logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

rA TEDEN / TA TEDEN

/Moč doHka ^

Mogoče ste se v prešnjem tednu, še zlasti pa v nedeljo, mnogi spraševali: "Le kaj je ljudem oziroma kaj je na Esmeraldi takšnega, da privablja množice oboževalcev?" Seveda so si to vprašanje zastavljali trgovci, uslužbenci na poštah in bankah in še marsikje že mnogo prej, saj v času, ko je na sporedu ta nadaljevanka, vasi in mesta enostavno zamrejo!

Tudi nedeljske množice na mestnem trgu na Ptuju in pozneje večurno čakanje v Moškanjcih nam povedo, da ljudje potrebujejo v današnjem času tudi to! Nekateri so verjetno ; hoteli biti pravi Evropejci in vse to, kar ti počnejo na podobnih ' prireditvah v sodobnih državah, tudi sami enkrat uresničiti. : Drugi so si enostavno dali duška!

r Ljudje pravijo, da imajo Esmeraldo radi predvsem zato, ker i-je njena vloga zelo pozitivna, dobrosrčna ter da se ženska zna kljub nesrečni ljubezni postaviti zase. Nekateri seveda ne skri-: vajo, priznajo, da v Esmeraldini zgodbi podoživljajo tudi svoje življenjske zgodbe. Svoja hrepenenja po ljubezni, dotiku ^ in nežnosti sporočajo svojim najbližjim ob gledanju filma.

Ko so množice dočakale Esmeraldin prihod, so pozabile te ; glavne motive, ki so jih pripeljali, dajo vidijo. Ljudje so v tem, da si izborijo vsaj njeno sliko, če že ne dotika, bili pripravljeni storiti vse! Prerivali so se in merili moči, samo da bi jo dobili. Znova smo se lahko prepričali, kako prav imajo psihologi in drugi strokovnjaki, ki trdijo, kako čudežno moč ima dotik!

Nekateri bi plačali tudi več tisoč tolarjev, samo da bi se lahko dotaknili lepe, simpatične Esmeralde. Kdo ve zakaj, mogoče zato, da bi se pred drugimi lahko postavljali, da so bili prav oni izbranci, ki jim je Esmeralda stisnila poljub ali roko. Ali pa tudi zato, da bi se, ko bi seje dotaknili, lahko prepričali, da je Esmeralda resnična, da je njena zgodba iz nadaljevanke možna in da imajo tudi oni mogoče kdaj možnost, da se rešijo svojih zgodb.

Drugi se mogoče sprašujejo, le kaj je županom, da so se odločili za povabilo filmske junakinje. Ko sem v nedeljo z balkona ptujske Mestne hiše gledala vso to množico oboževalcev, sem dobila odgovor tudi na to: župani so, kakor zlate ribice, ki izpolnjujejo želje svojim volilcem. Si predstavljate, kaj bi ta množica storila, če bi izvedela, da je njihov župan imel možnost sprejeti Esmeraldo, a seje samovoljno odločil, da je ne bo?

Nočem zagovarjati organizatorjev, saj na koncu že sami niso vedeli, kdo je za kaj odgovoren - toda vsak se je sam odločil, ali bo šel na takšno prireditev ali ne! Mogoče bi od njih pričakovali kanček več profesionalnosti, kot si vseslovenski medijski dogodek zasluži!

Esmeralda, filmska junakinja, je spregledala. Mogoče se ji je med bivanjem v Sloveniji vid še izostril, predvsem v to smer, da je spoznala, kakšna je duša slovenskega človeka? Seveda pa je dogajanje mnogim mladim in manj mladim tudi odprlo oči.

Esmeraldin obisk moramo vzeti tudi z dobre strani: mnogim so se izpolnile sanje, ki so jih dolgo sanjali, drugim se je utrdil položaj, tretji so si nabrali življenjskih izkušenj, četrti pa lahko proučujejo psihologijo slovenskih množic!

Na koncu koncev pa, če sem čisto odkrita, sem zadovoljna, da se je množica prerivala in besnela po ptujskih ulicah in na prireditvenem prostoru

zaradi filmske junakinje, ^ Cl J ^^^

nosti in nezadovoljstva! " ^

PTUJ, MOSKANJCI / OBISK ZVEZDE TELEVIZIJSKE NADALJEVANKE

Solze sreče za Esmeraldo

Prišla je mehiška igralka Esmeralda - Leticia Calderon in zasenčila vse. V Sloveniji smo ji pripravili veličastne sprejeme, povsod so jo množice oboževalcev nestrpno čakale, Esmeralda jih je očarala s svojim nasmehom, bleščečimi zelenimi očmi in lepoto. V Sloveniji je Leticia Calderon postala kraljica slovenskih src, ljudje pa v njej vidijo odsev lepega in želenega, prepletenega z neizmerno ljubeznijo in z vsem tistim, kar se lahko preprostemu človeku dogodi v življenju. Nadaljevanka je pač v vrtinec strasti zapletla cel svet, ljudje obožujejo in ljubijo glavno igralko zaradi njene dobrote, lepote in skromnosti.

Pri nas je bila Leticia Calderon s svojim možem Mar-cosom Lopezom Leonom,

tukaj je praznovala 30 rojstni dan, nad Slovenijo pa je bila

izredno navdušena in je obljubila, da bo še prišla.

Ptujčane - okrog tri tisoč jih je bilo - je televizijska Esmer

alda pozdravila kot Juli)a z balkona ptujske Mestne hiše v nedeljo nekaj pred trinajsto uro. Pred tem je bil sprejem v poročni dvorani Mestne hiše. Zupan mestne občine Ptuj je Esmeraldo Ptujčanom "izročil" z besedami: "Želeli ste jo in jo imate, to je Leticia Calderon!"

Nadaljevanje na 6. strani

MG, TM, MS

Esmeraldo so njeni ljubitelji navdušeno pričakali tudi pred Dominkovo domačijo

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

Ugodne cene storitev in materiala

Franci STRELEC

PiYeiMi9b,tel.! 755-497-zvew

2

četrtek, 9. julij 1998 ■ TED||||,

PTUJ / MEDNARODNO OCENJEVANJE VIN VINO FORUM PTUJ 98

Sloveniji dva vinska šampiona

Od 30. junija do 4. julija je bilo v Ptuju, v organizaciji Slovenske vinske akademije Veritas, 7. mednarodno ocenjevanje vin Vino Forum Ptuj '98. To ocenjevanje je vsako leto v drugi srednjeevropski državi, Slovenija pa ga je tokrat organizirala drugič. Letos je prispelo rekordnih 573 vzorcev iz 15 vinorodnih držav. Prvotna ideja ocenjevanja je bila primerjava vin srednjeevropskih vinorodnih dežel, obseg in pomen prireditve pa se je z leti razširil, tako da so na letošnjem ocenjevanju sodelovala tudi vina iz Španije, Francije, Južne Afrike in celo iz Argentine.

Dan pred začetkom ocenjevanja, 30. junija, je Slovenska vinska akademnija Veritas odprla svoje nove poslovne prostore v obnovljeni hiši v Grajski ulici 2 -pod ptujskim gradom in v neposredni bližini mestnega vinograda. Poleg sedeža akademije in uredništva revije Veritas so v hiši večnamenska dvorana, vi-noteka, vinska banka in vinski bar. SVA je tako začela v celoti uresničevati svoje poslanstvo, zaradi katerega je bila leta 1994 ustanovljena. Na otvoritveni slovesnosti se je zbralo nekaj sto gostov iz Slovenije in tujine. Med njimi so bili 28 degustator-jev Vino Foruma iz 10 držav, predsednik države Milan Kučan, slovenska vinska kraljica Katarina Jenžur, župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak, predstavnik gospodarske zbornice Gradiščanskega Herman

Schon, predstavniki ptujskega gospodarstva in drugi.

Direktor SVA Branko Vodušek je izrazil zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi in se zahvalil generalnemu partnerju Perutnini Ptuj, generalnemu pokrovitelju Talumu iz Kidričevega, občinam Ptuj, Ormož in Gorišnica ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi projekta Vino Forum Ptuj 98.

Slavnostni govornik je bil predsednik Milan Kučan. Poudaril je pomen nove pridobitve za slovensko vinogradništvo in vinarstvo, obenem pa pozval k enotnejšemu nastopu pri promo-viranju slovenskih vin, saj bo skupno delo nujno ob vstopu v Evropsko unijo. Sedanje stanje, ko so si slovenske institucije za promocijo vina prej nasprotniki kot tesni sodelavci, je označil za nekoristno in škodljivo.

Za kulturne užitke so na otvo

ritveni slovesnosti poskrbeli fanfaristi pihalnega orkestra Ptuj, ptujske plesalke sodobnega plesa, pevka in igralka Jerica Mrzel ter igralci Nešo Tokalič, Gašper Tič, Tadej Toš, Grega Geč in Vojko Belšak.

V sredo, četrtek in petek so de-gustatorji, razdeljeni v tri komisije, ocenili 573 vinskih vzorcev. Kot je povedal predsednik prezi-dija ocenjevalnih komisij mag. Jože Protner, so določili zelo ostre kriterije, ocenjevali pa so po mednarodno priznanem sistemu določanja kazenskih točk. Čeprav bi moralo biti ocenjevanje končano v petek, so se degusta-torji še enkrat zbrali v soboto.

Več vinskih vzorcev je namreč dobilo enake ocene in med najbolje ocenjenimi vini je bilo potrebno po še enem ocenjevanju izbrati šampione. Ta naziv so ob koncu prejela vina: merlot, letnik 95, iz kleti Vinakoper, samling 88 - ledeno vino 97 iz kleti Jagohof - Fleischacker iz Avstrije, sauvignon - pozna trgatev 97 iz češke kleti Vinne Sklepy Valtice in zlata radgonska penina 94 iz kleti Radgonske gorice.

Med ocenjenimi vzorci je bilo seveda največ slovenskih vin, ki so od šestih velikih zlatih medalj prejela kar tri: chardonnay 97 Vina Brežice, traminec - ja

godni izbor 97 Čurin - Prapot-nik s Koga in renski rizling -suhi jagodni izbor 95 Vinag Maribor. Slovenska vina so prejela tudi nad 50 zlatih medalj. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo v drugem delu prireditve Vino Forum Ptuj 98, ki bo sredi septembra, povezan z mednarodnim simpozijem na temo Vino je hrana, vino je zdravje in prvim slovenskim vinsko-kulinaričnim festivalom.

Kot je bilo slišati ob zaključku štiridnevne prireditve, so bili udeleženci nadvse zadovoljni z njeno organizacijo, za kar so iz

rekli priznanje SVA Veritas, ^ tudi z bivanjem v Ptuju, od der so odšli z lepimi spomini, f je tudi najboljša promocija star^ ga mesta, mesta trte in vina, ij Slovenije. Prihodnje ocenjevan, je Vino Forum 99 bo v češken, mestu Valtice. Kot je ob koncu povedal mag. Jože Protner, se ^ vodstvom SVA Veritas dogovar. jajo, da bi bila prireditev Viu^j Forum vsakoletno doživetje tutjj za Slovence, verjetno v oblikj predstavitve tam ocenjenih vin združene z ustrezno vinsko-kuli! narično prireditvijo.

J. Bračij

Na otvoritvi prostorov Siovenske vinske akademije se je zbrala množica gostov

Prostore so svečano odprii predsednik države Milan Kučan, slovenska vinska kraljica Katarina Jenžur in direktor akademije Branko Vodušek. Foto: M. Ozmec

"Pokojnina ni diiavni dar ali soiialna podpon^'

Tudi letošnje že peto regijsko srečanje upokojencev Podra-vja in Prlekije je potekalo pod motom "Dodajmo letom življenje", udeležilo pa se ga je blizu pet tisoč članov upokojenske organizacije iz skoraj 24 upokojenskih društev. Množično srečanje upokojencev je znova pripravila Območna zveza društev upokojencev Ptuj, gostitelj srečanja pa je bilo Društvo upokojencev Videm pod pokroviteljstvom občine Videm, ki je srečanje vključila tudi v program prireditev ob 1. prazniku občine. Upokojenci so se družili ob lepem, sončnem vremenu minulo soboto na športnem igrišču v Vidmu, organizatorji pa so jim že po tradiciji pripravili uradni del z nagovori gostov in veseli -kulturni del z nastopajočimi skupinami.

Kot dobrodošlica v Vidmu so jih organizatorji pričakali s krofi, priponko in brošuro, ki jih bosta spominjali na srečanje, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za potek srečanja in zagotovo upokojenci iz Vidma niso odšli lačni in žejni. Upokojence iz Podravja in Prlekije je pozdravil predsednik

Območne zveze društev upokojencev Ptuj Mirko Bernhard in dejal, da ni naključje, da se je tudi letos na srečanju zbrala množica tistih, ki preživljajo jesen življenja, in da to ni le zgolj želja po druženju. Po njegovem je to predvsem sporočilo organom oblasti, da so upokojenci tukaj in, da se niso in se ne bodo pustili odvrniti na obrobje dogajanj v naši državi, v nadaljevanju pa povedal: "Upokojenci, združeni v Zvezo društev upokojencev Slovenije, smo ustvarili današnjo demokratično Slovenijo in zato smo prepričani, da smo k temu, kar danes imamo, ne glede na razne gospodarske težave, prispevali večinski pozitivni delež. Prav zaradi tega preko današnjega in naših drugih množičnih srečanj izražamo našo pravično in nesporno zahtevo po dostojnem življenju v tretjem življenjskem obdobju. Dodajmo letom življenje je naše geslo, ne pa životarjenje, da je naša generacija svoje domovinske, etične in moralne norme že v celoti izpolnila. Zato pričakujemo, da jih bodo izpolnile tudi generacije, ki prihajajo za nami, in današnje politične odgovorne osebnosti, kajti v nasprotnem bo upokojenska enotnost odmevala tudi v bodočih političnih dogodkih."

PRIZADEVANJA ZA HUMAN POKOJNINSKI SISTEM

Glasno je o novi reformi poko

jninskega in invalidskega sistema govoril Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, in poudaril, da mora biti ta sistem stabilen, trajen in predvsem human. Po njegovem mnenju so spremembe v pokojninski reformi na pragu novega tisočletja izredno pomembne, saj je to reforma za zdajšnjo in za vse nove generacije upokojencev. Vinko Gobec je poudaril, da bodo upokojenci še naprej varovali pravice, ki so si jih zaslužili, saj tako postavka SPIZA v državnem proračunu upokojencem ne koristi kdo ve kako močno, pokojnina pa, kot da je v Sloveniji državni dar ali pa kar socialna podpora. Slovenski upokojenci bodo spremljali, kako se bodo v državnem zboru in vladi odzivali na vse predloge ZDUS glede nove reforme, izrazili pa bodo svojo voljo in zahteve še na

drug način.

Jože Globačnik, predsednik DeSUS, pa je podrobneje razložil, za kakšno pot so se odločili v stranki, in predstavil politične osnove za lokalne volitve. Povedal je, da se v programu DeSUS nedvomno opredeljujejo za socialno državo, torej državo socialne pravičnosti, pri čemer gre za sintezo politične demokracije in socialnih pravic. Govoril je tudi o aktivnostih na lokalni ravni, saj se stranka pojavlja s kandidati na volitvah v občinske svete. Zbrane od blizu in daleč je pozdravil tudi župan občine Videm Franc Kirbiš, predstavil občino in ljudi, ki tod živijo, dotaknil pa se je tudi pogledov občine na reformo pokojninskega in invalidskega sistema.

Niso pa upokojenci poslušali samo nagovorov, ampak je bilo na srečanju dosti bolj veselo ob

spremljanju kulturnega programa, ki so ga pripravila kulturna društva iz videmske občine. Po uvodni pesmi mešanega pevske; ga zbora DU Ptuj so igral' godbeniki iz Podlehnika, zapel je pevski zbor KD Franceta Prešerna iz Vidma, nastopili P^ so še: otroška folklorna skupi^^ in ljudski pevci FD Rožmarin iz Dolene, mlad harmonikar Davorin Horvat iz Barislovcev, tam* buraši iz Vidma, ljudske pevk^ iz Zgornjega Leskovca ter ljudski godci in folklorna skupi' na iz Lancove vasi. ZabavnOj družabno in veselo je bilo športnem igrišču v Vidmu P^ tem še v sobotno noč, ko so nekateri vztrajnejši pod štorom ^e' selo klepetali in si obljubilij ^a se prihodnje leto ponovno sn^' jo, do takrat pa bogatijo vsa svojo jesen svojega življenja.

Tatiana Mohefk^

Z navdušenjem so udeleženci srečanja medse sprejeli najmlajšega med nastopajočimi - vedrega harmonikarja Davorina Horvata

Vinko Gobec, predsednik ZDUS, med nagovorom upokojencem. Foto: TM

Utrinek z množično obiskanega srečanja upokojencev v Vidmu

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., /%/. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič fvanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko nibarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: » (062) 771-261, 779-371, 771-^26; faks (062) 771-223.

Predstavništvo Ormo± Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23I58-Š2zdne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek Informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta:

nabiralnik@radio-tednik.si

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

3

V OBZORJU ZA MIAPE V ČASU POdTMtC

V klubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju tudi čez poletje ne bodo nnirovali. V teh mesecih se bodo posvetili nrilodim. Zanje pripravljajo delavnice slikanja na steklo, poslikave nna-ji(- ter izdelovanja nakita in okrasnih predmetov. Delavnice bodo potekale med 20. in 24. julijem vsak dan med 9. in 11. jro. Kot je povedala mentorica Ema Ilešič, si želijo, do bi se jim pridružilo čim več mladih, ki tudi v počitniškem času želijo ^jstvorjalno delovati in koristno izrabiti svoj prosti čas ter tako narediti nekaj zase. Delavnice bodo brezplačne, le za stroške niateriala bo potrebno prispevati 500 tolarjev. Prijave sprejemajo osebno ali na telefonski številki 772-192.

MiŽJE OBRESTI V NOVI KBM

Nova Kreditna banka Maribor je znova znižalo obrestne mere za posojila. Spremenjen dogovor o zgornji meji pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah je omogočil znižanje realne izhodiščne obrestne mere za kratkoročna posojila podjetjem in podjetnikom no 3,5 odstotka letno, prav tako pa tudi stalno zmanjševanje stroškov poslovanja. V primerjavi z junijem so posojila občanom cenejša za odstotek in pol.

ZBOR BRIGADIRJEV

¥ petek, 10. julija, bo ob 16. uri v domu Franca Kromber-gerja v Ptuju zbor članov kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega delo na Ptujskem. Kot je povedal predsednik kluba Feliks Bogar, se bodo ob tej priložnosti dogovorili o ptujski udeležbi na vseslovenskem srečanju brigadirjev mladinskih delovnih brigad v Novi Gorici, ki bo 12. Septembra, in o aktivnostih ob praznovanju 8. avgusta v Mostju. Srečanje brigadirjev mladinskih delovnih brigad v Novi Gorici je eno od prireditev ob 50-letnici Nove Gorice, no katerem se bodo udeleženci še posebej spomnili mladinskih delovnih akcij iz leta 1 948, ki so povezane tudi z gradnjo tega mesta.

V SOBOTO m HEPEIJO NA PTUJSKI TV

Na programu sto poljudna oddajo Kako biti zdrav m zmagovati in glasbeno oddajo Noj spot, v kateri bodo nastopili slovenski glasbeniki.

Pripravila: MG

M&M d.o.o., podjetje za telekomunikacije

ISDN telefonske centrale

^Prodaja, montaža in servis_telefon: 785-530-0

GORIŠNICA / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA

Pred treliim abm" skim pnanikom

Gorišniški svetniki so se minuli četrtek sestali na redni seji, največ časa pa so takrat namenili razpravi o pripravah na praznovanje tretjega praznika občine Goršnica.

Oorišničani občinski praznik praznujejo na god sv. Ane (letos ^ nedeljo, 26. julija), prireditve v počastitev praznika pa se bodo uvrstile že teden dni pred osred-fijo svečanostjo. Ta bo tudi letos Potekala na gradu Borlu v petek, julija, ko bodo podelili tretjo "Stino častnega občana - letos gre ta v roke igralcu in rojaku iz Norišnice Zlatku Šugmanu, podeljeni pa bosta tudi plaketi in 'istina občine zaslužnim

občanom.

Poleg razprave o pripravah na praznovanje občinskega

praznika so svetniki govorili še o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine, na koncu pa osnutek sprejeli, tokratno nekoliko krajšo sejo pa so končali z nekaterimi pomembnimi

pobudami in vprašanji posameznikih svetnikov.

TM

Govori se ...

Ker se ta teden govori samo o Esmeraldi (kdo pa si o njej - razen Fa-time - upa povedati kaj slabega?!), smo se avto-cenzurirali. Kajti Esmeralda ma nas rada, mi pa njo!

PTUJ / ZNANSTVENORAZIRSKOVALNO SREDISCE BISTRA

Usmerjenost v evropski prostor

Izkušnje zadnjih let kažejo, da si pospešenega razvoja Ptuja in okolice (regije Spodnje Podravje s Prlekijo) ni moč zamisliti brez učinkovitih povezav znotraj evropske skupnosti. Lastni proračuni posameznih občin so tako skromni, da uspevajo pokrivati le najnujnejše, /nan je tudi podatek, da je Slovenija v lanskem letu iz že dodeljenih sredstev Evropske skupnosti uspela porabiti samo 7 odstotkov.

Z željo, da bi položaj pri izrabi evropskega denarja nekoliko izboljšali, so v Znanstvenoraz-irskovalnem središču Bistra 29. junija povabili ministra službe vlade za evropske zadeve Igorja Bavčarja. Vabilu župana Mestne občine Ptuj Miroslava Lucija in direktorja ZRS Bistra Ptuj dr. Štefana Čelana se je minister s svojim namestnikom dr. Radovanom Genoriom z veseljem odzval.

Po svečanem sprejemu ministra s sodelavci v prostorih občine je župan predstavil problematiko razvojnih priložnosti tega okolja. Po uvodnih besedah so delovno srečanje nadaljevali v prostorih Bistre.

Direktor Bistre je ministra s sodelavci seznanil z razvojnim programom lokalne skupnosti, ki sloni na integraciji razvojnih potencialov mesta z okolico. Razvojno prioriteto predstavljajo storitvene dejavnosti znotraj programa trženja naravne in kulturne dediščine. Po Čelanovih besedah so nujne razvojne povezave znotraj regije (združevanje kadrov in kapitala) in skupen nastop na evropskem trgu. Razvojna prizadevanja so usmerjena v privabljanje petih do šestih podobnih regij iz Evropske skupnosti, ki bodo dopolnile naše že delno uveljavljene projekte (kuren-tovanje, dobrote slovenskih kmetij, narodnozabavni festival itd.) s svojo ponudbo. Z združeno ponudbo se nam na

eni strani odpira izvoz storitvenih dejavnosti v evropski prostor, z druge strani pa bogatitev ponudbe v našem prostoru. Dolgoročna predvidevanja kažejo, da je z mednarodnimi povezavami možno v ta prostor pripeljati letno približno milijon gostov, ti pa ustvarijo 100 milijonov nemških mark prihodka.

Minister Igor Bavčar je Ptujčane seznanil s priložnostmi in nevarnostmi evropskih integracij. Po njegovem je skrajni čas, da se v Sloveniji oblikujejo regije, ki so v celotni Evropi nosilke razvoja. Opozoril je, da moramo v Sloveniji do leta 2000, če želimo izkoristiti že namenjeni denar v predstrukturnih fondih evropske skupnosti, nujno oblikovati regije. V nadaljevanju je predstavil operativni model financiranja razvojnih projektov s strani Evropske skupnosti in poudaril veliko prednost Ptuja, ki že ima institucije, odgovorne za načrtovanje in vodenje razvoja. ZRS Bistra Ptuj je po ministrovem mnenju pravi naslov, preko katerega bo možno v bodoče izrabiti evropska sredstva. V nadaljevanju je minister zagotovil vso pomoč pri registraciji Bistre v Bruslju, kamor se ta prijavlja kot bodoči izvajalec razvojnih projektov.

Dr. Radovan Genorio je prisotne seznanil z obsegom finančnih sredstev in različnimi oblikami pomoči, ki jih Evropska skupnost namenja svojim

pridruženim članicam. Povedal je, da nas iz naslova predstrukturnih fondov, če bomo uspeli do leta 2000 oblikovati regije, čaka približno 200 milijonov nemških mark investicijskega in ne svetovalnega denarja.

Med zanimivo razpravo z udeleženci je direktor Merca-

torja SVS Stanislav Brodnjak opozoril na nujno integracijo države in lokalne skupnosti pri tovrstnih prizadevanjih. Medresorska ministrska neusklajenost in zapiranje znotraj občinskih meja nas zanesljivo ne vodita k pravim rešitvam, je poudaril.

Štefan Čelan

Minister za evropsice zadeve Igor Bavčar v družbi ptujskega župana Miroslava Lucija in direktorja Bistre dr. Štefana Čelana (na levi). Foto: Kosi

RAZMIŠLJAMO ' :

Čigava je" i ptujska Mesina hiša?

Tako predrzno vedenje, kot so si ga 5. julija letos privoščili v ptujski Mestni hiši poptevejevci, človek redko doživi. Kot novinarka redno spremljam delo v občini Ptuj, sedanji mestni občini, že skoraj četrt stoletja. Po službeni dolžnosti mi je "pripadla" tudi Esmeralda. Ker ne fotografiram, me je spremljal mlad fotograf, oba pa sva pred nedeljskim sprejemom v poročni dvorani ptujske Mestne hiše dobila zagotovilo, da nama bo omogočeno nemoteno spremljanje Esmeraidinega obiska v Mestni hiši, njeni poročni dvorani oziroma v Ptuju. Pri tem je najzanimivejše to, da so vsi drugi fotografi (tudi ne-fotografi) lahko nemoteno štrcali, čeprav delajo kot komercialni fotografi. Če so bili "vstopnica" za fotografiranje "sivi" lasje, se vsem tem gospodom najglobje opravičujem. Naju so "prijazni" varnostniki (redarji) oziroma tisti, ki so skrbeli za red, skupaj z gospodično Tanjo, ki naj bi bila najodgovornejša za Esmeraldin obisk v Sloveniji, odpravili z besedami, da lahko slikava iz publike. Nič ni pomagalo pojasnjevanje, da fotografije potrebujeva za ptujski Tednik, za katerega pa žal nekateri na POP 7V, kot kaže, še niso slišali. (Poznajo ga tisti, ki nam pošiljajo 7V spored, da jim ga brezplačno objavljamo!) Že pred tem pa so se nad mladim fotografom izživljali kamer-mami POP TV, ki so ga večkrat prav neprijazno povprašali, kaj dela v ptujski Mestni hiši; redarji so mu tudi pmtirano stiskali roko.

Morda spoštovani predstavniki POP TV niti ne vedo, da na Ptujskem o lokalnem dogajanju Tednik poroča že častitljivih 50 let. Ker takšnega ravnanja na sprejemam, sem skupaj z mladim fotografom zapustila poročno dvorano, pred tem pa sprejela Esmeraldin poljub. Rada pa bi vprašala, čigava je Mestna hiša v Ptuju, ali si jo lahko uzurpira ena od komercialnih televizij in si dovoli šikaniranje predstavnikov javnosti tega prostora brez prave obrazložitve, glede na to, da si z eksiuzivo drugi ptujski fotografi niso belili las, le Tednikovi so bili poptevejcem napoti. Podobno se je namreč dogajalo tudi z drugima dvema našima novinarkam, ki sta kljub takšnemu ravnanju vendarle želeli zadevo izpeljati, kot smo si jo zastavili v uredništvu. Če rie bi imeli povabila, nas tam tudi ne bi bilo. Naša hiša je vabilo za spremljanje Esmeraidinega obiska prejela od službe za stike z javnostjo v Mestni občini Ptuj. kjer ni bilo zapisano nič posebnega glede spremljanja tega eksiuzivnega dogodka oziroma nobenih "pravit', ki bi jih ob tem enkratnem obisku novinarji morali upoštevati.

Eksiuziva gor a// dol, ptujska Mestna hiša pripada prej Ptujčanom kot POP TV, pa četudi so pripeljali Esmeraldo, kraljico src številnih Slovencev, tudi Ptujčanov. V vsej tej zmedi niti župan mestne občine Ptuj ni bil več gospodar tega prostora, ampak nekdo, ki so ga na tej komercialni televiziji zmanipulirali. Kako bi sicer z balkona Mestne hiše v Ptuju lahko viseli dve njeni zastavi, po stopnicah in njenih sobanah pa so se sprehajali ljudje, ki so v nas videli vse dnigo, le tega ne. da smo novinarji, ki zgolj opravljamo svoje delo v imenu javnosti. Mestna hiša je sicer javna hiša, vendar v dnjgačnem pomenu besede. Za goste pa vemo, kako se morajo obnašati

Maida Goznik

4

četrtek, 9. julij 1998 - TEDH||

PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI

Pcizsfavo srednjeveških glasbil

v okviru skupnosti starih mest Škofja Loka - Piran - Ptuj bo v romanskem palaciju na ptujskem gradu pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj od 15. julija do 10. avgusta razstava glasbil, kopij srednjeveških instrumentov izdelovalca VVinfrieda Goergeja iz nemškega Freisinga. Ob glasbilih bo predstavljena zastava iz piranskega pomorskega muzeja Sergeja Mašere. Otvoritev razstave bo v sredo, 15. julija, ob 18. uri. Slavnostni govornik bo dr. Primož Ku-ret, zaigrali pa bosta Svava Bernhardsdeottir na fldel in Nicolette Sanzin na gotsko harfo.

Ideja o predstavitvi srednjeveških glasbil se je porodila v Ško-f)i Loki. Razstava je nastala v sodelovanju dveh avtorjev, izdelovalca glasbil Winfrieda Goergeja iz Freisinga in Janeza Jocifa, sodelavca Zveze kulturnih društev Škofje Loke. Glasbilar iz Freisinga, rojen v vzhodni Prusiji, se že več kot tri desetletja posveča rekonstrukciji srednjeveških glasbil.' Lastno delavnico je odprl leta 1980. V njej izdeluje poznos-rednjeveške glasbene instrumente, kot so rebek, fidel, organistrum, tromba marina, različne harfe, psalterij, portativ, zvončki in drugi. Instrumenti nastajajo na podlagi ustreznih ikonografskih in literarnih predlog, saj je originalnih glasbil komajda kaj. Rekonstrukcije temeljijo na znanstvenem delu, kajti šele poglobljena teoretična spoznanja nudijo možnosti vernih oblik ter zvočnih barv. Oboje mora ustrezati značaju poznosrednjeveške glasbe in duhu

nekdanjega časa. W. Goergeju je v dolgoletni karieri uspelo izdelati vrsto odličnih glasbil, ki jih uporabljajo ansambli za staro glasbo domala po vsem svetu, najdemo pa jih tudi v zasebnih zbirkah in muzejih.

Janez Jocif je srednjeveški instrumentarij povezal z upodobitvami glasbil na srednjeveških cerkvenih freskah pri nas, s poudarkom na poslikavah v gorenjskih cerkvah. S to temo se je doslej najbolj poglobljeno ukvarjal dr. Primož Kuret, priznani slovenski muzikolog in umetnostni zgodovinar. Njegove raziskave in primerjave z upodobitvami v sosednjih deželah so pokazale, da so bili v slovenskih cerkvah na delu mojstri podobnih izkušenj in znanj. Likovne podobe same po sebi sicer niso dovolj trden dokaz, da so na vsa upodobljena glasbila pri nas zares tudi igrali, vsekakor pa namigujejo na to,

da nasi kraji niso bistveno zaostajali od vsakdanje prakse drugod. Nekatereizmedizbranihupodobi tev so po zaslugi J. Jocifa prvič predstavi jeneširšijavnosti.

K razstavi sodi tudi srednjeveška glasba. Na otvoritvi jo bosta zaigrali umetnici Svava Bernhardsdeottir, Islandka, ki je končala študij srednjeveške glasbe, živi in dela pa v Ljubljani, in Nicolette Sanzin, Tržačanka, sicer članica Slovenske filharmonije. Slišali bomo glasbo 14. in 15. stoletja, izvajano na fidel, predhodnik današnjih godal, ter

na gotsko harfo, nekoč priljubljeno na dvorih in znano kot atribut kralja Davida. Oba instrumenta reprezentirata drugačen, današnjemu človeku nepoznan in nekoliko odmaknjen zvočni svet glasbil. Njuna glasba pa bo v romanskem palaciju ptujskega gradu zagotovo zvenela zelo domače. Le redke so prilike tovrstnega sožitja.

Razstava je hkrati plod tvornega sodelovanja najstarejših slovenskih mest. Zato bomo ob glasbilih razstavili tudi eksponat iz piranskega muzeja Sergeja Mašere, in sicer zastavo piranskega društva

za vzajemno pomoč (Societa Pira-nese di Mutuo Soccorso). Hudo poškodovana zastava je bila pred kratkim uspešno prenovljena v

konservatorsko- restavratorski lavnici za tekstil v Pokrajinske^ muzeju na Ptuju.

Dar/o lfo»e,

Angel s fidlom, ok. 1500, katedrala v Orvietu (L. Signo-relli)

FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 27.

Naše rojstno leto 1948

Prav zaradi tega so bili v dneh pred konferenco v Ptuju posveti z delegati in sekretarji organizacij KP, kjer so se dogovarjali o vsebini razprave posameznih delegatov, o darilih, ki jih bodo podjetja izročila konferenci, in podobnem.

V skladu s tem scenarijem so delavci Triglav filma s -svojo opremo prišli v Ptuj že v petek, 22. oktobra, to je dan pred konferenco, in posneli nekaj prizorov, kako delajo zadružniki v kmetijskih obdelovalnih zadrugah in prebivalstvo pri gradnji zadružnih domov. Zvečer so svojo opremo že namestili v ptujski ki-nodvorani, takrat imenovani Titov dom. Glede na takratno tehnično preprosto, a dokaj nerodno opremo je to bilo precej zahtevno delo. Iz hodnika pred oder v ki-nodvorani so položili tračnice, da sta se po njih lahko premikali dve snemalni kameri na kolesih, vendar to ni smelo preveč ovirati konferenčnega ceremoniala. Večino vseh takratnih posnetkov v Ptuju so pozneje vključili v dokumentarni film "Drugi kongres KPS".

Po nadvse skrbnih pripravah se je v soboto, 23. oktobra, ob 8. uri začela okrajna partijska konferenca. Od 114 izvoljenih delegatov se jih je v kinodvorani zbralo 110 in veliko drugih gostov, saj je bila dvorana polno zasedena, tudi balkonski sedeži. O poteku je Naše delo, št. 10, med vsebino dolgoveznih referatov poročalo tudi takole: "Dvorana Titovega doma še ni bila nikoli do sedaj tako lepo okrašena. Celo dvorane z napisom - "Naj živi KPJ - garam izgradnje socializma v naši domovini" je bilo v luči žarometov. Prihod člana CK KPS in ministra za prosveto pri vladi LRS tov. dr. J. Potrča so pozdravili navzoči delegati z burnim ploskanjem."

Dr. Jože Potrč je uvodoma govoril o pomenu konference in priprav na II. kongres KPS. Šele za tem so izvolili delovno predsedstvo. Tedaj je v dvorano prikorakala desetina pionirjev in vsakemu od 6 članov delovnega

predsedstva izročila velik šop cvetic, predsedujočemu pa še "resolucijo v usnjeni mapi". "Ginjeni delegati so vstali in odhajajočo desetino pozdravljali s ploskanjem in skandiniranjem," je zapisal časopisni poročevalec. Potem so se zvrstili še pozdravi in izročitev daril - kar osem podjetij, ustanov in organizacij se je zvrstilo. Med zadnjimi darovalci je bil "partbiro pri odseku za notranje zadeve", ki je konferenci podaril veliko sliko padlega junaka Jožega Lacka, - spomin nanj so delegati počastili z minuto molka. Ta caremonial je trajal celo uro, za tem se je začel "delovni del konference".

Prvi referent je bil Zoran Žagar z referatom, ki ga je bral skoraj dve uri. Po uvodnih političnih frazah je podrobneje opisal razvoj KP v ptujskem okraju od leta 1928 naprej. Ko je čez desetletje to obdobje podrobneje opisala ugledna ptujska zgodovinarka Vida Rojčeva, sem ugotovil, da je imel takrat Žagar precej površno zbrane podatke. Enako je veljalo za obdobje NOB. Povojno obdobje je razčlenil na "borbo partije za obnovo in izgradnjo socializma", pri tem pa ob koncu poudaril, da je "razpust okrajnega komiteja ugodno vplival tudi na nepartijske množice okraja". Potem je razpredal o graditvi osvobodilne fronte in ljudske oblasti.

V gospodarskem delu referata je navajal ukrepe za "podružbljanje vseh proizvodnih podjetij in likvidacijo privatne imovine". Velja omeniti, da je omenjal le tista podjetja in dejavnosti, ki so bile pod okrajno in krajevno upravo.

V podjetja pod zvezno in republiško upravo pa se ni smel vtikati.

Največ časa je v referatu namenil "boju za socialistično prenovo kmetijskega gospodarstva in razvoju zadružništva". To je povezal s klevetniško gonjo proti naŠi državi in partiji ter dokazoval, da "smo v vsakodnevni trdi in ostri borbi z razrednim sovražnikom na pravi poti v socializem". Ko je končal, je sledilo burno in dolgotrajno ploskanje, vmes pa so celo skandirali: "Tito - Stalin" in

"Tito - Partija"; Iz tistega časa izhaja tudi šala o dveh zapornikih, ki sta skupaj prestajala kazen, prvi zaradi tega, ker je nekje vzkliknil: "Dol s Stalinom!", drugi pa zato, ker je na javnem prostoru rekel: "Živel Stalin!" Na partijskih konferencah je bilo še vedno treba vzklikati tudi Stalinu, v časnikih pa ob obletnici oktobrske revolucije objavljati Stalinove slike.

Na okrajni konferenci v Ptuju so se v nadaljevanju zvrstili še drugi govorniki, saj je poleg referentov sodelovalo še čez 20 razpravljavcev, delegatov in gostov. Večina je govorila v takrat značilnem političnem besedišču, polnem demagogije in ponavljajočih se fraz. O tem je bilo precej zapisanega v Našem delu št. 10 z dne 4/11-1948. Ti zapisi so se nanašali na tiste razpravljavce, ki so govorili o delu ljudskih odborov, o vlogi Ljudske fronte Jugoslavije in OF Slovenije, o idejnem usposabljanju in boju proti mračnjaštvu, o delu mladine in pomoči mladim kadrom, seveda pa obširno tudi o "rekonstrukciji kmetijstva". Nekaj razpravljavcev je bilo precej konkretnih, zlasti o sovražni dejavnosti pri nas, o resoluciji informbiroja in klevetah proti nam, vendar o tem ni bilo v Našem delu nič zapisanega, ker se pač ni smelo, prav tako ne o raznih slabostih in napakah pri delu na območju okraja, ki so jih navajali posamezni razpravljavci.

Proti večeru so prešli na volitve, in sicer tako, da je "kandidacijska komisija predložila kandidatno listo, konferenca pa jo je sprejela s ploskanjem". Formalno so potem razdelili še glasovnice, na katerih je vseh 110 prisotnih delegatov obkrožilo zaporedne številke predlaganih. Tako je bil izvoljen l9-članski okrajni komite na čelu s sekretarjem Zoranom Žagarjem, 10 kandidatov za komite in 5 članov v okrajno revizijsko komisijo, na posebni glasovnici pa še 12 delegatov za drugi kongres KPS. Prvoimenovani so bili rojaki s ptujskega območja, delali pa so v Ljubljani: Ivan Bratko, Dušan Kveder, Mit

ja Vošnjak in Milko Gorišič, ostalih 8 je opravljalo dolžnosti v okviru okraja. Dr. Jože Potrč pa je bil že itak član ožjega vodstva CK KPS, zato ga ni bilo treba voliti za delegata. Za tem so sprejeli še nekaj resolucij, konferenco pa so pozdravili še nekateri gostje. Sklepno besedo je spet imel dr. Jože Potrč. Obujal je osebne spomine na težko ilegalno delo pred vojno v Ptuju, ko je "en sam človek, ki so ga uspeli vključiti v KP, bil za vse velika pridobitev". Svoj govor je končal z besedami: "Naša partija hodi po poti, ki jo je začrtal, jo črta in jo bo črtal naš voditelj tovariš Tito. Ta pot je edino pravilna za našega delovnega človeka."

PO KONFERENCI JE BILO ŠE TEŽJE

v "delovni resoluciji", sprejeti na okrajni konferenci, je bila nakazana smer politične aktivnosti do kongresa KPS in potem naprej! Ljudje so imeli občutek, da je bila kadrovska negotovost in razrahljanost presežena, da se bodo ljudje odslej lahko bolj posvetili svojim nalogam in delu na raznih področjih. Ob izvrševanju konkretnih nalog, ki so jih že prej zapisali in obljubili, da jih bodo izpolnili do kongresa, so vse bolj spoznavali, da želje in dobra volja visoko presegajo stvarne možnosti. To se je na-jvpadljiveje kazalo pri gradnjo zadružnih domov.

Prej so slovesno prisegali, da bodo do kongresa vseh 22 domov spravili pod streho. Vsem naporom navkljub pa so spoznavali, da ne bo moč uresničiti niti polovice v nestvarnem navdušenju sprejetih načrtov. Poleg nekaj že prej odprtih zadružnih domov so v počastitev II. kongresa KPS v nedeljo, 14. novembra, odprli le dva zadružna domova. Naj dodam, da so zadružne domove "odpirali" takoj, ko je nad zidovi bila postavljena streha.

SLOVENSKA BISTRICA / IZŠLA JE KNJIGA FRANCA TOBIASA

Mesto mrtvih

V ponedeljek, 29. junija, je pod okriljem Zavoda za kulturo Slo-venska Bistrica potekala predstavitev knjige Franca Tobiasa "Mesto mrtvih". Njena vsebina je za okus navadnega bralca dokaj nenavadna, saj govori o temi, ki jo bralec nehote potiska v ozadje. V njej so razmišljanja v zvezi s smrtjo, grobovi in pokopališči ter govori o mnogih racionalnih vprašanjih, ki zadevajo ta del našega življenja.

Knjiga, ki omenjeno tematiko obravnava s posebnim notranjim občutkom, dostojanstvom in z zadostno mero pietete, je pisana za jutrišnji čas, ko bomo zaradi pomanjkanja nepozidanih zemljišč prisiljeni drugače ravnati tudi s pokopališči in pokopi. Brez dvoma po svoje zanimiva za mnoge, še posebej pa zaradi svoje posebnosti tudi za tiste, ki se s temi vprašanji ukvarjajo "poklicno". Pisatelj se je ob tej dokaj občutljivi tematiki srečeval z miselnostjo mnogih in ugotovil, da ni ravno enotna. Nekateri pokopališče pojmujejo koi sveti ali kultni kraj, drugi pa kot odlagališče dotrajanih stvari. Ravno zaradi tega je pristop k oblikovanju novih mest za pokojne toliko težavnejši. Pokopališka razvojna pot je sestavni del skromnih, bogatih, razkošnih in propadajočih obdobij. Tako je prvi del te knjige uvod v spoznavanje obstoječega, v drugem delu pa se porodi težnja k nadgradnji in popolnosti, nanašajoč se na vsak grob, na celotno pokopališče, posebej pa še na odnos pokopališča do okolja ter okolja do pokopališča, v katerem je locirano. V tretjem delu knjige avtor govori o novih navedbah in predlogih, s katerimi želi odvaliti kamen dosedanje tradicije in omogočiti polet idejam v racionalne in emocionalne sfere, v svobodo, vendar smiselno in okolju nevsiljivo oblikovanje prostorov in mest za pokojne.

Knjiga, ki je izšla v nakladi 1000 izvodov, bo po vsej verjetnosti že zaradi zanimive in nevsakdanje vsebine, zanjo se zanimajo celo na tujem, kmalu pošla. Pri Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica, kjer bo knjigo mogoče kupiti, so jo sofinancirali v okviru svoje izdajateljske dejavnosti, njen izid pa so omogočila in podprla številna podjetja in delovne organizacije v širši podravski regiji.

Vida Topolovet

imZSHiaHHE

Novi morski zgodbi

Vsem tistim bralcem, ki jih mika morska obata, a je letos iz razli'nih razlogov ne bodo užili, priporočam knjižni novosti iz današnje Tednikove knjigarnice. Obe knjigi sta sicer namenjeni mlajšim bralcem, toda njuna sporočilnost je pomembna tudi in predvsem za odraslo bralstvo.

ANGELO

je naslovljena zgodba pisatelje in pesnika Franja Frančiča, ki se je doslej uveljavil in prikupil z naslednjimi deli za mlade bralce: Skara-beji in otroška srca (1989); Male pravljice (1989); Zvezde obal (1990); Ulica svobode ( 1995); Pravljice, kje ste (1995); Otroštvo 0995); Imej se rad (1998),

Angelo je dvanajstletni deček, skoraj fant, ki premore izjemen občutek za prave stvari oziroma za resnične življenjske vrednote. Razpadla družina, zahtevni in le k zmagi usmerjeni plavalni treningi ter zapleten svet odraslih so Angelovi občutljivi duši odveč, zato najde svoje počitniško pribežališče pri noniču - dedku, ki je utelešena poštenost, modrost in razumevanje. Daleč od mestnega, potrošniškega vrveža uživa Angelo darove morja in neokrnjene narave. Ob mamini novi ljubezni, noničevi bolezni, prvi zaljubljenosti Angelo zori v odgovornega fanta, ki sledi glasovom srca. Mladost in starost tako črpata druga od druge : nonič nabira novo energijo in ob vnuku zaceli stare rane.

Ljubeznivo, optimistično in današnjemu svetu kritnično avtorjevo pisanje je izšlo pri založbi Učila iz Tržiča. Knjiga ima dvainšestdeset strani,

toda po toliko in tako, da ima bralec občutek zajetnejšega branja.

GOSPA TRLICA IN VELIKI VAL

je slikaniška mojstrovina Ouentina Blakea, ki je tudi izšla pri založbi Učila iz Tržiča. Humorna in kratka pripoved s prepolne morske obale je prava podoba množičnega turizma, a zveni

odpustljivo in prijazno. Takšni smo pač ljudje! Gospa Triica se je z desko za jezdenje valov in kužkom Herkulesom odpravila na deskanje. Le-to sploh ni enostavno, saj je potreben veliki val, saj je nujen obroč za psa, saj ne gre brez zaščite pred soncem, saj ne gre brez malice, tudi brez smeri vetra je težko. Skratka: gospa Triica je polna energije in neutrudno ter požrtvovalno neštetokrat plava na obalo po nujne pripomočke, dokler ne prihrumi veliki val in Triica postane junakinja, saj reši utaplajoče se dekletce. Avtorsko slikanico Ouentina Blakea je prevedel Jurgen Kovačič.

Llllana KlemeniH

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

5

pfUJ / PRIČEL SE JE FESTIVAL POETOVlO 98

Kuhumi turizem na /rtujskih ulitah

^ gledališko premiero Ovinek, ki je bila 2. julija, se je v ptuju pričel letošnji festival Poetovio, v okviru katerega se 1,0 do 8. avgusta zvrstilo več kot 40 prireditev; v programski Ijijižici jih je navedenih 48, od tega je največkrat (22 ozi-fopia krat) kot prireditelj zapisano Društvo umetnikov li, ustvarjalcev Ptuj, ki tudi pripravlja največ prireditev l,rez vstopnine - vse razen treh: festivalske premiere in l^tne izvedbe predstave pod naslovom Mali raj avtorja Vebojše Pop - Tasiča (režiser Jernej Lorenci, premiera pa na dvorišču Dominikanskega samostana), gledališke predstave Gospodična Julija avtorja Augusta Strindberga m monodrame Cabares, cabarei avtorja in izvajalca Zijaha Sokoloviča. Festivalske prireditve naj bi na ptujske ulice in trge ter na druga prizorišča privabila novih 30 tisoč obiskovalcev. Predvsem pa je namen festivalskega dogajanja oživiti staro mestno jedro s kvalitetno ponudbo kulturnih, zabavnih in turističnih prireditev.

Novost v letošnjem programu predstavljata poletni kino (predstave bodo na dvorišču dominikanskega samostana) in koncerti na grajskem dvorišču. Nosilec in povezovalec projekta je Gospodarsko interesno združenje Poetovio vivat, ki je tudi organizator poletnega kina med 27. in 30. julijem in koncertov klasične in avtorske glasbe. Pod njegovim okriljem pa je prvič izšla tudi programska knjižica z vsemi prireditvami v dva tisoč izvodih, ki bo Ptujčane in druge obiskovalce mesta vodila od prireditve do prireditve.

Soorganizatorji so mestna občina Ptuj, ki je tudi glavni pokrovitelj in soorganizator srečanja pevskih zborov starih mest, ki bo 1. avgusta v okviru prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj, Gledališče Ptuj, Zveza kulturnih društev. Društvo umetnikov in ustvarjalcev, Komunalno podjetje z Ožbaltovim sejmom in društvo Ranča, ki se vključuje s tekmo z rancami, ter Turistično društvo Ptuj s turističnimi dnevi. Prirediteljev pa je še več. Zadnji dan festivala Poetovio '98, ki bo 8. avgusta, bo potekala ptujska noč.

že dopoldne pa bodo pred Mestno hišo ter na ulicah in trgih starega mestnega jedra nastopili udeleženci letošnjega mednarodnega foklornega srečanja. Letošnji festival vključuje gledališke predstave, glasbeno, literarno in likovno ter plesno dogajanje, vanj pa se vključujejo tudi filmske predstave in zabavne prireditve.

Od vseh organizatorjev prireditev je v najbolj nezavidljivem položaju - kljub kvaliteti prireditev - Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj, ki je bilo v bistvu tudi začetnik festivalskega dogajanja na ptujskih trgih in ulicah pred petimi leti. V okviru Poletnih kulturnih večerov pripravlja mednarodni kulturni festival oziroma srečanje umetnikov. Da bi pokrilo celoten program, potrebuje njamanj 2,5 milijona tolarjev. V tem trenutku razpolaga s 500.000 tolarji, kolikor za njegove prireditve prispeva mestna občina Ptuj. Podobno kot prejšnje leto se je odzval So-ros, ki bo pokril stroške mednarodnih udeležencev in tudi njihove potne stroške. Sicer pa je fondacija Soros organizacija, ki dejavnost Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj podpira že nekaj časa. Tako so njihov projekt že predlagali kot Cultural Link v centralo v New Yorku. Na prepi-

hu je tako del programa slovenskih izvajalcev, kjer še manjka do polnega pokritja kar precej denarja. Nova Ljubljanska banka -podružnica Ptuj in Nova KB Maribor sta svoj sponzorski prispevek že zagotovila, na druge še čakajo. Ivan Brač, predsednik Društva umetnikov in ustvarjalcev, se zaveda odgovornosti, ki jo je s programom prevzel, prepričan pa je, da bi vsako krajšanje programa okrnilo celomo zasnovo njihovega deleža v okviru festivala Peoto-vio, ker ne bi več predstavljalo predvidene nadgradnje lanskega deleža. Še vedno pa tudi vztraja, da so prireditve, razen že omenjenih treh, za obiskovalce brezplačne. Takšna kalkulacija je na zelo majavih nogah tudi zaradi tega, ker ti pri publiki v Ptuju ni nikoli jasno, ali bo neko predstavo sprejela ali ne. Festival pa si po Bračevem prepričanju zasluži vso podporo, tudi materialno, že zaradi tega, ker ima tudi svojo avtentično produkcijo. Letos bo Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj sodelovalo z eno premiero, v naslednjih letih celo z dvema ali tremi.

MG

PTUJ / V MESTNI H IS I RAZSTAVA SLOVENSKA POMLAD DESET LET KASNEJE

Shvenska pomlad kal sinonim prolesHi

Razstavo Slovenska pomlad deset let kasneje je odprl župan Miroslav Luci. Foto: Črtomir Goznik

V Mestni hiši v Ptuju so 3. julija odprli razstavo Slovenska pomlad deset let pozneje, ki v sliki in besedi predstavlja dogodke izpred desetih let, ki so sinonim slovenskega protesta in v marsičem prelomnica naše novejše zgodovine, kot je na otvoritvi povedal župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci.

"Razvilo se je protestno gibanje, ki bi ga po množičnosti lahko primerjali z največjimi do tedaj: s taborskimi pred trinajstimi in deklaracijskim pred osmimi desetletji. Tudi na plečih četverice: Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla in kasneje veteranov vojne za Slovenijo smo s presenetljivo enotno politično voljo uresničili tisočletni sen: ustvarili državo in njeno usodo vzeli v svoje roke," je omenil Miroslav Luci. Pred desetimi leti je Ljubljana z Roško postala središče, v katerem se je sproščala pozitivna demokratična energija Slovencev.

Odprtje razstave, ki bo v

Mestni hiši na ogled do 23. julija, je pospremil mladi harmonikar David Vidovič. Upati je, da si jo bo ogledalo več Ptujčanov, kot jih je bilo na otvoritvi. Takšno upanje goji tudi slavnostni govornik župan Luci, ki je dejal, da po vsej verjetnosti majhna udeležba ni rezultat odnosa do naše samostojnosti, temveč bolj slabe informiranosti. Sicer pa se je podobno dogajalo že ob prazniku dneva državnosti. V kritičnih razmerah na političnem, socialnem in pokojnis-kem področju naj bi iskali vzroke za to, da so dogodki, povezani z nastajanjem države, premalo uveljavljeni.

MG

6

Četrtek, 9.julij 1998 - TEON)^

PTUJ, MOSKANJCI / OBISK ZVEZDE TELEVIZIJSKE NADAUEVANKE LETICIE CALDERON

Solze sreče za Esmeraldo

Nadaljevanje s 1. str.

Na županove besede je Leticia Calderon odgovorila: "Vesela sem, da sem v enem od prečudovitih mest. Vesela sem, da sem z vami; rada vas imam. Hvala vam, ker gledate Esmeraldo". V spomin na srečanje s Ptujčan-kankami in Ptujčani ji je župan Miroslav Luci izročil simbol Ptuja in Slovenije - kurenta, ki bo z njo šel v Mehiko. Zahvalila se je z besedami, da nima več dosti povedati v zahvalo za prisrčen sprejem, ker srce ne zna več govoriti. Obljubila pa je, da mogoče še pride.

Metanje nepodpisanih fotografij z balkona Mestne hiše pa je med množico povzročilo pravo prerivanje, ki je za posledice imelo poškodbo neke ženske, v tej evforiji pa so mnoge tudi zapuščale otroke, kar je povzročilo še dodatno zmedo. Zato so Esmeraldo iz Mestne hiše odpeljali skozi stranska vrata, množica pa je še nekaj časa živela v pričakovanju še enega srečanja z Esmeralno, ki pa ga več v Ptuju ni bilo.

Po sprejemu v Mestni hiši je pot nadaljevala v Gorišnico, kjer so jo domačini sprejeli s krajšim kulturnim programom na Do-minkovi domačiji, ki jo obnovljeno še kako radi pokažejo vsakemu obiskovalcu. Popoldan je bila Leticia gostja gostišča Botra v Gorišnici, kjer so posebej zanjo pripravili kosilo Esmeralda. Vrhunec njenega nedeljskega obiska na Štajerskem koncu pa je bilo srečanje z blizu 5 tisoč oboževalci na letališču v Moškanjcih, kjer je Esmeralda iz rok gorišniškega župana v dar dobila haloški klo-potec. Leticia se je v nekaj

stavkih (nekaj besed je povedala tudi v slovenščini) zahvalila svojim oboževalcem, jih pozdravljala z nasmehom, potem pa samo še pomahala v slovo in obljubila, da v Slovenijo še kdaj pride, kajti slovenska dežela in njeni ljudje so bili zanjo prečudoviti. Ljudem je zagotovo ostala v lepem spominu, uresničile so se jim sanje, sedaj jim ostaja le še nadaljevanka, kjer bodo lahko Esmeraldo še občudovali.

Le koga si bodo Slovenci tako močno zaželeli videti v prihodnje, kdo bo nova "Esmeralda"?

VANJA NA VEČERJI Z ESMERALDO

Med navdušenimi oboževalkami Esmeralde je tudi 16-letna

Vanja Orovič iz Moškanjcev, dijakinja drugega letnika ptujske ekonomske šole. Nadaljevanko spremlja od vsega začetka. Ker babica ve za njeno oboževanje, je izpolnila kupon na njeno ime v Novicah. Sreča ji je bila naklonjena in bila je med tridesetimi izbranimi, ki so se udeležili televizijskega snemanja. Vsi so ob tej priložnosti dobili majico z njeno podobo, ki jo bo Vanja skrbno čuvala. Med udeleženci snemanja so izbrali šest srečnežev, ki so bili povabljeni na večerjo z Esmeraldo, med njimi je bila tudi Vanja. Večerjali so v mehiški restavraciji Časa del papa v Ljubljani. Predjed so pojedli brez Leticie Calderon, pridružila se jim je pri glavni jedi. Skupaj so bili dobro uro in pol, v nadvse sproščenem in prijaznem vzdušju so se v glavnem pogovarjali o nadaljevanki.

Vanjini vtisi s srečanja s televizijsko zvezdo so še zelo sveži. Pravi, da niti v snu ni pričakova

la, da se bo v živo kdaj srečala s svojo priljubljeno igralko. Vedno znova in znova mora obujati srečanje z njo, vsi bi želeli vedeti, kako je bilo.

"ESMERALDO RADI POGLEDAMO"

Kaj so pred obiskom Leticie Calderon na letališču v Moškanjcih povedali njeni oboževalci? Kakšna je Esmeralda zanje in zakaj neki so jo prišli pogledat? Povprašali smo nekatere mimoidočih in nastala je tale Tednikova anketa.

Verona Zgeč iz Zamencev: "Rada bi videla, ali je Esmeralda v resnici takšna kot v nadaljevanki. Meni se zdi, da je zelo pravična oseba. Bomo pa videli

in slišali, kaj nam bo povedala, ko bo prišla v Moškanjce in nas pozdravila."

Avgust Milošič iz Malega Okiča: "Rad bi videl Esmeraldo in z ženo pričakujeva, da bo prišla vesela. Posebej zanjo sem naredil tudi haloški klopotec, ki ga bo kot darilo ponesla s seboj v Mehiko. Zelo se veselim srečanja z njo, nanjo pa čakam že kar nekaj časa, samo da bi prišla. Povem vam, da redno spremljam nadaljevanko Esmeralda."

Helena Dokša iz Zavrča: "V

Moškanjce sem prišla zato, ker si želim videti Esmeraldo. Nič posebnega ne pričakujem od nje, rada bi jo enkrat v življenju videla od blizu in v živo. Rada gledam tudi nadaljevanko in doslej mi je bilo najbolj všeč, ko je Esmeralda udarila Fatimo. Rada bi ji podarila vrtnico ..."

Jožica Cafiita iz Sovič: "Prišli smo, da vidimo Esmeraldo v živo, predvsem zato ker mi je igralka in tudi nadaljevanka zelo všeč. Ne spremljam je tako zelo redno, ampak takrat, ko imam za to čas. Težko bi rekla, kaj mi je na Esmeraldi tako zelo všeč. Ima pač tako vlogo, ki je ljudem všeč, saj tudi marsikdo od nas živi v takih okoliščinah, kot so predstavljene v nadaljevanki."

Slavko Gracer s Polenšaka: "Na letališče v Moškanjce sem prišel s svojo družino, ki želi videti Esmeraldo. Prišli smo že ob 13. uri in čakamo nanjo, zato upamo, da bo prišla med nas pravočasno, kajti lahko se zgodi, da se bomo v družbi že prej napi-li. Osebno nadaljevanke ne poznam, bolj jo poznajo moji domači, sicer pa je to televizijska atrakcija in zelo poznana. Vem tudi, da je Esmeralda že spregledala; to sem spoznal ravno takrat, ko sem šel iz dnevne sobe v otroško in je doma nastal kraval. Upajmo, da se ji vid v Sloveniji ne bo poslabšal. Verjetno tudi v prihodnje ne bom spremljal nadaljevanke, ker pač za to nimam časa, organizatorji pa bi morali danes kupiti vsaj 2 toni žepnih robčkov, ker se bodo še točile solze."

Danica Žnidarič iz Zamušanov: "Otroci gledajo Esmeraldo in sem jih spremljala na letališče, ker si jo želijo videti od blizu. Včasih nadaljevanko tudi sama pogledam, ker za redno gledanje nimam časa, je pa to lep film. Esmeralda je prijetna in vesela bom, da jo bom danes lahko tudi videla."

Stefanie Mojzes iz Hrvaške: "Na letališču v Moškanjcih smo zaradi Esmeralde, od sorodnikov smo izvedeli, da prihaja v ta kraj. Veselim se, da jo bom lahko videla, samo malo predolgo traja to čakanje, njen prihod so nam obljubili že prej. Zame je to ljubezenska zgodba, pogledam pa nadaljevanko, ko utegnem. Ne vem, kakšen konec bo imela Esmeralda, verjetno bo nepričakovan."

Dušan Lozinšek iz Stojncev:

"Otroka in ženo sem pripeljal v Moškanjce, da skupaj vidimo Esmeraldo. Tu in tam tudi sam pogledam nadaljevanko, Esmeralda mi je všeč, tako kot mnogim drugim. Nič posebnega ni v njej, dobra je sama nadaljevanka in dobra je zgodba."

Davorin Novak iz Ormoža: "V Moškanjce sem moral pripeljati ženo in otroka, da vidijo Esmeraldo. Tudi sam jo poznam iz nadaljevanke in rekel bi, da je zelo lepa. Videl sem jo že v Gorišnici, sedaj jo bomo počakali še tukaj in upam, da nam bo povedala kaj lepega. Ne vem pa kakšen bo konec Esmeralde."

Aljaž Čuš iz Domave: "Prišel sem pogledat Esmeraldo, igralko, ki jo poznam s televizije. Meni se zdi lepa in zanimiva, veselim se, da jo bom lahko videl od blizu. Rad bi ji povedal, da jo rad gledam."

Pripravile:

Ma/da Goznik, Tatiana Mohorko ii* Marija Slodnialt

Fotografije:

Ni, Slodnlaltf 7. Mohorko

Klopotec bo Leticio Calderon spremljal v daljno Mehiko

Vanja, ki je bila izžrebana za večerjo z Esmeraldo, pravi: "Letošnje počitnice bodo verjetno zanimive, ker me bodo vsi spraševali o Esmeraldi."

Večtisočglava množica na letališču v Moškanjcih

Esmeralda na balkonu ptujske Mestne hiše

Marcus, Leticiin mož, v vlogi fotografa

Boj za Esmeraldine razglednice v Ptuju

"Esmeralda ma vas rada - YES?'"

Verona Žgeč, Avgust Milošič, Helena Dokša, Jožica Cafuta, Slavko Gracer, Danica Žnidarič, Stefanie Mojzeš, Dušan Lozinšek, Davorin Novak in Aljaž Čuš

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

7

forčija / popolnost turizma v klubih magic life

ffe Sff na dopustu lahko privošiiš več •••

jufizem je svetovna dejavnost številka ena, saj v njegovem ^iru posamezne države ponujajo (in če uspejo, tudi pro-^o) vse, kar se na nekem območju ust>arja: hrano, oijačo, storitve, izdelke, naravno in kulturno dediščino, ^aoje ••• Seveda pa je potrebno celotno ponudbo pripravi) v takšni obliki, da bo gosta pritegnila, ga zadovoljila ju za stalno priklenila nase.

pravzaprav so le uvodne misli precej suhoparen začetek ses-javka o tako rekoč popolni turistični ponudbi, ki jo je pripravila avstrijska turistična organizacija Gulet (njeno popolno ime je pravzaprav Gulet Touropa Tou-jistik) in ki smo si jo s posredovanjem agencije Sonček iz Mari-Ijora (ta ima svoj sedež tudi v ptuju v Krempljevi ulici - ob stavbi sodišča) ogledali tudi nekateri predstavniki slovenskih medijev. Tej avstrijski popolnosti rečejo Magic Life -čarobno življenje torej. Gre za turistične centre, ki so jih Avstrijci zgradili v Turčiji (tam jih je sedem, sicer pa je Gulet svoj turistični razvoj tudi pričel v Turčiji), Grčiji (dva kluba Magic Life), Tuniziji (prav tako dve središči), sistem Magic Life pa izvajajo tudi na dveh svojih jahtah.

V čem je posebnost njihove ponudbe? V tem, da z nakupom eno-, dvo- ali večtedenskih počitnic plačaš vse, od prevoza (letalskega in avtobusnega z letališča do hotela), nastanitve (v hotelih ali bungalovih) do vse hrane in vse pijače, ki jo zmoreš zaužiti, plačane so športne aktivnosti in uporaba vseh športnih objektov, ki jih posamezni center nudi, cena zajema posebne aktivnosti za otroke -iratka ko greste na dopust v center Magic Life, lahko denarnico pustite tako rekoč doma, ker je ne boste potrebovali (razen seveda za spominke ali če se boste udeležili katerega od izletov do prekrasnih kulturnozgodovinskih zanimivosti dežel gostiteljic). Da klubi magic Life niso kar tako, dokazuje na pri

mer tudi podatek, da ima klub Sarigerme v Turčiji (tega smo si poleg pred dvema mesecema odprtega Ultra Magic Life kluba v Bodrumu v Turčiji ogledali) 60 odstotkov stalnih gostov - takih torej, ki v njem letujejo iz leta v leto.

Pravzaprav bo kdo porekel, da pretiravam v reklamne namene. Vendar pa je bivanje v Turčiji, čeprav samo tridnevno, razblinilo predsodke, ki jih ima človek o tej deželi, pa tudi tiste o visoko organiziranem turizmu, v katerem se človek izgubi. Turizem, kot ga ponuja Gulet, namreč človeku zagotavlja individualnost, nikdar nimaš občutka, da si le eden v množici nepomembnih gostov. Hotelski in vsi drugi objekti, v katerih živiš v času dopusta, niso neki novodobni arhitektonski spački, pač pa izžarevajo vzdušje Turčije. Vsi zaposleni (v glavnem boste srečali mlajše Turke) se v kar največji meri trudijo, da bi ustregli vašim željam. Morda boste imeli težave s sporazumevanjem, ker pač vaša nemščina ni popolna - ampak popolna ni niti nemščina zaposlenih mladeničev, pa vam bo takoj lažje (sicer pa se tudi z angleščino da veliko postoriti), in če zmorete nakupovati pri debeli Berti ali v Metroju, vam bo uspelo tudi v klubu Magic Life v Turčiji s prstom pokazati, kakšne so vaše trenutne potrebe po pijači.

Omenil sem že, da bivanje v klubih Magic Life (enako je tudi v manj razkošnih, a še zmeraj do popolnosti organiziranih klubih Papillon - v enem izmed njih, v Kadikalah v bližini Bodruma, smo preživeli drugi dan) zajema

vse človekove potrebe - vse, kar je tam, vam je na voljo brez dodatnega plačevanja. In kaj je to »vse« na primer na področju prehrane? Hrana je na voljo neprestano. Najprej zajtrk (samopostrežni, kot je samopostrežno pravzaprav vse) do 9. ali 10. ure. Ce ste zaradi nočnega življenja zajtrk prespali, vam je do kosila na voljo pozni zajtrk - do 12. ure. Potem je dve ali tri ure kosilo. Takoj po kosilu (ki je prav tako v samopostrežni restavraciji, natakarji so tam samo zato, da za vami pospravijo - in to v trenutku) na drugem koncu pripravljajo popoldanske prigrizke (ti so zlasti primerni za otroke, ki opoldne niso prav lačni, ob pol treh pa jih zgrabi silna lakota po hamburgerju, hrenovki v štručki ali podobni hitro pripravljeni hrani). Ste navajeni na angleški čaj ob petih? Takrat je čas tudi za kavico in kakšno pecivo. Do kakih šestih, ko je večerja. Samopostrežna ali v posebnih restavracijah (na primer italijanski, turški - Sofra ji rečejo - ali ribiški ali kaki drugi, v katerih pa ti strežejo hrano natakarji; ampak samo enega od glavnih obrokov, predjed, solata in sladica so samopostrežni). Če vas bo po večerji kakšna aktivnost spet zlakomila, vam je na voljo polnočni prigrizek. Bo dovolj? Hrana je pestra, nekoliko drugačna od tiste, kot jo poznamo doma, malce turška, pa vendar toliko podobna, da ne bo težav niti z iz-birčneži. Da o pregrešno dobrih turških slaščicah ne govorimo. Ali pa o postrvi, pečeni z zelenjavo v keramični posodi in to v krušni peči, na koncu pa še gra-tinirani s sirom? Če jo pripravljate tudi pri vas, me brez skrbi povabite!

Pijača je prav tako brezplačna. Brezalkoholna in alkoholna. Od alkoholne imajo na voljo lokalno pijačo (turško pivo je prav prijetno, šesto še boljše od prvega, pri desetem pa okus nekako posebej zaživi), brezalkoholna pa je svetovna - od pepsija do fante, spra-jta in raznih limonad. Kavica? Turška ali espresso. Koktajli? Otroški in odrasli. Samo po njih morate, prazne kozarce bo že odnesel kateri iz množice zaposlenih. In če boste pili mineralno vodo, to ne bo zato, ker si drugega ne boste mogli privoščiti, ampak ker tako želite v tistem trenutku. Tudi to daje čarobnemu življenju čarobnost: ljudje dobimo občutek enakovrednosti, kajti vsi si lahko privoščimo vse. Mizica, pogmi se je tudi v naših rokah.

Čistoča? Ponudniki čarobnega življenja bi lahko bih užaljeni, če bi podvomili o čistoči pri njih. Kajti vse je na svojem mestu in vse se blešči. Tudi če smo ljudje včasih packi (spomnite se samo čikov, ki jih zadimljeni del človeštva tako rad odlaga kjerko

li), množica ljudi, ki skrbijo za red in snago v Guletovih turističnih postojankah, naše napake odpravi. Sicer pa me je presenetila čistoča tudi drugih krajev (kajti na račun slabe čistoče v Turčiji sem slišal marsikatero). Ko smo se na primer vozili ob obali 40 kilometrov dolgega jezera, nisem opazil niti ene same samcate polivinilaste vrečke ali kakšne druge svinjarije, obešene po bambusih -pokažite mi eno samo slovensko reko brez takih okraskov (da o ptujskem ponosu - potoku Grajeni - ne govorimo).

Pred tednom je novinar M. Ozmec v Tedniku na prvi strani razmišljal, kako pravzaprav vsi na veliko hodimo na Hrvaško, pa čeprav tam o nas nimajo lepega mnenja (če smo pošteni, nas ignorirajo, kajti povsod po hotelih boste našli na primer slovaške in češke napise, slovenskega pa ne, pa čeprav Slovenci pustimo na Hrvaškem več denarja kot drugi gostje). Mogoče bo pa res čas, da odkrijemo tudi druge turistične cilje. Se zlasti, če nam ponujajo kakovost.

Mogoče še to. Če so vas zamikale počitnice, ki v svoji ponudbi vključujejo vse {Alles inklusive pravijo temu pri Gule-tu), ali pa tiste s polpenzioni, ne mislite, da je za letos za kaj takega prepozno. Vedno se namreč zgodi, da mora kdo od gostov v zadnjem trenutku odpovedati potovanje (mimogrede: za tak primer je zavarovalnina vključena v ceno, vključena je tudi parkirnina na letališču, do katerega ste se pripeljali s svojim avtomobilom, za ves čas vaše odsotnosti, vključeno je tudi zavarovanje za primer, da se v času, ko ste na dopustu, kaj zgodi in morate nujno domov - zagotovljen imate polet s prvim leta

lom); no, m ce je nekdo potovanje odpovedal, je njegov sedež prost, za organizatorje pa ni dražjega kot prazen letalski sedež (pa čeprav je tako velik kot Gulet, ki spravi na pot kar 60 odstotkov vseh avstrijskih letalskih turistov). Zato pa imajo v agencijah še ponudbo za zadnji trenutek - temu strokovno rečejo u/tra last minute, ki je lahko tudi do polovice cenejša kot običajno. Ko smo v ponedeljek poklicali v Sonček na Ptuju, so nam na primer povedali, da je za v Turčijo

na voljo letovanje po približno 65.000 tolarjev (14-dnevni pol-penzion v Bodrumu - hotel s tremi zvezdicami).

Za konec: hvala avstrijski turistični organizaciji Gulet ter mariborskemu Sončku in njihovi ptujski podružnici, ki so omogočili, da lahko bralcem Tednika predstavimo turizem prihodnosti s celovito ponudbo in turistični izdelek Magic Life.

Jože Šmigpc

Klub Papillon (metulj) v Kadikalah je nekoliko manj razkošna različica klubov Magic Life

Kadikale - klub Papillon

Dej "turške ekspedicije": (od leve) predstavnica Ptujskega Sončka Sonja Požgan, direktor Miro Pri-'^orac ter zakonca Trglec z radia Maribor

^^'■igerme - zaščitni znak turškega turizma

Ultra Magic Life klub v Bodrumu so odprli pred dvema mesecema

a

Četrtek. 9. julij 1998 - TEDN||

CIRKULANE / PRIPRAVE NA lOO-LETNICO KULTURNO-PROSVETNEGA DRUŠTVA

Prihodnje leto bogato s Irvlfvroi

»Malo je društev, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo tradicijo kot prosvetno društvo Francka Kozela iz Cirkulan. To kaže na veliko željo in sposobnost ljudi iz tega dela Haloz, da po težkem delu uveljavljajo svoj jaz tudi v ljubiteljskem umetniškem sporočilu preko pesmi, tamburice ali odrskih desk,« je ob 90-letnici KPD iz Cirkulan zapisal Franc Lačen, sedanji predsednik Zveze kulturnih društev Ptuj, in prav s temi besedami bi lahko danes, ko se v društvu pripravljajo na praznovanje stotega jubileja, nadaljevali. Pred kratkim so pripravili veselico s petjem, tamburanjem in igro, s tem pa naznanili tudi bogato kulturno leto 1999, ko bodo v društvu praznovali visoki jubilej.

O zgodovini društva, bogatih začetkih v ljubiteljski kulturi in seveda o domačinih, ki so ustvarjali in bogatili kulturo na vasi, je bilo že veliko zapisanega. Pri sv. Barbari v Cirkulanah se je

kultumo-prosvetno življenje začelo z ustanovitvijo bralnega društva Naprej, sledili so tam-buraški zbor in druge glasbene skupine, pevci, godba na pihala in ljubiteljski gledališčniki v

dramski skupini. Nekatera leta so bila izredno bogata po kulturnem ustvarjanju, prirejali so razne kulturne prireditev in srečanja, tudi zelo uspešno veselice s petjem, tamburanjem in igranjem, ki jih želijo obuditi. Dramska skupina se je ohranila do danes, prav tako mešani pevski zbor, tamburaška skupina se je znova sestala in uspešno ustvarja, sedaj so se društvu pridružili še ljudski pevci, lahko pa bi v kulturno-prosvetno društvo prišteli še mlade pevce in tamburaško šolo, ki dela na OŠ Cirkulane. Društvo je danes bogato tudi po številu članov, ob letu, ko bodo praznovali 100-let-nico, pa bi bili zelo veseli, če bi

štelo sto m vec članov. Lahko se pohvalijo tudi s svojim znakom, ki ga ni težko opaziti in predstavlja več simbolov: knjigo, liro, masko ter trto z grozdom, ki ponazarja Haloze.

NA BORLU

PREDSTAVA CEUSKI GROFJE

V Cirkulanah se v tem času že na veliko ukvarjajo s programom, s katerim se bodo predstavili ob stotem jubileju, zato so imenovali poseben odbor za pripravo programa in brošure, ki bo nekakšno nadaljevanje tiste izpred 10 let. Boštjan Polajžer, novi predsednik KPD Frančka Kozela, pravi, da bodo poleg 100-letnice praznovali še 220-letnico šolstva in bodo ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo. Prizadevajo si še pri obnovi cerkve sv. Katarine, čeprav zato še zdaleč nimajo finančnih zmožnosti, poleg tega pa bodo program vseh prireditev razvlekli na celo prihodnje leto. V tem času imajo veliko dela, saj bi se radi čim bolje predstavili in 8. septembra prihodnje leto, ko bo osrednja svečanost v domačem okolju, bi radi povabili ugledne slovenske kulturne delavce in ustvarjalce.

»Mešani pevski zbor bo pripravil samostojen koncert, organizirali bomo medobčinsko

in najverjetneje tudi republiško srečanje tamburaških skupin iz vse Slovenije na gradu Borlu, kjer naj bi se sicer odvijalo največ kulturnih prireditev in čim manj v zaprtih dvoranah. Dramska skupina se že pripravlja na velik gledališki projekt - Celjske grofe v režiji Lojzeta Matjašiča, igro pa bodo odigrali na prostem na gradu Borlu. Ponovili in pripravili bomo še kakšno veselico s tamburanjem, petjem in igranjem, čeprav prvič nismo bili tako uspešni, potem pa imamo večji projekt pred sabo tudi tambu-raši. Ob jubileju društva nameravamo izdati CD z ljudskimi pesmimi in predstaviti nalogo o raziskavi naše noše, ki je že bila opravljena pred kratkim. Raziskovali smo namreč noše tega kraja z začetka tega stoletja in vse to po fotografijah, ki jih imamo v društvo ohranjenih izredno veliko. Nekoliko lažje delo imamo pri boršuri, saj obstaja arhiv za preteklih 90 let, dodali mu bomo le zadnjih 10, vse to pa imata v rokah Jože Vido-vič, dosedanji kronist, in Mateja Muršec, predsednica odbora za pripravo programa ob jubileju društva.

Naše društvo se je že vključilo v informacijski servis lokalne

razvojne agencije Halo, prišli radi tudi v katalog Haloz, ki ^^ pripravlja, pripravljamo prop^, gandni material, povezovali p^ se bomo še naprej s sosednji^j kulturnimi društvi, veliko nas. topali in želimo biti čim več v medijih. Ob 100-letnici drušivj pač ne želimo biti sami zase želimo si večjih in odmevni^ prireditev z bogatim progra. mom, kjer se bomo lahko ljudem predstavili z vsemi sekcijam, društva in bogatim kulturnim ustvarjanjem. Ne nazadnje pa i našim društvom, kamorkoli grj. mo po nastopih, predstavljamo svoj kraj, Haloze in našo občino Gorišnica, ki nam pri našem kulturnem delu veliko pomaga,« Pred člani KPD iz Cirkulan je torej zahtevna in odgovorna naloga, in četudi brošuro z zgodovinskim orisom društva že skoraj imajo v rokah, pa se želijo ob jubileju predstaviti z bogatim ljubiteljskim ustvarjanjem, pri-zorišče vseh prireditev pa naj bi bil grad Bori. Najvztrajnejši ustvarjalci in mentorji skupin bodo v društvu zagotovo ostali še desetletja in desetletja, zato se ni bati, da bi kulturno ustvarjanje v Cirkulanah bilo tako kmalu pozabljeno.

T. Mohorko

Boštjan Polajžer, predsednik KPD v Cirkulanah. Foto: TM

Najstarejša ohranjena fotografija društva iz leta 1899, ko je bilo ustanovljeno bralno društvo Naprej sv. Barbara v Cirkulanah s tamburaši, moškim komornim pevskim zborom in dramsko skupino.

ŽE ČETRTIČ / LEPOTE VINOGRADOV OBEH BREGOV MURE

Umetniško ustvarjanje pri Svetinjait

Pred dnevi je deset avstrijskih in slovenskih umetnikov končalo petdnevno ustvarjanje na letošnji tradicionalni, že 4. mednarodni slikarski koloniji "Lepote vinogradov obeh bregov Mure". Gre za slikarsko kolonijo, ki se je začela pred štirimi leti in je plod dobrega medsebojnega sodelovanja okrajnega glavarja Bad Radkersburga dr. Konrada Kraicha in vodstva Pomurskega sejma iz Gornje Radgone z direktorjem Janezom Erjavcem, na njej pa priznani slovenski in avstrijski slikarji ustvarjajo lepote vinogradov in drugih znamenitosti na levem in desnem bregu reke Mure, v dveh prijateljskih pokrajinah in državah, ki čedalje bolj sodelujeta na več področjih.

Potem ko so v minulih letih ustvarjali v okolici Klucka, pa na Janževem Vrhu ia Kapeli ter lani v Bad Radkersburgu in njegovi okolici, se je letos po pet slovenskih (Jože Faltin, Jože Den-ko, Vinko Železnikar, Zdravko Taccy in Adolf Pen) in avstrijskih (Alois Bresnik, Helga Ruse-haitz, Christa NickI - Wladovski, Edith Maria Keckeis in Franz Troper) slikarjev odločilo lepote slovenskih vinogradov prenašati na platno v prekrasnih Jeruzalemsko-ormoških goricah pri Svetinjah. V petih dneh so umetniki naslikali skupno čez 80 slik, njihove umetnine pa bodo

sprva razstavljene v hotelu Radin v Radencih ter po še nekaterih pomurskih krajih, v času 36. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma pa bodo slike krasile stene nekaterih prostorov na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Po končanem sejmu bodo umetnine, nastale v okolici Svetinj, razstavljene tudi ponekod v sosednji avstrijski Radgoni: v Kurzentruiriu, Kurhotelu ter hotelu Kaiser vom Ostereich, Radkersburger Hof, v Parktermah in v Landhaus "Vier Jah-reszeit".

"V Sloveniji imamo več sto različnih likovnih kolonij, tudi mednarodnih, za katere pravzaprav nihče ne zna natančnega števila. In med tem je tudi naša kolonija, ki smo jo poimenovali kar vinogradi obeh bregov Mure, ki pa je kljub vsemu za malenkost drugačna od drugih kolonij, kajti na njej vsako leto sodelujejo slikarji - umetniki iz obeh držav in ustvarjanje poteka v dveh državah. Mislim, da se je naša kolonija lepo prijela in postala tradicionalna, z njo pa bomo vsekakor nadaljevali tudi prihodnja leta. Sicer pa kot vsako leto smo tudi sedaj ustvarjali v različnih tehnikah: akvarelih, akrilnih oljih in tudi vseh drugih tehnikah. V Jeruzalemsko-ormoških goricah smo tokrat imeli izvrstne pogoje. Motive smo Črpali v prekrasni okolici, ki smo jo zelo dobro spoznali, to pa so bili motivi iz vinorodnih goric z veliko neokrnjene narave in lepot. In tako bomo drugo leto nadaljevali na drugi strani reke Mure v Avstriji, hkrati pa moramo biti hvaležni tako sponzorjem iz Avstrije kot predvsem Janezu Erjavcu, direktorju Pomurskega sejma, ki je bil tudi eden iniciatorjev te zanimive kolonije," nam je povedal znani soboški slikar Adolf Pen.

O. Bakal

KIDRIČEVO / GLASBENI UTRIP NA OSNOVNI SOLI

ffeif cerf mladih ffovfisfok

Pred štirimi leti je Suzana Menoni na osnovni šoli Kidričevo vpeljala eno izmed glasbenih dejavnosti, ki popestrijo glasbeno življenje na šoli. Otroke drugih, tretjih in četrtih razredov je navdušila za igranje blokflavte. Ker se je odzvalo veliko otrok, jih je zaradi laqega dela razdelila v dve skupini.

Interesna dejavnost je potekala dvakrat tedensko po petinštirideset minut. Pouk je skupinski. Sedaj so otroci prav tako razdeljeni v dve skupini. V prvi so začetniki, v drugi pa tisti, ki nadaljujejo igranje blokflavte. Začetniki preko igre najprej spoznajo blokflavto in njene sorodnike med instrumenti. Poskusijo pihniti vanjo in kmalu ugotovijo, da morajo biti z njo nežni. Naučijo se pravilnega dihanja in pihanja v blokflavto. Sledi pravilna drža in spoznanje, kako izvabimo iz blokflavte različne tone. Kmalu začnejo spoznavati note. Ko spoznajo prve tri tone in njihov zapis, se že naučijo prvo pesmico - Kuža pazi. Vedno več not poznajo in z njimi vedno več pesmic. Spoznajo tudi violinski ključ, notne vrednosti, višaj, nižaj ... Skratka vse tisto, kar potrebujemo za branje notnih zapisov. Naučijo se zaigrati veliko preprostih otroških pesmic.

S tistimi otroki, ki nadaljujejo igranje blokflavte še naslednjo leto ali dve, pa se Suzana Menoni loti zahtevnejših skladb. Zaigrajo dvoglasne skladbe, kanone ali pa

pesmi popestrijo z Orffovimi glasbili in drugimi instrumenti. Velikokrat nastopajo na raznih šolskih prireditvah - večjih proslavah, novoletnem koncertu s pevskim zborom, prireditvi ob zaključku bralne značke ... Otroci se veselijo vsakega nastopa, da lahko svojo dejavnost prikažejo čim več ljudem. Najbolj pa se veselijo vsakoletnega nastopa za starše. Na njem zaigrajo

vse pesmi, ki so se jih naučili v enem šolskem letu.

Tudi letos so pripravili pester program za starše in delavce šole. 22. junija so prikazali delo od samega srečanja z blokflavto pa do najzahtevnejših izvajanj. Najprej se je predstavila mlajša skupina, nato pa še starejša. Obe sta poželi velik aplavz. Ker pa papir na žalost ne prenaša zvoka, nam utrinek s srečanja pošiljajo preko fotografije.

Ur

GUEDAUSCE PlUJ / ČETRTA PREMIERA SEZONE 1 997/98

Ptujsko gledališče je prejšnji četrtek, 2. julija, ob 21. uri na dvorišču za dominikanskim samostanom pripravilo letošnjo četrto premiero. Gre za delo nemškega dramatika Tankreda Dorsta Ovinek. Kljub dežju, ki je namočil premierno predstavo, so gledalci in igralci vztrajali do konca. To je prva slovenska uprizoritev Prevod je oskrbel Jaro Novak, režiser je bil IVIatjaž Letin, dramaturginja Tatjana Doma, lektor Arko, scenografka in kostumografka Mirjana Koren

igralci pa Nenad Tokalič - Nešo, Tadej Toš in Ivo Leskovec

Ovinek je igra o dveh bratih, eden je poklicni sestavljalec pogrebnih govorov (Tadej Toš), drugi pa mehanik (Nenad Tokalič). Njuna poklica se izvrstno dopolnjujeta, saj živita v bližini ovinka, iz katerega avtomobili pogosto zletijo. Tisto, kar še ostane od avtomobila in voznika, pristane nedaleč od njunega doma. Voznike in sopotnike pokopljeta kar na svojem malem, a dobro obdelanem vrtičku. Za mehanične storitve nadarjeni Rudolf spravi razbite jeklene konjičke spet v vozno stanje in prodata jih naslednjemu potencialnemu kandidatu za neuspešno vožnjo v ovinek...

Ustvarjalci predstavo posvečajo 2. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98). "Načelo zaupanja 2. člen

Udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovan predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste."

Ponovitve predstave so danes (9.) in jutri (10. julija) ob 21. uri.

Tankred Darst: Ovinek

Tadej Toš, Nenad Tokalič in Ivo Leskovec v Ovin' ku Tankreda Dorsta v režiji Matjaža Latina.

Foto: S. Zebec

ffpMIK • Petek, 9. julij 1998

9

^torat iz kulturne dedišiine

^^nedcU^*^ j® ptujski župan Miroslav Luci s sodelavci: tajni-[;velin Makoter Jablučnik, vodjem oddelka za družbene ■ javnosti Ivanom Vidovičem in v.d. urednice Ptujčana Lilja-Vog"'^^^ pripravil sprejem za direktorico Pokrajinskega "jej a Ptuj Marjeto Ciglenečki, kije pred kratkim doktorira-/a dosežek ji je čestital in želel še veliko uspehov na stro-področju in tudi pri direktorovanju.

poudaril je, da je njen dokto-pomemben tudi za Ptuj. V ^jggovem mandatu sta doktorja znanosti postala dva Ptujčana, Marjeto Ciglenečki tudi Štefan Čelan, direktor Bistre.

Ptuj sta njuna doktorata po-jjjginbna tudi zato, ker ostajata

oziroma bosta tudi v bodoče delovala na tem območju.

Nova doktorica se je iskreno zahvalila za sprejem, takšne pozornosti ni pričakovala. Svojega doktorata ne jemlje kot nekaj posebnega, zdi se ji, da je del njene službene dolžnosti. Njegova vsebina je tesno povezana

z njenim delom, naslov naloge je Oprema gradov na Slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20. stoletja. Gradovi na Slovenskem so doživeli silno pus-tošenje, takšnega niso zabeležili nikjer drugje. Pozitivno pa je, da je ohranjenega gradiva mnogo več, kot so predvidevali. Dr. Ciglenečki je poudarila, da je bilo možno nalogo napisati le zaradi izjemnega bogastva, ki je shranjeno v ptujskem pokrajinskem muzeju. Tolikšnega bogastva kulturne dediščine nimajo nikjer drugje.

Sprejem pri županu pa ni mogel mimo teme o bodočem financiranju muzejske dejavnosti. Spremembe zakona o lokalni samoupravi prinašajo nekatere spremembe na tem področju, med drugim tudi to, da naj bi v bodoče financiranje muzejev prevzele lokalne skupnosti, kar po mnenju ptujskega župana ne bo dobro, zato so kar trije poslanci pripravili ustrezne amandmaje, s katerimi so skušali na včerajšnji seji državnega zbora prepričati poslance, naj bi financiranje muzejske, gledališke, knjižnične in galerijske dejavnosti še naprej ostalo v domeni države. Uspeh bo, pravi ptujski žuapn, če bodo iz teh sprememb izvzeti vsaj muzeji.

MG

Čestitka ptujskega župana Miroslava Lucija dr. Marjeti Ciglenečki, direktorici Pokrajinskega muzeja v Muju.

Foto: Črtomir Goznik

SLOV. BISTRICA/ JAVNA DELA NEKOLIKO DRUGAČE

^tuiskovanie naravne

U tretje leto poteka pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici izobraževanje ob etnografskem programu z namenom, spoznati svoje kraje v preteklosti in ponovno obuditi šege, navade, običaje, delovna opravila ter nekatere že skoraj pozabljene domače obrti, kot so lončarstvo, steklarstvo, sodarstvo, co-klarstvo, kovaštvo, ročna dela ter drugo in vse to približati današnjemu življenju.

Slušatelji tretjih javnih del s poglobljenim in široko zastavl-i^nim etno programom pod naslovom Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice - naš skupni življenjski prostor, so pričeli delo 3. decembra lani ter ga uspešno sklenili 30. junija. Pri

HUdski univerzi, kjer so pred ^^mi leti pričeli program ve-(medtem so se bistriške ^ezilje že dodobra uveljavile na področju in danes delu-samostojno v zadrugi Etno-so s tem dobili nov polet ^^ 2 osemnajstimi udeleženci ^^tvarjali dalje. Začeli so razi-in se izobraževati na d H^?-^ naravne in kulturne oisčine v svojem bivanjskem olju. Kot je povedala direk-j/^ca slovenjebistriške Ljud-Univerze Vida Lepoglav, so rj . 3 usposobiti vsaj enega tu-icno-kulturnega animatorja

za vsak večji kraj v občini, a jim je le delno uspelo. Sicer pa so v sedmih mesecih druženja - o tem je napisala priložnostno pesem^ udeleženka javnih del Vida Škrinjar - dodobra spoznali kraje v bistriški občini, njihove geografske in zgodovin

ske posebnosti, kako ljudje gospodarijo, kako so živeli, delali, se veselili, žalostih nekoč in danes, kdo so bili pomembni predniki s tega območja, kakšna je tod govorica, katere pesmi so nekoč prepevali, kako so plesali, skratka kakšne so bile kulturne in naravne znamenitosti krajev med Pohorjem, Halozami in na obronkih Dravinjskih goric.

Kar 30 različnih predavateljev jim je širilo obzorje, z vodjem projekta prof Srečkom Stajnbaherjem pa so udeleženci prehodili območje občine od

enega konca do drugega ter na koncu izdelali kar 25 različnih seminarskih nalog, bogato dokumentiranih s fotografijami in viri. Mirno lahko rečemo, da se jih ne bi sramovali na kakšni višji ali visoki šoli. Mnoge teh nalog bodo študentom in dijakom, ki bodo morebiti raziskovali območje občine, v veliko pomoč, saj govorijo o etnologiji Pohorja, Haloz in Dravinjskih goric ter naravni in kulturni dediščini tega območja. Zanimiva je naloga o Cezlaku z naslovom "Cezlak - moja vas", kjer je Vida Škrinjar s pomočjo informatorjev in drugih pripomočkov, pri delu sta jim bila v veliko pomoč oba zbornika bistriške občine ter še drugi viri, opisala Cezlak, kjer so v preteklosti lomili znameniti zelenkasti pohorski kamen. Uspela je tako daleč, da se bodo v kratkem srečali še vsi živeči delavci, ki so tod opravljali svoje delo.

Kot je omenila Vida Lepoglav, so z razstavo prikazali samo del svojega dela. V njem pa obiskovalec, ki se v razstavljeno poglobi, lahko zazna vso lepoto pokrajine, bogastvo kmečkega življenja, pesem koscev in žanjic in glas klopotca v vinogradih. Skratka v današnjem odtujenem svetu lahko ob vsem razstavljenem gradivu z nostalgijo zaslutimo vso domačnost nekdanjih trdnih kmečkih domov. Žalosten pa postane obiskovalec tam, kjer domovi ali kar celi zaselki nezadržno propadajo, ker so mladi, ki bi morali nadaljevati tradicijo, odšli za boljšim kruhom v dolino. Med takšne spomenike, ki jih ni več, sodi tudi ena izmed znamenitih pohorskih hiš na Šmartnem, ki je času njihovega obiska še stala, nekaj dni kasneje pa je zgorela.

Vida Topolovec

razstave "Pohorje, Haloze In Dravinjske gorice - naš ^'^lienjskl prostor"

PTUJ / BOGOMIR LUGARIC - POBUDNIK PROJEKTA PTUJSKE GALERIJE

Ptuj patrebuie galerijo sadobne likovne umetnosti

Na Mestnem trgu 3 v Ptuju je že sedem let odprta Luga-ričeva galerija, v kateri so naprodaj dela akademskega slikarja Albina Lugariča, občasno pa v njej razstavljajo tudi drugi umetniki. Vodi jo je njegov sin Bogomir, ki je zadovoljen z obiskom Ptujčanov in tudi drugih, med katerimi so vse pogosteje tujci. Zal pa so za zdaj kupci v glavnem domačini.

Bogomir Lugarič se ukvarja z umetniškim fotografiranjem, v fotografiji združuje slikarski pogled na svet. S svojo umetniško fotografijo, s katero se ukvarja že deset let, je veliko pred drugimi v Sloveniji, rezultati, ki jih je v tem obdobju dosegel, pa so zdaj bolj priznani v tujini kot v Sloveniji. Morda je del krivde tudi v njem samem, ker jih ne obeša na veliki zvon. Zanj je pomembno le, da v svoji umetniški fotografiji najde likovnost.

Ker za razliko od drugih po Ptuju hodi z odprtimi očmi, je v njem dozorela ideja o gradnji mestne galerije sodobne likovne umetnosti. Za to idejo oziroma projekt se je v preteklosti zavzemal tudi njegov oče, tokrat je pobudnik sam. "Bolj kot vse palače, ki smo jih postavili v Ptuju, se mi zdi pomembno, da uredimo mestno galerijo sodobne likovne umetnosti. To ni stvar, s katero bi se ukvarjali Ljubljančani, to je zadeva nas Ptujčanov. To je naša identiteta, z

izgradnjo te galerije bomo izpričali svojo kultumost, svoj odnos do mesta in njegovih ljudi," je odločen v svoji ideji oziroma projektu Bogomir Lugarič.

"Pokrajinski muzej ima bogato zbirko umetniških del avtorjev, ki so in še bodo ustvarjali v našem mestu. Ta bogata kolekcija umetniških del, ki je sedaj nihče ne vidi, naj bi bila razstavljena in na ogled Ptujčanom in drugim obiskovalcem mesta. Potrebo po takem prostoru čutim v tem mestu zaradi kulturno-turistične ponudbe in dviga splošne kulturne ravni med občani. Po mojem bi bila najboljša lokacija za gradnjo mestne galerije v stavbi v Aškerčevi ulic

2, v kateri je propadajoče skladišče z atrijskim dvoriščem, ki zagotavlja obilje svetlobe v razstavnih prostorih. Ta propadajoči objket naj bi obnovili v slogu drugih stavb starega mestnega jedra.

Ob koncu dvajsetega stoletja se Ptuj razvija v sodobno slovensko mesto, ki mu nujno pripada tak kulturni objekt. Združeval naj bi stalno zbirko in jo dopolnjeval z novimi generacijami likovnih ustvarjalcev, ki že vztrajno odpirajo vrata likovni umetoosti na Ptuju ob prehodu v novo tisočletje," je svoj predlog o mestoi galeriji sodobne likovne umetnosti še dodatno utemeljil Bogomir Lugarič.

MG

Zal smo ostali le pred vrati propadajoče stavbe v Aškerčevi 2 v Ptuju, ki se niso dala odpreti, da bi lahko pogledali v njeno notranjost Foto: Črtomir

SOFIJA / MEDNARODNI SEMINAR O POUKU KEMIJE

Kmko poveiaii mmniman^ te zrn kemijo v šolmh

pRor^MSOB nuiSHB mmaam pummAVNm UOVEMUS HA mr^HMor^mm SBMiMMJU iz kbmue v sofi/i.

Ptujska ginmaztla je vključena v mrežo šol Unesco in je med njimi ena aktivnejših. Zato ni naključje, da je Ut^ za slovensko nacionalno komisijo za Unesco izbral {»edstavnika Slovenije za kemijski seminar v Bolgariji ravno iz te šole.

Seininar U&nje eksperimentalne kemije v srednjih šolah je potekal pod okriljan Nacionalne komisije za Unesoj, Ministrstva ža iasbra^anje in znancst, Fakultete 2a kemijo pri Univerzi sv. Klimenta Ohridska v Sofiji in Bolgarske akademije za znanost 26. in 27. junija. Z nekaterimi predstavniki drugih držav sem se priključil dvajsetim bolgarskim učiteljem kemije na srednjih šolah, ki uvajajo dvoletni projekt uporabe mikrol-aboratorijskih kompletov za izvajanje eksperimentov. Cilj tega projekta je, v2podbuditi večje zanimanje mladih za kemijo. Tako kot pri nas in v svetu tudi v Bolgariji ugotavljajo vse manjše zanimanje mladih za naravoslovje in s tem tudi za kemijo. Vzrokov je seveda več, zraven družbenih je treba omeniti, da gre pri naravoslovju za zelo hiter razvoj teh znanosti in s tem razvojem se nenehno dopolnjujejo in spreminjajo učne vsebine oziroma se povečuje zahtevnost Ker so naravoslovne znanosti eksperimentalne, je potrebno eksperimentiranje tudi v šolah. Žal pa se zaradi velikega stroška opreme in kemikalij ter strupenosti kemikalij do ljudi in okolja eksperimentira manj, kot bi bilo zažele

no. Ravno z dcsperimenti pa bodo najprej v 23 srednjih šolah v Sofiji poskušali povečati motivacijo učencev do učenja kemije z izrabo mikrol-alK)ratorijskih kompletov. Komplet, ki ni večji od peresnice, je namenjati vsakemu učencu za individualno ejbperimentiranj^ omogoča pa enostavno izvajanje tudi takšnih el^perimentov, ki jih zaradi različnih vzrokov v šolah izvajamo le demonstracijsko.

V Sofiji smo si oglecMi nacionalno naravoslov-no-matematično gimnazijo, ki se l^ko pohvali s številnimi nagrajenimi dij^i na kemijskih olimpiadah. Prisostvovali smo uram kemije in izvajanju eksperimentov z mikrolaboratorijskimi kompleti. C^ledali smo si še fekulteto za kemijo, kjer smo lahko sami izvajali nekatere eksf^rimente in se prepričali o enostavnosti rokovanja z mikrolaboratorijskimi kompleti.

Seminarja je bil deloma tudi komercialno usmerjen, saj Bolgari iščejo tržišče za ta izdelek, ki ga za enlurat razvijajo in izdelujejo Južnoafričani skupaj z Američani. Ne glede na to pa gre za dober poskus, kako motivirati učence, in gre za komplet, ki bi bil nepogrešljiv tudi med šolskimi potrebščinami naših učencev. Upam, da bodo mikrolaborato-rijski komplet imeli priložnost spoznati tudi drugi učitelji kemije v Sloveniji že v novem šolskem letu.

Boris Znmzek

PTUJ / SE O GIMNAZIJSKIM USPEHIH

Uspešni v tekmovanju iz kemije

Ob koncu šolskega leta so se ptujski gimnazijci udeležili tekmovanja za Preglove plakete. Tudi letos so bili uspešni, saj so osvojili najvišja mesta v državi. Veliko znanja so pokazali učenci prvih letnikov, saj sta Maja Rosič in Davorin Lešnik osvojila srebrno, Dejan Vražič pa bronasto priznanje. Črto Kreft, dijak 2. letnika, je dobil bronasto Preglovo plaketo za raziskovalno nalogo Radon v bivalnem okolju, v 3. letniku pa je Marjetka Pal dobila bronasto plaketo.

"Ponosni smo na dosežene rezultate, saj smo tekmovali v ostri državni konkurenci. Na tekmovanje sta nas pripravljala prof

Ljuba Kodela m mag. Bons Zmazek. Tekmovanje nam ni prineslo samo zadovoljstva ob učenju in doseženih rezultatih, temveč tudi

spoznanje, da je pred nami še veliko zanimivega in neodkritega," so povedali tekmovalci.

Letošnje tekmovanje so organizatorji skrbno pripravili, tudi udeležba je bila številčna. Slovensko kemijsko društvo bo letos organiziralo še poletno šolo kemije v Novem mestu, ki se je bo lahko udeležilo 20 najbolje uvrščenih v drugem in tretjem letniku.

Marjetlia Pal

10

četrtek, 9. julij 1998 - TEDN|k

Kuhmrski nms¥etl

Morske koike ali garnele

Tokrat nadaljujemo zadnjič načeto temo o garnelah. Meso garenel je tako univerzalno glede uporabe, da ga lahko uporabimo v hladni in topli kuhinji. V hladni kuhinji jih uporabimo kot solate, kaktajle, terine in pene.

Solate in koktajli so zagotovo i soljo in poprom in razžvrklja-

jedi, ki jih lahko pripravimo brez večjega napora tudi doma, pa še prijetna popestritev so v vročih poletnih dneh, ko nam ne ustreza velika količina hrane. Solate in koktajli iz garnel so pravzaprav jedi, ki dopuščajo veliko lastnih vložkov, pri čemer lahko upoštevate svoje želje in okuse. Najobilnejšo sestavino tako pri solatah kot pri koktajlih predstavljajo kuhane garnele oziroma repki garnel. Kuhamo jih v slani vodi, ki ji dodamo krhelj limone. Tako pri solatah kot tudi pri koktajlih dodajamo manjšo količino na kocke narezanega poljubnega sira, nato dodamo za standardne okuse na kocke narezano zelenjavo, kot je paradižnik, paprika in sveže kumare, tisti, ki obožujete posebnosti, pa dodajte na kocke narezan avokado in melono. Solate serviramo v steklenih skledah ali servirnih krožnikih, vežemo z majonez-nim, jogurtovim ali vinegret-skim prelivom ter okrasimo z limono in vršički garnel.

Kaktajl iz garnel pa serviramo v steklenih pecljatih kozarcih. Na dno kozarca lahko nadevamo glavnato solato, narezano na tanke rezance, dodamo kuhane garneline repke z dodatki, prelijemo s prej omenjenim prelivom in okrasimo.

Za zajtrk ali toplo uvodno jed v svečanem jedilniku lahko ponudimo omleto iz garnel z avo-kadom. Jajčno omleto pripravimo po klasični metodi za eno osebo iz 2 do 3 jajc, dodamo 2 žlici kisle smetane, začinimo s

mo. Posebej grobo sesekljamo 12 dekagramov očiščenih in olupljenih garnel in jih šokiramo na treh dekagramih masla toliko časa, da spremenijo barvo. Dodamo četrtino avokada, ki smo ga narezali na kocke, in narahlo prepražimo, začinimo s soljo, poprom in sesekljanim koriandrom. Tako pripravljeno mešanico vsipamo že na nekoliko zakrknjeno jajčno omleto, še nekoliko zapečemo, izsipamo na krožnik, prepognemo čez polovico, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in parmezanom ter ponudimo.

Kot toplo začetno jed ali kot glavno jed pa si lahko pripravite raviaole z nadevom iz garnel ter ponudite z različno omako, na primer omako s kozjim sirom ali smetanovo omako. Najprej si pripravimo klasično rezančevo testo iz 25 dekagramov gladke pšenične moke, dodamo 2 do 3 razžvrkljana jajca, 4 žlice olja ter pol žličke soli. Vse sestavine na hitro ugnetemo, tako da dobimo kompaktno testo, v katerem ni vidnih sestavin in ima v notranjosti enakomerne zračne mehurčke, premažemo ga natanko z belim oljem in pustimo počivati 20 minut.

Nadev iz garnel za raviole pripravimo tako, da vzamemo 50 dekagramov oluščenih garnel, jih sesekljamo, dodamo 6 dekagramov kozjega sira ali enako količino polnomastne skute, dodamo še žlico sveže sesekljane bazilike in žlico svežega sesekljanega peteršilja ter solimo in popramo. Spočito rezančevo tes

to razdelimo v dva enakomerna dela in ju na tanko razvaljamo. Na en del testa nadevamo s pomočjo žličke majhne kupčke garnelinega nadeva v primerni razdalji, testo premažemo z raz-tepenim jajcem in pokrijemo z drugo plastjo testa. S pomočjo koleščka ali noža narežemo majhne okrogle krpe, ki jih imenujemo raviaoli. Sveže raviole skuhamo v slani vodi, posebej pa pripravimo omako.

Omako s kozjim sirom pripravimo tako, da vzamemo osnovno svetlo omako ali omako dou-ble, jo temeljito prevremo in na pol litra omake dodamo 10 dekagramov kozjega sira. Mešamo tako dolgo, da nastane gladka zmes. Kozji sir lahko zamenjate z zdrobljeno polnomastno skuto. Serviramo na servirnem krožniku, tako da na krožnik naložimo kuhane raviole in prelijemo s pripravljeno omako, potresemo s sesekljanim petršil-jem, okrasimo z vejico bazilike in ponudimo. Nada Pignar, učiteljica kuharstva

Moj "PID", ali si pozabil name?

Okrog 1.350.000 nas je nesrečnikov, ki so nas v privatizacijskem procesu premamile Privatizacijske investicijske družbe (PID-i) z razkošnimi reklamami, da smo jim izročili v upravljanje privatizacijske certifikate - vrednostne deleže državljanov v državnem imetju. Na to ponesrečeno potezo oziroma na moj PID se obvezno spomnim v času zaključnih računov, ko slišim, berem in čutim veselje tistih, ki dobijo di-

vidende. Pa čtudi tako posamič, se mi je že zgodilo, da se mi je srečna duša, ki očitno ni nasedla tem reklamam, imela veze ali dober nos, zaupno pohvalila, koliko je znašala dividenda njegove delniške družbe oziroma da so si že pri hiši kupili za ta denar avtomobil.

Čez 70 je nesrečnih PID-ov, ki so v več kot dvajsetih Družbah za upravljanje. Vsaka ima svojega direktorja in še seveda svoj krog uradnikov. Po nekih podatkih je teh birokratov, ki prejemajo lepo plačilo na račtm naše naivnosti, vsaj 350. Torej denar je, saj se ti drugače ne bi pasli na teh pašnikih, nam pa v isti sapi ponujali

preko medijev le upanje, da enkrat bo tudi za nas, ki smo jim nasedli. Mnogo pa je tudi državljanov, ki nikoli niso verjeli v lastninske certifikate in tako zavestno zamudili vse roke izročitve. Imajo jih le za spomin!

Zdaj je krivec, da tudi minimalnih dividend za nas ni, tako imenovana privatizacijska luknja, češ da premoženja ni več za vse dovolj oziroma da ga ni več toliko, kot so ga izračunali leta 1992. Šlo naj bi za ogronmo količino manjka državnega imetja (cca 200 milijard), ki naj bi se znašlo v privatnih žepih mimo uradnega lastnin-jena ali bilo prenešeno v tujino. Govori se tudi, sedaj ko gre lastninjenje h koncu, da je še možno to luknjo zakrpati z lastnino "zdravih" državnih dobičkonosnih podjetij.

Sedaj sem "upnik" v združenem PID-u Infond Zlat, ki ravnokar meče novo kost za glodanje med svoje delničarje, namreč da gre v kotizacijo na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Kaj to pomeni? Vem tudi, da ima v njem (sanirana) NKBM 68% delež in, da je njena skupščina pravkar iz glasovala sklep o delitvi dobička iz leta 1997 za dividende. (Katere?) Tudi druge banke ravnajo podobno.

Vsaj nekaj bi moralo kaniti iz tega "lonca potegavčin", da bi si PID-i pridobili minimalno zaupanje med skoraj 70% državljanov, ki se sedaj, ko "nepidovci spet dobivajo dividende, čutimo ponovno opeharjeni od lastne države.

Rajko Topolovec

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPE^ KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 180. NAD J ^

Zcilrofv diruiinm In cfuseraa JKifriRffe

41, nadaljevanje

Nevrotično pogojeni zakonski konflikti '19, nad. Nevrotični zakon -14, nad.

Konflikti med partnerjama v anksiozno-depresivnem zakonu nastanejo iz več razlogov.

Prvi je ta, da pasivni zakonec ni nikoli povsem prepričan o tem, da vendarle ne bo razočaran. Zato je nenehno na preži. V tem smislu na vsakem koraku tehta partnerja, njegove besede in dejanja in skuša na vse mogoče načine priti do zagotovila, da je skrb partnerja res iskrena. Ugotoviti hoče, ali je partner v temelju dober, povsem nesebičen in dovolj vztrajen v svoji dobroti ali pa se le pretvarja. To sumničenje lahko zavzame bolesten obseg.

In končno mora partner vedno dokazovati, da je "dobra mati", pri čemer se znajde vedno pred novimi preizkušnjami in zahtevami, ki jim ni več kos.

Ljubosumnost teh oseb v osnovi nima nič skupnega z ljubeznijo in služi kontroli nad partnerjem. Tako se znajde aktivni partner nenadoma sam priklenjen in vržen iz svojega dominantnega položaja. Seksualnost v teh zakonih je motena. V pogovoru o tem pa zakonca kaj rada zatrjujeta, da je "spolnost zanju povsem nepotrebna", Žene so večinoma otroško naivne in seksualno pasivne ter fi-igidne. Spolnost je zanje le "zakonska dolžnost". Na kontracepcijo reagirajo večinoma nelagodno in s psi-hosomatskimi motnjami, medtem ko imajo njihovi možje težave s prezgodnjim izlivom.

Drugi razlog konfliktov, ki je tesno povezan s prvim, je ta.

da "aktivnejši" partner v takeiu zakonu postopoma čuti, (jg njegov zakonec preveč -pričakuje od njega, zaradi ^ česar se okrepijo njegovi^ občutki nemoči in dvomi o ; lastni vrednosti. K tem dvomom in občutkom zagrenje-nosti pripomore tudi dejstvo, da žanje več tihih očitkov ia kritike kot hvaležnosti, prav tako pa se aktivira njegov občutek prikrajšanosti, V tej medsebojni zapletenosti partnerjev, ko imata oba občutek, da njuna pričakovanja niso izpolnjena in da je začetno labilno ravnotežje v zakonu porušeno, ga skušata vzpostaviti na najrazličnejše načine.

Naslednjič pa bomo govorili o teh načinih vzpostavljanja ravnotežja ter zaključili temo o anksiozno-depresivnem zakonu.

Mag. Bojan Šinko

Ce vrt poškoduje toia #•# I

... vrtniku splahni nekoliko zadovoljstva po pričakovani letini, ne sme pa mu zmanjkati volje, da poškodovanemu rastlinju pomaga pri okrevanju. Zvoniti po toči je res prepozno, takojšnja nega po toči poškodovanega rastlinja pa je potrebna.

Vročinske nevihte, ki so se v zadnjih dneh junija razbesnele nad našo deželo, so iz svojih točonosnih oblakov nasule toliko ledenih zrn, da so ta na rastlinju povzročila večje, neozdravljive, ali pa tudi manjše, ozdravljive poškodbe. Ne glede na vrsto gojenega rastlinja, ali so to sadne in okrasne rastline ali vrtnine, drevnine ali zelnate trajnice ali enoletnice, ker toča pač ne izbira, pričnemo takoj ali nek^ dni po nastanku škode negovalna, prehranjevalna In varstvena opravila.

Med opravili, ki se tičejo nege poškodovanih rastlin, odstranimo povsem poškodovane rastline ali njihove dele, opravimo zeleno rez in plitvo obdelavo tal. Rastline, za katere ocenimo, da so toliko poškodovane, da ne drugega mogle nadaljevati vegetacije, odstranimo z vrta in kompostiramo, na izpraznjena mesta pa posetjemo ali posadimo druge vrtnine, ki bodo še gospodarno zapolnile vrtni prostor do naslednje vegetacije. Drevninam polomljene in nalomljene veje režemo pri osnovi zdravega oziroma nepoškodovanega dela, s tem da rane zgladinrKD in premažemo s smolnim pripravkom in razkužimo. Paradižnik, paprike in podobne plodovke ople-vemo In odstranimo poškodovane plodove, liste in poganjke. Korenovke in go-(TKDljnice si v rasti naglo opomorejo brez posebne nege ali pletve poškodovanih delov rastline. Pri listavkah, solatnicah in ka-pusnicah ob nepoškodovani rozeti odstranimo krovne liste, če so ti poškodovani v tolikšnem obsegu, da bi bili prej podvrženi odmiranju kot pa obraščanju po točki

poškodovanih listov. Poškodovane sadne plodove, ki še niso toliko v fazi zorenja, da čbi bili uporabni za predelavo, je priporočljivo obrati z drevesa in pobrati po tleh ter odstraniti, da preprečimo širjenje gnilobe na zdrave, nepoškodovane plodove. Pri rezi sadnega drevja in okrasnih drev-nin, poškodovanih po toči, ne smemo zanemariti vzgojne oblike drevesne krošnje ali grma, kar še posebej velja za mlajše drevnine. Po negi vrtnega rastlinja, poškodovanega po toči, vrt skrbno očistimo vseh odpadkov, nastalih pri pletvi in rezi, nakar obdelovalne gredice in drevesne kolobarje plitvo prerahljamo, da zdrobimo talno skorjo, nastalo ob nalivih, hkrati pa vnesemo hranila v tla bližje koreninam, da bodo tako hitreje dostopna rastlini.

Po toči poškodovane rastline čimprej po nastanku poškropimo in oskrbimo z dodatno rudninsko hrano. Gnojenje z rudninskimi gnojili je v tem primeru priporočljivo izvesti v dveh smereh: s trošenjem rudninskih gnojil po tleh oziroma gnojenjem h koreninam ter s škropljenjem z listnimi gnojili neposredno na list. Za talno gnojenje uporabljamo le lahko topna in hitro delujoča mešana gnojila nitrofoskala s precejšnjo vsebnostjo dušika. Dušik pospešuje rast in tvorbo listnega zelenila kot pogoja za usvajanje organske hrane in pospešeno rast poškodovane rastline. Vendar bi bilo napačno, če bi gnojili le z dušičnimi gnojili, ker bi s tem rastlina postala še občutljivejša za okužtje z glivičnimi rastlinskimi boleznimi. Gnojila morajo vsebovati tudi kemične prvine, potrebne za rast in utrjevanje rastlin, da bodo uspešno

okrevale po nastalih poškodbah ter da bodo pravočasno zaključevale vegetacijo, kar je še posebej pomembno za drevnine. Na tržišču obstaja dovolj široka izbira najrazličnejših mešanic rudninskih gnojil, ki jih izberemo po namembnosti za posamezne vrste vrtnega rastlinja in količini odmerkov po priporočilih proizvajalca.

Po toči poškodovanemu vrtnemu rastlinju pa je ob potrebni negi in dodatni prehranjenosti potrebno posvetiti posebno pozornost pri varstvu pred rastlinskimi boleznimi. Rastlina je na ranah, povzročenih po toči, občutljiva na okužbe z glivičnimi in bakterijskimi rastlinskimi boleznimi. Na ranah se po okužbi pojavi gniloba ali druge vrste odmiranja rastlinskega celičja. Mesto, kjer na rastlini pride do okužbe, ni ozdravljivo. Takoj po nastali poškodbi listov, mladik, cvetov in plodov opravimo škropljenje z dotikalnimi fungici-di, da preprečimo okužbe in zagotovimo zdravo celjenje ran. Od kemičnih pripravkov so najučinkovitejši bakreni cuprablau, kupropin ali bakreno apno. Ker baker pri nekaterih vrstah vrtnih učinkuje na rast zaviralno, je priporočljivo uporabiti nekatere druge pripravke, kot so bakreni antracol, bakreni euparen, ridomil ali dithane. Priporočene pripravke uporabimo v koncentraciji po navodilih proizvajalca. Če zmanjšamo količino odmerka, bo škropivo neučinkovito, povečani odmerki pa na rastlini, mladem listju in poganjkih povzroče ožige, kar pa je za rastlino poleg toče še dodatna poškodba. Škropljenje po toči poškodovanih rastlin tri- do štirikrat vsakih deset dni ponovimo, še posebej če se po ujmi slabe vremenske razmere nadaljujejo, kot je to v začetku letošnjega poletja.

Miran Glušič, ing.agr.

KRVODAJALCI

18. JUNU - Milan Potrč, Žabjak 65, Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj, Stanka Šoba, Strug 11, Miran Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo, Andrej Pla-ninšek, Apače 298, Marija Zdavc, Preša 8/c, Jožica Predikaka, Kicar77, Milica Pulko, Zakt 12,/b, Jožica Osterc, Maistrova 27, Ptuj, Ivan Koienič, Ftnžgarjeva 19, Ruj, Ivan Lesjak, Nova vas pri Markovcih, Dragica Per-hač, Placar 14, Janez Žnidarič, Lan-cova vas 96, Janja Toplak, Langusova 30. Ruj, Jože Fideršek. Tržeč 34/a, Slavko Petek, Gorišnica 154, Elizabeta Roškar, Strmec 13, Miro Emeršič, Lancova vas 56, Oragoslav Lupinšek, Majšperk 52, Srečko Sitar, Lancova vas 58, Stane Cafuta, Prešernova 17, Ptuj, Janez Erbus, Podtože 25, Zdenka Vidovič, Velika Varntca 32. Zdenko Moinar, Volkmerjeva 5, Ptuj, Janez Černivec, Podvinci 119, Rudolf Petrovič, Pacinje 28, Stanislav Ivančič, Hrastovec 73/a, Milan Car, Industrijska ul. 5, Kidričevo, Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju, Edvard Jurgec, Lancova vas 68, Konrad Murko, Podvinci 133/b, Janez Škerjanec, Tibolct 19/b. Branko Šenkiš, Žabjak 61, Zdravko Sok, Formin 1/a, Mirko Horvat. Zamušani 46, Stanko Polič, VIntarovci 76, Branko Repič, Videm pri Ruju 24/a, Andreja Potajžer, Dok-lece 26, Janez Muršec. LoČki Vrh 52/a, Branko Kovačec, Formin 14/a, Zvonko Zajšek, Rujska Gora 104/a, tvan Kukovič, Suha veja 7, Ruj, Boris Boht, Grajenščak 45, Bojan Bertala-nič, K brodu 27, Maribor, Srečko Puc, Lešje 6/a, Alojz Bergant, Nebova 2/a. Maribor, Janez Meglič, MarkovcI 4/b, Ivan Stmad, Koračice 47, Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Maribor, Franc Fekon-ja, Hajdoše 3/d, Janko Murko. Ra-belčja vas 17, Štefan Breznik. Ul. Zof

ke Kukovič 55, Miklavž na Dravskem polju, Stanko Horvat, Kicar 140/a, Peter Zatar, Tuškova 30/a, Maribor, Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1, Ptuj, Iztok Fridl, Zg. Ha}dina97/a. 23. JUNIJ - Helena Kokot. Mihalovci 58, Marjan Hohnjec, FaHnič 8, R Hrvatska, Marjana Cizeri. Rakovci 2, Branko Horvat, Miklavž 2, Emil Klrt)iš, Njiverce 29, Ignac Kozel, Skorba 41/a, Silvo Zaje, Apače 13, Franc Len-dero, Apače 297, Roman Meško, Mezgovci 56/a, Alojz Kelc, Osiuševci 7, Majda Belšak, Bukovci 85, Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ruj, Leon Pišek, Hotinjska cesta 75. Orehova vas. Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ruj, Mojca Kušar, Nova vas 73, Danica Le-ben, Podvinci 42, Dari<o Majhenič, Doklece 24/a, tvan Strelec. Zg. Hajdi-na 78, Jožica Matjašič, Zlatoličje 72, Marija Vogrinec, Levanjci 10/a, Dušan Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7, Zvonko Frčeč. Doklece 25/a, Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a, Milan Fajt, Draženci 82. MIlan Prapotnik, CMD 17, Ruj, Živka Gorišek, Majšperk 52, Branimir Avguštin, Stopno 14/a. Darko Šumen-jak, Prerad 37, Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a. Franc Viher, Nova vas 106/a. Drago Kokot, Mihalovci 58. Ev-gen Muhič, Gorišnica 46, Beno Murko, Ul. Haloškega voda 1, Ruj, Miran Krajnc, Koračice 30. Martin Leskovar, Žabjak 7. tmer Brojaj, Ob Dravi 3, Rui-Roman Kukovec, Sp. Hajdina 112. Davorin Lubej, Tmlče 43, Boštjan Ko-lar, Gorišnica 117, Elizabeta Korez, Kočice 13, Andrej Petrovič, Repišže 1/b, Albert Frčeč, Apače 246. Maria" Vindiš, Dragonja vas 8/a, Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ruj, Franc Pa)-Pongrce 4. Janez Venta, Senik 22, Aleš VrabI, Ormoška cesta 87, Ptui-Željko Tarodl, Arbajterjeva 8, R^i-Ivan Črešnik, Anželova 20. Ruj, Roman Skuber, Lancova vas 95.

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

11

pItEDSTAVUAMO VAM VEDEŽEVALKO MAJDO IZ ŽALG^

ITacfci pomagmm llvdem^ to poinem tz srcu

l^^jlošalcem radia Ptuj je vedeževalka Majda iz Žalca dobro ifii^^" ^ katerimi se skoraj vsak teden pogovarja

. telefonu v kontaktnih oddajah vedeževanja, jim prebira toj^ karte in prerokuje njihovo usodo. In ker bralci Tednika febirate tudi horoskope, kijih piše vedeževalka Majda, je že Lv, da vam jo na kratko predstavimo.

\iajda je prisrčna in izredno Ijoinunikativna ženska, ki ti že prvem stiku da vedeti, da ni tako od muh. Pravi, da so ji ^jenice že ob rojstvu podarile jjgkakšno čudno notranjo moč, ijj ico se je sama začela zavedati, jg je krepila in razvila do te ^ere, da je, kar je. Sicer pa vedežuje že prek 25 let po raznih Ijajih Slovenije, zadnja štiri leta pa si utira pot z vedeževanjem prek telefona in prek osebnih jfontaktov.

TEDNIK: Gospa Majda, zakaj ij kako ste pravzaprav začeli Ifot vedeževalka?

"Mislim, da je bilo okrog leta 1970. Moja tašča je čutila, da je v meni neka posebna moč, in me nagovarjala, naj poskušam z vedeževanjem. No, začela sem kot "šlogarica" iz kavnih usedlin, in ker sem zelo veliko zadela, sem se naučila še vedeževanja iz kart, ki mi izredno veliko povedo in zagotavljam, da mi povedo veliko resnic."

TEDNIK: Kot vidim, nimate običajnih vedeževalskih tarot kart?

"Ne, to so čisto navadne šnops" karte, ki jih za vsako vedeževanje znova in temeljito premešam, pa tudi razdelim si jih čisto po svoje. V njih kmalu vidim usodo, ki je komu namen-lena. No, včasih si pomagam aidi s ciganskimi kartami, ven-iar samo kadar gre za časovne ladeve, za izračun kakšnih ob-iobij in podobnega. Vedežujem patudi s pomočjo rojstnih datumov, s pomočjo lune, sonca in podznakov, izračunavam tudi hmio. Pri posameznih prime-nh sodelujem tudi z bioenergeti-kom in skupaj sva kar lepo uspešna. Tudi v mnogih drugih primerih so povratne informacije zelo pozitivne." TEDNIK: Torej se lotevate tudi duhovne rehabilitacije?

"Nekaj podobnega bi lahko rekla. Včasih naletim na resnično težke primere in veselim se, ko skupaj z bioenergetikom doseževa izboljšanje stanja. Med težjimi primeri je bila pred kratkim recimo neka ženska, ki so jo na zelo provokativen način spravili iz službe, enostavno so jo spodnesli. In ves čas njenega suspenza sem jo "držala pokonci", še dane ji pomagam, da je stabilna."

TEDNIK: Na vaši mizi v idim tudi nekakšne kroglice. Kaj je to?

"To so energetsko pozitivne kroglice in prav z njimi sem doslej pomagala iz duševne stiske mnogim, tudi mladim ljudem. To počnem z veseljem, še posebej ko je viden uspeh, ko gre na bolje."

TEDNIK: Kje vse pravzaprav razdajate svojo sposobnost vedeževanja?

"Tega je veliko, poleg radia Ptuj imam svoje redne kontaktne oddaje tudi na radiu Tržič, na radiu Polzela, radiu Rogla iz Slovenskih Konjic, pa na radiu Celje, radiu Viva ter na radiu Murski val. Za vse te radijske postaje - razen ptujske - pišem tudi dnevne in tedenske horoskope. Ker zahteva vse to veliko časa, sem bila prisiljena početi samo to, zato sem od začetka letošnjega leta postala samostojna podjetnica, imam torej svoj s.p."

TEDNIK: Poleg vedeževanja pa tudi pridno pišete. Kaj vse?

"Res je, v sodelovanju z založbo Skledar iz Ljubljane sem napisala letni horoskop 1997, tik pred izidom pa je nekoliko obsežnejša knjiga o princesi Diani skozi oči vedeževalke. Ker vse to počnem kot entuziastka z veliko izkušenj in znanja, z dovolj časa, a žal z malo denarja, pač traja nekaj časa, preden uspem kaj napisati in izdati. Sicer pa izredno rada pišem. Lahko vam zaupam še to, da bo kmalu izšel tudi moj prvi ljubezenski roman Boljši jutri. V pripravi pa je tudi veliki družinski horoskop, kjer bo poleg mojih izkušenj in mnenj precej druge strokovne literature. Pripravljam se tudi na svoj prvi pri

ročnik za vedeževanje, v katerem naj bi vsaka vedeževalka ali vedeževalec našla tisto osnovo, ki je potrebna za uspešno opravljanje tega."

TEDNIK: Kakšno pa je vaše mnenje o pravi poplavi raznih vedeževalcev, kako to, da jih je naenkrat toliko? Vemo, da so bili pred sedmimi ali osmimi leti še prava redkost,

"Menim, da je na raznih komercialnih telefonskih linijah zelo malo duhovnih ljudi, večini gre le in zgolj za zaslužek. Iskreno povem, da nimam ničesar proti takim linijam, saj si jo tudi sama urejam. A trdno sem prepričana, da bodo ostale "na tržišču" le zelo dobre in strokovno dovolj podkovane vedeževal-ske linije. Sama si prizadevam ta

to, da bi ob meni delali le resnično srčni in duhovni ljudje in da bi klicatelji odkrito ugotovili:

to je prava linija, te se splača poklicati ..."

M. Ozmec

Naša vedeževalka Majda iz Žalca. Foto: M. Ozmec

SfLCE / zlati gasilski jubilej

50 let V službi ljudstva

Na Selcih v Slwenskifi goricah so se končate slwesnosti v počastitev 50-tetnice i^pešnega delovanja tamkalšnjega gasilskega društva. Združili so jth s praznovanjem dneva gasilcev občine Lenart Zlati jubilej so praznovati minuto soboto, ko so pripravili veilk mimohod gasite^ in proslavo z bogatim kulturnim programom. Med drugim so nastopite ^tanice ženskega okteta KUD Voličina pod vodstvc»n Boža Colx».

Ob tej priložnosti so zaslužnim članom in sodelavcem gasilske organizacije podelili gasilska priznanja in odlikovanja. Razvili so novi prapor Gasilskega društva Selce in odkriti relief zavetnika svetega Florliana. Praznični dan so na Selcih sklenili z velikim gasilskim srečanjem in druženjem krajanov iz osrednjih Slovenskih goric.

Naj ob tem povemo, da je lenarška g^ilska zveza tudi letos pripravila zanimiv prc^ram za vsa društva, vključila pa se je tudi v napore za urejeno tn čisto okolje. Vsa društva, ki tx)do želela sodelovati v akdji ocenjevanja urejenosti gasilskih domov, se lahko prijavijo do 1. avgusta. Ocenjevali bodo vse dorrKDve, teh pa je v lenarški občini kar precej. Zavedajo se, da lahko urejeni gasilski donwi veliko prispevno k lepi podobi nekega kraja

M.TOŠ

VELIKA NEDEUA/ TRADICIONALNA 5. NOC

Vreme |e vzdržalo

Minulo soboto so v Veliki Nedelji člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva pripravili že 5. velikonedeljsko noč. Tokrat jim je za razliko od prejšnjih šlo na roko tudi vreme. Kakšne posebne vročine sicer res ni bilo, deževalo pa tudi ni.

Srečanje se je začelo že popoldne z dvojnim tekmovanjem gasilcev. Pomerili so se v tekmovanju za pokal Velike Nedelje in v občinskem tekmovanju za pokal Gasilske zveze Ormož. Zbralo se je približno 400 gasilcev iz okrog 40 društev v občini in drugih gasilskih zvez severovzhodne Slovenije. Najdaljšo pot do Velike Nedelje je imela ekipa z Raven na Koroškem. Gasilci so se pomerili v trodelnem napadu in štafetnem teku. V tekmovanju za pokal Velike Nedelje so med članicami A slavile predstavnice Borovcev, sledili pa sta ekipi Biša in Koračic. Med člani A so bili najboljši tekmovalci Sel pred Vučjo vasjo in Ivanjkovci. Članice B so bile edine in najboljše iz Loperšic, člani B pa z Raven na Koroškem, drugi so bili gasilci iz Mekotnjaka Stara cesta, tretji pa Hardek. V občin

skem tekmovanju pa so se članice A razvrstile: Koračice, Ivanjkovci, Trnovci; člani A: Ivanjkovci, Savci, Miklavž; članice B: Loperšice in člani B:

Hardek, Ključarovci in Her-manci.

Po prikazovanju gasilskih spretnosti je bila zabava, na kateri je tako kot pred petimi leti na prvi velikonedeljski noči prepevala Heidi. Pripravili so tudi karaoke, na katerih je nastopilo deset mladih pevk.

vfd

Ekipa Koračic se pripravlja na trodelni napad

(kHmtil^r h sfraiiisle?

METODA DELA

Kako sem se lotil dela? Najprej poiskal splošno literaturo, ^ posvetoval z g. Lubajem, zgo-(lovinarjem, in ga. Marjano Jev-■^mov, arheologinjo v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Oba sta se s tematiko strinjala in sprejela, da '^osta moja mentorja. Obema se ^ pomoč prisrčno zahvaljujem. Naloga je sestavljena iz zbiran-podatkov iz literature in virov terenskega dela. Razvija se iz splošnega k posebnemu. Za sklepa pa je bilo potrebna metoda primerjave, kjer smo na podlagi ^Plošnih vedenj in posebnih ve-^^nj o Ptuju napravili (čeprav •hipotetične) sklepe. . konec pa se nam sama vsil-tudi primerjalna analiza načinom življenja in ahi-ekturo prostora stranišča v času •^niljanov in danes. Te sklepe prepuščam bralcu naloge. •^MSKO MESTO ^ Nastanek mest

je mesto? Mesto je veliko ^vilo ljudi, ki živijo na relativ-° niajhnem prostoru. ^Kako lahko mesto sploh nasta-

nastanek mest je človek mo-Proizvesti hrano na enem ostoru, torej obdelovati njive

(kmetijstvo, tudi živinoreja), in se stalno naseliti. Mesto pa lahko nastane šele takrat, ko so ljudje sposobni proizvesti več, kakor sami nujno potrebujejo za življenje, šele takrat so bili dani pogoji za razvoj civilizacije in s tem mesta.

Kraj, ki si ga je človek izbral za naselitev, nikoli ni bil nakl

jučen. Mesta v Mezopotamiji, Egiptu in Grčiji, kakor v starem Rimu niso nastala naključno, ampak so jih zgradili na podlagi temeljitega premisleka in po natančnih urbanističnih načrtih.

Mesta so velikokrat nastala tam, kjer so že bile naselbine, in tudi pametni Rimljani so vedeli, da so staroselci natanko preučili,

ali je kraj za naselitev primeren. Sicer pa so tudi sami znali izbrati kraj za naselitev.^® Veliko rimskih mest se je razvilo iz vojaških taborov.

Danes lahko mesto nastane, kjerkoli si le zamislimo, če je le dovolj denarja (kapitala). Včasih pa ni bilo tako. Nekoč so snoval

ci novih mest v veliki meri upoštevali naravne danosti in že ustaljene navade (trgovske poti ...) ljudi.

Pogoji za naselitev so bili:

1. ugodna geografska lega (varovanje pred sovražnikom)

2. bližina pitne vode

3. rodovitna zemlja

4. ugodne klimatske razmere

5. prometna povezava (reke, ceste)

6. druge naravne danosti (npr. kamnolom, ruda...)

# Rimsko mesto

V Rimu je bil Cezar tisti, ki je prvi uresničil urbanistični načrt velikega obsega (npr. drugače speljati reko Tibero, zgraditi nov forum, izboljšati mestno jedro Sicer pa lahko trdimo, da je večina mest, vsaj če je oblikovanost tal dopuščala, imela enako, štirikotno obliko. Pri končni obliki mesta je imelo poglavitno vlogo tudi to, ali je neko mesto bilo naselbina že prej in ali se je razvilo iz vojaškega tabora. Na primer rimski Ptuj ni imel značilne oblike mesta, kot jo poznamo v Pompejih in Ljubljani.

Opombe:

Najbolj me je presenetil Vi-truvij (rimski arhitekt), ki je v desetih knjigah o arhitekturi zapisal, kako pazljivo so ljudje izbirali kraj za stalno naselitev. Na prostoru, kjer so se nameravali naseliti, so žrtvovali govedo, ki je živelo na tistem prostoru (torej jedlo in pilo), ter pregledali njegova jetra. Če so bila zdrava, je to pomenilo, da jedo zdravo hrano in pijejo dobro vodo. Vi-truvij, str. 27.

Antični Rim, str. 14.

Idealno mesto v tridimenzionalni obliki. Mesto obkrožata reka In obzidje. Prihod v mesto označujejo pokopališča. Zunaj mesta so zemljišča upokojenih vojakov. V mesto je speljan akvadukt. V centru je forum. V mestu so tudi druge javne zgradbe: amfiteater, gledališče, kopališče, svetišča. V njem je veliko blokov (insul) In bolj ali manj razkošnih hiš (domus). Življenje skozi stoletja, str. 14,15

Načrt urbanistično Idealno zastavljenega mesta. EIne Stadt wle Rom, str. 9

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

13

ftUJ / 50 SKUPNIH LET ZAKONCEV VAUDA

ffbred zlate poroke 9pravila Sferna Kuian

^l^ta želja zakoncev Fanike in Ivana Vauda iz Ptuja se je ^^sničila: obred njune zlate poroke je vodila Štefka Kučan. pt» poroka je bila v poročni dvorani v Ptuju 27. junija.

pfvič sta se Panika in Ivan \auda poročila 13. marca 1948 v piuju, seznanila sta se na briga-jjfski delovni akciji II. delovne jjifigade Alfonza Šarha, ki je gra-'jila progo Šamac-Sarajevo. Žla-jj nevesta se je rodila v Gornjem Lenartu pri Brežicah v družini s jestimi otroki, ki ji je tanki kos |,fuha rezala mala kmetija. Oče

bil rudar, ki je delal do leta 1928 v Franciji, zatem pa v ]-rbovljah in Zagorju, mati je bila gospodinja. Denarja za na-jaljevanje šolanja doma niso [[Deli, Fanika si je želela v meščansko šolo, a ji je mati po-Itazala motiko in dejala: "Saj

veš, da nimamo denarja." Sprva je delala na kmetih, da si je zaslužila za sol in sladkor. Leta 1941 je bila družina izseljena v Šlezijo, Faniko so poslali na delo v eno od avstrijskih tovarn. Leta 1943 je pobegnila, za OF je pričela raznašati pošto. Junija leta 1944 se je vključila v I. bataljon Kozjanskega odreda. De-mobliziraala se je 24. maja 1945, medtem pa je končala tudi tečaj za bolničarke. Manjkajočo izobrazbo je nadoknadila z izobraževanjem po vojni. Delala je v tekstilni tovarni, bila telefo-nistka, največ delovne dobe je oddelala v knjigovodstvu.

Ptujčani pa jo najbolj poznamo kot dolgoletno tajnico ptujske gimnazije. Zakonca Vauda pa so si dobro zapomnili tudi vsi po-hodniki v Haloze in Jelovice, ti pohodi, bilo jih je devet (zadnji je bil leta 1992), so bili organizirani v okviru ZB NOV.

Zlati ženin Ivan Vauda se je rodil leta 1922 v Gradiščah v Cirkulanah v družini s osmimi otroki. Na malem posestvu je bilo življenje zelo trdo, zato se je moral že zelo zgodaj udinjati kot pastir pri bogatem kmetu na Ptujskem polju. Izučil se je za peka, vojna vihra ga je zatekla med delom v pekarni v Zagorju ob Savi. Okupator ga je poslal na delo v avstrijski del Nemčije, kjer je zidaril, ko pa se je uprl težkemu delu, so ga poslali na delo v pekarno v Kafenberg. Junija leta 1944 je pobegnil in odšel v partizane v Lackov odred. Po vojni je svoje znanje peka še izpopolnil, končal je šolo za živilce (smer pekarstvo). Med drugim je delal kot tehnični vodja za razvoj pekarstva za Koroško, Prekmurje, vodil pa je tudi investicije za novogradnjo pekarne na Teznem. Oba z ženo sta veliko delala tudi na razvoju krajevne skupnosti. V zglednem zakonu sta se jima rodila dva otroka, v jeseni življenja pa ju razveseljuje pet vnukov in pet pravnukov.

Ob zlatem jubileju zakoncev Vauda tudi naše iskrene čestitke.

mg

Zlatoporočenca Fanika in Ivan Vauda iz Ptuja

Foto: M. Ozmec

LESKOVEC / SREČANJE SOSOLCEV

Po 35 letih znova v šoli

v Leskovcu je bilo pred dnevi prijetno in po svoje nenavadno in redko srečanje. Zbrali so se namreč nekdanji sošolci, ki so v baloškem Leskovcu končali osnovno šolo pred 35 leti. Z njimi so bili tudi učitelji in kuharica, in kot, nam je povedala Nada Voglar, pred 35 leti učiteljica v Leskovcu in danes upokojenka v Lenartu (pred upokojitvijo je učila v Cerkvenjaku), je bilo to srečanje res nepozabno in izjemno prijetno. Marljivi organizatorji so se potrudili, da je kaj, udeležili pa so se ga vsi nekdanji sošolci. V Leskovec so prišli iz domovine in tujine, kamor so mnogi odšli za kruhom • celo iz daljne Avstralije. Takšna je bila pač njihova usoda.

Nekdanji sošolci so se najprej udeležili maše, ki jo je domači župnik imenoval »abrahamova maša«, saj večina sošolcev letos praznuje abrahama. Po ogledu šole, ki se je od njihovih časov

pa do danes bistveno spremenila (vendar pa spet še ne dovolj, da bi bila že pripravljena na prehod na devetletno šolanje), so se sošolci zadržali v prijetnem klepetu skupaj z dvemi učitelj ica-

Foto: Kosi

mi in tedanjo ravnateljico. Ob prijazni pogostitvi v šoli se niso mogli raziti in posloviti od šolskih klopi, v katerih so vnovič sedeli in zapeli pesmi mladostnih dni. Po ogledu šole so se zbrali v lokalu Leska, kjer so jih lepo pogostili, obdarili in prijazno sprejeli kot dobre stare znance. Zaplesali so ob glasbi in se veselili pozno v noč, nato pa se razšli z željo, da bi se kmalu spet srečali.

M.TOŠ

Nagradno turistično vprašan|e

v bogato ptujsko poletno do-Sajanje, ki je strnjeno pod skupnim imenom Festival Poetovio in ga je pričelo 2. julija ptujsko gledališče s premiero Ovinek, se že po tradiciji vključuje tudi ptujsko turistično društvo, ki je eno od petih najstarejših v Sloveniji, saj je pred dvema letoma praznovalo 110-letnico bogatega dogajanja. Pripravilo bo turistične dneve, ki se bodo Pfičeli 31. julija in končali drugega avgusta.

Fotografija prikazuje vzhodno stran mestnega stolpa z ^'Zidanimi rimskimi spomeni-Foto: Črtomir Goznik

Gre za sklop štirih razstav oziroma sejmov: sejem domače in umetne obrti na Slovenskem trgu in Prešernovi ulici, razstavo cvetja v Grajski ulici in na dvorišu Verita-sa, razstavo ribištva in lovstva, ki naj bi jo predvidoma postavili v kavarni Evropa, ter razstavo slik z motivi Ptuja. V teh dneh bodo podelili tudi okrog 30 priznanj za urejeno okolje oziroma najbolje ocvetličeno hišo v Ptuju. Predsednik turističnega društva Ptuj Albin Pišek pa ob tem napoveduje tudi bogato glasbeno dogajanje - vsaj dve glasbeni skupini in tudi Glasbenega popotnika v živo.

Nagrado za pravilen odgovor, da se stavba z arkadami nahaja v Dravski ulici v Ptuju, prejme Ja

nez Slanič iz Ulice Vide Alič 5, Ruj. Čestitamo.

Današnja fotografija prikazuje vzhodno stran mestnega stolpa z vzidanimi rimskimi spomeniki. Leta 1830 je ptujski kurat Simon Povoden v vznožje stolpa poleg nekaterih že prej vzidanih spomenikov dal vzidati na novo zbrane rimske spomenike iz Ptuja in mestne okolice. Tako je nastal eden najstarejših lapidarijev na prostem. Vprašanje je, po kom se ta muzej imenuje danes. Nagrada za pravilen odgovor, ki ga pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 17. julija, sta Zrcalo (katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice) in spominek.

14

Petek, 9. julij 1998 - TEDlu^

Hišica ob predstavitvi, fotografija iz arhiva šole

TRNOVSKA VAS • Zagorela hiši€a ob šoli

"Peli so jih v cimprani hiši" je bil naslov projekta, ki so ga jeseni 1993 pripravili v OŠ Trnovska vas. Ob tej priložnosti je Stanko Mihelak iz Črmlje izdelal cimprano hišico, pokril pa jo je Anton Krajnc iz Ločiča. Pri izdelavi so pornagali tudi učenci. Po končani predstavitvi projekta v domu krajanov v Trnovski vasi so hišico (velikosti 3 m x 1,5 m) postavili pri šolski stavbi. Tam je spominjala na projekt in čase naših dedov in babic. Pred kratkim pa jo je nekdo odnesel na asfalt pred šolo in zažgal. Zraven tega je še zakuril v košu za smeti. V napoto mu je bilo tudi nekaj rož okrog šole. Vendar zaposleni v šoli pravije, da se nočni obiski v bližini šole redni, saj jim je nekdo "presadil" tudi rože v koritih in na gredicah okrog šole. Odgovorni v šoli so zgroženi nad tako skrajno objestnim dejanjem in so zadevo

prepustili Policijski postaji Ptuj.

Zmago Šalamun

JURŠINCI • Zasedal je občinski svet

Svetniki občine Juršinci so na svoji redni seji sredi minulega tedna potrdili predlog sprememb in dopolnitev statuta občine, domače podjetje Zidar, d.o.o., pa izbrali za izvajalca del pri vzdrževanju javnih poti.

Tokrat so razpravljali mdi o predlogu razpisa za dodelitev sredstev, namenjenih finančnim intervencijam za ohranjanje in razvoj kmetijstva, v višini 7,9 milijonov tolarjev, razpis pa bo objavljen v avgustovski številki občinskega glasila. Svemiki niso dali soglasja k povišanju cen vzgo-jnovarstvenih storitev, saj želijo do naslednje seje pridobiti še nekatera pojasnila. Razpravljali so tudi o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in delavcev občinske uprave, oba sklepa o plačah pa je

občinski svet potrdil. Sledila je še nekoliko daljša razprava o organiziranosti šolskega okoliša OŠ Juršinci in znova so svemiki opozorili na težave, ki se pojavljajo pri neselju Hlaponci, od koder šoloobvezni otroci hodijo v šolo Juršinci in v sosednjo občino Domava. Svet je sprejel poseben sklep, s katerim se obrača na šolsko ministrstvo in vlado z zahtevo, da se za to naselje določi en šolski okohš, ki bo spadal pod^ občino Juršinci in tako pod OŠ Juršinci, kamor naselje sodi.

PTUJ

m V strojnih krožkih pred žetvijo

čeprav se uradno letošnja žetev ni pričela, pa so na nekaterih poljih Dravskega polja na začetku tega tedna komajbi že želi letošnji pridelek pšenice. Člani strojnega krožka Posestnik Ptuj in strojnega krožka Dravsko polje pa so pred dnevi določili tudi enotno ceno kom-bajniranja, ki znaša 14 tisoč tolarjev po hektarju, enotna pa je tudi cena baliranja slame - 45 tolarjev za balo.

TM

DESTRNIK

• Sprejem za odliinjake

v ponedeljek, 29. junija, je župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič sprejel učence in učenke, ki so bili vseh osem let odlični, in tudi tiste, ki so izdelali osmi razred z odličnim uspehom. Povabljenih je bilo devet učencev in učenk: iz OŠ Destrnik Mateja Potrč, Marko Zadravec, Vanja Požegar, Mateja Matko, Mihael Maurič in Aleš Markuš in iz OŠ Mladika Ptuj Roman Maguša, Janja Pukšič in Uroš Majerič. Župan je poudaril, kako pomembno je znanje za razvoj in napredek občine, zato so se v občini odločili tudi za prioritetno nalogo izgradnje šol. Nato so učenci prejeli priznanja in nagrade (Almanah slovenskih občin, knjigo Majde Potrata o Leopoldu Volkmerju, majico in občinsko zastavico). Po končani slovesnosti pa so odličnjaki še po-kramljali ob pizzi in soku.

Zmago Šalamun

ORMOŽ / OTROŠKE DELAVNICE

Za pestro poletje

čeprav srčno zaželene, so počitnice za otroke kaj kmalu dolgočasne, če nimajo prave zaposlitve. Ker se družine na počitnice odpravijo le za krajši čas, postanejo počitnice kar naenkrat dolge. Zato so pri Občinski zvezi prijateljev mladine Ormož letos že drugič zapored organizirali Teden ustvaijalnosti mladih. Delavnice so namenjene osnovnošolskim otrokom, ki bodo tako koristno izrabili počitniški čas, spoznali bodo veliko novega in se ob tem tudi zabavali. V društvih po občini so izbrali svoj počitniški teden, v katerem bodo delavnice potekale, in pripravili za vsak dan kaj zanimivega. Uspeli so pridobiti tudi prostovoljce, ki so prevzeli delo mentorjev.

Najprej poteka teden ustvarjalnosti v Ormožu. V ponedeljek je bila organizirana delavnica borilnih veščin, v torek so otroci spoznavali ptice v mestnem parku, včeraj so se ukvarjali z lut-karstvom, danes bodo slikali na svilo in papir, jutri pa jim pripravljajo disko. Delavnice potekajo v prostorih osnovne šole Ormož vsak dan med 9. in 13. uro.

V ponedeljek pa se prične teden ustvarjalnosti pri Miklavžu. Delavnice se bodo pričele ob 8. uri in bodo trajale do 13. ure. V ponedeljek bo lončar Belci v prostorih osnovne šole Miklavž

otroke poučil o oblikovanju gli

ne, v torek jim bodo člani kulturnega društva pripravili lutkovno delavnico, v sredo bodo na športnem igrišču družabne igre in igre z žogo. Prihodnji četrtek bodo domači gasilci otrokom predstavili gasilske dejavnosti, teden pa se bo končal z izletom, ki ga bo pripravilo turistično društvo po okolici kraja.

Organizator upa, da bo tudi letos odziv otrok tako razveseljiv kot lani.

vki

RAZMIŠUAMO

O ormoškem bazenu s srcem in razumom

Življenfe ob ormoškem bazenu je zadnja leta dokaj mirn^ Včasih so se stanovalci pritoževali nad nenehnim hrupon) kričanjem, nočnimi kopanji in podobnimi motnjami v nor! malnem življenju sicer zelo mirnega naselja. Zadnji dve Uf zmoti mir, ki tukaj vlada, le še močan zvok kosilnice, redno pokosi travo na bazenu. Očitno se želi ustvariti vtij da bazen le ni zapuščen. Pa je! Zapustili so ga kopalci in sn! pustile so ga tudi vse dobre vile.

Ormoški bazen je ormoški problem že več let. Na po-sebnenm sestanku med člani sveta KS Ormož in njihovim predsednikom Alojzom Sokom ter županom Vilijem Trofe-nikom je bilo slišati, da bazen zadnja leta prinaša le zgubo - zaradi deževnih poletij in zaradi dotrajanosti. Da se kakšnega posebnega dobička iz bazena najbrž res ne da izvleči, je pokazala tudi nezainteresiranost zasebnikov, ki jim ga občina ni uspela podtakniti. V zadnjih letih so vsako leto za bazen namenili okrog 4 milijone tolarjev, da so ga sploh usposobili za odprtje. Temu pa se je redno pridružila še izguba. Leta 1996, ko je bil bazen zadnjič odprt, je bilo le 33 kopalnih dni in 3000 prodanih vstopnic. V letu 95 je bilo 41 kopalnih dni in 9283 prodanih kart, leto poprej pa 56 kopalnih dni in čez 10.000 prodanih vstopnic. Trend je lepo viden - vedno manj sončnih dni, manj prodanih vstopnic in večja izguba.

Roko na srce, priznati je treba, da je ormoški bazen zanič. Pa začnimo kar z objektom, ki ga je hudo načel zob časa in zanemarjanje lastnikov. Ponaša se s pre-dpotopnimi smrdljivimi kabinami za preoblačanje, razmontira-nimi garderobnimi omarami in sanitarijami, v katere skrbni starši svojega otroka gotovo ne bi pustili. Gostinska ponudba je bila vsako leto slabša. Spomnim se časov, ko so tam pripravljali ogromne sendviče in sladoled iz avtomata. To je bilo zares dolgo tega, ko je ob bazenu stala še skakalnica. Prav zaradi nje je bil ormoški bazen nekaj posebnega, saj take visoke skakalnice ni imel nihče daleč naokoli. Vsi so imeli namreč normalne, običajne bazene, v Ormožu pa imamo bazen za skoke v vodo in dimenzij za igranje vaterpola. Zaradi poglobitve na enem delu je treba vanj naliti precej več vode, menda naj bi imel 2,5 krat preveliko kubaturo. Doslej vode ni bilo treba plačevati in je bilo to prav vseeno, v zadnjih letih pa so se razmere spremenile...

Beton bazenov je po strokovnih ocenah dotrajan, in če se bomo kdaj v Ormožu še želeli Isopati, bo treba zgraditi nov bazen. Pa tudi nov mali bazen, saj stari ne ustreza novim varnostnim predpisom. Treba bo zgraditi več tušev in urediti dostop do vode le preko tušev. Tudi sama stavba ne vzbuja nobenega zaupanja. Če povzamem -porušiti in zgraditi na novo. Tukaj pa se postavi vprašanje, kdo se bo v Ormožu kopal. Vse prevečkrat se izkaže, da se obnašamo kot razvajeni otroci -nekaj si silno želimo, potem pa nova pridobitev sameva. Bo tako tudi s kopališčem?

Ormožani smo na svoje kopališče emotivno priklenjeni, vendar je treba pogledati resnici v oči. Pri morebitni obnovi bazena ne gre za emocije, gre za denar. Medtem ko smo v Ormožu spali na stari slavi nekoč dobrega in priljubljenega kopališča, so v sosednjih mestih postavili moderna kopališča, ki nudijo poleg velikih površin še tobogane, toplo vodo, podvodno masažo, ob-bazensko športno in gostinsko ponudbo. Po ulicah se govori, da naj bi bazen obnovili, menda se celo pripravlja projekt. Ker denarja seveda ni, omenja se vsota 45 milijonov tolarjev, bi ob spretnem manevriranju na občini morda našli kakšno

rešitev. Pritiski potencialnih kopalcev so veliki, da ni večjih protestov, se gre zahvaliti le nenaklonjenemu vremenu. Preden pa se velikopotezno zaplanira prostor sedanjega bazena, pa ne bi bilo odveč, če bi projektanti po

mislili, da je lokacija sedanjeg, kopališča nekoliko ponesrečena, saj je na eni strani obdan z nasel! jem, na drugi s parkom in niuj nobenih možnosti za širitev Daleč premalo je tudi parkirišč Komu bo namenjeno kopališče", In ker je menda potrebno vst postaviti na novo, ali ne bi bik bolje bazena postaviti tam, kje-je bila najdena topla vodai Ormož se je v svoji razvojni stra-tegiji odločil za turizem, tega p; se s takšnim bazenčkom brez revane vode in ob kakšnih 30 kopalnih dneh pač ne moremo iti Vse to so momenti, ki bi jih pro jektanti morali razmisliti trezno, brez nepotrebnih čustev. Tukaj gre namreč za denar, veliko denarja, in nepremišljena odločitev se nam bo še lep čas maščevala.

viki klemenčič ivanuš«

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

15

^EMART / kaj bo s presežki mleka

fodo na taiun lastninjenja 0lekarne trpeli kmet/e?

.tfiARSKI PROIZVAJALCI MLEKA RAZUMEJO TEŽAVE MLERKARNE^ VENDAR NE MO-(JO NOSITI VEDNO VEGIH BREMEN ZARADI OBČUTNIH PRESEŽKOV MLEKA - KZ rUART NAJ ZNIŽA MARŽO IN POMAGA PRI RAZBREMENJEVANJU TEŽAV MLEKARNE

y lenarškem gasilskem domu £ bil v ponedeljek razgovor ujjvečjih proizvajalcev mleka občine Lenart s predstavni-mariborske mlekarne in [(jnetijske zadruge Lenart, (jovorili so o čedalje večjih j^nih presežkih mleka in o y5e težjih razmerah na tržišču, problematika odkupa mleka je mdi v celotnih osrednjih Slovenskih goricah izjemno pereča, je posebej poudarila direktorica lenarške kmetijske zadruge Kristina Peserl in povedala, da je s temi težavami seznanjena tudi Zadružna zve-23 Slovenije.

Xa je kmetom in zadrugam predlagala, naj ne popuščajo pred pritiski mlekarn za zniževanje odkupnih cen. Že pred časom je mariborska mle-larna predlagala 9-odstotno znižanje odkupnih cen mleka, na kar Kmetijska zadruga Lenart ni pristala. Zdaj pridelajo v lenarški občini dobrih 10 milijonov litrov mleka letno, kar je količina iz leta 1991. Torej niso veliko prispevali k večjim tržnim presežkom, ki jih mle-tarna ne more prodati. Zadruga

zato brez soglasja kmetov m pristala na znižanje cen mleka. Tudi na ponedeljkovem srečanju je direktorica Kristina Peserl predlagala strpen dogovor in seznanila kmete s predlogi mlekarne, da bi od 1.junija prispevali tri tolarje po litru mleka za pospeševanje prodaje in 1200 tolarjev mesečno za stroške analize kakovosti. Kmetje tega niso podprli, strinjali pa so se s predlogom, da naj bi od 1.junija namenili za pospeševanje prodaje mleka en tolar in da naj nekaj denarja prispeva tudi zadruga, ki naj dobi manjšo maržo. Kmetje so kritizirali mlekarno zaradi slabega marketinga in menili, da je v ozadju vsega še lastninjenje. Del bremen naj zato nosijo tudi delavci, predvsem pa naj se v razreševanje tega vseslovenskega problema vključi tudi država. Kmetje namreč vseh bremen ne bodo zmogli, njihovi prispevki pa naj bodo vključeni v lastninske deleže lenarške zadruge v mariborski mlekarni, ki znašajo zdaj 23,83 odstotka, so še predlagali na razgovoru v Lenartu. Udeležilo se ga je več kot 300 največjih proizvajalcev mleka iz

občine Lenart.

Čeprav je bil sestanek na trenutke polemičen, so udeleženci v glavnem zelo odgovorno opozarjali na posledice manjšega odkupa mleka in menili, da gre tudi za politični problem, s katerim se mora slej ko prej soočiti slovenska vlada. Zdaj je kakovost mleka pri nas že nad evropskim, tudi količine naraščajo, pridelamo dobrih 450 milijonov litrov, ob vstopu v Evropo naj bi jih eno milijardo, so povedali predstavniki mlekarne. Zal že zdaj ne moremo prodati presežkov, saj znaša proizvodnja 450 milijonov litrov, potrošnja pa 320 milijonov. Mlekarna v Mariboru ima na zalogi 150 ton masla in 100 ton mlečnega prahu, velike so tudi količine sira in se bodo še povečevale. Gre za resen problem in zato so kmetje izrazili zaskrbljenost nad mlačnim odnosom vseh pristojnih. Podpisali so tudi posebno peticijo, s katero zahtevajo od slovenske države oz.vlade, da se začne vključevati v razreševanje problematike odkupa mleka.

M.Toš

ORMOŽ / prireditve ormoškega poletja

Iteisfiip iHufvgulske Mklwe

Ormoško poletje se je minuli Kien nadaljevalo s plesom.

grajskem dvorišču je najprej nastopila folklorna skupina Kulturnega društva Alojza Zurana iz Podgorcev pod vodstvom Stanka Kukovca. Že proti koncu njihovega nastopa pa je vse več obiskovalcev sedelo pod dežniki, zato so se gledalci in nastopajoči preselili pod streho doma kulture. V drugem delu večera pa so nastopili gostje iz Portugalske in publiko pošteno segreli.

Folklorna skupina "Os campo-neses da beira-ria" Bunheiro-Murtosa je bila te dni tudi gost-ia festivala Lent Folkart. Ustanovili so jo leta 1979 ljudje, ki lih je povezovala ljubezen do domače zemlje in prikazovanja ljudskih običajev. V svojih ple

sih in nastopu prikazujejo težko življenje kmetovalcev in ribičev. Ormoški oder je bil kar nekam tesen, ko se je na njem zvrstil ves plesni ansambel z glasbeniki in pevci. Proti koncu programa so na oder medse po

vabili tudi gledalce in nihče se ni kaj pretirano upiral. Za nekatere se je izkazalo, da jim portugalska folklora kar "leži". Tudi po aplavzu sodeč so obiskovalci preživeli lep in poln večer.

vki

Portugalski folkloristi so se ormoški publiki izjemno prikupili

hgat program »Tedna Benedikta 98^

v NEDEUO ODPIRAJO NOVI DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI IN ZDRAVSTVENO AMBULANTO - ZAKLJUČEK Z VELIKO LOVSKO PRIREDITVIJO V ŠOTORU NA PROSTEM

tradicionalnim nogomet-•'"n turnirjem in tekmovan-^m v vlečenju vrvi so se v KS ^nedikt v Slovenskih goricah ^cle letošnje prireditve ob 'Tednu Benedikta 98«. Pripra-jih je krajevna skupnost v ^»delovanju z različnimi •^štvi in organizacijami.

minulo soboto je bilo razi-Srano zabavno, ljudje so ^."^'šli dobre volje na šolsko igri-^ in preizkusili moči v vle-vrvi. Praznični začetek so adaljevali minulo nedeljo, ko 'lomača LD Benedikt pripra-j' ® veliko tekmovanje v strel-'Jiu na glinaste golobe. Sodelo-so ekipe LD iz SV Sloveni-j^'^Pomerile pa so se za pokale P Benedikt. Na strelišču v '"Pekovi grabi so sodelovali

tudi nekateri najboljši slovenski strelci v trap ligi in se pomerili v lovskem in športnem stavu za pokale in praktične nagrade.

Nedelja je bila v Benediktu tudi kulturno obarvana, saj so v osnovni šoli odprli razstavo likovnih del akademskega grafika Bojana Golije iz Maribora ter razstavo ustvarjalnosti učencev osnovne šole in varovancev le-narškega vrtca. Odprli so tudi ročnodelsko razstavo Društva upokojencev. Za nameček so pripravili še rekreacijsko spoznavanje kraja, domačini so kolesarili in pešačili po poteh okoli Benedikta.

Včeraj, v sredo, so imeli ekipno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško pri lovskem domu v Benediktu, danes

pa pripravljajo poletno oddajo Po domače, malo drugače. Jutri bo v domu kulture v Benediktu gledališka predstava domačega KUD, ki se bo predstavilo z delom Razkrinkana morala. V nedeljo, 12.julija, bodo imeli koncert godbe na pihala pod lipo pri cerkvi in nato od 10. uri slovesno mašo v počastitev farnega zavetnika sv. Benedikta. Po maši bo ob 11.30 otvoritev doma krajevne skupnosti in zdravstvene ambulante, ob 17. uri pa se bo začela velika lovska prireditev. Na njej bodo domači lovci ponudili veliko lovskih speciali-tet, v goste pa so povabili tudi priljubljeno Simono Weis. V Be-nedikm je torej praznično in veselo, kot se za ta čas tudi spodobi.

M.Toš

PTUJ / po neurju s točo

Kako zavarovati poljane in vrtnine

Neurje s točo, kije pred štirinajstimi dnevi pustošilo po njivah Dravskega in Ptujskega polja, ob obronkih Slovenskih groic, na območju občin Gorišnica in Zavrč, je povzročilo precej škode na kmetijskih površinah.

Veliko prizadetih območij so si le nekaj dni po neurju ogledali tudi strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe Ruj in ugotovili, da je po prvih ocenah toča prizadela od 8 do 10 hektarjev poljedelskih površin predvsem Dravskega in Rujskega polja, v Halozah pa vinogradniških površin. Ocenjujejo, da je največ škode na posevkih žit, predvsem ječmena, na srečo pa sta bili dve tretjini teh posevkov že požetih. Škoda je tudi na pšenici - na ranih sortah, kot sta ana in marija, saj je ponekod na tla streslo tudi do 40 odstotkov zrnja. Vodja Kmetijske svetovalne službe Ptuj Ivan Brodnjak je povedal, da so točo nekoliko bolje prestale resnice, predvsem pa naša najbolj razširjena kultura koruza, kljub temu da je na steblih videti večje poškodbe.

Pri vseh naštetih kulturah svetovalci ne predlagajo nekih posebnih ukrepov, le da kmetovalcem svetujejo, naj na strniščih, kjer je nastala večja škoda, posejejo krmne dosevke (mnogocvetno ljulko) in tako nadomestijo izpad v krmi. Ivan Brodnjak med drugim še svetuje: "Pri vrtninah in krompirju toplo in deževno vreme ustvarja idealne razmere za razvoj fitoftore na krompirju, če pa so rastline poškodvane, je okužba še lažja. Zato priporočamo čim prejšnjo zaščito krompirja z enim

od sistemikov; najbolj priporčamo ridomil NZ, 2,5 litra po hektarju, ob dodatku 1 kilograma cupra-blaua, ki zelo dobro celi rane. Tako škopljenje je potrebno ponoviti po 12 do 14 dnevih. Poškodovani listi sladkorne pese se zelo hitro obrastejo, nekih večjih bolezni na njej nismo zaznali, tudi napada cerkospore ni, zato ne pripročamo takojšnjega škorpljenja, seveda pa nas o tem sproti obveščajo iz Tovarne sladkorja Ormož.

Najslabše so jo zaradi toče odnesle vrtnine, najbolj kumare in paprika, tam je škoda precejšnja in je potrebno nujno ukrepati. Priporočamo zaščito vrtnin z mikalom (za papriko) v kombiciji z ridomi-lom in cuprablauom. S tem dosežemo, da se rane na rastlinah zacelijo in ublažimo škodo, da bo potem tudi pridelek količinsko nekoliko večji. Dodal bi še, da naša svetovalna služna priporoča kot dodatke vrtninam še enega od listnih gnojil. Pri vsem je potrebno paziti, da na poškropljene rastline ne pade dež, zato je bolje škropiti zjutraj, saj je popoldan večja nevarnost ploh. Seveda pa smo kmetovalcem na naši Svetovalni službi na voljo vsak dan; sicer pa je bilo klicev v zadnjih dneh precej in dosedanji učinek je po naših podatkih zadovoljiv."

T. Mohorko

ZEI.ENI PTUJA IN RD ZLATOVRANKA / 11. EKO

loški raziskovalni tabor

Pm y$imini mkxttl mšM' twmimtmkm Omfmm

IZJEMEN ODZIV PREBIVALCEV MESTNE ČETRTI PANORAMA

v okviru 11. ekološkega raziskovalnega tabora so Zeleni Ptuja in Raziskovalno društvo Zlatovranka v soboto, 4. julija, uspešno izvedli čistilno akcijo na potoku Grajena. Akcija je bila osveščeval-nega pomena in pomeni uvod v želeno revitalizacijo najdaljšega potoka v mestni občini Ptuj, ki ga na mesto veže tudi izjemno lx)gata zgodovina, saj se potok omenja že v 13. stoletju, pa tudi v ptujskem mesmem statutu leta 1376.

Glede na znane podatke in stanje vodotokov v občini Pmj je imiestno opozorilo Zelenih Ptuja, da grozi potoku Grajena izumrtje. V zadnjih letih se je namreč njegova kvaliteta močno poslabšala, na posameznih odsekih je njegov videz deformiran, v mestnem delu pa daje potok videz kanala za odplake. Tudi rezultati analiz in opravljene raziskave raziskovalnega tabora potrjujejo videz in opažanja vseh, ki se s tem potokom dnevno srečujemo.

Tako rezultati analiz kažejo, da se kakovost vode slabša, bližje ko smo urbanemu delu mesta, v samem mesrn pa je stanje vode katastrofalno, saj sodi v četrti, to je najslabši kakovostni razred. Razmere so skrb vzbujajoče in zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Vsi zbrani na čistilni akciji so bili enotnega mnenja, da je priori-temega pomena urediti kanalizacijo v celotnem delu ob potoku, da je potrebno vsem onesnaževalcem postaviti roke in tehnološke rešitve, s katerim bo zaustavljeno nadaljnje onesnaževanje tega potoka, prav tako pa je potrebno spremeniti miselnost, da vse, česar doma več ne potrebujemo, sodi v potok.

Med tiste, ki so se vključili v akcijo, so bili daleč najštevilčnejša skupina stanovalci iz Maistrove ulice. Vodila sta jih predsednik Mestne četrti Panorama Jože Strafela in Janez Lah, ki sta izrazila željo, da bi tovrstne akcije in

celovito reševanje problematike življenja ob potoku nadaljevali.

Da je letošnji raziskovalni tabor potekal nemoteno, so poskrbeli v Primestni četrti Grajena, ki ji predseduje Janez Vertič. Udeleženci tabora so bili nastanjeni pri Domu krajanov, kjer so imeli dobre možnosti za nemoteno raziskovalno delo.

Osemnajst raziskovalcev - udeležencev tobora je izdelalo kataster onesnaževalcev na celomem toku potoka, kemijsko in biološko analizo vode ter anketo med prebivalci. Z dokončno obdelavo dobljenih p>odatkov je odprta pot za revitalizacijo tega poto^.

Prof. Vlado Cuš, predsednik Zelenih Ptuja, je ob koncu povedal: "Zeleni Ptuja smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, sedaj so na potezi Mestna občina Pmj in pristojni državni resorji."

Simon Starček

PTUJ / festival mlade ustvarjalnosti

Mlodl se precfsfmrf/o

Ta konec tedna, 10. in 11. julija, bo Zveza kulturnih društev Ptuj pripravila Festival mlade ustvarjalnosti. Vodja projekta je Branka Bezeljak Glazer, v pripravljalnem odboru pa so Aleš Šteger, Nevenka Gerl in Dušan Kirbiš.

V okviru festivala bodo v petek (od 11. do 14. in od 15. do 18. ure) in soboto (od 9. do 13. ter od 14. do 18. ure) potekale štiri delavnice: gledališko bo vodila Ivica Bo-ban iz Zagreba, režiserka, koreo-grafka, scenaristka in avtorica gledaliških tekstov, redna profesorica Akademije dramskih tmijet-nosti v Zagrebu in gostujoča profesorica na newyoršla univerzi; literarna bo potekala pod vodstvom Josipa Ostija, pisatelja in prevajalca, rojenega v Sarajevu, a živi v Sloveniji; slikarska bo pod vodstvom akademskega slikarja in izrednega profesorja Ehišana Kir-biša ter glasbena pod mentorstvom Alda Kumarja, skladatelja.

V okviru spremljevalnega programa festivala se bodo v petek ob 19. uri v stari steklarski delavnici predstavili Ptujčani, ki študirajo na tmietniških akademijah in šolah doma in na mjem: David Gašparič, Tomaž Plaveč in Metka Zupanič, študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Aljoša Koltak, Iva Krajnc in Primož Bezjak z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Klavdija Feguš, študentka Aka

demije za glasbo, Ales bteger s Filozofske fakidtete in Goran Tumšek s Theaterschool Amsterdam. Istega dne ob 20.30 bo v mali dvorani Narodnega doma predstavitev revije Mentor in založbe Be-letrina, ob 20.30 bo v steklarski delavnici festivalska premiera Vojaka Jošta ni Petra Božiča v izvedbi Teatra III DPD Svoboda Ptuj

(režiserka Branka Bezeljak Glazer), ob 23. uri pa v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer. Drugi dan, v soboto, bo ob 19. uri v Narodnem domu predstavitev delavnic, ob 20.30 v stari steklarski delavnici nastop Art plesnega studia DPD Svoboda Ptuj s projektom Gea in ob 22. tu-i poslov-nilno druženje v Narodnem domu.

Vabljeni na prireditve.

MARIBOR / katoliški seminar evangelizacije

Jezus odrešuje...

v organizaciji Prenove v Duhu, modernega duhovnega toka v katoliški cerkvi, bo po dveh letih, ko je Slovenijo obiskal kanadski duhovnik Emilien Tardif, tokrat na mariborskem snežnem stadionu pod Pohorjem potekal seminar za evangelizacijo, ki ga bo izvajal Tardifov naslednik, indijski karizmatik pater Rufus Pereira. V petek, 10. julija, bo pričetek ob 15. uri, v so^to, 11., in nedeljo, 12. julija, pa ob 8.30 in bo trajal vsak dan do 19. ali 20. ure.

Teme Pereirovih govorov bodo: Božja ljubezen in spreobrnjenje. Notranje ozdravljenje in odpuščanje, Delovanje sv. Duha, Karizme, Jezusova oblast in osvobajanje, Molitev in Sv. pismo. Vsak dan bo popoldan maša z molitvami za osvobajanje in ozdravljenje. Seminar bo v velikem šotoru pred hotelom Arena.

Frenk Muzek

10

Četrtek, 9. julij 1998 - TED|||b

ODBOJKA / ŠPORTNI POGOVOR

Husa Hohwka - OK Hlorsel

v minuli tekmovalni sezoni so odbojkarice ptujskega Marsela dosegle največji uspeh \ zgodovini kluba. Po uvrstitvi v 1. A ligo jim je uspelo obstati v elitnem slovenskem ženskem razredu. V klubu ne držijo križem rok, zraven tega pa so zadovoljni, ker imajo v svojih vrstah tudi nekaj zelo mladih, v klubu vzgojenih igralk. Med njimi je 15-letna učenka OŠ Mladika Nuša Mohorko, kije bila ena najmlajših odbojkaric v 1. ligi.

# Kako si se navdušila za odbojko?

"V aprilu 1997 sem na povabilo iz ZOK Marsela prišla na ogled treningov. Da sem izbrala odbojko, je bilo odločilnega pomena, da to ni grob šport in praktično ni medsebojnih dvobojev kakor pri drugih športih. Šlo mi je dobro in zato sem se priključila vadbi. Veliko pa mi je pomenilo, da so me medse dobro sprejele starejše igralke."

% Kako si doživela prvoli-gaški začetek?

"To je bilo prvoligaško srečanje z novomeškim TPV. Imela sem veliko treme. Prišla sem ravno na servis, ki pa na žalost ni uspel. Kljub majhni minutaži sem zadovoljna, saj moj čas šele prihaja."

# Kakšno uvrstitev Marsela pričakuješ v naslednji sezoni?"

"Želim si, da bi se čim višje uvrstile. Komaj čakam začetek

priprav in to tisti del, ko se bo delalo z žogo. Upam, da se bomo dobro pripravile in nato lahko prikazale, kaj znamo. Realno pa mislim, da bi lahko pristale v sredini prvenstvene razpredelnice."

# Visoka si 183 cm. Katero mesto ti najbolj ustreza?

"Mislim, da je moja višina prednost. Najraje bi zaigrala na mestu blokerja. Sicer pa sem s svojo višino nastopala tudi za reprezentanco šole v košerki, rokometu in atletiki. Odbojka je moj šport in upam da mi bo uspelo."

Za konec pa naj dodamo, da je Nuša lani osvojila visoko mesto v suvanju krogle na velikem atletskem pokalu Slovenije za učenke osnovnih šol, v bodočnosti pa upa tudi na poziv za igranje v mladinski slovenski reprezentanci. Volje do dela ji ne manjka.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

ROKOMET

Rokometni klub Ormož in tamkajšnja osnovna šola sta pripravila že peti rokometni tabor za dečke in deklice. Udeležilo se ga je 43 dečkov in 14 deklic. Vodja šole je bil Vlado Hebar, kot trenerji pa so sodelovali še Silvo Kirič, Sašo Prapotnik, Mladen Grabovac, Branimir Džarmati in Ognen Miličič, z vratarji je delal Aleksander Šulek, za zdravstveno stanje je skrbela Albina Gregorič, za prehrano pa Nina Rihtarič.

Tabor je deloval pri Miklavžu pri Ormožu, kjer so uporabljali zunanja igrišča in telovadnico. Da pa ni bilo vse tako suhoparno rokometno obarvano, so mladi rokometaši in rokome-tašice imeli na voljo kopanje v Ljutomeru in rafting po reki Muri.

Poudariti je potrebno, da iz tega tabora izberejo ekipo za naslednje tekmovalno obdobje, zraven tega pa so v klubu omogočili aktivne počitnice mladim ' rokometašem, ki so v minuli sezoni zelo uspešno nastopali. Med drugim so letniki 1986 postali državni prvaki. Plod takšnega načina dela je tudi Mitja Horvat, ki je bil izbran ravno na teh taborih in je postal

tudi kadetski reprezentant Slovenije.

Zadnji dan tabora je bil zelo pester, saj so se udeležencem

priključili še starši in prijatelji. Torej se za usodo rokometa v Ormožu, mestu rokometa, ni bati. Rokomet je bil in je še šport številka ena. Dodatna vzpodbuda za mlade pa so njihovi odrasli vzorniki, ki so se uvrstihvl.BSRL.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

KICKBOXING

Konec junija je potekalo v kickboxing centru na Ptuju polaganje pasov za vse kategorije. Izpit je uspešno opravilo 52 članov vseh starostnih kategorij Kluba vorilnih veščin. Komisijo je vodil glavni inštruktor ptujskega kluba Vladimir Sitar (5. dan) ob pomoči Dušana Pavlice (1. dan).

V soboto, 27. junija, pa so štirje člani kluba pred znanim mednarodnim mojstrom borilnih veščin dr. Eminom Topičem iz

Zagreba polagali izpit za črni pas. Vsi so uspešno opravili svoj program, s katerim je bil dr. Topič zadovoljen, in tako so po

leg dosedanjih mojstrov borilnih veščin ptujskega kluba (to so Vladimir Sitar - 5. dan, Alojz Vidovič - 2. dan. Maja Ozmec -2. dan, Dušan Pavlica - 1. dan. Zvone Zinrajh - 1. dan, Sebast-jan Zinrajh - 1. dan, Branko Fidler - 1. dan, Matej Serdinšek -1. dan, Andrej Vindiš -1. Dan) novi mojstri borilnih veščin postali: 1. dan: Matjaž Vindiš, Boštjan Brumec, Matjaž Bru-mec in Davorin Gabrovec.

Franc Slodnjak

Od leve proti desni: dr. Topič, Sitar, Gabrovec, B. Brumec, M. Brumec in Vindiš

BRDO / 14. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE

Štiri Mmme mtah nu Brdk

Na hipodromu Brdo pri Kranju je bil v soboto 14. tekmovalni dan za kasače. Sodelovalo je 76 konj iz vse Slovenije, največ zmag pa so osvojili brdski kasači. Odlično so nastopili le-narški vozniki, saj je bil Predi Bedekovič z žrebcem Villijem Lobellom tretji v prvi dirki, mladi voznik Jure Toš pa s kobilo Enolo Gay odličen drugi v drugi brdski dirki. Najboljši čas dneva je osvojila kobila Tassel Tina pod vodstvom Marka Sla-viča - 1:16,6, v privlačni dirk deklet pa je slavila pogumna Mariborčanka Nina Lovrenčič.

Rezultati dirk iz Brda: 1. dirka, za 3-4-letne kasače, 1700 m: 1. Laura (Vidic, Brdo) 1:21,2, 2. Felicia (Jagodic, Brdo) 1:21,7,3.

Villi Lobell (Bedeko-vič,Slov.gorice) 1:22,1; 2, dirka, za 3-12-letne kasače, 1700 m: 1. Ita Rina (Les, Šentjernej) 1:21,2, 2. Enola Gay (Toš, Slov. gorice) 1:22,0, 3. Valat (Judež, Šentjernej) 1:22,7; 3. dirka, za 3-12-letne kasače, 1700 m: 1. Raisa B (Gregorc, Domžale) 1:21,5,2. Profesor (Arnol, Brdo) 1:21,8, 3. Vicky Crown (Orel, Lj. Stožice) 1:22,3; 4. dirka, za 3-12-letne kasače, 1700 m: 1. Suriya (Maletič, Šentjernej) 1:19,8, 2. Frick (Marinšek, Brdo) 1:20,0, 3. Arnie MS Gan, Bled) 1:20,0; 5. dirka, za 3-12-letne kasače, 2100 m: 1. Jovanka B (Vidic, Brdo) 1:20,9, 2. Buke-falos (Maletič, Šentjernej) 1:21,0, 3. Chajkovsky (Hrovat,

Lj. Stožice) 1:21,1; 6. dirka 3-12-letne kasače, 2100 m'] Lui B (Vidic, Brdo) 1:20,9J Jason B (Gorjanc, Brdo) l:2jj 3. Jard II (Cetin, Krško) l:2ij 7. dirka, za 3-12-letne uvožg' kasače, 1700 m: 1. Tassel Tj! (Slavič, Krško) 1:16,6, 2. press Bar (Gorjanc, Lj. Stožij^ 1:17,0, 3. Soulman (Žan, Lj^^ mer) 1:18,2; 8. dirka, start s trj, ka za 3-12-letne kasače, 21005; 1. Natty (N. Lovrenčič, Marj! bor) 1:22,6, 2. Polonca II Lučič, Ljutomer) 1:23,0, 3, Jo B (M. Rekar, Domžal^ 1:24,0.

Naslednji tekmovalni dan 23 kasače bo 12.julija v Ljutomem.

M.Toj

Pff£/Eif SMO

Rokometnega kluba Drave ni več

Zelo nas je presenetila žalostna novica v časopisu Tednik, da so po 50 letih uspešnega delovanja na izredni skupščini člani kluba sprejeli sklep, da preneha delovati oz. da se ukine RK Drava Ruj. Vzroki za to naj bi bili predvsenn finančni dolgovi. Novi upravni odbor načelu z novim predsednikom, ki je bil izvoljen pred slabim letom dni, ni bil sposoben poravnati dolgov, ki so se nabrali od takratnega predsednika kluba g, Hojkerja In članov takratnega upravnega odbora kluba, izvoljenih pred tremi leti.

Naj spomnim, da je enaka ali pa še slabša situacija bila leta 1989, ko je prevzel vodenje RK Drava Ptuj Ivan Gomilšek, vendar tedaj puške ni vrgel v koruzo, pa čeprav sta tedaj bile dve selekciji - moška in ženska, ampak je z vztrajnim In marljivim delom pokazal, da si zna pridobiti ljudi v upravo kluba, ki so poravnali velike finančne dolgove in to še v hudih gospodarskih časjh, ko je bilo vedno manj podjetij, saj jih je večinoma šlo v stečaj ali pa so bili v finančnih težavah. Člani upravnega odbora RK Drava Ptuj na čelu z aktivnim in požrtvovalnim predsednikom kluba g. Go-milškom so te finančne težave kar hitro uredili, saj so bili eden najbolj urejenih rokometnih klubov v Sloveniji In vzor marsikateremu klubu. RK Drava Ptuj je postal eden vodilnih klubov v Sloveniji tako v igralskem kadru kot v uspehih z moško in žensko slekcijo, npr. 4. mesto v t. slovenski rokometni članski moški

ligi, s tem pa so za las zgrešili, da bi tekmvoa-11 tudi v evropski ligi. Bili so tudi udelženci po|. finala pokala Slovenije v moški konkurenci.

Ravno tako so bili vidni rezultati v ženski konkurenci ter nastopi v finalnem tekmvoanju Slovenije v vseh mlajših kategorijah. Kot zelo dobrim organizatorjem nam je Rokometna zveza Slovenije zaupala dve rokometni tekmi reprezentanc za kvalifikacije članic na evropsko prvenstvo, ki smo smo jih vzorno izpeljali z veliko truda članov upravnega odbora kluba. Vse to je vodilo k temu, da nam je R2S podelila zlato plaketo in še mnoga druga priznanja, ki krasijo naše vitrine. Opremili smo tudi klubske prostore z računalnikom, televizijo, videorekorderjem, faksom in telefonom. Nabavili smo najsodobnejšo opremo za igralce.

Za ptujski rokomet, ki v letu 1999 praznuje 50-letnjco, je to prava sramota In žalost. Da pa bi se pred javnostjo opravičili, so na istem občnem zboru ustanovili novj rokometni klub, ki se imenuje Moški rokometni klub Ruj, vodijo pa ga isti ljudje, ki so vodili zdajšnjega. Odšli so igralci, profesionalni trener, z mladimi igralci se ni dosti delalo, zato ni čudno, da se je RK Drava znašel v takšni situaciji. Škoda je za RK Drava, da je po skoraj 50 letih delovanja prišlo do ukinitve, vendsff veterani in vsi funkcionarji, ki so dolga leta uspešno delali v klubu, bodo organizirali in dostojno proslavili 50-letnico RK Drava Ruj,' kot se spodobi za ta visoki jubilej. Vsem nam pa bo ostal lep spomin na 50-letno zgodovt no RK Drava Ruj.

Robert Mukič

Ponovno se je v našem uredništvo nabralo nekaj vprašanj o novem zakonu o varnosti cestnega prometa, kljub temu da je od sprejetja zakona že dobra dva meseca, več kot tisoč odvzetih vozniških dovoljenj pa je dokaz, da vozniki še niso dobro obveščeni o vseh novih pravilih.

O Ali je pripenjanje z varnostnim pasom v avtomobilu na zadnjih sedežih obvezno le, če so sedeži z naslonjalom za glavo?

Med vožnjo v avtomobilu morajo biti vozniki in potniki na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, kot ga je predpisal proizvajalec. Iz navedenega sledi, da je pripenjanje obvezno tudi na sedežih, ki niso opremljeni z vzglavniki. Izjema glede pripenjanja velja le za osebe, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da varnostnega pasu ne morejo uporabljati.

0 Ali za tujce veljajo enake kazni kot za naše voznike?

Kazni za storjene prekrške veljajo enako za tuja kot za naše voznike. Kazenske točke pa se izreče^ le tistim kršiteljem, ki imajo slovensko vozniški dovoljenje.

0 Ali moramo pri terenskem avtomobilu sneti vlečno kljuko v primeru, ko nimamo pripetega priklopnika; na zadnji strani terenskega avtomobila pa je tovarniško nameščeno rezervno kolo, tako da vlečna kljuka ne sega preko rezervnega kolesa in s tem preko zadnjega dela avtomobila?

Če upoštevamo, da je v danem primeru najbo-izpostavljen zadnji del vozila tovarniš^ nameščeno rezervno kolo, preko katerega vleč® naprava ne sega, menimo, da vlečne naprave-klli" ke ni potrebno odstraniti v primeru, ko k avtoffl" bilu nimate pripetega priklopnega vozila.

Milan Kraji"

KENDO

Maijai -obimski prvak

Končal se je četrti krog občinskega prvenstva v kendu - japonskem mečevanju. Tekmovanje je izvedla Akademija borilnih športov Ptuj in je potekalo po ligaškem sistemu v štirih kolih (7.5., 14.5., 21.5., 2.6.) v OŠ dr. Ljudevita Pivka in trimskem kabinetu športne dvorane Center.

Novi občinski prvak je postal Matjaž Satler, lanskoletni državni viceprvak, ki je presenetil s svojim nezmotljivim občutkom za timing. S kendom se ukvarja tri leta in je nosilec modrega pasu. Gre za perspektivnega tekmovalca, katerega čas šele prihaja. Z minimalno razliko v točkah je drugo mesto pripadlo Janez Cvetku, nosilcu rjavega pasu. Cvetko je prvenstvo začel previdno, kar ga je stalo nekaj dragocenih točk. Povsem je zaživel v tretjem kolu in samo športna sreča ga je prikrajšala z zmago. Favorit Mitja Petrič je tekmovanje pričel odlično in prepričljivo, toda kasneje

ni zdržal pritiska. Pristal je na četrtem nie* sut, takoj za Brunom Krajncem, ki je naredil zelo dober vtis s svojo močjo ^^ srčnostjo.

Rezultati zgornje tabele: 1. Matjaž Satler, 2. Janez Cvetko, 3. Bruno Krajnc, Mitja Petrič, 5. Robert Markež, 6. Andrel Satler.

Najlepši borbi sta bili med M. Satlerjen' in J. Cvetkom ter med B. Krajncem in Petričem. Šola kenda v Ptuju na ABŠ, vodilna šola mečevanja v Sloveniji.

Silvester Vogrin^

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

19

20

Četrtek, 9. julij 1998 - TEDH|||

GORNJA RADGONA / slovesnost v kleti pod slapom

Slovenski vinski prvaki '97

Sekcija kmetijskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije je pred kratkim razglasila slovenske vinske prvake za leto 1997. Ker je promocija kakovosti slovenskega vina še kako pomembna in za trženje vina neizogibna, je akcijo novinaijev podprla tudi Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije.

Kot je poudarila predsednica sekcije Barbara Zrimšek, so bili tokrat kriteriji za izbiro slovenskih vinskih prvakov drugačni: izbrali so jih na osnovi ankete, opravljene med slovenskimi veletr-govci in gostinci, ki so postregli s podatki, po katerih slovenskih vinih je bilo v letu 1997 največje povpraševanje. V sicer ostri konu-renci so zmagali: med mirnimi belimi vini janževec iz kleti Radgonske gorice, med rdečimi mirnimi vini refošk iz kleti Vina-koper in v kategoriji penečih vin srebrna radgonska penina, znova iz kleti Radgonske gorice.

Slovesna razglasitev je bila v zanimivi kleti Pod slapom v Gornji Radgoni, ki so jo radgonski kletarji v lanskem letu obnovili in predstavlja lepo turistično atrakcijo. Gre za nekdanjo ledenico, ki je služila za skranjevanje hrane, vina in drugih živil. V steno kleti so ob lanski obnovi vzidali 145 steklenic zlate radgonske penine, letnik 1993, ki ponazarja 145 let, odkar v Gornji Radgoni po stari šampanjski metodi proizvajajo penino. Steklenice so namenjene zanamcem, ki bodo čez približno

200 let znova obnovili zanimivost radgonske kleti.

Direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Janez Vrečer je poudaril pomen čim boljšega informiranja potrošnikov o kakovosti slovenskega vina in o tistem, ki ga je pridelal ter negoval. Poslovna skupnost pozdravlja akcijo slovenskih kmetijskih novinarjev, pa tudi spremenjen kriterij za določanje slovenskih vinskih prvakov. Janez Vrečer je postregel tudi s podatkom o potrošnji vina v Sloveniji v letu 1998. V primerjavi z majem 1997 je bila ta letošnjega maja kar za četrtino manjša. Vzrokov za to je več, je menil, iščemo pa jih lahko v manjši kupni moči, porastu porabe drugih pijač, v sivem trgu in seveda v zakonu o varnosti cestnega prometa, ki je v prvem mesecu deloval šokantno, čeprav se v odnosu do kulturnega pitja ni nič spremenilo. Pretiravanje s pitjem je bilo sankcionirano tudi v prejšnjem zakonu. Slovenci moramo zakonu prilagoditi svoje pivske navade in vino uživati na kulturen način in v zmernih količinah. Pri tem se lah

ko zgledujemo po nekaterih evropskih državah, kjer ljudje uživajo ob vinu ob koncu tedna, vendar takrat ne vozijo, temveč uporabljajo javna prevozna sredstva.

Janez Vrečer je opozoril na velike zaloge vina v kleteh slovenskih kletarjev in napoved še ene obilne letine. Poslovna skupnost je v petih mesecih uspela izvoziti za dobra dva milijona litrov vina, kar je več kot v lanskem celem letu, aktivnost iskanja tujih trgov pa se nadaljuje.

Slovenci moramo znati tržiti

svoja vrhunska vina. Da sodijo v ta razred, pričajo številna letošnja visoka odličja s številnih ocenjevanj. Prav v času razglasitve slovenskih vinskih prvakov je prišla vest o srebrnih medaljah za mer-lot 1996 in sivi pinot 1997, oba sta iz kleti Goriška brda, in zlatih medaljah za cabernet sauvignon 1994 iz kleti Vinakoper ter zlato radgonsko penino 1994 iz radgonske kleti, ki so jih omenjena vina prejela na mednarodnem ocenjevanju v Bourgu pri Bor-deuxu v Franciji.

J. Bračič

PTUJ / ženski večer z zinko kolarič

Okng milijon Slovemev v prosto^ voljnih in neprofitnih organiiaiijah

Ptujski majski ženski večer je potekal v pogovoru s sociologinjo dr. Zinko Kolarič, tako rekoč ptujsko rojakinjo, kije tudi izredna profesorica na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pogovor sta izmenično in zelo izvirno vodili Branka Bezeljak Glazer in Tjaša Mrgole Jukič. Za udeleženke je bila to priložnost več, da so se spoznale z življenjem in delom ene od slovenskih žensk, ki s svojo generacijo študentov sociologije sodi v sam vrh slovenske sociološke znanosti.

Ker študij matematike, biologije ali kemije ni bil zanjo, je kolebala med zgodovino ali morda geografijo. Ko pa je izvedela, da je mogoče sociologijo študirati samostojno, dileme več ni bilo. Že od nekdaj jo je namreč privlačevalo vse, kar je bilo v zvezi z družbo. Diplomirala je z nalogo Vrednote vodilnih, v slovenskem gospodarstvu, s katero je poskušala do

kazati, kako pogost je razkorak med vrednotami in vsakodnevnim ravnanjem. "To je bilo v povezavi s samoupravnim sistemom. V njem so bili vsi zelo "za" na načelni ravni, v praksi pa je ravnanje odstopalo," je med drugim poudarila dr. Zinka Kolarič, ko je govorila o svoji diplomski nalogi. Po magisteriju je doktorirala iz koncepta kvalitete življenja; leta 1985 je dobila status novega raziskovalca in se je kot

edina takrat lotila že omenjenega področja raziskovanja, ki so ga na zahodu razvili že v poznih 60. letih. Na vprašanje, kakšna je kvaliteta življenja Slovenke in Slovenca, je dr. Zinka Kolarič odgovorila, da splošnega odgovora ni, da je kvaliteta v veliki meri odvisna od nas samih, v povprečju pa življenje Slovenke in Slovenca niti ni tako slabo. Pri Slovencu se ta izkazuje v zaporedju: avto, hiša, dobra žena, ograja okoli hiše, Slovenka pa krmari med družino ne eni in kariero na drugi strani, čeprav poskuša oboje povezati. Takšen pa je tudi trend po svetu.

V zadnjih treh do štirih letih pa je delo dr. Zinke Kolarič tesno povezano z raziskovanjem na področju neprofitnih volonters-kih organizacij. Pri tem pa ne pozabi povedati, da je bila tudi sama članica gasilskega društva oziroma vsi v njeni družini so bili gasilci. Nasploh je gasilska organizacija fascinantna, saj ji uspeva vzdrževati kontinuiteto med generacijami. Gre za urejeno organizacijo, ki ima natančna pravila. Njeno bivše aktivno članstvo, sedaj podporno, ni v nobenem primeru vplivalo na to raziskovanje. Podatki o prostovoljnih organizacijah - društvih so za Slovenijo občudovanja vredni. Od leta 1945 do leta 1997 je bilo 15.367 neprofitnih in prostovoljnih organizacij, danes jih živi še 75 odstotkov vseh, ki so registrirane. Po eni od ocen je v to obliko dela vključenih skoraj milijon Slovencev, to pa je potencial, za katerega bi bila velika škoda, če ga ne bi izkoristili. S pametno socialno politiko in pametnimi ukrepi, ki pa niso zgolj finančne narave, bi lahko ta po

tencial razvojno deloval. Javni sektor namreč ne pokriva vseh potreb neke družbe (npr. varovanje otrok, skrb za starostnike in podobno), s koncesijskimi pogodbami, z organizacijami, ki so za to sposobne, pa bi se to dalo urediti.

Dr. Zinka Kolarič je tudi plodna avtorica, Tjaša Mrgole Jukič je izbrskala podatek, da se lahko pohvali z 72 bibliografskimi enotami, kar je tudi njo samo presenetilo. Po poletnem dopustu se

odpravlja v Ameriko, kjer bo od 1. septembra do 18. decembra. Pripravila bo tudi nekaj predavanj za podiplomske študente, kar kot pravi, ne bo lahko, ker je njen prvi tuji jezik nemščina, čeprav tudi angleščino zelo dobro obvlada. V okviru študija enega semestra v Ameriki bo njeno delo na raziskovalnem projektu o nekaterih segmentih neprofitnega volonterskega sektorja.

MG

Dr. Zinka Kolarič med ptujskimi ženskami. Foto: Kosi

PTUJ / prva generacija končala civilno služenje

Izkušnie vei kot zadovoljive

V ptujski bolnišnici so 15. oziroma 16. junija končali civilno služenje vojaškega roka prvi štiije mladi fantje iz okolice Maribora, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti. Ptujska bolnišnica sije namreč med prvimi na Štajerskem pridobila odločbo o priznanju statusa organizacije, v kateri se bo izvajala nadomestna civilna služba državljanov. V okviru civilnega služenja vojaške dolžnosti so fantje opravljali predvsem transportna dela, pa tudi v kuhinji je bila njihova pomoč nenadomestljiva. «

Vsem štirim se je vodja kuhinje Jelka Krajnc zahvalila z valjarjem kot spominkom. Izkušnje civilnega služenja vojaške dolžnosti so več kot zadovoljive, so povedali ob odhodu. Ugotovili so tudi, da bi morali vsi oddelki ptujske bolnišnice imeti vsaj enega takega, ki se je odločil za civilno služenje vojaške dolžnosti, take so potrebe. Odhajajoče je zamenjalo pet novih, avgusta pa pričakujejo še tri. Z delom "vojakov v belem" so bili zadovoljni tako pacienti kot osebje bolnišnice, zelo pa jih je pohvalila tudi glavna sestra bolnišnice Zalika Obran. Na "delo" v ptujsko bolnišnico so se vsak dan vozili, kot kaže, pa jim bodo v bodoče zagotovili tudi prenočevanje.

Kot smo izvedeli v sektorju za ugovor vesti vojaški dolžnosti pri ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, letno dobijo okrog tisoč vlog za civilno služenje z vseh območij Slovenije, odobrijo pa jih okrog 90 odstotkov.

Gregor, Bernard, Peter in Davorin so v teh dneh že vsak na svojem delovnem mestu, bodisi v službah bodisi pri študijskih obveznostih. Veseli so, da je še ena življenjska obveznost za njimi.

MG

Prvi štirje fantje, ki so civilno služili vojaški rok v ptujski bolnišnici, skupaj z glavno sestro Zallko Obran. Od leve: Davorin Šurlan, Peter Toplak, Bernard Beranič in Gregor Zavec.

Foto: Črtomir Goznik

Radovednost se MfSf obrestovala

22-letna Ptujčanka Miša Novak, sicer študentka, absolventka angleškega in nemškega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani, je 3. julija v ljubljanskem klubu Eldo-rado kot edina Štajerka v konkurenci z drugimi dekleti slavila. Odločitev komisije za zmagovalko je bila soglasna, čeprav je Miša, ki se je tokrat prvič udeležila lepotnega tekmovanja za miss Slovenije, imela veliko konkurentko v že prekaljeni lepotici, spremljavalki Primoža Peterke Renati Bohinc, ki je bila na koncu prva spremljeval-ka.

Že drugič v zgodovini tekmovanja za miss Slovenije je naslov miss Ljubljane odšel v Ptuj - pred dvema letoma je tako slavila Barbara Cenčič. Po zmagi, ki je bila tudi za Mišo prijetno presenečenje, je povedala, da je njena zmaga živ dokaz, kako se radovednost splača. Miša je namreč dolgo kolebala (njeni nazori so govorili proti takim tekmovanjem), preden se je odločila za udeležbo na enem od lepotnih tekmovanj, čeprav je imela veliko prišepe-tovalcev oziroma tistih, ki so jo spodbujali, naj že končno zbere pogum in okusi tudi slast lepotnih odrov, ne samo plesnih in manekens-kih. Ker pa je na fakulteti tako rekoč že pri koncu, v študij pa je v vseh letih vložila preveč, da bi jo nekdo lahko identificiral z "lepo, a neumno", jo je radovednost prignala tudi v te vode. Predvsem pa, kot sama pravi, je sedaj šele napočil čas, da se lahko posveti tudi temu.

"Sedaj, ko sem se odločila, da spoznam tudi ta svet, si ne bom mogla v življenju očitati, da nisem

poizkusila, čeprav sem imela priložnost, pa je nisem izkoristila. Sicer pa me je moja radovednost doslej poleg že omenjenega vodila tudi v svet atletike, rokometa, bila sem tudi igralka, moderatorka, pisala sem odlične raziskovalne naloge, Iti so bile med najbolje ocenjenimi v Sloveniji, in podobno. Čeprav sem imam za zelo stabilnega človeica. redkokaj me vrže iz tira, sem se ns izboru za miss Ljubljane trosila koi šiba na vodi, kot da bi imela epilep-tični napad. Zmaga mi je dala lep občutek, že zato ker sem koi Ptujčanka zmagala v Ljubljani, še lepše pa bi bilo, če bi bila izbrana za miss Štajerske. Za nadaljevanje tekmovanja si ne upam ničesar napovedati, ker, odkrito povedano, ničesar ne pričakujem. Menim pa, da pn dekletu, ki bo bodoča zmagovalka tekmovanja za miss Slovenije, mora biti odločilna karizma," je o svojec debitantskem lepotnem tekmovanju povedala zgovorna Miša Novak, ki v sebi združuje vse, kar bi moralo imeti dekle, ki bo Slovenijo predstavljalo na letošnjem svetovnem lepotnem tekmovanju Sejšelih.

Pet naslednjih tednov bo Miš^ preživela v Grčiji, kjer bo v enem oi^ hotelov poučevala nemščino hotelsko osebje. Čeprav še natančno ne ve^ ali bo profesorica angleškega i" nemškega jezika ali prevajalka, zf nekaj časa oba jezika poučuje v eni od jezikovnih šol za odrasle v Ljubljani, celo preteklo leto pa je učf® angleščino poslance v slovenske!" parlamentu. V tem trenutku še koliba, ker pa je preveč komunikativni oseba, ne verjame, da se bo v celo" zapisala prevajalstvu, s katerim prav tako že začela. Z učenjem tuj'" jezikov in prevajalstvom si služi nar za študij. Pri tem ji je oboje pf' jetna sprememba ob študiju. jvečja njena ambicija pa je, da bi poligliot. Še vedno pa je nekaj n)^' nega življenja povezano s plešoč' ^ ti, kot sama pravi po 12 letih ^ tivnega ukvarjanja, ne preide san> v kri, temveč v vse celice telesa. jvečkrat se v zadnjem času pojavi)^ vlogi učiteljice plesa za otroke, P maga tudi v plesnem klubu Ptuj, tekmuje pa več ne. Ko ima pa občasno še zaide na maneken^^ piste, na katere jo je spravila ena ^^ legend slovenskega manekenst Pavlina Maurin.

M/ša Novak, 22-letna Ptuj čanka, zmagovalka drugegi predizbora za miss Slovenije v Ljubljani. Foto: Vili Klemenčič

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

21

((OLESARSTVO

fjfor Kranjci državni prvak

j^0uli kunec tedna je bil za kolesarje Perutnine Ptuj - Ka-^iiske Rog izjemno uspešen. V Gaberju pod Gorjanci je potezo državno prvenstvo v cestni vožnji za mlajše in starejše jjladince, elite /do 23 let/ in člane /nad 23 let/. Nastopilo je ^ kot 180 kolesaijcv. Žal pa vreme organizatorju in predvsem tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je ves čas n^enstva deževalo in je spolzka cesta ovirala tekmovalce.

Pri mlajših mladincih so vozili 5 krogov ali 54 kilometrov s po-^.prečno hitrostjo 33,93 kilometra j,a uro. Sedmo mesto je dosegel jVlatjaž Finšgar, dvanajsto /Andrej Omulec, dvajseto Bojan gelšak, triindvajseto Denis Pe-sedemindvajseto pa Bojan Potrč.

Starejši mladinci so vozili osem lirogov ali 86,4 kilometra s povprečno hitrostjo 34,56 km na uro. Ptujski kolesarji so zasedli tale mesta: peti Gregor Gazvoda, osmi Marjan Kelner, štirinajsti ]\tatej Marin, sedemnajsti Iztok Kovačec, devetnajsti Jernej Finšgar.

V konkurenci kolesarjev do 23 let so kolesarji Perutnine Ptuj -Radenske Rog dosegli tele uvrstitve: drugo mesto Mitja Mahorič, tretje Matjaž Batič, šesto Matija Kotnik, osmo Zoran Klemenčič, deveto Miran Kelner.

V kategoriji elite /nad 23 let/ je ptujski kolesarski tabor razveselil Igor Kranjec, ki je na 162 kilometrov dolgi progi s povprečno hitrostjo 34,25 kilometra na uro

osvojil prvo mesto. Z dobrim delom in sodelovanjem celotne ekipe, ki ga je dokaj spočitega pripeljala do kilometra pred ciljem, kjer je Igor Kranjec imel največ moči za silovit ciljni sprint in ug-nal nasprotnike iz drugih slovenskih kolesarskih klubov, ki so bili favoriti za osvojitev naslova državnega prvaka v cestni vožnji.

Ptujski trener Samo Glavnik je o pastopu in uvrstitvah na državnem cestnem kolesarskem prvenstvu dejal: "Pri mlajših kategorijah smo imeli precej športne nesreče, kajti ko se je odločevalo o naslovu državnega prvaka, so naši tekmovalci za trenutek zaspali. Dirko smo izgubili na vzponih, saj je bila proga izredno hribovita. Izpostavil bi Mateja Marina, starejšega mladinca, ki je veljal za favorita, vendar zaradi poškodbe na reprezentančni dirki v Italiji ni mogel pokazati tistega, kar bi lahko. V kategoriji elite se je dirka odločila štiri kroge pred ciljem. V naši navezi sta ostala Boris Premužič in Igor Kranjec, vendar je slednji imel več moči ter ostal v boju za naslov državnega prvaka. Po

zadnjih menjavah v vodstvu z Gorazdom Stangljem iz Krke Telekoma sem takoj opazil, da bo Igor imel več moči in postal zmagovalec, kar se je na koncu uresničilo. Mladi ptujski tekmovalec Mitja Mahorič je izredno presenetil z načinom vožnje, kajti s tako silovitim tempom vožnje v klanec ga še nismo imeli priložnosti videti. To mu je tudi omogočilo zelo dobro drugo mesto. Drugače pa smo z nastopi naših kolesarjev v celoti zadovoljni in smo izpolnili zastavljene cilje, to je stati na zmagovalnih stopničkah.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

Igor Kranjec v majici državnega prvaka

BOKS

Vrnitev na stare poti

Boksarski klub Ptuj je v zadnjem obdobju zaznamoval ptujsko športno življenje. Toda tudi pri njih se je pojavila kriza, najprej rezultatov in kasneje tudi vodenja. Sicer trikratni državni prvaki in odlični organizatorji najprestižnejše boksarske lovorike v Sloveniji - ptujske zlate rokavice - so pričeli iskati izhod iz krize. Poudariti je potrebno, da so v zadnjem obdobju ptujski boksaiji dosegli dobre rezultate in pridobili svoj prostor, ki jim ga lahko zavidajo marsikateri boksarski kolektivi v Sloveniji. Da voz ne bi potonil še globlje, so se v klubu odločili, da bodo z zamenjavo vodstva dosegli tisto, kar so v minulem letu zamudili.

Če nekdo želi dobiti ljudi za delo v klubu, potem to tudi naredi. Našli so se ljudje, ki imajo radi ta šport in ta kolektiv. Vsekakor pa so po izredni skupščini prišli v upravo kluba ljudje, ki si želijo najprej stabilizirati stanje m ga čez čas tudi dvigniti na višji nivo. Za predsednika kluba so izvolili Franca Meznariča, zraven ■ijega pa so v upravnem odboru še Edvard Fenko, Martin Lisjak, Aleksander Turk, Boris Horvat, Sandi Meznarič, Marko Anto-lič, Miha Vidovič in Boštjan Kerin.

Ali izvolitev tega vodstva, v ka-^wega se je kot svetovalec vrnil v ^Port tudi Slavko Doki, sicer ustanovitelj, predsednik, trener ^^ga kluba in sedaj podpredsednik BZ Slovenije in član Olimpijskega komiteja Slovenije,

pomeni, da bo prišlo do združitve dveh boksarskih klubov na Ptuju v enega ? Da, to bi bila dobra poteza, saj bi potem vsi pridobili. Dela pa je tako in tako dovolj za vse, kakor tudi prostora. S trenerji Albinom Mercem, Borisom Horvatom in po možnosti Ivanom Pučkom iz Tehcentra Ptuj bi boks lahko ponovno postal vodilni klub v Sloveniji. Kaže, da se je z novim vodstvom presekan gordijski vozel glede ptujskega športa. Dela jim vsekakor ne bo zmanjkalo, saj jih že sepotem-bra čakajo prve tekmovalne preizkušnje.

Predsednik kluba Franc Meznarič je dejal: "V klub sem prišel na pobudo boksarjev. Moram povedati, da sem po duši s športniki in sem že sodeloval z boksarskim klubom. Klub je padel v krizo in

odločili smo se, da mu povrnemo njegov nekdanji sijaj. Želimo finančno stabilizacijo in na koncu tudi tekmovalni uspeh. Sem zelo zadovoljen s prvimi stiki, ki smo jih navezali. V svoje vrste želimo pridobiti čim več mlajših tekmovalcev in želimo narediti domače tekmovalno jedro. Vsekakor pa bo časa za dokazovanje dovolj in ni dvoma, da nam ob zavzetem delu ne bi uspelo. Vemo pa, da so vsi začetki težki, a sem in optimist glede vsega."

Slavko Doki je bil izredno vesel in je poudaril: "Zelo sem vesel, da je prišlo do tega. V teh ljudeh vidim optimizem in izredno voljo ter predvsem željo po dokazovanju. Združitev boksa na Ptuju pa bi na vsem kaj prinesla."

Danilo Klajnšek

vodstvo boksarskega kluba: stojijo (od leve) Boris orvat, Sandi Meznarič, Albin Mero (trener članske ekipe), p 3vko Doki (svetovalec); sedijo (od leve) Martin Lisjak, Meznarič In Edvard Fenko. Foto: Kosi

ROKOMET / ormož v 1. b ligi

Postati stabilen 1. b ligaš

Zelje vodstva, trenerjev in igralcev Kk Ormož so se uresničile, saj so z osvojitvijo prvega mesta v 2. SRL - vzhod postali novi člani 1. B lige. Sicer pa v ormoškem klubu niso končali dejavnosti. Uprava je na delu, enako tudi trener Vlado Hebar in igralci.

O minuli rokometni sezoni in pripravah na novo smo se pogovarjali s trenerjem RK ORMOŽ Vladom Hebarjem.

• Ali ste uvrstitev v 1. B SRL pričakovali?

"Kar smo si želeli, smo na koncu dosegli. Prvi del tekmovanja ni bil najboljši, vendar smo v drugem delu prvenstva z dobro igro in na koncu s samimi zmagami osvojili prvo mesto in se tako uvrstili v višji rang tekmovanja."

• Ali ste kaj okrepili ekipo?

"Obstoječi igralski kader ostaja. K delu smo priključili tri kadete, dobili pa smo tudi dve okrepitvi: krožnega napadalca Bojana Pučka in zunanjega igralca Petra Skrabana."

• Kakšno uvrstitev pričakujete?

"Napovedi so sila nehvaležne. Naša želja je, izboriti si obstanek v ligi in v tej smeri se bomo tudi pripravljali. Menim pa, da bi bila realna uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice. Končni cilj je, da bi postali stabilen 1. B ligaš, da bi vzgojili čim več domačih igralcev, saj se z mlajšimi selekcijami zelo dobro dela. V bistvu naj bi to bila prehodna sezona k uresničitvi naših ciljev."

• Rokomet je šport številka ena v Ormožu. Kako so ljudje sprejeli vaše uspehe?

"Po lanskem porazu z Veliko Nedeljo, ki je odločal, kdo se bo uvrstil v višji rang tekmovanja, je zanimanje nekoliko upadlo. V letošnjem drugem delu sezone, ko se je začutilo, da smo ponovno na mestu, ki vodi višje, je bilo že vse po starem. Odziv občinstva je bil normalen."

• Kdaj boste pričeli priprave?

"Takoj po končanem prvenstvu smo dva meseca delali sprostitvene elemente, zraven pa še z utežmi, da bi začetek priprav, ki bodo 1. avgusta, pričakali na bolje pripravljeni. Za vsako mesto bomo imeli po dva igralca, odigrali bomo 8-10 pripravljalnih srečanj. Na startu prvenstva moramo biti v optimalni formi."

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

plavanje

Matjaž Pernat -državni prvak

Matjaž Pernat, učenec OŠ Cirkovce, je kot član plavalnega kluba Branik Maribor v zadnjem času imel nekaj uspešnih nastopov in odmevnih zmag. Tako je sodeloval na igrah mladih /do 15 let/ v španskem mestu Gosta Bra-va, kjer je v disciplini 100 metrov prsno dosegel finale A in

zasedel peto mesto s časom 1.15,20. Na državnem prvenstvu dečkov v sprinters-kih disciplinah, ki je potekalo v Krškem, pa je Matjaž v disciplini 50 metrov prsno prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka s časom 34,2. Sedaj se pripravlja na državno prvenstvo, ki bo 18. julija in kjer Matjaž računa na dve najžlahtnejši medalji.

Tekst in foto.

Danilo Klajnšek

Ekipa Ormoža. Foto: Hozyan

Al

Četrtek, 9. julij 1998 - TEDNIK

LUJZEK

Dober den vsoki den! Jezus Marija, čista sen zmešani, saj sen Esmeraldo čista od bližine vida, ji pomaha. Oh in ah, še pošlata bi jo malo, če bi mi pis-tila. Tudi moja Mica bla čista fertik, gdo je svojo najbolj prilubleno igralko vidla. Samo se mi je zdelo, ke so se ji oči boj kak na Esmeraldi pasle na jenem postavnem moii, kije provi mačo, kak se tumi reče. Vete, tudi pri nas na Suhem bregi je tak, ke v cajti, gdo je Esmeralda na televiziji, čista živleje vmerje. Motke, stroji in Udje vtihnejo in se pred televizore sprovijo. Še krave se v tisten cajti ne posejo, psi ne lojajo in kure ne kokodokajo.

Pravzaprav je zanimivo, kak lehko ena televizijska zgodba in glovna igralka živleje spremeni in lidem v srca skoči. Esmeralda se mi zdi kak pokojna princesa Diana. Lepa in simpatična, lidem v srce segajoča.

Pravzaprav bi morali biti takšni vsi Udje. Lepi in simpatični pač vsi nem-remo biti, dobri po srci pa bi lehko bili. Srčna dobrota je itak več vredna kak zunanja lepota. Nasploh je v Živleji tak, ke preveč gledamo in čednima Udi pa zunanjosti, namesto po drugih vrlinah in lastnostih. Zaj sen začeja že malo fizolofirati, takšno je pač živleje.

Kaj pa nogomet gledate, če mate cajt? Jaz glih nesen prevejki lubitel žogobrca, televizijske prenose s svetovnega prvenstva pa vseeno gledan. Saj vete, kak smo rekli že v starih ca-jtih: "Če Udje nemajo zadosti kruha, jim je treba dati igre!" Takšne ali drugačne, samo da so igre v obliki Esmeralde ali pa okrogle žoge, za kero leče pa igrišči 22 dečkov oziroma 44 nog. Sosedi Hrvati so dobro obdelali Nemce, ki so že dugo nogometna velesila. Še jihov ata Tudžman jih je priša bodrit in jim je obeča, da bo priša tudi na finalno tekmo. Optimistična napoved, to je že treba rečti. Če bodo Hrvati slučajno svetovni prvaki, bo to enako, kak gdo so Srbe premagali na svoji zemli.

Leto se je v drugo polovico nagnilo. Se mesec julij in bomo začeU proti jeseni plavati. Kam le čas beži, kam se mu mudi, bi se človik vpraša.

Pa srečna. Vaš LUJZEK

Prav vesel sem, da lahko v uvodu zapišem, da se na Ruju nekaj dogaja in da so se zbrali pravi ljudje, ki organizirajo pravi festival glasbe, poimenovan Zvokšok. 10., 11. in 12. julija bo v Moškanjcih pravi glasbeni praznik in v teh treh dneh boste lahko uživali v ročk glasbi ter v nevsakdanjem večeru eksperimentalne plesne glasbe.

Britanski pop trio 911 je neverjetno popularen v Aziji, kjer najstnice poznajo vse njihove skladbe z albuma The Journey na pamet. Nekoč so 911 bili predvsem dobri plesalci, sedaj pa fantje tudi solidno pojejo. Talentiran trio promovira klasično ljubezensko pop skladbo HOW DO YOU WANT ME TO LOVE YOU (^mej^, ki napoveduje drugi album z naslovom Moving on.

ANOTHER LEVEL so še eni britanski pojoči dečki, ki jih je odkril znani ameriški raper Jay-Z. Novi kvartet prepeva pop, r'n'b in soul pesmi in njihova druga pesem z naslovom FREAK ME je dobro odpeta soul priredba hita ameriškega pevca Silka.

Nemška skupina SWEETBOX se je v zadnjem času specializirala za priredbe in tako so letos sloveli s hitom Everything's gonna be AIright. Tokrat sodelujejo s Christopherjem Taylor-jem v priredbi klasike skupine Tears of Fears z naslovom SHOUT ki pa se mu ob dobri melodičnosti ne poda ženski rap del.

Poletje pa je tudi čas za preproste pesmi in še dve priredbi: Careless Whi-

sper - BILLY BEAR & DARRELL BELL ter Caravan of Love - LUNATICS.

Španska skupina GARCIA stalno uspeva poleti in tako je lansko poletje uspevala s komadom Bamboleo. Kaj naj zapišem dmgega, kot da gre za še en standardni poletni hit z naslovom LA VIDA BONITA (^MbM^, ki vsebuje sodobni plesni regi ritem, mehki rap in odličen ženski vokalni napev.

Ameriška pevka ULTRA NATE je ena vodilnih house pevk na svetu in svojo vokalno moč je izkazala s komadoma Free in Found a Cure. D.J. in ljubitelji pevke ULTRA NATE boste gotovo navdušeni nad novim house hitom NEW KIND OF MEDICINE ki ga

najdete na albumu Situation Criticai.

Ameriški pevec UNCLE SAM je tipičen predstavnik soul glasbe in ima doma že top 5 uspešnico I don't Ever Want to See you Again. Zanimivo ime UNCLE SAM si velja zapomniti po novi izredni soul harmoniji BABV YOU ARE ()KXX)t() in ljubezenskem besedilu.

Britanska glasbena senzacija SPICE GIRLS je trenutno na razprodani ameriški koncertni turneji. "Začimbice" bodo ob koncu letošnjega leta posnele tretji album in do sedaj imajo že sedem mega hitov: VVannabe, Say you'll be there, 2 Become 1, Mama, Spice up your Life, Too Much in Stop. Z albuma Spicevvorid so SPICE GIRLS izdale najboljšo pesem VIVA FOREVER ()K)K)K)K)t^ in to prijetno pop balado je produciral znani Richard Stannard.

Za konec pa vam tudi tokrat nudim

kratek pregled albumov, ki so bili izvdani v juniju: Gloria - GLORIA ES-TEFAN, Let it Ride - SHED SEVEN, Adore - SMASHING PUMPKINS, Cur-tis: The Best of - CURTIS MAVFIELD, When we were the New Boys - ROD STEVVART, The Good will out - EM-BRANCE, Sparkle - SPARKLE, lt's Dark and HelI is Hot - DMX, Greatest Hits 1983 - 1998 - RUN DMC, Never say Never - BRANDV, Sunmachine -DARIO G., Songs for my Father - ART GARTFUNKEL, Wall of Smiles - 80-RAYA, Siren - HEATHER NOVA, Greatest Hits - NYCC, Promotion - JOHN FOGERTY, Stand by me - 4 THE CAU-SE, Byzantinum - DEEP BLUE SOME-THING, Anutha Zone - DR. JOHN, The VVhistling this - NEIL FINN, MP Da lost on - MASTER P., Shut Em Down -ONYX, Five - FIVE, Time Capsule - B 52's, Imagination - BRIAN VVILSON, S.O.S. - LA BOUCHE, Vertical Man -RINGO STARR, We Ran - LINDA RON-STAND, Miles from our Home - COW-BOY JUNKIES, Embrya - MAXWELL, Archive 67 - 75 - GENESIS, Time -LIONEL RICHIE, Greatest Hits -BEACH BOYS, Metamorphosis - CUL-TURE BEAT, Volume VIII - ANTRAX, Awakenings - COLOR ME BADD, The Very Best of - OLETA ADAMS, The Party - ALEKIA, In Due - NEK, AH Time "Greatest Hits" - KOOL & THE GANG

David Breznik

c^Mladi dopisniki

TEKMOVANJE ZA ČISTE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI

Zobje so kakor ljudje: ker so pač čisto beli, želijo ostati snažni; četudi so vselej vlažni, se vedno umivajo radi. (I. Struna)

Zdravje je naše največje bogastvo, ki pa lahko kaj hitro skopni, če ne skrbimo zanj. K srbi za naše zdravje pa lahko prav gotovo štejemo tudi nego zob. Zobje so naš okras, imajo pa še drugo, pomembnejšo vlogo. Zato ne smejo biti umazani in piškavi. Da pa bomo ohranili lepe in zdrave zobe, se moramo pravilno prehranjevati, si jih redno umivati ter obiskovati zobozdravnika. Tega se učenci šole Podlehnik še kako zavedamo, zato smo se tudi v tem šolskem letu vključili v tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehra

ni. V akcijo je bilo na ptujskem področju vključenih 28 šol. Na njih je bilo izbranih 28 zmagovalnih razredov, kjer je bila med letom higiena zob najboljša. Med šolskim letom so nas redno obiskovale medicinske sestre ZD - OE Zobozdravstvo, nas poučevale o pravilni ustni higieni in zdravi prehrani. Nenapovedano so tudi kontrolirale čistočo naših zob s testno tabletko, rezultate pa so beležili. Na OŠ Martina Koresa, Podlehnik, je bil zmagovalni razred 3.a. Prav tako pa je bil naš razred NAJ-razred v umivanju zob med vsemi 28 zmagovalnimi razredi na ptujskem področju, zaradi česar smo še posebej ponosni.Letos smo tudi proslavili 15-letnico tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Ob tej

priložnosti je bila velika slovesnost v Ljubljani. Udeležila sta se je po dva učenca iz vsakega zmagovalnega razreda. Pripravili so nam zanimiv in lepo izbran program. Glavni sponzor prireditve je bil Lek Ljubljana, ki je za vse zmagovalne razrede prispeval zobne paste. FLEGIS, d.o.o., Maribor pa je za nas kot NAJ razred prispeval še zobne ščetke. Vodstvo šole nas je za uspeh nagradilo z izletom, ki ga bomo izvedli v jeseni. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti Zdravstvenemu domu, OE Zobozdravstvo, predvsem pa njihovim prijaznim in prizadevnim medicinskim sestram, ki so izvajale preventivni program na šolah.

Tretješolci OŠ M. Kores Podlehnik z razredničarko Danica Kurež

STRAH (Sonet)

Poglej, poglej kaj tu se zdaj dogaja!? Sem ustrašil se, kaj tole zdaj pomeni, le kaj šumi in zame se ne zmeni in kupček listja kar naenkrat vstaja!

Morda je duh, morda je majhen škra-tek?

Se malo in ta stvor se brž odkrije, bojim se, mrzel pot že z mene lije, prepozno spomnil sem se na povra-tek.

Tega ne veš, kaj vse sem jaz prestal že,

že ko sem čistil še v tovarni plavže. Bilo je hudo, strašno težko delo.

In ko se spomnim, b'la je prava zmeda,

me jež prestrašil je kot dva medveda, se nasmejim močno in prav veselo. Roman Maguša, 8. č, OŠ Mladika

|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998

25

fidOim m Uvodn i ferbi na Hajdini

jViedobčinska nogometna zve-3 Celje bo v naslednji tekmo-jlni sezoni vodila tekmovanje novoustanovljeni 3. SNL - se-gf. Vodstvo tekmovanja je pri-iravilo žrebanje za naslednje se-(jflo. V tej ligi bosta nastopili jjipi Hajdine in Gerečje vasi in jeb je hotel, da se bosta pred-lavnika, ki prihajata iz MNZ )tuj, pomerila v uvodnem ječanju na Hajdini. Po napove-jih udeležencev žreba naj bi ,ila favorit za osvojitev prvega iiesta Paloma Šega s Sladkega /rha in novinec v ligi Montavar jogoza. Ker pa so napovedi zelo jehvaležne, bo čas pokazal svoje n potrdil ali ovrgel te trditve. Pari prvega kroga: Hajdina -jerečja vas, Unior - Dravinja, [Jsnjar - Tim Laško, Starše -Brunšvik, Paloma Šega - Montavar Rogoza, Kovinar - Po-brežje, Kungota Gosser - Mons Claudius.

Danilo Kiajnšeic

PADALSTVO m 3, evropski pokal na Bledu

Na Bledu je minuli konec tedna potekal 3. evropski pokal v padalskih skokih. Tekmovanja

se je udeležilo 37 ekip iz 16 držav, med njimi pa je ekipa Ae-rokluba Ptuj zasedla 9. mesto. Ptujsko padalsko ekipo so sestavljali: Bogdan Jug, Aleksander Čuš, Gorazd Vindiš, Igor Glažar in Milan Jurič, z rezultati pa bili ob koncu tekmovanja zadovoljni.

TM

TRIATLON • Aiimovii na kvalifikaiije

Rado Acimovič se ponovno pripravlja na svetovno prvenstvo v triatlonu na Havajih - doslej najtežjo preizkušnjo na svetu (42 kilometrov teka, 180 kilometrov kolesarjenja in 3 kilometre plavanja). V nedeljo se bo skupaj s 2700 triatlonci preskusil na kvalifikacijah, ki ga nato vodi v finale.

Miian Krajnc

PLAVANJE m Naindajši na državnem prvenstvu

Novonastali plavalni klub Nova Gorica je v soboto gostil najmlajše plavalce (deklice do 10 let in dečke do 12 let) iz vseh 18 slovenskih plavalnih klubov. Organizatorju je končno uspelo "napolniti bazen s plavalci", saj jih je bilo kar 245. Vsako leto se več kot tisoč otrok vpiše v pla

valne šole, ki jih organizirajo plavalni klubi. Samo slaba petina jih je sposobna nastopiti že čez leto dni na državnem prvenstvu in le slaba dvajsetina jih ostane v klubih več kot desetletje. V našem klubu smo uspeli navdušiti za športno treniranje Tino Radolič, ki je tudi nastopila na tem prvenstvu. Plavala je 50 m prsno in s časom 47,93 osvojila 7. mesto v državi. O širokem vrhu najboljših pove podatek, da je Tini do drugega mesta manjkalo manj kot pol sekunde. S takšno uvrstitvijo in odplavanim časom se že uvršča med najperspektivnejše plavalke v Sloveniji.

Franjo Rozman

STRELSTVO m Neuradno državno prvenstvo

v Postojni je bilo neuradno državno prvenstvo v športnem streljanju s serijsko maloka-librsko puško. Ormoški strelci so dosegli izjemen uspeh, saj so zmagali ekipno s 713 krogi, druga je bila Radovljica (701), tretje Trebnje ((652). Med posamezniki je prvo mesto osvojil Baranja, Postojna, 241, drugo Cugelj, 241, tretje ormoški strelec Sti-ven Vočanec, tudi 241, in tudi peti je bil Ormožan Andrej Stanič, 240 krogov.

Lukner

STRELSTVO

mnmnk^r Žlbrmt In

Na osmem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem, ki je bilo na centralnem strelišču v Ljubljani, so tekmovali strelci vseh starostnih kategorij, mlajši mladinci in pionirji, tako da je bilo doslej najbolj množično na odprtih streliščih. Ptujski strelci so si priborili kar dvanajst posamez-oih odličij, od tega tri naslove državnih prvakov. Strelci SD Ptuj so si priborili sedem medalj, Petoviaavto pa pet. Prišteti pa moramo tudi štiri ekipne medalje, od tega tri zlate.

V streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire so bili člani SD Ptuj Franc Bedrač, Milan Stražišar in Janez štuhec ekipno peti. Posamezno je bil lanskoletni zmagovalec Janez Štuhec s 527 krogi peti, Franc Bedrač je nastrelil 498 krogov in Milan Stražišar 494 kr. Med mladinci so bili mladinci SD Ptuj Matija Potočnik, Marjan Gril in Robi Šimenko ekipno najboljši, drugo mesto so si priborili strelci Petoviaavta Iztok Špindler, Mitja Kous in Boris Novak. Posamezni zmagovalec je bil prejšnji mladinec Ptuja, sedaj Ruš Sašo Porok s 487 kr. drugi pa je bil Ptujčan Marjan Gril, lanskoletni državni zmagovalec m rekorder med mlajšimi mladinci, s 464 kr., tretji Pavel Fa-''rici iz Ruš, četrti^ Matija Potočnik, peti Robert Širnenko, oba iz Ptuja, šesti Iztok Špindler, sedmi Mitja Kous iz Petoviaavta. Med mladinkami je bila najboljša Ptujčanka Alenka Pe-^eršič, ki si je priborila bronasto Medaljo. Med mlajšimi mladinci so bili najboljši strelci SD ^tuj Dejan Žibrat, Kristjan ^orša in Zoran Bedrač. Posamezno si je Zoran Bedrač pribo-srebrno kolajno. Dejan žibrat bron, četrti je bil Benja-''^in Mahorič iz Petoviaavta. .Tekmovanje z malokalibrsko športno pištolo 30 + 30 je bilo '^enačeno. Pri članih so zmagali J^relci Kranja. Ekipa Ptuja v estavi Milan Stražišar, Janez J^uhec in Slavko Ivanovič je s p "4 krogi zasedla četrto mesto, r^g^^ezno je Slavko Ivanovič s ^^ krogi bil šesti, Milan ^tražišar je nastreljal 520 kr., Ja-

Stuhec pa 506. Mladinci Petoviaavta so zma-oHi- Posamezno je zlato

^'ičje prejel Mitja Kous s 405

kr., drugouvrščeni je bil Iztok Špindler s 395 kr. in bronast Boris Novak (vsi SD Petoviaavto). Pri mlajših-mladincih so ekipno zmagali strelci SD Ptuj. Posamezno zlato odličje je prejel Dejan Žibrat s 343 kr., srebrno pa Zoran Bedrač, oba SD Ptuj, tretje mesto si je priboril Benjamin Mahorič iz SD Petoviaavto. Streljanje v obeh strelskih disciplinah je potekalo v soboto.

V nedeljo pa je bila strelska tekma v streljanju z malokalibrsko standardno pištolo 20 -I-20 -I- 20. V članski konkurenci so strelci SD Ptuj Slavko Ivanovič, Milan Stražišar in Janez Stuhec s 1526 kr. Posamezno je Slavko Ivanovič s 519 kr. bil sedmi, Milan Stražišar je bil 11. s 506 kr. in Janez Štuhec s 501 kr. trinajsti. V kategoriji mladincev je zmagal državni reprezentant Robert Šimenko iz SD Ptuj, drugi je bil Zoran Bedrač (SD Ptuj), tretji Benjamin Mahorič (SD Petoviaavto).

TUedalje in doseženi rezultat so ptujski strelci dosegli s pridnim delom trenerja Jožeta Maleka in Franca Bedrača. Pri Petoviaavto so se najbolj izkazali tehnični vodja Marjan Gajzer z delom z mlajšimi kategorijami. Organizacija državnega prvenstva je bila dobra.

SI

VELIKA ZIM6A MAJE FRANGEŽ

Prvi konec tedna v juliju je na strelišču Strelske družine Trap v Ormožu potekalo finale lige za mladince na leteče cilje. Presenetljivo je zmagala Maja Fran-gež v konkurenci najboljših mladincev Slovenije in premagala tudi ves moški del slovenske mladinske strelske elite. Boj je bil zares ogorčen in rezultat izjemno tesen - pri izstreljenih 150 nabojih je odločal en sam strel.

Rezultati: 1. Maja Frangež, Trap Ormož, 129, 2. Jasmina Maček, Štefan Kovač, 128, 3. Dejan Gomboc, Štefan Kovač, 126, 4. Uroš Kukovec, Trap Ormož, 125-1-1, 5. Muršič, Štefan Kovač, 125-1-0, 6. Janez Sekovenja, Olimpija Elektronika, 121.

V ekipnem seštevku je zmagala ekipa SD Štefana Kovača iz Murske Sobote z novim državnim rekordom 316 zadetih tarč pred domačo ekipo SD Trap Ormož s 301 zadeto tarčo in SD Olimpijo Elektroniko iz Ljubljane.

vki

R Šimenko - državni prvak z malokalibrsko standardno pištolo

ORMOŽ / S SVETOVNIH ŠPORTNIH ZDRAVNIŠKIH IGER

Zfofo dr. Vesno Mele

Minuli teden se je z 19. svetovnih športnih iger zdravnikov, ki so potekala v Celovcu, vrnila predstavnica naše regije dr. Vesna Mele. Na tovrstnem tekmovanju je nastopila prvič, kljub temu pa se je domov vrnila z zlato medaljo in enim osmim mestom.

Zdravniki so se pomerili v številnih športnih panogah - atletiki, nogometu, rokometu, košarki, namiznem tenisu, golfti, judu, dvi^nju uteži, plavanju, kolesarjenju in seveda tudi strelstvu. Na lanskih igrah je bilo okrog 2000 udeležencev, vsaj toliko pa jih je bilo tudi letos, ocenjuje dr. Mele. Udeleženci so prišli iz vseh evropskih držav in sveta, tekmovanje pa je bilo enako kot vsa druga - pričelo se je s tremo. Igre so trajale teden dni in bilo je kar nekaj spremljajočih prireditev, vendar se jih dr. Mele ni mogla udeleževati, ker ni imela časa. V Celovenc je namreč prispela v ponedeljek, ko je bil tudi uradni trening, v torek je tekmovala z malokalibersko puško, v sredo s pištolo, v četrtek pa se je že vrnila domov. Naporen tunik in velik uspeh.

Tekmovala je s standardno malokalibersko puško, orožjem, ki ga v Ormožu nimajo. Pa tudi sicer si ga v Sloveniji ni mogla izposoditi. Puško za trening so posodili prijatelji iz Avstrije in tja je hodila tri tedene pred tekmovanjem na treninge. Kljub temu, da to ni njeno orožje, je osvojila zlato v svoji konkurenčni skupini. "Mesto je odlično, rezul

tat ni tako dober, kot bi lahko bil, če bi dalj časa trenirala s to puško. Trenirala sem tri tedne in za vsak trening sem prevozila 130 kilometrov. Izračimala sem, da sem za priprave prevozila okrog 1500 kilometrov."

V sredo pa je bilo tekmovanje v streljanju s pištolo. Tudi to ni orožje, ki bi ga bila dr. Mele vaje

na in posodili so ji jo člani strelskega društva Središče ob Dravi. Ob njihovi f>omoči je tudi zadnje dva tedna trenirala streljanje s pištolo. Osvojila je osmo mesto. Strelsko tekmovanje je potekalo po vseh pravilih svetovne strelske zveze, s kontrolo orožja in vsem kar sodi zraven. Tudi sicer so zdravniki vzeli tekmovanje povsem zares in konkurenca je bila ostra, kot na običajnih tekmovanjih. Ob večerih so se srečevali v šotoru ob koncertni hiši, kjer so bile tudi vse turadne razglasitve in podelitve medalj. Največ se je družila s kolegi iz Slovenije, pogovor pa nikakor ni tekel o medicini. Tekmovalci niso nastopali kot državna reprezentanca ampak kot predstavniki regij. Poleg dr. Vesne Mele so nastopili še atleti iz Celja, nogometno in košarkarsko moštvo iz Ljubljane, ter teni-sač iz Gorice. Tudi ti slovenski zdravniki so dosegli lepe uvrstitve. Vsi so bili na tovrstnem tekmovanju prvič, slovenski zdravniki pa so se iger prvič udeležili lansko leto. Dr. Vesni Mele so nastop s finančno podporo omogočili Občina Ormož, Zdravniško društvo Ptuj-Ormož in prijatelji iz strelskih družin. Dr. Meletova pravi, da se bo zdravniških iger udeležila tudi prihodnje leto, če le ne bodo predaleč.

vlci

Dr. Vesna Mele je na 19. svetovnih športnih igrah zdravnikov osvojila zlato medaljo v streljanju s serijsko malokalibrsko puško

TENIS

• Kovaievti v polfinalu

Na igriščih TKAS v Litiji je bilo odprto prvenstvo do 16 let za deklice in fante. Sodelovali so tudi igralci TK Ptuj. Najboljše se je pri dekletih odrezala Tjaša Kovač, TK Ptuj, in se z zelo zrelo igro u\Tstila v polfinale, kjer jo je premagala igralka iz Radovljice.

Pri fantih je najprej razveselil Sašo Babosek, ki je v L kolu premagal Jerošo iz Celja po zelo razburljivem srečanju šele v podaljšani igri tretjega seta, v drugem kolu pa ga je premagal klubski kolega Rok C^lun in se uvrstil v četrtfinale, nato pa izgubil s Ctmdričem iz Ljubljane.

• Pfv/čciff om šest pokalov v Velenju

Šaleški teniški klub iz Velenja je od 25. do 30. junija organiziral odprto prvenstvo v tenisu za deklice in deČke do 10 in do 12 let starosti. V obeh kategorijah se ga je udeležilo 180 tekmovalk

in tekmovalcev, tako da smo bili priče številnim lepim igram slovenskega teniškega podmladka. K prijetnemu vzdušju je pripomogla odlična organizacija domačina turnirja.

Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci TK Ptuj ter dosegli izjemen uspeh. Toni Hazdovac si je priboril dva pokala v kategoriji do 10 let -enega za 2. mesto posamezno in drugega v paru z Urbanom Čevkom (TK Kanmik) za uvrstitev v polfinale. V isti kategoriji se je izkazal 9-letni Karlo Pintarič z uvrstitvijo v četrtfinale posamezno in pokalom kot najusp^nejši mladi tekmovalec na turnirju ter drugim za fair play. Odlično je igral tudi Miha Rus, ki se je uvrstil v četrtfinale posamezno.

V kategoriji do 12 let so sodelovali: David Pintarič, Miha Rosic in Tadej Šabela. Najbolje se je odrezal David Pintarič s prihodom v polfinale B turnirja posamezno in pokalom. Naslednji pokal si je prislužil Miha Rosič za fair plav. Kljub temu ^ je njegov nasprotnik v osmini finala zamudil na srečanje in bil diskvalificiran, je Miha pristal, da z njim igra. Na žalost je to srečanje izgubil.

TK

JUDO / MEDNARODNA TEKMOVANJA

Semtiti mdillimn w TmF€mnfw

SLOVENSKI TEKMOVALNI KOLEDAR JZS ŽE KONČANA, POTEKAJO ŠE ZADNJA MEDNARODNA TEKMOVANJA

Ptujski judoisti so letos zabeležili eno najuspešnejših sezon v svoji večdesetletni zgodovini. Zraven naslova Pokalnih prvakov Slovenije in nastopa v najelitnejšem tekmovanju. Evropskem pokalu prvakov, so osvojili še veliko kolajn na državnih in mednarodnih tekmovanjih posameznikov.

Zaključuje se tudi mednarodni program tekmovanj. V Tarcentu v Italiji je potekalo mednarodno prvenstvo za mladince, ki se ga je udeležilo izjemno število tekmovalcev iz Italije, Hrvaške, Francije, Poljske, Slovaške, Ukrajine, Madžarske, Avstrije in Slovenije.

Tekmovanje velja za eno zadnjih mednarodnih preizkušenj mladincev pred evropskim prvenstvom. Z reprezentanco Slovenije je v Italijo odpotoval tudi Ptujčan Nikola Seničič. V izjemni konkurenci v kategoriji do 81 kg je po štirih zmagah in porazu dosegel odlično tretje mesto. Premočan je bil le italijanski reprezentant, gladko pa je opravil z nasprotniki iz Madžarske, Italije, Poljske in Francije.

Seničič je s tem rezultatom pridobil še dodatne točke za vstop v reprezentanco, ki bo novembra nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu.

Na tekmovanju je tekmovalce spremljal selektor državne reprezentance Filip Leščak, trener J K Drava, ki je ob tem povedal: "Seničič je s tem uspehom znova dokazal, da velja za enega najboljših slovenskih judoistov, sodi pa tudi v sam vrh evropskega juda. Uspešno nastopa tudi že v članski konkurenci. Tako lahko optimistično zremo v prihodnost, saj v klubu raste mlad, nadarjen rod; zraven Seničiča so tukaj še Prime, brata Rus, Žuran, preizkušena Vogrinec in Koled-nik..."

Simon Starček

KICKBOKING

Medobčinsko tekmovanje

V kickboxing centru na Ptuju je v jimiju potekal 2. turnir medobčinskega prvenstva v disciplini semikontakt za vse starostne kategorije. Pred starši in prijatelji tega športa je v treh dneh tekmovalo 63 tekmovalcev. Dobro so sodili

domači sodniki Franc Slo<^jak, Franc Brumec, Marjan Šibila, Edvar Štegar, Dušan Pavlica in Vladimir Sitar.

Rezultati: dečki do 25 kg: L Denis Šamprl, 2. Jan Vajda; do 32 kg: 1. Denis Janžekovič, 2. Siniša Bilič; do 40 kg: 1. Robi Si-monič, 2. Svit Zvonar; do 48 kg: 1. Alexander Kolednik, 2. Vojko Kuri; do 56 kg: I. Sandi Lah, 2. Tadej Hrga; nad 56 kg: 1. Peter Brumec, 2. Zvonko Ribič. Deklice: do 30 kg: 1. Sabina Koled

nik, 2. Jasna Pintarič; do 40 kg: 1. Maja Volgemut, 2. Amanda Vindiš; nad 40 kg: 1. Laura Maksimovič, 2. Anamarija Bilič. Mladinci: do 50 kg: 1. Uroš Pre-log, 2. Matej Šamprl; do 60 kg: 1. Matjaž Brumec, 2. Aleš Gačnik; nad 60 kg: 1. Rupert Fišer, 2. Kristjan Slodnjak. Mladinke -članice: do 60 kg: 1. Mateja Erlač, 2. Renata Polanec; nad 60 kg: 1. Nadja Šibila, 2. Katja Janžekovič. Člani: do 65 kg: 1. Boštjan Brumec, 2. Andrej Vin

diš; do 75 kg: 1. Milan Breg, 2. Boštjan Goričan; nad 75 kg: I. Matjaž Vindiš, 2. Matej Šibila.

Zadnji ttu-nir medobčinskega prvenstva bo v decembru, ko bodo proglašeni medobčinski prvaki za letos.

VS

Ib

Četrtek, 9. julij 1998 ■ TEDNlk

fCDNIK - Četrtek, 9. julij 1998

I!

POLENSAK / ZANJICE SE BODO 35. POMERILE V ŽETVI

Dva dneva praznik kruha in pogai

Utrinek z lanskoletnega tekmovanja na Polenšaku. Foto: M. Slodnjak

Čeprav nam letošnje polete ni preveč naklonjeno z vročimi dnevi, imajo člani in še zlasti članice ^rističnega društva Polenšak skoraj vse pripravljeno za letošnjo žetev Praznik žetve in razstavo kruha ter pogač bodo pripravili že 35.

V soboto, 11. julija, ob 18. uri bodo odprli razstavo, ki je vsako leto zelo bogata s krušnimi in sladkimi dobrotami. Ob 19. uri.se bodo predstavile domače predice, ki bodo prikazale skoraj že pozabljeno opravilo. Ob 19.30 bodo na sporedu družabne igre, zatem pa veseli del z ansamblom Tirna-do.

Razstava dobrot bo v turističnem domu na Polenšaku odprta tudi v nedeljo od 8. ure in za zajtrk

si boste lahko kupili slastne gibanice. Osrednja nedeljska prireditev se bo pričela v nedeljo ob 15. uri, ko bodo člani tega marljivega turističnega društva svečano razvili svojo novo društveno zastavo. Pol ure zatem bodo moški pokazali, kako se pripravi orodje za žanji-ce, saj bodo prikazali klepanje srpov Zelo zanimivo in tudi razburljivo pa je vsako leto tekmovanje žanjic v žetvi s srpi. Ob 17. uri bodo požeto pšenico še zmlatili

s cepci m )o očistili tako kot nekoč. Seveda pa bo vseskozi za obiskovalce dovolj domačih dobrot, kot so gibanice, več vrst domačega kruha, potic ... Iko kot nekoč pa se bodo po opravljenem delu tudi veselili. Za to bo poskrbel ansambel Prijatelji iz Ptuja.

Člani lirističnega društva so si v preteklosti zgradili lep turistični dom in v njem uredili stalno razstavo kmečkega orodja. Seveda pa bi okrog doma in v njem radi postorili še kaj, zato bodo tudi letošnji izkupiček prireditve namenili za to.

MS

PTUJ / se o poletnih vrtovih

Zgolj deklarativna podpora

Problematika opravljanja gostinske dejavnosti na poletnih vrtovih, zlasti še v Prešernovi ulici v Ptuju in na drugih območjih starega mestnega jedra, je konec junija za skupno mizo privabila predstavnike Upravne enote Ptuj oziroma njenega oddelka za gospodarstvo, tržno Inšpekcijo, predstavnika Turističnega društva Ptuj, Območne obrtne zbornice Ptuj, podžupana mestne občine Ivana Jur-kovlča, tajnico občinskega urada mestne občine Ptuj In predstavnika oddelka za okolje, prostor in gospodarsko Infrastrukturo mestne občine Ptuj. Predstavnika GIZ Poetovio vivat, ki je zadevo v Imenu prizadetih sprožil oziroma spodbudil njeno reševanje ter zanjo dobil podporo predstavnikov Turistične zveze Ptuj, Turističnega društva Ptuj in sekcije za gostinstvo pri območni obrtni zbornici Ptuj, nI bilo, čeprav je bil ustanovljen za povezovanje javnega In podjetniškega Interesa na področju turizma. Vprašanje poletnih vrtov In bogatenja turistične ponudbe v poletni sezoni je zadeva, pri kateri bi moral sodelovati.

Neioteri gostinci so poleg skupne al<cije v okviru Giz si^ušali zadeve še

prej urejati tudi samostojno oziroma preko župana in predsednika mestnega sveta, ki sta tudi naložila občinskim službam, da skličejo sestanek vseh, ki so za urejanje teh zadev pristojni, da bi našli skupni jezik oziroma rešitve, ki bi bile v korist ptujskega turizma in njegovih obiskovalcev. Osnovna ugotovitev je bila, da so vsi za to, da se ptujski turizem razvija, da pa je treba spoštovati zakone. V Prešernovi, ki je v tem trenutku najbolj izpostavljena, kar zadeva poletne vrtove, ne bi bil noben problem tudi pri strežbi na vrtovih, ki niso funkcionalno neposredno povezani z lokali, če bi bila ta ulica zaprta za promet. Zakaj je na zaprejo? Na to vprašanje trenutno iz mestne občine ni odgovora. Inšpektorji v danih razmerafi, ko na tej ulici poteka promet, morajo spoštovati navodila tržnega inšpektorata, da ni mogoče odstopati od pravilnika, ki navaja, da morajo biti poletni vrtovi neposredno povezani z gostinskim obratom.

Na pogovoru o problematiki ptujskih poletnih teras so tudi poskušali odgovoriti na nekatere trditve iz pisma Giz Poetovio vivat o tem, da nekateri gostinci niso dobili soglasja mestne občine za postavitev poletnih vrtov. Razlog je preprost: niso dali vloge, eden med njimi je pozabil poravnati račun za komunalno takso - dolg se mu vleče že iz leta 1996, za enega od lokalov pa obstaja prepoved za osnovno gostinsko dejavnost, tako da ni upravičen oziroma ne more zahtevati širitve dejavnosti na poletno teraso, so povedali na sestanku o problematiki opravljanja gostinske dejavnosti na poletnih tarasah, ki je bil 30. junija. Niti ne

bo držala trditev, da so v drugih krajih omogočili dejavnost na poletnih terasah, ki niso bile funcionalno povezane z lokali. Vsem so bile za nespoštovanje prepovedi izrečene visoke kazni. Tej se verjetno ne bo mogla izogniti lastnica Expres bara na Prešernovi, ki sedaj streže na poletni terasi preko ceste. Pridobila si je sicer dovoljenje upravne enote, vendar ne izpolnjuje pogojev tržne inšpekcije.

Kakorkoli že - na sestanku o poletnih tarasah so se za skupno mizo sestali predstavniki tistih, ki delajo po zakonih oziroma nadzirajo izvajanje zakonov, ter onih, ki delajo v turizmu in za turizem ter želijo deklarativno podporo turizmu izvajati v vsakodnevni praksi, čeprav včasih ne bi šlo čisto vse po zakonu. Najprej pa, kot je predlagal podžupan Ivan Jurkovič, če je to začetek poti reševanja omenjene problematike, pa bo potrebno, da se pristojne službe uskladijo o možnostih prodaje na poletnih vrtovih, da ne bo prišlo do razhajanj med odločitvami v okviru občinske in državne uprave. Nekdo namreč pozitivno soglasje občinske uprave za postavitev poletnega vrta že jemlje kot dokončno oziroma meni, da bo na podlagi tega pridobil končno dovoljenje za opravljanje dejavnosti na poletni terasi.

Po vsem tem je zadeva zopet na začetku, glede na zakon bodo poleti v Ruju delale le redke poletne terase. Mestne občine Ptuj pa ta kljub temu ne odvezuje od nekaterih nalog, na primer zapore Prešernove, ki se napoveduje že vrsto let.

MG

PTUJ • Od 2. julija do 8. avgusta poteka festival Poetovio 98. Njegov program je objavljen na 5. strani Tednika.

PTUJ • Teater III DPD Svoboda bo 9. (ob 20.30) in 10. julija (ob 21.30) v stari steklarski delavnici ponovil delo Petra Božiča Vojaka Jošta ni; režija Branka Bezeljak Glazer.

PTUJ • Gledališče Ptuj bo ponovilo konnedijo Ovinek Tankreda Dorsta (režija Matjaž Latin) še danes (četrtek) in jutri (petek), obakrat ob 21. uri na dvorišču za dominikanskim samostanom. PTUJ • Od 3. do 10. julija poteka v glasbeni šoli K. Pahorja pod vodstvom Tomaša Tulačka poletna violinska šola za nadarjene violiniste. Udeleženci šole bodo 10. julija ob 18. uri v glasbeni šoli pripravili koncert.

ORMOŽ • Ormoško poletje na grajskem dvorišču se bo v soboto nadaljevalo s predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi A.T. Linharta v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Zanimivo je, da je bila predstava prirejena prav za uprizoritev na ljubljanskem grajskem dvorišču in je lani doživela vrsto uspešnih ponovitev. Predstava se prične ob 20.30 uri. PTUJ • Jutri in pojutrišnjem (v petek in soboto) poteka Festival mlade ustvarjalnosti, na katerem mladi delajo v gledališki, literarni, slikarski in glasbeni delavnici. V okviru festivala se bodo v stari steklarski delavnici v petek ob 19. uri predstavili Ptujčani, ki študirajo na umetniških akademijah, v soboto ob 20. 30 pa bo v stari steklarski delavnici nastop Art plesnega studia DPD Svoboda s predstavo Gea.

JAKOBSKI DOL • Pri galeriji Rudija Vogrina v Jakobskem Dolu bo v soboto, 11. julija, potekala že četrta likovna kolonija, na kateri sodelujejo ptujski in mariborski slikarji - pričakujejo jih blizu 30. Kolonija ima dobrodelni namen, saj bodo denar od prodanih slik namenili postavitvi mlina na veter v Jakobskem Dolu. Razstavo slik bodo v Vogrinovi galeriji odprli pri-hodnjii petek, 17. julija, takrat bo nastopil tudi pevec Adi Smolar. PTUJ • Ta konec tedna (11. in 12. julija) bo spet odprta pedagoška soba na ptujskem gradu. Otroci bodo zlagali sestavljanke na temo "Ptujski grad v prteteklosti". PTUJ • Združenje "Kam" in ansambel Spoznanje pripravljate v soboto, 11. julija, ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana koncert s predstavitvijo različnih glasbenih stilov. Za obiskovalce phpravjajo še srečolov z lepimi nagradami in za konec magic show.

RODNI VRH • Na Rodnem Vrhu poteka v stari šoli od 3. do 10. julija slikarska kolonija skupine študentov Akademije za likovno umetnost Ljubljana - smer slikarstvo Haloze '98.

PTUJ • V okviru skupnosti starih mest Škofja Loka - Piran - Ruj bo v romanskem palaciju na ptujskem gradu pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj od 15. julija do 10. avgusta razstava glasbil, kopij srednjeveških instrumentov izdelovalca VVinfrieda Goergeja iz nemškega Freisinga. Njena otvoritev bo v sredo, 15. julija, ob 18. uri. Slavnostni govornik bo dr. Primož Kuret, zaigrali pa bosta Svava Bernhardsdeottir na fidel in Nico-lette Sanzin na gotsko harfo. PTUJ • Na mladinskem oddelku knjižnice Ivana Potrča v malem gradu vsak dan od 10. ure naprej pripravljajo počitniške urice. Knjižničarji vabijo otroke na družabne igre: lingo, uganke, ori-gano, zavozlanke, kvize in križanke, pripravljajo pa tudi urice pravljic in risanja.

KINO PTUJ • Danes ob 21. uri ter v petek, soboto in nedeljo ob 19. uri je na sporedu film Nič ni izgubljeno. Ob 21. uri je zadnje tri dni na sporedu Jackie Brown. Od 14. do 16. julija si lahko ob 21. uri ogledate film Želim si te, konec prihodnjega tedna pa bo Mož z železno masko.

PEŠEC PADEL PRED AVTOBUS

v petek, 3. julija, dobro uro po polnoči je ob magistralni cesti pri Podlehniku fiodil 36-letni domačin Rudolf P. Med hojo po desni iz ptujske smeri proti Podlehniku je nenadoma padel po cestišču. Za njim je pripeljal voznik avtobusa, češki državljan 60-letni Vlastimil V Ležečemu na tleh se je poskušal izogniti, a ga je vseeno zadel, potem pa treščil v osebni avto, ki mu je pravilno po svoji desni pripeljal nasproti, vozil pa ga je dražavljan BiH, 35-letni Željko M. iz Travnika. V nesreči sta bila hudo ranjena pešec in voznik osebnega avtomobila in prepeljali so ju v ptujsko bolnišnico. Na kraj nesreče je prišla tudi preiskovalna sodnica iz Ruja, magistralna cesta pa je bila tri ure zaprta za ves promet.

MOPEDISTA VRGLO NA POKROV MOTORJA

Po regionalni cesti od Majšperka proti Ruju je v petek, 3. julija, ob 16.35 vozil osebni avto 42-letni Jakob M. iz Majšperka. Pri Lovrencu na Dravskem polju je v križišču do-hiitel voznika kolesa z motorjem, 23-letnega Boruta S. iz Kidričevega, ki je zavijal levo. Trčil je v zadnji del mopeda, Boruta S. je vrglo na pokrov motorja, od tam je padel na cestišče, po njem pa se še več metrov valil in nato obležal hudo ranjen.

MOPEDIST TRČIL V AVTOMOBIL

V soboto, 4. julija, ob 16. uri se je po lokalni cesti skozi Gerečjo vas peljal na kolesu z motorjem 17-let-ni M.U. iz Kidričevega. Začel je prehitevati osebni avto, ki ga je vozila 35-letna Krista M. iz Gornje Radgone. Med prehitevanjem je mope-dist trčil v njen avto, padel po cestišču in se hudo ranil.

Z VIKENDA ODPEUAL ZAJETEN TOVOR

v noči s torka na sredo, 1. julija, je v Gradiščah pri Cirkulanah neznanec vlomil v vikend, last Jasmina H. iz Ruja. Vlomilec se je krepko založil in odpeljal dve kosilnici, vrtalni stroj, brusilko, varilni aparat, motorno in ročno žago, aparat za pranje vozil, razno posodo in tudi centralo alarmnega sistema. S tem je lastnika oškodoval za dober milijon tolarjev

ODNESEL BLAGA ZA TRI MILIJONE TOLARJEV

v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 4. julija, je neznanec vlomil v trgovino Lea šport v Poljčanah. Z njim je izginilo več trenirk, vetrovk in teniških copat ter nekaj ribiškega pribora. Ocenili so, da je bilo ukradeno blago vredno okoli 3 milijone tolarjev

UKRADLI DVA AVTOMOBILA

v noči na 24. junij je neznanec izpred stanovanjskega bloka v Vla-hovičevi ulici v Kidričevem odpeljal yugo 45 A z reg. štev MB A1-715, last Denisa M. V noči na soboto, 4. julija, pa je v Spodnjih Poljčanah z dvorišča stanovanjske hiše neznanec ukradel beli golf z reg. štv. MB 70-450.

MOPEDISTA ZANESLO PRED AVTO

Po lokalni cesti skozi naselje Froles, KS Sv Ana, občina Lenart, je v nedeljo, 5. julija, nekaj pred 23. uro vozil kolo z motorjem 15-letni P.R.iz Lenarta. Med vožnjo proti

Benediktu je v blagem desnerr ovinku zapeljat na nasprotni pasii^ trčil z osebnim avtomobilom, ki gs je vozil nasproti 29-letni Stanislav R. iz Lenarta. V trčenju je mopedis-ta dobilo v obcestni jarek, kjer )č obležal hudo ranjen.

IZ CERKVE IZMAKNIL KIPCA

Prejšnji teden je neznanec obiskal nedavno obnovljeno cerkev ^ Bolfenka na Jelovicah, občin? Majšperk, in odnesel dva nabožni kipca, katerih vrednost so ocen« na okoli 200.000 tolarjev Policist za storilcem poizvedujejo. ^

If1

RODILE SO - ČESTITAMO-Simona Ilabjanič, Cvetlična 15, Ormož -Tima; Lidija Šešerko, Dornava 116/c, Dor, nava - Matica; fitjana I^rnelt Rabelčja vas 20/a, Ptuj - dekli' co; Janja Pucko, Volkmerjev^ 24, Ptuj - dečka; Biserka Kolaj; Gorišnica 117, Gorišnica Aljaža; Mariia ^&upotič, Sta. nošina 13, Videm - Lucijo; Sa-bina Dobnik, B. Kraigherja i Kidričevo - Matica; \&lerija Hojžar, Senešci 29, Ormož - Re-neja; Brigita 'fol, Stanečka vas 15, Majšperk - Barbaro; Andreja Babič, Krapje 14, Ljutomer-Matica; Suzana Mohorko Kraigherjeva 2, Kidričevo , Jana; Helena Repec, Obrež 45 Središče - Sabino; Marija Kelc, Gradišča 149, Cirkulane , deklico; 'Etjana Sterga^ Krčevina 41/b, Ptuj - Jana; Marija Vihe^ Bratonečice 19 Ormož - "Bmaža; Irma Murad, \feliki Brebrovnik 17, Ormož - i Ines; Lirija Zemljarič, Belšako- i va 29, Ptuj - Marka; Zdenka j Železnik, Naraplje 2^, Majšperk - Karolino. !

POROKE V PTUJU: Janez! Alei; Lušečka vas 13, in Darin- j ka Korže, Grdina 27; Marjan ; Simonič in Simona Zadravec, ' Tstenjakova ul. 16, Ptuj. POROKA V DOLANAH: Mi- j ran Fbrštnarič in Irena Kolarič, \ Ormoška c. 76, Ptuj. !

UMRLI SO: Angela Vabič,ro-jena Zorko, Kurirska pot 5, Ruše, 1919 -129. junija 1998; Elizabeta Krajnc, rojena Krajnc, Ciril-Metodov dr. 16, Ptuj, 1912-t 28. junija 1998; Maks Jožef Šmigoc, Na tratah 21, Ptuj, * 1925 - t 27. junija 1998; Otilija Hebai; Obrtniška |

2, Ptuj, 1924 - t 25. junija 1998; Anton Eilec, Zgornja | Ročica 1, * 1924 - t 28. junija ! 1998; Ferdinand Zadravec, i Miklavž pri Ormožu 75, ^ 1923 j - t 29. junija 1998; Marija Ekart, rojena Seruga, Zlatoličje 122/a, * 1918 - t 29. junija I 1998; Franc Tipolovec, "Nfeliki Okič 63, t' 1961 - t 28. junija

: 1998; Ida Zemljak, Milenkova

3, Mariboi; * 1919 - t 23. jumia , 1998; Milan Murko, Svetinci 10, ^ 1966 - t 1. julija 1998; j

: Jožef Spevan, Jurovci 18/a, ^ 1948 - t 3. julija 1998; Ana Kureš, rojena Kirbiš, Seliškar-jeva ul. 16, Ptuj, 1903 -11. julija 1998; Ljudovik Goručan, Zg. Jablane 31, * 1930 -1 1. julija 1998; Janez Fridauer, Para-' diž 50, ^ 1930-ti. julija 1998; Silvo Vidovič, Lovrenc na Dt polju 85/g, ^ 1954 - t 1. julija 1998; Neža \ferbančič, Bukovci 150, 1940 - t 2. julija 1998; Anton Vindiš, Zagrebška c. 8,

, Ptuj, * 1909 -1 2. julija 1998.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh