poslopju je pa vrniti kar mogo�e zvesto nekdanjo podobo, �e je le �e ohra�njena ali vsaj v prvinah �e zaznavna, Novi dodatki, ki brez potrebe, spre�minjajo stare, zgodovinsko upravi�ene oblike, so navadno tudi zgolj estetsko malo zadovoljivi. Seveda more zares suverena umetni�ka osebnost dati tudi starim oblikam nov izraz, ker je namesto restavracije zgodovinskih oblik bolj�a svobodna obnova � toda le �e je res umetni�ko zrela. To na�elo velja tudi za �entpetersko cerkev.
V Ljubljani sami imamo �e nekaj primerov iz zadnjih let, kako je treba smiselno ohraniti staro in ga prilagoditi novim potrebam. Pri Sv. Florijanu je mojster-obnavljalec zanemarjjeno cerkviico z okolico vred le pomladil, jo izlu��il izpod navlake stoletij in ji v bistvu vrnil prvotno lice. Pri tem je pa ravnal popolnoma svobodno, dana�njim potrebam in okusu primerno i.n tako, da je cerkev spet vsa �iva in sve�a, res organska sestavina svojega okolja, nele mrtev zgodovinski spomenik. Tudi pri Sv. Kri�tofu smo videli nekaj podobnega. Prenovitev rotov�a moremo v glavnem prav tako smatrati za posre�eno.
�entpeterski primer utegne vplivati na druge cerkvene predstojnike, �e marsikatera ljubljanska cerkev je potrebna obnovitve, oziroma bolje re�eno: ohranitve in popravila, da dobi spet svojo nekdanjo podobo. Zlasti velja to za �entjakobsko cerkev, ki je po potresu najve� trpela, tako da je njeno »restavracijo« mogel Maks Dvvofak uporabiti v svojem katekizmu spomeni��kega varstva kot stra�ilen primer. Da bi se podobne napake ne ponavljale, naj nam bo �entjakobska cerkev svarilen vzgled, izku�nje z obnovitvijo �entpeterske pa v pouk in opomin za bodo�nost. K. D o b i d a.
Slovenska kri na tujem. Zanimiv donesek k vpra�anju na�ega izseljenstva je objavil Stanlev �ele v leto�njem »Ameri�kem dru�inskem koledarju«, ki ga �e 24 let izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna dru�ba v Chicagu. Ker je �eletov �lanek »Dva slavna Amerikanca � potomca Slo�vencev« gotovo pomemben �e pq zbranem gradivu in nam odkriva kos zgodovine na�ih ljudi v Severni Ameriki, bo prav, da v glavnem posnamemo njegovo vsebino.
Pisec trdi, da so se ob �asu zmagovite protireformacije iz slovenskih de�el izselili mnogo�tevilni protestanti, ki so vztrajali pri svoji novi veri. Za enega izmed njih, Janeza Znojil�ka, ki se je izselil na �vedsko, imamo pisane dokaze. Verjetno pa je, da so se selili slovenski luteranci nele na Nem�ko in Ogersko, temve� tudi na Holandsko, odkoder se je za�etek sedem�najstega stoletja mnogo verskih pregnancev izselilo v tedaj angle�ko Severno Ameriko, �e v seznamih bojevnikov-prostovoljcev, ki so vstopili v ameri�ko revolucionarno vojsko leta 1776, je ve� pristno slovenskih imen: Gor�e, Turk, (triikrat), Vavtar (trikrat), Voden, Cesar, Vertnar, Cerne, Vidmar in �e druga.
Tiste �ase sta bila �e v New Yorku brata Volka, Abraham in Toma�. Slednjemu se je okoli leta 1802 rodil sin Garrit. Ko je odrastel, je postal kamnosek in delal pri mnogih stavbah, tako celo okraske za rotov� (City Hali) v New Yorku. Vendar se je zelo te�ko pre�ivljal s kamnose�tvom, zata se je za�el seliti iz kraja v kraj, posku�al s kmetijstvom in nazadnje odprl kamnose�ko delavnico v Pittsfieldu, Mass. Od dvanajstih otrok je postal znan in slaven Leonard Volk.
Leonard Volk se je rodil 7. novembra 1828 v Wellstownu, N. Y. Ker se je o�e neprestano selil, je obiskoval le nekaj let �ole. Kmalu se je izu�il za kamnoseka in pomagal o�etu pri obrti. Leta 1852 se je o�enil