logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (03.05.1996, letnik 50, številka 18)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje (Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stomejiii

ŠT. 18- LETO 51 - CEUE,3.5/96 - CENA 220 SIT

Urednico Novega tednika Milena B. Poklič

Zgodba o najstarejšem zvonu na Slovenskem, ki bo zapel v pozdrav papežu. Reportaža na strani 20.

Madež na policijski uniformi

v Vinskem hramu v Šoštanju naj bi brez pravega razloga tekla kri. Vroča tema na strani 22.

1. MAJ

Shode je pokvarilo vreme • Glasne zahteve za večji kos delavkega kruha. Stran 2.

VROČA TEMA

Komu gre v nos kamnolom na Dobrovljah? Stran 9.

MOTOCIRLIZeM

Test: Piaggio Hexagon 150. Stran 29.

KRONIKA

Kolesarji na prepihu. Stran 26.

Rokomet inkošarlo

Po uspehih Celja Pivovarne Laško in Kovinotehne Savinjske Polzele na straneh 17J8 in 23,24.

Iz Gornjega Grada tretji jasen NE za gradnjo radarjev. Vroča tema na strani 9.

NOVlTlbNIK

DOGODKI

2

1. maj - čas za čestitke ali demonstracije?_

Na Celjskem svoboilnl slntilkatl pripravili tradicionalne s h o tie - Brez Grička, zaratil slabega vremena tutil brez Graške gore

Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije izCelja jetudi letos na širšem celjskem območju pripravila tradicionalne praznične delavske shode. Prvomajsko praznovanje je zmotilo in ponekod dodobra pokvarilo slabo vreme, še bolj pa bo najbrž držalo, da je pri tistih, ki jim je praznik najbolj namenjen, zadnje čase vse manj razlogov za praznovanje.

Dejstvo je namreč, daje Slovenija letos 1. maj preživela prccej drugače kot lani. Čeprav je bilo že pred letom slišati vse glasnejše pozive za več, nekoč že uveljavljenih delavskih pravic. A vendarle - lani smo imeli v državi sklenjen socialni sporazum, sprejet dogovor o politiki plač in podpisano tarifno prilogo k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Letos smo brez teh, vsaj delno zavezujočih listin. Socialni partnerji napovedujejo, da se bodo pogajanja nadaljevala 7. maja, v primeru, da do dogovora ne bo prišlo, pa svobodni sindikati za 30. maj pozivajo k splošni stavki. »Danes Trbovlje 95, jutri Slovenija 96. Danes so delavci zasedli Trbovlje, jutri bodo delavci zasedli Slovenijo,« je že ob lanskem protestnem shodu kovinarjev v Trbovljah dejal predsednik ,ZSSS mag. Dušan Semolič.

»1. maj - praznik dela, praznik delavskih pravic in delavske solidarnosti - praznik, ki mu nobena nova demokracija ne spreminja in ne zmanjšuje njegovega pomena. Nasprotno - tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in bogastvo drugih, ki jim je dano, da besedo delavec izgovore le zato, da bi dosegli večje dobičke, na drugi strani, je prekletstvo tega življenja, teh in

prihodnjih generacij. Ta usodnost - zaznamovana z bojem za boljše plače, za delovne pogoje, ki bodo varovali delavčevo zdravje, za industrijsko demokracijo, ki bo spoštovala delavčevo človeško dostojanstvo - je bistvo našega praznika,« pravijo v svobodnih sindikatih in vztrajajo, da se delavska minimalna plača v neto izplačilu iz zdajšnjih 35 tisočakov dvigne na 37.

Ob tem pa so še pomembnejše zahteve! V Sloveniji, kjer celo predsednik države delavcem priznava upravičenost stavk, protestov in pozivov za izboljšanje položaja, bi v kar najkrajšem času pričakovali sprejem delovne zakonodaje. Temeljni delavski dokument, ki bi množici na robu preživetja, vsem tistim, ki se dnevno s strahom iščejo, ali so na listi čakanja ali še imajo svoje (včasih več mesecev neplačano) delo, zagotovo pomenil več kot dodatna 2 tisočaka mesečno. Saj, dva tisočaka več pri minimalni delavski plači zagotovo ne bi povzročala novih stečajev, a najbrž bo držalo, da si delavci še bolj želijo predvsem rednih izplačil, normalnih delovnih pogojev

in tistega občutka varnosti, ki so ga nekoč že imeli.

In morda je bil prav zaradi tega 1. maj v Sloveniji letos tudi priložnost za prve delavske demonstracije. Za opozorila.

ki so jih v času svojega praznika izrekli delavci na Koroškem, ki 1. maja niso izkoristili za praznovanje in čestitke, ampak za demonstracije. In zagotovo jim je v srcih in mislih pri

trjevalo tudi veliko tistih, ki so se zbrali na BoČu, ob Šmiglovi zidanici, na Resevni, na Starem gradu pri Slovenskih Konjicah in na Celjski koči. Pa tudi tistih, ki so - zvesti tradiciji - za 1. maj prišli na Griček, kjer sindikati delavskega golaža sicer niso kuhali, zato pa je bilo razmišljanja o delavskem prazniku mogoče poplakniti s po-žirkom pijače v znova odprtem gostišču.

IVANA STAMEJČIČ

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so tudi letos v dneh pred praznikom dela pripravili slovesen sprejem v Domu sindikatov v Ljubljani. Na slovesnosti so podelili tudi 10 plaket svobodnih sindikatov Slovenije, med prejemniki letošnjih najvišjih sindikalnih priznanj v državi pa sta tudi Fanika Ilijaš, članica Sindikata delavcev gostinstva in turizma, in sindikat podjetja Mont Kozje. Fanika Ilijaš, zaposlena v gostinskem podjetju Majol-ka Celje, je plaketo prejela kot zagnana sindikalna aktivistka, ki je v svojem 20-let-nem sindikalnem delu kreativno in tvorno prispevala k uresničevanju zastavljenih nalog. Sindikat podjetja Mont Kozje je plaketo prejel zato, ker »zelo uspešno deluje v okolju, ki nosi pečat in breme nerazvitosti. Svojim članom, kljub težkemu materialnemu stanju v tekstilni industriji, zagotavlja izpolnjevanje panožne kolektivne pogodbe in vzorno sodeluje z območnim odborom sindikata dejavnosti.«

Za zmago pravic! To je bila prvomajska popotnica tudi na Boču, ki jo je izreke! sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Raj ko Lesjak, ko je govoril o vedno slabših razmerah, v katerih iivijo slovenski delavci. »Delavci in njihove pravice so le nekaj zadnjih let temeljni vir za pobiranje davkov, prihrankov, zmanjševanje inflacije, prestrukturiranje ter reševanje podjetij... Kako lahko dopustimo, da so socialno ogroieni zlasti tisti, ki pošteno delajo?« seje med drugim vprašal in zatrdil, da svobodni sindikati ne bodo več pristajali, da se vsi problemi lomijo na delavskih plečih. Zbrani, kljub megli in delju jih ni bilo malo, so mu pritrdili, potem pa se po kulturnem programu predali tradicionalnemu prvomajskemu veselju. Praznik je praznik.

Na Šmohorju se je kljub slabemu vremenu zbralo okoli tristo Laščanov, ki jim je spregovoril Vinko Banovšek, in izpostavil tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in bogato iivljenje tistih, ki jim je dano besedo »delavec« izgovoriti le zato, da bi dosegali še večje dobičke. Sindikalisti upravičeno pričakujejo, da bodo politiki in oblast znali prisluhniti zahtevam delavcev zdaj in takoj, sicer se bodo za dosego upravičenih zahtev vrstile stavke in druge oblike protestov. V. M.

Na Slomu obnavljajo

Obnova rojstne hiše velikega kulturnega delavca ter svetniškega kandidata, Antona Martina Slomška, do obiska papeža Janeza Pavla II. ne bo končana. Na hiši, ki jo je odkupila mariborska škofija, so obnovo v zadnjem času upočasnili.

Župnik na Ponikvi pri Grobelnem, Miha Herman, je povedal, daje vzrok pomanjkanje denarja. Z zidarskimi deli so večinoma zaključili, potrebna pa sta še notranja oprema hiše ter obnova pročelja. Kot je znano, bo v pritličju hiše stalna muzejska zbirka, ki bo spomi-rijala na življenje in delo velikega ponkovskega rojaka. Po izračunu projektanta znaša vrednost celotne prenove 47 milijonov tolarjev, nekaj denarja pa sta prispevala tudi država in šentjurska občina. Sicer pa na Ponikvi pri Grobelnem trenutno obnavljajo tudi zvonik župnijske cerkve, ki.je tudi v zvezi s Slomškom. Zvonik so nameravali obnoviti že lani. Iz Slomškovega rojstnega kraja namerava na srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Maribor trenutno 150 prijavljenih.

BRANE JERANKO

Avtocesta ne sme slabšati življenja

Javna tribuna krajanov Ostrožnega, Hutilnje, Me ti loga, TrnoveU In LJubečne o vpUvu avtoceste na kakovost življenja v okolici

Krajani petih krajevnih skupnosti celjske občine, ki živijo ob zdajšnji hitri cesti, kasneje, ko bo Slovenika dograjena v avtocesto, pa bo v bližini njihovih domov še prometnejša cestna žila, so sredi minulega tedna pripravili že drugo javno tribuno, na kateri so opozarjali na svoje težave. Tribune so se udeležili tudi predstavniki projektantov, izvajalcev del ter Družbe za državne ceste.

Na tokratni javni tribuni v kulturnem domu tmoveljske Zarje so krajani opozarjali na vpliv gradnje avtoceste ter bodoči standard prebivalcev v njeni neposredni bližini, posebej pa so izpostavili problem povečanega hrupa. Sklenili so, da ostajajo vse zahteve, sprejete na prvi javni tribuni sredi leta 1994 še naprej veljavne, tokrat pa opozorili, da morajo izvajalci del na avtocestni trasi Hoče-Arja vas sproti skrbeti za vzdrževanje in čišče

nje vodotokov, propustov in kanalizacije. Regulacije morajo biti opravljene tako, da ne bodo povzročale poplav. Krajani so menili, da morajo ustrezne inšpekcijske službe ukrepati in zagotoviti, da se takoj omeji hitrost in osni pritisk na cestah, ki jih ob avtocestni trasi uporabljajo izvajalci del. Upravljavci teh cest so upravičeni do odškodnine, saj morajo cestišča po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje. V naseljih Hudinja in Ostrožno pa ljudje tudi zahtevajo, da morajo izvajalci del takoj očistiti ceste, ki jih uporabljajo. Makadamske dele morajo sproti škropiti, stanovalci, ki so jim zaprašili vrtove in hišna pročelja pa zahtevajo odškodnino.

Ob tem so ljudje pozvali strokovnjake, naj povedo, do kolikšne razdalje avtocesta vpliva na onesnaženje zemlje s težkimi kovinami, plini in drugimi škodljivimi snovmi. Zahtevajo tudi strokovne argumente, kako je z uporabo okoliških zemljišč za pridelavo hrane. Naslednjo javno

tribuno, ki jo bodo pripravili do letošnjega poletja, bodo namenili prav tem vprašanjem, saj bo nosila naslov »Vpliv avtoceste na zdravo okolje«.

I. STAMEJČIČ

Krajani Ostrožnega, Hudinje, Medlo-ga, Trnovelj in Ljubečne menijo, da je ljudem, ki jim je bila s prisilnim odkupom in neustreznim plačilom odvzeta zemlja ob gradnji prvega avtocestnega pasu, treba zdaj povrniti škodo. Z državo, občino, izvajalci in upravljavci ceste si želijo strpen in demokratičen dialog, a od svojih zahtev niso pripravljeni odstopiti, čeprav bi bili prisiljeni celo Vdr-žavljansko nepokorščino. Sicer pa so zadovoljni z odnosom Družbe za državne ceste, projektantov in izvajalcev del, želijo pa si aktivnejši odnos občine, strokovnih institucij v občini, inšpekcijskih služb ter DARS.

Slovenija In NATO

i.Jl]BLJANA,l.niaja (STA) - Končal seje dvodnevni uradni obisk generalnega sekretarja NATO Javierja Šolane v Sloveniji. Pred odhodom je z gostiteljem dr. Janezom Drnovškom imel tiskovno konferenco, na kateri je na vprašanje, ali bo Slovenija glede na to, daje prva od držav partnerk začela individualne pogovore z NATO, postala tudi prva nova članica, odgovoril, da mu previdnost nedovo-Ijuje konkretnega odgovora, in povedal, da bo NATO zelo resno vzel individualni dialog s Slovenijo. Na vprašanje, ali je NATO kot pogoj za članstvo postavil omogočanje namestitve jedrskih oporišč na našem ozemlju, pa je dr. Drnovšek odgovoril, da Slovenija doslej o tem še ni razpravljala, pa tudi NATO doslej še ni izrazil takšne zahteve.

130 let humanosti

LJUBLJANA,25. aprila (Večer) - Z osrednjo državno prireditvijo so v Cankarjevem domu svečano proslavili 130 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem. Na prireditvi, kije bila pod pokroviteljstvom predsednika države, so se poleg sodelavcev Rdečega križa zbrali tudi številni domači in tuji gosti, predsedniku Milanu Kučanu, poveljniku štaba civilne zaščite Miranu Bogataju, rojakinji in dolgoletni donatorki Doris Pignatelli iz Italije ter avstrijskemu in nemškemu Rdečemu križu pa so podelili jubilejne plakete RK Slovenije.

Koaliclla poka

IJUBUANA,29. aprila (Delo) - Predsednik LDS dr. Janez Drnovšek

je javno zagrozil, da bo v primeru, če krščanski demokrati ne bodo podprli zunanjega ministra Zorana Thalerja pri glasovanju o inteipelaciji zoper nJega, koalicijske partnerje pognal iz vlade. To pomeni, da bi do volitev dobili manšinsko vlado, SKD pa bi se v opoziciji znašla v odkritem sporu s socialdemokratsko stranko.

Odgovorni urednik:

Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B.Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvira Uredništvo: MaijelaAgrež, Iren> Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko Ksenija likič, Edi Masnec, Uršk« Selišnik, Ivana Stamejčič, Željkf Zule. Tehnični urednik: Franj< Bogadi, pomočnika: Robert K^ terer, Igor Sarlah. Oblikovanji Minja Bajagič. Tajnica uredniS" tva: Mojca MaroL Naslov uredništva: Novi tednik Prešemova 19, Celje. Telefon (063) 442-500, fax 441 -032.

Št. 18. 3. maj 1996

3

DOGODKI

NOVI TEDNIK

Krava

ni bila nora

Bolna krava s Celjskega, kije ra/buriia slovensko javnost zaradi suma, daje bik) njeno nenavadno vedenje pred usmrtitvijo posledica obolelosti za BSH, oziroma tako imenovano boleznijo bolnih krav, je imela meningitis. Možgansko vnetje je bilo posledica vnetja potrebušnice, ki so ga ugotovili že pri prvih preiskavah po zakolu. Analize so tako nesporno potrdile, da krava ni obolela z.a BSE.

O delu SLS Celje

v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v nedeljo, 5. maja, ob 10. uri občni zbor celjske in vojniške podružnice Sl.S.

Na občnem zboru, ki sc ga bo udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik, bodo spregovorili o delu v preteklem obdobju ter predstavili izide volitev v organe SI.S Podružnice Celje, ki so jih opravili konec aprila. IS

Na potezi še žalski svetniki

Celjski občinski svetniki so minuli četrtek soglašali, da po 1. maju začnejo na odlagališče komunalnih odpadkov v Bukovžiaku voziti tudi smeti iz žalske občine.

Odločitev so podprli brez posebne razprave, vendar šele potem, ko so dobili na vpogled pogodbi o skupnem ravnanju s komunalnimi odpadki ter vo-dooskrbi in zaSčiti pitne vode, ki sta ju podpisala žalski župan Milan Dobnik in njegov celjski kolega Jože Zimšek.

Celjski občinski svetniki so opozorili, da bo dogovor veljaven šele takrat, ko bodo z odvozom žalskih odpadkov na celjsko komunalno odlagališče soglašali tudi v Občinskem svetu Žalec. Občinsko upravo ter resorne strokovne službe pa so pozvali, naj za urejanje komunalnega odlagališča v Bukovžiaku - zdaj, ko le-to postaja vse bolj regijsko - zagotovi tudi več državnega denarja.

IS

Delavci v brezpravju

Delavsko zvezo ZLSD bo še naprej votiU Miloš Pavlica

v Slorah, kjer je bila pred petimi leti ustanovljena Delavska stranka Slovenije, predhodnica Delavske zve/.e Združene liste, so v soboto, 27. aprila pripravili drugo letno konferenco Delavske zveze. Na njej so za predsednika ponovno iz>olili Miloša Pavlico, sicer državnozbor-skega poslanca.

Letna konferencaje izzvenela v duhu razprav o položaju Delavske zveze v okviru Združene liste ter predvsem položaju delavstva v Sloveniji nasploh. Večina razpravljavcev se je strinjala, daje ZI.SD levo in prodelavsko usmerjena stranka, s katero se lahko Delavska zveza v celoti identificira, znotraj nje pa uveljavlja radikalno

politiko zavzemanja za pravicc delavcev. Lnotno mnenje razpravljavcev je bilo, da položaj delavcev pri nas še nikoli ni bil tako slab kot danes. Opozarjali so na bohotenje novodobnih kapitalistov, ki v svojem pehanju za dobičkom pt>polnoma zanemarjajo nekoč uveljavljene delavske vrednote. Delavci pa so prepuščeni sebi in vse večjemu brezpravju.

Po besedah predsednika Miloša Pavlice se bo Delavska zveza še naprej borila za razvijanje socialncga partnerstva, saj so prepričani, da brez dogovora vseh prizadetih skupin ni mogoče stabilno razvijati države, še posebej pa to ni mogoče v obdobju velikih družbenih sprememb. Delegate je pozval.

da resno razmislijo, kako politično organizirati delavce, kako organizirati njihove stanovske organizacije in predvsem, kako organizirati delavske sindikate. Po njegovem so to ključna vprašanja, ki jim bo treba posvetiti največ pozornosti. V zvezi s prihajajočimi dr-žavnozbtirskimi volitvami pa je napovedal, da bo ZLSD kot edina razvidno leva in izrazito prodelavsko usmerjena stranka v državi postala stranka relativne veČine.

Konference so se kot gostje udeležili predsednik ZLSD Janez Kocijančič, glavni tajnik stranke Dušan Kumer ter partizanski general Ivan Doini-čar. Udeleženci letne konference so na Vlado RS naslovili javni poziv, v katerem ugotavljajo, da se povečuje neupravičeno socialno razslojevanje, še vedno ni sklenjen socialni sporazum, razpada sistem plačne politike, se nadaljuje slabšanje pravne varnosti zaposlenih, delovno intenzivnim panogam pa grozijo množični stečaji. Vlado so zato pozvali, da čim prej pripravi predlog politike plač, ustrezno zakonodajo, ki bo olajšala položaj zaposlenih v industriji, predloži v zakonodajno proceduro zakon o delovnih razmerjih ter nadaljuje z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki sojo zasnovali v resornem ministrstvu v Času, ko je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vodila ZLSD. I. STAMEJČIČ

Učltellska stavka

v torek, 7. maja, bo v slovenskih vrtcih, osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter dijaških domovih enodnevna opozorilna stavka vseh zaposlenih.

Za splošno opozorilno stavko 7. maja so se v Izvršnem odboru Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti Slovenije odločili minuli petek popoldne, ko so preverili stališča do stavke v posameznih sindikalnih organizacijah oziromajavnih zavodih. Ugotovili so, da so opozorilno stavko podprli v več kot 90 odstotkih javnih zavodov, katerih delavci so organizirani v sindikatu.

Kot smo že poročali, bo v vseh vrtcih poskrbljeno za varstvo malčkov (odpadlo pa bo pedagoško delo z najmlajšimi), opozorilne stavke - s katero se pedagoški delavci borijo zoper razvrednotenje poklica in za uveljavitev svojih zahtev - pa ne bo tudi v vseh zavodih, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami. IS

Volitve In dom ostarelih

Območni odbor Demokratične stranke upokojencev Laško je na volilni skupščini, ki je bila pretekli teden, izvolil novo vodstvo ter sprejel nekatere smernice za delo stranke v letošnjem volilnem letu.

Stranka je za predsednika območnega odbora zopet izvolila Matevža Kola rja iz Laškega, podpredsednik je Hubert Ocvirk iz Jurkloštra, tajnica pa Silva Stare iz Rečice. Delegati skupščine so izvolili tudi nov 5-članski nadzorni odbor. Vodstvo stranke, ki ima v občini Laško 565 članov.

upa, da bo letošnje volilno leto prav tako uspešno kot je bilo pred štirimi leti, ko je občina z njihovo zaslugo dobila poslanca v državnem zboru. Laški DeSUS je bil uspešen tudi na lokalnih volitvah, saj ima kar štiri občinske svetnike, veliko pa pričakuje tudi od krajevnih volitev, saj želi, da bi imel po enega svojega predstavnika v svetu vsake krajevne skupnosti.

Poleg razprave o pripravah na volitve so na skupščini veliko časa namenili tudi socialni problematiki upokojencev in ostarelih ljudi. Na splošno so

ugotovili, da se odnos slovenske vlade in večine v parlamentu zastopanih strank ob poplavi lepih besed in obljub do upokojencev ni prav nič spremenil, za občino Laško pa so ugotovili, da kljub nekajletnim pripravam ni še prav nič naredila z.a organizirano varstvo starejših občanov. Občinski odbor Demokratične stranke upokojencev bo zato vsem občinskim organom, občinskemu svetu in županu poslal zahtevo, naj v čimkrajšem času poiščejo primeren prostor za izgradnjo doma ostarelih.

JI

Proti steldini

Veterinarska uprava Republike Slovenije Je začela s polaganjem vab za lisice -SUkz vabo zahteva takojšnjo ztiravnlško pomoč

Veterinarska uprava Republike Slovenije je minuli četrtek začela s spomladansko vakcinacijo lisic proti steklini, ki jo opravlja predvsem zaradi posrednega varovanja ljudi proti tej izredno nevarni bolezni.

Steklina je neozdravljiva bolezen, ki lahko prizadene živali ali ljudi in jo poznamo že tisočletja. Z izkoreninjenjem tako imenovane urbane stekline z redno vakcinacijo psov predstavlja steklina, ki je prisotna pri lisicah, nenehno grožnjo za prenos bolezni preko domačih živali na ljudi. Ker je vakcinacija edina oblika boja proti tej bolezni, seje Veterinarska uprava RS vključila v Evropsko komisijo za zatiranje stekline pri divjih živalih s pomočjo vab, napolnjenih z vakcino. V letu 1995 je bila prvič izvedena nova metoda polaganja vab s posebej prirejenimi avioni. Novi način polaganja vab zagotavlja enako

mernejšo razdelitev vab na celotnem slovenskem ozemlju, s tem pa tudi boljšo in večjo možnost imunizacije divjih živali.

S polaganjem vab za oralno imunizacijo lisic proti steklini je Veterinarska uprava začela 25. aprila, akcija bo trajala predvidoma do 13. maja. Polaganje vab se opravlja s posebej prirejenimi avioni z višine 300 metrov, v tem času paje prepovedano prosto gibanje psov, izjema so le službeni psi.

Po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije je potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno prizadeti del telesa dobro izprati z milom in takoj obiskati antirabično ambulanto. Na celjskem območju je antirabična ambulanta v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo v Ipavčevi 18 v Celju, telefon: 37-112. IB

Ubili Džoharja Dudajeva

Voditelj čečenskih upornikov, 52-letni generalma-jor sovjetskega letalstva Džohar Dudajev, je mrtev.

Novica o njegovi smrti je nekaj časa veljala za nepreverjeno, naposled pa stajo potrdili tako ruski generalštab kakor tudi poveljstvo čečenskih upornikov. Zdaj se postavlja vprašanje, kako so Dudajeva ubili. Znano je, da seje ta zadnje leto skrival v gorah na jugu Čečenije in se že dlje časa ni pojavil v javnosti. Vendar paje ves čas po telefonu kon-takliral s svojimi podčastniki. Vojaški strokovnjaki zato menijo, da je ruska vojska prestregla signal Dudajevega satelitskega telefona, tako določila kraj oddajanja in naposled z lahkoto ubila čečen-skega poveljnika. Vendar pa v Moskvi trdijo, daje bil Dudajev ubit v naključnem napadu na vas Gehi Cu, 30 kilometrov jugozahodno od Groznega. Kakorkoli že, Dudajeva je nasledil njegov dosedanji namestnik Zelimkan Jandarbijev, ki je že napovedal, da se bo maščeval za smrt Dudajeva. Jandarbijev, sicer pisatelj, je znan kot trden nasprotnik dogovarjanja z Moskvo. Nekateri ga celo opisujejo kot skrajneža, ki nasprotuje vsakim pogajanjem z ruskimi oblastmi in je bil vselej drugi, takoj za Dudajevim, na listi najbolj iskanih Čečenov. Jandarbijev ima tudi zasluge, da so se Čečeni, ki so bili sicer stoletja razdeljeni v različne klane, združili pod okriljem Dudajeva.

Napetost na Kosovu

Na Kosovu je spet skrajno napeto. Takšne razmere ^e pripisati nedavnemu uboju nekega albanskega študenta ki gaje srbski državljan ustrelil s svojega okna misleč, da gre za tatiča avtomobilov. Le dan zatem paje bilo v različnih napadih na Kosovu ubitih pet ljudi srbske narodnosti, več pa ranjenih. Med njimi je bilo tudi nekaj srbskih policistov. V Srbiji so oblasti takoj sporočile, da gre za dobro oborožene in izurjene albanske teroriste. Po nekaterih govoricah, naj bi bila njihova naloga ubiti 10 Srbov za umorjenega Albanca Albanski voditelji vse to zanikajo in sporočajo, da so v enem od napadov napadalci celo govorili srbsko. Zato je po njihovem mnenju precej verjetno, da so napade izvedli oboroženi srbski skrajneži, da bi s tem sprovociraii Albance. Kot je znano, je Kosovo podobno sodu smodnika kije še bolj vnetljiv v času, ko evropske institucije in države priznavajo ZRJ, ne da bi prej pogojevale spoštovanje človekovih pravic na Kosovu. Celo nasprotno, to pomeni, da bo Srbija politično in gospodarsko še močnejša kar bi lahko privedlo do še večjega nasilja na Kosovu. V zadnjem tednu so tamkajšnje ulice prazne, razen oboroženih srbskih policistov z neprebojnimi jopiči.

Premirje na Jugu Libanona

Izraelska vojska in proi-ransko gibanje Hezbolah sta sklenila premirje, ki je

začelo veljati v nedeljo zjutraj. Premirje je predvsem rezultat diplomatskih prizadevanj francoskega zunanjega

ministra De ( haretta in ameriškega državnega sekretarja Christophcrja. Sporazum o premirju je sestavljen iz petih točk; ena od njih paje dogovor o nenapadanju civilistov na obeh straneh. Fako so pripadniki Hezlx>laha privolili, da ne bodo več napadali severnega Izraela še vedno pa imajo proste roke pri napadih na izraelske »okupacijske^ enote na jugu Libanona. Izrael zato ne sme več napadati civilnih ciljev, seveda pa ima proste roke pri preganjanju hezbolahovcev. Velika arabska sovražnica Izraela Sirija pa seje obvezala da bo omejevala dejavnosti Hcz-bolaha s svojega ozemlja. Sirski predstavniki tudi skupaj z izraelskimi, libanonskimi, francoskimi in ameriškimi sestavljajo odbor, ki bo spoštoval dogovor o premirju. Za zdaj z bli/njevz-hodnega kriznega žarišča ne poročajo o kršenju premirja. Domov so se začeli vračati prvi od okoli 200 tisoč beguncev.

Jelcin na Kitajskem

Ruski predsednik Jelcin je zaključil izredno uspešen obisk na Kitajskem. S podpisom več kot desetih sporazumov sta državi samo še izboljšali odnose, ki so v tem trenutku dosegli najvišjo točko sodelovanja po letu 1950. Med najpomembnejšimi je sporazum o strateškem partnerstvu za 2L stoletje. Jelcin in Džang Dzemin sta ob tem poudarila pomembnost nevmešavanja države partnerice v notranjepolitične zadeve druge države. I^den od največjih prihodnjih projektov med državama pa bo skupna gradnja plinovoda; ta naj bi povezal kitajsko obalo Rumenega morja s plinskimi polji v Sibiriji. Nov plinovod naj bi potekal tudi skozi obe Koreji in še naprej na Japonsko. Kitajska bo od Rusije kmalu tudi dobila reaktivne lovce Sl]-27, za katere je lani Moskvi plačala 2,5 milijarde dolarjev. Tudi sicer je trgovinska menjava med državama dobra in je lani znašala 5,5 milijarde dolarjev. Zaenkrat Rusi od Kitajcev kupujejo predvsem potrošniške dobrine in živila v Peking pa prodajajo predvsem kovine, stroje in umetna gnojila.

Hrvaška in Svet Evrope

Na5a soseda Hrvaška je dobila zeleno luč za članstvo v Svetu Evrope, evropske organizacije,, ki skrbi zavarovanje demokracije in človekovih pravic. Hrvaška pot v to institucijo je bila zelo težka in je trajala Štiri leta. V tem času so na sedežu Sveta Evrope v Strassbourgu kar dvakrat prekinili pogajanja s Hrvaško, in sicer prvič zaradi sodelovanja v bosanski vojni, drugič pa zaradi napetosti v vzhodni Slavoniji. Naposled so evropski parlamentarci popustili, vendar pa seje moral tudi Zagreb zavezati, da bo pred sprejemom v polnopravno Članstvo v določenem času uskladili sporne zakone. Tako je privolil v 21 pogojev -doslej največ - dvajset - jih je ob sprejemu dobila Rusija. HrvaŠke obveznosti se tičejo predvsem področja človekovih pravic, manjšinskega vprašanja, neodvisnosti sodstva in svobode tiska. Podpisati mora evropsko konvencijo o človekovih pravicah in jo v letu dni ratificirati, v letu dni mora tudi podpisati protokol k evropski konvenciji, ki odpravlja smrtno kazen v mirnem času. Hrvaška pa bo tudi morala dovoliti svobodno delovanje medijev in sprejeti zakon o javnem informiranju.

DAMJAN KOŠEC:, POPtv

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TlDNIK

GOSPODARSTVO

4

Iz izgube v dobiček

Pričakovanja lastnikov C o meta se uresničujejo - Priprave na modernizacijo proizvodnje v Ločah

Predvidevanja uprave zreške delniške družbe Comet se uresničujejo, s tem pa tudi pričakovanja delničarjev. Po lani sprejetih sanacijskih ukrepih se je rezultat poslovanja iz izgube prevesil v dobiček, ta znaša po obdavčitvi približno 30 milijonov tolarjev, kar je izjemen uspeh za delovno intenzivnega izvoznika, kakršen je Comet.

"Povečanje prodaje vseh ključnih skupin izdelkov je eden temeljnih elementov razvojne strategije delniške družbe, zato še nismo zadovoljni z rastjo, doseženo v letu 1995," pravi generalni direktor Cometa Marjan Lorger. "Z rastjo celotnega prihodka za več kot 30 odstotkov in to pretežno v izvozu bo možno izpeljati nekaj nalog oziroma projektov, ki jih že uresničujemo. V prvih treh mesecih letošnjega leta sicer še nismo dosegli načrtovane realizacije, vendar ugotavljamo, daje le-ta v porastu in še vedno 20 odstotkov višja kot v enakem lanskem obdob

ju. Na osnovi teh rezultatov tudi predvidevamo, da bomo v prihodnjih mesecih nadomestili zamujeno," dodaja Lorger.

Kako ambiciozni so Cometovi načrti v primerjavi s slovenskim gospodarstvom, kaže tudi pogled na lestvico največjih slovenskih izvoznikov. Po predvidevanjih za letos se je Comet, še brez upoštevanja vpliva dodatnega izvoza iz naslova nove naložbe, povzpel s 84. na 65. mesto. Ta veliki skok na lestvici kaže na veliko angažiranje zaposlenih v delniški družbi, da sami in brez velike pomoči okolja poskrbijo za svojo socialno varnost ter zagotovijo večanje vrednosti delnice delniške družbe.

Čeprav v Cometu zmanjšujejo število zaposlenih, se proizvodnja povečuje, produktivnost pa so povečali za četrtino. Letos bodo največ pozornosti namenili novi naložbi, s katero bodo povečali zmogljivosti ter

modernizirali proizvodnjo tehničnih tkanin na proizvodni lokaciji v Ločah. Za to naložbo je pripravljena finančna konstrukcija, po njej bo delež lastnih sredstev znašal dobro četrtino, preostali del stroškov bodo financirali z bančnimi posojili. Vložena sredstva, skupno 8 milijonov nemških mark, se bodo po ocenah v investicijskem elaboratu povrnila v petih letih. Poleg načrtovanega dobička bo naložba omogočala nadaljnje večanje produktivnosti ter odpiranje novih delovnih mest.

V Cometu zagotavljajo, da bo naložba minimalno obremenjevala okolje, saj so za ekologijo poskrbeli že pred dvema letoma, ko so investirali v večjo zmogljivost sežigalne naprave dimnih plinov, ki nastajajo pri procesu impregnacije tehničnih tkanin.

IB, Foto: TASK

Generalni direktor zreške delniške družbe Comet Marjan Lorger

Celjsica trgovina nazaduje

Trgovcem gre vnos konkurenca, boUmalo pa razmišljajo o tem, kaj bi sami storili za to, da bi tej konkurenci stopili ob bok

Delež celjske trgovine v strukturi slovenskega prihodka vztrajno pada, zmanjšuje se dobiček, obenem pa naraščajo izgube. Takšna je kratka ocena podatkov, zbranih v raziskovalni nalogi ljubljanske Ekonomske fakultete, ki so jo pred dnevi podrobneje predstavili v Območni gospodarski zbornici.

Raziskovalno nalogo o strategiji slovenske trgovine je financiralo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, študijo sta pripravila prof. dr. Vekoslav Po

točnik ter dr. Tone Hrastelj, v

Celju pa stajo podrobneje predstavila avtordr. Potočnikter sekretarka združenja za trgovino Metka Potočnik.Po rezultatih študije sodeč se z dokaj ugodnimi rezultati lahko pohvalijo le ljubljanski trgovci, medtem ko trgovina v ostalih delih Slovenije le težko lovi korak s tujo trgovsko konkurenco na slovenskih tleh.

Še zlasti slabe so po ugotovitvah ekonomskih strokovnjakov razmere v celjski trgovini. V strukturi slovenskega prihodka se delež celjske trgovine vztraj

no zmanjšuje. Leta 1992 je znašal ta delež 9,2 odstotka, leta 1994 8,1 odstotek, lani pa samo 7,9 odstotka. Dobiček je z 8,1 odstotka v letu 1992 padel leta 1994 na 3 odstotke, lani pa je znašal le še 1,8 odstotka. Delež izgube je leta 1992 znašal 1,5 odstotka, leta 1994 5,7 odstotka, v letu 1995 pa je izguba narasla na slabih 6 odstotkov.

Po mnenju dr. Potočnika bi morali tudi v Celju sami pripraviti analizo dejanskega stanja in razvojnih možnosti celjske trgovine. Bolj kot o teh vprašanjih pa so udeleženci pogovora, med

njimi predstavniki nekaterih celjskih trgovin, ponovno načenjali vprašanja o Centru Inters-par oziroma ali je ta za gradnjo svojega kompleksa resnično plačal toliko kot je bilo potrebno. Drugi so opozarjali na propad bivšega Menca in dopovedovali, da bi bilo stanje v celjski trgovini bistveno drugačno, če bi preprečili razpad tako močne trgovske organizacije. Zgolj razprave o delu konkurence in jadikovanje nad tistim, kar seje dogajalo v preteklosti, pa celjski trgovini zagotovo ne obeta napredka. Če bi vprašali potrošnike, bi jim svetovali, naj se po konkurenci raje zgledujejo. Potrošnik gre pač tja, kjer je boljša ponudba in kjer se vedno nekaj dogaja. Center Interspar je dovolj zgleden primer.

Za desetino višje dividende

Uprava laške pivovarne je te dni določila, da bo druga skupščina delničarjev Pivovarne Laško 31. maja.

Osrednji točki letošnje skupščine bosta obravnava rezultatov poslovanja v letu 1995 in delitev dobička. Pivovarna Laško je v preteklem letu izjemno dobro poslovala, zato se štirinajsttiso-čim delničarjem tudi letos obetajo ene najvišjih dividend v državi. Če bo skupščina sprejela predlog uprave družbe, bodo dividende znašale 110 tolarjev bruto oziroma bodo za deset odstotkov višje kot lani, izplačane pa bodo v juniju. Pivovarna Laško je lani ustvarila 1,240 milijarde tolarjev neto dobička. 470 milijonov tolarjev naj bi šlo za dividende, preostanek denarja pa naj bi razporedili v rezerve.

JI

Razvoj maiiii in srednje veiiifiii podjetij

Domači In tuji strokovnjaki ter gospodarstveniki Iz zabodne, srednje In vzbodne Evrope v Portorožu

Od 9. do 11. maja bo v Portorožu posvetovanje o teoriji in praksi podjetniškega razvoja, poseben poudarek bodo udeleženci namenili razvoju in posebnostim malih ter srednje velikih podjetij.

Posvetovanj a se bodo udeležili tako praktiki kot teoretiki z več kot 40 univerz in podjetniki iz raz v i tega dela zahodne ter srednj e in vzhodne Evrope. Udeleženci bodo obravnavali teorijo in prakso podjetniškega razvoja s posebnostmi malih in srednje velikih podjetij. V ospredju bodo zlasti tematska področja, kot so razvojni modeli, metodološki prijemi pri planiranju razvoja podjetja, naloge managmentapri snovanju in uresničevanju razvoja, sodobne metode podjetništva, managmenta in organizacije razvoja. Predstavljena bo strategija in vloga malih in srednje velikih podjetij i^sameznih gospodarstev v Švici, Italiji, Nemčiji, Češki, Poljski in drugod. Posebej bo prikazan razvoj družinskih podjetij na izkušnjah v Nemčiji, Poljski, Italiji in Sloveniji.

Posvetovanje v Portorožu je širšega mednarodnega pomena in je med 19 prijavljenimi projekti iz Slovenije pri Generalni direkciji za ekonomske in finančne zadeve Evropske unije edino dobilo mednarodno podporo.

V naši neposredno pretekli praksi smo poznali le en tip podjetij (družbena). Z razpadom sa

moupravnega sistema smo začeli pospešeno ustanavljati zasebna podjetja, kijimjeosnovaprivatni kapital. Formalni prehod naj bi šel proti koncu, sprememba lastniških odnosov pa bo vsebinsko trajala še nekaj časa. Glavni nosilci novih organizacijskih oblik in razvoja bodo mala in srednje velika podjetja s privatno lastnino.

Razpad gigantov

Veliki sistemi niso bili zmožni ustreznega prilagajanja novo nastalim razmeram gospodarjenja in notranji racionalizaciji poslovanja. Zaradi tega je prišlo do propada gigantov in prestrukturiranja teh delov gospodarstva. Proces tranzicije - prehoda je značilen za vse bivše socialistične dežele. Posamezne dežele imajo pri tem različne izkušnje. Prehod od velikih gospodarskih sistemov na ekspanzijo malih in srednje velikih podjetij zahteva nov način razmišljanja in delovanja ter odpira mnoga vprašanja, kot so tržišče, tehnologija, organizacija, sociala, zdravstvo, izobraževanje, promet, telekomunikacije, učinkovitost administracije in drugo.

Prihodnost V družinskih podletjih

Doslej smo poznali le obrtne delavnice, gostinske obrate in še nekaj manjših družinskih podjetij. Sedanje družbenoekonomske razmere pa omogočajo razširitev

družinskih podjetij na vseh segmentih gospodarjenja, kot so proizvodna podjetja, zasebne trgovine, servisi, agencije, kmetije, založništva, turistično gostinski obrati in drugo. Organizacijske oblike teh podjetij bodo lahko zelo različne, od s.p. do d.o.o. in celo d.d. Pri nas še ni ustreznih dolgoletnih izkušenj tako v pravnem kot v praktičnem smislu delovanja in razvoja ter nadaljevanja tradicije in dedovanja družinskih podjetij. Če primerjamo naše razmere s podjetji iz zahodne Evrope, lahko ugotovimo, da so zahodna podjetja ustanovljena na kapitalno interesnih osnovah in da imajo glede na dolgoletno tradicijo delovanja druge vsebinske in strukturne probleme, ki nas šele čakajo.

Nadaljnji razvoj zahteva novo segmentacijo družbe in za gospodarstvo zelo pomembno nastajanje posebnega sloja podjetnikov in zlasti lastnikov, brez katerih si ni mogoče zamisliti investicij v privatno lastninskem gospodarstvu, s tem pa tudi ne učinkovite gospodarske rasti. Dosedanja struktura zaposlenih v podjetjih se bistveno spreminja. Del pol-proletariata, ki je z vasi prihajal na delo v družbena podjetja, je prvi, ki je izgubil zaposlitev.

Kot pereč problem pa se kaže tudi položaj našega kmetijstva s vstopom Slovenije v Evropsko unijo, kjer se našim kmetom ne obeta nič lahkega. Naša kmečka

gospodarstva so razdrobljena, tehnološko zastarela, tržno premalo usmerjena, sredstev za razvoj ni, ni strategije dolgoročnega razvoja kmetijstva, blagovne znamke pa si šele utirajo prve poti. Razen tega je izobrazbena in starostna struktura neugodna. Znanje kot osnova za spopad s cenejšimi konkurenčnimi izdelki iz uvoza je pomanjkljivo.

V svetu predstavljajo približno 80 % delež mala in srednje velika družinska podjetja, kar mnogi ekonomisti imenujejo nova revolucija. Za družinska podjetja je značilno prekrivanje podjetja in družine, to pa zahteva specifično upravljanje in vodenje. Lastnina družinskega podjetja je torej v večinski lasti družine in njenih družinskih članov, ki imajo tudi odločilno vlogo v upravljanju in vodenju.

Razpad dosedanjih gospodarskih sistemov je povezan tudi z večjim številom začasno presežnih delavcev, ki so delovno disciplinirani, imajo znanje, orodje in tudi podjetniške ideje, kar velja predvsem za mlajše generacije. Vsem pa manjka finančni kapital in nekaj finančnega ter marke-tinškega znanja. Z novimi trendi razvoja družinskih podjetij bo na tem segmentu živahen razvoj in močan porast kreditiranja

Novi podjetniki običajno nimajo začetnegakapitala, so pa zelo uporni. Na več bank pritiskajo

s svojimi investicijskimi predlogi, banke pa nimajo dovolj sredstev za potešitev vseh želja. To pomeni ostro bančno selekcijo predloženih programov.

Mala in srednje velika podjetja postajajo jedro racionalizacij in odprave virov inflacije ter povečanja mednarodne konkurenčnosti bodočih struktur slovenskega gospodarstva. Za razvoj manjših sistemov je bistveno ohranjanje učinkovite dolgoročne rasti, investicij in ustreznega varčevanja kot vira financiranja. Mala in srednje velika podjetja bodo v prihodnjem obdobju prispevala glavnino novih inovacij in zaposlitev. V tak pristop nas sili tudi velikost naše države, ki ji zadostuje le nekaj velikih podjetij.

V tem času se tudi banke prilagajajo potrebam razvoja družinskih podjetij, ki se hitro prilagajajo in zahtevajo manj zagonskega kapitala. Kriteriji ocenjevanja bonitete družinskih podjetij šele nastajajo, izvajajo se kot nepisana pravila varnosti naložb. Sodobna informacijska oprema z dopolnjevanjem baze podatkov že omogoča ugotavljanje in spremljanje osnovnih elementov za grobo ocenjevanje, vendar še ni programsko dodelana. Iz podatkov o komitentu si lahko banka ustvari neko sliko o stopnji zaupanja v {x>sameznika in o možni taktiki reagiranja.

BOGDAN VUNJAK

Razvol malega gospodarstva

v Združenje podjetnikov savinjsko-šaleškega območja je vključenih približno tisoč podjetnikov iz osmih občin. Za mala podjetja so doslej pripravili različne seminarje in sve-, tovanja, večerno šolo pod-1 jetništva, trenutno pa pote- j ka projekt uvajanja sistema kakovosti ISO 9000 v mala i podjetja. V združenju, ki j ga vodi M ilica Tičič, si prizadevajo tudi za povezovanje, razvoj malega gospodarstva ter lažji in bolj organiziran nastop natržišču. V združenju bodo posku- , šali pridobiti tudi subvencijo občine za nakupe zemljišč podjetnikom v podjetniško obrtnem centru Stara vas.

Preko tisoč

odobrenih

programov

Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je do konca minulega tedna odobrila 1088 programov lastninskega preoblikovanja. Drugo soglasje, ki pomeni uspešno zaključen postopek privatizacije, so v minulem tednu dobila naslednja podjetja s celjskega območja: Ferralit Žalec, Scala Zarja Petrovče ter Steklar Celje.

Slovenske banke na svetovnih lestvicah

Ugledna angleška finančna revija The Banker je aprila objavila lestvico stotih vodilnih poslovnih bank iz centralne Evrope. Na lestvico se je uvrstilo tudi 10 slovenskih bank. Na 16. mestuje kot najvišje uvrščena Nova Ljubljanska banka z bilančno vsoto 2.967 milijonov USD. Med 100 vodilnih bank so se uvrstile še SKB banka. Gorenjska banka ter Nova Kreditna banka Maribor. V reviji so objavljene tudi razvrstitve bank iz centralne Evrope glede na nj ihovo boniteto oziroma oceno poslovnega tveganja. Najboljši oceni so tuji strokovnjaki prisodili Novi Ljubljanski banki ter SKB banki.

Tečajnice na Internet SKB banke

SKB banka je pred kratkim v svojo predstavitev na Internetu vnesla nove zanimive informacije. Med drugim lahko uporabniki najdejo tečajno listo SKB banke za občane, tečajno listo SKB banke za podjetja in tečajno listo Banke Slovenije. V poglavju tečajnih list je na voljo tudi arhiv tečajnih list za leto 1995 in 1996. Uporabnikom so na voljo valute na kateri koli dan v preteklem ali letošnjem letu za katero koli od treh navedenih tečajnic. Vsi, ki želijo redno prejemati tečajnice, lahko to storitev naročijo tudi preko elektronske pošte.

Št. 18. 3. maj 1996

T

DOGODKI

NOVI TEDNIK

Razmislek o Emo Eterni

Sredi minulega tedna so se v Celju se-Uli predstavniki Mestne občine Celje L Sklada RS za razvoj, pogovor o iska-Lju rešitev za Emo Eterno pa je vodil di-Lktor sklada Valter Nemec.

Po besedah celjskega župana Jožeta ^imška so na sestanku ugotovili, daje tre-ja iskati skupno rešitev za Emo Etemo, ,rioriteta paje obstoj Eternine proizvodnje er razreševanje položaja v celotnem Emu. ^htevek za stečaj Emo Eteme je sicer vlo-(en, takoj po praznikih pa naj bi prišlo do

novih dogovorov, saj si je sklad vzel čas za premislek, kako ravnati naprej. Daje prihodnost Emo Eteme realna možnost, verjame tudi celjski podžupan za gospodarstvo Dušan Burnik,ki ga veseli predvsem zadostno povpraševanje po Etemi-nih izdelkih. Ameriški kupec je med obiskom konec prejšnjega tedna v Celju povedal, da bi za potrebe ameriškega trga odkupil več posode, vendar le v primeru, da bi dobil zagotovila za redno izdobavo. Za izdelke Emo Eteme se zanimajo tudi v OZN, saj organizacija za oskrbo begun

cev v BiH potrebuje večje količine posode.

Kljub temu, da seje Emu Etemi odprl zunanji trg in naročila prihajajo, je usoda podjetja še vedno negotova. V Celju upajo, da bo sredi maja vendarle sprejeta odločitev, kako in kaj v prihodnje. Negotova usoda za preko 200 delavcev, ki so sredi minulega tedna prekinili delo, ker niso dobili marčevskih plač, paje kljub ponedeljkovemu izplačilu in ponovnem zagonu proizvodnje, še vedno najtežje breme.

I. STAMFJČIČ

Sporni poračun

Slatlnčanl sumničijo komunalo

v občinskem svetu Rogaš-le Slatine so na zadnji seji lajveč pozornosti namenili pornemu poračunu komu-lalnih storitev iz OKP, do-nače komunale. Na željo vetnikov sta njen direktor, Jatko Kvesič, ter računo-fodja,ZvonkoAmon,svetni-lom pojasnjevala nejasno-ti,z njunimi odgovori pa ni-p bili zadovoljni.

Omenjeni problematiki so osvetili kar tri ure časa, na oncu pa se je občinski svet dločil za ustanovitev komisi-5, ki naj bi marsikaj dodatno ireverila. Svetniki se zavze-iiajo, da bo razvidnejše ali so irihodki iz taks dejansko na-nenjeni vračanju kreditov ozi-oma za velike naložbe. Pred-fsem pa jim ni jasno, zakaj je jobiček javnega podjetja le na

papirju, v resnici pa ga namenjajo pokrivanju izgub. Poročilo komunale o lanskem poslovanju so načelno sprejeli, vendar zahtevajo širši javnosti razumljivejše besedilo. Prav tako pa se, po drugi plati, hu-dujejo na celjsko Pošto, zaradi preživelega načina dostavljanja poštnih pošiljk. Kot je bilo slišati zahtevajo še enkrat redno, dnevno dostavo tudi v obrobnejših predelih občine.

V občinskem svetu so se zaradi nadaljevanja plinifikacij-skih del v Rogaški Slatini strinjali z najetjem posojila v višini 23 milijonov tolarjev, iz republiškega ekološko razvojnega sklada. Prav tako so soglašali s predlagano delitvijo premoženja Zavoda za izvajanje spremljevalnih dejavnosti (iz bivše šmarske občine) ter s

predlogom o ustanovitvi Celjskih lekam. Za svojo predstavnico v tem javnem zavodu so imenovali Kristino Kampuš.

Precej pozornosti so namenili tudi problematiki kulturne dediščine v občini, kije ni malo. Pred kratkim seje pojavilo negodovanje, ker seje iz Ljubljane izvedelo, daje načrtovana obnova cerkve sv. Lenarta v Dreveniku iz letnega programa izpadla. Po obisku predstavnikov občine v ministrstvu za kulturo pa so jim tam povedali, da bo do obnove letos vendar prišlo. Slatinski svetniki so tokrat namenili kulturni dediščini nasploh precej pozornosti, marsikaj pajim je pojasnil direktor celjskega Zavoda za varstvo naravne in kul-tume dediščine, Ivo Prodan.

BRANE JERANKO

Pregled gibanja tečajev In inflacije v mesecu aprilu

Aprila začne običajno na lenarnem trgu valut, ki jih spremljamo v naših meseč-pih pregledih, vse rasti in br-Bteti. To velja enako za vse valute, razen za nemško tnarko (DEM). Pomlad je k rasti najbolj vzpodbudila Rmeriški dolar in italijansko liro. Precej je porasla tudi inflacija, ki bo ob koncu leta zagotovo višja od napovedane.

Aprilska inflacija je bila 1,2%, kar je verjetno presenetilo tudi nekatere znane ma-kroekonomiste, ki so jo napovedovali pod enim odstotkom. Ob pogledu na lanski april, ko je bila celo deflacija, smo lahko kar malo zaskrbljeni. V zadnjih dvanajstih mesecih je

znašala inflacija kar 10,7%. Če se bodo cene povečevale s takšno intenzivnostjo, lahko pričakujemo letno inflacijo okoli 14%. Ob vedno večjih zahtevah za povečanje plač tistim, ki dobivajo sredstva iz proračuna, je takšno pričakovanje povsem realno.

Pri nas najbolj priljubljena tuja valuta, nemška marka, je v primerjavi z našim tolarjem padla za 0,25% po srednjem tečaju Banke Slovenije. Srednji tečaj za DEM je bil 30. aprila enak kot 11. marca. Še večji padec je bil na podjetniškem tečaju in sicer tz. 0,42%, le menjalniški tečaj DEM seje povečal za skoraj 1 %.

V preteklem mesecu se je zelo okrepil ameriški dolar, za 2,85 %, njegovo menjalno raz

merje do DEM je preseglo 1,53 DEM za en USD. Takšno razmerje je bilo sredi januarja 95. Glede objavljenih podatkov o ameriškem gospodarstvu, lahko pričakujemo slabljenje USD v prihodnjih mesecih.

Umiritev na političnem področju v Italiji seje pokazala v veliki rasti tečaja italijanske lire predvsem v zadnjem tednu, ko se sosedje imeli volitve. Tečaj lire seje v zadnjih tridesetih dneh povečal za 3,32%. Za april je značilen tudi velik padec slovenskega borznega indeksa SBI in sicer kar za 16,37%. Razlog za to so dogodki v zvezi z vzajemnimi skladi družbe Proficia Dadas.

ZDENKO PODLESNIK

V Šmarju znova o Sirarni

Svetniki šmarske občine, ki jih moti preselitev proizvodnje šmarske Sirarne v Arjo vas, so na zadnji seji povedali kar nekaj kritičnih besed na račun Mlekarne Ce-leia.

V gospodarsko šibkem Šmarju pri Jelšah so s proizvodnjo prenehali, delavce preselili v Arjo vas, obljubljenega hkratnega novega programa pa ni. Na predzadnji seji so se z^to odločili povabiti direktorja Mlekame, Zdravka Počivavška, ki pa seje opravičil. O vsem skupaj naj bi tako več povedal naprihodnji sdi občinskega sveta.

Zupan Jože Čakš paje zavmil očitke dela javnosti, da so v občini premalo storili za ohranitev proizvodnje, pri čemer je treba upoštevati omejeno pristojnost občine. V občinski zgradbi menijo, da bi lahko več storili v domači Kmetijski zadrugi, ki je tudi solastnik. B. J.

Sejem Učila '96

v okviru Dnevov slovenskega izobraževanja bo od sedmega do desetega maja v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani sejem Učila 1996.

V okviru sejma bodo ves čas organizirana številna strokovna predavanja, posveti in predstavitve s področja vzgoje in izobraževanja. Temeljni vsebinski poudarki letošnje prireditve bodo: medijska podpora izobraževanja, ohranjanje kultume dediščine, kulturna različnost in strpnost, ohranjanje zdravega okolja, vseživljenjsko učenje, mladinsko delo in šport kot način življenja.

Z raznimi kulturnimi predstavami in prireditvami, ki sijih bodo udeleženci lahko ogledali vsak dan med deseto in osemnajsto uro, bodo sejem popestrili tudi predstavniki nekaterih slovenskih osnovnih šol in drugih izobraževalnih ustanov. N.-M. S.

Premo 96 v Tuzli

Med 23. in 27. aprilom je bilo v Tuzli mednarodno spomladansko gospodarsko srečanje Promo 96. Sejma se je udeležilo več kot 400 razstavljavcev iz 11 držav, med 74 slovenskimi pa jih je bilo kar 30 iz Celjskega.

Slovenski gospodarstveniki so naleteli na lep sprejem in veliko zanimanje bosanskih poslovnežev. Sejem Promo 96 je pokazal, da ima slovensko gospodarstvo vrsto primerjalnih prednosti v BiH, kako jih bo izkoristilo, paje odvisno od njega in v veliki meri tudi države, ki mora zagotoviti pogoje za nemoteno gospodarsko sodelovanje obeh držav.

Ves čas sejma, še posebej pa na slovenski dan, je bilo čutiti, da si gospodarstveniki želijo boljšega in obsežnejšega sodelovanja, ta prizadevanja pa dušijo administrativne ovire, ki bi jih morali obe vladi čimprej odpraviti. Pretok blaga in poslovne stike med obema dr

žavama hromijo številne ovire, je bilo slišati, zato si na obeh straneh želijo čim prej-šen carinski sporazum, ukrepe zoper hrvaško tranzitno takso za slovensko blago, namenjeno v BiH, ukinitev taks za potovanje državljanov BiH v Slovenijo in podobno.

Z vsem tem so gospodarstveniki seznanili tudi slovenskega veleposlanika v BIH Draga Mirošiča, v pogovoru pa so izpostavili predvsem težave s carinskimi postopki. Kot v posmeh oziroma dokaz upravičenosti svojih pritožb paje 26 slovenskih poslovnežev že ob povratku v Slovenijo, sredi noči, na mejnem prehodu Obrežje čakal dolgotrajen in zapleten carinski in policijski postopek. Za"šengenski pregled po balkansko", kot so formalnosti na meji komentirali gospodarstveniki, so namreč potrebovali več kot eno uro.

MILAN BRECL

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

DOGODKI

6

Atomske toplice so liiša l(al(ovosti

Na sobotnem rednem letnem koncilu Reda sv. Fortunata, ki je tokrat zasedal v hotelu Hilton na Dunaju, je kolektiv Zdravilišča Atomske toplice prejel naziv Maison de qualite. Osebno ga je prejel iz rok treh generalnih priorjev dr. Dietra Salcha, dr. Otta Eckarta in Štefana Špilaka, direktor Zdravilišča Boris Zavr-Snik.

Red sv. Fortunata podeljuje nazive hiša kakovosti tistim organizacijam in službam, ki z rezultati svojega dela neposredno prispevajo h kakovosti življenja. Zdravilišče Atomske toplice že

vrsto let načrtno dvigujejo strokovnost na področju zdravstvenih programov, hkrati pa tudi kakovost bivanja v zdravilišču in varovanju okolja. Pod tem pojmom so zajeti sodobna in zdrava prehrana, visok standard hotelskih storitev in nenehna skrb za dobro počutje gostov, h kateremu največ pripomore prijazno in strokovno usposobljeno osebje. Zdravilišče je v zadnjih letih tudi doma prejemalo najvišja priznanja za svoj razvoj in kakovost storitev. Tudi lastne ocene, ki je upoštevala tudi druge, predlagalo generalnemu prioratu s sedežem v NVUrzbur-

gu, da zdravilišču Atomske toplice podeli evropski naziv Maison de qualite, kar je bilo soglasno sprejeto.

Naziv Maison de qualite prejme hiša za dobo desetih let. Po tem obdobju Red sv. Fortunata naziv podaljša, ali pa ga odvzame. To lahko stori tudi prej, če kakovost storitev občutno pade. Ravno v letos bo slovenski Red sv. Fortunata preverjal kakovost vsem tistim hišam v Sloveniji, ki so ta naziv prejele že pred desetimi leti.

Red sv. Fortunata podeljuje najvišja priznanja tudi posameznikom in velikim umetniškim sestavom. Med štiri

mi prejemniki Recherche de la qualile seje spet lahko ponosno postavila Slovenija: to laskavo priznanje je prejela slovenska mezzosopranistka Marjana LipovŠek, kolektivno pa so priznanje prejeli tudi Dunajski pojoči dečki. A tudi v njihovi slavi je delček slovenskega: v davnem petnajstem stoletju je Ljubljančan Jurij Slaticonja kot vodja cesarske oziroma dvome kapele ustanovil otroški pevski zbor i z katerega se je razvil svetovno znani zbor dečkov, ki potujejo po vsem svetu v momar-skih oblekah.

DRAGO MEDVED

Zborovali borci Mozirja

Na rednem letnem občnem zboru krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV Mozirje minulo soboto so združenje preimenovali v Območno združenje borcev in udeležencev NOV Mozirje.

Poleg tega so izvolili nadomestna člana v upravni in nadzorni odbor, pogovarjali so se z županom Jakobom Presečnikom, največ pozornosti pa so namenili problematiki dela, članstvu, aktualnim nalogam v tem letu ter ohranjanju obeležij NOB.

JOŽE MIKLAVC

V Rogatcu ulice ter poslovni center?

v občinskem svetu Rogatca so pretekli teden razpravljali o poročilu javnega OKP Rogaška Slatina o lanskem poslovanju, ob tem pa še posebej o gradnji čistilne naprave, magistralnega vodovoda in odlagališča komunalnih odpadkov. Med svetniki je tako prišlo do dolgotrajne razprave. Poročilo so na koncu sprejeli z možnostjo, da lahko zainteresirani pridobijo podatke na sedežu podjetja.

Sicer pa so o domači komunali v Rogatcu razpravljali že na prejšnjih sejah ter zahtevali dodatna pojasnila. Tako je iz komunale med drugim znano, da je predračunska vrednost kanalizacijskega ko-lektorja Rogatec, v zvezi s čistilno napravo v Rogaški Slatini, dobrih 155 milijo

nov tolarjev, doslej so investirali 125 milijonov, v slatinskem Ipingu pa morajo z deli končati do septembra. Na področju čistilne naprave Rogaška Slatina so z »prvo podetapo prve etape« zaključili konec leta, vrednost del paje 88 milijonov.

Strinjali so se tudi s programom priprave zazidalnega načrta za območje bodočega poslovnega centra C 3, z morebitno novo avtobusno postajo ter tržnico, kar bi bilo na območju nekdanjega nogometnega igrišča, pri železniški postaji.

Med pomembnejšimi točkami tokratne sejejebil letošnji občinski proračun, ki so ga sprejeli brez posebne razprave. Sicer pa skupni prihodki rogaškega proračuna

znašajo 148 milijonov tolarjev. Rogaški svetniki so tudi sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi Vzgojno- izobraževalnega zavoda Osnovna šola Rogatec, odločili pa so se tudi za 18,6 odstotno povišanje plačila staršev za vrtec, kar velja od 1. aprila. Strinjali so se tudi z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne, pri čemer bo v zavodovem svetu zastopala njihove interese Renata Herman iz Rogatca.

Na seji so potrdili mandat novemu članu občinskega sveta, Antonu Frangežu iz Tlak (DeSUS), ki bo zamenjal Marjana Antolinca.

Rogaški svetniki so se odločili tudi za uvedbo uličnega sistema v trgu, s potrebnim postopkom pa bodo nadaljevali v KS. BRANE JERANKO

Voda je prepoceni

Finančne težave iašiie Komunale - Za zimsko službo biizu 40 milijonov tolarjev

Občinski svet Laško je na zadnji seji kar nekaj točk dnevnega reda namenil svojemu javnemu podjetju Komunala. Svetniki so v prvo branje dobili statut podjetja in odlok o zavarovanju pitne vode v zajetjih, kijih uporablja občina, seznanili pa so se še z zaključnim računom Komunale in z velikimi stroški, ki so jih v občini porabili za izvajanje zimske službe.

Osnutek statuta laške Komunale, ki so ga pripravili v ljubljanskem podjetju Iteo, so svetniki z nekaj pripombami sprejeli, vendar so predlagali, naj zaradi pomembnosti področja, kakršna je komunalna dejavnost, osnutek obravnavajo še

statutarna komisij^ občinska pravna služba krajevne skupnosti in politične stranke. Javna razprava bo trajala do 15. maja, do takrat pa bodo v Laškem imeli na rešetu tudi odlok o zavarovanju pitne vode, s katerim bodo v občini s tremi varstvenimi pasovi zavarovali zaloge in k^ovost vode pred onesnaževanjem. Gre le za delovni osnutek, ki pa ga bo treba še dodobra predelati, saj v gradivu sploh ne piše, za katere vodovode in območja gre, tako da tisti, na katere se določene prepovedi nanašajo, iz odloka ne morejo razbrati svojih obveznosti. Svetniki so predlagali, da bi poleg vodovodov, kijih upravlja komunala, odlok moral zajeti še vodovode, ki jih

upravljajo krajevne skupnosti in tiste, ki so v zasebni lasti, menili pa so tudi, da so predvidene kazni za kršitelje prenizke.

Laška Komunala se trenutno ubada še z enim finančnim problemom, ki pa je posledica dolgotrajne zime. Za vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest so namreč v letošnji zimi porabili več kot 39 milijonov tolarjev oziroma kar 30 milijonov tolarjev več kot jim jih zagotavlja občinski proračun. Za pokrivanje primanjkljaja so že zaprosili državo, saj drugače v občini do konca leta ne bodo imeli denarja niti za najnujnejše letno vzdrževanje cest.

Po veliki izgubi v letu 1994 je laški Komunali uspelo lansko poslovno leto zaključiti pozitivno in celo z dobičkom, vendar le v podjetju kot celoti, saj so na področju kolektivne komunalne rabe, to je pri vzdrževanju cest, mestnih ulic in drugih javnih površin, zopet imeli izgubo. Pokrili sojo z denarjem iz drugih dejavnosti, vendar v Komunali ugotavljajo, da se bo zaradi takšnega vsakoletnega prelivanja sredstev kmalu poslabšala kakovost oskrbe v tistih dejavnostih, ki so sedaj še uspešne. Ker ^e za področje, ki se financira iz občinskega proračuna, v Komunali ne vedo, kaj storiti, saj zniževanje standardov pri vzdrževanju cest in ulic zagotovo ne bi naletelo na ugoden odmev med občani. Zato menijo, da bi država morala uvesti normative in zakonsko predpisati financiranje kolektivne komunalne rabe, prav tako pa bi morala tudi odmrzniti cene na področju individualne komunalne rabe. Tudi svetniki so menili, da sta voda in odvoz smeti v občini Laško preveč poceni, zato so naložili občinski upravi naj prouči, ali bi katero od komunalnih storitev vendarle lahko takoj podražili.

JANJA INTIHAR

Ovrednotena oporoka

V Šaleški dolini so pretekli teden svetniki na sejah svetov občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje sprejeli premoženjsko bilanco nekdanje občine Velenje.

Po predlogu delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vseh treh občin pod vodstvom Darje Medved, je skupno premoženje bivše občine ocenjeno na 11,7 milijarde tolarjev. Poleg knjigovodsko izkazanega premoženja bodo nove občine dodatno razdelile še nekaj več kot 4 milijarde tolarjev, velika večina tega premoženja pa je v Komunalnem podjetju. Po sprejemu premoženjske bilance bodo v delovni skupini pričeli pripravljati predlog delitvene bilance.

Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli še odprto pismo tajnika občine Šoštanj Petra Rezmana, ki predsednike svetov in župane občin, pravnih naslednic občine Velenje poziva, naj zadržijo podpis in objavo sklepa o premoženjski bilanci. V šoštanjskem svetuje namreč težava zaradi odstopa bivšega predsednika sveta Franca Pečovnika, ki je odstopil tudi kot predsednik Nadzornega odbora občine Šoštanj. Zato nadzomi odbor ni obravnaval premoženjske bilance, s tem pa so bili šoštanjski svetniki potisnjeni v neenakopraven položaj, saj so o eni najpomembnejši zadev v svojem mandatu odločali nepripravljeni in brez strokovnega stališča nadzornega odbora US

Svetniki z oJlllco

Veienjčani sprejeli osnutek proračuna

»Za torkovo sejo sveta smo pričakovali, da bo precej zahtevna, saj smo obravnavali nekaj ključnih finančnih zadev. Na seji pa so svetniki opravili svoj izpit skoraj z odliko, saj so bile vse razprave izrazito konstruktivne,« je na novinarski konferenci komentiral zadnjo sejo velenjskega sveta predsednik Dragan Martinšek.

Sicer so na novinarski konferenci, ki jo že po ustaljeni navadi sklicuje župan Srečko Meh, komentirali posamezne točke dnevnega reda. Tako je župan med drugim omenil, da se mu zdi pomembno, ker se lani občina ni zadolževala in ker letošnji proračun v prvem branju ni doživel prehudih kritik. »Proračun je drugače predstavljen in bolj pregleden, je pa seveda po svoje problematičen, ker je premalo denarja,« je povedal župan. Velenjski proračun je letos težak nekaj več kot 2,5 milijarde tolarjev, poleg tega pa nameravajo v občini najeti 110 milijonov tolar

jev kredita, ki ga bodo več kot polovico namenili komunalni infrastrukturi.

Na novinarski konferenci so posebej govorili še o strategiji razvoja športa v občini, saj so ustanovili Strokovni svet za šport Mestne občine Velenje, ki naj bi vodil in usmerjal politiko športa v občini.

Precej proračunskih sredstev, 931 milijonov tolarjev, bodo Veienjčani namenili investicijam. Ta številka omogoča razvoj občine predvsem na področju komunalne infrastrukture in izobraževanja, saj bodo ta sredstva namenili za Glasbeno šolo in Mladinski center ter začeli z aktivnostmi za drugo fazo čistilne naprave in urejanjem komunalnega odlagališča. Na področju investicij jih čaka še nadaljevanje rekonstrukcije Kidričeve ceste, sofinanciranje dela pokritih garaž pri N^upovalnem centru in urejanje pokopališča v Podkraju. US

O proračunu, volitvah In vrtcu

Novi preilseilnlk šmarskega občinskega sveta Je Stanko Javornik

Šmarski svetniki so pretekli teden sprejeli letošnji občinski proračun, s skupnimi prihodki v višini 422 milijonov tolarjev ter z 435 milijoni skupnih odhodkov. Primanjkljaj, 13 milijonov, nameravajo pokriti v predvidenem rebalansu s povišanjem zagotovljene porabe.

Med pomembnejšimi točkami zadnje seje je bila izvolitev novega predsednika občinskega sveta, saj dosedanji, Vinko Habjan, vodi upravno enoto, funkcija pa je nezdružljiva. Med dvema kandidatoma Stankom Javornikom (SLS) in Angelo Mlakar (LDS), so z večino glasov izvolili Javomika.

Razpravljali so tudi o določitvi ekonomske cene ter prispevka staršev za oskrbo v šmar-skem vrtcu. Kot je znano, so iz pristojnega ministrstva občino obvestili, da bo z novim šolskim letom veljal nov pravilnik, do takrat pa naj v občinah povišajo sedanje prispevke za najmanj 18,6 odstotka, pri čemer računa

jo na lanski porast plač. V Šmarju menijo, da se plače v njihovi občini niso povišale, zato bodo prispevek dvignili toliko kot so se te dejansko povišale pri posameznikih, od septembra pa pričakujejo nov sistem plačevanja oskrbnin. Tako bo najvišji prispevek za otroke od L do 2. leta 14.700 tolarjev, od 3. do 7. leta pa 12.700. Sicer pa kar 70 odstotkov prispevka k ekonomski ceni plača občina.

Šmarski svetniki so sprejeli tudi odlok o javni pokopališki službi, ki bo omogočil razpis enotne koncesije za upravljanje vseh pokopališč v občini. Strinjal i so se tud i s soustanov i te Ij s-tvom občine v Celjskih lekarnah, kjer jih bo v svetu zavoda zastopala ZlatkaPilko. Delitveno bilanco Vzgojno varstvenega zavoda, iz bivše šmarske občine, pa so sprejeli pod pogojem, da bi pri delitvi obmorskih počitniških zmogljivosti upoštevali kriterij števila prebivalstva

BRANEJERANKO

Splošna Stavka

LJUBUANA, 24 aprila (Delo) - Zaradi neuspešnih pogajanj z de-lodajalci je vodstvo Svo-"' bodnih sindikatov Sloveni-' je za 30. maj napovedalo] splošno stavko. Poleg uresničevanja kolektivnih po-' godb sindikati zahtevajo najnižjo plačo v višini 54 tisoč tolarjev bruto, 107 tisoč tolarjev bruto letnega regresa, plače pa naj bi se usklajevale z rastjo drob-noprodajnih cen. Za sindikat je tudi nesprejemljivo, da delodajalci odklanjajoi' ločeno prikazovanje plaC direktorjev od plač delavcev po kolektivni pogodbi;

1

Po novem ali po ' starem?

LJUBLJANA, 24. aprila (Delo) - Poslanci državnega zbora so začeli razpravljati o spremembah zakona o volitvah v državni zbor, ki so jih že lani predlagali socialdemokrati. Strinjajo se, da so spremembe nujne, vendar pa jih bo, kot icaže, težko uzakoniti, saj je za njihov sprejem potrebna dvotretjinska večina. Manjše stranke si prizadevajo za čim nižji prag za vstop v parlament, večie pa temu nasprotujejo. Ce se poslanci ne bodo uskladili pravočasno, bodo volitve potekale po sedanji zakonodaji oziroma po so-razmemem volilnem sistc^ mu.

Glasni moli(

LJUBLJANA, 24. aprila (Delo) - Policijski sindikat Slovenije je z uro protestnega molka opozoril na svoje zahteve. Stopet-deset policistov iz vse Slovenije je molče hodilo okoli zgradbe ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani in mimoidočim delilo letake s štirinajstimi zahtevami, naslovljenimi na resorno ministrstvo in vlado. Policisti opozarjajo na vztrajno slabšanje svojega delovnopravnega in social-nega položaja in vlado opozarjajo, naj jih ne prezre; saj bi sicer lahko prišlo dc nepotrebnih zapletov, ki bi poslabšali vamostne razmere.

Vse Je pripravljeni

LJUBLJANA, li aprila (Delo) - Predstavniki države in Cerkve so po^ vedali, daje že vse nared d obisk papeža Janeza Pavla IL v Sloveniji in predj stavili nekatere ukrepe, k! so potrebni za zagotavljaj nje varnosti in za čimbolj nemoteno udeležbo vseli ki bodo hoteli pozdravit papeža na enem od treh pri*! reditvenih prostorov. Ud^ leženci množičnih verski! obredov v Ljubljani, Mari'; boru in Postojni bodo zat6 kmalu skupaj z brezplačni; mi vstopnicami prejeli tudi vodnik ob papeževem obi' sku, v katerem bodo prak' tična navodila o tem, kako priti na mesto prizorišča in potem domov, kaj je dovc Ijeno imeti s seboj in kako seje treba vesti med prirej ditvijo.

Št. 18. 3. maj 1996

7

DOGODKI

NOVITEDNIK

Cesta z tivema ohrazoma

iraJanI zarad! (nejvarnost! zaprli most pri Apnenšeku

preteklo sredo so odgovorni na cesti jubno-Luče pregledovali, kje je reali-jranih 22,8 milijona tolarjev, ki naj bi I) v lanskem letu porabili za najnuj-(jše vzdrževanje ceste, porabljena sredstva naj bi bila razlog, J v letošnjem letu Direkcija za ceste na fsti med Ljubnim in Lučami ni namera-jla opravljati investicijskega vzdrževa-ja. Do srečanja in ogleda ceste v sredo je rišlo na pobudo občine Luče in župana ^irka Zamernika. Poleg že omenjenih so ili prisotni še vzdrževalci in izvajalci del a cesti ter županja občine Ljubno Anka :akun. Po zapisniku, ki vsebuje 12 točk 1 v katerem je opisano opravljeno delo, £ bilo ugotovljeno, da sta realizirani le ve točki.

Po tem ogledu so odgovorni končno ibijubili, da bodo še do 10. maja prepla-[iii najbolj uničene dele ceste in postavili aščitne ograje. Na mostu v Lučah, ki je

prav tako zelo potreben obnove, bodo po obljubah sodeč zamenjali deske in rekonstruirali pilote do začetka julija. Z mostom bo namreč pri obnovi več težav, ker bo nujno potreben obvoz, s tem pa tudi soglasje lastnikov zemljišč.

Zaprt most

z obvozi imajo v zadnjem času na cesti med Ljubnim in Lučami neprijetne izkušnje. Na odseku ceste, kjer trenutno delajo delavci celjskega cestnega podjetja, prihaja do krajših ali daljših zapor. Govora je bilo sicer o krajših 15 minutnih zaporah, vendar se dogaja, da je cesta zaprta tudi po uro ali več. Vsi Zgomjesavinjčani so za normalno cesto pripravljeni marsikaj potrpeti, toda vsaka potrpežljivost ima tudi svoje meje. Zato so začeli za obvoz uporabljati most pri Apnenšeku, kije v bistvu malce širša brv.

Preteklo sredo so se krajani v okolici mostu odločili, da bodo most predvsem zaradi varnosti zaprli za promet. Sicer so krajani po poplavi most sami popravljali in vzdrževali. Občina Ljubno seje prijavila na natečaj za gradnjo mostu na tem delu, vendar pri tem ni uspela, čeprav bi bila ob gradnji ceste edino smiselna tudi postavitev mostu. Zaradi zaprtega mostu je onemogočen dostop na lokalno cesto na nasprotni strani Savinje in s tem obvoz zaprtega dela ceste. Krajani se bojijo, da bi se zaradi preobremenitve most porušil, zato so ga raje zaprli.

Sicer v teh prvomajskih dneh zapora nikogar ne mori, ker naglavni cesti Ljub-no-Luče ne izvajajo del v takšnem obsegu, bo pa večji problem verjetno izbruhnil po praznikih, ko bodo morali čakati vsi, ki bodo uporabljali cesto.

URŠKA SFXIŠNIK

Spet nova pisma

\ovl predlogi vladi za rešitev zdravilišča Vmske Toplice In pismo državnemu svetu

Občinski svet Laško je na adnji seji sklenil, da bo v vezi z oživljanjem zdraviliš-a v Rimskih Toplicah pisal udi državnemu svetu in ga irosil, naj o problemu raz-iravlja na eni od svojih sej.

V zadnjem letu so v Rimskih oplicah in tudi v Laškem na-isali že nič koliko pisem naj-išjim državnim institucijam 1 voditeljem, v državnem zbo-j je bilo o usodi zdravilišča ostavljeno tudi poslansko prašanje, vendar so bili vsi do-^anji poskusi, da bi se reše-lanje zdravilišča premaknilo z mve točke, neuspešni. Zato si pdsednik kulturnega društva e Rimskih Toplic Drago Zu-MH tudi od pisma državnemu vetu ne obeta veliko, več pri-akuje od pisma, ki gaje na ne-^vno pobudo društva pisal lovenski vladi laški župan Pe-er Hrastelj. O tem, kakšne so ove zahteve oziroma novi iredlogi državi za čimprejšnjo ešitev ene naših največjih gos-lodarskih in družbenih sramot, uradu župana za zdaj še ne že-ijo govoriti, ker hočejo najprej bbiti odgovor na svoje pismo. Odgovor vlade nestrpno pri-akujejo tudi v kulturnem druš-yu, saj od svoje lanske napove-li, da bodo pri reševanju zdra

vilišča v skrajni sili posegli tudi po takšnih metodah, kot je popolna zapora magistralne ceste Celje-Zidani Most, niso odstopili. Društvo veliko pričakuje tudi od volitev novih svetov krajevnih skupnosti, saj seje po njihovem dosedanje vodstvo Rimskih Toplic premalo oziroma se sploh ni vključevalo v prizadevanja za rešitev zdravilišča. »Kraj se mora sam boriti za svoje dobro, občina mu lahko pri tem le pomaga,« pravi Zupan. »Čeprav je trenutno občinsko vodstvo tisto, ki se dogovarja z vlado o rešitvi zdravilišča, društvo s svojim aktivnostmi ne bo prenehalo. NaS edini cilj je odprto zdravilišče in od tega ne bomo odstopili, pa čeprav nas pri tem mnogi ovirajo.« Društvo je pred dnevi zopet napisalo pismo ministrstvu za delo in ga prosilo, naj za ureditev parka okoli zdravilišča uvede javna dela, ki bi jih izvajali pod nadzorom Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Kljub zagotovilom vojske, da vzdržuje zdraviliški kompleks, so namreč razmere v parku iz dneva v dan slabše in lahko se zgodi, da bo območje, ki ga sicer varuje poseben občinski odlok, kmalu prerasel plevel.

J. INTIHAR

Nova

ravnateljica

Zaradi predčasne upokojitve dosedanje ravnateljice Milice Jan bo Vrtec Laško odsld vodila Greta Labo-har-Skoberne. Kandidaturo nove ravnateljice, kije bila v otroškem vrtcu zaposlena kot vzgojiteljica, sta poleg sveta zavoda soglasno podprla tudi vzgojiteljski zbor in občinski svet.

JI

Dva proračunslia osnutiia

Pretekli teden so se zbrali tudi svetniki v občini Šoštanj, ki so za novega predsednika sveta izvolili Antona SkornS-ka, sicer pa največ časa namenili prvemu branju letošnjega občinskega proračuna.

Pri tem je v Šoštanju prišlo do zanimivega položaja, saj je skupina svetnikov iz vrst Zelenih predlagala spremenjeno strukturo proračuna. Svetniki iz vrst Zelenih so namreč pripravili popolnoma nov proračun, ki se od predlaganega kar precej razlikuje. Po dolgi razpravi in številnih pripombah so šoštanjski svetniki sklenili, da mora komisija, ki bo pripravila proračun za drugo branje, upoštevati vse pripombe. Kjer koli pa teh pripomb ne bi bilo možno upoštevati, mora komisija pripraviti podrobno obrazložitev. US

Podpisi podpore volivcev

Minuli torek je SDS začela z zbiranjem 40 tisoč podpisov podpore volivcev za referendum '^Volilni zakonodaji »Za neposredne in poštene volitve poslank in poslancev«.

f^odpise na obrazcih »Podpora volivca« lahko volilni upravičenci potrdijo na sedežih upravnih ^•^ot, po besedah regijskega koordinatorja za celjsko območje Janeza Novaka so na sedežih spravnih enot Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah do vključno minulega f^^tka zbrali 334 podpisov podpore. Socialdemokrati ocenjujejo, daje tempo zbiranja podpisov ^okviru pričakovanj, zato tudi računajo, da bodo v 60 dneh zbrali zahtevano število podpisov. K ^triu bodo pripomogli tudi z organizirano pomočjo občanom, saj na stojnicah (na sliki pred 'Spravno enoto Celje) promovirajo svojo akcijo in občanom pomagajo pri izpolnjevanju obraz-•^ev. IS, Foto: GREGOR KATIČ

Velenjski dan upora

Na velenjski obeležitvi dneva upora proti okupatorju se je v Domu kulture zbralo približno dvesto borcev, pripadnikov NOB, in funkcionarjev tistih strank, ki javno priznavajo vrednote NOB.

»Možno je veliko razlag in dopustno mnogo vprašanj. A le o eni ni drugačne resnice in ta je, daje v Sloveniji med drugo svetovno vojno boj proti okupatorju iz. osvoboditev Slovenije in Slovencev vodila le NOV in OF. Mimo te resnice ne more in ne sme nihče. In le na to smo lahko resnično ponosni. Obstaja pa še ena resnica, enakovredna prejšnji. Ta je, da sta partizanska vojska in OF sodelovali z zavezniki, zavezniško vojsko in da so se domači izdajalci povezali z okupatorji. Žal pa so se z njimi skupaj tudi borili. To je zame zgodovinska resnica in vsaj zame je konec razprave,« je med drugim v slavnostnem govoru povedal župan mestne občine Velenje Srečko Meh.

Slavnostni program so na velenjski prireditvi pripravili Drago Karel Seme, recitatorska skupina iz Škal ter moški pevski zbor Vres s Prevalj. Hkrati je delegacija Območne organizacije Zveze borcev NOV Velenja položila cvetje k spomeniku Onemele puške na Titovem trgu. Na velenjski prireditvi ni bilo številnih predstavnikov političnega življenja in svetnikov mestnega sveta.

JOŽE MIKLAVC

Za ŠonovD koncesija

Svetniki Kozjega o slabih socialnih razmerah v občini

Socialni položaj v občini Kozje ni rožnat. Denarni dodatek je aprila letos prejemalo 87 družin, izjemne enkratne pomoči od 5 do 10 družin na mesec, 4 občani pa prejemajo materialno pomoč kot edini vir preživljanja. Iz občine Kozje je v domskem varstvu 22 varovancev, ki jim občina plačuje oskrbo delno ali v celoti.

Vse to je bilo mogoče slišati med rednim poročilom Centra za socialno delo s sedežem v Šmarju pri Jelšah, na zadnji seji sveta občine Kozje. Delo centra je celovito predstavila Zdravka Krušič, svetnike pa so še zlasti zanimali podatki z območja Kozjega. Pri tem so nekateri pohvalili izvajanje Pomoči na domu, javnega dela, ki gaje trenutno deležnih 19 soobčanov. Pri izvajanju pomagata 2 delavki, drugi 2 pa delno, saj stana voljo tudi v sosednji občini. S tem namreč rešujejo težave tistih soobčanov (na domsko oskrbo jih čaka trenutno 6), ki zaradi prezase

denosti v dom ne morejo ali pa niti ne želijo.

Svetniki Kozjega pa so pretekli teden sprejeli tudi predlagano delitev premoženja Vzgojno varstvenega zavoda Rogaika Slatina iz bivše šmar-ske občine. Prav tako so soglašali z ustanovitvijo javnega zavoda Celjske lekarne, kot svojega predstavnika v svet zavoda pa imenovali Veljka Kolar-ja iz Kozjega. Podobno kot v nekaterih drugih občinah na Šmarskem, so obravnavali tudi poročilo o lanskem poslovanju OKP, komunale iz Rogaške Slatine, vendar pa so ga v Kozjem Sprejeli brez posebnih zapletov. V zvezi s komunalo pa je svetnike posebej zanimala problematika kamnoloma v bližnjem Šonovem, kjer naj bi imelo podjetje izgubo. V Kozjem so se odločili, da bodo za kamnolom poleti razpisali koncesijo, pogojevanje OKP-ja, da mora bodoči upravljavec zaposliti tehničnega vodjo kamnoloma, Zdravka Viherja, pa so zavrnili.

Na seji so obravnavali še poročilo Medobčinske športne zveze iz Šmarja, ki gaje predstavil njen strokovni tajnik Jaka Rihtarič. Tako so se seznanili z lanskim športnim delom ter letošnjimi načrti. Svetniki pa so tokrat med drugim tudi imenovali po tri predstavnike občine -ustanoviteljice v sveta šol v Kozjem ter Lesičnem.

BRANE JERANKO

l\lič več zastonj

Ura parkiranja na Trubarjevem nabrežju v Laškem bo stala 100 tolarjev

S plačevanjem parkirnine na parkirišču med mostom čez Savinjo in križiščem Trubarjevega nabrežja s Pi-vovarniško ulico bodo v Laškem končno začeli izvajati že lani sprejeti odlok o ureditvi prometa v starem mestnem jedru. Režim parkiranja pod nadzorom bo za sedaj veljal le za Trubarjevo nabrežje, uvedli pa ga bodo najkasneje 15. maja.

V Laškem je bilo doslej mogoče brezplačno parkirati povsod po mestu, zato je bilo središče večinoma do zadnjega kotička napolnjeno z avtomobili, neredki pa so bili tudi prometni zamaški. Z uvedbo plačevanja parkirnine na Trubarjevem nabrežju želijo v Laškem postopoma promet usmeriti na obrobje mestnega jedra, to je na desni breg Savinje, kjer je pred hotelom H um in pred Kulturnim centrom na voljo več kot 200 parkirnih mest, parkiranje pa je časovno neomejeno in brezplačno. Še naprej bo dovoljeno, vendar časovno omejeno parkiranje na Valva/Dtjevem in Aškerčevem trgu, pred zdravstvenim domom in pred otroškim vrtcem. Ker v Laškem želijo, da bi se na nov režim parkiranja.

to je puščanja vozil na desnem bregu Savinje, najprej privadili zaposleni v starem mestnem jedru, bo na Trubarjevem nabrežju za vsako uro parkiranja treba plačati 100 tolarjev, parkirnino pa bodo pobirali ob delavnikih od 6. do 16. ure, ob sobotah pa od 6. do 12. ure. Sprva bo urejenih blizu 50 parkirišč, po rekonstrukciji Trubarjevega nabrežja - načrtovano je rušenje hiše št. 8 in ureditev križišča s Pi vovamiško ulico - pa bo na voljo še dodatnih 50 parkirnih mest. Nekaj prostora za avtomobile v središču mesta je tudi na dvoriščih oziroma zemljiščih objektov, na primer pri občinski zgradbi in pošti, vendar bodo (oziroma so že) ta parkirišča zaprta z zaporo in so namenjena le uslužbencem posameznih ustanov ali podjetij.

Še ta mesec bodo v Laškem začeli bolj strogo kot doslej nadzirati pravilnost parkiranja na vseh urejenih parkiriščih, napovedujejo pa tudi, da bodo nov režim parkiranja na Trubarjevem nabrežju prav kmalu posodobili. Po mariborskem vzoru bodo fizično pobiranja parkirnine nadomestili z avtomati za nakup parkirnih lističev. J. INTIHAR

Od maja dražje varstvo v konjiških vrtcih

s prvim majem se je prispevek staršev k oskrbnim stroškom v konjiških vrtcih povišal za osem odstotkov.

Najnižji prispevek za stroške varstva in prehrane v občini Slovenske Konjice bo po novem 5.800 tolarjev, najvišji pa nekaj manj kot 14.000 tolarjev. Ker pa v konjiški občini vsi predšolski otroci nimajo zagotovljenega predpisanega števila ur priprav na šolo, tu so na slabšem otroci iz odročnejših krajev, so svetniki podprli pobudo svetnice Jožice Hanžič, da se program, namenjen pripravam na osnovno šolo poenoti in prilagodi zahtevam države za vse otroke v občini.

Največ polemik je sprožil sprejem odloka, ki spreminja prostorske in ureditvene pogoje v Škalcah. Odlok ščiti sedem stavb in zemljišča, ki sodijo v prvo kmetijsko območje pred posegi v ta prostor. S tem naj bi se ohranila vrednost kulturne dediščine Škalc, primarna namembnost pa ostaja vinogradništvo. Odlok kot novost omogoča v Škalcah ureditev ribnika; k novim lokalnim cestam pa so določili štirimetrski varovalni pas. Podjetju Zlati grič je izjemoma dovoljena turistična ureditev apartmajev ob stavbi vinotoča in ureditev gostinskega prostora z osemdesetimi sedeži, seveda pod nadzorom spomeniškega varstva. Prav to dejstvo pa je mnenja svetnikov razdelilo, saj so nekateri menili, da bi morali glede na to, da občina goji turistične ambicije, omogočiti, da v Škalcah lahko zraste še kakšno turistično vabljiv objekt.

B.F.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

DOGODKI

8

KOMENTIRAMO

Leva ne ve, kam daje desna roka

Sredi aprila so vodstva slovenskih šol prejela obvestilo ministrstva za šolstvo in šport o tem, da je zaradi uvedbe univerzalnega otroškega dodatka s L majem močno zmanjšan obseg denarja, namenjenega za subvencioniranje šolske prehrane.

Podatki za Slovenijo so jasni - če se je še dve leti nazaj odstotek šolarjev, ki so bili upravičeni do brezplačne malice gibal med 7 in 20 odstotki (odvisno od kraja), je letos v državi zastonj malicala več kot petina osnovnošolcev in dobrih 23 odstotkov srednješolcev. Takšno pomoč otrokom iz socialno šibkih družin so skorajda soglasno podprli v državnem zboru, kjer tudi takrat, ko se je sprejemala odločitev o uvajanju novega sistema otroških dodatkov, ni bilo slišati niti besedice opozorila, da razširjanje kroga upravičencev do otroškega dodatka zmanjšuje že uveljavljene pravice otrok.

Po novem naj bi od J. maja država prispevala le toliko denarja, da bi subvencionirala šolsko prehrano slabim 5 odstotkom slovenskih šolarjev. Sporočilo je toliko bolj boleče, ker je bil v večini šol v zadnjih štirih letih utečen sistem, s katerim so z veliko mero občutka in brez nepotrebnih zunanjih socialnih razlikovanj med šolarji, s pomočjo razrednikov in socialnih delavcev izbrali tiste, ki šolske malice niso plačevali. Glede na študije o zdravstvenem stanju naših šolarjev ter njihovih prehrambenih navadah - predvsem pa na socialni položaj vse več slovenskih družin - bo rezultat vladi-ne odločitve imel dolgoročne posledice.

V resornem ministrstvu so krčenju denarja za subvencioniranje šolske prehrane sicer nasprotovali, a glede na odločitev vlade je jasno, da v vrhu slovenske države leva roka očitno ne ve, kaj počne desna. Otrokom so denar vzeli zato, da bi ga namenili družinam. S tem pa so družini tudi prepustili odločitev, kako bo denar porabila. Nihče ob tem ni pomislil, v koliko primerih bo tistih nekaj sto tolarjev mesečno šlo namesto za plačilo šolske malice raje za plačilo najnujnejših položnic, nakup novih čevljev ali hlač oziroma kruha in mleka za vse družinske člane. Še bolj očitno pa najbrž v slovenski vladi ni nikogar, ki bi pomislil na to, da bo prenekateri tolar (zdaj namensko odmerjen za marsikateremu šolarju žal edini redni dnevni obrok) šel za steklenico cenenega vina ali žganja. To pa zanesljivo ni v prid ne otrokom, ne družini in tudi državi ne! IVANA STAMEJČIČ

Zreški In straniški vrtec na svoje

Zreški občinski svet je na seji minuli petek v drugi obravnavi potrdil vrsto odlokov: med njimi pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem in članom delovnih teles, pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj, odlok o povprečni gradbeni ceni, o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne ter spremembo odloka o ustanovitvi delovnih teles občinskega sveta.

Sejnina za člane občinskega sveta bo poslej približno sedem tisoč tolarjev neto.

predstavnica občine Zreče v svetu javnega zavoda Celjske lekarne bo dr. Olga Canžek, Zrečani so zavrnili predlog, da bi skupaj z vitanjsko in zreško občino ustanovili samostojni javni zavod za lekarniško dejavnost.

Volilna komisija je svetnike seznanila z izidi volitev v krajevne skupnosti, potrdili pa so statutarni sklep za krajevno skupnost Dobrovlje. Zreški svetniki so odločali o osem odstotnem povišanju prispevkov staršev za vzgojnovarstveni

zavod Slovenske Konjice, vendar so gla, sovanje odložili do naslednje seje. Že lanj so Zrečani sklenili, da se zreški in straniški vrtec osamosvojita. Razdružitev še ni izvd dena, ker konjiška občina, ki mora zaČei razdružitveni postopek, tega še ni stori Ig Pred povišanjem cen oskrbe želijo zreški svetniki izvedeti, zakaj postopek Še ni stcj kel, prav tako pa želijo informacije o neka^ terih podrobnostih finančnega poslovanji vzgojnovarstvenega zavoda Slovenski Konjice. A. n|

Šentjurska SDS ima predsednika

Sredi minulega tedna so v Šentjurju ponovili volilno konferenco občinskega odbora SDS, za novega predsednika pa ponovno izvolili mag. Franca Kovača.

Šentjurski socialdemokrati so že na redni volilni konferenci sredi marca za predsednika odbora izvolili mag. Franca Kovača, vendar je bil takrat volilni izid (protikandidat je bil Oto Pungartnik) zelo tesen, na izvedbo volitev pa je nadzoma komisija stranke dobila pritožbo. V preverjanju volilne konference so v nadzorni komisiji SDS ugotovili, da med volitvami resnično ni bilo preverjeno, ali so vsi prisotni v dvorani tudi dejansko člani stranke in upravičeni do glasovanja, tako da sta svoja glasova oddala tudi dva prisotna, ki sicer nista imela pravice glasovanja.

Volilno konferenco SDS Šentjur so tako minulo sredo ponovili, za predsednika pa ob 43-odstotni udeležbi članstva spet izvolili mag. Franca Kovača, kateremu je bil tokrat pro

tikandidat Branko Osct. Na volilni konferenci so izvolili še vse organe občinskega odbora ter določili Ota Pungartnika, Branka Oseta in mag. Franca Ko> ača za kandidate, med katerimi bodo strankarskih pravilih določili tistega, ki bo v Šentjurju na jesenskih volitvah kandidiral za poslanski sedež v Državnem zboru. IS

Obletnica vrtca Zarja

Ob petintrideseti obletnici vrtca Zarja bo v Likovnem salonu v Celju v ponedeljek, 6. maja ob sedemnajstih otvoritev razstave otroških del otrok, ki obiskujejo ta vrtec. Razstava bo na ogled do sobote, 11. maja, osrednja prireditev ob obletnici vrtca pa bo v petek, 10. maja ob sedemnajstih v Narodnem domu v Celju. N.-M. S.

Nov odpiralni čas trgovin

Od ponedeljka, 6. maja naprej, bodo nekatere Potrošnikov! prodajalne na Celjskem odprte po letnem odpiralnem času I med delovniki torej do 20. ure. Sobotni in nedeljski odpiraln čas ostaja nespremenjen.

»Da« za Celjsice lelcarne

Svetniki občine Laško, ki je ena od trinajstih ustanoviteljic Celjskih lekarn, so soglasno sprejeli odlok o ustanovitvi tega javnega zavoda, saj so sestavljalci odloka upoštevali večino njihovih dosedanjih pripomb.

Laščane je najbolj motilo določilo, da morajo občine ustanoviteljice zagotavljati sredstva za delovanje lekame in za pokrivanje morebitnih izgub.

vendar jih je vršilka dolžnosti direktorice Celjskih lekarn Li-lijana Grosek prepričala, da bo tako le »na papirju«, saj lekame ne pričakujejo finančne pomoči svojih ustanoviteljic in bodo za svoje prihodke tudi v bodoče poskrbele same. Svetniki so želeli tudi vedeti, ali imajo ustanoviteljice pravico odločati o porabi dobička, da se, na primer, sredstva ne bi vlagala le v center, pač pa tudi v lekame po občinah. Kot je

povedala Lilijana Grosek, b kakovostna oskrba prebival cev celotne regije še naprej os novno vodilo Celjskih lekarr torej so vse bojazni odvei Celjske lekame širijo tudi svc jo mrežo, saj so v zadnjih tre mesecih odprle kar tri nove le karne, takoj ko bo rešeno lasi niško vprašanje zgradbe n Trubarjevi ulici 1, pa bodo pri čele tudi s posodobitvijo lekai ne v Laškem.

Hiša strahov v Hogaškl Slatini

Jj/era v zvez! s Slatinski m tiomom Je ena o a številnih v tem kraju, ve nt!ar naJboU nečloveška

Slatinski dom je lepo poslopje nasproti kulturnega doma v Rogaški Slatini, v zvezi z njim pa je veliko zla. Nekdanji hotel je zdravilišče dolgo uporabljalo za stanovanjski blok zaposlenih, lani ga ga je prodalo podjetniku Zeraku. V zdraviliški družbi Rogaška ZHT so se v pogodbi posebej obvezali, da bodo za stanovalce našli primerna nadomestna stanovanja, kupec Žerak pa bo lahko hotel obnovil. To se ni zgodilo, 27 mladih družin pa se mora do konca maja izseliti. Kam?

V Obsotelju je splošno znano, daje podjetnik iz Rogatca najprej kupil nekdanji hotel Trst ter ga začel obnavljati. Na zemljiškoknjižnem izpisku ni bilo nič spornega, nato pa seje izkazalo, da je Trst obremenjen z bančno hipoteko. Prišlo je do menjalne pogodbe, zato je Žerak lani lahko postal lastnik nekdanjega hotela Slatinski dom. V 9. členu menjalne pogodbe je zapisano, da mora zdravilišče, družba Rogaška ZHT, na svoje stroške v 120. dneh zagotoviti stanovalcem Slatinskega doma druge ustrezne prostore. To se ni zgodilo, saj je Jože LInverdorben, podpredsednik družbe Rogaška ZHT, junija obvestil stanovalce, da ima njegova družba za preselitve zelo omejene prostorske možnosti. Podjetnik Žerak seje lahko v Slatinskem domu čutil že drugič zapored opeharjenega, skupaj z njim pa stanovalci, številne mlade družine. Za stanovalce je bivanje v Slatinskem domu postalo mora.

Malo upanja

»če bi bilo poslopje prazno, bi začel z obnavljanjem, znova bi ga spremenil v hotel,« načrtuje Franci Žerak. O svojem odnosu z zdraviliščem, predvsem v zvezi s Slatinskim domom, ni želel govoriti, sicer pa gre za splošno znana dejstva.

Za stanovalce, bivše in sedanje delavce zdravilišča, seje s prodajo bivšega hotela začela negotovost. Zdaj se izteka Že-rakov podaljšani rok za njihovo izselitev, do česar naj bi prišlo 31. maja. Kupec Slatinskega doma trdi, da je stavba znotraj v tako slabem stanju, da v njej ni mogoče več bivati. Žerak je povedal, da si jo je že ogledal izvedenec gradbene stroke.

S težavami je prišlo tudi do sestankovanj. V občinski stavbi Rogaške Slatine problem seveda poznajo, kaže pa, da se bojijo, da bi skušali prevaliti preveliko breme predvsem na njihova, širša davkoplačeval-ska pleča. »Gre predvsem za problem med zdraviliščem, podjetnikom Žerakom in stanovalci. Ljudje nas prosijo za pomoč, zato skušamo ves čas vplivati na vse, da bi zadevo rešili,« pravi vodja občinskega oddelka za gospodarstvo, Darko Boršič. »Občina stanovanj za vseh 27 družin ne more priskrbeti. Za stanovalce, ki imajo tudi pogoje, obstaja možnost, da kandidirajo za ne-profitna stanovanja,« pravi vodja oddelka. Toda omenjena stanovanja (gre za 12 stanovanj) bodo začeli graditi šele poleti, dokončali pa bi jih v začetku prihodnjega leta. Nekaj

družin iz Slatinskega doma je prošnje že oddalo, po Boršiče-vi napovedi pa bo razpis predvidoma jeseni. V Rogaški Slatini čakajo na stanovanja seveda tudi drugi.

Na slatinski občini sem se pozanimal, ali so v stikih z državnim Skladom za razvoj, večinskim lastnikom zdravilišča, pa so rekli, da ga bodo skušali pritegniti k reševanju problema Slatinskega doma. Kot je znano, občani v Rogaški Slatini o skladu na splošno nimajo najboljšega mnenja, ne le zaradi prodaje Rogaških vrelcev. To pa ne pomeni, da bi lahko v ljubljanskem skladu počivali.

In kaj pravijo v Zdravilišču? V petek sem želel govoriti z direktorjem Zdravilišča Rogaška Holding d. o. o., z Bojanom Ojsterškom, ki ga po odločitvi sklada vodi šele od decembra. Direktor tega dne zame ni imel časa. S problemom Slatinskega doma naj bi se posebej ukvarjal Željko Vrečar, ki pa je bil tistega dne na dopustu. Jože Unverdorben, bivši podpredsednik ZHT, paje že zamenjal službo ter dela v odvetniški pi-sami v Šmarju pri Jelšah.

Strali, strah...

Odpravil sem se med nesrečne stanovalce Slatinskega doma, med mlade družine.

Volavšek, Dolšak, Beloše-vič, Krajačič, Očko, Kužner, Stiplošek, Cesar, Belcer, Potočnik, Grosek, Todorovič, Vidič, Tadina, Hasanovič... sem bral na vratih ter razporedih za čiščenje skupnih prostorov. Ogledal sem si stranišča, po eno samo v vsakem od treh nadstropij, vendar meje prese

netila čistoča. Posamezniki so mi poprej skušali prikazati, da gre za nekakšni geto tujih delavcev, brez urejenih listin, srečeval pa sem veliko ljudi, ki izvirajo iz okoliških krajev. Presenečala so me lepo urejena stanovanja lepo urejeni ljudje, ki delajo tudi na prestižnih turističnih naslovih.

Ko sem povedal, da sem novinar, so se nekatera vrata pred menoj zaprla. Drugi so mi verjeli, da jih v mojem poročanju ne bo mogoče prepoznati, zato so veliko povedali. Povedali so o življenju pod večnim pritiskom, o strahu pred izselitvijo. V hiši je kar 28 otrok, najstarejši je star 12 let, paje novi lastnik pred veliko nočjo odklopil ogrevanje, kar bi lahko pomenilo, da misli s podaljša

nim izselitvenim rokom resno. Sprašujejo se, kaj bo konec maja, če bo takrat 75 ljudi morda ostalo brez elektriice. Nekateri pravijo, da si iščejo sobe ali stanovanja pri zasebnikih -pa ti zahtevajo vsaj 300 mark na mesec. Zaradi povpraševanja naj bi nekateri stisko izkoristili. V slatinskih podjetjih so plače nizke, zato tega niti ne morejo plačati, se pritožujejo. V hiši so tudi matere samohranilke, celo s po dvema otrokoma, ena od stanovalk je na zdravljenju v Vojniku, zaradi živcev...

V začetku so bili vsi delavci zdravilišča, ko je začelo razpadati, pa so postali tudi Dadaso-vi in pri drugih lastnikih. Tudi tisti, ki so že drugod, se v časopisu ne upajo izpostavljati, ti

stih dveh stanovalcev, ki g( vorita brez pomislekov, pa i bilo doma. Žapisal sem si nj hova imena. Ljudje se bojij za službe v zdravilišču in p drugih delodajalcih, ki so ki korkoli povezani z zdravili; čem, povsod en sam strah, r le pred izgubo strehe nad gli vo. Čemu potem vsi sindikat pravni sistem ter številni drug ki naj bi človekove pravice šč tili, sem se vpraševal.

Na hodniku sem srečal ski pino prikupnih otrok. Sloven izumirajo, sem prebral d( poldne v časopisu, država prizadeva za rodnost. V tej hi je vsega skupaj kar 28 otrok, [ jih, skupaj s starši, mečejo i cesto...

BRANE JERANK

Za lepim pročeljem Slatinskega doma (na desni strani) so skrite grde zadeve.

Št. 18. 3. maj 1996

9

VROČA TEMA

NOVITEDNIK

Prepričani

prepričujejo

prepričane

// Gonijega Grada tretj! Jasen NE za gradnjo radarjev

Zgornjesavinjčani so na javni tribuni v Gornjem fjradu že tretjič rekli odločen NE za postavitev dveh radarjev na Menini planini, Vojaškega na Ščavnicah in civilnega na Vivodniku. Na dobro pripravljeni tribuni so sodelovali poleg predstavnikov obrambnega ministrstva in ministrstva za okolje in prostor tudi predstavniki (iprave za zračni promet in plovbo.

Tako je direktor slednje, Ludvig Bokal, pojasnjeval potrebo po civilnem radarju, ki bi omogočal varno vodenje leta! v vseh vremenskih pogojih.

svetu postavljajo več kot 100 novih radarjev za vodenje tračnega prometa, večina novih je v zahodni Evropi in •ZDA. Varnost zračne plovbe '30staja merilo razvitosti dr-

■ 'm\, v Sloveniji pa si ne želimo •letalskih katastrof, «je pouda-Vil Bokal ter predstavil vse dokumente in sporazume, ki jih Je Slovenija ratificirala, in s ^caterimi je prevzela sistem vodenja zračnega prometa. Bo-"kal je govoril še o izbiri lokacije ter poudaril, da za civilni ra-'dar še ni izdano niti gradbeno

■ niti lokacijsko dovoljenje.

»Analize kažejo, da investitor vztraja na lokaciji, ki je zaradi posega v naravo s prostorskega stališča najbolj sporna,« je omenil poslanec v državnem zboru dr. Franc Zagožen, ki mu je Bokal odgovarjal, da so lokacijo določali strokovnjaki, da je bilo hipotetično predvidenih vsaj še sto lokacij (to je kasneje v razpravi zanikal), in da v upravi za zračni promet in plovbo sploh ne vztrajajo na tej lokaciji. »Ni fer enačiti radarja in uničenja,« je poudaril Bokal. »Ne branim radarjev, branim le potrebo, da vodim promet s takšnim radarjem.«

OgrožuJočI dokumenti odpadejo

Za izdajo vseh ustreznih dovoljenj bodo odgovorni v Ministrstvu za okolje in prostor, na javni tribuni pa je sodelovala Ana Sodnik z Urada za prostorsko planiranje, ki je razložila postopek pridobivanja dovoljenj. Pri tej razlagi so jo domačini prekinili, češ da jih to ne zanima, kljub temu pa je Sodnikova povedala, daje za civilni radar p)ostopek šele na začetku oziroma pri oblikovanju delovne skupine.

»Nobenega objekta se ne da zgraditi kar tako, saj obstajajo zakoni in predpisi, ki se jih moramo držati. Ne bomo trdili, da gradnja takšnih objek-■ tov ne pomeni posega v prostor in okolje, vendar pa se pripravljajo ustrezne strokovne rešitve. Z vso odgovornostjo trdim, da naše ministrstvo vladi ne bo predlagalo nobenega dokumenta, s katerim bi ogrožali prostor ali okolje,« je poudarila Sodnikova.

O vplivu elektromagnetnih valovanj je ponovno spregovoril dr. Anton Jeglič, kije že na eni prejšnjih tribun povedal, da biologija ne zna odgovoriti o posledicah na živo in neživo naravo, odgovorov ne more dati niti stroka, vendar pa je neizpodbitno, da učinki so. Dr. Jeglič je še enkrat poudarjal, da bi bilo treba prebivalce bolje obveščati, in da bo moralo človeštvo nasploh razmisliti o novih tehnologijah.

»Elektromagnetno polje postane nevarno, ko je organizem že prizadet, izvor obremenitev pa so lahko pesticidi, onesnažen zrak, zdravila... To so razlogi, zakaj je treba biti

pri načrtovanju taksnih objektov previden in dogovoren. Nedvomno pa je jasno, da se da marsikaj zavarovati,« je še povedal Jeglič.

Ob tem se je Božo Drobe-nik, ki že dolga leta znanstveno preučuje živalstvo in rastlinstvo na Menini spraševal, če izdelovalci študij sploh vedo, da ima Menina svojo speci fiko in rastišča, ki so edinstvena v Sloveniji.

Huda zagata

»Vse smo si že povedali na prejšnjih tribunah, sedaj prepričani prepričujemo prepričane. Potrebujemo le jasen odgovor, kaj bo v primeru, če bo Zgornja Savinjska dolina branila Menino z vsemi sredstvi? Ali bo država, v primeru vojaškega radarja pa vojska, domačine razgnala s silo,« je vprašal domačin Edi Mavrič. S tem se je začela razprava o vojaškem radarju, ki mu menda prostorski dokument izpred več kot desetih let omogoča popolnoma legalen postopek za pridobivanje lokacijske dokumentacije.

»Upravni postopek teče, lokacijski načrt ne bo dan v javno razgrnitev. Ali ga bo dobil vsaj oWinski svet,« je vprašal dr. Zagožen, kije med drugim omenjal potrebo po radarjih, vendar.ne na Menini. »V študiji za civilni radar je jasno zapisano, da pričakujejo v tem okolju manj upora med prebivalci kot kje drugje v Sloveniji, kljub vsemu pa naj bi informirali javnost. Seveda je bilo drugače, zato se bojim, daje tu huda zagata. Prebivalstvo doline radarjev ne bo pustilo graditi. Svetujem vam, da odstopite od projekta in poiščete drugo lokacijo, ker boste drugače morali graditi s silo.«

Na to je odgovarjal Bokal, ki seje strinjal, da bi bilo potreb

no več delati z javnostjo, da verjetno v Sloveniji obstaja sicer slabša lokacija na manj občutljivi gori, toda »ali tam ne bomo silili ljudi? Ali lahko sploh kam postavimo radarje?«

Da v Sloveniji ni kraja, ki bi sprejel radar, seje strinjal tudi dr. Jeglič, pri tem pa poudaril, daje treba vse skupaj postaviti na drugačne temelje. »Nekaj je narobe v tej državi. Če pogledamo oddajnike, ki sicer nikogar ne motijo, pa vendar je tam že nezakonito sevanje. Treba je zaupati vojski, pa tudi ljudem, ki se bojijo za turizem, za vode... Tukaj bi morala nekaj storiti država.«

Še najbolj je ljudi pomiril sekretar v obrambnem ministrstvu Miran Bogataj, ki je zagotovil, da Ministrstvo za obrambo »s silo ne misli graditi ne radarjev ne postavljati drugih objektov. Po vsebini

morajo naše študije v celoti izpolnjevati zahteve za civilne objekte. Zagotavljam vam, da bo tako tudi v bodoče - če ne bo možno zgraditi tega položaja v skladu s pozitivnimi predpisi, s silo na Ščavnicah ne bo nihče gradil. Želimo pa uskladiti vse interese, zato tudi prihajamo v občine in se pogovarjamo.«

Nehajte!

Na javni tribuni so se v bran Menine oglasili mnogi domačini, razpravam pa je skupna ugotovitev, da Menine ne bo

do žrtvovali za gradnjo radarjev in da so se pripravljeni boriti / vsemi sredstvi. »Če b»> Menina žrtvovana, se bo na njej gradilo po tekočem traku, dokler ne bi po/idali zadnjega kotička... Ne razburjajte nas, prenehajte... Zapravljate denar za projekte na Menini, .saj tega ne bomo dovolili.... Za pritisk, ki ga izvajate za gradnjo radarjev na Menini, je škoda denarja in časa... Menine za kos asfalta ne mislimo prodati... V zameno lahko ponujate različno infrastrukturo, toda hvala lepa za takšno ponudbo... Prepričevanje, barantanje, izsiljevanje, grožnje - tudi to ne odtehta... Zgomjesavinjčani se ne upiramo toliko radarjem kot spremembam na Menini, kijih s sabo prinašajo gradnje, radarjev pa ne ponujamo nikomur v Sloveniji...«

Ljudje so se še spraševali, kje se začne »sila« ter zahtevali konkreten odgovor ali bodo na Menini planini postavili radarje ali ne. Ob tem je bilo še enkrat povedano, da za civilni radar sestavljajo delovno skupino, za vojaški radar pa je v izdelavi lokacijska dokumeta-cija in dopolnjevanje študije vplivov na okolje. »Odgovor, kaj bo država storila s to gradnjo, bi bil v tem trenutku špekulacija,« je odgovarjala Ana Sodnik.

URŠKA SELIŠNIK

Različna društva v Gornjem Gradu pripravljajo v nedeljo 12. maja protestni shod na Menini, ki se bo s krajšim programom začel ob 11. uri pred Planinskim domom. Nato bo sledil gohod na vrh Vivodnika in Sčavnic, kjer bodo udeleženci podpisovali protestno izjavo.

Komu gre v nos ifamnoiom?

Občina Je najprej rekla da, zdaj pa omabuje - Ovira menda niso Italijani, pač pa domači krajevni veljaki

I Franc in Silva Završnik iz Zakla sta lani ^zaprosila žalsko občino za izdajo soglasja za (Odprtje kamnoloma-peskoloma v bližini bo-rdoče avtoceste Arja vas-Ločica pri Vran-iskem. Gre za odprtje kamnoloma na Do-ibrovljah, po nekdanji kmetiji mu pravijo tfkar Dolarjev kamnolom. Završnikovim so i predstavniki žalske občine in tudi žalski i svetniki sprva prižgali zeleno luč, v projekt j je vloženega že veliko denarja, zdaj pa ta ista robčina kamnoloma na Dobrovljah ni vključila v paket prostorskih dokumentov, ki jih bodo svetniki menda obravnavali že na maj-iski seji občinskega sveta.

~ Načelno soglasje za odprtje kamnoloma je f Završnik dobil že na sestanku 11. avgusta 1995, ' na katerem so poleg žalskega župana sodelovali • tudi predstavniki Upravne enote Žalec. V zapi-I sniku piše, da občina Žalec podpira pobudo lastnikov zemljišča Franca in Silve Završnik po i odprtju kamnoloma, prav tako njuna prizadevanja, da bi pravočasno pridobila dovoljenje za izkoriščanje kamna na dobroveljski parceli.

Z odprtjem kamnoloma so se očitno strinjali tudi žalski svetniki. Na seji občinskega sveta 9. novembra 1995 so namreč sprejeli pobudo strank slovenske pomladi, da pristojna organa občine ter Upravne enote pospešita postopek za odprtje kamnoloma. Občinski svetniki so še nienili, da bi črpanje agregatov iz tega kamnoloma za potrebe avtoceste zaradi bližine in neposrednega dostopa na traso najmanj obremenjevalo lokalne ceste v žalski občini, kasneje pa oi kamnolom lahko služil za ugodnejšo dobavo Agregatov pri vzdrževanju lokalnih cest zahod-'^ega dela občine.

Vsi i<amnoiomi brez prostorsl(ega izvedbenega doiiumenta

S kamnolomi v žalski občini se je ukvarjalo 'udi ministrstvo za okolje in prostor oziroma tamkajšnji urad za prostorsko planiranje. Sredi 'anskega decembra je bil v prostorih žalske obline pogovor, na katerem so poleg ljudi iz mi

nistrstva sodelovali predstavniki občine, upravne enote, posameznih kamnolomov, inšpektorjev, Zavoda za gozdove ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Med drugim so ugotovili, da na območju žalske občine trenutno kopljejo kamen na več lokacijah in sicer v Veliki Pirešici, Zaloški Gorici ter v Li-bojah. Vsi ti obstoječi kamnolomi so v planskih dokumentih žalske občine opredeljeni, nobeden od njih pa nima izdelanega prostorskega izvedbenega dokumenta. Lokacijska dovoljenja so zelo stara, nepopolna in preveč splošna, saj ne navajajo niti točnega območja izkoriščanja, prav tako se ne izvajajo sanacije. Zato je bilo predlagano, da naj bi upravljavci pri urbanistični organizaciji čimprej naročili izdelavo ureditvenega načrta, izvedbeni dokument pa bo potem osnova za izdajo novega lokacijskega do

voljenja. Vse dosedanje lokacije so po oceni ministrstva sporne zaradi hrupa, prahu in transporta.

V zvezi s problematiko odpiranja novih kamnolomov je bilo povedano, daje priporočljivo predhodno izdelati bilanco viškov in manjkov materiala. Ko bodo jasne potrebe, analiziran vpliv na okolje in ugotovljeno, da iz obstoječih lokacij ni možno zagotoviti zadostnih količin, se bo razmišljalo o odpiranju novih lokacij.

Veiil(o deia in denarja za prazen nič?

Potem, ko je dobil načelno soglasje žalske občine in svetnikov, seje Završnik že lani lotil dela. »Imamo raziskovalni projekt, potem pro

jekt za programske zasnove, izdelana je presoja vplivov na okolje in prostor, pri čemer naj povem, da smo iz instituta v Mariboru dobili pozitivno mnenje, kupljeno je zemljišče za razširitev ceste, maja bodo zaključeni eksploatacij-ski in sanacijski projekti. Zavod za gradbeništvo iz Ljubljane je opravil tudi tako imenovano geološko prospekcijo ležišča in preveril uporabnost kamnine kot surovine za pripravo agregata za betone, malte in nevezane nosilne cestne plasti. Raziskave so pokazale, da so kamnine primeren surovinski material, v kamninah iz našega kamnoloma je kar 99,5 odstotkov apnenca. Skratka, doslej smo vložili ogromno dela in tudi denarja za odprtje kamnoloma, zdaj pa smo ugotovili, da nas žalska občina sploh ni vključila v paket prostorskih dokumentov, kijih nameravajo obravnavati svetniki na svoji majski seji. Očitno se v občini ne zavedajo, da s tem sami zavirajo gradrijo avtoceste, za katero po drugi strani vseskozi govorijo, kako jo potrebujemo« je ogorčen Završnik.

Dober kilometer in pol od predvidenega kamnoloma že od lanskega poletja stoji in č^a zapakirana tudi betonarna, ki sojo postavili italijanski izvajalci. V tej betonami naj bi uporabljali kamenine iz Završnikovega kamnoloma. Odprtju kamnoloma pa odločno nasprotujejo krajani Dobrovelj, ki bodočemu lastniku očitajo, da bo s kamnolomom posegel v čisto naravo in se poleg tega okoristil še z lirami, ki bi jih dobil od prodaje peska. Završnik ob tem dodaja, da seje s krajani pripravljen pogovarjati, jim plačati tudi odškodnino, če bo potrebno, vendar se ljudje po njegovih besedah s tem ne strinjajo.

O tem, kdo bo s prodajo materiala resnično služil, paje slišati tudi drugo plat medalje. Menda so v žalski občini posamezniki, ki so bolj kot odpiranju novega kamnoloma še vedno naklonjeni pridobivanju materiala na deponiji Brije. Govori se, da naj bi na tej deponiji v kratkem ponovno začeli izkopavati gramoz, provizije pa naj bi romale v žepe nekaterih krajevnih političnih veljakov. Z odprtjem Završnikovega kamnoloma bi jih zaslužek seveda padel v vodo.

IRENA BAŠA

Betonarna v bližini kamnoloma na Dobrovljah še vedno čaka na razplet.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

KULTURA

10

Velika umetnica spet v Celju

Karla Bulovec Je prva slovenska kiparka

Ob stopr>i obletnici njenega rojstva so v Celju popravili krivico, ki je bila storjena pr> i slovenski kiparki: v začetku letošnjega aprila so odkrili njen spomenik škofu in narodnemu buditelju Antonu Martinu Slomšku na Slomškovem trgu, tisti spomenik, ki ga je zasnovala leta 1937 v Mariboru. Tedaj je namreč ban Natlačen naklonil sedmim slovenskim umetnikom, med njimi tudi Karli Bulovec, 8000 dinarjev za izdelavo umetniškega dela po njihovi lastni presoji. Ona je zasnovala kip škofu Antonu Martinu Slomšku, vendar o tem več v podlistku o samem Slomšku. Tokrat bomo našo pozornost namenili njenim risbam, ki jih lahko občudujemo v Pokrajinskem muzeju v Celju.

Karla Bulovec je izjemna umetniška osebnost na Slovenskem, ki je s svojim delom močno prerasla nacionalne in geografske meje. Rojena leta 1895 v vasi Grad na Bledu kot otrok slovenske, grške in italijanske krvi, je bila od devetega leta do mature na učiteljišču leta 1915 notranja gojenka pri ljubljanskih uršulinkah. Najraje je brala Karla Maya in druge klasike, drage knjige sije lahko naročala z Dunaja. F^o maturi je nekaj malega učiteljevala in se v Trebnjem leta 1917 seznanila s Ferdom Veselom, ki ji je nudil prvi likovni pouk, sama paje že v dijaških letih med poukom rezljala les in risala. V letu konca prve svetovne vojne je dokončno pustila učiteljski poklic in odšla na Dunaj, kjer pa. tako kot mnogi slovenski umetniki, ni našla zadoščenja na akademiji za likovno umetnost, zato se je odpravila^ naprej v Munchen, pa od tam v Prago. Šest let trajajoči študij je končala v enem letu in Šolanje nadaljevala na Akademiji vytva-rnvh umeni in leta 1922 diplomirala, hvaležna profesorju Štursi, dajo je pustil delati po njeno.

Vrnitev v Ljubljano ji ni prinesla srečo. Ker je izstopila iz Cerkve, ni mogla dobiti nobene javne službe, pa še brez premoženja je ostala, ker je njen varuh naložil njeno dediščino po starših v vojne obveznice. Leta 1925 seje seznanila z dramatikom Ivanom Mrakom, poroči

la pa sta se pet let pozneje. Življenje z njim je usodno zaznamovalo njeno pot.

Ob koncu dvajsetih let so nastale skice in risbe posvečene Beethovnovi in Bachovi glasbi. Kartona je umetnica skupaj s skicami za Cankarjev spomenik na Vrhniki razstavila v Ljubljani, vendar jo je kritika grobo zavrnila. Vse skupaj je leta 1930 odnesla v Pariz in razstavila v Salon des Indenpendants, kritika jo je navdušeno sprejela. Razstavljala je tudi v Londonu, Kartona Činele in Harfa pa danes zastopata našo likovno umetnost v Tate Galery.

Po teh razstavah v tujini je imela več razstav tudi v Celju, Mariboru in Trbovljah. Med vojno ni razstavljala, le delala je in nastalo je sedem nadnaravno velikih kartonov kompozicij kot sedem videnj grozot vojne. Tudi po vojni je živela v revščini, povsem se je zaprla vase. Poleg portretov, ki jih je risala v povojnem obdobju, so nastale številne risbe njenih mačk. Leta 1953 seje ponovno vrnila v Katoliško cerkev, 23. avgusta

leta 1957 paje umrla za tuberkulozo na Cjolniku.

Sam sem videl nekaj njenih skic pri pokojnem Ivanu Mraku med leti 1965 in 1970. Toda njegovo stanovanje (tedaj je Še živel nad gostiščem Mrak v Rimski ulici) ni bilo primerno za ogled njenih umetnin. Sedanja postavitev v dvorani pod Celjskim stropom Pokrajinskega mu/eja v Celju paje nekaj veličastnega. Njen karton iz Kristusovega trpljenja iz leta 1941/42 zaživi Šele v takem prostoru. kjer se strop ustavi na višini devetih metrov.

Razstava, ki so jo odprli ob odkritju njenega spomenika škofu Slomšku, odprta pa bo do 19. maja, prinaša dve anatomski študiji v oglju iz okoli leta 1921, dve študiji moškega akta v svinčniku iz okoli leta 1922, potem tri študije za veliki karton Harfa iz oglja iz okoli leta 1928 in tri študije za veliki karton Činele v oglju iz istega obdobja. Največji je karton Mučenja (oglje), zatem so trije portreti: Ivan Mrak, Štel"ka Bulovec, Ladv Cooperland (vse oglje), zatem pa cikel mrtvih mačk z imeni Rdečenoska, Rubinčica. Jelenček, Sonček, Črnulček, Mišika in Čcbulček (vse oglje, leta od 1950-1953).

Razstavo je preprosto treba videti, kajti njena podoba je podoba samosvoje evropske umetnice, ki kot kiparka nikoli ni imela toliko denarja, da bi vsaj eno svoje delo lahko odlila v bron. Šele njen Slomšek je letos v Celju doživel tudi to! Razstavo risb Karle Bulovec-Mrak spremlja katalog, ki sta ga napisala Aleš Stopar in Krištof Zupet. Razstavo so organizirali Pokrajinski muzej Celje (v največji meri). Mestni muzej Ljubljana in Galerija Karle Bulovec - Mrak v nastajanju, postavili pa so jo Krištof Zupet. Aleš Stopar in Miroslav Kavšek. Na naslovnici kataloga je njena Las^na podoba (oglje, 1940), na platnicah paje naslovnica revije Samorodnost iz leta 1930, objavo pa so organizatorji posvetili enemu pr\'ih novodobnih slovenskih mecenov in založniku revije Ivu Sever-ju. kije Bulovčevo primerjal leta 1930 z Michelangelom in Diirerjem.

DRAGO MEDVED

Karla Bulovčeva: Lastna podoba

Okopi slave

Okopi slave. Ja, pod tem imenom že nekaj let poteka oddaja o rocku in popu, z vsemi njunimi parajarnalijami, na valovih Radia študent. Njen voditelj je kajpak Peter Bar-barič. In taisti Barbaričje nedavno pri založbi \ itrum izdal istoimensko knjigo, kije neke vrste rešetanje zgodovine ročka in popa skozi tiste točke, ki so menda bistveno zaznamovale zgodovino zabavne glasbe. In, ne boste verjeli: čeprav je knjiga en sam podatkovnik, čeprav je v njej nanizanih na tisoče dejstev, imen in letnic ter naslovov albumov, se knjiga tudi prav fino bere. Brez vsakega heca. Kar pomeni, kakor je ugotovil Peter Lovšin, da ima knjiga dvojno vrednost: zgodovinsko in pedagoško (res, vse zanamske generacije jo bodo s pridom lahko uporabljale pri študiju, ko bo ročk n 'pop postal ob verouku obvezen predmet že v osnovni šoli) ter esejistično. Čeprav je pri slednjem treba nujno dodati, da se skuša Bar-barič kar se da striktno izogniti osebnim sodbam. Škoda. Osebna nota bi bila pri taki knjigi zelo dobrodošla. Naredi jo manj dolgočasno. Tako pa praktično ničesar ne zvemo o avtorju. Praktično vse o fenomenu ročka in popa, pa ničesar o piscu knjige. Učbenik, torej. Prvi pravi učbenik ročka na Slovenskem. Ki jo mora imeti, če ne na polici v svoji delovni sobi, pa vsaj na zadnjem sedežu svojega avtomobila, vsak, ki mu ob besedici rdck ne postane nerodno, slabo, ki se ob poslušanju dobrega ročka ne opoteče in zakrili z rokami ter tako išče oporo, ki jo tako in tako ne bo nikdar našel v svojem življe

nju. In .še nekaj je, kar lahk Petru Barbariču štejemo V( lik plus. med ročko m in popoi namreč ne vleče nikakršne nu je. t se skupaj je ena sama zt bava. Great ročk and ro, show, če parafraziramo vel, ke Sex Pistolse.

Ilja, da ne bo vse skupaj /; zvenelo kot neke vrste PR bt sedilo; seveda lahko Barbar ču tudi kaj očitamo Predvsem to, da pozablja na tukajšnj ročk 'n pop cesarstvo. In i zlasti to, da kar preskoči di tum, ko je kolesje v industri ročka in popa hudo zaškripi lo. Se za trenutek celo zausti vilo. I. julij 198 L Ob pol m či. Takrat je štartal MTV. skladbo Video killed the Ri dio Star. Ne bi sedaj razglai Ijali, zakaj se je vse skupaj z trenutek ustavilo, zakaj je za. krtalo, kaj je to pomenilo i naslednjih petnajst let, ko/iki jih ho vsak čas preteklo od ti ga prelomnega trenutka. Ilja, iskati napake v besedili ki je celo pionirskega znači ja,je najbolj enostavno in na bolj voluharsko početje.

V vsakem primeru pa mon mo za trenutek dvigniti svoj kapo in se prikloniti avtorj, ki sije o tako splošno z na d stvareh, kakršen je ročk 'n 'pc drznil spregovoriti skozi dej, tva. Kar je morda še težje i še bolj pogumno, kakor pa sti ti na osebnih sodbah.

Piše: Tadej Čate

Tradicija starejše umetnosti

Konec prejšnjega tedna so v Mali galeriji na Velenjskem gradu odprli razstavo slik Draga Šumnika-Luka iz Šoštanja.

Drago Šumnik-Luka seje rodil leta 1957, že več let pa se profesionalno ukvarja s slikarstvom. Razstava v Velenju je že njegova deseta po vrsti, sodeloval paje tudi na mnogih skupinskih predstavitvah umetnikov.

Slikarje vrsto let ustvarjal na osnovi abstraktne usmeritve in pri tem dosegel zanimive rezultate. Raziskovanje likovnih

form je v njegovi interpretaciji dobilo specifične poteze, izrazil je čut za fantazijo, v kateri je mogoče razpoznati govorico arhe-tipske simbolike. Iz te obsežne serije je na razstavi prisotno le eno delo z naslovom Štirje letni časi, a je to večjih dimenzij in predstavlja svojevrstno sintezo njegovega ustvarjanja v tej smeri.

Sicer pa ostala dela na razstavi izhajajo iz povsem drugačnega koncepta, saj gre za figurali-ko, kije novost nasploh v njegovem ustvarjanju. Avtorje nare

dil serijo slik na steklu, slogovno pa seje približal različnim modelom, znanih iz preteklih umetnostnih obdobij. Tako najdemo prvine srednjeveške umetnosti, predvsem gotike, renesanse, baroka iz katerih je povzel tipske prikaze motivov ter jih individualno preoblikoval v skladu s svojo slikarsko izkušnjo in estetskimi tendencami novejšega časa.

Upodobljeni so motivi iz religije, portreti svetnikov, Marije, Jezusa in druge biblijske osebnosti. S tem je ponovno aktualiziral klasično religiozno umetnost in jo približal sodobnemu gledalcu. BORIS GORUPIČ

Figure v akvarelih

V likovnem razstavišču Premogovnika Velenje razstavlja cikel svojih najnovejših del slikarka Ivana Andrič-Todič.

Gre za umetnico mlajše generacije, rojene ob koncu šestdesetih let v Slavonskem Brodu. Štu-diralaje naAkademiji za likovno umetnost v Zagrebu, pravkar pa jo kot absolvent zaključuje. Zadnja štiri leta živi in ustvarja v Ce-lju.

V središču njenega zanimanja je predvsem akvarel, na razstavi pa so postavljene slike najnovejšega datuma narejene v tej tehniki. Osrednji motivi so figure, ženske, moške, večkrat tudi otroške v skupini. Prostor, v katerem se nahajajo, je nejasno artikuliran, ponekod pa razpoznamo tudi povsem konkretne motive, s katerimi je nakazano, da se dogajanje odvija v krajinskem ambientu. Prikaz ženskih likov vsebuje še bolj izrazito subtilnost, naravno

eleganco, kar jim daje dodatno privlačnost. Pri prikazu figur je običajno najbolj razpoznaven portret, medtem ico so ostali deli telesa odeti v dekorativna oblačila ki se postopoma razgrajujejo v abstrahirane barvne plasti. Usmeritev k abstrakcij i je v posamičnih slikah močneje izražena in stvarni motivi izginevajo v prepletu medsebojno prelivajočih se ploskev.

Mnogo pozomosti namenjatu-di izboru barvnega spektra in do izraza prihaja njen občutek /a skladno nanašanje različnih barv, kjer vsaka nosi svoj specifičen pomen, celovito pa delujejo harmonično ter hkrati ekspresivno. Poleg človeških figur najdemo v njenih slikah še niz drugih motivov, kot so različne ptice, sadje, ki s svojo prip)ovednostjo in simboliko vnašajo v kompozicijo dodatne pomene ter razširjajo vsebino slik.

BORIS GORUPIČ

V Taboru prepevajo že sto let

Osrednja prlreilltev ob stoletnici organiziranega petja bo v soboto v Domu krajanov v Taboru

čeprav Slovenci radi prepevamo, je najbrž malo krajev, kjer pesem in organizirano petje stoletje dolgo nikoli ni zamrlo. Tabor ali kot po domače raje pravijo ljudje Sveti Jurij ob Taboru v Savinjski dolini, je eden takšnih slovenskih biserov.

Na stoletnico organiziranega petja so se v Taboru po besedah enega glavnih organizatorjev Staneta G rži ne začeli pripravljati že lani. »Poleg tega, da smo imenovali pripravljalni odbor, smo oblikovali še uredniški odbor za pripravo

brošure o stoletnici organiziranega petja, ki smo jo pripravili s pomočjo številnih sponzorjev. Prva prireditev v sklopu stoletnice je bil koncert ob letošnjem kulturnem prazniku, kasneje smo organizirali revijo odraslih pevskih zborov v Taboru, v soboto, 4. maja, pa bo osrednja prireditev. Obiskovalcem se bo najprej predstavil otroški pevski zbor iz Tabora pod vodstvom Mojce Dobnik. K sodelovanju smo povabili starejši moški zbor, ki ga je nekoč in ga bo tudi na koncertu vodil Milan Lesjak,

v go.ste prihaja pevski zb( Prosvetnega društva Slovene iz BorŠta pri Trstu, s katerii sodelujemo že 25 let. Sledil bo podelitev priznanj in ph ket, zalem pa slavnostni kor cert mešanega pevskega zboi in pa moškega dela zbora i Tabora pod vodstvom Milan Kasesnika. Občinski svet nai je ob jubileju odobril tudi sred; tva za nakup električnega kh virja, ki ga bomo predali ni menu na tem koncertu. Niz pr reditev ob stoletnici bomo kc nec junija nadaljevali s kor certom moškega pevskega zbc ra iz Bavarske, oktobra pa s dogovarjamo še za obisk naš( ga zbora v Nemčiji,« je pov« dal Gržina.

Da v Paboru res organizir« no prepevajo že sto let, dok« zuje zapis v šolski kroniki i leta 1897. V njej je zapisan« da je bila 22. avgusta 1897 Taboru v čast cesarjeveg rojstnega dne prireditev, ^ sojo organizirali učiteljstv* bralno društvo in pevsl zbor. Pevci, ki danes prep< vajo v okviru kulturneg društva Ivan Cankar Taboi pa nameravajo v prihodnj ponovno prevzeti ime Pe^ sko društvo, tako kot so s imenovali vse do leta 1948.

Sicer pa seje v minulih dne v Taboru odvijala še vrsta drti gib prireditev, saj so istočasff praznovali svoj kraievni pra^ nik. IB, Folo:TONlC/

Št. 18. 3. maj 1996

11

KULTURA

NOVI TEDNIK

Železnica nekoč in danes

V organizaciji podjetja timit iz Štor in pod okriljem Mestne občine Celje t)0 v soboto, II. maja, v mestu ob Savinji slikarska kolonija na temo Železnica nekoč in danes.

V štorskem Limitu so k sodelovanju povabili okoli 20 likovnikov, med njimi polovico akademskih slikarjev, končno število udeležencev pa bo znano te dni, saj vseh prijav še niso zbrali. Tema slikarske kolonije je široko zastavljena, posvečena pa je 150-letnici slovenske železnice in prihodu prvega vlaka v Celje. Likovniki bodo lahko izbirali med različnimi tehnikami - oljem, akrilom in akvarelom, na slikarski koloniji ustvarjena dela pa bodo razstavljena 31. maja v okviru prazničnih slovesnosti ob 150-letnici slovenske železnice. IS

Spomini na Celje

Mapa vedut Je kulturni, turistični, promocijski In spominski dokument mesta olf Savinji

v založbi podjetja Fit-media in Muzeja novejše zgodovine Celje ter v sodelovanju s celjskim turističnim društvom je pretekli teden izšla mapa vedut Spomini na Celje, ki zajema 10 upodobitev mesta ob Savinji v obdobju med letoma 1798 in 1979. Mapa z izbranimi motivi Celja v zadnjih dveh stoletjih je kulturni dokument mesta, njegovega razvoja in sprememb, hkrati pa tudi izjemno promocijsko in priložnostno darilo.

Ob predstavitvi mape je direktor podjetja Fit-media Jože Volfand poudaril, daje projekt še toliko pomembnejši, ker gre za enega redkih primerov sodelovanja večih institucij v Celju, hkrati pa dodal, daje tovrstnih projektov v pripravi še nekaj. Mapa vedut Spomini na Celje je namenjena knežjemu mestu v letu, ko mineva 560 let od poknežitve Celjskih, besedilo Andreje Rihter, ki je pripravila tudi izbor motivov, je zapisano v slovenščini, angleščini in nemščini, likovno opremo ter podobo mapi pa je nadel Dušan Kramberger. Mapo v velikosti 60D742 cm, ki je do konca maja naprodaj po prednaročniški ceni 9.500 tolarjev, so natisnili v Gorenjskem tisku Kranj, oblikovalec paje pohvalil delo tiskarjev, saj je šlo za izjemno zahtevno obdelavo in pripravo materiala.

Spomini na Celje zajemajo deset podob mesta ob Savinji, v mapo je vključen Zieglerjev grafični list Celja z okolico iz leta 1798, sledijo mu tri razglednice Ljubljanske ulice, mestne panorame in Glavnega trga iz let od 1896 do 1911, štiri fotografije mojstra Josipa Pelikana (Stari grad. Kopališče ob Savinji, pred železniško postajo in panorama mesta v letu 1954) akvarel Kapucinski most Avgusta Deržka iz let 1953-56 in razmeroma nepoznan panoramski pogled na mesto v gvašu Avgusta Lavrenčiča iz leta 1979.

Na predstavitvi mape vedut Spomini na Celje je župan Mestne občine Celje Jože Zimšek poudaril, daje mestu ob Savinji z izdajo mape

uspelo tisto, kar so si že dolgo želeli - na najprimernejši način predstaviti preteklost in razvoj mesta. Dodal je, daje bilo Celje nekoč urejeno in lepo opremljeno mesto, takšno pa mora biti tudi danes in v prihodnosti. "Mapa vedut," je obljubil "bo darilo vsem pomembnejšim gostom v našem mestu, tako da bodo duh mestne preteklosti in del naših lepot odnesli s seboj in jih predstavili še drugim."

I. STAMEJČIČ

Pogled na celjski Stari grad, kot ga je v objektiv svojega fotoaparata ujel mojster Josip Pelikan v letu 1930.

Selitev ceijslie kulture

i v Celju naj bi se v kratkem •v druge prostore preselilo 'kar nekaj kulturnih usta-1 nov, kako hitro pa bo do selitve celjske kulture tudi dejansko prišlo, je največ odvisno od denarja, saj je potrebno vse nove prostore predhodno temeljito urediti.

Zavod za kulturne prireditve in Osrednja knjižnica Celje naj bi svoje nove prostore našla v središču mesta, v zdajšnjem ijCetisovem objektu ob Prešer-^novi ulici. Na pobudo angleš-, kega veleposlanika v Sloveniji 'naj bi v prostorih Zavoda za [. kulturne prireditve v Gregorči

čevi ulici uredili angleški pub, knjižnične prostore oddelka za odrasle naGledališkem trgu pa bi preuredili v gledališko kavarno, kakršno si v Slovenskem ljudskem gledališču Celje že dolgo želijo, vendar za njeno ureditev v zdajšnjih prostorih nimajo niti najmanjše možnosti.

Po besedah župana Mestne občine Celje Jožeta Zimška naj bi v doglednem času vendarle rešili tudi prostorske težave Zgodovinskega arhiva Celje, ki naj bi ga iz Prothasije-vega dvorca preselili na novo lokacijo. Ob obisku v Celju je minister za kulturo dr. Janez

Dular obljubil, da bo s celjsko občino še letos podpisal pismo o nameri, ki bo služilo za osnovo pogodbi za sofinanciranje urejanju novih prostorov Zgodovinskega arhiva.

Ob tem pa naj bi se v Celju v nove prostore - za katere se trenutno ve le to, da bodo na za občane dostopnejših lokacijah - selil tudi del državne uprave. Gre predvsem za inšpekcijske in še nekatere druge službe, s selitvijo pa bi se sprostilo tudi nekaj pisarn v Narodnem domu, icjer so zdaj delavci občinske in državne uprave prostorsko zelo utesnjeni. IS

Dejavna ijubiteljslfa liultura

v dvorani Kulturnega do-' ma v Libojah je bil minuli pe-

■ tek občni zbor ZKO občine ' Žalec. Udeležili so se ga tudi

■ predstavniki društev, Zavo-"da za kulturo Žalec, ZKO ' Slovenije in drugi gostje.

Iz obširnega poročila je razvidno, daje v ZKO 18 krajevnih in 20 šolskih kulturnih dru-' ^tev, posebno zadovoljni pa so, daje po daljši prekinitvi priče-" lo delati kulturno društvo Gali-' cija. Zveza je v preteklem letu ' uskladila statut z zakonom o

* društvih in opravila več for-' inalnosti v zvezi s postopkom ^ vpis nepremičnin v zemljiš-' knjigo.

. . Posebno mesto pri delu ima-, Jo šolska kulturna društva. Naj-^Ij množično je področje vo-^ kalne glasbe, saj je evidentira-, 'ijb 32 odraslih vokalno glasbe-, J^b skupin, ki so v preteklem ' nastopile več kot tristo-. '^''at. Bilo je več pomembnih . pnreditev kot je občinska revi-JA skupni koncerti, samostojni koncerti, poleg tega pa še prireditve Pesem v maju na Ponikvi, družina poje v Andražu in dru-V občini delujejo štirje pi

halni orkestri, ki so nastopili 193 krat, najpomembnejša pa je bila prireditev ob 115-letnici Godbe na pihala Zabukovica. Med instrumentalnimi skupinami so še rogisti, tamburaški orkestri, citrarji in plesni orkester, ki je z delom pričel lani. Zelo številne so gledališke skupine, ki so pripravile štiri premiere, 49 krat nastopile, pa tudi več prijateljskih gledaliških skupin so gostile. Ostale dejavnosti niso tako množične, imajo eno plesno skupino v Šempe

tru, likovna dejavnost je izrazita na Polzeli, zelo razpredena je knjižničarska dejavnost, ki je tesno povezana z občinsko matično knjižnico, filmska dejavnost si f)onovno utira pot in pridobiva gledalce, zelo delavna pa so šolska kulturna društva, ki so se udeležila občinskih prireditev Naša beseda, revije Naše trate, srečanja mladih literatov in likovnih razstav. Skrbijo tudi za izobraževanje režiserjev in zborovodij.

Po poročilih so sprejeli delovni in finančni program za tekoče leto, ob koncu pa izvolili novo vodstvo. Odslej bo predsednik Stanko Novak s Polzele, potem pa so podelili priznanja in plakete. Zlate so prejeli Valčka Gnus iz DPD Svobode GriŽ£, Konrad Podbregar iz KD Petrovče in Jože Meh iz KD Vrbje; srebrne Franc Mandeljc in Dani Jelen iz KD Ponikva ter Knjižnica Petrovče* bronaste Nuša Božiček iz OŠ Petrovče, Kristina Zupane in Anton Cizej iz DPD Svoboda Griže ter Martin Adrinek, član godbe iz Liboj.

TONE TAVČAR

Novi predsednik ZKO Žalec, Stanko Novak.

Pevci v ponos

Pretekli petek je v nazar-skem Kulturnem domu na pevski reviji prepevalo točno 447 otroških in mladinskih grl. Revijo je v sodelovanju z nazarskim Prosvetnim društvom Jelka pripravila ZKO Mozirje.

Številnim ljubiteljem petja so se predstavili pevci mladinskih in otroških pevskih zborov iz Mozirja, Ljubnega in Luč. Iz Gornjega Grada, Šmartnega ob Dreti, Nazarij in z Rečice se predstavili otroški pevski zbori, s svojim zborom paje sodelovala tudi Glasbena šola Nazarje.

Petkove revije seje udeležila tudi državna selektorka Minka Ajtnik iz republiškega Zavoda za šolstvo, ki je pohvalila izbiro programa, kakovost zborov in tudi samo organizacijo, še posebej paje bila zadovoljna, ker so na posvetu po končani reviji sodelovali poleg zborovodij in ravnateljev šol tudi župani zgomjesavinjskih občin. Med drugim jeAjtnikova povedala, da se laihko zbori iz Zgornje Savinjske doline udeležujejo različnih republiških tekmovanj, in da marsikatera mestna občina ne pripravi tako kakovostnih revij.

Revijo je pripravila ZKO Mozirje, ki bo 11. maja organizirala še revijo odraslih pevskih zborov. Tako mozirska ZKO zaenkrat še normalno nadaljuje s svojim delom. V ZKO predpostavljajo, da bo jeseni tudi na področju bivše občine Mozirje prišlo do drugačne organiziranosti v ljubiteljski kulturi. Takrat bo delo namreč prevzel Sklad za ljubiteljsko kulturo s svojimi izpostavami in takrat bodo sklicali tudi občni zbor, na katerem se bodo dogovorili, kaj bo v prihodnje z zvezo. Verjetno bodo nove ZKO ustanovili v posameznih občinah, kjer pač izpolnjujejo vse pogoje. US

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo v ponedeljek, 6. maja ob 16.30 za Abonma I. Gimnazija 1 Celje in v torek ob 11.30, zaAbonma Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, uprizorili predstavo Florentinski slamnik. V sredo ob 11.30, za Abonma Združeni mladinski in izven, pa predstavo Nevidna roka. V ponedeljek ob 20.30, zaAbonma Oderpododrom 5 in izven, v torek ob 20.30, za Abonma Oderpododrom 6 in izven ter v sredo ob 20.30, za Abonma Oderpododrom 10 in izven, bodo uprizorili predstavo Pat ali igra kraljev.

V Kulturnem domu v Tr-novljah bo v sredo, 8. maja ob 21. uri, repriza monodramske-ga pasijona Janeza Venclja 3402 Ljubljana-Celje, po motivih romana Venedikta Jero-fejeva, v izvedbi Zvoneta Agreža.

V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v soboto ob 20. uri, koncert Moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, ki ga vodi Franci Plohi.

V Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19. uri, redni letni koncert Vokalne skupine Cvet. V sredo, 8. maja ob 19.30, pa redni letni koncert Moškega pevskega zbora KUD Ivan Cankar iz Celja, z gosti - ženskim pevskim zborom Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja.

V razstavišču Laški dvorec je odprta razstava likovnih del Rudija Trojnerja iz Maribora.

V spominski sobi Starega piskra Muzeja novejše zgodovine, si lahko ogledate razstavo Zatirani, a nikdar poteptani.

V Likovnem salonu v Celju je do 10. maja na ogled razstava slikarskih del Jožeta Sla-ka-Doke.

Pokrajinski muzej Celje nudi v Stari grofiji ogled razstave Od antičnega vrča do majolke, v razstavišču Lapi-darij razstavo Sol invictus-sol iustitiae. Krščanstvo na celinskem Hrvaškem, v raz.stavišču Glavna dvorana, pa razstavo risb Karle Bulovec-Mrak, avtorice bronastega kipa Antona Martina Slomška.

V Galeriji sodobne umetnosti je do 12. maja na ogled razstava slik Lajčija Pandurja mlajšega.

V avli hotela Dobrna je do 11. maja na ogled razstava Roberta Rebemaka in Vitolda Koširja iz Zagreba, ki jo je pripravil Limit Store.

V Osrednji knjižnici v Celju, si lahko v tamkajšnjem L nadstropju do 15. maja ogledate razstavo Ex librisi, v II. nadstropju pa do 6. maja, razstavo Prijetno s koristnim-lite-ratura za vrtnarjenje.

V menjalnici Ekopul na Krekovem trgu 3 v Celju si lahko do konca maja, ogledate prodajno razstavo monotipij Iva Vrečka iz Šentjurja.

V Savinovem likovnem salonu v Žalcu do 16. maja, razstavlja akademski slikar Franc Košec Karaš.

Celje

Union od 3. do 8.5. ob 17., 19. in 21. uri ameriški film Ju-manji; Mali Union od 3. do 8.5. ob 20. uri ameriški film Osumljenih pet; Metropol od 3. do 8.5. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Dvanajst opic.

Kino Dobrna 4. ob 19. uri in 5.5. ob 17. uri ameriški film Sabrina.

Kino Polzela 3.5. ob 20. uri ameriški film Sedem, 5.5. ob 19. uri pa ameriški film Francoski poljub.

Kino Vojnik 4.5. ob 19. uri ameriški film Klic narave.

V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo nocoj, v petek ob 20. uri, nastop folklorne skupine KUD Dobrna.

Plesale v Turčiji

Plesalke Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje so se konec tedna vrnile iz Turčije, kjer je bil v Ankari 18. svetovni festival plesa in ljudskega izročila.

Plesalke Alenka Končan, Kaja in Anja Rebek, Sabina Deč-man, Aleksandra Vučkovič in Varja Tomažinčič so se predstavile s koreografijama Šepet in Pobegnimo v lepšo prihodnost Igorja Jelena, celjski plesni nastop (na sliki) paje bil vključen tudi zaključni gala koncert festivala.

Na 18. svetovnem festivalu plesa in ljudskega izročila je sodelovalo preko 1.600 plesalcev iz 48. držav, sam festivalski program pa so spremljale številne spremljajoče prireditve in sprejemi ter druženje mladih iz vsega sveta. IS

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

KULTURA

12

Gneča v Hermanovem brlogu

Mednarodnega muzejskega salona SIMF^ v Corderie DeirArsenale v Benetkah so se med 19. in 25, aprilom udeležili tudi trije slovenski muzeji. Ob Mestnem muzeju in Muzeju novejše zgodovine l.jubljana tudi Muzej novejše zgodovine Celje, ki je med 43 muzeji na salonu močno odmeval s svojim otroškim muzejem Hermanov brlog.

Mestni muzej Ljubljana seje predstavil s svojim projektom Popotovanje skozi čas. Muzej novejše zgodovine Ljubljana pa s Smrekarjevim tarokom. Še posebej odmeven je bil nastop Muzeja novejše zgodovine Celje, saj v Italiji

praktično ne poznajo otroškega muzeja, Hermanov brlog pa je bil novost še za marsikaterega drugega muzealca iz Kanade, Japonske, Rusije, Makedonije, Španije, Avstrije, Francije, Romunije, Danske in še nekaterih drugih držav. Po besedah direktorice MNZ Celje Andreje

Rihter so razstavni prostor Hermanovega brloga obiskali predstavniki prav vseh sodelujočih muzejev, že v Benetkah pa so dobili vrsto povabil za podrobnejšo predstavitev Hermana Lisjaka v tujini. Zanesljivo se bodo udeležili 4-dnevne predstavitve muzejske dejavnosti in organiziranosti mu-zealskega dela v Parizu, k delovni izmenjavi jih je povabil eden rimskih muzejev, svoje muzejske delavnice naj bi približali muzealcem v Kalabriji, že v kratkem pa v Celje prihaja skupina muzealcev iz Zagreba, ki bi rada v goste kar celoten Hermanov brlog.

Celjani so na SIME morali odgovarjati na vrsto vprašanj -muzealce paje predvsem zanimalo, od kod maskota in ideja za lisjaka kot gostitelja otroškega muzeja ter kako je nastalo tako veliko izdelkov s Herma-novim likom. "Še dobro, da smo imeli s seboj zloženko s predstavitvijo celotnega Muzeja novejše zgodovine Celje, saj so nas imeli kolegi za zasebni otroški muzej in nikakor ne državno ustanovo," pravi Rih-terjeva, ki dodaja, da se bodo v MNZ Celje potrudili, da bi leta 1998 spet sodelovali na SIME.

I. STAMEJČIČ

Foto: SHERPA

Mednarodni muzejski salon SIME so prvič pripravili leta 1988 v Parizu, kjer je bil v bie-nalnih prireditvah vse do letos. Konec aprila je bila gostiteljica prvič Italija, vendar bo najbrž obveljala ocena, da je bil letošnji SIMF^ s prepolov-Ijenim številom obiskovalcev, ogledalo si ga je kakšnih 30 tisoč ljudi, manj uspešen. Salona seje udeležilo 43 muzejev ter 61 ostalih razstavljavcev opreme za muzeje, ob njem pa je potekal tudi odmevni kolokvij o kulturnem turizmu.

Razstavni prostor Hermanovega brloga je na SIME izstopal po svoji barvitosti in pestrosti razstavljenih izdeHiOV, namenjenih najmlajšim.

Trideset zgodb za vse čase

Sredi maja bo pri žalski založbi Sledi izšel knjižni prvenec Zdenke Stopar, nekdanje novinarke našega časopisa. Knjiga nosi naslov Moja srečanja in je ena redkih na našem knjižnem trgu, ki s svojo vsebino odslikava življenje na slovenskem podeželju in obrobju mest v sedemdesetih in osemdesetih letih.

Knjiga Moja srečanja je izbor tridesetih literarnih reportaž Zdenke Stopar o ljudeh iz tako imenovanih nerazvitih krajev celjske regije, ki so se petindvajset let pojavljali na straneh Novega tednika. Vsi ponovno oživljeni liki so vsak po svoje nenavadni in drugačni, imajo pa tudi veliko skupnega. Skupni sojim prvinskazve-stoba sebi ter pošten odnos do sveta, narave in do ljudi, prav

tako pa so jim skupni tudi čudaštvo, posebnost ali pa življenje na robu družbe in časa. Značaji in usode vseh teh preprostih in poštenih ljudi so lahko še vedno svetle iskrice za mnoge med nami in prav zato

bi jih bilo škoda pozabiti. Gotovo se kdo od bralcev našega časopisa še spominja socialne podpiranke Tereza s kozo, gro-barke Tončke, ali pa vaške babice, kije pomagala na svet 369 otrokom, pa Malike iz Loč, knapovke Koroščeve mame, Dimčeve Ane s Frankolovega, ali pažene, ki je z neomajno vero v boga petkrat premagala smrt, preroškega profesorja.

dobrotnika iz Amerike in še mnogih drugih posebnežev.

Nekatere osebe še živijo, drugih ni več in prav zaradi slednjih je toliko bolj pomembno, da bodo odslej vse njihove nenavadne življenjske zgodbe, polne optimizma, modrosti, vedrine in poguma za drugačnost ohranjene v knjigi Zdenke Stopar. JI

Knjiga Moja srečanja - format 13x20 cm, mehka vezava - ima 140 strani in je opremljena s fotografljami.

Živahno na odrih

Redni letni koncert Moškega pevskega zbora KUD Ivan Cankar Ce t Je

v Narodnem domu v Celju bo v torek, 7. maja, ob 19. uri svoj koncert pripravila ženska vokalna skupina CVET Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje, ki jo vodi Vida Bu-kovac. V sredo, 8. maja 1996 pa bo ob 19.30. uri svoj redni letni koncert pripravil tudi Moški pevski zbor KLID Ivan Cankar Celje, ki je lani praznoval že 75-letnico delovanja.

V zboru prepeva 24 pevcev. Udeležujejo se vseh manifestacij ter občinskih in medobčinskih pev.skih revij, s svojimi koncerti pa nastopajo širom po Sloveniji, nastopili so tudi pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in na Madžarskem. Vrsto let je njihova osrednja prireditev celovečerni koncert. Tako je tudi letos.

V prvem delu bodo predsta vili vokalno glasbo znanih av torjev, kot so Josip Ipavec, Si moniti, Mokranjec, Mirk, Fei janič. Jereb... V drugi del kon certa so povabili tudi članic Ženskega pevskega zbof Skladateljev Ipavcev iz Šeni jurja pri Celju, ki jih tako ko Cankarjev zbor vodi prol Franc Klinar. Skupaj bodo za peli kot mešani zbor s progra mom pesmi Benjamina in Gu stava Ipavca, Kramolca, Kei njaka, Slomšek - Žirovnik; Engelharta ter Giusseppa Vei dija. Solista na sredinem kor certu bosta Kristina Čater i Tomaž Melavc, na klavirju p bo zbor spremljala prof. Simo na Zdolšek, obema sestavom pa bo seveda dirigiral pro! Franc Klinar.

ŽIVKOBEŠKOVNllI

Siovesno v Šmartnem

Kulturno društvo Šmartno ob Paki je pred dnevi obeležilo devet desetletij kulturne deja\ nosti pod goro Oljko.

Ob praznovanju so se ljubiteljem kulture predstavili oktet Voglarji z Vinske Gore, moški pevsl zbor iz Prebolda ter domači moški pevski zbor iz Šmartnega ob Paki. Zanimivo je, daje zbore vodja vseh treh pevskih skupin Matjaž Kač iz Velenja, ki je v petje skoraj stotih pevcev vnes< precej novega vetra.

Ob slovesnosti, kije bila v krajevnem kulturnem domu, je v imenu Zveze kulturnih organizac Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki spregovoril prof. Vinko Šmajs in ob tem čestital jubilanton nekaterim pevcem pa podelil Gallusove značke. Pevci so se spomnili tudi preminulega Frančk Klančnika in njemu v čast zapeli njegovo in šmarsko himno O, Šmartno moje.

JOŽE MIKLAVI

ANTON MARTIN SLOMSEK V CELJU

PISE: DRAGO MEDVED

4

Za poulf v materinem jeziku

Smemo reči, da so Slomškova celjska gimnazijska leta odločilno vplivala na njegovo trdno usmeritev, ki ji je bil zvest vse življenje; skrb za materin jezik. Ko je pozneje, po opravljenem liceju nastopil službo na celovškem bogoslovju, je začel s smotrnim delom za preporod slovenskega jezika. Z njim je nadaljeval tudi pozneje kot duhovnik in kot škof lavantinske škofije. Zato je literarni zgodovinar Macun zapisal: »Slomšek je glede slovenščine v narodnem, javnem pomenu to, kar nam je v znanstvenem Miklošič.«

Ko je bil prosvetni minister Thurn (1849-1870), je Slomšek sodeloval tudi pri reformi avstrijskih šol. Odločno je zastopal stališče, da mora biti začetni pouk v materinem jeziku, od ministrstva pa je dobil nalogo, da napiše potrebne učne knjige. K sodelovanju je povabil celjskega opata Matijo Vo-duška, ki je bil v sedemdesetih letih dobrotni k An tona Bezenš-ka, poznejšega profesorja v Bolgariji in utemeljitelja bolgarske stenografije, celjskega

učitelja Ivana Kranjca, šoštanj-skega nadučitelja Petra Musija in braslovškega naduČiteljaAn-tona Kodermana.

In kateri znani Slovenci so bili Slomškovi sodobniki na celjski gimnaziji? Vsekakor velja omeniti Ivana Vesela iz Kosez pri Moravčah, znanega kot pesnika Jovana Vesela Kose-skega, ki je celjsko gimnazijo končal leta 1816. Pozneje je študiral pravo v Gradcu in na Dunaju, umrl paje kot upokojen finančni svetnik v Trstu leta 1884. Za Slomškom je na celjski gimnaziji študiral Valentin Orožen iz Šentjurja, gimnazijo je končal leta 1829. Bil je kaplan v različnih krajih, umrl je kot vojni kurat leta 1875 v Okonini. Kot navdušen zagovornik ilirizmaje imel stike z Vrazom in Gajem. Bil je ljudski pesnik in pevec, pesmi paje začel pisati v Celovcu pod Slomškovim vplivom. Še v času »latinske šole«, torej pred letom 1848, ko je gimnazija postala nemška, so pod njeno streho nabirali znanje in se v mno-gočem zgledovali po tedaj že mnogo starejšem Slomšku, tu

di Ignac Orožen iz Laškega, ki pa ni v sorodu z Valentinom. Bilje duhovnik, veliko pa seje ukvarjal z zgodovino, zlasti Celja in lavantinske škofije. Napisal je znamenito Celjsko kroniko (1854) in kot kanonik v Mariboru objavljal zgodovino lavantinske škofije. V osmih knjigah je obdelal štirinajst de-kanij, ker pa mu je opešal vid, je moral z delom prekiniti.

Gimnazijo je obiskoval tuc Šentjurčan Dragotin Ripšl, dt hovnik in ljudski pesnik te skladatelj. Tu so še znamenit imena kot Josip Drobnič, ede od temeljnih kamnov gledali! kega življenja v Celju, sveto\ no znani kartograf Blaž Kocer takorekoč Slomškov rojak i Hotunj pri Ponikvi, pravnik i politik Josip Krajnc ter Mark Vincenc Lipold, po rodu i Mozirja, ki je deloval kot gec log na Dunaju, nazadnje pa kc direktor rudnika živega srebf v Idriji.

Poslopje gimnazije na Slomškovem trgu, za katero so poloti temeljni kamen leta 1811 in je slutila svojemu namenu do le^ 1919. Foto: DRA GO MED VEl

Št. 18. 3. maj 1996

13

NASI KRAJI IN LJUDJE

NOVI TEDNIK

Gasilci na akademiji

' pa poka po šivih gasilskih ^rgani/acij, so na akademiji počastitev 40 letnice uspe-jtifS'* ^^ Velenje pove-ijali tudi v Šoštanju.

i O problematiki Hnancira-pja, organiziranosti, medse-[jojnih odnosih ter še zlasti o jkrbi za vzdrževanje in posodabljanje gasilske tehnike v prihodnje so spregovorili žu-Ipani občin Velenje, Šmartno ob i'aki in Šoštanj, predsednik Gasilske zveze Velenje Stane fepej in predsednik GZS Er-nest Eory.

Slovesnost so zaradi finančnih težav iz lanskega leta prire-!(jili pol leta kasneje, vendar to-l^rat v visokem stilu s skromni

mi sredstvi. Ob tej priložnosti so izdali barvno brošuro Na pomoč, ki predstavlja vsa društva in gasilske organizacije, posebnosti v Šaleški dolini in Smartnem ob Paki ter 40-letno kroniko delovanja (JZ Velenje. Posebnost dogodka je bila tudi imenitna scena v dvorani Doma kulture v Šoštanju, epilog pa opozorilo k odgovornosti tistih društev ali posameznikov, ki nameravajo dosedanjo gasilsko organiziranost prikrojiti ožjim družbenim ali občinskim interesom.

Kulturni program so izvedli delavci okteta TEŠ, amaterski igralci KUD Škale in prvaka velenjske Glasbene šole.

JOŽE MIKLAVC

Med ruševinami iiartuzije je oživela legenda

Ob zidovih Žičke kartuzi-)jev Špitaliču pri Slovenskih Konjicah je bila v nedeljo tradicionalna prireditev (in obenem praznik krajevne skupnosti Špitalič) z naslovom Ko legenda oživi.

Med ruševinami kartuzije se 'je zbralo enajst likovnikov, članov konjiške likovne sekcije in gosta iz Velenja, ki so ustvarjali po motivih iz teh krajev in dela tudi predstavili na popoldanski razstavi. Na slovesni prireditvi ob prazniku, za katero so Špitalčani izredno lepo pripravili prireditveni prostor, sta bila slavnostna govornika župan Slovenskih Konjic Janez Jazbec in predsednik krajevne skupnosti Špitalič Karel Zidanšek. Pripravili so mašo na prostem, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli šte-nlni nastopajoči: Jakob Zidanšek je govoril o zgodovini jkartuzije. Domen Jevšenakje 'zaigral na harmoniko, zapeli

so pevci z Jerneja in Stranic, zaplesali plesalci folklorne skupine Slovenske Konjice, prisrčni pa so bili tudi najmlajši osnovnošolci iz Špitaliča. Družabno srečanje je potekalo pod taktirko ansambla Ambicija. V. M.

Na

spomladan-skem sejmu ponujali cvetje

Na novi zreški tržnici je bil konec tedna spomladanski sejem. Za Zrečane je bil zanimiv predvsem zaradi ugodnega nakupa cvetlic; Občina Zreče je namreč že drugo leto na sejmu sofinancirala nakup lončnic za vse individualne stanovanjske hiše. Stanovalcem blokov pa bodo cvetlice pripeljali na dom med prvomajskimi prazniki.

Ugoden nakup cvetlic je izkoristilo veliko zreških občanov, saj jim je občina razdelila kar tisoč dvesto bonov. Obiskovalci so jih lahko zamenjali za lončnice ali vrtno orodje in druge potrebščine. Na sejmu so poleg vsega za okolje ponujali še oblačila, okraske in podobno. Posebno privlačno paje bilo okusno pecivo, potice in druge jedi, ki so jih obiskovalcem sejma ponudile zreške gospodinje.

B.H.

Rože za praznik

Blagovnica Nova vas celjske trgovske družbe Potrošnik bo uradno stara 15 let sicer šele julija, a najstniški rojstni dan so obeležili že konec aprila.

Minuli četrtek so namreč v Blagovnici Nova vas odprli prenovljen živilski oddelek, v katerem so v celoti zamenjali hladilno tehniko, približno polovico trgovinske opreme z blagajnami vred, razsvetljavo ter del notranje opreme. V vetrolovu so v sodelovanju z Vrtnarstvom Celje uredili cvetličarski oddelek z rezanim cvetjem in lončnicami, ob vhodu v blagovnico paje odslej trafika, kjer prodajajo tudi manjša darilca.

Redni kupci, ki so v prvih dneh po odprtju prenovljene blagovnice deležni številnih pokušin domačih prehrambenih izdelkov in pijač, v četrtek pa še nageljna v spomin na praznični dan, so prav gotovo veseli tudi akcijskih cen za številne prodajne izdelke ter dodatne ponudbe v blagovnici. V Blagovnici Nova vas namreč od minulega četrtka pečejo svež kruh in pecivo, na oddelku delikates pa piščance in pečenko. IS, Foto: G. KATIČ

Cvet v razcvetu

Utrinek iz Savinjskega gaja v Mozirju, kjer je v teh prvomajskih dneh vse v polnem razcvetu. Številni obiskovalci, ki so v preteklem tednu že obiskali razstavo in sejem Cvetje '96, niso bili razočarani. Organizatorji predvsem upajo, da jim do 6. maja, ko bo sejem uradno odprt, ne bo nagajalo vreme. Sicer je v teh dneh gaj prepoln raznobarvnih tulipanov, ki so sedaj v polnem razcvetu, na sejmu pa si lahko ogledate in kupite marsikatero sadiko, ki bo v bodoče krasila vaš dom. Foto: CIRIL SEM

Prenovljena papirnica

Mozirje se poslej ponaša s prenovljeno papirnico trgovskega podjetja Savinja, ki jo je pred kratkim predal namenu direktor podjetja Gregor Verbuč.

Za prenovo papirnice so se odločili zaradi vedno večjega povpraševanja kupcev. Tako so iz papirnice odstranili manjši bife ter s tem pridobili prostor za razširjen šolski program, večjo izbiro papirne galanterije, revij in časopisov ter izdelkov glasbene produkcije, v papirnici paje ostal kotiček za ljubitelje iger na srečo. US, Foto: CIRIL SLM

Gregor Verbuč je med odpiranjem prenovljene papirnice poudaril rezultate uspešnega poslovanja podjetja in omenil, da bo Savinja le sredi leta delniška drulba.

Srečanje delovnih terapevtov

V petek so se v Šmarju pri Jelšah srečali delovni terapevti iz Štajerske, Prekmur-ja, Posavja in Zasavja. V šmarskem Domu upokojencev, ki je srečanje pripravilo, so se posvetili brušenju in graviranju na steklo ter tiskanju na blago.

Med triindvajsetimi terapevti so bili delavci upokojenskih domov, iz posebnih socialnih zavodov ter iz psihiatričnih bolnišnic. Posebno pozornost je vzbudila učno delavnica o brušenju ter graviranju na steklu, kar sta prikazala strokovnjaka iz obrata Steklarne Rogaška v Kozjem, Franc Černelč in Jože Gajer. Terapevte je prav tako zanimala predstavitev tiskanja na blago, ki gaje predstavil Zmago Ko-kolj iz zavoda v I Irastovcu. Po programu so si ogledali tudi dom upokojencev.

S takšnimi srečanji si terapevti prizadevajo za pridobivanje novih izkušenj. Nazadnje so se sestali v mariborskem upokojenskem domu Danice Vogrinec, septembra pa bodo v Impolci pri Sevnici, kjer bo poudarek na pletarstvu. B. J.

Ivo Jamnikar

v teh spreminjajočih se dneh nas je moral zapustiti Ivo Jamnikar. Pred 70. leti je zavekalvsvetvŠt. I lju pri Velenju. Proletarski otrok je sklenil spoprijeti se z življenjem, v katerem ni nikoli klonil. Najprej je začel rudariti v velenjskem premogovniku, kjer je bil več kot desetletje med prvimi udarniki, ki niso mirovali niti podnevi niti ponoči. V rudarski tehniški šoli sije nabral dovolj znanja, ob vsem delu študiral dalje in

postal diplomirani politolog.

Sledilo je prostovoljno delo za ureditev mladega mesta rudarjev: regulacija reke Pake in še mnoge druge akcije, ki so oblikovale kraj v Šaleški dolini v lepo in sodobno urejeno mesto. Ivo ni nikoli miroval. Niti takrat ne, ko je postal direktor Rudarskega šolskega centra Velenje. Zavedal se je, da je treba velenjskemu knapu nuditi več kot udobno stanovanje. Treba je bilo zgraditi dom učencev, ob tem pa je poskrbel, da so družine sprejemale medse dijake in jim tako delno nadomestile družinsko toplino.

Rudarski šolski center se je po dobrem in premišljenem delu razvijal v več smereh. Dijaki so zapuščali šolo v poklicnem in srednjem izobraževanju, vzporedno so se izobraževali ob delu, namesto ene, komaj nadstropne stavbe, pa so zrasle tri. Vzporedno s tem so bile tudi kulturne dejavnosti, direktor Jamnikar pa je vodil to pisano dejavnost vseh šol do leta 1981.

Vse to obdobje ni pozabil na naravo, saj je bil njen ve

lik občudovalec. Medtem pa sta v družini zrasla otroka, s katerima je Ivo urejal okolje doma in za najbolj urejeno okolje prejel tudi posebno priznanje, zlato vrtnico. Po-leg tega so bila njegova še številna druga priznanja: orden dela z rdečo zastavo, orden za zasluge za narod s srebrnimi žarki, srebrni grb občine Velenje... Priznanja kažejo na njegovo neverjetno delavnost, skrb za vzgojo in razgledanost velenjskega knapa in nasploh skrb za harmoničen in estetski razvoj mesta ob Paki.

Ivo Jamnikar je odšel od nas. Ostajajo spomeniki izobraževanja, ostajajo mnoge uresničene ideje zagrizenega in predanega družbenega delavca in vzgojitelja. Vsega tega ne smemo in ne moremo zanikati. Samo poklonimo se lahko njegovemu spominu. Želimo, da bi takšen osvobojen človek, kot si ga je zamišljal pokojni Ivo, rasel tudi danes.

Želimo, naj mu bo zemlja v Podkraju miren dom!

VINKO ŠMAJS za CSŠ

Majski spust kajakašev

Po velikem kresu, s katerim so kajakaši na Špici prejšnji teden popestrili celjsko prvomajsko dogajanje, vas v soboto, 4. maja, vabijo na ogled športnega dogodka - tradicionalnega prvomajskega spusta od mostu v Petrovčah do celjske Špice. Ta dan pa bo na Špici tudi prva letošnja tekma za slovenski pokal v kajaku in kanuju za dečke.

N.-M. S.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVITEDNrK

NASI KRAJI IN LJUDJE

14

Let Kurje kože čez Atlantik

PrUetno spoznanje o IJutlsk/ glasbi ob obeb oceanIb

v lloustonu, v zvezni državi Texas in v Fontani v bližini L^iOS Angelesa v Califor-niji, se je od 12. do 22. aprila kot odposlanka Slovenske izseljeniške matice na dveh večjih srečanjih s tam živečimi Slovenci, mudila etno skupina Kurja koža iz Celja, ki jo sestavljajo: brata Drago in Peter Kunej ter Nenad Firšt.

Med rojake je prinesla spoznanje, da slovensko izročilo ni samo gorenjska narodna noša, frajtonerica, polka in valček, ampak da sežejo korenine dlje v ljudsko glasbeno izročilo, kakršnega goji tudi etno trio Kurja koža. Ime so prevedli v Goos bumps. Trio je prav letos star pet let.

Slovensko društvo v lloustonu je letos staro deset let in je bilo organizator osrednje prireditve, z imenom Slavic heritage (Slovanska dediščina). V društvo se namreč povezujejo Čehi, teh je največ, Poljaki, Ukrajinci, Hrvati in Slovenci, ki so bili letos gostitelji turneje Kurje kože. Člani tria so kaj hitro pridobili simpatije občinstva, ne samo gostiteljev, temveč tudi ostalih narodnostnih skupin in obiskovalcev, ki so se prvo nedeljo zbrali v veliki prireditveni dvorani v Houstunu. Kurja koža je z igranjem na trstenke, ustne harmonike, lončeni bas, žve-glo, drumljice... zbudila pozornost in simpatije in pripoved o nedeljskem koncertu se je hitro širila po mestu nad Mehiškim zalivom. Slovenci, pa tudi pripadniki drugih narod

nostnih skupin so želeli imeti Kurjo kožo na obisku in tam, kjer seje v dneh bivanja lahko mudila s svojo glasbo in pripovedjo o domovini, bo srečanje prav gotovo še dolgo ostalo v spominu.

To velja za posebej organizirane in pripravljene glasbene delavnice, pa tudi tiste, ki so spontano nastale kar pri slovenskih gostiteljih od Hoasto-na do L.A. in Fontane. Veliko zanimanje, spet ne samo med Slovenci, tudi med domačini ali izseljenci drugih narodov, je med instrumenti požel Petrov lončeni bas. V glasbeni delavnici v Fontani je Kurja koža pokazala, kako se moker svinjski mehur napne čez lonec, pritrdi z vrvico, prebode s paličico, osuši in z ovlaženimi prsti zazveni... Kar ganljivo je bilo gledati te, zdaj že starejše ljudi prve izseljeniške generacije, ki so prišli v Fontano na 70 letnico slovenskega društva Sunkist (Sončni uščip) od blizu in tudi po več ur vožnje daleč, da bi se srečali s preteklostjo. Prav v Fontani, v Slovenskem kulturnem domu se

je slavje s ceremonialom in nato z nastopom Kurje kože, raztegnilo iz dopoldneva v pozni večer.

Ceremonial v ameriškem stilu je vodil Jake Chesnic, v gosteh je bil tudi župan mesta, David Eshelman, Amerika-nec, ki je z velikim zanimanjem prisluhnil Kurji koži, v svojem govoru paje pozdravil tudi župana našega mesta ter našo medijsko hišo, ki je spremljala dogodek v Fontani in turnejo Kurje kože v Ameriki. Na lepem seje okoli gostujočih Celjanov zbralo tudi veliko ljudi z našega konca, tudi iz Celja in bližine, ki so hiteli pozdravljati svoje bližnje in znance v Sloveniji. Dogodek, kakršen je srečanje okoli 250 Slovencev in njihovih svojcev v Fontani v Califomiji in Hou-stonu, bo vsem brez dvoma ostal v prijetnem spominu. Ker vezi ostanejo. Ostajajo tudi nova spoznanja o izvirni ljudski glasbi in izročilu, ki ga bodo gojili tudi ob harmoniki in polkah, saj v dvorani v Fontani Slovenci prirejajo tudi srečanje domačih harmonikarjev, ki

jih zadnje čase ni malo. Celo zbor harmonikarjev so ustanovili pred kratkim in v njem je tudi nekaj mladih deklet. Tu in tam tudi kakšen drug ljubitelj slovenske glasbe: če je to Mehikanka, ki se v srcu čuti Slovenka, kot je dejala ob igranju poskočnih, ni nič narobe. Tudi ob poslušanju harmonik, kakor jih igrajo člani Slovene Button Accordian Cluba poslušalca od prijetnega prevzet-ja obide kurja koža. Tam daleč na jugu severa, nad Atlantikom in na zahodni obali ob obali Pacifika in v notranjosti se sliši slovenska pesem. Poslej se bo ob harmoniki slišala tudi pripoved o izdelovalcih ljudskih instrumentov in glasbenikih iz Celja, ki so kot prva tovrstna skupina obiskali peščico Slovencev v Ameriki.

MATEJA PODJED

Kurja koža med Slovenci v Houstonu.

Darujte liri!

Rdeči križ Slovenije pripravlja v mesecu maju več krvodajalskih akcij tudi na celjskem območju. V Gri-žah bo akcija 9. maja, v Me-stinju 16., v Kozjem 23., v Žalcu 27. ter v Šempetru v Savinjski dolini 30. maja.

Sem Ifot vsakdo drug

Piše: Zoran Pevec

Ljudje smo si na prvi pogled v resnici kar podobni. Ze res, da se po zunanjem videzu lahko razlikujemo, še posebej, če je nekdo ženska, drugi pa moški. Toda, če pomislimo na to kaj večina večinoma počne, ni kakšne bistvene razlike. Tako na primer večinoma opravljamo vsakdanja različna dela v

tovarnah ali na kmetijah, kuhamo kosila, peremo obleke, poliramo avtomobile, se pogovarjamo o cenah na trgu, kritiziramo politike, se razburjamo zaradi kraje denarja tistih, ki so pri koritu itd. Odstopanja navzdol ali navzgor obstajajo, ampak kakšne bistvene razlike v glavnem ni. Večina torej lahko brez skrbi, da bi se zmotila, reče »Sem kot vsakdo drug«. Toda problem je prav v tem, ker posameznik kot del večine ne želi biti kot vsakdo drug. Vsakdo namreč želi reči, ali si misli, daje drugačen od ostalih. Jaz torej nisem kot vsakdo drug. JAZ sem boljši kot drugi - to in to znam narediti bolje, pri športu se bolje obnesem kot ostali, za menoj se večkrat ozrejo, kot za drugimi in poglejte samo moj avto, v bloku nima nihče večjega itd. Vse to seveda v resnici nične spreme

ni, saj v kvalitetnem smislu, ponavadi ne. Je pa vsekakor potrebno poudariti, da nekaj pa vendarle je takšnih ljudi, ki bistveno odstopajo od drugih. Toda takšnih je malo. In najbolj žalostno je, da jih večina ne zna ločiti od drugih. Zato, da bi spoznali drugačnost drugih je namreč treba biti dovolj bister. Že Pascal je napisal, da čim bistrejši je kdo, tem več izvirnih ljudi odkrije. Povpreč-neži ne opazijo razlike med ljudmi.

V resnici lahko v določenem kontekstu govorimo o trojnosti človeka - to je o človeku kot naravnem bitju, o naravi človeka, to je o faktičnem bistvu človeka ter o človeku kot racionalnem bitju. Vse to se v človeku prepleta. Ponavadi je res, da če je človek samo naraven, je zel. Saj sledi samo zakonom strasti, nagonom, poželenju ... Človek kot racionalno bitje pa seveda išče način življenja med dobrim in zlim. Morda je v tem najpomembnejša razlika med ljudmi - pri nekaterih prevladuje »dobrota«, pri drugih »zlo«. Zaenkrat kaže, da v »kvalitativnem seštevku« enih in drugih vendarle prevladuje dobro nad slabim. Seveda pa je dovolj že

najmanjša hipoteza, ki lahko to razmišljanje postavi na laž.

Tako recimo Timothy Mc-Veigh (domnevni zloglasni bombni atentator v OklaJiomi, pred enim letom) v intervjuju za Time trdi »Pm just like an-yone else (Sem kot vsakdo drug). Rad gledam filme, uživam v komedijah, rad imam ženske in družabno življenje.« Ah da, saj navsezadnje imamo vse to radi tudi vsi mi ostali (no ja, ženske imajo verjetno raje moške). Ampak neka bistvena razlika med Timothyjem Mc-Veighom (če je zločin v resnici zakrivil on) in večino ostalih ljudi pa vendarle je. Četudi si marsikdo od nas kdaj še tako vroče zaželi, da bi pognal v zrak zgradbo kakšne državne institucije z vsemi uslužbenci vred, pa tega vendarle ne stori. On (Timothy McVeigh) o svojem naklepu najbrž ni govoril, pa je bombni atentat izvedel, mi pa o naši nameri govorimo, najverjetneje paje v resnici ne bomo nikoli izvedli. »Sem takšen kot vsakdo drug« torej skriva v sebi vendarle nekaj bistvenih vsebinskih razlik, saj mi, v opisanem primeru, ostajamo v glavnem na verbalni ravni, ameriški atentator pa je zločin izvedel tudi v praksi.

Polzelani dvakrat zlat

10. otroški turistični lestival v Mariboru

Minuli teden je bil v Mariboru 10. otroški festival Turizmu pomaga lastna glava, ki ima letos podnaslov Gostoljubnost - nasmeh turizmu.

Na tekmovanju se je predstavilo 12 slovenskih šol, ki so se predstavile z razstavo, odrsko predstavitvijo in raziskovalno nalogo. Pri tem so veljala zelo stroga pravila. Razstava je imela točno določen prostor, na odrski predstavitvi je lahko sodelovalo le sedem učencev, za predstavitev naloge pa so imeli 10 minut časa.

Komisija Turistične zveze Slovenije je podelila 8 srebrnih in 4 zlata odličja. Med zlatimi šolami je bila OŠ Vere Šlander Polzela, ki si je za predmet raziskovalne naloge izbrala grad Komenda. Polzel-ski šolarji vidijo razvoj gosto

ljubnosti skozi Malteški vitel ki red, ki je bil gospodar Kc mende celih 457 let. V ta na men so pripravili »Malteški vi teški dan« in izdali zgibanko i razglednico o Komendi. ^ odrski predstavitvi so prikaz? li, kako si predstavljajo goste ljubnost v Komendi. Komer da naj bi postala svet v malen kjer bi se gostje zabavali in različnih časovnih obdobji pozabili na tegobe današnjeg dne. Razstavo so pripravi člani likovnega krožka z mer torico Regino Martinkovii Mentorica zlatega projekta j bila ravnateljica šole maj Marinka Marovt. Polzelsk šola je prejela tudi priznanje zlatim znakom za desetletn sodelovanje na finalnem fest valu. Na sliki: z razstave v Mj riboru, na desni je mentoric Regina Martinkovič.

T. TAVČAl

Praznik v Brdcah

Izvajalec kretJItIral asfaltiranje ceste

V Brdcah, majhnem zaselku krajevne skupnosti Fran-kolovo, jebilo v petek, ob državnem prazniku, še posebej veselo, saj so slovesno odprli kilometer nove asfaltirane ceste. Veselje je bilo toliko večje, ker so Brčolani ob veliki podpori izvajalca, gradbenega podjetja Hudournik, cesto zgradili sami.

Prizadevni režijski odbor pod vodstvom Bernarda in Minke Zazijal ter Vlada Kor-žeta je s pripravami za izgradnjo pričel novembra lani. Ker izgradnja ceste v Brdcah še ni v planih občine Vojnik, nova občinska uprava se namreč trudi, da bi številne nerešene komunalne zadeve urejala

čimbolj pravično, so v Brdcah, seveda ob soglasju občine, sami zavihali rokave. Veliko oporo so imeli v 86-letnem Štefanu Kušarju, župniku črešnjiške fare, ki jim je bil, razen tega, daje iz župnijskega peskoloma daroval več kot 2000 m^ peska, v veliko pomoč pri organizaciji. K izgradnji so, z izjemo enega vaščana, vsi pristopili soglasno, nekaj problemov je bilo le s sosednjo vasjo Grušovec, skozi katero so dovažali material, vendar so njihovo cesto, tako kot so obljubili, po izgradnji popravili.

Ob otvoritvi, kjer je prizadevnost Brčolanov še posebej pohvalil vojniški župan Beno Podrgajs, so vsi še posebej

pohvalili izvajalca, gradben podjetje Hudournik, saj je pr zadevna ekipa cesto zgradila rekordnih sedmih dneh. Asfai ta pa v Brdcah še nekaj časa n bi bilo, če Hudournik ne bi i2 gradnje tudi kreditiral.

Po cesti, ki jo je blagoslov Štefan Kušar, pričakujejo veJ ji promet že 27. maja, ko bo Brdcah spominska maša pi ostankih domačije matere šk« fe Antona Martina Slomški Slavolok z napisom »Pa srn ga le zgradili« bo verjetno 5 nekaj časa opozarjal, da bi lali ko marsikje, če je le dovolj v« Ije in pridnih rok, prašne cesl zamenjale prevleke z asfal tom.

RP; Foto: Gl

Vojniški župan Beno Podrgajs čestita predsedniku gradbenega odbora Bernardu Zazijalu pridobitvi za Brdce in celotno občino.

Št. 18. 3. maj 1996

15

NASI KRAJI IN UUDJE

NOVI TEDNIK

Skrb za prijetno počutje otrok

Koruin za pravice otroka v |l,olni$nici, ki deluje pod ^liriljem Zveze prijateljev gladine Slovenije, je 25. jiprila pripravil v Stihovi dvorani Cankarjevega do-^a okroglo mizo z naslo-j^om: Kaj lahko 5e storimo za liumanizacijo hospitalizaci-^e na oddelkih za otroke v l^linikah in bolnišnicah v l5loveniji. Moderator tega strokovnega posveta je bil prof. dr. Pavle Kornhauser, jpedlater, ki ob pomoči svojih liolegov uspešno nadgrajuje že pred leti zastavljen projekt o prijazni bolnišnici.

Okrogle mize smo se udeležili tudi nekateri zdravstveni in pedagoški delavci, ki se v celjski bolnišnici ukvarjamo z otroki, ki morajo za krajši ali daljši čas domače okolje zamenjati z bolniško sobo. Dosežke naše bolnišnice na področju humani/iicije je predstavila predstojnica Otroškega oddelka kirurških strok, dr. Božena Berk Medved. V svojem referatu je spregovorila o vzajemnem spletu vseh tistih dejavnikov, ki pripomorejo k ustvarjanju za otroke prijetne klime znotraj naše bolnišnice. Ob tem je izrekla veliko pozi

tivnih misli na račun delovanja bolnišničnega vrtca in šole.

Ker se letošnji l-"orum zavzema z.a to, da bi ves čas ob bolnem otroku lahko bival tudi eden izmed staršev, je bila med najodmevnejšimi informacijami, ki jih je posredovala dr. Medvedova ta, da je celjska bolnišnica omogočila bivanje pri bolnem ali poškodovanem otroku kar 365 mamicam in enemu očetu. To je podatek, ki jo na področju humaniz^cije upravičeno postavlja na mesto najnaprednejše bolnišnice v Sloveniji. ALENKA LAPTOŠ Foto: VLADO TURK

\Vedri obrazi na otroškem oddelku celjske bolnišnice nam vse povedo.

Prijava in zaščita patenta

v prostorih Srednje frizerske, tekstilne, strojne in prometne šole Celje bo v četrtek, 9. maja,ob 17. uri strokovno predavanje Prijava in zaščita patenta.

Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Celje, ki pripravlja predavanje, je v goste povabilo strokovnjaka Marjana Pipana iz Ljubljane.

IS

Zbraii

so se vitanjski upoifojenci

v nedeljo je bil v jedilnici osnovne šole v Vitanju občni zbor in družabno srečanje članov društva tamkajšnjih upokojencev.

Zbralo se je kar 112 članov, pogovarjali pa so se predvsem o težavah, s katerimi se srečujejo in izpostavili svoje nestri-njanje z načinom obravnavanja njihovih pravic, ki izhajajo iz minulega dela. Predsednik društva Silvo Hlastec je upokojencem predstavil načrte. Društvo namerava tudi letos prirediti več izletov. Odpravili se bodo na Brezje in na Planico (12.6.), organizirali nakupovalni izlet na Madžarsko ter kasneje še izlet po Sloveniji. Društvo upokojencev, v katerega je včlanjenih 115 žensk in 90 moških, dvakrat na leto organizira tudi obisk in skromno obdaritev nepokretnih članov.

B.Z.

Zlata poroka zakoncev Muhovec

v Celju na Čopovi ulici sta v krogu družine praznovala 50. obletnico skupnega življenja zakonca Ludvik in Albina Muhovec.

Ludvik seje rodil leta 1915 na Ljubečni kot prvorojenec v družini petih otrok. Mladost je preživljal pri stricu na Ljubečni, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in se že zelo zgodaj zaposlil v Emu Celje, kjer je delal vse do upokojitve leta 1971. Njegova ljubezen je bilo vseskozi igranje in dolga leta je bil član Prosvetnega društva Zarja Trnovlje ter član IGD Emo in Ljudske tehnike.

Albina je devet let mlajša, rodila pa se je v Celju kot nezakonska hči Lucije Tonko. Po končani osnovni šoli seje zaposlila v tovarni Emo, kjer je

tudi spoznala svojega bodočega moža Ludvika. V tej tovarni sta tudi oba dočakala upokojitev.

Njuno ljubezen je na hudo preizkušnjo postavila vojna, ki ju je ločila za štiri leta, koje bila Albina skupaj z mamo izseljena na I Irvaško. Od tam seje vrnila leta 1945, leto pozneje pa sta mlada ziiljubljenca sklenila zakonsko zvezo. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, oba imata že tudi svoji družini, v veliko veselje pa so jima tudi štirje vnuki. Kot je dejala njuna hči, so dobrota, ljubezen, poštenost in delavnost, vpisani v knjigo njunega življenja. vse skupaj paje okronal lep družinski praznik - njuna zlata poroka. Obredje opravil Anton Franolič.

T. TAVČAR

Šege: izvirnost, oživljanje, dodajanje

Ju rje vanje v naših krajih pati lupo časa

Jurjevanje. Je to šega ali običaj? Že je tu prva zadrega. Ali ni to eno in isto? Ko rečemo, nekdo ni ne krop ne vodene mislimo: krop ni voda. Ce odpremo slovar slovenskega knjižnega jezika pod »šega« in pod »običaj«, bomo o teh dveh besedah ter njunih izpeljankah spoznali več pojmov, sorodnih a različnih za kar se da natančno rabo. Šega vendarle bolj nagiba na veselejšo in prijazno plat kakšnega običaja, ki se prenaša iz roda v rod. Običaj naj bi bilo dogajanje, ki je v splošni rabi določenega družbenega sloja (kmetov, meščanov) ali interesne sku-ipine, kot so recimo lovci s i svojimi šegami.

Najširše vzeto, je jurjevanje ena od oblik praznovanja prihoda pomladi, torej poražene zime. Dr. Ni ko Kuret meni, I da je med Slovani krščanski sv. Jurij nasledil neko pomem-Jbno pomladansko božanstvo, 1 Horda Jarila* ali Jamika, čigar Zasluga je bila, da je narava ^ Vsako leto spet ozelenela... ; Nadalje meni Kuret, da je I Zeleni Jurij nekakšna koled-I liška pravica pastirjev pred odgonom živine na pašnike j potem, ko naj bi jih svetnik , spet ozelenel. Jurjevske šege ^ bile v osnovi enake vsebine j 'n pomena, vendar spet toliko ^ ""^lične, da jih je pri ohranja-^ 'lju izročila kaže raziskati in i Upoštevati. Kuret zagotavlja, I ^a je bilo jurjevanje značilno , ^ vse slovenske pokrajine, od ; oenečije do Prekmurja, na se-j veru Čez Dravo in na jugu čez , "^^olpo na hrvaško stran. Drugi Parodi tega običaja pod takim j l^^enom in v tej obliki niso ' 'meli.

Zmotno je mišljenje, da seje Zeleni Jurij obdržal le v Beli Krajini. Tudi tam ga po prvi svetovni vojni ni bilo več. Obnovila gaje za desetletje učiteljica Poidka Bavdkova, potem pa pred drugo vojno znameniti France Marolt. Po drugi svetovni vojni je spet grozil zaton. Znana ljudska umetnica, tkalka in izdeloval-ka ročno tkanega platna, starinskih belokrajnskih noš in bale Marica Cvitkovič mi je pripovedovala, kakšen odnos je imel eden povojnih novope-čenih oblastnikov do ohranjanja starih običajev. Ko so mu predlagali, da bi kazalo ohranjati stare šege in izročilo, je zaničljivo zamahnil z roko rekoč: »Šta če ti te gače?!«

Belokrajnsko Jurjevanje so ohranile folklorne skupine in nekateri posamezniki, zavzeti za ohranjanje ljudskega izročila. Roko na srce, nekaj je k temu pripomogel tudi sovjetski vzor, kjer so ravno s folklornimi skupinami hoteli dokazovati enakopravnost ljudstev in etničnih skupin v mnogona-cionalni državi. Pestrost in časovna bližina tovrstnega izročila v republikah naše nekdanje skupne države sta nudili plodna tla posnemanja tudi pri nas. Pravzaprav marsikje želijo s folkloristiko dokazovati stopnjo enakopravnosti narodnostnih manjšin, na primer v

sosednji Avstriji. Je pa razcvet tovrstnega izražanja narodne samobitnosti našel celo pri politiki povečano naklonjenost v času slovenskega osamosvajanja. To je pripeljalo do zasuka, da so se nekateri mediji navduševali nad »ponovnim izbruhom« sicer zatajevanje narodne starožitnosti. To je glede običajev, ki se povezujejo z verskimi prazniki upravičeno, da pa so nekateri tudi jurjevanje razglašali za nekoč prepovedane ali vsaj nezaželene, je

naravnost smešno obračanje jader po vetru. Sicer paje zdaj, ko so politični cilji doseženi, navdušenje nad temi vzvodi narodnjaštva uplahnilo.

Obmimo se k ohranjevanju jurjevanja na našem, celjskem območju.

V Šentjurju pri Celju, kjer je na Jurjevo po novem občinski praznik, obliko šele iščejo. Kakšno leto naz^j so Zelenega Jurija pripeljali na vozu, letos je s svojim spremstvom prija-hal. Tu pomladin samo dopolnjuje slavnostni dogodek, »jurjev sejem«, kot obliko gospodarske praznične predstavitve. Tu nastaja nekaj novega na postulatu tradicije in farnega patrona in krajevnega imena. Tudi Konjice, ki so letos v tem času proslavile 850 letnico prve omembe prafare in imajo sv. Jurija za farnega zavetnika, bi imele enako priložnost.

Kaj pa jurjevanje v Laškem? V tej dekaniji sv. Jurij izhaja iz enakega izjočila kot povsod drugod. Tu imajo samo srečno okolnost, daje bil pisec zgodovine lavantinske škofije, mariborski stolni prošt Ignac Orožen, rojen Laščan (1819-1900). Le-ta je v obsež

nem opisu laške dekanije zapisal:

Naposled naj opišem še iz davnin ohranjen običaj v Laškem trgu, ki ga omenjajo tudi pri Hrvatih in Srbih**, to je obhod zelen 'ga Jurja. V^sako leto namreč na dan ^v. Jurija obdenejo moško osebo v mlade bukove veje od nog do vrh glave. Tako v zelenje odetega vodijo po trgu naokrog in pri tem prepevajo najbrž že izmaličeno pesem:

Svet'ga Jurja vodimo - Za jajca, špeha prosimo; Svet Jurij orožnik - Bodi ti naš pomočnik: V svet 'mu Jurju maša - je dobra kravja paša.

Toliko. Nič več, nič manj. Kaj bolj določenega razen svojih osebnih opažanj ni doprinesel niti njegov nečak, geograf Fran Orožen, ki se je jurjevanja skrivaj udeleževal. Je pa povedal, da so fantje pri svojevrstnem koledovanju vzeli v dar tudi vino. To pomeni, da so zelenega Jurja vodili starejši fantje - pastirji. Daje bilo I.aško trg, nas ne sme motiti, kajti le redke trške hiše so bile brez molzne, klavne in tovorne živine.

Običaj iz davnin torej, saj laška nadžupnijska cerkev niti

oltarja sv. Jurija nima. Najbližji v župniji je v stranskem oltarju cerkve sv. Mihaela. Kot verjetno drugod na slovenskem, je bil opisani običaj v Laškem enako živ kot drugje. In zakaj jurjevanje v Laškem ohranjajo?

Kot šolarski praznik pomladi ga je med obema vojnama vpeljal nadučitelj Juro Ki-slinger, ki je bil zbiralec nesnovnega ljudskega izročila. Predvsem je zbiral pregovore in vraže. S tem, daje v višjih razredih osemletke vpeljal vsakoletni spis za domačo nalogo: »Pripovedovanje staršev in starih staršev«. Na ta način je prišel do koristnih namigov, ki jih je potem sam preverjal. Ponovna oživitev jurjevskega obhoda je deloma posledica, daje Orožnovo poročilo poznal, deloma je o tem slišal pripovedovati stare ljudi. Drugi del pobude pa bil bržčas Jurij, njegov krstni patron.

Pred leti ponovno oživljeno vodenje zelenega Jurija po Laškem je sledilo odmevnosti v laški občini močno razvitega gibanja za ohranjanje ljudskih šeg in delovnih opravil, predvsem ljudskemu izročilu naklonjenih učiteljev in tudi usmeritvi v učnemu programu. Ze nekaj let se jurjevanje po Laškem utrjuje kot praznik pomladi - na prastarih temeljih nova oblika.

Kot je razložil Niko Kuret: Jurjevanje je zelo nazoren primer, kako staro obredje propade, da obstane naposled na stopnji otroške šege, preden popolnoma ne zamre...

Pač prikaz običaja, ohranjanje šege hote, organizirano. Hvale je vredno.

*Na to besedo spominjajo na zmarletje (pomlad) vezani pojmi: jaro žito, pravkar zvaljene jarčice, j are C kot plodna žival, jariti kot za-ploditi novo življenje itd.

* * Zanimivo, da Orožnove dom

neve o zelenem Jurju pri Hrvatih in Srbih vrhunski etnolog dr. Niko Kuret ni potrdil. Omenja samo, da sega s slovenske tudi na hrvaško stran.

Skupinski posnetek ob jurjevanju v Laškem leta 1934 na glavnem trgu. Jurjevali so Šolarji vseh razredov in nekaj predšolskih otrok. V sprevodu so nosili celo zastave. Levo pod veliko zastavo ima fant gotovo 2 metra dolg rog. Posnetek je naredil laški fotograf Anton Uršič.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

ŠPORT

16

Zmaga za obstanek?

Kamberovičevi goH celjske nogometaše otitiaUuJeJo o t! kvallllkaclj - šest krogov pred koncem prvenstva Rudar na mestu za pokat tntertoto

Polnili 59 dni je Publikum čakal na drugo zmago v spomladanskem delu prvoli-gaškega prvenstva in obakrat se je veselil proti Koro-tanu (5:1, 1:0). Zadnja zmaga je močno povečala možnosti za neposredni obstanek Celjanov, ki so bili po remiju v štajerskem derbiju z Mariborom celo na »kvalifikacijskem« 9. mestu in imajo do konca prvenstva - zadnji krog bo 8. junija - zelo težak razpored.

»I^revalje bodo naša match žoga, nato na Skalno klet prihaja Izola in položaj bo bistveno ugodnejši,« je po že četrtem letošnjem remiju z Mariborom (Celjani so v državnem prvenstvu z vijoličastimi odigrali ducat tekem, a še nobene niso dobili!) razmišljal trener Milovan Tarbuk. Na Publi-kumovi klopi je prvič zmagal šele v petem poskusu, edini gol v derbiju za obstanek paje zabil Faik Kamberovič, kije že v nedeljo s fantastično potezo rešil točko v štajerskem obračunu.

Za pokal Intertoto so prijavljeni Gorica, Rudar, Maribor, Beltinci in Publikum.

Celjanom - po številu osvojenih točk so še vedno predzadnje moštvo pomladi - je na Prevaljah uspel pravi podvig, saj so po zmagovitem golu ostali brez izključenega Sešlarja. Vse bonuse rumenih kartonov sta že izkoristila Bajrektarevič in Romih, okrevanje Gorška še ni končano in ob slabi formi

igralcev zvezne vrste je konkurenca za prvo moštvo zelo skromna. Boj za obstanek - Intertoto je že odpisan - otežuje še silno neugoden žreb, saj na Skalno klet prihaja vodilni trio, a je Korotanov položaj še slabši: v gosteh realno ne more računati na zmago.

Gorica je v boju za naslov še vedno krepko pred Olimpijo, mesto za pokal Intertoto pa

šest krogov pred koncem prvenstva zaseda Rudar. Velenj-čani imajo ob točki prednosti tudi boljšo bilanco s Primor-jem in pred zadnjimi tekmami tudi z Mariborom (2:0, 0:2, 2:0) in Beltinci (2:0, 1:1, 0:0), kar jih v primeru vseh treh zmag na domačem igrišču in vsaj enem remiju v gosteh postavlja v vlogo velikega favorita za uvrstitev v Evropo.

Razpored do konca prvenstva (z velikimi črkami so nasprotniki na domačem igrišču): Rudar 43 ((JORICA, Beltinci, MARIBOR, Korotan, PUBLIKUM, Mura), Primorje 42 (MARIBOR, Korotan, PUBLIKUM, Mura, IZOLA. OLIM-PIJA), Maribor 40 (Primorje, OLIMPIJA, Rudar, GORICA, Beltinci, Izola), Beltinci 40 (Olimpija, RUDAR, Izola, MARIBOR, Korotmi), Publikum 38 (1/OLA, MURA, Primorje, OLIMPIJA, Rudar, GORICA), Korotan 37 (Mura, PRIMORJE, Olimpija, RUDAR, Gorica. BELTINCI).

ŽELJKO ZULE Foto: GREGOR KATIČ

Mlada reprezentanta Cugmas (levo) in Bulajič na zadnjih tekmah z Mariborom in Korotanom nista zatajila.

Atleti vendarle v PEP

Po omahovanju in celo odpovedi nastopa se bodo atleti Kladivarja Cetisa vendarle udeležili evropskega pokala prvakov skupine C za moške, ki bo z udeležbo šestih ekip 18. maja na štadionu Fenerbahčeja v Carigradu in delno združeno s prvenstvom skupine A.

V Turčiji bodo nastopili še prvaki Albanije, Izraela, Luk-semburga, Makedonije in Slovaške, okrepljeno celjsko moštvo pa bi se lahko v primeru optimalnih rezultatov celo potegovalo za zmago. Okrepitve bodo zanesljivo Štemberger, Lo-renci. Prime in Teršek, pod vprašanjem pa so prihodi Horvata (400 m), Miloševiča (višina) in Mediča (krogla).

Postava - 100 m: Patru; 200 m: Acman; 400 m: P. Praprot-nik; 800 m: U. Praprotnik; 1500 m: Srebot; 5000 m: Guzej; 110 m ovire: Štemberger; 400 m ovire: Kocuvan; višina: Rozman; palica: Lorenci; daljava in troskok: Cankar; krogla: A. Stepišnik; disk: Prime; kopje: Teršek; 4xl00 m: Cankar, Patru, Acman, Rozman; 4x400 m: P. in U. Praprotnik, Hartman, Kocuvan.

Street Cup v Žalcu

v soboto je bil na parkirišču pred hotelom Žalec prvi izmed dvanajstih slovenskih turnirjev uličnega nogometa. V konkurenci šestih ekip je zmagala postava kluba malega nogometa Ščurek iz Petrovč, druga je bila ekipa celjskega Stalin Cafeja, tretje mesto paje osvojila ljubljanska ekipa Samba. Prvi dve ekipi sta si zagotovili sodelovanje na zaključnem turnirju, ki bo 21. septembra v Ljubljani. Najboljši strelec turnirja je bil Goran Savič, Stalin Cafe. Celje bo gostilo ulične nogometaše 10. avgusta.

V derbiju vodilnih 14:1!

Pokal Slovenije: v četrtfi-nalu Carioce-Orkan (petek, 19), Ključarovci-Juventus (petek, 19), Poetovio-Hlapi, Pavka-Šarbek.

MNZ Celje: v 1. krogu Or-kan-Oplotnica 6:8 (pritožba Orkana), Štravs-Krošelj 1:3; v 2. krogu: Oplotnica-Krošelj 4:7, Orkan-Štravs 3:1. Vrstni red: Krošelj 10, Oplotnica 6, Orkan 5, Štraus 1.

Slovenske Konjice: v 15. krogu Konjice-Bazar 5:3, Do-

brava-Vitanje 2:7, Florjan-Unimont 0:3, Loče-Mineral 0:3, D. vas-DSV 4:3, Žiče-Nirvana 2:4. Vrstni red: Vitanje 36, Loče (-) 32, Dobrava 27, D. vas, Žiče 24, Mineral (-) 23, DSV (-), Bazar 19, Nirva-na 16, Konjice (-) 13, Unimont 12, Florjan 3.

Šentjur: v 12. krogu Ro-nex-Maratonik 1:14, Makro-kom-Vodruž2:4, Loka-Tratna 2:1, Slivnica-Dramlje 1:1, Ja-kob-Ahac 2:4. Vrstni red: Ma-ratonik 31, Ronex 24, Jakob 22, Vodruž 19, Dramlje 18, Slivnica 15, Makrokom, Loka 14, Ahac 13, Tratna 3.

Tenišlie novice

Na mladinski svetovni lestvici ITF za konkurenco do 18 let je Katarina Srebotnik že na 27. mestu in v položaju, ki ji omogoča nastop v glavnem delu vseh največjih turnirjev vključno z Roland Garrosom in Wimbledo-nom. Med dvojicami je na 66. mestu.

Na članskem turnirju v Krškem z nagradnim skladom 2500 mark je Freitagova (Celje) izpadla v četrtfinalu. Na mladinskem turnirju do 16 let v Domžalah je Memičeva (ŠTK) izgubila finalni dvoboj, Anderluhova (Žalec) je bila v polfinalu, četrti nosilec Serdo-ner paje izpadel v četrtfinalu. Prva nosilka pionirskega turnirja v Velenju za konkurenco do 14 let Dvorškovaje izgubila finalni dvoboj, Vilhar (vsi Cetis) in Globočnikova sta izpadla v polfinalu, Klančnik (oba Celje) in IvanoviČ (ŠTK) pa v četrtfinalu.

Nogomet

I. liga

29. krog: Publikum-Mari-bor 1:1 (0:0); Kamberovič (62), Olimpija-Rudar 2:0, Pri-morje-Gorica 0:2, Korotan-Izola 8:0, Mura-Beltinci 1:0. 30. krog: Korotan-Publikum 0:1 (0:1); Kamberovič (23); Izola-Rudar 0:2 (0:1); Ekme-čič (22), Pranjič (82); Gorica-01impija2:2, Beltinci-Primor-je 0:2, Maribor-Mura 1:1. Vrstni red: Gorica 57, Olimpija 52, Mura 48, Rudar 43, Primorje 42, Maribor, Beltinci 40, Publikum 38, Korotan 37, Izola 8.

II. liga

21. krog: Era Šmartno-Že-lezničar (Lj) 3:0 (1:0); Grobel-šek (4, 71), Pukmajster (52); Koper-Šentjur 1:1 (0:0); Drobne (77), Železn ičar (Mb)-Men-geš 1:1, Domžale-Vevče 1:2, Naklo-Zagorje3:l, Rudar (T)-Drava 0:2, Crnuče-Piran 2;1, Nafla prosta. Vrstni red: Železničar (Lj) 54, Nafta 50, Črnuče 40, Šentjur 38, Koper 36, Železničar (Mb) 35, Piran 34,

Rudar (T) 33, Domžale 31, Naklo 29, Drava 27, Era Šmartno 26, Mengeš, Vevče 25, Zagorje 18, Radeče 8.

III. liga

20. krog: Steklar-Dravo-grad 0.1 (0:0), Unior-Kovinar 0:0, Bakovci-Dravinja 5:0 (4:0), Bistrica-Odranci 1:1, Pohorje-Beltrans 2:4, Turniš-če- Kungota 3:2, Paloma-Alu-minij 1:3. 21. krog: Steklar-Bistrica 0:0, Paloma-Dravinja 2:1, TurnišČe-Unior 1:0, Kun-gota-Odranci 1:0, Aluminij-Kovinar 2:1, Dravograd-Bel-trans 0:0. Vrstni red: Pohorje, Dravograd 44, Bakovci 42, Dravinja 31, Tumišče 28, Kovinar (Mb) 27, Steklar 26, Odranci, Unior 25, Aluminij 24, Kungota 23, Bistrica 21, Beltrans, Paloma 17.

MNZ Celje

13. krog: Tim Laško-Kovi-nar 0:0, Smarje-Brežice 1:1, Vransko-Krško 2:1, Usnjar-Odred 3:0. Vrstni red pred zadnjim krogom: Usnjar 34, Krško 24, Tim Laško 22, Brežice, Vransko 18, Kovinar 15, Odred 10, Šmarje 4.

Budimpešta: na uvodni dirki pokalaA-J v motokrosu do 250 ccm je zmagal Sašo Kragelj (Banex), ki brani lansko lovoriko. Kragelj je dobil prvo vožnjo, v drugi paje bil drugi.

Ankaran: na lokostrelskem pokalu A-J v disciplini com-pound zmagi Emeršičeve s 617 krogi in pri veteranih Perhača (oba Moz) s 625. Oba rezultata sta nova državna rekorda.

Novo mesto: na kegljaškem DP za mladinke zmaga Podlesni-kove (Rud) 808, 2. Verdnik (Mir) 804, 3. Hren (Kam) 779, 4. Koštomaj 763 ... 6. Razlag 757, 7. Stajič 753, 8. Spoljar 752, 9. Ratajc (vse Mir) 749.

Dravograd: zmagovalka nočnega kegljaškega turnirja je Podbrežnikova (Šošt) z odličnim rezultatom 441 podrtih kegljev.

Ljubljana: na kadetskem DP vjuduzmage Ferjana(IR, do 71 kg), Naraksove (do 48 kg) in Žolnirjeve (obe Sank, do 61 kg), srebrni kolajni za M. Holerja(IR, do 71 kg) in Žemvo (Sank, do 61 kg), bronastezaMahmutoviča(do60kg), B. Holerja(obaIR, do 65 kg), Olipovo (do 44 kg), Moželjevo (do 48 kg) in Frece-tovo (vse Sank, nad 61 kg).

Gornja Radgona: na strelskem DP z zračno puško med mladinci bron za Želja (Ce) zaradi boljše zadnje serije kot Lah (DP), med mladinkami zmaga Suljičeve pred Durakovičevo (obe Mr) in Gozdnikarjevo, ekipno zmaga Mroža. V konkurenci pionirk zmagi Matkove (DP) in ekipe D. Poženela, med pionirji 5. mesto Mesarca (Jut).

Šentjur: na aprilskem hitropoteznem turnirju Lipe v šahu zmaga Kolmana 8,5 pred Gazvodo in Djordjevičem po 8, Turkom 7, Plahuto in Potočnikom 6,5 itd.

18. 3. maj 1996

t7

ROKOMET

NOVI TEDNIK

Klub in sponzor s srcem

»Naš cHJJe biti prv! ¥ domačem okolju In uspešno Igrati v evropski llgl,« pravi predsednik tO celjsklb rokometašev Andrej Šušterič

Celje Pivovarna Laško je Nevedno zakon za rokometno Slovenijo. Pokalna lovorika je nadgrajena s petim naslovom državnih prva-Itov, podrobna bilanca do-niače sezone 1995/96 pa je 31 tekem, 29 zmag, po en remi (Rudar) in poraz (Gorenje), razmerje v golih 915:639 (+276) in 95-odstoten učinek.

»V slovenskem prostoru želimo biti vselej prvi, toda naš glavni cilj je Evropa. Za druge ekipe in navijače je državno prvenstvo morda res nekoliko dolgočasno, toda naslov prvaka je edina vstopnica za evropsko ligo, v kateri smo že uspe-Jno igrali in z razširitvijo na štiri skupine s po štirimi klubi pričakujemo nove spektakle,« je oceno začel predsednik izvršnega odbora Andrej Šušterič.

Leta 1991 je bila edini cilj YU liga, okoliščine so že v naslednji sezoni s pokalom prvakov odprle nove perspektive in prehod je bil silovit. Kako se je klub kot celota prilagajal spremembam?

Vsi smo si želeli uvrstitve v prvo jugoslovansko ligo, kije bila ena najmočnejših na svetu, in na vsaki tekmi bi imeli polno dvorano. Sprva smo bili nekoliko razočarani, toda Evropa je bila nov izziv. Kdo ve, morda nam v okvirih nekdanje Jugoslavije še danes ne bi bilo usojeno igrati v evropskih pokalih, vse seje dogajalo hitro in sčasoma smo postali pravi profesionalni klub. Pivovarna Laško ni samo super pokrovitelj, marveč seje prek Toneta Turnška in MarkaJugovi-ča kreativno vključila v delovanje kluba.

Najbrž gre za bolj konkretne in bolj celovite pristope?

V »jugo« časih sva bila s sekretarjem Vladom Privškom osamljena funkcionarja, zdaj administracija kluba obsega že najmanj šest ljudi. Vsaka mlajša ekipa ima svojega tehničnega vodjo, vsako sezono je na vsaj enem močnem mednarodnem turnirju, premiki so tudi na področju stroke. Miro Po-

žun je pravi koordinator, Herman Wirth trener vratarjev vseh selekcij, Miro Kocuvan skrbi za specialno telesno pripravo tudi mladincev in kadetov; v petih letih smo v mnogih pogledih naredili ogromen korak naprej.

Prehod od druge lige do vrha Evrope je opazen tudi v igralskem kadru. Celjskih rokometašev je vedno manj in jedro so zdaj tujci ter okrepitve iz domačega okolja?

Pred leti je bilo naše načelo razmerje 70:30. Dve tretjini ekipi sta bili sestavljeni iz domačih igralcev, preostanek pa iz tujcev. Razmerje seje porušilo, za enakovreden boj z najboljšimi evropskimi klubi domači kader ni več dovolj. Zdaj je usmeritev, da vsaka generacija sproducira vsaj enega ali dva igralca za slovensko ligo, med njimi pa bo gotovo tudi kakšen nadpovprečen roko-metaS, ki bo ostal v Celju.

Leta 1992 seje druga celjska ekipa z imenom Eurodas uvrstila v prvo ligo, toda pritiski od drugod so bili močnejši. Prava rešitev najbrž ni

B ekipa, marveč neke vrste klub-podružnica?

Idejo o dveh ekipah, pravzaprav dveh klubih v prvi ligi smo zaradi previsokih stroškov opustili. Ker se B ekipi ni posrečila uvrstitev v enotno drugo ligo, smo se odločili za pomoč Radečam ali Sevnici, odvisno od razpleta drugoli-gaškega play-otTa. Mlade bi usmerjali predvsem v omenjeni klub, izključena ni niti možnost odhoda kakšnega trenerja, ki bi imel večji vpogled na razvoj igralcev in s tem bi bilo naše zaledje bistveno širše.

Rokomet je že dolgo dvoranski šport, Celje pa ima le dva ustrezna objekta in premalo terminov za vse ekipe v igrah z žogo. Občasne selitv e v Laško so tako nujne, mar ne?

Kronične težave z zasedenostjo Golovca so letos omilile Tri lilije, kajti v nasprotnem bi naše ekipe morale trenirati celo na prostem. Za najemnino Golovca letno plačamo približno enako vsoto, kot je prispevek Športne zveze Celje za rokomet in tako praktično vrnemo ves denar. Celjski sejem bi moral nekaj investirati tudi v prenovo dvorane, kije pogo

sto zanemarjena in neugledna, kar je najbrž tudi delni vzrok za skromnejši obisk prvenstvenih tekem.

Nenavadno, toda v l.aš-kem ste imeli več gledalcev kot v Celju. Zakaj?

Laščani rokometa ne poznajo dovolj dobro, zanje so bile naše tekme v Treh lilijah nekaj novega in zato je bil obisk nadpovprečen. Naša prava, rokometna »publika« je Še vedno celjska. Spomnite se samo pokala prvakov in Zagreba. Prepričan sem, da ne bi napolnili dveh, marveč tri Golovce. Da bi si tekmo ogledalo tudi 10.000 ljudi. Za novo sezono pripravljamo novosti za gledalce, čeprav se zavedamo, da so najmočnejši argument dobre igre. Manjkali so cepelini, atraktivne akcije, preveč je bilo dolgočasnih predstav.

Zakaj politika okrepitev z območja nekdanje Jugoslavije?

Ne gre za nikakršno politiko, marveč za razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Letos smo se želeli okrepiti z ruskim reprezentančnim krilom Filipovim, kije bil na Islandiji izbran v moštvo svetovnega prvenstva. Toda njegove zahteve so bile prevelike in za

to smo se odločili za neprimerno cenejšega Jelčiča. Igralci z zahoda so tudi naša želja, toda nismo bogat klub. Naš proračun je dva milijona mark, za atraktivne nakupe bi ga morali najmanj podvojiti in šele potem bi se približali, denimo, OM Vitrollesu.

Rokomet postaja posel. Nemški prvak Kiel bo začel graditi dvorano za 14.000 ljudi, čez dva tedna pa bo ustanovljeno združenje klubov evropske lige. Tudi s Celjem Pivovarno Laško?

Načelno se strinjamo s smernicami bodočega združenja, saj oboji razmišljamo zelo podobno. Zanesljivo se bomo udeležili ustanovnega kongresa v Budimpešti in jeseni bo

mo že lahko bolj enotno nastopali v pogovorih in pogajanjih s televizijskimi multinacional-kami. Letos ni bilo prenosov finala lige prvakov, naše želje pa so ravno nasprotne: približati rokomet najširšim množicam.

Toda pozne večerne ure, kot je zadnji primer finala končnice z Gorenjem, spet niso najbolj primerne?

Problem je enostranski. TV Slovenija diktira termine, klubi smo pri tem nemočni. Vsaj za najbolj pomembne tekme bi lahko rezervirala elitni čas, tako paje rokomet v informativnih oddajah celo zanemarjen. Edini smo doslej igrali na svetovnem prvenstvu, edini imamo kolajno z velikih tekmovanj, naša tekma z Wallauom je bila dolgo najbolj gledan prenos na TV Slovenija, toda rokomet je še vedno v ozadju.

Abraham celjskega rokometa ni samo priložnost za spomine, marveč tudi za pogled v prihodnost. Kakšni so načrti?

V zadnjem obdobju smo si tudi v Evropi ustvarili določen ugled, vabila na močne mednarodne turnirje so pogosta in nekatera smo zaradi prenapolnjenih terminov morali celo zavrniti. Pivovarna Laško ostaja generalni pokrovitelj našega kluba do konca tisočletja, njihova zahteva je nastopanje v evropski ligi in želja po vsakem večjem uspehu je v tem trenutku nerealna. Sožitje med klubom in sponzorjem je zadovoljivo, Pivovarna Laško nima sarno razumevarye za rokomet, marveč je prisotna tudi s srcem in zato je naš dolg, da bomo tudi v prihodnje najmanj državni prvaki in udeleženci evropske lige.

Liga prvaicov s 16 nosiici?

Po razširitvi Champtons Leagua tudi podvojeno število nosilcev? - Slovenija na 11. mestu, odločitev do konca meseca

Na marčevskem kongresu evropske rokometne zveze (EHF) je bil v Atenah sprejet litvanski predlog o razširitvi lige prvakov s sedanjih dveh na štiri skupine s po štirimi klubi. Po dvokrožnem sistemu bi iz vsake skupine napredovali po dve ekipi, os-merica pa bi nato na izločanje s povratnimi tekmami odigrala četrtfinale, polfina-le in finale.

Številne tehnične podrobnosti še niso natančno določene, največ neznank paje okrog števila nosilcev. Ali sedanjih osem (za ligo prvakov z osmimi klubi) ali pa šestnajst, kar bi bilo nekako najbolj realno? »Nič še ni jasno, odločila bo tekmovalna komisija EHF, ki se bo sestala do konca meseca,« pravi generalni sekretar naše zveze Leopold Kalin, preko svojih virov pa informacije zbirajo tudi v celjskem klubu.

Generalni sekretar EHF Michael Wiederer je že namignil, da je največ razlogov za postavitev 16 nosilcev. Marketinško veliko bolj zanimivo tekmovanje bi bilo povsem nesmiselno z »outsider-ji« iz Grčije, Nizozemske,

Luksemburga in drugih rokometno »eksotičnih« držav ter na drugi strani brez mednarodno uveljavljenih prvakov Avstrije, Danske, Norveške in Slovenije, ki so v preteklih treh sezonah že bili med udeleženci Champions Leagua.

Na lestvici dosežkov zadnjih treh sezon v pokalu prvakov Še naprej vodi Španija s 96 točkami, ki bo zaradi naslova Barcelone že tretjič zapored zastopana z dvema kluboma. Slovenija je pridobila dve točki in je zdaj na 11. mestu, kar Celju Pivovarni Laško v primeru večjega števila nosilcev zagotavlja privilegiran status, čeprav je tudi v spodnjem delu tabele nekaj dobrih ekip.

Finalni rezultati - pokal prvakov: Barcelona-Elgorria-ga 23:15, 23:23; pokal pokalnih zmagovalcev: Lem-go-Teka 24:19,25:26; pokal EHF: Granollers-Šahtjor 28:18; pokal mest: Hameln-Drammen 21:22, 21:27.

Izhodišča za pokal prvakov: 1. Španija (Barcelona, Teka) 96, 2." Hrvaška (Zagreb) 52, 3. Nemčija (Kiel) 48, 4. Portugalska(Braga)42,

5. Francija(01V1 VitroIles)32,

6. Madžarska (Szeged) 28, 7. Švica (Pfadi Winterthur) 24, 8. Avstrija (?) 20, 9. Danska (Cudme) 18, 10. Norveška (Runar Sandefjord) 16, 11. Slovenija (Celje Pivovarna Laško) 14, 12. Češka (Cabot Zubri) 12, 13. Italija (Principe) in Litva (Granitas) po 10, 15. Islandija (Valur) in Belo-rusija(lVIinsk) po 10, 17. Polj-ska(PolitehnikPlock) 10, 18. Ukrajina 8, 19. Rusija, Grčija in Nizozemska po 8, 22. Izrael in Finska po 8,24. Belgija (In-nitia Haselt), Švedska (Red-bergslid), Bolgarija, Luksem-burg in Turčija po 6, 29. Slovaška 5, 20. Gruzija in Makedonija (Pelister) po 4, 32. Ciper 4, 33. Romunija 3, 34. Estonija 3, 35. Jugoslavija (Cr-vena zvezda) 2,36. Farski otoki 2, 37. Albanija, Armenija, Azerbejdžan, Bosna in I lerce-govina. Irska, Latvija, Liec-henstein. Malta, Moldavija in Velika Britanija po 0.

Ob jubileju številne prireditve

Priložnostni turnirji in druge prireditvi ob 50-letnici celjskega kluba se bodo vrstile vse leto, vrhunca pa bosta 24. avgusta z gostovanjem (predvidoma) evropskega prvaka Barcelone in nato še slavnostno skupščino.

Serijo turnirjev so začeli kadeti(na sliki), ki so z zmagami proti Rudarju z 19:5, Jadranu z 19:10 'n v odločilni tekmi še Slovanu z 11:10 osvojili skupno lovorjko. Slamnik je bil izbran za najboljšega vratarja, v sedmerki turnirja pa sta še Svet in Žvižej. Že v soboto bo v Golovcu od 9. ure f^ladinski turnir z udeležbo Celja Pivovarne Laško, Gorenja, Kodeljevega in Inlesa, sredi junija se bodo predstavili domala vsi rokometaši, ki trenutno igrajo v prvi ligi in so bili v preteklosti člani celjskega kluba, jesensko slavje pa bo v znamenju najmlajših.

Celje Pivovarna Laško 1995/96

Trener: Zdravko Zovko. Vodja strokovnega štaba: Miro Po-žun. Trener vratarjev: Herman Wirth. Kondicijski trener: Miro Kocuvan.J^ehnični vodja: Rado Petru. Zdravnik: dr. Rudi Čajevec. Fizioterapevt: Robi Steble.

Legenda: prva kolona je število nastopov, druga število doseženih golov.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

ROKOMET

18

Za deseti naslov - deset razlike

Celje Pivovarna L aško s prepričljivo zmago tutil v tiru g I llnalnl tekmi tiržavnega prvenstva v pokat prvakov. Gorenje v pokat EHt^

Dvomov nI bilo, Celjani so prepričljivo in z nekaj atraktivnimi vložki dobili še drugo finalno tekmo končnice državnega prvenstva, čeprav bi se lahko končalo tudi drugače. Na ogrevanju seje žoga od prečke odbila v Peri-čev desni kazalec, ki je v trenutku močno otekel, toda eden najboljših vratarjev na svetu ni želel zamuditi slavja

ob svojem prvem naslovu državnega prvaka.

»Za nekatere je naslov državnega prvaka nekaj normalnega, zame eden vrhuncev kariere in zato so moja čustva bistveno drugačna,« je bil jedrnat Perič, kije branil s povitim kazalcem in si tudi v Golovcu prislužil sloves najboljšega vratarja finala. Celjani so

imeli rahle težave le v uvodnih minutah, v globoki obrambi 2-1 je bilo preveč lukenj in zato se je Zovko pri največjem zaostanku z 2:4 odločil za »črto«.

»Zadnja dva meseca vselej začenjamo z obrambo 3-2-1. Igralci se počutijo bolj zanesljive, zato sem za slovo od sezone ukazal globoko obrambo, čeprav bi bila najbolj lo

gična postavitev 6-0,« je prvi ključni trenutek komentiral Zovko in nato Gorenja ni rešil niti Ocvirk na srednjem zunanjem namesto Krcjana. Razlika je do odmora naraščala, v domači obrambi je Pungartni-ka zamenjal Vugrinec, pri gostih seje Ocvirk kmalu vrnil na klop, priložnost je dobil Tome in prvak je bil dokončno odločen v 37. minuti.

Plaskanu je v nasprotnem napadu Perič pri celjskem vodstvu s 13:1 1 branil »zicer« in vse ostalo je bila stvar rutine: Gorenje je zadnji gol iz igre doseglo v 41. minuti, iz se-demmetrovke v 47. minuti. »Brez poškodovanega Kim-čenka smo lahko igrali samo obrambo 3-2-1 in ni bilo možnosti za novo presenečenje. Znova smo se upirali do približno 40. minute, Perič je bil še enkrat razred zase, nekateri pa bi verjetno lahko odigrali še dosti boljše,« je po svojem drugem finalu umirjeno razmišljal Bojan Požun.

Celje Pivovarna Laško je za deseto SLO lovoriko (po pet prvenstev in pokalov) zmagala z razliko desetih golov in za slovo od sezone izvedla še nekaj šarnpionskih akcij. Pucje v prodoru žogo premestil iz desne v levo roko in zadel; Šer-bec je podal povsem na Črto

Pungartniku, kije žogo »izvl( kel« iz outa in asistiral Tomš ču za cepelin v vratarjevei prostoru, veliko simbolike; bilo tudi pri zadnjem celjskei golu. Cepelin Pungartnika i Levca, nato priznanje Jeršii za najboljšega strelca tekme i Ivandiji za najboljšega igrale Manjkal je samo Strašek, ki; je od Golovca poslovil kar i tribuni...

V prijateljski tekmi je mlj dinsko moštvo izgubilo pro J^odravki, ki se je v l.aškem nekdanjim celjskim trenei jem Šojatom pripravljala z finale pokala prvakinj, 25:34 (13:15)., Strelci: Paj( vič, Pinter 5, Zvižej 4, Trb( jevič 3, ŠantI 2, Pečovnil Bon, Buhanec, Kopitar 1 t« za gostje Tirca 12, Petika ! Cosma 5, Hasagič 3, Pavlači 2, Gregurič, Mihoci 1.

Celje Pivovarna Laško:&orenje 23:13 (12:9)

Dvorana Golovec. Gledalccv 1500. Sodnika: Kalin in Kori (oba Ljubljana).

CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Perič, Podpečan. Šafarij Vugrinec 2, Šerbec 3 (2), Načinovič 1, Ivandija 4 (2), Jeršič^ Pungaitnik 2, l otnšič 2, Leve 3, Puc 2.

GORENJE: Anžič, Lapajne, Čatcr, Krcjan. Ocvirk, Ojstci Šek, Plaskan 1, Meolic 1, Tome 2, Semerdijev 2, Cvetko 3, Hi 4(3).

IZKLJUČITVE: Celje Pivovarna Laško 4, Gorenje ^ SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško 6 (4), Gorenj 5 (3). OBRAMBE: F^erič 13 (1), Anžič 1, Lapajne 6(1).

GIBANJE REZULTATA: 2:4 (9. minuta), 6:4 (16.), 7: (20.), 9:6(22.), 11:7 (27), 13:11 (34), 18:12 (44.).

RK Celje Pivovarna Laško 1995/96: Pungartnik, Vugrinec, Burdian, Puc, Petru, Stehle, Turnšek, Požun, Šušterič (zadnja vrsta), Tomšič, Podpečan, Šerbec, Ivandija, Leve, Načinovič, Zovko, Privšek, Kocuvan, Novak, Jugovič (srednja vrsta), Trbo-jevič, Buhanec, Perič, Jeršič, Šafarič, Stefanovič, Strašek (sprednja vrsta).

Slovo mušketirjev

Golovec zapuščajo Sllvlo Ivan ti I Ja, Tomaž Jeršič, Ateš Leve In Boštjan Strašek

Enica, sedmica, devetica in štirinajstica bodo poleti dobili nove lastnike. Boštjan Strašek, Silvio Ivandija, Tomaž Jeršič in Aleš Leve so od četrtka v evidenci bivših igralcev Celja Pivovarne Laško.

Za njimi paje skupaj 34 sezon v Golovcu in tudi liga prvakov, naslov mladinskega svetovnega prvaka, nastop v selekciji Evrope, Jeršič, Leve in StraSek pa so tudi med peterico, ki je v pokalu prvakov odigrala vseh 22 tekem...

SIKI

Po nekaj skromnih sezonah seje celjski rokomet znova želel približati nekdanji ravni in Silvio Ivandija je bil 27. maja 1988 prvi tuji igralec, s katerim je klub sklenil pogodbo. »Ceijani so bili najbolj konkretni,« se spominja Ivandija, ki takrat ni vedel za drugo plat zgodbe: Andrej Šušterič si je denar za prestop sposodil pri celjskih privatnikih.

»V Celju sem postal igralec in se tudi prebil do reprezentance. Toliko kot sem dal Celju, sem od njega tudi dobil,«

priznava Ivandija, kije bil v sezoni 1993/94 v fantastični formi, toda težave s ščitnico so prekinile njegov vzpon. Ob prihodu v Celje je vzel dres z devetico, ki je bila vselej njegova številka in v njej je tudi postal mož z najboljše Športne fotografije v Jugoslaviji za leto 1988.

»Fotografija je bila posneta v Vrbasu, ko sem bil v skoku z žogo z nogama nad glavo domaČega igralca,« pravi Ivandija, ki bi v sezoni 1988/89 kmalu tudi umrl na igrišču. »Bilo je v Tuzli. V odločilni tekmi za uvrstitev v prvo ligo so mi domači že v prvem napadu razbili arkado in med padcem mi jeje-zik padel v grlo. Dežurnega zdravnika ni bilo na tekmi in rešil me je klubski zdravnik dobojske Sloge, ki je bil povsem naključno med gledalci. Končal sem v bolnišnici in še danes imam brazgotino nad levim očesom.«

Po JeršiČevi vrnitvi seje preselil k sedmici in potem skupaj z Anžičem nagovarjal Šerbca, da bi prestopil v Celje. »Nisva bila uspešna, toda naslednjo sezono je bila zadeva realizira

na. Za pogajalca naju je določila uprava, nato sem Štojako-viča nagovoril, da odbojko zamenja za rokomet, poldrugo sezono igral v Italiji in s Principom osvojil dvojno krono, za hrvaško reprezentanco odigral šest tekem...«

Bešta

v prvem moštvu je debitiral na 17. rojstni dan - 27. septembra 1986 v Zavidovičih in vselej prisegal na rumeno barvo spodnjega dela trenerke. Boštjanu Strašku je poln Golovec leta 1992 pred tekmo (in zmago) v predkolu pokala prvakov z Zagrebom zapel Happy Birthday. Pogodbo je vselej podaljševal le za eno sezono. »Za vsak slučaj,« je bila njegova edina razlaga in letos se je odločil za odhod. Največja želja? »V finalu pokala prvakov obraniti pet sedemmetrovk,« je mimogrede omenil pred tremi leti, ki bi moral biti joker morda celo za finale, toda trenerji so mislili drugače.

IVČ

Aleš Leve je leta 1987 je po prvih pogovorih ušel k Slova

nu, po uvrstitvi v nikoli odigrano prvo zvezjio ligo paje končno prišel v Celje. Vsebino prve pogodbe je preveril pri odvetniku, vrednost za prestop je bila zapisana v ecujih, 22. decembra 1995 paje kot prvi slovenski rokometaš zaigral za selekcijo Evropo, ki se je ob 50-letnici luksemburške zveze pomerila s Francijo.

Jerša

Zadnjih pet let vselej enaka scena. Zmagovalni pokal in Tomaž Jeršič, najbolj trofejni kapetan v pol stoletja dolgi zgodovini kluba. V zadnji sezoni je mladinskega svetovnega prvaka iz leta 1987 zaustavila neprijetna poškodba hrbta, zaradi katere bo izpustil tudi evropsko prvenstvo, in za vrhunske dosežke so se v klubu začeli ozirati za novim levim krilom.

Silvio Ivandija v značilnem prodoru.

Aleš Leve

Tomaž Jeršič

Boštjan Strašek

Okrepitve

Ob drugi vrnitvi Lapajne-ta in treh udeležencih lanskega mladinskega svetovnega prvenstva v Argentini je celjska okrepitev za sezono 1996/97 še hrvaški repre-zentant Vladimir Jelčič, kije klasično levo krilo.

Jelčič (na sliki) pri prestopu iz Metkoviča v Zagreb ni dobil izpisnice (zadevo je zavlačeval Nenad Volarevič, tedanji šef Metkoviča in zdaj Zagreba!) in je moral prisilno počivati vso sezono. Ze v naslednji je bil brez konkurence prvi igralec bivše YU lige in je nato sodeloval pri prvem Zagrebo-vem naslovu evropskega prvaka. Uspešno kariero je nadaljeval v Trstu, po vrnitvi z Zagreb in novem finalu pokala prvakov (Elgorriagi je obakrat zabil po štiri gole) pa je zadnjo sezono igral za Zadar in bil udeleženec polflnala pokala EHF.

Vladimir Jelčič (10. 10. 1968). Igralno mesto: levo kri

lo. Višina: 189 cm. Teža: 84 kg. Dosedanji klubi: Metkovič (do 1989), Zagreb (1990-92), Principe (1992/93), Zagreb (1993-95), Zadar (1995/96). Reprezentanca (Hrvaška): 36 tekem. 109 golov. Evropski klubski prvak 1992. Prvak Jugoslavije 1991, pokalni in državni prvak Hrvaške 1992, 1994 in 1995, Italije 1993, srebrna kolajna z EP 1994. Kandidat za EP in 01 1996.

Beno Lapajne (10. 6. 1973). Igralno mesto: vratar. Višina: 198 cm. Teža: 95 kg. Dosedanji klubi: Ribnica (do

1991), Celje Pivovarna LašI (1991-93), Gorenje (1993/9^ Celje Pivovarna Laško (199 95), Gorenje (1995/96). R prezentanca: 8 tekem, O golo Državni in pokalni prvi 1992,1993,1995. Kandidat: EP 1996. ,

Zoran Lubej (14. 1 1975). Igralno mesto: kroŽ napadalec. Višina: 194 cl Teža: 93 cm. Dosedanji klul Celje Pivovarna I.aSko (< 1994), Kodeljevo (1994/9f Litija (1995/96). Udeležen mladinskega SP 1995.

Borut Papež (19. 12. 197^ Igralno mesto: desno krilo. V šina: 186 cm. Teža: 85 kg. D sedanji klubi: Slovan (i 1994), Krško (1994/95), Liti, (1995/96). Udeleženec ml dinskega SP 1995.

Roman Šimon (II. 1974). Igralno mesto: sredi zunanji. Višina: 186 cm. Tei 87 kg. Dosedanji klub: Kod Ijevo. Udeleženec mladinsk ga SP 1995. Kandidat za f 1996.

Teksti: ŽELJKO ZUL Foto: LUKA CJUH' EDI MASNEC, SHERP'

Št. 18. 3. maj 1996

19

ŠPORT

NOVI TEDNIK

Junija poplačati dolgove

Velenjski rokometaši z rezultati prehitevajo upravo - Za Jesen pomladitev ekipe In najbrž brez t I 16a ter tudi KImčenka?

Velenje je še naprej rokometni center številka 2! V |zadnjihdveh letih je Gorenje •edino premagalo Celje Pivovarno Laško in drugič zai-'gralo v finalu končnice dr-• žavnega prvenstva, s čimer I so si za jesen zagotovili na-istop v pokalu EHF, v kate-irem bodo vsaj na štartu za-nradi lanskega polflnala med 1 nosilci.

»Med sezono je bilo nekaj . nesporazumov z upravo, kije v krepkem zaostanku z izplačili. Odprte so še zadeve izpred

dveh sezon in zdaj obljubljajo, da bodo do končaj unij a poravnali obveznosti. Zame je stvar preprosta: čakal bom do 1. julija, v nasprotnem se poslovim,« pravi trener Bojan Po-žun,ki je razočaran tudi zaradi težav s predsednikom Fran-com Plaskanom.

Na polfinalu v Dobovi seje starejši Plaskan sredi tekme prerinil do velenjske klopi in se lotil Požuna, ki incidenta pred skoraj tisoč gledalci ni pozabil. »Od takrat praktično ne govoriva in nadaljevanje

sodelovanja je odvisno izključno od Plaskana. Po drugi strani predsednika delno razumem. Skrbeti mora za večino stvari, vsi drugi člani uprave so samo obljubljali pomoč, klub seje znašel v dolgovih, in tudi zato je v Dobovi prišlo do incidenta.«

»V pokalu smo imeli s Slovanom tudi nekaj smole. Ljubljančani so se po prvenstveni tekmi v Dobovi pritožili nad sojenjem Krašne in Vodo-pivca, zato sta bila Ajdovca čez štiri dni pod psihičnim pritiskom in v takšnih okoliščinah bi morala reagirati RZS,« meni Požun.

Bojan Požun je že pripravil nekaj izhodišč za naslednjo sezono. V mislih ima pomladitev ekipe in dva ali trije igralci bi se morali posloviti bodisi zaradi slabše kvalitete bodisi zaradi nepravilnega odnosa do treningov. Z Iličem uprava v celoti ni zadovoljna, čeprav je polfinale končnice odigral odlično. Sporen je tudi Kimčen-ko zaradi pogostih poškodb noge, na vsak način pa si bodo prizadevali zadržati Semerdi-jeva.

»Naša največja rezerva je v upravi. Nihče ni potoval z ekipo na polfinale v Dobovo, veliko slabe volje je bilo tudi zaradi dolgov. Fantje so bili na treningih brezvoljni, težko jih je bilo motivirati. 'Kdaj bo denar?' so bile njihove prve besede, a so se vseeno uvrstili v finale prvenstva. Celje je lahko vsem za vzor; ne le zaradi močnega sponzorja, marveč odnosa uprava-ekipa, ki je res vrhunski,« je slovo od še ene uspešne sezone šaleškega rokometa dejal Bojan Požun.

ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC

Drugičpodprvaki: Poiun (trener), Kimčenko,Anlič, Semerdijev, Krejan, Ojsteršek, Lapajne, Ilič (stojijo), Meolic, Čater, German, Cvetko, Plaskan (čepijo, z leve).

Kegljaško SP z Grobelnikovo

Kegljaški reprezentanci sta že sredi zaključnih priprav za nastop na svetovnem prvenstvu v Pragi, ki bo od od 19. do 25. maja. Po odpovedi Burje(Rudar) jeselektorGobec v ekipo uvrstil Grobelnikovo, tako da ima Miroteks pet reprezentantk.

»Forma je presenetljivo dobra, toda do Prage je ne bo potrebno samo ohraniti, marveč dvigniti na višjo raven. V Mariboru in v Italiji smo z 2708 in 2716 podrtimi keglji izboljšali državna rekorda, edina neznanka pa je v zvezi s šesto igralko,« pravi Gobec. Za nastop v ekipnem delu so tako praktično že zanesljive Kardinarjeva, Petakova, Tkalčičeva, Šeškova (vsi Miroteks) in Urbančeva (Gradiš), kandidatinji za preostali mesti pa sta tudi Zupančeva in Grobelnikova. Moški bodo kot prvi v zgodovini prvenstev poskušali osvojiti še tretji naslov svetovnih prvakov, med reprezentanti paje tudi nekaj kandidatov za prestop k CP Celje.

Finalisti v vseh treh konlcurencah

j Naslednjo sredo in četrtek bo v ljubljanski Hali Tivoli flnale Šolske košarkarske lige, v j ^seh treh konkurencah ima finalista samo celjska regija: med osnovnimi šolami Rogaško, "led dijaki Srednjo tehniško šolo Celje in med dijakinjami 1. Gimnazijo Celje.

Tekmovanje je letos organizirano prvič, vanj pa seje vključilo kar 72 osnovnih in 41 srednjih iz različnih koncev države. Vsi trije finalisti s Celjskega so predtekmovanje končali neporaženi i jn bili uspešni tudi v nadaljevanju, kije potekalo po izločilnem sistemu. Slatinski osnovnošolci j bodo v finalu v sredo popoldne igrali s Postojno, obe srednješolski ekipi iz Celja (na sliki Metod ( Tomašič iz STŠ med polfinalom s SKSMŠ Maribor) pa v četrtek z ekipama Gimnazije Šiška.

Foto: GREGOR KATIČ

Kandidati za EP

Julija bo v Carigradu 3. evropsko prvenstvo v košarki za igralce do 22 let, na katerem bo nastopila tudi naša reprezentanca. Selektor Ur-lep je določil 22 kandidatov, ki bodo z uvodnimi pripravami v Portorožu začeli danes, od 13. do 20. maja pa bodo v Zrečah. Med kandidati so tudi Jagodnik, Rituper^ Kobale (vsi KS Polzela) in Sporar (Comet), v primeru 5. mesta pa bi si naši mladi košarkarji zagotovili nastop na SP v Avstraliji.

Sobota. 4,5, Nogomet

Velenje: Rudar-Gorica(31. krogi, lige, 15);Šentjur: Šent-jur-Piran (25. krog II. lige, 16.30); Kungota: Kungota-Steklar, Odranci: Odranci-Unior, Maribor: Kovinar-Dravinja(21. krog III. lige, vse 17); Štore: Kovinar-Usnjar, Kozje: Odred-Vransko, Krško: Krško-Šmarje, Brežice: Brežice-Tim Laško (14. krog MNZ Celje, vse 16.30).

Rokomet

Žalec: Žalec-Krim (18), Ljubljana: Olimpija-Vegrad (1. krog ženske lige za prvaka, 19); Celje: turnir mladinskih ekip ob 50-letnici rokometa v Celju (od 12. ure).

Nedelja. 5,5, Nogomet

Celje: Publikum-lzola (31. krog 1. lige); Šmartno ob Paki: Era Smartno-Črnuče (25. krog II. lige, obe 16.30).

Prvič z vsemi državami v iViOK

Na olimpijskih igrah v At-lanti bo prvič nastopilo vseh 197 držav, ki so članice MOK. Svoje udeležence bodo na največjo poletno športno tekmovanje prvič poslali Armenija, Belorusija, Gvineja Bisao, Kazahstan, Kir-gizija, Moldavija, Llzbeki-stan. Slovaška in Ukrajina. Olimpijci se bodo merili v 26 športih in 271 tekmovanjih, od tega jih bo 163 moških, 97 ženskih in 11 mešanih.

Gregor Cankarje bil zadnjih deset dni na pripravah v Formiu. V Italiji je bil poudarek že na posebnih prvinah tehnike, edina večja primerjava v primerjavi z lansko sezono pa je natančno odmerjen uvodni del zaleta. »Novost mi je že skoraj prešla v podzavest in zato bi v prihodnje moralo biti manj prestopov,« pravi eden od treh celjskih olimpij-cev.

Miro Kocuvan je na uvodnem mitingu v Celju v teku na 300 metrov dosegel čas 34,56

in za tri desetinke zaostal za osebnim rekordom. »Štartal sem iz polnega treninga in utrujen, toda vseeno sem zadovoljen. Letos bi se moral spustiti pod 34 sekund, s prvim štartom na prostem in prvomajskimi pripravami v Pulju pa začenjam obdobje priprav teka čez ovire.«

Renata Strašekje na mitingu nastopila izven konkurence, saj je trener Jože Kopitar želel preveriti trenutno tehnično pripravljenost. Meti so bili za malenkost krajši kot na Grand prix mitingu v Johan-nesburgu, že ves teden paje na pripravah v Pulju, kjer bo poskušala odpraviti slabosti pri izmetu kopja.

Banka Slovenije bo od 100-letnici modernih olimpijskih iger izdala priložnostni olimpijski tolar. Zlatnik bo izšel v začetku junija, na spominskem pa bo najstarejši živeči olimpionik nasvetu Leon Štukelj. Kovanci bodo zlati (vrednost 5000 sit), srebrni (500) in običajni po 5 tolarjev.

V Pariz po izkušnje

Od danes do nedelje bo v Parizu evropsko prvenstvo v ka-rateju, na katerem bosta nastopila tudi Mitja Stisovič iz Pe-trovč in Damir Vrbanič iz Žalca. Oba sta novinca na velikih tekmovanjih; Vrbanič bo nastopil v borbah do 60 kg, Stisovič pa v katah. Zaradi močne konkurence so načrti savinjskih ka-rateistov skromnejši, naša reprezentanca paje večino priprav izvedla v Žalcu.

MLADE EKONOMISTE I. in II. STOPNJE

za opravljanje pripravništva na področju komerciale (terensko delo).

Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za čas pripravništva, kasneje možnost zaposlitve v tujini.

Mladim ambicioznim ekonomistom nudimo usposabljanje in pridobitev delovnih izkušenj v modernem trgovskem podjetju s stimulativnim nagrajevanjem.

Vaše cenjene prijave z dokazilom o izpolnjevanju šolske izobrazbe pošljite v 8. dneh po objavi na naslov; Kovinotehna, 3502 Celje, Kadrovska služba.

TRGOVSKO PODJETJE JELŠA d.o.o.

Aškerčev trg 14, 3240 Šmarje pri Jelšah

Smo priznano trgovsko podjetje s 40-letno tradicijo in velikimi načrti in ambicijami.

Za uspešno poslovanje potrebujemo nove moči in novo znanje.

Če ste ambiciozni, ustvarjalni, mladi in želite to svojo energijo uporabiti za ustvarjalno delo na področju naslednjih delovnih mest:

-trgovski poslovodja v živilskih prodajalnah -trgovski poslovodja v tekstilnih prodajalnah -trgovski poslovodja v tehničnih prodajalnah

in izpolnjujete naslednje pogoje:

-V. stopnja strokovne izobrazbe - poslovodja ustrezne smeri, ekonomsko-komercialni tehnik, program Trgovska akademija, poslovni tehnik

-vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju poslovodstva

-trimesečno poskusno delo,

sprejmite naš izziv in nam skupaj s prijavo pošljite ustrezno spričevalo o izpolnjevanju pogojev, in sicer v roku 8 dni od dneva objave.

Na pogovor vas pričakujemo osebno ali po telefonu (063) 821-141.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

REPORTAŽA

Stopniška svetinja

NaJstareJš^vo^^Slovenskembo^ brniškem letališču tn ¥ mariborski stolnici

Mariborski škof dr. Franc Kramberger je minulo nedeljo blagoslovil temeljito obnovljeno notranjo podobo cerkve Svetega Mohorja in For-tunata v Stopniku.

Posebnost te prikupno majhne podružnične cerkvice je njen zvon, ki velja za najstarejšega na Slovenskem. Njegov zven bo pozdravil papeža Janeza Pavla II. ob prihodu na brniško letališče, nanj bo pozvonil sveti oče v mariborski stolnici potem, ko naj bi Antona Martina Slomška razglasil za svetnika.

Dediščina Hecl(enbergov

Vasica Stopnik leži severno od Prekope oziroma severovzhodno od Vranskega. na nadmorski višini približno 400 metrov, od glavne ceste proti Ljubljani je oddaljena dober kilometer in pol. Na s soncem obsijanem hribu živijo prijazni ljudje, ki jim vsakdanji kruh pretežno reže kmetijstvo. Na vrhu hriba je nekdaj sta! stari grad Heckenberg, od katerega so danes ostale le še razvaline. Ohranjeno je samo obzidje ter obrambni stolp iz turških časov. Grad sodi med najstarejše v Savinjski dolini in se prvič omenja že leta 1188. Sezidali so ga najverjetneje plemiči Heckenberški, ki so izumrli v 13. stoletju. Leta 1442 je grad kupil celjski grof Friderik, a so ga Celjani uporabljali le kot lovski dvorec. Po smrti zadnjega Celjana je grad leta 1456 prešel v roke Habsburža-nov. Ti so ga v začetku dajali v najem, kasneje paje grad dobival nove in nove lastnike. Od leta 1587 do 1823 je bila lastnik gradu rodbina Srattenbach, vmes so grad leta 1635 razdejali kmečki uporniki, v začetku tega stoletja pa je prešel v last rodbine Ograjenšek.

V vznožju hriba in gradu stoji novejša graščina, imenovana Marof, nekateri ji pravijo tudi Stopniški grad ali Novi Heckenberg. Zgra

dili sojo gra.ščaki Heckenberg, nazadnje jo je kupil Gregor Zabojnik, l udi to graščino je pošteno načel zob časa, vendar je sedanji lastnik graščine Jože Ko-čevar v neposredni bližini pričel graditi nadomestno novo graščino, ki naj bi bila po zunanji arhitekturi zelo podobna stari.

KrIžev pot v bolioričici

Na rahli vzpetini pod razvalinami gradu Stopnik stoji cerkvica, posvečena Svetemu Mohorju in Fortu-natu, danes ena izmed šestih podružjiičnih cerkva vranske župnije. Cerkvica se na tem mestu prvič omenja leta 1545, a je po oceni strokovnjakov dosti starejša. Nekoč je imela cerkev štiri oltarje, ni pa povsem znano, kdaj je dobila cerkev zvonik in zakristijo. Ko so v drugi polovici 19. stoletja cerkev temeljito obnovili, so naleteli na opeko z letnico 1417, po čemer poznavalci sklepajo, da cerkev v Stopniku izvira iz istega obdobja, v katerem je bil sezidan grad.

V notranjosti cerkve je zanimiv glavni oltar iz leta 1896, na njem je grb graS-čakov Srattenbach iz leta 1712. Nekaj posebnega je prižnica, lepo domače delo iz konca 17. stoletja, ki jo krasijo stebrički ter kipci štirih evangelistov, streho pa Mojzesove tablice 10 božjih zapovedi. Izjemno dragocenost v tej cerkvi predstavlja 14 slik, na katerih je upodobljen Križev pot. Umetnine naj bi bile delo gorenjskega slikarja Janeza Potočnika iz konca 18. stoletja, napisi so še v bohoričici in menda je poleg stopniškega v Sloveniji en sam takšen podoben Križev pot.

Najstarejši zvon na Slovensl(em

Najbolj dragocen in zanimiv paje nedvomno zvonik, v katerem visi najstarejši bronasti zvon na Slovenskem. Leta 1958 so v

ljubljanskem Narodnem muzeju ugotovili, da je zvon ulil potujoči zvonar Vicktor v letu 1317. Najverjetneje je bil ta zvon prvotno v grajski kapeli Heckenberg, od koder so ga kasneje prestavili v zvonik stopniške cerkve.

Skoraj 700 let star zvon je simbol in ponos kraja ter župnije Vransko. Pred prvo

in drugo svetovno vojno so v Stopniku doneli trije zvonovi. Dva so med obema vojnama odpeljali, tretjega so ljudje čuvali kot svetinjo. Starejši krajani vedo povedati, da so ta najstarejši zvon med obema vojnama sneli, ga zakopali in ga s tem Čuvali za prihodnje rodove. V lepem vremenu je bilo njegov zven menda sli

šati celo v Marijo Reko in še danes ljudje trdijo, daje zvon vreden toliko, kolikor gre vanj zlatih cekinov.

Daje takšno dragocenost treba Čuvati in tudi predstaviti svetu, so že pred leti spoznali v tamkajšnjem kulturnem društvu. Štefan Kočar, Milena Moškon, Ivan Brišnik in zagotovo še kdo so zaslužni, da bo starodavni zvon ohranjen in da bo tudi Stopnik postal znan turistični kraj. Zamisel o tem, daje Slovencem in tudi tujcem treba večkrat predstaviti to zanimivost se je porodila ob lanskem obisku zamejskih Slovencev, pevcev, v njihovem kraju. Ob napovedanem papeževem obisku pa so prišli na idejo, da bi zven tega najstarejšega zvona na Slovenskem pozdravil tudi svetega očeta. Zamisel je podprl domači župnik Jože Tu rinek, z navdušenjem jo je sprejel slovenski metro-polit dr. Alojzij Šušter.

Ljudje na Vranskem so se potem lotili dela, pripravili projekt obnove notranjosti cerkve, vreden 15 milijonov tolarjev. Denar so zbrali s pomočjo države, žalske občine in številnih sponzorjev, ki so se jim javno zahvalili na nedeljski slovesnosti. S tem denarjem so v Stopniku obnovili vse tri oltarje, pri čemer so obema stranskima vrnili nekdanjo podobo, obnovili so prižnico, Križev pot in

naredili dva odlitka najstarejšega zvona. Original je v zvoniku, en odlitek naj bi bil stalno razstavljen v cerkvi v Stopniku, drugi odlitek zvona je našel svoje mesto v Narodnem muzeju v Ljubljani. Celotno obnovo oziroma restavriranje je vodila komisija, ki sojo sestavljali dr. Emilij anCevc, dr. Sergej Vrišar, mag. Nuša Dolenc ter Anka Aškerc, restavratorska dela je izvajalo podjetje Ulrih iz Ljubljane, nad celotnim projektom pa je bdel akademski kipar prof. Momo Vukovič.

Pozdrav svetemu očetu

Tudi v kraju samem sta bila ustanovljena dva posebna odbora. Prvi je spremljal celoten projekt obnove, za kar so skrbeli domačini Anton Dobnik, Franc Reberšek, Rado Jagodič, Franc in Ivan Brišnik ter župnik Jože TurineL Poleg teh je v projekt obnove vključenih

preko 30 visoko izobraženih ljudi, ki so pomagali po svojih močeh. Kako ljudje resnično živijo z dogajanji v Stopniku, pove tudi podatek, daje vs^ dan katera od okoliških družin pripravila kosilo za delavce, ki so obnavljali cerkev.

Poleg tega je bil v kraju imenovan tudi poseben odbor za pripravo slovesnosti, ki ga vodi Ivan Brišnik. Nedeljska blagoslovitev notranjosti cerkve v Stopniku je bila namreč samo ena v nizu prireditev. Prihodnjo soboto, 11. maja ob 20. uri, bo v cerkvi v Stopniku koncert sopranistke Andreje Zakonjšek, na

klavirju jo bo Irena Kralj. Vi

vesnosti paje pt 17. maj, torej na da papeža Janezi Slovenijo. Uro | vim prihodom b ku molitvena ur potek papeževe sledilo bo slovi služje. Po versk bo spregovoril ž prof. Milan E katerega krajani je pokazal izred vanje za njihove

Najverjetneje dijskih valov b zvon tega dne svetega očeta in ku, ko bo prispel letališče. Poleg najstarejši slovi potem prepeljali sko stolnico ob na Martina Sli protokolu je pre< bo papež Slomšl za svetnika, poff govem grobu, zi zvonil s stopni nom.

A tudi po odh Janeza Pavla II.

bo utonil v pozi turnem društvu Ijajo projekte ll stare lesene hi potem tudi sedi Hiša, svojevrstfl odprta konec U krat, ko se bodo vijale kulturne! njej naj bi gosM značilne domai Predvidoma bol sničen prihodnji' starejši zvon y skem bo z^got^ Ijal ljudi od bliJ morda bo prav | spremljal krst J marsikaterega ?

IRi

O tem, ali je stopniški zvon resnično najstar venskem, je bilo v zadnjem času kar neka Katoliški tednik Družina je stopniški zvon i na četrto mesto med najstarejšimi zvonovi vih podatkih naj bi obstojali še trije starej letnica izdelave teh treh zvonov ni navedeni zvonu iz Kopra, ki naj bi izviral iz leta 133 Ognjišče so že leta 1975 stopniški zvon r» najstarejšega v Sloveniji. Pred nedavnim zvon v Narodnem muzeju v Ljubljani, ki ni ocenah nekaterih strokovnjakov najstarejši natančnih podatkov, kdaj je bil zvon v resnic so na Vranskem prepričani, da je zvon v Sto starejši na Slovenskem.

Kulturno društvo Vransko je ob slovesnostih v Stopniku in papeževem obisku v Sloveniji izdalo serijo štirih razglednic, na katerih je upodobljen najstarejši zvon na Slovenskem ter cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Stopniku. Fotografije je izdelal Vojko Rizmal, oblikoval Dare Zavšek, natisnila pa tiskarna Marginalija.

Obnovljeno notranjost cerkve v Stopniku je minulo nedeljo blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.

Stopniški zvon iz leta 1317 je ulil potujoči Vicktor. Zvon je težak 52 kilogramov, visok J metrov, spodaj ima premer 39 centimetrov. Zi bremenjenosti je zvon po drugi svetovni vojni ga domači fantje uspešno zvarili, zvon pa je, ohranil svoj značilni zven.

Št. 18. 3. maj 1996

REPORTAŽA

20,21

frezčasne odobe že Idenega

5 z obiska pN slikarju Nardsu Kantaražlču, ki živi In ^rja v Cel Ju

B vihra v Bosni in Her-ij je številne tamkajšnje ke prisilila v beg in novega prostora pod 1, kjer bodo živeli varno Brjali v miru. Razkropi-široni po Evropi in sve-ogi so prišli tudi v Slo-in pri nas ostali do da-len takšnih je tudi aka-siikar Narcis Kantard-s svojo družinico živi in Celju.

litelji upodabljajoče psti so ga imeli prilož-floviteje spoznati okto-

ii, ko je imel samostojno

0 v galeriji Mozaik v :amor tudi sicer rad za-

1 se srečuje z ostalimi imi likovniki in Ijubite-(oznavalci te umetnosti. 1 se je v Derventi in svo-tniško nadarjenost brž-odedoval po očetu, ki se teljsko ukvarjal s slika-še bolj pa je bil predan šču. Štirideset let je 9t amater v gledališču v iti, nato pa stopil med onalne igralce v zeni-eatru. V Kantardžičevi j » bili še mama učite-dva brata. Vsi so zdaj v i, kjer doživljajo nego-sodo beguncev. Narcis ko, kot ga kličejo prija-z ženo Tanjo, profeso-

ografije, ki je po materi ikega porekla, in štiri-tnim sinom Emilom, il iz Sarajeva. Tam so si li dom in kar najlepše za življenje in ustvar

jalno delo, pa so morali že pr\-i mesec po izbruhu vojne pobrati najnujnejše in se zateči na varno. Za kratek čas so .se ustavili v Skornem pri Velenju, potem pa jih je pot privedla v Celje.

Na čelu sarajevske avantgarde

Narcis Kantardžič je leta 1982 diplomiral iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu in bil istega leta pobudnik za ustanovitev likovne skupine Zvon. To je bila skupina šestih mladih, takrat že priznanih sarajevskih likovnih umetnikov, ki je združevala duhovne, fizične in materialne moči za uresničitev neštetih projektov, podobno kot je tisti čas v Sloveniji in pozneje v tujini delovala skupina Irwin v okviru Neue Slo-wenische Kunst. Člani skupine Zvon so se zbirali v stari sarajevski kavami, po kateri so prevzeli ime, si tam uredili umetniški atelje, kamor so prihajali in ustvarjali mnogi, že priznani slikarji, ter zlasti tisti, ki so si kot nadarjeni in obetavni umetniki še utirali pot k uveljavitvi. Delovanje v likovni skupini Zvon je bilo zasnovano avantgardno, prizadevali so si za nove, sveže pristope in smeri v likovnem umetniškem izražanju. V galeriji Zvon so razstavljali domači umetniki, tam pa so bili toplo sprejeti tudi likovniki iz

ostalih delov takratne Jugoslavije in iz tujine, zlasti mladi in obetavni. Leta 1988 je mesto Sarajevo skupini Zvon do-• delilo atelje z razstavnim prostorom, Narcis Kantardžič pa je postal član sveta galerije. Sicer pa grupacija Zvon ni bila le kovačnica mladih likovnih talentov; bila je medijsko raznolika, kjer so se člani ukvarjali tudi z video produkcijo, scenografijo, fotografijo in podobnim. Tako se je tudi Narcis Kantardžič, poleg slikarstva, ukvarjal še z videom in leta 1987 na Salonu mladih v Sarajevu prejel nagrado za video z naslovom Maske, sodeloval je v raznih video kolonijah. Ker pa se je ukvarjal tudi s scenografijo, so mu tovrstne projekte zaupali tudi v zeni-škem, mostarskem in sarajevskem gledališču. Vsa ta pisana paleta ustvarjalnosti pa mu ni zadoščala za utrditev gmotnega statusa; od nečesa je bilo treba živeti, si ustvariti dom, družino.

Naslednji korak je bil, ko sta s kolegom, priznanim sarajevskim slikarjem Seadom Čizmičem, na sarajevski Sken-deriji ustanovila prvo zasebno slikarsko šolo. Njimi učenci so bili mladi ljudje, ki so se pripravljali na sprejemne izpite na likovnih akademijah, pa oni, ki so se želeli učiti in se izpopolnjevati kot amaterji. Sočasno se je zaposlil kot pedagog na srednji šoli za likovno umetnost, pol leta pa je bil.

vse do pričetka vojne, asistent na oddelku za slikarstvo, na sarajevski Akademiji likovnih umetnosti. Sicer pa so ga vabili povsod, kjer se je na področju slikarstva kaj pomembnega in zanimivega dogajalo. Vmes je študiral še restavratorstvo ter vpisal podiplomski študij na smeri slikarstvo. Pot mu je bila začrtana samo navzgor, v sam vrh, med nacionalno in takratno jugoslovansko elito ter v evropski umetniški prostor. Potem se je zgodila vojna...

Atelje v kleti

Od nečesa je bilo treba živeti in se potrjevati tudi potem, ko je z dmžino prišel v Celje. Najprej mu je na pomoč priskočil akademski slikar Milan Todič in mu omogočil delo v svojem ateljeju, potem pa je spoznal še veliko dmgih ljudi, kasnejših prijateljev, večinoma iz umetniških krogov, ki so mu pri vživljanju v novo okolje in pri delu pomagali na najrazličnejše načine. Ne nazadnje so bili tu ljudje iz stanovanjskega bloka na Kersnikovi ulici št. 32 a, kjer Nacko živi z družino v najemniškem stanovanju, ki so se odrekli skupni sušilnici v kleti. Tam si je uredil svoj delovni prostor, kjer ustvarja nove umetnine. Veliko posluha za umetnikovo delo so pokazali tudi v galeriji Mozaik, kjer so mu, m^ drugim, omogočili tudi samostojno razstavo, ki je bila zanj in za Celje pomemben kulturni in umetniški dogodek. Sicer pa je Nacko vsakoletni udeleženec Mozaikove slikarske kolonije, kjer se ustvarjalno in prijateljsko srečuje z mnogimi slovenskimi slikarji in slikarji od drugod.

Rajska, a brezčutna pokrajina

Dela Narcisa Kantardžiča so po slogu in izrazu izvirna, zlahka prepoznavna. Na vsaki sliki se pojavlja nekakšen stolp ali podobna konstrukcija, samotna fantazijska zgradba, umeščena v nekakšno sanjsko ali mistično pokrajino, za katero je značilna igra barv in svetlobe. Umetnik pravi, da te podobe nastajajo iz njegovih notranjih občutkov in podo-

življanj tistega, kar je nekoč nekje že videl in kar se mu je globoko vtisnilo v dušo, na primer piramide, Hitlerjev bunker v Hamburgu, najrazličnejše gradnje z ideološkim namenom in pomenom. Sicer pa je njegov ustvarjalni opus najbolje označil likovni kritik Tomislav Vignjevič, v času, ko je Nacko razstavljal v ljubljanskem ŠKUC (1. 1991): »V Kantardžičevi združitvi slike in plastike je prisotna misel o transformaciji forme v času, o razliki med preteklostjo in sedanjostjo. Subtilne, krhke skulpture nam predočajo posledice minevanja, ki jih lahko razberemo s primerjavo med izvorno podobo, ohranjeno v sliki, ter času in njegovim posledicam podvrženo plastično formo.« Ali pa kritik Marko Košan, ki je ob razstavah Kan-tardžičevih del ( avgusta 1995 v Slovenj Gradcu in novembra lani v Celju), med drugim, zapisal: »Utišane podobe idealizirane pokrajine, napolnjene z atmosfero nadrealističnega pričakovanja, odražajo odtujenost sodobnega človeka in

njegovo nezavedno željo po nedosegljivem idealu zlitja s popolnostjo harmonično uravnoteženega sveta... V arkadij-sko rajski, a hladni in brezčutni pokrajini ni prostora za človeško figuro. fQjuč podob leži v enigmatski prisotnosti fantazijske arhitekture stolpov, napolnjenih z jasnim sporočilom iz freudovskega arzenala nosilcev arhetipske simbolike ...«

Narcis Kantardžič je imel v dosedanjem, skoraj petnajstletnem ustvarjalnem obdobju, veliko samostojnih razstav, največ v Sarajevu in drugih mestih BiH, pa v ostalih delih nekdanjega jugoslovanskega prostora ter v Sloveniji (Ljubljana, Velenje, Celje), samostojno pa je razstavljal tudi v Nemčiji. Tu je še najmanj 150 skupinskih razstav v domovini in nekaterih evropskih mestih (Stuttgart, Miinchen, Budimpešta), v tem času pa so njegove slike na ogled na skupinskih razstavah na Dunaju in v Budimpešti.

MARJELA AGREŽ

rkanjc v prazno

^vnlk-RllengoziJ Je občinska sramota.

^vnik,dei krajevne skupnosti pdom, je gotovo infrastruk-

ieden najbolj zapostavljenih talih območij v občini Celje. Zgovoren dokaz za to je do-kilometre dolga cesta Pečov-fengozd ob levem bregu Sa-Sicer pa se zapostavljene po-'judje na celotnem območju gradom, ki že dolgo vrsto •ozarjajo na probleme na področjih, pomembnih za 'jc in bivanje, pa od pristojni poštenih odgovorov ne do-

se po omenjeni cesti, le stre-^celjskega mestnega središča, ečovnik do Rifengozda oziro-'Js z občino Laško, je prava nevarnosti, da zgrmiš s ce-Cek ali celo v nekaj sto metrov ' Prepad, pa je nič koliko. V pem delu je na tej cesti vse '^•^enj in globokih jam, še huje delu, ko se na razrit ma-l^ali kamenje in skale in koje j^^erih delih cesta tako ozka, da '®^anje dveh vozil nemogoče '■"ecej tvegano početje. Najhuje ■^j^skem času. V ravninskem delu te ceste s pluže-^"cga ni večjih težav, na ob-> ki je v upravljanju krajevne J^i, paje ta služba neorganizi-^ posebej na območju Rifen

gozda, kjer se srečujeta občini Celje in Laško in kjer cesta naenkrat postane nikogaršnja. Nekaj časa je zimsko službo na cesti, ki je v pristojnosti celjske KS Pod gradom, opravljala laška Komunala, v minuli zimi pa tega ni več počela, ker je bilo prenevarno. Torej seje plug ponavadi ustavljal pri zadnji hiši na območju laške občine, prav blizu meje s celjsko, na cesti, kije z laške strani po vsej dolžini lepo urejena in asfaltirana.

Uporabnikov in uničevalcev ceste Pečovnik-Rifengozd je bilo v preteklosti kar nekaj: od železničarjev in gozdarjev pa do vodarjev in uporabnikov tamkajšnjega kamnoloma. Na stotine tovornjakov je po tej cesti prevažalo kamenje ter gramoz in pesek iz Savinje. Zdaj, koje cesta do kraja uničena in nevarna, seje nihče ne usmili; ne občina Celje, ne krajevna skupnost Pod gradom in ne laška občina, ki pa seje tiče krajši del na medobčinskem mejnem pasu na območju Rifengozda.

Cesta Pečovnik-Rifengozd je še danes precej prometna, saj se po njej vsakodnevno vozijo ljudje na delo v Celje, Laško in še kam, ta cesta je tudi obvoznica, kadar je promet po magistralni cesti Celje-Laško z.aprt. Občani, ki živijo na tem območju, se upravičeno sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi nenadoma kje izbruhnil požar, saj bi bil dostop z gasilnimi vozili ne

mogoč. Upravičeno negodujejo tudi nad dejstvom, da se z vožnjami po razriti cesti, polni jam in drugih ovir, njihova vozila nenehno uničujejo.

Sicer pa se s takšnimi in podobnimi težavami že zelo dolgo srečujejo ljudje na celotnem območju krajevne skupnosti Pod gradom. Stari in nerešeni problemi so na področju vzdrževanja cest in gradnje cestnih odsekov, jezijo se nad neorganizirano zimsko službo, opozarjajo na neurejeno kanalizacijo, javno razsvetljavo, pojavili so se problemi glede financiranja kabelske televizije, telefonije, odgovornim na krajevni skupnosti očitajo, da nimajo pravega odnosa do dela in krajanov in še z vrsto drugih tegob se ti ljudje srečujejo, pa se nikjer ne premakne na bolje. Koncem februarja letos so na predsednika KS naslovili pismo z zahtevo za sklic sestanka, na katerem naj bi jim predstavniki KS in občine Celje, pristojni za posamezna področja, odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jih v dopisu nanizali.

Do sestanka še do danes ni prišlo, niti jim ni kdor koli pisno odgovoril. Ob tako očitni ignoranci se človek nehote vpraša, ali je krajevna skupnost Pod gradom (kot institucija in služba) morda sama sebi namen in sama sebi dovolj? Počakajmo do sestanka.

MARJELA AGREŽ

Uničena, nevarna in pozabljena cesta...

Št. 18. 3. maj 1996

NOVITEDNIK

VROČA TEMA

23

Madež na policijski uniformi?

v vinskem hramu v Šoštanju naj hI brez pravega razloga tekla kri

Naša policija si vztrajno prizadeva za profesionalnost in ugled med ljudmi. Želi biti ljudska, po načinu dela ter manirah evropska, sodobna, predvsem pa učinkovita, kadar je ogrožena varnost občanov. Ugled policije med ljudmi pa se v vsakdanji praksi največkrat omaje v primerih, ko je ravnanje policistov neprofesionalno, kadar prekoračijo svoja pooblastila ali se celo grobo izživljajo nad posamezniki. Nekaj takšnega naj bi se zgodilo v nedeljo 14. aprila popoldne v gostinskem lokalu Vinski hram v Šoštanju.

Ramiz Ribič izTopolšice in Maks Stiplovšek iz Celja sta dobra znanca. Ramiz je vešč mnogih gradbeniških opravil, Maks paje po poklicu avtome-hanik, ki zadnja leta svojo šestčlansko družino preživlja s kmetovanjem. Marsikatero uslugo sta si v zadnjih letih že izmenjala, in tako seje zgodilo, daje 14. aprila popoldne Maks popravljal Ramizov stari avtomobil. Po opravljenem delu na Ramizovem domu v Topolšici, sta se odpravila še v Šoštanj in se ustavilanadvorišču pri lokalu Vinski hram sredi trga. V lokalu naj bi si na hitro pogasila žejo in potem šla naprej po opravkih. Ramiz je vstopil v lokal, Maksa paje na sosednjem dvorišču poklical nek njegov znanec, s katerim se je kratek čas pogovarjal. Potem je tudi Maks vstopil v Vinski hram in tam doživel presenečenje, ki ga bo pomnil vse življenje.

Kri na ploščicah

»Ko sem vstopil v lokal, v katerem sem bil takrat prvič, nisem mogel verjeti svojim očem. Na tleh sem zagledal Ra-miza, ki sta ga dva policista neusmiljeno brcala in mu na roke natikala lisice. Ko sem to videl in na tleh opazil krvavi madež, sem v presenečenju in ogorčenju zinil: 'Porkaduš, kaj pa delata z Ramizom!' To paje bilo očitno že preveč. V trenutku sem se tudi sam znašel na tleh, začela sta me obdelovati, potem pa sem izgubil zavest. Ko sem se po kratkem času spet zavedel, Ramiza ni bilo več v lokalu. Tudi policistov ne. Pustila sta me ležati na tleh, kot kakšen odvržen predmet. Pobral sem se in stopil ven ter po

tem srečal moškega, ki meje z avtomobilom peljal v Velenje. Oglasil sem se na policijski postaji, da bi povedal, kaj seje v Vinskem hramu zgodilo in da bi izvedel, kdo sta bila policista, ki sta se izživljala nad Ramizom in mano. Tam pa sem doživel novo razočaranje. Dežurni meje po najkrajšem postopku nagnal, rekoč, da tam nimam kaj iskati. Potem sem šel v zdravstveni dom, kjer me je pregledal in oskrbel zdravnik. Bolečine so bile zelo hude, zlasti v predelu glave, ramen in prsi. Po vsem telesu so se pojavile potpludbe, zadelo na kmetiji in vožnjo z avtomobilom pa še danes, deset dni po dogodku, nisem sposoben. In neprestano se sprašujem: zakaj? Tistega dne sva bila z Ramizom popolnoma trezna, nič takega nisva naredila, kar bi lahko bilo povod za sum ih ukrepanje policije. Dvainštirideset let imam, pa še nisem imel nobenega podobnega konflikta s policijo, nikoli se ne pretepam, ljudje me poznajo kot miroljubnega in delovnega človeka. Sem si grobosti in brce prislužil zgolj s tem, ko sem vstopil v lokal in vprašal, kaj počnejo z mojim znancem, kije ležal na tleh? Še pijače si nisem utegnil naročiti, koje že letelo po meni,« nam je v uredništvu pripovedoval Maks Stiplovšek, mi pa smo nekaj dni za tem krenili v Šoštanj, v Vinski hram.

Intervencija

Tisto nedeljo poix)ldne je bilo v Vinskem hramu malo gostov. Med njimi je bil moški, ki je bil pijan in ki je začel razgrajati ter razbijati kozarce. »Ker je postajal vse bolj nasilen, sem bila prisiljena poklicati na policijo in zaprositi za intervencijo,« nam je povedala točajka Vera Preradovič, ki je bila takrat na delu in je dogajanje spremljala. »Dva policista sta prišla intervenirat, pijanega gosta sta odstranila in ga spravila v mar ico ter se vrnila. Takrat paje v lokal vstopil Ramiz, kije enemu od policistov nekaj odgovoril... mislim, da mu je rekel, da naj še njega spravijo v marico ali nekaj podobnega, potem pa sta ga začela tepsti in brcati, ko je že ležal na tleh, vmes pa sta od njega zahtevala osebno legitimacijo. Ramizov znanec je v lokal vstopil takrat,

ko sta mu policista že natikala lisice, spomnim se, da jima je nekaj glasno rekel, potem paje že tudi sam ležal na tleh. Na tleh ležečega Ramiza sta policista brcala po vsem telesu približno pet minut, podobno je bilo z onim drugim, ki sem ga jaz takrat prvič videla. Potem sta vklenjenega Ramiza odpeljala, drugega pa pustila ležati na tleh. Spominjam se, da sta oba mimo stopila v lokal, prav nobenega razloga ni bilo, da sta ju policista pretepla,« nam je prpovedovala Vera Preradovi-č.

V lokalu smo se srečali tudi z natakarico Ružo Trivalič, ki o delu velenjskih policistov nima posebno dobrega mnenja. »Takrat, ko jih potrebuješ in kličeš, jih ponavadi ni, kojih ne porebujemo, pa nam odganjajo goste. Na vsakih nekaj dni jih po šest, sedem, čisto brez razloga vstopi v lokal,-potem legitimirajo goste in grejo. Nol^n gost se ne počuti dobro, če ima

v lokalu kar naprej opravka s policisti. In če se ne počuti dobro, gre pač drugam. Ko sem izvedela za ta primer, kar nisem mogla verjeti. Maksa poznam že petindvajset let kot človeka, ki ni nikoli nasilen, lahko rečem, da še muhe ne bi zanalašč pohodil.«

Poiskali smo tudi Ramiza Ribiča. Njegova pripoved se ujema z Maksovo in s pričevanjem natakarice Vere. Tudi on ne najde odgovora na vprašanje, ki ga mori: zakaj sta ga policista pretepla. »Ko sem čisto mirno stopil v lokal in ugotovil, da so pijanega gosta odpeljali v marico, mi je eden od policistov rekel, da bi tudi mene morali že davno spraviti vstran, pri tem paje z roko nakazal, kot da v roki drži poštolo. Na to opazko sem mu odgovoril, da lahko, če se jim zahoče, tudi mene strpajo v marico. Pri tem sem imel v mislih moj brezpravni položaj, ko nimam ne državljanstva in ne stalnega zaslužka. In seje pokazalo, da sem imel prav. Ko sta me pretepla in obrcala, sta me spravila v marico in me odpeljala v zdravstveni dom. Najbolj pri tem meje bolelo to, da sem moral biti pri zdravniku ves čas vklenjen, tako kot najhujši kriminalec.«

Poklicali smo na Policijsko postajo Velenje. Robert Videč, komandir postaje, nam je na vprašanje, kaj seje dogajalo v Vinskem hramu, odgovoril, da nam ne more dati izdatkov, ker je zadevazdaj v pristojnosti inšpektorata v Uradu načelnika UNZ Celje. »Kolikor vem, so si izjave tistih, ki so bili takrat na kraju dogodka, različne, saj so nekatere priče izjavile drugače, kot trdita domnevna oškodovanca. Je pa gotovo v našem interesu, da se zadeva razišče,« je še dodal.

Nekaj dni po dogodku je v tedniku Naš čas, v rubriki Tedenske cvetke, pisalo tole: »RR. in R.B. (Robert Ribič in tisti, ki je v lokalu v vinjenem stanju razbijal, op.pis.) pa bi v nedeljo zvečer pila in pila, a so v Vinskem hramu v Šoštanju menili, da bi za en večer količina, ki stajo popila, pogasila tudi najhujšo žejo. Ker niso več dali, sta razbijala in priklicala

policiste. Ti so ju, ko so R. R. uspeli ukrotiti s posebnimi policijskimi prijemi in sredstvi, še nekaj časa opazovali v zanju primernih prostorih na policiji. Je pa moralo biti kar napeto v Vinskem hramu, saj sije M. S. (Maks Stiplovšek) zaradi neposrednega komentiranja dogodkov zaslužil vstopnico za sodnika za prekrške.«

Informacija, ki jo je novinar bržkone dobil na velenjski policijski postaji, se bistveno razlikuje od pričevanja prizadetih in natakarice Vere Preradovič, sploh pa ni videti, da bi se bil kateri od policistov fizično spravil nad Maksa Stiplovška,

ki je šel neposredno po dogc ku k zdravniku, ki gaje preg dal in napisal izvid o nasta poškodbah.

Primer je torej zdaj v fi vsestranskega preučevanjai raziskovanja v Inšpekton policije UNZ Celje. Postop vodi inšpektor Mirko Vind Ko bo postopek končan, bor iz Urada načelnika UNZ goi vo dobili informacijo o delei krivde udeleženih oziroma n nedolžnosti ter morebiti ukrepih zoper policista ali zoper tiste, ki so morda zaje nost posredovali netočne lažne informacije.

MARJELA AGRI

Maks Stiplovšek kale na mesto, kjer naj bi ga policista pretepala.

Ramiz Ribič: »V lokal sem vstopil mirno, bil sem povsem ti zen. Zaradi nedolžne opazke sta me vrgla na tla in me brca po celem telesu. Potem sta se lotila še Maksa, kije v ogorčen vprašal, kaj počneta z mano.«

Ruža Trivalič: »Maksa v teh krajih mnogi poznajo. Vsakdo vam bo povedal, da Je to dobrodušen človek, ki nikoli ne išče prepira.«

Vera Preradovič: »Še danes ne morem verjeti, kako sta se lahko policista čisto brez razloga izživljala nad Ramizom in onim drugim. Oba sta bila trezna, mirno sta vstopila v lokal...«

Št. 18. 3. maj 1996

23

KOŠARKA

NOVI TEDNIK

Zadetek v polno

J^š Ne O vstopu Kovinotehne mei! polzelskejtošarkarje

pri vseh vrhunskih šporl-jh kolektivih pri nas in v tu-imajo pomembno vlogo oUrovitelji, ki s svojimi fi-jjnčnimi vložki poskrbijo /a (dioteno delovanje kluba. ;jcn takšnih je tudi Ko> ino-■hna, ki je s košarkarji s Polile doslej dobro sodelovala I rc/.ultati so vidni.

»Košarkarska dogajanja sem ^od nekdaj z veseljem sprem-ai. (ilede na našo politiko HUizoriranja smo se ob kulturi dločili za vlaganje v šport. Polagali smo Slovenskemu ok-^u in bili prisotni na Medna-jdnih slikarskih dnevih. V bch primerih je šlo za zadetek polno in podobno upam trditi idi za Košarkarski klub Kovi-otehna Savinjska Polzela,« cenjujeAleš lic, generalni di-•ktor Kovinotehne.

Zakaj Polzela?

V tem klubu so načrtno za-tavili delo in si niso zadali pre-isokih ciljev. Načrtno delajo z iladimi košarkarji in so imeli o letošnje sezone najboljši Ibisk, kar je za nas prav tako LIo pomembno. V letošnji se-toni je pred nami po obisku le Idrija, zato ne razumem, kako lahko trdijo, daje Ljubljana kockarsko mesto, če se na tekmah v 1 ivoliju zbira 300, 400 fcledalcev...

L Letos slabši obisk in boljši rezultati, mar ne?

Seveda. Za nami je daleč na-luspcšnejša sezona v zgodovini fVOivfea. ko smo pred začetkom tefcniovanj opazovali razmere y slovenski košarki, smo prišli lo spozfianja, da imamo nekaj možnosti v pokalnem tekmovanju. Najprej smo imeli teža-»es poškodbami, nato je prišla jpana zadeva s Tillerjem, ven-^ nas tudi podobne travme ni-M iztirile in v Mariboru smo izkoristili svojo priložnost. Takrat so se vsi norčevali iz našega trenerja Zrinskega. ki je poudarjal našo kakovost na zu

nanjih položajih. Kasneje so bili povsem drugega mnenja.

Kdina črna pika ob Tilerju so pravzaprav incidenti pred in v polzelski dvorani. Zakaj?

Naši navijači veljajo za najboljše ob košarkarskih igriščih. Skoraj vedno so na fair način pomagali moštvu do uspehov. Vendar tudi njim včasih popu

stijo živci. Menim, da 1 Imelj lx)ysi niso poglavitni krivec za incidente, ampak jih je treba iskati v vrstah Košarkarske zveze Slovenije, ki bi morala poskrbeti za višjo raven sojenja na naših igriščih. Pogosto lahko opazimo neznanje pri določenih sodnikih in le ob bolj kakovostnem sojenju bomo vzgajali boljše igralce, ki bodo navduševali gledalce.

Kako naprej?

Najprej odmor, potem spet delo. Predvsem je potrebno zadržati vse ključne igralce in se dodatno okrepiti s centrom, saj je pri nas problem višina. Omenjene naloge bo težko opravili, kajti v slovenskem prostoru se vse pogosteje pojavljajo klubi, ki umetno dvigujejo cetie in potem izginejo v pozabo. Nekaj podobnega se bo verjetno zgodilo tudi v prihodnji sezoni, od katere pričakujemo uveljavitev izven meja domovine. Nov sistem tekmovanja v evropskem pokalu je zanimiv in omogoča preboj v zaključno ligo osmeri-ce. V preteklosti smo dokazali, da znamo in zmoremo marsikaj, v prihodnje si želimo nekaj podobnega dokazati še košarkarski Lvropi.

Prvaki tudi v ZDA

Miha Čmer je po vse večjih težavah celjske košarke predlani odšel na Polzelo in se po prvi sezoni med najboljšimi odločil za šolanje v Združenih državah Amerike, kjer je končal srednjo šolo in postal košarkarski prvak zvezne države Nevada.

Njegovo moštvo Durango higli school iz Las Vegasa je v minuli sezoni ubranilo naslov iz lanskega leta. Na tlnalnem turnirju v Renojuje Čmer navdušil predvsem v četrtfinalu in polfinalu, pomembno vlogo paje odigral tudi v finalu in si

priboril šampionski prstan. »Verjetno sem edini Slovenec, ki je v zadnjih petih letih osvojil naslov prvaka v ZDA,« pravi 20-letni košarkar, ki se vrača na Polzelo.

Na finalnem turnirju je Čmer dosegel 33 točk in navdušil tudi v obrambi, predvsem z velikim številom odvzetih žog. V prihodnji sezoni z njim na Polzeli resno računajo, kajti v domovini košarke se je Čmer marsikaj naučil in bo odslej svoje znanje demonstriral tudi na naših prvoligaških igriščih.

Miha Čmer.

^^ipa Kovinotehne Savinjske Polzele v sezoni 1995/96.

Odhod ne pride v poštev

S p o Izolsko košarko se Je zadnjih pet vzpenjat tudi trener Boris ZrlnskI - C I ze Ju tn Za t e te I u potekli pogodbi

Aprilski pokalni final four v Mariboru je Kovinotehni Savinjski Polzeli prinesel zmagoslavje in poskrbel, da bo sezona 1995/96 šla v anale slovenske in polzelske košarke. Rumeno-vijolični so namreč prva ekipa, ki je v samostojni Sloveniji preprečila osvajanje lovorik Smelta Olimpije. Resda »zmajev« ni bilo v mariborski dvorani Tabor, a to ne zmanjšuje teže prve polzelske lovorike.

Zagotovo je ključni mož vseh uspehov Kovinotehne Savinjske Polzele v minulih petih letih trener prvega moštva Boris Zrinski. Pri nas so sicer v praksi hitre in pogoste

zamenjave trenerjev, ampak v Savinjski dolini so bili v zadnjih letih korak pred »modo«, kju" se jim je obrestovalo. Vendar je doba, ki jo je na polzel-ski klopi presedel Boris Zrinski že takšna, da bi bilo mogoče pričakovati njegov odhod...

»Odhod za vsako ceno ne pride v poštev. Nasprotno, še želim delati v klubu, saj smo se razumeli; nudili so mi dobre pogoje za delo, mi omogočili napredek in s tem vidne rezultate. Sredi maja bo prišlo do dokončnega dogovora. 1 akrat bo prestopni rok, in če bomo zadržali okostje moštva ter ob tem pridobili kvalitetne novince, ne vidim razloga, da bi se razšli,« je pojasnil Zrinski.

Kakšna bo potem KS Polzela 1996/97?

Vse bo znano sredi maja, po prestopnem roku. Pogodbo je že podaljšal Jure Stavrov, iz ZDA se vrača obetavni Miha Čmer, okrepitev bo Vlado Riz-man, ki naj bi dobil tudi državljanstvo (do 30. septembra 1996 je kaznovan s prepovedjo opravljanja vseh funkcij v košarki; op. p). Naloga uprave je pripeljati centra, ki naj bo Slovenec, ali iz bivše »Juge«; nikakor si ne želimo okrepitve iz ZDA. Ob centru se bi bilo potrebno dogovoriti še z Zale-telom in Cizejem, ki jima je potekla pogodba.

Mar bi bili potem evrpski cilji višji?

Predvsem bi poudaril, da v minulih letih nismo razočarali v evropskih tekmovanjih. Lani so nas izločili kasnejši finalisti, letos celo prvaki. Prav v zadnjem nastopu z E£fes Pil-snom v Turčiji smo se predstavili v dobri luči in nudili močan odpor, kar so potrdili tudi domačini. V prihodnji sezoni se 17. septembra začenja liga šestih ekip, žreb pa nam lahko dodeli kogar koli: tudi zelo ugledne klube, ali pa malo znane. Z malce sreče bi se lahko uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer se obeta tako imenovani knock out sistem in morebitni uspeh bi nas pripeljal v novo ligo z začetkom v aprilu, vendar se bo vanjo težko prebiti. Primarni cilj je uvrstitev med prve štiri v uvodnem tekmovanju.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

KOŠARKA

24

Kluii brez imena

'»Igral bom v Sloveniji, vendar sem pozabil Ime novega kluba,« Je leta 1992 prijateljem razlagal Ve tj ko Petra nov tč

Strm vzpon popularnosti in uspehov košarke v Savinjski dolini je tesno prepleten s 36-letnim Veljkom Petrano-vičem iz Drniša. Pred prihodom na Polzeloje bil že praktično odpisan, toda vseeno je osvojil lovoriko, ki je manjkala v njegovi zbirki: pokal.

V matičnem Zadru je dočakal najbolj blesteče trenutke svoje kariere in se kot otrok veselil šampionskega naslova v YU ligi, koje njegov Zadar leta 1986 v Zagrebu presenetil dvakratnega evropskega prvaka Cibono na čelu s pokojnim Draženom Petrovičem. Petra-novič je bil takrat kapetan in je dosegel 27 točk, dve leti pozneje paje kot reprezentant prvič zaigral v slovenskem klubu. Pri Olimpiji ni bil v najboljših odnosih s trenerjem Vinkom Jelovcem in prva »slovenska avantura« je Velj-ku ostala v slabem spominu. Druga pač ne.

Pred štirimi leti so se Petra-noviču na Jazinah zahvalili za sodelovanje. »Znova si želim podAlpe,« je mimogrede omenil v intervjuju za hrvaški športni dnevnik in na Polzeli so zagrabili. Petranovič je jeseni 1992 prišel v Savinjsko dolino in v drugem delu rdeče skupine svoje moštvo s prepričljivim naslovom prvakov popeljal v ligo najboljših ekip.

»Igral bom v Sloveniji, vendar sem pozabil ime novega kluba,« je povedal prijateljem. Polzela je bila tudi za naše južne sosede veliko košarkarsko

presenečenje, o odličnih igrah Petranoviča seje razpisal tudi tuji tisk. Veteran je s 33 leti sprožil pravi košarkarski boom na Polzeli, kjer se z družino dobro počuti in je prvo

ime kraja ter ljubljenec navijaške skupine Hmelj boys.

Leta 1994 je pristal na »noro« stavo. Polzela bo prva v zeleni skupini državnega prvenstva. Petranovičje izgubil stavo

in po zadnji tekmi so se pred dvorano vrteli trije odojki, ki so jih navijači poplaknili s petimi zaboji piva. »Stava je stava,« je tedaj govoril Petranovi-č, kije odslužil prvo pogodbo in odšel v Španijo.

Toda Polzelani so bili vztrajni in Pirenejski polotok je odpadel. Po dogovoru sta bili zadovoljni obe strani, letos paje napočil trenutek velikega zmagoslavja. Veljko Petranovič je prvič v karieri okusil slast pokalnega naslova. Podobno kot v Zagrebu po zmagi nad Cibono, seje tudi v mariborski dvorani Tabor veselil kot otrok.

»Osvojitev naslova pokalnega prvaka Slovenije je eden vrhuncev moje kariere. Presrečen sem,« je govoril po zmagi nad BWC v finalu. Nemalokrat pred tem seje v polzelski dvorani postavil na sredino igrišča dvignil roke in dirigiral polnim tribunam, s katerih se je slišala njegova »Večeras je naša fešta«. In po mariborskem zmagoslavju jo je dočakal. V sezoni, kije za njim, je ponovno dokazal, da leta niso pomembna.

Strelsko je bil nekoliko slabše razpoložen, zaradi česar je nekajkrat do nezavesti silil met, a je skoraj venomer slabost izničil z izvrstnimi predstavami v obrambi. Še vedno je najboljši skakalec v klubu, pri tem pa mu je v veliko pomoč tudi košarkarsko znanje, ki se ga igralci naučijo z leti in znajo biti dokaj neugodni predvsem zaradi provokacij in »dovoljenih« umazanih prijemov, ki jih sodniki pogosto ne vidijo. Znanje, izkušenost in fanatična borbenost so odlike Veljka Petranoviča - košarkarskega in sploh prvega imena Polzele, ki je zdaj našla svoj prostor na košarkarskem zemljevidu.

Polzela brez Evrope?

že nekaj časa se pri slovenskem pokalnem prvaku ubadajo s problemom dvorane. Večkrat je bilo govora o preureditvi, posodobitvi, povečanju, vendar se ni zgodilo nič. Stvar se ne premakne z mrtve točke, evropska pravila pa so neusmiljena.

V upravi kluba so naleteli na obilo težav, a o njih vse manj govorijo, saj so verjetno že ne

koliko obupali po poskusih in prizadevanjih v zadnjih letih. Ob nastopu Kovinotehne Savinjske Polzele v evropskem pokalu je skrajna rešitev selitev.

Kam? »Edini možni varianti sta Velenje in Celje,« pravijo v klubu, a vseeno ostajajo optimisti in upajo na evropske spektakle na domačem parketu.

Reprezentanta iz Savinjske doline: Goran Jagodnik (12) in Klemen Zaletel - z Dralenom Petrovičem vtetoviranim na levem ramenu..

Odlični v drugem deiu

Kako trenerBorIs ZrInskI ocenjuje učinek košarkarjev

Veljko Petranovič: Ponovno je bil najboljši skakalec v ekipi in največkrat mož odločitve. Ima tudi najvišji odstotek pri izvajanju prostih metov in sposobnost motivacije svojih soigralcev. Izvrstno je nadoknadil odsotnost Tillerja in s svojo fanatično borbenostjo dvignil moštvo, kar je pomenilo rezultatske uspehe ob koncu sezone.

Goran Jagodnik: Precej težav je imel na začetku tekmovanj, saj se je poznala utrujenost zaradi reprezentančnih obveznosti. Nato je nizal konstantno dobre igre in odlično zadeval izpod koša ter s srednje razdalje. Je drugi klubski košarkar po številu skokov v obrambi, kjer je prevzemal vse najtežje naloge in jih po pravilu zadovoljivo opravil.

Jure Stavrov: Podobno kot pri Jagodniku, sem se tudi pri Stavrovu odločal za najtežje obrambne naloge in izkazalo seje, daje bila to dobra odločitev. Ob tem seje Stavrov razvil v vrhunskega prvoligaSkega igralca, kije popolnoma dozorel in je bil gonilna sila izmed zunanjih košarkarjev. Redko izgubi žogo, njegova pomembna odlika paje dobra igra proti nasprotnikovim centrom.

Klemen Zaletel: Briljantno je začel na četrtfinalnem pokalnem turnirju v Postojni. Po prvem krogu državnega prvenstva je bil zaradi zloma roke odsoten kar dvajset krogov. V nadaljevanju je našel samega sebe, kar seje pokazalo tudi v njegovih standardno dobrih predstavah. Prvi po asistencah.

Matjaž Cizej: Med boljšimi v uvodnih tekmah, nato pa je prišla nesrečna poškodba noge in daljša prekinitev treningov in nastopov. Poškodba je sanirana in v naslednjih mesecih lahko pričakujemo uspešen come-back. Cizej je naš najboljši skakalec v napadu.

Primož Kobale: Izkorii je ponujeno priložnost in dokazal. Z njim smo dol kvalitetnega zunanjega igr ca. Ko strelsko ni bil razpo žen, je napake v napadu i pravil z zavzeto in korist igro v obrambi.

Rajko Rituper: Joker. F šel je kot velika neznanka, I sneje paje postal prava osve tev in veliko presenečenje skoki, asistencami in atrakt nimi zabijanji je poskrbel preobrate v igri. Vendar ga ka še precej trdega dela. T nutno je popolnoma zbi sposoben odigrati le 15 do minut. Velik potencial, ki gi potrebno izkoristiti.

Vinko RovSnik: Zače odsotnosti poškodovat Zaletela ni znal izkorisi Vseeno je še dobival prilož sti in pokazal nekaj kvali' Omeniti velja predvsem dol organizacijske sposobnosti

Ray La>vrence Tiller: f

mo Larryja ne morem. Bil steber moštva v drugem d državnega prvenstva, kojef kazal nekaj vrhunskih pr stav, vse do incidenta na sre nju proti BWC. Že od zače leta 1996 je bil z mislimi < stran luže. Njegova nervozi prešla na soigralce in nemJ krat je vnašal nemir v eki Tiller je »najzaslužnejši« osvojitev pokala, kajti ob i govem suspenzu so ostali i bili dodaten motiv.

^ AlenŠarlah,BlažRučii Žiga Medvešček, Sa! Udrih, Janez Zupane: V

kega posebej je težko ocef vati. Precej lažje in z vesel) lahko povem, da prihaja ' rod mladih talentov. Vsi trk na vrata prvega moštva. \i zali so se ob izteku sezon< prihodnje bodo nastopali' ligi, udeležbo pa so si pribd sami.

Teksti: TOMAŽ LUK* Foto: EDI masni TONE TAVa

Fantom s Polzele: Primoi Kobale.

Št. 18. 3. maj 1996

NASI KRAJI IN LJUDJE

NOVITEDNIK

$taro-novi celjski KLjUB

[ob trideseti obletnici celj-Lga KLjUBA,kljota praz-Jije letos, je ekipa, ki ga vo-[jzdala brošuro, v kateri je Izstavljeno delo tega več-^ga zbirališča mladih ali ^^nj mladih generacij, ki si jjo niogle predstavljati, da jjj ene noči v tednu ne bi ^fŽiveli v tem hramu celj-j (predvsem alternativne) ene.

V zanimivi in izvirni brošu-jo je uredil celjski kultur-mlajše generacije Mohor

gdej, je opisana zgodovina lovanja KIJUBA, za tiste, ki radi obudili spomine na sta-dobre čase, pa so najpo-»nibnejši koncerti in žuri na-deni tudi kronološko.

V tridesetih letih, odkar je Itakratni Mladinski klub Ce

lje ustanovljen, se je v njem dogajalo marsikaj - od takšnih ali drugačnih koncertov do žu-rov ter raznoraznih kulturnih in drugih dogajanj...

Ob častitljivi obletnici pa so se KLjUBOVCI odločili, da bodo spet temeljito spremenili in popestrili dogajanje v tem celjskem mladinskem hramu. Tako ponovno pričenjajo z redno organizacijo koncertov (prvi iz tega niza je bil koncert Miladojke), pripravljali pa bodo tudi plesne večere, v okviru katerih nameravajo v goste povabiti disc jockeyje iz vse Slovenije, ki vrtijo občinstvu Kl.-jUBA všečno glasbo. In ker je v Celju mnogo mladih, še neuveljavljenih glasbenih skupin, ki čakajo na svoj prvi posnetek ali koncert, so se odločili, da

jim bodo skušali pri tem pomagati z organizacijo tako imenovanih glasbenih delavnic.

Spremembe bo deležna tudi KLjUBOVA galerija, kije na-menjena predvsem razstavam. V okviru prenovljenega koncepta imajo zaenkrat v načrtu šest razstav; prvo med njimi, razstavo akademskega slikarja Milana Todiča, so postavili na ogled 22. aprila.

Ker želijo, pravi Mohor Hu-dej, vzpodbuditi predvsem kulturno aktivnost mladih Celjanov, začenjajo tudi z organizacijo raznih natečajev. Prvi v tem nizu je foto natečaj oziro-rna natečaj za najboljšo fotografijo, ki je bila (ali bo) posneta v KLjUBU. Fotografije lahko KLjUBOVCEM pošljete ali dostavite do 15. maja.

najboljše pa bodo (seveda) nagrajene.

Novosti, idej in dogajanj, ki jih v kulturno dogajanje celjskih mladcev ob častitljivi obletnici prinaša celjski KLjUB, pa s tem še ni konec. Tako bodo tisti, ki radi razpravljajo, svoj užitek lahko našli na tako imenovanih KLjUBOVIH tribunah, na katere bodo organizatorji vabili goste, s katerimi bodo razpravljali o določeni, tako ali drugače zanimivi in aktualni temi. Pripravljali bodo še literarne večere, organizirati pa nameravajo tudi več modnih revij. Prva bo v juniju, ko se bodo na parkirišču za KLjUBOM predstavili študenti ljubljanske Fakultete za tekstilno oblikovanje.

Skratka, načrti KLjUBA so veliki, leteči in obetavni in če bo šlo tako naprej, se ni bati, da bi kulturna dejavnost mladih v Celju kmalu izumrla ali pa da bodo generacije vnukov današnjih KLjUBOVCEV petkove večere preživljale na Marsu... N-M.S.

Kdo bo porušil kapelo v Debru?

Laška občinska uprava je pred časom predlagala lastniku kapelice v Debru, da bi se s skupnimi močmi od-križali te velike krajevne sramote in hkrati omogočili večjo preglednost voznikom na magistralni cesti Celje-Laško.

Ker je kapela v takšnem stanju, daje ni več mogoče obnoviti, jo želi občina na svoje stroške podreti in na nekem drugem mestu (predlagati ga mora lastnik kapele) najkasneje v dveh letih postaviti novo. Občina bi tudi odkupila zemljo, na kateri stoji kapela. Kljub ugodni ponudbi pa lastnik kapele do dogovorjenega roka, to je do sredine aprila, ni dal svojega pristanka za rušenje, vendar so v občinski upravi sklenili, da bodo na odgovor še čakali.

JI, Foto: GK

Iralne značke Braslovčah

Konec minulega tedna so ^ OŠ Braslovče slovesno <>delili bralne značke.

I Ob tem so ugotovili, da so na 'Nšnji šoli bralne navade 'lo dobre, saj je bralno znač-® prejelo 226 učencev od sku-288. Na zaključno priredi-pa so poleg domačih učen-prišli učenci obeh podruž-J^nih šol iz Letuša in Gomil-^^ga, ki so si prislužili bralne J^ačke. Na slovesnosti so na-''^Pili z lutkovno igrico Miška " "jena hiška, še posebno pa ® bili veseli Tačka, ki jim je ''^vedal pomladno pravljico, ^alne značke je podelil učen-«rniVace Simončič( na sliki), [,®oitnik letošnjega Viktorja.

učenci so poleg priznanj, y'epk in map prejeli še knjigo Za darila je poskrbela i ^^inska zveza društva prija-^'Jev mladine Žalec.

T. TAVČAR

Na Menino

Planinsko društvo Celje vabi prihodnjo nedeljo, 5. maja na pohod na 1508 m visoko Menino.

Odhod avtobusa s postaje na Glaziji bo ob 7. uri. Avtobus bo najprej odpeljal v vas Golice v Tuhinjski dolini. Od tam do oskrbovanega doma na Menini bo za približno 3 ure hoje, pot pa bo vodila tudi čez Vivodnik, najvišji vrh planote. V Celje se boste vrnili okrog 18. ure. Priporočajo, da s seboj vzamete tudi primerno opremo glede na vremenske razmere.

Po obronkih vojniške občine

Planinsko društvo Vojnik pripravlja v nedeljo, 5. maja, že 3. tradicionalni planinski pohod po obronkih vojniške občine.

Na pot se bodo podali v nedeljo ob 8. uri, zbirno mesto, kjer bodo pohodniki dobili kontrolne kartone, paje pred mostom čez Hudinjo v Brezovnikovi ulici. Cilj planinskega pohoda je Šent-jungert, kjer bo ob 12. uri maša, sledilo bo planinsko rajanje, popoldne pa vrnitev v Šmartno v Rožni dolini, od koder bo v Vojnik ob 16., 17. in 18. uri organiziran avtobusni prevoz.

Pohodniki, ki se bodo udeležili planinskega pohoda letos že tretjič, bodo prejeli bronasto značko, zvestobo pohodu po obronkih vojniške občine pa bodo negovali tudi naprej, saj za udeležbo na petih pohodih obljubljajo srebrno, na desetih pa zlato pohodniško značko. IS

Ščuke že prijemajo

Komaj seje zima poslovila, že so bregove rek in jezer zasedli ribiči. Ribolov je prijeten pod žarki toplega spomladanskega sonca. To sta dokazala tudi ribiča, člana RD Šempeter Janez Svetko in Simon Turnšek. Iz ribnika v Preserju sta potegnila na suho ščuki, težki 7,5 in 7 kg, obe sta bili dolgi 86 cm, s to razliko, daje bila Janezova za 1 /2 kg težja. F. PONDELAK

Smetišče v gozdu

Spomladi so marsikje pripravili čistilne akcije, pobrali smeti in odstranili divja odlagališča. Ob Maistrovi ulici \ Celju, ki vodi do Miklavževega hriba, je eno od divjih odlagališč, ki na takšno akci|o še čaka. Bližnji prebivalci menda dobro vedo, čigavi so sveži odpadki na odlagališču, ne \edo pa. kako sokrajanu, ki mu ni mar okolja, stopiti na prste. Morda bi jim kakšen inšpektor lahko pomagal . Foto: G. KATIČ

Državno prvenstvo šolanih psov

V organizaciji Kinološkega društva Pluton Polzela ter ob deževnem vremenu je bilo na poligonu na Polzeli In v okolici državno prvenstvo šolanih psov.

Tekmovanja seje udeležilo 30 tekmovalcev, tekmovali pa so v sledenju, poslušnosti in obrambi. V skupini A je zmagala IjaSa Gregorič (KD Agiliti Ilirija) s psom Mn Dasty-Drim, sedmi je bil Rado Lukand (KD Pluton Polzela) Rw Mark itd. V skupini B je zmagal Alojz Perne (KD Ljubljana) s psom Odinom, peti je bil Jurij Žohar (KD Pluton Polzela) s psom Pinom Vimperškim, v skupini začetnikov, bodočih tekmovalcev je bila prva Mira Lapajne (KD Agiliti Ilirija) s psico Zano, tretja Tamara Guček s psico Rado in sedmi Sandi Steblovnik (oba KD Pluton) z nemškim ovčarjem. Na sliki: Rado Lukanc (št. 8), ki je bil v skupini A sedmi in Jurij Žohar (št. 19), ki je bil v skupini B peti (oba člana KD Pluton Polzela). T. TAVČAR

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

KRONIKA

26

• Če razgrajaš in se pretepaš pred bolnišnico, imaš vsaj to dobro možnost, da te na hitro pokrpajo. Ko so se 24. aprila tam tepli Srečko Š., Rudi L. in Ludvik K., do kakšnih hudih ran sicer ni prišlo, so si pa razgrajači prislužili vstopnico za obisk sodnika za prekrške.

• Na Mariborski cesti sta se v sredo obdelovala Marko K. in Simon K. Po informaciji naj bi bil še posebno nevaren Simon, ki naj bi Marku grozil s pištolo. Pištole policisti pri njen sicer niso našli, bodo pa oba poslali k sodniku za prekrške.

• Na dvorišču Pod kostanji je minuli četrtek popoldne glasno rogovilil Damjan, za katerega seje ugotovilo, da se je grdo obnašal tudi v ordinaciji otroškega dispanzerja v Zdravstvenem domu. Kar dva razloga za soočenje s sodnikom za prekrške.

• V bistroju Country v Slancah pa je moralo biti prejšnji četrtek okoli 21. ure zanimivo, ko sta se tepli dve mladi dami, Klavdija in Saša, in en mladenič z imenom Ivan. Ista Saša pa je čez pol ure poklicala na policijsko postajo in povedala, da jo je v istem bistroju pretepel lastnik Stane. Policista sta ugotovila, da je Stane res parkrat ploznil pregreto Saško.

• Policisti so 28. aprila popoldne intervenirali v stanovanju v Lilekovi ulici. Fam je jezni ata Stane na-butal svojo hčerko. Hčerka je že polnoletna, zato bi težko govorili o kakšnih učinkovitih in razumljivih vzgojnih metodah.

M.A.

Kolesarji na prepihu

Poostren! nadzoN, oIjIs 1(1 na šolali, predavanja

\ okviru preventivne akcije »Kolesar« so policisti UNZCeljev zadnjih štirinajstih dneh obiskali 46 osnovnih šol, v poostrenem nadzoru na cestah pa so mnoge kršitelje kaznovali.

Na osnovnih šolah so policisti pregledovali kolesa šolarjev in opozarjali na manjkajočo opremo, z njimi so se pogovarjali in jim pripravili tudi vrsto predavanj. Ob kontroli na cestah so kolesarjem izročili .S36 zloženk, na šolah pa 1109. Štiriintridesetim staršem so poslali pismo, s katerim so jih seznanili, da je njihov otrok, kot kolesar v prometu, storil to ali ono nepravilnost. Zaradi kršitev cestnoprometnih pred

pisov so v tem času obravnavali tudi 129 voznikov koles z motorjem in motornih koles.

V poostrenem nadzoru, ki so ga policisti na območju UNZ Celje izvedli 25. aprila med 16. in 22, uro, so ugotavljali predvsem kršitve voznikov koles, ki pa so jih na storjene napake in prekrške le opozarjali, vzporedno pa so ugotavljali kršitve cestnoprometnih predpisov voznikov koles z motorjem in motornih koles, zoper te pa so tudi represivno ukrepali.

Od 127 ustavljenih in kontroliranih voznikov koles so le-ti storili 50 prekrškov, vozniki koles z motorjem in motornih koles pa so storili 63 prekrškov. Na kraju prekrška

je bilo denarno kaznovanih 6 kršiteljev, 35 pa se jih bo moralo zagovarjati pri sodniku za prekrške. Od 113 voznikov koles, mopedov in motorjev, ki so v času nadzora storil i prekršek, jih je bilo več kot 70 odstotkov mladoletnih in otrok. Na območju Celja so policisti obravnavali tudi voznika motornega kolesa, pri katerem je preizkus z elektronskim alkotestom pokazal 2,5 promile alkohola v izdihanem zraku. Policisti so med akcijo še ugotovili, da se mnogi kolesarji vozijo na tehnično pomanjkljivih kolesih in daje zelo malo kolesarjev, ki uporabljajo kolesarske čelade. Te v nesrečah učinkovito preprečujejo poškodbe glave. M.A.

Preklicana velika ogroženost

Uprava R Slovenije /a /a.ščito in reševanje, je v četrtek 2.'^. aprila preklicala veliko požarno ogroženost naravnega okolja, ki jo je za submediteranski del Slovenije razglasila 19. aprila, za druga območja države pa 22. aprila.

Gorela farma

v torek, 23. aprila, je ob 11.40 uri pričela goreti kurja farnu v Spodnjem Gabcrniku. Požar so pogasili gasilci iz Šteklarnt Rogaška Slatina. Pri ogledu so ugotovili, daje požar nastal /g, radi preobremenitve električnega vodnika, kar je povzročilo kra, tek stik na napeljavi. Na ostrešnem delu objekta je zgorela večj^ količina plošč iz stiropora, plastična cev za dovod vode in nck^ pvc krmilnikov za piščance. Lastnik Avgust D. Je oškodovan zj okoli 50 tisoč tolarjev.

Onesnažena Dravinja

Prejšnji petek popoldne so konjiške policiste obvestili, daj( reka Dravinja prekomerno onesnažena. Potem so ugotovili, daj( bila reka res onesnažena z neznano belo snovjo, ki Je iztekala i; odtočnega kanala tovarne Konus v Konjicah. Ker je bil vodosta dokaj visok, posledic onesnaženja ni bilo mogoče takoj ugotoi viti in Je zato višina škode, povzročena z onesnaženjem, še nez nana.

Za želo In rlblčllo

v noči na 26. april Je neznani storilec vlomil v klet Jožefa M. na Polzeli. Ukradel mu Je pet ribiških palic in 150 litrov laškega rizlinga. Lastnika Je oškodoval za okoli 170 tisoč tolarjev.

Brez vrat In stopnic

v noči na 29. april seje neznani storilec lotil tovornega avtomobila znamke man, ki Je bil parkiran ob regionalni cesti v Topovljah. Na vozilu je demontiral desna vrata kabine in stopnice. Lastnika Marjana L. Je oškodoval za okoli 600 tisoč tolarjev.

Ukradel pando

v noči na 23. april Je neznani storilec vstopil v ograjeni parkirni prostor deponije J P Komunala Laško in ukradel osebni avtomobil Fiat Panda bele barve, z reg. št. CE L2-905. Laška Komunala je oškodovana za okoli 1 milijon tolarjev.

Tat nad Plemiča

v noči na 23. april Je nekdo vlomil v prostore prodajalne Plemič na Teharju. Koje prei-skal notranjost. Je odnesel večjo količino cigaret različnih znamk in manjšo vsoto menjalnega denarja. Milena G. iz Kompol Je oškodovana za približno 170 tisoč tolarjev.

Vlomil, vlamljal

Neznani storilecJe23. aprila popoldne vlomil v stanovanje Dušana Z. na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, nato pa poskušal vlomiti še v sosednje stanovanje, last Marije B., pa pri tem ni bil uspešen. Oba lastnika Je oškodoval za okoli 10 tisočakov.

Devize In nakit

v petek, 26. aprilaje neznani storilec vlomil v stanovanje Petra V. na Kajuhovi ulici v Celju. Vzel sije čas in stanovanje temeljito preiskal, ukradel pa večjo vsoto deviz in več kosov nakita. Lastnik Je oškodovan za približno 400 tisoč tolarjev.

Prijeli roparja

v torek 23. aprila ponoči Je na parkirišču na Starem trgu v Velenju prišlo do oplaženja med vozilom 48-letnega Dušana iz Velenja in vozilom 19-letnega Velenjčana Damira. Sledil Je kratek prepir, potem

pa sla Damir in njegov prijatelj Mario (18), tudi Velenjčan, z udarci zbila Dušana na tla in mu iz notranjega žepajakne iztrgala denarnico z denarjem in kreditnimi karticami. Po dejanju sta se odpeljala, v hitri policijski akciji pa soju velenjski policisti prijeli.

Srebrnino In zlatnino

Minuli četrtek popoldne ali zvečer Je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Ferdinanda K. na Polulah v Celju. Ukradel Je osemdeset srebrnih kovancev, tri ženske ročne ure, tri verižice iz rumenega zlata, potni list in tri zlate prstane. Lastnik Je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev.

Hišne preislcave potrdile sum

Vloma v FotoUkovo tiskarno osumljeni tri Je mladi Celjani

Neznani storilci so lanskega 27. marca zvečer vlomili v prostore tiskarne podjetja Fotolik Celje na Teharski cesti. Ukradli so za okoli 1 milijon 300 tisoč tolarjev računalniške opreme. Danes so storilci že znani, gre za tri mlade Celjane, od katerih sta dva še mladoletna.

Po nekajmesečnem delu so kriminalisti UNZ Celje pred kratkim končali raziskavo tega vloma in okrožnemu državnemu tožilstvu ovadili 17-letne-gaT.G., 17-letnegaM.T.in 20-letnega Erazma H.

Med preiskavo so kriminalisti ugotovili, da sta v tiskamo

vlomila oba mladoletna osumljenca, Erazem T. pa je bil v vlogi voznika in stražarja. Ko sta si mlajša dva izbrala računalniško opremo, so Jo potem vsi trije spravili skozi okno v pritličju zgradbe in Jo odnesli do Erazmovega osebnega avtomobila ter Jo spravili v prt-IJeižnik. Odpeljali so se do doma T.G., kjer so ukradene predmete skrili, po nekaj dneh pa so si jih razdelili.

Na osnovi zbranih obvestil so bile na domovih vseh treh osumljencev opravljene hišne preiskave, ki so potrdile sum kriminalistov. Našli so del ukradene Fotolikove računal

niške opreme, kasneje pa ši ukradeni računalnik. Tega ji T.G. sicer že prodal, na Vrhni ki pa so našli tudi scaner in la serski tiskalnik. T.G. Je na mreč ta računalnik posodil pri jatelju, ki začasno živi pri svoj stari mami. Med raziskavi vloma v Fotolikovo tiskarni so kriminalisti pri T.G. naši tudi kovček znamke Samsoni te z računalnikom in tiskalni kom. Ta kovček Je na lansko letnem mednarodnem obri nem sejmu v Celju izginil razstavnega prostora podjetj PCX Computers, sumijo pa da gaje ukradel prav T.G.

M.^

V noči na 25. april Je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Zastava Jugo 55, parkiran pred gostiščem Krimi v Veliki Pirešici. Ukradel Je av-toradio znamke Levvis, zvočnike, ojačevalec in sončna očala. Lastnika Andreja P. iz Studenc Je oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev.

V noči na 23. april sta22-let-ni Anton M. iz Sodne vasi in 16-letni D.D. iz Celja vstopila na parkirišče podzemni garaž na Kardeljevem trgu v Velenju in pričela vlamljati v vozila. Vlomila sta v dvanajst različnih osebnih avtomobilov, iz notranjosti pa ukradla avtora-dijske sprejemnike, kasete in

sončna očala. Na koncu sta vlomila še v osebni avtomobil znamke Golf, last Ivana G. iz Velenja, odmontirala avtora-dio, potem pa sta se nameravala z vozilom odpeljati. Pri tem poskusu soju prijeli velenjski policisti in prekinili njuno vlo-milsko-tatinsko pot. Ocenili so, da sta lastnikom vozil povzročila za okoli 190 tisoč tolarjev gmotne škode.

V petek zgodaj zjutraj je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Zastava Jugo, ki je stal na Trubarjevi ulici v Celju. Ukradel je radio kasetofon z zvočnikoma, s tem pa Margareto B. iz Celja oškodoval za približno 40 tisoč tolarjev.

Dvakrat v drevo

Na magistralni cesti zunaj naselja Globoče se je, v sredo 24. aprila zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ranjena, na vozilu pa je škode za okoli 200 tisoč tolarjev.

Vlado P. (22) iz Zreč je vozil osebni avtomobil iz smeri Frankolovega proti Vojniku. V Globočah Je v blagem desnem ovinku zapeljal z vozišča, kjer Je trčil v drevo ob cesti, zatem Je trčil še v drugo drevo in pri tem utrpel hude telesne poškodbe.

Čelno trčenje

Na mestni ulici v Velenju se Je, v petek 26. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v kateri Je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilih pa Je škode za okoli 350 tisoč tolarjev.

Miloš Z. (31) iz Celja Je z osebnim avtomobilom zapeljal s pločnika na Šaleško cesto in tam polkrožno obračal v smeri Slovenj Gradca, v tem času pa se k iz smeri Slovenj Gradca po Šaleški cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 19-letni Primož K. iz Ve

lenja. Vozili sta trčili, pri tem paje vozilo Primoža K. odbilo v levo na nasprotni vozni pas, kjer Je trčilo v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki gaje vozil Zmago L. iz Ljubljane. V vozilu Zmaga L. seje hudo telesno poškodovala petletna Katja. Voznik Miloš Z. Je po trčenju odšel s kraja nezgode, v soboto popoldne pa seje sam javil na PP Velenje, kjer so ugotovili, daje bil ob 19.20 uri na istem mestu udeležen v še eni prometni nezgodi in da je vozil pod vplivom alkohola.

Iz ovinka v drevo

Na lokalni cesti zunaj naselja Proseniško se je, v soboto 27. aprila zjutraj, pripeti

la nezgoda, v kateri je bil ena oseba hudo ranjem Gmotna škoda na vozil znaša okoli 500 tisoč tolai jev. ,

Dušan L. (18) iz Goričicej vozil osebni avtomobil po !c kalni cesti iz smeri Celja pro Šentjurju. V bližini stanovan ske hiše Goričica št. 29, Je v oi trem in preglednem levei ovinku zapeljal desno z vozii ča in silovito trčil v drev( Voznik je pri tem utrpel hud telesne poškodbe.

Ugasnilo mlado življenje

Do nesreče s tragičnin posledicami Je prišlo v pon( deljek 29. aprila zvečer na l( kalni cesti v naselju Socka.

Simon Š. (18) iz Celja Je v( zil osebni avtomobil iz sme Socke proti Novi Cerkvi. Ko i pripeljal v bližino betonarm Je v levem preglednem ovink zapeljal desno z vozišča, kj< Je oplazil drevo, potem pa gaj odbilo še v drugo drevo. V s lovitem trčenju Je na kraju m sreče umrl sopotnik, seden najstletni Klemen iz Sock' vozjiik Simon in sopotnic 15-letna Urša iz Žalca, pa st utrpela hude telesne poško< be.

Zaprl pot motoristu

Na lokalni cesti zunaj m selja Šmartno ob Paki seje, ponedeljek 29. aprila p< poldne, pripetila nezgoda, kateri je bil hudo ranjen vo: nik motornega kolesa.

Franc L. (21) iz Rečice c Paki Je vozil traktor iz sm« Rečice ob Paki proti Šm^ nem ob Paki. Pri stanovanjsi hiši Rečica ob Paki št. 68 Je z vil levo in s tem zaprl pot vo niku motornega kolesa, 16-1^ nemu Bojanu iz Letuša. V tr6 nju Je voznik motornega kol' sa utrpel hude telesne poško* be. W

Smrtna na Vranskem

Na magistralni cesti na Vranskem seje, 26. aprila popoldne, pripetila nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, trije udeleženci so bili huje telesno poškodovani, trije pa lažje.

Gerhard K. (55) iz Avstrije Je vozil terenski osebni avtomobil iz smeri Žalca proti Ljubljani. Na ravnem delu ceste na Vranskem je zapeljal na levo stran vozišča on s sprednjim levim delom vozila oplazil tovorni avtomobil, ki gaje iz nasprotne smeri vozil 44-letni Anton Š. iz Pe

snice. Po oplaženju je vozilo Gerharda K. drselo po levi strani vozišča ter silovito trčilo v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki gaje iz smeri Ljubljane vozil 28-letni Alojz Z. iz Murske Sobote in ki gaje odbilo na levo stran. Takrat seje iz ljubljanske smeri, za vozilom Alojza Z., z osebnim avtomobilom pripeljal 18-letni Klemen Š. iz Kranja, ki Je trčil v vozilo Alojza Z. Voznik Alojz Z. Je poškodbam podlegel na kraju nesreče, njegova sopotnika, Janko B. (44) iz Maribora in Radoslav D. (44) s Ptuja, pa sta utrpela hude telesne poškodbe. Hudo ranjen Je bil tudi voznik Gerhard K.

/Wa tem mestu je ugasnilo še eno človeško življenje. Foto: SHERPA

Št. 18. 3. maj 1996

27

GLASBA

NOVI TEDNIK

EAST 17 so v soboto na moskovskem Rdečem trgu, pred več kot 200.000 ljudmi, odigrali koncert, na katerem so promovirali novo grafično podobo pločevink svojega novega sponzorja, ameriškega giganta brezalkoholnih pijač Pepsi. Pepsi bo odslej svojo najbolj priljubljeno pijačo prodajal v modrih pločevinkah in se je tako dokončno ločil od rdeče barve, ki je že dolga leta tudi zaščitni znak njihovega največjega konkurenta Coca-Cole.

Eno izmed najvplivnejših angleških ročk zasedb devetdesetih THE STONE ROSES (na sliki) je prejšnji mesec zapustil kitarist in avtor večine njihovih uspešnic John Squire. Ugibanja in napovedi o prenehanju delovanja Kamnitih rož je preostala četverica (pevec lan Brovvn, basist Mani, bobnar Robbie Maddix, klaviatu-rist Nigel Ipinson) pred kratkim demantirala z nekaj novimi skladbami, ki naj bi še letos izšle na njihovem tretjem studijskem albumu. Lani nastalo

britansko super skupino BLACK CRAPE pa je pred dnevi zapustil plesalec in pevec Bez, ki je bil že nekaj časa nezadovoljen s svojim položajem v bendu, v katerem domi-nira Shaun Ryder (ex-Happy Mondays).

Star komaj 35 let je za posledicami možganske krvavitve umrl Jefrrey Lee Pierce, nekdanji kitarist in frontman ame

riške blues-punk zasedbe THE GUN CLUB. Pierce je v osemdesetih veljal za enega izmed najperspektivnejših ameriških angažiranih rockovskih avtorjev, vzpon v sam vrh glasbene scene pa mu je vseskozi preprečevala njegova samodestruk-tivna narava in odvisnost od drog, ki se je je znebil šele nekaj mesecev pred smrtjo, ko se je preselil v Nevv York, kjer je nameraval ustanoviti nov bend.

Novomeška skupina DRIIŠ-TVO MRTV IH PESNIKOV

je kot prva v Sloveniji objavila t.i. CD Plus, na katerem je poleg glasbe tudi predstavitev skupine, ki si jo je mogoče ogledati na računalniku v Win

dows okolju. Skupina DMP že nekaj časa nastopa kot kvartet, na svoj istoimenski kompaktni prvenec paje uvrstila pet melanholičnih skladb, med njimi tudi zmagovalno pesem s Pop delavnice '93 »Ko prižgeš nov dan«.

Radio Študent v sodelovanju s koncertno agencijo ŠKUC-ROPOr razpisuje natečaj za tradicionalni NOVI ROČK '96, ki bo spet septembra v ljubljanskih Križankali. Natečaja se lahko udeležijo glasbene skupine, ki delujejo v Sloveniji in še niso nastopile na Novem rocku. Prijave za natečaj, ki morajo vsebovati ime skupine, kontaktno osebo, posnetke z najmanj petimi lastnimi skladbami (dve morata biti v slovenskem jeziku) in kratko biografijo, pošljite na naslov: Radio Študent, Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana. Natečaj traja do 15. junija 1996.

Najbolj dejaven ljubljanski klub K4 bo konec koncertne sezone 1995/96 zaključil s koncertom kultne slovenske zasedbe MILADOJKA ^ OU-NEED, ki bo poleg številnih starejših hitov predstavila tudi večino materiala, ki naj bi kmalu izšel tudi na njihovi tretji kompaktni plošči.

V ponedeljek je izšel tretji single z lani objavljenega in v več niilijonski nakladi prodanega LP »The Great Escape« brit pop zvezdnikov BLUR. Založba Food (EMI) je tokrat na single format uvrstila skladbo »Charmless Man«, ki pa zagotovo ne bo presegla prodajnih rezultatov prejšnjih dveh singlov »Country Hou-se« in »The Universal«. Album »The Great Ecape« je prejšnji teden, skoraj pol leta po izidu, zapustil lestvico UK Top 50 LP's, zato so se Damon Albam, Graham Coxon, Alex James in Dave Rovvntree, skupaj z japonsko podružnico diskografskega velikana EMI, odločili, da bodo konec tega meseca v Evropo iz Japonske uvozili večjo količino lani posnetega dvojnega LP »Live At Budokan«.

Ameriški hrupni jeznoriteži R^VCE AGAINST THE MA-CHINE so pred dobrimi 14 dnevi končno le objavili svoj dolgo pričakovani drugi album. Gre za LP »Evil Empire«, ki se je že povzpel tik pod vrh ameriške in britanske lestvice najbolje prodajanih albumov, kjer pa se najbrž ne bo dolgo zadrževal. Zack De La Rocha, Tim Bob, Brad Wilk in Tom Morello nam tokrat razen kritičnih in sočnih besedil ne ponujajo nič novega, njihova mešanica metala, funka in rapa paje precej bolj prepričljivo zvenela na njihovem istoimenskem debitantskem izdelku.

Po dvajsetih letih skupnega dela se razhaja legendarna angleška dark pop zasedba SIUXIE & THE BANSHEES. Pevka Siouxie Sioux (na sliki), basist in kitarist Steve Severin ter bobnar Budgie bodo seveda še vedno prisotni na glasbeni sceni, bend pa so razpustili le zato, ker želijo ohraniti njegovo dobro ime. V tem kultnem underground bendu, ki je svoje največje uspehe doživel v osemdesetih, so igrali številni znani glasbeniki; Sid Vicious, Steve Jones (oba Sex Pi-stols). Mark Smith (The Cure), Marco Pir-roni (Adam And The Ants)...

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

ZA AVTOMOBILiSTE

Avtomobili gredo za med

Statistika o prodaji avtomobilov na slovenskem trgu znova dokazuje in potrjuje slovensko navdušenje nad avtomobili, ki je presenetljivo že tretji mesec zapored.

Irgovci so letos prodali 16.498 osebnih avtomobilov, kar je /a skoraj 38 odstotkov več kot lani v tem času, medtem ko je bil letošnji marec v primerjavi z lanskim ugodnejši za več kot 27 odstotkov. Po pričakovanju si je v letošnjih treh mesecih največji tržni delež priboril francoski Renault (Revoz), kajti v njegovih rokah je 30 odstotkov slovenskega trga. skupaj pa so doslej prodali 4960 avtomobilov. Na drugem mestu je nemški Volkswagen, kije letos prodal

1537 avtomobilov oziroma za 32,6 odstotka več kot lani, čeprav je njegov letošnji tržni delež (9,3 odstotka) malenkost skromnejši kot v lanskih treh mesecih. Na tretjem mestu je južnokorejski Hyundai, kar je nedvomno lep ali skoraj izjemen uspeh, kajti njegova le

tošnja prodaja (1321 avtomobilov) je za dobrih 135 odstotkov večja kot v lanskih treh mesecih. Omembe vredna je seveda lestvica najbolje prodajanih avtomobilov. Renault megane je bil rekorder že februarja, svojo uspešno tržno pot paje nadaljeval tudi mar

ca. ko seje zanj odločilo 745 slovenskih kupcev. Toda po treh mesecih še vedno vodi re-nault clio (1618), na tretjem mestuje znovarenault in sicer R5 (1089), na četrtem hyun-dai accent (934) in na petem škoda felicia (894). V posameznih razredih so prvaki seveda različni. V tipičnem srednjem razredu je sicer v ospredju renault laguna (425), aji je vse bolj tesno za petami opel vectra (400 avtomobilov), ki je bila zgolj v marcu veliko bolj uspešna kot laguna. Med tako imenovanimi limuzinski-mi kombiji je chrysler voya-ger prehitel VVV sharana. Na sliki: hyundai accent, eden najbolje prodajanih avtov na slovenskem trgu.

Na sejemu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je na prodaj 510 avtomobilov. Prodanih je bilo 7 vo? organizatorji pa so izdali tudi 50 kompletov kupoprodajn pogodb. Obiskovalcev na sejmu je bilo 1000.

V Torinu premiera SLK in dveh noviii iancij

Torinski avtomobilski salon ne spada med največje tovrstne prireditve na evropskih avtomobilskih tleh, je pa pomemben predvsem za oblikovalce, v zadnjem času pa postaja prizorišče dovolj pomembnih avtomobilskih premier.

Tokratni salon, ki bo odprt vse do 5. maja (v prostorih nekdanje Fiato-ve tovarne Lingotto, katere najpomembnejša značilnost je bila, da so imeli v tridesetih letih na strehi preskusno stezo), je ponudil očem nekaj pomembnih novosti, dovolj zanimivih tudi za slovenski trg. Čisto pravo premiero je namreč doživel Merce-desov roadster SLK. Avtomobil je bil sicer že nekajkrat na ogled na nekaterih drugih avtomobilskih salonih (denimo v Parizu in tudi v Torinu), sedaj paje avto nared za serijsko izdelavo in seveda prodajo. Ena od pomembnih značilnosti SLK je tudi ta, da gaje mogoče s kovinsko streho

spremeniti bodisi v kupe bodisi v vznemirljiv kabriolet. Avtomobilu za začetek namenjajo dva motorja: štirivaljnik z gibno prostornino 2,0-litra ter močjo 136 KM ter prav tako

štirivaljnik z gibno prostornino 2,3-litra, ki pa mu je v pomoč kompresor, tako da moč naraste na veliko bolj obetavnih 193 KM. Ker pri Mercedes Benzu pravilno domnevajo, da

bo povpraševanje po tem roadsterju (ki je od večjega SL krajši za skoraj 50 centimetrov) veliko, naj bi naredili kakšnih 7000 avtomobilov, vendar se zdi, da s tem ne bodo zmogli ustreči prav vsem. Vsaj letos naj bi slovenskim kupcem namenili tri SLK, pri čemer bo treba za cenejšo izvedenko odšteti 71.418, za zmogljivejšo pa 82.189 mark.

Italijanska Lancia je ob tem ponudila na ogled dve izvedenki lancie kappe. Station wagon je karavanska različica sicer dovolj uspešne limu-zinske izvedenke in bo po volji predvsem tistim, ki si želijo veliko prtljažnega prostora v nekaj bolj imenitnem avtomobilu, kupe (na sliki) paje avtomobil drugačnega značaja in vrste. Medosna razdalja je pri ku-peju krajša za skoraj dvanajst centimetrov, načeloma pa bo avtomobil veliko bolje opremljen kot limuzina, hkrati paje seznam opreme, ki si jo je

mogoče omisliti za doplačilo, prec daljši. Z motorji ni zadreg: najšibk( ši je oziroma bo 2,4-1 itrski petvaljr z močjo 175 KM, sledi 3,0-litrski p gonski agregat s šestimi valji in močjo 204 KM v kombinaciji z avt matskim menjalnikom. Povsem v \ hu paje 2,0-litrski turbinski motoi močjo 205 KM. Zanimivo pa je, i pri Lancii nameravajo po sedanj načrtih narediti vsega 2500 do 301 vozil.

Ob vsem drugem (na ogled je bi kar nekaj prototipov oziroma štud za katere lahko povsem upravičei domnevamo, da nikoli ne bodo ugl dale luči dneva) je Alfa Romeo p stavila na svetlo dva nova motorja, ju bodo za začetek namenjali a 155. To sta 1,6-litrski štirivaljni po štirimi ventili na valj in močjo \ KM pri 6300 vrtljajih v minuti. S! ma agregatoma bodo nadomestili 5 danja 1,7 in 1,8-litrska motorja, ni še znano, kdaj bo alfa s tema mote jema na voljo tudi slovenskim ku cem.

Avtomobilom najbolj prijazna avtopralnica

Vsi lastniki jeklenih konjičkov, ki so se doslej spraševali, ali lahko pranje v avtomatskih avtopralnicah poškoduje lak njihovih avtomobilov, bodo odslej pomirjeni. Avto moto društvo Šlander iz Celja je povsem obnovilo svojo avtopral-nico ob Ljubljanski cesti pri motelu Merx, ob tem pa so se tudi pozanimali, koliko pranje v sodobnih pralnicah vpliva na avtomobile.

Nemške raziskave so pokazal, da avtomobilskemu laku še najbolj škoduje ročno pranje, pranje v avtomatskih pralnicah pa precej manj. Ob tem paje seveda pomembno, kako je pranje v av

tomatskih pralnicah organizirano.

Drago Kosaber k AMD

Šlander pravi, da so se v društvu odločili postaviti najsodobnejšo pralnico, karjih je mogoče dobiti. Tako so opremo nabavili od nemškega izdelovalca Klein-dienst. Gre za računalniško krmiljeno pralno stezo. Vsak avtomobil pri njih že pred vstopom na pralno stezo z močnim curkom očistijo blata, peska in druge večje umazanije ter našampo-nirajo. Nato kamera posname obris avtomobila, računalnik pa pralne krtače prilagodi njegovi obliki. Avtomobil zdrsne nato med krtače, ki imajo posebej mehka vlakna. Na koncu pralne

linije avtomobil avtomatsko Se povoskajo. Skozi najsodobnejšo avtopralnico na Celjskem gre lahko vsako uro kar 60 vozil. Zato tudi Čakanja skorajda ni. Voznikom paje še posebej všeč, da jim med pranjem ni treba zapuščati vozila.

AMD Šlander praznuje letos že 50 let obstoja, ob tem pa bodo svojo servisno bazo ob Ljubljanski 37 v Celju letos spet širili. Večina Celjanov in okoličanov seje vozniškega znanja naučila prav pri njih in z novo avtopralnico ne želijo biti le najboljši ponudnik tovrstnih uslug v regiji, želijo biti tudi prijazni do svojih zvestih prijateljev - voznikov. EP

Št. 18. 3. maj 1996

29

ZA MOTOCIKIISTE

NOVI TEDNIK

Na drugi pogled

Ljubezni na prvi pogled so čudovite, a kratke. One dru-pa trajajo, le potrpljenja so potrebne, kar vam vračajo z 'jem kar premorejo. Tudi Piaggiov f lexagon Je takšne sorte jubimec. Nenavadnež na prvi pogled, toda verjemite mi, kdor ga Je vozil vsaj nekaj dni, ga dolgo ne bo pozabil.

! Ja, malce pomladansko |,bar\an uvod, četudi smo se liomaj otresli zime, ki je največji motoristov sovražnik. Z kekai izjemami! Mednje vsekakor sodi konec leta 1994 predstavljen in letos obnovljen piaggiov maxi skuter Hexagon. , Veliko ljudi se otepa dvo-tolesnikov, češ da nas na stara leta ne bo trgala revma, pa le tisti trdi sedeži in prestav-janje z nogo, da ne govorimo i) problemu odlaganja prtljage pri motociklih. Prav ima-A pri Hexagonu te svete resnice odpovejo.

S svojim elegantno zašiljenim in širokim prednjim delom nas varuje pred prepihom okoli nog, za vetrno zaščito gornjega dela telesa skrbi na videz okoren vetrni ščitnik, manjkata le vetrna ščitnika na krmilnih ročicah. Zelo širok in mehko podložen stopničast sedež z vgrezljivim naslonom za voznika in velikimi ročaji za morebitnega sopotnika je že skoraj po avtomobilsko udoben. Ja, kaj pa ta čudno napihnjen zadek za sedežem. Nihče ne dvomi o lepoti I lexagono-vega prednjega dela z ogrom

nim halogenskim žarometom in o udobju sedeža, toda tale zadek bo na prvi pogled vsakogar zbegal. Potrpljenje prosim!

Vzemite ključ in odklenite pokrov. Pred vami se bo prikazal pravi pravcati prtljažnik, ki je celo osvetljen! No, vanj ne boste spravili ozimnice, toda verjemite mi, da je ravno prav velik /a dnevno nakupovalno vrečo ali za čelado in motoristično jakno ali /a poslovni kovček ali... Lepota gor ali dol, tale prtljažnik je zlata vreden.

Na osrednjem tunelu, kjer počivajo noge, je še drugi pokrov s ključavnico. Pod njim je 10 litrski bencinski rezervoar in 1,3 litrski rezervoar za olje. Nizko nameščena odprtina za dolivanje bencina povzroča nemalo težav, priloženi lijak pa olajša dolivanje olja. Za njuno kontrolo nivoja skrbi merilnik in lučka za rezervo na elipsasto oblikovani ar-maturki, kjer kraljuje merilnik hitrosti s skupnim in dnevnim

števcem prevoženih kilometrov, z vsemi potrebnimi kontrolnimi lučkami, z glasnim zvočnim signalizatorjem za smernike, z znanimi ( malce premalimi) stikali in z merilnikom temperature hladilne tekočine.

Pogon so zaupali dvotaktnemu vodno hlajenemu 150 ccm enovaljniku, ki je skupaj s samodejno centrifugalno sklopko in vatriomatskim menjalnikom nameščen kot nihajoči monoblok, uprt na enojni vzmetno blažilni element (tri-stopenjsko nastavljanje trdote vzmeti). Skuterska tehnologija samodejnega prenašanja moči na zadnje kolo zadovoljuje vse kriterije enostavnosti upravljanja. Bdino opravilo pred in med vožnjo je istočasni pritisk ročice zavore in gumba za zagon električnega zaganjača (čok je samodejen) in privijanje ali odvzemanje ročice plina. Ker se prestavna razmerja samodejno in zvezno prilagajajo obremenitvi in hitrosti dvokolesnika, se eno-valjnik največkrat vrti v območju največjega navora. Zato vas avtomobilisti pri pospeševanju do 80 km/h gledajo v zadek, končna hitrost 114 km/ h bi bila lahko tudi malce večja, a za maxi skuter kar Hexa-

gon tudi je, je popolnoma dovolj. Na tem nivoju sla tudi prednja, hidravlično vodena kolutna zavora in zadnji boben, prednja enoročna nihaj-ka z 90 mm hodom (zadaj 110 mm) in 10 eolski aluminijasti kolesni obroči z niskopreseč-riimi, dovolj širokimi gumami. Če bi bile zavore malce večje, kolesa za kakšno colo izdatnejša v premeru in vzmetenje za kakšen centimeter v hodu radodarnejše zaradi kraških pojavov na cvetočih slovenskih ce.stah...

Sama vodljivost je povsem neproblematična, nasprotno, okretnost v ovinkih in mestnih ulicah je navkljub 125 kg suhe teže (brez goriva) in na videz premajhnim kolesom prav presenetljiva. Tudi postavljanje na glavno ali stransko stojalo ni noben bav bav, če se vam zahoče, si lahko naročite ser\'omotor za postavljanje na stojalo in elektriko za nastavljanje trdote vzmeti. Zaradi ve-like medosne razdalje so vzdolžna nihanja pri največjih hitrostih skoraj neopazna, le pri polno obloženem skuterju in pri o.strih vožnjah moramo biti previdnejši pri zaviranju in vožn)i skozi dolge, hitre ovinke.

Pa saj ni narejen za podiranje hitrostnih rekordov, njegov lasnik in teh je v Italiji ogom-no (prvi na lestvici najbolje prodajanih motociklov), je po

pulacija, ki je prerasla mladostniška leta in ravno ti ljudje dajejo prednost udobju in upt)rabnosti pred kričeče naš-minkanim zunanjim videzom pa še o kratkotrajnosti ljubezni na prvi pogled vedo veliko.

lEODOR JESIH

Pregledni števci in kontrolne luči ter malce premajhna stikala.

Uporaben osvetljen mini prtljažnik za vsakdanje malenkosti.

Maxi skuter z mini kolesi in zelo udobnim sedežem.

Telinični podatlii:

^otor: enovaljni, vodno hlajeni dvotaktnik z lamelami v sesalnem kanalu; 150 ccm; 11 kW (15,6 KM) pri 7.750 v/ iiin; 20 mm uplinjač, samodejni čok in podtlačna črpalka bencin; elektronski vžig; samodejno dovajanje olja za iiazanje iz 1,3 I rezervoarja; starter električni in nožni; akumulator 12 V, 9 Ah.

Prenos moči: samodejna centrifugalna sklopka, klinasti i^rmen, variomatski menjalnik.

Vzmetenje: spredaj: enoročna nihajka, hidravlični vzmet-blažilni element, hod 90 mm; zadaj: nihajni monoblok ^enojnim hidravličnim vzmetno blažilnim elementom, nastavljanje trdote vzmeti, hod 110 mm.

Javore: spredaj 175 mm kolut z dvobatno zavorno če-'j^stjo; zadaj 110 mm boben.

•kolesa: alu obroči in gume Pirelli, spredaj 110/80-10, ^adaj 130/70-10.

J^ere In teža: dxvxš: 195^144x74 cm; medos. razdalja: cm; viš. sedeža od tal: 77 cm; suha teža: 125 kg; re-^ervoar: 10 litrov neosvinčenega 95 oktanskega bencina, hitrost: 114 km/h.

3,8-5,6 1/100 km 540.000 SIT

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

ZA RAZVEDRILO

3C

Št. 18. 3. maj 1996

31

PISMA BRALCEV

NOVI TEDNIK

zakaj koncesije?

V Novem Tedniku št. 16 z dne 18.4.19% je bil objavljen ^Hanek z naslovom »Zakaj ;,oncesije?« in v njem med jrugim naslednji zapis: »Poleg tega je predstojnik urada jiupana Bojan Kontič povedal... na kolegiju pa so sprejeli 5e sklep o nakupu laserskega nierilnika hitrosti«.

Ker domnevam, da gre za laserski merilnik hitrosti v cestnem prometu in sem prepričan, (ia v ozadju nakupa ni ambicija županovega urada, da se spremeni v prometno policijo, sklepam, da gaje urad v rcsnici nabavil za Policijsko postajo Velenje. To je sicer zelo nenavadno, saj je znano, da slovensko policijo llnancira država, ne pa občine in bi bilo zato mogoče domnevati, da gre za nezakonito uporabo proračunskih sredstev. Toda Zeleni se s tem ne nameravamo ukvarjati, saj imamo v naši (pravni) državi vendtU- računsko sodi.Šče.

Namen pisma spoštovani g. župan, je boljj?raktičen in človekoljuben. Ce smo pravilno obveščani, je nemška policija nedavno iz uporabe umaknila vse laserske merilce hitrosti ; zato, ker je neki nemški poli-: cist, ki je uporabljal laserski merilec, zbolel za zločestim I tumorjem v glavi in bolezni I podlegel. Njegovi svojci so dokazali, daje bila bolezen in smrt posledica uporabe te naprave, nemška policija paje laserske merilce takoj umaknila iz uporabe, il Zaradi tega predlagam, da se ozadevi pozanimaš in v prime-Q nj, da se naše opozorilo izkaže ( za utemeljeno, ustrezno ukrepaš tako, da županov urad ne bo po nepotrebnem ogrožal idravja (življenj!?) uporabnikov te naprave. Navsezadnje se verjetno strinjava, da so policisti nujno potreben in nepogrešljiv del pravne države.

VANEGOŠNIK, Zeleni Slovenije

Gasilski spor zaradi klobas

^ članek »Gasilski spor zara-^ di klobas«, kije bil na pobudo I ga. OJstrškove objavljen v No-1 vem tedniku št. 17 dne 25. 4. ' % je med gasilci v Prožinski vasi dvignil obilico ogorčenja, med krajani pa veliko praliu, za katerega mislimo, da se prav kmalu ne bo polegel. Zato Je I naš odgovor na omenjeni čla-' nek potreben ne zaradi tega, da bi se opredelili na čigavi strani smo v tem sporu, pač pa zato, da odgovorimo na tista namigovanja, ki zadevajo PGD Prožinska vas.

Kot Je znano in v članku tudi omenjeno. Je naše društvo med najbolj dejavnimi v regijskem in tudi v državnem merilu. Ne •nanjka nam tudi tekmovalnih Uspehov izven meja naše države in celo nastop na največjem tovrstnem tekmovanju, Olimpiadi. Seveda ne slovimo samo po tem, da so naše enote zmeraj odlično pripravljene, tukaj so še številne delovne akcije, razne prireditve in nenazadnje skrb za naš gasilski dom, ki je 'Z leta v leto bogatejši - ne sa-110 v svojih izmerah, pač pa tu-^i po urejeni notranjosti in Opremljenosti. Trudimo se, da bi društvo še naprej ostalo tako aktivno. Čeravno vsi vemo, da f^a račun prostega časa, ki ga v današnjih časih ni ravno na pretek. Zato si nikakor ne moremo dovoliti, da bi takšni ali podobni članki v Javnosti ustvarili mnenje, kije bilo ome

njeno, češ, da je na /unaj vse idealno, znotraj društva pa vlada anarhija. Menimo, da nam objavljeni članek ni ravno v korist, saj se nahajamo pred velikimi izzivi (sodelovanje treh enot na državnem tekmovanju, nakup novega orodnega vozila itd...).

V društvu se ne strinjamo s trditvijo, da so predsednikove odločitve vedno zakon, kajti o vseh pomembnejših odločitvah se odločamo vsi Člani društva. Pomembno Je omeniti, da statut našega društva zahteva minimalno 70 % navzočnosti članov upravnega in nadzornega odbora, iz česar Je razvidno, da so enostranske odločitve izključene. Zavedati seje tudi treba, da predsednik društva resnično veliko časa in truda vloži v našo organizacijo, pa naj si bo za usposabljanje mladih in starejših enot, pripravljen Je sodelovati v vseh akcijah, pa naj gre za organizacijo ali kakšno drugo delo. Nenazadnje pa bodimo realni, saj svojo funkcijo, ki Jo zaseda v društvu, opravlja vestno.

O dogajanju na občnem zboru niti ni vredno izgubljati besed, saj Je v Članku objavljen celo del zapisnika. Moti nas pa opazka, da se Je letna konferenca končala le zato, »da se izognemo problemom, da se zaključi občni zbor«. Nad predsednikovim odstopom nismo bili navdušeni, vendar Je izzid tajnega glasovanja pokazal zaupanje njegovemu delu (od vseh glasov Je bil le eden proti in eden vzdržan). Vaša trditev ga. Ojsteršek, da mladi nimajo časa za opravljanje predsedniške funkcije ne more biti točna, glede na to, da le nekaj stavkov prej omenjale, kako Je društvo aktivno. Vsekakor pa se zavedamo, da sta k uspehom društva doprinesla tudi vaše delo, predvsem pa delo vašega moža Karlija. Članom društva PGD Prožinska vas ni ravno v ponos izstop iz društva vas in vašega moža, samo zaradi spornih treh tisočakov.

Na koncu bi želeli gasilci le eno. Glede na naslov prispevka, ki Je bolj v škodo samemu društvu, kot pa bistvu spora, si želimo, da osebne spore rešujete brez imenovanja društva.

G.ASILC! PGD Prožinska vas

Država hoče Olimp

žal se vam, gospod Željko Zule, preden ste napisali članek »Država hoče Olimp«, objavljen v 16. št. Novega tednika o igrišču Olimp, ni zdelo vredno, da preverite in se tudi poučite o celotni zadevi. Pišete o tem, da ima EMO le pravico uporabe. Najbrž vam kot športnemu novinarju ni znano, da po še vedno veljavni zakonodaji nihče ni lastnik zemljišč v mejah zazidalnih načrtov, ampak imajo »lastniki« le pravico uporabe za nedoločen čas in seveda tudi pravico prodaje te uporabe.

Po veljavnem zazidalnem načrtu ni bila nikoli uradno predvidena izgradnja stadiona Olimp po vašem načrtu, predvidena paje bila zazidava s poslovno proizvodnimi objekti. Tako Je bila na tem kompleksu že pred desetletjem predvidena ukinitev športnega igrišča. Vsled tegaje bilo delno zgrajeno, z velikimi sredstvi, nadomestno igrišče na področju bivšega športno-rekreacijske-ga centra Golovec. To igrišče pa sedaj zanemarjeno in nedokončano, v občinski lasti, sameva in ga le Celjski sejem občasno uporablja za parkirni prostor.

Posebna dezinfomiacija ali lažje navedba, daje EMO-vo vodstvo, katerega projekt naj bi vodil Jaz, odklonilo Publi-

kumovo delegacijo. Tovrstna delegacija nikoli ni bila najavljena in seveda tudi m mogla biti zavmjena. Pri meni se Je osebno oglasil le moj dolgoletni dobri znanec in športni zag-nanec g. Darko Klarič, ki mi Je potarnal o nerazumevanju Celja in občinskega vodstva za nogomet in daje projekt selitve pomožnega igrišča iz Olimpa na igrišče ob sotočju Voglajne in Savinje, ki smo ga skupaj zasnovali urbanistka ga. Alenka Polutnik, g. Darko Klarič in Jaz, še vedno zelo odmaknjen, da se na tem projektu nič ne dela in da razume, da pač mora lastnik Olimpa le-te-ga tržiti, ne pa zanj le plačevali dajatve. Kol že pred leti sem mu predlagal nadaljevanje projekta »Sotočje«, ki pa pri županu Zimšku gotovo ne bo naletel na odobravanje, saj leta dosledno odklanja vsako idejo, pri kateri sem sam sodeloval ali Jo oblikoval.

Dejal sem mu še, da razumem težave kluba, da pa ga EMO zaradi gospodarskih težav ne more sponzorirati. Predlagam pa občini, da naj ali usposobi igrišča ob Celjskih sejmih, ali pa odkupi od podjetja EMO igrišče Olimp. Pripravljeni pa smo tudi na zamenjavo zemljišč, saj bi EMO potreboval nekaj površin ob Bežigrajski in Kidričevi cesti. Jožef Zimšek Je na vse te predloge le kategorično izjavil: «Ne moremo sprejeti izsiljevanja po zamenjavi zemljišča, ker Je Olimp vseskozi namenjen športu in Je last mestne občine!« Župan najbrž ne ve, kaj Je lastnina in zakonodaja.

Drži, daje mogoče spremeniti zazidalni načrt, vendar bi to bilo nesmiselno, saj so preostale površine bistveno premajhne za izgradnjo stadiona in predložene skice sploh ne bi bilo mogoče izvesti. Sedanje igrišče pa služi le kot pomožno igrišče za vadbo. G. Zule, kot celjski športni novinar bi lahko vedel, da Je izgradnja stadiona s tribunami in vsemi športnimi objekti, po še vedno veljavnem zazidalnem načrtu, predvidena v stari opekamiški Jami - kar pa Je seveda stvar prihodnosti.

MIRKO T. KRAJNC dipl. ing., direktor EMO d.o.o.

Borci Bračičeve ob Milenkovem grobu

Kot vsako leto po vojni, so se tudi letos zbrali nekdanji borci Bračičeve brigade v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Ob grobu komandanta, ki leži pokopan na pokopališču v Špitaliču, seje 25. aprila zbralo okrog 50 borcev. Tu v bliži

ni Je namreč padel pred 51. leti. Borci Bračičeve so takrat bili hude boje z Nemci, da so varovali ranjenega komandanta, ki Je zaradi ran umiral v Pustovi zidanici. Fakrat so obljubili in zaprisegli, da se bodo preživeli vsako leto /brali ob njegovem grobu in ohranjali spomine na tiste težke Čase.

Od takrat zvesto izpolnujejo dano obljubo. Srečanje jim pripravljajo domači borci z materialno podporo občine Slovenske Konjice, kjer ima Bračičeva brigada tudi domicil. Pridružili so se jim tudi predstavniki skupnosti borcev 3. bataljona VDV, ki imajo tudi domicil v tej občini.

Ob grobu Je borcem spregovoril predsednik Krajevne organizacije borcev tov. Franjo Marošek. Učenci OŠ Špitalič in OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah so priredili zelo prisrčen kulturni program, ki Je bil prilagojen borcem z lepimi partizanskimi pesmimi, da so se osivelim glavam borcev orosile oči. Slučajno seje med borci zbralo kar pet nekdanjih in sedanjih ravnateljev osnovnih šol, ici so zelo ugodno ocenili program.

Zatem so bili vsi povabljeni v večnamenski prostor v OŠ Špitalič na tovariško srečanje. Predsednik območnega združenja borcev Slovenske Konjice jim Je orisal pomen praznika Upora proti okupatorju 27. aprila in 1. maja. Praznovanje teh dveh praznikov so združili s srečanjem. Domačini sojim pripravili domače dobrote in razpoloženjeje postalo veselo, tako daje v dvorani znova za-donela partizanska pesem. Predsedniku KOZB NOB Špitalič Mihu Šelihu so izročili lepo pisno priznanje za marljivo delo v borčevski organizaciji

FRANJO MAROŠEK, Vitanje

Kar je preveč, je preveč

v začetku aprila so vsi ravnatelji in ravnetaljice osnovnih šol in zavodov za usposabljanje dobili okrožnico Ministrstva za šolstvo in šport, s katero jih državna sekretarka mag. Tea Valenčič obvešča, da bo šolsko ministrstvo zagotavljalo sredstva za regresirano prehrano otrok v dosedanjem obsegu le še do 1. 5. 96, odtlej pa samo še za najnujnejše primere. Za vse ostale otroke naj odslej polno ceno prehrane plačujejo starši, saj seje s spremenjenim Zakonom o družinskih prejemkih s 1. majem povečalo število otrok, ki so upravičeni do otroškega dodatka.

Ta okrožnica Je zgled, kako se LDS-ovsko ministrstvo požvižga na temeljne dokumente o družinski politik in na zakone, ki Jih Je sprejel parlament in kako brezbrižno obsoja na lakoto otroke najrevnejših staršev.

V zakonu o šolskem tolarju, v njegovem 2. členu, v 5. točki piše, da se bo iz tega denarja

zagotavljalo sredstva za šolsko prehrano otrok in mladine. I a zakon še vedno velja!

V Resoluciji o družinski politiki piše. da univerzalni otroški dodatek ni nadomestilo številnih drugih nujnih ukrepov socialne in družinske politike, ampak nujno potrebna in pravična nadgradnja. In ta resolucija še vedno velja!

Subvencioniranje malice so že doslej prejemali otroci, ki so bili dovolj revni, da so tudi doslej že dobivali otroški dodatek. Zato bodo prav ti otroci tudi edine žrtve tega varčevalnega ukrepa. Otroci najrevnejših staršev so še vedno lačni vsak dan!

LiberalistiČna samovolja in socialna brezčutnost nimata meja - ne samo, da si njihovo ministrstvo drzne kršiti zakone, za izgovor v/ame argument, ki gaje mogoče razumeti na en sam način; ker Je parlament širjenje pravice do otroškega dodatka sprejel kljub temu, da so v LDS temu ves čas ostro nasprotovali, naj njihov politični poraz zdaj plačajo tisti^ ki se najtežje branijo!

Ženski forum ZL proti takemu ravnanju Ministrstva za šolstvo in šport najostreje protestira in zahteva, da se ta nezakonita in nehumana odločitev takoj odpravi!

SONJA LOKAR, predsednica Ženskega foruma ZL

Pomoč v nesreči

3. aprila letos seje v delovni nezgodi smrtno ponesrečil najin mož in oČe Branko Ivič iz Šentjurja.

Poleg sorodnikov in prijateljev ob tragičnem dogodku na-maje pomagal tudi g. Rudi Za-gajšek, ki ima pogrebne storitve v Šentjurju. Za njegove nasvete, priporočila in organizacijo pri pogrebu se mu najlepše zahvaljujeva, čeprav Je beseda hvala za vse storjeno premalo. Gospod Rudi, še enkrat hvala!

DRAGICA inANITAIVIČ, Šentjur

Tudi mi bi tako živeli!

Stanovalci bloka Čopova 4 v Žalcu želimo Javnost opozoriti na vse večje probleme, s kateri se srečujemo že vrsto let, pri njihovem reševanju pa ostajamo popolnoma nemočni oziroma naletimo na gluha ušesa odgovornih ljudi in institucij, ki bi morali ukrepati. Gre predvsem za probleme, povezane z zagotavljanjem javnega reda in miru, zadrževanje mladoletnikov, uničevanje ter poškodovanje skupnih prostorov. Največ težav pa se pojavlja pri stanovalcih neplačnikih.

Za prikaz dejanskega stanja naj navedemo nekaj primerov. Konec lanskega leta smo na novo prepleskali hodnike v vseh osmih nadstropjih, za kar smo stanovalci, ki želimo živeti v urejenem bivalnem okolju, sami plačali 240 tisoč tolarjev. V dobrih treh mesecih so nekateri prepleskane hodnike namerno poškodovali, ocenjena škoda znaša 25 tisoč tolarjev. Kljub nasprotovanju vseh stanovalcev smo prisiljeni živeti z lastnikom psa, ki noč in dan povzroča hrup in onesnažuje tako prostore v bloku kot njegovo najbližjo okolico. Lastnik

psa Je obenem največji dolžnik oziroma neplačnik. Dogovor z lastnikom ni mogoč, prav tako ne pomagajo večkratne intervencije delavcev Policijske postaje, re.ševanju tega problema noče prisluhniti upravljalec, to Je žalsko podjetje Sipro.

Naslednji in v bistvu največji problem so ncplačniki, ki kljub neporavnanim računom že vrsto let koristijo hišne usluge, se vozijo z dvigalom, živijo v ogrevanem stanovanju, točijo vodo, ki Je ne plačujejo, prav tako ne plačujejo stroškov odvoza smeti, skupne elektrike, čistilke... Pa to niso ljudje, ki bi sodili v kategorijo socialnih problemov. Tudi mi bi tako živeli!

Ali stanovalci, redni plačniki, res nimamo nobene pravice do zasebnega življenja in miru v dnevnem in nočnem času? Smo mar stanovalci dolžni samo plačevati stroške upravljalen. ki noče ali pa ni sposoben zaščititi naših osnovnih pravic? Odgovornim v Sipru in občini Žalec zato Javno zastavljamo vprašanje, kam naj se obrnemo z našimi problemi, da bomo končno zaživeli človeka vredno življenje? Odgovorni ljudje, tako predstavniki Sipra kot tudi občine Žalec in upravne enote, ne ukrenejo ničesar, vedno nas odpravijo z izgovorom, da so zadeve na sodišču. Vsi vemo, kako dolgotrajni so ti postopki in vprašanje Je, če bodo sploh kdaj razrešeni. Se bodo odgovorni morda zganili takrat, ko bomo stanovalci sami preprečili vožnje z dvigalom in koriščenje skupnih uslug določenim osebam oziroma neplačnikom?

SVET ETAŽNIH LASTNIKOV Čopova 4 Žalec

Očistimo okolje

Pred dnevi Je potekala na ob-močju Celja akcija za čisto okolje. V vseh KS so bili postavljeni na vidnih mestih kontejnerji, kamor smo lahko oddali kramo, ki seje preko celega leta nabrala doma.

To akcijo je treba pozdraviti in bi se morala ponavljati iz leta v leto.

Moti me pa nekaj, kar nikakor ni v ponos našemu »knežjemu mestu«.

Pot me dnevno vodi po Bežigrajski cesti. Nimam avtomobila sem peš ali pa s kolesom. Vse od Gajev do Mariborske ceste - mimo bivšega Ema in Interspara - imam kaj videti. Oči se mi »spočijejo« ob vsakodnevni »svinjariji«, ki leži na obeh straneh ceste. Pločevinke, kartoni, papir, les, plastika ipd. Višek je pri »rezidenci« Romov ob Hudinji, kjer so si ustvarili svoj »odpad« ob vodi in na vsaki strani ceste.

Mimo nas večkrat pelje tovornjak s kontejnerjem z raznimi odpadnimi stvarmi za »Surovino« v Gajih. Na vsakem ovinku se usuje del visoko naložene vsebine na cesto, ker nimajo zaščitne mreže.

To Je samo del cest, ki Jih opazujem vsak dan, kje pa so še drugi predeli, da okolja okoli blokov (na Hudinji) sploh ne omenjam. Če bi bila na mestu Turističnega društva ne bi tako vabila tujcev v naše »lepo« mesto, ker si s takim izgledom delamo samo sramoto. Z zavezanimi očmi bi se lahko peljal čez mejo in bi takoj ugotovil, kje se začne Slovenija - že zaradi »enkratnih« cest.

Vsi tisti, ki so odgovorni za čistočo našega mesta naj enkrat za spremembo pustijo avto doma in se sprehodijo malo naokoli in bodo imeli kaj videti. V okolici, kjer so zasebne hiše in kmetijstvo, tega ni, ker vsak poskrbi za snago.

Kje so zlati časi pridnih cestarjev, ki so skrbeli za ceste in snago?

MARICA ZEVNIK, Celje

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

FELJTON ■ ROMAN

33

Spomenik ljubezni

Ob desetih se je vlak ustavil v Agri. Obdala naju je množica prevoznikov. Prvi trenutek se mi je zazdelo, da naju bodo številne roke, ki so naju cukale in vlekle za rokav na vse strani, raztrgale. Vsak par črnih oČi naju je hotel le zase. »Taj Mahal!« sem navrgel tistemu, ki si naju je prisvojil in naju odvlekel do motorne rikše. »Nemogoče, gospod, dopoldne je Taj zaprta. Visok državni obisk,« seje oglasil voznik. »Najprej vaju odpeljem na bazar, nato pa popoldne do Taj Mahala.« Odgovor meje doletel sredi usedanja na naslanjač v zadnjem delu vozila. Nisem mogel verjeti ušesom. »Zapelji naju do grobnice!« sem nestrpno vztrajal. »Nemogoče, najprej na bazar,« je bil trden v svoji odločitvi voznik. Jezno sva izstopila. Najbolj mi je bilo sumljivo posiljevanje z bazarjem in pa smešno nizka cena, ki jo je ponujal suhi premete-nec za celodnevno prevažanje. Smrdelo je po proviziji, ki jo v Indiji dobivajo rikšarji, če pripeljejo stranko do lastnikov hotelov in trgovin. Pri drugem, tretjem, četrtem vozniku seje zgodba ponovila. »Cenaje pet

rupij.« seje končno našel nekdo s kančkom poslovnosti. Motorje glasno zabrnel, midva pa sva se oddahnila v prepričanju, da sva rešila problem. »Brm, brni«, je bilo konec zvočne kulise, ki meje prijetno uspavala v veselem pričakovanju. Po nekaj minutah vožnje, smo obstali na robu ceste. Voznik seje z dobršno mero obžalovanja obrnil proti nama: »Oprostita gospoda. Spomnil sem se, daje Taj Mahal dopoldne zaprt. Visok državniški obisk. Predlagam, da gremo najprej na bazar.« Ča-ša moje potrpežljivosti je bila polna. Polna prepirov za ceno prevozov, polna prerekanj, da so vozniki taksijev vklopili taksimetre. Polna stikov z ljudmi, ki so od mene vedno nekaj zahtevali; bodisi plačilo usluge, napitnino, ali miloščino. Za trenutek sem pozabil, da je to pač vsakodnevni boj vojske lačnih na robu preživetja. Pozabil sem, da sem v deželi nepovabljen gost. Pozabil sem na vodilo, daje potrebno neprijetnosti premagovati z dobro voljo. V tistem trenutku sem pobesnel. »Fuck you!« sem zahrumel nad voznikom, nato pa sva se jadrno skotalila z vozila. Voznik je neprizadeto obrnil motorni tricikel in se odpeljal na železniško postajo po nove žrtve. Zakorakala

sva proti svojemu cilju. »Kam jo mahata?« naju je ogovoril mladenič s svojega skuterja. Ko sem gledal v temno žareče oči, nad katerimi seje bočilo čelo okrašeno z rdečo piko, so se mi dlake naježile. Le stežka sem zadržal svojo nestrpnost in navrgel cilj najinega pohoda. »Pridita, peljem vaju!« Ponudba je bila mamljiva in že smo skakljaje drveli po luknjasti cesti z vetrom v laseh. Kljub m.ojemu nezaupanju smo se po divji vožnji med pešci, vdovskimi vpregami, kolesi in avtomobili znašli pred vrtovi grobnice. »To je to,« seje režal mladenič. »Ob enih pridem po vaju.« Poki-mala sva. »To je to«, mi je zdrvelo skozi možgane. Obrnjena ponudba. Najprej Taj Mahal, nato pa bazar. S prijateljem sva se spogledala in takoj vedela, da bova ob enih na popolnoma drugem delu mesta.

»Ne morem povedati, kaj si mislim?« je baje zavzdihnila odlična angleška dama ob pogledu na marmornato stavbo Taj Mahala. »Čutim pa, da bi rada že jutri umrla, če bi moje kosti ležale pod takšnim nagrobnikom.«

Ponovno sva stala na poti, ki jo je v zgodovini izklesal Šah Jahan. Peti vladar mo-gulske dinastije je vladal od

leta 1628 do 1658 Predno se je uveljavil je moral spraviti s poti vse svoje sorodnike in poslati svojo mater v pregnanstvo. Tembolj paje ljubil svojo ženo, ki jo je počastil z Imenom Mumtaz-i-Mahal, dragulj palače. Šah Jahan je dal svoji ženi na obrežju reke Ya-muna napraviti pravi vrtni paradiž. Z marmornatimi ploščami prekrita pota so se vila po oazi, okrašeni z redkimi rastlinami in drevesi. »Nič ni smelo raniti golih nozic princese, kadar se je tod sprehajala,« piše neki stari potopis.

Čeprav sije ta mogulski cesar s številnimi umetninami

ustvaril trajne spomenike, ne živi v spominu potomstva kot preoblikovalec Delhija, ki bi se moral po njemu irnenovati Jahanmabad, marveč kot graditelj Taj Mahala. V tej stavbi počivajo tudi njegovi posmrtni ostanki.

Ko sem stopil skozi vhodni obok, mi je zastal dih. Do palače, ki se je kopala v soncu, seje raztezala lesketajoča vodna gladina posejana z lotosovimi cvetovi. Ponosna stavba iz snežnobelega marmorja, ki jo obdajajo bujno zeleneči nasadi, nad vsem tem pa temna modrina Indijskega neba, je podoba, ki v gledalčevi duši izbriše vse tegobe zemeljskega življenja In po svojem mogočnem učinku zlepa ne najde tekmeca na svetu. Napis, ki na steni ene izmed dvoran palače v Delhiju v perzijščini sporoča: »Ce je na zemlji kakšen raj, potem je tole, potem

je tole, potem je tole...« Je kot napisan za grobnico Taj Mahal. V notranjosti grobnice, kjer je bleščeča belina zunanjosti izgubila svojo opojno moč, sem lahko šele opazil čudovite reliefe cvetlic v marmorju. Intimna svetloba je v

prostor s sarkofagi padala sk zi naoknice iz rezljanega kai na. Cvetni listi pravih cvet! ki so jih gotovo darovale o čudovalke večne ljubezni, se mešale z raznobarvnii kamnitimi intarzijami, ki krasili sarkofag, tla in stei grobnice. Pravi cvetlični gaj kamnu. Popolna lepota je |( pota v podrobnostih.

Stavbo, ki prekaša vse, ki si človek lahko predstavlja, s gradili najslovitejši gradben ki in rokodelci tistega časa. j; vedenec za gradnjo kupole j bil doma iz Carigrada, zidat so prišli iz Delhija in Kandi harja, strokovnjaki za kupo

sko konico so prispeli iz L horeja in Samarkanda, kaligr fl za notranje napise iz Šire Bagdada, rezljalci cvetlic Buhare, graditelj vrta iz Ka mirja. Najslavnejši nagrobni je 20.000 ljudi delalo seden najst let.

Taj Mahal, bleščeča belina spomenika ljubezni.

"Ali nisem bil nobene vreden? " Pri tem se je spomnil, da je bil prav zaradi Ite dvakrat pri fotografu. Ko je položil sliko k ostalim. Je rekel gospodu Raku:

"Res, prav žal mi je, da ne prideva s Francitom skupaj, toliko bi si imela povedati. "

Po običajnih vprašanjih in odgovorih se je razvil med njima prav živahen pogovor, pri čemer je gospod Rak ugotovil, da je mladenič za svoja leta izredno izkušen.

Končno se je zasukal pogovor na vojno. Ker je Ita prav danes mdomestovala mater, je odšla v kuhinjo. Ernest je pogledal za njo. Pri hitrem obratu glave je oče zagledal za ušesom rdečo, še svežo brazgotino.

"Odkod pa ta velika brazgotina? " Gospod Rak je z očmi pokazal na Ernestovo brazgotino, kije segala prav do ovratnika.

"Praska in majhen spomin na zadnjo ofenzivo. Ko sem bil pripravljen na strel, me je oplazila krogla na nadlahtu in šla mimo ušesa. " Pri tem je dvignil rokav vojaške suknje in pokazal rano.

Ste pa imeli srečo. Le malo naprej in zadela bi vas v sence. Kako škoda bi ga bilo, je ugotovil v mislih.

"Prosim, ne več o tem, ženske se tako rade prestrašijo, " je namignil proti vratom, kjer je Ita pravkar stopila v sobo. V tem trenutku se je videl v mislih, kako je ob slovesu obrisal njene solzne oči. Te, za njega tako dragocene solze, so pričale o njeni veliki skrbi in ljubezni. Dolgo časa je bil to največji dokaz njenega notranjega občutja do njega, ki se ga je trdno oprijel v urah otožnosti do doma.

Gospa Rakova Je bila odsotna, ker Je šla po opravkih h gospe Vehovarjevi. Ker se še ni vrnila, je poslal oče Ito ponjo.

"Žena se bo gotovo veselila, ko vas bo videla. " Mladenič se Je zahvalil s prijaznim pogledom. Do prihoda matere in hčerke Je tekel pogovor nemoteno dalje. Vzdušje je postajalo vedno bolj sproščeno in nazadnje celo prisrčno. Oba sta čutila medsebojno naklonjenost. Sam pri sebi Je oče ugotovil:

" Vsako dekliško srce se mora vneti zate, " Ernest pa Je mislil: "Kakšna sreča, imeti tebe za očeta!"

Presenečenje gospe Rakove Je bilo zelo veliko, ko Je zvedela za prihod mladega gospoda, še večje pa, ko Je oba našla v tako zaupljivem pogovoru. Upala Je, da bo mož pokazal več energije kot ona sama in bo mlademu možu pokazal, da ni dobrodošel, v resnici pa je našla tu zelo zaupljivo in prijetno vzdušje.

" Vi pa znate presenetiti, gospod Schnvarzer. Vaša mama vas Je pričakovala šele čez petnajst dni, - kako to? "

"To nepričakovano prijetno presenečenje se izvrstno ujema, kajti vesel sem, da sem spoznal mladega gospoda. " Z očmi Je pomignil ženi, naj mu s čim postreže. - Ta se sicer ni rada pokorila ter se je s pomenljivim pogledom na moža obrnila k prekrasnemu šopku. Njen pogled pa Je Jasno govoril: "Ta Je pa lepa, sedaj pride že z rožami v hišo. "

K sreči mladi mož vsega tega ni opazil, ker se je igral z Anči, kateri Je prinesel nekaj sladl^rij.

Po zaslugi gospoda Raka Je zavladala vseobča dobra volja v sproščenem in veselem vzdušju. Ko Je Ernest vprašal, če lahko tudi sedaj, ko Je doma oče, povabi hčerkico na sprehod, se Je to razumelo samo po sebi.

"Hčerkico? Katero pa mislite, veliko ali malo? " se Je šalil oče, ki mu Je bilo vidno žal, da mladi gospod že odhaja.

"Zaradi mene lahko obe, gospod Rak, ta navada je že tako običajna. "

"No da, to že lahko storite, toda ne zmešajte Ji glave!"

"Nič strahu! Nihče ne bi bil bolj srečen kot Jaz, toda ta Je prečvrsto pritrjena. Zdi se mi, da sem za to prešibak. "

Med očetom in Ernestom Je bilo poznanstvo sklenjeno - toda ko so bili Itini starši sami. Je rekel oče:

"Ana, reci, kar hočeš, meni mladi mož zelo ugaja. "

"Bolj kot Emanuel ? "

"Oba sta prisrčna, toda popolnoma različne narave. Vsak na svoj način. Kaj pa naj storimo, če dekle o Emanuelu ne bo hotela nič slišati? "

Gospa Rak se je zavzela. Je bil to odgovor, ki ga Je pričakovala? Ne! Bila Je prepričana, da Jo bo njen mož podpiral in bo vplival na hčerko, da Emanuel nikakor ne bo odšel razočaran, ko Jih bo Jeseni obiskal. Zdaj pa ima občutek, da Je postal mož omahljiv in kar pripravljen, da spremeni svoje mnenje v prid Ernestu.

Vsa ogorčena se Je zravnala pred nJim. "Zdi se mi, da vitez ni zmešal glave le dekletu, ampak tudi tebi. " Hotela je to izgovoriti očitajoče in energično, pa Je bil njen glas povsem spravljiv.

"No, no, Anica, le priznaj, tudi tebi ugaja, sicer bi ga ti, kot te poznam, že davno odslovila. "

"Res, nič nimam proti njemu, še prav ugaja mi, ampak nas to nikamor ne pripelje. Saj ne moremo pričakovati, da postaneta nekoč mož in žena. Na eni strani Je Emanuel, ki že leta računa, da bo Ita nekoč njegova žena, na drugi strani pa ta velika ovira - plemstvo. "

"Plemstvo sem, plemstvo tja, če se imata otroka rada, pote\ ne vprašujeta po tem. Gospa Schwarzerjeva tudi ni bila plemU, nja, pa se Je njegov oče kljub temu poročil z njo. Celo svoj polt žajje žrtvoval, ker ni bila stanu primerna, kar v našem primet ni neobhodno potrebno. "

"Reci raje, da bi v načrtu Friihauf-Rak nastala velikansi sprememba, ki bi nam bila v škodo. Poroka z Emanuelom nam nekaj prinesla, medtem ko poroka s častnikom zahteva ka\ cijo in temu primerno nevestino opremo. To pa sta seveda d veliki obremenitvi za naše žepe, in to nima s plemstvom nič opn viti. "

"Tega bi mi nikdar ne zmogli. Končno imamo tri otroke, jih moramo preskrbeti za lepo prihodnost. "

Gospa Rakova ni bila ena izmed tistih mater, ki so za srei svojega otroka zmožne vsake utesnitve in odpovedi. Vsaj za / ne bi bila tega nikdar storila. Do te ljubke deklice ni čutila pn ve materinske ljubezni. Zakaj, sama ni vedela. Preko hčerke \ mislila le na svojo korist.

Razgovor staršev se Je zapletal v čedalje večja nasprotja, Jih Je oče kratko prekinil: "Toda Ana, zakaj se prepirava: prazen nič? Poleg tega pa Je še vedno vojna. Kdo ve, če Jo t mladi mož preživel? Ze zdaj mu je za las manjkalo, pa ne bi t več med živimi. " Pripovedoval Ji Je o krogli, ki mu je švignil mimo senc.

"Škoda bi ga bilo. " V svoji dobrosrčnosti Je pristavil:

"Pusti naj gresta otroka mirno na sprehod, in počakajm kako se bodo stvari razvile. "

Zadnji stavek Je gospa Rakova preslišala. Mrzla zona jo } spreletela ob misli, da bi krogla zadela tega krasnega človek kajti priznati Je morala, do bi Ji bilo neskončno žal. Njeno vči sih malo čudno vedenje do mladeniča ni izviralo iz nenaklorf nosti. Ne, v resnici ga Je imela prav rada. Njeno vedenje Je bil le odpor proti veliki simpatiji do nJega, ker Je bila prepričan da do tega sploh ne sme priti in česar se Je tudi bala.

Proti občutkom se človek ne more vedno boriti in tako sej zgodilo, da se je Ernest vsem Rakovim prikupil. Ito so pusti glede FrUhaufa v miru, in to ga Je zelo pomirilo. Pri deklici] imel uspeh v tem, da Je bila bolj odkrita in zgovorna, več pa " Vendar pa Je čutil, da sta prišla mnogo bližje.

"Počasi gre, toda gotovo, " se je veselilo njegovo srce. Td Je tudi bilo. Ljubezen Je vezala njuni srci tesneje in tesneje. se z besedo poroka ni več toliko mučila kot poprej. Srečna j bila, ker je vedela, da jo Ernest ljubi, kar Je njegova pošta vf no znova potrdila. Njena molitev Je imela le en sam smot(\ "Ernestovo odkritosrčno in trajnč ljubezen. " Srečna bi bila' bi lahko vedno živela v tej platonski ljubezni. Še enkrat J i maj cvete I nepozabno lep dopust, ki ga Je mladi mož prebil dofnd

Nekega dne sta imela v načrtu posebno lep izlet. Po želji go^ pe Schwarzerjeve so se odpravljali 25. avgusta na Daljne go' pri Sv. Petru. Izletnikom se Je pridružila tudi gospa RakovC malo hčerkico Anči. Oh osmih zjutraj so krenili na pot. Erf^ stova mama Jim Je veselo pomahala v slovo.

Št. 18.-3. ma| 1996

33

NASVETI

NOVITEDNIK

V MODNEM VRTINCU

Pripravlja:

VLASTA CAH - ŽEROVNIK

/atinjo aprilsko soboto je 1,11 gost radijske oddaje V godnem vrtincu pri/.nan slo-venski vi/,ažist Milan (lačano-vič, ki je nani/al nekaj najnovejših smernic modnega liče-;nja. Po dobrem odzivu poslu-,palcev oziroma poslušalk so-deč, je ta modna tema vselej ^^kiualna, čeprav še vedno I pretežno pri ženskem spolu.

izmed mladih poslušalk je ijVlilan Gačanovič podaril tudi Ijivaliletno senčilo za veke in Hali za nohte, ki v uredništvu (INT&RC čaka na Sanjo Petro-|viJ iz Celja.

V radijskem kontaktu z od-j govori na anketno nagradno Ivprašanje meseca aprila si je Iročno poslikan svilen šal prislužila Suzana Košir iz Škofje vasi, izmed kupa pošte z vašimi odgovori pa je tokratni gost izžrebal Jureta Kovača iz Planine pri Sevnici. Jure bo v drugi polovici maja prejel ročno pleten pulover. Prvo nagrado, darilni bon v vrednosti .5.000 Sit,

ki ga vsak mesec - že poldrugo leto zapored podarja podjetje z uvoženim metražnim blagom in vrhunskimi italijanskimi nogavicami - Papillon iz Celja, pa bo tokrat po poŠti prejela Marinka Knez iz Škofje vasi. Gospa Marinka si bo v omenjeni trgovini lahko izbrala metrsko blago oziroma nogavice in zagotovo uživala v njihovi zares pestri izbiri.

Pa še tole: Na aprilsko anketno nagradno vprašanje je odgovorilo 124 bralcev Novega tednika, večina pa vas je mne-nja,daje najpomembnejši modni dodatek, brez katerega se dneva skorajda ne da preživeti -ročna torbica. Najlažje pa bi pogrešali pokrivalo oziroma klobuk. Ja, le kje so ti§ti dobri stari časi, ko si resnična dama sploh ni drznila stopiti med ljudi brez klobuka na glavi? No, pokrivala so v trenutni modi res nekoliko odrinjen modni dodatek, zato pa so čevlji in torbice vselej »in«.

Usnjena belina

Letošnja pomladno-poletna . obuvala in torbice so privihrali ' na modno prizorišče pod ge-I slom: »Za pravi boom - z belo barvo naprej!« In nas seveda ; malce šokirali. Že res, da se s poletnim vzdušjem začne na ^ vsa usta hvaliti tudi bela barva ki praviloma »odganja« vročino ali vsaj vizuelno hladi. Ven-' dar beli čevlji in torbice so bili ( zadnja modna leta zaželeni le še : na obhajilih ali porokah, vsak-1 danja moda pa jih je strogo ignorirala ali se jim prizanesljivo posmihala. No, letos se je njeno ' zaničevanje spremenilo v oboževanje, saj se je bela barva razlila iz oblačil v total-look belino od glave do nog.

Kot novost, ki se je napovedovala že lani, bi veljalo omeni

ti minimalistične torbice zanimivih geometrijskih oblik s kratkim držajem v stilu 60. let, zelo izrezane sandale in natika-če s srednjo ali visoko peto. Zelo rada se tej brezhibni belini pridruži tudi črna barva. Čmo-bela obuvala in torbice pa so sploh letošnji mega modni hit, o katerem se bo v prihodnjih mesecih še veliko govorilo.

Morda le še na uho - preden se odločite skočiti v takšne silno odprte sandale ali natikače, namenite vašim stopalom kakšen kritičen pogled. Ena najhujših obremenitev za oči je namreč pogled na otiščance, odmrlo plast kože na petah ali nohte, ki že lep čas niso srečali škarij...

Anketno nagradno vprašanje meseca maja:

Katero od naštetih modnih novosti bi Najraje nosili?

a) čevlje in torbico v roza ali svetlo zeleni barvi,

b) modno lasuljo oziroma lasni dodatek,

c) hlače na bokih, ki odkrivajo popek,

d) nič od tega.

Kebračo

Kebračo (Aspidosperma quebracho - bi. Sch) spada v družino pasjih strupov. Ta družina zajema kakih 300 rodov s 1500 vrstami in večinoma rastejo v tropskih krajih. Pri nas rastoča predstavnika sta zimzelen in oleander.

Kebračo je do 20 metrov visoko drevo in je podobno naši vrbi žalujki. Njegove veje nosijo enostavne, nasprotne in celorobe liste. Cvetovi so rumenkasti in iz njih se razvijejo krilata semena. Drevo je doma v južni Ameriki in raste v za

hodni Argentini, Boliviji in v južni Braziliji.

Pri kebraču je zdravilna siv-kasto rumena skorja ki jo lupijo z mladih vej in posušijo v senci na prepihu in jo v lekarnah poznamo kot Lignum que-bracho. Vsebuje alkoloide, med katerimi je najpomembnejši aspidispermin, pa Čre-slovine, sladkorje itd.

Kebračo je starodavna zdravilna rastlina južnoameriških Indijancev. Iz skorje pripravljajo vodne in alkoholne izvlečke, kijih v majhnih količinah uporabljajo za zdravljenje astmatičnih težav, bronhitisa, za zbijanje temperature pri vročinskih boleznih, za lajšanje težav z jetri in kot okrepči-lo ter poživilo. Alkaloid kebra-hin ima podobno delovanje kot alkaloid adrenalina. Zato se zmanjša krvni tlak, zboljša se pretok krvi pri zoženju perifernih žil. Zato preparati izke-bračeve skorje olajšajo dihanje bolnikov, ki jih zdeluje kratka sapa zaradi srčne astme. Prav tako olajšajo dihanje tistim, ki trpijo za astmatičnim bronhitisom in tudi tistim, ki imajo prašna pljuča, ker so delali v rudnikih in v podobnih ustanovah.

V malih količinah torej pripravki iz kebrača pomagajo pri vnetjih bronhijev, zbijajo vročino in olajšajo dihanje. Nepravilna uporaba pa vzburja centre za ravnotežje in povzročajo bruhanje, vrtoglavico in nezavest.

Piše: Boris Jagodič

FANTJE IN DEKLETA, KORAJŽA VELJA!

Odhor 32. tradicionalne turistične prireditve PIVO IN CVETJE pri Turističnem društvu Laško in

Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in delovnih opravi! pri ZKO Laško

pripravljata in organizirata

OHCET PO STARI ŠEGI

Za izvedbo ohceti iščeta par, ki bi se poročil na omenjeni prireditvi, ki bo v nedeljo, 14. julija 1996 ob 10. uri v Laškem.

Prednost imajo pari, ki so iz laške občine, ki delujejo v kulturnih društvih laške občine in tisti, ki še nimajo otrok. Zadnji rok za prijavo je 20. maj 1996.

Prijavo pošljite na naslov: Zveza kulturnih organizacij Občine Laško, s pripisom »za ohcet«.

Imenu in priimku pripišite še letnico rojstva, poklic in naslov.

Če se bo prijavilo več parov, ki izpolnjujejo pogoje, bo odbor opravil javno žrebanje. O izidu bodo pare obvestili v 30. dneh pred ohcetjo.

Darila mladoporočencem na lanski prireditvi so prispevali: Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško, Občina Laško, Komunala Laško, Kulturni center Laško, zlatarstvo Guček iz Laškega, Kompas Laško, Zdravilišče Laško, Izbira Laško d. d, Kmetijska zadruga Laško, trgovina Teh-nos Laško, Komitrade d.o.o Laško, cvetličarna Cokan Laško, S i to tiskarstvo Žalec, Paron d.o.o. Laško, prodajalna Ježek Laško in Rado Hrastnik iz Laškega.

Trdo kuhana jajca v curryevi omalci

Potrebujemo: 4 jajca, pol majhne čebule, 2 stroka česna, 1 žlico margarine, 1,5 žličke currva, 1 žlico paradižnikove mezge, sol in 1 žličko limoninega soka.

Jajca v trdo skuhamo in kuhane prelijemo z mrzlo vodo ter jih nekaj časa pustimo v njej. Čebulo olupimo in sesekljamo, česen olupimo in stisnemo. Oboje damo v kožico, v kateri smo razpustili margarino. Dodamo currv in pražimo 3 minute, dodamo paradižnikovo mezgo in prilijemo 2 del vode. Kuhamo 4 minute. Poso-limo in dodamo limonin sok. Omako odstavimo z ognja, jajca olupimo in jih razpolovimo ter zdevamo v omako, ki jo še enkrat na hitro segrejemo. Zraven ponudimo kuhan riž in zeleno solato.

Sirov

narastek s krompirjem

Potrebujemo: 1 kg krompirja, 3 žlice surovega masla, % litra mleka, 3 jajca, 3 žlice moke, sol, sveže mlet poper, malo rdeče sladke paprike, 125 g naribanega sira.

Krompir operemo in skuhamo v vodi. Odcedimo ga in malo ohladimo, potem ga olupimo in zmečkamo v stiskalnici. Pustimo, da se popolnoma ohladi. Zmečkan krompir zmešamo z mlekom, jajci, moko, soljo in poprom ter papriko in naribanim sirom. Mešanico damo v namaščeno ognje-vamo posodo, potresemo s kosmiči surovega masla in narastek pečemo 1 uro v vroči pečici.

Ponudimo vročega s svežo solato.

Strošelf siliranja travne silaže v bale

v lanskem letuje mnogo kmetov koristilo možnost siliranja travne silaže v bale. Ti stroji so precej dragi, zato je najbolj smotrna uporaba v okviru strojnega krožka. V tem primeru cena storitve na uro ne sme preseči cene, kije določena v Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije. Osnova za obračun je torej strošek baliranja oz. ovijanja na uro. V Katalogu so navedeni naslednji stroški priključkov oz. traktorja:

stiskalnica - brez rezalne naprave (premer 1,2 m) 4.043 SIT / uro

stiskalnica - z rezalno napravo (premer 1,2 m) 5.060 SIT / uro

ovijalka - vlečena (premer 1,2 m) 3.025 SIT / uro

ovijalka - nošena (premer 1,2 m) 3.912 SIT / uro

traktor s štirikolesnim pog. 45-55 kW (61 -75 KM) 1.669 SIT / uro

traktor s štirikolesnim pog. 37-44 kW (50-60 KM) 1.456 SIT / uro

traktorist 670 SIT / uro

Na podlagi teh podatkov si lahko izračunamo ceno storitve stiskanja oz. ovijanja na uro. Za primer si lahko izračunamo skupne stroške za: stiskalnico z rezalno-napravo, traktor in traktorista

7.399 SIT / uro ali pa: vlečeno ovijalko, traktor in traktorista

5.151 SIT/uro

K tem stroškom je potrebno prišteti še stroške vrvice pri stiskanju (102 SIT / balo) in folije pri ovijanju (370 SIT / balo).

Na splošno pa pri obračunu storitve teče pogovor oceni za eno balo. Za latžji obračun smo izračunali še ceno celotne storitve za eno balo pri različnem številu narejenih bal na uro.

Stiskanje in ovijanje (vlečena ovijalka)

stiskalnica brez rezalne naprave stiskalnica z rezalno napravo

število bal na uro: 8 12 16 8 12 16

storitev skupaj (SIT/balo) 1.914 1.433 1.193 2.041 1.518 1.256

Stiskanje in ovijanje (nošena ovijalka)

stiskalnica brez rezalne naprave stiskalnica z rezalno napravo število bal na uro: 8 12 16 8 12 16

storitev skupaj (SIT/balo) 2.025 1.507 1.248 2.152 1.592 1.311

Pri premiku stiskalnice oz. ovijalke se računa le strošek traktorja in traktorista - brez priključka.

DARKO SIMONČIČ, dipl. inž. kmet.

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

INFORMACIJE

Št. 18. 3. maj 1996

35

INFORMACIJE

NOVI TEDNIK

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

MALI OGLASI - INFORMACIJE

3(

Št. 18. 3. maj 1996

>7

MALI OGLASI - INFORMACIJE

NOVI TEDNIK

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

MALI OGLASI - INFORMACIJE

3i

Št. 18. 3. maj 1996

39

MALI OGLASI - INFORMACIJE

NOVI TEDNIK

Št. 18. 3. maj 1996

NOVI TEDNIK

RUMENA STRAN

4(

Me In K a m pf

Anton de Costa (desno): "Adolf, kako naj ti dopo-vem, da Hilter ni uspel? Svojo knjigo bi moral drugače naslovitiT'

AdolJ Štorman: "Hitler gor ali dol, Mein Kampf je točno tisto, kar potrebujem. "

Slovenska majhnost

Vsi, ki pozorno sledijo temi radarji v Zgornji Savinjski dolini, so bogatejši za novo spoznanje s področja geograjije. "Slovenija je tako majhna, da se en velik avion ne more pošteno obrniti, " je zbrane na zadnji tribuni v Gor

njem Gradu podučila Anica Bider-Krefl. Sicer pa to itak ni njen edini poduk.

Ko // ¥se prav pride

z zgoraj omenjene tribune izhajajo tudi nova spoznanja o plešavosti. Vsi, ki vas ta težava muči in ki ji ne veste vzroka, premislite, če ste bili kdaj radarsko obsevani. To, da ima narava tudi svoje zakone, vpro-tiradarski gonji niti ni pomembno.

Nasledi

V enem od kozjanskih krajev z veliko raka krožijo govorice, da je med vzroki tudi to, ker zaposleni v proizvodnji občasno lepijo s kancerogenim italijanskim lepilom. Dejstvom smo na sledi.

Izmenjava v škodo

Pretekli teden sta izmenjavala izkušnje pri župa-novanju v mestnih občinah ljubljanski Dimitrij Rupel in velenjski Srečko Meh. Sedaj Velenjčani po tihem upajo, da Meh ne bo prevzel prav vseh Ruplovih navad.

Prvega ne pozabim nikoli

Ena najnovejših jav-nomnenjskih ugotovitev: vsi delavci nimajo več pra

vice do dela, imajo le še pravico do praznika dela.

Pokopališka Izguba

OKP, javno komunalno podjetje iz Rogaške Slatine, ki na splošno beleži dobiček, ima s pokopališko dejavnostjo samo izgubo. Ce bi lahko kakor koli upo^ števali tudi umiranje okoliškega gospodarstva, bi bili brž ko ne pozitivni...

Ničemur se nI čuditi

Mozirjani so sredino tedna preživeli v mrzličnem pričakovanju. Ker pred zaključkom redakcije ne vemo, če je nebo upoštevalo vse mile prošnje in zato ni preveč jokalo, tudi ne moremo z gotovostjo trditi, da sta na oglede v Savinjski gaj prišla generalni sekretar Nata Javier Šola

na in gostitelj dr. Jan Drnovšek. Hkrati pa Iji je upajo, da po Menini bi izbrali še Savinjske gaja za kakšno najbolj p merno lokacijo.

Rdečt sosedje

Laški svetniki so se zadnji seji nenavadno , tro prebijali skozi dne) red. Polovica omizja, ^ pretežno sedijo SLS-ov. in LDS-ovski svetniki, st namreč spremenila v br ni kotiček in čitanje član o rdečem radeškem imi riju, ki ga je objavil ea od slovenskih tednikov, bilo tako zanimivo, da nikomur ni ljubilo prišli niti domačim težavam, menda ja ne, da so o m kulancah v sosednji ji šele zdaj izvedeli podn nosti! ^

Da bi odčitali topos sedanjega političnega trenutka objektivno, potrebujemo krog ljudi, ki so pripravljeni teči zadnji krog.

Kaj bi se vpisovali v tečaje tujih jezikov, ko pa se že z domačim ne znamo nič zmeniti.

Tudi v najbolj demokratičnih družbah prisegajo na to, da imajo državljani stanu primerna stanovanja.

FRANCIČEČ

Najmočnejši Celjani

v okviru različnih sejemskih prireditev so po navadi tudi različna tekmovanj To se zelo pogosto dogaja tudi na celjskem sejmišču, kjer so se pred kratkim poiH rili delavci, člani obrtnih zbornic, zaposleni v avtoprevozništvu in vzdrževanju

Po strokovnih posvetih so se 3 ekipe pomerile v športno-rekreacijskih igrah, keglja' in vlečenju vrvi. Sodelovale so ekipe OOZ Metlika, Maribor in Celje. V kegljanju so b najbolj uspešni Mariborčani, najmočnejši ali najbolj zviti pri vlečenju vrvi pa so b Celjani. In le kdo, če ne najmočnejši, se so posebej za Novi tednik tudi slikali.

JOŽE M1KLA>

Slave komaj čaka, da vsak četrtek pokuka v Novi tednik na zadnjo stran. To bi morali videti, kako sije včasih med prebiranjem šal nohte grizel, ko je med avtorji iskal svoje ime. Sedaj tega ne dela več. Pa ne, da smo ga "črtali" - žena ga je odvadila, potem, ko mu je protezo skrila.

Tokrat smo dobili veliko glasovnic za Pr-voaprilsko šalo, poleg Liljane Čož iz Celja, pa smo nagradili tudi Marijo Regor-šek iz Loč pri Poljčanah, ki ji je najljubši dan v tednu četrtek, ko lahko v Novem tedniku prebere Stranko šaljivcev. Od sedaj bo to tudi sobota, saj se bo na ta dan odpravila na nagradni izlet.

Šala tedna ^

PrvoaprUska

Janezek prihiti Vi?5 razburjen iz kleti, kamor ga je poslala mama po solato:

"Mami, mami, oči se je v kleti obesil!"

Mama se zelo prestraši in odhiti z Janezkom v klet. V kleti išče očeta, toda nikjer ga ne najde, zato vpraša:

"Janezek, saj tu ni nikjer očeta!"

"1. april, na podstrešju se je obesil... " reče mali nagajivec.

Zadnja

Hudo sta se sprla mož in žena. Zadnjo besedopa je vendarle imela žena, ko je rekla: "Se eno zini, pa bom vdova!"

Žensktseks

Do dvajsetega leta iz radovednosti, do tridesetega leta iz ljubezni, do štiridesetega iz potrebe, od petdesetega leta naprej pa iz hudobije.

Sosed!

Pepca: "Ali se ne bojite, da bi vam ptiči pozobali semena iz vrta? Postavite tja raje kakšno strašilo. "

Franca: "Ni potrebno, saj sem jaz vedno v vrtu. "

Premija

Mož reče sitni ženi: "Zapri okno ali pa usta. "

"Zakaj? "

"Kaj ne vidiš, da mi bo prepih odnesel glavo? "

Hlače za avto

Dedek in vnuk se sprehajata po gozdu: "Dedek, poglej, kako se tisti avto tam trese? Pojdiva ga bliže pogledat!"

"Ne, ne, kar tu ostaniva... "

Vnuk se iztrga dedku iz rok, steče do avta, pogleda vanj in se vrne ves sijoč: "Dedek, veš, prav si imel, ko si govoril, da ljudje, ki kupijo avto, še za hlače nimajo.

Dvakratni revež

Na vogalu stoji revež z napisom "SEM GLUHONEM".

"To mora hiti strašno, če človek nič ne sliši, " reče starejša gospa sama pri sebi in mu vrže v klobuk nekaj drobiža.

"Še huje je, kadar sem slep, " zamrmra berač. "Takrat mi v klobuk mečejo same gumbe. "

Tašča

Na postajo milice prihiti moški srednjih let in vzklikne: "Tovariš dežurni, ko sem prišel domov, sem našel taščo obešeno!"

"Ali ste prerezali vrv? "

"Ne, saj je še živela. "

Hitrost pa taka

Lojz se ga je spet pošteno nalezel. Pa kljub temu ni pozabil na akcijo "Halo-tuksi prosim!"

Ko se je avto ustavil in ko mu je prijazen taksist odprl vrata, se je Lojz zvrnil na sedež in pri drugih vratih na tla.

"Hk, no - to je šlo pa hitro. Hk. Koliko sem pa dolžan? "je izjavil potem, ko se je počasi pobiral.

No in po nesreči je revež še črva pohodil. Hudo mu je bilo, kot le kaj in opravičeval se je.

"Ubožec - hk. A te buba. Hk. Povej - kako naj popravim svoj zločin? "

Pa mu črv odgovori:

"Ne skrbi. Za to je že poskrbljeno. Moji sorodniki te bodo požrli.!"

Šale so prispevali: Majda VREČKO iz Zabukovice, Lucija KLADNIK iz Gorice pri Slivnici, Lidija ANTLEJ iz Slivnice, Gelči ARZENŠEK iz Šentjurja, Gabrijela KARIČ izCelja, Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatine, Stane ŠUMEJ iz Šentjurja in Zdenka HOFMAN s Polzele.

Št. 18. 3. maj 1996

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh