logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSNQ350-5561

iti i

ca kon«« t«dnA

Še topleje bo...

KI

00

50 let

Številka 23

četrtek, 19. junija 2003

280 SIT

IMIIIO

v času tetoinjih 2. HerbersteinsMb dnevov, M so zaznamovati minuU teden v Velenju, so na svoj račun prišii tudi malčki iz velenjskih vrtcev. Na travniku pod nekdanjim domom SLO, tam, kjer stoji velik porisan tank, so jim v okviru dogodka pripravili lutkovno pred stavo, spo« znali pa so tudi novo slikanico, namenjeno prav njim. Je treba posebej poudariti, da Jih je

úlček Herberštajnček navdušit? (bš, foto: vos)

gorenje

klimatske naprave

d.d.

ZAVAROVALNICA MARIBOR

l^ristično zavarovanje z asistenco

PREDSTAVNI^ ffiL£NJE ■ Stiri (rf 35.3320 VtiMje, M,: OS/ B97 SD 96

VELIKO niAGRADMO

7

ŽREBANJE^

1.nagrada

(&> HYunnni

ostalih nagrad».

Dobrodošli v Velenju, Salek 112

+

+

lokalne novice

Petino več elektrike

Stirling • Hiclrometcomlo.sktí ra/marc v ^adnjih kiih Jc nikoli niso bile lako <;l;tbc kot v icm únfni. zalo obratujejo v ši^lanjski icrmcKÍeklrarni žc celo IcmSnje lelo s polno moCjo. Včasih cel« presegajo iiisialifiinih 745 nicgavalwnioêi. -Vse Inianio pod kon-(rolo in VNC ležave povczime s tolikšnim obniU^vanjeiTi luUisprvv li odpravljamo« pravi direktor mag. UroS Rotnik.« So sc pa seveda zaradi nadplanske proizvodnje znižale zaloge premtiga, ki W2 se iiK'xÎno zmanjšale žc Tarrtdi ťehrijar«;ke rudnike nesreće in t;un-kaj^nje ni^e pn.>izv(xînje. vendar pa Rol nik pravi, da j im Holding Slovenske elektrarni: 7aenkraizaifoiavljapoirchnc količine premoga in riiCuna, da ludi v priiiodnjc ne bo ve^ih l«ižav. ker txi k<^nea ineseea junija pa vse dr'i 2y. avgusta njilîov najveći blok zaradi obsežnega remonta ne boobrauwai.

Skupaj so v Îefo^^njcnî ieîu prc^izvedli do konea prejšnjega meseca v Termoelektrarni Šosiaiij 17ÍK) CiWh eleklriíne energije, kar je <;koraj 20 odstotkov ve<!i kol je bilo predvideno z eleklroenergel-sko biianco. v meseai maju pa je bila proizvodnja kar 25odslol-kov vfSja od načrtovane» pi>dobni> pu »o tudi njena gibanja v leni mesecu..

■ mz

Novo vodstvo (ÎZS

Vcicnj«/! juhljana -/a organe gosp^xlar^kih zbi>rnic je leîos volilno leto. Na nivoju (iospodarske /d>ofnice Slovenije so volitve fx sklenili, /a prcdwcinika so ponovno i/volili .ložka Čuka. interese gospodarstva Savinjsko-šaleJkega obmrn^a pa bosta zasto pala predsednik uprave Gorenja Jože Stanii in predsednik uprave BSH Hišni apaiali Matjaž Lenassi.

Na lokalnem nivoju so prav lako ze izvolili i7-Clanski upravni txî-b(5r. ki ga se slav Ijaj o direktorji vet^ ill podjetij Franjo Bobinae, £v-gcii Dcrvarić, Ma rjar Dobrove, Milan Forstner, Marjan Jerie. Avgust Lenart, Matjaž Lenassi, Zofija Mazej Kukovič. Civido Omla-diC. Saša Oprei^nik. fgor Razbi^mik. Hemian Remic, Roi-nik. Hilda Tovsak. Anion Vrhovnik, Marija Vrtainik in Alenka Avberšek. Predsednika pa bodo volili 8. julija.

■ mz

DURS že pošilja odločbe

IJuh^ana - Davčna uprava Republike Skwenijc je ře začela pošiljali odloćbe o odnieri dc^odnine za leio 2002. Tist i. ki ratiuo-ajo, da jim bodri^ava še kaj vmiîa, se jih gotcwo veselijo, tisii, ki bodo morali doplačali, pa bi jih najbrž raje prejeli iim kasneje. DURS jih mi>ra skladno z zakom^nt izdali najpozneje do konca oktobra. V Sloveniji jc do 31. marca napiA'cd oddalo 1.142.871

dohixininskíh zavczancev,

■ mkp

Predstavili raziskovalne naloge

SjreirtnoobPaki-v ponedeljek. 2?. junija, ob uri. bodo v dvorani šmarškega kulUi rnega tU^iua predstavili wi>je raziskovaltie na-k)ge mladi raziskwaici izobéinc Šmartno ob Pakl.

Tako bo Kalja Malbasií. učenka 7. razreda, predstavila nalogo z naslovom Čar pisma, osmowlka An j a Zajainšck nalogi> Spoznajmo «vel dedkov in babic, Tina Primožih in Maruša Tam«, prav lakoosmo.^ilki, nalogo Barve - fenomen narave. Člani šolskega zg(xiiwinskega krožka so z nalogo'lèlinolc^e novosti spremljajo življenje sodelovali na sreCanju mladih zgo<lovinarjev Slwe-nije.kigaje pripravila Zveza prijaieljev mladine Slovenije in prejeli prvo nagrado.

Pdcg učencev osnovne ?olc bosla nak^gi, ki sta jih izdelali v le-loinjeni gibanju Mladi razisktwalci za razvi">j Salci^ke doline, pred' stavili §e dve srednje.^olki tega okolja, in sicer avtorica naloge Kulturna ded i^ina v turistični p^mudbi občine Šmartno ob Paki Ve^ na (kilob, tlijiikiiija Pokiiciic in ichiiiske 5olc za ^torilvcnc dejavtiiv sli Šolskega cenlra Velenje 1er dijakinja Splošne iji sln>kcwne ginv nazije Šolskega eenira Velenje TjaJa Steblťjvnik, Naslov njene naloge pa je Vplivi ncionizimih elektromagnetnih sevanj (řJIiMS).

■ tp

Utspešni na državnih srečanjih

Šaleška dolin« - Avtorji nekaterih nalog, ki so jih izdelali v le-lo^njeiu gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, so sixlelovali tudi na republiških UnTStnih srečanjih.

Na srečanju osnovsioíolskth mladih raziskoval cev v Murski So-ln^ti je sodelovalo sedem nalog, (xi lega so 5iiri prejele zlalo, dve srebrno in ena bronasto priznanje, Zlalo priznanje so prejele naît jge: Od sirkové krtače do globinskega sesalnika (OS Polzela), Spiizjiajmo svel dedkov tn babic (OŠ bratiw Leltmje Smarting ob Paki), Sprosiiivene vaje na OŠ Ciusiava Šiliha Velenje (OŠ Ciusia-va Šiliha), Barve - fenomen narave (OŠ bratov Lelonje Šmartno ob Paki).

Na srečanju mladih raziskovalcev s podroi^a tehnike in računalništva v Ljubljani in Mariboru pa sla xxlelovali tlve nalogi, in si-ecr je naloga Merjenje §tcvila obratov elektromotorja s ponio^^o induktivnega brci'Jconlaktnega stikala os"vojila prvt^ ujesto, naliv gii EÎektroeiîergetska situacija v Sloveniji in njena pripravljenost na CvTopsko unijo pa drugo mesio. Obe nalogi so izdelali dijaki P(>klicne in lehniške elcklro in računalniške solo Šolskega cen Ira Velenje.

■ tp

Uresničen tisočletni sen

Srcdii 25. junija, je dan sltwenskedr?avnosti. Na ta dan je leta skup^ina Republike Slovenije na swji seji sprejela Deklaracijo o nei.xlviinosii,Usiavnolisiinoosamostojnwtiinnv%\ivisnosliR«pu-blike Skweiiijc in Ustavni zakon za njeno izvedbiv Listina je SKwc-nijo razglasila zii samostojno in neť^visnodr^iivo, ustavni zakon pa jc organom Slovenije nalagal, da prevzamejo pristojnosti, ki so bile prej z u.«itavama SRS IN SFRJ prenesene na federacijo. Razglasitev neodvisnosti jc bila ulemeljena z rezultati plebiscita z dne 23, de-ccnibra leta 1990, s tem dejanjem pa se jc uresničil lisočlelni sen Slovencev o lastni državi. Naslednji dan, 26. junija je bila v Ljubljani uvećana razglasitev slovenske neixlvisni^sli in na jamboru pred sUv venskinJ parlamentom jc /aplapc^lala/aslava .samosli^ne driUvc Skv vcnijc. na slavnostni večer wî nad Ljubljatio krožila letala .îugo<-Itwanske Ijudîike armade, ponoči pa so sc iz vojašnic pričeli valili tanki, kar je pi>mcíiiloz^éclekvojne za slovensko neodvisnost in samostojnost. V noči na 27. junij so tib pol dveh zjutraj i'iklepna vozila JLA iz Karlovca prestopila slovensko-hrvaško mejo. oJ> štirih igu-iraj pa je pri Poganeih. kraju med Metliko in Novim mestom, prišlo pri blokadi, ki sojo postavili slovenski lerilorialei, do streljanja, v katerem je bil ranjen pi.xlpinočnikJLATojcbil prvi obopr^eni spopad v desetdnevni vcijnizii ncíxivisno in samostojno Skwenijo. 2R junija leta IWI so sUwenske enote z^ačelc pt"> vseh pokrajinah vzptv stavljati riivniHežje; napadle in ziivzele so več mejnih prelîodov.viv jašnic, sklad tíé in drugih objektov JLA. JLA je začela z letali napadali brniško letalih, blokadi pri Medvedjekii in Šlrihoveu ter postajo v Šentilju. Med bombardiranjem blokade pri Medvedjeku je bilo ubitih sedem lujih vozniktw t^wi^mjakov, pripadnik TO in en domačin. Z letali so napadli tudi televizijska cddajnika na Kumu in Nanosu ter mejni prehod pri karavajiškcm predoru. Drugi dan voj

ne seje začelo učinkovito obvel^iuije domače in svetimiejavnosti na tiskovnih konferencah, ki jih je vtx3 il minister za informiranje Jelko Kacin in diplomatska prizadevanja vlade, ki jih J« vodil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Evrtipska skupnost je v Slovenijo poslala opazovalce, pi>noCi sta se v Zitgrebu Milan Kučan in Dimitrij Rupel sestala z Giannijem de Michel bom. J acquesom PkK^som iii Hansom van der Brtvkom. že popi^ldne pa je bil dt^sežcn ludi prvi dogovor o ustavitvi ognja, ki pa ni obveljal.

2. julija leta 1991 jc jugoslovanska vojska poskusala z n^wo ofenzivo v Sloveniji. Letalstvo je napadlo RTV-oddajnike na ljubljanskem gradu, Kumu. Boču, Nanosu. Krvavcu in v Domžalah^ Iz vojašnice v Mariboru so s topovi streljali na cxidajnik na Pohorjti, armada pa je spel poskusila s iank(^vskimi príxlori na različnih koncih Slovenije. Slovenske enoie so pri>diranjc večiiu'>tna zausiavlja-Ic, nadaljevale pa so tudi z osvajanjem obmejnih stražnic in prehodov in žcdo konea dneva je bila veČina meje zopet p<^d skwenskim nadzoronî. 4. julij je bil pravzaprav prvi dan miru po začxtku vojne. 7. julija pa je ob ptisredovanju evropske dvanajsterice (članic EU) prišlo na Brionih do pi>gajanj njcd predstavniki jugiv^lovanske federacije. Slovenije. Î Irva^kc in Srbije. Ob kt^neu pogajanj so sprejeli Brion.'ikodekiaracijo, s katero sla seHrvato in Shwenija/jvezali, da bosta za tri mesece zan^rznili osamosvojitvene projekte, v Ziičetku avgusla pa naj bi sc začela pogajanja o odprtih vprašanjih, Slovenija in Hrvaška sta svoje obveznosti spoštovali, do pogajanj pa ni prišlo, saj seje začenjala vi>j na na Hrvaškem. Osamosvojitveni proces v Sloveniji m? jc nadaljeval in se pravzaprav zaključil 2-\ oktobra 1991. koje malo pi> polmVîi iz Kopra z malteškim trajektom zadnji vojak JLA zapustil sKwensko ozemlje.

■ DH

Hrušev ožig tudi v šaleški dolini

l^ivisnji Icúcn so novariio sadno kugo odkrili v sa(l()\Tiiaku v (trnovi pri Veleiite - Drugje v Šaleški dolini /a z(iaj ni okužcnili dix^ves

T Podgoršek

Nevarna drevesna bolezen hrukiv ožig^ ki ga pov'zroča l>akle-rija Er^vinia amykmsra. seje - |x> podatkih Uprave Republike Skv venijc za varstvo ra^^tlin in seme-narstvo - razSiril iz (iorenjske tudi na (^bnničju Velenja, Grtv>iiplje-ga Ú1 Bovca.

V smeri proti Štajerski se jc hrušev oî^ig pojavil najprej v Tu-hinj'iki dolini, nalopa ševCrncwi pri Velenju. Fitosaniiorni inšpek-lorji so lastniku sadovnjaka izrekli ustno odločbo o uničenju okuženih rastlin. Po pregledu so zahtevali uničenje drevja v n^Lsa-du. kjer so delo nadnijevali tudi minuki n^biilo. Po pcxlaikili dnev-nika Delo gre za rodni nasad Zvonka (iradišnika. Pri Ciradisni-kovih v zvezi z boleznijo in ukrepi niso dajali izjav. Napotili so nas na pristi^nofilosajiltarnoinipek-loria) Emo Psivliř. Ta je povedala, daje lastnik do ponedeljka zažgal biizu UKl dreves, sadovnjak pase razprostira na površini blizu 10 hcktat^ev. Vsa drevesa v njem niso oku&na. Določili so kilometrski varovalni pas in intenzivno pregledujejo ostale na.sade natcienu 1er ohišnice. Kje drugje na območju Šaleške dííline pa do torka okužile z bakterijo hruševegiii^iga šc niso odkrili.

Kolik.^no go.spodar^ko škodo je povTíočila sadna kuga pri GradlŠni-kcwih bi, po besedah Cme Pavlic, težko govorili. Ocenili jo b^xlo po konûini sezoni.

Na Kmetijski zadrugi Šaleška ck> lina pa so povedali, da so sprejeli vse predpisane ukrepe. Nadejajo sc.da se bolezen v njihovOi sadovnjakih (ti sc razprostirajo na 23.5 hektarjev ve lik i p^TvisIni). nebo po-

Bo SA-SA uracliio pokiajina?

L[ubljan«/Velenj«-Piwlanci Državnega zbt^ra RS iz.ŠalcSke doline Bojan Kontič, ,IoM Kiavtičnik in Milan Kopu$;)r so v torek v državnem zboru vložili predlog zakona o u.stanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine. V njej bodo. če bc^ zakon sprejel, občine Mozirje., Gornji Grad. Ljubno, Luče, Solčava, Šmartno ob Paki. ŠnStanj In McMna občina Velenje, Omenjene občine soie lota 19^8 ustanovile Svet občin Zgornje Savinjske In Šaleške doline, letos pa so župani podpisali izjavozajavnost. v kateri so najavili namen ustanovitve skupne pt>krajine. Prcctvscm zato, ker so intere.si občine Sa-Ša na številnih področjih stwdni. Pre dbg vloženega zakona temelji na zamisli, da se /. zakonom uredijo zgolj najnujnejjJe zadeve, pc^vezane z asianovitvijo, ko nsi i tu i tanje m in debvanjem Pokrajine Sa-Ša.

■ bš

Požgana drevesa (foto: sv)

javila. Če pa bi sc. bi bile posledice hude. Po hitrem izraC-unu bi ta znašala več kol 300 nillljii^nov SIT

Kil) JC ilohm vecIcU o l>()lc/ni

1 IruSevožig ali ognjevka se .5lrl ob visokih temperaturah in visoki zfačjn\Hagl, ki smo jovSlovengiv minulili le^lnih dobro <ibčiilill. Zelo poniembcn dejavnik je tudi dež z vetrom, nevihle inii>ča. Bakterija okuži novo tízcmljc na več načinov. Laiikojo prena.5ajo ptice, ki se usedajo na okuženo ra>lllno. kjer je pri^o do izcedka bakterije, doletijo Jia drugo rastlino in jo okužijo Na razdalj i do enega kiiouKi ta I ali-ko bakterijo prenašajo čebele In drugi insekli. Velik prenašalec pa

je ludi človek s preniL<anjem raslliíi in sadilnega materiala iz okuženega na neokuženo območje.

Poleg jablan, hru^k in kutin la bolezen napada ^c cclo vnsto okrasnih rai>llin. kot so ognjeni irn, jerebika. glog in pancj^ple. Okuži lahko skoraj 2(H) rastlinskih vrsl.

Zatiranje sadne kuge je zelo naporno. Ko je rastlina enkrat okužena, je edini ukrep odsirajû-lev in uničenje okužene veje alice-Ic rastline. Čc gre za novo žarišče, se okuženo drevo in drevesa v bližnji okol Ici praviloma pcxsekaji) In zažgejo. Zelo pomembno je upoštevanje higienskih ukrepov, kot so razkuževanje orodja z^ obrezovanje, saj se iz ene okužene rastline lahko bakterija raznese na nekaj sto zdravih, Med ukrepi je tudi sajenje bolj odpornih sorl. prepoved sajenja nekatcrili najbolj oWutljivih goslileljskih rastlin, izobraževanje strokíwne in druge javnosti. Naslednji način pre-preô; Vanja Siljenja bakterije je bk>-loSkameuxla z nekaterimi neškodljivimi aniagcmisliČTilmi organ imii. Nekatere države kot preventivni ukrep proti si[jcnju bakterije up<v rahljajo ajilibiotlka slreploinicin alitcramicin. kipasla prtnaspre-ptwcdana. Ponekod uporabljajo bakrove pripravke, vend.ir je pri lemu-ebabitl pozoren, saj sebak-terija v zemlji akumulira In sčit.'^v ma postane nanj odporna.

Koje §cop»^zorila Pavličeva, so lastniki g?i)jenih rastlin v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin dolžni te pregledovati In o vseh nepričakovanih pi)javih na rastlinah takoj obvestili pristc^nega Inšpektorja. Za pojav hrusevega ožiga je odprta tudi posi.*bnH telefonska številki):(Ml ."^54 405.

iufnmo*<bu VUNU

Nir

Obvestilo xa lavnosi

Mestna občina Velenje razpisuje prosto delovno mesto komuna[no-cestnega inšpektorja. Podrobnejše informacije lahko najdete v razpisu, ki bo objavljen v petek, 20. junija 20D3, v Uradnem listu Republike Slovenije.

služba za odnose z javnostmi MOV

SAî^tlAS Izdaja, časoplsiu-zalořnižka In FiïV ■ÉÉÉuLlLÍ družba, do.o. Velenje Izhaja ob tttrthdi. Ceoa posameznerid Uvoda ja 280 SIT. meseCna tiaroinlnd 1100 Siï, irlmesećna narcčnlna 3.150 SIT, polletna naroenind 6.100 SÍT, letna naročnina 11 550 SfT.

UfednUtvo: Boris ZakoèsK (dlrelsor). Stane (odgovorni ureômk), Milena KrsU^-pgnlTC ((»močnca urednilo). Jariez Pleník, Tatjana Podgoršek. Bojana špegel (novinar)i), h^ira Zakošek (urednica rattija), Jsnja Ko$Lita*ŠRe^ (teDn)Cna urednica), Torna^ Ger^K (oblikovalec) Propaganda: Mina Jug fvod^ prooaoands}, Saáo Konečník, .bra

Bertinbc (propa^arKllsta)*

Sed«2 uredništva In rave: 3320 Vetenfe, Kidričeva 2a, p. p. 202, lelelon (03| 89817 50, telelax (03) 897 46 43.

TKR • Nova LB, Velefje. 26-0020133854 E-maO: pr«s®na$cas.sJ

Obllkovanle in gral priprava: fJai d.o.o. Hsk NaJdada: 5 400 zvhKV

NenaíoCenihtolograEjn rokopisov nsvraćamol A) Skonu o DOVje 'Nâl C»' uv^Cen med proivode irAormatlvrtega zndCa;a za kaKre se plaCuje davek po znUanl stopfijl.

v SREDIŠČU

Šoštanjski svetniki bi šli na Golte

Šoslaiijski sv(Hniki bi šli s PriMiio^ovnikoiii m (Jollo - V (IKKO broz vpi ašanj - Vo^i'^i^l orikral prodal, {\n\0v menjal zotiillisœ - SvcUiiki hioz dlake na jeziku

Mliena Krstić > Planine

Soslanj. 15. Junija -//anima-njcm sosi^ianjski sveiniki v ponedeljek prisluhnili Zvonelu Dvu. prokumiu Prcmo§(wnika Velenje in direkloiju/a razvojno podri"u?jc, ko je prednje razgrnil projckiu/imsko - Icini rekreacijski, lurislicni in krajinski pt^rk na planini (roltc. Tako se imenuje. Kot najbrž vcsie. Premogovnik skupaj z iiíílijan-skimi lastniki za oživitev Oo\\, LŠče najboljše rešitve. Italijani so vlcj smeri naredili že precej,/^al pa prave sreće nis(3 imeli.

Pri menjavi nosilne vr\'i na ni-halki se je /godila tragična delovna nesreča, kraike xime jim tudi niso §lc na roko in poca&i so obupovali. Premogiwnik, ki je bil na Golleli posredno prisoten prej» se jim je /del pravšnji parincr, zato so ga pritegnili. V premogovniku pa so. ker tudi ra/mi.4ljajo za naprej, nenazadnje je eden pomembnejših ciljev prav prestrukturiranje, pobudo v/eli resno,

Pri >»odhodu« na (rolte računajo na podporo, ludi linančno, lako lokalnega okolja kol go-spodai^tva. V Šoštanju so zamisel podprli, jo sprejeli dobesedno z ol>ema rokama» podrobne-jc o tem, kaj bo zanje to finančno piimenilo, pa bodo govori li na seji, ki jo bo župan Šaptanja Milan Kopul^ar sklical sc pred 10. julijem. Sf^tanj bi podpis pisma o nameri, s katerim hi pristopil k projektu, .sial približno 11X1.000 evrcnr.

Šoštanj vCEKO

Svemiki so v ponedeljek brez razprave sogL^isali .s pristopom občine Šoštanj k sollnaneiriinju i/gradnjc regijskega centra za ravnanje / exipadki Celje, krajSe (URO. Doslej gaje podprlo že veliko občin s toga območja, ki se s pogodbo zavezujejo, da bodo skupaj krile 1.^ odstotkov vrcdnasti naložbe. Za Soj5ianj io pomeni 95 \\soC evrov.

kríliťiií (io

Najbolj hudi, če lahko tako

rečemo, pa .so bili svetniki pri sprejemanju sklepa o zamenjavi nepremičnine, zemljiSča last Vegrada, kjer naj bi stala nova .^oi^lanjska (xsnovna Sola. Svet

Tecc (LDS) je bila za menjavo, ře zalo, da bo šla §ola lahko naprej. Cvetka Tinauer {ne<j<l\1s-na svťtnica), pa je pwedala kar po domače in naravnost: da se ji

Z zanimanjem so prisiuhnili prokun&tu in direktorju za razvojno po dročje v Premogovniku Veienje Zvonetu tsu, ko je govoril o Gottet}

občine je na eni preteklih sej namreč sprejel sklep o nakupu tega zemlji.sča, ki je le del tistega, ki ga v meslu potrebujejo za novogradnjo.

Vegrad, kjer morajo zaradi lega na novo lokacijo preseliti proizvodnjo mizarstva, bi zemljišče zdaj raje zamenjal kot prodal. In zakaj so bili svetniki hudi? Zato, ker so eni prepričani. da s tem Vc-grad samo taktizira, da doseže svoje, ker ve, kako se jim v Šoštanju mudi. Menda jim manjka Ic še ta del, da lahko vložijo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega bi sc naposled gradnja lahko začela.

Najprej je bil kritičen svetnik Vojk4> Krnvžii {SDS), čeprav njegova kritika ni bila toliko usmerjena v Vegrad, kot v netra nsp a rent nost tistega, kar.se okoli zemljišča dogaja. Vilma

blagajna

Odprtje bazena so otroci težko čakati

zdi, da ima Vcgrad za norce 700 otrok, ker si kar naprej bmišlja nova i;<hodiáča v zvezi z zemljiščem. Pa tudi sicer, da v nju Vegradu kar naprej popuščajo, da dobijo, kar želijo. Omenila je most Čez Pako, pa selitev po.^te ... Zato sejito.

kar se dogaja zdaj, ne zdi ravno primerno,

Svetniki so, kaj pa naj bi drugega, na koncu pristali (tudi) na zamenjavo zemljica.

Zamiiianjc \m odprl j u l)a/ena jc nosprejeiiiljivo

ilivalinoje bilo tudi pri pobudah in vpra.^anjih.

Zato, ker jih je bilo veliko. SaManjski bazen je po vseh Zapletih naposled odprt- V osnovni šoli Biba Rcx.'ck so zato, ker ta ni bil odprt takrat, ko so napovedali. Sponni dan premaknili kar dvakrat. Za novo sezono se bo zato na odprtje treba pripraviti drugače, je menila Cvetku Tinauer tne-«xlvisna svetnica). Drago Kolnik (neodvisni svetnik) je najprej pohvalil preurejeno Ko-roSko cesto, potem pa pribil, da je s parkiranjem pri vrtcu zdaj Se shib^ kot je bik). Vladimir Malenkovič (LDS^ je bil kritičen do zdravstvenega doma, O njem svetniki pogostem razpravljajo. Takrat je rekel, da je nesprejemljivo, da se dopoldne, ko kliče S po telefonu, tam tudi pol ure nihče ne oglasi, včasih pa. tako je rekel, traja 10 kar celo dopoldne. Potem pa zveis, da zdravnika ni.

Šoštanj spol I rese

Vojko Kme^ii t SDS j je

znova opi^zoril na v jav-nosti Že pozabljeno, na Čudna (rescnja tal, ki so v Si^tanjuspel prisotna. Sam jih je zabeležil v zadnjem času deset. Do kam je priSla komisija, ki so jo v Šoštanju imenovali, da zadeve celovito obdela? Ljudi je spel strah, pravi.

Do dodatnih prostorov in dvorane tudi s samoprispevliom

Svolniki olKine Mozirje so na seji svela, minulo sredo, |)()irdili nov narrl /a obnovo osnovne sole in řjradnjo športne dvorane - Zahtevno naložbo !)odo ijiadili po ťazab - Med \iri llnajieiranja liKlisanioj)riS|)evek

T Podgoršek

Med občinami, ki vAolskem letu 2003/2004 ne bodo zagotovile pogojev za i/vajanje devetletnega programa jc tudi občina Mozirje. Sola, ki jo s podružnicama v Lepi njivi m Smihelu obiskuje v tem Šolskem letu 378 učcnccvv 16 oddelkih ter veno-ti s prilagojenim programom, ima po veljavnOi normativih le tretjino potrebnih površin . Solo so zgradili leta 1970, a brez telovadnice, ki so jo pozneje uredili kar v večnamenskem prostoru. là nima zvočne izolacije, zalo niso primerni za športno

vzgojo, učenci nižjih razredov pa običajno telovadijo kar v razredi h.

Izgradnja prizidka za dve učilnici, obnova obstoječe solske slavbe ter izgradnja nove športne dvorane naj bi bila po predračunih vredna dobrih milijonov tolarjev. Drsava bo za obnovo Sole primaknila dobrem tretjino p;ilrebnega denarja, za dvorano pa le četrtino, saj bo presegla normative. Več kot 660 milijonov tolarjev naj bi zagotovila občina Mozirje. »Čeprav menimo, da bo naložba nekoliko nižja od prvotnih izračunov, saj imamo zemljišče že urejeno.

ho to za oWino kljub temu velik zalogaj. Z lastnimi sredstvi ga bo težko zmogla, zato bomo skorajda zanesljiv Sli v razpis samoprispevka. Ali ga bomo razpisali še letos ali prihodnje lelo, se moramo dogovoriti,« je povedal mt>zirski župan Ivan Su-hoversnik in izrazil upanje, da bodo oličani razumeli in pomagali pri uresničitvi nujne naložbe. (îradili jobodopo liizah.

Pil izdelanem programu naj hi obnovo^lskcga objekta končali do začetka prihodnjega Šolskega leia, drug) del loto dni kasneje, tek)vadnieo pa naj bi predvidoma zgradili do je^seni 2006.

Dvorana bo večnamenska in ločena od šole. Po zagotovilih SuhoverSnika pri tem niso pretiravali. Na nekaj več kol 2200 kvadratnih metrih bodo trije vadbeni prostori - največji bo velik kol rokometno igriSČe, uporabljal pa jih bo tudi bližnji vrtec. Na pomičnih tribunah bo lahko spremljalo tekme največ 40tl obiskovalcev. Pričakujejo, dajo bodo lahko tržili zlasii popoldan za dejavnosti za zunanje uporabnike, saj naj bi se povpraševanje po vadbenih prostorih glede na pričakwan turistični razvoj tega okolja precej povečalo. ■

Iskanje ustrezne rešitve za Golte

Premogovnik Velenje želi v projekt (Jolte privabili indi lokalne skupnosti in podjetnike - / /npani so se že dobili, s podjeliiiki se l)0(l0 danes

/Wi/ena Krstić • Planine

Velenje, 11.junija- Iz Premogovnika Velenje sovsredosptv ročili, da se je vodstvo podjetja sestalo z župani občin Savinjsko -5»aicSkc statistične regije. Z njimi sose pogovarjali osodelova-nju pri projekiu Ctolte.

Dirxíklor premogíwnika dr. lîv-Dervaričje i^upanom predstavil vizijo in strategijo družlx% v kateri je eden od strateških ciljev ohranjanje delovnih mesU ki bi se zaradi prilagajanja Premogi wn i ka zahtevam odprtega trga z energijo in prestrukturiranja hčerinskih družb, zmanji>evala-Zvone Es. prokurisi in direkior za razvojno področje premogovnika, je pred.siavil projekt (»ol-te. Vanj se namera\'a premogovnik vključiti le v primeru, če bodo v njem sodekwale tudi občine širšega območja, kar v premogovniku ves čas poudarjajo.

Projekt je bil zastavljen pred U-emi meseci. Z-anj so opravili raziskavi^ trga in upoštevali tuje izkušnje. Zvone Es je pred.stavil nak^be, ki so bile v leni pri'wlo-ru narejene v zadnjih letih in naštel tiste, ki bi še morale biti narejene, da bi lahko ccntcr v naslednjem obdobju paslťTval pozitivno: obnova nilialke, pregled in obnova sedežnic in vlečnic, nova triscdežnica Medvednjak, prva

faza obnovitve hotela in ccstni povezavi iz Mtvirja in Ljubnega.

Julijanajbižebila ustanovljena nwa družba, v kateri hi bili p<ileg dosedanjih italijaivskih lastnikov tudi Prem<">govnik M:lenje, lokalne skupncwti in zaintercsi-ranipodjetniki. »Cc di^govori ne bodo pravočasno sklenjeni, ne bomc^oče ujeli nwe zimske sezone,« poudarja Zvone Es.

Župani st> soglasali z vsebino projekta, ker gre za enega največjih razvojnih projektov na tem področju, za c^ivitev (îoil pa predstavlja zadnji vlak. A so pri tem poudarili, da morajo odločitev o predlagiinih vložkih pcv trdili ol>Činskl sveti z rebalansi proračunov. Občine naj bi, tako jc bilo dogovorjeno, že do konca junija sklicale seje svetov in na njih obravnavale u.sklajen predlog sodelovanja v projekiu (}i>ltc- Svet občine Mozirje je K^ že storil.

Dant.^ 19.junija,pascbovixl-stvo Premogovnika sestalo še s podjetniki iz tega območja, da bi jili prepričalo osovlaganjuv novo družb<\ »Ce dobimo šc njihov pristanek o sodelovanju v projektu, poiem bomo konec junija itiilijanske partnerje že lahko olfvestili o konzi^rciju in ustanovitvi novega podjetja,« je po vedal Zvone Es.

Po predlogu, ki ga pripravili v Premogftvniku, hi vložek oWine Velenje znašal 200.000 evrov, toliko bi bil tudi vložek oléine Mozirje, ki je to tudi že polrdila. občina Celje naj hi prispevala 1.^0.000 evrw, i>hčina Šíxštanj lOtl.DOfl evrov, občina Ljubno 80.(^OfJ evrov, po 50.0IHI evrov pa bi vložile občine Šmartno ob Paki, Žakic, Polzela. Braslovče ia Dobrna, medtem kobi občine Nazarje, Solčava, Luče in Gornji grad zbrale skupaj 150.000 evrov. Seveda morajo to povsod še potrditi z rebalansi proračunov. Približno takšen znesek pričakujejo, da bodo prispevala tudi zainteresirana podjetja iz Lega t)kolja, tako da bi skupaj zbrali okoli 2,1 milijona evrov, kolikor naj bi prispeval ludi tuji vlagatelj, ki ga i^e niso želeli imenovati. ■

»Golte so vendarle naš otrok!«

Svelniki obrine Mozirje kol pr\ i sprejeli llnanene obveznosti v ymy/] z revitalizacijo KT(] (îolte - Kako bodo zagotovili denai; pa za zdaj še ne vedo povsem

Tatjana Podgoršek

Le nekaj ur po sestanku zainteresiranih občin z vodstvom Premogovnika Velenje, bodočim partneijem italijanskih lastnikov RTCCrolte» so se svetniki občine Mozirje pozitivno opredelili do projekta revitalizacije G<'>ll. »Riizumljivo, saj so (iolte na.s otrok. Razumljivo je tudi, da je pri tem naš interes največji. Nadaljnji razvoj namreč načrtujemo na področju turizma in to je edini projekt, od katerega si jc mogoče kaj obetali. Na^' cM'eznosti pri tem projektu s(î zelo velike, 200 tisoč evrov, poleg tega pa smo prev/eli tudi obveznosti za gradnjo ceste do centra in ureditev parkirišč. 'là čas še ne vemo, kje bo

mo dobili denar. Najbrž bo po Ireben rebalans letošnjega in obremenitev prihodnjega proračuna,« je povedal mozirski Župan Ivan Suhoveršnik.

îbliko denarja kot občina Mozirje naj bi primaknili tudi mestni občini Velenje in Celje. Zneski, ki jih bodo morale prispevali druge lokalne skupnosti, pozneje pa ludi podjetja v novi mešani družbi, šc menda ni.so določeni. Po inlormacijah naj bi znašale obveznosti občine Ljubno 80 tisoč evrov, preostalih občin Zgornje Savinjske doline ((îornji Grad, Luče, Solčava in Nazarje) pa prav tako 80 lisoč evrov.

Svojo (odločitev morajo občine sporočili do i. julija.

UTRIP

OD ÎR€0€ DO TORKA - ÎMei IN DOnOMIIIA

B

Sreda - 11. junij

Pet(!lanskl scnal Okrožnega sodišča v Celju, ki mu jc predsedovala sodnica Ingrid LcSnik, jc 30-lcincmu Konjičanu K risi i-janu Kameníku /aradi pomanjkanja dokazov izrekel iîpnxstil-nosodbo v primeru Šiirikralne-ga umora v Tekačevem leia 1997. Sodišče jc namrci ugotovilo, da jc ložiLsivo predložilo le posredne dokaze o morebitni Kameníkovi vplcicnosii v umo-revTekaCevem.

Nadvse krivično bi bilo, cc bi obioi^ili napaCnega Človeka, toda ljudje sc vse bolj čudijo neuspešnosti naših tožilcev.

Cc bo oprostilna sodba Kristijanu Kameníku poslala pravnomočna, bo račun šcsticincga sojenja krila država i?, proračuna. Po grobih izračunih bomo morali davkoplačevalci za primer Tekačevo plačati 20 do 30 milijonov tolarjev,

Izpuščena je ludi Milica Ma-kotcr, ki je žc bila obsojena na 30 let zapora, a jc vrhovno so-disčc sodbo razveljavilo.

Šc vedno nereSena je ludi zgodba Mira Petka, kjcrsiccr obljubljajo ra/plei, menda naj bi bil naročnik napada sin znanega koroškega podjetnika

Čclrlck - 12. junij

Oblast je pač slast. Državni svetniki so se pri plačilu .svojega dela pokazali za zelo pogi'îll-ne, saj niso želeli nič kaj zaostajali 7a poslanci.

Pilje megalomanija huda .stvar.

Kiiajci so rccimo priznali, da imajo težave z jezom hidroelek-irarne Tri soteske, največjim na svciu. Razpoke, ki so jih t)dkri-liv tem vel ikaaskem jezu, bi lahko, čc jih nc bodo uspcsno popravili, p<'>v/ročile uhajanje vode.

Američani pa so po pisanju nekaterih ča.sopisov začeli priprave na sodne procese in morebitne usmrtitve v ameriškem oponku Guantanamo na Kubi, kjer

so priprli domnevni člani lero-risličnc mreže Al Kaida.

V ameriškem oporK'U na Kubi naj bi bilo zaprtih 68(1 pript^-rnikov, ki jih zadržujejo kot "nezakonite borce", kar /DA omogoča nespošlovanje konvencij, ki določajo ravnanje z vojnimi ujetniki

Pcirk- 13. junij

Bil je petek Irinajstega in Se polna luna. Toda kaj .šokantnega tokrat ta kombinacija ni prinesla, Veijeinojcbiiovsem prevroče. Evropo je namreč te dni zajci pravi vročinski val, kije prizadel predvsem srednji in jugov/hodni del celine. Icmpcra-ture so dascgale rekordne vrcd-nofvti. vročina pa jc zahtevala ludi več žrtev.

Morda je zato kar malce preveč neopazno zdrsnil mimo sprejem osnutka evropske pog{">dbc ob katerem je cclo Slovenski zunanji minister dejal, da j C .Slovenija vendarle príčakcwa-la nekoliko več, dobila pa je listo, kar je zanjo minimum.

Siccr pa so naši poskusi posrednega in neposrednega !)rz-danja javne porabe deležni v,sc večje domače pozornosti. To pa so zg(3dba o falconu, retorma državne uprave oziroma zamrznitev plač funkcionarjem in predlog, da se le zamrznejo ludi mcnedžcrjem. Ce k lemu do damo še obdavčitev premoženja in napovedano reformo v zdravstvu, je tem za predvolilno obdobje več kol dovolj.

Sobola - 14. junij

Hrušcv ožig, ki so ga zaznali 26. maja in ogroža več kol 180 rastlinskih vrsi jc prišel tudi v mei^lno ol>čino Velenje, v Čmo-vo. Na to naravno katastrofo sc zaenkrat spravljamo Ic s sekiro in vžigalicami, vendar zaradi vse večjih raz.scžnt)stiii okužbe, nekateri predlagajo alternativne možnosli, recimo uporabo antibiotikov. Toda uporaba le teh spravlja v posredno nevarnost

ljudi. In krogsc zasuče.

Tudi Cehi so se na referendumu o vstopu države v Evroj^ko unijo, kije potekal v petekin stv boto, prepričljivo odloČili za članstvo v povezavi. Evropa pa nc deluje povsem prepričljivo. Nujne rcf(5rmc ne čakajo samo nas ampak tudi druge, recimo Nemčijo, kjer sedaj pripravljajo program oživljanja gospodarstva. Nemški zunanji minister Jasehka Fischer je na kongresu nemških /cicnih opozoril, da bi bilo lahko do letošnje zime v Nemčiji pet milijonov brezposelnih. posledice slagnacijc čuii že naše gospodarršlvo.

Tudi vreme sc grdo poigrava z revnimi. Po strahoini vročini, ki jc vzela skoraj 1500 življenj, jc sedaj zaradi obilnih monsunskih padavin v Indiji brez strehe nad glavo ostalo prek 4<J0.00(J ljudi.

^^cdelja • lîî.|Lmij_^

v Iranu so že Šesto noč potekale protircžimskc demonstracije. Iransko zunanje ministrstvo jc odločno prc^tcsliraio pri 7X>A proti ameriškemu vmešavanju v iranske notranje zadeve. Amerikanci so seveda vmešavanje takoj zanikali.

Potem ko so vaterpolisti Srbije in Cmc gore pc^stali evropski prvaki, jc v Kranju prišlo do izgredov hrvaških mivijačev, ki se niso sprijaznili s porazom svoje reprezentance. Praznovanje naslova evropskega prvaka pa se jc ludi v Beogradu sprevrglo v incident.

Krivci so gotovo ludi naši organizatorji, ki so podcenjevali nacionalni naboj in število gledalcev i/ Hrvaške.

So pa na Kubi sštevilnimi prireditvami in posebnim lelevizij-sklm programom obeležili 75. iDbletnico rojstva legendarnega laiinskoameriškega upornika Ernesta C?he (lucvarc.

Ponedeljek • 1tí. junij

Opolnoči je začel veljali »Kc-brov zakon« o omejevanju po

rabe alkoholnih pijač, ki prepoveduje prodajo teh pijač v trgovinah in na bencinskih servisih pred sedmo uro zjutraj in po deveti zvečer, le pa slučajnost včasih lahko razlog ludi za spomenik. Na prvem peronu ljubljanske železniške postaje so namreč postavili spominsko obeležje znamenitemu irskemu pisatelju Jamesu Jovccu, ki je lela 1904 na poli v Trst s s svííjo ženo Noro pomotoma zapu.stil vlak v Ljubljani in tako prečulnočvnasi prestolnici.

/vezni sodnik iz. Dallasa Ron Chapman jc v ponedeljek po plačilu varščine odredil izpustitev 12 obsojenccv(od skupno 46), ki so bili posliinj v zapor, zalo ker jih je beli rasisiični p<">licist Tom Coleman pred .štirimi leti aretiral in brez irohicc dokazov s pomočjo lokalnih ložilccv obložil kaznivih dejanj v zvezi z mamili. Tu kopico temnopoltih rcvežev, ki sc niso zavedali svojih pravic,,^ zdaj ko jih je treba izpustiti na prosto,sl teksaška pravica melje izjemnt) počasi. Je pač tako to v državi, kjer šteje Ic bogastvo.

lega se zaveda tudi ameriSki predsednik Cîcorgc Bu-sh, ki jc začel mesec dni kampanje po /DA med katero bo nabiral denar za svojo ponovno izvolitev leta 2004,

Torek ■ i 7. junij_

Brez posebnih protestov se je v Koprski zaliv spet zasidrala ameriška voj-ska. Tokrat jc to 129 članov posadke z 110 metrov dolge podmornice najederski pogon Providence.

Poslanci pa so nadaljevali junijsko zasedanje D/ in največ časa posvetili drugi obravnavi zakona o vojnih grobiščih. Koalicija Slovenija je ponovno opozorila, da sc ne strinja s skupnim predvidenim nagrobnim na-pisiîm za vojne in žrtve povojnih pobojev, /akon naj bi vseeno sprejeli v četrtek.

Vendarle več regijskega sodelovanja

^Sodelovanje ohcin širnega območju je na preizkušnji/ Iz velenj-skega Pnnioffjvnihi prihajajo pozni k stmkvi sil. da prop(ida rekreacijsko ccnierGolle. M irehiii>ona\ijatiy v kakem Manju so se znašle Gohe, pomembno je, da zdajpaskiéajo s skupnimi (ne leshvervikitni} nwčmi centa-rešili Prenw^omik misli resno, da misli zelo resno, je dokazala ludi oličina Mozirje, na f)bmočju katere je dobršen del centra. Pni ao sklenili, da gredo v zdntžbo in prispe\ 'ajo denar Tudi v ostalih občinah je pripravljenost, najboljser^iendiizatika vCelju.Anekalcripnmjo, da bodo ttidi Bojana Srota prepričali čeprav vedo, da seje ta občifta v zadnjem času že lotila veliko *>š})ortno rekreacijski/ť^projehov. ki I 'seh Še nima denarno pokritih. Venditr hi la občina v pmjektit mo-nila sodelo)v(i tudi zamdi >>zgodovimkega spomina^. Dogoumse IHHekap, časa ni veliko, če še želijo rešiti now zimsko sezono. Usfkišnejše je zdniže\'anje, katerega center je v Celju. Gre se\'eda za fXívsem dnigaCen center, za CERO. Torej za center za ravnanje z odpadki V njem bo sodelovalo kar .nedemnajst občin ši/iega celjskega območja. Via projekt bi se nekatere občine celo še rtide vključile, a za zdaj (o ni mogoče. Morda kdaj kasneje in se\'eda pod dntgačninu pogoji. Za ta projekt, ki je »težak'* okoli.^tin milijarde (ola/jev, b<? polo\'ÍL'0 denarja prísfifotila Evropa, Pri dena/jn. ki ga bodo monile zbrati olyčine, je odločilen dejavnik la, koliko odpadkov oUine »pridelajo". V teh dneh so nekatere kraje naše rygije povezali tudi Ejr tbenci oziroma njihovi jlosarji. Nekoč so spnnijalipo Sa\'inji les proti Celju in naprej, zdnjso v Celje j^ojte-Ijali spkn arje iz \'sega sveta, ki so imeli lu generalno skupsčino. V Celju so si ogledali tudi sponjenik splavaija, ki na obrežju Savinje stoji sicer malo čudno obrnjen. .Srečanja splm-ankih dnišio'se je udeležil uidi prometni minister Jaka Presečnik (nikoga še odžagali). Saj je bilo spla\wjenje nekoč pomembna prometna dejavnost. Splavi so bili prevozno sredstvo in to\'or hkrati. In Če je lepo, če prihaja do še večjega sodelovanja, do brisanja

občinskih in jwdobnih meja. je škotla, da meje le niso ]LStavile .širjenje ožiga. Česar smo se pred tednom še bali, seje zdaj zgodilo. Z Gorenjske se je ožig ruzširiJ Še ?u/ druge kraje, tudi na velenjsko območje^ Nekaj dreves je že month pasti, upajmo, sew-da najbolj upajo sadjarji^ da se ta pojav ne bo preveč razširil Jh-si edice hi namreč bile hude. Morda pa je iudi kdo, ki ima zlobne misli Povezane z velenjski m sadovnjakom in gradnjo stanovanj Čas je j>re\'eč resen, da bi ses tem norčevali, i a čas, ki ga pri nas še vedno zaznamuje močna suša. je dobra klima za najntzličnejše skupščine različnih dnižb. Na našem ol>-močju je Nla zadnje dni na.j\'ečjepozornosti deležna skupščine laške Pi\'ovame. Se\>eda ne k zaradi gospodarskih rezidtatov (ki pa le niso tako odlični ko so jih bili vajeni), bolj zaradi znanih prevzemnih zapletov z ljubljansko ph'ovamo in preko nje z belgijsko. Te dni naj bi bilo dokončno znano, kako se ho i^a sivar končala. Nekateri odločitev očitno že poznajo, sicerr Ljttbljani ne bi že zagnali takega viht in krika, tudi očitkov, da bodo f.aščani uki^iili njihovo blagovno znamko, da bodo uidi odpuščali in i)odohno. Za zapo.nlene, od katerim mnogi ne poznajo bistva dogajanja, take govorice in prepričevanja voddnih ljudi ni^io prijema. Strah za delo je vedno prisoten, zato je ob takih govoricah ludirazumlji\'o nezado\'oljstvo nekaterih zaposlenimi. Tako razj)oloženje pa za nadaljnje delo ni tlobra popotnica. Kot ni dobro najntzličnejšeprepri(:e\'anje dela\'ce\' i' trgovini kise l)ori-jo za proste nedelje. Tttdipri tem ne gledajo vsi k na težave takega nedeljskega dela, tehtajo ga tudi z grožnjami o tem, koliko presežkov delavcev bi bdo, če bi sprejeli tako odločitev. Je jxftem čudno, če zbiranje podpisov za nizpis referenduma ne poteka tako, kot so najprej pričakovali

Na najvišji nivnt pa o plačah, vladnem letalu, menjavi mini.urov. Torej nič novega!

mm

žabjo p©rspeWiva

Eni drugačni, drugi

enakopravni

Boštjdn Kuz/nan

7^1 teden bo .siovenski parlament simholičn o "objela^' skupin a ljudi Zge.slom "Mi drugačni, vi enakopravni"ho w Ljubljani 21).

junija potekalo manifestacija lezbijk, gejev. biseksualcev in irctnssekstutl-cev, imenovana Parada ponosa, s katero želijo njeni organizatorji opozoriti na neenakopravni položaj in nestrpnost do "spolno drugače orientiranih Takšna parada ho letos že tretje leto zapored, njeni o/ganizatorjipa opozarjajo, da bo leios "drugačna'' in da želijo Še posebej opozoriti na še vedno pravno neurejen s tal t iS istospolnega partnerstva. Lan.ske porade se spomnim zgolj iz medijev. Kljtth temu, da idejo sírjynosti absolutno podpiram, je parada pustila name Čuden vtis. V dnevnih poročilih sem videl nekaj moških. Ici so ptvoblečerii v ženske nadvse provokativno plesali na odru sredi Prešernovega trga, in nekaj anketiranih mimoidočih, ki so bolj ali manj aktivno sodelovali na prireditvi. Od njih mije .'ipominu ostala črnka, ki seje (po lastnih besedah} prišla à Italije borit i' Slovenijo za svoje pravice. Simpatično? Zanimivo? Vsiljivo?

Dva dni po paradi je v okviru neke oddaje na 'JV Slovenija potekala okrogla miza o omenjenem dogodku. Organizatorji prireditve so tam rtizUigali čemu je bila parada sploh namenjena in kaj njihova skupnost od dđave sploh zahteva. Z samimi zahtewrni sem se v' glavnem strinjal, morda tu in tam z manjšim zadržkom. Zbodlo pa me je tOy da so svojo parado ocenili kot nadvse uspešno.

Meni se je namreč zdelo, da je parada udarila precej mimo. Saj so bili dogodka najbrž veseli vsi tisti, ki so v tem gibanju akiivni, in tudi listih nekaj politikov, ki so prišli na Prešernov trg nabirat glasove. Tistih (premnogih) slovenskih državljanov, ki homoseksualcev ali podobnih "čudakov'^že itak ne prenesejo, pa takšna parada najbrž ni prepričala, da so tudi drugače usmerjeni lahko pošteni in zgledni državljani s širokim kulturnim obzorjem ali duhovnimi vrednotami. Se več, javne af-rut rije Sester ali .'^alome lahko takšne Ijiuh samo potrjujejo v prepričanju, da so homoseksualci sprijeni izrod ki narave, ekshibictonistični cirktmnti ali pa kvečjemu iznajdba spretnih menedžerjev, ki služijo denar s kvarje-njem njihovih otrok Celo diskitsiji na neki spletni strani sem kasneje našel mnenje nekega homoseksualca, da ne podpira tovrstnih povork ker da mečejo na homosekstudce slabo luč.

Tako sem Umsko parado dojel predvsem kot provokacijo, ki ene zabava zato. ker druge jezi Njen smisel-Širiti strpnost in razumevanje različnosti - ni bil dovolj jasen. Tudi zgodba o homoseksualnem pesniku, ki so ga vrgli iz nekega lokala, ker je vanj prišel skupaj s svojim partnerjem, ki naj bi bila povod za organizacijo prve parade, brez tega zveni za lase privlečeno; morda pa je omenjeni nalašč provocira I? Prave strpnosti najbrž manjka na obeh straneh, kar je po svoje razumljivo. "Normalni'' se počutijo ogx^žene od **drugačnih'' zaradi drugačnosti, "dmgačni"pa od "normalnih"zato, ker jih ti ne marajo.

Na letošnji paradi bodo ob Sestrah in Salome nastopili tudi NuŠa Derenda ter MuratčšiJose, vse skupaj pa bo pozdravila nova ljubljanska županja. Kljub temu dvomim, da bo manifestacija zares kaj bistveno drugačna od lanske in zanima me, kako se hodo stvari razvijale v prihodnosti. Morebitni novi zakon ho tnorda uredil nekaj stvari na pa pitju, v praksi pa bodo "normalrd" še vedno prezirali in skrivaj pljuvali na "drugačne". Ali bodo čez nekaj let lahko STojo dntgačno.st v .Sloveniji prizrutli tudi ugledni ljudje in se hodo na paradi namesto cenenih zahavljačev predstavili t tal i dramski igralci, literati, pa kakšen arhitekt, znanstvenik, pravnik, zdravnik politik? Obratno, ho zgodovina morda pokazala, da je bilo celotno gibanje proti diskriminaciji zgolj modna muha, ki so jo vsake toliko vnovčili oglaševalska industrija, mediji in politika? Ali pa ho ob obilici velikih svetovnih problemov v prihodnosti ta povsem nepomemben?Bomo videli. Upam.

SOLSTVO

»

Dokazali ste, da hočete in zmorete!«

0(1434 učencev v osniili razredili scsLili iiuUiniifi sol v Mestni ()l)rini Velenje jih je doseglo izjenu^n uspeh 71

T Podgoršek

Ntlerue^ll.junva-Vdomu kulture v Velenju je bila priloiinosl-na slovesiKXsl, na kiilcrl jc župan Mestne občine Velenje Srečk« Meh podelil priznanja osmošol-ceni,ki «îvvsehiclih skega izobraževanja bili odličiii ali so osvojili zialo priznanje na rcpubli^kiii lekiTuwanjlii. Takili je bilo v soLskcm letu 2002/2003 na Sesiih maiičnih Šolah v mcslni občini txl 434 osmoSoIccv 71 ali več kol 16 odsioikov (v lanskem Šolskem Iclu jc bilo odličnjakov 82, Iclo prej i^a 68). Največ izjem

nih učencev je bilo na šoli Oorica (15), po 13 na ?>olah Antona ASkerca in Livada, na Saleku 11, na Soli Mihe Pintarja Toleda 10 in 9 na Mi Oastava Šiliha- Od tod je tudi najboljša med izjemnimi učcnci-Maja Ivanuša. kije poleg odličnega uspeha v vseh osmih Iclilî osvojila '}.c zlata priznanja iz znanja logike, slovenskega jezika (Cankaijcvo), fizike (Vegovo) in iz matematike (Prcglo-vo) priznanje.

Po mnenju Srečka Meha so šole v občini dobre ik>k;. »S .številnimi odličnimi rczuliali in uspehi, ki sle jih dosegli v teh letih, sle do

kazali, daje pridobivanje novih znanj in informacij potrebno. Pri lem vam je poleg staršev, učiteljev stala ob strani tudi lokalna skupnost, ki jc zagiMavljala dobre pogoje za učenje in delo. Lovljenje točk in drugih rezultaliw od vas terja nenehno dokazovanje in lekmoviilnost. Toda. taksno jc ludi življenje. Vaše d(»cdanjc delo, v/irajnosl in doslednost so dobra popotnica za nadiiljnje življenje. Obiraključku šolanja so vaša prizadevanja poplačana, za-dtwčcnje jc veliko, saj ste sami sebi in tudi širši skupnosti dokazali, da hočete in zmorete,« jc podčrtal v migtworu Srečko Meh. Menil jc šc, da so v Velenju dobro pripravljeni naprihajajočo Evropo, in da številne prilti^ncsli čakajo tudi na mlade. Lokalna skupnost si bo prizadevala zagotoviti

jim Šicvilne možnosti, da bi po kíínčanem Šolanju v dolini tudi ostali. Velenje namreč polrcbu-je za razvoj izobražene in perspektivne ljudi, vsakega posameznika. ki lahko k temu razvoju prispeva svoj delež. Hkrati pa mora mladini ponudili priUrŽnosi, da se pri svojem delu dokažejo.

Ob koncu jim je zaželel brezskrbne počimiee. Spočili bodo lažje odgovarjali na izj^ive in zahteve, kijih bo od njih terjala srednja j§*>la.

V minulih letih je prireditev ob sprejemu odličnjakov pripravila ena od osnovnih št^l, tokrat pa je bila organizatorica mestna občina. Poleg knjige Mt^e prvo berilo jim jc podarila tudi predstavo Amaterskega gledališča Velenje Krpanova kobila.

Odtičnjaki skupaj z ravnatetji šol in županom Srećkom Mehom

»Kar je iz srca, seže do srca!«

Šolski sklad Z iH)k() v roki pomagal iz stiske že 50 učenc^ein in njiiiovim slarsoni - Samo v lem šolskem !elu í a/delili slabih 250 lisoČ SIT

Tatjana Podgoršek

Šmartno ol> l^aki. 15. junija -

Dobrodelna prireditev, ki jo je pripravil sklad Z roko v roki osnovne šole bratov Letonja iz ^marmega c^ Paki v dvorani tukajšnjega kulturnega doma, je bila tudi tokrat dobro obiskana. V prvem delu .»^o jo popestrili pevci in pevke olroskcga ter me.^nega mladinskega zbora šole, kiju nadvfic uspe.šn(^ vodi Anka Ja/hec. V drugem pa so nastopili člani Šolskega gledališkega kro/ka, ki so po vodstvom Barbare fVehi/an zaigrali igrico Bine Štampe Žamvc Princeska kamnitih besed. S prireditvijo so zbrali dodatnih blizu 166 tisoč lolrajcv.

Sklad so na tukajšnji šoli asta-novili pred tremi leti z željo pomagali družinam učencev Šole pri plačevanju raznih stroškov, povezanih s Šolo. Dokaz, da so v tem okolju pomoči potrebni in tudi taki, ki so jim pripravljeni pri lem pomagati, so nekatere številke. Lani je odbor sklada obravnaval 25 vlog, razdelili pa so 172 lisoČ tolarjev. V tem šolskem letu so prav tako že obravnavali 25 vlog, razdelili pa so slabih 250 tisoč tolarjev, in sicer za naravoslovni tabor za učence 3. in 7. razredov ter za zimsko in poletno šolo v naravi. Nekaj vlog še pričakujejo. Denar za sklad je prispevala občina, glavnino pa so zbrali na Miklavževem sejmu

decembra lani.

Predsednica odbora sklada Irena Sobočan je i/razila zadovoljstvo, ker .so v tukajšnjem okolju doma ljudje, ki razumejo siLsko drugih in so jim pri tem pripravljeni pomagali po svojih močeh- »Prepričana sem, da gre

so zanje koristne. Spodbujajojih k samostojne*; I i, druženju, okrepijo se tudi prijateljstva. Verjamem, da bomo v prihodnje s podarjenimi prispevki Še pomagali družinam naših učencev.« Za-hvahla se je vsem za izkazan čut dobri>delnosii, za žarke svetlobe,

njihovih drobnih obrazih je več km tisto, kar dajemo. S tem bogatimo eden drugega.«

.lanko Avberšek, podžupan občine Šmartnim ob Paki, je označil skJad kot »eno od malih stvari, ki z dejanji prerašča v veliko.« Obljubil je,da bopolovi-

Mešani zbor šote, kije bif na letošnjem mednarodnem festivalu v Cet ju najvišje ocenjen v svoji kategorijif bo zapel na večer pred dnevom državnosti v Državnem zboru,

denar v prave roke in vesela, da kijih s lem prinašajo v življenje co sejnine junijske seje občinske-

lahko ponudimo na Šoli lo obliko pomoči. Naša želja je, da bi se večina učcnccv lahko udeležila dcjavnasii, ki jih organiziramo in za katere menimo, da

drugih. »Saj veste, kar je dano iz srca, tudi seže do srca.«

Tudi ravnatelj šole Bi»jan Juras jc ponosen na delo sklada. »Iskrive otroške oČi, nasmeh na

ga sveta namenil vanj. K tak-Šni dobrodelnosti pa bo pozval tudi ostale šmarške svetnike.

"Kdaj bodite tudi malo trmasti!"

Upravičeno nasmejani In zadovoljni (foto: Dejan Tonkli)

S<íštanj, 16, jiiníja - V prijetnem ambientu Vile Široko je šoštanjski župan Milan Kopiišar sprejel in nagradil učenec obeh osnovnih šol. ki so bili vseh osem Ici odlični. Letos je bilo takšnih 15. Po kratkem kulturnem programu je učcncc. ki so prišli v spremstvu razredničark in ravnateljev, v imenu Občine ioštanj pozdravila .\lenka Ver-hlč, nato jc župan v kratkem nagovoru izrazil zaskrbljenost govoriti pred tako kritično publiko: »S svojim dťíscdanjim delom sle že dokazali, da znate uporabljati laslno glavo, lahko se »obesile« na vsako mojo besedo, češ da vaš župan to in ono ni prav povedal.« V nadaljevanju je Ko-pašar izmzil mdi željo, da ti učenci po končanem nadaljnjem šola

nju («lancjo v Sedlanju in prispevajo k razvoju lokalne skupnosti, zaključil pa je z napolki za žilvjcnje: »V .šolanju in življenju nasploh vam želim čim več volje, vztrajnosti, kdaj bodite tudi malo trmasti, saj bo&le le lako lahko dosegli cilje, ki sijih baste zastavili v življenju.«

Pred podehtvijo knjižnih nagrad jim je Vcrbičeva zaželela, naj znanje ostane ena glavnih vrednot v njihovem življenju ter da naj iz njega črpajo samozavest za prihodnost.

Po kratki pogoslilvisose učenci razkropili vsak na svoj konec, bogatejši še za eno nagrado, z mislimi pa verjetno žc na pi>čii-nicah, ki so si jih z delom med ŠoUkih letom še kako zaslužili.

■ Tjaša Rehar

Ohranjanje splavarske tradicije

LJiibno/Celje. «kI 12. do 15. ju« nija - Minuli konec tedna so sc zbrali na Ljubnem, splavarskcm kraju z najdaljšo tradicijo, člani in spremljevalci Mednarod-

Po prisrčnem sprejemu v Flo-sarski zbirki na Ljubnem, srečanju v gostišču Prodnik v Juvanju, so si ogledali še spla-varsko mesto Celje z najlepšo

ne splavarske zveze Evrope. Blizu 100 udeležencev je umivalo gostoljubje Ljubencev, C*elja-nov in Mariborčanov, ob lem pa so si gostje lahko ogledali znamenitosti teh krajev, po-doživeh ilosarsko tradicijo na rekah Savinji in Dravi ter se po-gworili o

povezovanju ter ohranjanju tovrstne tradicije po evropskih deželah na generalni skupščini zveze.

skulpturo Savinjskega splavar-ja. Na uradnem zasedanju sta jih pozdravila minister za promet in zveze Jakob Presečnik 1er celjski župan Bojan Srol. Po u.spešno opravljenem zboru so se podali napravi splav po reki Dravi pri Mariboru, nalo nazaj v Zgornjo Savinjsko, natančneje v Logareko dolino, kjer so dokončali prijetno druženje, spoznavanje dežde in kulture

■ J. MIMavc

AKTUALNO

Končno center za bolnike, odvisne od nedovoljenih drog

1^0 verlelniti pri/adevaiijili so i^a unnlili polofi ajnbiilanle za pixHlšolsko oliokc v volcnjskeni ztlravslvcncin doimi - Ocl osinili iia /aoelkii danes xœ kol 200 odvisnikov na širsoni ohniorjti - V (^onirn nc l)odo dolili lo inctadoria

VVieryť. 16. junya - Medobčinska lokalna akcijski! skupina Las za preprečevanje zasvo-jcnosij z drogami je vladna organizacija in deiuje na obmoCju ol>5in Velenje. SoStanj in Šmarlno oh Paki od leta 19^6 daije. Med lisrcdnje naloge so Clnni skupine pred le-liZHpisali pridobile v prostorov za delovanja ccnlra m preprečevanje in zdravljenje odvis-nlii od nedovoljenih drog. Vieh prizadevanjih soaspelivzačelku ledna, koso na priložmwl-ni slovesnosil preda (i svojemu namenu urejene pr{"«iorc centra. Ta jc poleg ambulanie za prcdStilskc olrokc v Zdravsivencm domu Velenje. Ureditev je veljala 1,8 milijona lo-Inijev. denarje zagotovila Mestna občina Velenje. (cintre bo odprl vsak dan od II. do J3. ure, ob ponedeljkih pi\ tudi popxildan oâ I4.3() do 16. 30 ure.

Kot je podčrtal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ga trenutek otvoritve navdaja z zadovoljstvom in nezadovoljstvom. Zadovoljen je zato, ker so sc z velenjskim Zdravstvenim domom sporazumeli, kje bi ta ccntcr lahko bil. nezadovoljen pa je zaradi vse večjega Slevila odvisnih od nedovoljenih drog. »Problem zasvojenosti je v mnogih glavah Šc premalo prisolen in dokler o tem ne bomo spregovorili, tako dolgo ne bomo našli primernega orodja za preprečevanje lega zla.« Ob tem je Se menil je» da za reševanje leh vprašanj ni odgovorna le lokalna skupnost, ampak tudi starši, ki bi morali vedeti. kaj se dogaja z njihovim otrokom in se na odklonilna vedenja tudi primemo

odzvali.

Direktor Zdravstvenega doma Velenje Zupančiča, dr med,, je povedal, da po mnenju nekaterih lokacija a'ntra ni naj-bolj.ša, vendar je bila ta re.šilev najprimer-

Cenfersfa predata svojemu namenu Jovan Stupar, vodja centra in sestra Vih

ma f<utnjak.

nejsa. Rešitev za preprečevanje odvisnosti se bo morala lotiti družba, ki bi morala za to potegnili druge vzvode.

Po besedah vodje centra .[m an Stupar, dr. med, je ta začel delovali kot metadonska ambulanta, v katero je prihajalo osem, da

nes imajo registriranih več kol 200 odvisnikov od nedovoljenih drog iz Sir^ga obmo^a .Savinjske, Šaleške doline ter K<ir(5škc. Izrazil je zadovoljstvo, ker so končno pridobili za i/vajanje preventivne in ludi kurativne dejav-mwii lepo opremljene prostore. Preji>nji so hiii neprimerni. »Zadovoljni smc^ listi, ki delamo z odvisniki, sami odvisniki, star.ii, ki prihajajo v skupine» kjer izvajamo preven-livne programe. Center je zelo p<^lrelien za-radi naraSčanja Števila odvisnikov. V njem ne bomo delili le metadona. ampak izvajali predvsem svetovalno delo z odvisniki in njihovimi starši. V okviru lokalne akcijske skupine LAS sodelujemo tudi v preventivnem programu z naslov Odnos staršev do od\TS-ni«ti.«

Kol je j^e naglasil Stupar pozornost ne namenjajo le Ireljini iLstih, ki prihajajo v center po pomoč, ampak belijo pritegnili predvsem dve tretjini odvisnikov» ki se danes Še skrivajo.

Med udelcžcnci otvoriiveneslovesnosti je bil ludj Tranc Hoč^řk. eden od starih staršev odvisnika. »Srečen sem. ker se je to povdt letnih prizadevanjih /godilo. Nesirpno smo ga čakali. Malo pozna, vendar bolje pozno kol nikoli. Upam, da sc bo sedaj odnos ljudje, ki so ćulili do teh bolnikov prezir, precej spns-menil. S temi bolniki je treba drugače način kol v spiosni ambulanti,« nam je zaupal.

Priiožno.stni kulturni program sta pripravila harmonikarja velenjske glaslxjne 3ole.

■ tp

Združevanje sredstev za GERO

(;entej^/a ravnanje z odpadki bo povezal 17 olK in in 105.000 prel)ivaice\ - Tudi Velenje, Soslanj in Šniarlno ol) l^aki - ()l)cine si bodo siroške sradnic (kalile

Milena Krstic > Ptanínc_

Cťlje/S<iSl«iy, 16. Junija - Center za ravnanje z odpadki, zanje se je žc prijelo ime CERO, bodi» zgradili na k>kaciji Bukovllak. Mestna občina C^lje je kot po-oblai^en investitor zanj fc pridobila potrebna zemljišča in začela s pripravo potrebne dokumentacije za izvedbo pa^jekta. Konec maja sta se projektu pridružili Mestna občina Velenje in občina Šmartno ob Paki, So.^lanjski svetniki pa so ixUočiiev sprejeli na ponedeljkovi seji.

Pri^jckt naj bi povezal 17obiin, Poleg že omenjenih le Bras-lovče, Dobje. Dobrno, Moziije, Polzelo, Prebold, i^enijur, Slore, Tabor, Vojnik. Vransko, Žalec in Lai>ko.

Načrtovane zmogljivosti objek-uw in naprav naj bi zagotavljale možnosi ravnanja z. odpadki in odlaganja preostanka odpadkov za najmanj 30 let obratovanja. Občine se s pogodbcf o sofinanciranju zavezujejo, da bodo skupaj krile 15 odstotkov vrednosti naložbe. Delcih lastnih sredstev, ki jih mora zagotovili posamez

na občina, je določena na podlagi Števila prebivalcev in količine odpadkov j^a obmoCju v&t-ke od njih v lanskem leiu. Za Meslno občino Velenje pomeni 10 431 lisoč evrov (16,7 odstotkov sredstev, ki jih bodo zagotavljale (iWIne same), za ŠoSianj 95 iLSoe evrov (3,7 %) in občino Šmartno ob Paki ?l tist)č evrov (1,2 %). S tem bodo pridobile lastniški delež na objeklih in napravah CERO.

Z izgradnjo regijskega cenira, graditi naj bi ga začeli leta 2005,

bodo zagotovljene motnosti za mehansko-biola^ko obdelavo in mehansko-bioloáko stabilizacijo preostankov odpadkov v različnih t ehnoKtt^o-tehničnih rešitvah. Ali drugače: občine Šaleške doline, tri od sedemnajstih, bodo preostanek odpadkov, ostanek po sortiranju ločenih frakcij in predelavi biološkega odpadka ter odpadke, ki nastajajo pri izvajanju vzdrževanja javnih površin in javne snage čez nekaj Ici odvažale v ŒRO

Idolov ica denai ja iz KU

Po doslej izdelani projektni in investicijski dokumentaciji znaèa vrcdnt>st ^c pcnrebnih srcdsievza izvedbo paijckla dobrih 17 milijonov evrov. Polovico naj bi prodatavljala srcdsiva strukturnili skladíív EvRípske unije, 20 odsioikí^v sredstva iz naskwa tak.sc za cïbrcmcnjevanjc okolja, po 15 odstotkov pa sredslva republike Slovenije in sredstva pogodbenih strank.

Uporabnike komunalnih storttev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:

energetika; 03/ 896-12-56

vodovod: 03/889-14-20 kanalizacija: 03/ 889-14-00

J

ALEIA

PiWstavnIsvo Lava 7/e Tel.: 03/42549-38

Fqk: 03/425*49-39 GSM: 041/345-378

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

VGRAJUJEMO in ZAMENJUJEMO:

PVC, ALU okno, vhodno vroto, roloto, polkno, rimdco vrtovo, stoMone bsode

wwwé0lumlnll»m0ntalésl

v primeru reklamacije glede oCtračuna pokličite:

individualne iiiše: 03/896-11-50 aii 896-11-52 blokovna gradnja: 03/896-11-46 ali 896-11-48 industrija: 03/896-11-44.

êseOGGam® s© đam caDSQwmc£)©G08

19. junija 2003

NASI KRAJI IN UUDJE

»Če bi bili sliTomni, bi bili lahko zadovoljni«

Kiajani krajevne skupiiosti Kecica ob Saviiiji 1)0(10 praznik KS /a/na ino\ ali z ver prii^edilvanil - Med prednosinnni na loga ini pridobitev (^elovile^a prosloisko - inedilvenega naeria

t: Podgoršek

S pohodom mladih planinccv na Kuglo in turnirjem vmaicm nogometu sti krajani krajevne skupnosli Rccica ob Savinji (minulo sobolo) /ačeli splet pri-redilcv ob letošnjem krajevnem pra/niku. V lorck so se zbrali na osrednji prireditvi v dvorani tamkajšnjega kiiliurnega doma, do konca ledna pa naCrlujejo Še praslavo ob koncu Šolskega lelû, v nedeljo nogometno tekmo mcdsiarimi in mladimi ler družabno srečanje, v lorek, 24. jujiija pa pripravljajoče krcso-vanje.

Peter Kolene, predsednik KS nam jc ob tej priložnosti povedal. da so lani v sodelovanju 2 občino Mozirje ter korisiniki posodobili tri cestne odseke (v Dol Suhi, Varpoljah ter del ceste v Borseki) in s tem uresničili kar nekaj letna prizadevanja njenih uporabnikov, ki so zanje pripravili ze pred Oasom spodnji ustroj, /a kaj več denarja ni bilo, saj Se namreč vedno od

plačujejo dolg, ki jc nastal z izgradnjo lamkajšnjc osnovne Sole. »Samoprispevek lepo poteka. Na ta način zberemo na leto blizu 2(3 milijonov tolarjev,« je podčrtal Peter Kolene in nadaljeval: »Će hi bili zelo skromni, bi lahko bili s pridobitvami oziroma razvojem zadovoljni. Seveda pa si želimo več. Razvoj naSemu okolju v precejšnji meri zagotavljajo zemljišča za stanovanjsko gradnjo. Teh pa trenutno nimamo, zalo bo ena od prednostnih nalog v prihodnje pridobitev celovitega prostorsko -ureditvenega načrta.« Med srednjeročnimi nalogami so predvideli Se ureditev kanalizacije. Občina Mozirje je lani s sredstvi komunalne lakse sicer uredila dobrSen del omrežja v delu Irga Rečica, vendar je ]XTCča ludi kanalizacija v naselju Var-polje, ki bi jo morali povezali z obsioječim omrežjem ter na čislilno napravo proti Mozirju. Tako pa se danes odplake izte

kajo v reko Savinjo.

Letos ccsle in prosio-říza matíťiií urad

v letošnjem delovnem programu so znova prcdvideh posodobitev nekaterih cest. Tako bi med načrt ujejo ureditev stare ceste na Renek v obrtni coni» kjer je danes nekaj stanovanjskih hlS in obrtnih delavnic skorajda odrezanih. Kot pravi Kolene vse kaže, da bo občina Mozirje lelos pridobila denar za izvedbo, potrebo dokumcn-lacijo zanjo pa že imajo, Rokave so zavihali krajani zaselka Šentjanž in pripravili spodnji ustroj za cesto v vasi v dolžini blizu f)Ofi metrov. »Radi pa bi končno prišli do konca v dogovarjanjih, kje bodo prostori KS in kje matičnega urada, katerega nameravana ukinitev je v minulih letih povzročila veliko polemike. Kljub temu, da la nima veliki) strank, menim, da bi njegovo nadaljnje delovanje lahko opravičili. Cc zaradi druge-

Predsednik KS Rečica ob Sa-vinji Peter Hotenc: »Po new-radnih informacijah naj bi ohraniit matični urad in našii zanj tudi primerne prostore.«

ga ne, zaradi starejših ljudi, saj mnogo med njimi radi uredijo zadeve sami. Morali pa bi ga seveda posodobiti«

V krajevni skupnosli deluje 15 društev. Med najbolj prizadevnimi so turisti, gasilci in planinci. Del pozornosti naj bi po svojih močeh namenili tudi njim, saj jc v njihovih vrstah kar prcccj jnladih.

Paka je kultura

()( iščcvaina akcija Pake v organizaciji Zavoda za kulturo Šoštanj

Tjaéa Rehar

Koliko navlake se skcr/i čas -kdove od kod - nabere v Paki! Opazi JO marsikdo, redki pa so lisli, ki glede lega kaj ukrenejo. Oči so si nehali zatiskati v Šoštanju» kjer so se na novoustanovljenem Zavodu za kulluro odločili s čistilno kulturno udarniško brigado »Paka je icultura«, kol so jo poimenovali» očistiti vsaj del šaleške reke. Osredotočili no sc na dci Pake med mostom pri bazenu in prenovljenim mostom na Trgu braiov Mravljakov v Šoštanju. Ko Zavod za kulturo organizira očiščevalno akcijo, panikař lako, kajti zraven sodi tudi kulturni program. Tako so v sobotov Šoštanju združili prijetno s koristnim, delavce v reki so vse skozi spremljali prijetni zvoki iz Kajuhovcga parka.

K sodelovanju so povabili luri-stično olepševalno društvo, Prostovoljno gasilsko dru.šfvo Šoštanj, Planinsko društvo Oelo so jim Stx^lanj in KJub za ptxJvtxlne dejavnosti Šoštanj. Organizatorji so pričaktwali okolí dvajset ljudi, na koncu jih je Šlo v vodo zgolj osem.

No, tlsli, ki so pri.šli, so bili polni delovne vneme» zbrali so se ob deveti uri ter se, opremljeni zgolj s >>kornji, rokavicami in kavlji, podali v vodo. Nizek vodostaj reke jc delo nekoliko olajšal, tako da kakšnih prisebnih ležav niso imeli. Naleicli so sicer na nekaj ležkih predme-

lov, kijih žal niso mogli odstranili, kljub icmu seje nabralo za dva konlejneija raznih odpadkov. Našlo seje ludi kaj zanimivega» kot je na primer slara icžka železna ograja. Delo je po-tekalovveiikivročini.sama Paka ni poskrbela za dovolj osvežitve. Težke pogoje pa je malo vendarle lajšala glasba iz Kajuhovcga parka, kjer je potekal zanimiv kulturni program -pripravili so za vsak okus nekaj. Pihalni orkesler Zarja navadno nikogar ne pusti ravnodušnega, lako je hilo tudi tokrat; za bolj

lajsaif giasbeniki. foto: Dejan Tonkli

udarne rilme ^ poskrbele skupine ()n/olT, High voltage in Skink, za nekaj klasike violinistka Agnes, marsikoga pa so za-srbeli podplati ob zvokih Har-monikarskc sekcije KD Ravne.

Mimoidoči so / zanimanjem opazovali, kaj se dogaja, vsi po vrsti so prireditev pozdravili z navda^cnjcm in si želeli še več I akšnih. Marsikdo hi bil l udi sam pripravljen poprijeti za delo, vcndur jim zaradi varnosti lega

organizatorji niso dovolili.

Kajetan C?op, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj, je bil na koncu nekoliko razočaran nad slabšo udeležbo, a kljub vsemu zadovoljen z opravljenim: »Zahvalil bi se vsem, ki so sodelovali. Zal jih je hilo nekaj manj, kol je bilo obljubljeno, predvsem smo pogrešali člane Ribiške družine Paka, Tudi brez njih nam je uspelo prcccj počistiti reko. Na žalost pa je v vodi ostalo nekaj ležjih pred

metov, ki jih sami nismo mogli odstranili. Lepo bi bilo, da bi se ljudje končno naučili, da naredijo, kar obljubijo. Kljub vsemu menim, da jc prireditev uspela, imela pa je nekaj manjšili lepotnih napak.« Tc pa jim niso pobrale poguma. Ob golažu, ki so ga ob koncu dobili delavci in nastopajoči, so bile misli že usmerjene v prihodnost. Zxîlja je, da akcija postane tradicionalna, celo v obliki nekakšnega čistilno kulturnega festivala, ki bi trajal cel vikend.

Ni kaj, v Pako .sc vrača življenje. V zadnjem mesecu je v njej v Šoštanju loliko rib kol žc dolgo ne. Po sobolni očiščevalni akciji pa jc njihovo bivalno okolje še prijaznejše.

Opravičilo

Pri zapisu s srečanja krvodajalcev Šaleške doline se nam je zgodila neljuba napaka.

Rekorder med krvodajalci ni Jože, ampak Alojz Mc-lanšek.

7m napako se mu iskreno opravičujemo.

■ Uredništvo

V Bevčah praznujujejo

Velenje - Ena od primestnih krajevnih skupnost i, kjer življenje krajanov močno zaznamuje uspešno delovanje krajevne skupnosti in prostovoljnega gasilskega društva, je KS Bevče. Zato bodo ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga bodo slavili v naslednjih dneh, pripravili kar nekaj skupnih prireditev.

To soboto od 15. ure naprej pripravljajo tradicionalno, žc 15. tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za memorial Ivana Cirudnikii. Organizira ga POD iievče, pričakujejo pa desetine izvsch prostovoljnih gasilskih društev v dolini.

V torek, 24. junija, dan pred dnevom državnosti, bodo »b 17. uri pripravili furnir v ruskem kegljanju na obnovljenem ruskem ket^IjiŠču pri

večnamenskem domu v Bevčah- P(werili se bosla ekipi KS Bevče in KS Gorica. Turnir organizirata Društvo upokojencev Velenje» pododbor (ioriea-BevČe in KS Bevče.

V nedeljo, 29. junija, ob 9. uri, bo v kraju spominska maša za vse umrle gasilcc PCiD Bevče, ob 14. uri pa se bo pričel tradicionalni }M)h(KJ ljudi dobre volje po mejah krajevne skupnosti. Zbirališče bo pred večnamenskim domom v Bevčah.

Proslavo ob krajevnem prazniku pa bodo letos pripravili v.soboto,5. julija»ob2l). uri,v krajevnem večnamenskem domu. program pripravljajo v večini krajani sami.

■ bš

Zeliščarji končno na svojem

Za peli rojstni dan so velenjski zeliščarji (lol)ili lepo darilo - MO Velenje jirn jo dodelila prostore v nekdanjem domu SLO, na Grilovi domačiji pa urejajo zelišeni vrt

Velenje-Začetki Društva ze-liŠčarjev Velenje, pred petimi leti, so bili skromni. Tako pravi predsednik društva Herman Mnstnak. Začeli so v kadilnici Doma kulture» bilo jih je le 17. Poiem je število Članov poraslo na 49. Sedaj je spel malo upadlo» trenutno jih v društvu pridno dela 39. V soboto dopoldne so bili res veseli, saj so končno dobili svoje prostore. V prostorni sobi doma Obrambe in mladine, nad velenjskimi bazeni, bodo imeli vse pogoje za uspešno delo» prevsem pa za izobraževanje, shranjevanje zelišč in pripravo različnih zeliščnih zdravilnih pripravkov, od tinktur do krem in mil.

Na Grilovi domačiji v Vinski Gori so preorali zemljo, zasadili številne sadike zdravilnih zelišč in sedaj jih pridno obdelujejo. "Namen zeliščnega vrta je večplasten. Služil bo v izobraževalne namene lako članom društva kot mladim, ki bodo lahko tu spoznavali Številne da

rove narave. Riičunamo, da bomo v n(wem Šolskem letu začeli sodelovati tudi s šolami v Šaleški dolini. Jeseni bomo vrl Še razširili, na njem pa bomo zasadili tudi grmovnice," nam je po otvoritvi novih proslorov pcwcdal Herman Masinak.

Ker je sedaj sezona za nabiranje zdravilnih zelišč, se velenjski zeliščarji pogc»to odpravijo na skupne izlete v naravo. Ob nabiranju pazijo, da ne delajo .i^kode, kar se menda zelo pogoslo dogaja. **Ljudje su pogosto nevešči nabiranja zelišč, zato kar ruvajo, skupaj s koreninami. S tem pil delajo nepo-prsivljivo škodo naravi in za« namcem."

Sicer pa so na otvoritvi novih proslorov člani društva (pravzaprav prevladujejo Članice) v pokušino ponudili nekaj svojih zdravilnih napitkov, miza pa je bila polna dobroi. Poskrbeli pa so tudi za kulturni program.

"m bš

Čtani društva zeliščarjev bodo v novifi prostor/^ tahko sušiti in pripravijaii zdravUna zelišča, v njitt pa se bodo tudi družili

in izobraževali.

KULTURA

Ples je razmišljanje s telesom

I^lcsalke Plosiiega st udia N so zruafialo m plosiieni lekniovanjii Opus I \ (^clju

Celjť/Veknje • V soboU\ 14. junija,jcv('clju potekalo 11. tekmovanje mladih plesnih usivarjalccv y naslovom Opus 1. -plesna miniatura. Tekmovanje, ki ga organizirala Javni sklad RS za kullurnc Jejavno-sli in Obmoiina izpostava JSKD ('eljc, je potekalo v Slovenskem ljudskem glcdalL^u v Celju, mliidi ustvarjalci pa so raziskovali in ustvarjali na Iri predpisane teme: Umelna res-ničnosi, I/ našega muzeja in Konta ...ÎÎ! in izdelali soloples ali ples za dva ali tri plesalce, l/mcd 44 koreografij, ki sc^ sc aprila pomerile na predtekmo-

vanju v Ljubljani, je slrokovna /irija v sestavi Lidija Sollar, Ursula Terjan in Dušan Te-ropíití za kon(ino lekmovanjc izbrala 28 plesnih dcL

Plesne stvaritve ao razdeljene v tri slaroslne skupine: skupina A: 9 do 12 lel. skupina D: 1? do 16 letinskupinaC:J7do21 let. V skupini A Sla zmagali Enva Be-lak in Danaja Mariašck s Sprednje glasbene in baletne šole LjuMjana-oddelek za sodobni ples, mentorice .lane Kwaé Val-des, drugo mesto je ziisedla Ana Romih-Oulenium Kranj, mentorica Sa^ U^nCar, irelje mesio pa je pripadlo Neži Vitez z

Osnovne Sole Danie Alighieri Izola, menioricit Olivera Pajo-Vič. Helena Pla/I in .A^jda Praznik 1% Plesnega studia N Velei\je Sla s koreografijo /meda bila in bitja, ki sla jo i/delali pod mentorskim víídstvom Rosane Stor-gelj, zasedli nehvaležno čeirto mesto. V skupini D pa seje plesalkam Plesne&a studia N TJasl l^jič, (risVrabIć, Speli Vučina in njihovi mentorici Nini Mavec

Krenker konćno obresioval večletni trud, saj so s ktveogra-lljo Na <)ruiii stnnii zmagaie. Po večnih Čelrtih mestih so bile zmage tiHiko bolj vesele.

V-se plesne stvaritve, predsiav-Ijene v Celju so potrditev Ic-tcïànje pt>slanicc ob dnevu plesa, koreoijrafa Maisa Eka. ki je ob dnevu plesa dejal: "Ples je nizmišl^ian^je s telesom "

Ž« desete Stopinje na odru

Jutri, v petek, 20.6.2003, lx) ob i^.OU uri zaključna produkcija Plesnega studia N Velenje in sicer i^e 10, Stopinje na odru. Plesalke Plesnega sludia N bodo plesne slopinje ptiàJale na odru Doma kulture Velenje. Prcdslavoso pripravile: Nina Mavec Krenker, Rasana ítorgelj, Dragica Mavec, Kalja Ranzin-ger Cater in Tanja Pavič, videli pa bosle ludi ple.^ne slvarilve plesalk samih.

Koncert ob koncu sezone

Velenje - V veliki dvorani (jlasbene sole Frana Koruna Kozeîjskegav Velenju jevčelr-lek zvečer, t2. junija, Mešani pevski zbor Oorenjc pripravil svoj redni letni koncert, ob sklepu .sezone. Mešani pev.ski zbor Ciorcnje, v katerem je doslej pelo okrog 400 pcvec iz Šaleike doline, je bil ustanovljen leta 1976 na po hudo vodstva in sindikalne organizacije takratne Uivarne gospodinjske opreme Oorenje^ Velenje. /hor jc od ustanovitve naprej več kot deset let v(3dil \iraí. Ciril Ver lačni k. nato pa j^e mag. Majda ZaverSnik - Pue, mag. Nikolaj Igličar in prof. Tadeja Cigale. Skoraj leto dni sedaj vodi zbor proť. Kaija (iruber.

/bor je v vseh letih ob.stoja redno na.stopal doma in ludi v različnih krajih Slovenije, bivSe Jugoslavije, Nemčije, lialije, Ćei>ke, Belgije, Nizozemske in Avstrije, ludi letos je bil na Dunaju, k}cr je bil pevski del turneje sakralno obarvan, saj je bil

njiliov glavni koneeri v slovenski cerkvi na Dunaju, /a la nastop .so se morali tedaj naučili nekaj novih duhovnih pesmi. Med pcvci jim je prirasla k srcu pi>iebej »Sonce }.c zahiija«, s katero so na Četrtkovem letnem

koncertu sklenili njegov prvi del. V tem delu sta s solo nastopom navdušili Darja Čremožnik in Jelka Juvan, pevce pa je na klavirju spremljala Jerica Bukovec.

V drugem delu je polna dvorana ljubileljcv zbonmkega pet

ja prisluhnila lahkotnejik:mu programu, lako ljudskih pesmi k(H nekaj priredb popevk.

C'eprav se je zbor 2»levilčno okrepil, si vseenc^ fe želijo podmladka, predvsem v moSki vrsii.

■ HinkoJerčič

Rock potoček pred Gimnazijo

Velerye - Ker je Velenje zagotovo mesto z najbolj bogaio glasbeno sceno v Sloveniji in lo prav v vseh Tvr.steh, je prav, da dobijo svojo priložnosl tudi mladi bendi, ki se Aele prebijajo, (n prav lo jim je ponudil pelkovžurv parku pred velenjsko gimnazijo, ki so ga simpatično poimenovali Rock potoček.

V petek pozno popoldne, ko je sonce §e imeli^ silno moč. so prižgali zvc^nike, ojačevalce [nslm-

mentc in glasilke, vhladu parka pa se jc počasi nabirala mnc^Jca mladih, ki so prišli poslu^t, počivat in giisit žejo. Svoje glaslvno znanje so razkazovali Turbo rudi lun club iz Ljubljane in domačini Kat« Efeci, D - projeci in Skink. In prav bi bilo, Če bi kdaj i/ pytlíčka nastal tudi pinok. Vsaj po odzivu mladili sodeč, ki podobne dogodke v mladem mestu zagotovo p<igre§ajo.

■ 6s

Cetrt stoletja Foto kluba Zrno

Velenje - Danes ob 2U. uri bodo nekdanji in sedanji Člani Folo kluba Zmo (xJprli pregledno razstavo fotografskih del, ki so v Foio klubu Zrno naslajala 25 let. Fotografije bodo na ogled v ncwn naslali fotografski galeriji v velenjskem tlomu Kulture, ki so jo uredili ob prostorih kluba, v spodnjih prostorih doma.

Nekdanji in sedanji Člani Foto kluba Zmo vas na otvoritev razstave vabijo z besedami: "Svetlolia in fotografi rinemo utrinke časa v Foto klubu Zrno Velenje že četrt sioletja.'1Û je trenutek, kose pripravi prerez ustvarjenega in si zaželimo 5e naprej dobro luč/'

■ bš

Gostje na velenjskem potočku so bi ft simpstićni Turbo rudi fun dub iz LJubtjane.

Vl^liBK.!»

Svežina likovnega ustvarjanja

Vdenje - Cialerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje je prejšnji teden, od ponedeljka do petka, izvedla že 14, kolonijo diplomantov Akademije za likovno umein^^st i/ Ljubljane. Pod arkadami Velenjskega gradu je iskalo hlad in ustvarjalni navdih 10 bodc>čih akademskih slikarjev, v zaključnem razredu na akademiji pa jih je leUw \X

kolonijo so zaključili v petek ob 13. uri, ko jc tričlanska žirija izbrala dela za stalno zbirko galerije in iri nagrajence. V Velenju je namreč v letih obstoja te kolonije nastala lepa zbirka zgodnjih del slovenskih iikademskih slikarjev, edina tovrstna v Sloveniji.

Skwcsni zaključek kolonije pa bo, kot vsako leto, razstava nastalih in izbranih del v galeriji K( ' IN Velenje. Zgodila se bo v pelek. 27. junija, ob lí). uri» na otvoritvi pa bodo razglasili tudi nagrajence, ki bodo tudi letos prejeli lepe nagrade.

Mbš

Utrinek izpod grajskih arkad, ki so Jití bodoči akademski s//-

karji spremeniti v dře//e.

Aleš Nežmah v Mestni golerijî Šoštanj

Šoštanj - Minuli četrtek je bila v Mestni galeriji Šc^tanj otvoritev razslave z naslovom B<irw za pastirja slikarja Ale^ Nežmiiha iz .Šentjurja Razstavo je odprla predstavnica ()l>Čine Scwianj Alenka Ver-bič, v kratkem kulturnem programu pa sta se predstavili violinistki Agnes Klolxwes in Eva Omejc. Nekaj je o avtorju ptwedala lik<^vna kritičarka Maríen Premí>ak. kije o njem med drugim zapisala: »Ko začne slikati, se pasti vodili navdihu, ena iztočnica sledi drugi in nikoli zagtHovo ne ve, kam ga bo postopek na koncu pripeljal, /iinaša se na .svoj prirojeni čut za kolorlslično gradnjo in liarvna skladnja, zal o je razumljivi^ daje izid enkrat l>oljíÍ, drugič uspe nekolikih manj. Pomembno je, da je pol odprta in da vodi v nova isk<inja.«

Razstava v bt^ na ogled do 5. julija.

■ TJaša Rebar

Marien PrimŠak, iikovna kritičarka, Aienka Verbič in AJeš

Neimaft in (fóto: D. T)

Galerija KG IN Velenje

Rii/slava dijakov likovne yiniriazijo

Cialerija Kulturnega centra Ivana Napotnika in Umeinii^ka gimnazija Velenje vabila na orvoriiev zaključne razstave dijakov likovne smeri. Otvoritev bo v ponedeljek (2.'^. 6.) ob 19. uri, v (ialeriji KC IN. Ritzsiava predstavlja pregled dela v preteklem .šolskem letu pri strokovnih predmclih risanja, slikanja, likovne teorije in predstavitvene lehnike. Otvoritveni program bodo pripravili dijaki glasbene smeri, ki prav tako obiskujejo umetniško gimmizljo v Velenju. Tako bodo sošolcem popestrili otvoritev razstave. Riizstava bo na ogled do 26. junija letos.

Ka/slava <lťl l^lde PísřaiKH' v Trslii

v ponedeljek. 16. junija, so v prostorih Društva slovenskih izobražencev v samem centru Trsta odprh raz.stavo del Elde Piščanec. Po Velenju in Ajdovi^iniše v njenem rojstnem kraju. Ob lem dogodku je bilo v okviru njihovih iradicionalnih ponedeljkovih srečanj tudi predavanje avioricc projekta višje kustodinje Milene Koren Božiček, vodje velenjske galerije» o tej doslej skoraj neznani slovenski slikarki.

107,8 MHz

RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK

Nina raziskuje Peru

Dragan Bcrkcnjačevič. tonski ichnikna Radiu Vcienje se s svojim ^wemmesečnim sinkom Markom, lakrat, koje hladno, sprehaja po mestu. Ko jc vroCc, si poišče la scuco.

Na dopusi se ho družina Berkenjačevič odpravila ielc konec avgusta. Kam johodo mahnil, §e ne vedo. Še raziskujejo. spraSujejo in se posvetujejo. O vsem, kje jc lepo, predvsem pa kje je najiepàs za majhne otroke.

Nina Jug, vodja ckonojiiske propagande na Nascm ćasu in Radiu Velenje pa je zdajle» ko tole Ixíreie že v Jui^ni Ameriki. V sredo zgc\Jaj zjuiraj je odpoiovala z Dunaja preko Frankfurta inCaracasa do Ume. Peru bo raziskovala in ga, to smo prepričani, I ud i raziskala v desetih dneh, kolikor si jc od lanskega dopusta odmerila za letošnje potovanje. Mimogrede pa bo,kvrje7de-lom, ki ga opravlja, zastrupljena, ma

lo poiipala, ali bi bil kdo v Ptruju za kakšno javljanje ali oglas. Potopisov pa ne bo pisaJa, je rekla. Azarcčenega kruha se največ poje.

Kaj vseje dala v dva nahrbtnika, enega majhnega in enega velikega, ni povedala. V enem od obeh pa je, to vemo zagotovo, Avsenikova zgoščenka. Skupina,skatcro potuje, jo je zadolžila, da jo priskrbi- Da bodo lahko med Jn-dij<inei na slovenskem večeru, ko ga bodo priredili, vrieli (jolico.

■ rnkp

Drdgan Berkenjdčevfč s sinom Mstkom in Nina Jug v Časop/sni reddk-

ciji. {foto: Tatjana Podgoršek)

Nil KRATKO

IlOliSr; MOlISFi

Osnove eleKtrolehrike - album avtorja elektronske glasbe Staneta Š pegla alla$ HouseMousea je od^ej mogoče naročiti tudi na eni največjih spletnih trgovin Amazon.com.

Lli[\AP\RK

Lunapa/l^ predstavlja drugi single s prihajajočega avtorja. Naslov skladbe je «Nisem prva«, posneli pa so jo v Studiu Krai-nik pod producentsko taktirko Andreja Janežića.

Brigita Šuler |e dobitnica prve nagrade strokovne arije za najboljšo pesem v cdoti v letošnji finalni oddaji Orionova pesem 2003. Nagrado si ie prislužila s skladbo »Nekje na dnu srca«.

BIGFOOT MAMA

Po dveh ielih so, sicer brez Guštjja, spet v pogonu. Posneli so dve novi skladbi in se podali na mini turnejo. Za sklado »Vm* se k men« že snemajo prve ka-drezavideospol, kigabo režira! Tomaž ŠtrucI.

ShltASTlAM

«Luna in zvezde« je na^ov novega Sebastlanovega singl a. SIdadbaz zadnjega albuma »Ti sita» je primerna za ta letni čas, saj opeva vse, kar v ta čas sodi. sonce, morje, lopienoči, ljubezen...

m\S 2003

Julri in pojutrišnjem bo v Portorožu potekal letošnji festival Melodije morja in sonca. Prvi večerje, tako kot že nekaj zadnjih let, namenjen mladim, drugi pa že uveljavljenim Izva-ialcem.

Sinclls liikc 'IVon Spírír' najholjsa pesem zadnjih 25 ki

Antologijska himna grunge generacije "Smells Like Teen Spirir, s katero je na svetovno glasbeno prizorišče leta 1991 prodrla skupina Nirvana, je glede na glasovanje različnih delavcev glasbene industnjs najboliša pesem zadnjega četrt stoletja. Rezulta-

IMovi sin^l korali Jones

s četrtim uradnim singlom, skladbo »Tum Me On«, z super uspešnega prvenca »Come aviray with me«, bo Norah Jones zaključila promocijo tega albuma in usmerila pozornost na naslednji album, ki ga pričakujemo jeseni. Posnela je že enajst skladb, med katerimi je tudi nova uspešnica Leeja Alexanoerja

Ponovno september

Po skoraj četrt stole tj a je kol leniks iz pepela ponovno vstal in začel delovati legendarni jugorock bend iz scdemdese-lih let prejšnjega stoletja -•September. Skupina, kije že v svojem začetku veljala za su-pcrgrupo. kar pomeni, da so jo sesiavljalii sama velika imena takratne rock scene, se jc ponovno združila v postavi Janez Bončina (vokal), Braeo Dobičkar (konge in saksofon), Marjan Malikovič (kitara), Jadran Ogrin (bas), Tiho-mir Pop Asa-novic (klavia-lure) in /laJi Klun (bobni). Zizjcmo slednjega so bili vsi èlani različnih /asedb Septembra skozi njegovo

Stirilelno obdobje delovanja. Skupina, ki je nastala sepiem-bra leta 1976 (po Čemer je ludi dobila ime), je v času svojega obstoja večkrat menjavala člane. Najbolj vztrajna sla bila idejna ustanovitelja in skoziv.se obdobje tudi edina stalna člana skupine, Janez Bončina in Tihomir Pop Asa-novic. Oslali so prihajali in odhajali invglasbi benda puhali različne sledi, kar je imelo za posledico zlitje različnih ^as-benih vizij in ustvarjalo zanimivo meSanieo ročka, jazza in sou la.

Skupina je v Štiriletni karieri posnela dva albuma. Prvega (»Zadnja avantura«) žc kmalu po ustanovitvi za beograjsko založbo PGP RTB. Obeležil gaje edinstven zvok električne violine, ki jo je lakrat igral zdaj že pokojni Petar Ugrin, in je bila v tistem

pil Ic dvakrai, enkral tudi v Velenju. in sicer, če me spomin ne vara, leta 1979 na velenjskem kolalkališču, kjer je bil lakrat velik festival, mislim, da v počastitev dneva mladosii.

Svoj zadnji na^îop je imela skupina jeseni leta 1979vZc-nici, v njej pa so lakrai nasto-

času prava redkost v rockov-skih zasedbah. Drugi album jeskupina posnela tri lela kasneje v ZDA. Naslovili so ga »My Country«, pri nas pa je pod naslovom »Domovino moja« izšel pri /KP RTV Ljubljana. Naslovna skladba danes velja za najbolj znano uspeilnico skupine.

September jc v štirih letih obstoja prekrižaril celotno takratno Jugoslavijo, nasiopal pa je tudi v ZDA, Nemčiji, na Kubi in celo v nekdanji Sovjetski zvezL Zimimivo je, da je doma v Sloveniji bend nasto

pali trije Člani, ki zdaj, po 24 letih ponovno oživljajo bcnd. Poleg Benča in Popa je bil to še Braco Dobičkar. Ponovno združeni September ima v svojem načrtu poleg številnih nastopov doma in v nekdanjih jugoslovanskih republikah (morda celo z legendarnima skupinama Time in YU grupa) tudi izdajo albuma z izborom vseh skladb z obeh izdanih pkiSč. Tem naj bi dodali dve pesmi, kijih September takrat ni posnel, jih jc pa izvajal na koncertih.

■ MfČ

1'lrosova ^devetka«

2. iunija je prišel na police glasbenih trgovin !e devet album mega uspešnega italijanskega avtorja In pevca Erosa Ramazzottija. Ploščaje pričakovano nadaljevanje zelo uspešnega albuma »Stilelibsro«, ki je, kljub temu, da je izšel že leta 2000, še vedno aktualen, Album „9" je objavljen v dveh verzijah - italijanski in španski. Erosov repertoar se vrača nazaj k italijanskim koreninam, kar potrjuje tudi novi single »Un' emozione per sempře«. Ob tem, že znanem singlu, je na albumu še dvanaist pesmi, katere vse po vrsti preveva tipičen mediteranski melos, za kar sta v največji meri zasluga Eros In Claudio Guidetti.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

te gia$ovan|a je objavila ameriška glasbena televizija VH1, znana po tem, da vrti tudi videospote nekoliko starejšega datuma. »Smells Like Teen Spirit" je izšla na albumu »Nevermind«, njen avtor pa je pokojni Kun Cobain.

»Those Sweet Words«, ki se bo pojavila v novem filmu režiserja Roba Reinerja »Alex & Emma«. Film, v katerim glavne vloge Igrata Kate Hudson in Luke Wilson, bo doživel svojo ameriško premiera prav jutri.

1. E.T-Ja nikad neću znali

2. DANIEL K.-Drlve Me Crazy

3. URBAN TRAD-Sartome

Znana zagrebška dance zasedba, ki je v devetdesetih, takrat še s pevko Vanno, nizala uspešnico za uspešnico, z nekaj manj uspeha nadaljuje tudi v tretjem tisočletju. Zmagovalna pesem tokratnega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje je skladba >NJa nikad neću znati«, s katero je duo ET nastopil na 7. Hrvaškem radijskem festivalu v Šibeniku. Zasedba bo sicer v letu 2003 izdala kar dva albuma.

F ■ ~

■ LESTVICA

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Takole ste glasovali v nedeljo, 15.06.2003:

1.VERDERBER:Copmca

2.RUBIN: Moja Mici

3.P0DKRAJSKI: Bele planike

4.RŽ:Jaka, lojtrobrž

5.GREŠNIKI: Dvignimo čaše za Abrahama

Predlogi za nedeljo. 22.06.2003:

1.KLAS: Zlati kias

2.K0VACI: Kam le čas beži

3.NAGELJ: Naše praznovanje 4.SLDV ZVOKI: Samo s teboj 5-ŠALEJ: Spet smo godci zbrani

■ V/7/ Grâtiner

VRTILJAK

Zakonca Jo/icn m Fiuiic klamf'T lu'kdaiila ŠošuiiiK^uia. kl Sin st^ zai^KlI vode piťSí^íla v VcUnile, sla si omislil;! .s\o|o milvorzoza iivilcžhlh'nfsko ohdohle. /xlai, ko.sía oba v sin s<' o(ll(M'lla šludtl slikarslva. To po^iu'fii <loma. \ s\oinii iuclielu. OóUno zHo nspt^iio. \|iail (1i4i si^ »vMi« IU2 raxsuivl sllkas^k«- kol(»nj|(' ol> wjkltnrku M. Kvloiupora pmiUi^aviijkii. nadcVnicrni-sUi 8ki iva la veselja, Sircrpa IîH'^îhu; liidUlofcoltnnl (hm .^o^laniske^n plhalne^i orkesim '/ni1a.

\\ ti Plûzar - Jani |<' \<'len|ôaii, kl zt^ lo akllvcij \ Diii.^lvu za psorlnzo Slo-v<'ii)|r Tam |e celo luniiesl nik pmi-s(Hliiik;i dnislva pjliiL JožcUi zrnSkiî. dr. med Aktive» pa |ehlHu(ll v piiřiwoni z bhsim pivdsaliilkom Republike Slovejil|(^ Mllaiion) KnOariom. Oba stmstmi plainiu") In mofííxV |e Ivo ()ovahil bhňe^a |ire<i<5<'<lnlkíí držaxe na \rh Trli>ia\'n. ki i^n (liušh'0 Ie1(xs oi^mlzlra že (Vlilo lel.o zapo\i>il[o.

Ivo Stropnik - SpIrUiis. pesnik, plsíílol}, /-ilo/nik Iz \olen|a |e fui lieHîersieliuski dnevih kulliiiv evelel. Ka| ne 1>I? enem m(\siu mu je usjH'l(i zbrati .slo slovenskih kJi)lže\Tiikov! Z vseh slraul so dežinale pí>lívai(^ Zîj odlk'no or^niZîicl|a sr(H'nn|a,

So našli l\elrctelc?

Egipiologí upajo, da so nai>li dolgo iskano mumijo kraljice NefrcJelc, eno najbolj znanih legendarnih lepotic starega Egipla. To naj hi naSla britanska egiptologinja Joann FIclc-

hcr in siccr v neki grobnici v Dolini kraljev. Bila je na tleh prostora, ki jc mejil na sobo, kjer jc pokopan faraon, zraven pa sla bili se mumiji dečka in neke druge ženske. Mumija Nefrcle-tc nosi katali-ttk<^ številko 61 (372. Te tri mumije je že lota 1898 v Dolini kraljev v grobnici Številka 35 odkril francoski arheolog Vielor Lord.

Britansko znanstvenico je do grc^bnice, kjer naj bi bila Nefru-letina mumija, pripeljalo proučevanje lasulje nubjjskcga sloga, ki so jo včasu vladanja faraona Amenolisa (okoli 1350-1334 pr. n. St.), Nelretelinega soproga, nosile ženske iz kraljeve družine. Lasuljo je našla poleg ireb mumij.

V kolikor se bodo domneve potrdile za resnične, bo najdba pomenila enega najveCjih arheoloških dosežkov po odkritju grobniLV faraona Tu tanka mona, Nefreteiincga pajiiorka in ver

jetno tudi svaka, (poročen naj bi bil y eno od njenih sedmih hčera),kisojonaai leta 1922.

O tako imenovani "Veliki kraljevi ženi" je znano le malo. Ve se, daje bila žena faraona Ame-nofisa - Akhenatona, ki je ozemlju vladal med letoma 1350 in 1334 pred nažim .^teijem.Bila naj bi izjemna lepotica. Skupaj ssvo-jim »krivovernini« možem jc želela uveljavili monoteisiično religijo in ča.^cnje boga sonca Alona. Vendar pa starega izročila nisla uspela izničili in po njuni smni so spet prevladali prejšnji verski običaji- Nefrelcte je izginila, kot daje nebi bilo.

Znanstveniki so zaenkarai po natančnih analizah treh mumij ugolovili, da najdba sega v obdobje XVIII. dinastije.

Olovcšivu jc sroxílo i/iimitjc_

obstoj človeStva predstavljalo veliko nevarnost. To namreč kaže Siudija, ki je bila objavljena v znanstvenem časniku American Journal of Human Genetics. Človeštvo je IMlo namreč pred 70.000 leti zelo občutljivo na bolezni, naravne katastrofe in medsebojne konflikte, će pa bi katerakoli izmed navedenih težav prevladala nad človeško raso, danes mi ne bi obstajali. Rezultati raziskave pa so ludi pokazali, da so ljudje v tem času prvič potovali izven Afrike.

Tord sla\i sloto obictiiko ^

"Tisli, ki verjamejo, da lahko nekaj slorijo,in listi, ki verjamejo, da ne morejo - oboji imajo prav.*' {H<?nr> lwd)

Ko je sin ameriškega irskega

Rezullaii najnovejše genetske raziskave so pc^kazali, daje bilo

človeštvo pred 70,000 leti ver-jeino na robu izumrtja. V določenem obdobju je bilo na /emlji le 2000 ljudi, kar je za

izseljenca padel s konja na (Ketovi kmetiji v Dcarbornu v Michiganu leta 1872, je sprevidel, da mora obsiajaii manj boleč in bolj Zimesljiv način prevoza kol z živžilmi. Nerodni jezdec ni bil nihče drug kot Henry Ford.

I lenry Ford se jc rodil 30. julija I8ň3 v Daebornu v Michiganu in se je že kot mlad deček zanimal za tehniko. Sprva je bil strojnik, nato pa vodilni inženir

pri podjetju "Edison lllumina-(ing Ci^mpany ^ v Detroiiu.

16. junija 1903 so Henry in njegovih enajst navdahnjenih družabnikov z za tisie Čase velikansko vsoto 28.000 S v zvezni drŽavi Michigan ustanovili podjetje. Tako je nastalo avtomobilsko podjetje Ford Mou>r Company. prvi rezultai njihovih prizadevanj pa je bil "bencinski voziček'* z močjo 8 KM, imenovan "Mi^del A". Z inoval ivnimi idejam mu je nato uspelo narediti avtomobil, danes dosegljiv vsakomur.

Leta 1908 je pokazal .svojo prvo prodajno uspešnico, slavni model "Tin Liz^ie'^ ki so ga do leta 1927 prodali 15 milijonw primerkov.

Delavcem je zagotavljal visok st>clalni siandard, obenem pa je bil zaradi inovativnosti vzor ostalim podjetjem takratnega časa. Tako ga lahko brez težav proglasimo za podjetnika dvajsetega stoletja.

Henry Ford je umrl 7. aprila 1947vDclroitu.

Tč dni lorcj družba Ford Motor praznuje lOO-io obletnico. Skozi leta blaginje in st iske, vojne in miru, se jc F<udcfVo podjetje iz vizije enega človeka, iz majhne delavnice in Šiirikoles-nika, spremenilo v sredstvo, ki je spremenilo Člove.^k<i mo-bilnost. Danes pra-pra-vnuk William (lay Ford mL nadaljuje tra

dicijo družinskega podjetja Ford in pravi: ''Naj^a želja jc imeli večji vpliv na življenje ljudi tudi naslednjih 100 let«.

Družba Ford Motor Ck^mpa-nyje sedaj drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu, zaposluje 350 tisoč ljudi in deluje na več kot 200-ih iržSčih na Šestih kontinentih, .le lastnik avtomobilskih znamk kot so Aston Martin, Ford, Jaguar, Land Rover, Lincoln, Mazda. Mercury in Volvi\ Ponudba ostalih storitev obsega Ford CVcdil, FlerT/ in Quality (.'are. Ford v Evropi zaposluje več kol 60 tisoč ljudi in deluje na 42 irži^ih,

/cnskc ^/hiiria pogled iiu - žeiiskť

SpUîSno uveljavljeno jc mnenje, da heteroseksualne mcx^kc pretežno privlačijo spolni prizori žensk, medtem ko se homoseksualci vzburijo ob prizorih moškili. No, to nikakor nc drži za ženske! Raziskovalci so proučevali seksualno v/b urjenje pri žeaskah in ugotovili, da lezbijke in heteroseksualne ženske v/burjajo pornografski lezbični filmi. To naj bi Se dodatno piUr-jcvalo. kako različno delujejo možgani moi^kih in žensk.

O O

O o

I

lUAjymg

&

časi se spretninjaio

Časi se ri^s moćno spre« minjjjo. Včasih si monit imeti /veze, d:i si lahko dal ofnika v vrtec!

Težova ie vmes

Tûli, ki snprlúikfmili, da se \m krajevna skupno.st l\M!kraJ - Kitvće /dirndl It-vn>esnetza fíéUi ťnt>s(avn(» m/dťlita, so se /jiiotili. I^žiivaje namreč pmv na smUni. Vri hišali. kiM lahko »Klik sem »II

Dober, bolisi«*.

BolJ.U sejtm se Je že di>-hm prijvl. Se ImiIJ se bo. ko bt> še holjsi.

Pomembna rozliko

Me<l /.(Iružťtxjem in p«»* ve/nvanjem Je velika niz-lik«i.Tako/.<bJ prepričuje* jo yuhUťIJe velenjskega nogometa.

Pod kozolcem

Po (Gledališču |khJ kty/xiU cem dobiva Šmartno ob Pakl /daj se nilacimski center pod k<r/(>lceni. Pod r\jim IkkIo připni v I j» 11 n;^* ruzHčnejj>e prireditve. Kakšne dehivnice menda tudi n:i ko/.olvu.

Lahek odgovor

Pri nas Je mno^o ljudi, ki vsaj na eno aktualno >praš;inje ninuijo težav /. odgovorom. Ce Jih vprašate, Kje ÍM>do prežhe-li d<4>usl. Doma!

Tek za zdravje

Pi> Sinveniji, tudi v Velenju. se Je dol)ro prijela prireditev Slovenija leče za Mintvje. Tečejo v gluvnem /dravi. Bolni tečejo od /ilnivnikadoMlfHvnika. Pa se (o tisti, ki imajo srečo. «Alali \xi aikajo in ćuluijo...

Ne morejo pomogoti

(»Hsilci v Šaleški dolini so dtrhro usposobljeni in vedno pripravljeni na pomoč. A so stvari« kjer so vendarle nemočni. Pri ' hrui^k in drugih sadnih dreves.

Na pol dobro

če î>e drži pregovor» da se v »Indiji Koromandu'« cedita med in mleko, .smo na pol v tej pravljični de/eli. Mleko se nam ^e močno cedi. Ne le cedi. celi» leče • v kjmali/aeijo.

Pravo Sosa

Na naf«em območju naj bi ledi^iili pnivo.Sašo. se<lanja /dni^Dje le Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, nova, ki prihaja, nuj hi vso Savinjsko in Šaleško dolino. Ce l>o le u.spela zdrulUev kmetij-.skih /adni^ te^a ohmi»CJa.

KULTURA

»Druženje literatov je pomembno, saj ga tekmovalnost vse bolj razbija«

v sobolo '/XWVX so Hv / odlirniiii koiu^oiioni skupine Now s\vin« kvai UM konraii druiji IloihiM^sieinski dnovi slovonskili književnikov-V ViMcjiju slo sloxxMiskih književnikov

11

Bojana Špegel

Velenje - V nasiovu zapisana misel jc le ena od mnogih, ki smo jih v sobolo, ko so sc letošnji herbersleinski dnevi počasi bližali koncu, nanizali v p ogo v oru & p rc ds C il n 1 kom Društva slovcaskih pisaicljcv (DSP) Tonetom IVi^akom. Pogovarjala sva sc v parku pod vilo Ilcrhersiein. tik pred zaselkom zadnje okrogle mize, kjer so sc Icios dotaknili organiziranosti druAlva in tormalno-si-stcniskcga položaja literature znotraj družbe. Pcîgiworjespre-íno usmerjal organizator sreCan-ja Ivo Stropnik, ki so mu giblje v Velenju večkrat glasno izrekli zahvalo za pripravo srečanja, pri lem ne gre pozabiti, da tega ne bi bilo brez vdikega posluha (jorenja d.d. in MO Velenje!

'Ione Per^k mi je že uvixioma povedal marsikaj zanimivega. Da je, reeimo, herbersteinsko srečanje edino tovrstno v drŽavi, saj so vsa ostala, kot sc mednarodne Vilenice» medanski »Dnevi pi>c7ijc in vina« ... specializirana srečanja, kjer so ponavadi tuji avtorji v večini. Zalo jc izrazil upanje, da se prihodnje leto v Velenju zgodi tudi tretje srečanje, s tam pa druženje slovenskih pesnikov in pisateljev med sabo in z bralci postane ira-dicionalno. No, od tu naprej sva ila po vrsti. Kako kof pndKednik /)m^/va xhh venskih pisateíjď ocenjujete fe-(oxitjť líerhersíei/isk/} srečanje'/ wTo je za nas zelo pomembno srečanje. S Ilerbersieinskim srečanjem namreč poskušamo

obuditi nekdanja Štalenberška srečanja pisateljev, kamor so prihajali tudi pisatelji iz nekdanje Jugoslavije- Srečanja, koijc

nem vuvru dejal, da hoste tefos v Velenju (^Hkovali nekakšen fim» tes/ proít sedanji prMiiiki Minis-irsti'a za kul/um. Nekako se z4L

Prv\ večer je kot vedno navdušil Dane Zaje, ki svoje pesm/

zna "iz giave". (foto: bš)

Herbersteinsko, so zame dvakrat pomembna. Po eni strani pisatelji in pesniki skupaj s kritiki. teoretiki in tudi bralci na njih razpravljamo o literaturi, medsebojnih razmerjih med kritiko in literaturo in drugih aktualnih lemah ... Po drugi strani pa se družimo, kar je izredno pomembno- Predvsem zalo, ker se ludi v literaturo vse bolj prenašajo vzorci razmišljanja iz gospodarstva in politike. Vzp^>dbuja se tekmovalnf^^i, zalo ni več pravega dialoga. In zato je pomembno, da se v-saj enkrat na lelo nekje dobimo, da se pogovarjamo, sicer se bo vse skupaj prelilo v neko čudno obliko kapitalizma tudi na tem po-drtičju-" Ivo Stropnik je & na otvoritve'

Ljubitelji slovcaske literature in odličnih ^asbenih dogodkov so v treh dneh lelii?»njega 1 lerberssieinskega srečanja prii^li na s-voj l ačmi- t(ipcl četrtkov večer je bil nekaj posebnega, ne le zaradi i\llične skupine Brina&Slring.si in literarnih izvajanj Erike Vouk, Lucije Stupia* in Diineta Zajca. Bilje začetek pomembnega druženja, ki so mu svoj čar poleg prelepe okolice vrta pod vilo hlerbcrsiein dale ludi kn^sničke- Petk<Tv večerje z.aradivrem-nena visel nanilki-^meloje in treskalo, a k sreči ni nič kaj pa-diilo- (akoso lahko .svojo litcRilun") predstavili Andrej Blatnik, Ale^ Musiar, Andrej E. Skubic,J<'6Íp Osli in Milan Dekleva, kot glasbeni gostje pa so nastopili Oal (rjurinàProjekt Mesto. Obisk(v valciso bili spel mivdu^ni, Trelji večerje minil z.znamenju glasbenih gostov - New Swing Oiiarieta. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo Draga Medveda Ob .^5-leinici kvarteta.

da je tudi na ptM/roi^u literature res vse Intlj ujeto v spone kapifû' liz/na i/t sponzorstev, kijih ni do^ ivij. Kako pa vi vidite to področje? Je podpore drfave Še dovolj? »Ibje težko reči. Obstajajo standardi, ki pravijo, da naj bi bil ixl-stotck in pol domačega bruto proizvoda narrtenjen kulturi Tudi ta standard ne pomeni povsod istega. V nekem narodu kol je večmilijonskii Nemčija, je hih-ko ta odstotek tudi nižji Tisto, kar je pomembno, je pravzaprav to, na kak^n način država omtv goča tudi druge oblike spodbujanja sredstev, na kak.šen način jih spodbuja. Važnojeludi,vkaj vlaga država tisto, kar sama vlaga. Cc se Zgodi, kar se je v Avstriji, kjer 80 vevropski prestolnici kulture predstavili samo tuje kullurnike. domačini pa niso dobili priložnosti, to ni to. Na področju lileraturc pri nas žal ne obstojajo ustanove, ki na jih poznajo na drugih področjih. Književniki nimamo in.^tiiutov ali javnih zavodov, ki bi so ukvar-jali 7 literarno promocijo, literarnim življenjem. Zalo to dela naie dru-^tvo, ki nad(^mcšča ludi sindikat. Država teh stroškov druStvu ne pcîkriva vcč. Včasih jih je, za 1.1 redno dejavnost smo vsako leto dobili nekaj denarja. Sedaj moramo denar črpali iz konkretnih projektov, kar daje videz, kot da so ti cc-

ncjsi kol smo jih prvotno prikazali. Zalo se ludi sredstva za te programe krčijo. Sprašujemo sc, kako ho sploh sc prihajalo do kakšnega zanimanja za slovensko književnost, če ne bo več stikov, ki jih društvo vsakodne%'no izmenjuje s posamezniki in družbami doma in po svetu, ki se zanimajo za nai>o literaturo. DrŽava trdi, da ao to vlogo prevzele založbe. Vendar se prepogosto dogaja, da le phisirajo le svoje avtorje, drugi pa jih ne zanimajo. Imamo nekaj u-sian^nv kot je centerza književnost, vendar se dogaja, da za takšnimi ustanovami stojijo ozke skupine ljudi, medlem kose drušivo

Tone PerŠak:"0rgani2ad]a je biia odlična". (Mo: vos)

njihove pripravljenosti, da nas podprejo, lega srečanja ne bi bilo. To mi daje upanje, da tako v slovenskem gospodarstvu kot delu slovenske pohtike - v tem primeru bolj lokalnem delu - vendarle obstaja nek posluh do slovenske kulture in njenih potreb. Tose mi zdi največji uspeh lega srečanja. Tudi

ka/ala veliko -širino. Ni namreč ozko usmerjeno v ozko skupino ali idejno smer, kar je danes toliko bolj pomembno. Na petkovi okrogli mizi smo v Velenju med drugim slisali očilek slovenskim kritikom, da se kritika vse bolj »dogaja« znotraj nekih skupin - da ljudje iz iste skupine piSejo kritike za »svo-

Omizja so bila zanimiva. Tako za stroko kot ljubitelje literature, (foto: vos)

ukvarja s slovensko literaturo kot cel(H(\ 'Ib poskušamo dope v vedali tudi »drŽavi« a zaenkral pri lem nismo najbolj uspc.^ni-« Kako lahko ocetiiie vse/o, kar se Je letos v času .srečanja z/iotlilo v Velenju?

»V prvi vrsti bi rad poudaril, da je 10 srečanje pripravil naS kolega Ivo Stropnik, ki je vložil veliko truda tako v organizacijo in lo^.sliko. Praktično je skoraj vse pripravil sam. Po drugi sirani pa moram poudarili pripravljenost mesta Velenje, na čelu s podjetjem (iorenje d. d. in Gorenje Gostinstvo 1er MO Velenje, saj tega srečanja brez

sicer je bilo na^e druženje uspešno- V enem dnevu nas jc bilo skupaj blizu [i)U slovenskih avtorjev, v petek nas je bilo na enem od dogodkov skupaj 60-« V Velenju ste podeiili tudi letašnjo Siritarje\-o nagrado. Natn lahko poveste več o nagradi in letošnji nofirajenki? »Draštvo podeljuje to nagrado mlajšim kritikom, ki kažejo, da bodo na lem področju lahko odigrali pomembno vlogo. Lucija Slepančič, ki je letošnja nagrajenka, je predvsem s krilika-mi v Sodobnosti in ludi drugje že izpričala prodornost iniepre-tacije in analize, pri tem pa po

je« ustvarjalce. Pri Luciji Slepančič tega niî«

Podelitev Stritarjeve nagrade se je odvijala v podjetju Gorenje d-d. Ker nagrajenka ni mogla prili sama po nagrado, saj ï'^o v teh dneh postala mamica, jo je v njenem imenu iz rok našega sogovornika prevzel njen so-prt>g. Se posebej vesela sta bila bodoča starša praktične nagrade. ki jo je prispevalo Gorenje. Izvedeli .smo, da tako bogato ni bil nagrajen ste noben Stritarjev nagrajenec doslej.

Diptih "S.R.E.G.N.O. com" zmagovalec Ex- tempore

_I

Nťi že 24. lí\-leiiiporu Premogovnika Velenje je sodelovalo 110 avLoijex iz vse države - ^ ^^^^^^mmr P()d(Milev nagrad In razsia\ a ludi letos driigaeni

Bojana Špegel

Vrlenje-Vsobolo/večer je bila prizivnica Muzeja premogovništva Si < we nije polna ljubiteljev likovne umeinosii in avtorjev, ki so Ictos.stxlelovali na prcmogov-nikovem Ex-temporu. Organizatorji bili z odzivom zelo zadovoljni

Likovne podlage je namreč žigasiilo 112aviorjev,oddalo pa kar 92. Do razpisanega roka so v oceno tričlanski žiriji prinesli 110 zelo raznolikih likcivnih del.

ja je imela v soboto veliko dela, daje vsa prispela dela ocenila in izmed njih izbrala t ist<i, ki sestavljajo letošnjo razstavo. Ta je postavljena včrni garderobi, na njej pa .si boste hihko Čez pok;lje ogledali 64 likovnih del 61 avtorjev.

Podelitev nagrad in hkrati otvoritev razstave je bila letos drugačna predvsem zaradi dobri'» izbrane glasbene g(5stje. S svojim kristalno čistim glasom je nammč nekaj pesmi iz bogate zakladnice slovenske ljudske dediščine predstavila Ljoba.fenČe, ki jo do

lega nasu^pa maisikdo ni poznal. Brez pretiravanja laliko rečem, dajeznaslopom navdušila veČino prisotnih. In kdo .so lelošnji nagrajenci?

Častno diplomo za najboljše likovno delo avtoija iz Saleskc div line je dobil Denis Sene^ačnik. ostale štiri pa Še Xfartina (tÍuIí-a(ti, Matej Cepin. Mojca Sem-primo/.nik in Bmnko Mnrko Rupnik. Odkupno nagrado trgovine AKFjc dobil Z^tran Ojjrinc. sindikal S PES S je podelil nagrado Dami Horvatu, sindikal I^e-

mogovnika Velenje pa je izbral delo Silvestra Plotajsa SIcoe. Glavne odkupne nagrade po izboru žirije, ki jih je podelil Premog wn i k Velenje, pil so prejeli: MilanTotlić. Velenjčanka In-jáťlHHT» b<»llč (Za motiv Stari jašek je nagrado prejela že drugič» nazadnje predlani)» 1er Luka \\)pK. Grand prix po izbom žirije, letos vreden 220.000 SFi; pa je prejel Marko Uutina za diptih z zanimivim naslovom

Med nagrajenimi avtorji so bili tudi domačini. Najvišjo na-grado med njimi, odkupno nagrado v višini 130 tIsoČ SIT. je prejela Ingeborg BolIČ za likovno delo "Muzej premogov»

ništva''.

VI PIŠETE

Festivali dveh kultur jutri v Velenju

Julri,vpelek, obl7-urihodo v prostorih Muzeja premogov-miliva Slovenije odprli ra«lavn 7. naslovom Festivali dveh kultur v okviru ćczmcjncga sodelovanja programa PHARE CB(\ V kullurncm programu

bodo nastopile skupine iz Bad Bleiberga, llultenberga, Železne Kaple, Mežice in Velenja.

Nosiicc projekta Pesiivali dveh kultur je MO Vcknje, vodja projekta Franci Lenart i/ Premogovnika Velenje, strokovni vtxlja in

koordinator pa Peter Pušnik ]z Muzeja premogovništva Slovenije. V projektu sodelujejo kraji z rudarsko tradicijo, osnovna ideja projekta Festivali dveh kultur pa je povezovanje tradicionalnih prireditev/ germanskega in sk>

Harmonikarji so raztegniti mehove.

vanskega podroCja, na katerih predstavljajo in ohranjajo bogato kulturno dediščino kraja.

V nedeljo, 15. junija, se je eno dejanje Festivalov dveh kultur odvijalo v Hultenbergu v Avstriji. V rudarskih igrah so sodelovali kraji Velenje, Mežica, I liit-tenberg in Banska Bistrica s Slovaške, Štiričlanske ekipe so tekmovale v nalaganju izkopanine v hunt, vrtanju vrtine in izdelovanju pina. Suveremi so zmagali Vclenjcani, elani llarmonikar-skega orkestra Premogovnika Velenje, ki so zigranjem tialVaj-tonarice v sklopu družabnega dela srečanja poskrl>elÍ ludi za vedro razpoloženje med sode-lujtv^imi ekipami in gledalci.

■ Diana Janežič

Plesali so za vas

Velenje • Preteklo sredo se jc na velikem odru Doma kulture Velenje s svojo zaključno produkcijo predstavil oddelek za sodobni pks glasbene Žolč Frana Koruna Kí)željskega Velenje. Plesna predstava, ki se že tradicicjnalno predstavlja pod naslovom PLCSCMC) ZA VAS, je bila kolaž delu preteklega Šolskega leta. Pod vodstvom in v koreografijah Nine Mavec Krenker so se predstavile učenke Vi«Il razredov tega oddelka; obeh pripravnic, prvega, petega in šestega ra7xeda.

V prvem dolu programa so učenke odplesale plesno glasbeno prav-Ijico S. Prokofijevâ Peter in volk. nato pa nanizale koreografije, s katerimi je njihova učiteljica želela prikazati igrivast, zasanjanost in resnobnost ptwameznega obdtv bja, od otroštva do najstništva. Učenke petega inšestcga razreda oddelk«! za sodobni ples pa so se predstavile z nekoliko abslrak-tnejiima temama v koreogratijah z nasliTvom Nevihta in Senc^.

V zadnjem delu so se plesalke predstavile še s plesi, ki so nastali na glasbo iz Disneyevih risanih filmov in tako razposajene zaključile.Gotsko leto.

U

Bili ste izvrstni!

Vpetek-6. junija, je bilo v domu kulture v Velenju pestro, predvsem pa zek^ zanimivo. Prireditev Plesne Sole Spin. ki se je začela zbogato pogostitvijo ob vhodu, je trajala dobro uro, v njej pa ni manjkalo plesa, glasbe, mezdnih trendov (mt>dna revija), smeha. presenečenj in lepih nagrad. Plesni spcktakel je bil na ogled vsem. ki jih ples in glasba veselita.

Obiskwalci so si lahko ogledali pester izbor plesnih koreografij različnih zvrsti, ki so jih predstavili tečajniki različnih starosti. Pričeli so najmlajši - Cici Spin, plesali so tudi Šolski 1 in ŠoLski 2 ter Spin

Selekcija, v spremljavi plesalk iz Spin Selekcije je zapela tudi Velenjčanjka Nastja. Malo pred koncem se je predstavila skupina Latino girls, ki je gledalce presenetila s plesnimi koraki vročih latino rilmtîv. Kot predzadnjo pa so se prvič na odru pojavile študentke. ki so s koreogralijo, ki je bila mešanica jaz-za in hip-ht>pa, vse ljubitelje plesa popeljale Se k zadnji točki, s katero so se predstavili prav vsi plesalci Plesne Šole Spin.

Skratka, bilo je Ivmbaslično. Čestitke vsem plesalcem - bili ste izvrstni!"

■ Mojca

To so skupina Latino girts • tatino aerobika.

MNENJA IN ODMEVI

l\dkll|l O/ÍHMIIH

menjava /cmlji^c / družbo Vei;ra(l d.d. /a poirchc iKive šole v Šosldiiju

Svet občine SoStanj je v kriilkem r;«^t)bju enega mesccj dvakiat odločal o nakupu oziram a menjavi /cijiljižča Zii potrebe izgriuJnje nadomestne osnovne šole v Šoštanju. Mojc osebno mnenje kot tudi mnenje stranke SDS pri problematiki i/gratinjc nadomestne si^le pa je» da so se odgovorni tvA občini - Župan in uprava - zadeve lotili preveč

Zapletlo se je že pri samem projektu. Pivi izbran in napajen projekt je bil z.amenjnn z drugim >»ustreznejiira«. Ravna dnigi projekt se zajeda v prostor, katerega lastnik je družba Vegrad dd.. Sedaj se na Škodo predvsem šolarjev in tudi v.'^h občanov pogajanja?, družbi^ Vegrad d.d, in občino že predolgo vlečejo, ob tem pa družba Vegrad d.d. vedno zncîva piîstavlja drugačne pi^goje, kijim mora potem sledili Âipan in občinska uprava. Znano nani je, daje omenjena družba z (Občino Šoštanj vedno izpogajjla (izsilila) za svoje potrebe najboljšo po-zici}o. Na seji smo slišali, da se je družba Vegrad d.d. tudi uspešno »napajala« iz naSega t)bčinskega proračuna.

Ob vsem tem bi liul pred

vsem na dejstvo, da prihaja do zamud pri i;^adnji nove k)k. koi sem Že prej omenil, zaradi načina kako

Ri> se odgovorni lotili projekta nove šole. Nesposi.îbni>si odgovornih se kaže v već dejstvih, kot je primer, da se je dobra lokaeija za Šolo 2e na začetku zavrnila, kljub tejuu. da v navedenem prinieni tie bi bila potrebna izgradnja nove telovadnice. Zgolj opravičilo, da je družba Vegrad d.d. pretrd pogajalec, ni pravi izgi»vor. saj bise temu pogajalcu lalv kože na začetku jzi>gnili.

Takemu načinu dela v SDS močtio nasprotujemo. Sami se zavijcmamo, da bi se izgradnja nove sole zuičela v predvidenem roku. kot p<i sedaj kaže, to ne bo možno. Komu škodi tak način dela sem fc omenil. Komu pa kc^risti? Po mojem nmenju tistim, ki se poleg Vegrada tudi uspc.šno »napajajo« iz proračuna občine Solata nj.

■ Vojko Hrneža, svetnik SDS

VIÍSÍ s prikaza vo/.njc motorji

Ko so v scdetndcsetih letih roc-kciji Steppenwolí piisneli tekstovno, aranžérsko in produkcijsko mojstrovino Dom to be wild, so imeli pred očmi natanko take »posasti« na dveh ali treh kolesih, kot smojih lahko videli v soboto 7. junija na Titovem trgu v Velenju. Postavljeni skupaj, parkirani drug poleg drugega, .so delovali veličastno, spošlji-vo, v stihi - »nihče nam nič ne more!«. Dvokolesniki, takole na oko <ikn'>g trideset jih je bilo, dva iroko-lesnika (pretežno ročna izdelava) ter dve DMW - jevi zverini z napi-s*>m Pi')lieija in seveda ponosni last

niki k<mjički>v, kljub vročini zvesto oblečeniv črno usnje. Že ob pogledu nanje marsikdo dobi negativen priokus, toda ch p<igt^voru z njimi hitrotípaziš, da so povsem razumni ljudje. »Motor kot način življenja«, mi pravi eden od njih. Za vožnjo zaradi u?Jtka, ne brezglave hitrosti. SIcer lahk^î hitro poslane način smrti. >nudi zato smo danes tu«, dtxla-ja drugi sogovornik. Povečini se vsi strinjajo, da bi takih predstav, v bistvu prikazovvarnega upravljanja z jeklenimi konjički, lahko bib več, S tem se strinja tudi eden cxl píiliei-stov. »Velik problem, predvsem mlajših voznikov dvokolesnikov, je ravno neizkušenost.« In ptwe, da so posledice padca ali nezg<xle z motorji vedno hnde. včasih tudi tragične.

Malo kasneje sledi prikaz vožnje z motorjem, kar vo<lita dvji p<ilici-sta. Cden razlaga situacije, zavorne poti in razlike pri uporabi zavor, zavojev. izogibanje oviram na ecsti in

reakcije nanje po mikrotbnu na vsekakor preslabotno ozvočenje. Drugi pt^licist vse to nazomo prikazuje s prakt ičnim prikaA^n^ povedanega, Op'ajen prtisior, ki mu je na razptv lago.jez.elo majhen. Vse prikazano sicer izgleda brexhibno in skoraj omîi^'i lahko, v resnici pa je takole petsto kilogramsko zverino zelo težko (îbviadovatina tako majhnem prostoru in z majhno hitrostjo.

Kasneje, ko je prikaza konec, se med samimi udeleženci iU; razvijajo debate o vsem. kar je povezano s konjički. Vendar vročina pritiska in počasi se raziđemo lako radovedneži. kol člani moto društva Netopir s svojimi lepotci na dveh ali treh kolesih, polici.^ti ter organizatorji, Vsekiikor pohvalna prireditev, ki si zasluži ponovitev. Tudi z mlajšimi udeleženci v prometu, pri katerih število kubičnih centimetrov v njihovih konjičkih komaj preseže Slevil ko peldcset,

■ Dare Poprijan

Srečanje voznikov fickov

Varpolje - V kampu Menina v Varpoljah v Zgornji Savinjski dolini bo vsobolo.21.junija, srečanje lastnikov popularnih Fičkov, Po besedah Zdravka Ožirja, pobudnika in organizatorja drugega tovrstnega srečanja, se bo zbralo med peîdeseï in sto vozniki, lastniki ohranjenih ťičktw, ki se bodo peljali po slikoviti Zgornji Savinjski dolini, v kampu Menina pa bodo nato preživeli športno srečanje z družabnimi igrami, ogledom najstarejših ohranjenih modeliw fičkov tersimbi^ličnim tekmovanjem z njimi. Ktior ima fička v voznem .stanju, se bo pisani karavani malih hroSčkov pridružil že v Velenju in ŠoStanju, ostali pa lahko pridejo na ogled v leku dneva.

■ JM

Kdaj - kje - kai

Cctrick, 19. junija

10.QQ Knjigama Mladinska knjiga

Knjižna čajanka 20.00 Kletni prostori Doma kulture Velenje

Odprtje fotografske rasi ave fletrospeUiva Foto kluba Zrno Vdleflje od 1980 do danes 20.Q0 Velenisla grad

LetRi koncert Moškega pevskega zbora Kaj u h Velenje Hotel Paka

Oan odprtih vrat ob 5. obletnici Hotela Paka

Petek, 20. junija

8,00-19.00 Center Velenja (v bližini sodišča)

Redni mesečni sejem 17.00 Kotalkališče Velenja

Varujmo drevesa - Zaključna akcija zbiranja paprrja ta osnovne šole 19.00 Dom kuftura Velenje Plesni studio N Velenje 10. Stopinje na odru

Sobola. 2l.lun|xa

fl 00-19 00 Center Velenja (v bližini sodižča)

Redni mesečni sejem start: 7 30 - 8.30 Pri gostišču Obifc Pohcd po poteh Vinske Gore 8 00-12.00 Kniižnica za odrasle Velenje Bo lij i sejem 10 00 ~ 18.30 Tui!sUčnQ-re kreativni center Rogla na Pohorju Zaključni dan Tedna upokojencev fiû m. U£fi rtaprei Kardeljev Irg, Velenje

Otroški živ žav-Žurček 15.30 Zelenica za velenisko pošto Turnir v malem nogometu tSi)Q Bevce - pod kostanji

5. prekmurski bograc piknik

oiilfl iiffi naprej Meslni stadion Velenje

Mednarodno atletsko tekmovanje 'Evropski pokal 1. liga, B-skupina 19.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Kresni večer 20.00 àenlifj pri Velenju (gostišče Pirh) 4. večer pod lipe o

I\edelja, 22, junija

Od 15. ure naorei Mestni stadion Velenje

Mednarodno atletsko tekmovanje - Evropski pokal 1. liga, B skupina

Torek, 24. junija

18.00 Velenjskigrad

Klepet pod arkadami. Klepetamo s proi. Bojanom Glavačem 19.00 Pri Upi samostojnosti vVelenju Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti

Čclrlek, 26. j.unija _

18 00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana

Svečana podelitev priznanj dijakom Šolskega centra Velenje

2a dodatne infomiacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Tunstično-in-iormaclj^' in promocijski center Meslne občine Velenje i03-897-64'6e). Zaradi obnove Rdeče dvorane izvaja TIC Vele-r^je osnovrK) informaciji dejavrvDst v rdečem kiosku na parkirišču pred Rdečo dvorano vsak dan med 9. in 13.1er 15. In 18. uro Sicer pa ima T1C začasne prostore v domu obrambe na Kopališki Lílici3vVeleniu,

Zgodilo se je...

• 20. Juniju letu 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keila:

• 20. Junija leta 2002 so v í>(>álanju fH>ra<ili dimnik na tíbmťtcju bivše Tovarne usnja

- 23. junija leta im je

predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. okio-bra Velenje preimenuje v 11-lovo Velenje;

• 23. junija leta 1986 je bila na osnovni žoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravka t)béinska konferenea SZDL Velenje in Občinski svel zveze sindikatov Slovenije. Pred začetkom tribune je po Velenju krenila ptwor-ka s transparenti, s kalcrimi so udeleženci opozaijaii na vse večje probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini;

- 24. junija leta 1830 v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so vsoteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo lece-ste;

• 24. Junija letu 1990 Si.*) nn trgu Draiov Mravljakov v Šoštanju ponovno ptjslavili kipMarije,kisogalela 1952 ixlstranili s trga;

- 25. Junija letu 1977 so na Titovem trgu v Velenju na slovesnosti.kiseje udeležilo okoli 200CX) ljudi, sve6ino odkrili Titov spomenik:

• 25. junija leta 1989 je bila v Skalah svečana otvoritev novega krajevnega središča s Šolo:

- 25. juniju je dan slovenske državnosti:

'U. rožnikii leta 1799 se je na Vranskem rodil R'ler Musi, učitelj, organist, stavkovni pisec, publicisl, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik, ki je večino svojega življenja preživel v Šoštanju. Med drugim je napisal abecednik "Nav(xl v branje za mladi«t nedeljskih šol", veliko pa je tudi dopisoval v Novice, Šolskega prijatla in v Drobtinice;

• 26. Juniju letu 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Rav-Ijen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, kije bil ro-

Davorin Ravljen

jen v Šoštanju. Kot novinar je služtxwai pri Jut ru. Slovenskem p<.iročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrlvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom:

- 26. rožniku je hitu letu 1991 v Ljut>ljanisvečana razglasitev slovenske neodvisnosti in na jamboru pred ^oven-skim parlamentom je zapla-polala zastava samostojne drŽave Slovenije. Pripravija: Damijan HIjajič

ZANIMIVO

13

(T^FTornskon

.»•'s

Oven od do 20.4*

Ko bodo vsi okoli vas le ie tírnali, kako \foCe' ^^ Jii^ kahozsio nič ne morejo narsditi, boste vi počasi ulih-^ CA ^ nilh Dobro namreč v&sle. da vam ludilarnanjenetio kaj veliko po-V magalo.zalo bosîe raje previdno molčali m se pfipiavljalina počitnice. Še malo. pa bodo lu, mordd vas bodo celo prehitele, sai m

pred odhodom čaka še ogromno dela. Vsak dan vam naložijo še l^j zraven, zaio |e stvar toliko bolj naporna Ker pa bosta s parmeriem naredila lep načrt in lo braz pre-rekanta, bo vse veliko lažje

Bik do 21.5»

^^^^^ Teden, ki je pred vami, bo malce prežet s stratiom. A vse se bo

ykCMično izleklo ëko. kot si lahko le želiie Ob tem se boste celo rahlo spočili, kar vam bo ogromno pomenilo R^stonli boste kar neka! ^Ivsri, s katerim; ste vzamuči. potem pa si boste dneve QČelt ^^^^^ lepialiéesskrbjoaseinsvojizgled Čdsadieto,česevanizdi potrebr^ bovr^slednjihdn^kardober,sa|v/očinašene&apopustila Levoljoboste spel lezl(o zbrali Kupitesi, kar si Je nekaj časa želite, sa{ imate vsepogoje zalo.

Dvoičko od 22*5 do

^ ^ Zdelo se vam bo, da se bodo dnevi vrslili čisto prehiiro. V prele-^ft ^^^^ ^^^ ^^^^ energije, saj je polna luna na vaše počut-|e m delo v preleklih dneh kljub vročim ta zelo dobro vplivala to boste vedeli šele ob koncu tega tedna, ko se boste naenkrdi počuli-m^^m/ li kol o^ta cunja Poiščite osvežitev ob vodi. po mo^osii tekoči In nikar sr ne zaželilevnekaj urah dobiti poletno barvo. Sonce vam namreč vnasled-njih dneh ne bo najbolje delo.

Rok od 22.6. do 22.7.

Sploh ne boste vedeli, akai sle pravaprav spel nialodušni in biez-volim. Vsi okoti vas bodo prepričani, da le kriva vročina, vi pa boss vedeli, da so vzroki veliko globji Kar naei^atse boste namreč zavedli, da {e polovica leta h preieklosl In da se v n^em ni uresničilo listo, kar ste si najbolj želeli Malce pa tudi ne boste vede-zakaj nimate nobene prave volje do dela Morda bi vam dobro delo, če bi poleg tega da zamenjate okolje malce menjali ludi družbo O lej. ki vam zadnje čase naj* večkrat krajša čas. vesle ze vse.

Lev od 23.7* do 22.3*

■ v Še vedno se boste daleč najbolje počutili med veselimi, predvsem

epa iskrenimi ljudmi Prav veseli boste vabila ob koncu tedna, ki vam bo c^cial veliko dobre volje, končalo se bo drugače n^do vam bo pokazal kaj te to prava hir^všč^na kar vas bo celo zelo ^^^^ močno šokiralo f^nikarne mislite,da se bostemkončafo.Plaz neprijetnih dogodkov, čeprav med njimi k sreči ne bo usodnih, se bo šele začel prožiti. Zvezde pravijo, da vam letošnji iuni| ne bo najbolj naklonien, bo pa zato av

gusta veliko bolje.

Pevica od 23.8. do 22.9.

^^^^ Večao pač ne bo šlo tako kot ste bili sojeni v zadnjih (ednih. Oelo od jutra do večera čfoveka izčrpa, pa Če to prizna ali ne Naenkrat gt se bo zato ustavilo M vam m to veliko bolj kot si mislile Pazile ^^ se pr^iha mpigmočnih tíím, saj se vam kaj lahko zgodi, da se bo-w^^tJ ste v naslednjih dn^ okoli sprehajali z robčki na nosu m počenim glasom. Ko bosie zbrati viise o novih znancih, pa se še malo usediie in premis

lile. Tokrat ^s namreč lahko prvi občutki močno prevarajo.

Tehtnico od 23.9. do 22.10.

Speisekot oirok veselite moriain počitnic. Želje se ^mkopičijo, ko pa pride do lega. da se katera od njih uresniči, počasi začnejo Izubijati moč, ki jo čutile prej. Naenkral m nič več vredno loliko. kotste si mislili Zatosenečudite.čevambokdood bližnjih očital, da sle velik nehvaležne! Dogajalo se bo nammč, da se ljudje do ^s sploh ne bodo znali več obnašati tako. kot bi si vi želeli Ko boste premislili, jih bosle celo razumeli, a prrzr^ll si ne bosle Vsaj na glas rte^

Skorpl|on od 23.10. do 22.11.

Bolelo vas bo. ko bo n^do čez noč posloišal izničili ves iriid. ki sle ga vložili v nedavno opravljeno delo Ker niste od vče/aj, boste že vedeli, da jenajbolje.čekar molčite m nič večne razlagale Kajhi-Iro se bo spel mšel kdo. ki bo poskušal u^i^e pripisali sebi, minuse pa naprtiu vam. Sicer pa že veste, fôko huda vročina bi se razvila, če bi taviija gorela. Še najbolje bo, če se kaj hiiroza nekaj časa uim^ete iz delovne sredine To^at nikar ne rečrtujle delovnih počitnic, ker teže, da se ne bi izšlo

Strelec od 23.11. do 21.12.

^^^^ Uspehisebodovrstili Presfečnibosie. ko boste ugotavljali, da so nekaleri od listin, ki vas hvalijo, odkritosrčni m da lokral res ^ negre za lavšijo Poleg lega boste uspeh navesti stikzzelo po-m^bno osebo, ki vam bo v prihodnosti Še veliko pomagala Vse lo bo zelo dobro vplivalo tudi na družinske razmere, kjer se bosle v naslednjih dneh veliko smejali predvsem na račun vas samih Počilek, pa čeprav kratek, bo krasen Občutek ob novici, ki bo do vas prišla sredi tedna pa veličasten

Kozorog od 22.12. do 20.1.

^ Kar malce strah vas tJo vsakega dneva v prihodnjem lednu posebej Veste namreč, da vas Caka oycmno dela. veliko ga bo takega, kj vam ludi malo ne diši A ker se scenarij ponavlja prav vsako lelo. bosle že zdržali. Ko boza vami. bosle celo presrečni, saj vas bo izpolnil občutek, da sle slorili nekaj dobrega Boste pa zato malo bolj na*

pomi za okolico, sa{ se bo dogajalo, da boste takoj vzrojili. Napelost. ki jo že nekaj časa čutile vsebi, spioščajie predvsem s šporiom m sprehodi v naravi

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Zagotovo bosle med tistimi, ki v prihodnjih dneh ne bodo imeli veliko pripomb na lo, karssjim bodogajaio. F^avzaprav boste [»e-srečnl. Kriva bo ljubezen, ki bo vsak dan lepša, svel se vam bo zaradi njezdel pfijazen kot še nikoli. Prav nič ne bo skalilo vaše sreče, sa] boste vse stvari jemali kol nekaj samoumesoiega, če bo kje potreben repor. pa boste lo premagali z voljo in nasm^om na ustnicah F^zile le, da ne bosie ob koncu ledna prevečkrat obljubili, da boste zraven, kef na več koncih na-enkral Še ne znate biti

Ribi od 20.2. do 20.3.

Kar precej izgubljeni bosle. pa čeprav irrite končno čas za lenar-jenje. Spet se vam bo dogajalo, da kar naenkrat lega ne boste znali več početi Zalo bosla s parlnerjem zagotovo izmenjala nekaj vročih besed, ki bodo za kakšno uro prinesle v hišo popolno moč. No. potem se bo spet vse uredilo In sprava bo naravi^osl sladka. Kot mdi neko srečanje, ki bo povsem nenačrtovano Bo dokaz več, kako lahko majti-neslvari polepšajo življenje In razbijejo rutino vsakdanjika

Zdravnik svetuje

Preizkusimo svojo telesno zmogl)vost

Po stalistiCnih podatkih največ Slowncx'v vsako leloumrc /nrmM bi>lezni srca in žilju. Vzrok je neustreznih navadah in Številnih ostalih dejavnikih tveganja, ki ptv .sr>c5ujojo proces aicroskleroxe. /ilc sc rnaíW & poapiielimi oblogami. Kmalu sc pojavijo lipičnc h<ilcCinc v prsih, srćnji ali moí^n-ska kap, molnjc srCncga rtlma ali pa na.s preseneti nenadna srčna smrt. Takci živi, lako zlx>leva in tako tiho odhaja iz na^ih Življenj mnt>go znancev, prijateljev In sorted niko v.

Redna lele?>na aktisTmsl zman^a dejavnike tveganja, upoCusni proces aterosklert)ze. p<'>niembno iz-bi>ljša zdravic ter fun kcijo lelc.sa i n duha. Upc^itcvaje jasna spon^čila raziskav, so v mnogih razvitih družbah Ziihoda in severa sprejeli kultu n*! gibanja 1er ob spremembah življenjskega stila pomembno zmanjšali pojav srćn<'>?ilnih í^bolenj.

/avesi pořasi trka tudi na naia vrala. Rojevajo se nacitv na In i programi promocije zdravja, izvajajo akcije, ki zdrui^.ujejo pozitivno gibalno a<;merjcne posameznike. Slovenija leie. hodi, rt»Ia In plava, Sbvenija pleše, smuča in kolesari. / eno samo veliko željo, da hi z gibanjem in Šporiom oliranili in izboljšali zdravje. Tako se bo ludl leio:> preko pi>l-c.>etja zgodilo mnogo lekov, triatlonov, krtwov, kt^lesarskih in plavalnih preizkusov, pohodov in planinskih izletov.Polegprijetnega druženja nam vsak takšen d^^glxjekprilí|enekaj ludi k na^'mu zdravju. V spomine beležimo sreCo in zadcM^ljstvo. Številne dobre ljudi ter čudovito naravo. Z njimi rastemo in se bogatimo.

Kljub lemu. pa mnogi med nami še vedno težko zberejo toliko volje» da bi sprejeli odločitev 1er s-c t^dlepili od stola, nataknili otipate in se predal: gibanju. Preptv gosto si postavljajo vpraiianje kak-^n način telesne aklivnosii izbrali, da bi jih kar najbolj zadovoljila. sprostila 1er telesno in duhovno okrepila. Na sreCo pa je čedalje več lakšnih, ki so gibanje Nprejeii koî st.stavni deUvojega življenja. R»g<»>to kar sami od sebe. ne du bi t>ili obremenjeni ?. od-k^Canjem, Izberejo tudi način telesne aktivnc«ti, ki je vdanem trenutku najugodneji>i in najprijei-nejii, I ioja, tek, kolesarjenje, morda tudi skok v vodo. drsenje po parketu ali rolanje.

Po analizah je v Evropi najpogostejša telesna aktivnost hoja {?. 1 % ), sledi ji delo na vrtu ( 1 m), vaje v fitnesih (18'yř^). kolesarjenje (17CÍ.) in plavanje ( 10%).

Ce hočemo daseči uspeh, mora lelesna vadba doseči določeno stopnjo pc^gpstmii in intenzivno-.sti, Vadili moramo 4 do x na leden po pol ure, intenzivnost pa naj bo takšna, da bomo pognali srce s bilrosijcï med 50 in % svoje maksimalne frekvence srCncga utripa. Prav število srčni h utripov v minuli je odločilen kriterij uspešnosti in primernosti iz-bra!ie telesne akuVnosti. Na frek-venc<.i srčnega utripa vplivajo Številni faktorji: starost, spol, psihično stanja posamczjiika 1er njegova lelesna zmogljivost. Redna telesna aklivntïsl nas sprošča, psihično stabilizira in nam hkrali dviga tudi telesno zmogljivosl. Le z nedeljskim izletom ne moremo na-ik^me.stili zamujenega med tednom. kot še vedno prepogosto mislijo in zmotno upajo številni posamezniki.

Pomembno je, da svojo telesno zmogljivi^t tudiobjektivnt>ovreU-

notim^^ Le tako k^hkt» zřisleduje-mo Uspešnost ali neuspešnost našega vadbenega prt^grama. Izbiramo lahko med povsem enostavnimi tesli pa do najzahtevnejših preiskav v specialnih insti-tulih.

Vsi, ki imajo kakršne koli težave ssvojim zdravjem, btxlisi iîbCulok dušenja, nereden srčni utrip, mi^r-da bolečino. liščanje. pečenje za prsnico ali v prsnem košu, bodo pred začetkom izvajanja redne telesne aktivnosti ot-iiskali zdravnika. Poleg kliničnega pregleda in laboratorijskih preiskav bo potreben še ohrcmenitvcni test na te-ktvcm traku ali kolesu, morda tudi rentgensko si i kan je pljuč in srca, ultrazvok srca 1er preiskava dihalne funkcije. Dobili bodo natančen odgovor kaj je z njihovim zdravjem, kakšna je njihova tele-

kâteflyija

opravijBni metri

2eloslaba manjkoitSOO slaba 16QQ-20ÔÔ 21ÓÓ 2400

fV dobra

2450 -2800

V-odlična

Več kot 2800

/. redno vadno telesno vadbo izboljšamo telesno zmogljivostin lahko pcislopno preitlemi,> v vi.šjo kategorijo.

Mnogi med nami pa ne morejo ali ne i^elijo teči. Prav za le so v UKK institutu (Tampere- Tin-ska), ki se ukvarja s promocijo zdravja in priiučujc vplive gibalne aktivnc>sti na človekovo srce. skelet in splošno počutje, uvedli preizkus hoje na 2 kilometra.

'lo je varen, siandariziran, lahko izvedljiv in uporabljiv srčno-dihalni fitnes test za odrasle. Osrtíwa testa je živahna hoja na 2000 m po ravnem terenu, ob

sna zmogljive«!, kc^liko zjnorejo in kaj morajo slorili, dasc bo njihova zmogljivost izboljšala 1er zdravje okrepilo.

Z;i kasnejše sproino preveijanje telesne zmogljivosti pa potrebni eniistavnejši in vami lesti. ki jih lahko izvedemc^ sami. brez Zxiluev-nih tehničnih prip^močkiw. Z nekaterimi testi lahkih določamo a^-lo prag prehoda v anaerobno fazo, irenulek. ko nam ob nasi telesni aktivnosti v celicah prične primanjki>vali kisika (Conc<m\jev (csl)

7.3 vse, ki tečejo, so pred mnogimi leti uvedli C<H)ptT|cv lesi. Izvajamo ga v naravi, na ravni površini, najbolje na atletskem stadionu, kjer tudi najlažje kontroliramo přetečeno razdaljo. Vsak preiskcwanec ima na voljo 12 minul. Prične s hojo, ki postaja vse hitrejša ter nadaljuje s tekom. Ca ne zmore, lahko ponovno hodi ali pa le upočasni lempo teko. Zmogljivejši bodo tekli ves ča.s. Po pretečenih 12 minulah izmerimo dolžini) opravljene poli, ki nam da podatek o posamczjiiko-vi zmogljivosti oziroma tesliran-ce razvrsti v pet kategorij.

ugodnih vremenskih razmerah najboije na proslem.

Rezultat preizkusiti je tnlvisen txl časa. ki smo ga pcilrelxivali za pre» hojeno pot. start^svi. razmerja telesne teže in višine (ITM -indek.s lelesne mase) 1er frekvence srčnega utripa ob koncu hoje. Ni?ji kot jc ča.s hoje, ni^ja kol je frck'venca srčnega utripa in 1'1'M, boljši je rezultat. (^as hoje ima pomemben učinek na lltnes indek.s, ki ga iz-raCoJnamo iz doseženih rezultatov. Dobljeni fitnes indeks jc močno primerljiv z maksimalno

aerckbno mcKjo in opredeljuje telesno zmogljivost v primerjavi z isto .starostno slruklun) finske p<v pulacije, Porast telesne zmogljivosti je mogoče zasledovali s ponavljanjem preizkusov v rednih Časi>vnih obdobjih.

Vsaka 20 do 65 let stara oseba, ki ni bolna in ne jemlje zdraviLki 1)1 vplivala na ťrekvencx) srčnega utripa, lahko opravi preizkus. Debeli ljudje, ki z.adovoijujejo kriterije. Lih ko prav iak<^ opravijo preizkus, Le pri listih, ki imajo H M preko 40, Iv pcHrebna dodatna previdnost, svetovana pa jim ho nekoliko pi>časnejša hoja.

Preizkus hoje na 2 kik^melraje meri k) zii zdravstveno stanje opredeljeno s telesno zmogljivostjo, hkrati pa natančno meri spremembe lelesne zmogljivosii skozi Časckvna obdc^bja. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko opredelimo posame/nikcwo de-tazmožnosi in sposobnost za astaie akiivnosii v vsakodnevnem življenju. Namen preizkusa hoje na 2 kilometra je tudi vpomoči. vodenju in prisvajanju zdrave ter intenzivnejše telesne aktivnosti z rednim slekle nje m .sprememb pc^samezni-kovc telesne Tmoglj i vosi i.

V zadnjih letih je tehnologija ponudila t>a me lne merilce utripov srčnega utripa (pulzne ure - POLAR), ki nam. iz upoštevanja fiziolobklh zak<.)niiosti pri-lagajiinja pí^sameznikcwega srca na obremenitev v mirtivanju. določijo naš iitnes indeks. <Jb tem nam določijo luili nase varno območje frekvence srčnega utripa. Enmtavm^l nam omo-goča pt>gt>sto kontroliranje naše lelesne zjnogljivosli.Jelesna vadba je lako vedntí vama in učinkovita.

Pripravimo se. duhovno in telesno. da se pridružimo akciji, ki je preplavila tudi deželo na južni .strani Alp. Razgibajmo sebe! Razgitkajmo Velenje! Raz.gibaj-mo dolinol Ibliko možnosti inia-mo. Izkorisiimojih.zase.za .svoje zxJravje.

■ Prim. Janez Pûtes, dr.

med., internist

Zadnja novica

Janez Hudej evropski rekorder

ASSEN - .lanť/ Hudej, ž« nťbtj let najboljši «»portnik invalid v velenjski ol>čmi. je nuvdii.sil z imenitnim nastopom v siivunjii krogle nu eyn»pskem alletsk&m prvenslvn pani-ple^ikov n;i Nizozemskem tod 15. do 21. junija). Sunil jo Je knr 8«81 m in s tem |x»st;ivil ne le svoj osebni rekord, ampak tudi državne«;» in evn>pskej)a.

■ vos

MERKUR

Najbol|ši v dkcijil

Na)bliž|e Je najnižfe!

Ndmirfll mlllator, m MATE. r 40

loiulDiska omt(lc), ^atla a drobne dete, SOREHJE KOPALNICE. KETER m 70.14 Hlki

fnbi\ slr^, 90REIUE. 1182 $

MlfiKUR *

1m 't,

G

2AN£SmV0 NA)NIŽJ£ CčNŽI j

TV SPORED

ČETRTEK, 19. junij

SLOVENIJA 1

07.00 Oobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Male »ve celice, Kviz 09.55 Zgodbeizlkoljke 10.25 Bdiveieseni 11.15 Moja soseska, prired. iz Križank

13.00 PoroÊiia, Iport vreme 13.25 Čez plante. Kuba 14.30 Svetovni isivi 15.00 Većemi gost; prof. dr Jože

Balade 15.55 Mostovi 16.30 Pofoćila, Spori vreme 16.50 Enajstašola 17.25 Peîreek.4/26 17.40 Citytoik 16.10 Zenit 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Tednik 21.00 Pnrtifidrugl 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni većer 23.05 UmetnckSl dirigiranja ik,

dokum. oddaja 00.00 Onevnikzamejsketv 00.20 Zenit 00.50 Osmi dan 01.20 Tednik 02.15 Žiljenje na zemlji, film 03.35 Športnim

SLOVENIJA 2

07.30 Vkleostrani 08.30 Mostovi 09.05 OobrojutnD 11.05 Tv prodaja 14.45 Tvprodaja 15,15 Med vak)vi,tv Koper 15.40 Zgodba o arheologiji, 4/6 16.40 Vkleospotnfce 17.25 Naša dmžinica, 7/8 18.00 Iz našili Id^fsv 18.15 Na obisku 16.45 Primorska kronika 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Kleopatra, op^a 22.05 Ne s tabo ne biB2 tebe,

ang. film 23.35 VkJeospotnice 00.20 Vkieostranl

07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.00 22.55 23.00 23.55 00.55

Dragon Bali. ris. serija Si/per punce, ris. serija Ruld laks Ko boš moja. nad. [Nezaželena, nan. Tv prodaja Grda račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Na kraju zločina, nact. Tv prodaja Rick) Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka. nad. Nezaželena, nad. 24 ur • vreme Ko bos moja. nad. 24 ur Trenja

Prijatelji, nan. Zabodne krik), nan. XXL premiere Newyorâka policija, nan. 24 ur

Nočna panorama

^•wiftM

:t «

09.00 Na obisku, ponovitev

pogovora 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odpda tema. ponovitev

oddaje 11.20 Naispotdneva 14.00 Vldeoslranl 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 ôas za nas, ponovitev 18.55 Najspotdneva 19.00 VkieosUani 19.55 Vabimo k og]edu 20.00 O bontonu; Gostja: Oulk^

Kunaver 21.00 Regk)na Ine novice 21.05 Iz zakladrilce slovenske dediščine: črna kuhinja 21.30 Naj viža. kontaktna oddaja z narodno zatnvno glasbo; Gost ans. Míkoia 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Najspotdneva 22.55 Vkleostrani

PETEK, 20. junij

SLOVENIJA 1

07.00 Dobfo jutro

09.00 Poročila

09.05 Pe&ček. 43/26

09.15 Glasbena šala

09.35 Enajstašola

10.20 Zenrt

10.50 Ansambel Valterja Skoka

11.20 Avtoportret Radko Poič Rac

12.05 Nenadoma Susan, 7/22

12.25 Carolinevvelemestu,7/22

13.00 Poročila, ápoil. vreme

13.15 Dokumentarna oddaja

13.35 0 2ivalihinl|udeliJvMb

14.05 Vsakdanjik m praznik

15.00 Prvi^dnigi

15.20 Osmi dan

15.55 Mostovi

16.30 Poročila, šport, vreme

16.45 Ranč pri KraguljčkovI

sedmici,

17.15 Iz popolne torbe

17.40 Zeleni pekel in večni led,

dokum. oddaja

18.35 Žrebanje det^jice

16.45 Ri$anka

19.00 Onevr^lk. vreme

19,45 Šport vreme, magnet

20.00 Praksa, 34. del

20.50 Tv poper

21.25 Homo turisticus

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.50 Polnočni klub

00.05 DnevnikzaiTTejSketv

00.25 Zeleni pekel In večni led,

dokum. oddaja

01.15 Tv poper

01.45 Homo turlstcus

02.05 Mice ne živi več tu. am. f.

04.15 Športni film

SLOVENIJA 2

07.10 Teieieksl

06.30 Mostovi

09.05 Dobro jutro

11.05 Tv prodaja

11.35 Vkleostfani

13.30 Tvpiodaja

14.00 Omízje:Sk)venijainmedí|i

15.30 Iskanje smisla v norih

šestdesetih, 6/6

16,40 Vkleospotrice

17.25 Naša dmanca, 3/6

18.00 Iz naših krajev

16.15 VKzajurja

18.35 Miniature

16.45 Primorska kronika

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Šport vreme, magnet

20.00 Konkvistadorjl, 2/3

20.50 Nepovabljeni gost amer. t.

22.35 Slovenska jazz scena

23.35 VkleospotriCB

00.20 VkJeostrani

06.35 Dragon Bal, ris. serija

07.00 Superpunce, ris.seftja

07.25 RickiLake

08,15 Ko boš moja

09.10 Nezaželena, nad.

10.00 Tv prodaja

10.30 Grda račka, nad,

11.20 Vonj ljubezni, nad.

12.15 Trenja

13.40 Tv prodaja

14.10 RickiLake

15.00 Vonj ljubezni, nad.

15.55 Grda račka. nad.

16.55 Neza^eljena, nad.

17.55 24 ur-vreme

16.00 Ko boš moja, nad.

19.00 24 ur

20.00 Smrtna obsodba, amer, f,

21.40 TreQa Izmena, nan.

22.35 XXL premiere

22.40 Cyborg, amer film

00.15 24 ur, ponovitev

01.15 f^čna panorama

É&

.(•mM I

rr

4>

09.00 Dobro jutro. Informativno-

razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj viža. oddaja z narodno zabavno glasbo; gost ans. Mfkola 11.20 Najspotdneva 14.00 Videostrani 16.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 16,15 Miš maš, otroška oddaja 16.55 Ustvarja jamo skupaj 19.40 f^j spet dneva 19.45 Vkleosnni 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja In

okolKe 20,35 Vabimo k ogledu 20.40 Gremo v kino, oddaja za

ljubrtdje filma 21.20 Regionalne novice 21.25 Najspotdneva 21.30 Zelena bratovščine 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vkleostrani

SOBOTA, 21. junij

SLOVENIJA 1

06.25 Kulturna kronika

06.00 Zgodbe iz školjke

06,30 Medvedek sladkosnedek

06.35 Male sive celice, kvir

09.25 Peťč^4/26

09.40 Marsupilami, 19/26

10.05 {^mnazijastrtib src, 24/26

10,50 Polnočni klub

12.00 Tednik

13.00 Poročila, šport vreme

13.15 Podelitev nagrad

Bumerang

13.40 V slovensko vojsko,

dokum. serija

14,10 MestecePeyton, 11/114

14.35 Nenadoma Suzan, 9/22

15.00 Ca roline v velemestu. 9/2 2

15.20 Sledi

15.55 Slovenci v Italiji

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Roll poli oil, S/13

17.15 Návrtu

17.40 Ozare

17.45 Domačeviže

16.15 Slovenski magazin

16.45 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme

19.30 Šport, vreme, magnet

20.00 Mek)dije mofja in sonca 2003

23.25 Poročila. Šport vreme

00.00 Melodije moila In sonca 2003

00.35 Za vsako ceno, 3/3

01.30 Preživetje, amer, nim

03.25 Dnevnik zam^ske tv

03.45 Návrtu

04.10 Vse je v redu. franc film

SLOVENUA 2

07.10 Teleîeksî

06.30 Mostovi

10.30 Tv prodaja

11.00 Frasier, 21. del

11.20 Daleč od domaJ/3

12,20 Štafeta mladosti

13.10 Tv prodaja

13.45 Proti toku življenja, amer. f.

15.30 Nekoga mofaš imeti rad,

Lado Leskovar. 1. del

17.45 Vohun, amer, čb lilm

19.15 Videospotnice

20.00 Ljubezen mojega âvljenja,

nemški film

21.30 Čas setve, čas želve, 1/4

22.20 Sobotna noč

00.20 Videospotnice

01.05 Videoshani

f* _ 06.00 06.10 06.20 06.30 06.55 09.10

09.45 09.55 10.05 10.30 11.20 11.40 12.35 13.35 14.30

15.00

16.40 18.25 18.30 19.00 20.00 22.45 01.00 sledi

Bučke. ris. serija Mjav! Mjavl, ris. serija Pujsek ZlaH^o, ris. serija Bobek in Ciril, ris, serija Katka in Ortii, ris. serija Slonček Benjamin, ris. serija

Mallnji dol, ns. serija Moj prijatelf Roid, ris. sedja Rudljevo moštvo, ris. serija V deželi igrač, ris. film Mali helikopter, ris, serija Dajžinsko pravo. nan. Lepo je brti milijonar Prevedeno

Resnični svet dokum oddaja

Mladi Indiana Jones, amer, film

Dve srd. amer. Rim 24 ur-vreme Pazi, kamera', ponovitev 24 ur

Prebujena vest, amer, film Drakula, amer, film 24 ur

Nočna panorama

^mmim

:r

A*

09,00 Miš maš, otroška oddaja,

ponovitev 09,40 Vabimo k ogledu 09.45 Gremo v kino, oddaja za

ljubitelje filma 10.15 Naispotdneva 12,00 Videostrani 16.55 Vabimo k ogledu 19.00 UsNarjajamo skupaj, ponovitev 24, oddaje 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1189.VTVmagazln, regionalni informativni program 20.30 Potovanja: Sirija 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Naspotdneva 21.30 Hit polena, posnetek 1.

dela prireditve v Mariboru 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Videostrani

NEDEUA, 22. junij

SLOVENIJA 1

07.40 TekteksJ

08.00 Živžav

09.55 Promenádní koncert

10.25 Pomagajmo 8l

10.55 Naslednjival,12/13

11.20 Ozare

11.30 Obzorja duha

12.00 Ljudje In zemlja

13.00 Poročila. Šport, vreme

13.15 34. taborstovensktíi

pevstóli zborov, prenos

14.30 Pod siniim nebom, tvfOm

16.00 Simpsonovi, 13.del

16.30 Poročna, šport, vreme

16.50 Savica in komarca.

dokum. film

17.05 Družabna kronika

17.20 Vsakdanjik in praznik

18.35 Žrebanje lota

18.45 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme

19.30 Šport, vreme

20.00 24.1/24

20,45 Čtovek. ne jezi se

21.45 Pogovor s predsednikom države

22.40 Poročna, ^ort. vreme

23.15 V napad!, franc, film

00.50 Dnevnik zamejske tv

01.15 Naslednjival.12/13

01.40 Zgodba o artieokogiji. 5/6

02.30 To življenje, 6/21

03.15 Slovenská magazin

03.40 Vsakdanjik in praznik

05.00 Evropski pokali, lige v atletiki, posnetek iz Velenja

SLOVENIJA 2

07.10 Teleteksî

10.25 Tv prodaja

10.55 Rad imam Lucy, 129. del

11.20 Šoferja, 9. del

12.05 Naša pesem 2003

12.30 Tv prodaja

13.00 Videostrani

14.30 Koncert iz Krakova

16.00 Manl)attat)sk3 melodrama,

amer, čb film 17.30 Svetovni pokal v gor^m

kolesarstvu, posnetek 18.00 Svetovni pokal vveslanju,

posnetek 18.45 Kolesarstvo • velika

nagrada Kranja, reportaža 19,15 Videospohiice 20.00 Zg odba o atheolog iji. 5/6 20.50 Frasier. 22, del 21.15 Tožw^enje,6/21 22.00 Evropskipokall.ligev

atletíki, posnetek 22.50 Pokrajina misli 00.20 Videospotnice 01,05 Videostrani

07.30 TV prodaja

08,00 Bučke, ris. serija

08.10 Doktor Oto, ris. serija

08.20 Pujsek Zlatko. ri$. serija

08.30 Bobek In Ciril, ris. serija

08.50 Katka in Orbi, ris, serija

09,05 SiončekBenjamlr^, ris, ser.

09,40 Mallnji dol. ris. serija

09.50 Moj prijatelj Roki. ris. serija

10.00 Rudijevo moštvo, fis, ser.

10,30 Klic divjine, ris. film

11.20 Mallhelikopter. ris. serija

11.45 Lepo je biti milijonar

13.05 Vse za vrtko linijo, nem. f.

14.50 Umor, nan.

15.40 Na deželf je lepo, nan.

16.35 Morilski sosed, nem. film

18.20 24ur-vreme

18.25 Triki JamiejaOliveria

19.00 24 ur

20.00 Nebeški pomočnik, kan. f,

21.45 Športna scena

22,30 Maščevanje prllarjev. am, f,

00,10 24 ur, ponovitev

Ot.OO Nočna panorama

,tMflllll

tr

A*

«

PONOVITEV ODDAJ TEÛ, SPOREDA 09.00 Miš maš. Otroška oddaja 09,40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1188.\nVmagazin 10.50 športni torek 10.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 športni gost 12.00 Vabimokogledu 12.05 Na j viža, gost: Ans. Mrkola 13.20 izsred.oddaJeDobrojutro 14,10 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 1189. VTV magazin 18.35 Iz pet oddaje Dobro jutro 19.25 Lokalni utrip Celja in okolice 19.55 Pogledi na politično in gospodarsko dogajanje v MO Velenje; gost: R^ANC SEVER, vodja svetniške skupine SDS 20.55 GrBmo v kino 21.25 Vabimokogledu 21.30 Videostrani

PONEDEUEK, 23. junij

I SLOVENIJA 1

: 08.45 Zroak) tedna

I 07.00 Dobro jutro

I 09.00 Pon>čila

i 09.05 Iz popotne torbe

i 09.25 Kanč pri Kraguljčkovi

i sedmici, 9/14

: 09.55 Oddaja za otroke

I 10.10 Naslednjival.12/13

i 10.35 Na vrtu

i 11.00 34. taborslovenskiti

i pevskih zborov

: 12.15 Čebelarska zgodba

i 13.00 Poročila, šport, vreme

1 13.20 Razsv^ljenstvo

I zajamčeno, nemški film

I 15.05 Simpsonovi, 13. del

j 15.25 Mladivirtuozl

I 15.55 Dober dan. Koroška

I 16.30 Poročila, šport, vreme

j 16.50 Radovedni Taček

i 17,00 Dogodivščine v veseli

i hosti, 15/26

I 17.35 PritepencI, 1/6

I 18.30 Žrebanje3x3plus6

I 18.35 Žrebanje Astra

i 18.45 Risanka

i 19.00 Dnevnik, vreme

j 19.45 šport, vreme, magnet

I 20.00 Ta moja družina, 4/6

j 20.50 Gospodarski izzivi

i 21.25 Podoba podobe

I 22.00 Odmevi, šport, vreme

j 22.50 Knjiga mene briga

I 23.10 Skrivnosti

j 23.15 Kontapunkt, omizje o

I kulturi

I 00.15 Kratki Igrani film

j 01.10 Dnevnik zamejske TV

i 01.35 Pritepenci, 1/6

j 02.30 Podoba podobe

i 02.55 Gospodarski izzivi

I 03.25 Studio city

1 04.40 Končnica

1 05.40 Športni film

I SLOVENIJA 2

1 08.30 Slovenci v Italiji

i 09.05 Dobro jutro

I 11.05 Tvprodaja

\ 12.40 Sobotna noč

1 14.40 Koitkvistadorji,2/3

I 15.30 Modervobraz.amer.film

I 16.55 Vkleospotnce

: 17.45 Nenavadne prigode

: Twistovifi, 6/26

j 18.10 Jasno In glasno

I 19.00 Dnevnik, vreme

I 19.45 Šport, vreme, magnet

1 20.00 Končnica

i 21.05 Studio city

i 22.00 Zapuščina dvoma, 1/2

1 22.50 Brane Rončel izza odra

j 00.15 Vkleospotnk:e

i 01.00 Vkl€OSttani

TOREK, 24. junij

SREDA, 25. junij

07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18,00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.40 00.40

09,00

10.00 10.05

10.35 11.35 14.00 18.05 18.10 18.15 19.15 19.55 20.00

21.00 21.05

21.30 21.35 22.30

Dragon Ball. ris. serija Super punce. ris. serija Reki Lake Ko boš moja. nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka Vonj ljubezni, nad. Športna scena Tv prodaja Rbk) Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka. nad. Nezaželena, nad. 24 ur • vreme Ko boš moja, nad. 24 ur

Naša sodnica, nad. Bolnišnica Pr^kllo. nan. V nemilosti. 3/4 XXL premiere Nev^yorška policija, nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama

rt «

Oi

Dobfo jutro, infonnativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1169. VTV magazin, regionalni informativni program

Na obisku, ponovftev Naj spot dneva Vkleostrani Vabimo k ogledu Regionalne novice Potovanja: Sinja Vkleostrani Vabimo k ogledu Modre conevVelenju, kontaktna oddaja Regionalne novice Ivan Tavčar, dokumentarni film

Naj spot dneva Iz oddaje Dobro jutro Vkieostr^ni

SLOVENIJA 1

07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 Radovedni Taček 09.15 Dogod ivič ine v vesel I

hosti, 15/26 09.40 Čarobni šolski avbbus. 10/39

10,10 Vslovensko vojsko,

dokum. serija 10.35 Prttepenci, 1/6 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ta moja družna. 4/6 13.00 Poročila, šport. vr«ne 13.15 Sledi 14.05 Ljudje in zemlja 15.00 Pogovors predsednikom

države 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Medvedek sladkosnedek 16.55 Sprehodi v naravo 17.15 Knjiga mene briga 17.35 Skrivnosti 17.45 Za naše goste iz bjjine 16,10 PrisluhnirfN:) tišini 18.45 Risanka 19.00 Dr^evnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Slavnostna seja državnega

zbora, prenos 21.00 Proslava ob dnevu državnosti, prenos 22.00 Odmevi, kulturna kronika,

šport 22.50 Tarča

00.20 Zamenjava, ang. drama 02.20 Dnevnikzamejsketv 02.40 Prazničnikoncertobdnevu

samostojnosti 05.10 Proslava ob dnevu drlavnosli

SLOVENIJA 2

08,30 Dober dan, Kon>ška

09.05 Dobro jutro

11.Û5 Tvprodaja

11.35 VkiecstranI

14.05 Tvprodaja

14,40 Stud» city

15.35 Končnea

16.45 Vkiecspotnice

17.30 Mestece Peyton, 12/114

16.00 Iz naših krajev

16,15 Primorski mozaik

18.45 Primorska kronika

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 šport vrerne, magnet

20.00 Jerca, tvigra

20.50 Nicholas Nickleby, 2/2

22.30 Prazničnikoncertobdnevu

samostojnosti, prenos

01.00 Vkleospotnice

01.45 Vkleostrani

_ -i-v

07.00 Dragon Bali, ris. seriia 07.30 Super punce. ris. serija 07.55 RickiLake 08.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezaželena, nad. 10.30 Tvpnxlaja 11,00 Orda račka. nad. 11,50 Vonj ljubezni, nad. 12.45 Naša sodnica, nan. 13.40 Tvpnxlaja 14,10 RickiLake 15.00 Vonj ljubezni, nad. 15.55 Grda račka, nad. 16.55 Nezaželena, nad. 17.55 24 ur-vreme 16.00 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Zgodba Ann Jllllan, am. f, 22.50 XXL premiere 22.50 Newyorská polk: ^a. nan. 23,40 24 ur. ponovitev 00.40 Nočna panorama

rj «

09.00 Modre cone v Velenju, pon. 10.00 Vabimokogledu 10.05 Ivan Tavčar, dokum. film 10.30 Najspotdneva 10,35 H rl poletja, posnetek 1.

dela prireditve v Mariboru 14.00 Vkleostrani 16.10 Vabimokogledu 18.15 O bontonu: gostja Dušk:a

Kunaver 19.15 Najspotdneva 19.20 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20,00 1190. VTV magazin, reg.-

informabvni program 20.25 ŠportnitoreK športna

informativna oddaja 20.55 Iz olimpijskih krogov 21.00 Fair play 21.30 Vrednojestopitiroter: Muzej novejše zgodovine Sk>venije 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Najspotdneva 22.35 Vkleostrani

SLOVENIJA 1

06.30 OdtTievi

07,00 Godba Gorje

07,25 Samo en cvet, human,

prireditev 08.15 Medvedek sladkosnedek 08,20 TroičH:e.8/26 08.45 Pripovedka o cert^iiškem

jezeru, muzikál 09.35 Sprehodi v naravo 09.50 Sanjska dežela. 7/11 10.15 Knjiga mene briga 10.35 Sknvnosti 10.40 Radio aktivnost. 21/26 11.05 Za naše goste Iz tujine 11.30 Prisluhnimo tišini 12.00 Sk)ven^i magazin 12,25 Homo turistícus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Koncert slovenske skupine

Holder 13.55 Podoba podobe 14.20 Tarča 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.30 Risanka 17.35 OdpeL pesniki 17.50 Vem-veš 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Michael Collins, ang. am. f. 22.15 Odmevi, šport, vreme 22,40 Nesrečniki, 1/4 00.15 Brane Rončel izza odra 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.(» Vem-veš 02.55 MestecePeyton, 13/114 08.20 SlovoodBuckov.^, nem. t 05.10 Športni filmi

SLOVENIJA 2

08.30 Mostovi

09.00 Videostrani

11,00 Tvprodaja

11.30 \^deostrani

15.45 Tvprodaja

16.15 Naša pesem 2003

16.45 Videospotnice

17.30 MestecePeyton, 13/114

16.00 Iz našili krajev

16.15 O živalih in ljudeh

16.45 Primorska kronika

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Šport, vreme, magnet

20.00 55 let policijskega orkestra

20.50 Priznanje Slover^ije.

dokum. oddaja 22.10 Rdeči boogie, stovenskif. 23.30 Videospotnice 00.15 Videostrani

07.00 07.30 07.55 08.45 09,40 10.30 11,00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.35 22.40 23.30 00.30

Dragon Sail, jap. risanka Super punce, ris. serija Rk:ki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. TV pnMlaja Grda račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Preverjeno Tv prodaja RIcki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moja, nad. 24 ur

Vrtinec zk)čina, nan XXL premiere Newyorška policija, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

©

n*

4*

09.00 Iz našega ariiiva: Hranili smo orožje za obrambo domovine 10.10 Vabimokogledu 10.15 Fair play, ponovitev 10.50 Naispotdneva 14.00 Videostrani 16.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Tralalaja. otroška oddaja.

3. TV mreža 15.45 Najspotdneva 18.50 190.VrVmagazin.pan. 19.10 Športnitorek 19.40 Iz olimpijskih krogov 19.45 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, glasb, oddaja 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, konlakma

oddaja, 3. TV mreža 22.30 Mednarodi letalski mitng-Maribor 2003, posn.2.dela 23.40 Vabimokogledu 23.45 Najspotdneva 23.50 Videostrani

19. junija 2003

"fl^ÈAS

MODROBIEE^ KRONIKA

15

Planinec omahnil v smrt, krave pobila strela

(Jorski rošcvalci in h(îlik()|)l(îî^ slovensko vojske imeli konec todiia voiiko nehvaležnega dela -Pianinee med seslopom z Ojstrice omahnil v sitni snela na Lepenatki ubila deset krav

M//ena Krstić - Ptaninc_

Solčava, Gornji (îrad - Lclas sc jc zaradi ptîicincga vremen» fx zclozgi^daj pričela planinska sezona. V hribih je prisebno ob koncih ledna veliko planince. Zal pa gorski re.^valci kljub nenehnemu opozarjanju in dajanju nasvetov opažajo, da veliko ljudi odliaja v gore nepripravljenih, slabo opremljenih in lahkomiselnih. V soboio so gore, žal, znwa terjale člove.<ko :^ivljenje.

200 metrov pod vrhom Ojstrice, je med seslopom, nad Planiaskim domom na Ko-roSid, zdrsnilo 37-leinemu planincu H. K. iz CJrlič pri Podplaiu. /akaj? Kaj jc b<itro-valo lej nesreči? Bijo bilo moi^no preprečiti?

Nesrečni planince jc drsel in se kotalil po sirmem pobočju 150 metrov, nato pa obležal s tako hudimi poškodbami glave, da

je na kraju umrl. Mrtvega planinca so v doline^ prepeljali člani celjske postaje Oor-ske re.^valne službe s pomc^jo helikopterja 15. brigade Slovenske vojske.

Ivo Hans Avberšek, alpinist in izkušen gorski reševalce, planincem svetuje, da se v lem času, ko so nevihte pogoste, odpravljajo na ture zelo zgodaj. »Vsi vemo, da se nevihte najpogasteje pojavljajo okrog poldneva, do takrat pa smo lahko ob dobro načrtovani turi že na varnem, /elo priporočam noSenje čelade, še posebej tam, kjer je možntsii padajt^ega kamenja velika. Po izkuSnjah sodeč vem, da lahko čelada zelo ublaži poi>kodbo in celo reSi î^ivljcnje. Morda bi jo lahko rešila tudi zadnjemu ponesrečencu,« pravi.

Helikopter in gorski reševalci so se morali naslednji dan Še enkrat podali v gore. V noči s petka na soboto je na gori Lepe-naika nad Cîornjim Gradom, v drevo udarila strela in pod drevesom pobila deset krav vrste simental. Lastniki črede, kmetje M. S., A. E. in IÎ Z. imajo zaradi tega okoli 2 milijona tolarjev škode.

Ker transport poginule govedi zaradi težko dostopnega kraja ni bil možen na običajen način, je veterinarska iaspekto-riea predlagala odvoz s helikopterjem. Pri transportu so pt^Ieg gorskih reševalcev pomagali in sodelovali tudi uslužbenci VURS-a, krajani in lastniki govedi. ■

/

DEŽURSTVA

Zdravstveni dom Velenje

OBVESTILO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani marovanci. obveščamo vas. da je lel. : 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoći Na to telefonsko številko pokličite SAMO V

NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko B995'478, dežurno

službo pa 03 8995-446.

Z^ozdraviild

21. in 22. lunljs - Mojca Pusovnik, dr. slom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Vrenje (od8. do12. ure).

na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Lekanra v Velenjv;

L^ama Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil

'fwmmmmm

Od 20. junija do 27. junija • Simon Mi-kjavžin.dr. vet.Tned.,gsm 041/833-676.

Ne cvetje, denar

Velenje, Šoštanj, 10. junija - Neznanec je po vlomu v PUP-ovo cvetličarno v Podkraju. kamor je prijel v noči na torek, iz blagajne v/el 10.000 tolarjev menjalnega denarja in odšel v noč.

V isti noči je neznanec iz bara Zlatka na Trgu bratov Mravljakov v Šíwtanju. odnesel nekaj zavojčkov cigaret, nekaj stcklenic piva in manjSo vsoto menjalnega denarja. Z. L je oškodovana za 25.00(3 tolarjev.

Zanimal ga je denar

Velenje» 10. junija -vSredi Uirkovega dopoldneva je neznanec izkoristil nepazljiv<xsi stanovalcev v lilši na .Špeglovi ulici v Pesju. Očitno si je v/el čas, saj je pregledal celo stanovanje v nadstropju. Na različnih krajih je naíel denar v domači in tuji valuti, drugih sTednejših predmetov, pa se ni dotaknil. Lastnika je oškodoval za 550.000 tolarjev.

Neznanca pretentala delavce

Gornji (irad, 10. junija - V torek dopoldan sla se dva, za zdaj ^ neznana moška, s tovornim avtt^mobilom pripeljala na delovišče stanovanjske hl^ v Dolu pri Gornjem Gradu. Delavcem, ki so tam opravljali dela, sta rekla, da sta se z lastnikom dogovorila, da lahko odpeljeta staro železo. Na vozilo sta naložila več radiatorjev, aluminijaste profile, rabljene vodovodne cevi, rebraste železne palice in sito za pesek. Koje lastnik I. R. prijel na objekt, jc lahko ugotovil le. da gre za tatvino, in da sta neznanca delavce pretentala.

Avto zagorel med vožnjo

Žalec, 11. junija - V sredo zjutraj je med vožnjo skozi naselje Vrbje prišlo do požara na osebnem avtomobilu goiť, last ,1. M. Ogenj je z gasilnim aparatom pogasil voznik sam. Do požara naj bi pri.^lo zaradi kratkega stika na električnih vodnikiJi. Gmotna škoda nastala v požaru je wenjena na 300.000 tolarjev.

Požígalec bo ovaden

Preltold« II. junija - Okoli 17.30. ureje 21-lctni domačin K. U. z vžigalnikom zažgal svoj anorak in gorečega vrgel na Žimnico v leseni počitniški hiši ob bazenu v Preboldu. Za tem je objekt zapustil. Ogenj so opazili mimoidoči, ki so gorečo žimnico pravočasno odstranili iz objekta, tako da k.sreči ta ni zagorel. Policisti bodo požigalca ovadili javnemu tožilstvu.

Žejne »prodajalke« so ga osušile

Dobrna. 11. junija-V sredo popoldan so na Dobrni .^tiri ženske prodajale po hišah različne spominke. V en: od hi^so lastnika prosile za vodo. Ta jim je postregel z njo, potem pa za trenutek odšel iz hiše. Koso neznanke odšle, je ugotovil, da so mu s police ukradle 50.0t)0 tolarjev.

Vlomilec odnesel zlato

Vransko. II. junija - V .sredinem dopoldnevu je neznanec nepovabljen, z vlomom. prii5cl vstanovanjsko hišo na Vranskem. Odnesel je tri pozlačene ročne ure in več zlatih predmetov. M. H. je s tatvino oškodovana za okoli 4t)0.000 tolarjev.

Odšel z dnevnim izkupičkom

ŠoSranj, 13. Junija - V noči na petek je neznanec vlomil v lera-no bar. Pri ločilnem pultu sije postregel s cigareti, našel pa je ludi denarnico z dnevnim izkupičkom, tako daje lastnika S. Poškodoval za 95.niH) tolarjev.

Kratek stik povzročil požar

LJuhnn ob Savinji, 13. junij;« - V perek zvečer je zaradi kratkega slika na električni napeljavi prišlo do manjšega požara na električni stružnici v delavnici 1. P. v Ljubnem ob Savinji. Ogenj je pogasil lastnik sam, materialna škoda pa zna^a okoli 150.000 tolarjev.

Odpeljali vlačilec

Velenje, 14. junija — V soboto med 10. in 11. uro so trije neznanci iz varovanega območja Interevrope v Ulici Simona Blatnika v Velenju odpeljali sedlasti vlačilec zjiamke scania, modre barve, italijanske registrske oznake AM 075-SK, vreden okoli 2.000.000 tolarjev.

Kapis d.o.o«

Mednarodno podjetje za proizvodnjo in prodajo kablov Novo Celje 6,3301 Petrovče. tdl.: 03 / 713-10-OQ Fax: 03 / 571-53-93. E-mail: kapi9@kapis.si» splet: www.kapis.si

Objavljamo prosto delovno mesto

SAMOSTOJNI KOMERCIALIST 2

Delo se opravlja na sedežu podjetja In se sklepa za nadoločen čas s polnim delovnim časom in šestmese^im poskusnim delom.

Pogoji:

• VI. stopnja Izobrazbe ekonomske ali tehnične smer)

- 2 leti delovnih izkušenj na področju domače in izvozne komerciale s poudarkom poznavanja kablov In elektromaterlala

• aktivno znanje angleškega jezika In hn^kega jezika ter pasivno znanje nemškega jezika

- poznavanje programsl^h orodij Word, Excell

- izpit B kategorije

Prijave na osebni pogovor po tel.: 03/713-10-00 (ga. Tanja Lončar). Kandidati naj na pogovor prinesejo življenjepis.

APS d.o.o.

Serviserji motornih vozil in avtokieparji POZOR! PONUDBA

v najem ali v odkup nudimo servisno delavnico velikosti cca 1200 m', primerno za avtoservisno in avtoličarsko dejâvnost, na lokaciji Koroška 64, Velenje. Najemniku ali kupcu prostorov nudimo tudi pogodbo o kontinuiranem vzdrževanju lastnega voznega parka APS d.d., zaradi ukinjanja te dejavnosti pri nas.

Vsi interesent! pošljite pisne prijave na našnaslov; APS d.d., Koroška 64,3320 Velenje v roku 15 dni od objave. Vabili vas bomo na razgovore, na katerih boste dobili še ostale informacije.

UPRAVA APS d.d. Velenje

d.d.

AVTO CliLJIi

TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE

RABLJENA VOZILA 8 KLIMO NA ZALOGI

v Celju... Ipavieva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-1M2

tlD vozila_IsMIk_£501

TORO FQCUS t.6 Sv. kUma. bela_9a/99 1.88Q.QOO

FQňO FI^STA^ reg. jun^ r<feča

m

jfiS.OOÛ

FIAT BRAVA 1.4 Six. Sv. reQ. avq.. modra met 96^7

699.000

FIAT PUNTQ 1.2SX 3v. nq. nov., rdeja

00

1.296.000

FIAT PUNTQ 55S. 5v. re(j.avQ.. roteča

94/95

mm

PgUGEOT 4061.fiST+vsa opmra, sreb. Metal

il

PEUGEOT106 im 5V rdeča

3.3Sa.Q0Q 998^000

RENAULT CDD 1.2 PACK Sv. rdefia

m

1.395.00Q

OPEL VECTRA 1.8GLSv. sreb. met.

96^97 lagO.OfM

OPEL KAOET 1.7TP karavan, ra?. avq.. Ma

795.000

ÇITRQEN ZX l.jl. AURA. 5v. reg. |an.Q4. met. 93

ROVER 414SLSv.ídíma. rtteča

il

mm ť

noaooQ

VW POLO VARIAMT16. reff. mar. 04. zeL meL

iS.

DAIHATSU SIftIQN 10.5V modra

il

S

sas oDO I

1.198.000

IN

vaflnp tfo 50 vozil različnih znamk

«KREOm * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA*

«VOZILA IMAJO VELJAVEN TEHNIČNI PREGLED* 'V VSAKEM VOZlUl AVTORADIO 'NA ZALDGI TUDI TESTNA VOZILA'

*OGLED VOZIL OD 6. D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST*

Ponudba na Intsmdu ht2p7/wvkrw.avto*€êl]e.sl, e«maft!rab|anaOayttK8ljB.sl

SPORT

V

Ceplakova in Buč blestela v Ostravi

ilolaiuia lokla najboljši ras na h\ c\\i -\^\\c najboljši Kvro-

Prejšnji Ceinckso ljubitelji cule-likc ponovno priSli na svoj raOun. Pioclvscm to velja za (ck na 801.) m, kjcrjc Jolanda Icklu \.51j(\ kar je la najboljši rczullal na svciu. Ocprav ni imela prave konkurence, pa jo .lolanda tekla svoj Ick. Sama dobro vc kakšna jc njena moč in v zadnjem času dokazuje. da je tudi iakliCno dozi'^rela vvrhunsko tekačico. Prava poski-Micapa bo, ko se bo na grand prix miting iîreCakt velika trojka leka na HÍK) m Ćeplak, Mutola, Ciraf, lakrai « bopf^kazula prava vrednost Jolandine^ teka. V zadnjem

času ne teče veii laklično. ampak brez kompromisnega napada, pa čeprav nima prave konkurence. Svetovno prvensivo je vse bližje in upajmo, da ga bo Jolanda di^akaia brez ptï^kodb. V leku na 31100 ni z zaprekami pa ptmovno ntw driavni rekord Boštjana Đuća, tokrat 8.16.96. V prejšnji .^levilki smo zapucali: pustimo se presenetiti in BoSijan je to storil izdatno, .saj je pi>pravil svoj rekt>rd 741 izdatnih 6 sekund.

Cc lia mitingu izvzamemo šcsl Kcnijcev, ki so bili re.snično razred zase. pa je bil Buč najboljši Evropejce. Trenutno je v Evix^pi boljši samo Spanee Jimenez (8.l.>.82}, V svetovnem merilu je Buć trenutno oiajst i na svetu, čc pa upoštevamo Se lanskih sezono pa je devetnajsti, pri triindvajsetih lelili jc tudi laktiCno do7c»rel, tako da se ne more ponovili >»m(.v hi iz Birmingliama. Iako kol ka?c

sedaj se bo kaj kmalu pribliJalsve-lovncmu vrliu, kar mu vsi iz srca želimo. Velenje Še ni imelo kar dva Športnika v svetcpvnem vrhu, Ibda. pozor, za njima prihajajo iz atletskega kluba m>v'i perspektivni mladi adeli.kižesediij ka?eft> zavidljive rezuliate.

I']niijsl osebnih in kiiihski rekord mladih atletov

v soboio je bil v Mariboru al-lei.ski miting, kjer je nastopilo preko i>ritideset atletov AK Velenje vvsch kategorijah. Opazen je bistven dvig rezultatov, saj so mladi atleti dosegli kar enajst osebnih in en klubski rekord, in sicer: Spela .iandrek, Sabina AliliodžiC, /Ćiva Koželjnik. Kaja Rudnik. Romana 'lesovnik. Jerneja Stinek. .Saša Cnci, Boštjan Perui?, Alja ('i-gale in Petra P<'>/nic. ki je skočila

tudi nov klubski rekord, posebej pa veseli dober rezuUal Davida Oslirjavteku na 100 m.

KeziiUaH-M, pk»nirke {80Í) m): I, Kaja Rudnik2,17,%,3-Hermana Tesovnik 2.21..55: (2013 m) 1. ?!iva Ko7<eIjnik 26.18.2.2. Sabina Alihodžič 26,56: ( lOn m) Sabi-na Šumnik 1?.29,4. Jerneja Stinek 1333.5. Sa<a Enci 13.ňl; (palica) 1- Ur^ku Kralj 2%) cm: (daljina) 1. Nina Ktikot 550 cm: ml. piimirke (daljina) 1. Alja Cigale 4X3 cm,4-Tadeja Menih 43S cm: ml. mladinke (palica) I. Petra Po-znic 320 cm: pionirji (daljina) l.NejcLipnik619cm, (palici») 1. 'R^mažKok 315 cm; ml. mladin» ci (nuovirc)l-Janez Zaje 1.^,03: (100 m) 2. Janez /ajc 11.08; (da-Ijina) 2. Bojan PeriiS 5^8 cm.

m V. P.

S pomlajenim moštvom

Kosarkarski klub Mlcklra [)rl|)ravlja ekipo za novo S('yOIK)

Medlem ko stavkovni šiab ostaja isli.sc obeta kar nekaj sprememb v itíT.ilskem kiKÎru. Klub zapuščajo vsi trije tujci - Miljan Čuslič^ Damir Laiovié. pcT dveh se/onaii vSixsinnju pa tudi Áleksiindar Bclanwič. Pred odhodom nam je povedal, da se je v S^'isianju počuiil: »Zahvaljujem se klubu, da mije dal možnost, da se tlokončno uveljavim, V přilit xhije želim Elektri vse najboljše. Vesel bi bil.če bi v prihixlnje Še kdaj scxielovali.« Kje bo nadaljeval kariero, ^e ne ve. Njegovo mesto v

Elektri bo najverjetneje zasedel druii igralcc iz Srbije in Ćrnc gore Srbiiljub NedeljkiwiC.ki igra na mestu krilnega centra in je visok 202 eni.

V klubu zagi>tovo ostajala domaćći a<Iuta Milja (lorSek in Salih Nuha-novič. njima se bodo pridružili mv vi i/ mlade garde — Dean sSipura, Dalibor Majslorovió in Dejan Ar-zen.sek. Milo Leionje. vodja strokovnega Al aba Elcktre.z-atijujc.da b(xlo mcslo vekipi divili vsi, ki bodo pripravljeni Irtlo trenirati.

BI i/u dogovoru z Elekln> «^ta tudi BlažRućigaj in Gregor Aucr. Največ nejasnosii pa «istaja na meslu organizatarja igre. Na preizkuii'ijo za mesto dirigcnia ekipo pride igralec iz Krkine košarkarske Me. ki je lani igral ŠkoljoLoko,2t-lct-ni Vladimir Mih^lovič.

■ Tjaša Rehar

Namizni lenis - uspešen zakljurek sezone

s mednarcxininia luniiijejn.i za Pokal mesta Reke in zj pi^kal Alpe-Atiria so tekmovalno sezono 2002,^(XJ3zitkljačili tudi igralci mlajših selekcij namiznoteiii:5kcga kluba Vcpa<l 'tempo Velenje. Na 5. turnirjti za pokal Alpe-Adria jc Patrik Rose v konkurenci kadelwtisvqj il ireljeme^to v predlcknîovalni «kupini. Jaka <îolav5ek se je uvrMil med osem najboljših igralecv lurnir^a. ^ uspe^ncjsi pa je bil Miha Kljajič. kije izpadel <ele v poHúialu (izgubil je z najtesnejiini mi>J:nini rezultatom 2 od lega zadnji niz na razliko) in lakoob zaključku tekmovanja v kadetski kategoriji osvojil tretje me^to na mednarodnem tekmovanju. Zelo u.<pe5no je na Hrvaškem nastopila tudi Velenjcanka Ivana Zera, kije na lem tekmovanju prav tako osvojila tretje mesto, v skupnem seslevku turnirjev za pokal Alpe - Atlria v kadetski kategoriji pa jc osvojila prvo mesto.

m D. K.

Ivana in Miha

Z doseženim več kot zadovoljni

Noi>onietaši Šošlanja so síízono koneali na 3. ineslii - 3. SNI sovej^

Kljub lemu da «"j pred sezono računali cclo na napred(wanje vvií^jí^ Ugo,so(3b koncu z doseí^enim več kot zadovoljni. MatjažCe.sar. pretl-sednikkluba. je po končanem prvcaslvu povedal: ^S celotno scA^no smo zek>zadoviîljni. Res jesicer,da bi ekipa lahko bila sptwîbna tudi bolj^ili rezultatov in bi lahk<^ znekaj sreče tudi zmagali v na<i skupini in si s tem Z4igot{wili napredovanje. Crlede na zelo .slabo finančno stanje v klubu je pa pravi čudež, da smo ligo spk»h odigrali do konca.«

V leh dneh bodo dc^ločili smernice z^ naprej. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema {3. SNL bo v prihodnje imela namesto Štirih samo dve skupini) bo v naslednjem letu najpomcmbnej.^e uvrstite se dt> 5, n^esia, ki ^e zagotavlja obstanek v 3. ligi.

Po pravilih Nogometne zveze Slovenije klub ne sme i^ati v 3. SNL, če nima vsaj Štirih selekcij ludi v mlajših kategorijah. V Šoštanju pi\sebej pt>nosni na nogometno Mo, v kateri sodeluje 30 nadc^bud-nei^v,

ludt na NK Šoštanj pa bi> do neke mere vplivalo p(wez<wanje Ere in Rudarja: »Z obema kluboma smo sodelovali že sedaj, saj so igrali za nas igraJci z dvojno licenco enega in drugega kluba. Želimo si, da bi se to sí^delovanje nadaljevalo, zatc> se o tem ?e pt^govarjamo,'' je povedal Cesar, O strokíwnem vodstvu in ekipi, ki z^t^topala Sc^tanj v prilu^dnji sezoni, pa zaenkrat iW ni želel govi>rit).

■ Tjaša Rehar

Sííiuěar ski skoki - Dvojna zmaga KicMiiiia O III ladica

Minuli vikend je bilo v Kranju piv kalno tekmovanje za dećkc do 13 let. ki šteje tudi zji uvrstitev v reprezentanco Skwenije za nastopna ne-uradnenî svctiwnem prvenstvu za pii^niíje avgusta v írarmisch Paneii-kirhnu. Ihko v Kranju kot v 'Irziâi je zmagal Klemen Omladič, 11. Marjan .îelenko. 19. IbmaŽ Žižek in 2I P'.iga Omladič.

Cicibanih do 9 let: 11. Urh Kra-jnéan, 22, Matevž. Saniee; plećki <io 11 let: Niko Hižar, dečki do 15

w

SLOVENSKA ZADRUZNA KMETIJSKA BANKA d.d.

PE ŠOŠTANJ, Trg svobode 12

Ibl: 897-27-50 htrp:/Avww.5zkbanka.si t-poíw. iafo@s2kbanka.$i

UPOKOJENCI, POZOR!!!!!

BI ŽELELI PÍIEJEJVIATI POKOJNINO NA HRANILNO KNJIŽICO TUDI PO 1.7.2003?

SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA D.D. PE ŠOŠTANJ vas vabi, da se zglasite na njcDih blagajniških mestih v:

• ŠOŠTANJU, Trg svobode 12,3325 ŠOŠTANJ, tel.: 897-27-50

- VELENJU. Prešernova 10,3320 VEl^NJE, leJ, 898-50-10

- ŠMARTNEM OB PAKI, Šmartno ob Paki 137,3327 ŠMARITÍO OB PAKI, tel. 896-52-82 in $1 odprite osebni račun z evidenčno knjižico.

PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE!

let; K). Gasper Berlot; niladineido 161et:.>. Roi>ilIrgiiia,4. Igor^J?ek, 6. Žigii Urleb; nordijska kombinacija: 2. IlrgtHa. 4. Urleb; ah<;olui-no niudijska kotnbinacija: 5 Marki> Perse.

Žc |)rvc prijave

Prihajajo že prve prijave za revijo skokov4 in5. julija. Med pivimiso se prijavili skakalci Japonske z ia-madoflirokijem ( rek«^rderiem v«, lenjske skakalnice) načelu.

SSK Velenje še n^rcj vobivklub mlajše dečke, da se jim pridnižij<^ pri treningih, ki ta ias potekajo ^e na priwicm. sicer pase ho^lokinalupre-ftclili v telovadnice in nato na snea.

■ J.O.

EÝOTECH

ESOTEa,d.d.

družba zo izvojanje projektov V energetiki in industriji Preioškocl,3320 Velenje, Slovenijo Tei.: 03/8994500 Fcx: 03/8994602 WE8: htfp://www.esorech.si E-moii: velen je@6sotecli .si ESOTECH d. d.-Kupcem zogotdvijomo najboljše doseg i j ive tehnologije na podroqu ekologije, energetike in iT.

Kdo drzi figo v žepu?

Stane Vov/c

Kol kaže ptwezcwanje članskih mc^tcv NK I^dar in NK Smart-no n« tcře tako, kol so si akterji omislili. V prejšnjih d\'eh Številkah smo podrobiHi pisali^dasla vodstvi klubov skupaj z vodstvi obeh i;cncralnih sponzorjev. Premogovnika Velenje in Ea*. d. d., Velenje, izoblikovali izhodišča trilelnegasporazuma, po katerem naj bi jeseni iz íaieške doline v prvi li^' naMopalopro-Ccsionalnoma^tvoz imenom NK Cra Rudar s scdcy:em v Velenju. v drugi pa amatersko moštvo NK Šmarlno. ki bi imelo sedež v .Smartnem ob Paki.

V novoustanovljeno gcK>pt>d<irsko druřbo pa bi oba generalna sponzorja združevala sred-slva za delovanje profesionalnega moštva pa ludi za drugoligaSko moi^tvo. Trener prolc&ionalnc-ga moStva naj bi bil dosedanji Erin trener Borut Jarc. glede nn to. da sc> bili v Smartnem z osvojenim čctrlim meslo v pretekli bC-zoni zelo zikdovoljni.

V sreilo prejSnji teden so na hilro izliodii^a sporazuma pi^tr-dili člani Rudarjeve izredne sk'upšćino, naslednji dan so to storili šc v.?marlnem. Treba pa je bilo dobili še stiglasje Nogometne zveze Slovenije ozJroma njenega predsedstva. /at<i so v pet-ekaktcrj) povezovanja oboroženi s sklepoma obeh skupSCin od-pot<wall v Ljubljano.

Vse lepo zamišljeno, a pravno menda spermo. Neuradno smo namrei izvedeli, da latóno povezovanje ni v skladu s pravili naiíe krtwne nogometne organizacije, da novoustanovljena gospc^-darska drui^ba paC ne more bili parincrica nogc^meini zvezi, ki združuje samo nogometna dnj.<lva. Zato soglasja nist^ dt^bili.

Menda so nato akterji Ziičcli hitro iskali druge možn(\sli píwe-zwanja, pa se z njimi ena ali druga stran ni sirinjala.'lo piSemo na podlij uličnih govoric, saj ni bilo nobene^ uradnega sporočila niti morebitne novinarske konference o neaspeli poti v Ljubljano. Res čudno, ziikaj ne!?

V tančici") skrivnosti je bil zavil ludi ponedeljkov prvi jí)or nogometašev (sedaj vprašljivega) moSlvaNK Era Rudar p<îd vodstvom Bcirutii .larca. Med argumenti pwezovanja so vseskozi v ospredje p<">siavljali ludi povečanje obiska na tekmah. Zato je ^ toliko bolj nerazumljivo, da jc bil ta zbor v tajnt»sti(V).

V lorckpt>Z3iop<2pc>ldne pa nova ulična vrciča novica: Smarčani sc« '?.c prijavili svojo člansko moStvo 'M nastopanje v Si.niol>jl ligi. fi'.Q so to storili, so seveda prekršili sklepe obeh .skui^činv* jc bilo lakoj sliAati v velenjskih nogometnih krogihTatišna poteza, če se bo pokazalo, da jc resnična, bo najbrž prisilila Velenjcanc. da bodt> svinje mo.^lvo prijavili za nastopanje v drugi ligi.'la rešitev ima ludi veliko zagiivc^mikov med ljubitelji nog^)meia v Velenju» kjer so pred sewno oziroma dvema začeli ^^bIik(wali prvii mc^tvo iz svojih nekdanjih in sedanjih (mkidih) igralcev. Resda so izpadi! iz Si.mobil lige. toda gotovo se to ne bi bilo zgodilo, če bi sc bili pc^mlajevanja lotili nekoliko p*>ČH6neje. Res pa je ludi. da so s lem ptwtali gotiwo eden najcenejših klub<w v prvi ligi. kar za mnoge druge, koncc k<^ncev tudi za SmarČane, ne moremo trdili.

ćasa, da se moštvi povežeta, ni več veliko. Ze 26. junija bo žreb za novo tekmcaalno sezono. Zalo bi morali akterji pcwczwanja oziroma pixsamezniki vendarle privolili v taksno rcs^itev (ni pomembno. kdo je izpadel, kdi^ asiai itd.), da bodo uresničili to, kar je bil glavni argument povezovanja, zapisan v izhodiščih sporazuma: racionalizacija pt^slovanja obeh. s tem. »da se povežejo njuni infnisirukluri»kadrt^vski. finančni in drugi polcnciali«. To bi gotovo prineslo ludi dc^bro igro. Zaradi nje pa ljudje - tudi v Žalcški dolini - hodijo ob nogometna igrišča.

Arlič še naprej predsednik

Na Rudaijevi skupščini st> za predsednika kluba znova izvolili Hermana Arliča. za podpredsednika Janka Luknerja. Matjaž Begič pa bo ^ naprej direktor kluba. S tem, koso se Velenjčani na skupščini na hitrem odločili za privezovanje, so sc ludi obvezali, dn v naslednjih ireh letih.kc^ikorbi veljal spora/um. NK Rudar ne bo imel članskega moštva.

Avtocenter Meh OPEN

Tenis center AS Velenje organizira tradicionalni TENIŠKI TURMR REKREATIVK-CEV od 24. dO 29. junlja.Prijave dO ponedeljka, 23. junija. d018, ure, telelon: 5870-979,041/649-556, Vabljeni!

VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Cel)$ka 45 TEL: 02881 25 00

ŘABUilUyOULA

60LF 1.416V Basis. 5 vrat. Iet.99. ÛK 1.990.OÛ0.0Û SIT

PEUGEOT 406 1.8 ST KLIMA. Iet.97, OK 1.590.000,00 SIT

FIAT PUNTO 55 S, let.98. OK 850.000.00 SIT

FORD ESCORT 1.616V CLX, let.93. OK 550.000.00 SIT

JEEP GRANO CHEROKEE 5.9 iX LIMITED. let98/99. OK

UeODKE MOŽNOSTI FINAMCIRAHJA, STARO ZA STARO...

HOVO VAVT05AL0MIH FORI - PB!1

POOBIAŠČEMA PRODAJA MOTOCIKLOVAPmUA BUlUil

POPUSTI Od 4% do 10% ZA LETNIK 2002.

19. junija 2003

"fl^ÈAS

SPORT IN REKREACIJA

17

Odlično pripravili stene

Med Icloi^njímí dnevi mhuiili in kuUire jc bila ob Velenjskem jeze ni prvii b«lvanska mjstcr lekma v Sloveniji v leni le(u.

V kvaljfikjcijah jcnaKlopiloc>ko!lpcUlcscl ickmovalcev iit tekmovalk w cek SÎtwenije, prklfii?Jilpas<isejlnilutilgt>slje Izllrvaške. Organ I zal Olj I lekmc, ptîd v^xlstvom (n^raz-da ilrena, so po besedah nekaterih pripravili do sedaj najboljše stene, na kaierih je bilo plezanje pravi uřilek, K^stavljalca smeri Erih Obrez m Goraztl I Iren sta p^^stavila zelo Zidiievnc smeri, v katerih je inielo kar nekaj pleziilcev velike probleme. Da pri>blemi niso bili preiežki. pa seje l/kazalo ob nasu> pil najboljših. sajje.I ure Gok)b vseh pel pny bkmov premai^iil kar v prvem poizkusu in končal v kvalifikaejjah na prvem nicsiii.

V finalu so bili problemi i^e težji in na pogled kar nepremagljivi; le nekaterim final i-

slom je uspelo preplezal i enega ixipelih pro-blemiw, Golob pa je uspel v treh. Vrhunec lekmwanja seje zgodil ravno v zadnjih sekundah, ko je (jolobu s pomočjo buCncga vzpixibujanja glcdalocv preplcvsil /adnji pn^-blem.

Med dekleli. ki jih je bilo žal samo t>sem, je pokazala največ Maieja Hohkraul Iz Laškega-

Rezultati - moSki: 1. Jure Golob, 2. Urh řelKwin (iiba Ljubljana)..'^. Marico Rožinan (/utgreb), 4. Jure a^rnkk (CTelic), 5. David Slepanjan (Kranj). 6. Gregor Šeliga (Velenje); dekleta: 1. Mateja I lohkraul (Laško), 2- Leja Kos (Tržič). 3. Patricija LevMek (Kranj), 4. Maja Roboz (/^jp^eb), 5. Katja Kovač (Slwenj (Jradec),

■ Gorszd Hren, foto: Hans

Mednarodno tekmovanje malih čolnov

Vročina je ob koncu tedna mučila tudi modelarjet ki so na Veienjskem jezeru pokazati, kaj zmorejo njihovi modeli radijsko vodenih čoinov. (foto: vos)

Velenje-Na Velenjskem jezeru je koncu tedna, v soboto in nedeljo, poickaio Mednar*xlno tekmovanje FSR za pokal MO Velenje. /.a[ delovanje v zadnjem trenutku odpovedali tekmovalci iz Jugoslavije, sicer pa je vse polekalo tako, kol so organizatorji, člani Dnistva Modelar iz Velenja, pričakovali in želeli.

Ljubitelji malih čolnov na daljinsko vcxie nje. ki jih v večini ludi izdelajo sami. so tekmovali VVCĆ kategorijah. V kategoriji Juniorjevje med fieisi-mi tekmovalci Zinagal Julijan Golavíek pred Neli Golaviek in Markom

Kobanom, vsi Slovenija. Med Seniiji v razredu V. je me<l 15 lekmwalci slavil avsirijski lekniwalec Christian Kučera pred Claudiom Burl Inom (SLO) In Lju-boinirom Szabadosom (SK). Med seniorji v močnejšem razredu V 7.5 je slavil domačin Julijan CtolavSek piretl nenicem řQausom CA^peyem in Ve-lenjčanom Jane Aim Melanskom. Vzadnji kalcgoriji sči^lni V15 pa je nied 14 lemova Ici zmagal Marko Ki>ban (SLO) pred Avstrijcem Helmutom Schramelom in Shwencom ClaudiťJTn Burllnom.

U>djji lekmov.inja jebiljerbnej Krepel, sodnika pa Stane Hixevar in .la-nez Melanšek. Pri pripravi in izve<lbi lekmovartja so «^delovali .še: Izlok Pirnal. Igor Zager. Jože Polh. Toma?. Polh in Bert Taíler.

■ b$

Mokri od znoja in vročine

Šporino društvo Premogovnika Velenje je btlo H. junija organizator I.i. olimpijskega teka v Velenju. Pokr^ivitelj teka je bila MO Velenje, celotna prireditev pa vsako leto piMeka v sklopu slovenske akeijc Slovenija teče za zdravje, ki j<Mîrga-nizira CVlbor importa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije -/druženju iportnih /vez.

Vn')Čega in soparnega dneva tudi

ob 18.30, koje bil napovedan start, še ni bilo konec. Tipa ni motilo udeležencev leloSnjegii teka, stariii in mladih,družin in posameznikov.

Kar 35 ekip

Zaniinanje za prvo [)iislol()vsko tekrnovanji^ pri nas jc ros veliko - Organizator povcral slovilo piijavljonîh na polinlrideset

Kot sle lahko na teh straneh prebrali že pred tednom dni, je večina ekip iz Slovenije Tekmovanje pa ima tudi močno mednarodno udeležbo. Dve ekipi bi> sla prišli s sosednje Mr-vaSke, po eno ekipo pa bodo * prispev,'ilI" Čehi. Poljaki. Angleži, Američani in morda celo Italijani.

Samo teknîovanjc bo torej potekalo med četnim in ^stim julijem. Dogajanje v zvezi s tem pa se bo začelo že dva dni prej. Drugega julija bodo v Velenje (natančneje v kampob Velenjskem jezeru) prišle vse ekipe, iretjidan pivega poletnc-gi« me.secii pa je rezetviran zaolv(v ritvcno slovesni\sl. Tabtmb 21. uri na l itovem trgu, ko bodo organizatorji v "sltow paigramu" združili dve prir«lilvi-tradic!oniiino poletno smučarsko skakalno tekmovanje ?a celinski pokal in prcmicrno iz-vodlxj puslolovske tekme pri nas. Skupinski start ekip bo dan kasneje, predviden prihod prve eklj>c na

cilj pa je v nedeljo, 6. julija, okrog ïX ure, Dc^gajanjc na prc^ bodo lahko tisti, ki jih to zanima, spremljali v /ivo na inlernetni strani ars-rut-ka.nei, kjer že zdaj najdete vse pomembne informacije v zvezi s tekmo, V času tekmovanja bfwie lahko ekipi, ki vam je tîajbolj pri srcu tudi poslali vzpodbudno spi>roi;ilo, O katerem bocki-

pa {"tbveičena na naslednji kontrolno točki.

O trasi same proge je sicer znano praktično v.se, pa vendarle vse skupaj ostaja verjetno največja skrivnost Adventure race Slwenija 2003. Zato o progi morda naslednjič, za danes pa Ic šc vabilo vsem, ki bi si morda tekmovanje želeli ogledati v živo. Na progibodo tudi odseki, na katerih boste "jeklene" tekmovalce lahko videl I In spixlbujali. Od prve pu,«iolovske tekme pri nas pa nas loči le še dobrih štirinaj.st dni.

■ HugQ

rekreativnih tekačev in tekačic icr leobčasnilitekačev.dasene bi zbrali pri mestnem stadionu.

Cilj organ Izalotja je tekel v potokih Že pred stariom, ie večji pa bili potoki znoja, ko so se sodelujoči na startni strel podžupana MO Velenje Maijana Gaberika podali na pot. Taje tekla okoli Skalskega jezera m je bila dolga 3 ali 6 kihv metrov, po izbiri.

Zmogli sojovsi in si prislužili majico pokrovitelja, nato pa so sodelovali ^ v žrebanju lepili nagrad, ki so jih prispevali sponzoiji akcije Skv

venlja (eče za /Jravje.

Med udeleženci teka je bilo največ taksnih, ki Imajov nogah že veliko kilometrov. Tečejo vsak dan, udelcîiijcjo pa se tudi organiziranih tekov, ki jih jc pi^ Skwcniji res veliko. V sklopu akcije Slovenija teče za zdravje jc treba za pridobi-tevpriznanjascxlefovati vsaj na petih tekih, od lega mora bili eden olimpijski. Razglasitev naîN^lj vztrajnih ^ na zaključku akcije, ki bo letos v Izoli 19. novembra,

■ Diana Janežič

(lOkarl - Milja Slrožič drugI

v Pi>ritm'>Žu, na 3. Icloinji dirki za državno pjvenslvo z gokarti katego rije 125, ki Šteje toili za pokal Max šport, je ponovno zmagal Ljubljančan Boris Oven. cklllčno pa seje »xirez^l tudi lanski državni prvak, 17-letnl So.šlanjčan, Mitja Sta^žič, ki je osvojil 2. mesto in za AMTK Velenje In AMR SoSianjv.^. mestoje pripadlo Marku Bajžlju Iz Kranja. Nasleclnja dirka bo na Ptuju, Mitja Štrožič bo Mxieloval ludi ni« evropskem prvenstvu od 1. do avgusta na Dunaju.

Ohniiska loniška liga

izidi 6. kroga: EsvMech - Premog<ivnik il ; 3, ŠCV-Sova (J : 3, Mins NOi - ŠD Ctonjnie 2 : l. Gorenje Oi'odjama - Mazda AS Velenje 2 : t, Me-lavc-'Ii:ŠII3:0

Pi^šestem ka^gii sovvodstvu ekipe : Melavc, Sova, Mins NOI In Premogovnik, ki so še brez poraba.

Letna liga v košarki - Mozirje 2003

Izidi 3. krt)iiiir Mozirje mladi - leS 42:70. Velenje - Nazarje mladinci 7R : 29, Veterani Nazarje-Gornji Grad Piziccria 902 26:48, Š, D. Mozirje-Naziirje 47:

Vrstni red: 1. Velenje 6,2. Cnmiji Grad Pizzeria 9(12 6,5. S. D. Mo/lije 6,4. Nazarje 5,5. Icš 4,6. Mozirje mladi 3, 7. Veterani Nazarje K Nazarje mladinci 3,

Sirelci: /akrajšck (Nazaije) 68, ('esar (Mozirje mladi) 42, î^idravcc (Mozirje mladi) 39, Valenčak (Velenje),

IViyke: C^sar (Moziije mladi) 8, Raj ter (Gornji Grad) 6, Žerjav (Naza-T)C mladinci) (\ Maličevič (Velenje) 5

Mali npgoiiiel, - inedki^ajeviia liga

7. kr"2 íSalek): Mušket iijl CIgrad • Clrkovce 1: 1, Cigler Ravne -5alek 8 : l,Pajdigas.p,-Plc5ivec 1:1.Šentilj 1 - Šentilj 2 6:5. Pe^e Baza NI -FlamengoJadran I :8

Ix'Stvica: 1, Flamengo jadran 15.2. Cirkovce 15,3. Cislcr Ravne 15.4. Fajdigas.p. 1.1,5. Šentilj I 12.6. Mušketirji CIgrad U. 7. Šentilj 2 7,8. Pes-jeBaza NI 4, 9.Šalek3, 10. PleSlvec2.

Slrclcii Glušil (Flamenco) 12,Zajc(Fajdlcas.p.) 10. Pixipečan (Cirkovce) 9. Kotnik (C:igler) 9.

Sah - ijajhilrcjši mojsler Slucol iz Celja

šahovska sekcija Btmiia izG^itovelj pri Žalcu jc priredila že 7. turnir v spcmiin na nekdanjegii športnika-salil^ta. ni>gomelasa Jožeta Stormana iz GtMovelj.

Na.Mopilo je 14 najboljših šaliistiw iz savinjske in celjske regije.

Zmagal pa je Flde mojster Bo/u Štucel (Celje) 11,5, 2, Dušan Brinovec (Žalec) 11,3. Franc Pešec (Šentjur) K), 5,4. Milan Matko (Velenje) 10. .5. Jože Petenel (Šempeter) 7J>.

Tudi v (Jalifiji igrajo šaii!

Prizadevni domačini v Ctalicij i so ob krajevnem pra/niku organizirali kar dva Šahovska tumitja, za kadete In člajie. Med kadeti je zmagal Gregor (torsek 6J pred Blažom Žagarjem 5 in Nejccm ArllČem 4J> točk. Med člani pa je bil prvi Milan 0jstrcž6,5 pred Petrom Lendeix)5 in Štefanom Since kom 5 točk,

V iKUleljo lok v Misliiiji

Po olimpijskem teku v Velenju, ki sega je udeležilo tudi veliko ljubiteljev tckavSalcškldolIni, bo naslednja nmožična tekaSka prireditev v Mis-linji. Tja nasvabiSKSmuk Ml.slinja, kivstxlelovanju zMTSCrorenje pripravlja 22. gozdni tek, ki ga letos prvič namenja spimiinu na slik;<ija.iožeia Tisnikarja.

Prireditev bo v nedeljo, 22. junija, teki za otrt>§ke kategorge (8 kategorij na pn->gah 1x1300 do 15(M) m) bodoob 10.00,glavni tek na 10,(MH)mza mladinske, članske in veteranske kategorije (vseh bo kar 12) se bo začel ob 11,00.

Prijave in prev/em startnih številk bo najpiîzncje pol uivprcd začetkom lekniJ^tvanja na prireditvenem prostoru pri uwami Prevent vMi>flnji, kjer bo .start In cilj za vseh 20 kategorij.

OtrcKÍ nimajo startnine, za ostale znaša 1.500 SIT Udeleženci bodo dobili spominsko majico, toplo malico, napitek, bilten z rezultati, sodelovali pa bodo tudi v žrebanju praktičnih nagmd. Prvi trije uvrščeni bodo prejeli kolajne, ostali do 10. mosta diplome. Najhitrejša v moški in ženski konkurenci na 10 km bosta prejela umetniško delo slikarke Stanislave Lušnic- Arsovske. Dodatne informacije na tel, 041/514998, 041/610373 ali 041(242 143).

Planinci po poleti Vinske (íore

Planinsko društvo Vinska (rora praznuje 2i) Icl. txlkar je urejena planinska pot okoli razgibanega pcnJivčja krajevne diupnosti Vinska Cîora, Zalo so se otlločili, da v solx^lo, 21. junija, pripravljal piihod po celotni trasi, na katerega vabijo v^e, ki radi pešačijo pi> naravi. Zbirali5čc bo pred gostiščem Obirc od 7.30 do 8..30 ure. Planinci pravijo, da bodo pohodniki zmerno hodili okoli 8 ur, pskrebli pabtxlo tudi za jubilejne značke, žige in priznanju za prehv^jeno po\.

Najmlajši srebrni in bronasti

Soistanjski oilbojkaiji so 8, junija zaključili tekmovalno sezono 2002A)3. Najbolj so z rezultati navdušili prav najmlajši, ki v državnem merilu tekmujejo vkonkurenci mini in male odbojke.

Uprava kluba je ze pred leti postavila strategijo razvoja s }'H^u<lar-kom m delu z mla<iimj igridci. ki naj bi dolgoročni» predstavljali ogrtid-ječlanske ekipe v l,drž;<vni<.xlboj-karski ligi. Tako so se uspehom starejših dečkov, ki so bili državni prvaki in kjer imajo 3 kadetske reprezentante ( Alen Djordjevlć • Kameník. Dejan Vinčič in Matle ZagoršČak), pridružili Se najmlajSi, kl so odigrali kakovostne tekme v državnem iïniilu.

V Žužemberku so se /igrale najboljše 4 ekipe v mini odbitki (igralci starosti 8 do K) let ), kjer so prav vsi navdušili s tehničnim In taktičnim znanjem za to starostno kategorijo.

Zmagala je domača ekipa, 2. Merkur Lip Bled. 3. .^ifriatij T^polSica. Elkipo je v^hMI Bojan Sovilj.

Pod vodstvom Ljuba Gk^ačiiika pa je ekipa male odl>ojkc ( igralci starosti 11 in 12 let) osvojila 2. me-stovdržavi, zniagali so igralci Fra ma. 3. Žužemberk. To državno llnalc jc vzorno organiziral OK Š^^ítanj lopolSlea v športni dvorani v Šoštanju.

Ostaja žefjadabi se dobri rezultati v teh kategorijah nadaljevali tudi v naslednjih tekmovalnilî seziMiah, zato imajo v klubu skrbno iztieiano tekmovalnih pira-midi>, Seveda pa ob tej priložnosti vabijo vse dečke, ki so željni odbojkarskega znanja, da se vključijo v njihove selekcije.

J^Ml titl t» I j I

V Velenju je kontaktna oseba ^^rt-ni pedagog na OS Gustava Siliha Niko Jcrončič, v Soilanju pa Nataía

Stevančevtč na OŠ Karla E>eslovnj' ka Kaju h a.

■ N. S.

OBVESCEVALEC

vfcr«/)

IRK\V »AJTl

komedija

Reiija: Adam Shankman: Vloge: Oueen IzUidi), Steve Martin: Dolžina; 105 minut

Četrtek. 19. S., ob 18.00 Petek 20.6., ob 18.00 In ot 22.00 Kino praznuje /

Sobota. 216.. ob 19.00 inot 21.30 Nećelja. 22. 6., ob 10.00 Ponedeljek, 23.6. oli20.3Ú Torek. 24.0. ob 18.00

Sreda, 25. 0. ob 18.00 Pster ie iočeni deloholik. ki skuša pozabiti svoio bivlo sopn:>go. Po mternelni klepetalnici spozna dekle, ko pa se srebata, spozna, da ni vitka, [»slovna blondinka lemveč klepetava in obilna Afro-ameriČ3nka, ki ie povrh vsega àe bivša zapornica in sveže obložena novega zk)čfna za katereça trdi, da ga ni naredila. On noče ime^ nl6 z njo.ona pa je prepričana, da bi on lahko bií njen odvel-nik...

HO/li: \li:vST()

drama, kriminalka

Režija: Fernando Meiielles. Kalia Lund, Vloge: Alexandre Rodrígues. Alice Bra-9a

Ooiiina: IZSmiaut Četrtek. 19. Ů,. Ob 20.30 Sobota, 21 Ob 23.30 Nedelja. 22. 6.. ob20.30 Film pnpoveduie knito zgodbo o livl}eniu v predelu Rio de Janeira. ki mu pravijo Bo^ie mest ki ga policija le poredko obíiče. tamkajsnii prebivalci pa le redko

do^akap dvaiseta lela. Predel je po mne-n\\i pretivelih kot p^el na Zemlii. V ospredju filma je resnična zgodba o dečku Bus-capeiu, ki je razpredena skozi več dese-lletti in govori o njegovem surovem odraščanju. Nasilju, krimirulu In monl-skim nagibom znancem se je deček uspel izogniti s pomočjo fotoaparata, ki je kasneie poslal njegova pot do odrešitve.

JA^iK« MirikA

modema pravljk^a

Relija:GaryJ.Tunnk:liffe:Vlûg8: Jacob Smith, Lynn Redgrave. Tom Arnold, Sirt-bad; Ooliina: 8â minut

Sobota. 210.. ùb17.Q0 Ponedeljek. 23.0, ob 18M0 Modema pra víjica pripoveduje zgodbo o Janku in Metki, twstnma otrokoma, ki imala dobrega, prijaznega očeta in hudobno mačeho. Ob odhodu očeta v mesto pa mačelia izkof isti prik>žnosl in iu odpelje v gozd kjer se |u mačeha žeQ znebili tako. da ju izgubi. Izgubljena v gozdu srečala prijazne gozdne prebivalce in na žalost tudi na čarovnico, ki bi a rada iz r^iju skuhala večefjo...

PKDIlITKI m PKIJ)K/NI

akcijski lilm

Rezija; John Singleton: Vloge; Paul Walker, Tyrese Gibson; Doisna: 105 minula

Petek. 20.6. ob 20M • premiera pred slovenskim startom • KirKi praznuje I Petek, 20.6. ob 24.00 (glasno predvajanje) ' premiera pred slovenskim startom ' kino praziiuje ! Torek24. 0. ob 20.30- premiera pred slovenskim startom

Adrenalinsko dirïtanje z najhitrejšimi av-lomobili, cviljenje gum, lepa dekleta in neustrašni iantje. ki jim namesto krvi po žilah teče bencin. Mekdanii polKdj in nekdanji kaznienec. morata opraviti prevoz umazanega denarja za sumljivega poslovneža Carterja. V resnici gre za akcijo fxxl krínko v kateri sodeluje tudi agentka Monca in s katero žel^o Carter^ zašiti fn razbiti njegovo sumljivo verigo,

ii)i,i\titi;t\

grozljivka

Režija: James Mangold. Vloge: John Cu-sack, Jake Busey, Ray Liotta; DolSna: 87 minut

Sreda, 25.6. ob 20.30- premiera pred slovenskim startom

Kino nagrajuje naročnike Našega časa j

Medtem, ko psihiater pripiavlia na smrt obsojenega monica na zadnjo se^so. v opustošenem predelu ameriške prerije diviahudanevitta Sredi nie se znajde deset lujcev. ki se morajo zateči vzapuSčen motel. Gos^e kmalu ugotovijo, da so našli vse prej kot prijetno zatočišče. Še preden se med sabo ^»znaio, se pričnejo vrstiti srhljivi umori...

Producenti so za konec filma posneli več različic in šele na zakliučku montaže izbrali pravo. Tako nihče ni vectàl kakšen bo konec iiima. Za ljubitelje pravih srhliivk'

mékU 4¥9>AkŘ

J \l\KO l!\ Ml.TK \

Izžrebali smo: Ivan Kunsj, Podkraj 39/a. Vëlenje: Ivan Napret Šmartno ob Pakl 70« Šmartno ob Pakt; Jože Pečečnik» Laze S3. Velenje.

I modema pravljica

Petek. 20,6. obIT.OO - ff/ïo praznu-je!

Nagradna križanka ftnuicr

SESW4L PÊPINO

hftVAdKI THNIŮKt I6RALE0-aAJNO

SODNI t^uih

CSTTA KA

ZAČETKU MOTNCOA ĆRTOVM

VZDeVÊK JOSIPA 9A0ZA

8RSKI hOFMR

(5. P.N.d.)

O

VAOOV CRM

R

jijtip^i-

6ÛUUP. PREVA* R(WT C6KSPR.)

N6KDAN4A JUÛ0SU

ftOCK SKUPINA

K02J6 OOLA&AN-

J6. MEKETAM-

—ii—e,

9£MrTSK0 UUDSTVO V

JOAOANIJI

A

onopijA v

ANCLU1

AMCAbO KMMfO

vfikkota CXM

«oo

L0FWA8-T1M flOOOVJfU

•tpbtxa

drŽAVA,

OL MESTO

aqis

A5EBA

MAPIBOR-8X1 TEQMK

PI&ANA -mOPSKA mpiOA

vec.

SEMBNIdC*

HtK (POO)

M

ROPARSKA PTICA

řtAuKO govooar-ffTAl

O

N

KNEŽJI

SESTAV Vač

^rnojsv

R

ATLETSKI REKVlZfT

KMSJSW 2NAM«

P0»07BVME HkVï£je

T

vncK*

ie(MJ«A MAt*

91M1

qo(£nicc. OOKO^

MUAn

NEOnCĆCK OOVM

■ rn^A ■

T

VOOHA RASTLINA

RDEČI

puwrr

CniSKA ČRKA <i-?

SLOV^. SKL^T. (SOSS)

RJS&KA MRË2A

DAMKA IQRALKA

(NIEISEN)

ElSmiČ. MOASK* RJBA

QOCOA SMASTA DLAKA NAN^TV KOMJA

MSSTOS HPOOROM

PRI LONDONU

INMN CAMtCAA

TADKO ÔADOI

K

O

Nedelja. 22.6.. ob 19.00

m/ji) Misro

drama, kriminalka

Petek. 20.6. ob 19.00 in ob 22.30 - KJ-fío praznuje! Sobota. 21.6.. ob 20.00 Ponedeljek. 23. 6.. ob 20M v film' tkem cikiiiso QKQU SVETA V 30 ONEH Torek. 24.6.. ob 20,00 v Filmskem ciklusu OKOUSVHA V30DNBH

SCOOKV 1)00

pustolovski lilm Nedelja. 22 6.. ob 17.00 (Otroška m^ineja)

Cena vstopnice: iubilejna vstopnica 500 SIT, redne predsâve 700 SÍT. premiere 800 SIT otroške matineje 400 Siï. Informacije in pred prodaia vstopnic tudi za teden dni naprej: 698 24 S1I Rezervacij vstopnic ne sprejerr^amo!

V petek 20. 6. Kino Velenje praznuje 5 obletnico kina v Hotelu Paka. Predslave se botlo začele ob 17.00 v Mali dvorani In končale z zadnjo predstavo ob 24.00 s premi ero z glasnim predvajanjem ak-cijskega filma PREHITRI IN PREDRZNI v Veliki dvorani. Jubilejna cena vstopnice bo 500 SIT, na vseh predstavah pa bodo izžret)ani obiskovalci tudi nagrajeni!

IfiTMHzFM

Cankarjeva 1 d /mestna tržnicaVelenje Tel.: 03/586-30-39 Delovni čas: vsak dan od 8.-19. in 5ot)otaod 8.-13, m UČENCI IN OlJAKt- tudi letos v Penttji č^Ke vse potrebno za novo šolsko leto In se brezskrbno odpravite na počitn lu. Imamo 2e sezname in sprejemamo naročila za UČBENIKE fn DELOVNE ZVEZKE. Prodate ali kupite latiko tudi RABLJENE UČBENIKE. Poskrbeli smo 23 vas z veliko izbiro ostalll) ŠOLSKIH POTREBŠČIN; torbe Seven. Targel. Eislpack,ovrte In neovile zvezte. copate iz naravnih materialov... Nudimo vam tUdI; FOTOKOPIRANJE.OVI-JANJE UČBENIKOV in SVETOVANJE. UGODNI PLAČILNI POGOJI. Vabimo vas v Pentljo,prijetno trgovino s klimo, Iger bomo prijazno ustregli vašim željam.

Rešitev križanke. opremljer>e z vašim naslovom, poâl|ite na Náš čas. d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje,sprtpi-som F^ntlja, na|kasneje do 30.jun1ja Izžrebali bomo tn nagrade: 1 .nagrada: nakup v vrednost 5.000 sit: 2.nagradd: rvikup v vrednosti 4.000 sit: 3.nagrada :nalajp vvred-nostt 3,000 sit.

NAGRAJENO NAGRADNE KRIŽANKE "AVTO IGOR" objavljene v tedniku Nos (OS 5.6.:

1. nagrada: KOMPLETNO CISCENJE VOZILA; FIŠER VIKTOR. Podgoije 85, Podgorje pri Slovenj Gradcu; 2. nagrada; PRAKTIČNA NAGRADA IZ BUTIKA PEUGEOT: FIŠER MAJA. Rudarjevo 8. Črna na Koroškem: 3. nagrada: PRAKTIČNA NAGRADA 12 BLJTIKA reUGEOT: BOGDAN PETEK, Koroška 1b. Šoštanj. Nagraien-ce čakajo nagrade v AVTO IGOR Velenje. Čmova 33 a. tel,: 898-69-30. S seboj prinesite osebno izkaznico.

. ÎÏ %

TofísM tetinih Jani ûnv (foto: vos)

IS A II I O V C L K K J

CETRTEXJ9. iur>ija

■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: B.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • po-ročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15,00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveť; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20.juniia:

6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. lunija

H 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; B.OO Polepsaj-mo si sobotno jutro: 8.30 Poročila. 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove-študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 Na svidenje-

NEDEUA, 21 (unilo:

NEDELJA, 22. JUNUA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Du-liovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj: 9.30 Porročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14,45 EPP; 15,00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDEUEK, 23. |uni|ot

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. |uni|oi

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poničila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila: 9,00 Kmetijski nasveti; 9,30 Poročila: lO.CO Na svidenje; 14.Q0 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

5RSDA. 25. jumia

Dobro jutro: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; Praznično dopoldne; 9.30 Poročila: 10.00 Na svide-nje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; Praznično popoldne;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

Vlednu od 9. junija 2003 do 15. junija 2003 niso povprečne drievne koncentracije S02, izrnerjene v avtomatskih postajali (AMP) na območju Mes^e občirte Velenje, CS)čine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale melne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka,

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 9. junija 2003 do 15. junija 2003 (V mil(ro-g S02/m3 zraka)

MBSTNA OBČINA V£i£NJ£. URAD ZA OKOUeiN PHOSTOft

■ 9.jun Bio. lun SU. jun Mtí. lun ■ 13. jun ■ 14, {un ■ IS. jun

niejna rf^dno^ 350 mMt^ SO^mSs^Ka. sfvsiefrllrvoorKegdnievjeBj 20C3,$3rnfcn>gSOZ'lidrraKa

OBVESCEVALEC

19

mali OGLASI

POGON zâ kosilnico Gorenje Muta (multikullívalor) kupím. Telefon: 5869-328, (101) HLADILNIK Gorenje kupim. Gsm: 041/861-309. (112) RABLJENO staro kolo pony, 26 kupím za rezervne dele. Telefon: 5869-558, 041/969-210. (111)

liČEM

V OKOLICI Velenja iščem pomoč v gospodinjstvu In na kmetiji. Gsm: 041/680-594. (110)

[zmz^^H

v PODGORJU prodam 4900 m2 (gozd< pašnik in sadovnjak), dva kletna prostora, hišna številka, voda, elektrika. Telefon. 5866-412, 040/313-907. (107) LIPJE - gradbena parcela. Velenje, 4000 m2, zelo lepa, prodam za 8 mio/5il. Gsm: 041/315-072. (95)

SIMPATIČEN, 60 letni vdovec, želi spoznato prijateljico staro do 60 let. Gsm: 041/248-647. (96) 35-LETNA simpatična ženska želi

spoznati prijatelja starega do 46 let (sem skromna). Gsm: 041/248-647, (97)

RAZNO-PRODAM

UGODNO prodam nerabljen plinski štedilnik (4 plin-I-pečica) ter osvežllec in čistilec zraka, ki lahko tudi greje (za večje prostore). Gsm: 031/512-973. ELEKTBOAGREGAT, 220 V, 2,8 kW, 4 takten, bencinski, prodam. Gsm: 041/655-107. (98) STISKALNICO za sadje, jeklen vijak. prodam za 22.000,00 sit. Gsm: 031/531-310. (100) •reiEFONSKO številko prodam v Šoštanju. Telefon: 5882-836. (104) UGODNO prodam več kosov no-sečnlšklh oblačil št, 44. Gsm: 041/670-875.

AVTORADIO PANASONIC 111L autoreverse, 4)(20w, zelo malo rabljen, digitalni prikazovalnik, 18 spominskiii mest, cena: 9000 SIT Gsm; 041 692 995

STANOVANJA

2-SOBNO stanovanje in teraso ob cesti (300 m2) oddam v najem. Telefon: 5866-412, 040/313-907.

Spomladansko-poletna pocenitev malih oglasov

Mali oglasi po SOO SIT (raien v rubriki PRODAMs nepremičnine In avtomoblle)i Za naročnike Naiega časa <s plačano naročnino) 80% popusta.

v časopisu Naš čas, dne:

ime

priimek

telefon

ulica

kraj

poŠta

Eodpis.

vsebina malega oglaaa

...........

Vsetnno oglasa vpišete tako, 09 vsako črko. presladek ali lo6io vnesete v svoj okvirček. Osebne podatke potrebujemo za preverjanje verodostojnosti naročnika. Pfidrtujemo si pravico do slovničnih sprememb, izročilo mora bttl prejeto do ponedeljka» do 16. ure. PoSljete ga lahko po počť na naslov: Naš čas, d.o.o., Mali oglasi. Kidričeva 2a, 3320 Valerije, poe-pošt preds@nascas.8l» po faksu 03/8974843 alipokličite 03/8981751.

i I I I

4

1 I I 1 1 I

1 I i

......

i I I I

1 I I 1 1 I

1 I i

1 1 i 1 1 ! i 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1

1 1 1 1 1 1 1 111 1 1 1 1 1 ! i

«

Spomladansko-pcrietna pocenitev malih oglasov vel|a do kcr>ca avgusta 2003.V^ja lezaflSdne osebe. Mali oglas za rubdko PRODAM: nepremISrtIne alt avtomobile je 100Û SIT Za r^aroćnike Na&ega časa s plačaiv naročr^no 50% popusta. Spon^iadanti(o<poletna pooenitev rr^allh oglasov veljaka Qo SO zrtakov.

Spomladansko-pcrietna pocenitev malih oglasov vel|a do kcr>ca avgusta 2003.V^ja lezaflSdne osebe. Mali oglas za rubdko PRODAM: nepremISrtIne alt avtomobile je 100Û SIT Za r^aroćnike Na&ega časa s plačaiv naročr^no 50% popusta. Spon^iadanti(o<poletna pooenitev rr^allh oglasov veljaka Qo SO zrtakov.

(106)

1-SÛBN0 opremijeno stanovanje v Smartnem ob Paki oddam v najem. Telefon: 5885-966,031/290-073. (109)

R4GTL, rdeče barve, 1.92, 98.000 km, dobro ohranjen, neregistriran, prodam za 40.000,00 sil Teleion: 5881-106. (103)

ZAHVALA

Mnogi) prc/godaj nas je /apaslila draga mamica, hčerka, prijaleljica

VESNA MAJDA KOTNIK

iz Velenja 23.3.1973-6.6.2003

I Ivala vsem sorodnikom In prijaTcljcTn za tople besede sožaJja, za darovano cvctjc in sveče. Posebej hvala leli Micki, teU Elici in sestrični Tanji. Hvala tudi vsem, kf ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.

talujoči: sin Klvis^ hčerkica Giorija, oče Zdravko^ prijaieljica Mira in vsi njeni

ZlaUi uiama sJ bila in lakšima U)íi '/a nus ostala^ Uihko smo vqsoIí, <Ja snw s Teboj Živeli.

ZAHVALA

Zapaslila nas je draga mama, stara mama in prababica

MARU A LES JAK

Ajitonova Mici iz Prelske 25.9.1915 -13. 6.2003

Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za tople

besede sožalja, darovano cvetje in sveče, iskreno zahvaio izrekamo ludi pevcem, gasilcem Vinske Gore in gospodu župniku za opravljen obred.

ŽalujifČi: sin lUffiomirzdnizino, vnukinja Romam z druzifViin ostalo sí>rodslvo

Ti trpela si za Dan. noč il] doit skríifíla

in iiwiila vsaki čas. •/.doj si onemela! Solze so močiJff li. Ivo/a lica veJa. v delu. bližili, v ŽiiJusti. si za nos veneio.

Hvola, hvnh mamica, sonca naše sceiU'. za tnide in solzn. zo ijiiljeCr^f Pfi plačilo zdnf je šh. dvia tvofa h spoCif sc mcwúco. mamica prixlrtigo.

ZAHVALA

Ob spokojnem odhodu v večnost naše drage žene, mame in stare mame

JOŽEFE KOREN

v

iz Skal 1922 - 2003

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle ji v leh dneh izkazali posebno ptizornost, z^njo molili, poklonili cvetje, svece in darovali za svete mase in v druge namene- Hvala gospema Mariji in Melki, ki sla nam v zadnjem letu nesebično pomagali negovatu na.^ mamo. Hvala palninažni in negovalni službi Zdravslvcnega doma Velenje. I fvala pevcem župnije sv. Mariina Velenje, g-Lipniku za besede slovesa, nion.sinji>rju g. Marjanu Kuku in ostalim duhovnikom z-a darovano sveto mašo in kanoniku g. .loželu Cíoličniku za vixlenje pogretinega obreda. Hvala ludi pogrebni službi Tišina in cvetličarni (ris. Hvaki vsem, ki sle jo v tako velikem številu pospremili k večnemu pi^čilku.

NJEf^lNAWK'iÎU

NISSAN sunny1.4SLX, 1.93. 120.000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam. Telefon; 5862-895. (105)

PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Te-[Najmanjle obresti v mestu za

iGOroVINSKAPOSOJIUI

6ar»nc^: ploća. pokojnina, kartic«

ieîon; 5885-570, 031/874-813. (102)

TELICO sivko, brejo 9 mesecev In bikca, starega 2 meseca, prodam. Gsm: 031/763-706. (108) OČIŠČENE kunce prodam. Gsm; 041/268-244. (113)

SoiiS

plDEyiN

t^^fOÍUE. Llublj^sKâ 14 N9Vflr|9tno ugodne obresti ti I

GOTOn POSOJILA

Garanelja: plaća« pokojnina

6SM: 031/862-140, tel.: 03/492-59-56

Spoštovani bralci!

Oglusc. /ahvalť in druge objave bomo /a naslednjo šle\iU ko sprejemali le do ponedeljka. 23. inni|a. do 10. ure! I iva la za ra/umevanje.

j«^ — J

TONETU v SLOVO!

Skupaj smo kot desetina su preti Iridcselimi loti zbrali, da predani gasilcem In ol>canoni v nesreći pomagali: mnogo Icl smo skupaj tekmovali in s lekmovanj se vračali s pokali, kjer so nas in ludi Tebe Tone po imenu že poznali. A zdaj med nami naslalajc praznina, ostala je le bridka bolečina ...

Pogrešali Te bomo!

Člani maske ii desetine iz ^aJeka

/

So ljudje, ki širijo

okivg si^bo vedrino,

ki odgovorno opravljajo

si'oje de!o in sfí pogumno

spoprilcmojo s preizkušnjami.

So Ijvdjc. ki fio vedno

pnpm\ileni pomafioti

in 2 žarom v očeh zapoti...

FaIgo takšnih ljudi

s biJ (Tonaj U!

Zelo b} bomo pogivšali...

ZAHVALA

Ob boleči izgubi ljubega alija, sina, brata in življenjskega partnerja

ANTONA OCEPKA

23. 2.1956 -10. 6. 2003

sc iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nas ob lej hudi izgubi tolažili in nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvclje in sveče in ga tako številno pospremili k njegovemu mnogo preranemu grobu.

ysi NJEGOVI

ZAHVALA

Ob nenadomestljivi izgubi žc)ie, mame, stare mame in prabalnee

MARIJE PESJAK

roj. Jovan iz Lipja 4la 9.1.1922- 8.6.2003

se iskreno zalivaJjujerao vsem sorodnikom, stjscdom, prijateljem in znancem, kiste v teh težkih trenutkih soča^tvovali z nami in nam nudili pomoč, darovali ivctjo, sveče, svete maSe in izfa7ili sožaljc. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Bolnišnica Topt^lšica in gospe Zubcr, dr. med. za dolgoletno zdravljenje. Zahvala velja lucli gospodu j^pniku Tonetu KraŠevcu za opravljen obred. p<.»grebni

službi Usar, govorniku gospodu Vladu VidemSku za izrečene poslovilne besede jn pevccm za odpete ialastinko, Hvala tudi za odigrano Tišino, hvala praporščakom, hvala Gorenju Notranja oprema, Vrlcu Velenje za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki sle jo v lako velikem .številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat v.sem iskrenu hvala. Poi^reiati te homo: iahíjoči mtd Tone, sin Tona z ženo Nado. hčerka Jožica z moéem Miranoniy stísira lierla, vnuki JaKrta z Jozelom. Andrej z Mojco. Boris. Marko. Mojca in Urban, pravnuki Ines, Priniotin

Medea (er v,n ostali

Oh koka Í)oh. ko ijuim mame \'eč ní. ostali SO sledo\i Tvojih pridnih /X)k. katow cenil h/} še pozni ivd. Ponosna, trdno knkorskala vno ljubezen, sebe si nam dola. Za \'Sfí. ptnv \'se. DŠennknjt livala!

Bolšji sejem razgibal sobotno dopoldne

Vvivnjvbili dop^ildiKšc

največji skeptiki presenečeni, kako veliko zanimivih razsiavljavecv je uspelo organizatorjem bolšjega sejma, vclenj.skecnu TICNu. pripeljati v Velenje. Na iilovcm trgu so jo žc ob zgodnji, a

lempcralvmo prijaznih, url. napi^Mo 32 pt^stav-Ijenih siojnic- Na njih je zanimive reči, veliko s pridihom nosJalgljc po starih ča.sih, razslaviki kar 42 razstavljavcev iz vseh delov dr^^^îvc. Precej fio-delujočih jc bilo dť>rnaéÍiiov, prišli pa so tudi Iz

Pravljične kresne noči

Mozirje - V dneh od 21. do 24. junija bodti v Mozirskem gaju pripravili privlačno prireditev Pravljične kresne noči. V zit gaju jubilejnem letu. praznuje 25-lelnico delovanja, želijo na podlagi ljudskega i7J0čila pripravili turisiično priredllcv. ki naj bi pmiaia iradicliïnalna.

V minulih diielî so park prenovili in nasadili blizu 4i)() lisoč sadik poletnega cveija. v teh dneh urejajo šc skalnjak. Pr<»-gram prireditve so upravljalci parka-Ckoltxško horlikuUurno društvo - zaupnll neki'kč pri Iju bije nem u televizijskemu obrazu Milu Trefallu. là h) obiski>valcem prireditve predstavil obredne Sege lil navade, v pravljično osvetljenem parku pa jim bo na voljo tudi st\idenčnlca Iz čudežnega vrelca.

■ ep

Upokojenci v soboto na Ro^li

Velenje • Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je ludi letos organizirala program tlvanaj-stega povrsti v »Tednu upokojencev Vclenje<'. Pričel se je v ponedeljek. junija, in končal v pet<?k, B. junija, z različnimi tekmovanji (streljanje y zjačno puáko, balinanje, kegljanje, igranje íaha. uk)v rib ...). V sobtHo. 14. junija, se je zgodil kulturni dogodek imenovan »Pelje na vasi« in siccr v oWini Šmartno ob Paki.

/Ji po tradiciji bo zaključek letošnjega tedna upokojencev MZDU Velenje na Rogb', in sicer v soboto, 21. junija. Na tem delu Pohorja se bo zbralo preko tristo upokojencev Iz vseh petih društev upokojencev SaleAke doline.

■ S. IV).

Športne igre slovenskih gasilcev

Velenje - Gorenje d.d. je letošnji organizator tradicionalnih 2I.Žportiiih Iger poklicnih gasi iccv Slovenije. Šporine Igre bodo jutri, v petek, 21). junija, potekale nai»porlnih pCîvrSmah v TRC Jezero, začele pa se bodo ob uri.

Organizatorji pričakujejo, da se bo iger udeležilo vsaj 350 gasilcev iz 20 ga.silskih pi>klicnih In indastrijskih eiun. Med sabo se bodo potncrili v petih Športnih disciplinah in sicer: gasilski disciplini, pikadu, raítingu na jezeru, odbojki in vožnji z gokardt>m...

■ bš

LJudJů so gledali, se čudili, obujati spomine... fn tudi kupovali.

Na stojnicah je starine, med katerimi je bito vetiko zelo zanimivih kosov, razstavilo kar 42 razstavtjavcev iz vseh koncev Stovenije.

bližnje in daljne okolice, od Štor. Vojnika, Celja do Ljubljane, Maribora Hrastnika. Trbovelj. Komende... Ljubitelji starin so lahko ne le cedili sline, ampak po prav sprejemljivih cenah obogatili tudi svoje zbirke. Veliko Šalečanov pa se je le spreiiajalo. obujalo spomine na stare čase in ob tem preživelo lepc\ zanimivo »ibotno dopoldne v središču mesta. Zatt> je odločitev organizait^r-jev. da sejem ponovijo v^aj še enkrat v jesenskem času. odlična. V veselje vseh rlsiih, ki iitiajo itie-sto, ko se v njem kaj dogaja, še rajši.

■ bš, foto: vos

Izdelal pravo formulo

Obliko (iirkninika jo [)()vz(^l |)u nekaierili š[)orlnih

avU)in()l)ilih. ruilepko [)H so sovcxla I^VM'rnrijcve

T. Podgoršek_

Robi Pnft<»revc s 'loistega Vrha na Mislinjo je dijak 4. letnika strojne tehnične Sole Šolskega centra Velenje. Za njim je zepol-c»vica obveznosti poklicne mature in seminarska naloga, ki jo je izbral za četrti predmet, /anjo je izdelal formulo. Ne maketo, ampak pravi avtc^inobil in ga poimenoval R URobI 1). »Ni sicer tako hiter kot Sumijev, dixseže pa blizu 121) kilometrov na uro. Vgradil sem mu namreč motor citr^^cntwe Diane, ki je po moči motorja precej slabsa od dirkal-niki-w. Obliko avtomobila sem ptwzel po nekaterih športnih av-tomcibilih. »oblekel« pa sem ga s Ferrarijevimi nalepkami. Cv ne bi bila A test in registracija avto-n>obila predraga, bi ga a'gistri-ral- Takci pa se vozim z njim le tam. kjer se smem. Seveda obvezno s čelado na glavi,« je pripo

vedoval nadvT>e zadovoljen.

Izdelave formule se je lotil v drugem letniku Hrediîjo šole in ji namenil največ pozornosti predvsem iiied piičitnicami, ker je Ijtic I takrat več prt">stega časa.

dila v cictovi avtomehaničnl delavnici. Opazi'val gaje pri delu in mu po svojih zmožnostih pomagal, kjer je pač lahko. S lem je pridobil nekaj Izkušenj, ki jih je pri izdelavi svoje formule nad-

(?c je bilo treba, je delal tudi od jutra (b večera. »Usti. ki so priiJIi k meni. ob pcigledu na sh/ar menili, da ml ne bo nikoli uspelo. Tudi sam sem v začetku tc?ke verjel, da mi bo. A. bil sem vztrajen iii aspeli in izostal« Ideja za izdelavo formule se mu je pc^ro-

gradil s v srednji Šoli pridobljenim znanjem in pa dodatnim iz* ohraževanjem. '>Največ preglavic mi je pi>vzr^>čil prenos menjalnika- Praktično sem naredil vse sam. Kljub temu bi se za ptul-poro in denar rad zahvalil staršem, prijatelju Urošu Pun*

^sirlníku. ki mi je stal ob strani pri računalniških zadevah. Miri Rjimšrtk. ki je sponzx>nrala nakup Ferrarijevih nalepk in tno-jemu mentorju Karliju .juhartu s Šolskega centra Velenje. Z njegov pt^niočjo sem seminarsko nakv go »»uresničil« tudi v praksi.« Robije naitvse vesel svojega dirkalni-ka. starci so nanj ponosni, sošolci navdušeni.

Ustni del poklicne mature, pravi, mu ne bi smel delati težav, 'ludi vpis na visoko Šolo v Mariboru. kjer bo jta-daljeval izobraževanje. nc.

Zaslužene počitnice bt> zadovoljen in nasmejan fant izko risill kol bo najbolje vedel in znal. Caka ga počilniííko delo v Ciorenju In-dop, nato si bo privoščil nekaj dni morja, budno bo spremljal dirke formule ena in tîavijal za fenija ter ob tem upal. da se bo kdaj lahko polîlizû spoznal s pravim dirkal ni kom. ■

t

MESTNA* OBČINA ^ VELEN|£

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

V počastitev 25. Junija dnova drŽavnOSCl vas vabim, da se

udeležite proslave, ki bo v torek, 24. junija, ob 19. uri pri Upi samostojnosti. Za kulturni program bo poskrbel Pihalni orkester Premogovnika

Velenje.

Če bo dež, bo proslava v domu kulture ob isti uri.

Vljudno vabljeni! Župan, svet in uprava IMOV

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh