logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

PoStnfria ofa^sm t gotfltlib«

Lete XIII., štev« 248

LJubljana, nedelja 23. oktobra 1932

Ceissi i Bili

U'nr*\'nj£tvo: M^hnana Knaflvva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek. LJuttJana fteien-burgova ul. 8. — TeL »492 tn 2492. iPodružmca Maribor: AJeksandrova cesta St. 13. — Telefon 8t. 24ft5. Poaruzmca Celje: Kocenova ulica

»t. 2. — Telefon št. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, W1en S t- IO* 241.

JN&rociuua tiu*** iuucuu. uiu ^—. sa inozemstvo Din 40.—.

Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125 Ul 3126 Maribor, AeKsandrovs cesta 13. Telefon 8t <2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul s Tel 3t, 190.

Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi j>o tarlfu

Milic® več ne dvomi.

da je „Jutrov" citateIjski krog največji ln

po kupni moči najmočnejši.

Saj se na vsak oglas oglasi mnogo kupcev,

prodajalcev ali drugih zanimancev, zato

danes zopet 482 ponudb ln povpraševanj.

■Sk

Kongres zemlforadstiške stranke — Huda ©pozicija proti zemljoradniškima ministroma — Borba sa

oblast v stranki

Sofija, 22. oktobra, t. Jutri »e pridne

kongres zemijoradniške stranke. Opozicija, ojačena z Lanskim' izkušnjami in boljše organizirana, se pripravlja, da sproži na kongresu vsa pereča vprašanja, ki so ostala doslej nerešena, zlasti vprašanje pol tič-ne amnestije, ki bi se nanašala v prvi vrsti na bolgarske emigrante. Kakor meno 6e je zadnji kongres zemijoradniške stranke vršil po nepričakovani voUni zmagi ob navdušenju kmečkih množic, ki so se po devetletnem suženjstvu zopet čutile svobodne. Kljub temu pa ta kongres ni potekel v splošno zadovoljstvo. Opozicija, ki je bila' že takrat precej močna, je smatrala, da kongres ni stori! korakov, ki bi mogli zadovoljiti široke kmečke sloje To ne-ra z položen je pa ni moglo priti do izraza, ker je vodstvo stranke pravočasno poskr* belo, da je bila opozicija prisiljena k molku. Kljub vsemu temu pa je bi! Gičev že takrat prisiljen, predložiti kongresu resolucije radikalne vsebine, ki so bile tudi sprejete, o katerih pa je bilo v naprej jasno, da se ne bodo izvršile, če hočejo zem-Ijoradniški ministri ostati še nadalje v vladi. Gičev se v tem ni varal jn so te resolucije ostale res samo na papirju. Na drugi strani pa se položaj bolgarskih kmetov ni niti za las izboljšal Zakon o zaščiti kmetov je padel kmalu po kongresu v vodo, obenem pa je izginilo tudi vsako upanje, da bi se vlada sploh resneiše bavila s perečimi vnrašanii kmetskc?2a prebivalstva. Ne zadovoljstvo v kmečkih množicah je zato stalno naraščal" kar je opozicija spretno izkoriščate za ojaeenje svojih vrst, da bj mogla na letošnjem kongresu priti do besede. Ne le splošna gospodarska kriza, marveč še posebej taktika vodstva stranke snmega. je splošno nezadovoljstvo še no večala. " Najbolj se je vodstvo zemljorad« niške stranke kompromitiralo z vernim odlaganjem emnestije. Bolgarski kmetje žive v "nadi. da bodo emigranti ki žive sedaj v inozemstvu, prinesli odrešenje, in -saradi tega zahtevajo vedno bolj _ odločno, naj vlada čim prej izida amnestijo. Prav to jpa je vprašanje ki se ga najbolj boi:ta Gičev Dimov, sedanja voditelja zemljoradm-kov in njihova zastopnika v vladi. Jasno je da se ne bosta mogla večno izogibati rešitvi teffs vnrašanja. česar se^ prav dobro zavedata Prav zaradi tega ye bil tudi letošnji kongres zemijoradniške?« saveza sklican za mesec dni pre!, kakoT je bil doslej običaj, to na Aramdielov dan. Kongres se bo tako sesifil mnogo med se-fkrikom Sobrania teko da bosta Gičev in D-mov imela priliko, na kongresu potola-kmeta z obljubo, da se bo vnrašanie -nn.es ti je rešilo na nrvih sejah Sobranja. Če bi se kongres vršil, kakor je bilo doslej običajno, šele mesec dni pozneje, bi se rned tem Sobranje že sestalo in Gičev ter

Dimov ne bi imela nobenega izgovora, zakaj še ni amnestije. Razen tega bi imel kongres priliko, prisiliti vlado, da takoj predloži Sobranju ako bi že zasedalo, tozadevni zakor Če se to ne bi zgodilo, bi prišlo do zelo neprijetnih zapletljajev, ki bi spravili vlado v nemogoč položaj.

Spričo razpoloženja v širokih ljudskih slojih, ki ni niti malo ugodno za vlado in vodstvo zemijoradniške stranke, je glavni odbor za zaščito kmetov pod terorjem av-tonomistov izdal pred kongresom proglas, v katerem govori o stanju v petriškem okrožju. Proglas prinaša tudi fotografijo, na kateri sta skupno fotografirana znani vodja makedonstvujuščih Vanče Mihajlov in minister Gičev. Letak opozarja udeležence kongresa, naj zahtevajo od vodstva pojasnila, zakaj ni nobenega delegata iz petriškega okrožja. Zavedajoč se, da bi bila večina proti njemu, če trt pustil organizacijam svobodne roke. je Gičev naroči! vsem sreskim načelnikom, naj poskrbe, da bodo poslani na kongres »zanesljivi« dele. gati. Razen tega je dal na razpolago 60.000 leiev za nabavo orožja, s kater-'m bo oborožil svoje pristaše, sreski poglavarji pa so dobili naročilo, naj dajo na razpolago vse orožje, ki ga imajo.

Zaradi tega se pričakuje, da letošnji kongres zemlioradnikov ne bo potekel brez krvi. ker je tudi opozicija odločena, da zahteva besedo. Če pa bi se zgodilo, da bi Gičev in Dimov izigrala opozicijo in ji onemogočila sodelovanje na kongresu, potem ni izključeno, da bo sklicala svoje lastno zborovanje, kar bo seveda dovedlo do iav-nega razkola v stranki-. Opozicijo vodita Georgije Jordanov in Nikola Zaharijev. Ni seveda tudi izključena možnost, da pride med vodstvom in opozicijo do sporazuma, kar bi položaj iz temeljev izpremenilo.

Kongres se bo vršil na športnem igrišču kluba >Junak«. Gičev in Dimov sta tudi odredila. naj se okrog mikrofonov nastavijo njuni ljudje, ki ne bodo smeli pripustiti k njim nobenega zemljoradniškega govornika iz nasprotnega tabora, tako da bi ga, če bi že izpregovoril, ljudie na večjo daliavo ne culi. Posebno se boje nastopa Georgija Jordanova, bivšega ministra, in predsednika Sob ran ia, Nikole Zaharijeva.

Za kongres je določen naslednfl dnevni red: Jutri ob 10. dopoldne otvoritev kongresa in volitve kongresnega predsedstva. Nato bo podal minister Dimov referat o poležani v državi in zemlioradniški zvezi. Sledil bo govor Gičeva. ki se bo zaključil z manifestacijami. Popoldne bodo volitve odbora, ki bo pregledal poročila o tisku, proračunu in ostalih zadevah. V ponedeljek bodo odbori za tisk. proračun itd. podali svoja norofila- V torek bo razprava o teh poročilih in nazadnje bodo glasovali o predlaganih resoluciiah. Končno bo izvoljen še novi upravni odbor.

o smernicah svoje vlade

Upravna decentralizacija - Sporazum z Rusijo^ ne sme poslabšati sedanjega položaja Rumimije

Bukarešta, 22. okt. d. Ministrski predsednik dr. Maniu je snoči izjavil zastopnikom tiska naslednje:

Sedanja vlada bo nadaljevala delo prejšnje vlade Vajde Voevoda. Zvesti načelom zakonitosti bomo uporabiiali parlamentarna ustavna načela in uvedli upravno decentralizacijo s krajevnimi samoupravami Odločili smo, da zagotovimo stabilnost valute ter bomo poiskali sredstva za likvidacijo težkoč preteklosti in prilagodili naše obveznosti novim gospodarskim razmeram, torej izvedli znižanje javnega dolga ln obrestne službe. Proračun bo izenačen V ženevi započeta pogajanja, ki imajo namen,

da se vzipostavi tehnično sodelovanje za gospodarsko in finančno obnovo Rumunije ln so bila odgodena, bodo zaključena s sporazumom, ki bo vreden ugleda rumunske države. V zunanji politiki bo vztrajala vlada na svojih tradicionalnih potih v spoštovanju in ohranitvi sklenjenih zvez ter oo-godb. Pripravljeni smo, da stopimo z Rusijo v najboljše odnošaje, in želimo odkritosrčno zaključitve pogodbe o nenapadanju. Seveda pa morem podpirati samo tako pogodbo o nenapadanju, ki ne bi spravila Rumunije v slabši položaj, kakor ga je ustvarila Kelloggova pogodba.

Mussolini poseti Turin v senci bajonetov

Turin, 22. oktobra g. Ministrski predsednik Mussolini bo jutri prispel v Turin k svečanosti ob priliki 10 letnice fašistične revolucije. Ob tej priliki bo MussolLni prisostvoval otvoritvi več javnih poslonij ter imel političen govor, v katerem se bo najbrže bav.il z nemško zahtevo po oborožitvi in razorožitvijo v splošnem. Turinske oblasti so ukrenile obširne varnostne ukr*»-pe Iz vseh delov države je koncentriranih v Turinu približno 5000 kriminalnih uradnikov v civilu, da skrbe za Mussolini-Jevo varnost. Turin se smatra tudi še danes kot trdnjava socializma ter vladni krogi ne zanikajo an ti fašističnega razpoloženja turinskega delavstva Tembolj pa polaga Mussolini važnost na to, da z osebno navzočnosio v Turinu pridobi delavstvo za fašizem Za -lobo bivanja Italijanskega diktatorja v Turinu, Je bilo aretiranih okoli tisoč politično sumljivih oseb

Vladna kriza v ČSR

Praga, 22. oktobra h. Politični položaj je neizpremenjen. Malypetr je danes poročal predsedniku Masaryku o svojih dosedanjih pogajanjih. Narodno demokratski listi podčrtavajo, da bo trgovinski minister Matoušek ostal v vladi. Časopisje i agrarne stranke objavlja izjavo Malype-tra, da bo le tedaj Izvedel sestavo vlade, akc bodo vse koalicijske stranke brez izjeme sprejele določen in jasen načrt za j odpravo gospodarske krize, vztrajale pri tem načrtu in pomagale vladi, sicer bi odložil svojo demisijo. V političnih krogih pravijo, da bo vlada sestavljena v ponedeljek, po pisanju agrarnih listcv pa šele v torek ali v sredo.

LJUBLJANA OB 20-LETNICI

KUMANOVSKE

Veličastne manifestacije slovenske prestolnice v spomin na zgodovinske dogodke pred 20. leti na Balkanu

LJubljana. 22. oktobra.

Krvavordeča zarja je umirala na zapadu, kot da pozivlje nebo samo na vročo, rdečo kri srbskih herojev, ki so umirali za svobodo svojih bratov. Mesto se je razgibalo že pred mrakom, zastave, viseče s poslopij, so se zganile v lahnem vetru. Že so se jele zbirati na Krekovem in Vodnikovem trgu prve manjše gruče manifestantov, a zopet so prihajale nove vedno večje množice. Ko je umiral dan in je zajel mesto prvi mrak, pa so zavalovili na obširnih' prostori pred Mestnim domom in ob Mahrovi hiši pisani tisoči domoljubnega občinstva. Prikorakali so Sokoli, železničarji, strelske družine, skavti, privrela je mladina, znašli so se tam fantje in možje, prihajalo je narodno zavedno ženstvo. Nič ni motilo organizacije ogromnega sprevoda. Iz oddaljenih predmestij in iz vseh delov mesta so hitele množice v sprevodih z zastavami in v gručah na zbirališče. Bili so med njimi ljudje, ki so ?e s svojimi rokami in s svojo krvjo na balkanskih frontah borili za naše. osvobojenje in vstajenje. Bili so med njimi ljudje, ki so se na koroški fronti in drugod borili za celo, neokrnjeno Jugoslavijo. Bili so med njimi, ki so bili potem, po letu 1918., vsak čas pripravljeni, poto-čiti kri iz svojega srca za ohranitev svobode, ki je bila enkrat priborjena. Bili so v feh množicah borci, ki vedo, da človek ne sme odlagati orožja, dokler svoboda ni žaga ran ti rana na veke.

Nocoj pač ni bilo v Ljubljani Človeka, ki bi bi! lahko ostal doma v kakšnem pozabljenem kotu, ne da bi ga bil vsaj mimogrede zajci val razgibane nacionalne zajesti in volje, ki sc je kakor mogočno narasla reka razlila po mestu. Kdor ni utegnil v sprevod, ta je počakal nekje na ulicah in trgih, da vsa ogromna nacionalna vojska pride mimo in da še on svoje navdušenje in svojo zaobljubo pridene vsemu velikemu navdušenju in zaobljubi. Koderkoli se je pomikal sprevod, povsod so odmevali vzkliki iskrenega navdušenja, ki se je množicam trgalo iz srca.

Kralj Peter, ki na konju jaše pred mestno hišo, je nocoj lahko videl, da Je ta Ljubljana vredna njegovega Kumanova.

Povorka:

Kongres za kmetijski pouk

Rim, 22 oktobra AA. Tu je bil otvor-

jen 4. mednarrdni kongres za kmetijski ! pouk. Na kongresu je 750 delegatov iz 33

dTžav.

Takoj po 18. je otvorila povorko sokol-ska konjenica Sokola III. Sprevod se je razvil izpred Krekovega trga proti Zmajskemu mostu in dalje proti Sv. Petra cesti. Sokolskim vrstam je sledila godba Sokola I in nato sokolska mladina s številnimi lam-pijončki ter Sokoli v civilu. Za mladino so korakali, burno pozdravljeni od občinstva, ki je tvorilo po vseh ulicah gost špalir, dr. Mavricij Rus, dr. Tičar in dr. čerrtič, v avtomobilu pa sta se peljala prof. dr. Edo Šlajmer in dr. Krajec. Bili so to slovenski zdravniki, ki so takoj, čim je vzplamtel na Balkanu požar, hiteli bratom Srbom na pomoč in se ves čas požrtvovalno udejstvo-vali v srbskih bolnicah.

Sledile so vrste naših skavtov, za njimi pa člani Okrožne strelske družine na konjih v uniformah in vrste članstva v civilu. Krili so jih dobrovoljci, za katerimi so korakali člani UROIR, dalje člani Narodne odbrane, nato pa goste vrste naše akademske mladine: Triglavani, Jadranaši, primorski akademiki in druge akademske organizacije, društva včlanjena v ZKD in živahni Preporodovci. Vmes je korakala godba Gra-daščice z Gline, nato člani Rdečega križa, številno članstvo JUU, J Č-liga, Pevska zveza, člani JRKD, Jadranska straža ter drugi. Sledile so ženske organizacije kakor: Splošno žensko društvo. Kolo jugoslovenskih sester. Društvo učiteljic. Klub Primork, Atena n Ženski svet. Dalje in dalje se je pomikala povorka. Prihajala je šolska mladina, nepregledne vrste mladega sveta s profesors-kim zborom in učitelji, nato pa godba »Sloge« z vrstami gasilcev za seboj. Posebno številne so bile poleg gasilcev vrste železničarjev v uniformah ter civilu, udruženih v UJNžB in Društvu strojevodij. Sledila so razna druga društva, za •njimi predstavniki oblasti in končno vojaška godba in vojaštvo s puškami in lampt-jončiki.

Sprevod je korakal med neprestanim burnim vzkliikanjem izpred Mestnega doma tn Kopitarjeve ulice dalje proti Sv. Petra cesti v Tavčarjevo ulico, na Tvrševo cesto tn zatem po Aleksandrovi na Bleivveisovo cesto do banske palače. Vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja: Živeli srbski heroji! Slava kralju Petru! Živel kralj Aleksander! Naj živi Jugoslavija! Navdušenje je bilo spontano in se je iz njega odražala hvaležnost padlim borcem in pa vera v bodočnost Mimo slavnostno razsvetljenega poslopja banske uprave, kjer je pozdravljal manifestame g. ban dr. Marušič, stoječ na balkonu, je krenila ogromna povorka naprej po Rimski in Emonski cesti na Coj-®ov graben ter dalje po Sv. Jakoba trgu na Stari in Mestni trg. kjer se je zlila pred mestnim magistratom v eno samo grandi-jozno sliko. Vrste so defilirale mimo zbranih odličnjakov. Na stopnicah so stali gg. ban dr. Marušič, divizijski general Bogoljub llič, general nopovič, žuoan dr. Dinko Puc, predstavniki raznih oblasti ter dame, naokrog pa se je zvrstilo drugo občinstvo Pred magistratom je prikipelo navdušenje manifestantov do viška. Znova so zaigrale godbe in je vzklikanje ponehalo šele, ko je stopil na govorniški oder

ban dr. Marušič

ki se je v vznešenih besedah spoimnial herojskih podvigov slavne srbske vojske pri Kuimanovem pred 20. leti. V markantnih

stavkih je prikazal vso požrtvovalnost srbskih borcev in njihovih žena. ki naj služi kot svetal zgled tudi nam. Znova so za-orili pod večerno nebo vzkliki, občinstvo pa je zapelo »Hej Slovane« nakar so zbrani pevci Hubadove župe zapeli ob spremlje-vanju fanfar Adamičevo: Molitev.

Govor generala Hiča

Med silnimi ovacijami Jugoslaviji, Nj. Vel. kralju in junaški voiski, je stopil nato na govorniško tribuno komandant dravske divizije, divizijski general gosp. Bogoljub llič, ki je imel sledeči govor:

>Veliki dogodki v preteklosti vsakega naroda morajo biti zvezda vodnica mlajšemu pokolenju. Mlade generacije naroda, ki ne marajo ali ne morejo najti pouka na svetlih straneh zgodovine svojega naroda, mu pripravljajo žalostno usodo v bodočnosti

Omladina mora ceniti požrtvovalnost starejših rodov po njihovi pravi vrednosti. Na teh žrtvah se mora v sodobnosti učiti, da je neizogibno potrebno idealno pojmovanje države in naroda. Nikoli ne pozabite, da sta država in narod ideala brez napak in oporefnosti. Grešijo lahko >am« ljudje, ki delajo v imenu države in naroda, oni pa tudi nosijo polno odgovornost za svoje delovanje pred narodom in zgodovino. Toda država in narod sta vzvišena nad ljudmi in njihovimi napakami.

Vsa neizmerna ljubezen do kralja, države in naroda naj se ne omaje nikoli in z ničemer. Omladina. spoštuj preteklost, uči se in pripravljaj ee v sedanjosti za velike naloge, ki ti iih je u9oda dodelila! Zavedajte se velike odgovornosti, ki ste jo prevzeli za edinstvo. veličino in moralno silo naše mlade Jugoslavije v bodočnosti. Slovani ne smem« nikoli pozabiti gesla: Samo » slogi je naša rešitev!

Prepričan o vaši pravi zavesti in pripravljenosti. da se tudi vi žrtvujete za blagor kralja, domovine in naroda in da boste s solidarnim in pozitivnim delom ustvarili naši mladi državi boljšo in mirnejšo bodočnost, kakor je bila naša burna prošlost vas omladince pozdravljam > vzklikom: Živeli!«

Resne in trezne besede gosp. generala eo napravile na množico globok vtis. Posebno močno so se dojinile mladine, kateri so bile v prvi vrsti namenjene. Viharno njeno ploskanje govorniku je bilo pač najboljši dokaz, da se naša mladina v polni meri zaveda nalog, ki jo še čakaio

Govor župana dr. Puca

Ko so se polegle ovacije g. generalu, ie Izpregovoril načelnik mesta Ljubljane, g. dr. Dinlko Puc:

»Ce se poglobimo ▼ zgodovino našega naroda ter presodimo pravilno njegovo duševno življenje ,potem vidimo, da smo od prvega začetka, ko smo se narodno zavedli, spoznali ozko vez krvi med Ju gosi o veni ter da smo, čeprav podzavestno, vendar od vsega začetka stremeli za uedimjenjein. To vidimo v času Napoleonove Ilirije, slutimo iz spisov Ljiudevita Gaja, 6ujemo v revolucionarnem letu 1848, slišimo v dobi taborov. Slutnja je še to samo, vizijonarni san ,a širi jo jugoslovenska pesem po vseh delih naše domovine. V znamenju te slutnje je razširjal Sokol svoja krila, sta padla Adamič in Lunder, so rastli mladi radikalni nacionalisti in Preporodovci. E>©1 naroda je bil pripiravijem, toda manjkala mu je formula, zadna beseda, s katero bi mogel prodreti v duše vseh.

To formulo pa Je dala balkanska vojna, to lasno besedo Je izreklo Kumanovo. Do takrat smo ljubili svoje brate, toda zaupanja nismo imeli vanje. Preveč nam je bil vcepljen respekt pred Avstrijo in Nem-čiio ter silo njihovega orožja. S kakim zaničevanjem so zrli diplomati na Dunaju ia Berlinu na male balkanske državice! In kar naenkrat se je zgodilo veliko čudo. Brez

vednosti in brez dovoljenja velikih nemških diplomatov so imeli Balkanci pogum, da so dvignili svoje orožje prof1 turškemu sultanu za krst častni i siooodu zlatnu, za osvo-bditev zasužnjenih bratov. Dvignili so se, zmagali in izvojevali sijajno revanšo za Kosovo. In svet je takrat začel slutiti, da se tu razvija nova mlada sila. polna ognja in odločnosti, ki mora imeti že zaradi svoje centralne lege na Balkanu veliko bodočnost

Jugoslovenotn v Avstriji Je ta vojna dala poguma in samozavest Pokazala nam je cilj, za katerem smo koprneli, a ga nismo videli jasno .ker so nam bile oče zastrte. Začula se je sveta beseda: Jueoslavija. V srcih nam je bilo jasno, da drugega cilia ne moremo imeti

Ni bi' blizu ta aH. Na ixrti do njega so bile nagromadene vse žrtve svetovne vo>-ne, neskončno trpljenje, stotisoči mrtvili. Na bojnem poliu ie bila ustvarjena jugoslovenska država. Pot do nje je vodila skozi zmage, o tudi skozi poraze, skozi potoke krvi in strašna ponižanja. A vodila je vedno dalje, preko Kumanova, Bregalnice in Albanije je šla na Kajmakčalan do osvo-boienia vseh Jugoslovenov.

Danes preživlja" Jugoslavija težko krizo. Ta kriza je deloma posledica gospodarske krize, deloma pa posledica malodnšnosti slabičev. ki nimajo dovolj kremenitega srca, dovolj iake volje, da bi žrtvovali majhen del svoje udobnosti za prospeh domovine. Preozko obzorje brani marsikomu, da ne vidi prave poti. Jugoslavija Je naš dom, ki ga tre smemo rušiti, marveč braniti proti vsakemu neprljateijn. Od nas Je odvisno, kako si ga uredimo od znotraj, kadar mu bo obstanek dovolj zaslguran. .Jugoslavija bo rram Slovencem Velika Slovenija, Hrvatom Velika Hrvatska, Srbom Ve-Hka Srbija, toda verovati moramo vanjo. O velik? kraj Peter, Ti naš Osvoboditelj, ali bi nas ne morak) biti sram v dno naših duš ored Tvojim likom? Verovali smo v Jugos/lavlJo takrat, ko Je ni W1o, pa ne bi verovali danes, ko jo Imamo in Je samo od nas odvisno, da postane silna In močna Jn nepremagljiva?!

Bratje ln sestre, zaman Je trud Izdajalcev ln plačancev tujega demarja. Zaman so nade naših zunanjih nasprotnikov: Jugoslavija ne bo propadla! Ce Je znal naš narod doprinesti tako strašne žrtve za svojo svobodo skozi šest let neprestanega bojevanja, bo znal premagati tu za domovino, kakor more odvračati od dela tuje zlato. Kar Je zgrajeno s krvjo, se ne da podreti z besedo, kar Je zapisal meč, se ne da prečrtati s peresom!

Bratje Jn sestre: Kvfška srca!

Slava kralju Petra Osvoboditelju!

Žive!} kralji Živela JugoslaviJal Živeta naša vojska!«

Govor g. župana Je množica ponovno

prekinila z viharnim vzkHkanjem spominu kralja Petra in kumanovskih junakov ter ovaciiarrri kralju Aleksandru in Jugoslaviji.

Mogočno so nato zadoneli še akordi državne himne, nakar so vzvalovile tisočglave množice in je sledil razhod, z zavestjo v freih, da ostanemo vedno in povsod verni Jugosloveni. ljubeči nad vse svojo očetnja-vo in svobodo.

Volilna vlada v Belgiji

Včerai le bila sestavljena nova belgijska vlada pod vodstvom Broquevilla, ki bo razpustila parlament in

razpisala nove volitve

Bruselj, 22. oktobra. AA. De Broqueville je danes sprejel novinarje in jim izjavil, da potekajo pogajanja o rešitvi vladne krize ugodno. De Broqueville je že popoldne poročal kralju o uspehu svoje misije. Nova belgijska vlada je sestavljena ta-

kole*

ministrsko predsedništvo ki kmetijstvo: grof de Broaueville;

zunanje zadeve: Hymans; notranje zadeve: Poulet: finance: Jaspar; kolonije: Tschoffen; promet: Forthomme; pošta: Bovess;

industrija in delo: Hejnman;

Javna dela: 8ap; znanost in umetno^: Lippena; pravosodje: Janson; vojska: Theunis.

V novi vladi eo trije katoličani, pet uho. ralov. trije krščanski demokrati in en de-sničarski Flamec.

Po izjavah novega predsednika vlad« Broguevilla. se more sklepati, da bo sedanji kabinet samo prehodnega značaja in da bo parlament v kratkem razpuščen in razpisane nove volitve.

Bruselj, 22. oktobra AA. Nova belgijska vlada bo v ponedeljek sestavila dekret o razpustu zbornice. Dekret bo takoj predložila kralju v podpis.

Minister dr. Srkulj v Zagrebu

Beograd 22 oktebra AA Gradbeni minister dr Srkulj Je snoči odpotoval v Zagreb V ponedeljek bo v tehničnem oddel-ku banske uprave v Zagrebu izročil odlikovanja inženjerjem tehničnega oddelka, ki so z ukazom Nj. Vel kralia odlikovani kot pre jektanti m nadzorni organi pri gradnji vodovoda Novi—Selce—Crikveni-ca.

Avdijenca predsednistev obeh zbornic

Beo^rnd, 22. okt. AA. Nj Vel. kralj je sprejel danes ob 11. v avdijenci novoizvoljeno predsedništvo Narodnega predstavništva s pred*edn'kem senata dr Ante Pa-veličem in predsednikom Narodne skupščine dr. Kosto Kumanudijem na čelu.

Ustave parlamentarnih držav vsebujejo polno jamstvenih določb proti »pasnosti, da bi kdorkoli skušal izigravati v ustavi utemeljene pravice in dolžnosti. V mnogih ustavah najdemo na primer določbo, da se mora narodno zastopstvo avtomatično sestati ob tej in tej priliki ali na ta in ta dan. Dodajalo se je in se dogaja še danes, da vlada, ki v narodnem zastopstvu nima večine ali sploh ne zaslombe, tega zastopstva kratko malo ne skliče in odreja tudi stvari, ki bi bil zanje potreben zakon, na lastno pest. Da se io prepreči, določajo številne ustave že same, kdaj se mora narodno zastopstvo brezpogojno m ne glede na voljo via-de sestati v zasedanju.

Tudi jingosloveiraska t^stava kna v svojem 60. členu tako določbo, po kateri mora biti naše Narodno predstavništvo vsako leto 20. oktobra sklicano k redkemu zasedanju; isti e!e*i ustave vrh tega odreja, da redmo zasedanje ne more biti zaključeno, dokler ni odobren državni proračun. Na ta način je ustavno zajamčeno, da se Narodno predstavniško redno sestane in to pravočasno. da lahko razpravlija in sklepa o državnem proračunu, zajamčeno pa tudi. da v!ada parlamenta in senata ne more poslati domov. do

Tak primer smo imeli letos, ko je bilo v sredo s kraljevim ukazom za-kfočeno pirvo zasedanje našega novega Narodnega predstavništva in cb enem za četrtek. 20. oktobra, sklicano novo zasedanje. Ker določa ustava tudi to, da se parlamentarni fisnikcriociarji volijo le za eno zasedanje, smo videli, da sta si parlament in sem a t na novo izvolila svoji predsedstvi. Z zaključkom zasedanja ugasnejo tudi vse zadeve, ki so bile vložene ali so se že razpravljale v senatni aH poslanski zbornici, a še niso bile rešene; le z izrecnim sklepom lahko zbornici zadeve, ki se jima zde važne in nujne, rešita s tem ,da jih preneseta na novo zasedanje.

Dvajseti oktober predstavna torej v našem parlamentarnem in državnem življenju važen datum. 2 njim začenja novo obdobje parlamentarnega dela. To obdobje bo zlasti letos posebne važnosti, saj čakajo Narodno predstavništvo poleg proračuna še druge velike in težke naloge, tem težje, ker srno Se vedno sredi gospodarske krize. 2e novi državni proračun sam na sebi bo deK ki mu bo treba posvetiti največjo skrb in vse zmožnosti. 2e sedaj vidimo, da bo mora! stati tudi on v znamenju rigo-roznega varčevanja, kako

ga re-sora v drugega, naravnost pogubno pa je, ako se štednja izvaja tako, da je po njej povzročena škoda, ki je neprimerno večja od navidezno doseženega prihranka, vladni organi, ki sestavljajo proračun, vlada sama, ki ga bo predložila Narodnemu predstavništvu, posebno pa še poslanci in senatorji, ki bedo o njem sklepali, morajo imeti trajno pred očmi dejstvo, da proračun ni le gospodarska, marveč v enaki meri tudi moralna zadeva. Vsak javni proračun ima tudi svojo moralno, svojo duševno stran, ki lahko dobro ali slabo zelo vpliva na duševno življenje naroda. Ako je duh, ki preveja državni, banovintski aii kakršenkoli (proračun, dober in etičen, se tudi lažje sprejmejo in prenašajo žrtve, ki jih proračun nalaga državljanom.

Se pred proračunom bo moralo Narodno predstavništvo rešiti problem kmečkih dolgov. S provizoričnim podaljšanjem zakona o zaščiti kmetov je bil dan vladi in Narodnemu predstavništvu dvomesečen rok, da temeljito preudarka in pripravita novo ureditev. Umevno je, da so v tem kočljivem vprašanju interesi raznih gospodarskih panog zelo različni in nasprotstva zato zelo velika. Za enikrat vlada soglasje le v prepričanju, da je nekaj treba ukreniti v rešitev zadolženega kmečkega prebivalstva, in pa v spoznanju, da se sedanji zakon ne sme in ne more podaljšati, ker bi lahko ?adal nepopravljivo škodo vse.mu narodnemu gospodarstvu. Zelo različna ia mnogokrat ostro si nasprotujoča pa so naziranja, kaj in kako naj se ukrene. Pozabiti ne smemo, da so problem kmečkih dolgov nikjer, posebno pa še v naši ožji domovini, ne da obravnavati ločeno od vprašanja gospodarskega položaja ostalih stanov. Tesno je zvezan z bitnimi interesi obrtnika in trgovca, predvsem pa naših denarnih zavodov, ki tvorijo pri nas osnovo vsega gospodarskega življenja. Med vsemi temi interesi bo -treba najti kar najbodj pravično in pametno srednjo pot, ki bo ne le v gospodarskem, temveč tudi v moralnem pcgfledu učinkovala pozitivno in koristno.

Dve nadaljnji koristni nalogi, M čakata sedanje zasedanje Narodnega predstavništva, sta zakon o občinah in o de centralizaciji-; državne uprav«. Obe stvari posesata globoko v vsakdanje življenje, zato ju bo treba obravnavati in reševati z največjo pazljivostjo in preudarnostjo, sai spadata oba problema v vrsto onih, ki se urejajo vedno za daljšo dobo. Ako k temu prištejemo še naloge, ki jih dan za dnevom na novo postavlja sedanji težki gospodarski položaj in s katerimi se nujno morata baviti tako vlada kakor Narodno predstavništvo, vidimo, da bo v četrtek začeta nova doba parlamentarnega dela res doba težkega, napornega in odgovornega dela. Ravno zato pa mora ob enem biti tudi doba novega napredka v konsolidaciji in notranji okrepitvi naše jugoslovenske domovine.

(Piesmitišca

Bahovec jn potreben mladim m starim za čiščenje krvi in proti slabi prebavi. Zavitek Din 20.— v apotekah.

na uspeh. Alorua pa misli vlada s svojo veliko zunanje politično gasto odvrniti pozornost svojih strank cd notranje mize rije in jo koncentrirati na zunanje politično polje? Stara Avstrija je rada trkala v najslabših položajih na svojo »Grossmacht-steilung«. Aii ji misli mlada hčerka tudi tu slediti?

Avstrijska politika

Dunaj, 21. oktobra

Znano je stremljenje premaganih držav ! po ukinitvi aii vsaj po omejitvi obveznosti, ' ki so jih morale prevzeti po mirovnih po- i godbah. Med premagane države spada tudi avstrijska republika, ki pa si v zunanji politiki do zdaj ni mogla dovoljevati nobenih ekstratur. Seveda je v nemškona-eionalno usmerjenih krogih živa enaka tendenca kakor v Nemčiji ali Madžarski. Toda državica je vklenjena v zlate verige internacionalnih kreditov in zato niti stremljenje po »Anschlussu« ne more do veljave. Vrh tega Avstrija že od početka sem trpi na notranjih finančnih krizah, ki bo povzročile polom njenih največjih bančnih organizacij.

Prvo konstituiranje so Izvedli v Avstriji socialni demokratje. Prvi predsednik je bil Seitz, današnji dunajski župan, prvi državni kancelar pa dr. Renner. Socialni demokratje so si zamislili nemško Avstrijo kot enotno nacionalno državno organizacijo, ki naj bi se prej ali slej pridružila veliki Nemčiji. Toda že s početka je bilo •videti, da pri tem ne ostane. Druga, že takrat enako močna stranka, krščansko-socijalna, je imela vse drugačne tendence. V enotni Avstriji je prevladoval Dunaj, ki eo mu stala ob strani tudi draga večja mesta in industrijski kraji. Taka Avstrija T>i bila trajno izročena nadmoči socialistov. Podeželski človek, kmet, mali obrtnik, mali trgovec, pa je bil že od davnega pretežno krščanakosocialno orientiran in ni imel razumevanja za marksizem. Ni bilo tedaj težko, da so vse protimarksistične stranke pod duševnim vodstvom dr. Seipla v prav kratkem času spremenile avstrijsko ustavo in napravile iz centralistične skupnosti zvezo dežel. Avstrija je danes zvezna država, v kateri Dunaj nima niti približno tako močnega vpliva, kakoršne-ga bi imel v enotni državi.

Socialni demokrati so kmalu bili izrinjeni iz vlade v opozicijo, državna politika pa se mota naprej po staroavstrijskem Taaffejevem ge3?u >Fortwursteln«. Zato t i idi danes nima Avstrija stabilne politike, zlasti ne, odkar so vladajoči krogi izgubili svojo politično glavo, Seipla. Politični položaj države je stabilen, vladajoča krščanskosocialna stranka in socialistična opozicija si po moči uista zelo različni. Kar je vmes — Velenemci in Landbirnd in Kei-matblock — so drobci, ki bi v drugih razmerah prihajali vpoštev, v Avstriji pa imajo važnost kot jeziček na tehtnici. Vsem Je še v spominu glasovanje o odobritvi zadnjega mednarodnega posojila, ko se je vlada imela zahvaliti le golemu slučaju za formalno večino enega glasu. Toda posledica tega pakta o posojilu trajajo še naprej, ker se Velenemci dosledno kujajo in

vztrajao v opozicii proti vladi. Umrl je

tudi Schober, ki je neklerikalne meščanske stranke še znal držati v neki stalni liniji.

Foiožaj v Avstriji je danes tak, da ima v parlamentu Dol&fuss za svojo vlado en gilas, aii v najboljšem primeru dva glasova zajamčene večine. S temi izgledi je stopil zvezni kancelar pred parlament, ki se je 18. oktobra sestal k jesenskemu zasedanju. Jasno je: da pri takem številčnem razmerju ni mis5iti na kako smotre-rto načelno politiko, kaj šele na politiko »močne reke«. DcEfuss zato krčevito snubi Velenem.ce, ki pa za sedaj odklanjajo sodelovanje. Sicer pa peščica v&leuemških glasov tudi ne bi ravno zabelila zelja.

Grozi pa še druga nevarnost: razkoJ med krščanskimi soci&icl že spomladi se je na strankinem zboru pojavilo nesoglasje. Stari voditelj Kunschak, Luegerjev učenec, se ie užaljen umaknil. Grczeči prelom se je sicer zalepil, toda nova nevarnost se poraja iz gospodarske situacije. Meščanski sloji stranke, obrtniki in trgovci, niso zadovoljni z gospodarsko politiko vlade. Tudi uradniki s sedanjim kur-z m niso zadovoljni V ušesih vseh meščanskih slojev, tudi krščansko socialnih, zveni geslo opozicije: »Proti agrarnemu kur-zu!i Sedanja gospodarska politika vlade po mnenju teh krogov poleg nevarnosti zvišanja davkov in redukcije prejemkov ustvarja še nevarnost p.draženja živil Vlada pa ima v gospodarski, zlasti carin siki politiki, vezane roke ne le radi kmečkih mas krščansko socialne stranke, marveč tudi zaradi sodelovanja Laadbunda v vladni koaliciji. Popuščanje v agrarni politiki bi ustvarilo nevarnost, da odpade še Lamdbimd in s tem pade Vladna večina.

Temu nasproti svoji, socialna demokracija v svoji opoziciji kot sklenjena načelna enota, vendar pa tudi ona nima lesnega izgleda na pridobitev večine, ker so vse druge politične skupine njene ostr* nasprotnice. Pofložaj pa je tak, da bi tudi volitve ne mogie prinesti bistvene spremembe. Zato je zelo verjetno, da bo razveljavljen evoječasrai skleip parlamenta, naj se še to zimo razpišejo nove volitve. (Razpust parlamenta je bil medtem, res že od-goden. Op. ur.) Torej: »Fortwu.rstedn!c

Pri takih razmerah se mora človek ros začuditi, da se Avstrija vendarle čuti poklicalo, po zgledih Nemčije in Madžarske, trkati na mednarodna vrata z zahtevo po spremembi mirevniih pogodb v smeri mili ta. rizad je. Kot prvo stopnjo zahteva Avstrija spremembo sedaj določenega sistema državne brarnbe v milico in seveda pravico jačje oborožitve. Skoro nerazumljivo je, kaj Avstrija pričakuje od te akcije, in še bolj, kako si pri sve ji notranji nestalnosti predstavlja uvedibo railičnega sistema. Mllitarizacija avstrijskih širokih slojev v danih razmerah pač nima izgleda

Albanski narodni irmčenild

Dubrovnik, 20. oktobra

Zanimive vesti prihajajo iz Albanije. Dne 8. t. m. je kralj Zogu praznoval svoj rojstni dan. Dasi živi v st ojt_m dvorcu v Draču, kjer so biie glavne svečanosti, so praznovali kraljev rojstni dan seveda tudi v Tiram in po vseli drugih večjih albanskih mestih kar najslevesneje; treba pa. je pripomniti, da so se svečanosti udeležili ie pristaši sedanjega režima in eni, ki so se jih pač morali udeležiti. Samo po sebi je umevno, da se povsod nastopali tudi italijanski oficirji in italijanski uradniki, ki so na gosto posejani po vseli albanskih uradih, da za albanski denar vrše nadzorstvo nad domačini, njihovim delom in prepričali jem. V Kukusu, kjer so odkrili spomenik kralju Zogu, je prvi pomočnik italijanskega vrhovnega poveljnika! v Albaniji, generala Parianija, ki je dejanski vladar Albanije v Mussolinijevem imenu, celo naravnost hujskal na »odreši-tev neodrešenih albanskih pekrajin.«

Za Albanijo, ki je morala prav v zadnjem času pretrpeti eno na jtežjih izkušenj, pa je bil rojstni dan kralja Zoga še prav posebnega pomena. Albanci so namreč pričakovali, da bo kralj ob tej priliki pomilo-stil albanska rodoljube, ki so bili nedavno obsojeni na smrt aii pa v dosmrtno ali dolgoletno ječo samo zato, ker niso mogli več prenašati italijanskega pritiska na albanski narod. Toda rojstni dan je minil in pomilostitve ni bilo, dasi so prihajale dan za dnem neštevilne prošnje iz vseh koncev in krajev države. V Valcno, odkoder je prišla prošnja s tisoč podpisi, je poslala vlada celo posebne uradnike, da se prepričajo o resničnosti podpisov. Izkascio se 32, da so bili vsi podpisi pravi, toda nobena prošnja ni nič zalegla. Ker so začele vrh tega prihajati v Tirano in Drač tudi posebne depu-tacije, da bi prosile za pomilostitev obsojencev, jih je vlada kratkomalo prepove-dsJa. Tako je torej kraljev rojstni dan minil brez pomilostitve »veleizdajalcev«.

»Veleizdajalci« v ječi so v tem pričeli a odporom proti oblastem, k čemur jih je zlasti privedlo dejstvo, da je na smrt obsojeni njihov tovariš Skender Mučo, bivši sodnik v Korči, zblaznel v ječi, V dosmrtno ječo obsojeni bivši načelnik gospodarskega ministrstva, dr. Bilali, je ža začel z gladovno stavko, in kakor se čuje, mu mislijo slediti tudi drugi obsojenci. Vse to je napravilo zelo mučen vtisk na vladne kroge in je tako v nedeljo jndarle prišla pomilostitev vsaj za or.e »veleizdajalce«, ki so bili obsojeni na smrt.

Ta pomilostitev pa ni napravila posebnega vtisa niti pri obsojencih niti v narodu, ki sprejema vse, kar prihaja od »italijan-ske vlade v Tirani«, z največjim nezaupanjem, v prepričanju, da za vsakim njenim ukrepom tiči kak skriven italijanski namen.

Najboljši dokaz za to nezaupanje so sedanje volitve »volilnih mež«, ki potem volijo »narodne poslance«. V Tirani sami, kjer je vpisanih kakih 2500 volilcev, je volilo samo okeli 150 oseb. Tako je razmerje tudi povsod drugod. Narod pač ve, da bi bili kljub vsemu glasovanju izvoljeni le tisti m taki, kakor jih hoče general Pariani.

Nezadovoljstvo je splošno. Albanski narod danes ne smatra same > veleizdajalcev« v ječi za narodne mučenike, temveč se jim prišteva tudi sam.

Otvoritev balkanske konference

Bukarešta, 22. oktobra g. Dopoldne je bila svečano o L varjena, tretja balkanska konferenca. Pozdravni govor j« imel zunanji minister Titulescu, ki je poudarjal, naj se smatrajo sklepi prejšnjih balkanskih konferenc kot p.dlaga za sodelovanje foaEkansIdh držav ter ugotovil, da se mora sodelovanje balkanskih držav vršiti v okviru m duhu Društva narodov. Titulescu je izrazil svoje mnenje, naj bi se 2 vplivom balkanske konference pobijalo mnenje v Evropi, tla je Balsan vir neredov. Končno je v imenu vlade in kralja želel konferenci popoln uspeh. Za njim so govorili kot predsednik konference predsednik rumunske zbornice Clceo Pop in voditelji delegacij.

Uretfba o izpitih za eSe&troiehn&e

Beograd, 22. oktobra AA. Minister za trgovino m industrijo je v sporazumu z ministrskim svetom in po zasJižanju zbornic predpisal uredbo o elektrotehniških lzr pitih,

Moste dobe telefon

Beograd, 22. oktobra AA. Z odlokom prometnega ministra se dovoli uvedbe telefonske služibe pri državni pošti in br-zojavu v Mostah pri Ljubljani.

Ceis jeaie

dame

naj si pred nakupom brezob-vezno ogledajo veliko zalogo, nizke cene in najboljše delo damske konfekcije 11691

Lidijami, Kosamo!

štev. 5.

Hudm hlam&ža rasSirjevsleev nercsztižzilh vesti © ^as-goslavifi — Rovarji itzia^o a»v©§© cesst^&k* v E»eki

Pariz, 22. o&totora M. V zadnjem ča-JS

»e znova opaža v irozemSkem tisku kampanja proti Jugoslaviji, ki Je, kakor vsi taki poskusi dosedaj, tudi tokrat zasnovana na povsem 1 zamišljen Di in lažnivih vesteh. Središče te propagande je r zadnjem fesa Reka, kjer so se zbrati tkzv. emigranti ;a Jugcslavjje, o katerih je znano, da so v službi Italije ln Madžarske, la Reke se laneirajo v italijanske, nemške, avstrijske, madžarske, bolgarske ta druge Este razna lažniva poroči*a o položaju v Jugoslaviji

U gledani list ,Et© NonveLle« ee bar* r

dabjiem članku s to kampanjo in pra-H med drugim: V svetovnem tisku ee r zadnjem času zopo .pojavljajo senzacionalne vesti o uporih, fci da so se pripetih t raznih pokrajinah Jugoslavije. Tako sporočalo nekateri listi, da Je bale na Hrvatskem prava revolucija ter da je morala vlada poslati vojaštvo, da zaduši npor. Krona vs9h teh bedastih vesti pa je vsekakor poročilo službene madžarske poročevalske acencrfje, fci Jo je razširila po vsej Evropi, da sta baje WJa dr. MačeS, bivši podpred-sednik hrvatske eeljačke stranke. Ln dr. Trunrbič, bivši zunanji minister, aretirana kn eden zs.^rt v Zagrebu, drngi p« r StjK-tu ter da sta oba obtožena veletzdaje Niti ona teh vesti pa n! riti trohice resnična. Dr. Maček in dr. Trnmblč ne «aua>, «a nistu bila aretirana, marveč sta celo nar ma smatrala za potrebno demontirati Izjave, ki v h je objavil »Manchester Guardl-a.nc. Rilo bi naravnost smešno pripisovati dr. Trumfalču, — ako nI morda duševno oboM, — da M daj-al take Izjav« ln deklaracije, ki predvidevajo rešitev hrvatskega vpra/šci/rtja r zvezi z Avstrijo. On t, ki «0 ■pofita.kn.tM tako deklaracijo dr. Trn7r*»"čn so pozabili na to, da je" dr. tmmbl? t začetku svetovne Totne pobegnil iz Avstrije, dr. b« roosrel t Inozemstva, predvsem t zavezniških držarvah, prinravljs.t; osvo. bojernje svoje domovine izpod avstro-ogr-skeea jarma.

Kar rrn. se tRe n*mtP!j«oe> potnne *ta

Hrvatskem, gre r stvari m p«r kritnljnfinih tJipor tn tlho+apcev, K so r>o:>egn1i! H Jugrslavije v Zadar, kjer m Jih naje« ia to, da b,f tihotapili v Jugoslavijo orožje ln peklenske stroje. Te zločince zasleduje orožnlštvo, kakor vsakega drugega zločin-

ca, fci s« pregreši '-vjj>er sa&cra ta fe }b pobui) a, o keterl Tft tc^bo s^-aoča« rež k a

centrala

R^jničEM T»eh tofa rwtu pa aa}-

bolj dokiunantira dejat^i, da no iesj ijadje. ki razsajajo sedaj te resti, nedavno posla U preko inege v Jugo»lavtk> trojfico plačancev, tel so tam napadli onoinlško postaoo m vrg-Ii bcirjbo. Ko jc-in je bil beg nazaj preko m-'vje ■raemogočea, bo zasledovani od orožn-ištva zavrgli vse, >:a.r so prunefJi sobot Najdeno je bilo orožje, bombe ln o!> leka, ki izvira iz itaMjaasklh vojaških t=kla-dišč. To je dovolj jasen dokaz, ds je bilo vse to inscejiirano lz Italije, da bi se moglo blatiti Jugoslavijo t Inozemstvu.

še bcij smešna je resi, fci jo je objavil neki nemški list o tem, da je jugosloven« ska obaia r Dalmaciji naosirožje zastra-}->me. ter da Je naravnost blokirana s podmornicami, torpednlmi rušiloj m daruglmi rojil imi ladjjiOiii. Taki vesti more nasesti le najtbcrlj nepoučen človek, ka' t[ urednik večjega lista vsekakor ne smei Mtd. Splošno je znano, da ima Jugoslavija komaj nar podmornic, kj predsta^ajo v^o zrj ono ao moru&rioo, tako da o kaki blokadi si>Joh ne inos*« biti govora Ra.itn tega pa &o rse jug-jslove.ilsi« rojce iadj« etacijo-nirane po racnih lakzrb. kjjear jih lahko r.vak do rl-il o n^m ijio £outrcxlira

nj.lhavo fcre*anj6 V !st? sajvl, ko r^troča trn Kst o strašni blokadi jogoertorenske obale, da ne more nitd mi* rrodreti Rkori njo, pa poroča tudi o prvi tožii^ nekeaa Eoveii u-i&Ii^anBkega pemika, ki je r. ■ orisu no pristal t splitski kss:! to tain vkrcaj coio potnike. Laž lina kratke noge, k ta l1st j» preScoall samega csfco te ee demantlrai v isti številki

52. % Pred

dam oma Js prtep*=5 r ru^ni VC-JOL.

izdt-jalt« Gustav Ptsrčrftc, žar. pozneje pa znarf Vekoslav Setrv««cd b Sekc. V ho-ot&« »e je vršila nato kor.irr<>d Pa^vulf^esn, Perčeo^u, ServsrJ^Jmv ^a^ovi^can \7i #s nefcatrrifnl znanhrd fe? ros pred o p«-

begnia v Italijo. Ft> konferenci «2 ko*. porativno p*'dall v prostore fašisti? ne er-gan1«a«

faši^ttdulnil vaditelji diil'^! p®svei.

Nesoglasja v državni vladf - Papen w

Berlin, 22. oktobra, d. Dočhn se voHbia borba polagoma oživlja, se množe znamenja, da položaj državnega kanoelarja Papena ni več tako trden. Ni slučaj, da se trenutno nahajajo vojni miinster Scnled-cher, fina min; minister grof Sehwer.in-0 03-sigk rn minister za državno gospodarstvo dr. Warmbold naenkrat na dopustu. Nasprotje med ministrom za državno gos^Ks-

socit.lno^rcifc.b 1:ksnska stranka; jate medv radikalna demokratska straiik«. nemška ha--noversk« streeka 'Laieresnfi skupnost nvalia reaitnikov in oskoaovanoev pri aJijetc-i^i, strinkt razlaščenega srednjega stanu, straukif. obrtn: iccA- nemsk« cosarsk* stranka, na:odno-socia!;-stičn! bojni pekret z* Hinden-burga ir. Papena, rresa coirrSkia unitarlstov, stranka srednjega eranu, stMR-

dar?tvo ia ministrom za prehrano Brau- i ka radikalnega srednjega stana in ie par nom je znano, ker vztraja Brcuc trdovrai* drugih manjšega pomena.

no na trvoznih kontingentih, pri čcin-er ga j« p^idpiral tudi državni kancclar Papen. Neopaženo tudi ai ostfilo nezadovoljstvo finančnega ministra grofa Schverin^Cros-sigka nad proračunsko politiko državnega kanoelarja, ker stalno padajo nemžki državni doirodkL K tetn nesoglasjem v vladi so se pridružila tudi nesoglasja med državnim kancelarjem in vojnim ministrom Schlei-cherjem. Vojna minister je baje odšel i na dopust zs.radi bolezni, vendar ga to prav nič ne ovira, da ne bi imel reane sestanke, ki so zbudili t javnosti maogo xa-ninuanja. Tako zatrjujejo, da ee je vojni minister Schledcher siVital tudi z bivšim državnim kancclarjem dr. Briiiiingom.

Nasprotstva v državni vladi bi se morda

Berliii, 22. otbtoibrs AA. Eootlug-taataai pol't lita nemške vlade sil reaDo k^m-pfv:mitiraiia. Zato j« vli/ič. odložila rta kaa-neje deflnitivno odloKtsv v tem vj> -ašanjtL T.1ado so k teman aorak*? prtpmTlh v pr. J vrati ogorčeni protesti nemške i&dusuii^ zelo resno svarile, ki ga J? p.slal vladi predsediu/. nemške državne banke, in reakcija inozemstva,

V prizadetih kregih affi bs per€a1ra>> nezadovoljstva s Vladno g^pcdaaflilDO politiko in oaScrito obsojajo njfflio počet}®. Položaj kmetijskega miinifltra Brauna je omajan, čeprav ni pričakovati njegove ostavke pred volitvaori.

Ker so volitve pred vreil, iS vtada rada pridobila agrarce a kcnceeijami, kS jfti fim

ie premostila 5e bi mogla vladi pokazati ! obljij.Mja. Po cbičajni navadi namerava na kake uspehe; toxk njeni gospodarii-u j oktroirati nove kredita v višini 200 mSl-ukrepi niso prinesli nobenega znatnejšega 1rm/w ^^^

uspeha, ako se odšteje, da je število brezposelnih le neznatno padlo. Vladni program o preskrbi dela brezposelnim je ust&l doslej problematičen, njeni ustavni načrti pa so v večini nemškega prebivalstva zbu-ciiii veliko vznemirjenje. Čeprav se je zdelo, da ie državni kar cela r Papen pri pose* tu v Monakovem pridobil bavarsko vlado svoje načrte, je to samo delno res. Vse kaže. da si bavarska vlada nikakor ne zamišlja ustavnih načrtov držame vkde brez nadzorstva dežel in s lični glasori se čujejo tudi iz Wurttem:berškega in Saškega. Polom politike kontingentiranja m gtrozeči jx>-r&t v razo roži tvenem vprašanju učinkujeta hujše, kakor pa se more razviaeti iz nem ^k&ga tiska. Zato je tudi mogoče, da Je prišlo do ostrih napadov obeh voditeljev centrunua Kaasa in dr. BrSninga proti Papenu. Pa tudi Hitlerjevo odprto pismo na državnega kancelarja je naleteio na velik odmev vsaj v volilni agitaciii.

Ne da bi se pretiravali začasni neuspehi državne vlade m volilni govori nosom e" nih strankarskih voditeljev, se mor* vei> darle reči, da se državni kancelar nahaja trenutno v deienzrvi rn da se zdi nje-jova postojanka tem slabejša, ker se vedno bolj. celo v taboru pristašev avtarkije, množe glasovi, ki se zavzemajo za pritegnitev narodnih socialistov k delu v vladi. V tem

jonov mark, ntmsnjerdfc poljedelstvu. Razen tega bi ustanovila monoso! za prodajo živalslrih in raetii-nskili tolšč. S tem monopolen bi prišla prodala tolšč pod nadzorstvo \-lade, ki bi poetavSa talko ceno, da bi oi tega Irr.cik> nemško poljedelstvo največjo korist.

Schleicfierfer denianf!

22. oktobra a. Vojni rointeter g&,i€rai Schleicher, ki se sedaj mudi ▼ Ba-dan- —WeUerju, je pos4^2 Wolff'n'errn; uradu ▼ I<*reit«K^a rA-iednjo izjavo:

V Berlinu je razširjena vest, da sem. porabil čas svojega bivanja v Bacmu za politične razgovore, ki bi mogli ogražati obstoj sedanje vlade. To je ilaravnost aosurana ideja. Ne glede r.a to, da se s svojim prijatcujem kancelarjem Papen^jm stvarno in podrtično popodriema stririjam, nisem zs ijv^ega bivanja v Badau niti videl niti go-voril r, nobeno politične osebnostjo večjega aH manjšega formata. Tega. r.e nameravam storiti niti v todc-l-nosti

Kmeffskj trg žatec, 2S oktobra h. Izredno zanimanje za. letošnji žatski hmelj je trajalo tudii ta teder Ker ao zaloge pr.i kmetih, posebno v krajih, kjer je Ml nabran hmelj boljše 1-akovosti, že razprodane, se je trgovina

. , , prenesla v ter je vsakdanja oromet

pogledu je tudi zanimivo, da je narodni so- ; v žatcu anašal do 4-00 stotov. Tendenca je

cialist Gregor Strasser v četrtek na zboro- j nei^Tremer-jeno čvrsta. Cene S6CL-1020 Kč

vanju v berlinski športni palači zelo prM , Glasno zanimanje vlada za hmelj najboliše

mirijivo govoril o voditelju nemSke naeto- j srednje kakovosti m za hmelj prve Vako-

nalne stranke Huger,bergli, kar tolma5ijo za povabilo k zopetr.emu sodelovan/u.

Upanje, da ho pri državno-zborskih volitvah 6. novembra nastopilo manj strank fcakor pri prejšnjih volitvah, se ni :zpo'ni-lo. Nasprotno je strankarska ns^oepljonost postala se večja V Berlinu je bilo vloženih 32 kandid-itnih last. Na čelu so sedaj kot naimočne^ša stranka narodni soci*'i-sti, dočim so socialni demokrati na d-u^em cnestu. Komunisti so na tretjem mestu, cen t rum pa na četrtem. Potem slede nem-5ka nacionalna ljutisk« stranka, nemška ljudska stranka, državna stranka. kr§čan^ki socnalci. gospodarska stranka, nemška kmečka stranka, stranka podeželskoi<3 ljudstva. ljudska strank« prav*, po!jska list«, socialistične delavska stranka, strank« hišnih posestnikov in noljedelcev: na 16. mestu so mali rentniki. oškodovanci pri inflaciji hi predvojni lastniki denarja, na 17. mestu nova 6tranka bivšega voditelja »Reichshannerja« Harsfnga, ki se imenuje

S'l.i, vladar pa povprašujejo tn-di po srednjih kakovostih. Pomanjkanje hmelja najboljše kakovosti je povrročiilo, da so se cene za sradnje dvignile. T>o danes je bilo re ?!'strirp.nlh SS.950 stotov H L 1932 in 17166F s^otor is L 1931.

« »

V

ZajEjrobgka rreme?s?ka napoved ia danes:

Precei vedro. o>i časa do ča?a porast vi-o-ke obl.ičnost vreme toolejse, stalno. — Sitnaeij.i v?era!8njegra Severno-zapedni

kontinent pokriva velika barometrska depresija. na jugovzhodu pa anticiklon. Na jugu E'.Tope ie baromelrski pritisk rekoii-ko mžii. toda relativno precej visok v primeri z orim na severu Evrope. Zato je na jugu kontinenta precej vedro, stalno vreme s hladnimi nočni i, mealo in toolimi dn^vi inajska vremenska n.ipove

raii tn ljudje

Kdaj bo dograjen naš novi parlament?

Mogočno palačo zidajo že dobrih 25 let — Še 20 mesecev...

Beograd, /X oktobra.

N

V ministrstvu javnih de! se bo 28. no-Vsmbra vršila dražba za prevzetje vseh del in in se pričakuje z gotovostjo, da se bodo na dražbi dosegle ponudene cene. ki bodo precej pod preračunanimi. Vsa dela,

- katerih se morata v prvi vrsti uporab-

iri domače gradivo in domača delovna

- č (tuje samo, če dejanski ni domačega), morajo biti v teku 20 koledarskih mesecev dograjena, tako da bo Narodna skupščina v dveh letih že mogla pričeti s"oj« delo v lastnem domu.

Palača Narodne skupščine, stoječa na enem najlepših prostorov mesta, bo gotovo med najdonosnejšimi stavbami prestolnice. Pročelje bodo krasili kipi, ki bodo predstavljali delo, s katerim se bavi parlament: prosveto, poljedelstvo, pravosod-stvo, umetnost itd. V poslopju, v podzemlju, pritličju in nadstropju bo vseh skupaj 1-16 večjih in manjših prostorov. Glavni vhod bo iz Aleksandrove ulice, ali pravzaprav z rampe, ki pojde od vogla Aleksandrove do vogla Takovske. Ta vhod bo vodil naravnost v velik fover (13.5X13.5 m), nad katerim se dviga velika kupola. Iz foverja vodijo hodniki v skupščinske prostore. Na desni bodo prostori za vratarje in dežurnega skupščinskega uradnika, na levi pa za skupščinsko stražo in komisarja. Na desnem krilu bo garderoba, sa-oo, čakalnica, pisarna šefa kabineta in

soba skupščinskega predsednika, na levem pa druga garderoba, skupščinski pisarji, tajnik in podpredsedniki skupščine. Nasproti glavnemu vhodu bo iz foverja vhod v dvorano za pogovore sredi stavbe, ki bo imela 25.40 m dolžine in 15 m širine. Na desni strani te dvorane bo soba za ministrski svet, na levi strani pa za odbor.

Skupščinska sejna dvorana bo v desnem krilu (proti Takovski), zgrajena v polu-krogu s širino 35 m, z galerijo, ki jo bodo nosile štiri karijatide iz belega mramorja, visoke 3.6 m. V dvorani bo 312 poslanskih sedišč (sremska h ras to vin a), 16 ministrskih naslanjačev (orehovina, prevlečena z usnjem) s štirimi mizami, 9 sedežev za predsedništvo skupščine z veliko mizo, dve stenografski mizi z 12 sedeži in dve govornišiki tribuni. Na galeriji bo v diplomatski in novinarski loži 26 sedišč, v loži za občinstvo pa 126. Dvorana bo s predsobo zvezana s sobo ministrskega sveta, za dvorano bo pa -posebna velika soba za oddih poslancem.

Na levem krilu bo mala skupščinska dvorana s 144 sedeži, zvezana po predsobi z odborsko sobo. Poleg te dvorane bodo prostori za skupščinsko knjigovodstvo.

Vhod iz Kosovske ulice bo vodil v manjši foyer (10X10 m) in v buffet. Na levi bo pisarna stenografskega šefa, podpredsednikov in tajnikov skupščine in čisto na vogalu soba ministrskega predsednika; na desni soba za novinarje, pisarne upira ve in blagajna.

V nadstropju bo nad glavnim vhodom pošta, brzojav in telefonska centrala. Na desni soba za klubovega tajnika, klubska dvorana, soba klubovega predsednika in na vogalu diplomatski salon. Na levi klubski prostori. Na strani Vlajikovičeve ulice (Aleksandrova — Kosovska) bodo imeli svoje prostore skupščinski zdravnik, arhitekt in statističar. Nad vbodom iz Kosovske bo skupščinska knjižnica z dvema pisarnama; na desni prostori za dva, na levi za tri klube. V sredi poslopja in na nadstropju nikak i h uporabnih prostorov, ker •gredo vse tri dvorane iz pritličja do stropa nadstropja.

V podzemlju bodo naprave električne cetrale in centralne kurjave, potem stanovanja čuvajev in slug, pisarne za ekspe-dicijo in ekonomat, buffet, soba za po-govor, steno-grafeka soba, čakalnica in soba za novinarje.

Glavne stopnice v vsem poslopju bodo iz belega mramorja ostale pa iz granita, umetnega kamna ali železa. V veži bo mozaični tlak. Rampa bo obložena s takim kamnom, kakor je poslopje do pritličja. Lesna dela (vrata, okna itd.) bodo izdelana skoraj vsa v hrastovim. Sejna dvorana bo pa prav posebno okrašena.

To vse bo dovršeno v dvajsetih mesecih in jesensko zasedanje narodne skupščine se leta 1934. prične v novi palači, ki pa ima vendarle že lepo starost.

Lepa svešanost v vrli narodni rodbini

.Zlato poroko sta nedavno Obhajala čila šn zdrava g. Gothard Grabnar, star 83 tet ta njegova ga. soproga Marija, stara 79 let, ki uživata velik ugled v Velikih Laščah in okolici. G. Grabnar je prestal že naiogo hudega na svetu, udeležil se je tudi okupacijske vojne v Bosni 1. 1878, odlikoval pa se je vedno s svojo požrtvo-

valno narodno zavestjo. Vrta zakonca sta posvetila narodu pet dobro vzgojenih otrok, od katerih še živijo tri hčerke. Zaradi svoje narodne zavedni sti je Grabcnar-jeva rodbina mnogim najboljši vzor. številnim čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi ml v želji, da bi vrla zakonca dočakala še mnogo srečnih let!

Dvojni jiibflej oglednega iošianjskega meščana

Šoštanj, 23. oktobra 1932. 23. oktofcna, na dan svojega godu, praznuje po vsej Šaleški dolini znani veletrgo-vec Ivan Sen:ca s svojo soprogo gospo

Ivanko v ožjem krogu svoje rodbin« pomembno slavje. Po rodu je iz Levca pri Celju. Trgovine se je izučil v znani veletrgovini pri Zanierju v Št. Pavlu pri Preboldu. Pred 30 leti se je osamosvojil v Skalah. odkoder se je preselil v Staro vas pri Velenju. Pred vojno je kupil Kocuvanovo hišo in trgovino v Šoštanju, ki se je razvila pod njegovim spretnim vodstvom v eno največjih trgovskih podjetij v šaleški dolini, čeravno so mu naTodni protivniki prorokovali skorajšnji pogin. Trda je bik tedaj pot narodnega trgovca a^ obrtnika v Šoštanju, toda Ivan Senica ni kloni-l duha '

govskim duhom ustvaril sedanj oglcdnj

položaj.

Senica je bil vedno neustrašen narodnjak,

podpiral je vsako slovensko gibanje v šaleški dolini. Od nekdaj je član Sokola v Šoštanju in ni god slučaj, da se je na neki sokolski prireditvi v Šoštanju seznanil s svojo družico Ivanko Veglovo iz Št. Pavla pri Preboldiu. Poročil jo je pred 25 leti, ki mu je prinesla v zakon Prešernov ideal žene: »zvesto srce in delovno ročico«; bila pa mu

___________ _____ _________v

ter si je z zgledno pridnostjo in bistrim tr- Šoštanju ponosna stavba Sokolskega doma.

je tudi velika opora v trgovini, ker je sama

trgovsko izobražena; v srečnem zakonu mu je rodila hčerko Danico, ki je poročena s Franom Natekom iz ugledne celjske rodbine. Čeravno se je g. Ivan Senica že srečal z Abrahamom in je gospa Ivanka že stara mamica mali vnukinji Alenčici, sta oba slivljenca še mladostno prožna. Oba se aktivno udejstvujeta v vseh šoštanjslkih narodnih in kulturnih društvih. Da stoji

je v veliki meri zasluga g. Ivan- Sonfee. Gospa Ivanka je kumica motorne Irizgalne gasilskega društva v Šoštanju, bla

Osemdesetletnica zaslužnega moža

Upokojeni železničar in vrl narodnjak g. Leopold Vari, ljubljanski rojak, je obhajal včeraj svojo 80-letnioo. Pri železnic ci je služboval polnih 35 let, kot upokojenec pa prebiva sedaj na Pobrežju pri Ma-

Bolj hitro kot nooadno milo...

riboru. Njegova zivesta sciproga Marija, ki je umrla že pred 8 leti, mu je rodila 6 sinov in eno hčer. Najstarejša sinova sta že umrla, od mlajših pa službuje eden kot ka-petan v Južni Srbiji, drugi je učitelj, dva pa sta železničarja. Jubilantu, ki je čil in zdrav, želimo še mnogo srečnih let!

Kdor hoče svež in zdrav ostati naj

popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja, »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

Dvajset let Preporoda

Te dni poteka dvajseto leto rojstva velikega preporodovskega pokreta, ki je v usodnih cineh ob pričetku balkanske vojne objel velik del slovenske, jugoslovensko čuteče mladine, da jo pravočasno iztrga iz krempljev germanskega zasužnjenja in popolnega potujčenja. Mladina je bila tista, ki se je prva zavedla grozeče nevarnosti in spoznala, da je njena naloga rešiti narod spon, ki so ga morile. Stopila je na plan, organizirana kot boriteljica za veliko jugoslovensko idejo in se z vso energijo vrgla na delo za uresničenje velikega ideala —

per«

ALBUS-lernenlinovo milo

Zanesljivost zvest pomočnik,učinkuje terpentin s svojo nesnago razkrajajoč© močjo v spojitvi z močno se penečim AtBUS - milom.

ALBUS-terpentmovo milo je tedaj idealno, zanesljivo pralno sredstvo:

ALBUS-nnlo s terpentinom* ALBUS-terpentinovo milo,pere bolj hitro in belo in pri tem varčuje Vase perilo.

redinjenja vseh Jugoslovenov. Postavila si je svojo himno: »Mi kar nas jo kovačev, mi bomo vsi kovali...«

In res je že takoj v svetovni vojni ta mladina z velikimi sadovi svojega nesebičnega dela dokazala, da je skovala svoje značaje v kremen. Mnoge žrtve so padle. Preporodarska mladina je dala heroje. Po njej smo prevzeli veliko dediščino mi, sedanji Preporodovci, ki se s pono&om priznavamo za nrave naslednike svojih pred; nikov. Kakor je bila jugoslovenska ideja lel pa in sveta njim. prav taka je ostala tudi za nas. Če hodimo danes po drugih potih k istemu cilju, nas silijo k temu le nove prilike, v katerih živimo. Važni jubilej dvajsetletnega obstoja tako pomembnega pokreta hočemo dostojno proslaviti, da se s tem častno oddolžimo spominu vseh borcev ter da obenem mi. današnja mladina izpovemo. da njihovo započeto delo pravilno nadaljujemo.

Javnosti hočemo pokazati delo Preporo dovcev dvajsetih let v posebnem zborniku, pri katerem bodo sodelovali odlični javni delavci, ki so izšli iz naših vrst Zunanji izraz tej svečani priliki pa bo dala slavnostna akademija in občni zbor, nad katerima je prevzel pokroviteljstvo ban g. dr. Marušič. Vse s to proslavo zvezane prireditve »e bodo vršile v dneh od 16. do 18. decembra. Toonejši spored prireditev in vsebino zbornika bomo javili.

Danes premiera najslajše operete v tej sezoni!

Lefaarjeva opereta

V predprogramu:

1. Njeg. Vel. kralj na lovu v Kamniški Bistrici.

2. Prekrasen Ufin kulturni film iz kraljestva živalstva, (mungo kot uničevalec strupenih kač)

lirfliEpll-hliliill

PAUL H3R3IGER — IDA Wt)ST, ALBERT PAULIG, ERNST VEREBES

Vstopnice nabavite v predprodaji! Predstave danes ob 3., 5, in li 10.

Telefon 2124

ELITNI KINO MATICA

Telefon 2124

Proslava 28. oktobra

v Ljumjam

Zvesta preizkušenemu geslu »Zvestoba za zvestobo«, prireja Jugoslovensko-češkoslo-vaška liga v Ljubljani leto za letom proslave največjega češkoslovaškega narodnega in državnega praznika, 28. oktobra. Ta praznik nam je tem bližji, ker nas spominja zgodovinskih prevratnih dni v naših krajih, zadnjega osvobojenja iz okov, ki so naš narod dolga stoletja ovirali v njegovem razvoju.

Tudi letos bo JC-ftga v Ljubljani praznovala veliki spominski dan bratskega češkoslovaškega naroda. 28. oktobra ob 20. url bo priredila v unionski dvorani koncert češke glasbe, ki bo po svoj em značaju in programu kar najbolj dostojna proslava. Spored obsega izbrane češke skladbe, same cvetove ofoiine in kvalitetno visoke češke glasbene umetnosti. Pomnoženi orkester opernega gledališča bo pod taktirko ravnatelja Polica igral »uverturo iz »Libuše«, Smetanovo »Vltavo« iin Dvorakov »Slovanski ples«, kot solista pa bosta nastopila praška koncertna pevka Jelena Holečkova tn violočelist, bivši član Češke filharmonije prof. Čenek Šedlbaur.

JČ-liga je za ta koncert, fci bodi tfha, a tem bolj učinkovita manifestacija neraz-družljivih srčnih vezi med Jugosloveni in Čehoslovaki, določila izredno nizke cene. odnosno omogočila mladini brezplačno udeležbo. Mislimo, da ni treba s kričečimi besedami apelirati na ljubljansko občinstvo, da z obilno udeležbo pokaže, kako je vsa Ljubljana v taboru jugoslov.-češkoslovaške

Pristopajte k Vodnikovi družbi

vtzajemnosfene ideje. Misel jugoslov.-češko slovaškega bratstva nam je tom večja uteha v prihajajočih časih, ko se zopet obnavlja široka protislovanska fronta. Pokažimo tudi in zlasti še ob letošnjem 38. oktobru da je češkoslovaški narodni praznik tudi praznik naše svobode in da hočemo v bratski zvestobi varovati ta dragoceni zaklad. Ma-nifestirajmo z umetnostjo srčne vezi med slovanskim severom in jugom, vezi, ki so se utrdile s krvjo in se prežele z vero v velike človečanske ideale in v mir med narodu

Važen predlog glede Balkanskega instituta

Sarajevo, 20. oktobra.

Prod dvema letoma je zborovala v Atenah balkanska konferenca ter razpravljala o ustanovitvi posebnega instituta za prou-čavanje Balkana, M hrani toliko zgodovinskih, zemljepisnih in drugih zanimivosti. Sprejet je bil takrat sklop, da bo v Atenah ustanovljen osrednji tak institut, dočim bodo imele posamezne balkanske države svoje zavode, posvečene istemu namenu. Prj nas se je razpravljalo že večkrat o ustanovitvi jugoslovenske podružnice Balkanskega instituta, prvi konkretni predlog pa je sestavljen sedaj od raznih znanstvenikov in javnih delavcev, ki priporočajo, naj se institut ustanovi v Sarajevu.

Predlagatelji misijo v prvi vrsti na interese države, v dragi vrsti pa na interese Sarajeve, ki spada med najvažnejša jugoslovenska mesta, ima staro kulturo, ni pa še doslej dobilo nobene večje znanstvene ustanove. S Sarajevom je po zeml.ie-pisju in zgodovini vezan precejšen del države: poleg Bosne in Hercegovine zapadna Srbija, črna gora in tudi Daluiacuja.

Poleg vsega tega pa ima Sarajevo 2e

od poprej, preden je bila ustanovljena vzau-jemna organizacija za proučevanje Balkana, zbranega toliko materijala, da bi lahko sarajevski balkanski institut uspešno tekmoval z vsemi drugimi Pokrajinski muzej je že 190S zbiral in urejeval ves materija!, bi spada seda/j v delokrog Balkanskega instituta. Izdajal je tudi revijo, ki je vsebovala mnogo zanimivih razprav z vsega balkanskega polotoka Ta a&cija je imela srečo, ker ji je avstrijska vlada misleč, da se bo z njenimi uspehi lahko okoristila pri svojih imperialističnih težnjah, naklonila precejšnjo gmotno podporo. V okviru današnjega muzeja posluje še vedno ta institut, kj ima zbran dragocen materija! Poleg dragocenih zgodovinskih podatkov so tu tudi mnogoštevilni turški, arabski in perzijski rokopisi, vse to pa urejuje že več let znani zgodovinar in ve-ščak orientalskih jezikov, Fehim Spaho. Poseben oddelek tvori v sarajevskem muzeju turšk! arhiv, ki ima preko 100.006 različnih aktov nekdanje Turčije, v katerih je dragocen materijal za našo in splošno balkansko zgodovino. Ta materija! se iz leta v leto množL

Ravno tako dragocen materijal pa, j« baš v Sarajevu zbran tudi po mnogih starodavnih prosvetnih ustanovah poleg Hus-rev-begove knjižnice. Podružnice teh ustanov so razširjene po vsej Bosni In Hercegovini, potem po Sandžaku in po Južni Sr-bjjii, in bj se tudi iz njih gotovo vse dragocenosti najlažje zbrale in urejevale baS v Sarajevu.

Vsi ti razlogi »o pomembni hi učinkoviti in bo želja predlagateljev ob prvi priliki, ko se bo spet razpravljalo o našem Balkanskem institutu, gotovo uvaževana, kakor zasluži.

I

Dobra žarnica ie poceni. Žarnica slabe kakovosti, je po« ceni samo pri nakupu, pri po« rabi toka, pa se njena cena dokaj poviša.

Vsled tega kupujte samo svetlobno jako, ekonomično

TUN

ŽARNICO

t m

Deset let socialnega zavarovanja

Zanimiva In a&toaina razstava ▼ pa!a8 OUZD — Pregled čez desetletje našega gospodarstva ta naše socialne politike

Ljubljana, 22. oktobfa.

Kakor je »Jutro« že poročalo, e« j© te dna ▼ dvorani palače OUZD na Miklošičevi cesti otvorila jubilejna razstava, Ki v nazornih slikah, grafikonih, statistikah in poročilih prikazuje, kaj vse je OUZD v prvem desetletju svojega Obstanka storil na zdravstvenem in socialno-skrbstvenem polju za naše delavstvo. Mnogo je drugih dvoran po palačah našega mesta, v katerih ee vsak čas prirejajo vsakovrstne hrupne, vesele prireditve, v to simpatično, z umetniškim okusom nas troj en o dvorano palače OUZD pa se skrivajo samo prireditve ki so bolj tihega, žalostnega, zato pa toliko bolj Socialnega pomena. Razstava, ki jo je za svojo desetletnico organiziral OLZU je v resnici vredna da jo vsakdo obisce, kdoT ima kakorkoli opravka z našim socialnim zavarovanjem in kdor se zanima za te stvari—a zanimati se mora zanje sleherni JTovek. naj bo delavec ali delodajalec, star

811 Po ^obsegu razstav« nI kdovekej obširna, zato pa je toliko globlja ki težja po svoji vsebini m svojem pomenu. Kdor je pre-lahkomiseln in prepovršen, zanj je bolje, da ne prihaja v ta prostor, ki v zgoščeni obliki prikazuje prav za prav eno samo žalostno socialno tragedijo celega desetletja našega racionalnega življenja. Razstava je brez°dvoma namenjena predvsem tistim, ki so pripravljeni razmišljati o vseh stvareh. Vsa žalost in vse veselje, vsa beda m vse zmage našega delavstva in naših delovnih stanov — vse to je v živi sliki ini v iasm besedi prikazano na tej razstavi OUZD

Pozoren izprehod po razstavi zapelje človeka skoraj v neznane svetove. Slike nekdanjih poslopij, v katerih so se svoj čas stiskali uradni prostori OUZD. ti zgovorno pripovedujejo, v kakšnih tesnih razmerah se je spočenjalo zgodovinsko delo naše moderne socialne politike, ki ga je sprožil nov zakon o socialnem zavarovanju pred dobrim desetletjem. Zgovorne so te stare statistike, ki med drugim izkazujejo, da je bilo po spolu med zavarovanimi člani OUZD svoj čas natd tri četrtine moških — znamenje, da je OUZD zapoeel svoje delo v času. ko je bil naš delovni trg urejen in ustrojen še po čisto stsrem, podedovanem, prav za prav predvojnem nač;nu, ko je žena po tovarniških obratih, po pisarnah in drugod zavzemala še skoraj neopazno mesto.

Strahotne so številke o tuberkulozi med našim delavstvom. Poseben grafikon pripoveduje, da je OUZD izdal v pičlih desetih letih svojega obstanka 50 milijonov dinarjev za zdravljenje tuberkuloznih. Tnteresanten je zemljevid tuberkuloze v Sloveniji, ki ga je kakor mnoge druge zemljevide in grafikone izdelal šef statističnega oddelka OUZD prof. Lah. Najtežji odstotek tuberkuloze odpade po računu OUZD na_ M ari« bor in njegovo industrijsko oeriferijo. Tu se je v novejšem času na na sloma razvila živahna tekstilna industrija. Ugodne produkcijske razmere, nizke mezde in dober delavski material — vse to je po vojni privabilo v naše kraje m-nogo inozemskega kapitala in v zadnjih štirih letih je n. pr. samo kapaciteta naše tekstilne industrije narasla za skoraj 1O0 odstotkov (v letu 1931. je bilo pri OUZD 8295 včlanjenih delavcev). Mariborskemu industrijskemu centru so ta čas zlasti vinorodni štajerski kraji oddajali mnogo novincev za industrijsko delavstvo. — Delavci, ki orhajajo s kmetov, so v industriji tudi v zdravstvenem ožini mnogo manj odoomi kakor avtohtoni proletariiat in to v oodvoieni meri velja za delavce iz vhrčarskih milieiev. Mimo tega so mezde v tekstilni industriji precej nizke, kar pomeni s'ab življenjski ooložaj za delavca. Morbiliteta za tuberkulozne je v Mariboru in v okolici najvišja v dravski bano-vini.

Številne sliike (rentgenologe ffTTke. pa fotografi ie raznih načinov fizikalnega zdravljen ia. višinsko solnce. svetlobne in toplotne kopeli, švedske lc/ir>.e!i za nervozne itd. — vse to stav!ja OUZD tudi zasebnim pa-ciientom na razpoT*^ — vse te s*ike dokazujejo, da je OUZD v metodah zdravljenja r>ovsem na višini modeme terapije. V zobozdra-vmštvu prioada Okrožnemu uradu zasluga, da je s svoi'm cenenim zdravlje-njem in po-nravlloinipm zn

Za slikami podružnic OUZD (Maribor, Celje itd.) in njegovih sanatorijev (Rab, Laško. Brestovac. Klenovnik) se vrstijo higienske slike, katerih namen je. poučiti delavce, kako se preprečijo nesreče pri delu. To stremljenje zasledujejo tudi _ številna predavanja, ki jih prireja OUZD in ki jih na razstavi prikazuje poseben zemljevid, m iz priznanj delavoev samih se da posneti, da se* s propagando v sliki in besedi v resnici da preprečiti mnogo nesreč v industriji. Po inozemskih izkušnjah lahko poučena previdnost prepreči tri četrtine vseh nezgod. Propagandnim predavanjem služita skiopti-kon in kino-projektor. - V zadnjem deset-letru je bilo na področju OUZD 21.498 nezgod. med njimi 423 smrtnih. Poseben zem-

ljevid o lesni industriji prikazuje, da »o v

tej panogi smrtne nezgode najbolj pogoste (od 423 smrtnih nesreč odpade jih na lesne delavce 143). Glede nezgodnega zavarovanja so vse vrste z ozirom na nevarnost nezgode obratov, razdeljene na 90 razredov, med katerimi je najvišji razred lesnih de* lavcev.

Statistični del razstave ka-že podobo, kako gospodarstvo od periode do periode in od sezone do sezone fluktuira, vstaja in pada. Grafikoni in zemljevidi nazorno prikazujejo, kako so se v tem desetletju razvijale nekatere posamezne industrijske panoge, tako tujska, tekstilna industrija itd. Poseben zemljevid brezposelnosti kričeče ponazoruje, kako je to najtežje breme današnje krize razpodeljeno po Sloveniji. Zemljevid o poljedelskih strojih vas pouči, da je glede modernega poljedelstva najbolj napreden in da premore največ strojev radovljiški okraj.

Vsega skupaj beleži OUZD v tem desetletju svojega obstanka 7,970.964 podpornih dni. Največ med niimi jih je bilo namenjenih zdravljenju tuberkuloze in poškodb. Posebni grafikoni prikazujejo, kako se iz-preminja'nokret bolnikov. Največ pacijem tov ima OUZD zmerom v mesecih februarju in marcu. Višek vsega pomeni februar 1929 - časi velike gripe. Kar se tiče trajanja bolezni, so najpogostejša obolenja, ki trajajo po šest dni. Po 6polu je zmerom bolnih več žensk kakor pa moških, kar priča o manjši odpornosti ženske narave.

Zanimive in aktualne so krivulje o dviganju in padanju mezd. Celotni rezultat izkazuje. da so v zadnjih treh letih padle delavske mezde za povprečno tri dinarje na dan. To padanje je zlasti vidno v letih 1931-1932. Značilno je, da so se tik pred

padcem oduB&b delavcev nM( t®

v Vetu 1930. nižati mezde žensk in delavske mladine: znamenje, da so ženske in mladi delavci tudi v borbi za vsakdanji kruh mnog manj odporni kakor odrasli delavci — Po 6tarosti je med zavarovanci dandanes največ osemnajstletnikov, dočim so btfi svoj čas, pred vojno med člani bolniške blagajne najbolj pogosti seštindvajsetletni možje.

Poleg brošur, ki jih je OUZD že ob prejšnjih prilikah izdal o svojem delovanju, bo največje zanimanje vzbudila pač jubilejna publikacija statističnih podatkov, v kateri

je zgoščeno vse polno dragocenega gradiva o rasti in padanju našega gospodarskega in socialnega življenja po vojni. V maju 1930. je bil višek gospodarske konjunkture, nato je sledil padec in depresija, toda - če smemo verjeti verjetnosti teh verjetnostnih računov — se nam že za prihodnje leto obeta nov podvig. Zanimivi so grafikoni, kako se z ozirom na leta gibljejo obolenja pri moških in pri ženskah pa po 45letu. Žene, ki se zatekajo po pomoč v OUZD, rodijo najbolj pogostem v 27. in 28. letu.

Do konca leta 1931. je OUZD izplačal svojim članom nad 275 milijonov hranan-ne podpor, oskrbnine itd. — V zvezi t rastočo krizo dohodki OUZD stalno padajo, izdatki pa prav tako stalno rastejo. Vsakdo bo razumel, da morajo biti izdatki sociab ne^a zavarovanja največji takrat, kadar je med delavstvom največja brezposelnost m olad. Toda prav ta jubilejna razstava OUZD je živa priča, kako silen je napor naše družbe, da bi rešila vsakega, tudi iz rednega gospodarskega obrata izločenega svojega člana. Človeku, ki « pozornim očesom in odprte duše preroma ta prostor, se odpira brez konca in kraja novih, aktualmh socialnih vprašanj: obenem pa se mu mora ob pogledu na ves ta vzorni red ra na vse to veliko stremiienje ki ga z ž^-m, dokumenti na razstavi izkazuje OUZD. v srcu vzbuditi vera v bodočnost našega dela m življenja.

Izseljenci ob pmtotkn v domovino

Prizori na naših obmejnih postajah — Težave z vozovnicam!

Jesenice, 21. oktobra.

Nekatere pokrajine naše države so bile že od nekdaj pasivine. Tako je dala naša zemlja zelo mnogo izseljencev. Iz vseh krajev Slovenije, iz Like, iz Dalmacije, iz Bosne in Hercegovine, iz Črne gore in iz Srbije so se izseljevali naši ljudje. Severna m Južna Amerika, Westfalska, Francija, Belgija, Porenje in celo Avsttalija so bile njih cilj. Skratka: ni sikoro kraja Jugoslavije, ki bi ne dal izseljenca, in ni skoro države na svetu, kamor bi ta izseljenec ne prišel. Izseljenci so na tujem garali, stradali, odtrgovali so si od ust in seveda varčevali: mnogo dolarjev, frankov, mark ta drugega denarja je prihajalo v našo državo iin marsikatero kmečko domačijo so že rešili naši izseljenci s svojim pristradanim denarjem, ko so se vrnili domov na rodno grudo. Denar naših izseljencev v tej ali oni obliki je precej pripomogel k izboljšanju našega narodnega gospodarstva. Tako je bilo do nastanka gospodarske krize. _

Od tedaj pa je pri nas slabo, zunaj še slabše. Dela nič, podpore nič ali malo. Tuje države so se spravile pri obrambi svojega domačega delavca najprej na tujega; ta je najprej izgubil delo, tak delavec je najprej izgubil podporo, če jo je sploh kaj imel, in takega delavca so domačini, če že ni šel sam, najprej poslali čez mejo, odnosno domov. Začela se je nekaka prisilna re-patriacija naših izseljencev. Obmejne postaje so vsakdanje priče te repatriaoije. Koliko izseljencev se vrača vsak dan, teden im mesec iz tujine domov. Iz -vseh krajev so: iz USA, Kanade, Francije, Nemčije, Belgije, Luiksemburga m od drugod. In Jesenice so menda ena onih postaj, skozi katero prihaja največ teh vračajočih se izseljencev.

Ti izseljenci imajo vozovnice po veemi

samo do jugoslovenske meje in pridejo na

mejo, odnosno na prvo obmejmo postajo po večini brez sredstev.

Zdaj se pričnejo težave. Obmejni koml-sariat ima zelo malo sredstev za vozne listke teh izseljencev, ki pridejo cesto s ceh-mi velikimi družinami domov. Samo 2000 Din nudi naša bansika uprava mesečno za vozne listke tem revežem. To pa je izčrpano navadno že do 10. v mesecu. Kaj potem? Po izgonu jih je treba prepeljati domov. In če napravijo kaj takega na račun domovinske, odnosno pristojne občine, navadno spremljajo delavce in njih rodbine uniformirani orožniki----Kako je to prijetno, si

je lahko predstavljati. Kaj sa mislijo ljudje o tej nedolžni rodbini, odnosno o takem nedolžnem delavcu, ki je izgubil v tujini delo in zaslužek, pa ga zdaj orožniki spremljajo domov, ker nima sredstev iin ne priložnosti za zaslužek? Seveda je menda zakon tak, ali ta zakon bi se dal omiliti.

Zaradi tega pozivamo bansko upravo, te-selienska ko-misariata v Ljubljani in v Za-tfrebu teT sploh vse odločilne činitelje: Pre-skrbite potrebnih sredstev za vozmino Izseljencev od meje do domačega kraja, pre-skrbite jim vsaj neuniformira.no spremstvo, če je to siploh potrebno. Treba je imeti na umu, da so to ljudje, ki so brez svoje krivde prišli tako daleč in ki to današnje stanje in svoj položaj že tako ki tako težko občutijo. Res je sicer, da taki repatniranct zdaj samo večajo bedo pri nas, da samo večajo armado brezposelnih, vendar je s tem treba računati, in to razmerje je treba urediti doma in kolikor možno zaposliti te kakor ostale delavce. Tako strogo ravnanje z njimi nikakor ni na mestu. To so ljudje, ki so izgubili vse, ni jim pa treba izgnati še čustev in duha. Tudd prvi vtisk ob prihodu v domovino se jim ne sme pokvariti. C. K.

trgatvi sredi Prlekife

Trgatev in kupčija z moštom — Izvoz sadja — Rože namesto trte Delavni živinorejci — TmS prosveta ne počiva — Nevaren ogenj

Ljutomer, 21. oktobra.

Trgatev je oživila naše mesto. Vsako Jutro drdrajo kmečki vozovi iz ckolice po banovinski cesti ter vozijo brače v gorice. Pozneje pa škripljejo iz nasprotne smeri vozovi s polovnjaki polnimi mošta, ki je namenjen na kol dvor ali v kleti. Trgatev se nadaljuje v redu in ob še precej dobrem vremenu. Osnovne šole so po večini za teden dini prekinile pouk, da bi deca lahko doma pomagala pri bratvi all pa pri drugih vinogradnikih zaslužila kak dinar. Da romajo tudi odrasli meščani i coro vsako pcpoldne k prijateljem v gorice tega ni tTeba posebej poudarjati. Mošt ima 20 do 21 ■ sladkorja. Kupčija z njim je le slaba.

V zaipadmem in srednjem delu sreza so obrodile jablane. Izvozniki nakladajo sadje skoro vsak dam na postajah proge

do Gornje Radgone ter izvažajo blago po

večini v Nemčijo, precej pa tudi na Češkoslovaško. Najbolj iščejo možančke, ki imajo enako ceno ko bclboon (1.30 Din za kg). Najdražje so bile kamadke, ki pa so že minile; prodajale so se po 1.50 Din. Za marsikaterega posestnika je izkupiček za sadje edini znatnejši dohodek v hudem času pred pričetkom zime, ko je še cena živine tako nizka, da prodajajo mesarji govedino za 4 do 5 Din kg. Pričakovati pa je vendar, da se bodo cene živini popravile, ali takrat ne bo imel tomet nobenega repa na prodaj, ker se je mnogo živine po vaseh poklalo.

Na svojevrsten način skuša

Cepiče jB AM sfcuiu bMJoAoo lz

tujine, kajpada najlepše vrste. Vzgojil je na tisoče nizkih in tudi visokodebelih vrtnic, ki Jih je preteklo pomlad že razprodaja! ne samo po naši banovini, ampak po vsej državi. Delo nadaljuje po načrtu ter je pričel tudi že vžgejo raznega okrasnega grmičja, ki je prihajalo dosedaj po velikem deliu iz tujine, tako n. pr. sivozelene kostemike (ligustrum), dandanes najibolj priljubljenega grma za ograje in obrobke. Potniku, ki ga naključje zanese v vinorodni Jeruzalem, rad razkazuje nasade, ki so znak njegove iznajdljivosti in podjetnosti.

Ko smo že udarili po gospodarski plati, omenimo še, da se bosta 27. t. m. vršila v Ljutomeru pregled in premiranje rodovniške živine, ki ju bo v zvezi z enakimi pregledi v sosednem Prekmurju priredila Zveza živinorejskih organizacij za svetlolisasto gcvedo. V zadnjih letih se Je v našem srezu razvilo gibanje, da se dosedanje pinegavsko govedo nadomesti s svetlolisastim. V to svrho so bile ustanovljena tudi rodovniška društva, odn< fino odseki, ki delujejo pridno in z uspehom, Prireditev 27. L m. bo pregled njihovega dosedanjega dela ter v našem srezu prva svoje vrste, če ne upoštevamo razstave goveje živine pred nekaj leti. Za nagrade so prispevali: ministrstvo za kmetijstvo, banska uprava in sreski kmetijski odbor v Ljutomeru.

Dasi se torej razmeram primerno gibljemo na gospodarskem polju, ne zanemarjamo tuidi prosvetnega in kari tati v-nega dela. Tako pripravljata Sokolsko društvo im Kolo jugoslovenskih sester skupno otroško igro »Čarobni prstan«, ki naj da slednjemu nekaj sredstev za pcxi-pdranje ulbožne dece. Sokol pa si je že pred več tedni nabavil kompleten lutkovni oder, za katerega je položil temelj br. dr. Stojan v spe min svojemu prerano umrlemu sinčku Zdertlcu.

V ostalem lahko poročamo, da smo se le po naključju izognili velikemu požaru. Poleg žage tesarskega mojstra g. Pečarja pni kolodvoru je tudi delavnica mizarja g. Dajčarja. Ko je ta v pc medel jek zjutraj prišel y delavnico, je presenečen opazil, da je nekdo hotel v njej podtakniti ogenj. Storilec je bil znosil nekaj tresk tn obdanja na kup ter je vse skupaj zapa-M. Vendar se ogenj ni fiiril dalje, ker ni bilo nobenega prepiha Drugače bi pa ne Zgorela samo delavnica z vs3m orodjem.

metijsft

Jesenska dela

Mnogo skrbi povzroča gospodarju posebno v krajiih, kjer je bila suša, prehrana živine. Ako bo lepo vreme trajno, da si bomo s pašo pomagali, bo to mnogo odleglo. Žal je pa to negotovo. Krme bo primanjkovalo mnogim gospodarjem, ako preračunajo, kolika količina je potrebna za gotovo število živine. Račun je kratek: ISO do 200 dm.1 krat 6 do 8 kg, pa dobimo vsaj približno količino krme za eno odraslo živaL Letos bo prišlo vse prav za krmo. Glede sušenja in uporabe raznih odpadkov za krmljenje živali so naši kmetovalci kaj iznajdljivi. Samo močnih krmil, raznih tropin, otrobov iin žit bo treba nakupiti. Prav tako tudi klajnega apna in živinske soli Kmetijska družba bo izkušala kmetovalcem v tem pogledu v vsakem oziru ustreči, ker bo dobavljala razna krmila po najnižji ceni. Poudarjati je, da je letošnji drugI pridelek, ki je bil spravljen v suši, v kakovostnem oziru slabši, ker primanjkuje v njem raznih rudninskih snovi, kaEor fosforovofcislega ajpna in drugega, ki so za zdravje živine neobhodno potrebni. L.etos bomo torej morali pokladati živini zlasti med rezanleo, Obloje ali močna krmila redno dovoljno količino klajnega apna. To velja ne samo za govejo živino, ampak tudi aa svinje ja perutnino. Razni odpadki ko-reostva, posebno listje, nad se izkušajo še presni pokrmdfti kajti s sušenjem po kozolcih in drugih prostorih se mnogo tega blaga pokvari V nemških im drugih naprednih krajih dado fcisati (ansilaža) vse te razne odpadke, zeleno koruzo ln podobno, kolikor ne morejo tega pokrmitL Mnogi kmetovalci si pač belijo glave, kako se krma kdsa. Kratko rečeno, ravnati je tako, kakor to delamo pri kisamju zelja ali repe. Gotovo Je nad enostavnejši način naslednji. Na 1 do 2 m širokem prostoru nasteljemo 20 do 30 cm na visoko slamo. Nato lepo namečemo na to slamo 2 do 2 im pol m listja koremstva ln drugega, bi ga potem enakomerno a nogami stlačimo. Na vrh nasujemo potem narezane slame in pokrijemo ves kop s škopo ali koruzmico ter za-sujemo 20 do 30 cm na debelo s prstjo. Vse skupaj obtežimo s kamni. Po preteku 6 tednov je kisamje (ansilaža) gotovo in začnemo lahko skisano krmo takoj krmiti. N« ta način izrabimo vse odpadke in jih pokrmimo še pred božičem.

Na polju samem nadaljujemo setev ozl-mtae pr| ugodnem vremenu. Rabe umetnih gnojil, zlasti mešanega gnojila nitrofoska-

■i>m'wfc ti*fl dobit) opremljena žaga. in

skladovnica desk. Po nekih sledovih je padel sum na mizarskega vajenca T. P., ki ga je bil mojster nekaj dni prej kaznoval zaradi nekega prestopka. Orožniku je osumljenec priznal, da se je hotel s podtaknjenim tgnjem mojstru osvetiti, pozneje pa je to izpoved zopet preklical.

Izsleditev premetenega tatu

Bučka, 21. oktobra.

V Gorenjih Raduljah pri Bučki tožijo posestniki že od lani, da jim zmanjkujejo reči. Preko zime so se često slišale tožbe o vlomih v hrame in o tatvini vina. Med drugimi je posestnik g. Marjetic opažal, da mu nekdo krade s kozolca seno. Kozolec stoji izven vasi na njivah. Posestnik je za-čel tatu zasledovati, a mu ni mogel priti do živega. Prečul je precej noči, vendar je bilo vse straženje zaman.

Med Gorenjimi in Dolenjimi Raduljaml stoji Remičev mlin, zdaj last g. Podržaja iz Ljubljane. Mlin ima v najemu neki J. T., po rodu iz raške občine. Živi tukaj že več kakor leto dni s svojo priležnico. Pred dnevi so se pa pojavili v Gorenjih Raduljah orožniki s komandirjem raške stanice g. Peškom na čelu. G. Pesek je naprosil občinskega odbornika g. Kotarja iz Gorenjih Radulj, da bi prisostvoval hišni preiskavi v omenjenem mlinu. Pri preiskavi so naleteli na več reči, o katerih so za.sumili, da so bile ukradene. Poklicali so v mlin še posestnika g. Janeza Novaka, ki je spozna! čeber, v katerem so bili otrobi, za svojo last. Ukraden mu je bil čeber nekako pred letom dni. V shrambi so našli še več reči in na vprašanje, čigava last so, je najemnik odgovoril, da ne ve. Prav tedaj pa je prišel mimo mlina posestnik g. Lojze Marjetič, lz radovednosti stopil noter in enega sodčkov spoznal za svojo lastnino. Počasi se je zbrala pri mlinu domala vsa vas.

Komandir g. Pešek je osumljencu temeljito izprašal vest. Najemnik je naposled priznal vse tatvine, med njimi tudi to, da je vzel Marjetiču purana ter ga prodal v Trbovljah. Še istega dne so oškodovanci dobili svoje reči vrnjene. Ker sta najemnik in njegova priležnica često hodila v Trbovlje, se" sumi, da sta tam prodajala ukradene predmete. Za kaj sta rabila sodčke, bo pokazala preiskava. Ljudje so se oddahnili, ker bodo zopet brez skrbi za svojo last-n:no, za kar gre zahvala le vrlim raškin* orožnikom.

la, ne bi smeli piri setvti oztmdne opustiti

Znana je tudi važnost jesenskega prašenja zemije, posebno če so tla bolj težka. V naših podnebnih razmerah s tež k. je jesensko oranje neobhodno potrebno. Istočasno bj morali izvršiti tudi gnojenje s hlevskim gnojem, ki ga istočasno pod-orjemo. Splošno tudi primanjkuje našim zemljam apna. Redki so kmetovalci, ki smatrajo apno kot redno gnojilo za svoje njive Jn travnike. Tu bi bila pomoč ob-lastev neobhodno potrebna, posebno v tej hudi gospodarski krizi Kako naj se to de. Io izvrši, je vprašanje zase.

Glede pašnikov in travnikov Je tudi jeseni marsikaj ukreniti. Zakaj bi že zdai ne očistili travnikov mahu in plevela s primernimi travniškimi branami. Jesensko gnojenje z uporabo hlevskega gnoja, kolikor ga je ostalo, dalje gnojnice im komposta, ki bi ga v te namene nikdar ne smelo primanjkovati, naj bi se zdaj izvršilo. Raba umetnih gnojil, kakor aipneoega dušika, Thomasove žlindre in 40 odstotne kalijeve soli je kldufo stiski na mestu, posebno na travnikih, ki že dolgo niso biH gnojeni, odnosno so težko dostopni

Mnogo je dela v sadonosnikih. Drevje je očistiti mahu, obrezati in namazati * apnemim beležem, vrhove pa poškropiti z arborinom Vse mlado drevje moramo zavarovati pred zajcem s tem, da ga ob vežemo s slamo ali napravimo primerno ograjo iz količkov in krajmikov, ali pa da si nabavimo žičnih koškov, kakor jih ima Kme. tijska družba v zalogi.

Domači vrt in zelnike je tudd »da;}, ko pospravimo zelenjavo, očistiti in globoko preštihati Kjer so nastopili škodljivci med letom, je močno apniti ali pa potrositi sat? Po obdelani zemlji. Na 1 kvadratni meter je vzeti vsaj 15 do 20 dkg sprašenega živega apna. Zavarovati je treba vse cvetlice, zlasti vrtnice, pred mrazom. Prav dobro se obnese pri zatiranju raznih gosenic ia črvov v zemlja apneni dušik.

Vinogradnik ima pa gotovo največ dela, saj mu ga nikdar ne primanjkuje poleti ia pozimi. Jesenska kop in režnja vsega star rejšega lesa na trs ju, gnojenje in skrb za brezhibno topen je v vinski kleti so dela, ki zahtevajo mnogo časa

Ne smemo pozabiti tudi na kokošnjak, ki mora biti tudi v redu. Koliko mora uboga perutnina prestati zaradi raznih zaje-dalcev, ki se že leta in leta razmnožujejo Po teh brlogih. Ako drugega ne, vsaj to privoščimo perutnini, da bo prenočevala T čistih prostorih. Fr. K.

Z avtom v Alpe

VIII.

St Moritz je pravi gorski paradiž v širokem, solnčnem Zgornjem Engadinn. Ležeč preko osemnajst sto metrov nad mor jem v košatem vencu iglastih gozdov ln oh nizu prijaznih jezerc, nudi ne samo idealno letovišče, ampak tudi prvovrstno fcll-matično zdravilišče. Megla je tn skoro neznan pojav, prav tako tudi stalno deževje. Zato je svetovnoznano bogastvo šentmori-škega solnca, ki čestokrat razgrne preko neba široko glorijo takozvanega »Ha.loja*, nastalega od refleksov mnogih milijonov ledenih kristalov, lesketajočih se po visokih snežiščih Bemine in njenih sosedov. Toda je St. Moritz s svojo božansko okolico tudi pravcata Meka športnega sveta, zlasti zimskosportnega. Mnogoštevilni hoteli so opremljeni s toliko udobnostjo, da ji še v Švici sami ne najdeš zlepa primere. Velikomestne izložbe ti ponujajo vse zapeljivosti tega sveta, če kje, se tu lahko kar na debelo iznehiš tudi najbolj zdravih valut drugačnih pa itak ne povohajo. Tako so se mi n. pr. v neki banki kjer sem hotel zamenjati par kanadskih dolarjev, samo zelo vljudno nasmehnili, brez vsak .h drugih komentarjev. Izgleda, kakor da so tu imuni za bacil zloglasne krize.

Nekaj edinstvenega je vožnja iz St. Mo-ritza čez prelaz Bernina (2330). Ta do nedavna še tako strašen planinski svet je ukrotila moderna teihnika ne samo z vzor-ao zgrajeno cesto, ampak mm je prlkovato

na pleča tudi železniški tir ter odprla tako enega najlepših alpskih prehodov med severom in jugom. Visoko preko ločn.ce večnega snega gredo ta pota ln ne odpovedo niti v najhujši zimi. Komaj ostane za tabo mondeno letovišče Pontresina, ti že prišume nasproti slapovi izpod silnega ledenika Monteratsch, pa se ti z druge strani zasmeje cvetoča dolina Val del Fain pod Pizhagalbom. Kmalu nato Sine mimo električni vlak in že smo pri Lago Bianco, na vrhu prelaza, tik majestetičnih bokov Bernine, ki kipijo resni in silni poti visoko sonce, odeti v bleščečo bekno e-denih gmot V drznih serpentinah pade cesta proti Lago di Posclr.avo. Narečje pažnje je treba pri vo anu, da ne zdrčimo tam okrog La Rose v kak prepad. In tako dosežemo starodavni Poschiavo, kjer hranijo v arhivu avguštlnskega samostana akte 140 čarovniških pr>?e vv. Nič čudnega, da so se v tako strašnem gorskem svetu rodile tudi tako strašne ljudske zablode. Zmerom očitnejši postaja vpliv južnega podnebja. Dočim smo se pred dobre pol ure vozil! še mimo skladovnic snega, hitiio zdaj mimo nas vitke pinije in širo-kolistne smokve. Cesta pada še zmerom niže im niže v jako tesno dolino, dokler nas v Campocolongo ne ustavi švicarski carinik. Malo bolj globoko nego ta eo nam nogiedaH v kovčege na sosedni carinarnici, toda brez vsakih sitnosti. Pa saj tudi nismo vozili s sabo kaj več nego par cekar-jev lepih spominov, ki so hvala Bogu do danes §4 povsod carine prosti

Evo, to je Tirano. Da, čisto tak s svojimi zveriženimi ulicami tn legotnim stilom svojih fasad kakor pred dvajsetimi leti ko smo jo od tu mahali peš v štirih gori ob Addi. Toda tiste originalne oštlrke s pipo v ustih gori v t^e P*es3 m v*5. Tako dobro nas je postregla a chiantijem ln domačo salamo, da smo skoro pozabili na dež, ki nas je prignal pod njeno streho ln še skoro na dolgo pot ki je bila pred nami. Nalašč sem bil vzel s sabo tisti račun ček, ki nam ga je napisala z okorno roko na krpo posvaljkanega papirja, da mi bo to za legitimacijo in priporočilo in bomo tudi to pot rekM, kako veselo je za njeno mizo. Toda »o zanesli to dobrodušno starko pred dobrim letom tj« med križe za vasjo in sem žalosten pognal tja čez zid še tisto krpo papirja. Sapa drvečega voza je planila po njej ln jo nesla morda prav na njen grob. Ob tistem pogledu je kljunllo vame: čez dvajset let bodo tako drugi odmetavali poslednje spomine nate, vse je relativno...

Onkraj Vale di So trto ae je odgrnll Borni io, za njim se je že risala v razdrapamo skalovje najvišja evropska cesta proti prelazu Stelvlu (Ž7&6). Ožuljenih nog ln godrnjavega želodca sem Jo pobiral takrat za tovariši gori po tistih serpentinah in skozi galerije, ki jih je zdaj Mercedes puščal za sabo skoro igraje. Toliko Je bilo že teh prelazov, toda zdelo se ml Je, da se je ta vražji stroj spravil nad tegale še s prav posebnim dopadajenjem. Njegovo brnenje > bUo kakor prešerno hrzanje ireb-

ea, kot podvig junaka, ki se samozavestno zažene v najtežjega nasprotnika. Bilo je, kakor da čujem porogljJv smeh iz te maši-ne, kadar smo pustili za sabo kako opešamo voailo, Češ: to je samo za nas! Kakor ogromna kača so ležale pod nami vl-juge, ko smo jih gledali nazaj. Toda še si-lnejša kača Je lezla na prelaz z nasprotne strani Tam se vije 80 ostrih serpentin, strmo druga pod drugo v dolino Adiže. človeka je kar groza pogledati v tisto kotlino ln pomisliti, kakšen >povidl< bi bil iz tega, če bi se zahotelo avtu takole no kaki >bližnlcl.c

Strašni sledovi vojne so ostali na Stel-vhi (Stilfsesrjoch), kjer se je stikala prej meja Avstrije, Italije m Švice. Lep! in udobni hoteli ki so stali tam že davno PTed vojno, so se zrušili v klavrne razvaline 4sta usod« je doletela še švicarski hotel malo više nad prelazom Poprej je peljala do tega hotela prijetna steza med sočno ruSo. Danes je tair vse prekopano, od strelskih jarkov m granat, ki so tolkle sem s podankov ledenega Ortlerja Tu Je bil en konec tistega blaznega obroča, ki Je oklepal vso Evropo,. Ostanki zarjavelih žičnih pregrad in drugega železja se me Sajo med sprhnele vreče peska, ki so za-slanjaie ljudem glave pred točo Izstrelkov. Dolj ob cesti so dolge vrste lesenih križev, sklonjenih od viharjev. Hotele so zopet pozidali ln zaman se vprašujejo ljudje, ki zopet romajo tod mimo. čemu Je bilo treba oskruniti še ta prelepi gorski svet s blaznimi orgijami vojne furlje...

Najlepše popoldne Je ležalo nad plečatim Ortlerjem (3902) in nad belo piramido Konigsspitze (3875), ki spuščata svoj ledeni plašč tudi sredi poletja prav do hotelov na prelazu, še enkrat sem se ozrl po skrajnih vencih švicarskih gor tam nad St Mario. Blizu tam zadaj je Schuls, je ves prelepi Engadin, kjer na je zatekla prva noč v Švici. Dva tedna je že tega in vendar kakor da je bilo včeraj. Zdaj se vračamo proti domu. Težka je ta misel v tako lepih krajih. No prav kmalu nam jo prepodi črn oblak, ki ga je nenadoma prineslo tam od Bernine. Vsuje se gosta sodra za njo pa sneg. V trenutku je vse pobeljeno kakor sredi zime. Tako pa še nobenkrat nismo hiteli s streho kakor to-pot. Pošast vendar, kakšno smolo Imamo s tem vremenom! Pred nekaj minutami še tako sonce, zdaj pa nam skoro šklepečejo zobje od mraza Zelo naporna je vožnja navzdol, kjer prehaja sneg v dež !n kar sproti zaliva naše šipe. šele v Spondiniga kjer se obrne cesta v dolino Adiže. poneha dež Med bogatimi vinogradi in sadovnjaki dosežemo proti večeru Meran, prazen kakor izumrl.

Vsak naročnik ,jutra" Se zavarovan

za rnft

_____ fl Hml

u.uuu um:

Eno uro pri novostih v ljubljanskem muzeja

kad, kadar J* fc * to, da m zastgorajo

nodstn z* namene obrtnega muzeja.

»Vesel sem, da morem ugotoviti,« taAoo j« zaključeval ravna tel Mai, »da je na mojo pripomnijo, da se morajo umetno-obrtni predmeti preteklih dob nabaviti, dokler Je fte čas in »o ne porazgube, irvozijo preko mej« ali celo ob neumevanju uničijo, pa Se prav se spremeni muzej pri svoji prana tirpa-oosti v skladišče, predsednik TOI g. JeLa-čin Izjavil, da j« njegova namera najprej ■praviti pod streho trgovsko akademijo, potem pa, da so hoče takoj lotiti vprašanja osnovanja posebnega obrtnega muzeja.«

Tako upa jim o, da bomo z združenimi močmi napravili važon korak naprej v korist tako naši materi etni kakoT tudi duhovni kulturi.

ridelni krilni oltar koroškega slikarja

vredna 200.

V zadnjib par lotih }• prišel ljubljanski muzej v Last redkih umetnin isn umetno-obrttnih predmetov, ki so njegovo zbirko izpopolnile tako, da prednjačijo vsem slič-nim zbirkam v naši državi. Veliko večino teh stvari je muzej pridobil na raznih razprodajah in dražbah, od katerih so bile pomembne Strah,lova, Szaparvjeva m dražba zapuščine Kemetra na gradu Pucbenstei-mu oa Štajerskem. Iz te zbirko ima sedaj muzej r lasti redke dragocenosti, ki bi bile v ponos tudi največjim evropskim mu-sejem.

Slučaj je hotel, da .sta zadnje čase umrla poslednja potomca Strahlovega in Keme-trovega rodu, ki sta bila strastna zbiralca striu, ki so prišle po njuni simrti na dražbo. o prisilile denarno razmere, da ie svoje zbirke razprodal.

Postelja iz konca 18. stoletja in gotski umivalnik

Ravnateljstvo našega muzeja nI pustflo nobene prilike v nemar, da nabavi za svoje zbirke, kar je le mogoče s skromnimi denarnimi sredstvi, ki so mu na razpolago. Treba *>a je poudariti, da je ravnatelj dr. iMal ueoel, iz vseh zbirk, lci so bile na javni dražbi, pridobiti za naš muzej vedno naj-iejiše itn za nas najpomembnejše stvari in to kljub veliki udeležbi inozemskih petič-nrh dražiteljev-trgovcev in zbirateljev. Ravnateljstvo narodnega muzeja je obja-fvilo v dnevnikih, da so od nedelje dalje razstavljani za javni ogled umetnostni in umetinoobrtni predmeti, ki so bili letošnje poletje nakuipljeini na gradu Puchensteinu. O tej dražbi, ki je pridobila kupoe iz vse srednje Evrope, je naš list že o-b zaključku dražbe poročal nekatere podrobnosti.

Pred otvoritvijo razstave pa si je vse predmete ogledal naš urednik, ki mu je dal direktor dr. Mai ljubeznivo nekatere podatke na razpolago.

Razstavo predmetov iz puchensteinske rb:rke so namestili za silo v obeh dvoranah slikarske galerije. Povsod drugje so sobane natrpane do zadnjega kotička, saj »o celo avlo opremili z improviziranimi stenami, da more služiti za razstavni lokal.

2!adnje dni so v obeh galerijskih dvoranah s polnim riokami dela postavljali, prestavljali, obešali in razmeščnh, da bo za obiskovalce vse kolikor le mogoče pregledno in razumljivo. Dr. Mai de:a s par po-oiagači od jutra do večera, ^ovr i m raz aga starine s tako ljubeznijo, ki ji je videti, da je sam ves pri stvari.

Od slikarskih del je na prvem mestu treba omeniti t rip ti bonski krilni oltar. Kadar je oltar zaprt, sta vidna na zunanji strani sv. Krištof m sv Hubert Vse večjo skrb m ljubezen pa je slikar posvetil izvršitvi notranjosti krilnega oltarja, ki so ga odpirali ki kazali le ob slovesnih prilikah. Na levem notranjem krilu je naslikana sv. Katarina, na desmem sv. Barbara, v sredini pa stoluje Marija z Ano in Jezuščkom. Pod njo so naslikani donatorji tega votivnega oltarja, kar pove tudi napis spodaj, ki Je datiran z letnico 1511. Slika je sijajen kos severne renesanse, ki se pa zlasti v orna-m on tik i še ni mogla popolnoma otresti gotskih vplivov. Delo bi tudi v največjih svetovnih galerijah moglo stati na častnem mestu. Pomembnost slike pa bo za nas še več ja. če se uresniči domneva, da znači signa-tura. M. R. koroškega likarja Maksa Reioh-lich-a.

V Puchensteinu si je muzej izvoieval tudi druge objekte, ki se zaradi svoje častitljive starosti prav redko .pojavijo na a.nti-kvarskem trg-i. So kakor komet: redko pridejo na dan, da potem zopet hitro zatone-jo v raznih zbirkah. Iz zgodnjega srednje-oa veka (12-13 stol.) je romanski razpeti Kristus na (kasnejšem) knjižnem ovitku z ootizujočimi okraski ter procesijski križ, ki .ma na eni strani vgravirano naturalistično rastlinsko vitičje, dočim je druga stran (na kateri je bil nekoč pritrjen križani) le ob robu punktirana. Ta rastlinska ornamenti-ka kaže v najbolj zgodnjo stilno perijodo, iz katere je na področju mobilijarja pridobil muzej lep umivalnik in stolček: oba dva redka komada tako po slogu kot objekt sam na sebi, kakor tudi po sijaj™ ornamen-

tiki in dobri ohranitvi. • , • ,

Razen tega je tudi še nekaj omar m skrinj iz 16 in 17 stol. ter zanimivo poslikana bidermajerska skrinja s podstavkom in z značilno rezljano ograjno mrežico. Seveda ne sime manjkati tudi šivalna mizica — ta novi pa tako karakteristični pohištveni ko-

Maksa Reichlicha iz leta 1511. Slika je ,000 dinarjev

mad skromne te t tfhl dama fin osfl se izživljajoče bidermajerske periode

Novo pridobljena kolekcija kamenina-stih vrčev bi že sama na sebi mogla biti za osnovo keramičnemu oddelku obrtnega muzeja. Zastopana je zlasti južna in za-padna nemška (obrenska) keramika iz krajev Kreussen, Raeren, Westerwald itd. Predmeti iz teh krajev so pogosto zašli k nam zlasti po slovenski romarjih v Kel-morajm. Nekaj posebnega pa sta dve staro-dunajsiki vari z nedosežno sijajno »kongresno modrino«.

Spričo množine teh v letošnjem poletju, pa tudi sicer v teiku zadnjih let novo pridobljenih predmetov se nisem mogel premagati, da ne bi vprašal ravnatelja dr. Mala, kako je mogel muzej zadnjih par let kar sunkoma zamašiti vrzeli v svojih zbirkah, ki so poprej dolga desetletja zaman čakaJe na zaokroženje in izpopolnitev. Dobil sem odgovor, da je tudi pri muzeju nervus re-rum — demar. Na viprašainje, cd kod muzeju sredstva za nakupe, mi je ravnatelj dr. Mai zaupal, da je mogel v ta namen do lanskega leta potrošiti povprečno 100.000 Din, v kateri vsoti pa niso všteti stroški administracije (■skrb za vzdrževanje poslopja, kurjava, svečava itd.). To je bila dotacija države, ki se je porabila za namene, ki jih je po predlogu muzeja predvideval državni proračun (umetnost, arheologija, prirodo-pis, numizmatika, arhiv, strokovna knjižnica).

Vprašal sem g. direktorja, če je za nakupe zadostovala budžetma dotacija, pa mi Je pojasnil, da so muzeju z vsem umevanjem stvari priskočili še drugi faktorji na pomoč. Tako je predsednik bivše ljubljanske oblasti dr. Natlačen leta 1929 na prizadevanje muzeja kupil in v muzeju deponiral zaokroženo na 12 tisoč kosov obsegajoča, edinstveno privatno zbirko predmetov naše ■ljudake obrtnosti im umetnosti. Banovina Jc

Ruska plesalka, ki je -Slovenka

Pariz, ▼ cfctobra.

V Parizu kaj rad posedam r kavarni de la Pa/x. Tako intimne kotlčrae Ima, da se v njih dobro počuti celo Slovenec, lci je navajen v Ljubljani »Zvezde« ali »Prešernove«. V teh kotičkih pariške kavarne de la Paix s! kakor doma V drugih slavnejših kavarnah v Panizu mi je vedno zelo nerodno, ker se nisem mavsel v ljubljanski »Zvezdi« niti t »Prešernu« svetskega. ve. dem j a. V Pariz sem prišel čisto tovoren Slovenec, K če drugega ne, preobrne stol, ko sede atl vstane, kadar stopi t lokal, v katerem vse blesti od elegance ln katerega ni vajen.

K mojj mizica v kavami de la Patx časih prisede Rus Nikolaj Dubrecki, tal se najrajši menil o umetnosti Pred dnevi me Je Nikolaj opozori.! na revijero >Paris carica-ture«, češ, naj pog-ledasn kolosalno karikaturo znanega francoskega karikista Perel-lyja.

Vzamem revijo tn eledam. 8e predno sem

pa prečital besedilo, mi je Nikolaj važno

pripomnil: _ Ta je naša, ruska plesalka!

Kolosalno Jo Je Perelly pogodil!

Prečitam besedilo pod karikaturo: »Plesalka Rut Vavpotičeva«.

— 'ue počasi, clier Nikolaj, ta ni vaša, ta Je naša. To je naša Rut Vavpotičeva. hčerka mojstra rnistra Vavpotiča iz Ljubljane! !

Nikolaj Je odvrnil: že mogoče. Tako se je vedmo Izmazal, kadar sem ga zasačil, da je neupravičeno novelričeva-l matjuffko Rusijo s slavnimi ljudmi, ki niso b-Hi Rusi.

Neja dni nait<> sem obiskal Rut VaTpo-tičevo. Prav od srca se je nasmejala, ko sem ji pripovedoval, kaiko jo je skušal mon cher Nikolaj porušiti. Rut mi je priznala, da jo imajo res vsn zl Rusinjo, ker občuje največ v ruski družb,! in ker so njene to-var.išiice večrmoma Rusinje. Po turnejah naist-opa 6as. li tudi pod ruskim psevdonimom

šele pred tednom dni se Je vrnitla v Pariz. BtMa je na turneji a skupino plesalk ■pod vodstvom Vronske in njenega moža AAterova, kn je znan kipar v umetniškem svetu. S-kupina je nastopala v Blarritzu, v Monitreuxju, Cannesu, Motnte Carin, Lyo-nu, San Remu, Mars^IIleu itd.

Menda veste, da je člamica baleta Rnsike opere, ki jo vodita bogati knez ZeretelH

ta bele, mehke roke dobite z redno vporabo

Obraz in roke dobe svežo, negovano polt če jih nadrgnele in na lahko masirale redno zvečer in predno se podasie na prosto i Nivea-creme Nivea-creme nadomeSča potom eucerilo maščobo kože, Id s« je Izgubila ln hrani ter jača na ta način tkivo, aktivira delovanle celic, tako da postane koža ropel čista, mehka gladka in mladostno sveža.

hieosl. P BEIEPSDOPP <5 CO. d.s o.L MAPIBOP

Gregorčičeva nI. 24

naslednjega leta (1930) za okrog 125.000 Din kupila Strahlovo zbirko v Stari Loki. Obe •zbirki vsebujeta redke in skoro izključno le na naše kraje se nanašajoče predmete Pri nakupih na Szaparvjevam gradu v Murski Soboti in v Velenju je priskočila banovina na pomoč z zneskom nad 200.000 Din. Tudi letos je banovina za nakup pri poichemstein-ski dražbi pri.TD-ervala iz zadevne proračunske postavke 40.000 Din.

»Ostala vsota pa je tej zadmjl dražbi šla iz državnega proračuna?«

— »Ne, marveč tz blagajne zfbormice za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani.«

TOI je že leta 1930 votirala za nakup predmetov iz Szaparvjevih zbirk 50.000 dinarjev. Ob sedanjem reduciranem državnem proračunu je na prošnjo muzeja zopet velikodušno odprla svojo blagajno in je za dražbo v Puchensteinu dala muzeju na raz-oolago 80.000 Din, pridržujoč si (kakor tudi banovina) do nakutoljenih predmetov popolno laitininTsfeo in di^ioozicijrKko pravico.

V pojasnitev je dr. Mai povedal, da odda muzej v kratkem boljši del sivo je galerije slik v Narodno Galerijo, ki si prav sedaj za to združitev naših umetnostnih zbirk prenavlja prostore v Narodnem domu. Da bi se pa tako rekoč v zadnjem hipu rešili za našo umetno obrt važni zgodovinski dokumenti njenega razvoja, ki rapdmo propadajo odn. menjavajo svoje prave lastnike. in da bi muzej po zgoraj imenovani oddaji uimetrm ne izigubil sitisa s širšim občinstvom, zato je vodstvo muzeja sklenilo razširiti svoj obrtni oddelek in mu preskrbeti eksponatov, da se more ob ugodni priliBd preosnovati ev. tudi v samostojen muzej.

In prav iz ozira na praktične potrebe obrtnega muzeja za naš obrtni naraščaj za spoznavanje ljudskega dela v preteklosti in določitve nalog, ki jih imej naše narodno gospodarstvo v bodočnosti, sta tako bivši oblastni odbor ljubljanski kakor tudi dravska banovina segla muzeju v gornjem njegovem stremljenju .pod pazduho, ker je bil pri prvem in je ostal pri drugi smoter, da podpirata napredek gmotne kulture na ozemlju Slovencev.

In baš iste cilje zasleduje tudi naša zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Zato muzej tudi pri njej ni nikoli zastonj potr-

te slavni Saljapta. Opeara uprizarja »vode predstave (Kneza »Igorja, Godunova itd.) v operi Com;que v Parizu. Baš sedaj' Jo prenavljajo, čim bo novo urejena, bodo pričeli s predstavami

Med počitnicami, ko Je opera v Parizu zaprta, se članice baleta v ekuptinah razri-dijo na vse strani im gostujejo po večjdh mestih Taiko Je Rut prepotovala ie dobršen del Francije Bila je že it vseh veCJIh mestih •in povsod je njena plesna skupina žela uspeh.

— Skoro povsod som te Min

Z izrazom sipoštovanja

»Kdo pa je ta ose!?.. ur

začeflbo maja 1883 sem bil prestopR Is sodme službe v politično. PrideliH so m« vladnemu svetniku Pascotrniju, v katerega referat so sipadale tudd društvene stvari. Tako se je zgodilo, da je bila prošnja za potrditev pravil Prvega slovenskega pevskega društva »Lire« odkazana v rešitev meni. Prošnji som kajpokda meritorno ugodil, pač pa sem društvo v rešitvi opozoril na celo vrsto Jezikovnih tn slovničnih n» pak v pravilih, ki bi jih bilo treba iztrebiti. Ko sem se s tem delom bavil, nisem niti najmanje slutil, da se s člani novega društva v najkrajšem času osebno seznanim. Dekret, s katerim sem bil kot mlad kon ceptni praktSkant premeščen k okrajnem« glavarstvu v Kamnik, je datiran prav s tistim dnem, kakor odlok, s katerim so bila potrjena pravila »Lire«! Naključje pa si je dovolilo še drugo hudomušnost! Ko sem par dni po t>i ejemu dekreta stopil v uradne prostore okrajnega glavarstva v Kamniku m se približal mizi protokol ista g. Alojzija Vremšaka, ki je bil prvi »Liriu« prodsod-

„Kaj pa še — za takšne reči nima mamica denarja ... ampak mamica ga je oprala, pa je kakor nov."

• Kako pa ona to naredi?

• „Naša mamica pere samo še z Luxom, pa so vse reči trpežnejše in po vsakem pranju, kakor nove. Tako se pa da prati samo

U16-3S

nik, je držal baš odlok deželne vlade, s katerim so bila pravila potrjena, v rokah tn čital. Ko mu povem, kdo sem, me vpraša:

»Kdo pa Je ta osel, ki ie to rešitev koncipiral?«

»Ta osel som pa jaz!« mu odvrnem mirno ...

Ako kdo m is H, da je bfl Vremšak zaradi

tega kaj v zadregi, se zelo moti! Zakroho-tal se ie na vse grlo, jaz sem mu pa — pomagal!

Bolj važno kakor to, je pa dejstvo, da je takratni načelnik okrajnega glavarstva v Kamniku, pl. Roling, delal na to, da bi sprejemala »Lira« v svoje programe tudi nemške pesmi. O tem mi je Vremšak sam pravil. Roling je bil jako koncilijanten človek, a Nemec skoz in skoz, ki je hotel pač rešiti, kar bi se za nemštvo še rešiti dalo! Ker se je bila začela v tistem času neka propaganda za »pobratenje« narodov in je bil Vremšak, ki niti definitivno nastavljen ni bik, vsekakor odvisen od nJega, je bil nemara prepričan, da uspe s svojo nakano. Nu, jaz sem Vremšaka opozoril, kako neskladje bi bilo, ako bi slovensko pevsko društvo trem, štirim pristnim Nemcem na ljubo — več jih ni bilo! — prepevalo nemške pesmi in kako napačni politični zaključki bi se lahko iz tega delali — in Rolingu se želja ni izpolnila! Sicer pa ni dvoma, da bi se bili takim poizkusom tudi drugi uprli! — »Lira« je imela že ob ustanovitvi izborne, umetniško navdahnjene pevske moči, nič čudno torej, da je hitro daleč na okoK zaslovela. Z veseljem se spominjam na marsikatero prijetno uro, ki smo jo preživeli ob njenem lepem petju!

Dr. Ft Z

Kongres Jadranske straže v Skopi ja

Min Ha so tri leta in Jadranska straža

stopa z>opet pred javnost, da položi račune o svojem delovanju. Za 29. ln 30. oktobra je sklicana v Skoplje glavna Skupščina — kcngTes Jadranske straže, da v smidlu pravil daje članstvu tn javnosti poročilo o svojem delovanju v pretekli poslovni dobi in da stvori nove zaključke za nadaljnje sOrupno delo med narodom tn v dobro tega naroda, naše domovine

Ni brez pomena, da se UL glavna sb*zp-ščina, a katero zaiključuje Jadranska straža prvi decenij svojega obstoja, vrši baš v prestolnici južnega dela naše države, v prestolnici carja Dušana Silnega. Kakor se je nekdaj ■ tega ponosnega mesta razširila ideja in moč Dušana S Onega, tako naj bo tudi za Jadransko stražo Skoplje

izhcdišče čim širšega tn uspešnejšega, razmaha njene ideje po vsej širni domovin*.

Iz dnevnega reda glavne skupščine navajamo, da se bo vršila v soboto 29. t m. predkonferenca delegatov, a skupščina sama se prične v nedeljo 30. t. m. ob 9.30 s svečano otvoritvijo po predsedniku. Temu sledijo volitve raznih funkcionarjev skupščine, a nato predavanje »Zveze zaledja z Jadranom« dr. Belina, sekretarja borze iz Zagreba. Po tem oficieinem svečanem delu pridejo na vrsto toteme zadeve udruženja, L j. poročilo Izvršnega odbora, izvolitev novega glavnega odbora, dokčitev delovnega programa, obravnava došliib predlogov in določitev mesta naslednje glavne skupščin«.

Da se omogoči čim večjemu Stevftu udeležiti se te pomembne glavne Btenpščdne, je odobrilo ministrstvo premeta, vsem udeležencem delegatom 75 odstotni pcpuat voznih cen. Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani priporoča vsem svojim članom in prijateljem Jadranske straže, da se po možnosti udeleže kongTesa v Skopija ta da se ▼ to svrho najkasneje do 27. t. m. prijavijo v pisarni Jadranske straže, Gledališka ulica 8-, med 16. in 19. uro zaradi nadaljnjih informacij.

Vlak ga je pcvozH

Pofjčane, 22. oktobra.

Ko se je vračal v četrtek zvečer g. Jer-zečič z opravkov domov, je zdajci zaslišal v bližini konjiške proge stokanje. Ko je stopil bliže, se mu je nudil grozen prizor. Nedaleč od poljčamske čuvajnice je ležaJ ob tiru neznan moški srednjih let ves okrvavljen z razmesarjeno nogo in roko. Gospod Jerzečič je takoj obvestil o dogodku tukajšnjo postajo, ta pa zdravnika, ki se je z orožnikom pripeljal v avtu na kraj nesreče

Ponesrečenca, k! se je krčil ▼ gro®nfh bolečinah, so naložili na pripravljene no-sMnice in ga odpravili v postajno čakalnico, kjer ga je zdravnik obvezal, nato p« Je bil ponesrečenec s prvim vlakom ob 22. odpeljan v mariborsko bolnišnico. Na stavljena vprašanja je ponesrečenec, 401etnl Ivan §tefanovič, odgovarjal z veliko muko še pri polni zavesti. Padel je z viaka, ko je stal zunaj na pločniku. Nogo in roko ima popolnoma stisnjeno m. bo skoro goco-vo potrebna amputacija, ako zaradi morebitne infekcije ne bo še kaj hujšega. Stefan-čič, ki je zavarovalni potnik banke Slavije, je bil čez dan v Dolgem vrhu, zvečer pa Je nameraval k družini v Zbelovo pri Poljča-nab, kjer stanuje. Bridko pri nesreči je budi to, da je oče desetih otrok.

Naši na balkanskih igrsli

•' * -----Yii*nTKmi'' ...........* ' ' v • • •'•'••■Mi

Prizor s teka na 10.000 m — Jngostoven Kovačič je po 5 km še vedno v vodstvu — Dalje od leve na desno: Bolgar, Jug osi oven K rev«, zmagovalec Grk Nanos, drugi bolgarski zastopnik, Rnmun Panait (II. mesto) ln Romun Manea (IV. mesto). — Zadnji tekač in tekač, ki ga zakriva Kovačič, sta tnrška reprezentanta. — Kakor mano, je Krevs zasedel tretje, Kovačič pa peto mesto

Proti Izpad«!®jsi las ^^kS^u^^t^^om^ matr^

»lipovico«

ki ustavi in prepreči izpadanje Las, napravi lasteče odporno proti boleznim, okrepi lis pospeši rast las/ki jim istočasno daje elastičnost, bujnost m sijaj. Večletna praktična preizkušnja m mnenje strokovnjakov potrjujeta uspešno uporabo nenadomestljive »LIPOVICE«. LIPOVICA je torej damam in gospodom neobhodno potrebna. Dobi se v originalnih steklenicah z zaščitno znamko pri FRANJO ŽABJEK, LJUBLJANA,

Cerkvena ulica L — Cena Din 20. 1239S

♦ Promocija. V ponedeljek bo promori-

ral na zagrebški ueiversl sa doctorja prava a^itai član akademskega društva »Triglava«, g. Tone Brum&n, odvetniški koncipijent, " sin pokojnega narodnega bo^ca in odvetnika dr. Antona Sramna v Ptuju. čestitamo!

♦ Delovni jubilej. Skromoo te ttbo 3« obhajal te dni 70-letnd juhileg I"*an Mi-fcolič, vrtaar pri tvrdkd Norbert Zan er v St Pavlu pri Prebokta. Obonean je ob-baial tudi 30-letnico etažbovamja iprt istem gospodarju. Vrlemu delavnemu možu, od-ločnemu naprednjaku žeHtaao še mnogo let!

♦ Odlikovanje upravnika državne tiskarne v Beo^-adu. Nj. Vel. fcraij 1« odiLkovaA

uora-vn.lka državne tiskarne v Beogradu g Vlas.tim.ira Budtaorlča z rsciocn Belega

° *?Za sodnega tolmača pH d«feh»«m sodišču v Ljubljani »e angleški, fr«icostel ln

11 em šfc.1 jerzlk je višje deželno sodišče imenovalo g. dr. Frsuia Skabermeta, odvetnika

v Ljubljani.

♦ Mesto zdravnika urstfevškega pripravni y a j« razpisano pri javal bokiicd t Mk-ski Soboti. Prosilci morajo imetd pogoj za sprejem v drža-^no službo im odslužen sraž. prošnje pa naj vložijo do konca tega meseca pr.i upra,v>i dravske banovine.

+ Službeni Ust dravske banovine o& 22. t m irpa nasedajo vsebino: zakon o iz-premembah ta dopolnitvah zakona o obmejni četi, pravilnik o mešanju špirita % bencinom žara/« proizvajanja sredstva za pogon motorjev. nravtla nrodsjne centrale ra Špirit, sredstvo »a dem atuiriran je špirita za posoo motoriev. razglas Narodne banke glede ponarejenih tlsočdtaaTskta bankovcev, izpremembe v staležu držav-m 'h in banovinskih uslužbencev ter razne

objave.

Vaših želja zamoremo zadovoljit! * cafo ogromno Izbiro blaga za jesen ln zimo, in nudimo:

Za damske obleke, voln. . od Din 36.— Za damske plašče, voln. . od Din 85.— Za moSke obleke št.of . . od Din 54.— Za moške obleke vol. sukno od Din 124.— Za moške cbleke kamgarne od Din 128— Za moške suknje Double . od Din 78.— Za moške suknje, črno, sivo od Din 115.— dalje. — Flanele, barhent, baržuiJ, pliši itd. najceneje.

6PECLALNA TRGOVINA

Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)

♦ Projektiranje stavbenih načrtov, Preje^ smo: Pod tem naslovom so priobčili! IS. t m. lj ubijam siki dnevniki aotkso, v k s toni je med drug*m rečeno, fe smejo 5;f>črte in statične proračnne v krajih., kjer nI pooblaščenih taže-n.jerjev, napraviti in jih kot projektant,! podpisati dr-ftavn-l in* hanrnrtosfei tažen-ierji ter arhiten-ti v tehničnih oddelkih in sresfcih načel-strib ta da smejo podpisati za manjša popravil, za katera so potrebne samo skice, pooblaščeni mojstri, kii ta dela fcrvrše. Vsebina te notice pa ni v sklad« z zakonitimi dolo&ifl, po kater'b imajo tudi stavbenik! < graditelji) pravico projektirati i.n rodp.isovat.1 načrte, te je očividno iz gorj navedenega besedila po »pooblaščenih inžeirjerjev« izpuščeno >ta frra&i-•teljev.« Stavbenik* (.graditelj.!) a pridobljenimi pravicam« po starem zakonu imajo f-rafvioo projektirati, podpisovati načrte iin proračune ter graditi vse včsoke gradbe. Zadruga graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani.

* Kongres Jadranske Straže se ho vršil v dneh 29., 30. in 31. t. m. v Skoplju. Beo-srrajski odbor Jodranske Straže bosta zastopala birši minister dr. Dušan Peleš ia bivši poslanik Jipvan Markovič.

• Lepa spominska svečanost v čaSku. Na rodnem domu v Ca-ftkn bodo danes odkrili spominsko ploščo trem brstom G&. šičem, ki so se hrabro borili za naše osvobojen}©. Na

NAGROBNE SVETILKE

JULLf RLE

LJUBLJANA, \VoIfova nlica štev. 4

VINOTOČ JERAJ, Sv. Petra cesta, nudi pristni trškogorski sladki mošt rulandec 12466 _

NACE NAROBE tapetnik. Ljubljana Gosposvefcska cesta 16 (pri Levu) 225

Foto amaterji!

če želite v rjavi, modri ali zeleni barvi Vaše kopije, dobite iste že v dveh dneh pri

FOTO TOUHIST

Šelenburgova ulica 6

POSKUSITE!

RAZLIČNE CVETLICE ZA OKRASITEV GROBOV

Dekoracijske rastline. Velika zaloga vellko-cvetnih Chrysantem v različnih barvah. Vence, šopke in različne aranžmaje izvršujem po naročilu v lepi izdelavi, po zmerni ceni v novootvorjerem lastnem paviljonu

PVVLA ŠIMENCA, trg. vrtnarja tik pokopališča pri Sv. Križu, telefon 27-89 Naročila se sprejemajo tudi v cvetličarni Sv. Petra cesta 33, telefon št. 26-54

f bitk t pri Kn m sinovem L 1912, Dušana, •podpolkornjikia to komandanta .podoficir-ske šole, Jri je umrl r Urožercu 1. 1915 in tretjega brata Miljutina, to! se je kot rezervni oficir boril na mnogih frontah.

♦ Nova krajevna organizacija JRKD j® ustanovila preteklo nedeljo v St Vudu prd Stični. Takoj po prvi maši se je vršilo javno zborovanje, na katerem je poročal nau-odni poslanec g. Milan Mravlje o perečih "»pražanjih, nato pa je da.ja! pojasnila u*. razna vprašanja rbarov^lcev. Na shod sta prispela med drugimi ugledni m i možmi tudi litijski žu-par. g. Pran Lajovie in rišnjegonskl notar g. dr. Pehani, a predsedoval mu je g. Anton Kovačič, župan !z Sel. Po shodu se je organizirala 'krajerna organizacija JRiCD r-a St. VUl ln okolico

♦ To in ono o vre-menu. Trije vremenski jesenski svetniki; in prej^ki so nam na-klouiiU prav lepo vreme. Vremenski svetniki so za jest,® odločilni So to Gal, Lr<-kež in Uršula. Kmečki pregovori pravijo: • »Po Galw:em dnevu ostane živina v bie- j il Lukež je repni pukeš, a tudi r roke b.»ikež. Kakršna Urša prikima, takJjna bo zima če mi Urša z dežnikom pride, zima huda ns-rn ne u; rle.< Letos je bila Ur&a,

r petek, prav leipa in prlčovatl je, da zima ne bo tako huda. Lani je slana padla že na Aiabetin dan v septembru. Letos slame še ni bilo, zato tudi ne odpada listje z dreves, kar je sic-er slabo za kmeta, k! bi rad že spravljal steljo pod streho. Tudi včeraj je bilo prav lepo vreme. Zjutraj je termometer na prostem kazal 2.5 0 nad mičlo. No, dokler ne doseže ničle, ne to slane.

♦ Kolonist* v Podravlnl. V VLrovitlei se

bo vršilo te dni veliko zborovanje kolond-stov, tel jih je r virov.itiškem okraju naselila Narodna zaščita. Ta kolonija Je bila ustanovljena že L 1919 »n so njeni prebivalci is raznih krajev, največ pa Je Primorcev, ki imajo samostojno kolonijo T Cabnnskem logu Zemljišča, te kolonije so bil® nekdaj v .posest! veleposestnikov. Na zborovanju bodo kolonist! razpravljali razne zadeve, ki se tičejo kolonije si.me, poleg tega pa se bodo baviM tudi z vprašanjem razdolSftve kmetov im. z ustanovitvijo kmečke zbornice.

♦ Zgradba cerkve sv. Marka v Beogradu, Na predavanj«, ki ga je priredilo Udruženje jugoslovanskih taženjerjor ta arhitektov t Beogradu v petek zvečer, je r-reda-rai lijubli^n skl unlverritetnt profesor g. dT. Miroslav Kasal o kc«nstrukt'vrnih zanimivostih zgradbe beograjske cerkve sv. Marka. To je naimreč prvo pravoslavno svetišče, tel bo zgrajeno ▼ armirano-beton-ski konstrukcij. Veliko svetišče bo v »rb-skobizantiinjskem slogu iin podobno slavni samostanski cerkvi! t Gračnnlci. Z zgradbo so zaoeS, kakor znamo, že letos, dovršena pa bo do konca 1. 1934.

♦ Zveza skavtov kraljevine JugoelavMe

(je pismeno zahvalila dr. TVamdem »a

nošil.iater OromaStilne za prehrano tabornikov H. rveznega tabora. V tem pismu se ca.glaža, da ae Je Ovomaltlna izkazala kot idealno sredstvo Ka prehrano ta da se bo zaradi tega priporočalo Ovooaalttao vsem edin.ica.rn za prehi-ano člaoov pri ve^^jib naporih na tečaji!h in v planinskih taboriščih. Ovomalttaa kot lvrana je primerna za vsako starost in za vse organizme. Pismu je bila priložena tudi posebna zahvalna resolucija, predložena Sapi.

♦ >Vokjva Rcš5ir>ka< v Beogradu. Dro-štvo ,Cankar« v Beogradu bo uprizorilo v soboto 5. novemibra ob 20.SJJ v čehoaio-vai%em domu, Garašauinova aiiea 39, 1-sro »Vdova RošlinkP.c, ki se 3 velikim uspehom Igra po v&ej SJoven^jl. Beograjsld Slovenoi, k! redkokdaj midijo docnačo isro» se vabijo k udeležbi

Za slepe. Gospa A. V. fe nakltmila Podoornemu društiru slepih 280 Dta kot rzkuniček za jj-rodamo nalivno pero, nabavljeno od udeležencev letošnjega izleta na Jadran od 6. do 9. septembra fekrena hvala:

♦ Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavamarjev itd. v Ljubljani opozarja p. n. interesente, da otvori v Gosti mizarskem iorpn f Ljubi jami, Privoz št 11, kuharske in servtme t^aje n posebno paimjo na soan TOStitalčarjev, njlb hčera ta tudi poklicnih kuharic ali deklet, k.i se želijo Izuriti v tem poklic«. Dana Jim bc> prilika, da se pod nadzorstvom strokovnjakov izučijo teoretično ta praktično. Učilo se bo teoretično ta praktično kuhanje, servira-nje. kaikulaolna, knjigovodstvo In doplso-vamje, kletarstvo šn higi!je

♦ Nove aretacije zaradi umora geomo-tra Vešoviča. Ponovmo smo že poročald o strašnem umom mladega geometra MiHInka Vešoviča v Velikem Oraši« ln o dolgotrajni preiskavi, ki se vodi proti zločin-cem. Preiskava je bila že večkrat prekinjena u'n tudi speljana r napačno smer * pomočjo vplivnih prijateljev glavnega osumljenca Sedaj je sodišče v Velikem Orašju odredMo tudi aretacijo bivšega tnr mošnjega sreskega načelnika Radi še Stoj-kovača, ki je bil temalu po odkritju zločl-na premeščem v Bosno. Z njim vred je aretiran tudi občinski tajnik DragoUub Sta-nojevlč. Kakor vse kaže, se bo velika raz prava vršila že 24. t m. pred smeder«*v. skim sodiščem

♦ Po zločinu v Stan Fuilnl smo povodom aretaolje posestnika Janeza Urha, moža zastrupljene Elizabete, tudi poročali, da je osumljenec ie več mesecev ,poprej tek al strup v Z&gradcu pri Bltntah pri žen^ nekega lovca. Na prošnjo radi ugotavljamo, da pri tem ni bil mišljen lovec Zgaga odnosno njegova soproga, omeniti! pa. je treba tudi to, da Urh. kakor se je pozneje ugotovilo, strupa sploh ni dobi! tam, kjer ga je prvotno iskal.

♦ Obleke tn klobuke kemično čisti, bar. va, plisira in lika tovarna Joo. Reich.

■— »Beta epoJm*t«. Paae» ▼

c»b 11 uri predvaja ZKD aaj-

aimakega aporca, fikm »Bela opojnost« i Leni Riefeosthad ta najznamenitejšimi smučarji v glavnih vlogah. Plim nam predstavlja športne senzacije, drzne skoke smučarjev, »lov za listooc ter mnogo res očarljivih naravnih posnetkov. Plim toplo priporočamo. Predstava se bo vršila v Elitnem tetau Matici

u— Predavanje o lepotah tn niamenlto-stili Dolenjske. Agilno društve >ICri:a< je priredilo v petek zvečer v kletni dvorani pri Mikliču otvoritveni družabni sestanek s predavanjem. Začetek društvene sezone je'pozdravilo mnogo dolenjskih občin, ki s! od »Krke« po pravici obetajo uspehov v prid Dclenjsiki ta njenemu tujskemu prometu, nekatere občine in korporacije pa so bile zastopare po svojih pooblaščencih, j Po otvoritvenem nagovoru predsednika . ■»■Krike« g. Rostana je imel inšpektor v p. j g. Wester daljše, prav zanimivo predava-

i -

Je najpopolnejša pasta za sobe. Napravi zobe snežnn t?e!e ln csvež«*?? — Cena Din za tisbo.

351

b_ Zanlmivos+i z živilskega trga. Vče-

rajšraji živilski trg je b!" Izredno živahen. Na trgu je bilo prav mnogo kostanja iz okoliških krajev, iz krške 5 do Z Din kg. Gob, jurčkov. je Mlo na trgu v izobilju; cene so nekoliko višje

Velosa!

♦ Svojim blagopokojn>m i>oste postav:i« nagroben Epome>iik, oglejte »i zato trnjiio razstavo nagrobnikov najnovejših ob!'S dalje skice ta album izvrženih spomenikov pri znani najcenejši iti najsoHnnejSj dor-? viteljM spomenikov kamaoseško-klparski tvrdki FRAN K UNO V A K. pokopališče B'-Križ, LJubljana, telefon 27-S7.

Iz LJuUfane

a— Snoči smo proslavili 25-lctr.lco balkanska vojna z veliko manifestacijo n<» ulici, jutri zvečer pa se zberemo ob 20. v Filharmoniji, kje-r bomo čuli pesmi sinov našega naroda iz Bitolja, kjer »?} se odigravale krvave bojne u3re za anše osvo-bojenje. Ne zamudduio prilike, da pokaž<>-mo našim gostom jz daljnega juga svojo naklonjenost in poaosrnoit, obenem pa tudi hvaležnost ker se niso strašili dolge poti, da nam prineso svojo p£-e«m. Za.slgu-rati bo vsem posetnikom tudi", umetniški užitek, kakor p.?sneman>o la beograjskih in zagrebških listov. Vstopnice se prodajajo v ponedeljek še ves dan v knjigarni Glasbene Matice.

iEHBBBBBg

OSVEŽJ&I SE BOSTE

|C aito rabite pri kopelji Velosa tablete iz smrekovega iglič-ia. Dobiva se v lekarnah, drogerijah ia parfumerijah. Pločevinasta škatljicu s 6 tabletami Din 20.—, k 12 tablet Din 38.—. Posamezne tablete Din 2.50.

u_ Na slavnoctfie-m koncertu v proslavo

češkoslovaškega narodnega praznika, ki se bo vršil t petek 2S. t m. v unlonskl drvorani ob 20., nosi del koncertnega sporeda naš izvrstni onemi orkester pod vodstvom ra-vnatalja Poliča. Za reprezentativni koncert češko-j ugos 1 oren -gke lige Je določil ravnatelj Polič tnl točke za veliki orkester. Koncert ctvorijo znane fanfare i?, opere »Libušat. fera se svečana overtura k Smetajnovii operi, t kateri se nam slika v preroških besedah vsa zgodovina češkega naroda. Dalje igna. orkester Dvofakov jSlovanski ples< Iz druge serije, ta sicer št 7. Ta .ples ni pri nas bogve kako znan. ker se običajno izdajajo iz L »arije št 1, S, 4 in 8. Ski.-r no točko Ima zopet orkester, ki izvaja sai ifoclčno p«sii!:t.ev »Vltar va< iz Smeitoriovega cikla »Iz moje domo-vtaec. V tem ciklu je Smetana tako krasno naslikal češko zemljo, da enakega glasbenega umotvora ne najdemo v vsej zve-tovini literaturi. Tako jLibuša« kakoT tud J >VItavad. stji zaradi svoje lepote t resnici zažetjoni. Poleg opernega

KINO LJUBLJANSKI DVOR

Telefon 2730._

UmMOMMB aaMW)M>

ker je poceni . . . zaradi

Ricbard liarthelmes T velenapetem filmu senzacij

Ob S., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer

Cetvorica najsla^mejšlh umetnikov

FRITZ KORTNBR — HEIN-RICH GEORGE — OONRAD VETOT — TAL A BIRELL

v filmu človeških strasti in raz-besnelih elementov

Of&H

Is:^«ghlfGnih

Predstave dane

orkestra nastop! koncertna pe?ka Jelena Hoiečkova iz Prago ia čelist g. C&nc-k Sedlbauer .1n Pruja. Na klavirju spremlja oba g. SveteL Preaprodaja vstopnic v Mar tilčni knjigarni S d« 16 Dta, stojjžča so prosta.

u— Dva zanimiva filma v prodprogra-rmi pr) današnjem programu v Elitnem kinu Matici. Ob premier! krasne Leh£r-jeve filmske operete »Valček sreče« predvaja od danes naprej Elitni kino Matica v predspore«ta krasen zvočni Klra, tel nam predočuje našega kralja pn lovu v Kamniški Bistrici. FIlm je zelo dobro uspe!. Poleg tega bo predvajan še izredno lep Ufta kulturni film, te! Dam kaže malega indijskega mumga kot uničevalca strupe-rtlh kač. Zelo napeta Je borba malega junaka s apasno plazllko, ogorčen Je boj, iz katerega Izide mungo kot zmagovalec.

Zvočni Risu® Meal

PREMIERA!

NEPOZABNO!

nje o Dolenjsid, o njenih naraTOib lepotah ta posebnostih ter o njenih številnih zgodovinskih znamenitostih. Predavanje so izpopolnile lepe skioptične silite. Občinstvo, ki je napolnilo velike dvorar^ je z vidnim zt^niroanjem sledilo predavatelju ta se mu na k-.ncu zahvalilo z navdušenim aplavzom. Po predavanju se je razvila pro-sts, zvlbs^ti-

u_ Lačen biti je hudo i Prejeli smo:

Usmiljene družine r Ljubljani, ki b! bile voljne dajati brezplačno hrano (vsaj enkrat na dan) siromašnim vajencem, prosimo, da bi se nam ja.-W.le ta navedle, kaj lahko dado: ^ajutrk, kosilo ali večerjo. Dalje prosimo, da b-i kdo sprejel na stanovanje ubogo 14-letno učenko, ki Ima hrano že presterbljeaio. Dobr>xlelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Tyrševa (prej Dc-uajska) cesta 17.

u— Klub jugoslovanskih pr!m©i-9k1h akademikov. V nonedeljek ob 20. bo v Gledališki ulica "8.1. redni člar.sk; seetanc>. Po komemoraciii nsSega idejnega voditelja Draga Bajca sledi koreferat predava-nja zadnjega čilanskega sestanka. Opozarjamo, da bomo zmogli vse naloge, ki smo si iih stavili, le z živim sodelovanjem ^sega" članstva Zato vabimo vse, ki še niso stopili v kl'.iS>, naj to store v ponedeljek, posebno akademiki novinci iz Primorja. Diplomiral Je nai bivši član ta podpredsednik kluba Ecnulič Rudolf, čestitke! u-- Himen. Poročila sta g. Lojze

5 m u c. trgovec, in gdč. Justi Kraigherjeva. Mnogo sreče!

^— S tkanjem preprog po perzijskih vzorcih Splošno ženske društvo nadaljuje kakor doslej. Na razpolago sta dv« statvi, ki jih lahko dobe članice za daljšo dobo na dom na posodo Oziraje se na vsesplošno krizo, je odbor znižal posojntao tb. statve za polovico, t. J. na 30 Dta mesečno. Ker za-stopa društvo načelo, da ee je posluževati pri vsakem delu po možnosti domačih proizvodov, uporablja za tkanje perzijskih preprog domačo vc bio, ki jo ima vedno dovolj v zalogi ga. Alb-taa R".v-nlkarjeva. Igrišča ulica 10. Infonracije glede tkanja preprog daje društvena od-bornica ga. Marijacca Ltadtnerjeva vsak torek od 15. do 17. v društvenih prostorih na Rimski cest; 9.

u— M ladta.ska podmžafna »S©«®« Javlja, da bo predaval v torek 25. t m. ob 20. dr. Turna o »Julijska Krajini s posebnim oeirom na Beneško Slovenijo«. Predavanje bo združeno a skioptičnimi slikami in bo v društvenih prostorih.

u_ Jadrar.aši _ Jadrsnažice, novlnd in

novinke J Vstopili ste t društvo. Treba je, da spoznate, kak Seru je b!l »Jad^ran« nekdaj in kakšen je zdaj, da se seznanite z našim delom, kjer bo ta a!! oni izmed vas preo ali slej tudi sam udeležen. V ta namen vas pozivamo, da se prav vsi udeležite uov.tnskega tečaja, ki bo t tere* 25. ta v sredo 24. t m. v društveni čl tata! cd. Prvi večer predavata tov. Isilcra: >Jaclra.n« od ustanovitve do danes in tov. Uršič: »Jadran t ln narodnostna ideja, drugI večer Da tov. GeržeJJ - Socialno-gospodorsko vprašanje ta tov. Megnšar: Srednješolci .in ».Jadran«. — Pozivamo abituri.iente, ki še niso vsloplli v društvo, ki pa se nameravajo vpisat!, da to store pred novinsklm tečajem, da se bodo mogl! slednjega udeležiti. Vabimo k udeležbi vse članstvo. Začetek vselej ob 20 Odbor.

n— Otvoritev Belckrajinske kleti * Ljubljani V petek je predsednik vinarske ta sadnareke zadiuge ,BelokrajInska klet« v Ljubljani g. dr. Rlko Fux pred povabljenimi gostil na skromen način otvoril zadružno klet v Šiški na začetku Gasilske ulice, župan g. dr. Puc je svojo odsotnost opravičil, pač pa so bili navzoči podžupan g. prof. Jarc, predsednik Zdravniške zbornice in mestni fizik dr. Rus ter gg. dr. Kamhič, Katol, Sterk, Ce^ar, Račič, dr. Koče ta številni drugi. Kot gost je prisostvoval tudi g. Maleš;č, znana methlškj prL dobitnik, tel je prinesel hvaležne pozdrave revnih belih rojakov mladi zadrug.! za njeno požrtvovalno delo. V nasprotju s »i-cer znano skromnostjo Belokr&jtacev napravi njihova klet prav n golen ta mogočen vtiis na obiskovalca Orjaški sod,i vse buiejo po 5000 1, v kleti pa je prostora za več vagonov vina Prti otvoritvi je bilo iz-nešenta vec zdravlc za napredek zadruge, ki si je s svojim dobrim kvalitetnim vinom v Ljubljani že priborila sloves. Nedvomno bodo tudi naši gostilničar ju sedaj še bolj segal! po sdravem domačem v.inu. Tudi mi želimo mtadi zadrugi najlepši procvlt

ti_ Drevi ob pol 9. zvečer v dvorani De

lav«ke zbornice premljera »Ptički brez gnezd««. Igra delava!^ oder »Svobode« pod režijo Farda Deiaka. Vstopnice po 8,

6 ta 4 Dta.

tu- Katje Delakove šola za riimlčr.o gimnastiko in umetniški ples (tečaji tudi za gospe ta otroke). Prijave dnevno od 10. do 11. ta 5 do 6. Palača Grafika, V. nadstropje (dvigalo).

u— Piesna šola Mete Vidmarjeve. Meta Vtdmarjeva, absoKenttaja šole za plesno 'imetnost (Mary Wigman. Dresden), spre jema učence (dame. gospode, otroke) vsak d«n od 18 do 19 ure na Starem trgu 19/1 U— Srbska godba — pjevačice — stalno v hotelu Tivoli Vino 12 Dta.

u_ Norveško ribje olje dobite vedn^ &v,iže v novootvorie.nl drogeriji Hafner. Celovška 44, Ljubljana

pene in odlične kahcv&-sit . c , Glavno f

to e-c. G-^barioe so zahtevale zs. kg jurčkov 5 do 7 Jn celo po 8 Dta. Na SentpetrSiAom na«l?u je bilo včeraj prav mnogo krompirja ta zetaatlh glav. Gorenjci ta Posavci so pripeljali do 45 voz krompirja, katerega cena je bila od 0.75 do 0.90 Din kg. Šla.-: ta sivolasi tehtnlčar je cenil, da je bilo na trgu cio 3 vagone krompirja Kupčija je bila prav živahna, kajti do 10. dot-oldne je bila -večina krompirja že razprodana Ižanc! ia

tudi druga kmetje so

na trg do

30 voz zetaatlh glav. Lene so bile od 0.50 uo 0.75 Dta po kakovos ' rudi zelje ie bilo v£e razprodano. Sadni trg je bil Izrecno obilno založen z jabolki in grozdjem. Cene v splošnem neizpremenjene.

u— Uježa »e je. Ivana L. is okolice Domžal je prišla včeraj dopoldne po opravkih v Ljubljano in se ustavila tudi v Wail-genjevi trgovini v Šolskem drevoredu. V trgovini je vladala takrat, velika gneča. ženske so izbirale razne kose ostanke:v, zaradi česar je Ivana L. men!!a, da brez škode stisne pod svojo obleko dva kosa f anele To je tudi, storila nato pa je izginila iz trgovine v veri. da tatvine niso opazili. Pa se je vendarle zmotila. Kmalu ja prlhitel za njo lastnik sam to jo oddal stražniku. Pri njej so nsšii flanele v vrednosti 210 Din.

Lavendel, Eutfertmlh, Idol, Cštgprs so najboljša za ne" govanfe lica

8T9

u— Prijeti trije ptuš^S. V Ljobljaiu in

po deželi se je dlje časa kliatilf trojica izredno podjetnih kolesarslsuh tatov: Konrad iz Staoettacev Oskar Sliploštk '3 okoIicc Pregrade ta A.ndrija Sevčič ia okolice Ncyega Spcsaali so se v Ljubiiam ta pričeli skupmo »delovati«. V Ljubljani sami so pokradli sila mnogo koles, kradli pa so iih tudi po deželi ta jih spravljali po največ na Štajersko, kjer so jih prodajali v okolici Sv. Lenaroa. Ko so jih pričeli zasledovati se je trojica raz. tepla ter ie bil Sevčič aretiran v Hočafc pri Maribcm. Konrad Kuri na svojem domu ter st- nahaja =^daj v zaporih pri Sv. Lenardu Stiplošeat pa v Ltibljanl m sedi zdaj v zaporih deželnega sodiSča. Oškodovanci, Ici so jim tatovi odpeljali kodesa, naj se pjglasiio aa policijsJti upravi v Li?it>-'jani.

n— navflhankl. Trgovka Ivanka

Smalceva z Marijinega trga je pri§la včeraj po opravkih v neko posredovalnic .j E-lužb, kjer je nagovorila Angelo 2. ta ta vprašala, kje je dobila kapico, ki jo -ja imela na glavi. Angela pa ji je v trenutni zaupljivosti enostavno povedala, da ja čepico ukr^dia v šmalčevi t z^g^vim n ^ M a. rijinem trgu Sr^alče%*e seveda ni pezna-la ta jo ie ta t>ovabila s seboj kakor tudi njeno prijateljico Ivano T. nato pa c^o izročila stražnik«.. Aretiranki sta na. policiji priznali, da sta ukradli v šmalčevi trgovini kar štiri čepice v rn.20.ta barvah, nato pa odšli lz trgovtae z izgovor :>m, da jima nobena ramed pomrdendh čepic na '.••raja ...

u— Pisarniški presto-i; 2 sob" s posebnim vbodom v i:ie?zaninn, poleg glavne pošte se oniflaoo s 1 novembrom Pismene ponudbe na oglt^ni oddelek »Jutra« ri-j-4 »Centru m

i/

/jrtl'

i C f

Itabas ^ai ija nn«5!.. najfi"esše kranjske klobase. Ljuhljnna, Pomenskega 16. Tel. 2»S5

Odlična nostrežljsa — damski modni atelje JOSIPEVA IGLIč, Tavčarjeva 3

K*if M misiH; Izaj govovf! — hav '3e prav®, to sem .storil: K SlamtZu zJaj vedri o

hodim m tja v&dzm.

ergafir

šef-primarij kirursr. odri. v pokojv LJUBLJANA, Komenskega nlles 4

»In?, zoftet vedno

dopoldsn: TI.—1., iionolfton: S.—4.

ob % M

modkhibske

kolesarske dirke

m

fcSK HICRM1(»|

u— Neroden doživljaj. Marija Lesarjeva ib Kota pni Ribnici se je prbpetjvla r Če ■trrtek po trgovskih opravkih v Ljubljano. Imela Je posla tudi. v neki gosiilnl na Glincah, kjer »e je tedaj nahajala pri mizi v reži družbica mladilh fantov. Ti so bili :te precej živahni, ko pa je prisedla X. miri še ženska, so postali še bolj razigrani. Ker jih je pohvalila, da so »fejst fantje t, so zadeli zbijati šale in je zabava trajala io kaj časa. Naenkrat pa je družbica mošk'h utihnila in tudi že izginila Iz gostilne. Takoj nato je Lesarjeva opazila, da je izsi nila tudi njena aktovka s 425 Din gotovine. Taitove so pričeli takoj zasledovati domači ljudje, včeraj pa so jih poiskali stražniki in so mladeniči Jože H., brata France in Jože S. ter neki š. tatvino tudi priznali Denar so zapilli še isti večer

u_ K aretaciji filmskega zvezdnika

Policijska uprava Je v petek ob 7. zjutraj izročila Ivana Siroončiča, rojenega 1. 1906 v Ljubljani, po poklicu trgovskega potnika. v preiskovalne zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Siitiončrtč, ki je tudi v Ljubljani opeharil nekaj trgovcev za večje »n-eske, se je v zaporu uda-1 v svojo usodo ln kot »filmski zvezdnik« baje vedno prepeva ono o Greti Garbo.

n_ Najmodernejši brivakl In damski »aIon v palačj Grafike se priporoča.

u_ Vse tehnične pripomočke, kakor finalna orodja ln računala svetovnih znamk, iSchoIterhammer in >ambo6« papir, risalnih desk, pritožnih in pri-zma,tičn.ih ravnil priporoča vsem gospodom tehnikom veletrgovina s papirjem M. Tičar, Ljubljana.

ti_ Pleeni zavod »Jenko« Kazina _ nedeljski popoldanski tečaj od 3. do 7. — >Začetn'šk| tečaj« vsak ponedeljek tel petek ob 8. zvečer. — »Nadaljevalni« za novitete vsak tarok ob 8. Informacije in posebne ure celodnevno. Študenti popust.

Avgust Mimik iz Trnovelj pn Celja »e je

pri padcu s kolesa poškodoval po vsem telesu. — Vsi trije ponesrečenci se zdravijo ▼ celjki bolnici.

e— Tatvina tooiesa. v petek Je Mo nekemu trgovskemu pomočniku od Sv. Petra na Medvedjem selu iz neke veže v Klavniški ulici ukradeno rdeče dn zeleno pleskano kolo.

e— Sleparsfcvn z igralnimi kartami. Celjski policijski agenti so v petek aretirali 27Jetnega brezip selnega natakarja brez stalnega bivališča Josipa Spielerja, pristojnega v Videm, pri Krškem, in 384et-nega brezposelnega mesarskega pomočnika Franca Weera, pristojnega v Šmarje pri JelSat, ker sta v zadnjem času v raznih celjskih gostilnah igrala z gosti neko hazardno igro s tremi kartami in oškodovala svoje žrtve za večje zneske. Spie. lerja in Weera so izročili okrajnemu sodišču.

Popravljamo vse vrste čevljev!

Ženski templanci , . , , < Din 20.— Moški templanci * * ■ B • Din 25.—

ženske pete . * n ■ ■ „ s Din 4.—

Moške pete

Din 8.—

s— Dvojoi zborovanj JRKD v St. pavfn In žalen. Danes ob 15. se bo pričel v Zadružnem domu v št, Pavlu pri Preboldu ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za šenpavelsko občino, ob 20. pa bo zborovanje JRKD v Hausenbichlerjevi gostilni v Žalcu za žalsko in gotoveljško občino. V &t. Pavlu in Žalcu bosta izvo-ljena deflnitivna strankina odbora. Na obeh zjborovanph bosta porečala narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JRKD g. dr. Ernest Kalan iz Celja. Vabljeni so vsi člani in somišljeniki vsedržavne stranke.

e— Koncert mladinskega zbora »Trboveljski siavček«, ki se bo pričel danes ob 17. v veliki dve rani Celjskega doma, bo gotovo nudil izreden glasbeni užitek, saj je to najboljši mladinski pevski zbor v Jugoslaviji. Zbor je z velikim uspehom koncerti ral že v Beogradu, ob Jadranu in v raznih krajih dravske banovine. Celjanom Ln Okoličanom je še od lani v najlepšem spominu. Na sporedu današnjega koncerta je 18 pesmi skladateljev Adamiča, Kogoja. Mirka, Grgoševiča, Pozajiča in Mo. kranjea čisti dobiček je določen za revno rudarsko deco mladinskega pevskega zbora. Pričakovati je, da se bodo poleg Celjanov in bližnjih okciličanov udeležili koncerta tudi gostje iz daljne okolice.

e— Važni predpisi glede društev ta tfiov. Predsto jništvo mestne policije v Celju razglaša v smislu § 6 zakona o društvenih shodi in posvetih: Društvena uprava mora javiti občemu upravnemu obla-stvu I. stopnje f pr edstoj niš tvu mestne policije) s pismeno vlogo na občnem zboru izvoljene člane uprave m naznaniti tudi njih poklic in prebivališče ter celokupno število društvenega članstva. § 23. istega zakona d. loč'a: Kdor hoče sklicati shod ali posvet ga mora prijaviti občemu upravnemu cblastvu I. stopnje, ki je pristojno za kraj, kjer naj bo shod ali posvet, in sicer najkasneje 48 ur pred dnem shoda ali posveta. V prijavi, ki jo mora podpisati V3aj eden sklicateljev z navedbo svojega p klica in bivališča, se mora navesti kraj, čas in dnevni red Shoda ali posveta. Po § 36. istega zakona se osebe, ki se pregrešijo zoper odredbe tega zakona. kaznujejo z zaporom do 30 dni ali z denarnr globo do 5.000 Din.

e— Premestitev v srednješolski službi Profesor dr Fran Jaklič, ki je bil v začetku šolskega leta imenovan za profesor-ja na državni realni gimnaziji v Celju, je premeščen zopet na n. državno- realno gimnazijo v Ljubljani.

e— Predavanje o sadjarstvu. Danes ob 15. se bo vršilo pri g. Janiču na Babnem strokovno predavanje celjske p; družnice Sadjars-kega in vrtnarskega društva.

e— Predavanje na Ljudskem vseučilišču. V risalnic; meščanske šole bo predaval v ponedeljek 24. t. m. ob 20. docent ljubljanske univerze g dr. Albin Seliškar o Vjetrenici največji jami v Jugoslaviji, in predvajal okrog 100 skioptičnih slik. Zanimivo predavanje o krasotah in čudežnih življenjskih pojavih v tej jami bo getovo zopet orivabilo rmr.eo poslušalcev.

e— S celjskega delovnega trga V celjski ekspozituri javne borze dela se je od 10. do 20. t m. na novo oriiavilo 01 breznosel-nh (61 moških in 30 žensk), delo je bilo ponujeno za 51 oseb (42 moških in 9 žensk) uspešnih posredovanj je bilo 45 (za 32 moškdi in 19 žensk) odpotovali so 3 moški V četrtek 20. t m. je ostalo v evidenci 400 brezposelnih C401 moški in žensk) Delo dobi io tesarjev. 1 strojm brusač za brušenje jedilnega orod;a 5 služkVij, 1 kuharica 1 hišnica in 1 kmečka dekla.

e— Uršnlin sejem Letni kramarskl to živinski sejem, ki se je vršil v petek 21. t. m. v Celiu. je bil slabo obiskan. Prišlo je malo kupcev, pa tudi malo prodajalcev. Prodane je bilo precej manufakture in čevljev sicer pa ,-e bila kuočiia le srednja. Na živinski seiem so priernali 106 glav po večini mani v-edne živine.

e— Žrtve nesreč. V sredo je priletel 18-Ie*nemu avtomehaniškemu vajencu Ivanu Mirniku iz Celia pri taljmiu želez« žareč košček v levo oko in sa huie poškodoval. — kletnega mizarska pomočniki Alb

mivjipA/. _ ">•? 1«f-v rn<»cr

Gojzerci prima, nepremočljivi . Din 300.— ženski prima, nepremočljivl . . . 260.— kakor vse druge čevlje ponajnlžji ceni!

Za vsak par pismeno Jamstvo! 12472

ANTON ZONTIC, Celje, Gosposka ulica

e— Mestni kino predvaja danes izvrstno vojaško veseloigro »Strašilo garnizlje« z znanim komikom Feliksom Bressartom. jutri ob 20.30 pa v dvojnem sporedu prvi

slovenski zvočni film »Bela Ljubljana« in sijajni kriminalci zvočni film »Ples se nadaljuje« z Wiihelmom Dieterlejem in Antonom Potatnerjem.

Iz Maribora

*— Cetrtinska vožnja v Maribor odobrena. Prometno ministrstvo Je odobrilo vsem udeležencem velikih prireditev »Mariborske jeseni«, ki bo v dineh 5., 6. in 7. novembra v Mariboru, na vseh vlaikih in vseh razredih razen v eksprestnUi vla-tih četrtinsiko vožnjo proti zadevnim legitimacijam, ki se bodo dobivale pri železniških. blagajnah in v pisarnah. »Put-nika«.

a— Učiteljski dan, y okvira maribor-

kih jesenskih prireditev bo 5. november dan učiteljstva. Otvorjen bo ta dan na slovesen način »Učiteljski dom«, svečano odkrita spe minska plošča zaslužnemu šolniku in uredniku »Popotnika« v krčevin-s!ki šoli, skupno bodo zborovala učiteljska društva za Maribor levi in desni breg, Slovenska Bistrica ter Sv. Lenart ▼ Slovenskih goricah. Zvečer pa bo v unionski dvorani velik koncert učiteljskega pevskega zbora, pri katerem nastepi tudi znani mladi umetnik na gosflih Miran Viher, ki ga dobro poznajo že I^ufoLJana, Ptuj in Maribor.

a— Z občnega zbora zfmafcospartnega

odseka SPD. V torek zvečer je bit ▼ lovski sobi hoteda »Orel« VI. občni zbor zin»-skosportnega odseka SPD pod vodstvom načelnika Gajfika. Športa a stran odseko-vega delovanja služi le kot uspešino sredstvo za povzdsgo zimske tartetike ki napredek tujskega prometa v naših pfenimah, dočim je gojitev izrazitega zimskega športa prepusti odsek drugim klubom Finančno stanoe jc slabo, ker so odlpadde vse lanske podpore. Edini dohodek je članarina in prispevki s kegflijaških večerov. Tajniško poročilo izkazju j e 230 redteiih članov. Ustanovljen je bil posefoen vodaški-dijaški pododisek pod vod&fcvom kapetana Janiči-koviča, »Aljažev klub« pa je vodil dnino skrb v naših planinah. Oidlsefc goji tudi družabnost s kegfljaškimii večeri in plesnimi vajami. S prevzemom zavetišča na Ribniškem sedftu je odvzela podružnica SPD lepe dohodlke odsekovi blagaani. Prva foto amaterska razstava v Mariboru je bila od 28. junija do 8. julij a. Javnost je navdušeno sprejela planinska skiopfiična predavanja, ki so jih imeli Vale«, Švigeilii, Ci-zefj in Koranek, Za uspešnejšo propagando za Pohorje je bil izvoljen poseben propaganden odsek, ki je izdal in brezplačno razdelil propagandno smiučarsfco brošuro s prvo srnuško karto Pohorja, taier je bilo 5 srraišfcih tečajev ter več zimskih izletov in tur. Odsek je priredil 3 srnuske teikime, njegova ekipa pa je tekmovala z uspehom tudi drugod. Blagajniško poročilo izkazuje 118.934 Din denarnega prometa ter 14.845 Din premoženja. Odboru je bil izrečen ab-solutoriij s pohvalo, nakar so sledila poročila odsekov.

a— Veliko zborovanje zasebnih nameščencev v Mariboru bo priredila v začetku novembra v dvorani Delavske zbornice v tukajšnji palači OUZD Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani pod okriljem Društva odvetniških in notarskih uradniku v ter Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru Na dnevnem redu bodo vsa aktualna socialna vprašanja in se bo siklepalo tudi < resoluciji proti nameščanju inozamsOdh delavcev in nameščencev v njp-ših Obratih ki bo nato predi žena vsem merodajnim činiteljem. Razjpravljalo se bo nadalje tudi o naših socialnih zavodih, važnejših določbah obrtnega zakona in o potrebi stiro kovnega pt kreta itd. Poročali bodo na zborovanju podra/vnatelj Pokoj, zavoda dr. Vrančič in tajnik Zveze dr. Kosti iz Ljubljane ter predsednik DNOU Dragotin Gil-čvert in predsednik DZAN Lojze Doleža' iz Maribora, ki bosta izpopolnila por r čili ljubljansikih poročevalcev s posebnim ozirom na mariborske razmere.

a— Opnstitev proge Maribor - Račje - ptnj. Zaradi zelo slabega prometa opušča mestno avtobusno podietje v Mariboru s 24. t m. obratovanje na progi Maribor - Račje - Ptuj.

a— Ljudska univerza. Kapetan I. kL g. Jernej Pavlič bo v petek 28- t. m. govoril o bitki pri Kumanovem ter nienem političnem in voiaškem nomerni V nedeiio 30.

Ljubljančani, Mariborčani in okoličani!

Še te dni se lahho vpišete za člane Vodnikove družbe pri vseh iavnih poverjeni-

štvih, v Tiskovni zadrugi in drugod

t m. ob 20. pa bo francosko predavanje

menitega arheologa Leona Reya ia Pariza. Projekcijske slike 1

a— Preda ranJe u mojstrske lepite. Ker

se je prijavilo okrog 40 udeležencev, otvori obrtnopospeševalni zavod Zbornice za TOI drugi tečaj predavanj za mojstrske izpite, in sicer 9e prične tečaj jutri ob pol 8. Predavanja se bodo vršila v risalnici državne deške meščanske šole, vhod Krekova ulica, trajala pa bodo 8 do 10 dni, in sicer vsak večer dve uri.

a— Včerajšnji trg. Spri8o lepega vremena je bil včerajšnji živilski trg prav dobro založen. Cene so bile naslednje: piščanci po 25 do 35 Din par, kokoši komad 20 do 35 Din, race 20 do 30, gosi in purani 25 do 50 Din, krompir 0.75 do 1.50 Din, kislo zelje 4 Din. čebula 2 do 3 Din, zeljnate glave 0-50 do 2 Din, glavica solate 1 do 2 Din, ohrovt 1 do 6 Din. jabolka 2 do 4 Din, hruške 3 do 6 Din, češplje 2 do 3 Din, kostanj 2-50 Din, pečeni 5 Din liter.

a— Varnost javnega prometa. Bortefc! most na Dravi že dolgo nI več na dobrem glasu. Na njem je prišlo kljub vsej previdnosti voznikov in šoferjev že pogosto do nesreč, že pred dnevi je zavozil nefld večji avtomobil na mest, ki nikakor več ne odgovarja svojemu namenu, ta ee vdrl na strohnelih mostnicah. Ista nesreča se je pripetila predvčerajšnjim popoldne načelniku Vnovčevainice za prešdče v Prepoljah g. Kirbišu, ki je z avtomobilom prav tako zdrknil na sredini mosta v glo-bel. Zadnji čas je že, da se most cfanovi oziroma zgradi železobetonski, ker sicer bi moglo priti do smrtnih žrtev

a— pevsko društvo »Zarja« v PObrežJn pri Maribora bo imelo svoj redni letni občni zfoor 5. novembra 1932 ob 8. zvečer ^ gostilni »Renčelj« na PObrežju.

a-— Srečna vrnitev. Pred dnevi smo po-ročali, da je b svo#m zaročencem pobegnila od doma 20-1 ebna Štefka P. Včeraj na Je bila policija obveščena, da se Je Štefka s svojim zarečencem vrnila srečna ta zdrava pod domačo streho.

a— požar. Ko so pri najemmikiu Sfp. v Dravsfci ulicfl predsinočnjim že legli k počitku, Je gospodinja okrog 23. zaslišala prasketanje ognja v kuhinji. Vstala je ta šla pogledat ter opazila, da gore trske ob štedilniku že s precej velikim pSaanenam. Poklicala Je ostale domače, ki so ogenj takoj pogasili in niso gasilci, ki so bili poklicani na pomoč, sploh stopili v akcijo.

a— Dve nezgodi. V Peklu pri Mariboru se Je ponesrečil 21-letni posestnikov sta Ivan Gasner,ki si je pri padcu zlomil levo roko v zapestju. Na zdravljenje se Je napotil v mariborsko javno bolnišnico, kjer je morali poiskati potrebno pomoč tudi 18-letmi zidarski pomočnik Ivan Novak iz Splavarsfke ulice, ki se je med delom vsekal g sekiro v levo reko.

a— Razne nesreče. Včeraj dopoldne je padla po stopnjicah 441etna žena krojaškega mojstra Marija Kodričeva na Koroški cesti. Pri padcu si je poškodovala levo roko ▼ komolcu. Hujša nezgoda pa je doletela istega dne 501etno zasebnico Alojzijo Plohlovo iz Gajeve ulice, ko je šla po Koroški cesti. Omahnila je v neki voz in si na ojesu natrla rebra. Pri telovadbi pa se je poškodovala devetletna Božiča Hočevarjeva. stanujoča v Slomškovi ulici v Studencih. Vse tri ponesrečenke se zdravijo v bolnišnici.

a— Z vlaka je padel. Iz konjiškega vlaka Je padel v petek 29-lefcni posestnikov slin Ivam štefanec z ZIbelovega v bližini postaje Laže. Pri padcu si je poškodoval desno nogo pod kolenom ta desno roko v zapestju. Zdravi se v bolnišnici

a— Tatvina kole«. Zasetanici Mariji Ffilipančičevi Je predvčerajšnjim dopoldne neflodo odpeljal iz veže splošne botaiS-ice moško kodo, vredno 1000 Dta. a— Napad. Ko se je pretekli petek rvečer vračal iz Kamnice domov 441etni viničar Anton Ermut ia Rošpoha, so ga napadli neznani fantje in okiali s noži. Poškodovali so ea na obrazu in deseni roki tako hudo, da je moral iskati pomoč v bolnici-

a— Vlom t pisarno. V noči na včeraj eo neznani storilci 8 ponarejenimi ključi odprli vrata pisarne lesnega podjetnika Kraj-nerja v Črtomirovi ulici. Prebrskali so vse predale in odnesli le 70 Din gotovine. Iskali so le denar, zato eo pustili vse drugo pri miru. Med drugim niso odpeljali več dvoko-les, ki so bila v pisarni in niti ne 7000 Din vredne lovske puške, ki je visela na steni

a— Tatvina |rfšč»no»v. Včeraj zjutraj

je prinesla v Maribor košaro piščancev po-sestmica Jullijana KcvačičeVa te M3hovcev, da bi Jih prodala na trgu. Med potjo pe je stopila še po opravku v neko trgovino v Vetrinjski ulici ter pustila košaro z 9 piščanefi pred vrati. Ko pa Je stopila zopet na ulico, kc šare s oiščanci ni bilo več tam. Tartivimo je prijavila poUciJL

Iz škofje Loke

§1— Udeležite se \*i velikega Javnega shoda JRKD, ki bo danes ob 9. na Mest nem trgu v škof Ji Loki. Shoda se udeleži med drugimi tudi minister g. Ivan Pucelj. V primeru dežja bo shod na Otetovem dvorišču.

Iz Tržiča

« —Tržlgke občinske z»deve. Vprašanje tržiškega župana zaradi odstopa g. Lončarja Ivana, ki Je prevzel svoj poslanski mandat, še vedne ni rešeno. Občinsko upravo vodi v obče zadovoljstvo delavni podžupan g. Hinko Snoj, ki je v preteklem tednu sOclical obč. sejo, na kateri je podali g podžupan poročflo, iz katerega povzemam' , da so občinski dohodki iz do-klad na davke malenkostni in da i izkazujejo vrhu tega velike zaostanke. Občina krije svoje potrebe, in sicer samo najnujnejše. iz predilniškega prispevka k skupnim občinskim izdatkom Razširitev bdej-ske ceste je še na mrtvi točki. Javna razsvetljava bo skoro popolnoma na nov preurejena. Obfločnice že vise na določenih mestih, počakati Je treba še na žarnice. Občina Je storila potrebne ukrepe, da se J vrne od države odtegnjena stanarina za ravnatelja v meščanski šOli. ki Je last mestne občine Podžupan Je napravil dalje ponovno Vlogo na ravnatelj, stvo državnih železnic, da se nanosled ure di tudi na tržiški progi železniški promet tako, da bo ustrezal potrebam občinstva in da bo donašal državi kaj koristi. Upanje Je. da bo vse to v teku z Ime urejeno ta da bomo tmeli v Tržiču kmalu direkten vlak Iz LjulbHajne ta drugega v LMbljano Vloga gremija trgovcev za odpravo sejmov se Je zavrnila to ostanejo v Tržiču Štirje letni sejmi kakor doslej. Nekaterim prosilcem je dovoli" občinski odber. da si postavijo na občinskem svetu v gozdu nad Sv. Jožefom ta nad Zalim Rovtom lesene kočice za nedeljski oddih. Prav tako se Je ngo

dovod postavitev akakatalce za smučarje na Hrtru Sv. Jožefa. Društvo hišnih posestnikov je doseglo pri elektrarni barona Borna olajšavo za razsvetljavo v tem smislu, da daje elektrarna 25 revežem, ki svetijo samo z eno lučjo, brezplačen tok Imena teh revežev je določil občinski odbor. V tajni seji je bilo rešenih samo 29 prošenj raznih prosilcev za domovinsko podporo, odpre dajo sveta, sprejem v ubožnico m podobno.

6— Skala v Preski, ki že skoro leto dn: grozi, da se bo zvalila na Podrekarjevo hišo v Zgornji Preski ta dalje na predil-niško vodno črpalko v Spodnji Preski, dela tržiški javnosti skoro sive lase. Razpoka je vedmo večja in položaj nadvse re sen, saj obsega skala po minenju strokovnjakov svojih 40 kubičnih metrov. Pred nedavnim časom je na zahtevo posestnika Podrekarja kc misija ugotovila pretečo nevarnost ta določila, da se mora skala čimprej odstraniti Stroški bodo znašali kakih 30.000 Din ta bodo plačali mestna občina tržiška 50, cestni odbor 25 in predilnica 25 odstotkov, kar je slednja prostovoljno prevzela nase Razstreliti se skala ne sme, ker se lahko pripeti huda nesreča. V interesu občine kakor prebivalcev Je, da se Skala odstrani še pred nastopom zime.

Iz Zagorja

T— Zopet zastrupljenje z gobami. Te dni na vse zgodaj je pridrvel neki voznik v Zagorje k zdravniku g. dr. G rumu in ga prosil, da bi se takoj odpravil v kolovraško občino, kjer sta se zakonca Damjan in Ana Pohlin zastrupila z gobami. G. dr. Gru-m je prišel se pravočasno in ju je rešil gotove smrti.

z— Volovsko meso po 5 Din bo prodajal mesar g. Janko Ino v Zagorju. Meso je od vola, ki ga je dobil na nedeljski gasilski tomboli v Kotredežu.

z— Nepreviden kolesar. Že večkrat smo opozorili, naj kolesarji posvečajo več pazljivosti in obzirnosti do občinstva, pa vse nič ne pomaga. V nedeljo so v Kotredežu povozili kolesarji več oseb. a v četrtek Je neki kolesar nodrl Ivana Medveščka, ki Je nesel strankam kruh v Zagorje, tako nesrečno, da ga je hudo poškodoval. Neprevidnega kolesarja so ovadili

z— Vražji Rudi. Danes ob pol 8. otvori dramski odsek Sokola Zagorje svojo sezono z igro »Vražji Rudi«, ki je polna nadvse smešnih scen. Kdor se hoče malo nasmejati, naj hiti v Sokolski dom!

Iz Hrastnika

k— Med balkansko vojno so vsi hrastni-Ski narodnjaki željno prebirali »Slovenski Narod«, ki je prinašal najtočnejša poročila z bojišč, požrtvovalno pa so tudi zbirali prispevke za balkanski Rdeči križ. Inicijator te zbirke, ki je dobro uspela po Hrastniku L Dolu, je bil učitelj g. Miloš Roš. Po izvršeni akciji je g. Roš shranil nabiralne pole im ko so med vojno pri njem kot političnem osumljencu napravili hišno preiskavo, je hotel neki orožnik med drugim tudi te pole pohasati v svojo torbo. Ko jih Je zvijal, pa je na ©ni izmed njih opazil tudi svoje Ime, ter nato spise pustil na mizi

h-_ Sokolska tombola se bo vršila nepreklicno danes ob 13. Tablice po S Din ee Se dobe pred tombolo pri Sokolskem domu.

h— Kbto Narodni dom ne predvaja danes zaradi tombole nobenih filmov.

Iz Novega mesta

n— Sreska organizacija JRKD priredi v nedeljo 30. t. m. na glavnem trgu veliko narodno zborovanje, na katerem bodo nastopili kot govorniki gg. ministri in poslanci, ki bodo po zborovanju udeležencem po Jas nili razna gospodarska in druga vprašanja.

n— V spomin na balkansko vojno je priredil prosvetni odsek Sokola predavanje, ki je iačiipno orisalo začetek to potek bal kaaiske vojne. Predaval je ravnatelj br. Anton Mervič.

n— Strelska družina priredi danes od 8. do 12 m od 13. do 16. ure na vojaškem strelišču pri Sv. Ani prvo nagradno tekmovanje z vojaškimi in malokaliberskiml puškami. Pravico do tekmovanja imajo samo redni in izredni ter ustanovni in podrt orni člani

Iz Ptuja

J— Živahen tržni dan na žt vil skem trgu. Zadnji petek je bil Ptuj zelo živahen. Ne samo, da je oetek uradni dan za razne državne urade, marveč je tudi bližajoča se zima napotila ljudi, da so čim več pridelkov pripeljali na naš trg. Izredno mnogo Je bilo na trgu gob in pa grozdja, ki ga pri nažajo kmetje po cele koše in ga pre>dajajo po 3 Din za kg. Pa tudi mlečnih izdelkov je bilo mnogo. Na Hrvatskem trgu je bila zelo živahna kuročija z drvmi, ki so se prodajala po 360 Din za seženj. Naši Dornav-čani pa so pripeljali cele kolone voz priznanega glavnatega zelja. Svoje blago so razpostavili na Minoritskem trgu in prodajali glave po 75 par. Pa tudi slaninarji so se že pojavili na svojem starem prostoru v Prešernovi ulici. Slanino so prodajali po 14 Din za kg. Potrebno pa je, da tržno Oblastvo pazi. da bodo imeli vsi slaninarji na vidnem mestu svoje cenike.

j— Mačeho Je pretepel. Ko se je nedav no vrnila s polja domov Neža Krajnčeva v Svečah, občina Stoperce, jo je začel zmer jati njen pastorek Martin Krajnc. Ker ga Je žena zavrnila zaradi nedostojnih besed, jo je Martin udaril z roko po ustih tako moc

Vremensko poročilo

Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 22. oktobra 1932 Številke sa označbo Kraja pomesuljo l. Caa opazovanja 2 stanje oarometrs 3 temperatura. 4 relativna vlaga t % S tmar & brzino »etra. 6 oblačnost 1—10 7. vTSta padavin, 8 padavine v mm ~ Temperatura: prve Številke pomenUo na' »ifcio 1mee ns'nižjo 'emneratum LJubljana 7, 768.7, 3, 90, mirno. 10 megla

0.1, megla; Ljubljana 13. 767.2, 12. <50, El.

1, _, Maribor 7, 771.9, 5. 90. mirno, 6.

Zagreb 7. 767.3, 3. 90. SE1. 10 megla

_; Beograd 7, 767.3, 7, 90. mirno, 3. —

Sarajevo 7, 770.5, 2, 90. mirno, 0, — —; Skopije 7, 770.1, 3 , 90, mirno, megia 3, _, Spliit 7, 766.4, 14. 60. NE2, 1. _

Kmnbor 7, 764.9. 14. 86, mirno. 0, _, —;

Rat> 7. 768.7. 13. 70. SE1, 5. _

Temperatura v 'ujubljani —, 3; v Mar boru 11, 4; v Zagrebu 10, 3; v Beogradu 16, 5; v Sarajevu _, 1; v Skoplju —, 1; v Siplitu 17, 11; v Kumboru —,12; :>a Ra-bu 11.

Sonce vzhaja ob 6.24, zahaja ob 17.4. Lana vzhaja ob 22.17, zahaja ob 13.58.

1»ij

^dAooi Zobje,

f diA te

t >

[fncifrtcuHjtr

%$impaiiaiecjd 11 t; i i pc upoldi^ %

no, da ji je stri dva sprecbr . zoba v zgornji

čeljusti, poleg tega pa jo je tudi pretepel, da ji je raztrgal bluzo. Martin Krajnc, ki je delemržnež, je dejanje napram orožnikom priznal. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.

j— Hripa. Čim je nastopilo hladno vreme, že so se pojavile razne bolezni. V bolnici so imeli v izolirnici dva primera hripe, 19. t. m. pa so sprejeli kar na en dan tri nove primere, in sicer iz Haloz.

-——gTM»

Iz življenja na deželi

ČRNOMELJ. Nedavno se je priredila v Sokolskem domu številno obiskana odhod-nica bratu Rafaelu Ipavcu, živinozdravniku, ki je po službeni potrebi premeščen v Ptuj. Odhodnica je pokazala, kako zelo je bil pri nas br. Ipavic priljubljen ne eamo pri Sokolih, temveč tudi pri vsem meščanstvu ln kmečkem ljudstvu. Br. Ipavic je mnogo storil, da se je povzdignila živinoreja v našem okraju. Pri Sokolu je bil mnogoletni odbornik in požrtvovalen delavec. Prav tako je bila njegova soproga vneta Sokolica, ki je pomagala skoro pri vsaki večji sokolski prireditvi. Želimo jima v Ptuju mnogo sreče in zadovoljstva. — Trgatev po naših vinskih goricah je končana. Letošnji pridelek bo kvantitativno in kvalitativno zelo dober. Ostala letina je bila, ako upoštevamo sušo zadnjih mesecev, še prilična. — Stavbna sezona ie bila v našem mestu tudi letos živahna. Zlasti lepo in veliko poslopje zida ravnatelj g. Šetina ob Kolodvorski cesti. Pa tudi nova hiša g. Spreitzerja pri cerkvi na Glavnem trgu bo dosti pripomogla do olepšave našega mesta. — Gospodarska kriza se pozna tudi pri nas zlasti zaradi tega, ker izostajajo sicer številne pošiljke naših ameriških izseljencev. Kljub krizi obratujejo naše lesne industrije v nezmanjšanem obsegu. Razen tega je nekaj delavcev zaposlenih tudi v premogovniku »Beli Krajini«.

RUSE. Strelske tekme je priredila preteklo nedeljo naša strelska družina, ki se pod predsedstvom agilnega br. Hinka Pogačnika prav lepo razvija. Tekem se je udeležilo 36 članov, povečini domačih. Od drugih bratskih družin so bile zastopane Te Podova, Šmarje ta na Dravskem polju, Svo-čina in Maribor. Najboljši strelec je bil br. dr. Hugo Robič iz Maribora, ki pa ie streljal izven konkurence. Sicer pa so dosegli v prostem stavu: Magdalene iz Podove 43 točk (od dosegljivih 50). Dohnšek 35 Ja-roš 36. Lampreht 31, Coufiden*i 30 in Doki 29. V ležečem stavu pa: \Venko in Lampreht 40, Doki 36, Knific 35. Magdaienc 35 in Finžgar iz Šmarjete 35. Družina se zahvaljuje br. Lesjaku, Lamprehtu. Breznika in Doklu za poklonjene dobitke. — Članarino za Vodnikovo družbo pobira samo ?e danes in jutri poverjenik učitelj šeško. — Žrtvujte 20 Din za 4 lepe knjige. Ne pozabite, da je lepa knjiga vaš najboljši prijatelj. — Pouk na obrtni nadaljeva.m šoH se vrši lete>s po zakonskih predpisih le ob delavnikih popoldne, in sicer ob siedah od 14. do 19. in ob sobotah od 14. do 18 Nov predmet je letos telovadba, ki jo fantje radi posečajo. Poleg učiteljev gg. Hinka Bre-ganta in Ivana šeška, ki na tej šoli poučujeta že sedmo leto, je letos še nova mo5 učitelj g. Jernej Črnko. — Socialni odsek je bil ustanovljen pri Sokolu, ki bo imel v teh hudih časih pač polne roke dela.

VIŠNJA GORA. V četrtek je odšel ne novo službeno mesto v Dalmaciji podpre-glednik tukajšnje finančne kontrole g. Dro-fenik. Bil je vnet Sokol in je bil to leto tajnik našega Sokola. Želimo mu na noveni mestu mnogo zadovoljstva. — »Jutro« ]« že pred dnevi poročalo, kako se je pri vožnji listja iz svojega gozda ponesrečil Martin Novljan, po domače Martino-vec, posestnik v Mali Loki. Kljub temu, da so ga koj odpeljali v splošno bolnico ljubljansko, je prevladovalo mnenje, da mu najbrž vsa zdravniška znanost ne bo mogla zadržati odhajajočega življenja. Ranjena odnosno poškodovana je bila hrbtenica. Pred dne v* se je dal prepeljati iz bolnice na svoj d< m, kjer je v četrtek sklenil svoje življenje. Bil je dober človek, priden in umen gospodar ki je živel z vsemi svojimi sovaščani v najboljših odnošajih. Njegov oogreb. ki se Jo vršil v soboto 22. t. m., je s svojo veliko množico pogrebcev pokazal, kako siplošno spoštovanje je uživaj pokojnik Blag niu spomin, preostalim pa naše sožalje — Re-n oviranje ostrešja obširne Auerspergovo graščine v Višnji gori. v kateri so nastanjeni vsi naši glavni uradi, se bliža svoje-. m koncu Pooravila se je delno tudi šolska telovadnica.

Vlom pri belem dnevu

Sv. Jurij ob juž. železnici, 22 oktobra. Pretekli četrtek ob zjutraj sta vdrla dva zlikovca v hišo železničarja Iv2na Koželja pri Sv. Turiju ob južni železnici ter mu odnesla večjo vsoto denarja novo moško obleko, železničarski plašč, srebrno uro m še več drugih reči. Hiša stoji ob cesti poleg banovinske kmetijske šole. Vlomilca sta morala okrog poslopja že dalje časa >prezovati in sta počakala, da je odšla gospodinja na polje, nato pa sta lahko nemoteno izvršila pri belem dnevu na tako prometnem kraju svoj posel

Po končani tatvini sta odšla v bližnji gozd. kjer sta se preoblekla in pustila tam nekaj slabše, tudi ukradene obleke Ljudje so juvideli, ko sta prišla iz gozda, ter je opis dobro znan. Zaradi tega obstaja upanje, da bosta kmalu v rokah pravice.

Ne čakajte na poverjenike,

M imajo te dni polne roke dela za vas. Obiščite jih sami in jim olajšajte delo s tem, da čim prej plačate članarino za Vodnikovo dražbo.

Važno učiteljsko zborovanje

Ljubljana. 22. oktobra.

Današnje zborovanje učiteljstva iz litij-ricega sreza v Ljubljani, naravnem središču litijskega in višnjegorskega okraja, je prav močno podčrtalo voljo, kako išče ta prosvetni stan našega podeželja potov za duhovno poglobitev in željo, da se spozna z vsemi novimi kulturno - socialnimi tokovi Kletno dvorano »Krke« pri Mikliču je zasedlo nad 80 učiteljev, ki jih je iskreno pozdravil predsednik sreskega JUU g. učitelj Jože Zupančič iz Litije. Zborovanja sta se ■udeležila' tudi sreski šolski nadzornik g. Ivan Bezeljak in šoliski svetnik g. prof. Jože Krosi. Predsednik Župančič se je uvodoma epominjal včeraj umrlega profesorja, pisatelja im pesnika Antona Funtka, odličnega slovenskega šolnika in nekdanjega litijskega in šentvidskega osnovnošolskega učitelja. Omenil je tudi 70-letnico smrti pisatelja »Blažeta in Nežice«, Škofa A. M. Slomška, 20-letnico kumanovske zmage in 100-letnico rojstva profesorja Josipa Mama, slavista in 30-letnega sotrudnika Učiteljskega Tovariša, ki se je rodil v Stangi nad Litijo. Po sitiuacijskem poročilu predsedstva je poda; tajniško in blagajniško poročilo g Jvan Kopriva, učitelj iz Zagorja. Gosp. Vinko Okorn, šolski upravitelj iz Višnje gore je poročal kot delegat o banovinski skupščini JUU v Ljubljani, gdč. Ela Kunstlerjeva, učiteljica na Polšniku, pa je podala^ntz vtisov o bumi beograjski glavni skupščini.

Ko je podal še sreski poverjenik Mladinske Matice g. Božo Cernelč, učitelj iz Zagorja, poročilo o tej naši vzorni mladinski literarni družbi, je referiral šolski svetnik g. prof. Jože Krošl o temi: Kmečko vpra-Sanje. učiteljstvo, delovna šola in kmečko nadaljevalno šolstvo. Filozofsko globoko n pesniško zasnovano predavanje ima to'iko stvarnih dobrin, da bi ga naj čulo vse slovensko učiteljstvo, in bodo njegove glavne misli na splošno željo priobčene. Za tem je bila predmet še kopica društvenih zadev, članstvo je stavilo razne nasvete, odobren je bil program dela, ki ga je predložil odbor. Med učitelji - vrtnarji bo vez s kmetijskim odsekom, ki mu načeljuje g. Kopriva Jk> poglobljena: v korist Učiteljskega kon-vikta bo gdč. Kunstlerjeva vprizorila Igro. konec šolskega leta se bo vršila v Litiji »reška šolska razstava itd. Člani litijskega JUU so si stavili obilico idealnega programa. Po skupnem kosilu pri Mikliču so^si ogledali pod vodstvom ljubeznivega tn žeja jerja g .Khama ljubljanski nebotičnik od vrha do podzemlja, zvečer pa so si zborovalci ogledali — 30 po številu — »Strast pod bresti«, za kar jim je izdala uvidevna gledališka uprava zelo ugoden popust

Man Matica nanrednie

Maribor, 22. oktobra.

V društvenih prostorih v »Unionu« je •imela mariborska Glasbena Matica sinoči svoj XTV. redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. Tominšek Po uvodnem pozdravu vseh navzočih je podal obširno predsedstveno poročilo. Spomnil se je v preteklem •ooslovnem letu umrlega častnega predsednika, sla'.-nega in nepozabnega dr. Oskarja Deva, čigar spomin so navzoči počastili stoje. Pokojnikova vdova je podarila Matici bogato zbirko pokojnikovih muzi kalij. Nato je izrekel predsednik zahvalo vsem podpornikom društva. Zavedati se moramo, da ie Glasbena Matica resna korporaoija, z veliko odgovornostjo, ki zahteva mnogo treznega in preudarnega dela ter vsestranske požrtvovalnosti, v interesu celote morda tudi žrtev. Vsi deli naše organizacije so v preteklem letu lepo delovali, nekateri celo odlično napredovali, zlasti pa se je pričela .skupna skladnost prav to leto razvijat? do razveseljive višine.

Prejšnje leto smo z impozantnim uspe-hom nastopali na zunaj (sok v Beogradu, pevski zbor pa v Južni Srbiji). To leto je bilo naše delovanje intenzivno notranje. Pevski zbor se je dvignil do frapantne višine z Borisom Godumovim ter se je odlikoval s sijajnimi nastopi o priliki pomožne akcije. pri koncertu Ipavčeve nevske župe in pri festivalu v Ljubljani. Zbor je postal prvovrsten instrument v rokah odličnega dirigenta. Naša šola pa ie harmonično delujoča dosegala to leto svoj višek i glede poseta, kakor tudi glede usoeha, ki je bil tudi za javnost in kritiko viden pri velikih koncertnih nastopih, ki so pokarali, da se iz naše šole in naših instrumentalistov nora ja nov orkester po zaslugi ravnatel ja Hla-deka. Saj so ti gojenci instrum en talisti sodelovali pri tukajšnjih orkestralnih koncertih. šola sama pa i e na vzoren na čin pokazala, kaj zna, na Havdnovi proslavi Z in 3. raja. Načelno pomembno je, da sta se šola in pevski zbor združila v skuipnem nastopu. Žalostno pa je. da občinstvo bolj in boli izgublja smisel za pravo umetnost. Poset naših lastnih prireditev je bil vobče zelo slab. tako slab. da ga izgovor s krizo ne opravičuje. Idealnega priznanja pa je Matica dosegla dovoli. Posebno počaščenje ji je naklonil Nj. Ve1. kralj s tem, da je odlikoval vzorni pevski zbor z redom sv. Save IV. razreda.

Tajniško poročilo je podal Ivan Cvetko. Matica ima 117 ustanovnih Stanov. 178 pričujočih staršev gojencev in 82 izvršujočih članov v pevskem zboru. Blagajniško poročilo je podal Ferdo Bob'č. Lani je imela Matična blagajna 345.997 Din prejemkov ta 304.481 Din izdatkov. Trenutno ima Matica naloženega denarja na tekočem računu 41 tisoč 516 dinarjev. Sprejet je bil nato predlog novega proračuna za bodoče poslovno leto, in sicer je bil dosedanji proračun znižan z ozirom na krizo in potrebo štedenja skoro za šestino. Dohodki so nreraču"an1 na 205.500 Din. izdatki pa na 230.052 Din. Primanjkljaj 33.552 Din pa bi se kril z event. državno, mestno in posojilniško podporo.

Poročilo gospodarja je podal ^Gustav §i>arl. arhivarsko poročilo pa Marija Rozmanova. Matični arhiv ima danes 1300 glasbenih del in 295 zborov. Iz poročila šolskega nadzornika Ferda Bobiča je razvidno, da je imela šola lani 350 gojencev, in sicer 294 instrum en t a listov, 206 obiskovalcev teoretičnih predmetov, dočim se je slubovnih vaj udeleževalo 177 gojencev. Orkestrski ansambl je štel 42 članov, pri koncertnih nastopih pa jih sodeluje 32. Učiteljski zbor z ravnateljem vred je štel lani 11 oseb. O

delovanju pevskega zbora je poročal njegov načelnik Janko Arnuš. Zbor je štel v začetku lanskega leta 145 članov, ki so se pa kmalu razredčili in odpadali deloma sami, deloma pa so bih zaradi nediscipliniranosti in neredposti izključeni. Ob koncu leta je štel zbor le še 96 članov, in sicer 50 ženskih ter 46 moških. Vseh javnih nastopov je bilo 11. Za častnega člana je bil izvoljen predsednik Sabskega pevskega zbora.

Poročilo o društvenem orkestru in založništvu je nato podal dr. Tominšek, nakar Je bila določena članarina za prihodnje leto na 25 Din, kakor lani. Pri volitvah je bil ponovno, in sicer že desetič izvoljen za predsednika dr. Tominšek, v odboru pa so Janko Arnuš, Fran Irgolič, Ivan Cvetko, Ferdo Bobič, Marija Rozmanova, Ivan Lukman, dr. Franjo Cernek. Gustav Spari, Albin Horvat in Josip Malenšek, njihovi namestniki so Ciril Mohorko, Ivn Avsenak in Rudolf Vodeb. Pregledovalca računov sta Jo-s"^ Sever in Franc Štor.

i zbori v gostih »Lire«

Po vseh ostalih slavnostnih prireditvah, o katerih je »Juitrc« že obširno poročalo, je zaključil proslavo nedeljski popoldanski koncert v sokolski dvorani. Bila je zopet nabito polna. V prvih vrstah so zavzeli sedeže predstavniki oblasti in kulturnih, zlasti pevskih organizacij, ostale pri.store pa množica prijateljev »Lirec in naše pesmi. Kot prvo pevsko društvo je nastopil jubilant »Lira« z A. Medvedovo »Nazaj v planinski raj« in A. La-jovčevimi »Kroparji«. Kakor na koncertu prejšnji večer je tudi sedaj zbor pokazal svoje odlične kvalitete. Obe skladbi je podal izrazii to, z elanom, z vzcrno de-klamacijo. Karakteristično prednašanje odlomka v kroparjih: hodijo po mlinu v stopo, zop, cop, lop, lop je bilo izb< rno zadeto. Za svoj nastop je »Liro« in njenega pevovodjo g. C. Vremšaka občinstvo nagradilo z dolgim, zlepa nep^nehujočim aplavzom. — Drugi zbor »Zarja« iz Po-brežja pri Mariboru je pokazal dobro voljo in hotenje, v F. S. Vilharjevi »Naša zvezda« na mje predstavil v solopartijd mladega, mnogo obetajočega tenorista. Prednašanje pesmi je bilo v obče dobro, vendar je trpelo semintam na pretiranih pavzah in cenzurah, kar sem žal opazil tudi na izvajanjih drugih društev. Na nepretrgano melodično linijo moramo brezpogojno paziti. Tudi intonaono se je zbor »Zarje« parkrat občutno pregrešil. Tretji zbor: pevsko društvo »Sava«, Jesenice. — Pelo je J. Aljaževo »Na dan« im neznanega skladatelja »Lastovki v slovo«, obe z baritonskim solom. Prenašanje ni bilo slabo, vendar je t'-pelo na neštetih nepotrebnih cezurah (n. pr. maš / . rod / , v vek / , itd.) četrti zfbor. »Bežigrajsko pevsko društvo« iz Ljubljane. — Mlado je, pa amlbicijozno, stremeč po lepem petju. Ima v svojem pevovodji g. Godcu prav dobrega vodjo. 'Zbor je čedne zapel P. Jerebovo »O kresu«, d očem so se mu Z. Pre-lovčevi »Rdeči nageljni« v srednjem delu imitonačno ponesrečili. Pri prvi frazi za baritemskim. solom je zbor zapel spremljano drugo in krenil v g- namesrto v e dur. S težavo je situacijo rešil baritonist, ki tudi vzbuja lepe nade, dasi je zašlo pesem potem v za tenorje nevarne višine, Podali so Bežiigrajčami še J. Pavčičev »Potrkan ples« prav živahno. Veselim se njihovih napredkov! Mladina, pogumno naprej! Peti zbor: Pevski odsek »Narodne čitalnice« v šiški. — Isti pevovodja. Zapeli so E. Adamičevo narodno »Vse najlepše rožice« im V. Mirkovo »Kolo«, obe snažno ln zlasti drago z upoštevanja vredno ag(giko. — Po kratkem odmoru je nastopil zbor starih članov »Lire«, ki so bili svoj čas njeni člani, pa so danes raztreseni po drugih krajih ali pa jim starost onemogoča redno udejstvovanje v zboru. Vodstvo tega ad hoc 2ibcra je prevzel g. skladatelj Erm.il Adamič, ter je v par vajah naštudiral O. pl. Zajčevo »Cr-nogorac-OmogOTsiki«, ki je bila svoj čas nekaka himna »Lire« in A. Medvedovo »Mili kraj«. Poslušalci eo petje »Lirinih« veteranov sprejeli z ogromnim navdušenjem, prof. Adami*5 je pa prejel krasen šepek rdečih nagel je v. Zbor se je po koncertu tudi fotografiral

Sedmi ?Jbor: Pevsko društvo »Moste« pri Ljubljani. A. Svetek »Zaprta so njena okenca« in J. Marinkovič: »Na Adrljo« Pevovodja prof. Pirnat. Zbor se ni posebno dobro c dreza! način dirigiranja njegovega pevovodje so ljudje precej kritizirali, vendar je pa treba pridnost zibo-ra vsekakor pohvaliti. — Osmi zbor: Pevsko društvo »Domžale«, ki je prednašalo dr. A. Schwaibowo pesem »Usehii cvet« ln priljubljeno P. Jerebovo »Pelin roža«, oboje razveseljivo. Društvo ima dobrega baritonista. — Deveti zlbor: Delavsko pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika. Zapelo je V. Vogričevo »Lahko noč« in A. Medvedovo »Ljubezen in pomlad«. Pevska zavednost delavcev in njihova po-žrtvovalnost za čim lepše naštudiramje za nastop izbranih sklad sita iimponirala. Koncert je zaključil oktet »Ljubljanskega Zvona«, ki ga z veliko vnemo poučuje drUStvenl podpredsednik g. Dore Matul. Oktet je to pot krstil Z. Prelrvčevo v zadnji številki »Zborov« oboavljeno skladbo »Sedem si rož porezala md«, končno pa je še navrgel J. Zirovnikovo narodno »Ljulbca moja kaj si strila«. Fantje so zapeli kcrajžno in ne dvomim, da bodo s pridnim študijem še bolj napredovali. Red nastopov je aranžirali g. prof. Adamič. Vršile so se dokaj hitro brez vsakih poslušalce morečih pavz. Zbori so nastopaM disciplinirano, akuatfka male sokoMre dvorane je dobra. Vse tečke so bile deležne živahnega priznanja navzočih. Slav-nost zlatega jubileja »Lire« nd imela samo značaja praznovanja na zunaj, na običajne obhode in zabavne prireditve, na govorance, ki ja je ob takih prilikah mnogo preveč, marveč je tudi na Obeh koncertih po umetniSkii pflati doprinesla lep r boflus na oltar slovenske ln jugoslovanske pesmi. Vsem, ki so pri tem kulturnem delu sodelovali, naj bo njegov uspeh v polno zadoščenje, »Lira« pa naj zmagovito nameri svojo pot v drugo pol-sfcoletje svojega življenja. Želim f. iz srca novih uspehov! Zorijo Prelovec.

Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!

® R,

Danes: Ilirija — Svoboda

Na igrišču Ilirije nastopita ob 15.15 v prvenstveni tekmi prvi, v pred-tekmi pa rezervi Ilirije in Svobode

Službene objave LNP

(Nadaljevanje seje u. o. od 19. X. in p. o.)

— Pritožba SK Ilirije v zadevi dolga igr. Košaka se odstopi JNS. — JNS je glasom dopisa br. 1783 od 13. X. sprejel za rednega člana SK Sloga iz Zagorja.

Na osnovi dopisa JNS br. 1783 se poziva SK SvobLda, Zalog, da sporoči JNS potom LNP, kako je razumeti odnosno tolmačiti v § 5. njenih pravil, 3. alinea in fine »biti moTa tudi člam podružnice »Svobode« v Zalogu.

Na osnovi dopisa JNS br. 1789 od 13. X. se poziva SK Kcrotan, Kranj, da overi svoja pravila pri nadležni upravni oblasti in to iz razloga, ker so sedanja pravila, ki so bila potrjena 15. VX 1923, zelo zar-starela.

Hermes, Amater, železničar maj ponovno v smislu dopisa JNS broj 1763 od 13. X. naprosijo potem LNP u. o. JNS za odgoditev vplačila zapadlega roka za prejeto posojilo. V tem primeru se jim bo odložilo vplačilo do prihodnje redne glavne skupščine JNS.

Dopis-prijavo prof. Stražarja K. od 11. X. se vzame na znanje in odstopi SZNS v Ljubljani. — Na csnovi pismene prijave predsednika OZDS pri Mo Maribor se predajo odboru za kaznovanje sodnikov gg. ss. Vesnaver, Mohorko, Nemec, Bizjak im poverjenik SZNS v Mariboru.

PSŠK Pustakovec-čakovec, se Je na dopis št. 45 od 12. X. brze javil odgovor.

Doposiani zapisniki MO Trbovlje o zaslišanju se odstepijo kazenskemu odboru LNP. Z ozirom na dopis ZNP, Zagreb, br. 1213 od 7. X. se poziva PSSK Pusta-kc vec-čakovec, da plača svoji prejšnji žu-pi v Varaždin do 3. XI. dolžni znesek Din 107.50. O izvršenem naj PSSK obvesti LNP.

Ker sta zadostila pogojem, se sprejmeta za zača?ne člane SK SvoVda, Zagorje in SK Litija ter predlagata JNS za sprejem v redno članstvo JNS.

Poročila ss. o igriščih SK Korotana, Kranj, SK Sloge v Zagorju in f-K Litije se vrne SZNS, da o njih poda svoje mnenje.

Verificirajo se prvenstvene tekme: Reka : Disk 3:1, Trbovlje : Dobrna 4:2, Amater : Zagorje 3:2, Hermes : Jadran 8:1. Dobrna : Rudar 3:0, Elan : Javornik 3:2, Sparta : Svoboda, Vič 3:0. p. f. — Predlagata se upravnemu odboru za sprejem v članstvo Svoboda, Zagorje in SK Litija, ker sta v redu odigrala prednisani poskusni tekmi.

— Prijavlja se verifikacija igralca Muzlo-viča Jožeta, Svoboda, Ljubljana, da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme.

— Verificirajo se s pravom nastopa 22, t. m. za Slogo, Loke pri Zagorju Sikrabar Karel, Zakrajšek Robert. Borštnar Franc. Kovač Mirko, Regancin Kare! Kos Ivan, Kobilšek Viktor, Čopar Alojzij, Lapuh Franc, Po-nikvar Stanko. Kovač Franc, Kobilšek Fr., Priman Jože, Drnovšek Karel, Copar Martin, Raucimger Jože, Kalšek Anton, Mežnar Korel, Kurent Jože.

Službene objave LNP (Sela «. 21. t. m.). Prisotni gg.: dr. KosU, Berdajs, Pod-gornik, Galov, Tomšič. Kaznujejo se: Do-lamc Josip (Rudar—Hrastnik) na podlagi § 20. in up-rabe § 6. z dvomesečno zabrano igranja do 16. XH., Komlanc Ivam (Hrastnik) po § 24. z uporabo § 7. ter Gosak (Retje—Trbovlje) po § 22. z uporabo S 7. vsak z sedemdnevno zabrano igranja do 29. X. Pinterič Ivo (Trbovlje) se kaznuje na podlagi § 23. im uporabe § 7. z ukorom. Ustavi se postopanje proti igralcem: Tro-bevšek (Grafika) ter Drobež Lado (Korotan). Slednjemu se obenem ukine suspenz. Naproša se m. o. Maribor, da do 27. t. m. zasliši igralce, navedene v dopisu št. 4/ k. o. z dne 15. t. m. ter dostavi zapisnike na označeni naslov. Naproša se m. o. Trbovlje, da do prihodnje seje pošlje zapisnik zaslišanega igralca Gruma Iv. (Hrastnik) glede prestopka pri prvenstveni tekmd 2. t. m. Prijava SK Svobode (Lj.) o izključitvi igralca Zemljaka Slavka se odstopi u. o. v nadaljnje postopanje.

Č>K Ilirija (nogometna sekcija). Za prvenstveni tekmi s SK Svobodo naj bo v garderobi L moštvo ob 14.30, rezerva ob 13 B-team potuje v Trbovlje na prijateljsko tekmo s SK Amaterjem, zbirališče ob 13.20 pred glavnim kolodvorom. Sastave moštev so objavljane v garderobi in v »Evropi«.

M K Ilirija otiozarja na »Lov na lisico«, Id se vrši danes na Sorskem polju. Start licise točno ob 12. (opoldne) izpTeid restavracije »Jesih« v Medvodah; zasledovalci starta jo točno ob 13. istotam. Zaključek lova ob 16 Prijave in startne izkaznice od 12. do 13. na startu. Po izvršenem lovu razglasitev rezultata kn športni sestanek v restavraciji »J as i h« v Medvodah.

SK »Jadran*. Na Jesenicah igrajo sledeči igrači: Podbevšek, Ovc L, IL, KL Kosmač, Kotar, Brcar, Lipovšck, Kern, Zaje, Kalčič. Odhod z opoldanskim vlakom na glavnem kolodvoru.

ŽSK Hermes (lofag-pong sekcija). Danes ob 14. obvezen sestanek, na katerem se bodo uredile vtse tekoče zadeve in se izbere novo vodstvo. Poleg vseh članic in članov se morajo sestanka brezpogojno udeležiti gig.: Marinko, Kasimik m Dravenik Dore. Slednji naj prinese s seboj vse sekcijske stvari in blagajno. Vabljeni tudi oni, ki žele na novo vstopiti v sekcijo. Sestamak v klubski sobi Reininghausa.

SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 13.15 morajo bitii na igrišču Ilirije: Krivačič, Mar-jetič, Spreitzer, Janežič H, Habicht IL, Fe liks, Podrekar, Jakše, Ustnik, Sušteršič, Boncelj H, Serše. Stranski sodnik: Kržan. Reditelji: Gorenc, Bervar, Lovrač, Smrakar, Velkič »e morajo javiti ob 13.15. Ob 14.30 pa se morajo javiti: Mamojlo, Danilo, Habicht, Adolf, Simon, Boncelj, Vili, Pope, Rudi, Lave, Stane, Bafcič. Opremo je prinesti seboj!

NSK Sparta. Danes clb 10. naj bodo na

igrišču Ilirije Igrači: Humar, Otič, DoJl-nar, Rado, Krašovee, Jenko, Novak IV., Vinko, Volfart, Vrtiovc L im n., Blaj ln Vlaj Štefan, ki naj prinese dokolemice.

Nogomet v Kranju. Danes bo gostovalo kombinirano moštvo ljubljanskega Hermesa v prijateljski tekmi s Korota-nom I. Gostovanja feiškarjev so v Kranju že pred nekdaj jako priljubljena in Se vedno so odnesli ugoden vtis. Predtekmo

igra ob 14.45 rezerva z ljubljansko Mora-vo, ki se je prav dcihro držala v zadnjih jundorskčih pokalnih tekmafct Istočaisno bodo na igrišču izpiti tukajišnjih kandidatov za podsavezne sodnike.

AH je šport za nervozne ljudi?

Neizogibna spremljevalka civilizacije je »moderna« bolezen — nervoznost Uničujoča naglica novodobnega poklicnega življenja silno obremenjuje in predčasno izrablja telesne, duhovne in duševne funkcije človeka. Toda ne pri vseh enako!-Telesno in d-uševoo utrujeni človek se lahko energično upre neizbežnim trdotam obstanka, med tem ko se mora živčno razdražljivi zmerom boriti z notranjo napetostjo in raznimi s tem združenimi ovirami. Ker je takšen človek za vsako malenkost razdražen in razen tega ne more v primernem trenutku zbrati vseh potrebnih sil, je često sploh ob vsak uspeh. Žalosten znak naše dobe je dalje, da se ta bolezen ni prijela samo Bjiudi Jci so zaposleni po težkih po-kdicih, temveč celo mladine. Saj še celo nervozni otroci niso nobena redkost!

Kakor se drugače bolezni zdravijo z zdravili, spremembo zraka in drugim, tako so v boju proti nervoznosti stavili mnogo nad v šport, kjer pa se žal niso izpolnile v celoti. Mnogo živčno razJraienlh ljudi se je z vso vnemo lotilo tega ati onega športa, da bi bili manj nervozni, pa so se mu morali kmalu zopet odreči, ker o zboljšanju ni bilo najmanjših sledov. Tega nj toliko krivo ono športno udejistvo-vamje, temveč mnogo bolij oko lino st, da posamezni niso izbrali športne panoge individualno aM pa je niiso tako izvajali.

Spori za nervozne ljudi bi moral telesno in . duševno pomirjati, odstranjevati notranji odpor, pospeševati koncentracijo ter do neke meje utrjevaiti osebnost Zaradi tega za takšne ljudi predvsem ne pridejo v poštev one panoge ali športna udejstvovaraja, fci gredo za rekordi. Razen tega si tt ljudje ne smejo izbrati športa, ki bi zahteval preveč telesnega napora ali celo posebnega živčnega dela.

Živčno razdražljivi Budlje se morajo predvsem raz*resti. Že navadne dihalne vaje učinkujejo zelo povoHno: seveda mora biti pri njih gornji de! telesa gol. Dviganje rok na stran ki kratko, počasno v — in izdih a vanje pospešuje krvni obtok ta osvežuj« ves organizem. Da so dihalne vaje popolnejše, je priporočljivo še nekaj gimnastike in lahkih telovadcih vežb, fci iih je pa treba izvajati zimeroo m počasi. Že po naravi je razburljiv Sovek vihrav, kar mn pri teh vajah lahko pokvari vse dobre posledice. Zato je dobro, če se slični Mpi zberejo v matihn&m krožku, fcjer se vadijo pod enotnim vodstvom. Ce je telovadec vezan na takt se ne more prenagliti; skupna telovadba z ostalimi odvrača posameznika od otožnih misli in živčnih depresij.

Vsekakor »o tudi med temi thidmi izie-me. Prav med nervoznimi ljudmi je mnogo takšnih, ki se morajo popolnoma umakni« ta ostati sami za sebe, če hočejo obvladata svoje živčevje. Največkrat iščejo pomirjeni a v gozdni tišini- Ce se da v teh primerih sploh še govortta o športnem udejistvovanju, bi prišel v poštev le še ribolov. Pri zabav* s trnkom se človek res pomiri, pri vsem tem pa je vendar še toliko zbran, da se ne more udati brezplodnemu razglabljanj« o svoji usodi, živcih m

vsem mogočem.

Med ostalimi panogami bi bile za raz-buriljive Jjiudi priporočljive: golt, tenis m morda še plavanj« ta tek — toda vse v določenih mejah. V®tra*no«tne vaje sa takšne ljudi ne pridejo v po§tev. Tafco n. pr. plavalne fletame ali plavanja na dolge proge kakor tudi teki na kratke proge reiso za nervoznega. Prav tako tudi večurno igra-rfje tenisa — m morda še na soncu povrhu

—ni za Soveka s slabimi živci. Kratfoo-maJo, živčno razdraždjiv človek, ki se že tako utrudi mnogo prej kot zdrav, ne sme tevaijati športa tako dolgo, da bi se utrudil V tem primeru bi bilo vsako športno deto zaman. Vse zmerno in smotreno, to mora biti geslo za živčno slabotne. Ce se držijo tega, ni izktočeno, da jim bo športno udejstvovanje obnovilo živčno moč ta tako vrnilo veselje do življenja.

Kaj mora zdaj ptihav&tl ^mednaroden" atlet

Ce razporedimo v vsaki lahkoatletski disciplini deset najboljših atletov na svetu (teoretično), je rezultat zadnjega med temi desetimi .znamka mednarodne vrednosti«, ki torej kratkomalo določa mejo, na kateri se atlet lahko ponaša z rezultati mednarod-

»znarnka« jo na kakršenkoli način vedno v stiku z obstoječim svetovnim rekordom. Skušnje so pokazale, da se je na olim-pijadah vedno izboljšal ne samo uspeh olimpijskega zmagovalca, temveč tudi kakovost onih atletov, ki »o sodelovali v f,na-lu. Pridobili so oboji; svetovni prvaki so običajno dvignili tudi znamko mednarodne vrednosti.

Gornja izvajanja kažejo praktično — redimo v metu kopja — naslednjo sliko:

Na olimpiadi v Parizu 0- I934) 90 jJ™*" lu vrgli kopje: 1. Mvyra (Finska) 62^96 m; 2. Lindstrom (Švedska) 59.92 m; 3. Oherst (Amerika) 58.35 m: 4. Eqquist (Finska) 57.56 m; 5. Neufeld (Amerika) 56.% m; 6. Blomquist (Švedska-) 56.85 m.

Na amsterdamski olimpiiadi 0- 1928) je bilo v finalu takole: 1. Lundquist (Sv.) 66.60 m; 2. Stzepes (Madž.) 65.26 m; 3. Sun-

de (INorv.) 63.97 m; 4 Ue+tu (Fin.) 63.66 m; 5. Schlokat (Nem.) 63.40 m; 6. PentiUi

(Fin.) 63 JO m.

Pri tej primerjavi je značilno, da zmagovalec na pariški olimpijadi Myyra « svojim

rezultatom tri leta pozneje sploh ne bi bil prišel v finale. Še 1. 1924 so imeli torej metalci, ki so dosegli 56 m, izglede za placira-nje in atlet, ki je bil na tej daljini siguren, je brez dvoma spadal v prvi mednarodni razred. L 1928 s takšnimi rezultati ne bi bil imel nobene nade na uspeh. Znamka mednarodne vrednosti, ki ie bila v Parizu še okoli 55 m, se je v Amsterdamu dvignila na 60 m in je pozneje napredovala še dalj, kajti letos je moral metalec stalno in sigurno dosegati 64 m, če je hotel veljati za atleta svetovnega razreda. V Los Angelesu se je videlo...

V zvezi z gornjim je prav zanimivo, če

se pregledajo vse Iahkoatletske discipline, ali in koliko se je med olimpijadami od L 1924 do letošnje podrobno dvignila znamka mednarodne vrednosti. Po posazemnih disciplinah je ta znamka rastla približno takole: (Rezultati so uvrščeni v vrstnem redu iz L 1924. 1928 in 1932):

100 m: 10.9. 10.8, 10.7; 200 m: 22, 21.9, 21.9; 400 m: 49. 49, 48.8; 800 m: 1:58. 1:57. 1:56; 1500 m: 4:.12, 4:02, 4:00: 5000 m: 15:25, 15:08, 15:05; 10.000 m: 33:00, 32:30, 31:50; 110 m lese: 15.8, 15.2, 15; 400 m lese: 56, 56, 55.2; skok v daljino: 6.90, 7.20, 7-20; skok v višino: 1.85, 1.88, 1.8S; skok ob palici: 3.60, 3.70, 3.95; krogla: 1420, 14.60, 15: disk: 42, 44, 45; kopje: 55, 62, 64; deset oboj: 6600, 7000, 7600 točk. Samo atlet, ki trenutno stalno in gotovo dosega zadnjo mednarodno »znamko«, spada v svetovni razred in je lahko z nado na uspeh nastopil v stadionu.

Iz gornjega pregleda je še razvidno, da je bil napredek v raznih disciplinah različen. Najslabše je v skokih v višino in daljino, kjer je »znamka« otala nespremenjena; dalje je tudi napredek v metu diska in teka na 200 m prav neznaten. Kdor torej teče 300 m 21.9, je še vedno atlet mednarodne kakovosti. Najlepši so najnovejši rezultati na srednje in dolge proge, posebno pa v skoku ob palici, metu krogle im desetoboju, kjer se je znamka mednarodne vrednosti pomaknila daleč višje. Sicer pa je vse to razumljivo, če pomislimo, da je bila letoS-nia olimpijada pravi prevrat za seznam svetovnih rekordov, v katerega so bdi letoa sprejeti ti-le novi rezultati.

Na 100 m Tolan 10.3. na 400 m Carr 46-2, na 800 m Hampson 1:49.8. na 3000 m Nur-mi 8:20.4 (že pred olimpijado), na 5000 m Lehtinen 14.17, v maratonskem teka Zabala 2:31:36, v teku na 110 m z lesami Beard 14.2 m na 400 m z lesami Hardin 52 ter v štafetah 4X100 m 40 (Amerika), 4X400 m 3:083 (Amerika) in 4x800 m 7:402 (kemb. moštvo Anglije in Kanade). Končno je omeniti še rezultat v troskoku 15.78 m (Nambu) in skoku ob palici 4.315 m (Miller), v krogli 16.166 m (Le.vton), kopja 74.02 (Jarkinen) m desetoboju 846223 (Bauch).

To »o glavne številke, ki pričajo, ds j« vsak še tako dober mednarodni rezultat spremenljiv in da še dolgo ni dosežena skrajna meja človeških zmožnosti, dasi jo treba za izboljšanje sedanjih najboljših rezultatov ogromno napora in neupogljivo energije To je pomen fizične vzgoje in duševne okrepitve modernega človeka!

Bruc se je vpisal

Ljubljana, v oktobra.

TakoJe pred tremi meseci; aem nefcajn

ponosno hodi okoli Fant, maturo ei napravil, abiturijent, ha, saj si že gospod! Da, tjako s.£m si Pa ne dolgo.

Minile so počitnice, prišla je jesen. Gospod abiiturjjent, na unlvorao bo treba, d« boš še večji gospod!

In sem &eL V avli se prep&ašeno erairam, boga bi vprašal tako in to in ono... Polna je biLa akademikov. Skoraj gotovo sami >staj-l«. In med njimi ja* — zdaPnar rad! Gospod koiega >e gotovo še novinec. T a ko in tako in nato sem ln sem!< Malo zavrtelo se mi )e r glavi; toliko stvari, ki so xa vpis potrebne dandanašnji!

Nekako v začetku tedna sem »ačet % vpisovanjem. Najprej sem ptru vratarju dobil krepko število najrazličnejših tiskovin. Skoraj vea dan sem jih izpolnjeval, toKko JiSh )e bilo.

Z vsem tenn opremljen in oboroften S« z raziMčnimi davčnimi potrdili tn seveda * nabasano denarnico se odpravim n« univerzo. Po dolgem iskanju najdem dvorano tam sedaj, se postavim in čakam. Čakam in čaicam. Vse je šlo prefj v dvoran« kakor Jaz. še tisti, ki so prišli pozneje, so bJH na vrsti pred menoj. RazjezlSo me je tn resno tn jezno sem opozoril moža. ki je staj prt vratih: To ni red! Pa^ee >0 pomilovalno nasmehnil: »A, gospod je gotovo &e novinec. Vzemite, prosim, števH-tao, brez nje ne morete v dvorano, kar ne!<

Tako sem tared vendar 1« prišel na nota

Stopim tam pred mizo, pripravim tiskovine, vesel, da bo vpisovanja vendar i« enkrat konec. A glej, zdajci mi zašumi po ušesih: »Gospod je gotovo še novinec! Nimate dekanovega potrdila, v a« ne moremo vpisati Najprej tja!<

Ta ko. Skoraj tri ure sem čakal bres vsake koristi Jaz. ubogi bruc!

Ko so md pokazali, kje je dekanat, sem Sei. Tja. Nova smola. Dekana nd bilo.

Tako sem moral drug:; dan spet na rp4-aovonje. Najprej na dekanat ln potem zopet čakat, da pridem na vrsto. Po dolgem vztrajanju se mi je to čudežno posrečilo.

En bruc več! Grem po stopnicah v avlo. In že so padill po meni >stari«: »Gospod kolega, imate že to? Ste že vpisan! pri nas? Ste že prijavljeni našemu društvu?« Jaz pa mimo njih. Kar takole pomilovalno se nasmehnem. Oh, ko je človek vpisan na univerzo, res ne zmore ta sega napora, da bž ee kar naenkrat vpisal med vse tiste, ki od vseh strani rinejo vanj. O tem bo treba še razmišljati, ali ne?

Pa sem jo takoj skupil! »Gospod kolego, le ne tako pokonci, saj ste vendar &ele — bruc!« Smeh. vseobči smeh. -Tn jaz sem m priznal: Sedaj pa imaš! Bolje je, da si leno ponižen, da se ne zameriš starim bajtam, in da ee naposled vendarle Se nekje vpiSeS.

Skoraj v skrbeh grem s univerze. AM kdo ml kad more. 'ko sem po dolgih naporih vendarle vpisan Na univerzo! Kar dobro ti je pri srcu. da je taka težavna reč za teboj Kajiti takole, recimo, brea najmanjšega spotikljaja se vpisati na našo univerzo, ni kar tako.

Preizkusijo te za celega moža, preden t<» vzamejo na akademska tla In feo je — ne glede na Šolnino — za bruce jako vzgojno* Bo*.

Kraljestvo mode

kožuhi

Kožuh Je hrepenenje "vsake žene, saj me_

rtmo že od nekdaj eleganco modne dame ravno po njenem kožuh n. Priznano dej-actvo je tudd, da se kožnhovfca prilega vsaki ženi, ker »laska< njenemu obraza ter obdaja svojo nositeljiloo z ono mehko JSen-aliostjo, k; tako simpatično deluje na drugi »pol. Res je, da so bili pred kožuhi nekam okorno narejeni, tako da so ee postave pod njim vridele preveč okrogle. Sedaj pa b-s dela v tej stroki s povsem novo tehniko, fci napravi, da je kožuh prarv tako lar hek kakor plašč \i blaga, da se voljno oprime telesa ter pade v mehkih gubah. Razen tega nn-di raznoličnost krznenih vrst dobrodošle spremembe, tako da more ■vsaka dama ugoditi svojemu osebnemu okusu.

Zadnja moda stoj! odločno t JEiamenfn 5~nega perzijanskesra plašča, fci ga lahko oblečemo ob vsakem času po dnevi tln se lahko uporablja tudi kot nadomestilo za večerno ogrinjalo. V Uniji najdemo letos značilen preobrat, kajti lani je moda upoštevala le dostojanstvene, ve.llike ovratnike, dočim s' želi letos malih fcravatnih delov ter nabranih rokavov, ki znatno podaljšujejo ramena. Z novo obliko takega kožuha nas seznani naša Prva sfdea.

>Rja.va< moda naše sentje se odraža ▼ »mutria^kožuhlh, ki nam pa seveda rabijo večinoma v štrapacne evrhe. Tudi ta ogrinjala silijo v oči s svooSml zanimiv! rokavi. Pod kožuhom fes nntrije Izvrstno n^miknjeio raisne športne oblete v modernih žr.vih odtenkih n. pr. paradižnikovo rdeči, stekleničasto zelen! a-li rjavkasto rumen.! barv! (4 skica).

Eleganten !n gosposki je plažč lz sdve kožnho—ne z zanimivim; kellhastimi ro-

BOGATA IZBIRA

karvii ter ovratnikom, fci ga spenoa krznena zaponka (predzadnja skica).

Tudi kožuh jz žrebetine je še v ospredju modnega zanimanja, seveda ne uporabimo okornih kož, temveč samo mehke vrste, fci se čudovito voljno oprimejo telesa. V »vezi z dolgodlakim ovratnikom ter enakimi manšetami na komolcih učinkuje tak model nenavadno okusno (zadnja skica).

Fantastična usmerjenost nove mode zahteva uporabo nenavadno dekorativnih ko-žuhovdm; zato se ne smemo čuditi da so leoipardna in tugerska krana zopet moder na Iz takega krzna navadno izdelamo tri-četrtinski paletot, ki mora biti povsem enostavno ukrojen, ker je že krzno samo po sebi dovolj učinkovito. Opremimo ga z lepim dolgodlakim ovratnikom (druga skica).

Noiv« moda prinaša Ijnbke kratke krznene jopice, ki so nenavadno ta gracijozno ukrojene. Izdelujemo jiih iz vsakovrstnega krzna (zgornja sklica).

DAME POZOR!

DAME POZOR!

Plašče, kostume in

po najnovejši modi in solidni ceni Izvršuje po meri modni atelje 12430

WALLAND IVAN

ZALOŠKA CESTA 2*7 (poleg remtee)

perzifastec, žrebetlca, bizam,

astrahan,

mnnotica

i t. d. ter razna krzna za ovratnike m obšive po solidnih cenah.

Lfubljana, Mestai trg §,

namizno okrasje

naon prinaša moda v obliki vaze, fci stoji na treh kovlnastih podstavkih z okroglimi obroči za plemenito sadje. Ta originalno,

»stvarni« dn vendar ljub.fci komad se 'Izvrstno prilega vsaikd moderno pogrnjeni mizi. Takšna vaza je znamenje naše dobe, fci mora iz >nič< napra/viti nekaj prijetnega za oko dn cenenega za denarnico. Z mize pa izginjajo razkošne posode iz bru-

tn cfaceKranega srebra, k) ao nam pred rabile za sadje ki p« zato, da 6fflo se pred gostd — malo pobahall

Vzporednice

s starinsko modo najde vsak modni pozma-valec v letošnji! modi. AM se ne zde naše dame v nad modernejših večernih oblekah kakor viteške dame davno preteklih sto-

letij? Nova >prlncesna< oblika života, moderni široki! rokavi — vse to nas nenavadno spominja na starinske ženske portrete, fci jih lahko najdemo v galeriji pradedov v kakšnem starem gradu Morda bi mogli na novi modi! temu in onemu ugovarjati, eno pa je neoporečno: že davno ni moda izvajala tako posebno apartnega sloga, fci elegantni ženi izvrstno pristoja .Im navzlic vsej svoji originalnosti ne člnkuje nič vsiljivo

Zdravniška posvetovalnica

M. G. L. Pri želodčnih boleznih ee mora predvsem preiskati želodčni sok, da se ugotovi, če vsebuje preveč ali premalo kisline. Z ozirom na to, da Vas pri uživanju hrane peče, se da sklepati, da imate najbrže preveč kisline. Ogibajte se torej kislih i!n močno dražeči h jedi, najbolje bo, da par dni uživate samo mlečne jedi Sto-lico spravite v red z grenko soljo. — I. J. Ljubljana. Flmoza, tako se namreč Imenuje zožen je, katerega omenjate ni nikaka zapreka za ženitev in se lahko vedno tudd

poaneje operira, če M delala ovire. _

Rešitev, če se je po tolikih zdravniških preiskavah ugotovilo, da izcedek ne vsebuje več gonokokov, potem ste lahko popolnoma brez skrbi. Pojavi, kd Jih opisujete so brez omembne posledtlce obolenja ln bodo sčasoma prešli. Dobro pa je, če nosite, vsa/j pri večjih telesnih naporih, daljši vožnji, hojii itd. suspenzorij, da s tem preprečite draženje — M. R. Vašo namero, iti zaradi težav k zdravniku, lahko samo najtapleje pozdravimo, čeprav Vaša bolezen ni opasna tn je bržkone eamo živčnega Izvora, Vam bo zdravnik po točni pre&ska/vi vendar dal lahko na/vodila, kako bd se stanje olajšalo. — K. S. Hrastnik Najbolje bo, 6e otroka peljete r posredovalnico, aH pa ob priliki v državni zavod za zaščito otrok v Ljubljani Vzroki za tako dolgo trarvajoč nahod ao lahko različni ln je zdravniška preiskava potrebna. — Pazi. Opisano ravnanje lahko postane •časoma kvarno za živce; r koliko, to pa zav>!»i od razpoloženja živčnega sistema, četudi so razmere neurejene Vam priporočamo, da se odločite za potomstvo. Dokler ste mladi dn zdravi, 6e dajo vse zapreke odstraniti. Vedite, da je porod do 30 leta običajno lahek, pozneje rade nastopajo komplikacije. Tudd za otroka je boljše, če ao starši! čim mlajši — š. D. M. Leče ali materinska znamenja so prirojene nepravilnosti kože 1n obstojajo r nagrmaden ju pigmenta v koži. O njih postanku nd nič gotovega nnano. Večjd se dajo odpraviti z operativnim potom, manjše pa s kislinami. Dotična mesta se namaže s koncentriramo karbolovo kislino. — Vaša skrb, da ste premajhni, (Je neutemeljena 167 cm pri 20 letih ni abnormalno mala dolžina no ln nekaj boste še mogoče zrasli. Rast zavisi od gotove žleze r možganih, vendar če ta oboli, nastopijo tudd drugi pojavi. _ P. M. e. d. 1.) Bolje je da rabite čisti špl-rAt kot pa igatal ker ta lahko draži. 2.) Sredstev za paraliziranje nikotina Je več dn jih lahko dobite t vsaki boljši trafiki.

3.) Ekcem je lahko dolgotrajna bolezen ta so lahko j ako različni vzroki, notranji in zunanji, člarneflc o tej bolezni bomo ob priliki priobčili. _ V. T. S. Dolgotrajni kašelj, pljuvanje gnoja, težka sapa _ to vse

so znalri, da se trelba čimprej pobrisati za sistematično ln pravilno zdravljenje, da se prepreči hujše zlo Sedaj je bolezen Se ozdravljiva. Morate pa takoj k zdravnil-kn ta če Vam bo ta svetoval zdravljenje

v kakem zavodu, ne odlašajte. _ A. P.

Gliste Vam bodo najhitreje odstranili v bolnici, ker je zato potrebna posebna dleta zdra/vlia in pa preiskava blata. — Isolda. Omenjeni preparati niso škodljivi.

Pil negi kože je glavno, da ae skrti m do-.

t>er obtok krvi r koži, kar se doseže najlažje s kopelmd ta masažo. Radium masažo lahko uporabljate. Prj izpadanju las Je

treba natančno ugotoviti »tamje lae un lasne baze, če je mastna alj suha, mnogokrv-na alis labokrvna, 6e se lup! ald je gladka, če je ohlapna in mehka ald neprožna !n tenka. Sede na podlagi na ta način pridobljenega spoznanja je mogoče določiti smotre no zdravljenje. Pri oslvelostd je pa najboljše in neškodljivo sredstvo, da se pobarvajo. ~ Balanitis. Izpirajte se s lahko raztopino hlpermangana ta posipajte nato obolelo mesto z navadnim pudrom. Pojdite pa čimprej« zopet k zdravniku.

Radio

Izvleček Iz programov

Nedelja, 23. oktobra

LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 19: 0 misijonstvu. — 10.30: Katoliški shod v Essenu. — 11: Salonski kvintet — 12: Cas, poročila, plošče. — 15.15: Dekliška ura.

— 15.4-5: Koncert pevskega zbora Slavec.

— 16.30: Prismuška šola. — 17JO: Plošče.

— 20: Prenos operete »Cardaška kneginja« z Dunaja. — 22.30- Cas, poročila.

BEOGRAD 12.05: Koncert orkestra. _ 17.30: Narodne pesmi. — 19: Jugoslovenska glasba. — 20: Prenos z Dunaja. — Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. _ 17: Plesna glasba. — 20: Prenos z Dunaja. — PRAGA 1940: Koncert iz Bratislave. — Koncert Pie Igirosanu. — 22.25: Lahka godba. — BRNO 19.40: Koncert iz Bratislave. — 21: Orkester. — 22.25: Lahka glasba. _ VARŠAVA 18: Lahka glasba

— 20: Orkestralen koncert. _ 21.10: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba.

— DUNAJ 9.40: Orgle. — 10.30: Cerkvene pesmi. — 11.30: Simfoničen koncert- — 12-45: Lahka glasba. _ 17: Orkester. — 17.30: Lahka godba. — 20: Kalmanova opereta »Cardaška knesinja«. — 22.30: Plesna glasba. — BERLIN 20: Berlinski humor. — Plesna glasba. — KflNIGSBERG 19: Orkester. — 20: Prenos z Dunaja. _ Godba za ples. _ MtfHLACKER 20: Prenos operete z Dunaja. — 2305: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 18: Klavirski koncert. — 19.30: Kalmanova opereta »Jesenski manevri«. — Plesna glasba. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalna in instrumentalna glasba. — 20.45: Leharjeva opereta »Paganini<.

Ponedeljek, 24. oktobra

LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dtnsvne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonsiki kvintet. — 18.30: Esperanto. 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstvena ura — 20.: Glasbeno predavanje. — 20.30: Komorni pihalni kvintet. — 21 30: Salonski kvintet — 22.15: Cas. poročila.

BEOGRAD 1205: Radio-orkester. — 17; Popoldanski koncert. — 19 30: Narodne pesmi. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. 22.30: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma — 20.30: Koncert glasbe Franja Dugana — 21 JO: Koncert solistov. — 22: Jugoslovanske pesmi. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.35: Glasba iz operet in zvočnih filmov. — 20.05: Prenos koncerta iz Brna. 22.15: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 20.05: Koncert brnskih filharmonSkov. — 22.20: Orkestralna glasba iz Bratislave. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 20: Kalmanova opereta »Jesenski manevri«. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11 JO: Koncert godalnega kvarteta — 17: Lahka godba orkestra — 19.40: Opera »Aida« na ploščah.

— 22.30: Ziehrerjeve, Suppejeve in Komza-kove skladbe. — BERLIN 20: Prenos zabavnega programa iz Hamburga. — 21.15: Schubertova glasba — Godba za ples. — KOENIGSBERG 20: Zabaven program te Hamburga. — 22.45: Nočni koncert. — MUEHLACKER 20.05: Orkestralen koncert. — 21.40: Literaren program. — 23.05: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: Lahka glasba. — 18.40: Jazz. — 19JO: Simfoničen koncert. — 23.15: Lahka m plesna glasba. — RIM 17J0: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Večer lahke glasbe.

Torek, 25. oktobra:

LJUBLJANA 11-50: Šolska ura: Jugoslavija v kulturnem oziru, II. in ML stopnja. (Dr. Viktor Bohinec). — 12.15: -Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza — 17J0: Salonski kvintet — 18.30: Nemščina. — 19: Nase duhovne zajednice. — 19.30: Repa tiče in meteoriti. — 20: Kako postanem govornik. — 20.30 Orgelski koncert, izvaja msgr. S. Premeri. — 21.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila.

BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 17.: Popoldanska koncert. — 20: Violinski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 2 1.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert 17: Koncert tria — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 21 JO: Slovanski večer. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.15: Mešan program. — 21: Ruski operni zbori. — 21 JO: Koncert komorne glasbe. — 22.20: Godba na pihala. — BRNO 19.15: Prenos vsega programa iz Prage. — VAR5AVA 18:

Jugoslavija v sliki

Poznana domača tovarna čokolade UNION v Zagreba je dala v promet mlečno čokolado pod naslovom »Jugoslavija v sliki«. Vsem tablicam te čokolade so priložene sličice, Id kažejo znamenitosti in lepote Jugoslavije. Te sličice lahko nalepite v album »Jugoslavija v sliki«, ki jo je izdala tovarna v to svrho, a tako napolnjen album bo omladini zelo koristen pripomoček pri spoznavanju kraljevine Jugoslavije. Da bo ta naloga tem laglje dosežena, vsebuje album tudi zelo poučne opLse posameznih krajev ter so vsi opisi obenem s prilepljenimi sličicami velike vrednosti za mladino.

Radi konstatiramo, da je ta album prvi te vrste, Id na zelo pripraven in zanimiv način prikazuje lepote in zanimivosti naše domovine.

Lahka glasba. — 20: Orkestralen ta pevski ski koncert. — 22.15: Godba za ples — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. 15.20: Koncert solistov. — 16.50: Lahka godba orkestra. — 19.30: Pol:uden koncertni večer. — 21.20: Sluhoigra. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20: Zborovsko petje. 20.30: Sluhoigra. KOENIGSBERG 20.05: Operni večer. — 2155: Čitanje. MUELA-CKER 19.30: Mešan program. — 20: Bay-reuthski večer. — 22.45: "Nočni koncert —

Oddaja na praznik vernih duS Na praznik vernih duš ljubljanski radio ne bo oddajal popoldanskega sporeda. Oddajaj se bo samo opoldanski in večerni spored s pričetkom ob 20 uri.

Proslava češkoslovaškega narodnemm praznika v radiu Praznik češkega osvofoojenja bo slavil tn-di jugoslovenski radio. V četrtek bo beograjska postaja priredila v proslavo tega praznika koncert češke glasbe, ki ga bosta prenašali obe ostali jugoslovenski postaji

V petek pa bo ljubljanski radio prenašal iz unionske dvorane podobno javno proslavo.

V borbi za svobodo združeni slovanski narodi naj bi se stalno radovali praznikov svoje osvoboditve, kot to delata zlasti Jugoslavija in Češkoslovaška.

Pogovori t poslušalci. Pogovori s poslušalci, ki jih je uvedi« naša postaja s prvim oktobrom m ki se v*» še vsak četrtek od pol osmih do osmih zvečer, so našli dosti odziva med našim poslt*-šaLstvom. Primeren je zlasti način teh razgovorov. Mnenja smo, da bo ta najnovejša pridobitev pripomogla k docela drugačnemu, pravičnejšemu gledanju na delo oo-staje. V teh pogovorih se prav jasno pokaže, kako so želje posameznih poslušalcev, ko »e razodevajo v njih pismih, včasih diametralno nasprotne. Postaja mora pri svojem delu ubrati srednjo pot. To bodo poslej poslušalci lažje razumeli in v tem Je ravno važnost takih razgovorov. Hkrati i-« s tem navezujejo stiki med poslušalci m postajo, kar bo vsekako koristno za program.

,Dromedar*

Navpično: 1. prepad, 2. barva &. bola-zesi, 4. bog ljubezni 5. predlog.

Vodoravno; 1. Re(ka T ItaJlJl, 3. perut-nina (v hrvaščini), 5. latinski Izraz za: kruha, 6. kar ureja posmrtnino.

Rešitev križaljke „Winnetouu

Vodoravno: 3. Ro; 5. mi; 6. alkalije; 10. vdovec; 11. SDS; 12. ke; 13. Sahara; 16. Amur; 17. tudi; 18. ti; 19. ce. 20. an; 22. Rt; 23. sh; 24. ka; 25. ae; 26. Ir; 28. S. L. D.; 29. ne; 30. Gd; 31. ng; 33. ov; 34. Heb; 35. dL

Navpično: 1. »Pravda«; 2. Alice; 4. Okl Shatterhand; 5. mlekarica; 7. ko; 8. av; 9. Elija. 11. S. S.; 14. amulet; 15. rud; 21. Notting-ham; 23. skalenoeder; 27. red; 32. Gobi.

iVladimir Levstik:

Leon Daudet o vinu

Leon Daudet, sin velikega Alphonsa in v marsičem morda večji od njega, je s Charlesom Maurrasem vred vodja »Action Francjaise«. Nacionalist in ro» jalist; to v dobi, ko se največja duhov* na sirota začuV »nekoga«, če (brez po* prejšnjega ogledanja) vrže svej dolžni kamen na toli reakcijonarno mišljenje. Stvari torej niso take, da bi mogel Leon Daudet pričakovati mednarodne slave; pa tudi ne take, da ne bi vsa Francija priznavala tega vročega borca in silnega delavca za enega svojih »ce* lih« mož.

Leon Daudet je v resnici čudo svo» jega časa. Vse darove ima. Romancier je, pisec spominov, filozof, kritik, v vsej Franciji največji poznavalec in občudovalec Goetheja in Shakespeare* ja, bogoslovec, tribun, zdravnik, pam* fletist. V borba je žilav in strašen na* spretnik, v svojih delih poln dobrote, tolažbe in žehteče radosti sproščenja. Njegov sočni jezik prekipeva živosti, se leskeče od barv in bije v cilj kakor nezlomen rapir. Če vzameš po kakem njegovem leju knjigo kateregakoli so* dobnika in jo začneš brati, te obide, kakor da bi si z »žabjim sokom« popla* koval okus po plemenitem, ognjevitem

vinu . . .

Da: po vinu. Preskočimo vse, kar bi še lahko rekli, in povejmo, da je ta veliki, mogočno živi človek obenem (pri Francozih ni to nič čudnega, še manj pa sramotnega) eden največjih hvalilcev dobre kuhinje in (mimo pes* nika Raoula Ponchona) prav gotovo najvernejši oboževalec francoskega vi* na. Našim abstinentom v pohujšanje in našim vinskim bratom v tolažbo naj sledi nekaj Daudetovih izrekov o božji kapljici, ki utegnejo biti v slovenščini mutatis mutandis prav tako nezasliša* no resnični in resnično nezaslišani, ka* kor so v originalu . . .

Vinorodne dežele imajo kuhinjo. Dežele, kjer

vino ne raste, imajo samo hrano . . . Kuhinja je to, kar so drago* cene Stradivarijeve gosli, in vino je njen lok. Kdor pije vodo aH ponareje* no vino, ne ve, kaj se pravi jesti. Vino užiga in podaljšuje okus jedi.

Če bi bil ostal pri zdravilstvu, name* sfeu da sem se posvetil politiki in lite* raturi, bi mnogokrat pisal narnestu re» centov jedilne liste ter priporočal na* mestu lekarniških specijalitet take ln

take iedi in taka in taka vina.

Človek si mane oča in se vprašuje,

ali ni brljav, kadar bere v časopisu takšnole nezaslišano vest:

»London, 11. januarja. — Newyorški dopisnik »Westminster Gazette* po* roča, da je v Brooklvnu, kamor sprav* Ijajo vse vino, pivo, likerje itd., ki jih na morju zaplenijo tihotapskim ladjam, ta čas zbranih kakih 900.000 steklenk, ki jih je sodišče odločilo, naj jih uni* čijo. Kapitan Kirby, poveljnik vojaške baze, ki ji je poverjeno nadzorstvo nad tem plenom, je prosil za dovolje* nje, da sme kupiti stroj za trenje ste* klenk, češ, da njegove ljudi roke bo* liio od tega, ko jih pobijajo in mečejo v morje, tako da so drugi dan nezmož* ni za delo. Mimo tega je razbijanje šampanjskih steklenk s kladivom zelo nevarno in je bilo že nekaj mož ranje* nih, ker so se jim steklenke razletele.«

Poznam veliko preprostejši in manj nevaren način, da spraviš steklenko šampanjca s poti, m čudim se, da ka*

gitan Kirby ni pomislil nanj: izpij jo! e bi brl jaz po nesreči francoski su* ženj v Brooklynu — na svetu je vse mogoče — in bi mi naložili takšno opravilo, prav gotovo da ne bi zane* maril pAlike.

Bogokletni boj zdravnik«v in higije* nil*ov proti vinu se je pričel pred kaki* mi štiridesetimi leti. Nekateri gojilci

smrti so obsojali vino kakor strup in ga izobčervali iz svojih satanskih dijet, ki so spravile toliko vrlih ljudi v bol* nioo in v grob. Uspeh je bilo vsesploš* no razširjenje opija, morfija in kokai* na, ki vsi poznamo njih strašne posle* dice.

Prepoved vina, izrečena in razglaše* na po občenevarnih oslih, je pahnila v prezgodnjo ostarelost na tisoče vrlih ljudi, ki so verovali v svojega zdravnl* ka kakor v Boga, in v njegove prismo« darije kakor v evangelij.

Dobro bi se bilo vprašati, ali ni širje* nje nekaterih bolezni v vzročni zvezi z opuščanjem uživanja vina in z organ« skim neravnote£jem, ki izvira iz tega. Noben pameten zdravnik ne bo pri* znal, da bi mogla biti opustitev tekoče hrane, ki so io uživali predniki toliko sto let, nevažna stvar.

Od nekdaj sem prepričan, da si je velikanska množica potrtih, brezvolj* nih — kakor pravijo — in nevrastenič* nih ljudi, ki se medlevaje vlačijo iz or» dinacijske sobe v ordinacijsko sobo, nakopala to usodo s preobilnim uživa« njem mineralnih voda.

Puhel izgovor je, da bi vod« »izpi«

rala ledvice«. Ledvice so organ, ki po* trebuje izpodbude, kakor vsi drugi. VI ta namen ni ničesar zdravejšega od vina, ki je, ve ga po pameti uživaš, iz*

podbudilo m krepilo par excellence. •

Kaj pogosto mi pišejo bralci in me — po razočaranjih, izvirajočih iz pre* slepega zaupanja v zdravila in dijete — vprašujejo za zdravniške in higijenske nasvete. Moj odgovor je zmerom isti: »Pustite zdravila in pijte vino; vino, ki si ga skrbno naročite neposredno od vinogradnika . . .«

Pesnik Ponchon je menda tisti, ki Je rekel, da je vino najboljši vseh seru* mov. Kako resnične besede! Ta bujna tekočina, bodi rdeča, bodi bela, se pri* lega krvnemu > živčnemu obtoku — ki izpopolnjujeta drug drugega — kakor se kisik prilega dihanju, kruh prehra* ni in solnce gledanju. Kriva je trditev, da bi vino povzročalo revmatizem. Najbolj izbrani in najbolj zamotani revmatizmi so ki j!h najdeš pri

vodopivcih.

Pravi serum, najstarejši izmed vseh, najstanovitnejši v svoji sestavi in naj* zanesljivejši v svojih učinkih, je vino. R .zume se, dr so ti učinki enako raz* lični kakor izvir vina. Nekatera vina,

Bitka in

Velika dela in svet prenavljajoči dogodki so predhodniki sedanjosti. Mogoče mi — sedanja generacija in priče teh velikih dogodkov — nismo zmožni razumeti in presoditi zgodovinske važnosti, veličine in posledic kumanovske bitke, kakor tudi nismo zmožni pojmiti slave tistih, ki so položili prvi temeljni kamen naši sedanji domovini, veliki m

združeni Jugoslaviji.

Kdo bd mogel dvomiti nad zakonom večne prirode, da narod, ld želi in hrepeni po svobodi, more in mora svobodo doseči, pa naj temu, kakor hoče nasprotuje nasilnik z drugega brega. Ni ie sile na svetu, ki bi mogla mlademu, hrabremu in za življenje sposobnemu narodu odvzeti pravico do svobode m ubiti v njem vsako željo do nje; to naj

pomni vsak!

Zgodovina je učiteljica narodov; ona jim °č rta pot, po kateri mora stopati vsak narod. To je tista pot, na katero so stopili bratje Srbi ravno pred 20 leti na današnji dan. — To je tudi pot, po kateri mi danes hodimo, pot, ki sicer še ni dovršena, ki pa ji manjka le malo, prav malo do vrhunca jugoslovenske slave. Za nami je sedaj že lepa, široka in utrjena cesta, ki nas veze s slavno preteklostjo. Dolžnost sedanjega rodu pa je, da ta del pota obdrži in polepša in da stori vse, da nas privede do viška. Ko tako obujamo spomine na pričetek dela na tem potu in spomine na velike dogodke, ki predstavljajo pričetek zidanja stavbe naše današnje države _ se mora io naše prve misli ustaviti v letu 1912. in pri dogodkih, ki so se odigrali v tem letu.

Pred 20 leti, na današnp dan, se je bila bitka pri Kumanovem, M po svojih posledicah predstavlja prvi člen jeklene verige, ki danes čvrsto veže in spaja meje 'jugoslovenske kraljevine. Kako globoko se je kumanovska bitka dojmi-fa tisiih, ki so se je udeležili! Koliko src je trepetalo nad njenim izidom in koliko vročih želja zasužnjenih bratov jo je spremljalo. Med tem ko je I. ar-mija z Nj. Vis. prestolonaslednikom Aleksandrom na čelu korakala čez mejo v globoki veri v pravičnost storjenega pokreta, je ves jugosiovenski narod od Soče do Kajmakčalana goreče prosil Boga, da bi nagradil trpine z zmago in slavo.

Moč in nastop srbsfce vojske

Kraljevina Srbija je za vojno proti Turčiji mobilizirala in poslala na mejo 356.348 vojakov z 87.716 konji in s skupno 287.942 puškami, 10.028 sabljami, 544 topovi in 230 strojnimi puškami. Vsa srbska vojska je pričela mobilizacijo 3. oktobra, koncentracijo pa po petih dneh, 8. oktobra, ter jo zaključila 19. oktobra. Vsa vojska je bila razdeljena na tri armije I., n. in m.), na i barsko vojsko in na skrajnem desnem krilu še javorsko brigado.

Po prvotnem operacijskem načrtu naj bi I. armija kot glavna in najmočnejša kolona operirala v smeri Vranje-Skop-1 je s ciljem, da potolče vardarsko turško armado. II. armija naj bi iz pokrajine okrog Čustendila (na bolgarskem ozemlju) sodelovala s I. armijo v smeri proti reki Vardarju in obkolila desno krilo in bok turške sile. III. armija je imela nalogo, da operira preko Kosovskega polja in Kačanika in da se pri Kumanovem združi s I. armijo. Za kritje desnega krila III. armije in zaradi zavzetja doline reke Ibra in Novega Pa-zarja, je bila odrejena ibarska vojska, na skrajnem desnem krilu pa se je razvil ajavorska brigada z nalogo, da pazi tudi na avstrijsko mejo.

Osnovna zamisel ofenzive je bila ta, da I. in II. armija koncentrično operirata proti Ovčjemu polju (pokrajina med Velesom in Štipom), kjer naj bi se bila glavna bitka. m. armija naj bi nastopala z glavno mcčjo (2Vo divizije) preko Kosovega, kjer bi skupno s I. armijo stopila v glavno bitko s sovražnikom. Kakor je razvidno, je srbsko

da, celo nekateri letniki se kakemu temperamentu bolj prilegajo od dru« gih.

Dolgoživost vinogradnikov je utrjeno dejstvo. In vendar ti ljudje — Pra7 imajo! — obilno uživajo plemeniti pri« delek, ki mu posvečajo svojo skrb. Vi« nogradniška rodbina je navadno rano« goštevilna in zdrava. Če na primer po« gledam tri vinorodne pokrajine, ki jih dobro poznam, Touraino, Languedoc in Anjou, opažam trdnost in postavnost prebivalstva, tako moškega kakor žen« skega, ki se s skrbjo in veščino, prehaja« jočo od očeta na sina, ukvarja s ponos« nim vinogradniškim poklicem. Zani« mivo bi bilo vedeti, v kakem razmerju proti drugim pokrajinam sta med njim razširjeni veliki nadlogi našega časa: jetika in rak.

Od svojega sedemnajstega leta sem pil zmerom povprečno po dve in pol ali tri steklenke na dan, izmed katerih dve pri večerji. To mi je omogočilo, da sem brez najmanjše utrujenosti ali po* bitosti zmagoval množino dela, ki jo zmerom opravljam in ki daleč presega osem ur. Vedite, da sem nedavno (Op.: Leon Daudet je zapisal te besede leta 1923.) dopolnil oseminpetdeseto leto. Vendar je ostala moja telesna čilost nezmanjšana, in revmatizem mi je po« polnoma neznan; izprehod tridesetih kilometrov mi je igrača; prenesel sem strašne reči, in to, kakor bi rekel Bis«

vrhovno poveljstvo pričakovalo glavno bitko na Ovčjem polju, ta pa se je, kakor bomo videli, začela in končala že na kumanovski planoti.

Turška vojska

Proti koncentrirani srbski vojski so Turki, še preden so popolnoma končali mobilizacijo, poslali na mejo svoj V., VI. in VII. korpus s ciljem, da začno ofenzivo in potolčejo Srbe, še preden bi ti izvršili svojo koncentracijo. — VII. korpus so sestavljale: 20. nizamska in prištinska redifska divizija, VI. korpus pa 17. nizamska in bitoljska redifska divizija, a V. korpus sta tvorili 13. nizamska in štipska redifska divizija.

Pri aranžiranju kumanovske bitke je imel komandant turške vardarske armade načrt, da napade I. srbsko armijo in jo razbije, preden bi ji mogli priti na pomoč II. in III. armija, nato pa da podi razbite ostanke I. armije z najpotrebnejšo silo proti Nišu. S tem bi bila prisiljena k umiku tudi III. armija. Ostanek, največji del svoje vojske, pa bi uporabil, da potolče II. armijo in predira v smeri proti Sofiji preko Čustendila, s čimer bi zadal nepričakovan udarec bolgarski vojski na Trakijskem bojišču. Po turški zamisli bi se bitka morala izvesti tako, da bi Turki obkolili obe krili I. armije.

Že 17. oktobra je prišlo do prvih obmejnih spopadov, predvsem pri kraju Merdari, kjer so čete prištinskega oddelka (pomnožene z Albanci) napadle dele moravske divizije n. poziva in šu-

lo tudi vrhovno poveljstvo iz Niša v

Vranje.

22. oktober je v glavnem minil v približevanju divizij 2. linije k divizijam 1. linije. Večjega pohoda ta dan I. armija ni izvršila zato, ker je m. armija zaradi bitke pri Merdarih nekoliko zaostala in se ji do tega dne ni posrečilo zavzeti Prištine, kakor je to bilo v načrtu.

23. oktobra se Je začela bitka

Tega dne je prevzela akcijo konjeniška divizija, ki se je prebila skozi divizije v 1. bojni liniji v smeri proti vasi Pazovo. A že v začetku tega pohoda so sporočili opazovalni oddelki, da se Turki naglo pomikajo in da so deloma že prešli na desni breg reke Pčinje.

Okoli 10. ure so bili že razpostavljeni prvi bataljoni turške vojske proti višini Mladi Nagoričani, kjer je bilo središče dunavske divizije 1. poziva. Okoli pol enajstih se je iz konjeniške divizije razvil v bojno črto že ves 2. konjeniški polk in takoj za njim tudi 3 polk. — 1. konjeniški polk je zavzel postojanko Mladi Nagoričani, a so ga kmalu -i tem zamenjale čete 18. pešpolka.

Fronta

Divizije v 1. bojni liniji so se nahajale v tem-le položaju: Takoj po srečanju konjeniške divizije s Turki se je pričela drinska divizija I. poziva razvijati proti sovražniku, ki je očitno nameraval zajeti njeno levo krilo. Pri tej diviziji, posebno pa pri 18. in 7.

Srbske čete hite k napada — na nož

madljske divizije I. poziva. — V^ začetku so bile to le posamezne manjše praske, a končno so se v dneh 18., 19. in 20. oktobra spremenile v pravo bitko na celi fronti EH. armije. — L srbska armija pa je že 15. oktobra odbila prvi turški napad, dirigiran na moravsko divizijo I. poziva. — Dne 19. oktobra je I. armija zavzela že celo mejo pred seboj.

Prehod čez mejo

to je: začetek ofenzive I. armije, se je začel 20. oktobra. Armija je pričela pohod formirana v dveh bojnih linijah. — V 1. liniji so bile: moravska, drinska in dunavska divizija I. poziva. Med drin-sko in dunavsko divizijo so bili četaši Vojvode Vuka, četaški oddelek Vojina Popoviča. — V 2. liniji sta bili timo-ška in dunavska divizija II. poziva. Za njima je bila konjeniška divizija, pripravljena, da se vrže pred armadno fronto takoj, ko dobi potrebni prostor.

Ze prvega dne je prišlo do hudih spopadov med posameznimi oddelki obojestranskih divizij na skoro celi bojni črti, a vsi so se končali ugodno za I. srbsko armijo. Ti boji so bili stvarni uvod v kumanovsko bitko, kamor so Turki hitro pritegnili vse svoje divizije.

Dne 21. oktobra se je nadaljevalo nastopanje I. srbske armije in zvečer tega dne so njene divizije prve bojne linije že prispele do postojank: vas Lo-jane—železniška postaja, Tabanovci— Karbičanske gore—Nikuljanski vrh— vas Dobroseljane. Istega dne je prispe-

pešpoHcu, se je razvila vroča borba, v kateri sta obe sovražni strani izmenoma šli v boj fia nož. Boji na nož so bili tako ostri in krvavi, da so bila trupla srbskih in turških vojakov med seboj pomešana. Slednjič pa so bili Turki okrog poldneva s silnim naskokom 18., posebno pa še 7. pešpolka pri Nagori-čanih v hudem bajonetskem boju krvavo odbiti. Boj je trajal colo uro.

V tej borbi so se Turki poslužili celo naslednje zvijače: sredi najhujšega ognja so dvignili roke v znamenje predaje. Srbi so jim verjeli, prenehali z ognjem, vstali izza svojih skrivališč in se brezskrbno bližali Turkom. Iznenada pa jih Turki obsujejo s hudim ognjem — in mnogo Srbov je padlo. Med drugimi sta tukaj hrabro omahnila v smrt komandant 7. pešpolka, polkovnik Aleksander G 1 i š i č, in komandant 3. bataljona tega polka. — To pa Srbov nikakor ni zmedlo, temveč so vkljub velikim izgubam poleteli »na nož« na sovražnika in ga popolnoma uničili. V bajonetskem boju je prišlo do razburljivih prizorov: z bajoneti v prsih padeta oba nasprotnika; ko se polomita bajoneta. se nasprotnika spršmeta z zobmi, udarita se s puškinima komtoma, s kamenjem in podobnim ...

Med tem časom je besnel boj tudi pri moravski diviziji 1. poziva. Tudi tu je sovražnik silovito napadal. Najprej je izvršil napad 17. turški strelski polk, pomnožen z 2500 do 3000 Albanci, kasneje pa je stopil v borbo cel VTI. korpus. Ker so Turki tako postopoma šli

marok, stoje. To je zasluga mojih pred« nikov, ki so bili vinogradniki, in vina,

ki mi je bilo zmerom zvest tovariš. •

Krepilne vrline šampanjca vobče poznajo vsi bolniki, ki jim ga ne zapisu« jejo šele med okrevanjem, kakor bor« dojca, ampak sredi krize. Tudi tu mo* ram navesti svoj osebni zgled. Po vsa« kem utrudljivem dnevu, vsakem Jav« nem govoru in vsakem, kakršnemkoli možganskem naporu si dam prinesti iz lčleti steklenko šampanjca ki jo izpi* jem vso, seveda brez kapljice žabjega soka, iz kozarca, kd mora biti dovolj širok, da tudi nos uživa prelestm vonj

in kioenie tega brezp-rimernega vina.

Rad imam pitna vina, M Jfh lahko

uživaš obilno, iz velikih kozarcev. Na izprehodih po francoskem podeželju se mi časih zgodi, da naletim na ponižno, neznatno vince čudovitega okusa m duha. V takem primeru si ga bliže ogledam . . .

Moje mnenje je, da pij vsak pred vsem vino svojega domačega kraja, ki

mu je že po dednosti prikladno. •

Civilizacija zame ni v tem, da vozi? z avtomobilom po sto dvajset kilome« trov na uro, niti ne v tem, da ješ v ka« ki »palači« tisto, kar imenujem bogato pasje kozlanje: brozgo nedoločljivih reči. Uživati bouillabaisso s cassiškim vinom ali mateloto z jasnim, rdečim ali

belim burgundcem, med tem ko se oči radujejo solnčnega zahoda kje ob Rho* ni, Sadni, Loiri ali Seini, brez godbe, brez ciganov in plesalcev — t o je vred*

no civiliziranega človeka!

Gonja proti vinu je samo poglavje gonje proti Franciji...

In zdaj si, prosim, oglejte obraz tega zakrknjenega sovražnika vode in po»

kažite mi v tem vtelešenem kipečem zdravju sledove pogubnih učinkov al« koholai

v borbo, Je uspelo moravski divirfjl 1. 1

poziva, da je potolkla turške divizije drugo za drugo in da je tako premagala dvakrat večjo moč, čeprav je tudi sama okrog 15. ure doživljala nekoliko kritičnih trenutkov. Moravci, ki so tukaj prvič dobili naslov »železni«, so ogorčeni nad zverinstvi, ki so jih počenjali Albanci in Turki z ranjenci, strahovito napadali Turke in njihove horde prisilili z golimi bajoneti in bombami k umiku.

Pri drinski diviziji 1. pozarva, ki je držala postojanke med dunavsko divizijo (na levem) in moravsko divizijo 1. poziva (na desnem krilu) ni bilo boja s pehoto, ker so se Turki izogibali napada na postojanke I. armije. Vendar je pa sodelovalo njeno topništvo v borbi krilnih divizij s tem, da jim je pomagalo z ognjem iz svojih centralnih postojank in tolklo Turke s strani in v bok.

Tako je ves dan (23. oktober) prešel v krvavih borbah, pri katerih so napadali Turki, ki pa kljub silnim navalom niso dosegli zase nikakršnega uspeha, čeprav še dve celi diviziji iz I. srbske armije nista niti posegli v bitko.

V noči od 23. na 24. oktobra

so se boji, čeprav manj krvavi, nadaljevali do zore. V teh bojih Srbi niso napadali, ampak so se pripravljali za napad naslednjega dne. Vendar pa so Srbi ob dveh ponoči podvzeli nenaden napad na Turke in pri tem razbili celo skopljansko redifsko divizijo in njene čete v paničnem strahu pregnali iz njihovih postojank. Tega dogodka v štabu Zeki paše (takratnega turškega poveljnika vardarske armade) niso niti izvedeli.

Prvi dan bitke se je torej, kakor se vidi, končal s popolnim srbskim uspehom, čeprav je dunavsko divizijo napadal sovražnik s štirikrat večjo močjo (VI. korpus z bitoljsko in 17. nizam-sko divizijo in V. korpus s 13. nizam-sko in štipsko redifsko divizijo), moravsko divizijo pa s skoro trikrat večjo močjo (okoli 3000 Albancev in cel VIL korpus s skopljansko redifsko in 20. ni-zamsko divizijo).

Tega dne ni nobena stran podala vseh svojih sil v bitko: s turške strani se je bitke udeležilo okoli 58.000 mož s 150" topovi, od Srbov pa 34.000 mož s 60 topovi. — Rezultat prvega dne bitke je bil torej:

a) pri Turkih: razsul skopljanske redi feke divizije in neuspeh poizkušene-ga obkoljevanja srbskega levega krila;

b) pri Srbih: uspešno odbiti napadi na celi fronti, razen tega pa so se v tem času približale bojni črti tudi divizije 2. bojne linije.

Ker je Zeki paša, komandant turške armade, smatral, da so Srba že iznemo-gli, je za 24. oktober zapovedal svoji vojski ponovni napad.

Komandant I. armije, Nj. V. prestolonaslednik Aleksander, je za 24. oktober pravtako zapovedal napad svoji ar-miji, potem ko ji je priključil še divizije 2. bojne linije. Namen tega napada je bil odbiti sovražnika s svojim desnim krilom (moravska L in timoška II. poziva) in centrom (drinska I. poziva) proti vzhodu in si s tem odpreti pot k Skopi ju in Ovčjemu polju.

Drug! dan bitke, 24. oktobra

se je pričel boj že ob zori Ob pol sedmih je vsa moravska divizija 1. poziva, pomnožena s četami timoške divizije 2. poziva, pričela napad. Zdaj je prešla v napad tudi drinska divizija

1. poziva s svojim desnim krilom. D u-navska divizija pa ni mogla napredovati zaradi tega, ker so se Turki tudi tega dne odločili, da obkolijo njeno levo krilo. Zato je bila dunavska divizija 1. poziva poiačana z dunavsko divizijo 2. poziva, da bi tako obe diviziji skupno tvorili nekak 6teber, na katerega bi se naslonila operacija centra in desnega armijskega krila. Proti temu ojačanemu skrajnemu levemu krilu armije, kjer se je posebno odlikoval 9. pešpolk 2. poziva s 3 bataljoni in 7. pešpolk 1. poziva, so Turki okoli 14. ure postavili ves svoj V. korpus (13. ni-zamsko in štipsko redifsko divizijo), ali vsi napori in cela serija napadov na nož so ostali brez uspeha. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Ko so dospeli še ostali oddelki dunavske divizije 2. poziva, je bil ta napad in poskus od strani Turkov, da bi obkolili levo krilo, končno veljavno zlomljen in okoli 17. ure se je sovražnik tukaj moral na celi črta umikati.

V tem čaeu se je podožaj pri moravski diviziji 1. poziva in timoški diviziji

2. poziva na desnem krilu, kakor tudi pri drinski diviziji 1. poziva v središču armijske postojanke normalno razvijal, to je: napad je povsod uspeval in sovražnik je bil po silovitem odooru prisiljen k umiku.

Napad drinske cBviztje se je razvijal v smeri njenega pohoda naravnost proti VI. korpusu. In že je uspelo hrabrim Drincem, da so vkljub silovitemu odporu Turkov potokli najprej 17. nizamsko divizijo, potem pa oddelke bitoljske redifske divizije. Tako je drinska divizija 1. poziva prebila fronto, radi česar je bil oslabljen odpor tudi rta levem in desnem krilu turške armade.

Napad moravske divizije 1. poziva in timoške divizije 2. poziva je začel uspevati že opoldne, ko se je začel ko-lebati, nato se pa tudi umikati VII. korpus (skopljanska redifska in 20. nizam-

Spomenik padlim junakom, med njimi polkovniku Aleksandru Glišiču, odkrit ob

desetletnici kumanovske bitke

ska divizija). Okoli poldneva je tu<5 mesto Kiunanovo padlo v roke hrabrim Moravcem.

Panika na turški strani

Tako zaradi prebitja fronte kakor tudi po dobljenih porazih na desnem in levem krilu, komandantu vardarske armade ni preostajalo drugega, kakor da zapove splošen umik. Ali umik se je zaradi silnega pritiska srbskih divizij pričel, še preden je bilo izdano toza/-demo povelje, ter se je kmalu nato tudi spremenil v pravcati beg in splošen nered pri Turkih.

Tako je torej v kratkem poteMa K\> rnanovska bitka. — Sedaj pa poglejmo še, kakšne so bile posledice.

Po kumanovski bitki se je Turkov: polastila grozna panika iin vojaki so pričeli bežati na vse strani proti svojim domovom. — To se je posebno pokazalo pri skopijanski redifski diviziji, ki je bila tako demoralizirana, da se je vsa razbežala.

V celoti so se TurM po kumanovski bitki pričeli hitro umikati, in sicer VIL korpus in 6. strelski polk proti Skop-lju, V. in VI. korpus pa čres Ovčje polje proti Velesu. Zaradi tega splošnega umika na vse strani se turška vojska ni mogla več skoncentrirati na Prilep-skih postojankah ter je tudi tam doživela popoln poraz.

Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je L armija v dveh dneh premagala glavno turško moč na vardar-skem bojišču. Glas o porazu turške vardarske armade je kmalu prišel tudi na trakijsko bojišče, kjer je učinkoval kakor strela z jasnega neba. Prepričanje, da bodo Srbi gotovo poraženi in da bo vardarska armada preko Niša in Čustendila kmalu prišla v Sofijo in za hrbet bolgarski vojski, je ostalo samo lep sen turškega vrhovnega poveljništva. Namesto tega je prišel poraz, ki je povzročil razsul armade na Marici. — Tako je torej srbska zmaga posredno de-moralizirala tudi trakijsko turško armado, iin Bolgari, ki so nekoliko zir ostali, so zopet začeli napredovati

Na Kumanovem je padla Srbom ▼ roke skoro polovica turškega topništva in velika množica ujetnikov (2500 ujetnikov in 62 topov).

Kumanovska bitka in stevrca znrega

sta odmevali pri tlačenem delu našega naroda v Avstriji kot veselo oznamio, da bo tudi zanj kmalu piišel dan svobode. Ta dogodek je imel tisti mora trd uspeh, katerega se je posebno bal von Hotzendorf, namreč: vzbudil je zaupanje avstroogrskih Jugoslovenov v Sr oi-jo kot naš Pijemont in. v njeno zgodovinsko misijo, da osvobodi vse Jugoslo-vene in ustvari enotno in močno kraljevino Jugoslavijo.

Kumanovska zmaga je pa stala tudi mnogo krvavih žrtev. Samo dunavska divizija I. poziva je v onih dveh bitkah izgubila okrog 2200 mož, cela I. armiia pa 85 častnikov, 4681 podčastnikov, kaplarjev in vojakov,

Ne samo srbska, temveč tudi slovenska kri je tekla v tej bitki za svobodo srbskega naroda. V četniškem oddelku Vojvode Luke, ki se je boril med dunavsko in drinsko divizijo, sta bila tudi dva prostovoljca — Slovenca, ki sta se pridružila bratom Srbom v boju za osvobojenje domovine. V krvavih bojih, ki so se vršili na postojanki na zapad-nem pobočju vrha Mladi Nagoričani, sta oba idealna brata Slovenca, — katerih imeni mi žal nista znani —, žrtvovala življenje in kri za veliko misel osvobo-jenia.

Ko se danes spominjamo velike kumanovske zmage, nam veleva dolžnost, da se poklonimo padlim junakom, katerih požrtvovalnosti moramo biti večno hvaležni. — Čeprav se je na Kumanov-skem polju zapečatil konec turškemu gospodstvu na Balkanu, vendar so se pozneje zaradi bolgarske nezvestobe vrnili v Drinopolje. — Od Kumanovske bitke dalje pa je za vedno izginil strah, da bi Turki kakor leta 1389. zopet imeli priliko, da pridejo v jugoslovenske dežele. Meje slednjih branimo zdaj združeni in složni bratje Slovenci, Hrvati in Srbi.

V

Urefssfe cl?:

Milan Vidmar

bed

Iz kroja časih Sadistov Mm preja! celo vrsto vpraSauj, ki se tičejo po večini tsžj'h igralnih pravil Tako n. pr. dela roka-ia preg' avice. Kdaj je dovoljena, kdaj prepovedana T Marsikdo bi rad vcsdal, koliko pote® ;ma v končnici mod-up.ejsša stranlka za mučenje nasprotnica. Petdea-at kajne? Toda kako jih štejemo? Tretjemu zopet angleško pravilo nI jasno. •5.-trta ?5® zanima za poledice nemogočih potez.

V šal-ovskl rubriki ne morem obravnavati vseh teh vprašanj. Pač pa s-sm jih vse temeijito opravil v knjigi, ki je že do-t.lsik.aaa Ln ki gre te dni h knjigovezu. Proti koncu novembra bo izSia. Do tedaj morajo znatižeLjnd Šahistl potrpeti

Ker poteče Si. oktobra sub^kribcijski rok, opozarjani še enkrat na to, da bo po 1. novembru knjiga dražya. V novembru uc stala 120 dinarjev. Po 1. novembru pa predvidoma v tč. Ne gre drugače.

SiibskriTDenti ne bodo imeid stroškov za pošiljke, če plačajo knjigo pred dostavo. Povzetje je breme za naročnika. Ne M ga | -•.d nalagal Zato opozarjam vnovič na 1 -- s& d*,.'očfla in doscavljam, da. sprejemam -rae poiijt$5.e pod aas&ovom;

šahovski Htdto s« gbuga k novemu žfcdjeniu Doofi bo reprezentativen odfcc-t in potsbno tehnično eksetorti-vo. ??. v no-ve-mbru bo na;Jbr£e cbCrd sSbor otvori. zimsiko sezijo. Takrat je na pre-grajan slmnaLtanka našega mojstra P Irca m merae. Igrala bova skuj_sio, vrstila sc v fsotiiaah. To bo nenavadna, toda z&io za.. rizaiva simidtanka, ki cfeeta "deležencem dovolj šaais. ker bova z -g. Piircem seveda grala brez spci azumevanja*

T jsovemribru bom fenrt več predavanj,

i jih bo priredil Radlo-Ltfuibaj&na. Prvo 10. novembra ob 2Q. Odgovarjal bom na vprašanja iz naš« šahovske puhUk* četrtek ob isti uri bom

ctTori" efieLus predavanj o končnicah.

Šah je 7 naših krajih ljudska igra. To nesporno dejstvo upošteva naše dnevno časo^jisjf R&dio-Ljubijama pa ima prav gob v o Ttjlike zasluge za šah. Časopisje, Tadlo 'n m- ja knjiga, ki sem uvodoma o uji g-vcrii, nudijo številnim sašim šahi-f.tom j- v--a potrebno. Novi llnbljanski žabo .t. i; ki »b pa bo prav gotovo energično pre. vi vodstvo naSega Šahovskega življenja Na čelo bo stopil številnim podeželskim kiiuibom, ki jih je pomagal ustanoviti g. Clriž Vidmar.

Onim ljubiteljem šaha, ki bi rta dežen radi usrtaiioviii nov klub, sveti-jem, da zaprosijo g. Cirila Vidmarja (Ljubljana, Gledališka ulica. Založba Hram) pomoč. Sam nimam p trebnega časa, pa. rudi r-e potrebne spretnosti za to stvar. V3e-ja ontei, ki so se zatekli k meni v za<&-Tjv

Menda še stecra tmeS prS®:«, da prert-*:; sivim našam šahistoar. brata W. in ML

Platowa k- sta reio Tirana študijska. V m-poni-^ti. Konstituirala sta že več sto prvo-vr?t lih Studil. Dsr.es prinaSsra iz njihovega »teljeja mlčao delo, preprosto na

zunal. t: 2*ato oo vs&b;ni.

Bell: Kih-i, LcO, d4, h6 (4 fig-ure)

Cmi: KM. Td3, g7 (S figure)

Bell na potezi rmaga.

Cmi ima matertjaino premoč. Nevaren mu je le beli kmet ns b6. Ali naj beli 'bije na g"7 ali naj manSLra proti kotu hS? Poskusimo r.ajprej nekrvavo pot!

1. h^—^7? T13Xd44-

S. K poljubno Teti—dS

V naslednji potezi bo črni igrali Td8— h8 in. žrtvovad nato trrdnjjavo za nevarnega kmeta. Torej remi!

Jasno je, da mora prvo potezo narediti kmet na hfl. Sicer ga črni tanet pobije im zmaga post&ne popolnoma nemogoča. Prav gotovo je po vsem tem prava prva poteza:

1 hSXg7!

AS nima sedaj Čirrd iste obrambe kakor po 1. h6—h7 ? Seveda. Saj druge ni. Na 1, ... . Td3—»11 bi sledilo: 2. Lcl— f4 "IVSl—hI + S. Kii4—Thl—gl+ 4-Lfl—gS. Torej:

3__________Td3X

Ka

iP5dina poteza, ki obeta zmago, je:

2. Lcl—f4!! ...

Zakaj? Ideja je: 2.....Td<5—d3 S.

Lf4—dS-f to 4. Ld6—Ti. Pa če trdnjava udari? Poskusimo!

2..........T»4Xf4+

3. Kh4—g3! Tfl—fl

T^rtJge poteze črtni nima,

4. Kg3—g2! ...

To je zmaga. Beti dcM na gS demo. Končnica dame proti trcte.iavl ni nfkdar djvomntjiva.

Toda bodimo terorffitl! Se nismo fcaftr-pali vse vsebine te mlčne Študije. Igrajmo iz začetne -oczicije:

1. h6Xg7 Td3Xd4 +

2. Lcl—i4H T34—dS

3. Lf4—d 5+! K poljubno

4. IjdS—fS ....

Le na videa je bitika že končana. Črni •ima še Izgovor:

4..........dl!

Ja^no je,

bP.o dobro: 5. . . . Tdl—hI4- 6. K poljubno Thl—te dama je zgubljena.

Toda beli Ima buJ! na zadnji i?»^ovor nafrorrtnikov dober te energičen ocfegovor:

5. Lf«—....

Tr^r.jav! fe povratefe n*.

5..........Tdl—hI -f

Kh4—g4 1^.1—gl-f

7. Ld6—g3

To je zares zr-iaga!

S prfsprostimi sredsstvl sta Jjrata Pla-tov^a uslv^rfo zelo zpjno+ano te duhovito igro. Lovec kaže izrecno spretnost v boju z mrftne^k) trdnjavo.

t vo

i t.

re^ifs t,£ivSfet3fe in svet"

Iz mlrnskega soJcol^kesa okrožja

V nedeljo 9. t m. je bil za naše ekrož-je zopet dan dela. Polagalo je svoje račune tehničnega zunanjega dela in prosvetnih prireditev o tretjem tromeaečju. Dopoldne Ob 10. uri so se zbrali v Sokolskem domu na Mirni prosvetarji vseh v okrožju udruženih društev, ki so podali prav zanimiva prosvetna poročila iz svojih društev o Tyrševem letu tn spominskih sflavjih, ki so jih vsa društva priredila kar najdostojnejše. Po kritikah o izvršenem deLu je bil s^prejat načrt prosv. programa v ziiaski seziji, ki obsega: L pet iger docnačega i2rs'ora. H. pet prosvetnih večerov v zvezi s eokod^kimi in gosp. knilt. vprašanji, UL pet nedeljskih popol-dnevov za deco, IV. pet za naraščaj, V. nag:vori pred vrsto po načrtu br. dr. Ko-vačiča, VL 10 kuTtuAiih in mešanih filmov, VIL 1. december, VUL teden sokeri. tiska in IX. spomfladanSka akademija. Nadalje se je sklenilo uvesti sokolski tisk v obliki društvene koliportaže. Sokolslie knjižnice pa naj v bodoče pazijo, kakSne knjige vzamejo v svej inventar, ker se je zaznalo, -ia nekatere književne družbe s svojimi knjigami vstajajo v negativni državljanski smeri ta zato Sokolske knjižnice ne smejo vršiti negativnega dala v tej smeri. Ob Sklepu je bila sprejeta tudi resolucija, tičoča se vprašanja obdavčenja sokol prosvetnih prireditev in zaščite sokolskih delavcev. Zbor je zaključil svoje delo ob pol 13. uri, nakar se je ob 13. pričela pod vodstvom okr. načelnika seja tehnJčarjev okrožja, zopet ob poiinoštevilnl udeležbi vseh društev. Tudi na tej seji so podali vsi društveni načelniki razveseljiva poročila Iz svejih društev, kar naj pesebno podčrtamo, da so razen št. Rujperta, priredila tudi letos svoje nastope ob skupnem sodelovanju vsega okrožja. Po tehtnih kritikah okr. načelnika in s. okr. načelnice o letošnjih nastopih je tudi ta zbor sprejel načrt svojega dela do konca leta. V skupnem programu je pre Jnjaška okrožna šola v zvezi s smuSkim tečajem. M bo uvedel tudi v naša društva ta prepotreben šport. Glede raznih akademijskih sestav se je sklenilo sestaviti skupen okrožni seznam, v ka-rega prispevajo vsa društva svoje izvršene točke. Nadalje se je priključil tudi zbor načelništev resolucij! okr. prosvetar-sk^ga zib ra. ki bo odposlana na merodaj-ne sokolske faktorje. Po dveurnem obširnem programu je okr. načelnik zaključi? uspešno prosv. in tehnične okrožno sejo s pozivom na hrupno sokolsko delo med č!an&t.tro in narod.

Prav umestno je bflo, da Je takoj po seji dramski odsek Mi renskega Sokola ob n&vzočnost! vsega okrožja ki drugega štfrvilmega občinstva igral mano veaedo-igro: >Prl belem komjičknt ▼ režiji br. Lipaha, ki Je uspela v splo&oo zadovoljstvo dobro.

Tako j9 na5» («feroej» napet prav primemo zafcljiičlio svoje deffo to prav ▼ tej smeri in na ba :iačin bomo lahko vršHi svojo težko nalogo.

—ar.

li seJe izvršnega odbora saveza. V ponedeljek se je vršila v Beogradu pod predsedstvom L podstarešme savoza br. Gangla redna seja saveznega izvršnega odbora. Uvodoma se je predsedujoči spomnil s to zlimi besedami umrlega voditelja lužiških Srbov br. dr. Amošta Muke in nenadoma umrlega odličnega sokolskega deJavca, 'bivšega načelnika praškega Sokola br. Vaclava Vona. Izmed referatov moramo omeniti poročilo br. načelnika Ambrožiča o poteku zbora župnih načelnikov, dalje referat saveznega predsednika prosvetnega odbora br. dr. Belajčiča, ki je povedal, da se je prosvetno delo v Sokolstvu znatno razširilo in poglobilo. Zaključeno je bilo, da bo jugoslovensko Sokolstvo tudi letos svečano praznovalo državni praznik uedinjenja 1. decembra po vseh svojih edinkah. Dalje se bo vršil v decembru po vseh društvih »propagandni teden sokolskega tiska«. Sa-

vezni tajnik br. Broeovič je podal Izčrpno poročilo o stanju jugoslovenskega Sokol-stva v Ameriki, ki je povsem neenotno tn razdeljeno na razne organizacije. Sklenilo se je, da se iz saveza pokrene akcija za uedinjenje ameriškega Sokolstva v enotni organizacij L

Zopet nekaj novtfi sokolskih domov v Jugoslaviji. Dočim je naše Sokolstvo lani imelo skupno okrog 150 lastnih domov, je podoba, da bo letos to število znatno poskočilo. Med drjgimi je položilo letos temelj novemu domu društvo Avtovac v Hercegovini. Društvo Risanj v Boki je prizi-dalo tamkajšnjemu Narodnemu domu svojo telovadnico, kar je omogočila velikodušnost br. Cukoviča. V Mokrinu v Banatu Je prepustil« tamkajšnja občina Sokolu svojo gostilno za delovanje in postane hiša po 3 letih lastnina društva. Dalje sta dograjena doma v Kičevu v Južni Srbiji in v Koprivniku na Gorenjskem. V Kičevu je stal dom 337.030 dinarjev, ki jih je v veliki meri podaril ruski inženjer Kara ga n j v dokaz hvaležnosti Rusov nasproti Jugoslovenem.

Brat Vaclav Vorel — mrtev. Mnogo Je bratov, ki so prešli skozi telovadnico matičnega društva »Praški Sokol« v sokolsko življenje. Vsakdo izmed njih je poznal markanfinega podnačeinika društva, kasnejšega načelnika brata Vaclava Vorla, skladatelja znanih krasnih londonskih prostih vaj, s katerimi je češko Sokolstvo let« 1910 izvojevalo tako lepo zmago nad ostalimi telovadnimi organizacijami. Brat Vorel je bil tudi skladatelj jubilejnih »devetic« ob pribiki 50-ietnice matičnega draštva ter Je sploh bil poznan kot odličen sestavi j ač prostih vaj za reprezentativne nastope. Kakor je bil delaven kot podnačelnik in po odho>du dr. Vanička tudi kot načelnik Praškega Sokola, tako je razvijal izredno veliko delavnost tudi v načelništvu ČOS. Zlasti pa »e je njegovo delo poznalo na vseh zadnjih treh vsesokolskih zletih, kjer je bil upraviteij velikega stadiona in predsednik komisije za okoličkanje telovadišča. Brat Vorol je nenadoma umrl v Pragi in

ma je češkoslovaško Sokolstvo pripravilo dostojen sokolski pogreb. Mir njegovemu prahu!

Skrb za prednjaški naraščaj se jasno vidi iz jesenskega delovanja naših žup, ki 60 priredile oziroma bodo imele prednjaške tečaje. da se bo delo po telovadnicah zaradi naraščajočega števila tekmidečih vseh kategorij lažje in uspešneje vršilo. V beograjski župi se pripravljajo kaT štirje tečaji: 14* dnevni za začetnike. 14dnevm za one, ki že imajo društvene vaditeljske izpite, 6dnevni za društvene načelnike in 3dnevni ze načelnice. V župi Mostar je bil poseoen 18dnev-ni tečaj za učitelje-vodnike sokolskih čet. Prav tako so bili tečaji tudi v žup-ah Ljubljana ze člane, ki je trajal 14 dni. za članice bo najbrž v novembru, dalje v župi Varaždin na raznih krajih za društvene načelnike in vodnike čet. Podoben tečaj se je vršil v župi Skoplje in Sarajevo, medtem ko je v Splitu napravilo 16 bratov župni vaditeljski izpit.

601etr.ica brata Vladimirja Mullerja. Bivši podnačelnik in sedanji podstarosta »Praškega Sokola« br. Vladimir Miiller, hkratno blagajnik ČOS ter elan načelništva je praznoval nedevno svojo 60'ietn'co. Kot sin Tyr-ševega vrstnika in sorodnika Mullerja je že v svoji mladosti stopil v •- -ste matičnega društva in je vztrajno vršii s^oje vaditeljske in vzgojne posle. Kaj 'zmulu je bil po» zvan v zbor sodnikov za mednarodne tek* me, saj ]e bil sam izvrsten telovadec in tudi kot sodnik vedno ne mestu.

Število tekmovalcev na vsesokolskem zle-tu je znašalo 7597 oseb. Članstva je bilo 4169, ki so tekmovali v 666 disciplinah, članic je 1579 v 30 disciplinah, moškega naraščaja 1079, ženskega naraščaja 779. Pri tekmah vrst je nastopilo 445 članskih in 122 ženskih vrst. Na tekmo je bilo prijavljenih rad 15.000 oseb. ver.dar pa ni bilo z oziram na pomanjkanje prostora in časa mogoče pripustiti vse, ker bi se bile tekme predolgo zavlekle v škodo ostalega zletn-sem razporeda. Ob tej priliki se je izkazalo, da v bodoče sploh ne bo več mogoče združiti vsesokolski rlet s tekmami, temveč bo moralo načelništvo ČOS poskrbeti, da se bodo tekme izvršile povsem ločeno od zleta in tudi v drugem času.

Borba za očetovstvo 22 letite Beograjčanke

Zagonetno pokolenje pohcerjenke Svctolika Savica bo izzvalo najbrž

hude pravde

Poročati smo že o zagonetnem jpokole-nju mlade uradnice Centralnega presbiro-ja, Aleksandre Savičeve aii — točnejše re-

čeno — 22 leteie mladenke, ki živi že 22 let pod tem imenom, ker jo je po vseh pravilih pohčeril g. Sveto!ik Savič, nekdanji izdajatelj in urednik splošno znanega dnevnika »Balkana«. V prvem poročilu smo govorili največ o dveh akterjih te čudne drame: o g. Saviču m o g. Argorlo-sn, ki si oba lastita očetovstvo nad mlado Aleksandro.

G. Argorios, trgovec s krznom, Grk. na-ituraliTTran v An-gliji pravi, da je njen pravi oče, g. SvetolEk Savič pa je po po-istaT! tudi njen oče, ker je najdenega otroka vzel za svojega m ga je pred oblastjo, da bi pohčerjenje še bolj držalo, prijavil ficot nezakonskega otroka. V stvari gre po pravniškem tolmačenju za dvojno legitimacijo otrokovega pokolenja. Prva legitimacija filiacije »li pokolenja, odnosno porekla, je ze podana od g. Savica in tudi izakanito priznana v Beogradu. Kakor že rečeno, jo g. Savič naidenko pred pristojnim oblastvom prijavil kot svojo nezakonsko hčer. da ba bilo pohčerjenje lalje izvedeno. Podatki so bili seveda neresnični, to pa danes no igra več nobene vloge, ker je pohčerjenje izvedeno popolnoma v redu. Pred našimi zakoni in oblastmi velja samo .ta legitimacija pokolenja, dočim bi moral g, Argorios svojo šele uveljaviti. Če on kot angleški državljan svoje očetovstvo uveljavi tudi v Angliji, velja pri nas g. Savič Se vedno za očeta gdčne Aleksandre. Ta pa je polnoletna in je tako proti njeni volji ne more vezati in ovirati ne oče, ki velja po angleških, in tudi ne drugi oče, ki je priznan po naših postavah. Pri tej

izamotani zadevi so pač najbolj skrivnostne njene misli. Z angleškim očetom je odpotovala prostovoljno, beograjskega pa je »zapustila v prepričanju, da se kmalu vrne.

G. Savič je. kakor smo že zadnjič omenili, izpodbijal očetovske pravice g. Argo-iriosa zlasti z-?radi tega. ker se ta toliko let ni brigal za svojega izgubljenega otroka kn ker je trdil, da ga je izgubil v Beogradu septembra leta 1912. G. Savič je prvotno izjavljal, da so otroka našli junija 1910, sedaj pa je svojo trditev popravil v tolik j, da je bil otrok najden eno leto pozneje in da ga je on vzel iz zavetišča 19. marca 1912. Mogoče, da se e pri svoji trditvi tudi grški trgovec malo zmota in bi tako datum naposled niti ne mogel igrati tako velike vloge. Po listku, ki Je bi', najden pri otroku na cesti, in tudi v poznejšem oismu iz Anglije pa je stalo kot materino ime Helena Elis. G. Argo-rios pa trdi, da je prejšnje ime njegove soproge, matere Aleksandre, Helena Bros. Čudna točka zadeve je tudi, da grškega trgovca iz Anglije že precej let dobro poznajo razni ugledni beograjski trgovski te drutri krogi. Zakaj vsi ti krogi niso poprej poskrbeli, da bi pravi oče spoznal svojega otroua, je seveda tudi zelo čudno. Ko se je grški trgovec iz Anglije seznanil z g. Savičem že pred par leti, med njima tudi nikakor ni moglo priti do tega, da bi so sporazumela glede očetovstva mlade Aleksandre. Kakor se da sklepati po dolgih polemikah v javnosti in v listih, bo zadeva vsaj deloma razčiščena šele potem, kadar bo nastopila tudi sama gospodična Aleksndra, ki je, kakor že rečeno, najvažnejši činitelj te zamotale drame, ki pa Še vedno molči.

Janko KaS:

>Ne bo prav«, ?o zmajevali modri možje % galvami. In res je bilo nesmiselno preganjanje namišljenih veleizdaialcev, zlasti duhovništva, največja napaka uorin avstrijskih uradnikov. Tako so sami podžagali gia-viio oporo avstrijstva in pospešili preporod slovenstva v jugoslovensko miselnost.

Čez teden dni je dobila Nežika dolgo pismo, brez označbe kraja. Tonce je pisal, da sta skupaj % Grabnerjevim Cenom in da pojdejo v ogenj še tisti dan. Tednik, Iti so ga imeli v hiši, ie pisal, da je bila prav ta dan zmagovita bitka pri Krasniku, kjer so ujele hrabre avstrijske čete 10.000 Rusov. Kako težko je pričakovala Nežika vsak dan pismouešo! Toda tedni so minevali brez vsakega glasu. Vedno boli je jokala in vedno bolj tudi goreče molila.

Vsa vas je že vedela grozno novico, da je padel Tonče v bitki pri Krasniku. Gratiierjev Cena je namreč pisal domov, da ga je videl ležati pri umiku nekaj metrov za sabo z obrazom, polnim muh, za vasjo. V nagiici mu je vzel legitimacijo in notes. V njem je bilo pričeto pismo 7.' Nežiko: Moja ljuba Nežika! Sam Bog in Tvoja molitev sta me čuvala v rrve-m ognju... Ne veš, 'kako je to strašno, ko sikajo kn.g!e kroj' ušes in vpijejo umirajoči in ranjenci krog mene...

Vsi lju i e, ki je Nežika govorila z njimi, so po tem pismu s čudnimi pogledi n urili dekle, če je v zli slutnji koga vprašala, kaj ji skrivajo, ji pa m r i.če upal povedati resnice.

Teda pa ji je nekega dne obstalo oko na seznamku mrtvecev v libtu. Kukor v srce sadeta košuta je kriknila Nežika. Tam je stalo med JrvLiii imeni: Kozinc Anton, 1892, 87. p. p., doma iz Celja.

»Ne, >.e, saj ni mogoče! Moje srce mi pravi, da ni umrl«, je kričala in Lotela u ver iti samo sebe, aa ni resnična vest o Tončevi smr ti. Koliko je prejokalo ubogo dekle, dokler se ni spremenil jok v tiho žalost, Iti '.i huje gloje v srcu. Le, ko so ji dali komaj pričeto zadnje Toneevo pismo, je spet udarila v plač. Poslej je hodila zamišljena na polje in dotnov ter le redko odgovarjala na sočutne besede sosedov.

Kolenčev Janez je vse fce bridke dni iskal prilike, da bi se približal Nežiki. Močno ga je potrla Tončeva smrt, pri tem pa se je sam bal, da bi Nežika ne zbolela od silne žalosti, Iti jo je tako prevzela, da ni bilo za nobeno občutje več prostora v njenih zbičanih možganih.

Na mali Gospinj sta se odpeljala Metelana s sinom Markom v Petrovče. Pred deseto mašo je sedela Nežika sama na klopi pred hišo zatopljena v svoje mračne misli Tedaj je pristopil Janez in ji položil roko na ramo.

Nežika se je zdrsnila iz svojih sanj in pogledala Janeza.

•»Sirota, mnogo trpiš! Verjemi mi, tudi meni je hudo za Tončem. Flad sern ga imel kakor rodnega brata«, je rekel tiho Janez in prisedel k uiej. Toiiko resnične ljubezni in žalosti je bilo v njegovih besedah in njegovih plavih očeh, da je Nežika nehote segla v njegovo roko ter ga hvaležno pogledala:

»Ves svet me je zapustiL Ostani vsaj ti pri meni, tovariš moje mladosti.« '

»Nikdar ne pojdem od tebe, Nežika!t je Iskreno vzkliknil Janez ta ji stisnil roka Ves dopoldan sta se pogovarjala o mladih letih, paši, košnji in V3eh svetlih dogodkih, ki so jih doživeli v troje z rajnim Tončem. Dobro so deli ubogemu Nežikinemu srcu ti spomini, da je spet oživela iz svoje otopelosti. Poldan je že odzvonilo, ko se je dvignil Janez k odhodu.

»Janez, pa še kaj pridi. Ko ml je tako hudo sami«, je zaprosilo

dekle.

»Pa še ti pridi k nam. Boš videla, kako so letos dobro brale čebele«, jo je povabil Janez.

»Pridem!« je obljubila Nežika.

Odslej skoraj ni bilo dneva, da bi se ne sešla tovariša. Starši obeh so z zadovoljstvom gledali, kako se zbližujeta otroka. Vsak večer je molila Nežika za Tonča in vedno bolj je bledela žalost v njenem srcu ter se izpreminjala v neko tiho spoštovanje spomina na izgubljenega ženina. Kakor slabovečen slak je žensko srce: brez opore hira, čim pa jo najde, se je tesno ovije ter bohoti in cveti.. *

XV L

Vojna vihra je plesala svoj krvavi ples, poročila o zmagah in vojnih ujetnikih so omamljala krvaveče narode, ranjenci pa so pripovedovali o moriji pri Grodeku, Premislanih in drugih neštetih grobiščih ter o begu cesarskih armad.

Ker ni bilo moških, so pokosile ženske otavo, izorale obilen pridelek krompirja, posejale ozimino ter sprašile njive za pomladno setev. Ko so hodile ženske za plugi in s tenkimi glasovi vižale neposlušno živino, kar niso mogle verjeti, da se tam nekje daleč prav v teh lepih jesenskih dneh koljejo njihovi možje in sinovi z neznanimi nedolžnimi vojaki, ki prav tako ne vedo, čemu vse to klanje.

»Sami se naj pomerijo, cesarji in generali«, so se hudovale stare žene. Polovdrica je snela s stene cesarjevo podobo in ji iztaknila oči, cesarja samega pa je klela:

»Bog te kaznuj, ti zmešani starec! Oslepe naj ti tvoje krvi lačne oči!«

Dolgo je še visela cesarjeva podoba na steni in gledala z votlimi očmi po prazni sobi. Naposled pa je bil nekdo posvaril starko, da jo je, v strahu pred kaznijo, zažgala.

Prvi ranjenci so prispeli v Celje. Tona je šel pogledat, aE ni morda kateri med njimi, ki bi mu utegnil kaj natančnejšega povedati o sinovi smrti. Komaj dovršeno gimnazijsko poslopje so preuredili za bolnico. Tona je dal pri Balantu v hlev kobilico in krenil mimo protestantske cerkve proti velikemu rumenemu poslopju.

Prostorne sobe so bile polne belih postelj, s katerih so gledale grozničave oči nezaupno posetnika. Iz ene sobe v drugo je romal Tona, gledal izmučene obraze in premišljal:

»Pa čemu vse to? Vera nas vendar uči: ,Ne ubijaj!' Kadar se

pozemskim oblastnikom zahoče igre, pa ne velja več božja postava. Pravijo, smrt Ferdinanda in njegove žene je treba maščevati. Da jo maščuje, je moral umreti moj sin. Kdo bo maščeval njega in kdo tisoče drugih sinov, mož in očetov. Spet drugi tisoči in te novi tisoči brez konca... Ali ni človek, kakor so drugi ljudje? Kdo pa je bil praded Habsburgov? Roparski vitez, njegovi nasledniki morilci, tat je in roparji, ki so vsužnjili tuje, mirne narode. Če meni, poštenemu kmetu, ubije sosed sina, kaj bom šel jaz zato umorit njegove otroke in hlapce. Čemu neki je postava, ki pravično kaznuje. Za poštenjaka je, za roparje in cesarje je ni. Pa pravijo, da so od Boga postavljeni, a nihče ne pove, kdaj jih je postavil Bog in kako. Za enega vemo, da je od Boga postavljen in tudi kdaj in kako: za papeža. Ta je edini, ki bi moral govoriti, on molči in moli Ni prav, da molči, drugi pa zlorabljajo božje ime. Ali se boji mogočnih cesarjev? Kaj se jih bo bal! Telo mu vzamejo, kakor so ga že stoterim njegovih prednikov pagan-ski trinogi. Po svojih služabnikih bi nam naj zaklical: Ne ubijaj! Vsi bi mu sledili Za glavo se boji in rajši pusti mučiti milijone, kakor bi sam legei na raženj. Ne diši mu mučeniška krona, dobro živi in čaka na mehki stolček v nebesih. Boga ne boste ukanili, kakor ste strahopetne ljudi, da se koljejo za cesarskega žlahtnika. — Saj vsi ti ne verjamejo v Boga, le za priprego ga imajo in za strah. Ali je samo za revne in neumne, zanje, Id so bogati in učeni, ga pa ni. Ali jo sploh...«

»Gospod Kolenc« ga je zmotil v teh mislih slab klic iz kota. Vsa v belo zavita glava se je dvignila na postelji in le eno oko je gledalo Tona. Ko je stopil le-ta bliže, mu je bilo nerodno, ker ni mogel spoznati vojaka. Pa mu je obvisel pogled na tablici nad vzglavjem: Filip Podbregar.

»Me ne poznate? je govoril iz ozke špranje v ovojih vojak. »Iz Reke sem.«

»Kaj nisi bil pri istem eskadronu kakor naš Tona?«

»Seveda sem bil. Pri Krasniku so poslali naši bedasti generali celoten eskadron kakor na paradi groti Rusom, ki so bili zakopani v jarkih sredi krompirjevega polja za vasjo. Pa so zaregljale skrite strojnice po nas kakor po zajcih. Prav poleg mene je jezdil Tonče, ko ga je zbilo iz sedla, da je telebnil znak v razgon. Mi smo divjali naprej in ga nisem več videl, Drugi dan mi je kazal Grabnarjev iz vaše vasi njegov notes. Saj ste ga prejeli?«

»Prejel«, je zavzdihnil Tona. »Ali je kaj kriknil?«

»Nič! Saj tudi Časa ni bilo, da bi ga pogledal, kam ga je zadelo. Menda ga je v srce.«

>V srce...«, je zase ponovil ves sključeni oče.

»Vsi pojdemo za njim. Mene so za enkrat le po obrazu oplazili drobci granate. Ko se izližem, jim nesem pa nazaj celo butico. Nihče ne bo ostal...« je tolažil Tona bolnik.

Ko je Tona odhajal, mu je še naročil ranjenec: »Naše pozdravite, če jih boste kaj videli.«

Iz življenja in sveta

Jesenski čudeži

Skrivnostno fiziološko dogajanje v rastlini, Šivali ln

človeku

Zakaj se Jesensko listje pobar«

yj rumeno in rdeče?

Vse rastline pričnejo po svoji dozorelo-sti nakupičevati svoja hraniva v steblu ali koreninah. Pozimi nepotrebne končine se odstranijo, da ne bi življenjski soki krožili brez koristi. V listu preostali klorofil (rastlinsko zelenilo) se razkroji in daje listu jesensko rjavo barvo »Večno« zelenje tropskega gozda je samo prevara, kajti tudi večfna "tropskih rastlin izgubi vsako leto svoje liste, le ne vseh istočasno. Ko se je razkroj na površni lista dokončal, se stvori ob stiku lista z vejo tenka plutovinast* kožica — tako tenka, da list od nade ob najmanjšem pišu.

Zakaj se bojimo »prehodnih d o b«?

»Prehodnih dob« pomladi in jeseni se mnogi ljudje silno boje. Zaradi vremenskih preobratov se jih z lahkoto lotevajo ka-tarji, ki so po človekovi konstiuciji daljši ali krajši, lažji ali težji.

Po novih znanstvenih preiskavah pa moramo na jesenske bolezni gledati čisto drugače nego na pon^adne. Pokazalo se je namreč, "da je človekova odpornost proti boleznim jeseni vse večja nego _ spomladi, dočim je z odpornostjo bakterij narobe. Znano je dejstvo, da pobere pomlad v posebni meri stare ljudi in tuberkulozne, dočim prenašajo jesen bolje. Ta pojav se da razlagati morda tudi s tem, da je zima človekovo odpornost oslabila in da je zna&aj sončnega obsevanja bistvenega pomena

Šele v naši dobi smo odkrili, da so ultra-violetni žarki v sončni svetlobi samo spomladi in poleti, med oktobrom in marcem pa v nižinah čisto manjkajo. Ta pojav je_ v zvezi z različno lego sonca in z vpadnim kotom njegovih žarkov. Čim poševnejši žarki, tem večja je njihova pot skozn ozračje in tem večja nevarnost, da jim ozračje posrka ultravioletn.i delež. _ _

To ima za posledico, da je jeseni in po> zimi v naših krajih posebno pogosta bolezen, ki io imenujemo rahitis. Ta bolezen ie v zvezi s pomanjkanjem ultravioletmh žarkov kakor je dognala medicinska ve-da Z unombo ultravio1etno obsevanega preparata in z direktnem obsevanjem z umetnim ultravioletom je dosegla čudežne uspehe proti tej bolezni.

Nahod jeseni.

Človeško telo ie nosilec milijonov bolezenskih klic. V normalnem stanju ustvarja pa istočasno dovolino količino obrambnih snovi ki ovirajo prekomerno razmnožitev teh klic. V jeseni zaradi hladnejše temperature pa telo ne more izdelati dovolj teh obrambnih snovi in bacili dobe začasno nadmoč. Ti bacili napadejo zlasti dihalne organe — tako nastane nahod.

Zakaj dobimo rdeča lica?

Če se izpostavimo dalj časa vetru, nam tako rekoč zmasira obrazne mišice, pospeši krvni obtok in tako nam obličje zardi.

Če stopimo pozimi prezebli v toplo sobo in nam lica isto tako pordečijo, pomeni to da je postala toplota, ki jo jetetozu-

naj iprodadnlo piott mnzn, V

mrazu eo se žilice stisnile, t sobi se razširijo, krvni obtok se poveča in prevaža preobilo telesno toploto skozi žareča lica

Če si pa že na pol zmrznil in je postala koža čisto rdeča ter razpočena, je to že razdor tkiva, pri katerem se ie rdeče krvno barvilo razkrojilo in izločilo.

Ljudje, ki imajo vedno rdeča lica, so Jah-ko popolnoma zdravi — ali pa izvira ta rdečina od preobilih rdečih krvnih telesc v organizmu.

Zakaj Šklepetamo z »obrni?

Kadar nam je mraz, mora naše telo bolj »zakuriti«. To proizvajanje toplote se vrši večinoma v mišicah. Zato nam zadostuje samo malo gibanja in že nam postane topleje. Če pa se ne ganemo, mora pričeti te* lo samo to akcijo; organizira nam splošno tresenje mišic. Najprvo reagirajo tenki mi* š'čni snopi pod površino kože. Stisnejo se, dlačice se naježijo: in dobimo najlepšo »kurjo polt«. Če to ne zadostuje, pridejo na vrsto večje skupine mišic in ta proces se stopnjuje od šklepetapja z zobmi do plošne tresli ce. Tako si razumno telo pomaga samo.

Zakaj nas prevelik mraz boli? Zato. ker učinkuje na neštevilne živčne konce v koži vsega telesa. Te končke imenujemo toplotne in mrzlotne točke. Število teh točk je na iazličnih delih telesa različno. Na trebuhu so mrzlotne točke posejane n. pr. zelo na gosto, na koncu jezika pa spet toplotne. Če vpliva mraz na nas, povzročijo te točke hitro in močno stiskanje okoliških mišic, kar ima za posledico močno porast toplote. Prehitro stiskanje stauic pa učinkuje tudi na točke, ki posredujejo občutek bolečine. Tako da nastaneta istočasno dva občutka: bolečina in mraz. Ker pa živci za posredovanje bolečin dosti hitereje prevajajo oobutke v možgane nego temperaturne točke, se dogodi, da ^občutimo pri hudem mrazu najprvo bolečino in šele potem mraz.

Zakaj neke živali zimo

pr es p i j o?

Č'm začenjajo temperature v naravi padati, se v živalih, ki zimo prespijo, izvršb jo čudne spremembe. S spremembami v delovanju krvnih žlez prične telesna temperatura rapidno padati, dokler ne dosežejo priliono stopnje vnanje temperature. To povzroča, da postanejo živali čedalje bolj lene in zapadejo v spanje, ki traja običajno šest mesecev. Prevelik mraz jih pa včasi tudi zbudi, včasi jim tudi ne zadostujejo hraniva, ki so si jih nabrale v telesu za zimsko spanje. Tedaj se jim telesna temperatura večinoma takoj dvigne in ostanejo bdeče po več ur, dni ali tednov.

Med zimskim spanjem živali ne morejo umreti od .gladu, ker jim je izmenjava snovi silno zastala, tako da jim zadostujejo raTmeroma majhne količine hrane. Nizka telesna temperatura j"m olajša to telesno gospodarstvo, ker je tudi poraba kuriva v telesu minimalna.

et perpetuum mobile!

Neštetim presenečenim izumom se je pridružil električni perpetuum mobile

Perpetuum mobile velja že oddavna za višek vsega nemogočega. Perpetuum mobile naj bi bil tisti stroj, ki bi obratoval večno brez dovoda energije, čeprav se raziskovalcu ne bi smelo videti nič nemogoče, je znanost takšen stroj vendarle proglasila za nemogoč, ker se uipira enemu izmed temeljnih zakonov narave: Mayer-jevemu zakonu o ohranitvi energije, ki pravd po eni strani da energija ne more nastajati iz niča, in po drugi strani, da se ne more spremeniti v nič. Zato so nad večno obratujočim strojem že davno zaključeni vsi akti.

Vsa poskusi, da bi se zgradil perpetusum mobile, so se izjalovili že v starem veku in tudi na pragu naše elektrotehnične do-be. Zmerom se je izkazalo, da tiči za takšnimi poskusi samoprevara ali pa navadna goljufija. Pariška akademija znanosti je zato že pred 150 leti sprejela načelni sklep, da se ne bo bavila z nobenim načrtom ali predlogam kakšnega »permobili-sta« — izumitelja večnega srtroja.

Vendar pa tudi resna znanost še danes ne more tako preprosto preko tega vprašanja. Baš te dini je prominenten angleški znanstvenik predložil Londcmski akademiji znanosti nov perpetuum mobile in učeni gospodje te akademije so morali priznati, da tu ne gre za prevaro. Ta perpetuum mobile, ki je prišel na dnevni red resne znanstvene družbe, pa ni kakšen strojni kolos. temveč preprost, majhen ko-vinast obroček. V tem cbročku kroži elek-

trični tok brez prestamtaL Toka nm pa ne dovaja noben stroj, temveč kroži ta sam

od sebe. __

Kako je to mogoče? Rešitev te uganke, ki samo na videz nasprotuje naravnim zakonom, je preprosta. Perpetuum meblle so izdelali v znamenitem »laboratorija mraza« v Leydenu na Holandskem. Ta laboratorij se bavi s pridelovanjem najnižjih temperatur.

Učenjak Karamerllng Onnea Je a poeftm-si s tekočimi plini, zslasfci s helijem, dosegel temperature, ki so le malo oddaljene od »absolutne ničle«, najnižje možne temperature minus 273 stcpinj. Prt teb neznansko nizkih temperaturah kažejo snovi povsem neob?čajne lastnosti. Tako se je pokazalo, da zvišajo zlasti kovine svojo prevodljivost in da ne postavljajo električnemu toku skoraj nobene ovire.

V tej lastnosti tiči baš uganka navedenega perpetmuma mobila. Svinčeni obroč z malo centimetrov premera so dali v tekoč helij in so ga potem zaprli v cev s tekočim zrakom. Obroč se je kmalu tako sMa-dil, da se miu je temperatura približala Skoraj popolnema absolutni ničli. V tem stanju so inducirali v obroč električni tok, ki je pričel v njem krožiti in ker ne najde nobene ovire, mora teoretično krožiti vso večnost. Ce se bo to zgcdilo, ne more nihče povedati, vsekako je treba upoštevati, da temperatura svinčenega obroča ni natančno ista in da je v njem vendarle nekaj ovire, čeprav še tako majhne.

Kandidat

za poljski prestol?

Sikst Parma Bourbonsld,

ri naj bi bil po senzacionalni vesti nekega pariškega lista kandiat maršala Pilsud-skega za poljski prestol. Po objavi te vesti so se takoj pojavili na Poljskem ostri glasovi proti tej kandidaturi

Velikanski uspeh subskripclfe na Bjornsova dela

Za letošnji! Bjornsonov jubilej napovedana d-odaja pisateljevih del je dosegla v suK skTibcijd velikanski uspeh. Na zlbrana dela velikega Norvežana se je naročilo doslej 65.000 oseb. To se ,pravi, da si je za stoletnico pesnikovega rojstva omislil njegova dela vsak pei Norvežan. Norveški narod bi r tem ipogledu lahko služil za vzgled marsikateremu večjemu, a tudi manjšemu narodu. (Opozarjamo na opis Norveške, ki Jo opisuje dr. Božo škerlj v tedenski reviji »življenje in svet«).

Rekordi tudi med polarnim ledovjem

V Rusijo se je vrnila motoma ladja »Knipovič«, ki je postavila svetovni rekord v polarnih vožnjah s tem, da je prvič ob-plula vse otočje Nansenove dežele. »Knipovič« ima samo 100 ton. Ekspedicija je bila dsve leti v polarnih krajih in je raziskala okroglo 37.000 kvadratnih kilometrov doslej neraziskanega ozemlja. Ugotovila je budi, da sestoji Bela dežela iz enega samega otoka in ne iz dveh kakor je mislil Nansen.

Novi predsednik belgijske vlade

De Broqueville,

bivši vojni minister, pristaš katoliške stranke, ki je dobil mandat za sestavo volilne vlade *

D^nnunzijevo spreobrnjenje

Že nekaj let izraža D* Annnnzio žeflflo, da bi se rad umaknil iz sveta ln preživel zadnje dneve svojega življenja v kakšnem samostanu. Ker pa poznajo pisatelja vsi za velikega 1 znajdi te! j a senzacij, mu tega doslej skoraj nihče ni verjel.

Zdaj poročajo rimski listi, da je D* An-nunzijeva namera, skleniti svoje livlje-nje v samostanski samoti docela resna. Stvari, ki jih je zavojevalec Reke naiplsal v zadnjem času, očitujejo baje vseskozi re. Bgiozen nadih in rokopis njegovega zadnjega dela, ki sedaj kroži v prepisih okoli prijateljev in znancev, poveličuje samo vero v Boga in posmrtno življenje.

V zvezi s tem se tudi govori, da bo pisatelj opustil vilo pri Gardskem Jezera, katero bodo preuredili v muzej. D' Annnnzio pa se bo nastanil v samostanu benediktinskega reda v Monte Oasslnn. Ker J® bil v svojem življenju večkrat oženjem, seveda ne bo moeel stopiitj v red, ker nra ne morejo dovoliti po sveč en j a. Zato Pa bo vstopil med benediktince kot lajik. Red ga bo brez pridržkov sprejel za svojega brata.

Telesno zaprt .je, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba ▼ črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji, motne sluznice oreidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov, z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

Rockefellerjev »spomenik koncu depresije44

S*.

Skoraj dograjeni 70nadstropni nebotičnik, ki tvori središče nove newyorške četrti. John D. Rockefeller je »žrtvoval« ogromne vsote za zgradbo newyorškega radio mesta, ogromen kompleks zabavišč, trgovskih hiš in socialnih zavodov! Gradbo tega mesta imenujejo Američani »Spomenik konca gospodarske depresije«

Otroška paraliza v Berlimi

-Jedtem ko So posamezni primeri otroške mrtvičnosti pri nas ponehali, javljajo iz Berlina, da se je tam bolezen letos mogočno razmahnila, še nikoli ni bilo mestnemu fizikatu prijavljenih toliko primerov te bolezni kakor letos. Med 130 obolenji pa je bil doslej samo 11 smrtnih primerov. Dosedanje izkustvo, da otroška paraliza upade čiim nastopi hladnejše vreme, je letos popolnoma odpovedalo.

Praški most v Madridu

Madridski župan Je »poročil čel. poslaniku pri španski vladi Kybalu, da je mestni svet v Madridu sklenil most, ki veže glavno ulico P aseo del Canal z ulico Antona Lopeza, i m en ov a/ti Praški most (Puen-te de Praga).

Najgloblji rudnik na svetu

V nekem južnoafriškem rudniku so pred kratkim dovrtali rov do globine 2360 m. S tem si je podjetje pridobilo častni naslov, da je lastnik nazelobljeera rudnika na svetu.

Nebotičniki v puščavi

Obisk dežele, ki Je vsakemu Evropeu zaprta

Na Dunaju j® predaval znani raziskovalec Južne Arabije Hans Helfritz o svojem zadnjem potovanju, ki ga je privedlo v doslej neznana ozemlja. Zaupanje mal-kalaškega sultana mu je otvorilo južno-arabsko zaledje, ki je drugače vsakemu Bvropcu strogo zaprto.

Iz Adena Je obiskal deželo Hadramavt, puščavno visoko planoto, ki jo režejo številne doline izsušenih rek. Tu živijo divji beduimski redovi, ki se neprenehoma bojujejo med seboj in hiše ter mesta so tod proti njihovim drznim napadom zavarovana kakor v srednjem veku s trdnjavskimi zgradbami in obzidji. Hiše imajo okna v takšni višini, da jih ne morejo doseči svin-čenke beduinskih pušk. Tako ni nič čud. nega, da je naletel Helfritz na 10 do 15-nadstropne zgradbe, cele neb tičnike, ki so jih domačini iz primitivnih nežganih opek gradili že pred 600 leti. ko ni niti Amerika poznala nobenih nebotičnikov. Prebivalci teh hiš uporabljajo samo najvišje nadstropje, spodnja pa so prazna.

Najzanimivejši je bil tisti del Helfritzo-vega predavanja, v katerem je opisoval sve je bivanje v Sanaji, prestolnici neodvisne arabske države Jemena. Tu ga je dal vladar, ker je fotografiral, zapreti in potem izgnati. Ta kralj je najvišji uradnik, duhoven ln sodnik v deželi. Sodbe se vršijo na glavnem sanajskem trgu, ki ga obdajajo ogromne džamije in palače. Tatvino kaznujejo še po starih običajih z odsek anjem roke, zakonolom s tem, da greš-

nika, oziroma bolje rečeno grešnico živo pokopljejo in potem kamenjajo. Kralj si je zaradi večje varnosti pred rodovi, ki mu niso popolnoma podvrženi, prikrbel 4000 talcev v glavno mesto, če kje izbruhne upor, talce dotičnega rodu takoj in neusmiljeno usmrtijo. Da bi ši povečal svoje imetje, si je kralj izmislil praktične odredbe. Določil je da smejo imeti samo ple-menitaši neki maksimum denarja, vse drugo pa pripada njemu. Izdatki so malenkostni: njegov prvi minister dobiva n. pr. komaj 1400—1500 Din mesečne plače, častniki komaj desetino, vojaki pa pet in dvajsetino tega. Tako si je mož nagrmadil ogromen zaklad starih tolarjev Marije Terezije in anglešKih zlatih funtov, ki jih strogo straži jo.

Ta način varčevanja ima seveda tudi svcje senčne strani, kajti neredko se zgodi. da njegovi vojaki enostavno prodajo svoje orožje nasprotniku, če potrebujejo denarja včasi pa jim tudi za denar vračajo trupla njihovih padlih rojakov. Za prehrano in opremo vojakov morajo skrbeti kraljeve žene. ki jih je legion. Te morajo za vojake tudi delati, če jim kralj kdaj v šibki uri podari kakšen nakit, niso preveč srečne, kajti ob koncu leta morajo zanj plačati — davek.

Helfritz ima tega vladarja sptota v želodcu, saj mu je preprečil dognanja še marsikatere zanimivosti Iz teh pokrajin, na katere je svet pozabil in ki žive čisto svoje, od vsega ostalega sveta različno življenje.

Novi londonski Zupan

Novi londonski lordmajor sir Percy Greenaway v spremstvu svoje žene ob prihod« X lordsko zbornico, kjer je prejel kraljevo potrdilo svoje Izvolitve

Atentat na svetovno rekorderstvo

Na HoSandskem Je vzfcudOa. veKko ogorčenje terjava znamenite hoiandske plavalke tal svetovne rekorderke Marije Braun Fttlippsenove, da je bila pred nastopom na oUrapijekih igTah v Dos Angeuesu zastrupljena na čuden način.

Svoječasno so oficietoo poročali, da Jo Je ugriznila neka žuželka, kar Je imelo za posledico zastrupljenja krvi. Braamova pa pravi sedaj, da jo je neki Američan pred dnevom, ko bi morala nastopati na odločilnih tekmah, v gneči zabodel z Injekcijsko iglo v nogo. že drugega dne je imela Injekcija za posledico, da je plavalka obolela na hudi mrzlici in so Jo mcrali po zdraviliški odredbi prepeljati v bolnišnico. Tn Je ležala 5 tednov in ko je holandsko oHmpijSko moštvo odhajalo, je bilo njeno stanje še tako kritično, da so računali z njeno smrtjo.

Zefto značilno Je to, dR so stmaitraJI kot najnevarnejšo nasprotnico Braimove Američanko Eleonoro Holmovo, ki bi morala določenega dne tekmovati z njo v hrbtnem plavanju na 100 m. Holmova je baje z neko ameriško filmsko družbo sklenila sedemletno pog dbo za primer, da bi v tej tekmi izšla kot zmagovalka. Ker se Brau-nova tekme ni mogla udeležiti, je Holmova tudi zmagala in je danes prominentna članica omenjene filmske družbe. Holand-cd smatrajo, da Je hotel kakšen prijatelj Američanke Holandki preprečiti start, pri čemer se morda niti ni zavedal posledic svojega atentata.

Trenchcoat- in

Httbertos plašči

sa Jesen in zimo, precizni domači tedefki

pri tvrdki

Drago Schwab, Ljubljana

Dohodki ameriških politikov

Po nekem ameriškem listu znašajo letni dohodki demokratskega kandidata za državnega predsednika Franklina Roosevelta in njegove žene 42.500 dolarjev. Kot newyorški guverner dobiva Roosevelt letno 25.000 dolarjev, dohodki iz njegove bivše advokatske pisarne, učiteljska gaža njegove žene, dohodki iz majhne prodajalne antikvitet znašajo 5.000 dolarjev, 12.500 dolarjev pa nesejo obema zakoncema vrednostni papirji. Po istem viru znaša zasebno imetje sedanjega predsednika Hoovra 8 milijonov dolarjev, njegovi letni dohodki pa 90.000 dolarjev.

Odprava letalca Čuhnovskega

Velika letalska ekspedicija. ki je imela nalog raziskati najsevernejše predele ru* ske zemlje, se je pred kratkim vnvla v domovino. Vodil jo je letalec Čuhnovski. ki se je moral na svojih poizvedovalnih poletih često boriti z ogromnim- težavami. Nagajala mu je megla ki je bila močno na poti tudi njegovim tovarišem Ledolomilec »Sibirjakov«, ki je na svoii ekspediciji izgubil ladijsk^ vijak pa išče sedaj pot v kakšno pristanišče ob Tihem oceanu da popravijo na njem to. kar so poškodovali divji elementi Ledenega morja.

Skok z najvišjega dinrafskega zvonika __

Te dni Je Skočil v opoMansMi oreh a

zvonika cerkve sv. Štefana na Dunaja te višine 30 m na zemljo 15-letmi brivski učenec Hugo Rumpold. Obležal Je na mestu mrtev. V smrt ga Je gnal obup nad življenjem, od katerega si ni obetal nič dobrega.

Hitrejši tempo v ma

Kakor poročajo te Budimpešto, Je la nova vlada odredbo, po kateri se morajo tekoči akti rešiti v treh dneh. Val zaostali akti se mcrajo rešiti najpozneje ▼ dveh mesecih, izvzemši tiste, ki Jib ni mogoče rešiti šablonsko.

ANEKDOTA

Risarja Johna Hertorja eo nekoč vprašali, kdaj najtežje dela. »Opoldne«, Je odvrnil umetnik ,In kaj delate takrat>« se je glasilo dodatno vprašanje. »Takrat opravljam svoje najtežje delo — skušam namreč vstati ilz postelje!«

Vsak dan ena

Štedenje — gkotska deviza

Teta: »Pridi in pokaži se svoji stari te. ti... ah. ah — oči so čisto materine, tudi nos in usta ...«

Najmlajši: »In hlače so čisto očetove!« (Izvirna risba iz škotske kniiee »Tip in Tap«)

ospodarsf vo

Finančna pomoč Srednji Evropi

Predsednik nedavne konference r Stresi Georges Bonnet se v zadnjem času zelo trudi, da bi dosegel realizacijo sklepov in priporočil te konference. Pred kratkim je odpotoval v London, kjer je imel razgovore z raznimi: vplivnimi osebnostmi, v petek pa je imel tam pred izbranim občinstvom politikov, industrij«ev in gospodarstvenikov predavanje o konferenci v Stre eL Bonnet je poudarjal, da bo akcija za evropsko sodelovanje, ki je bila započeta v Stresi, ie tedaj življenja zmožna, če se bo prizadevanjem ostalih sil pridružila tudi Anglija Na pomisleke Angležev slede predlaganih skup nri h fondov je Bonnet opozoril, da gre dejansko za minimalne zneske, ki pa morejo evropskim državam da/ti podlago za sanacijo valut, čenrav so sklepe v Stresi osvojile že Francija, Nemčija tn Italija, je razširjenje na Anglijo neobhodno potrebno.

Tudi v evropskih političnih ln gospodarskih krogih se zadnje dni mnogo razpravlja o vprašanju izvajanja sklepov konference v Stresi in zlasti o ustanovitvi fonda za stabilizacijo srednjeevropskih ln vzhodnoevropskih valut; to pa ne samo zaradi tega, da bi se prizadetim državam pomagalo, temveč tudi zaradi tega, da b: ae s tako akcijo obvarovale upniške dr žave pred izgubami. Prizadevanja gredo tudi za tem, da bi se načrt, ki je bil sprejet v Stresi, razširil. Novčanične banke uaj bi dobile za daljšo dobo primerne kredite, istočasno pa naj bi se Izvedla akcija za mobilizacijo zamrznjenih kratkoročnih kreditov v teh državah.

Po voljna rešitev gospodarskih tn valutnih vprašanj Srednje Evrope, ki najbolj občuti krizo, je vsekakor v interesu vse Evrope. Gospodarska neodvisnost posameznih držav ne more biti nikoli tako da lekosežna, da te težkoče v eni državi ne bi vplivale na razvoj v drugi. Ne da »e niti zamisliti stanje v svetu, po katerem b; ene države ževele v bedi, druge pa v blagosta-»jn. Svetovna gospodarska depresija se da ©militi iln odpraviti samo i mednarodnimi tkrepiL S poslabšanjem gospodarskega valutnega položaja velikega števila evropskih držav se stalno slabša tudi situacija v državah, ki jim gre še dobro. Nikjer pa se .povezanost usode med državami dq vidi tako jasno, .kakor pri valutah. Slaba valuta ene deže.le škoduje tudi sosednjim deželam. Gospodarske in valutne težkoče v Srednji Evropi postajajo zaradi tega predmet resnih skrbi zapadnoevropskih držav. Upniške države »o predvsem v skrbeh zaradi tega, ker spoznavajo, da bodo morale, če se sedanje stanje ne bo poboljšalo, vse države Srednje Evrope prenehati s plačevanjem obresti in amortizacijskih levot za državne inozemske dolgove. Transferml moratorij obstoja že v Avstriji, Madžarski, Bolgariji fn Grčiji. Rumunija se pra"v sedaj pogaja z upniki zaradi uvedbe sllčnega moratorija Tudi Poljska, ki je dolgo kazala precejšnjo odpornost proti finančni in valutni krizi, je prišla v zadnjem času v težaven položaj. Jugoslar vlja je doslej z znatnimi napori v redu vršila svoje Obveznosti Kaikor poroča beograjsko »Narodno blagostanje« v včerajšnji številki, niso točne vesti, češ da naša Državna hipotekama banka nI v celoti plačala anuitete za Sellgmannovo posojilo v Ameriki. Nasprotno je finančni agent v Ne-wyorku sprejel pravočasno ves znesek anuitet, kolikor se plačuje v inozemstvu. Po informacijah imenovanega lista se je naša država pričela pogajati v Parizu z imetniki naših obveznic zaradj olajšav, ki so končno tudi nam potrebne. Vest o teh pogajanjih je vsekakor ugodno vplivala na te? a je naših vrednot v Newyorku in Parizu in na zunanji tečaj dinarja. Naša situacija je danes taka,

oremo dobiti le za zelo majhen del nagega izvoza V to situacijo pa nismo zašli po lastni krivdi, temveč predvsem za,radi deviznih in plačilnih omejitev onih držav, kamor največ Jz.važamo.

Naša ifidssstrija v septembru

Okrožni urad za zavarovanje delavcev vodi sedaj mesečno statistiko o gibanju števila zavarovanih delavcev v posameznih gospodarskih panogah. Pravkar smo prejeli tako statistiko za september, iz katere posnemamo naslednje podatke o številu zaposlenega odn. zavarovanega delavstva v posameznih panogah in o prirastku odn. padcu v teku meseca.

štev. del. prir. aH padec

abs. v %

Usnjarska imii. 1-509 + 73 + 4.8

Papirna ind. 1674 + 64 + 3.8

Tekstilna ind. 8969 4- 171 + 1.9

čevljarska Ind. 3295 4- 47 + 1.4

Kovinska ind. 6273 + 75 + 1.2

Gradnja cest 2523 + 26 + 1.0

Oblačilna ind. 4341 + 27 + 0.1

Grafična ind. 1136 + 5 -f 0.0

Predelava lesa 4152 + 8 + 0.0

Hranilna ind. 3564 _ 1 _ 0.0

Hišna slnžinčad 7917 _ 37 _ 0.1

Trgovina 4191 _ 41 _ 1.0

Kemična Ind. 1480 _ 18 _ 1.2

Gozdna ind. 59-63 235 _ 4.4

Stavbna ind. 6543 ___ 421 _ 6.4

Gostilne, kavarne 3163 _ 264 __ 8.4

Ind. kamenja 4270 — 45« — 10.7

Vse panoge 79.197 1311 _ 1.7

Kakor je .iz gornje primerjave razvidno, kažejo usnjarska, papirna, tekstilna čevljarska on kovinska industrija delno zboljšanje zaposlenja Pri usnjarski in tekstilni industriji smo že pretekli mesec op ar žali napredovanje. Papirna industrija je še v avgustu izkazovala 1% nazadovanje, v septembru pa beleži zopet 4-odstotni prirastek delavstva. Med panogami, kjer število delavstva nazaduje, je najprej ome. niti gozdno Industrijo, kjer se obseg obratovanja nadalje krči. Nazadovanje v stavbni Industriji in industriji kamenja je posledica popuščanja gradbene delavnosti, nazadovanje zaposlenosti v gostilnah, kavarnah ln hotelih pa je docela sezonskega značaja.

= Prodaja vreč. Dne 3. novembra se bo vršila pri direkciji državnega rudnika v Velenju potom pismene neposredne pogodbe prodaja 1150 komadov vreč od jute. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Lj-ibljanl)

Gospodarske vesti

» Gradbene investicije r letu 1930. Ministrstvo za zgradbe je sestavilo statistiko o gradbenih delih, ki eo bila v L 1930. izvršena predvsem za zboljšanje prometa Vsega je bilo za nova gradbena dela in za popravila ter vzdrževanje naprav porabljenih 576.5 milijona Din, od tega 456.5 milijona Din na breme države; 52.1 milijona Din na breme banovin in 68.8 milijona Din na breme občin. Največji del skupnih gradbenih stroškov je šel za nova dela, namreč 405 milijonov Din ali 70 V», ostalih 171 milijonom ali 30 °/o pa za popravila in vzdrževanje. Na posamezne vrste gradbenih del je v tem letu odpadlo:

v milij. Din V "/o

nove ceste 25.7 4.5

vzdrž., popravilo cest 117.3 20.3

novi mostovi, propusti 50.3 8.7

popravila mostov 12.2 2.1

nove zgradbe 85.2 14.8

popravila zgradb 27.8 4.8

nove hidroteh. naprave 22-5 3.9

vzdrž., popr. h idr. naprav 13.9 2.4

železnice nove 221.6 38.5

576.5 100.0

Novih eest je bilo v vsej državi zgrajenih 62 km, popravljenih pa je bilo 5343 km. Novih mostov in propustov (brez železniških) je bilo zgrajenih 600. popravljenih pa 629-Postavljenih je bilo 184 norih poslopij, od tega 45 za upravne svrhe, 53 za prosveto, 26 za državno gospodarstvo, 30 za zdravstvo in 10 za verske ustanove. Največji so bili izdatki za nove železnice. Zgrajeno je bilo 153 km železnic (Bitolj - Prilep, Kragu-jevac - Kraljeveo. Prokuplje - Pločnik, Rogatec - Krapina) s 5 tuneli, 81 mostovi in 400 propusti.

= Tričetrt odstotka obresti na leto. Na londonskem denarnem trgu se je zadnje tedne likvidnost tako povečala, da je obrestna mera tudi za daljšo dobo padla že pod en odstotek. Angleška vlada je te dni emitirala večje zneske enoletnih zakladnih menic, in sicer z obrestno mero od komaj tričetrt procenta na leto. Ponovni padec obrestne mere v Angliji je povzročil, da so se državni papirji nadalje dvignili in da no-tira nedavno konvertirano 3 in pol odstotno posojilo že nad pariteto, namreč 102. Banke imajo težikoče s plasiranjem odvisnih denarnih sredstev. Za nezavezane vloge plačajo koma i pol procenta obresti na leto.

= Industrija dušika v Dalmaciji ropot obratuje. Kakor poročajo iz Splita, je tvor-nicam za dušik in karbid v Šibeniku in Du-gomratu, ki so last francoske družbe »La Dalmatienne« uspelo zasigurati obratovanje za več mesecev in morda celo za leto dnin. Tvorninca v Dugomratu, ki je povsem mirovala, je zopet najela delavstvo in že obratuje, v kratkem pa bo zopet pričela obratovati tvornica v Šibeniku, tako da bo v obeh tvornicah znova zaposleno okrog 800 delavcev.

= Naši dolarski papirji na newyorgki borzi. Na newyorški borzi je 18. t m. notiralo 7®/o Blairovo posojilo 21.50, 8Ve Blairovo posojilo pa 26.

= Z Avstrijo ne bomo sklepali nore klirinške pogodbe. Po informacijah beograjskega Narodnega blagostanja, naša država nima namena obnoviti kiiring z Avstrijo Pogajanja, o katerih pišejo, se nanašajo la na vprašanje likvidacije salda

=t Devizne olajšave v Avstriji. Po najnovejših predpisih je v Avstriji zopet dovoljen izvoz blaga za šilinge. Avstrijska Narodna banka je dala splošno dovoljenje, da se s prostimi in vezanimi šilingovimi dobro-imetji inozemcev lahko plača izvoženo blago tudi tedaj, če je bila prvotno kupčija sklenjena v drugi valuti. Izvoz za šilinge je prost, z omejitvijo, da mora avstrijski izvoznik za 12 %> vrednosti izvoza prodati Narodni banki devize (za nabavo sirovin in živil) in da se dobroimetja v šilingih lahko porabijo le za plačilo izvoza v one države, v katerih je lastnik tega dobroimetja. Dobroimetja jugoslovenskih državljanov se torej lahko porabijo le za plačilo izvoza v Jugoslavijo. Od izvoza za šilinge so izvzete seveda države, s katerim? ima' Avstrija klirinške dogovore (Madžarska, Italija, Francija).

= Porznmalno postopanje je trvedeno o

imovini Mateja He>džeta. lastnika manufak-tume tvrdke Hedižet & Koritnik v Ljubljani, Frančiškanska ul. 4 (poravn. sodnik g. Amt Avsec. poravn. upravnik dr. Janko Zirovnik, odv. v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. v Ljubljani 26. novembra ob 9., prijavni rok do 20. novembra).

= Konkurz je razglašen o imovini Jos. Pevaleka. trg. s papirjem v Ljubljani (upr. mase dr. Kari Kuhelj, odv. v Ljubljani; prvi zbor uipnikov pri dež. sod. v Ljubljani 27. oktobra ob 9.. prijavni rok do 25. novembra, ugotovitveni narok 3. decembra). Nadalje je razglašen konkurz o imovini Novaka Jankota in Novakove Julijane, trgovcev s šivalnimi stroji in kolesi v Celju, Prešernova 22 (uipravn. mase dr. AJ. Rakun, odv. v Celju; prvi zbor uipnikov pri okrožnem sodišču v Celju 2. nov. ob 8., prijavni rok do 26. novembra, ugotov. narolk 3. dec.).

— Sestava letošnjih moštov. V nasled-dnjem priobčujemo nadaljnje rezultate o sestavi letošnjih mostov (glej »Jutro« od 25. septembra, 1. in 4. oktobra), in sicer od grozdja, trganega 5. t m. {prva številka označuje število stopenj sladkorja po kloster-neuburški tehtnici, druga pa množino kislin, izraženo v 100 cc): Krško: žametna črnina 14.8, 064, kraljevina 15.5, 0.69; Loka pri Žusmu: renski rizling 17.5, T.71, burdundec

17.7, — 60; Podgorca pri Veliki Nedelji: laški rizling 17.7, 0 64; Crešnjevci: laški rizling 166-7, 0.65, zeleni silvanec 16.0, 0.46, Bouvierva ranina 19.6, 0.52; Kapela: zeleni silvanec 17.1, 0.37, šipon 17.3, 0.68, beli burgundec 18.2, 0.58, laški rizling 19.2, 0.52; Ljutomer: rizling 19.3, 0.57, šipon 18.1, 0.69; Petrova vas pri Črnomlju: rdeči špa-njol 15-5, 0 56. kraljevina 15.8, 066; Metlika: traminec 19.4. 0.56, beli burgundec 19.7, 0.65, silvanec 17.8, 0.57; Lokvica: Portugalka 16.1, 0.58, kraljevina 17.2, 0-57; Lesko-vec pri Krškem: modra frankinja 18.9, 0-73, bela žlahtnina 16.9, 0.33; Lukovik: kraljevina 15.4, 0.80, žametna črnina 13.6, 0.88. silvanec 13-7, 0.69, beli španjol 14.5, 0.57; Svečina: burgundec 19.5. 0.59, traminec 18.9, 0.63; Kostrivnica: rizling 17.9, 0.64, črnina 15 5, — 0.81, žlahtnina 15.2, 0.87; Šmarje pri Jelšah: rizling 16.5. 065, silvanec

15.8, — 67; Crešnjevee 8r. Peter pod Sv. gorami: muškatni silvanec 17.5, 0.73, kraljevina 14.4, 0.61; Dolnja Lendava: modra frankinja 20.0, 0.87, Portugalka 19.6, 0.68. laški rizling 18.0, 0.67, laški rizling 21.3 0.65, muškat 18.7. 0.51, laški rizling 18.3, 0.58, silvanec 195. 0.64. renski rizlini? 19-6,

0.71, Sauvignon 1&3, 0.82, šipon 17.0, 0.84;

Podlehnlk: tramtnee 19.4, 0.47, loški rizling 18.4, 0-56, burgundec 18.2, 056, rulandec

18.1, 0.65; Biieljsko: laški rizling 18.1, 0.58, kraljevina 18.0, 0.57, žlahtnina 13.5, 0.52; Mačkovei: frankinja 16-7, 0.78, bela žlahtnina 14-5, 0.57, rizling 15.3, 0.66; Radovica: španjol 14-1, 0-70, kraljevina 144.8, 0.98, belina 16.1, 0.67; Konjice: laški rizling 17.6, 0 65, beli burgundec 15.8, 0.65, traminec

19.2, 0 69; Dolnji vrh ob?. Partinje: laški rizling 16.8, 0.84, rdeča žlahtnina 14.9, 0.47, zeleni silvanec 14.4, 0.74, beli burgundec 16.4, 0.84.

= Dobave. Gra "boni oddelek dnrakcile državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave telefonskega in telegrafskega materiala, do 4. novembra pa glede dobave : razpTšilnih pištol »Rapid«. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). Direkcija držav, rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 5. novembra ponudbe ?lede dobave 500 m platnenih cevi. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. novembra t. L ponudbe glede dobave 100 komadov svedrov za premog. — Dne 7. novembra se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave za jemalcev za bager. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)

Hmelj

+ Nurnberč.. Cene hmelju so nadalje čvrste. Pri mirni tendenci so zadnje dni plačevali za halertauski hmelj 210 do 215 mark. za sipaltsiki 220 do 230 mark in za gorski hmelj 160 do 175 mark za 50 kg. Od početka oktobra so se cene dvignile za 60 do 70 mark.

Borze

Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1.5 milijona Din, nasproti 0.35. 1.51, 0.47 in 0.54 milijona Dm

v zadnjih štirih tednih.

Curih, 22. oktobra Pariz 20.355, London 17.54, Newyork 517, Bruselj 71.975. Milan 26.47, Madrid 42.45, Amsterdam 208.375, Berlin 123.05, SoClja 3.74, Praga 15.325, Varšava 58, Bukarešta 3.07.

Blagovna tržišča

ŽITO.

•f Chicago, 22. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 48.875, za marc 54-375 za maj 55.625; koruza: za december 25.375! za marc 30.50; oves: za december

16, za marc 18.375.

+ Winnipcg, 22. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 49.125. za december 50, za januar 54.50. _ . .

4- Novosadska blagovna borza (22. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 48 vag-Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednjebaška, sremska, 76 kg 149 — 151: baška potiska, 76 kg 154 - 156; ladja Tisa

76 k» 156 _ 158; srednjebaška, 78 kg lo0

do 152 50; gornjebanatska, 76 kg 146 do 148; južnobanat?ka, 76 kg 144 — 146. Oves: sremski, baški 98 - 102. Koruza: baška, sremska, nova 62 — 64; za december - januar 65 — 67.05; za marc - mai 82 — 84; banatska nova 59 — 61; sremska nova, sušena, pariteta Šid 74 — 76; pariteta Ind ji j a 72 — 75. — Moka: baška m banatska »Os« in »0?2< 250 — 280; >2< 230 do 240; »4« 210 - 220; »6« 165 - 175; »7« 135 _ 145; >8« 85 _ 90. — Otrobi: baški

OGRODJE 14 OPORNIKOV

14 opornikov nosi notranjo konstrukcijo moderne pentode — to je tiste elektronke, ki se zdaj po vsem svetu uporablja za končno stopnjo, za višek radio-aparatov. Raziskovalci Minivvatta so tisti, Id so prvi razvili to konstrukcijo. Tudi zdaj še je ta pentoda s svojimi lastnostmi nedoseženi vzor vsake končne elektronke.

Dozdevne »malenkosti« so tisto, kar ustvarja vrednost vsake elektronke, katerih skupnost je pa šele podlaga za kvaliteto vsake Minivvatt-elektronke. Milijoni poslušalcev radia so po njej deležni veselja izvrstnega radionspre-jema.

Sama elektronka Vam malo pomeni . .. elektronka Minivvatt pomeni vse!

PHILIPS RADIO

in sremski 66 — 68; banatski 64 — 66. — Fižol: baški, beli 115 — 120.

ŽIVINA.

'+ Svinjski »ejem t Mariboru Na petkov svinjski sejem je bilo pripeljanih 274 svinj, prodanih pa jih je bilo 176. Cene eo bile naslednje: mladi prašiči od 5 do 9 lednov stari 50 — 130 Din, od 3 do 10 mesecev stari 180—480 Din in leto dni stari 600 do 750 Din. Kilogram Žive teže se je prodajal do 6.50 — 7 Din, mrtve pa od 9 — 10 Din.

Požigalec obsojen na dosmrtno ječo

Konec strahu podpohorskega prebivalstva pred hlapcem Trglesom

Maribor, 22. cktoibra

Za današnjo razpravo pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je vladalo med vsem prebivalstvom Maribora tn vse širše okolice izredno veliko zanimanje. Ljudstvo na deželi si je globoko oddahnilo in zopet spi brez skrbi. Pred sodniki je stal slaboten, telesno zaostal 22-letni hlapec AJbin Trgies, ki je služil v zadnjem času pri posestniku Antonu Vrečku v Bukovcu pri Zgornji Polskavi. 2e od lanskega Božiča se je treslo vse petskavsko in bližnje prebivalstvo noč in dam pred njim, ne da oi ga poznalo. Najbolj se je udejstvoval v pragerski okolici, kjer je spravil kar čez noč 14 posestnikov na beraško palico. Dolgo so se trudili z vso budnostjo in pridnostjo tako kmetje kakor tudi orožniki, da bi zalotili zločinskega skrivnostnega požigalca, toda zaman, šele v nekem srečnem trenutku je uspelo pragersklm orožnikom prijeti podpohor-ekega »Nercna«.

Požigalec je sin Se živeče kočarice Ane Trglesove. Svojčas so Imeli Trglesovi manjše posestvo v Loki pri Framu. Po očetovi smrti je šel Albin služIt za hlapca in je bil zelo priden delavec kakor ga opisuje njegov zadnji gospodar Vrečko. Bil je voiak, pa tudi kaznovan je že bil zaradi zločina tatvine. Pragerski orožniki so imeli piko na njega in se niso motili, čeprav se je Trgies prostovoljno javljal za stražo ter pridno in junaško pomagal gasiti pri vsakem požara. Ko 90 orožniki zvedeli, da bo v noči na 25. aprila na straži, so neopaženo sledili vsakemu njegovemu koraku. Bila pa ie tista noč strašno temna. Zato je orežnik. ki 1e bil na zasledovanju, v bližini Vrečkove domačile takoj opazil, ko se je jposvetilo v čebelnjaku. Oto slabem svitu plamena, ki je objel slamnato streho, je opazil, kako je švignila moška postava lz čebelnjaka na Vrečko-vo dverišče in po glasu »Gori, gori!« takoj spoznal hlapca Trglesa. Tako se je ujel požigalec Trgies v orožniko-vo zanko.

Izjprva je skušal vse tajiti, Slednjič pa se je le vdal. Ko so ga orožniki močno vklenjenega gnali od pogerišča do ■pogorišča, je priznaval sproti požig za požigom.

Pri današnji razjpravi je predsednik po prečitanju obtožnice prebral mnenje psihiatrov, ki so opazovali Trglesa, in dogna-

li, da je dedno obremenjen ter opazili na njem duševne zaostalosti, vendar ne v toliki meri, da bi ne bil odgovoren za svoja dejanja. Obtožen je bil, da je zažgal vi-ničarijo Franca Podkrižnika v Ogljenšku, viničarijo Antona Vrečka v Bukovcu, shrambo s šlamo posestnika Martina Ceh-tla, viničarijo Riharda Vauhmika v Loki. gospodarsko poslopje Štefana Hojnika \ Loki, viničarijo Amalije in Marije Hrast-nikove v Bukovcu, kozolec posestnika Iv. Koropca v Bukovcu, viničarijo Franca Rečnika v Bukovcu, stanovanjske hiše je zažgal Antonu Hojniku v ukovcu, Martinu Cehtiu v Lcki in Ivanu Ho£iiku v Bukovcu. Nadalje je zažgal viničarijo Josipa Preteča v Bukovcu, zanetil je ogenj v gozdu Antona Vrečka v Bukovcu in njegov čebelnjak Trgies je požigal iz gole naslade. Veselilo ga Je, če je videl, da gori in kako begajo ljudje okrog plamenov. Sam priznava, da je po vsakem požigu mirno zaspal in ga vest ni prav nič peki9..

Senatu je predsedoval v. s. mv. Lenart, prlsednikl so bili v. s sv dr. Tombak tn Zemljič ter s. o. s. Kolšek ln dr. čemer. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojmik, zagovarjal pa ga je dr. Vauhnik »ex offoc. Trgies je bil obsojen na dosmrtno ječo ter se je s kaznijo zadovoljil.

Dva učiteljska zbora

Novo mesto, 10. oktobra.

Prvič po počitnicah se je zopet zbralo naše učiteljstvo v soboto 15. L m. na rednem zborovanju v Novem mestu. Predsednik sreskega učiteljskega društva g. Vilko M e -nar d je podal ob otvoritvi prav lepe misli o nalogah in dolžnosti učiteljstva in zlasti poudarjal jugoslovensko miselnost, ki jo mora prav učiteljstvo širiti med mladino in narod. Po teh uvodnih besedah so bili prečitani važni dopisi iz organizacije, nato pa je g. Menard poročal o banovinski. a g. 2ukovec o državni učiteljski skupščini. Sledilo je zanimivo predavanje učiteljice gdč. Drnovškove o snovi, kako naj usmeri učitelj deco v pouku k zaposlitvi in odvajanju od brezdelja ter slabe družbe.

Pri slučajno6ih ae je ponovno določil odbor za zbiranje gradiva za domoznanski pouk. Odbor bo nadaljeval že za/početo delo. Tudi o Mladinski Matici in »Našem rodu« se je razpravljalo. Po dveinpolurnem delu je g. Menard zaključil uspelo zborovanje.

Rakek, Yi. oktobra.

Logaško učiteljsko društvo je imelo prvo zborovanje na osnovni šoli na Rakeku. Predsednik g. Doljak Valentin, šolski upravitelj v Logatcu, je pozdravil navzočne člane, predvsem pa tovariša sreskega šolskega nadzornika g. Karla Stravsa iz Logatca. G. nadzornik je podal blagajniško letno poročilo in med drugim poudarjal važnost učiteljske organizacije za slehernega člana. V logaškem društvu je bilo sto odstotkov organiziranih pri sekciji JUU, a v poslednjem času sta odstopila dva člana. Po absolutoriju blagajniku se j« gospod predsednik zahvalil v imenu vsega članstva g. nadzorniku za njegovo vestno

delo in podal nato letno poročilo. Temu j« sledilo tajnikovo poročilo. Delegat za banovinsko in državno skupščino g. Šušteršič, šolski upravitelj z Rakeka, je v obširnem govoru pojasnjeval potek skupščine. G. Dovgan je sprožil debato o avtoriteti sekcije JUU napram višjim šolskim obla-stvom. Debate so se udeleževali gg. Mer-cina, Jezeršek, Sular in drugi. Naposled je bila sprejeta resolucija, ki jo je odibor poslal na pristojno mesto.

Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega odbora Izvoljeni so bifi: za predsednika Doljak Valentin, za blagajnSka šolski nadzornik Stravs Karel, za podpredsednika šolski upravitelj Hladnik Leopold i* Cerknice, za tajnika Šušteršič Jože. V ostalem odboru so: Kenič Leopold, Wink-ler Venčeslav, Jezeršek. Deželova Davo-rinka, Volčjak m Modičeva Alojzija. Nadzorni odbor: Mercina Ivan, Hrastnik Rado in Kobalova Jožica. Častno razsodišče: Mercina Franc, Bratok Rudolf in Dolenčeva Matilda.

Repertoarji

LJUBLJANSKA DRAMA.

Začetek ob 20-Nedelja. 23.: Rok9i- Izven. Znižane cena. Ponedeljek, 24.: Zaprto.

LJUBLJANSKA OPERA

Začetek ob 20. Nedelja, 23.: Erika. Izven. Ponedeljek, 24.: Plesni večer Pie in Pino Mlakarja. Izven, ^nižane operne cene-

Nedelja v gledališču. Drama uprizori drevi trodejansko veseloigro »Roksi«, veleza-bavnon in prisrčno veseloigro, opera^ pa novo slovensko opereto »Erika«. Režiser Delak, muzikalno vodstvo ima Vinko šušteršič, prvi sodeluje v ulogi trgovca z barvami Avantija, skladatelj pa v orkestru kot pravi mojster na klarinet, saksofon, kroma-tično harmoniko itd. Zabavna vsebina, cela vrsta lahkih in prikupnih melodij in originalnih plesov poživljajo delo.

Plesni večer v operi bo jutrišnji večer. Nastopita na samostojnem plesnenm koncertu baletni par Pia in Pino Mlakar, ki sta se uveljavila ▼ Berlinu, Hamburgu, Darm-stadtu, Dessau in Parizu. Kritiki hvalijo njuno tehnično dovršenost in kompozicijo, ki je klasično enotna in duhovno bogata. Glede jutrišnjega programa izjavljata: Ni nama na tem. da bi dala čim efektnejši program. Nastal in rasel je kar sam od sebe in nosi oblike tolikih lastnih obrazov, kajti prav na odru so si obrazi vseh ljudi najbrž enaki, ker sicer bi bili nerazumljivi in geste tuje. Spored je bolj interesanten kot efekten, boli enoten in poln. kot nakopičen, saj udarjajo lirične, groteskne in heroiske strune, ki razgibljejoi celega človeka- Vstopnice se dobe danes in jutri pri dnevni blagajni v operi, zvečer pa od pol 20. dalje prt večerni blagajni v operi. Začetek je točn« ob 20. Klavirsko spremljevanje za vse plese je prevzel gosp. dr. Švara

MARIBORSKO GLEDALIŠČE

Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Friderika. Ponedeljek, 24-: Zaprto.

Torek, 25.: Dve nevesti. A *

Nedelja t gledališču. Drevi bo Leharjeva opereta »Friderika«, izredno melodično delo, ki spada med najlepše operete novejše produkcije. Glasba ie silno lepa ter v vseh ozirih dosega iz lanske sezone priljubljeno »Zemljo smehljala«, vsebina pa se godi ob času Goetbejeve mladostne ljubezni do »Friderike sesenheimeke«. V orkestru bo tudi harfa.

Otvoritev dramatične šole pod vodstvom glavnega režiserja J. KoviČa bo 30. t m. (ne 1. novembra) ob 10. dopoldne v mali kazin-ski dvorani v gledališkem poslopju, kier bo vpisovanje vseh interesentov. Pojasnila daie pismeno ali ustmeno dnevno od 17. do 19-J. Kovič, Gregorčičeva 26.

Cene malim oglasom

žrnnttvt Im dopisovanja vsak* beseda Din i— ter enkratna pri-Utojbina ta iifro ali ta dajanje naslove Din 5.—s, Oglati trgovskega tat reklamnega tnačaja: vsake beseda Din I.—v Po Din L— ta besedo ta uračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kant*, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Sta novanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacijemžrvali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-tek*, če sa t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tSče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača za

Za odgovor

v znamkah

vsako besod* 50 par. Prt vseh oglasih, ki ee saračunajo po Din Vrta besed o, »e zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— sa iifro aH ta dajanje naslova. V ti ostali oglaei socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako

besedo, tnaia Din i.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—,

irl oglasih po f Din ta besedo na Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predati naročila, oziroma tih le vpcmlsti v pismu obenem S naročilom.

Sluihodqbi

besed« SO par; n dajanje aaelov« ali u S!'to p» S Din. (1)

Napoličari

(Ealftebameru) za posjed od 126 kat. jniara dobre »emlj« sa mlekarstvom, inarvogojstvom, svrnjegoj-stvom, peradarstvom i vo-čarstvom na kompletno ur ed jenom dobru traže .»e na pogodbu od na-jmanje 3 goli ne. Zida.nl stanovi ia 4 porodiee i sve gospo-darstvene zgrade. Prerinit imadu na'..i ee a tei ji. koji su u tom svojstvu ved radi'! i i ko ji »u »vrš»M maribors.kn ekonomsku školu. Ponudbe za nastu.p ndimah sa prepi-pom dokumena-ta n« naslov Mikeo Bosnič, Slavonski Brod. 416S1-1

Kuharico

•amofltojno ra perfektno. z dobrimi »pričevali, za majhno družino iščem za takoj proti plaži po dogovoru. Ponudbe s »Hit o i.n prepisom dokumentov n* naslov Mak so Bosni«. Slavonski Brod. 41680-J

Študent-arhitekt

kj b! hotel izvršita reklamne o«mtjt!ke in risbe, naj m javi pod značko »Učinkovita reklamni na odlašal odd-elek »Jutra «.

41871-1

Trgovskega

poslovodM-kinjo)

I večletno prakso, zmo2-noga samostojnega vodstva podružnice, samskega. po-Štem««. ma-rljfvejra. s kavcijo Pin 10.000 ali garancijskimi pismom — sprejmem. Javijo naj se le _ta-Jr, ki 90 dobri organizatorji. Plača po dogovoru. P->midihe n-a np^s-n.i odd"I. »Jutra« pod »Za.n "siliva moč«. 43135-1

Družabnika (co)

r\ Gramd hote' v Smederevn. ki ima moderno dvorano z nalboljš-o tenkino-aiparatmiro. Družabnik mora br*li mlai-Tši človek. ki raizuime ta po«'1' in ima istioitako žemo. Družabni na mora biiti _ feiteli-gentaa, reprezentativne im 'ppe poe+flfvo, ki Ijabi in se raizuime na ta posel, ter io dWbra gospodim-ia. Po-t.r ebnio je. da vloži nekaj mailo kapitala. Sem samec Ver ž«ne im otrok. Inte-resir.atiwi naj se javijo 1 a =t-ti"ku Gramd hotela t Smederevu. 41906-1

Izurjeno oletiljo

p-vovrstno moč. sposobno Sr> prldmo. sprejime strojno p!«itcmj« — tr

43001-1

Izurjene pletilje in ripaserke

s r» r k j m c takof' tovarna Larta. P.im?ka costa št.

4,22flM

Brivski pomočnik

pfcrfdk^eoi biibi Stiucej. dobi 6ta"w> sluržbo. — Pftter Ursuleskii, moSki im danski frizer, llift k a Sobota.

43120-1

Vrtnarja

ki ms obrezovati leipotitni

grmlict-vje sadilt.i ii.rev*-»i-a. >-.-il»:im za ted«n 1 ni. Pomudbe na c.glasna oddel. »Jmtna« pt>d »Vrt*.

45090-1

Prodajalca (ko)

za ob;ek privaitmiih st-ar.k sprc.imism. Ponudbe na o?l. oddt^tik »Jwtra* pod šifro »Marljiv 3333*. 42334-1

Izurjene pletilje in šivilje

za pletenino sprejmemo ta-

koj. Pojasnila d«je >Mo!:t«-druičba z o. z.. Tarvčarjova ttlica 2/II. 431(5-1

Gospa in gospod

brez otrok. vzameta proti letni mali plači v traino službovanje šestnajstletno, pošteno, delavno, lepo. zdravo dekle. najraje dobro vzgojeno siroto. kuhanja vajeno. Ponudbe pod vBom ubogljiva, vdana« na ogl. odd. »Jutra«.

42237-1

Pleskar, pomočnik

ki ina piana em ja«bi (flodra-ti), dobi službo, evont.ueino eprejimem kiot dn!/j3bni-kn. Ponudbe na ogi. odd. -Jutra* pod »Vsaj' 5000,— r>:n*. 43197-1

Železninar

d.">bi meet" kot p^mmfelk. Ponudbe p*-d »?.e'eT.nin ar* na Hirniko ?ax, Maribor.

449P7-1

Pletiljo

opremim s Dreimeij, Vrhnika št. 101. 4g0r35-l

Vrtnarja

za preureditev sadovnjaka. pridnega delava-, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Planiranje«. 42240-1

Ženska oseba

z majhno pnfcocmino, sprejmem za lahka sobna dela, n^a, staiooivainiie im dobro hratio. Vprašaitij v hoiteJu »Traitmiik* pri vra-tarju.

45303-1

Kletarja

mladega ln treznega s 15.000 dinarjev gotovine sprejmem takoj v služ-b'--. Ponudbe na oglasni oda. »Jutra« peri 61-'to »Neoženjen«.

42368-1

Samostojna

kuharica

katera opravlja tudi vsa druga hišna dela, dobi stalno službo. Prednost irnalo one. katere s-ovo-re nemško ali Italijansko. Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 42306-1

Entlarico

samostojno moč, iščem za takoj a.'.i pozneje. Ponudbe z zahtevkom plačo na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »33*. « 43341-1

Pošteno in pridno dekle

spreiniem za pomožna dela Prednost o>na, ki je vešča nekoliko šivam,'«. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutira* pod šifro »Vettna«.

412874-1

Pletiljo za nogavice

sprejmem takoj. Naslov v ogl«t«nem oddelku »Jutra*.

42335-1

Praktikantinjo

za pisairno »prejme«!. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »J-uitra« pod šifro »Ljliblijain.a*. 43410 1

Fotograski

pomočnik (ca)

tudi dober amater, agl-len, dober nastop, dobi stalno mesto v fotoamaterski delavnici in trgovini takoj. Potrebno 10 do 15.000 Din. Ponudbe pod »Samostojno vodstvo« na ogl. odd. »Jutra«. 42362-1

Korespondentka

s prakso, zmožna nemščine. dobi dobro službo proti posojilu 10.000 dinarjev. Ponudbe pod »Takojšnja prilika« na ogl. odd. »Jutra«.

42419-1

Učenca

trgovi.no z mešanima blagom, v industrijskem kraju sprejmem. — Biti mora poišt-enih staršev, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Oskrba v h®*. 4H057-4-1

Dekle

stano 16 let, zdravo in pošteno. z 2 razredi mešča.Ti-jke šole, z znanjem nemščine im slov en.šč ime, želi priti v večjo trgovimo na deželo. Wan.pat.h, Domžale, Rojska cista štev. 32.

43144-14

Vajenca

za strojno kiljučaivniv.aretvo sprejme Josip štirn, Drav-lje pri Ljubljani. 41900-44

Deček

r>0'štenih staršev, star IS let, inteJigenton: govori 4 jezike (slov., hrvat., »Miško im ifaili'jamsko), z 8 razredi ljudske šole, se želi učit; za na.raikar.ia ali v t.rg. z mešamiim Va.gom. — Prosi 7.a vso oskrbo v hiši. Na?!ov v oiglaenem odd. »Jutira*. 42002-44

Kovaškega vajenca

d.r^Sriih s-taršeiv. s.prejimiem takoj. Petikovšek A.n^mn — Logatec. 42097-44

Trg. pomočnika

mešane stroke z večletno prakso, mlad, vojaščine prost, agilnl prodajalec z dežele se sprejme s 15. novembrom. — Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra«, podružnica Maribor pod »Agilen 24«. 42407-1

Dobrega plesalca

rabi večja družba na deželi za plesnega učl-tella. Ponudbe z navedbo honorarja poslati takoj na ofI odd. s Jutra« pod »Ples«.

42383-1

Dva čevljarska

pomočnika

za bolJSo zbito ln šivano delo, eden predvsem izvežban v štepanju, sprejmem takoj v stalno delo. Hrana ln stanovanje v hiši. A. Cater. Brežice 11. 42361-1

Učenko (ca)

sprejmem v manufakttiTBO trpovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pol šifro »Moete*. 41707-44

Učenko

za strojno pletenje sprejmem proti tedenski plači. Parzeir. Trnovski pristan št. 14. 451.70-44

Edjrar Rire Rurronirhs!

Tarzan, kralf džungle

DRUGI DEL

••infV"

CoorriiSt. 19», Sy EdE.r Ri«. Burrou.h., tn«. AB n|ku

95.

Zvečer je Tarzan vprašal glavarja, kako ln kaj. Starec se je še dobro spominjal potovanja h kosmatim ljudem. Povedal je, kako je romal k njim ob mogočnih rekah in čez divje gore. »Počakaj, da mine deževje,« je rekel, »pa vzamem nekaj svojih mož In pojdem s teboj.« S to obljubo se je moral Tarzan zadovoljiti.

DrugI dan se je vrnil majhen oddelek lovcev z vestjo, da so nekaj milj od vasi opazili veliko čredo slonov. Med temi je bilo precej doraslih samcev z dragocenimi okli. Vse se je pripravilo za veliki lov. čarovnik je opravil svoje obrede, da bi zagotovil lovcem srečo, in ob zori se je vzdignilo petdeset vitkih črnih vojščakov na pohod.

Dekle

brei sit.arišev, lOletmo, se želi femčM trgovine, kjer bi imela oskrbo v hiši. Dobra račnnnrka: gre tudi na. deželo. Marica Skrt. — Sevni«!.. 43100-44

Kot brivski ali kuharski vajenec

želi mesta vesten in priden mladenič, sirota brez staršev. Ponudbe na Jerneja Jelenlča, Ljubljana, Stara pot 1.

42205-44

Vajenca (ko)

poštenih, prlprostih staršev. s primerno šolsko Izobrazbo sprejme večja trgovina mešanega blaga na deželi. Prednost Imajo sinovi, odnosno hčere železničarjev! — Ponudbe pod šifro ^Dober računar« na ogl. odd. »Jutra«. 42117-44

Učenca

zdravega, z zadostno šolsko Izobrazbo, sprejme takoj večja trgovina mešane stroke blizu Ljubljane. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Hiter računar«.

32335-44

Službe išče

Vsak* besed« 50 par; is dajanje naslova aH z* šifro p« S Din. (2)

Šofer

breizem tn vesten, iSče mesto k osebnem« aH tovornemu avtomobilu. Sprejel bi tudi kako drugo službo — kot pot.nilk aii skladiščnik. Položi lahko kavcijo. Ponudbe prosi na .podružnico »J-u.tra* r Oeljn pod zmčko »Kavcija*. 41795-2

Trg. prodajalka

mešane stroke, dobra im hitra prodajalka, vsestransko poštena ter zdrava, žel« premeniti nvesto. Cenj. ponudbe prosi pod značko »Sedjij na Hrva.tskem* na oglasni oddelek »Ju4ra*.

41819-2

Gospodinja

im kuharica, želi mesto pri samskem gospodm, ali pri odrasli boljši dm-žimi. — Vajena je kuhe in vwga srospod.i>n;etva. Gre tudi na gostilno, v mestni ali na deželi. Na.sl.ov povo ogla«, oddelek »Jutra*. 42053-2

Srednješolec

23 let star, ki govori tal j«zike, im je ve&č v?eh pisarniških del. išče za.pnsl.e-nje. Ponudbe na oglasni oddol-ek »Jutra* pod šifro »Lin tflchtiiger Bursrhe*.

411979 2

Inteligentna gospa

srednje starosti, simpatlična trgovsko naobražrna, vešča slov. im nemškega jezika, išče službo gospodi, nje k emakf-mu, dobro si-tuira.nemu vdovcu z otroe! a'i samostojnemu gospodu Gre za majhno plačo — sa.mo raven Lj>u.bljame. Ponudbe na ojlasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra vzgojiteljice*. 42042

Odgovorno mesto

s kavcijo sprejmem pri kakšnem podjetju kot po-slovodia. knjigovodja. — Pe.nudibe na oglasni odd. »Ju.trat pcid »Postovod ia*.

43133-2

Šofer

a t ar 28 let, trezen, nekadilec, išče služibo. — Ponudbe na naslov: Pavel S« ie. Krško 64. 419(X5-2

Mlinar

izvrstem. pošten im trezen, samski, star 40 let, išče 3'a'mo mesto v kmečkem mlinu, pri dirlhri m pošteni obitel'i. Naslon pove oglasni oddoiek »Ju.tra*.

41993-2

Pekovski mojster

iišče mies't.0 poslomd.jp, aii vzame peikarno v najem. N.as!w v og'aenem oddelku »Ju.tra*. 42072-2

Trgov, pomočnik

dobro venziram v trgovini mešanega blaga, i nekaj gotovine, m'aijša moč, išče službo. Ponudbe na oglas, odd. »Jut.ra« pod mao.ko »Din 10.000*. 40131-2

Pridno dekle

išče mesto kuba.riee ali k M služkinja. Star« je 28 let. Poinndhe na oglas, oddelek »Juitra* pod šifro »Mici*.

4201-3-9

Mesarski pomočnik

« šoferskimi igipn-tnim. priden, pošten in zanesljiv, išče službo v m-i-stm ali na deželi. NastiOipd lahko takoi. Naslov v oig'a s. oddelku »JmtiraK. 41927-2

Prodajalka

intfena v trgovjnd mešanega blaga, želi premeniti ftlm«bo, v pvrho na.iiafjmje izoi',irarzbe. Z Teiseljem bi pi-jmagala trndii t gosipo-diSiijetrvu. Pomudlbe na ogl. odide! flk »JuitTa* pod šifro »ZadOTinljna«. 41920-2

Do 15.000 Din vloži

v podjetje ali posodi osebi. ki mm nudi dobro in stailno shi3bo v Ljubljani t trgiomimi ailt skiaidiščn. trgovski pomočniik, star 34 leit. voja^im« pros-t, popolnoma vešč vseh strok ta-gormie. Zinožen j« t.mdii samostojno vodiiitii trgovimo. Oemjeme pomud.be prosi na oglas, oddolek »J-utira* pod šifro »Poštena moč*.

419M-2

Mesto hišnika

Iščeta zakonca, ki imata veselje z vrtom ln hišnih del. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Hišnik*.;.

42326-2

Šivilj, pomočnica

i£oe službo za d«ims.kc obleke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4i»I -2

Hotelska kuharica

prvovrstna, z večletnimi spričevali, Išče stalnega mesta. Dopise na podr. »Jutra« v Celju pod značko »Hotelska kuharica«. 42400-2

Diplom, učiteljica

stara 21 let, z znaniem slov., srbohr., nemškega jezika ln klavirja, želi službo vzgojiteljice k otrokom. Vešča je tudi gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vestna učltellica".

42388-2

Iščem službo

prodajalca, skladiščnika, io-knsanta. Po: ož'. m kavcijo, iima-m dobre reference. — Cenj. dopise na podružnico »Juitra« v Mariboiru pod »Specerija*. 4i31i12-2

Plačilni natakar

s kavcijo, zmožen 5 svetovnih jezikov in večletnimi spričevali želi menjati službo. Ponudbo na podr. »J u tra« pod »PrElj-ubljen*.

43109-2

Šivilja

za perilo im oblake. službo. Nas'ov v o^la-n.-mi n(id«kii »Juitra*. 42242-2

Šofer

ki praloS 40.000 D:m im ima triletno pra.kso, iPče stalno siuižbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »3 karrcijo*. 42241-2

Mesar in šofer

s triiletno praikso. vojaSfi-ne prost, išče službo. Po. nudbe na oglasni oddelek »Ju.tra* p.>d »Siguren«.

■13340-2

Mesito gospodinje

ali pomočnice gospodinji na velikem posestvu ali večjem podjetju išče vsestransko Izobražena gospa. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gospodinja 20«. 42255-2

Natakarica

bi rada takoj ali pozneje za.menjala službo v bolj?o sro«tiilmo. Zmožna kavcije. Naslov v oglaisnam oddelku »Ju'tra*. 4-2198-2

Krojaški pomočnik

želi službo za ta.koj ali po domovom. Naslov v oglas, oddellkra »Jutra«. 423G5-2

Mlad trg. pomočnik

dobro istvev-ban v vseh strokah, želi pToti ma.ihni plači kjerkoli sbižbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožcm«.

42267-?

Brivski pomočnik

milad, z zinainjcmi nemškeea jozika, išče službo za takoj ali po dogovoru. — Aldjsoj 21aA>raivec, Roga+ec 42357?

Šofer

B pndfcso. trezen Iti Ijfjv vmizaič, išče shiSbio k osebmenmi aii tovomemiu avtomobUu. Im« trt! eit.no praikso m je vešč vFeb popraviš. Naslov v oglaismem oddelkn »Jnitra*. 4287,1-2

Mladenič

stwr 57 l«t, Seli mestio ge, vraitarja, imkaeamta aH kaj siičm«ga. Gre tudi en mesec brezplačno. Tistcmm, ki trni preskrbi stalno mesto dam 1000 Din nagrad*. Po potrebi v«oži tiudf 5000 Dim kavcije. Raizpnlaga z diOibriimd spričevali. Naeitopi lahko taikoi' ai'i pozneje. — Cenjene ponudbe prosi na oilas. oddelek »Jutra« pod »Pošten uelužbemec*.

43270-2

Kuharica

perfektna, Inteligentna, želi službo k 2 ali 3 osebam. Zaloška cesta 13. pri gospej Fany Ga-bršek, pri g. 2nlderšlč.

42219-2

Plačilna natakarica

s kavrio. iftč« službo za tafkoj. Naislov v ^'asm^m odideiiku »Jutra«. 422S0-2

Kuharica

samostiojma, najema vseh

go-^poidiiniiciknb de-l. z dobrimi spričevaSi, iščo mesto. Ponmihe na podru'2. Juitra v Noo-em me^tu pod šifro »Kuihairica*. 42313-2

Mlada uradnica

s prakso, prosi kjerkoli službo. Cenj. ponudbe pod šifro »Žrtev redukcije* na oglasni oddelek »Jntra«.

416G0-2

Trgovski pomočnik

vo.ja«čine prost, rzvežban v mešani stroki, išče kjerkoli sliržbo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 41834-2

Mlada vdovi ca

v a r č in a gospodinja, želi sluržbo pri sanvor-itojiifm fi-ne«m gioispodiu. Ponudbe na oglas, oddelok »Jutra« pod šifro vLjAid«iitel:iea oVok«.

42050-2

Iščem mesto

hBnice. majerice aii boljše vimičarice; grem budi k starim ljudem koit pomoč pri obdelovalnem posestva. Govorim slovensko im nenu, ško. Sem brez otrok, varčna gospodinja i.n dčlora kuharica. Nastop po dop-o-vorti. Naslon v ogl. edd. »Judjra«. 4511S-2

Fina šivilja

se priporoča z-a šivanje oblek in perila. Entlanj« metcir 73 par. Po nizki ceni sprejme tudi popravila. Ietotaim po ni?;ki ceni na-prodlaj dobro ohranjen

šivalni stroj

SoiklS5, prt g. Kotmik Z«. Šiška 234. 42045-2

Natakarica

čedne zmnanjwti. pošitena, stara 23 iet, išče slu.zbo. No "top tailccč. Naslov v oglasnem odd.el. »Jutra«.

46B94S

Za stanovanje

bi opravljal pisarniške, oskrbnlške ali sllčne posle v več Jezikih. Ponudbe pod »Upokojenec« na ogl. odd. »Jutra«. 42384-2

Prvorazredni

brivec

ki damsM frtzer išče na-me&čenje. Ponudbe nn Boris Ijjaabič, Poete restante, Caikovec. 42125-2

Dekle

18 lnt staro. va.jemo vseh hišnih de! ,in nnk.oiliiko km-haOT;a^ išče stalno rfi»7bo. Nn.-stopi takoj. — Mi.mrlka Mulcic. LVjtomer.

421.33-2

Boljše dekle

Vn ona knha.fi im oipraivlja-

ti vsa hfišTia. dela. :(Šče siiaSb^ pri boljši (Šniž«mrl. Ponudbo ma oglamii odd«il. »Juitra« pod » MlojSn «.

421S1-2

Dobra kuharica

išče službo, gre tudi samo za djpoldams.ke u.re. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43146 2

Gospodična

37!etma, treotv.sko i®ohraSe-na im perfek.tm« srospod.inja. želi mesta pri solidmem gospodm. Ponudbe na o

Uradnica

z 10 let bančne sluSbe, zmožna samostojnega knjigovodstva in kore-cTKmdence, v^ca nem' šketra in Italijanskega lezlka, želi primernega mesta. — Eventuelno «r kavcijo. Cenjene ponudbe prosim na oglasni odd. »Jutra« pod »Zanesljiva«. 42227-2

Dobra kuharica

•m sjospodiimii«, iSče Mipo-ridivje. Prevcamie tmdli manjšo men.zo. ali gostifl.no na račum. Ponudbe na podruž-niieo »Juit.ra« v Novem me-stiu pod »Gosipodii.nja«.

42314-2

Boljše dekle

mest*) gipspodim'« pri saimoptoTmeim gosiprdu v me«tii aiii na d «5-«! i. N.a-s'ov poiv« oglasmi oddob-k »Juitra*. 46315-2

1000 Din dam takoi

za posrediovainije s t. a, 1 n e službe kot skladiščnik, in-knsamit wTi pedir>n>n. Dtr"'se na (»ginsmi odd^lcik *Jn4.m« pc

48355-2

Natakarica

M bi budi kuhala. mesto — iKvlnaij« na Go-rein:isfeeim. — Dcipise na po-d.ni-Sniico »Jmtra« v Ceijm pod »Boštiema«. 4SB96-2

Natakarica

poSt-ema im marljiva, želi preroemfti mesto. Cenjene doipiise ma podniž.nrco Jutra v Celjm pod 7,n.nčik« »Dobra moč«. 42395-2

Inkaso ali

zastopstvo

kailfe IhiMjamsfke tnpovime aili tovairne prevzamem za Celje, pno rt fiksnima ali proviziji. Ponudbe na po dTufinico »Jutra* v Ce!jti pod Bnaičlco »Imkaso ali za-st.oipstvo«. 42393-2

Sobarica

z večletnimi spričevali, želi službo. Gre tudi za natakarico. Na-slov v oglasmcia. oddelku »Jntra«. 42402-2

Bes«

šoferska šola

E. Ceh fbivša Camernikova šoferska šoia). Dannjska oesta št. 36 Sola ra po klicne šoferje in *mawrje Prospekti in pojasnila za stonj a frank o. 290 4

Rudolf Pillich

virtuoz na harmonike, ima še nekaj ur na rur.pola.go. Ponk po najboljši metodi Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro »Dobra metoda*. 42059-4

Šoferska šola

GoPko Pipenbacher

«e je preselil« na G^po sveuko eesto 1 (pri

Figoven na dvorišču).

Miss Farler

English lessons, Dvofakrva ul. 3/IH. 41S97-4

Nemško konverzacijo ln pouk

nudi izobražena gospa po 10 Dim r.a uro. Poljanska cesta ie/H, levo. 4ilS?4 4

Pouk

v praktičnem gospodinjstvu, nemščini, angleščini, francoščini dobe dekleta pod ugodnimi pogoji na graščinskem posestvu na Notranjskem. Pojasnila pri ge. Vidmar, Ljubljana, Gledališka ul. 3. 42207-4

Dipl. učiteljica

poučuje klavir, francoščino. nemščino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.

42282-4

Kdior išče meetie pot-nika, plača u *eako besedo 50 pax; n dajanj« naslov« ali trn šifro 8 Din. — Kdor sprejema potimi«, pla ča beaedo p« 1 Dia: i« dajanj* naslova ali xa šifro p« S Dia. (B)

Vpelja. potnik

i56e proti proviT.ijE roč.no kolekcijo dobro idočega predmeta. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Bočno«. 42078-5

Potnike

sprejmom ia iuedmo dober predmet. Zaslužek 3000 Din. Pogrebna kavcija. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna siuižba«. 42062-5

Marljiv! potniki

lahko zaslužijo po 200 Dim na dam z nabiranjem namočil za sezono potrbnega predtmeta. — Pomudbe na: Koleoc., ttgon-.ima »Podpe-čan«, St. Janž pri Velenju 43064-5

Agente

i 8 č s m ra prodajo MSnih novoistS, prort fiiliumu in 35% pron-i7.iji. Sigurem zaslužek. —■ Ominia, Dunaijska cesta 36. 43168-3

Potnik-šofer

želi sopotovatl s potnikom, ki nima Izpita. V poštev pride potnik, ki potuje po bivši Kranjski. Kolekcija mala. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Llmozins« 42378-5

Kdor 1 I i « uslužka, plača za vsako besedo 50 par; ta aa^oor ali šifro 8 Dim. — KdoT n o d f zaslužek, pa m vsako besedo 1 Din. ta dajanje naslova ali ta šifro p« 5 Din. (8)

Slaščičarski

pomočnik

samostojni delavec. Išče službo v hotelu, restavraciji, kavarni ali slaščičarni. Ponudbe prosi pod »Slaščičar Maribor« na podr. »Jutra«, Maribor. 42403-2

Entlanje 1 ra 1 Din

ažuriranje 1 m 2 Din

monoarami od Din 1.50 dalje. Palača Kr-ediitine ban. ke st. la.1V. 42333-3

Zastopnike

poštene, pridne in dejavne, za vse kraje sprejme Splošno vzajemno podporno im kreditno društvo v Ma ribom. Rotovški trg — Zaslužek stalen, po zad.ovo Ijivem službovamjin fiiksum!

41S01-3

Izvrstno eksistenco

tradii.m resnim in marljivim zastopnikom ali agilnim organizatorjem za dravsko banovino — i sedežem v Ljubljani. Celju im Mariboru. Za prevzem zastop strva z zalogo potrebno 4—5000 Din. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobičkonosno 5000«.

41837-3

Za prodajo

puhastega perja po TiTzki c-end fn visoki proviziji iSčern moči. Ponudbe na ojria-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Perje«. 43373-3

Zastopnike

za prodajo množimskega predmeta, ki ga rabi in kupi vsakdo, snrejmemo. 100% zaslužek. 7.a vzorec im tiskovine pošljite 10 dinarjev, da pričnete lahko takojj dela.ti. Pomudlbe na GaHa.nta. LViM jaca, Poštni prodaj S5-3." 43184-3

Zastopnike

za pindajio pisailniih strojev iščem za dravt-ko banovino »Vesta/, Kolodvorska 26.

4"il74-3

Organizatorju

za diravsko banovino n tt-dim zaslužek. Nov brez-koinkorenčen po-sel m orno polske stroke. Za.s!užeik 3 do 5000 Din mesečno. Samo resni gos-podj« z goto-vino 15.000 Din. radi prev-zetja aparature naj pošljejo obširne por.-udbe s pri-ložiitvijo znamk za priporočen odzovoT na naslov: Ing. Pavel Dementjev, Zagreb. IHea 13S/I. 42002-3

Entlanje

75 par meter. — Poljanska eeeta štev. 1SH. desno.

43171-3

T rgo vec - za stopn ik

prevzame zasitopstva. Po* nudbe na oglns.ni oddelek »Jutra« pod »Vpeiljam«.

42360-3

OffiajB trg. »uaoaj* p« 1 Dia beseda; ta na janje naslov« aii ra šifro 5 Dia. — Oglasi soe.ialnega mačeja vsaka beseda 50 paca dajanj« naslov« ali šifno p» 3 Dia. (6)

Sadno drevje

v jesen.1 sajeno, doseže vegotaciijo za eno leto v naprej. Naročite taikoj pri: »Drevesnica Rosemberg« — Manilbor, Tržaška cesta 64. kjer dobite prvovrstna drevesca vseh vrst po zniža nih cenah. 41317-6

Zlato

v UsitSh, za pozlatar}«. po-

doba-rj«, knjiiigoveize itd. se najceneje dolin pri Feliksu Toman ml.. Ljubljana — Resi jeva cesta štev. 30.

41470-6

Premog in drva

prodaja Jezeršeik. Vodmat

200

Puhasto perje

čist«, čohano. kg po 4S Din. dmga vrsta kg po 38 Din. čisto balo gosje kg po 130 Din to čista puh Kg po ?50 Dtn razpo šilja po poštnem povzetji L Brozovid, Zagreb. Ilica 82. 22-6

Premog, drva, koks

prodaja Vinko Podobnik rržrška eesta 1«. tet 33-13

Otroško posteljico

komplotno, lea-emo, belo emajliraao. poce.rvi prodaim na Smartjnsid oestš 14/n.

420S4-6

A mer. pisalno mizo

z roiertno zaporo — ter

omaro za knjige

prodam po ng-^d™ eetti.

Refliktaiiti naj poš'jej« svoje naslov« fiod značko »Ugodna prilika* na ogl. oddel at »Jutra*. 42055-6

Trgovsko opravo

Za špecerijsko trgovino —

novo, kompletno, prodam. Naslov v oglasnem odd«lku »Jutra«. 41904-6

Peči na žagovlno

najboljšega sistema ter jako trpežne izdoluje ta razpošilja na osemdnevno po-skušnjo R. Jakelj, Slorenj-grade«. 41954-6

Fotoaparat

6 H X 9, v zeio dobrem staiajn. Doippelamasti.gmat z divojniim iatrtigom. eomipu.r sproei-lec, optiika 4-5, ms-njen fniterai in 8 kaset prodam za 500 Din. Poizve se na Zaloški cesti štev. 6.

4)2047-6

Otroško posteljico

lepo, belo emojUiiramo, z medenimi okraski, prodem. N®?i!orv v oglasnem oddelku »Jutra*. ' 411609-6

Parni kotel

majhen, stoječ., proda Meg. lač. K ajdovska oesta 22.

Zapravljivček

] 2Lh Cfc, ta majhnega konjička z opremo prodam. — Naslov v oiglasmetn oddolku »Jutra«. 41941-6

Lahek voz

skoraj nov, prodam. Na slov pove oglasili oddelek »Ju.tra«. 41940-6

Nekaj A. Ž. panjev

novih, prodam. Naslov v oglasnem oddel »n »Jnif.ra« 43008-6

Lep gramofon m peč na žaganje

prodam. Na.s'«v v ogla«, oddelkn »Jutra«. 41992-6

Trgovski inventar

skoraj nov, iin gostil n:Sks imven.tar ter razne trgovske predmete poeemi pro-da.m. Naslov pove podružnica »Juitra« v Cel jn.

42098-6

Diverzne predmete

za gospodinjstvo, stole, posodo, vaze, lep potovalni kovčeg zaradi preselitve prodam. Na ogled v Beethovnovi ulici 16, vrata 11. 42186-6

Otroški voziček

moderen, dobro ohranjen, prodam za 750 Din. Hrenova ulica 31. 42157-16

Posteliniak

omaro, okviirje im karnise prodam. Dunajska cesta 63.

43155-6

Otroški vozički

najnovejši, modemi, globoki, od 650 Di.n naprej v trgovini M. Tomšič. Sv. Petra c-esta 52. 41842-6

Kompleten rolo

z okvirjem im šipo. velikost 180/280 im pisalno mi. io prodaim. Poizve se v trgovini Fab:ani & Jurjo-vec. Stritarjeva ulica 5.

43152-6

JedMni pribor

k=. ne rjavi, kompleten 125 Dim. zelo eiega.utem gramofon 250 Din. daimastnd namizni prti po 30 Din. mo ške nogavice po 6 Din. svilmate kravate po 6 Dim im drugo zelo poceni. — r>mn:a. Duinaiska ce.»ta 36.

43166-6

železen štedilnik

ve1:k. poepni naprodaj v

šenfpetersfci vojašnici, vra-»« 2. levo. 4204S-O

Salonsko garnituro

skoraj novo ugodno prodam. Nas'.ov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 422i17-6

Dve peči

poceni proda Teršam, Kongresni t-rg 14 — dvorišče.

42225-6

Otroški voziček

poni 1:1 Jan. na peresih dobro ohranjen. In otroško zibelko prodam. — Nn-slov v oglas, oddelki »Jutra«. 42252-

Peč

železna, zidana, dobro ohrnnjena. poceni na_ prodaj v Prisojni ulici 1 I. nadstr., vrata 12.

42256-C

2 železni peči

lepi in dobro poeemj naprodaj na Karlovski ces-Oi št. 13. 42305-6

Železen štedilnik

z<**o dober, porami pnodam ra^ii selilve. Naslov pove o^lasmi oddciek »Juti-a*..

42301-6

Več rabljenih

elektromotorjev

za istosmeml tok 110 V od pol do 19 k. s. In dva motorja na surovo olje (Gluhkopfmotor) za 15 in 25 k. s, poceni proda Sai. zavod Rakovnik, Ljubljana.

42293-6

Instrumentarij

ra splošnega zdravnika — prodam. Naslov v oglasnem odd-edku »Jutra«. 42353-6

2000 vreč

od lila isi kave. po 5 te 4 Dim proda Podbevšok, Zg. Siiška, Celovška ees

4S3S2-6

Puhasto perje

15 Din, čohano 32 Dm, puh 140 Din kg, ter volno ln žimo za madrace Izredno poceni predaja: Šega. Wolfova 12 (dvorišče). 42372-6

Popolna razprodaja

po znižani e«ni, radi bolezni v trgovini Marije Ro-geli Ljub!jama. Sv. Petra cesta 26. 4E3S2-G

<.>gnua 11*, mx.ta.jm a» 1 Die beseda; vo sa-janj« oaai9v« »

šiii* S Di«L — Ogiaei socialTMig, enačaja vaa k« beseda 50 par, n aajamj« oaslov« js tiir« p« 3 Dia. (7)

Voz na peresih

obtežba 1500 kg, kupi Iz:d)oir Florjamčiič, Dravi je pri Ljubljani. 41919-7

Kotel

dohm« ohra;njeTi, ta k-riia-nj« reje, od 200 1 naprej, kupi I. D., ZlotoKčjo 31, St. Janž, Dravsko polje.

'41994-7

Bukovo oglje

od 1O00 kg navzgor skalno kupuje nirija, i. z o. z., Dunajska cesta šrtev. 46.

41974-7

Sifon sko tvornico

nrejeno. rabijen«. z 20110 do 3000 steklenicami, kiupim. Ponudbe s ceno in plačB-ninni pogoji na og*a.sni oddelek »Ju.tra« r»od značko »P.,iJ1>l;iano«. * 43140-7

Peč

Phoebns ali Zephfr, ter

fra.no. štedilnik kupim. Ponudbe s cemo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Peč«.

431-37-7

Krojaško peč

kupim. Naslev v oglasnem oddelku »Jutra«. 420SS-7

Dva sltobelnika

(Hobelbamk) k n p i Fra.nc Vidiovič, Vače pri Litij'.

C030-7

Tehtnico

decimalno, večjo, d^bro

ohrainjeno. z uiteži, kupi

Ziipa.ns.fvo cibčime Cerklje

ob Krki. 42094-7

Okvir za vezenje perzijskih preprog

kupim aili vzamem na po sodo. Pomndfbe n« oglasni oddelek >Jut^a« t>od š:fro »Okvir 37«. 42221-7

Plinski štedilnik

dobroohranjen. kombiniran. navadni železr.1 štedilnik in rošo kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Plinski«. 42214-74

Večjo železno peč

kupi športna delavnica B. Kolb. Vižmarje-št. Vid.

43231-7

Stelaže

dobr* o-bramjeme, ia Spe««.

rijsio trgovino, kupim. —• Ponudb" na oglas, oddolek pod »Stelaže«. 42203-7

Berkel tehtnico

dobro ohranjeno k a p i ia. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pmd »liorkel«.

43302-7

Urarsko stružnico

(Drehbaink) kupi \v>doipija, Rožna i-ulina^ &esta pošta Vič. 42272-7

Prešo za sflskanje

kupim. Cenj. ponudbe s popisom pod šifro »Plačilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 42230-7

Projektor

za ozki fflm

16 mm, star, dobro ohranjen, kupim. Ponudbo pod »Schmalfllmprojek-tor« na ogl. odd. »Jutra«. 42278-7

2 man jši peči

dobro ofaranjeimi kmipim. — p.»rmdbe na oclas. oddielek »Jutra« pod »-Dve poči«.

4c?47?>-7

V sai a twseda 1 Din; a dajanj« nask»»» aH šifre t» 6 Din. (9)

Radio-aparat

Stiicioenuni. na bsfterije, X

zvočmdfcom za 1600 Tfm.

raprod3ij. P<»r)«idbe m

dmžmioe »Jutra* v Nor«*«, mest« ;

410624

Radio-aparat

t prftljiočikoaE na issTj — tok. kaspam. — poiwdft» i navedbo eeaie ta opiw)«a na o

42SU)-9

J« aesedo. Ogla« u» eyalneg« inačaja pc 50 pa? besed«. Z« da jani« ca&iova aia ta šifro 8 Dia, oeaoma 5 Dia. Cm)

Nagrado dobi

kdor sporoči naslov tistega, ki Ima sledeč« kolo ln M Je bil oddan novembra meseca m. L — Pod okvirjem napi* »Kinta,« okvir Je rumen z rožicam okrašen, bal&nca, vilicl, blatniki, obroči, sedalo, pneuma-tika črne barve, na s Torpedi« zavori napis »Mtm-dus« 288.726. Ponudba Je srporo-jlti na ogl. odd. »Jutra« pod »Kolo 288«.

42268-11

Moško kolo

dotoo otiramjervo, Bfcor«^ novo oapnodaj tu OelovStt oasti 6E. 4Ž387-UI

I

j a % d t arerwmj

j plača u vsak« besedo

| 1 D»a: kdo? »č« pro-' brano pa sa besedo 50 par: ta dajsoj« na siova aM Si fr« 8 Dta. Jiiroci!« 5 Din. ft4) Trscva" e-s-t i Dis

1 aH 2 starejši osebi

dobita vso dobro oskrfa«. Vp^a^-aiti v Mairdboru, Ai-ei-saadir«va eesta 2-i/I, deeoe 42076-11^

Več abonentov

po n».zfci ceias sfi rojim«« zs« d^ibro domačo hrano v Maribora, Aleksandroma eesta šil 3t'I, d-tno.

42077-44

Rrano

dobro, domačo ieK gfJBp*

diičma. Pomudbe na c^iaira* oddelek »Jutra« pod fetn« »Ceutrum«. 43379-31

Vsaka »useda 1 Dve, ta lajanj« naslov« aii

ta 4iiro p* 5 Dia. (16)

Rezan les

bukov in smrekov, no, metlišča. tudi vso produkcijo kupim. Ponudb« pod šifro »Kasea« na »gL. oddelek »Jutra«. 41556-13

Večji bukov gozd

za izsekamie kupim. Pi»= mene pomnidbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Offlj-e«. 42316-13

w

Trg. oglasi p« i Dta beseda; sa dajanj« naslov« aii za šifro 5 D'r Oglasi socialnega rna-čaja vsaka be^ed« 50 por; t« dajanje naslova ali za šifro 5 Dia. (IS)

Moški plašč

nov, črn, za src-dnjio p»» stavo, damski Fohlen-petoi plašč, več rabij-emih domw skih plaščev. oblek in no-kaj rabljoneea pohištva —• naprodaj. Naslov v ogla«, odd. »Jutra«. 43178-13

Zimsko suknjo

za močnega gospoda, samo v dobrem stanju, kupim. Ponudbe s ceno na oglas. odd. »Jutra« pod »Zimska«. 42218-1$

»JUTRO« St 2*3

17

Nedelja. 23. X. 1032

. , „ Soknfo f Pčem kaptad } Samostojni gdč. aS»

permom* j ju!i prtato-u pa*eDt4ra

• •- - • 1 gospodu

i MKN»-S0.00e l*n kapitala »dviam trgvi-viuo T u jen. I>m«, m ptuirafonteo

»Juitra* t C«i-jai pod fciire »Uspob«. 42065-07

to, i»re(U«. Djca-jeki •» a&ii. e.«

Zimska suknša

aioAka ei-egaiatina., pocont Miprod»j na DnrjaMti re mi Sf. 33 4SiC7-13

Damski zim. plašč

dobro obran*en ln moder kostim po zelo nizki ceni prodam. Naslov v ogl. ocid. »Jutra«.

prav .jjo-br« «na.J500/0«.

30.000 Din posojila

Sferni ts na

• "o icJ^a

Poacdibe n« ojr as. oddelek »J-atra« pod >Vanc«.

42GS6-1«

Vnaša b««- t Efei: H dijanj« mAmi al' » 8?ro m> i Kt (lili

Kateri gospod

42J36-131 bi poseda samostojni j^gjsi j 2005 P^oiniSie na

*• >i ! od«H«-k »Jutra« pod

: mm »Jlval efti»o TTJuSi'^«.

41882-io

ffišo

a i iMrf aii več-

ate« taskoj T wv;«cs kjerkoli T Jugoetarv-ijl. — Po.

snih« na org

»Jutra« pod »Najim

takoj«.

SldadiSče

in tmbo ta-k.«»J odila Tark, KosiCBsucefa n!ica 17

Mlekarno

dfArv -fHijjntj prodan ra-

»Efcfcteoea«. «000-15

Rezervne dele

avtomobilov j ->.

t 25.000 Dia posojila

I proitS yknsy$rA aa

j noro bigo. Naslov v oglas. ''•Mol ta »Jtrtra^. 410S1-15

prodaja pc tei« j

.000 Din posojila

»tkiiajnfc tint« gpnerajM | i®«« 12?! obrestna

iMtot«!rrc [ier-a-oh Ce«» 'm f1t.TiS.-Zbo na poeestT-o. aa Riimfc 19 Meftaaifc i Vzamem tmffi hrama. kojJ-preptoda;a.-oi 15% i>ot>u*i» ! ^ » staram

113-10

Avto »Forda

Io A. J. S. motorno kolo s pcfkoiioo prodam sli xa-

odldipllru »Jutra«.

■«91StH«

Lotos? za vteotoč

po BKAncmii t »redferf Ljrirb-ijBo« Tiamea. T naj«®.. — Poroudbs s narredbo kraja ia »ijrjnmta« pod »S^ld-no!xt« og-iasts odid <-> »Jate««. «flj60-lf7

Trgovino

z meSanlm blagom, prometen prostor, t trg'.i

VlO/ne Knjižice j Oddam v najem. Udobno

_ r________ r_______ _„ „ in t twjH ! stanovanje 3 sob a vse-

mwx;am ?ji Witgo. Leopoid ! ^^ pr^jaimo. S*®n- j ml prttfkUnaml, vorto-Medvode. 418&M0 • Za<5rcf: ?afcoJU?<

---j td«f. 7301.__! alno tudi vrt lsto^asx?o

------ i -ia razroolago. Najemnl-

r,;n 50 000 I na nlzXa- Ponucbs oc-

MS«. L^to »dl i ^

trso^.na^. 42241-17

Osebno pravico

m. ?oe*wtai9k, idOam proti n^-ski odi&odnMie. N«siow tiri podnsžairi »Jutra« v

cdia. iso&r-n

Lckal

t m* aebo aii r pre-

4:000-17 j «tw>

Trgovino

ra«8aB»fs biagn. s k«oe«e{-

}:>, iččirti. — PflBrudlbo na oijlas. odd<<<* »Jutra« peid Sfr» »Lokal«. 46319'19

Hlso

J 7**c«tv«>ia 8 oralov «m-

večino sa-i »vmjsfc in go«sd, prodjtn ugodni

Ct»nj. Nasiov v c^iaianeai oddolk-a »Juitra«.

4BM-20

Farctk)

ornim. Od 16—80.000 Din, kiooim r bftfei.5 cfc-oi««! LVis-bljian«. PimtKibs na ngi. odd-olek »J-jtran pm! frtf.no »Parceiflu. * 01SK-20

I^epa rfla

v Uf-^rJ

1«0! ijoMjacok« ojc^ice njarf*9rw na/proda«. Naslov r ogiaeTKTn odde!kni »Jntr*«

Lokal r a buffet , . . . _ T

Pcradibe n* I

, . . t - I IKk'flV W> IMtfTilt ml In

orjd (Mt* ».Jutra« riIpo

»SMno prometa««. 42S7M8

Pek&riio

t tmTgniatrJrea. v m«*« ea Ooremjfikem tafcm; odidam »iBkr. oarvl. nt

Maribor, Oso-karjera ffliva §t.. 96, vrata 2. 43408-19

Motorno kolo

Kwnske Haciev Davinteoo. —IŽOOcm', *

ohranjen, kmiram, — j S10*'1®?* Pr-aiidbe na oaia«. oddelek : »Jatra« pod »Uradno«. i 7,4 IK"fl-r

llOfC-fO ! ^ P0^ »Vtoga«.

Skladišče a'j sobico

toJcoj r»dda.m. IV?irm3tb« na ogrla*. cdue4«k »Jatra* po.1 »Skladbe«. Hiess^ia

Majlino posestvo

srr

mikov in gioida, na Go ren.j»k«!ii pndam u po i]ffO-mrti. Zg-^fretl M >f do 6. noveiir-bna pri la»t-nc'k« Amt.tum Ha;kovc« — Dr«'e«nia vae, nošta Seif« na-i Skofjo Lako. 43050-20

Gonilno z mesarijo

«djdaan v naiven. Pocirdbe nri o?'i5Ti< odde?<* Jutra pod S Sto »Oddam trjdš v=a-kr, p.?saT>ej«. 4i.036-2P

Parcele

fcortdivwa v Dar. v IV»jTi prodam — tinvii tnt&ftr*. NaBk»v T ogHa«. odd*!'*« »Juitra«. AiBOM«

3 parcele

po 700 m', enona.i

Pritlična hiša

z garažo, hlevom, malim vrtom ln lepim dvoriščem, eelo pripravna za kakega obrtnika al! kaj sllčnega naprodaj v najlepšem delu Kolezije, r Trnovem. Hiša ln vse drugo se lahko ogleda vsAk dan od 3. do 5. ure popoldne. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.

42294-20

Dvoso-b. siarovanje

Inp". po«'--ni pdd.iTO rmmj d NatVor povo nc.

odfin-iti »JvtriK.

Enosob. stanovanje

i "oTfean odfciaa ▼ r

V«uau bviivraki J.

Dvosob. stanovanie

n« Riamki c««< št. 1 odda Iviic J« iuSVi, Fjdc.h-s,^.., ce-sia St. S. ilJSS-žl

SflristanovanJ. vilo

Stanovanje

? X sob <*5Amj< « i. ae-Tmn.bnpfn Ob 3B

Stanovanje

dv**! srb m teh-jaj«, t«r

lokal

pooerf flrids/m na OHnesfc. TrSafik* osta. ie. 4£&e,S,:

•obe

Dvosob. stanovanje

oddam s ffbm-irjusn. Pont^i^b« aa oglasni oddoick »Jutra« pod frifro ►Nova biia.«. 417;S-J1

Dvosob. stanovanie

parttefciraj?«, c {»ri^iiTvami fc vmo® oddam t 1. oo-"»iVm ^ Oiio Din pod R^Soi.kont, V

fieG3-3i

2-soNno stanovanje

i baik«i»o«n takoj od&aai. Jmartin^ka fc«o!a St 8.

4ai36-aa

Trisob. stanovanje

sc^.tvo, komfortno, <*3dara t«k«; aii • 1. f»-br&ir'jnm t no-ni mili

pod Ro-toikom. Ksr;ov -v ojri. oldrf. »Jurtiri«.

Stanovanje

---------in kirh~rvi oddia ▼

1000 m» vrta, t Ljub-; Z*. SiSki UtfcJ — Koov-o. Uaju, prodam Naslov r ogl. odd. »Jutra«.

42310-20

ta^Sica. Iv-^rH."' -.JiiTira« r Ma.ri-

49t10dj6

Cl^evrok^t

»M, •tobr« at' MB predam. Pootdbf na »sri-

Jr.trii pc-i Si'ro »Avio ia e"»t.>tm»«.

Avto

t*->«TKFT.

aii.ki MKavdaj. V .".i i

iaJA» toufi ! hcamii! no teaSSioo Lj. kroditne 5»«-k*. — Počudfce sa odiicaek K^i-itna* p.xi Mfro »Rndta praska*. 481(76-10

Brezofar^fna

posoHla

aa oSI"..rt> dolga. aaJtiip

in zlelivo podeljuje:

»Kr.sditn« sadruga*. Ljubi lana, pogtnl pre-

Pekarao

^aASitm tAiooj T aa1™, aH pa from as —

IViradfec r« ocl.i«. oddesirfe »Jatra« pod »Ktijirao.-«.

<3371-1!:

Parno pekarno

iv-ri^:,-«;«™*, pr) IroroScian

dal 3<.7. Spralme sastop- J^j £ar***ra od-nlkel " 298-IS! ™ **?» ^dino v

200.000 Din posojila

i&čra vt ta^koj na prvo mesto novt iTOM-ij.t-ropm* bnžo STfdi me&ta. Pomidr-e pod Rfrc- »Xc/va igradbs« na !j^'asn-i J T! ta.

▼ hJiSiioi LjsiMjooe — »ct

parcele

„n . "* KaMjemm, 800—(*>0

niso ali vilo m« T*

. Maribnrr: tri Oi«, s ! Rorove 9« na Viam, T"ia-

Americafll, pozor! i 4 ataoono^ T lepS !n j ska oeeta l/L 4S?ae«)

Mešsno trgovino v Lpib-j z vry«n, eixo.t. ------—--

liani, na najprometnel-•« 'impo

Lepo stanovanie

___, i « »obe. garderoba, ziin-

iTiafnnO posestvo i ska veranda.. kuhinja.

3-sof>no stenovanie

komfor*jvo, »tvlisf^to, poctsrf rdidaim 9 1. Mrembroan. — R/ntair iev^ c-^ifa 4.

Stanovanje

iin ktitm.i« nddaim :mrm iti p^-^r.v sd.-^r&i s 1. aovvr.brcm. 117.

43103-31

Stanovanie

•o-

b« » kuhvr,'-9 odj.-m t

lek »Jutra« pod »Mala, of'a.-ra< odd^rik >.Tt»tra«

ParceSo

Samokj eentl k n p t za. Sanlov v agjaaaeiE o

?aloga«.

Gostilno

dobro ldoi-o, credl n-tista ln stanovanje oddam oženjenemu paru. Naslov r ogl. odd. »Jutra«

423ci'-19

42381-19! pod fifro »Ce3j<-

aii Sfarftiorc. 41990-55

odddfco »Jatea«, 42404-17

Fn1:oi?oo

k meAor»j, v dobrrpm

proda MirkfO Srnjorm

i Vsala beseda 1 Difl; ; i dajs^ije naslova aii

1« i ; M jiiro pa 5 jv-n

50.000 Din posojila

•36 »n na mest«.

r at. VMt nad IjaK^®. i Dopise pod »Doi.ro

j na podn:.ža>tao »Jjtra« v

Tovorni avto Ford

(be 3r**firki kitr^tr- na »<«»44n» odpJaičio a vknjaž-b" po»estve-. Nae'oiv t ajf

43! 55^10

Mairiboro.

41569-18

Ford-tir^TTzina

fig. 100 icm Kdias, » naj-br&J3

u irotjjtofto i«> pri Tcn. V* .t:-.-ti. Središče "ob TV». ri.

Katera oseba

b! rv;«odi4a MJU-eJS! vdiovi,

bi«p_J posfstaAel, trg. in /p. stžtafca.rM 15.000 IJfe. Dobi 1 kAo Jr^sjvo šn rtar.-* va-mje iMlcnj; A^rcsM iv» fio&ovor«. PoBodl)« na oerl. i-dd. »Jtt&*&<- pod zRač&o »PomoC«. 'EKrM-IG

Dsnes v1^

!s* io&Mt- irvAv-jco bi

-13190-18

Danes k Mullerju v Šiško

ia dkwijaifo tabs v*>. — Z& jeda^io an pristno fajo^o prc«krbIjnn.o. N-Jva pc»rtnig'a!&-3_ Prip«>ro4«

ae Drbaijs. -430r3S-

Posredovalnica

M- rrLbo:, FraoaiSkjuis&a 5C, proda

MSn

i na 8 40 ara-

j lo-v ooee»!rva.

Hiše

od 35.000 Dim ukI^o, ka%w

gostilne in trgovine

421,10-30

I Primerno hišo

Aianfšo hišo

v ljubljanski okolici, počen! ln pod ugodnimi plačilnimi pogoji prod;« Bealltetna plsama Jo-

pe« el. soba. kooalnlca. Up vrt, približno 400 kv. m. lastna centralna kurjava, najmodernejše urejono. nizka vaCiet- a niijemnina, eiektr., plin. telefon, se zaran! l7.se-• . , .. . , litre v Inozemstvo z vsem ' h

pohlštvt-rn, priborom T o?**"™

•srebrom. pr»n*e!anom ln| 0Č4ei' «101-M

perflom, vse skoraj novo. takoj ugodno v" celoti proda. Pojasnila arh. M. Oso!In, Sv. Petra cesta 411. od 10. do 12.

42233-21 i

Dvosob. stanovanje

* 1. vrv o^brom oridiain v

Rflčiic dsiini, c

Stanovanj©

2 sob s prltikilnama r sredini mesta išče mirna in snažnu stranka za februar 1333. Ponudbe na o-jl. odd. .,Jutra« pod šifro »Točen plačnik 13«. 4222t3-21 a

Stanovanje

«4- ari ivo«o*>'io iUea p-ot»: pot!e47mnsu piaiHia v naprevj. Pomidr;.« na o^r.ac. •vjaelfik »J-mtr«« jvd šifro »V« odrasii«. 'iVAri-T

Stanovanje

! rf S e pritSrt-aamK S?* sa takoij a*1! pozn-^jV d'-trK,r;a odrsrffji op-e-h. po-»aa,'i*,>! odnfcVk »Jutra c p^d »Tn?"-:io p'a5-ijfrra stranikeK. 43313-31,'a

Dvosob. stanovanie

s kabinetom ln krw.ini-co se Išče za takoj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod i Nerabljeno pohištvo«.

42239-21a

Sostanovalca

r vso oskrbo sprejmem takoj. Florijanska 40, pritličje. 42304-23

Gospodično

sprajnn«ii k«* Ro»taE<><>. « park<-Tocn ki eU&tniko. pove

Jti.-a<.

£ 7S> jS

Opremljeno sobo

s po?fr!.ir:hn vir«d» .

kiad*;; sa g fr^-^rii. dam. po?* ogiasol

o«lJ-23

Solnčno sobo

na f4!!<> tedr. f braT*« od.

dam ?o'i-dmerr ti jfcaf-odti v biii-i g^iavnegT koJod-. r, » — Li .iairska »iioa A'av. 6.

Samslo stanovanje

a!l kuhlnjco in sobo, šolnino, mesto all Mir-je. Iščem za november all december. Fcnudbo: Walland, poštni predal 373. 42390-2ia

Vs»*a ban«« ec pew: •a -ao»to»», «!i j

ri k Ut. (Jfc;

Lepo sobo

•riioo^t >>-: ■ rw>. oddam oa K^ja Potra ffivjn St. 8.

r^js--1®

Sobo

t «BirlH> a?i V«, Sb

tiit*vabo iroipa.: nr<

Na Mirju

r V5?Pri Mfflfte e^ftm

•jn poriosjio-na »rparira-n« r-oHn. Xag"»w poiv>e o

iAnA , Sobo ln kuhinjo

že Grašek, Ljubljana.!^ nm, h tremi 8o-j r>r. v Pol in St. »7.

------- — • D"ml ln vsem komfor-; ob progi prt«

t m, eolnčna lega. od-1 ~

cjam mirni 3tranki s 1.;

Kolodvorska 24.

423J1) ?G

Posestvo

v Industrijskem kn^ i 6,"rsko obrt kupim v bii-a dobra vpeljano gostil-1 LmMjaaje. Cen« d> no in pckarlio, lokal tu- j 70 f)n0 Win-dl za mesarico ter kras-' T demarjo. o^fa-

no zidsnlco z lepim vi-! 0* I** ' ^njiii^o lajam-nocraclom. p.Tr.-inTn in 4

02J. odd^kn »Jutra«

ŠS09(5-e0

nogrradom, gozdom in njivami se zaradi dni-žtnsklh razmer poceni preda. Dopise na oglasni odd. »Jutra« pod Dobro naložen denar-j.

41398-20

Hišo z vinogradom

(•"te? ta.ro« eertTe jo Sol«, kjer s« lahko dobi gioptiiina io trafika, poc*>nd pro-jeim. — Vsaimeira tudi hrartilue tuD.^iio^. Naelov puv« jw>-dTUiiaiica »Jiiue« r C-jJ.iaj.

«239^20 j tg

Opremljeno sobo

▼ r^ntrn o d 1 3 m

bo!jš«njio »talnen.u ^»spodu Nas!o.v v osr'a?n;\!n o>idf-ko »Jitro«. 4I02S 23

novembrom t. L Vora- i r> . . ,1 oada.11

šatl je v Dvorskovl ulici ! ' »VOSOH. StaiO V3R?e ; itcrembroro

St. 12, pritličje, desno. I oddam t 55rda-«ki <:i.

42230-21 ! st- F!

Opren?!jeno sobo

mirni}, ^ 1 ootto pofci&tvwr

i epai »idam takoj aJi «'l.

[TKei stare pravde 5, rk«obo pritličje.

4I30S4-S3

Dvosobno

Danes vsi na

Golovec

Din 5000

4.3!-i-10 j bod%i T kraiTtSnii kajSSte!

_" '" j aJt v drš. rredmtifimiiJi pa- j kjer paido >^rije na

, ~ - t pi.-ah, fcnačm. Plavam Din : raifcl.ii in So5«a dlobra kat>-

Iirtfjan j .»g Lmef ^ v ob™&h

» prflo?^. i*«rr> &ov, t.*~ j K Din 500. Coaj. poniid

n^rodr.o proia V;moee

i 31POTB pou »Capotova jra. i raaoi1*^«. K/r-10

»Fjat 501«

■ MT« baJ-o^kf t»nf

I VaaitA 1 Liv«. i - dajanje J | ? « Hfr<, 00 5 Dia. (lsr, I i -------—-—-J j

S 30.000 Die ........a . gotovine

i.4!«!. Po^trožba diobra. — Se pTŽTiorcsJi J. Pa^CT&ie.

43!05dfi

Danes h Kalinu na Gimoe

bo koDP-eot ie dobro

▼šare. 42SG2-18

Pohištvo

•ps «too ta ki-^iir,;.® reven M., k« Tkiro, počjc.n.»ki m si}' žt!>v. 10/U — ct-sn«.

41781-12

Možno kn^go

j vfSsbat&e t^odno predam. Dopii^e i-s oddelek

»Jutra« j»>d »Pric-tedioina*

Samopomoč

v osKratikt Sapti:«"a crraoj-JWf vabiun v viods-ivo. Puc, Ljubljana, Prt-imuTska 2.

429S4-16

Spa5.nico

k»mp?ote o. d>4>r« 0'iH-a«; e-»'•■ iir<>j>'£ eciiive po«ni pr-. Lvra.. Gopjpcva nliea 30,

vi-oi« {-ritlVSje. 42115-12 ... .„

Kdo posodi Opremo ^ " ^

sra-uriS paraocr^ ra timrml

za 1 sobico : naigradl 150 Di:. aH pa po

foo-Tri predam. P"is.-:.ti:s i ieeovfuru. PoBodfee na oj;?. 4v« ntortt, Srpa%a bon crri bot«ia >t'n."'oin<.

Kalo! ffalo!

Zovri k »Araerikackic t S^.šfao, na kKMH^ert ia dobro ptrceciinv-, k.r-.ai ;<'« ter telioe. — Edrjr če veddk« Id-oiUijso diOibnt' en anora AmeriikiDlkr priporočit' — klior te dobro kafpJjioo oin' se imora pri Matiijait zgia-si!t. — ŽAfiijiOi! 4S877-16

Stanovanjsko hišo

aH »a Pro'sh. n*

Mirjin aii v ewrt.ni n>f«ta katera bi prim-mo Jb rBtore!«. k n p i m ta-ko-i. Plažam nekaj v gotov« i. drmg-o p« a hnanilno knjižico. O -na 500-800.000 Din Ponudlbe z na-voibo 1-cce 'r dor.o6a bi5e na tvddeiei »Ja;ira« pod Šifro kup«!«. 4!S59-30

Stavbne parcele

■> BOirSm po 15—C0

Din r>r"dnrr v ^rl^nju — Sto Sira b na Jtsfici Pojaa nČH n^sre FleT-raao

ali pri Fiorjančkn 40C63 20

Žago venecijanko

(«aimo o^jremo) skorai oovo

s krosijdiiSrainri ]«4a

usodno proda Skaia. Cro-

Soe. 4i0C3-2O

Realitetna pisarna

Aru£ba t o. a.

LJaMjana, Miklošičev« e. 4

proda:

HTSO, enoR&dsfcropno, 20 eno- dvo ln trisobnih stanovanj, veliki poslovni prostori, vrt, dvorišče, ob prometni lju3'.1an*kl cesti, Din 900.000. — Do-

s kabinetom

▼seml prltiklinami. Bele poceni, tako! rd-

Lepo stanovanie ali .daai og-eda« med 12.

. t. 14. uro v Herberstei-

novl ulici 18. 42323-21

Kletno stanovanje

lepo, eeba ln k-^binja oddam. Podaljšek Ve-rovškove 68. 42^33-21

ceio hišo

2—5 parkefcinamih aot>, i cddkitrii.0, kiOpaLnioo, vett-kiim virtom, raT.^i*-

(Jom m svent. beif.w.om oddam tafcoj ali ftoaneje i'at o* Rožmilk kvov. 2.

&t:aso

Enonadstropno hišo

aii -vrfo k 1*1 »m v Jfairilbor.i — Pcmidbe pod »Tafc-ojiriJI pl&f.nrk« na podTuž. Jutri v Ma.'iJ)oiro. 40*06-20

Veliko posestvo

3 haSa, 67 ba gcod%, trg^-t'tia, p.ihar*:« in froemf.no r tn®, pripranr«! lokal ia mesarijo, t ppoimotip-em kfa.jn b''icn postaije prosicin radi bo!en.™'. Cvna 270.000

Petsob. stanovanje

kras,no. oddiTB ca M-k!o Siifr.-i cesti 14. Oin6 21

Trisob. stanovanje

r prit.",-'^«!™ oddaim « 1. i nm-eptibrotn Ka^/ ~~v r o

Komfortno

sfanovai!

ifw» te fmTrlvM-k :m( in 1 msijJmo »«obo od-Naslorr v op/anm-em .vi»ie:ka »J"«.ra.«. 4!S04-ffl

Petsob. stanovanje

» Vopalnino — v pr:'J:S'ti, f1-®™»» tedJ sa pro«t,nr*, oddam.

Koteo oddam ns KraJ-'a

^jra itffu 8.

i.'417-Si

nos letnih Din 140 00-3 j ^ ', ^^ M HIŠO, novozidano, tri ^L*1^

dvosobna stanovanja,! pnMa«. 433Bfi-30

pritikline, približno! _ ~ " 400 m= vrta, Moste^l Radi Selitve

Dia 180.000. j prodam novo kom'ortno

Ktrpci

Kapel

eč pohištva

5 ohranjenega takoj ij".->ino orcaam. žida-nik švabičeva 15'IS.

4229?; -!2

oddelek »Jt.i.i-a« pod S'!ro »Dobri kuriva«. 4SSlf.d6

Knjižico Ljubil, kreditne banke

do vt»o

r-od »Obrof-no (dipia^--'!io«.

jsseo-i«

Danes koncert

domače krvavice, purani, ocvrti piščanci pristna štajerska vina in vinski mošt, cena 6. 8 ln 10 Din liter. Restavracija čarman, Zlgornja šiška. 42281-18

Prijatelji dobre

kapljice

m tbbhAo sataiTP na,j pride-jio v Si®«* iraviesi staro oerkiv«, k.:or bo ves^ica s proeto zaj«ivo. Vaibi ReaiTka 4EB64d8

Pozor

Ve« rai jn fcffl od fX> fo 160.000 Din, vižio 5 5 eo-i»md i» T6.000 Din, P«i-sion s lg sobami ta Din 120.ftX!. trg.-obrtno hišo sa 250.000 Din, trg.-ofcrtno hišo ia 90t;.000 Din, posestva goradore, nj5v-e rai stavbne parcele c.a Biedn prodaja ia poarediij. n.t>aliiitetna p=-»rna na Eiod-j — B\d I.

4169C-20

HIŠO, novozidano, dve enosobnl stanovanji, ovt dvosobni komfortni stanovanji, pralnica, drvarnice, 500 m= vrta, predmestle Ljubljane, Din 160.000.

HI SO, enonadstropno, novosldano, dve kom-lort^l trisobni stano-7 anjl, pritikline, 1800 k •

vilo s 700 n-0 lepega vrta za. Dia 195 000. Vtamem trudi hranilno knjižico, štrukelj Ivan. Komen-8keg» ulica, Celje.

42399-20

Raznovrstna

posestva

Sobo s kuhinjo

le pr^Lelinajn.;

▼ 7jg. Šiški iter. 515 — pr! novi 4o!S. 41839-2!

Dvosob. stanovanje

t^aeno, j pritok ImanB; d.im i ^-vrmbrom v Glin nijts- « — tx»ha&u' fc>vanij.

43ST5-2J

Sostanovalca

* T s« Oftiirbo 'rVji

* 1. oon» jTibrom

w, Poirarrfc.' e«e>«! St. js__

tn-sSm hKa. Naslov piw« o^Jacna oddeifk »Jnif-ei«.

41i!14-23

Prazno sobo

* «fc>Ui»oirabo fcoipa.i nio«. t f»irutru mcfts oddam poldni oe«bi. Na*ž«»v t oc'fi!". odde?k« »JiKtra«. 421^5-23

OnremHeno sobo

* drwna T*»»t^j»ir* polt •'trc.im vhodom oddam v norija orfd rfčoi 34.1.

fiTr-,9-28

Lepo mesečno sobo

pi>i|Ki'.K«iia. Sf-f>arir»i», 1 p:irkcoi. jn Tftri-

k:m vrtom od«;r>im t-ukoj «'i pona«je pod Rožr-ikora. Na^ov v o^la«i«c rw!di~'k-a »Jutra«. 4211*

Vsaka bMcda tM pmrx

Kv 4«J»aj« film iii

Dvosob. stanovanie j oddam takoj T een-

Prazno sobo

Stanovanje

fcahinče prftft:te, oddam * !_ nov«ra;b!vrTj v

a injpmrti monro So,I«.

m 70-21

Vrao taJooj oddam v FjinSpierjervi isltoi 5?ov. 5*,.

4G3S7-21

Trisob, stanovanje in mesečtto sobo

4^0ffci-i"j tafcoj odOnm. Naslov o

—- ^'.emra (nSd-eleCc »Jn.tra«.

42306-31

tm. Nasior t ogl. oddel. »Juitra«. ~

Sobo

OfMam tslkfflj aH • 1. mo-TMnbrom. Tr4aš3c« 1,1/1.. levo. 431C23

J m fctae a D.a,

Prazno sobico

kabinet

sa stalno, išče dri. arad-

r.ik. Ponudbe 1 navedb« oglasni oddei«^ »Jutri« pod snsč-ko »Cisto poirištvo«. 41S23-i3/a

Gospodična

iSSe prasao sobo r biiJM H!»'*0!S.,rTf cest*. — p». nudbe na opiaMM oddel«-* jjvtra« pod »Seiparirajvo*.

4:&31-23/»

Sobo s kulKnJo fn

kabinetom

r Sp. SiSki if&em s 1. vembrom. Pond!be i e*o» na oglasni ocdaJ-ek Jotra ped rn&Kco »H. P.«

4S0C9-«'a

m r 1 ha«, vile v meetu

m zemljišča, T>o-, okollcl Ce,1Jai kmcr,_l

!< n1=ka centa IVn ' , v^cija, auit.",-

tToč ska posestva, gostilne,!

^ trgovine prodaja Arzen-1

šek. Celje Kralja Pefa cesta 22. 42o£S-20

Stanovanje zastonj

poatorta drvžfina tv> r-ndiu Srs-Al pri V-Sn-jii

43173-55

V saša. bvMda X p»n k Sije zjustov* tM m »i':« I Dia.

Eoonadstr. hiša

1 go

Dam posojilo

in fcinriri vložtie knjižice

Pohištvo

Kdor si hoče nabaviti

poceni ln tipežne po-, b Stvo ali kdor ima hre,- |

nilno knjižico, r^ vzame, „ „ , . , . ▼ račun. Obrne na! ! Kreditni« bsroke ra L nunsko na mizarstvo »Sava-s, i posojilna«^- — Pooudbe na Kolodvorska 13, Dunal-' o^«- oddelek »Jutra« pod ska 36 42333-12 ! »Takoj srot»--ii&a<. 4E331-16

Pohištvo

spalnice crna-e pr«te'Je kuh. oprare k ih. kredenc

450 250 3000 600

V-e drugo pohlžtro ne d >bl na obroke ln najceneje pri m^arstv-u »Sava«, Kolodvorska 18, D;majska 36. 42337-12

| Samo 140,000 Din

; ntika* gotovine, ostalo vlošne knjižice, rabite za nakup nove trlstano-vanjske hiše v LJubljani. Ostanek hipoteka. — Pojasnila daje: Eeali-tetna pisarna Jože šek, Ljubljana,

i j Oi»-. I

\ M 4ftjM>« nt f

| 5 Bte. p») f

-—■■■■ - - ■ r > -r r mi ti— *

Lep loka!

zelo svetel ln prostoren, v prvem nadstropju, s stanovanjem, v centru mesta, odam s 1. novembrom N oslov pove ogl. odd. »Jutra«

40801-19

Trgovino

in skladišče

oddam 5 ftibruarjem na Starina trsn 24- 40948-19

Večjo žago

j Vttii/™o a1! vssmemo t jeea, e^eairt. tudii viameme iesuroika za drnSa<»3ta. — Potiiudibo a w«miiiifl ojvi^ora pod »5032« na po-d^i^aoo »Jisfira« t Mari. ho^. 30533-20

Dve hiši

iti Sei»t5?tair«MvaiD.jBfco s 3000 m' VTita prodam sa 320.000 Din. pomiadibe na o . oddelfi »Jait™« pod »Periferija«. 43161-20

FOČ.

HIŠO, enonadstropno, novozidano, podklete-no, dve dvosobni stanovanji, kopalnica pralnica, pritikline, približno 350 m? vrta, šiška, Din 200.000. HIŠO, prenovljeno, 4 sobe, kuhinj a." gospodarsko poslopie, Supa, drvarnica. 800 m» vrta, št. Vid, Din 90.000. Hišo. novozidano, pod-kleteno, eno trisobno stanovanje, komfortno, eno dvosobno stanovanje, pritikline, Zaloška cesta, 900 m» vrta. Din 280 000. PARCELA 500 m2. Trnovo, A Din 25. PARCELA 1800 m«, Dolenjka c., S. D'n 21 VOGALNA PARCELA pr! Sv. Krištofu, približno 500 m". & Din 250. DVE PARCELI, & 440 m!.

za Bežigradom, Dir. 80 PARCELA 773 m«, Zg.

Siska. A Din 37. VEČ PARCEL v Trnovem. 800 do 1000 m", fi Din 20. DVE PARCELI, 750 m' č Din 65.

Po!o)» tega večje Število drugih stanoranl-"klh. trg. hiS. kmečka

Večje posestvo

v bližini centra, katero se dobro rentlra, s« ra-radi odhoda pod vgc

Stanovanje

s StAriza sobami, pri gJ»r. r.ecn kolodmrn, oddam 1. nonembn. Nasiov r odd. »Juorac.

Dijakinjo aS dijaka

ia poljanske glmnazi 'e sprejme takoj učiteljska družina r vv:> oskrbo za 5U0 Din v Krpo zračno sobo s souporabo kopalni"-? v vili. i*iaslov v ogl. odd. »Jutra«.

42254-22

OnrejnHeno sobo

v^iko,^ pocko, »-aiftfjo, od-

d-.im (iTima gvs^drrr^ , !. novembrom v i-isrGoepo-d-i-dce s*-ne. Diuna:s.ka o. 2T'/II. F. Ko*. 43193-26

Sobo

t pro«t<)h? mhiodi-m, etoktr. im parko^eu; oddam t«fcoj aii s 1. Na-

rio"' T c^irtt:

»Jtrtra«. 43191-33

I c?>o sobo

t r.emfru, po"»<.ben -pli.rd — oddem. Križeomi%a 5/T.

43167-23

Sobo

s elefe.1r. rs2?--ra oH!

4S!63-23a

Oprem^^no sobo

lepo, s»a-*c»9s bttsu »Evrope«, '^čern. PonodVj na ogl. »d.1. .Jut,ra« pod fifr« »Vbod s strrn-o«.

ta'.ff>

! 1 M 2 osebi,

42377-20

Stanovanji

dvorska 24.

42329-13

tKairtda , ry,j

ia lajanj« taslova «J' ta Mfr» p« 5 Diu (",«)

Kontokorentna

dobroifenotja iin hranfirne t'og« !jnb. de>n--nih sa r diwv ftudi tonili)

0 bčuje v gotovimi najn^od-n -j-5o kon^ioroij »Reou.rita?«, p »trni predal 146.

Brezobrestna posojila

zri oriSkraj: dolga. caVn^t tn ' iavo podelfti-je »Krr-ditTa «'"i-']ira« Ljubijaaa, p^žtJii ""»da1 .T07. Sprejme ra-'vjpmtel " «1395-16

Interesenta

1 kaipttaioTn do 400.000 Din t*'■■■m ta uBtarvvvlte.v tvor-e ce sa Jok-oiado. — Po

a-'dbe aa 05.s-«il oddelek

»Jti-f.-ra« pod »0«ko!ada«.

40175-Ui

Sfrojnesa bf^nieria

^ tH predse! t-"ibnii5no -"d sirro sn-u.'tnč»'i

podietja. kol dru

iabn;ika. P v kaipita-1

vsa? 50.000 Dm. Pcrnidbe

pod »Koiva 't',1 • , n.q

r^iraimvoo »Jutra« v Maribor«. 12524-16

Iščem 100.000 Din posojila

'/knjiženo na prvo mesto. Naslov v podružnici »Jutra» v Celju.

42401-16

Kom pan jona

3 kapitalom 30.000 Din ^a zastopništvo sprejmem zaradi pomanjkanja gotovine. Mesečni "aslužek siguren 40.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod "366

2 pisarn, prostora

Kolo-! oddam « li5. novomb-otn t- i. v paiačii Linbljanske kreditne ba/tvke. IV nad^tr Informacije daj« Brina Co ton. 41&35-19

Dobra gostilna

s trgovino

aa periferij Maribora na-prodia.i. Naffoo': So. Rad-vanj« 16 pri Marit.orri.

Prodam

dam v najem TeK>o

trosfpodar. powetv») t vrpe-iiainio trgovtoo, et«ipc*-{icm j posestva," parcele "itd "v jai.V. ia klavrne žiiviim^. z iajvečji Izbiri." 42324-20 nrajeno mif^airno in sirarno v boijaj^em vimiOirodBeim \i___«__, ,

k.ra,?n. mod aendmoml po. I ^f1. naileOSi fockl B»o»*S. Pionudlbe na oclaRni i 5 nrfnn.t

Oddelek »Jutra« pod šifno j ^ rrfirta.ie, v Oelra

»100% dobiček«. 42fl<51-20 1 orodnim !«ww> »damo 9

1 sobami i.n kuihiirn.Vi,

ob »talmom prrfiri.xkn modam sa 50.000 D5n. Ve« de^ar nI poitirehein. — Po-nunfbe na pod.rnS. »Jutra« * Olju pod Šifro »A,Ve«.

42066-20

Skladišče

pr»pr3mno sa -npo.kpovrvtiro blago, ali d""'a rnioo. od-•inim na &v. Pe*ra mes-ti 79 fotiotam naiprodaij par voz raznih suhih drv. 4RP04-39

Trafiko

aa prome+nl točiki v STa-j c.;. 1 riboro kniioiim a'H ^samem

; Vs».k„ , jjj^. , j ? Pomidbe na po-

m da^ah ^ •» dnuinloo »Jmtra« v

~ " * " ' boru pod »Dobro ?d!r<«i.«.

431t!il-19

** 5* t Dte. (JO)

si

Mizarsko delavnico

oddam v najem, ali sprej. mom družabnika, enrotit. pa prodam t bišo, ki da.-,-ka ppo?t». De'o zasigtirano. — Ponudbe na o^iai. oddelek »Jutra« ped »Staje-nko«.

3 pisarn, prostore

popravne tudi za stanovanje, oddam tak"'. Rimska c. 4. 42258-19

41957-17 ...

Gostilno

s nefeaj posestva na pn>-nj.etrvem krajm vzajjvm t noviim letom po d.0^0. vocu v aa.;

Svetel lo-Val

■■1 fjrpvvtv*) aH rlhrt itMtm <»>• DumaiVPri ntvlg StOT. 37. VrrraSaitš istotam r I. nsd-stropjo.

VečH lokal v Celin

lš5e za takol večle mo-zomsko nodletle v centru mesta. Ponudbe na ptidr. »Jutra« v Celju pod značko: sCentrmr.

^97-19

Manjšo hišo

a'l vi.'o kupim v [rrrd-mertrm a'n VifM o^oliei J L%sbf'ja.n?. — I^omaidbe na o^"-^. odd«ieik »Jiifi-a« pod »Udiotina lega«. 431® 20

Hišo

oood.ujTSnfsk o, s{- po!or7<^o ve«S'> hnifte v tskoj

kisr^ra proii poitnvviin«. Ponudbe na ogfaisTii! ofid'!eik »Jt:i!tna« ipod »Mili dom«.

4i3!>to-20

Posredovalnica »Rapid«

prodaja nj,jikii!a,afjn erj^o M. še ta vile od 14.000 Dim naprej; posestva S'o !

431 -#t-"n

dvostanovanlsko s trgovino ln gospodarskim poslopjem, eventuelno celo posestvo ob glavni cesti 7 ljubil, okolici prodim all zamenjam za hišo r Ljubi fanl. — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra-i pod »450.000«.

42200-20

Novozfctena hiša

sa 4A.0OO naiprrdtuf — Brod »t. 59, St. Vjd nad IM j lijamo. 4031O-?O

tafcoj oddam. — Nasloir v ogl. ocud. »Jutra«. __4iB96-S1

Stanovanje

tob a, buMai« te pritSkrta

oddaim ,-naai^ drtrSna. _

Zg. ^i, Vc^iltori

oerta. 42H96-2!

Stanovanje

dtrn^oHno tn eno noix> s kohocijo oddam. Tbo'na d,o. Koa, e.fta 6, »t. 46. Stan šn doro. 42199-3!

Stanovanje

lepo. »uba. kttbiaja ta pri-

tSkltae, oddsm. Cigierjen-a nitaa Tfl, Vorima*.

491,77-31

Pristopajte k Društva stanovanjskih najemnikov

Vegova aL It. 8. 40491-21

Trisob. stanovanje

<>.!ad&f«. tn i^al« ta tr §xmoo «11 pisarne vidam s 1. novembrom tka pro mertmem krajo. Ponudbe na T'a*, oddelek »Jatea« pod jnaAko »Ugiodna prilika«.

41441-81

Dvosob. stanovanje s

ozir. 2 (Eiaka

sprejmem pri višjem

uradniku v centru mesta. Nadzorstvo ln poučevanje dijaka r tičnih predmetih, nemščini ln klavirju v hiši. Naslov pove ogL odd. »Jutra« pod a Beethovnova ulica« 42357-22

Stanovanja

Na stanovanje

STireifon-em —

Rrm-^ra ulica St.

baračič. 42181-2C

Sobo

!ooo w»i RoH-

nikoim. s somporsibo ko^-.a!-r.itee z« ST/) Dir. ta.koj n* raupo'aeo. Nasior t o(sr'a.». od«ie59oo »Jutra«. 4200&-28

Ooremileno sobo

I TW> O^ rbo pri e«fm-*toj-nd mJajfei dami i&?.« gospod v sitarmi »hiSbe. Po-ntidbt) na osr:a«B oddel •'k »Juitra« p>:*I »Za TMcvecn-bar«, «101-23»

Sobo

/p.} njofcostS T ceatna, »tro-

go feriariramo,

d.nn •"■d.ooinna ^owpodš«taa. —

Poimiiiba na oglasni odd"l. »Juitra«. 40158-23»

Opremljeno =wbo

elffrtrHko, po-

VtaJra hoMHta tti pmr. » 4fijaa/< aaiai»vg »M

m m» * ata

•ebnšm vltod.0^1 in parketom. v cemt.ro od-drsa s 1. non-ontib-om. Na-pore oglasni rdde'e& j »Jaira«.

So ho

Kaljinet In sobico

sa pTBv^tnber stalen. soSldess goppo«!. Ponudbo na osrlaetni oddelek »Jutra« [»od -ri.?pc »?(n.i«.

Prazno sobo

ffPftjšo, f ^losebnim dom aH! brera, Po-

nudbe na ogiasnd oddej.* »Jutra« &od »Oifc-tHH.

Opremljeno sobo

1 s o»kriwv, pri ima«,

j Moj»ri sitwp<«

lopo. s 1. novembrom od dam v Le-vstfliko-ri nliol 21. nrifiičje 419®-21

Stanovanje

2 reijffih iit 1 manj-TSe eob«. » priitlkkiraml takoj odda Drcibež. lioiria (Mina, ee-5ita IJ7-S3. 4£J238-t1

0 bo b kuhinjo

bol^j v scedlmi m-reta iMem

Trisob. stanovanje |

.tomrorteo. s fotpohifoo od- i od«Wei »Jtrtra«. 42070-3!/« lam. Poiamilfl, dajo 0-ra- | _____________

^ ^^ ^ j Trisob. stanovanje

-----j annS&o, s prilMiitiami, žjl

. ' primemro hdSioo iSčem t

stanovanje na periferij!

Ljub! j -tn e. — Ponudbo na o-jr'.--. oddelek »Jutra« pod mačfco »Eoljža gostia«.'

v "-eertrn m^ta odida/m t«- , ro(,štOijen Pl.-ča ta-

koj fP0«p

odd-rf. »Jutra«

•G154 33

Dvosob. stanovanie

* knibimlo odldaim no Kode-

ijerrem — Ob m'«din«k«TPn dojoa 5. 4i-SS8-31

Hišo

s gos^nn-iSko iin kavarniško

koTicefiilro prodem r*o n«v> ' rei oeaiii t in^eta na pro-merfm«m krasti. — Ponntdbf

na otrinonl oddol. »Jnit.ra« pod »Ogodma pnodaii*«.

lairo-^o

ffišo

t ffo^lp-mo. tv>Varno ta po-»ep^vom pnodamr v

^'omreitnflni kra-^n

ter nradov.

TcCna porafTiffia daje K.uri StruBeh, M-otoroc«^.

42C2S-20

| Stanovanjsko hišo

; L.^iM^io« aH oikoliie.1 Im-! pwi. N«k1ot poive ogla«il oddelek »Jistra«.. 4S205-20

V centra Lhibfjane

aa prometni tnlSVi prodam "-1TO hifVi sa 580.000 Din Vsamem tmdS hramllce kn.jl ".ic.e. Ponmdlbe na of^a-Mil odd-elek »Ju.tra« pod Sfro »Oonter »0«. 42274 20

Krasno i>osestvo

S oralov, primemo za letovišče proda za 85.000 dinarjev ftretllna knjižica), Klanjšek, Pollčane 42211-20

Sobo s kuhinjo

odHara. Pofnve »e v gosti!, mi K rarttlki, St. Vid pri LjiuWja.nl. ^^-Sa

Stanovanie

3 »o

Lepo stanovanite

* ein*fc, dvesna all tromc sobami ^ ao priitflkitaami ter -rričM.in Trtiom oddam ta ^ aH poamoje. Nasifliv v oglasnem oddielkra »Jutra«. __1S24M-21

Stanovanje

mul od r«iidoim

looj maik-Iierrliinl, priporoj liivi nodlbima seio r.ooeni — aJI protli odBliu^tari roio-d^a. Nai'->r pove p-fr'e.«i!i orJd?!<4 »Jm*-ra«. 4201'5-«!1

Dvosob. stanovanje

veliko.^ »t-roco seiparimino, tw ž-e>''*-o « Vi.~riri-.rm, ra Dta oddam Cesta r Rožno dolitao Stev. 56R.

4Tm3-.*«

Stanovanje

divoeobno « kofailnšco —

ifičoim. ponndlbe na oigta«. odd. »J-rtra« ped »Pro-fesor«. 43127-31«

Stanovanie

4vy>_ aH trifoiboo. po mver-tjI ceni iSo na

»rpnovan?^ odd^:*k »,Twtr*« pod

dveh eob * kuhinjo ln j -nači-o »Snain« - to-^na«. pritlkllnaml oddam 3 j 42339-21/a

1. novembrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.

42253-21

Fnosob. sfano>ran?e

lepo, v nuv! vfl ca periferij« oddam. Na»!orr pove ogl '^vai odHWe.k »Jtrtra.

tSSTZi 21

Dvosob. stanovanje

s prttklllnaml, v visokem suterenu vile oddam s 1. novembrom. Pogoj mirna stranka. Naslov pove ogl. odd »Jutra«.

42220-21

Trisob. stanovanie

3 kopalnico ln vsemi

Stanovanje

kuhinjo ln dve sobi na Prulah, v Trnovem all v bližini išče mirna stranka. Ponudbe pod, »Mirna stranka« r.a opl. i Tri WfaiWS!re odd. »Jutra«. 42251-2.ta | sr-ij-imim p^ niirkl >emi v

Prazno sobo

9 posebnim . siop.

iu?m>a cd-ia-fit v cerrrt.m me-f=tai » 1. nov-Tj-b-T® soiid-oi oeaSv, a^-'7* pii^aimo. Ns^lor v oddel.

»Jutra«. 43153-23

Dve lepi sobi

oddam. Naeloiv v ogloTO^fn oddeiKu »Juitra«. £22S£-2S

l epo solnčno sobo

porvrni xJ-t«im. Naslov t o^isjunera cddo?Ecn »J"1rs«.

di n.-jprsi. — Pommdbe ped »ZeJo Mtideo« na o4dei(i »Jutra«. l-J2S3-2&

Prazno ^obo

O Tir\ Krstno, fddatll s 1. novem,bromn v ob T*.TV>ftjn] — r^ta T RO??II> H. v-1 a »M;!a«. pri-»iiSno. blij-u Vrfa<>

«SB4-23

Snažno sobo

oddam 2 ost-^atra v bližini kavarne Evropa. — Naslov v r»!as. odf1<='ku ^ Jutra«. " 42257-23

Iščem soho

? pneobniitn vbodom, Mis* centra. Prmitdbe s oe»w> na ojlao. oddelek »Jwsra« ped »št. S?««. 42236-83/»

Čisto sobo

opremljeno, s posebnim vhodom, v bližini Miklošičeve ceste iščem s 1. novembrom. Ponudbe pod »Strogo separl-rstio« na oglasni odd. »Jutra«. 42238-23a

Opremljeno sobo

veliko « ..ocoitao, 1 v^e oevtrt«. iščem. Pomrdbe na o^iai«. odjie'-rk »Jutra« pod »Snažno«. 423W-23/»

dveh sob, kuhinje, pri-' pritlkllnaml ter vrtom tikllne 7, all brez delav-j leno odda upravlteljsivo nlce, takoj oddam. Na-| Tržaška cesta 26. slov v ogl. odd »Jutra«. 42215-21 _ 42376-21

Fnosob. stanovanie hi prazno sobo

odda Km**;, SMtja Kod elijovo, 1« Miladiindrim fotSKHa. 4BM-31

2 stanovanji

a ktitiitata ta »olbnio s i-trbirita o.i-i-7ti 16

minut od Stadiona. Po'aa-nil* dnije OroSei.j. krojač. CelotvSka cesta Štev. 89.

432fT6-21

Stanovanje

*tM. sli petBoibn^. t visokem pr>:-ič:.n ali I. nad^tr. v promet, w!5on za

februar. Rabi ne do! no ra «.tsiKwaeiie. dn!no pa sa pl-«a.rjie. Ponoobo d,o 30. t. m. ra 05I. i»dd.^!oik »J-ntra« m«d ama&ko »Februar !OOS«

Dvosob. stanovanje

z ^»f>iri priitiibltaaimi i$?ecr

V ^podiriil SiSk'. PeondV

"a oglasni odd-oiofk .bit ra pod »Božtem«. 4!?rM7-?I/8

Stanovan!«

ta knhtata iSS^eim. — Po

Soarf tžt«t 27, d-orJSče.

Sostanovalca

lahk« tudi r!) iz sred-nle Sole ali s r>rul sprejmem v čisto 'n sončno sobo 7 *'ekrr1č-00 m^svetliavo po z?lo nlzk! ceni takoj ali s nrrlm. Ve'Va čoMs—ska ulica St. 11. 42^2-23

Sobo

I 1 a" 2 tvvatelja™. tJariromo. o-t^riim s 1. no-Totrihreum. Nfliiov r o

Onrpmllpoo coSo

r. 9 r»oi«it«>J'

oddelek »Jtut.rn« pod Šifro I m or^.-m' _

»To讫 plaitii«*,. I v oglasnem oAd^tVr

4B8M-S3/a »Jutm- 42320-33

Sobo

•troco ?«pnri:rr,in o. v blllStrl boJniti«. <»v. Jožefa alr Ta-Hira ifčem. — Ponndbe na o^a?. oddelek »J-trt-ra« ped šifro »Zrafeo«. 42303-23,'»

Samec

ISfe v centru dve lepo opremi; en i. udrbni sobi, če m-vroče s posebnim f>iodom in uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Jean« na osi. '--dd. sJutra«. 42367-23a

Mlado dekle

Srt ie dopoldne izven, dem« nri učenju, išče pri kr-ki. najraje nemško govoreči rodbini brezplačno stanovanje proti temu, da bi poma-t?ala pri hišnih opravl-".h zlsstl pri šlvaniu. likanju ali pri izvrševanju ženskih ročnih del. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod «R. V* 42365-2?a

Ooremljeno sobo

> posebnim vhodom, v b!l-Jira 10. polka iščem. Ponudbe ra og-ia=im oddelei »Juitra« —J »Čistoča«.

Dopisi

Vplivno osebo

sim. da mi pripomore „ pi^iraiiike shižbe. Dopis« pod »Uradnica 45« na oglaen/i oddeieik »Jutra«.

Učiteljica na deželi

dobro sitni rama, i-c'A zna nj» x sna^aj^iim, AobroisrJ-irm. 35—15 starim

urvimkom. Dopise n« o^rl. oddelek >Jmra« pod Šifro »Osamljena 33«. 41991-24

Poznanstvo želim

■ Wjfeitm mt^igenlom — ■tuim 37—50 l*t. _Vd.owei i mim otrokom topo iz Ujmfeni. Ponudb« n« Offl. oddelek »Jutra« poti šifro »Jteemaki večeri«. 4!'. 816-24

Gospodično

H m j« peljal a t

is Beograda proti Ms ribo.ru, pro=i gfl^pod. fci j e tetopH v Krškem za na »'<*▼ Mk o

4313S-24

Kratefc klavir

»Bow*aic, prodani NaaJ-OT t og-iift. oddei. »Jutra«.

4213S-28

Velik gramofon

najlboitfe oihrainj«!, k ti p J Pajnroi, \V»!f.i>va ulici 8.

4aa06-d6

Kratek klavir

aij dober planino iščeim T na.jam. Poniaidlbe aa oglasni odded-ek »Jutra* ped šifro »13«. 4c>346-26

VsaJca OnBfla 1 Din; ta dajeuij« tuus(wr» i« n iifr® p« 6 Dta. (87) j'

Psiček

bel angleški svileni pinč

naiproda.j na Al.t.ksa.ndrtn-d cesti 5/II, desno. 4)1740-27

Ponija

m'a

Motor 3StJ J SJa

i elefctriitoo r»u>v<*2jaT«, ---v" '

za 4000 Dia na<>ro4ajj v itoetaih, Piediorpafrfcn-a 18-4i!&:«-29

Rabljeno

lokomobllo

▼ vaa&nm non dK"bro

ofcratkjeno, od cca 15 HP,

z maiksiimalnim pritiskom 12 a.tm.. i 2 oskna. u tešo v pogonm 6.000—6.500 fcg, za tit 60 nm. kupim. Ponudbe na naekpv: Ugljeraik Peklemiica, Mursko Središč«-40001-29

ko:iji&ek«.

420'.';

Lepo življenje

laka.j ne drriigtteite p^m a ?

401266-34

Prijateljstvo

■ dvema boljšima gospodoma želita blonclin-ka ln brlnetka. Obe mladi, uglednih staršev. Dopise s sliko pod šifro »Blondinka ln brinetka« na oglas, oddelek »Jutra«. 42199-24

Dunaj . Montijmoso

Drigra&te pfarao T oglasnem oddelka »JtaTac. 42060-2-1

Dotični gospod

ki me le v soboto 22. tega meseca ob 11. url povabil na gl. kolodvor, ga prosim za sestanek Istotam v ponedeljek ob 3. uri popoldne sigurno.

42303-24

»Mača«

JT1 mospo^e. prosit le ▼ po-nHrfjffc. 4.2S52-24

Jazbečar (dakel)

črn, čistokrvni, mlad. se brezplačno odda samo v dobre roke ljubitelju osov. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42203-27

Bencin-motor

breizhiibem, anoijee, 8 HP. za 3500 Din: 2 b«ncim-mi»-torja po 35 HP, Deuti Krilu. skoraj aova. po Din 12.0OO v^r-jln1 mi7ar *tro-J za 3

'.'a. n>w. ta več drugih -aV-lienib miraar^krh strojev na.prodaj. — Zastopstvo-T«|ifrt & ^ohn. G'w1«li Sk» ilrca 12. 40320 29

Rabljen din^mo

2_3 Ks. za istos-merm)

;tru;o. ali k eim.p! ctin o in-sta.larf.jo z« 20—?.0 hiči kupi Erloih. Bled-Mlino 38.

Pes volčlak

ki sliši na. ime »Baron« w je i«ruWl. Prrrti nagradi ga ie oddati v Levčevi liHfti S 42340-27

Huda volčja psica

naprodaj. Naisiov pove ogl. oddeieik »Juitra«. 4i23S6-27

KanarčVe-haroerje

pnK-eirri "todiim. Naslov v o.<*!asneic. oddelku »Jutra« 42400-2T7

VsaJca bea»e.juij« oaalvrm Utre pa 5 Dia

t Din; J »»m •H 9

(SSlj

Kateri g. učitelj

bi poročil gdč. čiste pre-tškl/n&ti, z gotiovinuo. Do-pit-e s sliko, katera se vrne, na ogi. oddelek Jutra pod »ResiKietc. 4il9S9-25

Proiesijonist

T drža.vnii službi, 2t>letem, i nokaij gotw®ne, soiidpn, teli poročiti gospodičnio, iainioistojinio širviiijo aia slično. Resne ponudbe s sliko je posiati na podr. »Jutra« v Mariboru pod »tPošte-BO-st«. 4QliL3-25

Mladenič

■ d*>bro idočo mfisn.ioo v Tečjeim mestiu žeili poročiti dekle staro 20 do 25 let. Prednost :mnat;o na-a.karice s primernim kapitalom. Iz-kljroSane tudi n.i?o tiste, ki imajo ves pitje do moj e obrti. Jaivvo naj s* saimo ref eikta.rn.mje s sliko, ki »e na že>l'o vrne. Do.jnee na podr. »Jutra« v Maribora pod »Mariborski otok«.

43108-25

Vdova

lastnica hiše, gostilne in trgovine, poroči 55 do 65 let starega gospo da z gotovino. Ponudb; na oglasni oddelek »Jutra« ood značko »Srečen zakon 232«. 42232-25

j .laka oese

Posteljne mreže

podložene, s peresi in navadne elastične izdeluje od 65 Din naprej Andlovic, Komenskega ulica 34 in Mestni trg 9 (poleg Skaberneta). — Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna 40717-30

Tvornica šablon

za ročna dela

bogat sortiment vseh novi-te-t vzorcev, pa se vsake mu izplača otvoril pred tiskarijo 'Vrvrd.riirke.rei1 za malo denarja. Spec t.rgo vima in atelier ročnih dol Kureževič. Zagreb. Radi čeva (Duga) nI. 5. 352-30

Štampilje

Sitar & Svetek, Ljubljana,

3v. Petra cesta. štev. 18.

340-30

Damske klobuke

im popra/vila do.bi.te najceneje v sailonu Mia. Flori-jainska ulita 6. 4di0i-30

Mo^or

na Bf»a"-n.i plin. do ?f) HP.

kuipi Panii mlin. TTi.nie.

(gorskega) 12.1)00 kg pro dam po smermi eeoL Ponudbe na oglasni oddel >ik »Jutra« pod »Dobra kup Sija«. 41667-33

Jabolčnlk

p»rewiatein, ii lainekoJ^B* jaWk, v velika v/ičini ia ma-šancgeTjev, proda graščina &o£taiai ob Sa.ri.

411318-33

Suhe gobe

le^e, bel«, iareeoo jwe«-

sko blago, po najvišji dnevai ceflri k u p n j e E. Vajda. Čakovec. Po.n.udbem ie priložiti viorec.

Kostanj

debeJ. prebram. fcg pe 1.78

Dim Z;4ani most. n n d 1 Peter št?tjima, Radeče.

41955-38

Štajersko vino

dobro, kupim od večjega vinogradnika. Ponudbe pod »Prima« na cgl. odd. »Jutra«. 42339-33

i ', K a oe-st-.la L>in. !

' ia dajanje naslova al' i 'A 4ifro r>a 5 Din. (34 !

lužertierska pisarna Unitas« v Ljubljani

^lenbuTorova ul. 7

Posredovn1 ^a rab-

11 ene st; Rabimo:

Generator 3:. kw. transformator 10 kVA. stroj za rezan 1e lepenke, generator za ponlkUanle. Pmdnmo lokom obli e i! 00, 22. 18 k. s., diselmotor 20 k. s., kompletno napravo večje žaee. Lastna delavnica. Lastno komisijsko skladišče. Evidenca priložnosti. 42259-29

Gostilne, restavracije in gospodinje!

Krasne, sušene bosanske slive, ii lastnega vrta, po prav nizkih cenah, t-udi male količine dobavlja D. Samardžič. Ljubljana. Kra iia Petra trg štev. 8/1.

42012-34

Stroj za «tanean;e

oodplatov, kartona Kd. kupim. Cenj. ponudbe pod šifro »Plačilo« na ogl. odd. »Jutra«.

42229-29

Motor

na sesalni plin. približno 25 PS. v dobrem stanju, kupim. Ponudbe 3 ceno na naslov Ogrlsek, Maribor, Rotovški trg.

42327-29

Pletilni stroj

Ja

Fin obrtnik

srednjih let, agilen. išče Isto tako družico z nekaj premoženja zaradi povečanja svoje dobro vpeljane obrti. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Obojestransko zadovoljstvo. 42213-25

2 drž. uslužbenca

»T^djn.iiih iet, želita poro čiti 2 gospodični, ki imate neikaj gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lei>a bodočnost«.

42342-35

Boljši obrtnik

T Ljubljani, samostojen. star 23 let. želi poročiti gospodično ali vdovo z najmanj 25.000 dinarjev gotovine. Cenj. ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobra eksistenca«.

42311-25

Vsaka t>e.sefla 1 Du. ia dajanje naslova al1 ti šifro pa 5 Din ,'32'

Dražbeni oklic

Dne 30. oktobra o4 2. ure popoldne dalje se vrš!

v Dobu št. 71

prostiovoi jna sodna dražba premičnin, spadajočib v zapuščino pokoju.ga Vi-demška Antona. Naprodaj bo nov voz zapre vljivčt-k. tehtnica decima.lka. trav niška brama. siamorezniea 7 sepljem. ko.njfki komat, nekaj žga.nja. vhč velikih srdnv. kozolee dvojnik, ki ga je odstranit.!, viciska ser-nlka z 20 m cevi. filter i vrečami in nekaj lesa. Predmet; se morejo ogle lati pred dražbo na licu mesta, odroma pri skrbniku Rihtarju. trgovcu v Dohu. ki daje vsa potrebna pojasnila. Okrajno «o-i-'.ši"p na Brdu. d.ne 7. mkt.

- -i

P 52/16/128 42001-32

j VsaKa i Ul..'!. i

| 'a 'ajanje naslova al' ! «• šifro Din (^S

Parno lokomobilo

10—15 Ks. .dobro ah ran je oo potrebujem za iagi> ve necijanko — Ponudbe na naslov Stanko Cvetko, po šta Sv Tomaž pri Om"iu 4,1910-29

v;, rtrtseda i Dm. t.a dajanje naslova al; «i ?;fro tw 5 Din. /35"

Srebrne krone staro zlato ln srebro

Ku.pujt fctaf luerija lragit

kovin. LjuPljaoa. nirsika

a lica 36. vhod a Vid.>v

lanske eeste. pri gostiln Jl-rtina.

Vsakovrstno zlato

kupuje po najvišjih senar

CERNE — juvelir

Ljubljana, Woltova alica 3 263 Vsake vrst*

£LATO n SREBRO

kupuje

F. Čuden, Prešernova 1

I Vsaka Oeseda 50 par !

ia dajanje naslova ali ! | Šifro p« S Din. fSfl |

Klavir

dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, -ii&lo iS

Harmonija, citre 'n gosli

poceni na.prodaj v Moetah Tovarniška ulica štev. 27 risoko pritličje. 4il%6 26

Kovčeg-gramofon

rabljen. bo!;se znamke. kn_ pim. Ponudbe na og;asni oddelek »Jutra« pod šifm »Gramofon«. 4201816

Nov pianino

F5rster, s kra.sn.im g.asom. moderen, poeeni prod? Dobra jo v Mariboru, Tat-tenbac.bov« uii-ca št (»v. 21.

42071-26

Klavir

t dobrem stanju, tvrdike Maks Schotit. VV:.^,n. pro_ dam. ervazit. pos-odlim proti mesečni najemnimi. Tramte Antom, Medvode 16.

42096-26

Gramofon

ekonaij nov, znairok« »Oo-lumbia«, s ploščami naprodaj na Ižanski ce&ti 89.

<2295-26

Sukalni stroj

'Zvirf-nma-Munt- ter '.avnioo. oboje za :adelo-vanje sukna kupim Cenj. oonudbe z navedbo cene na ..ngias.ni! oddelek Jutra iwx1 značko »Valavnica«

41902 29

Polnojarmenik

brz-oteikioči, not.narn.ja širima 1 m, znaimike Plini & Ka» v zelo dobrem sitamiju kupi Janežič, Hoče pri Ma-ratooriu. 42405-29

I vsaka beseda 1 D:n ta dajanje naslova ali •a šifro r«a 5 Din. fSr

Preklic!

Podpisani nisem piačmilk za svojo družino. — Gode« Daimjan, Ljubljana, .-V ježeva" cesta 3. 4204«3-31

Hranilni in posojilni konzorcij

v Ljubljani, iima v la.sit.nih prostorih v Gajevi ml.ici 9 v pomedoijek dme 2)4. t. m ob 19.30

izredni občni zbor

Sprememba prarvil. 42040 31

Opozorilo!

Ker se šiciijo neresnične govorice, da je mioja tvrdka Karol Pa.'k, tovarna perila Celje-Ga.herje v kon-kurau. opozarjam, d.a bom proti vsakemu sodino postopal, kn bo razširjal ali govoril take im slične govorice o moji tvniki. — Z trvrdlk« R. Z. Park. wde-lovalnica perila — Celje, Vodmi.kova ulica. nim

l Vs--tKa Oesnla ! L»v j sa dajanje naslova ali I ts šifre m 5 Din. fH-T, 1

Novo kislo zelje

prvovrstno rezano in cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročila in pa najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodelje-vo št. 10. Ljubljana — Telefon 25-91,

299-33

Schaubek album

2 veliki kmciigi za. zmairke poceini na;pr.oda.j v trafiki OeiraJ, Sv. Petra cesta 8.

42102-39

Moj novi cenik znamk za 1. 1933

je izšel in vsebuje cene znamk 477 raznih držav vsega sveta. Cenik po šljem zastonj. Najstarej ša trgovina znamk v Ju goslaviji Izidor Steiner, Zagreb, Masarykova 5.

362-39

VsaKa beseda 1 Dni z« dajanje naslova tlr !.» šifro pa 5 Din. (37

pr. t v. Scfiurn

Doieaiska cestii Teiefop št 2951

Generator

160 Volt, 24 PS. istosmerni ;.o.k, pri.pravem za lastno cervtrfllo z insitruimeoiti — prodamo. Cena Din 3000. Fo.-d, Dunajska cesta 9.

40188-20

Sladkega sena

coa 6r>O0 kg prvovrstnega, prešanega v balo. prodam. Poizve se na Dumaijeki ce-sti št. 46. 4itt20-33

Mrvo

okroff 3iX>0 kg priima kvalitete prodam. Xa«!ov pove oglasna oddeieik »Jutra«.

4li939-33

prispela. PRODAJA

gospodarska

ZVEZA v Ljubljani

12460

Krznarska

dela

in popravila sprejema po soTlctrilh cenah

FRANC KBNK, krznar

Gosposka ulica štev. 3, IL nadstropje^

Kaj Vas čaka?

K»J čaka čclniček Vašega »vljenja? Kaki viharji? Kake reči? Kake nevarnosti? To vse Vam povedo samo zvezde:

Zvezde govore resnico.

V letu Vašega rojstva so odločile sreerte o VaSem značaju, o Vaših težnjah, o Va&i sreči, o Vašem uspehu v ljubezni, v zakonu ln poklicu.

Ne veste, kaj Vas čaka,

kaj Vam prinese prihodnji dan, prihodnje leto. To vse povedo zvezde onemu, ki zna v njih čltati tako, kakor znate VI čl tati knilgo. Spoznajte svojo usodo — poglejte ji v karte! Ne živite kar na slepo, spoznajte samega sebe. Zahtevajte načrt Vašega horoskopa, ki ga to pot izjemoma pošljemo

vsakemu čitatelju popolnoma zastonj!

Samo ra stroške priložite Din 10,—. MoJi

prijatelji ml pišejo takole: Gospod M. P., Mlmonj: »Iskreno se Vam zahvaljujem za razložitev podrobnega poteka mojega življenja ln za horoskop za letošnje leto. Bil sem močno iznenaden, ker se ml vse prikazuje kakor v zraku. Kaj me poznate? Vsak prosti čas ga čltam, ali se vse izpolnjuje in vse se dogaja po napovedi. Da bi Vam le mogel vse podrobno opisati. Zahvaljujem Vas še enkrat za odkritosrčne svete.«

Horoskop Vam napravim brezplačno Jaz, prof. astrolog Helen osebno.

Ta Izredna ponudba velja samo kratek čas. Zato pišite takoj, še danes, preden pozabite. Navedite dan, mesec ln leto rojstva.

Naslovite na: Astrologlckft laboratof K. Havelka, Praha — Vinohrady, Sleskš. 116 - Jo. Poštni sehr. 18.

Privlačnost

doma poveča

lepo pohištvo, ono je glavni vzrok, da ostajate radi doma in se počutite udobno. Neveste, žene, ako Vam je ležeče, da možu ne bodo ljubši javni lokali, potem upoštevajte to dejstvo. Mi izdelujemo vse vrste pohištva od najbolj luksusnega do najcenejšega solidno, strokovnjaško in ceneno. Mi Vas gotovo zadovoljimo, Vaše zadovoljstvo je naš ponos in sloves. 12423

IVAN ŠEMERL

mizarstvo LJUBLJANA, Poljanska cesta 69

PREKRASNE KODRE

dobite preko noči brez železa za onduliranje z »L O T I O N I S O L D E« (Din 25) ln ko-drači »Femina« (komad Din 8). Obdrži trajno ln trpežno frizuro damam ln gospodom. — Uspeh in neškodljivost zajamčena.

BioloSkl balzam za krepitev — — las preraja vaše lase. Daje jim polnost, bujnost, priroden blesk ln svileno mehkobo. Pospešuje porast, prepreči plešo ln prerano oslvenje las. Uspeh preseneča. Din 40. Preparate Schroder-Schenke razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina Din 6) ali po povzetju (poštnina Din 12) »Omnia« oddelek 1/5, Zagreb, Draškovičeva 27.

Zahtevajte brezplačno ilustrovani cenik!

edini proizvaialec

LOVKO SEBEMK LinM.iana Vil.

Ob prebridki izgubi naše soproge, mamice, stare mamice, sestre, tašče in svakinje, gospe

se prisrčno zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje, za poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti ljubljene pokojnice.

Posebna zahvala bodi gg. zdravnikom in Č. sestram usmiljenkam za njihovo neumorno prizadevanje ohraniti nam nepozabno.

Ljubljana, Mežica, Plzen, dne 23. oktobra 1932.

12473

ŽALUJOČI OSTALI.

nečohano, kg Din 6.— pri odjemu najmanj 15 kg nudi ' 12323

Viljem Abt,

eksport perutnine, Maribor.

Zahvala

Ob težki izgubi našega ljubega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda

FKANCA KUŽNIKA

izrekamo vsem onim, ki so lajšali zadnje ure dragemu pokoj-ku, ter za vse izraze sočutja našo prisrčno zalivalo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. dr. Ravnikarju, preč. duh. svet. gosp. Medvešeku za tolažil-ne besede, načelniku gas. društva gosp. Nunčiču, vsem darovalcem vencev in cvetja, gg. pevcem, gasilni godbi ter vsem neštetim prijateljem, tovarišem in znarcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.

Vsem, vsem, prisrčna hvala!

Videm, dne 20. oktobra 1932.

Žalujoča rodbina Kužnik

Za ozdravitev naše flvinor,

Našemu kmetu je treba veterinarske prosvete — Vprašanje veterinarskih ambulant — Delo državnega veterinarskega zavoda

oV

Si* 'M

■■.sfc -Sjr-

"r:

C.**' V/.

i

•M

•K-;

# I !

<-- i - .* ■s"''. i - i

cpvm | l

Čeprav predstavlja dravska banovina industrijsko najnaprednejši predel v naši državi, je naša dežela še zmerom pretežno agrarna ln zaradi planinskega značaja naše pokrajine zavzema v naSem kmetijstvu prevažno mesto prav živinoreja. Naš kmetovalec ima bolj in bolj smisel za gojitev čiste pasme in za iskanje naj-smotrnejše koristnosti. V nasprotju z običajem, kakršen je udomačen po cgromnlh ravninah v vzhodnem delu države, kjer se živinorejski obrat v resnici lahko vrši v množicah in kjer se živad v veliki meri redi kar na prostem, se živlnorejstvo pri nas vrši z bolj tehničnim aoaratom, naS kmetovalec nastanja svojo žlvad po udobnih, pog; sto prav moderno higlenlčno zidanih hlevih itd. Ta način reje daje kmetovalcu sHcer plemenitejše, kvalitativno finejše ln boljše proizvode, zato pa je obenem dražji in riskantnejši ln vsaK neuspeh je mnogo občutnejši. Prav v živinorejskem gospodarstvu pri nas bi morala neprestano bedeti najbolj JKva, najbolj skrbna misel — trda kakor kažejo dejstva to še dolgo nI taKO.

2e zadnjič je >Jutro« ob priliki veterinarskega kongresa zabeležilo, da znaša škoda, ki jo kužne in razne druge bolezni vsako leto nrizadeneio živini v naši državi, okrog ene milijarde dinarjev — to se pravi približno eno devetino letnega državnega proračuna, po nekih cen'tv?h pa znaša ta škoda vsako leto celo do štiri milijarde dinarjev. To so fantastično visoke številke, a morda v resnici niso prav nič pretirane. Vsakomur je znano, kako silen razmah zavzamejo od časa do časa infekcijske bolezni med ljudmi, kako padajo žrtve ln kako silnega, ognjevitega napora 1e treba, da se ta požar zalezl !n zatre. Glede zdravja naše domače živine pa med prebivalstvom — 5n to se zdi človeku naravno — še zdavnaj ni tistega čuta odgovornosti in tiste zaskrbllenostl, kakršno poznamo ob bolezni sočloveka. Naši kmetje še v tem stoletju znanstvenega In tehničnega napredka, po večini sami, z zavihanimi rokavi in s ščurki in z laškim oljem lečijo vsako bolezen pri svoji živali — živali pa padajo po hlevih, naše narodno premoženje propaaa.

Pomanjkanje strokovne prosvete in pa denarja je glavni krivec teh razmer. Pomanjkanje prosvete: V dvorce naših kmetij se nesreča pogosto prikrade prav potiho, prav narahlo — toda ko se poslovi od njih, pusti samo opustošeno pogrrišče za seboj. Ko kmetu oboli prvo žlvinče, se mu ne zdi še nič hudega. V shrambi poišče steklenico laškega olja in si zaviha rokave. Vse živinske bolezni se mu zdijo skoraj čisto podobne med seboj, za vse ima pripravljeno eno samo medicino. Toda ko mu vkljub njegovemu zdravljenju pogine prva žival, ga pošteno zaskrbi. Da bi hodil iskat veterinarja, mu pa še vseeno ne pride na misel. Nedavno tega se je pripetilo, da je nekemu kmetu na Dolenjskem druga za drugo pccepalo sedem glav živine, ne da bi bil šel veterinarja klicat na pomoč; zadovoljil se je samo h pomočjo vaškega mazača. Toliko krivičnega, slepega nezaupanja je še zmerom med našim podeželskim prebivalstvom do veterinske medicine. — Potem pa pomanjkanje denarja: Dasi živine zdravniki zaračunavajo zelo skromne, nizke nagrade za svojo pomoč, vendar se jih naš kmet, ki je v tej splošni gospodarski krizi ostal najhuje prizadet, ne upa klicati v svoji stiski — saj je cena živine na trgu padla tako nizko ,da kmet razen svojega težkega truda in znoja skoraj ne mere vanjo investirati nobene druge reči. In tukaj smo pri najvažnejšem vprašanju, od katerega zavisi obstoj naše živinoreje in kmetijstva sploh: kmetu je brez odlaša^ nja treba omogočiti ceneno, po možnrstl brezplačno zdravljenje njegove živine in to se da realizirati samo z uvedbo živino-zdravniških ambulant po v«eh večjih krajih in vaseh, kako- jih predvideva novi

veterinarski zakon. Omrežje teh ambulant bi moralo biti tako na gosto razpredeno po vsej državi, da ne bi nobena kmečka edinica ostala izven njihovih področij.

Zdaj pa je stanje stvari takšno, da nam na vseh koncih in krajih manjka dostojno, sodobno, evropsko organizirane veterinarske službe. Podoba je, kakor da ne samo našemu kmetovalcu, temveč tudi naši oficijelni, odločujoči javnosti manjka zavesti in spoznanja o veliki grspodarski važnosti veterine. Temu primeren je tudi gmotni in moralni položaj veterinarskega stanu: niti naš kmet niti država ne znata prav ceniti njegove funkcije v gospodarskem in nacionalnem življenju. — V naši banovini ni veterinske bolnice; občinstvo in javnost se zadovcljujeta s skromno ustanovo, ki je priključena oanovinski žrebčarni. Toda še veliko večje važnosti kakor za zdravljenje bolezni je veterina za obrambo in za stalno vzdrževanje naše živinoreje na nekem zdravem, plodovitem, procvitajcčem nivoju. Živina pa perutnina in jajca so med najvažnejšimi artikli našega izvoza; vse te stvari bi se nikoli ne smole pripravljati za izvoz brez stalne

Vaši lepi glavici prl&toja

le lep in moderen klobuček, ki olepša

izraz Vašega obraza. — Imamo najnovejše modele za vsak okus in v vseh nabavnih cenah. — Svetujemo strokovno

in individuelno. Pri na.« kupite BOLJŠE in CENEJŠE!

Ivanka Ropret, modistinia. LJubljana, Dunajska cesta 9/1, IT. dvorišče

12334

DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV to SLOVENSKA MATICA v Ljubljani sporočata slovenski javnosti, da je umrl gospod

nton Funtek

slovenski književnik.

Svojega bivšega odbornika ln sodelavca ohranimo v častnem spominu! 32456

V LJubljani, dne 22. oktobra 1932.

kontrol in sodelovanja veterinarjev. Samo na ta način bi se dala zagotoviti pol-novrednost izvažanega blaga. Da se skoraj ves cbrat našega mlekarstva in sirar-itva, ki prav take predstavljata eno najvažnejših, najdragocenejših panog našega narodnega gospodarstva, prav tako vrši brez veterinarjev, nam stalno prinaša občutne izgube. Veterina je pri nas v resnici še na tem, da prebija led. In kadar ga bo prebila, bc imela od tega korist vsa naša narodna skupnost.

Izmed institucij, ki pri nas na tem polju orjejo ledino, je pač najvažnejši Državni "veterinarski zavod, ki ima s svojim bakteriološkim oddelkom vred skromne prostore v bivši šentpeterski vojašnici. Zavod je pred leti z najskromnejšiml sredstvi, pa z največjo skrbnostjo osnoval njega ravnatelj prof. dr. Ferdo K e m. ki je ugledna kapaciteta na polju živino-zdravstva; njemu pomaga mladi asistent dr. Leon Kocjan. Naloga tega zavoda je, da z -semi sredstvi pobija predvsem vse kužne bolezni, ki se javljajo med živino, in da pomaga v vsakem primeru bolezni ali nezgode v živinorejstvu. Državni veterinarji, ki delajo zunaj, pa tudi vsi občinski uradi imajo dolžnost, da mu dovajajo zlasti vse težje, nevarnejše primere živinskih in živalskih obolenj, da j-'h zavod znanstveno preišče in da svoja navodila. V tem zavodu se de"a kaker po vseh velikih bolnicah in klinikah. Veterinarji s fakultetno izobrazbo študirajo bolezenske primere, pod mikroskopi opazujejo bacile in jih študirajo po kulturah, ugotavljajo b-lezni in odrejajo način zdravljenja. Veterina je skoraj še težja učenost kakor človeška medicina. Dočim ima zdravnik človeka pred seboj, se mora živinozdravnik prav tako dobro razumeti na bolezni kenja in goveda kakor na bolezni kokoši in domačega kunca in psa. In vse te živali utegnejo imeti približno prav toliko vrst obolenj, Kakor jih zna imeti človek: tudi tifus in k.^ero, pa tuberkulozo in tako dalje brez konca. Ravnatelj zavoda sam je v dolgih letih svojega znanstvenega dela odkril mnogo novih živalskih bolezni. — V največ primerih ima zavod opravka s steklino, smrkavostjo in vraničnim prisadom. To so bolezni, ki so prenosljive tudi na človeka. Zlasti je nevarna steklina. Stekel pes lahko v enem samem dnevu preteče okrog 150 km ter lahko napade in okuži mnogo oseb. V takih primerih je še posebno nujno hitro ravnanje, steklino j® treba takoj ugotoviti ter inficirane osebe takoj odpraviti v Pasterjev zavod. Poleg tega ima ljubljanski veterinarski zavod stalno mnogo posla S1? z boleznimi kokoši f kokoš ji tifus, kokošja kolera, kokošja kckcidioza) in pa z nazemo pri čebelah. Dasi so vse te živali nrav majhne, lfhko kužne bolezni med njimi prizadenejo prav težko gmotno škodo — saj je poleg pe-rutninarstva tudi čebelarstvo eminentno važna panoga našega kmetijstva.

Državni veterinarski zavod v Ljubljtml razpolaga s prav skrbno opremljenimi laboratoriji. Delo, ki sra vrši, rodi stalno lepe, vidne plodove, živali, ki se razstavljajo na velesejmu, so pod njegovo kontrolo ter so cepljene ood njegovim vodstvom. Toda naša javnost ve o njem mnogo premalo ter se vse preveč poredkoma noslu-žuje ugodnosti, ki so zavod nudi. Stanka živinskih bolezni je pri nas precej ugodnejše kakor no drugih b3novir3h. trda samo to ras nikakor še ne sme zadovoljiti. V naši javnosti, zlasti pa v širokih vrstah naših kmetov bi se morala vzbuditi kreo-ka zavest o velikem gmotnem in življenjskem pomenu ve^eri^e Najbrž smemo upati, da bodo *ezdalje bolj nogoste razstave živine in živali, kakršne so pravkar bile na velesejmu zlasti pa še specialne veterinarske razstave k al: r Sra se je v velikem stihi vršila v Z3grebu ln ki se bo prihodnje leto orenesla tudi v Ljubljano, pomagale v naši javnosti in v km' tu v resnici vzdramiti to zavest.

Vremenski pregled

Zadnji dnevi so nas počasuii z lepšim vremenom, teda samo nas v južnejših predelih Evrope. Kar je dežela na severni strani Alp tja do skrajnega severa, pa so na slabšem; tam je bilo ves teden znatno bolj grdo vreme, veliko oblačnega in tudi obilo dežja, večino pa skrajno spremenljivo.

Depresija, ki je ob zaključku prejšnjega tedna zajela vso zapadno polovico Evrope in prodirala že na vzhod, je v nedeljo napredovala že toliko, da je preplavila srednjo Evropo s hladnim severnim zrakom, zlasti ko se je nad Jadranskim morjem razvila krepkejša stranska depresija, ki ja sprožila na naši obali burjo. Toda dočim je jadranski vrtinec brž c slabel, glavna depresija pa odpotovala čez Skandinavijo proti severovzhodu, se je na Atlantskem oceanu nenadoma pojavila neva velika depresija, in sicer že v torek zjutraj s središčem nad Severnim morjem. To je sprožilo znova močne južn-zapadne vetrove nad srednjo Evropo, tudi pri nas se je deževje ponovilo, dasi le v slabši meri. Depresija pa je odvihrala z izredno naglico čez Baltiško morje nad Rusijo ter je bila v četrtek zjutraj že nad Ljeningradom. Vreme pa je na severu ostalo skrajno razburkano; Atlantski ocean je dal novo depresijo, ki je s svojim jedrom bila v sredo zjutraj še južnozaoadno od Islanda, o v petek že nad srednjo Skandinavijo. TI ogromni vetrovni vrtinci potujejo potemtakem sedaj izredno naglo in vreme na severu se je spreminjalo kakor za stavo. Tako naglo, da spremembe do nas niti do-spevati niso mogle, tako so se prehitevale. Vrh tega se je v drugI polevici zračni pritisk nad vso južno polovico Evrope znatno dvignil. razvU se je pas visokega zračnega pritiska, segajoč od Azorov do srednje Rusije, pa še dalje v Sibirijo; nje. govo jedro se je držalo nad Podunavjena in Balkanskim polotokom, je obsegalo tedaj tudi še naše kraje Zato se nam je vreme tako lepo popravilo, nastopili so lepi. jasni dnevi, seveda s hladnimi nočmi in meglo po zaprtih kotlinah kakor se pač spodobi za jesenski čas. Zdi se. da se nam ne bo še precej pokvarilo.

Čitaite r^viio

"u

- > ■ > -

Zfttcoi

k

ne

anov sin

ZftKtovttisfcj rotnaa

»Smrt vas zalezuje, sire. Wum jo ob vaši strani, vidim jo, kako izteza koščeno roko! Da, vidim jo, in kdo ve, morda bom še kdaj

tako srečen, da prihitim za časa rn io odženem... Tisti dan — morda že jutri — se vase veličanstvo ne bo kesalo hi obžalovalo moje trdovratnosti, da hočem ostati v glavnem mestu, čeprav me izganjate iz njega.«

Te besede so kralja strašno pretres!«: kar čtrtS je ledeno »ono, k?, se mu je iilila po hrbtu.

Obenem, ko je tako govoril, je pa Je^ian trpita! v PardaiHana pogled, k! se je kar iskril od hudomušnosti. In Pardaillan, ki je spet uganil, kaj misli, je nehote rekel sam pri sebi:

»Glej, glej, io pa res ni neumno! Ko kralj ai bil tako velikodušen, da bi ga bil popolnoma pomiiosiil, bo iztrgal pomiloščenje njegovemu strahu pred morilci... Dobro sna braniti svojo kožo!« I c' z d.-obnhn nasmeškom je dodal:

»Kaj ne bi znal: moj sin je... Že po tem bi ga moral spoznati.« Henrik -e je med tem v svoji stiski skoraj proseče ozrl v Par-

daillana. In

vite^

se je v duhu namuzni1-v!je počakaj, takoj te pomirim!« »Ta ml" d i človek ne pretirava.«

k

dodal s tisto hladnostjo, ki

jo je Henrik dobro poznal. *Prej bi rekel, da izkuša ublažiti resnico.«

»■Vraga.* je zamrmral kralj.

»■Ali m gospod de Sully pc^varS vašega veličanstva, pred neko

ceremonijo?«

»Da, posvaril me je... uk8 za to sem se vam hotel zahvaML«

?Zr.hva!a za bo *ie zre meni, sire,« ie odvrni! Pardaillan z obra-7-.on, k: ni bi! ne kisel ne sladek. »Ce sem mogel za časa obvestiti gospoda de Sullyja, kaj snujejo v temi, je tudi to njegova zasluga.« Tako- govoreč je spet pokazal na sina.

Tn je Jehan nehat« zastrigel z ušesi. Prav nič ni vedel, bsrn meri vitez. A Pardaillan je bil v srcu prepričan, da ne laže Co^ci-r.ijeve naklepe je bi! zalezel pri tem, ko je iskal Jehana Hrabrega,

podobno, kakor je M! zalezd spletke Perfekta Ootrfarda. Zanj Jo

bik) nedvomno, da ne bi bil dntgače ničesar zvedel. In zato se mu je zdelo samo pravično, da izkaže pravico tistemu, komur gre.

Henrik IV. je, kakor vemo. neomejeno zaupa! Pardaillan«. O njegovi besedi ni bil zmožen dvomiti. In tako si je potegnil z roko po rosnem čelu in vzdihnil:

»Ali po tem takem veste, mfa

»Gospod de Pardaillan,« ga je prekinil Jehan, »prosim vas, ne

pripovedujte kralju o tej reči!«

»Narobe, ventre-samt-gris, vse mi povejte!« je živahno vzkliknil Henrik. »Treba je, da kralj spozna vrle ljudi, ki tako pogumno in nesebično skrbe za njegovo varnost.«

»Jehan Hrabri,« je nadaljeval Pardaillan, komaj brzdaje nasmešek, ki ga je silil, »ve v resnici marsikaj. Bržkone ga hočejo prav zaradi tega pogubiti v očeh vašega veličanstva. Gotovo je toliko, da se ne baha, ko pravi, da bo imel morda Se priliko braniti kraljevo življenje. Za svojo osebo sem trdno prepričan, da bi se kralj, če bi ga odstranil iz Pariza, oropal zvestega in vdanega služabnika.,. Vaše veličanstvo bi v iakem primeru sžmo nabrnsik) orožje, s katerim ga hočejo umoriti«

Po teh besedah, izgovorjenih s prepričevalnostjo, ki je šla Henriku IV. globoko do živega, je sam pri sebi dodal: »In zdaj si pomagaj, če si moreš!« Kralj sam ni vedel, aii je bolj besen al! boQ prestrašen. »Trije poizkusi v enem mesecu, in nihče ni ničesar slutil t Pa ni bilo teh dveh mož, bi bilo po meni! Ubili me bodo, zločinci! A bog-me, zdaj, ko sem opozorjen, se hočem tudi braniti!«

»Če je tako, se mora marsikaj izpremeniti,« je rekel na glas. Pardaillan in njegov sin sta se naglo spogledala. Kraljev strah je že rodil svoje sadove. Pod vplivom tega strahu se je njegovo vedenje mahoma izpremenilo. Kakor mrzlega in nedostopnega se je bil prej pokazal Jehanu, tako dobrohoten in priljuden ie zdaj postal. »Torej, mladi mož,« je rekel neprisiljeno, »vaš edini nagib, da se

trdovratno Obotavljate zapustiti Pariz, je po tem takem želja, varovati moje življenje?«

Jehan je s svojo neustrašno odkritosrčnostjo takoj popravil:

»Edini nagib — to bi bilo nekoliko preveč. Vsekako pa zelo važen nagib.«

*Ni se slabo odrezal,« je sam pri sebi menfl Pardaillan, k! je napeto čakal sinovega odgovora.

• A nato se je namuzni*:

»Slab dvorjan bo — kakor njegov oče.«

Odgovor je bil Henriku pogodu.

»Nu, odkriti ste kakor malokdo!« se je zasmejal. »Ugajate mi, mladi človek.«

Lianoourt in Bellegarde, videč, da se stvari obračajo v prilog mlademu neznancu, sta se takoj spomnila, da sta mu tudi sama dolžnika za življenje, in sta ga začela milo gledati in se mu prijazno smehljati, česar sta se dotlej skrbno ogibala.

»Ali, povejte mi,« je s hudomušnim smehom nadaljeval kralj, »odkod ta izprememba, ki .io opažam pri vas? Dobro se še spominjam nekega srečanja, ko ste mi hoteli za vsako ceno vzeti življenje, ki ga danes tako hrabro branite.«

»To je bilo zato,« je brez najmanjše zadrege odvrnil Jehan, »'ker takrat še nisem vedel, kar danes vem.«

»Aha! Kaj pa je tisto, kar danes veste?«

Jehan se je spoštljivo prikloni!:

»To, da ste njen oče!«

Henrik je takoj razumel pomen teh besed. Pred dvema minutama bi ga bil tako odgovor zbodel in bi ga bil ostro zavrnil. Ali v teh dveh minutah se je bilo njegovo čuvstvo do Jehana popolnoma izpremenilo, in te besede so ga bolj pomirile, kakor bi ga bilo moglo najbolj vroče zatrdilo. Po pravici si je dejal, da bo Jehanova vdanost do Berti.llinega očeta še neizmerno bolj vneta, nego bi mogla biti niegova vdanost do kralja. Kraljeva sebičnost ie bila po-tolažena in drugi odgovor mladega moža mu je enako ustregel kakor prvi.

A vendar se je zamislil in zastrmel v Pardaillanovega sina, kakor da ga ne vidi. Mislil je na svojo hčer.

Zakaj ni bil izpolnil obljube, ki ji io je bil dal. da se bo zanimal zanjo? »Toliko skrbi sem imel!« se je opravičil samemu sebi.

krapa živl?eaje,

je nevarna sa redno delovanje organov ia povzroča srčno kap, sladkorno bolezen, naduho itd. Svoje preobilne maščobe se lahko na prijeten način iznebite, ako redno uživate

S2atšsiske taMste Eahovee

fe! s-r?aojSsjo Vašo težo tekom 1 leta ra. 8—14 kg,

Vas napravico mladostne, prožne in zdrava.

Doxa ICO tablet Din 48.—, doza. 200 tablet Din 74.—. — Slatinske tablete proizvaja:

Apoteka MS. B A II O V E C, Ljubljana Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh.

1178,-t

HMEsa

rs

i

Lfadska sasssc^isemoS v M&sifoora

m» je po .mirti mojega, soproga g. Slavoja Dimnik* izplačala pripadajočo podporo hitro in kidantno. Zato ji izrekam tem šotora javno najiskrenejšo zahvalo in priporočam to eminent-no važno in za vsakogar prekoristno socijalno ustanovo v takojšnji pristop.

V Maribora, dne 19. oktobra, 1932, 12452

DIMNIH VIDA.

mss&asBm

ABAVA ŽIVIL ZA VOJAŠTVO.

11.000 kg S.500 kg 60 kg 150 kt 3.500 kg 343 kg 10 kg 45 kg

Intendantura Komande Dravske Divizijske oblasti v Ljubljani bo na dam 77. oktobra t. L ob IL uri sklepala drugo javno ustmeno pogodbo sa nabavo sledečih

živil:

masti svinjska «■>•■>■■*••>>

sladkorja kristal .IRii>«««s«f» sladkorja v prahu « žganega ječmena

kavne konzerve i i i « 1 • • • • i 1 » ' čaja pii> »»•»■■■■»»* *« maka , ••••(■•■■«■■*■■■

kave žgane ..........t • » « •

Pogoji se morejo videti vsak dan v pisarni Intendanture Komande Dravske Divizijske oblasti.

Kavcija 5% vrednosti posameznih vrst blaga se mora položiti na blagajni podružnice poštne hranilnice najkasneje do 10. ure na dan pogodbe.

Licitanti morajo pri pogodbi predložiti vse predpisane dokumenta.

Iz pisarne tuiendanture Komande Dravske DivMjske Oblasti EL St. 15.498 s dne

2*. oktobra 38S2. 13471

Javna dražba vile.

V torek, dne 25. oktobra t L ob 9. ar! dopoldne «e bo vršila pri Okrajnem sodišču ▼ Ljubljani v sobi St 16 javna dražba enanadstropne vile z vrtom v ftutarje-vi ulici v Ljubljani. Izklicna cena 221.000 Din.

Interesenti vabljeni. 12458

V 11 &L

osebna, znamke »Austro - Fiat« tipa C limuzina ter > Torino-Fiat 510« odprti, cba šcatsedežna, v najboljšem stanju in po jako usodni ceni sta na prodaj pri Direkciji zdravilišča Rogaška Slatina. 12529

Spommiafte se

ki obvlada jIcvniči..o pravilno slovenščino m nemfičtno ter vešča glasbe, so SPKfeT'-!E k trem šoloobveznim otrokom v starosti . 10 m 11 let. inaaje šivanja ter pomoč v gospodinjstvu predpogoj. 12542

Puni dbti as^Io-dti na Celje, poštni predal SL 6S.

1

:;s2?i s2žst«*©on8o£I v Maribora

se pod i -aii najprisrčnejše zahvaljujem xs. hitro in ku-

isjitno lačilo podpore po smrti mojega, očeta g. Josipa Aha-čiču te. v-.. inentno važno ustanovo vsakomur priporočam

k takoj. - ?mu pristopu. 12453

one

oktobra IS32.

- -•■-.v-

«5«

wm

A

2ast. kar.ka

Tovarna-: I^noevo

Kumanovska št. 1.

v Trgovski dom Stermecki, Celje št 20

ker tam se dobi dobro in poceni vsakovrstno blago. Cenik in vzorci zastonj!

HITITE! HITITE!

Samo Se nekaj dni bo ▼ Jakopičevem paviljona (Tivoli) odprta

VELIKA NARODNA F ISTAVA

Pozor! Od danes se vsi predmeti prodajajo po % CEN L Krasni izdelki za dom! Keramika, slike, narodne vezenine.

VSTOPNINA 2 DIN.

ODPETO IN RAZSVETLJENO DO 9. ZVEČER. 13469

Vsem cenjenim avto lastnikom

si dovoljujemo vljudno naznaniti, da smo prevzeli glavno zalogo

za osebne in tovorne avtomobile, kakor tudi za motorna kolesa ter lahko postrežemo z vsemi dimenzijami v različnih izvedbah.

GENERAL - AUTO, zastopstvo OPEL in BLITZ avtomobilov

LJUBLJANA, DUNAJSKA CISTA 86.

12459

čevlji lz bavžnn&i satessa ln

z ai brez zaponke. Pivo vrstna izdelava, elegantni in poceni.

Si

Zahvala

Za v?s dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo jih prr-jeli povodom nenadomestljive Izgube našega nad vse ?iublisnega soproga, brata, strica in svaka, gospoda

IflT h h

oradjiika O.

\mM:

U. Z. D.

Potrti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da je naS dobri oče, stari oče in tast, gospod

kakor za poklonjene krasne vence in cvefcje se tem potem vsem najtepleje zahvaljujemo.

Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom, č. hovščini, č. sestram usmiljenkam, ravnateljstvu in urad-ništ*.m O. U. Z D.. Sokolu I., pevcem Ljubljanskega Zvona za prelepo žalno petje ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem Številu ?pr?mili ca njegovi zadnji poti.

V Ljubljani, ene 22. oktobra 1932. 12454

ŽALUJOČI OSTALI

Muheri&si,

pec«ettt ttepremceZ/fp« tMItfodo. (eratfcG muQt»)&

tSB dehve rofne Ma hudo trto

V prodajalnah

Vtvat* oh teli

nadučitelj v pokoju

danes ob 14. url, v 85. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek ob pol 10. iz Sv. Urbana pri Ptuju.

Svete maže zadušnice se bodo brale v torek in sredo v domaČi župnijski cerkvi.

Sv. Urbnn pri Ptuja, dne 22. oktobra 1932.

ŽALUJOČI OSTALI.

B8S? m

INSERIRAJTE V „J!JTRU"

12443

POZOR!

e

t II St rmoKi

toži na debelo ¥INARSSIA ZABUUGA ,,BELOKRANJSKA KLET", Spodnja šiška, Gasilska cesta 3

ummmmmm1

a tudi za kogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporoči ji" roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—.

t-* '

»t-. i.^f ~ J- .

Glavna filijala

v LJUBLJANI

Državna hipotekama banka

Ustanov. L1862 Kraljevine Jugoslavije — Beograd

Ustanov. 1.1862

Centrala v BEOGRADU

Državna hipotekama banka upravlja vse državno in Javno fonde, pnpilne, depozitne, cerkvene kapitale, denar ustanov i. t.u. — Sprejema hranilne vloge in plača letno 670 obresti. — 11892 Za vse bančne obveze jamči država. — Banko upravlja neodvisni Upravni odbor.

Albin Sifrep,

pnškar

LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 12

poleg restavracije »Novi Svet«

Orožje, strelivo, lovski in ribarskl pribor. Lastna delavnica za

vsa v to stroko spadajoča popravila.

MONTIRANJE DALJNOGLEDOV.

Telefon 33—49.

«234

Hotel in restavraclfa 99

Union

66

(CELJSKI DOM) sta na NOVO OTVORJENA.

irvovrstna izbrana je najbolje pre-

Za prvovrstno postrežbo, izborno kuhinjo in vina, sveže pivo in razne brezalkoholne pijs skrbijeno. — Za obilen obisk se priporoča:

12535 M. SILIČ, Celje.

Ignac ResetIS

LJUBLJANA, Masarykova cesta 14-L Palača »Grafika«

Fino krojaStvo

za gospode in dame

po meri

Postrežba točna. Cene solidne. 12333

CENJENE DAME!

Ako hočete imeti za jesen in zimo trpežen ta eleganten PLASC

za nizko ceno, boste istega najlažje izbrale v konfekcijskem oddelku tvrdke

F. I. Gorlšar, LfuMfana, Sv. Petra c. 39

kjer se izdelujejo plašči v lastnem ateljeju po prvovrstnih pariških modelih. Za čas sezije vedno nad 300 komadov na zalogi v vseh velikostih, kakor tudi vse velikosti za deklice od 2 let naprej. Preden se odločite za nakup, oglejte si tudi pri nas brezobvezno. 12510

M

mm perje

KLAUCUUBUANA

»TRIBUNA« F. B. L_ tovarna dvokole« io etroških vozlčkov, Ljubljana, Karlovška o. 4.

izdelujejo se naj

novejši modeli otroških ji

Ceniki franko.

vseh velikosti za vino, žganje, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. — Postrežba točna! Delo solidno:

Sodarsko podjetje:

FRANJO REPIC, LJUBLJANA TRNOVO, Kolezijska ulica 18. 305

ORIJENTALSKE PREPROGE.

Velika partija krasnih pristnih perzijskih preprog je dospela. Jako ugodne cene. V zalogi tudi pirotske in bosanske preproge ročnega dela, — Strokovno popravilo

perzijskih preprog izvršujemo v najkrajšem času.

Bfutevelis „Teheran", Aleksandrova c. 4.

Palača »VIKTORIJA«, pasaža levo.__11896

je sijajen roman, ki ga morete čitatl le s pritajenim dihanjem. —

Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—. vezan Din 45._,

Naroča se pri upravi »Jutra«.

CITAJTE! CITAJTE!

POPRAVLJAMO ČEVLJE

Moški templanci Din 28, ženski Din 20, moške pete Din 10, ženske

pete Din 5

Izdelujemo nove

damske od 110.— Din, moške od 135.— Din naprej vse iz zajamčeno najboljšega usnja.

U TOME, Sv. Petra cesta 42 12415

TVORNIŠKO SKLADIŠČE USNJA

J. LAVRIČ, LJUBLJANA

Kolodvorska ulica štev. 41 a, se je preselilo na

CANKARJEVO NABREŽJE ŠT.l

poleg frančiškanskega mostu (prej L. Gerkman) Ima stalno na skladišču: Specijalna usnja ra industrijo čevljev in nadrobno prodajo kakor

juhtina — teletina chrom kruponi chrom vratovi chrom okrajevina chrom usnje za smud chrom usnje barvano za krplje chrom usnje za nogometne žoge chrom usnje za nogometne

čevlje khaki kruponi chrom Jermenca za vezavo galun Jermenca za vezavo likanec (blank) cepljenec čeline

svinjske kože

kruponi vratovi okrajevina notranjki

črni in rjavi kipsi črne in rjave kravine črne in rjave teletine bokscalf črn in barvast goveji boks črn in barvast chevreau črn in barvast chevrettes ovčine sive m rjav« podloga telečja bela in rjava lak

chromjuhtina rdeča in črna

waterproff

dulboks

odpadki

Ogled neobvezen — Največja izbira v tej stroki.

IZŠLA JE

Blasnikova

Lesno volno

»rima, zajamčeno suho, v vseh dimenzijah, DOBAVI po najnižji dnevni ceni industrija esne volne. 12495

JOSIP RADIČ

Zgornja Polskava pri Pragerskem.

5"wKater>a Nas bodejo

popolno zadovoljila.

najboljši kakooosti po jako zmepni ceni dobite ppi največji domači odppemni tvpdki KRftgBVSKl DVOJRja DOBAVITELJ

CHNEIDER

PROIZVOD GiLAZBIL. »t PRIBORA

p TiikoličettiuL12/c

\volme.jod Din dalje fipoma^T^hS^nrTct C7//aPe._- - 168.~ - I tpube, saksofoni t i.d

Mandoline *• Iz^majtTs&splačm

Ttiormomke —15.- ~ ^f poučni r*<=? rJivC

za navadno leto 1933

ki ima 365 dni.

»VBLTKA PRATIKA« }e ni]»tarefB rioretMkl koledar, kj je bil te od naših pradedov najbolj upoštevan io je ie danes najbolj ob raj t an.

V »VrtPratiM« naod«š v»e, kar čLovek potrebuje TMk dan: KižooiiSki koledar i npIm^-p-BBBt, sofočnamii, lonmnrimo, vrom-omakami in dnevnimi snaim-eimiir; — »olirfme m limi-ne mrke;

— lunini e spremembe: — poStn« dolmMie ia JiogioelaviJio; — lestrriee n kolke, u pnMtni-o«. kupne pogwllN« ki račune; — ko

— progi«! o fcoraeo brejorti Kviinr; — podpis vsnh domaftih im »MIh &opoheJp m račnmamje obresti: — Hrvfjieojopi«« vatmh im odločanjih oeefc i M-k »mi; — '»cnstiiila predimev, kii jih rabi knue-t

Celuleidne ščitnike za vrata

dobavlja v vseh barvah in fazonah

Franjo Zmes,

steklarstvo ljublj ana, Cankarjevo nabrežje 5

L

»VBTjTKA FRATTKA« m dobi ▼ trgv>rw»3ih in »e lahko naroči tendl pmomnijio pri saloimniktt:

tiskarni J. Blasnika njv-sL

d. d. v LjubljanL

358

Spolno bolni!

Zahtevajte tako] pojasnjujoč« literature « sifilisa, boleznih seine eevi ln moški slabosti

9 temai/Kean tn trajnem c*dr»vlj«i)e dre« tivegi srebra in saivanana, brei nervarnib naknadnih bojezn ta br«« »tov v poklicu. ooTedale. Brifiura » sodbami in priananji St«r. »drar. avtoritet. 116 »tranl Cena 10 Din. Samo proti ▼ naprej poslanemu denarju

Prosimo, 4* piiote ▼ nean£k«m >«ak«.

»Chemische Fabrili Lutčgla G. m. b. H. Kassel 232«

Nemčija 88!'

kokošje, pnrje, gosje in račje, naravno, s strojem čiščeno in čehano, dobavlja v vsaki množini in

po najnižjih cenah

ajda

Telefon 59, 60, 3, 4.

mr»M Jugoslovenska speci jalna

i"

tvorni ca ž/let-br/tv/ca / ž/let-aparat&

Beograd. Kralja Ferdinanda ul.br. 17^

/ZRADJUJE NENADMAŠ/VE BRITVICE/APARATEUKVAUTETU! CENI.

t na e c Trgovci, traIite prospekte', H Ml j je J EDINA / PRVA domača tvornica u

našoj državi, registrov ana kod industrijske l komore.kao industrijsko preduzecer

razmetavaj denarja!

Ploščice za stensko oblogo in štedilnike

so sedaj najcenejše pri:

GRADBENI IN KERAMIČNI MATERI J AL

LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 15. Telefon štev. 2037.

'4 tf&r,-

Spolne

bolezni

sifilis, kapa vi ca, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brea živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na pri rod en način s preparatom

„Vigi-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica.

Sijajna priznanja. Tisoče zahvaL »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno ln prav hitro. Učinki so naravnost preseneti Ji vi. Prot. Herry se Je o njih izrazil da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje Je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le

Odbornš ord. labor&to* Aide—Havelka,

Praha—Vlnohrady, Sleezka 116. Pošt. 28. CSR.

127

dobi t teih teftih

čafih reak ie najlažje, a>ko s< »am loma »redi ple>tii nico Damo vsako mur tekoie deJ-o. t tam la ura odjem Ij^mo laffOtOTljene pletenine, 4a mu doba. v jaimo t>r-e}o 111 izplaiujnm« mezdo ia pletenje — kar J oka z a je jo m n-og-a zabvaJna pfema. — Ako hočete delat! in u«iužirti. »brnite »e pro n m tauip no ta gra t iapro-ipekte o a tvrdko J. Kališ, Maribor, Trubarjeva nI. 2. »videl ei VL 819

v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na

zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik!

TOVARNA VATE Maribor Dravska 16.

11868

Prtdzna detovnica lapcpraviio

vsaKJvrstruli U? f

proti garanti/*. . ANTCN w ,

KA^FCŽ -

. . „ U RAP. t liuhfijfio H'klBiitgvfft4{

mobroce

posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADO V.AN* tapetnlk, Mestni trg štev. 13. Ugodni n a-k u p morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva.

Sesio in slamo

dcbavlja po konkurenčnih cenah 308

Gospodarska zv*za

v LJubljani.

Najnovela slnjlntka pa-tetna ielezna zelo praktična sloiljiva postelja s

tapeciranim maaracom _

praktična za vsaku hižu. hotele, za putujuče o«o-be in nočne službe. Stane Din 390.—. Razpošiljam poštora in železni-com po povzetju^

Sla 1300

Liefeituhl praUtičao ta letanie • in »»denje. Sla-ua ne Din 130 .

no tem imam čut čohaco

perje kg Dio 48___ čist

belo gosje kg Din 130__,

čisti puh kg Din 250__,

raodroci punjeni z volnora Din 750.—, žične mreže a«, postelje Din 150.—, oto-•nani Din 650.—.

U BROZOVIC. ZAGREB JUCA 82.

(Ds

iii'iiiiiiiii[i!iii!iiiiii:iiiiii;iiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinnni!H

Umetno in trg. vrtnarstvo

AMBROŽEV TRG 3 (stara cukrarna), cvetličarna Dunajska c. 9

priporoča svojo veliko zalogo veliko in m&io cvetnih chrysanthem (križantem) v vseh barvah, kakor tudi vsa v to stroko »padajoča dela (venci, šopki itd), po najnižjih konkurenčnih cenah. 12488

Kako so postali Vaši zobje tako lepi? Oni izzivajo poljub.

Ako so Vaši zobje zanemarjeni in ako je Vaš dih soprn, tedaj se varujte smejanja! Takoj si osvojite znanstveno postopanje, ki daje Eobem sijajno belino: en centimeter KOLYNOSA na suhi ščet-kici, dvakrat na dan. KOLYNOS odpravi madeže, osvežuje usta, dela dih v*>-

antiseptično sredsh

B»IJ»uya.

KOT OČI IN USTA

ako lepo pogledajo in ako se nasmejejo, tako je tudi Vaša hiša ali stanovanje ie tedaj lepo in vabljivo, ek" bo okna ln vrata okusno tn solidno pleskana. Lepo poslikana soba, okusno pieksana okna in vrata so izraz Vaše kulturnostL Slikamo sobe v najmodernejših vzorcih in mani-rah, pleskamo solidno in cenena. Opozarjamo tudi na naš specijalni oddelek za pleskanje pohištva

ADOLF ZELNIK

soboslikarstvo in pleskarstvo

LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 41

12377

v sredini mesta Maribora, v bližini glavnega kolodvora, dobro idoča, z lepimi prostori, vrtom, velikimi hlevi in garažami, je NA PRODAJ. — Vprašanja je nasloviti na lastnika Franc Roth, Radvanje pri Mariboru. 12539

Aiajvečfo nalogo

nagrobnih

spomenikov

od marmorja ln granita po globoko znižanih cenah priporoča

FELIKS TOMAN

kamnoseška industrija

LJUBLJANA Kesljeva cesta št. SO.

272/a

Urejuje Davorin RavUen. Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoli Ribninar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni del Je od*o voren Alojz Novak. Val « Ljudl^

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh