logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Leto V., fttev. 140

Ljubljana, sobota, 14. funlja 1924 Polbtto« parlaRrunL

Cona 2 Dfai

l«h||i ob 4 t

Stane mesečno 20-— Din ia inozemstvo 80-— , neobvezno

Ogla«l po tarifa.

Uredništvo i

Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon St. 72.

Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko

Upravnlštvo*

L|nbl|aua, Prešernovi

ul. št 54. Telet. it. 80,'

Podružnici t

Maribor, Barvarska ul. % Cel|«, Aleksandrova a

Račun pri poštn. čekoT. zavodu i te v. 11.84 i

, Ljubljana, 18. junija.

Na Igu je kntehet Antou Rovtar v šoli rohnel na deco, češ, da se je par otrok udeležila gasilske veselice. Vmes jo zapletel politiko in kričal: »Sokoli so svinje. Sokoli so barabe. Vsi so svinja, barabe, pijanci. Sokol no pozna Boga in Marije. Sokoli preldinjajo. Vaši stariši, ki ti o pri Sokolu, bodo šli v pekel in vi z njimi.« Otroke, ki so priznali, da so pri' sokolskem naraščaju, je Rovtar pretepal in jih zapodil v zadnje klopi z besedami: »Marš zadej, takih barab, kakor sto vi, ne bom več poučeval krščanskega nauka.« V IV. razredu so pozdravi li učenci katoheta: »Hvaljen bodi Jezuii«, on pa jo odgovoril: »Svinje!« Učq«cu, ki jo povedal, da je bil" Sokolič žo v Ljubljani, jo rekel katehet v šoli: «'{1 si bil tOTej že v Ljubljani baraba.«

Vse to je uradno ugotovljeno.

Kaj sedaj? Kaj nag so zgodi s takim katehetom? Predlogi so v tc.m oziru različni. Prvi, ki ima največ zase, je, da se naj tegi.\ duhovnika pošlje v blaznico. Drugi zopet pravijo, da bi treba lo ga položit^' na klop. Kaj pa se je v resnici zgodilo? Šolska oblast je začela preiskava in ugotoviv-či gorenji dejanski stan, ga je le suspendirala od šolskega pl?u!;a. Slučaj so je javil škofu z vabilom, da za verouk javi drugega duhovnUta.

Škof Jeglič, ali bolje rezano: njega duševno obvladujoča klerikalna klika, »katoheta« Rovtarja ni odpoklical. Pozval ga je, naj nadaljuje verouk v cerkvi. Novega kateheta ni imenoval. Protestiral je zoper suspensAjo in eo peljal v Beograd napovedat kulturni hoj državi. V »Domoljubu« ji,' začela obenem križarska vojna pod naslovom: »Verski boj je začel.« Kr\>i hočejo v Slovencih zatreti katoliške' vero! Krščanski nauk vržen iz šol. Otroci brez verouka v šoli, mesto " vmrouka se uči Sokolstvo — to je tenor Škofovega Usta, ki se s cerkvenim denarjem 5iri med ljudstvom.

Škof Jeglič dajo pisati v s vejem glasilu, da slučaj kateheta Rovturja dokazuje, da so hoče vpeljati v jioio — poganstvo.

Ni dvoma, da znaten del »dobrogii« ljudstva verjamo škofovemu lisjju. Skof in duhovščina vedo dobro, da ,Je vse laž, kar pišejo, a njim gre le za to, da svojo propadlo politiko zavarujejo ra verski čut. Za vsako ceno hočejo

¥ objemu i boljševiki

SVOJ RO.JSTNI DAN PRAZNUJE V MOSKVI. - SLAVOSPEVI V BOLJ-ŠEVIŠKffl LISTUI. - VSTOP V TRETJO INTERNACIONALO.

Moskva, 13. h. Danes je praznoval lta-dič svoj 53. rojstni dan v Moskvi. Ofici-jelna

la stalno delegirati tja svojega zastopnika.

.rlzvestja* prinašajo tudi daljši sest! lek o Ttadičevem strankinem programu in nanašajo, da je ltadič v posebno ugodnem trenutku prišel v Moskvo, ker bo žo do jeseni

Doumergue novi predsednic

IZVOLJEN JE BIL Z DVESTO GLASOVI VEČINE PROTI PA1NLE-VEJU. — DEMIS1JA MARŠALOVE VLADE.

18-35 jo Doumergue dospel pred Bly< soo. kjer mu je vojaški oddelok znova izkazal vojaške časti. Sprejel ga ja

Pariz, 13. Junija, s. Dosedanji predsednik senata Gaston Doumergue jo bil danes izvoljen za predsednika francoske republike.

Versailles, 13. junija, s. Kongres (poslanska zbornica in si.iat) je izvo-prišlo do definitivnega padca lil predsednika senata Dmmorguoa pri do končno rešitve hrvatskega j prvi volitvi za predsednika republike.

Pašiča in

vprašanja. Storil je vrlo dobro, da se je j Po uradnem poročilu jo bilo <■ klanih predi tem zanimal za metode revolucijo- 860, od teh 853 veljavnih glasov. Ab-

narsCva.

Moskva, 13. junija s. Tukaj je pričela konfeienca eksekutivnega odbora ko» munistične interuacionaie. Istočasno sc vrši tndi mednarodna konferenca za' stopnikov komunističnih zadrug. Obeh konferenc se udeležuje kot gost tudi hrvatski poslanec Radič.

CESKA OBSODBA RADIČEVIH BLODENJ.

Praga, "13. junija j. Oficijelno agrarsko glasilo «Venkov» piše pod naslovom »Politični samomor Radiča«, da jc Ra. dič, naivni vodja Hrvatov po fiasku v Londonu in na Dunaju kot drugi Don Quijote v novi zablodi odpotoval v Moskvo, ker je postal doma nemogoč.

Politična situacija

DNEVNICE ZA JUNIJ. — DR. ŠUSTERŠlC PRI PAŠlCU.

Cl NA PROTIDRŽAVNI AGITACIJI.

Beograd, 13. junija, p. Danes dopoldne je irnel sojo administrativni odbor narodno skupščino. Razpravljali so o po-slaniških dnevnicah. Ljuba Jovanovič jo dokazoval, da je poslancem treba dati dnevnico zato, ker jim je narodno poslaništvo postalo profosija. Veliko število poslancev, ki so državni uradniki in so zato izgubili svojo plačo ter jim je nerodno, da so ostali broz kruha, tembolj, ker imajo za to pravico, katore jim noben pravilnik ne krati. Po daljši debati se jo sklonilo, da so poslanccm izplačajo dnevnico za mesec junij, za nar prej pa so bo sklepalo pozneje. Dne 8. julija bo seja administrativnega odbora, na katori se bodo likvidirali skupščinski računi.

Beograd, 13. junija, p. Današnji bloka-ški listi izkoriščajo bivanje dr. Šuštor-šiča v Beogradu trdeč, da jo včeraj Pašiču obrazložii, da je sedanji vladni kurz

POSLAN-

Izzvati verski boj, da bi v njegovi sen- )V Sloveniji škodljiv. Dr. Sušteršič je popi mogli zakriti svoj nočuveni politič- oblastil novinarje, da domantirajo to ve-

ni poraz in preteči gospodarski polom. Treba ljudstvo razburiti, a ker ne gre i resnico, je treba delati z lažjo.

Zaman se trudijo klerikalci zavesti politične stranke v verski boj. Boj veri kot taki, zlasti katolicizmu, jc v zadnji dobi pravzaprav le komunistična stranka vodila. A tega ji škof ne zameri. Druge stranke pa hoče prisiliti v kulturni boj. A razkrinkati pijanega duhovnika, osmešiti Tartuffa, goniti farizeje iz templja in ožigosati zlorabo vere, to še ni kulturni boj. Ako bi mi svobodno misleči to res hoteli, ali pa nameravali faz vati prestopke n. pr. v pravoslavje. bi to že drugače začeli. A Škofu je očividno žal, da pošto,ji verski mir, ki ga nihče kaliti ne mara. On bi rad videl bratomorni križarski boi da oslabi državo.

Mi mu na to pot ne bomo slpdili. ^nrašamo pa katoliško duhovščino, ali nl v njenih vrstah nikogar, ki bi javno nastonil in povedal, da ni niti Škofu dovoljeno vse? Kriti abnormalnega človeka in iz niega stvarjati mu-Sentka. ali jo to dostojno katoliške eerkve?

Mi smo optimisti in no dvomimo, da lih jo med našo duhovščino mno^o. ki bi raje danes nego jutri glasno izjavili: Tako ne gre naprej. V Sloveniji nihče, ne ogroža verskega miru in ne slabi verskega življenja razun klerikalizma.

sti današnje »Pravde« in drugih bloka-iških listov. Včeraj da on sploh ni bil pri Pašiču, marveč šele danes dopoldne ob 10.30. Prišel jo k Pašiču le v privat-Hiib zadevah.

Beograd, 13. junija, p. Zemljoradniški kliab jo danes prejel brzojavko, da je danes bil v Bos. Brodu aretiran zemljo-

radniški poslanec Stanko Milotič zaradi svojo protidržavno agitacijo. Voja Lazič jo posetil ministra za notranje stvari Srskiča tor predsednika narodne skupščino Ljubo Jovanoviča in protestiral. Dr. Srskič je odgovoril, da mu o tem še ni nič znanega ter da bo odredil preiskavo.

HLADEN SPREJEM DAVIDOVIČA V ZAGREBU.

Zagreb, 13. junija, r. Nocoj je dospel v Zagreb Ljuba Davidovič. V restavraciji Kolo je bil nato zaupni sestanek, na katerem sta govorila tudi dr. Pavelič in dr. Tomljenovič. Davidovič je ponavljal staro verzijo, da kriza šo ni končana ter da v parlamentu obstoji ena stran s 130 poslanci, druga z radičevci, Turki in Nemci vred pa šleje 180 poslancev. To, da je dokaz, v kateri smeri se bo razvijala parlamentarna situacija. Težavne prilike v notranji in zunanji politiki ter nemiri ob naših mejah da zahlevajo nujno sklicanje parlamenta. Zadnji govorili Tomljenovič je s svojim dolgočasnim govorom gnjavil prisotne, tako da sestanek žo zato ni pustil prav nobenega jačjega ulisa. Davidovičev sprejem v Zagrebu je bil zelo hladen. Sestanek so je vršil pod deprisijo popolnega neuspeha Davidovi-čeve akcije.

soiutna večina jo znašala torej 427 glasov. Doumergue je dobil 515, 1'ain-lovč 309 in Camelinat 21 glasov, dočim je 8 glasovnic nosilo različna imena, Ministrski predsednik Maršal in njegovi kolegi ter Poineare so prispeli okoli pol 2. v Versailie3. Bili so burno pozdravljeni. Poslanci levičarskega kartela in senatorji demokratsko levico, približno 300 po številu, so so pred glasovanjem sestali in sklenili vztrajati na kandidaturi Painleveja.

Sojo kongresa jo otvoril predsednik sonata Doumerguo ob 14-05 in takoj odredil volitve, nakar jn prav/.d pred-sodstvo podpredsednik senata Martin. Prvi jo glasoval poslanec Ignace. Komunisti so oddali svoje glasove za Ca-melinata, dol kartela levico in ves na-cijonalni blok pa za Doumerguea.

Ob S/417, je sporočil podpredsednik Bienvenuto Martin rezultat glasovanja. Izvolitev Doumerguea jo sprojal vos kongros, lovica in desnica, z velikanskim odobravanjem. Komunisti so kazali ironično na radikalce in klicali: »Amnestija!« Poslanci centruma so peli stoje marseljezo, dočim so socialisti in komunisti peli mednarodno himno.

Ministrski predsednik Maršal jo v spremstvu šefa za coremonijo izročil Doumergueu eksekutivno oblast, nakar mu je podpredsed. senata v imenu narodno skupščino iskreno čestital. Nato jo povzel besedo ministrski predsednik in čestital Doumergue,ju v imenu vlade. Doumergue jo odgovoril po kratkih besedah, v katerih jo prosil zaupanja in pomoči političnih krogov. Nato je sprejemal Doumerguo čestitke številnih parlamentarcev, ki so ga zagotavljali vdanosti in pomoči. Zelo značilno jo bilo, da jo Painiovč med prvimi čestital, nakar sta so oba državnika prisrčno objela. Številni novinarji so vdrli v dvorano in čestitali v imenu časopisja.

Soja kongresa jo bila zaključena ob 17. Doumerguo je nato v spremstvu ministrskega predsednika zapusti! Versailles. Pri izstopu so mu izkazali vojaško časti. Izstrelie-n je bil 101 topovski strel. Predsednik se je nato v odprtem avtomobilu peljal v Pariz. Ob

Pribičevič o preoriientaciji hrvatskega

ljudstva

ZANIMIVE IZJAVE NOVINARJEM. — DOBRA UPRAVA IN VARSTVO DF^AVNE AVTORITETE NAJBOLJŠI LEK PROTI RADICEVSTVU. —

vladi šc ni ničesar razgovarjalo. Na

vojaški poveljnik Pariza in veliki mojster častne logijo. Doiunorgue jo takoj nato odšel v 'veliki salon lilysoe, kjer ga jo veliki mojster oficijelno pozdra-vil. |

Kmalu nato se Je javil pri Doitmer-' gueu ministrski predsednik Maršal iti mu izročil demisijo kabineta. Doumergue je demisijo sprejeL

Jutri ob -Vili. bo Doumorguo vj spremstvu ministrskega prodsod.nika, položil venec na grob neznanega vo.ii-j ka. Prihodnji dan bo porabil 7,a, obiska in sprejeme. Za jutri dopoldne jo po4 zval k sebi Ilerriota.

SLUŽBENI KOMUNIKE O DE MI« SIJI VLADE.

Pariz, 13. junija j. Danes .zvečer ob' 8. je bil izdan nastopni oficijclni komu« nikc: »Ministri so se po prihodu novo« izvoljenega predsednika republike sc« stali v Elysccu na sejo, med katero jo celokupno ministrstvo Izročilo predsed« niku demisijo. Predsednik jc naprosil ministre, da do imenovanja novo vhdo rešujejo tekoče posle.*

GASTON DOUMERGUE.

Novi predsednik francosko republik« Gaston Doumerguo jo bil rojen leta 1803. in jo približno isto starosti kot Painlovo. Po smeri jo radikaleo, po poklicu odvetnik. Lota 1801. jo postal justičn! uradi nik v kolonijah. Leta 1803. je bil izvoljen za poslanca zbornice. Leta 1002. g.1 jo imenoval Oombes v svojem kabinetu za ministra kolonij, kjer jn ostal do leti 190fi. Pozneje jo fungiral v kabinetu Sarricn in v letu 100". v kabinetu 01 o, menceau kot trgovinski minister. Od le* ta 1000. do 1910. je bit prosvetni mini-, ster in minister lepih umetnosti v Brian-dovi vladi. Dno 28. decembra 1913. jo postal ministrski predsednik in ohdržai ta. mandat do 9. junija 191-1., kratko pred izbruhom svetovno vojno. Viviani ga ja pozval 3. avgusta 1914. v vlado narodno koncentracijo na mesto zunanjega mi, nistra, kjer pa jo ostal lo kratko dobo. Ko ga jo Delcasso na tem mestu nadomestil. jn postal minister kolonij v istom kabinetu tor osta! v tej lastnosti tudi poznojo pod Clomenccauom, naslednikom Viviani,ia. Leta 1917. jo odšel v Pctro-grad, kjer jo na njegovo posredovanja pristal ruski car na želje Francijo, ki so šlo za tem, da so po končani vojni zasigura Franciji povratek Alzacijo Lo-rcne.

Doumerguo jo dvanajsti v vrsti predsednikov francosko republike.

Matteotti umorjen ©d fašistov

MALA ANTANTA.

Bukarešta, 13. junija. J. Rumunska Poslanika v Pragi In Beogradu sta prispela v Bukarešto da se razgovorita z zunanjim ministrom Duco glede prihodnje konference Male antante v Pragi. Posebno važno Je stališče rumunske vlade Slede razvoja dogodkov v Albaniji.

DAWES PODPREDSEDNIŠKI

KANDIDAT REPUBLIKANCEV.

Cleveland, 13. Junija, s. Konvent republikanske stranke Je deslgnlral generala Dawesa kot kandidata za mesto podpredsednika.

SVETOVNI KOMUNISTIČNI KONGRES.

Moskva, 13. junija, e. Eksekutiva komunistične stranke v Moskvi Je pripravila vse za svetovni komunistični kon-eres, ki se bo vršil v Moskvi In bo trajal Približno 14 dni. Dosedal so se že Drl-*l»sl!i delezatl lz 40 držai*-

Bepflrad, 13. junija p. Današnji dan v političiiii situaciji ni bilo nič novega. Seje ministrskega sveta ni bilo in je sklicana šele zji jutri. Pašič je dopoldne nadalje, val posvetovanja z ministri glede rekon. strukci;{e vlade, vendar še ni prišlo do definitivno odločitve. Med drugimi ie Pašič (jlalj časa konfcriral z ministrom Pribičevičcm.

Ko jc Pribičevič odhajal iz ministr« skega piredsedništva, so ga obkolili no* vinarji, B katerimi sc je Pribičevič clolgo razgovar)te\l o politični situaciji. Glsdc razvoja dogodkov so novinarji vprašali P ribičevima radi pisanja blokaških listov, češ, da je v vladi nesoglasje, ker samo. stojni demokrati zahtevajo razpust HRSS. Pribičevič jc dementiral vesti blokaških Hstov in naglašal, da se o tem

ma v

ugovor blokaških novinarjev, da se mase hrvatskega ljudstva ne bodo mogle pri* dobiti za Beograd tako, kakor si misli on, je Pribičevič izjavi!: Te mase, katere so radičevci znali odvrniti od Beograda, bodo odstopile od svojega stališča, čim bodo opazile, da je pri nas režim, ki se briga za interese vsega naroda; čim bodo videle, da je v Beogradu vlada, k! bo s čvrsto roko znala ohraniti avtori. teto države. Le na ta način bodo spo» znale, da je stališče današnje vlade pra. vilno. Pribičevič globoko veruje v uspeh državotvorne ideje, ki jo izvaja skupina samostojnih demokratov, ter jc naglasi!, da se to naibolje vidi iz uspehov, katere ima v Srbiji.

se

NJEGOVO TRUPLO NAJDENO V OKOLICI RIMA. — ARETIRANI FAŠISTI. — PROTESTNA AKCIJA OPOZICIJE.

čera in noči aretirani v Rimu, v Flo-rcncl in Milanu tri osebe, ki so močno osumljene, da so sodelovale pri ugrabit-

AHMED TitEG .IE ZBRAL NOVE ČETE IN ZAČEL BOJ Z REVOLUCI-.JONARNO VLADO. - ANARHIJA V CELI DRŽAVI.

Debar, 13. junija p. Ahmed beg jc na umiku došel v Debar ter ob Črnem Drinu vodi borbo z Bajram Curo, ki je zbral okoli 20(>0 pristašev. Tudi Ahmed beg jc zbral nad 2000 ljudi, ki so zelo dobro oboroženi, vsled česar je borba ob Črnem Driuu bila silno krvava.

Skader, 18. junija, p. Borba z Ahmed begom zadaje alihanski vladi mnogo skrbi. V Skadru se ;ie vršila konferenca, kaj naj so ukreno pro,1,i Ahmed begu. V Skader je dospel poslanec in predsednik va-lonskoga komiteta Sazim Koculi v sprem stvu enega kapotatoa, da se napravi sporazum z Redžef Salo v svrho, da se prepreči akcija Abincd bega.

Beograd, 18. junija, r. Današnje vesti iz Albanije govore o novih bojih med .četami Redžef Sale in Bajram Oura na

eni strani ter Ahmed bega Zogu na drugi strani. Državljanska vojna ni končana. Odhod Ahmed bega Zogu v planino kaže, da se bo borba nadaljevala.

Skader, 13. junija, r. Poveljnik čet, v Skadru jo danes prišel k naSemu in italijanskemu konzulu ter se jima zahvalil, da sta Italija in Jugoslavija napram državljanski vojni v Albaniji ostali nevtralni.

Rim, 13. junija, j. cll Mondo» poroča iz Beograda, da so pričeli katoliški duhovniki Severne Albanije agitirnti zato, da se pozove na albanski prestol kak italijanski prfne. Skadar naj bi bil sedež novega kraljestva.

Krt, 18. junija, r. Semkaj je dospelo 10 članov; Vrionijeve vlade.

Rim, 13. junija, e. Danes dopoldne so se na Montc Citoriu sestali zastopniki vseh opozicijskih skupin, da sklenejo kakšno stališče nai zavzamejo z ozirom na ugrabitev poslanca Mattcotllja. Po sestanku jc bil izdan komunike, ki pravi, da so zastopniki opozicijskih skupin bili popolnoma edini v tem, da smatrajo za nemogočo udeležbo pri zborničnem delu, dokler vlada neizvestnost glede žalostnega dogodka, čigar žrtev je postal tovariš Matteotti. Zastopniki opozicijskih skupin so sklenili soglasno, da sc njihove skupine vzdržijo udeležbe pri zborničnem delu in si pridržijo, da v svojem času ugotovc, kakšna bo akcija vlade in da potem ukrenejo nadaljne svoje ukrepe.

Rim, 13. junija, e. Danes okoli 2. zjutraj so našli mrtvo truplo poslanca Mat-teottija v nekem Jarku približno 7 — S km oddaljeno od Rima. Kolikor so da posneti iz uspehov dosedanje preiskave, jc bil uprizorjen popoln komplut proti poslancu Matteottiju. Zlasti so važne izjave, ki jih je podal lastnik garaže, iz katere je bil izposojen avtomobil, s katerim so odvedli Matteottija. Dosedaj sc je dognalo, da jc avtomobil naročil šofer fa-šlstovskcga lista »Corricrc Itallano«, ki ,jc osebno glasilo ministrskega predsednika Mussolinija. Ta avtomobil jc bil naročen že v pondeljck, po njega po so prišli v torek trijfe drugi šoferji, ki so izjavili, da potrebujejo avtomobil za ministrstvo notranjih stvari. Avtomobil se Je potem včeraj ob četrt na 22. vrnil v Rim, toda ne v isto garažo, Iz katere le bil vzet, ampak v neko drugo v popolnoma drugI ulici.

Včeraj ponoči je bil na glavnem rimskem kolodvoru Termini aretiran neki fašist lz Zs. Italije, ki zavzema baje jako važno mesto. Imcnujo sc Dumlnl in ic jako znan v rimskih fašlstovskih krogih. V ostalem pa pravi neko sporočilo kve-sture. da so bili tekom včerajšnjega vc-

vi poslanca Matteottija.

Rim, 13. junija, j. cfiiornalo il' Italija* poroča, da je, danes zvečer aretirani Du-mini v zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom priznal nekaj podrobnosti n ugrabitvi poznojo umorjenega psi. Matteottija.

Rim, 13. junija, j. Zadnja izdaja sTil-buno> javlja, da je bila fašistovska nari-jonalna milica mobilizirana v zvezi z vznemirjenjem, ki narašča v Rimu vsled umora nosi. Matteottija.

URUGUAYCI PROSLAVLJAJO OLIMPIJSKO ZMAGO.

Londou, 13. junija, s. Uruguayskl parlament je soglasno sklenil praznovati dno 9. Junija t. J. dan zmage na olimpijskem nogometnem turnirju stalno kot narodni praznik. Predsednik republike jc imel nagovor na ljudstvo, v katerem je poveličeval mirovno zmago olimpijskega moštva. Moštvo jc bilo brzojavno pozvano, da naj sc takoj vrne v domovino, kjer ga pričakuje navdušen sprejem. Uruguaycl bodo dne 19. t. m. nastopili pot v domovino. Vse tekme na Dunaju, v Budimpešti iid. vsled tega odpadejo.

NEMŠKI SOCIJALISTI ZA PREDLOGE EKSPERTOV.

Berlin, 13. junija, h. Razpravo na socialističnem strankinem dnevu so so ves dan nadaljovale. Višek razgovorov jo dosegla diskusija o govoru bivšega predsednika državega zbora Lom boja, ki jo zagovarjal koalicijsko poli-tiko socijalno-demokratsko drža vin t. zborske frakcijo. Frakcija jn morala sprejeti sporočilo strokovnjakov, ket proletarski pristaši svetovnega miru to zahtevajo. Govor jo zbor sprejel s onotovanim ploskanjem

Komunisti, kalini za — klerikalce

Se pred vsakimi volitvami so sku-gali klerikalci ljudi preslepiti, da bi Sli zanje v boj. Tako so tudi sedaj pred občinskimi volitvami iskali in iskali, kje bi našli kako ltmanlce za kaline. Kor jo SLS radi popolnega poloma t-i-grovske politike že veliko izgubila r.a-upanja na kmetih, se je sedaj hotela okrepiti z delavskimi glasovi. Tako so trboveljski delavci postali kaliui za >— klerikalno stranko!

Nesrečo v Trbovljah obžaluje vsakdo, ker je gkoda za vsakega Slovenca, zlasti, če pade v bratomornem boju. Kdor je pravičen in pošten pa mora obsojati v prvi vrsti tiste, ki so pripravili oborožen napad in naskočili zastave v mirnem in svečanem sprevodu. Ravno tako kakor napad komunistov v Trbovljah, smo z vso odločnostjo obsodili tudi napad komunistov, ti so ga uprizorili pred več tedni na ocil-jaldemokratske delavce v ljubljanskem »Mestnem domu», kjer so komunisti s stoli in klopmi razbili vse in tudi več delavcov prav težko in krvavo ranili.

Vse to, kar se je po naskoku komunistov na Orjunaše in na njihovo zastave dogodilo in naj bo to še i ko žalostno in obsodbe vrodno, vse to ima svoj izvirni greh v onem, ki io prvi začel. In v tem pogledu ni prav nobenega dvoma več. Komunu-', Ki t o zaprti, niti sami no taje in ne prikrivajo, ila so oui napad pripravili in ga tudi začeli.

Pohabiti ne smemo, da so člani '.'r-june večinoma prav taki proVirci. kakor komunisti in da so se Orjunaši večkrat prav pridno zavzemali za želje trboveljskega delavstva. Čemu torej U pokol,j? Očiviilno le zato, ker naeijona-listi ljubijo- našo državo in naš narod, komunisti pa so mnenja, da jo bolj1, če pljuvajo na lastno domovino ter da uničijo še to. kar daje dane3 ljudem vsakdanji kruh.

Da bi pa v naši državi pobijali ljudi zato, ker so vneti za državo, tega ne more odobravati nihče, ki ljub' to državo in tega tudi država ne more dopustiti. če lioče obstojati. Tudi demokratska stranka, ki je sicer nekaj dru-zega kot <~>riur>p.. ki ima svojo neodvisno organizacijo in tudi svoj časopis, nj mogla ostati mirna vočigled dogodkom v Trbovljah, ko jc vi 1 -la. da so ubija mladino radi nj ne s'ri«tno ljubezni do države in do Jugos'oven-stva. Ako bi se ka j takega ne obsojalo, kdo bi se potem sploh še zavzemal za državo?

Mesto da bi se po trboveljskih dogodkih vsak pameten in trezen Slovenec potrudil, da olajša gorje, ki je nastalo iz t» nesreče, pa so klerikalci vzeli v roke satanski posel: začeli so ovajati. obrekovati, lagati in sumničiti. Mislijo si pač, da je prišel r.-.ir čas. da sc okoristijo, kakor se hijena nažre na mrtvih truplih. Tako vidimo, da stoji za trboveljskimi i.rtvami s satanskim nasmehom jezuitski ir.trignn': on ni prelil krvi, on ni 2,-Mroral nič, a profit hoče imeti.

Klerikalizem je najreakeijonamejša družba. Tudi v Jugoslaviji ni boljši. On je bil povsod in vselej s kralji in kapitalisti. Pri nas jo klerikalni \api-tnl najjačji. Klerikalizem jo bil za Franca Jožefa. Ril bi za Aleksandra, če bi bil katoličan. Je pa prav poceni pridobljiv: treba samo iz agrarne reforme vzeti cerkvena veleposestva. Treba iz davkov povišati državne dodatke dtihovskim dohodkom, treba mu dati odločilni vpliv na šolo. Treba ;ijegov kapital podpirati. Pa bo takoj vso pozabljeno in zopet bo nastopila — Zaloška cesta. Klerikalci bi znova streljali na delavce!

In ta stara klerikalna pošast, od nekdaj za ščitnica absolutizma, sužmo-sti, telesne in duševne, ta zalega, ki tolaži delavca, naj potrpi na tem svetu, da mu ho bolje na onem. ta družba je danes »socijalna« in se objma s komunisti!

Komunisti pa kakor deca pozabljajo batine. ki so jim jih še včeraj poskrbeli klerikalci, pa liajdi zanje znova po kostanj v ogenj!

Kdor le količkaj pozna razmere, bo vedel takoj, da JDS nima s trboveljsko nesrečo nobene zveze. Tznenadena je bila nad njeno strahoto. Ona .je prej svarila, a da je tak napad mogoč, si mi nismo predstavljali, dasi smo večkrat opozarjali, da sp komunistična deca igra z dinamitom in bombami.

Komunisti so nam opetovano rekli, da se čudijo, ka.ko država milo nastopa. češ. če bi mi imeli moč v rokah, hi drugače pokazali. Komunisti sp ne bi smeli pritoževati, če se jih pritisne, kajti vps njihov način, kako se hočejo uveljaviti, je sila in nasilje.

Kljub temu smo mi ohranili ono mirno preudarnost, ki jo treba imeti v nesrečnih trpnotkih. Medtem ko je

sto nič škodovati. Čujemo o činih terorja zoper našo pristaše. Zoper nje, ki so so toliko trudili za trboveljsko delavstvo, ki so ga vedno branili in opravičevali. Zoper JDS, ki je odina za delavstvo in tudi za trboveljsko veliko storila, dasi je delavstvo vedno podpiralo njene sovražnike! Kako strašna slopota jo za človeka, čo jo pod klerikalnim vplivom, tem bolj, ko je vsak dan vidnejše, da gro klerikalnim poslancem lo za dnevnice in di-jote.

JDS ne bo pustila svojih pristašev trpeti ali pa celo(pasti. Kdor jim napoveduje boj, mora računati, da zdrava politična organizacija na teror odgovarja s tem, »b, so šo bolj strne in udari nazaj s podvojeno silo. Tega so naj zaveda tudi »Slovenec*, ki sedaj oznanja nad našimi somišljeniki v trboveljskem revirju svoj teror.

Zmaga upornikov v Albaniji

Da se notranji preobrat v Albaniji ni izvršil v našo korist, o tem smo si precej na čistem. Zmagovita stranka naeijonalistov, znanih sicer pod nazivom liberalne stranke, jo več ali manj italijansko orijontirana: njeni voditelji imajo italijansko vzgojo, deloma so bili naravnost gojenci italijanskih oblasti. Koliko je italijanski denar pomagal pri organizaciji najnovejše notranje vojne v Albaniji, se seveda ne da dognati; opozoriti pa je, da pripovedujejo vesti iz Podgorioe in drugih naših obmejnih krajev, da so italijanske ladje prav zadnje dni pripeljale obilo orožja in munieije za upornike pri Medovi in L ježu. Prav tako se jena italijanski ladji vrnil Hasan beg Pristinac, voditelj kosovskega komiite-ta, glavni predstavitelj nam sovražne smeri.

Saposled je značilno, da je Mussolini pozval našo vlado, naj izda z rimsko skupno izjavo o nevmešavanju v notranje albanske borbe baš takrat, ko se je pričelo kazati, da bo italofilska stranka dobila premoč. Seveda je bilo žo prej izven vsakega dvoma, da ne moremo napraviti ničesar drugega, nego izraziti svojo nevtralnost in ;c tolažiti z nestabilnostjo vsega političnega v Albaniji.

Poslednje vesti naznanjajo beg Vrio-nijeive vlade in sestavo nove, provizor-ne vlade v Valoni. Novi njen šef naj bi bil Fan Noli, pravoslavni škof, znan albanski politik in diplomat, ki je igral v zadnjih letih važno ulogo. On je mož, ki jo bil s katolikom Gurakuči-jem iz Škadra vodja nacionalistične stranke; njogova vlada pomeni tedaj skupno vlado albanskega severa in juga. Toda vprašanje jo, čo bo šlo >" daljno delo zmagovalcev tako gladko od rok. Jug jo zahteval Va.lono za prestolico, sever pa Skader; kako se bosta razumela sedaj? In koliko jc šo drugih razlik med njima.

Nadalje jo šo vprašanje, kako se bodo obnašali kosovoi, to jo ljudje kosovskega komiteta, ki ga vodita sedaj Hasan beg Pristinac in Bajram Cur s svojimi razbojniki, ki stremijo po našem obmejnem ozemlju, fie bo nova vlada pod njihovim vplivom, potem med njo in nami ne moro biti dobrega razmerja.

Jeglič že izpostavil tudi sv. Rešnje telo za ugoden uspeh občinskih volitev, no vemo; v »Domoljubu« pa, kl jc glav. organ kapitala za poneumnjevanje In posurov-ljanje ljudstva, smo opazili, da bije škofova klerikalna klika radi »nevarnosti za vero« plat zvona. In ker pri moških tudi žc ta pobožna sleparija mnogo ne zaleže, je izdal škof še poseben poziv na žene in dekleta, kl naj naženejo može in fante na volišče za SLS. Škofijski oklic v »Domoljubu« sc glasi takole: »Žene in. dekleta! Ali ste brale o grozodejstvih Orjunašcv v Trbovljah? Kdo so ti divla-kl? To so liberalci, ki jih vzdržale dr. Žer/av, da bi naše ljudi šc bolj usužnjill Ali morete pomugati, da nc bodo ti pra-tepači komandirali na Slovenskem? Eno lahko storite. Povejte vsem možem ž" fantom, da volijo SLS!« Da bl »Domoljub« še bolje zalegel pri občinskih volitvah proti JDS, piše škofovo glasilo tudi tc-le lopovščine: »Dr. Žerjava, ki je moralni povzročitelj trboveljskih dogodkov, še niso zaprli!« Ali pa: »Pometi'1110 dobro z dr. Zerjavovlini razbojniki in morilci». In tako dalje skozi vse kolone, vse pod kontrolo in z dovolienlem škola dr. Jegliča ter pod zaščito imunitete poslanca Antona Sušnika. Vsekako je zelo značilno za moč In za pozicijo SLS, da sc pri agitaciji že za občinske volitve poslužuje takih lopovščin, kakor .je tudi za klerikalno stranko in njene pristaše zelo častno, da sedaj črne kiklje kličejo na poinoč bele, da bi skupaj ugnale — hlače Slovencev.

+ Farovška apokalipsa. Polltikujo-čl duhovni, gromovnikl v spavednicah, retoriki s prlžnlce in dopisniki klerikalnih listov imajo svoj stil. Ce te mika pa klasičnem primeru te značilno zasoplje-nostl, beri med «Slovenčevltn'i» dopisi: »Demokratsko-orjunska pljuča liropejo v vpregi blatno političnega vozu, naložene-nega s smrdljivimi metodami demokratske žlahte«. Ni mnogo svetopisemskega vmes, toda duhovni gospod pisec se vsekako že prišteva med »katoliške kulturne delavce«.

+ Pašlčcv štab. Pod naslovom »Pašič kliče svoj štab« poroča »Slovencc«, da so v četrtek dospeli v Beograd dr. Ravnihar, dr. Vošnjak in dr. Šporn. Dr. Ravnihar Je, kakor dalje navaja »Slovenec«, šel protestirat proti Imenovanju novih velikih županov, dr. Vošnjak razdirat samostojneže; dr. Šporn pa je itak klerikalec in »Slovcnec« ne povč, kakšna je njegova misija. Četudi so torei vsi trije gospodje šli v Beograd v očitnih Interesih slovenske klerikalije, jih »Slovenec« kratkomalo prišteva k »Pašlčevemu štabu«. Kdo bl ga umel jezuita!

— Bencinova afera pred sodiščem. V

tonik se je začola pred kazenskim sodiščem v Pragi razprava v znani bencinovi aferi, ki je že v marcu povzročila veliko razburjenje, kor jo šlo za akcijo, ki naj bi republiki gospodarsko škodovala, obenem pa jo bila nevarnost, ki je ogrožala armado z dobavo manj vrednega materiala.

Dj

r. -f|>ia -a

e

Iz demokratske stranke

V nedeljo dne 8. t. m. se je vršil usta« novni občni zbor K. o. JDS. v Novi vasi pri Blokah. Kot delegat ccntrale je po« ročal gospod Pavlovčič, ki je pri šte« vilnih navzočih žel za svoja izvajanja živahno odobravanj«. Izvoljeni so bili: za predsednika Rudolf Jože, Vel. Bloke; za podpredsednika: Kovačič Štefan, Sv. Trojica; za tajnika Jcrala Josip, Nova vas; za blagajnika Žurga Jurij, Studcncc; za odbornike: Rot Dominik, Studcncc; Zakrajšck Matija, Topol; Pal« čič Andrej, Sv. Trojica; revizorja: Mo« dic Franc, Lahovo; Jug Matej, Nova vas. Organizaciji želimo obilo uspeha. V ljubljanski okolici sc jc v nedeljo in ponedeljek vršilo več sestankov z ozi« rom na predstoječe občinske volitve, ki so vsi prav lepo uspeli.

13. junija:

ZAOREB. V devizah je bil danes promet precej živahen. Čvrsta tendenca, kl je včeraj vladala na borzi, je že včeraj popoldne začela omahovati in je danes popolnoma oslabela. Vsi kurzl tujih deviz so za nekoliko točk popustili ter se vrnili nn bazo prošlih dni. Ponudba v blagu je bila precej velika. Narodna banka je tudi pokrila zuhtove v devizah na London, Italijo in švico. Trgovalo se je danes največ v devizah na Dunaj, Italijo, Prago iu Švico. Celokupni promet znaša okoli 7 milijonov dinarjev. V efektih je tendenca neizpremenjena. Promet je bil precej slab. Večji interes je vladal le za Slavonijo, Gutmunn, Trbovlje in Eksplo-ataeijo. Nolirnle so devize: Curih 14.005 do 15.05, Pariz 4.425 do 4.475, Praga 240.30 do 249.30, Ncw-York 83.75 do 84.75, London 8G4.50 do 307.50, Trst 300 do 309, Dunaj 0.1183 do 0.1203; valute: dolar 82.75 do 83.75; elekti: Hrvatska eskomptna banka 129 do 131, Ilipolekar-na banka 60.75 do 67.50, Jugobauka 115 do 117, Praštediona 915 do 920, Slavenska banka 110 do 113, Sečerana Osijek 1155 do 1175, iBis d. d. 60, Gutmann 880 do 890, Slaveks 870 do 375, Slavonija 104 do 106, Trboveljska 580 do 600, Vevče 169.

CURIH: Beograd 6.75, Ncw-York 566.75, London 24.47, Pariz 30.05, Milan 24.70, Praga 16.625, Budimpešta 0.0062, Bukarešta 2.50, Sofija 4.05, Dunaj 0.0080.

TRST: Beograd 27.25 do 27.55, Dunaj 0.0320 do 0.0330, Budimpešta 0.025 do 0.03, Praga 67.10 do 67.50, Bukarešta 10 do 10.50, Pariz 122.50 do 123.50, London 99.10 do 99.35, New-York 22.95 do 24.05, Curih 404 do 407, valute: dinar 27.25 do 27.55, dolar 22.85 do 23, 20 zlatih frankov 87.25 do 87.75, uradni tečaj zlate lire 444.37.

PRAGA: Beograd 40.95, Dunaj 4.79, Berlin 8.155, Rim 150.25, Budimpešta 3.75, New-York 34.

BERLIN: Beograd 4.94, Milan 18.175, Praga 12.245, Pariz 22.19, New-York 4.19,

DUNAJ: Beograd 830 do 834, Berlin 16.85 do 17.15, Budimpešta 0.77 do 0. Bukarešta 311 do 818, London 306.700 do 807.700, Milan 8089 do 8101, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3782 do 3798, Pra ga 2083 do 2093, Sofija 504 do 508, Curih 12.525 do 12.575; valute: dinarji 829 do 835, dolarji 70.460 do 70.860, lire 3095 do 3115.

LONDON: Beograd 362, Berlin 18, Pariz 81.75, Curih 24.46, New-York 431.50, Praga 147.25.

NEW-YORK: Beograd 118.25. Berlin 24, London 431.50, Pariz 526, Curih 17.67, Rim 435.50, Dunaj 0.145, Budimpešta 0.12, Praga 293.

+ Klerikalni protestni shod. Ljubljanski klcrikalci sklicujejo za danes zvečer ob 8. uri »protestni« shod v Union. Po raznih predmestjih hujskajo komuniste, naj se pridejo pretepat v Ljubljano in siccr po možnosti čim bolj oboroženi. Klcrikalci javilo govore, da treba napred-njakom pokazati. Duhovni ostanejo doma, a po kostanj naj poidejo komunisti. Klerikalce odločno svarimo tudi tem potom in izjavljamo, da nam za vsak dogodek osebno odgovarja vodstvo SLS, ki prireja demonstracije.

+ Oblast ln Trbovlje. »Razumemo, zakaj sc oblasti spričo orjunaške prireditve ni potrudila, da bi bila zavarovala v Trbovljah red in mir. Do prelivanja krvi v Trbovljah je moralo priti. To je zahteval interes režima!« Tako včerajšnji »Slovenec«. Kdo drugi kakor klerikalni zaupnik Sporn le pa predstavljal oblast pred in po trboveljskih dogodkih. Beograjska vlada o trboveljski prireditvi niti ni bila obveščena. «Slovenčcvc» obtožbe padajo edino na dr. Sporna in s tem nazaj na »Slovenca«. Iti še "Slovenec« piše, da je do prelivanja krvi — moralo priti! Vara se seveda, če meni, da to samoobtožbo prekrije z zavijanji In očitnimi lažmi.

+ Črne kiklje kličejo na pomoč bele. Jutri se vrše v ljubljanski okolici In v kamniškem okraju občinske volitve. Skoro v vseh občinah so proti klerikalcem postavljeni protikandidati. Zanimanje Je po vseli občinah zelo veliko in kle-

Borlba za občine

rikalci, kl so bili dosedaj vajeni v občl-Slovenee« z lažmi budil najnižje stra- nah »zmagovati« brez nasprotnika ter

sti. smo mi zadrževali, dasi ni bilo mnogo treba, in odgovor bi bil močan.

Država je jaka in komunisti bi dobro storili, če ip ne izzivajo naprej. Tudi to I10 morda pravični človek uvi-dpl. da bi bila država pametna, če z drugim očesom pogleda r.a on o "-a k| jo ljubi, nego na oneara. ki jo hoče razdreti. A ona ni šla tako daleč, in oblasti postopajo stroso po zakonu.

Pa tudi JDS je močna in ji hujska-cje klerikalcev Droti niči no moro £i-

gospodarili tako, kakor je to bilo všeč gospodu župniku in njegovi kuharici, so sedaj vsi iz sebe. Kakor pobesneli švigajo klerikalni agitatorji od občine do občine, od vasi do vasi, od volilca do vo-lilca. Ljudstvo, kl je spoznalo goljufivost njihove tigrovske politike, jih zavrača In ker so se že druga agitacijska sredstva ubila, so sedaj klerikalci zadnji teden vrgli med bogaboječe ijudstvo še kol zadnje agltacljsko sredstvo parolo, da je vera v ooasnostl. Ali Je marazmatičnl škof

— Kongres nemške socialne demokracije v Berlinu. V četrtek je bil v Berlinu otvorjen kongres nemške socialno -demokratske stranke. Stranka jo imela koncem I. 1928. okoli 1,200.000 članov, mod njimi 130.000 žensk. Imenom strankinega vodstva jo poročal državni poslance Wels, ki je naglašal, da jo stala socialna demokracija ob zibelki republike in ima pravico, da jo tudi sedaj brani. Napadal jo ostro nemške nacionaliste zaradi njihovega rožljanja s sabljami, kakor tudi komuniste, ki so zakrivili žo toliko krvoprelitja v državi. Do ostrega spopada je prišlo zaradi predloga levičarsko skupino iz Frankfurta, da naj se sedanji državni predsednik Ebort izključi iz stranke, ker jo privolil v podaljšani«? obsednega stanja in v odstavitev komunistične vlade na Saškem. Scheidemann jo energično branil predsednika, naglašujoč, da je sicer ros napravil marsikatero napako, vendar pa jo moral kriti naredbo s svojim podpisom, kor zahteva to ustava. Kongres je z ogromno večino odklonil predlog frank furtske okrajne skupine.

— Tajna rusko - japonska pogodba? Pariški listi beležijo vest. da se jo podpisalo. to dni tajna pogodba mod Japonsko in Rusijo, po kateri bi Japonska dobavljala Rusiji težko artiljeriio in vojne ladje, v zameno pa dobila od Rusija koncesije v petrolejskem ozemlju na otoku Sahalinu. Vest doslej ni potrjena od nobeno strani.

— Veliki manevri ameriške mornarice. Spomladi 1925. so bodo vršilo velike vožbo ameriško mornarico v Pacifiku. Ti manevri bodo po obsegu največji v zgodovini. Udeležila so jih bo colokupna ameriška mornarica,

— Dar češkoslovaške vlade Tusarlevl vdovi. Češkoslovaška vlada v Pragi je vdovi po berlinskem poslaniku Tusarju, gospe Tusarjevi, poklonila dol dvorca Chiumoc, ki jo bil pred vojno last nadvojvode Franca Ferdinanda.

OBČINSKE VOLITVE NA JEŽICL

Ganljivo jc poslušati po «SIovcncu» in aDomoljubu« poslovilni govor župauo« vega pisarja Bizjaka in njegovega st?jca župana Kosa. Oba za božjo voljo piro» sita, da se jima še naprej dovoli župauo« vati, obljubljata, da bosta delala prav poceni, če bi drugače ne šio, morda cclo brezplačno. Odkar so se vsi protildcri« kalni delavci, kmetje in obrtniki ifidru« žili za skupen nastop proti njima, Ijnata zadnje upanje v tem, kako bi razbila des lavsko zavednost in ločila Zormanove dclavcc od Jakopičevih. V prvih ilopisih Domoljubar ni imel nobene lepe besede za delavca, mislili smo, da jc po rx:ncnju klerikalnih gruntarjev sploh sramota, da dclavci v naši občini žive in da v svoii predrznosti cclo lastno listo postavljajo, ki ni dobila Bizjakovega blagoslova. Do« čim je Sever res občutno škodoval dc« lavccm s tem, da jih na Spodnjih Crnu« čah sploh ni nazival drugače kot brez« verske boljševike in anarhiste, pil so de« lavci na Ježici sestavili vzorno kandi« datno listo in šii z njo v boj proti kle« rikalccm. Naravno, cla se delavska in gospodarska lista nista med :;cboj na« padali. Vsi dclavci v trczncivi preudar* ku popolnoma odobravajo to napredno složnost, brčz katere ni mQj_'oče vreči klerikalcev in nemogoče v novem občin« skem odboru delovati v pridi splošnemu napredku. Ta, ki od tc napredne so« lidarnosti največ trpi, je županov pisač Bizjak. Kakor jc prej s kolom udrihal po «komunistih» tako jih zdaj iz ccicga srca vabi v prvo skrinjico. On pač vc, da je mandat, ki ga defavccm prinera vezava, odločilne važnosti pri volitvi žu« pana in vsa tri leta. Da ppravi pred de« lavci ob kredit delavskega voditelja Ja« kopica, mu očita u.-.košAvo k žerjavov« ccm in orjuncem. Seveda, Jakopiča dol, Kosa gor, si misli Bizjak, drugače smo ob službo. Mislimo, da -vsak delavec to« liko pozna Posavje, da mu nl treba do« povedovati, da na Ježici Orjune sploh ni, da naprednjaki iz Jožice nimajo no« benih zvez z napadi v Trbovljah in da jc klcrikalcc prvi zmožen nc samo ško« diti ampak cclo pobijati delavt , kakor priča Zaloška ccsta. Dclavci gotovo sprevidijo, da z vcz.nvo list niso svoje stranke prav nič umazali, saj so jim svo« hodne roke pri volitvi in ko bodo iz« voUcnl, Cc bi klcrliidna z man a nc bila

tako iviga«švaga, bi se Bizjak, zt tof vezavo niti zmenil ne bl. Ker p« ve, d« je inandut, kl ga delavci pridobe z vc« zavo, odločilne važnosti, zato nas tip* pri njej domišljija v najbujnejših obli« kali.

Klerikalno časopisje je v fcfflj volilnem boju zavzelo napram poštenim nap red« njakom tako stališče, da odslej niti žup. niku ne bo nihče verjel, ko bo to »do«! bro« časopisje priporočal. C. Bizjak j a v svojem divjanju zašel colo tako da« leč, da preti naprednim ljudem s težkim maščevanjem. Takrat, ko pa ta gospodi po Ježici nabira repo za klerikalne štu« dente, ni tako divjaško izobražen, in sel žerjavovskih hiš ne izogiba. Ta gospod je tisti, ki v družbi s svojimi pajdaši grozi naprednim trgovcem z najostreje šim bojkotom. Kadar bo še nižje padelj bo zahteval od svojih podrepnikov, da požgo naprednjakom hišo in pobijejo vso tiste ljudi, ki ne mam jo za njegovega! strica Kosa. Bolj ogabriega terorizma nt treba iskati kot je njegov. In ta gospod je gojenec katoliškega izobraževalnega društva in vzor noomsdeževanegs krščanskega mladeniča! No, se bomo žo pomenili po volitvah. Za danes povemo to, da so Orli kot. najposlušnejšs četa Bizjaka res žc začoli izvajati bojkot na« pram vsem domačima obrtnikom. Ko so napravljali svojo petnajstletnico, so po« zabili cclo na Dob»ikarjeve, čisto so po« zabili na domače&a peka in domače go« stilničarje. Raje kot od domačih so po« kupili vse potrebno od Gospodarsko zveze. Kakor jim ta prvi bojkot ni iz« padel v veselje, saj jih jo financa kaznovala z nad 4000 K globe, ker so tudi njo bojkotirali, tako ne bodo srečno izpadli vsi drugi nasilni načrti Bizjaki, čc boste vsi protiklerikalni kmetje obrti niki in zlasti Atlavci enodušno odklonili županovega pisača in njegovega strici Kosa.

ST. VID NAD LJUBLJANO.

Na občinske stroške mislijo klerikalci

dozidati Orlovski dom. A do tega ne smo nikdar priti in jo treba za vsako ceno onemogočiti klerikalcem to namero, ker bi s tem naprtili občini dolgoletno večmilijonsko zadolžitev, katero bi morala obrestovati s stotisočniml letnimi procenti. Občani, pomislite, da z vsako klerikalnem oddano kroglico pripomore-to uresničiti njihovo namero. Naša go -spodarsko - delavska stranka bo z vso odločnostjo nastopila proti temu in za. to jo podpirajte, ker s tem izkažete sebi dobro. Vrzite kroglico v četrto (zadnjo) skrinjico.

KRANJSKI MALKONTENTL Mod kianjskimi malkonteiti je precej zastopan tudi kranjski kolodvor. Pivski krog, ki vodi današnje malkontentsko gibanje, je pridobil Bicer na sebi precej dobrodušnega načelnika Karola Ogorcv-ca za novo stranko. Obžalujemo moža, ki se je dal zapeljati ter tako v kratkom času kar dvakrat presedlal. Zatrjeval nam je sicer, da ni kandidiral, temvci! le iz prijaznosti listo podpisal samo kot predlagatelj. Ker mu verjamemo, moramo z logično konsekveneo sklepati, da so malkontentje njegov sprejem falzifi-cirali. Culi smo celo iz zanesljivega vira, da so jo obrnil na nosilca malkontentske listo, očitajoč mu, zakaj se ga .je napravilo za kandidata, vendar ga je slodnji potolažil ter v namenu, da ga v novi veri potrdi, peljal v Ljubljano, odkoder se je vrnil precej utrjon in navdušen malkontent. Nam tudi prav, da se postavlja načelnik v odločnejšo opozicijo proti ogromni večini kranjskega meščanstva, ker nas s tem orlveže vsake obzirnosti.

Za enkrat nas zanima le aktivna politična vloga, katero so novi politični prijatelji postajnemu načelniku določili. Urbi et orbi naglašujejo, da so njihova najsigurnejša opora komunisti, kateri so sa začeli v zadnjem času nekako sumljivo gibati. Svoj čas jo bil kranjski kolodvor središčo gorenjskih komunistov in treba je bilo železne roke, da jo t« družbo razgnala ter odpustila nekaj najnevarnejših elementov iz službe. Danes pa najdemo na malkontentski listi postajnega načelnika v družbi ne lo s komunisti, ampak celo s takimi, ki so Mi iz njegove postajo kot državi nevarni U službo spodeni. Iz tega dejstva pa moramo sklepati, da vlada na kranjskem kolodvoru zopo"t komunističen duh, kur dokazujejo zlasti številno kandidature kranjskih železničarjev tako na malkontentski kakor tudi na klerikalno - boljšcviški listi.

OEČINSKE VOLITVE NA VRANSKEM.

Kakor nam poročajo iz Celja, sta bili na Vranskem vloženi za občinske volitve dvo kandidatni listi, in sicer klerikalna ter gospodarska lista, na kateri so so združili pristaši demokratsko i" socialdemokratske stranke. Ker pa uporabljajo klerikalci pri sedanjih občinskih volitvah v mariborski oblasti največji teror in najogabnejša sredstvn, da W pokazali vsaj delni uspeh, se je pripetila tudi klerikalnim voditeljem na Vranskem nesreča, da so prisilili neko Žensko, da je podpisala brez vednosti moža njihovo listo. Ko je mož o tem zvedel jo z ogorčen,jom preklical svoj pnd-pis, politična oblast, je pa klerikalno Kandidatno listo sploh razveljavila, ko, da obstoja sedaj Bamo ena napredna. lista, ki bo veljavna brez volitev. Klerikalni župan je celo na lastno pesi hotel prestaviti dan volitev, kar vzbuji v okraju eplošno veselost.

Rešimo sokolstii Tabor!

Naši Kraji in Jlu

Kam se bo sedaj skr9 „Slovenec"

PEKLENSKA HUDOBIJA »SLOVENCA« S TATVINO DR. LEMEŽE-VIH 400 DIN. - DR. LEMEŽEVA SLUŽKINJA. KI JE UKRADLA TA DENAR, JE 2E ARETIRANA.

Po trboveljski nesreči je glavno gladilo SLfi »Slovenec« največ svojega političnega kapitala koval iz 400 Din, b katerih je vsak dan, na vsaki svoji strani po večkrat pisal, da so bili

ukradeni v dr. Lemeževem stanovanju takrat, ko je bilo njegovo stanovanje demolirano. Skozi 14 dni je »Slovenec« neprestano psovail vso napredno javnost s tatovi ter organizacijo na-cijonalietov žigosal kot nemoralno družbo, ki je sposobna maščevalne akte čisto politične narave porabljati ta roparske namene. Razven »Slovenca« je tudi vso ostalo klerikalno časopisje prav Se do včeraj oznanjalo slovenskemu ljudstvu kot čisto in golo resnico, da so »Orjunaši« tatovi in vsi oni, ki niso klerikalci ali komunisti, kar da dokazuje ukradenih 400 Din.

Afera glede 400 Din, ki so bili ukradeni dr. Lemeževi soprogi, je sedaj pojasnjena, »Slovenec« pa po tej po-jasnitvi ni le doživel nesmrtno blama-že, marveč jo zopet postavljen na sramotni oder s 6vojo infernalno hudobijo, ki dokazuje, da v katoliški hiši, v katori se tiska »Slovenec« pod kontrolo prošta Kalana, sploh ni nobene morale več. «Slovenec» je namreč podtikal 400 Din tatvine nacijonaiistom tudi Se potem, ko so bili gospodje okoli «Slovenca» že informirani, da je denar ukradla služkinja dr. Lemeža. Kakor se katoliškim hinavcem in ob-rekovalcem spodobi, kradli so čast in poštenje, dokler so mogli,, naprej, in •e bi ga kradli, da ni v četrtek dopol-

dne Ijubljtunska policija aretirala služkinjo dr. Lemeža, ki je tatvino zagrešila t«r jo izročila sodišču.

Stvar je tekla takole; V pondeljek, 2. t. m. torej dan po izgredih v Lemeževem stanovanju ua Cankarjevem nabrežju, je okrog pol 5. popoldne prihitela dr. Leme-ževa služkinja1, leta 1S96 v Ribnici rojena Frančiška Javornik k prodajalki časopisov na Pogačarjevem trgu, Angeli Pipan. Stisnila li ie v roke 4 bankovcc po 100 Din stajo emisije, kl jih je pri pospravljanju Ukradla svoji gospodinji. Javornikova ie dejala svoji znanki, naj bankovce shrani in sc poslovila nato od nje z besedami: «Pa ne sineš nikomur povedati!. Nič iuadega sluteč, je Pipano-va drage volje napravila Javornlkovl to uslugo. Takoj na&j pa jc Pipanova čita-la v »Slovencu« obtožbo proti Orjuna-šein, češ, da so olii okradli dr. Lemcžc-vo soprogo. Zdrava pamet ji je seveda takoj dejala, kako in kaj in povedala jc zadevo nekemu gospodu Cvenkllu. Ta ji je takoj dejal, da mora slučaj prijaviti policiji, a ženska Jpv hitela najprej po svet v Katoliško tislaarno. In glej, tam je govorila, kakor priznava sama, z nekim »gospodom svetnikom«, ki ji jc na tihem naročil, da naj ukradunl denar takoj vrne dr. Lemcževl. Njegova dolžnost bi bila takoj Izjaviti zadoščenje Orjunl. Namen pa klerikalcem Mfsvcčuje sredstva. Gospodje pri »Slovencu,-« so namreč očividno mislili, da bo ositala stvar skrita in zato so mirno obrekovali naprej, kljub temu, da so bili o pravem dejanskem stanju afere natančno poučeni. Res, daleč, daleč je žc padla ta kalfiliška morala!

DR. VILJEM KREJČI vladni komisar mestne občine ljubljanske.

Kongres invalidov v Ljubljani

Od 15. do 17. t. m. zboruje v Ljubljani kongres delegatov invalidskih organizacij iz cele države.

Odbor ljubljanske podružnice »Udruženja Invalidov« Je objavil pri tej priliki daljši pozdrav delegatom, v katerem to-varlško pozdravlja zastopnike vojnih žrtev iz cele države, ki Jih vežejo skupni interesi in težnje.

V pozdravu se opisujejo težke posledice vojne ln težave, s katerimi se morajo boriti vojne žrtve, ker je radi strankarske zagrizenosti nemogoče spraviti v par lamentu pod streho pravičen zakon o invalidih. V pozdravu stoji doslovno: »Nismo politiki in radi našega vprašanja nikdar tudi ne bomo, ali v našem Interesu moramo poznati politični položaj v

naSl državi In v Inozemstvi'., ker samo tako najdemo pravo pot bqia, kl nas po-vede do zmage. Zato mora ostati »Udruženje ratnih Invalida« veduo izven kroga strank. Na koncu naglaša pozdrav ljubezen Invalidov do domovine« Jugoslavije In do celokupnega naroda, ker vse razlike med posameznimi pokl-.ijinami niso nikdar uničile zavesti narodnega edinstva.

Pozdrav končuje z beseda;ml:

»Ne zahtevamo druzega kot razjasnitev položaja I »

To je naš pozdrav ln poziv delegatom na stvarno delo v zaupanju, da bodo znali v svoji domovini, v svoji hi"ši napraviti sklepe, kl naj obrodijo željno pričakovani plod.

2lvela naša mila domovina! 2lvel državni kongres Invalidov v L.Wbljanl In končno: živeli vsi dobro nam doSli In mili delegati ln zastopniki vojnih žirtev Jugoslavije!«

Tudi mi se pridružujemo pozdravu delegatov invalidov iz cele države u željo, da vojne žrtve pridejo čim prej do svojih pravic, da se Jim čimprej izpolnijo upravičene in utemeljene zahteve.

Občni zbor olepševalnega društva v Celju

Celje, 13. junija 1,924.

Vršil se Je v četrtek, dne 12. t. m, ob 20. v rdeči sobi celjskega Narodnega doma ob naravnost sramotni udeležbi občinstva. Društvo, ki šteje čez petsto Sla-nov, Je bilo zastopano komaj z majhnim omizjem. Značilno Jc za vse ccljsko ja,v-no življenje, ua se kritizira na vseh koncih in krajih, narodno kulturno in druso javno delo se pa prepušča posameznikom, katerim se niti takrat, ko polagajo račune o svojem delovanju, vsaj s primerno udeležbo ne da zasluženega zadoščenja in moralne opore.

Po kratkem pozdravu prečita predsednik mag. svetnik Šubic izpremenjena društvena pravila, kl se sprejmejo soglas-1

no, Pregledna poročila funkeijoiiarjcv so bila odobrena z zasluženo zahvalo. Tombola v marcu jc dala okrog 15.000 Din dobička. Popravila so se pota nad mestnim vrtom ter se je postavilo v celoti nad 50 novih klopi. Mestna občina je šla društvu pri vsaki priliki zelo na roko. Predsednik društva izreče navzočemu županu dr. Itrašovcu prisrčno zahvalo. Za novi cvctllčnjak, kl sc inora zgraditi šc letos, je postavljenih v proračunu mestne občine za leto 1924 60.000 Din. Občni zbor izreče željo, da bl mestna občina omogočila, da sc zgradi res modem cvet-ličnjak. Prošnja na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo ter dravsko di-vizijsko oblast v Ljubljani, da bl dobilo Celje vojaško gedbo, je ostala doslej brezuspešna. Zato bo godbeni paviljon še nadalje sameval v mestnem parku brez godbe. Okoliška občina vkijub prošnji Olepševalnega društva še do danes ni spravila v red razoranlh cest v neposredni bližini mesta, ki na tujce ne naprav-ljajo baš najboljšega utiša. Društvo je imelo tekom poslovnega leta 83.024 Diu dohodkov ln 74.847 Din Izdatkov, torej 8176 Din preostankov. Glavno podporo uživa društvo od mestne občine, podpira jo ga pa znatno tudi celjski denarni zavodi. Članov je štelo društvo v preteče-nem poslovnem letu 514, padlo je število z ozirom na prejšnje leto za 223. Vzrok nazadovanja tiči v uradniški bedi, ker kažejo vkijub slabemu gmotnemu položaju uradniki za društveno delovanje šc največ zanimanja. Ugotovilo se je, da je najmanj članov iz trgovskih krogov, vkijub temu, da imajo pridobitni krogi pričakovati od povzdige tujskega prometa gotovo največ dobička. Jesenska po-vodenj jc v mestnem vrtu povzročila veliko škodo, ker je odnesla med drugim ves nanovo navožcnl pesek ter poškodovala razne nasade. Mestnemu vrtnarju sc izreče za njegovo vzorno delo prisrčna zalivala.

Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor, kl se je konstituiral sledeče: predsednik mag. svetnik Ivo Subic, podpredsednik in oskrbnik Alojz Rlhtcršlč, tajnik Jernej Vldenšek, blagajnik Prane Natck, odborniki Joško Bizjak, Anton Lcčnik, Teodor Ravnokar, Ela dr. Kala-nova lu Marica Turnšckova; namestniki Beno Serajnik, Franc Tiller/ Drago Sircc in Franc Križanič; preglednika računov Anton Kuncj in Adolf Pfeifer.

Pri

osmem ...

Ljubljana, 13. junija.

V predmestju sta se sprla dva mojstra iste stroke in skoro soseda. Bila sta sl žc dolgo časa ljuta konkurenta, zadnje dni pa naravnost sovražnika. Sedeč v gostilni, sc nista niti pogledala In sovraštvo Je prišlo tudi na obe soprogi.

Janez je velik In močan kot gora, Lipe pa jc majhen, ali sam sebi se Je zdel v jezi napram Janezu Jak in silen in zgrizcl ga bi s kostmi vred.

Hudobne jezike sta imela pa oba. Cc je lc mogel, je napravil ta ali oni zlobno opazko čez to ali ono, kar je živo zapeklo drugega. Usoda in ljudje pa so bili bolj naklonjeni Janezu. Obrt Je rastla in cvetela, njegova žena ie dobila novo obleko, sam Je pričel kaditi viržinke in napraviti si Je dal na hišo novo napisno večkrat zabrusila v obraz razna pohvalna in ljubezniva Imena, kakor: šleva, trapa, norec, pritlikavec itd., vse to kot izraz dobrohotnosti in umevanja za dobrobit konkurenta in specijclno njegove žene, ki Je dobila novo obleko, ona pa ne. Zato je v Lipetu vrelo In sklenil je, da se strahovito osveti svojemu nekdanjemu prijatelju. V njem jc dozorel sklep, da se z njim spopade, čeprav je sam majhen in slab, «bo že kako!« sl je mislil.

Odhitel je včerai zvečer v gostilno, sedel za mizo in naročaval. Praznil jc četrt za četrtom in pri tretjem Je že začel stiskati pesti. Popolnoma se ic poglobil v maščevalno zadevo in suval v

prazno pod mizo. Pri petem Je že mahal okrog sebe kot da neznansko pretepa pridnega Janeza. Fantazija ga je tako objela da se Je zdel mali Lipe sam sebi grozen junak, kajti pri šestem čotrtu je Janez že klečal pred njim na kolenih In prosil milosti. Ko je popil osmega sc je s težavo dvignil In koracal po temni ulici. Nenadno pa se ie ustavil pred Janezovo hišo, strgal raz zid lepo novo tablo ln jo pričel premetavati preko ceste. Kričal ic zmagoslavno In brcal v nedolžno tablo, da je bilo Joj. Pri vsakem sunku jc Izustil zmagoslaven glas. «Na, Janez, vražja živina! Na, debclu-liar spoteili. Tu hnuš «kšcft» Itd. V divji jezi in samoprevarl, da Ima pri nogah Janeza, nj niti opazil, kdaj ga lc držal v rokah stražnik In kdal ga Je posadil v stražnici na klop.

Zjutraj, ko so ga zbudili Je pa Upe v prepričanju, da je Janeza skoro ubil, strahovito zajokal: »Jaz ga nisem hotel«, je ponavljal venomer, «tega je kriva moja žena«. Kes Je bil pekoč, vendar se mu v zmedenosti nI zdelo čudno, da ga puste možje postave tako mirno oditi, samo, da so se neznansko smejali. No, kes ga je prignal naravnost v Janezovo hišo. Umljivo je, da se jc njegova žena hudo začudila, kaj išče hudi konkurent pri nasprotniku. »Ali sem ga hudo in leži?« je vprašal Lipe ponižno in skesano. Žena ie debelo gledala, ker pač ni znala, kaj misli. V tem hipu pa je že stopil ven Janez. »Oprosti, dragi prijatelj, »tako te pa nisem mislil«, Jc vzkliknil Lipe In oblile so ga solze. Šele po dolgem pojasnjevanju je zvedel Janez, kaj Lipe misli In kdo ic kriv tablične propasti. Zasmejal sc je, mu stisnil v roke In pripomnil, da pri osmem šc marsikdo drug pokaže čudno podjetnost.

Kino S&GJ8.1

predvaja ilanessohoto zadnji dan kra«no moderno dramo „Križev pot ljabocnl"

in so občinstvo uljmluo opozarja na obisk. V nedeljo prične so predvajanjo

Henny - Porten - filma

„Inge Larien", katero predvajanje traja do vSlevši srede 18. t. m. Ta film jo zadnji od nje igrani in je ta ros svetovna umetnica v toj igri dokazala dramsko umetnost do tiika

Dopisi

DOMŽALE. Neizprosna smrt jo po-sogla v vrste domžalskega Sokola in zahtevala mlado žrtev. Dno 0. junija jo v cvetu mladosti, stara šele 10 let, no-nadoma preminula sestra Teja Czerma-kova. Ob 10. uri dopoldne ii je v pisarni, kjer jo bila zaposlena, postalo slabo, ob 10. uri zvečor pa je na veke zatisni-la oči, no da bi bila prišla k zavesti. Blaga pokojnica jo bila mod najdejavnejšimi članicami našega društva; videl si jo v telovadnici, na vsakem zlotu, istotako pa jo bila tudi pri vsaki priro-ditvi izborna sotruduica. Zapušča tugu-jočo mator-vdovo, kateri jo bila vedno v podporo, sestro in dva brata, ki so vsi pridno udejstvujojo v sokolskih vrstah. Pogreb, ki se jo vršil binkoštni pnndo-ljek popoldne, jo pokazal, kako jo bila nepozabna sestra Teja priljubljena. Navzlic nalivu jo jo spremila dolga vrsta žalujočih na njeni zadnji poli. Globoko užaloščeni rodbini Czormakovi in cenj. sorodstvu izražamo najglobljo sožaljo, sestro Tejo pa ohranimo v trajnem spominu.

REC1CA. PRI BLEDU. Prošlo nedeljo jo uprizorilo našo »Pevsko in dramatično društvo« Štokovo trodejanko »Moč uniforme«. Igra jo uspela prav dobro, igralci so so odrezali izborno, občinstvo pa jo od blizu in daleč napolnilo dvorano. Poslušalci so so posebno zanimali za petjo, kuplete, ki so bili za nje novost. V podrobnosti so radi pomanjka-

nja proBtora ne moremo apnSCati, lahka

pa vsem sodelujočim čestitamo ln se jim zahvalimo, zlasti pa pevovodji g. E. Svari in organizatorju g. C. Majcenu. Dajto nam kmalu zopet kaj!

STARI TRG PRI RAKEKU. Pri občinski soji občino Stari trg od 21. aprila jo kritiziral odbornik K. K. gospodarstvo načelnika cestnega odbora za okraj Lož, Ivana Turka, posostnika vi Ložu tor mu med drugim zlasti očitat tudi zlorabo njogove oblasti. »Domoljub« je zato napadel odbornika K. K. in pristavil, da uživa načelnik Turk splošno zaupanjo in da mu morejo kaj takega očitati le ljudje broz čuta poštenosti. Ivan Turk jo tožil odbornika K. K. zaradi žaljenja časti, sodišče pa ja' obtoženca popolnoma oprostilo, ker jo na podlagi izvedenih dokazov prišlo do prepričanja, da jo imel K. K. dovolj tehtnih vzrokov očitati Turku slabo gospodarstvo s premoženjem eestnoga odbora. Turk je sicer proti sodbi prijavil pritožbo, pa jo jo potem umaknil. Pri razpravi jo prišlo tudi na dan, da si ja pustil Ivan Turk kot načelnik cestnega odbora v lotu 1916. obljubiti od ubogo-ga mitničarja v Bloški polici nad B oralov gozda, ki jih jo tudi dobil kot »nagrado« za to, da jo mitničar dobil malo zemljišče od costnega odbora. To nagrado si jo dal Ivan Turk obljubiti in izročiti, čeprav jo cestni odbor žo r naprej sklenil, da mora dobiti dotično zom-ljišče dolgoletni mitničar. Storil je to seveda brez vednosti cestnega odbora in z zahtovo, da mora mitničar o tem dogovoru molčati. Sčasoma pa prido vsa na dan, posebno če hodijo ljudje, ki imajo maslo na glavi, na solneo. Ivan, Turk jo soveda zvest pristaš SLS.

GROSUPLJE. Smnrski kaplan se .i« spravil pri nas zadnjo nedeljo nad Sokole. Rosno ga svarimo pred tem. Ako so mu ljuba njegova ušesa, caj ne zmor-ja s prižnice, sicor naj si sam pripiše posledice.

ČRNOMELJ. Glasbeni odsek Sokola je v nedeljo vnovič priredil lepo uspel koncert. Več točk sporeda so morali ponavljati. — Pomcmlien dan za našoga; Sokola pa je 25. maj, ko si je društva začelo graditi svoj lastni dom. Ril jo tn velik praznik za vre narodno čutečo prebivalstvo Črnomlja in okolico, ki jo oduševljeno pozdravljalo sokolsko po-vorko, ko se jo premikala z mestno godbo na čelu skozi prijazno belokranjska metropolo.

2ELIMLJE. Ob priliki majniškega Iz-« leta, ki ga jo prirorjila tukajšnja šolsk.K mladina v Ljubljano, si šteje podpi»ano šolsko vodstvo v iskreno dolžnost, da' so javno zahvali gg. županu Alojziji! Perčlču in predsedniku kraj. gol. svetal Ivanu Podlogarju iz Zelimelj za brez-piačno vožnjo deco v Ljubljano. Obenem so vodstvo toplo zahvaljujo gostilničar-, ki g. Ccšnovar na Dolenjski cesti v Ljubljani za prijazno, točno in zelo ccnenor postrežbo.

BOŠTAN.T OB SAVI. Ono 1. junija j«

uprizorila tuk. šolska mladina pod vodstvom gdč. učiteljico Ane Celnar igrici »Zaklad« in »Kaznovani šaljivoc«. Na rporedu jo bilo tudi več pevskih točk in deklamacij. Posebno jo ugajala občinstvu prekmurska nar. pesem »Pojdcm na Hrvatsko« in pa deklamacija »Zanimiv slučaj«. Otroci so igrali in predna-Sali svojo vlogo z nekaterimi izjemami prav dobro, kar jo upoštevati tembolj, čo pomislimo, da so se vežbali komaj mesec dni. — Udeležba jo bila siccr dobra, vendar bi bilo želeti v bodočo od Boštaničanov samih malo več zanimanja vsaj za šolsko prireditve, ki imajo gotovo večji pomen in večjo vrednost nu, go predstavo raznih potujočih »umetnikov«, ki jih jn Slovenija zadnji čas deležna v prav obilni meri. Omenim šo, da je igrico »Zaklad« zdramatizirala gdč. Čolnar snmn. Cisti dobiček 418 Din so porabi izključno za šolarsko knjižnico.

Darujte za spomenik padlim Orjunašem!

Gledališki repertoarji

Ljubljanska drama.

Sobota, 14. ob 15.: »Mogočni prstan«. Mladinska predstava. Izv.

Ljubljanska opera.

Sobota, 14.: »Carjeva nevesta«. B. Nedelja, 15.: »Pikova dama«. Na čast gostov kongresa Udruženja vojnih invalidov. Izv.

Ljubljanska opera. (Traviata.) Si-iočnje gostovanjo gdč. Anke lliličcvo v 'logi Violete je napravilo prav povoljen □tis. Simpatična zunanjost izdaten materi, močne in lahkotno obvladane višine In umerjenost v igli jo predstavljajo kot fvrsto moč osiješke opere. Veliko kulturo »ienega glasu in njega prosojno dramatično barvo je sinoči motilo lo lahno razhajanje z intonacijo in orkestrom. Morda fadi slabe glasbe ali treme. G. Kovač je sinoči v vlogi Alfreda zadovoljeval: šibkosti v težjih momentih so se sproti bri-!a'o s sigurnim nastopom. Dober jo bil lu(ii g. dr. Rigo v očetovski vlogi. Aplavz dokaj živahen, četudi ao je v celotnem '"z; oloženju opažalo, da se sladka Verdijeva glasba v nastajajočem poletju pričela boli in boli tondll.

Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani je zaključil svojo lelošnjo sezono z Bernsteinovim »Talom*. Igra je velezaui-miva in je ludi dobro izpadla. Marljivi Sentjakobčani so z njo prav primerno sklenili letošnjo udejslvovanje na odru, o katerem pričakujemo, da se bo na Jesen pridno nadaljevalo.

Iz ljubljanskih gledališč. Danes v soboto popoldne ob 3. se uprizori v dramskem gledališču Milčinskega »Mogočni prstan* kot mladinska predstava za mladino izven ljubljanskih in ljubljanskih šol. Vstopnina 6 Din. Sedeži so v pred-prodaji od 2. dalje v dramskem gledališču. Za to predstavo je priglašenih že kakih 200 izven ljubljanskih otrok, ostali sedeži in ložo so na razpolago za ljubljansko deco. Starše vabimo, da pošljejo otroke k tej predstavi, ki je obenem zadnja dramska predstava letošnje sezone. — V nedeljo 15. t. m. se vrši operna predstava v tej sezoni. Poje so tPikova dama*. Vlogo Llze poje ga. Levvandovska, ki se ta večer poslavlja od našega odra. Gospa Levvandovska je bila več sezon članica našega Narodnega gledališča ter je sodelovala pri njem z Izredno ljubeznijo in vestnostjo. — Nocoj se poje za red B opera »Carjeva nevesta*. Vlogo Vasilija fiahakina noie nri tai Dredstavi gj, Zuimu.

S to predstavo je odigran celotni operni in dramski repe'!oar. Vsak aboneut je dabil 20 opernih in 20 dramskih predstav, skupaj 40 predstav v sezoni, kakor je bil gledališki abonma razpisan. Nov poziv za abonma v sezoni 1924.-25. razpiše gledališko uprava v kratkem.

Baletni večer v celjskem inestnoni gici!jiJi55u, ki so jo vršil v torek dno 10. t., m. je zaslužil po svojem uspehu mnogo, lepši obisk in več pozornosti celjskega občinstva. Baletni zbor Narodnega gledališča v LJubljani je pokazal na celjskem gledališkem o!"ii umetnost ritmičnega izražanja, kuliure, duha in telesa z največjo eksaktnostjo. V polili slikah so nastopiti posamezniki in skupine, vsi pa so zbudili odkrilo priznanje navzočega občinstva ter želi mnogo zasluženega aplavza. Pestro izbrani program, od .katerega sta se morali točki »Srčno veselje-* in »Veselje ljubezni* celo ponovili, ži živahni tanpo posameznih interpretov, združen z umetniškim Izvajanjem, so vtisnili večeru pečat res umetniško višine. IpavFova paKitomima »Možiček* sc je uprizorila od celjskih diletantov pod osebnim vodstvom skladatelja že prod vojno. Užitek je bil jo videti uprizorjeno od poklicnih plipalcev. Pogrešali smo orkester, kor ga spremljanje u« klavirju za kulis.-mi ni ^loglo uadomestili.

II. Pme'i1nova proslava v Mariboru.

V Mnriboru jfc Narodno gledališče pokn-znlo Smetano .kot dramatika. Glasbena

Malica si je stavila nalogo, da pokaže druga dela v koncertu, ki sc vrši kot slavnostna matineja v nedeljo 15. t. m. v GO!'/'-i dvorani ob 10. predpoldne. Operna pevka gdč. Vladimirovna bo zapela nrijo iz »Hubičkc* in nekaj pesem iz zbirke »Večerni pisne«. Gospa Branili-Pelikanova bo svirala solo »Skočntb na gosllh, gdč. Finžgarjeva bo igrala dva češka plesa na klavirju. Poleg leh umetnic, ki že s svojim imenom jamčijo za največji umetniški užitek, nastopata tudi ženski zbor ter orkester Glasbene Matice pod vodstvom neumornega dirigenta ravnatelja Topiča. Slišali bomo »Moja zvezda » in »Priletele lastovice« za ženski zbor, večji del koneortn pn jo prevzel orkester, ki proizvaja prvi iu zadnji del velike simfonične skladbo »Ma vlast*. Glasbena Malica pokaže s tem programom, da si je svesta svojo naloge in da jo napela vse svojo sile, da ob lako slavnostnem trenutku nastopa primerno svojim vzvišenim ciljem. Mariborčani so labko ponosni, da je tudi v našem mestu izvedljivo večje muzikalno slavje. Zato je pa tudi dolžnost vsega občinstva, da poseli matinejo, ker stroški za tako prireditev so velikanski, pa tudi moralno za- j doščenje dali prirediloljem, ki so se toliko č>sa mučili, je dolžuosl občiuslva.

Razstava t Jakopičevem paviljonu v LJubljani. 21. t. m. ob 10. uri otvorlta kolektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu akad. slikar Franjo Sterlč, vodia

»Probude* in akad. kipar Alojzij Rcpič, profesor na Tehniški srednji Soli. SterlG razstavi slike-portreto. Repič pa skulplu-re. Razstava bo odprla do 10. julija vsak dan od 9. do 13. in 15. do 18. ure. Vstopnina 10 Din, zn dijake in vojake 2 Din; v spremstvu svojih učiteljev plačajo dijaki samo 1 Din.

Slov. glasbeno društvo »Ljubljana* ▼ Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 10. tega mo?eca ob 8. zvečer cerkven koncert v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Na programu so najlepše rusko cerkvene skladbo skladateljev: Bortnjnn-skij, Arhangeljskij, Livovskij in drugih, nakar opozarjamo glasboljubečo občinstvi. Vstopnice, besedilo in prevod istega v predprodaji v Unionovi trafiki, pred koncertom pa pri cerkvenem vhodu.

Koncert opor :',ta tenorista Itijavca r Gorici. Danes v soboto zvečer so .vrši v Gorici koncert opernega tenorista Josipa Kijavca. G. Ilijavcc jo goriški rojak, zato jo pričakovali, da oblasli njegovo prireditve no bodo ovirale kot so storilo i binkošlnim koncertom Učiteljske Zvezo v trstu. Pevca bo spremljal nn klavirju g. Srečko Kumar. Pozneje nastopi g. Iii-jnvcc šo v Ajdovščini, Idriji in Opatiji.

Spomenik skladatelju J. Smetani so postavili na posestvu Lainbcrk v Obri« stvu, kjer je znameniti komponist sklenil dno 10. avgusta 1860. drugo poroko in zložil večji del "Prodane neveste«. Spo«, menik iu izdelal kioar 11. Kafk*,

Domače vesti

* Novi avstrijski generalni konzul v Ljubljani. Za avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani je imenovan gospod Feliks Strautz, doslej legacijski svetnik pri avstrijskem poslaništvu v Bernu. Novi generalni konzul je že prispel v Ljubljano ter je včeraj prevzel vodstvo avstrijskega konzulatn.

* Občni zbor novinarskega udruženja, sekcijo Ljubljana, se vrši jutri, v nedeljo ob 10. dopoldne v prostorih gostilno Mrak, Ljubljana, Rimska cesta.

* Slava nase žandarinerije. Jutri, dne 15. junija so vrši v Beogradu slnva celokupne nnše žandarinerije. Komandant žandarmerijo general Tomič je povabil tudi predsednika vlade g. Pašiča, da se udeleži slave.

* Himon. Nn binkoštno nedeljo se je poročil v Hrastniku g. Prago Logar, rudniški nameščenec, z gdč. Štefko Slo-knnovo. Vrlemu narodnemu paru želimo obilo sreče. Na gostiji se je nabralo za zgradbo Narodnega doma 380 Din. — G. Mirko lvislik, carinski uradnik v Mariboru se je poročil z gdč. Stanko Kosovo, bančno uradnico v Celju. Čestitamo!

* Smrtna kosa. V novomeški bolnici je umrla v sredo po težki operaciji gospa Fani Zamejic roj. Goser, skrbna mali in dobra gospodinja. Pogreb se je vršil včeraj popoldne. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!

* Razpisano noiarsko mesto. Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje notarsko mesto v Ptuju ali drugo notarsko mesto, ki bi.se morebeti izpraznilo po premestitvi. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 24. junija 1924.

* Finančna kontrola — sprejem novin-eov. V finančni kontroli je popoiniti večje število pripravniških mest. Prošnje, Id morajo biti svojeročno spisane in kol-kovane s kolkom za 5 Din, je naslovljati ua Oblastni inšpektorat finančne kontrolo v Ljubljani, Stari trg 84. Prošnjam je priložiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva (policijskoga ravnateljstva), b) spričevalo državnega zdravnika, c) krstni list, č) šolsko spričevalo, d) vojaško listino in e) pri nedoletnih roditeljsko ali varuško dovolilo. Priloge n), b) in e) morajo bili najnovejšega datumi in kolkovane z 20 Din, c) z 10 Din, č) po tar. post. 311 taks. zak. s 5 do 30 dinarjev oziroma kot priloga 2 Din, dočim so originalne vojaške listine kolka prosto. Ustna navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18, n ne starejši knkor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole.

* Dijaške št', udije. Piše se nam: Dijaki se upravičeno ježe, dn se zadržuje izplačilo ustanov, ki so jim priznane. Kriv je seveda »Beograd*, češ on skrbi za Beograd in Zagreb, za Slovenijo pa ne. Kdor količkaj pozna razmere, prav dobro ve, da je to debela laž in da

* Za sokolsko slavnost v Kočevju, ki se vrši v nedeljo dne 15. t. m., so priprave

nija med 10. in 11. uro. Ondl se vrši tudi prvi ogled na kraj, kjer naj bi stala nameravana Tavčarjeva koča. Ljubljanskim gostom priporočamo, da se odpeljejo žo v soboto 9 popoldanskim vlakom ob 15. url ter da prenočijo ali v Poljanah ali pa nn Javorjnh. Na Črnem knlu pod Blegašem se napijto vode iz izvrstnega studenca, ker jo na vrhu ni. Od Črnega kala vodi nn vrli dvoje markacij: sknlaška krajša, n zelo strma, in pa selška, tako zvana Tavčarjeva pot (markacija trikot), kl je položnejša, a le malo daljša.

* Razstava v meščanski šoli v Brežicah. Danes dno 14. t. m. so otvori v risnlnlci meščanske šole razstava ročnih del go jencev vseh treh razredov zavoda. Razsta-

jo lahko oglodajo tudi gostje, ki se ude-

Razvitje naraščajskega prapora v Kranja v nedeljo dne 15. t. m.

Iz Ljnbljaae

u — Invalidski kongres v Ljubljani. V

naše mesto je prispelo povodom kom gresa UdnuSenja vojnih invalidov, ki se bo vršil od 15. do 17. t. m. v kazinski dvorani, že večje število delegatov iz vseh pokrajin države. 2e v četrtek je prispel iz Beograda delegat kapetan Nc« dič, tekom včerajšnjega dne pa so je pripeljal ves osrednji odbor iz Beogra« da pod vodstvom predsednika dr. Voje Miadcnoviča, dalje 14 delegatov iz Krn,

gujevca, 14 iz Skoplja, 14 iz Črne gore, a bo odprta tudi v nedeljo, tako da si ? iz Sarajeva. Z večernimi vlaki so se

pripeljali slovenski delegati, dočim pri«

leže proslave 20 letnice Sokola v Breži- dci° zagrebški tekom današnjega dne.

cali. No zamudite prilike, ogledati si raz- Gostje so nastanjeni po ljubljanskih

stavo vsi, ki ljubite mladino in videli hotelih, deloma tudi v invalidskem do.

bosto lep napredek učencev, mu in s° v2erai ogledovali zaniml.

* Deška moščanska šola v Ptuju priredi dne 17. in 18. t. m. v zvezi z zaliljučl-tvijo šolskega leta razstavo pismenih del iz vseh predmetov. Občinstvo vljudno vabimo, naj sl ogleda razstavo v III. razredu, Panonska ulica št. 5. Ravnateljstvo.

* Ljudsko knpnliščo t Ptuju. Jutri se v Ptuju zopet otvorijo parne in kudne ko-pelji za ljudstvo iz okolice. Kopelji bodo odprte vsako nedeljo od 8. do 12. ure.

* Caruga i red sodiščem. Dokazilno postopanje v procesu proli Cnrugi jo zaključeno. Uspeh lokalnega ogleda, ki se je vršil v sredo v Tompojevcih je v končni ugotovitvi, da je Caruga ustrelil Pirk-mayerja ter ranil tudi njegovo soprogo in gosta. Izmed prič se zasliši le še Re-šid Naimltadič, ki je bil svoječasno v zvezi z »gorskimi ptičb, zdnj pa služi kot vojak v Šlipu. V četrtek so se ves dnn čilnli akti, čemur je prisostvoval tudi ljubljanski višji državni pravdnik Dome-nico o povratku iz Beograda. Knkor navajajo nekateri listi, pričenja predsednik osiješkega senata Nikola Markovič prejemati anonimne prelnje, dn njegn ln ilnno senata zadene smrt, nko bo katerikoli član Caruglne tolpe obsojen nn vešala.

* Iz.-;on tujecv iz Novega Sada. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo odredbo, po kateri morajo tujci, ki nimajo pravilnega dovoljenja za bivanje v naši državi, v roku 15 dni zapustiti Jugoslavijo. V Novem Sadu je deloma že izvršena naredba iu je v zadnjih dneh 20 tujcev zapustilo našo državo.

* Rodbinska (tragedija. Na pristavi Elu-šič v Vojvodini se je odigrala te dni strašna rodbinska tragedija. Sosedom pristave se jo zdelo čudno, da nikdo od rodbine Erdeszy ne pride iz stanovanja. Zato so s silo odprli vrata. Nudil se jim jo grozen prizor: v mlaki krvi je ležala mrtva na tleh Erdeszyjeva žena, Erdeszy sam pa je bil v postelji mrtev z revolverjem v roki, mladoletna domača hči pa Je v nezavesti ležala v kolu sobe. Erdeszy, ki je živel v večnem prepiru z ženo. je zaklal ženo, potem pa sl pognal kroglo v glavo. Hčerkn je bila zakljenn v sobi in se je onesvestila vsled gladu.

* Zasledovan skrunilcc. 70 letni Štefan Marinič iz Kojsltega je zadnje čase stanoval pri posestniku Francu Ostermanu v Zaplnni, ki ga je iz usmiljenja vzel pod streho. Starec pa je gostoljubnost izrabil ,n oskrunil 9 letno domačo hčerko, mikajo brez sledu izginil nekam na štajersko.

* Osvcta zavrnjenega snnbača. V Malem bregu v Bački je posestnikov sin Jo-so Repe snubil tamkajšnjo mladenko Julijo Obrodino, ki pa ga je zavrnila in se te dni poročila z drugim. Ko sta novopo-ročenca prišla iz cerkve, ju je čakal Repe

v polnem teku. Iste se udeleže le narod- * nabasan im revolverjem in oddnl proti

no-kulturne, ne pa morda oborožene organizacije, kot to z gotovimi blagimi nameni razširjajo gotovi politični (pekulantje. Kočevje je in ostano torišče dcia in ne prepirov in pobojev. In to navzlic dekanu Erkerju in njegovim zaplcrfikom.

* Kočevski pangormanski junaki, ki so v svoji zagrizenosti dali vliti zvonove le z nemškimi napisi, dasi predstavljajo Nemci komaj eno tretjino mestnega prebivalstva, so se ustrašili svojega lastnega početja ter so v četrtek, dne 12. t. m. kar

njima pet strelov. Julija se je zgrudila mrtva na tla, njen mož pa je težko ranjen. Morilec pa je aretiran in izročen sodišču.

* Aretiran roparski napadat«. Kakor sn:i poročali, je bil dne 3. t. m. med št. Lovrencem in št. Ožbnltom v Dravski dolini napaden in oropan lesni trgovec Košak. Mariborska policija je storilca izsledila v osebi posestnika Šikarja, ki je bil po zaslišanju oddan v mariborske sodne zapore.

* Ciganska družina »Hurlorovtč* se je

na tihem prepeljali zvonove v mesto ter! prec'nf"! ^evi klatila po okolici Zalo-jih v naglici spravili v zvonik. Baje so se I g£l' I oslodlce "ezaželjenegn obiska seveda

silno ustrašili Orjunašev, ki so se bojda že pripravljali na pohod nad zvonove ln blagoslovljene zngrizence. S tem so seveda vse zvonarske slavnosti za soboto in nedeljo odpadle. S to junaško potezo pa še ni rešeno vprašanje napisov, ki razburja slovensko zavnost, tembolj ker slovenski davkoplačevalci nosijo tri četrtine vseb davkov in mestnih doklad. Zvonovi so torej prav za prav last davkoplačevalcev in je deknnovo nesramno izzivanje s samonemškimi napisi prnv malo na mestu. Resnici nn ljubo bodi povedano, da ogromna večina nemških meščanov početje dekana Erkerjn strogo obsoja, čudimo se le cerkveni oblasti, dn v lastnem interesu ne poseže v to zadevo. Ali morda čaka, da dekana Erkerja vzamejo občani sami v roke? Ali ne čuti, da V9nk glas teh zvonov pomeni izzivanje ogromne večine meščanov? In kje je politična oblast?

• Izlet na Blegaš priredijo škofjeloški in poljanski členi Belške podružnice SPD. v nedeljo dne 15. Junija pod vodstvom odbornikov dr. Jerale iz Škofje loke in učitelja Zupančiča iz Poljan ter vnbijo tudi svoje sočlane iz selške doline ter vse pla nince, kl se z-nimnjo za to lepo goro in njeno okrilje, torišče nesmrtnih Tavčarjevih povesti. Združena armada planincev se snlde nn vrhu Bleifaša dno 15. iu-

niso izostale. Pri tej in oni hiši je zmanjkala kuretina, posestniku Francu Mejaču pa so ponoči odpeljali izpod kozolca cel voz. Zatem so vsi člani neznano kam izginili in odpeljali ukradene stvari s seboj.

* Pobegla jetnika. 25 letni Adolf Udnk iz Banialuke in 83 letni Stjepan Gavra-movič iz Osijeka sla ušla te dni iz kaznilnice v Stnri Gradiškl. Prvi je imel radi tatvin odsedeti 7 letno, drugi radi enakih pregreškov delno Ječo. Umaknila sta se oba bržkone v gore v varno liajduško zavetje.

Kmo .Ljubljanski dvor'

Tel. št. 730 Tel. št. 780

13, in 14. februarja

Eden najveličastnejših filmov, ki je bil na razstavi filmov v Turinn odlikovan r.

veliko zlato svetinjo

Ljnbavna tragedija, v glavni vlogi slovita

Italla Almlrante

čeraj ogledovali vosti mesta. Današnji dan bo posvečen predvsem predpripravam za svečano otvoritev kongresa v nedeljo. Ob pol 9. uri dopoldne se vrši plenarna seja Udružehja, popoldne pa bodo interne konference. Tekom današnjega dne od« potuje najbrž posehna delegacija vojnih invalidov na Bled, da povabi kralja k svečani otvoritvi kongresa, ki bo v nc. deljo ob pol 9. v kazinski dvorani.

u— Iz trte Izvita je »Slovončeva* novica, da jo komisar dr. Krejči predlagal vladi dr. Puca za predsednika stanovanjskega odseka. Za vodjo slednjega je imenovan komisar dr. Brili, za njegovega namestnika pa dr. Letnar. Pač pa jo komisar moral imenovati še posobno tročlansko komisijo, ki bo dognala in proučila vse slučajo dosedanje korupcije v stanovanjskem odseku. In tudi v toj komisiji so ne nahaja dr. Puc. »Slovenec« naj se le žuri s svojim kriča-štvom o »pohodu korupcije* na ljubljanski magistrat. Ko bo enkrat javnost do-znala vso resnico o agovanju bivših čr-nordečih, bo tudi njemu zastala sapa.

u — »Opera proti Drnmi». V torek, 17. t. m. igrajo solisti opere nogometno tekmo proti solistom drame v sledeči originalni sestavi: Opera: Betetto—Ko. vač, Zathey—Kogoj, Zupan, Popov, Mohorič, Dcbevec, Banovec, Pugelj, Šu« belj. Rezerve: šimcnc, Cvejič. Drama: Danilo—Terčič, Jerman—Plut, Sancin, Jan—Lipah, Kralj, Bertok, Smcrkolj, Mcdven. Rezerve: Šest. Sodnik predsed« nik nogometnega odseka S. K. Ilirije g. inšpektor Negovetič. — Od 5. ure dalje sodeluje na igrišču S. K. Ilirije orkester Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Tek« ma se prične točno ob 6. url popoldne. Predprodaja vstopnic J. Goreč, Dunaj« ska cesta. Ker jc dobiček namenjen skladu za Borštnik.Verovškov spomenik, pričakujemo obilne udeležbe.

u — Klub demokratskih učteljev ima danes zvečer ob 8. uri sestanek v Pre« šernovi sobi gostilne Mrak na Rimski cesti.

Sokolska akademija v ljubljanski operi. V pondeljek 16. t. m. ob 8. un zvečer se vrši v opernem gledališču sokolska akademija, pri kateri nastopi več članov Narodnega gledališča deloma » samospevi, deloma z recitacijami. Poleg tega bodo izvajale vnje vzorno vrste telovadcev ljubljanskih sokolskih društev. Sokolska akademija se vrši na korist ruskega sokolskega društva, ki z vso vnemo deluje v Ljubljani. Vabimo vse prijatelje Sokolstva, da posetijo lo akademijo. Začetek prireditve ob 8. uri zvečer. — Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Cene navadne operne. Natančnejši spored sledi.

u — Občni zbor filhnrmonične družbe v Ljubljani sc vrši, kakor je bilo žc iavljcno, v pondeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnevni red običajen. K obilni udeležbi vabi članstvo — odbor.

u — Društvo «Mladika» ima letos svoj redni občni zbor v sredo dne 18. junija 1924. ob šestih popoldne v posvetoval« niči Ciril«Mctodovc družbe v »Narod« nem domu« z nastopnim dnevnim ue« dom: 1.) nagovor podpredsednige; 2.) tajniško poročilo; 3.) blagajniško po« ročilo; 4.) Poročilo preglcdovalnega od« seka; 5.) volitev preglcdovalnega od« seka za upravno leto 1924./1925.; 6.) sa« mostalni predlogi (§ 10. lit. č) dr. pra,vil); 7.) slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor.

u — ,1. A. D. Triglav Ljubljana. Redni občni zbor J. A. D. Triglav se vrši v sredo dne 18. t. m. oh pol 20. uri pri «Novcm Svetu«. Dnovni red o'aičajen. Občnemu zboru sledi poslovilni večer. Polnošteviina udeležba jc dolžnost! Gg. starešine so vljudno vabljeni — u — Redni občni zbor Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljub« Ijani se vrši v soboto 21. junija ob 14. na tehniki v sobi štev. 14. Odbor A. D. J. T. vabi tem potom vse p. n. gg. stro« kovne člane, da se občnega zbora polno« številno udeleže.

u — Občni zbor Glasbene čitalnice je preložen na sredo, dno 25. t. m. ob 8. v Glasbeni Matici.

u — Jugoslov. napr. akjad. društvo «Jadran» priredi danes, v soboto 14. t. m. ob 20. uri «Poslovilni večer® v re« stavraciji «Zvczda» (zadnja soba, des« no). Udeležb« za člane dolSnost, gg. sta« rcšinc vljudno vabljeni. — Odbor.

u — Československi Obec v Lublanl oznamujc svjm člcnilm, že se pravidelud sobotni schilzkv konaii dnem 14, červ«

na 1924 počtnajc v hostlnci «U J&raku* Rimska cesta, na zahradč, event v salo« nč. (Do odvoldnl). Knihy se pr^videloč pijčujl ve čtvrtck a v sohotu ciii 19. do 21. hodiny v rcstauraci NtSrodilho do» mu.

u — Šentjakobčanl! Vabimo vas, zla« sti svoje člane in članice, da te v čim največjem številu udeležite teilovadbe ln veselico Sokola II. v nedeljo 15. junija ob 3. popoldne na letnem telovadišču na 1'rulah. — Gospodarsko napredno dru« štvo za šentjakobski okraj.

Planincem in IzletnlTcom! V ne. deljo dne 15. t. m. letna secija v Koči na Veliki Planini. Koča bo dobro pre. skrbljena z jestvinami, plj.«,6o ter foto« grafičnimi razglednicami. Nadalje se otvorita v nedeljo, dne 15. junija Orož« nova in Malnerjeva koča tla Črni Prsti. Orožnovn bo Imela vso oskrbo kakor lansko leto. Malnerjeva bo pa le za silo oskrbovana. —Brv (mostič) čez Savico je dograjena in pot čez Koimarčo je na no« vo in dobro popravljeni).

u — Podmladek RdaZega križa na I. deški meščanski šoli v Ljubljani pri« redi v nedeljo 15. t. m. ob 19. uri na šentjakobskem odru pravljično igro «Sne;

u — Novo društvo v Ljubljani. V

Ljubljani se snuje društvo trgovskih potnikov ln zastopnikov za Slovenijo. V pripravljalnem odboru se nahajajo gg. Franc Schiffrcr, Franc Zcleznik, Dra« go Scljak, Josip Napret in Avgust Pav. Iič. V kratkem se vrši ustanovni občni zbor društva.

u — Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 11 prestopkov cest« nega policijskega reda, 1 prestopek obrt« nega reda, 1 lalj/ca telesna poškodba.

u — Rlbarski tatovi na Gradaščlci sc pojavljajo vedno češče in brczzmisclno ugonabljajo rib^i zarod ter delajo s tem ogromno škodo najemnikom ribolova. Potrebno bi bile, da tudi ljudje sami pa« zijo na take fantaline in jih odpodc ali izroče stražniku.

u — Nesreča na cesti. Dne 11. t. m. okrog osmih zjutraj sta sc po nesreči zaletela s koldsi na Karlovski ccsti želez« ničar Janez Orel in posestnikov sin Ka« rel Počivalnik. Slednji jc padel tako ne« srečno s kolesa, da se jc močno pobil in so ga morali prepeljati z rešilnim vo. zom v bolnico.

— Tatvin.; v Ljubljani. Na Pogačar« jevem trgu je predvčeranjem ukradel neki žepar Barbari Ravnikar iz Kres« niške poljane 1297 Din gotovine. — Ma. riji Zabkajr, sobarici v hotelu «Union» je udri nc&i tujec v pisalno mizo ter ji odnesel ite predala volnen šal in razne malenkos-ti v vrednosti 600 Din.

u — *PremogarjI» na glavnem kolo« dvoru še vedno ne dajo miru. Redno sc ponavljajo tatvine premoga, katerega odvažajo, posebno ponoči, kar z ročnimi vozički. Včeraj sta bili po stražniku zopet prijeti dve ženski iz Most,, ki sta hoteli odpeljati okrog 60 kg premoga do« mov, seveda neplačanega. Kazen ju čaka pri sodišču. ,

Iz Maribora

a -t- Včerajšnja novinarska vest iz Maribora se nanaša na g. Roberta Po« barja in ne na g. Rad. Rcharja, ki sploh ni bfl član uredništva «Marburger Zci« tungi«. Popravljamo s tem napako, na« stalo pri telefonski transmisiji.

a — Neznana mlada potnica. V sredo zv&čer sc je pripeljala s koroškim vla« kam v Maribor brez voznega listka 143etna deklica sloke postave prlstrižc« nih las in čednega obraza. Na policiji se je prvotno delala gluhonemo, pozneje v Dcčjem domu pa jc pričelo govoriti vendar nerazločno. Drugega niso mogli izvedeti od nje, kot da ji je ime Mici in da jc doma nekje od Beljaka, da so ji umrli starši ob priliki kakšnega požara ali siičnc nesreče. Ker zna dekle neko« liko pisati in se sodi, da jc hodila v šolo, so dozdeva, da se ji je omračil um pri kaki veliki nesreči, o kateri ne« prestano pripoveduje v nemščini.

a — Pred mariborsko poroto. Razen žc objavljenih slučajev so šc razpisane sledeče porotne razprave: dne 17. t. m. Josip Punčuh, Karel Rcmer, tatvina; Ožbalt Tomaži č, uboj; 20. t. m.: Ivan Kisly, tatvina; Ivan Horvat, umor; Aloj« zij Čep, tatvina; Lovro Kukovec, posil« stvo. Ta slednja razprava je bila dne 10. t. m. preložena, ker ni prišla priča. Skupaj je to pot razpisanih dvajset raz« prav.

Sz Celja

Izpit privatistov na obeh mestnih

sti mesta, popoldne se p« vrfi izlet ns Stari grad. K izletu so vabljeni člani in ljubitelji društva.

>— KretanJe nalezljivih bolezni v me. stu Celje od 1. do 8. junija: Trebušni logar: ostal od projšnjega meseca 1, ozdravel 1; Skrlatloa: ostalo 10, na novo obolel 1, ozdravel 1, ostane torej v oskrbi 10; otrpnenje tilnika: ostal v oskrbi 1.

e— Običajni kvaternl sejem, ki bi 6e

bil moral vršiti v Št. Jurju ob juž. žel v pondeljek dne 16. junija, se vrši zaradi občinskih volitev že danes 14. junija.

Porota

Zuvratni napad na naše orožnike v Prekmurju.

Maribor, 13. junija, Danes se je pričela pred porotnim sodiščem za dva dni določena senzacljska razprava radi svoječasnega zavratnega napada kmetov iz vasi Oor. Bistrice v Prekmurju na tri naše orožnike. Na zatožnih klopeh je 32 obtožencev, večinoma delavcev ln posestnikov. O dogodku smo v našem listu svoječasno že obširno razpravljali In opozarjali na brezprimerno hujskanje Madžaronov proti našemu uradništvu med prekmurskim prebivalstvom, kl je Imelo za posledico tudl ta skrajno nepremišljeno dejanje.

Dne 26. avgusta 1923 Je prišla Ana Antolln lz Zg. Bistrice v gostilno Samuela Bauerja ln tamkaj slučajno se na« hajajočemu orožniku Josipu Postružniku povedala, da hodi iz kaznilnice pobegli kaznjenec Janoš Balažič, kl so ga zasledovali orožniki, spat na hlev posestnika Kiizme v Oor. Bistrici In da bi ga lahko tamkaj ujeli. Postružnlk sc je v resnici takoj dogovoril s svojima tovarišema, orožnikoma Alojzijem Severjem ter Antonom Krumpotn, da gredo še Istega dim civilno preoblečeni v Oor. Bistrico Iskal Balažiča. Tako so prišli ob 10. zvečer vsi trije v civilni obleki, a oboroženi z vojaškimi repetlrnimi pištolami na križišče cest, kl vodijo v Oor. Bistrico ia Beltince. Tam so nekaj čnsa čakali skriti ob cesti, o polnoči pa odSlI naprej v Oor, Bistrico naravnost do Kreslinove hiše, misleč, da ie Ista Kuzmova. Prišedši na dvorišče, so hoteli preiskati gospodarsko poslopje. Sever in Krurap sta ostala na straži na dvorišču, Postružnlk pa Je splezal po lestvi na senik, posvetil z električno svetilko ln opazil tamkaj neka osebo. Mislil ie, da je to Balažič. V tem trenutku pa sta skočila lz senika na zadnji strani Štefan Horvat in Rudolf Kre-slin, oba delavca v Zg. Bistrici. Istočasna so od vseh strant pridrveli vaščani ter skupno napadli orožnike s koli. Alojz Sever in Anton Krump sta se vsled udarcev takoj onesvestila, Josip Postružnik pa je dobil tako težke poškodbe na glavi da je še Istega dne umrl vsled otrp-ljenja možganov. A napadalcem to šc ni zadostovalo. Zvezali so težko ranjene orožnike z vrvmi, jih gnali kot živino skozi vas k županu ter jih spotoma pso-vali kot tolovaje in pretepali. 2upan jim je dal nato na razpolago voz, na katerega so naložili mrtvega Postružnika, težko ranjena orožnika Severja in Krumpa pa so privezali k vozu in ju gnali potem kot živino v Dol. Lendavo. Dogodek jc povzročil v Prekmurju veliko senzacijo in razburjenje.

Obdolženci zanikajo, da bl dogovorno napadli orožnike in pravijo, da so bili vsi trdno prepričani, da so zalotili tolovaj« pri ropanju. Toda iz izpovedb orožnikov Severja in Krumpa je razvidno, da so bili o tem popolnoma dobro informirani. Pri napadu so namreč kričali: »Alio sedaj vas imamo žandarji, zadnjič ste vi nas zvezane gnali, sedai bomo pa mi vas!» Napad so izvršili lz gole maščevalnosti in mržnje do našega uradništva. Da bi prikrili svoje početje, so potem podtaknili ranjenim orožnikom Kreslino-vo suknjo, hlače, čevlje in klobuk, kakor da bi orožniki to ukradli.

Današnja razprava se je proglasila iz javnih varnostnih ozirov za tajno. Prišlo je seveda mnogo poslušalcev, ki so morali oditi. Razprava se je vršila ves dan ter so bil zaslišani vsi obdolženci, katerih je 32. Jutri bodo zaslišali deset prič. Državno pravdništvo je zastopal njegov vodja dr. Oraselli, senatu je predsedoval nadsvetnik Stcrgar.

osnovnih šolah v Celju. Tozadevno poročilo popravimo v toliko, da so vršijo izpiti privatistov v pondeljek dne 23. junija, prijavo pa se sprejemajo v obeh pisarnah mestnih osnovnih šol žo teden dni poproj, to jo v pondeljek dno 16. t. m.

—e Opozorltev gostilničarjem v celj-skem sodnem okraju. Dne 16. junija se vršijo v vsoh občinah celjskega sodnega okraja, izvzemši mesta Celje, občinsko volitve. Zveza gostilnlčarskih zadrug 7.a slovensko štajersko, Prekmur-je in Mežiško dolino opozarja gostilničarje celjskega sodnega okraja, da je po volilnem zakonu na dan pred volitvami in na dan volitev točenje alkoholnih pijač prepovedano.

e— Hrvatsko fllatellstlfno društvo poseti v nedeljo, dne 15. junija Celje. Sprejem se vrši ob prihodu dopoldanskega vlaka ob 10. tir! 9 min. od strani celj-skoga filatolistienega društva »Orient*. Gostje si oirledujo doDoldoe znamenito-

i

hočete

klerikalcev?

Čltajte! Kaj so ti hinavci in zločine! delali v dobi »Svete inkvizicije«, ko so

34.656 ljudi živih lia grmad! zažgali 28.496 ljudi na galerah ln v ječah pomorili.

Čltajte!

Veliki mkvizstor

ljubezenski roman iz najsramotnejšo

dobe človeške zgodovine. Naročajte ga pri upravi »Jutra« V Ljubljani, Prešernova ulica 54. Vele-zanimiva knjiga stane 30 Din, s poštnino vred 32 Din. Organizacije m pocdinci, ki plačajo najmanj 10 izvodov, dobe knjige po 20 Din. Širite knjigo med nezavedno l.j«d' stvo, da se mu bodo odprle zasIcP-lieue oči!

IZ Z1V

Kornilo v—mandžurski tiger

Dvajsetkrat obešen ropar.

Ruski tisk razpravlja na dolgo ln široko o stahovltih dejanjih in groznem koncu Ivana Kornllova, ki je bil celili deset let prava šiba božja za vse ozemlje nd Karblna pa do Vladivostoka. Ljudstvo ga je imenovalo »tisočkratnega roparskega morilca«, ker je pri svojih ropih, ki jih je sam priznal nad 700, umoril ali dal umoriti nad tisoč ljudi. V Kar-binu so ga imenovali «mamlžurskega tigra«.

Bil Je pa tudi v resnici krvoločen kakor tiger ln je večkrat moril samo Iz strasti po krvi. Priznal je sam, da ga je naravnost nasladno opajalo, ko je brodil t rokami po še topli krvi svojih žrtev. Pravi užitek mu je bil, ko je gledal inur ke žrtev, in zato jih je mnogokrat moffl na ta način, da jim je prav počasi za-sajal bodalo v telo, dokler niso Izkrvavele in izdihnile pod njegovimi rokami. Mnogo svojih žrtev je dal tudi sleči do nagega in Jih potem položiti v sneg ali na led, da so zmrznile. Bil je sadist najhujše vrste.

Kornilov je Imel tovariša Lomokow-skega, ki nI v krvoločosti prav nič zaostajal za njim. Žeua Lomokowskega, Vera, je bila naravnost blazna oboževalka Kornllova in pozneje njegova ljubimka.

Kornilov In Lomokowskl sta zbrala okoli sebe tolpo kakih sto ljudi in sta ž njo izvrševala najdrznejše rope v okolišu od Karblna do Vladivostoka. Oblasti so bile proti tej roparski tolpi popolnoma brez moči, ker jc prebivalstvo pač od strahu dajalo zavetje roparjem. Tako se je zgodilo nckikrat, da se jc Kornilov pred zasledovalci zatekel v neko kmetsko hišo, kjer so ga skrili. Ko je nevarnost minila, je Kornilov poklical gospodarja, gospodinjo in hčer, se Jim lepo zahvalil za uslugo, kl so mu jo storili, potem pa dostavil: »Star pregovor pravi, da molči samo tisti jezik, kl je mrtev«, iu bliskoma vsem trem prerezal vrat.

Pred dobrim letom dni se je oblastim vendarle posrečilo ujeti Kornllova In se ie vršila proti njemu sodna razprava v Karblnu. Med razpravo je prosil Kornilov, naj ga odvedo na stranišče. To sta storila dva orožnika. V predsobi pa se tnu je znala približati Vera Lomokowska iti mu je neopaženo stisnila v roke samokres In par bonih. Kmalu nato so podli trije streli. Orožnika sta obležala mrtva In Kornilov jc pobegnil. Zasledovalcev se je obranil z bombo. Osem oseb ie obležalo mrtvili, dvajset pa ranjenih na tem pobegu. Ko mu je privozll nasproti izvošček, ga je s samokresom ustrelil, skočil na kozla, pognal konje ter se tako rešil.

Kornilov bi bil še danes strab karbin-skega okrožja, da ga ni zapeljala njegova slavohlepnost. Z velikim zadoščenjem le čital poročila listov o svojih dejanjih in je večkrat Izrazil željo, da bi sc motel pokazati svetu tudi v filmu. Pa se mu je tudi ponudila taka prilika. V Kar-bin je prišla neka ameriška filmska družba, kl je znala navezati stike s Kornilo-vlm, ki je rad pristal na njene predloge. Svojo roparsko tolpo je razdelil na dvoje in uprizori napad enega dela na drti-Kga. O stvari pa je bila obveščena oblast, ki je dala po vojaštvu obkoliti tolpo. V strahovitem boju, ki je sledil, je bila tolpa uničena. Padel je smrtno zadet Lomokovvski, a Kornilovu in njegovi Iju bimki, Veri Lomokowski, sc je posrečilo utečl. Skrila sta se v prazen vodnjak, kjer pa so ju-končno tudi izsledili. Ker ie vojaštvo vsevprek streljalo v vodnjak, ic Kornilov pograbil svojo ljubimko in se zakrll z njenim telesom kot ščitom. Vera Lomokovvska je bila dobesedno vsa prestreljena od krogel, Kornilov pa lc bil samo ranjen in se je končno vdal.

Razprava proti njemu se je vršila v Karbinu in je sodišče izreklo grozno sodbo, da bodi ropar dvajsetkrat obešen. In Iako se je tudi zgodilo. Rabelj ga je pu-

sklli Izdelkov. Kljub temu so aretlrancl tajili vsako krivdo ln trdili, da najdena skladišča porcelana niso bila namenjena za prodajo. Policija seveda ul bila

tega mnenja In Je arctlrance vtaknila' pod ključ, državno pravdništvo pa io vložilo proti njim tožbo, na podlagi ka« tere se bo sedaj razvil velik proces.

stil viseti nekaj časa, potem pa je prerezal vrv, nakar so obsojenca spravili k zavesti. Ko se Je zavedel, ga je rabelj zopet obesil z novo vrvjo. To se Je ponavljalo, dokler ni bila z dvajsetim obe-šenjem sodba Izvršena. Tedaj pa, ko jc rabelj naznanil: »Končano je. Duša tega vraga se je vrnila v pekel, odkoc|er je prišla«, je vsa ogromna množica kl je prisostvovala obešanju, pretrgala vojaški kordon ln planila k vislicam, da sc polasti — vrvi, kl »prinaša srečo«. Vsa vzhodna Sibirija je sedaj rešena svoje ♦šibe božje«.

Kje jc največja vročina?

Cim se pojavijo prvi poletni dnevi, začnemo ljudje stokati ln tožiti nad strahovito klimo, kl nam ne da ne spati, ne delati, komajda leno počivati. Taki smo že ob nastopu polotja. Ko pa se poletni dnevi zvišajo In postaja temperatura ved 110 neznoznejša, sploh pozabimo v ne-volji na ostale lepe letne čase In nato, da ima tudi poletje pravico do svojih ekstravaganc, kakor jih imajo zima, pomlad in jesen.

Na svetu je temperatura zelo različna. Evropa leži visoko nad ekvatorjem, toda doživlja kljub temu zelo vroča poletja. Mnogokrat doseže vročino 30, 35, 39 in cclo 40 stopinj. V splošnem lahko trdimo, da znaša povprečni vročinski maksimum evropskega poletja 35 do 37 stopinj. Zadnje izredno vroče peletje na našem kontinentu je bilo I. 1921. Takrat je kazal termometer 39 in celo 40 stopinj povprečne vročine. Pred 200 leti so bile vročinske razmere mnogo milejše. Takrat je dosegla temperatura na kontinentu največ 37 In pol stopinj.

Pri nas v Južni Evropi deseže vročina največ 40 stopinj. Najbolj pritiska vročinski val navadno v Španiji in Italiji, kjer so toplomeri že večkrat zaznamovali 45 In pol stopinj C. Najbolj vroč del evropske ccline pa tvori Grčija, kjer so toplomeri opetovauo zaznamovali še višjo temperaturo.

V Afriki je seveda še bolj vroče. Az|. ja, zlasti Arabija, je glede vročine približno tam kjer Afrika. V Damasku beleži termometer povprečno 44 stopinj nad ničlo. Smirna, ki leži ob morju, ima nekoliko milejšo klimo, namreč 40 stopinj.

Na žarečem nabrežju Rdečega morja, v afrikanskem Masauaku znaša absolutni maksimum vročine 43 stopinj, v Alžiriji pa se zviša temperatura na 49 stopinj iu Trlpolitanija požene srebro v cevi toplomera šc za cuo stopinjo višje; doseže namreč točno polovico stotine.

V teli krajih je naša zemlja najbolj vroča. Značilno pa je, da se najvišja temperatura običajno ne javlja v tropič-nlh krajih, kjer prilično hladne noči uničijo efekte strašne dnevne vročine. Mnogo bolj strašna vročina vlada v Sudanu, v Južni Arabiji, v Mezopotamskili stepah in v Južni Kaliforniji. V Mursuku (Južna Tripolitanija), ki leži že v območju Sahare, so doslej zabeležili najvišjo temperaturo s 56.2 stopinjami nad ničlo. Sc-vero-vzhodna Kalifornija ie še bolj vroča. To ozemlje velia v znanstvenih krogih sploh za najstrašnejši peklenski kotel na zemlji. Vročino pospešuje tu poleg solnca izparivanje razpokane zemlje. A še en kraj imamo, kjer je vročina še bolj neznosna kakor v Kaliforniji. Toda to ozemlje je civilizlranccm manj dostopno kakor ostali svet. V Loangu, na nabrežju zapadne Afrike, pripeka sobice tako hudo, da doseže temperatura včasih ceio 85 stopinj. Prebivalci teh krajev so črnci, katere peče žareča zemlja tako v podplate, da morajo neprestano picskakovali z ene noge na drugo, da jim vročina ne prežge kože pod nogami.

To so torej najbolj vroči kraji na naši zemlji, ln kadar tožimo o naši vročini, bo dovolj, če se samo spomnimo na mesta, kjer doseže poletna vročina dvojno našo temperaturo. Potem bomo nehali zdiliovati ter se potolažili v zavesti, da je vročinska nadloga ponekod še enkrat tako strašna kakor pri nas.

X Sladkorna bolezen in alkohol.

Pravkar jo dospel v Pariz ameriški vojaški zdravnik dr. Jablons. Cilj njegovega potovanja ie proučevanje sladkorne bolezni, ki sc je v Ameriki Izza za-brane uživanja alkoholnih pijač podvojila. Dr. Jablons namreč sodi, da je porast sladkornih bolnikov treba pripisati preobilnemu uživanju sladkarij, katerih učinek je poprej alkohol kot protistrup omejeval, dočim to ob današnji zabrani uživanja alkohola ul več mogoče.

X Kinematograf na švedskih železnicah. Švedi nameravajo na svojih železnicah uvesti nov kuriozutn: kinematograf. Delniška družba za filmsko Industrijo v Stockholmu je že stopila v tozadevna pogajanja z upravo železnic in namerava itpeljati kinopredstave v vseh brzovlakih med Stockholmom in Gtitc-borgom ter v vseli vlakih, kl vozijo na zapadno obalo. Železnica je predlog tc družbe že akceptirala, vprašanje je le še, če se bo posel Izplačal, ker bo treba zu kinoprodukcijc prlklopltl vsakemu vlaku poseben vagon.

X Dantejev «Pekel» v filmu in angleška cenzura. Filmska cenzura v Manchestru na Angleškem jc zelo prezirljivo ocenila Illm, kl so ga tamošnjl kinematografi predvajali pod naslovom Dantejevega «Pekla». Cenzor jc namreč zabranil uporabo pridevka »Dante«, ker smatra, da je film nedostojen velikega genija; dopustil pa je, da se film pred-

slovanskem svetu

Aleksander S. Puškin

(1799. - 1024.)

vaja pod naslovom »Pekel«, ker se pod ta naslov lahko strpajo vsakovrstne reči.

X Brezžični razgovor med Anglljk) In Avstralijo. Tc dni sc jc posrečil poskus brezžičnega razgovora med neko angleško in avstralsko postajo. To Jc največja razdalja, na kateri se je moglo doslej razgovarjati potom brezžičnega telefona. Največja dosedanja daljava za brezžično razgovarjanje znaša okoli 3000 km. Zračna Črta iz Anglije v Av-! stralijo pa znaša šestkrat toliko, namreč 18.000 km.

X « Zaboj za bolite. V Parizu so sluge in služkinje čvrsto organizirani iu izdajajo cclo svoj list. Ta list prinaša stalno rubriko »Zaboj za bolhe«, v kateri bereš vsakovrstne nečednosti. Vsak gospodar ali gospodinja, kl postopata nekorektno s svojo služiučadjo, prideta v to rubriko in potem nastane joj 1 Novih uslužbencev nc moreta dobiti, dokler se zadeva ne poravna. Ker pa je gospodarjem »Zaboja za bolhe« preveč, so sedaj nastopili za to, da se uvede v Franciji uslužbenska tajnost, ki naj bo zu posle prav tako obvezna kakor je za zdrav nikc iu svečenike, ki zdravijo in izpovedujejo kristjane. Seveda ostane kljub temu odprto vprašanje, ali se bo akcija zoper »zaboj za bolhe« obnesla.

na denarju iu zdravju z uporabo 714» „META" »ladno kavo. J-j

X Nenavaden natečaj. V Kopen-haguu je pravkar razpisan natečaj, kl mu ne bo zlepa para. Gre namreč za to, da se javijo hrabri in neustrašni ljudje, ki so pripravljeni prebiti celo noč v nekem kopenhaškem panoptiku, kjer straši. Dosedanji junaki so namreč vsi zbežali, ko je začelo ropotati. Nekatere ie od groze celo zadela kap, drugI pa so popolnoma osiveli.

X Aretacije v berlinskem kitajskem kvartu. Berlinsko policijsko ravnateljstvo je že dali časa prejemalo ovadbe, da kitajski potujoči trgovci, ki se vozijo skozi Nemčijo, prodajajo ma-lovrednc izdelke evropskih porcelanskih tvornic za originalne kitajske produkte. Policija jc radi tega pred par dnevi cer-nirala kitajsko četrt v Berlinu, ki se nahaja na vzhodu mesta ter aretirala oko-lu 500 Kitajcev, pri katerih so se našla velika skladišča kontinentalnih porcelan-

JTSSBuHS U

I.etoa slavi slovanski avot zanimivo 125-lotnico: jubilej rojstva enega največjih svojih gonljov. Pred petimi čut rt stoletji so jo namrefi narodi! Aleksander SorgeJevIS Puškin, največji pesnik nilskega, slovstva in preporoditelj llusijo | na literarnem nolju.

Puškin jo potomce staro luske pleme-nitaške obitelll. Po materi jo bil colo v sorodstvu s črnci. Vclenadarjoni deček se jo šolal najprej doma, potom v Carskem solu in naposled je stopil v služilo pri ruskem zunanjem ministrstvu. Zaradi svoje veliko Impulzlvnostl, ki mu ni dala, da I>1 po filistrsko brzdal svoja bogata čuvstva, pa jo prišel kmalu navzkriž z ofiolelnimi vladnimi krogi tor so jo moral podati v Beaarabijo, 7.o r dijaških lotih jo Puškin začel pesniti. Iz to dolio datira njegov romantični epos •lluBlan in Ljudmila«, Ilyron jo vplival na pesnika, da jo napisal. »Ivavknskega ujetnika«. Sledili so »Cigani« in kmalu nato so jo v Odesi rodilo prvo poglavje »Jevgonija Onjegina«, ki jo pri nas znan v literaturi in ciaabi,

I.eta 1820. jo bil Puškin pomiloščen tor mu je bilo dovoljeno, da so vrno v ItUBijo. Car mu je dovolil bivanje v Moskvi, toda samo pod pogojom, (la osta-no pod nadzorstvom in pažnjo šefa žan-darmorijo grofa Bockendorta. V Moskvi jo Puškin nadaljeval svojega < Onjegina« ter pisal postni in poročila za liste. Leta 18)50. je Puškin podedoval po svojem očotu premoženje Boldlno, kjer je dokon čal svoj krasni roman v verzih, nakar so sledilo različne povesti v prozi in dramatični obliki. V to dobo ustvarjenja pade tudi »Moža t in Salieri«, katerega je nglasbll modemi ruski skladatelj Rimski Korsakov in katerega smo videli v prošii sezoni tndi v ljubljanski opori.

Lota 1831. bc jo Puškin poročil v Moskvi. Nato jo neprestano ustvarjal. Sprejet je bil tudi zopet v državno službo. V lem času jo napisni dobro znano »Ka-pitanovo hčerko« in »Pikovo damo«, katero jo pozneje uglnsbll Čajkovski.

Dvo loti po izdanju »Pikovo dame« jo Puškin ustanovil kritični časopis »Sa-vremenik«. 10. februarja 1817. pa je umrl na posledicah krogle, katero je dobil v dvoboju z atašejem Ilantog - Hockore-nom. Pokopali so git v s cjatogorskom samostanu ne daleč od posestva na Mi-liajlovskem. Lota 1880. so mu odkrili spomenik v Moskvi, lota 1881. v 1'otro-gradu, eno leto pozneje v KiSincvu, 1. 185)9. pa v Odesi.

Puškin jo nodvomno najžlalitnojšl produkt slovansko literarno romantike. Njegovo življenjsko delo, toliko raziskovano, 5o danes no stoji popolnoma pojasnjeno pred nami. Nadvse tragična piv ie njegova smrt. Knj vso bi bil Puškin šo ustvaril, da nI padel v dvoboju, katerega jo povzročila nezvestoba njegovo žene! Vsi ruski veliki pisatelji in misleci so ro obšfino bavili s Puškinom, toda vsi so na koncu izjavili, da temu

geniju ni mogočo pronikniti do dna.

Kusija, v sedanjih razmerah nI mogla, proslaviti Puškinovo obletnice kakor zasluži spomin velikega pesnika. Edino lo rusko književno društvo v Moskvi Je priredilo v spomin na znameniti dan, ko je bil rojen Aleksander SergojoviS Puškin, svočano akademijo z Kahmaninovo opero »Cigani«, kl jo zložena na Puškinov tekst. Kuaka emigracija pa jo proslavila Puškinov spomin po svojih močeh. Najlepša proslava se jo vršila v Berlinu. Pri nas buio šli mimo dnova znamenitega rojstva največjega slovnnskega slovstvenega romantika, in to baš v času, ko ima slovenska opera v Ljubljani na sporedu nič manj kot tri dela, ki eo koiii ponirana na Puškinovo tekste ... Morebiti pa so vendnrlo šo najdo kdo, ki iz-pregovori o Puškinu vsaj hvaležno besedo. To bi se spodobilo žo z ozirom na na-šo slovansko zavest, katoro imamu iako radi na jeziku.

Kongres slovanskih geografov v Pragi

V začetku lega tedna so jo v Pragi zaključil prvi kongres slovanskih geografov iu ctuografov. Uspehi kongresa so nepričakovano ugodni lu nudijo povsem zadu-voljiv pregled slovansko geografske in etnografske vedo za mednarodni kongrci v Kairu leta 1025.

Na kongrosu so je vršilo 240 prednvauj, torej (K) več nego jili jo bilo vnaprej prijavljenih. Po strokovnih debatah o raznih vprašanjih, kl so tičejo zemljepisja in narodopisja, je bila enoglasno sprejeta resolucija, da ao imajo v bodoče v svetovnih mapah označevati slovanske državo samo s slovanskimi imeni. V lieki drugI resoluciji so zborovalcl izrazili željo, naj bi slovanske državo čimbolj podpiralo razmerje med geografijo In državno statistiko, ker sc obo panogi v modernem življenju vedno bolj približujeta druna drugI.

Kongres so je d.dje intenzivno bavil t ekonomskimi vprašanji in jo posebno izčrpno razpravljal o novih vodnih polih v srednji Evropi. Ceškl geograf prof. Dvorski je poudarjal zlasti neprecenljivo gospodarsko važnost poljskega prekopa med Odro in Vislo ter luoravsko-inadžarskegi kanala, ki vežo Mornvo z, Donavo. Z realizacijo teh načrtov bi se odnošajl me.I Poljsko in Češkoslovaško znatno izboljšali in okrepili. V enakem smislu so jo izjavil tudi prol. Snvicki iz Poljske.

Nadaljnji sklepi kongresa obstoje v leni, da so osnuje stalna komisija slovanskih strokovnjakov za sistematično raz-iskovanjo knrpatake in balkansko živinoreje nn gorskih pašnikih. Bolgarski pro. lesor šišmanov jo predlagal ustanovitev tudi vsr.dovansl rj.a etnografskega muzej i v Pragi. Institucija naj bi nosila žJnfnii-kovo ime v priznanje njegovih zaslug / i slovansko narodopisje. Slednjič so jo sklenilo, da so prihodnji kongres slovanskih geografov iii etnografov vrši na Poljskem.

Srečna misel beograjskega univ. prof. Cvljlda, ki je dal inicijativo za kongres, je torej kronana z odličnimi rezultati. Največ zaslug za izredno dobro uspeli kongres so si pridobili organizačni odbor i i predsedniška različnih odsekov, ltl so jih vodili češkoslovaški strokovnjaki, dalje prašku vlada, ki jo prireditev finan-sirala in predsednik kongresa prof. Cvi-' jič. Največ udeležencev je bilo iz Poljske, potem iz Jugoslavije in Bolgarije; Čehoslovaki »o iz tega računa kot domačini izvzali; prišlo pa ja na kongres tudi mnogo ruskih učenjakov, deloma emigrantov, deloma iz sovjetske liusije.

Kongres jo a priori izključil iz diskusije vsa politična vprašanja ter je bil posvečen izrecno strokovnim problemom. Proteklorat nad prireditvijo je prevzel prezident Masaryk, ki jo sprejel poste na llrndčnnih ter pokazal za zborovanje izredno mnogo zanimanja.

Emil Kralj:

Ljubl| anska gledališka

V torek, 17 t. m., se vrši na prostoru SK »ILirlje« nogometna tekma Oporo in Drame. Da je Ljublja.ua, za-mdi toga že sedaj »vsa. pokonci«, nI Surla. Saj bo to tudi olimpiada »liec-a«.

Da zvem kaj vcS o tej najaktualnejši nogometni tekmi, sem so napotil k g. Emilu Kralju, našemu dramskemu igralcu.

Vstopim; »Dober danI» — pravim.

»Pozdravljeni!* — pravi.

»Kralj!* — ge mu predstavim.

•Kralj!« — pravi, tor mi ponudi »lo!.

•Prihajam — pravim — na intervju ?leortni svet, apeliram na Vašo prijaznost — pravim — tor Vaa prosim za podatke v toj zadevi.«

No, ln zelo prijazno prične:

»Dragi gosp. Kralj, ta nogotek-.»

Nogometna tekma.» popravim

tta

«Hvala! Oprostite! — Ta tekotekna tekma ima povsem svojstven pomen. To je tako. vidite — kako naj so izrazim — kakor da bl so Vi naenkrat pojavili na odru, oprostite, in bi na.m kot izVrsten nogometni internacljona-lee zaigrali Julija Cezarja aH kralja Leara.»

— »Kako, jaz, oprostite, Julij Cc-z . .

— »Ne, ne, oprostite, no mislim dobesedno. Lc tako, kot primera, Saj mc razumete? No, iii vsa tista publika, ki bi Vas prišla gledat, bi se Vam... Saj mo razumete, ne? Vsa tista publika, ki bo prišla gledat to no.gote.kno — nogemolno tekmo, bo torej priSla zgolj za zabavo. Vsak pošten kristjan si rad privošči par uric nepiisilnega. smeha. Tega pa bo mnogo pri naši no-gotekstn.i . . .»

— »Nogoume.tni tok ...»

— »Pardon! Tekonožni tekmi! — Oprostite, Ce so mi sem pa tje zaredel Brez suflerja mi gre težko . . . Vas bo pTav gotovo zanimalo, kako rla smo prišli (lo te tekme. Mi teaterskl ljudje zidamo že par let dostojen nadrobni spomenik našima vzornikoma: Borštniku in Verovškn. Dozidan je šele napol. Da bi napravili »Cvetlični dan«, ne kaže. ker si .vsakdo labko nakuui .na

trgu dan prej celo košaro cvetja in si misli: »Kaj bom dajal deset dinarjev za rože,o, ko dobim na trgu celo košaro za tri krone!« Naša tekma pa bo prav gotovo napolnila hišo — oprostite leatorskemu i7.ra.zu! Ni čuda. Mudite si na primer Be-tetta kot Don Ba-slllja v golu! Ali ni t.o »liee«? ..... Mislite si Danila kot Napoleona v gcilu! Ali ni to . . .?

— »Hee«! Kaj pa igrate VI?«

— «Fcr!»

— »For? Kaj pa igrate v Foru?«

— «... For! Pravijo, da igram For . . .»

— »Aha! Najbrže boste kakšna zveza.«

— »Bo že tako. ker nimnmo še razdeljenih nlog. — To pa vem. da igra Zupan Ocnterharfo.

— »Vi mislite Oer.tortftrhalfn?

— »Tako je. vidite, Oenterbaifa!... Amni! . . . Ajjj! . . .»

— »TC.ii pa Vam je?»

— »Nič, nič! Veste, gospod Kralj, včeraj smo imeli trening na nogometnem prostoru, pn me vse kosti, kit« in žile bolijo . . . Nnnn . . . auuiul«

— »Vi. kl se razumete na šport, ali mislite, da to vpliva na živce?«

— »Nasprotno! To jn silno zdravo! Snort io edino- Js&r. kroni .duio.i« .ttJol>» ho&mo

— »Hvala Bogu!«

—' cKakSno postavo pa imate?«

— »Jaz? Srednjo. Stoosemlnsodi tn-deset centimetrov visok.«

— »Ne, ne! Mislim, kakšno moštvo bo postavila Drama na polje?«

— »Ah! Vi mislite, kako bodo razdeljene llloge? Vidite, gospod Kralj, tega pa še nismo natančno dognali. To določimo šele pri prihodnji skušnji . . .»

— »Kako pa knl gre z irrro? Ali sto So pripravljeni? Ali poznate pravila te igre?«

— »Saj ni treba pravil. Glavno je. da brcneš! Cim bolj brcneš, tem boljši si! Po mojem bi se morala imenovati ta iera »brcanje«. Čudno so mi lo zdi, da ie autor. to igro nrsnovedal prijemati žogo z roko. Včasih žoga tako lepo loti. da bi jo kar z vesoljem objel. Pa ne smem. Ali ni to krivično?«

— »Ne. ker eno je »nogomet« in drugo spot »rokomet«. Kdnj pa trenirate?«

— »Zmerom, knkor hitro nehajo bo-1'čino v kosteh in ki'"!i.»

— »Kdo Vas pa uči?«

— »Več, gospodov. Največ pa gosp. InSpektor Negovotič., ki tudi sodi. Pa ne sodi prav, veste, kor vvakikrnt. ko

brcniti žoigo v gol. zažvižga

i.n pravi, da jo »ohcct«! Soveda nam skvari vse veselje, čeprav pravi, da, je »rbeet«. — »Olicet!«, kaj pa jc to, pravzaprav?*

— »VI mislite najbrže na »offside«, 110?«

— »Kaj vem, kako ie to pravi! Eni pravijo »olicet«, drugI spet »hopsaj.. Kdo naj razume vso to športno terminologijo! — Pa, prosim Vas, gospod Kralj, čo mislite omeniti v listu najlr. ponioni k, nikar nc napišite, da sem rekel jaz, da gosp. inšpektor Negovo-rič vodno zažvižga, kadar jc »olicet«, kor bi v tom slučaju pri premijeri našo tekmo prav gotovo Be zavroma! za Oporo.*

— »No, ne, lo zanosilo se! — Kaj pa mislite, kdo bo zmagal?*

— »O.l posameznikov nc bo zma-nl nihče, ker ,ie našo moštvo bomo . . homogono. Ce zmagamo, zmagamo vsi ali nihče, kor tu ni glavnih ulog, kakor v teatru.*

— (Razumem to. Mislim, katero moštvo in,n več nade na zmago, Dratr.i ali Opera?«

— »To je težko povedati. Nn vsak način — no da bi se baha! -- ini*Hni, da stoji Drama na višjem umetniškem nivoju kakor Opera. Po mnenju strokovnjakov smo mi vsi boli aubi, bt-lj

FINANČNI MINISTER O NAŠEM IZVOZU IN FINANČNEM STANJU DRŽAVE.

Finančni minister dr. Stojadinovič je Izjavil, kakor piše petkova »Politika«, da je finančno stanje naše kraljevine po» voljno. Žetev obeta dobro in je upati, da bo na razpolago zadostna množina proizvodov za izvoz. Trenutna fluktua« eija tujih deviz in majhna oslabljcnjc di« narja ne more prine3ti večje škode za naše finance. V prvi tretjini 1. i. se je izvozilo iz Jugoslavije 976.100 ton blaga v vrednosti 2.786,000.000 dinarjev proti 753.000 tonam v vrednosti 2 milijard di« narjev v istem razdobju lanskega leta, torej prccejšen porast, kar vsekakor ugodno vpliva na stanje naših financ. Obtok novčanic jc v oktobru 1923. zna« šal 6 milijard dinarjev, sedaj lc 5.5 mili« jard, torej za dobre pol milijarde manj. Izvoz se jc dvignil, v državnem prora« čunu se jo doseglo ravnotežje, obtok bankovcev pa se je zmanjšal.

Glede stanja sladkorne kampanjo je izjavil dr. Stojadinovič, da bo dobra, kakor kažejo vsi znaki, in da letošnji sladkorni pridelek ne bo zadostoval lc za kritje domače porabe, ampak bomo imeli celo preostanek, tako da sc bo lahko izvozilo okoli 1000 vagonov slad« korja. Isto velja tudi za tobačno žetev.

Glede posojila mor.opolskc uprave jc izjavil finančni minister, da sc je sk'.c« nilo posojilo z neko bančno skupino na Angleškem v znesku 300.000 funtov z 9 % obrestmi. Zanimanje angleških go» spodarskih in finančnih krogov za našo državo jc dober znak, da gospodarsko in finančno stanje naše mlade kraljevine ni ravro tako slabo, kakor sc ponekod misli. Gotovo je, da nam bodo angleški finančniki šc nadalje pomagali s kredi« tom.

51. GLAVNA SKUPŠČINA TRBOVELJSKE PREMOGOKOP-NE DRUŽBE.

V četrtek 12. t. m. sc jc vršila 51. glav« na skupščina Trboveljske premogokop« nc družbe in siccr zadnjikrat na Dunaju ob navzočnosti vladnega komisarja g. dvornega svetnika Stcrgarja iz Ljub« ijanc.

Trboveljska premogokopna družba je žc prenesla svoj sedež v Ljubljano, ven« dar jc vsled formalnosti, katere pred« pisujc ugovor Jugoslavije z Avstrijo, sedež družbe šc registriran na Dunaju, »sled česar sc jc glavna skupščina za leto 1923. vršila šc na Dunaju.

Od izkazanega čistega dobička per Din 31,876.949-22 se bode izplačala ista dividenda kot za leto 1922., t j. 25 dinarjev na delnico, katera sc bodo iz« plačevala od 1. julija naprej pri Sla« venski banki in vseh njenih podružni« cah.

V upravni svet so bili na novo iz« voljeni g. Vladimir Arko, predsednik Slavcnske banke in g. rudarski svetnik Karion H. iz Sarajeva.

V nato oboržani seji upravnega sveta je bil dosedanji predsednik g. Rud. Bi« ttieglii izvoljen častnim predsednikom, medtem ko je mesto predsednika ostalo neizpolnjeno ter bode isto zasedeno po Jugoslovanu.

Tržna poročila

Svinjski sejem v Mariboru (dne 13. t. m.): Prignanih jc bilo: 115 svinj in 1 ovca. Cena: 5 do 6 tednov stari 200 do 225 Din, 7 do 9 tednov 250 do 275 Din, 5 do 7 mcsccev 575 do 650 Din, 8 do 10 mesecev 1100 do 1175 Din. Kilogram žive teže 15 do 17.50 Din, kilogram mrtve teže 20 do 23.75 Din. Ovca ko« mod 225 do 250 Din. Dogon jc bil radi dežja slab. Prodanih jc bilo 80 komadov svinj.

*= »Italijansko - jugoslovenski časo. pls za privredu 1 trgovinu«. V Milanu ,ie začela izhajati letos gospedarska revija pod tem imenom. List prinaša gospodarske članke in notice v italijan-

skem ia srbohrvatskem jeziku. Ravnokar je izšla 4. številka z naslednjo vsebino: Dr. Josip Smodlaka: Unska žolez-nica (La Ferrovia dolTOna). Zunanja trgovina Italijo za januar in febu.ai J924. Dr. Karlovič: Potreba italijansko - jugoslovanskega zbližan ja (La nccossUi deiravvicinamcnto italo - jugoslavo). Dr. Bullč: Industrija gradbenega materiala v Dalmaciji (L'indu.Hria del materiale cdl-zilio in Dalmazia). Bradetlč: Zagrebška borza (La Borsa d i Zagabria). Razne vesti in beležke itd. — List izhaja vsak mesec. Letna naročnina znaša za Jugoslavijo 100 Din. Naroča se: Ital - Jug v Milanu (11), Via Polferino 11.

Italijansko mnenje o finančnem stanju Jugoslavije. Italijanski listi so zadnjo časo obširno bavijo z razmerami v Jugoslaviji, posebno pa z njenim finančnim stanjem ln se izražajo o njem pre-cj povoljno. Tako pišo reški «Corrtere '.driatie.o*, da ozdravljanje jugoslovcn-kih financ napreduje metodično. List pravi, da zro naša mlada država lahko mirno v bodočnost, ko so enkrat konča gospodarska kriza, ki se ja naravno pojavila po vojni v Jugoslaviji, kakor pač povsod drugod. Izvoz sa bo zopet dvignil in vedno močnoje razvijal. Naravna posledica bo, da se bo za Jugoslavijo začelo vedno bolj zanimati inozemstvo in skušalo plasirati tamkaj svoj kapital, da oživi razno industrijsko panoge, kar vso bn naravno dvignilo gospodarsko življenje Jugoslavije.

= Stalna dražba sadja ln zelenjave v Trstu. V zadnjem času so ja ustanovila v Trstu v ulici Torrcbianca 21 družba pod imenom »Sccictfl Astn, Frutta, Or-taglie, Agrumi» (»S.ifoa*), ki ima namen prirejati stalne dražbe sadja, zelenjave in južnega sadja na račun tretjih, in sicer po vzorcu veliko dražbenico v Ham-burgu. »Safos* objavlja stalno ccne omenjenih predmetov in seznam izvora. Pod-jetjo jo pod neposrednim nadzorstvom Trgovske in obrtniške zbornico v Trstu.

-- Izvoz Italijanskega sladkorja. Z ozirom na precejšnji preostanek domačega sladkorja iz lansko kampanjo jc sedaj dovolila italijanska vlada, da so smo zaenkrat izvoziti iz Italijo 10.000 ton domačega sladkorja. S 1. avgustom namerava italijanska vlada dovoliti svoboden promet b sladkorjem, posebno gledo izvoza.

— Razširjenje delokroga čekovnega zavoda v Češkoslovaški. Na tomelju zakona sprejema sedaj čekovni zavod v češkoslovaški republiki tudi sodne depozite, v istem obsegu, kakor pred vojtio Poštna hranilnica na Dunaju ln glavni

zavod Avstro-ogrsko banke na Dunaju. Čekovni zavod prevzame tudi vaništvo in sem spadajoče posl.', kl iih na Slovaškem in Podkarpatik' Rusiji upravljajo posebni varuški ,-ikot!'i?ki.l uradi.

= Znižanje obrestne mere angleške banke. Angleška banka (Bank of ling-land) jo znižala obrestno mero od 4 odst. na 3 odst. /

—- Znižanje obtoka bankovcev v Če. koslovnškl. V prvi tretjini meseca Junija so jo -/.nižal obtok bankovcev v Češkoslovaški za 100 milijonov na 7882 milijonov kron. Nolna rezerva so jo v istem razdobju zvišala za 210 milijonov na 2930 milijonov kron.

= Češkoslovaška banka v Parizu. V Parizu sa snuje s kapitalom treh milijonov frankov češkoslovaška banka kl naj bi prevzela lamoš.ijo podružnico propadle banke Boheinia. Za ravnatelja je določen bivši vodja podružnico Bohemia v Parizu, lllavaček.

= Blagovni promet z Madžarsko, če-koslovaško, Italijo ln Rumunljo. Na intervencijo ministrstva za trgovino in industrijo jc sedaj popolnoma uredilo naša prometno ministrstvo direktni promet ■/, Madžarsko, Češkoslovaško, Italijo in Rumunijo.

— Železniški material Iz Madžarske. Delegati našega Jugosloven. prometnega ministrstva so so to dni vrnili iz Budimpešto, k,icr so končali pogajanja z Madžari gledo dobavo železniškega ma toriala, ki ga imamo dobiti na Tačun .3-paracij. Pogajanja so so ugodno zaključila za nas in ima dobiti naša kraljevina material iz Madžarske, ki so bo porabil za popravilo vagonov in lokomotiv

e= Ogromna ležišča železa v Rusiji. V gubemji Kursk v Rusiji so našli ogromna ležišča železna rudo. Profesor Laza-ruv jih jo preiskal in dognal, da bi so (b,io dobiti v tc.i guberniji okoli 34 mi-lijanl ton čistega železa najboljše kakovosti. Doslej so veljala Švedska ležišča pri Kurilni kot največja in najboljša na svetu, vendar pa v najboljšem slučaju na morojo dati več kot poldrugo milijardo ton čistega železa.

— Posledice ponesrečene špekulacije s francoskim frankom v Nemčiji. Mero-dajni finančni krogi v Berlinu coniio iz-gulie, nastale vsled ponesrečene špokti lacije s francoskim frankom, ki je pred dobrima dvema mesecema tako naglo padel, pa se je kmalu zopet popravil, na 300 milijonov zlatih mark. Gre tn za efektivne izgube, to je za zneske, ki jih morajo plačati nemški špekulanti v inozemstvo.

znati moramo, da smo začeli zidati sokolski dom z zelo skromnimi sredstvi in ■ tem prevzeli na svoja pleča ogromno delo. Na razpolago nimamo sicer ne cerkve ne prižnico in kljub temu prihajajo brezplačno na stavbišče vozovi z vodo, peskom, lesom in drugim stavbenim ma-terljalom. Člani se že pripravljajo za planiranje terena, članice pa pridno nosijo vodo in gase apno. Radovedneži zopet prihajajo, da vidijo začetek in z veseljem zasledujejo delo čvrste sokolsko voljo in vztrajnosti. Na stavbišču jo zaposleno stalno osem delavcev. Temelj jo že izko-pan, potrebni materijal za zidavo je tudi žo pripravljen, tako dn bo prične z zidanjem. Ponosna zgradba bo stala na izredno lepem prostoru tik glavno ceste proti kolodvoru in bo sestojala i/, modernega gledališkega odra, prostrane telovadnice, gostilniške sobe, kopalnice in kuhinja ter garderobe. Dvorana bo dolga 30 m, široka 11 m in visoka G m. Spredaj bo krasen vrt, zadaj obsežno letno telovadi-šče. Imena onih oseb in industrijskih tvrdk Belokrajine, katera na izredno požrtvovalni način podpirajo našo plemenito cilje, bomo drugič javno obelodanili.

Ort

gibčni in bolj špekulntivni.*

!— »Včasih pa le odloča naoČ!»

— «V tem slučaju bi seveda ostalo 00. Zadnjič nas je vadil gosp. Milan Zupančič — to Vaim je pravi tio, to! — in tudi gesp. inšpektor Negovetič. Oba gospoda sta izjavila, da smo »Hit? uporaben materija.!, da smo zakopani talent, kot nalašč za olimpijado. Danilo, da je rojen plavač, Kovač, da je rojen boksar, Betetto na deset kilometrov pežhoje, Šimenc, da je tako silen ^printer - tekač, da je posekal v hitrosti celo ravnatelja Rukavino. Lipah pa da je nedosegljiva l>a!etka.»

— »Zelo imenitno! — Kako pa boste oblečeni?*

— »Klasično. Zatlicy kot Mefi-sto, Sfonenc kot Radames, Kovač kot Va-fek. Sancin kot Frida, jaz pa kot »Pri-min itd. Mislili smo nastopiti v frakih, »Ilirija* nima dovolj preprog za igrišče; frak pa sam na sebi danes ni več tako moderen.*

Imel sem dovolj. Vstal sem. zahvalil so mu prav prijazno, voščil Drami uspeha in jo hitro popihal na zrak. Zdaj se samo vprašujem- Ali je nogometni prostor »Ilirije* dovolj velik, da bo vzdržal vso ogromno maso. ki bo prisostvovala tej najoriglnalnojši nn-ctanotjii tekmi?.

ZAHVALA SODELUJOČIM PRI ZADNJIH PRIREDITVAH NA TABORU.

Javni telovadni nastopi in slavnost! v velikem obsegu so vedno dragocene preizkušnje glede sposobnosti, delavnosti in moralne discipline društvene organizacije. Nad 500 oseb Sokola I. je požrtvovalno posvečalo ves svoj prosti čas zadnje tri tedne prireditvenim pripravam. Storili so v pravem razumevanju važnosti teh prireditev svojo člansko dolžnost in še več:, vzgledno so tekmovale starejše sokolske gcneracije z mlajšimi, vsak po svoje in v svojem delokrogu. Svojo ljubeznivo pomoč pa so nam ponudile mnoge sestre in bratje, gospe in gospodje izven najbližjega okoliša Sokola I. Prvim velja naše priznanje, drugim naša topla zahvala. — Nas ni ustrašilo trdovratno deževje v pondeijek popoldne, ki je nam pokvarilo spored in doliodke: občinstvo je pokazalo izredno moralno silo in ljubezen do Tabora. Vzlic nalivu je vztrajalo nad 2000 gledalcev na svojem prostoru, vzlic popolnoma zmočenim in blatnim tlom je sokolsko ženstvo, moštvo in vojaštvo podalo v glavnih odlomkih svoje točke. Dokler nas ogreva in druži takšna moralna sila, jc sovražna škodoželjnost prazen nič, hudobno časopisno poročanje v katoliškem »Slovencu* so satanske klevete in Izliv onemogle po-besnclosti. Hvala vsem, ki ste pomagali. Na grde sovražne napade pa odgovorimo z novimi prispevki in zbirkami za Tabor, da nadomestimo škodo, ki nam jo je povzročil trdovratni dež zadnji pondeijek.

Zdravo!

Slavnostni odbor Sokola I.

Sokolsko okrožje LJubljana II. Okrožni zlet društev Ljubljana II., Kamnik, Komenda, Št. Vid, Višnja gora in Ska-ručna so vrši v nedeljo 15. junija v Ljubljani. Dopoldne ob 8. uri se vrši skušnja, popoldne ob 3. pa na 1'rulah (Sredina) javna telovadba, nato vrtna veselica. Prijatelji Sokolstva, udeležite se zleta polnošteviino. Zdravo!

Zlet sokolskega okrožja Ljubljana II. so vrši v Ljubljani v nedeljo 15. junija pri bratskem društvu Sokol Ljubljana II. na letnem tclovadišču v Prulah (Sredina) s sledečim sporedom: Dopoldne ob 8. uri skušnje za nastop, popoldne ob 3. uri javna telovadba z nastopnimi točkami:

1.) proste vaje moške in ženske dece,

2.) moškega naraščaja, 3.) ženskega naraščaja in 4.) prosta telovadba članic, 5.) vaje nn orodju, 6.) posebni nnstop dece društva š». Vid, 7.) posebno prosle vaje. društva St. Vid, 8.) vaie.članic s klik

9.) proste vnje naraščaja Sokola II. in

10.) proste vaje članov. Po telovadbi na istem kraju veselica. Sodeluje godba dravske divizije. Obenem otvoritev letnega telovadišča Sokola Ljubljana II. K obilni udeležbi vabi odbor.

Polovična vožnja za ndeleiniko zleta r Brežicah. Železniška uprava je dovolila za udeležence sokolskega zleta v Brežicah, ld se vrši dne 15. t. m., polovično vožnjo. Vsakdo naj kupi cel vozni listek, ki se bo žigosal in veljal v zvezi s potrdilom tudi za nazaj. Potrdila bo izdajal odbor pri slavnosti. Za prevoz iz kolodvora v Brežice in nazaj bo skrbel velik osebni avto z ugodnimi pogoji.

Sokolska društvo v Kočevja naznanja vsem udeležnikom društvene prireditve, Iti bo dne 15. t. m., da uživajo pogod-nost polovične vožnje na vseh dolenjskih progah. Zdravo!

Sokol Unec-Bakck priredi dne 15. tega meseca skupno z mestno organizacijo jugoslovanskih nacijonalistov na Rakeku pešizlet iz Rakeka-Begunje-Pokojišče-Pe-kelj-Borovnica, o čemer se obveščajo bratska sosedna društva. Zbirališče pred po stajo Rakek ob 5.80 dne 15. t. m.

Župni zlet na Vinici. Dne 22. junija se vrši na Vinici župni zlet, da so med narodom uspešneje razvijo sokolska ideja in da se preizkusi moč in krepost sokolskega dela. Sokoli, pridite! Naj zvočne fanfare zadone mogočno in glasno ob to-potu sokolskega koraka, da so zdramijo še neprebujeno dušo in ko pokrije gosta sokolska četa viniške ravni, naj zadrhti pred našo slogo neprijateljska jata, ki ruši sokolsko idejo in razdira našo mlado državo. Brat naj v bratu spozna svojega rodnega brata, sloga naj razžene mržnjo, kakor vihar razprši temni oblak in dočim ponosno vihrajo naše zastave in sokolske oči smelo zro naprej, naj se naši stokratni vzkliki zlijejo v en sam mogočen vzklili: Sokoli, zdravo, zdravo!

Sokolski dom v Črnomlju. Kot hudournik drvi sokolskn misel in ni je sile. ki bi jo mogla ustaviti. Ta v vsakem pogledu za naš narod koristna in zdrava organizacija prodira že v zadnjo gorsko vas. Po Gorenjskem rastejo sokolski do-mi eden za drugim. Sveža sapa požrtvovalnosti, nesebičnosti in ljubezen do lastnega naroda zapihljala Je iz Gorenjskih velikanov tudi po Dolenjskih nižinah in Belokrajina zida prvi sokolski dom v Črnomlju. Dne 25. maja ob 6. uri zjutraj so naznanili streli iz možnarjev, da je prva lopata zasajena. Br. starosta Špiro Vrankovič je v krasnih in navdušenih besedah razložil ob tej priliki zbranim bratom in sestram velikanski pomen lastnega sokolskega doma za ČrnomlJ in okolico. Nnglašal je, da bomo v tem hramu netili ogenj sokolske misli, kovali močne mišice in čiste značaje. Slavnost jo za-

Službene objave LNP

(Iz seje poslovnega odbora 11. VI.)

Verificirajo se prvenstvene tekme: Ilirija : Hermes 8 : 0, Ilirija rez. : Hermes rez. 13 : 0, Ilirija : Jadran 3 : 3, Ilirija rez. : Jadran rez. 5:1, Primorje rez. : Slovan rez. 6 : 0, Prlmorje : Svoboda 19 : 0, Prlmorje rez. : Svoboda rez. 3 : o (Svoboda nl nastopila), Primorje : Slavlja 8 : 0, Lask : Svoboda 6 : 0, Hermes : Jadran 2 : 0, Jadran rez. : Hcr-incs rez. 1 : 0, Ptuj : Svoboda, Maribor 2 : 2, Maribor : Rapid 2 : 2, Maribor rez. : Rapid rez. 8 : 0, Maribor : Svoboda, Maribor 3 : 0 (Svoboda ni nastopila), Rapid : Ptuj 4 : 0, Maribor : Celje 6:0. — Tekmi Lask : Slavlja in Slovan rez. : Lask rez. se nista verificirali, protest S. K. Primorja proti verificiranju prv. tekme Primorje : Slovan reši upravni odbor. — Kot termin za ponovno tekmo Slovan : Slavija se določa 6. JulIJ.

Citajo se s pravom takojšnjega nastopa za Lask (Ljubljana): Jankovlč Bogoljub, Zlvanovič Svctlslav, Turkovlč Blaž, Oalcšlč Ante, 2itnik Maks; za S. K. Svoboda (Ljubljana); Orabrijan Edo, Cehovin Drago, Lavadinovič Mijodrag, Cesar Ludvik, Repanšek Anton, Šinkovec Ivan; za S. K. Prlmorje (Ljubljana): Bedina Ivan, Benedetič Stane; za S. K. Slovan (Ljubljana): Bar Adolf, Rakuš Edo; za S. K. Ilirija (Ljubljana): Cerne Ivan; za S. K. Celje; Krušnik Lojze; za S. K. Red Star (Celje): Toiant Juro, Hojnik August, Širše Franjo, Hojnik Franc, Radoš Maks, Hofsass Karol, Pless Rihard, Goršck Rudolf, Grill Josip, Regncr Andrej; za S.-K. Ilirija (Lj.) s pravom nastopa 11. decembra 1924: Mihelčič Maks.

Vse ostale do 11. t. m. vposlane prijavnice so se morale zavrniti, ker niso pravilno Izpolnjene; prizadeti klubi jih dobijo nazaj potom svojih M. O. — S. K. Ilirija odjavlja igrače: Juvan Milan, Jenko Boris, Vrtačnik Milan, Lapajnc Zoran, PIntar Slavko, Deržaj Stanko. — Tajnik II.

/z zbora nogomeinih sodnikov. Službeno. Za nedeljske tekme sc določijo nastopni sodniki: Lask : Slavija ob 10.30 g. Fink, Lask rez. : Slovan rez. ob 8.45 g. Gregorič. Stranska sodnika za finale tekmo za prvenstvo Slovenije gg. Pla-ninšek in Goslar. Sodnik za to tekmo sc še določi.

Odločilna tekma za nogometno prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo 15. t. m. na športnem prostoru Ilirije. V finale sta dospela S. K. Ilirija kot prvak ljubljanskega okrožja LNP. ter I. SSK. Maribor kot prvak mariborskega okrožja. S. K. Ilirija stoji v ljubljanskem I. razredu na prvem mestu s 7 točkami In razmerjem golov 20 : 4 pred Hermesom (3 točke) in Jadranom (2 točki). I. SSK. Maribor zavzema prvo mesto v Mariboru z 11 točkami pred Rapidom, Svobodo

ln Ptujem; v semifinaltt Je zmagal nad

SK. Celjem s 6 : 0. Po zadnjih rezulta. tih Maribora, Ilirija nikakor nI vnaprej sigurna zmage. Proti Celju je dosegla Ilirija n. pr. skoro enak rezultat 7 : 1 |n Jadran, ki je Igral prv. tekmo z Ilirijo 3 : 3, je bil v Mariboru poražen z 2 ; 4. Celovški Atletiki so podlegli Mariboru z 1 : 4. — Predprodaja vstopnic se vrši v soboto v trg. J. Oorec. Proste kar. te članstva za to tekmo niso veljavne.

Tretja izbirna olimpijska kolesarska dirka, katero priredi Jugoslov. koturaškl savez, se vrši v nedeljo dne 15. t. m. na progi Zagreb - Zidani most - Celje . Trojane - Ljubljana na 200 km. Z ozirom na to, da so sc že vršili dve Izbirni dir. kl, bo ta dirka odločilnega pomena z« izbiro dirkačev za Olimpijado v Parizu. Pri I. dirki na 100 km jc dospel Dukanovič (Sokol, Zagreb) kot prvi na cilj, drugI Sovič (Oradjanski, Zagreb), tretji Truban (Orao, Zagreb), četrti šolar (Ilirija, Ljubljana), peti Kranjc (Orao, Zagreb), šesti Prošek (Danica, Ježlca). 0ri drugi izbirni teknil na 150 km dosegli so se skoraj isti rezultati in sicer: Dukanovič, Sovič, Šolar, Truban, Kranjc, Prošek. Nedeljska dirka bode vsekakor jako zanimiva, posebno zaradi dolge ln naporne proge preko Celja ln Trojan. —, Ljubljansko občinstvo bo imelo toraj Iz-redni sportno-kolesarski užitek. Start v Zagrebu jc določen ob 6. uri zjutraj. Prvi dirkači pridejo v Ljubljano približno ob 12. uri. Cilj pri km 1.200 na Dunajski ccsti.

Uazpis akademskih prvenstvenih tek• movunl za prehodno darilo Športne Zveze v obliki olimpijskega petoboja, dne 19. junija ob 15. uri na igrišču S. K. Primor-ja, Dunajska cesta. Tekmovalna določila: 1.) Tekmuje se po pravilih občnega pra-vllnlka JLAS, sedanja Izdaja. 2.) Pravi-co tekmovanja imajo samo redni slušatelji ljubljanske univerze, ki so obenem pravilno veriiiclrani člani klubov v območju LLAP. 3.) Klasifikacija sc vrši po predpisih in tabelah IAAF. 4.) Končna odločitev uspehov pripada tehničnemu odboru LLAP. s pravico priziva tekom 14 dni na upravni odbor LLAP, kot končno instanco s priloženo predpisano pristojbino od 25 Din. Specialna tekmovalna določila za prv. tekmovanje 1924. 1.) Tekmovanje se vrši dne 19. junija ob 15. uri na igrišču S. K. Primorje. 2.) Vsak tckmovalec sc mora izkazati na startu s svojim indeksom, oziroma univerzitetno legitimacijo. 3.) Prijave je poslati po možnosti od posameznih fakultet skupno, najkasneje do 18. junija ob 12. url s priloženo prljavnino 10 Din od osebe na naslov: g. Fcrčl Ludvik, glavni kolodvor, Naknadne prijave se sprejemajo do eno uro pred startom proli dvojni prijavnim. 4.) V juriio so izvoljeni isti gg. kakor za izbirni miting, ki se vrši dne 14. ln 15. t. m. Sestanek Jurije sc vrši 19. Junija točno ob 14.30 na tekmovalnem prostoru. 5.) Tekmuje se v sledečem vrstnem redu: met kopja, tek 200 m, skok v daljavo, met diska, tek 1500 m. 6.) Pri teku na 200 m tekmujejo posamezniki, pri teku na 1500 m, po dva tckmovalca skupno. Za darilo se letos tekmuje drugič in se Isto nahaja v posesti tehnične fakultete.

Prvenstvena nogometna tekma med celjskim Športnim klubom I11 Športnim klubom v Trbovljah se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 17. na celjski Ola-zijl.

S. K. Slovan. Pozivajo sc vsa moštva, da se v nedeljo, dne 15. t. m. oh 8.30 dop. zglase z vso opremo v stari garderobi Ilirije (kegljišče), kjer sc po-razdele za prv. tekmo Lask rez : Slovan rez. In druge nedeljske In *edue treninge. — Odbor.

Klub kolesarjev tn motoclkUstov lil rija v Llubljani naproša vse svoje dirka če, da čimprej predlože klubovemu pod predsedniku g. Mirko Nardlnu po dvi fotografiji v svrho nabave Savezuih ve riiikacijskih legitimacij. — Odbor.

Prvenstvena tekma na Dunaju me< Rapidom I11 Wackrom, ki se je vršil v četrtek je končala neodločeno z 2 : 1

Laslnlk in izdajatelj Konzorcij

Ljubljana 14 junija 1924.

Ljnbljana 806 nad morjem

Kraj opazovanja

ob Zračni tlak Zračna - tomperatura Veter

7, 762 8 16-0 sever

14. 7520 163 ing

21. 7 764-2 14-3 ser, ti

7. 7 7639 150 brez vetra

7. 7631 140 jug. zap

7. 753 1 100 brezvetra

Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb , , Beograd , Dnuaj . , 1'raga . , lnomost

V Ljubljani barometer višji temper. nižja

Vreme se je poslabšalo o praznikih nenavadno hitro. Sredi tedna pa je večina Evrope znova prišla v območje obsežne in močne depresije, ki nam je znova naklonila deževno vromo. Doževje prevladuje tudi po ostali srednji Evropi in tudi na sovoru; hkrati so preplavili kontinent hladni zapadni vetrovi, ki so izdatno ohladili ozračje, dovajajoč hladni zrak z oceana. V zimski polovici lota jo obratno slična situacija po vzročila znatno toplejše vreme; k&jM. v oni dobi so vetrovi, prihajajoči od morja, dovajali relativno toplojši zrak. Ta krat jo bilo morjo mnogo toplojso nego

Oblačno 0--10

dož več."obl.

oblačno vč.jasa dež

Padavine nim

21-6

2-0 220

_ ____ ______ kopno, v poletni dobi pa jo kopni dal

kliuSila imDOzantaa.Do.vprka bo. mestu, Pri- Kvroiie mnaco toplejši noro inoria. Za-

Boloee vzhaja ob 1-6, zahaja ob 19 56

to prinaša sedaj vsaka depresija ob5i no ohladitev, kakor se vidi ravno te d

Podoba jo, da se vreme ne bo še 1 koj popravilo, kar je tem neugodnej kor se je že pričela košnja. Pašniki 1 žojo najlepšo lice, toda najopasnejši i jo sedaj, ko lahko neugodno vremo p hodnjo dni pokvari mnogo.

Dunajsko vremensko poročilo: Vrel se je danes dalje poslabšalo. V Avst ji, posebno na zapadu in jugu, jo pa< precej dežja. Jedro evropske nižina ži nad gornjo Italijo. — Napoved za boto: Oblačno, deževno in hladno, Sc rozapadni vetrovL V nedeljo najb lepšo.

Ob zaključku dramske sezone v Ljubljani

Letošnja sezona naše drame se je te dni zaključila. Pregled predstav, reper« toarja in poseta, nas navdaja z najbolj« ;imi nadami za bodočnost. Saj pomeni letošnja dramska sezona v primeri z lan* sko lep korak naprej, jo v marsikaterem pogledu rekord oderskega dela in jc lahko l vodstvu i igritcem v ponos in čast.

Imela je v celem 18 premier in to: tri slovenske, (Azazcl, Mogočni prstan, Pom), med katerimi je doživel «Mo« (ločni prstan« 18 predstav, eno srbohrva. ško (Smrt majke Jugoviča), eno češko (Kamela skozi uho šivankc), eno polj« sko (Ašantka), dve ruski (Ana Karcni. na, Nju), ena nemška in ena norveška (Danes bomo tiči in Gospa z morja), tri angleške (Golobček, Beneški trgovcc, Cezar ln Kleopatra) in štiri francoske (Osma žena, Izgubljene duše, Paglavka, Tri maske itd.). Shakespeare je imel 41 zelo dobro obiskanih predstav, od teh je iloživel samo Hamlet, ki je že tretje leto na repertoarju, 14 polnih hiš. Število predstav se vrsti takole: Mogočni prstan (18krat), Osma žena (15), Hamlet in Danes bomo tiči (14), Kamela skozi tdio Sivanke (13), Ana Karenina, Kar hočete in Tri maske itd. (11), Judit, Nju, Dom (9) itd. Glede Shakespcarja je šc omc« niti, da sta bila Hamlet in Kar hočete že v lanski, oziroma predlanski sezoni v

abonmaju. Da jc Shakespeare doživel pri nas toliko prc:!sl'.v, jc /.'.sa::,.' vod« stva, igralccv in nič manj inteligentne publike.

V cclem smo imeli okrog 207 predstav ln prireditev. Kako ogromno delo je bilo to za vse sodelujoče; za vodstvo, rcži< serje, igralce in tehnično osobje! Evo vam še tu nekoliko statistiko. Rcžlslrali so gg.: Šest 13 predstav (6 novitet in 7 repriz), Putjata 7 (6 novitet in 1 reprizo), Danilo 3 (1 nov. in 2 repr.), Roooz in Lipah po dve noviteti in Skrbinšck eno noviteto ln eno reprizo. Nastopali so gg.: Marija Vera 82krat, Nablocka 40krat, Skrbinšck 172krat, Rogoz 128krat, Lipah 154krat, marsikateri član pa v manjših vlogah do 200krat! V novem* bru, decembru in januarju jc nekateri član nastopal po 26 do 28krat! — Tc številke, ki so prej manjše nego prevc« like, naj premislijo vsi oni, ki so hoteli primerjati zmožnost naših igralcev s tujimi! Vsaka noviteta jc imela najmanj po dve izvenabonentskl predstavi in abonmajev smo imeli letos šesti

Ljubljansko dramo označuje pred« vsem resno in solidno podajanje, prvo* vrsten literaren program in nič manj solidno umetniško osobje, čigar kultura se žo bliža onemu ansamblskemu idealu, katerega si predvsem želimo: skupnost igre in odstranitev starstva, osebnih prcdpravic in klovnskcga koketiranja z občinstvom in kritiko. Tudi naraščaja sc nam že nekaj obeta in upajmo, da bomo kmalu doživeli, da bo našemu občinstvu

govoril n "o bcs:do samo naš človek. 7ai p.ihoilnje leto sc u -m obeta mar-

sikaj novega in lepega. Sezona sc bo bržčas otvoril« z dolgo pričakovanim Cvrauojcm. Višek sezone ho pa gotovo ^ Zupančičeva »Veronika Deseniškn«, ka> 1 tero so igralci z entuziazmom sprejeli in i sc zanjo navdušili. Od slovenskih no« j vitet pridejo na vrsto najbrž še po cn Finžgar, Jnlen in Remec. Pa tudi ne« j slovenski avtorji bodo zastopani v ta« kem izboru, da bo to v čast vsem: na« , rodnemu gledališču, igralstvu, njegove« mu duševnemu vodji dramaturgu ?.u« ' pančiču in neumornemu ravnatelju dra» rac 1'uglju. S. T.

Mariborsko gledališče v najhujši krizi

Načrt drame za novo sezono.

Maribor, dno 12. junija.

Odkar smo zadnjič poročali o finanč« nih težavah mariborskega Narodnega gledališča, kateromu jc finančni minister v proračunu subvencijo inesto zvišanja cclo znižal od 500.000 Din na 200.000 dinarjev, dočim so vsa druga gledališča dobila celo znaten povišek, — se ni to brezupno stanje prav nič zboljšalo. Cc« tudi nismo radi indiskretni, jo vendar treba pojasniti, da sc gledališče doslej edino zato ni zaprlo, ker sc je ncutrudlji« vemu intendantu posrečilo pri nekaterih finančnikih naberačiti neko vsoto, s ka« tero jc poplačal najsitnejše upnike, po«

.i.'

Majhno hišo

tci jc zopet pomagala gledališka bla«' način nekaj novih moči, a ne nezreBh na posebno opereta »Cardaška kno začetnikov. Dramski ravnatelj g. Brati«

na je predložil svoj osnutek repertoarja, ki pa jo seve kakor operni odvisen od

;;inja>, sedaj šc upajo malo na občino, toda m izplačanjo gaž 15, junija ni nl« kakega izgleda. Uprava jc vsled

Istočasno pa sc vc dežuje iz Maribora na Iicograa peticij, prošenj, spomenic, urgenc, zasebnih in uradnih, da finančni minister ob 12. uri vendar da iz rezerv« nih kreditov vsaj toliko, cla no bomo v šestem letu svobodnega Maribora v svojo in državno sramoto tu ob meji za« pirali vrat tako cvetočega gledališča, ki je baš na pohodu najlepScga umetniške« ga razmaha. Za mariborsko oblast pa naj bo ta bridka preizkušnja nepozaben spomin na dneve, ko jc poslala v Beo« grad same separatistične poslancc, ki sc absolutno nič no brigajo za njene kul« turne interese.

Včeraj se jo vršila v Mariboru kratka gledališka konfcrcnca, katere se jo ude* leži! poleg gledaliških poročevalcev vseli listov tudi župan Grčar, ki je po* ; ročal o trenutnem stanju prošnje z.i po* ' viSanje subvencije. Intcndant dr. Bren« čič pa o — dolgovih gledališča. Ker pa jo vendar šc nekaj upanja, da subven* I cijo dobimo, sc jc razpravljalo tudi o smernicah eventualne bodočo dramske sezone. Čc hočemo dramo vzdržati na

subvcncijc in številnega prigla*

šcvanja abonentov za bodočo

Razven zrelih slovenskih novitet in srbohrvatskih del, ki bi se zopet igrale v izvirniku, hoče dramsko vodstvo izbirati iz naslednjega seznama: grška litenu tura: Qidipus; Shakespeare: Hamlet, ltomoo in Julija, Kar hočete; Molliere: Tartuffc; Pelagan: Bizantinski princ; Vcdckind: Pomlad, Zcmski duh; Ibsen: Mojster Solncs; Strindberg: Qmama; Čehov: Utva, Tri sestre; Cankar: Po« hujšanje, Lepa Vida; Bjornson: Preko našo moči; Romain Rnland: Prišel bo čas; Tolstoj: Živi mrtvec; Turgenjcv: Tuji kruh; Kvapil: Qblaki; Dimov: Njuf \Vcrhacren: Samostan; Zupančič: Vc« ronika Dcscniška; kot otroške pred« stave: Strindberg: Peterček in Golia, 1'etcrčkove sanje. Seveda bi se ta pro« gram po potrebi in možnostih še izpo« polnjevaL

Intcndant je pri tem ne ravno vese« lem razpravljanju konstatiral vsaj eno veselo dejstvo: da je mariborska publika letos povprečno zelo pridno pose« čala predstave in tudi za novo sezono kažejo abonentl prcccj zanimanja. Upamo, da bodeta objavljena načrta dram« skega in opernega repertoarja to zanimanje šc povečala, tako da bo tudi to

i umetniški višini, bo treba vsekakor spre* i nekoliko pripomoglo h končni sanaciji in I membo v gledališkem ansamblu, na vsak I rešitvi našega gledališkega vprašanja.

Stan. nikl be»ed» M par. trn .DopUoranl«- tn Jenltv«" n tatuna vaaka beseda 1 Dln. — Prlobfujejo ne lo mali oglasi, kl u piaftanl » n.pr.J PlaCa h lahko tudi v znamkah. Na vprašanja od kot ar j a uprava lo, ta 1« vpratanju priložena znamka sa odgovor Ur manlpululjaka pristojbina (2 Dln),

Modistka 8. Gorjanc i Vo., Ljubljana, Sv. Petra costn St. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema rEAkovrstna popravila eiain-aikov In svilenih klobukov. Postrežba točna. 72»

Krojači!!

Konfekcijsko delo na dom doblto proti kavciji tukoj pri konfekcijski Industriji drago Sclnvab, LJubljana, Dvorski trg 8. Plača so dobro, reflektiru se le nu trez-ao, zanesljive tn dobre de-avce I 12217

Mlajša pisarn, moč

sprejme takoj. Oskrba v bISl. Dolo lahko. Plača po ;ovoru. Ponudbe: Ivan Vaslran, p. Radomlje. 1206*3

Prlrezalca

zgornjih delov čevljev, dobro lzvcžbanega, kl Je zmožen voditi čevljarsko delavnico, ter pet do deset čevljarskih pomočnikov, .prej-me takoj. Hrana ln stanovanjo v hlSl. Prlrezalca plačam dobro. Pomočniki dobo plačo od para čevljev. Anion Mali, Vinica pri Črnomlju. 12183

Fotograilčnl aparati!

Zels Tesar 9/12, 1 : 4.S Foe. 15 cm. Volgtliiiider & Solin Urauuschivoig 0/12, 1 : 4.5 Foc.' 18 ini (oba b ..Splegel-rcflex-Kainmcro") ln Ica ■IJ.5/8, 1 : 6.8 Foc. 7.5, ugodno ua prodaj. Val aparati imajo „filinpak".la več drugih kaset, ovent,. tudi dru-oprciuo. Naslov pri upravi. 12043

Čistilca za kavarno

iprejme Kavarna ..Svezda", lienjonega (mož ln žena), z lobrlml Izpričevali ln ne-tporekljive poštenosti. 12044

Postrežnieo

iSCem za dopoldne. Naslov v ipravl ..Jutra". 12027

Trgovskega pomočnika

*]i prodajalko sprejmem takoj, najrajo iz predvojno lobe, kl Je zmožen, ozll-oma Imožna, voditi samostojno mešano trgovino. Mesečna lilača naj se navede. Hrana In stanovanje v bISl. Ponudbe pod ..PoSten" na upravo ..Jutra". 12127

Operaterja

k potovalnemu KINO tiče .(oslp Otrln, Rovto pri Logatcu. 12084

Prekupovalec

umetniških slik ro ISče. — Ročno delo. Naslov pri upravi ..Jutra". 12239

Pošteno dekle

16- do 221etno sprejme zakonski par. Naslov v upravi „Jutra". 12149

(iščejo)

Blagajničarka

zanesljiva, b petletno prakso ižče mesta. Ponudbe pod ..Praksa" pa upravo Jutra.

12002

Lončene peči

dobro ohranjene, ne poceni prodajo takoj. Sv. Petra ceata 12/1. 12093

Dobro ohranjen Indlan

7/9 HP se proda po ugodni ceni. J ugo* Auto, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 12000

Otroški voziček

dobro ohranjen, so proda. Naslov povo uprava „Jutra"'

11993

281etni gospod

z gimnazij. Izobrazbo Bprejme vsako primerno službo. Cenjene ponudbo pod ,,Skromen" na upruvo .,Jutra".

11948

Prodajalka

pridna, poštena, ISče službe v mešani trgovini. Nastopi takoj. Ponudbe na naslov Fanl Mehle, Ponova vas, po Bla Grosuplje. 11933

Mesarski vajenec

trepak, ee Bprejmo takoj. Mojzij Brccelnlk, tresar, Sp. IISka 25. 119S1

Skladiščnik

fevežban v lesni trgovini, •e Išče. Eventuelno kompa-ojon po dogovoru. Plačilo po dogovoru. Ponudbe naj i« pošljejo v Varaždin, Mc-Ijlinui-Bka ulica br. 3, Ellia Predovlč, veletržec. 12176

Strojnik

Pri Industrijskem podjetju Prane Cuček v StrulSSu ti i *tuju je takoj služba strojnika v elektrarni za popol-"Iti. Stanovanje z vrtom Je razpolago. Osebna predava s potrebnimi dokumenti se želi. 12179

Absolvent

strojne delovodske fiole dobrimi izpričevali želi vsto-v podjetjo Izven Ljubljane Cenjene ponudbe na upravo Jutra" pod ..Absolvent"

12148

Strojnik in kurjač

obenem tudi strojni ključa-ničar l§če mesta za takojšnji nastop. Doplso na upiavo „Jutra" pod ..Strojnik" 12185

Trgovski pomočnik

Izvežban v spocerljskl ln manufakturnl stroki, Išče službe v večjem mestu. Na-Btopl lahko takoj. Naslov upravi ..Jutra" Maribor pod ..Izvežbana moč". 12100

Skladiščnik

Ipokojen železničar, samec, ' kavcijo, Be sprejme. Plača ®n odstotek od prometa in ProBto stanovanje. Naslov v upravi „Jutra". 121G9

Strojnik

z večletno prakso, vešč popravil strojev, z dobrimi iz pričevali, želi premenjatl službo s 1. julijem. Reflek-tira na stalno službo. Ponudbe pod ,,Zanesljiv" na upravo ..Jutra". 12157

Stroj

za izdelavo sifonov ln po-kalle prodam in 27 slfonsklli steklenic v dobrem stanju. Kupec naj bo zglapi pil Matija Ručna na llajdln »t. «6 pri Ptuju. 12221

z dvema stanovanjema, kletjo lu vrtom, prodam. 2 »obl Iti kuhinja bo kupcu takoj na razpolago. Franc Cerk, Novi Vodmat, Vodni a t tik u ulica 4 a, .Most«. 12158

Prodam

veliko zidano Btanovaunko ln gospodarsko poslopje, (i2 oralov zemljo. Lahko so doli tUdI na več kupcev. Cena 500.000 Dln. SUvar, Ljutomer, Slovenija. 32153

Interesenti

za ustanovitev obrata z no vo iznajdbo su iši-ojo. Patent za SHS tu. Oferto Jo poslati ■/. navedbo razpoložljivega kapitala (najmanj 20.000 dinarjev) pod šifro ,,J. C. K." upravo „Jutra". 12001

Bar srno trakove,

1sarboa - papir - indigo

LJUBLJANA,

šelenburgovn u!. 61.>

mksmwLwaimm!l

Prodam avto

Stlrlsedežen, v najboljšem stanju, z novo pnevmatiko, po zelo ugodni ceni. Naslov upravi „Jutra". 11082

Dvouprežnl voz

(brek) nov, se po ugodni ceni proda. — Jerica Pokom, Škofja Loka 17. 11963

Okrogel les

hlode, vseh vrat lesa ln vsaki množini kupujo naj vid jih dnevnih cenah parna žaga V. Scagnettl v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. 1075

Ilišo

z vsom inventarjem In prost llnlftko konconijo prodam. Naslov povo uprava „Jutra"

12228

Kisa sc proda

?. gospodarskim poulnpjrm, drvarnico, 2 v rtoma, 2 kle-tma, sndononnlkom in njivo. Hi.ša je pripravna za go-P° | stilno ali drug obrt. VpraSa se pri Francetu Koropiv v Konjicah. 12233

Kože divjačine

vsoh vrst, kupujo skozi celo leto in v vsaki množini D. Z d r a v 1 6, trgovina usnja, Ljubljana, Sv. Florjana ulica SU 0. 919

Oprava

za epocerljsko trsovlrio v dobrem Btanju so kupi. Ponudbe na upravo lista pod „Specerija". 12181

Ugodna prilika.

Kateri izmed višjih uradnikov želi pridne, značaj no In poštene ženice? Več plsim;-Pouudbo pod „Imovlta" upravo „Jutra". 12107

Zenitna ponudba

Mlada vdova, posestnlta hišo v mcEtu, želi v svrho takojšnjo Ženitve znanja z boljšim gospodom od 39 let naprej b premoženjem. — 1'rednoBt imajo trgovci. — Uranu ponudbo h Bilko pod ..Jupiter" na Drago ljak, Ljubljana. 12159

Dve gospodični

vzameta dobro idočo Rostil-no v najeui takoj ali pozno-Jo. Naslov: p. Središče ob Dravi 6t. 158. 12151

Satan!

Najnovejši aparat za klepanje ln brušenje kos, naročite takoj pri Ivanu Savnik, Kranj. — Cona: 1 komad G0 Din. Trgovci znaten popust. 1151G

Bukovih železn. pragov

2.50 m, 15/25 cm, 1100 komadov, 25 m3 gredov manjših dimenzij, proda grajska uprava Grmače, pošta Šmartno pri Litiji. 12175

Otroški voziček

nov, se zelo ugodno proda. Naslov povo uprava ,.Jutra" 12145

Odrezki volnen, blaga

(Tuehabfiillo) so ceno naprodaj. Krnil Gerčar, Kamnik, Sutna 67. 12232

Plinovih cevi

5 cm debelih, kupim večje Število. — Rozman, Ježlca.

12216

Kupiti ali prodati

vile, stanovanjske, trgovsko in obrtno biše, kmetska posestva, graščine, žage, milne, stavbne parcelo itd.

oddati ali najati

stanovanje, sobo, trgovsko In obrtne lokalo

najeti ali oddati posojilo

morete najuspešneje lo potom

«Posest»

Realitetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Potra c. 2i.

1022-a l

Lepo opremljeno sobo

iščem za takoj v bližini II-reja, s separatnim vbodom in elektr. razsvetljav«), če mogoče tudi s kopalnico. Ponudbo na upravo „Jutra pod „A. K.". 12024

Zamenja se stanovanje

2 Bobi, kuhinja in pritik-lino, v bližini škofije, za podobno. Fonudbc na upravo „Jutra" pod „Skofija,;.

11995

Zamenja se stanovanje

2 sobi, kuhinja s pritlklina-mi, z dvema vhodoma, v mestu, za enako ali večje i r.estu proti nagradi. Ponud be na upravo „Jutra" pod ..Nagrada". 11991

Tovarniški dimnik

32 m visok, dimniških Btop-nlc (SteigUlemmern), naprodaj. — Naslov v upravi ..Jutra". 12222

Kdor hoče

kakršnokoli stavbo graditi po znižani ceni, naj piše po pismeno informacije na naslov : Dragotln Korošec, Rečica ob Paki. 11426

Stanovanje

2 sobi, kuhinjo in pritlklinc ali 2 sobi s souporabo ku

hitijo in pritiklin iščo za konskl pav z 91ctn'm Binom za takoj ali pozneje. Plnčani za daljšo dobo vnaprej ov. dam dobro nnRrado ali po-»odlm denar za več let. Ne-anonlmnc ponudbo pod „Mir-na stranka H." na upravo „Jut.ra". 11927

2 do i sedežni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbo pod „Auto" na upravo „Jutra4

Volčji pes

se proda. Resljcva cesta 22.

12104

4 lovske pse

8 tednov satre, nemške rc-savco z rodov, ima naprodaj g. Lombar v Zr. SlŠkl, Celovška cesta

arhitekt

"^Jesenice

Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžalo, Zagreb. nI

Izvršuje privatne in industrijske itavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek

| Najitare jša aloTBnik« ' tiloskarnk«lnUA»r-ska delavnloa

\m BillGEL]

Dunajska cesta 16 ■e priporoča, m Inrilleg toSm Cea« zmerno.

v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah

«

it'

Črna listnica

z vsebino prlbliino 3000 Din, z orožnim listom, Izkaznico za kolo in razno drugo Bivali, 1:1 so za lzgublteljn velike važnosti, ler z njegovim naslovom, so Je l:::;u-blla včeraj okolu poldneva. Pošten najditelj naj jo Izloči na polic, ravnateljstvu, lzgubltolju nametnu, ali pa

upravi „Jutra".

12136

Knjigovodkinjo

zna tudi strojepisje, s dHlj5n prakso, starejšo moč, '«■0 slovenščino to nem--ino, iače Industrijsko pod-l«Jo v LJubljani. Ponudbo fa upravo pod ..Knjlgovod-»>nja". 12168

PoSteno dekle,

"t'avo, so ISče k manJSi rodbini za vsa blSnn dela. l'lačD. po dogovoril. Nnnlov Povs uprava ,,.Tutra". 11980

Učenca

p meSano trgovino na de-so sprejme lakoj. Uiti »ora dobrih starSov,. priden, voslen In poSten ter zdrav, ®»r okoli 14 let. Imel bo "rano In stanovanje ter vso oskrbo v hiši. Ponudbe o '"»o Jo treba poslati Čimprej naslov: Modlo M., Nova nrl UnVpkiL

Za učenko

želim dati svojo hčerko v kako trgovino. Jo v 15. letu, zdrava in močna ter ima 6 razredov ljudske šolo ln 1 razred mežč. Sole. Nastop po preteku SolBkega leta. Pogoj: Vsa oskrba v hlSl ln strogo nadzorstvo. Ponudbe Je poslati na upravo „Jutra" pod ..PoStena deklica". 12235

Šivilja

kl modernizira šivat na dom. šifro ..Šivilja" ,.Jutra".

obleke, gre Dopise pod na upravo 12212

Telefcn.

Dobro ohranjeu namizni telefonski aparat se proda. — Kje, povo uprava „Jutra".

12211

Biiard

tvrdke Seyferth, modern, dobro ohranjen, kompleten, slonokoščeno kroglo, prodam 2000 Dln. Kos, Maribor, Klavniška 12. 497

Omara

primerna za trgovca, se proda. Vpaša se Stritarjeva ulica 3, v veži, od 10. do 2. ure. 12210

VižmarHh. Naslov Jutra". 1209G

Posestvo I Stanovanje

se odda v najem ali proda obstoječe Iz Bobo In 'kuhtnje v Travni gori z dobro idočo ( so odda v gostilno, gospodarskim i po- j v upravi s lop jI, njivami, travniki in eno gozdno parcelo, kakor tudi z vBcm potrebnim gostilniškim in gospodarskim orodjem. Kraj je pozimi in poleti obiskan od lovcev in letoviščarjev. Reflcktantl naj bo obrnejo na lastnika Lovro Gruden, Travna pora, p. Sodražlca. 1211G

Drva

bukova in hrastova, odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. pcagnettr v LJubljani. za gorenjskim kolodvorom. 107G

Moško kolo

v dobrem stanju s pomožnim motorjem „D. K. V.' so ceno proda. Istotam se proda moško kolo znamko „Puch'\ Naslov nove uprava

122011 »»Jutru",

121*3

majice, perilo, kravate, palice, nahrbtnike itd.

nudi najugodneje

002-a

JAHOB LAH

Maribor. Slavni trg Z.

Vila 1915,

7 sob in drugo, v lepi legi na slov. Koroškem, prosta stan. odredb, se vsled pre-Eclitvo pod ugodnimi porroji proda. Natančna navodila dajo Jaka Llblč, Slograd, Tržič, Slovenija. 12011

Velik prostor

120—200 m1 se Išče za napravo večje delavnlro te mogočo v srodinl Ljubljane. PoroJ svetlo, vodovod, elektrika in suho. Ponudbe pod „Velik prostor" na upravo „Jutra". 12083

Trije dijaki

se Bprejmejo na stanovanje zajtrkom za prihodnjo šol-Bko loto. Naslov pove uprava ,, Jutra". 12133

Dva gospoda

so sprejmo na stanovanje. Naslov pove upravi^ „Jutra" 12161

Kdo izmed dani

ali Rospodov bi imel umui-ljenjo in pomagal lz zadrege deklici ter jI posodil 1600 Dln do de

Letošnja košnja

na parceli 1500 m3 naprodaj. Vprašati Borčlč, Rožna dolina 163. 12198

Reklamne atrakcije

zn sejme, razstavo, Izložbe, izvirno ORlase. Vprašanja pod ,,Fenob" na upravo ,,Jutra". 321E5

Rndl selitve

se toči v gostilni ln kavarni g. Jakoba Smole, Vodmat 15. prej Gričar, fina štajerska vina po najnižjih conah. —

I. vrste belo štajersko 40 K,

II. vrsto 36 K in cviček ::8 kron. Priporočam se najvljudneje. 12231

/a zgradbo Sokolskega doma v Medvodah razpisujejo so: Zidarska, tesarska, mizarska kleparska, ključavničarska in vsa pripadajoča dela. Ofertalna licitacija se vrsi na licu mesta v četrtek dno janija 1924 ob 14. uri popoldau

9i7a Gradbeni odsek

Posestvo

obstoječe lz hiše (5 sob, kuhinja, klet), hleva ln dnmlh gospodarskih poslopij, sadne-Ea vrta, bukovega In smrekovega gozda ter paSnlka se poceni proda. Franc Runnik, Spltal 14, p. Sava ob južni železnici. 12144

Soba

moblovana, so odda Vodmat-ska ulica 82, Novi Vodmat.

12106

Mala soba

v sredini mesta, električna razsvetljava, poseben vhod, ho takoj odda stalnim gospodom. VpraSatl Gosposka ulica 10/1. 12234

Prijazno sobo'

blizu pošto in kolodvora posebnim vhodom, električno razsvetljavo, *e odda proti posjllu solidnemu gospodu. Naslov povo uprava „Jutra" 12229

h Izšel je v knjigi

Taksni Sii prisiojfomski pravilnik

Kdor plačuje takso /n pristojbine potrebujo polog zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojasnil jo. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43*50 in so naroča pri

Tiskovni zadrugi v Ljubljani

Prešernova ul. 54.

Vinsk! paviljon

na Ljubljanskem velcaejmu so odda v podnajem. Inventar ln vino na razpolago. Ponudbo pod ,.Paviljon" na Aloma Company, Ljubljana.

12201

V oskrbo se odda

štlrimesečen otrok k dobri in zanostjivl ženski v Ljubljani. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Otrok". 12211) tra". 12213

Enonadstropna hiša

v prav dobrem stanu v Novem mestu, Sv. Katarine trg 216, jo na prodaj. Stanovanjo s tremi sobami takoj prosto. Reflektantl nnj so zaradi nadaljnjih informacij obrnejo na upravnt-6t\o. .Jutra"* 12020

Na stanovanje

s hrann ali samo z zajtrkom so sprejmeta dva sostanovalca. Naslov povo uprnva „Ju-

Stanovanje

1 sobo in kuhinje v sredini mesta se zamenja za enako ali večje v mestu ali na periferiji mosta. Ponudbe na upravo „Jutr(v" nod ..Zn-mGfiJ»y*'V. 12214

«$> rfk

Broa kvarjenja blaga ls > mlčno onR4«nJe iu vF,:iko vrstno barvanje oblek

Antosi Boo IjulillanD.teiiiifsoua u!.! I. nadstr. m«OliocB-lliii 4 S.

Za iv.rav.o iskroneija sočutja povodom ločitvo oil imScga problagega soproga, očeta, deda, brata, strica in svalta, gospodu

izrekamo iinjislcrotiojfo zahvalo. Zlasti _p_a so zahvaljujemo za spremstvo lia pokojnikovi zadnji poti.delegatu ministrstva financ gosp. dr. Knvlu Šavniku, davčnemu uradni-ftvu ter vsem ,naiioom iu prijateljem z Lopeg:i pota. Enako globoka občutona zahvala veljaj pevskemu zboru slovensko opere, ki po .10 pod vodstvom gosp. Frana Kusa poslovil od pokojnika z ganljivim pev-

skim pozdravom.

Žalujoči ostali

= Sobota 14. VI. 1924 =====

Vkljub temu pa so padali po vrsti, z neko matematična

točnostjo, kakor da je njih usoda v nekakšni zlokobnl uri, k! bije od časa do časa..., padli so torej po vrsti vsi, ki so v, kakršnikoli pravni zvezi s to dediščino, ln sicer najprej Hipolit Fauville sam ln njegov sin obenem, dalje Ana Marija Fauville, potem Oaston Sauverand. Najprej je umrl bogataš sani, Kozma Mornington, potem pa po vrsti vsi njegovi sorodniki, in pa, ponavljam, prav v Istem vrstnem redu, kakor Jih Je Imenovala oporoka.

To je vsekakor čudovito. Treba je tqjej vsekakor domnevati, da je nekje neka moč, ki vodi vso zadevo. Kako bl bilo mogoče misliti kaj drugega, ko je vendar jasno, da mora nekje voditi vse zlokobne niti neka roka, ki bi rada po smrti vseh teh dedičev segla po dediščini, ki je zares edinstvena, ogromna — in kar vidi se, kako so žrtve tako rekoč v naprej numeri-rane in jim je po vrstnem redu njihovih številk sojena smrt.

Gospod prefekt, ljudski instinkt je tako zelo zadel pravo in z njim del policije, z njim podnačelnik Weber, da so si že začeli predstavljati dotično osebo, ki ima po njhovem mnenju vse te niti v svojih rokah. Hoteli so, da najdejo dotično osebo in so se ustavili pri meni. Zakaj bl jaz ne bil tisti strašni človek, ki ubija lz zasede? Nisem li jaz v prvi vrsti intereslran, ker pripade dediščina po smrti vse upravičencev meni?

Nc bom se skušal braniti. Morda vas bodo silile intervencije močnejših, morda kakšne druge okolnostl, gospod prefekt, da boste ukrenli proti meni, kar smatrate za potrebno. Ne bom vam pa delal te krivice, da bi vi, gospod prefekt, tudi sami mogli mene smatrati za sposobnega takega čina po vsem tem, kar ste v zadnjih dveh mesecih od mene videli ln o meni izvedeli.

in je tako prisotne prisilil, da so vpoštcvall njegovo prisotnost in se z zanimanjem pripravili, da ga poslušajo.

»Gospod prefekt,» nadaljuje Perenna, »dovolite ml, da razložim dogodke, kakor so si sledili! To bo prlrodni zaključek razgovora, katerega sva imela pred desetimi dnevi v. palači na Boulcvardu Sucliet, po eksploziji.«

Dcsmallonsov molk jc dopuščal sklep, da sme Perenna nadaljevati, tembolj ker ni bilo drugega ugovora. Zato Perenna ne čaka dolgo, marveč kar nadaljuje:

»Prav na kratko boni opravil, gospod prefekt! Na kratko zaradi dvoli motivov. Priznanje inženjerja Fauvillea je sedaj izven vsakega dvoma in potrjeno od strokovnajakov in pa, ker tudi ostala istina ni več komplicirana, ampak v bistvu prav enostavna. Vsebovana je v opazovanju, katero ste mi blagovolili priobčiti, gospod prefekt, ko sva zapuščala podrto palačo na Boulcvardu Sucliet. Kako naj si razložimo, da pisma Fauvillcova niti z besedico ne omenjajo dediščine Morningtonove? Vse je v tem! Hipolit Fauville zato ni omenil niti bcsctlice, ker ni vedel o stvari. In če mi je mogel pripovedovati Gaston Sauverand vso svojo tragično zgodbo brez besedice, v kateri bi liil samo od daleč omenil vso zadevo, to je mogoče le tedaj, ako domnevamo, da tudi 011 ni imel pojma o zadevi. Prav tako se zdi, da o zadevi ne vedo niti besedice niti Ana Marija, ali du ni vedela, in prav tako da o stvari ne ve prav nič Florenca Levassctirova.

Dejstvo, katerega ne more nihče zanikati, je, da Je Hipolita Fauvillea vodila maščevalna strast, če ne, zakaj naj bi bil 011 deloval, ko so ga vendar čakali milijoni Kozme Morning-tona? Sicer pa, če bi se bil on hotel poslužiti teh milijonov, bi mu ne bilo prišlo ni na kraj pameti, da bi bil namesto tega raje šel med zločince. Eno smemo torej smatrati za gotovo: Hipolit Fauville o dediščini ni imel pojma.

Don Luis si misli: Dragi moj Lupin, zdi se, 'da bodo danes tukaj nekoga prijeli ali da so vsaj tako razpoloženi. Če ne bodo dobili pravega krivca v roke, držati se hočejo tebe, dragi moj! In si pomane roke s toliko energijo in kakor da dela to z neko radostjo, da se prefekt ves začuden obrne k njemu in ga pogleda ter pri tcin za hip umolkne. Misli si pač, kaj neki jc tako radostnega, da jc ta mož tako dobro razpoložen...

Potem nadaljuje s svojim listanjem in končno spregovori glasno, za vse:

»Zbrani smo tukaj, gospodje, kakor prod dvema mesecema, da se definitivno pogovorimo o testamentu Kozmc Morning-toua. Gospoda Cacieresa, peruanskega poslaniškega tajnika, nc bo, poslal ml je iz Italije brzojav, da je težko obolel in da ni sposoben za potovanje. Siccr pa njegova prisotnost ni neobhodno potrebna. Prav za prav smo torej vsi... razen onih oseb, katerim bi naš sestanek moral zavarovati njih pravice. Mislim namreč na dediče Morningtonove.*

»Še nekdo manjka, gospod prcfekt!» sc oglasi mo£an glas. Prefekt dvigne glavo. Don Luis Perenna jc izgovoril tc besede. Prefekt nekaj časa pomišlja, tako ga jc ta medklic presenetil, potem vpraša: »In kdo naj torej manjka?* »To je morilec Morningtonovili dedičev.« Tudi to pot je don Lnis nalašč obrnil vso pozornost nase

Darujte za Šlajpahov skladi!

Edino prave „Qolser" čevlje in lovska čevlje dobite le v novo urejeni trgovini In delavnici

iti ali ts^l K iu KsMfaStiifiM«rtcl«lsire6M

g J ffi 3 llSI i i | Ustanov- m

g W [tg! && R 0 » ljena leta

Trgovci na deželi, oBtali odjemalci, prcilea kupite, pro-

pričajto eo pri nas znova o conah in lopi izberi. Trgovcem damo najmanjio količino po prvih ccnah na debelo. 1027/a

TrboveSlskl premog In drva

dobavlja

Družba ILIRIJA, LJubljana. Kralja Patra trg 8.

Telofon 220. TUŠU« tndi n* obroka.

MMM}

Ifl.šiNnOviC I NAn-K.50S!C.

27 LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) 1.

Istotam ss Izdelujejo vseh vrst čevlji po meri In vse

vrst« tržnih čevljev. *

Trgovci popusti

Cene tolldnt! Postrežba toCna!

so enodušni v tem, da tvrdka

za Slovenijo se sprejme takoj.

Pogoji po dogovoru. Cenj. ponudbe pod „Galanterist 9" na upravo „Jutra".

Dobro ohranjena

po znlianl ceni

priporoča

Tovarna perila »TRIGLAV"

a. V0J3EA A DS.ua Ljubljana, Kolodvorska nlica Rev. 8 (naeproti hotela Štrukelj). 709»

Ljubljana, testni trg št. 19

razpolaga z Tbogato zalogo in konkurenčnimi cenami.

z veliko mizo za izvleči ter raznovrstno drugo pohištvo se poceni proda. 89151

Povpraša in ogleda se na St. Petra cesti Št. 8, pritličje.

Spalnice, jedilnice, pisarniška oprema itd

Na obrclce! 290U

Zahtevajte oonlkt

prvovrstno vemlrano moč. fiksno ali proti dobri proviziji, b talno delujočega, sproima sa Kranjsko tovarna za velik apeoerij.ikl konsamnt predmet. 2876» Ponudbo, opremljene s sliko, popisom večletnega delovanja in naredbo refcrcuc, pod šifro »J. C. 6961» na upravo »Jutra«. Prednost imajo t tej Btrolri dobro upeljani.

IVAN 7AKOTMIK LJ5JBUANA

1 WrMll &srl£\vr £ 1^3 11\ Dunajska cesta 21.49 Telefon 6t 379 mestni tesarski mojster Telefon it 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ln zvonike; stropi, razna tla, Btopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Sa^a. « Tovarna furnfria.

in obleke

23EMEK&.0 pri

Pravi originalni okrepčujoči želodčni

EL1X1R VLAHOV

| Ljubljana

rl Mestni trg 3

katerega proizvaja edini tvorničar

jvuor 2eu iigGOiio pre-tiveu svej uujJUM

na obali našega Jadrana, sc mu priporoča posebno prvorazredni hotel FENSION »ROKAN» v Selcih, 2'/j km od Crikvenice. Hotel ima veliko teraso s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor na Uiko itd. Laf.tno moderno hopaliiče, eno izmed najboljših ra Jadranu, takoj pred hotelom. — Izvrstna kuhinja 1 Cene zmerne 1 Velika auto-garaža. Najtopleje se priporoča

Alojzij Beranek prej lastnik restavracije „KOLO" v Zagreba.

Naročila za sobe in Informacije se priporoča rekomandirati. 7&4*a

Naša nad vse ljubljena ia skrbna mati, oziroma stara mati in tašča, gospa

Odlikovan na vseh svetovnih razstavah,

Ime VLAHOV in njegova ETIKETA sta zakonito zaščitena v vseh državah sveta. Tvornica R. VLAHOV proizvaja vedno isto vrsto in postopnost svojih specialitet kakor v predvojni dobi.

jo umrla danes v novomeški bolnici po težki operaciji, pre-videna s sv. zakramenti.

Togreb bo v petek dne 13. junija ob 6. uri popoldne na novomeško pokopališče.

Dragi rajnici bodi ohranjen blag spomin!

V Žužemberku-Beograda, dno 11. jnuija 1924.

Globoko žalujoči rodbini: 2908» Zamejfc in Bradaška.

registr. zadruga z omejeno zavezo

Pi3arna v Ljubljani, Tržaška cesta 8t. 2

TehnISko vodstvo z oliiEStveno-avtorlzlrar.ini

Gradbenim Inžonjerjcm. Projektira In Izvršuje vsa v etavbona h inženjersko stroko spadajoča dela.

Delo solidnol Cene konkurenSnel

Sv, Petra cesta St. 43.

Telefon Stev: 19, 20 in 179

Bmjtnl Bailtvi

ESKONTNA

AfaSijacija Hrvatske eskornptne banke v Zagrebu "1P1

io -sr TažrVnsjB*© a ti* ©Is o spadajoče posle saajlk'Mlsa.mitia©j©

BSB

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh