logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Ženski svet (1923, letnik 1, številka 2)
Vir: Ženski svet
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
�ENSKI SVET
Obrazi in du�e.
i.
Materin obraz iz Cankarjevega �Mojega �ivljenja".
Zdaj hodim na to svojo sveto boyo pot, kadar mi je te^ko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse no�i razgrnile nad menoj, pri�hajam k tebi: daj mi tola�be in svoj blagoslov, da mi kmalu ^asije tista nebe�ka ^arja, ki sva jo upala v trpljenju. (Sjen grob.)
Veliko knjig je pisal Ivan Cankar. Te�ke so bile, kakor je te�ka iz�poved �alostnega srca: beseda se lo�i od kaosa obupa in mu postane glasnik, krik pred smrtjo, protest proti �ivljenju; iz zagrenjene tihote se dvigne izbi�an od sarkazma in ironije, kajti ta obup ho�e utisniti svoje zna�menje v ljudi, ki prezirajo najti�je besede in bolestnih ne razumejo. Pred svojo smrtjo pa je postal tih in grozen; v tisti grozi se je razodevala pred-smrtna slutnja �loveka, ki se je boril vedno le za �ivljenje, mladost in ljubezen. Z zadnjimi tremi knjigami je postavil spomenike tajinstvenemu �ivljenju, ki ga je spremljalo, in ga razodel. In kakor nas pretrese bolest, stisnjena v �Podobe iz sanj� ob zadnjem hipu zahajajo�ega krvavega solnca, kakor nam vdari visoka resnica v drami otroka �Gre�nika Lenarta > v obraz le na�o skrito la�, tako postane v �Mojem �ivljenju� zopet otrok, ki je do�akal v �Gre�niku Lenartu* vstajenja, tistega krotkega pogovora z ve�nostjo, pla�ila za trpljenje, tako ostane v �Mojem �ivljenju* visok nad �alostjo in trpljenjem. Povrnil se je k tistemu, �emur je iskal nadomestila v �ivljenju � k materi. Ostal mu je samo spomin in tu je zopet za�ivel enkrat: bolesten otrok.
Te�ko mu je, kadar se spomni, kajti njegova mati je bila ljubezen in �rtvovanje. Trpela je zato; mogo�e bolj od drugih, ki jim nosijo otroci lepa spri�evala in od fraz pokrito srce. Toda ljubila je Ivana, ker je bil odkritosr�en. Njen sin je bil, otrok, ki ga niti greh ne izpremeni v gre�nika. Vedela je, da je �ivljenje razorana pot, na kateri se rani noga ob vsaki stopnji. In zato mu ni bila le ljubezen in �rtvovanje, ampak tudi odpu��anje. In odpu��ati je ve� kakor dajati bogastva, ve� kot lju�biti, ve� kot se �rtvovati. Bogat je, kdor lahko odpu��a, kakor bi imel v sebi mo�, da �e na stoti razvalini sezida novo �ivljenje, ki raste iz bole�ine, Njegova mati je odpu��ala in to odpu��anje je bilo zvezano z vsako nitko v obrazu, ki jo je tenko gubala. Kajti to odpu��anje ni bilo upa�nje v �ivljenje, ampak ljubezen do Ivanu,
STRAN 26.
�ENSKI SVET
LETNIK I.
Mati ljubi svojega otroka. On je kraljestvo njenih sanj, on je bole�ina, radi katere trpi. Tudi Ivan je trpel, ko je videl, da ne bo mogel povrniti za njeno ljubezen lepega in razko�nega �ivljenja. Toda ljubil jo je in ra�zumela ga je. Kakor otrok, ki prebira bajke in poslu�a zgodbe, lepe in prijetne, je �itala Ivanove pesmi, kakor da prislu�kuje njegovim sanjam in njegovi bodo�nosti. Verovala je v slavo Ivana, verovala v lepoto, ki zmaga.
Ni bila razo�arana, ko ni do�akala tega dne, ni bila bolna od tega, wnrla je v veri, da je dala svojim otrokom vse, ko jim je dala dobro srce. Vedela je, da bodo dobri, �e ga bodo poslu�ali.
Zato ji je Ivan postavil tako lep spomenik ljubezni, �rtvova�nja in odpu��anja, ki bo �e dolgo kazal mater, ki je bila otrok, ko so bili �e oni stari.
Sre�ko Kosovel.
DDDD
PASTIRICA. (Ivan Robida.)
Jagnjeta bela, moja vesela, dajte, krenimo na cesto belo ! Tam za borovi, tam za lesovi pada �e solnce zlato za goro. Hoj, hoj, hoj hojo !
Pti�ke vtihnile so,
glavice skrile so
plahe pod mehko perot.
Ro�ice snivajo,
v rosi umivajo
li�eca drobna povsod.
Zvezdice vrh neba, iz srebra in zlata, �e pogledavajo v no�. Ko pa posveti �e mesec �ez vrh gore, on bo privriskal gredo�.
Kje si ti, ljub�ek moj, srca edinec moj, da te ne vidi oko ! Ah glej, vse dolge dni, ah glej, vse dalj�' no�i mislim le nate samo.
Cvetja nabrala sem, v �opek zvezala sem, nageljni '� njega dehte. Rosa na njih ble��i. . . morda pa rosa ni, morda so moje solze.
Jagnjeta bela, moja vesela, dajte, krenimo na cesto belo ! Tam za borovi, tam za lesovi pada �e solnce zlato za goro ! Hoj, hoj, hojo !
*) To doslej nenatisnjeno pesem, ki je prevedena na srbsko-hrva�ki, nem�ki in la�ki jezik, sta vsak posebej tudi uglasbila A. Breznik in Oskar Rev, skladbi; je izdala �Glasbena .Matican v Ljubljani. � Uredni�tvo,
LETNIK I.                                   �ENSKI SVET'                                 &TM&IT8
O L E S J A. A. I. KUPRIN. (Iz ru��ine postfveffii^^�e^e^a')
(Nadaljevanje.)                  b .moaslfc S Ifibfiq tQq&S
Jarmola je dokaj sigurno na�rtaval prvo �rko �PK J^ef^r^i/ps^e $ p'fi
nas reklo: dva stebra in na vrhu pre�nik); potem pa je vprasujo�e^gT&M
>q 6rJ9n9l9s boqxi rtiilav^
��akaj pa ne pi�e� ? Si pozabil T"                    9t 9m 9a oIii8Bl0q
�Pozabil .. . ." je naveli�ano zmajal z glavo Jarmolil. v fn'b98 Jilfeim
�Eh, kak�en si! No, naredi kolo!"                    fasoB bsm 6HduB.vi ^. U
�A-a ! Kolo, kolo ! . . .. Vem ., .." se je o�fvP'lb j#rmWa�tiif'k¥Bftb;
risal na papir figuro, zgoraj zategnjeno, jako podt&rro^flstf K��pisWga
morja. Ko je dokon�al to te�ko�o, se ji je nekaf^�e&a �m6rce'B^eMfafy,
majal z glavo zdaj na desno zdaj na levo in postr
�Zakaj si se vstavil? Pi�i naprej!"                   �filq91q ojIbI mod onbgv
..Po�akajte malo, gospod .... precej."             :'93,om l9J>9a 0]iBi 0nb9v
Razmi�ljeval je dve minuti, potem pa boje�e Vpra�al :8n�ubonwi 9[ ii �Prav tako kakor prva ?"                                      Bs 9a lr,9fns 9[l �Jni�u'lb
Prav. Pi�i!"                                                            .9[ri9n9q9iH �ooieisbsBi
Tako sva se malo po malo pririnila do poslednji 6r4c�2�fo^q(J*d'r/Iznak sva opustila), ki je bila nama znana kot palica, po itfredS*^Jeeop%fkfctytiljq z repom ob strani.                                                       Krnel. ,it �ileirn [&'A�
�Pa kaj pravite, gospod", je dejal v�asih )drjnol4, sko^jej-id^on�al svojo muko in gledal nanjo s smehljajo�im ponosom: "�£bs<b�ome^jHejW �ff pet ali �est mesecev, pa bi znal �isto dobro. Kaj ;plramtE/?9n 6b9V93�
H                            "V 9t29V 9H 891 6*3�
,         , .         j ,            , .v . .              .         , >x rftin9iBtiiq e l6V9{je>hf>u
Jarmola je sedel s prcknzanimi nogami pred za.slonqm m nremesaval
, v,          ,- �                    ..-i           � j i ><A 'Is .eliboi bSIbvsssos�
v podpecku oglje, jaz pa sem hodu gor in dol diagonalno op sobi. Od
vseh dvanajsterih sob ogromne pristave sem imel jaz .samo. eno,.."biv�o ... -.                ,., ,, .                  ... . . . .". OjiBiv.oast ,6U.. �
govorilnico. Druge so bile zaklenjene, po njih je nepremi�no in sve�ano
plesnela starinska oprava, bronovina in portreti iz divjal za hi�nim zidovjem kakor star, prezebel gol
se je sli�ala bolest, cviljenje in divji smeh. Mete^rj8�fif p^f^Ve^e^�e silnej�i. Odzunaj je nekdo besno metal v �ipe 'pelrt 'tfrofjrne^a6 Suhega snega. Bli�nji gozd pa je je�al in godel z nepr^fcidho,' -zafSJefnS,^ gluho grozoto ....                                                                   iS(l ^ lingen t9qos ,98 ni
Veter je buhal v prazne sobe in tule�e pe�rieBftc4>eu;r ^fei*�*poslopje, vse raz�etrano, razpokano, poirazpadlo, je zopet 'o�ivelbl msaidriinrdl zvoki, katere sem poslu�al z zopernim strahom. Zdaj paj^dajvjeiifrleldajoaajie�atonF beli dvorani, zaje�alo globoko, pretrgano, �alosbicfib<ZHajii9cnlz�petffkeiior nekje dale� poknile in za�kripale preperele gnile npa#ioe n$wD(dfjn(eziiarahii; te�kimi in brez�umnimi koraki. Zdelo se mi je potem,: ida>9jfe i�fcSb^mGj* sobe na hodniku nekdo previdno in vstrajno prlt^kel>nnffckrj)tfk�li�ke na�enkrat razljufil ter �vigal po vsem poslopju, divje loputal �! vsemftioHnioaTOi in durmi, ali pa se je vzpel v dimnik ter cvilil lokonllurjcJpMJ, threfpepfe�e in
STRAN 28.
�ENSKI SVET
.LETNIK I.
neprekidno, povzdigal svoj glas vi�e, tanje, prav do �alobnega cviljenja, pa zopet padal z glasom, da se je sli�al kakor zverinsko rjovenje. V�asih pa se je bogve odkod prikradel ta stra�ni gost tudi v mojo sobo, mi s hipnim mrazom �inil po hrbtu, pa zopet zakolebal plamen v svetilki, ki je medlo svetila izpod zelenega papirnatega, zgoraj obgorelega sen�nika.
Polastilo se me je �udno, nedolo�no vznemirjenje. Tukaj -t- sem mislil � sedim v gluhi, viharni zimski no�i, v starem poslopju, sredi vasi, ki se izgublja med gozdovi in gomilami �ametov, na stotine vrst od mest�nega �ivljenja, od dru�be, od �enskega smeha, od �love�kega razgovora .... Za�el sem si predstavljati, kako se bo vlekel ta viharni ve�er v leta in desetletja, da se bo vlekel tja do moje smrti, pa veter bo divjal okoli pken, svetilka bo vedno tako medlo gorela pod ubogim zelenim sen�nikom, vedno bom tako prepla�en hodil gor in dol po svoji sobi, pri pe�i pa bo vedno tako sedel mol�e� in zami�ljen Jarmola � ta �udna neumevna du�a. ki je ravnodu�na za vse na svetu : ne zmeni se zato, da ima nekoga v dru�ini, ne zmeni se za divjanje vetra, ne za moje �udno, nepoznano in razdejajo�e hrepenenje.
Nestrpno se mi je zahotelo, da bi prekinil ta mu�ni molk s kakosibodi prispodobo �love�kemu glasu, pa sem vpra�al:
�Kaj misli� ti, Jarmola, kaj je to, da je danes taka burja?"
�Burja ?" se je'oglasil Jarmola ter leno privzdignil glavo. Ali morebiti ne veste, gospod?"
�Seveda ne vem. Kako naj vem ?"
�Pa res ne veste ?" se je o�ivil Jarmola. �No, vam pa jaz povem", je nadaljeval s pritajenim zateglim glasom: �To vam pa jaz povem: ali se je vede�evalka rodila, ali pa vede�evalec obhaja praznik".
�Vede�evalka � to se pravi �arovnica po va�em ?"
�Da, tako, tako .... �arovnica."
Radovedno sem silil v Jarmolo. �Kdo ve", sem si mislil, �morebiti se rnj celo posre�i, da izvle�em iz njega kako zanimivo historijo, spojeno s �arovni�tvom, z zakopanimi zakladi, risi ?...."
�Pa so tu pri vas, v Polesju, �arovnice ?" sem ga vpra�al.
�Ne vem .... lahko da", je odgovoril Jarmola s prej�njim ravnodu�jem in se zopet nagnil k pe�ici. �Stari ljudje pripovedujejo, da so bile v�asih .... Lahko pa tudi, da ni res ...."
Hkratu sem bil razo�aran. Zna�ilna poteza pri Jarmoli je bila uporna nezgovornost. Ni� ve� se nisem nadejal, da izvem �e kaj ve� o tem zani�mivem predmetu. Toda na moje veliko za�udenje je naenkrat izpregovoril z leno malomarnostjo in kakor bi se ne obra�al proti meni, temve� proti prasketajo�i pe�ici:
�Bila je pri nas pred petimi leti taka �arovnica .... Pa so jo fantje pognali iz vasi!"
�Kam so jo pa pregnali?"
LfiTNlk t.                                      �ENSKI SVfif                                       STRAN 2c).
�Kam? .... I, v gozd .... kam pa drugam? Pa tudi ko�o so ji podrli, da bi ne ostalo niti trske od tega prekletega gnezda.... Njo samo pa so zapodili za vas in vrag jo vzemi !"
�Zakaj so pa tako delali � njo ?"
��kode je dosti napravila: prepirala se je z vsemi, za�arane strupe polivala okoli hi�, zagovorjene vozle vezala v snope .... Neko� je prosila na�o nevesto zlat. (15 kop.). Ona ji je pa rekla: �Nimam jaz zlatov, le tam zunaj ostani!" �Le �akaj", je rekla, �pomnila bo� �e, kdaj si mi odrekla ...." In pomislite, gospod, prav od tistega �asa je za�elo nevesti dete bolehati. Bolehalo je, bolehalo, nazadnje pa celo umrlo. No in takrat so pa fantje �arovnico zapodili, Bog ji ne daj dobrega 1"
�Pa kje je zdaj tista �arovnica ?" sem radovedno nadaljeval.
��arovnica?" je po�asi po svoji navadi �e enkrat vpra�al Jarmola. �Kaj jaz vem ?"
�Ali ni ostala po nji v vasi kaka sorodnica ?"
�Ne, ni� ni ostalo. Ona je bila od drugod, od kacapov *) ali od ciganov. .... Jaz sem bil �e majhen fanti�ek, ko je pri�la v na�o vas. Tudi punca je bila � njo: h�i ali vnukinja .... Obe so zapodili. . .."
�Pa ne hodi sedaj nih�e k nji vede�evat ali pa kako zeli��e prosit?"
�Babe letajo tja", je malomarno rekel Jarmola.
�Aha, to se pravi, da je vendar znano, kje �ivi."
�Ne vem .... Ljudje govorijo, da �ivi tam nekje okoli Basovega kota. .... Veste � tisto mo�virje, ki je tam za Irinovskim lazom. Pa �epi tam v tistem mo�virju, vrag jo vzemi!"
��arovnica �ivi torej kakih deset vrst od moje hi�e .... prava, �iva pole�ka �arovnica!" Ta misel me je takoj zanimala in vznemirila.
�Poslu�aj, Jarmola", sem se obrnil h gozdarju: �kako bi se jaz se�znanil � njo, s to �arovnico ?"
�Fej", je pljunil Jarmola z jezo. �Ta bi bila pa lepa, ta!"
�Lepa ali ne lepa, jaz pojdem vendar k njej. Kakor hitro se bo ne�koliko ogrelo, pa se bom takoj odpravil tja. Ti me bo� spremil, kaj ne ?"
Jarmolo so poslednje besede tako zadefe, da je kar sko�il s tal.
Jaz!" je z jezo vzkliknil, �za nobeno ceno ne! Naj bo tam �e, kakor ho�e, ali jaz ne pojdem tja !"
�Eh, kaj bi te neumnosti � pojde�!"
�Ne, gospod, ne pojdem prav res ne pojdem.... Kaj bi jaz?!" je zopet vzkliknil, prevzet od nove mere upornosti. �Da bi jaz �el v tisto �arovni�ko zalego? Bog bodi varuh! Pa tudi vam ne svetujem, gospod!"
�Kakor ho�e�, ali jaz pojdem vendar! Jako, jako rad bi jo videl."
�Pravo re� bi videli tam � ni� ...." je mrmral Jarmola in nevoljno zapiral vratica pri pe�i.
|NadaliiA.\iik'.)
*) Ju�ni Rusi pravijo severnim Rusom kacapi. (Op. pr.)
�tt*M/pg                                  �RNSKT SVET                                   LETNIK I.
oy. bq artiBZ o\yl . . . . eb
Na onim pustim poljima, u koja ljudi prestanu zalazili �im1 padnu prve
jesenje kise2, onde se sastaju.
0 J^d9^g.1g,a.v^ku^ri^|ki, sivi obla�i i prospe sitna', dugolrajna kisa, za-qjJf#Ji'q^P^Wfc^u�u. .n�!ca tma sre�a i radost. To su �njihovi dani" kad rnpgu^jthj. s^jsa^*^^ bez straha, da �e sresti' kojega �etaoca4.
im il. \msM ^�BJirl0V dan"-
j:,.; jv^s^^f-svgm^jjVjern. kaputi�u" i jednostavnom �e�iru1", bez ki�obrana",
bj^aja^pr^o Zfl^rjjev^pa uz �elezni�ku prugu do mosti�a, ispod kojega
vodi put u Trnje. ��; ^sii
Pod mosti�em i u bli�ini, sve je pusto.
ZagledalcL^se \i' k�Jlairuzovo polje, sto je �udno �u�tilo, kad bi'!-3 vetar pofePatf1 nlii&ll^ ift�rfffi kapljica i prosuo ih po onim debelim, ostrim listovima.
Na �asove joj bivalo stra�no. Kao da �e sada no�. A ona je ovde samati^ojaaljiBoObfrcgjtnuila14 pogled na sta�u, kojom je imao do�i.1" HoniZa�ibujfe �azdairsnalazi teskoba'" i strah, da ga ne�e biii17. A nikada se jo� nije dogodilo,"da.biiga �ekala uzaludls. Uvek je do�ao i ako ne ta�no. Uweik^fkqdgxMilje: bl^Bivakav dan, znao je, da �e ga Vlasta �ekati.
S kakovom je rado��u ona polazila na te �udne sastanke, na kojima si nisu ni ruke pru�ili ha pozdrav. On dodje, �e�u19 i tada joj on kazuje2" o sebMsvejii^^rtbvitei^V^islima i mukama, a ona ga slu�a i milo joj je, �to jenkrajjjgeigS, 9ftoj>g& mo�e slu�ati.
A danas, danas je bio i njegov rodjendan. frmDugoijp.mislilajd�trhe bi ga na taj dan obradovala. Kako se razveselila kad se danafew�bo.Tvaoi61a�ilo i prosula22 kisa. Sasta�e23 se, pa �e biti veseli, v-eseli/iPaperni-4 onis>i�as:. uj
Sad ga je ugledala. Nije ga jo� mogla prepoznati, bio je predaleko, ali je ose�ala^f.fid^oij�sIiO) on. Laka joj rumen2" zalila lice s neke radosti, a da^)oo(jojftna;)-$edn|(#&;}ida bi se morala sakriti. Ni sama nije znala za�to. TaNrjc^Je.iptos^Jg w4no.
Bi^.jje, V|ec().gosyg blizu. Za�elela je, da mu podje u susrel27, da mu
mMj^Utift-m Pi�da mu re�e?
U mislima je do�la do njega i rekla mu: tako sam vesela. A on nije nista pitao. Pogledao ju je, o tako pogledao, kao jo� nikada. A ona je sh^at^ar^a jje i on J^eo i sretan. Kod te je pomisli naglo obli2" rumen, sm^a]^ jpi; smu i(ijafi^snarna i kao da je to smelo, svrne pogledom, pa se
za?&64<fcPr}l4tui9V8 9n
^�rblW/aoj%P,ifbr! <9$ slaJa�et0 pred njom. Pogledao je, opazio njenu
SIl}ftlm>Jo hiu?MrfflH sfr?nda se ona od m'e9a odvrnula. Sto je ? Zar sam punoi2 zakasnio ?
� ,.Ne, niste.
Crle se njegova lica naglo izmenile, zategnule, kao da ga ne�to za�bolela.
Letnik i.
�ENSKI SVET
Stran 3i.
�  Da sto ti je ? Zar je tko bio ovde V3 Napastovao34 te mo�da ? No, reci brzo, daj. Vidi�, da sam nestrpljiv.
�  Nikoga nije bilo, i nije nista; mirno odgovori Vlasta.
�  Kako da nije, kad vidim, da jest! Za�to ne �e� da rekne� ? Jesi-li koga videla ? sve nestrpljivije i �e��e35 �e on.
�  Ni�am.
Svrnula je pogled na njegovo lice. Bilo je sasvim izmenjeno. Neugodne te�ke misli zasenile36 ga, gonile se jedna za drugom.
�utnja37.
On ju uporno gleda�e. Njen brzi odgovor nije dopu�tao sumnje, a ipak se njemu �inilo, da je sasvim dobro vidio, kako se odvrnula od njega? Nije mogu�e, da se prevario. Za�to se odvrnula? Za�to je po�rumenila ? Oni su se ve� toliko puta sastali, pa se ona nikad nije rumenila ni odvra�ala od njega. Za�to ba� danas ?
�  Za�to mi taji�, kad je tako o�ito, da ti jest ne�to ? Htio joj je pomo�i. Mislo je, da joj je te�ko re�i.
�  Ali, bo�e moj, nije mi nista. Ka�em vam nista mi nije.
Vlasta je tako uporno ostajala kod toga, da se njemu samo jo� vi�e �inilo, da mu ne�to taji. Dade mu se na �ao38.
�  Ah, kako nije I Ni�am slep. Kako samo izgleda�!
Govorio je to na oko sasvim mirno i ravnodu�no, ali iz glasa izbija�e
v � 3Q
gorcina .
Vlasta je �utila40. Ose�ala je, kako se i �rte njena lica uko�ile41 i neka se ledena naslaga spustila preko njih. U du�i joj je bilo toplo i radosno, �to je kraj njega, ali kazati, pokazati toga nije mogla.
Htela bi ga uzeti za ruku, pa hoditi tako s njim dugo, dugo, bez re�i42 Ose�ala je toplinu njegove ruke i bila je tako spokojna u du�i.
Pogledala ga je. Na �elu mu se zasekla duboka brazda, usne je �vrsto stisnuo.
Srce joj se steglo. Zagledala se na protivnu stranu, suspre�u�i43 suze.
Dugo su hodali �utke. Vlasta nije znala �to da mu rekne. a bojala se u op�e zapo�eti isto tuma�iti. Zato je �utila.
�  Za�to mi ne �e� re�i, �to ti je ? opet �e on.
�  Kad mi nije nista, tiho odgovori Vlasta, uverena ve� unapred, da je uzaludno svako uveravanje.
I opet �utnja.
U daljini leskala se nabujala44 Sava. Vlasta je gledala i �inilo joj se. valja poput45 velike site zmije46. Nekakova tuga legla joj na du�u. Htela bi zaplakati, zaridati u sav glas, pa se baciti47 licem na tu vla�nu travu.
Za�to je on takav ? A ona ne mo�e nista. Ose�a, gotovo besvesno ose�a, da ga ne�to mu�i, razapinje48. Ne samo sada. Uvek i uvek. Htela bi mu pomo�i. Htela bi to iz sve du�e, a ne zna kako.
Skupila49 je svu svoju snagu50, digla pogled k njemu i tiho ga prihvatila51 za ruku. Bilo je to prvi put.
STRAN 32.
�ENSKI SVfiT
LfeTNlk 1.
Pogledao ju na �as: Sto je, Vlasto ?
Mislio je, da mu sada �eli re�i ono, �to mu taji i napeto je �ekao njen odgovor.
�  Molim vas, rekla je iskreno jednostavno.
Ah, pusti to! I korakne naglije. A tada, kao da je isti tren po�alio5-' svoje re�i stane i upita toplim glasom:
�  Slu�aj, Vlasto. Reci mi, za�to me voli� ?53 Samo to mi reci. Njene su ga re�i toliko iznenadile, tako su do�le neo�ekivano, da on
nije mogao nego dovesti ih u neku daleku vezu s njegovim pitanjem54. U�inilo mu se55, da ga ona ho�e nekuda odvesti, odvrnuti od onoga, �to ga je tako zaokupilo56. Ili kao da se ho�e radi ne�ta ispri�ati57, ne�to zaba�uriti38. Ali �to ? Sto ?!.... Mislio je, da �e iz njenega odgovora mo�i bar na-slutiti. Barem ne�to, �to bi ga moglo umiriti. �emu je ba� sada, neupitana, ovako odjednom priznala, da ga voli ?
.... Za�to ? pitala se Vlasta. Za�to .... Ona nije o tome nikada raz�mi�ljala. On je bio jedini '�ovek, kojemu se s poverenjem pribli�ala � uz kojega bi mogla boraviti39 dane i no�i bez straha.
�  Reci, Vlasto, za�to me voli� ? Sto je na meni takovoga, da te pri�vla�i ? Kakav ti se ja pri�injam ?60
Govorio je sve upornije, nestrpljivije, a u glasu se ve� javljala raz-dra�ljivost.
Silila se, da mu odgovori, da ga umiri. A bilo joj tako te�ko.
A on je sve razdra�enije ponavljao: Za�to me voli�, za�to ?
To ga je pitanje mu�ilo. On nije mogao verovati, da bi ga itko mogao voleti, ikbja �enska. On nije ni jedne poznavao, osim61 onih kupljenih. Na-vikao62 je gledati sve �rno i uve�ano. U sebi nije nalazio ni jedne dobre ni lepe �rte. Kad bi mu na �as do�la kakova lepa misao, on bi je sam razrovao. Njegova vazda03 nemirna priroda, sve bi ra��inila, razorila61. I naj�lep�e, on bi u jednom �asu sam uni�tio.
^+-> Volim vas, jer ste nesretni.
Pogledao je za�udjeno.
�  Jer sam nesretan ? Tko ti je to rekao, Vlasto ? To nije istina. Tko ti je to kazao ? Kako ti to znade� ?
�  Tako. Znam.
�  Nije istina. Vlasto. Kako bi me ti zato volela. Reci, reci, za�to me voli� ? Pa i ako je istina, da me voli� zbog toga, jer sam, kako ti ka�e�, nesretan -t- zar je to jedini razlog ? Zar me samo zato voli� ? Ne, ne, ovakovi ljudi kakav sam ja, ne mogu nikoga radovati. Ja to znam. Znam pozitivno. Kako bi �ovek mogao voleti trn, koji mu se zabada pod ko�u. Ja tebe mu�im. Ja vidim, da te mu�im, ali ja ne mogu ina�e. Reci mi pravo, reci mi iskreno, za�to me voli� ?
Ja ne znam. Volim vas.
Ali za�lo ? Sto voli� u meni ?
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 33.
�  Sto ? Volim va�e o�i .... i kosu .... i ruke . . . va� glas volim ; govorila je neprekidno65, gledaju�i uporno u daljinu.
Bilo joj je, kao da to ne govori ona, da to nisu njene re�i, njen glas. Kao da slu�a onoga predava�a, kojega je jednom slu�ala na sajmu u nekoj panorami. Dr�ao je u ruci umetno srce, rastavio ga i tuma�io: ovo je leva kletka, ovo desna. Svaka se deli opet u dva dela. Ovo su �ile od�vodnice, ovo dovodnice itd.... A srce, srce, gde je srce ? pitala se Vlasta. Ono srce, �to tako cesto �ezne66 za ne�im nepoznatim, �to se gr�i od boli
i dr��e od radosti ?
I dok je sada odgovarala na njegova pitanja, ose�ala je u isti tren �im bi koju re� izrekla, da nije kazala istinu. U onom trenutku �im je pre�la preko njenih ustiju, �im vi�e nije bila samo njena besvesna slutnja i ose�aj, nego je poprimila neki oblik, boju67 i glas, u onom je trenu i umrla. A ona se ipak silila, da govori dalje, da se on opet ne razdra�uje.
A on nije prestao pitati. Kao da ho�e raskriti, raskidati sve do kraja. Njene je tvrdnje pobijao tolikom vatrom08, takovim uverenjem, a u isti je �as molio, da govori dalje,
Govorila je sasvim automatski. Bilo joj tako tu�no i bolno, kao da se sa svakom re�ju trga list za listorn sa nekoga dragoga drvca, koje je dugo negovala u zabiti69. List za listom i drvce �e stajati pusto, golo i ne �e ga vi�e biti. A to drvce bilo njeno najmilije, njeno jedino. A sada evo, trga mu se gran�ica70 za gran�icom, runi71 list za listom, ne�ujno, nevidljivo i brzo.
Niz lice klizriula72 joj suza : jedna, dve i mnogo, mnogo suza.
On ih nije opazio.
Tek kad se vi�e nije mogla suspre�i73, nego je glasno zajecala, pogledao ju je i kriknuo :
Sto ti je ? ! Gospode I Sto ti je !
Bio je vi�e nego siguran, da Vlastinu du�u ne�to u�asnoga74 tisti, ne�to �to mu ona ne mo�e da poveri. Bilo mu je te�ko. Najvolio bi, da ga ne-stane, samo da nije tu. Zakora�io je naglo, �iroko i i�ao tako brzo sve do reke.
Kad ga je Vlasta dostigla75, na�la ga je sede�eg na nekom panju, koji je Sava izbacila na obalu. Bio je mnogo mirniji i kao da je u sebi stvorio neku odluku. Prizvao ju k sebi i prihvatio za ruke.
�  Slu�aj, Vlasto, ho�e�, pripoveda�u ti jednu pripovest? Davno je ve�, �to sam je �itao i ne se�am76 se je potanko, al ho�e� li, pripoveda�u ti je onako, kako znam ?
�  Da, molim.
Zagledala se u Savu. Bila je �uta, nabujala. Po njoj je plivalo koje-kakvo granje, drvlje, daske. Nedaleko bio je o vrbu privezan mali cunj, koji se borio sa valovi, da ga ne otrgnu i ponesu. Nad njima su sumile topole, a iz daljine, tamo sa druge obale, dopirao �um �ume.
On je pri�ao:
� .... daleko negde na�ao ju je i uzeo k sebi na brod. Nije znao njenoga imena, nije znao odakle je, ni �to je. A voleli su se jako. Ona
STRAN 34.
�ENSKI SVET
LETNIK I.
je njega volela svakom �ilicom svoga tela i du�e. Ali samo jedno mu nije bilo dopu�teno: Nikada nije smeo pitati za njenu pro�lost".
�  Slu�a� li, Vlasto ?
�  Slu�am.
�  Pa �to misli� ?
�  Nista. Slu�am va� glas.
�  A �uje� li �to govorim ?
Da. � . . . . a on toga nije mogao podneti77. Grizlo ga i peklo i nije mogao �utiti. Kad bi dr�ao njenu ruku u svojoj, kad bi se igrao njenom kosom78, vazda bi se javljala ta misao na njenu pro�lost i on bi morao pobeci od nje, da je ne mu�i svojim pitanjima".
�  �uje� li me, Vlasto ?!
Potresao je njenim rukama, koje je jo� uvek dr�ao u svojima, kao da ju ho�e probuditi od sna. A ona nije maknula glave, nije ga pogledala. Pogled joj bludio po suprutnoj obali. Naokolo �ume uhvatila79 se maglica i obavila80 drve�e, ko tananim plastem. Stao se spu�tati mrak.
�  �uje� li me, Vlasto ? �■ �ujem. Pri�ajte81 dalje.
� . . . . a kad vi�e nije ni to koristilo, onda je do�ao k njoj i rekao joj: Ti zna� da te ljubim neizmerno, da te ljubim do Iudila82 � ali ja toga vi�e ne mogu sna�ati. Reci mi, zaklinjem te na�om Ijubavlju, reci mi, gde si bila prije nego �to sam te ja na�ao. � I slu�aj, Vlasto, ona mu nije odgovorila. � U tom se �asu bacila83 u more".
�ekao je �asak, a kad je ona jo� svedjer84 �utila, zapita je mekim glasom :
�  Sto veli� na to, Vlasto ?
�  Ja? Nista.
Pogledala ga je. Njegovo je lice izgledalo tako dobro, kao jo� nikada, a o�i je upro u nju, kao da ne�to i��ekuje. Bila je sretna, �to ga vidi tako v a.
�  Sto je ono oko �ume ? upita veselo i poka�e rukom. Koje ? Ono sivkasto ? To je magla, odgovorio je razo�aran.
�   Lepo je to.
�� Sto je lepo ?
�  Ona magla i �uma.
�  A �to veli� na ovo �to sam ti pri�ao ? Sve se vi�e morao siliti, da ostane miran.
�  Nista.
�  Kako nista I Zar me nisi slu�ala ?
�  Jesam. Ali ne znam �to da reknem. Tako je tu�no.
Bilo joj te�ko govoriti. Sve oko njih bija�e tako lepo, da bi ona to volela gledati ovako �ute�i s njim rukom o ruku. Stali se javljati nekakovi �udni, meki glasovi, kao da je sve oko njih o�ivelo nekim posebnim �i�votom85. Topolini se listovi tiho doticali86 i �u�iali, kao da neko prolazi prstima
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 35.
kroz ne�iju meku kosu. �uma se sve vi�e zavijala u maglu, a iz nje do-pirao87 posebni neki �um, jedva �ujan, ugodan ko glazba u snu. A Sava je tiho klizila88 napred i nestajala u daljini.
�  Sto misli�, Vlasto, za�to se ona utopila ?
�  Ja ne znam.
�  Zato, jer je imala na du�i neku stra�nu tajnu, mo�da kakav greh, koji nije mogla nikome poveriti.
Vlasta je �utila. Nije znala sto da mu na to rekne. Za�to joj je pri�ao tu pri�u89 ? Za�to je sada toliko mu�i, da mu rekne �to misli o njoj ?
A on se nekako zlorado nasmejao. Bilo mu je, kao da to nije njegov smeh, kao da ga netko drugi sili na to, da je jo� vi�e mu�i, da joj rekne ne�to surova.
�  A �to bi ti, no, reci, �to bi ti u�inila, da si bila na njenom mestu, da si ti kao ona; no, da, da si ti to .... govorro je istim onim zloradim sme�kom i gledao ju �udno, �udno ....
�  Vi dakle mislite, da sam ja ....
Gledala ga za�udjeno, prestra�eno. O�i joj bile suhe, re� joj zapela90 u grlu.
On je za�utio. Osetio je, da ju je te�ko uvredio91, da je ne�to lepa razorio92. Ali Vlasta nije njegove re�i shvatila kao uvredu93. Bilo joj je tek jasno, da je ovo njihov poslednji sastanak, da si postado�e tudji; tudji vi�e, nego kad se prvi put vide�e.
1. nehajo hoditi, ko � 2. de� � 3. navle�ejo, nakopi�ijo � 4. drobna � 5. zavzame, objame � G. mo�rejo � 7. sre�ati � 8. izprehajalca � 9. pla�� � 10. klobuk, � 11. de�nik � 12, hitela �13. je, ozna�ba. preteklega �jsa � 14. je obrnila � 15. priti � ib. se je vedno pola��a tesnoba � 17. da ga ne bo � 18. zastonj 19. �etata � 20. pripoveduje � 21. sanjah � 22. se usul � 23. sestala se bosta, �e zna�i prihodnji �as � 24_ vsaj � 25. �utila � 26. lahna rde�ica ji � 27. da bi mu �la naproti � 28. razumela � 29. jo je ublila � 30. je stal � 31. zadrego � 32. jako � 33. tu � 34. nadlegoval � 35. trpkeje- � 36. zasen�ile � 37. molk � 38. hudo mu je bilo � 39. je odmevala trpkost � 40. mol�ala � 41. udrle � 42. besed � 43. zadr�eraje � 44. svetila se naiastla � 45. kakor � 46. ka�a � 47. vre�i � 48. razjeda � 4g. zbrala � 50. no� � fi. prijela 52. se je isti treuotek kesal � 53. ljubi� � 54. vpra�anjem � 55. zdelo se mu je � 56. prevzelo � S7. opra�vi�iti � 58. potla�iti, zame�ati � 59. bivati � 60. zdim � 61. razen � 62. navajen � 63. vedno � 64. poru��ila� 65. nepretrgano � 66. hrepeni � 67. barvo � 68, ognjem � 69. skrivaj � 70. vejica � 71. trga se � 72* spolzela � 73. zadr�evati � 74. stra�nega � 75. do�la � 76. spominjam � 77. prena�ati � 78. lase � 79. legla � 80. ovila � 81. pripovedujte � 82. do blaznosti � 83. vrgla � 84. �e vedno � 85. �ivljenje � 86. dotikali 87. prihajal � 88. polzela � 89. povesi � 90. zastala � 91. u�alil � 92. razdrl � 93. u�aljenost.
Morda je nekoliko pretirano, ko trdijo, da pozna �ena zahteve svojega spola samo takrat, kadar ljubi. Toda ona velika razlika med mo�em in �eno je bas v tem, da more ona te zahteve izpolniti �ele takrat, kadar ljubi. 7elja, da bi �rtvovala �ivljenje za mo�a, se vzbudi v njej mnogo prej nego ljubezen do njega; obratno pa se pri mo�u rodi �elja, da postane �ena njegova, mnogo prej, predno jo ima samo toliko rad, da bi �rtvoval zanjo vsaj mezinec. Pri �eni se rodi ljubezen ve�inoma v du�i in prehaja na �ute, marsikdaj pa sploh ne dospe tja; pri mo�u pa prej vzplamti �utna ljube-zen in prehaja potem v du�o, kamor mnogokrat niti ne dospe: to je naj-�alostnej�a razlika med mo�em in �eno.                            Ellen Keyeva,
STRAN 36.
�ENSKI SVET
LETNIK I.
NA�A �ENSKA DRU�TVA. (Milka M.)
Druga glavna naloga na�ih �enskuVorganizacij je �irjenje prosvete med na�im �enstvom potom predavanj, u�nih te�ajev, podu�nih knjig in spisov j. t. d. Tudi tu imajo organizacije zelo �iroko polje, ali bolje ledino, ki je dovolj trda in neizorana in bo prizadela na�im dru�tvom marsikatero te�avo. Kakor od dobrodelnega tako tudi od prosvetnega odseka ne moremo in ne smemo pri�akovati �ude�ev. Imeti moramo pred o�mi, da nagli skoki niso priporo�ljivi. Polagoma moramo za�eti, a na� korak mora biti siguren in moramo vedeti naprej, kaj ho�emo. Ne�tevilo je na�inov, ki vedejo k na�emu cilju. Izbrati moramo one, ki so za nas najla�ji in na�im razmeram najprikladnej�i.
Predavanja so gotovo zelo koristna, posebno �e se vr�e sistemati�no v serijah, da se posamezni predmeti obdelajo temeljito.
Toda ne le za vzgojo �enstva imajo skrbeti na�e organizacije, marve� tudi za vzgojo otroka. Predvsem bi morala biti naloga organizacije, da poskrbi za pouk v materin��ini onim otrokom, ki so prisiljeni, obiskovati tujejezi�ne �ole. Tega pouka niso potrebni le ljudsko�olski otroci; imamo precej�nje �tevilo na�e mladine na italijanskih srednjih in strokovnih �olah. Nevarnost je, da vsi ti dijaki po dovr�enih �tudijah ne bodo znali niti na�pisati pis"ma v materinem jeziku. Na�a sveta dol�nost je, da mislimo tudi
na to polje.
*             �
�
Ni� manj va�na ni tretja to�ka v programu na�ih �enskih dru�tev, t. j. pouk v �enskih ro�nih delih. Bilo bi pa� odve� povdarjati, kako velikega pomena je za �ensko, da zna sama �ivati in krpati obleko sebi in svoji dru�ini. Toda tudi umetno vezenje je velikega pomena. Zadnja desetletja so tovarni�ki izdelki sicer precej izpodrinili �ensko ro�no delo, zdelo se je skoro, da se bo kmalu pre�ivelo. Moderna dekleta so za�ela nekako pomilovalno zreti na one �enske, ki so si kraj�ale �as z ro�nim delom.
Nova doba, ki je potisnila �ensko v mo�ke poklice, pisarne in tovarne, ji komaj dopu��a, da si napravi, kar je najnujnej�ega; bolj�e situirane se pa v prostih urah bavijo s �portom, kar je posebno tistim, ki ves dan pre-sede, gotovo zelo priporo�ljivo. Vendar se zdi, da se �enstvo zopet vra�a k starim �egam; �e pred leti so se za�eli v vseh naprednih de�elah usta�navljati odbori za povzdigo �enske doma�e obrti. Mestne gospe so za�ele brskati po skrinjah kmetskih �enic, izposojale so si od njih razne staro�davne, napol pozabljene vzorce, da si � njimi krase domove in obleke. Pri�le so v modo �ruske" in �bolgarske" bluze i. t. d. �ensko ro�no delo se je za�elo zopet ceniti. In po vsej pravici! Vse toplej�i in prijaznej�i se nam zdi dom, okra�en z lepimi vezeninami, ki pri�ajo o pridnosti in dobrem okusu doma�ice.
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 37
V slovenskih narodnih vezeninah le�e celi zakladi. Nebroj oblik in motivov, krasna, harmoni�na pestrost barv; �lovek ne ve, kaj bi bolj ob��udoval : ali to brezprimerno vstrajnost ob dolgotrajnem, drobnem delu, ali iznajdljivost ,in fini okus preproste vezilje. Najdejo se v starih skrinjah umotvori, ki se zde kakor bajke. �e pogledamo le pe�e na�ih narodnih no� 1 Po mnenju strokovnjakov so na�e primorske pe�e po motivih in po barvi izmed najstarej�ih slovanskih narodnih vezenin. Prvotna slovanska narodna no�a je bila namre� le bela z belo vezenino. �ele poznej�a doba je prinesla ve�jo pestrost v narodne no�e. Motivi so se cesto ohranili, toda izdelovali so jih v eni ali v ve� pisanih barvah, kakor jih vidimo n. pr. na �e�kem.
Na kmetih bo te�ko o�iveti �ensko narodno umetnost in jo povzdig�niti na prej�njo stopinjo, ker je narodna no�a skoro popolnoma izginila iz na�ih krajev. Vendar se opa�a pri na�em �enstvu �e vedno ona prirojena ljubezen do umetnega vezenja. Naloga na�ih organizacij je, da da temu nagnjenju pravo smer, da vzgoji okus in spretnost na�ih vezilj. Na�e orga�nizacije ustanavljajo v to svrho u�ne te�aje ter dajejo navodila potom na�ega lista onim, ki jim je dostop v te�aje nemogo�. Na�i te�aji naj po�stanejo nekako sredi��e in shajali��e vsega �enstva iz mesta in de�ele. Njih namen je postre�i vsem �lanicam z nasveti, s kroji in z \*zorci. Me���ankam naj nadomestijo razne �Blatt der Hausfrau" in druge modne liste; �enstvu po de�eli naj postanejo vodniki in svetovalci v vseh v to stroko spadajo�ih zadevah. Posredujejo naj spoznavanje narodne umetnosti med drugimi Slovankami in nami.
�             *
�
To so v glavnem naloge na�ih novoustanovljenih organizacij. Marsi�katera inteligentka bo morebiti mnenja, da je to �e vse premalo, da so se taka dru�tva ustanavljala pred petdesetimi leti in da ima moderna doba �e drugih zahtev. Pomisliti je treba pa, da je na� narod v Jul. Krajini v zadnjih letih napravil ogromen korak nazaj, da se danes nahajamo tam, kjer smo bili pred petdesetimi in ve� leti, da moramo za�eti zidati prav s po-�etka, da se moramo boriti za najprimitivnej�e pravice. In ako se bo tako nadaljevalo, bodemo morale kmalu ustanavljati analfabetske te�aje, saj je �e danes po Istri dele�en Ijudsko�olskega poduka le mal odstotek na�ih otrok.
Da �imprej raztegnemo svoje delovanje v najoddaljenej�e kraje na�e o�je domovine, smo si ustanovile list ��enski Svet", ki naj zanese na�e, ideje tudi tja, kamor ne se�e �iva beseda in kjer za enkrat �e ne moremo ustanavljati te�ajev in prirejati predavanj. Po�ivljamo vse, ki so dobre volje da se nam pridru�ijo, da nam pomagajo pri te�avnem na�em delu. Ni po�polno, kar smo ustanovile. Polo�ile smo temeljni kamen, a ve, ki ste dobre volje, pridite in pomagajte, da si sezidamo dom, ki bo vreden na�ega truda in na�e ljubezni.
STRAN 38.
�ENSKI SVET
LETNIK I.
I��IMO LEPOTO TUDI DOMA!(d.d.m
V drugi polovici 19. stoletja je poplavila zapadno in srednjo Evropo kaoti�na zmedenost sloga. Val brzo napredujo�e industrije je zanesel skoro v vsako na�o me��ansko, delavsko in tudi kmetsko hi�o neokusne tovar�ni�ke izrodke, ki so zavzeli po na�ih stanovanjih mesto po�tenih izdelkov doma�e obrti.
Gojitev okusa in njega prakti�no udejstvovanje je velike va�nosti za �eno. John Ruskin, navdu�eni apostol umetnosti in estetike, pravi, da je dober okus eti�na lastnost. V resnici izra�a stvarjanje lepega, harmoni�nega �ivljenja du�evno silo in je posebno velike vrednosti v sedanjem �asu, ko je vsa na�a posredna in neposredna okolica polna nelepih predmetov. Poklicane smo, da se borimo proti neokusnim re�em, s katerimi so za�lo�ene trgovine, da nam za te�ko prislu�eni denar prodajajo izdelke, kj jih rabimo vsak dan za opremo stanovanja. V trgovini moramo odkloniti blago, ki nam ga ponujajo in ki ne odgovarja pravilom dobrega okusa-Pri gledali�kih predstavah, v koncertnih dvoranah tvori �enstvo ve�ino po�slu�alstva ; z dovzetnostjo in navdu�enostjo prejema �enski svet darove pesni�tva in glasbe; tem manj sme zato biti brezbri�en za umetni�ka vpra��anja, ki zadevajo sredi��e na�ega �ivljenja: na� dom. Ureditev doma je ve�inoma prepu��ena �eni. �e razume to nalogo, lahko vstvari prijetno hi�o in ne bazarja neokusnosti.
�uvstvo zdravega �loveka hrepeni po lepoti; to hrepenenje pa je u�ilo �loveka sanjati o onem �ivljenju, ki naj bo vredno �loveka. Potreba po lepoti nas u�i iskati pota k njej. Vse, kar je lepo, povi�a vrednost na�ega bitja; pomanjkanje lepih stvari pa zamori veselje do �ivljenia. Za�vestno trpimo pod neprestanimi vtisi �tevilnih neokusnih predmetov, bodisi v obliki neharmoni�nih zgradb, brezizraznega pohi�tva ali razli�nih malo-
vrednih drobnarij po na�ih stanovanjih.
V prakti�nem �ivljenju je dober okus velikanske socialne va�nosti;
�al, da se tega premalo zavedamo in ga premalo udejstvujemo. Pri na�kupovanju raznoterih potreb��in za vsakdanjo rabo, pri izbiranju daril za razne prilike ne�tetokrat gre�imo proti dobremu okusu, nehote, nevede, pa tudi zavestno. V mislih smo si zasnovale natan�ni na�rt, kak�en bodi predmet, ki je namenjen za lastno uporabo ali kot dar dragi osebi. Hodimo iz prodajalne v prodajalno ; slabe volje smo, ker ne dobimo, �esar �elimo-Gotovo se tudi trgovec jezi nad tako izbir�no kupovalko. Kone�no uvidimo, da ne moremo nikjer dobiti predmeta, �igar oblika, snov, barva se je v na�ih mislih zlila v harmoni�no enoto. Preostane nam dvojna pot: ali se�emo v zadregi po stvari, ki nam �e v za�etku ni bila v�e�, ali pa gremo iz prodajalne praznih rok. Ako jo kupimo, nam bo vedno tuja, ker ne od�govarja na�i �elji. Tudi obdarovani osebi najbr�e ne bo ugajala, kej niti nam ni bila v�e�. Ce pa gremo iz prodajalne praznih rok, se bo sicer trgovec jezil, me pa se bomo upravi�eno tola�ile z mislijo : bolje ni� nego nekaj, kar ne zadovolji na�ega okusa.
LETNIK I.                                       �ENSKI SVET                                      STRAN 39.
Te�je je, odstraniti iz stanovanja vse predmete, ki ne vzdr�e ostre- este-ti�ne kritike, posebno v sedanjih, ekonomi�no tako te�kih �asih. Iz pietetnih pa tudi gospodarskih ozirov ni mogo�e zavre�i �tevilnih re�i, ki dra�ijo in �alijo na� okus, pa� pa se ravnajmo vsaj pri bodo�em nakupovanju sle�de�ih splo�nih pravil :
Dobro blago ne more biti nikdar ceno. Blago ali predmet nizke denarne vrednosti ni vreden v splo�nem niti nizke cene, temve� je vsled svoje ne-solidnosti dra�ji od dra�jih predmetov. Glejmo pri nakupovanju na pristnost snovi: lepenka, izdelana kot usnje, je la� ; les, pobarvan kot marmor, je la� ; �elezo, prevle�eno s �inom, je la�; danes izgotovljeno pohi�tvo v slogu Louis XIV. ali XV. ali v drugih histori�nih slogih, je la�; preproga, izde�lana v tovarni v orijentalski stilizaciji, je la�. Naloga �ene je, napovedati tihi boj vsem ponarejenim, la�njivim predmetom, najhuj�im sovra�nikom vsega lepega. Umetni biseri, pozla�en baker, navaden les s polituro ple�menitega lesa, ponarejeni �dragi" kameni, umetno usnje iz lepenke i. t. d. i. t. d., vse to polni prodajni trg. Ne kupujmo teh sodobnih la�i, ne od-pirajmo jim z lastnim denarjem poti v na�a stanovanja. Za nizko ceno ni mogo�e dobiti re�i iz pristne snovi, zato bodi na�e pravilo: kupujmo malo re�i, a te naj bodo pristne in dobro izdelane, kajti tudi trgovec ni v stanu, darovati ali prodati dobro blago za nizko ceno. Pri nakupu vsakr�nega blaga zahtevajmo, da nam trgovec jam�i za pristnost snovi, barve i. t. d. Premotrimo pred nakupom vsak predmet z vidika uporabljivosti, pristne kakovosti in solidne izdelave.
Kar nam ugaja, je kriterij na�ega okusa. Stremljenje po izbrano lepih re�eh ve�e �loveka na �loveka, neizbir�nost pa lo�i. Veselje nad slabim �tivom, neplemeniti glasbi, neumetni�kimi slikami je pokvarilo svetovni trg in zaprlo pot �tevilnim umetni�kim proizvodom; ljudje se zadovolje s su-rogati, ki ovirajo pristnim dobrim stvarem pot v naj�ir�e plasti. Vzgoja okusa je socialna in narodna potreba. Neko� je bil v narodih dober okus globoko ukoreninjen. O tem nam pri�ajo lepe slikovite narodne no�e, pri-proste a okusne hi�e starih �asov, staro pohi�tvo in vsa druga oprava in hi�no orodje. �al, da je vse te lepe stare stvari izpodrinila vsakovrstna manj vredna �ara. Veliko zaslugo si je stekel prof. A. Si� z objavo dveh zbirk: �Narodne vezenine" in �Narodni okraski na pirhih in ko�uhih". Dvignil je pozabljene zaklade narodne umetnosti; na nas je, da uporab�ljamo pri izdelavi ro�nih del narodne ornamente.
Socialne razmere sirom sveta so se spremenile, produkcija na sve�tovnem trgu se izena�uje; njene ponudbe prihajajo vpo�tev tudi za nas; na na�ih velesemnjih so zastopane �tevilne inozemske tvrdke. Zato se nam vsled svetovnega prometa ni mogo�e in tudi ni treba povsem izogibati vplivom umetnosti, znanosti, na�ina �ivljenja, mode v obleki. �ivljenje se razvija z nami ali brez nas. Nikaka zunanja sila nam ne ukazuje, naj raz-motrivamo probleme lepote in okusa, pa� pa notranji nagon. Brezmiselno in nekriti�no posnemanje vsega, kar vidimo in sli�imo, bi kazalo pomanj-
STRAN 40,
2ENSKI SVET
LETNIK L
kanje lastnega okusa. Navdu�enje za vse lepo, stremljenje po resni�ni do�segi ali du�evni osvojitvi lepote pa obogati na�e �ivljenje.
Velika zmota je, �e smatramo okus za luksus peti�nikov; okus je vsakomur dostopen, njegovo vrhovno pravilo je kvaliteta, ne kvantiteta. �elja po dosegi lepih stvari je neiztrebljiva; �ivljenje brez vsake lepote bi kone�no ugrabilo veselje do dela. Najla�je dosegljiv luksus je udob�nost, znak udobnosti je harmonija. Na�e stanovanje ne sme biti preozko ne preprostorno, ne prepisano ne premrtvo, ni� ne sme biti v kri�e�em nasprotju. Harmonija proporcije in barve je skrivnost udobnosti. Pretirana namenoma iskana preprostost odbija, bahava preoblo�enost mori, enoli�nost vpliva neznosno. Vse, kar nas obdaja, bi moralo biti v skladu z nami. Tudi obleka naj bi bila v skladu z osebo, ki jo nosi; ekscentri�ne toalete pri-stojajo le damam z veliko garderobo, eksoti�ne obleke vplivajo pri ve�kratni uporabi sme�no. �imbolj odgovarja predmet uporabi, tem lep�i je ; neuporabni predmeti ne morejo biti lepi. Japonski pregovor pravi prav: �Kdor kupi nepotrebno, kmalu ne bo mogel kupiti potrebnega". Vendar imamo ve�inoma radi kako nepotrebno stvar; veselje do �ivljenja, vzpod�budo k delu, prijeten ob�ut nevsakdanjosti in vzhi�enosti iz�arevajo le stvari, ki strogo mi�ljeno, niso za �ivljenje neobhodno potrebne. Tako nam prav prisr�no pripoveduje Dickens o dveh zelo ubo�nih zaro�encih: dolgo dolgo morata �e �akati, delati, �tediti, da si pripravita skromno gnezde�e. In kaj si najprej kupita ? Gotovo nekaj zelo potrebnega ? Prav gotovo ne: najprej si kupita ljubko mizico za cvetlice. V tem le�i globok simbol �lo�ve�kega nagnjenja do lepih stvari, ki omilijo vsakdanje potrebe. Otrok si �eli sla��ic bolj nego vsakdanjega kruha; srce odraslega �loveka ne visi na prepotrebnih re�eh, temve� na stvareh, ki so kras na�ega �ivljenja. Kdo ne pozna radosti, �istega u�itka po dosegi lepega predmeta, na katerega nas je vezala dolga, tiha �elja, �e predno je postal na�a last ? Seveda nam ne nudijo u�itka le lepi predmeti v lastni posesti; lepe stavbe, plemenita glasba, slike v muzejih, lepa knjiga, vse to lahko postane na�a du�evna last. Iz velikih stvari se u�imo prenesti duha lepote v lastno okolico ter jo oplemenititi.
Lo�iti dosegljivo od nedosegljivega, spraviti potrebno in lepo v ravno�vesje, harmoni�no zlivati pravila dobrega okusa: to je �ivljenjska umetnost.
Kdor ni sam v svojem �ivljenju �ivel, hrepenel, trpel, ljubil in gre�il, ta tudi za drage nima so�uvstva in razumevanja, tola�be in pomo�i.
H. Ibsen.
�         *
V na�i lastni notranjosti je zavest, ki je mo�nej�a nego vsa na�a pamet.
Ellen Keveva.
DDDD
LETNIK 1.                                       �ENSKI SVET                                       STRAN 41 �
IZVE
TJA
DRU�TVENA PORO�ILA.
�ensko dobrodelno udru�enje v Trstu
Dobrodelni odsek je priredil na �te�fanovo dobro vspelo Bo�i�nico. Mali igralci so uprizorili Fin�garjevega �Ve-db�a� in Ribi�i�evo ��udodclno srajco� v veliko radost mladine in odraslih. �isti dohodek prireditve je odsek oddal �enski podru�nici ��olskega dru�tva�, da je mogla izdatneje ob�dariti bedno �olsko deco. Dobrodelni od�sek je daroval potrebnim �olarjem za bo�i� zvezke, svin�nike in peresa.
Prosvetni odsek je priredil dve preda�vanji: �0 na�em delu� ter o �Vplivu al�kohola in tobaka�.
�enska podru�nica ��ol. dru�tva� v Trstu je osredoto�ila vse svoje delo v pripravo za bo�i�no obdarovanje otrok. Razdelitev darov �e ni kon�ana, zato ob�javimo podrobno poro�ilo �ele v bodo�i �tevilki.
�Splo�no �ensko dru�tvo� v Gorici je priredilo svojo prvo Bo�i�nico 20. decem�bra 1922. v veliki dvorani �Trgovskega Doma�, ki je bila do zadnjega koti�ka polna �olske mladine v spremstvu mater. Po�astilo je na�o prireditev tudi nekaj odli�nih gospodov, ki so s tem pokazali svoje zanimanje za to veleva�no delo�vanje na�ega dru�tva. Na' sporedu je bilo nekaj prisr�nih pesmic, ki so jih za�peli �olski otroci, lepa igrica �Pri sv. Pe�tru�, ki nam je pokazala zlato �Du�ico�, kako �e v nebesih misli na bedne svojce in izprosi pri ljubem Jezu��ku bo�i�no drevesce za bolnega bratca. Dalje smo sli�ali dve deklamaciji, katerih prva nam je opisala prav �ivo lepoto smre�ice, ki je vsa razsvetljena stala na odru, ob�dana z angelj�ki; druga pa nas je opom�nila . s ' prekrasno Gregor�i�evo poezijo, da ��ivljenje naj bode nam delaven dan�.
Po sporedu je sledilo obdarovanje �olskih otrok. Razdeljenih je bilo: 222 parov �evljev, 80 de�kih oblek, 28 srajc, 8 parov hla�k, 28 parov spod. hla�k, 19 jopic, 68 dekli�kih oblek, 30 predpasni�kov, 20 srajc, 3 pare hla�k, 44 parov no�gavic, 15 parov rokavic, 16 �epic, 6 su-kenj, 14 robcev, 33 knjig in nekaj igra�.
Darovi so do�li dru�tvu v denarju, de�loma v blagu. Mnogo oblekic za deklice, predpasnikov, de�kih bluz in hla�k so naredile vrle �lanice. Drugo blago se je razdelilo v kosih.
S to svojo prvo Bo�i�nico je ((Splo�no �ensko dru�tvo� pokazalo marljivost, do�bro voljo in po�rtvovalnost svojih �lanic. Izvr�ilo je za minulo leto eno svojih
glavnih nalog ter bo moglo obrniti svojo pozornost in delavnost vspe�no tudi na druge panoge svojega programa.
P. C.
�ensko Udru�enje� n Voloskom-Opa-tiji deluje ve� preko dve godine. Organi�zacija broji oko 300 redovitih, a 100 iz-vanrednih �lanica. �Udru�enje� uzelo je, u najam �elu zgradbu �Zoru�, gde se sakupljaju �lanice, dr�e skup�tine, i pri-redjuju zabave, predstave, plesovi itd.
Dru�tveno je delovanje podeljeno na razne sekcije i to na: 1. sekciju za za�titu dece; 2. za udove i matere; 3. za narodnu prosvetu; 4. za priredjivanje zabava i predstava, a napokom 5. sekcija za �iva�nje i ru�ne radove. � Svaka sekcija ima svoju pro�elnicu. Tako, da sekcija za za�titu dece nastoji oko name�tanja odraslije dece u zanat, omogu�uje pola-zak �kola, priredjuje de�je svetkovino kao na pr. Bo�i�no drvce, De�ji dan itd. Sekcija za udove i matere pru�a mo-ralnu i materijalnu podporu bednim �e-.nama. � Sekcija za narodnu prosvetu nastoji oko uredjenja knji�nica, prire�djuje razna predavanja i podr�ava te�aj francuskoga jezika. � Sekcija za zabave, priredjuje ve�e zabave, dva, puta) u sed-mici plesnu �kolu, a po nedeljama ples�ne ven�i�e ili �ajne ve�eri. Uz pripomo� �Dramatskog Odseka Omladinskog Klu�ba Sloge� priredjuju se i predstave.
Sekcija za ru�ne radnje uredila je te��aj za �ivanje rublja, \i�e se razni ru�ni radovi, a osobito se goji narodni vez. Preko pedeset mladih devojaka ima ve� opiave, �to su ih same svojim rukama iz-vezle po narodnim motivima. Ta se ode�la no�e na svim zabavama i plesovima. te su ujedno i ukras na�ih zabava.          '
M. R��eva.
Bo�i�nica v �Marijinem Domu� v Trstu. Na sveti ve�er so bile pripravljene krasne jaslice za deco. Jezu��ek ji je prinesel veliko �tevilo oblek, jabolk in pomaran�. Na Bo�i� je bila prireditev za �lanice �Marijine dru�be�, na �tefanovo pa tudi za ne�lanice. �ive slike, bo�i�ne pesmi, S. Sardenkovi �Koledniki� so o�ivili toplo poezijo Svete no�i; razsvetljena smre�ica in pojav angelov, ki so delili darove zvestim obiskovalkam ((Mariji�nega Doma�, so izpopolnili prisr�ni spo�red. Bog plati vsem onim pridnim �ulja-vim rokam, ki so omogo�ile �Bo�i�nico�'
A. C.
Gospodinjski te�aj v Tomaju. Zavod �olskih sester v Tomaju otvori dne 1. fe�bruarja tek. leta petmese�ni gospodinj�ski te�aj. Sprejmejo se dekleta, ki so do�vr�ila ljudsko �olo in dosegla starost IG let. Pro�nje za sprejem je bilo treba vlo-
STRAN 42.                                  �ENSKI SVET -.                          LETNIK II
�iti na vodstvo zavoda in sicer do 20. ja^agilni predsednici Ntir. �enskega Sa-
nuarja.. Pro�nji-se_ prilo�i krstni list in  veza SIIS, g, Danici. Dim. 11 ris t i-
zadnje �olsko izpri�evalo oziroma od-  cevi je bila poverjena dol�nost dvorne
pustnica. Natan�nej�a pojasnila daje za-   dame. Njena naloga je, seznanjati jugoslo-
vod; pismu naj se prilo�i znamka za od-   vensko kraljico Marijo tudi z �ivljenjem
govor.                                                          in delovanjem jugoslovenskih �enskih
Siroti�nica v Gorici. Dru�tvi �Sloven-  organizacij, ki so pove�ini v�lanjene v-
sko siroti��e� je bilo ustanovljeno pred   Narodnem �en Savezu. Predsednica bo
dvajsetimi leti. Takrat so se Za�eli nabi-   se nadalje vodila glavne posle Saveza,
rati prispevki za zavod, ki so 1. 1908. �e   . Zenska-senator V ameri�ki parlament
lako narastli, da je moglo dru�tvo kupiti   Je bila sprejeta koncem 1. 1922 miss l<el-
hi�o z lepim zemlij��em v Gorici, PonU�   ton- .kl 1? Prva senatonca, odkar ob-
Isonzo 32. Zavod sam pa je bil otvorjen   stojajo parlamenti m senati, �e-le v �olskem letu 1913 1914. V za�etku Nagrada za �enske vrline. Lahkomisel-
je b;lo v njem le malo gojenk. Nesre�na   nost in razuzdanost, ti �alostni spremlje-
vojna je vse razkropila in poslopje hudo   valki vsake vojne, sta se pojavili tudi
razdejala. Po vojni se je zavod zopet po-   ob zadnjem velikem boju. Kakor da bi
pravil in 1. 1921. nanovo otvoril. Vodstvo   bili ljudje pozabili na vse dol�nosti, so
zavoda je kakor pred vojno v rokah �ol-   drveli samo za razvedrili, zabavami in
skih sester. V �olskem letu 1921. 1922.   u�ivanjem. Kdo je �e cenil po�tena de-
je bilo le 35 do 45 gojencev in gojenk. V   kleta? Kdo se je �e zmenil z,a �ene in ina-
leto�njem prvem �olskem semestru jih  tere, ki so po�rtvovalno vr�ile svojo te�ko
je �e 72 iz vseh krajev Julijske Krajine   nalogo? Dru�ba hlasta le po tem, kar
in tudi iz slovenske Bene�ije. Zavod se  ugaja ne�imurnosti. Tako so posebno v
letos krasno razvija v vseh pogledih. �e-  zadnjem �asu razpisovali visoke nagrade
leti bi bilo, naj bi se vzbudilo zanj �ivo  najlep�im dekletom. Da napravi konce
zanimanje zlasti v �enskih organizaci-   tej norosti in obrne �itateljem pogled
jah, kajti le dobre matere znajo prav in   drugam, je razpisal francoski list vsestransko presoditi stra�ni polo�aj ubo- � �L'Echo de Pari��1 bogato nagrado oni
gih otrok, ki so izgubili stari�e.                 mladenki, ki bo po javnem �rebanju iz-
==                              poznana za najzaslu�nej�o v vsej Fran-
nr\ 7CMCI/CM cucrri          coski. Prijavljenih je bilo 735 vrednill
JVU ZONOl\n,/V\ oVclU           slu�ajev, ki jih je prou�il poseben odbor.
IV. mednarodni kongres za materinsko   Izmed teh je bilo izbranih 20 deklet. V
in decjo pomo� se je vr�il koncem lan-   �asopisu so objavili njih �ivotopise, �ila-
skega leta v Parizu. Zastopanih je bilo  telji pa so potem dolo�ili najzaslu�nej�o.
30 narodnosti. Zborovalci so razpravljali,  Igrana je bila Henrijeta Saget iz Nanta
kako bi se pomagalo deci siroma�ne ma-  ter je dobila prvo nagrado, tere, delavke in matere z nalezljivo bo- �ivljenje Henrijete Saget je ginljiv
leznijo. Najva�nej�e je bilo poglavje o  P^zor mora nega poguma, po�rtvoval-
obrambi dece tuberkuloznih stari�ev. V  nostl in marljivosti. S 16. letom je izgu-
tem pogledu je bil sprejet predlog, da se  ^lla mater. Od te dobe je poleg u�enja
mora novorojen�ek tajtoj odstraniti iz   vodila gospodinjstvo in skrbela za staro
jeti�ne hi�e in dati v rejo na de�elo k  mater in 6 bratcev in sestric, od katerih
zdravim �dru�inam.                                     zadnja je bila komaj shodila. Naslednje
Svetovni �enski kongres v itaUJi.   leto ie dobila 6e delo Izven doma in malo
Od 14. do 19. maja tega leta bo v Ri-  Pla�o *,� ^ bila stara 18 let je umrl se
mu svetovni �enski kongres,   o�e Malo dekle je moralo odslej skrbeti
Prigla�ene so �e zastopnice skoro iz vseh  ?a 7 oseb. Delala je no� m dan. Pa zopet
evropskih dr�avi pa tudi iz Ameriko, In-  Jo je zadel hud udarec: umrla ji najsta-
dije, Japonske in Avstralije. Kongres bo  rejsa sestra. Poleg tega se je mora a ne-
mzpravljal o morali in jr.vni higijeni, o  prestano boriti proti boleznim, ki so
enakosti dela in pla�e, o dr�avljanstvu  ogro�ale njene varovance Kone�no je
poro�ene �ene, o nezakonskem materin-   d�bila pri neki tvrdki slu�bo s primerno
stvu in o �en vol pravici                           pla�o. Tam jo je dobil zastopnik franc.
Pri tej to�ki bodo poro�ale �ene iz onih  lista in ji povedal, da je iz�rebana za dr�av, kjer imajo �e vol. pravico, o svo-  svol? v£line. Dobila je 45000 frankov na�jin izku�njah; nato pa bodo imele besedo   grade-.S to vsoto bo lahko Prezivila sebe govornice iz onih krajev, kjer �e ne mo-  ln svojce.             ____
rejo izpolnjevati te dr�avljanske dol�no�sti. Po dosedanjih priglasitvah ra�unajo
MATERINSTVO
na 500 udele�enk z vsega sveta. Raz- Kaj naj pripravi mati za novorojen�ka:
pravljale bodo ve�inoma v ltal. jeziku. Dobro je, da za�ne pripravljali �e par
Predsednica Narodnega �enskega Sa- mesecev pred porodom; lahko se pripeti
veza SHS ■� dvorna dama. Tudi Slo- kaj nepri�akovanega, pa bo v veliki za-
venkam dobrd znani, velesimpati�ni iri dregi. Saj je to najlep�e opravilo �ene J
letnIk i.
�ENSKI SVET
STRAN 43.
ne prej ne pozneje no �ivi tako sladkih trenutkov kakor takrat, ko v tihih urah pripravlja, v duhu meri in govori detetu, ki ga ne pozna �e nikdo drugi nego ona sama.
Kaj pa potrebuje malo bitje?
Jako mnogo. Njegova glavna obleka so plenice, ki naj bodo dvovrstne: tanke, nekoliko manj�e, druge flanelaste in ve�je, pribli�no po 80 cm3. Ne delaj pre�majhnih plenic! Res, da ti zadostujejo prve dni; a otrok raste tako hitro, da �e po par tednih ne bo� mogla podvijati no-�ic. Koliko plenic si pripravi�, to je od�visno od sredstev. Preve� jih ne bo� imela nikoli. Pride bolezen, pa jih potre�buje� ve�; slabo vreme nastopi in jih ne more� sproti su�iti. Ker jih je treba dan na dan prati, se tudi hitro trgajo, po�sebno �e so iz starega. Sicer pa plenice niso zavr�eno blago. �e jiH ne spravi� za drugega otroka, naredi� lahko iz njih pozneje prve hla�ke. Moja pun�ka nosi �e tretje leto one hla�ke, ki sem jih nare�dila iz plenic. Ker so bile velike, sem urezala iz vsake po 2 komada. Na vsak na�in ne sme� imeti manj kot 8 tankih in 8 debelih. Plenica mora biti iz enega kosa, brez �ivov in robov, da ne ti��i ne��nega telesca. Namesto roba jih samo ob-�ij, ali pa jih nazob�aj s �karjami.
Tudi sraj�ic in majic pripravi pre�cej, zlasti �e bo porod pozimi. Prve sraj-�ice morajo biti iz starega blaga ali pa iz batista. Segajo naj le do kri�ca, dru�ga�e bodo prepogosto mokre. Rokav�I i naj bodo dovolj dolgi; okoli vrata in za-pestjo ne delaj �ipk. �e jih pa vendar ho�e� imeti, uporabljaj le ozke valencien-ne, vsake druge so preostre.
�rez sraj�ko bo� obla�ila majico prve naj bodo kupljene storjene iz na�vadnega trikoja; za pozneje jih napravi� lahko sama iz flanele ali pa jih splete�.
Potrebovala bo� tudi ve� povoje-kov za popek (vsaj 5). Ti naj bodo okoli poldrugi meter dolgi, dobre 3 prste �iroki in nezarobljeni, najbolje nazob��ani. V trgovini se dobe iz posebne raz�tezne tkanine, sama pa si jih napravi� iz starega blaga.
Za povijanje popka potrebuje� tudi male nezarobljene krpice (4 cm X 8 cm); te pregane� in polo�i� na popek, �rez pa povije�. Ker so tako majhne, se jih mnogo pogubi pri pranju, zato si jih na�pravi precej.
�eprav zdravniki odsvetujejo povijanja otroka, ga vendar skoro vsaka mati po�vija; otrok �e druga�e razbrca in tudi la�je ga je pestovati v povoju. Vsekakor pa morajo biti ro�ice proste, ostali �ivotek pa ne pretesno povit. Najbolj�i so �iroki povoji, 15 20 cm, dolgi pa 1 in pol do Z m. Pripravi si najmanj �tiri.
Naredi si tudi nekaj s 1 i n � k o v (pod-bradnikov) in mehkih � e p i c, �e bo otrok
na zimo. �e prve dni se za�ne mo�no/sli^ niti; neprestano ga je treba brisati in mu polagati pod bradico suhe rob�ke. Ker mu �e ne more� dati slin�ka, so najpriprav-nej�i mehki robci, ki si jih napravila tudi iz starega.
Ne pozabi kopalne banjice in po�steljice. Po kopeli je treba zaviti otroka v veliko frotirko ali mehko rjuho. Na posteljico polagaj �rez rjuhico kos gumi ranega platna, da se ne kvari �imnica. Vrh platna pa se pogrinja �e kaj debelega, kos stare plahte, flanele, prta), da vpija mokroto. Blazine dete ne potrebuje, ker mora le�ati ravno. Pri pe-stovanju bo� zavijala otroka v toplo ruto ali v kaj podobnega. �e ga bo� pa nosila ali vozila na izprehod, mora� tudi imeti vso pripravo: pregrinjal ca ozir. pelerino. �e je otrok slaboten ali �e se rodi na jesen, ti bo dobro slu�ila plat i ca (pindekel�ek).
Vse dojen�kovo perilo mora biti iz mehke tkanine, najbolje iz starega ob�rabljenega perila ali iz batista. Ko so vsi komadi izgotovljeni, jih je treba �e en�krat prekuhati, zlikati in spraviti tako, da se ne zapra�e in uma�ejo, s �imer bi se otrok lahko oku�il. Tudi �e delamo novo perilo, ga moramo prekuhati in izprati �krob. Prekuhavanje, lika-njezvro�im�elezominsu�enje na s o 1 n c u uni�uje b a k c i 1 e, ki pridejo v perilo po tej ali oni poti.
Sploh pa nima mati ob tej priliki nik�dar dovolj perila ne zase ne za otroka. Zato si �e pred porodom poi��i vse stare stvari, bele in pisane. Razparaj jih, pre�kuhaj in zlikaj, vse ti bo dobro slu�ilo. Ubo�ne �enske zavijajo otroka v vsako�vrstne cunje, stara krila, o�etove srajce. Tudi �e je oprano, je vendar neokusno. Kar je namenjenega otroku, razderi, od-re�i nepotrebne dele, ostali kos pa upo�rabi za dete. Vse, kar potrebuje dojen�ek, mora biti samo njegovo. Le tako bo res sna�en in z d r a v ! Vse njegove stvari naj bodo v posebnem predalu!
�isto milo, vazelin, lizol, razku�en bomba�, toplomer, otro�ko sipo, kamelice in druge �aje: vse to imej pripravljeno.
(O priliki bo na� list priob�eval vzor�ce za posamezne komade dojen�kovega perila.)                                                P.
HIGIJENA
Negovanje zob. Zobje sestoje iz kore�nine, ki ti�i v �eljusti, in iz venca, ki gleda iz dlesni. Sestavljeni so iz zobovi-ne; venec pokriva trda sklenina (email), korenino pa mehkej�i cement. V zobovi votlini se nahaja zobova klica, ki sestoji iz �ivcev in �ilic.
Zdravo zobovje je neobhodno potrebno za uspe�no prenavljanje, ki je ena naj�va�nej�ih funkcij na�ega organizma. Pr-
STRAN 44-
�ENSKI SVET
LETNIK l
va prebava se vr�i namre� �e v ustih. Ako jedi ne pre�ve�imo in po�iramo cele kose, �elodec slabo prenavlja in jedi pri�tiskajo na njegove stene, kar povzro�i te��ave v �elodcu. Posledica slabe prebave pa so razne �elod�ne bolezni. Zato mora�mo jed dobro pre�ve�iti in pome�ati s slino, ki za�ne �e v ustih razkrajati in prebavljati hrano in tako olaj�a delo �e-' lodcu. Hrano pa lahko dobro �ve�imo in mejjomo samo z zdravimi zobmi, zato jih moramo skrbno negovati.
Gojiti je treba pri otroku �e mle�njake; le kdor ima zdrave mle�njake, bo imel tudi zdrave stalne zobe, zato navajajmo otroke �e v ne�ni mladosti k �i��enju zob. Od 3. leta dalje naj rabijo �e ��etke. Otrok naj se ne navadi premehkih jedi; s krepkim �ve�enjem si krepi zobe.
Usta in zobe si o�istimo po vsakem obedu; najva�nej�e pa je �i��enje zve�er, predno gremo spati V ustih se nahaja namre� vedno polno bakterij, ki zobem ne �kodujejo, ako ni v usitih jedilnih ostankov, �e pa bakterije te ostanke raz�krajajo, nastajajo kisline, ki za�no kva�riti zoba, zlasti �e je sklenina po�ena. Skozi razpoko v sklenini vstopajo kisline in bakterije, ki ipovzro�ijo zobno gni�lobo1. Najve�krat se pojavi zobna gniloba tam, kjer se dotikata zoba drug drugega, ker tu �e najte�je odpravimo jedilne ostanke. Zob gnije dalje in kadar prodre zobna gniloba do zobove klice (�ivca), na�stanejo bole�ine. �ivec se vname in po�sledica je mu�en zobobol ali trganje; mnogokrat dlesen ote�e in se ognoji. Po�lagoma se loti gniloba tudi zdravih zob in v nekoliko letih je uni�eno vse zo�bovje. Zobna gniloba pa povzro�a tudi neprijeten duh in je zelo nevarna tudi �elodcu in plju�am.
Zobe si �istimo s ��etico in toplo, neko�liko slano vodo; samo izplahovanje ne pomaga. S ��etico se drgne zunanja stran zob od zgoraj navzdol in obratno in prav-tako tudi notranja stran. Tudi venci se o�istijo odzgoraj. Jedilni ostanki se odstranijo z zobotrebci, najbolj pa s tan�kimi svilenimi nitmi, ki jih vle�emo med posameznimi vrzelmi. Nato se usta iz-plahnejo, ��etka opere in posu�i. Zjutraj je dobro, odrgniti zobe z zobnim prahom. Vodi je prime�ati nekoliko soli (1 no�no �pico na 1 kozarec vode) in �e se ho�e imeti prijeten okus, je dodati �e kapljico metinega olja. Mnogi raztope v vodi ne�koliko drobcev hipermangana, ki slu�i kot razku�evalno sredstvo.
Ako ima zob luknjico, naj jo zobo�zdravnik takoj o�isti in zalije (plombira) s trdo tvarino. Komur je izpadla ve�ina zob, naj si napravi umetne, ki pa nado�me��ajo prave le za silo.
M. T.
�enske nogavice in zdravje. Angle�ki zdravniki so se uprli novi modi, ki por dalj�uje �enska krila, da se nekaterim vle�ejo �e po tleh. Seveda so se uprli s higijenskega stali��a. �enske vla�ijo za seboj blato in dvigajo prah. Nekatere pretirane Francozinje so tako modne, da igrajo v dolgih krilih celo tennis. In ob�daja jih vedno oblak pra�ine. Z dolgimi krili se vrnejo tudi nizke nogavice. Zdravniki pa pravijo, da so kratka krila in dolge nogavice za �enske najbolj zdravo obla�ilo. Kratko krilo ne pometa po blatu in prahu ter ne vla�i s seboj raznih mikrobov; dolga nogavica pa vz�dr�uje nogo v vsem obsegu na enaki top�lini ter jo varuje prahu in mraza. Neki angle�ki zdravnik po�ivlja svoje roja�kinje, naj ne bodo stra�ila na jezo in po�smeh mo�tva, a svojemu zdravju na �kodo. �Lepo in zdravo� naj jim bo me�rilo in navodilo. Hvala Bogu, da so mi�nili �asi, ko se je reklo o marsikateri �enski: �Zgoraj hej, spodaj fej!� -r- Dan�danes zahteva vsakdo, da je �enska pred�vsem �ista, sna�na in �edna. Po tem sodi vsakdo o njenem zna�aju in o njeni spo�sobnosti. Gotovo dejstvo je, da me��anke vplivajo na kmetice, ne le v slabem, nego tudi v dobrem pogledu. Zato vidimo, da tudi kmetice pazijo bolj na svojo obutev in nogavice ter na telesno higijeno. Dol�ga krila pa so le v potuho zanikarnicam.
GOSPODINJSTVO
Kovinasta posoda. V dobi, ki jo bele�i prva �love�ka kultura, je rabila gospodi�nja preprosto, ilovnato posodo. V teku �asa in nara��ajo�e kulture se je ta po�soda kmalu nadomestila z veliko trpe�-nej�o kovinasto posodo. Najprej je pri��el v rabo �elezni lonec, pozneje leske�tajo�i se bakreni in medeni, v najnovej��em �asu pa je zakraljeval svetli alumi�nij, ki je kras kuhinje in ponos gospodi�nje. In to je glavni materij al kovinaste posode, ki ga rabi gospodinja dana�nje�ga �asa. Poleg svojih svetlin strani ima tudi temnei Gospodinji je potrebno, da se z njimi seznani, kajti le takd bo znala kovinasto posodo prav uporabljati in z njo ravnati. �
�elezna posbda je lahko iz litega ali iz kovnega �eleza, t. j. iz plo�evine ali iz jekla.
Posoda iz litega �eleza je zelo trpe�na. Varovati jo pa moramo pred sunki in padci, ker rada po�i. Uporabljamo jo predvsem za cvrenje, ker prena�a hudo vro�ino. V taki posodi se ne smejo kuhali �ivila, ki vsebujejo kisline, pa tudi ne le�a, grah itd., ker zgubi barvo. �elezo se namre� rado spaja s kislinami.
Novo �elezno posodo je treba pred upo-rabo temeljito osna�iti. Izkuhamo jo v
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 4?.
vreli vodi, ki smo ji pridejali krompirje�vih lupin in �ebule. Dobro je, �e jo nama-�emo s slanino; s tem jo obvarujemo rje.
Pri vsakdanjem sna�enju uporabljamo toplo vodo; od �asa do �asa pa jo dobro osna�imo s kisom, vodo in soljo.
Da �elezna posoda ne zarjavi, je zno�traj ve�krat polo��ena. Polo��ena posoda se lahko sna�i in je pripravna za kuha�nje vsake iedi. Pri nakupovanju je treba izbirati najbolj�o vrsto, predvsem pa je paziti na to, da lo�� ni po�kodovan.
Ker vsebuje lo�� ve�krat zdravju �kod�ljiv svinec, jo moramo pred uporabo iz-initi. To napravimo tako:
Lonec napolnimo z mrzlo vodo, pride-nemo kisa in soli (na 1 1 vode 4 �lice soli in 2 �lici kisa). To kuhamo 1 uro, potem se posoda dobro izplakne.
Po vsaki uporabi jo osna�imo s toplo vodo in sodo, jedi pa, ki so se na dnu pri�jele, odstranimo z drobnim peskom.
T udi polo��eno posodo je treba varo�vati pred padci in sunki, nikdar pa ni postavljati praznili loncev in ponev na �tedilnik. V obeh slu�ajih se lahko odlu���i lo��, posoda za�ne rjaveti, emajlovi drobci pa lahko zdravju hudo �kodujejo, �e jih zav�ijemo pome�ane z jedjo.
�e prime�amo kovnemu �elezu ko�siter, dobimo belo'plo�evino. Iz nje se izdelujejo razne oblike za torte, pudinge i. dr.
Kositrasta posoda se za kuho navadno ne uporablja, ker se v veliki vro�ini raztopi. V kositrasti posodi ne smemo shranjevati kisline.
Cink nam slu�i za izdelovanje �kafov, banj i. t. d. Ti predmeti se sna�ijo z vodo, v kateri je raztopljena soda. V�asih tudi s kisom, soljo in drobnim peskom.
_____ [Nadaljevanje.]
Nekateri mislijo, da u�inkuje le vro� �aj. To mnenje je zelo napa�no. Vro�e pija�e sploh pokvarijo �elodec. V�ivanje vro�ih �ajev je priporo�ljivo le takrat, ko ho�emo pospe�iti potenje. Dobro je, da pridenemo v tem slu�aju nekoliko al�koholne pija�e ali meda. Sladkor tudi pove�a redilno vrednost �aja.
Pustni krofi se redkokdaj dobro po�sre�ijo, kar spravi kuharico v slabo vo�ljo. Iz lastne izku�nje priporo�am slede��o mero: GO dkg moke, 4 rumenjake, 1 �lica ruma, 10 dkg surovega masla, 1 �lica sladkorja, 2 in pol dkg dro�i in do�bro osminko mleka ter primerno soli. Glavni znak lepega krofa je bel rob�ek, ki se pa napravi le tedaj, �e je testo prav vzhajano in �e obrne� krof o pravem �asu. Ne devaj v krofe preve� marme�lade, ker so potem prete�ki in pri cvrenju silijo na dno. Najlep�i so z mareli�no marmelado, ker je izmed vseh najla�ja. �e dene� preve� sladkorja, se krof pre�hitijo zarumeni in ostane v sredi surov
ROCnO DELO
Obleka (�t, 1.) za pod pla�� je okra��ena z vezenino. Pas lahko podalj�ate, da pride kroginkrog. Obleko lahko na�redite tako, da jo oble�ete kratkomalo �ez glavo, ali pa zapeto na hrbtu. Kroj z vezilnim vzorcem vred stane 2 L.
�t. i
KUHINJA
Zdravilni �aji se kuhajo iz posu�enih rastlin. Pri nekaterih nam slu�ijo kore�nine, pri drugih listje, cvetje ali steblo. Zdravilne rastline moramo zbirati v su�hem letnem vremenu, najbolje takrat, ko so v polnem cvetju. Su�iti jih moramo v senci, ker je solnce premo�no in uni�i zdravilne snovi.
�aje kuhamo na razne na�ine. Jagode, zrna, korenine, trda stebla morajo vreti precej dolgo; nato odstavimo �aj in ga pokrijemo; odcedimo ga �ele, ko se ohladi. Nekatere liste in cvete pa samo poparimo S kropom, pokrijemo in kmalu odcedimo. �e ho�emo imeti mo�an �aj in izkoristiti zdravilno snov doti�ne rastli�ne, ga moramo dolgo kuhati. Vrenje res uni�i nekatere snovi v rastlini, .pa na drugi strani tudi marsikatere uveljavi. Ako bi pa radi le prijetno di�e� �aj, ga moramo samo prevreti in takoj odce-diti. V tem, slu�aju ima prijeten okus in dober aroma.
Oblekica (�t. 2.) za desetletno de�klico je primerna tudi za ve�je in manj�e. Kroj proti od�kodnini L 1.50.
Sraj�ka (�t. 3.) za novorojen�ka je urezana tako, da segata oba dela na hrbtu drug �ez drugega in je zavezana na rajni. Ima to prednost, da nam otroka ni treba obra�ati, ko mu sraj�ko zale�zujemo in pa hrbti�ek se mu ne more razgaliti, kar je velike va�nosti. Ro-kav�ki so lahko izcela ali pa na rami
STRAN 46,
�ENSKI SVET
LETNIK lj
v�iti. Sraj�ke starega kroja so bile zave�zane ravno sredi hrbti�ka, oba dela sta se zdrgnila �e od srede pro�, otrokov hrb-li�ek je bil razgaljen in plju�ka v nevar�nosti.
Dva piti�ka (�t. 6) sta vezena na belem platnu. Vzorec za oba je posnet po vezenini na pe�ali, ki tvorita del okoli-�anske narodne no�e in sta bili narejeni v Barkovljah pri Trstu. Originalna risba
Si. 6
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 47.
je seveda te�e sestavljena in gostej�a. Bilo bi silno zamudno in utrudljivo delo, �e bi hotele starinske vezenine posne�mati to�no v prvotni obliki. Prti�ka sta vezena z belim �coton perle� �t. 8. Veze se takoj, brez podlage, ker je nitka de�bela, pa so ubodi visoki in polni ter dajo delu dovoljno plastiko. Vzorec za vsak prti� L 1.50.
Milka M.
Naslov za vse vzorce in kroje: ��ensko dobr. udru�enje, Trst, posta centrale, ca-sella postale 384.
Otio�ka posteljica, (�t. 5). Da ne pre�klada� otroka po postelji, kjer je po�no�i zanj nezdravo, si naredi v sili vsaj to-le posteljico. Napravi� si jo lahko doma in jako po ceni ali pa celo brez stro�kov.
Vzemi 4 lesene kose in sestavi iz njih okvir. Nato vzemi �e 4 enako dolge de�bele palice, prekri�aj jih in pritrdi z vi�jaki na okvir: to so noge. Da je poste�ljica trdnej�a, zve�i noge v kri�ih s pre�-nikom. Posteljnjak je li�nej�i, �e pritrdi� ob zglavju �tiri �ice in sicer 2 v vogalih, 2 pa pribli�no na sredi okvirjeve stra�nice. Zgornje konce �ice zve�e� in jih po�ljubno skrivi�. Dno posteljice je iz mo�-
Okrasek �t. 4 je v Si�evih �Narod-nih vezeninah�. Predstavlja zna�ilni na-
rodni motiv: nagelj v lepi priprosti stili -zaciji. Dela se s kri�ci. Uporabi� ga lahko marsikje.
KNJI�EVNOST
�Novi Rod� 1922. Slovenci smo imeli �e zgodaj veliko zmisla za resne literarne mese�nike. Ko smo pa hoteli skrbeti za priprosto ljudstvo ali za mladino, se nam je popolnoma ponesre�ilo. Kar je bilo klenega zrnja, je rastlo dale� pro� od vseh mladinskih listov, in sicer: poezija predvsem iz �upan�i�a, proza iz Mil�in-skega.
�esar nam niso mogli dati v tolikih le�tih razni mladinski listi, nam podaja po kratkem �asu svojega obstoja <(Novi Rod�.
Tu so zbrani najbolj�i mladinski pes�niki in pisatelji od te in one strani; ra�zen tega se je posre�ilo uredni�tvu prido�biti �e najbolj�e na�e pisatelje, ki se do sedaj niso pe�ali z mladinsko literaturo, da so se vrgli tudi ria to polje. �e to je za razvoj na�e mladinske literature veli�kega pomena.
Kdor brede skozi pestro vsebino let�nika, mora biti z njo sila zadovoljen. V primerjanju med prozo in verzi izpozna-mo pa, da verzi ne odtehtajo proze. V podrobnem pregledovanju pesmi vidimo Ivana Albrehta, Vero Albrechtovo, Bata-gelja, Bevka. pok. Cankarja, Oolarja, Grudna, Sre�ka Kosovela. Stana Kosove�la, Leskov�evo, Petru�ko, �gurja, K. �i�roka in �upan�i�a.
�e smo zadovoljni z verzi, nas proza �e toliko bolj zadovolji. In �e nam osta�nejo pri pesmih v spominu predvsem imena: Kosovel, �irok, �upan�i�, mora�mo omeniti pri prozi vsakega sotrudnika posebe, zakaj te�ko naleti� tu na �ibko stvarco. Zastopani so: Fin�gar, Golar, Kmetova, Kosem, Levstik, Me�ko, Mil�in-ski, Pregelj, Ribi�i�, �orli, K. �irok. Po�leg tega so poskrbeli za lepe prevode in
nega uuga, ki ga pritrdi� z �eblji�ki na okvi*. �e ima� sredstva, napravi okoli okvirja zaveso iz platna ali gostega eta-mina. Zarobi jo z �ivim robom (a�ur) in okrasi s primerno vezenino. Prav lepo se poda okrasek �t. 4, vezi ga v rde�i ali rde�e-modri ali rde�e-�rni barvi, kar posteljico �ivahno povzdigne. Kjer se �ice stikajo, napravi iz blaga li�en �op, od tu pada druga zavesa tako, da za�stira otrokovo glavico. Tudi ta zavesa-ima tak okrasek kakor spodnja. �eprav jp v kras posteljici, jo imej vendar samo poleti, da zavaruje� otroka proti mu�ham; druga�e naj pa spi otrok prosto brez zastora.
Ta posteljica je bolj priporo�ljiva kot zibelka, ker je vzdignjena od tal. Ker otrokovo le�i��e pravzaprav visi na okvirju, zato ga lahko tudi malo ziblje�. Vsekakor pa je bolj�e, da se otrok navadi na mirno spanje in da oble�i in zaspi, kamor ga polo�i�.
N. Z ova.
STRAN 48.
�ENSKI SVET
LETNIK J.
predelave �e: Vouk, Bevk, Bucik, Grad�nik, Lipah, Iv. Albreht.
V drobnem tisku ima �Novi Rod� in-teresanten drobi�: �Pouk in zabavo�, zelo �ivahen �Koti�ek malih�, kjer tekmujejo otroci s svojimi mladinskimi spisi, in privla�ne uganke z nagradami.
Ilustriran je letos �Novi Rod� od raz�li�nih na�ih slikarjev. Zastopani so: �,r-nigoj, Bucik, Tratnik, �antel, P i 1 o n, Mayerjeva in A1 b r e c h t o-v a, tako, da je tudi njegova zunanjost bolj pestra in privla�na.
�e tedaj vse dobro prevdarimo, nam poka�e bilanca za L 1922 pri �Novem Ho�du� veliko moralno aktivo. �Novi Rod� ni le najbolj�i slovenski, ampak sploh najbolj�i jugoslovanski mladinski list. Listajmo po na�ih revijah in glejmo, ka�tera dru�i ve� priznanih imen na�ih umetnikov kot �Novi Rod�! � Kot da je tu plima vseh na�ih hotenj, vseh na�ih hrepenenj, vsega na�ega upanja: visoko stoji �Novi Rod�. Ho�emo �iveti! V su�i in vihri prva uvene ne�na mladika in usahne v no�. Pomagajmo ji za�asa! V stiski je prva mladina, ki omahne. Daj�mo ji �Novega Roda�, zakaj �Novi Rod� je te�na hrana. V tiso�ih izvodih gre ined na�o mladino in jo utrjuje "in zdravi. Tako skrbi �U�iteljska zveza�, tako skrbi urednik za korenine na�e bodo�nosti. Skrbimo malo tudi mi? da nas ne bo sram na stare dni.
Albert �irok.
Gospodinjski koledar za 1. 1923. je
pravkar dospel. Gospodinjam, ki so �e ve�krat povpra�evale po tej obi�ajni knjigi, bo tudi letos vsestransko ustre��eno. Koledarski podatki, godovi z latin�skimi in slovanskimi imeni, pou�ni in informativni sestavki, pametnice, vzorno urejen stro�kovnik: vse to daje knjigi zna�aj izvrstne gospodinjske knjige za nas. Koledar se naro�i pri ��en. dobr. 1 j dr. Cena L 4.�.Dobiva se tudi prt Stoki.
3. Mati. Otrokova stekleni�ica naj ima le tak gumijast cucelj, ki se da na�takniti naiavnost. �e sedaj rabijo pone> kod cuclje z dolgo ozko cevjo, ki je se�stavljena iz gumija in stekla in ima po�leg zama�ka �e du�ice. Take cuclje vam odlo�no odsvetujem, ker se ne dajo nik�dar tako �isto oprati. Le poduhajte, kako po kislem zaudarjajo. V njih se rede kali boleznim, saj je postano mleko naj�bolj�a vaba zanje. Poznam mater, ki se ni mogla sprijazniti s �irokim enostav�nim cucljem, �e� da mora potem nepre�stano dr�ati stekleni�ko; �e pa sesa otrok po dolgem cuelju,. lahko nasloni stekle�nico na odejo in pusti otroka samega. To je �e res; a tudi steklenico s kratkim cucljem lahko polo�ite v tako lego.
Cuclju napravite jako majhno luknji�co, da ne bo otroku mleko prehitro teklo, ker potem rad me�e iz �elod�ka. Ko vza�mete cucelj iz ustk, ga takoj operite in ga spravljajte v pokrito posodico, da so ne zapra�i ali da ne pridejo muhe do njega.                                                        P.
Vpra�anja:
1.   Imam izredno mehke nohte na ro�kah; neprestano se mi cepijo, kar je jako neprijetno. Ali ve katera izmed �itatc-ljic, kako bi temu odpomogla?         Ana.
2.   Jaz jako trpim na ozeblinah. Noge me tako srbo, da me to prav ovira pri delu. Mazila in obli�i iz lekarne mi prav ni� ne pomagajo. S �im naj si vsaj ubla��im bole�ine?                            Slu�kinja.
3.  Rada bi imela koledar, ki je pripra�ven za gospodinjo. Kje bi ga dobila?
Mlinarica iz �marja.
4.   y na�em sorodstvu bo ta predpust poroka. Mene bodo najbr�e prosili za kuharico. Ker pa nisem tega vajena, liom v veliki zadregi. Zato prav lopo prosim, naj mi katera pove jedilni list s kme�ke svatbe.                              Teta.
5.   Kako se odpravijo iz svile made�i od gnilega sadja?                           N. N.
LISTNICA UREDNI�TVA.
Nekatere vpra�ujejo, zakaj ne objavlja list pri dru�tvenih poro�ilih tudi imen odbornic. Imena zanimajo le o�ji krog, druga�e pa je objavljanje le potrata pro�stora. �e pa dru�tva to izrecno �ele, naj mi sporo�e. Se bo �e dobilo mesto tudi za ta koti�ek. � Prejela sem precej ro�kopisov od u�iteljic. Hvala! Prosim, da mi po�iljate le dopise, ki se ne ti�ejo sta�novskega ali �olskega vpra�anja. Taki sestavki sodijo v stanovsko-strokovni ((U�iteljski List�.
Teta. Za Va� odgovor sem se obr�nila na priznano kme�ko �mamo�. ki je pogostila �e ne�teto svatov. Ker hi bilo najbr�e prepozno, �e ga objavimo �ele v mar�evi �tevilki, zato Vam ga po�ljem takoj, ko ga dobim.
RAZGOVORI
Odgovori:
1.   M. Prte iz vo��enega platna prav lepo osna�im s petrolejem. Namo�im vol�neno krpo v petrolej in izmijem prt z njo. Nazadnje ga splahnem s toplo vodo, ka�teri sem pridejala nekoliko sode za pranje.                                        Kova�eva.
2.  Mila. Made�i od kave na blagu ob��utljive barve se odpravijo na ia na�in, da se vzame 5 delov glicerina in ravno toliko vode, temu se prime�a 1 del sal-mijaka. Made� naj se v tej teko�ini mo�i (3 ur, nato se izpere in zlika med vla�no krpo 7. neprevro�im likalnikom.
Kova�eva.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh