Predogled



	poslopju je pa vrniti kar mogo�e zvesto nekdanjo podobo, �e je le �e ohra�njena ali vsaj v prvinah �e zaznavna, Novi dodatki, ki brez potrebe, spre�minjajo stare, zgodovinsko upravi�ene oblike, so navadno tudi zgolj estetsko malo zadovoljivi. Seveda more zares suverena umetni�ka osebnost dati tudi starim oblikam nov izraz, ker je namesto restavracije zgodovinskih oblik bolj�a svobodna obnova � toda le �e je res umetni�ko zrela. To na�elo velja tudi za �entpetersko cerkev. V Ljubljani sami imamo �e nekaj primerov iz zadnjih let, kako je treba smiselno ohraniti staro in ga prilagoditi novim potrebam. Pri Sv. Florijanu je mojster-obnavljalec zanemarjjeno cerkviico z okolico vred le pomladil, jo izlu��il izpod navlake stoletij in ji v bistvu vrnil prvotno lice. Pri tem je pa ravnal popolnoma svobodno, dana�njim potrebam in okusu primerno i.n tako, da je cerkev spet vsa �iva in sve�a, res organska sestavina svojega okolja, nele mrtev zgodovinski spomenik. Tudi pri Sv. Kri�tofu smo videli nekaj podobnega. Prenovitev rotov�a moremo v glavnem prav tako smatrati za posre�eno. �entpeterski primer utegne vplivati na druge cerkvene predstojnike, �e marsikatera ljubljanska cerkev je potrebna obnovitve, oziroma bolje re�eno: ohranitve in popravila, da dobi spet svojo nekdanjo podobo. Zlasti velja to za �entjakobsko cerkev, ki je po potresu najve� trpela, tako da je njeno »restavracijo« mogel Maks Dvvofak uporabiti v svojem katekizmu spomeni��kega varstva kot stra�ilen primer. Da bi se podobne napake ne ponavljale, naj nam bo �entjakobska cerkev svarilen vzgled, izku�nje z obnovitvijo �entpeterske pa v pouk in opomin za bodo�nost. K. D o b i d a. Slovenska kri na tujem. Zanimiv donesek k vpra�anju na�ega izseljenstva je objavil Stanlev �ele v leto�njem »Ameri�kem dru�inskem koledarju«, ki ga �e 24 let izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna dru�ba v Chicagu. Ker je �eletov �lanek »Dva slavna Amerikanca � potomca Slo�vencev« gotovo pomemben �e pq zbranem gradivu in nam odkriva kos zgodovine na�ih ljudi v Severni Ameriki, bo prav, da v glavnem posnamemo njegovo vsebino. Pisec trdi, da so se ob �asu zmagovite protireformacije iz slovenskih de�el izselili mnogo�tevilni protestanti, ki so vztrajali pri svoji novi veri. Za enega izmed njih, Janeza Znojil�ka, ki se je izselil na �vedsko, imamo pisane dokaze. Verjetno pa je, da so se selili slovenski luteranci nele na Nem�ko in Ogersko, temve� tudi na Holandsko, odkoder se je za�etek sedem�najstega stoletja mnogo verskih pregnancev izselilo v tedaj angle�ko Severno Ameriko, �e v seznamih bojevnikov-prostovoljcev, ki so vstopili v ameri�ko revolucionarno vojsko leta 1776, je ve� pristno slovenskih imen: Gor�e, Turk, (triikrat), Vavtar (trikrat), Voden, Cesar, Vertnar, Cerne, Vidmar in �e druga. Tiste �ase sta bila �e v New Yorku brata Volka, Abraham in Toma�. Slednjemu se je okoli leta 1802 rodil sin Garrit. Ko je odrastel, je postal kamnosek in delal pri mnogih stavbah, tako celo okraske za rotov� (City Hali) v New Yorku. Vendar se je zelo te�ko pre�ivljal s kamnose�tvom, zata se je za�el seliti iz kraja v kraj, posku�al s kmetijstvom in nazadnje odprl kamnose�ko delavnico v Pittsfieldu, Mass. Od dvanajstih otrok je postal znan in slaven Leonard Volk. Leonard Volk se je rodil 7. novembra 1828 v Wellstownu, N. Y. Ker se je o�e neprestano selil, je obiskoval le nekaj let �ole. Kmalu se je izu�il za kamnoseka in pomagal o�etu pri obrti. Leta 1852 se je o�enil

	188



	-/. Miss Emilijo Clarisso Balowo. Ta �enitev je bila zanj usodnega pomena. �enina mati je bila namre� teta slavnega Stephena A. Douglasa (1813�1861), vplivnega demokratskega politika, znanega iz bojev za osvoboditev su�njev, ki se je za�el za mladega Volka zanimati. Poslal je mladeni�a, ki je kazal velik umetni�ki talent, na svoje stro�ke v Italijo. Spotoma je Leonard Volk obiskal London in mednarodno razstavo v Parizu. V Rimu je �tudiral kipar�stvo poldrugo letoi nato �ivel �e �tiri mesece v Florenci. Kasneje se je �e dvakrat vrnil v Italijo, namre� leta 1868 in leta 1870. Ko je leto nato veliki po�ar skoro popolnoma uni�il Chjcago, kjer je �ivel in delal, se je vrnil domov in pustil sina v Italiji. Umrl je 19. avgusta 1895 v Osceoli, Wisc. Leonard Volk je bil ob svojem �asu v Ameriki zelo cenjen kipar. L. 1860 je izdelal portretno soho Abrahama Lincolna, ko je ta obiskal Chicago. Kip je na pari�ki svetovni razstavi leta 1867 vzbujal splo�no pozornost, veliki chica�ki po�ar ga je pa uni�il. Med drugimi deli so najbolj znani Douglasov spomenik v Chicagu in cela vrsta javnih spomenikov v raznih krajih Unije. Bil je med ustanovitelji chica�ke Acadernv of Design in bil osem let njen predsednik. Ve�ji sloves od o�eta si je pa pridobil njegov sin St^ephen A. Dou-g 1 a s Volk, ki se je rodil v Pittsfieldu dne 23. februarja 1856. Kakor omenjeno, je kot petnajstleten mladeni� ostal v Rimu, kamor ga je bil vzel o�e s seboj na popotovanje. Iz Rima je od�el v Pariz in �tudiral slikarstvo na akademiji pri slikarju Jeanu L. Jeromeu. �e leta 1875 je razstavil v Salonu sliko »In Brittanv«. Prihodnje leto se je udele�il svetovne razstave v Phila-delphiji. Leta 1879 se je vrnjil v Ameriko, kjer je odpi*l delavnico. Bil je ponovno na raznih umetnostnih �olah in zavodih profesor in kasneje ravnatelj, se dejavno zanimal za gojitev umetnostne obrti, napisal je tudi pedago�ko knji�ico »Art Education in Public Schpols«. Udele�eval se je vseh ve�jih umetnostnih prireditev v Zdru�enih dr�avah, bil �lan mnogo�tevilnih umet�ni�kih dru�tev i$n zavodov ter dosegel veliko priznanje, kar dokazuje mno�ica �astnih odlikovanj in kolajn. Bil je med drugim tudi �lan pari�ke Societ� des Beaux Arts et des Lettres. Umrl je Douglas Volk dne 7. februarja 1935 v Lowellu, Me. . Bil je predvsem portretist, pa tudi priznan pokrajinar. Njegova dela so v raznih slavnih ameri�kih galerijah in jih hranijo Metropolitan Museum of Art v New Yorku, National Museum in Corcoran Gallerv v Wiashingtonu in razne zbirke drugod. Ko je ameri�ka vlada leta 1919 odlo�ila, da se zberejo portreti vseh znamenitih osebnosti iz svetovne vojne, je bilo to delo poverjeno osmim portretistom, med njimi tudi Douglasu Volku. Portretiral je generala Pershinga, Llovda Georgea in belgijskega kralja Alberta. Zlasti ta slika je po premnogih reprodukcijah splo�no znana, prav tako kakor Lincolnova podoba, ki je zdaj v Albrightovi galeriji v Bufailu. Tudi je izvr�il po naro�ilu ve� stenskih slik za razna javna poslopja, tako tudi v St. Paulu, Minn. �eletov, s podatki in navedbo virov bogato opremljeni �lanek, se kon�a z ugotovitvijo, da Leonarda in Douglasa Volka sicer ni mogo�e pri�tevati ve� Slovencem, ker sta se rodila, �ivela in delala v Ameriki, oba sinova neslovenskih mater in sta se tudi sama �utila kot Amerikanca. Vendar se je pretakala v njunih �ilah slovenska kri, kar dokazuje tudi opazka ameri��kega �ivljenjepisca, ki raslaga ime Volkov, da pomeni beseda volk � nem�ko Wolf. Tako se nam je po vnemi St. �eleta odgrnila zavesa vsaj z majhnega odlomka na�e izseljenske zgodovine v Ameriki in pokazala, kako se je pre-mnogokrat neopazno izgubljala v tujini na�a najbolj�a kri in oplajala tujo kulturo. Kronist.

	189

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu