SEDEMDESET LET RUDOLFA KOLARI�A
Letos spomladi (14. aprila) je praznoval 70-letnico svojega �ivljenja Rudolf
Kolari�, redni profesor slovenskega jezika in knji�evnosti na filozofski fakulteti
v Novem Sadu. Rojen je bil v Uovcih v Slovenskih goricah 1898. leta, matu-
riral, �tudiral in dosegel doktorski naslov pa v Ljubljani. Od 1920 je bil najprej
pomo�ni (do 1923), nato pa redni asistent (do 1927) na slovanskem oddelku ljub-
ljanske univerze. Zatem je bil 20 let srednje�olski profesor, nakar je od 1947 do
1958 delal na na�i akademiji za znanost in umetnost (od 1949 kot znanstveni
sodelavec, od septembra 1952 kot v. d. upravnik In�tituta za slovenski jezik).
Od 1950 pa do 1958 je bil »po Ramov�evi �elji in njegovem predlogu honorarni
predavatelj za zgodovino slovenskega jezika« na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Potem ko ga ta fakulteta ni sprejela na razpisano mesto v redno delovno raz-
merje, je postal redni profesor v Novem Sadu, predava pa slovenski jezik tudi
na beograjski univerzi.
Na univerzi v Ljubljani je �tudiral slovensko in germansko filologijo in
indoevropsko primerjalno jezikoslovje, v letih 1924�1926 pa se je slavisti�no
izpopolnjeval na �e�kem.
Kolari�eva bibliografija objavljenih del (natisnjena je v njemu posve�enem
Zborniku za filologiju i lingvistiku XI/1968 Matice Srpske) obsega 145 enot. To
so dela razpravnega zna�aja, poljudnoznanstveni sestavki, kritike in poro�ila,
jubilejni in leksikonski sestavki o znanih slavistih in jezikoslovcih, programski
in zgodovinski spisi o slovenistiki, �olski jezikovni in slovstveni u�beniki ter
slovnica in pravopis (pri u�benikih, slovnicah in pravopisih je le sodelavec).
Razpravni zna�aj ima kakih 15 enot: Nosni vokali v prvotni sloven��ini,
Sredi�ka govorica in spodnjeprle�ki govor. Mlinski red 1814, Periodizacija raz-
voja slovenskega jezika, Imena na -ci, -ovci v Vojvodini, O sintaksi piv�kega
govora. Slovenski otro�ki govor, Stopnjevanje pridevnikov in prislovov. Dolo�na
in nedolo�na oblika slovenskega pridevnika. Dolo�ni in nedolo�ni spolnik v slo-
ven��ini. Problemi jezikovnih sre�anj v razvoju slovenskega jezika, Razisko-
vanje zgodovine slovenskega jezika, Slov. Sodra�ica, Ali so Bri�inski spomeniki
res starocerkvenoslovanski)'. � Med temi deli so pa� najpomembnej�i prispevki
o nare�jih (tudi K. podatki so pomagali Ramov�u pri raz�lenitvi slovenskih sev.-
vzh. nare�ij). Samosvoje nazore je na� jubilant razodeval v spisih, obravnava-
jo�ih zgodovinska jezikovna dejstva. Za K. razprave je ve�inoma zna�ilna do-
kazovalna in ponazoritvena neobremenjenost, kar jim daje vtis lahkotne po-
ljudnoznanstvene impresionisti�nosti.
K. ima poleg znanstvenih razprav precej zapisov o posameznih zanimi-
vostih knji�nega jezika. Iz predvojnega �asa je ve�ino takih stvari zbral v knji-
�ici Jezikovno re�eto (1931): tu na kakih 26 straneh obravnava pravopis, obliko-
siovje, slovar (germanizmi!) in skladnjo (npr. sklone, predloge in gl. na�ine;
K. je npr. utemeljil slov. medij). Bolj ali manj pomembni povojni taki �lanki
pa so: Nare�je � knji�ni jezik � �ola, Povedkov to�ilnik in imenovalnik, Roler
� kota�. Svoj �ivi dan. Znaka u in w v na�ih slovnicah in Slovenskem pravo-
pisu. Zemljepisno izrazje, Anglija, Angle�, Angle�inja, angle�ki, Knji�evnikov
� le zatem, ko je bil ta sestavek napi^dji, je iz�la K. Sprachliche Analyse. Bri�. sporn, v knjigi
Freisinger Denkm�ler � Bri�inski spomeniki � Monumenta Frisingensia, M�nchen 1968, str. 18�120.
201
cdnos do ljudskega govora, Leposlovni jezik � strokovni jeziki, Biti na konju
v sloven��ini. Novi pogledi na pismeni jezik, Sloven. i kajk. purga-p�rga. Slo-
vensko mokroten, -tna, -o. Vse to so problemi stilistike, besedotvorja, skladnje
in etimologije ter jezikovne politike.
Posebej je treba opozoriti na K. na�elno in programsko pisanje o jeziku in
jezikoslovnih nalogah pri prou�evanju nare�ij in zgodovine jezika. Sem gredo:
Slovenska beseda. Izposojenke, tujke in terminologija. Kam gre slovenski jezik.
Die slowenische Mundartforschung, Slovenska nare�ja. Organizacija iilolo�kega
dela na terenu. Raziskovanje zgodovinskega jezika, Dialecte als historische
Zeugnisse, �ber die Notwendigkeit gemeinsamer Erforschung der slowenischen
und deutschen Grenzmundarten). Prispevki ka�ejo na �irino K. interesov.
Omenili smo �e K. sodelovanje pri �olskih u�benikih. Pisali so jih za
srednje in me��anske �ole; skupaj z Bajcem, Ruplom, Sovretom je izdal 5 enot
za srednje in strokovne �ole (iz�le so vsega dvanajstkrat): �itanko s slovnico so
izdajali za prvi (1939, 1945) in drugi (1932, 1939, 1945) razred, za tretji (1935,
1939, 1945) in �etrti (1935, 1939, 1945) razred pa sta iz�li �itanki lo�eni, slovnica
(1940) pa skupna (pri tej je sodeloval tudi Breznik). Skupaj z R. Ju�ni�em je
izdajal nem�ke vadnice posebej za me��anske in posebej za srednje �ole (1. let-
nik 1937), skupaj s Fr. Pacheinerjem pa za 2. (1938), 3. (1939) in 4. (1940) letnik.
Pri izdajah za srednje �ole je sodeloval �e V. Baerent. Skupaj s Pacheinerjem
in Baerentom je izdal �e vadnico za srednje in sor. �ole (1939), skupaj z Ju�ni�em
pa Nem�ko vadnico za srednje in me��anske �ole, I. letnik (1940). Kak�en je
Kolari�ev dele� pri vsem tem, bo zanimivo ugotoviti.
Po vojni je bil K. soavtor Slovenske slovnice (1947, 1956 in 1964) skupaj
z Bajcem, Ruplom in �olarjem. V zadnjo izdajo je sam prevzel in nekoliko modi-
ficiral uvod iz SP 1962, sicer pa je v teh slovnicah po Brezniku priredil skladnjo.
Kon�no je K. sodeloval tudi pri zadnjih izdajah Slovenskega pravopisa (1935
nepodpisan, 1950 in 1962 med mnogimi drugimi). Kaj bi bil tu K. dele�, bo tudi
�ele treba ugotoviti. Sam ve�jih prispevkov o slovni�nih in pravopisnih vpra-
�anjih ni objavljal, zato je treba te njegove nazore vzpostaviti iz �tevilnih drob-
nih prispevkov, ki smo jih �e omenjali.
Med deli, ki jih je K. ocenjeval ali o njih poro�al, so: Ramov�ev Konzo-
nantizem. Razprave I in II, �e�ki prevod Kulbakinove slovnice stcsl. jezika, ve�
Slieberjevih del, Juran�i�evi Ju�noslovanski jeziki, Hammova stcsl. slovnica,
�e�ki Slovnik jazyka star oslov enskeho, Slavica Pragensia IV, Zbornik za filolo-
logiju i lingvistiku IV�V. Ocene so v glavnem pritrjevalne, tu in tam pa razode-
vajo tudi samostojne avtorjeve nazore. Glede na razmere v Sloveniji je njih po-
sebna zasluga tudi ta, da sploh so.
V SBL, LAZU, Encikl. Jug. in ob jubilejih in smrtih je K. pisal o naslednjih
jezikoslovcih, slovstv. zgodovinarjih in leposlovcih (�tevilka je dodana, �e je
pisal o njih ve�krat): Caf 2, Cigale 2, Lavrin, Miklo�i� 4, Vondrak, Nahtigal 5,
Metelko, Jur�i�, Nemani�, Oblak, Ramov� 3, Sovre, O�tir 2, Tesniere 3, Skok,
Dajnko, Me�ko . .. Med temi se je podrobneje ukvarjal z Miklo�i�em.
Kolari� je bil dejaven tudi �e na drugih podro�jih: sestavil je nekaj re-
gistrov znanstv. del in �asopisov, bil urednik Jezikovnega re�eta (deloma tudi
tiskarske terminologije) v Slovenskem tisku, prevajal iz �e��ine in slova��ine
ter se pokazal v izdaji Sre�e v nesre�i in v priro�niku Slovena�ka knji�evnost
202
(1961) tudi kot slovstveni kritik in zgodovinar. K. je �lan uredni�tev JF, Zbornika
za filologiju i lingvistiku Matice srpske in Prilogov prou�avanja jezika. Bil je
v uredni�tvu Cvetja iz doma�ih in tujih logov.
Povedano ka�e, da se je K. dotikal najraznovrstnej�ih slavisti�nih snovi
in nalog. V tem se ka�e njegov nemirni in podjetni�ki duh, ki se po eni strani
zelo rad naslanja na urejene tradicionalne misli, po drugi strani pa je zato dokaj
svoboden v presoji in odlo�itvi. Vedno pa utegne biti spodbuden po nasprotnem
odzivu.
Profesorju Kolari�u �elimo, da bi se mu slavisti�na dejavnost �e dolgo
ohranila.
Jo�e Topori�i�
Filozofska faktulteta Ljubljana