpraša ona. On pokima. Kako more le tako mirno' sedeti in molčati! Vera ne prenese molka. »Sovražim te!« zasika. — »Danes sem to že opazil,» pravi on.

    Dež ponehuje. Zlat pas se širi čei nebo. Vera stisne male pesti. »Znebil bj se m« rad! Najbrž Imaš drugo! K njej sedaj nameravaš! A jaz ostanem pri tebi. Ne dam se tako pahniti proč, ne!«

    Avto se ustavi. Izstopita. Niko plača Šoferju. Stojita na cesti. »Ali smem odpreti vežna vrata?« vpraša Niko s hladno uljud-nostjo. — »Ne zdaj ostanem pri tebi!« — »Saj si hotela menjati čevlje!« — »Ni več potrebno!« — »Ali si izjokala vodo iz čevljev?« — »Nikar ne brii norcev!« — »AH bova še dolgo tu stala?« — »Saj tudi lahko hodiva, solnce že sije!« — »Od te strani te nisem poznal. Vera. — »Od katere strani?« — »Od zlobne.« — Ona molči čudno dolgo. Niko Jo pogleda od strani: Po njenem licu se prekopicavajo solze. »Nu, nu.« jo tolaži. — »Hitro me primi pod roko. sicer bodo ljudje mislili, da sva se sprla.« pravi ona.

    Prime jo pod roko. Ona se stisne k nJemu »Glej, vse to zaradi tega, ker me naročil pred ta neumni muzej.« — »Kaj Ima muzej s tem skupnega?« — »Nu, neka) že.« On molči, ve, da mora Vera Imeti nekoga, na kogar zvali vso krivdo. Nebo Je Jasno, krasen Jasen dan. Roko ▼ roki se priSetata r sladkem pomenkovanju pred muzej, od koder sta se pred kratko uro odpeljala mo«

    kra in nesrečna.

    »JUTRO* It T5

    21

    Sobota, JO. ITL 1939

    BBOOJfAfc. 'MiMi. mmogt

    bsla6*i ■ »afc«'« Uf^u. tesin-Ka.

    —|n- aosrc-kažaoCTi, prt)a*«ii*«* ■ i »Oi', rvtai Jrajsstr, «edo Ju®

    taaoe k L p*i po<»čaasn:4** K« ""» t* iltUHikt L T S»C(tr»->s: potki ar«-

    tca Patrc-rid I* «g» oral*. A^rr«« «

    Jfcm Jt*«***. Prr* Otrvte* ■ rr«i4e Oa&*. « I c* >. I, >ar P»«*» K*»-

    •A te Hariborai *ad*fc! » '

    ftfitmti Oo«jfc-5«4. !®or Zapne * Marjan fortfflfc te * h&i Wsč s Zba-

    ivn pr! PtoBCara*. Mtesu Hrancv * Krtfa pti Jane« Lov©ta a Loifc*«« ?c

    teo » PUrtr* sri E*4«scb. i»n«a mkHc

    ■ BMk< po««. YUdbrfe » Sleda. AM-

    aft te Mrtlfc«. Afcta K*rat la Ajo» Do4-

    lafc te Poftčaa^ Mi«r>» ČaNr b Tre+>wiea. Jc-*1S>

    Arih te Podkoreaa, Vtafeo Ss J»ees

    te Loda pri 5?Y«»nao*fiata »i

    6o4tM«a ija&Ak Stara««« te 3*. J"** J. 5-te Lovto ■

    tIBD«*. Cvraf* iadraea, *Ksf®S ««

    ra<*ooo«tia T tetaOrn. ««» a*«t«!S-

    fnagfti: pofear^dr&I Vfct* a Ce«* m

    L tL \ygcM Kjcf*« s UtfbBai>«. Ivo K«S te UbUhti. rr»jKŽ Kojšri % <>.i> & |r ta DoMek K M--*ta

    PJSOT V

    er<4>ti«iS»» a l«tlo° *

    ^.*jmna Rov*«* cmtrsfti cminiSi«

    IMUH to ero4t«3ir.« t Pirott:

    Karadn* »vr« s»a«») Pran*

    Ohritak BOvas^ S^r«-:

    »Mi (2M»® noK). pr<

    Rr««

    kM »'»''i«« (5nrS>«»), 'swi J«atk). .»Ar«

    iMtf r% roma l^v

    BnnriiJ. Ateji BcniMOM ^Mik Brv« « &S"« « Btorrtea)

    ZEML«. nluaotM psajarA«

    -rMirBfp 4afcž«nH S

    teootett« »u*«: 04C« lH*»

    Antoi Srf-iirs* tVuar^ii, Ri«S->i« stvon rt'ji«r

    >se-io« ob

    Drwvf). tffto««), K»a iMart-

    terK Ute« Transi tMedffcs), rr&M: Pr»«Jc IrM. *t?«t £e». Msll <«b Dra-vi),

    Ak* JcKScr ^»»nit-e). KM OSMS (L^JMIIM),

    lor« FS«k Stoi te Ue Skrt

    &m*n>t pri J«tt&k).

    CUP«UA- Vrnit granftt feete

    5»ia «icv«

    potin&mie&i. go^ioi »rt#;crt1t«> podoflcJr-io« » Cuprjl: Pti« J*»c*3e (Krunnc), JoA* P«*»« Sjjsaj, Lato (M«

    LoK* Koteafc !Lo«a*«s), r. a* šete (Vr«»vi-3). Jct« Triaf. Hafife MJtKte, Kam PcS»i (Lo-Wk*cž«:4EO'jr«f (KanrA), Kirto

    Hcvak «Str«f«), (TrHbr,!«). Km

    Xo«*ttT C?jv».4»). 'V«^

    ©r««o«). Mteaa ILotor« »o«««*). r«rte»

    kaitok, VU-iU Qi»ec>, Kc*u-»d Leiei (S«.

    m

    BSTOU. »wn* T IkM* »rftoo

    ;«HJt »»Hkcooto« prunki a

    r Acraovlot! Prwo»o E>o4f»o(vt (OiK), R-jiio« Trla« t£«tec). rr»«y> iMbotoo* (Vc)n

    Pra«>o Kc«ro*« Km Dofros CrtiacO, Ma-t«rvi 2buM«r (Xa«ma g^rSca). Jolef D^ton*« (Lavcrca), Davorfci Trs(«<*t (JvstpfkoTrcO, Milu Pehar CBreacJ«) te Pr«a>o Cvtrte (St. Lenart aMi U4fctrn)

    MrTOflU A. TiMa h««« te

    ide-tcOTi, onanoem te »oroMiri

    (Ribnica u Po*.). Stefa« Krud«r (SVo^. Btoori-ca), Masmažt, Joi« PV->-nfi. Sift^to So-

    tar, RudoS K<>ot>A, Janea Suma*. Jafoofc Kc*-fiii, Btmand Ro^aniaB, Joie Aifei^pfler ta Pt

    BOKA ROTORSKA. CMem* »Sro«« JJC^MI-

    4o4« U. raaa-«!*, rnoenar? I d t B-^fd KorcffSitS letimo rsesra caShn ssvanoem. rodtet-ižera. ortJatežVOT te 4!tatei>x?. teT po-

    »rt

    Hkxmods« vrr.rzifiis m 'jfcao pirhoT

    Skr»\t* Mafca. ^robej" JoAV.j, 0*4ar Jofflre. B«frsrt Doit« in Deveta* Rii»io!l t.fvl te Ij?Sf-rwr Prane (Jcilca), De*wvc Prane » Demi« Peler (RidovIJtca). Ro-4* Ar*.-« (iSsar* VrfmiVa). Bopvrrd Kc«l, č-er-nrv Praofto m fltmiSe* PTanic (Trbovfl«), Str-rrSa Px*tijo (Totrlict pri Novem nwstti) !n Ja-e>;<1ic (W* (Maribor).

    DŽCMAJUJA.. »funti te

    otij&c p« (Kotle). Kan LokamHi (liottder-

    s*ce), Jan«« Po<«ete (Biiie) Prane Mobcvri« (Be-rrsnsiel kaJor« te naš« sfahM posSaJe M«4e-

    krvae K«ti Oifii is Too« Kobal«.

    KUMBOR. Vesele prasni« he*s

    vsem i n mamlcans ta o£c«vtn, pri)ate-

    te manoem, posebno pa ratlm siovejiskim itovenaU )an>Se. »trciniki ta 18 raasreda momainž^e soro-js« k>4« *

    Knentio««. MareAiftl: Vladtok Prancbetti GLiob-tan-a), Est«(? Vebw (Jt-ienJoi-f tlim«), Pav^ov-C±i Arton (BoTOvnica); eojeoci: Mehora MIJo4, Rup»r3! Pranfo. 5e

    air Statik«, Rudo H Edvard. KrušiS Pra^) (Certie). 'vVrirl h zri. PcSTi Avpcat. VScgiič Perdo CP*-jf). Krasw»ig Lfadevit, Belir.a Kan Orosar Stanko, Kurai RuidolJ. HoteSdk Oton (Trbovlje), %xtry Breda«. Punjwčr- Avjusc., Osla DiiSai! CKrSko). Josip. Pras*: Organe (Jrje»iice).

    f>jS»n te Viadlmk Leafak (Kč-Čevfle), SSroiir Anton ©»mfca na Pot;.). Koiaf Ksroi' (VerJej

    pri UflKmerB). JetaiOte Bc«o*ak »tcfiea pri

    L^uUtiaal), fttejak Rcnau. iTVaviik). Pr«4c Teodor (Postane). Koipiisirt iMeKbtu). Rotibc Ajitoo iCcrimct), Kapric* AAoJi (Ra»vo< prt Kr-Jbom), BUievrt Citvtc (Brežice), Vat*ar .Alo^i

    KlCCVO. Vcacia vtiScjmo^ri« praxr.iiw It* taotje v»eins jKAteliem ta 6-tMxcifrc*J2 >JiutTC«. K«caUr4 ta reo£Da Vtaioo Serama. Jo*« Motoor. Kar«

    T<4».v*t, Aatm Krek. Martin Z'V> aoc, Meni* RaiJiek, Jakoto J«4«, Mitiad Donkk, MkH AiK, Vid OadHar. Praoc Bevec. A-iote PuKovrt ta Piaitc BcrsaM. ■ Bifcfiaroke okolic«.

    KOCAME. Vtaeic v^oooAm pramrtt« lete/o ».V/NcroJa faacže oeoiobi, &hiie« v okota Ko-tic ca )usu naie pr«'lM>« dociiovln« ob boi«ar-shi granici, »volan r^airietn. teatom, uattam, iiSKOia. i»««bao pa dekieto« — flka«ei]tca.n ►juKira*: laiul kap4afljl: Ka« Low*«. Akr)»'.i Lavrsba te VdJke Lok«, Jakob Soiar te St.o*bt. Prane KlemmCVt te Ljatomera,' AtoM Orei)«cc <3 Tu-nvska, Pavei K.?«. Prame Jakcb

    Svet, Ahm Pcis« ta Vsieottei &t«p'šaik.

    MANC1EUIXE3 (Francija). V«oci« rcfckoooiiK: pr taiiit v»etn iaotom ® dekletom t« *arte» Id jorodtiik.jm leiimo »krveoila taatjt te Man-c

    VTkror Su-r>Vak k Sk/vttitoadca

    SARAJEVO. Skovcnsfc Ut»t}e. poev, ^jA-iiafno *at-T*cfE ak^vcfafcim deiie-iom na{WpA« [»osdrav« ter to Mnr>o veseie vetfSkooo«inc praamik«: RuidoM Pavie«i (Trst), Jakob PcriX«r»i » Ajtt-

    ton P o rek (Ptwteka tort).

    MARIBOR. BciEitžrU na teuM T voJ^ boJ-bhi v Mar*»ovcoc«n. ® Slovenkam c*r.e> pflr«K"v £ vets-H reitJu-nočn« VuoAt. V'*ko Kura* (2 j bruca prt SkcO Loki) Prane Zerko (Klek, Trt»v-5«), Praoe Aantoro-Ž (Devica Martia r Polju). Kan Oblak S« JoS« Vrhnfid), K«c Rozinac (BTesr.ica 5

    ŠAJINCI. V»etjroDo Atimo. t irioJek Miiaa po®dra«vt)a v««

    OJRNOVlC. Vesele re-?ko»«o4i« pramrtt« tek

    vsean jlovcnstem lantora ta dejlctetosn, prsebno pa prVJaiiel^catn »Junra«, sioveejajd mornar)! Strojne loi« v OjenorNida; narednak MudornaU Zdravko CTrbcvtJe) ta roj^ncl dekMiCarH mornarji I. ta.: Rihar Ko (St. VM nad UubBano), Cerar Janko (SkoflDiica), Par.* Prsne (Zaio*), Pk-vrA Praok> (Zagon)«), V«>!i4n«rc Jtii* (Skot-ja Lok«), Koal Bow.«tnil (TrtioviHi. Poiak Pra-njo (Crtje), ttudokjfe Afitrm 'Mo-vo nieano), ?it«-fanfiiC Mihaei (KoCe-vje;. Oort« Vlade (Dobru-

    damon«), Ooeoek AJu» IKrteo), VJmtmoc Roma« (KraoU. P«*« Rado tUub£,ana), tVovM Prane (Cekje). Pran« V**«« (/rtaribur), Over-HM« Stan« OBrteUta) ta Jurete Ciril (St. V«d aad LnfcCano)

    DIVUUE PSI »PUTU .Jocra.

    letHo v««c)« prastlka te ?ir-

    i»r» A>vwakl r >ona &«SroaA-a>ccs.ia r Dt-

    vutaH: naredn:k Stante Berto«c<4 n uiumarfl I. ki. Milan Se-iula (Kran;), LVa»j ftoiai (Sko»}a Loka), Prane Burser (l^uM-ana), Ustm Medec (Bc*urW< - Cerkrjca), Srankc Puct« pri

    Ribnici), Edvard Ckotter ®;bi-.to«). -hi*« Prane U larnA (M»-nbor). Vlkir* Kaita Wtr«jor), Ka« Sekere4 iJCartcvao). D-JUa Botnvit ®led\. Pno* PtAt (Zacrcb).

    PAVLEftlNa. St>vwW aaba>»io«

    m t juirvts krajih, lelijc rsm JfctiteCern ta S-tat«191carn »Jucra« veaeie veHtronočn« prasni«. Aiote Bn^ak. Ka« S«ckcrvec, Jekob ta

    Prane P»>jtr.te_

    OS1JEK. Vesel« ta vedM vran*« mo brafccm ta bra& am »JiKra«, vsesa taoioin ta d»klenore leiljc «orcn$5iu !antie, pri bos-

    6eti v Osjeicn: A.ndrej Koae« (Bled). Jaka Reo« (Oorj«), Leopo*d Mark«! (Jesenic«), Kan KoiSa Otrsnj), Piane tlatrier. Prane Voli-Jik (2abmica), Pavel Križr.er (SorsSiSie), Janei Kjišfle (Pesnic*), P:tnc Sir& (S-Jihai. Manlc Stempihar (Sv. Jakob). JemeS 0»e4| (Votle). Ciril Palko (Cerict)«). Kar«« Kača/. Kan ttat«

    MERLEBACH. Slovenski »ir*J« r Prane« 6e-SJe r«se4e »-vlStonc-dn« preaTTfke vaera S*ate*>eni •Jutra«, *ariem. braionv, iesmran. »rančem, po-achoo pa le vserr. »Icvecsfcten d«kiV«>m. Kaa Koa. Rudolf LiAtd, Ludvik Kovali, JoAko R&v^čelu Rifiri Kooat, Praji Upov^ek, Štela« Strta«.

    DIVITUE. Ve»4-»« praanrik« telijo

    vB«r. stoversAjim dekletom In fan«.otn » »tojesa Jadrana SUovmcš hWro«vŠ!atičair1i II! ki: Strem Joie (Zvžembet*). Rebolj Vfetao (Ljub-IJjma), BoBjar Pranoe (Do»ažal<), fcmer Rajire (Lj-^fna). SeOnc VTadr Oe»f«r!os). Cerer n« 'Ksmrt^k). Tafek Dra«o (Hrastnik). EirvAS (Maribor). Majnik Zdirsvkc (2lri). Oer-bee Kan (MeoteJ). Vidinoj Ralko, M Sfer Ro-do« tn Brsefiak Ljtibc (LjubSiana) ter icrtarr Prane« (Rltmca).

    DAMNJANE. Vmtb jrfla*e*eai, maooeen te »lankam ftiim domov!?« kakor tudS aredniiitva > Jut*« po411Jamo potdrav« k vefkonočrtm prainiflooci oroinlki 4«™jari&kt st»n!c«, prisren-s«e 6we: aarednJk !!. ki Kau Jenko, pedna-rednik Ivan Jo«, kspiar^a: Ka« Vesel ta /Jotzi Oataoek

    BAAL.BEK (b-aocoska tt&ks legija). Stovcnofki

    le«lfjna{* trar.co^ke armtije r Baaibekis r Slrljt voifimo vnem sfc-venakim dekletom ta stiancesn vtseJe ve'fkor,o6ne prainike, ieleč jim it mrx>-Eo let ndra^a in treic na dotna^ ®rti}< službovank r tnf-ski lerK, nakar »< bomo t mnogimi soominl na »EK barre doflv^iale vrt!«li bovc^ dorttov. Za vaa. eespod vrotvA. pri?atam slSko aaie tar-ta posnetek razvalin koiosaltiesa Rare^a

    nogavice

    lh(9Ort

    naftrašce^*,

    13 nakene«šei

    Jwttrov*ta iMivOa. I Jotec»9tor«o«kte» poante*.

    vo®. AJofcJJ OiiiAt, Jakob Soder.ak ta PtwK»

    Žerjav, 8./1. Lecoa fUtsi^er «1. Comp«3Z*a

    S. P. 606/43. Syria.

    CA REVO SELa Prr*r««, r »retfn* te rrt fitUteHl »JiKTa« v«aiuoao

    Kan, Mobor « Vosrioči«; Prano

    PETROVA RADtN. Ob prff« pr&muon ae osJaSarno v fctfbesn »>mrn«. ki aa.a »eni (SaSeč od doma pnnafta drage aa

    vloa*. PotJjiroc n«! prterčn« pos*irtv« « St-Btno rr%Ht te »tint pramAn1 Sto* «a.

    ubod oflete«. Perr»var»vi Kadil Joda Lmvrlžar (Krenteka paraj, Prartjt P»v*a. .MIlan ZemBKI ta K«, Ko« tMarCJor), Aton Oar» ici rL^jW!ana - Mo««), aatfe

    »KOPIJE. Srečno B vrtate «eM» ta rbM» pirbov teftmo (an«>?ti te

    kikoojn. prijMrfetn ta r>na®r«*in faicej«

    or-oir.-žk! r Silaxfl)a: Maka Praoioiek, K. <*<*d 1ML Mauraf Vnrif Pranja

    Seč»k. Laopo« Škodami, J. ŠLanttetf. A C*-ta Prane A«ibex

    telfoasn. ta 3r?tetican: »J^tra« ra-

    virUkonočn« pr®3r!ka te oH»o (fet*** N«-r«<%»ael voln« pfte«: A*o» Ooio^fe. Kae H^fi. V4rtr»r KoAntnlk. Maroalarv Slrrsa, podn«reo«t!fc iel trebindčarjer Kan KiBflc, pr

    MONTCEAU LJ» MTNES fPmactsj, pomlad *9 te '.Trf pt*a

    od domovina Sivajočicn Stoverjc*«, k3 sme ari-mor »ni te ifetlU krt* v Prarcfr, ibtvd^a domo-to®e. Ker pa sam a« pre^staj« k*k)c*

    tcii »pc-mAa! na krasno S«rrv«nt>o, trUmo prav ve3ei« te nbavc« »rEVrwčre p?»i.r..*kc rsema stgvvnskema narodia, po«M<*»£) ps dk^etom te funtom obfto plrbovl J«ms te Katt Jefer-i (Tičtoi most). Prane Rtnteo (Dobc-vec). Oabriei F*i«.ar (Rimske TooTloe). Jo** ?fc (IVlMt!, Ka« LfltonSf (I7dani mr>s*'>. Prane Vodovod (Zi>r)~ kxrrv»). Rudo* f*arnft. lena«

    Orrriel (RsfiienbtJnt). Scrnau Pr-aae (Zaivrija) te Kart Trbovt (Tirbovfll)«).

    zada}* azrro*. in tadi prwt>!lkov«n)a Wtth ▼ iara in po najnižjik cenah priporoma

    salan IHarliai Jeglič

    L jutKJaa*, SJomSKova aL 27. mu

    Dražba

    restavracijskega inventarja

    T ee*=atoSBr*t M Marrtooriča, Ksiivraitfli r RocaJfo Slatini,

    K »rode A«

    dne 8. »orOa 1929 ob 9. uri dopoldne

    Mr pt W aasterNB)« aa t ^rv«eortk «mm v RosaSkl

    MalM r«taw» Lata* ^otirscv«, perihi. cUtatao, arebrouoo ter

    IMin Timr raacarvT«clMa«, »«.-«• aroSfc« s kvhml^k« opremo

    f^Dt«, ai m prodate« r 9anr)a6, »c rs«it *xis>«1 eaoteai M

    ml Da iia.ot«—,

    PonJtH pod 1/1 imftii niteica« aa m Kr*kxx«u. m Ima

    adate tako«

    —»—■ uupM^k aa to^s »od oprav. fca«. A. 110/38 pri ofcraf-

    SovitM —

    S». O. Rotefii r Cefte. 40M-a

    Pri nakupe od 1000 kg Din 8"©0 2

    : „ops

    D. D.

    U VELETRGOVINA UVOZ 1 IZVOZ ROBE

    2HGRES 76«

    K

    rn z

    C p

    nuj bo! i dovrisnl «w«fiopbm papir trn »Bho Kopiranje z amonukom, ftirok 75 cm

    In 100 cm. — Prekaša vse dosedanje izdelke. Pabrikat L. Van dtr Grmten Venlo, Holland. Jugosi patent št 6024 «H2

    4

    ftamop^dfljat 2S Slovenijo

    jlova založba,tt^t £ nblfana |

    L l«. X.,

    Telefon *t. 2793

    Kostanj \n K fnin pločuls stalne nuinrilne e

    vsaki va^on sproti na ž ljo tud^ potom akr; d;tiva poimbno pri vs kem v č em denarnem zavodu Slovenije fss a ti/rd

    EQNEST MA3INC Celfe

    Zfinjskega u!lra St. 4. Telefon št. 136

    Dekleta, ženske in moški

    ceniio dobri očinelL, te 32 !«t pr»>

    iskuSatirh priMirvodov: Petlerieva Elsa-pumada ta obraz tet zaSčito kože ta negovanje obraza, vrata in rok, prou solnčntm peiinsn. voiedavcem Itd., nadalje PeHerJeva Clsa-pomada rasu las. ta kožo glave, proti prhljaju, ispadaiiju las itd — 2 IonSka ene ali po en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnapre poslanih Din pr: lekarnarju Pelier. Stubica Donja. Eltatrg 245. Hrvatska Ako se po.Mje 48 Din vnaprej, i« [»riiloži le eno Pell&rjevo milo tdravja ta lepote »Elxa<

    MLADOSTNA LEPOTA

    NOVA KOtA OBRAZA - X »porabo

    meiiom bioJoft^k ruta dr Ltorraun- 4 Gl« , Harii — »Ajitngrnt d;w«iai Vati*, poslan« ot> ru T 10—U dneh pvailajeo itgu bij« m a» v»

    (». bobotjice m«i4ot>a m froba Kota. Ob; ai jjimiant- nt-ftro vrel ta meh«! a^aur pn mAjhuric iKroia. - SrrnJtuti Man« itt Din

    auecla

    cam« r neDadkriljivo ta o-.Utranitev velikih na^ak lena Velik« ^ube, groba ruliiirana. Mara is uvela kuia. maatnl rdet! ln ra meni maileli 11 te t prvan iluvvum izgubijo Po ljupljenja Jobtmo mla-lo ln gladko aoio — To blolu4ko rulkaneko »r»d«vo absolutno ni ll^ilHvo Garnitura raobu;« 6 preparatov. — Stane 186 Din

    PLU1D OB SBALT8 »>0VKLIA«. McHleraa ccomiMr fraoc koajnetui- aac^a r 6 minutah pokrije ree sapak« »brata. Ako «no imii^tnirani ali pa neaa-Joruljra • rvojlm obraaom radi rob. podoinjakov, podbiiii»»ti ali ofeneloatt. prevlecemo obras t Fiu* ukan »NoToiia« le ia & miaut j« len obrasa po-pravije« Obrai dobi rrojo netaoat poi&o« ln al a doMAl tegied Nenadomestljivo u vaooliM, (lada-lUAa, promenad«. — Stane SS Dia.

    LBPA, OKROGLA POU NA PRSA »o okraj v*aie dame Cr prar *o prva t« tako Jako takrtljena ln ri-»e6a. dobila bodo 1 upura bo .Lait ile Judo« iavi«lao bujnort. okropio-t in tr^ioet r sajkra^ecn iaeu 8S Din

    GOLO POWDBR, naJMealneJ« M«lo4kl an«l pade« Kakor 4ahak ae prUJnM nakenra «tora» Ur fa Ma astaa^a ta pikanta*^*. J"m» parfuaalraa. Pada? par aarileaMi« v raeia barkah. — Stane ti Dia

    CSNTIFOLIA, konaMltt! aarad, Zajrak JarlM^cra I — Zahtevajte br*a)a4oe ilantrirai« prospekta!

    Pomladanska obla£:la

    z« gospode in dame

    itdelme t>o ^.i!novei*^^ kroiih

    Hlo^if Lembar

    Spodnja Šlsk», Calovika eaata SS

    astna talo^a prvovrstnega angieškeipa in če Akega blaga. 3S72

    Cenjenim odjemalcem

    vljudno sporočam, da tonam v zalogi krasno izbiro klobukom od 40 Din dalje

    Priporočam se za cenjena naročila

    ANICA BITENC

    Salou Pompadar F3orl]anska ulica 3

    CENENO ČEŠKO PERJE

    1 kf tevega o-pukkuega perja ?0 Din, napo4 t»k> 90 Ota. belo 100 Din boljS« 125 Din » 15C Dm. ;nehko kot pnb 200 «s !25 Dan. t»Ma .-rsta 175 D« Po4t«erva carine oro®to. proti po-v*et>B od <1)0 Din naprej poitnin« proato Vzorec lastool rilago se tud- zamen« 'O K-usrataiočr viamr na '.il Naročij <31110 aa Benedikt Sachael. Lober U. I. prt Plznu, CeSko»lova*ka - Po4cnr pc iiljk« i-abit«. i CeSkoiiovaikt v Jatoslavijo prt-iliino 10 dni 1 81

    KAJ PRIPOVEDUJEJO BOLNrKI O >KALEFLUTDU«.

    Dr. E Rotvna Anglba. P

    -nu (London š W 7. Oenngstoa Qard

    >.ooo Ona » *t«ltX' iutila Jtru5er>»« aeo< »stn« «o bite W*de net»restat>o Attmenje t očesih. omotico ta potrtost Sedaj »o (i simptomi ZiflMfc.«

    \t>at Punoje. Pranooska: »Po kmrtn rdrav(ea)a » .K A! P.l.UIDOM« »o prenehale bolečin« ta ir- ll-m«< »p^ri* od^fr-n reč Ssfa •

    V. Kraj. Sterdta (Poljska): »Moj tunučeni or-

    {aniZftTi di n dovotirvai da t)i Jrlai t« jedrtTi

    'rt Srdal ps tfr idravllenln s -K Al P.P1 UIDOM. tem iope« v »tana. da delam kakor prej.«

    Ivan Rsdfcič. Prtteo: .Trpim aa »rcm. mato-Krvtiostt. trganju » kostfh tn tirnicah, glavobohi ■n omotici Začel sem lemati .KALPPLUID«; po ilem »e počim™ 'ako kot v»a* droi človek Moč m nI )c vmfla, apetM ta tamosavca« od-Hčna.«

    Bretpiačoo poMIcmo na*<»mar drtaHoo Ke-

    -atoro o »K AI.PPLUinU« z mnogobrojnim' cd-avni*kimi ripatovanfi holn-ikov Obrni« se te ia Beograd.

    O« tdravnikom »KAi-EPLiilD« gram rad; po-■ik n

    iahtrvafte samo prav< .KALEPLUID« od Ka-isnlčenka i etiketo, kjer »o označene »agradt Tiraod pria m veHke tla

    .KAI EPLUID. D KAI.ENICENKA se do« v vseh lekarnah vsega sve*a DoU M tmd- prof ludoiadaeaM plač&L Z7C6-*

    Štev. 617/1029.

    ltazpi§ služIle.

    Mestna občiiria Kočevje raz^sasle za mestao ddktramo n vodarno službo

    STROJNIKA«

    Isti mora bttl vorriTan v visoki tn Czkj ns*>etosff elet-tridnega toka ter popolnoma sarm)sto(JeE v pcshi-ievanja Dsesei-ovih motorjov, kakotr v obratovanju in vzdrževarjE celokupne centrale, omrežja teT vešč pop^avfi motorjev ia vseh vrst instalacij.

    Po enoletnem sfaSbovanJn s prejemki, kakor flb imajo državni zvaničnikii - pripravniki, se izbrani prosilec namesti kot stalni strojnik s pravicami, dolžnostmi m pra!©nr>-ki stalnih državnih zvaničnikov ter d-oi)! nasurskso stanovanje. svečavo in vodo, kakor tudi relurum ta kurjavo.

    Istočasijo se razpisujeta pri i&t elektrarni >n vodarni drve službi

    brezplačnih praktiknntov

    s orimerno predizobraztoo za opasano tivtfbo »trojnSka, b®

    katero bi prosilci moicli bite stalmo nameS-ieni t» preaefau zadovoljive triletne poizkasne službene dobe.

    Pnosilci naj prt podpisanem ž-iipans-r/v vk/t* »vooeroG-no pisane prošnje, ki jim nai dodajo dokazila, kakor jifa zahteva čL 12. itradniš ega zakon s do

    15. aprila 1929.

    Županstvo mestne občtoe Kočevje, dsn 22. marc« 1929. _ Mestni župan: Lončar !>ao s. r.

    ---L------------------v

    ]Pra\kar izšlo!

    Založba Luč v Lfabljani )e tzdaJa prvo knSsre veHke povesd

    Martin Brbek

    Spisat Ivan Podr£aJ

    Knjl«a vsebuje povest flvUetila, potnfeane^a >a osramočenega z grehom Soveka, ki ne sme bita oče. čtgar krivda pa ne more izkoreniniti življenja njegovemu rtnu, kajti zakoni Prirode so močnejS od človeških postav in blodenj.

    Lepo opremljena knjiga obsega 120 strani tn stane samo 20 Din.

    Kdor naroči knjfao na spodnjem odrezku ia poitje istočasno denar, dobi knjigo poštnine prosto. (Odrezek nalepke na dopisnico!)

    Ta ngodnost velja

    samo za posameznike m le za naročila tekom 10 dni.

    ZALOŽBA LUC t Ljubljani

    PoStnl predal St V.

    ODREZEK ■

    Podplsaaa pošftJaim 20 Dm za knjigo »Martin Brbek*. ki naj se mi pošitje poštnine prosto.

    Ime:

    BlvaffišSe: Uflca: _ Pošta: _

    4273-J

    a

    e i

    Jesenice - najmlajše mesto v Jugoslaviji

    Zgodovina, razvoj in življenje našega največjega industrijskega kraja

    Ob levero bregu pocfkorenske Save leže Jesenice z največjim kolodvorom m najbolj razvito industrijo v Sloveniji. Na severni strani se visoko pod nebom vleče dolgi greben Karavank (Kočna 1846 m, Golica 1836 m. Klek a>li Rožca 1736 m in Hruški vrh 1777 m). Preko te gorske skupine vodi več prelazov na Koroško: sedlo Kočne (1360 m), Suha (1434 m), Jekel in sedlo Rožce (1594 m). Na južni strani Jesenic ■e dviga skoraj navpično v nebo predgor« Je Julijskih alp. Mežaklja (1299 m), ki je izredno bogata na gozdovih, žal pa zlasti v rimskem času zaradi nje pogrešajo Jeseni, čani blagodejnih solnčnih žarkov. Skozi Jesenice vodi podkorenska cesta, ki se od« cepi od Ljubeljske ceste nad Naklom pri Kranju. Od Jesenic naprej vodi cesta proti Dovjem in Kranjski gori, nakar se pri vasi Podkoren povzpne čez sedlo v Avstrijo. 2e pred mnogimi stoletji je vodila čez to »edlo tovorna pot, za cesarja Karla VL pa •o zgradili tod državno cesto Leta 1813. ■o spravili Avstrijci čez korensko sedlo vorove in municijo za armado, ko so se umikali pred Francozi

    Cesta je bila zlasti prod graditvijo go« renjske (»Rudolfov e«) železnice zelo moč« no frekventna. Po njej se je vozil skoraj ves živež iz žitorodnih in tudi obmorskih krajev preko Gorenjske v alpske dežele bivSe Avstrije. Cesto skozi Jesenice na Koroško »o gradili že za časa Julija Cezar«

    Okrožni zdravnik dr. Fr. Kogoj

    aajstarejšl Jeseniški občinski odbornik po letih lo iunkcUl.

    ja leta 57. pred Kr., o čemur svedočl v Ziljski dolini v skalo vsekan napis: »G. J. Caesar viam inviam s. solert. et. impendis rotabilem redd.« V slovenščini bi se glasi« lo: »G. J. Cezar je po lastnih načrtih in na lastne stroške dal izpeljati to važno ce« sto.« Skozi Jesenice sta tudi potovala Sv. Ciril in Metod peš v svojo domovino — Moravsko.

    Jeseniški trg Je dobil svoje ime po eni verziji po potoku Jesenica, ki izvira tik pod zeleno Golico ter se 1 km zapadno od Je-wnic izliva v Savo, — po drugi verziji

    5a po drevesu jesen, katerega je v okolici esenic obilo. Potok Jesenica goni sedem žag in mlinov, med njimi moderno žago 'n mizarsko delavnico g Čufarja, ter nekoliko nižje veliko žago lesnega industrijalca go« »poda dr. E. Rekarja.

    Zanimivo je Valvazorjevo poročilo (TIL 393) o Jesenicah: »V starih časih so bile fužine med Savo in Plavžom na Planini. Tam se je delalo v četrt in pol pečeh. Te peči omenja svoboščin sko pismo (Privite« gium). ki ga je izdal ortenburški grof Fri» derik na dan Sv. Jerneja, dne 24. avgusta 1381. 1. Ko so pa začeli gospodje iz rodo* vine Bucceleni z železarstvom na Savi in pozneje še na Plavžu, je začelo ono na Pla« mni ponehavati. Na planini Sv. Križ prebi« vajo sedaj le mali posestniki, drvarji, oglar« jI in vozniki S temi ljudmi je imel višji rudniški sodnik hude pravde leta 1636., ko »o bili podložniki knezov Eogenbers. Ko »e je leta 1641. rudniški sodnik na Planini Štefan Reisinger potegnil za Planince proti belopeškemu oskrbniku in prinese! knezu Eggenbergu pisano pritožbo planincev, ga Je dal knez »milostno« zapreti na ljubljan« »kem gradu.«

    Listina z dne 10. decembra 1792. nam poroča, da je poslal Ruard, lastnik fužin na Savi, višjemu rudarskemu uradu v Ljub« ljano poročilo o ustanovitvi fužin Prvotni ustanovitelji fužin okoli Jesenic so bili Ita lijani, ki so imeli doma že davno razvito železarsko obrt. Prišli so v naše kraje ne le z umom. temveč tudi s kapitalom. V dolini ob Savi so se Italijani najdalje za« drževali in ohranili, višje v hrib h pa so se pomešali med domače ljudstvo ter se med njim kmalu porazgubili. Prvega Bucceleni« Ja, kot lastnika plavža omenjajo v uradnih aktih že leta 1526. Bil je to Bernard Buc« celeni. doma iz Bergama na Italijanskem. Z'dal je graS-Mno na Savi in kupil leta 1538. od Ferdinanda I. pravico, da postavi na Sa«

    vi plavže. Tukaj Je bil tudi ftez reko Savo

    napravljen znameniti most na verige, ki ga je povodenj i. 1851. odnesla. Dalje se omenjajo kot gospodarji teh fužin 1. 1579. Santi Bucceleni, leta 1561. Orfej in leta 1600. Julij, za njkn Pavel in Oktavijan in leta 1633. Andrej. Nasledoval je Janez le» ta 1671. do 1690. in kot poslednji Oktavij Bucceleni, baron de Reichenberg, ki je biJ tudi ljubljanski prošt. Po nje mse imenuje opuščeni rudnik Reichenberg, ki se nahaja v podnožju Golice (Savske jame).

    Buccelenijem so delali pri železarstvu veliiko škodo domači in tuji trgovci, ki so hodili še po sedaj rabljenih in običajnih potih čez Julijske alpe. Bucceleniji so za« upali preveč blaga Italijanom in Korošcem, ki so se navadno po nakupu za vedno po sloviJi od Jesenic. Iz pritožb na graško ko« moro in pozneje na deželnega glavarja kranjskega Herberta VIII. Turjaškega, je razvidno, da je Buccelenije roparska dru« hal oblegala na njihovem lastnem gradu. Vzdrževali so zato močno stražo. Grad je bil utrjen in je imel tudi strelne line. Na« padi pa niso bili edini vzrok, da so ti go« spodje za vedno dogospodarili. 2iveli so tudi nad vse potratno, globoko so zlezli v dolgove zlasti v Trstu in Benetkah. Ti upniki so jih v začetku 18. stoletja vsi hkratu prijeli in spravili z Jesenic. Lep spomenik pa so si ohranili s tem, da so se« zidali leta 1663. cerkev v čast Sv. Križu (nad Jesenicami). Prostor za zidavo je iz« bral že 1624. sam ljubljanski škof Tomaž Hren, toda cerkev se je dogradila šele 60 let pozneje.

    Za Bucceleniji je prevzel fužine Jernej Garam i. ki je dobil 1738. plemstvo s pri« imkom »de Hohenberg« Bucceleniji pa so poskusili svojo srečo še 1730: tokrat niso bili več zadovoljni z železom, ampak so iskali srebrne in zlate žile. Višji rudarski sodnik je o tem poročal v Gradec: »Zlata in srebra na Jesenicah ne bodo našli. Ka« kor ti ljudje živijo potratno, bi potrebo« vali res takih žil. da bi se mogli vzdržati.« Brata Jurij in Oktavij Bucceleni sta dala leta 1606 sezidati cerkev Marije Vnebo« vzete na Savi. Leta 1617 so zidali na Plav« žu še cerkev Sv. Barbare zaščitnice rudar« jev. Danes je ni več Iz razvalin je razvid* no, da je bila 15 m dolga.

    Od Garzonijev je kupil fužine Valentin Ruard leta 1766. za 60 tisoč goldinarjev. Cesarski rudniški svetovalec Baltazar Hau« quet, znameniti strokovnjak, mu je napo« vedal leta 1788.. da bo v doglednem času tudi on moral opustiti fužine, ker bodo rudniki izčrpani. Ruard je začel kopati na Kočni ter na več krajih v župniji Gorje in Kranjska gora. Svoje podjetje je uravnal po nasvetih veščega montanista barona 2i« ge Zoisa (1747 — 1819), ki je kupil fužine na Javorniku Valentinu Ruardu je slediJ Ivan, potem Leopold, ki je umri 1834. in Viktor. Slednji je imel veliko pravd s kme« ti, ki so zlasti leta 1848. povdarjalj svoje pravice. Pred vsem mu je grenil bivanje na Jesenicah oskrbnik Bleda. Ruard se je zaradi tega obrnil naravnost na briksen« škega škofa s prošnjo, da mu proda blej« sko gospodstvo. V Briksenu so bili s tem sicer zadovoljni, toda do prodaje le ni pri« šlo. Družinske razmere so napotile Ruar« da, da je leta 1868. prodal vse, kar je imel, sedanji Kranjski industrijski družbi, od« nosno takratnemu tvorničarju Karlu Luck« mannu. V zakonu z Ano Atzl, hčerjo trži« škega graščinskega oskrbnika, je imel Ru« ard 7 sinov in 2 hčeri.

    Jesenice je obiskal rnkognito leta 1887. srbski knez Milan Obrenovič s svojim si« nom in je obedoval v znanem Schreyevem logu ob reki Savi Od tedaj se ta kraj ime« nuje Milanov log, ki je bil nekoč lepo še« tališče, sedaj ie pa žal zelo zanemaHeno.

    V juliju 1843. je splezal stotnik Bosič, ki je meril višino naš:h hribov, na Triglav. Ko je prestal najhujše napore in smrten strah na tej višini je menil, da pred njim še ni preplezal teh sten še noben človek. Ko pa je raziskoval vrh Triglava, je našel v neki votlini steklenico in v njej papirje, ki so svedočili, da je preplezal vrh Trigla« va pred njim že Janez Dcžman, kaplan na Jesenicah, dne 8. avgusta 1809.

    Razvoj Jesenic v zadnjih 40 letih

    Iz lege starih Jesenic, takozvane Muro« ve, je razvidno, da so pred stoletji zidali hiše na višjih ležečih krajih, ker so se bali povodnji. Le tam kjer je bila struga Save zajedena globoko in kjer je imela padce, ki so jih izrabili za pogon industrije, kakor v bližini Savske cerkve in graščine, so zidali na ravnem terenu.

    Razvoj Jesenic tekom zadnjih desetletij je vse izpremenil. Če bi se danes po 40 le« tih kdo vrnil v svoj rojstni kraj iz Ameri« ke, ne bi mogel verjeti, kako se je vse iz> premenilo. Naraščajoča industrija in novi kolodvor, ki je bil zgrajen pred 23. leti, sta dala kraju popolnoma novo sliko. Naj« več so se Jesenice izpremenile zaradi kara« vanške železnice, ki se je gradila pred 25

    G. Karel Noot

    generalni ravnatelj K1D.

    leti. Poprej v tako zvanih G robi j ah, skozi katere vodi danes najlepša cesta, še ni bi» lo skoraj nobenih hiš, teren je bi

    Danes so Jesenice važno mednarodno že« lezniško križišče na vse strani, zlasti za mednarodne brzovlake, ki vozijo v Av« strijo, Italijo, Nemčijo in Švico. Postajno poslopje, za 200 m' večje ko ljubljansko, je eno najmodernejših v državi. V njem imata svoje prostore tudi obmejni policij« ski komisarijat in obširna kolodvorska re« stavracija s krasno urejenim peronom.

    Tudi na vzven so se Jesenice z bližnjimi vasmi zelo raztegnile. V Novi vasi in »za štreko«. kjer pred 30 leti še ni bilo nrav nobenih hiS, je danes cela vas z nad 60 hi«

    Pogled na Jesenice

    I tovarnami Kranjske Industrijske dražbe aa SavL

    Mestni župan g. Andrej Čuler

    veletrgovec ln lesni Industrijalec.

    šami. In v Kurji vasi, kjer je bilo svoj čas le par poslopij, stoji danes nad 50 ličnih delavskih hiš. Bratovska skladn ca KID pa je onstran občinske meje na bližnjem Javorniku zgradila veliko bolnico, ki pre« more danes nad 50 postelj in je opremlje« na z najmodernejšimi zdravstvenimi na« pravami.

    Nekaj statističnih podatkov

    Mesto Jesenice tvorijo dosedanji trg Je« senice ter vasi Sava in Plavž. Jesenice in Sava sta že itak strnjena celota, le Plavž je oddaljen nekaj minut od Jeseric proti zapadu, pa tudi to vrzel bodo v kratkem izpolnile nove stavbe. Sedanje mesto ima okrog 500 hiš z okroglo 5000 prebivalci. V kraju so: glavna carinarnica II. reda. pešt« ni in brzojavni urad, postajni železniški obratni urad, progovna sekcija, župni urad, sedež okrožnega zdravnika, okrožni urad za zavarovanje delavcev, sreska finančna uprava, oddelek finančne kontrole, orožni« ška komanda, pegranična železniška poli« cija, upraviteljstvo deške in dekliške šest* razredne osnovne šole, ravnateljstvo štiri« razredne meščanske šole, dalie obrtno*na« daljevalne šole, gospodinjska šola, otroški vrtec ter ve. ka lekarna in drogerija.

    Na Jesenicah vršijo svojo prakso 3 zdrav« niki, 3 zobozdravniki ter en živinozdrav« nik. Tudi trgovina in obrt na Jesenicah precej dobro uspeva. V občini je 27 go« stiln, 4 hoteli, 21 trgovin ter 52 obrtnikov raznovrstnih strok. Za prevažanje občin« stva, posebno letoviščarjev sta na razpola« go dva avtotaksija in en avtobus. Lepo šte« vilo hiš ima že napeljan vodovod iz občin« skega vodovoda z dobro pitno vodo in sko« raj sleherna hiša ima električno razsvet« ljavo.

    Obstojajo 3 prostovoljna gasilna društva (na Jesenicah, Hrušici in Sv. Križu) ter to« varniška požarna bramba na Savi. Telovad« na diruštva so tri in imajo zelo debre te« lovadce. Dalje imamo podružnico JM, CMD, Jadranske straže, SPD in podružni« co turistovskega kluba »Skala«, 4 nogo« metne klube in Motoklub Jesenice. Imamo tudi katoliško delavsko društvo, pevski društvi Sava in S'o£a, druš vo namsš"en« cev KID, društvo delovodij KID. obrtniško društvo ter razne delavske in železničar« ske strokovne in podporne organizacije. V kraju so trije gledališki odri, tri močne godbe na p;hala ter razni salorski orkestri in tamburaški zbori. Vseh društev in klu« bov je na Jesenicah blizu 60. .

    Kranjska industrijska družba

    Razmah in blagostanje Jesenic je tesno zvezano z razvojem KID. Kar so Skodove tovarne za Plzen in Bohlerjeve za Kapfen« berg, je KID za Jesenice in velik del Go« renjske. V skladu z zahtevami časa in so« dobno tehniko modernizira KID svoje na* prave ter si s tem utrjuje v industriji naše države svoj odlični sloves. Njeni izdelki, ki so znani v tu« in inozemstvu, so najbolj« ši dokaz za dobro in smotreno vodstvo podjetja in uspešnega dela njenih name« ščencev in delavcev, ki se v polni meri za« vedajo, da je njih eksistenca odvisna od povoljnega razvoja KID.

    Na čelu te, v naši državi največje žele« zarske industrije stoji izkušeni strokovnjak generalni ravnatelj Karel Noot, ki je utisnil ž.g svoje markantne osebnosti in znanja na celokupni ustroj velepodjetja. Kot tehnični ravnatelj tvornice na Jesenicah in Javorni« ku fungira inž. Kurt Hoffmann, kot komer« cijalni ravnatelj Henrik Maier. kot ravna« telj tvornice na Dobravi pa inž. K. Becker. Tehničnih in komercijalnih uradnikov, delo« vodij in delavcev, je nameščenih v tovarnah KID na Jesenicah, Javorniku in Dobravi . preko 2400. Ako prištejemo svojce teh na« meščencev in delavcev, lahko trdimo, da ima pri Kranjski industrijski družbi kruh okroglo 10.000 oseb, ne vštevši številne tr« govce, obrtnike in kmetovalce iz bližnje in daljne okolice, čijih eksistenca je v precej« šnji meri odvisna od obstoja tega podjetja. Vodstvo KID odločno stremi za tem. da podjzetje razširi in da si z vzorno upravo, z zvišanjem produkcije, s konkurenčnimi cenami ter prvovrstnimi izdelki zopet otvo« ri pot na svetovni trg.

    KID proizvaja v svojih tovarnah na Je« senicah. Javorniku in Dobravi ter v Bistrici v Rožu (Avstrija) razne železarske predme« te, polizdelke, valjano žico, železo v šibicah v raznih dimenzijah, obročno železo toplo in mrzlo valjano, jamske tračnice, debelo in tenko črno pločevino, vsakovrstne vlečene žice. fasonirano železo v raznih oblikah, vzmeti za pohištvo, žičnike vseh vrst, čev« ljarske žeblje, žične vrvi. zvonove iz litega jekla, razne predmete iz sive litine in elek« trode vsakih dimenzij za električne peči.

    Bodoče naloge mestnega občinskega sveta

    Ena prvih nalog mestnega občinskega sve« ta bi bila, da se čimprej objavijo imena cest, ulic in trgov, ki se še hranijo v sejnem zapisniku. Dalje bo treba skrbeti, da si ob«

    čina po zgledu drugih večjih krajev zgradi

    sirotišnico ia občinske uboge ter uredi za» silno bolnico. Treba bo ukreniti vse potreb« no, da bodo Jesenice tudi na zunaj izgle» dale kot mesto. Iz zdravstvenih iri higijen« skih uzirov je nujno potrebno, da se zgradi letno in zimsko kopališče, zadnje s prhami ter da se nabavi čim prej škropilni voz za« radi prahu, ki je v poletnih mesecih zaradi ogromnega vozovnega prometa po glavnih cestah neznosen.

    Jeseničani zelo pogrešajo tudi primernih šetališč, kajti razun parka Hrenovice. ki pa je zasebna last, ni na Jesenicah nobenega primernega kraja, kjer bi se človek v polet« nih mesecih izprehodii ali odpočil. Glavna naloga mestnega zastopa pa bo vsekakor, da se s pomočjo države m oblasti čimprej regulira Sava, ki dela leto za letom večjo škodo ter odnaša rodovitno zemljo skoraj na vsej doižini občinskega teritorija Dalje bo treba občini podvzeti, da se priključi tudi del vasi Javornik z okrog 50 hišami k mestni občini jeseniški Oba kraja že davno tvorita strnjeno celoto. Isto velja za vasico pod Mežakljo, ki jo loči od Jesenic samo struga Save, ki pa spada v občino Gorje, kamor je najmanj 2 uri hoda

    Vsekakor bo povišanje Jesenic v mesto naložilo mestni upravi kakor tudi mešča* nom še to in ono nalogo, ki pa se bo z do« bro voljo in v vzajemnosti rada izvršila v prid ugledu in napredku domačega kraja.

    Mestni župnik g. Anton Kastelic

    Solnce in telesna kultura

    Soince nam ohranjuje in krepi zdravje! Solnce nam olepšuje in daljša življenje, osvetljuje njega vsebino .n smoter! Soince nam dviga dušo v sierične višine in nam trezni duha! Daje nam moč. voljo m veselje do našega obstoja in požiga s svojim pekoč.m pogledom zio sveta! Solnce je simbol resnice! Zato naj se seznani z njkn vsak, ki je gibkega in nestanovitnega zdravja, vsak. ki si žela lepega, dosega živ-kienja, ki hoče spoznati živlcenski smoter in vsebino njegovo! Vsak, ki ga vsakdanje kruhoborstvo dela maloduš-nega in nerazsodnega, dalje vsak, ki je šibak, oztovoijen ter žalosten zaradi svojega obstanka, katerega mu greni zlo sveta. in naposled vsak, ki mu je resnica vse na svetu!

    Toreo na soince ljudje iz prašnih delavnic, tvornic in temnih podzemnih stanovanj, ki vanje nikdar ne posveti nebeška luč!

    Jako važno je, v katerem dnevnem in letnem času se solnčimo. Vpliv kemičnih žarkov je po svoji učinkovitosti z ozj-om na to različen. Na nas samih torej leži, kako si bom razdeli svoj prosti čas v svoje dobro. Vsak, ki bo spoznal blagodejno korist solnčemja. bo že savn poiskal in izrabil vsako najmanjšo priliko, da se poveseli in uživa!

    Solnčna energija je v dob; svojega prihajanja najaktivnejša. Pomladno soince znatno presega v niašem oziru moč jesenskih solnčnih žarkov. Čim prične nebeška obla zopet svotjO pot proti severu. že lahko pričnemo s solnčenjem. Januarsko solnce je dobro zaradi svoje naraščajoče energije, poleg tega pa še zato, ker je njegova toplotna moč manjša. Dokazano je, da rdeči žarki kemične paralizirajo. torej zmanjšujejo njihovo intenzivnost. Takoj sedaj pj poudarjam, da se lahko v januarju in sploh pozimi soOnčijo le oni. ki so navajeni tega. ki dobro vedo, kako jim je treba postopati. Vsaka domišOjavost im pretiravanje v tem oz.ru se kruto maščuje!

    Za novince je čas pričetka mesec majmik. Tedaj lahko vzamejo prve kopeli pod milrm nebom, in sicer še vedno s skraino previdnostjo! Potem pa se lahko s pridom solnčijo vse do kresa, ko je solnce na višku in nastopi svoj odhod proti jugu. — Pozneje je solnčna luč še korstna, vendar njena energija stalno peša.

    V glavnem je za solnoenje vsak prostor dober, če je le toliko samoten, da lahko brez obleke bod(te okrog. Novinci nat; se prvič izpostavijo solncu doma v sobi. Odpro naj na stežaj okna. zakaj ul travi-oličasti žarki stekla ne prodirajo. Do nas pride le toplota, to pa se ne pravi solnčiti! Tako b se lahko solnčili tudii ob zakurjeni peči. •

    Jako dobro je izvajati sončne kopeli rxb reki. jezeru ali morjoi. ker ie v zraku mnogo vodnih hlapov, k: so'":nčne žarke nekako filtriralo. Razkra'ato rdeče in propuš^ajo kemjske 7arke. Na ta način se intenzivnost slednjih poveča.

    Vdevažno je tudi tole: koža, ki io

    izpostaviš solncu, mora biti brezpogojno čista! Solnči se popolnoma goi, ke? uitravijoličasti žarki nit najtanjšega oblačila ne prodirajo. Izpostavi vplsvu solnca tudi spolne organe, ki so najboiij zapostavljen del na>ega telesa, zakaj s seksuakio močjo raste tudi moč duha! O tem pišeta obširno W. Omar Ln Mac-dacnan. Med drug;m tudi prav.ta. da ravno iz sramu pred samim seboj izvira mnogo gorja na svetu! Človek mora smatrati svojo in svojega bližnjega goloto za samo po sebi umevno. Le na ta način bi se dvignil nravstveni nivo današnjih ljudi!

    Ker je površina našega telesa nekako pusta, če jo primer amo s kožo na primer kakega avstralskega divjaka. jI moramo tolšče umetno dovajati. Z:asti danes, ko stremimo za preokretorn človeštva, ko hočem liudi zopet privesti nazaj k pnrodi. k prvinam, kar se iz-kuša doseči s tem, da živi človek čim najbolj prirodino. bomo z veliko koristjo posegli po izkustvih antične dobe, da nas pri našem stremljenju ne bodo preveč ovirala zdravstvena vprašanja našega telesa! 2e v klasičnem starem vc-ob vsaki pri/ki. kadarkoli so negovali ku so se ljudje posluževali o'jen j a kože in urili telo. Spozmali so namreč, da ma-ziljenje. prav posebno z olivnim oljem, ne pospešuje samo kožnega delovanja, gibčnosti in delazmožnosti telesa, ampak tudi dobro zavaruje naš organ zem proti prehladu in poškodbi zaradi kemičnih žarkov.

    Ako se naoljimo, dosežemo s tem, da soince počasneje, toda znatno sigurne-je in boljše učinkuje. Koža ne pordeči, ne obstoja nevarnost soinčne opekline, pač postaja površima telesa enakomerno bronasto rjava in nepopisno odporna- česar s preC:ravanim obsevanjem ne moremo doseči! Dobro maziljeru se lahko brez skrbi tudi dalje časa zadržujemo v solnčnih žarkih.

    Z neštetimi poizkusi se je dognalo, da ni vse eno, s kakšnim oljem se mazili-mo. Najbolje je seveda olivno olje. Ta tolšča vsebuje mnogo vitaminov, soinčne energije, poleg tega pa ima lastnost, da kemične žarke polarizira, podvoii _:n vendar njih prehud učinek znatno omili Boliš e voliva več žarkov z manjšo m-, tenzivnostjo. kakor pa malo jako močnih žarkov! To je tudi eno zmed onih redkih olj. ki scloh propušča kemijski vpliv soinčne luči.

    (Iz knjige »Solnčenje«. nipisal in izdal Ivo Zor. Priporočamo o slehernemu kopalcu: stane 15,— Din.)

    Ne mučite svoje dece z ribjim oljem,

    temveč ji dajte

    ki ima rad: svoje vsebine slada veliko hranilna vrednost; je lahko prebavljiv ter draž: tek. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omot:h po Din 25.— iri verkih omotih po Din 42.—.

    o;

    Izvleček be programov

    LJUBLJANA (JT/m 4 5tw). ZAGkfi« (309 k J.Tk*). PRAGA 349 m 3k>v). BRNO (•Ml as Jkw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). BEJRLJN (464 m 4kw). FRANKFURT (42C ro 4 k*), LANGENBERG (4*9 m 30 kw). STVTTUART (380 m 4 kw)„ DUNAJ (517 m LONDON iD* ventry 1604 tn 25 kw) RIM (-MS tn 12 k«), BUDIMPEŠTA (55« m JO kw), STOCKKOLM (Motala 1380 m JO W).

    II.

    LJUBLJANA 9 .JO. Preaoa cerkvene

    a hmL e*rkv*. — 10: Veiikooo^n« »kj-rrao«? t btoraturl racije). — 10-30: Kaj kraetovaiec reden o električnem

    to« ti (biA Lfcftrkii.) — 11: Koncertni pervc

    tBat®tnC poj« vttti.« ia brvatak« oarodn« ugDota* petmi — K.ooc«rt radivorkc itrjL — 13: Laitka fmb*. — ift: Hucjorj« Stične ithro (Miiiawki). — 1630: Veliko, »oča« peorai poj« sbo*. — 20; Godb* Dr«.v.k. di». s» pihata. — 21: Srbska Sa brvai«*.« aanxki» te umetne peseen, po;« koncertni jmt»»w f. SatieikS. — 22: Koncert riuiio Dunaj«. — 22: Kocrcart lahke godba — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. —

    K-anoert j»o« on pUi*Aa — 30: fkr«' aos pn^ tgr^ttm it Brna. — 22 20: Koncert la&k* ^.Jfe* — BRNO 16.30: Pren«» ko«.

    ts g«. — 1&: Pevski končen » •pj«^aij>Ma kWtrj*. — 19.05: Večerni korc*r? grk<»t*%. — 20: Veseloigra. —

    X.35. Prri — VARŠAVA !7:>rcoo« koncerta i* Katavic. — 1830: Prenos kon. c »rta t« Poznanja. — 20: Prenos tt Poma« ttia- koncorf rw. CK^ie — DUNAJ 10 30: Zborniki koncert — 11:

    SHeathflrrno* koncert — 16. Popotda&aki koocnrt — 18.40: baidxte. —

    20 bsop šale. — Večerni koncert

    ork«.!r*. — BERLIN 1430: Koncert lahke *>db» - 19 30; Prs

    — 20: Orkestralen koncert velikonočne

    S&jtva. Vm«» apovoagra. — STUTTGART

    JO: Koncert lahke — 1930: Kop.

    omrt vojaške godbe. — 21: MeSflu sporni*-d«*»ki program — BUDLMPE5TA 10: Cerit^eo* jfitetha. — 52: SkafomAni koo» ©ert — 16: Mad&apsk.« pesmi. — 17 25: Orkeftrsden koncert — 19.13: Mefctn v«, čer. — 2) 43: Ciganska godba. — LON« DON 18.43: Bachcrva ksrrata »Neb-o se »a«>5»«- — 21: ?r©rK» vsčemic — 22.05: Kc«oePt Grtegovft «kJa<^, — RiM 17: Popoldan«ki kcocert — 20.43: Gilbcrtova apercTs »P!«alka Katja« - STTOKHOLM 1Š: Prerr

    1. mprilm

    LJUBLJANA 9 JO: Pumos cerkvene eisab« a iracič. •-ea-fcvo. — lOJO: Kaj mora iLsuelov aloc redwtl o eleuctnčnem toku. — 11; Kj*. M*« Pctrsč poje tiov peatsi. — Ra-dio-v^rkcirt«. — 15: Napoved časa »a uhx* i-i*ba — 13.JO: Pisninaki »pomjai {pivi Mlakar). — 16: Pevski kvartet »Ljub« l.huie«. — i6Jki: Ktwicart radio^orkestra. — 20: Kvartet »Ljubljaoe« poj« »lovca« ckc oaipocki« pe-jemi, — 21: Koaicert radw>orke«tTfc. — 22; Poročila ka napoved

    — ZAGREB 10.30: Prenos maže i« eeriev« 3v. Marka. — 17: Popoldanski koe« &arl — 20: Prcjx» opore is nair. gledališča.

    — PRAGA 16-30: Pr«xja pranima is Br» oa. — 18.05: Odlomki a operete. — 19: &ractar»ov* opera »Vragov* »tena«. — 223&: Preav* konoerta a Brna. — BRNO 16-30: Popoidai»ki koncert: caodcrni piesL

    — 18: Dueri « Wa.jnorjevib o po:. — 19: P^siio« apor« a P/aj-c, — 22.20: Koncert lahke — VARŠAVA 12 10: Simfo« awim koncert Griegovih skladb. — 15.15: Popoldaosic; koncert. — 20: Večerni kon« cart orkosrtra sa *ohstwv. — 22.30: Preao«

    c-is postaj — D otgfe. — 11: K •unf. orkestra: skladbe Joh. is Jo®. Strausss.

    — 16; Pu-j>oid.anski koncert. — 18.15: Bec &oTri<«ve »onate. — 19.20: Prvak1, koncert.

    — 20.05: Veseloigra. — Godba ra plea — BERLIN 16.30. Popoldanski koncert. — 20: »Anrfl, april«. — 20.43 Poljuden kon. eert vrUm - FRANKFURT 17: Koa-

    » otrr opercfcn« glasba. — 20 30: Veseloigra in iahk* — LANGEN8ERG 15.45:

    Veiiikoaoč^s sa •oti»te »bor te orke«

    iter. — 17: Prsno« i* gledališča v Kolnu: Wagnw>»va opera »Mojstri pevci norim« berSki«. - Lahki godba. — STUTTGART 153» Koncem lahke g»x!be. — 19.30: Uver» fjsrm aomiSflcib oper. — 30.30: Prenos pro jfrsma H Frankhjrta. — BUDIMPEŠTA 10- Cerkveiia ^iasba. — 12: Orkestralen koncert — 17: Popoldanski koneort — 19: Pevski krmjCTart ka cvansict Sudba. — 21:

    »ečt«. — LONDON 19.45: Seka-trftTmove klavirske skladbe, — 20.13. Lahka godba — 22 35: Koncert baletne glasbe. — RIM 17 30 Prenos filharmonije: koncert moderne sjla-sbe. — 20.45: Dramski Teč

    Torttk, 2. uprli*

    LJUBLJANA 1230: Reproduclrana gka« b«. — 13: Napoved časa in reproducirana giaafc*. — 13.30: Borrco vesrti. — 17: Kon« cert radV*orke«tra. — 18.3J: Zur Gcgen« »taodrthpoucie der Pe.rsoalicbkeit; manstvfr a>j prad^vsAje pn>{. dx. Vebra. — 19.30: Kumvct: LjtALvaai« in okolica. — 20: So»

    italijanskih postaj — DUNAJ io.20: Kirn« očrt aa orgfe — 11: Končen dunajskega

    fokisje* »Oj^iipvis«, tsvBjajo člani n*r. gl®d»>i*č*. — 21: Koncert radio»kvarteta: ttalij*ncki »kladateljk — 22: Poročila in napoved fl«*. — 27..15: Irprehod po Evropi. - ZuVGREB 13.15: Reprexkicirana gia«. b*. - 17: Popoldanski koncert. — PRAGA 16JO: Koocon komorne glasbe. — 19.03: Koncert oa rodnih pesmi — 20 30: Prenos m r

    33JO: Preoc* raedncrodr.egs konevrta ta Beriina. — DUNAJ U: DopoKWkl ko*y con. — 16: Popoldanski koncert kvarteta.

    — 20.U5: Koncert komorne giaJrtie. — 20.30: Prtax* mednarodnega koncert« ts Berliti«.

    — Poljuden iahke giaab«. — hER* LIN 17: koncert lahkt jfod?^. — 2CJ0. Orkestralni! koncert fBi-ethovr;ov« te VVag«

    norjev« ekiadbe). — FRANKFURT 16J5: Koncert Brahrnaovifc skladb — 20.15: Preoo« pmgrama it Shittgarta. — 21.13: Rep rodne iraxt& glasba: SVcbrovt opera »Ca« rostreleck. — 22.15. Lahka godba. — LAN« GENBERG 17.45: Koncert komorne glaa« be. — 20: Mešan večer. — STUTTGART 16.35: Prenos koncert« h Fnmkfurta. — 20.15: Bimter: »T«n*ihSu#er«, burka bodoč. »uwti f godbo preteklosti. — 21.15: iyruiliski »ečer. — Klavirski koncert: Mozartove tn Beethcmvove skladbe — BUDIMPEŠTA 17 40: Orkestralen komrert. — 20 Dramski večer. —21: Koncert madžarske komoro« -be - Lahka godba. - LONDON 19.45: Schumaftiov« sklavirske skladbe. — 30.45 Koncert orkestra te solistom — RLM 17 30: Popoldanski koncert — 20.45: Mascasjnlieva lirična opera »Maske«. — STOKHOLM 18.30- Koncert lahke godbe.

    — 19.45: Koncert iredsk* glasbo.

    Nali radioprog^ami

    NeSjsj osirefSžh, z dobronamernih besed.

    Ne bom preostet, da ns ne bo kdo očital zelenega »nergaitva« ln dlakocepnega kri-tikarstva, aa katefesca «rno vreli Slovend baje prvi patent Povedal bom urno to, kar leži veHki večini radlo-atnaterjev na srcu, pa Iz kakršnihkoli razlogov n« prodre v javnost

    Kdor ima tamo (Jetektorate aparat ln |e navezan la n« dotnačo postaijo, morda Je ne bo toliko občuti! nrizcrnosii naith programov. Ce spada v vfsto »zadovoljnih Kranjcev«, »e bo nemara Se tolažlJ t tem, da je bolje ifta ne«o nilta. Prototip takega »zadovoljnega« Kranjca« je nsSa radio-postaja, ki |i je menda neskončno všeč vsa tista mineštra, katero ponuja rvoJlm poaiu-4a!cem. Vsčkrat pri naa o kakem programu niti n! rovora. Kar »e napove opoldne, se do večera že postavi na glavo, kaj Sele, da bi se človek zanesel na napoved za dva aH tri dni naprej! Dostikrat si pri kosilu natakneS slušalke, čakaš, obračaš aparat, ki Je popolnoma v redu, pa vendar »nszadn+e vse tiho )e bilo.. .< Zvečer ti pove napovednlk, ako ne po-zabi. da js bdi defekt v donrta-lah Sprva se je v takem slučaju 5e na dod-SM tn široko opravičeval, zdaj ko spadajo tako »slučaji« že skoro v program, si lahko sam misliš, da ima besedo gospod »Defekt« tisti, ld ga že dobro poznamo in ga torej re* nI treba irtvova predstavljati..

    Kot govorim te o na&ovedniku: gospod, ki je oNčafeo pr! mikrofonu, Ima prav simpatičen glas. Ima pa tudi napako, da postane dostikrat banalen, zlasti v večernih urah Kdor Ima priliko poslušati napovednške tu-j?fe postal, spojna, da »e z&yedaio, kako valen je njihov posel in kako daleč te k a nllfe beseda Naš napovednlk nai ne misli morda, ds govori samo »zadovoljnim Kranjcem«. 0 njegovih namestnikih bi se dalo le mnogo več re^i. Hvala bogu, da pridejo !e redko oa vrsto.

    Nekaj besed o Jetikovnfh »čajthl NI dvoma, da so taki tečaji marsikomu koristni. Treba Je le, da Jito vodijo sposobni učitelji. Najboljši je brez dvoma francoski tečaj. Kdof ga udeležuje že skrala. bo imel od nJega gotovo vejiko korist. Metoda, artiku-lacij* tn vestnost priprave »o dobre. Tudi z nemščino smo še zadovoljni, čeravno je izreka pretirano trda. Zadnje čase poslušamo čoščšno. Imeli smo tud! Italijanski tečai k! jn je v hud! rim! zmrznil in n! menda nikomur žal za njim. kajti le bil j ako hrtpav m hrapav. Krona vsega pa je jrbohrvatskl tečaj, k! Je v resnici vse prej nego jezikovni tečaj. Spadal bi še najbolj med zabavni program po deseti ari in to samo ca »zadovoljne Kranjce« ...

    Kar te tfče predavanj ln predavateljev, naj povemo samo to, da je marsikaj dobro, a preveč je puste slame in dolgočasnih otrobov. Take motnje, kakor so se godile predzadnjo soboto pa se ne smejo pod nobenim pogojem več ponoviti, zlasti ne v predavanjih, ki veljajo v prvi vrtd inozemstvu. kakršno Je bilo baš propagandno predavanja o Dpbrovnikn. Ves ča* tega predavanja se je čulo neko vpltle in smeh drugih oseb s hodnika al lz kake druge sobe. Najbrž so bili to recitatorji, ki so kasneje nastopili.

    0 muzškalnem programu se k že ptsalo, pa bi se dalo še marsikaj povedati. Dokler

    ni bile opera* prenosov, j« M ti M program« zeio reven. Kje so naši najbo*1š! pevski zbori, da jtti nikoli ni čuti v radiju? Zunanji svet bo mislil, da res nimamo nič dragega nego pai tek> podeželski eborov Io da sc harmonik« ia citr« nai največji muzikaln* ideal

    Hvala bogu, da so sedaj odvedla dolgočasna poročila o vodnem stanju, ž« saradi francoščine, pr! kateri je človeka. Id vsaj neXaJ pozna francosko incko. kar mra^ilo SIcet pa so poročila R L preveč enostransko pobarvana, kar bi nikakor ne smelo biti. Radlo-naroCnlki »o jz taborov različnih svetovnih naziranj. gotovo p« )• med njimi najmanj pripadnikov ttste utesnjene stroje, ki jo naša postaja propagira.

    In Se eno o prenosu Inozemskti postaj.

    Za po«e*tnike detektorskft aparatov la tak prenos gotovo zelo dobrodošel. Cas pa, v katerem se zdaj ti prenosi vršiso, nikakor ni ugoden, ker ni čut!

    Izboljšaj ta torej program, ako nočete, da se bo po pravici prijele našega radija ime »Pr! zadovoljnem Kranjcu!« — Aboneat.

    Kmetiiski vestnšk

    Vinogradniški in kletarski tečaj ter vinska pokušnja v Semiču

    v®od tendenca porasti v ceni zbotf zim« ske pozebe, ki je tu pa tam dokaj ob. čutna.

    V nedeljo in ponedeljek 23. bi 24. t

    m. je priredila Kmetijska družba za Slovenijo dvodnevni vinogradniški in kletarski tedaj ter malo vinsko pokuš« njo v Semiču Teča| je bil oba dneva dopoldne in popoldne prav dobro obi» skan. Vsak aan je bilo do 100 udele« žencev, ki so s vidnim, BeJokranjcem prirodnim zanimanjem sledili strokov, nim predavanjem obeh predavateljev (gg. oombafia ln Kafola), tembolj, ker so sc obravnavala prav aktuaina vpra. šanja ravnanja s pozeblimi trtami in zmrznjenimi vini, vprašam.te IzMre pravih ameriških podlag in žlahtnih trt, vporaba umetnih gnojil v vinogradih v svrho dvignjenja produkcije, in. tenzivnega negovanja itd. Teoretični pouk se je vršil v 4k>Ii, praktična raz« kazovanja pa na prostem.

    Konocm tečaja ji. siedilo ie obdaro. vanje v&ch podružličnih č!anov«udc-le» žencev (66 po Številu) z raznimi vino* gradniškimi ln kleTarskimi darili, ka. kor škropilnicami, tvepialniki, trtnlml, oziroma sadnimi škarjami, noži, vila« ml, lopatami, žveplom, strokovnimi knjigami, nabavljenimi lz podružnič« nih sredstev.

    S tečajem se je združila Se mala vin. ska pokušnja v svrho primerjanja se. miških novih vin iz bližnjih goric. Iz« kazalo se je pri tem, da je dobrota lanskojesenskih «»emiSkih vin mr-osjo bolja, nego se je splošno domnevalo.

    Semiška vina so namreč v zadjih le. tih Izgubila svoj nekdanji sloves žara« di vsakoletne prezgodnje trgatve, kar obogati vina s preobilno kislino ln ta» ka vina ne dosegajo one polnosti, ka. kor bi jo lahko dosegla zbog ugodne lege vinogradov.

    Zadnjo jesen se Je pa po zatrdilu navzočih vršila splošna trgatev veči» noma v začetku oktobra, kar svedoči tudi razlika glede dobrote med pesa« meznimi vini. Čim porneiše se je iz» vedla trgatev, tem polnejše in milejše je vino. Povprečna iakost znaša 0 do 10%. kar je za lanskoiesonska vina v teh kra iih primerno. Nekatera so na še jačja, kar je odvisno od finejših trtnih vrst in od časa trgatve.

    Omeniti je, da so mnogi napravili svoja vina po novem načinu, to je, da niso mošti pokipeli na tropu, marveč le v lastni tekočini, zaradi česar so lepe svetlorumenc ali svetlozdene bar« ve ter čistega, milega okusa, dočim so na tropu povreta vina visokorumene neprijetne barve, trpkega in kosmatega okusa. Kislina je znatno nazadovala, kar je splošen pojav pri lanskojesen« skih vinih, osobito pri vinih, ki so de« loma zmrznila.

    Vina, novega, večinoma belega. Je ▼ semiškem okraju še dosti, ker je zavo« ljo dolgotrajne slabe zime vsa kupčija zastala. Dobi se po ceni 6 do 6.50 Din liter nakladalna postaja in to največ v malih množinah po 6—20 hI, toraj v množinah, ki baš odgovarjajo potre« bam malih odjemalcev.

    Tudi v drugih krajih Bele Krajine (v Metliki, Drašičih Repici, Radovici) je še dovolj vina a ker so tod nekaj jačja so tudi nekoliko dražja, namreč 6.50 do 7. 7.50 Din. Pokazuje pa se po»

    Ne napravljajie novih hmeljskih nasadov

    Ko smo Stati poročila o strainem mrazu na CeSV.em. se je zjasnilo marsikatero skrbLpoino lice hmeljarja: Nemara pa bo po-zeiao — tam namreč, nc pr. rtas!

    Spet so vstajali dati rradovl, a te

    je izsriniia vartfva slika Kakor pri nas, tako so budi drirgod hmeUnikš prav dobro prež;mili. Zaradi zmrzline jih je celo krtica pustila v miru.

    Par let sera že opažam, da se hme-!?ar}em kar nič ne mudi z rahliamjem hmeljnikov. čeprav le to za rezjo najvažnejše pomladno delo. Zblta ln shojena zemlja izhlapeva namreč preveč vode ter pomeni par tednov brez dežja 7-fi take niive že s«šo. Drugod delajo dnuigače. Ko se zemha toliko osuši, da se več ne maže, prekultivatrifo hme-SrSča. Tako se zel že v kali zatre, rahla zemlja pa ne pust; kViSku vlage iz niž-j'h plasti, tako da zadošča že sama zimska vlasa za cele mesece. Nekateri godrnjajo nad kultivatorfi, češ. saj v zehiatem hmefjniku ne opraviš niC z rrjim. Slaib hmeljar, slab kmetovalec je tisti, ki pusti svoje poide v zeli, da se vidi kakor pašnik.

    Pričakovati ie b;!o, da bodo naši. po tolikih udarcih Izmodrenl hmeljarji znatno zmanigali svoje hmeljnike. Novi hmeljarfl so }ih sicer v precejšnjem številu obrezali s krampom, kar le edino pravPno. saj ima bodočnost le res kvalitetno blago. SavJnJčanl pa napravjjajo celo nove nasade.

    To je nespametno! Resnično je sicer pravilo: Delaj nove nasade v dobi krize. da boš Imel v dobrih letih po krizi mnogo pridelka. Ne vldiie pa, da se svetovna hmellska kriza šele pričenja ln bo traja

    Nujna narodno-gospodarska potreba je, da IzKopHemo starejše nasade b dveh razlogov. Prvič bodo ti Že sedaj stari hmeljnJkl tedaj, ko bodo spet boljši časi. Drestari in bolehnl. Tako bi imel: kl.hiib razsežnim hmeljnikom v dobrih let"h malo pridelka in malo denarja. Drugič pa moramo računati z možnostjo, da ne bodo krile cene prihodnjih. redmo petih let niti pridelovalnih stroškov, kaj šele, da bi računali na dob ček. Ni mar pametneje zvo-zrf+i hTneljevke domov fn lih shraniti (ne prodati) ter nasaditi krompir, fižofl tn koruzo, ki se dado vsaj po pridelovalnih stroških vnovčitš.

    V dobi krize Je razsežno hmeljarstvo navadna nespametnost. Noben naravni vzrok, ne toča, ne suša, ne moča, ne bolezni ne morejo pr! današnji razsežnosti hmeljarstva po vsem svetu v do-glednem času preokreniti krize. Sto je nespametno siliti v nesrečo, češ: morda na le bo.

    Ta nT? oni hmeljar bo morda nejevolje;! odr nifi časopis: »Kai nam boš slikai vrana? Doržnost časopisa je, aa opozori aa nevarnost ki preti našemu narodnemu gospodarstvu. SvariH smo pred brezna viitn Širjenjem in ste se jezili Sv arih smo pred vsiljivim ponujanjem in ste nam zamenU Razvoj dogodkov pa nam je dal v polni meri prav. Danes vam svetujemo: Ne delajte novih nasadov in opus h te stare ter slabe hmeltjtKke! Preostale dobre na.sade pa negujte kakor vrtove, da boste imeli mnogo res dobrega blaga, ko pridejo čez leša. zopet boijSi časi u hmeljarje. K.

    Tolmač k novamn kazenskemu zakoniku

    d 1. Januarjem 19«0 »topi v veljavo nor kazenski zakonik, ki bo enoten ts. v»o državo. Zasnovan je na drugih temeljih nego veljavni. Razen9ko ?>ravo se ne bo veli udejstvovaio kot povrafevanje zla. »torjene-ga zločina t zlom. ki ca) gu raco pretrpi rlo-eij;ec. Nov sakonik preveva duh modernih krirniualisUrv, da caj »•> človeška družba obvaruje pred »lablmi Daifner.ji zločincev, obenem pa naj se ilofinec popravi in privre na [*>! i*.>štenja in pravičnosti. Tisbor-aa fsdriitfa « Lju!>i)Aoi bo bt4ela v ielji, da nove Kl«je [>o6tarjejo črni preje in čim uspešneje duševna iaft n«5ege naroda, >Toiniai ii Ic&ien^kemu nakonituc, ki naj bo živ glasnik novega kazenskega prava. Pisan v tistem. v vsakemu izobražencu razumljivem jeziku, izpolnuje naj hkratu nalogo, da bo sane«ljiv kažipot na rok ovne m fX)lju, ki nudi Čitateijem od ^-aragrafa do paragrafa pravilno razlago zakonitih duiočb, obenem pa tudi opozarja, kje tife razlike od sedanjega zastarelega kazenskega prava. Sesta.-vo takega komentarja je pre*»el Ra«p. nniv. prot dr. Metod Dolenc. Tolmač i?ide še letos. Subskripeija bo svoječasno razpisana.

    Tiha beda

    (Dopis lz Maribora.)

    Opozorjen na neko prezeblo in sestrsda-ho Šolarko, Jo vprašam po svojcih, razmerah in stanovanju.

    »Oče so delavec, zsslužijo po štiri dinarje na uro, pet nepreskrbljenih otrok nas i« L mamo sedem oseb, stanovanja pa nimamo, ampak prebivamo za silo v neki iupi tam blizu Kamnice.«

    Stvar me je zanimala in ker sem ime! ravno čas. stopim z otrokom pc Koroški cesti, kjer sva krerila po oni znani grapi proti Dravi do malt naselbine ob reki ln od tam po komaj hoeni stezi tik ob vodi še !0 minut v smeri proti Felberjevemu otoku nekako do onega mesta, kjer se je iani dogodila znana nesreča.

    »Tu smo,« pravi dekle in ustavi pred lupo. podobno drvarnici.

    Vstopiva v prostor, ki raj b! bil stanovanjska soba za sedem oseb. Dolg tri in pci metra, ravno tako širok in niti dva vi->ok. V kotu primitiven mal Štedilnik, ob steni ena saina postelja za vseh sedem stanovalcev, sred; prostora miza, par stolov, zabojev in kljuk ob zidu — to je vsa oprema tega človeškega prebivališča. Slab vzduh ti mučno sili v nos, čeorav ventilacije ne manjka. Pri štedilniku stoji ženska, okrog nje pet otrok v starosti štirih do enajstih let

    »Dober dan, a tn prebivate?«

    »Do. gospod, 2e od ianske^a poletja.«

    »Kakšna usoda vas je sem zanesla?« —

    »Lani pomladi smo se morali izseliti lz Avstrije, ker so mojemu možu kot jugo-slovenskemu državljanu odpovedali zaslužek. Tam smo živeli v dobrih razmerah in smo prinesli s seboj še nekai tlsočev dinarjev prihrankov. Tu nismo dobili predvsem stanovanja, mož pa ne stalnega zaslužka in tako smo kmalu porabili, kar srno prinesli s seboj. Poleti smo se vselili za silo v to šupo. pričakujoč, da dobimo do zime že kaj boljšega. A naše upanje je bilo zaman. Tako nas Je zalotila v tem prebivališču letošnja strašna zima. Moj mof pridno dela, skoro vsak dan čez uro, zato. da zasiuži vsaj toliko, da otroci ne stradajo.

    »Ste se obrnili kam za podporo"*

    »•Ne dosedaj. na pomlad upamo, da bo Itak bolje, če dobimo stanovanje In mof bo morda tudi kaj več zaslužil. Jaz pa še v mesto ne morem, ker nimam obleke, da bi mogla med ljudi. Pno prošnjo pa Je moj mož le napravil, in «icer na kralja, ko slišimo toliko dobrega o njem.«

    Ko ji pripomnim, da ie utegne nritl kal nujne podpore tudi iz Ljubljane, pravi io-nlca:

    »O. če bi se kaj Malo napraviti! Najhujše smo za enkrat pretrpeli, zdaj se bolim pa bolezni, če bi prišla nad otroke.«

    Kakor sem se informiral in tudi sam prepričal, so otroci teh ljudi dobro odgojeni in kljub temu, da so do lani živeli v Avstriji, vsi govore lepo slovenski

    SVETOVNO ZNANE TVOJBNICE

    B§ A BIRMIMGHAM

    najnovejši in tehnični Izpopolnjeni motoclkli rteh tip letnika 1929 dospelL - Reflektantl •glejte si veliko salomo! - Zahtevajte prospekte! - Prodaja na 12 obrokov! - Prodaja pnevme Reithofer l>un!op Cord i lO°/0 popustom za vozače BSA motorjev. - Znaten popust pri olju Castrol in Vacum Mobioll. - Promptni plačniki dobe znaten popust!

    Zastopstvo „E§A motorcykle§(( Maribor,

    Trg Svobode 6

    4213

    48-50

    58 O n

    Zrttmtt« BREZPLAČEN CENIK

    odličnih švicarskih ur na obrok« ali

    preti plačilu. Cen« zmž ne. Odlične are oi Din SS, 48, 58, 68, 88 In napptj. CTPLATA K. D. S. BcOGRAD Kralj* fetrs 64 - Piltlc.e

    Šivalni stroji

    ZA HIŠNO UPORABO IN VSE OBRTNE DELAVNICE SO ZNANI KOT NAJBOLJŠI NA SVETU

    Prodal« m tedenske la mete&i« obrok«. BrecpU&i pouk vezeaj*- Jamstvo IS I«*-

    BO UR NE IN CO„ NEW-Y0RK 5 Podružnica za Slovenijo

    ~ Lftrbljana, šelenburgova ulica 3

    TRGOVINE:

    LjaMUm. Seleoburgova ulica J. Kr«f4. Nov« netto, Kočevja. Celje, Ptuj, talec, Brežice, Ma. rtbor. Sloveoistradec ta Morska Sobota.

    f

    I

    C/5

    S

    tSOk

    I

    Tvrdka

    Josip Pogačnik

    t Radovljici

    iadetoJe OBLEKE po angleški h Iran-coski modi. Ima vedno v zalogi češko in angleško blago. 3995

    Veliki Zdenci

    ptoisvafe: de«*rt(i< emeotaiec ▼ ftatBah po 6

    obrokov, »k ti* trapi«, emeotaiec, EiJamski, Camcmbert, Komadu* ter delavski sk kol tod! B*Jfine)ie iajoo muk) »Zdenka«. Zahtevajte ponudbe. 3944-a

    KOROŠKA 9

    A nto prometlTan *'ar,"n"

    postajališče pred Kavarno Evropa. Za nedeljo 31. marca in velikonočni pondeljek 1. aprila 1929, prvi odhod kavarna Evropa ob 7. zjutraj in vsako naslednjo uro za izletnike in za vsakogar na Sv. Katarino in Toško čelo. Avtobus vozi iz Ljubljane kavarna Evropa, Zg. Šiška,

    Dravlje, Dolnice, Podutik.

    Slav. občinstvu priporočam obisk Zg. Šiške in Dravelj

    Za obilen obisk se priporoča

    Ivan Ca rman.

    Novost! Novost!

    Zdaj gremo! Pa kam?

    V «®T0otTerJe«e turško orientalsko

    kavarno »Ljubljanski dvor«

    U otror]rat ntta veter

    do 2. ure ponoči

    T»m m TMkema Ukoj

    na raapolago rainjIJi. <• TtbSiii ta drag« dobre ter

    »kovne *tran Za otalra obUk ae priporete

    iščemo uradnika

    sa naš korespondenca! oddelek, U U mesto t»-kuj nastopil. Reflefaaati morajo perfefctno otov la-d*tt arbo6rvals4ri, aloveotdd ta nemški lesik, sna morajo hrvatsko ta nemSoo steaocraiife ter bM ienrjeol v Mrodepisfra Ponudbe > prepat spričeval, sliko ter navedbo referenc ta ptaditaik posodev saj se po4Be>o pod fclro »k»d usMiisk* podjetje« aa oprav« lieta.

    Vesele velikonočne piaznike

    Vam želi

    popravttelj in oglaševalec klavirjev, ter m

    toplo priporoia novim strankam. Postrežba točna pod garancijo dokazano. Najboljša in najcenejša naročila, dopisnica zadostuje ia pridem na dom. Grem po eeH Jugoslaviji. J. BAJDE. Ljubljana VII fto|«ka oliea 1.

    Naznanilo.

    Prevzeli smo celokupen inventar tvornice »Transformator« d. > o. *., Ljubljana, kakor: raznovrsten elektro*inštalacijski materijal, generatorje, motorje, transforma« torje, elektr vrtalne stroje, ventilatorje, števce, inštrumente in aparate, sesalce prahu (Staubsauger), elektr kuhatne aparate, likala, žarnice itd. Interesentom seznam zaloge na razpolago.

    Z ozirom na likvidacijo vse zaloge, znižali smo cene vsem predmetom nizko pod dnevno cena Prodaja se vrši iz dosedanjega skladišča. Dunajska cesta 75. — Piam©> n« pojasnila samo na nai naslov. — Telefon St. 2043.

    Vojnovič & Cie, Ljubljana-Vič

    PrlporoCama Ifam

    Piich koles

    ki so Dedno nalbolJSa!

    Dote sc do solidni ceni, >cdi na obroke le pri tordkl

    ICM. V0K.

    llnMfana — Hoqo m**t®.

    V-em cen(enim naročniKom, »rijateljem, znancem gost m, želi

    vesele velikonočne praznike

    Iva i Brice i,

    pleskar, ličar >n slikar

    Uubliana. Telebn 3307,

    ter 90St'rn'čar v Stepeni! vasi

    (n* Plamriu)

    nemški kvalitetni avtomobili najnovejše

    konstrukcije

    Tipa „FAVQRIT**, 4 cilindri, 2000 cm1 vsebine, 8/35 KS

    odprt 4-5 sedežen s 4 vratmi . ......Din 75 000 —

    limuzina 4-5 sedežna s 4 vratmi.....„ 80 0o0-—

    Tipa ..STAKDARP 6", 6 cilindrov. 8P00 cm' vsebine, 12/50 KS

    odprt 2-sedežen, 2 vrat in rezervni sedeži .

    odprt 4-5 sedežen, 4 vrata .......

    odprt 6-7 sedežen. 4 vrata.......

    limuzina 4-5 sedežna, 4 vrata......

    kabriolet 2-sedežen, 2 vrat in rezervni sedeži kabriolet 4-5 sedežen, 4 vrata ..... Pulimann-iimuzina, 6-7 sedežna, 4 vrata . .

    »i

    Din 120 000 — 115.000*— 135 000-— 125 000 — 137 000 — 145 000'— 145 000-—

    Tipa___!2STA:Vl>ARI^

    odprt 6-7 sedežen, 4 .................Din 195000-—

    Puilmann-iimuzina, 6-7 sedežna, 4 vrata......... 205-000'—

    ti vozovi s specijalno luksuzno opremo . dražji za , 10 000 — Tipa Jj 6. tovorni 1-tonski 5Q KS. 6 cilindrov

    šasija odprt zaprt

    95 000"— 105 000'— 120.000'—

    •i »»

    »i

    Tlpn L 9. tovorni 1V. tonski. 32 KS, 4 cilindri

    ša>ija odprt zaprt

    105.000-— 115.000 — 129 000 —

    Vsi vozovi so opremljeni z 2 kompletnimi rezervnimi kolesi razen tipe „FAYORIT" in tovornih automobilov, ki imajo po eno rezerv, kolo

    ©lavno zastopstvo ln skladišče rezervnih delov:

    4197

    Jfig.

    Liickiiiaiui

    sjunso« R. 19

    * 9t4rA&, 30. TfT. 1929

    AiiiAroter trs T

    'i*?

    hi tevrSate r*sr»d»« pogrebe «4 Dta 500-— kar prepeJJsv« mrSČ* v iz cueeta in 4ež«ž»e Ui-▼ kT*Je države z vozovi avtofnot*® ia po ISeSoodct po naJniSfh cenah. Izvršitev toč&a hi aogdna.

    peerdbtb hi prepefgarrafc b deželo« hotažee fe posebni popcsfl.

    sakna raralh ksenth in kovIrtsScli Vrst ter rsdi mrtvaškili potrefcSSn.

    _> agMgjPaaafo v t^ss (Jimtumi to iw6wi

    čae

    Vttkvrrstse trjevsk« kajlfe, štrace, sipe, poteze, herbenic o^enafae kiji-fcce, Muke, z»e*ke Ltd.

    nudim po skrajno ufdnfh cenah! RS! DZSELG---Nfi DKSEflO

    Hoten Jane lic

    IJglSUHUfl Florjsnsltaul I*

    Knjigoveznica in Crtalnica trgovskih knjig

    a—aen—m

    Sprefssže s« agilen, zanesljiv in resen

    4170

    ca veletFgovteo uimfa r Ljubljani. Prednost imajo taki iz usnjarske stroke, eventualno ii mešane stroke. Nastop aprila meseca. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na poštni predal 5.

    4i

    ' t

    'P

    SullflSi fS£@C33ff3!Sltfm^mmI«!

    bijiiistsr 4l45a

    nrl sissti It

    ss F*

    mm m dola Tockrvodbftt ferta.

    jtecif ki povrarHi«, ki jfti fevrifi

    ■fcpofaowiaški j& p« najraemejS ceri.

    s kDimiirencc

    PilARNA

    TURP!JA£NA

    Strofcmmi«

    trie*o*—le io pooravA* fenroija) ki ra3pei p« «a*ktž Z*k>n Tsek »nt

    cetufe.

    pa (tarpija) k rašpel

    PK1AR L LHibBana. Gosposvetska ee»*a -Vofejakova i i t bližini restavracije »Novi Svet«

    Zelo lično hišo v centra mesta Gradca z vsem komfortom, lepim vrtom, v I. nadstr. stanovanje s 4 sobami, kopalnico, sobo za služtnčad itd. takoj vseljivo in praznostoječo hišo na dvorišča s 3 star novanji proti gotovini ljubitelja takoi proda lastnik. Ponudbe pod .Vermittle-ausgeschlossen 5064" na Kienreichs Anz.

    Ges. Graz, Sackstr. 4. 4167

    Mreže za postelje in ograje

    Josip Bernard, Jesenice -Fužine

    Dražba posestva Dobrava i pri Novem mestu.

    Na belo nedeljo, dne 7. aprila 1929, se na prostovoljni sodni dražbi proda posestvo Dobrava pri Novem mesto z vsem inventarjem.

    Dražba se prične ob X popoldne na ficti mesta na posestvu Dobrava.

    Posestvo je arondirano. Obstoji iz hiše z gospodarskimi poslopji ter 15 oralov vrta, 19 oralov njiv in travnikov, 30 ora-

    ■ lov zaraščenega gozda in nad 2 orala lepo obdelanega vino-m grada.

    1 Cenilna vrednost Din 327,000.—, izklicna cena Din 280.000,

    ■ vadij Din 28.000.

    | Dražbeni pogoji so zelo ugodni m so na vpogled pri okraj -

    J nem sodišču v Novem mestu in pri dr. Ivan Modicu, odvetniku v Ljubljani, Gradišče 10.

    ^ VHHSHMBBEBff

    | Anton Puntar18

    »H B B

    1!B

    F0T0-AMATERJI)

    | t sovina vina ln žgana gjjj M-©**o vsSripje

    od visoke občutljivosti je

    or eltromatirnost

    radi točne reprodukcije tonov

    salo so

    Logatec

    EE

    *** i S

    I! B

    __a • v

    KKranmirasiBKBH B

    Va

    Želite li kupiti v

    Z&GREBU

    gostilne, bufete, pekarne, trafike, trgovine, tvoinice, hiše Ltd. obrnite se takoi na agencijo

    O O H "

    zaaais, M*eliSewa n'l«a U. l/S

    kjer prejmete vse informec je brezplačno.

    Pk>f£e nt fflmi

    cfcjjed«* itedoiegllivi

    m

    di

    lil

    Tr!usnf tetatfke - Rekord v nizkih cenah - Dovršenost okusa ln - V sfodovlnl avtcRio&llisma niso bili nikoli produdrsn evtcmosllS taks kvalitete !n lepote do tako n!zk!h cenah I

    »JU-O.JL.S .1.1 I 1 t M B H 'i i C M t m £J I Ji m I » 8 0X0X03 "J

    o e?

    76 izboljšan.

    Dbfll Tozonri r^radkraiive lepote hi ofcasa 1 4l«>a

    v prekrasnih barval^ kateri so očarali publiko fn facnertadfH avtomobč?skl svet povsod, kjer se pojaviš; po mil je tcitko povpraševanje, da je letošnja prodaja v januarju dosegla dvakratno žtevHo prodani voz, v preteklem letu, v tem meseca.

    ESSEX avtomobili stoftjo danes v svetovni prodaji na prvem mesta — oni so prema-v^ko koakarecco ter postavffl svetovni prodajni rekord.

    Vse prodajne agencije CSSEX so tako preobložene z naroča, da so Jim koa.

    iicsvsga ESSOL SUPEH Sll-a:

    dvi^ ln premer __ pofečena moč motorja na 50 HP — krogljična ležišča, seffalke za olfe, vacnam tank in oplinjač so konstruirani in izdelani slično kakor pri od iste tovarne fabriciranih dragih HTJDSON avtomobil^L

    Poraba bencina 9—10 kg aa 100 km. f Motor je poJožets na gumijastih podlogah, katere feftUočuJefc) v«nt ko tresenje, ter Je popolno-na zavarovan ln zaščiten pred blatom hi peskom — njegova izdržljrvost je znatno povečana.

    Hladltefk mnogo voč9 In vt$ji — znatno zmanjšana temperatura motorja. Sas^a najsiovršene^a — alemit mazanje — pojačene vsmett

    Hidravlični amortizer^ (Stosslangcr) parafizira» vsako tresenje tako, da se niti na naj-

    ■Satbsih cestah ne občuti nikakih simkov.

    Sistem prednje osi rekonstruiran te pojačen. Nove Ben hitro, elastično m ne morejo odpovedati.

    Karier fe m&tao povečane — še mastvneiSe, kakor do sedal notranji prostor mnogo

    vočg ln ndobne-fšl — hrksnzno opremljen.

    Graasd Sedsm de Lttxe Set^aa de Licd* Torpedo de Lfzxe

    ■trd veliki model Dhi 91.000,— Dta 88.000.— Din 78.000,—

    Cctspe Roswfeter odprti 2 sed, Coevertible Conpe

    Dni 79."ooa— Din 84.000.— Din 84.000.—

    PlaSIne otajbve! Zahtevajte brezplačne ponudbe ta potektrifate vrvf.rt^f ▼si regervtH deh na zak»gil

    Glavno zastopstvo za Slovenijo: 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11.

    staro, dobro speljano, prodani pod

    ugodnimi pogoja. Naslov pove uprava »Jutra«. 3993-a

    vešč teorije 'a prakse za visoko hi Mrko nanetost, za vzdrževanje m popravila vseh v to stroko spadajočib del pri rudokopu m zraven spadajočih ind-u-sftrijskih podjetjih se takoš sprejme. — Prosto stanovanje k druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na oglasni oddelek .Jutra«. 4049

    □ obstoječa iz D sešel-motorja M) k. s., generatorja

    □ za istosmern! tok, 300 V, 37 KW, s »skalne y plošče polnilnega agregata in akumulatoiske ba-- terije je na prodaj. Ponudbe na oglasni

    oddelek .Jutra' pod šifro .Elektrika".

    «42W

    DDOCO i"»in m a I« h ii1 q »a g a q i! s»»11 n n s i en »81

    Kupuite Z ve znanko"!

    Vse Trste posameznih ln nnirerz. strojev sa

    mizarstvo, olarstTO isa žage

    je obratom na fermenj© in tzIdanimi elektromotorji.

    Krogi j I en a ležišča.

    I>oi>*aYiJaJo:

    Welker Werke J.Wa c It s t e I n

    WIK\ S/8, fiasenhiirgersfrasse 14

    PM«t )ugo.lovon.kih It.OT brtsplate.I

    3

    Strojna žižna pletarna, želeto-konstrukcija, avtogenčna vsrJn:ca ~

    &UC, HAKSOR Taborska ul št 10.

    Ponudba \n no^Va brez^^o1 ^

    Izdehiiem žično pletivo za ograje, mreže za presejanje gr. muza. ai>na, štedilnke, tudi

    posamezne dele, škarnata vrata. Prevzrmem tudi od stavb v to stioko spadajoča dela.

    f€«!aif*we cene? Postrežba točna f So «d«*o de o?

    " Na drobno! """ Na debelol

    Telefon 2477.

    Dunajska cesta št.

    Teiegpamis „ARf!QT".

    Pcštnl predal 220.

    IHUBHBiraKBBBn

    Najboljši in najekonomičnejši

    Elektromotorji

    iz znanih čeških tovarn Skodovi Zarodi r Plznju

    te nahajajo v velikosti 1/4 do 80 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na:

    Zastopstvo Skodovih Zavodov, Ljubljana ielenborgova ulica T. 97a Telefon «966.

    , M ' ^ SK ■ _- \ f "v -

    4172 «

    Gramofoni in gramofonske

    F 011 JU OimiBUS |

    12—15 sedežni v dobrem stanju Je na prodaj. Se tud ♦

    ;; zamenja z osebnim avtomobilom, ali pa karoserija sa- t

    <\ ma„ Poizve se: avto garaž a VOlker, Maribor, Kersnl- t

    kova ul. 1. 4162 |

    Domo Dfasoi Nizke cent\

    Priha!a o spomladanske norosti I

    Štot popelm. pra na svita. sateni, cef r. batiat ^a narodne r.oše, oKs or. Stfon :td. V zalogi zgotovljene ob eke predp^s-iki in per io.

    Trgovina HA&I3A S^OSElJ

    Ljur>ljana, Sv Petra cesta štev 2n 4!92.Jl

    f.

    H

    & »4« U«

    vv

    m p f t m

    f

    W®flA7!C» ferafe* li

    vatla, pa&verte, iefevsfe« (veoijei. kmm rofcea, KRAVATE, rvrafetfke. 5®AJCE

    S^sMs» te testlo«**. hm

    0ob. ŽfuiSfana

    **

    . osce

    0

    Co'umbia-H'$ Ms$te'j Vo'ts-Odeon-Po!ydor

    D rekten tovarniški import

    Modem! pomSadanaki kloSioki za gospode

    najnovejšega modela v veliki izbiri. Specijalna zaloga f| prvovrstnih čevljev. Trgovina s kSobuki in čevlji M. SCHRAM, MARIBOR, Aleksandrova cesta 11.

    Vsaki dan novosti! Vsaki dan novosti!

    Glavna zabga ln zastopstvo:

    Gramofon A. Rasberger

    LJUBLJANA Miklošičeva cesta itev. 34

    Kolosalna izbira! Brezkonkurenčne cene!

    prodaja po najugodnejših cenah ln

    sssna ns dsbelo $3^0 ns debel j

    Dl^Alft^lGt domaS fn inozemski, za domačo

    knrjavo in industrijske s vrhe.

    Kovaški premog vseh vrst

    Koks, iivarniški, piavžarski ln plinski

    Brikete.

    promstnl zavo8 za pretasg i. J., f|nb!|iaa,

    M k!oš?Ccve cea s št 15/L

    aa

    &<6

    Tržišlc© posojilnice

    res. z. z o. z. v Tržiču kateri s® vrli

    ▼ nedelo, dne 7. aorila 1929 ob 9. uri dopoldan v gostile! ori Slugi v Tržiču

    s sledečim dnevnim redom: L Poroifc aeJekv*.

    4. Citen)e rapoanilu latjnj*«* občnega štora.

    8. Foro&Vo oa

    4. Odobritev rsčairakest mUfcef&t. k Imo 1938 in razb-ime-

    ait«T vn^n mm

    I. R*®5e«t«v Se««*«

    i. Vo&tev aafi«4gevii is sajdaoratovfc.

    T. $šučaofcoss*4.

    Ako ta občni z5x>r ne bi bil slriepčen, se vrši dragi občni zbor ob 930 isitega dne, z istem dnevnim redom, ki sJdepa brezpogojno.

    autom legulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdel u je in dobavlja

    . G. F. SCHNEITER, Skofja Loka

    IIPilllO podjetje za zgradbo vodnih turbin

    Ib9 » &III w Konkurenčne cene ZaMeva te ponudbe Prvovrstne reference

    Specialno. meh&rslena delavnica

    aa popravilo vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih af>

    ratov in blagajn.

    £(mL Soroda, ubijamo, Selenbuu^eva »fiea Sšmm, 6

    Točna postrežba/ Konkurenčne cenat TaUfon 2990.

    I

    RADIO?£H§283€& - Tone Foifšsk

    LJubljana, Aleksandrova cesta 5

    PROČ X BATERIJAMI!

    Radioaparat, id fih ae potrebuje In ie radt fest

    najceoetjii, )e:

    4-cavaj radlo-aparat >Poltoslnus IV«

    it priključek ds električni tok, valovna 4olžJn* 200—2000 m. skrajna selektivnost to (»kost, vsa Evropa v zvočniku, bre2 mote«) elektriJeeta toka. Ceaa s elektronkami Din 5250.—. Vse radloootrcb^ioe najceneje!

    I® _ © V

    f $

    •mdaio o»d n».iprflWWlene€e v rsefc Stoorktumh. Sem spada te. Vo&ftdcova knJbra

    h&s*hf m* nu n&F@d*§u eirai&vu

    ki 1« fcssfie vs. boi^S hi > totmsaftt-

    •ia te x oziram e«. wavk«j- se -rH&Cx sorer-.eiTjbe -r&e&btttaht*.

    Jain eieK&naoo ooresnileo* knilrt cfceeca 410 strani ia reita brollram Drn 120.—, t pitino vezane pg DSn 140.—. Naroči s* t

    ^Is^ma 8estiir&sga v £»jub?jtnini, Pc««m»0Pc uticss

    Oglasi v Jutru so iispešo

    Avf&prega L3UBLSA

    ¥oz§ redno vsako uro. Po

    OSTE-SELO-SrUDEMEC-SI.

    a I i š č e RHARS JIN TRG. 4H6 Avtobus je velik, moderen, svetome znamke Austro-Flat,

    4118 a

    Ljubffatia, Poiiiafska c. 11

    trgovina z železnmo. orodlem in noHedelskimi stroji

    vljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil 0 0 & 0

    emaflirana kuhinjska posoda, navadna in Ideal kuhinjska posoda iz aluminija, tehtnice, razni moderni stroji za kuhinjo, jedilni odbor, porcelanasta posoda, navadna do najfinejše, razna

    steklenina.

    NA DROBNO.

    NAJNIŽJE CENE.

    NA DEBELO.

    LJllilANA, Prešernova ufilca štev. 50 lastnem poslopgu)

    Otjrestovanja viog, nakup in proda-a vaa-kovrstul vrednostn h paoirjev deviz in valut, borz a neroald prtrduini' m kred>t vsaKe vrste, eskoract >n kašo menic ter nakadla v iu- Sn inozemstvo tafe - depo-s(t> itd. itU.

    Brzc>avke: Kredit, Ljanljans — Teieton St 2040, 2457, 2 48 Inter urban 27«« 2S06 37L

    Motorna bolesa, Vam ncdSo prt brez-korflrurenSnfli cenah najmodernejšo konstrukcijo in nedosegljivo kvaliteto materiala.

    Zet stavbe

    po znižanih cenah vsakovrsten roh tesati

    ln žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.

    FRM ŠUŠTAR

    lesna Industrija In trgovina, parna žaga

    LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.

    41: K-

    Poskusite

    KREMO

    NE1GE OE CEVEHNES

    Creme da Beautč Ideale

    T» M M*«te» krema olep4av»nf«, U )a aa aantv«« n*fia Izdelana po r^eč moderofii metodah. Svoj napeh haa nbvidci avojan nedose«®nrta »rojstvom. To j. »ah* fcreas* bre« masti, ne-riO&r* po w>or»bi, daj« kofi ncro moč, od»traoHUe ri**. v*Jed Cesar sado« II-os »or a*4e4.

    Kr«cno .Nei*. Čer*«***« apor*M5»-to aif-etAe dame atocsi eek> leto: pe-■knj ftav* koža« por« pred nCteki

    H5r*z4u vetra fc padavin, a po tet! pred pr»ve«kJm vplivom W>»otc la svetiobe. Ona Js prS3ub"iJeoo redstvo lepiS l*o*» ki bo£e}o obraniti srrojo mladost in tapeto, a r*vw> tafco ontti, ki feSe postati ubute is It"*.

    Nef*imer$Tft vratom te endotvon* krem« so cčiaicvala, da »e Je posinfet-jejo aajMaaieokeiSe Parižanke: pKa« Mi»tterw:W«. Spiuelly, Martfee Ck®aa!. Kaoierkovska, Vera Sersiae la tnnoz. dsTia«, ki m brit a jo *» svojo lepoto. To )» stvarna krem* Srpifc le«a ki deklet to •e največ uporabna.

    Ostale «*cij*»et«: Pw*er C3fKoaeixe n rok«. Diamant sa nohte, Cold Cream sa Matieeiie s« dekclte, Mo-os et

    LaS de Corcombres-oeaa io mleko iz ks-msric sa «5«en4e madežev k peg te za oie?$av*c!e sa assae !n Soe. Lotkm-Bracebarat trrot* »»adanjij te3. Or«you sa obrvi Tard te ds>5« dolge tre-

    palate«, Eaa de CoVs-sn« Amhree, miJo. C^trftjcd krf.

    Da »e mor« ntbfc tRprfMi se te sofciJsEitete šare« aenadomes*®ve,

    pošljemo zaslon)

    1 pestra« )o«6«k krm* K«i*e 4* C*-

    Tsiai«s sa daa;

    l postatsci ioočefc Cftroset«., U be« rok«;

    1 poefcncd katnea Dr«mar*, U sve<® noht« la 1 sav-frtk« podrt v 3 razaJh barvali la katatef s narod!®, ako nam pojftete 6 Din r m«mfcah sa po St niso

    IsspcA?** (Savne iktaBše« sa aaSa

    držav®

    FRANCOSKI MAGAZIN, OSJJUK L

    s*f točne k &t#v« aare

    Na najprometnejJem kraju na

    BLEDU

    oddam dva lepa lokala ra delikatesno trgovino Pojasnila A. W8)fling, Bled Pojasnila

    KLAVIRJI

    planini:

    K

    Ing. RUDOLF ŠKOF

    ielesobetonsfeih konstru nii

    Najnovejši predpisi, armaturni načrti, navodila za pravilno metanje inbe-tonlranje. Cena Din 36 Naroča se pri autor u, Tehn sred. šola v L«ubl anl

    HBM, fOr-rt», Stiagl 8ts;nw»j etc

    sa lajuuojie obroke edino r relliuičlu ulogi

    Alfonza Breznika

    tov stil Gjub Katic«. Ljobljao«. Mestni trg h i

    |lgla»cvanje popravila, na,-CBnejla lapoeojeval&ic«.

    ČItajte vedno

    naše oglase!

    Motocikli JAMES

    so sloveli anglefki izdelek

    2 in 4 taktni

    4!6J-a

    V hvaitteti in ceni brezkonkurenčni - Stalno v zalogi - Piačilne olajšave

    OlD raB9 zastopstvo JAMES CYCL£ Co. Itd.

    Ljubljana, Vegova 8 - Avtodtlavnica Express d. z o. z - Tel. 2792

    LOIZ Sli MOROLII pen SUMOTEZ

    najcenejša, prvovrstna Samota za peči In Štedilnike

    Elektromotorji CON Z SkItons Bahrenfeld sns. GUZEIJ. iiubliana VI. Jsrne eva c. 5

    fesefon stev. 3252

    Motorna kolesa leta 1929:

    Sahara 350 ccm s. t. Din 12.700.—

    Grand Totirlsme

    350 ccm a. t. Dtn 13.700,—

    (Cene franko Slovenije)

    svo< fiasoov.

    SSdadMde sa Zagreb:

    Em. BarzeUČ, Marovska bL IT Sk4»d3š®e sa Sorabor: paituerija kostneHka Imre Nagr. KSemo sastopeike sa vsa večja mesta, prednost Imajo prvwrstne partamedie.

    KSajpopoJnejši

    Stoewer

    šivalni stroji

    ca Hvfije, krojače in Čevljarje i« ca vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to zrednost pri tvrdfei

    Lud. fiaraga, uubiteaa

    Šal •nburgova ullea B I.

    irsiaisfat muk iS-ietn. q«raii(lit

    Tei«fon št. 980. *

    ll&ollle lignite, nogopfce

    rokavice, bombaž, flor svilo, ma)ee, žemperje, vestje, žepne robce, kravate, srajce, vezenine, gumbe, D. M. C. prejica, ročne torbice, aktovke, palice, dežnike, Športne in toaletne potrebščine.

    losžo Pete'jnc Liubjiana

    biizn Prešernovega spomenika ob rodi Telefon 2918.

    B

    Originalno

    :iigiobaUd b poleni^ m

    ppoiz vajajo j edin o

    ZJEDINJENI PAROM LINI D. D. BOELOVAR

    VARUJTE S£ 1MENUSL1ČNIIH POTVORB J

    Strojne tovarne in livar

    ====== v LJubljani

    strog j za obdelavante lesai

    Polno arm* niki, venecijans^i jatmenlki, ninanle, trajne ža e itd s transm s-jskim in eiekiričnim poponom.

    Turbinski oddelsH

    projektira in izvršuje pogonske vodne naprave vseh vrst:

    Vodna turbina

    Francis, Pelton, Propeller, Banki, Aksi-alne turbine,, turbo agregate, automatične regulatorje, grablje, zaivornice, cevovode, vse opreme za ml n in žage, voona kolesa itd.

    —i |||1|M Transmisi|e, železne konstrukcije

    ••;•? J Vodne, parne in plinske a»mature.

    .. -Zvonova

    Cerkvene potrebščine. 4025

    ZEIEZO LIVARNA

    * w frt

    Motorna kolesa leta 1929:

    500 ccm oh v Din 19.200.—

    Novost! Grand Prix! Senzacija!

    Dirkalni stroj 500 ccm obv. doseže

    hitrost do za ceno.

    145 km na uro. Vprašajte

    RADIOAKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE

    RIMSKI! TGFU€£ SHS

    Odlične, proti revmatizmu, protinu, iJija-su, nervozitetl in ženskim boleznim. Sezona: maj — oktober. Penzjon: Predsezona Din 00.—, glavna sezona Din 80— po oeebi. Prospekte po?!ie kopališna uprava brezpla?no. 93-a

    8E06RC0 JUGOSLI4VEN$KO ""»on »m

    ZAGREB

    K&radjordjns bL Ti T*fon 15-50,44-58

    Draškovlieva nI. 25

    Delniško društvo S^ecifelni oddelek za lomnjaie

    Stroji za opeko in opekarsko industrija v vseh velikostih in vseh kapacitetah

    Valjke za lomi: en je Valjke za fino predelavo

    Avtomatski razdelilnik Miza za rezanje Stiskalnice za zidake Valjčne naprave za drobljenje kamna Ročna stiskalnice Dvigalke

    Bobni za sortiranja Stroji za sekanje kamna Dezlntegratorji Mlini za mletje mokrega materija 1 a Stiskalnice za strešnika

    Sigurno v pogona

    Prosto

    Stroji za mešanje Revolver stiskalnice Naknadne stiskalnice Lomilci za kamenje Obrazna naprave za lomljenje

    Valjčne naprave za mletje kamenja Stiskalnice za razrezani strešnik Krožni lomilci (Koiiergang)

    Ceneno

    Iahttvs|t« detajlne brezpIaCne ponudb«!

    Poset inženjerja brezplačen - Brezbrojne reference

    iz vseh delov sveta Detajlni prospekti poiijejo se brezplaCno

    9 Samo GANZ Povsod O

    .582/

    Zopet za 160 D ri!

    bom svojim cenjenim stiankam vsied presel tYe, da ala do vključno Velike noči, 1 veliko si ko, 12 razglednic in 3 le-gitimaciiske slike, v -vojem na novo preurejenem ateljeji'

    t Kolodvorski utici 18, II. dvorišče

    Foto-atelje KATINA STAUT

    Priporoča se

    4169

    špecijalni atelje za črkoslikarstvo

    Pristou & Bricelj

    L3UBL3ANA

    Reslieva cesta 4 — Sv. Petra c. 39

    Telefon Stev. 29 08 Ustanovljeno 1903

    Spedalfteta: stek ene napisne tab'e, svetlobni reklamni napfsl, pločevinaste črke.

    Slikanje drž. grbov po predpisu-

    Mm ontoprometno;

    se otvori dne 3. eprila na progah:

    Ljubljana — Štepanja vas — Dobnmje — Zadvor

    Prvi odhod iz Zadvora ob 6-15 zj., zadnji odhod iz Ljubljane, Marijin trg, ob 7. zvečer.

    Ljubljana — St Vid — Tacen — Oameljne

    Odhod iz L;ub!jane ob 7 80 zjutraj, 12. opoldne in 17 30 zvečer. 417-a

    Kdor oglašuje ta napreduje

    BOMBAŽEVO PREDIVO

    ▼take številke za vsakovrstno industrijo po najnižlih dnevnih cenah stalno v zalogi pri tvrdki

    4175.. A. ROMANO, ZAGREB

    BoSkovideva ul. 15 Telefon 51-93 Brzojavl: DIANA, Zagreb

    Motorna kolesa leta 1929 dobite v Sloveniji pr! H. KENDA, LJnfeCan« A. BREMEC, Celfe J. OUSTTNCiC. Maribor Zahtevajte cenik in plačilne pogoje.

    T

    Č!5t no] to dom!

    Za snažno in trpežno pleskarsko delo, da ostane lepo ln čisto, Vam jamči tvrdka

    IV. BRUNCIC & FR. REBERNK

    masst iii l

    pleskarja io ličarja

    LJUBLJANA *

    Karel Kotnfkcrva niica St 3 f

    1/3 življenja

    pwirt> ▼ poatsifL, aala poUfsJte

    TtdEDoat aa iobra foiteljit »prem«, katero dobavna trrdka

    »WEKA«, Maribor H

    DoitrwiBl cenik brecpla&iot

    BAZA

    S. STUP1CA, Ljubljana,

    Vodnikov tri itev. 5 NikE najceneje r veliki Izbiri novo doilo biago. Ugodna prilika ta nakup. Samo po Din 8 in Din 12.

    iDUL^uaamuuULiUULiLiL t nr^nr a « ra-TTmnrr-CDaGDDnCOrTT« lULLJLJUUUt Jt HXO

    AGFA KEI§S IKON VOIGTUNDER KOI>EXSTO€K J>R. NAGEL

    FOTO-

    APARATI

    NaJnoveJ Al m o d • 1 i n« nalogi

    FOTO MATER1JAL — JANKO POGAČNIK

    LJCBUAIA, Tavčarjeva al 4 4tCO

    n^nnrrrrinrn^vnrv-^ini JU * * i t U 1 LXJJLljqjL>AJljLJLULIXlJLJLJULII I I ITTTTI

    !■■■■■

    rani

    Špecijolno podjetje za električno varenj« ln pepra- b

    -vila parnih lcotlov j§

    ING. UNGER & SIRAKi

    »trojna delavnica I Maribor, Pobrežba cesta 15

    4021

    Telef. 14

    ■■■■■»■■■■BI

    Vsem kolesarjem, mojim odjemalcem!

    Nemogoče irf fe da bi »e vsem onim, H » ml posiaE v pretekli sezoni zahvalna sporočala o soMd.nl postrežbi in dobrem blagu moje tvrdke. zahvalil posamezno, zatorej naj tem potom sprejmejo iskreno zahvalo! Istočasno pa si dovoljujem sporočiti mojim cenjenim odjemalcem, da se bom. kakor doslej, tako tudi v bodoče potrudil zadovoljiti iste z najbofjšim blagom po nizkih cenah in točni izdelavi. Zeteč vsem vesele velikonočne praznike, se priporočam za obilen poset.

    .JUSTIN GUSTLNČIC. mehanična delavnica In trgovina, nasproti Narodnemu

    domu v Mariboru.

    Leonard Treppo

    4! C<3

    združene opekarne d. d. Karlovac

    dobavlja ix •vojlh najrncderriej« urejenih

    tvorn io

    zidno in strešno opeko

    najbolje kakovosti po zmernih cenah

    Zahteva te ponudbo »

    Ti.nama oglsdal Iti brušenega stekla

    Centrala: Maribor

    KoroSka cesta >3

    T«uei. «tor. 131

    Podružnica: Ljubljana VII

    Medvedova ceata 39

    Telet. i.*vtr.r. 3076

    Dame in gospodlej

    Velika izbira vseh vrst nemških in francoskih gumi steznikov, gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, t ebušni pasovi iz na fineišega blaga prt d in po porodu. Za gospode gumi-evi trebušni pasovi (Mars-Gflrtel). Pri posebnih slučajih se izgoiavlja tudi po meri. Samo pri tvrdki

    G. BESEDNIK IN DRUG

    LJUBLJANA. Prešernova ulica itev 5

    Ribiči

    čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbiri

    F\f t/AlCPD puSkar. LJUBLjANA a v^MmLK) Kongresni trg St H,

    Dobro vpeljano

    špetflciisko podjetje.

    r prometnem obmejnem mestn (carina) M odda v najem proti odknpu inventarja, kakor konji, vozovi itd. tfs&rua. skladlSče, klet, hlevi In pritiktine na razpolago. Cenj. ponudbe pod »Rentabilno 50.000« na upravo tega lista. *m

    w

    Zaradi popo'ne opustitve prodaie obuval v Selen« burgovi ulici št. I 39754

    Ud razprodam

    v času od 2. do vsteviega 15. aprila 1929

    V zalogi je še mnogo damskih čevljev, tako najfinejših, kakor tudi platnenih, bele in rjave barve.

    = Cene namige* =====

    Ciril Picek

    Ribnica Ooenjsko

    poarc4i<« h aiutaiftd« «4

    smreke, lefke: d rak«, .1 eao koeites, paraMc«, tram, e^Cal Trat bukev i (tatom, '.»vcJett«, jviob«, dti«, aaravii«, M.

    prage, drv« ta o*lje, hraatt fr-s«. podobe«, dtta, M. pr*«« ki 4rra,

    Upa, isTort

    3J voda * Ul% s 33 1 pctaimmBksa a

    1 motoma laja g 1 veoeofjioko, 1 elekteiina taga t 1 ven-eekianke, 26 partrii tu a 40 vesectjackarai, 11 poteofaiEteatoa*, ki o4

    90 !«snih trjpcvcev.

    Tdefoc fc. 4. — Ko*««e>oo^eoca: aamlka, Sraacosfca li

    —8—

    Novo i

    Specijaial liliji za pnife Ks

    KovoI ■

    s (J spremeni j vimi brzinami covoljuleio brez vsake utrujenosti prelaz največjih usponov. Balon gume, elcktiična rsz-

    svetljave. Zahtevajte lustiovani katiloc. Trgovcem » solidno garanc io ukijucij vrst crodaje za le-Ijena mesta. Obrn t se na generalno zastops vo bicikljev

    Šemino, Novlsad, Futoska ul. 47. 3912«

    tedanje cfledala k la srealneea Wc*ia 5H io Strni defc. ▼ v»ah reflxv-rS.uj« ca^tefcUaui« tsloSb k) por'a lov z srcafeKOi »f«!tV>m 6—8 mm, a jpeciatnim stektom 5—6 nim; viaja stekla v m eden to (V\essiri]ffassuinj:en), izdeluje t»u!tiie r>l«Sie Iz S—10 to« deb. zrcalnega stekla, ter avtovetrot»rane (Wlndschutzschaiben) Iz zrcalnega »tekla 4—mm deb Ima oa skladišču v %-seh vel-^-oab treatno steklo 5H—b mm, tmfl nadmočno 8—10 mm deb., Speciatac steklo 4—6 mm, ledenasto »teklo S mm. atabavtor »teklo *—II ram, oo-lsis« ogledala ter ojrlclaii ia !a tiakomercstrkla 2 mm; vse vc Jako tmernih otnab JanvS ta prvovrstno izdelavo w=h tsojšh proiavodov e za trpežen, lep oblog o-stledai. Zahtevajte (x>niidbel

    »ItOVAC^

    Tvornlca glinastih •treinlkov ln opeke

    Frohlich & Bichler

    BttOBttisiitMKM Karlovac BRtiutinuiiimN

    MT Dmvu produkcija 100.000 komadov streSnlkov In opeka.

    Froizrajanj« rseh Trat opeka in straftafkor ter vseh glinastih predmetov kakor tudi pioSSie sa tlake. Posebno m priporočajo falcovani In dvakrat faScovent itrtMkl t doTriaal obliki Ur po salo ugodnih aanaJk

    Dabarf}« aa fraaka aa vsako postalo. KvaJftata rtdba streJna opeka ja stroko vnjaJfito prtoaaa, ko« sajbotjia r državi

    Generalno zastoj ^Ubgjana I

    J Kranjske tvorn ce železne, bravarske ® in kovinske robe

    H

    M

    stvo za Slovenijo:

    Kolodvorska 7

    K4MNIK

    K

    Prešani in štancani i rdelo! Lsstna livarna za sivi iti Uniper livl Osne puščice iz mehke litine Mesoieinicearner sistema (Fleiscbrnaschienen)

    Ca. 350 delavcev nn <>meščencev

    Lastna hldro-centrala 400 HP

    iiimimniaii

    HlcM Zivam

    se

    ziciie

    Zsjodovteskl rOTTiRK-

    Vrtala je, privzdignila raveso in odhajaje vejeta Centurionu:

    »Opravite, kar sem vam naročila, a*to pa pridite k meni v mo-ftnico.«

    S temi beeedMiJi j« odšla po bodrrfkc tn abotaia pred chrtimi vrati

    kakor le prej. Odnnsla je iiuico ter pogiedaJa. ClirakU. je leiala aa liro k", postelji ln Se vedno mimo spala.

    •Cti deset minut se bo prebudila,« je poroisžla rivsta, zaprla hnioo to krerdia dal)«

    Dospela >e do tob«, k! jo J« bfia omeniU Centurtonu, ki »topfia vanjo; vrata je pustila na steža; odjprta. Mofchitca je bila dokaj majhna in zelo preprosto opremljena. Pavsta je sedla in počakala. Kmalu »e % pokazal me dvrati Centurion ter javil, ne da bi stopil v tobo:

    »Opa-avijeno je, gospa. Pametno bi bilo, da se fflm prej umaknete, zakaj prepričan sem. da bodo preiskali hišo.«

    Pavsta je mahnila z roko, kakor b", hotela reči, da je le časa, i« se Iznova zatopita v svoje premišljevanje, Za Cerrturiona, ki je stal pred njo-' in nepremično čakal se ni zmenila. v

    Na kad je mislila? Kakšne nove načrte je snovala? Centurionu ce je rdelo čakanje dokaj dolgo. Naposled je Pavsta vstala let migmia Centu no mi, naj vstopi.

    »Gospa,« je ponovil band^t in stopCl naprej, »čas je, da izgineva.

    »Prtprite vrata, a ne zaklenite jih.« je mirno velela Pavsta.

    Centttrto« je abocii br« mrmranja, čeprav )e bU vfckK rzne-

    rnirjon Ko m ,1 obrni je zaglcdJL v zidu ocko odprtoo, ki ao Jo dotieg zakrivala na stelaj orta vrata.

    »Tajna vrata,« je zamrmral; »zdaj razumem.«

    »Vzemite to svečo,« je rekla Pavsta, »ln svetite ml«.

    Tesne stopnice so vodile od ocjprtine navzdol. Centurion se je je* spuščati po njih in svetiti Favsu, lc je zaprla tajna vrata, ne ua bi bii malopridnež utegnil videti, kako.

    Dospela sta v podzemeljski hod nek. ki je bil dovolj Urok, da sta mogla dva bodic, vštric, in dovolj visok, da tri bbo tr«ba skloniti g.ave Ha so bila posuta z drobnim peskom, ki bolje od najdeoeleiše in najmehkejSe preproge požiral Sum korakajo-čih no«.

    Po dokaj dol«! hofl je priSel Centurion do prečne galertje. Ustavil se je in vprašal:

    »Ali naj zavijem na desno aE na levo?«

    »Ostanite, kjer ste,« je odvrnila Pavsta.

    Stopila je k zidu in brez iskanja prijela za kamen, H se je daj !agUe izdreri, ke: je bil v resnici samo posHkari kos lesa. Pavsta e st^ia v tiko nastalo luknje tn pri* srnin na skrito vzmet. Vziinet je tlesnila in nek;i; korakov od princese se je pokazala v zidu nov? odprtina.

    »Vstopite.« je velela Pavsta kažoč s prstom na odprtino.

    Centurion je vstopil ki Pavsta za n im.

    Našla sla se v .dokaj prostorni umetni votHni, ki Je bila takisto posuta s peskom. Izpod razmeroma visokega stropa je viselo več svet'!j Na nekakšni nirki ploščadi je stala veHka rrnza s tremi naslanjači. Dolge hrastove klopi so bile razvrščene ob znoiju pHoščad., na desni in levi strani mize, tako da je ostajalo tik pod ploščad.« precej prostora. Tako opravljena je votlina nalikovala

    ▼eJSd javni dvorani, t kateri M a« bOo br« tefarra rarmestTk)

    do petdeset i^afi.

    Ak je Centurion poznal to tajno ibiraMče? AH j« morda vedel, v kake namene shiži in kakšna podjetja snujejo v njem?

    Tako je b:io videti, zakaj v renutku, ko je sropi! v votlino, c* )e pograbil čaden nemir. Ta nemir se je kmalu topremenil v grozo. Prebledel je, krčevit trepet ga je izipreletei in sveča v njegovi skrčeni roki je zaplesala. Prepadeno je gledal okofc sebe. Pavsta pa se je naredila, kakor da ne vidi njegove zmedenosti, in mirno vprašala:

    *Pr igUe svetHfke. najina sveča n« daje dovol! »vedobe.«

    Centurion se je podvizal, ves srečen, da more skriti svojo skrb. Ko so bile svettltfke prižgane, je mehanično postavil rvečo n* mizo in si potegnil z roko po znojnem čelu.

    Pavrta je iznova nagnila banditn, naj gre za »jo. Ostavlla )• votlino in ga odvela k luknji, ki jo je bila pustila odono.

    »Poglejte vanjo!« je rekla z zapovedujočim glaso«n,

    Centurion s« je sklonil in pogledal. Začutil je, kakor s« ma ježijo lasje na glavi

    Kaj je neki vide? tako ču

    Na dnu iuknje je bik) napravljenih oWlo matmifc Hfciflc. Škod te luknjice je segal pogled po vsej votlini, najooije pa na ploščad, ki »e je dvigala baš nasproti.

    Čeprav ni bilo v tem nič strašnega, so se Centurionu vendar tresla koiena. ko se je vzravnal.

    Delaje se. kakor da Se vedno n« vkB njegov« rxrrCi ^ H je ie bližala blaznosti, se je Pavsta vrnila v votlino. Tam je pritisnila na drugo skrito vzmet in s tem zaprta vrata, skozi katera sta bila pr Šla

    Sazvese I a Vas bo vest da

    3

    s/t

    «0 E

    sv

    D >

    v -o

    o

    "D

    1)

    O/

    O

    cr

    K

    G O

    Belokran ci i Koesirii !

    ^a boljla in najceiefša kolesa z enoletnim jamstvom dobite le pri

    Ivanu Korže tu

    zastopniku . Wsffenr3d

    v

    mesta« deli Črnomelj Pn vmadks

    Brez oražfiaga lista

    Bm-U« piatole sa pladnje _ sc moralno

    obrambo, a« avtomobilisti tn blcikii«!©, aa dreeuro ptn ?l»dai;šša.

    Cm aa * evtOo* Dts tfl^—

    Wte!a*t» ■» i atr-lirrT „ 146.— Cr*a aa S »trn« m 5!—•

    IM iMvft ixtmwr m it.—

    Pri i«ox

    FR. S E V C I X — L-ubijana

    £Mor9to a*c* K

    st k^obu^

    Iz volnene Kiobučev ne, v dveh oblikah: z giadkim robom, ali obš«tim r b ^ra, v 19 rajnih modnih barvah v vs»th stev.lkah

    dinar;ev 78'

    4 M«

    n

    Odiemaici v jio

    '(^Jjizr

    r.

    , -■ i. •

    Namanilo!

    ŠTEFAN MENCINGER

    naznanja cenjenemu občinstvu, da

    oioori im 1. mM 1929

    p>ovsem higijenično in moderno urejene

    nove sostifniške prostore

    v lastni hiši na Kette-Murnovi (prej Martinovi) cesti št. 10 v Ljubijani

    Kuhinja izborna. — Vina prvovrstna. Sveže blago. — Točna postrežba.

    Cene solidne! Prepričajte sel

    Avtopostaja.

    PREŠERNOVA

    Mrtva

    H. SUTTNER

    Lnata*. protokeOfaM Mrvrn UB v fc^M Najva^a caloea UR, ZL*TNWC k KINE

    SOLIDNA POSTREŽBA.

    SA*SO

    dinarjev

    60 para

    »L IM. KeH—ata aofear-ReMka«i4 D*m

    St, tli. IUtIbm« t

    bvvUkuai I* !u«»t«.-: i>ta «4.2* St M. Bn^Oka, It ca nuli. t ^rrtrraMa

    ••k«r-»tToJ«c, Dt* M.2« ZAjrrrVAjTt BOOATO ILUSTRIRAJ*! CEr NIK S KOLEDARJEM. ORATiS ih FRAAKO; a«

    H. Suttner, L|ub(j2na 4

    —mm JURA * JT m« i

    BRNO JEDILNO ORODJE, ff X\1 F S PETDESETLETNO TOVARNIŠKO OARANCIJO pti

    a »LTTNm hita lun

    SANO^^C-D^JA n« bol

    nroi»

    IV^f^ LiOHT

    Mar »s. r, «retrm sks

    tastlaii «3«.. 4020

    Ne morda za Din 3000—

    t

    kakor bi utegnili oceniti vrednost aparata, sodeč po splošnih cenah, na katere ate blH

    doslej navajeni, temveč

    za Din 1850— fco. vsaki kraj

    Vam dobavimo gramofon angleškega modela (najDOvejfc tip gl. siiko) skupno > 15 dvvttrunih novih plošč »Polydor« in / tort imeni om prvovrstnih igel (S ikat*l).

    Gramofon je zgrajen aa podlagi najnovejših tehniških izkustev ter prekaša po «vo> jem inelodijoznem in čistem zvoku ter jakosti glasu vse slične izdelke Opremljen ja s gpevnjalnsm /ak zaščitenim zvokovodom in prvovrstnim strojem. Aparate jx>^ijemo » popolno garancijo! Zamenjava d

    Otrcktna dobava s tovarniškega sKladišča o originalnih cenah brez nadaljnjih po sredovakev, zato so naše cene brez konkurence!

    Skladišče izdelovala« rv-refko

    Meinei & Hero!d

    tet gramofonom

    f ifo

    Rudo!f I orger, Maribor. Gregorčičeva ulica štev. 6.

    rvotsm tanjmunamu»mm»d* nnauam

    PRVOVRSTNI MATERJAl-NlZKE CENčlif

    »WHI?PET« z« 1929 ( 4 cilindri je »edaj mnogo daljši ... r»čji, lep« hi mnogo hit reji! — Nov vhžji in globlji hladilnik, nov krasen, globok brstobran m popoijio-m« nov tip karoserije, skozi katere vrata more brea napora vstopiti in tzatopiti rudi najdcbclejši Človek »Kontrole pod enim prstom« za vžiganje motorja, signali tudi za razsvetljavo, poleg že dobro poznanih posebnosti: male potrošnje bencina, trpežnosti ia trdnosti — vse to predstavlja zares največjo prednost v vidu avtomobilov, ki n

    nam ur c jo dobiti za tako nizko ceno.

    »\VHIPPET« za 1929 s 6 cilindri, dobro poznan radi svoje brzine, male potroinja, stabilnosti in svoje nizke cene ... Sedaj daljši m večji, tako da spada po dolimi

    v razred rnnoeo dražjih vo»ov--z inoti>rjem, čigar osišče leži na 7 ležečih Ie4i«

    Sčih, predstavlja z ozirom na opremo in specifikacijo zares najcenejši 6»ci!inderski voz na svetu Diven odprt voz s šofersko šipo, ki se naprej lomi z rez. kolesom, etavljenim spredaj poleg motorja, ali si;a ^n opremljen zaprt voz dobite takoj ia n

    povoljno c eno.

    Tourlngz Oln s 9 090 Sadani Din 6S,Q00

    40S2

    Proizvodi tovarne

    WJfys«Overland

    *G*n«ralnt aaatopuflcte T. X t. »AJbioo«,

    Dt-čanaka 7. Boo^rad — Zastopniki: Ing. Sartor n Riger, Uspeoska 3, Novi Sad, ICraua to drug, Oaljek; Johann Schmidt, Vr*wa; Voj. K Begov M, Lcakovač, Ing. G. Tftnolaa L>ubljaiM; K Eo&i. Split; Bog. dan D&ktt, Dobo j; dr M. Gračič, Dubrov* mik, Ferdinand Budickl, Preradoričeva uL 9, Zagreb.

    ▼ouringi Oln 97 000 Sadom C!nS4.GOO

    t* M

    IA ur« cLcrCHSt. t±&OC4, X. auxLJt oifLasov, cmjjICLI*, na, OgLasiu. ocLcLtUk JUTRA LfubLfOna, ul 4 C^cJmrurn, rOsCusi partjL* LpJfifcuUL.st nrfj? iSTg jm Sprxf4jtLasy4. ovalih, oglasov ia. prv furdiLf

    Talafon SUUMJJlcl 2492 Mah crola-H. ki ilu-žj^o u posr^tutcnMilfia. uvioctfaLna. iojtlmm. obajLsbjcL uloJui bi^/uLa. 50 pcir ftoffiuznjSL uie^ck Dui 5«-. Pristojbina, za hfro Dva, J- Zejuhfi, dofns^oxx3sycL ui oglas*. trgovski/pa. ah. ruklasnsmja. uvcu^a, truxka bisula Dui r-Majmasijst, zsusek Dut to- Pnstcjbisia ta tifro Dtsi5~~ Llrt pnsiojbi ni ji vpo f Lah. občnim, z naročilom. icccr n. oglase ne. pnobajo- TdUfarL sUimIIlcl 24 g 2

    KočJjaža

    ■a tovoru* vozu« in kočije sprejme večja tovarna M Gorenjskem Biti mora »aneeljiv. trezna in polten Pri zadovoljivem poslova-»jn m na poveri tudi ■arisoratvo nad hlevom — TMbnjot A konj Ponudbe « navedbo zahtevane plače pod »Kočijaž« na ogla-ni •ddeiek »Jutra« 8393

    Slugo

    M m dela. i t i e nan-atveni zavod r Ljubljani Ponudbe a sliko in podatki o starosti. dosedanjim rtuiboranjem, znanju pod »Sluga« na oglasni odde-Uk »Joua« 8357

    Penslon-hotel išče

    (obarico. plačilne natakaric bi jedilonole Reflekti-ra aa boljie moti. Oferte poslati na »Palače hotel«, Kal tel Stari 8318

    Strojnik

    M Lani iokomobllo dobi »amelčenje pri parni la^i aa defeli. Tremi ln zmož-■i popravil naj pošljejo prošnje pod »La.nl« na ogl •ddeiek »Jutra«. 83;o

    Učenca

    poltenih staršev ki Ima veselje do trgovine in ki Je krepak. vsaj 15 let far •prejme takoj v učene Šunko Lenarčič trgovina t mslanlm blagom v Novi Vasi pri Rakeku 8450

    Šoferja

    mlajšega. ueozcujenega, I najmanj dveletno prakso »pre,meta Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 8512

    Kuharico

    pridno v delu in vestno, » dobrimi »pričevali, sprejmem na deželo za dobro meščansko kuho. — Siužba »talna pri dobri plači in lepem ravnanju. — Nastop čimprej Ponudbe na na--lov Mara Jakil, Krmelj, Dolenjsko. 8613

    Vajenca

    poltenih etariev sprejmem takoj Stanovanje iu hrana v hiSi Strojno izdelovanje

    flavnikov Alojz Bernik — kofja Loka 54. 864«

    Neoženjen šofer

    trezen in zanesljiv. dober vozač, dobi name^čenje k privatnemu avtomobilu Ponudbe s spr:i-vali na tvrd-ko Feliks Urbane, Ljubljana 8653

    Ekonom-vrtnar

    veevtfeteu, ,-amec, za letno službo, pri poini oskrbi do..i službo. Ponudbe na: Vrel-sko Vlastelinstvo, Kostriv niča, poŠta Podplat. 8602

    Strojnika

    obenem električarja sprejmemo za električno centralo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Elektrikar 98« 8498

    Tovarnar

    »predme goepodično. zanesljivo v pisavi in perfektno t nemščini. Ponudbe s sli ko pod »Pisi.rne red« na ogl oddelek »Jutra«. 8688

    2 mizarska vajenca

    ia pomočnika sprejmem takoj Pismeue ponudbe na J. Košir. umetni mizar. Mojstrana 83., Gor. 8450

    Posredovalnica Ogrinc

    Ljubljana, Miklošičeva 28

    j (bližina kolodvora! oddaja j privatne in sezonske službe natakaricam, kuharicam in služkinjam Za odgovor je priložiti dvodinarsko znamko. 8650

    f

    lei

    Pekovskega učenca

    •oti popolni oskrbi, t ob «eso. hrano in stanovanju •prejme moderna pekarna Alfred Maver. Subotica

    8438

    Mlajši dami

    totelig-ntn,. > popolno tr-rovsko izobrazbo znan:-m Knjigovodstva »lov . ,-rbo-hrvatske in nemške korespondence ee nuiii dobro in trajno mesto Biti mora vestna in energična imeti veselje do trgovine in ob-tevanja s strankami Glasbeno naobraž-ne. z znanjem franco-čine ali angleščine imajo prednost Išče se oseba, ki bi bila lefu v pomoč — Ponudlie pod »Vodilna moč« na ogl. •ddeiek »Jutra« 8415

    Mehanik

    ▼esteB in zanesljiv voja-Ičine prost, dobi kot vodim delavnice trajno mesto Kastop takoj ali a 1 majem fzučen urar ima pred noet Reflektira se samo aa boljšo. inteligentno moč Bamo pismene ponudbe z navedbo znanja in zahtev na naslov: »Gramolon«. Ljubljana. Miklošičeva 34.

    8414

    Čevljar, delovodjo

    ■možnega vsega v to stroko spadajoiega dela sprejmem Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Delovodja« 8562

    Polirja

    •amostojmega takoj sprejme stavbno podjetje Schell — Ljubljana VII, Maurer-jeva nlica 2» 8548

    2 natakarici

    plačilno in druge (donašal-lo) sprejme ta-oj gostilna Kerlič v Siškj Predstaviti •e je vsak dan med 12 In 14. ter od 18 ure da'je 8536

    Služinčad!

    Slutinski lavv Zagrebu, MarovsKa ulica 13 .-prejme takoj kuharice, sobarice in devojke za hišna dela — vešče nemščine Za pridne in poštene devoike služb v izobilici. Naročila pr ha ajo v.-aki dan. 8509

    Kontoristinjo

    zmožno itaija.uske in ueml-ke korespondence, sprejme večje podjetje v Ljub jani. V lesni stroki izvežbane imajo prednost. — Ponudbe na ogla ni oddelek .Juira« pod Siiro »Zmožna konto-ristinja 365«. 8636

    Posredovalnica Mrak

    Ljubljana. Sv Petra c. 8

    potrebuje pridna dekleta in

    natakarice

    8633

    Mesto hišnika

    ali vin č.rja. najraje v ma. ribor.-kcm okraju sprejmem takoj Naslov v ogla^n- m oddelku »Jutra«. 8327-a

    Dobro kuharico

    veščo vrtnih del. sprejme zdravniška družina na deželi Ponudbe na podružnico »Jutra, v Marihoru pod »Dobra kuharica« 8621

    Prodajalka

    katera ima nekoliko dohodkov (pokojnino). starejšo, pošteno, zanesljivo. z 2000 Din kavcije, takoj sprejme trafika Predstaviti pri Frank. Oelovška 34 med 14. in 15. 8518

    Učenca

    z 2 razrei'' srednje Sole, poltenega, ki ima veselje do trgovine, sprejme J Pfeder. trg z železnino v Kranju. 8505

    Fotografskega

    pomočnika (co)

    sprejmem - Ponudbe pod šifro »Samostojen poimoč nik« na ogla-ni oddelek »Jutra« 8491

    Strusar ali

    ključavničar

    •benem tudi Šofer, dobi takoj mesto Naslov v ogl. •ddelku »Jutra« 8523

    Več izve/banih natakaric

    priknpijive zunan osti sprej-mp za čas sezone Zdraviliški dom na Bledu kamor pošljite točne ponudbe s

    sliko 86119

    Miček liček

    piše in riše Ksenija Prunkova.

    58.

    »Na trati, kjer je ležala troja Izgubljena Jmarna petica, je rožica začarala: »»Coper, coper, coper, coper, ej eekinfek izgiibljrnček, žemljice 8e mi okleni, koreninice poženi! Coper, coper, coper!«

    Šmarni petici se je tako imenitno zdelo da smo 'o imonorali »cekinčka«, da se je na T so moč potrudila: postala je cekinček. po gnala koreninice in zrasla t drevo. Nato imo šli klicat babieo. da pa je otresla, kar le itak veš. _ A zdaj brž na pot. tla pride.' {im preje do židane volje in smeha.<

    Poslovili so se in si obljubili, da se še •biščejo. Rožica je sedla na miško, miška je •tekla, pikapolonica zletela. Kjer je trava valovala, tam je šla njihova pot

    Fino kuharico

    popo noma perfektno in samostojno sprejmem proti dobri plači. Naslov v o

    Vajence

    ključavničarske sprejmem takoj Pollak. Hoče' 46 pri Mariboru 8577

    Pridno dekle

    Služkinjo

    ki jt v vseh uzirib |>oštena. marljiva in .jiažua ter sposobna (samostojno) pripro ste meščanske kuhe in vseh hišnih del. sprejme dvočlanska družina Ponudbe z zahtevo plače je poslati na podružnico Jutra v Cel iu pod značko »nastop 15).

    8296

    Učenko

    staro 15 let. l boljšimi spričevali sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi Imeti mora posebno veselje do trgovine Povpraša se in pošlje ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »zanesljiva učenka«

    8606

    Trgovca

    trgovskega ^-omočnika. ki je vešč trgovine z mešanim blagom, sprejmem na deželi za samostojnega pro • lajaiea ter dobi e trgovino tudi gostilno na račun. Vavcija potrebna. Pouu.lbe na oglt-ni oddelek Jutra v Mariboru pod šifro »Slovenska Bistrica« 8579

    Knjigovodjolkinjo)

    pomožne ut gozdarski obrat in žago sprejmem Zahteve: amerikan-^ko knjigovodstvo, obračune lesa, nemški in slovi-n-ki jezik, strojepisje, po možnosti italijanski jezik prosto stanuvai!„e. kur java. razsvetljava Ponudbe na ogla.-ni oddelek Jutra ood značko »Poilkusna do ba«. 8474

    Resno dekle

    ki zna >iobre Kuhati, če^ino pospravljati kakor tudi vs^ hišne posle, in ki je marljiva ter vestna, sprejme takoj mala obitelj Ponu be naj pošljejo sa.mo one. ki so bile v boljših hišah in imajo dobra. dolgoročna sprič-vala. n» naslov Irena Bali. Karlovac 8499

    Plačilnega natakarja

    za kavarno z nočn.m obra-i i.in, zmožnega kavcije — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Silro »10.000«. 8724

    t4 do 151eten fant

    z deiel«. pošten, močan, debi mesto kovaškega učenca z vso oskrbo Počivalnik, Maribor, Tržaška cesta a 8475

    Deklico

    18—16 let staro, sprejmem za pomožna pisarnilka dela — Ljubljana, Zvonarska ul. št. 1. 8715

    Dekle

    za nt hišne poel«. relčo kuhanja, nemščina in slov. sprejme samostojen zdravnik v Bački — Ponudbe s pogoji na oglsu-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Lekar« 8727

    Zastopnike

    želim proti piovizi^i v vseh krajih Dopise na ogl oddelek Jutra pod Silro »Radio«. 861.7

    Velik zaslužek

    dnevno lahko imajo zmožne osebe s prodajo kem. novosti. — Javit; se je na naslov: K. Zupane, Kranj.

    8696

    Zastopstvo

    dobrega predmeta prevzame tovarn«, radi rentiranja potovanji — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pol »Svojo potnike«. 8683

    Potn:ka

    za staro manulakturno veletrgovino vpeljano, avto vozača sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Potnik-avtovozič* 8298

    Avtotaksa

    Logatec—Idrija

    ser vožnje w iti onstran uie je sploh Itgovskim potni ko-m z» daljše vožnje primeren popust Na razpola ?0 2 voza Garaža pn »!ek 'rarni v Loeatcu Telefon S Rezervirinje voza tudi pis meno Poizve se tudi v re -tavraciji Serini. tik kolo dvora 7268

    Potnike

    '.anesljive jn pošten.- zastop nike ter a B en t e »prejme proti debri proviziji tvor nir-» pijač - Ponudbe pci .Zanesljiv 28» na oe'asni oddelek »Jutra«.

    I i-

    Natakarico

    mlajšo pošteno z nekaj kavcije, vajeno domačih iel. sprejme takoj 1 M Salarnon. trgov,na in gostilna. Zbelovo pri Poljčanah.

    84S9

    Pek. pomočnika

    predpečnika iščejn Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.

    8712

    Posredovalnica

    Plahuta

    Ljubljana. Mestni trg 25.

    preskrbuje privatne in sezonske službe kuharicam, natakaricam in služkinjam 8467

    Eksistenco

    U9peh, srečo in zadovoljstvo

    nudi sposobnim moškim m ženskam, ki znajo nemški. 200 inozemskih velefirm iz v.-eh branž. 9 prevzetjem njihovih zastopstev — Vsi resni, agilnj ii delavni re-flektanti naj pišejo s prilogo znamke l)in 3 na na-slov: The Novelty Compa-nv. Zagreb, Miiksimirska c. št. 40. 8640

    Zastopnike (ce)

    po v«ej držav sprejmemo proti fiksni plači in proviziji Znanost nepotrebna Kupec je vsakrto Dopise z znamko ta 2 Din na na slov L ubljana. poštni pre dal 249 8345

    Pozor, zastopniki

    m za.-topnicel Same prvo vrstn' reprezentativni in pri trgovcih v mestu dobro uvpilpni dobe razpečavanje novega presenetljivega pred meta Ponudbe no »Olvmp«. Maribor. Cankarjeva ul 14.

    8477

    Drvarji

    navajeni gozdnih del tudi v goratim svetu, dobe takoj nami-ščenje Akordno delo v kompnnijat. Celoletna za poslitev Stanovanje pro-to na mestu ,ečnje Javit se je takoj na: tlpravništvo SleščaJi korpuracijt Kamnik. 8142

    Za francoščino

    iščem učitelja ali učiteljico za trikrat tedensko — zvečer od !£8.—Vj9 ure prj meni doma Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Francoščina« 8544

    frva ut>i*-t *uoenrijomr»i«-

    Šoferska šola

    smernik Ljubljano Jugu *viu) Dunai-ka 'Jfi

    lelefoii 2236 Sirokuvtijuin teoretični oouh >n jraktlč as vožnja n» različni! :D«. ternih avtomobilih • t»r č.eikoni v^akeea nrvega

    2M

    Francoščino

    in nemščino

    poučujem Grem tudi na dom ali izprehod Pismene ponudbe pod »Učiteljica« na oglasni oidelek »Jutra, 8643

    Pozor!

    Novi tečaj po velikonočnih praznikih za krojno risanje in prikrojevanje danskih oblek se vrši v krojnem učilišču Rozr Medved, Ljubljana Mestni trg 24/111 (nasproti magistrata. Vsaka učenka si poljubno napravi eno obleko a i ka; drugega pc dokončanem tečaju, po la-tno izdelanem kroju Istotam se izvršujejo obleke, kostumi, plašči itd po ugodni ceni Kroji po meri. 8631

    Nemško

    konverzacljo in pouk nudi

    izobražena gosjia po 10 Din od ure — Vprašati na Poljanski cesti št. 13/11. levo 8668

    Prikrojevaln: tečaj

    krojači m. šivil am in pletiljam 8 aprila — Pouk moškega in dams-kega perila Ker se moda spreminja, imajo učene' tečaj' v vsako leto brezpačnj tečaj o novitetah Ugodni pla il-ni pogoji. Rekomandarija služb Izdelovanje krolev. Krojno učilišče. francoski modni salon. Ljubljana — Stari trg 19 8660

    Kontorlstinja

    z večletno picaruiško prakso, z znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi namestitve. — Pouu.lbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primorka«.

    8615

    Absolventlnja

    dvorazreiine trg sole, a večletno pi.-arniško prakso, išče primernega 'mesta Iz-veibana je tuli v lesni stroki Ponudbe na ogla^n; oddelek »Jutra« pod šilio »Hvaležna« 8616

    Kontoristlnja

    izvižbana v vseh pisarniških poslih, vešča zlasti knjigovod.-tva s trgovsko in indu-trij prakso, želj namestitve Pozive za oferte pod »Večletna praksa« na oglasni oddelek »Jutra«.

    8081

    • Kontoristinja

    vešča »lov. in nemškega jezika, dobra računarica, želi premeuiti mesto Ce mogoče z oskrbo v hiši. Cenj ponudbe pod šifro »Stalno nameščenje« na oglasni oddelek »Jutra«.

    8395

    Notarski solicitator

    vešč vseh pisarniških poslov. tudi strojepi-ja. želi pomeniti mesto. Reflektira na mesto v Celju ozir v okolici Celja Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Solicitator« 8486

    Dober prodajalec

    iz špecerijske trgovine na debeo — želi prakticirati brezp'ačno v detaljni trgo vini z mešanim blagom Položi kavcijo. — A Grebene. Cerknica. Notranjsko. 8597

    Zastopnike In Organizatorje

    za novo vrsto (*v>,rov«nja -prejmemo v v-*henr> itrs^u •'"enir*« Ljubljana mišim predaj 248 8H95

    Velika možnost zaslužka!

    Reprezentativne za-topnike in zastopnice za poset privatnih odjemalcev s kolekcijo ur in bižuterijske robe na odplačilo, spre ime »Alem«. Zairn b Nikoličevs i br. 7 Pogoj Kavcija ali ; garancija najmanje 15.000 Din V poštev pride:o sle-i drfii kraji: Ljubljana. Maribor, Celje in Cakovec.

    8628

    Urarski pomočn'k

    « pre.-tano vo aško službo, star 23 let. z nad enoletno prakso, išče službo Na slov: Jakob Znidarič Lju tomer št 105 839''

    Mesto blagainičarke

    proti nizki p ači pru*i 3

    Elektromonter

    27 let star sam-ki z več letno prakso in teorijskim znanjem išče službo Cenj ponudbe na 0£r'as oddelek »Jutra« pod »Vesten«

    8446

    Strojn!k

    izučen ključavničar marljiv in samo-tojen dobi službo v opekarni dopise, ne htez prepi-ov spričeval pod »Trezen« na ogla-ni oddelek »Jutra« S400

    Prodajalka

    poštena in zanesljiva, stara 28 let želi službe, najra^ v Ljubljani. Položi la/ko kavcijo Dopise na osla nI oddelek Jutra pod »Vljudna«. 8406

    Za plačilnega

    nata arja na sta no meeto v Mariboru ali večjem mestu Slovenije grem takoj. Kavcije zmožen. Ponu ibe na oglasni oddelek Ju-ra pod »Plačilni«. 8542

    Mizar

    starejša. prvovrstna moč. že i službe kot delovodja ali vzame manjše mizarstvo v najem Ponudbe prvi »Strokovnjak« na podružnico Jutra, Celje. 8574

    Šofer

    Otroški voziček

    dobro ohraujeo, naprodaj. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 8651

    Induktor

    za telefonske aparate aa hišni telefon prodam Ponudbe ca podružnico Jutra v Mariboru pod »Telefon«.

    8623

    Veliko množino jajc

    po najvišji dnevni ce>ni kupuje Rigler Pragersko

    8624

    Železen štedilnik

    in plinski štedilnik, oba malo rabljena ugodno prodam Poizve se v trgovini Sever in Komp, Wo!fova ulica. 8588

    Werthel'™ - btagp'nn

    starinsko blagajno, stekleno omaro za delikatese, Mitnico, prazne steklenice Ul več drug'Ji predmetov poceni prodam Naslov v oglasnem cd Jutra 8509

    1 Xenar 4.5

    v Compouad zatvori, 24 cm žarišnice prodam radi preobilice objektivov Foto Jug, Tržič. 8519

    Terazzo

    najbolje brusit« z drsalci od Siliziumearbida. ki jih najceneje razpošiTa Feliks Toman ml., Ljubljana. Re slova c. 30 8564

    Steklen papir

    v polal in na metre ima vedno najceneje Feliks Toman m!.. Ljubljana, Reslo-va cesta 30. 8565

    UadU

    Radio-detektor

    2 slušali. anteno itd. samo za 300 Din proda »Papiro!« Holfova ulica a 8730

    Avtovožnje

    z osebnim in tovornim avtomobilom prevzame Fran Kri-tan, mehanična delav niča in prevozništvo v Ljubljani, Dunajska c 54.

    8699

    Avto

    dobro ohranjen. Itiricflin-derskL lestsedežni »Pha-eton« po zelo nizki ceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8473

    Moto-karoserije

    'Zdelujf solidno m uo selo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno ko'arstvo Rad-če 669H

    Mizarji

    kupite flint|iapir. rde< papir ln platno v polah in pasovih najugodneje pri Feliksu Tomanu ml.. Ljubljana. Reslova cesta 30.

    8566

    KUučavnice

    za potne košare razpolilja najceneje Feliks Toman ml.. Ljubljana. Reslova c. št. 80. 8567

    Kdor prodaja «11 kupuje

    AUTO

    naj »e o-brne na naslov: Karo! Camernik Ljubljana Dunaiska cesta 36 (Jmro-Auto telefon 2236) in vpo Sije popis voza kakršnega želi nrodati ali kupiti Pri tem posredovanju se naj ho'j varujejo interesi prodajalca in kupca. 23

    Osebni avto

    »Daimler«. • 4 sedeli, v dobrem stanju. z novo pnevmatko. ki rabi zelo malo bfncins, 12/24 k s. s plačano drž lak-o takoj naprodaj za 18 000 Din -Pojasnila dajt ravnatelj M Rozman. Mojstrana — Go renjsko. 8267

    Trg.

    Čevljarskega

    pomočnika

    za fina zbita dela sprejmem takoj Za hrano in stanovanje preskrbljeno A Je-lar. Zadraga, p. Križe, Gorenjsko. 8533

    ^ekaj pomožnih delavcev

    sprejmem v Ljubljani. K.*r-lovska c»ta št. 4. 8716

    Mesto hišnika

    oddam zakoncema brez otrok. Prednost imajo mi, zarji alj de'avci sorodne stroke. Ponudbe na na-lov: E. Navinšek. Ljubljana — Selenburgova ulica štev 1.

    8722

    Učenko

    za papirno trgovino in knji-trarno sprejme Herman Hrovat. Pražakova ul. 15.

    8710

    50 % zaslužka

    Iščemo ljudi za povsod in takoj za obisk privatnih strank, za prodajo gospo-i darskih predmetov, ki so ' nočen; in se rabijo povsod. Vprašanja na firmo »R-ova« Maribor, poštni nre''al 2. — Priložiti je 10 Din za vzorec. 8620

    Iščem zaslužek

    Sprejmem zastopstvo a'ri na grem za potnika z majhnim dobro idočim predmetom. Ponudbe na upravo »Jutra« v Celiu pod značko »Zanesljiv obrtnik«. 8728

    Sairosfojn^ g-1 o.

    ali mlajšo vdovo, dobro, ki ni imela otrok, zanesljivo v pisavi in perfektno v nemščini, sprejmem. — Ponudbe t sliko pod »Trajno 75«. 8637

    :. pomočnica

    čedna in »oli-ina iruiVna na deželi želi p-emeniti mesto, najraje na deželo. Cenj ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šif-o »Pomočnica« R553

    Trgovski pomočnik

    mešane stroke. vojaščine pro«t. zmožen več iezikov. verziran v vwh panocrah. želi trajno mesto za takoj ali poznej« Cenjene po nudhe na oela=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mar! M v in oošten 300« 8560

    Generalne

    zastopnike

    želim za »Bazler« kremo za ZagTeb. Beograd. Psrajevo Imeti morajo kapital. — Ponudbe na Err>e t Ba7'»r. Petrovce pri Celju. 8530

    Vsakemu

    zastopniku

    200 Drn dnevno, z našim za«t»r>--tvom. za vsakemu go=podin j«tvu neobhodno potrebne predmete na obroke »Delmond«, Ljubljana. Miklošičeva cesta štev. 14 fl.

    8677

    Dekle

    s dovršeno meščansko šolo se želi Izučiti v trgovini. Ponudbe na osrtas i.ddeiek •Jutra, nod Silro »Zanesljiva 24«. 8217

    Kni'govodja

    korevonden« t* «!nv»n«č no itarjanščino in n^mšč' no verziran lesn mm-i« lani In 1ob-> p-vnvn IJ* želi dtižti« N».|ov v o?l oddelku »Jutra« 8]Bf>

    Kinoonerater

    mlad vojašč:ne pro. t išče službt s 1 al; 15 aprilom — Ponudbe na po Irnžnieo »Jutr-a« v Celju pol š!fro »Zanesljiv«. 8088

    Prodajalka

    dobra moč v mešani stroki želi premeniti -lužl-o tako; alf pozneje Naslov v otrl. oddelku Jutra pod »dobra la potteaa 45«. 8569

    trezen in marljiv, z dobrimi spričevali želi mesta k osebnemu ali tovornemu avtu Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »trezen šofer«. 8466

    Učenka

    ki je dovršila 3 razrede meščanske šole z dobrim uspehom; želi vstopiti v večjo trgovino z mešanim blagom Na.s'ov: M. Svigelj, Krško 8484

    Samostojen trgovec

    zmožen perfektno francoščine, nemščine, slovenščine i srbohrvaščine (cirilice in latinic,), gre v v-ako |>od-jetje Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod Silro' »Representabel«. 8704

    Za trgovskega pomočnika

    v trgovino z mešanim bla gom na deželi gre absolvent državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani s poldrugoletno pi-arniške prak.-o pri veletrgovini. Cenjene ponudbe na ozla-ni oddelek Jutra pod »Ljub-Ijan-ka Trgovska« 8399

    Mesto majerja

    (oskrbnika) želi prevzeti izkušen k m i t. verziran v vseh polj-kih in zozdarskih poslih, izurj-n tud; v strokovnem živinorej tvu. mlekarstvu in živinozdravni-štvu Je trezen, vesten in delaven, z dvema članoma družine Oskrbova' bj proti maihni* odškodnini, zaradi stanovanja in veselja do kmetijstva. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oskrbnik«. 8701

    Skladiščnik

    z večletno prakso v skladiščih na parni žagi gre za skladiščnika ali za žago-vodjo ali nakupovale« lesa. izvežban za mehkj in trdi les in tudi za gozdove. Prevzame tudi potekanje večjega gozda, ker se v tem tudi dobro razume, ker zna sam tuli dobro delati in je vajen vsakega dela. Sedanje službeno mesto želi zamenjati ta oj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »pošten, marljiv«. 8605

    Foto Kamera

    9/12 Voigtlinder B ergheli Heliar 4.5 nova in Rietz-schelkamera 9/12 Linear 4.8 (achtlinsig) s kompletno opremo prodam. Ponudbe pod značko »J. S« hotel Evropa. Celje. 8573

    Traplst-sfr

    nudi Prva semiška mlekarna v društvenem domu. Zahtevajte cenik. 8526

    Lepa hišna vrata

    trd les. ugodno prodam. Ogledati ca Poljanski cesti št. 7/1. 8723

    Španski bezeg

    za iivo mejo. na razpolago v Naiortnem domu Reflek-tant ga mora sam odstraniti. 8682

    Razno naprodaj

    Štedilnik v dobrem stanju, trpežno moško kolo, malo rabljene eitre, 2 kompl. podobi za spalnico, vhodna in sbrambna vrata ter več novih spalnih oprav. — Avgust Cerne. Zg. Šiška St 122 8572

    Premog

    pMnski koks po 80 Din. m-javi premcg po 87 50 Din, trbovelj premog po 39 Din

    Slezi jski premoe po 80 D n 100 kg dostavlja na dom (najman, 200 kg) Din 4 — za 100 kg Mestna plinarna 6222

    Ajdovo moko

    l>u i Dm garantirano urist no od 25 ke naprei razt>» 'ilja Pavel Sedej umetni mlin Javornik Gorenjsko 251

    Gospodinje!

    Pu<1g»n» ubija RA I UL ;-ol|»k- anši ubija ARVI. IN ščurke ,ih>ja G A M i Pl N -i.-iiir. ubij, 8'F.NOL ubija P(M.EKS|\ Dobiva -s p O v ■ o 1 Klokerjna Zagreb HalzoV« •ilica št 25 Telefon 59 69

    Vrtnice

    raznobarvne te' plezalke. Cepljene bre-kve nzke n visoke, ciprese špargel ne — dveletne sadike mlade rastline. aeparanuse ter vsakovrstne cvetpčne in zelenjadne «adike pn so lidni ceni raziošilja Ivan Jemee. vrtnarstvo Maribo' 8009

    Avto

    štirisedežni. znamke »Peugeot« v brezhibnem stanju prodam Na-lov v ogl. oddelka »Jutra«. 8197

    Avtotakso

    dam v najem proti kavcij! ali pa prodam Pojasnila daje Kiajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Šoštanju. 8612

    »Ford«

    poldrugotonski, brezhiben, radi nabave težjega prods Rigler. Pragersko 8625

    Največja Izbira

    rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov raznih znanih znamk po zelo nizkih cenah. — 0. 7.užek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 8667

    Motorno kolo

    znamke AJS v zelo dobrem stanju prodam s prikolico ali brez nje Vprašati: Trnovo, Kolezijska ul. 18.

    8487

    Motorno kolo

    6 konj. skoro novo. ugodno prodam Ponudbe pod »D K. W motor« na otrl. oddelek »Jutra«. 8684

    A. I. S. motorno ko'o

    model 1938 350 ccm 0 N V ali 500 ccm. dobro ohrv njeno kupim Ponudbe na op!a=. oddelek »Jutra« nod »Plačam takoj«. 8706

    R

    Pianlno in perzijske preproge

    kupi Dobrajc. Maribor. Frančiškanska 21. 8290

    Več lepih spalnic

    poceni proua Joia Vižin, mizarstvo — Dorlarje pri Skoiji Loki. 8480

    Spalne divane

    otouiaiie žimuiCf ui vse tapetniške izdelke kupite najc-uejf in najbolje t

    Fr. Jager, tapetnik

    Ljubljana Sv Petra na-ip št 29 6868

    Razno pohištvo

    in jedilna soba naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8638

    Pisarniško opremo

    pisalne mize. stole, omare za sipine in kn iinico ku;>iin Ponudbe pod »odvetnik« na inseratni oddelek Jatra.

    8586

    Opravo

    zi trgovino s špecerijskim blagom, le malo rabljeno, ugodno prodam. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra.

    8608

    2 trgovska pulta

    dobro ohranjena in 2 lepi trgovski stelaži ter mizo proda C. Brajer, Resljeva cesta 2. 8078

    Pohištvo

    Po priznauo n:zk,h cenab proda več spalnih in kuhinjskih oprav Vidmar. Z;r. Šiška St. 2. 8675

    Pohištvo

    Več hrastovih ln mehkih spalnic ter kuhinj, oprav proda Jos. Kurnik, Zgorma Šiška. 8734

    Dvokolo

    (bicikei) za 7 -iSletnega dečka poceni naprodaj v Knezovi ulici 28 8685

    Novo kolo

    znamke A ller poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. ' 8541

    Kolo

    znamke »Waffenrad«, dobro ohranjeno n&firodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.

    8702

    Deske in trame

    samo mehki les za stavbe sprejmem v komisijo — V Djakovu v Slavoniji imam dobro uvedeno trgovino z le-nim maierijalom Ka-1 VVentzel. Djakovo. 8435

    Premogovni prah

    kup. Škafar Rimska n lft. Teleion 2823 7888

    Družabnlco

    Išče mlad umemiK gugal-nih čolničkov Ponu ibe na naslov. Fran Zupane, pošta Jesenice, pod Mežaklo 129 8443

    Družabnlco

    jOspo ali gospo-lično i Dta 50.000 iščem kot družab-nico Pismene ponudbe na podružnico »"Jutra« v Mariboru pod »Družabnica«.

    8280

    Družabnika

    t katerim bi skupno kupila srednje veliko hišo. želim. Potrebno 60 000 Din. Naslov je poslati na oglasni oddelek Jutra pod »H ša 202«. 8394

    Družabnika

    s 100.0110 do ŽOO.OiiO kapitala sprejmem v dobro vpe. 1 imo industrijsko podjetje. Refiektiran. le na resno ia agilno osebo družabnika, ki bi sam sodeloval, samo zato. ker sem telo zarKjslen Se v drugem podjetju Ponudbe pod »Sigurna eksistenca 200.000« na oglasni oddeles »Jutra« 8435

    S 50.000 Din

    bi pristopila k rentabilnem« podjetju — Zanesljive ponudbe Je po-lati na osla«, oidelek »jutra« pod šifro »Družabnica 50«. 8731

    Sodna dražba

    posestva v Seničlcl St. tt

    se bo vršiia 5 aprila t. L v sobi št. 15. prj sodišč« v Ljii'n'jani Ogied in pojasnila istotam. 8i4®

    Kmetsko posestvo

    vzamem v najem" olizu mesta ali indiL-trijskega kraji Poznejši nakup ni izključen Ponudbe pod Silro »Takoj 16« na oglasni oddelek »Jutra«. S34S

    Trgovsko hišo

    enona-istropno. v sredi trga Motnik na nsjprometnej-šem kraju. z gostilniško pravico, trgovskim, lokali, kegljiščem in trafiko prodam po zmerni seni Eksistenca za-ieuraaa Več [>o-ve lastnik K o g t j Frane mL. Motnik št. 11. 8449

    Vinograd, posestvo

    v krasni, dostopni slove8( legi. c.a. 3 ha. z enonad-stropno zidanico na Do enj-skem ugodno prodam. Naslov pove oglasni odde!>-k »Jutra«. 8448

    Železno blagajno

    št. 4 proda Trčko Fran«. Sikole 14. 8376

    Vrhn ško zid. opeko

    ma v zalogi po tvorniSki eni J.koi- Goli Trnovski nristan 32 7584

    Puhasto perje

    aZ|o Din 88 kg - Izkoristite orilko. 'okler traja zaloga - L Brozovlč. Zagreb. Hlea 82. Kemična čistilnica peria.

    180

    Ugoden nakup kravat

    Gl. carinarnica ljubljanska ima naprodaj večjo količino raznovrstnih kravat, polfvi-lenih In bombažastih po zelo utrodnih pogojih: dalje star »pisalni« in star »šivalni« ' t roj po vzk'icni ceni 500,— Din. ter še nekaj

    druicrih poceni predmetov. _

    Licitacija zaplenjenega blaga ie 9 aprila t 1. pa nadal:e. — Iz gl e-ee. kft. 7025 od 26. marca 1929 1. v Ljubljani 8447

    »Nar. Enciklopedija«

    Bibliografski ga zavoda v Zagrebu. srb ko-hrv-lov.. kompletna (4 trpeino vezane knjige), knjig cena 14-50 Dir. a^ nroda za tni-žano ceno 1050 Din. Naslov pove oglaenj oddelek »Jutra«. 8547

    Avto - Ford

    v prav dobrem stanju, z novo gumo preurejen v potniškega ali tovornega, poceni proda F. Batjel. Ljubljana, Karlovška c 4 8717

    Motor

    5 HP. ventilator (Eschau-eter). pe* za emailiranje — vse skoraj novo, kompletno poceni naprodaj Ponudbe

    na ekspozituro »Jutra« _

    Ljubljana VII. pod »Motnr« 8694

    Avtomobile

    vožene dobre In pokvarjene kupuje Fran Kristan, mehanik in prevoznik. Dunajska cesta 54 8700

    Vsakovrstno zlato

    -upQj» oo najvišjih '-nai'

    Cerne — iuvelir

    t.inbllana Woltova ahca i 38

    Ljubitelj starin

    kupil ie star« srebro ln (vor-eelan Porudbe pod šifro »Amerikaneo na podružnico »Jutra« v Mariboru

    8288

    Lesa

    tesanega in žaganega, kupimo večje količine Do bava sukcesivna Ponudbe s ceno in količino na na slov: Briča Milo-avljevič. trgovina z lesom. Beograd 8402

    Ladijskih desk

    suhih 1 ^ leta starih, popolnoma iznotovljeuih nu Ii več sto metrov I. Usen:k, Borštniko- trg 2. 8232

    Lesne Industrije!

    Kupimo večje množine rezanega smrekovega in jel-kinesra lesa za sukeesivno dobavo. Damo tudi večje nanačllo. »Manirart«. Ljuli-ljana, poštni predal št 13.

    8666

    Hišni posestniki!

    -3tam.vt.nja s- iih od

    Posestvo

    približno 4 orale veliko, ■ (Kjdkleten*, hiSc. blizu vod« za kupanje :n blizu je do 2-1 km od Ljub jano kupim Ponudbe na oglasi oddelek -Jutra, pod šifro »Solnčni griček«. 8185

    Kupim hišo

    v sredini Ljubljane za ea, 200 00(1 Din Natančne ponudbe tiaslov »Union /.agreb. Ilica 104.

    on«. 8Li71

    2 težki dirl

    vprega (komati), vozni deli. 2 voane plahte itd. naprodaj na Dolenjski c 72.

    8659

    Otroški voziček

    poceni prodam. Naslov v og.asnem oddelku Jutra

    8520

    Otroški voziček

    športni prodam Naslov v ogl. oddelku Jutra. 8468

    Lovski voz

    eleganten (Oummiradl) naprodaj na Sv. Petra cetl U- 71. «71»

    Lipovega lesa j

    okroglega. 10—20 rm debe- \ lega in 40 cm dolgega, brez grč. kupim mesečno 2 vagona. Ta do'žina sme biti | posamezna ali tudi več j ko-ov skupaj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra za ve? kvantnim ali tudi samo delno dobavo pod »Linov les«. 8598

    Sena in otave

    več ti«oč ksr nroda trgovec Zehal, Rudnik-Liubljana

    8401

    Za nakup

    in prodalo

    posestev bil in »tavbnik parcel, se zglaslte vedn«

    ri L Rebolj t Kranju, npci in prodajalci vedno na razpolago Prav tako dobite ?ri meni najbolji« šivalne stroje poceni in na mesečne obroke. 7721

    2 sladoled, vozička

    v dobrem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Sladoled«. 8328

    Mizarski skobelnik

    že rab'jen. a dobro ohra-n:en kupi Jo«. Vitek. Ljubljana. Veliki Stra 'nn št. 9. 8506

    Večjo šupo kupim

    Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Su«>a« 8513

    Oglje In drva

    hrastova ter bukova, tudi polsuha kupuje stalno proti takojšnjemu p'ačilu Pe-fcnko, 3jx Slika, Ljubljana. 84»

    Kranj-Škofja Loka

    Čedno hišo a i posestvo — event. tudi parcelo v Kranju. Loki ali v bližini teh mest ležečih vasi k u p i n proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj, ka domačija«. 864S

    2 vrtni kot stavbni parceli

    vsaka po 3t!9 m1, proda« posamezno ali pa skupaj. Ceno in pojasnila pove lastnik v Voimatu Jameki trg št 206. 8668

    Lepa, zidana hiša

    obstoječa iz 3 ,ob. kuhinjo, jedilne shrambe, z lepim vrtom. »adonosnikom in kaiasti oral njivo. 10 minut od Rogaške Slatine na. proda! po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Poja-nila daje Vidgaj. Rog. Slatina.

    8627

    Hišo (vilo)

    visokopritlično r nekaj vrta in dvorišča želim v najem ali kupim v šentpeteirekem ali frančiškanskem okrožju. Ponudhe v navedbo lege in cene pod »1.-8 « na oelasnj oddelek Jutra 8418

    Realitetna pisarna

    Arzenšek. Celjie. Kralja Petra cesta 22. ima na prodaj raznovrstna posestva ter oddaja v najem trgovske lokale Zastopnik: Pr. Zupane, Slance 14 pri Teh ar-Jfk. BSBS

    ■4>i

    14

    Spomlad prihaja

    ta M probuja k novomu iivljenju ia obnavljanju Sedaj 1» ča* msMti tu

    ker kakor sok r bilkah Uko t»di kn podnaS« večjo akcijo cirkulacij-, katera lahko dovede do Krtkih posedle Kadi lega j« ireba očistiti telo Od nakopičenih m 'eiesu škodljivih »novi Tc p« b.sežemo samo potom naravnega 6-12 tedenskega uživanja »PLANINKA« zdravilnega čaja .PLANINKA. zdravilni čaj i -ti in osv-žuje kri ter obnavlja v«. organizem

    »PLAN1NK.A« »draviin! čaj se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plom-Diraaih paketih po Din 20.— i napi-om proizvajalca:

    Lekarna MR. L. B A H 0 V E C. Ljubljana (Kongresni trg)

    Gen. dopot u Egipt Agenc« »Balkan«. Alezandrle (Rue T«wfick 18). (Dobiva a« t vseh lekarnah.)

    V>č stavbnih parcel; Trgovski loka!

    >roda> poleg nove »ole i t inventarjem »U te »pe-Ig ši»ki. Pojasnil* dajo I ljaDo trgovino t meianim tli. Dravlje U i 8673 blagom vzamem v naj'-m na

    iišo s kozolcem

    vrtvrt Keio a^oUK. pro-, Dolenjem Logatru, 13 Več m Uvr pri Cn alj Masle, poe*sstnic' na C; icah at 29. p. Dol Lotita. 8601

    F>zor, AmerlkancII

    prometnem kraju l"o:uilbe na podružnico Jutra v Celin pod »Kjerkoli«. 8596

    Za pfsarno

    oddam t majem l—2 —i sob v sredini mnsta blizu »oo-alle Ponudbe na oglasni oadelek JuU» pod »pi ar sa« SS64

    * u o v Dat a Deiiuatesno trgov'no

    I Din 800 000. — Velika , T Mantoru oa |>romelnem stanovanj, 2 loka- j kraju t inventarjem prodam, stavbne mojstre sk a- j Naslov r oglasnem oddel-

    hiša itd ta Din — Oostilna in ka-tijjia. prvovrstno me^tc, s:ik obrat. 750.000 Din — kavarna 500.000 Din. Vlastelinstvo 275 johov, ■Ala 1,00 Oi 10 Din — l>tfli v zdravilišču vsi la 80 Johov sveia Din OJXIO - 2aga blizu

    ku Jutra.

    8478

    Izložba

    _ _ ____ sredini mesta ae odda

    ^tnfce d»I«o" oprem"; Naslov t oglasnem oddelku - ... — 8550

    ___ 600.000 Din — Več

    aajhnih hiš v Mariboru ia >pih ril ter pm-estev pro-J> Realitetni biro Rapil, iiribor, Gotsposka uiiea rs

    Jutra

    Hišo

    «£ dvo'ir-!iitasko ka-jn Ponudbe oa oglasni Odelek .Jutra. pod ->lfro

    -Kila - Takoj« 8662

    Slškarj!, pozor!

    Stepi uj »t« v bua ▼

    'eIiko*u iOOb—m« — ?pnu-ibe a* u«Jdel©k

    Skladišče

    t blitlni glavnega Solo-b663 dvora oddam takoj t na. Jem Naslov ;>ovt oglasni oddelak »Jutra«. 8664

    H'še

    Valjčni mlin

    v oliiin. Celja ali Kar! bora vranjem v najem * 1 Jan 193(1 Ponudbe posl značko »Valjčni mlin« na podruiuico »Jutra« v C'-lju 8374

    Trgovlrto

    na prometni ce«ti v LJubljana kjer dosedaj ni co bene orrllaljeau 10 minut »d kavarne Evropa pri

    Stanovanje I Stanovanje

    4 velikih sob. kuhinje ko-j najmanj S sob i&iem Po-palnice in veeh pritiklin ] nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod iitro »Stano-

    oddam takoj ali poioeje ta 1U00 Din meeečno Na-slov pove ogla&oi oddelek »Jutra«. 8470

    Stanovanje

    t aob. kuhinje is pritiklin, t lepi vili oddam te pr aa 1 maj^m boljfci stranki. Ponudbi na ogla» oddelek »jutra« pod iifro »Conirai-na lega« 8637

    Stanovanje

    v * edini meeta išde ves dan odrtuna ^ospa — Ponudbe n» oglani oddelek »Jutra« pod Šifro »GofDa«.

    8632

    vanje — maj«

    8661

    Sobo

    •Mu v (utri Ha.

    •lov V of 1. oddalku J 8001

    Prazno sobo

    parketirano. • električno rauvetljavo la posebnim vhodom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8537

    Rotr.i

    2 prazni sob!

    osebnim vhodom, ereat. rano o d d a o> takoj ▼

    fin.

    8747

    dolini, eeata

    Prazno sobo

    ▼ sredini Ljubljane, samo u 1—2 mt«seca potrebujem takoj. Ponudbe na poštni pro!al 172, Ljubljana. 8697

    2 gospoda

    sprejmem na stanovanj« ia

    lajtrk. Naslov v ogla.-nrm oddelka »Jutra«. 8729

    Sobico s hr?no

    v centru odda.m gospodu aa 900 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8711

    Lepo sobo

    takoi oddam bo'JKi mirrrf

    PosestniSkJ tln

    obrtnik. • nekaj | |eH

    (utuvlnv id garancije, i 40 protoMvJei

    Dia. leli apotnavi (o-apo

    Gospodična

    ■oauja t atlleljea.

    Gospodični

    stari 23 let, izcbrateni, simpatiini, v ljubezni kruto varani — lelita temi potom do[rirovati s starej* ma go-(«poiioma Uagesra. plemenitega znata ja £v pozne ia ženitev m izključena Dopise na cgl odd. Jutra pod »Bnnetki«. 8610

    Izobraženo dekle

    »Mupatiftno, staro r6 let, radi neznosnih rodbinskih tf.tmer teh znanja z boij-4 mi gospo, lom ali po-e

    na podružnico »Jutra« v lliribcru 8377

    t

    proloMVjeM ati prvatnlm fhaninlml aradntkoo nad 40 let. ki bi Je iladil ti v.

    Ijenje ■ petjem Ponudbo pod iifro »Simpatičen glar« 8591

    14 1*4 A

    Izvoznik

    2S Štajerskih Jarčk

    ia peteliua pro

    Dva konja

    (eden tokat) uzproiaj. Ponudbe na ogla.ni oddelek »Jutra« pod iiiro »Konja«.

    8658

    i majhni opici

    ▼ velikosti veveric«, krasni livalici, proda skunno Star 36 let. itcbralen, so- ali po-amezno Vinko Vid-liden. plemenitega srca in mar. pekarna. Zelena jama mirneea značaja, prav dobro situiran s 400 0000 Din gotovine, ieli t evrho te-nitve spoznati izobraženo go«po

    it 197

    8532

    Krasno papigo

    krotko, ki isgovarja I« v>-t besed, proda Vinko ,- . . . Vidmar, pekarna. Zelena ko pod Iiiro »Lastni dom , j|ima m K g531

    1929« m p» Iružnioo Jutra v Mariboru Na anonimna piema se ne ozira Tajno-t zajam^.ona 8576

    Psa volčjaka

    mladega, garant.rano absolutno cU*e pa-nie, od ve-dre^iranih

    Dektrična naprava

    obstoječa iz Die-t-i-motorja 5<« k »., generatorja za istosmernl tok. 300 V.. 37 KW. stikalne plofče polnilnega agregata in akumulatorske baterije je naprodaj Ponudlie na oglas, oddelek »Jutra« pod žilro »El«k trika«

    Lisičje, polhove kože

    in veeb drugih divjih fi. vali kui*ujt stalno «koii ceio letu D Zdravit trg. o,.., I u-nj» Ljubljana Flor.jao-' -ka utira 9 I88H-*

    Parni stroj

    dobro ohranjen, 5—lt k. • kupim Ponudbe s ceno na na-lov: Kr Delakorda, St. Jani, p. Velenje 85u0

    CIM Mi VI.VVI^UI L*/ V * _ .. ,, ,

    .- Pi-men« ponudbe i Kolarski pomočnik k„.?»

    Iifro .Upanje it 95« ^ let SenieC. blago- j l.'

    Mladenič

    24letn> obrttiih. j-osfrtnUk! sin v Imbljauekem predmestju leli znanja s pridno ncpokvar.eno mladenko,

    _____ki bi imela v

    oseW na Žrlnj^kega Cf«ti Ponudbe s aliko ped »Prva porositi prepro-to gospodič-St 6/U, levo. 8692 ------------'—1 ----

    frb~a. varčen, ee ieli se- I nojPTi(i. Vele*

    2aga

    polnojarmenik ven««ijanka,

    elektr pogon, veliko «k!a-dU6e lesa. goftilna • tremi sobami, stanovanje, hlevi, tik farne cerkve in državne ceste. vs£ v najbol tem prometu. 40 minut od Ma-

    __________ . Ponudbe lrib0™-, Z*1' "

    na naslov Apotekar Sta ugodnimi pofo.n proda Pow

    _____ _ u a»cka* u . .*■ .Z a vi

    znaniti z gospodično ali mlado vdovo, ki bi imela re*no voljo poročiti ae Dopise pod »resnica« na ogl. oddelek Jutra. 8534

    bija

    Južna S. 8306

    Kateri obrtnik

    ali dri. uslužbenec bi bot^l

    Stanovanje

    ■obe iu kuhinj« oddam s 1 aprilom — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« po1 »Južno« 8707

    Stanovanje

    soinčno in zračno 8—4eob-uo. > kopalnico v novi ri-li ali stari hiii j i č e m za Junij Plačam dobro Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Solnčno in zračno«. 8733

    Komfortno

    stanovanje

    »tirih aU trtb sob, z vsemi pritiklinami liče mirna »Jutra«, stranka i enim Soloobvez mm otrokom v sredini mesu ali v kaki ril: r neposredni bližini uieet& — za takoj ali za pozneje Ponu Ibe oa ogla> oddelek »Jutra« uod šliro »Kom tortno 42« • 8037

    Opremljeno

    stanovanje

    3 »ob lo pritiklin, sredi meeta oddam za maj Na -lov pove oglasni oddelek

    8680

    Stanovanje

    t sob io nntiklin v sredini m^sta oddam u umj — Na.-lov v Og a-nem oddelku »Jutra« 8S79

    D*jaka ali gospoda Dijaka ali gdč.

    isprejmem ? -re^lin^ mesta na nanovanj* ln hrano — K Verhovc, Kolodvorska ulica IIA 84114

    »Sa, poee«va. p»- m(,rno „ trgovin/ meian

    tarije jpro.li Zagorski. Ma- , b, ug0,|nimi ,.ogo

    i bor. iai.enbai.ova ulica 11». [ jj „ T(.f lel 0rt,iam. event 8604.' . ktli Po

    V'e0 stavbnih parcel

    trt tr>i

    »odam

    pve-lajl Naslov jddeiku »Jutra«. i_- —

    Kandl.a

    oglas.

    a«6

    ITI§o

    stanovanjem v htii Po i nu-lbe na oglasni oddelek ' »Jutra« pod Sifr« »Lokal 40« 8444

    Trgovino

    eamo prvovrstno kakrtoe koii s»roke. evnnt t go stilno ali točilnico r me stu aH n» deželi, vzamem takoj r najem Koiir Ma

    » ea 100.001) Lnn kaptrn v u T Q ^o«,,

    re.lmestju Ponudb« ped ^ 6 8622

    ^»ro^to etaaovanje« na o^fl Kidelek Jutra 8529

    Prodam hišo

    t Celju » Zavodm, z dv»-ia -obama. kuhinjo in pri (klinami na obroke S5 (»of Din Pri takojšnjem pSačilu po. Davka pro •to 14 let elektrika Izpraznim takuj Nasicv: Ar-»enSek v Celju Kraija Pe-ira ce«u 22. 8480

    Trgovsko hišo

    lohro vpeJjaao l ilil o v prometnem k'ajn Ponudbe aa podružnico »Jutra, v Mariboru pod iifro »Dober

    Gostilno v Karlovcu

    ob glavni e»et: t dobrim prometom. obstoječo iz S gostilnlfkih lokalov, kuhanje. stanovanja dveh vin ekih kleti hleva vrta m kezljiSča, r»e v dobrem stanju ddam za pet i rt v najetr »adi drnžin«kih raznie . oila daje Stanislav Pevec. Rimske tc-li-c«. 84?3

    promet«

    8373

    Mlin

    ■a 4 tečaje, na prometnem kraju ob cesti, na stalni vodi radj irrožinsV.lh razmer prodam za 14O.n<)0 Din Na. lov v oglasnem oddelku Ostra« 8611

    Hišo z vnom

    aajraje v bitimi Dunajske jeeete. Tatwra 8v Jožefa (»li dolenjskega kolodvora. > ceni 100—180 00(1 Din ku ptm Ponndbe « točnim opi-•om na oglasni oddelek »Jotn« pod »Soinčno 90« 8390

    En<>na

    t velikim .-ton, drorižčem tn drugimi p*-l0f)j| n »ovanj tirdn«. ri.lana iz proste rok^ naprodaj v Bilki 117 — polur mitnice.

    8698

    Mesarijo

    z gostilno alt hrv.T vzamem aa prometnem kram v na jem Najemnino plačam za daljio dabv, naprej Event. kumim tndi bito ali poeo-'lim oddajalcu večji znesek Ponudbe na egla» oddelek »Jutra« pod »Kapital«

    8735

    Stanovanje

    i-obr. kuhiuje m pntiklin od'iam s 1 majem Naslov _ oglasnem ouotis.« jutra.

    8695

    Stanovanje

    krasno in soinčno. komfortno urejeno ob-toječe iz 3 »rent 4 sob. kopalnice in pritiklin o d d s tc s 1 majem v sredini meeta — Ponudbe na ojila- oddelek »Jutra« pod značko »Cen-trtsui S8« 86S9

    Stanovanje

    v bliiini tramvaja ali v sreiimi me-«ta PiaAam »t eno leto naprej Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 8453

    Otroka

    vzamem v u- k rbo proti mesečni plači po dorovoru Dopise na natdov: Mutija SturbeJ Lorična — po*ta P:15tajn

    Stanovanje 46!

    Dvignite pismo. 8574

    Avto 15—403

    Javite sroj oaolov na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Srečanje«. 8709

    Da se utešl

    hrepenenje

    naj u »godi. Vstajenju po zdravi 8655

    Krim...

    Oba praznika d

    Gospod

    želi tnanja t gospodično prijetne zunanjosti r fvrho irancoske konverzaclje Dopise na ogl. odd Jutra [Kvi »-pomlad 15«. 8334

    Dve devojkl

    izobraženi telila resnega znanja z driavmma uradnikoma Silra >23 ie< in 21 let«, ogla-ni oddelek Jntra 8603

    Ločenec

    ne po lastni krivdi, • 70 tisoč premoženja, iiče do 45 let sttro goerpo ali go-podi n

    tajnost« na oglasni cddeiek n<) ..re.injih let. '« 15 000 Jo^a. 8516 gotovine — Reene po-

    nudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« po! 51fro »Sreča 86« 8614

    Mlad obrtnik

    delovodja, stii 25 let. teli "poznali razumno, preprosto, nepokvarjeno dekle Lastnoročne obširne ponudbe s sliko lanko pošljejo tudi najrevnejSi dekleta pod Si iro »NajlepSp pomlad 74« na oglasni oddelek Jutra Tajnost častne za iamčena 8515

    Samostojni trgovec

    sredtijiL let blizu Maribora želi gospodično ali mlado vdovo za skupno g»>po iar-stvo Prednost ima tieta ki ima veseljt s trgovino in go^tilao Le resne ponudbe na; se posijejo na cg!a«iii oddelek Jut-a v Mariboru pod Šifro »Dobra gos-p^di nja«. 8580

    Gospodična

    r plavem piašču z majhnim znamenjem na obrazu, vo zeča s? v torek 26 marca z opoldanskim vlakom iz Ljubljane do LaSkoga — opazovana od gospoda — stoječega na hodniku »e vljudno pro«i. da javi svoj na.-lov pod iifro »Zidani most—LaSko« na ogla-ni oddelek »Jutra« 8618

    Fant 29tih let

    boljSih -lariev. ueomaleie-vane preteklosti, t malim premoženjem v Franciji

    Harške kanarčke

    vsako leto odlikovane prod po 150 Din radi predstoječe selitve Ivan Rozman. Ljub- | !<1-Ijana. R'mska cesta 20.

    8-'30

    — Maribor. KoroSka c 31 8626

    Mizarski stroji

    naprodaj — Na ogled v avi očarati Magister, 9t 86'4

    ŽIMNICE

    lli.lrare) yostWlDe Dret«, teletu- Ooetelj, alutlll*«), jtoRtan- iivmn» n ut;—tni-'ks iidelk« uud- na)e-nej«

    Rudoli R3dovan tapetnik

    Krekov trg štev. 7

    .«oleg Stn-tnrga loma M

    Kateri

    starejši gospod

    dobro.-rčeu s rta.no oiužbo bi hotei poroftiti 30 let staro dekle » sedemletnim sinčkom Le resne ponudbe je poslati na upravo jutra Mariboru pod Šifro »Do

    6 marjaščkov

    sedaj 3teien-ki. i^rno-tasa stega plemena ffle^e-va pasma), prodam Ponudbe na hotel »Kramar« r Logatru.

    8663

    Lokomotiva

    malo rabljena, tfmi mm ko-losek. 60 HP 4i4 nan»rodaj Pouudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lokomotiva« 8497

    bri oče«

    Trgovec

    27 let star lotiro vpeljan, ee želi ttkoj poročni t gospodične, staro 20 do 30 let ki bi imela veselje do trgovine in nokaj premoženja Odgovore po-lati na ogla-m oddelek Jutra i>od »Vesela Alelujs 17«. ŠS62

    Ženitev

    Vdova, stara Jb let. bre» otrok, ki ima biio r večjem mrestu, k' d-unaSa mesečno 150<> Din atanarmr. želi primerne partije — PrHncet imajo -amo bolj&e in resne Osebe od 40 do 60 let, hiSni poeeetniki, vpokojenej ali ttgovoi. Ponudbe na ogl cddeiek Jutra pod šifro »It 55«. 3937 a

    Lovski pes brak

    m'ai. bele barve, rumeno pikastih uSes. «e je izgubil. I Pr»-I 14 dnevi «< je držal i okroc Blatne Brezovice — &4T9 Kdor ga je prijel, ali kdor 1 ve kje s« pes nahaja, naj Javi na naslov Jože Prus-nik. lovski čuvaj. VrhniVa Nagrada 100 Din. 8720

    Klavir

    tvrdke »Czapka«. dobro ohranjen, radi pomanjka nja prostora naprodaj — Ljubljana 7. Dermotova 26

    Benzln motor 5HP

    mlaiilni<*o e sitom in etre-salom prodam po ugodni ceni. Naslov: Cvirn. .16. Kranj. 8524

    Le*ečl parni stroj

    75 HP. ko

    673S

    d!

    od 20 ki 33 let staro, ki bi jo veselilo priti v Fran cijo in bi bila dobra gospodinja Izključeoe oii-o i j o Dopise s polnim na- t vdove z enim otrokom — lovom na ogl oddelek Jn- j Le "eene ponudbe s sliko naj »e pošljejo na naslov: Vonis-jl, P KoMe D"li»u-rent. mo Bily, Bovror, Nomea P D C., Franc«.

    8522

    Štirje mladeniči

    neraziružijivi žele iz eo-lldarnoeti istočasno stopit! v zakonsk; »tan Reflekti-rajc samo na resne in ne-

    ieli seznaniti z gospodično I anonimne ponudbe tempera " _ . B ' , . mentnih m premožnih go-.podičeL Dopise » -i ko po izbiri na Anton Kunčič, Ludvik Ravnik. Frane Ba-loh in Andrej Cufar m!..

    tra Ded »sreča«

    8S79

    Hišna posestnika

    bre-2 lastni h otrok vzameta otroka * T>rimerno doto za svojega Staro-t 6 do 7 l»t Cenjene ponudbe pod značko »Dota« na podružnico Jutra Celje 8575

    Gospod

    akademično uaubražen, teli znanja t samostojno gosoo-839« j dično srednjih let, v«**!e eo-lnčne narave. Dopise Ra oglasni oddelek »Jutra« pod • Harmonija« 8644

    Stanovanje

    lepo. trisobno s pritfkli-natni in električno razsvetljavo. 24 minut od postaje liven Ljubljan*. oddam — Stranke brer otrok imajo pred not Naslov v oglas oddelku »Jutra« 8318

    Stanovanje

    v kolodvorskem okraja — obstoječe |z sobe. predsobe. kuhinje poselske sobe — zimenjam z drneim od 2—S sob in pritiklin. Ponudbe na poltni predal ?56 8424

    Stanovanje

    S sob - s>ritiklmami lite v Mariboru mirna stranka

    z 2 odraslima nčerkaiua — la »pri! ali maj Ponudbe pod »Mirni »Umovalci, na oglasni oddelek »Jutra«

    8273

    Stanovanje

    z t sobama, kuhinjo in pri-tlklinami oddam « 1 majem za 700 Din mlečno Na slov pev oglasa! oddelek »Jutra«. 8672

    Stanovanje na deželi

    t bližini Kranja—Loke. tadl v oddaljenih vaseh teh mest. Učern za takoj Ponudbe pod »Domačija« na oglasni oddelek »Jutra«.

    8648

    Stanovanje

    Z do 4 sobno v centrumn ali v bližini mmta telim za ms j Ponudb* pod »plačam naprej« na oigl. od. Jutra. 8588

    Prostore

    Berne u ad-obno kro-aiko delavnico. iično r eeni/ru mcrsi* Ponudbe na •rlaa odl«ek »Jutra« pod •Krojaika delavnica« 8311

    Stanovanje

    komfortno, v novi vili — opremljeno lil prazno — z 2. 3 ali 4 sobami in vsemi pritiklinami oddam 8tanovanie • sobo ln ka->inJo: 2 tnesečn' sobi š *"ogo sefiari ranim vhodom J" električno razsvetljavo Nas,qT T 0jfiBiinem odde^u

    »Jati« 8551

    fn ^itiklUmnX-Pr^ ^ |n kuhTnja" za takoj

    Stanovanje

    Konjski hlev

    % lopo in shrambo oddam! P"tiklW oddam t».koJ »- Turjaškem trgu itn« 5 i T opisnem oddelku

    8187 »-lutra« 8471

    Stanovanje

    t, 3 ali 4 sobn-o, v mestu želim za maj Plačam RM) do 1S»)0 mesečno Ponudbe na oglasni oddeleik Jutra 8580

    Stanovanje

    5 do 6 sob komfortno. Ieli mirna stranka z« takoj ali pozneje ,-onuiTbe pod: »Solnčna lega« na oglasni oddelek »JtKTa« 855«

    Stanovanje

    2 eob. kuhinje ln ;ritIkliE takoj oddam Ogle-ia In ri>raŠa se v pondeljek 1. aprila od 1—S ure popo'dan Trnovo Karsdii8«»va u! 10.

    8S70

    Za pisarno

    1 ali 2 sobi v sredini mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8358

    Lepo sobo

    in dobro hrano dobi za

    leto zastonj ti-ti ki po o di n-kaj denarja — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Prazniki«

    8455

    Sobo

    opremljeno za enega, oddam r »rediSču mosta — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 8719

    Opremljeno sobo

    odd«.oi takoj 2 gospodoma na Ko.teljevem Štev ?

    Kabinet

    oddam ta 80 Din Sa»!ov v oglasnem oddelkn Jutra.

    8654

    OoremHeno sobo

    oddam «olidn| In mirni gospodični Po-Hen vhod in elektrika. Prečna ulica 8 8681

    Sobo

    » v*o oskrbo oddam gospoda. Istotam eprejmem tudi reč gospodor na

    dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8511

    Samostojna dama

    z opravo tn stanovanjem — si želi ustanoviti lastno ognjiSče s starejšim gospodom Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Samostojna« 8706

    Izjava

    Dotičnika, ki j« objavil nedavno iz nizkotnih namenov v tej rubriki isser*ts • Dama v zelenkastem pla-Sču« in »Zelo diskreten« — proglašam la intamnega podleža is mtriganta Dama z zelenkastim pla$č»jn

    8721

    Gospodična

    trg izobražena, e 100.000 Din gotovine, ieli resnega zn&nja r svrho možitve — z gosp trgovcem aii drl urai'iiikom Ceniene dopise če mogoče f sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod iiiro »Srečna bodočnost 90«

    SM7

    Gospodična

    v »talni službi, z gotovino in opravo, znač&jaa, se leti seznaniti ker je osamljena v značajnim gospodom t srede eSolsko ali akademsko iiobrazho. starega od 3» let dalje Tudi vdovci t 1—S otrokoma niso izključeni Le resne dopise oa ogla oddelek Jut ra pod »S 375« 8600

    Dve gospodični

    »Da druga 45 let stara s premoženjem telita znanja z obrtnikom ali uradnikom Dopise s sliko in natančnim naslovom naj se poSlje na upravo Jutra v Mariboru pod »»rečen maj«. 8478

    vsi ' na Jesenicah na Gorenjskem

    Trgovce z gramofoni in ploščami

    katerim je oa lom. da so

    točno postreženi i dobrim blasrom. vabimo, da si og e-dajo naio asortirano zalogo »Gramofon«, A. Rasbeiger, Ljubljana. 8641

    Škarje za mejo

    tn trto, vse orodje za »adjerejce, vrtne in trtne Škropilnic^ ter v«o telez-8693 j nino dobite pri tvrdki Fr. S t ■ p I e a, ieleznlna, LJubljana, Gooposveteka 1.

    8039

    Drva

    za kurjavt lodpadki od toge) v vsak' množini M dobe pri

    IVAN SlSKA

    parna taga in lovuftia par* k>-tov Ljubljana. Metelkova ilica 4 2737 »

    V samotnem, rOman-

    .„ i. . no gospodično, z vec

    tičnem Kraju Z'v,ta premoženjem Predno-t :

    mladi vili. ki sanjata in

    hrepemita Kje rta viteza, ki b! prl-neela -rečo?

    — ?.elita resnega znanja i akadem naobraženhni go-■«f>odi Našli bi res skrbne gospodinje zveste spremljevalke na življonski |KjtJ

    — Resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« j>od SiDo »Dolores in Dagmar« 8422

    V samotnem, romantičnem kraju živita

    mladi vi'i k< sanjata in

    hropenita . . Kje Sta vitsra. ki bi prinesla sreče?

    — Želita resnega znanja » a'adem naobraženimi sro-•podi Našli bi res skrbne gospodinje zveste »prem ijevalke na tivljenski poti

    - Resne dopise na ogia ni oddelek »Jutra« pori Šifro »Dolores in Dagmar« 8422

    Stanovanje

    Trgovski lokal

    KmeT cerkve takoj ■Idam Naslov v oirl. rsMelku Jutra 8571

    L kal za trgovino

    ti' 5, event prevzamem I? »psi Jano trgovino meianega 'i« Ce2/»ne ponudbe na r^glav oddelek »Jutra« pod »fVoMtaa točka«. 8656

    Dve stanovanji _ na Br!nhi

    •>b f>n najeti cesti. ,

    1 sobo In 2 kabinetoma, drugo t I sobo in 1 kabi oetom obe s kuhinjo pri-ti kil nami souporabo kopal alce hi pralnice ter z rr tom odda • 1 aprllon — odnoeno 1 ma'em Po*oj ■deski zavod v Ljubljani, GMmfflOra olios 8.

    ali pozneje l«JI zakoniki par brez otrok Ponudbe z navedb« najemnine na otI oddelek Jm»» ped »mirna stranka 32« 8469

    Hčem stanovanje

    g_S sob s pritlkl'nami. za

    maj. v vfli blizu TlToliia ali v noveJH hiii v me»tn Komfort po možnosti kopalnica — Mlajii zakonski par brez otrok N.tlemnlna po dogovora Ponu Ibe na n?'ae oddelek »Jatra« pod 1 »Stalno —

    Sobo

    ttčera s 1. aprilom — Ponudb« pod »Akademičar-ka« na ogia^ni oddelek »Jutra«. 8463

    Lepo sobo

    šolnino, veliko, v sredini mesta oddam 1—2 solidni ma osebama takoj Naslov v oglasnem oddelku Jnt-a 8685

    Sobo

    oddam v sredini mesta — Naflnv v oglasnem odde'k'1 »Jutra«. 8665

    Bogati dami

    zdravi. očar'Ji»o simpatični, visoko izobr&žoni. inte-Hgestni, dobrosrčni, ugledni. srednjih let. iičeoi nje vrednega soproga Diskre-cijst zaja,m5sna. Dopise s točnim opisom razmer, naslovom in sliko na og'isrji oddelek »Jutra« pod Iifro »Najtežja tad^va«. 8576

    Dobro situiran gosp.

    v postavni starosti, sredi!js-vellk. simpatičen. (il»meni-tega značaja, fcp.ge rnanja z enako damo. se sad 30 let stsro OMirns ponndb* v rrmikem jeziku, te mogoče i sli' o. n» oglasni oddelek »Jutra« pod značko •Vicht »nonim 19« 8619

    Trgovec

    dobro .lituiran. 38 let star simpatičen. sr«inje po-ta ve. teli znanja v svrho lenitve » gospodično ali vdovo brer otrok, od 22 do 90 1«. zdravo in prijetne tunaniosti Refleicti-ra samo na trgurvsko izobražene. ki imajo veselje in sposobno* za -amo-toj-no vodstvo Premoženje je postranska «tvar Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »A M

    Mlad trgovec

    s kapitaiom soudeležen pri večjem podjetju, želi radi tenilve dopisovati z inteligentno trgovsko naobraže no gospodično, i večjim ma

    jo ti-t«. ki posedujejo lastno trgovino ali gostilno na prometnem kraju Cenj. dopiee s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zvestoba 50« 8647

    Zapestna ura

    majhna, j» bila najdena pred nekoliko dnevi Lastnik naj ooftje točen opie in datum 8652 izgubljanja na naslov Gor--č;ik. kai-etan soio IniSniea. Kamnik, nakai jo proti :m-vrnitvi stroškov oglasa dobi nazaj. 8703

    Starejši, višji drž. uradnik

    s polno viSJo pokojnino, doktor farmacij« vdove«, plemenitega in kremen tega značaja, želi znanja v svrho tenitvB z imetnico večje lekarne ali obširnejšega po-podarskega ali Industrijskega podjet ia. oeir večjim p. emož>*njem. bre: otrok, blagega značaja in primerne starosti Polna di-skri*cija N"anonimne lo]

    Jajca za valjenje

    od k o k o 1' staroštajersk« pa.-me (kiopna gnet la), komad pj 8 Din. ekupno i zavoji naprodaj Fwikelovo oskrbniiivo. Maribor-K rče-vina 8629

    Ve^ panjev čebel

    prodamo radi pomanjkanja prostora Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro 8315 »

    Restavracija

    »Pod skalco«

    ua Mnstneiii irgu toč. sle deča pristna vina lalma tinsko belo m črno po 12. rodeč, dolenjsko po 16. štajersko belo po 16 311 vanca Dc 20 Din 6ez ulico I DiB ceneje - Sprejema staino tbouente oa izvrst no domačo hrano do 12 Din doevno 6520

    Pozor! Avtobus

    vezi redno v.-ak dau tudi ob nedeljah in praznikih ob 12 uri iz Ljubi ane od Fi-govca v Domžale. Lukovi-co Povratek iz Lukovii« ob 1. uri pop. S411

    A\izarsko orodje

    kompl t (-Kiste-'nikuu. prodam Pogleda a« v nedeljo in na praznik ves dan Rtre-liška ulica St 18. pritličje, levo. prva vrata — Jerše.

    8592

    Kovinarsko orodje

    vsakovrstno prodam zaradi odpotovanja v Rusijo l'epi Magrle Komunistična hiSa. Emonska it. 10. 8504

    Pisalne stroje

    Eoil

    -ove in raHjene prodaja na obtoke

    I. Gustinčič

    MARIBOR Tattenb^chova ul. 14 Zahtevate cenike!

    Zastopnike in polnke

    r 7 ■ r* r-

    s, motornih co!e> i «111- »u ov u oru-ijih uoDro idoč h cenenih p edmetov za stalno Trgo .ska h ša

    Ffsn Vor sič

    MARiBJR Vr ari va ui Cd 19

    i rgovlno meš. blaga

    združeno • trafiko, novo, dobro vpeljano, v industr okraju, brez konkurence — vsled nakupa lastne hiSe prodam Pogoj Js odkup inventarja, zaioge in po hištva. za približno Sii.flOO Din Le re.-ni in plačila zmožni reflektanti naj pošljejo ponu llie na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrijski kraj« 8540

    Slike z? le«ltlmac')e

    zdelute naihitreje foto graf Hugoji Hibi.-r Ljubliana S» P-tr» eesta

    Trgovino

    na prometni točki v een-tru mefta prosfam Ponud be po I »Bodočnost« na ogl odd »Jutra« 8239

    Vreče

    nove ta rabljene meh nsi tet

    ima » • d bo « talog

    Mirko Mlakar

    t-Juidjana Slomškove H

    Gostilna

    dobro idoča. s slanovanjesn 4 »ob |e v sredini mesta naprodaj Oenj. ponudbe na prilaz 8. restavracija Fran-8398

    Gostilna »Rožno Jezero«

    Podrožnik, toči najceneje 1 ko[>an. Zagreb

    na.iboljia vina — Co'narna j-

    odprta Se priporoča Zi:ika!.,._, , , ,

    HabijaB. 87is j Krojaška delavnica

    Franc Avšlč, Ljubljana, Komeii!kt«a nI. 36. ki^ -j-lidno izdeluje po najnovejši modi ln pc najugodnejših cenah obleke, se cenjenemu občine»vu priporoča Postrežba totna. 8385

    Ribje olie

    .vete na'finejie oorveiko i» lekarne Ir 0 Plrroli ja v Ljunljaal tt oriporoca bledim «iabotnim o-ebam 257

    Fotograf

    Karel Hot.vnaKl. Ljubljana, Dunajska cesta 6. Solidno delo in nizke cene! 8714

    Kurja očesa

    NajboMše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast

    Dobite v lekarnali, drogerijah aii naravnost iz tvorniee in glavn skladišča

    M. Hrniak

    lekarnar — Sisak.

    narin

    Reprezentanca

    OnremMeno sobn

    z zajtrkom oddam v bliiini opere Nitslov v oels--. oddelku »Jutra« 8S70

    Sobo

    lepo. parketirano. t električno raz»vetl'avo. ja m!r-no. oddam Naslov ▼ osrl. oddelku Jutra. 8587

    Mladenič

    obrtnik v živilski «4 roki. srestnjih let. dmrnt^čen. ne-omadeževan« preto«'osti s 70 000 Din čistega kapitala, želi znanja * gospodično »15 vdovo, M bi imela kakršnokoli dobro obrt. radi »kupnega gospodinjstva. Pormd. be na oglasni oddelek Jutra pod iifro «t«mU pomlad«. 84M

    Ing©!en - rvo^nfk »Ramona« Din 520.—

    Radio tovarne INGELEN

    LJUBLJANA Miklošičeva cesta 34,1

    Kot zvon čist sprejem Vam nudi novi

    IMOEIiEM U 4

    (štirielektronski aparat * elektronkami in z zaščitene mrežico) i

    Ingelen zvočnikom

    „RMI©«1AM „<8J

    Nekateri prodajalci: igšSM.

    RADIO LJUBLJANA

    Radloval — Radiotehnika — Radio Bar — Kolar — Kalan — Bergodac — Verbajs

    Murska Sobota: Janec Nemecz Novo mesto: Jo»ip Ogrizek,

    Cakovec: Spitzcr, Celje: Mestna elekrTarna,

    Ing Sehmi-dinger, Jesenice: Jože Markci, Kranj: Sch'Jling & Co. Maribor: Swipplin$«er, B llič & Tichy,

    Ptuj. Damiš. Ribnica: Josip Divjak, Triii: Nadišar, Varaidin: Sobellavski, Žalec: Josip Roje.

    Ingelen U 4 — Din 3950

    Sprejemamo zastopnike za deželo.

    Največje industrijsko podjetje za gradnjo eksplozijskih in zgorilnih

    motorjev

    *

    Delniška družba z glavnico 400,000.000 — lir 35.000 delavcev in uradnikov

    *

    IZDELUJE:

    OSEBNE AVTOMOBILE, najnovejši vzorci:

    13/22 t 4 ciL Torpedo, Berlina M« Spyder, Conpe Berlina Weyman

    520

    25/45 fc fc, 6 dL

    Torpedo

    Berlina

    Conpe - Spydex

    521

    27/50 t 6 cfl. Torpedo 7 sedežev Berlina W Coupe 7 sedežev

    525 S

    POKT

    35 70 k. s., 4 sedeži Torpedo, Coupe Berlina

    TOVORNE AVTOMOBILE:

    Mod. 507 FA 1*5 tone Mod. 603 2 toni

    Specijalne vozove: TAMINI

    motorne sesalke, avtomobilske sesalke, škropilni vozovi, pometalni vozovi, tanki i. t. d.

    SPA

    Mod. 25|C10 2*5 toni „ 30 3 „ 31 5 M

    TRAKTORPAVESI

    kot vlačilec za vojaške svrhe

    TRAKTOR MOD. 700

    Pogon na nafto

    Vlači I ni stroj za cestne transporte Ponedeiski traktor za poganianje mlatilnic in stroje za košnjo.

    LETALA

    Letala In motorji Fiat se ponašajo z naslednjimi svetovnimi rekordi: višinski rekord 11.850 m, distančni ra.d Rim - Brazilija brez pristanka, hltrostn rekord

    512.776 km na uro.

    Za stabilne naprave in ladijski pogon

    DIESEL0VI MOTORJI

    30 do 80 k. s., pol Diesel 80 do 10.000 k. a

    Izdelovanje železniških vozov, livarna jekla, valjarne za traverze, tračnice, pločevine, cevi, plavži.

    Jugoslovensko Fiat-Avtomobilno

    Prometno D. D. Beograd

    Prodajna organizacija za avtomobilne, tovorne, vozne, traktorne in specijalnovozne oddelke:

    Pojasnila daje: CENTRALA:

    Uzun Mirkova 5

    B E O O R A D

    Brača Naschimbeni

    KraJ8a Petra br. H

    (KOPLJE

    Agencija »AUTO«

    Kruhom Pilati

    Z A O R E B

    Jugosloren. Fiat-Au-tomobilno Prom, D. D«

    MHaU Smola«*« wL te

    8 U B O T I C A AUTOMOBIL1A

    ing. Leo Strass l «

    MARIBOR

    Triumph-Auto d.zo.z.

    rranaSkaosfca rt. 4L S O M B O R

    Karlo Zwirschitz, rt. i.

    LJUBLJANA

    Triumph-Auto d*z ojl.

    cest« 36

    O S I J E K

    Adalbert Roder,

    Dtmtibm* rt. B-

    SPLIT

    Franjo Flesch,

    Mannontova d T.

    DUBROVNIK

    Filip Kessler

    SARAIETO

    Theodor Todeschlni

    M. L

    NOVI SAD

    Antokar, Fuchs & Loebel

    TrifcoTtčtr tac S. VEL. BECKEREK

    Hans Raubinger

    Ooadnfi6eva rt. 25.

    Poštnina plači v sotovini

    Ijjnbljaita«, dne mr» t«

    Naročnina se ne izterjuje

    UREDNIŠTVO v I. nadstropju Knailjeve ulice v Ljubljani

    ROKOPISI so že v košu

    Cena S IKn

    Krasna pridobit

    Kettejev spomenik pred palačo penzijonistov

    v Tivoliju

    Kakor so pred nedavnim časom vzidali čestilci Andreja Smoleta kar čez noč in brez do tedaj običajnih ceremonij in brez voranc pred tisočgla-vo množico spe finsko ploščo temu naj dražjemu Prešernovemu prijatelju na njegovi rojstni hiši pri Figovcu v Lj.ublj.ani, tako so sedaj neznani občudovalci nesmrtnih poezij Dragotina Ketteja postavili njegov spomenik pred tivolskim gradom, ki ga je mestna občina prenovila in prezidala v impozant-no stanovanjsko lii^o za svoje upokojene višje uslužbence.

    Po geslu, da narod, ki svojih velikih mož ne časti, teb tudi vreden ni, so za Ketteja navdušene dame in gospodje že pred nekaj leti ustanovili odbor za postavitev Kettejevega spomenika in so pod agilnini predsedstvom zbrali lepo vsoto 6000 Din"ter naročili pri moj-,stru Trubarjevega spomenika, našemu Priznanemu umetniku, kiparju Franu Beiuekarju, naj za ta denar napravi osnutek za Kettejev spomenik.

    Skica je bila gotova v najkrajšem času in je bila odboru tako zelo všeč, da io je izročih Narodni galeriji, ki nai jo čuva na vekov veke sebi v okras kot eno naših nžiuspelejših umetnin in v spomin na odbor, ki je svojo nalogo

    Nobile hiti Bvrdu na pomoč

    Nova junaška gesta polarnega osvojevalca

    Berlin, 1. aprila, b. Listi poroča- j jo, da se je del Byrdove ekspedicije zopet ponesrečil h je moral pristati več sto kilometrov daleč od taborišča. Polkovnik Byrd je Čakal tri dni, da dobi kako vest od ponesrečencev, a četrti dan se je sam odpravil, da poišče po-grešene člane. Po dolgem, trudapolneni iskanju jih je naše. Srečno je pristal in vzel dva ponesrečenca s seboj v taborišče. Takoj nato se je spet vrnil, da reši se tretjega tcvariša. Pri pristanku se je letalo nekolko pokvarilo, tako da ni b;>!vy mogoče vkrcati še tretjega ponesrečenca. Polkovnik Byrd se je zato odločil da se sam izkrca, med tem ko se je oonesrečenec s pilotom vrnil v taborišče. Takoj je radio javil iz taborišča v:?em oblastvom o mučnem položaju junaškega B:rdn.

    Rim. L aprila, io) Ko ie prispela v Rim vest o nesreči polkovnika Byrda, se je takiVi javil Nobile, neustrašni raziskovalec larktičnih pokrajin in hrabri joditelj mjnogih uspešnih ©kspedicij. da pohiti BvTOu na P<«moč. Davi ob 4.32 se je dvignil A zrakoplovom »Italia II« in krenil po npjbllžr poti proti južnemu tečaju.

    Rim, 1. apfcila. (jO) Genera'1 Nobile ie pred odhodor\i d.'! novinarjem kratko izjavo. Prepričan ie o uspehu svoje misije. Letet!- %merava po naijkrajši poti preko Afriki. Ko so ga novinarji opozoril' - 'ežjle poleta čez ekvator, je Nob" 1 lse mu bo po možnosti

    ognil. v f\m. kaj ga je navdušilo

    sa B- e\l je fzjavil, da ne

    more sedeti za pečjo, če ve. da nekdo brz moči gleda smrti v obraz.

    R':in, 1. aprila. General Nobile se je, kakor čujemo. za svoj polet prav dobro opremil. Preskrbijo je z živili, rešilnimi napravami, večjo množino goriva, toplimi ciblekami in odejami. Pozornost vzibuja dejstvo, da je v njegovi osebni garderobi več garnitur flanelastega spodnjega perila. Spremlja ga, kakor

    doslej na vseli njegovih slavnih poletih, zvesta ps*ca »Tltina«.

    Tudi po Veliki noči

    oddaja vino brez trošarine priznana dalmatinska klet »Kana Galileja«. ! ! Vsaki dan sveži arenki ! !

    Ustanovni občni zbor

    Podpornega drtuštva slovenskih bankirjev in industrijalcev

    v

    sc bo vršil drevi ob 21. v klubskih lokalih. DNEVNI RED: 1.) Izvolitev častnega komiteja. ?.) Predavanje o Rusiji s skioptičnimi

    slikami. 3) Banket.

    Prosimo za točno udeležbo. Frak. 3659 Dame dobrodošle.

    | izvedel tako požrtvovalno in srečno.

    Ko pa je zrasla iz malega tivolskega gradu impo, antna palača, so srca vseh patrijotov slovenske metropole zae grenko nocrešati pr«.'d gr?,ei<-ni >>>

    Danes stoji pred prenovljeno in povečano paiačo penzijonistov mladi pesnik Dragotin Kette!

    Postavili so ga neznani meceni, ker je v Ljubljani sploh znanih malo mecenov, kakor je Miklošiča postavil za Ljubljano vnet gospod brez krika in vika in brez hvaležnosti.

    Po osnutku Frana Bernekarja je ustvaril kip iz svojega najboljšega ma-teriiala naš slavni domači mojster Jaka Zalaznik.

    V tem svečanem trenutku kritiki ni mesta. Tiho občudujemo delo do sedaj še neznanih dobrotnikov "in zakličimo na ves glas: Slava jim, slava, slava!

    Nepremično strme pesnikove oči v daljavo in iščejo dobrotnikov po parku in po mestu.

    Pilili jiliks

    Pred odločitvijo za nastanitev v Iškem Vintgarju

    Ljubljana, 1. aprila. Kar na lepem jo je snoči inkognito pridrajsal v Ljubljane noče ure je prosil za prenočišče je s praškim brzoviakom in v spremstvu privatnega detektiva. Zaradi pozne nočne ure je prosil za prennočišče v gostoljubnem hotJu Policija ra Bleivveisovi cesti.

    Naš sotrudnik je iaiel priliko opazovati gospoda Trockega pri večerji. Izgleda prav dobro in apetit ima izvrsten. Na vprašanje, kako se počuti v Evropi in zakaj je oJšei iz Rusije, je kratko, pa zelo 1 j u L /.nivo pojasnil:

    — Vot. stvar je taka: Evropec, ki hoče v Rusijo, težko pride tjakaj. A kadar ie tam. se težko še vrne. Sov-

    Polet okrog sveta v 24 urah

    Zemlja se sučb sama! - Nepopisne ovacije na letališču

    London, 1. aprila, lo. Ogromno senzacijo je vzbudil zopetui pristanek letalca Beppa na letališču v Croydonu. Mož sc ic dvignil včeraj zarana ravno ob solnčnem vzhod?; navpično v zrak s svojim letalom »Vcrtical«. Vzdržal je v nebotični višini celih 24 ur — torej toliko časa. da se je zemlja zopet zavrtela okrog osi. 7ir,agaia je njegova ideja in brezprimerna vztrajnost anglosaške krvi.

    Odslej kratko in malo odpadejo vsi tako zvsni poleti »preko« oceana in »okrog; sveta, ker sc zemlja suče sa-

    Velikoželezniška tramvajska družba na Viču

    Dočim ie maloželezniška tramvajska družba v Ljubljani v svrho pospeševanj obratovanja uvedla male družinske vagončke (glej zgoraj desno!), se je na Vfiču ustanovila velikoželeznlška tramvajska družba, ki bo v kratkem razširila svoj« mreže tudi na Glince, kjer bo glavna postaja »Amerika«. Rožno dolino in tja gori do renomirane gostilne pri Dolgem mostu. Zgoli za reklamo vozi viški tramvaj do preklic.

    zastonj. Vozovi, ki so vsi tafršni. kakor gornji, ki smo ga fotografirali pred viško cerkvijo, so kar najudobneiši tudi za izletnike in je pljuvanje ua tla ali skozi okno prepovedano. — Abonentske karte se dobe v predprodaji pri g. Viktorju J e 1 o č n i k u v Rožni dolini, kjer bo, kakor čujemo, poleg novo-urejene restavracije s prvovrstnimi okrepčili urejen tudi pokrit peron.

    Elektrizirane zeljne glave v Trnovem

    i rnovčani, giasoviti producenti kislega zelja, so sc zadnji mesec znašli v hudih nepriiikah. Ne morda zaradi posledic strašne zime. o kater; se je itak dovolj piskalo v novinah. marveč zaradi nenavadno možnega povpraševanja konsurnentov.

    Obkla.dki s kislini zeljem so splošno preizkušeno in najučinkovitejše sredstvo proti glavobolu in utripanju src?.. A odkar je bil objavljen zakon proti korupciji, so začela prihajati v Trnovo in Krakovo ogromna*naročila od vseh strani države. Največji zeljarji so /lezli v zagato spričo naročil in spričo zakona. Pa je slovenska podjetnost zopet našla pravo pot skozi mnogopreizku-šene možgane predsednika zeljarske zadruge Matevža O/.ebka. ki s? je po-služil najnovejših ameriških pridobitev

    v zeijarski stroki.

    Vse svoje razpoložljive zeljnate glave je dai po aramžnianu z domačo radijsko oddajno postajo obsevati in elektrizlrati z umetnim sokicem — in uspeh se je pokazal v treh dneh. Skoro že na pc' nagnite glave v kleti so Coibiie novo ziv^nje m začete pro-

    spevati, kakor da bi iih gnojil sz droža-r;;:. Ko jc zadnje dni pritisnilo še pra-\ solnce, so se zeljnate glave razrasle, da takih nikoli.

    Ko je na veliko soboto pripeljal Ozebkov hlapec te zeljnate glave (glej s'-i ko!) na ljubljanski trg, je pristopalo malone do pobojev med gospodinjami. Hvala tržnim organom, da so se kupci ;č končno nvrno rešile, in je vsaka zeljna glava prišla na pravo mesto. Kdor jo ima. naj jo s pridom raibi!

    Računov pri Poštno čekovnem uradu v Ljubljani ni

    Uprava in inseratni oddelek sta v rokah »Jutrovih« urednikov

    Teleion: danes zaprt Radio: tudi

    jetski državljan pa lahko frči iz Rusije, a se težko \nie vanjo . . .

    N'e izdamo nobene skrivnosti, če povemo, da je nenadni prihod Trockega v zvezi z njegovo nastanitvijo v enem izmed idiličnih slovenskih letovišč. Pri izbiri ne pridejo v poštev razkošna zdravilišča, kakor Bled ali Rogaška Slatina, marveč kraji, kjer se truden popotnik la\ko odpočije. Naš sotrudnik je g, Trockemu priporočil Iški Vintgar.

    Za danes ostan< Trocki v Ljubljani, ker ne mara ravno sleherni dan biti na rajži, kakor njegov praded Ahasver. In prosi, naj ga ne nadlegujejo niti pro-letarci niti buržuji. Morda bo sam priredil kakšno predavanje.

    ma in je potrebna le vzdržnost pilota v primerni distanci.

    Povratek letalca Beppa z višine je vso noč pričakovala ogromna množica. Ko se je z zakasnitvijo nekaj minut danes zjutraj po solnčnem vzhodu zopet gladko vrnil na tla, ni bilo navdušenja ne konca ne kraja. Prva izjavi, ki jo je Beppo dal novinarjem, se glasi: »Oi-njen sem ob tako veličastnem navdušenju publike. Vidini, da so dandanašnji Uudje nepoboljšljivo trapasti za rekordi. Čast takemu planetu!« (Op. ur.: Podrobnejše poročilo na str. 6.)

    Peer Coshtrun

    opolnomočeni minister zamorske republike Liberije ie vložil kandidaturo za predsednika prihodnjega zasedanja Društva narodov. Je izkušen politik, ki ima baje najoriginalnejše nazore o svetovnem miru in evropskem ljudožrstvu.

    Ita Rina gre k operi

    Rožna dolina, 1. aprila. Razočarana po svojem oddihu v domovini je" naša filmska drva Ita Rina sklenila, da se namestil filmu posveti operi. Kupila si je že nov gramofon. Če je Ljubljančani tudi na njenem prihodnjem dopustu ne bodo pustili pri miru, je ita Rina trdno odločena da nalašč odrine v Ameriko aii v klošter.

    „0na dobi trojčke"

    s spremljevainjem orkestra in harmonike. V glavni vlogi prvovrstno božanska lepotica Neža Kopriva iz Vodmata.

    Hipernaturni naravni posnetki s tako imenovano ^Zeit.oumpe -

    Rezervirajte vstopnice!

    Kino »KOLOSAL«.

    Zgraditev hangarja na Blokah

    Bloška polica, 1. aprila brezž. Priprave za letošnje velike poskuse frčanja z brez-motornimi letali so v polnem teku. Iz Beograda je prispelo poročilo, da je dovoljen kredit za zgradbo velikega hangarja moderne konstrukcije kakor v Friedrichshat-nu. Vse Bloke bodo posejane z visoko in gosto ameriško deteljo, da se pri loopingih in padcih preprečijo morebitne smrtne ka-tastroie.

    Vremenska napoved

    Dunaj, 1. aprila d. Po zadnjih lepih dnevih se za jutri pričakuje popoln vremenski preobrat. V alpskih krajih utegne slana uničiti prvo sadje. Na severnem tečaju zopet sneži in depresija pritiska proti ekvatorju, ki se pomika na jug. Ravnotežje zemeljske oble pa zaenkrat ni v nevarnosti.

    Dragocena relikvija iz zakladnice habsburške dinastiie

    Dunaj. 1. aprila, d. Likvidacija imetja bivše habsburške cesarske hiše je domalega izvedena in komisija ima edino še ta nalog, da poišče relikvijo, ki jo je papež 1. 1853. poslal v dar avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. Cerkveni krogi se boje. da ne bi ob razprodaji prišla ta znamenita relikvija v roke kakemu brezvestnemu človeku.

    ki bi razdrl okvir iz dragih kamenov in zlata, da proda dragocenosti v nadrobni razprodaji. Pri tem bi bi'i čudodelni ostanki lahko zavrženi namenoma ali po neprevidnosti. Kolfikor je doslej prodrlo v javnost, gre pri tem /a neko svetinjo, ki je v ozki zvezi s or-vhn ipapežem sv. Petrom. Da podamo podrobno poročilo, smo pregledal časopise iz 1. 1853. in smo v Bleiweisovi': »Novicah kmetijskih, obertnijskih in narodnih reči« v številki z dne 2. aprila 1. 1853. res našlf; naslednji opis omenjene dragocene relikvije:

    »Sv. Petra zob, kterega so uni dan sv. oče papež presvitlemu cesarju v spomin srečne otetbe poslali, ie okovan v deniante ln rubine v podobi cvetlice, ktere cvet je omenjeni zob sv. Petra, kterega obdaaio slavonosiii oblaki s tremi srebrnimi angel ji; vse ^kupaj je v krasni srebrni, z biseri in zlatem okovani posodi, ktera s dcJ-nožjem vred je hHzu tri čevlje visoka.-

    Upamo, da se bo likvidacijski komisiji posrečilo odkriti, v čegavih rokah je ta redka svetinja, ter ureorečiti vsako premišlijeno aH nepremišli. no oskrumjenje.

    »APRILSKI KURIR«

    Ponedeljek, 1. aprila t

    Splošno prikupna ureditev ljubljanske »Zvezde«

    Tisoč in ena noč v vlaku Maribor-Ljubljana

    Skrivnostna drama — Po nedolžnem preganjana — Kavalir brez denarja — Strahovi na hodniku — Zapeljiva listnica —

    Žena z doto v zdravih valutah

    Vlak je drvil skoz orno noč. Bil sem sam v kupeju in se s t oprav lagodno iz-tesoi'1 po mehkih blazinah, ko se zdajci s tnuščem odpro vrata in plane noter mlada dama. vsa prestrašena.

    Gospod! je sklenila roke pred tik no i in obup ji je gledal iz temnih, rosnih oči. — Gospod! Pomagajte mi, branite me!

    Piaho je pogleda i a veti na koridor, nato je zapahnila vrata, zadrgnila zavese in mi pošepnila, globoko se oddati nivši.

    — Preganjajo me ... A vi ine zamo-rete rešiti, če —

    — Prosim! sem rekel z galantnim pokionom. — Ce je v mojih močeh, popolnoma sem vam na razpolago, milost Siiva. (Na njeni roki je blestel poročni prstan.) Kaj morem storiti za vas?

    — Ah! se je nasmehnila in se narahlo dotekniia mojega lakta. — Samo to... to uslugo, če bi mi .sitoriti, da bi me... Beseda ji je obtičala, zmedeno roe je pogledala, in rahla rdečica je ob-Rla ngen bledi obrazek.

    — No. prosim! sem io spodbuja L —-Le povejte mi svoje želje. Lahko mi zaupate:

    — O. hvala vam! ie dahnite pomirjena in v njenih zenicah je toplo zaža-relo. — O. saj sem vedela, da najdem, kava li rja. — ln nafto je približala ustnice k mojemu ušesu in mi pošepetala z drhtečim glasom:

    — Ako bi... ako pride kateri mojih preganjalcev-, tedaj prosim, prosim, recite. — da sem vaša žena!

    Nemalo sem osupnil, ona pa mi je položila roko na ramo in rekla z miT-rrm in iskrenim glasom:

    — - Ničesar se vam ni bati gospod! Nisem nrkaka zločirika. Preganjana sem čisto po nedolžnem. Ah! To vam hočem pozneje vse pojasniti. Sicer vas pa prosim za to uslugo samo na kratek čas, samo teh par postaj... Potem pride CeVe. Tam izstopim. Tam sem na varnem.

    No. samo za pa-r postaj, sem si rekel. to se že da narediti. Delj bi pa ne bH rad oženjen.

    In brez nadaljnega sem pristal na ta kratkoročni zakon. Nakar sem svoji soprogi seveda najprvo hotel sleči plašč, a ni marala.

    — Se ne izplača, za teh par postaj, je rekla. — Tudi se mi zdi. da je nekam hladno tipkaj, ali ne?

    Halo. meni je bilo pa tako vroče! A zaprl sem linico nad oknom in rekel:

    — Madame, sem rekel. — vseeno bi b;io boljše, v vašem interesu, radi večje varnosti, mislim... če se tu takole malo bolj — oprostite! — malo boli in-

    sega v nedrije... 0. ptička moia!

    Je pa s to stvarjo pri meni takole: Enkrat sem bil na tako vižo okraden, od takrat sem previden kakor jazibec. In nisem tako neumen, da bi nosil <*e-nar tam, kier krojač navadno narodi žep za listnico, in za kar dobro ve vsak .jpar in tudi vsak eksekutor. Ne, tako nepreviden nisem. Sicer nosim tudi jaz v tistem žepu listnico, ampak samo nabasano z reklamnimi bankovci v vseh zdravih vahitah. — za vabo že-paTjem. da ne stikajo drugod po mojem životu. Toda denar, če ga imam (po navadi ga itak nikoli nimam), denar pa nosim vedno v drugem, varnejšem žepu. Tako .ie s to stvarjo pri meni.

    Skozi polzaprte trepalnice sem videl zadovoljni nasmešek moje preljube mlade ženice, ko mi je s tako občudovanja vredno spretnostjo izmaknila debelo listnico in jo skrila v svoj plašč. In to njeno zadovohinost z menoj je izražal tudi prisrčni njen objem, s katerim me jc nato osrečila. In ki sem ji ga sproti poplačal na ta način, da sem z eno roko prižema! njeno glavico na svoja prsa. med tem pa z cfrrgo roko

    iz njene ročne torbice zadaj pobral vse. kar sem čutil pod prsti, da je vredno pobrati.

    Celje! — Konec je bik) lepe igre...

    — Ali je mogoče še kako svidenje, milosit&va? — sem rekel z žalostnim glasom, ko sem ji v slovo poljubil roko.

    — Da, je dahnila. — Veliko vam dol-gujem. prijatelj moj. Oglasite se v »Jutru« pod šifro »Tisoč in ena noč«... Odizvala se bom.

    Gledal sem še za njo. ko jc odbrzela čez peron, kakor da so ji še vedno preganjalci za petami.

    In potem sem lepn mirno pregiedal in sešte! svoj plen. Bilo je več šopov banko%'cev. deloma v dnarjih. deloma v šilingih, lirah in celo v dolarjih. Aj, ta moja ptičica je bila primissima!

    Naštel sem vsega skupaj okroglo svotico 24.000 dinarjev. Ta denar hočem zdaj pravično razdeliti med moje upnike, ker sem poštenjak.

    In vabim tem potom vse svoje upnike. na; se še danes oglasijo pri meni. Zanesljivo še danes, ker jutri bi jo utegnil že kam popihati. Prevelika je izkušnja va. Josip Fr. Knafllč.

    Radio povzročil smrt dveh mladenk

    Gesta moža poštenjaka

    tirrmo razpoloživa, da bo vsaj na zunaj izgledalo, kakor da sva zares mož in žena.

    — Ah. imate prav, je rekla in se že tudi naglo sama do polovice izluščila iz svojega kožuha; a docela sleči ga ni hotela. Tako je sedla pokraj mene, odloživši tudi klobuček.

    In potem, potem sva nekaj časa tako ždela v medlem svitu zastrte luči, tiho, brez besede. Ona kakor da neprestano napeto in v strahu prisluškuje, kdaj se bodo približali irsodepolm koraki, iaz pa — no, za lepe ženske imam že od nekdaj precej smisla. In ta tukaj je bila v resnici ženska, s katero bi se izplačal zakon tudi za več postaj... In kakšen sladko-omamljiv vonj je vel z njenih las, njenih prelestnih ramen! Ves kupe je bil že poln tega opojnega vonja. O vraga!

    A prišla je tako prva postaja, prišla je druga postaja, in nič se ni zgodilo. Niti je kdo vstopil niti kdo izstopil; bilo je, kakor da sva čisto sama v vlaku in sploh na svetu.

    Potem pa — naenkrat koraki in glasovi zunaj na hodniku. Ona se je zdrznila in se me tesno oklenila. A sta bila samo sprevodnik in orožnik, ki sta šla mimo, ne da bi motila. Diskretni dečki, ti-le sprevodniki in orožniki v noč-nh vlakih, zek) diskretni dečki. Čast!

    In potem — bližali smo se že Cefcju, — sem pa o priliki začutil, kako mi ročica nežne moje ženice prav narahlo

    Katastrofalno utopljenje v valovih — Radio - Ljubljana ni kriv!

    Iz idiličnega in tihega St. Vida na Dolenjskem nam poročajo o tragičnem primeru, ki se je dogodil v tamkajšnji okolici.

    Na periferiji Št Vida stanujeta v skromni hišici gospodična Eleonora Vrabec in Frančiška Deboii. Včeraj sta prejeli iz Ljubljane nov radio-aparat. Mladenki sta namestili aparat in napeli žico.

    Ko je bilo že vse v redu, sta zavrteli vijake. V trenutku, ko je radio-aparat začel s pomočjo antene loviti iz zraka električne valove, se je hipoma vsa soba napolnila z radio-valovi . . . Ostra vsebina je napolnila vso sobo iri pričela dušiti obe mladenki. Ne-srečnici sta začeli klicati na pomoč, pa .ie bil njun glas preslaboten, da bi prevpili smrtonosne valove. Valovi so zagrnili vso sobo do stropa in sta obe mladenki našli v njili prezgodnjo smrt.

    Dogodek je vzbudil v vsej okolici naj-

    globokejše sočutje. O nesrečnem dogodku se je zvedelo tudi v Višnji gori in v Velikem Gabru, kjer sta imeli pokojni gospodični svoje znance. Ko so prihiteli ti na lice mesta, so se odigravali kaj ganljivi prizori, ko so se prizadevali njih znanci, da otmo vsaj trupli obeh mladenk. Proti jutru je bila soba že tako zgoščena od radio-valov, da je grozila nevarnost, da raznese koncentrirana sobna vsebina celo bajto. Reševalci so skušali odpreti sobna vrata, komaj pa so le na pol odprli nevarno sobo. so pričeli butati iz nje radio-valovi, ki so odnesli v silnem loku reševalce po stopnicah, da so dobili težje poškodbe. Ljudje so preplašeni zbežali iz sosednjih hiš. Vsej bližnii okolici pa grozi poplava. O zadevi so obveščeni oristojr.i faktorji, med njimi tudi Radio-Ljub liana, na katerem pa menda ni krivde in bo gotovo lahko dokazal alibi.

    Senzacijonelne železniške katastrofe

    Ozkotirni vlak zavozil v brzovlak - Nenadni predor -Čudovita rešitev - Žareče jeklo skozi vlak - Presenetljiv

    tehnični pojav

    London, 'L aprjia. io Ma SKot-skeni v Watesovi provinci se je v bližini veleindustrijskega mesta Mac o' Witsa dogodila svoje vrste senzacijo-nelina železniška katastrofa, ki si jo strokovnjaki ne morejo še dodobra raz-tolmačiti, ki pa bo v tehničnem ozrru vkljub velikim žrtvam dala povod do nedogled ni h tehničnih kotvsekvenc.

    Med normalnim tirom, ki veže London s severno Škotsko in teče 'mimo Mac o'Witsa, pr^j- v sredi teče ozkotirna proga tamosniih velikih fužinskih podjetji, ki veže na širokem terenu raztresene posamezne tvornice in delavnice. Ker prevaža ta ozkotirna železnica po večnti že kovano aH še rde-če-žareče žlezo in jeklo iz livarn in visokih peči v cibdek>va

    Včeraj je baš tak vlak težko obložen z rdečim žarečim jeklom, drvel iz livarne z fizdelovalničo modelov. Istočasno je po normalnem tiru pribrzel brzovlak, ki je dirjal iz nasprotne strani. Vsled velike brzine obeh vlakov jc ozkotirna lokomotiva prodrla brzovlak, vozila skozi lokomotivo in sledeče vagone. kakor skozi tunel, in odbrzela na drugem koncu brzovlaka s svojimi vozovi naprej.

    Kakor je pripovedoval kasneje strojevodja ozkotirne lokomotive, se je vse to zgodilo s tako naglico in vehemen-co, da je sicer opazil, da se je mahoma stemnilo okolo njega in da je cul šum in ropot nekakega trenja, a preden se je zavedel, je že njegova lokomotiva bila v prostem zraku in brzela naprej. Ne-dogledna katastroia pa je udarila v londonski brzovlak. Ko se je brzovlak

    takoi zunaj postaje ustavil, ker je njegova lokomotiva eksplodirala, se je prestrašenim gledalcem in železniškemu osobju. ki so prihiteli na lice mesta na pomoč, nudi'1 grozo v i, a edinstven prizor. Ves vlak je staj sicer na tiru razen zadnjih dveh vozov, ki so nekoliko iztirili, a skozi vso garnituro ' je bil nekak predor, skoz* katerega je biH drvel ozkotirni vlak. Zareče iekio na ozkotirnih vozovih je v drvečem trenju ožgalo robove tega predora. Ogenj so sicer kmalu pogasiii, a slika, ki se je nudiia, je bila čudovita. Spodnji srednji del lokomotive in vseh vozov, kaikor da je izginil. Potnike, ki so sedeli v sredini vozov, je prodirajoči ozkotirni vlak z drobci železja in lesa kar odnesel. Še več stotin meter daleč za vlakom so pobirali kose trupel med drobci vlaka. Potniki, ki so sedeii ob obojestranskih oknih, pa so prvi hip začudeno gledali, kaj se godi. Mislili so na halucinacije, a ker so strme obsedeli. so ostali nedotaknjeni. Trajalo pa je dolgo, da se je večina zavedla od prestanega strahu. Skoro vse so rešffi neranjene ali le od drobcev lahko ranjene iz stoječega vlaka. Od 367 oseb, potnikov in železniškega osebja, ki se je vozilo z brzovlakom. je bik» rešenih 299 potnikov in spremljevalno osoibje, 9 oseb. 59 potnikov pa je bilo usmrče-nrh. da direktno razdrobljenih.

    Preiskava je dognala, da je krivda katastrofe na signalistu, ki je pozabii postaviti za brzovlak signal na »Stoj!«. Strokovnjaki pa se čudijo tehničnemu pojavu, da je mogel ozkotirni vlak prodreti skozi in skozi brzovlak. To možnost pripisujejo brzini, posebno koničasti konstrukciji lokomotive in pa razbeljenemu jeklu, ki je olajšalo trenje. Tehnika z velikim zanimanjem proučujejo pojav, ki je sicer bil povod grozni katastrofi, a odpira čudovite perspektive za nedogledne tehnične konstrukcije, posebno v prometnem pogledu.

    Pismo S dežele meksittajnarske

    Cdihuahua, J. aprila Preobrat dogodkov \ Mehiki mora v srce zaboleti vsakega Slovenca. Ustaja mehiškega ljudstva, ki so jo veijuic \vC [„,;c najboljše želje. je doživela popo,:i neuspeh. Prapori generala Jezusa Aguirre so razpršeni na vse vetrove in nasilnik je /lgospo-daril v deželi, sklonivši jo p0j Sv.-.to peto. Zgodovina našega ljudstva je poina" sličnih primerov, zato je naše sočutje z vrlini mehiškim narodom pristno r.enoav.rjeno. Tudi pri nas je gospodari! parski Tesel, tudi pri nas je divjaia reformacija, ko so goreli kresovi naših kiui;.; n divja soldate-ska poržigala domovr^aših pradedov. ,VU Slovenci vemo, kaj je trpijenie, zato ie r.asa solidarnost do enako trpečih gloooka in iskrena.

    Kakor znani turški »asilnik ^etket-nafa, ki je po naši Makedoai.fi Požiga! in moril v imenu pravice, se je vrgel Calles nad i.e-srečni svoj narod. Ja niu naiovori neljubo breme privatne zemljiške posesti. Siromašno mehiško ljudstvo, ki nima, kamor bi položilo glavo, je v stoletjih dobivalo pribežališče. zaslužek in delo na ogromnih vele-posestvih mehiških cerkva in samostanov. Dve tretjini plodne ze.nlje sta bili doslej last cerkve in narou jo Je obdeloval z ljubeznijo in s solzami biažcnstv i. da so se se nad lastniki zenVje izpolnile besede o pticah pod nebom in liiijan na polju, ki ne sejejo in ne žanjejo. Narod je živel brez skrbi: vstajal je ob zori in se z veseljem loteval dela. zvečer pa se je prepevajoč vračal pod svoj skromni krov. Ni ga težilo posvetno bogastvo in minljivo blago, vse skrbi so mu odvzeli njegovi voditelji.

    Tega edinega zatočišča so sovražniki oropali svoje ljudstvo. Ni si dalo naiožiti občutnega bremena. Uprlo se je, toda sovražniki so zmagali in v doglednem času bo mehiško ljudstvo moralo kloniti glave pod težo skrbi in neprijetnosti, ki jih č'oveku naklada obdelovanje lastnega posestva. Zgodovina človeštva nas uči, da je kmečkemu narodu lastna zemlja v pogubo, zato po prirodnih zakonih tudi v Mehiki agrarna reforma Callesa in njegovih tovarišev ne bo prinesl asreče in zadovoljstva. Na čeki države stoji sicer formalno predsednik Pones (lil. toda vse delo je izročeno t^allesu. ki je nekak koadjutor cul jure autecessionis na predsedniškem stolcu. Ta okoliščina ie jamstvo. da strahovlade mehiških liberalcev ne bo tako hitro konec, kakor bi bilo želeti.

    Poznavalci razmer trdijo, da je z zir.go delavske stranke, ki ji načeluiejo prej imenovane osebnosti, napočil konec v sake kulture in napredka v Mehiki. Kmečki in delavski stan bosta preobložena z materialnimi skrbmi, tonila bosta v materijalizmu in ne bosta imela niti časa niti volje, da dvigneta svoj kulturni nivo. Nepismenost pri preprostem ljudstvu bo brez dvoma poskočila visoko nad dosedanjih devetdeset odstotkov in pričakovati je popolnega zastoja v kulturnem razvoju.

    Res je Mehika precej oddaljena od Slovenije in medsebojni odnošaii se doslei niso mogli razviti do one prisrčnosti, ki bi bila vsekakor umestna pri frapanuii slično-sti usode in zgodovine obeh ljudstev, ven-dar imamo Slovenci z Mehiko nekako skupno platformo baš v omenjenih devetdesetih odstotkih. Pri nas jc ra,zmerie pismenih in nepismenih sicer ravno .obratno, t ud a tega -ne smemo pripisati okoliščini, da ie naš kmet že nekoliko generacij lastnik zemlje, ki jo obdeluje. Zato je utemeljena bojazen, da bo Mehika korakala proti popolni nepismenosti v istem tempu kakor bomo pri nas trebili zadnje ostanke te pristno mehiške inšdtucije.

    Slovenci smo majhen narod in naš glas v svetovnem koncertu ne zaleže mnogo, ako si ne iščemo prijateljev med drugimi narodi. To stran smo vedno in neuoraviče-no zanemarjali v lastno škodo. Tem primernejše bi bilo. ako se zavzamemo za mehiški narod sedaj, ko je v nesreči. S tem ljudstvom nas vežejo številne duhovne vezi, ki jih je treba razširiti in poglobili. Na srečo so se pri nas našli ljudje, ki so snrdi takoj s prvih početkov mehiških zmešnjav ubrati pravo pot in so se z vso silo zavrrjp* za pravice zatiranega mehiškega Ijud iva. Led je prebit, treba je samo. da na Ja'izjemo v tej smeri.

    Krasno štirisobno stanovanje

    z vsemi pritiklinami in lepim vrtom se takoj odda v moderni vili -Hišni posestnik« v bližini Tivolija. Cena 100 Din mesečno. Prednost imajo rodbine z večjim številom otrok. Prizaviti .se je treba pod šifro »Samo danes* na upravo »Aprilskega kurirja*.

    Fr. Ž.:

    Pesnik Korovajc in njegova ljubav

    . AMBROŠ KOROVAJC (mmšav mladenič z literarno frizuro pridrvi na oder.) Ali ni todle mimo prišel angel? Kakšen angel? Nežnega spola. Njen oče ie mesar, tri hiše ima s 75 gostači, vsak teden dva pobije — namreč vola — gostači žalifbog niso pitani. — Oh, ona pa je dražestna kakor cekin. Tombola. kdor jo zadene! (Se ozre in pokloni.) Rajsko bitje. Vaš pokorni suženj se Vam krivi pred nogami!

    LINA BUNKA (z lepo rdečimi, polnimi lici gre mimo in se ne zmeni za pesnika.)

    KOROVAJC (se obupno ozre proti nebu, potem se domisli, potegne iz žepa velik robec in ga nese za Lino.) Oprostite, nebeška stvar, brezmejni občutki mi dajejo pogum za predrzno vprašanje, ali je morebiti Vaša prelest-na osebnost izgubila tale robec tukajle v nevrednih mojih rokah?

    LINA. Kakor jaz? Kakor tale robec? Kakor tukajle v Vaših raka-h? Ne. gospod. ako jaz kaj izgubim, izgubim le boljše stvari in jih ne izgubim v Vaših rokah in Vas sploh ne poznam.

    KOROVAJC. Oprostite mi, morebiti sem ga izgubil sam. Ves sem zmeden. Zmedli so me Vaši čari. Misli se mi krotovičijo in pamet mi gaga. — Pa kaj robec, če sem ga izgubil — izgubil sem še dokaj več! (Jo milo pogleda in pokaže na srce.)

    LINA. Listnico? Ali je biio dosti notri?

    KOROVAJC (žalostno odkima). Ne listnico, ampak srce. O gospodična, ali niste Vi našli mojega srca?

    LINA. Kaj pa misfite! Nimam navade, da bi karkoli pobirala po cestah. Po cestah ni nikdar pobirala naša hiša, hvala Bogu! In sploh — jaz ne vem, kai me tako giedate — kdo pa ste?

    KOROVAJC. Arrabrož Korovajc. priznan lirik. Že neštetokrat je bil odlikovan moj pegaz.

    LINA. Pegaz? Kdo je to?

    KOROVAJC. Rajski konj.

    LINA. A tako? Odlikovan na konjskih razstavah.

    KOROVAJC. Ne. Vi me ne umete.

    LINA. Sploh — kaj pa želite?

    KOROVAJC. Nič — in pa vse.

    LINA. Res ne vern — (vzame denarnico iz tori>ice in brsska po njej). Ne vem. ali imam kaj drobiža.

    KOROVAJC. Kako napačno sodite mene in moje želje. Gospodična!

    Oš, da bi zreti le en (fen

    ti v orne iimcl oči. ko tirepad so brez dna teman, ko zvez<5a. iti bteSčš.

    LINA (ga posluša z rastočim zanimanjem in se ob tem ogleduje v zr-calce).

    KOROVAJC.

    hi tvojih las u črni kras en dan naj ga le zrem.

    obnejnajo ti vi

    LINA. Slišite Vi. saj imam »bubi«, rjav »bubi«.

    KOROVAJC. Rjav »bubi« se ne da opevati nikakor ne. —

    I«i ivo.j nobešiko nni\ pa-s

    iv lepe te roke.

    še lic o^val naj bi kras in irsifcrtice sladic.

    LINA. Oh, kaj pa boste imeli od tega?

    KOROVAJC.

    In nesnii vse. kar dih lv.m p«!.

    v »Zvrfl* pil bwm posla!.

    če S3«}e če zarje »Zvoc«

    h a j več bo piačeval.

    LINA (vzdihne). Torei je slab zaslužek pri pec,n:h? Gospodarska kriza se temu pravi. Ata tudi tožajo, da tako

    slabo zaslužijo pri mesu. Pri vsakem volu imajo izgubo.

    _ KOROVAJC. Kako jih IX)mirujem! Ce jim ne bodo kmalu nehaie izgube, še tri hiše bodo dobili zraven.

    LINA. Kajne! — Zdaj pa moram od tod. Zbogom! Mama mi gotovo ne bi dovolila, da po cestah poslušam pesmi. Zbogom! Sploh — nimam časa — in kaj bodo ljudje rekli, če me vidijo z vami. Saj vendar nisem kaka taka. — Zbogom!

    KOROVAJC. Gospodična, ustni! te se moje liubezni brezkončnih mej! O, da b: smel umreti pod stopinjo Vaših čre-veajčkov.

    LINA. Ne ne ne. to se ne bi spodobno! Kaj sem hotela reči? — Zbogom! (Gre po odru naokoli. Korovajc proseče za njo.) Kaj stopate za mano, mama tega ne dovole.

    KOROVAJC. O gospodična, da bi Vi videli v moje srce!

    LINA. Ne ne ne. to se ne spodobi dobro vzgojeni deklici iz boljše hiše!

    KOROVAJC. O gospodična!

    7.a V3«rvi ssopam celi dan. o Vas le sanjam v-saJ?o noč, kakor- z verigo pir^covan pustili Vas mi vei ni moč.

    Le eno željo št1 imam. kedaj da H bi z Vami s-a

    IJNA (ga ogorčeno pogleda). KOROVAJC. (Jo hiti pomiriti.)

    seve,

    k oe mama to

    Kad gledai urt> to eno.

    Vam v lic hi žar in v noč oč*. ki šepetaj bi Vam v uho. iiar srce zmer mi koprni, ln brez strahu, mladenič si:; • hi bos pašo \as rad obje:, uoiiubil sv dovole.

    Pbjjubovai bi Vas tako. # na beli roki ii obraz, mkinie bteskocia teko. prekratek bo e ure ča; Vendar da jaz b: do živ to aro kratko, rad hote umreti bi pdttm — se le če tnamž te dovole

    in sladi.o sc hitro

    LINiA (zamaknjena vzd, pogleda Korovajca. P<(, okrene.) Nak! in sploh — vSi moški niste nič prida. Samo ;ia dote prežite. Mislite, par stotiso^ov ne bi bile mačkine solze.

    KOROVAJC (naAušen). Par stoti sočakov! Angel, Flrubin, Serafm, ne

    »APK.WO.KI KURIR«

    Ponedeljek, 1. aprila

    Domače vesti

    * Direkcija železnic nam poroča, da je pri vseh potniški'" vlakih, ki prihajajo ob nedeljah in pravnikih zvečer v Ljubljano, od 1. t. m. dalje rezerviran po en kupe za trezne. Kakor &jemo, namerava železniška uprava na vseh progah uvesti v i. in II. razredu tudi posebne oddelke za potnike, ki plačajo celo '«rto.

    * Oiepšanie irhniške železnice s tuneli. Ker se izletniki "a Vrhniko pritožujejo, da prosta ni dovolj romantična in lepa, se je na pobudo Zvez-' za tuJ'ski Promet osnovala na Vrhniki delniška družba z namenom, da na progi zgradi več tunelov. Zgrajeni bodo iz žeiezobetona Oiertalna licitacija danes popoldne na lic« mesta.

    * Blagoslovite* nove brizgaine na Šmarni jtorf. Zaradi nevestno se množečih nedeljskih gozdnih poiteov in požarov na Šmarni gori in Grmadi 40 prebivalci vsega okoliša s pomočjo oblačnega odbora nabavili prav lično malo motorno brizgalno z razantnim učinkom na večjo oddaljenost. Motorka bo blagslovljena dsnes dopoldne po slovesni maši in instalirana na stolpu, odkoder bo njena akcija uspešn" .ia vsa pobočja Šmarne gore in bo vsak gozdni požar lahko zadušen tako rekoč že v kali. Vodo bo dobavljal gatneljsk: vodovod brezplačno. Hvalevredno je, da ;e blagoslovitev vrši ravno danes, ko je na Šmarni gori običajni romarski shod. Pripominjamo pa, da bi vendar kazalo izvršiti ;e nekatere ukrepe za pre-prečenje gozdni: požarov. Predvsem naj bi se zaljubljenim parom absolutno prepovedalo vsako kajenje.

    * Letina lirike obeta letos prav slabo, ker se v uredništvi: do danes še ni javil niti en majski hroši.

    * Plantaža kbiih kumar. Vsem našim ce-nnjenim čitateljfin je gotovo še v dobrem spominu, da se je lani meseca julija prevrnil na Poljanski cesti voz s sodom pristnega vinskega ;?siha nekemu Čiču, ki se je prestrašil biz>viškega avtobusa lin peric na njem. Dragocena tekočina se je razlila po cesti in po poskusnem vrtu Kmetijske druž-be. Naši moderni kmetovalci iz šole ameriškega vrtnarskega čudodelnika Burbanka so sklenili na tem p*ostoru napraviti plantažo »a kisle kumare da se kislina ekonomično izrabi. Kakor cu>mo, je prevelika zaposlenost s temi nač ii tudi vzrok, da je letos Kmetijska družbi opustila dobavo cepičev našim sadjerejceni.

    * Redek astronomni pojav. Že ves marec biesti večernica ^b jasnih večerih na modrem nebu tako blesteče in, migotajoče, kakor je to običajn 10 opazovati le v puščavah in sibirskih stepah. Videti je izredno velika, posebno če jo opazuj,eš z dobrim daljnogledom. Pojav je nenavaden in le redko zabeležen v astronomskih zapiskih. Nekako pred 100 leti je Valentin Vodnik beležil, da je večernica videti »per eni glihi kakor en goldinar:. Zadnje večere pa so nekateri zvesti opazovalci večernega neba opazili okrog večernice tudi neke sumljive oblačke in utrinke. Ali se na tem še malo raznskanem planetu pojavljajo vulkani? Kdor bi o tem kaj vedel in morda nocoj opazoval večerni co, naj nam to -blagovoli kratko in trezno sporoCiti.

    Iz Ljubljane

    u— Himen. Danes dopoldne se je v podružnici sv. Urlia v idiličnem Mestnem logu poročil g. M a r e n k o v F r o n c, kralj naših žabarjev in ciparjev, najstarejši trnovski fant. z ljubko gospodično Jerico Menterga iz ugledne trnovske hiše. p. d. pri Cvenku. Bilo srečno!

    u— Nova aiera na mitnici v Vodmatu. Še ni popolnoma pojasnjena afera s sodi vode. ki so jih nepridipravi deklarirali za vino. pa že iman;o na mitnici v Vodmatu novo senzacijo. Včeraj so namreč na mitnici zalotili med drugimi tudi sod čistega in pristnega vina. (April! Op. stavca.)

    u— INRI ali Žrtev poklica. Včeraj so prepeljali v oblastne bolnico priljubljenega dramskega igralca g. Edmunda Gašperina. Zavoljo naporov zadnjega tedna, ko se je moral vsak dan, včasi celo po dvakrat, pre-intenzivno zamisliti v svojo težko vlogo, so se mu na rokah in nogah pojavile rane. Zdravniki v bolnici si niso edini, da li spada pacijent na nevrološki, kirurški ali der-natološki oddelek. Pacijent ostane zaenkrat v oskrbi svojega prijatelja g. dr. O. Helena Tuhinjca. Kakor nam poročajo, je stanje g. Gašperina težko; odklanja vsako ied in pijačo ter neprestano zahteva, naj mu dado piti žoiča.

    u— Gostovanje Josephine Bakerjeve v

    Mestnem domu Je gotova stvar. Slovita zamorska diva, ki pravkar žanje nove triumfe v 3eogradu. se bo na povratku v Pariz ustavila v Ljubljani in nastopila en sam večer. Vrnila pa se bo sredi poletne sezone in letovala najbrž na Bledu. Vstopnice se

    rezervirajo iz prijaznosti samo danes dopoldne v Žags ievi trafiki na Dunajski cesti.

    u— Harrv flel na ljubljanski promenadi. Na poti v Da nacijo. kjer bo tekom aprila in maja sninul nek<-i drznih akrobatskih prizorov za i oi non v eliki film -Jadranska brezdna*, -e jc včeraj pripeljal v Ljubljano glasoviti fimlski igralec Harrv Piel. V nevezanem kavarniškem pogovoru z našim urednikon jc izjavil, da se je ustavil v Ljubljani kr v rodnem mestu svoie ko-leginje gdč. It. Rine (»Od nekdaj lepe so Ljubljanke sle ele . . .«) Kaj všeč mu je palača Ljublja-ske kreditne banke, s katere bi se mu zplačalo tvegati drzen .-.kok. Nu, tega prizor Ljubljančani sicer ne bodo deležni, pač p. bodo g. Harry Piela lahko najbrž danes, ;večer od 6. do 7. opazovali na promenadi to Aleksandrovi cesti. Morda bo pred kavarro »Emono« dajal avtozrame. Pri vse.j svoji odvažnosti je g. Harrv Piel prav prijazen .ospod, vendar drezanjc dre-zanje nežnega spola vanj ni priporočljivo. Za silo prav d'bro lomi srbohrvatski.

    u— Ekspedicja naših jamarjev v rimski vodnjak. Obširn poročilo, ki ga je prineslo velikonočno »Jitror o rimskem vodnjaku na ljubljanskem gadu. je tudi med najstarejšimi Ljubljane; ii vzbudilo splošno pozornost. Zajiimau.e pa bo zrastlo gotovo do viška, ko bo volnjak do kraja temeljito raziskan. Prve priprave so izvršene, dobavljen je tudi potrebo kredit na obresti _ in danes popoldne ,-e bo vršila prva poskušna ektpedicija v r.mSki vodnjak. Vodstvo je v rokah g. profesorja dr. Jožeta Ruša, ki je za priprave žrtvoval ves veliki teden, iz-vzemši dve uri za velikonočno spoved. Vrv, po kateri se belo pogumni jamarji spuščali v vodnjak, jo dobavil v Grosupljem, korito pa v Ribnici. K?r se je zadnje čase čulo iz globine vodnjaki neko čudno brumenje, se bodo jamarji pc potrebi oborožili s helebar-dami, kolikor jih še premora orožarna na ljubljanskem gridu. V zvezii s tem lahko pripomnimo, da nameravajo jamarji proglasiti sv. Jurija sa svojega patrona.

    u— Elementarne nezgode ne nastajajo samo zaradi suše. slane, toče ali sličnib vremenskih pojavov. Elementarne nezgode povzročajo n. pr. tudi hudourniki, kadar pri-dere voda po njih. Zakaj bi se Ljubljanica ne uvrstila med hudournike? če se to zgodi, bi se lahke zanjo dobilo kak denar iz fonda za uredite-/ hudournikov. Ljubljanica ima popoln znarvaj hudournikov. Kadar pride voda vanjo, — dere. Suha je vedno, kadar so suhi tudi drugi hudourniki, ker hudourniki brez vole ne okužujejo svoje okolice, Ljubljanica ia baš tedaj najbolj smrdi. Mnenja smo, da je treba vsako iinicijativo za pospeševanje regulacije Ljubljanice pozdravljati, prijeti pa jo je treba seveda od prave strani. In ta zadeva je v dobrih rokah. Občinski svetnik g. Ivan Hribar bo o tem zopet obširaje izpregovoril na prihodnji seji ljubljanskega občinskega sveta.

    !z Celja

    e— Celjski Stati grad v nevarnosti. Strokovnjaki so sicer že dalje časa opozarjali merodajne faktor,? na veliko uevarnost, ki preti zgodovinskm razvalinam celjskega Starega gradu, ffda vedno zaman. Včeraj popoldne okrog 3. ure so opazili številni obiskovalci te prelepe razgledne točke, da so se z velikim tra;i>m izsuli iz. sredine severne stene Friderik tvega stolpa, dobra 2 metra od tal, večii ,;osi zidu in se zvalili na nižje ležeče poslopje šolskih sester, ki je bilo pri tem težje poškodovano. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bila ubita ena kokoš. Siolp bodo morali začasno zavarovati z močnimi lesenimi podporami. V ta namen je vo-tiral stavbni od?»k občinskega sveta večji znesek iz vodovodnega fonda. Med razpadlim zidovjem so našli znatno množino starih rimskih zlatih in srebrnih novcev, ki predstavljajo v vsak m oziru za mesto veliko vrednost. Eventuilni lastnniki naj se /.glasijo nn naslov: >Ileli vol:.

    e_ Izreden lnvskj blagor. Znani eeij?ki lovec g. Pitnic j* ustrelil v soboto ua svojem vrtu, ki se nahaja v bližini kolodvora, prav krasnega divjega mačka, ki se je priklatil najbrž iz lližnjih gozdov za Sv. Jožefom. Maček se j.- skrival na orajdi, rastoči ob zidani vrtni ograji. I Jedka zverina jc tehtala 7 kg. Mačka je razstavil g. Pii^ie v srednjem oknu svojega stanovanja, kj^r ga občudujejo predvsem številni okoličani, ki prihajajo mir.io v mesto.

    e— Promenadni koncerti na Glaziji. Danes popoldne ob 14. uri priredi mariborska vo-jaška^godba promenadni koncert na Glaziji. Ob 13. uri po s- vrši istotam prijateljska nogometna tekma med SK Celje in celjski-ni Atletiki. Nato pr sta zabava s šaljivo pošto.

    žali me krivično! Par sfotisočakov!!

    — Čuj, kaj pegaz iz mene govori:

    Da tudj nimaš tisočakov sto nabranih v j,',-x>ri kaši dote, vendar naj priča bode mi nebo. vendar bi Ija^j jaz jorfc6 te.

    Omamilo !ne n; z[a,f0> srebro, po tebi le sr.e vzditaje; če tudi nimaš tisočakov sto: devetdeset zadostuje!

    In če le trideset jih ie, mate! ne neha za t?boi ljubav me enati, še jutri te pepetjem pred oltar,

    če jih imaš v valuti zlati.

    LlNiA (giniena, Si »briše oči in nos). Nahod na sem. Kadar poslušam pesmi, koj dobim nahod. Takšno imam srce!

    — Pa to vse vkjtpe nič ne pomaga. Gospod, »bogom ;n za veke! Jaz nisem več prosta. (Vzdftne.) Jaz sem že zasedena.

    KOROVAJC. Jo; meni nesrečniku! In kdo je tisti sreonik?

    LINA. Lovračev Cene s Poljan, da veste.

    KOROVAJC Gospodična! Kako morete ljurati takesa človeka! Saj niti male mature nima;

    LINA. Pa ima zato mustače, pravijo ata. in v hranilnici denar

    KOROVAJC. Gospodična, imejte usmiluefige!

    Iz Maribora

    —a Policijska kronika. Avtomobilisti, ki so pasirali državni most, so vložili včeraj 10 prijav proti peščem-kršilcem cestno-policij-skfga reda. _. V neki gostilni na Koroški cesti je morala intervenirati policija, ker so odborniki društva za jiobijanje alkoholizma brutalno razganjali mirne pivce. — Tatovi, ki so lani iz zaloge g. Gustinčiča v Tatteu-badiovi ulici ukradli več koles, so se skesali. Lepo osnažena kolesa so neopaženo — kakor poprej, ko so kradli — sredi noti prislonili ob zid.

    a__Umetnostna razstava, ki je bila otvorjena na velikonočno soboto, ee bo morala danes zatvoriti, ker so za umetnost nav.lu-šeni Mariborčani že v dveh dneh pokupili skoro vse slike. Za umetnost tako zavzete publike ne pomnijo niti najstarejši naši umetniki.

    Iz Kranja

    r— Sprava strank v Kranju. l'o vsej de* želi je znano, da je v Kranju mnogo deset* letij divjal boj za dobrine na mostu čez Savo. Promet čez most je bil z vsakim dnem večji in tem številnejši in več obe* tajoči so bili tudi izgledi na prirast renta* brlitete do sedaj spornih virov zlasti za vse lastnike vrtov in za ljubitelje s cvet* jem okrašenih oken važnih dohodov s savskega mosta. Tako pod vtisom zgodo* vinskih dogodkov kakor še bolj zaradi na* raščanja avtomobilskega prometa so se me* ščani starodavnega mesta po dolgotrajnih prerekanjih, sejah in konferencah končno zedinili, da gre teh za obstanek mesta ne* obhodno potrebnih dobrin vsaki stranki polovica. Razdelitev bo vodila posebna medstrankarska komisija, ki jo bodo volili malkontenti. Pametna poravnava bo do dna srca obradovala vse gorenjske rojake, ki so bili najbližje priče krvoločnih bojev, razveselila bo pa sprava tudi vso lepo našo domovino, ker lahko pozdravimo procvi* tajoče kranjske meščane zopet složne v bratskem zagrljaju.

    r—• Protestna akcija. Kakor znano, jc uvedla neka tukajšnja humanitarna orga* nizacija posebne znamke, s katerimi se iz« plačujejo beračem milodari mesto denar* ja. Berači dobe na te znamke živila, med tem ko pijače ne. To pa večjemu delu za* interesirancev ne ugaja. Radi tega sklicu« jejo ti berači za danes ob 11. dopoldne protestno zborovanje na Pungratu, kamor pridejo kameradi iz vsega kranjskega src* za. Tudi svojevrstna zanimivost!

    r_ Pred novim razmahom industrije v

    Kranju. Kakor doznavamo iz verodostoj« nih krogov, se vršijo med tržaškim gene« ralrtim zastopom znane Fordove avtomo* bilske industrije m tukajšnjimi interesenti pogajanja za nakup večjih gradbenih kom* pleksov v Kranju. Ford namerava med drugim po svojem osvojevatnem evropskem načrtu zgraditi veliko montažne avtomobil« ske tvornice v Jugoslaviji. Tvornice bodo zaposlovale skoro" 3000 delavcev. Zemlji« šče, ki prihaja v poštev. se nahaja ob že« leznici. Od rezultata teh pogajanj je od« visno, ali sc bo Kranju in s tem Gorenj* ski. odprla nova epoha velike industrijah* zacijc, ki je v Kranju žc pokazala uspehe, kakor šc v nobenem drugem mestu Slove«

    ni je.

    Iz Tržiča

    LINA. Zasto-ni! Je že aro da!!

    KOROVAJC (poklekne). Gos— po-dič—na!

    LINA. Tudi meni ie žal.

    KOROVAJC (vs-tane in si otepe prašna kolena). To je moja smrt! (Dvigne v spinom patosu roke proti nebu.)

    Razruši se nad ntajioj sve:

    in zemlja -ne požri —

    saj spfaval; po vodi so

    mi želie, n>j vsj!

    tn v niC st ra®jwSili sni so zlati!

    Kai hočem dali na sveta še ostati.

    Izrekla kruto si sodfb6

    :n ta glasi s-e: »SmrtU

    a kakor ho5eS, naj pa bo.

    motj up tn cilj }e strt.

    Le eno Še M prosil te: posod:

    mi dva kovača — in pa srečna bodi!

    LINA (ihteča setže v torbico in nudi Korovaieu stotak). Ali imate dati na-zae? ,

    KOROVAJC (obupan). Nimam, suh sem.

    LINA (jokaje se). Pa jutri prinesite!

    KOROVAJC. Kako — ko bom že mrtev.

    LINA. Pa — zbogom!

    KOROVAJC. Nad zvezdami! (Odideta vsak na svojo stran.) I

    č— Brezplačna poizkusita vožnja. Tu sc

    je ustanovila nova družba za vzdrževanje avtomobilske zveze med Tržičem in Ljubljano pod naslovom -Avtopromet Tržič -Ljubljana«. Navabila si je avtobus znamke Merkur«, ki ima za 24 oseb prostora in je že prispel v Tržič. Reklamna poskusna vožnja iz Tržiča po veliki cesti na Bled se bo vršila na velikonočni ponedeljek popoldne ob 2. uri izpred hotela Lončar. Družba »Avto-promet« vabi vse občinstvo prav vljudno, da si ogleda najmodernejši voz in ga tudi poskusi. Poskusna vožnja bo brezplačna.

    č— Čigav bo zaklad? Završnikov Korl iz Zavrha ie pripeljal svojemu prijatelju Ko-latu v Tržič velik voz bukovih panjev za pirhe in ga obenem naprosil za botra svojemu starejšemu otroku. Drva je dobil v delo tržiški Žagar Uršič. Cirkutarka je rezala debele hlode kakor maslo. Naenkrat ie za.škrtal votel panj. iz njega ie padio 1 Šcekinov po 30 a. kron. Kolata pravi, da ie zaklad njegov. Završnikov Korl ga reklamira zase, Uršič pa zase, ker je njegova žaga storila dobro delo in zbrskala na dan cekine. Tako je nastal velik prepir in namesto prijetne botrine bo nastala neprijetna pravda in veliko sovraštvo. Tako se je zopet izkazala stara resnica, da denar dela samo sovraštvo in zdražbe.

    č— Sladko maščevanje. Ravnatelj trži-ške meščanske šole je velik nasprotnik ra-dio-aparatov. Pravi, da mu je star gramofon ljubši kakor prvovrsten radio-aparat. Z mestnim tajnikom g. Vankom Japljem sta si prišla smrtno navzkriž. Le ta Je na veliko soboto, ko je bila služkinja sama doma, nasiloma instaliral najboljši Telefunkem in spet odšel kakor Je prišel. Ko je stopil g. ravnatelj v stanovanje in slišal radio-glaso-ve. je padel v nezavest in zdravnik je ugotovil pretres možganov. Pacijent bo okreval.

    Iz Trbovelj

    t— Kuna zlatica v stanovanju. Huda zima ic prisilila zverjad. da je iskala zavetja in hrane v bližini človeških bivališč. Nekaterim zverem je človekova bližina tako do-padla, da se niti niso hotele vrniti nazaj v gozd. To nam izpričuje sledeči dogodek. Pri Počivavšku imajo sobo. katero rabijo za ropotarnico in ima le malokdaj kdo tam opravka. Včeraj je gospa Počivavškova slučajno vstopila v to ropotarnico in videla, kako je neka rjava žival smuknila skozi okno. Mislila je, da je mačka. Kar začuje tam iz kota iz nekega zaboja čudno cviljenje. Stopi k zaboju in v njem zagleda 7 majhnih golih živalic. Mačke niso. Kaj bi neki to bilo? Hitro pokliče gospoda soproga, ki je kot star lovec z začudenjem kon-štatiral, da so te male živalice mlade kune. Ko je to konŠtatiral. je samo še ugibal, kako bi ujel staro. Z gotovostjo je računal, da se bo stara, ko bo mir, zopet vrnila k m^dičem. Pokrov na zaboju je namestil tako, da se je moral sprožiti takoj, ko bo žival skočila v zaboj. In ni se zmotil. Ko pride drugo jutro zopet v rotpotarnico, najde pokrov zaprt, iz zaboja pa se Je slišalo šumenje in puhanje plemenite zveri, ki je hotela ubežati, pa ni mogla. Pri špranji v zaboju je videl g. Počivavšek. da je ujel krasen eksemplar kune zlatice. — Žival se je v zaboju kmalu umirila in mirno doji svoje mladiče. To zanimivo kunino dru-

    žinico si ljudje danes še lahko ogledajo pri g. Počivavšku, jutri pa jo že odpošlje ljubljanskemu Zoo«. G. Počivavšek ima na lovu sicer mnogo sreče, a kaj takega, da bi zveri kar silile v njegovo hišo, ka.i takega pa še ni doživel.

    t— Trbovije-mesto. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bo trg Trbovlje v najkrajšem času povišan v mesto. Po številu prebivalstva bo to tretje največje mesto v Sloveniji. Ko bodo Trbovlje povišane v mesto, dobe čisto gotovo tudi vse urade. \ prvi vrsti okrajno glavarstvo i. dr. Prostor za zgradbo uradov in stanovanjski!) hiš je že določen in sicer Volajev travnik v bližini Sokolskega doma. Potreben bi bil tudi regulacijski načrt, da sc ne bo zidalo kar tja v en dan. da bodo dobile Trbovlje tudi na zunaj bolj mestno lice.

    Iz Litiji

    i— \abava motornega splava. Ker jc v minuli zimi ledovje na Savi strahovito ogrožalo prevoz s čolni in brodom, so prebivalci levega in desnega brega na Savi pri Litiji na včerajšnjem zborovanju izvo* lili pripravljalni odbor za nabavo prepo« trebnega motornega splava. Delo je po* verjeno znani zasavski ladjedelnici Cabej in drug v Dolah pri Sv. Kržu. Motorni splav bo v kratkem prepeljan preko Polš* nika in Pasjeka na Savo, kjer se bo vršila svečana blagoslovitev.

    i— Prve črešnje se v Litiji prodajajo v zaprtih NVcckovih stcklcnicah po 35 Din.

    Pomladi leta 1959.

    Star človek sem, pa stavim, da bodo no-vine čez trideset let prinesle tole rekapitu-laeijo:

    — Takšne zime, kakor je bila letošnja, ne pomnijo v Sloveniji najstarejši možje, k<*r jih je večina že pomrlo Nekaj sličnega je bilo leta 1929 — torej ravno pred trideset leti. Za vremenske j>ojave, ki jim lahko prištevamo tudi potrese, je sploh značilno, da se radi obnavljajo vsakih trideset let. Vsaj v novinah. A kaj je bila takratna zima proti letošnji! Poglejmo samo v stare zapiske: termometer je takrat zdrknil na —30 ei. C, ker nižje ni mogel, letos pa je živo srebro v toplomerih sploh usahnilo in ga bo treba na državne stroške ali na račun reparacij nabaviti primerno količino iz Idrije, da se vsaj za silo zopet napolnijo cevke toplomerov, v kolikor niso od mrazu popokale, ee niso bile ovite s cunjami.

    Listi so leta 1929 mnogo poročali o zimskih grozotah. Strahovanja j,e bilo mnogo in marsičesa so bili krivi brezverski listi, ki so javno razkrili neverjetne slike bede in uprizorili celo pomožno akcijo ter zavajali ljudi od darovanja za reševanje zamorčkov.

    Podrobnosti iz takratne zime niso zanimive, kvečjemu to, da je občinskemu slugi v Suhi vasi na poti po službenih opravkih zmrznil Sik v ustih in so ga takoj odpravili k zobozdravniku. Primerilo se je tudi to.

    leto Ljubljančani niso več klofutali niti v gostilnah, uiti v ožj.eni domačem krogu. Učinek mraza je pa vendarle bil tolik, da je skrčil celo predpastni čas na minimum, precej usahnile so reke, zamrznili sa tudi žepi in prireditve so bile jako slabo obiskane. Temu so takrat dejali: znamenje časa.

    Hvalevredni uvidevnosti poklicanih iak-torjev v letu 1929 pa pripada zasluga, da so koj, ko je začel [»opuščati mraz, uredili javne ogrejevalnice in se je delil tud brezplačni iu brezalkoholni čaj. (Letos — v lelu !9o!M — smo to stvar rešili še temeljiteje in je mestna občina takoj po končani rimi povabila vse reveže, ki so junaško kljubovali zimi, na skupni guljaž) . . .

    Polagoma je 1<; postalo južnejše vreme i.a zunai in na znotraj. Brezposelnim se ni bil« več treba skrivati pred kidanjem snega, barakarji so lahko zopet mirno snivali, ne da bi se bali zmrzuenja v snu. in boljši krogi so lahko nosili zimsko modo Ija do Bin-košti . . .

    Nečuvena zanikrnost občinske uprave

    Naše mesto itak ni preveč oblago-darjeno z zgodovinskimi spomeniki, pričami naše slavne preteklosti, pa še to. kar je ušlo neizprosni uničevalni sili časa. propada pred našimi očmi r*> zanikarnosti poklicanih čimiteljev. Našo priljubljeno Zvezdo so spremenili v nekako džunglo, da se je bo moral pošten človek skrbno ogibati, ako ne bo hotel končati v želodcih divjih živali brez žegnov in zvonenja. Šc hujše vandalstvo pa se godi nad kandeia-brom pred univerzo, nad tistim kande-labrom. po katerim je nekdaj hrabri Je-fte poziva! svoj nobožni narod v boj na divje Am-onite..Ta slavni in za zgodovino našega ljudstva ter slovenske kulture sploh tako velepomembni kandela-ber jo rja že tako močno načela, da se za narodno čast vneti ljudje opravičeno boje, da bo ta priča naše slavne preteklosti v doslednem času lKjpolmr.na uničena.

    Naj sc vendar že zganejo merodajni činitelji in naj preskrbe par kiiograimn minija in barve, da se postavi kandela-ber v prejšnji stan. Mislimo, da bi bilo tudi umestno napraviti tablico s primernim napisom, da se bo ljudstvo zavedalo velike vrednosti tega zgodovinskega spomenika. Malo rmamo tako važnih prič naše prošlosti. zato vsaj za tiste skrbimo! Ako že občina ne zmore malenkostnih stroškov, ali ne bi mogla oblastna skupščina na današnji seji vo-tirati kak primeren znesek?

    »Zamorci v tunelu«

    senzacionalna umetnina mladega slovenskega modernista Kruhoslava Pacarja, ki }o pravkar od-premlja na veliko umetnostno razstavo v Barceloni.

    (GKchee d' a*>res Narodna tiskarna.)

    Mali oglasi

    Tri prasce

    sprejmem na ih)bro domačo hrano in stanovanje z vso postrežbo in pranjem perila. — S spoštovanjem: Marija Počasne. Koienven-*ka ulica 17/h. dvorišče.

    1

    Fante

    za rejo, črnili tčetin. pohlevne živali, jedo vse, oddam po ugodni ceni. Zajamčeno pristna pasma! — Matija Progar, diplomirani in z zlato kolaujo odlikovani kmetovalec Matija ščetinar na Oeojniku. 2

    Hemeroide

    in v.-e v to ttroko spadajoče opravke izvršuje zanesljivo hrez zdravniške asistence Katrica MiSjakova, diplomirana babica. Se priporočam! 3

    Porodništvo

    odpravlja prirodna grenči-ca »Kaiser Wilhelmc, ker povzroča dobro prebavo in lahak stol. i

    Krasna ura

    na vzmetih, z visokim ua-slonjaiom. v.-« s perzijskim plišem prevlečeno, pe zastavi za posojilo 20.01)0 Din proti sigurni vrnitvi pod značko: *Ob svetem Nikoli«. 10

    Boljše dekle

    350 ccm. 5 konjskih sil, zelo malo voženo, trpežno, s prikolico, poceni na ogled v garaži na Dunajski cesti a. 11

    Motorno kolo

    vajeno vseh hišnih del, postrežljlvo in pošteno — išče zaiK)slitre. Gre tudi na deželo. 12

    Boljši fant

    volčje pa=nie se je zatekel Povprašati prot; nagradi pri Lis nem čav.iju liški tiic' 12--'.

    Stre-17

    Pes

    zvest hišni čuvaj

    2 dežele išče primernega znanja Gre tudi na boljše posestvo. Neanonimne ponudbe pod Šifro »Korajža velja«, poste arestatite — Suhi breg. 18

    Zobna pasta

    iz japons&ih ptičjih otipaj kov- — priznano najboljše gnojilo za žlahtne rože, *e oddaja po Din 50 kg. 10

    Rega

    Ilega. r>i.'a, kva». jaz sem tah da si iščem .para — tj mi boš >ta ?tara;! Bodi dobra a!: ='al-.a. p:5i mi pon >:fro »Zaiia-

    24

    Gospodična

    7. dežele

    Pozor!

    Pozor!

    Parfumi

    za avtomobile in pogon strojev se dobe pri 01! Companv. Dunajska cesta. Sesalka" na ulici. 3

    Bencin

    za dame in vse pdesne prireditve, najizbranejša kvaliteta v drogeriji »Svet; Rok«. 6

    Nagrobni spomenik

    pripraven za damski salon, vzamem v najem za svojo mlado ženo. Janez Potrsf-nik. Beograjska 83,11. 1

    Koncertni pianino

    'z g'ailkega marmorja, dobre ohranjen, brez črk in na solidnem podstavku — kupim na obroke. Nasloviti: Peter Skala, upokojenec, Stara vi« 36. S

    Divan

    dragocena spominska anti-kviteta, na nogah iz ala-bastra. ves aparat še v dobroidočem stanju, se zaradi revščine proda. Ponudbe pod Šifro: >Le za bogataše«. 9

    Tiskarski škrat, ves nervozen in jezen, ker.so ta teden vsi tiskarski stroji neprestano brneli, se je znesel nad nedolžnim »Kurirjem« in mu zamešal nekatere naslove pri malih oglasih. Ker pa je v tem izbruhnila doba obveznega tiskarskega počitka, škratovih lum-Darij nismo mogli več popraviti, zato prosimo p. t. publikum, da to sam stori.

    Trebušne pasove

    za kanarčke in vse druge udomačene ptičke kupit« najceneje pri žitnem trgovcu Pišu. Vodnikov trg 13

    Zrnje, konopljo

    za rejene ljudi in one, ki imajo kilo. pošilja po povzetju brez naznake vsebine lekarna »Tiroler« na Dn-naju. 14

    Otroški sanatorij »Waldhiigel«

    obnavlja starejšim gospodom rast la- in l«rade. Nikomur ni treba bili plešast Presenetljivi uspehi po enkratnem .poizkusu. Priporočljivo tudi neostriženim damam. 13

    Olje

    »Stran s plešo!«

    Za slabokrvne in šibko dorasle otroke se priporoča slovenskim staršem Dnevno z vso nego samo 250 Din v predsezoni. 16

    KoIonel-gnoSlo

    daje sn«žnobeie zobe iu desinficira vso ustno duplino do goltanea. Originalne tube po 10 Kn v

    vseh lekarnah in dTogcrijab 20

    Otroški voziček

    v letošnji zimi izvrstno preizkušen, patentiran izum, ki ee polni samo z žagovino in gori ilva dni. se proda "za 300 Din. 21

    Peč na žagovino

    na dobrih vzmetili, tlam-njačo vred in otroškim pe rilom za dvojčke poceni pri Baptistu Zadrcgarju, držav, uradniku v Prek-niurjn. 22

    Akademik

    najzanesljivejša moč. mno-gopreizkušen družabnik, ki se je pravkar vrnil it Pariza, prevzame ^aku instrukcijo v boljših krogih. Pod šifro >Je sais tout«. 23

    išče resnt-^a znanja s 1. aprilom. Najemnina po dogovoru. -Tulipan,. 25

    Stanovanje

    s pritiklinaini

    oddam na obrok*. Vdovci br<*z otrok ni.-o izključeni. Na razpolavj *!o 1. maja. nato dražjo. Ponudbe na naslov: »Ke

    Gospodinja

    z dobro urejeno mlekarno in vodovodom -e odda v najeiij. Pripravna za vpo-iojenne. — Pod značke »Ugodna prilika«. 27

    Šimel

    naprodaj. — 1'- nudbe pod »Birokratski« »:a mestni magistiat ljubljanski. 2!>

    Zatekel se je

    viinjegorski ]>olž in >-•-baje klati okrog l^a. K :or Zi vjainc. naj g.* odpelje lastniku, ki ga ps ie nismo nio^!i aretirati. 28

    Velik, tigrast maček

    je pul»'gii! —■ ne -e se. kani. K.'or ^a vzame, naj ira odda ^ gostilni -Pod skalco«. Poz.'-r. žival je nevarna! 31

    Izgubil se je

    še čisto nov vi.- Kilor i-n najde nai ir« proti .iobri nagra

    Amerika!

    Povodom otvoritvi- ■vi;'*-ga tramnaia s» pripravl-a velika ekspadi-l: i ijubljan-skih itsenjen.-tv. ■ se po kopnem o-^K-lie v »Ameriko« — Prehibirija ukinjena, pni ne V.-te izdaja reštavrater na Ulin-cah. 33

    f t

    »APRILSKI KURIR«

    4

    =45

    Ponedeljek, 1. aprila

    Michel Zčvaco:

    V krempliih inkvizicije

    (Nepričakovan konec.)

    »Skozi te iuknjice se vidi po vsej dvorani,« je mrzlo rekla Favsta. »Znaj, da vem vse: s kom si se shajal in kaj ste govorili.«

    Malopridnež ie vz trepetal kakor šiba na vodi.

    »Toda ne bom te predala inkviziciji,« je nadaljevala princesa. »Dober lopov si. upam. da mi boš še koristil« In sama pri sebi je dodala: »Zdaj, ko je Pardaillan mrtev, se pričenja zame nova doba dejanj in zmag!...«

    A komaj je v mislih izrekla te besede. se je zgodilo nekaj neverjetnega. Kamena stena pred njo, tik za ploščadjo, na kateri je stala, se je odprla kakor dver v dve krili! In na pragu teh umetnih vrat je stal nekdo, ki ga je Favsta dobro, predobro poznala ...

    Pardaillan!« je vzkriknila v prazno-verni grozi. »Demon!... Venomer Pardaillan! Mar si res nesmrten?...«

    Od Drevelikega razburjenja je omahnila nazaj.

    Vitez si je zadovoljno zavihal brke.

    »Nesmrten ne, hvala Bogu,« je rekel s porogljivim nasmeškom. »Tako imam vsaj eno upanje, da najdem še kedaj mir pred morilskimi naklep; princese Favste...«

    »Nisi mrtev?« Favsta se kar ni mogla osvestiti. »Zakaj nisi umrl?«

    >Po krivdi vašega strupovarja. go-soa. Otrov, s katerim ste bili napojili zrak. je bil navadno uspavno sredstvo. Zaspal sem in se prebudil čez uro ves spočit in pomlajen. Ko sem se s prsti ogledoval, kod bi odšel, sem utipal v zidu gumb tajnih vrat. ki ste bili menda pozabili nanje. Pritisnil sem in — nu, skratka, evo me!«

    Nezmagliiva Favsta je trepetala. Bila je premagana! Samo na oko ali v resnici, kdo je mogel vedeti?

    Pardaillan!« je izpregovorila napo-

    sled in stopila bliže k njemu. »Ali mi obljubiš, da prestaneš biti moj sovražnik, če ti vrnem prostost?«

    »Gospa!« ji je vrnil vitez vprašanje za vprašanje. »Ali mi obljubite, da mi boste nehali streči po življenju, če vam prizanesem?«

    »Obljirtmrf ti,« je brez pomišljanja odgovorila Favsta.

    »Tedaj vam prizanesem ... zdaj in v bodoče...«

    V Favstinem očesu se je ukresala iskra — in se utrnila ...

    »Svoboden si, Pardaillan,« ie dejala in glas ji je bil mahoma spet ves miren. »Pojdi z menoj, da ti pokažem pot iz hiše!«

    Pardaillan, nič hudega ne sluteč, se je priklonil in krenii za njo. Centurion jima je svetil; sveča v njegovi roki je trepetala kakor rep najčastitljivšega ovna v Sierri Nevadi. Princesa je spet pritisniia na nevidno vzmet, odprla skrita vrata in vodila viteza po mnogih podzemeljskih hodnikih. Pred neko dolbino se je i vila. Segla je vanjo in zarožljala z nekakšnim železjem. Videti je bilo, da zaman napenja moči.

    »Ne morem.« je zastokala naposled in se kakor v zadregi obrnila k vitezu. »Zapah ie zarjavel.«

    To rekši se ie umaknila Pardaillanu, ki je ustrežljivo pristopil, da bi poizkusil namestu nje. Toda — o. presenečenje!

    Komaj se je bil dotaknil zapaha, se je zavrtila plošča, na kateri je stal. Resk! je napravil nevidni mehanizem — in vitez se je zagledal v okrogli sobani z golimi zidovi! Vse okoli njega ie bila gladka stena ...

    Več svetiljk, ki so bile pričvrščene ob zidu. ie polnilo prostor z živo svetlobo. Sredi sobane ie štrlel od tal do stropa okrogei steber, prav kakor os

    sredi votlega kolesa. Ud tega stebra do stene se je vleklo nekaj kovinsko svetlega, tenkega kakor nit...

    »Frevarila me je!« se je ujezil Pardaillan. _ »Toda poslednjikrat, tako mi Pilata! Ce jo dobim zdaj v pesti, mi ne uide živa... A kaj je to. krvi mi Kri-ščeve?...« Tako govoreč je hotel stopiti naprej, da bi si ogledal tisto svetlo. zagonetno stvar...

    In---

    V nenadni grozi je umaknil nogo. Baš toliko, da se je še ujel. Sedem sežnjev na široko okoli njega je zevala praznina... Razen ozke plošče, na kateri je stal, in dokaj široke ploščadi onkraj stebra so bila tla sobane izginila brez šuma in brez sledu!

    Vitez se še ni utegnil osvestiti, ko se je na oni strani odprla stena. Skozi odprtino, ki je tako nastala, sta stopila Favsta in njen oproda Centurion. Fav-stin obraz je ves žarel od divjega zmagoslavja.

    »Pardaillan,« je vzkliknila z rezkim, neusmiijenim glasom, »vzlic tvoji hrabrosti. tvoji zvijači in tvoji sreči ti bije poslednja ura!... Poglej ta steber, Pardaillan, in to ozko svetlo črto, ki se vleče od njega do zidu: steber je os in svetla črta je ogromna sabl.ia-dama-ščanka. ki je nanj pritrjena. V globini pod teboj je navita močna jeklena vzmet: kakor hitro pritisne nekdo, ki čaka spodaj, na pravi vzvod, se bo sablja zavrtila okoli svojega tečaja in te bo presekala na dvoje... Favstim osveti ne uideš. Pardaillan!«

    »Bogme vroče postaja.« je zamrmral Pardaillan sam pri sebi. »Ce bi me pokojni oče videl v tem žaltavem položaju ...«

    Že je Favsta nastavila srebrno piščalko. da bi dala znamenje skritemu pomagaču, ko se je zgodilo nekaj, česar ni pričakovala ne ona ne vitez de Pardaillan

    Za njenim hrbtom so se zdajci za-čulj koraki mnogih ljudi. Žarka svetloba plamenic se je približala po hodniku in v spremstvu svojih pažetov in dvorjanov je nenadoma stopil v ro-tun-

    do sam kralj Filip II.! Zvfjti pes Barba Roja in veliki inkvizitor |:a mu stopala ob strani in za njima kar je bUo imenitnlštva na španskem dvoru — da, niti dvornega norca ni mtnjkalo!

    »Gospa,« je izpregovoril s trudnim glasom starega razuzdana Filip II., obrnivši se k princesi, »oprostite nam, da vas nadlegujemo ob tako nenavadni uri. Naši zaupniki so iks namreč obvestili, da ste nocoj sprejeli v svoji hiši viteza de Pardaillana. poslanika nekakšnega kralja navarskega, ki se je drznil vpričo vsega dvori zasmehovati naše katoliško veličanstvo. Ko smo to slišali, nas je obšla fskrb, da vi v svoji ženski slabosti ne Ili dovolj nežno poskrbeli za njegovo zdravje iti življenje...«

    »Evo ga. Veličanstvo! je zaklicala Favsta in z iztegnjeno tako pokazala na Pardaillana, ki je stal na svoji plošči kakor ^bronast kip, s prekrižanimi rokami, ponosno pripra\ljen na smrt. »Takoj boste videli, da poznam milosti!«

    Kraljeve oči so se mrzo uprle v viteza.

    »Skrajni čas je, da neUj storim,« je pomislil Pardaillan. »Rajš se ubijem v globini, nego da bi pocinil tu. njim vsem v zabavo...«

    »Kako se počutite, gospod poslanik?« je vprašal Filip II.

    »Pozor, Veličanstvo!' je viknila Favsta. »Umaknite se ra hodnik!« In spet je nastavila piščalko na ustnice.

    Tisti mah je Pardaillan skočil... Priletel je na nekaj živega, mehkega. Zastokalo je in se zrušilo pod njegovo težo...

    Obsojencev nenadni nestanek .je povzročil zgoraj vseobčo zmedo. V slutnji. da se približuje neka usodnega, so Favsta, Filip II. in njegtvo spremstvo vsi na en mah navalili proti izhodu. Toda samo Espinosa je bil dospel na hodnik, ko se je zgodilo:

    Pardaillan se je bi! spodaj ujel za vzvod nevidnega mehar. zma. ki ga v temi ni mogel razločiti. Nehote ga je potegnilo k sebi, da bi se ob njem po-

    bral na noge. Zeiezje je zaškripalo, vzmet je z rezkim pokom skočila iz zapore — in--

    Os sredi rotunde se je zavrtila. Orjaško rezilo je švistnil». Z glasnim, strahotnim žvižgom je v tisočinki sekunde presekalo ves okrogli prostor okoli sebe — in vse, kar je bik) živega v njem!

    Groza, ki je po bEskovo prešinila vse prisotne, se ni utejrniia izliti v tuljenje. Kakor bi ga pravična usoda zajela na lopato in strmoglavila v Nič, je zletelo v globino favstmo krasno telo, prerezano na dvoje, trhli udje Filipa II., orjaška postava Rdečebradče-va in krvava, drgečoča trupla vseh pažetov in dvorjanov... j

    Samo veliki inkvizitor, ki je začasa planil na hodnik, je bil ostal živ in--je z izbuljenimi očmi prisostvoval strahoti ...

    »Tako mi pekienščk \jlii kopit!« je vzkliknil vitez, ko se je osvestil po prvi osuplosti. »Videti je. da se je zgodilo nekaj izrednega.«

    V neučakani radovednosti je krenil proti kotu, kjer je bil opazil zaslonjeno leščerbo, iz katere je ihaial ozek, kakor las droben žarek svetlobe. Pograbil io je. odprl jo in posvetil.

    Mrzla zona ga je ofrtfa.

    »Ali sanjam ali bed m?« je zamrmral. »Ali se mi blede ali gledam resnico? ...«

    Kakor v odgovor na ta dvom jc zn-čul od zgoraj Fspinosov glas:

    »Svobodni ste, nezmagijivi Pardaillan, na mojo besedo! Iz prostora, v katerem ste, vodijo samo ene stopnice. Krenite po rajih brez skrbi... dospeli boste naravnost pod m io nebo ...«

    »Hvala Bogu!« je zagodrnjai vitez sam pri sebi. »Naveliča! sem se že...«

    V grobno, turobno tiš':io. ki je nastala. se je zdajci razlege! glas velikega inkvizitorja:

    »Miserere mei, Domine ...«

    In glas odhajajočega Pardaillana mu j c odgovoril iz globine:

    »Secundorm magnam misericordiam tuam!..

    čudna žival odkrita po hudi zimi

    Zajklja z rogovi ali ka - li — Kaj pravijo strokovnjaki

    Letošnja strašanska zima je pri vsej svoji škodljivosti le pripomogla, da je bila odkrita žival, ki je ne občuduje samo Evropa, temveč — okroglo rečeno — ves svet. Slovenija je zopet pridobila na slovesu, da se je baš na njenih tleh skotilo to čudno bitje.

    Bohinjski lovci so že par let med seboj šepetali o čudni prikazni, ki se je pojavila zdaj v tem, zdaj v onem samotnem kotu našega nepozabno lepega Bohinja. Tudi marsikatera planša-rica je vsa prestrašena pripovedovala svojemu fantu-lovcu, da prihaja zvečer v prvem mraku na planino čudna žival,

    Saj tudi človek dobi čelni nastavek, tako imenovani rog, ako ga kdo drugi ali pa se kar sam buti po glavi. (Glej Raesfeld »Das Hochwaid« str. 44).

    Kaj sličnega se je najbrž zgodilo tudi z bohinjsko zajkljo. Dvommo, da bi se bili zajci butali med seboj in da bi bilo to povzročilo izrastke. Morda ji je padel na glavo kamen ali pa je bila na fronti na Krnu, pa jo je po čelu udaril kos granate in jo je zajklja po italijanski zasedbi odkurila v Jugoslavijo.

    Mnenje, da bi se bil morda z zajkljo križal srnjak, je predvomljivo. Zakaj pa ima potem žvižg po gamsu? Se najbolj verjetna je kombinacija, da se je tej zajklji izneveril njen možiček in si je zajklja sama nastavila rožičke, da obračuna z grehi svoje šibke polovice. Naj bo kakor hoče. stvar je zanimiva in velja, da si jo vsakdo ogleda. Vsaj na sliki.

    Šport

    podobna zajcu, pa nosi fletne rožičke. kakor kak mal vragec. Zieze na skalo in zažvižga ostreje kakor gams.

    Bohinjski lovci so to živa! že par-krat čakali, a ji niso mogli do živega. Nekateri so bili uverjeni, da imajo opraviti s prikaznijo, ki je v sorodstvu s kozlom zlatorogom ali vsaj z Gelc-manovo kačo. Neki ljubljanski lovec, ki jc čaka! srnjaka, je na to čudno pošast celo streljal. Ker je seveda ni zadet je bil mnenja, da se spaka strel sploh ne prime.

    Zagonetko pa je rešila letošnja huda zima. Ko so vestni poklicni lovci pregledovali revir, da ugotovijo po mrazu povzročeno škodo, so našli dobra dva streiiaja za hotelom »Zlatorog«, kjer zavije cesta prof. Savici, to živalico mrtvo. Glavo vidimo nagačeno na naši sliki. Nagačili bi bili celo. kar bi mnoge zanimalo, a kaj se hoče, ko je bil zadnji konec že nekoliko raztrgan od lisic in ježev. Zahvalimo boga. da je ostalo vsaj najzanimivejše, zajčja glava z roglički, kakor jih nosi srnjak Špičak. Okostje z glavo vred je razstavljeno za teden dni pri preparatorju Herfortu na Kodei-jevem, nato pa bo vse skupaq odposlano v muzej kuriozi-tet v Beogradu.

    Glavo si bodo razbijali znanstveniki, kako je to bitje nastalo. Po znanstveni razpravi Raesfeldla, ki ga že v naprej citiram, da me ne bo kdo sumničil plonkanja«. zraste rogovje na točkah žive kosti, ki jo žival močno drgne. To imamo potrjeno črno na belem pri sr-n.iadi, gamsih, govedi in drugih divjadi.

    Fuzija med Ilirijo in Primorjem

    Razid sodniške sckcijc.

    Kar je vsa športna javnost že davno pričakovala, je postalo sedaj dejstvo. Iz docela verodostojnega vira doznavarno, da se je pred par dnevi na skupnih izrednih občnih zborih Ilirije in Primorja soglasno sklenilo, da se oba kluba fuzijonirata v enoten klub pod imenom Nobene športne politike več«. Ta novi klub bo imel dva predsednika, ki bosta menjaje vodila posle. Na občnem zboru sta bila za to mesto z navdušenjem izvoljena g. Betetto in g. Danilo Sancin, ki sta za večno sklenila prijateljstvo.

    Ta sklep skupnega občnega zbora obeh naših vodilnih klubov ni ostai brez posledic v ljubljanski sekciji Zbora nogometnih sodnikov, ki se je z vso vnemo pripravljala na to, da izvežba zmožen sodniški naraščaj. Njen dosedanii trud je bil z ozirom na fu-zijo zaman. Sekcija je namreč uvidela, da sedaj nima več »raisson d'etre« ter je sklenila, da se razide. Borbe za točke se bodo namreč od sedaj vršile, kakor da bi kramljala dva novoporočenca v medenih tednih. O foulili. enajstmetrovkah, golili, outili itd. bosta odločala sporazumno kapetana nastopajočih moštev. S tem bo onemogočen vsak nesporazum.

    Kopališče SK Ilirije otvorjeno.

    Danes bo otvorjeno kopališče SK Ilirije za splošni poset.

    Ilirija je glede športnikov razdelila ugodnosti naslednic-

    Člani plavalnih sekci.i vseh klubov v Ljubljani imajo vstop vedno prost.

    Člani nogometnih sekcij vseh klubov v Ljubljani ne plačajo vstopnine ob nedeljah, brez ozira na to, aH so iste nedelje nastopili ali ne.

    Člani drugih sekcij vseh klubov v Ljubljani imajo tedensko enkrat prosto kooanje; za garderobo se pobirajo prostovoljni prispevki.

    Otvoritev se bo vršila zelo svečano. Program otvoritvenih svečanosti je že izdelan; zjutraj ob 6. budnica »Gradaščice« po ljubljanskih ulicah. Ob 7. se zberejo člani vseh ljubljanskih športnih klubov v dresih (vključno smučarje) na Kongresnem trgu, odkoder odkorakajo z godbo Dravske divizije pred kopališče. Pred vhodom v kopališče bosta nagovorila zbrano armado športnikov predsednika ituzijoniranega športnega kluba »Nič več športne publike«, nakar se prične oficijelno plavanje in skakanje.

    Med plavači bo po dolgem nastopil tudi stari rutiner in graditelj kopališča g. Zupan. Med skakači bomo letos videli tudi raz-

    ne visoke funkcijonarje, ki do sedaj niso imeli prave prilike za udejstvovanje.

    Otvoritvena prireditev bo brez dvoma privabila v Tivoli vso Ljubljano. Nad kopališčem bo ves dan letala »Ljubljana« in metala »kovače« med množico. Pobiranje je dovoljeno samo športnikom v dresu ali z izkaznico. Proti zlorabam bodo r.astopali reditelji, ki so se pri naših nogometnih tekmah že dovolj izkazali.

    Službene objave LNP.

    Iz seje z dne i. aprila 1929.

    Na znanje se vzame fuzija SK Ilirije in ASK Primorje ter novo izvoljeni odbor novega kluba »Nobene športne politike več«. (Predsednika g. Betetto in g. Danilo Sancin, tajnika gg. Kuret in Vodišek.) Naslov kluba: Med kavarno »Evropo« in kavarno »Zvezda«.

    Vsa povojna prvenstva se razveljavijo ter se določajo za prvake; Leta 1919 ASK Primorje, 1920 SK Ilirija, 1921 Primorje, 1922 Ilirija itd. do leta 1950.

    G. inž. Bloudek se ne sprejme v novi SK NSPV, ker ima še obveznosti do svojega prejšnjega kluba.

    SK Jadran se oprosti vseh prvenstveniu tekmovanj. Njegov placement se bo določil na seji po zadnji prvenstveni tekmi ostalih klubov. SK Hermes se imenuje za stalnega dobavitelja dobrih nogometašev za ostale klube. SK Slovanu se garantira, da ostane v prvem razredu.

    Ostali sklepi se bodo objavili 1. aprila 1. 1930.

    SK Nobene športne politike več. Jutri ob A. uri zjutraj važna odborova seja, na katero se vabi tudi celokupno članstvo. Razpravljalo se bo o zelo aktualni temi: »Kako je sedaj dolgočasno!«

    Hazenašice Ilirije! Z ozirom na fuzijo med Ilirijo in Primorjem je kriza v naši sekciji rešena. Kje bomo odslej trenirale, še ne vemo.

    Razglas

    Ravnateljstvo ljubljanskega zoološkega vrta razpisuje s tem na temelju sklepa odbora Društva ljubljanski zoološki vrt z dne 30. februarja in pravilnika o dobavi zverin

    javne licitacije za nabavo

    3 levov, 2 kraških ovčarjev, 5 tigrov, 2 kun, 4 podlasic. 3 leopardov, 6 srn, 2 jaguarjev, 2 domačih kozlov, 3 pum, 2 bosanskih buš, 4 grizljev, 3 volov, 4 nosorogov, 3 konj. 2 povodnih konj, 2 domačih oslov, 4 slonov, krav in telet, j 3 žiraf n 30 glist.

    i

    Dresirani eksemplarji se odklanjajo.

    Obenem razpisuje tudi prostovoljno razprodajo bogate zbirke čistokrvnih mačkov iz znanih mačkam: Pri zlatem koštrunu. Pri želeni kaplji, Črni mački in Vozičku, kjer so interesentom tudi na razpolago vsi tozadevni rodovniki. Opice so razprodane.

    Potrebni ofertalni pripomočki in podrobna navodila se dobe pri ravnateljstvu ljubljanskega zoološkega vrta, Ba-hova št. 2, kjer je tudi vložiti kolkova-no ponudbo v zapečateni kuverti z naslovom »Velika javna licitacija za do- j bavo zverin in zamenjavo ljubljanskih mačkov« najkasneje do 31. aprila opoldne.

    Pravico do licitiranja imajo samo one osebe in podjetja, ki predlože potrdilo pristojnih veterinarskih oblasti o svoji podjetniški sposobnosti m o tem, da so plačali davke, j Naknadne ali telegrafične pormdbe se ! ne bodo upoštevale.

    Veličastna zmaga Svete vojske

    Splošna prepoved alkoholnih pijač v Jugoslaviji - Propadanje vinogradnikov ustavljeno - Preureditev industrije na pogon s špiritom - Redukcija finančnih stražnikov - Beb zastava na poslopju Svete vojske

    Beograd, 1. aprila, p. Danes je bila izdana naredba, po katei je odslej prepovedano v naši drža\ vsako prodajanje in vživanje aikoh Inih pijač. Naredba se smatra splo iio kot velik uspeh in veličastna zmaga idej »Svete vojske«. Razlogi, meroojnd za ta radikalen ukrep, so bili predvsem v tem, da je postala produkciji: alkohola v naši državi v zadnjem česu povsem pasivna gospodarska par; ga, ki zahteva sicer veliko delovnih moči. ne prinaša pa splošnemu narodu, mu gospodarstvu niti davčni upravi tistega dobička, kakor ga je v prejšnjih časih. Zlasti je bilo merodajno pri poklicanih faktorjih za izdajo take naredlx dejstvo, da se vino, ki ga pridelamo v naši državi, prehitro pretvarja v alkohol, vsled česar čim dalje bolj propadajo vinogradi. Silno pada tudi konzun vode, kar je bil zadnja leta glavni ptvod velikih poplav. ki so povzročile ogromne škode. Sedaj je prevladalo načelo, da ne gre, da bi zaradi par pivce- in morda pijancev obstojala posebu gospodarska panoga, ki je pasivna i: obstoja samo zaradi tega, da lahko -sadosti razvadam in neukrotljivim, strastem nekaterih posameznikov.

    Preskrbljeno bo sevda. da se ta narodno-gospodarska paioga nadomesti z drugo bolj koristne. Iz grozdja se bodo odslej smele dela i samo rozine in cvebe, ki si jih bodo v bodoče lahko ob praznikih privoščili tudi siromašni sloji/ Izdelovati se bodo smeli samo brezalkoholni soki tako iz grozdja, kakor tudii iz vsakega drugega sadja, zlasti iz češpelj in sliv. lar bo dobro-

    došlo predvsem tistim krajem, ki poleti nimajo dovolj hladne pitne vode. Nastavili se bodo posebni potovalni učitelji, ki bodo učili ljudi konzervirati sadje.

    Produkcija špirita se seveda nc bo popolnoma zatrla. Znano ie, da v naši državi doslej še nimamo znatnih vrelcev nafte, vsled česar jjioramo za drag denar dobavljati petrolej, bencin in druga mineralna olja in pogonska sredstva iz drugih držav. Iz naše države grč na ta način na stotine milijonov v tujino, ki jih nikdar več ne vidimo. Postopnie-ma se bo vsa naša industrija, vsi stroji in motorji preuredili na pogonski obrat s špiritom, ki ga bo vsled prepovedi vživa-ija alkoholnih pijač preosta-jalo. Špirit bo postal v naši državi tako poceni, da bo z iaiikoto izpodrinil bencin in nafto ter vsa druga pogonska sredstva, in na ta način bo postala tudi naša trgovinska bilanca aktivna.

    Država pa bo dosegla prihranek pri izdatkih tudi s tem. da bo lahko ciraia znatno število finančnih stražnikov, ki so bili doslej potrebni samo zaradi tega, da so merili alkoholne stopnje posameznih pijač.

    V kratkem bo izšel poseben pravilnik. ki bo podrobno uredil vsa ostala vprašanja.

    Povodom objave naredbe. o kateri poročamo, je zavladalo po vsej državi veliko veselje. Splošno se povdarja, da je biio s tem končno vendarle kronano dolgoletno delo članov »Svete vojske«, ki je danes po vsej državi iz-obesnia v proslavo svojje veličastne zmage bele zastave.

    Kosti in jajca dinosavra na Jesenicah

    Te dni so našli delavci pri kopanju temeljev za stanovanjske hiše v Nov -vasi pri Jesenicah okostje ogromne pr edpotopne živali, domnevno dinosavra, kar svedoči, da so tudi po naših krajih v prastarih časih bivale te orjaške živali. Najdba vzbuja splošno zanima#ije. S kopanjem se nadaljuje in je zač asno vodstvo prevzel znani jeseniški arheolog-amater gosp. A. M., ki ga vidimo tudi na sliki. _

    Urejajo Davorin Ravljta Izdaja ia konzorcij *J«.tra» Adulj Rihmkdi Za NiriAiao tiskarEO d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del j« odgovoren Aiojzij Novak. Vsi v Ljubljani

  •  
    Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh