logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ

89,8 »98,2 »10413

Natisnjenih: 12.000 izvodov

Ptuj, četrtek, 13. februarja 2003 / letnik LVI / št. 6 / odgovorni urednik: Jože Smigoc / cena: 250 SIT

TA TEDEN / ta teden

L

Veliko ljubezni - malo porok

eto je naokoli in spet je tukaj ... kaj? D'ragi fantje in punce, vsi zaljubljeni, posebej pa še isti, ki to več niste ^ - valentinovo trka na vrata. Treba bo zaviti v cvetličarno in slaščičarno, da se praznik razcveti in posladka, kot se za ljubezen spodobi. Potem pa je prazniku lepo dodati še malce lastne iniciative, si izmisliti kakšno posebno presenečenje, malo romantike, ščepec leporečja, globok pogled v oči in uspeh je zagotovljen. Vendar je na tem mestu potrebno tudi malce opreznosti, sicer se lahko kaj hitro znajdete pred matičarjem. No, pred leti bi se, danes pa je vse drugače.

Znano je, da število porok doma in po svetu drastično pada, če smo malce pikri - število zlatih porok in porok homoseksualcev bo kmalu preseglo število porok heteroseksualnih parov. Pa da ne bo pomote, prav vseeno mi je, kakšna je poroka, samo da je veselo in da se imajo ljudje radi. V Ormožu se v zadnjih letih to dogaja vse redkeje. Odkar so ukinili tuljenje siren vsako soboto, se razveselim vsakega trobljenja avtomobilov, ki oznanja, da so ljudje še za hece in so pripravljeni tvegati več, kot današnji stil življenja od njih zahteva.

Pristojni organi so mi prijazno odstopili zelo zanimive podatke, po katerih je bilo v 70. letih na območju UE Ormož v povprečju 140 porok na leto. V 80. letih so ljudje spoznali zablodo in knjige beležijo le še 98 porok. V 90. se je v povprečju na leto poročilo 58 parov. Leta 2000 ni bilo milenijskega buma in da je dahnilo le še 50 parčkov, naslednje leto trije več in lani smo na Ormoškem pristali na poraznih 40 porokah.

Satiriki bodo rekli: glej, končno so ljudje prišli k pameti! Meni pa se kar nekako toži po vsej tisti beli kvazi romantiki, ki bo, kot je videti tudi v naših tradicionalno obarvanih krajih postala vse bolj čudna izjema kot zlato pravilo.

ORIGINALNI NADOMESTNI DELI*

0 vozila

ceneie

Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL; 02 / 788 11 60, 02 / 788 11 72

pmt

Kopalnice z navdihom.

20 LET TRADICIJE

l!

PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70

KEOR d.0.0., Zrkovska ci

J

Za valentinovo bomo največ povedali s cvetjem ...

Foto: Majda Goznik

SREDNJE SOLE / informativni dnevi

V razpisu veliko novosti

Jutri in v soboto bodo učenci osmih in devetih razredov osnovne šole obiskali tiste srednje šole, kamor jih ženejo interesi po nadaljnjem srednjem šolanju. V Sloveniji osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 23.820 učencev in učenk, od tega 1202 devetošolcev in devetošolk, lahko pa bodo kandidirali na skupno 28.994 vpisnih mest na srednjih šolah. Lani je 24.105 učencev in učenk kandidiralo za 32.163 vpisnih mest.

Tudi v Šolskem centru na Ptuju in na Gimnaziji Ptuj so se dobro pripravili na informativne dneve.

Novosti v letošnjem razpisu, ki so povezane z šolami na Ptuju:

Na področju srednjega pokli

cnega izobraževanja se razpisujejo prenovljeni program: administrator (nadomešča podjetniško poslovanje, poklic poslovni tajnik), model skupnega izvajanja programov srednjega poklicnega izobraževanja v strojništvu, kmetijski mehanik.

KLOPCE / mocno onesnažena pitna voda

Vodovod zaprli, vodo dovažajo

Zima je krajane Klopc, naselja s štiridesetimi hišnimi številkami in okoli 150 prebivalci na skrajnem vzhodnem robu mestne krajevne skupnosti Alfonz Šarh Slovenska Bistrica neprijetno presenetila še z onesnaženo voda iz vaškega vodovoda, ki ima zajetje pri Kalšah na Pohorju. Kot povedo krajani Klopc, se takšno onesnaženje vode ni zgodilo prvič, saj imajo občasne probleme s pitno vodo že dve leti.

Sanitarni inšpektor Milan Zavasnik je dal v nedeljo zapreti vaški vodovod in prepovedal vsakršno uporabo te vode, močno onesnažene z gnojnico, tudi za tuširanje in pranje. Zato se je v nedeljo zjutraj sestal štab CZ za občino Slovenska Bistrica in po poročilu sanitarnega inšpektorja je bilo ugo-

tovljeno, da je voda na tem območju hudo oporečna, zato so takoj dali obvestilo po radiu in do nadaljnjega prepovedali njeno uporabo. Nato so v gasilskih društvih Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica in Zgornja Polskava organizirali prevoze pitne vode z gasilskimi cisternami, ki jo v nase-

lje vozijo trikrat dnevno, po potrebi pa še večkrat.

Na sestanku v ponedeljek dopoldan sta bila prisotna dva krajana Klopc, sanitarni inšpektor, direktor Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica s tremi strokovnimi sodelavci ter predsednica krajevne skupnosti Alfonz Šarh. Dogovorjeno je bilo, da bodo krajane oskrbovali z vodo s cisternami največ dva tedna, v tem času pa poskušali zaplet rešiti vsaj kratkoročno. Gre za neposredni vnos vode v obstoječi rezervoar ali pa v sosednjega in potem bodo to vodo spustili v omre-

žje.

O dolgoročni rešitvi pa se bodo pogovarjali na zboru krajanov na Klopcah, ki bo v nedeljo, kjer se bodo morali odločiti, ali bodo predali svoj vodovodni sistem, sedaj z njim upravljajo sami, v upravljanje Komunalnemu podjetju Slovenska Bistrica ali ne. Od tega sklepa in dogovora bodo odvisne vse kasnejše aktivnosti glede urejanja tega vaškega vodovoda, da ne bi prišlo v prihodnje do podobnih problemov, s kakršnimi se ubadajo sedaj.

VT

Na področju srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja se razpisujejo prenovljeni programi elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik, elektrotehnik računalništva, elektrotehnik telekomunikacij in strojni tehnik.

Na področju poklicno - tehniškega izobraževanja se razpisujejo novi oz. prenovljeni programi strojni tehnik, elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik in ekonomski tehnik.

Razpisujejo še nov poklicni tečaja elektrotehnik računalništva.

Na področju srednjega poklicnega izobraževanja je največja novosti model skupnega izvajanja programov srednjega poklicnega izobraževanja v strojništvu. Ta omogoča enak standard za šolsko in dualno obliko izobraževanja, enoten obseg in vsebino splošnoizobraževalnega dela programov, skupno izvajanje temeljnih strokovno - teoretičnih predmetov in praktičnega pouka ter praktično usposabljanje v šoli oz. v delovnem procesu.

Na novo bo začela delovati gimnazija v Slovenski Bistrici, na ormoški gimnaziji pa končuje šolanje že druga generacija maturantov.

Informativni dnevi bodo potekali tudi na visokih šolah, in sicer za dijake, ki končujejo srednjo šolo.

Franc Lačen

"ZIHER"

plaalo na obroke

tel 743 08 10 I tel 743 08 151

BREZPLAČNA PRILOGA

GOSPODARSTVO

KIDRIČEVO: Boxmark Leather prisiljen odpuščati

STRAN 3

[OLSTVO

ŽETALE: Minister Gaber z ravnatelji osnovnih Šol

STRAN 3

DOMA IN PO SVETU

PO SLOVENIJI

SLOVENIJA PREJELA PRISTOPNO POGODBO

Slovenija je od evropske strani prejela pristopno pogodbo, ki so jo države članice EU v dokončni obliki potrdile minuli teden. Slovenska vlada je imela do danes čas, da v Bruselj posreduje še morebitne pripombe ali poda soglasje k besedilu. Slovenija in ostalih devet držav, ki naj bi v EU vstopile 1. maja 2004, bodo po načrtih pristopno pogodbo z unijo podpisale 16. aprila 2003 v Atenah.

V ZAVEZNIŠKI PRORAČUN PRVO LETO 1,6 MILIJONA EVROV

Slovenski premier Anton Rop je po pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom prvič razkril načrtovani obseg sredstev, ki ga bo Slovenija skladno z dogovorom iz pristopnih pogovorov kot članica prispevala v tri zavezniške proračune. "V prvem letu članstva, to je letu 2004, bo Slovenija prispevala 1,6 milijona evrov, v letu 2005 pa 2,5 milijona evrov," je dejal Rop.

JANUARJA ZNOVA VISOKA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Lani smo imeli v Sloveniji rekordno sedemodstotno rast porabe električne energije, povpraševanje pa narašča tudi letos. Januarska poraba električne energije je dosegla 1,74 milijarde kilovatnih ur, kar je 5,7 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Odjem se je občutno povečal predvsem s strani neposrednih odjemalcev, ki so januarja skupaj prevzeli 223,8 milijona kilovatnih ur oz. skoraj 34 odstotkov več kot januarja lani. Odjem distribucijskih podjetij pa je znašal 850,4 milijona kilovatnih ur in ostal na približno enaki ravni kot enak mesec lani, so sporočili iz Elektro-Slovenije.

V VELENJU SE POSLAVLJAJO OD UMRLIH RUDARJEV

V Kulturnem domu Velenje je v ponedeljek potekala žalna seja za umrlima rudarjema, ki sta življenje izgubila v nesreči v velenjskem premogovniku. Žalni zbor sta nagovorila predsednik uprave premogovnika Evgen Dervarič in minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, ki sta poudarila, da je kljub sodobni tehniki boj z naravo včasih nemogoč. Žalne seje so se udeležili poleg svojcev umrlih in ponesrečenih rudarjev tudi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Borut Pahor, minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski ter prometni minister Jakob Pre-sečnik. Pogreb je bil na pokopališču v Podkraju pri Velenju.

PO SVETU

VRH EU O IRAKU BO 17. FEBRUARJA

Grški premier Kostas Simitis je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil, da bo iraškemu vprašanju posvečen izredni vrh Evropske unije, ki bo potekal 17. februarja v Bruslju. Šefi držav se bodo predvidoma sestali v ponedeljek zvečer, pred tem pa bodo zunanji ministri petnajsterice na neformalnem sestanku poskušali uskladiti različna stališča držav članic povezave do rešitve iraške krize. "Potrebno je izmenjati stališča," je ob tem poudaril Simitis in dodal, da mora Evropa govoriti z enim glasom, saj lahko le tako vpliva na razvoj dogodkov. Morebitne udeležbe 13 kandidatk za članstvo v uniji - tudi Slovenije - na vrhu unije sicer Simitis ni omenjal.

PARIZ, MOSKVA IN BERLIN ZA OKREPITEV INŠPEKCIJ V IRAKU

Francija, Rusija in Nemčija so danes sprejele skupno deklaracijo, v kateri pozivajo k nadaljevanju in bistveni okrepitvi inšpekcij v Iraku, je na skupni novinarski konferenci z ruskim kolegom Vla-dimirjem Putinom povedal francoski predsednik Jacques Chirac. "[e obstaja alternativa vojni, o tem smo prepri~ani. Uporaba sile ne more biti drugega kot zadnje sredstvo proti Iraku," je po poro~anju francoske tiskovne agencije AFP {e povedal Chirac.

BUSH RAZOČARAN NAD ODNOSOM FRANCIJE DO NATO

Ameri{ki predsednik George Bush je v ponedeljek zve~er izrazil razo~aranje zaradi odnosa Francije do zveze NATO, in poudaril, da je tak{no obna{anje "kratkoro~no" in bo imelo negativne posledice za zavezništvo. "Razo~aran sem, da Francija ne želi pomagati državi, kot je Tur~ija," je po sre~anju z avstralskim premierom Johnom Howardom dejal Bush in dodal, da odlo~itve Francije ne razume, poro~a francoska tiskovna agencija AFP Bush je kljub temu poudaril, da je Francija že dolgo ameriška prijateljica in da bodo ZDA z njo še naprej sodelovale.

RAZLIČNI ODZIVI NA FRANCOSKO-NEMŠKI NAČRT ZA REŠITEV IRAŠKE KRIZE

Nizozemski zunanji minister Jaap de Hoop Scheffer je v torek izrazil obžalovanje, da so se francosko-nemške zamisli za rešitev krize v Iraku pojavile v medijih. Nizozemska je prepri~ana, da bi morali stopnjevati pritisk na iraškega predsednika Sadama Huseina, ne pa govoriti o novem mirovnem na~rtu. Medtem pa je predsednik Evropske komisije Romano Prodi na~rt podprl, prepri~an je, da gre "v pravo smer", podporo pa je izrazila tudi Nova Zelandija, poro~ajo tuje tiskovna agencije.

V PRIMERU VOJNE V IRAKU SPROSTITEV DOLOČIL O PRORAČUNSKEM PRIMANJKLJAJU V EU

Evropska unija bi utegnila v primeru morebitne vojne v Iraku sprostiti dolo~ilo pakta o stabilnosti in rasti, ki dovoljen prora~un-ski primanjkljaj držav ~lanic evroobmo~ja omejuje na tri odstotke bruto družbenega proizvoda (BDP), piše britanski ~asnik Financial Times. O tem naj bi namre~ razmišljale Francija, Nem~ija in Velika Britanija, ki nameravajo svoj predlog posredovati vsem finan~nim ministrom EU, ~e bo Varnostni svet Združenih narodov odobril drugo resolucijo, ki bi dovoljevala napad na Irak, še piše FT.

sta

SP. PODRAVJE IN PRLEKIJA / trstenjakova ustanova pomaga

Štipendije in sofinanciranje projektov

Ko so pred nekaj leti ustanovili Ustanovo akademika dr. Antona Trstenjaka, se je gotovo odprlo novo poglavje v razvoju Slovenskih goric, Prlekije in Haloz, kajti ravno sredstva iz omenjene fundacije so v veliki meri pripomogla pri {olanju in {tudiju {tevilnih {tudentov, magistrov, doktorjev znanosti in drugih nadarjenih ljudi s tega obmo~ja.

Znano je namreč, da je Ustanova akademika Trstenjaka bila ustanovljena zlasti za trajni namen {tipendiranja podiplomskega {tudija (specializacija, magisterij, doktorat) kandidatov iz Prlekije, Haloz in Slovenskih goric, njeni donatorji pa so različna podjetja, občine ter tudi ustanove in posamezniki predvsem z obmo~ja med 'spodnjim tokom Drave in Mure'.

Ob tem, da je s {tipendijami pomagala in pomaga kandidatom na podiplomskih {tudijih, pa je Trstenjakova ustanova bistveno pomagala in pomaga pri izdaji {tevilnih znanstvenih del, {tudij, raziskav, organizaciji naj-različnej{ih simpozijev in podobno, vse to pa je namenjeno kot pomoč razvoja območja, od koder izhaja pokojni akademik Trstenjak, kajti kot je sam vedno

poudarjal, brez znanja in brez strokovnjakov ni razvoja nekega območja.

V Trstenjakovi ustanovi, ki ji predseduje ravno tako Prlek mag. Milan Lovrenčič, njen iz-vr{ni direktor je Du{an Gerlovi~, predsednik {tipendijske komisije pa dr. Anton Hamler, in iz katere je sredstva za podiplomski {tudij in podobne projekte koristilo že okoli 80 kandidatov, so tudi za leto{nje leto objavili razpis za podelitev {tipendij in sofinanciranje projektov ter brezobrestno kreditiranje. Za sofinanciranje podiplomskega {tu-dija ali projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, {port ... )

pa se lahko prijavijo kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi {tu-dijskimi rezultati ali vi{jo {tudij-sko stopnjo pred nižjo oz. dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Vsi interesenti se bodo morali prijaviti najpozneje do 31. marca letos, kajti prepoznih in nepopolnih pro{enj sploh ne bodo obravnavali.

Razpis je bil objavljen tudi v prej{nji {tevilki Tednika.

Oste Bakal

EVROPSKA UNIJA IN MI

Zaposlovanje, potni listi

Vstop nase države v Evropsko unijo bo v vsakdanje življenje zagotovo vnesel ve~ sprememb. Mnogi, ki jih je že danes strah pred izgubo zaposlitve ali pa to se is~ejo, si z vstopom v EU obetajo nove možnosti, predvsem pa delo in temu primerno pla~ilo. Ali nam bo EU prinesla vse to?

Možnosti so, vsaj za Slovence in Slovenke. Iz zgodovine je namreč znano, da smo Slovenci "cenjeni" delavci. Spomnite se samo tistih, ki so v prej{njem stoletju migrirali na tuje, bodisi v ZDA, Avstralijo ali Zahodno Evropo. Številni, tudi brez znanja tujih jezikov, brez česar danes ne gre več, so uspeli, nekateri izmed njih pa postali celo vidni strokovnjaki na različnih področjih. Ker pa se zgodovina vselej ponavlja, so strahovi odveč. Prav tako kot pred menjavo "novega" slovenskega potnega lista, ki naj bi veljal, dokler vam ne poteče.

Bralko Mojco iz Ptuja zanimajo možnosti zaposlovanja v EU, predvsem tiste, ki jih bomo ob vstopu v Unijo deležni Slovenci. Sama je brezposelna in kljub univerzitetni izobrazbi dela ne dobi, vsaj izobrazbi primernega ne. Ker pa je {e mlada, si je delo pripravljena poiskati tudi izven Slovenije, je {e zapisala.

Mojca bo gotovo vesela informacije, da lahko v Evropski uni-

ji v skladu z na~elom prostega pretoka oseb vsak državljan kandidira za delo v drugi državi ~lanici EU, in to pod enakimi pogoji kot državljan tiste države; izjeme so le na podro~ju javnih služb. Prvo novico bi lahko ozna~ili za dobro, drugo, ki ji sledi, pa manj ugodno. Nekatere ~lanice petnajsterice so namre~ zaradi bojazni pred cenej{o delovno silo iz držav kandidatk v pogajanjih na tem podro~ju zahtevale dolo~eno prehodno obdobje. To z drugimi besedami pomeni, da v ~asu od dveh do sedmih let, kolikor bo pa~ trajalo prehodno obdobje, v novih ~lanica {e ne bo veljala evropska zakonodaja, ampak bo za pretok delovne sile veljal dosedanji sistem v Sloveniji. Čeprav se slovenski pogajalci s tem v Bruslju niso strinjali, saj ni pri~akovati, da bi Slovenci po vstopu množi-~no iskali delo v drugih državah EU, so zaradi vztrajanosti ~lanic EU in strategije pogajanj pristali na prehodno obdobje. Po preteku tega obdobja naj bi imeli Slovenci in Slovenke pri zapos-

lovanju enake možnosti kot drugih državljani EU.

Slovenski državljani pa lahko že danes na osnovi Evropskega sporazuma med Slovenijo in EU v katerikoli ~lanici EU opravljajo dejavnost kot samozaposleni oziroma ustanovijo podjetje pod pogoji, kot jih dolo~a zakonodaja države, v kateri se nameravajo samozaposliti ali ustanoviti podjetje. Sicer pa bomo imeli kot evropski državljani v EU pravico do priznanja poklicnih kvalifikacij, dostop do informacij o zaposlitvenih možnostih v drugih ~lanicah EU. Iskalci zaposlitve bodo lahko v državah EU ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pridobili tudi socialne pravice, kot veljajo v posamezni državi, vendar pa se te po vsebini med državami razlikujejo. Dodatne možnosti za odpiranje novih delovnih mest ob vstopu Slovenije v EU se kažejo tudi na podro~ju pridobivanja sredstev iz strukturnih skladov, katerih skupna naloga je zmanj{evanje razlik v življenjskem standardu med ljudmi in regijami EU. Pomembno vlogo naj bi tu odigral Evropski socialni sklad s sredstvi za izvajanje evropske strategije zaposlovanja. (Vir: Urad vlade RS za informiranje)

tednikova anketa

Kaj o vstopu v ĚU in NATO menijo na Ormo{kem?

Stanko Medik, Frankovci: V

evropsko unijo bo treba slej ko prej in v tem ne vidim nič slabega. To je potrebno za dobro gospodarsko sodelovanje. NATO pa je že druga zgodba. Poslušam debate in si nikakor ne morem ustvariti mnenja. Za EU pravim ja, glede NATA pa sem v dilemi.

Ivan Meško, Mihovci: Sem za pristop Slovenije k EU. To bo imelo pozitivne posledice na ureditev meja in podobno. O NATU pa povem le to: vojske, orožja in

vojn smo že siti.

Marjetka Rotar, Obrež: Če bo

v Evropski uniji res vse tako, kot nam sedaj pravijo, da bo, bo prelepo, da bi bilo lahko res. Sem za vstop Slovenije v EU, sem pa proti NATU.

Blaga Vaupotic, Ormož: Vstop Slovenije v EU je vsekakor potreben. Ali pa bo to imelo pozitivne ali negativne posledice, pa je drugo vprašanje. Najbrž se bo na nekatere stvari odrazilo pozitivno, na nekatere negativno.

Sem pa proti vstopu Slovenije v NATO, ker nas čakajo veliki stroški, naši vojaki bi morda morali sodelovati v akcijah v drugih državah in sploh ni jasno, v kolikšni meri bomo sploh o vsem tem lahko odločali sami.

Jožica Perša, Loperšice: Ne vem, ali je za Slovenijo dobro, da vstopi v EU. Pa tudi NATO po mojem mnenju ne prinaša nič dobrega. Počakajmo, pa bomo videli.

Jože Lukman, Podgorci: Mislim, da vstop Slovenije v EU ni najboljša poteza. Komaj smo se osamosvojili, pa že rinemo v nove zveze. NATO pa je še slabše. [e vedno ne vemo, koliko nas bo to stalo, govorijo o velikem denarju.

vki

Stanko Medik, Ivan Moško, Marjetka Rotar, Blaga Vaupotic, Jožica Perša in Jože Lukman. Foto: vki

Ste za vstop Slovenije v Evropsko unijo?

ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si

Odgovori na zadnje vprašanje: Ste za vstop Slovenije v zvezo NATO?

NE 46%

Bralec Uroš iz Slovenske Bistrice nam je zastavil kratko vpra{anje. Zanima ga, ali bomo morali z vstopom v EU zamenjati tudi nove potne liste.

Strah pred tem je odve~. Sprejem novega zakona o potnih listinah RS in sprememba listine sta bila potrebna zaradi nujnosti uskladitve slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Z novim potnim listom, izdanim lani, lahko potujemo v 78 držav brez vizuma, uporabljamo pa ga lahko tudi za dokazovanje istovetnosti in državljanstva tako doma kot v tujini. Ve~ina držav zahteva potni list, ki je veljaven {e najmanj tri oziroma {est mesecev. Z vstopom v EU potnih listov ne bo treba zamenjati. Veljali naj bi namre~ tako dolgo, kot je v njih zapisano. Res pa je, da bo naslednji potni list spet nov. (Vir: Ministrstvo za notranje zadeve RS)

Ob koncu {e ta zanimivost. Slovenci so glede na javno-mnenjske raziskave naklonjeni vstopu Slovenije v EU. Anketo na to temo smo na spletnih straneh na{e medijske hi{e (www.radio-tednik.si) opravili tudi mi. Na vpra{anje "Ste za vstop Slovenije v Evropsko unijo?" se jih je za vstop izreklo 71 odstotkov, proti jih je bilo 25 odstotkov, 4 odstotki sodelujo~ih v anketi pa {e ne ve, zato se niso izrekli ne za ne proti.

Vprašanja za rubriko "Evropska unija in mi" sprejemamo na naslovu Radio Tednik, d.o.o., Rai~eva 6, 2250 Ptuj s pripisom Evropska unija in mi, ter na elektronskem naslovu: nabiralnik@radio-tednik.si!

Pripravila: Anemari Kekec

-k-k-k

AKTUALNO

ZETALE / minister gaber z ravnatelji osnovnih sol

Najpomembneiši sta osebnost in znanje

V petek je na pobudo poslanca državnega zbora Antona Butolena obiskal Haloze in Dravsko polje minister za {ol-stvo, znanost in {port dr. Slavko Gaber. V osnovni {oli @etale se je pogovarjal z ravnatelji osnovnih {ol iz @etal, Podlehnika, Vidma pri Ptuju, Cirkulan, Maj{perka, Cir-kovc in Kidričevega. Pogovoru so prisostvovali tudi župani iz teh občin.

Ministra je zanimal dosedanji proces uvajanja devetletne šole ter priprave na devetletko tistih šol, ki tega programa {e niso za~-ele, morajo pa preiti na devetletko v naslednjem šolskem letu. Najdalje od povabljenih šol dela po programu devetletke šola v Kidri~evem, ki s svojim mentorskim delom pomaga ostalim šolam pri odpravljanju težav in ravnatelji so to sodelovanje pohvalili kot vzorno. Ob Ki-dri~evem delajo po devetletnem programu Cirkulane z Zavr~em, v tem šolskem letu pa so se jim pridružili še šoli Videm s podružnicama v Leskovcu in Se-lih ter Žetale. Cirkovce bodo z dograditvijo nove ve~namenske dvorane imele ustrezne prostorske pogoje za devetletko, ve~ji prostorski problemi pa bodo v Majšperku in Podlehniku.

Ravnatelji so izkušnje v deve-tletki ocenili kot pozitivne, nakazali pa tudi nekaj problemov, ki se na šolah pojavljajo v zvezi z diferenciacijo in nivojskim poukom, ko zaradi majhnega števila u~encev ni mogo~e organizirati ve~ kot dva nivoja, pojavljajo pa se tudi problemi v zvezi z mentorji. Ravnatelji so opozarjali, da jim ob poslovodenju šol zmanjkuje ~asa za pedagoško delo, ki pa naj bi bilo poglavitno za ravnatelja šole.

Tudi šole, ki še niso prešle na devetletko, so vsebinsko, programsko na to pripravljene, organizacijsko pa bo veliko problemov. Ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgec je opozoril na probleme v zvezi z organizacijo pouka, saj so nameravali v naslednjem šolskem letu voziti ~etrte razrede v podružni~ni šoli v Stoperce in na Ptujsko Goro, a se starši majšperških otrok že razburjajo in ho~ejo to prepre~-iti, ravnatelja podlehniške šole Vekoslava Frica pa skrbi ponovna uvedba dvoizmenskega pouka na šoli, ko so komaj v tem šolskem letu prešli na eno izmeno. Sploh so v Podlehniku imeli smolo pri posodabljanju šole, saj so že bili predvideni za adaptacijo že v skupni ob~ini Videm, ko so bili po republiškem planu na 38. mestu, pa se je spreminjala ob~ina in so zdrsnili na tri-števil~no mesto.

Minister, ki je osebno prevzel vodenje koordinacije za deve-tletko, je ugotavljal, da je sedanje stanje pri uvajanju spodobno in da so šole pri uvajanju pokazale veliko samoiniciativnosti. Opozoril pa je, da mora devetletka kot prijazna šola ob oblikovanju u~en~eve osebnosti poskrbeti tudi za ustrezno znanje u~encev, ker se bo sicer pokazala devetletka kot velika

Silvestra Klemenčič, ravnateljica šole v Žetalah, dr. Slavko Gaber, minister za {olstvo, Anton Butolen, poslanec državnega zbora, in Nataša Gergeš Ledinek, tiskovna predstavnica ministrstva za šolstvo, na pogovoru z ravnatelji osnovnih šol v Žetalah. Foto: Fl

napaka. Šola torej mora doseči ustrezno znanje učencev in mora privzgojiti u~encem ustrezne delovne navade brez popu{č-anja.

Ministra je posebej zanimalo, za katere izobraževalne vsebine se učenci v devetletki odločajo oziroma katere šola ponuja. Posebej je apeliral, da se vključujejo tudi kulturne, tehnične vsebine, pa etika in verstva, pri tujih jezikih pa bi kazalo uvesti tudi druge svetovne jezike, ne zgolj angleščino in nemščino.

Minister je dejal, da si bo ministrstvo prizadevalo, da se tudi sistem osnovne šolstva dereguli-ra in bi šole pri financiranju dobile tudi določeno avtonomijo, kar bi stimuliralo šolsko organizacijo.

Padanje števila otrok v Sloveniji je velik problem in v šolstvu se lahko pojavijo veliki kadrov-

ski problemi oziroma tudi presežki delavcev.

Minister Gaber od šol tudi pričakuje, da bodo postale, če to že niso, krajevni centri zbiranja mladih kot druga oblika centrov interesnih dejavnosti; šole popoldne ne smejo biti zaprte, telovadnice morajo služiti svojemu namenu in šole morajo biti tudi centri izobraževanja odraslih (računalništvo, tuji jeziki). Programe delovanja teh centrov bodo pripravili na ministrstvu skupaj z Uradom za mladino. Mlade je potrebno tudi z organiziranimi aktivnostmi odvračati od slabih navad in razvad, ki jih prinaša sodobni čas.

V nadaljevanju obiska si je minister dr. Slavko Gaber ogledal še šolo v Majšperku ter se udeležil odprtja nove večnamenske dvorane v Cirkovcah.

Franc Lačen

KIDRIČEVO / boxmark leather prisiljen odpuščati

Zaiasno brez dela 40 delavk

V podjetju Boxmark Leather, ki je po {tevilu zapolenih s trenutno 1560 delavci v občini Kidričevo na prvem, v Sloveniji pa na 7. mestu, po besedah direktorja Bojana Vaude že čutijo posledice rožljanja z orožjem v Ameriki, saj so po novem letu doživeli precej{en upad proizvodnje in zmanj{-anje naročil, zaradi česar so prisiljeni poseči po najbolj bolečem dejanju - začasnem odpu{čanju delavk.

Sicer pa direktor podjetja Bojan Vauda sedanje težave, ki so po njegovem mnenju prehodnega zna~aja, takole ocenjuje: "Kot vsako leto doslej smo tudi letos okoli novega leta doživeli manjšo krizo zaradi upada proizvodnje oziroma zmanjšanja naro~il naših poslovnih partnerjev. Le-

tošnje leto pa smo kljub nekim zagotovilom, da se to ne bo zgodilo - najbrž gre za posledico rožljanja z orožjem v Ameriki -žal doživeli precejšnje zmanjšanje naro~il. Kot dobri gospodarji smo takoj ukrepali in prva predvidevanja so na osnovi naših izra~unov kazala na to, da bi

zaradi tega morali iz neposredne proizvodnje odpustiti skupaj okoli 100 delavk. V zadnjem času pa se je stanje vendarle nekoliko popravilo in bomo zaradi zmanjšanja števila naročil in posledično tudi proizvodnje prisiljeni začasno poslati domov okoli 40 delavk. Žal drugače ne gre, če pa se bo stanje izboljšalo, bodo prav te delavke imele prednost pri ponovnem zaposlovanju."

Je tudi v obratu na Hrvaškem manj naročil?

"Žal da. Tudi na Hrvaškem, kjer je trenutno zaposleno okoli 400 delavk in delavcev, smo

tako kot v Kidričevem prisiljeni čimprej ukrepati, o številu tistih, ki bodo ostali brez dela, pa zaenkrat še ne morem govoriti."

Kakšno pa je sodelovanje z novim županom občine Kidričevo? V pogovoru za Tednik je povedal, da sta že navezala stike.

"Res je in moram rečim, da sva z novim županom Zvonimirjem Holcem pričela zelo dobro sodelovati. Če bo tako naprej, kaže, da bo sodelovanje bistveno boljše kot s prejšnjo občinsko garnituro. Ne glede na težave, ki jih imamo, potekajo pogovori o najemu zemljišč, ki bi jih uporabili za parkiranje vozil pri nas zaposlenih. S parkiranjem imamo namreč velike težave in to bi bila rešitev."

M. Ozmec

SLOVENSKA BISTRICA / vpis v srednjo šolo

Jeseni {e gimnazijski program

"Odločanje o nadaljnjem {olanju mladega človeka je zahtevno in odgovorno delo," je v knjižici Vpis v Srednjo {olo Slovenska Bistrica 2003/2004 zapisala ravnateljica mag. Iva Pučnik - Ozimič. Kljub temu da je njihova {ola mlada, ustanovljena jjulija 1999, se lahko že pohvalijo z mnogimi uspehi in izku{njami, ki so jih v tem času dosegli s prizadevnim delom.

V Srednji šoli Slovenska Bistrica si v dveh programih — ekonomski tehnik in trgovec -nabira u~enost 470 dijakov, razporejenih v 16 oddelkih, letos pa imajo prvih 66 maturantov, šolanje pa zaklju~uje tudi druga generacija 58 trgovcev.

Na Srednji šoli Slovenska Bistrica pa se že z vso resnostjo pripravljajo na novo šolsko leto 2003 — 2004, ko bosta ob dveh oddelkih programa ekonomski tehnik, enem oddelku programa trgovec in enem oddelku po-klicno—tehniškega programa

ekonomsko—komercialni tehnik (tri plus dva za trgovce), še dva oddelka programa splošne gimnazije. Vseh dijakov bo v novem šolskem letu približno 500, razporejeni bodo v 17 oddelkih, za njihovo znanje in drugo bo skrbel 45-članski profesorski zbor. Prav gimnazijski program bo brez dvoma zanimal mnoge učence osmih razredov in tudi njihove starše ne samo na območju občine Slovenska Bistrica, temveč širše.

Informativna dneva bosta tako kot povsod po Sloveniji 14.

in 15. februarja.

V knjižici Vpis v Srednjo šolo Slovenska Bistrica 2003 — 2004 je med drugim narisan zemljevid mesta, kjer je obkrožena sedanja lokacija srednje šole na Partizanski cesti in nova, znotraj območja slovenjebistriške vojašnice. Ravnateljica mag. Iva Pučnik — Ozimič je omenila, da bodo gradnjo srednje šole z visokim prostorskim standardom na površini 4000 kvadratnih metrov (skupaj s telovadnico) na omenjeni lokaciji pričeli v kratkem. Računajo, da bodo dijaki večji del novega šolskega leta še preživeli na sedanji lokaciji, od septembra 2004 pa bo pouk zanesljivo potekal v novi šolski zgradbi.

Vida Topolovec

LJUTOMER / druga seja občinskega sveta

Darja Odar -nova podžupanja

Na dnevnem redu druge seje novoizvoljenega ljutomerskega občinskega sveta je bilo deset točk, v ospredju pa so bila imenovanja podžupanje občine Ljutomer ter {tevilnih komisij, odborov in svetov javnih zavodov.

Za podžupanjo ob~ine Ljutomer je bila s 15 glasovi za ter štirimi proti potrjena Darja Odar iz Ljutomera, univerzitetna diplomirana psihologinja in ~lanica LDS. Odarjeva bo delo podžupanje opravljala nepoklicno.

Nekateri ~lani ljutomerskega ob~inskega sveta, predvsem Franc Makoter, Maksimiljan Gošnjak (oba Lista za razvoj mesta in vasi) ter Daniel Smodiš (Nova Slovenija), so se spraševali, kako bo lahko Odarjeva združevala pomembno delovno mesto v tekstilnem podjetju Mura ter delo podžupanje ob~-ine Ljutomer, vendar jim je Odarjeva odgovorila: "Tudi v preteklosti sem že opravljala številna dela v politiki, predvsem v popoldanskem in ve~-ernem ~asu, tako da menim, da bom tudi delo podžupanje opravljaljala z vso zavzetostjo."

V preteklem štiriletnem mandatu je imel župan ob~ine

Ljutomer Jožef Špindler podžupana ter podžupanjo, tokrat pa se je odlo~il le za podžu-panjo. Župan je med drugim dejal, da je novega direktorja tekstilnega podjetja Mura iz Murske Sobota Boruta Meha obvestil, da bo Odarjeva v ob~-ini Ljutomer opravljala delo podžupanje, ta pa temu ni nasprotoval.

Dalj ~asa so se ~lani ljutomerskega ob~inskega sveta zadržali pri imenovanju raznih komisij, odborov ter svetov javnih zavodov. Predvsem ~lani opozicije so imeli na sestavo komisij, odborov ter svetov številne pripombe. Menili so namre~, da je koalicija pri razdeljevanju predsedniških ter podpredsedniških mest svojim ~lanom pretiravala. Kljub številnim negodovanjem so bili odbori, predvsem z glasovi ~lanov koalicije, tudi sprejeti.

Miha [o{tari~

Kiamnoseštvo

(DanieCVrbcmcic s,p.

MoŠKAnici 114B, 2272 coriînica, tel.: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:

Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043

• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.

ercator

Ugod

od 3.2. do 313. 2003

HRENOVKE ,

cena za kg, ABC, Pomurka

PIŠČANČJA SALAMA EXTRA

cena za kg v kosu, Pivka

ŠUNKA TOAST

cena za kg v kosu, MIP, Nova Gorica

PREKAJENA REBRA 1

cena za kg, MIP, Nova Gorica '

PREKAJENA REBRA 1

cena za kg, ABC, Pomurka I

PREKAJENO PLEČE S KOŽO 1

cerm za kg v kosu, ABC, Pomurka '

MOKAŠIAJERSKA

ostra in mehka, Ikg, Intes, Maribor

MOKA HIT-MIX

i kg, Intes, Maribor

TEKOČE MILO ZA ROKE

1 liter, Afrodita, Rogaška Slatina

ŠAMPON ZA LASE IN TELO

sipek, 1 liter, Afrodita, Rogaška Slatina

999,00

790,00

970,00

.290,00

.290,00

.290,00

149,00

200,00

400,00

420,00

Ponudba velja v vseh Mercatorjevih prodajalnah z živili, v času ugodne ponudbe oziroma do razprodaje zalog.

^ Nierotítornajé^o^ši sosťísl

GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO

SLOVENJA VAS / 70 let gostinstva pri celanovih

Zadovolistvo delijo z drugimi

Sedmega februarja so v gostilni Ane Čelan v Slovenji vasi 30 praznovali 70-letnico gostinske tradicije. Ana je že tretja generacija gostilničarjev pri Čelanovih, zvesta pomočnika pri delu sta ji že tudi sin Robert in hčerka Maja. Gostilno je prevzela od očeta Rudija in mame Anice, ki sta ji še danes pomočnika, ko je treba. Sicer pa je Čelanova gostilna družinska obratovalnica, v kateri je zaposlenih še nekaj sorodnikov. Skupaj se jih za goste trudi osem. Delajo od jutra do večera, med tednom si malo odpočijejo, konci tedna pa so ponavadi zelo naporni.

Zahteve gostov so danes vedno večje, a se po najboljših močeh trudijo, da bi izpolnili pričakovanja vseh, ki jih obiščejo. Čelanova gostilna je že od nekdaj znana po tradicionalnih jedeh. Pri njih boste vedno dobili kmečki krožnik, krvavice, ajdovo gibanico, vampe, golaž, kisle juhe, telečjo obaro. Jedilnike prilagajajo letnim časom.

"Zvesti smo tradiciji, to gostje od nas pričakujejo. Na drugi strani pa je tudi res, da se po-

večuje število ljudi, ki zelo pazijo na užite kalorije, upoštevati moramo tudi njih. Povečuje se tudi število vegetarijancev. Ustregli bi radi vsem, ker imamo radi naše goste, ki jih je, ker je gostilna ob zelo prometni cesti Maribor-Ptuj-Zagreb, veliko. Zadovoljna sem, ker delam z dobrim kolektivom, ker vem, da me bosta enkrat nadomestila sin in hčerka, ki jima je gostinstvo tako rekoč v krvi, saj z njim živita že od malih nog. To je tudi

glavni motiv, da vztrajam, ne glede na napore.

V naši gostilni imamo 260 sedežev, nekaj prostora pa je tudi na vrtu. Letos bomo eno od sob preuredili v kmečko soboto; tako kot pri kvaliteti hrane se je potrebno truditi tudi pri prostoru, ki mora dihati z našimi gosti. V urejenem prostoru je tudi hrana boljša," je ob jubileju povedala Ana Čelan.

K tradicionalnim domačim jedem pri Čelanovih postrežejo tudi z doma pridelanim vinom. Oče Rudi je priznan kletar in vinar, vinograd imajo v Sedlašku pri Podlehniku. Je član Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Leta 1999 je bil proglašen za kletarja leta v občini Hajdina, na kar je še posebej ponosen.

Zadovoljstvo in uspeh so Čela-novi ob jubileju delili s številnimi prijatelji in gosti ter sorodniki,

Gostilničarki Ani Čelan sta priznanje ob jubileju izročila sekretar OOZ Ptuj Janez Rižnar (levo) in član upravnega odbora Ivan Novak (desno)

vrata so jim odprli na stežaj. Povabili so jih tudi, da skupaj z njimi sodelujejo pri odprtju dobrodelnega sklada za ob~ino Hajdina, v katerega je vsak prispeval po svojih mo~eh. Zbrana sredstva bodo namenili pomo~i potrebnim. Sklad bo stalen, s prispevki bodo lahko sodelovali vsi, ki bodo to želeli. Pri Čelanovih se zavedajo, da je potrebno sre~o in zadovoljstvo tudi deliti.

Ob jubileju Čelanove gostilne so privreli na dan številni spomini. Ni ~udno, saj je bila gostilna vrsto let središ~e vaškega dogajanja, Čelanova družina pa vpeta v številne aktivnosti, brez katerih v~asih ni bilo življenja v nekem kraju oziroma naselju. Na nek na~in je gostilna sredi-š~e družabnega življenja nekega kraja tudi danes.

MG

POLENSAK / srečanje obrtnikov in podjetnikov obcine dornava

Ne le delo, tudi druženje

V gasilskem domu na Polenšaku so se v soboto srečali podjetniki in obrtniki občine Dornava. Lansko leto so se odločili, da se bodo vsako leto srečevali na družabnem srečanju, saj ob delu potrebujejo tudi druženje. Uspelo lanskoletno srečanje jih je spodbudilo, da so ga organizirali tudi letos. Za dober obisk so zaslužni obrtniki oziroma podjetniki Vlado Nedeljko, Stanko Šegula, Jože Kekec, Dušan Masten in Branko Vajda, ki so po poslanih vabilih obiskali posamezne podjetnike in obrtnike, je med drugim na sobotni slovesnosti povedal Franc Kukovec v imenu komisije za obrt, gostinstvo, turizem in trgovino v občini Dornava. K sodelovanju so pritegnili tudi Turistično društvo Polenšak.

Zbrane je pozdravil tudi dor-navski župan Franc Šegula ter ob tej priložnosti spomnil na po-žrešnost države, ki namesto da bi spodbujala razvoj gospodarstva, le-tega skuša demotivirati na najrazličnejše načine. Do konca lanskega so olajšave za investicije znašale 40 odstotkov. od prvega januarja letos le še 20 odstotkov.

V občini Dornava si že nekaj let prizadevajo za ureditev obrtne cone. V prostorski plan je že umeščena, aktivirali jo bodo po zložbi kmetijskih zemjišč. Kme-tijci zatrjujejo, da se bo to zgodilo še letos. Ob vsem, kar Slovenijo in z njim vred vse Slovence čaka ob vstopu v EU, pa bo potrebno nenehno skrbeti tudi za identite-

to slovenskega naroda, je še poudaril dornavski župan.

V imenu Območne obrtne zbornice Ptuj je govoril sekretar Janez Rižnar ter povedal, da je občina Dornava dobro pokrita z vsemi tradicionalnimi obrtnimi dejavnostmi. Članov zbornice je z območja njihove občine 59. Ve~ pa bodo v ob~ini morali narediti na podro~ju razvoja gostinstva in turizma, saj imajo trenutno le eno gostilno s ponudbo hrane.

Drugo sre~anje obrtnikov in podjetnikov ob~ine Dornava je sovpadlo s kulturnim praznikom, zato so se še posebej potrudili pri kulturnem programu. Nastopili so otroci iz OS Polenšak, dijakinja Maja Slana,

V imenu komisije za obrt, gostinstvo, turizem in trgovino občine Dornava je na srečanju govoril predsednik komisije Franc Kukovec. Foto: MG

harmonikar David Golob in Dornavski oktet, ki ga vodi prof. Simona Zge~ Veseli~. Kulturni program je pripravila Marija Stebih, povezovalka je bila

Milena Sirc.

Na sre~anju, ki je trajalo pozno v no~, so igrali ~lani ansambla Predor.

MG

DORNAVSKACESTA.26 - 2250 PTUJ

TEL. (->-+386) 02 746 31 61. FAX (+->-386^ 02 780 90 30

SPOROČILO ZA UPORABNIKE ODVOZA ODPADKOV

Letošnja zima nas je izdatno obdarila s snegom in nizkimi temperaturami, kar povzroča veiiko težav pri izvajanju deia podjetju za odvoz odpadkov Čistemu mestu Ptuj d.o.o.

Težave nastopijo predvsem na dan, ko pada sneg in še nekaj dni po sneženju, kar pa je posledica neočiščenih (spluženih) ali slabo vzdrževanih cest. Predvsem gre tukaj za stranske ceste, katere so že po naravi zelo ozke, v zimskem času, so le te v večini primerov ozko splužene, na njih ostane sneg, kateri je sprijet s cestiščem in zbit - poiedenel. Takšna cestišča bi morala biti posipana s peskom, da bi iahko po njih brez nevarnosti za zdrs in povzročitev nesreč varno voziia smetarska voziia. O neustrezno urejenih cestah in kje nismo mogli opraviti odvoza, vsakodnevno sproti obveščamo vsako občino posebej, tako, da so pristojni o tem seznanjeni. Z opisanimi težavami se v teh dneh srečujejo na terenu naši deiavci, kateri se po najboljših močeh trudijo čim bolje opraviti svoje deio, vendar jim to marsikje ne uspe. Vsa gospodinjstva, katerim nismo, ali jim v teh dneh ne bo mogoče odpeijati odpadkov prosimo za razumevanje. Svoje deio bomo v vsakem primenj opravili, takoj, ko nam bodo to omo-gočaie razmere na terenu. Občane pa prosimo, da naj z odpadki ravnajo čim racionaineje in jih odiožijo v dodatne vreče, katere bodo naši delavci pobraii.

Pričakujemo, da bo naše obvestiio naleteio na razumevanje vseh prizadetih, katerim ni bii pravočasno opravijen odvoz!

MAKOLE / v iskri relejih zadihali bolj sprosceno

Izdelki - plod lastnega razvoja

Ko pišemo o tovarni Iskra Releji Makole, moramo skoraj vedno posegati nazaj. Tudi tokrat. Kako se je ta makolska tovarna "pobrala" po vseh težavah, ki so bile prisotne ob stečaju pred petimi leti. Univ. dipl. ing. stojništva Boštjan Plaznik, sedanji direktor Iskre Releji Makole, pove, da je bila pred petimi leti postavitev Mitje Zagrajška za stečajnega upravitelja obliž na rano makolske tovarne, saj se je problema lotil na temeljit in resen način.

Stečajni upravitelj je pregledal, ali so možnosti obstoja tovarne, in sprejel sklep o nadaljevanju proizvodnje, kar pomeni, da je bilo nekaj delavcev naslednji dan že znova zaposlenih. Hitro se je izkazalo, da družba kljub vsemu lahko posluje pozitivno in jeseni 1997 je bil dan s strani stečajnega upravitelja predlog za prisilno poravnavo, vendar takrat žal ni uspela. Vsi upniki razen bivšega lastnika Eurela so se s prisilno poravnavo strinjali.

Kljub neuspeli prisilni poravnavi so v tovarni nadaljevali proizvodnjo in potem je prišlo do zanimivega preobrata, ko sta Eu-rel in Slovenska razvojna družba predlagala uvedbo prisilne poravnave. Ta je bila uvedena 28. februarja 1998 in na naroku 2. junija 1998 izglasovana. Njena pravnomočnost je nastopila 13. junija 1998. Od takrat dalje je Is

kra Releji Makole delniška družba v slovenski lasti s 180 lastniki, v glavnem so to zaposleni in bivši zaposleni.

"Pri nas še vedno proizvajamo miniaturne releje, ki služijo v različne namene, bodisi v splošni uporabi, telekomunikacijah, beli tehniki in še kje, pri čemer pa je potrebno povedati, da so proizvodi, ki smo jih delali pred stečajem, posodobljeni, saj smo na vseh izdelkih uvedli nekatere novosti, kar pomeni podaljšanje njihove življenjske dobe. V proizvodnjo smo uspešno uvedli povsem nov izdelek miniaturnih relejev, ki je plod lastnega razvoja, poleg tega pa imamo danes v fazi izdelave vzorčne serije tretjega lastnega produkta z blagovno znamko IREL (skrajšamo Iskra Releji)," je povedal direktor Boštjan Plaznik.

98 odstotkov vseh proizvodov Iskre Releji Makole prodajo na tuje, od tega največ na trge Zahodne Evrope, nekaj v Južno Ameriko, na Bližnji vzhod, pa tudi na območja bivše Jugoslavije. Doma prodajo le okoli dva odstotka vseh svojih izdekov.

Danes je v delniški družbi Iskra Releji Makole zaposlenih 146 delavcev, od tega 112 za nedoločen in 34 za določen čas. Zanimiva je njihova izobrazbena struktura: dva sta magistra strojne in ekonomske stroke, pet je univerzitetnih diplomiranih inženirjev elektro in strojne stroke, 27 tehnikov in 30 kvalificiranih delavcev raznih profilov, ostali pa s prvimi tremi stopnjami izobrazbe. Družba vlaga veliko denarja tudi v šolanje zaposlenih na univerzi Maribor.

Zadnji dve leti firma posluje pozitivno. Ko smo direktorja Boštjana Plaznika vprašali po osebnih dohodkih zaposlenih, je povedal, da se ti gibljejo v višini, kot jih določa njihova kolektivna pogodba, kar pa je najpomembnejše, so izplačila vedno ob točno določenem datumu.

Vida Topolovec

PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA

Zadržano trgovanje

Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo tudi v preteklem tednu precej zadržano. Trend majhnih rasti tečajev in prometa se nadaljuje že vse od novega leta naprej.

Na borznem trgu so bile najpro-metnejše delnice Kolinske, Pet-rola, Krke, Mercatorja in Gorenja. Najvišji dvig tečaja je zabeležila delnica Dela, katere tečaj se je dvignil za 6,13 odstotka, tečaj delnice Pivovarne Laško se je povečal za 4,23 odstotka, Radenske za 4,19 odstotka in Dela Prodaje za 3,84 odstotka.

Vrednost delnice Kompas MTS je v prejšnjem tednu padla za slabih 7 odstotkov, prav tako je padla vrednost delnice Gradbenega podjetja Grosuplje za 6,5 odstotka, Save Kranj za 2,6 odstotka in Kolinske, pri kateri se je vrednost delnic zmanjšala za 1,57 odstotka.

Na prostem trgu so bile najzanimivejše obveznice Republike Slovenije 35., 41. in 39. izdaje. Med ostalimi obveznicami pa je bilo največ zanimanja za obveznice Slovenske odškodninske družbe. Družba Helios je bila nesporna zmagovalka med delnicami prostega trga, če jo primerjamo z ostalimi delnicami po prometu.

Imetniki obveznic Republike Slovenije 29. izdaje so lahko veseli, da imajo v svojem portfelju to obveznico. Njen tečaj se je povišal za 1,6 odstotka. Prav tako pa je porasel tudi tečaj obveznice RS 43., 25. in 38. izdaje. Vse te obveznice beležijo porast tečaja okrog enega odstotka in nekaj več.

Delnica podjetja Kruh-pecivo, d.d., je imela najvišji porast tečaja med vsemi delnicami prostega trga. Tako je vrednost narasla za skoraj 8 odstotkov, medtem ko so pri Zdravilišču Rogaška zabeležili 4,18-odstotno rast vrednosti delnic.

V petek se je dokončno zaključila zgodba o privatizaciji Sun-čanega Hvara. Termam Čatež ni uspelo pridobiti 61-odstotnega deleža v tem turističnem podjetju. Očitno so bile nekatere hrvaške politične sile premočne za uspešen odkup delnic. Vsi pa vseeno pričakujemo ponoven razpis za odkup delnic Sunčanega Hvara.

V Pivovarni Laško so v petek posredovali ministrstvu za kulturo vlogo za izdajo soglasja, po katerem bi lahko Laščani pridobili več kot 20 odstotkov delnic Dela. Očitno Laščani iščejo visoko donosne in likvidne naložbe, s katerimi bi se lahko kadar koli ponovno podali v bolj za ljubljansko pivovarno Union.

Konec januarja je NLB oddala nezavezujočo ponudbo za nakup 91,5-odstotnega deleža Montenegro banke. To je že druga zaporedna ponudba NLB za odkup deleža v bankah bivše Jugoslavije v zadnjem času. NLB je tudi resni kandidat za nakup bihaške Una banke.

Jaka Binter, Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si

POLITIKA

KIDRIČEVO / (končno) imenovali komisijo za volitve in imenovanja

Zapleti so se le razpletli

Nesoglasja in negotovosti v delu novega sveta občine Kidričevo so, kot kaže, vsaj za zdaj končane. Svetnice in svetniki so namreč v četrtek, 6. februarja, po dveh neuspelih poizkusih nadaljevanja v decembru prekinjene konstitutivne seje svoje delo vendarle uspeli dokončati. Potem ko so se tik pred tretjim nadaljevanjem seje znova sestali vodje poslanskih skupin in dokončno uskladili imena petčlanske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so na predlog župana Zvonimirja Holca to komisijo končno (celo soglasno) potrdili.

Čeprav je bilo politično ozračje zaradi zapletov precej napeto vse do zadnjega trenutka, je bila po skoraj enourni zamudi zaradi zadnjega posveta poslanskih skupin to zagotovo ena najkraj-{ih sej kidričevskega občinskega sveta doslej. @upan Zvonimir Holc je svetnikom na kratko predstavil novo situacijo. Na sestanku z vodji poslanskih skupin so namre~ ugotovili, da je pri{lo pri delu občinskega sveta do novega stanja, saj je neodvisna lista proti sežigalnici izstopila iz svetniške skupine SLS in ponovno postala samostojna

skupina znotraj občinskega sveta. Na osnovi tega je na zadnjem usklajevalnem sestanku tik pred sejo prišlo do novega dogovora, da v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kandidat Zelenih Slavko Feguš odstopa mesto predlagani sestavi 5-članske komisije. Tako so svetniki soglasno imenovali omenjeno 5-člansko komisjo. Za predsednika so imenovali Branka Valentana iz LDS, za člane pa Dragico Vtič iz SLS, Srečka Laha iz Desusa, Antona Sagadi-na iz Neodvisne liste proti sežigalnici ter Antona Leskovarja

Navsezadnje je lahko nastal tudi skupinski posnetek svetnic in svetnikov tretjega mandata občine Kidričevo. Foto: M. Ozmec

iz SDS. Komisija se je sestala takoj po seji občinskega sveta ter se dogovorila o nadaljnjem procesu usklajevanja sestave po-

sameznih odborov in komisij občinskega sveta. Poslanske skupine vseh v svetu zastopanih političnih strank pa so pozvali, naj

čimprej posredujejo predloge za njihovo sestavo. To naj bi storili do konca tega tedna.

M. Ozmec

PTUJ / mladinski svet pregledal dosedanje delo

Mladinski svet - partner na podroiiu mladinske politike

Na drugi redni seji zbora mladinskega sveta Mestne občine Ptuj, ki je bila 1. februarja, so pregledali dosedanje delo sveta, sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos ter izvolili novo vodstvo. Jerneja Neubauerja je zamenjal Dejan Klasinc, za podpredsednika je bil izvoljen Andrej Lazar, za mednarodnega sekretarja Robert Čeh, tajnico Maja Purg, za socialo bo odgovarjala Mirjana Nenad, koordinacijo za kulturo bo vodil Robert Križanič, koordinacijo za izobraževanje pa Andreja Črešnjevec. Nadzorni odbor bo vodila Andreja Milošič.

Če bo mladinskemu svetu, ki po najnovejših podatkih vključuje že enajst organizacij, ki vključujejo mlade, ustanovljen je bil kot peti mladinski svet v Sloveniji z več kot tri tisoč člani, uspelo vzpostaviti resni partnerski odnos v okolju, mu bo s tem rasla moč, s tem pa bodo počasi odpadle tudi težave pri zagotavljanju nujnih sredstev za delovanje.

Mestni svetniki novega mandata so sprva menili, da gre za nebodigatreba organizacijo, šele z lobiranjem je mladim ponovno uspelo uvrstiti postavko

za njihovo delovanje v delovno gradivo osnutka proračuna za letos v višini dveh milijonov tolarjev, čeprav so prvotno načrtovali tri milijone. Dosedanji predsednik mladinskega sveta Jernej Neubauer je ob tem dejal, da upa, da govoric o tem, da se bodo sredstva za njihovo delovanje "le našla", v bodoče ne bo. Delovanje mladinskega sveta je stvar zakona, zakon pa je potrebno spoštovati. V okolju s toliko problematike mladih pa razmišljanj, ali dati ali ne dati, sploh ne bi smelo biti.

Partnerski odnos želi mladin-

ski svet vzpostaviti na vseh področjih v mestni občini Ptuj, ki zadevajo problematiko mladih. V okviru letošnjega programa dela bodo vlogo in pomen delovanja mladinskega sveta predstavili vsem mladim (lani so se v glavnem ukvarjali s potopki registracije, iskanjem prostorov

in sredstev za tekoče delovanje), nadgradili bodo svojo spletno stran, organizirali več javnih tribun o problematiki mladih, delovne in športne vikende, srečanja z drugimi mladinskimi sveti iz cele Slovenije ter za svoje delovanje zagotovili primerno infrastrukturo.

Novi predsednik mladinskega sveta Mestne občine Ptuj Dejan Klasinc predstavlja program dela za leto 2003; ob njem dosedanji predsednik Jernej Neubauer. Foto: MG

Od vabljenih gostov se je zbora mladinskega sveta Mestne občine Ptuj udeležil le Matjaž Stolfa, predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Tudi ptujskega župana ni bilo, čeprav so se predstavniki mladinskih organizacij, ki sestavljajo svet, z njim želeli pogovoriti o marsičem.

Kot enajsto organizacijo so 1. februarja v mladinski svet včlanili Novo generacijo, pomladek ptujskega SLS.

Mladinski svet Mestne občine Ptuj ima od lani prostore v mestni četrti Ljudski vrt, Rimska ploščad 24. Mesečno plačajo za najem pisarne, ki jo še opremljajo, 15 tisoč tolarjev, dvorano za sestanke pa lahko koristijo brezplačno. Lani jim je z denarjem za delovanje pomagala tudi svetniška skupina SDS, ki jim je darovala 100 tisoč tolarjav, 135 tisoč tolarjev so pridobili od Urada za mladino Republike Slovenije, 90 tisoč pa iz članarine.

MG

TRNOVSKA VAS / svetnikom predstavili proračun

Še zmeraj komunalni proraiun

V petek, 7. februarja, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 2. redni seji. V začetku je župan Karl Vurcer predstavil osnutek odloka o proračunu občine za letošnje leto. Ta znaša dobrih 180 milijonov tolarjev, za investicije pa namenjajo 94 milijonov tolarjev.

Največji delež investicijskih sredstev, dobrih 35 milijonov tolarjev, je namenjen za modernizacijo cest, za dokončanje igrišča v Trnovski vasi je namenjenih slabih 25 milijonov tolarjev, za nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežje skoraj 11 milijonov, dobrih 15 milijo-

nov tolarjev pa je namenjenih za pokritje investicije nove mrliške vežice, ki so jo odprli ob lanskem občinskem prazniku.

V Trnovski vasi še nekaj in-

vesticijskih sredstev namenjajo za manjše investicije, kot je dokončanje ureditve občinske stavbe, dobra 2 milijona tolarjev pa sta namenjena za izdelavo dokumentacije za gradnjo osnovne šole (z dvema triada-ma), vrtca in telovadnice. Kot je povedal župan Vurcer, naj bi gradnjo pričeli v prihodnjem letu, investicija pa je ocenjena na skoraj 400 milijonov tolarjev, tako da bo morala občina v prihodnjih treh letih zagotoviti za to investicijo skoraj 200

milijonov tolarjev.

Pri predstavitvi proračuna je svetnik Jože Potrč menil, da je osnutek proračun nepregledno pripravljen, v prilogi pa ni vseh dodatkov, ki jih zahteva zakon.

V nadaljevanju seje so po hitrem postopku sprejeli odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Trnovska vas. Odlok je bil sprejet brez pripomb, le svetnik Ivan Lovrenčič je pripomnil, da bo treba razmišljati tudi o izvajalcu te službe, saj mu Čisto mesto Ptuj že dva meseca neredno odvaža odpadke, redno pa prihajajo samo položnice.

Zmago Šalamun

Svetniki občine Trnovska vas (od leve): Ivan Lovrenčič, Jože Potrč, Manfred Jakop, podžupan Franc Puksič, župan Karl Vurcer, Srečko Puksič, Franc Tasner; manjka svetnik Andrej Murko.

SREDIŠČE OB DRAVI

/ ZAČRTALI LETOŠNJE DELO

Minuli četrtek so se sestali člani središkega sveta KS. Pogovorili so se o predlogu programa potrebnih investicijskih in vzdrževalnih del za letošnje leto, med katerimi so prioritetne investicije v cestno omrežje. Odločili so, da najemnina za grobove ostane ista kot doslej, 2000 SIT za kvadratni meter, presežek zbranih sredstev iz minulega obdobja pa bodo namenili za ureditev pokopališča. Imenovali so odbora za Sokolano in pokopališče ter komisijo za priznanja pri KS. Pričeli so tudi priprave na praznovanje krajevnega praznika, ki bo 11. aprila. Poleg tega so jim predstavniki policije natančneje predstavili Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju in jih seznanili z režimom na meji.

vki

ORMOŽ / ODPRLI ŠTUDENTSKI SERVIS

študentski servis iz Maribora je odprl svojo enoto tudi v Ormožu. Nahaja se na vogalu hotela Ormož, Vrazova 5. Poslujejo od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Poleg posredovanja del dijakom in študentom se bodo ukvarjali tudi s fotokopiranjem in posredovanjem pri prodaji vrednostnih papirjev.

vki

KICAR / OBČNI ZBOR GASILCEV

V Kicarju so se članice in člani PGD Kicar 8. februarja zbrali na 30. občnem zboru ter pregledali lansko uspešno delo. Nadvse hvaležni so za novo gasilsko vozilo, ki so ga pridobili s pomočjo prostovoljnih prispevkov vaščanov ter sredstvi Mestne občine Ptuj in rogozniške primestne četrtne skupnosti. Po sprejemu delovnega programa, finančnega plana za leto 2003 ter novih članic in članov so najzaslužnejšim podelili priznanja za za 20, 30, 40 in 50 let aktivnega dela v gasilski organizaciji, zlato plaketo MO Ptuj ter srebrni plaketi.

Feliks Bagar

JURŠINCI / SEMINAR O DELU Z MOTORNO ŽAGO

Zavod za gozdove Slovenije organizira v četrtek, 20. februarja, v Jur{incih seminar za lastnike gozdov o vzdrževanju motorne žage. Strokovnjaki bodo tečajnike seznanili s sodobno motorno žago, njenim delovanjem in vzdrževanjem, s potrebnim orodjem in opremo za varno delo ter tudi podučili o pravilni tehniki dela. Zbirali{če bo ob 8.30 pred sedežem Občine Jur{inci, kjer bo tudi potekal teoretični in praktični del seminarja. Priporočljivo je da imajo tečajniki svoje motorne žage s pripadajočim orodjem in pilami.

PTUJ / KINOLOGI PRED POMLADJO

Kinolo{ko dru{tvo Ptuj se že pripravlja na pomladanske aktivnosti, med katere sodijo tudi začetni in nadaljevalni tečaji {olanja pasemskih psov.

Vpis v vse tečajni{ke oblike, tudi agilitiy je med njimi, bo v soboto, 15. in nedeljo, 16. februarja, od 10. do 12. ure v dru{tvenih prostorih v Budini pri ptujski Ranci. V malo pasjo {olo pa lahko lastniki vpsov vpi{ejo svoje {tiri-nožne prijatelje le v primeru, če so ti že dopolnili {tiri mesece starosti.

TM

PO MESTNI OBČINI

PTUJ / se o tretji seji mestnega sveta

Pa naj bo delniška družba!

Potem ko so ptujski mestni svetniki v prvem delu tretje seje, ki je bila 31. januarja, končali razpravo o delovnem gradivu proračuna za letos in odločili, da veliko oljenko letos prejme Pokrajinski muzej Ptuj, so o preostalih točkah dnevnega reda, skupaj jih je bilo 17, razpravljali in sklepali v nadaljevanju seje, ki je bila 3. februarja. V okviru razprave o proračunu so vsaj za zdaj prekinili tudi s polemikami, ali se bo vlagalo v obnovo OŠ Olge Meglič ali ne. V gradivu, ki so ga svetniki dobili na mizo je namreč pri postavki investicijski tranferi in odhodki, kjer so rezervirana sredstva v višini 135 milijonov tolarjev, pisalo le "investicije v osnovnošolski prostor", ne pa tudi, da gre za vlaganje v OŠ Olge Meglič. Po razpravi v mestnem svetu je postavka dobila tudi "ime".

Na vse spreminjevalne predloge in pobude v zvezi z letošnjim proračunom bo odgovor znan okrog 26. februarja, ko bodo svetniki dobili v obravnavo osnutek proračuna. Zdaj potekajo naporne faze usklajevanj in dogovarjanj o tem, kaj se lahko spremeni, kaj pa ne, kajti potreb je veliko.

Svetniki so v prvem delu seje tudi sklenili, da se bo točka "Pobude in vprašanja", ki so jo z novim mandatom sveta premaknili na predzadnje mesto dnevnega reda, ponovno vrnila na začetek oziroma na drugo mesto. Ob tem pa so bili mnenja, da je točko potrebno časovno omejiti. Tako je bilo že doslej, vendar se tega niso držali.

Po sprejemu sprememb in dopolnitev statuta mestne občine bo ob odboru za družbene dejavnosti, ki bo deloval na področju raziskovalne dejavnosti, športa in rekreacije, otroškega var

stva, vzgoje in izobraževanja ter informacijsko-dokumentacijske dejavnosti pri mestnem svetu deloval v bodoče tudi odbor za socialno varstvo in zdravstvo ter kulturo, v katerega domeno sodijo zadeve s področja socialnega varstva in zdravstva, kulture in kulturne dediščine. Delitev na dva odbora je bila nujna zaradi preobremenjenosti dosedanjega odbora za družbene dejavnosti.

SPET KTV

Polemična je bila vnovična razprava o predlogu ureditve statusa kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj. Upravni odbor KTV je na podlagi odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV do konca lanskega leta, kot mu je bilo naloženo, izbral dokončno obliko organiziranosti - odločil se je za dvojno komanditno delniško družbo, za katero je bila

tudi večina članov upravnega odbora KTV. Svetniki pa so glede na dogovor na kolegiju župana, kjer sodelujejo tudi vodje svetniških skupin in svetniki posamezniki, k predlogu upravnega odbora dobili z gradivom dodatno obrazložitev še za druge oblike organiziranosti, kot so delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komandit-na delniška družba in zavod. Kljub nekaterim pomislekom (največ jih je glede delniške družbe imela Marija Magdalene, da gre pri takšni obliki organiziranosti izključno za profit) so svetniki obšli predlog upravnega odbora in z 19 glasovi "za" od 26, kolikor jih je bilo v trenutku glasovanja na seji, odločili v prid delniške družbe, ki je "bolj poznana" oblika organiziranosti.

Seveda s tem polemik o organiziranosti KTV Ptuj še ni konec, je le ena od usmeritev, da se na tem področju nekaj premakne. Kljub temu da je poteklo že nekaj mesecev od razprave na sedaj že bivšem mestnem svetu v zvezi z urejanjem zadev v ptujskem KTV sistemu, zlasti še ugotovljenih nepravilnosti, na katere je pokazal notranji nadzor, poročila o izvajanju ukrepov še ni, prav tako ne o tem, kako se bodo za lansko leto knjižile investicije, da se vrednost sistema ne bo vnovič zmanjšala. Še vedno pa je v presoji ustavnega sodišča odlok o pristojnostih in nalogah pri uprav

ljanju KTV Ptuj.

Ustanoviteljem zavodov s področja kulture, ki bodo v bodoče imeli le en ustanovitveni akt namesto prejšnjih statutov in ustanovitvenih aktov, je zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo naložil, da v roku šestih mesecev od sprejema tega zakona uskladijo akte. Temu sledi tudi osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Kot je znano, so v mestni občini Ptuj še pred sprejemom tega zakona pričeli aktivnosti za sprejem novega akta o ustanovitvi knjižnice, ki ni imela že prej urejenih ustanovitvenih aktov.

V nadaljevanju tretje seje so svetniki potrdili sklep o financiranju političnih strank v Mestni občini Ptuj, soglašali s spremembami cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje v Mestni občini Ptuj in soglašali z nekaterimi prodajami nepremičnin.

V "kadrovskem delu" točk tokratnega zasedanja so imenovali člane nadzornega odbora Mestne občine Ptuj: Slavka Brgleza, Vilka Cerovica, Marijo Ovčar, Dragico Palčič, Jakoba Rajha, Borisa Rojiea in Emila To-masiča. Za prestavnike Mestne občine Ptuj v ZRS Bistra so bili izvoljeni Robert Čeh, Rajko Fajt, Marija Magdalene in Miran Senčar, predstavnik Mestne občine Ptuj v svetu Doma upokojencev Ptuj je Miroslav Bern-

hard, v upravni odbor KTV Ptuj pa so imenovali Milana Petka.

V točki pobude in vprašanje je sodelovalo več svetnikov. Konrad Rižner (LDS) je predstavil razmere v mestni četrti Jezero, potem ko jim še ni uspelo izvoliti novega vodstva četrti. Robert Križanič (SMS) je nezadovoljen s spletno stranjo Mestne občine, pa tudi ažurirana ni, Milan Petek (SDS) se je zanimal, kako je z odgovorom na že lani jeseni postavljeno vprašanje v zvezi s postopki za začetek osamosvojitve OŠ Grajena, Janeza Rožmarina je zanimalo, kdaj se bodo nadaljevala dela na Mariborski cesti.

Na ugodno rešitev svoje pobude čakajo tudi občani Rabelč-je vasi - zahod, ki se zavzemajo za izgradnjo povezovalne poti z Ulico 25. maja ter glede na kritičnost razmer pričakujejo, da se bo za te namene v proračunu za letos zagotovilo pet milijo

nov tolarjev. Na ureditev te povezave namreč čakajo že dobro desetletje. Navezava na Ulico 25. maja po njihovem prepričanju omogoča izgradnjo dovolj široke dostopne ceste za celotno območje hiš na bregu, trenutno jih je 16, in tudi morebitno širitev naselja v smeri Babusekove grabe, izgradnjo obojestranskih pločnikov s kolesarsko stezo, ki bi se navezali na obstoječe varne šolske poti, razbremenitev Peršonove ulice, varno pot do mestnega jedra za vse udeležence prometa in zmanjšanje obremenitve s cestnim prahom.

Pisni vprašanje za tretjo sejo je podala tudi svetnica DeSusa Meta Puklavee, ki se je zanimala za gradnjo stanovanj v Mestni občini Ptuj, predvsem ali je mestna občina vključena v triletno strategijo izgradnje socialnih in neprofitnih stanovanj in ali se je Mestna občina Ptuj javila na javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin in pobud za soinvesti-ranje pri gradnji stanovanj za starejše na območju Republike Slovenije. Po njenem se stanovanjskim vprašanjem doslej v Mestni občini Ptuj ni posvečalo pretirane skrbi.

MG

Zahvala Bolnišnice Ptuj

Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:

Slušni aparati - Widex, d.o.o. Ljubljana 900.000,00 SIT

S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispe-vana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.

Valentinovo naj bo res poseben dan. Presenetite ljubljeno osebo in ji pošljite LX telegram. Prepričani smo, da boste v naši raznovrstni ponudbi našli pravega za vas. Obiščite našo spletno stran, nas polcličite po telefonu ali pa se osebno oglasite na pošti in naročite telegram!

brezplačna telefonska številka oSoipo www.posta.si

Telegram polepša dan.

OD TOD IN TAM

RACE / pri marjanu glavarju, upokojenem bivšem

v v ' v

vodji okrožnega državnega tožilstva na ptuju

Preiskava še traja

Po spektakularni aretaciji, ki se je zgodila 23. januarja 2001, ko so Marjanu Glavarju, nekdanjemu vodji ptujskega okrožnega državnega tožilstva, odvzeli prostost zaradi suma sprejemanja podkupnine (kmalu bo tudi dve leti, ko se je vrnil iz pripora), je zadeva še vedno v fazi preiskave, so povedali na Okrožnem sodišču v Mariboru. Novo je le to, da je Glavarju skupaj z odvetnikom le uspelo z zahtevo po izločitvi posebne skupine tožilcev, ki sicer obravnavajo primere organiziranega kriminala, za kar sta se zavzemala skoraj dve leti. Vsiliti so mu želeli povezavo z Lončaričem, to pa je od vsega začetka najodločneje zavračal.

Na obtožbe, da se postopek zavlačuje zaradi njega, odgovarja, da so za to krivi tisti, ki so posebno skupino tožilcev izločili šele po slabih dveh letih prizadevanj, ker kot trdi že od vsega začetka, z Lončaričem in organiziranim kriminalom nima nič. "Lončariča ne poznam. Mene so hoteli povezati z njim zato, da bi lahko skupina tožilcev to obravnavala oziroma bi bila zadeva odmevnejša. Vsakemu pravnemu strokovnjaku je jasno, da posebna skupina v tej zadevi nima kaj iskati. Zaradi nezakonitih dejanj zoper mene," poudarja Glavar, "sem moral podvzeti zakonite ukrepe in sebe ubraniti pred nezakonitostmi. Zato se postopek tudi vleče."

Z zadevo Glavar se bodo tudi v bodoče ukvarjali na Okrožnem sodišču v Mariboru, le da bo tožilec iz Celja.

Ko smo ga obiskali na silvestrovo leta 2002, je obtoženi Marjan Glavar povedal, da se zadeva lansko leto ni premaknila z mrtve točke. Dvakrat ali trikrat je bil sicer poklican na zaslišanje, vendar se jih zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel udeleževati. Od lanskega maja je tudi upokojen. Zdaj si samo še želi, da bi se zadeva čimprej končala, čeprav se v tem trenutku še ne ve, kdaj se bo preiskava nadaljevala.

OBTOŽEN PONAREJANJA LISTIN IN JEMANJA PODKUPNIN

Marjan Glavar je obtožen osmih kaznivih dejanj ponarejanja listin in jemanja podkupnine. Podkupnino naj bi zahteval od EL. in D. E., da bi poskrbel, da bo iz pripora izpuščena žena E

L. Predvsem ga dolžijo kaznivega dejanja jemanja podkupnine, zato je bil tudi prijet in odpeljan v zapor.

"Tega dejanja nisem storil, to lahko povem, ker nikoli v življenju nisem vzel nobene podkupnine, tudi v tem primeru ne. Ali mi je bila zadeva podtaknjena, je v tej fazi postopka težko reči. Verjetno bom moral počakati, da se kazenski postopek odvije do konca. Verjetno bomo še kasneje preverjali, kaj se je sploh dogajalo, pa tudi, če bom oproščen, bom zahteval ustrezne odškodnine od države zaradi vsega tega. Dejstvo pa ostaja, da vse od začetka postopka zame niso veljale pravice, ki bi morale veljati za osumljeno osebo, saj so me že prvo minuto proglasili za storilca kaznivega dejanja in sem že od prvega dneva dalje začel prestajati kazen za neko dejanje, ki naj bi ga storil," je za Tednik že leta 2001, po vrnitvi na prostost, povedal Marjan Glavar.

O zadevi Glavar smo želeli govoriti tudi z generalno državno tožilko Zdenko Cerar, ki je v začetku obljubila sodelovanje, tudi privolila v to, da ji pošljemo vprašanja, na katera bi odgovorila, čez nekaj dni pa smo dobili sporočilo iz njenega tajništva, da naj se v omenjeni zadevi obrnemo na Okrožno sodišče v Mari-

Marjan Glavar

boru, kjer je zadeva v obravnavi. Želeli smo odgovore na vprašanje o tem, zakaj se primer - glede na spektakularnost aretacije - tako vleče, odgpvpre na Glavarjeve trditve, da mu je bilo vse podtaknjeno in da zanj že od začetka postopka niso veljale pravice, ki bi morale veljati za osumljeno osebo, saj je bil že prvo minuto proglašen za storilca kaznivega dejanja, zakaj med priporom, ko se mu je usodno poslabšalo zdravstveno stanje, ni bil deležen primerne nege (leto pred aretacijo je bilo že znano, da je hud ledvični bolnik), ali je pričakovati, da bo zadeva v kratkem končana, saj bi mu podkupovanje že moralo biti dokazano, medtem pa naj bi zastarala tudi

zadeva glede ponarejanja uradne knjige, in kaj v primeru, če mu krivda ne bo dokazana; v zadnjem času namreč nekateri razvpiti primeri kar "padajo", na začetku je kazalo, da mednje sodi tudi Glavarjev primer. Kot kaže, bo na odgovore potrebno počakati do konca preiskave.

V letu 2003, je prepričan Marjan Glavar, se mora njegova zadeva premakniti z mrtve točke. Če drugo ne, bo poskušal še z ustavnim sodiščem. Čeprav vse obtožbe bolijo, nanje misli le toliko, kolikor je potrebno, bolj razmišlja o svojem zdravju, o družinskem žvljenju. Četudi bo dokazal svojo nedolžnost, mu noben denar ne bo povrnil uničenega zdravja in ugleda.

MG

PTUJ / denacionalizacija na ptujskem

Najvei nerešenega v kmetijstvu

Do srede leta 2004 naj bi bili zaključen proces denacionalizacije na prvi in drugi stopnji. S tem bo Slovenija izpolnila enega od političnih kriterijev za vključitev v EU. O stanju na področju denacionalizacije na Ptujskem smo se pogovarjali z načelnikom Upravne enote Ptuj mag. Metodom Grahom.

Potem ko je bil oktobra lani na zahtevo vlade in ministrstva za pravosodje narejen časovni načrt reševanja denacionalizacij-skih zahtev (vse zadeve naj bi bile končane do aprila 2004), so ugotovili, da je od 1119 denaci-onalizacijskih zahtevkov vloženih v letu 1993, zaključenih 726. Največ nerešenih zahtevkov je na področju kmetijstva, 231, pri stavbah in stavbnih zemljiščih je nerešenih še 31, na področju podjetništva pa so odprte le še štiri zadeve.

TEŽAVE ZARADI NEVKNJIŽENIH KOMASACIJ

Že nekaj let opozarjajo ministrstvi za kmetijstvo in za pravosodje, da imajo težave zaradi nevknjiženih komasacij v zemljiško knjigo. O posamezni parceli na področju kmetijstva ne morejo odločiti, če nimajo izpiska iz zemljiške knjige, ki ustreza dejanskemu stanju. Od leta 1999 čakajo, da se vknjižijo dodeljena zemljišča iz komasacij; do sedaj se je nabralo že prek 2000 predlogov za vknjižbo, kar pomeni okoli 150 denacionaliza-cijskih zadev, ki stojijo, ker ni dokumentov. Na zemljiški knjigi so pripravljeni pomagati, ker pa so šli sami v reorganizacijo (računalniška evidenca zemljiške knjige), so izčrpali dodeljeni fond možnih nadur. S predse

dnikom Okrajnega sodišča Benom Janžekovičem pa so se ne

glede na to uspeli dogovoriti, da bodo njihovi delavci zadeve pospešili ter delali ob sobotah in nedeljah, ministrstvo za pravosodje pa bo z njimi sklenilo pogodbo o plačilu tega dela. Obljube so bile dane, a se do danes žal niso uresničile.

Dodatni problem pri reševanju denacionalizacijskih zadev so tudi postopki ugotavljanja dr-žavljanjstva. V primeru družine Herberstein se to vleče že pet let. Sedaj je ta primer v reševanju na Vrhovnem sodišču.

V upravni enoti tudi ugotavljajo, da jim pri reševanju de-nacionalizacijskih zahtevkov s področja kmetijstva otežuje delo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Od 1993 do 1995, ko je bila zavezanka za vrnitev zemljišč občina, je delo normalno potekalo, od leta 1995 do novembra 2002, potem ko je zavezanec postal sklad, pa ni bilo vrnjeno nobeno nadomestno zemljišče. Od novembra do januarja, ko je pritisnila tudi vlada, je bilo nadomestno zemljišče vrnjeno v desetih zadevah od 120, v katerih ljudje želijo ime-niti vrnjeno nadomestno zemljišče.

"Gre za to, da si je ta sklad izboril poseben položaj, čeprav je samo stranka v postopku, kot je bila prej občina ali Slovenski od-

škodninski sklad. Poseben položaj si je izboril s tem, da si je določil svoja interna pravila, s katerimi je določil pogoje, po katerih se lahko vrnejo nadomestna zemljišča. Teh internih pravil pa ni nikjer objavil. Minister za kmetijstvo, ki nadzoruje naše delo in daje obvezna navodila, pa nam je naročil, da moramo ta interna pravila upoštevati. V njih je zapisano, da lahko vrnemo nadomestno zemljišče samo,

Tretji večji problem, ki dodatno zapleta postopke, je vračanje premoženja državljanom Hrvaške. Po sprejetem zakonu se je premoženje vračalo jugoslovanskim državljanom, tistim, ki so bili leta 1945 državljani Jugoslavije. V okviru tega je bilo vrnjenega precej premoženja Hrvatom in Srbom. Leta 1998 pa je prišlo do spremembe zakona o denacionalizaciji, do dopolnila, da so jugoslovanski državlja-

Ena od stavb v Slomškovi ulici, ki še čaka na vrnitev - v njej je bila do konca leta 2001 prodajalna Prehrana. Foto: Črtomir Goznik

če stranka in sklad dosežeta sporazum pod pogoji, ki jih določi sklad. O zakonitosti takšnega ravnanja bi dejansko moralo odločati sodišče, vendar se stranke nočejo pritoževati, ker se bodo sicer postopki še bolj zavlekli. Zato se raje odločajo za odškodnino," je med drugim o problemih pri reševanju dena-cionalizacijskih postopkov na področju kmetijstva dodatno pojasnil načelnih UE Ptuj mag. Metod Grah.

ni upravičenci do vračila, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom. Nastalo je čudna situacija: eni upravičenci so že dobili vrnjeno premoženje v celoti, drugi delno. Hrvaški zakon je bil na podlagi odločitve njihovega ustavnega sodišča lani spremenjen in dopolnjen, napisan pa je tako, da ni jasno, ali velja sam zakon neposredno ali mora biti med Slovenijo in Hrvaško sklenjena dvostranska pogodba o vzajemni denaciona-

lizaciji. Zadeve sedaj stojijo, tistega, kar je bilo vrnjeno, pa ni mogče več izterjati.

Glede na število narešenih de-nacionalizacijskih zahtev je po besedah načelnika Metoda Graha mogoče reči, da se bodo postopki s področja stavb in stavbnih zemljišč ter gospodarstva lahko zaključili do roka, to je do aprila leta 2004, na področju kmetijstva, kjer se trije referenti ukvarjajo izključno s temi postopki, ostali pa še poleg svojega dela, pa le pod pogojem, če se vse težave, ki jih imajo, odpravijo. Za reševanje denacionalizacijskih zadev s področja gospodarstva, stavb in stavbnih zemljišč nimajo poseben zaposlenih delavcev, ki bi se ukvarjali samo s tem delom. Ko se bo delo z denacionalizacijo končalo, bodo imeli probleme z odvečnimi delavci, je o trenutnem stanju na področju denacionalizacije na Ptujskem še povedal Metod Grah.

Na samem Ptuju imajo težave tudi z vračilom premoženja, kjer sta vlagateljici za vračilo premoženja Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Slovenije. Dolgo se ni vedelo, kdo je pristojen v teh zadevah, dokler ni Vrhovno sodišče odločilo, da je to v pristojnosti Upravne enote Ptuj. Gre za premoženje, ki je v lasti mestne občine Ptuj, ta pa je bila doslej na stališču, da vlagatelji do zahtevanega niso upravičeni, ker naj ne bi bili stranka v postopku. Prvotno stališče občine se je sčasoma nekoliko omililo, prišlo je do vmesnih neuradnih stališč, po katerih naj bi se del premoženja vrnil, del pa ne. V upravni enoti sedaj čakajo na stališče novega župana, če ne, pa bodo odločili po postopku. Sporazumna rešitev bi bila dosti boljša, kot pa odločanje s prisilo, še dodajajo.

MG

MARKETING

Pospeševanje prodaje

3. del

Nadaljujemo z osnovnim spoznavanjem pospeševanje prodaje. Danes bomo tako spregovorili o orodjih pospeševanja prodaje. Poznamo jih veliko, dotaknili pa se bomo najpogostejših.

Popusti - oz. nižje cene za določen izdelek. Popusti so pri nas zelo razširjeni kot orodje pospeševanja prodaje. Poznamo več vrst popustov, naštejmo le nekatere: sezonski in gotovinski popust, popust za izdelke z napako, popust za stare serije izdelkov, članski popusti itd. S popusti trgovci spodbujajo potrošnike, da kupijo izdelek, ki ga sicer ne bi kupili.

Vzorci - brezplačna ponudba določenih količin izdelkov. V Sloveniji so popularni vzorci raznih kav in šamponov, v trgovinah pa tudi jedi in pijač. Vzorce lahko pošiljamo po pošti na dom potrošnika, jih pripnemo v revije, predstavljamo po domovih in trgovinah ... Slabost vzorcev je, da je ta način predstavljanja izdelkov nekoliko dražji.

Kuponi - dajejo pravico do določenega prihranka ob nakupu. V Sloveniji se sicer uporabljajo, vendar so še premalo izkoriščeni (tako s strani oglaševalcev kot potrošnikov). Kuponi se lahko pošiljajo po pošti, objavljajo v revijah, lahko so del oglasov ipd. Kuponi vplivajo na potrošnike, da le-ti preizkusijo določen izdelek. Trgovci v kuponih ponujajo razne popuste, ugodnosti pri nakupu ipd.

Cenovni paketi - prodaja več izdelkov v paketu, večinoma v diskontih. Navadne trgovine na tak način prodajajo npr. pakete pijač (v paketu je 6 kosov pijače, ki skupaj stane manj, kot bi stala enaka pijača, če kupimo 6 kosov posamezno).

Darila - so izdelki, ki jih ponudimo brezplačno ali ceneje pri nakupu nekega drugega izdelka. Darila ponavadi ponujajo prodajalci avtomobilov. Tako, da bi nas prepričali v nakup, ob avtomobilu ponudijo tudi avtoradio ali kakšen podoben izdelek.

Nagrade - prodajalci velikokrat na različne načine nagrajujejo kupce ali potencialne kupce. Potrošnik si lahko nagrado prisluži pri samem nakupu (kupljena določena količina izdelka ipd.), lahko se udeleži nagradne akcije, kjer se na različne načine določi nagrajence ... Trgovci pa nagradne igre pripravljajo tudi na način, kjer nakup ni obvezen. Ob takšnih igrah pridobijo nove kupce, pridejo pa tudi do podatkov o potencialnih kupcih.

Vnaslednji številki bomo nadaljevali z naštevanjem in osnovnim predstavljanjem orodij pospeševanja prodaje.

Pi{ite na e-naslov:

zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorever@yahoo.com.

Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vprašanje in podajte pripombe. Vaša mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.

Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog

PO NAŠIH OBČINAH

CIRKOVCI / končana največja občinska investicija

Dvorano odprl minister Slavko Gaber

V občini Kidričevo so se ves minuli teden vrstile prireditve ob odprtju najpomembnejše občinske investicije - nove večnamenske dvorane v Cirkovcah, ki je zgrajena kot telovadnica in kulturna dvorana z velikim prireditvenim odrom. Za odrom so prostori za vadbo vseh sekcij kulturnega in športnega društva ter za zobozdravstveno ambulanto, zunaj pa so urejena športna igrišča z atletsko stezo in parkiriščem. Celotna investicija je z opremo veljala prek 400 milijonov, odprl pa jo je minister za šolstvo znanost in šport, dr. Slavko Gaber.

Slovesnost ob odprtju nove večnamenske dvorane v Cirkovcah so združili z osrednjo občinsko prireditvijo ob slovenskem kulturnem prazniku, saj se je dogajala na njegov predvečer, 7. februarja. Ob navzočnosti nekaj sto domačinov in gostov so vrvico pred vhodom v novo dvorano svečano prerezali minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, ki-dričevski župan Zvonimir Holc, predsednik gradbenega odbora Milan Unuk ter ravnateljica cirkovške šole Ivanka Korez. Potem ko je pomembno pridobitev blagoslovil cirkovški župnik Franc Jemec, pa so slovesnost nadaljevali v dvorani.

Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc se je toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da stoji v Cirkovcah nova dvorana, še posebej pa prejšnjemu županu Alojzu Sprahu in predsedniku gradbenega odbora Mi

lanu Unuku. Naj spomnimo, da so temeljni kamen za gradnjo novega šolskega prostora v Cirkovcah položili 24. junija 2001 nekdanji ravnatelj šole Bogimir Jurtela, tedanji župan Alojz Šprah in predsednik gradbenega odbora Milan Unuk.

Sicer pa se nova večnamenska dvorana razprostira na 750 kvadratnih metrih, saj so njene dimenzije 25 x 30 m in je prilagojena tako, da služi kot telovadnica ali kulturna dvorana. Ce namreč raztegnejo zložljive tribune in parket pokrijejo z iti-sonom, jo lahko v nekaj trenutkih spremenijo v kulturno dvorano, saj se končuje z velikim odrom dimenzij 12 x 10 m. Ob dvorani in v kletni etaži so garderobe s sanitarijami ter prostori za delovanje prosvetnega društva in zobozdravstveno ordinacijo, na drugi strani pa je nekoliko manjša vadbena dvorana dimenzij 11,70 x 10 m

V bogatem kulturnem sporedu so nastopili tudi člani vseh sekcij kulturno prosvetnega dru{tva Cirkovce. Foto: M. Ozmec

s sanitarijami in kabinetom za shranjevanje orodja.

Ob dvorani se na okoli 5000 kvadratnih metrih razprostirajo zunanja igrišča - rokometno in košarkaško igrišče, poligon za skoke v daljavo in višino, okrog igrišč pa je speljana atletska steza. Za obiskovalce večnamenske dvorane so zgradili parkirišče za 50 vozil, za katera pa so že ob odprtju likovne razstave ugotovili, da so premajhna.

Slavnostni govornik na slovesnosti v Cirkovcah minister za šolstvo, znanost in šport republike Slovenije dr. Slavko Gaber je med drugim dejal: "V povsem posebnem trenutku od-

Vrvico pred novo dvorano so združno prerezali (z leve) župan Zvonimir Holc, minister dr. Slavko Gaber, ravnateljica Ivanka Korez ter predsednik gradbenega odbora Milan Unuk.

piramo hram, ki združuje dve vrsti kulture na Slovenskem, tisto, za kar so se naši dedje in po-radedje dolga leta borili kot za nekaj, kar naj ne bi imelo prostora pod soncem, ter za telesno kulturo. Kultura, ki temelji na jeziku in drugih oblikah izražanja, je dolgo iskala svojo domovinsko pravico na tem prostoru kot nekaj posebnega. Danes se nam za to ni več potrebno bati, kajti na predvečer, tudi vstopa v Evropsko unijo vemo, da so tisti pred nami izborili nekaj trajnega, vrednoto, ki bo z nami odšla tudi v široke evropske prostore. Ob tem pa tukaj odpiramo tudi hram druge, telesne kulture. Stari Grki so opozarjali ljudi na to, da je potrebno zdravemu telesu dodati zdrav duh. Naša šola naj bi poskrbela za oboje, naj bi poskrbela, da bi bila tako duh kot telo zdrava, da bi torej zdrav duh bival v zdravem telesu."

Nove večnamenske dvorane je bila še posebej vesela ravnateljica osnovne šole Cirkovce Ivanka Korez, ki je poudarila, da se s tem uresničujejo njihove velike želje, saj bodo zagotovljeni pogoji za 9-letno osnovno šolo, ki se bo pričela s 1. in 7. razredom v naslednjem šolskem letu.

Dvojno slovesnost v Cirkov-cah so zaokrožili z izredno razgibanim kulturnim sporedom, v katerem so poleg učencev, pevcev in recitatorjev osnovne šole sodelovali tudi člani vseh sekcij prosvetnega društva Cirkovce: ljudske pevke in pevci, tamburaški orkester, folklorna skupina ter cirkovški pihalni orkester.

M. Ozmec

CIRKOVCI / prva prireditev v novi dvorani

Odprli likovno razstavo Bogomirja Jurtele

Sklop prireditev ob odprtju nove večnamenske dvorane v Cirkovcah, ki je do sedaj največja in najpomebnejša investicija občine Kidričevo, so pričeli v ponedeljek, 3. februarja, ko so v mali telovadnici ob novi dvorani odprli likovno razstavo domačega umetnika, sicer nekdanjega dolgoletnega ravnatelja OŠ Cirkovce Bogomirja Jurtele - Danija.

V Cirkovcah so znani po aktivnostih na kulturnem področju in razstava likovnih del Bogomirja Jurtele je samo ena od številnih prireditev v tem kraju, sicer pa prva v novi večnamenski dvorani, na katero so še posebej ponosni. Avtor Bogomir Jurtela je bil presenečen nad izredno številnim odzivom prijateljev, znancev in ljubiteljev likovne umetnosti od blizu in daleč.

Šitevilnemu občinstvu je živ-ljenski opus umetnika predsta

vila Ivanka Korez, ravnateljica Osnovne šole Cirkovce. Razstavo je odprl kidričevski župan Zvonimir Holc. Po ogledu pa so zbrane povabili v avditorij nove dvorane, kjer so zaplesale mladenke iz plesne šole Mambo v Ptuju, zatem pa so predstavili še film o poteku gradnje, ki ga je prav tako posnel Bogomir Jurte-la.

Naslednji dan so v novi dvorani potekala športna tekmovanja med učenci osnovnih šol v občini Kidričevo. V sredo ob 18. uri

Bogomir Jurtela, avtor likovne razstave in filma. Foto: M. Ozmec

je bila košarkarska tekma med ekipo športnega društva Cirkov-ce in ekipo veteranov Pivovarne Laško. Osrednja slovesnost

ob odprtju dvorane v Cirkovcah pa je bila v petek, 7. februarja, o čemer poročamo posebej.

M. Ozmec

AKCIJA

PRINESITE VAŠ STARI TELEFON SE ZAČENJA.

Kurilno olje evropske kakovosti

*

Z Magno nakup celo do 9 obrokov!

Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli!

080 22 66

Hitro, enostavno in

brezplaËno naroËanje kurilnega olja.

Z Magno dobite

več ... možnost plačila do 9 obrokov.

PETROL

SOLA CUSTVEIME IMTELIGEINŒ

vabi Tia brezplačna predavanja, predstavitev in vpis:

13. februar: Kako izboljšati medsebojne odnose?

19. februar: Ali znam ravnati s čustvi? 26. februar: Kako izboljšati medsebojne odnose?

Vsa predavanja bodo v Animaciji, ob 18. uri, Aškerčeva 1, Ptuj

CDK, Ruska 13, Ljubljana, www.cdk.si/sd Tel: 01/ 433 93 03 med 10. in 14. uro

OD TOD IN TAM

1

TROCAL

TROJNO TESNENJE

Izdelujemo In montiramo:

PVC OKNA, VRATA

ROLETE in ŽALUZIJE

(Evropska kakovost s cert. a. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)

IvanArnuš

s.p.

Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsn: 041/390-576

MOJ DOM

TEHNIČNA TRGOVINA

Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02/790 02 01

-VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE

ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12

SENČILA MARIBOR

Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodoičanova ul. 10 2204 MIKUWŽ

Tel.: 02 629 23 78

• MARKIZE (TENDE)

• ALU ŽALUZIJE

• ROLOJI SOLTIS

Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

MARIBOR / o elektriki z direktorjem sektorja dobave stanislavom toplakom

Pred majem podražitve ne bo

Po 15 letih prizadevanj je bil leta 1999 končno sprejet energetski zakon, ki je s svojimi 32 podzakonskimi akti omogočil, da je tudi v Sloveniji elektrika postala tržna kategorija. Med najpomembnejšimi je za proizvajalce in distributerje električne energije uredba o delovanju gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije, ki je postavila okvire za organiziranost podjetij s tega področja ter določila druge pogoje njihovega dela.

Na osnovi novega zakona je država dodelila koncesije petim osrednjim distribucijskim podjetjem: Elektro Maribor, Elek-tro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska. Da bi o tem in predvsem o novostih na podro~ju distribucije, dobave in pla~evanja elektri~ne energije izvedeli kaj ve~, smo k razgovoru povabili Stanislava Toplaka, direktorja dobave pri drugem najve~jem slovenskim distributerju Elek-tro Maribor.

Kakšna je pravzaprav funkcija gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije in katere so to?

"Prva javna služba je upravljanje distribucijskega omrežja, druga distribucija elektri~ne energije, tretja pa dobava tarifnim odjemalcem. Do sedaj smo bili v glavnem vsi v funkciji distributerjev, odslej pa je ta funkcija lo~ena. Osnovna dolžnost distributerjev je, da vzdržujejo elektrodistribucijske naprave v

brezhibnem stanju, tako da redno skrbijo za vzdrževanje, obnovo in razvoj. Upravljalec pa je v nadzorni funkciji nad stanjem omrežja, pretoki energije v omrežju in v vlogi tistega, ki dolo~a pogoje ter daje soglasja za priklju~itev na elektri~no omrežje. Tretja gospodarska javna služba, dobavitelj tarifnim odjemalcem, pa zagotavlja elek-tri~no energijo tarifnim odjemalcem oziroma jo prodaja."

Ali že in kako vse to dejansko funkcionira?

"Po novi uredbi sklepamo s proizvajalci elektrike dobavno pogodbo in to v bistvu že funkcionira."

Kateri so osrednji proizvajalci električne energije pri nas?

"Eden najve~jih je zagotovo Holding slovenskih elektrarn, direktni prodajalec je Nuklearna elektrarna Krško, tretja ve~-ja kategorija proizvajalcev pa je Prednostno dispe~iranje."

Tudi med odjemalci električne energije je energetski

zakon postavil razlike. Kakšne so?

"Res je, po novi zakonodaji poznamo dve vrsti odjemalcev - upravi~ene in tarifne. Upra-vi~eni odjemalci so vsi tisti, katerih priklju~na mo~ je ve~ja od 41 kw (kilovatov) ali poenostavljeno, vsi ki imajo varovalke ve~je od 3 x 63 A (amperov). Upravi~eni odjemalci si morajo sami poiskati dobavitelja in z njim skleniti pogodbo o dobavi elektri~ne energije, dostop do omrežja pa si zagotovijo s sklenitvijo pogodbe o dostopu z upravljalcem distribucijskega omrežja. Na osnovi teh dveh pogodb dobivajo posebej ra~une od dobavitelja za porabo elektrike ter posebej od upravljalca za stroške uporabe omrežja. Za vse tarifne odjemalce, torej za tiste s priklju~no mo~jo 41 kw ali manj, pa ostaja stanje nespremenjeno in pla~ujejo elektriko tako kot do sedaj na enem ra~unu, saj dobavitelj opravi zanje vse tiste posle, ki jim morajo upravi~eni odjemalci sami. Naj dodam, da bomo še v letošnjem letu tudi vsem tarifnim odjemalcem pri~eli na ra~-unu izkazovati lo~ene zneske za porabljeno energijo in za sorazmerne stroške dostopa do omrežja."

Kako pa je s cenami elektrike za velike odjemalce, kot so

DRAZENCI / sanacija farme prašičev

Letos delna razselitev prašičereje

Farma prašičev Draženci, ki je s pripojitivjo Kmetijskega kombinata Ptuj k Perutnini Ptuj postala skrb te gospodarske družbe, ostaja moteč dejavnik za prebivalce bližnjih ulic mestne četrti Breg, pa tudi za bližnja naselja v občinah Videm in Hajdina. Že Kmetijski kombinat je sanaciji namenil posebno pozornost v svojem petletnem razvojnem načrtu, sprejetem leta 2001, del njegovih načrtov pa bo zagotovo povzela tudi Perutnina.

Farma prašičev Draženci bo delno razseljena že v letošnjem letu

Če se na kratko spomnimo omenjenih načrtov KK Ptuj: načrtovali so povečanje obsega letne vzreje na 87.000 prašičev, s čimer bi presegli 10-odstotni trži delež v Sloveniji. V Dražen-cih so načrtovali posodobitev vzrejnih zmogljivosti in zmanjšanje števila živali, del prašičereje pa so nameravali prenesti na lokacijo Pragersko, v bivšo farmo govejih pitancev. Tam bi gojili predvsem prašiče posebne kakovosti, primerne za sodelovanje v blagovni znamki slovenski pršut. Proti koncu srednjeročnega obdobja, torej v letu 2006, so načrtovali del

prašičereje prenesti tudi na ko-operacijsko vzrejo. Poleg kakovostne rasti proizvodnje so v razvojne načrte KK Ptuj zapisali tudi skrb za varstvo okolja. V ta namen so izdelali program posodobitev čistilne naprave v Dražencih, ki bi bil delno rešen že s preselitvijo reje na lokacijo Pragersko in v kooperacijo. Posodobitev farmske čistilne naprave bi izvedli tako, da bi odplake v celoti čistili sami in ne več v komunalni čistilni napravi. Izvajali so tudi investicijo za zmanjšano porabo vode, čistilna naprava v Dražencih pa naj bi bila sanirana najkasneje

do leta 2006.

Taka je bila zgodba Farme prašičev v razvojnih projektih Kmetijskega kombinata, ki jih je v letu 2002, skupaj z gospodarsko družbo in njenim premoženjem, prevzela Perutnina Ptuj. Pričakovanja prizadetih prebivalcev v bližnji in daljni okolici farme prašičev ostajajo, prst krivde za mnogokrat neznosen smrad pa je od takrat usmerjen v novo matično podjetje na Potrčevi cesti v Ptuju. Kot smo izvedeli, se v vodstvu Perutnine zavedajo velike odgovornosti do okolja, posebno ob dejstvu, da so že pred pripojitvijo Kombinata uspešno prestali presojo za pridobitev cestifi-kata o spoštljivem ravnanju z okoljem, ISO 14001. Na nedavni konferenci za noviranje je dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, d.d. dejal, da bo sanacija Farme prašičev zelo zahtevna in bo trajala vsaj tri leta, torej približno tako, kot je bilo predvideno v načrtih prejšnjega gospodarja. Zaenkrat o tem še ni dokon~ne odlo~itve, morda bo znanega kaj ve~, ko bo v mesecu marcu Perutnina na strateški konferenci sprejela vizijo svojega razvoja do leta 2007. Je pa dr. Glaser kategori~no zagotovil, da ne razmišljajo v selitvi dela praši~ereje iz Dražencev na Pragersko in s tem pomiril tamkajšnje prebivalstvo, ki je ob teh na~rtih že dvignilo svoj naspro-tujo~i glas. Bodo pa del reje pra-ši~ev že v letošnjem letu prenesli v kooperacijo, tako bo koncentracija praši~ev na farmi manjša in s tem, upajmo, nekoliko manj obremenjujo~a za okolje.

J. Bračič

recimo Talum in še kdo - so tudi tu kakšne spremembe?

"V Sloveniji imamo 5 velikih odjemalcev elektrike, med njimi je tudi kidri~evski Talum. Ti si morajo poiskati velike dobavitelje elektri~ne energije sami, lahko tudi iz tujine, kajti zanje velja prosti trg. Seveda pa morajo upoštevati razpoložljivost prenosnih kapacitet."

Slišati je, da bo v letošnjem letu izpadlo plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte hitroelektrarne,

ski števec in dobil elektriko, ko pa bo znesek izrabljen, pa bo števec elektriko prekinil."

Nekaj novosti pripravljate tudi za vzpostavljanje večje finančne discipline pri plačilu porabnikov.

"Da, za naše porabnike je pomembno, da bomo tudi mi pri~eli zara~unavati stroške opominov ter zamudne obresti, ~esar do sedaj med redkimi v Sloveniji še nismo po~eli. Ve~jo finan~no disciplino želimo do-se~i tudi za posamezna odjemna

Stanislav Toplak, direktor sektorja dobave pri Elektro Maribor. Foto: M. Ozmec

kar bo na našem območju prizadelo predvsem občino Mar-kovci in mestno občino Ptuj. Kako je s tem?

"Lahko re~em le, da za odgovor na to vprašanje nisem pristojen, saj tega prispevka ne pla~uje Elektro Maribor, ampak Dravske elektrarne Maribor. Osebno pa se bojim, da bo do tega res prišlo oziroma da bo to nadomestilo pla~evano v drugi obliki, menda kot renta, ki pa bo zagotovo bistveno nižja."

V decembru je bil sprejet še en pomemben dokument -Uredba o splošnih pogojih za priključevanje in dobavo električne energije. Kakšne novosti prinaša?

"To je dokument, ki je pomemben za gospodarsko javno službo s podro~ja distribucije do uporabnikov omrežja. Posebej pomemben je za tarifne odjemalce, saj med drugim dolo~a, da bo možna priklju~itev prek predpla~niškega števca. Morda bi to lahko primerjali s sistemom MOBl paketov v telefoniji. Možno je ve~ tehni~nih rešitev, kot so žetoni ali kartice za dolo~ene zneske in podobno. Recimo, da bo porabnik lahko kupil žeton ali kartico za dolo~-en znesek, jo vstavil v avtomat

mesta; odslej namre~ ne bo ve~ možna prijava novega pla~nika pred poravnavo dolgov prejšnjega pla~nika. To so do sedaj izkoriš~ali predvsem lastniki in najemniki raznih lokalov na zelo zanimive na~ine, da bi se tako ali druga~e izognili pla~-ilu elektrike ali pla~ilo prevalili na nekoga drugega, odslej pa to enostavno ne bo ve~ možno.

Morda še pomembno opozorilo za zamudnike pla~evanja ra~-unov za porabljeno elektriko. Tisti, ki so zamudili 10-dnevni rok za pla~ilo, in so že dobili tudi opomin ter zamudili tudi opominski rok in so pla~ali ra~-un po roku, morajo v svojem interesu o tem takoj obvestiti na Elektro Ptuj, da lahko ustavijo postopek odklopa elektrike; s tem se izognejo dodatnim stroškom za ponovni priklop."

Kaj pa podražitev elektrike, zadnjo smo doživeli avgusta lani, kdaj lahko pričakujemo novo?

"Po navedbah virov, ki so blizu vladnih krogov, ne bo podražitve pred majem, o višini pa ne bi rad govoril, lahko re~em le to, da je naša zahteva za 12-ods-totno podražitev utemeljena, za kakšen odstotek pa se bo odlo~-ila vlada, pa bomo še videli."

M. Ozmec

DRAVSKO POLJE / SNEG ZNOVA POŠKODOVAL GOZDOVE

Potrebna "sanitarna" seinja

Ko zapade večja količina mokrega snega, iglasti gozdovi ječijo pod njegovo težo, krhke borove in smrekove veje se lomijo, mnogokrat pa sneg podira kar cela drevesa.

Južni in težak sneg, ki je zapadel četrtega in petega februarja, je znova povzro~il v na{ih gozdovih veliko {kode, saj je lomil in ruval drevesa. Najve~ {kode je na Dravskem polju, v gozdovih rde~ega in zelenega bora ter smreke. Vodja Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju Andrej Kovačič, zato svetuje in poziva lastnike, ki imajo gozdove na Dravskem polju, da jih ~imprej pregledajo in za~nejo odstranjevati podrto in po{kodovano drevje iglavcev. S pra-vo~asno "sanitarno" se~njo iglavcev, {e pred pomladjo, bodo lastniki preprečili pojav in {irjenje podlubnikov, ki so že v letu 2002 zaradi prenamnožitve povzročali velike težave pri gospodarjenju z gozdovi. Lastniki gozdov so o začetku sanitarne sečnje, ki jo bodo opravili brez predhodno izdane odločbe, dolžni obvestiti Krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju, k čemur jih zavezuje Zakon o gozdovih, objavljen v Uradnem listu RS {tev. 30/93, obvestijo lahko tudi področnega revirnega gozdarja na terenu, ki jim bo nudil vse strokovne nasvete o načinu izvedbe del in ukrepih za preprečitev {e večje {kode.

JB

OD TOD IN TAM

LJUTOMER / ob kulturnem prazniku

Nagradi Jureševi ter gledališinikom

V ljutomerskem Domu kulture je potekala osrednja proslava v občini Ljutomer ob slovenskem kulturnem prazniku. Pred polnim avditorijem so za program poskrbeli dijaki in dijakinje Gimnazije Franca Miklo{iča Ljutomer pod vodstvom profesorice Irene [tuhec in Boruta Slavica, ljutomerski Orfej ter učenci glasbene {ole Slavka Os-terca iz Ljutomera, ob tej priložnosti pa je župan občine Ljutomer Jožef Špindler podelil Miklošičevo nagrado ter priznanje.

Miklošičevo priznanje je prejela Slavica Jureš iz Babincev, ki je izredno dejavna v Turističnem društvu Babinci vse od ustanovitve naprej. Miklo{i~evo nagrado pa je v imenu gledališke skupine Kulturnega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera iz rok ljutomerskega župana sprejel režiser Srečko Centrih.

Ljutomerski gledališčniki praznujejo letos 100-letnico delovanja, njihove odlične predstave pa jih uvrščajo v sam vrh slovenskih ljubiteljskih gledališčni-kov, kar so dokazali leta 2001, ko so s predstavo Vaja zbora postali absolutni državni prvaki.

Ljutomerski župan Jožef Špindler podeljuje priznanje Slavici Jureš

SLOVENSKA BISTRICA / ob kulturnem prazniku

v

v slomskovem domu

Ali izpolnjujemo svoje kulturno poslanstvo?

"Najbrž ni veliko držav, ki nimajo praznika vojske, imajo pa praznik kulture. Bilo pa bi še bolj čudovito, če bi to obenem pomenilo, da je za slovensko kulturo tudi vsestransko poskrbljeno. Imamo pa vsaj priložnost, da se vsako leto o tem javno izprašamo. Pa ne gre le za to, ali je svojo kulturno poslanstvo izpolnila država, ampak tudi, ali smo ga izpolnili mi vsi, vsak od nas," je na osrednji akademiji v počastitev kulturnega praznika v Slovenski Bistrici dejal mag. Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije.

V nadaljevanju je navedel nekaj razlogov za skrb glede slovenske kulture. Tako se slovenske založbe brez slabe vesti odpovedujejo izdajanju slovenskega leposlovja, na najvplivnejših slovenskih medijih krčijo umetniške programe, kulturne rubrike so v časopisih vedno bolj siromašne, če sploh obstajajo, na svetovnem spletu je slovenska kultura neopazna, zaradi premoženjskih neurejenosti nam pred očmi propada kulturna dediščina, in kar je nadvse pomembno, kulturna vzgoja je zapostavljena in jo preplavljajo negativni zgledi z javnih odrov.

Ob kulturnem prazniku od 1989. leta v Slovenski Bistrici podelijo tistim, ki so se posebej izkazali na področju ljubiteljske kulture, priznanja, poimenovana po Štefanu Romihu. Letos so podelili dve plaketi Štefana

Andrej Stefancioza Studenice, Tamburaši Kavkler, KUD Janko Živko Poljčane, Franc Podkriž-nik, KUD Alojz Avžner Zgornja Ložnica, in Branko Rober, FD Košuta Poljčane.

Prireditev v Slomškovem kulturnem domu je potekala pod režisersko taktirko prof. dr. Jan-

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Kak{na preprošiina!?

Letošnji Romihovi nagrajenci. Foto: S: Brbre

Romiha z listino za življenjsko delo. Prejela sta jih Ivan Tkavc, predsednik pihalne godbe pri DPD Svobodi Slovenska Bistrica, in Marija Godec, KUD Gaj Zgornja Polskava. Priznanja Štefana Romiha za delo na področju ljubiteljske kulture v letu 2002 so prejeli: Milena Fu-rek, DPD Svoboda Pragersko, Tatjana in Anton Hrup, KUD

ka Čara. Priča smo bili vrhunski kulturni prireditvi. Dr. Janko Čar je ob tej priložnosti s svojo stalno gledališko ekipo pripravil dramo Prešernovega življenja z naslovom "Sem dolgo upal in se bal", z vsebinskim okvirjem pesnikovega doživljanja zadnje ure življenja in obujanja spominov na vesele in žalostne dneve.

Vida Topolovec

Novinar ameriškega Wall Street Journala Michael Gonzalez se je pred kratkim zgrozil nad "sveto prepro{~ino" evropskih kolegov, ki so si drznili {pekulirati, da je morda navdih za skupno izjavo osmih evropskih voditeljev v podporo politiki ZDA, objavljeno v Wall Street Journalu, pri{el iz Washingtona. Gonzales poudarja, da je ameri{ki predsednik Bush na ~elu "u~inkovitega diplomatskega zbora in ne potrebuje novinarjev, da bi zanj opravljali delo ..."

Kljub temu pa ameri{ki novinar dodaja, da je po odklonilnih in polemi~nih stali{~ih Francije in Zvezne republike Nem~ije do nekaterih nameravanih ameri{kih potez, zlasti vojne v Iraku, poklical svoj vir v italijanski vladi in vpr{al: "Ali boste dovolili, da bodo Francozi in Nemci govorili v imenu Evrope? Zakaj ne bi Silvio Berlusconi napisal za nas ~lanek o svojih pogledih?" Vpra-{anja v istem slogu so potem sledila {e ljudem, ki so blizu britanski, {panski, ~e{ki, poljski vladi ... "Na{e vodilo je bilo popolnoma novinarsko," že kar preve~ vztrajno in sumljivo poudarjeno opozarja ameriški novinar. "Ne bi rad izzvenel blagohotno, toda bilo je prav zabavno brati špekulacije francoskih in nemških novinarjev, zlasti v dnevnikih Liberation in Frankfurter Allgeme-ine Zeitung, da je Bela hiša izrabila naš dnevnik ... Naš predlog je naletel na plodna tla pri državnikih, ki se niso strinjali, da sta bila v medijih samo Schroder in Chirac predstavljena kot glas Evrope. Evropski voditelji z dru-ga~nim mnenjem v tej razpravi

niso dobili dovolj prostora ... Mnoge Ameri~ane so Bushevi politi~ni nasprotniki prepri~ali, da Evropejci sovražijo Ameriko. Upam, da objavljeno pismo osmih evropskih voditeljev prispevalo k spoznanju v ZDA, kakšno pretiravanje je domnevni prevladujoči protiamerikanizem med Evropejci ..."

Tudi če verjamemo "angažiranemu" novinarju Wall Street Ja-urnala, da ameriška vlada zares ni imela nobenega vpliva pri nastajanju (podporne) izjave osmih evropskih državnikov, pa njegova "pojasnila" ne puščajo niti najmanjšega dvoma, da misli neverjetno enako kot visoki (in nižji) funkcionarji v Washingtonu in okoli njega. Gre namreč za značilen ameriški pogled na svet (konkretno na Evropo), ki izhaja od vnaprej postavljenih stereoti-pov in domnev, celo "resnic", od katerih se težko ali sploh ne odstopa. Na različna mnenja tako Američani tudi med prijatelji reagirajo nevrozno, brez vidne pripravljenosti na normalen dialog in normalno izmenjavo mnenj. Novinar Wall Street Journala tako "provocira" osem evropskih državnikov, naj vendar povedo, da Schroder in Chirac nista Evropa, ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld pa si skoraj sočasno izmišlja delitev na "staro" in "novo" Evropo, po kateri naj bi "staro" (z nasprotovanjem oziroma neposlušnostjo Ameriki) predstavljali Francija in Nemčija, "novo", spodbudno in povsem predano in razumevajočo za ZDA, pa zlasti vzhodnoevropske države, nove in potencialne članice Nata. Nemčijo kratkomalo

uvršča med države, ki najbolj nasprotujejo ZDA (med Irak in Severno Korejo).

Medtem pa nemški zunanji minister Joška Ficher vztrajno dopoveduje, da nima nič proti Združenim državam Amerike, poudarja in poveličuje njihovo vlogo in zasluge pri svobodi in demokratizaciji Evrope in hkrati malodane prosi, naj ga Američani vendarle "prepričajo", da imajo glede Iraka in predvidenih vojnih potez proti njemu zares prav, ker je glede tega nepre-pričan in preprosto v dvomih. Hkrati francoska obrambna ministrica obupano dopoveduje, da je treba dopustiti pravico do različnih mnenj znotraj NATO in da razlike nikakor ne pomenijo sovraštva do Amerike ... Vse skupaj zveni skoraj neverjetno, še zlasti če pomislimo, da se tako rekoč o abecedi demokracije in demokratičnih odnosov na tak način pogovarjajo (in prepirajo) tisti, ki naj bi bili zgled za to.

KAJ JE SLOVENIJA

Slovenija se je kratek čas uvrščala med "staro", potem pa je nenadoma padla med "novo" Evropo. "Padanje" je še najboljši izraz za vse tisto, kar se zadnje čase dogaja z našo državo in njenim odnosom do vsega, kar je povezano s tako imenovano iraško krizo. Nekateri komentatorji ji sicer pripisujejo "piruete", vendar oznaka še zdaleč ni točna in - poštena. Pri pi-ruetah gre za domišljene poteze nastopajočih, pri nas pa imamo dokazano opravek z zmedo in nepričakovanimi (in nepojasnjenimi) padci.

Najprej se je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel ob ameriški delitvi Evrope na "staro" in "novo" in ob njihovih kritikah francoskega in nemškega ravnanja zaletel z nepojasnjeno izjavo, da sodimo k "stari" Evropi. Že nekaj dni pozneje je soglašal z osmerico evropskih državnikov, ki so se v marsi~em distancirali od ravnanja "stare" Evrope. Potem sta nas skupaj s predsednikom države Drnovškom nekako prepri~evala, da se Sloveniji ni treba opredeljevati za nobeno stran, na koncu pa smo (že spet ~ez nekaj dni) zvedeli, da se je Slovenija pridružila vilniuški skupini desetih držav (v kateri so tudi Slovaška, Bolgarija, Makedonija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Albanija ... ) v kritiki evropske neenotnosti in v podpori govora ameriškega državnega sekretarja Povella v Varnostnem svetu OZN, tako reko~ še preden je ta svoj govor sploh prebral ...

Predsednik države dr. Janez Drnovšek je slovenskim diplomatskim predstavnikom po svetu, ki so se v za~etku meseca zbrali na posvetu na Brdu pri Kranju, dejal, da bi bila v "danem trenutku najslabša opredelitev za evropski oziroma ameriški pristop. Slovenija se ne želi opredeliti ne za Združene države in ne proti njim." Tako je vsaj zapisalo ljubljansko Delo. Trdno sem prepri~an, da bi takšno stališ~e nujno potrebovalo še kakšno dodatno pojasnilo. Pri~akoval sem, da se bodo iz Drnovškovega urada takoj oglasili z njim, saj si dru-ga~e takšnih besed ni mogo~e razlagati druga~e kot pomanjkanje politike, kot zmedo in strah, kot nerazumljivo neopredeljeva-nje. Pojasnila ni bilo, sam predsednik pa je v svojem zadnjem nedeljskem intervjuju na nacionalni TV mimogrede omenil, da

njegove misli v tisku niso celovito predstavili ...

KAJ JE KDO REKEL

Žal pa to ni bila edina zadrega s "celovitim predstavljanjem" po-liti~nih stališ~ (in predvsem razlik) v slovenski zunanji politiki in njenih pogledih na iraško krizo. Da ne bi bilo nesporazuma: slovenski predsednik države, slovenski premier in slovenski zunanji minister imajo dolžnost, da v imenu Slovenije izražajo in zavzemajo stališ~a do pomembnih mednarodnih vprašanj in dogajanj, seveda v skladu s posami~nimi in skupnimi pristojnostmi in na-~eli, ki veljajo za vodenje najbolj zapletenih in usodnih državnih poslov v vsaki normalni in de-mokrati~ni državi. Pri~akovali bi, da bodo vsi trije med seboj maksimalno usklajeni, da bodo v (so)odlo~anje o takšnih vprašanjih pritegovali ~im ve~ relavantnih dejavnikov pozicije in opozicije. V na~elu ne more biti ni~ tra-gi~nega (in nedopustnega) tudi izražanje razlik ali vztrajanje pri razli~nih pogledih. Tisto, kar se ta ~as zdi absolutno nevzdržno in nedopustno, je nekaj drugega: to je zmeda, ki se kaže v opredeljevanju, nepripravljenosti (ali nesposobnost), da bi se odlo~a-li v skladu s svojo jasno politiko in strategijo. Zdaj se zdi, kot da ne želi nih~e prevzemati odgovornosti za ni~, niti ne za tisto, kar je že izrekel. Izgovori in pojasnila, ki iz razli~nih predsedniških in ministrskih kabinetov skušajo dopovedati, kako pravzaprav ni nih~e razen morda zunanjega ministra Rupla odgovoren za slovensko sodelovanje pri vilniuški izjavi, so vredni resnega razmisleka.

Jak Koprive

ROGOZNICA /

slovesno ob kulturnem prazniku

Kulturno društvo Rogoznica je tudi letos pripravilo proslavo ob kulturnem prazniku. V nedeljo, 9. februarja, je bila dvorano polna do zadnjega kotička. Slavnostni govornik, svetnik Mestne občine Ptuj Ignacij Vrhovšek, je opozoril na raznolikost slovenskega naroda in njegovih navad, pa tudi da je kultura nepogrešljiv del življenja na vse ravneh. V kulturnem programu so se predstavili učenci osnovne šole Ljudski vrt, glasbene šole Karola Pahorja, kvintet Društva upokojencev, ki ga vodi Irma Škrinjar, društveni moški pevski zbor in pevska skupina DPD Svoboda Spominčice pod vodstvom Marije Štoger ter skupina ljudskih pevk, pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja.

NaP

GORIŠNICA /

pripravili modro vrtnico

Mladinska gledališka skupina PD Ruda Sever iz Gorišnice je v letošnji sezoni pripravila mladinsko igro Kristine Brenkove Modra vrtnica. S predstavo so nastopili že trikrat: v Markovcih, Veliki Nedelji in Gorišnici. Z njo se bodo predstavili tudi na območni reviji otroških gledaliških skupin. Skupino sestavljajo učenci osnovne šole ter srednješolci. Predstavo je režiral Lojze Matja-šič, za glasbeno opremo je poskrbela Slavica Cvitanič.

Fl

MARIBOR /

minimundus v evroparku

Nakupovalno središče Euro-park v Mariboru se lahko pohvali z unikatno razstavo svetovnih znamenitosti Minimundus, ki bo na ogled od 14. do 28. februarja. Razstava slovi po pristni predstavitvi sicer pomanjšanih znamenitosti iz vsega sveta. Avtorji Minimundusa pri delu upoštevajo vse značilnosti okolja, v katerem stojijo prave znamenitosti. Vsi razstavljeni eksponati, ki si jih bodo lahko ogledali obiskovalci in kupci v Europarku, so narejeni iz materialov, iz katerih so resnične stvaritve, in so jim po sestavi in videzu na las podobni.

KIDRIČEVO / 4.

[ampion z brajd

V TD občine Kidričevo se pripravljajo na 4. izbor šampiona vin z domačih brajd. Prireditev bo to nedeljo, 16. februarja, ob 15. uri v gostilni Pri Lipi v Lovrencu na Dravskem polju. Vse, ki želijo sodelovati pozivajo, da prineso vzorce vin - vsaj 2 litra - do sobote 15. februarja, saj jih mora pred prireditvijo oceniti strokovna komisija.

-OM

PTUJ / skrbijo za prometno varnost

Po krajšem premoru so se v ponedeljek, 10. febvruarja sestali člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj in se uvodoma dogovorili o predlogu letošnjega programa dela ter finančnem načrtu. Obravnavali so tudi zahtevo osnovne šole Mladika o ureditvi prometnega reda v okolici te šole, prisluhnili poročilu o vsebini razgovorov s predstavniki mestne četrti Breg za ureditev prometnega reda v Mlinski ulici, pred pobudami in vprašanji pa so se dogovorili še o razpisu za podelitev častne listine Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

-OM

KMETIJSTVO, PODEŽELJE

ORMOŽ / iz vinogradnisko-vinarskih krogov

Poveiali bodo odkup grozdja

Proti koncu minulega leta je dolgoletnega direktorja Matija Kocipra na čelu podjetja Jeruzalem VVS zamenjal Silvo Žižek. Ker je tak{no delovno mesto nedvomno izziv in zahteva nenehno nove ideje in spremembe, smo Žižka povpra-{ali, kaj se dogaja v najbolj znanem ormo{kem podjetju.

Jeruzalem VVS izhaja iz istega skupnega podjetja kot imensko zelo podobna Jeruzalem SAT in Jeruzalem TGT, s katerima pa razen manj{ih lastni{kih deležev nimajo več nič skupnega. VVS je po novem razdeljen v dva obrata: sadjarstvo ter vino-gradni{tvo in vinarstvo. V celotnem podjetju je redno zaposlenih 168 delavcev. V leto{njem letu si želijo zaključiti izgradnjo trgovine, kjer bo potekala maloprodaja. Tako bodo končno lahko bolj očitno ločili proizvodni del od prodajnega. Na samopostrežni način želijo kupcem omogočiti dostop do svoje celotne palete izdelkov na enem

mestu. Za dokončanje nameravajo vložiti {e 30 milijonov tolarjev, skladi{če pa so dokončali že lani. Po urejanju upravnih prostorov in gradnji hladilnice je to najpomembnej{a in najbolj nujna investicija zadnjih let.

LETOS BODO ODKUPILI 2500 TON GROZDJA

V zadnjih nekaj letih je pri-{lo v podjetju Jeruzalem VVS do popolne zamenjave generacij, saj se je zamenjal praktično ves vodstveni kader. Žižek pravi, da mlada generacija neguje odnos do vinarske preteklosti in

Trgovina naj bi bila zgrajena že letos

Ob koncu minulega leta je glavni direktor podjetja Jeruzalem VVS postal Silvo @ižek, univ. dipl. ing. agr.

razmi{lja o tem, kako jo razvijati naprej, kako omogočiti, da bo podjetje čimbolj stabilno in bo omogočen njegov razvoj. V tem trenutku razpolaga podjetje s 500 hektarji lastnih vinogradov in 180 hektarji sadovnjakov, klet pa ima kapaciteto 5,5 milijonov litrov. Da jo napolnijo so lani odkupili tudi okrog 2350 ton grozdja od kooperantov Kmetijske zadruge Ormož in Vinarske zadruge Ormož. V leto{njem letu načrtujejo odkup povečati na 2500 ton.

V zadnjih letih je med vinogradniki vedno več negodovanja čez podjetje in odkupne cene. Nekaj vinogradnikov se je odločilo tudi za prodajo grozdja drugim kletem, kar sicer v Ormožu ni navada. Direktor Žižek je na to temo povedal, da

DNEVI ODPRTIH VRAT 14. IN 15. FEBRUARJA PRI POOBLAŠČENIH TRGOVCIH VOZIL DAEWOO

Rojen je novi Daewoo.

Nov stil, nov pogled, povsem nov Daewoo svet s popolnoma novim In presunljivo drugačnim avtomobilom! Sveža In prostorna notranjost ter dinamična zunanjost - vse po Izredno privlačni ceni! Novi Daewoo Kaios.

Nova dimenzija vožnje!

so nekoč odkupili precej manj grozdja, da pa se je z intenziviranjem obnove vinogradov in kontrolo vina na domu povečal pritisk na prodajo grozdja. Upa, da bodo težave, ki v zvezi s tem nastajajo, čimprej re{ili.

Sedaj grozdje plačujejo po kvalitetnih razredih, celotno vsoto pa izplačajo v 12 do 15 mesecih. Zamik pri plačilu je nastal zaradi izjemnega letnika 2000. Na spisku želja novega direktorja je prav visoko tudi ta, da bi vinogradnikom grozdje izplačali v enem letu. Poudaril je tudi, da odkupijo občutno več grozdja kot druge slovenske kleti, zato je njihova finančna obremenitev tudi primerno večja.

V lastnih vinogradih imajo že tri leta integrirano pridelavo in tudi od vinogradnikov si želijo čim več grozdja pridelanega na ta način. V letu 2004 pa načrtujejo odkup izključno integrirano pridelanega grozdja. O letošnji ceni grozdja je še prezgodaj govoriti, nastala pa bo po pogajanjih z zadrugama.

PRODAJA VINA

"Prodaja vina ni slaba," je povedal Silvo Žižek. Izboljšati pa si želijo strukturo prodaje vina. Najbolje se prodaja jeruzalemč-an, ki ga letno prodajo 1,5 milijona litrov. Prodajo tudi okrog 700.000 buteljk in 100.000 pe-nin. In prav penine so menda razlog za optimizem, saj so zelo kvalitetne. Na vprašanje o pregrešno nizki ceni, ki jo je ena od trgovin zahtevala za muškatno penino, je Žižek odgovoril, da to ni bila posledica prodaje pod ceno ormoške kleti, pač pa poslovna poteza te trgovine, ki se je odločila za akcijo in znižanje marže. Sicer pa se v zadnjem času v tekmovanje s spuščanjem cen podaja vedno več kleti, kratko pa tako potegneta vinogradnik in vinar. Trenutno v ormoški kleti ni viškov vina, največ pa ga še vedno popijejo domači potrošniki.

MODA, NAGRADE IN PROMOCIJA

V svetu že nekaj časa vlada moda rdečih vin, zato se povsod bela vina prodajajo nekoliko slabše. K temu pripomore tudi propaganda v medijih, ki daje slutiti, da ima rdeče vino blagodejen učinek na človekovo zdravje. Ljudje pa vedno več

dajo na zdravje in tako trenutno najbolje stojijo kleti, ki pridelujejo bela in rdeča vina. O rdečih vinih v ormoški kleti ne razmišljajo, saj tla za takšne eksperimente niso primerna, k temu pa bi bilo treba prilagoditi tudi celotno linijo kletarjenja. Počakali bodo, da se cikel konča, kajti po rdečih bodo zanesljivo spet v modi bela vina.

Na ocenjevanjih bodo sodelovali tudi naprej, vendar so opazili, da če v tujini prejmejo še tako zveneče priznanje, enostavno nimajo za seboj potrebne logistike, da bi nagrajeno vino tudi uspešno prodali. Težava je tudi v količinah, ki so za evropski trg premajhne. Kmalu načrtujejo tudi osvežitev blagovnih znamk in celostne podobe, kar pa bo seveda temeljilo na tržnih analizah.

EVROPA IN ZAKONI

V prihodnosti pa ormoško klet čakata dva huda preizkusna kamna. Nova zakonska določila še bolj omejujejo točenje alkohola, oteženo je oglaševanje z obveznim opozorilom o škodljivosti zdravju, nedavno pa se je povečala tudi stopnja DDV z 8,5 na 20 %. "Povišala se bo le cena na polici, proizvajalec pa nima od tega nič!"

Poleg tega na vrata trka tudi Evropa, kjer so vinogradi vključeni v cono B enako kot njihovi avstrijski konkurenti. O tem, ali so obnovljene avstrijske kleti na naši meji grožnja štajerskim kletem, Silvo Žižek ni hotel govoriti, saj gre le za govorice, natančnejših podatkov pa še nima na voljo.

viki klemenčič ivanuša

DAEWOO

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

PTUJ / ptujski nonet vabi mlade pevce

Fraki iakajo

•••

Kulturno društvo Ptujski nonet Območne obrtne zbornice Ptuj je pred tremi leti pomladilo devet mladih fantov, katerih skupni cilj je ubrano prepevanje zborovske glasbe iz razli~nih zgodovinskih obdobij glasbenega ustvarjanja ter ob čudovitih harmonijah občutiti vso sladkost in užitke, ki jih le-ta ponuja. Začetek novega obdobja je sovpadal s prenehanjem delovanja takratne vokalne skupine Ptujski nonet Območne obrtne zbornice Ptuj, ki je imela na Ptuju dolgoletno tradicijo. Mlada skupina je tu videla svojo priložnost, prevzela ime Ptujski nonet OOZ, in tako zdaj nadaljuje bogato tradicijo.

S prevzemom imena so prevzeli tudi veliko odgovornost, saj so visoko kakovostno raven ustvarjanja za~rtali in dosegali že pevci pretekle generacije. En-tuziasti~ni za~etki pod umetniškim vodstvom Roberta Feguša so kmalu obrodili sadove in tako je nonet v treh letih svojega obstoja nanizal že ve~ kot 50 uspešnih nastopov. Med drugim so se predstavili na obmo~nih obrtniških revijah in na obmo~nih

ter medobmo~nih revijah pevskih zborov. Gostili so jih tudi v Ljubljani, Mariboru, Slovenski Bistrici, Dravogradu, Rogaški Slatini in še kje. Posebej ponosni so na prvi samostojni koncert, ki so ga priredili v ~udo-vitem ambientu viteške dvorane ptujskega gradu maja lanskega leta. Z gostjami dekliške vakal-ne skupine Vivere iz Slovenske Bistrice so uspeli privabiti številne obiskovalce in zadovoljiti

Ptujski nonet no svojem prvem koncertu v viteški dvorani gradu. Foto: Črtomir Goznik

njihova glasbena pri~akovanja.

Njihovim ambicijam seveda še ni zadoš~eno. Mladost - pov-pre~na starost je okrog 24 let - daje optimalne pogoje za še dolgo delovanje, u~enje in nabiranje izkušenj. Pogled v prihodnost v njihovih o~eh izraža željo, da se uveljavijo kot ena izmed boljših vokalnih skupin na širšem obmo~ju. Obet za to

VIDEM / medobmočno srečanje tamburašev

Zazvenele so tamburice

V soboto, 1. februarja, je bilo v Vidmu pri Ptuju tretje me-dobmočno srečanje tamburaških skupin in orkestrov, ki ga je organizirala Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj skupaj z domačim kulturnim društvom in občino Videm.

Nastopilo je osem skupin. Najprej so se pod vodstvom Petra Krajnca predstavili tamburaši Sv. Miklavža KUD Majšperk. To je otroška tamburaška skupina, ki se z mladostno zagnanostjo šele seznanja s tamburaško glasbo. Tudi tamburaški orkester PD Ruda Sever iz Gorišnice je zelo pomladil svojo zasedbo, ki bo nedvomno s pridnim delom tudi v bodoče nadaljevala dolgoletno tradicijo tambura-nja v Gorišnici. Orkester je vodil Drago Koren. Tamburaško skupino KD Kungota sestavlja zgolj šest tamburašev, ki so z lepim zvokom pričeli svoje muziciranje, v nadaljevanju pa je kdaj pa kdaj pri posamezniku popustila koncentracija, kar je v manjši skupini bolj opazno. Skupino vodi Peter Krajnc.

S čistim igranjem in z discipliniranim nastopom so se predstavili domačini pod vodstvom Jožeta Šmigoca. Orkester sestavljajo že prekaljeni tamburaši z dolgoletnim igranjem.

Zanimiv program je predstavila dekliška tamburaška skupina iz Ormoža pod vodstvom Maje Frangež. To je manjša zasedba, ki pa se je pri Straussovi Pizzicato polki še zmanjšala.

Tamburaši Kavkler KUD Janko Živko iz Poljčan so ob Jirkovi Naši zvezdi zaigral dve dalmatinski pesmi s petjem moškega kvarteta. Kitično petje je največkrat dolgočasno, če ga dinamično in agogično ne prilagajaš, programsko pa na medobčinsko tamburaško revijo sodi nekoliko drugačen program, bolj tamburaški. Skupino je vodil Marijan Dreo.

Tamburaši iz Cirkulan pod vodstvom dr. Boštjana Polajž-erja že vrsto let gojijo priredbe ljudskih pesmi. Tudi v Vidmu so se predstavili s takšnim programom. Odlika Cirkulančanov je lep zvok in smisel za muziciranje.

Na koncu so nastopili tamburaši iz Cirkovc pod vodstvom Draga Kleina. Skupino odlikuje

čisto igranje, dober ritem, poln zvok, lepa dinamika, program pa je po meri poslušalcev - priredbe popularnih melodij.

V tamburaški glasbi nedvomno manjka originalnih avtorskih zapisov, saj se skladatelji redko odločajo pisati za tamburaše. Najverjetneje tudi ne poznajo dovolj tamburaške glasbe, ki pa je vsaj na našem koncu Slovenije sorazmerno zelo popularna. Vodje orkestrov so tako bolj ali manj prepuščeni sami sebi, sami tudi pišejo priredbe, povzete iz popularne glasbe, ljudske glasbe, oziroma prirejajo glasbo godalnih orkestrov. S primernimi šolami za tamburaše sem prepričan, da bi tudi pri nas lahko prišli do pravih virtuozov na posameznem tamburaškem instrumentu, v naših razmerah pa za pouk tamburic največkrat (ali vedno) poskrbijo vodje orkestrov kar sami.

Srečanje je pozdravil videmski župan Friderik Bračič, priznanja pa je podelila vodja Območne enote Nataša Petrovič.

Srečanje je strokovno spremljal Damir Zajec, prireditev pa je vodil Peter Kirič.

Franc Lačen

Tamburaška skupina Kungoto. Foto: FL

je predvsem mladostni zagon in volja ter njihova nova umetniška vodja Klavdija Zorjan Škor-janec, pod katere vodstvom je nonet široko razprl krila. Zaenkrat imajo vaje - zaradi študijskih in službenih obveznosti -enkrat tedensko, prizadevajo pa si, da bi njihova srečanja v prihodnje zajemala dva termina v tednu. Enkrat do dvakrat letno se podajo tudi na intenzivne vaje, kjer se ustvarjanju in glasbi predajajo od jutra do večera. Veliko pozornosti posvečajo tudi odnosom v skupini, kjer prevladuje prijateljski duh, medsebojno razumevanje in nesebična pomoč.

Zaradi kadrovskih sprememb znotraj skupine in želje, da bi število pevcev povečali, se obračajo na vas, mladi pevci, in vas vabijo, da se jim pridružite. Vsi, ki si želite okusiti slast a capella glasbe in se ob tem zavedate, da je odvisnost (od takšne glasbe) neizogibna, jih lahko brez zadržkov kontaktirate na številki 041/763 015 (Primož) ali pa jim pišete na e-naslov ptujski.nonet@email.si.

Njihovi fraki čakajo na vas!

Aljaž Novak

PTUJ / resnice (o meni, tebi in drugih) ivana pšajda

Ko dobiš zalet, ni nobena pot prestrma

Pred približno mesecem dni je izšla že tretja knjiga Ivana Pšajda. Ivana sicer poznamo kot športnega trenerja za nogomet in namizni tenis, v zadnjem času pa to športno znanje razdaja na osnovni šoli v Gornji Radgoni.

Ivan Pšajd. Foto: Fl

Po Izrekih in Spoznanjih je tokrat ugledala lu~ sveta knjiga aforizmov z naslovom Resnice (o meni, tebi in drugih), kjer avtor svoja duševna razmišljanja o življenju, odnosih med ljudmi, o ljubezni in sovraštvu, prijateljstvu, sanjah in željah posameznika, o sedanjosti in prihodnosti, poštenju, svetohlinstvu in hinavš~ini izpove v petsto kratkih strnjenih mislih, aforizmih.

Uvod h knjigi je napisal Goj-mir Lešnjak — Gojc, ki je knjigo ozna~il kot pripomo~ek za življenje, saj je le-ta hvalnica in kritika življenja, geografija modrosti in atlas spoznanj o resnicah. Je torej priro~nik za

ljudi, ki verjamejo, da je za vsako bolečino lek že pripravljen, za vsakega nepridiprava šiba že urezana in za vsako laž resnica skrita. Modrosti v knjigi nam lahko prihranijo preneka-teri grenki trenutek, le prisluhniti jim je treba.

Predstavitev knjige je bila v Osnovni šoli Gornja Radgona, z avtorjem se je pogovarjal ravnatelj šole in podžupan Gornje Radgone Dušan Zagorc.

Knjiga je opremljena s slikami korenin, ki jim Ivan Pšajd iz naravne oblike vdahne smisel skulpture. Knjigo je oblikoval Franc Milošič, izšla pa je v samozaložbi.

Franc Lačen

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Ljubeznivo (in potrošniško)

Jutri, v petek, 14. februarja, je v nekaterih koledarjih zapisano: VALENTINOVO in DAN POTRO-[NIKOV. Kako lepo se skladata ta prazni~na dneva, saj se valentinovega najbolj vesele trgovci. Damjan J. Ovsec je zapisal v knjigi o praznikih (Velika knjiga o praznikih: praznovanja na Slovenskem in po svetu. Ljubljana: Domus, 1992), da valentinovo pri nas ni poseben ali klasi~en praznik, rekli bi, da gre za vrsto nadomestnega ali vrinjenega praznika, podobnega, kot je na primer (haha) prvi april. Ovsec {e pravi, da sta oba spomin na prastara živa praznovanja, le da ima prvi april ("dan vseh norcev"") pri nas precej daljšo tradicijo. Seveda pa je tudi valentinovo - predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi - za današnjo rabo ~loveško gotovo zelo pre-pri~ljiv. Zatorej ne bo odve~, ~e boste na valentinovo, dragi bralci Tednikove knjigarnice, izkazali pozornost dragim in ljubljenim. A ne razmetujte z denarjem, bodite radodarni druga~e (priporo~-am za vse dni v letu): podarjajte prijazne besede, tople objeme in prijateljske stiske rok, vzemite si ~as za druženje in crkljanje z bližnjimi. In dobre misli pošljite daljnim, kajti dobra misel, kakor dobra beseda, pravo mesto najde.

Ljubezen in prijateljstvo se odražata tudi v zakladnici ljudskih pregovorov. Kot je videti v knjižnih zbirkah, je ljubezen najbolj prisoten pojem v ljudskih reklih. Vox populi (: zlata knjiga pregovorov

vsega sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996) namenja pregovorom o ljubezni obsežno poglavje s številnimi podpoglavji. Izbrala sem naslednje pregovore o ljubezni in prijateljstvu za jutrišnji dan:

Ljubezenska pisma ne potrebujejo datuma. (nemški pregovor)

Ljubezenska pisma imajo goste vrstice. (nemški)

Ljubezenska pisma so z maslom zapečatena (nizozemski

Kadar je srce v plamenih, zleti kakšna iskra tudi skozi usta. (angleški)

Ljubezen z migljajem ukroti neukrotljive. (francoski)

Kdor ima ljubezen v prsih, ima ostroge na petah in krila na nogah. (italijanski)

Za ljubezen ni noben zid previsok. (nemški)

Kadar ljubezen kamenje prenaša, ga ima za perje. (nemški)

V ljubezni se tudi devet šteje za deset. (vietnamski)

Teci za ljubeznijo, pa bo bežala pred teboj; beži pred njo, pa bo tekla za teboj. (angleški)

Prijateljstvo ne more stati kar naprej na eni strani. (angleški)

Prijateljstvo je izpolnjena ljubezen. (angleški)

Če želiš prijateljstvo — bodi prijatelj. (ruski)

Prijateljstvo ne trpi sprenevedanja in se neha tam, kjer se začenja laž. (ruski) Prijateljstvo pomnoži veselje in

razdeli žalost. (angleški)

Prijateljstvo se krepi z obiski, še posebno z redkimi. (angleški) Drevo se drži s koreninami, ~lo-vek s prijatelji. (ruski)

Na svetu so tri vrste prijateljev: taki, ki te imajo radi, taki, ki jim ni mar zate, in taki, ki te sovražijo. (nemški)

Slovenske pregovore najdete v naslednjih knjižnih izdajah: Slovenski pregovori in reki (Ljubljana: Mladinska knjiga,2000); Etbin Bojc: Pregovori in reki na Slovenskem (Ljubljana: DZS, 1987); Marija Makarovi~: Pregovori in življenjske resnice (Ljubljana: Kme~ki glas,1975); Stanko Prek: Ljudska modrost je trden most (Maribor: Obzorja, 1972); Dušica Kunaver: Ljudske modrosti v pregovorih (Ljubljana: samozaložba, 1996).

Navedene knjige si lahko izposodite v Knjižnici Ivana Potr~a Ptuj, ki je še vedno odprta vsak dan od osmih do devetnajsth, ob sobotah do dvanajstih.

Liljana Klemenčič

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

PTUJ / proslava ob kulturnem prazniku

Priznanja zaslužnim kulturnikom

V petek je bila v Narodnem domu na Ptuju osrednja proslava v po~astitev slovenskega kulturnega praznika. Organizatorji prireditve so bili: Mestna ob~ina Ptuj, Obmo~na izpostava Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj in Zveza kulturnih dru{tev Ptuj. Proslavo je zasnovala Nata{a Petrovi~ in jo tudi vodila.

Slavnostna govornica ob kulturnem prazniku je bila Tjaša Mrgole Jukic, ki je v svojem razmišljanju nakazala kulturne možnosti tudi maloštevilnim narodom, kot je recimo slovenski, saj tudi stari Grki niso bili številčni narod, pa je njihova kultura in omika bila podlaga pri razvoju vse evropske kulture. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, s šansoni in svojim prijetni altom pa se je s Prešernovimi verzi ter verzi drugih slovenskih pesnikov

ob spremljavi klavirja in violine predstavila Melita Osojnik.

Na proslavi so bile podeljene tudi plakete, priznanja in oljen-ke.

DPD Svoboda Ptuj je za dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi podelilo priznanje Stanku Solini, pevcu pri dveh pevskih zborih. Priznanje je podelil predsednik društva Aleksander Glatz.

Priznanja Zveze kulturnih društev Ptuj, ki jih je podelil predsednik Franc Lačen, so do-

PTUJ / RUSANI RAZSTAVLJAJO V RAZSTAVIŠČU LUŽNIK

Gozd - zlival - lov

V soboto, na slovenski kulturni praznik, so se v razstavišču gostilne Lužnik s svojimi slikami predstavili ~lani likovne sekcije Amater iz Ruš na povabilo Likovne sekcije DU Ptuj. Razstavlja devet ljubiteljskih slikarjev, razstava pa je tematska, in sicer so se tokrat slikarji odločili, da s svojimi slikami predstavijo naravo, gozd, gozdne živali in lov.

V slikah so slikarji pokazali svoj odnos do narave in do realističnega prikaza lovske motivike, dela pa so nastala lani. Svoja dela razstavljajo: Viktor Marku{, Hilda Ritlop, Viljem Hasenbichel, Ana Jurgali~, Vladimir Peter Plav~ak, Maru{a Vr{nik, Alojz Pori — Slavko, Jelka Leskovar in Melita Zupančič.

O razstavi je spregovorila mentorica ptujske sekcije Rozina [ebeti~, ki je odprtje tudi vodila, goste je pozdravila predsednica sekcije Anica Zupani~, razstavo pa je odprl biv{i predsednik Branko Gorjup.

V kulturnem programu je Aljaž Kotnik zaigral na harmoniko, zapele pa so tudi ljudske pevke DU Ptuj.

Razstava bo odprta do konca februarja.

Fl

□ I

GLEDALIŠČE PTUJ

Vsak otrok Je umetnik. Problem Je, kako lahko ostane umetnik, potem ko Je odrasel. Pablo Picasso

Vsak otrok Je umetnik. Problem Je, kako lahko ostane umetnik, potem ko Je odrasel. Pablo Picasso

v GLEDALIŠČU PTUJ

PROGRAM 13.2.28.2.2003

NA GOSTOVANJIH

Lutz Hubner MARJETKA, STR. 89

režiser Samo M. Strelec ob 11.00 za šole in izven

13. četrtek

Lutz Hûbner MARJETKA, STR. 89 režiser Samo M. Strelec ob 19.30 za izven

14. petek

Robert Thayenthal ANA IN KRAU.ki je padel iz pravljice

režiser Miha Alujevič ob 9.30

za šole in izven

17. ponedeljek

A R. Gumey UUBEZENSKA PISMA

režiser Zvone Šedlbauer ob 20.00

v Narodnem domu Maribor

Theater Rote Grûtze TA PRESNETA UUBEZEN režiser Niko Kranjc Kus ob 9.30 in 11.00

za šole in izven

18. torek

Theater Rote Grûtze TA PRESNETA LJUBEZEN režiser Niko Kranjc Kus ob 9.30

za šole in izven

19. sreda

Prešernovo giedaiišče Kranj Odon von Hon/áth VERA UUBEZEN UPANJE režiser Eduard fwliier ob 19.30 za izven

20. četrtek

21. petek

A R. Gumey UUBF7FNSKA PISMA

režiser Zvone Šedlbauer ob 19.30 v Zagorju

Robert Thayenthal ANA IN KRAU.kl je padel Iz pravljice

režiser iVIiha Aiujevič ob 9.30 in 11.00 za šoie in izven

24. ponedeljek

Robert Thayenthal ANAINKRAU,kljepadel Iz pravljice

režiser iMiha Aiujevič ob 9.30

za šoie in izven

25. torek

27. četrtek

Lutz HUbner MARJETKA, STR. 89

režiser Samo M. Strelec ob 19.30

v Mestnem gledališču Ljubljanskem

Slavnostna govornica je bila Tjaša Mrgole Jukic. Foto: Lan-gerholc

bili: Vera Kokol iz mešanega pevskega zbora Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj, Franc Florjančič iz Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, Stanko Murko iz Kulturnega društva Destrnik, Jože Petrovič iz Kulturnega društva Franček Kozel Cirkulane, Stanko Sa-kelšek iz Kulturnega društva Podlehnik, Franc Habjanič iz Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm in Samo Levstik iz Moškega komornega zbora Ptuj.

Plaketi Zveze kulturnih društev sta prejela: Štefka Bedenik iz Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki se s petjem in ljubiteljskim igranjem ukvarja že 35 let, in Maks Menoni iz Kulturnega društva Rogoznica, ki se z likovnim ustvarjanjem ukvarja že tri desetletja.

Sklad za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ptuj je podelil tri priznanja in jubilejno priznanje. Priznanja, ki jih je podelila predsednica Sklada, Lidija Majnik, so prejeli: Marija Stoeger iz Kulturnega društva Destrnik za delo v zborovod-stvu, Biserka Selak iz Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma za organizatorsko in aktivno ljubiteljsko delo ter Slavica Cvitanič iz Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica za zborovodsko delo.

Jubilejno priznanje je prejelo društvo Godba na pihala občine Markovci ob svoji 80-letnici.

Občinska priznanja za kulturne dosežke, oljenke, je podelil ptujski župan dr. Štefan Čelan.

Oljenko je prejel Klub ptujskih študentov za dolgoletna prizadevanja in uspešne prispevke k ptujskemu kulturnemu dogajanju in Julij Ošlovnik za življenjski opus likovnega ustvarjanja.

Veliko oljenko je prejel Pokrajinski muzej Ptuj ob visokem jubileju, 110-letnici obstoja.

V imenu vseh dobitnikov priznanj se je zahvalil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih.

O dobitnikih kulturnih priznanj bomo podrobneje spregovorili v naslednji številki Tednika.

Franc Lačen

ORMOŽ / OB KULTURNEM PRAZNIKU

Ti mali Meškec

Prazniku in obiskovalcem v pozdrav je zaigral Trobilni kvartet Ormož, ki ga vodi Slavko Petek. Osrednja nit leto-{nje ob~inske proslave ob kulturnem prazniku je bil recital o mladostnih letih Frana Ksaverja Me{ka. Predstavili so ga kot znanega neznanca, saj so v izboru tekstov posegli po tistih, ki predstavljajo {ir{i javnosti manj znano Me{ko-vo plat zna~aja.

V kratkih odlomkih, ki so kot tančica skrivali in odkrivali svet mladega Meška, se je odražala ljubezen do matere, do naših goric, njegovo otroško prijateljstvo z malim Petrčkom in žalost ob njegovi smrti. Ponovno smo doživeli nagajivost prve ljubezni, ki se od takrat do danes ni nič spremenila. Priča smo bili deklici, ki draži fanta, ali bi hotel "malo cukra". Seveda ga nikoli ni dobil. V recitalu sta se predstavila mlada recitatorja Urška Maucic in Primož Kirič.

Med posameznimi besedili je nastopil kvartet Deteljica s Koga pod umetniškim vodstvom Darje Žganec Horvat, dekliški pevski zbor Okarina z zborovodkinjo Zlatko Puklavec Banjanin, plesna skupina Pandora pod mentorstvom Tomaža Bolcarja, ki je bil mentor tudi plesnemu gledališču Pandora. Kot solistka pa je nastopila tudi Zlatka Banjanin Puklavec, ki jo je na klavirju spremljala Klav-dija Zorjan Škorjanec.

Osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku je v ormoškem domu kulture pripravila ormoška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Slovenski kulturni praznik so s priložnostnimi proslavami

Za delovanje na področju kulture je občina Ormož na priložnostni slovesnosti podelila 19 priznanj. Zlate značke Ksav-ra Meška za leto 2002 so za dolgoletno uspe{no delo na podro~ju ljubiteljske kulture podelili Ven~eslavu Kolari~u, Milanu Pu~ku, Branku Fifnji, Vincencu Ivanu{i, Silviji Ivanu-{a, Janku Klajn~arju in Zvonku Bešvirju. Srebrne značke so prejeli Pevsko dru{tvo Ivanjkovci in Folklorna skupina Ivanjkovci, obe ob 10-letnici delovanja, Mimica Fegu{, Mar-jetka Polak, Marta Gregorc, KD F.K. Meško Sv. Tomaž — sekcija ljudske pevke, Vinko Megla, Ciril Meško, Erika Simonič in Ciril Ambrož. Bronasti znački Ksavra Meška pa so podelili Mitju Fifnji in Mešanemu pevskemu zboru društva upokojencev Ivanjkovci od njihovi 5-letnici. Priznanja je podelil župan Vili Trofenik.

proslavili tudi v več krajevnih skupnostih ormoške občine. Domači kulturniki so pripravili proslavo v domu krajanov pri Sv. Tomažu, v domu kulture v Podgorcih sta program skupaj pripravila tamkajšnje kulturno društvo in osnovna šola. Kulturno društvo Jože Kerenčič in KS Kog pa sta organizirala proslavo v dvorani na Kogu.

vki

... PA BREZ ZAMERE

Novi svetovni red

Prave žrtve antiterorizma

M^-rda se tega ne zavedate, toda živimo v nadvse kriznih in glede prihodnosti sila nepredvidljivih časih. Prihodnost v zadnjem času {e nikoli ni bila tako vprašljiva. Pa ne da bi hoteli zveneti apokaliptično. Se zdaleč ne. Ampak je že tako, da razen v primeru, da ste do sveta in dogajanja v njem popolnoma brezbrižni in slepi, naravnost morate opaziti, da se nekaj dogaja. S tem nočemo trditi, da se drugače v svetu ne dogaja nič, ampak da se zdaj, v dana{njem času, v tem tednu, na ta dan dogajajo čudne reči. Zelo čudne. In če bi bile samo čudne, {e to samo po sebi ne bi pomenilo nič hujšega, a stvari, ki se dandanes dogajajo, niso samo čudne. Te stvari tudi niso samo tragične. So mnogo več kot to. Te stvari vplivajo in bodo vplivale na ves svet. Spremenile bodo marsikaj tudi v va{em življenju. In ko to govorimo, nimamo v mislih, da bodo to spremembe, recimo, vaših nakupovalnih ali prehranjevalnih navad ali česa podobnega. Ne, to ne pomeni, da boste v prihodnosti drugače vozili avto, imeli drugačen stil hoje ali kaj takega. Ne, stvar je mnogo, mnogo resnej{a.

Slo bo (oziroma že gre) za spremembo v mi{ljenju, na ravni duha, zavedanja sveta, duhovne ureditve sveta. Čemur bi v splošne-j{em smislu lahko rekli sprememba splošnih načel in po prepričanju mnogih naravnih in univerzalnih lastnosti ter določujočih danosti človeštva. Spremenilo se bo svetovno stanje duha, ki ga sicer v čisto transparentni obliki na svetu zelo težko najdemo, a je vendar najpomembnejša in najbolj določujoča stvar vseh naših prepričanj, zavesti, norm, vrednot, skratka, nekega "svetovnega, globalnega" etosa. Tukaj imamo v mislih predvsem etos, ki ga deli tako imenovani zahodni svet, torej tisti del sveta, ki izhaja iz evropskega kulturnega in miselnega prostora, ki seveda prakticira kapitalizem s tržnim gospodarstvom na čelu ter ki sam sebe bleščeče imenuje svet demokratičnih vrednot in sistema. Sem lahko štejemo tudi Kitajsko, če tudi ta že čisto dosledno tiči v tržnem gospodarstvu. Vendar pa moramo hkrati tudi poudariti, da bo posledice te spremembe na tak ali drugačen način čutil tudi preostali svet. In tukaj nočemo vpeljevati neke delitve sveta na tak ali drugačen način, da se razumemo. Hočemo zgolj poudariti, da se bodo posledice, ki jih bo oziroma jih že prinaša sedanje dogajanje v svetu, najbolj odrazile v zgoraj omenjenem prostoru.

Da bi postalo malce bolj jasno, o čem je tukaj govor, odlomek iz prologa odličnega Houellebec-qovega dela Osnovni delci, ki v veliki meri zadene to, o čem tukaj govorimo: "Metafizične mutacije — gre za radikalne in globalne spremembe v dojemanju sveta, ki jih sprejme velika večina — so v zgodovini človeštva redke. Kot primer bi lahko navedli pojav krščanstva. Takoj ko se neka metafizična mutacija pojavi, se razvije do svojih skrajnih meja, ne da bi pri tem naletela na kakršnekoli ovire. Brezbrižno pomete z gospodarskim in političnim sistemom, estetskimi merili, socialnimi hierarhijami. Nobena človeška

sila ne more ustaviti njenega toka, ustaviti ga ne more prav nobena druga sila razen pojava nove metafizične mutacije. Ne bi mogli trditi, da metafizične mutacije napadajo posebej oslabljene družbe, družbe v zatonu. Ko se je pojavilo krščanstvo, je bil Rimski imperij na vrhuncu svoje moči; s svojo izredno organiziranostjo je vladal tedaj vesoljnemu svetu; njegova tehni~na in voja{ka mo~ sta bili brez primere. A je bil brez naj-manj{e možnosti; to pove vse."

Če citirani tekst prenesete na sedanje razmere v svetu, lahko vidite, da se taka sprememba oziroma metafizična mutacija, kot jih poimenuje Houellebecq, dejansko dogaja. In posledice tega bodo v polni meri vidne {ele čez nekaj časa. Kot smo rekli zgoraj, se spreminja svetovni etos, kar pomeni pravzaprav ves sistem norm, vrednot in tako dalje. Na kak{en način se to dogaja, delno tudi zakaj, je bolj ali manj jasno. Kako pa je do tega pri{lo, pa je že bolj zapletena zgodba, ki je tukaj nimamo prostora razčlenjevati. Torej, zelo na kratko samo, na kak{en način se zadeve kažejo na zunaj, na kaj je treba biti pozoren, da se človek tega zave? Poglejte. Eden ključnih pojmov na{ega sveta je pojem demokracije. In vendar se je ta pojem po enajstem septembru dodobra spremenil. Hočemo reči, spremenil se je obseg dejanj, ki ji tlačimo pod ta pojem. Pa tudi značaj teh dejanj. Sedaj veljajo za demokratična tudi tista dejanja, ki bi vas v preteklosti gotovo privedla pred kak{no mednarodno sodi{če. Ja, v imenu demokracije je dovoljeno vse. Kar je seveda paradoksalno. V imenu demokracije in z njo tesno povezanih univerzalnih človekovih pravic se sedaj dogaja ravno pospe{eno krčenje teh pravic. Za za{čito demokracije se le-ta omejuje in posiljuje. V imenu obrambe človekovih pravic se le-te teptajo. Kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da tako ravnanje kaj lahko privede do potep-tanja demokracije in človekovih pravic zaradi, paradoksalno, prav njune obrambe. Kar samo po sebi vodi do sklepa, da če hoče{ za{č-ititi demokracijo in človekove pravice, ju mora{ izničiti do konca. Uničiti. Kar je seveda popolnoma absurdno, a vendar smo temu dandanes bližje kot pa pred desetletjem. Na žalost.

Dogodki, posledica enajstega septembra in krize ameri{kega (kar je praktično enako svetovnega) gospodarstva, počasi uhajajo izpod kontrole. V imenu demokracije in človekovih pravic se nam neizbežno bliža {e ena vojna. Ja, tudi nam. Posledice bo namreč čutil ves svet. In tiste gospodarske narave so {e najmanj, kar nas bo doletelo. Pogumni svobodni svet koraka naproti novi dobi, dobi antiterorizma, preventivnih vojn, omejevanja univerzalnih človekovih pravic in demokratičnih pridobitev. In če sledimo Houellebecqu, vidimo, da bo metafizična mutacija, sprememba duha dobe, ki so jo nezavedno sprožile ZDA, najbolj prizadela prav ZDA same. Prava žrtev vojne proti Iraku ne bo sam Irak, ampak ZDA in ves "zahodni" svet.

Gregor Alič

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

MARKOVCI / ZUPAN OBISKAL NAJSTAREJSO OBČANKO

V januarju dopolnila 101 leto

V Markovcih, le korak od farne cerkve sv. Marka, stanuje Neža Cvetko, najstarej{a ob~anka ob~ine Markovci. Cvet-kova je v januarju dopolnila 101 leto, recept za tako dolgo življenje pa je po njenem mnenju naslednji: "Delo, po~itek ter zdravo, brezskrbno in skromno življenje."

Neža, ki sem ji že ob najinem prvem srečanju z obraza prebrala, da jo odlikujeta skromnost in veliko pozitivne življenjske energije, se je rodila v družini devetih otrok. Imela je 6 sester in 2 brata. "Tako številčna družina je v tistih časih komaj shajala," je potožila Cvetkova. "Oče so bili veliko zdoma, delali so na terenu, veste." Kot sem med klepetom ugotovila, so spomini na rano otroško igrivost in razigranost moji sogovornici že oblede

li. Rodnih Markovcev se slabo spominja, saj jo je življenje že v ranih otroških letih odneslo po svetu.

Cvetkova je doživela obe svetovni vojni, a spomine na njiju nerada obuja. Z grenkim prizvokom je potožila, da vojna ni bila največje gorje. Najhuje, pripoveduje, je bilo po vojni. Družina devetih otrok z materjo gospodinjo na čelu se je komaj uspela prebijati skozi tegobe vsakdanjega življenja. Ko se je oče vr-

Najstarejši občanki je ob njenem visokem jubileju čestital župan občine Markovci Franc Kekec

nil s fronte, ni dobil zaposlitve, podporo, ki jo je mati dobivala med vojno, pa so ukinili. Otroci so trpeli hudo pomanjkanje.

"A sedaj," mi navdušeno pripoveduje, "v pokoju mi je strašno lepo. Hodim v cerkev, podnevi sedim v kuhinji, premišljujem ali molim, televizija pa me ne zanima. Marjana, moja nečakinja, pri kateri živim, zelo dobro skrbi zame že 10 let, za kar sem ji izredno hvaležna."

Da gospa spoštuje svojo nečakinjo, sem opazila tudi sama. Ko ji je med najinim klepetanjem ponagajal spomin, je nenehno spraševala: "Marjana, saj je bilo tako? Ali ne? Se še prav spominjam?" Marjana je pristavila lonec na štedilnik in dobrodušno prikimala.

Pozno otroštvo in mladost je Neža preživela pri teti Matildi, ki je stanovala v Framu in ni imela svojih otrok. Osnovno šolo v Markovcih je obiskovala do 4. razreda, potem pa se je v Framu po končani osnovni šoli v treh letih izučila za trgovko, v naslednjih dveh letih pa še za šiviljo. Ker se od šivanja ni dalo živeti, je potožila, jo je življenje gnalo naprej. "S trebuhom za kruhom sem odšla v Zagreb. Tam sem za boren zaslužek delala kot gospodinjska pomočnica. Na srečo sem si že v nekaj mesecih našla delo v trgovini, kjer je

bil tudi zaslužek zadovoljiv."

V rojstne Markovce, k Petrič-evim, se je kot izkušena trgovka vrnila poleti 1942. Po vrnitvi v rojstni kraj se je zaposlila v tekstilnem podjetju na Ptuju. "Najprej sem šivala, potem pa so me povišali v vodjo oddelka," pripoveduje zadovoljno. "Pa saj sem bila takrat res sposobna. Življenje in izkušnje po svetu so me naučile marsikaj."

Po 35 letih dela se je Cvetkova 1957. upokojila. Z nasmeškom na licu prizna, da je pred upokojitvijo ogromno prejokala, ker se je pokoja strašansko bala. Ni razumela, zakaj več ne sme delati, če je za delo še sposobna. Nasmejana pove, da si je predstavljala, da gre človek v pokoj, ko je popolnoma zgaran in "za odpis". Prvi dnevi upokojitve pa so jo v nasprotju s pričakovanji prav navdušili. Spoznala je, da lahko živi naprej. Nemirna duša in njen deloholični duh pa nista mirovala. Postala je varuška vaških otrok. Marsikateri izmed njih jo še dandanes hvaležno obišče ali pa se samo mimogrede oglasi, da jo povpraša po zdravju.

Ko sva z gospo tako prijetno klepetali v Marjanini kuhinji, sem jo povprašala, kako ji služi zdravje. V trenutku je pogumno vstala, se sprehodila po kuhinji in mi dokazala, da je še pri močeh. Hodi pokončno, brez bergel ali palice, pa tudi ravnotežje ji ne dela težav. Zjutraj pa rada "podrema", dokler je nečakinja Marjana ne zbudi.

Mojca Zemljarič

PTUJ - MESTO SNEZAKOV

Snežak bralec

Ptuj~anom je zimski ~as zares ljub, saj so se s tako vnemo lotili postavljanja snežakov in sneženih deklic! Nekateri snežaki presene~ajo z velikostjo, drugi z izvirno opravo. Neko~ so imeli le lonce na glavi, danes se kitijo s pletenimi kapami ali celo z zaboji, imajo rokavice, sprehajalne palice in {e kaj v rokah. V eni izmed rogozni{kih ulic je postavljena mi~na snežakinja, ki ima pri~esko iz zimzelenega grmi~evja. Snežake postavljajo otroci in odrasli.

Med izvirne snežake sodi tudi SNEŽAK BRALEC, ki so ga postavili trije zavzeti študentje, redni obiskovalci Knjižnice Ivana Potrča. Primož Potočnik, Jernej Oblak in Kolarič Rok so snežaku potisnili v premrlo roko knjigo in skodelico kave ter tudi tako izrazili svoje za

dovoljstvo v knjižnici. Fantje so vredni vse pohvale, saj so se snega lotili tudi z lopatami in pomagali pri čiščenju knjižničnega dvorišča.

(IPs. Študirali pa so potem doma ...)

L.K.

na vrholah pri slovenski bistrici najdete družinsko podjetje »pohištvo in«

Modno pohištvo za dušo in dobro počutje

Mnogi imamo težave že s tem, kako opremiti svoj dom ali poslovni prostor, kaj dati vanj, da bo prijeten, topel, da se bomo vanj z veseljem vra~ali. Sami si ob vsakdanji obilici dela in obveznostih težko pomagamo, a tu so mojstri, ki nam prisko~ijo na pomo~ ob pravem trenutku. Pri-poro~amo vam družinsko podjetje »POHIŠTVO IN« iz Vrhol pri Slovenski Bistrici, kjer vam na enem mestu postrežejo s prijaznim nasvetom, naredijo ro~-en izris, naro~ijo želeno opremo po ugodnih cenah, poskrbijo pa tudi za brezpla~no dostavo in montažo.

Ko se obrnete na mojstre v »Pohištvu In« in poveste svoje želje, na primer, kako si predstavljate, da bo opremljen vaš bivalni prostor, kaj bo v poslovnih prostorih, potem vas bodo ti kmalu obiskali kar na domu in postregli s prvimi nasveti. Izdelali vam bodo prvi ro~ni izris

- projekt in počakali, da se v miru odločite. Ob brskanju vsebinsko bogatih in slikovno zanimivih katalogov boste kaj hitro dobili nove ideje in odločitev bo morda tudi že lažja. Če boste iskali kuhinjsko pohištvo, potem boste v »Pohištvu In« lahko izbirali vsaj med 150 najrazličnejšimi modeli, zraven vam bodo ponudili še modne linije spalnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur, jedilnic, otroških sob, sobic za dojenčke, tudi predsob, velika pa je izbira stilnega pohištva in pohištva iz ratana.

IZBRANO POHI[TVO ZA VA[ DOM IN POSLOVNI PROSTOR

Nekateri pa boste vendarle vztrajali pri svetovanju in izbiri pohištva za vaš poslovni prostor, v pomo~ vam bodo v »Pohištvu In«, kjer imajo prav tako bogato ponudbo le-tega in sicer za vsak okus nekaj, v najrazli~-

»pohi[tvo in«

Vrhole 22 Zg. Ložnica Tel: (02) 803-80-55 Mob. 041/888-160

nejših barvah, materialih. Vse to je v koraku s modnimi trendi.

Kaj pa cene, boste vprašali? Te so ob bogati in raznoliki ponudbi v »Pohištvu In« dokaj ugodne in dostopne za vsak žep. Prav vso pohištvo odlikuje ro~na izdelava, narejeno je iz posebnih materialov pri vrhunskih mojstrih v sosednji Italiji, še najbolje pa bo, ~e si pohištvo ogledate od blizu in obiš~ete razstavni salon na Vrholah. Tam se boste lahko prepri~ali o kvaliteti in raznolikosti izbrane notranje opreme, ki jo ponuja »Pohištvo In«. In kon~no, ~e se ste odlo~ili za nakup, potem vam bodo v 45 do 60 dneh želeno pohištvo dostavili in zmontirali, vse to bo brez-pla~no.V ~asu, ko boste ~akali na pohištvo vam bodo svetovalci iz »Pohištva In« pomagali še z nasveti pri izbiri notranje dekoracije, štukatur, zaves, svetil in še nekaterih drugih dodatkov, ki pa lahko samo dopolnijo skrbno izbrano notranjo opremo.

Povabimo vas v »Pohištvo In« v Vrhole pri Slovenski Bistrici, kj er vam bodo z veselj em pomagali, z dolgoletnimi izkušnjami in kvalitetnimi nasveti pri izbiri notranje opreme.

Bodite korak s ~asom in sebi privo{~ite le najbolj{e!

OD TOD IN TAM

razmišljamo

Novi zakon o delovnih razmerjih

S 1. 1. 2003 je pri nas začel veljati novi zakon o delovnih razmerjih. Sicer s strani delavcev dolgo pri~akovan, pa vendarle ni prinesel veliko novega ali delavce postavil v boljši položaj. Ker je v zadnjem času v medijih zaslediti vse več zgodb o tem, kako se delavce izkorišča predvsem na račun pogodb za določen čas, sem vam pripravila povzetek nekaterih členov, za katere je dobro, da jih poznate, saj se boste tako lažje znašli na trgu delovne sile in uveljavljali tudi svoje pravice, ki so žal vse prevečkrat kršene.

Tudi na Ptujskem je kar nekaj podjetij, ki so in še zmeraj prakticirajo pogodbe za določen čas. Seveda so te za delodajalca ugodnejše, za delavca pa prinašajo nenehni stres. Najbližji mi je primer iz bližnjega sorodstva, kjer delavki podaljšujejo pogodbo vsake tri mesece. Konec trimesečnega obdobja je polna strahov, ali bo službo še imela ali ji bodo morda pogodbo prekinili. In tako zmeraj znova, že tri leta. Za borno plačilo in za delo v štirih izmenah povrhu še psihični pritisk na tridesetletno žensko, ki si želi nekoč postati tudi mati. Ampak kako, če niti ne ve, ali bo čez tri mesece sploh še imela službo, povrhu vsega bi jo po vsej verjetnosti, če bi se odločila za materinstvo, izgubila. Njeno delovno mesto tako ni "varno", niti ji ne zagotavlja pogojev, da bi se s svojo plačico lahko normalno preživljala. Tovrstnih zgodb je pri nas na stotine, a povečini zmeraj ostanejo za štirimi stenami, saj o njih prizadeti nočejo govoriti. Strah pred razgaljenjem je bistven. In

strah pred izgubo minimalne eksistence. Vse za ceno "hvala bogu, da imam vsaj to".

Nov zakon je to področje nekako skušal urediti, vendarle se bo šele čez nekaj let pokazalo, koliko so bili zakonopisci uspešni. Pogodba o zaposlitvi se tako po novem sklepa za nedoločen čas. To je dobrodošla novost predvsem za mlade, saj nam ta pogodba omogoča najem kreditov. Z dosedanjimi pogodbami za določen čas je bilo kredit nemogoče najeti. Hkrati nam zagotavlja tudi neke vrste socialno varnost. Pogodba za določen čas se sicer ne ukine, kot izjema se pojavlja v 52. in 53. členu zakona. V 52. členu je zapisano, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za: "izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas; nadomeščanje začasno odsotnega delavca; začasno povečan obseg dela; zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega

delovnega dovoljenja; poslovodne osebe; opravljanje sezonskega dela; delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja ..." in še v mnogih drugih primerih. Izjema je tudi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na omejitve iz 52. člena.

53. člen pa posebej govori o omejitvi sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. V njem je zapisano takole:" Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot 2 leti, razen v primerih iz 52. člena." Trimesečna ali krajša prekinitev pa ne pomeni prekinitve neprekinjenega dveletnega obdobja. Dobrodošla novost torej za vse tiste, ki so vsake tri mesece hodili na kadrovsko podpisovat nove pogodbe. Ampak, pozor! Saj že veste, kako je z našimi zakoni. Potrebno je pogledati tudi na konec vsakega na novo sprejetega zakona in tam prebrati tudi "prehodne in končne določbe". Veselje je tukaj takoj za polovico manjše, kot v prvi fazi "študiranja" zakona. V prehodnih in končnih določbah je namreč zapisano, da se dveletna časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za do-

ločen čas začne uporabljati šele s 1. 1. 2007, za manjše delodajalce pa s 1. 1. 2010.

Dobro je poznati tudi 54. člen omenjenega zakona, ki govori o posledicah nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če je namreč ta sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pazite torej na datume v svojih pogodbah in upajte, da bo delodajalec pozabil nanje.

Za konec pa še nekaj novosti, ki jih je dobro vedeti. Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma 3 dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi (15. člen). Delodajalec, ki ima zaposlene delavce za določen čas oziroma s krajšim delovnim časom in zaposluje na prosta delovna mesta za nedoločen čas oziroma s polnim delovnim časom, mora o prostih delovnih mestih oziroma o javni objavi prostih delovnih mest pravočasno obvestiti delavce na oglasnem mestu na sedežu delodajalca (23. člen). Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidatke zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o

ORMOZ / razstava in monografija o rudi jurcecu

Luii in seme njegovega življenja in dela

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Ormož dobil knjigo o rojaku Rudi Jurčecu. Ta ga postavlja na mesto, ki mu pripada, in širši javnosti odstira pogled na njegovo zasebnost in delo. Monografijo Ruda Jurčec Luči in sence njegovega življenja in dela je napisala profesorica Irena Kandrič. Ob tej priložnosti je nastala tudi razstava avtorice Zdenke Plejnšek, ki Ruda Jurčeca predstavlja kot pisatelja, publicista, politika, urednika, organizatorja in kulturnika. Pri projektu so uspešno sodelovali Pokrajinski muzej Ptuj, enota Ormož, Knjižnica F.K. Meška Ormož in Občina Ormož.

Irena Kandrič se je z Rudom Jurčecom družila dolgih sedem let. Najprej je bil predmet njene diplomske naloge — Memoarska proza Rude Jurčeca, nato pa je na spodbudo strokovne javnosti nadaljevala z raziskovanjem dela in življenja Rude Jurčeca. Pri tem se je srečevala z različnimi ljudmi, ki so pisatelja osebno poznali, so z njim poslovno sodelovali, z njegovimi sorodniki, prijatelji in z leti ji je s številnimi drobci, ki so sestavljali mozaik njegovega živ-

ljenja, zlezel pod kožo in kot pravi sama, čas je bil, da se delo zaključi in da se ločita. Knjiga v prvem delu opisuje življenje Ruca, kot so ga klicali prijatelji v Ormožu, v drugem delu pa predstavi njegovo literarno ustvarjanje, novinarsko delo, politično delovanje in zbi-rateljstvo slik. Spoznala je, da je bil izjemno kontradiktoren človek. Sogovorniki, ki se ga spominjajo, govorijo o izjemo razgledanem človeku, počasnega, premišljenega, diplomatskega

Avtorica knjige profesorica Irena Kandrič je obiskovalcem podpisala izvode svoje knjige

i-r^

Ruda Jurčec, kot ga je videl Matej Sternen. Ta portret je tudi na {čitnem ovitku nove knjige.

govora, organizatorju kulturnega življenja v Argentini, bogatem stricu in človeku s katerim je bilo zasebno najbrž težko živeti . Z leti je nabral tudi veliko političnih nalepk. Videli so ga kot komunista, klerikalca, domobranca, antikomunista, krščanskega socialista, Kandrič-eva pa ga vidi predvsem kot inteligentnega politika in nadarjenega posameznika. Zanimivo je, da kljub temu, da je bil dolgo časa politično sporen, pri svojem delu ni naletela na odpor in so ji ljudje radi povedali vse kar je želela vedeti. Zato so v knjigi objavljeni podatki, ki jih je dobila iz še neobjavljenih zasebnih pisem in drugih dokumentov, številne je iz Argentine prinesel Andrej Rot, ki ji je pri nastajanju knjige veliko pomagal. S podobno hvaležnostjo avtorica omenja tudi drugega avtorja spremne beseda, žal že pokojnega akademika prof.dr.

nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (26. člen). Delodajalec mora v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran (28. ~len).

Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s kraj{im delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar najve~ za osem ur na teden, po poprej{njem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno — izobraževalnih, kulturno — umetni{kih in raziskovalnih del (146. člen). Razveseljiva novica je tudi ta, da

smo dobili {e dva dodatna dneva letnega dopusta - s sedanjih minimalnih 18 dni ima po novem delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu {tiri tedne oziroma 20 dni, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali kraj{i delovni čas od polnega.

Tako. Upam, da ste znali v tem zapisu poiskati tudi kaj zase in predvsem, da boste znali takrat, ko vam bodo kr{ene pravice iz delovnega razmerja, poiskati luknje v zakonu in se sklicevati na pravice, ki vam iz delovnega razmerju tudi pripadajo. Predvsem pa upam, da ste ali pa boste s svojo službo zadovoljni, kajti le zadovoljen delavec je tudi uspe{en delavec. Pa veliko delovnih vnem vam želim.

Bronja Habjanic

Jožeta Pogačnika, ki je v želel, da knjiga "zapolni veliko vrzel, katera pri nas še vedno obstaja v zvezi s podobnimi temami."

"Njegov prispevek v spominih je velik za Ormož, estetski, prispevek zgodovini. Sam Ljubljanski triptih bi moral biti umeščen v obdobje prve slovenske povojne ustvarjalne generacije. V pristopu prednjači pred drugimi slovenskimi avtorji. Pomemben je tudi kot kul-

r-AJ-ídti__

r.Vl

Avtorica razstave o Rudi Jur~-ecu kustosinja pedagoginja Zdenka Plejn{ek

turni organizator, saj je vodil Slovensko kulturno akcijo kar 15 let," je povedala avtorica Irena Kandrič.

Knjiga, ki odkriva Ruda Jurč-eca v vseh segmentih njegove kontradiktorne superiorne narave in ustvarjanja. Izdajatelj knjige je Knjižnica F.K.Meško Ormož, izdajo pa je omogočila Občina Ormož. Raziskovanje Jurčecovega življenja je sofinancirala tudi Ustanova dr. Antona Trstenjaka.

viki klemencic ivanuša

JUROVSKI DOL / osrednja proslava ob kulturnem prazniku

Kulturnikom podelili priznanja

Ob slovenskem kulturnem prazniku sta Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana in kulturno društvo Ivan Cankar Jurovski Dol organizirala v petek, 7. februarja, v kulturnem domu v Jurovskem Dolu osrednjo proslavo. V imenu zveze kulturnih dru{tev je govorila predsednica Marija Šauperl, po pooblastilu župana pa Franc Krivec v imenu občine Lenart.

Ljubiteljski kulturni ustvarjalci, ki so prejeli priznanja

V kulturnem programu so nastopili mladinska skupina POK, recitatorska in folklorna skupina Jurovčan kulturnega društva iz Jurovskega Dola, otroška folklorna skupina iz osnovne šole Sv. Jurij, otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Sv. Jurij, pevski zbor društva upokojencev iz Jurovskega Dola, Marko Črnčec — klavir in Miran Vogrinec — harmonika.

Na proslavi so podelili priznanja ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, ki so jih prejeli

Marija Šenekar iz KD Ivan Cankar Jurovski Dol, Mladen Petelin iz KD Benedikt, Pihalni orkester KD MOL Lenart, folklorna skupina Jurovčan iz KD Ivan Cankar Jurovski Dol, Franc Kuri iz KD Cerkvenjak, Jasna Šosterič iz Lenarta, lutkovna skupina Detel iz VVZ Lenart, lutkovna skupina Ti in jaz (pa on) iz OŠ Lenart, Miroslav Puhner iz KD Mol in Ciril Berlič iz KD Sv. Frančišek, Sv. Trojica.

Zmago Salamaun

LENART / razstavljal klub likovnik

Likovniki iz babi~ine skrinje

Od 24. januarja do 13. februarja je bila v Lenartu v avli Jožeta Hudalesa razstava likovnih del, ki so nastala pod okriljem kluba Likovnik Lenart. Klub deluje v okviru kulturnega društva Babičina skrinja. V njem ustvarja 12 članic: Petra Rogan, Nina Šulin, Ana Šuster, Gabrijela Klobasa, Mira Kefelja, Suzana Si-menčič, Zdenka Šulin, Zvonka Šomen, Danica Lužnik, Andreja Padovnik, Manja Erman in Tina Polič, nad njihovim delom pa s strokovnim očesom bdi profesorica likovne umetnosti Natalija R. Črnčec.

Klub likovnikov Lenart je stopil v tretje leto delovanja. Iz skromnih poskusov seznaniti se z likovnostjo se je izoblikoval v jedro oblikovalcev, ki želijo vztrajati in se veseliti novih ustvarjalnih širjav, ki jih prepoznavajo v sebi preko ustvarjalnega dela.

Zmago Šalamun

SREDI ŽIVLJENJA

STURMOVCI / pri 90-letni mariji strafela

Le kam so šla leta?

Tako nekako se je 3. februarja spraševala Marija Štrafela, videmska ob~anka, ki je dopolnila zavidanja vrednih 90 let. Že v nedeljo so slavljenko obiskali sodelavci župnijske Karitas Videm s farnim župnikom p. Emilom Križanom, dan kasneje pa tudi predstavniki videmske ob~ine.

Na slavljenkinem domu v Šturmovcih 27 so se na dan slavja oglasili župan Friderik Bracic, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Černila, članica odbora, ki posebej skrbi za področje socialnega skrbstva, Bernarda Galun ter podpredsednik KS Videm Andrej Rožman, slavljenki pa so

ob visokem jubileju z dobrimi željami in majhnimi pozornostmi čestitali v imenu vseh občanov.

90-letni Mariji Štrafela se je življenje precej hitro odvijalo in ne more verjeti, da se je učaka-la tako visoke starosti, saj tega nikoli ni pričakovala. A obrnilo se je drugače in zdaj se nič ne pritožuje, saj je imela dolgo,

pestro in lepo življenje, čeprav mnogokrat prepleteno z žalostnimi in manj prijetnimi trenutki. Vendar človek na vse to pozabi, pravi slavljenka, in se veseli vsakega novega dne.

Šturmovci so njen drugi dom, v ta kraj se je priženila iz sosednjih Markovcev in z možem sta leta 1954 pričela graditi hiško. V zakonu je povila dva sinova in dve hčerki, vse življenje pa skupaj zdaj že pokojnim možem delala na majhni kmetiji in skrbela za družino. Na domačiji jesen življenja preživlja s sinom Martinom, ki ji je v veliko

pomoč in lepo skrbi zanjo, prav tako pa vsa družina, ki se je z leti povečala za devet vnukov in kar 14 pravnukov. Slavljen-ka Marija je na vse izredno ponosna, še posebej vesela pa je takrat, ko jo mladi obiščejo. In 90. rojstni dan je bil za to lepa priložnost.

Zdravje ji kljub visoki staro-

sti dobri služi, po operaciji se ji je izboljšal tudi vid, ima pa izreden spomin in rada pripoveduje zgodbe svojega življenja, pa tudi pesmi, ki jih je imela tako zelo rada in jih danes uči svoje vnučke. Veselja in dobre volje ji še dolgo ne bo zmanjkalo, njena velika želja pa je, da bi jo v prihodnjih pustnih dneh zno-

va obiskali domači koranti in orači, ki so se, odkar pomni, zmeraj oglasili in zaorali za dobro letino pri hiši.

Gospe Mariji želimo veliko zdravja in naj ji življenje nakloni še mnogo prijetnih trenutkov.

T. Mohorko

Foto: TM

TRNOVSKA VAS / zlata poroka angele in franca petroviča

Ponovno pred oltar

Prejšnjo soboto sta po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred mati~arja in pred oltar Angela in Franc Petrovi~ iz Trnovske vasi.

Franc, po rodu iz Podvincev, je spoznal Angelo Vršič davnega leta 1952, ko je bila knjigovod-kinja na zadrugi v Podvincih. Konec leta sta si najprej pred matičarjem na Ptuju in nato pred župnikom v Trnovski vasi obljubila zvestobo in se odločila za skupno življenje. Franc je bil kmečki fant in je delal na očetovi kmetiji v Podvincih, po poroki se je preselil na kmetijo staršev svoje izvoljenke v Trnovsko vas. Leta 1955 sta prevzela kmetijo, Angela pa je bila v službi, nazadnje na zadrugi v Trnovski vasi do leta 1961, kasneje se je posvetila domačemu gospodinjstvu in vzgoji otrok.

Pri Petrovičevih je bilo vedno zelo živo, saj je Angela povila dve hčerki in sina, z njimi pa je kot četrti otrok živel tudi pastorek, sin Angeline sestre, ki je umrla v prometni nesreči. Danes ju razveseljuje kar sedem vnukov ozi-

roma vnukinj.

Kljub trdemu kmečkemu delu sta Petrovičeva danes čila, dobro razpoložena. Franca sicer nekoliko daje bolezen, zato so s proslavljanje zlate poroke nekaj mesecev zamujali, sicer pa sta bila ob na-

šem obisku vedra in zgovorna, povedala sta veliko iz svojega življenja, pa vendarle opozorila: "Tega pa ja ne boste zapisali!" Pa res ne bomo vsega zapisali.

Angela in Franc sta danes kmečka upokojenca, dvanajst-hektarsko kmetijo pa je prevzel sin. Imajo 22 krav molznic in dnevno oddajajo po 150 litrov mleka.

Želimo jima še veliko skupnih let.

Franc Lačen

Angela in Franc Petrovič sta po petdesetih letih ponovno rekla da

Minimundus

i

Majhno v veUkem ali majhno o veličastnem i - razstava mini svetovnih znamenitosti 3 v Europarku od 14. do 28. februarja 2003.

iiHiOxiâ»

Nakupovalno središče Maribor

TEDNIKOVE AKCIJE

TEDNIKOVA AKCIJA / kateri je najbolj priljubljen duhovnik

Janez Frlez - duhovnik v cerkvi svete Trojice

Janez Frlež je duhovnik, ki tretje leto dela v cerkvi sv. Trojice v Halozah. Kot pravi, je s svojim poklicem zelo zadovoljen, saj je ob tem delu lahko uresničil vse želje iz otroških let. Želel je postati dober športnik in glasbenik. Očitno je, da mu to dobro uspeva, saj je do sedaj izdal že štiri kasete, ravnokar pa bo objavljena tudi njegova prva zgoščenka.

Kdaj in kje se je začela vaša duhovniška pot?

"Duhovnik sem postal leta 1997, takrat sem imel novo mašo. Najprej sem šel delati na Ptuj v cerkev sv. Petra in Pavla, kjer sem ostal tri leta. Nato so me premestili v cerkev sv. Trojice na Gorci v Halozah, kjer še vedno delam."

Ste kdaj obžalovali, da ste postali duhovnik?

"S svojim poklicem sem zelo zadovoljen. Zdi se mi, da so se mi v tem poklicu izpolnile vse želje iz otroštva. Vedno sem si želel postati dober pevec in športnik. In kar se tiče obeh želja, mi na obeh področjih lepo uspeva. Res je, da je duhovniške obveznosti težko uskladiti z drugimi dejavnostmi, vendar pa se trudim poiskati čas za vse."

Kako bi se opisali?

"Sem čisto navaden človek. Po naravi sem veseljak. Kot vsak povprečen človek si prizadevam narediti čim več dobrih stvari v življenju."

Imate kakšne posebne konjičke?

"Aktivno se ukvarjam s športom, igranjem kitare in petjem. S temi dejavnostmi se lahko

najbolj približam mladim, s katerimi najraje delam. Do sedaj sem izdal štiri kasete, v kratkem pa bo izšla tudi moja prva zgoščenka. Kar pa se tiče športa, pa zelo rad igram nogomet."

Kaj mislite o celibatu?

"Ce pogledam na to s stališča navadnega človeka, je to zagotovo težka stvar, ki smo jo duhovniki dolžni spoštovati. In prav tako je tudi za nas duhovnike to težka naloga, vendar si jo razlagamo z verskimi razlogi. Molitev je tista, ki nam olajšuje spoštovanje vseh Božjih zapovedi. Res pa je tudi, da smo duhovniki na ta način bolj svobodni in se lahko bolj popolno predajamo drugim stvarem."

Menite, da se ga vsi duhovniki držijo?

"Prepričan sem, da se trudijo in da jim uspeva. Res pa je, da vsi ljudje delamo napake."

Glede na to, da je trenutno v ospredju političnih dogajanj napad Amerike na Irak, me zanima, ali vi osebno odobravate ta napad?

"Ne odobravam nikakršnih napadov. Vedno sem bil na strani Američanov, kar pa se tiče tega, pa se mi zdi to dejanje

Janez Frlež - duhovnik v cerkvi svete Trojice

velika napaka Amerike. Menim namreč, da bi se kljub vsemu lahko pogodili po diplomatskih poteh in ne z vojno, kot nameravajo. Dejstvo je, da bodo v tem napadu najbolj prizadeti tisti, ki niso nič krivi - navadni ljudje."

Je morda vera eden izmed razlogov, ki so vplivali na odločitev Amerike za napad?

"Za vse skupaj je krivo vodstvo, na čelu z Bushem. Mislim, da je napaka današnjega sveta v tem, da ljudje ne spoštujejo tistega, kar uči krščanstvo - odpu-

NAJBOUI PRILJUBLJEN

(trenutni vrstni red):

1. Janez Maučec, Sv. IVIarIto, i\/larl<ovci

2. Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Leskovec

3. Marijan Fesel, Sv. iVIartin, Hajdina

4. Janko Frangez, Sv. iVlil<iavž, iVIajšperk

5. Emil Križan, Sv. Vid, Videm pri Ptuju

6. Alojz Klemenčič, Sv. Trojica v IHaiozal-i

7. Jože Kramberger, Sv. Doroteja, Dornava

8. Karel Pavllč, Lovrenc na Dravskem poiju I 9. Jožef Rajner, Sv. Boifenk, Trnovska vas

,10. Slavko Štefko, Sv. iVlarija, Poienšak

Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002/03 pošljite na naslov Radio-Tednlkd.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj.

Glasujem za:_

Ime oz. naslov župnlšča:_

Ime in priimek glasovalca:.

Naslov:

Telefonska številka:

ščanja. In morda se Američani res hočejo na nek način maščevati za tisto, kar je bilo njim storjeno 11. septembra. Menim pa, da je vseeno prvoten razlog po-

Kupon velja do 19.2.2003

litika. Bojim se, da bi ta nepremišljena odločitev Busha lahko povzročila tretjo svetovno vojno."

Dženana Becirovic

iscete svoj stil / ISCETE SVOJ STIL

ie v oblaiilih za prve pomladne dni

Silvija Rajh je 16-letna dijakinja, doma v Pavlovskem Vrhu 42. Na Ptuju obiskuje šolo za cvetličarje, ki je v letošnjem letu nov program v kmetijski šoli. Rada počne vse, kar delajo mladi. V življenju želi uspeti, za akcijo "Iščete svoj stil" pa se je prijavila iz radovednosti.

Silvija prej ...

Po natančnem pregledu kože in površinskem čiščenju je kozmetičarka Neda Tokalič iz kozmetičnega studia Neda pri Silviji ugotovila mastno kožo, ki ima vse značilnosti problematične mladostne kože. Svetuje ji obisk najprej osebnega zdravnika, zatem pa dermatologa. Šele ko bo koža ozdravljena, se bo z njo lahko ukvarjala kozmetičarka in jo temeljito očistila. Silvija je v letih, ko je že potrebno pričeti natančno skrbeti za kožo, da bo lepa še pozno v starost.

Za Silvijino novo pričesko je v frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Minka Feguš.

... in pozneje

Lase ji je skrajšala do ramen, desno stran drsno skrajšala ob obrazu in nato po celi glavi, s tem da je levo stran pustila daljšo zaradi opazne asimetrije, kar je predvsem zaželeno pri mladih. Zadnji del glave je pobarvala v temno vijolično barvo, sprednji del pa razdelila v trikotnike in jih izmenično pobarvala temno vijolično in z živo rdečo barvo. Lase je posušila bolj skuštrano, na koncu pa nanje nanesla ekstra močan gel Fluber Wella. Končni učinek je bil zelo moden in primeren njenim letom.

Silvijina koža je dokaj nečista, zato je vizažistka Nina Sker-

lak najprej s kamuflažo prekrila nepravilnosti in nanesla puder. Z nežnimi toni je osenčila veki in jih na zunanjem delu malce poudarila. Ustnice je očrtala in nanesla obarvan glos.

Ker pomlad že trka na vrata, so modni strokovnjaki iz mo

dnega studia Barbare Plavec

izbrali oblačila za prve spomladanske dni, ko bomo odložili plašče in se bomo lahko nastavili toplemu soncu že v jopah. Oblačila so izbrali v prodajalni Mercator Modna hiša M na M v Krempljevi ulici na Ptuju. Ob

lekli so jo za {olski dan. Glede na to, da je močnejše postave, so ji izbrali modne večbarvne hlače z navpičnimi črtami, dodali enobarvno bombažno majo v bež barvi in kot vrnje oblačilo grobo pleteno jopo brez ovratnika z okrasnim zapenjanjem. Oblačila so udobna, modna in primerna za vsak dan. Možno jih je kombinirati z vsemi toplimi barvami.

V Športnem studiu Olimpic

so za Silvijo izbrali program Olimpic s poudarkom na oblikovanju želene postave. V izbranem programu bo vadila brezplačno mesec dni. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš, so zanjo pripravili tudi jedilnik uravnotežene prehrane.

MG

Popust Frizerstva Stanka v februarju

Silvija v oblačilih iz prodajalne M na M. Foto: Črtomir Goznik

mnm^pimji^vjiu

mju-MJiupiuj

^/SAK DELAVNIK OD 5. do 9. ure: Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko! Četrtek. 13. februarja, ob 18. uri: Rajžamo iz kraja v kraj: Vaški odri (Majda FridI in Peter Kukovec); Petek. 14. februarja, od 20. do 24. ure: Peta noč z Majdo Sepe (iVIarjan Nahberger); Sobota. 15. februarja od 20. do 23. ure: SOBOTNI BUM: Glasba, šport in zanimivosti (Janko Bezjak in David Breznik); Torek. 18. februarja ob 9. uri: Izpod Pohorja (Nataša Pogorevc); Sreda. 19. februarja ob 18. url: Vrtičkarije (l\^iša Pušenjak in Tatjana l\1ohorko).

NOV INTERNETNI PORTAL: www.radio-tednik.si

Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 8661

ZANIMIVOSTI

»Očka, danes moraš v šolo k^-r bo sestanek v ožjem krogu.«

"Vožjem krogu?"

"Ja, sestankovali boste ti, razrednik in ravnatelj."

"Otroci, ali se lahko z vami igram Indijance?'

"Ne, dedek, ne moreš! Ti si že skalpiran!"

Brata Miloš in Dejan sta počitnice preživljala na deželi pri dedku. Pa ju dedek vpraša:

"Bi kdo jedel klobaso?'

"'Jaz!" se je prvi oglasil Miloš.

"Ali bi kdo pil mleko?' je zopet vprašal dedek.

"Jaz!" je bil zopet hitrejši Miloš.

'Bi mi kdo nasekal drva?'

Najprej tišina, nato pa se Miloš obrne k bratu in mu reče:

'No, enkrat se pa le oglasi tudi ti!'

V mestni moderni galeriji pristopi ženska k uslužbencu galerije in mu reče:

"Oprostite, iščem svojega moža. Ali mi lahko poveste, kje visijo akti?'

Teta Liza je mali Barbari podarila tisočaka.

"Si ostala brez jezika?' je mamica kregala Barbaro. "Se ne boš nič zahvalila?'

Ker je bila Barbara še naprej tiho, je mamica rekla:

"In kaj jaz rečem očku, ko mi da denar?'

"Ti rečeš: 'Ali je to vse?'" ji odgovori Barbara.

"Halo, je tam gradbeno podjetje?'

"Da, izvolite.'

'Pred meseci smo že sklenili predračun za popravilo strehe, ki pušča vodo in zamaka. Nekaterim stanovalcem bloka že teče v stanovanje."

'Potrpite še malo, saj se bomo kmalu oglasili."

'Hudiča, koliko časa pa nam bo še kapljalo na glavo?!'

"Vi ste pa res čuden tip! Zdaj zahtevate od nas že vremensko napoved!"

Športni dan v gimnaziji. Dijaki so odšli na smučanje. Grega, ki je smučal v dolino je na robu prepada zagledal profesorja, kako se trudi, da ne bi zgrmel v prepad. Prismuč-al je do njega, si snel smučke in ga potegnil na varno.

"Rešil si mi življenje!' je ves srečen dejal profesor. 'Jutri te bom v šoli javno pohvalil!'

"Samo tega ne!' se je uprl širega. "Ne bi se želel zameriti sošolcem!'

Profesor se jezi nad Janezovim neznanjem matematike:

"Tu je mogoče le eno! Ali sem nor jaz ali pa ti!'

Naslednji dan izroči Janez učitelju kuverto. "Kaj pa je to?' vpraša profesor. 'Potrdilo šolskega psihologa, da nisem nor!'

Mladi dopisniki

Kako bi opisala sebe takrat, ko si pred tablo in nimaš pojma, kaj te je učiteljica vprašala

Tina: "Postanem živčna, gledam po razredu, čakam, da bo učiteljica ugotovila, da nimam pojma."

Kristina: "Živčna sem, poskušam se izgovoriti."

Maja: "Mislim, da mencam tako dolgo, dokler učiteljica ne pove pravilnega odgovora."

Urša: "Sem rdeča, čudno gledam in se butasto režim."

Leja: "Čudna sem, ne vem, kaj me je zadelo, najraje bi se pogreznila v zemljo. Kavbojke si vlečem s sebe, praskam se po glavi."

Mateja: "Počutim se kot največji bebec. Najrajši bi se vdrla v zemljo."

Spela: "Sem začudena in na koncu izpadem kot bedak."

Nataša: "Sem zelo živčna, ne vem, kaj bi povedala."

Zbrala Urška Kmetec, 7. r.,

OŠ Cirkovce

ŽIVALI POZIMI

Zima je čas, ko si gozdne živali težko najdejo dovolj hrane.

Nekega dne so gozdni zajci iskali hrano in, glej, zagledali so nasad mladih jablan. Hm, danes pa bomo imeli boljše kosilo, kot sem si mislil, je rekel zajec Repek. Odskakljali so vsak k svoji jablani in oglodali slastno skorjo. Ko so že skoraj imeli polne trebuhe, jih je opazil sadjar Pepe. V zadnjem trenutku so zajci opazili sadjarja Pepeta in urno odskakljali v gozd.

Pepe je moral narediti ograjo okrog svojega sadovnjaka.

Timotej Ratek, 2. r.,

OŠ Miklavž pri Ormožu

V MADRIDU

Nekega dne sva se z atijem odpravila v Španijo. Ogledat

sva si šla glavno mesto Španije Madrid.

Pozno v noč sva sedla v avto in se odpeljala v Gradec na letališče, kjer sva se namestila na letalu in se odpravila v Zurich. Ko sva prišla do želenega mesta, sva prestopila na drugo letalo, ki je letelo za Madrid.

Ko sva končno prišla v to prelepo mesto, sva najela taksi in se peljala do hotela. Tako se je končala najina pot. Ko sva noč v Madridu prespala, sva se podala na ogled mesta. Prvi dan sva si seveda ogledala stadion slavnega nogometnega kluba Real Madrid. Stadion je prelep in zelo velik, saj sprejme približno sto tisoč gledalcev. Njegova zunanja podoba je prekrasna. No, ko sva si ogledala ves stadion, sva se podala v njihov muzej. Tam so imeli razstavljene vse pokale, ki so jih dosegli, med njimi je bil tudi tisti, ki so ga osvojili letos v ligi prvakov. Tako sva končala svoj prvi dan ogledov.

Na srečo je hitro prišel drugi dan, ko sva imela v načrtu ogled arene za bikoborbo. Ker žal tisti dan ni bilo bikoborbe, sva si areno ogledala samo od zunaj. Bila je ogromna in prelepa. Narejena je iz prelepih raznobarvnih kamnov. Povedati moram, da je v Madridu podzemna železnica, s katero se je bilo prijetno in razburljivo voziti.

No, pa preidimo na naslednji dan. Ta dan sva na zemljevidu mesta odkrila živalski vrt in si ga tudi ogledala. Do tja je bilo mogoče priti samo z gondolo. Med vožnjo sva opazovala tudi zabaviščni park, Palacio de Real in mnoge druge znamenitosti. Ko sva prišla do živalskega vrta, se je pričel najin ogled. V njem je bilo več kot sto različnih živali, ob katerih sva naredila veliko fotografij. To je bil najin zadnji dan v Madridu. Drugi dan sva le še spakirala in se odpravila na pot proti Sloveniji.

Upam, da bom še kdaj obiskal Madrid, saj mi je to najlepše mesto na svetu. Dan Krajnc, 5. c, OŠ Ljudski vrt, Ptuj

LAGAL SI!

V mojem si srcu, kjer boš vedno ostal. Prazne obljube si mi dajal, govoril, da ljubiš me. A globoko v srcu me zaničeval.

Si lagal mi,

da mi večno boš zvest. Sprašujem se, zakaj? Zakaj si mi lagal, si se le norčeval?

Dajala sem si prazne obljube. Da bom nekoč vsa v belem, bleščeča od sreče stopila pred oltar.

A vendar si mi lagal. Ne morem, nočem pozabiti tvoje prevare. Lagal si!

Eva Krampelj, 7. r., OŠ Juršinci

MRZLA PESMICA

Pozimi se mraz smeji, ker zebe do kosti in od tega vse boli.

Pozimi sta pomembni dve stvari: da nosek smrkav ni in da se v toplo hišo lahko zbeži.

Pozimi se mraz smeji, ko pa pride pomlad, se smejimo mrazu mi.

Arne Korzika, 3. a, OŠ Videm

RADIOPTUJ

89,8 o 98.2 ««104.3

ČETRTEK, 13. februarja:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Pridi). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Maii ogiasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.15 Evrofon (radio Kranj). 18.00 RAJŽ-AMO IZ KRAJA V KRAJ: Podeželska gledališča (Majda Pridi in Zvonko Žibrat). 20.00 ORPEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).

PETEK, 14. februarja:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). SOBOTA, 15. februarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).

NEDELJA, 16. februarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30

in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEPONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).

PONEDELJEK, 17. februarja:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).

TOREK, 18. februarja:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Trbovlje). SREDA, 19. februarja:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30_ Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).

SVET SE VRTI NAPREJ

JEZNI NILSKI KONJ UBIL JUŽNOAFRIČANKO

Razjarjeni nilski konj je nedavno ubil neko žensko, ki je skupaj z dvema prijateljicama lovila ribe ob reki v naravnem parku Mkuze na vzhodu Južnoafri{ke republike. Po poro~anju južnoafri{kega radia je razjarjena žival napadla ribi~inja in jo ugriznila v trebuh, hrbet in boke, zaradi ~esar je ženska umrla, njenima prijateljicama pa se je uspelo re{iti. Na obmo~ju se je v pred nekaj leti že zgodil podoben primer. Nilski konji niso po~asni in okorni, kakr{no je splo{no pre-pri~anje, temve~ zelo okretni, pa tudi nevarni, saj se hitro razburijo.

SIN IZRAELSKEGA ASTRONAVTA RAMONA ŽELI ITI PO OČETOVIH STOPINJAH

Asaf Ramon, 15-letni, najstarej{i sin izraelskega astronavta Ilana Ramona, ki je 1. februarja preminul v tragi~ni nesre~i ameri{kega raketoplana Columbia, želi iti po o~etovih stopinjah. "Tudi jaz želim postati astronavt in poleteti v vesolje," je za izraelski ~asnik Maariv dejal mladoletnik. Ko je bil {e otrok, je Asaf po lastnih navedbah želel postati voja{ki pilot, po nesre~i Columbie pa se je odlo~il, da bo spremenil svoj življenjski cilj in postal astronavt. Ilana Ramona naj bi prihodnji torek z voja{kimi ~astmi pokopali v vasi Nahalal na severu Izraela.

JAPONSKI ROBOTI ZA POMOČ STARIM IN BOLNIM

Japonci so razvili robota za pomo~ samskim starej{im ob~anom in bolnikom. "Plo~evinasti moži~ek" z imenom Vakamaru, ki ga je izdelalo podjetje Mitshubish Heavy Industries, zna približno 10.000 besed, prepozna do 10 obrazov in je zmožen preprostej{ega pogovora. Robot, ki je velik en meter in tehta 30 kilogramov, naj bi, ~e bi na primer njegov lastnik predolgo ostal v kopalnici, tudi ugotovil, da nekaj ni v redu, in o tem prek telefonskega klica obvestil lastnikove svojce.

AVSTRALEC BREZ NOG SE JE POVZPEL NA KILIMANDŽARO

Z najvi{jega afri{kega vrha, 5895 metrskega Kilimandžara se je v ponedeljek prek satelitske zveze javil 37-letni Avstralec, ki se je, kot je dejal, povzpel na goro in da je torej prvi ~lovek brez obeh nog, ki je dosegel vrh. Warren MacDonald, u~itelj plezanja iz Melbourna, ki hodi s protezama od leta 2002, ko je od{el v Nepal, je izrazil upanje, da bo njegova izku{nja vzpodbudila tudi druge, tako invalide kot zdrave, da uresni~ijo svoje sanje. MacDonalda, ki je pohod za~el 24. januarja, so spremljali 20-letni tanzanijski kmet, rojen brez rok, fotograf, filmski snemalec, medicinska sestra in dva lokalna vodi~a. Vrh so dosegli teden dni pred na~rtovanim rokom ter se takoj za~eli pripravljati na sestop. MacDonaldu so nogi nad kolenom amputirali pred {tirimi leti in sicer po nesre~i pri plezanju v Avstraliji, ko je dva dni ostal zasut pod kupom kamenja.

MICHAEL JACKSON NAPOVEDAL FILM, S KATERIM BO DOKAZAL, DA NE ZLORABLJA OTROK

Michael Jackson je v nedeljo izjavil, da bo avtoriziral predvajanje video gradiva, in tako dokazal, da je dokumentarni film britanske televizije o njegovem zasebnem življenju neresni~en in krivi~en. Jacksonovi odvetniki so pripombe v zvezi s filmom, v katerem pevec priznava, da je posteljo na svojem posestvu Neverland v Kaliforniji, delil z otroki, že predali vodstvu britanske televizije. Ta redek prikaz Jacksonovega zasebnega življenja je povzro~il burne odzive, vklju~no z zahtevo organizacije za za{~ito otrok po preiskavi. Jackson je v izjavi v Londonu ponovno ostro zanikal vse obtožbe britanskih medijev o zlorabljanju otrok in ponovil, da nikoli ni in ne bo kaj žalega storil otroku. "Pisanje, ki me prikazuje kot ~loveka, ki zlorablja otroke, mi gre na bruhanje," je dejal pevec. Njegovi odvetniki pa so dokumentarni film z naslovom Živeti z Michaelom Jacksonom, ki ga je posnel novinar Martin Bashir, ozna~ili kot odvratno izkrivljanje resnice, ki je na~ela pev~evo pravico do zasebnosti. V nedeljski izjavi je Jackson napovedal svoje video gradivo, ki ga bo posnel njegov osebni snemalec, da bi tako dokazal, da je Bashirov film li-cemeren.

NAJBOLJ ROMANTIČNI PRIZOR DOSLEJ V FILMU DUH

Britanski ljubitelji filmov so za "naj" ljubezenski prizor vseh ~asov izbrali sceno med Demi Moore in Patrickom Swayzejem v filmu Duh. Film Casablanca pa je bil izbran za najbolj romanti~en film. Za ro-manti~no sceno v Duhu, ki je bil posnet leta 1991, je glasovalo 22 odstotkov vprašanih oz. 3010 obiskovalcev kinematografov po vsej Veliki Britaniji. Druga najbolj romanti~na scena je po mnenju gledalcev v filmu Ljubezenska zgodba, v kateri Jenny, ki jo igra Ali MacGraw umira v Oliverjevem naro~ju, ki ga igra Ryan O'Neal. Na tretjem mestu je film Štiri poroke in pogreb z igralcema Hugh Grant in Andy MacDowell, sledi film Čedno dekle z Julio Roberts in Ric-hardom Gereom. Prizor iz filma Duh je premagal klasi~ne filmske scene kot so slovo na letališ~u v drami Casablanca iz leta 1942 in objem na plaži med Burtom Lancastrom in Deboro Kerr v filmu od Tod do ve~nosti, ki so ga posneli leta 1953. Med deseterico najbolj romanti~nih prizorov sta tudi prizora iz filma Dnevnik Bridget Jones in scena iz Titanika, ko naslovna igralca stojita na premcu ladje, ko še nih~e ni slutil nesre~e, ki jih je zadela.

POD KITAJSKO PUŠČAVO ODKRILI OGROMNO JEZERO

Hidrologi so pod najve~jo kitajsko puš~avo Taklamakan odkrili ogromno podzemno jezero, ki ima, kot ocenjujejo strokovnjaki, približno 36 milijard kubi~nih metrov vode. Raziskave so pokazale, da bi letno lahko izkoristili približno milijardo kubi~nih metrov vode, kar bi prispevalo k razvoju kmetijstva na enem od najbolj suhih, najsiro-mašnejših in najredkeje naseljenih obmo~ij na Kitajskem.

TURISTIČNI TEDNIK

PTUJ / ptujcani ptujcanom

Ko oživi grad, Ptujiani pridejo

Ptujski grad je bil na kulturni praznik eno sama kulturna kulisa. čeprav je šlo za prvo tovrstno prire-

Predstavile so se številne kulturne skupine, ki so nastopile v okviru ditev, se je pokazalo, da Ptujcani cenijo

prireditve Ptujcani Ptujčanom ob kulturnem prazniku. Privabila je prizadevanja organizatorjev (Pokrajin-

skoraj tisoč obiskovalcev, vseh nastopajočih pa je bilo čez 300. ski muzej Ptuj, Ptujske vedute in Ter-

Ptujski grad je bil na kulturni praznik ena sama kulturna kulisa. V slavnostni dvorani so obiskovalci navdušeno pozdravili tudi gimnazijski Big Band pod vodstvom mentorja prof. Štefana Petka. Foto: Črtomir Goznik

Nagradno turistiino vprašanje

Januarja so se na Ptuju že četrtič srečali predstavniki turističnih agencij. Prišli so iz vseh delov Slovenije.

Na srečanju, ki je imel osnovni cilj, seznaniti se z možnostmi celodnevnega obiska gostov na Ptuju (zdaj{nja praksa je, da se gostje le sprehodijo skozi Ptuj), so jim o teh možnostih lahko govorili tudi skozi konkreten program agencije Quo Vadis, ki že ima tovrstno izkušnjo s programom Izlet na Ptuj s Ptujem. Doživeti Ptuj s Ptujcani je nekaj nepozabnega, pravijo v tej agenciji.

Predstavniki agencij so se tudi sami lahko neposredno seznanili s tem, da je Ptuj biser, ki ponuja celodnevno doživetje, in da je vreden vec kot triurnega postanka. Ptujski turistični delavci so jim v poldnevnem bivanju na Ptuju dali vrsto koristnih informacij in napotkov, ki jih bodo lahko v bodoče koristili pri načtovanju oziroma pripravi obiska Ptuja. Januarsko srečanje turističnih agencij bo ostalo tradicionalno.

Januarja so se v Piranu srečali pre-stavniki Združenja zgodovinskih mest Slovenije, katerega član je tudi Ptuj. Pregledali so delo v lanskem letu in sprejeli program dela za letos. Lani je v okviru združenja izšel turistični vodnik Acta Slovenica in predstavitvena zloženka, da bi se med domačimi in tujimi gosti izboljšalo poznavanje slovenskih zgodovinskih mest, da bi povečali turistično potrošnjo in da bi se gostje v starih mestnih jedrih zadržali dlje kot le nekaj ur oziroma en dan.

Letos se projekt nadgrajuje s turistično kartico Združenja zgodovinskih mest Slovenije, s katero želijo spodbuditi večji obisk vseh v projekt vključenih ponudnikov, od muzejev do hotelov, in vzpostaviti skupno promocijo in skupno trženje. Kartica bo nudila imetnikom različne ugodnosti, od prostega vstopa v projekt vključene ponudnika

do komericalnih popustov, na primer pri menijih, prenočiščih. Aktivnosti na področju turizma niso edine, ki jih izvaja združenje, ob skrbi za obnovo in prenovo stavbne dediščine se skozi šolo prenove vključuje v projekt sodelovanja s Svetom Evrope na področju mehanizmov in spodbujanja oživljanja starih mestnih jeder, pri čemer sodeluje skupaj z ministrstvom na kulturo, izvaja aktivnosti na promocijskem področju, zlasti še v okviru predstavitev združenja na sejmih v tujini, v okviru kulturne izmenjave in na mednarodnem področju, kjer naj bi bila letošnja osrednja aktivnost organizacija evropske konference o problematiki in dosežkih na področju obnove, življenja in razvoja zgodovinskih mest. Konferenca je tudi priložnost

za promocijo Slovenije in naših mest. ***

Letošnje kurentovanje na Ptuju bo že 43. po vrsti, je pravilen odgovor na prejšnje nagradno vprašanje. Karnevalsko prepustnico, ki omogoča ogled vseh prireditev v karnevalskem šotoru, bo prejela Maja Čeh, Žabjak 4/a, Ptuj.

Tudi današnje vprašanje je povezano s ptujskim kurentovanjem. Vprašujemo, ketero po vrsti bo letošnje srečanje slovenskih pustnih likov in mask, ki je že nekaj let uvodna prireditev kurento-vanja (letos bo 22. februarja). Nagrada za pravilen odgovor, ki ga v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, pričakujemo do 21. februarja, je karnevalska prepust-

me Ptuj), ki skušajo ob redni dejavnosti narediti nekaj več. Ob kulturnih nastopih so jih razgibale družabne igre, tudi otroci so pokazali del svoje ustvarjalnosti - v muzejski pedagoški sobi so napisali nekaj pesmi in jih poskušali ilustrirali. Nastala je lepa zbirka pod naslovom "Pridi muzej in mi pesmico povej", ki je luč svet zagledala še pred koncem celodnevne prireditve.

Veliko obiskovalcev je privabilo tudi javno vodenje po razstavi Ptuj v prvi polovici 19. stoletja pod vodstvom mag. Nataše Kolar, spet druge so premamile grajske zbirke, ki so si jih na kulturni praznik lahko ogledali bezplačno.

Druženje ob kulturnem prazniku v prostorih ptujskega gradu se je pokaza-

lo kot tisto pravo, kot dan, ki ga je mogoče preživeti drugače - polno, ne pa z nakupovalnimi vozički.

Na gradu so ob koncu prireditve organizatorji povedali, da bodo podobno prireditev pripravili tudi prihodnje leto ob kulturnem prazniku. Ker so vsi delali brezplačno, si zaslužijo najmanj moralno podporo. Kot že večkrat doslej mestnih oblastnikov v soboto na grad ni bilo, čeprav bi lahko videli in se tudi naučili marsikaj, da je včasih tudi brez denarja mogoče narediti kvalitetno prireditev, če veš, kaj želiš z njo doseči. V tem primeru je šlo za odzivnost in zadovoljstvo, ki je preseglo vsa pričakovanja.

MG

LENDAVA / 11. srečanje turističnih delavcev pomurja

Prlekom številna odlikovanja

V lendavskem hotelu Lipa je Pomurska turistična zveza pripravila 11. srečanje turističnih delavcev Pomurja, med številnimi gosti pa so bili na srečanju tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, vinska kraljica Simona Straus iz Podčetrtka ter državna sekretarka ministrstva za gospodarstvo mag. Mateja Mešl. Slednja je v svojem govoru med drugim dejala, da je turizem kot ena izmed vej gospodarstva priložnost za Pomurje, ki je po zadnjih podatkih najslabše razvit del Slovenije. Mešlova meni, da so na področju turizma v Pomurju pripravljeni odlični programi, ki bi tako pripomogli tudi k dvigu razvitosti tega dela države.

V deželi ob Muri so v letu 2002 zabeležili 750 tisoč prenočitev, kar je več kakor 10 odstotkov vseh nočitev v državi, bilo je 340 tisoč izletniških gostov, v številnih zdraviliščih pa več kot milijon kopalcev.

Na tokratnem srečanju so podelili številna odlikovanja, med dobitniki pa so bili tudi prleški turistični delavci,

Franc Zorko s plaketo Pomurske turistične zveze. Foto: M.[.

gostinci, predstavniki {ol ter krajev. Priznanja so v Prlekijo ponesli Janez Žabota (TD Mak Pristava), Milan Belec iz Železnih Dveri (oba iz občine Ljutomer) in Stanko Ivanu{ič (TND Razkri-žje), plaketo pa je dobila gostilna Franc Zorko iz Borecev (občina Križevci pri Ljutomeru). Franc Zorko se z gostinsko dejavnostjo ukvarja od leta 1981, z leti pa je gostilna postala pravo družinsko podjetje, saj so ob nosilcu Francu v njej zaposleni {e žena Franči{ka ter si

nova Branko in Du{an.

Na tokratnem srečanju so bila podeljena tudi priznanja regijskega ocenjevanja krajev Moja dežela — lepa in gostoljubna 2002 v Pomurju. V kategoriji izletni{kih krajev je prvo mesto osvojil Jeruzalem (občina Ljutomer), v kategoriji turističnih krajev so zmagali Banovci (občina Veržej), med srednjimi {olami pa je slavila Gimnazija Franca Miklo{iča Ljutomer.

Miha Šoštarič

POGLEJ IN

ODPOTUJ

Kurenti bodo letos na »pohodu« dober mesec dni. Foto: ČG

NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE

Katero po vrsti bo letošnje srečanje slovenskih pustnih likov in mask na Ptuju?

Ime in priimek: Naslov:

Davčna številka:

POMURJE. Sončkov klub

11.990

vikendi do 27.4., 3* Diana, bogat program, kopanje, 2D, POL, otrok do 7 iel brezplačno_

Sončkov klub

13.990

vikondi mod 14.2. in 30.3., 4* Higioa, 2D, POL, bogat pragram, en otrok do 7 iet brozpiatno_

GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA

že za 24.900

15.3., 12.4., avtobnsniiziet, 2D, POL, «kijnčene vstopnine in vňnja z iadjico

GRADOVI JUŽNE ČEŠKE

že za 24.900

22.3., 19.4., avtobusni izlet, 2D, POL, vkijuSene vstopnine

TURČIJA, potovanje

46.170

22.2., 8-dnevni krog: Side - Taorus - Pammokaie -Demro - Komer, POL, poiot iz avstrijskih iotaliii

1 Monastir_

79.110

15.2., 4* botei Rosoboach, 7D, POL, poiet iz iotaiiiia Gradec_

EGIPT, križarjenje

149.000

21.2., potovanja + križarjenja, 5*, 80, POL/P, vstopnine, odiilino siovonsko vodonje

SONČEK

TUI potovalni center

PTUJ, Krempljeva 5, tel. 02/749 32 82

***

DOPISNIKI PIŠEJO, PISMA BRALCEV

Zadolževanje -dekadentni simbol stanja družbe

V sodobni dekadentni družbi, kakršna je v zadnjih letih tudi slovenska, vladata strah in pohlep. Strahov je ve~ vrst, najpomembnejša in najpogostejša pa sta strah pred izgubo delovnega mesta (sliši se podobno kot prosto mesto v kaznilnici) in strah pred izgubo družbene pomembnosti.

Strah in pohlep sta si v nekem smislu v simbioznem razmerju, saj eden brez drugega nista popolna.

Strah in pohlep sta vodilna generatorja sle po denarju, kar je vodilo množic v zahodnih, "civiliziranih" družbah. Ve~ina ljudi živi v pre-pri~anju, da je denar resni~en ter da bo za njih poskrbela država ali pa podjetje, v katerem delajo in služijo in zaslužijo kakšen tolar.

Ve~ino ljudi zanima samo denar, na znanje kot najpomembnejšo eks-isten~no kategorijo pa preprosto pozabijo ali zanj no~ejo slišati. Kdor je prilagodljiv in "odprte glave", se je pripravljen u~iti, ta bo postajal bogatejši, ne glede na vse spremembe okoli nas.

Težave se rešujejo s pametjo in znanjem, na ta na~in se služi tudi denar. Najenostavneje je denar lahkomiselno zapraviti, se podvre~i zakonitostim "sodobne" družbe in za s-vojo luknjo v denarnici kriviti delodajalca, pokojninski in druge sisteme in ne nazadnje vlado.

Rešitev se skriva samo v nas, v našem znanju, poznavanju razmer in (ne)prilagajanju "sodobnim!' družbenim trendom, tega ve~ina ljudi ne razume, saj njihov diapazon razmišljanja ne seže dlje od pohlepa po imeti ve~, "pa naj stane kolikor ho~e".

Slovenski aksiom številka ena je približno takšen: "Zapravljam denar, ki ga nimam, za stvari, ki jih ne potrebujem, da o~aram ljudi, ki jih ne maram.'

Iz tega izhaja ugotovitev, zakaj s(m)o državljani Slovenije praktično bolj zadolženi, kot so ljudje v razvitih državah (podatki urada za makroekonomski razvoj in analize).

Zadolženost prebivalstva je približno enaka, kot je znašal državni dolg leta 1996 in je okoli 550 mlrd SIT ob sočasni ugotovitvi, da je država ta dolg v šestih letih še podvojila.

Kakor se obnašajo oblastniki, tako se obnašajo podložniki. Zgledi vedno in povsod vlečejo. Kot bi dejal znani slovenski psiholog Vid Pečjak, je obsedenost z dobrinami posledica zavisti in pohlepa, zato se ljudje prekomerno zadolžujejo. Namesto da bi tekmovali v znanju in odprtosti, tekmujejo po sistemu: "Kar je skrito očem, na lestvici vrednot ni pomembno, pomembno je, kar se vidi že na daleč."

Devalvacija vrednot, ki je že pripeljala do globoke družbene dekadence, je posledica sistematičnega pranja možganov "črede", ki jo vodi peščica ošabnih, samovšečnih, oholih in pohlepnih ljudi, ki jih vodi sla po pomembnosti, ekskluzivizmu in neupoštevanju osnovnih ččove-ških vrednot. Barve v tem primeru niso pomembne, saj so vse enake ali si vsaj podobne.

Zanašanje na svoje znanje, ga povečevati in vnovčevati, oblikovati lastne vrednostne vzorce in maksime ter ne nazadnje iskanje rešitev v nas samih, ne opirajoč se na zunanje "dražljaje", je edina možna pot, ki nas lahko potegne iz spirale

Mitja Petrič, Mitja.Petric@DONOS.NET

PREJELI SMO

Nekatera načela so trajna!

Spoštovani gospod Dokl, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj!

K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil zlasti prispevek v Večeru 25. januarja 2003, ki sta ga napisala skupaj z gospodom Ludvikom Kotarjem, odgovornim urednikom radia Ptuj, kot odgovor na pisanje gospe Nataše Petrovič, dolgoletne napovedovalke radia Ptuj. Mariborčani so verjetno zadovoljni, ker se Ptujčani prepiramo prek njihovega časopisa. "Divide et impera!" so govorili nekoč Rimljani, ki so na ta način skozi stoletja obvladovali podrejena ljudstva.

Strinjam se z vašim stališčem v vašem sestavku v Večeru, ko pišete, da tisto, kar je veljalo pred tridesetimi leti, danes ne velja več. Vendar ni odveč previdnost ob tej misli. Določeni družboslovni modeli in tehnične komponente resnično niso več uporabni po 30 letih rabe, nekatera načela pa so trajna. Resnično ni več uporabna družbena praksa izpred 30 let, izjava "1+1=2" pa še vedno drži, prav tako kot stoletja stare Newtonove in Maxwellove diferencialne in integralne enačbe, ki opisujejo gibanje nebesnih in drugih teles oziroma elektromagnetno valovanje.

Naj opredelim svoje stališče do pomembnih odnosov med generacijami. Slovenski rek "Ti očeta do praga, sin tebe čez prag" opisuje družbeno vedenje, ki velja in bo veljalo tudi v prihodnje. Tu naj dodam še Ghandi-jev rek: "Nemoralno je žeti tam, kjer so sejali drugi; nespametno je sejati tam, kjer veš, da bodo želi drugi."

Prav je, da sta si z gospodom Kotarjem postavila tako visok cilj (imeti najboljšo radijsko postajo v Sloveniji), saj mora biti zastavljeni cilj vedno višji od tistega, ki ga na koncu dosežemo. To je povezano s kiber-netskim modelom sistema s povratno zanko. Napaka, ki je gonilo aktivnosti v sistemu, je namreč — to kot tehniški izobraženec sami dobro veste — definirana kot razlika med želenim in dejanskim stanjem sistema in prav velikost te napake je mera za aktivnost komponent v sistemu, ki zmanjšujejo napako, v smislu da se dejansko stanje približuje želenemu. Ker s tem približevanjem napaka upada, se v zadnji fazi uresničevanja cilja, aktivnosti, ki so potrebne za dosego cilja, včasih toliko zmanjšajo, da sistem nikoli ne doseže postavljenega cilja. Prav zato je potrebno, da si postavljamo višje cilje od tistih ciljev, ki bi jih radi dosegli.

Pri doseganju cilja pa ne zadošča samo volja, treba je upoštevati tudi objektivne zakonitosti in lastnosti komponent sistema, ki ga vodimo. Če tega ne upoštevamo, se nam lahko v sistemu pripeti podobno, kot se zgodilo nekdanjemu kitajskemu voditelju Mao Ce Tungu. Ta si je pred desetletji postavil cilj, da bo Kitajska v gospodarskem razvoju prehitela takratno Sovjetsko zvezo in celo ZDA. Da bi dosegli ta cilj, so Kitajci ukrepali tako, da so postavili v vsaki vasi po en ali več plavžev, saj so menili, da morajo začeti svoj gospodarski vzpon prav s proizvodnjo železa. Vse vaščane, tudi kmete, so zaposlili pri proizvodnji železa do tolikšne mere,^ da so kmetje prenehali pridelovati hrano. Sele ko je zaradi tega od lakote umrlo

prek 30 milijonov ljudi, so spoznali, da je bil njihov cilj utopičen in so nato odstopili od njegove realizacije.

Pa še nekaj o avizu radia Ptuj, ki ga zdaj nimate, do pred kratkim pa ste (brezplačno) 40 let predvajali mojega. V nekaterih glasbenih utrinkih, ki jih predvajate namesto aviza, so slovenske pravopisne napake, glasbeno pa so ti odlomki v redu. Glavni števni-ki so namreč v slovenščini ženskega spola; reče se "ena (šola), dve (šoli), tri (šole), štiri (šole), pet (šol)'" itn., torej "osemindevetdeset celih dve desetini megahertza" in ne dva, "sto štiri cele tri desetine megahertza" in ne cela.

Ne vem tudi, zakaj nočete po vašem radiu Ptuj predvajati skladbe Le naj sneži, ki jo izvajamo ptujske Rože. Posnetek je tehnično brezhiben, poslušali so ga tudi mnogi glasbeni strokovnjaki, ki trdijo, da je dober, laičnim ljubiteljem, ki so ga slišali, pa ugaja — tudi mladim. Ne vem, zakaj torej diskriminacija, saj predvajate po vašem radiu skladbe vseh ptujskih glasbenih skupin.

Objektivno ugotavljam, da zaradi najnovejših uredniških teženj na radiu Ptuj vedno več nekdanjih zvestih poslušalcev radia Ptuj naravnava svoje radijske sprejemnike na druge radijske postaje. Vedno pogosteje sem med njimi tudi sam. Nazadnje vas bodo poslušali le še osebni znanci vaših sodelavcev.

Adolf Žižek

Slovenija - Ruplov zasebni terarij?

V preteklih tednu smo bili priča, lahko bi rekli, največje politične korupcije od obdobja 2. svetovne vojne. V govoru ameriškega sekretarja Colina Powella v Varnostnem svetu so nam bili predstavljeni argumenti o obstoju iraškega orožja za množično uničevanje, ki so za našega zunanjega ministra Dimitrija Rupla "precej resni". Na istem zasedanju je ZDA predstavila tako imenovano '"NOVO študijo dokazov" o iraškem posedovanju orožja. Le-te jim je posredoval britanski premier Tony Blair, ki pa jih je kar prekopiral iz na internetu predstavljene diplomske naloge s podatki, starimi več kot 10 let! To dejanje je šokiralo tudi študente elitne britanske univerze Cambridge v Veliki Britaniji, ki so javno pozvali vse ljudi, naj tem dokumentom ne verjamejo, saj se ne navezujejo na sedanje stanje v Iraku. Če pogledamo malce v zgodovino, vidimo jasno sliko, ki nam kaže sprenevedanje in uveljavljanje ameriške politike povsod po svetu, ne glede na posledice, s prvotnim ciljem nadzorovanja in zatiranja drugih držav. Sedaj ni več vprašanje, ali smo za NATO ali proti, dejstvo je, da z njim upravljajo ZDA. Lepo se vidi njihovo vsiljevanje argumentov za napad na Irak in istočasno zavajanje javnosti, saj tudi v Iraku zagotavljajo, da odlično sodelujejo z prisotnimi inšpektorji. Ampak komu bomo verjeli? Seveda najmočnejši in najbolj "demokratični" družbi, torej zloglasnim ZDA. Na tej točki je na nas, da povemo svoje mnenje, da ne podležemo brezpredmetnemu in neargumentiranemu zavajanju javnosti, saj NATO kot mirovna organizacija krši vse zakone glede širjenja in vzpostavljanja miru.

NATO izhaja iz vojaškega zavezništva,

ki je bilo ustanovljeno v obdobju hladne vojne z namenom, da bi Zahodno Evropo obvaroval pred sovjetsko agresijo. Njegova struktura in njegova pravila so bila tistim časom primerna, zato je razumljivo, da je danes učinkovitost in primernost takšne organizacije vprašljiva. Dejstvo je, da NATO ne zagotavlja demokratičnosti držav članic. Primerov je veliko, najbolj očiten pa je primer turških političnih in gospodarskih težav, v Evropi pa je več držav, ki so svojo politično in gospodarsko uspešnost utrdile, ne glede na članstvo v NATU.

Kot že večkrat povedano, v NATU domi-nirajo ameriški interesi. To je bilo razvidno že v obdobju hladne vojne, saj so z vojaškega vidika ZDA dominantna članica. Zato ni težko razumeti, zakaj ameriški vojaški častniki zasedajo vse ključne položaje v organizaciji in zakaj imajo ZDA premoč tudi pri političnem odločanju, kjer je načelo so-glašanja samo instrument, ki ga Washington spretno uporablja v svoj prid. Dominantni položaj ZDA se uresničuje tudi danes, tako da NATO neizogibno brani predvsem interese Amerike, ti pa so večkrat različni od interesov evropskih držav in zato tudi Slovenije. Z včlanitvijo v NATO bi Slovenija posredno postala soodgovorna za politiko, ki jo ZDA izvajajo po svetu. Vsakič, ko bi NATO podprl ali sodeloval z ZDA pri napadih ali drugih agresivnih potezah do tretjih držav, bi bila tudi Slovenija odgovorna zanje.

NATO je vojaška organizacija, v kateri je potrebna določena integracija državnih vojaških sistemov. Takšna integracija vodi tudi do specializacije. Zato ni težko zaključiti, da bo v strategiji NATA Slovenija prispevala predvsem sile, ki razpolagajo le z nizko tehnologijo. Povedano nekoliko drugače, Slovenija bi bila v NATO-vih vojaških akcijah med tistimi članicami, ki bi morale prispevati predvsem pehoto in druge kopenske sile, ki bi bile bistveno bolj življenjsko ogrožene kot pa letalstvo ali mornarica, katero bi prispevale bolj tehnološko sofisticirane vojaške strukture ZDA in drugih vplivnejših držav. Takšna vojaška integracija bi spremenila tudi strukturo in suverenost slovenskih vojaških sil.

In nenazadnje prispemo do zadnjih dejanj prejšnjega tedna, dotikajočih se Slovenije, za katero je predvsem Dimitrij Rupel trdil, da bo pred vstopom in kakršnim koli napadom temeljito pregledala vse argumente, izvedla pa je protislovno potezo. Ko je pristopila k deklaraciji VILNIUSKE skupine, je pokazala svetu, da se strinja s politiko ZDA, s tem pa posredno tudi podpira napad na Irak mimo Varnostnega sveta Združenih narodov. Torej nam sploh ni mar za navajanje argumentov, saj naj bi po nekaterih podatkih ta deklaracija bila sestavljena že pred Powellovim nastopom, Rupel pa je hitel uro po njem zatrjevati, da je končno podpisana. S kom se je lahko posvetoval uro po tem nastopu in v čigavem imenu jo je sploh podpisal? Je prišlo do kakšne razprave v slovenskem parlamentu? Katera politična stranka je odobrila takšen podpis?

Kot državljani lahko imamo občutek, kot da ne vemo ničesar, kot da se to nas ne tiče, kot da nimamo niti trohice znanja in kot da brezglavo sledimo, tako kot nekoč, nekim višjim interesom, vendar ti interesi nikakor ne vključujejo nas samih. Takšno dejanje

našega zunanjega ministra ni sprejemljivo, saj vse javne raziskave kažejo, da smo Slovenci proti napadu na Irak. Velike in gospodarsko močne države, kot so Nemčija, Francija, Svica, deloma tudi Velika Britanija, nasprotujejo napadu na Irak mimo Varnostnega sveta Združenih narodov. Se enkrat poudarjam, da bodo tarča napada civilisti, ki si sistem življenja niso zastavili sami in ne odgovarjajo za politične spletke. Zakaj morajo venomer ljudje plačevati za nepremišljene poteze, ki jo izvajajo politične sile?

V Mladem forumu ZLSD Ptuj smo prepričani, da je za takšno, sploh ne prvo sramotno dejanje našega zunanjega ministra, potrebno nositi tudi posledice in odgovornost. Hkratipričakujemo, da bosta slovenska vlada in parlament umaknila Ruplov '"osebni'" podpis pod izjavo, obsodila njegovo obravnavo Republike Slovenije kot privatnega domačega terarija in prisluhnila številnim pozivom civilne družbe in posameznih intelektualcev, ki to zahtevajo, na ministrski stolček pa posadila človeka z več kredibil-nosti in posluha do slovenske demokratične javnosti.

Za Mladi forum ZLSD Ptuj Dejan LEVANIC

Modri biser sreče v knjižnici Kidričevo

Bil je torek. Tema je že zaobjela Zemljino oblo in tišina se je plazila po vseh skritih kotičkih Kidričevega. Tih vetrič je vel okrog vogalov zaspanih stavb in po knjižnici se je razlegal vesel klepet, ko se je moj pogled srečal z navihanim pogledom Toneta Pavčka. Njegov razigrani nasmeh in toplo srce sta pregnala vsako hladno sapo tistega večera in ga napolnila s srečo.

Ne spomnim se, da bi že kdaj prej srečala človeka s tolikšno pristno voljo do življenja, kot jo ima Tone Pavček. Ta sivolasi gospod z iskrivimi očmi je kot jezero, polno čudovitih doživetij, ki se veseli novega dne, še preden se sončni žarki starega skrijejo za hribovjem. Zdi se, da ga prav nič ne more užalostiti in da bo s svojimi neštetimi, topline polnimi spomini zmeraj srečen.

Kakor hitro je spregovoril, smo vsi poslušalci poleteli v drug, lepši svet. Preko zidov časa nas je popeljal v leta svoje mladosti, nas postavil med neštete vinograde in nam pokazal pot do klopi, v kateri je trgal hlače kot osnovnošolec. Nasmehi se niso nikoli umaknili z zardelih lic ljudi, nestrpno pričakajoč-ih vsake nove besede. Vsi pogledi so polni navdušenja počivali na postavi, ki jim je odvzela vse skrbi. Bili so ujeti v vrtinec brez-skrbnosti in sreče.

Kasneje sem imela priložnost govoriti s človekom, ki me je popolnoma prevzel. Skoraj neresnično se je bilo pogovarjati z njim. Besede so kar same tekle iz ust in se izgubljale nekje pod stropom. Z mano ni ravnal kot z neko nepomembno najstnico. Dal mi je vedeti, da sem tudi jaz pomembna, da ceni moje mnenje. Nikoli ne bom pozabila njegovega prijaznega glasu, iskrivih oči in večno mladega srca. Tistega večera mi je podaril neprecenljivo darilo, ki mi ga nihče ne more vzeti — spomine.

Sanja Metličar

MOKRI SMRČEK

Vprašanje bralke Natalije Č.: Imam sina, starega 4 leta. Želela bi mu kupiti eno od manj zahtevnih malih domačih živali. Bi bil hrček prava izbira in kakšne vrste hrčka mu naj kupim?

Hrček sodi med manjše glodalce. Njegova domovina so Iran, Sirija, Gruzija,Tur~ija, Romunija, Bolgarija in Izrael, kjer so ga udoma~ili okoli leta 1930. Spolno zrelost doseže pri 6-8 tednih, njegova življenjska doba pa je od 2 do 4 leta. Samička nosi 15 do 18 dni in skoti od 5 do 10 mladičkov. Le-te doji 21 dni. Hrček je med glodalci značilen predvsem po tem, da je izredno čista žival. V svoji kletki ima poseben prostor, kjer opravi svojo potrebo. Posebej je treba poudariti, da je

hrček aktiven ponoči, kar pomeni, da večino dneva prespi v svojem gnezdu. Zvečer prileze na plan in prične iskati hrano, ki jo

pridno zvleče v svoje skrivališče. Njegov jedilnik je bogat z različnimi žitaricami, oreščki, suhim sadjem, zelenjavo, pa tudi mrčes in meso mu tekne. Ponoči se za hrčka prične življenje v pravem

Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.

pomenu besede, akrat je aktiven, igriv in precej hrupen. Najpogostejše bolezni hrčka so: bolezni prebavil, anomalije zob, prehladi in pljučnice, abscesi, dermatoze, notranji in zunanji za-jedalci, glivice. Pogoste so tudi poškodbe, ki nastanejo med igro otroka s svojim hrčkom in jim leta zdrsne iz rok. Tu se srečujemo z zlomi okončin in hrbtenice. Preden se odločimo za nakup hrčka, imejmo v mislih predvsem dejstva: otrok pri 4 letih starosti še ni sposoben sam skrbeti za žival. V prvi fazi je čiščenje, na-stiljanje, hranjenje ter nega živali

predvsem delo, ki ga opravljajo starši skupaj z otroki. Na ta način se otroci učijo, pridobivajo znanje, izkušnje in odgovornost ter krepijo čustveno vez do živali in ljudi. Ne smemo pozabiti, da so živali izrednega pomena za razvoj in socializacijo otrok. Odločitev za nakup hrčka pri taki starosti otroka se mi zdi pravilna, saj hrček ni zahtevno bitje glede nege in opravil, ki so potrebna, nudi pa veliko veselja, smeha in zadovoljstva vam in vašim malčkom.

Vojko Milenkovič, dr. vet. med.

NASVETI

Kuharski nasveti

jjskyjjjjo

Biskvitno testo je eno izmed najpogostejših vrst testa, iz njega pa pripravljamo številne slaščice. Njegova osnovna sestavina so jajca. Najpogosteje pri pripravi jedi uporabimo jajca s težo 50 g in ta podatek nam pove, kako sestavimo recept oziroma koliko sladkorja in moke potrebujemo. Pri težkih biskvitnih masah je razmerje med moko, sladkorjem in jajci enako, torej za težo 50 g jajc uporabimo še 50 g sladkorja in 50 g moke. Za lahke biskvitne mase pri masi enega jajca oziroma 50 g uporabimo 20 g sladkorja in 20 g moke.

Osnovne sestavine biskvitne-ga testa lahko še dodatno spreminjamo. Tako lahko cela jajca delno zamenjamo z rumenjaki, in sicer do 1/3 ali 1/2 teže jajc nadomestimo z rumenjaki. Takšno biskvitno testo je zato težje, gostejše in ima v prerezu po peki drobne in enakomerne zračne mehurčke. Pri pripravi težkih biskvitnih mas jajc ni priporočljivo zamenjati z rumenjaki, saj bi s tem preveč znižali količino vode v testu in zaradi tega se v testu slabo topi sladkor, to pa vpliva na slabo strukturo testa po peki.

V biskvitnem testu lahko nadomestimo moko s čistim škrobom. Prav tako kot pri rumenjakih velja tudi za moko, da je le polovico lahko nadomestimo s čistim škrobom. Uporabimo lahko pšenični, koruzni, krompirjev in rižev čisti škrob. Biskvitno testo, v katerem del moke nadomestimo s čistim škrobom, je po peki bolj fino glede na gostoto in strukturo. Dodatek škroba pa zmanjša količino lepka v moki, zato preveč dodanega škroba maso osuši in ji daje grobo strukturo.

Biskvitno testo velikokrat izboljšamo z raznimi dodatki, kot so narezana jedrca lupinastega

sadja - od orehov in lešnikov do mandljev, pinjol in podobnih dodatkov. Te dodatke vedno primešamo k moki ali škrobu, saj se le tako enakomerno porazdelijo po celotni masi. Prav tako dodajamo k moki vse dodatke, ki so grobo zmleti. Ce pa dodajmo drobno zmlete dodatke, nam ti že služijo kot nadomestek moke, zato v tem primeru osnovni recept zmanjšamo za toliko moker, kolikor smo dodali mletih dodatkov. Od fino mletih dodatkov najpogosteje dodajmo sladke drobtine, orehe, kakav, navadne drobtine in podobne dodatke. Pri njihovem dodajanju pazimo tudi, da dodatki nikoli ne presegajo količine sladkorja v testu, saj to vpliva na okus in strukturo izdelka po peki.

Ce v biskvitno testo dajamo manjšo količino biskvitnih drobtin, ni potrebno narediti sprememb v receptu, razen če se masi spremeni gostota. Najbolje je, da biskvitne drobtine dodajamo premešane z manjšo količino mleka. Dodatek kakava v biskvitno testo močno vpliva na barvo in aromo biskvitnega testa. Ce pa je dodatek kakava prevelik, dosežemo ravno nasprotno, kot bi sicer želeli. Zato

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 419. NAD.

Du{evno zdravje otrok in mladostnikov

131. nadaljevanje

Disfunkcije v družini in sodobne možnosti pomoči - 4. nad.

še enkrat velja poudariti, da se profesionalci prevečkrat ne strinjamo s patriarhalno obarvano družinsko klimo - pa se ta (če ni zlo-rabljevalska) izkaže za bolj funkcionalno kot navidezno demokratična družina.

Ljubeč, podporen in dolg odnos med partnerjema je v pozitivni povezavi z duševnim zdravjem otrok. Nižja, toda pomembnejša pozitivna povezava obstaja med frekvenco medsebojnih spolnih odnosov partnerjev/ staršev in med duševnim zdravjem otrok. Morda se prevečkrat bojimo, da usmerjanje v partnestvo slabi starševsko odgovornost in da lahko ljudje s tem usmerjajo sebe zgolj v hedonizem. številne raziskave in izkušnje so pokazale, da težke stresne

dogodke in vsakodnevne težave najlaže preživijo družine, v katerih imata partnerja zadovoljujoč odnos.

Seveda se glede mnenja o "normalni/zdravi" sestavi družine ljudje v različnih predelih sveta med seboj razlikujemo. Ponekod funkcionalna družina vplete med seboj več generacij, ponekod pa medgeneracijske vezi, ki so pomembnejše od partnerskih, pomenijo disfunkcijo. V zahodni kulturi naj bi bila popolna družina tista, kjer oče in mama živita skupaj z otroki. To naj bi bil mit, ki naj bi ga presegli s sprejemanjem različnih oblik sobiva-nja kot z enako funkcionalno obliko.

Naslednjič pa še o najpogostejši drugačni obliki sobiva-nja - enoroditeljski družini.

upoštevamo, da na en kilogram moke dodamo največ 8 deka-gramov kakava ali 10 dekagra-mov jedilne čokolade in pri tem pazimo, da izbiramo čim manj sladko jedilno čokolado.

Zraven tega moramo upoštevati, da biskvitno testo lahko pripravimo na tri različne načine.

Pri prvem načinu jajca in sladkor stepamo nad soparo tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naraste. Maso s tem ogrejemo na 40 stopinj C. Ko naraste, previdno dodamo dišave, vanilijo in limono in na koncu

previdno primešamo presejano moko. Ta način priprave je primeren za izdelavo biskvitnih rulad in tort.

Biskvitno testo lahko pripravimo tudi tako, da cela jajca skupaj s sladkorjem mešamo s pomočjo ročnega mešalnika ali stroja. Ce testo obogatimo z dodatkom maščobe, ga prav tako dodamo na začetku mešanja, da se z dolgim mešanjem maščoba enakomerno in homogeno po-

AJDOVA TORTA

TESTO: 6 jajc penasto ume-šamo, dodamo 10 dag sladkorja in 1 vanilij. 10 dag ajdove moke in 10 dag jedilnega škroba ter 3 žličke pecilnega praška premešamo in polovico prisipamo k masi. Nato dodamo še drugo polovico. Testo vsipamo v tortni model, ki ga obložimo s peki papirjem. Pečemo pri 170 do 200 stopinjah C 30 do 35 minut. Testo dobro ohladimo in ga dvakrat prerežemo. Premažemo ga s slivovo ali brusnično marmelado. Ob robu in po vrhu torto premažemo s pol litra tolčene sladke smetane, ki ji dodamo utrjevalec. Po želji okrasimo z brusnicami in ponudimo.

razdeli po celotni masli. Moko z ostalimi dodatki primešamo na koncu ročno. Ta tehnika priprave biskvitnega testa je primerna za minjone, biskvitne rezine s kremami, navaden biskvit in podobne biskvitne slaščice.

Biskvitno testo pa lahko pripravimo tudi tako, da ločimo rumenjake od beljakov, rumenjakom dodamo polovico sladkorja, tekočino in maščobo in penasto umešamo. Ročno dodamo moko z dodatki in trdi sneg beljakov z ostalo polovico sladkorja. Biskvitno testo je po peki rahlo, z velikimi zračnimi mehurčki in je manj primerno za tiste biskvitne rezine, kjer bodo koščki majhni in bi želeli, da bodo čvrsto stali. Iz tako pripravljenega biskvitnega testa pogosto pripravljamo biskvitne oblate, biskvitne rezine s čvrstimi kremami in podobne slaščice. Nada Pignar, profesorica kuharstva

PREJELI SMO

Ni res, da je krzno v modi

Zal je prav krznarski lobi tisti, ki s kreatorji mode diktira, kaj naj nosijo ženske. Tu pa je največja napaka, saj jih "oblačilna" industrija kar dobro stimulira. Vse za denar! Zato se ne le animalistom, ampak vsakemu sočutnemu človeku zastavlja vprašanje: Kako more biti produkt trpljenja, krzno, statusni simbol? Ze desetletja "damam" v krznu odpiramo oči, toda one so neizprosne. Njihov NE ali KAJ ME BRIGA še vedno srečujemo po ulicah, če le zima malo pokaže zobe. Najbolj zanimivo pa je to, da so te "dame" prepričane, da delujejo elegantno... Požvižgajo se na to, da so bile živali, ki jih nosijo, pobite na krut način (13% z lovom v naravi in 87% iz farm - mučilnic) in to: da jim z dolgo iglo prebodejo srce; male kožuharč-ke tlačijo v kovinske sode, kamor spustijo plin, da se počasi dušijo; da jim tlačijo elektrode v gobček in anusno odprtino in sprožijo tudi po več električnih šokov, preden je žival mrtva, ta čas pa se bori v smrtnih krčih; da jih ubijajo tudi ročno, z zlomom tilnika tako, da jim glavo zavijejo nazaj proti hrbtu dokler se ne zasliši pokanja vratnih vretencev; da plašč perzijaner sešijejo iz (najmanj 36) nerojenih karakul ovčk. Brejo samičko - mamico pretepejo s šibami toliko časa, da povrže še nezrel zarodek in ga odrejo. To je le nekaj dobro preračunanih načinov ubijanja živali za krzno, kajti drugačno ubijanje bi poškodovalo dlake.

K trpljenju farmskih kožuharjev naj prištejem še trpljenje prosto živečih živali: naši vrli slovenski lovci so samo v eno sezoni pobili 3.686 jelenov, 31.080 srn, 1983 gamsov, 7 kozorogov; povrhu pa še 2.100 zajčkov, 1.400 kun, 13.555 lisic, 778 jazbecev in še koliko je neevidentirano. Vse za "garderobo" neozaveščenih, pomilovanja vrednih žensk, ki se odevajo v kožuhovino. Mimo tega je kraznarska industrija ena glavnih onesnaževalcev okolja, ker porablja ogromne količine strupenih kemikalij. Naj podčrtam, da je znanstveno dokazano, da izdelki iz krzna povzročajo nastanek in razvoj rakastih celic, saj se za strojenje kož uporablja močne strupene kemikalije. Znan slovenski psihoterapevt Borut Pogačnik kot ozaveščen nara-vovarstvenik javno objavlja, da strank, ki bi k njemu prihajale v krznu, ne sprejema. Sploh pa vprašujemo "dame v krznu", ki jih tako rado zebe, zakaj krzna ne obrnejo na notranjo stran. Borba proti krznu razkriva dejstva, kaj se skriva za dlako: krvava, surova in mukotrpna pot od kotitve do krznarskega izdelka. Vprašujem te "dama", ali je to vredno njihovega plašča. Naj se vpraša: ali sem tako sebična, da zadovoljim sebe oz. svoje nizkotne interese na račun tako velikega trpljenja živali in od kod mi ta pravica? In če se imajo zraven tega še za kulturne delavce, bi morale narediti radikalno analizo svoje kulturnosti, si preskrbite strokovno pomoč ali pa pustiti, da jih kdo skalpira, pri tem pa uporabi metodo z elektrodami.

Lea Eva Muller

RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU

Zim

:J

-

j

JavJjd

Snežne padavine minule dni še ne naznanjajo slovesa od zime. Valentin, ki goduje 14. sve~ana, zavetnik in znanilec skorajšnjega prihoda pomladi, bo še nekaj ~asa moral po~akati z odklepanjem h koreninam. Za vrt je koristno, ~e zima sve~ana vztraja pri vremenu z zimskimi razmerami in ~e sta narava in zemlja za boljšo prezimitev odeta v snežno odejo.

V SADNEM VRTU je sneg v minulih dneh zadržal opravila pri rezi, bo pa ob odjugi primeren trenutek za trošenje zimskega obroka rudninskih gnojil po novi snežni odeji. Koristno je, da se rudninska gnojila, raztroše-na po plitvi plasti južnega snega, raztopijo in se raztopljena v snežnici iz-perejo na območje korenin. Za zimski obrok rastlinskih gnojil porabljamo počasi topna mešana rudninska gnojila v obliki nitrofosfalov z malo vsebnostjo dušika in večjo kalija, kalcija in fosforja. Koliko in s kakšno vsebnostjo rudninska gnojila naj bi trosili, najbolje ugotovimo s pedološko analizo vrtnih tal, sicer pa po dobrem poznavanju in izkušnjah pri sadjar-jenju in vrtnarjenju v minulem obdobju.

Po rasti in rodnosti ter zunanjih znakih rastlin je mogoče sklepati, katerih hranil in drugih rastnih pogojev rastlini primanjkuje. Med najpomembnejšimi rastlinskimi hranili za rast je dušik. Ker je v tleh neobstojen, pozimi, ko drevnine počivajo, pa ga ne potrebujejo, dušičnih gnojil pozimi ne trosimo. V mešanih gnojilih pa naj bo vsebovanega le toliko dušika, kolikor bo služil kot začetna hrana v času brstenja, cvetenja in listanja. Več mora mešano gnojilo za zimsko rabo vsebovati kalija in fosforja, pomembnih rastlinskih hranil, ki se močno vežeta za delce tal, rastlina pa jih počasi sprejema skozi vso vegetacijsko dobo. Kalij drevo potrebuje v vseh svojih organih - vejah, listih in plodovih. Vgrajuje se v beljakovine in ogljikove hidrate, pomemben pa je njegov vpliv na debelino in kakovost plodov. Fosfor sadna rastlina potrebuje za razvoj in vlago korenin in njenih razmnoževalnih organov, tvorbo organov, tvorbo cvetnih brstov, oplojevanje in zorenje plodov. Kalcij daje drevesu čvrstost in vpliva na vse dele rastline - od lesa do semena odnosno koščice, predvsem pa je potreben pri tvorbi listnatega zelenila in vseh vrst celuloznih celic, ima pa tudi pomembno vlogo pri razmeščanju hranilnih snovi po zelenih delih rastline.

Ko smo v minuli vegetaciji opazili pomanjkanje katerega koli hranila, motnje med vegetacijo ter prej naštete znake zaostajanja rastline v razvoju, izberemo za nadomestilo najustreznejšo mešanico gnojila. Na voljo so mnoge, nič pa ne bo napak, če izberemo eno izmed naslednjih: NPK 6-12-24 ali NPK 6-18-26, ali NPK 7-20-30 in ga po vrtu potrosimo kar počez do 3 kg na ar površine - več pod drevesni kolobar in manj po trati.

V OKRASNEM VRTU prično že zgodaj, po prvi občutnejši otoplitvi, br-steti hortenzije in vrtnice. Posvetimo njihovi negi in pravočasni rezi vso pozornost, da ta ne bo prezgodnja in ne prekasna. Hortenzije obrežemo na višini najbolj razvitih brstov. Vrhnji brsti prično prej brsteti kot nižje rastoči. V času brstenja so občutljivejši na pozne pozebe, zato jih v tem primeru zavarujemo pred pozebo s prekrivanjem.

Na zagrnjenih in pred zimsko pozebo zavarovanih grmih vrtnic prično že zgodaj brsteti spodnji brsti. Čimprej jih odgrnemo, da brsti ozelenijo in se utrdijo, sicer so pozno odgrnjeni blede barve in neutrjeni, topli sončni žarki in veter jih poškodujejo do uničenja, so pa tudi krhki in ob dotiku lahko lomljivi. Obrežemo jih na tri do pet brstov. Zimska rez, ki je v bistvu krajšanje in redčenje grmov, pa tudi ne sme biti prekasna, ker je med tem že veliko začetne hrane iz korenin preteklo v vrhnje brste, pa smo jo rezjo zavrgli, grm pa oslabili v začetni rasti.

V ZELENJAVNEM VRTU so minule snežne padavine za nekaj časa zadržale priprave gredic za zgodnjo setev vrtnin na prosto. Sicer pa se je s setvijo še nič ne mudi. Pripravo zemlje za setev pričnemo, ko so vrtna tla primerna za obdelavo, setev pa opravljamo šele, ko je talna toplota primerna za kalitev večine semen vrtnin.

Za zgodnejši pridelek krompirja mesec do dva pred saditvijo gomolje semenskega krompirja nakalimo. Vložimo jih v plitve zabojčke in namestimo v svetel, ne pretopel prostor s stalno temperaturo 12 do 15 stopinj Celzija. Gomolji so sposobni za sajenje na prosto, ko so na njih razvite 1 do 2 cm velike dobro ozelenele klice, sadimo pa jih v dobro pripravljeno, rahlo, primerno vlažno in toplo zemljo.

13-Četrtek

14-Petek

15-Sobota

16-Nedelja

17-Ponedeljek Ô

18-Torek

19-Sreda

Miran Glušič, ing.agr.

Miran Glušič, ing.agr.

KRVODAJALCI

28. januar - Branko Anželj, Dravska 1, Ptuj; Janez Bedenik, Ul. B. Kraigherja 19, Kidričevo; Albert Bezjak, Rogaška c. 51, Ptuj; Jože Bezjak, Vlahovičeva 1, Kidričevo; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6; Branko Frangež, Sestrže 92; Daniel Jeza, Vlahivičeva 3, Kidričevo; Marija Kolbl, Žabjak 45; Marjan Kovačec, Apače 64; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 188; Jožica

Medved, Župečja vas 60/a; Vlado Mohorko, Kungota 11; Marjan Murko, Podvinci 130; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Brbara Šic, Slatina 63; Nina Verdenik, Cesta v Njiver-ce 19, Kidričevo; Milena Vogrin, Slavšina 37; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a, Ormož; Andrej Vugrinec, Markovci 33/a; Franc Zajc, Sela 34; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj.

INFORMATIKA

Mobilna pisarna

V zadnjem času se s prihodom tehnološke revolucije, računalnikov, Interneta in mobilne telefonije čedalje pogosteje omenja izraz mobilna pisarna. Čemu sploh mobilna pisarno, ko imamo mobilni telefon?

Večino poslov in opravil se zlahka opravi z mobilnim telefonom, vseeno pa ostajajo konkretni primeri, v katerih si boste z mobilcem težko pomagali. Tukaj vskoči tehnologija, ki sestavlja mobilno pisarno, običajno je ta sestavljena iz treh delov: mobilnega telefona, dlančnika ali prenosnega računalnika, opremljenega s primerno programsko opremo, in v nekaterih primerih tudi dodatkov, kot so digitalni fotoaparat in tiskalnik.

MOBILNI TELEFON

Mobilniki so pomemben sestavni del mobilne pisarne, služijo predvsem za govorno komunikacijo, hkrati pa omogočajo podatkovno povezavo. Moderni mobilni telefoni, ki jih uporabljamo v Evropi, uporabljajo standard GSM. Ta je razširjen tudi v Južni Afriki, Aziji, v nekaterih državah Srednjega vzhoda ter v ZDA. To pomeni, da lahko svoj GSM mobilni telefon uporabljate skoraj povsod v razvitem svetu, seveda pa morate biti pozorni na slednje; mobilne telefo

ne poganja energija, ki jo črpajo iz baterije. Ko je ta prazna, jo je potrebno ponovno napolniti, kar storite s priloženim omrežnim polnilcem. Ker se oblike vtičnic po svetu razlikujejo, si morate pred potovanjem priskrbeti adapterje za priklop v različne tipe vtičnic.

S tem je urejeno napajanje mobilnega telefona, sedaj pa je potrebno preveriti še frekvenčno območje mobilca. GSM mobilni telefoni lahko delujejo v enem izmed treh frekvenčnih območij: 900, 1800 in 1900 MHz. V Evropi in večini držav uporabljajo prvi dve frekvenci. Zadnja frekvenca, 1900 MHz, se uporablja ponekod v Aziji in v ZDA.

Torej če potujete čez lužo si morate obvezno priskrbeti mobilni telefon, ki deluje na treh frekvenčnih območjih. Vsi večji proizvajalci imajo v svojem asortimanu kakšen model, namenjen svetovnim popotnikom.

PRENOSNI RAČUNALNIK

Je srce mobilne pisarne, njegove funkcije so lahko povsem identične s tistimi, ki jih ponuja

računalnik v cenovnem razredu do 400.000 SIT

DLANČNIK

Je cenejša alternativa prenosnemu računalniku. Te napravice so hibrid med prenosnimi računalniki in tistimi malimi žepnimi organizatorji, ki jih še vedno lahko kupimo za deset, dvajset tisoč tolarjev v vsaki bolje založeni knjigarni. Od svojih velikih bratov se ločijo v kar nekaj stvareh: so manjši, lažji, cenejši in manj zmogljivi. V večini primerov jih lahko koristimo predvsem kot dovolj zmogljiv in pregleden organizator, kalkula-

vaš računalnik v pisarni. Če želite, lahko nanj namestite ogromno različnih programskih paketov, med katerimi ne smejo manjkati programi za urejanje besedil in preglednic, spletni brskalnik in programska oprema za povezavo z mobilnim telefonom.

Prenosni računalnik za povezavo z internetom uporablja mobilni telefon oziroma vanj vgrajeni modem. Seveda morate med seboj povezati tudi mobilni telefon in prenosni računalnik. To lahko storite s podatkovnim kablom, v večini primerov pa lahko to storite tudi brezžično z infrardečo ali Bluetooth povezavo. Za večino uporabnikov zadostuje prenosni

tor, večinoma pa ponujajo tudi možnost dostopa do elektronske pošte in interneta. Kljub omejeni uporabnosti so lahko za marsikaterega poslovneža povsem dobra izbira v primeru, ko na potovanjih niso potrebne zmogljivosti 'velikega' računalnika.

Dlančniki so občutno cenejši od prenosnikov. Osnovne modele lahko kupite že za manj kot 60.000 SIT, zmogljivejše, tudi z zaslonom v barvah, pa za okoli 120.000 SIT Na internet boste z njim dostopali podobno kot s prenosnim računalnikom, ponovno boste uporabili komunikacijske zmožnosti vašega mobilca, bolj zahtevni pa si lahko omislite tudi dodatek, ki vaš dlanč-nik nadgradi v mobilni telefon, ki hkrati ponuja tudi možnost prenosa podatkov. Tako boste v eni naprave združili vse potrebno in si s tem olajšali delo, res pa je, da vas bo to stalo dodatne denarce; dodatni moduli, ki dlančnik spremenijo v neke vrste mobilni telefon, stanejo toliko kot soliden mobilni telefon višjega srednjega razreda.

V

Se nekaj nasvetov

Vsako potovanje, pogosto v tujino, zahteva kar nekaj priprav. Pri tehnični opremi morate upoštevati dejstvo, da boste na potovanju odvisni od lastnega znanja in tega, kako dobro pripravljeno opremo boste odnesli s sabo na pot. Delovanje mobilne pisarne v terenski sestavi preizkusite najprej v domačem okolju, kjer lahko na pomoč pokličete strokovnjake oziroma tehnično podkovane znance, ki bodo odpravili morebitne nejasnosti in pomanjkljivosti. Kakršnokoli reševanje težav na terenu zna biti izjemno naporno, zaradi telefonskih nasvetov drago in pogosto tudi neuspešno, kar lahko posledično povzroči, da si z vso tehnološko navlako ne boste mogli prav nič pomagati. S seboj vzemite vse potrebne kable in pri-

ključke, prav tako ne pozabite na morebitna gesla, ki jih potrebujete za dostop do interneta, elektronske pošte in ostalih informacijskih servisov. Opremo primerno shranite in upoštevajte, da s prtljago povsod ne ravnajo v rokavicah! Če potujete z letalom in nameravate med poletom delati na računalniku ali dlančniku, se predhodno posvetujte z vašo letalsko družbo glede internih predpisov o tem, kakšno opremo lahko uporabljate med poletom. Prepoved ne velja samo za uporabo mobilnih telefonov, zato telefonski klic ne bo odveč.

Dragocene tehnološke igračke so zelo popularne med malopridneži, zato jih po možnosti ne razkazujte vsakomur, ki pride mimo, prav tako jih ne pu-

ščajte brez nadzora na javnih mestih. V primeru kraje ste dvojno oškodovani: kot prvo ostanete brez ukradene naprave in na njej shranjenih podatkov, poleg tega pa boste kasneje naleteli na težave pri delu z mobilno pisarno, saj vam bo manjkal sestavni del.

Ker boste večino telekomunikacijskih opravil izvajali z mobilnim telefonom, ne bo odveč telefonski klic do vašega mobilnega operaterja, ki ga lahko pobarate o morebitnih posebnostih in izstopnih klicnih številkah države, kamor odhajate. Med različnimi tujimi operaterji mobilne telefonije so pogosto velike razlike tako v ceni kot tudi v obsegu storitev, ki jih nudijo gostujočim uporabnikom.

Simon Sketa

NOVICE

Anti-spam filtri pri Siolu

Na SiOL-u so v nedeljo, 26. januarja, na poštni strežnik namestili najsodobnejši pro-tivirusni zaščitni sistem vodilnega proizvajalca programske opreme na tem področju, ki je vsem SiOL-ovim uporabnikom na voljo brezplačno. Sistem v priponkah, pripetih k elektronskemu sporočilu, identificira potencialni virus, zaščiti prejemnikov poštni predal pred okužbo ter onemogoči nadaljnje razpošiljanje z virusi okuženih elektronskih sporočil.

Prekupievalci za zapahi

Britanska policija je izvedla obširno racijo, ki je bila usmerjena proti osebam, ki se ukvarjajo s preprogramiranjem IMEI številk. Med racijo je bila zasežena računalniška in programska oprema ter nekaj druge opreme. Spreminjanje IMEI številke je v Veliki Britaniji kriminalno dejanje. Takšno početje lahko odobri le proizvajalec aparata.

Keramiïne antene

Britansko podjetje Antenova je razvilo novo vrsto anten za vgradnjo v mobilne naprave, ki so izdelane iz keramike. Posebnost nove tehnologije je povsem drugačno oblikovanje antene, prav tako je moč več različnih anten namestiti zgolj nekaj milimetrov narazen. Pri Antenovi trdijo, da bo v mobilnike sedaj moč namestiti več različnih sprejemno-oddajnih anten, ki bodo za povrh učinkovitejše.

Splet je pomemben medij

Raziskava univerze iz Los Angelesa med več tisoč prebivalci je pokazala, da ti splet smatrajo kot zelo pomemben vir informacij, primerljiv s klasičnimi mediji. 61 odstotkov anketiranih smatra splet kot zelo ali izjemno pomemben vir informacij. Za televizijske programe je enako mnenje podala le polovica vprašanih, štirideset odstotkov za radijske programe in 29 odstotkov za časopise.

DVD kamkorder

Podjetje Sony je predstavilo novo linijo kamkorderjev, ki nosijo ime Handycam in se bodo letos pojavili na ameriškem tržišču. Govor je o kamkorderjih, pri katerih se video material snema na DVD-R/RW ploš-čke namesto na kasete. Uporabljajo se plo-ščki premera osmih centimetrov, ki jih znajo brati vsi računalniki z vgrajenim DVD pogonom.

DivX5.03

DivX Networks je predstavil novo različico kodeka DivX, tokrat z oznako 5.03. Spremembe v primerjavi s predhodno različico so relativno skromne, tudi nova različica pa bo dostopna brezplačno ali proti plačilu. DivX 5.03 ima malce izboljšan algoritem za stiskanje, ki naj bi dopustil še bolj učinkovito stiskanje podatkov ob nespremenjeni kakovosti slike.

AOL izgubil Teda Turnerja

Ustanovitelj televizije CNN Ted Turner je napovedal, da bo maja odstopil s položaja podpredsednika družbe AOL Time Warner, ker se želi bolj posvetiti dobrodelnim dejavnostim. AOL Time Warner je istočasno objavil porazno visoko izgubo v zadnjem četrtletju leta 2002. Ta je znašala 44,9 milijarde dolarjev. Izguba družbe je v celotnem letu 2002 znašala 98,7 milijarde dolarjev, leto poprej pa 4,9 milijarde dolarjev.

Izvorna koda MS Windows

Microsoft bo izvorno kodo operacijskega sistema Windows s pripadajočo dokumentacijo najprej dostavil Rusiji. Nedavno je Microsoft napovedal, da bo vladam nekaterih držav omogočil vpogled v izvorno kodo svojih operacijskih sistemov. Tako naj bi se vlade prepričale o kvaliteti in varnosti Microsoftovih izdelkov.

Simon Sketa

RADIO)))TEDNIK

Spoštovani,

postanite naročnilc/naročnica Tednil<a in podarimo vam darilo vvrednosti 10.000 SIT! Naše darilo obsega:

- 6 X 600 SIT popusta pri malih oglasih v TEDNIKU 3.600 SIT

- popust pri naročilu zahvale ali spomina v TEDNIKU 3.000 SIT

- popust pri naročilu čestitke na RADIU PTUJ 2.480SIT

- vsako četrtletje Vam podarimo eno številko TEDNIKA 920 SIT

SKUPAJ: 10.000 SIT

Darilo boste lahko unovčili celo leto 2003. Za vsako četrtletje Vam bomo na položnici odšteli naročnino za eno številko, ostale popuste pa boste naročniki TEDNIKA uveljavljali s pomočjo kuponov kadarkoli v letu 2003. Kupone lahko unovčijo samo aktivni naročniki, ki imajo poravnano naročnino. Če boste izkoristili vse ugodnosti, vas bo celoletna naročnina na TEDNIK namesto 11.960 SIT stala samo 1.960 SIT Toliko novic za tako malo denarja! TEDNIK - VAŠE ŠTAJERSKE NOVICE.

NOV NAROČNIK:

Ime in priimek:_

Naslov:_

Pošta: DŠ:_

Tel.:

Datum naročila in podpis:_

Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUj.

ZZA KRATEK CAS

Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: putka, Usora, strok, Stark, Plave, GS, VM, držalo, antipiretik, Valdemar, Sagrestano, Ador, oral, FIE, Trond, Nete, Losert, Janos, anas, Mado, Edip, Si, JS, ainu, AB, smerokaz, Skandinavija, Lelija, taktiziranje, Adamek. Ugankarski slovarček: HAAS = nem{ki teni{ki igralec (Rudiger, 1969), IRIARTE = {panski pesnik (Tomas de, 1750-1791), KERAMEJK = lon~arska ~etrt v Atenah, severozahodno od Akropole, PECO = ime makedonskega slikarja Vidim{eja, PRINOSIL = nem{ki teni{ki igralec (David, 1973), RELON = romunsko poliamidno vlakno, RIV = italijanska znamka krogli~nih ležajev, SIREN = {vedski umetnostni zgodovinar (Osvald, 1879-1966), TAK = ime japonskega filmksega snemalca Fujimota.

imeti zapisničarka vrat žirafe, župan ali drugi vodja seje pa vrtljivega za 180 stopinj.

... DA v malih ob~inah nimajo tozadevnih problemov. Človeške vire preštejejo na prste, tehnični so zato odveč.

w^VORI SE...

... DA v mestni občini vztrajno iščejo krivca za to, kdo je novinarjem povedal, da občina (zakonsko) potrebuje podžupana. V izogib nadaljnjemu brezplodnemu iskanju "krivca" sporočamo: tako piše v zakonu. In pismeni ljudje znamo brati. Kar smo prebrali, pa tudi razumemo.

... DA v občini Ormož nimajo težav s človeškimi viri, saj se županova odsotnost na seji bistveno ne pozna. Imajo pa probleme s tehničnimi viri, ki so sicer vedno prisotni, a so nekompatibilni s prsti človeških virov.

... DA v občini Videm tehnični vir (beri: glasovalno napravo) dokaj uspešno uporabljajo. Težava je le v tem, da bi morala

... DA je človeški vir, v dveh mandatih mestni svetnik, sedaj nadzornik svetnikov, tudi svojevrsten tehnični ali matematični vir. Sproti ugotavlja, koliko znakov kak novinar nameni svetniškemu sejanju.

... DA bi prav vsi občinski sveti potrebovali tehnični vir v obliki travice, ki bi zapela, ko svetniki ne govorijo iskreno, se pretvarjajo ali ko mislijo, da so središče sveta.

... DA v občini Kidričevo še vedno obstaja lista proti sežigalnici. Kazalo je, da je pogorela, pa so končno ugotovili, da nima kje, ker nimajo sežigalnice.

... DA je v gozdovih okoli Kidričevega več list, listin, aktov in druge navlake. Ker nimajo kje goreti, pač gnijejo.

... DA ljubitelji ptujskega nogometa upajo, da njihove želje odslej ne bodo več splavale po Dravi, zato so obrnili krmilo proti 1. ligi.

Aforizmi

by Fredi

»Ti meni kamen, jaz tebi kruh in vodo,« je dejal policaj

demonstrantu.

***

Za vojaško industrijo zgrešeni izstrelki še zdaleč niso

zgrešena investicija.

***

Najnevarnejši so tisti, ki obračajo plašč po vetru pod

plaščem noči.

***

Ubogih nihče ne uboga.

***

Vsak novi brezposelni je nova

socialna (dvo)ročna bomba.

***

Najbolj razvita politična veda

je sprenevedanje.

***

Tresla seje gor'ca, rodila seje

bela miš.

***

Nekateri zgodovinarji so tako

napredni, da so iz prazgodovine preskočili kar v parazgodovino.

LUJZEK

Dober den vsoki den in še pono~i fcoj!

Prešern^-voje je za zaj pa nas je drgoc teta zima obiskala. Letos nam je dobro pokozala svoje zobe z ledom in snegom vred. Jaz sen že sklena, da si bom na roke in noge pa še na rit vcoj drsalke montira. Vete, toti, ki smo že malo v letih, se hitro prevrž-

emo, si kokšno kost steremo in se lehko nasploh hitro znajdemo tam, kak kosti ravnojo in okončine v gips devlejo.

Bliža se nam fašenk, pro-znik, ki s koranti pretirovle zimo in vobi v deželopomlod. Provijo tudi, da je to proznik vseh norcov in še pametnih fcoj. Navsezodje pa med pametnimi in norci itak nega vejke razlike. Mogoče je razlika samo v tem, da pameten lehko hitro znori, norec pa žmetno pameten grota. Zato pa tudi provimo, da so tisti preveč brihtni tak pametni, ke bi lehko meli štiri noge.

Kaj se tiče fašenka, vam morem napisati, da se letos nemo nič maskiral in bom son v svojo civilno lorfo nareti. Na pepelnično sredo se bom z vedrico pepela posipa in se skesal za vse grehe in oslarije, ki sen jih od lenske pepelnice ošpiča moji Mici in drugim sotrpinom v toti dolini šentflorjanski.

Moren vam zavujpati, ke boma z Mico mela koline. Gujdek je tak lepi in kak provi moja Mica - čista meni podoben, da se mi prav smili, ke ga bomo mogli v tunko preseliti. Ja, ja, Lujzek de guj-deka kla, kak poje tista lepa mesarska himna, ki bla dov-nega leta, saj več ne vem kerega, prvič zapeta na ptujskem festivali domočih viž in je še gnejši den aktualna, kak bi se pač tudi boj vučeno reklo.

Te pa srečno do drugega tjedna. Pridni bote do sobote, v nedelo pa k meši ite, smo pravli včosik. Vse vas lepo podavljam. Lujzek

OVEN 21. 3. DO 20. 4.

Ja, prilagajati se je potrebno, če želimo uspeti in živeti, ne pa da jadiku-jete in se smilite samemu sebi. Na ta na~in resni~no lahko dobite v sebi ob~utek ogoljufano-sti, kar pa dejansko ni res.

BIK 21. 4. do 20. 5.

Namen, ki ga imate glede novega projekta, boste dosegli, saj boste v zelo kratkem času zvedeli dobro novico, ki vas bo razveselila. Ljubljena oseba vam bo ponosna stala ob strani.

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.

Zelo odgovorna oseba ste, ki ima rada vse niti v svojih rokah in vse zadeve na svojem mestu. To vam tudi uspeva, zato se ne sekirajte toliko, saj v materialnih dobrinah dobro napredujete.

RAK 21. 6. do 22. 7.

Ne dvomite v sebe in svoje strokovne sposobnosti, samo več prilagajanja trenutnim situacijam vam resnično ne bi {kodilo. [e več - koristilo bi tako vam kot va{i okolici. Premislite malo.

LEV 23. 7. do 23. 8.

Že na začetku vaše poslovne poti ste si zastavili cilj, da zaradi va{e kariere ne sme trpeti vaša ljubezenska zveza. Namen, ki ste ga takrat imeli, je obrodil sadove.

DEVICA 24. 8. do 23. 9.

Zaradi vaše prevelike odgovornosti do posla že dolgo {kriplje v va{i ljubezenski zvezi, nesoglasja in zamere se kar vrstijo. Če želite ohraniti svojo zvezo, boste morali odgovornost usmeriti na druge.

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.

Malo preveč se smilite samemu sebi. Res, da vas trenutno bolezen izčrpava, samo vse težave in tegobe v zvezi z njo boste dokaj uspe{no premagali, zato po{ljite slabo voljo na dopust.

[KORPIJON 24. 10. do 22. 11.

Kljub negotovosti ki trenutno vlada v va{em življenju, {e vedno jemljete življenje skozi igro, kar vam pomaga, da z lahkoto premagujete vse poslovne in strokovne zagate.

STRELEC 23. 11. do 21. 12.

Izredno uspešen podjetnik ste, zelo priljubljen tako pri poslovnih partnerjih kot pri sodelavcih. Vse to ste dosegli, ker vam komunikacija nikoli ne dela težav in ste z njo zelo spretni.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1.

Resnica je čisto drugje in ne tam, kjer si to mislite vi in kjer jo i{čete, ker vsa va{a resnica je ena sama negotovost in egoizem, le priznati si tega nočete zaradi svoje trme.

VODNAR 21. 1. do 19. 2.

Trenutno ste s svojo bolečino oziroma boleznijo v harmoniji, kar vam zagotavlja, da dokaj uspešno, predvsem pa pozitivno gledate na vsa dogajanja okrog sebe, kar vas bo pripeljalo do uspeha.

RIBI 20. 2. do 20. 3.

Dobro ste se znašli v življenju, saj ste znali svojim ciljem prilagoditi tako poslovne zadeve kot ljubezenska čustva in s tem ste dosegli uspeh tako na poslovnem kot v osebnem življenju.

Horoskop je za vas napisala vedeževalka

Majda, ki jo lahko dobite na tel.

št. 090-43-94 in na elektronski pošti:

majda.golubovic@netsi.net.

Poiščite jo tudi na spletni strani:

www.astrostudio-majda-sp.si.

ODRASLIM PREPOVEDANO

Kako hitro čas beži bomo ugotovili to soboto, ko bomo izbirali novo pesem Evrovizije. Lani so nas {okirale Sestre s popevko Samo ljubezen, medtem ko je splo{no zmagala Maria M. s popevko I Wanna. Na izbor se je prijavilo kar 88 pesmi, mi pa bomo izbrali med naslednjimi izvajalci Alya, Karmen Stavec, Pika Božič, Ana Dežman, Andraž Hribar, Nu{a Derenda, Alenka Godec, Domen Kumer, Polona, Jasmina Cafnik, Marijan Novina, Folkrola in Nina, Bepop, Platin, Jadranka Juras in Alenka Pintarič & Tulio Furlanič. Iz množice sodelujočih bomo

iskali najbolj{o pesem, ki nas bo 24. maja predstavljala v Rigi.

***

Svetovni rap prvak EMINEM bo kmalu skočil na slovenska kino platna s filmom 8. Mile, iz katerega prihaja tudi njegov aktualen mega hit Lose Yourself. Marshall Mathers se je po novi single SING FOR THE MOMENT (***) vrnil na lanski multi platinasti album The Eminem Show. Znani Dr. Drejevi produkciji in strastnemu rap nakladanju je v tem komadu na iznajdljiv način dodana kakšna vrhunska kitarska rock solaža.

***

Mojster govorjene besede je tudi JA RULE, ki se trenutno še potepa po nekaterih "loj^rcah' s komadom Thuq Lovin in ga izvaja skupaj z Bobbyjem Brownom. Delovni izvajalec se je lani vpisal v glasbeno zgodovino z No 1. uspe{nico Always On Time. V omenjeni pesmi je sodelovala tudi ASHAN-TI, ki se je raperju pridružila tudi v {okantnem novem komadu MESMERIZE (***), v katerem prevladujeta r & b rap glasbena usmeritev.

***

Ameri{ki čudak MOBY je prvič udaril na glasbeno sceno s komadom Go, medtem ko je najbolj svež spomin na njegov zadnji reklami hit In My World. Talent je novi eksperimentalni elektro pop poiskus poimenoval

SUNDAY (***) in je del zgo{čenke 18.

***

Avstralska igralka in pevka DANNIMINOGUE (njena boljpopularna sestra Kylie trenutno promovira lastno kolekcijo spodnjega perila) beleži lani atraktiven komad Put the Needle On It. Simpatična izvajalka sicer vokalno ne blesti v pesmi I BEGIN TO WONDER (****), vendar uspe{no združuje

pop in r & b ritme v orginalne plesne vibracije.

***

Zgodba o uspehu skupine ACE OF BASE se je začela v začetku 90. z uspe{nico All That She Wants, ki ji je sledila {e večja The Sign. Kvartet se je v letu 2002 vrnil na sceno s klasično popevko Beautiful Morning in zgo{čenko Da Capo. Nova popevka UNSPEAKABLE (***) sledi dobro

znani formuli, ki ima konstanten lahkoten ritem in hitro nalezljiv refren.

***

Nem{ko studijsko zasedbo SCOOTER sestavljajo Rick Jordan, H.P. Baxxter in Farris Bueller. Računalni{ko sintesajzerski mojstri spet "nažiga-jo" v techno godbi WEEKEND (***), ki občasno preseže kar 170. udarcev bobna na minuto. Komad se iz tak{ne nenormalne hitrosti spusti v normalne in v trans vas bo spravljal dodatni že dobro znani otro{ki ženski vokal.

***

Mehi{ki kitarski virtuoz Carlos Santana ima na trži{ču novi biser oziroma album Shaman, s katerega nam je že postregel s klasiko The Game Of Love (zapela jo je Michelle Branch). Gospod SANTANA je na tem projektu dal priložnost tudi Chadu Kroegerju (pevcu kanadske skupine Nic-kleback), ki je zapel zahtevno rockovsko in celo malo bluesovsko osebno balado WHY DONT YOU & (***).

***

Ameri{ka rock pevka AVRIL LAVIGNE ima za seboj dve uspe{nici Complicated in Sk&er Boi, ki sta del dobre zgo{čenke Let Go. Najstnica vas bo gotovo prepričala v skladbi I'M WITH YOU (****), v kateri boste sli{ali svežino v rock baladi.

***

Britanska pevka DES'REE se je rodila 30. novembra 1968. V glasbeni svet je vstopila leta 1992 s hitom You Gotla Be in prepričan sem, da poznate njen največji hit Life. Po {tirih letih se ta odlična pevka vrača s fantastično klasično balado ITS OK (*****), ki se nana{a na fine elemente soula, popa in rocka.

David Breznik

^^rAll the Things She Said - T.AXlsS^"' y M Sorry Seems To Be The Hardest Word^^

-^-^-/—DTTTi: 0 ITTTHM THIH^r—\-\-A

LUE & ELTDN JDHŤ ^l-HDBBIEWILilAl

,4. Beautiful - CHRISTINA ACUII

- 5. Lose Yourself - EMINËM-r—-^

I. Jenny From The Block - JENNÎFEHfcDP 7. Maybe - ENHIOUE^GLEdiAS ^ 8. Naughty Girl - HDLLY VALANCE k Cry/Me A Biver - JUSTIN TIMEHLAK! 'id. Stofe - KELLY BDWLANm

N/sakť? e>o\:>eA:o m<sd "2.0. in 22. uro

Šokantni Rusinji

Na svetovni pop sceni se je lani pojavila nova glasbena atrakcija T.A.T.U.. Ste se vprašali zakaj atrakcija? Odgovor je preprost, saj gre za ruski lezbi~ni duet, ki ga sestavljata Elena Sergejevna Katina in Julija Olegovna Volkova. Trenutno po popularnosti v Evropi zaostajata le za vodko, saj sta prodali že ve~ kot milijon izvodov debitantskega mednarodnega albuma 200 km/h In The Wrong Lane!

Najstnici sta kariero zaceli pri lokalni moskovski skupini Ne-posed, vendar sta jo zapustile zaradi spolne usmerjenosti. Na mednarodno glasbeno sceno jih je popeljal slavni Trevor Horn (biv{i član skupine Yes), ki ji je bil tudi producent tega nenavadnega projekta. Pod svoje okrilje pa jih je sprejela največja svetovna glasbena založba Universal! Radijske postaje pa for-sirajo pesem All The Things She Said, ki je zasedla vrhove mnogih svetovnih lestvic. Elektronska pop/rock pesem gre hitro v uho in je uspela gotovo s pomočjo {okantnega videospo-ta! Posebnost pa je tudi ruska verzija tega hita Ya Shosla S Uma, saj vsebuje veliko besed, ki jih razumemo tudi mi. Mladostno energijo punci ponujata

v pesmi Show Me Love, ki ima ponovno sporno (beri: nerealno) besedilo. Z modernim elek-tro popom in visokotonskima glasovoma se izkažeta v novi singlici Not Gonna Get Us, ki sta jo najprej zapeli v ruskem jeziku in nosi naslov Nas Ne Dagoniat. Komad temelji na močnej{ih udarcih, vendar se melodično prelije v kičasti pop! Da sta Lena in Julija solidni pevki je sli{no v uspavanki 30 Minutes. Prisluhnite, kaj se vam lahko vse pripeti v pol ure! Ruska parodija na rap, pop in angelsko petje je osnova pesmi Stars, ki pripoveduje o prepovedani lezbični ljubezni. Rahlo

kitarsko_drotanje_ je prava

osvežitev v skladbi How Soon Is Now, ki sama po sebi odgovarja na nekaj preprostih, vendar

retoričnih vprašanj. Malchick Gay je še en ljubezenski komad o nami{ljeni izgubljeni ljubezni, ki pa ima odlično glasovno zmiksane sample!

Čeprav sta sladka Lena in

energična Julija različni, se v glasbi kar solidno ujameta in rezultat je soliden glasbeni izdelek 200 km/h In The Wrong Lane. Sledi bum! Z hitom All The Things She Said sta raztu-rali, vendar bomo {ele čez čas lahko vedeli, če {okantni duet lahko postane svetovna glasbena stalnica. Po mojem je odgovor negativen!

Dany / David Breznik

UJEMI ME, CE ME MOREŠ Catch Me if You Can

akcijski, kriminalka, drama

Dolžina: 140 min Režija: Steven Spielberg Producent: Steven Spielberg, Walter F. Parkes Scenarij: Jeff Nathanson Igrajo: Leonardo DiCaprio, Tom Hanks, Jennifer Garner, Martin Sheen, Christopher Walken

Zgodba filma Ujemi me, če me more{ se celo za hollywo-odske standarde zdi malce privlečena za lase. A vendar temelji na resnični zgodbi. Frank W. Abagnale je delal kot zdravnik, odvetnik in pilot ene največjih ameri{kih letalskih družb - vse pred 21. rojstnim dnevom. Bil je mojster prevar in nadarjen ponarejevalec, ki je tako spretno ponarejeval čeke, da si je z njimi prisvojil milijonsko premoženje. Agent FBI Carl Hanratty si je zadal nalogo, da za vsako ceno ujame Franka in ga pripelje pred sodi{če. A Frank je vedno korak pred agentom in neprestano ga izziva, da nadaljujeta igro mačke in mi{i.

Ujemi me, če me more{ so posneli po Abagnalovi avtobiogra-fiji z istim naslovom, ki opisuje življenje mladoletnega ubežnika. Fant, ki je dokončal le srednjo {olo, se je izdajal za pilota, zdravnika, odvetnika in učitelja, hkrati pa je vnovčeval ponarejene čeke. "Začelo se je z ločitvijo mojih star{ev, ki me je močno prizadela. Pobegnil sem

in se nenadoma zna{el sam na svetu, a {e vedno najstnik. Boj za preživetje je kmalu prerasel v igro. Bolj, ko mi je uspevalo, bolj mi je postajala v{eč ta igra. Igra, za katero sem vedel, da jo bom nazadnje sicer izgubil, a se bom neskončno zabaval, dokler

ni edina ženska v Frankovem življenju. Zvrsti se jih kar nekaj, nazadnje pa najde dekle, s katero si lahko zami{lja skupno življenje, medicinsko sestro Brendo, ki je nedvomno najbolj po{teno bitje, kar jih je Frank kdaj srečal. Zaljubita se in Frank prosi Bren-dinega očeta, ki ga igra Martin Sheen, za njeno roko.

Snemanje filma je trajalo le 56

dni, za kar je v veliki meri zaslužen tudi direktor fotografije Janusz Kaminski. Snemalni podvig je {e toliko bolj vreden hvale, ker je snemanje potekalo na kar 140-ih prizori{čih v mestu in okolici Los Angelesa, New Yorku, Montrealu in Quebecu. Zanimiv film, ki je nedvomno vreden ogleda!

Eva Bager

n

I .. Q

NAGRADNO VPRAŠANJE

Kdo sta glavna igralca v filmu Ujemi me, če me lahko?

Odgovor:_

Ime reševalca:_

Naslov:_

Davčna številka:________

Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Nataša Kajtezovič, Trubarjeva 11, Ptuj.

Odgovore pošljite do ponedeljka, 17. februarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 (za Info).

bo trajala," pravi Abagnal. Goljufije je izpeljal v 60-ih letih, ko so ljudje še verjeli, da obleka naredi človeka. Ker je Frank to razumel, je naivnost lahko iz-kori{~al v svoj prid. Njegova avtobiografija je postala prava knjižna uspešnica, ki je očarala milijone bralcev, med njimi tudi Stevena Spielberga.

Mlademu prevarantu je za petami agent FBI Carl Hanratty, ki ga igra oskarjevec Tom Hanks. A Carl Hanratty ni le agent FBI. Najstnik Abagnal, ki pobegne od doma, v njem najde drugega očeta. In čeprav je Hanratty odločen, da bo prevaranta spravil za zapahe, je hkrati do njega tudi zaščitniški in prepričan, da mladenič ni izgubljen primer. Skozi vso zgodbo lahko vidimo, da mladi Frank s svojim nezakonitim denarjem nekako poskuša spet zbližati očeta in mamo, lepotico, ki jo je Frank starejši med vojno zagledal v neki francoski vasici in jo kot svojo ženo pripeljal v ZDA. Vlogo Franko-ve mame je dobila francoska igralka Nathalie Baye. Mama pa

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ

2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30

www.sportnizavod-ptuj.si

ČRNOBELO IN BAR

ytM

FOTOKOPIRANJE

LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR

SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN

Vladimir Sifar s.p. ■ Info Tel.: 02) 78 78 766

Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si

komentira: DANILO KLAJNŠEK

Brez srca in borbenosti ne gre

^red desetimi dnevi se je končalo svetovno prvenstvo v rokometu na Portugalskem, kjer se je našim končno uspelo prebiti v drugi krog tekmovanja. Toda nikakor se ne moremo znebiti občutka, da bi lahko dosegli več. S tem pa bi naši rokometaši samo še dvignili dodatno temperaturo pred evropskim prvenstvom, ki bo potekalo v Sloveniji. »Za to, da lahko dosežeš kaj več pa ni dovolj samo to, da si dobro pripravljen, ampak je potrebno dati samega sebe v to, kar pomeni srce, borbenost in disciplino«, so bile misli Iztoka Puca, naše rokometne legende, ob enem izmed prenosov. Komentat^^r na nacionalni tel^evisiji Ivo Milovanovič, ki je sedel zraven njega, je to celo preslišal. Verjetno namerno, saj tudi on deluje v organih RZ Slovenije. Razglabljanje o tem pa ni dobrodošlo, saj bomo organizatorji EP. Kaj se je na minulem prvenstvu dogajalo, vedo samo tisti, ki so bili v reprezentančni ekspediciji. Po grimasah na obrazih nekaterih ni bilo vse v najlepšem redu. Tako radi se primerjamo z našimi južnimi sosedi Hrvati in se veselimo vsake zmage proti njim. Toda na tem prvenstvu so nam ravno oni pokazali, kaj pomeni sodoben rokomet, da pa o pristopu niti ne govorimo.

O~itno pa postaja jasno, da na to doma~o prireditev, na kateri bomo lovili medaljo (po besedah selektorja Markovi~a) in vstopnico za OI, nismo najbolje pripravljeni. Na~rtov in programov še ni. Ni čutiti utripa, da se bo to prvenstvo dogajalo pri nas. Da se ne bi še enkrat čudili, kako nas je čas povozil in da smo zamudili sijajno priložnost za kaj ve~! Ravno zato bomo morali nekomu re~i tudi hvala za sodelovanje. Rokometna zveza Slovenije verjetno še ne dojema, da bo to prvenstvo pri nas (samo poglejte spletne strani RZS, informiranje itd), saj samo en sestanek s selektorjem Nikom Markovi~em ni tisto, kar smo pri~ako-vali. Toda, saj niti drugače ne more biti, če smo dovolili klubom, da so nad zvezo, igralci pa prihajajo na representančne zbore kot zvezde, ki pa ne svetijo (razen izjem), ampak kvečjemu brlijo.

KOLESARSTVO / DIRKA POKLICNIH KOLESARJEV PO UMAGU

Zmaga Mervarja

Na 135 kilometrski mednarodni krožni kolesarski dirki v okolici Umaga za VN Istre je zmagal član edinega slovenskega poklicnega kolesarskega moštva, KK Perutnina Ptuj, Boštjan Mervar.

V konkurenci 130 kolesarjev iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, Rusije, Moldavije in Danske ter seveda Slovenije je zmaga ptujskega kolesarja na eni strani presenečenje, na drugi pa odraz izjemne pripravljenosti slovenskega poklicnega kolesarskega

mostva na novo sezono.

»Lahko re~em, da smo Boštjana Mervarja šteli za favorita današnje tekme, saj je pred tednom na mednarodni dirki v Italiji dosegel 12 mesto, s ~imer je dokazal, da je že kar na za~etku sezone v izjemni formi. Današnja krožna dirka po okolici Umaga in po ulicah tega slikovitega istrskega mesta se je začela z izjemnim tempom in hitrim pobegom skupine sedmih kolesarjev, med katerimi je bil tudi član naše ekipe Marjan Kelner. Prikolesarili so si že 4 minute prednosti, vendar pa smo v vodstvu Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj ocenili, da moramo napadati do konca. Približno 20 kilometrov pred ciljem smo ujeli pobeglo skupino in najboljšim sta se pridružila še dva kolesarja Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, Boštjan Mervar in David Dan-čulovi}. V ciljnem sprintu pa je imel največ moči prav Boštjan Mervar in tako zasluženo zmagal pomembno mednarodno tekmo ter s tem pridobil tudi prve letošnje točke na razvrstit-

Boštjan Mervar

veni lestvici. Moram pa izjemno pohvaliti tudi vse druge tekmovalce Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki so pokazali izjemno formo in pripravljenost, pa tudi kolektivni duh s katerim smo vsi skupaj prispevali k današnji zmagi našega favorita Boštjana Mervarja,« je po tekmi povedal trener edinega slovenskega poklicnega kolesarskega moštva elite profi, Srečko Glivar.

Rezultati:

1. Boštjan MERVAR, Perutnina Ptuj, Slovenija, 2. Jurgen van den Broeck, Belgija, 3. Giario Ermeti, Italija, 4.. Jacob Nielsen, Danska, 5. Laurens TEN DAM, Nizozemska, ..., 8. Tomislav DANĆULOVIĆ, Perutnina Ptuj, Slovenija.

VV-D

prleski nogometaš MILAN OSTERC odslej v franciji

Le Havre in številka 10

V začetku minulega tedna si je nekdanji slovenski nogometni reprezentant Milan Osterc iz Bunčanov v občini Ver-žej končno uspel poiskati klub. Po svetovnem prvenstvu na Japonskem in v Južni Koreji, kjer je zbral še zadnje nastope za našo nacionalno vrsto, je bil Osterc kar sedem mesecev brez kluba. Nazadnje je nastopal za izraelski Hapoel iz Tel Aviva, kjer je dobesedno blestel. Samo v evropskem pokalu UEFA je v dvanajstih tekmah dosegel sedem zadetkov. Med drugim je zatresel mrežo angleške ekipe Chelsea, moskovske Lokomotive ter italijanske Parme, njegov klub pa se je poslovil šele v četrtfinalu, ko ga je izločil sloviti AC Milan. Odslej bo Osterc nastopal za francoskega prvoligaša Le Havre.

Prvi~ je Osterc v tujino odšel pred štirimi letmi, ko je podpisal pogodbo s španskim drugo-ligašem Herculesom iz Alican-teja. Na Pirenejskem polotoku so ga pestile poškodbe, Hercules pa je izpadel v tretjo ligo. Prišlo je do zamenjave trenerja, z novim pa Osterc nikakor ni našel skupne besede, zato se je vrnil v Slovenijo. Podpisal je polletno pogodbo z ljubljansko Olimpijo, kjer si je z dobrimi igrami priigral nastop za slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem. Po evropskem prvenstvu sta skupaj z zastopnikom Miletom Čačičem poiskala novo sredino in Milan se je preselil k izraelskem Hapoelu. Lansko leto maja je prleškemu nogometašu potekla dvoletna pogodba z izraelskim prvoligašem, Izrael

pa je zapustil predvsem zaradi vojnih razmer. Odlični nastopi za Hapoel v evropskem pokalu UEFA so Ostercu odprli vrata številnih klubov, vendar se je odločil, da si bo klub poiskal po svetovnem prvenstvu 2002. Slabši nastopi za slovensko reprezentanco ter predvsem pomaj-kanje denarja pri številnih klubih sta glavna razloga, da je Osterc ostal brez kluba.

Osterc, ki bo letos 4. julija dopolnil 28 let, je v štirih sezonah in pol igranja v slovenski prvi ligi dosegel 41 zadetkov, v dresu z državnim grbom pa je v 44 tekmah zabeležil osem zadetkov. Ljubiteljem nogometa v Sloveniji bo verjetno v spominu ostal predvsem njegov zadetek v prvi dodatni kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu proti Romuniji, ki

ga je priznana svetovna televizijska postaja CNN izbrala za »Play of the day«. V dresu z državnim grbom je zadetke dosegel še proti Omanu (štiri), Albaniji, Ferskim otokom ter Rusiji.

Novi klub »Jagode« je tako postal francoski prvoligaš Le Havre, trener tega kluba Jean Francois Domergue pa je prle-škemu nogometašu zaupal dres

OST-Ert^

cAsmo

TROUVILI-E

s številko 10, ki jo praviloma nosijo največji in najboljši igralci. Preden je Osterc podpisal pogodbo za Le Havre, je opravil temeljite zdravniške preglede, po podpisu petmesečne pogodbe pa je Milan dejal: »Vedno sem si želel igrati v eni izmed petih najmo~nejših evropskih lig, zato sem zavrnil številne ponudbe, ki so prihajale iz Rusije, Ukrajine, Tur~ije

in podobno. Soigralci so me na treningu dobro sprejeli, vendar imam nekoliko težav s sporazumevanjem, saj ve~ina igralcev govori le francosko. Podpisal sem le petmese~no pogodbo, saj upam, da mi bo v prihodnje uspelo prestopiti še v boljši klub kot je Le Havre.«

Nogometaši Le Havra so minulo soboto v 27. krogu na domačem igrišču z 2:1 premagali Sedan in so v dvajsetčlanski ligi na štirinajstem mestu z 32. točkami. »Tekmo sem spremljal s tribune, moram pa pov-dariti, da so soigralci pokazali dobro igro, ter povsem zasluženo osvojili to~ke. V prvem pol~asu sta obe ekipi dosegli po zadetek, petnajst minut pred koncem tekme pa je moja nova ekipa dosegla drugi zadetek,« je po tekmi proti Sedanu povedal Osterc. Pred ekipami, ki bodo izpadle iz najelitnejše francoske lige, ima Le Havre trenutno pet točk prednosti. In kdaj bo prvo tekmo za novega delodajalca odigral Milan Osterc?

»Po dogovoru s trenerjem bom verjetno prvo tekmo v francoskem prvenstvu odigral 22. februarja, ko bomo gostovali pri Sochauxu. V klubu predvsem želijo, da se dobro pripravim ter v končnici prvenstva pripomorem, da ostanemo med najboljšimi francoskimi klubi. Zmaga proti Sedanu, ki je trenutno na osemnajstem mestu, je dober obet pred nadaljevanjem.«

Miha Šoštaric

PETER MANKOČ, najboljši slovenski plavalec:

»Prvi le^tošnji cilj je SP v Barceloni!«

Na državnem prvenstvu v kratkih bazenih, ki je pretekli teden potekalo v novem pokritem olimpijskem bazenu v mariborskem kopališ~u Pristan, je pri moški po pri~ako-vanju blestel najboljši slovenski plavalec Peter Manko~.

Kljub bolečinam v hrbtu zaradi katerih je izpustil dva dneva prvenstva je postavil dva nova državna rekorda na 100 metrov delfin ter 200 metrov prosto. Pomembno vlogo je odigral tudi v štafeti Ilirije, ki je prav tako postavila dva državna rekorda na 4 x 100 metrov mešano ter 4 x 100 metrov prosto. Tako je Mankoč potrdil napovedi, da je že na začetku nove sezone v odlični formi. Sicer pa so Mankoča že pregledali zdravniki ter ugotovili, da poškodba, ki ga je mučila v Mariboru na srečo ni hujše narave.

Kako ste doživeli vaše nastope v Mariboru?

»Pred prvenstvom nisem pričakoval takšnih rezultatov glede na to, da sem imel, kar se tiče treniranja, za sabo težek mesec. Prejšnji teden sem bil v bazenu nepretrgoma od jutra do štirih popoldne in treniral na vso moč. To se je seveda poznalo tudi ta teden, kajti bil sem malo utrujen.«

Kako vam je vše~ prenovljeno kopališ~e Pristan ter seveda nov olimpijski bazen, ki je bil prvi~ preizkušen prav na tem državnem prvenstvu?

»Cel objekt je zelo lep. Sicer smo olimpijski bazen preizkusili le po širini in ne po dolžini. Mi je pa všeč, ker v Kranju ob bazenu ni prostora za tekmovalce, tukaj so za to poskrbeli. Majhna težava so edino štartni kamni, saj nimajo najboljše oprijemljivosti, toda to ni takšna

stvar, ki se ne bi dala popraviti.

Katerim tekmovanjem boste letos posvetili najve~ pozornosti?

»To je bila naša zadnja tekma v 25-metrskem bazenu. Sedaj nekaj časa ne bom imel tekem, čaka me le treniranje. Glavna letošnja preizkušnja je sigurno svetovno prvenstvo v Barceloni, konec julija. Vsi treningi, vse priprave so posvečene temu cilju. Upam samo, da ne bom imel težav s poškodbami in da

bom končno tudi v 50-metrskem bazenu naredil takšen rezultat kot v kratkih bazenih.«

Kako in kje se boste pripravljali do nastopa v Barceloni?

»Program priprav na SP je sicer že sestavljen, vendar na žalost nikoli ne vemo ali ga bomo izpolnili ali ne. Ker v Ljubljani ni najboljših pogojev za treninge, ponavadi šele zadnji trenutek izvem ob kateri uri bom lahko treniral ali bo to v Ljubljani ali v Kranju^ Načrt dela vseeno obstaja, upam, da ga bomo izpolnili v največji možni meri ter da bom zraven lahko hodil tudi v šolo, kar je bil v zadnjem času problem.«

Ve~ ~asa naj bi trenirali tudi v novem olimpijskem bazenu v Mariboru.

»Upam da bomo res. Vsekakor se sliši dobro, saj so v Ljubljani takšni pogoji za delo s katerimi se ne moremo primerjati z ostalimi vrhunskimi plavalci. S treniranjem v Mariboru ali Kranju pa lahko treninge dvignemo na precej višji nivo.«

Vaš trener dr. Dimitrij Man-cevi~ pravi, da malce spreminjate tudi tehniko plavanja.

»Na tehniki je vedno treba delat. Kar se tiče delfinovega sloga sem imel v Mariboru kar dober občutek, tako da je vse šlo po željah. Pri kravlu mi je

malo težav delal hrbet, ki pa mi vseeno ni preprečil odplavati kvalitetnega rezultata. Mislim, da bo v prihodnje še bolje.«

Lanska sezona je bila zares sijajna. Med drugim ste postavili tudi svetovni rekord, ki pa ste ga pred kratkim ponovno izgubili. Ali bo v letu 2003 Peter Manko~ ponovno svetovni rekorder?

»Prvi cilj je Barcelona, jeseni ali pozimi pa se bom potrudil, da ga dobim nazaj ter ga postavim še v disciplini 200 metrov mešano.«

Glede na to, da je Mankoč pravi športnik od glave do pet, ki prav vse podreja plavanju, tudi zadnji cilj prav gotovo ni neuresničljiv. če ne v letošnjem pa morda v naslednjem letu.

Aleš Tihec

L

AL d.o.o.

telefon: 02/799-54-11

• FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE

• PROTIPOŽARNO VAROVANJE

• SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA

VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo

SPORT

MALI NOGOMET / l.slmn

Pomembne toike za obstanek

Rezultati 13.kroga: Sevnica - Metropol Ljubljana 3:3, Dobovec - Puntar Tolmin 7:3, Napoli Pernica - Svea Lesna Litija 5:5, Kix Ajdovš~ina - GIP Beton Zagorje 2:2, Tomaž Mila Poetovio -Grafis tiskarna 3:2

1. SVEA LESNA LITIJA

13

10

3

0

93

: 35

33

2. BETON ZAGORJE

13

10

1

2

69

: 36

31

3. DOBOVEC

13

7

2

4

71

: 53

23

4. PUNTAR TOLMIN

13

7

0

6

56

: 41

21

5. METROPOL LJUB.

13

5

3

5

63

: 74

18

6. KIX AJDOVŠČINA

12

5

2

5

41

: 51

17

7. NAPOLI PERNICA

13

4

2

7

46

: 72

14

8. TOMAŽ MILA POET

13

3

3

7

40

: 57

12

9. SEVNICA

13

3

2

8

36

: 56

11

10. GRAFIS TISKARNA

12

1

0

11

38

: 75

3

Tomaž Mila Poetovio -Grafts tiskarna 3:2 (1:1)

Strelci: 1:0 Magdi~ (13), 1:1 Obrov-nik (20), 2:1 Kamenšek (22), 3:1 Školi-ber (34), 3:2 Ti~ (36).

Tomaž Mila Poetovio: Bedra~, Mag-di~, Miklaši~, Kralj, Bohinec, Gašpari~, Kamešek, Horvat, Školiber.

V derbiju začelja so malonogometaši Tomaža težko premagali goste iz Slovenske Bistrice in jih potisnili v nižjo ligo. V prvem pol~asu smo spremljali raztrgano predstavo obeh moštev. Oba zadetka v prvem polčasu pa sta padla po izvajanju prostih strelov. Najzanimivejši dogodek prvih dvajset minut se je zgodil štiri sekunde pred koncem pol-~asa, ko je gostujo~i vratar Zoubek iz svoje šestmetrovke presenetil domačega vratarja Bedra~a s strelom, ki ga je na srečo domačih zaustavil prečnik.

Tomaž je v 34. minuti povedel 3:1, a gostje že dve minuti zatem znižajo rezultat. Zadnje tri minute so bile zelo vroče. Gostje so zaigrali z vratarjem v polju in si ustvarili nekaj lepih priložnosti, ki pa jih na sre~o Tomaža niso izkoristili. Tudi doma~i so v tem delu iz nasprotnih napadov nekajkrat »uspeli« zgrešiti 100% priložnosti.

Uroš Krstić

MALI NOGOMET

2. SLMN VZHOD

Izidi 12. kroga: Mavi Brežice - Lovrenc na Pohorju 6:1, Selce - Strojna 7:4, Slovenske Gorice - Cerkvenjak gost. Anton 9:3, Vitomarci Era petlja - Oplo-tnica 5:1, Bakara center mode - Mak Red Bat Vratko (preloženo na 14.2.)

1. VITOMARCI 12 11 0 1 89:28 33

2. MAVI 12 8 1 3 79:52 25

3. SL. GORICE 12 8 0 4 86:69 24

4. BAKARA 11 7 2 2 76:63 23

5. LOVRENC 12 7 0 5 83:75 21

6. OPLOTNICA 12 6 1 5 70:71 19

7. MAK RBV 11 6 0 5 74:67 18

8. CERKVENJAK 12 2 0 0 52:95 6

9. SELCE 12 1 0 11 71:113 3

10. STROJNA 12 1 0 11 46:93 3

KMN Vitomarci ERA Petlja -KMN Oplotnica (3:1) 5:1

Vitomarci ERA Petlja: Majhenic, Kocuvan, Kraut, Vajngerl, Vršič, Pu-kšič, Jančič, Ramadani, Kurnik, Kuri. Trener: Darko Rojs.

Vitomarčani so nastopili močno oslabljeni, saj imajo na seznamu poškodovanih kar šest igralcev in bo premor, ki sledi, še kako dobrodošel. V 5. minuti srečanja je na semaforju pisalo že 3:0, in tekma je bila takorekoč odločena. V nadaljevanju so domači zadeli še dvakrat in zatresli najmanj sedem vratnic, tokrat odličnega gostujočega vratarja. Domači navijači so po koncu tekme zaželeli reprezentančnem "trojčku" (Križman, Kraut, Kurnik), veliko tekmovalnih uspehov na bližajočem se Evropskem ma-lonogometnem prvenstvu.

R.D.

OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM

SKUPINA »A«

Rezultati 7. kroga: ŠD Majski vrh -KMN Majolka 3:6, NK Leskovec - Le-skovec veterani 1:5, NK Tržec veterani - ŠD Lancova vas 2:5, Šturmovec, PROST

1. KMN MAJOLKA

6

6

0

0

41 : 8

18

2. ŠD LANCOVA VAS

6

4

1

1

25 : 18

13

3. ŠTURMOVEC

6

3

2

1

13 : 18

11

4. NK TRŽEC VETER.

6

3

0

3

16 : 18

9

5. ŠD MAJSKI VRH

6

2

1

3

20: 24

7

6. LESKOVEC VETER.

6

1

0

5

17 : 27

3

7. NK LESKOVEC

6

0

0

6

13 : 32

0

SKUPINA "B"

Rezultati 7. kroga: ŠD Zg. Pristava -Videm - mladi 3:4, NK Videm mladina

- NK Videm ~lani 0:12, NK Tržec bar Osmica - Lancova vas veterani 3:4, ŠD Pobrežje, prosto

1. NK VIDEM ČLANI 6 4 1 1 30 : 11 13

2. ŠD POBREŽJE 6 4 11 19 : 12 13

3. LANCOVA V VETER. 6 3 2 1 21 : 9 11

4. VIDEM MLADI 6 2 2 2 18 : 18 8

5. NK TRŽEC OSMICA 6 2 1 3 27 : 20 7

6. ŠD ZG. PRISTAVA 6 2 1 3 20 : 16 7

7. NK VIDEM MLAD. 6 0 0 5 8 : 35 0 Pari kon~nice (16.2.): NK Leskovec

- NK Videm mladina, Leskovec veterani - ŠD ZG. Pristava, ŠD Majski vrh -NK Tržec bar Osmica, NK Tržec veterani - Videm mladi, Šturmovec - Lan-cova vas veterani, ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje, KMN Majolka - NK Videm ~lani.

Darko LAH

LIGA MALEGA NOGOMETA GORIŠNICA

Kon~ni vrstni red:

1. KMN Bresnica

2. Klub Obrtnikov Gajevci

3. Kuki Dom Juršinci

4. Moškanjci, 5. Žiher, 6. Gorišnica, 7. Zavr~, 8. Opteam, 9. TVP Formin

Leon Pignar

KOŠARKA / omrezje.net & parkl

Rezultati devetega kroga: Good guys

- KK Ra~e 87:91 (42:44), Veterani - KK Draženci 95:75 (44:32), ŠD Ptuj. Gora -KK Starše 52:89 (26:34), ŠD Majšperk

- Ora~i 74:76 (39:38), ŠD Destrnik -Bar Holliday 65:74 (30:37).

SKUPINA A:

1. KK STARŠE 9 8 1 +237 17

2. GOOD GUYS 9 7 2 +183 16

3. KK RAČE 9 6 3 + 79 15

4. VETERANI 9 5 4 - 3 14

5. ŠD PTUJSKA GORA 9 1 8 - 223 10

6. KK DRAŽENCI 9 0 9 - 273 9

SKUPINA B:

1. ORAČI 9 9 0 +157 18

2. ŠD MAJŠPERK 9 6 3 + 93 15

3. ŠD KIDRIČEVO 9 5 4 - 5 14

4. BAR HOLLIDAY 9 3 6 - 28 12

5. ŠD CIRKOVCE 8 3 5 - 78 11

6. ŠD DESTRNIK 8 0 8 - 139 8 Pari desetega kroga: ŠD Majšperk

- ŠD Cirkovce, Good guys - Veterani, KK Starše - KK Rače, ŠD Kidričevo -ŠD Destrnik, KK Draženci - ŠD Ptujska gora, Bar Holliday - Ora~i.

Radko Hojak

Popravek

V prejšnji številki Tednika smo na tej strani objavili sestavek z naslovom Novo ime, novo vodstvo, visoki cilji, ki je govoril o spremembah v NK Drava Asfalti Ptuj.

V sestavku je bilo zapisano, da je klub v vsej svoji sedemdesetletni zgo

dovino velikokrat menjal ime. Vse od SK Pettau pa do zadnje spremembe v

minulem tednu.....

Redni bralec nas je opozoril, da NK Drava NI naslednik SK Pettaua, ampak je bil ustanovljen popolnoma neodvisno, tako da gre za razli~na kluba. Za neljubo napako se opravi~ujemo.

Uredništvo

NOGOMET / novosti v tekmovalnem sistemu

Reorganizacija lig in licence

V mesecu novembru je nogometna zveza Slovenije zbrala predstavnike klubov prve in druge slovenske nogometne lige. Predstavili so dve temi, ki bodo v kratkem postale zelo pomembne. Prvi sklop je pomenil predstavitev licenciranja klubov, drugi pa spremembo tekmovalnega sistema v ligah (1. SNL, 2. SNL, 3. SNL).

Od začetka sezone 2004/5 dalje bo nastopanje na mednarodni in državni ravni (1. 2. in 3. SNL) pogojeno s pridobivanjem ustrezne licence za tekmovanje. Cilj uvajanja licen~nega sistema pa bi naj bili: nadaljnji napredek in dvig ravni slovenskega nogometa, skrb za mladinski nogomet, pridobitev kvalitetne infrastrukture, izboljšanje kadrovske strukture in vzpodbujanje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med vsemi akterji nogometne igre -trenerji, igralci, funkcionarji in sodniki; vzpostavljanje temeljev za trdno fi-nan~no poslovanje klubov, zagotavljati kontinuitete tekmovanj na nacionalni ravni, itd.

če iz vsega navedenega enostavno strnemo, je osnovni cilj, da bi klubi delovali normalno, da bi bilo več reda in discipline, ter seveda, da bi se zelo težko dogajali ste~aji klubov, saj bi bilo ve~ kontrole pri pregledu financiranja, uredilo pa bi se naj tudi prestopanje igralcev in izpolnitev obveznosti, do pogodb pa bi naj prišli tudi vsi tisti, ki delajo po klubih.

Ali je to vse skupaj prehitro, ali pre-

obsežno, da ne navajamo še vseh mogočih pogojev za izpolnitev kriterijev glede infrastrukture, ki bi jo naj imel klub, sicer prosilec licence, bo vsekakor pokazal čas. če gremo v Evropo, potem je razumljivo, da bo tudi nogomet doživel spremembe. Samo podeljevanje licenc je samo po sebi umevno in prihaja že skorajda nekoliko prepozno, saj se potem ne bi vsaki dan srečevali z že iz-žetimi izreki da nimamo denarja. NZ Slovenije in tudi združenje prvoligašev je vse to toleriralo. Tega po novem več naj ne bi bilo. No, zraven takšne zveze kot jo imamo je možno še marsikaj.

Izvršni odbor NZS pa je 2.12. letos sprejel predlog sprememb tekmovalnega sistema, katerega se bo v dokončni sprejem predlagalo letni skupščini NZ Slovenije. Tako bi naj v sezoni 2002/3 imeli še enak sistem tekmovanja kot do sedaj, sezona 2003/4 bo tekmovalno leto, v katerem se bo odločalo o uvrstitvah v nove lige; sezona 2004/5 pa bo že potekala v spremenjenih ligah. Ob tem pa je potrebno dodati, da v sezoni 2004/5 klubi ne bodo mogli nastopiti, če ne bodo imeli ustrezne licence.

- 1. SNL ne bo doživela sprememb in bo štela 12 klubov, ki bodo igrali trikro-žni sistem (33 krogov - tako kot sedaj)

- 2. SNL bo v sezoni 2004/5 štela dvanajst klubov, ki bodo igrali po trikrož-nem sistemu (kot v 1. SNL)

- 3. SNL bo doživela najve~ sprememb, saj se bodo iz štirih dosedanjih lig formirale samo dve in bosta šteli po 14 klubov, ki bodo igrali po dvokrož-nem sistemu (26 krogov).

V bistvu bo najve~ sprememb v tretjih ligah, saj bo kar precejšnje število klubov moralo v nižji rang tekmovanja. Pot povratka pa bo težka, saj se bodo klubi morali prebijati ponovno skozi kvalifikacije.

Torej na oko nič novega, v praksi pa bo to pomenilo kar precejšnje obremenitve za klube. Ostali bodo najmočnejši, oziroma najbolje organizirani, tisti, ki so si že sedaj uredili veliko pogojev. Nekateri bodo pričeli polagoma pripravljati stvari že sedaj, da jih res ne bi nič presenetilo, saj iskanje rešitev v zadnjem trenutku nikoli ni bilo dobro. Do sem lepo in prav, toda upajmo, da bo to veljalo za vse klube in da ne bo izjem, ki jih je bilo do sedaj že veliko, zaradi razno raznih zvez in poznanstev, ter zakona močnejšega.

Danilo Klajnšek

NOGOMET / mini priprave nk ptuja v medulinu

Ekipa NK Ptuj se je zaradi težkih vremenskih pogojev, ki na Ptuju praktično onemogočajo igranje prijateljskih tekem, odpravila v ~asu od 7.2. do 9.2. na mini priprave v Medulin na Hrvaškem. V idealnih pogojih za trening so igralci trenirali 3x dnevno, odigrali pa so tudi dve prijateljski srečanji. Z močno ekipo Zagreba so se po odlični igri razšli brez zadetkov, v nedeljo pa so s

4:1 premagali NK Medulin. Na pripravah se je po rahli poškodbi ekipi uspešno pridružil Matjaž Majcen, žal pa se je raklo poškodoval Simon Krepek.

NK PTUJ - NK ZAGREB 0:0

NK Ptuj: Štelcer, Emeršič M., Sulje-vi}, Korez, Klinger, Šterbal, Zajc, Krepek, Sluga, Vogrinec, Poštrak. Igrali so še: Krajnc D., Lenart, Mici},

Arsič, Toplak, Petek, Majcen. NK PTUJ - NK MEDULIN 4:1

Strelci za NK Ptuj: Klinger; Majcen; Arsič; Mici}

NK Ptuj: Štelcer, Emeršič M., Sulje-vi}, Korez, Klinger, Šterbal, Zajc, Krepek, Majcen, Vogrinec, Poštrak.

Igrali so še: Krajnc D., Lenart, Mici}, Arsič, Toplak, Petek, Sluga.

GIMNASTIKA

Uspešen nastop Ptujianov v akrobatiki

V organizaciji gori{kega gimnas-ti~nega dru{tva je v Novi Gorici potekalo državno prvenstvo v akrobatiki. Nastopilo je 125 tekmovalcev, ptujsko zastopstvo pa je okrnjeno {telo 18 nastopajo~ih, saj jih pestijo gripa in prehladi, kar se je ~utilo tudi pri njihovih nastopih.

Pohvala gre Maticu Prevol{ku, ki je kljub po{kodbi noge vztrajal do konca ter s pridobljenimi točkami pripomogel ekipi do odli~nega II. mesta. Tudi Ivana Fekonja ni bila sposobna poka-

zati svojega znanja, imela pa je {e smolo in to je vzrok nižjim ocenam. Kljub vsem težavam je trenerju Marjanu Vi-doviču uspelo motivirati tekmovalke.

Uvrstitve: mlaj{e deklice: 1. Sabina Nadižar, Flip Piran, 11. Barbara Erjavec, 14. Tja{a Flanjak, 18. Alja Šterbal, 25. Simon Muhič, 33. Ur{ka Mar, 36. Nina Purg, vse GID Ptuj. Ekipno: 1. ŠD Flip Piran, 2. GGD Nova Gorica, 3. GID Ptuj.

Mlaj{i de~ki: 1. Anže Tanc, ŠD Moste, 4. Matic Zorko, 5. Aljaž Horvat, 11. Nejc Maltar, 12. Matic Prevol{ek, vsi GID Ptuj. Ekipno 1. ŠD Moste, 2. GID

Ptuj, 3. ŠD Renče.

Starej{e deklice: 1. Ana Šafar, ŠD Moste, 5. Ivana Fekonja, 16. Barbara Petek, 20. Maja Zorko-Butolen, 25. Adelina Bednjički. Ekipno 1. ŠK Flip Piran, 2. ŠD Moste, 3. GGD Nova Gorica, 4. GID Ptuj.

Starej{i de~ki: 1. Matic Bratovž, ŠD Trnovo, 11. Alen Tement, 14. Tadej Va-lenko, 18. Jernej Mihelač, vsi GID Ptuj. Ekipno: 1. ŠD Trnovo, ŠD Moste, 3. ŠK Flip Piran, 4. GID Ptuj.

Mladinci: 1. Sandi Galijot, ŠD Moste, 3. David Erjavec, GID Ptuj.

anc

KOŠARKA / iii. skl - vzhod

KK Ptuj Haloze : KK Prgersko 69:68

Derbi kroga med drugouvr{čeno in prvouvr{čeno ekipo v ligi, med ekipama KK Ptuj Haloze in KK Pragersko, je upravičil naziv derbija. Ptujski igralci so se na zadnji tekmi pred domačim občinstvom izkazali z borbeno, kolektivno in požrtvovalno igro, predvsem v prvi in zadnji četrtini. Ko je že kazalo, da bo prekinjen niz petih zaporednih zmag, Pragersko je v 26. minuti vodilo že za 19 točk, so začeli Ptujčani igrati z novim zagonom. V razburljivi končnici so s ko{em Rojka in trojko Biena dosegli prestižno zmago proti vodilni ekipi lige. Zmaga ima {e toliko večji pomen, ker je bila dosežena brez prvega strelca ekipe Siračevskega. Ob igralcih si po

hvalo zaslužijo tudi {tevilni gledalci, ki so bili tokrat zares "{esti" igralec domače ekipe.

Ko{e za domačo ekipo so dosegli: Frangež 15, Jagarinec 8, Goričan 2, Roj-ko 19, Bien 21 in Indjič 4, brez ko{a so bili Štumbergar, Majcenovič, Šo{tarič, Dreven{ek in Radej.

1. PRAGERSKO 14 12 2 319 26

2. PTUJ-HALOZE 14 10 4 +125 24

3. SUPERGA 13 10 3 +97 23

4. PODČETRTEK 14 7 7 +15 21

5. VOJNIK ITEO ABECEDA 13 7 6 +56 20

6. ŠMARJE /-1/ 13 5 8 -54 18

7. KOROŠKA /-1/ 13 5 8 -22 17

8. MIARTE LINDAU 13 4 9 -151 16

9. PALOMA 13 0 13 -375 13

MG

Sobotna tekma med prvo in drugo-uvrščeno ekipo je privabila čez 200 gledalcev. Foto: Črtomir Goznik

SPORT

ODBOJKA / 1. dol (ženske, moški), 2. dol (ženske)

Ogorieni boji za koninico

1. DOL MOŠKI

Rezultati 16. kroga: Svit Slovenska Bistrica - Pomurje Galex 3:2, Calcit Kamnik - Šoštanj To-polšcica 3:2, Fužinar Meltal Ravne - SIP Šempeter 3:2, Maribor Stavbar IGM - Salonit Anhovo 3:2, Merkur LIP Bled - Astec Triglav 3:1.

1. SALONIT ANHOVO 16 12 4 37

2. FUŽINAR M. RAVNE 16 13 3 36

3. SVIT 16 10 6 31

4. CALCIT KAMNIK 16 10 6 29

5. MERKUR LIP BLED 16 10 6 28

6. MB STAVBAR IGM 16 9 7 28

7. ŠOŠTANJ TOPOLŠ. 16 5 11 15

8. POMURJE GALEX 16 4 12 15

9. SIP ŠEMPETER 16 4 12 13

10. ASTEC TRIGLAV 16 3 13 8

Benedikt - Sladki greh Ljubljana 1:3, HIT Nova Gorica - For-mis Bell Miklavž 3:2.

1. HIT NOVA GORICA 13 12 1 33

2. NOVA KBM BRANIK 13 11 2 31

3. SLADKI GREH LJ 13 9 4 27

4. BENEDIKT 13 9 4 26

5. LUKA KOPER 13 7 6 23

6. ZM LJUTOMER 13 7 6 21

7. TPV NOVO MESTO 13 4 9 14

8. AC PIVKA JAMA EVI 13 3 10 10

9. VARSTVO BROLINE 13 2 11 5

10. F. BELL MIKLAVŽ 13 1 12 4

Benedikt - Sladki greh Ljubljana 1:3 (-21, -15, 19, -21)

Benedikt: Rajšp, Štumper, Hauptman, Šauperl, Rundle,

šek, Jureš. Trener: Bojan Novak.

Kljub temu, da so Koprčanke tekmo dveh ekip, ki se iz ozadja skušata prebiti v letošnjo končnico, dobile z najvišjim možnim rezultatom, je bil dvoboj izredno izenačen, ljutomerske odbojka-rice pa so brez osvojenega niza ostale predvsem zaradi izredno slabih "finišev" posameznih nizov. Zanimiva sta bila predvsem drugi ter tretji niz. V drugem so sicer Koprčanke večji del niza vodile, prleške odbojkarice pa so jih ujele na 22. točki, vendar jim je za popolni preobrat zmanjkalo sreče. Tudi v zadnjem nizu so Koprčanke, a so jih Ljutomer-

Prvi poraz Benedicank pred svojimi navijači v Lenartu letos. Foto: Zmago Šalamun

Svit - Pomurje Galex Regal 3:2 (15, -16, 23, -19, 12)

Svit: Djukic, Primec, Gomiv-nik, Jurak, Knežević, Lampret, Pipenbaher, Miletić, Braćko, Koželj.

Bistriški odbojkarji so v zelo razgibanem srečanju oddali toć-ko Pomurcem, ki se še vedno borijo za prvoligaški obstoj, kljub temu pa dva kroga pred koncem prvenstva še vedno ostajajo na visokem tretjem mestu. V prvem nizu je bila na igrišću praktićno le ena ekipa, saj so domaći vseskozi napadali ter prikazali zbrano igro tako na sprejemu kot tudi na mreži. V drugem nizu je bila slika ravno obrnjena. Gostje so kar štiri toćke v tem delu igre dosegli iz servisa, delni izid 10:3 pa je bil dovolj za njihovo izenačenje. Tretji niz je bil vseskozi izenaćen, v konćnici pa so bili spet uspešnejši domači. Domače občinstvo je uspeh pričakovalo že v četrtem nizu, saj so odbojkarji Svita letos največkrat zmagali s 3:1. Tudi tokrat so že pobegnili na štiri točke razlike (10:6), vendar pa nato popustili in s svojo nezbrano igro dovolili gostom izenačenje na 2:2. V odločilnem, petem nizu so po zelo izenačeni igri domači pobegnili na dve točki prednosti, do končne zmage pa jih je pripeljal Miletič, ki je bil daleč najbolj razpoloženi igralec na tekmi.

sta

1. DOL ŽENSKE

Rezultati 13. kroga: Luka Koper - Zavarovalnica Ljutomer 3:0, AC Pivka jama Evi Vital -TPV Novo Mesto 2:3, Varstvo Broline - Nova KBM Branik 0:3,

Holc, Vrbančič, črešnar, Coulter, Krajnc, Šijanec, Lončarič

Odbojakrice Benedikta so v soboto odigrale sedmo tekmo na domačem terenu in ekipi Sladkega greha je prvi uspelo premagati ekipo. Gostujočo ekipo je tokrat zaradi zdravstvenih težav trenerja Boštjana Albrehta vodil njegov pomočnik Igor Dolinšek. Prva dva niza so Ljubljančanke dobile presenetljivo gladko, zlasti drugega, v katerem so bile še posebej prepričljive na servisu. Gostujoča ekipa je tudi v tretjem nizu vodila za 3 točke. Domačinke so jih na 9 točki ujele in niz se je končal 25:19 v korist domačink. Odločilen je bil zlasti slabši sprejem Ljubljančank, gostiteljice pa so bile nepremagljive v polju. četrti niz je bil najbolj izenačen, čeprav so gostje ves čas bežale za dve točki, po 15. točki pa so povedle za pet. Benedikt je še uspel znižati na dve točki zaostanka, kaj več pa jim do konca ni uspelo. Po tekmi je trener Benedikta Zoran Kolednik povedal: »To je verjetno naša najslabša predstava, vsaj v prvih dveh nizih. Običajno se znamo pobrati, to nam danes ni uspelo. Dejstvo je, da je ekipa Ljubljane kvalitetna in to je danes tudi dokazala z raznoliko igro. Zadnji niz je bil malo težji in je bilo tudi psihološko težko vzdržati.«

Zmago Šalamun

Luka Koper - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0 (22, 23, 28)

Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Pra-protnik, Vrbančič, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Morec, Dreven-

čanke znova ujele na 22. točki ter si celo priigrale žogo za osvojitev niza. V izenačeni končnici sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, domače igralke pa izkoristile šele šesto zaključno žogo ter se veselile osvojitve novih treh točk.

2.DOL ŽENSKE

Rezultati 15. kroga: Spodnja Savinjska - Fiat Prstec Ptuj 2:3, Purus Tabor Maribor - Solkan 3:0, Dravograd - Piran 3:1, Mi-slinja - Prevalje 1:3, Ljubljana II. - Gradbeništvo Stane Mežica 3:2, Bled - Kočevje 3:0

1. PREVALJE 15 14 1 41

2. FIAT PRSTEC PTUJ 15 13 2 37

3. MISLINJA 15 11 4 35

4. PURUS TABOR MB 15 10 5 30

5. LJUBLJANA II. 15 10 5 26

6. BLED 15 7 8 23

7. SOLKAN 15 8 7 22

8. G. STANE MEŽICA 15 6 9 19

9. SPOD. SAVINJSKA 15 6 9 18

10. PIRAN 15 3 12 10

11. DRAVOGRAD 15 2 13 6

12. KOČEVJE 15 0 15 3

SPODNJA SAVINJSKA -FIAT PRSTEC PTUJ 2:3

FIAT PRSTEC PTUJ: Kucaj, Prauhart, Terbuc, Šašič, In-tihar, Sep, Nimac.

Odbojkarice iz Ptuja so prišle do pomembne zmage v borbi za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici, ki še vodi v prvoliga-ško konkurenco. S samo dvema točkama niso najbolj zadovoljne, vendar je bila igra že malo boljša in vliva upanje v uspešno nadaljevanje prvenstva. Da pa so sploh prišle do dveh točk, so se morale močno potruditi v petem nizu.

Danilo Klajnšek

ROKOMET / pripravljalne tekme

Na Ptuju zmaga za ŽRK Žalet

V dvorani Center je bil mednarodni turnir treh ženskih ekip za nagrado Mercator-Tenzorja. Tekme si je ogledalo nad 100 gledalcev.

ŽRK KOKA Varaždin -ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj 30:28 (19:16)

V prvem delu izenačena igra v nadaljevanju, pa so domačinke dovolile, da so se gostje razigrale in pridobile prednost 8 zadetkov, ki je domačinke niso mogle nadoknaditi.

ŽRK Žalec - ŽRK Koka Varaždin 28:27 (14:14)

Gledali smo izenačen boj dveh prvoligaških ekip, kjer je do polčasa bila pobuda na strani gostij iz Hrvaške, v nadaljevanju pa je bila bolj zbrana ekipa iz Žalca.

najboljši igralki Ivani Petrinec -Koka Varaždin, najboljši strelki Diani Radek - Mercator-Tenzor (14 zadetkov) in zmagovalni ekipi - ŽRK Žalec.

Po končanem turnirju je domači trener Vlado Hebar povedal: »Domača ekipa je trenutno v fazi priprav, kjer oblikujemo jedro ekipe, vse z namenom da maksimalno pripravljene vstopijo v superligi v odločilnih bojih za prvo ligo (iz obeh 2. lig se tri najboljše ekipe uvrstijo v superligo, kjer odločajo o dveh prvoligaških vstopnicah, op.ur.). Igralke so zavzete in delovne, spreminjamo pa slog igre, tako,

Zanimiv prizor s tekme Mercator Tenzor - ŽRK Žalec. Foto: Črtomir Goznik

ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj - ŽRK Žalec 24:30 (11:16)

Gostje so nadigrale gostiteljice turnirja in si priigrale orepričlji-vo prednost, ki je v nadaljevanju niso izpustile iz rok.

Mercator-Tenzor: Lakič, Šin-cek, Majce, Pučko, Radek, Bezjak, Potočnik, Molnar, Ramšak, Nojinovič, Brumen, Hameršak, Majnik, Raukovič in Kelenc.

Ob proglasitvi je Boris Perger član UO kluba podelil pokalček

da bo potrebno predvsem izpiliti igro v zunanji liniji, ki bi naj bila udarna moč ekipe. Žal igralke ob tem pestijo poškodbe, saj na turnirju nismo videli dokončne postave. Glede nastopa v superligi menim, da smo med favoriti, da pa bo odločil predvsem razplet z ekipo iz Ajdovščine, ki bo igrala eno izmed vidnih vlog za končno uvrstitev.«

Ob tem jim zaželimo uspešen nastop in končni uspeh za napredovanje v višji rang tekmovanja,

v družbo najboljših slovenskih ekip.

anc

Velika Nedelja -Medveščak Infosistem 25:34 (16:13)

VELIKA NEDELJA: Gotal 2, Cvetko, Potočnjak 2, Kokanovič 2, Bezjak 10, Planinc 2, Kokol, Poje 3, Šantl 2, Kumer 1, Belec, Klemenčič, Kovačec.

V prvem polčasu je za domače nastopila najboljša sedmerka in si priigrala prednost treh zadetkov. V nadaljevanju je strateg Velike Nedelje Vili Trofenik dal priložnost še vsem ostalim roko-metašem. To so izkoristili gostje in v petnajstih minutah naredili delni izid 10:3. Ob koncu so Ne-deljani ponovno nastopili s prvo sedmorko, vendar niso več mogli preobrniti rezultata.

Danilo Klajnšek

Ormož - EKOL Ivanec 32:24 (18:14)

Ormož: Dogša, Čudič, Lusko-vič, Belšak 4, M. Horvat 2, Me-sarec 1, Koražija 1, Bezjak 2, D. Hanželič, M. Hanželič, Grabo-vac 3, Ivanuša 1, Kirič 7, Vučič 7, Lukaček 2, D. Horvat, Zem-ljič, Hrnjadovič 2(1).

EKOL Ivanec - Ormož 28:39 (13:22)

Ormož: Dogša, Čudič, Lusko-vič, Belšak 12, Koražija 1, Bezjak 4, M. Hanželič 1, Grabovac 2, Ivanuša 2(1), Kirič 6, Vučič 7(3), D. Horvat, Hrnjadovič 4.

Ormoški rokometaši so pred nadaljevanjem prvenstva odigrali dve pripravljalni tekmi proti hrvaškemu 1.A ligašu. Obe tekmi so prepričljivo dobili kar je tudi dokaz, da se nahajajo v dobri formi pred drugim delom prvenstva.

Uroš Krstić

Košarkaši otvorili dvorano

SD CIRKOVCE - PIVOVARNA LAŠKO VETERANI 60:71 (31:39)

CIRKOVCE - Športna dvorana v Cirkovcah, gledalcev 250

Šd Cirkovce: Dobnik 2, Dobrajc, Frangež M. 25, Frangež T. 2, Lah 6, Medved, Gojkošek 4, Unuk 2, Rampre 10, Goričan 9.

Pivovarna Laško Veterani.: Pinter 3, Karlatec, Božin 21, Sa-dar 5, Lesjak, Blatnik 5, Blago-tinšek 19, Damiš, Lapornik 13, Durnik, Zor 5.

Ob uradni otvoritvi večnamenske dvorane v Cirkovcah sta se pomerili v prijateljski košarkarski tekmi ekipi ŠD Cirkovce in veteranska ekipa Pivovarne Laško. Najava igralcev obeh ekip

je spominjala na "all star" show zvezdnikov preko luže. Igralci so v soju reflektorjev prihajali na parket ob bučni podpori gledalcev, ki so napolnili dvorano.

V prvi in drugi četrtini je bil nezaustavljiv M. Frangež, ki je zadel šest trojk iz sedmih poskusov. Gostje so kljub temu dokazali, da niso samo "veterani". V nadaljevanju tekme so gostje "odrezali" Frangeža, zaigrali so domiselno v obrambi in razlika je narastla na dvajset košev. V zadnji četrtini so domači zaigrali spet tako kot je treba in zmanjšali zaostanek. Sicer pa si lepše otvoritve prepotrebne športne dvorane na Dravskem polju niso mogli želeti.

DK, foto: Ivan Kojc

Nova dvorana za karate in aerobiko

Ptujski Karate-do klub je v soboto odprl nove prostore za vadbo na Ormoški cesti 38 a, na Ptuju (nasproti lekarne), primerno tako za začetnike, kot tudi za starejše.

Predsednik kluba Andrej Ca-futa je na otvoritvi povedal, da bo prevladovala aerobična vadba. V okviru aerobike se lahko vključite v začetne programe. Učenje samoobrambe bo potekalo individualno ali v skupinah, odvisno od zahteve strank. Prijave in vse informacije dobite vsak dan od 18. ure dalje v omenjenih prostorih ali na telefonsko številko 041/ 699 639.

ŠPORT, REKREACIJA

Dejan Podgornik zmagal v Umagu

V torek je v Umagu potekala še druga kolesarska dirka profesionalcev. V mo~ni konkurenci je zmaga ponovno pripadla kolesarju Perutnine Ptuj in sicer Dejanu Podgorniku, ki je v silovitem finišu ugnal vso konkurenco. Rado Rogina je bil tisti, ki je omogo~il Podgorniku ugoden položaj za ciljni šprint, kar je seveda izkušeni kolesar izkoristil in dosegel svojo prvo zmago v dresu KK Perutnine Ptuj. To je že druga zmaga katerega izmed kolesarjev ptujske profesionalne ekipe v samo dveh dneh, kar zagotovo kaže na dobro pripravljenost ekipe. Žal pa so morali Boštjana Mervarja, sicer nedeljskega zmagovalca, odpeljati v bolnišnico, saj se je zapletel v padec ve~ kolesarjev. (DK)

NAMIZNI TENIS

1. SNTL - MOŠKI

13. krog: Vegrad Tempo - Ptuj 6:3, Moravske toplice - Lisk Križe 6:4, Maribor E- kompenzacije - Preserje 6:0, Maxi Olimpija -Krka 6:2, Škofije - Kema Pucon-ci 1:6

1. E- KOMPENZAC.

13

12

1

0

25

2. KEMA PUCONCI

13

10

1

2

21

3. MORAV. TOPLICE

13

9

2

2

20

4. MAXI OLIMPIJA

13

10

0

3

20

5. VEGRAD TEMPO

13

3

5

5

11

6. LISK KRIŽE

13

4

1

8

9

7. PRESERJE

13

3

3

7

9

8. PTUJ

13

4

1

8

9

9. ŠKOFIJE

13

2

0

11

4

10. KRKA

13

1

0

12

2

Igralci Ptuja so gostovali v Velenje in izgubili s 6:3. Z malo ve~ sre~e pa bi lahko izid bil za goste ugodnejši. Dvakrat je zmagal Danilo Piljak posamezno in enkrat v igri dvojic. Blizu zmagi sta bila Boris Rihtari~ v uvodnem dvoboju z Voduškom in Danilo Piljak v predzadnji igri proti Slatinšku.

VEGRAD TEMPO -PTUJ 6:3

Vodušek - Rihtari~ 3:2, Sla-tinšek - Dr~i~ 3:0, Bojani~ - Piljak 2:3, Slatinšek - Rihtari~ 3:0, Vodušek - Piljak 1:3, Bojani~ -Ov~ar 3:0, Slatinšek/ Bojani~ -Piljak/Rihtari~ 2:3, Slatinšek - Piljak 3:2, Bojani~ - Rihtari~ 3:0.

1. SNTL - ŽENSKE

10. krog: Iskra Avtoelektrika -

11

10

0

1

20

10

6

2

2

14

11

6

1

4

13

11

6

1

4

13

10

6

0

4

12

10

2

1

7

5

11

1

2

7

4

10

1

1

8

3

Ptuj 6:0, Edigs Mengeš - Istra-benz Semedela 3:6, Merkur - Ar-rigoni 6:1, Ilirija - Rakek 6:1

11. krog: Ptuj - Ilirija 1:6, Iskra Avtoelektrika - Edigs Mengeš 6:3

1. ILIRIJA

2. MERKUR

3. ISKRA AVTOELE.

4. EDIGS MENGEŠ

5. ISTRABENZ

6. ARRIGONI

7. PTUJ

8. RAKEK

ISKRA AVTOELEKTRIKA - PTUJ 6:0

Igralke Ptuja so v Novi Gorici nastopile brez prve igralke Katarine Goli~ in proti doma~i ekipi niso osvojili niti to~ke.

Milost - Terbuc 3:1, Sivec -Mojsilovi~ 3:1, Yang - Mele 3:0, Sivec - Terbuc 3:0, Budihna -Mele 3:1, Yang - Mojsilovi~ 3:0.

PTUJ - ILIRIJA 1:6

Igralke Ilirije so v vnaprej odigrani tekmi 11. kroga v gosteh premagale Ptuj s 6:1 ter tako obdržale vodstvo na lestvici.

Mojsilovi~ - Jeri~ 3:0, Terbuc -Vetturelli 0:3, Mele - Halas 0:3, Terbuc - Jeri~ 2:3, Mojsilovi~ -Halas 0:3, Mele - Vetturelli 0:3, Mele/Terbuc - Halas/Vetturelli 0:3.

Danilo Klajnšek

Lea Murko in Denis Brumen kadetska državna prvaka

V Lendavi je potekalo državno prvenstvo v judu za kadete in ka-detinje. Skupno je bilo 120 udeležencev in udeleženk, od tega 78 kadetov in 42 kadetinj. Tekmovalke in tekmovalci iz našega podro~ja so bili uspešni in so bili med dobitniki medalj, s ~imer so pokazali dobro pripravljenost in kvaliteto, ki je plod trdega dela v klubih. REZULTATI KADETI: Do 50 kg (7 tekmovalcev): 3. Uroš Tajhman JK Drava Ptuj, 7. Matija Rakuša Impol.

Do 55 kg (12 tekmovalcev): 3. Kristjan Crni~ Impol, 5. Jan Bel-šak Gorišnica

Do 60 kg (13 tekmovalcev): 5. Jaka Kodela JK Drava Ptuj

Do 66 kg (11 tekmovalcev): 2. Rok Murko JK drava Ptuj, 3. Rok Tajhman JK Drava Ptuj, 5.

Blaž Hvala Oplotnica, 7. Renato Štibler in Boštjan Kerši~ - oba Impol

Do 73 kg ( 12 tekmovalcev): 1. Denis Brumen JK juršinci, 7.

Marko Bratuša Velika Nedelja

Nad 81 kg (6 tekmovalcev): 3. Matija Jerenko JK Drava Ptuj, 5. Ivo Mataln Oplotnica KADETINJE:

Do 48 kg (4 tekmovalke): 2. Anja Stajnko Ljutomer, 3. Manja Herega Gorišnica in Mija Kos Oplotnica

Do 57 kg (13 tekmovalk): 3. Martina Hrga JK Juršinci, 7. Jasmina Sakelšek JK Drava Ptuj

Do 70 kg (4 tekmovalke): 1. Lea Murko JK Drava Ptuj, 3. Urška Škela Impol

Nad 70 kg (2 tekmovalki): 2. Mihaela Prelog JK Gorišnica.

Danilo Klajnšek

Petek, Nareksova in Sankaku naiholjši v letu 2002

Judo zveza Slovenije je podelila priznanje najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam v letu 2002. Najboljši judoist je Damjan Petek (Impol Slovenska Bistrica), najboljša judoistka Petra Nareks (Sankaku Celje), Sankaku pa je najuspešnejši klub v Sloveniji.

Na novinarski konferenci ob podelitvi priznanj je predsednik zveze Bogdan Gabrovec povedal: "Iz leta v leto žanjemo ve~je uspehe, kar nas navdaja z zadovoljstvom in optimizmom, hkrati pa nas zavezuje k še bolj organiziranemu in strokovnemu delu." (sta)

MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK

ROKOMET

1. A SLR

PARI 12. KROGA: Prevent - Velika Nedelja (sobota, 15.2.), Slovan - Celje Pivovarna Laško, Gorenje - Trimo Trebnje, Inles Riko -Rudar Trbovlje (sreda 19.2), Cimos Koper - Pivka Perutninarstvo, Termo - Mobitel Prule 67.

1. B SRL - MOŠKI

PARI 12. KROGA: Ormož - Dobova (sobota ob 18.00), Gorišnica

- Mitol Pro Mak (sobota ob 19.30), Dol TKI Hrastnik - Pekarna Grosuplje, Gorica Leasing - Istrabenz plini, Črnomelj - Chio Kranj, Sevnica

- Novoles Novo Mesto.

2. SRL MOŠKI

PARI 12. KROGA: Drava Ptuj - Ajdovščina (sobota ob 17.00),

Šmartno 99 - Mokerc Ig, Sviš - Grča Kočevje, Radovljica - Cerklje, Arcont Radgona - Razkrižje, Atom Krško - Krim.

ODBOJKA

1. DOL MOŠKI

PARI 18. KROGA: Merkur LIP Bled - Svit Slovenska Bistrica (sobota ob 20.00), Calcit Kamnik - SIP Šempeter, Šoštanj Topolščica -Salonit Anhovo, Fužinar Meltal Ravne - Astec Triglav, Maribor Stavbar IGM - Pomurje Galex.

1. DOL ŽENSKE

PARI 14. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - HIT Nova Gorica (sobota ob 19.00), Formis Bell Miklavž - Benedikt (sobota ob 18.00), Sladki greh Ljubljana - Varstvo Broline, Nova KBM Branik

- AC Pivka jama Evi Vital, TPV Novo Mesto - Luka Koper.

2. DOL ŽENSKE

PARI 16. KROGA: Fiat Prstec Ptuj - Piran (sobota ob 17.00), Solkan - Bled, Kočevje - Ljubljana II, Gradbeništvo Stane Mežica - Misli-nja, Prevalje - Spodnja Savinjska, Dravograd - Purus Tabor Maribor.

NAMIZNI TENIS

1. SNTL - MOŠKI

Sobota, 15.2, ob 17. uri: Ptuj - E-Kompenzacije Maribor 1. SNTL - ŽENSKE Torek, 18.2: Rakek - Ptuj

SMUČARSKI SKOKI

V športnem društvu Juršinci se pripravljajo na drugo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih, ki bo to nedeljo, 16. februarja, s pri~etkom ob 13. uri, na hribu pri Jur{incih. Tekmovalci se bodo lahko tokrat pomerili na veliki 45 metrski in na nekoliko majnši 25 metrski skakalnici. Prijave bodo sprejemali 1 uro pred pričetkom.

ŠPORTNE NOVICE

PLAVANJE

Minuli vikend je v Mariboru potekalo absolutno državno prvenstvo v plavanju v 25 metrskih bazenih. Matjaž Pernat, ki v letošnji sezoni tekmuje v članski konkurenci, je na 200 metrov prsno zasedel drugo mesto s časom 2:15,32 in samo 27 stotink sekunde zaostal za zmagovalcem Emilom Tahirovičem. Nekaj nesreče je imel tudi v disiplini 100 metrov prsno, kjer je osvojil četrto mesto in samo za stotinko sekunde zgrešil stopničke. V disciplini 50 metrov prsno pa je bil s časom 29,68 šesti. Do svoje druge srebrne medalje pa je prišel kot član štafete Branika 4X100 metrov mešano.

RAZPIS ZA LICENČNI SEMINAR B IN C

Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) in DNT Ptuj razpisujeta seminar za pridobitev licenc B in C za vodenje ekip vseh kategorij na območju MNZ Ptuj, 3.SNL, 2.SML in 2.SKL v letu 2003.

Seminar bo v soboto, 15.2.2003 ob 8.00 v Mestnem kinu Ptuj, Cvetkov trg 1 na Ptuju.

Seminarja se bodo lahko udeležili trenerji,

- ki imajo potrebno izobrazbo za vodenje ekip,

- ki se bodo pravočasno prijavili na seminar na priloženi prijavnici,

- ki bodo ob prihodu na seminar predložili potrdilo o plačani kotizaciji, licenci B ali C ter plačani članarini društva za leto 2002.

SKOKI V GRLINCIH

Vaški odbor Grlinci je minulo nedeljo organiziral tekmo v smučarskih skokih. Podobna tekmovanja so v teh krajih že tradicionalna, saj prizadevnim organizatorjem zadostuje le malo snega. Na tekmovanju, že tretjem po vrsti, se je pomerilo trideset skakalcev.

REZULTATI - DO 15 LET:

1. Primož Levec Moravci, 2. Denis Grašič, 3. Boštjan Frlež - oba ŠD Juršinci.

DO 33 LET:

1. Boštjan Matjašič, Polenšak, 2. Matej Rižnar Juršinci, 3. Vlado Bratec bar Amur

NAD 33 LET:

1. Jože Rižnar ŠD Juršinci.

Danilo Klajnšek

OLGA MEGLIČ V FINALU

[estega februarja je v {portni dvorani ptujske gimnazije potekalo polfinale državnega prvenstva v ko{arki za starej{e pionirje. Nastopile so ekipe osnovnih {ol Ivana Cankarja iz Ljutomera, Franceta Bevka in Jožeta Mo{kri~a iz Ljubljane ter Olge Megli~ iz Ptuja.

Mladi ptujski košarkarji so se z dobro igro uvrstili v finale. Uspeh je toliko večji, saj so imeli za nasprotnike ekipe iz okolij z močno košarkarsko tradicijo. Kot je povedal ravnatelj Ervin Hojker se bodo potegovali, da bi finalni del tekmovanja izvedli na Ptuju, in tudi s tem prispevali k večji popularizaciji igre pod koši. Mladim košarkarjem Olge Meglič gre trenutno dobro tudi v Šolski košarkarski ligi, z dosedanjo igro so se uvrstili med 16 najboljših.

MG

Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98) in 7. člena Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 8/99) ter Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2003 (Uradni list RS št. 12/03), Župan občine Markov-ci objavlja

JAVNI RAZPIS

ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2003, KI JIH BO V LETU 2003 OBČINA MARKOVCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA

v vi{ini 10.916.880 SIT - prora~unska postavka 081 dejavnost na podro~ju {porta in rekreacije

I.

Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s 3. in 4. členom pravilnika o vrednotenju športnih programov.

II.

Iz proračunskih sredstev postavka 081 dejavnost na področju športa in rekreacije v skupni višini 10.916.880 SIT se bodo sofinancirali naslednji programi:

1. INTERESNA DEJAVNOST V ZAVODIH S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ki ni predmet redne športne vzgoje

2. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ

Programi morajo vsebovati:

- naziv izvajalca, z navedbo odgovorne osebe

- vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika)

- kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije

- urnik in kraj vadbe

- poimenski seznam vadečih

- program tekmovanj.

- Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.

3. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE

Vloga mora vsebovati:

- naziv predlagatelja

- predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener)

- predvideno število strokovnih delavcev za predvidena izpopolnjevanja (potrjevanje licenc)

4. [PORTNE PRIREDITVE ({portne prireditve, akcije in mednarodni nastopi)

Vloga mora vsebovati:

- naziv izvajalca

- naziv prireditve

- kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve,

- finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja.

5. PRIZNANJA [PORTNIKOM IN [PORTNIM DELAVCEM

Glede vsebine 1., 5. in 6. točke se smiselno uporabljajo zahteve navedene pod ostalimi točkami (od 1. do 4.)

III.

Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri financiranja.

Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 28. februarja 2003 do 12. ure.

Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43 v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80. ^

Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Ob~in-ska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci.

IV.

V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za vrednotenje športnih programov, ki se sofinanciranju iz občinskega proračuna.

Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v desetih dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis.

Franc Kekec, župan Občine Markovci

%

PLANINSKI KOTIČEK

Na Čemšeniško planino in pustne trojanske krofe

Planinsko društvo Ptuj, Mladinski odsek, organizira v soboto, 22.februarja 2003, planinski izlet na Čemšeniško planino. Izlet bomo zaključili na Trojanah, kjer nas bo počakal poseben avtobus, s katerim se bomo vrnili na Ptuj, predvidoma do 18. ure.

Zberemo se v soboto zjutraj ob 7. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo podali na pot do zaselka Čemšenik. V nadaljevanju nas bo čakal vzpon skozi vasico Razbor, mimo kapelice sv. Primoža do vršnjega grebena Čemšeniške planine. Po njem se bomo po prijetni, razgledni poti podali do doma na Čemšeniški planini, poimenovanega po dr. Francu Golobu, zaslužnem lokalnem planinskem delavcu. Po počitku in toplem čaju se bomo počasi vrnili po poti do Prvin, kjer je sicer urejeno smučišče, mi pa bomo to izkoristili za uživanje v zimskih radostih. Od tod naprej nas bo čakala le še pot do Trojan skozi vasico Šentgotard. Hoje bo nekaj manj kot 4 ure, vendar je lahka in telesno nenaporna.

Cena izleta znaša 1.700 SIT za mladino do 26. leta, za odrasle pa 2.100 SIT. Oprema naj bo primerna letnemu času, potrebni so topli, nepre-močljivi planinski čevlji s podplatom iz gume. V planinski koči bo možno dobiti tudi hrano. Ob prijavi je potrebno poravnati članarino Planinske zveze Slovenije za leto 2003. Dodatne informacije v pisarni PD Ptuj ob torkih in petkih med 17. in 19. uro, kjer se je možno tudi prijaviti in pri vodji izleta Petru Šilaku na GSM:041/867 793. Prijave so mož

ne do petka, 14. februarja.

Peter Šilak

Izlet v Logarsko dolino

Letos sredi januarja smo že bili v Logarski dolinic Glede na navdušenje udeležencev in želje pa bomo izlet ponovili v soboto, 22. februarja. Odhod posebnega avtobusa ob 6. 45 z železniške postaje Ptuj. Peljali se bomo skozi Savinjsko dolino, Luče, Solčavo, do kmetije Plesnik. Pozimi, ko sneg pobeli hribe in doline je v Logarski dolini prav lepo. Sprehodili se bomo po dolini do slapu Rinka, po ogledu zalede-nelega slapu bomo sestopili in se po sankališču odpeljali v dolino. Mimogrede se bomo ustavili v koči „Logarski kot", kjer si bomo nabrali novih moči. Tisti z višjimi cilji pa se bodo v spremstvu vodnikov povzpeli do Fritschaufovega doma na Okrešlju, kjer nas bo čakal topel čaj. Občudovali bomo zasnežene vrhove Kamniško - Savinjskih alp, zaledenele slapove,^ Pot je lahka, vodila nas bo po dolini. Hoje 3 ure (daljša varianta 4 ure). Hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči. Opremite se zimi primerno. Na izlet vabimo tudi smu~arje teka~e!

Prijave s plačilom do 18. feb. oz. do zasedbe prostih mest v pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27. Uradne ure ob torkih in petkih med 17. in 19 uro. Informacije o izletu lahko dobite na telefonski številki 041-863-544, Primož.

Cena izleta za mladino znaša 2300 SIT in 2600 SIT za odrasle; vključuje čaj, razglednico in fotografijo za spomin. V primeru slabega vremena bomo izlet prilagodili razmeram! Vrnitev okrog 19h na ŽP Ptuj.

Primož Trop

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Mali oglasi

STORITVE

PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.

TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406._

POUČEVANJE harmonike in klaviature na vašem domu, ozvočenje in glasba v živo za razne prireditve. Glasbena dejavnost David Matjašič, s.p., Ulica Borisa Kraigherja 5, 2325 Kidričevo, tel. 041 412-310._

VSA KROVSKA in kleparska dela na poševnih in ravnih stenah izvajamo. Dobava in montaža vseh krovskih izdelkov. Akcija Creaton Magnum. Informacije na naslov Janez Lah, s.p., krovstvo in kle-parstvo, Mezgovci ob Pesnici 70/c, 2252 Dornava, ali na telefon 02 755 74 21 in 041 375 838.

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._

DELNICE - po uradnih borznih cenah.Izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._

FRIZERSKI STUDIO Mili je za vas pripravil ugodne cene frizerskih storitev, računalniškega svetovanja in barvnega svetovanja. Obiščite jih na Slovenskem trgu 2 od pon. do pet. med 8.30 in 13.00 uro ter med 14.00 in 18.00 uro ali pokličite 7710020.

POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p.., Hausenbic-hlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55._

GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolarič, s.p., Gubčeva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507.

SAMOPLACNISKE SPECIALISTIČNE AMBULANTE NA PTUJU

Medicinski center Osojnikova 9 2250 PTUJ

1. (nad Sparom, vhod s strani avtobusne postaje nadstropje, hodnik levo, 1. ambulanta levo)

DERMATOLOG

NEVROLOG

ORTOPED

[PORTNE POÏKODBE

UROLOG

@ILNI KIRURG

FIZIATER

KIROPRAKTIK

LASER

Naročite se lahko vsak dan dopoldne na številki 031-684-913.

PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006, Aleksander Sket, s.p., Irje 3/d, Rogaška Slatina.

NUDIMO UGODNA posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev vašega prihodka več kot 1 /3, poplačila starih kreditov. VIVA, Matej Pra-potnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj. Tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923.

ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milenkovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.

BEjjMNIČ

STROJNI OMETI

NOTRANJI OMETI: gladki, zariba-ni, modelirni, štukaturni; FASADE: termo put extra, demit, klasične, fasolit. Za vse pogodbe, sklenjene do 15.3.03, vam garantirajo fiksne cene ne glede na čas izvedbe v letu 2003. Ciril Beranič s sinovi, s.p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Dr. polju. Tel.: 02 787-21-69, GSM 031 541-605.

ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.

FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto na~inov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pusnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.

30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLE SKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito marci. Brušenje parketa, fasade Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo priporočamo se. Tel. 757-51-51 GSM 031 383-356.

KMETIJSTVO

DVA HEKTARJA njive v Pesniški dolini med Trnovsko vasjo in Vito-marcih prodamo. Tel. 031 204-782.

REPO v rezancih prodam. Tel. 031 235-170.

PRAŠIČA domače reje za zakol prodam. Tel. 740-9005.

NESNICE, rjave, cepljene, stare 15 tednov, prodam. 600 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71._

TROSILEC hlevskega gnoja z dvema pokončnima valjema kupim. Tel. 041 555-049._

MLADE NESNICE, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.

KOSILNICO BCS, širine 127, malo rabljeno, in samonakladalko Sip 15-16 m3, kupim. Tel. 03 579 42 89.

PRAŠIČE od 100 do 150 kg, krm-ljene z domačo hrano, prodam. Tel. 761-01-54._

SVINJO domače reje prodam. Tel. 745-46-41._

V NAJEM oddam vinograd 500 trsov in vrt v Placarju. Tel. 787-73-75.

PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Stojnci 21, tel. 766-38-91.

TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, in dve svinji l50 kg prodam. Tel. 041 387-979.

BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 263-537.

ENOOSNO TRAKTORSKO prikolico in stiskalnico za grozdje do 900 l kupim. Tel. 041 936-157.

DOM - STANOVANJE

MANJŠE STANOVANJE, centralno ogrevano, odda v najem upokojeni najemnik gospe z deleže ali Ptuja, blaženi pogoj. Pisne ponudbe: »Lepa prihodnost«

BELA TEHNIKA

*NOVO* NOVO* NOVO* NOVO* NOVO* Trgovina Elektro-Partner, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, vam nudi ugoden obročni nakup - 450 različnih gospodinjskih aparatov na 6, 12 in 24 obrokov (GA, d.d., Ljubljana). Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 sit, obojestransko A 4 - 12,00 sit, vezava - 170.00 sit). Obiščite nas!

Razpored dežurstev zobozdravnikov

15. 02. 2003 Leonida Vidovi~, dr. stom. ZD Ptuj

ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence

^NOVO NA STAREM MESTUIf'

GOTOVINSKA POSOJILA

po najnižji obrestni meri -poi<ličite in preverite

tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...

Mensa d.o.o.. Cankarjeva 21. Maribor

Vsak četrtek ob 20.00 uri

močm

n

mičmnsm

13. OKROGLi MUZiKANTJE - Đoni iz Ši(Otsi(e 12. KRAJCARJI - Lisjalc 11. Ans. GOLIČNIK-Gospa tašča 10. SNEŽNIK-Bridnsica slivovi» 09. HAR.. ORK. MIKOLA - Kadar pa mim' hišce grem 08. RŽ-Poljane bele

07. Ans. JANEZA GORŠiČA - Zakonske težave 06. Ans. TONETA RUSA - Štirje fantje 05. KVINTET ŠPICA - Nocoj na GraškI gori 04. RUDI MARONDINI - Dninarca 03. JOŽE BOHORČ S PRIJATEUI - Pusti muzikanta 02. CVET-Polka je najlepša stvar 01. Ans. SLAVČEK-Pridne roke

Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666

Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VELIČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00

1.VITOlVILINARIČ-Paradajzki

2. KORADO IN BRENDI - Kozarček moj

3. MARC BAND-Jestsmzadet

4. ALEKSANDER JEŽ - Martin Strel song

5. ROK KOSMAČ - Ne pozabi me ti

6. ADI SMOLAŘ-Vroči telefon

7. HERVIN JAKONČIČ - Do tvojega srca

SMS

6 7 2 5

3

4 1

Oriejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666

Poskočnih 13

Glasujem za: _

Veličastnih 7

[ Glasujem za: _

Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov;

MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj

TEDNIKOV prireditvenik

vabimo@radio-tednik.si

Gledališče J

Cirkulane

V nedeljo, 16. februarja, ob 15.00 uri, komedija "BUTALCI GREMO NAPREJ", gledališka skupina KD Skorba; večnamenska dvorana Cir-kulane.

Draženci

Sobota, 15. februar, 19.00, komedija "TO IMAMO V DRUŽINI" gledališka skupina KUD Vitomarci; dvorana Dražencih. Gorisnica

Sobota, 15. februar, 19.00, premiera "ŠMENTANA DOHODNINA", režija Lojze Matjašič, gledališka skupina PD Ruda Sever iz Gorišnice.

Hajdina

Nedelja, 16. februar, 19.00, komedija TRIJE VAŠKI SVETNIKI, kulturno društvo Grajena; kulturna dvorana Hajdina. Za otroke do 10. let vstop prost.

Majsperk

Nedelja, 16. februar, 16.00, na igro Milana Deklave, LENČA FLENČA,

DPD Svoboda Majšperk; dvorana

TVI Majšperk.

Ptuj

Četrtek, 13. februar, 19.00, MAGDA, tragedija ubogega dekleta Alojzija Remca z naslovom Večernice ob valentinovem. Avtorja bo predstavila Nataša Petrovič, Komorni moški zbor Ptuj pa bo pod vodstvom Franca Lačna zapel ljubezenske pesmi; Narodni dom Ptuj.

Četrtek, 13. februar, 11.00, MAR-JETKA, STR. 89, režija S. Strelec, za šole in izven; Gledal. Ptuj Petek, 14. februar, 19.30, MARJET-KA, STR. 89, režija S. Strelec, za izven; Gledal. Ptuj.

Nedelja, 16. februar, 10. 00, , GLEDALIŠKI KULTURNI DAN s predstavo ZLOČIN IN KAZEN, FM.

Dostojevski - Andrzej Wajda, režija: Janusz Kica , igrajo: Branko Stur-bej, Ivo Ban, Barbara Cerar, Danijel Malalan, Boris Mihalj, Brane Grubar, Gregor Geč, Janko Petrovec, Produkcija: Primorski poletni festival, prodaja vstopnic: eno uro pred predstavo, rezervacije v gimnazijski knjižnici do petka, 14. februarja,med 12. in 14. uro; tel. 748 28 27. Cena vstopnice za izven: 1800 SIT organizacija: gimnazija Ptuj in Primorski poletni festival za več srednjih šol od Celja do Murske Sobote, gimnazijska kulturna dvorana Ptuj. Torek, 18. februar, 9.30, TA PRESNETA LJUBEZEN, režija Niko Krajnc Kus, za šole in izven; Gledal. Ptuj

Torek, 18. februar, 11.00, TA PRESNETA LJUBEZEN, režija Niko Krajnc Kus, za šole in izven; Gledal. Ptuj. Sreda, 19. februar, 9.30, TA PRESNETA LJUBEZEN, režija Niko Krajnc Kus, za šole in izven; Gledal. Ptuj.

Četrtek, 20. februar, 19.30, VERA LJUBEZEN UPANJE, Odon von Hor-vath, režija Eduard Miler, Prešernovo gledal. Kranj. Za izven; Gledal. Ptuj.

Podgorci

Sobota, 15. februar, 18.00, komedija TRIJE VAŠKI SVETNIKI,kulturno

društvo Grajena; kulturna dvorana Podgorci. Za otroke do 10. let vstop prost.

Prepolje

Nedelja, 16. februar, 15.00, komedija TRIJE VAŠKI SVETNIKI,kulturno

društvo Grajena; kulturna dvorana Prepolje. Za otroke do 10. let vstop prost.

Skorba

Nedelja, 16. februarja, 18.30, burka v treh dejanjih "MAKSEK", režija Lojze Matjašič, dramska skupina KPD Franček Kozel Cirkulane; dom krajanov Skorba. Velika Nedelja

Sobota, 15. februar, 19.00, burka v treh dejanjih "MAKSEK", režija Lojze Matjašič, dramska skupina KPD Franček Kozel Cirkulane; dvorana Velika Nedelja.

@etale

Nedelja, 16. februarj, 15.00, komedija "TO IMAMO V DRU@INI", gledališka skupina KUD Vitomarci; dvorana v Žetalah.

Maribor

Četrtek, 13. februar, 20.00, LJUBO SUMJE - Vilar; Komorni oder SNG MB- za izven.

Četrtek, 13. februar, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH - Silver - Strelec Mali oder SNG MB, (RUMENI D). Petek, 14. februar, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH - Silver - Strelec; Mali oder SNG MB,(VIKEND C).

Sobota, 15. februar, 20.00, ČAJ ZA

DVE - Partljič - Raponja; Mali oder SNG MB,(za izven).

Ponedeljek, 17.februar, 20.00, ČAJ

ZA DVE - Partljič - Raponja; Mali

oder SNG MB, za izven.

Torek, 18. februar, 20.00, ČAJ ZA

DVE - Partljič - Raponja, Mali oder

SNG MB, za izven.

Sreda, 19. februar, 20.00, ČAJ ZA

DVE - Partljič - Raponja; Mali oder SNG MB, za izven.(Obiščite našo spletno stran http://drama.sng-mb.si Vljudno vas prosimo, da na predstave prihajate pravočasno. Po začetku predstave vstop v dvorane ni mogoč.

Informacije po telefonu: (02) 250 11 13 ali 250 11 14. E-mail: re-zervacija.vstopnic@sng-mb.si, http:/ /www.sng-mb.si Slovenska Bistrica Sobota, 15. februar, 19.00, ponovitev drame Prešernovega življenja »Sem dolgo upal in se bal...«, prof. dr. Janko Čar - predstavo tudi režira; Kulturno društvo Slomšek; Slomškov kulturni dom.

Koncerti J

Petek,14.februar, 19.00 nastop mlade pianistke Milanke Črešnik, nastop bo v okviru koncertnega ciklusa mladih pianistov- PIANISSIMO, izvedla bo skladbe Clauda Debussyja in Janeza Matičiča; Glasbena šola Karol Pahor Ptuju.

Srečanja J

Ptuj

Četrtek, 13. februar, 19.00, "VEČER Z BRATOMA ŠUGMAN", nastopajo tudi Tamburaši iz Cirkulan, slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča.

Za otroke J

Ponedeljek, 17. januar, 9.30, ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE - Robert Thayenthal, režija Miha Alujevič, za šole in izven; Gledališče Ptuj.

Kino

J

Ptuj

13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. februar, 17.00, GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA.

13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. februar, 20.30, GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA.

Ples

J

Dornava

Petek, 14. februarja, 19.00, VALENTINOV PLES, organizira Klub mladih občine Dornave, glasbena skupina Kalimero.; Kulturni dom Do-rnava.

Ptuj

Sobota, 15. februar, 18.00, "Valentinov ples" za mlade, nastopata skupini Spoznanje in Haloška Zarja; samostan sv. Petra in Pavla.

Sobota, 15. februar: Valentinin žur, body painting v živo, DJ EL SAM DJ (AND) DAVERPORT D. Vtopnine ni; Club Marine.

TV Ptuj )

Sobota, 21.00 in nedelja, 10.00:

Prestavitvi uspešnega podjetja Droga Portorož, bosta sledili glasbena oddaja - Silvestrska naj viža - drugi del - z znanimi slovenskimi pevci in glasbenimi skupinami ter poljudna oddaja Rudija Klariča ""Kako biti zdrav in zmagovati"".

Razstave )

Ptuj

Četrtek, 20. februar, 18. uri, otvoritev razstave fotografij MALA NARAVA, razstavlja Sandi Kelnerič, znani ptujski planinec, vodnik, alpinist; prostori CID-a.

Slovenska Bistrica

Ogled razstave kiparja Franca Tobi-asa »Genetski talenti«. Razstava bo odprta do 2. marca.

Delavnice J

Ptuj

Ponedeljek, 17. februar ( in torek, 18. februar) , od 13.30 do 17.00, PSIHOFIZIČNA PRIPRAVA NA JAVNI NASTOP, predava Branka Be-zeljak Glazer in Nataša Petrovič, organizira: Animacija d.o.o., prijave in kraj dogodka prostori Animacije, Aškerčeva ul. 1, Ptuj. Ormož

Sobota, 15. februar, od 8.30 do 11.00, MUZEJSKI VIKEND - izdelovanje pustnih mask, jedilnica doma starejših občanov v Ormožu.

Kolnkišta J

Petek, 14. in sobota, 15. februar, zve~er: KOLNKIŠTA PRAZNUJE 2. rojstni dan, veselo praznovanje, Klub ptujskih študentov. Nedelja, 16. februar, 21.00, projekcija filma NOSFERATU: FANTOM NOČI v okviru retrospektive Wer-nerja Herzoga, razkošna verzija pripovedke o Drakuli iz leta 1979. Vstopnine ni.

Predavanja J

Slovenska Bistrica Petek, 14. februar, 19.00, predavanje Toma Križnarja z naslovom »Rešimo Nube - rešimo sebe«, Zavod za kulturo, v viteški dvorani bistriškega gradu.

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

RADIOlllTEDNIK

Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.

D^JJJi

Štajerskenamce

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.

Odgovorni urednik:

Jože Šmigoc

Pomo~nica odg. urednika:

Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Slavko Ribari~ Uredništvo:

Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar

Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.

Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.

Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.

Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.

Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.

E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si

RADIOPTUJ

89,8-98.£-I04t3

Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:

Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredni{tva: (02) 749 34 25

Vodja studia:

Zvonko Žibrat Telefon studia

(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si

OGLASNO TRŽENJE

narocila@radio-tednik.si Vodja marketinga:

Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10,

Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Internet:

www.radio-tednik.si

www.tednik.si

www.radio-ptuj.si

DEMIT FASADE

in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela

UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,

s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju

- kupimo več rabljenih tračnili obračalnikov,

- ponujamo pa vam kurjavo za mrzle zimske dni.

Veselimo se vašega obiska aU klica na tel. 02 791-0-610 in 796-1441

PRAVI NASLOV ZA VSE VASE POTREBE

AVTO ŠOLA

organizira tečaj cestnoprometnih predpisov V ponedeljel( 17.2.2003

- ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj

- ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS

- ob 18.00 vpis pred OŠ VITOMARCI

Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.

ŠTARTd.o.o., PERŠONOVA1, PTUJ VabljSnl!

svetovanje, strokovne izmere, montaža...

STREŠNA OKNA

OKNA, NOTRANJA VRATA

VELUX

PVC OKNA IN VRATA

SEKCIJSKA SARAŽNA | VRATA-DAUINSKI POGON I

mmmm

za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 113, stari kredit nI ovira.

NO. 1, Dušan Šimunovič s.p.. Mlinska ul. 22,2000 Maribor

tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560

GOTOVINSKA POSOJILA

MEDIAFIN, d.0.0., Dunaiska21, Ljubljana

Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489

(med 13. in 15. uro)

REALIZACIJA TAKOJ!!

Trgovina hišni tekstil - Salon zaves

a

Po udobni poti v prijetno domovanje.

Klas GM

PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532

Rabljeni avtomobili

ihê

g TIP in LETNIK_

2FIATUM01,05V,2II01

«NAVSIT

_mofls

;FIATUH01J5V.2II01

950.000

; CITROEN JUMPER 2j D, 1996

1.1W.OOO

.^FIATBRAV01,65X,2000 gFIATUH0l.llES3V.1993

1.B90.000

270.000

I PEUGEOT 406 2J1 COUPE. 2001

4.490.000

OPEL KADETT 1,4 LSI KARAVAN, 1991_MOOO

SliENAULTTHALIAl.4.2001_1J70.000

jAUDIA31.8T.1999_2.890.000

P> RENAULT KANGOO 1,4 EXPRESS, 1999 1.150.000

ÎALFAlSmML

jmooo

■BALFAR0WED156U1S.1998 1.890.000 8FIATBRAVA1.6SX.1997_1^0.000

; RENAULT R5 CAMPUS 5V,1993

jologo

PFIATBRAV01.4S.1995(REG.96) IRENAULTCLI01.416V5V2G01

850.000 1.650.000

ZOBNA ORDINACIJA

dr Zdenka AntonoviĚa v Krapini. M. Gubca 49, ordinira vsalí dan po dogovoru. Vse intormacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

Strojne estrihe: 041 646 292

strojne omete: 041 343 906

izdelujemo kvalitetno in ugodno.

Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica

iNajmanjše obresti v mestu zal

miisi»

[Garancija: plača, pokojnina, kartice J

Maribor, Razlagova 24 02/22 80110

Rabljena vozila

RENAULT

TIP

LETNIK

CENA

OBUUBA KUPCU: - Brezplačen

CHRYSLER VOY 3,3 LE

1996

2.000.000

preizkus

FIAT PALIC WEEKEND 1,2

2000

1.360.000

- 105 točk

FIAT PUNTO 1,2 16VELX3V20 2000

1.700.000

kontrole

GOLF 4 1,9 SDI5V

1999

2.300.000

na vozilu

KIA SPORTAGE 2,0 MRDi

1998

1.850.000

- Tehnična

KIASPORTAGE 2,0 MRDi

1999

2.390.000

kontrola

OPEL VEaRA 1,8 16VKAR

1998

2.040.000

po 2000

prevoženih

kilometrih

PEUGEOT BOXER 2,5 D 8+1

1998

1.650.000

R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT

2001

4.800.000

■VI lUIIIVaLIIII

- Pomoč na cesti.

SEATINCA1,9D

1998

1.190.000

vleka ali

Testna

vozila

popravilo - 3 mesečna

tehnična

ESPACE EXP 2,2 Dei

2002

5.700.000

garancija

MEGANE II 1,9 DYNAMIQUE

2002

4.160.000

(za določena vozila)

MEGANE II 1,6 DYNAMIQUE

2002

3.660.000

TWING0 1,2 16V

2001

1.510.000

AVANTIME 3.0 PRIVILEGE

2002

7.200.000

RENAULT

Ptuj, Ornnoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si

M

Strgar Majda s.p., Šhiki38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81

■ Športna konfekcija za otroke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... - iivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postava.

PREROKOVANJE ONIK^

144*73

186,55 SIT/min

NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA

.illb6lconticrir

POSLOVNA SKUPINA

Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853

I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE

UGODNO KREDITIRANJE!

DANA BESEDA OBVEZUJE

Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor?

OGLASITE SE PRI NAS!

Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ali

gotovino s popustom.

IĚSĚSĚÍ Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj

OGLASI, OBJAVE

Mali oglasi

RAZNO

OPREMO za mladinsko sobo - elemente, pisalno mizo in garderobno omaro, lepo ohranjeno, prodam. Tel. 02 777-56-01._

KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.

PRODAM bukova drva, z dostavo. Tel. 03 5827-212 ali 041 544-270.

ZLATE PRINA[ALCE, ~istokrvne, prodam. Tel. 764-37-61.

RAZTEGLJIV kav~, omaro - natur bor, sobno kredenco, samsko posteljo, pralni stroj, garderobno omaro za hodnik in regal prodam. Tel. 62-92-315.

Zelo ugodne cene koles FELT, GT SCHWINN...2003! Gorsko kolo FELT FS 600 03, oprema SAIMA-NO ACERA 24 prestav, alu-okvir, SYNC AMORTIZER 79.900,00 SIT! KOLESARSKI CENTER BI-KEEK, Jadranska 20 Ptuj, telefon 7712441

Skromno, tiho si živela, za nas delala in trpela, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se oči, kako boli,

ko tebe več med nami ni.

SPOMIN

Boleč je spomin na 16. februar 1999, ko nas je zapustila žena, mama, babica, tašča

Jožefa Mohorko

SITEŽ 12, MAJSPERK

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete sveče.

Tvoji najdražji

Skromno in tiho si živela, mnogo bolečin pretrpela. Nisi zbogom rekla, niti roke nam podala, le trpeče si zaspala.

V SPOMIN

Tih in boleč je spomin na 15. februar 2002, ko nas je zapustila draga sestra in teta

Marija Valentan

IZ APAČ 126

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.

Njeni najdražji

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage matere

Antonije Čeh

roj. Popošek

S PTUJA, KETTEJEVA ULICA 2

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so pokojnico pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izekli sožalje. Posebna zahvala je namenjena p. Mirku Pihlerju, ki je z občutenimi besedami opisal njeno življenje in opravil pogrebni obred.

Prav tako se zahvaljujemo pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj za opravljene storitve. Ptuj, 11. 2. 2003

Vsi njeni!

NEPREMIČNINE

STANOVANJE, mansardno, v dveh etažah, 106 m2, prodam. Tel. 78 78 787.

V CENTRU Ptuja oddam v najem 25 m2 poslovnih prostorov. Korpar, Slovenski trg 2, 031 388 252

ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO na Ptuju kupim. Tel.777-65-71, 041 753-103.

V NAJEM oddam opremljeno pisarno v centru mesta. Tel. 031 382-976.

^ PRODAM NJIVO v Podvincih. Repi~, Čarmanova ul. 4 - Rogoznica, Ptuj.

DELO

INFOKOMERC Radovan Male{ev, s.p., Sercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ro~nih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.

ZAPOSLIM SLIKOPLESKARJA, mlaj{ega, zaželen vozni{ki izpit B kategorije. Jože Voglar, s.p., Zabovci 98. Markovci, tel. 766-90-91 ali 041 226-204.

KMETIJSTVO

TRIBRAZDNI obra~alni plug, 12 col, prodam. Tel. 041 487-912.

Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina.

SPOMIN Janez Vertic

16. 2. 2001 - 16. 2. 2003

Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu.

Vsi njegovi

Rada imela ljudi okog sebe si, jim pomagala in razveseljevala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni več tvoje tople roke, ni več ljubečih besed, ki pokazale in opisale so nam svet, a ostala je le bolečina, ki se ne bo nikdar zacelila.

V SPOMIN

15. februarja minevajo tri leta, kar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča

w

Štefka Butolen

IZ @ETAL 32 A

Vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji prinašate rože in sveče, ISKRENA HVALA.

Darinka z družino ter tvoji najdražji

Skromno, tiho si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla zato, da ne bi hotela živeti, ampak zato, da bi nehala trpeti.

V SPOMIN

16. februarja mineva 10 let, odkar te je kruta bolezen odtrgala od nas, draga mama, babica in žena

Ana Poznic

IZ OREŠJA 165

Hvala vsem, ki z lepo mislijo na njo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.

Vsi njeni

Zdaj si spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. zaprte so utrujene oči. le moja drobna lučka še brli.

(S. Makar^^ič)

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame

Leopoldine Unuk

IZ JELOVIC 42, MAJŠPERK

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena soža-lja.

Posebna hvala g. duhovniku Janku Frangežu za opravljen pogrebni obred, sveto mašo in tople poslovilne besede. Iskrena hvala govorniku g. Jožetu Rakovcu za ganljive besede slovesa.

Zahvala sodelavcem iz podjetja Eurest Ptuj, TVI Majšperk, ADK Hoče, Knjižnice Ptuj.

Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena zahvala!

Vsi njeni

Končano tvoje je trpljenje; odšel si tja, kjer mirno spiš. A v naših srcih še živiš, saj tukaj večno je življenje.

ZAHVALA

Ob izgubi našega očeta, dedka, pradedka in prapradedka

Janeza Roskarja

IZ STOJNCEV 25

se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pomagali, darovali sveče, maše in za potrebe cerkve ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje.

Posebno se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, govornikoma, zastavonošema, godbeniku, patronažnim sestram, zdravstvenemu osebju Cirkulane, podjetju Mir ter kolektivu OŠ Videm s podružnicama Leskovec in Sela. Vsem iskrena hvala!

Žalujoči: vsi njegovi

Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da nehala bi trpeti.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi ljube žene, mame, tašče, omice, sestre in tete

Kristine Cebek

roj. Kaučevič

IZ LOVRENCA 84 NA DRAVSKEM POLJU

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, darove cerkvi, za sveče, cvetje, nam pa ustno izrekali sožalje.

Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem cerkvenega zbora za lepe pesmi, hvala ge. Hedviki za lepi govor. Hvala tudi pogrebnemu zavodu MIR za vse storitve in g. Hinku za odigrano Tišino.

Iskrena hvala tudi kolektivu trgovine Jagoda-Mercator Maribor.

Žalujoči: vsi domači, ki smo te imeli radi

Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

ZAHVALA

ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tete, sestre in svakinje

Anice Topolovec

S POTRČEVE 50

roj. 13. 07. 1934 - 05. 02. 2003

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Lesa Ptuj, Spl. bolnišnici Ptuj, patronaži Ptuj, Komunalnemu podjetju Ptuj, ge. Veri, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala!

Žalujoči: mož Jurij, hčerka Silva in vnuk Aleš

Materi

In videl sem, kje so življenja prodi in da je kratka pot in da vse mine in kratka slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi.

Alojz Gradnik

ZAHVALA

mm •• m •wCw

Marija Arnejcic

rojena Kukovec 6. 1. 1943 - 2. 2. 2003

Ob smrti žene in mame se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani v njeni kratki in težki bolezni, ter vsem, ki ste molili za njeno ozdravitev. Lepa hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice v Mariboru in onkološkega inštituta v Ljubljani, ki ste se trudili za njeno ozdravitev. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče, gospodu župniku, pevcem, govornikom na pogrebu, darovalcem za svete maše in množici dobrih ljudi, ki ste se zbrali pri njej v zadnji poklon in na pogrebu.

Draga žena, mama in babica, za vedno boš živela v naših srcih!

Žalujoči: mož Stanko, sinova Beno in Aleš z družinama

ORMOŽ, PTUJ / eni odhajajo, drugi prihajajo

Ormožani prvii doma, Ptujiani v Mariboru

Nemalo ponosni so bili minuli konec tedna vsi, ki so pospremili svoje bližnje na maturantski ples, ki se je tokrat prvič zgodil v mestu Ormož. Na plesišču se je zavrtelo 21 mladih parov, za svoje goste pa so maturanti pripravili tudi lep program. Prve maturante, ki so svoj ples lahko imeli v Ormožu je pozdravil tudi župan Vili TTofenik.

Ravnateljica Sonja Posavec je bila nad programom, lepim odnosom in galantnostjo dijakov navdu{ena, povedala je, da so v priprave vložili veliko truda. Organizacijo je v celoti prevzela {ola Pingi, za glasbo pa so poskrbeli Avia big band. Po pričevanju neuradnih virov pa je bilo praznovanje prav prijetno in za nekatere se je zavleklo po{teno v jutro.

Medtem ko se ta generacija od {ole že počasi poslavlja pa bodo 14. in 15. februarja na {oli imeli informativni dan za tiste, ki {e razmi{ljajo kam po osnovni {oli. Na ormo{ki gimnaziji vidijo svoje prednosti predvsem v bližini,

enoizmenskem pouku, majhnosti {ole, ki omogoča pristnej{i stik med vsemi, lastno prehrano ter sofinancirane prevoze s strani občine. Zelo lepi so tudi prostori, saj je {ola nova in poleg telovadnice imajo tudi možnost souporabe bazena. Zaradi enoi-zmenskega pouka je možnost za {tevilne ob{olske dejavnosti. Ravnateljica Sonja Posavec pravi tudi, da imajo zelo kvaliteten kolektiv, saj so na vseh delovnih mestih zaposleni sodelavci s primerno izobrazbo. Letos imajo razpisane tri oddelke splo{ne gimnazije.

vki

Maturantski ples je bil prvič v Ormožu. Foto Žalar

IZZA KULIS

Zehanje ob županu

Osrednji kulturni dogodek na Ptujskem se je zgodil na predvečer Praznika v Narodnem domu. Podeljenih je bilo nekaj priznanj, plaket in oljenk. Čestitamo! Slavnostna govornica, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Tjaša Mrgole Jukič, je imela zgodovinsko uro, kar ji gre dobro od rok, malo manj (sodelavci menijo, da sploh ne) pa ji gre vodenje knjižnice, ki je v resnih težavah in tudi nedavni obisk kulturne ministrice na Ptuju ni razrešil gordijskega vozla okrog financiranja knjižnice.

Zupan dr. Stefan Čelan ni povedal veliko, pa vendar dovolj, da se nam že vnaprej zeha, saj se pri govorih ponavlja v še ne stotih dneh svojega županovanja in resno smo lahko zaskrbljeni, če bo tako vodil tudi občino, saj bomo potem stopicljali na mestu in se ne bomo prav nič razvijali -česar ptujski župan nikoli ne pozabi povedati. Je pa pripravil pogostitev, ki se je tudi izbranci kulturne ministrice v Ljubljani ne bi odrekli. Se več, z veseljem bi prišli na Ptuj, potem ko so kot kobilice v rekordnem času snedli vse, kar je bilo mogoče nesti v usta. Tudi to je kultura.

Državni praznik je torej mimo. Z zastavami nismo pretiravali, nekateri pa so se le spomnili, da je nekje zapisano, da se na državni praznik izobesijo državne zastave. Zal so mnogi pozabili na to, ker je, glej ga, šmenta, praznik padel na soboto, ki je za večino dela prost dan.

Kdo je bil in kdo ni bil na proslavi na Ptuju. Dobitniki priznanj (žal še dolgo ne bodo denarna) so, razen enega, prišli vsi. Manjkala pa je večina svetnikov Mestne občine Ptuj in - škandal - večina kulturnih delavcev. So si vzeli prosto že na predvečer praznika? Pomislite, Pokrajinski muzej Ptuj, ki je dobil najvišje priznanje, veliko oljenko, je zastopal le direktor in še en član kolektiva. Sosednji kulturni ustanovi, arhiv in knjižnica, se nista izkazali nič bolje: arhiv je imel enega zastopnika, pa tudi knjižnica, če ne štejemo slavnostne govornice. Nič bolje se niso odrezali v Gledališču, da o šolah, turističnih organizacijah ... sploh ne govorimo. Da bi nekatere spravil na kakšen kulturni dogodek, ne pomaga niti državni praznik. Naj živi kultura!

Nataša Petrovič

Ptujski maturantje so se letos odločili za tradicionalne maturantske plese v Mariboru. Na gimnazijskem plesu je bilo več kot 1000 udeležencev, zato so se odločili za dvorano Leona Štuklja v Mariboru. Na ekonomski soli so imeli že dva maturantska plesa, tudi oni so enkrat bili v dvorani Leona Štuklja, enkrat pa v dvorani na Lentu v Mariboru. Kot kaže, v bližini Ptuja ni primernega prostora za tako številčne zabavne prireditve. Ostale ptujske srednje sole bodo imele plese v marcu, odločili pa se bodo najverjetneje za dvorano v Kidričevem. Očitno je, da nam bodoča pokrajina že hoče povedati, kako smo majhni, da brez večjega središča niti maturantskih plesov ne moremo organizirati. (Fl) Foto: Langerholc

Dijaški dom Ptuj tudi študentski?

V petek in soboto, 31. januarja in 1. februarja, je v Dijaškem domu na Ptuju potekal seminar za vodstva domov, svetovalne delavce ter vzgojitelje v dijaških domovih na temo Vzpodbujanje smisla za humor pri otrocih. Kot nam je dejal direktor ptujskega dijaškega doma mag. Matjaž Neudauer, so se povezali domovi iz Ptuja, Murske Sobote, Rakičana in Radencev, da bi zmanjšali stroške izobraževanja delavcev, in takšno obliko izobraževanja pričeli v lanskem letu v Murski Soboti.

Na{ obisk v ptujskem dija{kem domu smo izkoristili za to, da smo direktorja zaprosili za mnenje glede idej ptujskega župana po novih prostorih v Ptuju za bivanje {tudentov. V dijaškem domu je v tem šolskem letu nastanjenih 93 dijakov in 38 učencev, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom. Vpis je pri dijakih znatno manjši od prejšnjega leta, učencev osnovne šole pa je nekoliko več. Največ dijakov prihaja iz pomurskih občin, učencev pa iz Haloz in Slovenskih goric. Šolska uspešnost dijakov, ki bivajo v dijaškem domu, je nad povprečjem srednjih šol, ki jih obiskujejo, in znaša nad 96 odstotkov.

Glede županovih idej je vodstvo dijaškega doma že zaprosilo za pogovor z dr. Štefanom Čela-nom, da mu predstavi svoja gledanja in ga seznani s postopki in sklepi, ki so že bili dogovorjeni v času županovanja Miroslava Lucija; ta je v dijaški dom že

pripeljal rektorja in dekane mariborske univerze, ki so ugotavljali, da ptujski dijaški dom že sedaj nudi ustrezne prostore za bivanje študentov (registriran je tudi kot študentski dom) in bi lahko bil najverjetneje ob modrih dogovorih tudi ustrezen prostor za mladinski hotel. Takoj bi lahko sprejeli štirideset študentov, več pa jih verjetno v domu nikoli ne bo (približno tri odstotki celotne populacije).

V dijaškem domu na Ptuju (kot v večini srednjih in manjših dijaških domovih) so nekoliko zaskrbljeni tudi v zvezi s pobudo nekaterih poslancev v državnem zboru glede subvencij za prevoze učencev v šole, saj bi te ugodnosti še zmanjšale število gojencev v dijaških domovih, zato so naslovili na Urad za delo pobudo, da bi tam, kjer so možnosti za bivanje v dijaških domovih, država sofinancirala ali prevoze ali pa bivanje v dijaških domovih.

Franc Lačen

Napoved vremena za Slovenijo

Danes bo pretežno oblačna, ponekod bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala burja, ponekod v notranjosti Slovenije pa vzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, v SZ krajih do -12, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem okoli 6 stopinj C.

Obeti

V petek in soboto bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno.

Humanitarno pomoč za gradnjo hiše Čurinovih (o njih smo pisali v prejšnji številki Tednika) lahko nakažete na transakcijski račun

05100-8010731102, odprt pri Abanki Celje. Veseli pa bodo tudi pomoči pri sami gradnji.

^KATKO^

Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141

- garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela

- manjša gradbena dela

CRNA KRONIKA

KO VINČEK GOVORI...

Policisti PP Ptuj so dne 4. februarja izsledili N.K., starega 28 let, iz okolice Vidma pri Ptuju, ki je v kraju Draženci povzročil prometno nesrečo in s kraja odpeljal. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da je pijan, do policistov se je nedostojno vedel, vpil in jih izzival k pretepu. Udaril je tudi znanca, ki se je pred tem vozil kot sopotnik v njegovem vozilu. Ker se tudi na večkratna opozorila policistov ni umiril, je bil ob 2.40 uri dan v prostore za pridržanje do streznitve.

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Mateja Prša, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj -Aljo; Darja Ile{i~, Zagorci

8, Jur{inci - Petro; Mojca Polajžer, Nadole 32, Zeta-le - Tjašo; Klavdija Vaupo-ti~, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj - Ziga; Marina Arnuš, Jiršovci 4, Destrnik - Zana; Simona Glaser, Sp. Jablane 51, Cirkovce - Niko; Roswitha Rojko, Tav~arje-va 4, Ptuj - Dejana; Aleša Kova~, Ul. 5. prekomorske

9, Ptuj - Staša; Mojca Mi-holi~, Gregor~i~eva ul. 27, Maribor - Anjo; Tanja Erjavec, Podvinci 119/d, Ptuj

- Lano; Andrejka Emer-ši~, Trdobojci 3, Zg. Lesko-vec - de~ka; Vesna Janeži~, Zlatoli~je 11, Starše - de~-ka; Milena Kova~i~, Oreš-je 100, Ptuj - Blaža. Umrli so: Janez Roškar, Gajevci 3, rojen 1925 -umrl 28. januarja 2003; Kristina Cebek, rojena Ka-u~evi~, Lovrenc na Dravskem polju 84, rojena 1926

- umrla 30. januarja 2003; Antonija Čeh, rojena Po-pošek, Kettejeva ul. 2, Ptuj, rojena 1910 - umrla 2. februarja 2003; Leopoldina Unuk, rojena Tomasino, Jelovice 42, rojena 1930 -umrla 3. februarja 2003; Alojz Kolednik, Medrib-nik 24, rojen 1955 - umrl 3. februarj a 2003; Marija Ob-reht, rojena Haložan, Breg 58, rojena 1927 - umrla 29. januarja 2003; Jozefa Staj-nko, rojena Pergar, Sveti Tomaž 6/a, rojena 1920 -umrla 4. februarja 2003; Andrej Kokol, Ulica 25. maja 5, Ptuj, rojen 1981 -umrl 23. januarja 2003.

Slovensko okno prihodnosti

OKNA - VRATA - SENČILA

Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

d.O.O.

• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE

Ugodni krediti od enega do petih let!

Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812

lllPrstec LCnœrSi..Punfo

300.000 SIT

popusta!

350.000 SIT popusta! ^

»> HAT STuo misli naprej

Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh