logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

e

SEAT CORDOBA že za 1.902.064 sit

Avto Jerenko, franc jerenko s.p. Zagrebška cesta 53, 2251 Ptuj seat salon: 02 78 85 308

Kulinarični Icotičelc

Vroče? Ohladite se!

Polo Ice. Polo s klimo že od 34.608 SIT* mesečno dalje.

* cena je odvisna od valutnih razmerij Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50

Jeep

AVTOSERVIS in TRGOVINA

DOMINKO

Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10

Zava d.0.0.

Ptuj, Panonska 1|

02/778-60-61

02/778-80-71

r

POLETNI DELOVNI ČAS V

PRODAJNEM CENTRU PETOVIA

OB DRAVI 3A, PTUJ

vsak dan

od 7.30 do 23. ure

v nedeljo

od 8« do 13« ure

Ptuj, 28. junija 2001, letnik LIV, št. 26 - CENA 170 SIT

TA TEDEN / ta teden

Prostovoljnost

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2001 razglasila za mednarodno leto prostovoljcev, zato je pozvala vse države sveta, da volonter-skemu delu posvetijo posebno pozornost. Nobena država ni tako bogata, da bi se odrekla zanesenjakom, ki so pripravljeni, da store v javnem interesu tudi nekaj brez plačila.

V Sloveniji je prostovoljno ljubiteljsko delo organizirano preko različnih društev, ki so najpomembnejši nosilec pro-stovoljstva. Gre za najrazličnejše dejavnosti - od športa, skrbi za otroke in mladino, urejanja okolja, turizma do kulture, socialno-humanitarnega dela (gasilstvo, krvodajalstvo), tehničnega izobraževanja in vrste drugih področij, ki so bolj ali manj pomembna za celotno našo družbo. Nekatere dejavnosti so nedvomno za širši javni interes pomembnejše, druge so bolj vezane na ožje interesne sklope posameznikov oziroma somišljenikov.

Se pred časom smo bili v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami na nekaterih področjih za vzgled ali vsaj enako primerljivi (kultura, gasilstvo, krvodajalstvo), na splošno pa društvene organizacije v Sloveniji ocenjujejo, da je odnos države do društev in do prostovoljnega dela neustrezen. Tudi veljavna zakonodaja jim ni naklonjena. Tako ni rešen status zaposlenih prostovoljnih gasilcev, ko naj bi šli v akcijo reševanja, zmanjšujejo se nekatere minimalne bonitete krvodajalcem, javni sklad za ljubiteljsko kulturo je v svojem nazivu izpustil ljubiteljsko ...

Upajmo, da bo razglas Združenih narodov pripomogel k temu, da bomo na področju prostovoljnega dela opredelili javni interes in društvom, nosilcem volonterskega dela, omogočili takšne ekonomsko-pravne pogoje, da jih bo vzpodbujalo za razvoj in delo, ob tem pa upoštevali tiste pozitivne izkušnje v svetu, ki so boljše od naših.

UOKVmJANJE neOVINA pg PTUJ g 02/78-78-600

VROČa POLETNA AKCIJA

Fotografije Cel mesec

9x13 in 10x15,„tudi iz digit

za isto ceno! »JNNâd^NAlQRA

2x žrebanje: 31.7 in 31.08.01 20 iepih nagrad in še... ...glavna nagrada __ EOS 300 + bliskavica + torba

Murkova ul. 4. PTUJ

r-» ^ Kj

_ I I I T I I r? ^

TÇÇM 77nA-niOR

C //^IIIIZlII 'IW/^IIVV

PTUJ / JUBILEJNI, 10. TEK OB MEJAH SLOVENIJE

y desetih letih ^2.000 km

Mestni trg v ponedeljek, 25. junija, ob 20. uri - po štirih dneh in nočeh teka spet v Ptuju. Foto: M. Ozmec

Tekaški klub Maraton iz Ptuja je svojo izvirno in naporno odločitev ob proglasitvi slovenske samostojnosti izpred desetih let brezhibno opravil tudi letos ob jubilejnem letu. V desetih letih so ob slovenski meji pretekli že 12.000 kilometrov, kar pomeni 40 neprespanih dni in prav toliko noči oziroma 960 ur neprekinjenega teka, da o litrih znoja in številnih žuljih ne govorimo. Pokrovitelj jubilejnega teka je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Ko se je tokrat 40 tekačev štirih ekip v četrtek, 21. junija, ob 20. uri na znak župana mestne občine Miroslava Lucija podalo na jubilejno 1200 km dolgo pot ob mejah Slovenije, je bilo tistih, ki so jih bodrili, bore malo. Na srečo je bilo na poti popolnoma drugače: na njihovem prvem postanku v For-minu jih je pričakala množica navdušenih domačinov, nekateri z baklami v rokah, skoraj vsi pa s pesmijo in navdušenjem ter s tradicionalno gostoljubnostjo. Po "sponzorski" večerji občine Gorišnica so so se podali naprej proti Prekmurju, ob severni slovenski meji po Koroški, prek Logarske doline, Vršiča in Bovca proti Krasu, na Primorsko, do Pirana in Portoroža in nazaj čez Sviščake in Kočevsko skozi Notranjsko proti Rogaški in Ptuju. Vmes so se seveda za krajši čas ustavili na že tradicionalnih postankih. Vreme jim je bilo tokrat izredno naklonjeno, saj so imeli le nekaj ur dežja na poti skozi Prekmurje, sicer pa je bilo vseskozi sveže in ne preveč vroče.

Vtis od ne ravno prijetnega starta in utrujajoče poti pa je bil v celoti popravljen ob njihovi vrnitvi v ponedeljek, 25. junija, ko so se po 96 urah neprekinjenega teka utrujeni, a ponosni vrnili v praznični Ptuj. Zadnje

kilometre so kljub izčrpanosti preživljali v radosti, saj so jim okoli 18. ure v Podlehniku tudi letos pripravili nadvse topel in množičen sprejem. Potem ko jim je zaželel dobrodošlico župan občine Podlehnik Veko-slav Fric, so pripravili bogat kulturni program in malico, tekačem pa so se na poti proti Ptuju pridružili še paraplegiki. V predzadnjem postanku jih je v Tržcu pričakal še župan videmske občine Franc Kirbiš z osvežilnimi napitki in skupaj z njimi tekel kakšen kilometer.

Vrhunec pa so doživeli ob prihodu v stari Ptuj, kjer je praznovanje dneva državnosti potekalo že od 19. ure dalje s pihalnim orkestrom, pevskim zborom OS Mladika ter mladimi člani plesnega kluba Mambo iz Ptuja. Skoraj tisoč glava mnočica jih je na Mestnem trgu sprejela z velikim navdušenjem, in med

tem ko so lovili sapo, jih je ob dnevu državnosti nagovoril župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Med drugim je tekačem čestital za izvirno idejo, ki pomeni tudi promocijo Ptuja v slovenskem prostoru, ter jih obenem opozoril, naj se pripravijo na močno podaljšani tek, saj se bodo meje Slovenije kmalu razširile v Evropo.

Voditeljica Nevenka Doblje-kar je na oder povabila vodje vseh štirih ekip tekačev. Ekipo Hitre noge iz Senožeč je predstavil Veselko Spanič, ekipo KRO Medvode Tine Zorič, ekipo Kaiser Petlja Ptujčan, eden od pobudnikov tega teka Franc Zupanič, ekipo organizatorjev - tekaškega kluba Maraton - pa Matjaž Farič. Ena najzanimivejših izjav tekačev je bila zagotovo tale: "Imeli smo nekaj žuljev, imeli smo tudi manjšo krizo, a smo jo hitro rešili z dvema porcijama špagetov in z dobro voljo, tako da smo spet tu, kjer smo začeli!"

Utrujeni maratonci so se razšli, žulji bodo kmalu pozabljeni, litri potu prav tako, tudi kakšen grenak spomin. Ostali pa bodo trenutki sreče in zadovoljstva, ki ne uidejo iz spomina kar tako.

JM. OrĚtmt^Ě'

V jubilejni ekipi Tekaškega kluba Maraton so letos tekli: brata Drago in Rado Aćimovič, Branko Bolcer, Andrej Cafuta, Božo Dokl, Ivan Golob, Nataša Hercog, Albina Horvat, Rajko Lazar, Milan Potočnik (ki je vse tudi posnel), Marjan Rogina, Janez Sagadin, Boris Zmazek, Franc Zupanič, Niko Žuraj, Miran Sagadin ter zdravnika Urban Toplak in Rajko Brglez.

Med paraplegiki na vozičku je bil ob Ptujčanih Jožetu Kovačcu in Damjanu Peklarju ter Celjanu Vinku Hrenu letos tudi Velenjčan Janez Hudej, dobitnik 3 medalj na evropskem prvenstvu vozičkariev v atletiki v Švici.

TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o

PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,

SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO

AKTUALNO

PTUJ / Deset let pozneje STRAN 2

AKTUALNO

PTUJ / Od vseh pozabljeni

STRAN 32

PO NAŠIH OBČINAH

HAJDINA / Ob dnevu državnosti

STRAN 3

PO NAŠIH OBČINAH

CIRKOVCE / Temeljni kamen za novo šolo

STRAN 11

DESET LET POZNEJE

PTUJ / pogovor z vojtehom rajherjem, nekdanjim predsednikom so ptuj

Majski dogodki klUejo po vetji afirmaciji

"Nisem ujetnik nostalgije po starih - dobrih ali hudih -časih. Prej se ujamem v občutek strahu, da bi čas pokazal na kakšno od napačnik odločitev," je pogovor o dogodkih pred desetimi leti pričel takratni predsednik SO Ptuj Voj-teh Rajher.

tednik: Gospod Rajher, kako se torej spominjate dogodkov izpred desetih let?

V. Rajher: "Ob nedavnem srečanju mi je ptujski župan Miroslav Luci dejal, da bodo v mestni občini Ptuj raje slavili zmago kot upor. Jaz nisem istega mnenja. Sam nikoli nisem pomislil, da bi lahko bili vojaki na Ptuju na{i sovražniki, ki jih je bilo treba premagati. Zato tudi ravnanj, ki sledijo iz takega odnosa, ne bi dovolil in nisem dovolil. Res je, zato sem bil deležen hudih očitkov, ti ostajajo v spominu, vendar mi ni žal. Veste, človek, ki ga opazuješ na muhi puškine cevi, se nenadoma spremeni v tarčo in razo-sebita se tisti, ki cilja, in tisti, ki je ciljan. Pomnožite to s številom pušk. Zato sem zadovoljen, ker so za mnoge Ptujčane takratni dogodki bili le dogodki. Ni pa prije

tno, če moraš sprejeti v zavest, da upor kot spontano dejanje nekaterih posameznikov danes nima vrednosti. Kdor ni doživljal majskih dogodkov ob vojašnici, je pa spremljal množico radijskih in TV novic ali komentarjev, ve le za incident, ki se je zgodil na Ptuju. Povejte mi, kdo naj se spominja resničnih dogodkov, če se jih ne Ptujčani, zakaj iz resničnih dogodkov ne razvijemo vrednot, ki jih lahko prenesemo naslednji generaciji.?Saj nismo le številke - smo ljudje. Spomnim se Tednika, kako je pospremil moj in naš mandat, in spomnim se prvih spopadov s takratnim predsednikom izvršnega sveta Brankom Brumnom. Iz racionalnosti takega početja se je pozneje izoblikovala medsebojna toleranca in na tej osnovi neka klima medsebojnega zaupanja, ki je kmalu postala

Vojteh Rajher. Foto: MG

naša prednost. Vendar smo morali vsi zaradi spreminjanja družbenoekonomskih odnosov v tranzicijo. Imeli smo srečo, ker so vodilni poslovneži iz našega okolja sprejemali pretežno prave poslovne odločitve in se zato gospodarski potencial občine Ptuj ni sesul. Očitam pa si, ker nismo uspešneje zadržali ali zavarovali upravljal-skih pravic. Spomin me veže na izredno dobrovoljno in delovno

PTUJ / z brankom brumnom o dogodkih pred 10 leti

Spomini so pozitivni

Branko Brumen, ki je leta 1991 vodil ptujski izvršni svet in ki je upravljal s peto največjo občino Slovenije, se takratnih prelomnih trenutkov za Slovenijo in naše območje spominja z mešanimi občutki, pri čemer, kot poudarja, prevladujejo pozitivni.

"Ne morem pa pozabiti zgodovinske krivice, ki se po mojem mnenju dela Ptuju v zvezi z začetkom vojnih obračunov v Sloveniji leta 1991. Na podlagi informacije načelnika oddelka za vojaške zadeve pri IS sva bila s predsednikom SO Ptuj Vojtehom Rajher jem prisotna na prizorišču dogodka, ko je bil na podlagi ukaza starešine JLA izstreljen prvi strel iz vojaškega objekta na Vičavi na civilista zunaj kasarne - uslužbenca

tno opravilo svojo funkcijo tako pri koordinaciji aktivnosti upravnih organov, podjetij in javnih institucij, ki so na podlagi ukazov iz Ljubljane postavljale zapore, izklapljale komunalne vode za vojaške objekte, kot pri pogajanjih z vodstvom vojašnice, ki je grozilo z razstrelitvijo Mestne hiše, v kateri sta bila vodstvo občine in TO, ter v koordinaciji s slovenskim policijskim in vojaškim vodstvom na Ptuju in državni ravni.

Branko Brumen. Foto: C. Goznik

Elektra Borisa Frasa, ki je izklapljal elektriko na civilnem objektu v neposredni bližini vojašnice. Vojaški incident, ki se je nadaljeval z lovljenjem civilista s strani vojakov zunaj vojašnice, se je namreč zgodil pred znamenitimi pekrskimi dogodki. V javnih spominih in nastopih glavnih protagonistov takratnega časa se 'ptujski vojaški incident' pozablja. Upam, da ga bo znala zgodovina primerno ovrednotiti.

Po moji oceni je občinsko vodstvo na Ptuju v vojnem času korek

Po desetih letih, ko so spomini 'obležali', sem glede na relativno mirno končano vojno obdobje na Ptuju, v katerem smo bili deležni tudi načrtnih in manj načrtnih spopadov z orožjem, ponosen, da sem skupaj s kolegicami in kolegi v občinskem vodstvu dodal svoj skromni kamenček v mozaik uresničitve tisočletnih sanj o samostojni slovenski državi," je obudil spomin na čas pred desetimi leti Branko Brumen, takratni predsednik izvršnega sveta SO Ptuj.

tednik: Kako ste danes za

ekipo izvršnega sveta, pa seveda na vse sodelavce. Ob deseti obletnici sem želel organizirati srečanje, žal pa sem moral na zdravljenje. Od dela v javnem sektorju ne moreš postati bogat v materialnem pomenu besede, bogatejši za mnoga doživetja in spoznanja pa zagotovo. Brez sreče tudi tu ne gre. Jaz pa se moram še enkrat zahvaliti za priložnost, ki mi je bila dana."

tednik: Kako pa gledate na razvoj obmo~ja nekdanje velike ob~ine? Je to tisto, za kar ste si prizadevali {e v va{ih ~asih, ali gre za odmik?

V. Rajher: "Na območjih novo nastalih občin je razvoj nedvomno hitrejši, kot smo si upali misliti. Samo deloma je razlog v več sredstvih za javne potrebe, pomembnejši razlog je, da so v novih občinskih središčih nastale nove koncentracije sposobnih ljudi. Nisem pa prepričan, da se je poglobila lokalna samouprava. Tudi na državni ravni je odmik od razumevanja Evropske listine o lokalni samoupravi, še posebej o njeni avtonomiji, zelo velik. Težko se sprejema dejstvo, da občine ne morejo biti le upravne enote.

Povedal bom tudi svoje opažanje za mestno občino Ptuj. Prosim, da ga ne razumete kot pretehtano ali celo slabonamerno kritiko. Udejanja se namreč povsem drugačna razvojna strategija, kot je bila oblikovana na razvojni konfe

renci za mesto Ptuj. Ptuj se vrača v mirne vode majhnega provinci-alnega mesta, stran od slovenske razvojne osi. Ptuj ne razvija več pokrajinskih funkcij, otepa se še tistih, ki so podedovane. Z izgradnjo novih prometnic in mostov bo Ptuj v prihodnje prednostno izvajal razvojne aktivnosti v prostoru med - naj ne bo zamere - kloako akumulacije za elektrarno Formin in deponijo komunalnih odpadkov. Vojašnica na levem bregu Drave je ponovno utrdila svoje temelje, center humanističnih dejavnosti je le pozabljena iluzija. Prednostna usmeritev v razvoj turizma je že pozabljena. Ce so se Ptujčani zavestno odločili za opisane spremembe, je to seveda prav in je v tem potrebno poiskati pozitivno noto ter jo potrditi na novi razvojni konferenci. Sam pa ne bi privolil v takšno razvojno usmeritev, čeprav se mi danes vse te spremembe kažejo kot napaka v našem preteklem razvojnem obdobju."

MG

dovoljni z izpolnitvijo na~rtov in pri~akovanj, ki ste si jih zastavili pred desetimi leti?

B. Brumen: "Ker že sedem let na občinski in štiri leta na državni ravni nisem aktivno udeležen v politiki, lahko na razvojne načrte in pričakovanja iz tistega časa gledam s primerno distanco. Objektivno moram priznati, da so bili naši razvojni načrti izdelani za takratno veliko občino Ptuj, ki je po sprejemu zakona o lokalni samoupravi doživela velike organizacijske in vsebinske spremembe. V zadnjih letih sem tudi na podlagi lastne izkušnje kot direktor po moji oceni nerazumljivo imenovane in obravnavane 'paraobčin-ske institucije' zaznaval določen razvojni vakuum na občinski ravni, kar se posledično kaže v ponovni marginalizaciji Ptuja v slovenskem prostoru. Menim, da je ta predvsem posledica odmika od takrat zastavljenega strateškega dinamičnega razvojnega modela v model razvoja pod trenutnimi vplivi. Razvojni in ustvarjalni kapital, ki je bil spodbujen v tistem času tudi s sodelovanjem s pomembnimi mesti in posamezniki v širšem slovenskem ter sosednjem hrvaškem okolju, bi po moji oceni lahko bil bolje izkoriščen. Z aktivnim delovanjem in sodelovanjem pri projektu uvajanja lokalne samouprave na državni ravni pa smo v ta prostor z reorganizacijo nedvomno pripeljali dvakrat več javnega denarja za lokalno samoupravo, kot smo ga imeli v prejšnji veliki občini. Upam in verjamem, da bo Ptuj s svojo izjemno zgodovino, nespornimi razvojnimi in ustvarjalnimi potenciali, pripadnostjo Ptujčanov in prebivalcev širšega območja Spodnjega Podra-vja v času pridružitve Slovenije k Evropski zvezi in s tem povezane regionalizacije vendarle pridobil status, ki mu gre - območnega razvojnega središča in žarišča nacionalnega pomena."

MG

PTUJ / z radoslavom djekicem deset let pozneje

Ponosen, da se je boril za samostojno Slovenijo

Po desetih letih bomo znova obudili zgodbo nekdanjega oficirja JA, Ptujčana Radoslava Djekiča, ki se je, ko se je pričela desetdnevna vojna v Sloveniji, odločil za prestop v teritorialno obrambo. Odločil se je za družino, prijatelje, slovenski narod. Naključje je hotelo, da je pričujoči pogovor nastal na Mestnem Vrhu, kjer je pred desetimi leti bil svojo največjo življenjsko bitko - odločitev o tem, da bo stopil na stran tistih, ki jih ima rad.

"Žena, kaj naj naredim? Ne morem iti na svoj narod, grem tja,

kjer je moje mesto. Vzemi otroke, gremo v mesto," so besede, ki jih je izrekel v odločilnem trenutku. Nikoli jih ne bo pozabil, kot tudi ne tistih: "Žena, čuvaj otroke, jaz grem v teritorialno obrambo." In je šel. Pomagal je obraniti Slovenijo, odlikoval se je na radgonskem bojišču. Za svoj pogum in hrabrost je dobil več priznanj, je ponosen nosilec častnega vojnega znaka, reda generala Maistra III. stopnje za hrabrost in medalje za hrabrost. Ponosen je, da je prispeval kamenček v mozaiku zgodovine samostojne Slovenije.

Je pa v tej zgodbi tudi veliko pelina, ki so ga zasejali tako bivši sodelavci v nekdanji JA kot tudi nekateri Slovenci, ki jim ni šlo v račun, da se je za njihovo domovino tako pogumno boril tudi nekdo, ki ni rojen Slovenec. Radoslav Djekič je za slovensko državljanstvo zaprosil že pred začetkom vojne za Slovenijo. Kljub številnim provokacijam, ki so z leti sicer upadle, je s pomočjo dobrih ljudi - tistih, ki so vedeli, da njegova odločitev ni bila lahka, bila pa je pričakovana - ohranil pokončno držo. Ko sta bila ministra za obrambo še Janez Janša in Jelko Kacin, nista nikoli pozabila nanj. Ob pomembnejših dogodkih za krepitev obrambnih sposobnosti naše države sta se ga redno spomnila, enako tudi bivše vodstvo nekdanje občine Ptuj - Vojteh Rajher s sodelavci. "Vaš prispevek v dneh, ko še ni bilo vsem tako samou

mevno, da nam bo uspelo, je bil neprecenljiv. Vam gre pomemben del zaslug, da danes slovenski narod in državljani Slovenije lahko v miru, a zaradi dogajanj v naši okolici še ne povsem brez skrbi, uveljavljamo lastne interese," je v začetku leta 1995 zapisal takratni obrambni minister Jelko Kacin.

Sredi julija bo Radoslav star 50 let, takrat ga bo mama znova obiskala. Julija se bo tudi upokojil po 40 letih in 7 dneh aktivnega dela. V Slovenski vojski je oddelal natanko deset let, bil je poveljnik oddelka v učnem centru, v bojnem in nazadnje v logističnem centru. Nerad odhaja, s sodelavci se je vedno dobro razumel, obenem pa je srečen, ker ve, da ga bo po vsej verjetnosti nadomestil sin, tako da se družinska tradicija službovanja v vojski prenaša že na tretji rod Djekičevih. Ko je imel pred nekaj leti hudo prometno nesrečo, v njej je umrl tudi eden njegovih sodelavcev, je že mislil, da se ne bo

Radoslav Djekič. Foto: C. Goznik

O Djekičevih pogumnih dejanjih pišejo tudi nekatere knjige, kot Janeza J. Švajncerja Obranili domovino, Milana Bolkoviča Boleta Poziv za domovino.

Odločitev za družino, prijatelje, slovenski narod je Radoslavu za nekaj časa onemogočila stike z družino v Srbiji - mamo, očetom, sestro in bratom. Še danes ne more v Srbijo. Še sreča, da lahko občasno pride mama. Najhuje mu je bilo pred štirimi leti, ko je umrl oče, pa ni mogel na pogreb.

pobral. Leto in pol je bil v bolniškem staležu, mislil je že, da je odpisan, pa so ga nesebični sodelavci ob pomoči družine dejansko ponovno vrnili v življenje, da je ponovno začutil, da potrebujejo njegovo delo, znanje in srčnost. Zato jim je neizmerno hvaležen, še posebej pa Jožetu Murku, Bojanu Vogrincu in članom poveljstva vojašnice v Slovenski Bistrici, kjer tudi končuje svojo aktivno službo v vrstah Slovenske vojske.

MG

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Palčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 10.900 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Plbarlč. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si

POROČAMO, KOMENTIRAMO

Izvedeli smo

TEMEUNI KAMEN ZA MINORITSKO CERKEV

Jutri, 29. junija, bodo ob 19. uri blagoslovili in položili temeljni kamen ob rekonstrukciji med vojno poru{ene minoritske cerkve, kulturnega spomenika Ptuja. Na praznik zavetnikov samostana in cerkve apostolov Petra in Pavla ga bo blagoslovil mariborski {kof ordinarij dr. Franc Kramberger. Na slovesnost vabita pater Tarzicij Kolenko, župnik in gvardijan v imenu samostana in župnije, v imenu mestne občine Ptuj pa župan Miroslav Luci.

SELITEV PATRONAŽE IN DISPANZERJA ZA MENTALNO ZDRAVJE

a konec tedna bodo na Potrčevo 19/a preselili tudi dejavnost patronažne službe in dispanzerja za mentalno zdravje. V stari Cučkovi stavbi, ki jo je potrebno sanirati, pa bodo do nadaljnjega ostali arhiv, finančni servis in dru{tvo invalidov. Občine, ki so podpisale delitveno bilanco, so mnenja, da je sanacija stvar mestne občine Ptuj, glede na kriterij, da se nepremičnine delijo po legi.

TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV

v

Četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Ugrabitev. Pobota ob 21. uri in nedelja bo 10. uri: V prvem delu si O bomo lahko ogledali posnetek nagradnega žrebanja naročnikov KTV Ptuj in prireditve ob pričetku nove turistične sezone na Ptuju Ptuj odpira vrata. Sledili bosta oddaji o zgodovini Slovencev in avtomobilizmu.

MG

—-------

__jtkđ » gM »a m

zmmt:

Družba za časopisno In radijsko d^avnost RADIO-IEDNII^ d.o.o., RADIO-lEDNIK p.p. 95, RaiCeva 6, SS50 Ptuj, tel.: 0^74934-10,

mmmvMf.

----

Mercator

Mercatorjeva

Cena Dneva

7 izdelkov za 7 dni

i50

tiizje cene

Od 25.6. do 1.7.2001

Marelice

1 kg, Mercator Ljubljana

399,00

IIEDIUCENA2^l;llfi

Crunchips paprika .. ..

100 g. Magistrat Int. Ljublianal ZD.DD

Omaka Sorrentina

415 g, Eta Kamnik

213,00

Jedilna čokolada ,,, Figaro 3+1 gratis

100 g, Metcator Ljubljana

iceiu4^

234,00

Recept šampon proti

200 ml, Ilirija Ljubljana 200,00

Tekoče mineralno „„ gwynf gnojilo Asef -p-'

500 ml, 2 vrsti, Krka, Novo Mesto £09,1111

Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne poslovalnice.

HAJDINA / ob dnevu državnosti

Proslava, sprejem odlUnjakini in razstava

Hajdinčani so 10. dan državnosti, tretjega po ustanovitvi lastne ob~ine, proslavili v soboto, 23. junija. Njihovi gostje so bili tega dne tudi ~lani Dru{tva ljubiteljev klasi~nih in {portnih vozil Kidričevo, ki so predhodno prevozili vsa občinska naselja.

Slovesnost z bogatim kulturnim programom in nastopom ansambla Mladi Hajdinčani je potekala na ploščadi pred ob

činsko stavbo. Zbrane je ob tej priložnosti pozdravil hajdinski župan Radoslav Simonič. "Prepričan sem, da bomo tako kot

V prostorih Društvo upokojencev Hajdina so odprli razstavo ročnih del svojih članov

SOVICE, VAREJA / poldrugi kilometer asfalta

Veseli pomembne pridobitve

Kilometer in pol novega asfalta je za Haloze pomembna pridobitev. Posebno, če je bilo potrebno nanj čakati skoraj desetletje. Tako je bila sobotna slovenost v Sovičah toliko prisr~nej{a, saj so odprli asfaltirano cesto Sovi~e - Vareja. 500 metrov je bilo preplastitve, kilometer pa povsem na novo asfaltirane ceste.

Med Vidmom in Leskovcem je sedaj asfaltna povezava tudi po haloških cestah. K temu je pomagala zadnja asfaltirana cesta od doline na leskovški strani do vodohrana v Sovičah. Kar deset let so si tamkajšnji krajani prizadevali za posodobitev svoje ceste, lani so dočakali gra-moziranje in pripravljalna dela, letos pa še asflatno prevleko. Predsednk gradbenega odbora Marjan Jelen se je na sobotni slovesnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi tega za Haloze pomembnega in finančno zahtevnega projekta.

Župan Franc Kirbiš je povedal, da je KS Vareja- Sovi~e -Dravci najmanj{a krajevna skupnost v občini Videm, vendar z najve~ metri asfaltnih cest. Zadnja investicija velja okoli 15

milijonov tolarjev, od tega je 10 milijonov sredstev iz ob~inske-ga proračuna, nekaj bodo prispevali krajani, del pa naj bi prejeli od države, ki pa na vlogo občine {e ni odgovorila. Tako župan upa, da bo finančna konstrukcija nove pridobitve zaključena do konca leta.

Sobotne slovesnosti so se udeležili {tevilni domačini, svetniki in svetnice občine Videm, zapel je sekstet Fegu{ iz Pod-lehnika, na novem asfaltu pa so zaplesali tudi mladi člani kulturno-turističnega dru{tva Soviče - Dravci. Približno na pol poti med začetkom novega asfalta in dolino pa so po otvoritveni slovesnosti pripravili zabavo, ki jo je spremljal muzikant in seveda domače dobrote.

JB

Slovesno odprtje asfaltiranega odseka v Sovičah. Od leve: predsednik gradbenega odbora Marjan Jelen, župan Franc Kirbiš in predsednik KS Soviče-Dravci Janez Alt

pred 10 leti, ko je na{ narod dobil lastno državo, tudi v bodoče znali svojo usodo krojiti sami. Čeravno to moje prepričanje ni najmočnej{e, moramo vanj verjeti. Vera v to pa bo močnej{a, če bomo enotni," je med drugim poudaril.

Na plo{čadi pred občinsko stavbo so bili na ogled stari avtomobili in motorji, v prostorih Dru{tva upokojencev Hajdina pa razstava ročnih del 35 članov od okrog 750, kolikor jih je včlanjenih v dru{tvo.

V prostorih občinske stavbe se je župan R. Simonič srečal z učenkami OŠ Hajdina, ki so osnovno {olanje končale z odličnim uspehom. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj Jože Lah z učiteljicami, predsednik odbora za družbene dejavnosti občine Hajdina Janko Merc in

direktorica občinske uprave Valerija Samperl. Župan je odlič-njakinjam v spomin na srečanje in kot popotnico pri nadaljnjem izobraževanju podaril knjige s svojim posvetilom. Hajdinske odličnjakinje so Monika Cestnik z Zgornje Hajdine, Ester Habjanič iz Gerečje vasi, Tamara Korošec iz Skorbe, Katja Merc z Zgornje Hajdine, Katja Tement iz Slovenje vasi, Suzana Steiner iz Gerečje vasi in Polona Zupanič iz Skorbe. Generacija osnovno{olcev iz občine Hajdina, ki je obiskovala OŠ Breg, pa letos ni imela odličnja-kov v osmem razredu. Ravnatelj Jože Lah se je zahvalil za sprejem, za dobro sodelovanje z občino, obenem pa povedal, da so leto{nje odličnjake zadnja generacija 8-letke na OŠ Hajdina.

MG

Hajdinski župan Radoslav Simonič se je ob dnevu državnosti srečal z odličnjakinjami. Foto: Črtomir Goznik

PTUJ / obisk predstavnikov belgijske organizacije za mala in srednja podjetja

Ob Ljubljani obiskali le {e Ptuj

V nedeljo, 24. junija, sta Obmo~no obrtno zbornico Ptuj obiskala direktor belgijske organizacije za mala in srednja podjetja Roland Waeyaert in poslovni direktor Jan Steverlynck. Spremljal ju je Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja OZ Slovenije. Med nekajdnevnim obiskom v Sloveniji sta ob ljubljanski obrtni zbornici obiskala le {e ptujsko. Predvsem ju je zanimala organiziranost zbornice in njeno delovanje; predstavil jo je sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar.

Za razliko od slovenske obrtne zbornice, kjer je članstvo obvezno, je v Belgiji članstvo prostovoljno. Kljub temu nara-{ča, trenutno jih imajo 80 tisoč. Letna članarina je okrog 250 nem{kih mark, vsa druge storitve, ki jih organizacija opravlja, pa morajo člani plačati posebej. V strokovnih službah imajo okrog tisoč zaposlenih, v vseh 62 slovenskih območnih obrtnih organizacijah in krov-

ni organizaciji pa jih je le nekaj čez 200. Zaposlujejo tudi zdravnike in varnostne inženirje, ki skrbijo za izdelavo izjav varnosti z oceno tveganja, za preglede obratovalnic in podobno.

Obisk Ptuja sta belgijska gosta končala z ogledom vinske kleti, ki ju je izredno navdu{ila. Zelo pa sta bila zadovoljna tudi s hrano v znani ptujski gostilni Amadeus.

MG

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

PTUJ / snidenje z bogomilom ferfilo

Rusi prodajajo Amerikancem led na Antarktiki

Knjižnica Ivana Potrča iz Ptuja je pripravila prešnji torek zanimivo snidenje z Bogomilom Ferfilo, rednim profesorjem na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in vodjem podiplomskega in magistrskega programa smeri svetovne in ameriške študije.

Bogomil Ferfila je svetovni popotnik in je svoja potovanja povezal z raziskovalnim delom političnih in ekonomskih sistemov držav po svetu. Slovi pa tudi kot izjemen potopisni pisatelj, zato je bila ob snidenju tudi predstavitev zbirke njegovih knjig z naslovom Svet na dlani. Sicer pa je Bogomil Ferfila edini Slovenec, ki je bil na južnem polu. Živel je tudi na severu pri Eskimih (ki ne želijo,

da se jih tako imenuje, saj beseda pomeni človeka, ki je surovo hrano, zato zase uporabljajo naziv Inuiti).

Na tokratnem snidenju je Bogomil Ferfila zanimivo spregovoril o svojem bivanju na Antarktiki in severnem tečaju.

V naslovu smo zapisali besede iz izvajanja avtorja in popotnika, češ da Rusi prodajajo na Antarktiki led Amerikancem. Res je! Amerikanci namreč oskrbu-

Prof. dr. Bogomil Ferfilo.

Foto: Fl

jejo tudi ruske raziskovalne postaje na Antarktiki in Rusi jim te storitve plačujejo z ledom. Ampak to je led iz vrtine, ki je globoka okrog 14 kilometrov (najgloblja vrtina na svetu); ta led je namreč izrednega pomena za raziskovalce, tako Amerikanci sorazmerno poceni pridejo do zelo važnih strokovnih podatkov. Je pač tako, da bogati še nikoli ni drago plačeval revežem.

Tudi o naseljenem severnem tečaju - Grenlandiji in življenju Eskimov smo na snidenju dobili veliko zanimivih podatkov.

Pogovor je vodila ravnateljica knjižnice Tjaša Mrgole Jukič.

Franc Lačen

PTUJ / nastop skupine tolovaj mataj v narodnem domu

Ko ušesa reiejo da

V petek je bil v okviru poletnega ptujskega poletja 2001 že drugi nastop. Tokrat je nastopila etno skupina Tolovaj Mataj iz Ljubljane, ki jo sestavljajo glasbeniki Peter Kus (klarinet, piščal, bajs), Jernej Pečak (gosli, bajs) in Roman Ravnič (gosli, bajst, orglice, citre). Zaradi dežja je bil nastop v Narodnem domu na Ptuju.

Godci, ki izvajajo slovensko ljudsko glasbo na ljudskih instrumentih, so predstavili viže iz slovenskega etničnega prostora. Tako smo prisluhnili mazurki

in polki z bovškega področja, šotišu in zibenšritu (sedmorki) z Gorenjske, drnaču (ki so ga prekmurski sezonci prinesli iz Slavonije), prekmurskemu čar-

Zoo^

dašu (ki se razlikuje od madžarskega), porabski vokalni viži, cirkovškemu šotišu (folklorna skupina iz Cirkovc takšnega nima v programu), štajerišu, koroškemu reju, petdobnim dolenjskim vižam, belokranjskim kresnim skladbam in črnomaljskemu kolu ter se sprehodili po goriških vižah do lirične istrske mazurke, ki je s svojo sanjavos-tjo bila ena najbolj dovzetih viž. Prisluhnili smo tudi istrskemu plesu in njihovim svatovskim pesmim ter monferinu (italijanskega izvora), za zaključek pa temperamentnim rezi-janskim vižam, ko so godci ob igranju in petju po rezijanski navadi uporabili tudi izmenjaje levo in desno nogo.

Mnogi plesi sicer niso našega izvora (mazurka, polka, šotiš), so pa postali del našega ljudskega godčevstva, pri nas so dobili svojstveno obliko in navdih in

jih slovenske folklorne skupine uvrščajo v svoje nastope kot slovenske etnološke plese.

Godci Tolovaja Mataja obvladajo ljudske instrumente (gosli oziroma violina in klarinet sta sicer tradicionalna instrumenta v današnji zabavni in resni glasbi). Oba goslača sta vse viže izvajala v prvi violinski legi, eden je držal violino naslonjeno na rame, uporabljali so še dvos-trunski kvartno uglašeni istrski bajs, citre, piščali in orglice. Pogrešali smo napovedane dude in okarino.

Nedvomno sodi etno skupina Tolovaj Mataj med najboljše tovrstne skupine v Sloveniji, naša ušesa pa so se spočila ob blagoz-vočnih nemikrofonskih zvokih. Ni še tako dolgo tega, ko so naši predniki proslavljali ohceti ali se zabavali na veselicah ob takšni glasbi.

Franc Lačen

Godci ljudske glosbe Jernej Pečok, Peter Kus in Romon Rovnic.

Foto: Fl

Ze pet let nam nedeljske večere krajšata neločljiva Desa in Mario. Vendar bo v nedeljo napo~il ~as, ko bomo oddajo 'okrog osmih zvečer' spremljali zadnjič. Cas za žalovanje ali veselje?

V nizu dvestotih oddaj smo si zagotovo najbolj zapomnili goste. Seveda, kako si jih tudi ne bi, ko pa je vsak bil povabljen najmanj petkrat, vključno z božičkom in dedkom Mrazom. Treba je pač upoštevati, da ima Slovenija kot majhna dežela omejeno število znanih oseb. Poleg gostov so nam ostale v spominu tudi številne nagradne igre - te so se vrstile od 'Dajmo, očka' do 'Ugibajte zdaj'. Namesto da bi te igre postale iz leta v leto bolj dovršene, se je zgodilo ravno nasprotno - letalsko karto so si v zadnjih oddajah pridobili tisti pari, ki so dobesedno imeli več sreče kot pameti. Za ugotavljanje, kaj je Desa rekla in naredila pred tremi leti, pač ni treba biti pretirano razgledan. Televizijci so očitno pazili, da gledalci na sproščen nedeljski večer ne bi preobremenjevali svojih možgančkov.

Bolj zanimiv kot oddaja sama pa je gotovo voditeljski par. Zlobni jeziki obdelujejo Maria, ki še ni oddal srca nobeni (ženski) izvoljenki, čeprav se mu je ponujala tudi Natalija Verboten s svojimi čari, ki se v nasprotju z mnogimi ženskami končajo šele nekje pri popku. Po drugi strani Desa nikoli ni bila zanimiva za obdelovanje, saj se je s svojih napak redno norčevala že v oddaji. Morda je prav zato postala ena izmed najbolj priljubljenih Slovenk.

Zoom se torej poslavlja. Pretirano pogrešal ga ne bo nihče - da bi se to zgodilo, bi se moral posloviti precej prej kot po petih letih. Sedaj lahko le čakamo, kakšne izboljšave bo na televizijo prinesla letošnja jesen ...

Nataša Zuran

JURSINCI / likovna kolonija dru[tva upokojencev

Prelepa pokrajina navdušuje

Prejšnji četrtek je pripravilo Društvo upokojencev Ptuj skupaj s svojo likovno sekcijo likovno kolonijo svojih članov v Juršincih.

Slikarji so se zbrali v Sakuša-ku, kjer ima predsednik svojo počitniško hišico; tam jih je sprejel juršinški župan Alojz Ka-učič, na kratko orisal mesto in položaj občine Juršinci, o zgodovini in o pomembnih ljudeh, ki so živeli v Juršincih, je govoril Andrej Fekonja, gostiteljem pa se je zahvalil Branko Gorjup.

Na koloniji je sodelovalo pet slikarjev: Elfrida Brenčič, Branko Gorjup, Rozina Šebe-tič, Tonček Šoemen ter Oton Žnidarič iz Ormoža. Slikarji bodo iz podob, ki so jih ustvarili, ob juršinskem občinskem prazniku pripravili likovno razstavo.

Fl

Pred zočetkom kolonije so govorili župon Alojz Koučič, predsednik društvo Andrej Fekonjo in predsednik likovne sekcije Bronko Gorjup. Foto: Fl

PTUJ / mednarodni otro[ki folklorni festival

Ptuj gosti štiri skupine

Letos bo na Ptuju že sedmič potekal mednarodni otroški folklorni festival, ki ga pripravlja Zveza kulturnih društev Ptuj skupaj z območnimi izpostavami Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj, Maribor in Slovenj Gradec. Med 27. junijem in 1. julijem bodo v Sloveniji gostovale štiri otroške folklorne skupine: Oradea iz Romunije, Bo-kreta iz Madžarske, Radost iz Češke ter Ententin iz Hrvaške. Na Ptuju jih bomo imeli priložnost videti v četrtek, 28. junija.

potekale na odprtem prostoru in brez vstopnine, le če bo pošteno lilo, bodo prireditve odpovedane. Otroci iz štirih držav si bodo mesto tudi ogledali in se z vodiči sprehodili na grajski hrib. "Prijazno vabljeni otroci, starši, dedki, babice in sploh vsi prijatelji otrok, plesa in pesmi!" v imenu organozatorjem vabi vodja ptujske izpostave sklada za kulturne dejavnosti Nevenka Gerl.

Ob 10.30 bo povorka vseh skupin po starem mestnem jedru, ob 11.00 bodo vse štiri skupine nastopile pred Mestno hišo, ob 17. uri pa bosta romunska in madžarska skupina nastopili na Novem trgu — pri Mercatorje-vi Blagovnici, češka in hrvaška pa v Termah Ptuj.

Organizatorji si želijo, da bi Ptujčani prijazno sprejeli nastopajoče otroke na vseh treh dogodkih. Vse prireditve bodo

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Vsa iast poiitniiam!

Pa jih le imamo — dolgo pričakovane, zaželene, zaslužene POČITNICE! Slišim, da ni malo učencev in dijakov, ki so jih dočakali na robu psihofizičnih zmožnosti. In slišim, da imajo nekateri učitelji in profesorji dodobra zrahljane živce. Tudi mnogim staršem je presedla ihta za točkami in vpisnimi mesti nadaljnjega šolanja svojega nadebudnega podmladka. Vsako šolsko leto ista pesem, le tistih "ta glavnih" očitno ne boli glava. A kaj bi s tarnanjem, počitnice so tu, zato odvrzite šolska bremena in uživajte sleherno uro blaženega časa, ko šole bolj ali manj samevajo.

Če pa vas slučajno oblegajo temačne misli, recimo zaradi neuglednega šolskega uspeha, ali vas pestijo mizerne denarne zmožnosti počitnikovanja, ali vas morda zdravje nekoliko zafrkava, ali pa ... Nikar! Priporočam vam branje odličnih zgodb, ki so zbrane v knjigi z naslovom IN DRUGI domačega uveljavljenega avtorja Franja Frančiča. To grenko knjigo nekega otroštva in odraščanja priporočam mladim in odraslim bralcem ter vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z otroki, zato, da bi se zavedeli resničnih življenjskih bridkosti. In tudi zato, da bi ohranili upanje tudi takrat, ko se zdi, da vse poti vodijo v brezno.

Knjigo In drugi, ki je izšla v zbirki Najst in jo uspešno ureja Zdravko Duša pri Cankarjevi založbi, odlikuje zraven tematike odlična avtorjeva pisava ter je vredna pozornosti nekoliko zahtevnejše bralne publike.

Ubiti otroka je prva zgodba, ki senzibilnemu bralcu izzove pravo stisko srca. Frančič je mojstrsko izrisal podobo družine, kjer sta alkohol in nasilje zakon. Muke podhranjenega fantiča, ki ga mati zapira pred svetom v izbo, so strahotne: otrok je navzven bebast, avtor pa z neverjetnim darom opisuje čustveno dogajanje v otroku, ki hlepi po materi in samopotrditvi. Grozovito nasilje, fizično in psihično, se naseli tudi v fantova dejanja. Večno odrinjen in nerazumljen pristane na psihiatriji, kjer je podvržen lobotomiji.

Najst je kratka zgodba, ki se pogosto dogaja današnjim najstnikom. Osmošolec pač ne vidi pravega življenjskega smisla, ko odtujeni starši sanjajo o hiši, ko starši bledijo v dolgočasni slu

žbi za klavrno plačo, ko starši pridigajo, a sami niso vzor. Fantu je zatočišče dedek, ki živi svoje počasno, z naravo povezano življenje. Na srečo se fantu uresniči ljubezensko hrepenenje in Neja bo njegova sopotnica skozi najstniška iskanja.

Manj kot nič je kruta pripoved srednješolca, ki so ga domače razmere potisnile v prestopniš-tvo. Naslovno besedno zvezo — manj kot nič — fant uporablja za opisovanje svojih občutkov. Nasilje, ki ga je doživljal v krogu domače družine, ga je polagoma utrdilo: vse je bolelo manj kot nič. Tako tudi občuti manj kot nič, ko je soudeležen pri posilstvu.

Grajski biki je naslov predzadnje zgodbe, ki zarisuje stranpota nesrečnega otroka in odgrinja strašljive podobe prevzgojnega doma. Le redkim gojencem uspe prestopiti začarani krog domskih otrok, ki so jim razsute, nasilja in alkoholizma polne družine, naložile težko življenjsko breme. Mnogokrat pretežko, da bi znali in zmogli dostojno zaživeti. Zaživeti tako, kot je uspelo pripovedovalcu v Grajskih bikih, ki jih avtor zaključuje z besedami: "To je bil čas mojih najstniških let, ki jih nikoli ni bilo."

Zgodbe zaključuje kratko Pismo svobodi, kjer avtor premišljeno zaokroži knjigo s temeljnim hrepenenjem po materi, po osebnem izrazu, po individualni svobodi, po ljubezni, po spoštovanju enakih in drugačnih.

Knjiga In drugi, ki je izšla s pomočjo Ministrstva za kulturo RS, naj postane obvezno čtivo odraslim, čeprav je iz zbirke Najst, ker je tudi opomin in pomoč za razumevanje težko doumljivega mladostniškega vedenja.

Liljana Klemenčič

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

PTUJ / petkovi koncerti pod zvezdami

Prvi je bil Canticum

15. junija je bil prvi iz cikla poletnih koncertov, ki potekajo v juniju in juliju ob petkih na dvori{~u ptujskega gradu. Namenjen je bil zborovskim sladokuscem. Namesto najavljenega komornega zbora Ipavska z Matjažem Š~ekom je nastopila vokalna skupina Canticum in Maribora pod vodstvom Jožeta Fursta. Organizatorju - javnemu skladu za kulturne dejavnosti - obmo~ni izpostavi Ptuj - je uspelo zapolniti termin z mnogo bolj{im in mednarodno uveljavljenim ansamblom, kar je pohvalno. Zato bi si poslu{alci toliko bolj zaslužili pojasnilo za to zamenjavo.

Canticum deluje že osmo sezono pod istim zborovodjem. Združuje {tudente glasbe z mariborskih fakultet. Individualno {ola pevce prof. Barbara Jer-nejcic. Zbor {teje okoli dvajset pevcev, žal pa so se na Ptuju predstavili v okrnjeni sestavi pet

najstih.

Jože Furst je mednarodno uveljavljeno zborovodsko ime. Je profesor za zborovsko dirigiranje na mariborski pedago{ki fakulteti. Vodil je vrsto odličnih slovenskih zborov in z njimi dosegal prva mesta na nacionalnem

KONCERT GODALNEGA KVARTETA STRINGS.SI

V petek, 29. junija, prihaja na Ptuj štiričlanska godalna zasedba STRINGS.SI, ki izvaja prijeten, {irokemu krogu ljubiteljev dobre glasbe poslušljiv jazz, združen s folklornimi motivi in latinom.

Skupina je pravzaprav nadaljevanje poti skupine NEW STRINGS z isto postavo, kot se je leta ^996 predstavila na Mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani. Že od začetka skupnega ustvarjanja skušajo glasbeniki razširiti zvok klasičnega igranja na godalih. Njihovo avtorsko delo je sinteza skupnih idej Vlada Batiste, avtorja glasbe in aranžmajev, ter skupinskega muziciranje vseh članov kvarteta.

Kvartet sestavljajo: Vlado Batista — skladatelj, violinist in aranžer ansambla, Saša Olenjuk — violinist, trenutno koncertni mojster Mariborske filharmonije, Marijan Dovic — violinist, publicist in Eva Julija Cučkov — violončelistka, stalna članica orkestra RTV Slovenija.

Koncertu v okviru cikla Dober večer, zvezde! bomo lahko prisluhnili ob 21. uri na dvorišču ptujskega gradu, če bo slabo vreme, pa v Narodnem domu. Vstop je prost, saj je pokrovitelj koncertnega cikla Mestna občina Ptuj.

Prvi večer pod zvezdami so olepšali pevci zbora Canticum iz Maribora. Foto: Langerholc

in mednarodnih tekmovanjih.

Spored koncerta na Ptuju je bil deljen v dva sklopa. V prvem, sakralnem delu smo poslušali dve Gallusovi skladbi (madrigal in motet) in sakralne skladbe O. di Lassa, F. Schuberta, O. Mes-siaena ter F. Poulenca. Skladba Pavla Sivica Kadar te ni je izstopala iz slogovne ubranosti prvega dela koncerta. V drugem delu smo poslušali izbrane zbore skladateljev dvajsetega stoletja: A. Schonberga, B. Brittna, S. Barberja in G. Petrassija. Zbor je dodal dve obdelavi slovenskih ljudskih pesmi.

Zbor odlikuje jasna dikcija in smiselno fraziranje. Že v prvem delu smo lahko uživali ob odličnih izvedbah Gallusovih skladb in Schubertove Salve Regine. Furstovo racionalno in estetsko dirigiranje je pevcem popolnoma razumljivo, zato nas njegove izvedbe vedno znova prepričajo.

V drugem delu smo najbolj uživali ob izvedbi Brittnovega cikla Five Flower Songs ter ob Barberjevi Mary Hynes. Literatura, ki jo prepevajo boljši slovenski zbori, je žal zelo skromna in zamejena, zato poslušamo vedno ene in iste skladbe. Jože Furst v svoje sporede vključuje dela iz svetovne renesanse, še bolj pa dela svetovnih skladateljev - velikanov dvajsetega stoletja, ki so po izvedbeni strani zahtevnejša.

Zborov zvok je bil zaradi obolelih altistk nekoliko načet, vredno pa je pohvaliti izvrstno sopransko vrsto. Vsekakor je bil to za ptujsko zborovsko povprečje izjemen koncert, vreden obiska in zapisa.

Ambient dvorišča ptujskega gradu ni najprimernejši, saj tudi novi vozni red vlakov ne upošteva ure koncertov!

MiG

PTUJ / v vrtcu končali računalniško izobraževanje

Otroci in računalnik

V petek, 15. junija, je podjetje Ivanuša Contactum skupaj z Vrtcem Ptuj priredilo sve~ani zaklju~ek programa Ra~u-nalni{tvo za najmlaj{e, ki ga je to podjetje izvajalo v vrtcu. Slovesnost je vodil Robert Ivanu{a.

"Naše otroke bo računalnik na njihovi nadaljnji poti spremljal še velikokrat in računalnike otroci dandanes zelo pogosto uporabljajo. Ko je naš otrok prevelik

za dudo in še premajhen za šolo, je najboljše, da mu, ko mu je dolgčas, ponudimo prek računalniških iger vstop v svet računalništva, da se bo z igro naučil

tudi drugih spretnosti in znanja, ki ga bo potreboval v življenju," je prisotne nagovorila direktorica podjetja Ivanuša Contactum Mirjana Ivanuša.

Otroci so bili razdeljeni v dve težavnostni skupini oz. stopnji. Prva skupina prve stopnje pod vodstvom mentorice Simona Za-fošnik se je predstavila s pro-

Z računalniki se bodo otroci srečevali vse življenje, zato je prav, da se že v mladosti seznanijo z delom z njimi

grami za najmlajše, kot so npr. prepoznavanje barv, postavljanje predmetov na pravilna mesta. Druga skupina pod mentorstvom Danice Anzelc je prikazala programe v spretnosti štetja, spoznali so oblike in uporabo športnih pripomočkov. Zadnjo skupino, to je skupino druge težavnostne stopnje, so sestavljali najstarejši (predšolski) otroci pod vodstvom mentorice Zdenke Fajfarič. Predstavili so pridobljene veščine v spoznavanju in razločevanju likov in nekaj matematičnih spretnosti.

V okviru izobraževanja je bilo prirejeno tudi računalniško tekmovanje, ki je prav tako bilo razdeljeno na dve stopnji. V prvi težavnostni stopnji je prvo mesto zasedla Lucija Vuk, drugo mesto je pripadlo Kaji Kostan-jevec, tretje mesto pa je zasedel Aljaž Vaupotič. V drugi težavnostni stopnji si je prvo mesto priborila Avalon Ivanuša, drugi dve pa sta dobila Aljaž Strnivec in Maja Bezjak. Vsi udeleženci so dobili potrdila o izobraževanju, najboljših šest pa je prijelo diplome in sponzorske nagrade.

Poleg otrok, staršev in mentorjev sta se svečanosti udeležila tudi podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker in predstavnica Vrtca Ptuj Tinka Kostanje-vec.

Poleg predstavitve znanja iz računalništva so se otroci predstavili tudi z izdelki - slikami, ki so nastajale v času njihovega računalniškega izobraževanja.

Ozren Blanuša

ZETALE / ravnateljica marija krušič se je poslovila

Odhod po 37 letih dela

Marija Kru{i~, ravnateljica osnovne {ole @etale, po skoraj dopolnjenih 37 letih službe kon~uje svojo pedagoško pot. Trenutno je na dopustu, z julijem pa se bo upokojila.

Delo učiteljice je začela 1964. leta v Žetalah, kjer je poučevala dva druga razreda. Naslednje leto je poučevala v Podlehniku 2. razred ter slovenski in nemški jezik, potem pa se je vrnila v Žetale, kjer si je ustvarila dom in družino ter ostala zvesta žetalski osnovni šoli vse do danes.

Vsa leta je na šoli poučevala slovenski in nemški jezik, dvajset let je bila vodja podružnične šole, ko je žetalska šola spadala po matično šolo Podlehnik. Ko

je šola leta 1996 postala samostojna, je postala ravnateljica.

Pravi, da je z veseljem poučevala oba jezika, da pa se je zavzeto in vestno lotila tudi vodenja šole. Največ dela je bilo ob prehodu na samostojno šolo, ponosna pa je, da ji je uspelo ob pomoči najprej občine Majšperk in kasneje občine Žetale ter seveda republiških sredstev zgraditi novo, sodobno osnovno šolo v Žetalah, ki je danes ponos kraja, učencem pa prijetno domovanje v času osnovnošolskega šolanja.

Ob svojem šolskem delu je delovala tudi kot režiserka v prosvetnem društvu Žetale. Zrežirala je petnajst dramskih del. Po potrebi se je ukvarjala tudi z lektoriranjem in pisanjem govorov.

Marija pravi, da se je z mladimi dobro počutila in da bi si ponovno izbrala poklic učiteljice. Sedaj se bo posvetila pisanju knjige o razvoju šolstva v Žeta-lah, pripravljena pa je delovati tudi v prosvetnem društvu, če jo bodo potrebovali.

Franc Lačen

MAJSPERK / ob koncu leta v os

Po 36 letih ponovno literarno glasilo

Osnovno {olo v Maj{perku obiskuje 325 u~encev, ki nabirajo znanje v {estnajstih oddelkih in v oddelku podalj{a-nega bivanja. Kot je povedal ravantelj {ole Rajko Jurgec, ki to funkcijo opravlja že sedmo leto, delujeta na {oli tudi vrtec ter mala {ola. Šola ima dve podružnici, Ptujsko Goro in Stoperce. Na Ptujski Gori, kjer je 39 u~encev, je kombiniran pouk v 1. in 2. razredu, v Stopercah pa je 34 u~encev in kombiniran pouk v 1. in 2. razred ter 3. in 4. razredu.

Na {oli je 54 zaposlenih, od tega 35 strokovnih delavcev, v vrtcu pa 7. Solo obiskuje tudi mobilni pedagog iz {ole dr. Ljudevita Pivka na Ptuju.

Sola v Maj{perku se otepa z velikimi prostorskimi problemi: nimajo jedilnice, tako učenci malicajo v razredih, tudi telovadnica, ki je bila zgrajena 1974. leta, je tesna. Sola je bila nazadnje adaptirana leta 1966. Zaradi prostorske stiske se {e niso uspeli vključiti v program devetletke; vsebinsko oziroma strokovno so na program že pripravljeni, problemi lahko nastanejo le pri izbirnih predmetih. Predvidena je gradnja popolnoma nove {ole na novi lokaciji, vendar jih skrbi, da ne bo zgrajena do uzakonjenega prehoda vseh osnovnih {ol na devetletko. Upajo, da bo termin prestavljen, saj je v Sloveniji {e veliko {ol, ki imajo prostorske probleme.

V četrtek so imeli na {oli zaključno prireditev, ki so jo poimenovali Setev! Žetev? Namenili so jo tudi deseti obletnici samostojnosti Slovenije. Na prireditvi so podelili priznanja najbolj{im učencem. Za {olska in razredna priznanja imajo izdelan pravilnik. Knjižne nagrade zlatim od-ličnjakom, ki jih je bilo devet, je podelil župan Franc Bezjak.

Na {oli se lahko pohvalijo z dvema zmagovalcema Vesele {ole, Nina Mohorko, ki je pri

Rajko Jurgec, ravnatelj šole v Majšperku. Foto: Fl

eksternem ocenjevanju dobila maksimalno število točk, pa je osvojila tudi zlato Vegovo priznanje.

Skrbijo tudi za nadstandardne in fakultativne dejavnosti. Vse učence v času šolanja naučijo plavati, polovica učencev pa se udeleži tudi smučanja. Skrbijo za kolesarske tečaje, na šoli pa učenci lahko opravijo tudi izpit za kolesa z motorjem.

Učiteljica slovenskega jezika Marjeta Kotnik se je pohvalila, da so letos po 36 letih ponovno izdali literarno glasilo Mlada rast, v katerem so prozni prispevki, pesmi in risbe učencev.

Ob koncu leta bodo proslavljali stoletnico šole, za kar so učenci že izdelali raziskovalno nalogo.

Franc Lačen

OD TOD IN TAM

TURNISCE / devet let upokojenskega društva

Živahni kot mladostniki!

V petek, 15. junija, je društvo upokojencev TUrnišče praznovalo devetletnico delovanja. Praznovanja, ki se je začelo že v četrtek z razstavo ročnih del, se je udeležilo okrog sto članov.

Društvo upokojencev Turni-šce je nastalo 15. junija 1992. leta, ko je poznej{i predsednik društva Jože Milošic zbral deset prijateljev, skupaj so popravili in uredili dvorano in nato ustanovili društvo. Danes društvo vodijo devetčlanski odbor, upravni in nadzorni odbor, tajnica, blagajnik in predsednik društva, šteje pa sto sedemdeset članov, od tega jih je trinajst sta

rih od osemdeset do devetdeset let, štirideset jih ima od sedemdeset do osemdeset let, najstarejša članica pa kar devetdeset let. "Glavni razlog za nastanek društva je bil ta, da se za upokojence ni nič dogajalo. V Tur-niščah je zelo malo domačinov, ljudje so se priselili iz Haloz in okoliških krajev, pravzaprav sosed soseda ne pozna. Zato je bil eden poglavitnih razlogov

za nastanek društva, da se ljudje spoznajo med seboj," pravi predsednik društva Jože Milo-šič, ki je na tem položaju že od vsega začetka. Pri delu mu pomaga tajnica Katja Anžel -vedno zelo nasmejana in zaposlena.

V petek se je praznovanje obletnice začelo že navsezgodaj, ko so se udeleženci (zbralo se jih je kar šestinpetdeset) odpravili s kolesi na trim. Pot jih je vodila preko Vidma in Šturmo-vca do Lancove vasi in nazaj proti Turniščam. Vožnja je zelo dobro uspela. K temu je poleg

GERECJA VAS / 70 let gasilskega društva in 5. dan gasilcev

Svoje poslanstvo dosledno uresnitujejo

V nedeljo, 1. julija, bo PGD Gerečja vas praznovalo 70-letnico aktivnega in uspešnega delovanja, z njimi pa bodo svoj peti praznični dan proslavili vsi gasilci, vključeni v Območno gasilsko zvezo Ptuj. Slovesnost bodo pričeli ob 15. uri pred gasilskim domom v Gerečji vasi. Pripravili so mimohod gasilcev, nastop MPZ PGD Hajdoše, godbe na pihala Talum Kidričevo, slavnostni govornik bo župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Ob tej priložnosti bodo razvili društveni prapor. Za trak je darovalo 18 posameznikov, 24 društev in podjetij, darovalcev za žebljiček je bilo kar 139. Podelili bodo tudi 25 državnih gasilskih odlikovanj.

Pri PGD Gerečja vas so se ob jubileju zelo potrudili. Društveno kroniko 70-letnega delovanja so zajeli v lično brošuro, ki so jo izdali v nakladi 300 izvodov. Njen avtor je Janez Kiseljak. Po končanem uradnem delu se bodo gasilci in njihovi prijatelji poveselili na vrtni veselici z ansamblom Slapovi.

Nekaj drobcev iz kronike.

Gasilsko društvo Gerečja vas je bilo ustanovljeno 15. marca 1931. Za ustanovitev je najzaslužnejši prvi in dolgoletni načelnik in predsednik Janez Kaisersberger. Ob ustanovitvi

je imelo društvo 23 članov. Gasilski dom je bil zgrajen leta 1932, leta 1935 so že imeli gasilski avto, društveni prapor pa so razvili leta 1939. Leta 1952 je bil dom v celoti obnovljen. Leta 1976 so končali gradnjo garaž, leta 1986 so se veselili nove kuhinje v domu, razširjene dvorane in obnovljenega doma. Pripravili so tudi krst novega orodnega avtomobila. Na 67. občnem zboru društva, ki je bila leta 1998, so za predsednika izvolili sedanjega predsednika Martina Kaisersbergerja. V letošnjem letu so na gasilskem

Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Gerečja vas Martin Kaisersberger

domu obnovili fasado, zamenjali stavbno pohištvo in opravili druga potrebna obnovitvena dela ter uredili okolico. Organizirali so centrsko tekmovanje.

V jubilejnem letu imajo vpisanih 165 članov, od tega 39 pionirjev in mladincev, 43 aktivnih članov, 9 veteranov in 78 podpornih članov. V 70-letnem delovanju je društvo vodilo 14

PTUJ / golfisti za ptujsko bolnisnico

Denar za nakup defibrilatorja

Tudi drugi tradicionalni turnir v golfu, ki ga je za svoje poslovne partnerje in prijatelje organiziralo podjetje Tenzor 16. junija na ptujskem igrišču za golf, je imel humanitarni značaj. Zbrali so 614 tisoč tolarjev in jih podarili ptujski bolnišnici za sofinanciranje nakupa defibrilatorja (aparata za oživljanje), ki stane dva milijona tolarjev.

Simbolični ček so direktorju ptujske bolnišnice Lojzetu

Arku izročili ob koncu turnirja. Za humano dejanje se je zahva-

Golfisti so na 2. turnirju podjetja Tenzor zbrali za ptujsko bolnišnico 614 tisoč tolarjev. Simbolični ček je na prireditvi direktorju ptujske bolnišnice Lojzetu Arku izročil tehnični direktor Tenzorja Albert Bene. Foto: Črtomir Goznik

lil sponzorjem in vsem igralcem golfa, ki so s tem tudi dali vedeti, da ob pediatrični kliniki v Sloveniji obstajajo tudi druge zdravstvene ustanove, ki potrebujejo sponzorska sredstva za nakup medicinske opreme. Direktor podjetja Tenzor Miran Senear pa je ob tej priložnosti povedal, da so sredstva za sofinanciranje tega življenjsko pomembnega aparata darovali z željo, da ga ne bi nikoli potrebovali. "Veseli pa bomo, če bomo pomagali rešiti življenja najbolj ogroženih bolnikov."

Lani so golfisti prvega Ten-zorjevega turnirja kupili računalnik na vidu zelo prizadetemu dijaku ptujske gimnazije Timoteju, da bi mu olajšali učenje. Pred kratkim je ta uspešno prestal operacijo na očeh in vidi na eno oko. Novico so z navdušenjem sprejeli. Tudi njihov tretji turnir v letu 2002 bo imel hu-

načelnikov oziroma predsednikov. Ob jubileju je sedanji predsednik Martin Kaisersberger z zadovoljstvom ugotovil, da članstvo odgovorno in delovno nadaljuje gasilsko poslanstvo ter ga prenaša na mlajši rod. Kljub težavam, ki jih v tem obdobju ni bilo malo, so uspešno izpolnjevali svoje poslanstvo - pomagati sočloveku. Sodobni čas zahteva svoje, slediti morajo no-

vim trendom in tehniki gašenja in reševanja. Med drugim morajo v orodjišče postaviti novo, sodobnejše vozilo, primerno za sedanji način gasilske taktike.

Gerečani so ponosni na svoje gasilce, z ustanovitvijo gasilskega društva se je pričela vas kulturno prebujati, kajti gasilski dom je bil in ostaja središče vsega dogajanja v vasi.

MG

velike udeleženosti pripomoglo še lepo vreme in discipliniranost upokojencev na cesti. Doma pa jih je čakala pogostitev ob živi glasbi z ansamblom Predor.

Društvo med drugim organizira tudi razno razne izlete, rekreacijske akcije, zabave. Prvi večji izlet bo srečanje upokojencev v Velenju, za kar želijo, da bi se prijavilo čim več udeležencev, želijo pa si tudi sodelovanja z drugimi upokojenskimi društvi.

Kljub letom so vsi še vedno zelo mladi po srcu, saj se zabavajo in ob melodijah glasbe zavrtijo po plesišču kot kakšni dvajsetletniki.

Ozren Blanuša

manitarno noto.

MG

P E R U T N I N

O T I Č E K

Begova juha

Sestavine 2a 4 osebe:

Kokošje meso PP 1/2 kg

Korenje 5 dag

Peteršiljeve korenine 5 dag

Paprika 1/2 kom

Riž 2 dag

Sladka smetana 2 dl

Rumenjak 2 kom Limona, sol, poper

Priprava:

Meso očistimo, razrežemo na kocke, pristavimo v kozico malo olja in meso

popečemo. Dodamo očiščeno na rezance narezano zelenjavo, ko je malo popečeno zalijemo z vodo in dodamo začimbe. Vse sloipaj kuhami približno 30 minut, nato dodamo riž in kuhamo še približno 5 minut. Iz sladke smetane in mmenjaka pripravimo legir in juho na koncu ligiramo oziroma zalijemo s pripravljeno sladko smetano kateri smo dodali rumenjake. Po potrebi juho še začinimo.

Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si

Stoletje dobrih okusov

M

Perutnina Ptuj

OD TOD IN TAM

(Mit^đlintam

PTUJ / POMOČ DRUŠTVU SREČANJE

V soboto, 30. junija, bo na trgu pred Mercatorjevo Blagovnico turistična agencija Anka v sodelovanju s patrom Karlom Gržino iz župnije Razbor pri Zidanem Mostu predstavila dejavnost društva Srečanje, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da se bori proti širjenju ene najhujših bolezni današnjega časa — odvisnosti od drog. Društvo se bo predstavilo s svojim delom in programom. Prav tako bo predstavljena alternativa - zdravo življenje, zato bo MITO SPORT iz Ptuja s svojim demonstracijskim teamom predstavil vse bolj popularno obliko telesne vadbe TAE-BO. S tem se želijo organizatorji po svojih močeh priključiti vseslovenski akciji Z vetrom v laseh - s športom proti drogi. Ob vsem tem bo turistična agencija Anka tega dne del izkupička od prodaje programov namenila delovanju skupnosti. Predstavitev bo potekala od 9.30 do 13. ure in bo obogatena še s pogostitvijo in glasbenim programom.

ZAVRČ / OBISK MINISTRA F. BUTA

V petek, 15. junija, je ob~ino Zavr~ obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But in se z županom Miranom Vukom ter ~lani stranke SLS + SKD na Švabovem pogovarjal o aktualni problematiki v kmetijstvu in v ob~ini Zavr~. Skupaj s ~lani regijskega odbora se je kot predsednik stranke udeležil letne konference ob~inskega odbora te stranke. (-OM)

KOČEVJE / USPEH NA

17. KOMUNALIADI

Predstavniki Komunalnega podjetja, Čistega mesta in Ekolesa iz Ptuja so se 15. in 16. junija v Ko~evju udeležili 17. sre~anja delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije - Komunaliade. V petek so sodelovali na strokovnem posvetu s predstavniki ministrstva za okolje in prostor o poslovanju komunalnega gospodarstva v letu 2001 ter o poslovni odli~nosti v javnem sektorju. V soboto pa so potekale delavske športne igre, ki se jih je udeležilo 2500 komunalnih delavcev. Med Ptuj~ani je nave~ji uspeh dosegla ekipa Komunalnega podjetja Ptuj, ki je bila najboljša pri izvedbi kanalizacijskega priklju~ka in aranžiranju cvetja, uspeh pa so dopolnili z 2. mestom v šahu, 3. v odbojki ter 4. v ženski odbojki in streljanju z zra~no puško, ekipa Ekolesa pa je osvojila 3. mesto v košarki.

ZAVRČ / ŽUPAN OBDARIL ODLIČNJAKE

župan ob~ine Zavr~ Miran Vuk je v petek, 15. junija, obiskal za-vrško osnovno šolo in se udeležil zaklju~ne slovesnosti s predajo klju~a. Ob koncu osnovnega šolanja je posebej ~estital u~en-cem Lilijani Vesenjak, Klavdiji Krajnc in Mitiji Kokotu, ki so bili odli~ni v vseh osmih razredih, ter jim za nagrado izro~il knjižno in prakti~no darilo. (-OM)

BUKOVCI /

715-LETNICA VASI

V Bukovcih so v nedeljo, 17. junija, pripravili prireditve v po-~astitev 715-letnice vasi. Ob 8. uri so v dvorani GD odprli zanimivo razstavo etnografskih predmetov, ki pri~ajo o zgodovini Bukovcev. Ob 10. uri so pri~eli

18. gasilsko tekmovanje pionirjev z mednarodno udeležbo. Sodelovalo je 15 ekip. Med pionirji so zmagali mladi Bukov~ani, med pionirkami pa ekipa iz Šmartne-ga ob Paki. Člansko tekmovanje gasilcev in osrednjo popoldansko kulturno-zabavno prireditev pa so zaradi dežja prestavili za nedolo~en ~as. (-OM)

PTUJ / s stanislavom krambergerjem o razmerah v slovenski obrti

Velik napredek, veliki problemi

Predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger redno prihaja na Ptuj. Obrtni{tvo na Ptujskem dobro pozna, pa tudi ve~ino ptujskih obrtnih razstav je videl. Pravi, da si Ptuj zasluži pogostej{e razstave (zanje so se opredelili tudi anketiranci ob 4. razstavi), pa tudi primernej{i prostor (tudi za tega so se zavzeli pred petimi leti). "Ptuj~ani so me z razstavo presenetili. Je raznolika, dobra, presene~a kvaliteta razstavljenih izdelkov," je {e dodal. Ni pa se mogel ogniti pripombi glede same lokacije razstavi{~a: "Razen neasfaltiranega dvori{~a, je vse drugo prijetno videti."

Ob peti razstavi obrti smo predsedniku upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislavu Krambergerju postavili nekaj vpra{anj o trenutnih razmerah v obrti in podjetni{tvu na Slovenskem.

tednik: Lahko predstavite trenutno obrtno problematiko v Sloveniji?

S. Kramberger: "Lahko re-~em, da je dramati~na. Zgodile so se nekatere stvari, ki so oziroma bodo izjemno drage, ki so zgolj papirne narave, pomenijo pa izgubo ~asa in denarja, s tem pa tudi slabitev konkure-~ne sposobnosti v obrti in po-djetni{tvu. Predvsem imam v mislih zakon o varnosti in zdravju pri delu; gre za zakon z izrazito birokratsko in tudi teh-nokratsko vsebino. Sledijo delovna zakonodaja, predlog novega zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcem ne bo prinesel ni~ dobrega, predvsem ve~ obveznosti, dosedanjim pravicam se dodajajo tudi pravice iz kolektivnih pogodb.

Obrtniki-delodajalci namre~ pri~akujejo tak{en zakon o delovnih razmerjih, ki bo tržno naravnan, ki bo pospe{eval zaposlovanje. O plačilnem redu in plačilni nedisciplini pa že tako dolgo govorimo in ga urejamo, da skoraj ni več res. Za vstop v Evropo bi morali imeti vsaj nekaj urejenega. Če bi plačilno disciplino uspeli vsaj do neke mere urediti, bi bila to velika prednost ob vstopu Slovenije v Evropo. Ampak vsi so gluhi za to temo, najslab{i oziroma največji neplačnik pa je država. To v nobenem primeru ni dobra popotnica za Evropo. Tu gre tudi za vpra{anja po{tenosti, zanesljivosti. Do 27. julija morajo vsi delodajalci sprejeti izjave o varnosti z oceno tveganja ter najti nekoga, ki bo skrbel za njihovo varnost in zdravje. Gre za nekaj milijonov mark, ki jih bodo vrgli ven tudi tisti, ki v nobeno kategorijo ne sodijo tudi nikjer na zahodu. Ne razumem ministrstva za delo, da je delodajalcem, ki nimajo zaposlenih, tudi naložilo to breme. V tujini se tovrstna zakonodaja nana{a izključno na delavca, na tiste, ki zaposlujejo. Če bi re{ili samo ta problem, bi razbremenili okrog sto tisoč subjektov. Država nima ne dovolj zdravnikov medicine dela, ki bi bili sposobni izpeljati to ogromno delo, in ne dovolj zavodov za varstvo pri delu. Zdi se, da se ustvarja tretji krog kartela - poleg notarjev in odvetnikov {e zdravniki. Mislim, da je bilo dobro zami{ljeno, a ni dobro izpeljano."

tednik: Kaj pomeni za raz-

celo pred Evropo. Razvoj je šel svojo pot, vprašanje je samo cena, ki smo jo zanj plačali. Trdno sem prepričan, da če bi bila volja v parlamentu in vladi, bi lahko zadovoljivo rešili nekatere probleme, ki v danih razmerah zavirajo razvoj obrti. Veliko težav imamo na primer v dual-nem sistemu izobraževanja, kjer so naši nasprotniki šole in kjer ni prave volje, da bi ukrepali.

Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Foto: Črtomir Goznik

voj obrti in podjetni{tva v Sloveniji dejstvo, da ti dejavnosti nimata več samostojnega ministrstva?

S. Kramberger: "Morda bi bilo dobro, da bi imeli ministrstvo, če bi to delalo izključno v interesu obrti in podjetni{tva. Če pa je to ministrstvo podrejeno neki partijski oziroma drugi disciplini, od njega ne more biti koristi. Tudi od ministrstva za gospodarstvo ne, ker se nima časa ukvarjati s problematiko fleksibilnih enot. Mi danes predstavljamo veliko moč, 280 tisoč zaposlenih v tem sektorju pomeni, da smo blizu veliki industriji, ki ima danes {e 360 tisoč zaposlenih. Nihče ne poslu{a na{ih težav, na{ih problemov. Vsi nas vidijo le kot plačnike, kot tiste, ki se dajo iz-kori{čati, od katerih je treba jemati. Obrtna zbornica Slovenije sedaj posku{a tudi preko nekaterih lobijev znotraj nekaterih strank pridobiti razumevanje in jih prepričati v upravičenost na-{ih zahtev, ki niso nič drugega kot zahteva po razvoju."

tednik: Koliko pa so stranke v Sloveniji sploh zainteresirane za Obrtno zbornico Slovenije in njene člane?

S. Kramberger: "Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so nam politiki, ko so v opoziciji, naklonjeni, v poziciji pa za ta del gospodarstva premalo naredijo. Obdobja hladno-toplo se izmenjujejo. Na koncu je rezultat vedno isti. Ko bi nam lahko pomagali, nam niso, ko pa so nam pripravljeni pomagati, pa so nemočni."

tednik: Kakšni so sploh rezultati razvoja obrti in podjetništva zadnjih deset let, torej v samostojni Sloveniji?

S. Kramberger: "Če sem pošten in realen, moram reči, da smo dosegli velik napredek. Nekatere dejavnosti, kot so avtomobilski servisi, nekateri drugi saloni so dosegli evropsko primerljive rezultate oziroma so

Zastonj namreč izobražujemo na zalogo, na primer tri tisoč trgovcev, tri tisoč frizerk, ki jih ne moremo zaposliti in ki končajo na borzi dela. Mlade bomo morali prepričati, da se odločijo za izobraževanje v poklicih, ki jih danes primanjkuje. Deficitarnih poklicev, ki bodo mladim zagotovili varno prihodnost, je danes veliko. S tem jih bomo zavarovali tudi pred vsemi oblikami zasvojenosti, ker bodo imeli zaposlitev in bodo jasno videli svojo prihodnost. V Evropi smo bili vedno priznani kot dobri rokodelci, to želimo ostati tudi v bodoče."

tednik: Kako pa smo pripravljeni na vstop v Evropo?

S. Kramberger: "Na nekaterih področjih dobro, na nekaterih slabo. Načeloma pa se s tem vprašanjem na nekaterih področjih še premalo ukvarjajo in niti ne vedo, kaj nas čaka ob vstopu v Evropo. Edina prednost je ta, da še ne bomo tako hitro vstopili. Tako imamo še nekaj časa za streznitev: da bomo vstopali pripravljeni, predvsem pa, da bomo enakopravni partnerji."

MG

... PA BREZ ZAMERE

EU - Evforija Unifikacije

Kinderjaj~ka, mocartkugle in milka

Deset let zgodbe o uspehu je torej za nami. Deset let upanja, deset let sanj, potem ko smo tiso~letje hrepeneli po svoji državi in se nam je kol-calo po Karantancih. Okej. Kon~no smo jo torej dobili, svojo Slovenijo. Kaj pa zdaj, smo se vprašali. Kaj bomo pa zdaj, se je vprašalo ljudstvo. Kaj bomo pa zdaj, se je vprašal Milan Ku~an, potem ko je odsanjal tiste svoje famozne sanje v no~i na 26. junij leta 91. Ja, tudi Drnovšek in Janša sta se vprašala isto stvar. Pa vsi ostali šefi naše nove državice tudi.

No, odgovor se je pravzaprav ponujal kar sam od sebe. Kam gremo zdaj? Ja, tja, kamor nas desetletja niso pustili, tja, kamor smo desetletja lahko samo na skrivaj zavistno škilili in se ob~udujo~e grizli od zavisti. Tja, kjer se cedita med in mleko, kjer je vsak otrok nasmejan, kjer so vsi sre~ni, v širna obmo~ja mocartkugel, milke, kinderjaj~k in neomejenih življenjskih priložnosti. Na Zahod, kam pa drugam! Go west! Se predolgo smo bili prisiljeni ti~ati v neugledni družbi Balkan-cev, ne? Saj mi ne spadamo mednje, mi smo evropski narod, naše mesto, ki nam že po naravi pripada, je v Evropi in ne nekje na njenem obrobju! Tudi mi imamo pravico do kin-derjaj~k in mocartkugel! Tudi mi se ho~emo do onemoglosti basati z milko! Ja, tudi mi imamo pravico živeti nezdravo in stresno, evropej-sko, ne?

Zato nam dajte že enkrat to Evropo, to je naša naravna pravica, naša usoda, naša edina usoda, ki nam je bila tako dolgo krivi~no zanikana. Ja, to je naša edina možnost. Ho~emo v Evropo, ho~emo Evropo, ho~emo jo celo in ho~emo jo zdaj! To je naša edina pot, usoda, ki nam je namenjena že tiso~letja! Gremo v Evropo, v Evropsko unijo, med edine prave bratske narode in narodnosti! To je naša pravica in naš cilj.

Okej. Torej gremo v Evropo. Ampak morda bi bilo dobro, ~e si že zaradi metodologije, ~e ne zaradi ~esa drugega, najprej postavimo vprašanje ali dve o tej opevani Evropi. Saj ne, da bi bili ne vem kakšni evroskeptiki, ampak pretirana ihta nikoli ni bila ravno najpametnejša stvar. Če že tako silimo na Zahod, potem je pa vseeno dobro, ~e si ga poprej malce ogledamo in na ta na-~in skušamo priti do kakšnih objektivnih golih dejstev, ki lahko morda do neke mere streznijo naše od osamosvojitve še vedno malce pijane glave. O Evropi je vsekakor bolje imeti realno sliko, pa naj je ta še tako v nasprotju s tem, kar bi mi radi v njej, Evropi in njeni uniji torej, videli. Ker pa je s temi stvarmi ponavadi tako, da je realnost, reci

Skladno z Uredbo o Slovenskem kmetijsko okolj-skem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3) (Uradni list RS, št. 34/2001) morajo upravičenci, ki zaprosijo za neposredna plačila za kmetijskookoljske ukrepe, obvezno voditi evidence o vseh delovnih opravilih, ki jih izvajajo pri izbranih ukrepih.

Upravičenci, ki se v letošnjem letu prijavljate za kmetijsko okoljske ukrepe, in vsi tisti, ki se nameravate v program vključiti v naslednjih letih, lahko mapo »Evidence o delovnih opravilih« brezplačno prejmete na enotah Kmetijske svetovalne službe na vašem območju od 27. junija 2001 dalje. Istočasno boste prejeli tudi knjižico s podrobnejšim opisom Slovenskega kmetijsko okoljskega programa.

mo temu, skoraj vedno manj lepa, kot pa si jo predstavljamo, je ta postopek, trezno pogledati Evropi v o~i, skoraj nujen.

Za~nimo torej ~isto na za~etku. Želimo si v E'^opsko unijo. Ampak kdo pa pravi, da si tudi ona nas tako sr~no želi in hrepeni po nas? Sicer skoraj vsi evropskipoliti-kipoudarjajo, kako je širitev EU-ja pravzaprav neizbežno dejstvo, tako reko~ nujnost. In spet se je potrebno vprašati, zakaj pa je širitev takšna neizbežna nujnost. Zaradi nenadnega napada dobrohotnosti pri članicah? Eh, verjetno ne najbolj. Ali pa je to morda modna muha, saj veste, globalizacija in podobne zadeve? Ne, v politiki se samo zaradi modnih muh stvari ne dela. Se posebej ne tako kompleksnih. Zakaj torej potem pri vsem skupaj sploh gre? Kaj je tisti pravi razlog, zaradi katerega nas, vsaj uradno, hočejo imeti zraven? Gre pri vsem tem tudi za iskanje oziroma poskus iskanja neke enotne evropske identitete, ki bi jo lahko postavili naproti ameriški na eni in rusko-azijski identiteti na drugi strani? Je za vsem tem zgolj strah pred tem, da bi Stari svet lahko postal nepomemben dejavnik v globalni sferi? Da bi se Stara celina nekako izgubila med dvema poloma, ameriškim in rusko-azijskim? Ja, verjetno je nekaj tudi na tem. Ampak glavni razlog, da nas ho~e-jo imeti zraven, je pa prav gotovo ta, da si od tega obetajo neke koristi. Zagotovo. Že zdrava pamet namre~ pravi, da nas ne bi vabili medse, že ~e bi obstajal vsaj kan~ek razloga za sum, da bi ta veliki s tem ve~ izgubili, kot pa pridobili. Ker pa se seveda ne da samo pridobiti in vsemu trudu navkljub vseeno obstajajo tudi negativne posledice za najve-~je, pa se tam lepo pokaže bolj realna slika te velike želje po unifikaciji. Hočete primer? Nič lažjega. Poglejte samo zahtevo Nemčije in Francije po sedemletnem prehodnem obdobju za prosti pretok delovne sile. Kar, povedano bolj po domače, ne pomeni čisto nič drugega kot to, da sedem let ne boste mogli iti šihtat v EU oziroma vam bo to znatno oteženo. Da ja ne bi ogrozili poštene avtohtone delovne raje. Seveda, širitev EU-ja, ampak zgolj v tisti meri, ki bo koristila nam -to je logika velike večine zdajšnjih članic. Poglejte na primer vse bolj odkrito negodovanje Spanije, ki bi, če bi prišlo do sprejema novih, manj premožnih članic, izgubila pravico do podpore iz Bruslja, saj bi s tem presegla magično mejo za prejemanje podpore. Ob takšnih primerih se tisto sladkobno besedičenje o nujnosti širitve kaj hitro spremeni v bolj grozeče in resne tone. Spanija sicer še vedno obljublja našim liderjem, da stoprocentno podpira vstop Slovenije v EU, ampak saj lahko sami presodite, katero dejstvo bolj zanima Spance, ohranitev finančnih injekcij iz Bruslja ali pa vstop neke Slovenije v EU. Kaj mislite? _ Pa še nekaj. V očeh tistega državljana EU, ki slučajno ve, kaj je Slovenija, tudi mi nismo nič drugega kot to, od česar bi se na vsak način radi oddaljili in česar nas je tako neumno strah - navadni južnjaki.

Da se razumemo, iti ali ne iti v EU ni vprašanje, saj alternative nimamo. Je pa vsekakor vprašanje, na kakšen način se včlaniti v ta klub. Povedano drugače: celotna stvar ni v tem, ali se bomo basali z mocartkuglami ali ne, vprašanje je samo v tem, ali bomo potem imeli prebavne motnje.

PRAZNIK OBČINE DUPLEK

DUPLEK / občina praznuje

Razgibano življenje ob Dravi

Občina Duplek sodi med srednje velike mlajše občine, saj obstaja {ele pet let. Leži na severovzhodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se s trto porasli griči spuščajo k obrežju Drave. Je hribovito-gričevnata občina z manjšim ravninskim delom ob Dravi, razprostira se na 3920 hektarih in ima okoli 6100 prebivalcev.

Čeprav so si za občinski praznik izbrali prvi teden v juliju, so prireditve v po~astitev leto-{njega, 5. ob~inskega praznika pričeli že v soboto, 23. junija. V okviru Dupleškega tedna se vrstijo {tevilne kulturne, {portne in zabavne prireditve ter družabna srečanja. Vsekakor dovolj razlogov, da smo k razgovoru povabili Janeza Ribiča, župana občine Duplek.

tednik: Čeprav ste sorazmerno mlada občina, ste v petih letih že veliko postorili. Katere so vaše najpomebnjese investicije?

"Na{a občina je nastala {ele leta 1995 iz nekdanje občine Maribor. Svoje področje pokrivamo s {estimi va{kimi skupnostmi, ki delujejo kot nepravne osebe in so posvetovalno telo občinskemu svetu, uradu in županu. Vesel sem, da nam je letos končno uspelo urediti občinsko zgradbo in imamo sedaj {e bolj{e pogoje za delo; da smo zaposlili kar {tiri diplomirane inženirje, ki pokrivajo svoja področja, in da nam z osmimi zaposlenimi uspe pokrivati vsa področja. V na{i pretežno podeželski občini se največ dogaja na področju komunalne infrastrukture, kjer nam je uspelo asfaltirati več kot 80 odsekov krajevnih cest ter precej kraj-{ih odsekov, ki vodijo do dveh ali treh hi{. Veliko se ukvarjamo z vodovodom, saj ga tretjina območja na{e občine {e vedno nima. Uspelo nam je, da bomo

polovico te tretjine gospodinjstev v leto{njem letu priključili na vodovod. Investicije v vodovodno omrežje so nas do sedaj veljale več kot 250 milijonov, saj je bilo treba zgraditi glavni vod od Zgornjega Dupleka do Zimice in na tej poti zgraditi tri vodohrane.

Pripravljamo se na gradnjo dela kanalizacije v Spodnjem Dupleku, ena največjih investicij pa je rekonstrukcija in izgradnja ceste Zgornji Duplek - Žitečka vas. V tem predelu smo zgradili tudi kanalizacijo in zamenjali vso komunalno infrastrukturo. Na poti do podružnične {ole pa bo odslej tudi pločnik."

tednik: Koliko šol imate sicer v občini?

"Dve popolni 8-razredni {oli v Koreni in Spodnjem Dupleku, ta pa ima {e dve podružnični {oli v Dvorjanah in Zgornjem Dupleku. Objekta podružničnih {ol sta stara več kot 100 let in za sanacijo s celotno zamenjavo stavbnega pohi{tva, gradnjo centralnega ogrevanja in fasadami je bilo potrebno veliko sredstev. Tudi na OŠ Duplek smo na severnem delu že zamenjali vsa okna, čeprav je poslopje staro {ele 21 let. Sicer pa v Spodnjem Dupleku načrtujemo {e novo telovadnico ter dozidavo nekaj učilnic za 9-letno {olanje ter novi vrtec. Pri OŠ Korena smo že zgradili telovadnico ter povečali nekaj učilnic, tako da smo tam že pripravljeni

V dupleški občini so letos se posebej ponosni no novo občinsko stavbo. Foto: M. Ozmec

Ponosen in cenjen župan občine Duplek Janez Ribič

na devetletko."

tednik: Ste zadovoljni s področjem zdravstvenega varstva?

"Smo, kajti prepričan sem, da smo zdravstveno dejavnost uspeli približati na{im občanom. Zelo sem vesel, da nam je uspelo zgraditi novo zdravstveno ambulanto, kjer smo uredili tudi lekarno, kar je prvi primer pri nas. V teh prostorih imamo tudi novo knjižnico, ki je izredno dobro obiskana. Imamo pa tudi zobozdravstveno ambulanto in nekatere specialistične ambulante, ki imajo ordinacije le občasno."

tednik: Tudi kulturno in društveno življenje v občini Duplek je precej živahno. Morda še kaj pogrešate?

"Mislim da ne, kajti kar 40 različnih dru{tev deluje na območju na{e občine; skoraj v vseh vaseh jih imamo. Pomembno je tudi, da je skoraj vsak od občanov vključen v katerega od dru{tev. Zelo močno je recimo turistično področje, kjer moram izpostaviti Turistično dru{tvo Vurberk, ki je organizator Vur-ber{kega festivala, srečanja pevskih zborov Štajerska poje in {e kaj. Pri vsem je pomembno, da ru{evine gradu na ta način dobivajo novo, kvalitetno vsebino. Zelo aktivno delujejo tudi tri dru{tva pevskih zborov, 25. junija smo proslavili 80-letnico pihalnega orkestra Duplek, na katerega smo zelo ponosni."

tednik: Ste zadovoljni z lokalnim informiranjem vaših občanov?

"To bi bilo vpra{anje za na{e občane, menim pa, da smo zadovoljni tudi s tem. V občini

OBČINA DUPLEK

Spoštovane občanke in občani občine Duplek: Čestitam Vam ob dnevu državnosti in občinskem prazniku Dupleškem tednu in Vam želim prijetno praznovanje.

Vaš župan Janez Ribič

Duplek imamo zelo dobre Novice, ki izhajajo vsake tri mesece in občane obve{čajo o vsem, kar se v občini dogaja. Brezplačno jih sprejemajo vsa gospodinjstva in so zelo dobro sprejeta. Na območju Zgornjega Duple-ka pa imamo tudi kabelski TV sistem, ki je sicer vezan na Po-brežje, dogovarjamo pa se, da bi ga povezali tudi z mariborskim Rotovžem. S Telekomom pa se dogovarjamo tudi za položitev kablov drugod, tako da bomo v nekaj letih zagotovo pri{li

do svojega kabelskega TV sistema."

tednik: Programom praznovanja ob letošnjem občinskem prazniku ste že pričeli. Kaj vse pripravljate?

"Vsako leto začenjamo z Vur-ber{kim festivalom, osrednji del pa je Duple{ki teden od 23. junija do 1. julija, ko bo na Dupleku tradicionalno žegnanje z ma{o na prostem. Med {tevilnimi prireditvami naj izpostavim sejem drobnega gospodarstva pod naslovom Življenje ob Dravi, ki ga bo v četrtek, 28. junija, ob 17. uri odprla miss Slovenije Ma{a Merc. To je pravzaprav predstavitev na{ih podjetnikov in njihovega dela, v katerega pa letos vključujemo tudi kmetijski del."

tednik: Tudi letos boste ob prazniku podelili najvišja občinska priznanja. Kdo jih bo prejel?

"Za častnega občana bomo proglasili Alojza Jošta, upokojenega ravnatelja OŠ Korena, ki je izredno veliko prispeval k napredku na{ih krajev, dru{-tev, pevskih zborov in folklorne skupine. Zlati grb občine Du-plek pa bomo podelili farnemu župniku Karlu Vogrinu iz župnije sv. Barbara, kjer je za ure

jeno okolje že nekajkrat prejel zlato vrtnico, pred letom in pol pa je prevzel tudi cerkev na Vur-berku in jo v kratkem času lepo uredil. Poleg tega bomo podelili {e priznanja župana, prejeli pa jih bodo najzaslužnej{i člani va-{kih skupnosti. Seveda pa bomo izbrali {portnika in {portnico leta; imeni naj do 1. julija ostaneta {e skrivnost."

tednik: Vam in vsem občanom občine Duplek želimo ob 5. občinskem prazniku veliko uspehov.

"Zahvaljujem se za va{e čestitke in vas prijazno vabim na prireditve ob na{em občinskem prazniku. Moram reči, da z občino Ptuj, {e posebej z delom na Grajeni in Grajen{čaku, dobro sodelujemo, enako tudi z va{im županom Miroslavom Lucijem.

Dovolite, da ob na{em skupnem prazniku čestitam vsem na{im občankam in občanom. Želim si, da bi bile na{e prireditve dobro obiskane, saj so namenjene vsem nam. Bodimo ponosni na svojo mlado občino in zavedajmo se, da je to na{ čas; enkrat na leto pa lahko tudi praznujemo in se skupaj pove-selimo."

M. Ozmec

PO NAŠIH KRAJIH

APACE / občinsko prvenstvo gasilcev

Šikoliani štirikrat prvi

Prostovoljno gasilsko društvo Apače na Dravskem polju je bilo organizator gasilskega prvenstva občine Kidričevo.

Zbrali so se vsi rodovi gasilcev in gasilk ter prikazali zelo dobro znanje oziroma pripravljenost. Še posebej zanimivo je bilo delo mladih, tako da se za bodoče gasilske rodove ni potrebno bati. Vidi se, da v vseh društvih dobro in načrtno delajo z mladimi.

Najuspešnejši so bili gasilci in gasilke iz Šikol, ki so kar štirikrat osvojili prvo mesto. Pohvala pa gre tudi organizatorju,ki je zelo dobro izpeljal prvenstvo.

Rezultati: pionirke: 1. Lovrenc, 2. Apače, 3. Šikole; pionirji: 1. Jablane I., 2. Starošince, 3. Jablane II.; mladinke: 1. Šikole; mladinci: 1. Šikole, 2. Starošince, 3.Pleterje; člani A: 1. Šikole, 2. Lovrenc, 3.Jablane I.; člani B: 1.Šikole, 2.Lovrenc, 3. Talum Kidričevo; ~lanice: 1. Lovrenc, 2. Šikole, 3. Mihovce - Dragonja vas; veterani: 1.Lo-vrenc, 2.Jablane, 3. Šikole.

Danilo Klajnšek

LESKOVEC / uspehi učencev na drzaví tekmovanjih

Zlati mladi raziskovalci

Osnovno šolo Leskovec je v tem šolskem letu obiskovalo 123 u~encev. Po {tevilu u~encev sodijo med male {ole, po njihovih uspehih pa se lahko primerjajo z velikimi.

vanj in povsod dosegali dobre rezultate. Najbolj ponosni so na prejemnike zlatih priznanj na

BENEDIKT / po 26 letih nova ma[a

Za vino poskrbeli farani

Kako so v župniji sv. Benedikta v istoimenskem kraju v osrčju Slovenskih goric veseli, da bodo po 26 letih imeli novo-mašnika - to bo Matija Markovič iz Zagajskega Vrha, maša pa bo v nedeljo, 1. julija - potrjuje tudi dejstvo, da se za novo mašo pripravljajo praktično vsi farani.

Nase so prevzeli tudi skrb za posebno novomašno vino; prispevali so ga vsi, ki imajo vinograde. Okoli 20 vinogradnikov je prispevalo nekaj nad 300 litrov belega vina, tega pa so pozneje v kleti Marjana Kralja

napolnili v litrske steklenice. Posebne etikete za steklenice je prispeval benediški podjetnik Stane Bratuša; prispeval je tudi etikete za "benediško slatino", ki jo bodo točili ob novi maši

Matije Markoviča.

O.B.

Uspešni učenci OŠ Leskovec; z leve: Amanda Vindiš, Barbara Srdinšek, Gordana Lešnik in Tamara Zavec. V drugi vrsti so mentorji Anton Roškar, Marjana Srdinšek in Štefan Murko, tudi vodja podružnične šole. Foto: Langerholc

Uspehi na številnih področjih so presenetljivo dobri, pravi vodja podružnične šole Štefan Murko in upa, da bodo še kdaj ponovljeni. Zagotovo takrat, ko bodo tudi učenci v Leskovcu drgnili klopi v prenovljeni šoli in ko bodo svojo energijo lahko sproščali v sodobni telovadnici.

Šolska investicija je tik pred začetkom, v občini Videm in KS Leskovec čakajo le še na zeleno luč vlade in delo bo steklo.

Med šolskim letom so se učenci udeleževali številnih tekmo-

državnh tekmovanjih. Tako so učenci OŠ Leskovec prejeli zlata priznanja na tekmovanju v znanju zgodovine, v znanju o sladkorni bolezni, zelo pa so se izkazali tudi na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev, kjer so dosegli prvo mesto na področju etnologije za raziskovalno nalogo "Križi in kapele v domačem kraju."

JB

JURSINCI / fotozapis

Puhov muzej raste

Puhova cimpraca ali Puhov muzej bo odprt ob letošnjem občinskem prazniku občine Juršinci 12. avgusta. Strehe še ni, saj je še na njivi, mojstri čakajo na žetev rži, ki bo nudila material za streho tej cimprani hišici.

Ob cimprači je društvo Janeza Puha (oldtimerji) uredilo lepo obokano klet, ki bo služila za osvežitev članom društva.

Upamo lahko samo, da se ne bo ponovila lanska usoda, ko je cimprača dan pred odprtjem pogorela, z njo pa veliko neprecenljivega arhivskega gradiva.

Foto: Fl

.......^

---

_» gM «»M »____

mm^--

Družba za časopisno In

PTUJ / klub ptujskih [tudentov vabi na zabavo v termah

Mokra zabava, polna energije

V petek, 6. julija (v primeru dežja pa v soboto, 7. julija), bo v Termah Ptuj vroče, obljubljajo v Klubu ptujskih študentov. Zabava, imenovana Bazeni energije, se bo začela že opoldne (12.00), trajala pa bo do jutranjih ur. Vabljeni so vsi, ki so željni zabave ter mladi po letih in/ali srcu, obvezna "oprema" pa je le krema za sončenje.

Tisti, ki so se Bazenov energije udeležili že lani, pravijo, da gre za nepozaben dogodek: posrečeno kombinacijo glasbe, plesa, zabave in rekreacije, ki je prava osvežitev za soparne poletne dni. Kopanje v ptujskih termah ta dan dopolnjujejo številne spremljevalne dejavnosti, tako da je možnost dolgočase-nja povsem izključena. Bazeni energije so zastavljeni kot dolgoročen projekt, ki se že razvija v tradicionalno ptujsko poletno zabavo velikih razsežnosti.

Odziv je predvsem pri mladih zelo ugoden, saj gre za dobrodošlo popestritev ptujske poletne prireditvene ponudbe, ki se običajno osredotoča predvsem na starejše ciljno občinstvo. Bazeni energije upoštevajo sodobne trende na področju zabave mladih in so veliko več kot zgolj "žur ob bazenu", saj nudijo te-vilne možnosti za aktivno sodelovanje vseh udeležencev.

Prireditev bo tudi letos zaznamoval izjemno bogat in pester program. Poudarek bo na glasbi in plesu. Navzoče bo z divjimi poletnimi ritmi v dobro voljo in gibanje spravljal DJ Stanč, ki je na tovrstnih prireditvah že kar nepogrešljiv, ob tem pa mu bodo pomagale go go plesalke. Z neba se bo slikovito spustila padalska državna reprezentanca, uživali pa bomo lahko tudi v energičnih gibih tae boja. Zabavali se bomo ob mokrih igrah ob in v bazenih, do vrelišča pa bo vzdušje pripe-

ljal erotični program s čisto pravim profesionalnim striptizom. Organizatorji v zvezi s tem obljubljajo, da bodo bolje kot lani poskrbeli tudi za ženski del občinstva, kar je vsekakor hvalevredna sprememba.

Posebna začimba letošnjih Bazenov energije bodo uveljavljeni gostje s slovenske hiphop in house scene: DJ Splinter, DJ Ej (Hiphop vizija), Ezy G, Lil'Dawg, Terapija, Bronxtarz, 6 Pack Čukur, DJ Hosewife in DJ D*Sun. V pripravi pa so tudi številna dodatna prijetna presenečenja, ki so za zdaj še skrivnost. V Klubu ptujskih študentov zatrjujejo, da se bo v skoraj celodnevnem programu zagotovo našlo za vsakogar nekaj.

Glavna organizatorja letošnjih Bazenov energije Peter Ladič in Roman Križanič sta povedala, da so vstopnice v predprodaji (v Klubu ptujskih študentov v Vodnikovi ulici 2 in v glasbeni trgovini Grom) precej cenejše, kot bodo na dan prireditve, so pa celo cenejše od cen vstopnic za Terme ob običajnih dneh. "Pričakujemo, da se bo prireditve letos udeležilo tudi večje število zabave željnih iz širše okolice Ptuja," sta še pripomnila. Bazeni energije torej postajajo eden izmed najodmevnejših projektov Kluba ptujskih študentov in nepogrešljiv del vročih poletnih počitnic za ptujsko mladino.

Nina Milošič

Tradicionalna poletna zabava KPŠ

DJSTANC, GO GO DANCE, REKREACIJA, ZABAVNE IGRE, EROTIČNI PROGRAM PADALCI...

Dan ritmqř, sonca in ljubezni

Petek, 6.7.2fli01 odrr2:00^W vTermah Ptuj ( i

»nca

HIP HQP:

djspuntek>' ej (hiphop viz^, ezy g, ul' dawgî j terapija, / ' bronxtae^\ 6packčukúro

"^OUSE: C \

e( hosewife,\ tiID*SUN rV

Predprodaja (KPŠ, àom): 1000 SIT, člani KPŠ 800 SIT. Na dan f^lredltve: 1200 SIT./ V primeru dežja se prireditev prestavi na soboto 7.7.2001.

ORMOŠKE NOVICE

ORMOŽ / dan državnosti in ormoško poletje

V poletje z godbami

Pa se je pričelo - Ormoško poletje namreč. Tokrat že četrto. Vse tja do 24. avgusta se bo na dvorišču gradu zvrstila obilica prireditev. Veliko bo glasbe za prav vse okuse in gledaliških predstav. Uradna otvoritev Ormoških poletnih večerov se je zgodila v nedeljo, 24. junija. Pred tem pa je že v soboto potekalo 8. tekmovanje slovenskih godb v zabavnem programu za pokal Ormoža.

V nedeljo je na grajskem dvorišču najprej potekala slovesnost v po~astitev dneva državnosti. Obiskovalce je z Zdravljico pozdravil trobilni kvartet Glasbene šole Ormož pod vodstvom Slavka Petka. Ob prazniku je govoril tudi župan Občine Ormož Vili Trofenik. Med glasbo tro-bilnega kvarteta se je prepletala recitacija pesmi Toneta Kun-tnerja, namenjenih domovini. Večer pa so na prav poseben na-

čin z desetimi arijami popestrili solisti mariborske opere.

V drugem nadstropju gradu je nato potekala otvoritev razstave fotografij ormoških planincev na njihovih poteh po visokih vrhovih. Naslovili so jo Ormoški planinci v tujih gorah oziroma Ko pridem nazaj, prinesem vrhove s seboj. Avtorica razstave je Nevenka Korpič. Razstava bo na ogled v grajski

galeriji vse do konca avgusta.

Ob 21. uri se je pričela uradna otvoritev Ormoškega poletja 2001. Tudi tokrat sta na svojevrsten način dogajanje odprla gledališki igralec Gregor Geč in Vesna Danilovič. V tej vlogi sta nastopila že tretjič, letos kot čis-tilka gradu in italijanski turist.

Večer se je nadaljeval z glasbo. Na oder so se postavili odlični glasbeniki - člani zasedbe Petar Ugrin Band in pevec, ki nas z odličnim glasom navdušuje že vrsto let, Oto Pestner. Obiskovalce na grajskem dvorišču, ki je bilo skoraj premajhno za vse, so navdušili z zimzelenimi melodijami, srca pa so ogreli tudi z nekoliko novejšimi skladbami.

MIKLAVZ / proslavili krajevni praznik

Prijetno tridnevno praznovanje

V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so že drugo leto zapored obudili praznovanje krajevnega praznika; pred tem ga namreč nekaj let niso praznovali. Ostaja pa datum praznovanja enak, 24. junij, v spomin na ustanovitev odbora OF leta 1944.

V petek, soboto in nedeljo (22., 23. in 24. junija) se je v krajevni skupnosti veliko dogajalo. V petek dopoldan je potekalo tekmovanje društev upokojencev občine Ormož v kegljanju za pokal krajevne skupnosti. Naj-

obeh skupin je Leon Lah. Mi-klavževčani so se spomnili tudi padlih v NOB in so pred spomenikom, postavljen v njihov spomin, položili cvetje.

Prijeten večer se je nadaljeval z velikim kresom ob petju in ple-

bolje je šlo ekipi društva upokojencev iz Ormoža in je prejela prehodni pokal KS.

Tudi naslednji dan, v soboto, so potekale prireditve. Pripravili so tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal krajevne skupnosti. Prehodni pokal je za prvo mesto prejela ekipa Strelskega društva Kovinar. Osrednjo slovesnost ob krajevnem prazniku so pripravili v soboto zvečer v dvorani zadružnega doma. Krajane je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Miklavž Anton Kirič. Predsednica kulturnega društva Štefka Novak je spregovorila o ustanovitvi OF in 10. obletnici samostojne Slovenije. Na govorniški oder pa so povabili tudi župana občine Ormož Vilija Trofenika. Pri Miklavžu so doma dobri pevci, kar je dokazal Miklavževski oktet, ki je prireditev pospremil s pesmijo, da pa se za prihodnost petja ni bati, so potrdili mladi glasovi mladinskega pevskega zbora Sanje. Zborovodja

Foto: Hozyan

su. Zaplesali so plesalci folklorne skupine Tilike Kolarič ter folkloristi iz Ptuja. Predstavila pa se je tudi starejša generacija pevcev - upokojenski pevski zbor, ki ga vodi zborovodja Jože Lah.

Ker v petek organizatorjem vreme ni bilo naklonjeno, zato so nogometni turnir za pokal krajevne skupnosti prestavili na sobotni večer. Največjo spretnost so pokazali tekmovalci iz ekipe Železnih Dveri in domov odnesli pokal. Zagotovo pa sta zadovoljni odšli tudi ekipi Koga in Vičancev, ki sta kot drugo-in tretjeuvrščeno prejeli denarne nagrade.

V nedeljo so v zadružnem domu člani Turističnega društva Miklavž v sodelovanju z aktivom kmečkih žena pripravili dan kulinarike. Na razstavi so predstavili žetev nekoč in danes, jedila ob žetvi včasih in danes. Predstavili so tudi orodje, s katerim so delali nekoč, in kot

Zaključek prijetnega poletnega večera je bil veličasten ognjemet, ki si ga je množica obiskovalcev ogledala pred gradom. Program prve letošnje prireditve v okviru ormoškega poletja je povezoval Bojan Rajh.

Naslednja prireditev Ormoš-

kega poletja bo že prihodnji konec tedna, v nedeljo, 1. julija, ko bodo ob 21. uri na grajskem dvorišču zaplesali plesalci folklorne skupine Selenga iz mesta Ulan-Ude v Ruski federaciji Burjatiji.

Mateja Hržič

nasprotje sliko kombajna, ki ga za to opravilo uporabljamo danes. Razstava je obiskovalca popeljala od žetve in žitnih zrn do moke, kruha in ne nazadnje do okusnega peciva. Svoj kotiček na razstavi so imeli tudi učenci OŠ Miklavž pri Ormožu. Z učiteljico gospodinjstva Sla-vico Mihorič so najmlajši spekli svoje prve hlebčke kruha. Moč pa je bilo videti tudi jedi naših babic: "polenke", prežgano juho, kislino s kruhom, pogače in mlečno juho, ter jedi, ki jih jemo danes: pudinge, ham-burgerje. Na ogled pa je bilo tudi črno ognjišče, včasih sestavni del črne kuhinje. Razstavo so poživili lepi aranžmaji in prijetna dekoracija.

Svoje znanje in spretnost so pokazali tudi gasilci prostovoljnega gasilskega društva Miklavž, ki so predstavili gašenje gorečega avtomobila. Prireditve ob praznovanju so zaključili pozno popoldne, ko so se peš podali od Miklavža po vinski cesti do dobro ohranjenega vodnjaka in na tak način prijetno sklenili tridnevno dogajanje.

Mateja Hržič

TOMAŽ PRI ORMOŽU / v vrtcu

ob koncu leta

Za konec na izlet

Vrtec Tomaž pri Ormožu je v tem šolskem letu obiskovalo 58 otrok. Zanje skrbijo štiri vzgojiteljice, vsaka za svoj oddelek, v pomoč pa so jim tudi tri pomočnice.

Pri njih se zmerom kaj dogaja. V tem šolskem letu so pripravili kar 12 delavnic za starše, veliko pa sodelujejo z osnovno šolo, saj se je vzgojnovarstvena enota v septembru 2000 preselila v prenovljene prostore osnovne šole. Tako so malčkom in vzgojiteljicam na voljo skoraj vsi prostori, ki jih uporabljajo tudi drugi učenci. Telovadijo na galeriji ali pa kar v veliki telovadnici, njihovi pripomočki pri telovadbi so pravi, kot jih uporabljajo veliki učenci; včasih za to, da presenetijo mamice, uporabijo gospodinjsko učilnico in kaj dobrega spečejo. V osnovni šoli so vse leto na ogled tudi njihove slike, sodelujejo z zdravstvenim domom in tudi tam razstavljajo svoje risbice. Pridno skrbijo za lep nasmeh in velikokrat jih kar v vrtcu obišče zobozdravnica in jim pove, kako morajo skrbeti za svoje zobke. Obiskal jih je tudi že policist ter jim povedal vse o tem, kako mora ravnati pešec v prometu, lahko pa so si ogledali tudi notranjost njegovega službenega avtomobila.

Malčki lahko sodelujejo v mnogih aktivnostih: organiziran imajo računalniški krožek,

LOPERSICE / 90 let gasilskega drustva

Razvili nov prapor

V nedeljo, 24. junija, so gasilci prostovoljnega gasilskega društva Loperšice praznovali 90-letnico. Ob tej svečanosti so razvili nov gasilski prapor.

Na svečanost so povabili vse darovalce trakov, žebljičkov in drugih prispevkov. Žebljičke je darovalo 77 gasilcev ter vaš-čanov požarnega rajona PGD Loperšice ter člani iz vasi Go-deninci, Središče ob Dravi, Vi-tan in Žerovinci. Na prapor pa so pripeli tudi 21 trakov.

Svečanosti so se pričele z mimohodom gasilcev, ki jih je pozdravil predsednik PGD Lo-peršice Tomislav Plojer. Govo-

rila sta jim tudi župan občine Ormož Vili Trofenik in predsednik KS Anton Šalamun. Društveni prapor je razvil župan, ga predal v roke predsedniku, ta pa praporščaku Ivanu Kustru st. iz Loperšic. Prapor je nato blagoslovil kaplan Boštjan Nemanič.

Uradnemu delu je sledila zabava z ansamblom Kompromis in bogatim srečelovom.

Mateja Hržič

lutkovni krožek, otroški pevski zborček in športni krožek. Lepe dogodke pa ohranjajo tudi v skupnem albumu, ki ga hranijo kar v vrtcu.

Ob zaključku leta so šli na izlete. Ena skupina se je podala v Bratislavce, kjer so si ogledali veliko živali. Skupinica Avtomobilčki pa se je z vzgojiteljico in s starši podala na izlet v Ljubljano v živalski vrt. Že nekaj let se podajo kam daleč in vselej potujejo z vlakom. Za prevoz do živalskega vrta in nazaj so tudi tokrat poskrbele Slovenske železnice. Prvo leto so jih od železniške postaje do živalskega vrta popeljali kar s taksijem. Naslednje leto so šli v Celje, lani v Maribor, letos pa znova v Ljubljano. Okoli 30 udeležencev, med katerimi so bili malčki, vzgojiteljica, starši, bratci in sestrice, so si ogledali živali, vodička pa jim je predstavila tudi ježa in kače, ki so jih lahko tudi pobožali in si jih obesili okoli vratu. Najbolj pa so bili zanimivi medved, slon, lev tiger in gepard. Ob koncu lepega izleta so se odpravili tudi v restavracijo McDonald's, kjer so si z veseljem privoščili kaj za pod zob. Zadovoljni so bili otroci, pa tudi starši, lepi vtisi bodo ostali še zelo dolgo.

V soboto, 9. junija, pa so vsi malčki iz vrtca skupaj z vzgojiteljicami pripravili skupni zaključek leta. Zapel je otroški zborček, predstavili so se mini-maturantje, vsi so malce zaplesali, staršem pa so predstavili tudi pravo modno revijo. Kot čisto pravi manekeni so se po pisti sprehodili v oblačilih, ki jim jih je posodila trgovina Ciciban iz Ljutomera. Pomočnice so vse leto pridno delale in tako so ob koncu pripravili še sreče-lov, kjer so bile za nagrade otroške igračke, ki so jih sešile pomočnice same. Izkupiček sre-čelova bodo namenili za najpomembnejše stvari, ki jih v vrtcu še potrebujejo. Prijetno dopoldne se je končalo s kavico za starše in sokom za malčke. In veselim smehom zadovoljnih otrok.

Mateja Hržič

1Ul tod la tami

m'»'

HUM / OB DNEVU DRŽAVNOSTI

Proslava in kresovanje ob dnevu državnosti je potekalo tudi na Humu. V petek, 22. junija, se je program ob 19.30 pri~el z ma{o za domovino, ki so jo darovali dekanijski duhovniki. V kulturnem programu sta nastopila dekli{ki kvartet Kog in pevski zbor iz Huma. Svoje misli o domovini je zbranim posredovala Nata{a Kosi. Udeležence slovesnosti ob dnevu državnosti pa je pozdravil tudi predsednik ob-~inskega odbora Nove Slovenije Alojz Sok. Po uradnem delu programa so slovesnost kon~ali s kresom in razmi{ljanji o dogodkih leta 1991. Ve~er se je nadaljeval v prijetnem druženju.

ORMOŽ / PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI

Dan državnosti in svoj krajevni praznik so te dni praznovali tudi v KS Ormož. V ~ast obeh praznikov so v glinokopu na Hardeku pripravili veliko kresovanje.

ORMOŽ / ŽUPAN SPREJEL ODLIČNJAKE

V petek, 2. junija, je v prostorih or-mo{kega gradu župan Vili Trofenik na slovesnem sprejemu pozdravil vse odli~njake osnovnih {ol ormo-{ke ob~ine ter gimnazije. Čestital jim je k odli~nemu uspehu, se jim zahvalil za prizadevnost, iz njegovih rok pa so prejeli tudi darila.

MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / PEVCI NA IZLETU

Pri Miklavžu radi prepevajo. Ljubezen do lepega petja gojijo že najmlaj{i. V osnovni {oli imajo kar dva pevska zbora: mladinski pevski zbor Sanje in otro{ki pevski zbor Tilen. Njihov zborovodja je Leon Lah. Pevci imajo nove obleke in veliko nastopajo. Enkrat na teden imajo vaje, na katerih pridno vadijo, kar se pozna tudi na nastopih. Nastopajo v svoji {oli, pa tudi na proslavah krajevne skupnosti. Vsako leto se udeležijo tudi ob~inske revije.

Pred kratkim, v petek, 22. junija, pa so se podali na izlet. Obiskali so Postojnsko jamo in Predjamski grad. Stro{ke izleta so krili iz vstopnin svojih koncertov, del~ek pa so dodali tudi star{i. Da zares prepevajo z veliko volje, kaže podatek, da se mnogi izmed njih vra~ajo prepevat na prireditve tudi, ko že izstopijo iz osnovne {ole. Morda bodo pri Miklavžu v kratkem ustanovili tudi mladinski pevski zbor, ki bo združeval srednje{olce.

ORMOŽ / TEKMOVANJE ZA ČISTE ZOBE

V torek, 19. junija, je v Domu kulture Ormož potekala zaklju~na prireditev akcije Tekmovanje za ~iste zobe ob zdravi prehrani v letu 2001. U~enci osnovnih {ol v ob~i-ni Ormož vse leto skrbijo za lepe in ~iste zobe, na tak na~in pa sodelujejo tudi v tem tekmovanju. Tisti, ki se pri tem opravilu najbolje odrežejo, prejmejo ob zaklju~ku akcije lepe nagrade, kar je {e lep-{a vzpodbuda za naprej. V torek so se tako v domu kulture v Ormožu zbrali u~enci, ki so bili pri ustni negi v preteklem {olskem letu najbolj pridni, ter njihovi razredniki, ki so tudi zelo zaslužni za razredni uspeh. U~ence je pozdravila in jim ~estitala Pavla Šterman, ki je akcijo vodila. Vse lepo pa je mladim zaželela tudi Smiljka Mili~i~, dr. stomatologije, specialistka pe-dontologije. U~enci zmagovalnih razredov so: 3. r. OŠ Sredi{~e ob Dravi, 1. A OŠ Ormož, 3. A OŠ Tomaž pri Ormožu, 3. B OŠ Velika Nedelja, 4. r. OŠ Podgorci, 2. r. OŠ Miklavž pri Ormožu, 1. r. osemletke OŠ Ivanjkovci in 1. r. devetlet-ke OŠ Ivanjkovci ter 4. r. OŠ Kog in 1. r. OŠ Stanka Vraza Ormož. Ti u~enci in njihovi razredniki so prejeli nagrade in priznanja, ogledali pa so si tudi predstavo 102 dalmatinca. Ista nagrada je naslednji dan ~akala vse malo{ol~ke iz ob-~ine Ormož. (Mateja Hržič)

PO NAŠIH KRAJIH

IMtwÊmtarnt

MAJSPERK / PRIREDITVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI

V pocatitev dneva državnosti so pripravili prireditve tudi v obcini Majšperk, kjer so v nedeljo, 24. junija, dopoldne položili temeljni kamen za gradnjo župnišca, popoldne pa proslavili 50-letnico gasilskega društva Medvedce. V torek, 26. junija, so ob 18. uri svečano odprli vodovodno omrežje na Ptujski Gori, v sredo ob 16. uri most v Zgornji Sveči, ob 18. uri pa pločnik od Majšperka do Le-šja. Danes, v četrtek, 28. junija, bo ob 18. uri slovesnost ob odprtju saniranega plazu na Janškem Vrhu, jutri bodo oprli most v Kup-činjem Vrhu in obnovljeno mrliško vežico na Ptujski Gori, osrednje slovesnosti pa se bodo v soboto, 30. junija, ko bodo odprli modernizirano cesto Stoperce - Gnani Vrh, ob 17. uri bo maša za domovino v cerkvi Sv. Ana, ob 18. uri pa sklepna prireditev s kresovanjem. (-OM)

KIDRIČEVO / PREDPRAZ-NIČNA SEJA SVETA

Svetniki občine Kidričevo so na 22. redni seji v torek, 19. junija, med drugim razpravljali o povišanju cene za proizvodnjo in distribucijo vode, o ponudbi za povezavo vseh treh kabelskih sistemov na območju občine, sprejeli predlog komisije za priznanja in odlikovanja in predlog Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra ter se strinjali s predlogom sprememb občinskega statuta in poslovnika. Sklepali so tudi o odlokih o odvajanju in čiščenju komunalnih voda, pokopališkem redu, pravilniku za vrednotenje programov ljubiteljske kulture, o pravilniku za zagotavljanje brezplačne pomoči občanom ter o predlogih posameznih odborov. (-OM)

MEDVEDCE / 50 LET

GASILSKEGA DRU[TVA

V nedeljo, 24. junija, so v šotoru pred gasilskim domom v Medved-cah pričeli praznovanje 50-letnice gasilskega društva in slovesno razvili nov gasilski prapor. Po slavnostni seji, ki jo je vodil predsednik društva Slavko Dvoršak, so opravili svečan sprejem gasilskih enot, zatem pa nadaljevali slovesnost z nagovorom in kulturnim programom. V zabavnem delu je nastopil ansambel Viničarji, po 22. uri pa so pripravlili še ognjemet! (-OM)

PRVENCI-STRELCI /

NOV GASILSKI AVTOMOBIL

Pod pokroviteljstvom občine Markovci so v gasilskem društvu Prvenci-Strelci v petek, 22. junija, izvedli tradicinalno gasilsko tekmovanje. Naslednji dan pa je bila slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila in blagoslovili tudi sliko svetega Florijana. (-OM)

BENEDIKT / OTVORITEV OBNOVLJENIH SLATINSKIH VRELCEV

V Benediktu bodo v okviru praznovanja 2. občinskega praznika danes odprli obnovljene slatinske vrelce ano, heleno in pavlo. Slovesna otvoritev se bo pričela ob 11. uri. (ak)

PTUJ / SKUPNA AKCIJA TERM IN MESTNE OBČINE

Ob koncu šolskega leta sta mestna občina Ptuj in Terme Ptuj zagotovila 800 brezplačnih vstopnic za kopanje v Termah (vsak sta jih kupila polovico) za socialno ogrožene osnovnošolce mestne občine Ptuj, da bodo tudi ti lahko užili kopalne užitke v času počitnic. Upamo, da prvo skupno dejanje mestne občine Ptuj in Term ni tudi zadnje. Najbolj so bili brezplačnih vstopnic seveda veseli otroci. (MG)

CIRKOVCE / ob 4. prazniku občine kidričevo

Temeljni kamen za novo šolo

Pred staro osnovno šolo v Cirkovcah je bila v nedeljo, 24. junija, popoldne slovesnost, na kateri so svečano položili temeljni kamen za gradnjo novih šolskih prostorov in večnamenske dvorane, s čimer bodo zagotovili pogoje za 9-letno šolanje. V bližnjem šotoru pa je bila nato še osrednja slovesnost ob 4. prazniku občine Kidričevo, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja.

Po uvodnem nastopu mladih folkloristov in telovadcev je pred staro cirkovško šolo o pomembnosti težko pričakovanega dogodka govoril ravnatelj OŠ Bogomir Jurtela: "Dolga leta sem sanjal o naši novi šoli in neizmerno sem srečen, da sanje postajajo resničnost. Srečen sem, da lahko ponudimo našim potomcem razkošje bivanja in duha, ki ga sami morda nismo doživljali tako izrazito."

Pomembnega dogodka je bil vesel tudi župan občine Kidričevo Alojz Sprah, ki je vsem zbranim ob šoli čestital tudi ob 10-letnici samostojnosti. Temeljni kamen za obsežno investicijo, ki bo veljala 700 milijonov, so položili ravnatelj Bogomir Jurtela, župan Alojz Šprah ter predsednik projektnega sveta Milan Unuk.

Slavje ob 4. prazniku občine Kidričevo so nato nadaljevali v prireditvenem šotoru ob šoli, kjer je bila osrednja slovesnost, na kateri so po slavnostnem nagovoru župana Alojza Špraha

izročili najvišja občinska priznanja. Grbe občine Kidričevo so izročili Folklorni skupini OS Cirkovce ob 30-letnici delovanja, Kulturnemu društvu Kungota, ki slavi 50-letnico delovanja, ter oblikovalcu občinskih simbolov Darku Ferlincu iz Kidričevega. Najvišji priznanji, plaketi občine Kidričevo,

pa so izročili Folklorni skupini Vinka Koržeta ob 70-letnici delovanja ter krvodajalcu Francu Trcku, ki je ob vsestranski aktivnosti v organizaciji Rdečega križa 88 krat daroval kri.

Župan občine Kidričevo Alojz Šprah je na osrednji slovesnosti v Cirkovcah posebej čestital in nagradil 17 učencev OŠ Kidričevo, Cirkovce in podružnične šole v Lovrencu, ki so vse razrede osnovne šole končali z odličnim uspehom. "Zlati osnovnošolci" so postali: Jasna Tominc, Nina Brglez, Tomaž Potočnik, Matej Novak, Denis Skrabl, Lara Pišek, Katja Bek,

Temeljni kamen za novo šolo v Cirkovcah so položili (od desne) Alojz [prah, Milan Unuk in Bogomir Jurtela. Foto: M. Ozmec

Ajda Raca, Tanja Pivec, Tadeja Frangež, Simona Medved, Mateja Zemljarič, Katja Rajh, Ina Kajzer, Natalija Sagadin, Mitija Kidrič in Klavdija Vin-diš.

V izredno bogatem folklorno obarvanem kulturnem programu so jubileju in prazniku v čast zapeli, zaigrali in zasplesa-li tamburaški orkester iz Cir-kovc ter folklorne skupine iz Nedelišča v Hrvaški, Markov-cev, Dolene, Študent iz Maribora, Lancove vasi in domači folkloristi. Nedeljsko praznovanje so zaokrožili s tradicionalnim volom na žaru, ki so

ga vsem obiskovalcem ponudili brezplačno, ter z ansamblom Celjski vitezi.

Prireditve ob 4. občinskem prazniku so v občini Kidričevo sklenili na dan državnosti, 25. junija, s kuhanjem folklornega golaža v Cirkovcah, predstavitvijo kaset ljudskih pevcev in pevk prosvetnega društva Cir-kovce ter srečanjem narodnoza-bavnih ansamblov Idila, Adio Band, Alegro, Štajerski baroni in orkestrom električnih klavirjev iz Glasbene matice v Mariboru.

M. Ozmec

CIRKOVCE / praznik folklore

Ples ujel štiri generacije

V okviru 4. praznika občine Kidričevo so se že od začetka junija vrstile različne športne, kulturne in zabavne prireditve, vrhunec pa so dosegle minuli konec tedna v Cir-kovcah, kjer so proslavili dvojni jubilej folklore in dan državnosti.

V četrtek, 21. junija, so v domu krajanov v Cirkovcah odprli razstavo likovnih in fotografskih izdelkov ekstempore na temo folklorni utrinki. Naslednji dan ob 18. uri pa so v domu krajanov pripravili slovesnost s folklornim večerom pod naslovom Iz korenin v novo rast ob 30-letnici folklorne skupine na OŠ Cirkovce, ki jo vodi Marija Jurtela.

S spletom Strah ima velike oči se je prva predstavila otro-

ška folklorna skupina Klopotec iz DPD Svoboda Ptuj, ki jo vodi Cvetka Glatz. Otroška folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, ki jo vodi Francka Petrovič, se je predstavila s spletom gorenjskih plesov, otroška folklorna skupina KUD Varteks Varaždin je pod vodstvom Martina Zajca in Krešimirja Plantaka nastopila s plesi iz Like, hrvaškimi narodnimi plesi in plesi iz Hrvaškega Zagorja. Ob koncu pa se je prvič v novih nošah, ki

predstavljajo praznična oblačila otrok iz prvih dveh desetletij 20. stoletja, predstavila še domača otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce s spletom Nekoč in danes.

Isti večer so v prireditvenem šotoru, ki so ga postavili za šolsko zgradbo v Cirkovcah, pripravili velik žur za mlade pod naslovom Gremo na počitnice.

70-LETNICA FOLKORE

Praznično in živahno je bilo tudi v soboto, 23. junija, ko so dopoldne pripravili razstavo starodobnih vozil - oldtimerjev, v šotoru so predstavili dela na

Otro{ka foklorna skupina O[ Cirkovce je nastopila v novih no{ah

Ob jubileju so razvili svoj prvi prapor, na katerega sta prva pripela trakove eden najzaslužnejših Anton Brglez in kidricevski župan Alojz [prah. Foto: M. Ozmec

podeželju nekoč in danes, v šolskih prostorih pa odprli razstavo ročnih del nekoč in danes.

Zvečer pa so v dvorani doma krajanov pripravili osrednjo slovesnost ob 70-letnici folklorne skupine Vinka Koržeta, ki so jo združili s srečanjem folkloristov ter zaokrožili z ansamblom Idila. Pod skupnim naslovom Ples nas je ujel so v dobrih treh urah nastopile tri generacije cirkov-ških folkloristov; nekaj je bilo še tistih, ki jih je vodil še pokojni Vinko Korže in ki so zaplesali po več kot 30 letih, precej je bilo tistih, ki jih je skoraj štiri desetletja vodil Anton Brglez, pa tisti, ki jih vodi Tonetov sin Zvonko Brglez, največ pa seveda sedanjih, ki jih prav tako uspešno vodi Lilijana Brglez. Skupaj se je na cirkovškem odru zvrstilo več kot 60 plesalcev štirih generacij folkloristov. Zanimiv je podatek, da se je v sedemdesetih letih obstoja skupine med seboj poročilo kar 28 plesnih parov. Tudi zaradi tega trdijo, da v Cirkovcah ni hiše, pri kateri ne bi vsaj eden bil zapisan folklori.

S svojim nastopom so navdušili tudi člani folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane, ki letos praznuje 80-letnico.

V osrednjem delu slovesnosti je vodja izpostave ptujskega sklada za ljubiteljsko kulturo Nevenka Gerl cirkovškim plesalcem izročila zlata, srebrna in bronasta Maroltova priznanja, predsednik folklorne skupine Davorin Urih pa je izročil priznanja tudi tistim, ki so z njimi sodelovali.

Ob jubileju je folklorna skupine svečano razvila svoj prapor, za njihov prispevek k uveljavljanju slovenskega folklornega plesa doma in po svetu pa so jubilantom čestitali kidričevski župan Alojz Sprah ter prof. Mirko Ramovž in dr. Bruno Ravnikar, ki je v imenu FS Tine Rožanc izročil srebrno plaketo Antonu Brglezu, dolgoletnemu in posebej zaslužnemu vodji cirkovške folklore ter nekdanjemu predsedniku mednarodnega združenja tradicionalnih folklornih skupin CIOFF.

M. Ozmec

OD TOD IN TAM

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Kako je bilo

Med številnimi proslavami, oddajami in publikacijami, ki so zaznamovale desetletnico slovenske samostojnosti, zasluži posebno pozornost svojevrsten fotodokument Deset let je Slovenija država. Posebnost te bogate knjige je v tem, da ni niti klasična fotomonografija niti kakšna po uradni dolžnosti sproducira-na foto propaganda brez duha in prave vsebine.

ZGOVORNA KNJIGA

Morda je prav to, da knjiga -po zatrdilih avtorjev - ni hotela biti kakšen posebej pretencio-zen projekt, kakšna do milimetra natančna zgodovina ali popoln dokument za vse, kar se je dogajalo, njena največja prednost. S svojimi fragmenti, ki pa so smiselno povezani v celoto, tako vendarle pomeni tudi drgocen zgodovinski zapis in bogato dokumentacijo burnega desetletja. Slovenija je v bistvu z njo dobila zelo natan~no, izvirno in prep-ri~ljivo kroniko prvih deset let samostojnega življenja v vseh razsežnostih, ne samo na političnem ali gospodarskem področju. Ali se tega vsi tisti, ki imajo posebej na skrbi promocijo Slovenije, sploh zavedajo? Ali vedo, da so pravzaprav brez svojih posebnih naporov in stroškov tako rekoč na pladnju dobili nekaj, kar lahko pri svojem delu kratkoročno in dolgoročno nadvse koristno uporabijo? Vsekakor ni skrivnost, da takšni projekti običajno nastajajo veliko počasneje in ob veliki finančni participaciji države, ta pa je bil realiziran v rekordno kratkem času in brez kakršnekoli finančne pomoči. Le kaj bi država domači in svetovni javnosti ponudila ob jubileju, če ne bi bilo reprezentančne knjige Deset let je Slovenija država (v slovenskem in angleškem jeziku)?

Še posebna zasluga te "prijazne knjige", priprava takšne knjige je bila namreč glavna ambicija njenih ustvarjalcev, je, da veličino tistega, kar se je zgodilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji in v zvezi z njo, ne predstavlja zgolj "globalno" in prek posameznih "zgodovinskih dugodkov" (čeprav so seveda tudi ti dostojno zabeleženi), ampak tudi s pomočjo posameznih na videz obrobnih detajlov, izsekov iz vsakdanjega življenja, ki pa so še posebej prepričljivi in nepozabni. To ni knjiga "statičnih" in zrežiranih fotografij, ki značilno prevladujejo v premnogih fotomonografijah. V njej je tako rekoč na vsaki strani čutiti dinamični tok življenja, katerega del je fotoreporterjem uspelo za večno in prepričljivo ujeti na filmski trak. Čeprav so Deset let ... enakovredno podpisali Joco Žnidaršič, Miljenko Li-cul, Boris Jež in Željko Kozinc, je v knjigi še posebej zaznaven delež Joca Žnidaršiča in založnice Ane Krajnc Žnidaršič,_ direktorice založbe Veduta AŽ. Po zaslugi te založbe je Slovenija v zadnjih dveh letih dobila kar nekaj visokokvalitetnih monografij, ki bi jih lahko proglasili kar za nekakšno zbirko Slovenija se predstavlja.

Značilnost knjige Deset Let je Slovenija država je tudi izjemen oblikovalski delež Miljenka Li-cula (sicer znanega oblikovalca slovenskega denarja in najnovejšega slovenskega potnega lista) ter domišljen komentatorski del Borisa Ježa in Željka Kozinca. Teksti, ki spremljajo to knjigo, niso - tako kot marsikdaj pri

tovrstnih izdajah - zgolj nekakšno nujno zlo, ampak dragocena dopolnitev objavljenih fotografij. Prav tako dajejo knjigi poseben ton in veljavo razmišljanja in spomini, ki so jih o prvem desetletju slovenske samostojnosti napisali znani politiki, kulturniki, gospodarstveniki in drugi slovenski javni delavci. Seveda bi bilo še bolje, če bi s prispevki sodelovali vsi, ki so bili povabljeni, denimo Janša, Peterle, Podobnik, Pučnik, Oman ...

IZJEMNE ODLOČITVE

Dr. France Bučar, prvi predsednik pluralistične skupščine republike Slovenije, je v knjigi zapisal, da je "državna osamosvojitev z mednarodnim priznanjem za Slovence enkratni dogodek v njihovi zgodovini. Pomeni, da smo prvič formalno pravno razrešeni prisile, da sprejemamo odločitve drugih držav o svojem ravnanju in da nam je s tem priznan položaj enakopravnosti v razmerju do njih ... "

Milan Kučan, ki je bil na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 neposredno izvoljen za prvega predsednika predsedstva, v knjigi med drugim poudarja, da je bila odločitev, "da Slovenija pripravi, izpelje in uveljavi svojo osamosvojitev po pravni poti, dokaz zrelosti in eden od temeljev samozavesti Slovenije v sedanjih razmerjih do drugih držav in mednarodnih ustanov ... "

Dr. Janez Drnovšek, član nekdanjega predsedstva SFRJ in sedanji predsednik vlade, je zapisal, "da je razglasitev neodvisnosti države pričakala intervencija zvezne armade. Ubranili smo se. V tistih dramatičnih dneh je bila odločilnega pomena enotnost Slovencev. Hitro je postalo jasno, da še vedno večnacionalna in slabo motivirana jugoslovanska vojska ne more zaustaviti odločitve vsega naroda. To je takrat videl in spoznal ves svet ..."

Igor Bavčar, notranji minister in glavni koordinator vseh osamosvojitvenih opravil, piše, da smo "odločilno obdobje osamosvojitve izpeljali optimalno, glede na okoliščine smo sprejemali prave odločitve, praktično nismo storili večje napake ... "

Dr. Spomenka Hribar, sociologinjo in vztrajno bojevnico za demokratične odnose v Sloveniji, v knjigi skrbi, da sta tako slovenska desnica kot levica "nedorasli nalogi, ki čaka slovensko nacijo v prihodnosti: ohraniti navzven dostojanstvo enkratne entitete (slovenski narod je pač en sam), se pravi njeno samo-bitje v sožitju z drugimi ..."

Tone Kuntner, igralec in pesnik, simpatizer Demosa, piše, da je "slovenska pomlad najveličastnejše obdobje naše zgodovine. Nobeno od drugih slavnih obdobij Slovencem ni prineslo samostojnosti in državnosti. Državnost, ki je bila potrjena s pelbiscitom in s krvjo. In tudi mednarodno priznana ... "

Janez Menart, pesnik, piše, da je "brezmejno srečen, da je rodil v generaciji, ki je, gledano z narodnega vidika, doslej najsrečnejša v slovenski zgodovini ... Ponosen sem na naše ljudi, da enkratne, res enkratne, priložnosti niso zapravili z medsebojnimi spori ... "

Dr. Dimitrij Rupel, zunanji minister, ki je bil zunanji minister tudi

ob osamosvajanju, v knjigi poudarja, da smo "Slovenci v desetih letih (ne glede na posamezne pomote in napake) iz naroda postali dežava. To postajanje je v Srednji in Jugovzhodni Evropi povezano s težavami. Pri tem postajanju imamo Slovenci veliko sreče. Skladnost narodnega in državnega je za mnoge naše sosede večji problem kot za nas. Čim dlje trajajo zadrege, v tem večji nevarnosti je narodna istovetnost. Tista istovetnost, s katero imajo najmanj težav veliki narodi. Slovenci smo se Avstrije in Jugoslavije bali, ker sta nam ukazovali in ker sta nas zadrževali pri sebi. Tokrat smo Slovenci prvič pred svobodno izbiro: lahko postanemo člani EU in Nata, lahko pa članstvo tudi odklonimo. (Lahko ga tudi zapravimo.) Svobodno izbiranje je dosežek. In sreča."

Dr. Alojzij Šuštar, ki je bil v času slovenskega osamosvajanja ljubljanski nadškof, pa se v knjigi ukvarja tudi s prihodnostjo: "Z velikim optimizmom in upanjem gledam v prihodnost. Pričakujem, da se bo pokazala vedno večja politična zrelost, ki bo prinašala Sloveniji večji mednarodni ugled ... "

Jak Koprive

MARKOVCI / s 23. seje sveta

Naiveirazprave o investicijskih programih

Svetniki občine Markovci so na 23. redni seji v ponedeljek, 18. junija, po uvodnem delu prisluhnili pobudam in vpra-{anjem svetnikov. Posebej zanimivo je bilo vpra{anje, kaj je z obvoznico oziroma hitro cesto na obmo~ju ob~ine Mar-kovci.

Župan Franc Kekec je pojasnil, da je zemljišče zanjo od ormoške strani do Gorišnice že odkupljeno, na območju občine Markovci pa je lokacija že potrjena po varianti C do "Jožefa". Pri tem so svetniki posebej poudarili, da se gradnja hitre ceste ne sme odložiti na račun problematike ptujskega prometnega vozlišča. Sosedje Hrvati so namreč z gradnjo že čisto blizu ormoške strani, pri Vratnem. Prometa čez markovsko občino pa ne bodo dovolili, dokler ne bo zgrajen novi most za hitro cesto pod jezom.

Na vprašanje, ali in kdaj bo

občina Markovci zgradila spominsko obeležje vsem padlim v drugi svetovni vojni, je župan obljubil odgovor do prihodnje seje, vsekakor pa so se svetniki strinjali, da je to treba storiti. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, kaj je z markovskim pokopališčem. Zemljišče, na katerem je pokopališče, naj bi namreč bilo last župnišča, zato ni povsem jasno, kaj je z vzdrževanjem in pobiranjem grobnin. Župan je pojasnil, da se je o tem pogovarjal s farnim župnikom, ta pa se bo posvetoval še s cerkvenimi oblastmi.

Daleč največ razprave pa so

namenili najpomembnejšim investicijskim programom v občini. Tako so po daljši razpravi potrdili program za gradnjo obrtne cone Novi Jork, ki se razprostira na 4 ha zemljišč, občino pa naj bi veljala po prvem predlogu okoli 70, po drugem pa okoli 200 milijonov tolarjev. Zanimanje za obrtno cono je veliko, saj so že skoraj vse parcele prodane. Sprejeli so tudi investicijski program za gradnjo vrtca v OŠ Markovci, ki naj bi veljal 22 milijonov, otroke pa bi lahko sprejel v varstvo že s 1. septembrom. Zanimivo je, da pri urejanju dokumentacije do sedaj še niso našli gradbenega dovoljenja za šolo, zato se zaskrbljeni sprašujejo, ali je bila OŠ zgrajena kar brez tega dokumenta.

M. Ozmee

Nova Ljubljanska banka, d.d., Podružnica Ptuj in ob~ina @etale na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Žetale (Ur. list RS Št. 34/2000) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Žetale (Ur. list RS ŠT. 58/2000) objavljata

RAZPIS

za dodelitev sredstev za pospe{evanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v ob~ini @etale v vi{ini 16.400.000,00 SIT.

Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kredit z rokom odplačila do 5 let po temeljni in 0% realni obrestni meri.

Za kredit lahko zaprosijo naslednji prosilci:

- fizične osebe (kmetje), občani občine Žetale, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ter društva, združenja in družbe, registrirane s področja kmetijstva, s sedežem v občini Žetale

- podjetniki posamezniki, majhne družbe z do 50 zaposlenimi, občani , ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja ter priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju občine Žetale.

Prosilci morajo sredstva investirati na območju občine Žetale.

Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih na občino Žetale, Žetale 1, do 28.07.2001. Prosilci bodo obveščeni odobrenih kreditih v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili.

KMETIJSTVO

Krediti se namenjajo

1. Dejavnost

- vzpodbujanje strukturnih sprememb na kmetiji, uvajanje novejših tehnoloških rešitev in tehnologij na kmetiji,

- gradnje in obnove objektov za dodelavo, skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov ter pripadajoče opreme osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

- gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske opreme, osnovne črede, prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke,

- nakup kmetijske mehanizacije.

2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov:

Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije (potrebno je dokumentirati), ki ne sme biti manjša kot 500.000,00 SIT, maksimalna višina zaprošenega posojila je 2.000.000,00 SIT. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:

a) potrdilo o statusu kmeta (izda ga Upravna enota, Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

b) investicijski program, izdelan po metodologiji, NLB, d.d., oz. za projekte (investici

je) v vrednosti do 10 milijonov SIT zadostuje:

- investicijski program, pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in

- mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa

c) gradbeno dovoljenje oz. priglasitev gradbenih del, kadar kmet gradi ali adaptira poslovne prostore,

d) pri nakupu plemenskih živali potrdilo o poreklu kakovosti živali

e) pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še posestni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu površine, predvidene za obnovo

f) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca (potrdilo banke o prilivih kmeta v lanskem in letošnjem letu — velja v primeru, ko kmet ne vodi računa pri NLB, d.d.)

g) zemljiškoknjižni izpisek

h) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih

i) različne pogodbe o sodelovanju, o prodaji tržnih viškov, vsa dokazila o morebitnih članstvih v kmetijskih, mlekarskih in ostalih zadrugah

j) predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev ipd.

MALO GOSPODARSTVO

1. Dejavnost

Krediti se namenjajo za:

- nakup osnovnih sredstev

- nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov

- nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov

- nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo

- uvajanje sodobnih tehnologij

- za samozaposlovanje

2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov

Vloga za posojilo mora vsebovati:

- podatke o investitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec v občini Žetale. Vrednost investicije mora presegati 1.000.000,00 SIT, maksimalna višina zaprošenega kredita je lahko 3.000.000,00 SIT. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:

a) investicijski program, izdelan po metodologiji NLB

b) za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov SIT, zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB, d.d., Podružnica Ptuj, Prešernova 6)

- osnovne podatke o investitorju

- opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,

- predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana

- vire financiranja

- finančni učinek naložbe - bilanca uspeha po zaključeni investiciji

c) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: bilanca stanja in bilanca uspeha za leto 2000 in bruto bilanca do 31. 05. 2001

d) Priložiti je še potrebno:

* za s.p.:

- fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1, potrjen od krajevno pristojne DURS

- ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vložil zahtevek in priložil vse zahtevane dokumente za izdajo dovoljenja za opravljanje določene dejavnosti

- s.p., ki opravlja obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja

- potrdilo o plačanih davkih in prispevkih

- dokazilo, da je občan, ki vlaga prošnjo za namen samozaposlitve, opravil tečaj iz osnovnega znanja o podjetništva

- potrdilo banke o prilivih na ŽR s.p. v lanskem in letošnjem letu (v primeru, ko s.p. ne vodi ŽR pri NLB. d.d.)

* za gospodarske družbe:

- fotokopijo sklepa o vpisu podjetja v sodni register z vsemi prilogami

- fotokopijo listine Zavoda za statistiko (matična številka in šifra dejavnosti)

- fotokopijo davčne številke

- dokazilo o boniteti podjetja (BON 3)

* vsi prosilci:

- dokazila glede na namen kredita

- kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča oz. poslovnega prostora

- predračun za urejanje in opremljanje zemljišča, za graditev poslovnih prostorov, za graditev in adaptacijo poslovnih prostorov

- predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme

- predračun za generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo

- enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del (kadar bo prosilec namenil kredit za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov

- predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostih papirjev ipd.

Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki kredita do 50 % predračunske vrednosti. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi ostale vire financiranja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 50 % predračunske vrednosti invensticije za področje malega gospodarstva in najmanj 30 % predračunske vrednosti za invensticije na področje kmetijstva. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt oz. program le enkrat. V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana, lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev.

Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki, d.d., Podružnica Ptuj, Prešernova ulica 6, Ptuj, telefon (02) 787 04 44, in na občini Žetale, Žetale 1, telefon (02) 765 30 10.

Franc Visenjak, l.r. direktor NLB, Podružnica Ptuj Anton Butolen župan občine Žetale

-a

CC

o j>

s

•T3

o

-ci

ss

li sg

>(J

a ;>

ts

cí •T3

O

eC

"(U •T3

a

<u

sg

s

•C

o

'ti

'sS

3

N

•T3

fl

eu

S

o

•T3

>N

^

CS

O

•T3

ts

a

•T3

o

'íS

(U

a

3

S

Q

CU

>!J

o

'íj

>

O

N

Q

co

Z

t—^ >

co

E3 >

O

w co

o

co

v-s 0

I - 1

A

z "O o m 30 rn O o O z

O z o K z Di 2

^ o I 30

m?-l

(O

0

(A

Id -s

a. (A a o

1 M

z â

r r

e M

i S z O

paa

Hn ■g- e

a g -D ji

D iid z "â O r -j

M —

l m

a =5

i 9

< r\3 <

mDD ao s I p e cgsb

rnc^ O ® œ k tego ®3® i

^ œ o

C N tu „ C < CT

I b 11

dtj jgn

ao C ili^-

r\3

o

0) T3

cr

D i

P Di

"O

e N <

(D

S j

ve

3 e

a j (Q s

t N

k

s

N

ii

o <

o.

j ei e

i D

"g I

I h

M

3

j

w

hO

k

§ D

ii

I 1.

4

o

t

E v diii

o

d

=j o

ii s

O

C/)< (/i

dj

i

E

'ïï'

t v

b s

j o.

l'

o

j

ii e

=j

w k 3

(D

k j ei (D =J

s

i

oi Ji CO r\3

j

ii e

=j

w k 3

(D

k j ei (D =J

s

i< i< ee

i< i< ee

(/) 0) 3

i <§

0)

d e<

0) v

j j

ei ei ee

DD

"O k <

b ii ■i I-

tii e

k (D

0) d. e

e j j

■Ť^- s

i i ee

i

Di

(D

0

ei

1

v 0)

i e

i

k (D

0) d. e

e j j

■Ť^- s

Di

(D

0

ei

1

v 0)

i e

i

o

cr

3

.II

8

o

CJ

(D i

ev

i

i

s

(D

i

e

j

k v

j ei e

=J

o

t

o

<i

i

s

i

31 >

N I

S

31 >

N I

S

t

1 I

1 SP

I ^

s

1 OD

s

•i s S t

■I

ei

0)

SR

^ I

o

(D

C/)

I o< z

o D

30 C

o V

o

R [

cn<

m p

D

0 ro

1 p

P t-'

E

E

m

0

CO

1

m

C

28. 6. - 4. 7.2001

RADIO PTUJ

98,2 IN 104,3 FM

Četrtek, 28. junij

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi 8.30 Mostovi

9.00 Pod kobukom, ponovitev 9.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Risanka

10.25 National Geographic, dokumentarna serija

11.20 Kamni{ka jama

11.50 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor

12.20 Svetovni izzivi

13.00 Poro~ila #

13.10 Vremenska panorama

13.30 Pogovor s predsednikom države #

14.30 Zoom #

16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila #

16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 16/26

16.55 Arčibald, risanka

17.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže

17.50 Baliemska dolina, italijanska dokumentarna oddaja

18.40 Risanka

19.00 Kronika

19.30 Dnevnik

20.00 Tednik

21.00 Prvi in drugi

21.20 Osmi dan

22.00 Odmevi

22.50 Lent 2001, oddaja TV Maribor 23.30 Gibljive slike

0.00 Noam Chomsky, dokumentarna oddaja, 2/2 1.15 Brane Rončel izza odra

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

14.30 TV prodaja

15.00 Videospotnice

15.35 Caroline v velemestu, nanizanka

16.05 Murphy Brown, nanizanka

16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 61. epizoda

17.00 Obljubljena dežela, nanizanka, 14/22

18.00 Čas morilcev, francoski film

20.00 Osamljeni planet: Severna Tajska in Laos

20.50 Na{e malo mesto, nanizanka, 12/13

21.50 Poseben pogled: Tokijske o~i, japonsko-francoski film

23.25 Schimanski mora trpeti, nemški film

0.55 Videospotnice

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Bolni{nica upanja, nanizanka

14.20 Zakon v Los Angelesu, nanizanka

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, nadaljevanka

17.30 Črni biser, nadaljevanka

18.20 Vse za poljub, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, nanizanka

20.50 Nikita, nanizanka

21.40 Blažen med ženami, humoristična nanizanka

22.10 Urgenca, nanizanka

23.00 Teksa{ki mož postave, nanizanka

23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka

0.20 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 Mladenič v modrem, nanizanka

10.25 Družinski zgled, ponovitev

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Adrenalina

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Orleans, nadaljevanka, 6/8

17.10 Zvezdne steze: Nova generacija, nanizanka

18.00 Družina za umret, humoristična nanizanka

18.30 Podivjani Stark, humoristična nanizanka

19.00 Jack in Jill, 1. del ameriške nanizanke

20.00 Rojeni za baseball, ameriški film

22.30 Tretji kamen od sonca, nanizanka

23.00 Seinfeld, humoristična nanizanka

23.30 Wimbledon - vrhunci dneva

0.30 Popolni spomin, nanizanka

TROJKA

8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja

9.30 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

11.15 Družinska TV prodaja

11.30 Festival Lent 2001, ponovitev

12.45 Videostrani

13.00 TV prodaja

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Vera in čas

17.45 Avto {ou

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Kdor zna, zna, kviz

19.15 Videalisti

19.55 Poslovne informacije

20.00 Sijaj

21.00 TV razglednica - Škofja Loka

21.30 Festival Lent 2001

22.45 Poslovne informacije

22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev

23.35 Reporter X

0.05 Jukebox

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni program. 11.05 Otroški program. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (79/150). 13.25 Skrivnosti izgubljenih ljudstev. Inki. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni program. 15.10 Otroški program. 16.00 Etno. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Skrivnost Sagale, otroška serija (13/14). 17.55 Naj... letalci, izobraževalna oddaja. 18.30 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj. 19.13 Neumneži, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Hrvaške planine (3/5). 20.50 Pol ure kulture. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.30 Narava politike. 23.15 Odmevi dneva. 23.35 Moji dragi angeli, dokumentarna oddaja. Nočni program. 0.25 Policija, serija (271/303). 0.50 Reševalna služba VII., serija (17/22). 1.35 Na zdravje, humoristična serija (37/53). 2.00 Nevidni človek, serija (17/23). 2.45 Željka Ogresta in gosti. 3.45 Clive James - Razglednica iz Havane (3/3). 4.40 Hit depo.

HTV 2

8.00 Panorame turističnih središč hrvaške. 10.50 Poročila. 10.55 Spomini na vojno: Libertas, dokumentarna oddaja. 11.25 Globalna vas. 12.10 Navadna smrklja , serija za mlade (34/52). 12.35 Poslovni klub. 13.10 Vesoljski otok 1, serija (9/26). 13.55 Knjižnica. 14.55 Ekologija. 15.55 Poročila. 16.05 Naša zemlja, serija (79/150). 16.55 Poročila. 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila. 19.00 Na zdravje, humoristična serija (37/53). 19.30 Policija, serija (270/303). 20.10 Reševalna služba VII., serija (17/22). 21.00 Polni krog. 21.20 Nevidni človek, serija (17/23). 22.05 Clive James - razglednica iz Havane. 23.05 Filmska noč z Martinom Scorseseom: Obdobje nedolžnosti. 1.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

9.30 Zasedanje Hrvaškega sabora, prenos. Panorame turističnih središč hrvaške. 18.00 G. Blawdings gradi svojo hišo sanj, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Kronika Euro-kaza. 20.55 Pozabi Paris, ameriški film. 22.35 Kronika filmskega festivala v Puli (4/5). 23.05 Hit depo. (Možen prenos tenisa iz Wimbledona).

AVSTRIJA 1

6.35 Otroci z Berghofa, risana serija, otroški program. 8.10 Divji bratje s šarmom, serija. 8.35 Princ z Bel-Aira, serija. 9.00 Sam svoj mojster, serija. 9.20 Sam svoj mojster, serija. 9.45 Beverly Hills 90210, serija. 10.30 Nogomet, šolska liga 2000/2001, finale, prenos. 12.30 Confetti tivi. 13.30 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija (Keri Russell). 15.40 Beverly Hills 90201, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 King Of Queens, serija (Kevin James). 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.10 Alarm za Kobro 11, serija. 22.00 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.50 De Luca, serija. 22.50 Umetnine. 2.30 Ami-gosi, vestern, 1972 (Anthony Quinn).

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1300). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Šampanjec in kamilični čaj, komedija, 1997. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1301). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Boj s puščavo (2), dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija (Brooke Shields). 1.20 Univerzum: Boj s puščavo (2), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Alpe-Donava-Jadran, magazin.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v središču Berlina, zdrav. serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdrav. serija. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdrav. serija, 1999. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 The Making of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek, pon.

RTL 2

5.25 Otorški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Stargate-Zvezdna vrata, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.40 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta. 21.15 Prevara, triler, 1993 (Lorraine Bracco, r: John Flynn). 23.15 Očim III, triler, 1992 (Robert Wightman). 1.20 Pogoltne želje, erotični triler, 1994.

PRO 7

7.05 Bulevarski magazin, pon. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 9.00 Vsi županovi možje, serija. 9.30 The Bomber Boys, triler, 1995. 11.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.35 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi moje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znan. magazin. 20.15 Operacija Noah, akcij. triler, 1998 (Uwe Ochsenknecht, Stephen Phillipp, r: Achim Bornhak). 22.15 TV total. 23.20 Switch. 23.50 Policijska parada. 0.15 Pa me ustreli. 0.40 Komedija. 1.05 TV total, pon. 1.50 Switch, pon. 2.20 Policijska parada. 2.45 Pro 7, reportaže, pon.

Petek, 29. junij

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi

8.30 Prisluhnimo tišini

9.00 Kljukčeve dogodivščine - Kljukec skrbi za teto,

lutkovna igrica

9.15 Volkovi, čarovnice in velikani

9.25 Arčibald, risanka

9.35 Enajsta šola, oddaja za radovedne

10.05 Oddaja za otroke

10.30 Baliemska dolina, dokumentarna oddaja

11.20 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope #

11.50 Potovanje v preteklost, drama

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.30 Prvi in drugi, ponovitev

13.50 Narava gre svojo pot: Dober les, pz oddaja

14.35 Osmi dan

15.05 Vsakdanjik in praznik

16.00 Mostovi

16.30 Poročila #

16.45 Rdeči grafit: Mednarodne šole, ponovitev

17.10 100 minut počitnic, nadaljevanka, 5/5

17.45 Gore in ljudje: Gorski zdravnik

18.40 Risanka

19.00 Kronika

19.30 Dnevnik #

20.00 V dobrem in slabem, nanizanka, 7/13

21.05 Deteljica

21.15 TV Poper, oddaja TV Koper

22.00 Odmevi

22.45 Lent 2001, oddaja TV Maribor

23.25 Gledališče Rok - Claudio Cinelli

23.30 Polnočni klub

0.40 Gore in ljudje: Gorski zdravnik, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

14.30 TV prodaj

15.00 Videospotnice

15.35 Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija

16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 62. epizoda

17.00 Obljubljena dežela, nanizanka, 15/22

18.00 Sij ugaslih zvezd, francoski film

19.45 Videospotnice

20.25 Rim: Atletika - zlata liga, prenos

23.15 Semenj ničevosti, nadaljevanka, 5/6

0.05 Nedotakljivi, ameriški film

2.00 McCallum, nanizanka, 10/10

2.55 Moška liga, nadaljevanka

3.25 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Bolnišnica upanja, nanizanka

14.20 Zakon v Los Angelesu, nanizanka

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, nadaljevanka

17.30 Črni biser, nadaljevanka

18.20 Vse za poljub, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, nanizanka

20.50 Akcija v petek: Zločin v New Orleansu, ameriški film

22.40 Blažen med ženami, humoristična nanizanka

23.10 Zlata krila, nanizanka

0.00 Nevarne dirke, nanizanka

0.50 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 Mladenič v modrem, nanizanka

10.25 Popolni spomin, ponovitev

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Pop'n'Roll, ponovitev

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Orleans, nadaljevanka, 7/8

17.10 Zvezdne steze: Nova generacija, nanizanka

18.00 Družina za umret, humoristična nanizanka

18.30 Podivjani Stark, humoristična nanizanka

19.00 Jack in Jill, nanizanka

20.00 Zabavni petek: Tabornice z Beverly Hillsa, ameriški film

21.50 Felicity, nanizanka

22.50 Wimbledon - vrhunci dneva

23.50 Rock v Riu, posnetek koncerta, 3/7

TROJKA

8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja

9.30 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

11.15 Družinska TV prodaja

11.30 Festival Lent 2001, ponovitev

12.45 TV prodaja

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Inline hokej, reportaža

17.45 TV razglednica - škofja Loka

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Kdor zna, zna, kviz

19.15 Videalisti

19.55 Poslovne informacije

20.00 Koncert

21.00 V sedlu, oddaja o konjeništvu

21.30 Festival Lent 2001

22.45 Poslovne informacije

22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev

23.35 Popotovanja z Janinom, ponovitev

0.35 Jukebox, ponovitev

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni program. 11.05 Otroški program. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (80/150). 13.25 Portreti: Sean Connery. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni program. 14.15 BIT: računalništvo. 14.45 Nemški jezik: Pozdrav iz Berlina. 15.10 Otroški program. 16.00 Svet podjetništva. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Televizija o Televiziji. 17.55 Mali antikvariat. 18.30 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj. 19.13 Gogs, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub starejših, zabavno-glasbena oddaja. 21.10 Beli Mile, ameriški film. 22.45 TV leksikon. 22.50 Odmevi dneva. 23.15 Mis-hima, ameriški film. 1.15 Poletna nevihta, ameriški film. 2.45 Lovci, švedski film. Nočni program: 4.35 Policija, serija (272/303). 5.00 Na meji mogočega, serija (33/44). 5.45 Pravi čas.

HTV 2

8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 9.40 Poročila. 9.50 Hit depo. 11.50 Skrivnost Sagale, otroška serija (13/14). 12.15 Narava politike. 12.55 Pol ure kulture. 13.25 Reševalna služba VII., serija (17/22). 14.10 Željka Ogresta in gosti. 15.10 Nevidni človek, serija (17/23). 15.55 Poročila. 16.05 Naša dežela, serija (80/150). 16.55 Poročila. 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila. 19.00 Zakonske vode 8., humor. serija (180/210). 19.30 Policija, serija (271/303). 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (15/22). 21.00 Polni krog. 21.25 Latinica: Otroci s posebnimi potrebami. 23.05 Pravi čas. 0.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

9.30 Zasedanje Hrvaškega sabora, prenos. Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.55 Gospod Sreckovic, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Rim: Atletika "Zlata liga", prenos. 22.30 1. mednarodni festival dokumentarnega filma, pregled. 23.00 Planet Glasba. 23.30 Na meji mogočega, serija (33/44). 0.15 Ekran 2000: "Več od igre"

AVSTRIJA 1

6.40 Kangooji, risana serija, otroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Moški so kot čokolada, komedija, 1998. 11.45 Confetti tivi. 12.45 Formula 1, VN Francije, trening, prenos iz Magny Coursa. 14.05 Kangooji, risana serija, otroški program. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Britannic, drama, 1999 (Edward Atterton, r: Brian Trenchard-Smith). 21.50 Zadnji spust, akcijska drama, 1997 (Rubert Urich, r: Mike Robe). 23.25 Ugrabitev vlaka, akcijski, 1997 (Jeff Fahey, r: Worth Keeter). 0.45 Mars, temna skrivnost, znanstveno fantastični, 1996 (Olivier Grunner). 2.10 Britannic, drama, 1999. 3.45 Ugrabitev vlaka, akcijski film, 1997.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Zlata dekleta, serija. 10.45 Otvoritev dunajske Muzejske četrti, prenos. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1302). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Prizorišče sodišče, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Prizorišče sodišče, reportaža. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Modern times, magazin. 2.45 TV kuhinja. 3.05 V imenu zakona, serija.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, zf. serija, 2000. 21.15 Maščevanje je sladko. 22.15 Point Blank-Mrtva točka, akcijski, 1997 (Mickey Rourke, r: Matt Earl Bessley). 23.50 Noč. 0.00 Harald Schmidt Show. 1.00 Frasier. 1.30 Kviz. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Harald Schmidt Show. 3.50 Alphateam, pon.

RTL 2

5.00 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor - Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta. 21.15 Tarča, akcij. triler, 1985 (Matt Dillon, Gene Hackman, r: Arthur Penn). 23.30 The Esxpert-Strokovnjak, akcij. triler, 1994 (Jeff Speakman, r: Rick Avery). 1.10 The Blade -Zlomljen meč, akcijski. 3.15 Moški na poziv, drama, 1995.

PRO 7

5.00 Andreas Turck, pon. 7.00 Bulevarski magazin. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Velika družina. 9.00 Zmeda v mestu, pon. 9.30 Virus, triler, 1997. 11.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.35 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina 18.30 Zmeda v mestu. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Chasers-Zasledovalci, komedija, 1994 (Tom Berenger, William McNamara, Erika Eleniak, r: Dennis Hopper). 22.20 Hellraiser 4 - Potomstvo, grozljivka, 1995 (Bruce Ramsay, r: Alan Smithee). 23.50 Ulice Berlina: Končna postaja, kriminalni, 1998. 1.50 Med sovraštvom in lažjo, triler, 1993.

Sobota, 30. junij

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi

8.30 Zgodbe iz školjke

9.15 Male sive celice

10.05 Kino Kekec: Pogumni opekaček, ameriški film

11.35 Lingo, TV igrica #

12.05 Tednik, ponovitev #

13.00 Poro~ila #

13.10 Mostovi, ponovitev

14.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor

14.40 Hornblowerjeve dogodivščine: Žabe in jastogi,

angleški film

16.30 Poročila #

16.45 Pika Nogavička, risanka

17.10 Carski sel, risanka

17.30 Risanka

17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor

18.10 Ozare

18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 2/13

18.45 Risanka

19.00 Danes

19.05 Utrip

19.30 Dnevnik #

20.00 Koncert Big Banda RTVS z gosti

21.10 Pesem je... ALeksander Mežek

21.40 Murphy Brown, nanizanka, 4/24

22.10 Poročila #

22.40 Sopranovi, nadaljevanka, 24. del

23.35 Dvojčici zla, angleški film

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

8.30 TV prodaja

9.00 Videospotnice, ponovitev

9.35 Vprašanje zakonitosti, nanizanka, 6/7

10.00 [tafeta mladosti, ponovitev

10.55 Polje, kdo bo tebe ljubil, oddaja TV Maribor, 2. del

11.50 TV prodaja

12.25 Motociklizem za VN Nizozemske - 250 ccm, prenos

13.20 Ko{arka NBA action

13.55 Motociklizem za VN Nizozemske - 500 ccm, prenos

14.50 Atletika - zlata liga, posnetek

17.40 [portni film

18.10 Mednarodni plavalni miting, prenos

19.30 Videospotnice

20.05 O tem se ne govori, argentinski film

21.45 Praksa, nanizanka, 38. epizoda

22.25 Sobotna no~

0.25 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev

10.00 Princesa Sissi, risanka

10.30 Oliver Twist, risanka

11.00 Črni Kozak, risanka

11.30 Robocop oddelek Alfa, risanka

12.00 Osem prijateljev, risanka

12.30 Brata, humoristi~na nanizanka

13.00 Formula 1, prenos treninga

14.00 Zakon v Los Angelesu, nanizanka

15.00 Prva izdaja (II.), 1. del ameriške nanizanke

16.00 Boj z rakom, dokumentarna oddaja, 1/2

16.30 Otroški zdravnik, nanizanka

17.30 Mož s tremi ženami, ameriški film

19.15 24 ur

20.00 Filmski hit: Trije predsedniki, ameriški film

21.50 Rezervna žena, ameriški film

23.30 24 ur, ponovitev

KANAL A

8.30 Doktor Dolittle, ameriški film

11.00 Slepa vera, nadaljevanka, 3/4

12.00 Beverly Hills 90210, ponovitev

13.00 Mladoporo~enci, ponovitev

13.30 Komedija zmešnjav, ponovitev

14.00 Skrita kamera

14.30 Paparaci, dokumentarna oddaja, 9/10

15.30 Sobotna matineja: Emina želja, ameriški film

17.10 Pop'n'Roll, glasbena oddaja

18.05 Hughleyjevi, humoristi~na nanizanka

18.35 Beverly Hills 90210, nadaljevanka

19.30 Hughleyjevi, humorisit~na nanizanka

20.00 Ognjeni vihar, ameriški film

21.40 Moški ne odidejo, ameriški film

23.45 Wimbledon - vrhunci dneva

0.45 Najbolj neumni roparji, nanizanka

TROJKA

9.30 Jukebox, ponovitev

11.00 TV prodaja

11.30 Festival Lent 2001, ponovitev

12.45 TV prodaja

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev

15.45 Info

16.00 Inline hokej, ponovitev

16.30 Brez ovir z Jano

17.30 SQ Jam, glasbene lestvice

18.30 Spidi in Gogi show

19.30 Razvoj avtomobilizma

20.00 Mis universe 2001, 1. del

21.00 Avtodrom

21.30 Festival Lent 2001

22.45 Miss universe 2001, 2. Del

HTV 1

7.35 Poro~ila. 7.40 Naprej, ameriški film. 10.00 Poro~ila. 10.10 Otroški program. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Aborigin iz Babinega Dola, glasbeno-dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poro~ila. 14.10 Oprah Show (285). 14.55 Risani film. 15.05 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.35 Nadnaravno - nevidne sposobnosti živali: Kon~ne meje (2/6). 16.10 Zlata dekleta, humo. serija (48,49/180). 17.05 Rajske ptice in zmaji - raziskovalna potovanja po indonezijskih otokih (3/3). 17.55 Naš Charlie, otroška serija (6/6). 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 TV izložba. 21.20 Ugledni gospod, ameriški film. 23.15 Moške svinje, humoristi~na serija (5/42). 23.45 Poro~ila. 23.55 Vro~ina sonca, serija (1/3). 1.40 Pristaniška podgana, ameriški film. 3.10 Poletni prijatelji, ameriški film. No~ni program. 4.55 Policija, serija (273/303). 5.20 Glamour Cafe. 6.20 Svet zabave. 6.50 Čas je za jazz.

HTV 2

8.00 Panorame turisti~nih središ~ Hrvaške. 10.15 Potovanja: Zimbabwe (23/24). 11.10 Nema pri~a, serija (5/8). 11.55 Operna matineja: Nabucco. 14.05 Hišni ljubimci. 14.50 V iskanju za izgubljenim ~asom: Varaždin, dokumentarna oddaja. 15.40 Briljanteen. 16.25 Pustolovš~ine iz Knjige vrlin, risana serija (12/26). 16.50 Črno-belo v barvi: Nafta - leto 1965. 17.40 Veli~astna obsedenost,

ameriški film. 19.30 Policija, serija (272/303). 20.10 Bonanno, serija (7/8). 21.00 Poro~ila. 21.10 Glamour Cafe. 22.10 Svet zabave. 22.40 Rock Club: Rock in Rio (3/7). 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

13.05 TOP DJ MAG. 14.05 Policija, serija (ponovitev tedenskih epizod). 17.00 Rim: Atletika "Zlata liga", prenos. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Triler: Italijanska noč (2/2). 21.10 Mati in sin, humoristična serija (38/42). 21.40 Cosbyjev show VI. (13/26). 22.05 Šport danes. 22.20 Simpsonovi VII., risana serija. (12/25). 22.45 Na zdravje, humoristična serija (37/53). 23.10 Kronika filmskega festivala v Puli (5/5). 23.40 Sen zimske noči, britanski film.

AVSTRIJA 1

6.40 Otroški program. 8.40 Pika Nogavička, serija. 9.30 Otroški program. 11.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Drew Carey,, serija. 12.20 Življenje in jaz, serija. 12.45 Formula 1, VN Francije, kvalifikacijski trening, prenos z Magny Coursa. 14.25 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.10 Sabrina, serija. 15.35 Roswell, serija. 16.20 Beverly Hills 90210. 17.05 Srčece, show. 17.55 Ženska po imenu Harry, komedija, 1990 (Thomas Gott-schalk). 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Jama brez dna, komedija, 1985 (Tom Hanks). 21.45 Nočni čuvaj, triler, 1998 (Nick Nolte). 23.20 Plačani morilec, triler, 1995 (Michael Madsen). 0.50 Zadnji spust, akcijska drama, 1997. 2.20 Ameriški nogomet, World Bowl, posnetek. 4.20 Srčece, show.

AVSTRIJA 2

9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Munchhausen v Afriki, komedija, 1958 (Peter Alexander). 10.50 Vitezi okrogle mize, pustolovski film, 1953 (Robert Taylor). 12.45 Podobe Avstrije. 13.00 Cas v sliki. 13.10 švejkova pobalinska leta, komedija, 1963 (Peter Alexander). 14.40 Gorje, če jih izpustijo, komedija, 1958 (Peter Alexander). 16.25 Nori par, skeči. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta: Pekel (4). 17.00 Cas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ko glasba zaigra, show narodnoza-bavne glasbe. 21.45 Cas v sliki. 21.50 Simpl: Vsi dobri duhovi, kabare. 22.40 Cas v sliki. 22.45 Priča tožilstva, kriminalka, 1957 ^(Tyrone Power, r: Billy Wilder). 0.35 Pogledi s strani. 0.40 Dežela in ljudje. 1.10 Pogled v deželo. 1.40 Konflikti, magazin. 2.10 Živalski magazin. 2.25 Nemčija v letu nič, drama, 1947 (Edmund Mes-chke). 3.35 Neptunova hči, glasbena komedija, 1949.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Kviz, pon. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 13.30 Alf. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager. 16.00 Baywatch-Obalna straža, serija. 17.00 Res je, magazin (Milena Preradovic). 17.30 Poročila. 18.00 Bodo Bach. 18.30 J.A.G., akcij. serija. 19.30 C.O.PS. - Best of TV kom. show. 20.15 Asterix premaga Cezarja, risani, 1985. 22.00 Šaljive novice. 23.00 Šaljive novice. 23.30 Mačje pokopališče, groz. triler, 1989 (Dale Midkiff, r: Mary Lambert). 1.20 Vesoljska ladja Enterprise. 2.15 Rdeča četrt. 3.10 Baywatch-Obalna straža, pon.

RTL

6.20 Otroški program. 11.00 Formula 1 - VN Francije, prosti trening. 11.55 A-Team. 12.45 Formula 1 - VN Francije, kvalifikacije. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 A-Team, akcij. serija. 16.50 A-Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 20.15 Kopališki mojstri, komedija, 1999 (Michael Herbig). 22.10 Smrtonosna divjina - Umrli so mladi, tirler, 2000 (Simon Licht, r: Jorge Papavassiliou). 0.05 South Park. 0.30 Mad TV. 1.15 Divja sedemdeseta. 1.40 Top of the Pops. 2.30 Beverly Hills, 90210.

RTL 2

6.05 Novo v kinu. 6.30 Prisrčna gospodinja. 6.55 Ljubezen brez povratka. 8.10 Najlepša leta. 8.35 Najlepša leta, pon. 9.00 Bravo TV, pon. 10.20 Dolge noge - dolgi prsti, komedija, 1966. 12.00 Highlander. 13.00 Sliders-Paralelni svet, serija. 13.55 F/X. 14.50 Tarča, akcij. triler, 1985, pon. 17.05 Teksaški mož postave, serija. 19.00 L.A. Heat, krim. serija, 1997. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta. 23.15 Varuška, drama, 1994 (Alicia Silverstone, r: Guy Ferland). 0.55 Blind side-Usodno potovanje, triler, 1993 (Rutger Hauer). 2.50 The Blade-Prelomljeni meč, akcijski film, 1995.

PRO 7

5.15 Virus, triler, pon. 6.45 Pleško. 7.10 Vsi županovi možje, serija. 7.30 Heathcliff. 7.40 Svinjak. 8.05 Dragon Flyz. 8.25 Ace Ventura. 8.50 Mega Man. 9.15 Flash Gordon - Nove pustolovščine. 9.40 Carovnik. 10.05 Robocop Alpha Commando. 10.30 Batman & Robin. 10.55 Extreme Ghostbusters. 11.20 Chris Colorado. 11.45 Nightman. 12.30 Kurja koža - Ure strahov. 12.55 S Club 7 v L.A.-ju. 13.20 Prijazna družina. 13.50 Prijazna družina. 14.15 Dharma & Greg. 14.45 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi. 15.40 Sabrina. 16.05 Simpatije. 17.00 Roswell, serija. 18.00 Ljubezenske zgodbe -Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 Max. 19.55 Poročila. 20.15 Sprehod v oblakih, romanca, 1995 (Keanu Reeves). 22.20 Odrešitev na samotnih cestah, psih. triler, 1997 (Kurt Russell). 0.00 Premična tarča, akcijski, 1996 (Michael Dudikoff). 1.30 Operacija Noah, triler, 1998. 3.15 Premična tarča, pon. trilerja.

EUROSPORT

8.30 Nori športi. 9.30 Odbojka na mivki. 10.00 Motociklzem - VN Nizozemske. 13.30 Motociklizem - VN Nizozemske. 15.00 Motor-sport - formula 3000. 16.15 Motorsport. 17.45 Nogomet - EP za ženske: Anglija-Nemčija. 19.15 Športna poročila. 19.30 Nogomet -EP za ženske: Švedska-Rusija. 21.00 Boks: Alexander Mahmutow (Rusija)-Jason Booth (Anglija). 23.00 Športna poročila. 23.15 Nori športi, magazin. 0.15 Sumo. 1.45 Športna poročila.

dSF

9.15 Lumberjack, pon. 9.45 Takeshi's Castle. 10.30 Ameriški nogomet, pon. 11.00 Baseball. 11.30 Košarka, NBA, pon. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Potovalni magazin. 13.00 World Soccer. 13.30 Automagzain, pon. _ 14.30 Motociklistični magazin. 15.30 Automagzain, pon. 16.30 Šport po svetu. 17.00 Takeshi's Castle. 17.45 Nogomet. 18.15 DSF Reportaže. 18.45 Stoke. 19.30 Formula 1 - VN Francije, kvalifikacijski trening. 20.30 Tenis - Wimbledon, 6. dan. 22.30 Ameriški nogomet. 0.30 Wrestling. 2.30 Speed Zone.

3 SAT

7.00 Portugalska (7), dokum. 7.30 Avec plaisir, tečaj francoščine (4). 8.00 Alpska panorama. 8.55 Nagrada Ingeborg bachmann 2001, branja in pogovori. 13.05 Avo Session 2000: Ray Charles, posnetek koncerta. 14.00 Novo, magazin. 14.30 V senci džungle-potovanja k naravnim ljudstvom: vrnitev bojevnikov-jaguarjev, dokumentarec. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Mestni ogledi: Rim. 15.55 Nenavadna ugrabitev, komedija, 1988 (Line Kruse). 18.00 Pištolar-vsakdane delo policijskega strokovnjaka za balistiko, reportaža. 18.30 Življenje živali: Pojoče opice iz Khao Yaija, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Zavest, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Pregon in umor Jean-Paula Marata, gledališka igra. 21.40 Albin Egger Lienz, portret slikarja. 22.25 Taraf de Haidouks, posnetek koncerta. 23.10 Willemsenova nočna kultura, pogovor. 0.10 Pogledi s strani, revija. 0.35 Športni studio. 1.35 JazzBaltica 1999: Esbjorn Svensson Trio, posnetek. 2.25 JazzBaltica 1998: Christoph Oeding Trio, posnetek. 3.00 Zavest, dokumentarec.

Nedelja, 1. julij

SLOVENIJA 1

8.00 Živ žav: Telebajski; Krtek, risanka; Tabaluga

9.55 Posvetitev evangeličanskega škofa, prenos

11.00 Srečanje z živalmi, poljudnoznanstvena serija, 2/10

11.25 Ozare, ponovitev

11.30 Obzorja duha #

12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper

13.00 Poročila #

13.10 Prežihov Voranc: Boj na požiralniku, drama

14.40 V dobrem in slabem, nanizanka

15.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi, TV Koper

16.00 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor

16.30 Poročila #

16.45 Vsakdanjik in praznik

17.45 Slovenski magazin

18.15 Vino moje dežele: Mariborski vinorodni okoliš

18.45 Risanka

18.50 Žrebanje lota

19.00 Danes

19.05 Zrcalo tedna #

19.30 Dnevnik #

20.05 Pet let Zoom-a

20.45 Dvestoti Zoom, prenos iz Portoroža

23.05 Poročila #

23.30 Lent 2001, oddaja TV Maribor

0.10 Zgodbe o knjigah

0.15 Brez reza

1.15 R. Ščedrin - O. Danovski - M. Jeras: Carmen, balet SNG Ljubljana

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

8.55 TV prodaja

9.25 Videospotnice

10.00 Naše malo mesto, nanizanka

11.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

11.30 V duhu glasbenega in plesnega izročila: AFS F Marolt

12.10 TV prodaja

12.40 F. Lehar: Vesela vdova, opereta

15.15 Film

16.50 Festival narodnozabavne glasbe Vurberk 2001, 2. del

17.50 Mednarodni plavalni miting, prenos

19.00 EP v gorskih tekih, reportaža s Krvavca

19.30 Videospotnice

20.05 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 7/12

21.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi

21.30 Homo turisticus

22.00 Končnica

22.30 Državljanka Ruth, ameriški film

0.10 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Princesa Sissi, risanka 10.30 Oliver Twist, risanka 11.00 Crni Kozak, risanka 11.30 Robocop oddelek Alfa, risanka 12.00 Osem prijateljev, risanka 12.30 Brata, humoristična nanizanka 13.00 Skoraj popolni par, humoristična nanizanka 13.30 Formula 1: Magny-Cours, prenos dirke za VN Francije 16.00 Boj z rakom, dokumentarna oddaja, 2/2 16.30 Gorski zdravnik, nanizanka 17.30 Vrniti vero, nemški film 19.15 24 ur

20.00 Nedeljski film: Lov za zelenim diamantom, amer. film 21.55 Tat za vedno, nanizanka 22.50 Pojoči taksist, ameriški film 0.50 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 Zaklad Matecumbe, ameriški film

11.00 Slepa vera, nadaljevanka, 4/4

12.00 Merlose Place, ponovitev

13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev

13.30 Pop'n'Roll, ponovitev

14.30 Paparaci, dokumentarna oddaja, 10/10

15.20 Nedeljska matineja: Zadnji priziv, ameriški film

17.10 Adijo, pamet, nanizanka

18.05 Hughleyjevi, humoristična nanizanka

18.35 Merlose Place, nadaljevanka

19.30 Hughleyjevi, humoristična nanizanka

20.00 Film tedna: Hudičevka, ameriški film

21.40 Najboljše za kavboja, ameriški film

23.20 Adrenalina

TROJKA

9.00 SQ Jam, ponovitev

10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev

11.00 V sedlu, ponovitev

II.30 Alfi nipič in muzikanti Evrope, koncert 13.00 Vera in čas, ponovitev

13.30 Festival Lent 2001, ponovitev

15.00 Cestitke iz domače skrinje

16.30 Sijaj, ponovitev

17.30 Glasba

18.30 Štiri tačke

19.00 Politična konferenca, ponovitev

19.30 Knjiga, ponovitev

20.00 Reporter X

20.30 Avto šou

21.00 Inline hokej

21.30 Festival Lent 2001

22.45 Videalisti, ponovitev

23.30 TV razglednica - Škofja Loka

HTV 1

7.55 Poročila. 8.00 Pustolovščine Williama Tella, ameriški film za otroke. 9.35 Svet Supermaria, risani film. 9.45 Waitapu, slovenska serija (1/5). 10.15 Ne daj se, Floki - otroški film. 11.45 Risani film. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.15 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec, pz serija (29/36). 16.50 Življenje, ki prihaja, serija (5/8). 17.45 Crna lisica 2: Cena miru, ameriški film. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Berači in sinovi, dramska serija (1/13). 21.10 Filmi o Jamesu Bondu: Goldfinger, britanski film. 23.00 Umor prestrašni

III., humoristična serija (11/12). 23.35 Poročila. 23.50 V deželi simbolov, dokumentarni film. Nočni program: 0.45 V nedeljo ob dveh. 1.45 Policija, serija (274/303). 2.10 Raziskovalec, pz serija (29/36). 3.05 Življenje, ki prihaja, serija (5/8). 03.55 Ksena, serija (18/24). 4.40 Caged, ameriški film. 6.15 Kraljestvo divjine.

HTV 2

8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Prenos svete maše. 12.05 Ranč pri pikovi sedmici, otroška serija (6/7). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Glamour Cafe. 14.25 Neznani film: V kletki,

ameriški film. 16.05 Ksena - bojevniška princesa, serija (18/24). 16.50 Risani film. 17.05 Opera Box. 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 18.30 Hit HTV-a, glasbena oddaja. 19.15 Fotografija v Hrvaški. 19.30 Policija, serija (273/303). 20.10 Skrivnost Tadž Mahala, dokumentarni film (24/24). 21.00 Poročila. 21.05 Mesečina. 21.55 Leo, dokumentarni film. 22.50 50 let Akademije dramske umetnosti v Zagrebu, 30 let Filmskega oddelka: dokum. in igrani kratki filmi. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

12.10 Naša dežela, pon. 13.50 Magnycours: Formula 1 za VN Francije, prenos. 16.00 Košarka NBA pregled. 16.30 Naša dežela, pon. 19.00 Amerika - življenje narave. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 50 let Izseljenske matice Hrvaške, posnetek koncerta. 21.30 Šport danes. 21.50 Vesoljski otok 1, serija (10/26). 22.35 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.00 Otroški program. 9.15 Formula 1, VN Francije, ogrevanje, prenos iz Magny Coursa. 10.50 Mali junak, pustolovski film, 1999 (Nathan Kiley). 11.35 Šport. 13.00 Formula 1, VN Francije, prenos dirke. 16.05 Bull Durham, komedija, 1988 (Kevin Costner). 17.45 Asterix _pri Britancih, risani film, 1986. 19.00 Ekstremno, magazin. 19.30 Cas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Preživetje-na robu divjine, pustolovski film, 1997 (Anthony Hopkins, r: Lee Tama-hori). 22.10 Columbo: Dobro motiviran umor, kriminalka, 1973 (Peter Falk). 23.25 Dokler se noč ne konča, triler, 1994 (Scott Valentine). 0.50 Preživetje-na robu divjine, pustolovski film, 1997. 2.40 Nočni čuvaj, triler, 1998. 4.15 Mali junak, pon. filma, 1999.

AVSTRIJA 2

9.00 Cas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Staro mestno jedro Varšave, dokum. 9.20 Piš češkega vetra, dokum. 10.05 Velika nagrada mladih baletnih plesalcev, posnetek. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Cas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Kralj živali, dokumentarec. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Zaljubljene počitnice na Tirolskem, domovinski film, 1971 (Uschi Glas). 16.45 Podobe Avstrije. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Lepše življenje. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Vrtiljak življenja, melodrama, 1994 (Barbara Wussow, r: Rolf von Sydow). 21.45 Cas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Cas v sliki. 23.15 Hans Werner Henze-življenje je nevarnost, dokumentarec. 0.45 Soočenje s preteklostjo, drama, 1996 (Patty Duke). 2.10 Kulturni tednik. 2.35 Pogledi s strani, revija. 2.50 Pogledi s strani.

SATELITSKA TV

SAT 1

6.25 Glengarry Glen Ross, tragikomedija, 1992. 8.10 Weck Up. 9.10 Šaljive reklame. 10.10 Alf. 10.40 Bugs Bunny, pon. 11.05 Koenig. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola - Zlata krila, serija. 16.00 J.A.G., akcij. serija, 2000. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf., serija. 18.00 V bliskavici, bulev. magazin. 18.30 poročila. 19.00 Šteje samo ljubezen. 20.15 Dva obraza ljubezni, romantična komedija, 1996 (Jeff Bridges, r: Barbra Streisand). 22.50 Planetopia. 23.35 News & Stories. 0.30 Gorila, agent. serija, 1989. 2.10 Pensacola -Zlata krila, pon. 2.55 Farscape, pon.

RTL

5.30 Otroški program. 8.40 Boksarska trgovina. 9.15 Formula 1 -VN Francije, trening. 10.20 A-Team. 12.05 Vitezi za volanom. 13.00 Formula 1 - dirka za VN Francije, prenos in povzetki. 16.45 Na nalogi - zanimivi policijski videoposnetki. 17.45 Exclusiv, vikend, bulev. magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Happy Gil-more, komedija, 1996 (Adam Sandler). 22.10 Spiegel TV, report. magazin. 23.00 Operacija lepota - pomoč s plastičnimi operacijami. 23.45 South Park. 0.15 Prime Time, kulturni magazin. 0.40 Vitezi za volanom. 1.30 Na nalogi, pon. 2.20 Oliver Geissen Show.

RTL 2

5.55 Vodne podgane - pristaniški policaji. 6.40 Flipper - nove pustolovščine. 8.10 Countdown X - alarm v vesolju. 8.55 Prepir v poročni noči, komedija, 1997. 10.45 Napad mlečezobcev, mlad. komedija, 1995. 12.35 Neusmiljeno zaljubljeni, komedija, 1985. 14.15 Velike stvari. 15.20 Milka on Tour - Be a Star. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo. 18.05 Born to Mr. B. - Atkinson total (3). 19.00 X-Factor - Nepojmljivi. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, show. 22.00 MegaMan (3), akcij. serija. 23.00 TVTV (šaljive reklame). 0.00 Electric Blue. 1.00 Power Ladies, akcijski, 1996. 2.50 Varuška, pon. drame. 4.30 Vodne podgane, pon.

PRO 7

6.05 Roswel. 6.50 Cosby & Kids. 7.15 Dennis. 7.35 Neskončna zgodba. 8.05 Inšpektor Gadget. 8.35 Fantastične Sindbadove pustolovščine. 8.55 Sylvester in Tweety. 9.20 Pinky. 9.40 Simpsonovi. 10.10 CinemaxX TV 10.55 Making Of - Novo v filmskih studijih. 11.15 Na jug._ 12.05 Viper. 12.55 Largo Winch - Nevarna dediščina. 13.50 Cas preizkušnje, drama, 1995. 15.35 Jets-Življenje na robu, uvodni film k akcij. seriji, 1999 (Andreas Elsholz). 17.20 Evropske počitnice družine Griswald, komedija, 1985 (Chevy Chase). 18.55 Cudežni svet (Hendrik Hey). 19.55 Poročila. 20.15 Hook-Kljuka, fantazijski, 1991 (Robin Williams, r: Steven Spielberg). 23.00 Focus TV 24.00 Kri na soncu, triler, 1993 (Gary Oldman). 1.45 Odrešitev na samotnih cestah, ponovitev trilerja. 3.20 Largo Winch - Nevarna dediščina, pon. 4.10 Viper.

EUROSPORT

8.30 AdNatura. 9.30 Nogomet, pon. 10.30 Motorsport - formula 3000. 11.30 Motorsport. 16.30 Nogomet - EP za ženske: Francija-Italija. 18.30 Motociklizem - VN Nizozemske. 19.00 Motorsport. 21.00 Nascar. 22.15 Športna poročila. 22.30 Watts. 23.00 Športna poročila. 23.15 Nogomet. 1.15 Športna poročila.

dSf

8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Automagazin. 10.15 Motociklizem, pon. 11.15 Tenis - Wimbledon. 13.15 DSF reportaže. 13.45 Potovalni magazin. 14.30 Stoke, magazin.1 5.30 Automagazin, pon. 16.30 DSF reportaže. 17.00 Nezadržni - nogometni magazin. 17.30 Nogomet special, pon. 18.00 Formula 1 - VN Francije. 19.00 Nogomet: U20 SP četrfinale v Argentini. 20.50 InTeam, special. 21.45 Nogomet: U 20 SP 23.45 Sport Illustrated - Swim Suit Issue. 0.45 Lumberjack. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nočni show.

3 SAT

9.45 Literarni kvartet, pogovor. 11.00 Nagrada Ingeborg Bachmann 2001, podelitev nagrade, prenos. 13.00 Cas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in državna oblast, dokum. 14.00 Iz oči v oči, pogovor. 15.00 Samostan Steinstetten, dokum. 15.30 Dom za vse kožuhe (2), dokum. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Latinska Amerika-domače dvorišče Strička Sama, dokum. 17.15 100 let-odštevanje: 1977-izsiljevanje, dokumentarec. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Berlinski filharmoniki na Gozdnem odru 2001, prenos koncerta. 22.30 Zakladi sveta: Edinburgh-glavno mesto Škotske, dokum. 22.45 Svetla stran zavesti, dokumentarec. 23.45 Fitz, krimi serija, 1995 (Robbie Coltraine). 0.35 Maček, drama, 1970 (Jean Gabin, r: Pierre Granier-Deferre). 2.00 Halo Avstrija. 2.30 Iz oči v oči, pogovor. 3.30 Nasveti za prijatelje živali.

Ponedeljek, 2. julij

SLOVENIJA 1

8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna #

8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Rde~i grafit: Mednarodne {ole, ponovitev 9.35 100 minut po~itnic, nadaljevanka 10.00 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija 10.30 Gore in ljudje: Gorski zdravnik 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Novi raziskovalci, dokumentarna serija 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 14.15 Polno~ni klub 15.25 Gibljive slike 16.00 Dober dan, Koro{ka 16.30 Poro~ila #

16.45 Tomažev svet: Presenečenje za babico,

izobraževalna oddaja za otroke, 1/12 16.55 Telebajski, 33. oddaje 17.20 Radovedni Ta~ek: Mlinarica 17.40 Le spomin..., dokumentarna oddaja 18.30 @rebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Julija, nanizanka, 11/13 20.55 Divje budove gore, nemška dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi 22.50 Branja

22.55 Michael Palin predstavlja Hemingwaya,

angleška dokumentarna serija, 1/4 23.45 Le spomin..., Ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice

15.35 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 16.05 Slovenski madrigalisti pojejo slovenske narodne in

domoljubne pesmi 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 63. epizoda 17.00 Obljubljena dežela, nanizanka, 16/22 18.00 Peta hiša na levi, dužinska humor. nanizanka, 1/10 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnice

20.05 Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija, 4/10 21.00 Studio City

22.00 Med sosedi, ameriška nanizanka, 4/13 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 1.00 Napol raj, angleški čb-film 2.45 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Bolni{nica upanja, nanizanka

14.20 Zakon v Los Angelesu, nanizanka

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, nadaljevanka

17.30 Črni biser, nadaljevanka

18.20 Vse za poljub, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, nanizanka

20.50 Na{a sodnica, nanizanka

21.40 Blažen med ženami, humoristična nanizanka

22.10 Možje v belem, nanizanka

23.00 Teksa{ki mož postave, nanizanka

23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka

0.10 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 Mladenič v modrem, nanizanka

10.25 Policisti s srcem, 1. del avstralske nanizanke

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Orleans, nadaljevanka, 8/8

17.10 Zvezdne steze: Nova generacija, nanizanka

18.00 Družina za umret, humoristična nanizanka

18.30 Podivjani Stark, humoristična nanizanka

19.00 Jack in Jill, nanizanka

20.00 Filmska uspešnica: Smeh v vesolju, ameriški film

21.45 Seinfeld, humoristična nanizanka

22.15 Zvezdna vrata (I.), 1. del ameriške nanizanke

23.10 Wimbledon - vrhunci dneva

0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja 9.30 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

11.15 Družinska TV prodaja

11.30 Festival Lent 2001, ponovitev

12.45 Videostrani

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Motor Show Report

17.45 V sedlu

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 8NET-ka, Skiraj ...

19.15 Videalisti

20.00 Popotovanja z Janinom

21.00 Politična konferenca

21.30 Festival Lent 2001

22.45 Poslovne informacije

22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev

23.35 Jukebox, ponovitev

HTV 1

7.30 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Serija. 10.00 Poročila. 10.05 Otr-roški program. 11.25 Svet vode. Ribe iz preteklosti, pz serija (1/7). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (81/150). POLETNI PROGRAM: 13.30 Damon, humoristi~na serija (1/13). 13.55 Felicity, serija (1/22). 14.45 Sprehod z dinozavri, pz serija

(1/6). 15.15 Škotski dvorci (1/6). 15.40 Brooklin jug, serija (1/22). 16.25 Glasba. 16.35 Ogledalce, ogledalce - otroška serija (18/46). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Lepa naša: Na svetogriškem trgu, dokumentarna oddaja. 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Muha, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.10 Portreti: Joachim von Ribbentrop, dokumentarni film. 21.15 49. likovni bienale v Benetkah. 22.25 Odmevi dneva. POLETNI PROGRAM: 22.45 Seks in mesto, humoristi~na serija (1/30). 23.10 Družina oprano, serija (1/26). 0.05 Nikita 2., serija (1/22). 0.50 Poznavalec, ameriški film. No~ni program. 2.25 Policija, serija (275/303). 2.50 Mati in sin, humoristi~na serija (39/42). 3.20 Zahodno krilo II., serija (17/22). 4.05 Portreti: Joachim von Ribbentrop, dokumentarni film. 5.05 49. likovni bienale v Benetkah. 6.05 Etno ambient Salona 2000: Katalonci. 7.10 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 2

8.00 Panorame turisti~nih središ~ Hrvaške. 17.20 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (15/22). 18.05 Naša dežela, serija (81/150). 19.00 Mati in sin, humoristi~na serija (39/42). 19.30 Policija, serija (274/303). 20.10 Čarovnija, serija (1/52). 21.00 Poro~ila. 21.15 Zahodno krilo II., serija (17/22). 22.05 Stela, hrvaški film. 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

14.00 Wimbledone: tenis, prenos. 18.50 Avtomagazin. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Atletika GP Zagreb 2001, prenos. 22.15 Etno ambient Salona 2000.. Katalonci. 23.20 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.30 Mali vampir, serija, otro{ki program. 7.50 Princ z Bel-Aira, serija. 8.15 Sam svoj mojster, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Asterix pri Britancih, risani film, 1986. 10.15 @enska po imenu Harry, komedija, 1990. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 King of Queens, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Moški penzion, komedija, 1995 (Til Schweiger, r: Detlev Buck). 21.50 Donnie Brasco, triler, 1997 (Al Pacino, r: Mike Newell). 23.50 Nikita, serija. 0.35 Detektiv Anthony Dellaventura, serija. 1.20 Mo{ki penzion, komedija, 1995. 2.50 Donnie Brasco, triler, 1997.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1302). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Švejkova pobalinska leta, komedija, 1963. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Kar-lich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija (Christian Wolff). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Fellinijeva Roma, drama, 1971 (Peter Gonzales). 2.25 Pogledi s strani. 2.30 Kraj sre~anja kultura. 4.00 Dobrodo{li v Avstriji.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir, krim. serija, 1998. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Brit. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Poro~ila. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Wolffov revir, krim. serija, 2000. 21.15 Anke - {aljive reklame. 22.15 Rde~a ~etrt, serija, 2000. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 No~. 0.40 Kviz, pon.

I.15 Star Trek, pon. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Ure filmskih ustvarjalcev.

RTL

6.00 To~no {est. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslab{i leti. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varu{ka. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kviz 21. 21.15 Za re{etkami -ženska kaznilnica, dram. serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin (Birgit Schrowange). 23.30 Trend. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Oliver Geissen Show.

RTL 2

5.40 Otro{ki program. 8.05 Srebrna dekleta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens-Kralj Queensa, pon. 11.05 Polna hi{a.

II.35 Prijazna hi{a. 12.00 X-Factor, pon. 13.00 Otro{ki program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlep{a leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hi{a. 18.30 Polna hi{a. 19.00 King of Queens-Kralj Queensa. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 poro~ila. 20.15 Ljubi me, ne ljubi me, romantična komedija, 1999 (Megyn Price, Ken Manno, r: Tony Cookson). 22.00 Exclusiv, reportaže: Eagle Academy - otro{ka voja{nica. 23.05 Megaforce, akcijski, 1982. 0.45 Supertipa v Miamiju: Proti smrti in hudi~u, kriminalni, 1991. 2.45 Megaforce, pon.

PRO 7

6.25 Bulevarski magazin. 7.20 Dharma & Greg. 7.45 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 8.55 Pogovor. 9.20 Čas preizku{nje, pon. drame. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, serija. 21.15 Sedem dni - vrata v ~as. 22.10 TV total, pon. 23.15 Komedija. 23.40 Neko~ v L.A.-ju. 0.10 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV. 1.30 Dexterjev laboratorij. 1.45 Dexterjev laboratorij. 2.30 TV total, pon. 3.20 Nightman.

EUROSPORT

8.30 Motorsport. 10.00 Športna poro~ila. 10.15 Motorsport. 11.30 Watts. 12.00 Nogomet. 13.30 Veslanje, pon. 15.00 Nogomet, pon.1 6.30 Motorsport. 18.00 Športna poro~ila. 18.15 Boks: Oleg Kirjuhin (Ukrajina) - Dimitar Alipijev (Bolgarija). 19.45 WATTS. 20.15 Atletika - miting v Zagrebu. 22.15 Boks, pon. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motociklizem - VN Nizozemske. 0.45 WATTS, pon. 1.15 Športna poro~ila.

dSF

5.00 Jutranji program. 8.30 Stoke, pon. 9.30 Nogomet: U 20 SP ~etrtfinale. 12.00 Sped Zone. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.0 Thundercats. 15.30 Jet Sprints, motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago.1 8.00 Športna poro~ila. 18.30 Nezadržni, nogometni magazin. 19.00 Dvoboj. 19.50 Športna poro~ila. 20.00 DSF reportaže. 20.30 Tenis - Wimbledon, 7. dan. 22.30 Športna poro~ila. 22.45 Boks: Andrew Lewis (ZDA)-Larry Marks (ZDA). 23.45 Borilni {porti. 0.45 Lumberjack. 2.15 Monster Trucks.

Torek, 3. julij

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi

8.30 Mostovi

9.00 Čarobni {olski avtobus, risanka

9.25 Radovedni Ta~ek: Mlinarica

9.40 Tomažev svet: Presene~enje za babico, ponovitev

9.50 Lahkih nog naokrog

10.30 Oddaja za otroke

10.45 Le spomin..., dokumentarna oddaja

11.35 Naokoli po Nem~iji: Passau

12.00 Julija, nanizanka

13.00 Poro~ila #

13.10 Vremenska panorama

14.40 M. Palin predstavlja Hemingwaya, ponovitev

15.30 Divje budove gore, dokumentarna oddaja

16.30 Poro~ila #

16.45 An ban pet podgan, otro{ka serija, 4/10

17.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka, 12/13

17.45 Margaret Atwood, angle{ka dokumentarna oddaja

18.40 Risanka

18.50 Olimpijski 123

19.00 Kronika

19.30 Dnevnik #

20.00 Tramontana, nadaljevanka, 2/10

20.50 Aktualno

22.00 Odmevi

22.50 Lent 2001, oddaja TV Maribor

23.30 Šalom, nem~ija, nem{ka drama, 1/2

1.00 Margaret Atwood, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 remenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice

15.35 Na{e 20. stoletje, dokumentarna serija, 7/12 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 64. epizoda 17.00 Obljubljena dežela, nanizanka, 17/22 18.00 Izginili brez sledu, ameri{ki film 19.30 Videospotnice

20.05 Bo{ videl kaj dela Dolen'c - Rudolfovo, 1. del 20.50 Štirje dnevi v septembru, brazilski film 22.40 Zbiralec imen, slovenski kratki film 22.50 Max, slovenski kratki film 23.00 Na papirnatih avionih, ponovitev filma 0.15 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovite

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Bolni{nica upanja, nanizanka

14.20 Zakon v Los Angelesu, nanizanka

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, nadaljevanka

17.30 Črni biser, nadaljevanka

18.20 Vse za poljub, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, nanizanka

20.50 Nikita, nanizanka

21.40 Blažen med ženami, humoristi~na nanizanka

22.10 Špiclji, nanizanka

23.00 Teksa{ki mož postave, nanizanka

23.50 M.A.S.H., humoristi~na nanizanka

0.10 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 Mladeni~ v modrem, nanizanka

10.25 Policisti s srcem, nanizanka

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Mozaik Slovenije

13.30 TV prodaja

14.00 Wimbledon, prenos četrtfinala

20.00 Akcijski film: Živ ali mrtev, ameriški film

21.45 Seinfeld (VI.), 1. del ameriške humoristične nanizanke

22.15 Zvezdna vrata, nanizanka

23.10 Wimbledon - vrhunci dneva

0.10 Udarci pravice, nanizanka

TROJKA

8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja 9.30 TV prodaja

10.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 11.15 Družinska TV prodaja

II.30 Festival Lent 2001, ponovitev 12.45 Videostrani

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 8NET-ka, Skiraj ...

19.15 Videalisti

19.55 Poslovne informacije

20.00 Naj N - {portni studio

21.00 Motor Show Report

21.30 Festival Lent 2001

22.45 Poslovne informacije

22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev

23.35 Jukebox, ponovitev

HTV 1

7.30 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Čarovnija, serija (1/52). 10.00 Poro~ila. 10.05 Otroški program. 11.25 Svet vode: Topla voda, pz serija (2/7). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.40 Naša dežela, serija (82/150). POLETNI PROGRAM: 13.30 Damon, humoristi~na serija (2/13). 13.55 Felicity, serija (2/22). 14.45 Sprehod z dinozavri, PZ serija (2/6). 15.15 Škotski dvorci (2/6). 15.40 Brooklin jug, serija (2/22). 16.25 Glasba. 16.35 Fant spoznava svet, otroška serija (127/153). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Dan, ki mi je spremenil življenje: Ljubezen v Avstraliji, dokumentarna serija (1/4). 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Vaš~an iz Šiškovaca, dokumentarna oddaja. 20.45 O znanosti s povodom. 22.20 Odmevi dneva. POLETNI PROGRAM: 22.40 Seks in mesto, humoristi~na serija (2/30). 23.05 Družina Soprano, serija (2/26). 23.50 Nikita 2., serija (2/22). 0.35 Lovilec ma~k, ameriški film. No~ni program: 2.05 Policija, serija (276/303). 02.30 Cosbyjev show VI. (14/26). 2.55 Lete~i odred

III., serija (4/8). 3.40 Človeško telo, dokumentarna serija (5/8). 4.30 Inšpektor Lavardin, francoski TV film. 6.00 Dan, ki mi je spremenil življenje: Ljubezen v Avstraliji, dokumentarna serija (1/4). 6.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.40 Monoplus.

HTV 2

8.00 Panorame turisti~nih središ~ Hrvaške. 17.20 Zahodno krilo II., serija (17/22). 18.05 Naša dežela, serija (82/150). 19.00 Cosbyjev show VI. (14/26). 19.30 Policija, serija (275/303). 20.10 Čarovnija, serija (2/52). 21.00 Poro~ila. 21.15 Prijatelji VII., humor. serija (21/24). 21.40 Človeško telo, dokum. serija (5/8). 22.35 Lete~i odred III., serija (4/8). 23.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

13.20 Avtomagazin. 14.00 Wimbledone: tenis, prenos. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Inšpektor Lavardin, francoski TV film. 21.50 Monoplus. 22.30 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.25 Otro{ki program. 8.05 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.20 Jama brez dna, komedija, 1985.11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 King of Queens-Kralj Queensa, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Past za samce, triler, 1999 (Sandra Speichert, r: Michael Keusch). 21.50 Neonske no~i, triler, 1999 (Marie Baumer, r: Ily Huemer). 23.25 Policijski pregon, triler, 1996 (David Cho-kachi, r: Howard McCain). 0.50 Eroti~ni dnevniki. 1.15 Past za samce, triler, 1999. 2.45 Neonske no~i, triler, 1999.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Gorje, ~e jih izpustijo, komedija, 1958. 11.35 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1304). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Nadnaravni-Šest ~utov in še več, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta.

I.20 Univerzum: Nadnaravni-Šest ~utov in {e ve~, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in po~ez, magazin.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir.

II.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih.1 2.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch.1 6.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Na lastno pest, triler, 1999 (Mark Keller, r: Diethard Kuster). 22.15 Akti 2001/27. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.35 Frasier. 1.05 Ameri{ki nogomet. 1.25 V bliskavici, pon. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - naslednje stoletje.

RTL

6.00 To~no {est. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslab{i leti. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varu{ka. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 SK Babies, krim. serija, 1998. 21.15 V imenu zakona, policij. serija, 1998. 22.15 Quincy, krim. serija, 1,978. 23.10 Policijski zdravnik Danger^leld, krim. serija, 1995. 0.10 Polno~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal.

RTL 2

5.40 Otro{ki program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlep{a leta, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 Kralj Queensa, pon. 11.05 Polna hi{a, pon. 11.35 Prijazna hi{a. 12.00 Neumni kriminalci. 13.00 Otro{ki program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlep{a leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hi{a. 18.30 Polna hi{a. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Velika dieta. 21.05 Neumni sodelavci. 22.05 Exklusiv, reportaže: skoki ~ez plot. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Foxa Fantasies. 0.55 Peep. 1.55 Ljubi me, ne ljubi me, pon. komedije. 3.40 Nogometna zvezda za vsako ceno, {portna drama, 1988.

PRO 7

6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu {ef. 8.25 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje, serijaZmeda v mestu. 9.30 V mreži ~rne vdove, triler, 1998. 11.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Speed - Čas je denar, kviz. 21.15 Urgenca, dram serija, 1997. 22.15 TV total, pon. 23.15 BIZZ. 23.45 Tiso~letje. 0.40 Dosjeji X. 1.30 Sedem dni -vrata v ~as. 2.15 TV total. 3.00 Speed, pon.

EUROSPORT

8.30 Veslanje, pon. 9.30 WATTS, pon. 10.00 Motociklizem - VN Nizozemske, pon. 11.30 Nogomet, pon. 13.00 Atletika- miting v Zagrebu, pon. 14.30 Judo. 15.30 YOZ special. 16.30 Atletika -miting v Zagrebu, pon. 17.45 Športna poro~ila. 18.00 YOZ - nori {porti, magazin. 18.30 Motokros. 19.30 Kolesarstvo. 20.30 Boks. 21.00 Boks: Medhi Sahnoune-Youssef Temsoury. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motociklizem. 0.15 Motociklizem - VN Nizozemske. 1.15 Športna poro~ila.

dSf

5.00 Jutranji program. 8.30 Automagzain. 9.30 Tenis - Wimbledon, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago, pon. 15.00 Thundercats. 15.30 Jet Sprints, motorsport, pon. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago.1 8.00 Športna poro~ila. 18.30 Športna borza. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna proo~ila. 20.00 Nezadržni - nogometni magazin. 20.30 Tenis - Wimbledon, 8. dan. 22.30 Športna poro~ila. 22.45 Formula 1 - VN Frnacije, pon. 23.45 Motodrom, magazin. 0.45 Ekstremni trenutki. 2.15 Monster Trucks.

3 SAT

9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Evropski magazin. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: Biseri Evrope, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Ginekolog dr. Praetorius, komedija, 1949. 16.00 @elezni{ka romantika. 16.15 Afrika, kolonialna zgodovina: Felix Kuballa v Namibiji, dokumentarec. 17.00 Uživati po nem{ko. 17.30 Podobe Nem~ije. 18.00 Kaos na Gotthardu, reportaža. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo, magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Fifty-fifty, krimi komedija, 1988 (Heinz Hoenig, r: Peter Timm). 21.40 Prvomajska no~, kratki film, 2000. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Poljub ženske pajka, drama, 1985 (William Hurt, r: Hector Babenco). 0.20 Pogledi s strani. 0.25 Deset pred deseto. 0.50 Nano, magazin. 1.20 Čas za kulturo. 2.00 Zadeva, pogovor. 3.15 Podobe Nem~ije.

Sreda, 4. julij

8.00 8.30 9.00 9.10 9.30 9.50 10.20 10.45 11.15 12.05 13.00 13.10 13.25 13.55 15.25 16.30 16.45 17.25 17.45 18.40 19.00 19.30 20.00

22.00 22.50 23.30

8.00 10.00 10.30 14.30 15.00 15.35 16.05 16.35 17.00 18.00 19.30 20.05 21.35 22.25 23.05 0.40

SLOVENIJA 1

Odmevi

Dober dan, Koroška

Risanka

Babar, risanka

Carski sel, risanka

An ban pet podgan, otro{ka serija

Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka

Lingo, TV igrica #

M. Atwood, dokumentarna oddaja

Tramontana, nadaljevanka

Poro~ila #

Vremenska panorama Obzorja duha #

Jakec in Fižolček, japonski risani film

Aktualno Poro~ila

Pod klobukom, 3. oddaje Enciklopedija znanja

National Geographic, dokumentarna serija, 6/7

Risanka

Kronika

Dnevnik #

Sedmi pečat: Let bele golobice, ameriško-angleški film

Odmevi

Lent 2001, oddaja TV Maribor Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev 2001, posnetek iz Kraljeve operne hi{e v Londonu

SLOVENIJA 2

Vremenska panorama TV prodaja

Vremenska panorama TV prodaja Videospotnice Homo turisticus

Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Rad imam Lucy, nanizanka, 65. epizoda Obljubljena dežela, nanizanka, 18/22 Zdravnik v hiši, angleški film Videospotnice Razvedrilna oddaja

Zgodbe ob koncu tedna, poljska nanizanka, 1/6

Umori, ameriška nanizanka, 12/23 Younger in sin, ameriški film Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Bolnišnica upanja, nanizanka

14.20 Zakon v Los Angelesu, nanizanka

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, nadaljevanka

17.30 Črni biser, nadaljevanka

18.20 Vse za poljub, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, nanizanka

20.50 Nikita, nanizanka

21.40 Blažen med ženami, humoristična nanizanka

22.10 Špiclji, nanizanka

23.00 Teksaški mož postave, nanizanka

23.50 M.A.S.H., humoristična nanizanka

0.10 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 Mladenič v modrem, nanizanka

10.25 Policisti s srcem, nanizanka

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.30 TV prodaja

14.00 Wimbledon, prenos četrtfinala

20.00 Komedija zmešnjav

20.30 Mladoporočenci

21.00 Mesto angelov, 1. del ameriške nanizanke

21.50 Seinfeld, humoristična nanizanka

22.20 Zvezdna vrata, nanizanka

23.10 Wimbledon - vrhunci dneva

0.10 Znotraj klana: Obrazi sovraštva, dokumentarna oddaja

TROJKA

8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja 9.30 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 11.15 Družinska TV prodaja 11.30 Festival Lent 2001, ponovitev 12.45 Naj N - športni studio, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 8NET-ka, Skiraj ... 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Vse za zdravje 21.00 Reporter X 21.30 Festival Lent 2001 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Avtodrom 0.05 Jukebox, ponovitev

HTV 1

7.30 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Čarovnija, serija (2/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Svet vode: Znanstvenik, morski pes in filmska zvezda, pz serija (3/7). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (83/150). POLETNI PROGRAM: 13.30 Damon, humoristična serija (3/13). 13.55 Felicity, serija (3/22). 14.45 Sprehod z dinozavri: Kruto morje, pz serija (3/6). 15.15 Škotski dvorci, (3/6). 15.40 Brooklin jug, serija (3/22). 16.25 Glasba. 16.35 Navadna smrklja, otroška serija (35/52). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Živeti z... 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.15 LOTO 7/36. 19.30 Dnevnik. 20.10 Tujec v mestu, ameriški film. 21.45 Stoj, pa glej: Kako sam iskal humor, dokumentarna oddaja. 22.30 Odmevi dneva. POLETNI PROGRAM: 22.50 Seks in mesto, humoristična serija (3/30). 23.15 Družina Soprano, serija (3/26). 23.55 Nikita 2., serija (3/22). 0.40 Ljubezen ubija, ameriški film.

HTV 2

8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.20 Leteči odred III., serija (4/8). 18.05 Naša dežela, serija (83/150). 19.00 Simpsonovi

VII., risana serija. (13/25). 19.30 Policija, serija (276/303). 20.10 Čarovnija, serija (3/52). 21.00 Poročila. 21.15 Nema priča, serija (6/8). 22.05 Rodovno drevo rocka, dokumentarna serija (1/11). 22.55 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

14.00 Wimbledone: tenis, prenos. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Slačilnica: Željko Pervan. 21.15 Prenos. 22.00 Nurnberg, mini-serija.

AVSTRIJA 1

6.00 Franklin, risana serija, nato otro{ki program. 7.40 Princ z Bel-Aira, serija. 8.05 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 8.55 Bull Durham, komedija, 1988. 10.35 Columbo: Dobro motiviran umor, kriminalka, 1973. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija (Jason Priestley). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 King of Queens-Kralj Queensa, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Quigley, Avstralec, pustolovski film, 1990 (Tom Selleck, r: Simon Wincer). 22.15 Ko pade mrak, triler, 1990 (Jason Patric, r: James Foley). 0.00 Maš~evanje po na~rtu, serija. 0.45 Policisti iz El Camina, serija. 1.30 Quigley, Avstralec, pustolovski film, 1990. 3.25 ko pade mrak, triler, 1990.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Spet te ljubim, komedija, 1940 (William Powell). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1305). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help Tv, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report, magazin. 23.15 Ko starši postanejo nevarnost, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani.

I.55 Help TV, magazin. 3.35 Dr. Stefan Frank, serija.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televizij. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir, krim. serija. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krim. serija. 21.15 Moj partner na štirih ta~kah: Umor po internetu, kriminalni, 2000 (Roberto Farnesi, r: Antonio Bonifacio). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.015 No~. 0.35 Frasier. 1.05 Komisar Rex, pon. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Star Trek

- Naslednje stoletje, pon. 3.50 Franklin, pon.

RTL

6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja, zdrav. serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.15 Aktualne novice. 18.30 Exclusiv. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Dr. Stefan Frank, zdrav. serija, 2001. 21.15 Letališka klinika: Sabotaža, zdrav. serija, 1996. 22.15 Stern TV. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polno~ni žurnal.

RTL 2

5.40 otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens-Kralj Queensa, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni sodelavci, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens-Kralj Queensa, serija. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Stargate-Zvezdna vrata, zf. serija, 2000. 22.15 Nikita, akcij. serija, 1999. 23.05 L.A. Heat, krim.s erija, 1997. 0.00 Exklusiv, reportaže: divji seks v Hollywoodu. 2.45 Dva supertipa v Miamiju: Proti smrti in hudi~u, pon. 4.45 L. A. Heat, pon.

PRO 7

6.45 Bulevarski magazin. 7.45 Kdo je tu šef. 8.15 Velika družina 8.45 Vsi županovi možje, serija. 9.15 Jets-Življenje na robu, pon.

II.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy - Izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Čarovnice, serija. 22.15 TV total. 23.15 Pro7, reportaže: Poklic telesnega stražarja - življenje na strelni liniji. 0.05 Fantom poželenja: moj nevidni ljubimec, eroti~ni, 1996. 1.45 Buffy

- izganjalka vampirjev, serija. 2.35 Čarovnice, serija. 3.20 TV total, pon.

EUROSPORT

8.30 Motociklizem, pon. 9.30 Atletika - miting v Zagrebu, pon. 11.00 Judo, pon. 12.00 YOZ special, pon. 13.00 Jadralni svet. 13.30 Gorska kolesa. 14.00 Kolesarstvo, pon. 15.00 Nogomet. 17.00 Nogomet. 17.30 Nogomet - EP za ženske, drugi polfinale. 19.30 Športna poro~ila. 19.45 Atletika - miting v Lausanni. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Golf. 0.15 Automaga-zin. 0.45 Atletika, pon. 1.15 Športna poro~ila.

DŠF

5.00 Jutranji program. 8.30 World Soccer, pon. 9.00 Tenis -Wimbledon, pon. 11.00 Športna borza, pon. 12.00 Normal, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Thundercats. 15.30 Motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poro~ila. 20.00 Nezadržni, nogometni magazin. 20.30 Tenis - Wimbledon, ~etrtfinale, moški. 22.30 Nogomet; U 20 SP polfinale. 0.00 stoke. 0.45 Normal, pon. 2.15 Monster Trucks. 3.00 No~ni show.

3 SAT

7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Herman in Tietjen, pogovor. 12.45 Poletna parada glasbenih uspešnic, show. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nem~ije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Zvene~a Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 16.15 Poglavja evropske zgodovine: 1870/71-Izbruh vojne, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Evropska panorama, magazin. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Westernriding, dokumentarec. 21.00 Michael Martin Murphey-portret glasbenika. 21.15 Berlin/ZDA-potovanje po ameriškem podeželju, reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Gospodi~na, komedija, 1986 (Peter Franke, r: Michael Haneke). 0.10 Pogledi s strani. 0.20 Deset pred deseto. 0.45 Nano, magazin. 1.15 Čas za kulturo. 1.50 Literarni kvartet, pogovor. 3.05 Podobe Švice.

@,8dto-tedn!k.sî

radio, ki je na vasi frekvenci

104,3 FM 98,2 FM

http://www.radio-tednik.si

28. jun. - 4. jul. 2001

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 28. junija:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.35 HIT Styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).

PETEK, 29. junija:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Gluši~). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).

SOBOTA, 30. junija:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOfP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV.

17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).

NEDELJA, 1. julija:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).

PONEDELJEK, 2. julija:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).

TOREK, 3. julija:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Juki~). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).

SREDA, 4. julija:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poro-~ilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).

Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!

KVIZ PIRAMIDA

NA RADIU PTUJ

9á,2 in 104.3 mhz

VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO

pripravlja m vodi: vladimir kajzovar

^ Mercator

tïl.: 02 / 77122 61

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

Vsak četrtek ob 20.00 uri

pĐiKoćm ňfn^miómHů^

7

1.ADI SMOLAR

- Je treba delat

2. DRGO JOŠAR

- Ranjena duša

3. ADIJO BAND

- Kamenčki

4. POP DESIGN

- Prihajam domov

5. DUO ROGO

- Ptice ne pojte mi

6. IRENA VRČKOVNIK

- Čeprav bom zopet sama

7. MODRI VAL

- Primorsice kelnarce

Poskočnih 13

13. Ans. BRATOV POUANŠEK

- Povej zakaj 12. Ans. EKART

- Šopek za Elzo

11. IGOR IN ZLATI ZVOKI

- Pod našo lipo 10. Ans. STOPARJI

- Za dežjem pride sonce 09. Ans. STIL 5

- i-iarmonlka

08. SLOVENSKI ZVOKI

-Nič netrkal 07. Ans. GREGORJI

- Doktorica Mica 06. Ans. GRM

- Nekaj lepega

05. TRIO BOŠTJANA KONEČNIKA

- Naše prve vaje

04. CEUSKIINSTR. KVINTET

- Nasvidenje

03. Ans. VILIJA PETRIČA

- Spati ne morem

02. J. GALIČ IN GLASBA IZ SLOVENIJE

- Vsepovsod nam poika igra 01. Ans. ČRNA MAČKA

-Obisks Koroške

-K

, Glasujem za: _

' Glasujem za:

Veličastnih 7

h na naslov:

Gbsovnice poSljite na (foj MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj

Nagrado založbe MANDARINA prejme: Martina FUgs, Pobre^e 88 a, 2284 Videm pri Ptuju.

CO >00

o

o o

CN

S/

>N

O

oo

CN >

O

ać <

^

LO LO CO

ci oo LO

oo oo

<D

(U

>!J

<s

C

a

os

u 'is

o

T3

^^

ctí

M JD (U

-<3

O

Jíš

iï s

Ss

o eu

>ÍJ

a

ci

tN

O

i>

;» o

as ÍJ

ce

s

S

S3 >t>0

IX

ci OO

> LU

u >

ać <

N

ul

oo

N

E

M

0

txi

1

c/^ ^

M

D

D

c/^ H

O

b

a

a

r

o

^

Z

o

C

o

5'

ÎU

n

c

e v

k

3

ÎU

o

K N

a

S

D-

o

O

crq o

a

j

O

i

t

O

o ■

j

o

et

ot

o'

i

e

e

t

g

o

C

o

o

<;

j

S

5

v

d

e

e

o

i

Jj.

s

o- Hj,

o o j g

o

S s

ii n j

o p

a rr

e j

0 e

kk S

E a

j ÍD

C

~ {

1 C

i

o o

. e

o o

c i

a S

0 s

1 o

ger g ^^

t a

g !

a

s k

a

jo

r t so

d e

i k

o

o p^

o

a B

oi

i ej

- ° ,. o

S &S

k Or

! ij

. o v.,

poai

° do

d tC

1

i - o

o e

o o

oo

o i

a o

as p

o t

o

a o

E k C

~ O j

es

i

a a ji

o ■ . a R

ta sb . g

O

a o s

O o

S .

o it

sa

ae

o s

Cd

e

> a

D-

s

ie

-S- o 3 75 ■ O o 0

s

h-, o

o b ja

eo j O

C oo

eS,

g

k o o

o Oa-{i o OSp i

aj h j

t S ! CO 5

c' i i ,r — N

a 5* te

3 e te ^^ o k

oš-

k t

t,

o j

o ^^

o ■ 0

p

C

Na

c o

p O

o

j

e

I-Í <;

v

o

N

o

^

e

a

O

O

i

S

O

o

C

D

O

a j

s

i

e

i

s

s

t

N

j

cr

ÎU

e s

o*

o <-i

e p

a

o a-

S

o

t

e

NASVETI

Kuharski nasveti

J

- najoAujnejšd sJaJhvvodna riba

Sladkovodnih rib je občutno manj kot nekoč zaradi pretiranega ribolova in onesnaženih voda. Vsem sladkovodne ribe imajo mil, nežen okus. Danes je na tržišču večinoma gojenih sladkovodnih rib, ki so sorazmerno stalno dosegljive, uporabno enako in zanesljive kakovosti, čeprav so manj izbrane. Ker se strupi iz okolja nabirajo predvsem v koži in v tanki plasti maščobe pod kožo, je dobro kožo in maščobo pri divje živečih ribah odstraniti.

V ščuki hitro prepoznamo ro-parico po značilnih šilastih, žagi podobnih zobeh in podolgovatem trupu. Ščuke živijo po vsej Evropi, Severni Ameriki, uvažamo pa jih v Evropo tudi iz Kanade. Poleg evropske poznamo še ameriško ščuko. Meso ščuke je sladko in fino mehko ter gotovo najboljše med sladkovodnimi ribami. Ponaša se tudi z najbolj svetlim oziroma belim mesom med sladkovodnimi ribami.

Slaba lastnost ščuke je le ta, da nekoliko manjše ribe vsebujejo veliko za las tankih koščic, ki jih le s težavo odstranimo. Ce ulovimo manjšo ščuko, je najbolje, da meso kuhamo in nato skozi fino cedilko pretlačimo oziroma piriramo, meso nato oblikujemo v različne oblike, lahko cmočke ali žličnike, in ponudimo kuhane ali jih zape-čemo ter ponudimo kot cenjeno predjed. Vsestransko uporabno je meso nekoliko večjih ščuk, ki z velikostjo ne zgubi na kvaliteti mesa.

Ce ste ulovili večjo ščuko in to v ne preveč čisti vodi, je dobro, da jo pred toplotno obdelavo damo v zelenjavno ali česnovo marinado. Meso v marinadi pustimo le 2 do 3 ure, sploh če je narezano na ribje zarebrnice. Pri mariniranju rib ne uporabimo soli. Zelenjavno marinado naredimo iz vsaj treh različnih vrst zelenjave, ki se med seboj ujemajo, na primer iz peteršilja, česna in drobnjaka. Pri česnovi marinadi uporabimo le česen in zeleni del peteršilja.

Meso ščuke je primerno za pečenje na žaru, pečenje v ponvi in pečici, kuhanje in poširan-je, to je kuhanje pod vreliščem. Ce pečemo ščukine zarebrnice na žaru, žar narahlo naoljimo in nanj damo pripravljene ščukine zarebrnice. Žar ne sme biti preveč niti premalo vroč. Takoj ko damo meso na žar, ga rahlo premaknemo ali podlijemo z manjšo količino olivnega ali belega olja. Pečenje v ponvi poteka nekoliko lažje, saj razrezano meso ščuke pečemo v večji količini

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 336. NAD.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

48. nad

Ekonomski in socialni dejavniki duševnega zdravja - 6. nad.

Otroci in mladostniki, ki živijo na socialnem minimumu

Število otrok in mladostnikov, ki živi na socialnem minimumu, se ocenjuje na osnovi kriterija minimalnih mesečnih individualnih stroškov na enega člana gospodinjstva in se prikazujejo na osnovi podatkov o prejemnikih otroškega dodatka.

V februarju 1998. leta je živelo v Sloveniji na socialnem minimumu 101.899 otrok in mladostnikov. Po podatkih SZ RS so bili minimalni mesečni individualni stroški na enega člana gospodinjstva 32.757 SIT!

Prejemniki regresirane prehrane v osnovnih in srednjih šolah

Tudi podatki o prejemnikih regresirane prehrane v osnovnih in srednjih šolah kažejo na obseg socialne pri-krajšanosti med otroki in mladostniki, seveda samo tistimi, ki so vključeni v redni izobraževalni proces.Tistih ,

ki so izpadli iz njega, seveda ne moremo najti med njimi. V letu 1998 je prejemalo regresirano prehrano v Sloveniji 46.705 učencev in 23.970 dijakov. Pogoji za pridobitev regresirane prehrane so:

- minimalno preseganje socialnega minimuma,

- brezposelnost staršev,

- dolgotrajnejše bolezni in socialni problemi v družini,

- alkoholizem v družini,

- samohranilstvo.

Glede na določene pogoje za pridobitev regresirane prehrane lahko sklepamo, da je na robu socialnega minimuma v letu 1998 v Sloveniji živelo okoli 22% otrok in 20% srednješolcev.

Naslednjič pa bomo začeli govoriti o tem, kaj materialna ogroženost in prikrajša-nost pomenita za telesno in psihosocialno zdravje otrok in mladostnikov.

vroče maščobe, s tem da za boljši okus lahko zarebrnice povaljamo v ostri moke, v mešanici ostre moke in mlete rdeče paprike ali v pšeničnem, lahko pa tudi v koruznem zdrobu.

Če ščuko pečemo v pečici, je najbolje, da jo pečemo na zelenjavni podlagi, ki jo naredimo iz mešanice mladega krompirja in korenja. Krompir ostrgamo in ga narežemo na debelejše kolobarje ali krhlje, dodamo manjšo količino na kolobarje narezanega korenja, rahlo solimo, dodamo še malo olja in vsipamo v ne prevelik pekač. Postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200°C, in pečemo dobrih 10 minut. Nato dodamo očiščeno celo ščuko ali prav tako narezano na zarebrnice. Ščuko začinimo s soljo, česnom in peteršiljem. Pečemo do mehkega. Zraven ponudimo poljubno solato.

Posebej okusni in cenjeni so ščukini žličniki, ki jih naredimo iz manjših ščuk. Pripravimo jih tako, da najprej naredimo paljeno ali kuhano testo iz 125 mililitrov vode, dodamo ščepec soli in 4 dekagrame surovega masla ali margarine. Ko voda zavre in se maslo stali, med mešanjem s šibo zakuhamo 6 dekagramov moke. Ko nastane gladek cmok, odstavimo in ohladimo do mlačnega. Ohlajeni masi najprej dodamo 2 rumenjaka, nato vsaj 20 dekagramov pre-pasiranega surovega mesa ščuke in na koncu sneg 2 beljakov. Iz pripravljene mase oblikujemo najprej poskusni žličnik in ga v slani vodi kuhamo 5 do 8 minut, odvisno od velikosti. Če poskusni žličnik razpade, masi dodamo še jajčni rumenjak. Žli-čnike lahko oblikujemo glede na to, kako jih bomo uporabili. Če jih ponudimo kot jušni vložek za dobro ribjo juho, naj bodo manjši in jih kuhamo 2 do 3 minute, če pa jih ponudimo kot toplo uvodno jed, naj bodo večji in zraven ponudimo poljubno toplo omako, najpogosteje iz sira.

Meso ščuke je okusno tudi kuhano, zato lahko očiščeno ščuko kuhamo v manjši količini slane

RIBJI FILE NA

ZELENJAVNI

PODLAGI

Potrebujemo: 1 kg ribjega fileja, sok pol limone, 4 stroke česna, žlico gorčice, 2 dl kisle smetane z mlekom, 1 dl juhe, 1 žličko škroba ali moke, sol, poper, korenček, por, žličko sesekljanega pet-eršilja in 2 žlici naribanega sira.

Ribje fileje narahlo pokap-ljamo z limoninim sokom in sesekljanim česnom. Gorčico, smetano, juho, začimbe in škrob pomešamo in pustimo stati 10 minut. Korenje narežemo an tanke lističe, por pa na rezance in oboje v slani vodi kuhamo 2 minuti. Odcejeno zelenjavo vsipamo v pekač, na zelenjavo damo ribje fileje, prelijemo s pripravljeno omako, potresemo z naribanim sirom in pečemo 10 do 12 minut pri 190°C. Zraven ponudimo kuhani krompir in poljubno solato.

Avtorica: Slavica Krivec, Rimska ploščad 14, Ptuj

vode, v katero smo dali večji krhelj limone in veliko jušne zelenjave, kot je korenje, por, čebula, peteršilj s korenino, od začimb pa dodamo še zrnca celega popra in lovorjev list. Kuhamo tako, da voda nežno vre. Čas kuhanja je odvisen predvsem od velikosti ščuke. Kuhano ščuko damo na ploščo, prelijemo z raztaljenim maslom, potresemo s peteršiljem in obložimo s kuhanim krompirjem, ki ga poljubno zabelimo.

Pripravimo si lahko tudi ščukino pašteto, in sicer tako, da pol kilograma ščukinega mesa na drobno zmeljemo, ga na ledu ali na hladnem dobro zmešamo s 1/4 litra bešamel omake, pri-lijemo 1 deciliter goste sladke smetane, eno jajce in 2 rumenjaka ter solimo. Dobro premešamo in zmes nadevamo v z maslom pomaščen škatlast pekač ali drugi primeren okrogli model, pokrijemo in ga postavimo v vodo ter kuhamo v vodni kopeli. Najbolje, da posodo z vodo in model z napolnjeno maso damo v srednje vročo pečico in kuhamo v pečici. Kuhamo dobrih 30 minut. Ščukino pašteto lahko ponudimo hladno ali toplo s primerno omako.

Nada Pignar profesorica kuharstva

Krvodajalci

12. junij: Mirko Meško, Kajžar 35, Stane Kelc, Paradiž 90, Mirko Horvat, Gornji Doli~ 27, Robert Simoni~, Brezovci 14/B, Voja Veli~kovi~, Potr~eva 48, Ptuj, Edvard Hojnik, Kajuhova 7, Kidri~evo, Matej Kostanje-vec, Mala Vas 33, Cvetko Ni~i~, Tom{i~eva 46, Slovenska Bistrica, Vlado Lajh, Dragovi~ 47, Slavko Matja{i~, Zagorci 63/C, Jurij Menda{, Prepolje 22. 14. junij: Slavica Rozman, Go-ri{nica 77, Boris Dimitrovski, Senik 4, Martina Mar, Strjanci 36/A, Franc Mar, Strjanci 36/A, Milena [topf er, Pobrežje 32/A, Marjana Kokol, Nova vas 17/A, Ivan Lesjak, Nova vas 17, Ivanka Vidovi~, Kraigherjeva 27, Ptuj, Danilo [vikart, Smolnik 61, Božica Mohorko, Ptujska Gora 20, Janez Lampret, Maj{perk 51, Feliks Hvalec, Gabrnik 48, Janez Merc, Gromova 2, Ptuj, Mirko Mesarec, Zamu{ani 5, Vi-

ktor Bezjak, Kraigherjeva 18, Ki-dri~evo, Marija Letonja, Žetale 87, Danica [imenko, Kr~evina pri Vurbergu, Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj, Nada Ver-{i~, Slom{kova 18, Ptuj, Marija Kramberger, Lo~ki Vrh 6, Majda Breg, Kr~evina pri Vurbergu, Bo{tjan Kostanjevec, Mo{kanj-ci 14/A, Leopold Zabukov{ek, Dragonja vas 2, Vlado Kokol, Dravinjski Vrh 68, Franc Maje-ri~, Sagadinova 13, Ptuj, Ivan Kukovi~, Suha veja 7, Ptuj, Leo-nida Ozimek, Anželova 11, Ptuj, Ivan Auer, Pobrežje 151/A, Marija Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj, Slavko Ivan~i~, Vo{njakova 10, Ptuj, Franc [umenjak, Prerad 37, Velimir Gal, [martno na Pohorju 19, Andreja Hojski, Zg. Duplek 49, Jože Majerhofer, Hajdo{e 40, Ivan Zemljari~, Dor-nava 141, Ludvik Kokol, Dravska 8, Ptuj, Vito Plazar, Ul. [erc. brigade 5, Maribor, Alojz Goj-~i~, Star{e 43.

PISE: ing. miran glusic / v vrtu

V vrtu .ob j<^resu

Vrt in zeleno okolje v začetku leta zaznamujejo setev, kalitev, brstenje, cvetenje in rast, ob kresu, ko se leto prevesi, pa se njegova podoba spreminja v dora-{čanje in dozorevanje plodov in semen. Ob kresu pa se tudi vrtnarjeva opravila preve{ajo v drugo polletje, ko vrtno rastlinje skrbno doneguje, za trud pa pobira sadove.

V SADNEM VRTU skrbno pregledamo, ali je na zaradi toče poškodovanem sadju najti odprte rane, ki se ne bodo zacelile. Takšne plodove odstranimo z ročnim redčenjem, da se v njih ne bi naselili škodljivi organizmi, od koder bi se širile bolezni na zdravo sadje, kar je posebej pomembno za pozne sorte sadja. Teden dni po prejšnjem škropljenju škropljenje s fungicidi ponovimo, da onemogočimo okužbe na poškodovanih delih rastlin, ki se še niso zacelile.

Metuljčki prvega rodu jabolnega zavijača, najbolj razširjenega škodljivca, ki povzroča črvivost sadja, še izletavajo in odlagajo jajčeca do prvih dni julija. Jajčeca polagajo na liste, pa tudi na plodovih jih lahko najdemo v majhnih zalegah, iz njih se izležejo gosenice in se zarijejo v plodove, kjer preživijo razvoj do odraslega metuljčka. Če jih opažamo preletavati ali najdemo na listih ali plodovih odložena jajčeca, ga pri prejšnjem škropljenju nismo zatrli. Ogrožena drevesa poškropimo z basudinom; ta bo uničil tudi krvavo uš, ki jo spoznamo po belih vatastih kosmičih na vseh delih sadne rstline od koreninskega vratu do mladik. Krvava uš se je ob letošnjih za svoj razvoj ugodnih vremenskih razmerah ponovno močno razširila, jo je pa izredno težko zatre-ti. Pri uporabi strupenih insekticidov smo pozorni na karenčno dobo njihovega delovanja.

Ko se leto prevesi, že pričnemo poletno rez sadnega drevja. Z zeleno rezjo že v času vegetacije odstranimo poganjke, ki so odvečni pri vzgoji drevesne krošnje, z redčenjem in sproščanjem vej pa vzpodbudimo boljšo tvorbo cvetnega nastavka, dozorevanje lesa in vzdržujemo boljše zdravstveno stanje drevesa. Ko je sklenjeno zorenje češenj, je primeren čas za nižanje vrhov na želeno višino. Vrh ali odlomljeno vejo z ostro drevesno žago odrežemo pravokotno na njeno rast ob zdravi odvodni veji. Rezilno ploskev zgladimo in premažemo s cepilno smolo, da preprečimo okužbe z glivičnimi boleznimi in pospešimo celjenje ran, ki je sicer v tem obdobju vegetacije najuspešnejše.

OKRASNI VRT ob kresu spremeni svojo podobo, spomladansko okrasno rastlinje je odvetelo, cveteti pa so pričele številne vrste eno- in dvoletnic poleti cvetočih posejanih ali presajenih cvetlic. Odcvetelim odstranimo dozorele in odmrle ostanke, na njihovo mesto pa nadaljujemo sajenje enoletnih rastlin za grede.

Ko rododendromi odcveto, odstranimo odcvetela socvetja, preden začnejo oblikovati seme in bi se na odcvetele cvetove naselila cvetna plesen. Pri odstranjevanju pazimo, da ne poškodujemo novih rastnih popkov. Socvetja se lepo ločijo od vej, če jih odščipnemo, brž ko uvenijo, če pa ostanejo štrclji, jih odrežemo s škarjami. Po odstranitvi odcvetelega cvetja grme poškropimo z enim od pripravkov proti sivi plesni in pognojimo s posebej za rododendrome pripravljenim gnojilom za obilnejšo tvorbo cvetnega nastavka, zemljo pod grmi pa zastremo s plastjo šotovke za okrasne rastline.

Najživahnejše je v tem obdobju v ZELENJAVNEM VRTU. Podoba vrtnih gredic ali njihovih delov se skoraj dnevno spreminja, ko pospravljene pridelke nadomeščamo z novimi posevki.

Posevke vrtnin tudi v takšnih obdobjih s pogostimi padavinami, kot so letos, prekrijmo z vlaknasto folijo, s čimer semena zavarujemo pred splavljanjem ob nalivih, ptice jih ne pozobljejo, s prekrivali pa zavarujemo tudi vlago pred naglim izhlapevanjem. Pri presajanju sadik vrtnin, vzgojenih brez koreninske grude, teh ne izpostavljamo soncu. Pred venenjem jih zavarujemo tako, da jih namakamo v blatni brozgi, jamico, preden vanjo položimo sadiko, zalijemo z obilico postane vode, površino okrog sadike pa prekrijemo z zdrobljeno suho prstjo, ki za nekaj dni sušnega vremena ohrani talno vlago. Ne zalivajmo rastlin s hladno vodo neposredno iz vodovoda pod pritiskom in to v večernih urah, kar je to iz več razlogov za vrtno rastlinje škodljivo.

Jedilnemu bobu v tem času odščipnemo vršiček, s čimer spodbudimo krepkejšo tvorbo strokov in odvrnemo napad listnih uši, katerega sok jim je najslajši, vrtnarju pa težava, kako zavarovati zdrav pridelek.

Proti listnim ušem na fižolu pričnemo najpreje uporabljati zeliščne prevrelke, šele če te ne učinkujejo, uporabimo takšne biotične ali kemijske pripravke, ki ne bodo imeli škodljivega vpliva na zdrav pridelek.

V takšnih vremenskih razmerah, kot so letošnje, in pri razvojni fazi vrtnin, kot so krompir, kumare in paradižnik, so te občutljive za okužbe zaradi rastlinskih plesni. Okušeni plodovi segnijejo že na rastlini in so za prehrano neuporabni. Proti rastlinski plesni je rastline mogoče zavarovati le pred okužbo z rednimi škropljenji in uporabo pripravkov, ki jih je veliko na voljo in niso zdravju

škodljivi.

***

Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 2. in 3. julija, zaradi korenine od 27. do 30. junija ter od 6. do 8. julija, zaradi cveta 30. junija in 1. julija ter zaradi plodov od 4. do 6. julija.

Miran Glušič, ing. agr.

TURISTIČNI TEDNIK

mesta, ki očarajo

Mon^^te Carlo - Monaco

"Tudi to bo minilo." Te besede me je naučila babica kot stavek, uporaben ob vsaki priložnosti. Ko gre vse narobe, ko je prav grozno, ko je vse čudovito in najboljše in srečno - si povej te štiri besede. Stvari se ti bodo prikazale v pravi luči in ti tudi pomagale, da boš iz dobrega naredil največ, slabo pa mirno prenašal.

(C. Rayner)

No, ne vem, čemu sem se pravzaprav odločila za ta uvod; ker upam, da bo bolje; ker morda nekdo potrebuje upanje; ker ... Nisem prepričana, ali naj pi{em o referendumskih nesmislih, ki jih je sposoben na{ parlament, ali naj se preprosto razjokam nad usodo Slovencev; bomo sploh kdaj miselno blizu nekaterim državam, če že na ekonomsko-kulturnem nivoju nikoli ne bomo?!?

A mi bomo danes odvandrali na Azur-no obalo, v drobceno "piratsko" državico Monaco in njeno največje mesto Monte Carlo. Ta "ko{ček" zemlje, ki je po sprejetju ustave leta 1911 postal ustavna monarhija in o katerem so {e v začetku 19. stoletja pisali, da je eno najrevnej{ih na francoski rivieri, sodi danes med najbo-gatej{e države v Evropi in najpremožnej-{i ljudje ga izbirajo za "davčni raj".

Začetki Monaka segajo v prazgodovino in ostanki naselbine iz tiste dobe so {e vidni na rtu, kjer se je pozneje razvila prestolnica. Okoli leta 600 pr. n. {t. so Feničani tam ustanovili pristani{če. Ime, ki ga nosi kneževina, naj bi izviralo iz imena boga Melkarta, ki so ga častili Feničani. Velik razcvet je pristani{če dobilo pod vladavino Rimljanov okrog 2. stoletja pr. n. {t.

V poznej{ih obdobjih se Monako bolj ali manj omenja v okviru spopadov v srednjem veku med provansalskimi in genovskimi grofi. Leta 1191 je cesar Henrik VI. dodelil mona{ko posestvo Genove-žanom kot nagrado za pomoč pri ohranjanju njegovih ozemeljskih interesov v Italiji. Tekmovanje, ki se je vnelo med podporniki Cerkve, gvelfi in privrženci cesarja, gibelini, je v 13. stoletju zajelo tudi Genovo. Leta 1297 se je Francesco Grimaldi, ki je moral kot privrženec gvelfov zbežati iz Genove, zatekel v Monako. Pozneje je aristokratska družina Grimaldi postala neodvisna od Genove,

prevzela oblast in nekako v drugi polovici 15. stoletja s pomočjo Francije celo razširila svoja posestva in nemoteno vladala. V stoletjih, ki so sledila, se je zaradi notranjih in zunanjih pretresov suverenost ve~krat zamenjala, a dinastija Gri-maldijevih se je vselej obdržala na vrhu in leta 1659 je neki njen član postal prvi knez.

Leta 1792, med francosko revolucijo, so monaški prebivalci spremenili kneževino v republiko, vendar jo je že naslednje leto Francija nasilno priključila k svojemu ozemlju. Monako si je znova pridobil neodvisnost leta 1815, a se je odločil za protektorat sardinskega kralja. Pod njim je ostal vse do leta 1860, ko ga je "podedovala" Francija. Od takrat Monako ni več spreminjal mej, celo več, kneževina se ni nikoli odpovedala čvrsti povezavi s Francijo, s katero ima od leta 1865 še zmeraj veljavno carinsko in denarno ureditev.

Ozemlje druge najmanjše države na svetu sestavljajo trije deli: prestolnica Monaco na skalnem rtu, La Condamine v pristaniškem delu in mesto Monte Carlo, ki leži na južnem pobočju Primorskih Alp.

Politične spremembe, ki so se dogajale v teku stoletij, so kneževino polagoma siromašile, zato je leta 1861 Karel III., da bi našel izhod iz takšnega položaja, sklenil ustanoviti Societe des Bains de Mer, ki naj bi postal pomembna ustanova na čelu znamenite igralnice ter številnih hotelov in klubov. Hkrati je zaradi ugodnega podnebja postal pomembno, predvsem zimsko turistično središče, čeprav se je vse bolj začel uveljavljati tudi zimski turizem.

Turistu v Monaku je na razpolago ogromno, pa naj si zaželi skok v zgodovino, če je kulturni gurme ali preprosto željan zabave in oddiha. Svetovno znan je Oceanografski muzej, ki ga je ustanovil Albert I.

V zadnjih desetletjih se je Monte Carlo razvil v ekskluzivni kopališki kraj, ki mu dajejo značilno podobo vile, vrtovi s tropskim rastlinjem in razkošni hoteli, od katerih je večina zgrajena v posebnem slogu, ki se imenuje belle epoque, hkrati pa na njegova vrata trka tudi futuristična arhitektura 21. stoletja.

Ko boste v prihodnjih dneh, tednih brskali po katalogih in sanjarili o počitnicah, naj vas misel ponese tudi na Cote d'Azur. Vonj sivke, morja in rdečega vina obljublja nepozabne poletne

lMBimi[jjjMĚ3^

wiMwiïwmiiîmh

kjer Vam poleg ugodnih cen penzionskih storitev, nudimo kopanje v bazenu z morsko vodo od 28-32 'C, lastno plažo, pestro izbiro izletov in zabave. Za Upokojence veljajo posebne cene, popusti pa za otroke do 15 leta. Nudimo Vam možnost plačila na 3 obroke s čeki. /^^^^I^CM

^^tÇSgg Info in rezervacije: 0516607 400 •f^'f*'* 0516607 000

fax: 05/6607 420

HOTEL ZDUS

Nagradno turistiino vprašanje

Poletne prireditve na Ptuju in okolici so se pričele, bogata pa je izbira tudi po~itni{kih aktivnosti za mlade.

Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Martina Flajs, Pobrežje 88 A, 2284 Videm pri Ptuju. Pravilno je odgovorila, da je sadna cesta ozna~ena z jabolkom.

Ptuju najbližji del vinske ceste Srednje Slovenske gorice (VTC 13) je Mestni Vrh z delom Drstelje. To območje so Ptujčani v preteklosti radi obiskovali in se v vinotočih krepčali z odličnimi domačimi vini in dobrotami. Na omenjenem območju tudi danes delujejo uspešni vinogradniki in vinarji, ki nastopajo kot ponudniki na VTC 13. Med njimi je v Drstelji 21 tudi okrepčevalnica Gorica pri Lacku. Z gostinsko dejavnostjo se v družini ukvarjajo 30 let. Pri njih vedno dobite domači narezek (meso iz tunke, salame, sir, zelenjavo), pizze in jedi po naročilu. Kruh pečejo sami. V lastnih vinogradih gojijo renski rizling, zeleni silva-nec, sivi pinot, chardonnay in laški rizling, iz katerih pridelujejo odlično zvrst. Delajo vse dni v tednu.

Na Drstelji se je leta 1861 rodil Matija Murko, slavist, literarni zgodovinar in etnograf. Šolal se je na ptujski gimnaziji in tudi pozneje večkrat obiskal Ptuj. Umrl je leta 1952 v Pragi. Na Ptuju je po njem imenovana ulica, Muzejsko društvo pa je leta 1956 odkrilo njegov doprsni kip, delo Franceta Goršeta. Vprašujemo, kje je doprsni kip Matije Murka. Odgovore pričaku-

POGLEJ IN

DUBROVNIK

39.900

SIT

1.7.. hotel + letalski prevoz, 7P, NZ

KORZIKA, Sončkov klub

53.900

SIT

30.7., iotorjenje + bus. Izleti, 7/10D

GRČIJA, Rodos

64.650

SIT

1.7., 3* hotel Elloula, 7D, NZ

ŠPANIJA. Ibiza

80.850

SIT

30.6., 2*+ hotel Tagomago, 7D, POL

Grčila, Kreta

87.300

SIT

30.6., 3* hotel ali bgw, 7P, POL

TUNIZIJA, Monastir

93.800

SIT

3.7., 2* hotel Samlra, 7D, POL

TUNIZIJA. Dlerba

ni

113.250

SIT

3.7., 3* hotel Bougalnvlllers, 7D, POL

SONČEK

PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CELJE, 03/425 46 40

EI]I| POTOlMUtfl ŒVIER

jemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 6. julija. Nagrado za pravilen odgovor - gostinske usluge v vrednosti 3000 tolarjev - prispeva okrepčevalnica Gorica pri Lacku.

NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE

Kje v Ptuju je doprsni kip Matije Murka?

Ime in priimek:_

Naslov: _

Davčna številka:

glasbene novice

Končno bo na Ptuju ponovno mega open-air koncert, saj bosta jutri v Termah nastopili skupini Siddharta in Hudobni volk. Pravi rok žur se bo pričel ob 21. uri, in če vam bo od

žuranja prevroče, se boste lahko ohladili v bazenu.

***

Ameriška pevka Mariah Carey je lani prestopila k založbi Virgin in zanjo bo avgusta objavila album Glitter. Vrhunska vokalistka ponovno i{~e navdih v r&b glasbenih prvinah v komadu Loverboy (****), ki temelji na samplih hita Candy Y Cameo dueta Cameo. Komad je produciral Clark Kent, v pesmi pa ji v vokalnem delu pomagata tudi znana raperja Ludacris in Da Brat.

***

TQ je ameri{ki komercialno usmerjeni raper, ki je slovel s hitom Westside. Nem-{ka pevka Sarah Connor ga je povabila v duet in skupaj izvajata pozitivne r&b ter rap vibracije v komadu Let's Get back to Bed - Boy (****).

***

Britanski pevec Dane Bowers je kariero za~el pri skupini Another Level, njegov solidni debitantski single pa je bil naslovljen Shut up and Forget about it. Mladi pevec posku{a nekoliko kopirati Craiga Davida, saj izvaja lahkotno pesem Another Lover (***), v kateri kot pevec, raper in producent sodeluje tudi Wyclef Jean (ta bo prihodnji teden izdal nov komad Perfect Gentleman).

***

Britanski trio Atomic Kitten je {e zmeraj na vrhu nem{ke lestvice s super uspe{nico Whole Again. Simpati~ne pevke iz Li-verpoola so spet presenetile, saj so s posebnim ob~utkom ter harmonijo priredile klasiko Eternal Flame (****). V originalu so to pesem izvajale ~lanice skupine Bangles, tokrat pa v novi soul preobleki zveni glasbeno sveže, prepri~ljivo in tudi romanti~no.

***

Britanska skupina Hear' Say je zaslovela s pomo~jo glasbene televizijske oddaje Popstars, v kateri so gledalci in poslu-{alci sestavljali svojo glasbeno skupino. Kvartet je v marcu okužil Oto~ane s skladbo Pure & Simple, ki so jo samo v prvem tednu po izdaji prodali v kar 549.823 kopijah. Gre torej za tretji najbolj prodajani single v prvem tednu v Veliki Britaniji; uspe{nej{a singla sta bila samo Candle in the Wind 1997 Eltona Johna in Do They Know its Christmas Band Aida. Hear' Say se vra~ajo z vokalno zanimivo, vendar glasbeno zastarelo ljubezensko soul in pop vižo The Way to your Love (***) z albuma Popstars.

***

Ameri{ki pevec Lionel Richie je lani posnel zgo{~enko z naslovom Renaissance in z njega snel že {tiri hite: Angel, Don't Stop the Music, Tender Heart in Cinderella. Mojster zapeljevanja s svojo glasbo spet blesti v sentimentalno seksi soul baladi I Forgot (****).

***

Francoski glasbenik Mano Chao je imel v za~etku 90. svojo skupino Mano Negra, zaslovel pa je {ele kot solist s himno Bingo Bong. Vrhunski vsestranski glasbenik ponuja pravo glasbeno osvežitev za poletne dni v vro~em komadu Me Gu-stas Tu (****), ki je del glasbeno zelo zanimivega albuma Proxima Estacion: Esperanza.

Italijanska pevka Alexia je pri{la na sceno s komadom The Summer is Crazy, vendar jo najbolj poznamo po komadu Uh La La La. Velik hit v Italiji in na Primorskem prihaja tudi k nam, saj bo Alexia zelo pri srcu DJ-jem s komercialnim house nabijanjem v komadu I Want your Money Honey (*****).

Prej{nji teden sem kar nekajkrat poslu{al tri nove poletne hite, ki so priredba starih klasik in nosijo naslove: Country Roads - HERMES HOUSE BAND, Do Wah Diddy - DJ OTZI in Iko Iko - CAPITAIN JACK. Naj se poletna veselica torej za~-ne!

***

Ameri{ki band Crazy Town je okužil množice s svojim "me-tulj~kom" - glasbenim hitom Butterfly. Kvintet tudi v novem

komadu Revolving Door (***) uporablja enako osnovno basovsko linijo kot v prvem hitu. Edina sprememba je v tempu in v fantasti~nem "praskanju" DJ-ja v sredini te novovalovske pesmi.

David Breznik

O MLADIH ZA MLADE

Mladi dopisniki

IZ HRVAŠKEGA DNEVNIKA V PTUJSKO ČASOPISJE

Četrtek, 22. 3. 2001

Ob pol osmih si je gruča mladih, ki se je zbrala pred stavbo učenosti na Ptuju, zaspano pomela oči. Bil je 22. marec, dan, ko smo odšli v Zagreb. Tam smo bili že lani, toda mnogi od tistih lanskih so letos že na višjih in visokih šolah. Letos brez Saše, Iztoka , Katje, San-dija in seveda mene ne bi šlo. Mi smo že stari asi in edini, ki že "gladko" govorimo hrvaško.

Ko smo napolnili naše kruleče želodce, smo postali bolj živahni. Oglasili so se naši najmlajši: Aleksandra, Uroš, Kristjan, Lea, Mateja, Matjaž in Gregor. Nista manjkala tudi "vročična" Ozren in Mladen.

Ob pol desetih smo prispeli pred stavbo učenosti v Zagreb. Iz stavbe nam je pomahal mož, ki spominja na Dany De Vi ta. Pa to ni bil on, ampak zagrebški ravnatelj gospod Tru-peljak. Sledil je topel sprejem meni že zelo znanih obrazov. Ker je deževalo (hvala bogu!), je odpadla mučna hoja po mestu, zagrebški okolici in po gradu.

Mi smo pravi Štajerci - vedno ujamemo prave trenutke in smo na pravem mestu. Tako smo bili po super kosilu priča obračunu v živo v nekem lokalu. Seveda smo ostali vsi celi.

Popoldne je sledila vaja za gledališko igro, s katero smo predstavili nastanek in zakonitosti poslovnega načrta. Zagrebčani so svoj del predstave imenovali "Fiktivna tvrtka -TV postaja", mi pa "Turistična agencija LAGUM".

Ker so nas noge že pošteno bolele, smo po vaji odšli iz mesta k dijakom zagrebške šole, pri katerih smo prenočili. Ampak dan se še ni končal. Ob 21. uri smo se dobili v zagrebški Pivnici, kjer smo se veselili, rajali in se pogovarjali do zgodnjih jutranjih ur. Ko so naše veke začele postajati težke, smo odšli do svojih postelj ; najbolj daleč je bila Kristjano-va . Sicer pa se s tramvajem pride zelo daleč ...

Petek, 23. 3. 2001

Ob devetih zjutraj smo vsi

zaspani planili v dvorano, kjer smo začeli generalko. Profesorici Barbari smo kot vedno delali sive lase, ampak njej se to niti pozna ne več. Za umiritev smo poslušali našega Kristjana. Resnično zna umiriti še tako živčnega človeka. Ozren nam je spet povzročal glavobol s svojim fotoaparatom. Ko bi le vedeli, kako se mu izogniti! Za piko na i pa je Sandi zaspal. Revček ni bil nič kriv , saj mu je njegov "cimer" dejal, da se vse začne šele ob desetih. Pa saj je vseeno! Pomembno je bilo, da je bil ves nasmejan zopet med nami.

Ob pol enajstih je šlo pa zares. Pred nami so nastopili Zagrebčani - imeli so predstavo, v kateri so govorili o financah in dogodkih z njihove TV postaje. Največjo vlogo je imel Ivica Kos. Zapela je tudi zelo lepa blondinka, ki je našim dečkom vzela sapo. Pa ne zaradi glasbe in svojega glasu!

Tedaj pa smo bili na vrsti mi.Vsi smo bili panični, dekleta smo vreščala in tekala sem ter tja, fantje pa so modrovali in pili iz neke "flaške", do katere punce nismo imele dostopa. Na odru smo bili brezhibni -jaz sem bila popolna kozmetična obsedenka, Aleksandra je telefonirala, Mateja si je urejala oblačila, Sandi je fantaziral o ženskih oblinah, Iztok ima raje avtomobile, Matjaž je poslušal glasbo in prepeval, Mladen pa je poskušal vso ekipo preglasiti s pametnim govorom. Ampak delovalo je, mi pa smo igrali -ljudje so se smejali. Srečna sem bila, ko je bilo vse za nami.

Uroš in Kristjan sta na koncu zaigrala polko, ves "folk" je bil na nogah in vsi so plesali z nami. Gospod Trupeljak, ravnatelj, se je na odru zavrtel z našo ravnateljico gospo Branko Kampl. Navdušeno ploskanje ... Da, to je bilo ta pravo, brez Ptujčanov ni žura.

Po predstavi, ko smo se nekoliko umirili, pa hitro v restavracijo. Na mizah je zadišalo po ribah. Že spet?! Isto kot lani. Imajo pa res čuden običaj, da ob petkih jedo samo te morske živali, ki jih Ptujča-ni ne maramo preveč. Po kosilu pa na grad! Profesorice so se peljale, mi smo šli pa peš, saj smo bili polni energije. Na vrhu smo se posedli in drug

________&HAYVaN \ X

/ Í Lady Marmalade x \ \ \ N AGUILEHA & LIL KIM &.MvYA\pif

CHHMINA AGUILEHA & LIL KIM & MvYAÍ^PlM ^ / a! Whole Again - ATDMIC-KHrPEN—V^

/ AnniViar T

.Raining Man-GEHI HALLIWE Play-JENNIFER LOPEZ Bi'Anothar Day in Paradise - BRANDY ' ' 7. Don't Stop Movin' - S CLUB 7 8. There You'll Be - FAITH HILL a More than that - RACKBTREET RDYS 10. Iko Iko-CAPITAIN JACK

N/sak^ 5o\?o\:o med 21. in uvo

drugemu masirali razbolela telesa. Kako lep dan - sonce je sijalo, vsi smo bili nasmejani, česa takega ne doživiš vsak dan (sploh pa ne med štirimi stenami naše preljube šole).

Ob pol treh se je približal čas poslavljanja. Seveda so naši fantje vsako Hrvatico morali najmanj dvakrat poljubiti (in morda še katerikrat zraven). Slovenke smo ostale hladne -Zagreb~ani niso za nas. Pogre-{amo na{e [tajerce, ki vedno tako lepo skrbijo za nas.

Utrujeni smo se posedli v avtobusu. Spet isto - poker, smeh in dobra volja.

Kmalu smo bili na Ptuju. Ker je naš Matjaž imel rojstni dan (Vse najboljše, Matjaž! Ostani tako navihan, kot si!), smo odšli v Kolnkišto.Tam smo nazdravili ter pod mostom ob Dravi pojedli Brlekov zajtrk in odšli počasi proti domu ...

[e en lep izlet in spomin na mladost, ki tako hitro mineva. Morda pa prav zaradi tega tako uživamo - ker smo še mladi, radoživi in budni ... in predvsem, ker smo pravi prijatelji! Za EKO - teater zapisala Polona Rajh, 3. b, Ekonomska gimnazija

MOJE @IVALI

Metulj je bil zelo lep. In pika-polonca je imela sedem črnih pik. Čriček je tako zelo lepo pel. Čebelica je letala od cveta do cveta. Polž je šel počasi mimo mene. Kobilica je skakala tako visoko. Muha pa me je tako zelo jezila. Krt je naredil tako lepo visoko krtino. Matjaž Novak, 1. b, OŠ Breg

POHOD NA BOČ

V petek, prvega junija, smo imeli pohod na Boč. To je bil del programa Krpan, ki ga letos izvajamo.

Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Vzeli smo malico in se posedli na avtobus. Pot ni bila dolga. Avtobus nas je odložil pod Bočem in odpravili smo se na pot. Cesta je bila vijugasto zavita in zanimiva. Med potjo smo se pogovarjali, peli in se zabavali. Nato je začelo malo deževati, ampak na srečo smo že prispeli do koče. Mize so bile pod drevesi, zato nismo bili mokri. Lahko smo šli tudi v kočo. S sošolkami sem ostala zunaj. Tam smo videli tudi domače živali, ki so nam bile všeč. Nismo šli na stolp, ker smo se bali nevihte. Počasi smo se odpravili navzdol proti avtobusu. Oblekli smo si anorake in v njih smo bili zelo smešni. Kmalu je nehalo deževati in posijalo je sonce. Bili smo ga veseli, nato pa smo zagledali avtobus. Veseli smo sedli vanj in počakali še ostala dva razreda, potem smo se odpeljali domov. Vmes smo imeli še manjše težave z avtobusi, vendar se je vse srečno izteklo. Nato smo prispeli na Ptuj. Avtobus nas je odložil pred šolo, poslovili smo se in šli domov.

Ta pohod mi je bil zelo všeč. Bil je zanimiv in zabaven. Vsi smo osvojili krpana. Tadeja Nestorov, 4. c, OŠ Ljudski vrt

Janezek je učitelja tikal. Učitelju s^eveda to ni bilo všeč, zato je to nesramno početje Janezku prepovedal in mu za povrh naložil še kazen: doma mora stokrat napisati stavek »Učitelje moram vikati!«

Janezek je nalogo vzel preresno in je stavek napisal tristokrat. Ko ga je naslednji dan učitelj vprašal, zakaj tristokrat in ne stokrat, mu je Janezek odgovoril:

"Ah, ko si pa glih ti!"

***

V nekem m,alem mestecu so postavali prvi semafor. Pripelje se policaj Mirek in vidi, da na semaforju sveti rde~a lu~. Ustavi se in po~aka. Prižge se rumena in zelena, čez nekaj trenutkov pa spet rdeča. Ko Mirek to vidi, reče: "Eh, to sem pa že videl," in se odpelje.

***

Živel je človek, ki je imel na glavi samo še tri lase. Vsako jutro si je enega počesal na desno, drugega na levo in tretjega naprej.

Ko mu je en izpadel in je imel samo še dva, si je enega počesal na levo in enega na desno.

Ko pa mu je izpadel še en las in mu je ostal samo še en, pa ni vedel, kako bi se počesal. Nekaj časa je premišljeval, nato pa si je rekel:

"Eh, bom pa skuštran okoli hodil." ***

Dva pijančka v zgodnjih jutranjih urah pod cestno svetilko.

"Oprostite, ali je tole luna ali je že sonce?"

"Ne vem, nisem od tukaj!!' ***

Po neprijetnem premetavanju na potniškem letalu, je vzel glavni pilot mikrofon in sporočil potnikom: "Turbolenca, ki smo jo preleteli, je bila neprijetna, toda zdaj smo mimo."

Ni pa opazil, da se je stikalo za mikrofon zataknilo in je ostalo vklopljeno. Nato je povedal kopilotu: "Uhhh ... Vse, kar rabim zdaj, je ena vroča bejba in hladno pivo

Stevardesa v repu letala je to slišala in takoj začela teči proti kabini, da bi opozorila pilota na vklopljen mikrofon. Ko se je približala kabini, jo ustavi priletna ženska in jo

opomni: 'Pa ne pozabite na pivo!' ***

Mož je zelo glasno smrčal in je šel ženi na živce, ker ni mogla spati. Hodila je od Poncija do Pilata, kje bi dobila kako stvar proti smrčanju. Pa pride do znanca, ki ji reče, da naj možu priveže okoli vratu en teden staro ribo, da to, pravijo, je ena stara vraža in da pomaga ...

Žena gre po ribo, jo špara en teden in potem jo priveže možu zvečer, ko že spi, okoli vratu. In res, ta nič ne smrči, samo po postelji se pre-m,etava, potem pa reče ženi: "A ti

spet brez spodnjih hlač spiš?' ***

Janezek s kolesom drvi po klancu navzdol. Spodaj se policaj zadere: "Ustavi se! Luči nimaš!'

Janezek: "Bejž, bremz tudi ne!"

***

ZA RAZVEDRILO

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: Skara, Arlon, Vasko, avtor, Karlobag, makaroni, nokardioza, odaliska, r, salchow, San, Ace, ave, Ida, MB, tlak, Iranec, Lin, moč, Ibler, LIz, Ica, Eva, Sen, Joost, AbItantI, čričanje, sla, orient, Etka, aer, žir, ratrac. UGANKARSKI SLOVARČEK: ANALEKTA = izbrano branje, ANEJ = pleme, kateremu je pripadal Seneka, AVOLA = mesto na jugovzhodnem delu Sicilije, CIRK = krnica, tolmun, LALO = francoski skladatelj (Edouard, 1823 - 1892), MISANJE = preperjanje perutnine, miSenje, OSOV = kraj jugozahodno od Prage na Češkem, SKVAMA = luska kosti senčnice; tudi kožna vzbrst, SOAVA = italijanska igralka nemega filma Gallone.

GoVoRI SE...

DA je država stara 10 let. Danes še kar ubogljiva in umirjena, toda kmalu bo pri-{la v puberteto.

... DA se zgodovina ponavlja. Nem{ki kancler je sredi Ljubljane, pred {tevilnim ob-~instvom in o~esom kamere, izrazil željo: "Naredite to deželo evropsko!^

... DA so na osrednji proslavi sejali po ljubljanskem asfaltu. Ce bi kaj vzklilo, bi ljubljanskim političnim igricam lahko dodali še nekaj kruha.

... DA so zadnji pogovori z južnimi sosedi nedvoumno do

kazali, da meja med državama obstaja. Sedaj je potrebno le še ugotoviti, kje.

... DA je potrebno sosedom del morja, ki ga ne dajo, preprosto vzeti. Vsak naj ga prinese z dopusta najmanj liter.

... DA bo mestni župan jeseni znova oblekel belo zdravniško haljo. Po letih politike se želi na lastne oči in ušesa prepričati, ali državljani še lahko dihajo.

... DA je videmski župan na zadnji otvoritvi omenjal denarno in asfaltno favšijo. Pri kruhu, zaseki, mesu iz tunke, vinu in pečenkah je ni bilo opaziti.

... DA se v poletnih mesecih vrstijo občinska praznovanja. Na njih pripovedujejo o svojih uspehih zato, da bi jih opazili tudi občani.

... DA so Dornavčani nekdanje odlagališče spremenili v lep ribnik. O ulovitvi kapitalnega čevlja zaenkrat še ne poročajo.

Aforizmi

by Fredi

Spolne bolezni se niti malo ne

ozirajo na spol.

***

Ce pri nas delaš delo, ki te veseli, prejema pla~o, ob kateri

se razjo~eš.

***

Ponujeno delo je zagrabila z

obema nogama.

***

Ni vsak, ki mu vsak dan kljuje v

jetrih, Prometej. ***

Ve~ ko je v družbi uniform in

škornjev, ve~ je golih in bosih.

***

Za svoje zmožnosti je živela na

previsokih petah.

***

Petra se odpravlja na dopust na Škotsko in razmišlja: "Upam, da so tudi na Škotskem letos v modi

mini krila.'

***

Vsi obljubljajo med in mleko, ~ebel in krav pa nih~e ni~ ne vpraša.

LUJZEK

Dober den vsaki den! Kak vse koze, je pred menoj in vsemi vami ena lepa sunčna nedela. Nič se ne dela, samo se dobro je, dobro pije in jebači. Vsoki naj si pač vzeme tisto, ki mu najboj paše. Že zlo stori pregovor provi: »Ježeš, kaj bi vse meli, če ne bi pili in jeli.« Hrona in pijača sta resen vejki strošek, pa čeglih obojno duma pridelamo. Jaz, mali brajdar s tristu trseki, itak vem, da je v prvi gostilni špricar cenejši kak od mene in moje Mice, če si vse stroške fkuper zračunama. Rečem vam, da v toti oblubleni deželi Evropski uniji za nas male brajdare

nega placa. Nuno je, da se povežemo ali pa združimo v nekšno specializirano zadrugo, ki bo mela samo eno klet, skupno blagovno znamko, kak se tumi strokovno reče, in poštene poslovne odnose. Da se ve, kdo prideluje, kdo pije in plača in kdo pufe vrača. Sl^^enci smo na žalost tokšnipametnjakoviči, da mamo vinsko trtico opevano v Prešernovi, pardon držovni himni, držova pa s svojim proračunom za obnovo izrojenih goric ne da skoro nič. Slovenske gorice, Haloze in druga slovenska vinorodna območja so biser in ponos naše dežele, v keri pa je na račun vinogradništva vse preveč siromakov v materialnem smisli, v duhovnem smisli pa ga nega prek krez zdravo kmečko pamet. Moj prijatelj juršinski župan Lujs Kaučič vsokokrot s ponosom provi, da so Slovenske gorice kak prsi device. Seveda pa je treba tote prsi okopati, špricati, masirati in negovati, da bi lehko potli moga človik kokšni hasek pričakovati.

Aha, zaj pa man za vse vas eno strokovno pitaje: Keri in kokšni je ekološko najbolj varen seks? (Saj vete, to je tisto: ne boš ti meni not pa vun ga dal...) Odgovor: Najbolj varen seks je brez špricaja!

Gremo dale za iste pare, kak smo včosik rekli. Kaj se toga tiče, je prova katastrofa pretekli oploditveni referendum. Fkraj vrženi dnar, namesto da bi z njim zgradili kokšni materinski ali pa otroški dom. Zaj se že novi referendum kuha za nekšne podpise. Jaz, Lujs prleški, svečano izjovlam, da me nihče več z nibenim referendumom nede za jajca cuka, pa čeglih je baje referendum najvišja oblika narodovega odločaja ali boj po resnici povedano petrigaja.

Srečno! Vaš LUJS

OVEN 21. 3. do 20. 4.

Veste, kako se mora ljubezen negovati, da se obdrži. Ravno zaradi tega imate še vedno čudovit dom in vezo, polno ljubezni in razumevanja. Zaslužite si vse ~estitke, saj znate partnerju vedno na pravilen na~in povedati svoje želje.

BIK 21. 4. do 20. 5.

Z nežnostjo skrbite za svoj dom in v njem osre~ujete svoje najdražje z ljubeznijo. Vračajo vam v isti meri, sami pa kot prava bikica Ijubosu-mno ~uvate svoj dom in svoje ~ustveno življenje pred vsiljivci. Poslovne stvari znate lo~iti od zasebnih.

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.

Ljubezen, ki jo boste danes ponovno spoznali, sprejmite kot radostno vest in ne premišljujte preve~ o tem, da ste enkrat že bili ranjeni. Predajte se sre~i in razmišljate pozitivno o novem poznanstvu in morebitni trajni zvezi.

RAK 21. 6. do 22. 7.

V službi bodo nekateri imeli predsodke glede vas, a k sre~i boste premogli toliko humorja, da jih bo zapeljala vaša duhovitost. Spremembe razpoloženja pa~ obvladate. Le redkim je to dano, zato izkoristite to v svoj prid.

LEV 23. 7. DO 23. 8.

Čeprav bo stvar še tako ~ista, se bodo našli ljudje, ki radi komplicirajo in v tej zadevi našli nekaj, kar jo bo zapletlo. Zaradi tega vas bo vse zabolela glava. Ali se jim boste pustili prepri~ati ali pa boste utemeljevali svoja stališ~a?

DEVICA 24. 8. do 23. 9.

Na začetku se vam je zdela ^ \ vajina zveza lepa in vzne-^ JI J mirljiva, vendar ste sedaj glede tega že veliko stvar-nejšiinbolj pesimistični. To seveda ne pomeni, da morate takoj odnehati. Pošteno bi bilo poskusiti še enkrat in se dokončno prepričati.

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.

Če pri tem človeku iščete sočutja, ga na žalost pričakujete na napačnem kraju. Mogoče pa vidite vi dlje kot drugi. Zelo na hitro ste si zadali nalogo zaradi svoje želje dokazati, da je vse uresničljivo. Veliko sreče pri tem.

ŠKORPIJON 24. 10. DO 22. 11.

Na vaše razlaganje preteklih dogodkov bo zelo buren odziv najbližjih, ker boste zopet začeli odpirati stare rane, na katere bi vsi radi pozabili. To je pač izbira med spokojnostjo in nečim, kar se skriva pod površjem.

STRELEC 23. 11. do 21. 12.

Znanec vas ima zelo dobro naštudirano, saj je videti, da ga nekatere vaše lastnosti sploh ne razburjajo več, kot bi se z njimi že zdavnaj sprijaznil in jih sprejel. Vsekakor je on prvi storil korak, zdaj ste na vrsti vi, da tudi malo popustite.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1.

Predlog, ki ga boste posredovali, ne bo naletel na dober odziv. Sami se boste sicer odzvali s precejšnjo mero užaljenosti, a bo povsem upravičena, saj konec koncev vi delate njemu usluge. Ne razburjajte se preveč.

VODNAR 21. 1. do 19. 2.

Vaš znanec k sreči ne bo reagiral tako, kot ste pričakovali, namesto prestraše-nosti in klečeplaznosti vas bo presenetil z odločnostjo, celo s pogumom. Vse skupaj vas bo navdalo s ponosom, saj še bo kaj iz njega.

RIBI 20. 2. do 20. 3.

Nekatere reči v življenju vas že dolgo ne šokirajo več, čeprav ste še vedno osupli, ko človek, ki vam niti najmanj ni simpatičen, vsakič znova naredi drugače, kot je obljubil. Nehajte upati, da se bo spremenil in ga sprejmite takšnega kot je.

Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.

KOLESARSTVO

Rogina tretji na svetovnem pokalu. V Kranju je potekala trietapna dirka za veliko nagrado in za svetovni pokal do 23 let.

Stran 27

NOGOMET

V ptujskem nogometu dobro delajo z mladimi, saj so njihovi dečki dosegli kar 70 zaporednih zmag in le dva neodločena izida. Stran 26

PTUJ

Spust po Dravi / Veterani Ptuja so pripravili rekreativni spust po Dravi od Du-pleka do Ptuja

Stran 26

NOGOMET, ODBOJKA

Ta konec tedna bodo kar trije turnirji - dva nogometna (v Skorbi in Lovrencu) in odbojkarski (na Ptujski Gori).

Stran 26

NOGOMET

Po končanih tekmovanjih v vseh ligah MNZ Ptuj je ptujska nogometna organizacija pripravila srečanje z madžarskimi nogometaši in nogometnimi sodniki.

Stran 27

Marjan Lenartič, strokovni sekretar pri [Z Ptuj za šolski šport

Sport mladih

Športno dejavnost za najmlajše i^-vaja v ok'viru rednega programa Vrtec Ptuj. Posebno pozornost posvečajo izvajanju nalog {portnega programa Zlati sonček, kjer so poudarjene gibalne informacije, ki jih dobijo udeleženci z opravljenimi nalogami plavanja, smučanja, drsanja, rolanja ... Osrednja letna športna prireditev Vrtca je organizacija krosa, ki ima že več kot dvajsetletno tradicijo.

V športu mladih osnovno- in srednješolcev imajo pomembno mesto šolska športna tekmovanja. Izvajajo se v okviru razrednih, šolskih, medobčinskih in področnih tekmovanj ter tekmovanj na nivoju države.

Medobčinska tekmovanja so organizirana za učence od 3. do 8. razrede. Organizira jih Športni zavod Ptuj, izvajalci pa so osnovne šole. Učenci tekmujejo v 14 športnih panogah. Letno sodeluje na 40 tekmovanjih na tem nivoju 3000 učenk in učencev.

Na državnem nivoju kot naslednji stopnji tekmovanja (četrt-, polin finalna tekmovanja) so ekipe in posamezniki osno'vnih šol dosegali visoke uvrstitve. V individualnih športih imamo državne prvake v kategoriji učencev 5. in 6. ter 7. in 8. razredom.

Za uspešno športno šolsko leto osnovnih šol tako po množičnosti kot po rezultatih so zaslužni ravnatelji, pedagoški kolektivi in seveda najbolj učitelji športne vzgoje, ki so zraven rednega dela morali opraviti veliko dodatnih ('amaterskih') ur vadbe za dobro organizacijo ali morebiten uspešen rezultat. Posameznim šolskim ekipam so pomagali tudi zunanji sodelavci, ki prihajajo iz vrst trenerjev športnih klubov.

Srednješolci so tekmovali na medobčinskem, regijskem in državnem nivoju; tudi dijakinje in dijaki Šolskega centra Ptuj so posegli po najvišjih rezultatih na državnem nivoju.

Zraven dobrih rezultatov, na katere smo vsi ponosni, je treba vedeti, da nobena telovadnica osnovne šole v mestni občini Ptuj ne izpolnjuje kriterijev za organizacijo medobčinskih, regijskih in državnih tekmovanj. Zaradi neprimernosti atletske steza na mestnem stadionu smo morali organizirati medobčinsko tekmovanje v atletiki (440 učencev iz 14 osnovnih šol) v Slovenski Bistrici. S sklepom mestnega sveta Ptuj o posodobitvi atletske steze in z načrtovanjem gradnje novega šolskega prostora se lahko nadejamo pravim pogojem, ki bodo omogočali uresničitev ciljev športa mladih v celoti.

MURSKA SOBOTA / ATLETIKA

Priložnost za mlade

že četrto leto zapored so atletski delavci AK Pomurja iz Murske Sobote organizirali atletski miting Priložnost za mlade, ki je namenjen predvsem mladim atletom in atletinjam. Udeležba na tekmovanju je bila presenetljivo dobra, saj je bila zastopana atletika Štajerske, Prekmurja, Notranjske, Koroške, Dolenjske ter sosednje Hrvaške.

Ptujski atleti in atletinje so nastopili v res lepem številu, pokazali pa so pravo borbenost in nekateri dosegli odlične rezultate. Se posebej je navdušil Davorin Sluga, ki je v skoku v višino z rezultatom 210 centimetrov popravil rekord stadiona (prejšnji je bil 206 cm). V soboto in nedeljo pa čakata atlete dve težki preizkušnji - državno prvenstvo za mlajše mladince v Kopru ter državno prvenstvo za mlajše člane (do 23 let) v Novi Gorici.

Pri mlajših pionirjih je Rok Grdina v skoku v daljavo s 462 centimetri osvojil tretje mesto in izboljšal svoj osebni rekord. Svoj rezultat je popravil tudi Aljaž Vobic v teku na tisoč metrov, ko je z časom 3:11,74 osvojil peto mesto. Pri starejših pionirkah je Nina Kolaric s preskočenimi 497 centimetri osvojila tretje mesto. Pri starejših pionirjih je v teku na tisoč metrov Maks Laura s časom 2:44,39 osvojil drugo mesto in izboljšal svoj osebni rekord, Rok Bezjak pa je v teku na 60 metrov

s časom 7,89 zasedel tretje mesto. Pri mlajših mladinkah sta drugi mesti osvojili Natalija Sbull v teku na 1000 metrov s časom 3:01,56, kar je njen osebni rekord, in Maja Mlinarič v skoku v višino s preskočenimi 164 centimetri. Ana Starkl je bila v isti disciplini s preskočenimi 140 centimetri peta, Nina Čeh pa je na 100 metrov tekla 13,63 in zasedla sedmo mesto. Pri mlajših mladincih je David Hameršak v teku na tisoč metrov s časom 2:48,03 zasedel drugo, Primož Zorec pa deveto v teku na 100 metrov s časom 12,40. Pri starejših mladinkah je Urška Horvat s časom 43,04 zasedla četrto mesto. Pri starejših mladincih je Davorin Sluga v skoku v višino osvojil prvo mesto s preskoče-nimi 210 centimetri, Rok Solina pa je v teku na 100 metrov dosegel čas 11,41 in zasedel četrto mesto; četrti je bil v članski konkurenci Milan Lah v teku na 300 metrov s časom 37,90.

Danilo Klajnšek

ROKOMET / turnir ob deseti obletnici razglasitve samostojnosti

Prvo mesto za Veliko Nedeljo

Moški rokometni klub Drava Iz Ptuja je v športni dvorani Center Izvedel rokometni turnir, ki je bil za ljubitelje rokometa prava poživitev v obdobju, ko praktično ni športnih prireditev, predvsem pa rokometnih.

Nastopile so ekipe Velike Nedelje, Ormoža, Drava 94 in sedanja ekipa MRK Drava.

Po pričakovanjih je prvo mesto osvojila ekipa prvoligaša Velika Nedelja, ki je premagala vse nasprotnike. Drugo mesto je pripadlo ekipi Drave 94, ki je takrat uspešno nastopala v prvoligaški konkurenci in fantje so ponovno dokazali, da še vedno dobro igrajo rokomet. Najboljša strelca sta bila rokometaša Velike Nedelje Dino Poje in Robi Bezjak s po 18 doseženimi zadetki.

Zadnje mesto je pripadlo mladim rokometašem MRK Drave, ki jih vodi trener Neno Potoč-njak. Manjka jim izkušenj, v nekaterih trenutkih pa so zaigrali dobro. Ce se bo z njimi dobro delalo, potem lahko čez čas pričakujemo njihovo napredovanje.

MRK DRAVA - VELIKA NEDELJA 6:26 /3:12/

MRK DRAVA: Klinc, Zadra-vec, Djekič, Majcen, Petek 1, Ka-fel 2, Bračič 1, Kac, Stager, Horvat 1, Predikaka, Skaza, Kokol 1, Ladič. Trener. N. Potočnjak.

VELIKA NEDELJA: Kovačec, Korpar 1, Mesarec 1, Cvetko 2, A. Potočnjak, Bezjak 5, Planinc 2, Kokol 1, Poje 6, Varišič 1, Okreša

Ekipa MRK Drava

2, Kumer 3, Podpečan 1, Soštarič 1. Trener: V. Trofenik.

ORMOŽ - DRAVA 94 17:22 (8:8)

ORMOŽ: Dokša, Cvetko, Pučko, Bezjak 5, Prapotnik, Klemen-čič, Ivanuša 4, Kirič, Smodej 1, Petrovič, M. Horvat 3, B. Horvat 1, Zadravec 1, Korez, Miličič 1, Juršič 1. Trener: I. Hrupič. DRAVA 94: Koštomaj, Mešl 2,

NOGOMET / CETRTFINALE ST. DEČKOV

Aluminij - Rudar Velenje 1:5 (0:2)

STRELCI: 0:1 Grbič (37),0:2 Mulavdič (47), 0:3 Mulavdič (49),1:3 Dugulin (65),1:4 Rajkovič (68),1:5 Rajkovič (70)

ALUMINIJ: Rozman Kurež, Kuret, Herga, Marinič, Vinkovič, Jus (Sirovnik), Fruk ( Rudolf), Dugulin, Emeršič (Radolič), Podgoršek. Trener: Franc Žitnik.

Starejši dečki Aluminija so v četrtfinalnem srečanju izgubili z vrstniki Rudarja iz Velenja. Gostje so igrali boljše ter izkoristili svoje priložnosti. Pred srečanjem

je predstavnik MNZ Ptuj Srečko Jurič predal starejšim dečkom Aluminija pokal za osvojeno prvo mesto v ligi MNZ Ptuj.

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

Starejši dečki Aluminija

Utrinek s sre~anja Velika Nedelja - Ormož

Osterc 8, Terbuc 1, Margušič, Mi-količ 2, N. Potočnjak 6, Sagadin 2, Pintarič, Mlakar, A. Potočnjak. Trener: D.Koletnik.

VELIKA NEDELJA -ORMOŽ 23:8 (12:5)

VELIKA NEDELJA: Kovačec, Korpar, Mesarec, Cvetko 3, Po-točnjak, Bezjak 6, Planinc 2, Ko-kol 2, Poje 5, Varišič 2, Okreša, Kumer 2, Podpečan, Soštarič 1. Trener: V. Trofenik.

ORMOŽ: Dogša, B. Horvat, M. Horvat 1, Pučko 2, Bezjak, Pra-potnik 3, Klemenčič, Ivanuša 2, Kirič, Smodej, Cvetko, Petrovič, Pučko, Zadravec, Miličič, Korez, Jurišič. Trener: I. Hrupič.

MRK DRAVA - DRAVA 94 21:22 (8:12)

MRK DRAVA: Klinc, Zadra-vec, Djekič 2, Majcen 3, Petek 3, Kafel 4, Bračič 6, Kac 1, Stager, Horvat, Predikaka 1, Skaza, Ko-kol 1, Ladič. Trener: N. Potoč-njak.

DRAVA 94: Koštomaj, Mešl 2, A. Potočnjak 1, Osterc 2, Terbuc 2, Margušič 1, Mikolič 1, N. Po-točnjak 4, Sagadin 3, Pintarič, Mlakar, Kelenc 1, Hrnjadovič 4, Hrupič 1. Trener: D. Koletnik.

MRK DRAVA - ORMOŽ 15:23 (5:12)

MRK DRAVA: Klinc, Zadra-vec 2, Djekič 3, Majcen, Petek, Kafel 3, Bračič 5, Kac 1, Stager, Horvat, Predikaka, Skaza, Kokol

1, Ladič. Trener: N. Potočnjak. ORMOŽ: Dogša, B. Horvat, M.

Horvat 4, Jurišič 4, Pučko, Bezjak, Prapotnik, Klemenčič 5, Ivanuša

2, Hanželič, Smodej 4, Cvetko, Petrovič 1. I. Pučko 1, Zadravec, Miličič 1, Korez 1. Trener: I. Hru-pič

VELIKA NEDELJA - DRAVA 94 25:13 (13:7)

VELIKA NEDELJA: Kovačec, Korpar, Mesarec 4, Cvetko, A.Potočnjak 1, Bezjak 7, Soštarič, Planinc, Kokol 1, Poje 7, Varišič, Okreša 2, Podpečan 1, Kumer 2. Trener: V. Trofenik.

DRAVA 94: Koštomaj, Mešl 1, Osterc 2, Terbuc, Margušič, Hrnjadovič 4, Mikolič, N. Po-točnjak, Sagadin 3, Pintarič, Mlakar, Kelenc 1, Hrupič 2. Trener: D.Koletnik.

Končni vrstni red: 1. Velika Nedelja, 2.Drava 94, 3. Ormož, 4. MRK Drava.

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

NOGOMET / deck! asfalti ptuj letnik 1988-89

SPORT

Generacija mladih - naša bodočnost

Na mestnem stadionu smo obiskali pri vadbi skupino dečkov letnik 1988-89,. ki so v spomladanskem delu tekmovanja nepremagljivi, saj se lahko ponosno hvalijo, da so zmagali 70 krat in le dve tekmi igrali neodlo~eno ter dosegli 553 zadetke.

Tekmujejo v MNZ Ptuj, nekateri med njimi so v ekipi že peto leto, to je od obstoja. Med tem so se zvrstili trenerji Zorcic, Žgec in sedaj Bezjak. Za dosežene uspehe je zaslužnih vseh 23 igralcev, ki nastopajo v ekipi pod imenom sponzorja Deco desing.

Šest igralcev (Ž. Tement, N. Galun, D. Zagoršek, R. Vrabl, D. Čeh in U. Knez) se je pod vodstvom trenerja M. Zorcica, ki trenira mlajšo selekcijo, udeležilo mednarodnega turnirja v Franciji ter doseglo odlično 5. mesto. V razgovoru s trenerjem Damjanom Bezjakom in tehnicnim vodjem Borisom Knezom smo izvedeli, da so uspehi plod na-crtnega dela, kjer je zavzetost in

zagnanost izjemna. Interes mladih igralcev je velik, nedvomno bomo o nekaterih še slišali ob njihovem nadaljnjem športnem razvoju. Ob tem seveda ne smemo pozabiti staršev, saj je njihova motiviranost in opora z željo po uspehu njihovih otrok velika. Rešujejo problematiko, nadzorujejo njihove uspehe v šoli, sami rešujejo prevoze in odpravljajo sprotne težave za dosego zastavljenih ciljev. Deluje odbor staršev, v katerem so B. Knez, D. Zorko, D. Zagoršek, Z. Novak in A. Čeh, ki glede na svoj poklic opravlja nudenje prve pomoci in fizioterapevtske posege.

Zagnanost trenerja, ki živi z ekipo, je velika, igralce pripravlja

Trener Damjan Bezjak

za nove uspehe, saj bodo v jeseni nastopali na regijskem tekmovanju, kjer bodo v družbi 12 najboljših ekip v dvokrožnem sistemu želeli doseči čim boljšo uvrstitev. Trenutno so še v tekmovanju za pokal Slovenije, kjer so se z zmago nad Nafto iz Lendave uvrstili

Z leve stojjo Bezjak (trener), Galun, Leben, Kramberger, Zorko, Letonja, A. Vesenjak, Krajnc, Lovrec, Knez; ~epijo z leve Druzovi~, Vrabl, Hajdari, Čeh, M. Vesenjak, Štumpf, Zagoršek in Popovici

PTUJ / veteranski spust po star! strug! drave

Tradicijo bodo nadaljevali

V počastitev dneva državnosti je ŠD Center Ptuj, katerega tajnik je Peter Gaspari, organiziralo že tretji tradicionalni veteranski spust s kajaki, kanuji in rafti od Dupleka do Ptuja.

Udeležili so se ga lahko le starejši od 40 let in z desetletno tradicijo veslanja. Bilo jih je 25. Potovali so pet ur, vmes so se privoščili obilno malico. Pot je me-

nila brez posebnosti, edini, ki je okusil temeperaturo Drave, je bil najstarejši udeleženec, 70-letni Ladislav Fajt. Vse pa se je srečno končalo. Spusta se je udeležil

tudi nekdanji Ptujčan, ki že tri desetletja živi v Metliki, Drago Vlah. Vedno, ko se vrne, ga Ptuj preseneti. Pravi, da se mesto neverjetno razvija.

Spust po stari strugi Drave bi po mnenju številnih moral postati sestavni del turistične ponudbe Ptuja.

MG

v polfinale in se bodo srečali z ekipo Maribora.

Dosedanji dosežki na turnirjih: Ormož 3. mesto (8 ekip), Ja-renina 4. mesto (32 ekip), Ptuj 1. mesto (8 ekip), Rače 3. mesto (8 ekip), Voličina 1. mesto (8 ekip).

Moti jih, da imajo v matičnem klubu Asfalti žal premalo posluha za njihovo delo, premala je pozornost za takšno obliko vzgoje lastnega igralskega kadra, saj jih niti najmanj finančno ne obremenjujejo, uspehi pa se vidijo in v sklopu kluba dokazujejo.

anc

Udeleženci 3. tradicionalnega spusta veteranov Duplek - Ptuj. Foto: Črtomir Goznik

strelstvo

Dobre uvrstitve Sreika Majcenoviia

Ptujski strelec z zračno puško Srečko Majceno-vic je ponovno uspešno nastopal med strelci invalidi, saj je na mnogih tekmovanjih bil vedno pri vrhu oziroma v finalnih obračunih, ko se je uvr{~al med osem najboljših.

Najprej se je udeležil tekmovanja v Nemčiji, kjer je dvakrat dosegel tretje mesto. Še uspešnejši je bil v Švici, kjer je bil enkrat drugi in enkrat tretji, dobil pa je tudi veliki pokal za deset strelov v finalu, ko je imel najboljši rezultat med finalisti.

Minuli konec tedna pa se je udeležil odprtega prvenstva Slovenije, kjer je nastopilo 49 strelcev invalidov iz osmih evropskih držav. V prvi tekmi je nastreljal 595 krogov in se s tem uvrstil v finale osmerice, kjer ga je na koncu od tretjega mesta delilo samo pol kroga. V drugi tekmi je nastreljal prav tako 595 krogov in je po prvem delu zasedel četrto mesto. V finalu pa, kot pravi, ni najbolje streljal in je na koncu zasedel peto mesto.

Srečko Majcenovič bo od 11. do 18. julija na pripravah slovenske strelske reprezentance invalidov v Ljubljani. Že 28. julija pa ga čaka udeležba na EP na Danskem.

Danilo Klajnšek

[portne novice

SKORBA /NOC

MALEGA NOGOMETA

Klub športne rekreacije bo v petek, 29. junija (in ne v soboto, kot smo sporo~ili najprej), ob 20. uri organiziral že drugi mo~an malonogometni turnir. Prijavni-na znaša 10.000 SIT, nagradni sklad pa je odvisen od števila prijavljenih ekip. Ekipe se lahko prijavijo prej ali na samem prizo-riš~u.

ROKOMET / PRVO SREČANJE Z MOBITELOM PRULE 67

Žreb so opravili tudi za tekmovanje v 1. A državni moški rokometni ligi. Prvenstvo se bo pri~elo 6. oktobra, kon~alo pa maja. Rokometaši Velike Nedelje kot edini predstavniki z našega podro~ja v elitnem slovenskem rokometnem razredu bodo v prvem krogu gostovali v Ljubljani, kjer se bodo pomerili z ekipo Mobitel Prule 67, drugo uvrš~eno ekipo iz lanskega prvenstva, v drugem krogu 13. oktobra pa bodo v svoji dvorani gostili ekipo Slovana.

NOGOMET / DRAVA ASFALT! Z VIATORJEM, ALUMINIJ V RUŠE

V odmora med dvema prvenstvoma se o nogometu ni nehalo govoriti, kaj šele delati. Klubi in igralci se dogovarjajo o nadaljnjem sodelovanju ali prekinitvi pogodb. Prestopov bo veliko, saj so z okrepitvami povezane tudi ambicije klubov. Ob vsem tem smo z nestrpnostjo pri~a-kovali žrebanje za tekmovanje v 2. SNL, kjer bo naše podro~je imelo ponovno dva zastopnika: Aluminij iz Kidri~evega in Dravo Asfalte Ptuj. V prvem krogu druge lige 12. avgusta bodo Ptuj-~ani gostili ekipo Viator& Vektor, Kidri~ani pa potujejo v Ruše, kjer bodo merili mo~i s Feroter-mom Pohorje.

Prav tako so opravili žreb za tekmovanje šestnajstine finala pokala NZ Slovenije. Usoda je hotela, da bo 5. avgusta v Ormožu ponovitev finala MNZ Ptuj - pomerila se bosta Holermuos Ormož in Aluminij iz Kidri~eve-ga. Žrebanje ostalih ligaških tekmovanj še sledi.

NOGOMET / ZA

POKAL OBCINE KIDRIČEVO

Športno društvo Lovrenc bo v petek, 29. junija, ob 20. uri organiziralo občinski turnir v malem nogometu, na katerem bodo sodelovale ekipe in igralci iz občine Kidričevo. Pred tem bo ob 18. uri odigran turnir za dečke do 15. leta starosti. Turnir bi moral biti prejšnji petek, vendar je bil zaradi slabega vremena prestavljen.

mali nogomet

Breiani medobčinski prvaki

Nogometaši OŠ Breg so osvojili naslov medobčinkega prvaka 5. in 6. razredov osnovnih šol. Osnovnošolci Peter Lovenjak, Robert Travnikar, Žiga Tement, Sašo Vertuš, Damjan Bukvič, Benjamin Kurež, Tomaž Zavec, Tadej Kau-čevič, Tomaž Gabrovec in Šerona so pod vodstvom Slavka Cimermana pokazali tokrat najboljšo igro v konkurenci štirih finalistov v športni dvorani Gorišnica.

Za nameček so imeli v svojih vrstah tudi najučinkovitejšega strelca (Robert Travnikar 8 zadetkov). Prvenstvo, na katerem je merilo moči 16 osnovnih šol, sta vzorno pripravila Marjan Lenar-tič in športni pedagog na OŠ Go-rišnica Zlatko Marčič.

Izidi: Juršinci - Videm 1:0, Breg - Gorišnica 1:0, Videm - Go-rišnica 1:7, Juršinci - Breg 1:2, Breg - Videm 0:4, Gorišnica -Juršinci 1:1. Vrstni red: 1. Breg, 2. Gorišnica, 3. Juršinci, 4. Videm.

Ivo Kornik

PTUJ / ŽUPAN SPREJEL NOGOMETAŠE

Nogometaši Asfalti Ptuj so se po letu dni igranja v 3. SNL -sever vrnili v drugoligaško konkurenco. Ob tej priložnosti jih je sprejel župan MO Ptuj Miroslav Luci in jim čestital ob vrnitvi na slovensko nogometno sceno, ki tudi v naši državi dobiva vedno večjo veljavo, še posebej ob uspehih Maribora Pivovarne Laško in slovenske reprezentance na EP in v kvalifikacijah za uvrstitev na SP

ODBOJKA / TURNIR NA PTUJSKI GORI

Športno društvo Ptujska gora bo v nedeljo, 1. julija, ob 14. uri organiziralo odbojkarski turnir trojk na mivki. Posebnost turnirja je, da mora v ekipi obvezno biti predstavnica ženskega spola.

ŠPORTNO PLEZANJE /

ODLICNA MINA MARKOVIČ

V avstrijskem Imstu je potekalo svetovno prvenstvo za mladince in mladinke. Odlično se je odrezala Ptujčanka Mina Mar-kovič, saj je v kategoriji starejših deklic v izjemno močni konkurenci zasedla peto mesto med 50 udeleženkami iz 29 držav. To je njen največji uspeh, saj je doslej bila na tekmovanjih za evropski pokal sedma in trinajsta. Konec tega tedna pa se bo Mina Markovič udeležila tekme evropskega pokala v italijanskem Arcu.

PTUJ / SKUPŠČINA ŠPORTNIH PEDAGOGOV

Na redni letni skupščini, ki je bila tudi volilna, so se srečali člani društva športnih pedagogov Ptuj. Izvolili so novo vodstvo, ob tem pa so si zadali naloge in cilje za prihodnje obdobje. Eden izmed ciljev je, da so več skupaj in da minimalna članarina naj ne bi bila ovira v članstvu. Člani društva se bodo dobivali enkrat tedensko v Vidmu in se pogovorili o problematiki športa, za svoje člane bodo organizirali tečaj tenisa, v dolini Winetu bo potekala orientacija, v okviru kajak kluba Ptuj pa bodo vadili in se naučili vožnje s kajakom na brzicah. Organizirali bodo spust po reki Dravi od Dupleka do Ptuja, predlagali pa bodo tudi dva kandidata za priznanja Združenja športnih pedagogov Slovenije. Aktivnosti ob seveda rednem delu v šolah za športne pedagoge ne bo zmanjkalo.

KIDRIČEVO / KOLESARSKI MARATON

Športno društvo Kidričevo je v okviru praznika občine Kidričevo organiziralo že četrti kolesarski maraton. Proga ni bila niti preveč lahka niti zahtevna. Maratona se je udeležilo 41 kolesarjev in kolesark različnih starostnih kategorij. Prvi je v cilj po pričakovanjih prikolesaril Zvonko Ha-semali s Hajdine, drugi je bil Slavko Krajnc iz ŠD Kidričevo, tretji pa Slavko Krajnc iz Ptuja.

HAJDOSE / DIRKA S SKUTERJI

Kartodrom v Hajdošah bo v soboto, 30. junija, ponovno oživel. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji skuterjev, saj bo AMD Kamnik v sodelovanju z AMD Domžale organiziral cestnohit-rostne dirke v Hajdošah. Tekmovali bodo v štirih razredih: razred 1 - mini moto junior, razred 2 - mini motor senior, razred 3 -skuter 50 ccm in razred 4 - sku-ter 70 ccm. Prva dirka se bo pričela ob 12. uri, druga pa ob 15. uri.

Danilo Klajnšek

SPORT

KOLESARSTVO / velika nagrada kranja

Rogina tretji na svetovnem pokalu

Velika nagrada Kranja je bila gostitelj trietapne kolesarske dirke za svetovni pokal tekmovalcev do 23 let UCI 2.7.1. Startalo je 106 tekmovalcev iz 12 držav.

Mladi kolesarski mojstri z osvojenim velikim številom točk na lestvici UCI so napovedovali hud boj za zmago. Ekipa Perutnine Ptuj pa jim je kar na uvodni prvi etapi pokazala, kako se zmaga. Rado Rogina je v ciljnem sprintu prepri~ljivo zmagal, Matej Marin pa je kljub spektaku-larnemu padcu in poškodbam na 50. kilometru oblekel majico za najboljšega sprinterja.

Prva etapa je bila izjemno razburljiva od starta do cilja. Najve~ interesa so imeli prav v ptujski ekipi, saj jim je konfiguracija proge zelo ustrezala. Na začetku

dirke je Perutnina Ptuj imela vse pod nadzorom, saj je bil Matej Marin prisoten pri vseh resnej-{ih pobegih. Tako je pridno nabiral točke na letečih ciljih in kazalo je, da bo osvojil vse možne točke. Dirka je bila v polnem razpletu, pri povprečni hitrosti 44,2 km/h pa se je Marin zapletel z enim od kolesarjev in grdo padel. Preden so ga pregledali in oskrbeli, je preteklo ogromno časa. Andrej Omulec je dobil nalogo, da ga pripelje nazaj v veliko karavano, kar mu je po velikih naporih in hitrostih čez 60 km/h uspelo. Takrat je prišlo do spre

membe v ekipi, saj po{kodovani Marin ni bil več kos zadanim nalogam in v ospredje je moral

Rado Rogina na zmagovalnih stopničkah. Foto: Samo Glavnik

NOGOMET

Prijateljski sreianji z Madžari

Reprezentanca MNZ Ptuj

Po končanih tekmovanjih v vseh ligah MNZ Ptuj je nogometna organizacija pripravila dve prijateljski srečanji. V prvem sta nastopili reprezentanci igralcev iz MNZ Ptuj in gostje iz madžarske županije Zala, v drugem pa nogometni sodniki iz obeh krajev.

MNZ PTUJ - ZALA MEGJEI 0:1 (0:1)

Strelec: Markotan (33.).

MNZ PTUJ: R. Horvat, Jur-čec, Žerjav, Sep, Janžekovič, D. Horvat, Mertelj, Papotnik, Stra-žišar, Regoršek, Kolenc. Igrali so še: L. Šmigoc, Tobijas, Arsič, Kolar, Lesjak. Trener: Marjan Lenartič.

ZALA MEGJEI: Balogh, Bas-zika, Marilzva, Horvath, Gyorle, Tubej, Tobok, Dobos, Szabo,

Koczer, Markotan, Igrali so še: Bor, Kovach, Ciszer, Foltanji. Trener: Sander Doboš.

MNZ PTUJ (sodniki) -ZALA MEGJEI 3:3 (3:2)

Strelci: 1:0 Jaušovec (12), 1:1 Komendi (14), 2:1 Štebih (17), 3:1 Grabar (19), 3:2 Matyu (32), 3:3 Kiss (59),

MNZ PTUJ: Teran, Burina, Jaošovec, Pihler, Krajnc, Rajh, Štebih, Vrbanec, Grabar, Ozu, Jurgec. Igrali so še: Klinger,

Ivančič, Kornik, Kodrič. Trener: Gorazd Kodrič.

ZALA MEGJEI: Halaz, Ne-meth, Raki, Kozma, Matyu, Komendi, Toth, Kiss, Kondakor, Vass, Gyamarti. Igrali so še: Kepe, Sasvari, Gerengser. Trener: Bela Szekedli.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

Čestitke trenerju Pintariču

Rado Rogina. Dobro je opravil zadano nalogo, saj je prvi napadel Šenturško goro in uspel je pobeg šestih kolesarjev, ki so sami pripeljali do cilja. Zadnjih 300 metrov je Rogina še zadnjič napadel in v ciljnem sprintu šesterice prepričljivo zmagal, Marin pa je oblekel zeleno majico za najboljšega sprinterja po točkah.

Druga etapa je bila izrazito gorska, saj je bilo potrebno prevoziti štiri vzpone.Tako so vse ekipe stavile samo na gorske specialiste. Perutnina Ptuj je imela v tej etapi najbolj neugodno vlogo, saj so morali braniti rumeno majico Rogine in odbiti vse napade ostalih ekip, ki jih ni bilo malo. Prvi resnejši pobegi so se začeli po vzponu na Jamnik. Sedmerica kolesarjev se je ločila od velike karavane. Tudi Rogi-na je bil v ospredju in čakal na trenutek kdo bo prvi potegnil. Zadnjih 200 metrov zahtevnega vzpona je potegnil Italijan Mas-solino in zmagal s prednostjo 25 sekund. Rogina je osvojil tretje mesto in za drugouvrščenim Mi-holjevičem zaostal štiri sekunde.

Tretja in zadnja etapa je potekala okrog Kranja na že znanih krogih. Švicarji, ki še niso imeli nobenega vidnejšega rezultata na tej dirki, so napovedali oster boj. Perutnini Ptuj se je v zaključku dirke nasmihal lep razplet, saj je med štirimi tekmovalci, ki so si privozili lepo prednost, bil Matej Marin. Dva kroga pred ciljem pa je velika zasledovalna skupina kolesarjev ujela ubežnike. Takrat so Švicarji v ozadju pripravljali napad, ki ga nihče več ni pričakoval. Presenetljivo je zmagal Švicar Reto Leupp. Na skupno razvrstitev pa to ni več vplivalo, saj so kolesarji v cilj pripeljali v strnjeni skupini brez časovnih pribitkov. VN Kranja je tako dobil Daniele Massolino, drugo in tretje mesto z istim časom 31 sekund zaostanka za zmagovalcem pa sta zasedla Hrvoje Miholjevič in Rado Rogina.

Generalna razvrstitev: 1. Daniele Massolino, Filmop-Italija, 10:37:23, 2. Hrvoje Miholjevič, Sava Kranj, 10:37:54, 3. Rado Rogina, Perutnina Ptuj (isti čas)

Samo Glasnik

• kolesa

' mopedi ' kosilnice

• rezervni deli ' dodatna

oprema

Dušan Kralj s.p. Ormoška cesta 81, PTUJ Telefon: 02/778-05-61

Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na Ormoško cesto 81 (zraven vulkanizerstva Kolarlč).

do 20% popust na kolesa od 2.7. do 7.7

OTVORITEV BO 2.7.2001!

JADRANSKA 14, 2250 PTUJ TELEFON: 02/771-00-11 QSM: 041/728-916 SSM: 041/366-417

Gostilna pri Korantu vasvsal<dan vabi v lol<al domačnosti, l<jer vas bomo razvajali z domačo kuhinjo in dobro kapljico, sobotne večere pa smo od 20. do 21. ure popestrili z živo glasbo. Ob vikendih sprejemamo naročila za zaključne družbe. Vabljeni

Odpiralni čas:

vsak dan od 8. do 22. ure

pet - sob do 1. ure

Super ugodno!

)• - Računalniki ^^^ p -Tiskalniki ^ ^U i -CD-R, DVD

- Komponente^^^

- Potrosim materiali

Nudimo kvaliteten in hiter servis -zx^nx

v 78^

AVTO ŠOLA

organizira počitniški tečaj CCP

v ponedeljek 2.7.2001

- ob 16.00 na sedežu avto šole, Peršonova 1, Ptuj

- ob 17.00 vpis pred OŠ Dornava

- ob 18.00 vpis pred OŠ Polenšak

Med tečajem organiziran zdravniški pregled ter tečaj prve pomoči.

Se priporočamo!

ŠTART d.o.o., CVETKOV TRG 3, PTUJ

LAGUNA

Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211

______^________

RADIO

JEIIEt:

_ Družba za časopisno in radOsko dejavnost RADIOTEDNIIÇ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Rai^ 6,2250 Ptii tel.; 0^749-34-10, 0^49^4-37, faks: 08/74934^, elektronska poŠta: nablralnlkSradlotednllcsl, spletne strani: tittp://vvsww.rBdlotednlk.si

RAČUNALNIŠKA STRAN

Velika Britanija se lahko od aprila dalje pohvali s posebno enoto policije, ki je namenjena razkrivanju in re{evanju primerov interne-tnega kriminala. Vodja enote Len Hynds pravi, da je največja težava v tem, ker večina napadenih subjektov sploh ne prijavi napada. Temu se izognejo v strahu pred javnim razkritjem slabih varnostnih ukrepov, kar bi lahko prestra{ilo morebitne stranke, ki živijo v prepričanju, da so njihovi podatki na varnem. Len Hynds je omenil, da resno razmi{ljajo o vzpostavitvi anonimne linije, na katero bi lahko napadalce prijavil vsakdo brez strahu, da bodo podrobnosti napada razkrite javnosti. Marsikateri heker bi se pred izvedbo napada krepko zamislil, če bi se zavedal, da bo njegovo dejanje zagotovo brez oklevanja prijavljeno organom pregona.

***

Ameri{ki Boeing bo končno pričel vgrajevati svoje sisteme za {iroko-pasovni dostop do medmrežja na letalih. Zaenkrat so z mrežo satelitov pokrili ozemlje Severne Amerike, načrtujejo pa vzpostavitev globalnega pokrivanja s signalom. Letala imajo vgrajena posebne komunikacijske antene, s katerimi ohranjajo stalno povezavo s trenutno aktivnim satelitom, potniki pa imajo na sedežih priključke, na katere lahko priklopijo svoje prenosne računalnike in za ceno 20 ameriških dolarjev na uro surfajo po medmrežju. Povezava s satelitom omogoča kar spodobne hitrosti prenosa podatkov. V smeri proti letalu je pasovna {iri-na 5 Mbit/s, v obratni smeri pa še vedno 1 Mbit/s, kar je glede na to, da med surfanjem sprejemamo veliko več podatkov, kot jih pošiljamo, več kot dovolj. Hitrost surfanja bo odvisna od števila uporabnikov, zagotovljenih pa je 56 kbit/s, kar ustreza hitrostim boljših analognih modemov ali uporabi enega kanala ISDN. Ta ima v ZDA pasovno širino 56 kbit/s in ne 64 kbit/s kot v Evropi.

***

Najpopularnejša zvrst hekerskih napadov v zadnjem času je poimenovana s kratico DDoS. Označuje vrsto napadov, ki posledično pripeljejo do prekinitve ali motenj delovanja napadene spletne strani, ki s tem postane težko dostopna za naključne obiskovalce. Med hekerji in vzdrževalci spletnih strani se bije neprestana bitka, v kateri ni zmagovalca. Takoj ko hekerji iznajdejo nov pristop k s-vojemu delu, se oglasi druga stran z ustrezno varnostno rešitvijo. Kljub temu vlečejo heker-ji prve poteze in so v majhni, vendar stalni časovni prednosti in s tem skrbijo za vedno nova presenečenja. Podjetje Gibson Research pripravlja novo orožje v boju proti hekerjem. Sestavlja ga omrežje senzorjev, ki pravočasno odkrivajo različne načine hekerskih napadov in o tem obveščajo skrbnike spletne strani, ki lahko v najkrajšem možnem času preprečijo težave. Kljub temu je vse skupaj zgolj gašenje požara s kančkom preventive. Se tako dober varnostni sistem ne onemogoči hekerja in njegovih napadov, ampak ga le pušča pred zaklenjenimi vrati, pri tem pa pogosto spregleda odprto okno.

Ptui-on.net

Medtem ko je uradna stran Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si) malo zaspala, se je pričelo pojavljati nekaj drugih spletnih strani na temo Ptuja. Tako je trenutno najaktualnejša spletna stran, ki so jo naredili v podjetju SpletZone.

Njihova vizija je bila postati prvi, največji in seveda ažuren portal na tem podro~ju. Zavedajo se, da le teamsko delo lahko prina{a rezultate in kakovost, zato je v tem trenutku pri nastajanju portala sodelovalo sedem sodelavcev, povečini {tudentov ekonomije in računalništva, vsekakor pa želijo krog razširiti in obiskovalcu ponuditi čim več informacij.

Portal bo v veliki meri dinamičen, kar pomeni, da bodo na njem vedno sveži podatki in zanimivosti. Vseboval bo torej več strani, na prvi pa bodo najpomembnejše informacije, kar se tiče Ptuja in okolice: vreme, tečajna lista, anketa za Ptujča-ne, kino in gledališče na Ptuju, predstave, sejmi, razstave, odprte trgovine med prazniki in v nedeljo, dežurna lekarna, zobozdravnik ... Njihova želja je pripravljati informacije, predstavljati dogodke, skratka vse, kar je povezano z življenjem na Ptuju. www.ptuj-on.net bo torej nekakšna vstopna točka vseh informacij na Ptuju. Tako bo uporabnikom spletni info center prihranil čas, kajti vse informacije bodo na enem mestu.

Stran je namenjena celotni populaciji naše občine z namenom ustreči posamezni ciljni skupini, za katero se bo zagotovo našlo kaj zanimivega, tako da bo spletna stran Ptuj-on.net obiskana in bo zajela precejšen spekter obiskovalcev.

Vsi, ki bi na kakršen koli način želeli prispevati k razvoju in morda dopolnitvi tega portala, pošljite želje in pripombe na naslov: info@ptuj-on.net.

Sledenje podatkov v Microsoft Excelu

Kadar želimo izvedeti, katere celice se navezujejo na kakšno formulo, enostavno kliknemo na celico, kjer je formula, in iz podatkov lahko izberemo, za katere celice gre. Vendar nam je vseeno veliko bolj domače in prijazno, če si lahko celice povežemo s puščicami in te še obarvamo.

1. Izberite celico, za katero želite videti, v katerih formulah nastopa.

2. Izberite opcijo Orodja/ Nadzor/Sledi odvisnim (Tools /Auditing/Trace Dependents).

Iz celice se bodo izrisale puščice v vse celice s formulami, ki aktivno celico uporabljajo.

INFOBANKA: Banka informacij

Infobanka je interaktivni poslovno-informacijski sistem, ki omogoča uporabnikom: oblikovanje, posredovanje in sprejemanje ter pregled informacij, ki bodo pripomogle k varnejšim poslovnim odločitvam in zmanjšale tveganje poslovanja. Namenjena je samostojnim podjetnikom in podjetjem oziroma vsem gospodarskim subjektom, ki so registrirani za opravljanje svoje poslovne dejavnosti na območju Republike Slovenije.

Njen namen je posredovanje poslovnih informacij med uporabniki. S tem želijo avtorji spletne strani doseči pregled poslovnega obnašanja gospodarskih subjektov, kar bo upo-

rabnikom pomagalo pri sprejemanju poslovnih odločitev o načinu in pogojih poslovanja s starimi in novimi poslovnimi partnerji in v veliki meri zmanjšalo tveganje poslovanja.

Poslovno-informacijski sistem INFOBANKA nudi uporabnikom transparenten pregled nad načinom poslovanja gospodarskih subjektov in jih s tem spodbuja k spoštovanju poslovnih dogovorov. Osnovni način delovanja je zbiranje in razvrščanje informacij, ki jih oblikujejo in posredujejo uporabniki, ter posredovanje teh podatkov uporabnikom v realnem času v pregledni obliki.

Najdete jih na naslovu www.infobanka.com.

Microsoft Word: Velike začetnice

Word prvo črko prvih besed v tabelah zapiše kot veliko. Word namreč predvideva, da so te prve besede začetki stavka in jih zato popravi v veliko začetnico. Ravno tako bo popravil tudi vsako črko, ki se nahaja za piko, pa če ta pika pomeni konec prejšnjega stavka ali pa ne!

No, na srečo lahko to "popravljanje" izključite:

1. Izberite Orodja/Samopopravki (Tools/AutoCorrect).

2. V pogovornem oknu izberite zavihek Samopopravki (AutoCorrect).

3. Izključite opcijo Prvo besedo stavka piši z veliko (Capitalize first letter in sentences).

Nekaj spletnih naslovov, kjer je prisotno ime Ptuja:

www.ptuj.si

www.ptuj-on.net

www.ptuj.com

www.ptuj.org

www.mambo-ptuj.com zko-ptuj.s5.net www.golf-ptuj.com www.lu-ptuj.si

Mobilna telefonija je stopila korak dalje z uvedbo paketnega prenosa podatkov GPRS. S tem so uporabniki ves čas povezani v omrežje in priklopljeni na internet. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da lahko GPRS v svet mobilne telefonije pripelje težave s hekerji in računalniškimi virusi. Najučinkovitejšo orožje proti vsiljivcem so antiviru-sni programi in zahtevnejši pristop k identifikaciji uporabnikov s privatnimi ključi in gesli za enkratno uporabo, še posebej za dostop do občutljivih zbirk podatkov. Varnost pa še zdaleč ni poceni. Povečanje varnostnih ukrepov bo skoraj zagotovo vodilo k povečanju stroškov mobilnih operaterjev in posledično prispevalo k dvigu cen za uporabnike. ***

Nemški Siemens bo predstavil tri nove modele mobilnih telefonov, ki bodo pot na police trgovin pričeli v jesenskem času. Najprej omenimo malce spremenjeno različico modela SL45, ki bo v prihodnje lahko opremljen s podporo programskemu jeziku Java. S tem je Siemens skočil na javanski vlak, na katerega priseda čedalje več proizvajalcev mobilnih telefonov. Sedanji model SL45 bo v svoji javanski različici dobil malce drugačno oznako — SL45i. Nadaljujmo z novostmi. Drugo predstavlja model SL42, ki bo mlajši, malce manj zmogljiv brat modela SL45, tokrat brez Mp3 podpore in predvidoma z nižjo ceno. Tretja novost je robustna različica modela SL45, naslednik popularnega M35i, ki so ga poimenovali ME45. Poleg ostalih izboljšav bo podpiral EMS storitve

(enhanced messaging system). ***

Real TV oddaja Big Brother je ena izmed najbolj gledanih pogruntavščin televizijskih možganskih trustov v zadnjem času. Kaj kmalu je dobila množico bolj ali manj uspešnih posnemovalcev po vsem svetu. Se najuspešnejši posnemovalec je ameriška oddaja Survivor, ki pa vseeno ne dosega ratingov gledanosti Big Brotherja. To drži za gledanost TV medija, prav tako pa tudi za obiskanost spletnih strani obeh oddaj. Stran Big Brotherja obišče mesečno 600.000 obiskovalcev, Survivor pa je daleč zadaj s samo 138.000 spletnimi obiskovalci. Na obeh najdemo množico bolj ali manj zanimivih podatkov o oddajah, žive posnetke iz prostorov in okolja, snemane iz različnih zornih kotov, ter podatke o tekmovalcih.

Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si

***

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Mali oglasi

KMETIJSTVO

NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.

BIKCE simentalce kupim za nadaljnjo rejo. Telefon 041 263-537.

ROTACIJSKO kosilnico z motorjem ACNE Gorenje Muta in prevozno škropilnico TOMOS Umo 06 prodam. Tel. 01 720-62-95.

VEČ PLEMENSKIH KRAV -

molznic prodamo. Tel. 031 224-328.

SLAMO, balirano, pšenično, z dostavo, prodam. Tel. 02 764-38-61 in 041 678-386.

PRODAJA belih piščancev, domače reje se prične v soboto, 30. junija. Irgolič, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel.713-60-33.

DVE MLADI KRAVI in telico, brejo 8 mescev prodam. 02 77 410-81. Jože Vrabl, Štuki 11, Ptuj.

NESNICE, grahaste, stare 13 tednov, cepljene, 500 sit, prodam, dostava na dom. Marčič, Staro-šince 39, Cirkovce, tel. 792-35 -71.

PUJSKE in dva prašiča do 100 kg prodam. Marija Kukec, Mure-tinci 5.

VIÎNJE lahko dobite pri Lešni-kovih oz. Gradbiro, d.o.o.- projektiranje, nepremičnine, Klepova 12, 2250 Ptuj, tel. 02 748 14 03.

NEPREMIČNINE

2-SOBNO STANOVANJE na

Ptuju prodam ali menjam za hišo v okolici Ptuja z doplačilom, tel. 775-58-21 ali GSM 041 485-734.

1-2-S0BNO konfortno stanovanje na Ptuju v pritličju kupim, prednost bližina doma upokojencev. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 382-928.

GRADBENO PARCELO v Go-

rišnici, na lepi lokaciji, ugodno prodam. Tel 02 773-12 51 in 040 294-613.

V UL. 25. MAJA 17 prodamo 4-sobno stanovanje v 4. nadstropju pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Tel. 02 771-84-91 ali 031 373-314.

Z DNEM 16. 8. 2001 oddam poslovni prostor 21,56 m2 v 3. nadstropju, novejše poslovne stavbe na Ptuju. Informacije od ponedeljka do petka, dopoldan na tel. 02 778-13-41.

PAR SREDNJIH let brez otrok išče stanovanje na Ptuju ali v okolici. Tel. 031 224-328.

OPREMLJENO garsonjeno na Ptuju oddam. Tel. 773-37 01.

DVOSOBNO stanovanje na Ptuju prodam. Informacije na 041 650-440.

V NAJEM dam v Ptuju trosob-no opremljeno stanovanje, vselji-vo takoj. Tel. 040 388-832.

ODDAJAM klimatiziran aparta-ma za 4 osebe v središču Pirana, do plaže 100 m, cena na noč 5.000 sit. Tel. 041 982-168.

V NAJEM dam delavnico v Orešju 63, Ptuj, ostalo po dogovoru. Tel. 772 -34-41.

NA ZG. HAJDINI oddam v najem hišo s 3-sobnim stanovanjem, obnovljeno, z vsemi instalacijami (KTV, CK, telefon) in velikim gospodarskim poslopjem ter parclo 30 ar. Tel. 031 288-021.

STORITVE

GUME za osebna tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo znamke Michelin, Fulda, Matador in druge na zalogi - montaža brezplačna. Obnovljeni avtoplaš-či za osebna vozila 145 x 13 in 155/7 x 13 - 3500 sit, 165/70 x 13 in 175/ 70 x 13 = 3800 sit. Vulka-nizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121, Markovci, tel. 788 81 70.

ZA DVORI[ČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.

PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Se-dlašek 91, Podlehnik.

Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 13.06.2001, opr.št. St 17/2000, v stečajnem postopku nad dolžnikom

NOVICE VODUÎEK PRESS, založništvo, tiskovna agencija, storitve d.o.o. - v stečaju, Slomškova 3, Ptuj

objavlja

PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB

Predmet prodaje je:

poslovni objekt v skupni izmeri 466,99 m2 s pripadajočim stavbnim zemljiščem v skupni izmeri 742 m2 na Grajski ulici 2, Ptuj, vpisanim pri vl. št. 794, k.o. Ptuj (parc. št. 1306 in 1308), s pripadajočim inventarjem po inventurnem zapisniku, po skupni najnižji prodajni ceni 27.400.00,00 sit.

Interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodiče na Ptuju, Krempljeva 7, 2250 Ptuj, z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za NV Press d.o.o. - v stečaju".

Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.

Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb plačati varščino v višini 10% od najnižje prodajne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52400-690-42557. Potrjen izvod naloga priloži ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb.

Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb.

Izbrani ponudnik mora pogodbo o nakupu skleniti v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri in plačati kupnino v 3 mesecih po podpisu pogodbe o nakupu, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.

Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davke in druge stroške prenosa lastništva plača kupec.

Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 02 228 12 10, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled nepremičnine.

POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.

GUME, traktorske, ugodno: 11,2 x 28 =25.000 sit; 12,4 x 28 -26.000 sit, montaža brezplačna, Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121 c. tel. 788 81 70, vsak delovnik od 6. - 22. ure.

ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Talum, Perutnina, Telekom, Mercator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovl-nica GBD d.d. Kranj).

SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.

SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51 -51. GSM 031 383-356.

Z AGENCIJO Laura si poiščite primernega partnerja po svojih željah. Vaša sreča, naše zadovoljstvo. Poslujemo za vas na tel. štev. 02 66 88 680 vsak dan. Storitve Mitro, Branislav Jurgec, s.p., Sl. Bistrica, PE Ruše.

GSM APARATI, hi-fi stolpi, TV aparati, vidorekorderji, dodatna oprema za GSM, SIM kartice, video in avdio kasete, radioure, fo-tofilmi, fotoaparati, baterije in še več, Pozor! 15 % junijski popust na gotovino. Super cene in akcije MJ - media shop, Osojniko-va 9, I. nadstropje, nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 74 81 888.

AL&BO SUCCESS, Aleksandra Čeh, s.p., Trstenjakova 5, 2250 Ptuj- JEZIKOVNA ŠOLA vabi vse otroke v poletno šolo nemščine. Tečaj bo potekal 2.7. -6.7.2001 od 8. do 19. ure. Tečaj zajema 20 ur učenja nemščine, razne igre, 1 x obisk v Termah Ptuj, cena je 10.500 SIT (vključuje tudi malico). Dodatne informacije na tel 041 940-105.

ZIDARSTVO - fasaderstvo Pu-laj Naum, s.p., Parmova 39, Ljubljana (Ptuj, Osojnikova 9) hitro in kvalitetno izvaja vsa zidarska dela: novogradnje, fasade - omete, polaganje tlakovcev in robnikov, dela po dogovoru. Se priporočamo. GSM 041 731-222.

ZAŠČITA STARIH SALONITNIH STREH s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakr-nejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem in opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov strehe. Garancija 10 let za material in delo. Ing. Edvard Pilko, s.p., Pohorska 2, 3000 Celje, tel.: 041 727-243.

BELA TEHNIKA

POLETNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA* V sodelovanju s Te-hnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro partner Vida Per-narčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02 779-40-51, nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy, Miele, Blanco od 26. 6. 2001 do 31 . 07. 2001 - poletna akcija - na naslednjem aparate firme Candy in Blanco: Vgradni štedilnik CI 2412 /x + steklok. plošča PVS 604 X - 132.495,00 sit - Candy; vgradni pomivalni stroj A 9004

- 115.480,00 sit - CANDY; vgra-dni hladilnik z zamrzo. komoro

- 72.304,00 Sit - Candy; vgradni štedilnik in stekloker. plošča 3+1

- 235.222,00 sit - Blanco + darilo - ekonom lonec. Možnost plačila na 6 obrokov - čeke. Nudimo tudi kvalitno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 sit, obojestransko A 4 - 12,00 sit). OBIŠČITE NAS!

HLADILNIK 290 l, zamrzovalno skrinjo in sušilni stroj Gorenje prodam. Tel.: 041 676-556, dopoldan, 02 681-12-21, popoldan.

DELO

NA PODROČJU Štajerske zaposlimo dekle, lahko tudi študentko. Plačilo tedensko, 1 ura 12 DEM (1.330 sit). Informacije vsak delovnik od 12. do 15. na GSM 031 418-818. Trgovske storitve Miran Kozlevčar s.p.

V GOSTILNI zaposlimo natakarico z nekaj prakse. tel. 031 877-907, Amadeus, Mira Korošec, s.p., Prešernova 22, Ptuj.

RAZNO

KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.

APARTMAJE v Biogradu in Bi-binjah s tremi zvezdicami dam v najem, posezona 40 % ceneje. Tel. 0038 542 712-477.

NOVO šestoglato vrtno hišico premera 250 x 250 z elektro instalacijo, barvano zunaj mahago-ni, znotraj bor, pokrito s tegolo, prodam. Tel. 755 66 01.

flUTOCOMMCRCC,

U

AC-mOBIL, d.o.a.

MARIBOR, Ptuiska 132, tel.: 02146 00 122 02/46 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobll.si

HOIVDA

debis

AC Leasing

NOVE DIMENZIJE PROSTORA

- HR-V Grande 3 vrata - NOVO!!!l

- Nova Honda Civic s petimi vrati

- Nova Honda Stream

UGODNO FINANCIRANJE ZAGOTAVUA DEBIS AC LEASING.

120 KOSOV osemvalnih salo-tnih plošč ugodno prodam. Tel. 031 789-520.

OTROŠKO SOBO, malo rabljeno, prodam. Tel. 031 545-360.

OTROŠKO SOBO, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 031 569-620.

BUKOVA DRVA z dostavo na vaš dom prodam. Tel. 041 835-363.

NADSTROPNI POSTELJI -

novi in spalnico prodam. Tel. 745-71-41.

IŠČEM sostanovalko, mlajšo upokojenko s šoferskim izpitom, za malo pomoč in klepet. Več osebno na tel. 783-74 91.

30 m bukovih drv prodam. Tel. 769-16-11.

'BnnaiiiJiiF^^

Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910

UGODNO PRODAMO:

RENAULT 191.4 RT-1994-800.000.-RENAULT MEGANE -1996 -1.490.000.-AX1.1 CABAN 5V -1993 - 420.000.MB 260E-1988-1.050.000,-PUNTO 55 S 5V-1995-820.000-GOLF1.6 JX-1991 -550.000.-CADDY1.8 FURGONE -1997 -1.050.000.-CITROEN EVASION 1995 -1,550.000.-AUSTIN MIN11000-1971 -250.000.-MAREA SW1.8 ELX1997 -1.800.000.-FIORINO 1.7D-1995-490.000.-UN01.0 3V-1993-420.000.-FIAT PUNTO 55 S 5V -1997 - 990.0C0.-PUNTO 1.2 SX 5V-2000-1.550.000-LADA NIVA 1.6 4X4 -1994 - 390.000-SAMARA1300 3V -1996 - 380.000.-SAMARA1500 3V -1996 - 350.000.-

Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj

CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD

do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

Mercator

C[]0[p©[?Dm§][?[b©G PGonS

Ormoška cesta 30, Ptuj

- Športna lumpijada

Najbolj nora žurka za otroke in odrasle. Lumpijeve čokoladice, ansambel 12. nasprotje, zabavne iglice in ustvarjalna delavnica

- Terme OLIMIA

Ves dan bodo z i^mi Terme OLIMIA (Atomske toplice), ki bodo predstavljale novo pridobitev - vodni park Aqualune. Ob koncu dneva bodo izžrebane tri lepe nagrade.

S fAvttaAnutnajboljši sosed

Razpored dežurstev zobozdravnikov

(ob sobotah od 8. do 12.

ure) - 30. junija: Leonida Vidovič, dr. stom. ZD Ptuj

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini. M. Gjbca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse infonriacije po n. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMKA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_

ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samopla~ni{ka zobna ambulanta tel.: 774 28 61

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

AVTO mM/S

Marjan Vrbančič s.p. Prvenci 17

2281 Marl<ovci _

tel.: 02/743-6048 mob.: 041 /32M56

HITER AVTO SERVIS ^

- zavorni sistemi -

- izpušni sistemi na zalogi

- menjava olja

VULKANIZERSTVO -

- osebna vozila ' -tovorna vozila

- kmetijska mehanizacija

GARANCIJA: KARHCE, OSEBNI DOHODEK

MARIBOR Razlagova 24 02/22-80-1 1 O

D

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

KUPON ZA 10% POPUST DO 30. JUNIJA 9001

TREK

AMERIŠKO ŽLAHTNO KOLO, www.trekslo.com

Prodajalna koles TREK, Mlinska 28, MB, Tel.: 02/250-28-30

MEm

Srečko Pukšič

Destrnlk 2,2253 Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262

FASADE DEMIT

STYROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni aiu vogainikl - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga sllkopleskarska dela

IZVAJAiVlO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskaisivo In fasadersivo »041 646 067 ali 062 754 4010.

e-mail: tepo.ptuj@amis.net

AKCIJA Od 28.6. do 12.7.!

Kuhinje SVEA

SALON POHIŠTVA Ptuj V SUPER

d o o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU

Kuhinje MELODY ^ - uvoz iz Italije MČLODY

dodatni 5 % popust

-HITRA DOBAVA

dodatni 10 % popust

- RAZNOLIKOST in ELEGANCA

Navedene cene in popusti veljajo od 28.6. do 12.7. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 19% DDV.

Audi I

PORSCHE i

MARIBOR g Šentiijsio C. i 28 a, 2000 Maribor |

1 I

i področni prodajalec: g 1 Tel: 02 788 5788, GSM: 04 i 675 758 S

DEMIT FASADE

in druge vrste izolacijskih fasad

v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela

UGODNE CENE STORilEV. SLiKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCi 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91.

NOVO

v SAMOPOSTREŽNI

PRODAJALNI

ŽIVILA

Potrčeva cesta 52, na Ptuju

Odi. julija 2001 poslujemo z podaljšanim delovnim časom:

Novi delovni čas:

ponedeijeii - sobota

od ťún 22. ure od 8. do 12. ure

z veseljem vas pričakujemo.

H fKmvsltarmiboliši sosed

M^iCE ZENSIŒ, OTROŠKE 1990 SIT

S-WCIt'

DOiVIINO, PTUJ TRSTENJAKOVA 5

Helena Glažar s.p

Akcijska

ponudba

iz Metalke

oSpiačevanial PC Ptuj, Rogozniška i

VRTNI GUGALNIK

PRIMAVERA SCAB...............................

VRTNI GUGALNIK

LORD SCAB..........................................

VRTNI GUGALNIK

MASTER...............................................

ZLOŽUlVA CAMP POSTEUA

JOLLY 10580 SIMONI..........................

ZLOŽUlVA CAMP POSTEUA

MAJOR 3 SIMONI...............................

ZLOŽUlVA CAMP POSTEUA

MAJOR 4G SIMONI.............................

ZLOŽUlV CAMP LEŽALNIK

LUXUS SIMONI....................................

MEŠALNICA ZA KRMILA

BORI m 345, 200 kg...........................

SIT:

25.990.-

mmm

3.-

4.390.-

4.990.-

5.490.-

10 % popust pri plačilu z gotovino

velja za artikle iz oglasa

Prodaja izdelkov bele tehnike z ugodnim gotovinskim popustom

METALKA TRGOVINA

Prodajni center Ptuj

Rogozniška 7, tel: 02/772 91 11

Kako želim si, da bi bil ob meni, a te ni, ni te,

da z menoj delil bi žalosti in samoto, v srce pa moje zarezal rano si globoko. Komu naj svojo bol izlijem, komu naslonim naj glavo? Srce ljube~e v grobu zdaj spi, meni pa solza lije z o~i. Kako hladni so dnevi, kako temne noči, tudi gore~e hrepenenje po tebi te ve~ ne zbudi,

~e bi LE koga solza obudila, ne bi te ~rna zemlja krila.

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, brata, strica in svaka

Ivana Drevenska

IZ PRISTAVE 17, CIRKULANE

iskrena hvala vsem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Lesjaku, pevcem PD Cirkulane, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR. Najlepše se zahvaljujemo za vsestransko pomoč družini Fridauer iz Cir-kulan.

Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.

V bolečini žena Fanika, bratje z družinami in

drugo sorodstvo

OGLASI IN OBJAVE

Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.

ZAHVALA

ob boleči izgubi drage mame in babice

Ane Petek

IZ SAVCEV 2, TOMAŽ

1919 - 2001

Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, vence, sv. maše.

Hvala g. župniku, pevcem, govorniku Starčiču in Jožeku ter ženam (ga. Mileni) zavoda za socialno skrbstvo Ormož.

Žalujoči: hčerki ter sinova

Ne, da ne bi hotela več živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Veliko si pretrpela, vendar boš v naših srcih še živela.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene, matere, babice, sestre

Jožefe Turk

rojene Peinkiher

IZ MAJSPERKA 21

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala za izjemen trud dr. Jovanovičevi, pat-ronažnima sestrama gospe Bernardi in gospe Lidiji, g. župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Jerici, govorniku g. Rakovcu, pevcem MPZ Svoboda Majšperk, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu MIR.

Žalujoči: vsi njeni

Že tretje in 34.leto naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako ^tela,

da nam je vaju vzela. Vajin večni dom le rože zdaj krasijo in svečke vam v spomin gorijo.

SPOMIN

14. julija 2001 mineva 34 let, 27. junija 2001 pa minevajo tri leta, odkar vaju ni več med nami, draga

Ljubica in Janko Bedrac

Z ZAGREBŠKE C. 96.

Hvala vsem, ki jima prižigate sveče in nosite cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njunem preranem grobu.

@alujo~i: ata, mama in sestra Metka z Anjo in Katjo

Kogar imaš rad nikoli ne umre -le daleč je...

V SPOMIN

Boleč je spomin na 23. junij 2000, ko nam je kruta bolezen vzela dragega moža, očeta in prijatelja

Jakoba Zgrebca

IZ GRAJENE 60/A

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.

Tvoji najdražji

Deset let na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.

V SPOMIN

30. junija 2001 bo minilo deset let žalosti in neizmerne bolečine, ko se je nemudoma in mnogo prerano ustavilo srce dragemu in skrbnemu možu, očetu, tastu in staremu atu

Stanku Murku

IZ PODVINCEV 133 B

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo pre-ranem grobu, prižgete svečko in počastite njegov spomin.

Njegovi najdražji

Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi.

Saj ni rečeno, da vas ni, če v teh dneh sonca ni.

Beseda v grlu nam zamre in solze tečejo iz oči.

Čeprav vaš glas se več ne sliši, beseda vaša v nas živi.

Ko vaše zaželimo si bližine,

gremo tja v ta mirni kraj tišine,

tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče,

da vas več med nami ni.

SPOMIN

Dragemu očetu, dedku, pradedku, tastu in bratu

Mihaelu Terbucu

IZ KICARJA 79

Svetla lučka tam gori, kjer naš oče že petnajst let v grobu spi. Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponosen spomin na te.

Ljubi mami, babici, prababici, tašči in sestri

Mariji Terbuc

IZ KICARJA 79

Le kdo pozabil bi gomilo, kjer že sedmo leto spi zlato mamino srce, ki nas neskončno ljubilo vse do zadnjega je dne.

Še nekdo z vama že več kot leto v hladnem grobu spi, bolečine več ne trpi, nam pa grenke solze zalivajo oči. Draga oče in mati ne bi verjela, da bosta zeta v svoj objem tako hitro sprejela. Žalostno in boleče je ob vašem grobu, polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar ste nam lepega v življenju poklonili.

Z ljubeznijo in lepo mislijo v srcu se vas spominjajo

VAŠI NAJDRAŽJI, ki vas zelo pogrešajo

Rekli so nam, da čez leta čas rane celil bo globoke, pa vendar ni tako, boli, boli hudo.

SPOMIN Franc Topolovec

1916 - 1998

Že leta tri te med nami ni, a spomin nate nikoli ne zbledi. Vsem, ki obiščete njegov prerani grob in mu prižgete svečko, iskrena hvala.

Vsi njegovi

Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, dedka, očeta, svaka in brata

Antona Kostanjevca

IZ PRVENCEV 11

iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrekli ustno sožalje. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju MIR, pevcem za odpete žalostinke, gospe Marti za ganljive besede, g. župniku za opravljen cerkveni obred in gospodu za odigrano Tišino.

Žalujoča žena Vera in vsi njegovi najdražji

V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate večno bo ostal spomin.

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka

Janeza Radolica

IZ NOVE VASI 12, MARKOVCI

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, sv. maše ter ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za vodenje obreda in sv. mašo, pevcem in govornici, hvala za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.

Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Neža, hči Majda in sin Dragan z

družinama

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi moža, ata, brata, strica, starega ata, pradedka ter tasta

Stanka Šterbaka

IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 18

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge cerkvene namene, nam pa pisno in ustno izrekli sožalja. Hvala oddelku intenzivne nege bolnišnice Ptuj, g. župniku za opravljen obred, častnim sestram gospe Štefki Pišek in gospe Dragici Dasko za vsestransko pomoč, gospe Hedviki Pulko za ganljive poslovilne besede, g. Hinku Dasku za odigrano Tišino, gospe Tončki Serdinšek za molitev za pokojnega, pevcem za odpete žalos-tinke. Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: vsi njegovi

PTUJ / 10 LET PO VOJNI ZA SLOVENIJO

Od vseh pozabljeni

Od leve: Boris Fras, Smiljan Trop, Franc Sirovnik in Ivan Bukšek po kosilu z grenkim priokusom. Foto: M. Ozmec

Tisti, ki vam spomin ne šepa, se boste zagotovo spomnili imen Boris Fras, Ivan Bukšek, Smiljan Trop in Franc Sirovnik, vse druge pa naj spomnimo, da so to invalidi vojne za Slovenijo, trije iz Ptuja in eden iz Ormoža, ki so bili hudo ranjeni v vojni za Slovenijo pred 10 leti.

O Borisu Frasu, električarju, v katerega je bil 24. maja okoli 15. ure med izklapljanjem elektrike pri vojašnici JLA v Ptuju izstreljen prvi strel v vojni za Slovenijo, smo pisali že pred kratkim. Naj dodamo le, da svoje delo v Elek-tru Ptuj opravlja s težavo, saj so bolečine v hudo ranjenem, raz-streljenem in nekajkrat operiranem kolenu še vedno hude. Sicer rad kolesari in je marljiv predsednik Društva vojnih invalidov Ptuj - Ormož, ki šteje 144 vojnih invalidov vseh vojn. Društva, ki se je edino spomnilo na vse štiri invalide, ki so bili ranjeni v vojni za Slovenijo. Leto dni po dogodku je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, sedaj prejema invalidnino, ki mu po zakonu pripada; a o sebi in svojih težavah nerad govori.

Ivan Bukšek, sedaj vzdrževalec v ptujski vojašnici, oče dveh otrok, je bil ranjen 26. junija 1991 okoli 22. ure kot pripadnik slovenske teritorialne obrambe (prestreljen skozi trebušno votlino in hudo ranjen v levi kolk med streljanjem pri Radiu in Tedniku). Čeprav je preživel lep čas v ptujski bolnišnici in pozneje še v mariborski in čeprav je od takrat minilo že 10 let, še zmeraj ne more nositi težjih bremen. Bolečine so pogoste, izrazite predvsem ob slabem vremenu. Da bi pozabil, včasih kolesari, se igra z otrokoma,

tudi na lov gre rad, saj je član Lovske družine Žetale. Sicer prejema invalidnino po zakonu o vojaških vojnih invalidih, a kaj, ko nikoli več ne bo, kot je bilo ...

Smiljan Trop s Hardeka ne bo nikoli pozabil petka, 28. junija 1991. Bilo je ob 16. uri in 3 minute, kot je pozneje objavil Dnevnik TV Slovenije, med tankovskim napadom na Ormož. Hudo ranjen je bil v desno roko, zadnja prsta in del dlani mu je skoraj odtrgalo, tako da so del roke ob prvem kirurškem posegu hoteli kar odrezati. A zašili so ga, operacija je bila uspešna; pozneje so ga operirali še nekajkrat, tako da je danes roka videti skoraj cela, učinkovita kot včasih pa ne bo nikoli več. To močno čuti pri delu, čeprav imajo pri Roletarstvu Arnuš v Ptuju, kjer je zaposlen kot komercialist, do njega precej obzirnosti.

Franca Širovnika so, potem ko je bil kot policist hudo ranjen v glavo 29. junija 1991 ob 13.20 v Prešernovi ulici v Ptuju, že proglasili za mrtvega. Ve, da je bil ranjen od očitno zmedenega pripadnika slovenske teritorialne obrambe, a še danes ne ve, kdo ga je zamenjal za "sovražnika", ne ve, kdo je streljal. Poslali so ga, naj preveri, ali so v mestu res v civilne obleke preoblečeni oficirji JLA. Od trenutka, ko je stopil

pred Prešernovo 24, se ne spominja ničesar. Pozneje je zvedel, da so ga občani in reševalci vsega okrvavljenega (strel v oko, poškodovana lobanja) zadnji hip pripeljali na kirurgijo. Danes je brez očesa, poškodba glave, ki je bila nekajkrat operirana, je močno vidna, a svoje delo kot policist na policijski postaji v Ptuju opravlja še naprej z vso resnostjo in odgovornostjo.

In kaj imajo skupnega ti štirje fantje? To da so invalidi vojne za Slovenijo. To, da so kljub odlikovanjem in priznanjem, ki so jih prejeli leto dni po dogodku, ostali pozabljeni. Veliko so pretrpeli in pozneje prestajali še pri strogih pregledih zdravniške komisije, ki je ocenjevala njihovo invalidnost, doma med družinskimi člani, na delovnem mestu, v vsakdanjem življenju. Tisti, ki so bili zavarovani, so se obrisali pod nosom, saj zaradi vojne niso dobili izplačanih zavarovalnin ... A če vse to pozabijo, ostali so zaznamovani -ne po svoji krivdi in v imenu domovine - in to za večno. Neradi se spominjajo dogodkov izpred desetih let, ki so jim spremenili življenje. Duša boli. Toliko bolj, ker se jih ob vsem pompu ob deseti obletnici usodnih dogodkov ni spomnil nihče. Vsaj na Ptuju in v Ormožu ne. Ob dnevu državnosti so jih 25. junija tako kot vse druge vojne invalide sicer povabili na državno slovesnost v Ljubljano, a doma nihče nikamor, niti spomnil se jih ni nihče. Sprašujejo se, kje so vse tiste obljube ...

Še sreča, da nanje ni pozabil predsednik društva vojnih invalidov, sicer eden od njih Boris Fras, in jih ob obletnici dogodkov na društvene stroške povabil na kosilo v ptujske Terme. Prvič po 10 letih so sedli skupaj za mizo in se pogovarjali. In čeprav je bilo sicer običajno abonentsko kosilo okusno, čeprav so ga zalili s skromno pijačo, jim je vendarle ostal grenak priokus ...

M. Ozmec

Napoved vremena za Slovenijo

Napoved za Slovenijo

Danes bo sprva še razmeroma sončno, čez dan se bo od severa postopno pooblačilo. Predvsem v severni Sloveniji se bodo že dopoldne pojavljale nevihte ter se popoldne in ponoči razširile nad vso državo. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 29, v južni Sloveniji in na Primorskem do 31 stopinj C.

Obeti

V petek dopoldne bo dež povsod ponehal in od severozahoda se bo postopno zjasnilo. Na Primorskem bo prehodno zapihala zmerna burja. V soboto bo sončno in vroče.

Kulturni križemkražem

PTUJ * Danes bo že 7. mednarodni otroški folklorni festival. Ob 10.30 bo povorka po starem mestnem jedru, ob 11. uri nastop vseh skupin pred Mestno hi{o, ob 17. uri bodo pred Mercatorjevo blagovnico nastopili romunski in madžarski plesalci, ob isti uri pa v Termah Ptuj Čehi in Hrvati.

PTUJ * Danes ob 18. uri bo v grajski galeriji predavanje "Ptujska godba skozi stoletja". Predavala bo dr. Darja Koter. LJUTOMER * V galeriji Antona Trstenjaka bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del ptujske slikarke Rozine Šebetič pod naslovom "Voda". GLEDALIŠČE PTUJ * V petek, 29. junija, ob 19.00: Lutz Hubner: Marjetka, str. 89, režiser: Samo M. Strelec.

SKORBA * V gostilni Ko-štomaj bodo jutri, 29. junija, ob 19.30 uri izvedli svečano pobratenje med KD Marjana Hercoga iz Maribora in KD Valentina Žumra iz Hajdoš. PTUJ * Jutri bo ob 21. uri v okviru cikla Dober večer, zvezde! na dvorišču gradu nastop godalnega kvarteta Strings.si, ki ga sestavljajo Vlado Batista, Saša Olenjuk. Marijan Do-vic ter Eva Julija Čučkov. Če bo deževalo, bo prireditev v Narodnem domu. ORMOŽ * V nedeljo, 1. julija, bodo ob 21. uri v okviru Ormoškega poletja na grajskem dvorišču zaplesali plesalci folklorne skupine Selenga iz mesta Ulan-Ude v Ruski federaciji Burjatiji.

GLEDALIŠČE PTUJ *

Ponedeljek, 2. julija, ob 18.00: Poletni lutkovni pristan pred gledališčem. Gledališče Most iz Češke: Janko in Metka. Vstop prost!!!

PTUJ * Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj vabi na predstavo gledališča Glej Sex, drugs & rock'n'roll, ki bo na dvorišču minoritskega samostana v sredo, 4. julija, ob 21. uri. Igrata Valter Dragan in Matjaž Javšnik. Predpro-daja vstopnic: TIC in Terme Ptuj.

iBRCKEKEi

DELNICE

lel.: 78-78-190

PC DOMINO, Itstenjakova 5,2250 Ptuj

CRNA KRONIKA

ODPELJALA ODKLENJEN AVTOMOBIL

19. junija sta bila prijeta M.B., star 17 let, iz Gornje Radgone in D.M., star 19 let, iz Benedikta v Slovenskih goricah, ki sta v Ptuju z Vinarskega trga odpeljala odklenjen osebni avtomobil Opel calibra. Zoper oba bo podana kazenska ovadba.

PO TRČENJU PADEL IZ AVTOMOBILA IN UMRL

20. junija ob 17.05 uri se je izven naselja Osluševci zgodila prometna nesreča, ko voznik osebnega avtomobila Nissan al-mera J.M, star 35 let, iz Cve-tkovcev ni ustavil v križišču s prednostno cesto, temveč je zapeljal čeznjo naravnost v smeri Podgorcev. Takrat je z njegove desne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Renault megane D.R., star 33 let, iz Središča ob Dravi in s sprednjim delom vozila trčil v desni bočni del avtomobila J.M. Po trčenju je obe vozili odbilo na njivo, voznik J.M. je padel iz vozila in na kraju podlegel poškodbam, R.D. pa je bil zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj.

HUDO POŠKODOVAN MLADOLETNIK

23. junija okrog 19.20 ure je mladoletni B.M., star 14 let, iz območja Kidričevega vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri naselja Mihovce proti naselju Sp. Jablane. V bližine hiše Cirkovce 6 mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Fiat punto 26-letni S.K. iz Rač. Voznik kolesa z motorjem je ob tem zavijal levo in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila. Vozili sta trčili, mladoletni voznik se je ob tem hudo telesno poškodoval.

ZADEL LEŽEČEGA KOLESARJA IN KOLO

24. junija med 23.30 in 00.30 uro se je na lokalni cesti izven naselja Pušenci zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Lada karavan 1500, J.G., star 57 let, iz Obre-ža med vožnjo iz smeri Huma pri Ormožu proti Pušencem s prednjim delom vozila zadel v zadnje kolo na cesti ležečega kolesa, ob katerem je prav tako ležal voznik kolesa M.L., star 17 let, s Huma. Vanj je zadel s sredino prednjega dela vozila, ga potiskal pred seboj, nakar je M.L. obležal ob desnem robu vozišča. Voznik J.G. je še naprej potiskal kolo, se po skoraj 80 m ustavil, kolo odstranil izpod vozila, ga odvrgel ob desni rob vozišča in odpeljal proti Pušencem, kjer so ga policisti izsledili na domu. M.L. je bil prepeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju.

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Jadviga Kolarič, Frankovci 5, Ormož - Nušo, Ana Bedenik, Krčevina pri Vurbergu 26 a, Ptuj - deklico, Petra Trstenjak, Frankovci 20 a, Ormož - Klaro, Jelka Vertačnik, Lovrenc na Dravskem polju 123 d - Nadjo, Terezija Roškar, Gomilci 9, Destrnik - Matica, Olga Fajt, Majski Vrh 53, Videm - Mileno, Biserka Fekonja, Ptujska Gora 26 a - Gašperja, Marija Trč-ko, Sp. Jablane 11 - Tadeja, Zdenka Miočinovic, Zlato-ličje 108 - Timoteja, Liljana Vostner, Zg. Negonje 15, Rogaška Slatina - Klemena, Melita Zemljič, Ljutomerska 7, Ormož - Ano. 3.8.2000je bil v Tedniku objavljen napačen naslov ga. Petre Predan, ki je rodila v ptujski porodnišnici. Njen točni naslov je: Pivola 65/b, Hoče. Naslov je bil objavljen pomotoma, za kar se naslovniku iskreno opravičujemo. Bolnišnica Ptuj Poroke Ormož: Tomaž Se-rec, Pušenci 40, in Staša Zorjan, Velika Nedelja 19; Miran Novak in Suzana Zelenko, Veličane 63; Jožef Sek in Dora Jurkovič, Veliki Brebrovnik 78; Mitja Krajnc, Lahonci 130, in Suzana Jordaki, Pince 15/a. Poroke Ptuj: Jožef Dreven-šek in Julijana Merc, Trdo-bojci 69; Stanislav Vindiš in Sabina Marčič, Apače 7. Poroke Videm pri Ptuju: Maksim Mohorko in Brigita Lenart, Videm pri Ptuju 4/a; Zlatko Lazar, Nadkri-žovljan 167, Hrvaška, in Klaudia Kolar, Ptuj, Trubarjeva ulica 9. Poroke grad Borl: Robert Emeršič in Suzana Zumer, Gorišnica 130. Umrli so: Marija Crnjavič, roj. Filipič, Karačice 4, roj. 1923, umrla 16.06.2001; Ivan Drevenšek, Pristava

17, roj. 1932, umrl 15.06.2001; Stanislav Ster-bak, Lovrenc na Dr. polju

18, roj. 1925, umrl 14.06.2001; Karel Ivan Ko-pušar, Apače 297, roj. 1932, umrl 18.06.2001; Angela Lebar roj. Bezjak, Polen-šak 29, roj. 1934, umrla 18.06. 2001; Ljudmila Horvat, Mestni Vrh 38, roj. 1963, umrla 13.06.2001; Terezija Krajnc, roj. Svarc, Ptuj, Peršonova ulica 15, roj. 1923, umrla 15.06.2001; Franc Klinc, Cirkulane 39, roj. 1925, umrl 20.06.2001; Vilma Vrtič, roj. Ilovšek, Dravinjski Vrh 3, roj. 1927, umrla 20.06.2001.

25% polog in osebni doiaiment ali

ugodno financiranje do 60 mesecev brez pologa

Avto Prstec d.o.o.

Ob Dravi 3a, 2251 Ptui Tel.:02/782-3001, 050/613-310

Na zalogi

Punto Fresh

Punto s klimo

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh