Govekarjeva pomembna korespondenca

Korespondenca pomembnih Slovencev je v za-
lo�ni�ki dejavnosti SAZU zastopana razmeroma
skromno, saj je Fran Govekar komaj �etrti avtor,
�igar pisemsko zapu��ino je ta znanstvena usta-
nova izdala v �tirih desetletjih svojega obstoja.
Natan�neje povedano, potem ko je France Kid-
ri� objavil dva zvezka Zo;sove korespondence
(1939 in 1941), L. A. Lisac Slovensko korespon-
denco Vraz - Ko�evar (1961) in France Bemik
Pisn^a Frana Levca (1967-1973), je prav v jubilej-
nem �tiridesetem letu SAZU iz�el prvi zvezek
Govekarjev�i pisem, ki jih je uredil in komenti-
ral Du�an Moravec'

Ker je Morav�evo ime v tej knjigi natisnjeno
brez kakr�negakoli dopolnila ali pojasnila pred
naslovom na mestu, kjer je obi�ajno zapisano
ime avtorja samostojne publikacije, bi to najbr�
moglo pomeniti samo dvoje: ali da imamo pred
seboj posebno �tudijo, katere raziskovalni pred-
met je Govekarjeva korespondenca, in da po-
temtakem ne gre za njeno objavo, ali pa da je Du-
�an Moravec tisti, ki da je napisal Govekarjeva
pisma. Razume se, da resnici ne ustreza ne eno,
�e prav posebej pa ne drugo, kajti opraviti imamo
z znanstveno izdajo korespondence, ki ima po-
pobioma dolo�nega avtorja, namre� slovenskega
pisatelja Frana Govekarja. Pri tej publikaciji, ki
na naslovni strani daje grafi�no prednost uredni-
kovemu imenu, gre torej povsem o�itno za svo-
jevrstno, osupljivo nepremi�ljeno in tudi neute-
meljeno ravnanje, zato morajo ta spodrsljaj bib-
liografi v knji�nih seznamih in bibliotekarji v
knji�ni�nih katalogih kajpada brez odla�anja po-
praviti, saj bo uporabnik v njihovih podatkih is-
kal najpoprej in predvsem ime avtorja korespon-
dence, se pravi resni�nega pisca pisem, in �ele
nato morebiti tudi njihovega urednika To nava-
do je v akademijsko koresponden�no zbirko
o�itno vpeljal France Kidri�, saj je njegovo ime
natisnjeno na avtorjevem mestu pred naslovom
tako v obeh zvezkih Zoisovega dopisovanja, ka-
kor tudi na naslovni strani �e prej objavljenega
Prim�evega pisemskega gradiva.^ Opisani posto-

pek pa ni zna�ilen samo za komentirane izdaje
pisem, ampak tudi za nekatere druge akademij-
ske publikacije, saj je izdajatelj starej�ega roko-
pisa in pa pesni�kega zbornika grafi�no ravno
tako nespametno razgla�en za avtorja tekstov, o
katerih smo kakopak natan�no pou�eni, da izvi-
rajo iz drugih peres.

Nobenega dvoma ne more biti, da gre pri tiskov-
nem opremljanju akademijske koresponden�ne
zbirke za ustaljeno obliko, ki se zelo pomenljivo
razlikuje od navad drugih zalo�b. Ta razlo�ek
lahko ponazorimo s Pismi Ivana Cankarja, saj je
v tej izdaji Izidor Cankar dolo�no in povsem raz-
vidno podpisan kot to, kar je: teh pisem urednik^
v novi, popolnej�i objavi iste korespondence v
Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev
(1970-1976) pa je urednikovo ime - tokrat gre za
Jo�eta Mundo - celo umaknjeno z naslovne
strani in prestavljeno na zadnji list knjige, kar je
pa� v skladu z zunanjo podobo celotne zbirke.

Prav v okviru te osrednje edicije izvirne sloven-
ske literature je tudi iz�el najve�ji del doslej ob-
javljenega koresponden�nega gradiva pomemb-
nih Slovencev, kajti pisemska zapu��ina je tukaj
zajeta v izdajo njihovega zbranega dela. Seveda
gre pri tej zbirki samo za pisma pesnikov in pi-
sateljev, akademija pa je doslej zalo�ila - �e iz-
vzamemo dvanajst Vrazovih dopisov - kore-
spondenco tistih piscev, ki niso literarni ustvar-
jalci v o�jem pomenu besede. Tako sta se zalo�-
ni�ki dejavnosti obeh hi� - DZS in SAZU - do se-
daj smiselno dopolnjevaU.

S Franom Govekarjem pa v programu akademij-
ske zbirke prvikrat nastopa ustvarjalec, ki stoji
kot prozaisi dramatik in pubUcist z obema noga-
ma v hteraturi. Iz tega razloga bi seveda kazalo
njegove spise uvrstiti v Zbrana dela slovenskih
pesnikov in pisateljev, pa �eprav njegov opus
umetni�ko ne ustreza povsem merilom, po kate-
rih so bih do dana�njega dne v to edicijo sprejeti
slovenski avtorji. Kajti nih�e najbr� ne dvomi o
tem, da so potrebne tudi znanstvene izdaje lite-
rarnih tekstov manj�ih pisateljev, ki so lahko za-
nimivi v kakem drugem pogledu, tako da uvr-
stitev Govekarjevih del v to zbirko ne samo da
ne bi bila v nasprotju z njeno temeljno zasnovo,
ampak bi se z njo celo skladala, saj nas na to ko-
nec koncev opozarja tudi njen prikupno odprti,
�iroki in vrednostno neopredeljeni naslov.

Vendar Govekarjeva pisemska zapu��ina ne iz-
haja v okviru nove, zgodovinsko-kriti�ne izdaje

' Du�an Moravec: Pisma Frana Govekarja. Prva knjiga.
(Korespondence pomembnih Slovencev. 5.1.) Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1978
[=PFG 1]

' France Kidri�: Korespondenca Janeza Nepomuka
Primca. 1808-1813. (Korespondence pomembnih Slo-
vencev. 1.) Ljubljana: Znanstveno dru�tvo, 1934. - Gre
torej za prvo knjigo tiste zbirke, ki jo je z istim imenom,
vendar z novim �tetjem zvezkov nadaljevala kasneje
ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti.
' Pisma Ivana Cankarja Uredil Izidor Cankar. Ljubljana:
DZS, 1948.

239

njegovega celotnega dela, marve� v posebni
knji�ni vrsti, ki ima v naslovu zahteven prila-
stek, saj gre za Korespondenco pomembnih Slo-
vencev. Spri�o tega se je urednik odlo�il navesti
razloge, ki dovoljujejo sprejem Govekarjevih pi-
sem v to vrednostno opredeljeno zbirko. Kot je
bilo pri�akovati, je Moravec karseda omejil po-
men Govekarjeve leposlovne literature, zato pa
na vso mo� poudaril izjemno vlogo njegovega
vsestranskega kulturnega delovanja, katerega
neposredni nasledek da so ravno pisma, ki so bo-
gata, dragocena in kajpada pomembna Objavo
Govekarjeve korespondence v tej akademijski
zbirki je urednik potemtakem opravi�il z njeno
neprecenljivo dokumentari�no vrednostjo, ne
da bi bil moral njenega pisca hkrati razglasiti za
pomembnega Slovenca.

Iz te Govekarjeve pomembne korespondence, ki
obsega pribh�no 550 enot, prina�a prvi izmed
treh na�rtovanih zvezkov 195 pisem, ki jih je pi-
satelj poslal osmim naslovljencem. Dale� najob-
se�nej�i sve�enj tukaj objavljenih Govekarjevih
pisem je tisti, ki ga je prejel Fran Vidic, saj gre
kar za 126 koresponden�nih enot, medtem ko je
v drugem naj�tevilnej�em sve�nju, namenjenem
Franu EUerju, komaj 23 dopisov. Preostala Gove-
karjeva pisma so dobili Ivan Cankar (15), Minka
Vasi�eva (14), Fran Leve� (8), Fran�i�ek Lampe
(7), pisateljeva mati Marija (1) in Dramati�no
dru�tvo (1).

Pri�ujo�a korespondenca je objavljena po tako
imenovanem osebnem kronolo�kem na�elu, ki
razvr��a pisma, namenjena istemu naslovljencu,
v sklenjeno celoto, znotraj nje pa po �asu nastan-
ka. Gre pa� za uredni�ko na�elo, ki je zadnja de-
setletja obveljalo na Slovenskem, �eprav ni raz-
vidno, v �em bi naj bile njegove prednosti pred
splo�nim kronolo�kim na�elom, ki upo�teva pis-
ma zgolj po zaporedju njihovega nastanka ne
glede na to, komu so namenjena. Vpra�anje se
siU tembolj v ospredje, ker se je po splo�nem kro-
nolo�kem na�elu konec koncev ravnal �e Kidri�,
in zanj se odlo�ajo tudi uredniki modernih znan-
stvenih edicij pisemskega gradiva na tujem
(Goethejeva korespondenca v t. i. hambur�ki iz-
daji, pisma francoskih klasikov v BibUotheque
de la Pleiade, najnovej�a izdaja popolne Zolajeve
korespondence v francosko-kanadski kopro-
dukciji itd.).

Medtem ko nas Moravec samo seznanja z odlo-
�itvijo, da so pisma urejena po osebnem krono-
lo�kem na�elu, je Bernik v svoji izdaji* kriti�no
razglabljal o prednostih enega in drugega vidika.
Iz njegove razlage je zanimivo razbrati misel, da
je pravzaprav za spoznanje u�inkovitej�a druga,
torej splo�na kronolo�ka metoda, �eprav se sam
zanjo v praksi ni hotel (ali ni mogel?) odlo�iti. Na
vso sre�o se pomanjkljivosti te ah druge metode
ubla�ijo z ustreznim kazalom, ki z novim razvr-
��anjem pisem dopolnjuje na�elo, uporabljeno v
tisti izdaji. Seveda ima tudi Moravec v na�rtu
tak seznam, v katerem bodo Govekarjeva pisma
razporejena po strogem kronolo�kem zaporedju

ne glede na naslovljenca. Vendar prvi zvezek
PFG tega seznama �e nima, in prav tako tudi
nima nobenega drugega pripomo�ka: ne kazala
osebnih imen ne stvarnega kazala (slednjega
urednik sploh nima v mislih). Tak�na pomagala
so zlasti takrat, ko ne izidejo vsi zvezki hkrati,
ampak z ve�letnim razmikom, �e prav posebej
nujno potrebna, saj je v nasprotnem primeru, ko
je knjiga brez slehernih vodil, preglednost objav-
ljenega gradiva ob�utno zmanj�ana in tako tudi
njegova uporaba ote�ena.

Kar zadeva objavo t. i. obratne korespondence,
Moravec ne ravna dosledno. Objavil je samo eno
pismo Govekarju, in sicer edino ohranjeno EUer-
jevo pismo, medtem ko ni objavil ne Lampetove-
ga, prav tako edinega ohranjenega pisma, ne �e-
stih Vidi�evih dopisov. Obratna korespondenca
drugih naslovljencev pa ali ne obstaja (materina
in Minke Vasi�eve) ah pa je �e objavljena dru-
god, Lev�eva v Bernikovi izdaji in Cankarjeva v
njegovem zbranem delu.

V zbranem delu Ivana Cankarja pa niso objav-
ljena samo Cankarjeva pisma Govekarju, ampak
tudi Govekarjeva Cankarju. In ravno glede teh
pisem se Morav�eva izdaja marsikje razlikuje od
tiste, ki je npr. �e na voljo v 26. zvezku Cankar-
jevega zbranega dela, bodisi da odpravlja napa-
ke, ki so se vrinile v Mundovo izdajo,' bodisi da
se v PFG 1 pojavljajo nove, ki jih prej�nja izdaja
nima.'

' France Bemik: Pisma Frana Levca Prva knjiga (Kores-
pondence pomembnih Slovencev. 4.1.) Ljubljana:
SAZU, 1967. Str. 233-234.

' Iz te skupine oddaljitev od izvirnega zapisa lahko na-
vedemo naslednje izrazitej�e primere: urednikovo spre-
jemljivej�o odlo�itev, da Govekarjev dopolnilni pripis k
svojemu pismu objavi na koncu pisma (PFG 1,127) in ne
kot Munda, ki ga je vstavil tja, kamor sicer spada po
smislu in ustrezni oznaki (CZD 26, 363)i v stavku »Bodi
kolikor mo�no originalen i po obliki!« e po izvirniku
Moravec vstavil i (PFG 1, 130), ki je pri Mundi izpadel,
tako da je tam seveda bistveno spremenjen pomenski
odtenek pisateljevega naro�ila (CZD 26, 369): Moravec
je pravilno prebral v cirilici napisane Govekarieve be-
sede »ker dobim menda sina« (PFG 1, 131), kajti pri
Mundi se isti del stavka glasi »ker rodim menda sina«
(CZD 26, 377); pri natisu Govekarjeve ugotovitve »Za to
dru�tvo se dela itak vse premalo reklame« je urednik
ponovno vstavil itak (PFG 1, 132), ki ga je Munda izpu-
s�l (CZD 26, 378); v stavku »kolik zofist sem moral biti,
da sem prikrival svoje prave nazore«, je pravilno zapi-
san glagol prikrival (PFG 1, 133) namesto prikazoval, ki
pri Mundi seveda v celoti onesmi�lja pisateljevo trditev
(CZD 26, 380).

' Izmed mest, kjer se Govekarjev pisemski tekst v novi
izdaji njegove korespondence ne ujema z rokopisom in
tudi ne z objavo v CZD, navedimo tele tiskovne napake,
ki bi jih bilo treba popraviti: pravilni datum drugega Go-
vekarjevega pisma Cankarju je 14. maj 1896 in ne 15.
maj (127); pravilno je napolnuje namesto napolnjuje
(130) in �im preje nam. �impreje (132); v stavku »sem
vedno z du�o in telesom naprednjak« je Moravec izpu-
stil predlog s pred besedo telesom (133).
Znana in pogosto navajana Govekarjeva sodba o novem
tipu Cankarjeve pripovedne proze je na str. 133 natis-
njena v tejle obliki: »'Vinjete' so �isto - � la Dostojevski
in - � la - dekadenca; zato bodo v nas nekaj novega.

240

Komentarji h korespondenci so zasnovani tako,
da v Opombah stavkom aH delom stavkov, v
kurzivu ponatisnjenim iz pisemskih besedil, sle-
di ustrezna razlaga Bolj kot za izdajo pisemskih
besedil je ta na�in primeren za komentiranje le-
poslovnih tekstov, saj pri takem ravnanju ni tre-
ba pose�i v samo besedilo z nikakr�nim grafi�-
nim znamenjem. Pri znanstveni izdaji korespon-
dence, ki jo najve�krat prebiramo druga�e kot U-
terarna dela, in smo pri branju pisem tudi mnogo
pogosteje odvisni od razlage, pa so zagotovo pri-
kladnej�i ustrezni zaznamki s �tevilkami. Pred-
nost tako o�tevil�enih mest v tekstu je namre� v
tem, da �tevilke - mimogrede povedano, natisniti
jih je mogo�e popolnoma nevsiljivo - bralca na-
tanko pou�e, kdaj lahko pri�akuje razlago in
kdaj z njo ne more ra�unati. Se pravi, poleg tega,
da �tevilke v tekstu bralca pregledneje napotijo
na ustrezno mesto v Opombah, ga poprej opozo-
rijo, da je kaka pi��eva trditev ali kak omenjen
dogodek sploh razjasnjen; pri na�inu komentira-
nja v pri�ujo�i izdaji bralec namre� brez listanja
po knjigi ne more vedeti, kaj je Moravec razlo�il
in �esa ni. To kajpak ni popolnoma nepomemb-
no, ker ne obstajajo do nadrobnosti dolo�ena me-
rila, po katerih naj bodo pisma komentirana. Na-
sploh je gotovo utemeljeno prepri�anje, da ured-
nikove razlage krojita tako njegovo znanje ka-
kor njegovo posebno zanimanje. In splo�na zna-
�ilnost Morav�evega komentiranja je pogosta in
podrobna razlaga, ki je celo tako gosta in natan�-
na, da zbuja v�asih prenagljen in ne popolnoma
upravi�en vtis, da je kriti�ni aparat zelo natr-
pan.'

Prizadevno komentiranje, ki je zna�ilno za Mo-
ravca, pa seveda �e ni porok, da so vsi podatki
tudi zares natan�ni in zanesljivi. Zgled, ki ga lah-
ko najdemo na 243. strani PFG 1, nas prepri�uje
o tem, da urednik lahko ravna tudi zelo nepriza-
devno in da so lahko podatki tudi neto�ni in ne-
zanesljivi. Ko namre� navaja podatke o Gove-
karjevih star�ih, pravi, da je bila mati od o�eta
»nekaj let mlaj�a in ga je za ve� desetletij pre�i-
vela, umrla je pri devetdesetih okrog leta 1930
(informacija Govekarjeve h�erke Milene). Imela
sta pet otrok, tri sinove in dve h�eri; Fran je bil
prvorojenec« Tem navedbam, ki presene�ajo po

nedopustni ohlapnosti in nedolo�enosti, moremo
postaviti nasproti resni�ne in dosegljive podat-
ke, po katerih je Govekarjeva mati »umrla 28.
decembra 1936, stara nad 84 let* Narodila je de-
set otrok; zadnji, Ciril, je bil prezgodaj rojen in je
v par dneh umrl. RekU smu mo 'deseti brat'.« Teh
dejstev ni zapisal nih�e drug kot Fran Govekar
v svoji Rodbinski kroniki Govekarjev in Minat-
�jev (str. 127), ki jo je kon�al 17. 1. 1944 in ki ob-
sega 147 strani. Tiposkripte te kronike je Gove-
kar podaril svojim h�eram, tako da je �e danes
ohranjenih ve� izvodov. Pripomniti je treba, da
ne gre za kak�no odkritje najnovej�ega datuma,
ampak za spis, ki je bil �e pred leti literarnozgo-
dovinsko evidentiran.'

E v a I d K o r e n
Filozofska fakulteta
v Ljubljani

-«Poleg tega, da je starej�i obliki Dostojevski) tukaj
neupravi�eno od�krnjen kon�ni j, je urednik naus celot-
ne misli po nepotrebnem zapletel. �eprav Govekar po
tedanji navadi pogosto uporablja pomi�ljaje, pa dveii iz-
med teil lo�il v navedenem stavku le ni sam zapisal.
Tam, kjer je Moravec v tisku vstavil oba nova pomi�lja-
ja, gre namre� v izvirniku pisma obakrat samo za malce
dalj�o in krepkej�o po�evno �rtico, ki je o�itno nekoliko
odmaknjeni za�etni del pisanega malega a. Izvirni zapis
pa se od objavljenega ne razlo�uje le po preprostej�i zu-
nanji obliki, ampak hkrati tudi po izrazitej�i pomenski
�lenitvi. Zakaj pomi�ljaj, ki stoji potemtakem samo pred
besedo dekadenca, razvidno poudarja nedvomno skrb-
no pretehtano misel, da bodo Vinjete za slovensko lite-
raturo novost �e prav posebej zategadelj, ker je zanje
zna�ilno dekadentno ob�utenje �ivljenja. Govekarjevo
sporo�ilo, ki sta ga v neopore�ni obliki objavila �e Izidor
Cankar (PIC 1,187) in Jo�e Munda (CZD 26, 380), se te-
daj pravilno glasi takole: »'Vinjete' so �isto � la Dosto-
jevskij in � la - dekadenca; zato bodo v nas nekaj nove-
ga -«

' Svoje 82. pismo Franu Vidicu z dne 2. 12. 1897 sklepa
Govekar s konvencionalnim opravi�ilom: »Ker moram
liiteti v gledali��e, za danes zadostuj!« Moravec je prvi
del tega stavka v Opombah ponatisnil in ga dopolnil: »K
premieri veseloigre 'Tretja li�i' V. A. Krylova«. Razlaga
stavka, ki se zdi na prvi pogled odve�na, utegne vendar-
le imeti svoje opravi�ilo v zvezi z datiranjem tega pisma,
ki se je namre� ohranilo brez datuma.
' Prim. osmrtnico v Jutru 17/1936 (29. 12.) �t 300.
' Prim. E. K., Govekar, Zola in 'V krvi', SR 21/1973, str.
293.

241