Ob�inski pa�niki ali gmajne
�emu jih imajo kmetje, in kaj bi bilo bolje?
Od ob�inskih pa�nikov ali gmajn se je �e dosti govo�rilo , pa se vse premalo doseglo. Naj zastavim tudi jez pero in razlo�im to re� enmalo. Pokazati �elim od ene strani �kodo, ki si jo dele�niki ob�inskih pa�nikov sami sebi delajo, � od druge strani pa razodeti dobi�ek, ki bi si ga lahko naklonili iz toliko zanemarjenega sveta; se ve, da mislim tu le take pa�nike, ki se dajo obdelati in v njive ali travnike predelati.
Najve�ja �koda za pa�nike je to, da se pase na njih. Komaj se za�ne spomlad in se mila natura gibati jame, �e za�ne �ednik trobiti in �ivino skupej goniti, in odsihmal jo dan za dnevom do pozne jeseni goni na revni pa�nik, da vsaka �e tako nje�no travico, kakor hitro iz zemlje pribode, s korenom vred pomuli, in v�asih �e celo pozimi nima miru ,v da bi se zemlja spo�ila.
Ce se prezgodaj �ivina na pa�nik spu�a, se zamori vsaka �e taka slaba bilka, kader iz zemlje pomoli �e v kali tako, da se pozneje ne more okrevati ve� in da vsahne za vselej.
Res, da �ivina spomladi na pa�niku ene dni, k ve�jemu tudi kake tedne kaj �ive�a dobiva, � kaj pa potlej, ko je pa�nik �e ves oguljen, ko je ni zelene bilke zagledati? Prijatel, povej mi, s �em se ti bo �ivina zdaj napasla?
Komu se ne bo taka �ivina v serce usmilila, ktera se po tacih ognjusenih pa�nikih la�na in klaverna prepleta, kamor se tu in tam �e tudi gosi na pa�o gonijo! Kaj terpi v hudi vro�ini, posebno ob vro�ih poletnih dnevih, kjer jo hudi mer�esi od jutra do ve�era do kervavega pikajo, huda �eja mu�i in lakota tare dan na dan, zraven tega pa jo ve�krat �e nadle�je slabo vreme.
Zato se pa tudi pogostoma godi, da se uboge kravice, prehude lakote nadle�vane, rade od cede odbijajo, v stran zahajajo in na bli�nje travnike ali obdelane njive silijo, �ito in travo, kar ne po�ro, zlo polomastijo in dovelj �kode napravijo.
Druga velika �koda za �ivinorejo so pa pa�niki tudi zato, ker se premalo ali celo ni� na spol �ivine ne gleda, telice in jun�iki skupej na pa�o gonijo; zato se pa zgodi, da veliko prezgodaj po plemenu grejo. Ta napaka je vsacemu �ivinorejcu tako znana, da mi ni treba tukaj po�sebno od nje govoriti.
Koliko se na pa�nikih gnoja po nemarnosti pogubi, si vsak gospodar sam lahko prerajta, in vendar je gnoj zlata ruda vsakega kmetovavca. Brez gnoja je kmet bera�.
Ali se je dalje �uditi, da gospodinje to�ijo, da malo in slabega mleka od svojih kravic namolzejo. Rad vam, drage gospodinje, verjamem, da malo namolzete, zato ker svojim krav�etom v hlevu malo klaje pokladate, in jih la�ne na omuljene pa�nike zaganjate. Kako se vam bodo dobro ob�na�ale in dovelj dobrega mleka dajale; saj iz ni� ni ni�! �
Kdor vse to dobro premisli, se bo kmali prepri�al, kako velika �koda so gmajne celi vasi in vsakemu gospo�darju posebej.