kazati po 2000 din. Vsem ostalim pa ostane upanje, da bodo izleti tudi prihodnja leta. Pa še spremljevalna ekipa. poleg novinaijev: ansambel Vita Mu-ženiča iz Ljubljane, oktet Studenček, " ki letos slavi lO-letnico obstoja, harmonik^ a Vili Sumer in Heri Kuzma, čarovnik ter Andrej Meze ali Celjski Poldek. Pokroviteljstvo je prevzela poslovna skupnost Hmezad-Merx, so-del^ejo pa še mnoge delovne organizacije ter posamezniki, kot Janko Me-lanšek in Ljubo Korber iz Žalca, Vrtnarstvo Medlog s cvetjem. Ljubljanska banka Splošna banka Celje, Toper, Agrotehnika in še kdo. S slikami za akcijo »umetnost v kmečke domove« pa bo tokrat sodeloval slikar Jure Ce-kuta.

TONE VRABL

številka 11 • cena 60 din

Celje, 20. marec 1066

GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, mOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC

Pa smo jo dočakali - pomlad! Jutrišnji začetek pomladi daje upati, da se bo zima umaknila in, da bo sonce bolj radodarno s svojimi žarki. In medtem ko čakamo prvo pomladansko brstenje, so naši cestarji in uporabniki cest manj navdušeni nad asfaltnim »cvetenjem«. Naš fotoreporter pa se je malce pošalil in združil dva posnetka. Ivana Zagoričnika iz Podloga, ki skrbno obrezuje domačo brajdo in eno naših cest, ki jo je zima grdo zaznamovala.

EDI MASNEC

Delo se šele prav pričenja

Ob vpisovanju zadnjih poročil z volišč se je marsikomu odvalil kamen s srca. Prehitro. Velika udeležba tako krajanov v nedeljo kot delavcev in obrtnikov prejšnji četrtek na voliščih tta celjskem območju je potrdila živo zanimanje in pripravljenost za reševanje bo-Wih gospodarskih in druž-wnih razmer in oblikovanja razvojnih usmeritev po Mi delegatskega odloča-Ua. Izbirali in izbrali smo «legate, ki bodo po našem prepričanju pripravljeni n^išljati in iskati naj-wljše rešitve za svojo temeljno organizacijo, kra-levno skupnost in za občilo, za družbo in njeno go-l^arstvo v celoti.

Sterilne slabosti doseda-4ega delovanja delegatske-îe sistema nas opozaijajo, da ® še daleč ni lahko in da ''ega čez noč ne bo mogoče ipremeniti - kljub kritični Malizi delovna političnega ■"stema socialističnega sa-"oupravlj^a, kljub usme-"tvam, ki jih bodo dali kon-ifesi družbenopolitičnih or-pnizacij. Stopati bo treba ^гак za korakom. Prva pre-'«ušnja novoizvoljene dele-ííje že čaka.

■ Od teh, ki smo jih izvolili, ^ odvisno, kdo in kako bo 'odil skupščine občine in ^PšČine samoupravnih in-^^snih skupnosti, kdo bo ^Pravljal druge odgovorne Wnosti v občini, republiki tudi federaciji. Nihče, ki ^ nismo izvolili kot delega-^ teh dolžnosti ne more "Pravljati.

Temeljne kandidacijske in seje občinskih kandidatskih konferenc so opozori-" da o ljudeh, ki bi naj prev-Ч____

zeli odgovorne dolžnosti, premalo vemo. Novoizvoljenim delegatom bodo na voljo vsaj nekoliko bolj podrobni podatki. Na njihovi osnovi bodo lažje oblikovali svoje mnenje na seji svoje delegacije, lažje pa bo tudi tistim, ki jih bodo delegirali na drugo sejo občinske kandidacijske konference. Na njih bodo z glasovanjem določili kandidate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in se opredelili do možnih kandidatov za odgovorne dolžnosti v republiki in za delegate za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ.

Delegati, ki smo jih izvolili, bodo na skupščinah tudi volili nosilce odgovornih dolžnosti. Če smo izbrali ljudi, ki zn^o enako razmišljati z lastno glavo kot prisluhniti mnenju ljudi, ki so jih za delegate izbrali, potem bomo z njihovimi odločitvami zadovoljni. In od njihovih odločitev je vehko odvisno.

MILENA B. POKLIČ

Rekordnih 2100 kuponov

žal je samo 100 prostih mest za kmečke ženske, ki bodo 4. in 5. aprila potovale z nami na 14. izlet na morje v Piran. Žrebanje smo opravili v ponedeljek ob 12. uri v prostorih uredništva.

Prisotne pa so bile tudi tri kmečke žene, ki smo jih izžrebali že prej po številkah 14, 114, 1114, ker je pač štirinajsti izlet. To so Angela Podrepšek iz Lekma^ev 1, Vinski vrh pri Slivnici (doma ima tri otroke, dva vnuka, na treh hektarih zemlje vse odslužijo z rokami, ker ni strojev, v hlevu pa veselo mukajo tri kravice), Marija Audič iz Hramš pri Dobmi (vsega po malem pridel^o na treh hektarih, sosedom pa odslužijo z delom, da jim oni pomagajo s traktoriem) in Silva Novak iz Vo-druža pri Sentjuiju (na 13 hektarih imajo gozd pa v hlevu sedem glav živine, za delo pa poprimeta tudi dva otroka).

Žrebu so se še pridružile kot opazovalke: Maijana Javornik iz Svetine (v hlevu je 14 glav živine, v glavnem pi-^ci in za mleko), Marija Štarkl iz Šentjanža nad Štorami (tri glave živine, pričakujejo četrto), Karolina Gobec iz Laške vasi pri Storah (med tri-n^ stimi glavami živine ima tudi štiri konje) in Marija Knez iz Belo vega v laški občini (16 glav živine, kjer prevladujejo biki in krave, na trin^stih hektarih pa n^več pridelajo pšenice in koruze).

Žrebanje je vodil direktor tozd Novi tednik - Radio Celje Boris Rosina, kupone pa izvlačeval Matjažev Mihec. Na izlet bo potovalo 13 kmetic celjske, 15 žalske, 9 mozirske, 5 velenjske, 12 laške, 9 konjiške, 22 šentjurske in 15 šmarske občine. Prva je bila izžrebana Jožefa Fidelšek iz Ljubečne, takoj za njo pa 79 letna Marija Lipovšek, ki je rodila 11 otrok.

Takoj po žrebu smo napisali pisma in srečne potnice so do danes, četrtka, že morale dobiti vesela obvestila, da potujejo z nami na dvodnevni izlet. Do torka pa mora vsaka od izžrebank na

V razpravi o vzdrževanju in rekonstrukciji slovenskih cest na seji republiškega in gospodarskega, zbora smo pogrešali kakšno besedo o doslej najcenejšem slovenskem asfaltu, ki so ga po sili razmer iznašli na Štajerskem in, ki bi gotovo pocenil tudi gradnjo bodoče hitre ceste; gre namreč za šmarski asfalt (v obliki blata in trave)!

(Novi tednik, 8. 4. 1970)

Kako bogata le naša, slovenska kuhinlal

Slovenci smo, kar se kuhinje tiče, Evropa v malem. Reportaža na 12. strani.

Gledališče le kolektivna umetnost

Intervju s Slavkom Pezdirjem, SIG Celje. Stran 8.

Potrebna In nepotrebna zadružna administradla

Doklej do regresov in premij s takšno administrativno muko? Stran 10.

Še se bomo vozili po siabiii cestaii

v torek so delavci celjskega Cestnega podjetja začeli krpati prve luknje v asfaltu na cesti Celje-Laško v Tre-marju. Letos bi morali za sanacije cest nameniti 1,2 milijarde dinarjev, Cestno podjetje pa bo imelo na razpolago le 170 milijonov dinarjev in še to le, če se bodo sisi odločili, da lahko za ta dela porabijo sredstva za amortizacijo.

Na našem območju so najbolj poškodovane ceste Ce-Ije-Zidani most-Vrhovo^ odsek magistralne ceste Sem-peter-Latkova vas. Mariborska cesta v Celju in odseki regionalnih cest v Štorah, Ajja vas-Vinska gora, Roga-tec-Dobovec, Titovo Vele-nje-Dolič in Titovo Velenje-Šoštanj, cestarji pa še niso mogh oceniti, kako so poškodovane ceste v hribovitih predelih, ker še ni skopnel sneg. Pozna se, da smo zadnjih šest let namenjali veliko premalo sredstev za sanacije poškodovanih cest, zato je letos cestna mreža že zelo

slaba. Posameznih odsekov sicer še ne bo potrebno zapirati (kot so morelli to storiti na nekaterih drugih območ-

Nekoliko manj denarja za krpanje cest bo tudi zaradi tega, ker so pri celjskem Cestnem poletju porabili za 100 milijonov dinarjev več sredstev za zimsko službo, kot pa so načrtovali. Posebej veliki stroški so bili v februarju, ko je zapadlo precej snega. Vendar pa tu ni prišlo v poštev kakšno varčevi^e, saj so ceste morale biti očiščene.

jih), vendar pa cesteiji z razpoložljivim denaijem spet ne bodo mogli opraviti vseh potrebnih del. Tako vse kaže, da se bomo letos morali spet voziti po nekaterih precej slabih cestah, če pa se ne bo bistveno spremenilo financiranje teh del, bo vsako leto še slabše.

SREČKO ŠROT

2. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Več le bilo svetlih kot temnih tonov

y minulem srednjeročnem obdobiu so v Celju uresničili začrtane razwojne naloge

Delo delegatov v zborih celjske občinske skupščine in prav tako izvršnega sveta je mogoče za preteklo štiriletno obdobje ugodno oceniti, s^ so v občini uresničili večino vsebinskih ciljev in materialnih okvirjev, začrtanih v družbenem načrtu občine in operativnem načrtu uresničevanja programa dolgoročne gospodarske stabilizacije.

Delegati so v občinski skupščini redno spremljali družbenoekonomske razmere v občini. Za celo obdobje je bila značilna velika udeležba in vsebinsko dobre razprave delegatov, kar še zlasti velja za izvozna prizadevanja, stanovanjsko gospodarstvo in sprejeme razvojnih načrtov. Manj zanimanja so delegati pokazali za sprejem različnih odlokov, razen v

zboru krajevnih skupnosti pri sprejemih zazidalnih načrtov. Nigveč razprav, mnenj in pobud so posredovali delegati iz Aera in krajevne skupnosti Aljažev hrib, niso pa bih vedno zadovoljni z vsebino odgovorov na vprašanja.

Predsednik izvršnega sveta Zvone Hudej je na torkovem zadnjem zasedanju delegatov občinske skupščine v stari zasedbi ocenil delo izvršnega sveta glede na dosežke in neuspehe v občini kot celoti. Za zadnje štiriletno obdobje so sicer težko primerljivi podatki o gibanju družbenega proizvoda, nedvomno pa seje v celjski občini povečal in je občina v republiki ohranila oziroma vsebinsko celo izboljšala svoj položaj (šesto mesto). Presežena je bila tudi načrtovana rast industrijske proizvodnje. Namesto 1,2 odstotne je bila povprečno 1,9 odstotna (v republiki 2,2) in to ob 87 odstotno odpisanih osnovnih sredstvih (v republiki pod 75).

Izredno uspešni so bili ekonomski odnosi s tujino. Namesto načrtovanih devetih odstotkov so vsako leto povečali skupni izvoz za 17 odstotkov (republika 5,5), še ugodnejši pa je bil izvoz na konvertibilna tržišča - namesto za načrtovanih 11 je

rasel letno za 25 odstotkov (v repubhki 9). Povečal se je tudi uvoz, vendar se je bistveno izboljšala pokritost uvoza z izvozom: v letu 1981 so v občini za 17 odstotkov več uvozih kot izvozili, lani pa je izvoz presegel uvoz za 22 odstotkov. Delež izvoza se je v družbenem proizvodu povečal s 15 na 29 odstotkov (v repubhki lani 28).

Omeniti velja še ustalitev povprečne rasti zaposlovanja na 0,8 odstotka in izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih, ugodne premike pri uvajanju razvojno in tehnološko intenzivne proizvodnje, boljšo preskrbo in sicer skromno, a vendar rastočo akumulacijo in boljšo reproduktivno sposobnost. Skupna, splošna in osebna poraba niso ogrozile gospodarstva, s^ se je delež sredstev zanje zmanjšal, zaostajanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih za gospodarstvom pa bi naj premostili do konca leta.

Delegati so ugodne ocene soglasno, brez razprav, podprli, prav tako pa tudi predlog dolgoročnega plana občine za obdobje 1986 do 2000. Priprave na sprejem tega dokumenta so potekale kar štiri leta ob širokih razpravah. Samo od osnutka do predloga je bilo oblikovanih 95 vprašanj in stališč.

MILENA B. POKLIČ

Neresni delegati

y celjskem sisu za varstvo zraka

Celjski samoupravni interesni skupnosti za varstvo zraka nikakor ne uspe, da bi spravila pod streho sedmo sejo skupščine sisa. Prvič so sejo sklicali že lani decembra, a je bila nesklepčna, premalo delegatov (le 18 od 53) pa je prišlo tudi v iorek 11. marca, ko so sejo ponovno sklicali.

Manjkali so delegati iz nekaterih večjih delovnih organizacij v Celju, na primer Železarne Štore in Ema, pa tudi nekaterih celjskih krajevnih skupnosti, kjer imajo sorazmerno slab zrak. Stvar je toliko bolj nerodna, ker bi na tej seji morah sprejeti predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta sisa, torej zelo pomemben akt za ta sis.

Delegati, ki so prišli, so bili ogorčeni, saj se zaradi neres-nosti drugih delegatov postavlja vprašanje, ali Celje sploh potrebuje takšen sis. "Ridi predsednik skupščine sisa Maijan Krajne je v vabilu za ponoven sklic sedme seje zapisal, da bodo v primeru nesklepčnosti menih, da Celje ne potrebuje tega sisa. Upajmo, da je v tretjem poskusu le uspelo (seja je bila včerjg, to je v sredo, 19. marca, torej že po zaključku naše redakcije, zato v tej številki še ne moremo poročati ali je bila sklepčna). Seveda pa ne bi smeh postavljati pod vprašaj smiselnost obstoja sisa za varstvo zraka v Celju, še posebej, ker je Celje med najbolj onesnaženimi mesti v republiki in ker je sis doslej že precej naredil, da se je zrak le nekoliko izboljšal. Stvar bi veljalo zastaviti ne-коИко drugače in na odgovornost poklicati neresne delegate.

SREČKO ŠROT

Posodabllanje

šentjurske

proizvodnje

v letošnji resoluciji "o izvajan načrta šentjurske občine so med drugim zapisali tudi naložbe, ki naj bi jih letos uresničili, veljale pa naj bi več kot milijardo dinarjev.

V Alposovih temeljnih organizacijah nameravajo postaviti nove proizvodne hale.

V Opremi bodo halo opremili s stroji za razrez, krivljenje in valjenje, v Cevarni pa ure-dih novo orodjarno. V Bo-hoijevi žagi in furnirnici bodo uredih hnijo mokrih ška-rij in posodabljali proizvodnjo ter uvajali računalniško opremo. V Kmetijskem kombinatu ima vsaka temeljna organizacija svoje investicijske načrte. V Klavnici naj bi uredili skladišče, "v Trgovski dejavnosti posodobili trgovino v Dobju in so-vlagali v Klavnico, v Kooperaciji pa načrtujejo nove hleve za govedo, silose za krmo, novo farmo za pitanje prašičev, melioracijo Voglajne ...

V Lastni kmetijski proizvodnji naj bi postavili objekt za sušenje kokošjega gnoja, uredili nasade jablan in meliorirali zemljo. Transport pa načrtuje nakup novih kamionov. Nekaj manjših posodobitev pa bodo opravili tudi v Tajfunu.

TC

O reformi reforme

Srečanja srednješolcev Slovenije v Slovenj Gradcu, kjer so razpravljali o usmerjenem izobraževanju, seje iz celjske občine udeležila Klara Pavšer, predsednica sveta za vzgojo in izobraževanje pri OK ZSMS Celje. Razprave so potekale v treh skupinah, največ zanimanja pa je bilo za tisto, kije govorila o novi reformi usmerjenega izobraževanja.

Pred tem srečanjem so v Celju sklicali vse člane sveta, da bi se dogovorili o tem, kakšne pripombe im^o mladi s celjskih srednjih šol na račun usmerjenega izobraževanja. Vendar pa ni prišel nihče, zato je lahko Klara Pavšer govorila le o svojih izkušnjah in pogledih. Tako je, kot učenka družboslovne šole menila, da so veseli, ker se v novem predmetniku obeta več ur matematike, fizike in ostalih naravoslovnih predmetov tudi za družboslovce. Iz predmetnika pa naj bi izpadlo bibliotekarstvo. Radi bi le, da bi nov program veljal tudi za tiste, ki so že v drugem letniku in ne le za prvo-šolce. »Občutek imam, da se reforma reforme vrača nazaj na stari gimnazijski predmetnik, kar je za nas razveseljivo, sßj bo to verjetno pomenilo tudi večji obseg pridobljenega zna-wa za kasnejši študij.« Žalostno je le, da je bilo med ostalimi srednješolci v Celju tako malo zanimanja za srečanje v Slovenj Gradcu in da je svet za vzgojo in izobraževanje takorekoč pred razpadom. Morda pa so člani prepričani, da reforma reforme pomeni rešitev vseh težav srednješolcev?

TC

iz združenega dela na kongres sindikatov

Celje: Florjan Potrata - Železarna Štore, Stanko Dolinšek - Zlatarna, Albina Karner - Aurea, Ljubimko Stanimirovič - Emo, Ladislav Kaluža - OS ZSS Celje Maks Pečnik - Cinkarna, Marjan Mirnik - Aero, Jozç Mešl - Ingrad, Jože Zimšek - Razvojni center, Rajko Čižek - Mesno predelovalna industrija, Stanko Godec

- Merx, Potrošnik, Jožica Cocej - Kovinotehna, Fanikj Ilijaš - Gostinsko podjetje, Jože Kocman - Remont Franc Ulaga - LIK Savinja, Drago Beljakovič - Metka' Katarina Judež - OŠ Store, Jovica Bilbija - ŽTo| Ernest Zidanski - Izletnik, Natalija Stopinšek - I^' Slavica Krajne - Ljubljanska banka, Ivan Bindas ^ Zdravstveni center, Jelka Brvar - Knjižnica Edvarda Kardelja, Albin Cocej - Upravni organi občine in Tatjana Jenčič - Višje sodišče.

Laško: Franc Pfajfer - Pivovarna, Slavko Špilar -TIM Laško, Lidija Lazar - VIO Laško in Irena Flis ~ Zdravstveni dom.

Mozirje: Alojz Hanžekovič in Jože Časi - Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga.

Slovenske Konjice: Franc Krupej - Unior Zreče, Marinka Marzidovšek - Kostroj, Mirko Krops - Konus in Ivan Lorger - Comet.

Šentjur: Jelka Godunc - Tolo in Anton Rataj -Alpos, tozd Cevarna.

Šmarje pri Jelšah: Franc Sever - Lip Bohor Mesti-nje. Ivica Osojnik - Metka Kozje, Zlatko Hohnjec -ZTK Šmaije in Zlatko Novak - Steklarne Boris Kidrif Rogaška Slatina.

Velenje: Konrad Brunšek - Nama, Franc Dolar -Termoelektrarna Šoštanj, Rafael Drev - Tovarna usnja Šoštanj, Franc Druks - Rudnik lignita Titovo Velenje, Ciril Grebenšek - OS ZSS Velenje, Alojz Hudarin -Vegrad, Roman Jurič - OS ZSS Velenje, Franc Kumer

- Vekos, Štefan Meršak - Rudnik lignita Titovo Velenje, Alojz Saje - REK ESO, Jurij Vavpot - Gorenje, Albin Vrečar - Gorenje Comerce, Alojz Žičkar -Zdravstveni center in Magda Žist - VIZ.

Žalec: Silva Učakar - Savinjski magazin, poslovalnica Vransko, Maijan Tamše - SIP Šempeter, Lidija Koceli - OŠ Žalec, Anton Plobl - LIK Savinja, Pohištvo Šempeter, Kristina Kočevar - Tekstilna tovarna Prebold, Dušan Vedenik - Kmetijska zadruga Savinjska dohna in Ivan Žohar - Aero, tozd Kemija Šempeter.

Povečati vlogo akcijskih konferenc ZK

Do učinkovitejšega gospodarjenja z inventivnostjo in dobrimi kadri

Kakovosten razvoj gospodarjenja, razvoj delegatskega sistema in krepitev družbenoekonomskega položaja delavca in občana ter krepitev demokratičnega centralizma znotraj Zveze komunistov so značilnosti nalog, ki so si jih začrtali celjski komunisti v programskih usmeritvah. Te je sprejel občinski komite na zadnji seji, oplemenitil pa jih je predvsem s poudarki iz bogate razprave na programsko volilni konferenci občinske organizacije.

Obsežne so naloge na ekonomskem področju. Komunisti ugotavljajo, da dolgoročni program gospodarske sta-bihzacije v občini ne uresničujejo v zadostni meri. Prizadevanja bo treba okrepiti predvsem pri kakovostnem razvoju gospodaijenja s poudarkom na večjem uvajanju znanstveno raziskovalnega dela, inovacij in avtomatizacije proizvodnje. Program prestrukturiranja celjskega gospodarstva vse to vk^učuje. Predpogoj za njegov

uspeh pa je še nadaljnje spreminjanje kadrovske sestave z vključevanjem večjega števila speciahziranih strokovnjakov v združeno delo. Svoje bo prispevalo tudi osvobajanje bremen iz preteklosti, saj bi bila ukinitev proizvodnje rešitev tudi za koga drugega, ne samo za Tovarno traktorjev.

Pri razvoju pohtičnega in samoupravnega sistema v celjski občini zadnje čase ugotavljajo stiske in zagate; kot pravi sekretar občinskega komiteja Stane Mele, pa bo čas pokazal, če so očitane napake res napake ali korak naprej. Sicer paje pri razvijanju delegatskega sistema v ospredju razmišljanje o njegovi racionalnejši organiziranosti in pri tem mora biti najpomembnejša vloga ih pomoč prav Ž veze komunistov.

Načela demokratičnega centralizma so po mnenju celjskih komunistov osnova za krepitev akcijske in idejne enotnosti, žal pa to razume vsak po svoje, kar prinaša precej škode ugledu

Zveze komunistov. V celjski organiza ciji nameravajo predvsem okrepiti od prtost, javnost dela. V delovnem pro gramu so zato zapisali, da bodo vs^t večini skušah doseči, da bodo gradi« pred sejami komiteja obravnavali! vseh osnovnih organizacijah. Več slo bi bodo namenjali tudi učinkovitost dela 296 osnovnih organizacij. Jan. stvo za večjo učinkovitost bi lahko bili tudi dobra struktura sekretarjev, 2 katere je značilna tako idejna pripad nost kot usposobljenost in izkušenof za pohtično delo.

Za lažje obvladovanje informaci skih tokov bodo v občini povečali vb go akcijskih konferenc, ki bi naj postJ le povezovalni člen, oblika in metodi dela, preko katerih bi deloval občinsk komite. Uspešnejše delo je v velili meri pogojeno z idejnim pohtičnin usposabljanjem. Možnosti za to je vel' ko, v celjski občini pa se v vodstven oblike vsako leto vključuje 7 odsto" kov članstva. MILENA B. POKLK

Vso podporo preventivni zdravstveni dejavnosti

Preventivna zdravstvena dejavnost ima v tem srednjeročnem obdobju vso prednost in podporo. Takšna je osnovna novost in glavni poudarek prejšnji teden sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje.

Delegati so na seji skupščine izrekli tudi podporo samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v Sloveniji za obdobje do leta 1990 in s tem drugačnemu usmerjanju solidarnosti v zdravstvu. Dosedaj uveljavljeno regijsko solidarnost bo po njem zamenjala republiška.

Precd pozornosti so namenili tudi denarnim vprašanjem. Čeprav so v občinski zdravstveni skupnosti Celje lani pametno poslovali, so leto zaključili s 380 milijoni dinarjev izgub. Ta izguba je posledica uveljavljanja zveznega interventnega zakona, zaradi česar so morah iz lanskega na letošnje leto prenesti 610 milijonov dinarjev. Izguba je bila torej povsem knjigovodska, sam prenos denarja v leto 1986 pa bo omogočil poleg pokritja izgube še poračun več zbranih sredstev po resoluciji in sicer 190 milijonov dinarjev, ostalo pa bo še za pomoč pri obnovi otroškega letovišča celjskih otrok v Baški in za obnovo opreme v celjskem zdravstvenem domu.

Delegati so sprejeli tudi začasni, prve tri mesece veljavni finančni načrt, po katerem bo občinska zdravstvena skupnost prejela 30 odstotkov več denarja, kol je bilo lansko povprečje.

MBP

Svetovni dan invalidov v nedeljo

Preprečev^e invalidnosti v celoti je skorajda nemogoče, vsega tega se zavedajo tudi invalidi in prav zato ne prosijo miloščine, temveč zahtevajo le svoje pravice in izpolnjevanje dolžnosti. To je osnovno geslo mednarodne organizacije invalidov FIMITIC, v katero so vključene tudi naše organizacije invalidov. Sicer pa je mednarodna organizacija invalidov FIMITIC določila prvo pomladno nedeljo kot svetovni dan invalidov.

Čeprav je svetovni dan invalidov priložnost, da namenimo več pozornosti tem vprašanjem - pa bi morah na položaj invahdnih ljudi misliti vsak dan. Predvsem tako, da bi jim omogočih njihove z Ustavo določene pravice. Tako, da bi lahko izpol-njevah svoje dolžnosti, kot vsi ostali ljudje. Gre pred

vsem za odpiranje primerni) delovnih mest za invalide, ^ njihovo priznavanje in ena kopravno obravnavanje ^ krajih, kjer živijo.

Na celjskem območju ј^ bilo za izboljšanje položaja invalidnih oseb že ve^' stoijenega, vendar je vse še vedno premalo. Več P' bomo lahko naredili le ^ krat, ko se bomo znebili sv"' jih predsodkov in pričeli # dati na invahdne osebe k"' enakopravne člane družb« Kot takšne, ki želijo po svi> jih sposobnostih sodelova" v naši socialistični izgradn]'' in ne marajo biti potisnje"' na rob. Tudi takrat, ko se g''" vori o drugih stvareh.

Ob svetovnem dnevu in^'^^ lidov pa je medobčinski sV« SZDL Celje včeraj sklical W di razgovor vseh predstavi" kov regijskih invalidskih ganizacij. .

E. C.'l^

la. IVIAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 3

Izvolili smo svoje delegate

fiajboljša udeležba le bila na voliščih konilške občine

Tako na volitvah v združenem delu kot v krajevnih skupnostih se je največ volilcev odzvalo v konjički občini. V združenem delu so dosegli 95,5 odstotno udeležbo, pri obrtnikih in pri njih zaposlenih delavcev 97 odstotno, v krajevnih skupnostih pa kar 97,28 odstotno.

V združenem deluje bila od konji-gj^e le nekoliko nižja udeležba v ob-xjni Moziije, Kier so dosegli 95 od

stotkov, sledi Šentjur z 91,3 odstotka, Žalec z 90 odstotki, Celje z 89,2 odstotka, Šmaije z 89 odstotki in Velenje z 86,8 odstotka. Drugačna so bila razmeija pri obrtnikih in pri njih zaposlenih delavcih. Tudi tu je bila najvišja udeležba v konjiški občini, takoj za konjiškimi obrtniki pa so bili velenjski z 93,9 odstotno udeležbo. Sledijo občine Celje z 88,1 odstotka, Moziije z 84 odstotki, Žalec z 83 odstotki, Laško z 80,5 odstotka,

Šmarje z 77,6 odstotka in Šentjur z 76,7 odstotka.

Po začasnih podatkih (dokončni bodo za vse znani šele aprila) je bila tudi v nedeljo najbolj množična udeležba na voliščih krajevnih skupnosti konjiške občine - 97,28 odstotna. Sledita občini Laško in Velenje z 95 odstotki, Moziije z 94 odstotki, Smaije z 92,7 odstotka, Žalec s 92 odstotki, Celje z 90,6 odstotka in Šentjur z 90,53 odstotka. MBP

Volitve po radijski zvezi

Radioamaterji so že velikokrat reševali iz zagate laško občino, če je bilo potrebno vzpostaviti zveze z občinskimi središči in krajevnimi skupnostmi, katerih večina ima premalo telefonov ali pa sploh še nimajo telefonske napeljave. Tako je bilo tudi ob volitvah.

V vsej občini je bilo 54 volišč, kar iz enaintridesetih vo-hšč so podatke ob dogovorjenem času pošiljali preko radijskih zvez. Radijske zveze so tudi tokrat uspešno organizirali in tudi izpeljali radioamaterji radeškega kluba YU 3 DGA.

Najboljša juha Terezlke

Andrinekova Terezika se zadovoljno smeji. Kaj bi se ne, saj so vohšče v njeni hiši v Slatini zaprh že okoli tretje ure popoldne. Zadovoljni pa so bili tudi volilci iz zaselkov Slatina in Lutaije (KS Ponikva), saj jih je Terezika prijazno sprejela in tudi malce postregla. Za volilno komisijo pa je skuhala takšno domačo juho, ki so jo vsi po vrsti na moč hvalili. Sicer pa ljudje iz teh krajev pri Andri-nekovih vohjo odkar se volitev spomnijo. »Veste, takrat, kmalu po vojni, smo hišo še lepše ,okranclali', postavljah smo celo mlaje, pa straža je bila pred vrati«, se spominja Terezika starih časov.

M. A.

V velenjskem rudniku je bilo v volilni seznam vpisanih 5455 upravičencev, od tega jih je na volišča prišlo 4976, kar pomeni 91,2 odstotka. Na posnetku je volišče v Jašku v Škalah, tozd Jamska mehanizacija.

Foto: L. OJSTERŠEK

V Lastovki manj delegatov

Na delegatske vohtve so se v Tovarni nogavic na Polzeli pričele pripravljati že v začetku lanskega leta. Najprej so > izdelali kritično analizo dela delegacij in delegacij skih konferenc. Pri tem jim je bila vodilo ugotovitev, da vehko število delegatov in delegacij ovira delovanje delegatskega . sistema. Doslej so imeli v tovarni 4 delegacije za ZZD in 25 i delegacij za skupščine SIS. Sedaj pa so izvolili vsega 12 ' združenih delegacij in tako zmanjšali število delegatov od 209 na 115.

T. TAVČAR

Na volišču v Šempetru.

Foto: EDI MASNEC

Volišče pri Čakševili v Koretnem

Tam kjer krajani nimajo skupnega prostora. Iger bi se lahko zbirali, so bila volišča kar v kmečkih domačijah, ta pa so bila praviloma najlepše pripravljena, tako da je bilo vzdušje še posebno prijetno.

Tako je bilo tudi v vasi Ko-retno, v krajevni skupnosti Smaije, pri Čakševih. Gospodinja Danica je imela v nedeljo vehko skrbi, še več zato, ker ji ni bilo vseeno, kakšno je počutje volilne ko-n^isije, kako je bilo vohšče Pripravljeno in kako so se krajani počutih, ko so prestopih prag njihove domačije.

O tem je Danica Čakš posedala tole: »Smo že vajeni, kako naj volitve pri kmetu Poteklo, saj je v naši hiši \^olišče že četrtič, prej pa bila sama v volilni ko-'nisiji, ko smo glasovali malo ^išje, pri Tacerju in pri Vrbe-ku. Že prejšnji danje vse pri-Pfavljeno, skirnjica z volil-materialom, malo okra-prostor, da je bolj prijetno. In ker je volišče doma, ^selej volimo med prvimi, ^lane volilne komisije malo •Postrežemo, volilce pa s koncem pijače. Včasih se sprašujem, zakaj se moramo

Koretnem zbirati takole pri knietih. Gre za veliko ob

močje, pa nimamo skupnega prostora. Ker smo v veliki krajevni skupnosti Šmaije, imamo občutek, da smo zapostavljeni, dà gredo sredstva bolj v trg Smaije. Enkrat smo se že hoteli odcepiti od te krajevne skupnosti in se priključiti manjši, nemara bi šlo potem hitreje naprej. Ampak v zadnjem času se je le nekaj premaknilo na bolje: dobih smo asfaltno cesto v vasi, dodatni transformator, zelo pa pogrešamo nekakšno središče kraja, večnamenski prostor, saj je tudi mladih pri nas kar precej.«

M.A.

V Franciji v glavnem uresničene napovedi

Na francoskih parlamentarnih volitvah so stvari potekale po napovedih; v glavnem. Koalicija desničarskih strank in skupin je dobila v parlamentu absolutno večino, z dvema poslanskima mandatoma nad spodnjo mejo takšne večine. To je bilo pod pričakovanji in navzkriž z bučnimi napovedmi pristašev desnice, češ da bodo imeli nad 300 poslancev; dobili so jih 291.

Ko to pišem, še ni znano, kdo bo mandatar za sestavo nove francoske vlade (največkrat omenjajo Jacquesa Chira-ca). Predsednik republike François Mitterrand, socialist, ki bo ostal na čelu države do 1988. leta, preudarno vleče poteze v okviru novega položaja, v katerem je na čelu republike socialist, vlado pa bo sestavil predstavnik konservativne, na volitvah zmagovite koalicije. Pri tem ima Mitterrand razen širokih pooblastil, ki jih ima predsednik francoske republike, pri roki še en adut. Socialisti na volitvah sploh niso slabo odrezali: z 216 poslanci so najmočnejša strankarska poslanska skupina v parlamentu. Francijo torej v političnem pogledu čaka obdobje vsaj kočljivih odnosov med predsedstvom republike in vlado, pri čemer bo vlada morala pokazati, da je pisana, raznorodna konservativna koalicija v resnici tako enotna, kot seje skušala kazati ob volitvah.

Francoske volitve je treba presojati tudi z vidika odnosov med socialisti (socialnimi demokrati) ter desničarskimi strankami v Zahodni in Južni Evropi. Lahko rečemo, da val konservativnih volilnih zmag od druge polovice sedemdesetih let precej jenjuje. Spomnimo se: švedski socialni demokrati so izgubili 1976. leta, zdaj so pa spet v vladi. Britanski laburisti so izgubili 1979. leta, zdaj pa se pripravljajo na vrnitev na krmilo v upanju, da bo stranka Margaret Thatc-

herjeve na naslednjih volitvah poražena. Enako je z zahodnonemškimi socialnimi demokrati, ki so izgubili 1982. leta, prihodnje leto pa se bodo borili za vnovično večino v parlamentu. Naj še pripomnim, da so v začetku osemdesetih let socialisti zmagali v južnoevropskih državah - Španiji, Grčiji in na Portugalskem.

Značilnost francoskih volitev je tudi hud poraz komunistov, ki so dobili manj kot deset odstotkov vseh glasov. Druga značilnost je vzpon skrajno desničarske »nacionalne fronte*, kije pobrala malo

ne desetino vseh glasov, ne nazadnje s svojim rasistično, zoper tujce naperjenim programom.

Po svoje so imeli francoski socialisti smolo, kajti okrevanje gospodarstva, bistveno znižanje inflacije (na dva odstotka) je prišlo nekako prepozno, da bi moglo vplivati na razpoloženje volivcev v smislu večinske podpore socialistični stranki.

Težko je sicer biti prerok, toda nekatera znamenja kažejo, da sta se v Franciji trajneje izoblikovali dve izraziti grupaciji - socialnodemokratska levica, ki bi utegnila (spet) sodelovati s komunisti in drugimi manjšimi levičarskimi grupaci-jami, v boju s konservativnim pritiskom, težečim po kleščenju socialnih in razrednih pridobitev, doseženih v dolgoletnih spopadih interesov kapitala in zaposlenih. Pri vsem tem velja pripomniti, da se položaj zapleta tudi zaradi zatona »klasične* industrije in s tem »klasičnega* delavskega razreda, s prodorom avtomatizacije in drugih novih tehnologij.

Francija kot eden stebrov Zahodne Evrope pa je hočeš nočeš - tako kot druge evropske države - tudi pred vprašanjem, kako nadoknaditi relativno, mestoma pa tudi absolutno tehnološko zaostajanje za dvema velikima gospodarskima tekmecema - Združenimi državami Amerike in Japonsko.

Piše Jože Šircelj

4. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Slabo gospodarjenle v občini iViozirJe

v občini Mozirje so lani slabo gospodarili, še več, ob obravnavi gospodarjenja za lansko leto so na izvršnem svetu skupščine občine Mozirje ocenili, da so lanski rezultati med najslabšimi v zadnjih dveh desetletjih. Za izboljšanje položaja bi bilo potrebno v vseh delovnih organizacijah z izjemo Gorenjeve tovarne malih gospodinjskih aparatov in Cinkarni-nega tozda Kemija pripraviti predsa-nacijske programe, v Glinu, kjer je izguba, pa tudi sanacijski program.

Resolucijo so uresničili le pri kmetijski proizvodnji, v turizmu, delno tudi pri izvozu in pri zaposlovanju.

Najbolj zaostajajo na področju industrijske proizvodnje, ki je ostala takšna kot v letu 1984, medtem, ko so v resolucijo zapisali, da se bo povečala za 8 odstotkov. Čeprav so dohodek povečali bolj kot so zapisali v resoluciji, niso dosegli nikakršne realne rasti, akumulacijo v dohodku pa so zmanj

šali za 10 odstotkov in ne povečali za 2 odstotka kot so si začrtali z resolucijo. Tudi osebna poraba močno prekoračuje načrtovano. Po resoluciji bi namreč morala zaostajati za rastjo dohodka za 10 odstotkov, ustvarjena pa jo prekoračuje za skoraj 44 odstotkov.

Za planiranim zaostaja tudi doseženi dohodek, ki so ga nad povprečjem občine ustvarili le v šestih delovnih organizacijah. Tudi struktura delitve čistega dohodka se je spremenila v korist bruto osebnih dohodkov. Značilno je (izjema pri tem je le Elkroj), so v delovnih organizacijah, kjer so poslovali najslabše in tudi z izgubo (Ghn), izplačevali najvišje osebne dohodke.

Izguba v Ghnu je znašala 282 milijonov din, od tega je bilo nekrite za 171 mio din (v tem času so jo že pokrili z sanacijskimi krediti). Analize o izgubi zaenkrat še ni. Jasno je, da niti z delnim prestrukturiranjem niti s cenami v Glinu niso sledih inflatorni rasti cen

vhodnih materialov, verjetno pa so vzroki tudi še drugje. Glin, ki izvaža z izgubo (domači trg je prem^hen), je vsekakor v težkem položaju, iz katere-

Na gibanje porabljenih sredstev in s tem dohodka so najbolj vplivale močno povečane obresti za obratna sredstva. Za te obresti so lani namenili kar trikrat več kot leta 1984 ali 38 odstotkov ustvarjenega dohodka. To je enkrat več, kot so lani dali za samoupravne interesne skupnosti.

ga se bodo lahko po oceni nekaterih rešili le z nadaljnim prestrukturiranjem proizvodnje.

Prav za prestrukturiranje pa velja, da ciljev tudi v srednjeročnem obdobju v občini niso uresničili, kar velja tudi za izvoz in naložbe.

R. PANTELIČ

Gospodarstvo v Icieščah deviznega režima

Lani smo áobro Izvažali In povečali obseg proizvodnje

Prejšnji petek je skupščina Medobčinske gospodarske zbornice Celje ocenjevala gospodarska gibanja lani in v prvih dveh mesecih letos. Iz poročila predsednika zbornice Janeza Le-nasija povzemamo nekaj temeljnih ugotovitev.

Brez občin Mozirje in Velenje je gospodarstvo na širšem celjskem območju lani nadpovprečno za slovenske razmere povečalo obseg proizvodnje in izvoz, medtem ko produktivnost upada že

četrto leto zapored. Industrijska proizvodnja je bila za 3,6 odstotka večja kot leto prej (v republiki za 1,2 odstotka), kar je predvsem zasluga celjske in konjiške občine (Celje za 6,1 in Konjice za 6,5 odstotka), vse ostale občine niso dosegle predlanske ravni.

Združeno delo gospodarstva je lani izvozilo za 216 milijonov dolarjev blaga, od tega na konvertibilno področje 171 milijonov, pri čemer je spodbuden podatek.

da se delež konvertibilnega izvoza zadnja leta nenehno povečuje. Toda podatki za prva dva letošnja meseca ponujata povsem drugačno podobo: v izrednem porastu je prav klirinški izvoz, kajti gospodarstvo v njem najde več dohodka. Kot je opoziril v uvodnem poročilu Janez Le-nasi, dopolnila predstavnica LB, Splošne banke Celje Erna Vrabič in povsem potrdila tudi razprava, je glavni razlog takšne prorientacije gospodarstva v klirinški izvoz v še povsem nejasnem in ne-

razdelanem deviznem režimu po uvedbi nove zakonodaje kljub oznaki prehodnosti za prvo četrtletje 1986. Drugače povedano: konvertibilni izvozniki so povsem dohodkovno nespodbujeni z ukrepi tekoče ekonomske pohtike, pri čemer smo na skupščini zbornice lahko sh-šali samo glas upanja, da bo kmalu prišlo do temeljite »rehabihtacije« prav teh izvoznikov.

Dediščina izgub iz prejšnjega leta ni m^hna - skupaj jih je za približno tri milijarde in pol dinaijev. Sanacijski programi se sicer uresničujejo, vendar primanjkuje prostih sredstev in še vedno je vprašljivo, če so vloženi res največji napori za pokrivanje izgub oziroma za potrebno prestrukturiranje gospodarstva.

Janez Lenasi je ob zaključku svoje ocene gospodarskih gibanj ponudil v razpravo in potrditev štiri temeljne usmeritve za gospodarjenje letos: intenzivno povečevati obseg proizvodnje, zaustaviti upadanje produktivnosti, gospodarjenje bistveno bolj dvigniti na strokovno raven (stroka, znanje in inventivnost) in vse sile usmeriti v izvoz.

MITJA UMNIK

Direictorje tudi »odstavijamo«?

članek novinaija Vilija Ein-spieleija »Razrešili direktorja Opreme« me je naprej presenetil, po ponovnem branju pa zgrozil. Ne toliko zaradi delovne vneme novinaija, ki je zaradi dejstva, da so pač v nekem kolektivu razrešili direktorja o tem napisal članek, kot zaradi tega, kako je zadevo p"redstavil javnosti. Kot nalašč je prav na isti strani predstavljen problem »zguba-šev«, tako kot jih je omenil tudi Zvone Hudej v citiranem članku, kjer gre res za milijarde, pa niso bili direktorji deležni takšne »pozornosti«.

Sicer pa k dejstvom. Novinar v uvodu članka navaja: »Očitali so mu sklepanje nedonosnih pogodb, malomaren in neodgovoren odnos do dela ter alkoholizem«. Da bi te tri temeljne argumente osmislil, se moram, žal, poslužiti naše zakonodaje, pa tudi siceršnje literature.

Nedonosne pogodbe: Takšne pogodbe naša pravna teorija ne pozna. Kot medklic naj napišem samo, da bi bili v raju, če bi bile vse pogodbe donosne. Tako imenovana »škodljiva pogodba« pa je, kot upam tudi novinarju in javnosti znano, kazensko pre-ganljiva.

Malomaren in neodgovoren odnos do dela: To je verjetno takšen odnos, ki zahteva uvedbo disciplinskega postopka s celotnim dokaznim gradivom (kdo, kdaj, kje, kako in zak^). To mi doslej ni bilo dokazano.

Alkoholizem:

Po Verbincu je alkoholizem pijanstvo, vdanost pijači kot socialno zlo, oz. zastrupitev z alkoholom. Očitek, ki ga ni prezreti, našel pa bo ustrezno mesto v ustreznem postopku.

Toliko, da si razčistimo pojme, ki jih je novinar pomešal že v tem uvodnem delu članka.

V nadaljevanju je Anton Špe-gelj, ki je sicer opravljal dela in naloge komercialista, odgovornega za pripravo kalkulacij, ponudb in pogodb, i^avil, da smo zaradi tega, ker nisem »bil pripravljen nikomur prisluhniti«, sklenili nedonosno pogodbo s Stilles Sevnica. Ko sem članek bral, sem najprej mislil, da gre za pogodbo s taisto DO, vendar za predelne stene za Prištino, po

kateri je bila izguba cca. 4 milj. dinarjev. To pogodbo je namreč sklenil moj predhodnik v letu 1984, realizacija pa se je vlekla v polovico leta 1985. Špegelj mi je razložil, da ni mislil te »nedonosne« pogodbe, temveč pogodbo, ki je bila sklenjena v začetku leta 1985 za izdelavo miz. V zvezi s tem samo naslednje: O ponudbi je bil seznanjen celotni kolegij o možnosti posla za cca. 30 milj. Za pripravo kalkulacije in pogodbe je bil zadolžen ustrezen komercialist. Tudi na kolegiju (razvidno iz zapisnika) je büa ocena, da je tako pogodbo treba skleniti. Šele na podlagi pozitivnega mnenja kolegija, ki so ga sestavljali vsi odgovorni, je bila pogodba tudi podpisana. Pogodbo z zasebnikom iz Slovenj Gradca sem podpisal šele, ko je ustrezen komercialist izdelal kalkulacijo in ponudbo. Katerikoli komercialist je pripravljal pogodbo, je moral s svojim podpisom jamčiti tudi »donosnost« take pogodbe. To je Špegelj, čeprav mu to ni bilo najbolj všeč, tudi dobro vedel. Medvedjo uslugo pa si Špegelj naredi, ko trdi, da je prišlo do nesporazumov »tudi zaradi pogodbe s Cavtatom«. Špegelj je bil kot zadolženi komercialist prisoten ves čas od prvih razgovorov o pogodbi do sklenitve pogodbe. Šele iz članka sem razbral, da je prišlo do nesporazuma. Sam Špegelj je namreč našel tehnično rešitev za dela, »ki jih doslej še nismo opravljali« in je sam pripravil kalkulacijo zanje. Glede na take trditve, ki sem jih prebral v časopisu prvič v pričujočem članku, pa ni čudno, da so se »odločili« za nezaupnico.

Z Vinkom Krašovicem, predsednikom DS, ki je sicer delovodja, sem celo leto 1985 dobro sodeloval. Ne vem pa od kod mu konstrukcija krivde po, kot on pravi, »občinaijih«. Krašovic se bo spomnil, spomnil pa ga bom tudi sam, skozi kakšne zagate smo šli v letu 1985 on, jaz in kolektiv, vendar bomo o tem razpravljali drugje.

Ano Špat bom vprašal samo Kako, kateri in zak^ »smo mu dali še eno možnost«. Izkrivljanje resnice ne more ostati nedorečeno.

Najbolj žalostno paje, da novinar, samoupravno, politično angažiran novinar, ne ve, kdo je tudi njegov predsednik občinskega sveta zveze sindikatov. Ftanci Vrbnjak namreč ni na tej funkciji, pa bi se mu novinar lahko tudi opravičil. Glede na to, da mi je Vrbnjak zatrdil, da novinarju ni dal nikakršne iqave, pa si lahko jaz in bralci mislimo svoje.

Lepo je, da se je Albin Cocej spomnil na 169. čl. zakona o delovnih razmerjih, vprašanje pa je zakaj se v istem postopku in intervjuju ni spomnil na 520. do 522. čl. o združenem delu, згц bi to vendarle po uradni dolžnosti, kolikor poznam situacijo, moral storiti.

Res je, kar je dejal sekretar občinskega komiteja ZK. Nič ma^ pomemben ni manjši kolektiv kot kakšna velika delovna organizacija. Pri tem pa pozablja na dejstvo, da se direktorju manjšega kolektiva (ki ni nič ukradel, poneveril itd.) posveča takšna pozornost, kot bi bila od tega odvisna polovica gospodarstva v Celju ali širše. Tudi izključna odgovornost direktorja za izgubo v tako majhnem kolektivu še ni dokazana.

Res sem bil v stiskah in tudi nisem nameraval celjski javnosti »klošmrelu«, kot bi rekel humorist Šarlah, dati dodatno kost za glodanje, zato bom izkoristil vse možnosti, ki so mi v tej samoupravni družbi dane, da poleg svoje odgovornosti dokažem tudi odgovornost drugih.

Ob zaključku tega odgovora pa razmišljam, če ni sedanja akcija sicer zapoznel, vendar še pravočasen »povračilni ukrep« za moje vztrajanje kot družbenega pravobranilca samouprav^a-nja, v borbi za takšne odnose v družbi, kjer bo delavec imel svojo besedo in, kjer se bodo zaščitile njegove pravice. Morda imajo k^ pri tem tudi »vplivni« in »odgovorni«, ki so bili v letu 1979 vmešani v stanovanjsko afero? Kdo ve? Menda so delali po načelu: »Čez sedem let vse prav pride«. Ob tem se spomnim Alena Doona, ki je skrajšano rekel: »Če slišiš zvoniti, se zavedaj, da zvoni vedno le tebi«.

RUDIPEPERKO

Informacija o poslovanju Železarne Štore v letu 1985

v preteklih dneh - v začetku meseca marca - so bile v sredstvih javnega obveščanja posredovane informa, cije s tiskovne konference v Splošni banki Celje, ki se nanašajo predvsem na izgube v celjskem gospodar-stvu. V teh informacijah so navedeni tudi problemi pokrivanja izgub.

S takšnim načinom informiranja, kot je bilo objavljeno v dnevnem tisku, bi nepoučen bralec lahko razumel, da je Železarna Štore v preteklem poslovnem letu končala svoje poslovanje z izgubo v višini 750 milijonov din. Preseneča že dejstvo, da so bili posredovani podatki o predhodnih ocenah izgub, ne pa dejanski podatki iz zaključnih računov TOZD, predani Službi družbenega knjigovodstva Celje, dne 28. 2. 1986. ,

Za pravilno informiranje moramo poudariti, da Železarna Štore posluje vsa leta pozitivno, da pa so se v posameznih temeljnih organizacijah pojavljale izgube. V letu 1985 so od 15 temeljnih organizacij Železarne Štore imele izgubo tri temeljne organizacije v skupni višini 608 milijonov dina^ev (od tega tovarna traktorjev v likvidaciji 460,5 milijonov, TOZD elektro plavž 97 milijonov in livarna strojne litine 50,5 milijonov din). Pri oceni poslovnega rezultata je potrebno posebej poudariti, da je Železarna Štore vodila politiko pospešenega obračuna amortizacije, tako da je pri skupno obračunani amortizaciji v višini 2.285 milijonov din obračunala pospešeno amortizacijo za 443 milijone din. Poslovnega sklada je bilo ustvarjenega za 655 milijonov din. Posebej je potrebno tudi informirati, da je Železarna Štore za revalorizacijo zalog porabila 2.043 mio din in da pokriva svoje zaloge z lastnimi viri v višini 82%, kar je daleč nad povprečjem pokrivanja zalog s svojimi sredstvi slovenskega ali jugoslovanskega gospodarstva.

Železarna Štore je v preteklem letu kljub zahtevnemu obvladovanju celotnih poslovnih procesov izvajala velike modernizacijske in razvojne naložbe, saj je v letu 1985 investirala v te namene sredstva v višini 2.664 mio din.

Pri problematiki izgube je treba povedati, da je v TOZD elektroplavž prišlo v letu 1985 do daljšega izpada proizvodnje zaradi dvakratne težje okvare transformatorja, kar je imelo za posledico več kot 4-mesečni izpad proizvodnje na tem agregatu - zato tudi izguba.

Livarna strojne litine je v sanacijskem postopku z izvajanjem pomembne investicijske modernizacije, ki bo v smislu bistveno povečane produktivnosti, kvalitete proizvodov in ekonomičnosti poslovanja izpeljala celovit sanacijski postopek.

Za obe ti temeljni organizaciji je bila izguba pokrita pred predložitvijo zaključnih računov SDK Celje iz rezervnih skladov ostalih temeljnih organizacij združenega dela Železarne Štore.

Za tovarno traktorjev so bile že pred meseci posredovane informacije o odločnem posegu v odpravo tega žarišča izgube v Železarni Štore z uvedbo redne likvidacije te TOZD. Izguba tovarne traktorjev bo likvidirana v samem postopku redne likvidacije TOZD tovarne traktorjev.

Smatramo za potrebno, da v vaših sredstvih informiranja na ustrezen način objavite dopolnilno informacijo, ki bo ^dala pravo shko o poslovnem rezultatu Železarne Štore v letu 1985, za katerega sicer ne moremo trditi, da je bil dober, vendar so koreniti posegi v odpravo žarišč glavnih problemov in nastajanja izgub garancija za mnogo boljše poslovanje v letošnjem in prihodnjih letih.

Predsednik poslovodnega odbora DUŠAN BURNIK

50 milijonov za razvoj papirništva

z vodnimi znaki so si utrdili položaj proizvajalcev specialnega papirja

v Tovarni kartnega in dokumentarnega papirja v Radečah so presegli fizični in flnančni plan delovne organizacije za lansko leto ter poravnali vse flnančne obveznosti za odplačevanje deleža tujemu partnerju za sovlaganje v Muflon in vse ostale devizne obveznosti za papirna stroja v višini 3,2 milijona dolarjev.

Med najpomembnejše proizvodne dosežke te delovne organizacije pa sodi osvojitev vodnih znakov in priče-tek opremljanja strojev s procesnimi računalniki.

Lani je bila radeška papirnica dobro preskrbljena z reprodukcijskimi materiaU, surovinami in energijo. Tudi sedaj imajo dobro likvidnostno situacijo in so preskrbljeni z osnovnimi surovinami za približno mesec dni. V skladu z ustalitvenimi ukrepi so lani dosegli 90-od-stotno izkoriščenost strojev, zmanjšali uporabo nekaterih surovin, zlasti vlaken in kle-

jev, zaradi proizvodnje zahtevnejših vrst papirjev pa so porabili več energije.

Celotni prihodek delovne organizacije je znašal lani 11,2 milijarde dinarjev, primerljivi dohodek v višini 2,1 milijard pa je dvakrat večji kot leta 1984. Čisti dohodek je večji za 118 odstotkov in znaša 1,4 milijarde dinarjev. Delež akumulacije so povečali za 86 odstotkov in znaša že četrtino dohodka. Osebni dohodki so se skupno povečali za dvakrat, na zapofiilenega pa za 91 odstotkov. Povprečni osebni dohodek je znašal lani 49.790 dinarjev, in še vedno zaostajajo za povprečjem v republiki in v sozdu.

Z vodnim znakom si je radeška papirnica utrdila položaj proizvajalca specializiranih vrst papirjev, kar je v skladu z dolgoročno usmeritvijo tozda Papirnica. V Muflonu pa so pričeli s poso-

dablj^em proizvodnje Ш razširitev asortimana in bolj šo kakovost samolepilnih ir) drugih papirjev. Če k tem4¡ dodamo še opremljanje рг(Н| izvodnje z računždniki, po^j tem smo v grobem opredelili' temeljne dolgoročne cilje Ц delovne organizacije.

Da dosežejo te cilje in s po'! stopnim posodabljanjem teh' nologije dohitijo svetovno рз pirniško industrijo, so posebno pozornost namenili razvojii s katerim se ukvarja razvojni skupina na ravni delovne orgä" nizacije. Letos bodo za razvoj namenili 50 milijonov dinar i jev. Organizirani pristop k razvoju obsega tudi razvoj inven; tivne dejavnosti, v katero näl bi pritegnili čim več zaposl^ nih (pred kratkim so sprejel" tudi nov pravilnik za to deja^' nost) in pa krepitve kadrovsltf in kvalifikacijske sestave.

Radeška papirnica je vozila manj kot leta 19^ Kljub temu izvoz še vedno oP' sega 30 odstotkov celotne pi"!^ izvodnje, vendar vrednostno i' petino, zaradi razlik med ce^ ] mi doma in na tujem. KÜH^ temu so dosegli izvoz v visi^* 6,5 milijonov dolarjev.

Razlogi za ma^ši izvoz s® poleg omenjenih cenovni ; neskladij tudi večje zahte^ domačega trga in pa obrenj^ njenost proizvodnih zmo|Ü_ vosti za potrebe Narodne ba" ke Jugoslavije. ^

VIOLETA V. EINSFIELÍ-''

jlOMABEy^

NOVI TEDNIK - STRAN 5

miladim ni vseeno, kako Je s kmetijstvom

^elovnlh organizacijah sozúa Hmozaä iJola 1500 mladih

tfoordinacijska konferen-Zveze socialistične mla-rne v sozdu Hmezad zdru-1не osemnajst osnovnih or-Siizacij v delovnih organi-i^iiah, v vsem sozdu pa je 1500 mladih do 27. leta starosti.

lahko bi torej rekli, da mladi dobro poznajo problematiko sozda in še zlasti po-¿nieznih delovnih organiza-^ v katerih živijo, vendar tóiìiu ni čisto tako. Vzrokov ЈЛ to je več, o delu in vlogi mladih v sozdu Hmezad pa srno se pogovarjah s pred-^nikom koordinacnske ^ference Andrejem Spo-гјоош.

, Dobršen del delavcev j^a Hmezad predstavljajo mladi. Kako ocenjujete njihovo delo v osnovnih or-^izacijah Zveze sociali-stićne mladine?

Šporin: »Aktivnost mladih v Hmezadovih delovnih organizacijah je drugačna kot aktivnost osnovnih mia-

Andrej Šporin

dinskih organizacij v krajevnih skupnostih in šolah. Mlade predvsem zanimajo specifični problemi delovnih organizacij, kot so problemi izobraževanja, šolstva, štipendiranja, stanovanjske pohtike in predvsem kmetijstva. Mislim, da prav problemov, s katerimi se srečuje kmetijstvo, ne bi smeli zapostavljati. V razreševanje te

problematike bi se morah tudi mladi precej bolj vključevati, kot smo se doslej. Vemo, da za kmetijstvo ne ve-IjeUO tržne zakonitosti, saj je oblikovanje cen vhodnih materialov svobodno, cene kmetijskih proizvodov pa so pod družbeno kontrolo. Na to delavci v kmetijstvu ves čas opozarjajo, vendar ni nobenih pravih rezultatov in tudi mladi se sprašujemo, kako dolgo se bodo druge gospodarske dejavnosti razvijale na račun kmetijstva. Sicer pa menim, da je problemov za slabo gospodarjenje še več. Še so notranje rezerve, ki bi jih lahko izkoristili.«

- Kje vidite mladi svoje mesto in vlogo pri iskanju teh notranjih rezerv?

Šporin: »Ena izmed pomembnih stvari je izobraževanje mladih. Hmezad je tu že doslej kar precej storil, saj štipendira mlade kmete tudi če se ne mislijo kasneje za

posliti v Hmezadu. Hmezad jih štipendira zato, da bi kasneje ostali na svojih kmetijah ter da bi se povečala izobrazbena struktura mladih kmetov, ki bi se sicer težko šolali, v vsakem primeru pa računamo na te ljudi kot na bodoče kooperante.«

- Zdaj ste mladi sredi priprav na kongresa. Precej razprav je verjetno tudi med mladimi v Hmezadu?

Šporin: »Predvsem mi-shm, da bi se morali mladi na kongresih zavzeti za položaj kmetijstva. Temu področju je v vseh dosedanjih dokumentih bilo namenjenih premalo razprav in pobud. Sicer pa pri nas obravnavamo nekatere specifične probleme mladih v delovnih organizacijah. Ves čas tudi ugotavljamo, da bi se morali mladi bolj vključevati v delo samoupravnih organov. Tam, kjer se, so vidni tudi rezultati in beseda mladih ima večjo veljavo.«

JANEZ VEDENIK

Praznili KS Šentjur-center

Letošnji prapik krajevne skupnosti Šentjur-center, ki ga praznujejo 18. marca, je bil nekoliko skromnejši kot prejšnja leta.

V torek so se krajani, mladinci in planinci zbrali pri spomeniku na Resevni, za katerega sedaj skrbi Veterinarska postaja v Šentjurju. Program v počastitev spomina na padlo Cvetko Jerin in Dušana Leiha so pripravili šentjurski osnovnošolci. Prejš^a leta so v počastitev kr^evnega prćiz-nika pripravili celo vrsto športnih prireditev, tokrat pa bo na osnovni šoli v petek, soboto in nedeljo odprta razstava računalniških, tehničnih in likovnih izdelkov šentjurskih osnovnošolcev.

V krajevni skupnosti Šentjur-center ugotavljajo, da so v času med enim in drugim praznikom predvsem komunalno urejali кгдј. Zgradili so pločnik na magistralni cesti skozi Šentjur, semaforizirali križišče pri osnovni šoli, dokončali javno razsvetljavo, kanalizacijo v nekaterih ulicah in opravih še celo vrsto manjših del. Vsa dela so veljala 30 milijonov dinarjev. v prihodnje so pred i4imi še pomembnejše na-

saj bodo morali uresničiti zastavljeni referendumski program.

TC

Konjiško mladino skrili za delo

Izvolili vodstvo In delegata za kongresa

Mladi konjiške občine so na včerajšnji programsko volilni konferenci Zveze socialistične mladine poudarili, da bodo v prihodnje namenjali več pozornosti delu z mladimi, ki so šele vstopili v mladinske vrste, povezovali se bodo z delegati, da bodo bolj zastopali interese mladih, z občinske konference pa se bodo bolj povezovali z osnovnimi organizacijami. Za novo predsednico so izvolili Marinko Marzidovšek iz Kostroja,

sekretar pa ostaja Zvonko Fevžer.

Mladi so spregovorili tudi o problematiki zaposlovanja in pripravništva, saj je prav to področje za njih eksistenčnega pomena. Z zadnjim januarjem letos je bilo prijavljenih 128 iskalcev za-posUtve, med njimi 81 žensk. Do 26. leta starosti je iskalo delo 77 mladih, prvo zaposlitev je iskalo 39 oseb. Bolj spodbudno je, da so v občini dokaj uspešno rešili problem pripravništva, za kar

gre zahvala družbeno-poli-tični usmeritvi, da združeno delo, glede na sistem usmerjenega izobraževanja o obveznem opravljanju pripravništva, zaposli vse pripravnike. Ob tem pa kajpak ne gre pozabiti, da je velika večina mladih zaposlenih za določen čas. Ko bodo pripravništvo končah, pa je v občini pričakovati ponovni dvig števila brezposelnih, zlasti žensk, za katere je v občini manj ustreznih delovnih mest.

V programskih usmeritvah za letos so zato mladi zapisah, da se bodo zavzemali za takšno reformo izobraževalnega procesa, ki bo težila k prestrukturiranju gospodarstva in s tem odpirala možnost za vedno večjo kakovost izobraževanja s širitvijo splošnega znanja ter za proces izobraževanja ob delu.

Ob koncu so izvolih tudi delegate za oba mladinska kongresa. Kongresa ZSMS se bodo udeležili: Dušan Ku-bot, Erika Furlan, Mitja Hla-stec in Valentina Smolnikar. Na kongresu ZSMJ pa bo mlade iz konjiške občine zastopala Marinka Marzidovšek.

MATEJA PODJED

Nove ceste, vodovodi in stanovanja

Na skupščinah interesnih skupnosti materialne proizvodnje v šentjurski občini so oblikovali letošnje delovne programe.

V cestni skupnosti so lani razpolagali z 250 milijoni dinarjev, s čimer so zgradih most na cesti Jakob-Osredek, asfaltirali cesto Dramlje-Bovše, sofinancirala izgradnjo mosta na Voglajni in opravili več drugih modernizacij. Med njpomembnejšimi deli v preteklem letu paje začetek modernizacije jezerskega klanca, ki ostaja prioritetna naloga tudi letos. Poleg te ceste pa bodo letos uredili še vozišče med Prevorjem in Lesičnim ter med Slivnico in Žegarjem.

V komunalni skupnosti bodo letos dokončali vodovod Kapsl-Dobje, uredili vse potrebno za začetek gradnje vodovoda Kozarica in sproti reševali komunalne težave v krajevnih skupnostih.

Program stanovanjske skupnosti pa obsega nove objekte na Ponikvi v Grobelnem in v Dramljah. Najprej bodo dokončali blok v Šentjurju, kjer bo 16 stanovanj. Na Ponikvi pa bodo dobili sedem novih stanovanj, ki naj bi jih začeh graditi aprila. Na željo vaške skupnosti Grobelno in PIT Celje bodo postavih poslovno-stanovanjski objekt, v katerem bo prostora za pošto, vaško skupnost in tri stanovanja. V drugi polovici leta pa bi začeli v Dramljah graditi blok z 20 stanovanji. TC

Ivanovo slovo od dolgoletnih sodelavcev

^ žalski Gradnji se delavci dobro razumejo

y Gradnji Žalec dela precej delavcev iz drugih republik. Zlasti veliko jih je iz oosne in Hercegovine ter iz fi^aškega Zagorja. Dolga 'eta je bil v Gradnji zapo-Jen tudi Ivan Dodlek, pred «levi pa se je upokojil.

Sodelavci v Gradnji so ga Poštovali zaradi prizadev-J^ga dela, aktiven pa je bil v samoupravnih orga-in družbenopohtičnih organizacijah. Pred dnevi se je poslovil od svojega kolekti-^ katerem je bil zaposlen J, let. Sodelavci so u pripra-■ ^ prisrčno slovo in takrat Nastal tudi tale klepet. " Od kod ste doma, Ivan? u ^z vasi Behca blizu Ča-ovcg. Taj^ imam tudi svojo tj^^ino in 6e kaj, potem sem ^bolj pogrešal vsa ta leta

Ivan Dodlek

predvsem svoje najdražje, h katerim pa sem se vračal skoraj vsak konec tedna. Veste, ni lahko kar tako zapustiti družine in oditi v svet. K

sreči je Čakovec blizu. Težje bi bilo, če bi bil iz Bosne.«

- Kako ste se razumeli s svojimi sodelavci?

»Šrečo sem imel, da sem delal v kolektivu kot je Gradnja. Kljub temu, da tu delajo delavci iz razhčnih republik, se med sabo dobro razumemo in nikdar ni bilo kakšnih nacionalnih problemov. Delavci iz drugih republik smo vedno bili tudi dobro zastopani v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in sedaj ko odhajam, mi je težko za mnogimi prijatelji, ki sem jih tu spoznal. Kadar bo le priložnost, jih bom obiskal.«

- Ste za svoje delo prejeli tudi kakšna priznanja?

»Med drugim sem prejel red zaslug za narod s srebr

nim vencem in najvišje odh-kovanje delovne organizacije Gradnja. Na obe priznanji sem ponosen, ker mi dokazujeta, da so ljudje znali ceniti moje delo.«

Kako pa ste spremljali razvoj Gradnje?

»Gradnja je naredila vehk napredek zlasti v zadnjih dvanajstih letih. Pohvahmo se lahko z zanimivim proizvodnim programom in s tem, da smo ves čas deyali poseben poudarek razvoju. To se nam obrestuje, saj smo eno redkih gradbenih podjetij, ki se lahko pohvali, da jih zaostrene gospodarske razmere niso našle nepripravljene in celo v časih, ko je vedno manj naložb, naše izdelke sorazmerno dobro prodajamo.«

JANEZ VEDENIK

Sindikati si morajo postavljati naloge

Sindikati so še vse preveč izvrševalci nalog, namesto da bi bili pobudniki za njihovo uresničevanje. Razlogov za to je več, prav tako kot poti za večje uveljavla-nje sindikatov. Številni člani sindikata pričakujejo kažipot predvsem od dogovorov in dokumentov kongresa slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. O problemih, potrebah in pričakovanjih smo spregovorili s predsednikom občinskega sveta Zveze sindikatov Celje Petrom Privškom, ki je to dolžnost prevzel šele pred kratkim, prišel pa je iz industrije gradbenega materiala Ljubečna.

Delo v sindikatih že nekaj mesecev prevevajo priprave na sindikalna kongresa. Prišli ste iz združenega dela in dobro poznate priprave v njem in na občinski ravni. Ali so med njimi razlike?

Privšek: Razhke so. V delovnih organizacijah se osre-dotočajo na lastne težave ali težave v panogi. V gradbeništvu, od koder izhajam, jih je veliko in prepričan sem, da bodo o njih spregovorih tudi na kongresu. Skupno, prevladujoče mnenje v delovnih organizacijah in na ravni občine, pa so velika pričakovanja, ki jih pogojujejo težke gospodarske razmere.

V pripravah na kongrese bi se naj vključili vsi delavci. Do vseh bi naj segli kongresni dokumenti, vsi bi naj prispevali svoj delež k njihovemu dokončnemu oblikovanju. So res?

Privšek: Prav bi bilo. Vsaj z grobo vsebino dokumentov bi morali biti vsi seznanjeni. A kot je že navada, smo tudi pri tem v časovnem zaostanku in vsi dokumentov že niso v celoti obravnavali. Prepričan pa sem, da poznajo vsaj osnovna izhodišča in cilje.

Celjsko občino zastopajo na kongresu slovenskih-sindikatov številni delegati. So za delo na kongresu dobro pripravljeni?

Privšek: Vseh 25 delegatov je bilo vključenih v tri delovne skupine in v vsaki so oblikovali po dve razpravi. Ker zaradi težkih razmer pričakujemo na kongresu številne razprave, naši delegati vseh gotovo ne bodo mogli ustno predstaviti, verjamem pa, da bodo tudi zgolj napisane prispevale h kongresnim dokumentom.

Če bi izbirali, katero razpravo bi na kongresu tudi ustno predstavili? Kaj je tisto, na kar je treba na vsak način opozoriti?

Privšek: Ni področja, ki ne bi bilo pomembno, saj gre za tesno povezan splet nalog. Če bi že moral izbirati, bi izbral razpravo o vlogi in položaju sindikata pri obhkova-nju gospodarske politike. Izpostavlja vlogo osnovne sindikalne organizacije pri izdelavi planskih dokumentov.

Pri načrtovanju imajo sindikati torej preskromno vlogo. Po drugi strani pa so zelo pogoste pritožbe, da so sindikati z delovnimi nalogami preobremenjeni.

Privšek: Premalo so uveljavljene osnovne organizacije. Njihovo delo sloni na ramenih predsednikov, ki niso strokovnjaki za ekonomsko politiko, za ekonomske odnose. Z njihovim usposablja

njem se nekaj da spremeniti, vsega pa ne, s^ cela vrsta tako imenovanih struktur postavlja naloge sindikatu, namesto da bi bilo obratno. Tako se dogaja, da je sindikat namesto pobudnika samo izvrševalec bolj ali manj pomembnih nalog.

Kakšni so za to razlogi?

Privšek: Več jih je, med seboj povezanih. Gospodarske težave še pospešujejo zapiranje v lastne kroge, apatične odnose do opravljanja družbenih funkcij. Vse bolj se odloča v odtujenih centrih moči, predvsem v strokovnih strukturah. Na to opozarja tudi kritična analiza delovanja pohtičnega sistema. Tu smo pri osnovnem problemu: člani sindikata in sindikalni voditelji niso stro-kovryaki in ne morejo iz strokovnih informacij razbrati, kaj je v njih pomembno, kaj je prav in kaj ne. Veliko lažje se vključujejo in uveljavljajo pri nalogah za zaščito in razvoj družbenega standarda kot pri načrtovanju ali ugotavljanju in vplivanju na poslovno politiko.

Ravno motnje pri poslovanju največkrat povzroče razmere, v katerih morajo sindikati, kot samo pogosto prizadeto ugotavljate, posredovati kot neke vrste dežurni gasilci.

Privšek: Naziv ima v sebi precej resnice. Ob motnjah poslovanja, ki privedejo do izsiljenih sestankov in podobnih obhk nezadovoljstva, se sindikati vključijo, ko že skoraj ni več kaj pomagati. Morah bi se prej in preprečiti motnje v poslovanju. A to je v zapletenih gospodarskih razmerah težko. Morali bi imeti pripravljen vsaj sistem preprečevanja motenj.

Sindikatom še zlepa ne bo zmanjkalo nalog. Veliko jih je, bolj ali manj enako pomembnih. Za katere menite, da so še posebej pomembne in jim boste tudi kot predsednik občinskega sindikalnega sveta kolikor je to mogoče, dajali prednost?

Privšek: Osnovne bodo naloge, povezane z uresničevanjem sklepov 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Pokazala bosta smer razreševanja nakopičenih problemov. Verjamem v to, veliko pa pričakujem tudi od rešitev, ki jih nakazuje kritična analiza delovanja političnega sistema. Izredno pomembno pa je še uveljavljanje osnovnih sindikalnih organizacij v združenem delu. Nobeno vprašanje, nobena naloga, ki je povezana z uveljavlanjem delavca v procesu odločanja, ne sme mimo njih.

MILENA B. POKLIČ

6. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Za višjo raven vozniške kulture

Letos praznuje AMD Šlander Iz Celja UO-letnlco

Avtomotodruštvo Slander Celje je že od ustanovitve regijskega značaja, čeprav so kasneje ustanovili še društva v Laškem in Titovem Velenju, sicer pa sedaj »pokrivajo« pet občin na širšem celjskem območju. Ob ustanovitvi je društvo štelo 55 članov, danes pa jih združuje že 10.531.

Če govorimo o takšnem društvu, kot je AMD Šlander, potem je treba upoštevati več razsežnosti: športno-rekreacijsko, servisno-avto-mehanično, avtošolo, preventivno za dvig vozniške kulture in še kaj. Športni motivi so bili v društvu močni že v začetku delovanja, trdi sedanji sekretar društva Martin Andrejaš, s^ so z imenom Celja in društva prvi tekmovalci sodelovali na državnem prvenstvu 1946. leta v Tržiču. Športno-tek-movalna dejavnost je bila pomembna ves čas in mnogi tekmovalci AMD Šlander so segali po nžgvišjih odličjih.

AMD Šlander je močan zlasti v kartingu, čeprav goji tudi druge športne zvrsti, kot so motokros, avtorally, spretnostna tekmovalca v vožnji in podobno. Njihov član Jože Mesarec je doslej petkrat osvojil državno prvenstvo v kartingu in v društvu upajo, da mu bo tudi letos uspelo osvojiti zlato čelado.

Društvo je leta 1980 aktivno sodelovalo pri izgradnji avtopoligona na Ljubečni in vložili vanj veliko sredstev, leta 1982 so zgradili motokros projgo v Lembergu, kije po oceni strokovnjakov ena najlepših pri nas, čeprav je res, da zaradi prostorske ureditve še ne morejo organizirati državnih ah večjih prvenstev (ni prostora za parkiranje in obiskovalce). Šlan-drovci se lahko pohvalijo z zborom preko sto športnih sodnikov vseh rangov, o katerih kakovost priča kup pohval, skoraj vedno jim zaupajo tudi zvezne treninge.

Tudi letošnje jubilejno leto bo veliko prireditev. Že 13. aprila bo republiško prvenstvo v kartingu na pohgonu pri Šempetru v Savinjski do-hni. Načrtujejo turistični ral

ly, ki naj pokaže, koUko v resnici znamo po predpisih in označbah voziti (ne bo šlo za nobeno hitrostno tekmovanje). Republiško prvenstvo v motokrosu in pozivna dirka Kozjansko bosta na vrsti junija, v začetku julija bo zbor motoristov Jugoslavije in avgusta po tradiciji državno prvenstvo v kartingu na pohgonu Ljubečna (predzadnjo nedeljo). To so glavne in jubilejne športne manifestacije, bo pa še več drugih akcij in prireditev s področja

preventive, poznavanja cest-no-prometnih predpisov, akcije po šolah, akcije Kaj veš o prometu in podobno.

»Vse na enem mestu, je načelo, s katerim smo skušali uresničiti kar najbolj naš servis,« pravi Martin Andrejaš, »in mishm, da nam je uspelo. Ob tehničnih pregledih je mogoče v mehanični delavnici popraviti vozilo, ga v pralnici oprati in v pisarni društva urediti vse v zvezi z registracijo in zavarovanjem vozila ter potnikov. Jasno, pa tudi avto voziti jih vehko naučimo.«

V AMD Šlander se zavedajo, da bi glede na povpraše-vai^e servisnih storitev morali še k^ dodati, kot na primer storiti za mopede in kolesa s pomožnim motoijem, posredovati pri prodaji rabljenih avtomobilov, pa tudi avtokleparska delavnica bi bila dobrodošla. Žal, na sedanji lokaciji nimeOo možnosti širitve in je takšna širitev dejavnosti AMD Šlander to-Ико večji problem. Po sporazumu s PTT Celje jim servisirao mopede in kolesa s pomožnim motoijem, кгц več pa trenutno niso v stanju obljubiti in narediti.

MITJA UMNIK

Martin Andrejaš

Več denarja za intervencije v kmetijstvu

Zadnje zasedanje zborov šmarske občinske skupščine je potekalo v znamenju ocene delovanja delegatskega skupščinskega sistema v občini in sprejemanju najpomembnejših razvojnih dokumentov.

Po Resoluciji za letošnje leto, ki so jo delegati sprejeli, bo temeljna naloga in cilj družbenoekonomskega razvoja občine povečanje proizvodnje in še večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Rast družbenega proizvoda za 6 odstotkov in industrijske proizvodnje za 10 odstotkov ter rast izvoza na konvertibilni trg za 27 odstotkov bo mogoče doseči s posodabljanjem proizvodnje, z boljšim izkoriščanjem naravnih danosti, z nadaljnjim prestrukturiranjem gospodarstva, krepitvijo vloge izobraževanja, z boljšo kadrovsko politiko itn.

Delegati so med drugim sprejeh tudi predlog spremembe odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986. Dosedanjo stopnjo 0,4% so povečah na 0,75%, saj bo le tako mogoče zbrati dovolj sredstev za uresničevanje nalog iz obveznega in zlasti neobveznega programa.

M. A.

Albert Mesner (na levi) in Stanilo Čili (na desni) sta dva od več kot 30 zaposleni Zadrugi, ki se zavedata svojih korenin.

Pri triperesni deteljici v Pliberku je vse po domače

Slovenske zadruge in posojilnice na južnem Koroškem so posejane od Pliber-ka v Podjuni do Šentjakoba v Rožu, opravljajo pomembno poslanstvo. Vse večji promet v njihovih marketih postaja tudi močna materialna podpora v boju slovenske manjšine za obstoj.

Zveza slovenskih zadrug, ki ima sedež v Celovcu, precejšen del dobička namenja za delo slovenskih organizacij in kulturnih društev. Zadruga v Phberku, ki nosi znak triperesne deteljice, tesno sodeluje s celjsko gospodarsko zbornico in tako postaja pomemben uvoznik jugoslovanskega blaga, ki ga ne plasira le v Avstriji, ampak tudi v drugih zahodno evropskih deželah.

O tem se je razpletla beseda na nedavnem obisku v Zadrugi v Phberku s Stankom Čikom, poslovodjem trgovine in Albertom Mesner-jem, vodjo novega oddelka. Potrebe so namreč narekovale, da so nad spodnjim delom trgovine dogradili še eno nadstropje in tako razši-rih bogato ponudbo še s konfekcijo, čevlji, igračami, športnimi rekviziti. Več kot 10 tisoč izdelkov je zdaj moč

nžuti v trgovini, pravi Stanko Čik, očitno zadovoljen nad novogradnjo, za katero je dal pobudo Fridl Kapun, predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu.

Nova trgovina je pravzaprav zrasla iz skednja in se razrasla na 1000 kvadratnih metrov površine. Vanjo pa zahaj^o predvsem Slovenci. »Lepa beseda zmeraj pravo mesto n^de«, sta dejala sogovornika in tega se zavedajo tudi prod^alci, ki so jih v

Zadrugi izbrali s pose pozornostjo med Slove In res je Zadruga v Plibe ena redkih trgovin, ki i slovenske napise, kjer s« sramujejo slovenske be« Iger kupca ne želijo opeh ti na račun svojega dobii ampak mu ponuditi i boljše.

Ob slovesu, z lepo slo\ sko besedo, je človeku to pri duši.

MATEJA PODJ Foto: EDI MASN

Računalniki za šoli

Občinska raziskovalna skupnost Celje je prejšnji teden podelila sedem računalnikov tipa Sinclair tistim osnovnim in srednjim šolam, ki skrbijo za razvoj inventivne in raziskovalne dejavnosti. Računalnike so prejeli učenci srednje šole za ekonomsko usmeritev, trgovinsko dejavnost, gostinstvo in turizem, srednje pedagoške in srednje družboslovne šole ter osnovnošolci iz Hudinje in I. celjske čete.

»Računalništvo se na naših šolah vse bolj uveljavlja, pa je ob tem prav vseeno, ali si to žeUmo ali ne. Pravzaprav imam občutek, da velikokrat

prihaja računalniško opisi njevanje med nas skozi zad vrata«, je po podehtvi račun nikov povedal sekretar obi ske raziskovalne skupna Zoran Tratnik. Za nag^ nje učencev, ki sodelujejo zi ziskovalnimi nalogami v aki »Mladi za napredek СеЦа«, se na občinski raziskovî skupnosti odločih lani. M prvimi nagrajenci so bile novne šole Štore, Frankolc? Dobrna, Ivan Kovačič-Efer ter srednja tehniška šola M šala Tita.

Skrb za računalniško o smenjeva^e učencev je le^ dejavnosti pri razvijanju ventivnega in raziskovalne dela učencev. Z akcijo »Ml za napredek СеЦа« so nai činski raziskovalni skupno organizirano povezali tovrsi prizadevanja učencev. Lam nekaj več kot 250 učencev | pravilo 56 raziskovalnih na in inovacy, kot mentoiji ps sodelovali tudi strokovnj^ združenega dela. Med razisl valnimi nalogami je bilo ti šest takšnih, ki so segale računalniško področje. S» pa so se v zadryih treh If, učenci odločali za izdeloval mikroelektronskih naprav, ni pa smo si na zaključku аИ; je »Mladi za napredek Ceíj' lahko ogledali tudi razisko^ no nalogo, ki so jo učenci P| kazali kot računalniški P* gram.

»Sodelovanje učencev in' šega združenega dela se na ? dročju raziskovalne in in^'; tivne dejavnosti kaže tu¿' ko, da delovne organi^ vsako leto razpišejo nekaj ki jih potem učenci obd^ V tem je veijetno tudi "¡K da so skoraj vse razisko\'^ naloge uporabne. Sicer sei"}^ presenečen nad visoko rav^ znanja, ki jo imajo učenci čunalništvu, kljub temu da^^ ski programi temu podroćr j ne namenjajo dovolj pozo"'^ sti«, meni Zoran Tratnik. ^

Z nakupom računali^'^ trinajstim srednjim in os^i nim šolam so na občinski skovalni skupnosti letos ' okrožih prvo stopnjo v P"^

devanjih za računalniško"

smenjevanje učencev. . (■ IVANA

IVIarjana Cmok

če je med 88 zavarovalnimi zastopniki celjske zavarovalnice Triglav komaj za prste ene roke predstavnic nežnega spola, potem se človek nagiba k mnepju, da gre tako-rekoč za moški poklic. Pa meje o nasprotnem kmalu prepričala Maijana Cmok, Šentjurčanka, kra-janka Nove vasi pri Sentjuiju, katere zavarovalni zastop se pokriva z mejami šentjurske občine.

»Včasih ste delali v banki. Ali ima ta izkušnja

s terenskim zavarovalnim delom kaj skupnega,* sem jo začel izzivati. »Seveda ima, čeprav na prvi pogled morda ne. To je delo z ljudmi, od katerega moraš imeti veselje, če hočeš biti uspešen,* je bila hitra z odgovorom. »Torej ste uspešni,* sem nadaljeval in dobil diplomatski odgovor: »No, mislim, da so z mano ljudje kar zadovoljni.*

Seveda so z Map ano predvsem zadovoljni v

Triglavu, s^ je njena »produkcija* med boljšimi. »Kaj pa, so zadovoljni z vami tudi doma, otroka in mož,* sem bil moško šovinistično že prav tečen. »Bi jih morali kar vi sami vprašati,* sem dobil z obrestmi. In sva postala kar prijatelja.

Zavarovalniško zastopstvo je dinamičen poklic, veliko je terena in pogovorov z ljudmi. To mi je povedala Maijana Cmok, kije že na prvi pogled in s prvim vtisom dinamična

ženska, zgovorna in komunikativna; seji z enim ženskim dnevom na leto, četudi je to 8. marec, ne bi upal mahati pred nosom - sva tudi takoj razčistila. »Takšnih čestitk ne jemljem resno, končno ima leto 365 dni, ali ne?*

Ljubezen do narave, zemlje in živali mora biti že v krvi, sem razmišljal, ko sem bil za radovednost poplačan s priznanjem, da je doma tudi brez kmetije mogoče imeti kravico, kozo, kokoši, pa vrt in še кцј.

»N^jr^je sem na vrtu in kom^ čakam, da zgine letošnja snežna odeja,* sva v en glas potožila nad vremenom in neugnano zimo posebej. Kot dva pristna slovenska kmečka človeka, ki se ob površnem snidenju in bežnem pogovoru, če si nista preveč znana, miraje pomagata z vremenom. Pa zadovoljno pomlad, koledarsko, že jutri 21. marca!

MITJA UMNIK

Svet skozi sončna očala

v Slovenskih Konjicah žeh-jo ohraniti nekdanji videz kraja, zato so se tudi lotili načrtne prenove mestnega jedra. Sanacija bo seveda dolgoročna, saj bo terjala izdatna finančna sredstva za ureditev pročelij in notranjosti objektov. A da se tudi drugače. Vilma Domicelj, na primer, si je sama uredila prijeten lokal v središču mesta. Na vsega skupaj 14 kvadratnih metrih prodaia očala.

Za ureditev lokala je na občini naletela na razumevanje, pravi lastnica, ki sicer živi v Mariboru. Lokal ima odprt šele kratek čas, vendar ljudje radi zahajajo k дјеј. Ne samo po

izredno zanimiva in modno oblikovana sončna očala, skozi katera, pravimo, je svet lepši in bolj rožnat, temveč tudi zato, ker očala na recept dobijo takoj.

Vilmin M^hen, a lepo urejen butik očal je naravnan predvsem po visoki evropski modi. Večina okvirjev na njenih policah je iz uvoza. Tu se srečujemo z imeni kot so Cristian Dior, Fleir, Maggy Roof in drugi.

In kakšen je modni ukaz iz sveta očal za pomlad in poletje? Gledali bomo skozi živahno oblikovane okvirje oranžne, rumene, bele, modre in rdeče barve, pravi Vilma Domicelj.

MATEJA PODJED

la. IVIAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 7

25 let kluba študentov Žalec

■ iilski študentje bodo 25-li^tnico svojega kluba pro-lavili s študentskim veče-im ki ga pripravljajo v so-zvečer v Hmezadovi Svorani v Žalcu. Sicer pa se audentje prav v zadnjih Vvcb letih aktivneje vklju-

Í idejo tudi v delo mladin-organizacije v občini.

»petindvajsetletnico kluba študentov bomo proslavi-J « s študentskim večerom za-- to ker je to že, naša tradici-

Ioiialna prireditev. Poleg bru-covanja in spoznavnega ve-xgi-a namreč vsako leto v Žalcu organiziramo tudi študentski večer, sai je to tudi g¿en od načinov našega financiranja«, je povedal predsednik žalskega kluba štu-dentov Borut Sitar.

^ V zadnjih dveh letih se ^ vaš klub povezal z občin-konferenco mladih. V ¿etn se kaže to sodelovanje?

»Mislim, da smo tudi štu-. ¿entje spoznali, da se je po-' frebno vključevati v delo do-ђј inače mladinske organizaci-m je. Že zi^to, ker nas je veliko r» takšnih s štipendijami in 4 smo vezani na domačo obči-I no. V delo mladinske organi-i zacije pa se vključujemo ai predvsem na tistih področ-k jih, ki nas najbolj zanimajo, ij Gre predvsem za izobraževa-i дје, štipendiranje in kadroval sko politiko.«

^ - Čeprav praviš, da ste v f klubu postali aktivnejši, pa E se to v številu vaših članov , k ne kaže.

»Res je. Zaenkrat v klubu k aktivno deluje le približno 30 > od nekaj več kot 450 študen-1 tov. Da bi naše članstvo po-" večali, prav sedaj ustanavljali mo nek^ sekcij. Imamo I dramsko in športno sekcijo, ' pred časom pa je prav zaradi ' nezanirnanja razpadel naš I pevski zbor. Moram reči, da ' je več študentov aktivnih v i mestih šolanja. Predvsem pa ; je to pomembno za študente prvih letnikov.«

- Kakšno je vaše delo v Ljubljani in Mariboru?

»Že pred časom smo v okviru kluba ustanovili dve skupini, eno za delo v Ljubljani, drugo pa za v Mariboru. Tako se sedaj žalski študentje dobivamo v študent-

Borut Sitar

skem naselju in skupaj hodimo v kino in na gledahške predstave. Kupili smo tudi

karte za plavanje in enkrat tedensko se srečujemo na bazenu. Sicer se pa največkrat le pogovarjamo in malo posedimo.«

- In kje je po tvojem mesto kluba študentov, v domači občini ali v kraju študija?

»Menim, da je pomembnejše prav povezovanje študentov v mestu, kjer študirajo in preživijo večino svojega časa. Ob tem pa seveda ne smemo pozabljati, da se bo večina vrnila domov. In prav zaradi tega smo se v Žalcu povezali z občinsko konferenco mladih, dobili svoj prostor, kjer se sestajamo in poskušamo že v času študija čimbolj aktivno delati tudi doma.«

IVANA FIDLER

Bračlčevl dnevi

Taborniški odred v Slovenskih Konjicah nosi ime heroja Mirka Bračiča, po ryem pa se imenujejo tudi tekmovanja tabornikov, ki bodo letos od 4. do 6. aprila. Baza akcije bo v osnovni šoh Edvarda Kardelja v Slovenskih Konjicah, kjer bodo člani ekip tudi prespali. Tekmovalni del se bo odvijal v okolici mesta.

V tekmovalnem delu se bodo ekipe med drugim pomerile v skicah terena in poti, streljaryu z zračno puško, prvi pomoči, signalizaciji in v testih o NOB. Pripravljajo tudi spretnostno tekmovarye v vezanju vozlov in signalizirar\ju. Za sodelovanja na akciji se lahko prijavijo taborniki vseh starosti, prijave pa mor^o prispeti na Odred heroja Bračiča do 25. marca.

MP

Uspešni učenci glasbe v Kopru

v Kopru je bilo konec prejšnejga tedna tekmovanje učencev in študentov glasbenih šol Slovenije. Torkat so se pomerih godalci, kitaristi in pevski zbori. Med 104 gojenci glasbenih šol jih je bilo tudi petnajst s celjskega območja ter en pevski zbor glasbene šole iz Titovega Velenja, ki je zasedel drugo mesto.

Učenci z našega območja so se dobro odrezali, saj je med sedmimi gojenci celjske glasbene šole ena prejela drugo nagrado, trije učenci so pre-jeh tretjo nagrado in trije pohvalo. Iz Titovega Velenja so na srečanje potovali štiije kitaristi - eden je prejel tretjo nagrado, trije pa drugo. Med dvema kitaristkama iz Šentjurja je ena dobila tretjo in ena.drugo nagrado. Kitaristka iz Žalca, Monika Krajne pa je dobila prvo nagrado v svoji kategoriji, medtem koje žalska vi-ohnistka prejela drugo nagrado.

N. K.

i^lavdušeni računalnikarji

Učenci, ki delujejo v okviru računalniškega ш elektronskega krožka na osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju, so

pod mentorskim vodstvom Marjana Gradišnika pripravih zanimivo razstavo računalništva in elektronike. Razstava ni prva, saj so krožkarji že lani pripravili pregled računalništva in elektronike. Letos pa želijo prav z razstavo narediti še korak naprej v računalniškem opismenjevanju v šentjurski občini. Razstava bo na ogled v prostorih osnovne šole Franja Malgaja jutri popoldne in v soboto ter nedeljo.

Na Osnovni šoli Peter Šprajc-Jur v Žalcu so v soboto pripravili za vse osnovne šole v občini dan računalništva. Nanj so povabili tudi Gorenje z računalnikom Dialog in Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije, ki so predstavili računalnik Orik. Učenci so se zanimali predvsem za igrice, ki so začetek spoznavanja računalnika, nekateri, ki imajo že več izkušenj pa so se zanimah predvsem za programiranje. Govorili so tudi o tem, da bi morali biti za vse šole, ki imajo računalnike in krožke, enoten sistem dela. Tudi računalniki naj bi bili enaki.

SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO

Komisija za podelitev Priznanja občine Laško - 2. julij

razpisuje

na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi »Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik občine Laško, št. 1-1/75) za leto 1986

DESET PRIZNANJ

Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodarskega in družbenega razvoja občine, dosežene v daljšem časovnem obdobju. Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine občanov, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež na območju občine.

Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in organizacije, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvijanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju medobčinskega sodelovanja na gospodarskem in družbenem področju.

Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine Laško.

Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2. julij, lahko podajo temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in posamezniki.

Predlog mora biti primerno obrazložen.

Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja

1986.

Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravnavala.

Predloge je treba poslati na naslov:

Skupščina občine Laško - Komisija za podelitev

priznanj občine Laško - 2. julij.

OGREVA HITRO IN POCENI

Dvorano Gasilskega društva Prekopa so začeli ogrevati s pečjo, ki je nov izdelek Kovinske industrije Vransko, in se imenuje «Energetik 1000«. Peč je namenjena ogrevanju posameznih večjih prostorov, kot so na primer dvorane. Predsednik GD Prekopa Ivan Brišnik nam je povedal, da so zaenkrat s pečjo zelo zadovoljni. Peč je na trdo gorivo, posebnost pa je ta, da peč ogreva zrak, ki se skozi posebne šobe izpihava v prostor. "Tako je učinkovitost ob sorazmerno majhni porabi velika, pa tudi ravnanje s pečjo je zelo preprosto. Na posnetku ^^arko Brišnik pri kurjenju nove peči Energetik 1000.

Tečaji za gasilce

Občinska gasilska zveza Velenje in prostovoljno gasilsko društvo Velenje sta uspešno zaključila trimesečni tečaj za nižje gasilske častnjke. (Na fotografiji.) Izpite je opravilo 52 gasilcev iz občine. Gasilska društva v velenjski občini so tako strokovno bolje usposobljena in pripravljena, da v vsakem trenutku priskočijo na pomoč.

V laški občini so pričeh s tečajem za nižje gasilske častnike. Ker je v skupini 45 kandidatov, so predavanja organizirah v Laškem in Radečah.

Program, ki obsega 150 ur, zajema organizacijo gasilcev in predpise, gasilsko tehniko s poudarkom na uporabi sredstev za gašenje nevarnih snovi, nadalje nuđenje prve medicinske pomoči in drugo. Tečaj bodo zaključili 29. marca s prikazom gašenja in reševanja iz požara. Tisti, ki bodo uspešno opraviU teoretični in praktični del izpitov bodo prejeh diplome in naziv nižjega gasilskega častnika.

LO-WE

40 let IGD tovarne nogavic

v soboto so se na 40. letnem občnem zboru sestali člani Industrijskega gasilskega društva tovarne nogavic na Polzeli. Iz poročila predsednika Avgusta Palirja in poveljnika Franca Tevžiča je razvidno, da je bilo delo tega društva, ki praznuje 40-letnico obstoja v minulem letu uspešno. Ženska desetina je bila na občinskem tekmovanju za pokal Matevža Haceta prva, člani pa so zasedli tretje mesto. Poleg tekmovanja so poskrbeli tudi za izobraževanje gasilskih trojk v posameznih obratih, uspešno sodelovali s CZ v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. V program za letos so zapisali, da bodo še naprej posvečali vso skrb izobraževanju članov društva v tovarni in vseh zaposlenih, posebno pa še gasilskih trojk v posameznih obratih. Udeležili se bodo vseh razpisanih tekmovanj, za novega predsednika pa so izbrali Branka Turnšek.

T. TAVČAR

8. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Gledališče je kolektivna umetnost

Probleme bo potrebno rešiti z wellko družbeno podporo

»Moja odločitev za odhod iz slovenskega ljudskega gledališča Celje ni rezultat kakršnegakoli razočaranja ali zamere, ampak preprosto želja, da bi se poskusil še na kakšnem drugem delovnem področju, ki me tudi zanima«, je v pogovoru ob odhodu dejal dosedanji upravnik SLG Celje Slavko Pezdir. Kolektiv pa je naloge in dolžnosti v. d. upravnika zaupal Borutu Aluje-viču.

Natanko štiri leta ste bili upravnik gledališča. S kakšnimi načrti ste stopili v Talijin hram?

»Prišel sem z velikim spoštovanjem do kolektiva, ki sem ga dobro poznal že od prej in do katerega sem kot upravnik čutil veliko odgovornost. Še posebej zato, ker so bili pred menoj, na tem delovnem mestu, vrhunski

kulturni in javni delavci. Prva ambicija mi je bila, da bi to kontinuiteto v razvoju gledališča o njegovi programski opredehtvi za angažirano in aktualno dramatiko zadržal tudi naprej.«

- Vam je to uspelo

»Upam, da je vtis, ki ga imam, objektiven, in da smo v programskem in repertoar-nem smislu obdržali začrtano usmeritev. Seveda je drugo vprašanje, ah so posamezne predstave dosegle podobno družbeno odmevnost kot nekatere izpred let. O tem je težko govoriti in skozi to ocenjevati svoje delo, ker je gledališče kolektivna umetnost in če je rezultat dober, je le-ta odraz skupnega dela vseh. Nemogoče je govoriti, kdo ima več ali manj zaslug. Drugače Je pri ugotavljanju krivde. Če kaj zaškripa, če pride do zastoja, ted^ se navadno vsi obrnejo na vodilne.«

- Vprašanje razvoja je n^tesneje povezano, in odvisno, s položajem gledališča v svobodni menjavi dela v okviru republiške in občinske kulturne skupnosti.

»Moram reči, da smo v tem

obdobju delili dokaj težke gmotne razmere z vsemi drugimi kulturnimi ustanovami, in da se je v tem času kot pomembno vprašanje vedno bolj izkazovalo neenako financiranje s strani obeh kulturnih skupnosti, kjer je občinska kulturna skupnost iz leta v leto bolj zaostajala za deležem repubhške. Na to smo preko delegatov in sami opozaijali občinski komite za družbene dejavnosti in organe kulturne skupnosti. Vendar do sedaj tega negativnega razvoja nismo uspeli ustaviti.«

- Kakšen pa je odnos delavcev gledališča do samoupravnih pravic in obveznosti?

»Specifičen. Na to sem bil pripravljen pred prihodom v gledališče. Zato sem si zadal za eno od pomembnih nalog, da stalno spodbujam delo samoupravnih organov, delel-gacij in družbeno-političnih organizacij. Zlasti z delom samoupravnih organov sem zadovoljen, saj so vsi eiktivno delali in mi s svojim odnosom do skupnih ciljev vehko pomagah pri mojem delu.«

- Ostajajo problemi, ki jih brez velike družbene podpore v naslednjih letih ne bo mogoče rešiti.

»Zaradi neprimerne opem-Ijenosti, prostorske stiske in preskromne kadrovske zasedenosti se gledališče nahaja na robu profesionalnosti in če ob tem dosega kakovost, ki je znana, je to predvsem rezultat vehkega entuziazma in velikih ustvarjalnih potencialov ljudi, ki delajo v gledališču.«

MATEJA PODJED

Ženitev v Trnovljah

člani kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlji pravljajo za v soboto premierno uprizoritev Gogoljeve tve v režiji Štefana Žvižeja, na sceni Franca Ostrožnikj kostumih po zamisli Vide Zupan. Predstava bo ol osmih zvečer v kulturnem domu.

Na fotografiji: prizor iz predstave. Od leve proti desi Alenka Pešakova, Nada Vrenkova, Cvetka Videce\ Mateja Piklova. <■

Kulturni dan ob dnevu šole

Učenci osnovne šole I. celjske čete v Celju so 19. marec šole, počastih z živahno kulturno dejavnostjo, ki je bila pn dela mladih, ob pomoči njihovih mentorjev, na kultui področju. Sodelovali so učenci z razredne in predmetne ste in se predstavih v pesmi, besedi, pisanju in kvizu. Dan kult dejavnosti na tej šoh je dosegel vrh na skupni proslavi v tek niči, kjer so mladi poročali o svojem delu in izbrali negb hkovne in hterarne prispevke za razstavo.

Vabilo na razstavo

Likovna dejavnost je začela v Slovenskih Konjicah oživ ko so pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda ustan likovno sekcijo, ki združuje 14 članov. Po skupni razstavi lil nikov amaterjev, ki je bila lani, se zdaj v avli kulturnega dor Slovenskih Konjicah s svojimi deh predstavljajo samo i člani. Milan Lamovec z 12 deli v disperzijski tehniki in na k ter Franci Rataj (intarzije) in Slavko Slapnik (оЦе). Njihova ( bodo na ogled še do nedelje, vsak dan od 17. do 20. ure.

Celjska kultura ni izgubar

Novi delegati v nove bitke: za dinar, kadre In prostor

Minulo sredo so se zadnjič v tretjem mandatnem obdobju sešli delegati skupščine kulturne skupnosti Celja. Bitka za uresničitev obširnega dnevnega reda je tekla na robu sklepčnosti obeh zborov, kar gre najbrž pripisati dejstvu, da so bile na pragu nove volitve in da so bili delegati že utrujeni od prizadev^ za razreševale številnih vozlov, ki so bili v kulturi v minulem obdobju v največji meri povezani s finančnimi sredstvi, kadri in prostori.

Delegati so med drugim ugotovili, da so programske naloge za minulo leto v veliki meri izpolnili in, da zato kulturna ponudba ni bila okrnjena. Podprli so, s finančnim deležem seveda, kulturno in pohtično sodelovanje z mestom Grevenbroich v Zvezni republiki Nemčiji j in sprejeh tudi do-кгу zapleteno shemo zaključnega računa za lani, ki izkazuje, da kulturna skupnost ni med izgubarji, čeprav je nenehno na robu dejstva: imamo in spet nimamo.

Iz delegatskih vrst je tudi prišla pobuda, kije opozorila na problem knjižničarstva, saj knjižnica Edvarda Kardelja v Čelju ni več kos slediti

založbam pri nakupu knjig, vpisnine pa so tudi tako nizke, da si z njimi ni mogoče predstavljati razrešitve tega

Skupščina kulturne skupnosti Celja se je lani sestala na treh rednih in enem izrednem zasedanju, skupni organi skupščine pa so se sestali 32 krat. Splošna je ugotovitev, da so se organi skupščine in skupščina sama, tudi lani veliko ukvarjali z zagotavljanjem zadovoljivih pogojev za delo, premalo pa z vsebino dejavnosti in njenim razvojem. Programske naloge za leto 1985 so v glavnem izpolnjene, žal pa tudi lani ш bil sprejet način združevanja sredstev za izgradnjo objekta za Zgodovinski arhiv, očitno je bilo zaostajanje osebnih dohodkov v kulturi, neuresničeno je ostalo načrtovano zaposlovanje in nabava knjižničnega gradiva.

problema. Samo za ilustracijo: zamudnina knjižne enote na dan velja 1 dinar! Vendar pa knjižničarstva ne gre gledati samo skozi leposlovje, je bilo shšnti iz delegatske klopi, ampak so tu tudi druga področja - od znanosti do

izobraževanja, zato bi bilo smiselno, da bi to proučil tudi odbor za svobodno menjavo dela pri kulturni skupnosti. Nove delegate čakajo na področju kulture še vehke bitke, je dejal ob zaključku seje predsednik skupščine Drago Medved, ko seje delegatom ziahvahl za njihovo delo.

MATEJA PODJED

»Nepotrebni stroški« za amaterizem

v razpravi o financiranju programa kulturne dejavnosti v Sloveniji je na zadnji skupščini Kulturne skupnosti Slovenije, bila je februarja, ena od delegatk zbora izvajalcev dejala, da seji zdijo predvideni izdatki za ljubiteljsko kulturno dejavnost previsoki, pravzaprav celo odveč, ker je amaterizem, to že beseda sama pove, za-stonjski. Ni žela ravno priznanja in soglasja, čeravno ji je v zboru, v katerem je sedela, nekaj delegatov vneto pritrjevalo.

Stiska, v katero je kulturna dejavnost na Slovenskem

vgreznjena, pa naj bo za profesionalne kulturne institucije, tem bolj pa za ljubiteljske (amaterske), rojeva nezaželene stranske učinke. Začelo se je prerivanje »okoli korita«, pri čemer tudi čekani prav pridejo. Vsa prizadevanja, da bi obdržali že itak skromno dolžino pokrivala za potrebe kulture, je le-ta relativno vsako leto krajša. Zdaj se pa dajmo med seboj! Namesto, da bi se razvrščali po dobrih in slabih (diletent-skih) dosežkih, se že gremo poklicne, ki jim je kultura in umetnost tudi kruh in med amaterje, ki bi bojda radi ho-

norarčili?!

Zanemarimo zdaj republiško raven. Takšnih, ki si besedo amaterizem razlagajo skoraj izključno kot zamenjavo za besedo brezplačno, ne manjka vse tja dol do krajevnih skupnosti. Takšni so potem pripravljeni odriniti za izrazito komercialne skupine težke vsote iz družbenih sredstev če vstopnina ne pokrije astronomskih številk zahtevanih gaž, domače amaterje pa na dobičkanos-nih prireditvah odrinejo s steklenico piva in polovičko kranjske, češ, saj v občini kulturno dejavnost vzdržujemo s prispevno stopnjo za SIS.

Seveda sem tudi sam prepričan, da bi nagrajevanje amaterjev bila grobnica ljubitelj stvu. Gotovo amaterski kulturni delavec, najsi poje, igra, pleše, slika, muzicira, dela to iz veselja, streže svojemu konjičku. Saj tudi poklicni umetnik tega ne počne iz kakšnih drugih nagibov, razen da mora ob tem še zaslužiti za preživljar^e. Vendar so tudi v amaterizmu določene meje, kjer se popolno zastonjkarstvo ustavi.

Prvič. Tudi v amaterizmu je potrebna določena strokovnost, izobraževanje voditeljev in mentorjev. Tudi v amaterskih društvih veliko pomeni sodelovanje poklicnih umetnikov. Živ dokaz za to je mlada, neiskušena skupina iz laške pivovarne, kije že drugo odersko uprizoritev izredno dobro izpolnjevala ob strokovnem vodstvu poklicne umetnice. Preden zraste dober režiser, pevovodja, dirigent, je na stotine, tisoče ur učenja, vadbe, kar je daleč čez »normativ« ostalih članov skupine. Seminarji, te

čaji, posveti - vse to je najbolj vnetem onkraj m gole zabave in ljubiteljski zadovoljstva. In tak člo\ n^ porabi za vse to svoj i ni letni dopust in če mu Ц zmanjša še brezplačnega!^

Drugič. Do kod naj seii stroški, kijih amaterski ia turni delavec še nosi na s« je breme, ne da bi mu vn& čez čas ne začela pojema' Članstvo mnogih društev domicilno razteza čez m krajevne skupnosti in tú občine in se mnogi vozijo) deset in več kilometrov Í leč. No, takšne stroške dof jo povrnjene le redki, večii pa nosi tudi stroške potavi na gostovanja, ker se gá rekvizitov tudi ne da орга^ z redkim in večernim uri neprilagojenim javnim p* metom.

Kolikor po svojih dolgo« nih izkušnjah vem, so arf terski kulturni delavci ii-' sicer družbeno aktivni, W v drugih društvih, družbe^ organizacijah itd. Dalje j ve<? kot očitno, da v drušP'* niso ravno ljudje z visoi^^ osebnim standartom, ki s| je »kulturne« potrebe voljujejo na mnogo bolj dÑ in ekskuziven način. Tei amaterji nimajo žepov b'ï dna in časa brez omejitevA bi bila ljubezen do kultm ustvarjalnosti пеотејеН Takšni so samo posarne^, zares redki, ki pa posIed¡^ takšne privrženosti tudi o čutijo in prenašajo.

Najbolj pa je hudo, da P' digarji absolutnega am^'ü rizma niso ravno vzor pO"* tvovalnosti in bi bili prif^J Ijeni o amaterizmu brez Fi bitega beliča predavati ^^ honorar! J

JURE KRAŠOVn

Pomembna pridobitev celjskega muzeja

Leta 1851 so v Celju, na današnjem Trgu V. kongresa zgradili veliko stavbo, imenovano »kresija«. Pri izkopu temeljev so med številnimi rimskimi kamnitimi spomeniki, našli tudi mali bronasti kipec. Kot je bilo takrat običajno, so vse lepe in zanimive arheološke najdbe rimskega mesta odnašali v velike muzeje na Dunaj in v Gradec. Tako se je zgodilo tudi s kipcem tega najdišča.

Po 135. letih zopet zidajo stavbo za novo banko. Arheologi so tokrat pred pričetkom gradnje preiskali še vmesne, nepoškodovane zemeljske plasti. V neposredni bližini mesta, kjer je ležal kipec, so ležali drobci izjemne freske, mozaik, stavbe, ogrevalni sistem ...

In prav sedaj so se kolegi iz graškega muzeja Joanneja, ki poseduje kipec in je razstavljen v arheološkem oddelku v Eggenbergu, odločih posredovati njegovo kopijo. Original jim seveda ni treba vrniti, saj je bil najden v času Astrijske države.

18,5 cm visok, bronast kipec ima spodaj nastavek, ki je služil kot okov

pohištvenega kosa. In prav ta nastavek je hkrati podstavek sedeče postave na prestolu. Prestol je bogato okrašen in opremljen z baldahinom. Kip predstavlja domače božanstvo, mestno boginjo Celejo. Oblečena je v dolgo, spodnjo obleko, preko nje nosi z okrasnimi robovi opremljen plašč. Na glavi ima diadem s petimi kraki. V rokah drži grozd. Nenavaden naglavni nakit lahko opazujemo tudi pri drugih rimskih božanstvih, genijih in domačih bogovih. Grozd ponazarja bogastvo oz. obilje.

Stilistična obravnava, predvsem oblačila s svojimi shematičnimi gubami, kaže na provincialni nastavek kipa. Verjetno je bil narejen kar v Celeji in to v 3. stoletju našega štetja.

Izkopavanja v zadnjih letih so nam dokazala izdelovanje malih bronastih plastik tudi pri nas.

Boginja »Celeia sencta« oz. sveta Ce-leja, bo odslej izpopolnjevala stalno arheološko razstavo Pokrajinskega muzeja v Celju.

VERA KOLŠEK

Celeia sancta - mala bronasta plastika iz 3. stoletja. Foto: V. BERK

la. IVIAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 9

Letos na Grossglockner

Planinci celjske Cinkarne se letos odpravljajo na Grossglockner, načrtujejo pa tudi pohode na bosan-sko-hercegovske vrhove in kolesarski maraton od Celja do Logarske doline. V Logarski dolini pripravljajo tudi enotedenski otroški planinski tabor, na IVlozirski planini pa dan planincev.

Sicer pa so planinci konec prejšnjega tedna na svojem občnem zboru ocenili delo v preteklem obdobju in poudarili, da so lahko zadovoljni s planinsko vzgojo mladih. Pripravili so tudi veliko vzponov v domače in tuje gore, že nekaj časa pa dobro sodelujejo s Planinskim društvom Metalurg iz Titovega Velesa. Prav s planinci iz Makedonije bodo letos tudi obiskali Grossglockner. Drugače pa planinci iz Cinkarne največ hodijo v domače gore, od Julijskih in Savinjskih Alp do Zasavskega hribovja in Pohorja. Planinci iz Cinkarne so na občnem zboru ponovno izvolili za predsednika sekcije Adija Vrečerja.

I. F.

Uspeli občni zbori turističnih društev

v minulih štirinajstih dnevih so imela uspele občne zbore turistična društva Topolšica, Gornji grad in Dobrna.

V Topolšici, kjer so se pogovorili o opravljenem delu in delovnem programu, so bili lani kar uspešni, saj so poskrbeli za nekaj novih spominkov, izdali novo razglednico, marsikaj so tudi storili za lepši izgled kraja, ter pomagali turističnemu krožku na šoli. Organizirali so tudi izredno uspel karneval ter dobro sodelovali z zdraviliščem. Na občnem zboru so za pribhžno 150 udeležencev pripravili uspel koncert Moškega pevskega zbora iz Šoštanja, za predsednico pa so ponovno izvolili Majdo Menih.

V Gornjem gradu so si pretekli petek najprej ogledali film o Gornji Savinjski dolini, ki gaje pripravila tovarna Gorenje. Po poročilu, v katerem smo slišali da so ponatisnili prospekt.

izdali razglednico, kakor vsako leto pripravili Čebelarski praznik ter skrbeh za lep izgled kraja, je stekla izredno živahna razprava, v kateri so ocenili delo v minulem letu, predvsem pa se zavzeli za boljše delo v prihodnje. Pomagali bodo pri obnovi katedrale, postavili novo vlečnico, v kraju predstavili etnografsko in zgodovinsko zbirko, oživeti pa mora tudi turistični podmladek. Sodelovali bodo z vsemi drugimi dejavniki v kraju, predvsem pa s kulturnim društvom in šolo. Podprli bodo ureditev šolskega športnega igrišča, ki bo služilo vsem krajanom in tudi turistom. Gornji grad ima z odličnimi gostišči in precejšnjimi prenočitvenimi zmogljivostmi vse pogoje za uspešnejši razvoj stacionarnega in izletniškega turizma. Izvolili so nov upravni odbor, ki si bo sam izbral svojega predsednika.

Na Dobrni so zborovaU preteklo so

boto. Predsednik Marjan Stor je v svojem poročilu razgrnil turistično in splošno problematiko Dobrne in društva, katerega delo je bilo dobro tako pri urejanju kraja in organizaciji prireditev. Dobro je bilo sodelovanje z zdraviliščem na področju propagande. V razpravi so omenili uspelo prireditev Noč pod kostanji, precej je bilo govora o delu društva in o zasedenosti zasebnih sob ter o številu nočitev, ki je bilo lani na Dobrni rekordno. Zabeležili so kar 163 tisoč nočitev, od tega 17 tisoč tujskih. Ob zaključku so za predsednika društva izvolili Venčeslava Fle-reta.

Vsi občni zbori so bili dobro pripravljeni in obiskani, v razpravi pa so udeleženci in delegat Celjske turistične zveze odkrito ocenili dosedanje delo in povedali, kako naprej.

ZORAN VUDLER

iaj jedo temperamentni Argentinci?

irečanje z argentinsko kuliinjo v Itoteiu Merx v Cei ju

> ste se kdaj vprašali, kako -fedo in kaj jedo v Južni Ameriki? V Argentini, na 'primer. Za tiste, ki jim hra-la pomeni več, kot zgolj zadovoljevanje osnovnih potreb, ki znajo ob hrani uži-pti ali na sploh doživeti nekaj posebnega, neznanega, so v hotelu Merx v Celju mova poskrbeli. V program iostinsko-turistične ponudil so vključili »Dneve argentinske kuhinje«, ki so se pčeli v torek, zaključili pa ^ bodo v ponedeljek, 24. [шагса.

[Mojster Iz Phoenixa

S predstavljanjem nam manj znanih kuhinj imajo v hotelu Merx lepe izkušnje, če se samo spomnimo dne-:vov kitajske kuhinje, ki so jpredlani privabili številne 'goste. Tokrat so se odločili za Argnetino in znova povabili strokovnjake iz enega najbolj znanih zagrebških lokalov »Phoenix«, kjer so se v zadnjih dveh letih preorien-tirali od kitajske na argentinsko kuhinjo. Glavni mojster-kuhar Jasminko Tulek-Bra-co je zdaj v Celju in vsak dan s svojim pomočnikom Vladom pripravlja številne jedi, ki so gostom na izbiro. Jasminko se je v svoji bogati kuharski karieri dodobra spoznal z mnogimi kuhinjami v svetu, za argentinsko pa je bil na specializaciji leto dni. Pravi, da se v Celju dobro počuti. »Hotel Merx ima dobro kuhinjo, sposobne ku-haije in osebje, tako da se počutim kot doma. Material za pripravo jedi je vedno svež in prvovrsten,« je pove

dal, ko smo ga zmotili pri pripravi ene od argentinskih jedi.

Kaže, da so se v hotelu Merx osredotočih na interkontinentalno kuhiryo, saj namerava o v prihodnje predstaviti še turško, kitajsko oziroma sečuansko in še kakšno drugo deželo s svojimi kulinaričnimi značilnostmi.

Argentinci jedo v glavnem govedino in piščančje meso, vehko zelenjave, mojstri so v pripravljanju najrazličnejših omak, neskončno pa ljubijo začimbe, veUko začimb, ki dajejo njihovim jedem svoj-stveri, značilen okus. Najbolj je v svetu poznan argentinski file steak, pa Empanada, argentinska mesna vrečka in Chilh con carne, fižolova juha z govedino. Sicer pa je argentinski jedilnik v hotelu Merx izredno bogat, za vsakogar je nekaj, bi lahko rekh. Tudi za sladkosnedneže: panirane banane s krem karamelo, omlete, polnjene z viš-"njami in prelite s čokolado, pa »kavbojska pita« z jabolki, cimetom in rozinami...

Za nameček ArgenUnski tango

Da je vzdušje v hotelu Merx v tem času čim bolj »argentinsko«,, skrbi glasbenik Alberto Gregorič iz Ljubljane s svojo skupino. Alberto je Argentinec, sicer pa naše gore list. Sed^ živi v Ljubljani in vehko igra. S temperamentno argentinsko glasbo skrbi za primerno vzdušje ob srečanju z argentinsko kuhinjo.

MARJELA AGREŽ

V hotelu Merx v Celju so zopet poskrbeli za zanimiv kuli-narično-kulturni dogodek. V času od 18. do 24. marca bodo v »Dnevih argentinske kuhinje « svojim gostom predstavili široko in bogato paleto jedi iz te oddaljene dežele, ki slavi po svojih specialitetah. Da bi se v Celju cim bolje spoznali z argentinsko kulinariko, skrbi Jasminko Tulek-Braco iz Zagreba, ki se menda dobro spozna na vse kuhinje tega sveta.

Obuditi znanje gostincev

Poslovna skupnost za turizem in Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Celja organizirata pred pričetkom glavne turistične sezone dodatno izobraževanje gostincev celjske regije na temo gostitelj-gost. Na osemindvajsetih seminarjih v temeljnih organizacijah gostinstva in turizma bodo na štiriurnih seminarjih pokazali ter povedali, kako se gosta sprejme, postreže in odpravi, ter s tem gostince spomnili na vse tisto, česar so se sicer že učili v šoli. Seminarje, prvega so prejšnji teden oganizirali v hotelu Evropa, bodo zaključili do konca maja.

Razstava kitajske umetnosti

v Mozirju odpirajo jutri, 21. marca razstavo kitajske ljudske umetnosti, ki jo s pomočjo kulturnega centra LR Kitajske v Beogradu pripravlja Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje. Na razstavi, ki bo v galeriji Mozirje odprta do 4. aprila, bodo predstavih staro kitajsko fotografijo, dediščino, ki jo hranijo v mozirskem arhivu, ter več kot sto izdelkov kitajske ljudske umetnosti, ki jih je za to priložnost posodil kitajski kulturni center v Beogradu. V kulturnem programu ob otvoritvi, ki bo od 18. uri, sodeluje Slovenski oktet.

Invalidke za pokal 8. marec

Kot vsako leto, tako so tudi letos pri Društvu invalidov Laško pripravili družabno srečanje za svoje članice. Udeležilo se ga je preko 70 žena. Z njimi so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti Laško. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Dušan Poženel, po njem pa so pripravili še zanimivo predavanje o krvnem pritisku, ki ga je imel dr. Borič. Sredstva za srečanje so prispevale članice same, nekaj denarja pa so dobili od delovnih organizacij v Laškem.

Invalidi so izvedli tudi tradicionalno strelsko tekmovanje za pokal 8. marec.

VM

TTG - Turizem transport gostinstvo ^TOZD Turizem Maribor Turistična poslovalnica Celje

STE TURIST?

Ste na svoji koži zaznali pomanjl<ljivosti in vrzeli turistične ponudbe? Mislite, da bi vi znali bolje? Pokličite in prepričajte nas!

TTG je turizem, transport, gostinstvo. Poznamo se že. Srečali smo se na Belem vlaku, na pizzi v Ko-ra baru, smučarskem središču Kobla nad Bohinjsko Bistrico, zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku, potovali ste z našimi spalniki in Zelenimi vlaki v Benetke, Rim, peljali smo vas v Budvo, Ohrid, Dubrovnik, Mostar, skupaj odkrivamo vso Trojo . .. Pri nas se s tem ukvarja team mladih, strokovnih in ambicioznih delavcev, ki ga želimo razširiti. Potrebujemo mlajše strokovne sodelavce.

Zahtevamo: višje ali vsaj srednješolsko izobrazbo, smisel za teamsko delo, iniciativnost, pripravljenost na trdo delo

Nudimo: stimulativno nagrajevanje, prijetno delovno okolje, dobre medsebojne odnose, zanimivo in kreativno delo in možnosti za uresničitev vaših idej

Menite, da izpolnjujete naše zahteve in mi vaša pričakovanja ? Pokličite nas po tel. 062 26-524, dogovorili se bomo za pogovor in vam dali možnost, da nas prepričate! ^^

Ne sanjajte o svojih idejah - ^ ^Ê

uresničite jih z nami! # 1 1

_

Iz malega raste veliko?

Prodajna služIta gostinstva In turizma sozda Merx že uspešno deluje

v sozdu Merx so prodajno službo za potrebe gostinstva in turizma oblikovali šele konec lanskega novembra, Pa bi po dobrih treh mesecih še ne ^oieli pričakovati poslovnih »čude-^v«, smo ugotovili že na začetku pogovora z vodjo te službe Bredo ivovač.

bistvu gre za to, da v okviru soz-integrirano predstavimo turistično-pstinsko ponudbo vseh članic na šibkem območju od Koroške, Pohoija zdraviliškega turizma Dobrne in za-Pipiivosti krajev konjiške, celjske in ^ske občine, vključno s Spodnjo in уогпјо Savinjsko dohno,« pravi Breda ^ovač, po .poreklu Vojničanka in s tu-^stično-gostinskimi izkušnjami z

. Nova prodajna služba gostinstva in ^'^izma sozda Merx se je v kratkem

času od svojega obstoja dokaj uspešno vključila v predstavitev zimskih centrov Kope in Golte, poslovna naveza z zdravihščem Dobrna je delovala predvsem s popestritvijo bivanja gostov, zdravilišča, prodajati so začeli smučarske karte za oba omenjena zimska centra, čeprav se zavedajo (komaj tričlanski kolektiv!), da prodaja ozkega turističnega aranžmana-prenočišč in hrane, ne more ostati pretežni del njihovega poslovnega poslanstva.

Poskusili so se že tudi s prireditvami in njihovim usklajevanjem v različnih Merxovih objektih. Čeprav bolj internega značaja je bilo uspešno pustova-nje v šentjurskem motelu, za 8. marec pa je Zvončkov večer v Laškem že presegel poskusni okvir prireditve. Prodajna služba se vsebinsko kljub jasnim ciljem še oblikuje, je takorekoč

»v izgradnji« in bi bilo prezgodaj ocenjevati njena poslovna tipanja izven okvirov sozda.

»Osebno sem zadovoljna z doseženim v tako kratkem času, čeprav je jasno, da je veliko želja in idej, do katerih uresničitve pa je še dolga pot. Končno je veliko lažje usmerjati komercialno dejavnost v eni delovni organizaciji, kot pa na primer pri večih, kot je to primer v našem sozdu; bistveno več je potrebno koordinirati, se dogovarjati in podobno,« je optimistična Breda Kovač.

Čeprav se bo poslovni domet prodajne službe gostinstva in turizma sozda Merx prav gotovo kmalu razširil v slovenski in jugoslovanski prostor, pravijo, da ne želijo postati turistična agencija sedaj poznanega tipa. Zaenkrat gre še vedno za »interno« službo sozda Merx, ki pa se z izletništvom za svoje goste širi po vsej Sloveniji že sedaj. O dolgoročnejših ambicijah lahko le po svoje razmišljamo in pa na osnovi dosedanjih mnogih izkušenj pri nas, kjer so se ob poslovno prodornih sistemih rodile mnoge, kasneje dokaj ugledne turistične agencije.

MITJA UMNIK

10. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Potrebna in nepotrebna zadružna administracila

Dokieß do regresov In premU še s takšno administrativno muko?__

Tako kot drugod je glavna naloga pospeševalne službe tudi v Kmetijski zadrugi Celje uresničitev načrta kmetijske proizvodnje (pravkar so ga za leto 1986 tudi sprejeli in je zahteven), njihova skrb pa je še posebej poleg sklepanja pogodb za tržno pridelavo in prirejo predvsem intenzifikacija kmetijske proizvodnje.

Po mnenju dipl. inženirke agronomije Andrijane Zupane je glede na živinorejski značaj kmetijstva v celjski občini v ospredju problemov živinorejska kriza. Globino te krize lahko ponozorimo z dvema številkama o izgubah v kooperacij ski proizvodnji lani: enajst starih tisočakov izgube je pri kilogramu govejega mesa, pri litru mleka pa 9 dinaijev in pol. Takšna slaba računica, ki se ne izzi-de, seveda ne spodbuja k večji pridelavi in prireji in dokler bodo cenovna nesorazmerja v živinoreji rušila

temeljni ekonomski motiv pridelovalcev in rejcev, nam ne bodo pomagali nobeni, še tako lepo zapisani proizvodni kmetijski načrti. To je nesporna resnica, kot je po mneriju pospeševalcev res tudi to, da so premije izgubile značaj razvojnih spodbud in postale komaj delna nadomestila za izgube.

Pašništvo razvijajo v celjski občini predvsem na območju Dobrne, Paškega Kozjaka, Brdc, na Svetini, nek^ pa je že tudi poskusov uvajanja nižinske paše v Arclinu in Ljubečni.

V takšnem položaju naše »zaklane živinoreje« med pospeševalci zadruge ni optimistov, da bi bilo mogoče v živinoreji doseči na leto 3 do 4-odstotno rast prireje.

Andrijana Zupane: »Samoupravni sklad za inter-

Andrijana Zupane

vencije v kmetijstvu v občini Celje sicer opravlja svojo funkcijo in si brez njega dela pri nas ne predstavljamo, vendar je vloga regresov in premij preveč kompenzacija. ne pa razvojna spodbuda.

Sam sklad tega ne more niti spremeniti. Ob republiško določenem obveznem programu in omejenim sredstvom skušamo vendarle rezervna sredstva usmerjati tja, kjer čutimo, da so najbolj potrebna. Tako smo se v Celju odločili za razvoj intenzivnega pašništva. Pokrivamo polovico vseh stroškov za ograje in 600 kilogramov mineralnih gnojil na hektar.«

Preveč

administracije?

Očitkov na račun prevelikega administriranja v zadružnem kmetijstvu je mogoče vehko slišati zlasti od kmetov, pa tudi mnogi pospeševalci zaradi nje tožijo. Zanimivo je mnenje Adrija-ne Zupane: »Po moje je s tem približno takole. Za uspešno delo pospeševalca je potrebno določeno administrativno delo, ki ga je bilo

mogoče včasih celo premalo. Pravimo, da teren ni bil dovolj obdelan, niti ni bilo podatkov o razpoložljivih zmogljivostih kmetijske proizvodnje, paje bilo tudi načrtovanje včasih težje. Druga stvar pa je admninistrativno delo, ki se nam najbolj kopiči (zanj porabimo tudi večino delovnega časa) - to pa je obračunavanje in izplačevanje premij in regresov, ki je zelo komplicirano. Namesto, da bi se premije priznavale že pri kilogramu mesa ali litru mleka, se izplačujejo iz drugih virov, posebej jih moramo uveljavljati, kmetom jih ne smemo izplačevati, ampak jim priznavamo le dobropise. Pri sedaj veljavnih odkupnih cenah za meso in mleko, pa takšni dobropi-si niti ne predstavljajo ne-vem kakšen denar za kmeta pri nakupih repromateriala, pa vseeno toliko administriranja in tohko potov.«

MITJA UMNIK

Dognojevanje žita

Takoj, ko sneg skoj bomo posevkom ozii prvič dognojih. N^l primerni so dnevi, zemlja ponoči še zmra in ne naredimo pre škode z vožnjo po pos kih. Prvo dognojevanji zlasti pomembno za sevke, ki niso dovolj sti, z njim pa vphvamo obraščanje žit in na raz zasnov klaskov.

Pšenico bomo dogno s 30 do 60 kg na ha čiste dušika, ječmenu in rži od 30 do 50 kg na ha čis ga dušika. Z večjimi c merki gnojimo posevl ki so v kolobarju izdati gnojene z organskii gnojih ter na splošno p sevke, za katere ne pre videvamo zelo velik pridelkov.

-n

Karlu Goričanu se ob bikcih snaeb kar razleze po obrazu.

»Krompir bi mi najraje na kaljenje razstavil kar po vsej hiši, če bi mu pustila,* se budi Lizika na svojega moža.

v resnici moraš biti rojen kmet

Na Jankovinl v RazdeUu pri Strmcu se kmečke rodovne korenine lepo razraščajo v prihodnost

Pogovarjati se s kmetom Karlom Goričanom, po domače pri Jank, v Razdelju pri Strmcu, pomeni, da boš kot prišlec odnesel s sabo marsikatero kmečko izkušnjo preteklih in sedanjih dni. Vseh sort so te izkušnje, tudi niso samo slabe, čeprav te zadnje prav sedaj v živinoreji prevladujejo. Ampak Kari Goričan je preveč nabit z izkušnjami, samozavestjo in pretkanostjo (menda mi tega ne bo zameril) slovenskega kmečkega človeka, na katerega so znali pritisniti vseh vrst državotvorni in drugačni režimi.

Rod na Jankovini je star, morda tristo let, čeprav gospodar tega še ni natančno raziskal. Toda že to, kar se ve, je dovolj za spoznanje o močnih koreninah te kmetije, ki se je do 1916. leta poskušala tudi z gostilno. Gostilne ni maral Karlov oče, ki se jé k edini domači hčeri priženil, čeprav verjamemo, da najbrž ni imela slabega prometa, takole ob nekoč pomembnejši cesti proti Socki in Vitaigu.

Kari je s kmetijo zrasel iz otroških let in, ker je imel zemljo v srcu in duši je vedno rinil nazaj na kmetijo, čeprav se mu je včasih nasmihala drugačna življenjska usoda. O vsem ga je od

fantovskih let do statusa gospodarja podučeval domači hlapec, ki je bil pri Goričan član družine in je njegov glas nekaj veljal. Kari priznava, da se je moral še kot gospodar posvetovati z njim o prodaji ali nakupu.

Nisem bil samo vljuden, dejansko sem mu ob najinem srečanju prisodil najboljša leta za moškega, pa me je popravil, da so ta ob njegovih 66 letih že mimo. Žena Lizika nama je sicer ušla v kuhinjo, pa je nisva posebej vabila za razsodnika.

Kriz smo poznali veliko že včasih

Tako pravi Kari Goričan, ki se spominja let pred zadrgo vojno, ko so mnoge kmetije šle »na kant«. Tudi takoj po vojni niso bili rožnati časi, pa potem obvezne oddaje. »Ampak takrat sem bil mlad in udaren, pa se tudi nisem pustil,« mu nasmeh preleti obraz. Spomnim ga še na diplomo kmečkega udarnika, ki sem jo pri prihodu opazil med drugimi listinami na steni v veži. »No, tisto je še iz časov, ko je bilo udamištvo moderno tudi v kmetijstvu. Menda sva jo dva dobila v tedanjem celjskem okraju. Zakaj sem jo dobil? Veste,

vedno sem si prizadeval za boljše kmetov^e in znal sem povedati tisto, kar sem mishl. Nekaterim to ni bilo vedno ljubo; teh je bilo še največ.«

Kmetija Goričanovih je v glavnem živinorejska z пекго mlečne pridelave. V novem in velikem hlevu na drugi strani Hudinje smo se hitro

Kari Goričan: »Preveč administracije je v zadrugi. Včasih so bili štirje od pospeševalcev na terenu, pa dva v pisarni. Zd^ je pa obratno. Za kmetijsko inšpekcijo pa je tako najbolj pomembno, da imajo bikci številke v ušesih in jaz podpisano pogodbo.«

prepričah o tem, kaj je reja pitancev. Poleg petih krav in petih telic smo našteh še 30 bikcev raznih starosti in teže. Koliko pa je bilo lani tržne prireje in pridelave, sem bil radoveden. »Enžust ton mesa in 9 tisoč litrov mleka,« je bil Kari jedrnat.

Okrog sedanje živinorejske krize se je nato rezpletal pogovor. Goričan mi je zatrjeval, da ne mish, kako je meso prepoceni, ampak, da so mineralno gnojilo, škropiva in repromaterial predragi. »Tudi ni res, da mi kmetje

povišujemo cene«, je bil že skoraj jezen. »Poglejte in si izračunate, kohko kilogramov mesa ali htrov mleka sem moral dati za gnojilo pred štirimi leti in koliko zd^j. S svinčnikom v roki imaš takoj dokazano računico in ni potrebno vehko govorjenja.«

Kot polž v svojo hiško

»Slovenski kmet bi davno propadel, če ne bi bil rojen kot kmet. Biti moraš tudi konservativen, ne smeš vse verjeti. Slabo bi se končalo zanj, če bi vsakega poslušal -že prej, pred davnimi desetletji, tudi stoletji. V boljših časih se kmet mora malo razgledati naokrog, se razširiti, v slabših pa se potuhniti in potegniti vase; kot polž v svojo hiško,« seje razvnemal moj sogovornik.

Zasukal sem pogovor na zadružništvo in ga izzival z vprašanjem, kohko je kmetijska zadruga njegova, kmečka. Pa, če je res, da je kmetu prav sedaj, če je zgolj od kravjih repov odvisen, kar težko.

»Res je težko. Zase že priznam, da bi mogoče mary tvegal z naložbami, če ne bi imel po drugi liniji (upokojenski) že neko socialno varnost. Res je tudi, da imam sina, ki

je zagnan za kmetijo. Rad bi se specializiral, sam pa mishm, da je to tvegano. Če te ne nese pri mleku, te pa pri mesu ah čem drugem. Kmetje svoje Mdruge nimamo, kajti sedanja zadruga je pač podaljšek, roka kmetijske politike, takšne kakršno pač imamo. Sprašujete, če je zadruga bolj trgovina kot pa zadruga? К^ vem. Sam z njo dobro sodelujem, hkrati pa vem, da tudi zadruga ne mo

re vsega narediti, ker гм dovolj denarja ...« Pravi d ričanov monolog, lahko u^ tovim.

I

Lizika Goričanova naju) zvlekla v kuhiryo, kjer je í po na toplem kahl semens} krompir in je dišalo po kai Vzdušje je pripomoglo, i| sva kmečko politiziranje i okrožila bolj po družinslif Hitro sem zvedel, da so j! jima rodili trije otroci, kari po po vrsti, da sta se že ustn šila: najprej Alenka, Draá in nato Irena. Vsi so v svojj pokhcih in starima staršerij so že namenih šest vnukol Verjamem, da bo tudi k(f od njih zastrupljen s kmf kim stanom. j

MITJA UMNfl FOTO: EDI MASNP

la. IVIAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 11

Zaradi bolezni na zatožno iclop

žalostno, toda resnično. j«ii to anekdota ali humoreska, kot zveni naslov, ampak tragična zgodba 49 letnika, ¿ivečega v takoimenovani »izvenzakonski skupnosti« z žensko nekje od leta 1974 v svojem stanovanju. Znašel sem se pred sodiščem kot obtoženec. Morda do vseh teh nevšečnosti ne bi prišlo, te temu ne bi botrovala bolezen in pa seveda negativni faktoiji moje partnerice, katerim je bila privržena že pred najinim poznanstvom. To so: alkohohzem in nezvestoba. Mogoče se bo marsikomu zdelo čudno, da sem se združil z žensko takih lastnosti, še posebej, ker sem bil s tem predhodno seznanjen. Zagotavljam pa, da so bila posredi čustva, katerim nisem mogel, niti znal kljubovati. Prepozno sem ugotovil, da človeška podlost ne pozna meja. Pa pustimo sedaj to, saj pregovor pravi, da po toči zvoniti je prepozno. Začetek vseh teh nevšečnosti sega v leto 1980, ko sem moral zaradi bolezni, ki je kroničnega značka, na operacijo. Za njo je sledila daljša terapija, ki me je priklenila na dom. Moja partnerica me je čedalje bolj zanemaijala in se odtujevala. Začela je zopet svoje staro sladko življenje s popivanjem in pogostimi daljšimi odsotnostmi z doma. Po takem životaije-nju, nenehnih prepirih in grožnjah, je najino skupno gospodinjstvo razpadlo. Stanje bolezni se mi je čedalje bolj slabšalo, do te mere, da sem bil priklenjen na posteljo. Nudena mi je bila vsakodnevna zdravniška pomoč (prejemal sem injekcije). Zaradi tega sem bil prisiljen zapustiti svoje stanovanje za določen čas in iskati pomoč pri prijateljih, kjer so mi nudili nego, s^j sem bil skoreO nepokreten. Po delnem okreva^u sem se vmil v svoj dom, kjer me je čakedo neprijetno presenečene, saj nisem mogel vstopiti zaradi za-тецјапе ključavnice na vhodnih vratih mojega stanovala. Prisiljen sem bil iskati pomoč na postaji mih-ce, kjer so me odpravih, češ da oni niso kompetentni za bilo kako intervencijo. Na-potih so me na pristojno Temeljno sodišče, kjer sem moral s pravdo dokazovati svojo upravičeno odsotnost z doma. Po maratonskem procesu, kljub nujnosti primera, sem v pravdi uspel. Obtožen-ka ni bila kaznovana za storjeni prekršek. Sodišče ji je naložilo, da ključavnico ponovno zamenja in postavi vse v prvotno stanje ter da se podobni prekršek ne ponovi. Dolžna mi je bila tudi povrniti stroške pravde pod izvršbo. Končno mi je uspela vrnitev v moje stanovanje, kjer sem se nastanil v dnevnem prostoru, vse ostalo pa prepustil v koriščenje sostanovalki. Lahko si je predstavljati v kakšnem peklu sem živel odslej. Ne bi želel niti hotel opisovati grožnje, žahtve in psovke, ki so deževale na moj račun. Svoj bivalni prostor sem vedno zaklepal, pa bil prisoten ali ne in to iz preventivnih razlogov. Več kot očitno je, da je hotela doseči svoj cilj na najbolj umazan in prostaški na-èin. Vse to sem mirno prenašal ali pa se umaknil z doma. Tako sem bil primoran tavati okoli večkrat po cele dneve in sem se večkrat vračal do-niov šele pozno zvečer, samo zaradi miru.

Nesreča nikoli ne praznuje, pravi pregovor. Zgodilo Se je namreč, da sem nekaj piesecev kasneje doživel in komajda preživel prometno nesrečo. Po poškodbi, ki sem jo utrpel, preživi približno do 20% poškodovancev. Po ugotovitvi diagnoze v Celjski bolnišnici (Aneury

sma postreumatica aortae desc), sem bil prepeljan v Klinični center Ljubljana, kjer so mi izvršili operativni postopek dne 15. 10. 1984. 9. 11. istega leta sem bil odpuščen iz bolnišnice in prepeljan domov na nadaljnje zdravljenje. Dodeljena mi je bila patronažna služba vse do sredine februarja naslednjega leta. Razumljivo je, da ves ta čas nisem mogel bivati v svojem stanovanju zaradi že prej omenjenih nevšečnosti in pa karakteija bolezni. Tako sem bil zopet prepuščen na milost in nemilost tujim ljudem, kjer pa sem naletel na razumevanje, pomoč in sočustvovanje. Počasi sem okreval in ko sem bil že sposoben za kr^še in lažje sprehode, sem se odločil, da obiščem svoje stanovanje. Moral sem se dobro psihično pripraviti na to srečanje, saj sem vnaprej slutil, da zopet nekaj ni v redu. Vstopil sem zlahka in ko sem si že skor^ oddahnil češ, da so bile moje zle slutnje odveč, sem bil nenadoma šokiran. Poskušali sem odkleniti moj bivalni prostor, vendar je bil le-ta že prej nasilno odprt. Ugotovil sem, da je prostor preurejen v nekakšno »ljubezensko gnezdo«. Kasneje sem ugotovil, daje sostanovalka vanj vsehla svojo hčer z ljubimcem. Koristila sta vse moje premičnine, moje osebne stvari pa so izginüe neznano kam. Pa smo zopet tam, sem si dejal in se odpravil s prizorišča tragedije v ponovni boj proti nasilju in nečloveškemu ravnanju bitja, ki sem mu nekoč nudil vso materialno in moralno podporo. Níóeti sem zopet moral odvetnika, ki se je nemudoma lotil posla. Pričakoval sem, da bo ta postopek mogoče krajši in enostavnejši zaradi vnovičnega prekrška storilke. Tudi tokrat me je doletelo presenečenje, saj meje odvetnik po nekaj dneh obvestil, da sem namesto tožnika postal obtoženec. Sostanovalka me je namreč optožila za razlastitev stanovanjske pravice, zaradi domnevne neupravičene odsotnosti in s tem zanemć^anja stanovanja. Obtoženi branite se in to sem tokrat jaz. Prišlo je do razprave, kjer mi je bilo naloženo, n^ predložim ustrezna zdravniška potrdila, kar sem nemudoma storil. Sklep sodbe prve stopnje se je glasil, da se tožba, kot neutemeljena zavrne, S tem pa proces vseeno še ni bil končan. Tož-nica je imela pravico do pritožbe na Višje sodišče, kar je tudi izkoristila. Višja inštan-ca je njeni pritožbi delno ugodila in predala ves material v ponovni postopek na prvo stopnjo z utemeljitvijo, da je dokazano gradivo ki sem ga dostavil, pomanjkljivo, predvsem pa premalo laično sestavljeno. Začel sem ponovno zbirati takoimeno-vana laična potrdila in jih dostavil. Sodišče je zahtevalo tudi ustrezne pismene izjave delovnih organizacij v katerih smo zaposleni udeleženci procesa, o možnih rešitvah stanovanjskih problemov. Prispele so izvaje vseh zainteresiranih.

1. OZD tožnice, ki je ena največjih v celjski regiji in n^bolj znanih v SFRJ, pa tudi zelo dobro situirana, je poslala izjavo, ki je vse prej kot objektivna, saj so v njej navedeni nemogoči pogoji bivanja njihovih delavcev in da tožnica kljub dolgoletni delovni dobi nima možnosti za pridobitev stanovanja.

2. Izjava ustanove, kjer je zaposlena njena hči, je vsebovala več ali manj objektivno dejavnosti stanje. Navedeno je, da je prisilka na prioritetni listi in ima v doglednom času možnost pridobiti stanovanje.

3. Odgovor DO, kjer sem zaposlen jaz glasi: »Z začudenjem in ogorčanjem odgovarjamo na zaprosilo omenjenega sodišča. Začudeni

smo, ker nas sprašujete kakšne so možnosti, da bi naš delavec pridobil ustrezno stanovanje. Imenovanemu je že bilo v letu 1981 dodeljeno ustrezno stanovanje - torej ga že ima. Zato je absurdno govoriti o možnostih za dodelitev novega itd. Nadalje nav^a: Ogorčeni smo ob dejstvu, zak^ predlagajoča stranka ne išče stanovanjske rešitve v svojih OZD ob predpostavki, da je zaposlena. Ne moremo dopui^i, da se nam na obravnavani način zmanjšuje obstoječi stanovanjski fond, ki smo ga ustvarili delavci OZD-a z odpovedovanjem pri dehtvi OD in namenom, da bodo v njih stanovah naši delavci -ne pa kdorsibodi.

To so torej bile izjave zainteresiranih strank. Tako je bila zbrana vsa potrebna dokumentacija in razpisana je bila obravnava za 3. 2. 1986. Sodnica je navzoče seznanila z vsebino dokaznega gradiva in po krajši razpravi postopek zaključila ter ga vrnila v pretres Višjemu sodišču. Vsa ta procedura traja že približno leto dni. Medtem pa se nihče ne vpraša, kako je z menoj, kot težkim bolnikom, ah imam streho nad glavo in pomoč, ki mi je potrebna? Ta takoimenovana »izvenzakonska skupnost« se sicer enači z zakonsko skupnostjo, ki določa gotove pravice in dolžnosti partnerjev, vendar mi to k^ malo koristi, saj se vseskozi obravnavajo samo pravice partnerke, ne pa tudi dolžnosti. Na zadnji obravnavi sem sicer opozoril sodišče na to pristranost, vendar nisem dobil odgovora. Ostaja mi še samo uteha, da ni bolezen kaznivo dejanje, s^ bi bil sigurno obsojen!

T. D. Celje

Veselje do kmetovanja

v vašem časopisu sem prebrala sestavek Zaščitene kmetije ni mogoče deliti. Zanima me, kako je z ostarelimi kmetijami v ŠkoQi vasi, za katere pišete, da jih je tam nEoveč. Sem kandidat za takšno kmetijo. Preživljala bi ostarele in nudila vso oskrbo. Sem kmečka delavka iz Titovega Velenja in imam interes za kmetovanje, pa tudi vehko veselja in volje za delo na zemlji.

Vprašala sem na kmetijski zemljiški skupnosti СеЦе, pa so mi odgovorih, naj se obrnem na tistega, ki je pisal v časopis NT, in da oni o tem nič ne vedo.

Lepo vas prosim, sporočite mi, če je kje v okohci Celja, Žalca ali katerekoli druge občine kakšna možnost obdelovanja zemlje in kmetovanja. Jaz sem na razpolago z veseljem in voljo.

MARIJA OVČAR Škale 127, Titovo Velenje

Pripis uredništva:

Objavili smo vaše pismo, morda se vam bo kdo oglasil, pa boste uresničili svoje želje. Glede zemljiške kmetijske skupnosti Celje pa leto: niso vam odgovorili lepo, kajti podpisani sem takšne podatke, kot sem jih zapisal v omenjenem sestavku, dobil prav pri njih, pri tajniku Juriju Novaku.

MITJA UMNIK

Plošča potrebna obnove

Lani je bila 90-letnica nižje slovenske gimnazije v Celju, za katero se je v dun^skem parlamentu več leti bila težka in viharna borba, zaradi tega vprašanja je padla celo ena vlada.

Večino let je bila gimnazija v dvonadstropni hiši na Muzejskem trgu 3 v Celju, hiša je bila last dr. Vekoslava Ku-kovca.

Pred leti smo nekdanji dijaki odkrili spominsko ploščo s primernim besedilom te hiše. Kaže pa, da je izdelovalec te plošče za besedilo uporabil slabo zlato in napis je postal nečitljiv. Ob odkritju plošče je kot predstavnik celjske občine to v varstvo občine prevzel takratni podžupan Jože Marolt. Kot eden še zelo redkih še živečih nekdanjih dijakov slovenske nižje gimnazije v Celju prosim našo občino, da pristojnim organom naloži obnovo napisa.

Dr. ERVIN MEJAK, Celje

Zahvala društvu

Društvo za pomoč prizadetim s cerebralno paralizo v Celju deluje že 3 leto. Kljub temu je že na začetku delovanja poslalo tri otroke v te-Č£u smučanja v Kranjsko goro. Lani je prvič samostojno organiziralo smučarski teč^ na Rogli za gibalno motene otroke. Tečaj je uspel. Poleti je društvo omogočilo petnajstim otrokom letovanje na morju. Prostor je odstopil Pionirski dom Cvetke Jerin v Celju, v Baški. Tudi to ni bilo brez uspeha, saj se je večina otrok naučila plavati.

Letos pa je društvo pripravilo 6-dnevni smučarski tečaj za otroke in šolo za starše otrok na. Mariborskem Pohorju v Železničarskem domu. Tja smo se odpeljah 3. februarja. Seminarja oz. šole se nas je udeležilo približno 34. Dopoldan in popoldan so imeli otroci smučarski tečaj, za kar gre velika zahvala tov. Mariji Seničar. Starši, ki smo spremljali otroke pa smo imeli seminar oziroma predavanja, ki so jih vodih predsednik Zveze društev za CP Slovenije tov. Poiane iz Maribora ter dr. Vehčkovič in njegova žena iz Ljubljane; skratka - dneve, ki smo jih preživeli v čudovitem zimskem okolju, smo preživeh v enkratnem vzdušju. Pridobili smo mnogo znanja in izmenjali izkušnje s starši.

Res velika zahvala gre društvu, da je našim otrokom in staršem omogočila 6-dnevno bivanje na Pohorju. Otroci so si pridobih znanje iz smučanja, starši pa strokovno znanje, ki bo marsikomu pomagalo pri delu in vzgoji otroka s cerebralno paralizo v naprej.

Preko Novega tednika se želim zahvaliti v imenu staršev in otrok vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo se lahko udeležili smučarskega tečaja oziroma šole za starše.

ANGELCA PIKL, Celje

SLOVENSKO IJUDSKO GLEDAL1ŠĆE CELJE

gostuje nocoj v Šoštanju. Ob 19.00 se bodo predstavili z Brešanovo Slavnostno večerjo v pogrebnem zavodu.

Jutri bodo na odru celjskega gledališča nastopih člani francoskega krožka Srednje družboslovne šole iz Celja. Na željo gledalcev bodo ponovili uspešno uprizoritev dela Mali princ z večerom šansonov. Predstava bo ob 17.30.

Člani gledališča pa bodo tega dne gostovali v Litiji. Odigrali bodo delo Georgesa Feydeauya Bolha v ušesu. Isto delo bodo v soboto uprizorili na odru SNG Drama v Ljubljani.

V ponedeljek in v torek, obakrat ob deseti uri, bosta še dve zaključeni predstavi Plešočega oslička, avtorja Erica Vosa. Prva predstava bo za osnovnošolce iz Petrovč, druga pa za šolarje iz Shvnice.

V ZDRAVILIŠČU LAŠKO bo danes nastopil ženski nonet Torno Zupan, ki deluje v okviru medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj. Gostja večera bo opema pevka Zlata Ognjanovič. Koncert se bo začel ob 16.30

V NARODNEM DOMU V CELJU bo nocoj ob 19.30 koncet Mešanega pevskega zbora Gostinskega podjetja Celje, ki praznike 10. obletnico delovanja. Kot gost bo nastopil Moški pevski zbor Avto Celje, na prireditvi pa bodo podehh tudi Gallusova priznanja.

KULTURNI DOM ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI bo

v soboto gostil gledališko skupino KUD France Prešeren iz Vojnika, ki se bo predstavila s komedijo Carla Goldonija Krčmarica Mirandohna, v režiji Frzmcija Korošca. Predstava bo ob 19. uri.

V KULTURNEM DOMU KUD ZARJA v Trnovljah bo v soboto nova premiera. Tokrat se bodo člani Zarje predstavih s komedijo v dveh dejanjih Ženitev Niko-l^a Vasiljeviča Gogolja. Predstava bo ob 19.30, vstopnice pa so naprodíy pri Zvezi kulturnih organizacij, v Gregorčičevi 6.

V ZADRUŽNEM DOMU NA LJUBEČNI bodo v nedeljo ob 16. uri gostovah člani KUD France Prešeren iz Vojnika z Goldonijevo komedijo Krčmarica Mirandohna.

VI. ABONMAJSKI KONCERT Zavoda za kulturne prireditve Celje bo v torek, 25. marca ob 19.30 Tokrat bo nastopil Slovenski kvintet trobil.

DOM KULTURE TITOVO VELENJE bo jutri, ob 19.30 gostil simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovica. Na sporedu bodo dela Škerjanca, Mozarta in Mendelssohna, kot sohsti pa bodo nastopih člani godalnega kvarteta Slovenske filharmonije.

V sredo, 26. marca, bodo na odru kulturnega doma nastopih člani gledališča Glej iz Ljubljane in sicer z grozljivko Petra Weissa Noč gostov.

V AVLI RAZVOJNEGA CENTRA v Celju si še do srede lahko ogledate razstavo slik Dore Plestenjak.

V AVLI PIONIRSKEGA DOMA CVETKE JERI-NOVE razstavljajo likovna dela učenci osnovne šole XIV. divizije z Dobrne.

V CENTRU ZA KLUBSKO DEJAVNOST v Cankarjevi uhci v Celju se predstavlja fotograf Zoran Lešič.

V MAYERJEVI VILI v Šoštanju so na ogled slikarska dela dveh članic šaleških likovnikov, Helene Čebul in Viktorije Meh.

V KNJIŽNICI TITOVO VELENJE sta odprti razstavi Velenje nastarih razglednicah in Primož T^bar - 400 letnica smrti.

12. STRAN - NOVI TEDNIK

Kako bogata Je naša, slovenska domača kuhinja!

Slovenci smo, kar se kuhinje tiče, Evropa v malem

Slovenija, kjer se srečujejo alpska, panonska in sredozemska kultura, ima pestro in bogato kuhinjo, ki pa se je, vsaj pri predstavitvi navzven, še preveč sramujemo. Toliko opevana dunajska kuhinja je morda celo revnejša od naše, le da mi svoje gibanice, potice in ostalih kulinaričnih posebnosti ne znamo tako ponuditi. To je le dvoje misli s seminarja o narodnih jedeh celjske in koroške regije, ki so ga v okviru rednih predavanj za slovenske gostince prejšnji teden odlično organizirali na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju.

Kaj je pravzaprav naša nacionalna kuhinja? To je stara hrana našega kmeta, ki je bila ob petkih in svetkih enostavna, preprosta, skromna a pestra in tudi bogata ob praznikih. To je tudi posebna hrana gozdarjev, splavar-jev, oglaijev, je tudi domača, malce bogatejša hrana, ki so jo jedli v trgih, mestih in v gradovih, kjer je sicer prevladovala dunegska in italijanska, pa tudi francoska kuhinja. Vse to je nacionalna kuhinja, v kateri so tudi primesi ostalih kuhinj, saj gre za povsem samosvoj način priprave. Predvsem naša domača kuhinja, ki ima vrsto res izrednih posebnosti, je po krivici pozabljena. Na vprašanje zakaj, je doktor Boris Kuhar, ravnatelj Narodnega muzeja Slovenije, predavatelj na seminaiju, odgovoril:

»Vzrokov je več, eden poglavitnih pa je, da domačo kuhinjo premalo poznamo in vsi skupaj, ne le gostinci, premalo cenimo. Ker je stanje takšno, ne poznamo njene vrednosti. Trdim, da smo Slovenci, kar se kuhinje tiče, Evropa v malem. Tisto, kar bi moral človek iskati po vsej Evropi, najde pri nas, kjer se srečujejo tri evropske

kulture s svojo kulinariko, ki je izredno pestra in bogata. V Sloveniji imamo 40 kuhna-ričnih področij, vsako s svojimi specifičnimi jedmi. Sam imam registriranih več kot 1300 imenitnih domačih slovenskih jedi, jedi ki so jih kuhali in mnoge med temi še kuhajo pri nas. Te seminarje smo pričeli organizirati ravno zato, da gostince prepričamo, da imajo bogastvo v tej kuhinji in, da bodo goste dobili ravno zaradi te domače kuhinje. Povsod v svetu

to uspeva in ne vem, zakaj ne bi tudi pri nas. Na prvem seminarju v Novem mestu je bilo 25 udeležencev, danes v Celju že več kot 80, kar pomeni, da je zanimanje med gostinci vedno večje.«

Kako domače iedi vključiti v gostinsko ponudbo?

Recept ni preprost, posebno še, ker je osnovna naloga dobrega gostinca ta, da gost

zaiüteti mizo sit in zadovoljen. Enako zadovoljen pa naj bi bil Italijan, Nemec ali pa Beograjčan, Ljubljančan, zato, kot je dejala Marija Be-zovšek, ki je predavala na to temo, jedilnik ne more biti sestavljen izključno iz domačih jedi. Kot pospeševalka za kmečki turizem ima pri tem precej izkušenj. Zato v Gornji Savinjski dolini jedilnike skrbno sestavljajo in domačo hrano vanjo nevsiljivo vključujejo. Če nekdo žgan-cev ne je, bo na mizi nekaj takega, kar bo jedel. Domača hrana je na mizi pri vseh

obrokih, jedilnik pa je z njo najbolj obarvan pri kosihh. Pri tem izbirajo predvsem tiste posebnosti, ki so »doma« na posameznih področjih. Ob tem je pomembno tudi upoštevanje modernih principov zdrave prehrane.

Gostinci pri vključitvi jedi narodne kuhinje seveda ne smejo pozabiti na jedi in spe-ciahtete drugih območij v domovini in izven nje, vendar je pri tem bistvena specializacija ponudbe, ali po do

mače, dogovor med njimi, kaj bo kdo ponujal, ter pri tem nuditi tisto, kar znajo res dobro napraviti in ponuditi. Na turističnih kmetijah Gornje Savi^ske doline lahko gostje pri zajtrku izbirajo tudi med žganci, masovni-kom, obrnjenkom, cvrtnjaki, vrsto mlečnih kaš, močniki, siri, zaseko, suho govedino in želodcem, domačimi paštetami iz ocvirkov. Prav lahko bi poleg kocke masla, marmelade v plastičnem ovitku, sira in jajca, kaj od prej naštetega ponudili tudi v kakšnem hotelu. A ne gre le za vprašanje kaj, temveč tudi kako ponuditi?

Oticet bo, ohcet bo

Enega takšnih modelov, namreč, kako nekaj ponuditi, so ob odlični asistenci učencev in učiteljev Srednje gostinske šole v Celju pripravili člani kulturnega društva Anton Tane iz Marija gradca pri Laškem, s svojim prikazom svatovskih šeg in navad, kakršne so bile v rabi pred sto in več leti po kozjanskem delu laške občine. Prikaz Ohcet bo, ohcet, ki je v režiji Jureta Krašovca nastal po večletnem iskanju zanesljivih virov, pisnega in ustnega izročila in, ki ponazarja obredje in potek stare kmečke ohceti s starimi sva-tovskimi vižami, pesmimi in z vsem kar zraven sodi (vključno z oblačili in noš-njami), bi pravzaprav poleg gostincev in tistih, ki so si na različnih odrih na Celjskem

stvar že ogledali, moral videti tudi kateri od snovalcev naše turistične propagande. S takšno ohcetjo bi se lahko brez sramu predstavili tudi na berlinski turistični borzi ter s tem za našo deželo ustvarili med tujci gotovo več zanimanja kot pa tisti, ki so tam kazali le prospekte.

Sočasno so med prikazom ohceti tudi gostje, ki so si stvar ogledali, jedli svatov-sko župo, domače predjedi in vse ostale dobrote, kakršne so bile »v rabi« pred sto in več leti, kar je tudi dober model, kako bi lahko takšno kmečko ohcet ponujah naši večji hoteh, lahko pa bi bila

Tudi med jedmi in jedilni predvsem južnega dela I Savinjske doline, Dravinjs Kozjanskega je že veliko po jedi, ki niso več tako pogost juha, koruzna juha, godlja, pirja, jabolčna juha z močni njimi luknja, gornjesavinjs ska pršnjača. Med mesnim savinjski želodec, poleg vrs je tu še kolinja potica iz ok Savinjske doline, znamenit Pohorju. Tudi štruklji se pri nov, podobno je z žlikrofi ( poticami (zidana, bučna, ze bogat je tudi izbor zelenja fižolov jabolčnik ali fižol s ä Ije, pa je verjetno malo tiS ni), ki bi poznali ali na mit vršičke ali hmeljevo solato.,

vsa stvar povezana tudi sli kakšno večjo turistično pri-i reditvijo. Ne le zaradi zaslužka, saj ta zaradi stroškov, po- » vezanih s takšnim prikazom, verjetno ne bi bil nevemkak- ' šen. Bi pa s tem pokazah ti; ^ sto, kar goste, turiste, najbolj i zanima. Kdo smo in kaj smo, ^ kako smo živeli (in kako živi- e mo) in tudi kakšna je naša ■ hrana. Ničesar se nam ni tre- ^ ba sramovati! ^

Upajmo, da bodo tudi go- > stinci iz vse Slovenije, ki so • se udeležili celjskega semi- J narja, podobne je Splošno ^ združenje gostinstva in turiz; ma pri GZS organiziralo tudi ^ v drugih krajih Slovenije- ^ kaj od tistega, kar smo slišali ^ in videli, pokazali tudi r praksi. Pri tem so jim lahko v pomoč tudi izkušene kuharice in stare kmečke gospo-__

Dr. Boris Kubar: »Trdim, da smo v Sloveniji, kar se kuhinje tiče, Evropa v malem.

Ohcet bo, obcet, in KUD Anton Tane iz Marija gradca, turistično borzo.

Vsem udeležencem seminarja, predvsem pa nastopajočim, seje v imenu Srednje šole za gostinstvo in turizem zahvalil

Ob prikazu običaja kmečke ohceti izpred 100 let so lahko udeleženci seminarja poizkusili tudi svatovske jedi s področja okolice Laškega, Kozjanskega, Savinjske doline, Pohorja in Koroške. Na jedilniku je ob nekaterih že neštetih jedeh bilo tudi pohorsko pleče, savinjski želodec, domači sir iz Luč, klobasa v masti iz Kozjanskega, sladka juha z rezanci in ocvrtimi jetrnimi gobicami (področje Laškega), sladka juha z jetrno klobaso (Oplotnica), kuhana govedina, topli hren, jajčni in jabolčni hren, pražen krompir, vinska polivka (Laško), svinjska glava po kozjansko, pečenka po svatovsko, pečeni puran z mlinci (Rog. Slatina), pečena kura v loncu (Pohorje), kislo zelje-z ocvirki, solate z bučnim oljem, ajdov, mešani, soržični in beli kruh...

Učenke in učenci gostinske šole so skupno z izkušenimi kuharicami iz Brez, Rogaške Slatine, Labomnega, Sedraža in Celja pripravili pravcato svatovsko pojedino.

la. IVIAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 13

ki so neprecenljiv vir Bv. Da brez njihove ti ne bi šlo tako glad-[v Celju dokazale Roza-Kk iz Lahomnega, Le-lec in Frančiška Zaje tez (izdelovalki rož-Ipinterci), Ida Napret Iraža, Emilija Koštrun jaške Slatine in Marija

buni našega območja, Spodile in Gornje

Celjske kotline in fa. Naštejmo le nekaj njej podobna železna lu iz fižola in krom-ta kašnatih jedi, med ni žganci ali kozjan-i edina posebnost le ih in mesenih klobas iskih Toplic, žolča iz i lonec, pa bunke na ►vsaj na dvajset nači-18 skuto, z rižem) ali tfMova...). Posebno

• Ce že kdo še pozna li morda zeljne štruk-fostinci pa jih sploh li zabeljene hmeljeve

' iz Celja, ki so učen-^ učiteljem gostinske •omagali pri pripravi ^^ketga kosila. Izkazali 'udi učenci in učenke ^ад šole (kuhaiji in na-J.iz Celja, ter oddelka

• iz Slovenj Gradca, ki aeležence seminaija ^ s koroškim zajtr-'^čelo se je torej z rže-J^hom, ^dovimi in si-' štruklji, ajdovimi žli-^Sanci po koroško s ki-[•Mom, končalo pa z

pohorsko in laško

zidano, mlinčno in ^ potico, laškim in jagnjetom (sladi-^•^im trijetom, ajdovim

in shvami v žganju. °ogatajenaša kuhinja!

Rado pantelič

f^oto: EDI MASNEC

Čarodej mora predvsem vaditi in čuvati sitrivnosti magije

Nenavaden konjiček JanUa Jošovca Iz Petrovč_

čarovnija, verovanje, da si je mogoče podvreči nadnaravne moči z določenimi kretnjami, znamenji in formulami, ter z njimi vplivati na zemeljske dogodke, je obstajala že v prazgodovini in v vseh kasnejših obdobjih, v malce drugačni in tudi v opisani obliki pa se s čaranjem srečujemo tudi danes. Pri tem seveda ne gre za tisto co-pranje in skrivne formule, ki jih uporabljajo upokojenci in še kdo, ko se s skromnimi pokojninami prebijajo iz meseca v mesec, temveč za pravo, pravcato čira-čara in hokus-pokus dejavnost. Razlika med današnjim časom in preteklostjo je le v tem, da so še pred par stoletji za takšno dejavnost (in ne le za to) sežigali domnevne čarovnice na grmadi, danes pa je lahko čaranje kar prijetna prostočasna dejavnost, morda celo popoldanska obrt. Janiju Jošovcu je čaranje njegov najljubši hobi, celo nekaj več od tega...

»Otloci, poglejte žogico! Sedaj pa rečem čira-čara top, in žogice ni več!« In žogice ni bilo več, za uvodno rokohitrsko predstavo pa je pri Jošovčevih v Petrov-čah poskrbel mali, dve in pol letni Luka, veijetno najmlajši čarodej pri nas. Ni hotel izdati skrivnosti svoje čarovnije z žogico, kajti tako kot njegov oče Jani spoštuje načelo čarovniške dejavnosti: »Čuvaj skrivnost magije« kar je zapisano in podčrtano tudi na zadnji strani članske izkaznice »The Supreme magicians'club-a« iz Londona, mednarodnega kluba čarodejev, katerega član je tudi Jani Jošovec, ki se z čaranjem ukvarja že deveto leto. Zakaj ravno s čaranjem?

»Predvsem zato, ker me je čaranje, ko sem se prvič srečal s tem, zelo pritegnilo. Sedaj sem z magijo že kar precej zastrupljen in ji namenjam večji del prostega časa. Nekdo za hobi zbira znamke, drugi spet metulje, kaktuse ali pa staro orožje, jaz pa se ukvarjam z »magijo«, je pojasnil Jani. Zgodba je sicer še malce daljša. Janija je namreč prvih čarovniških trikov učil Mirko Žerjav, v Sloveniji in Jugoslaviji tudi med nevernimi najbolj znan duhovnik in »čarovnik«, ki mu v rokohitrskih spretnostih skoraj ni para. Jani Jošovc se je med svojim študijem v Ljubljani spomnil besed ki jih je Mirko Žerjav izrekel na enem njegovih nastopov, ko je omenil, da nima pravega naslednika med mladimi. Zato se je nekega dne oglasil k njemu in tako se je tudi začelo ...

Če hočeš čarati, moraš predvsem veliko vaditi

v devetih letih je Jani svoje čarovniško znanje tako izpopolnil, da lahko danes pripravi tudi deseturni program odrske splošne, komične in mikroma-gije, dejavnosti torej, ki je povezana predvsem s spretnostjo izvajalca. Udeležuje se vseh srečanj in tekmovanj domačih čarovnikov, z Mirkom Žerjavom pa sta bila predstavnika Jugoslavije na svetovnih kongresih čarodejev v Bruslju in Madridu. Na drugem mednarodnem srečanju v Lipici je zasedel tretje mesto, lani pa je bil na drugem mednarodnem srečanju v Cankarjevem domu prvi v splošni magiji. Treba je namreč povedati, da tudi čarovniki na svojih srečanjih in tekmovanjih, kjer se ocenjuje poleg rokohitrske spretnosti še stil, scena, glasba, izbira programa, izvirnost in inovativnost, tekmujejo v razhčnih kategorijah. Jani se ne uk

varja z iluzionizmom, hipnozo, telepatijo in pojavi s področja parapsihologije: »Tako kot mojemu učitelju, kije sicer »doma« tudi na ostalih področjih, je'zame glavno rokohitrstvo, za kar je potrebno predvsem veliko vaje in spretnosti, pa tudi domišljije in kančka igralskih sposobnosti, če hočeš občinstvo razvedriti ali spraviti v smeh, še posebej pa, da na tekmovanjih prepričaš in »prineseš okoli« izkušene mage, ki sedijo v stolčkih ocenjevalne komisije.

Žal za magijo pri nas ni posebnega zanimanja, kar dokazuje že dejstvo, da vsakoletna srečanja v Čankarjevem domu organizira »British petroleum«. Škoda je tudi, da za razvoj magije in inventivnost na tem področju skrbimo predvsem amaterji, medtem ko profesionalci, ki jih je v Sloveniji kar precej, na kongrese ne hodijo in ne sledijo novostim, ter na svojih nastopih ponavljajo tudi dvajset let stare točke.«

Po zaslugi nekaterih slabih čarovnikov, ki z svojimi nastopi »vlečejo« le denar, coprništvo pri nas res nima posebne veljave. Janija to sicer ne moti preveč, saj mu je to konjiček in še k^ več, saj v prostih urah v magiji najde veliko veselja. Proučuje tudi njeno zgodovino dejavnosti, ter prebira strokovno hteraturo, ki je v tujini res ne manjka. Njegova kryižnica je polna knjig z najnovejšimi triki, ki jih skuša savinjski čarodej prikrojiti in med sabo povezati še po svoje, v čemer je bistvo uspeha. Vehko pa se nauči na kongresih svetovne organizacije čarodejev ^ISM), kjer sta bila z Mirkom Žerjavom, kljub temu da Jugoslavija ni članica te organizacije, deležna precejšnje pozornosti.

Debeli zajci niso za v cilinder

čarobne rutice, hudičeve podobice (karte), kovanci, cigarete, čarobne palice, kvadrati, žogice ter čarobni krogi so le del rekvizitov, kijih najraje uporablja. S fotoreporterom sva skušala slediti Janijevim čarovnijam. Ni nama uspelo. Iz nitke, ki je zgorela v njegovih rokah, je nastala pisana rutka, ki se je spet spremenila v vino, ki gaje stočil v kozarec. Na zdravje! Toda ne, vino ni priteklo iz kozarca, spet se je pojavila rutica. No, pa kljub temu na zdravje.

»Kako si to storil?«

»Skrivnost magije.«

Dobro, pa naj bo skrivnost, bom že pogruntal za кгц gre. Pa nisem, vsaj tega trika ne in tudi naslednjih ne, ko so stvari v njegovih rokah dobesedno izginjale, spreminjale barvo in podobno.

»Aha, cilinder tudi imaš?«

»Imam.«

»Pa nimaš nič v njem?« sem modro ugotovil, ko sem videl da je prazen.

»Kako da ne, goloba imam,« odgovori, spregovori nekaj ho-kus pokus besed, opravi nekaj potrebnih magičnih kretenj, ter potegne iz cihndra golobico, pravzaprav indijsko grhco. Ima par, kupil pa ga je v Bologni.

»A zajca pa nimaš?«

»Ne, tega pa nimam. Pravzaprav sem ga imel, pa je zrasel in ne gre več v cihnder.«

Tako torej, vsaj eno skrivnost je izdal, to da zajec, če je predebel, v cilindru nima kaj iskati. Da pa stvar z golobi (grhcami) res ni preprosta, sem ugotovil, ko je pokazal tri knjige s po 320 stranmi, enciklopedije o tem, kako ravnati z golobi, skrbeti zarye in jih hraniti ter seveda učiti »skrivnosti magije«.

Naše gospodarstvo rabi drugačne coprnike

Pravzaprav je bil Jani prizanesljiv in je nekaj trikov le razložil. Nobena skrivnost namreč ni, da je veliko skrivnosti pove-

Jasno, da je vsaka čarovnija iluzija. Publika vidi le njen rezultat. Priprave nanje pa so vse mogoče - od tega, da zavih-tiš karto, pa do desettisoč urnega treninga. Če so priprave dobre in Če jih je dovolj» potem narediš čarovnijo brezhibno: še skoraj preden sploh začneš, je že opravljeno.

zanih z rekviziti, ki jih lahko kupiš predvsem v tujini. Stanejo od 200 starih jurjev naprej, med njimi paje tudi precej takšnih za široko ali recimo kar za domačo uporabo in zabavo, največ pa je takšnih, kjer je treba zraven še vaditi, vaditi in spet vaditi, s^ brez spretnosti pravih čarovnij ni. Med rekviziti so tudi iluzije, reči, s kakršnimi lahko na primer nekoga lepo prebodeš z meči, tako da preprosto izgine, potem pa se živ, cel in po možnosti

nasmejan ponovno pojavi. No, za takšno iluzijo je treba seči globoko v žep, kar po dvajset ali več milijonov recimo. Za kaj takega čarodej iz Petrovč, ki je tudi član našega edinega kluba čarodejev v Sloveniji, Čarobnega kroga iz Maribora, nima denarja. Ze za tisto kar ima, tega pa ni malo, je namreč porabil več, kakor pa je zaslužil z nastopi.

»Čarovnikom pa se kdaj tudi kaj ponesreči?«

»Da do tega ne pride, je potrebno veliko vaditi. Sicer pa moraš ob spodrsljaju ostati hladen in priseben. Če se mije kdaj pripetilo, da mi je recimo ena kar^ zdrsnila iz rok, sem se pri sebi potolažil s tem, da jih imam v roki še vedno enainpedeset,

ter z nastopom nadaljeval, kot da se ni nič zgodilo. Včasih pa se pripeti kaj nepredvidenega. Tako mi je na primer na prvem srečanju v Lipici nek čarodej minuto pred nastopom po nesreči prevrnil mizico z rekviziti. Potem sem moral pa resnično čarati, da ne bi bilo vse skupaj polomija.«

»In kaj se ti je v tujini, na kongresih najbolj vtisnilo v spomin?«

»Tako kot mnogim drugim dodatek na odru svetovnega kongresa v Bruslju, nastop Francoza Christiana Fechnerja. Ko se je zastor dvignil, smo zagledali na odru pred nami prazen stol, mizo z svetilko, steklenico vina s praznim kozarcem. Na steni je visela slika. Na praznem stolu se je, nerazumljivo kako, nenadoma pojavil Francoz. Shka je padla s stene na tla in ne da bi se ji približal, je vanjo uperil prst in slika se je dvignila ter samo odšla nazaj na steno. Nato je »ukazal steklenici na mizi, da se je dvignila in natočila vino v kozarec. Nato je sedel, ter se pričel s stola dvigati visoko v zrak. Ob koncu konre-sa je prejel najvišje priznanje za izvirnost, sam pa sem skrivnost trika doumel šele na kongresu v Madridu. No, takšnih dogodkov je še precej.«

Tudi to skrivnost magije je Jani seveda obdržal zase, saj sicer vsa stvar, če bi vedeli, kako gre, ne bi bila več zanimiva. Zanj bo lahko zvedel le Luka. pa tudi žena Sabina, ki sicer ne čara, ima pa precej zaslug, da so Jani-jeve rutice, obleke, fraki in metuljčki vedno zlikani in na pravem mestu.

Na koncu meje zanimalo le še to, ali lahko pričara tudi denar in kakšno devizo.

»Tudi lahko, a le za zabavo gledalcev. Na sindikalnem srečanju smučarjev-delavcev lesne industrije Slovenije, zaposlen sem namreč v Liku Savinja, je bilo med mojim čarovniškim nastopom v šah omenjeno, da bi bilo dobro, ko bi z svojimi copr-nijami lahko kako pomagal našemu finančnemu sektorju. Bila je res le šala, vendar, naša delovna organizacija pa tudi naše gospodarstvo rabi drugačne coprnike. Služba je pač služba in tudi delo v Liku strogo ločim od svojega konjička. Obojemu pa je vendarle skupno eno - če hočeš uspeti, moraš delati!«

RADO PANTELIČ

Med Janijevimi priljubljenimi rekviziti so tudi hudičeve podobice. Foto: EDI MASNEC

Mirko Žerjav in Jani Jošovc sta bila v Španiji deležna precejšnje pozornosti. Takole soju ovekovečili tudi na naslovnici mesečne revije Salezijancev.

14. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Pionirji fotografirajo

Vse kaže, da ste resno poprijeli za delo, saj skoríy ni dneva, ko nebi prejeli vaših izdelkov. Letos se za nagrado Fotolika (fotoaparat ZENIT) potegiije že 15 osnovnih šol, kar je največ v treh letih, kolikor naša akcija že poteka. Vsekakor to še ni dokončna številka, in bo naša komisija v začetku junija imela težko nalogo, izbrati najboljše za zaključno razstavo. Ob tem bo potekala tudi zaključna prireditev našega OTROŠKEGA VRTILJAKA, katero bo snemal tudi radio Celje in bodo najboljši prejeli nagrade in priznanja. V teh dneh se je naši akciji priključil tudi naš največji proizvajalec fotografskega materiala FOTOKEMIKA iz Zagreba, ki bo tudi prispevala več nagrad. Vsekakor se velja potruditi in nam čimprej poslati svoje izdelke, saj upoštevamo tudi sodelovanje skozi vso leto.

Serijo fotografij iz ptičje perspektive (slikanje iz višine) nam je poslala Barbara KUncov, ki obiskuje foto-krožek na osnovni šoh Frana Roša v Celju. Tako nam v objavljeni fotografiji lepo prikazuje otroške poti nekoliko drugače. Morda bi morala le nekoliko popaziti na izrez, saj je ob robovih nekoliko preveč praznega prostora, ki razdrobi živahnost otrok. Fo-tolik ji za objavljeno fotografío podarja nagradni kupon.

Urednik fotografije

informativni dan

v štorah: Po predavanju smo si lahko ogledali šolo - delavnice in ostalo. Srečali smo tudi nekaj bivših učencev naše šole. Ti so nam govorili: »Čim dlje od te šole - tem bolje!« Mi pa smo se jim smejali, ko smo jih gledali, kako pilijo. Videli smo stroje in izdelke učencev.

Šola nam je bila všeč, odšli smo dobre volje. Kar pa zadeva tisto »Čim dlje«, se pa mi ne damo.

SANDI PETREJ, 8. a

V Velenju: Ko smo hodili po šoli, so se nam starejši učenci smejali. Nekdo je rekel: »Glej, mala šola je prišla!«

Ogledali smo si dve učilnici z računalniki, nazadnje pa še angleško učilnico. Tam smo si poveznili na ušesa slušalke. Poslušali smo angleško besedilo, nato pa še svoj glas. Preden smo šolo zapustili, nam je predstavnik povedal še nekaj zanimivosti.

Ko sem odhajal, sem opazil, da sem lačen. Čeprav mi je krulilo v želodcu, sem bil zadovoljen, saj sem izvedel marsikaj, kar mi je poklic računalniškega tehnika močno približalo.

MILAN HRIBERNIK, 8. a OŠ VOJNIK

Odločitev

Sploh še ni dolgo, kar smo prvič korakali v hram učenosti. Kako smo plašno gledali učitelje! pa ne dolgo. Hitro smo se spoznali z vsem novim, se navadili na šolo, postali že kar razgrajači. Počasi, toda vztrajno smo pisali prve besede. Kdo je pozabil ohrabrujoče poglede učiteljic, njihove prijazne besede, ko kaj ni šlo? Res je bilo lepo.

Ampak kmalu smo se nekako naveličali. V četrtem, petem razredu se nam je zdela šola nuja, v katero moramo hoditi vsak dan. Z zavistjo smo gledali učence, ki so bili na robu osemletke. Kako smo jim zavidali! Želja, da bi bili na njihovem mestu, je bila ve-Uka.

Joj, kako čas beži. Smo že tu, v osmem razredu. Odločiti se moramo za poklic, kar pa je vse prej kot lahka stvar. Težka odločitev. Nekateri ne morejo v načrtovano smer zaradi uspeha, drugi imajo težave s kakšno boleznijo, tretji...

Ocene ... le kdo si jih je izmislil? Nekateri se učijo s polno paro, drugi še zabušavao. Ja, pa še puberteta! Da je vse skupaj še bolj zasoljeno. Skrivni pogledi, bežni nasmeški, zasanjana pisemca, romantične pesmi, nerazumevanje s starši, čudno vedenje ...

Pred leti smo se zelo radi igrali zdravnike, kuhaije, šoferje, frizerje ... Svet smo videli v drugačnih barvah kot danes. Vse je bilo sončno, pristno otroško. Igra bo kmalu postala delo v pravem pomenu besede. Preteklost bo postala sedanjost. Tem težje seje odločiti, ker bomo vse življenje vezani na izbrani poklic. Res se splača premisliti, da nam ne bo kasneje žal.

Malo sem zaskrbljena pred novim, ki me čaka. Pa saj je vsak začetek težak. Z dobro voljo in marljivim delom se pa tudi marsikaj doseže. Zatorej pogumno na start, ki nas vodi v zaželjeni cilj. NADA HROVAT, 8. A ZREČE

Moja prijateljica

Moja najboljša in пгуljubša prijateljica je Barbika Bizjak.^tara je devet let. Stanujeva v istem bloku.

Barbika je suha, počasna, živahna, majhna, korajžna, mirna, lepa, prijazna in pridna. Kadar imava čas, se skupaj igrava, gledava televizijo, poslušava radio, pomagava mamici in očku in drugim ljudem. Barbika rada dela, pomaga sošolkam in sošolcem pri boleznih in drugih stvareh.

Z Barbiko imava med seboj prijateljske odnose in upam, da bova imeli ta odnos vse življenje.

POLONCA KRAJNC, 3.d OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE

Miličnik na obisku

v četrtek pri uri spoznavanja narave in družbe nas je obiskal miličnik. Povedal nam je, kje je šola, katero orožje uporabljajo in kaj delajo.

Najprej je tovarišica postavljala miličniku nekaj vprašanj, ki nam jih je razložil. Ko nam je vse povedal, smo dobili dovoljenje, da smo še mi kaj vprašali. Ni bilo veliko učencev, ki bi bili radi kaj izvedeli. Največ sva vprašala jaz in Matej. Nato nam je razložil, po kakšni potrebi uporabljajo orožje in kdaj. Ko nam je vse povedal, je odšel.

Ta dan se mi je zdel zelo zanimiv, ker sem slišala veliko zanimivega.

POLONA KRAJNC, 3. d OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE

Kje se radi Igramo

Na šoli imamo plezala. Imamo pet gugalnic, ki so zelo fine. Radi se na njih gugamo. Imamo tudi lojtrce in sicer so bele in se hitro umažejo. Tudi na njih se lahko gugamo. Na plezalih smo radi med rekreacijo, v prostem času pa tudi po pouku.

TOMAŽ LAZNIK, 2. r OŠ STRANICE

Borci na obisku

Tovariš Gračner nam je pokazal štirinajst partizanov. Bili so lepi. Naredil jih je iz lipovega lesa. Povedal nam je, kako se imenuje vsak partizan. Med njimi je bil tudi Šarh. Njegovo ime nosi naš pionirski odred. Bilo je zelo lepo.

VESNA MARTINC, 3.r OŠ XIV. divizije TITOVO VELENJE

Sedmi kontinent

Morda je nekje svet, kjer ni vojn, bolezni in drugega gorja. Morda je kje svet, kjer ne vlada lakota. Morda je nekje svet, kjer živijo ljudje drugačni od nas. Morda, morda sta mir in sreča tam doma. To je gotovo sedmi kontinent. Kraj, kjer so otroci prijatelji vsi. To je svet, kjer je mir in strahu ni.

Zgradimo tudi mi drugačen svet, tam, kjer bodo ljudje srečni vsi, tam, kjer barva kože prepreka ni, tam, kjer mir in prijateljstvo za vse ljudi sveta gori.

JERNEJA LIPIČNIK, 8. c OŠ Franjo Vrunč CELJE - HUDINJA

Moja Maja

Med vsemi igračami, ki jih imam, imam najraje svojo punčko Majo. Ima črne lase, rožasto obleko ter v laseh belo pentljo. Imam voziček, v katerem jo večkrat peljem na sprehod. Maja ima tudi šiviljo, ki ji vedno naredi kaj novega. Za rojstni dan je dobila hlače, pleten pulover in toplo pižamo.

Zvečer, ko grem spat, nikoli ne morem zaspati brez nje, zato ker jo imam zelo rada.

JELKA ŽLOF, 3. r COŠ Solidarnost 74 LOKA PRI ŽUSMU

Oh, te koze!

Zazvonilo je.

»Končno!« seje zaslišalo po razredu. Vsi so se zagnzdi proti vratom. Prerinila sem se skozi množico sošolcev in z olajšanjem odšla proti avtobusni postaji. Srečala me je prijateljica. Pričela se je pogovarjati, toda meni ni bilo 3o tega. Že v šoli sem se slabo počutila in bila sem bolj slabe volje.

Končno sem se znašla doma. Mislila sem, da bom malo legla, toda čakal me je velik kup posode. Hočeš, nočeš - morala sem jo umiti. Bila sem zatopljena v umivanja, naenkrat pa sem začutila, da me po vsem telesu nekgj žgečka. Popraskala sem se, toda nič ni pomagalo. Poklicala sem mamico. Videla je, da imam po celem telesu majhne mehurčke.

»Ti imaš vodene koze,« je prestrašeno zaklicala in odšla po kremo.

»No, zdaj pa imam!« sem si mislila. Ravno zdaj, ko je največ učenja, pri novinarskem krožku sestavljamo glasilo in jaz ne bom mogla pomagati. Joj, kako mi je žal!

»Pripogni se, da te namažem!« je dejala mamica, ki me je z mrzlo kremo prebudila iz premišljevanja. Stresla sem se.

Nekaj pa je bilo dobrega v teh kozah. Imela sem tri tedne počitnic.

JASNA LEV ART, 7. a OŠ Ljubo Šercer LOČE

Atkina zanka

TRAVA, HIŠA, OBLEKA, HRAST, OBLAK, TONE

Po dve zgornji besedi imata nekaj skupnega. Poišči prave pare! Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka, 25. marca pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. V uredništvu bomo med pravilnimi reštvami izžrebali nagrajenca, ki ga bo nagradila tovarna Aero.

Atkino zanko v prejšnji številki si zlahka rešil, kajne? Pravilna rešitev je SNEG. Nagrado pa tokrat dobi: Roman Pinter, Lipa 22, 63213 FRANKOLOVO.

TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ŠENTJUR

objavlja

prosta dela in naloge

tehnolog za govedorejo

Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: VII. stopnjo zahtevnosti kmetijske usmeritve - dipl. kmetijski inženir in 48 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece

Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

TOZD LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA

objavlja

prosta dela in naloge

1. delovodja farme Slivnica

2. poljedelec

Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: pod. 1.

- VI. stopnja zahtevnosti kmetijske usmeritve - kmetijski inženir in 24 mesecev delovnih izkušenj

- poskusno delo 3 mesece pod 2.

- II. stopnja zahtevnosti kmetijske usmeritve - kmetovalec in 3 mesece delovnih izkušenj

- poskusno delo 1 mesec.

Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osrnih (8) dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur, splošna služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi samoupravnih organov.

Hmezad

Hmezad Agrina Žalec

r

Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina Žalec

TOZD Veleprodaja

objavlja

prosta dela in naloge:

1. vodenje DE drobna kmetijska mehanizacija

2. samostojna komercialna dela v DE drobna kmetijska mehanizacija

3. komercialna dela v DE drobna kmetijska mehanizacija

in

ponovno objavlja prosta dela in naloge

4. komercialna dela v DE gradbeni material

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:

pod 1) - ekonomist komercialist ali inženir kmetijstva strojna usmeritev

- 5 let ustreznih delovnih izkušenj

- poskusno delo 3 mesece

pod 2) - diplomirani ekonomist komercialist ali diplomirani inženir kmetijstva

- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj

- poskusno delo 3 mesece

pod 3) - ekonomist komercialist ali inženir kmetijstva strojna smer

- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj

- poskusno delo 3 mesece pod 4) - ekonomist komercialist

- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj

- poskusno delo 3 mesece

Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov:

Hmezad Agrina Žalec Kadrovska služba Celjska cesta 7

^О. MAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 15

• Mladoletni Boris S. si je na celjski avtobusni postaji uro po polnoči hotel »sposoditi« avtobus. Že je spravil v tek motor vozila, ko je prihitel varnostnik; zdelo se mu je čudno, da bi ob enih zjutraj odpeljal kakšen avtobus, če pa po voznem redu to ni predvideno. Zato je brž zgrabil mladeniča, da ne bi imeli kakšne nepredvidene dodatne vožnje.

• Uroš V. je v restavraciji v Novi vasi razbil lep kup kozarcev. Tako je bil zavzet z razbijanjem, da jev komaj opazil miličnike,* ki so prišli posredovat. Uroš je noč prebil v prostorih za treznenje, kjer ni kozarcev.

• Ruvejd O. in Slavo Ć. sta se stepla v bifeju na avtobusni postaji v Celju. Oba sta mislila bolj na obrambo kot na napad, zato sta jo odnesla brez kakšnih resnejših poškodb in n^bolj vneti gostje v bifeju niso bili prav zadovoljni z njuno predstavo.

• Milan M. in Roman B. sta zvečer po 10. uri poskušala priti v hotel Merx, čeprav so takrat že zaprli vhodna vrata. Milan in Roman sta bila vstrajna in sta razbijala tako dolgo, da so prišli miličniki, ju zapisali v beležke in prijavili k sodniku za prekrške. Milan in Roman sta tisti večer ostala žejna, denar, ki sta ga privarčevala, pa bosta lahko namenila za kazen, ki jima jo bo odmeril sodnik za prekrške.

• Pred hotelom Evropa pa sta se pretepala Vi-tomir G. in Mato T. Miličniki so jo pomirili, toda vse kaže, da Vitomir ni bil zadovoljen z izidom pretepa, zato je malo kasneje začel vpiti in razgrinjati. Miličniki so ga odpeljali v prostore za treznenje, kjer je lahko vpil ne, da bi koga motil.

S. Š.

I Sodniki na Ceijskem bolj I strogo sodijo nasiinikom

Celjsko Višje sodišče je nekoliko znižalo zaporne kazni 24-letnemu Antonu Rebiču in 30-Ietnemu Božidarju Rebiču iz Rogatca, ki sta bila na prvostopenjskem sodišču obsojena zaradi nasilništva.

Bratov Rebič so se v Rogatcu precej bali, še posebej v diskoteki »M-klub«, kamor sta večkrat prišla in tudi večkrat razbijala ter pretepala druge. Do prvega pretepa, ki ga je obravnavalo celjsko sodišče, je prišlo 28. julija lani proti polnoči, ko je Anton Rebič napadel Maijana O. in ga lažje ranil, nato pa še Srečka Š., ki je pomagal Maijanu O. Ko sta Marjan O. in Srečko Š. že odh^ala iz gostišča, je prišel še Božidar Rebič in Maijana O. s pestjo zbil na tla.

Anton Rebič je le nekaj dni kasneje v Rogatcu na poti iz diskokluba udaril Marjana Č. in ga lažje ranil.

Premalo skrbnosti pri prodaji družbene lastnine

Celjsko Javno pravobranilstvo ugotavlja, da zakon o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ne ščiti dovolj družbene lastnine, saj so pogoji prodaje, predpisani v tem zakonu preveč ugodni za kupce.v

Hkrati pa pravobranilstvo ugotavlja, da tudi družbeno-pravne osebe pri teh prodajah niso dovolj skrbne in daje vseeno marsikdaj kakšna pogodba sklenjena na škodo družbenega premoženja. Gre predvsem za objavljanje licitacij; pogosto jih objavijo kar v Uradnem listu SRS, ki ga bere zelo malo občemov (tako je bilo na primer tudi pri prodaji hiše pod Starim gradom). Na takšne licitacije potem ponavadi pride zelo malo možnih kupcev, dosežena cena pa je temu primerno manjša.

Škoda nastaja tudi zaradi prepočasnih postopkov, saj od odločitve, da se nepremičnina proda do licitacije mine preveč časa, kar stalno zahteva nove cenitve, ugotavlja Javno pravobranilstvo.

S. ŠROT

Anton in Božidar Rebič sta bila v zadnjih dveh letih petkrat kaznovana pri sodniku za prekrške zaradi prekrškov zoper javni red in mir, Božidar Rebič pa je bil že dvakrat kaznovan pred so

diščem, med drugim tudi zaradi nasilniškega obnašanja. Vsi ti prekrški in kaznivi dejanji kažejo, da sta Rebiča nagnjena k nasilniškemu ob-naš^u, kar jima je prvostopenjsko sodišče štelo kot oteževalno okoliščino. Anto

na Rebiča so zato za oba pretepa obsodili na enotno kazen 7 mesecev zapora, Boži-daija Rebiča pa na leto dni in tri mesece zapora. Oba sta se pritožila na Višje sodišče, ki jima je le nekoliko znižalo

kazni: Antonu Rebiču na 6 mesecev zapora, BožidEuju Rebiču pa na leto dni zapora. Obema se v kazen všteje tudi čas prebit v priporu od 19. septembra in 12. septembra lani.

SREČKO ŠROT

Iz podatkov Višjega sodišča v Celju je razvidno, da sodniki Temeljnega sodišča (prva stopnja) zadnji dve leti bolj strogo obravnavajo nasilnike in jim tudi izrekajo strožje, večinoma na pogojne zaporne kazni. Od leta 1979 do 1981 so na Višjem sodišču obravnavali le po dve pritožbi obdolžencev na leto, leto kasneje samo eno, v letu 1983 pa 3. Leta 1984 se je na Višje sodišče pritožilo 14 obdolžencev, ki so bili na prvi stopnji obsojeni zaradi nasilništva, lani pa že kar 19. Čeprav so to le podatki o pritožbah obdolžencev, pa le kažejo na to, da sodniki strožje obravnavajo nasilnike, ker se večina tistih, ki so obsojeni na zaporne kazni, pritoži na Višje sodišče.

Višja kazen za

vinjenega

voznika

Celjsko Višje sodišče je zvišalo kazen 27-letnemu Mirku Koštom^u iz Tr-novelj, ker je julija leta 1984 vinjen vozil osebni avto in zapeljal s ceste. V nesreči so se huje ranili trije sopotniki v njegovem avtomobilu.

Koštomaja je prvostopenjsko sodišče obsodilo na 3 mesece zapora, višje sodišče paje menilo, daje kazen nekoliko prenizka, ker je Koštomaj takrat vozil precej vinjen (1,9 promila alkohola v krvi) in je zaradi tega tudi prišlo do nesreče, ko ni zvozil ostrega ovinka inje zapeljal v obcestni jarek, potem pa trčil v drevo. Poleg tega je Mirko Koštomaj bil že pred tem kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

S. Š.

Prekrškov med mladimi manj

¥oznlkl pa še kar radi vozUo »pod gasom^

Iz poročila sodnika za prekrške v Slovenskih Konjicah je razvidno, da od leta 1982 v občini upada število podanih predlogov za obravnavo. To število je lani upadlo od 1027 na 1001 zadevo.

Po posameznih področjih predstavljao največje število kršitev cestno prometni prekrški, ki zavzemajo kar 75 odstotkov podanih predlogov. Od teh je bilo lani 157 zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 56 predlogov zaradi odklanjanja poiskusa ali strokovnega pregleda o vinjenosti. V tem obdobju so v Slovenskih Konjicah izrekli 161 varnostnih ukrepov prepovedi vožnje A, B ali C kategorije za dobo treh mesecev in 8 varnostnih ukrepov za dobo od treh do šest mesecev.

Sodnica za prekrške je lani obravnavala še ostale kršitve posameznih predpisov, in sicer kršitve določil Zakona o-

gozdovih, zoper javni red in mir. Obrtnega zakona, kršitve predpisov s področja gradnje in urbanizma, varstva rastlin, okolja, voda in druge.

Lani je kršilo Zakon o gozdovih 45 posameznikov, z izrekom kazenske sankcije je bilo do konca leta rešenih 16 zadev. V teh primerih naj bi namreč obdolženci na nedovoljen način posekah skupaj 150 kubičnih metrov iglavcev in 58 kubičnih metrov listavcev. Denarne kazni za te prekrške so znašale od 500 do 4000 dinaijev.

Zaradi gradee brez lokacijskega dovoljenja je bilo lani podanih šest predlogov in deset zaradi gradile brez potrdila o priglasitvi pomožnih del. Brez gradbenega dovoljenja je začelo graditi 18 posameznikov. V prvem primeru so se denarne kazni gibale od 2000 do 12 000 dinaijev, v drugem pa od 2500 do 7000 dinaijev.

Zaradi pranja motornih

vozil pri odprtem potoku v Grajski ulici je bilo v postopek predlaganih 14 občanov.

Na področju mladoletniške delikvence je bilo lani predlaganih v postopek 114 mladih, pravnomočno kaznovanih je bilo 84 mladostnikov. Sicer pa velja za konjiško občino ugotovitev, da mladoletniško prestopništvo ne predstavlja večjih skrbi. N^več prekrškov so storili mladi zaradi vožnje z motorjem brez potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov, zaradi vožnje brez luči, tehnično nepopolnih vozil in podobno.

MATEJA PODJED

Vlamijala v avtomobile

Celjski mihčniki so prijeli mladoletna Stanislava O. in Jožeta M., ki sta na Teharski cesti v Celju vlomila v tri osebne avtomobile in ukradla dva avtoradia.

Čigavi so nakradeni predmeti

Celjski miličniki so pred časom prijeh tatu, ki je med osteUm lani in letos večkrat vlomil v avtomobile parkirane pri dvorani Golovec in v okolici. Pri preiskavi so miličniki zasegli precej nakradenih stvari, za katere ne vedo, kdo je lastnik. Zato prosijo vse oškodovance, da se oglasijo na Postaji milice Celje ob Ljubljanski cesti zaradi prepoznave ukradenih stvari.

Lani je bilo manj nesreč s traktorji

V zadnjih petih letih je v naši republiki v prometnih nesrečah in nesrečah pri delu umrlo 224 voznikov traktorjev, 386 pa se jih je ranilo. Na našem območju izstopata po številu nesreč občini Šmarje pri Jelšah in Žalec.

Zaradi tolikšnega števila nesreč s traktoiji bodo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravili akcije, v katerih si bodo prizadevali, da bi čim več voznikov traktoijev pridobilo potrebno znanje. Statistika namreč kaže, da polovica traktoristov, ki so se ponesrečili, ni imela vozniškega izpita za traktor in temu primerno tudi manj znanja. Za te voznike naj bi organizirali posebne teč^e, kjer bi pridobili potrebno znanje.

Sveti za preventivo si bodo poleg tega prizadevah, da bi bih tehnično brezhibni tudi tisti traktoiji, ki niso registrirani in jih lastniki uporabljajo na poljih. Hkrati naj bi tu-, di čimveč teh traktoijev opremih z varnostnim lo

kom ah kabino. Statistike za zadnjih pet let namreč kažejo, da se je tri četrtine nesreč pripetilo tako, da se je traktor prevrnil in pokopal pod sabo voznika.

Na celjskem območju se je, predvsem lani, nekoliko zmanjšalo Število nesreč s traktoiji, kar priča,"da so tudi sveti za preventivo in seveda mihčniki dobro delah. Precej voznikov traktoijev seje udeležilo tečajev in drugih obhk dodatnega izobraževanja, večina traktoijev pa je tudi opremljenih z varnostnimi loki ali kabinami. Na našem območju je lani umrlo 5 voznikov traktoijev, 10 pa se jih je huje ranilo. Sveti za preventivo si bodo skupaj z miličniki prizadeva-h, da bi bila letos ta statistika še ugodnejša.

S. Š.

16. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Štefan Jug »razprodan«

v prejšnji številki Novega tednika smo poročali o vtisih vodje jugoslovanske rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Švici Mileta Zupančiča, tokrat pa dajemo besedo drugemu Celjanu, mednarodnemu sodniku Štefanu Jugu, ki je bil skupaj z Ljubljančanom Herbertom Jegličom ter dvema Švedoma in Norvežanoma proglašen za najboljši sodniški par med dvanajstimi sodelujočimi! Oba Slovenca sta znova potrdila, da sta trenutno resnično med najboljšimi na svetu, zato ni čudno, da sta tudi povsem »razprodana« za mnoge mednarodne tekme, turnirje in ostale velike športne prireditve.

Štefan Jug je bil ob povratku kljub napornemu delu na svetovnem prvenstvu izredno zadovoljen: »Sodila sva štiri tekme: ČSSR - Island, Švedska - Danska, Madžarska - Romunija (najtežje) in

Švedska - Island. Finala zaradi naših nisva mogla sodi ti. Za vse tekme sva dobila brez posebne hvale izredne ocene in tudi že povabila za nova sojenja. Tako bova 27. marca sodila v Trstu prijateljsko tekmo Italija - Avstrija, katero si bo ogledalo tudi 5000 mladih Italijanov, ki se navdušujejo za rokomet in jih bodo tisti dan v Trst pripeljah iz vse Italije. Potem greva v Innsbruck, kjer bova sodila tekmo Avstrija - Belgija, od tam pa v ZR Nemčijo na sojenje četr-finala evropskega pokala. Posebna naloga naju čaka fe-bruaija prihodnje leto, ko bo v Italiji B-svetovno prvenstvo za uvrstitev na olimpijske igre v Seul leta 1988. Samo dve ekipi imata možnost, nastopili pa bodo med drugim Sovjetska zveza, Romunija, ČSSR, Poljska. ZR Nemčija, Danska, Švica. Kdor se spozna na rokomet ve, da je to v bistvu že kar

malo svetovno prvenstvo. Potujeva kot neutralna sodnika. Sicer paje za mene svetovno prvenstvo močnejše od ohmpijskih iger, kjer so štiri reprezentance manj. V Švici so me poleg naših najbolj presenetili Spanci, od-hčno igrajo zlasti v obrambi, kjer so kot »kitiyski zid«. Najprijetnejši občutek v tujini na velikih tekmovanjih pa je, da imamo edine prave navijače, Jugoslavijo v malem. Tam smo Jugoslovani resnično enotni. Po zmagi v finalu so naše rokometaše zavih v zastave, igrah na harmoniko, enkratno. To moraš doživeti.«

Želja Štefana Juga in Herberta Jegliča?

»Dobro sojenje doma in v tujini, utijevanje in potrjevanje težko priboijenega ugleda ter seveda končni cilj, olimpiada v Seulu.«

TONE VRABL

Uspeh Borisa Golica

v Žalcu je bilo repubhško prvenstvo v karateju, kjer je nastopilo 83 tekmovalce\ različnih težnostnih kategorijah. Lep uspeh so dosegh tudi predstavniki Titovega Velen Celja in Žalca. V kategoriji do 60 kg sta si razdelila tretje mesto Rafael Kokol iz Žalca Mujaga Ahmetović iz T. Velenja, v kategoriji do 65 kg sta bila tretja do četrta Boštj Grinčič in Tomaž Kenda, oba Ingrad Celje, v kategoriji do 75 kg sta bila tretja do čet iiebojša.Gubrinič in Peter Pejkunovič oba T.Velenje, največji uspeh pa je dosegel kâ'tegoriji do 80 kg Boris Golič z drugim mestom iz Žalca. Vsi osvajalci medalj so se ti uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 12. aprila v Makedoniji. Sodih so tudi trije sodn celjskega območja Vinko Gobec, Silvester Marič in Tone Maruša.

MIRAN MAČEK, Foto: T. TAVČ/

Rokometne vesti

II. zvezna moška liga: rokometaši Aera so po nepričakovanem porazu doma z Inlesom za pokal Tita izgubili v gosteh tudi uvodno tekmo v spomladanskem delu proti Vrbasu 31:26. Zadnja dva poraza sta lahko posledica slabe pripravljenosti, ki je po šestih zmagah v Franciji nismo pričakovali. Ali pa je bila ta turneja zgrešena zaradi slabih nasprotnikov? Razgor je bil znova najučinkovitejši s sedmimi goli, razigral pa seje tudi vedno bolj uveljavljeni Bamfro, kije dal pet golov. Celjani so zdrsnili na predzadnje mesto in borba za obstoj v ligi v letu obletnice (40 let obstoja kluba) bo težka. V prihodnjem kolu, v soboto, 22. marca, igra Aero proti drugouvrščenemu neugodnemu Veležu, s katerim ima še vedno neporavnane račune iz kvalifikacij za 1. zvezno ligo pred mnogimi leti.

II. zvezna ženska liga: velenjske rokometašice so dosegle na uvodu v drugi del prvenstva pomembno zmago nad favorizirano ekipo Podravke na domačem igrišču 19:15. Kričejeva je dala 6 golov. Velenjčanke so se s to zmago povzpele na 6. mesto in močno izboljšale možnosti za obstanek v ligi.

TV

SKL moški: Libela je v 19. kolu v Celju premagala novomeški Novoles 116:106. Gostje so izkoristili brezvoljno igro Celjanov in povedli v 13. minuti prvega dela 39:26. V igro sta tedaj pri Libeli vstopila branilca Govc in Cerar ter odlično zaigrala. Oba zavzeto v obrambi, v napadu pa predvsem Govc, ki je uspešno gradil igro in natančno metal v koš. Nasploh je bila to njegova najboljša predstava v letošnji sezoni. Zdi se pa, da bi igralec s tako velikim potencialom kot ga on vsekakor ima, moral imeti bolj proste roke v igri sami, saj skoraj vedno po zgrešenem metu nanj letijo neupravičene kritike trenerja. Libela je tako do polčasa razliko znižala na dve točki, takoj na začetku drugega pa je Zoran Gole začel zadevati iz vseh položajev in Celjani so razhko povečali kar na 17 točk in s tem tekmo odločii v svojo korist.

Libela : Govc 22, Gole 40, Tomašič, Gajšek, Cerar 4, Pipan 20, Medved 8, Kahvedžić 18 in Kralj 4.

Tri kola pred koncem je Libela na 4. mestu z istim številom točk kot tretjeuvrš-čeni Hehos, vendar za točko slabšo koš razliko, ki pa si jo bo lahko popravila že v prihodnjem kolu pri Bistrici, ki je zadnja.

Comet je v Ljubljani izgubil z Ihrijo 94:110. Konjičani so bih enakovredni do polčasa, ko so zaostajali le za štiri točke, potem pa so kvalitetnejši domačini prevzeli pobudo. Največ košev so dosegh: Šmid 26, Rozman 21 in Zeleznikar 20.

Comet je že nekaj kol na osmem mestu, v prihodnjem pa gosti vodečega Slovana. Opozoriti velja, da so Konjičani izredno močni na domačem parketu, saj so doma porazili Nanos (2) in Libelo (4), medtem ko je želja po »maš

čevanju« zaradi katastrofalnega poraza v Ljubljani prav proti Slovanu največja.

II. ZKL ženske : Kors Rogaška, druga najboljša slovenska ženska ekipa, je doma premagala kranjsko Savo-Commerce 77:71 (38:37). Pri Rogaški gre večino zaslug za sedmo zaporedno zmago v prvenstvu pripisati trojki Čuješ, Virant in Pešič, ki so z odlično igro v obrambi in napadu priborile zasluženo zmago nad kvalitetnimi gostjami.

Kors Rogaška : Pešič 24, Virant 19, Jagodič Ka-menšek 4, Polutnik 7, Ci^ež 14. Košarkarice iz Rogaške Slatine so si dve koli pred koncem lige že zagotovile drugo mesto, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri Mursi, ki je šesta.

SKL ženske : Metka je v Novem Mestu visoko izgubila z Labodom 82:35 (40:20). Pri Celjankah so se v hsto strelk vpisale le tri Jurše 11, Turnšek 19 in Podgoršek 5. Metka se ne premakne s predzadnjega mesta, v naslednjem kolu pa bo v Celju gostila vodečo Ilirijo. '

Območna liga: v razigravanju je v Celju Kovinar Store težko premagal uporne Šentjurčane 93:89 (49:45), ki so se predvsem zaradi odličnega Polutnika vso tekmo uspešno vpirah sicer kvah-tetnejšim domačinom. Za Kovinar sta bila najuspešnejša Planko 27 (5 trojk) in Benčan 24, za Šentjur pa Polutnik 36 (5) ter Martič 23 (5). V soboto, 22. marca igrajo 2. kolo: Rogaška : Šentjur, Zagorje : Kovinar in Elektra : Pomurje.

DEAN ŠUSTER

Pečovnikova odlični

v Bački Topoh je bil dvoboj reprezentanc Jugoslavije in Madžarske v kegljanju kot priprava za nastop na svetovnem prvenstvu maja v Münchnu. V ženski reprezentanci je v dragem nastopu nastopila tudi Celjanka Tončka Pečovnik, ki je bila s 452 keglji najboljša posameznica in dokazala, da je v odlični formi.

Republiška liga moški:

Celjani so v Golovcu dosegli pomembno zmago v boju za obstanek v hgi, ko so prema-gah Radensko 5348:5207. Najboljši posameznik je bil Urh 925. Celjani so na petem mestu, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri Brestu, ki je na zadnjem mestu.

Republiška ženska liga:

presenetljivo zmago so dosegle kegljavke Celja druga ekipa, ki so doma premagale Triglav iz Kranja 2387 : 2359. Najboljša je bila Bajdetova 419. Vodi prva ekipa Celja, ki je zaostalo srečarpe odigrala v torek, druga ekipa pa je na predzadnjem mestu. Prihodnje kolo: STC Ljubljana -Celje II in Triglav - Celje I.

Druga republiška liga moški: derbi v Žalcu je dobil Hmezad, ko je premagal

Tekstilno Pre bo

5185:5035. To je bilo 11. k lo, do konca prvenstva so tri kola, Hmezad pa deli dr go do tretje mesto. Hmeza Lešnik 918 (rekord keglji ča), Jovanovič 867, Trost 83 Rotar 858, Ramšak 855 Kompan 853, Tekstilna: Pi tar 836, Razpotnik 840, Jak povič 857, Podkrajšek 83 Golavšek 830 in Kačič 83 Hmezad bo 29. marca nast pil doma s Fužinarjem ob 1 uri.

Druga republiška žensi liga: Hmezad je doma pn magai Slovenj grade 2294 : 2277 najboljši sta bi Napradnik 415 in Miloši 411, na lestvici pa je drug 22. marca bodo kegljavk Hmezada gostovale v Šenl jurju.

Občinska kegljaška Jigj Celje moški: Hmezad Žale - Libela Celje 4731 : 438". Najboljša Hmezad Šon 87Í Libela 785.

Tj

Miro Cerar skrivnostni gost

V 74. šahovski nagradni igri je bil skrivnostni gost oddaje, H jo na Radiu Celje pripravlja Franci Pešec, eden najboljših juge slovanskih športnikov telovadec Miro Cerar. Spoznala ga jI Mira Vrečko iz Podgorja 7 a, Celje. Za pravilne rešitve na šahoM skih kuponih (dr. Milan Vidmar) pa so dobih nagrade celjslf METKE: Mile Novokmet, Boža Damjanoviča 4, Mladenovai Vikica Pinter, Lipa 22, Frankolovo in Marjana Kocuvan, čeva 4, Celje.

^О. MAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 17

Tri medalje za celjske judoiste

V Novem Sadu je bilo državno prvenstvo v judu, kjer so bili po osvoje-jjjli medaljah najuspešnejši predstavniki celjskega kluba Ivo Reya, saj so s tremi tekmovalci osvojili tri 0iedalje - Štefan Cuk in Stanko Änderte zlati, Jaka Oštir pa bronasto.

Z njimi je bil tudi Vojko Rovere: »Dosegli smo lep uspeh, lahko pa bi bilo še bolje, če sodniki ne bi oškodovali Oštiija. Taje sploh imel smolo, saj se je po odločitvi zveznega kapetana moral pripravljati za superlahko kategorijo, kar pomeni zbijanje odvečnih kilogramov. Vso noč pred tekmo je tekal po stopnišču v hotelu, da bi v tem uspel. ,Kilažo' je zbil, žal pa se je to poznalo na psihični obremenitvi in

telesni slabosti, svoje so dodali še sodniki in zlato ter uvrstitev v reprezentanco sta bila izgubljena. Je pa Oštir velik borec in bi bilo prav, da bi to odgovorni tudi upoštevali. Cuk in An-derle bosta v naslednjih dneh nastopila na številnih tekmovanjih, da bi se čimbolje pripravila za nastop na evropskem prvenstvu v Beogradu. Je pa vprašanje, če se - še posebej Cuk -ne bosta prenasitila juda. Še vedno Celjan Marjan Fabjan je ћа državnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo, tudi tu so svoje dodali sodniki. Upamo pa, da bomo Maijana kmalu znova videli v celjskih vrstah, kar bi pomenilo z najboljšimi mladimi tekmovalci in državnimi reprezentanti povratek med elito jugoslovanskega ekipnega juda.«

Uspeh mladih Judoistov

Mladinci judo kluba Ivo Reya iz Celja so v prijateljskem dvoboju prema-gah sovrstnike iz Titovega Velenja, ki niso uspeh niti enkrat zmaMti. Za Ivo Reya so nastopih Andrej Spiler, Dušan Kačičnik, Tomaž in Oto Seles, Slavko Djakovič, Zoran Savič, Ivan Knaflc, Boštjan Ban, Branko Črepin-šek in Janez Kovačič, za T. Velenje pa Andrej Meža, Slavko Robnik, Želj ko Radič, Milan Meža, Domin Cafuta, Primož Meža, Iztok Hercog, Bojan Ostro-vršnik, Poldi Jelenko in Matjaž Lesjak.

/^ï^ SOZDo j^N STROJNA INDUSTRIJA, n sol o.

^^r^y aQrOS р^ Sempeter v savinjski dolini

objavlja

prosta dela in naloge

1. Vodenje in organiziranje varstva pri delu

Pogoji:

- vamostni inženir (VI. st.) in 3 leta delovnih izkušenj

- dipl. strojni inženir (VI. st.) ali strojni inženir (VI. st.) in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj z možnostjo izobraževanja za področje varstva pri delu

2. Diplomirani inženir organizacije «dela

(VII. st., lahko je tudi pripravnik)

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: SIP - Strojna industrija, TOZD TKS Šempeter v Savinjski dolini.

O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa o izbiri.

gorenje

GORENJE VABI K SODELOVANJU, PRIJAVITE SE, V DOBRO DRUŽBO BOSTE PRIŠLI

Naše vrednote so: človek, znanje, ustvarjalnost, delo, delovni napor, pošteni medsebojni odnosi.

Uspehi, ki jih Gorenje ima, niso prišli sami po sebi: ustvaril jih je človek s svojinn znanjem, ustvarjalnostjo ob delovnem naporu, ob poštenih medsebojnih odnosih, v dobri družbi, v prezračeni delovni klimi.

Prijavite se, v dobro družbo boste prišli!

Ob načrtih, ki jih imamo v mislih, bi tokrat vabili k sodelovanju predvsem ljudi z višjo in visoko izobrazbo ter magistre in doktorje znanosti. Posebno take, ki so si izoblikovali svoje področje dela, za katerega menijo, da bi se v Gorenju dalo koristno uporabiti. A tudi mlajše vabimo, ki so pripravljeni, prilagoditi se in se vključiti v že formirana področja dela.

Prijavite se, v dobro družbo boste prišli.

Nov korak naprej bi radi naredili na področju organizacije dela, svobodne menjave dela, razvijanja ekonomskih odnosov, računalništva, razvoja proizvoda, razvoja tehnologije. Pričakujemo odziv strokovnjakov s področja informatike, računalništva, strojništva, elektrotehnike, tehnologije, prava, kadrologije, ekonomije, organizacije.

Prijavite se, v dobro družbo boste prišli.

Kaj lahko obljubimo?

Možnost nadaljnjega strokovnega razvoja, tudi izpopolnjevanje v tujini. Možnosti realizacije vaših idej, kar pomeni dobre pogoje za delo. Dobre osebne dohodke. Učinkovito pomoč pri rešitvi stanovanjskega vprašanja. Dobro počutje v Gorenju, kajti v dobro družbo boste prišli.

Osebno se lahko zglasite v Kadrovskem sektorju Delovne skupnosti splošnih poslov (tajništvo, soba št. 1). Če kličete s telefonom, je to: (063) 853-231 Interna 423 ali (063) 854-473 (to je vodja Kadrovskega sektorja). Če bi se javili s pismom, pišite na naslov: Gorenje DSSP Kadrovski sektor, 63320 Titovo Velenje.

V pismu nam povejte kaj več o sebi.

Gorenje vas vabi k sodelovanju, prijavite se, v dobro družbo boste prišli.

Šahisti za regijskega prvaka

Nastopilo je štirinajst šćihi-stov, med njimi en mojster FIDE in pet mojstrskih kandidatov. Igrali so po švicarskem sistemu devet kol. Zmagal je Milan Lesjak iz Celja pred Majdanom Črepanom Žalec, Milanom Matkom Titovo Velenje, vsi po sedem točk, Fraryom Bogadijem Celje 6,5 točke, Francijem Pešcem 6, Dragom Kristanom Titovo Velerie, Dušanom Brinovcem Žalec, oba po 5,5 točke, íYancijem Brinovcem Žalec 5 itd.

v soboto, 29. marca pa bo v celjskem šahovskem kljubu regijsko prvenstvo za pionije in pionirke, najboljši trije z vsake konkurence pa se bodo uvrstili na repubhško prvenstvo.

Pešec pred H/lajcnom

Združenje šoferjev in avto-mehanikov СеЏе je pripravilo tradicionalni šahovski turnir, kjer je nastopilo 14 šahistov, zmagal pa je Pešec pred Majc-nom in Gračneijem.

Olga Hrihernik druga

v Celju je bil v organizaciji Partizana Gabeije republiški 5. C turnir v badmintonu, kjer je Celjanka Olga Hribernik med ženskami osvojila 2. mesto, pri moških pa je bil najboljši domačin Darko Krošl na 5. mestu

METOD TREBIČNIK

Boksarji na Ptuju

Na Ptuju je bilo republiško prvenstvo v boksu, kjer je nastopilo tudi sedem predstavnikov boksarske sekcije pri Partizan Celje mesto, vsi pa so se vniih z medaljami. Med mladinci je v welter kategoriji osvojil naslov repubUškega prvaka Davorin Knežević, v srednji kategoriji pa je bil bo

jan Copar drugi. Med člani sta osvojila srebrni medalji v pol-velterski Milisenko Malbašič in polsrednji Primož Čretnik, bronasti v poltežki Stane Jako-povič in težki Marinko Mitro-vič, zlato pa si je priboril v srednji kategoriji Ifet Hukano-vič. Oba zmagovalca bosta nastopila na državnem prvenstvu, ki bo od 2.-6. aprila v Loznici. Trener Sašo Jokano-vič: »Uspeh bi bil še večji, če bi lahko nastopila naša najboljša tekmovćilca Ivan Ratajc v welter in Nedža BjeUč v supertež-ki kategoriji. Nastop sta jima preprečile poškodbe.«

Zaključek v občinski ligi

strelci z zračno puško so ziik^učili tekmovanja v I. in II. občinski ligi, v III. ligi, kjer nastopa več ekip, pa mor^o izvesti še dve koli. Končni vrstni red v I. ligi: Kovinar I Celje, Kovinar II, Franc Štekhč Škof-ja vas. Miličnik in Ingrad, ki je izpadel. Med posamezniki je po seštevku vseh petih kol prepričljivo zmagal Branko Malee, Kovinar Store pred Jože-tom Jeramom in Ervinom Sršenom (oba Celje) in ostalimi.

Vrstni red ekip v II. ligi: Celje II, Ingrad II, Frankolovo, Kovinar III, Metka in Zlatar, ki je izpadel in se seli v III. Ugo. Med posamezniki je z veliko prednostjo zmagala Alenka Jäger (Celje) pred Rudijem Pe-trejem, Frankolovo, Daijo Kačnik, Celje idr.

TONE JAGER

Zmagali rokometaši cos Fran Roš

V prijateljski rokometni tekmi sta se pomerih ekipi mlsy-ših pionirjev ZRK Aero Celje in COŠ Fran Roš iz Celja. Tekma, ki je bila v dvorani Tehniške srednje šole Maršal Tito v Celju, seje končala 17:16 v korist COŠ Fran Roš.

M. A.

Uspeh mladih

košarkarjev

Šentjurja

Na Ravnah na Koroškem je bil četrtfinalni košarkarski turnir, Iger je nastopila tudi ekipa Šentjurja ter dosegla velik uspeh. Najprej je premiala Koroško 86:18, nato pa še Šaleško 65:63, osvojila prvo mesto in se uvrstila v polfinale za pokal Slovenije za pionirje.

Dve zmagi Simona Koražije

Na Popovi Šapki v Makedoniji je bil pokal republik v alpskih disciplinah. Velik uspeh je dosegel Celjan Simon Kora-žija, ki je nastopil za mladinsko reprezentanco Slovenije, saj je zmagal tako v slalomu kot veleslalomu, kar je odslej njegov največji uspeh. Simon je star 15 let, dijak celjske tehnične šole, rćizvija pa se v odličnega alpskega smučarja.

Zimske igre Merxa

Na Kopah se je zbralo 300 udeležencev iz 19 od 21 delovnih organizacij v SOZD Merx na tradicionalnih zimskih športnih igrah, kjer so se pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih. Rezultati: veleslalom: veteranke Milica Gabron, ekipno DSSS Merx, ženske B Sonja Kun, ekipno Hoteli gostinstvo, ženske A Vlasta Smonkar, ekipno Blagovni center in skupno ekipno Tkanina, Blagovni center in Hoteli gostinstvo. Veterani: Slavko Lisec, ekipno Potrošnik Celje, moški B Emil Gregor, ekipno Potrošnik Celje, moški A Silvo Gobec, ekipno Blagovni center, skupaj Potrošni Celje, Blagovni center in Avto Celje. Smučarski teki: veteranke Marija Petauer, ženske B Fani Jamnik in ženske A Verica Vrečko, ekipno Potrošnik, Tkanina in Blagovni center. Veterani Martin Zabukovšek, moški B Rado Sodin in moški A Zmago Teinjšek, ekipno Tkanina, Blagovni center in Po

trošnik. Najboljše ekipe celotnega tekmovarya obeh disci-pUn: Blagovni center. Tkanina in Potrošnik.

stoici v Sarajevu

v Sarajevu je bilo državno prvenstvo v streljaryu z zračnim orožjem, kjer so s celjskega območja nastopili tudi strelci SD Mrož iz T. Veleria in SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Vsi so bih uspešni, saj so se vrniU z vrsto medalj. Pri članih v streljaryu s pištolo je SD Mrož iz T. Veleria osvojila enega izmed treh za Slovence naslovov državnih prvakov v postavi Vinko Trinkaus, Janez Štuhec in Alojz Trstenjak. Mladinke Rečice so bile ekipno tretje, posameznice pa 2. Helenca Lavrinc, 12. Leonida Gozdnikar in 18. Gabriela Je-ran. Pri članicah s pištolo je bila Helenca Lavrinc tretja, ekipa pa četrta, pri puški so bile mladinke SD Mrož sedme, med posameznicami pa Denis Bola 16. in Mojca Močivnik 18. Denis Bola je bila s puško pri članicah enajsta.

V Lihojah smučarski ples

v soboto, 22. marca, se bo 120 članov petih sekcij (smučanje, namizni tenis, rokomet, mali nogomet in streljanje) Partizana Liboje zbralo na občnem zboru, ki se bo začel v prostorih kulturnega doma ob 15. uri. Predsednik Partizana Liboje Milek Kveder: »Lani smo bih pri našem delu uspešni. Pripravili smo vrsto tekmovanj ob praznovanju občinskega praznika, uredili športno mrišče in ol3novih smučišče. Zelje? Še nekaj del je potrebnih pri dokončni obnovi igrišča, na smučišču bomo na na-vo uredili razsvetljavo za nočno smuko, poskrbeli pa tudi bomo za nove člane. O tem se bomo pogovarjali na občnem zboru v soboto pa tudi na 5. smučarskem plesu, ki bo takoj po njem, igrali pa bodo Veseli hmeljarji, prvi na letošnjem khnu za popularno loiterco.«

(Celjski plavalci, kandidati za visoka mesta na državnem prvenstvu in nastop na evropskem mladinskem prvenstvu (z leve) Dejan Tešovič, Grega Jurak, Tanja Drezgič, Raderle, Tanja Fermentin in Nataša Lavrič.

Foto: T. TAVČAR

Pred državnim

plavalnim

prvenstvom

v soboto in nedeljo bo v Mariboru zimsko državno mladinsko in člansko plavalno prvenstvo v 25-meterskih bazenih. Nastopila bo tudi ekipa celjskega Khma -Neptuna.

TVije celjski plavalci in plavalke imajo realne možnosti za uspeh in pridobitev vize za evropsko prvenstvo v NDR. To je Tarya Drezgič na 800 in 400 m kravi ter 400 m mešano. Dejan Tešovič na 1500 m kravi in 400 m mešano ter Mojca Anderle na 100 in 200 m prsno.

Poleg njih bodo v Mariboru nastopili še Nataša in Saša Lavrič ter Mojca Toplak. Ostah, zlasti mlajši plavalci letnik 1972, pa bodo sodelovali na mednarodnem mitingu v Zagrebu.

J. KUZMA

18. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

bodeči

ммимк

Poosmomarčevska misel

Samo pri porokah so ženske številčno izenačene z moškimi!

Opomin

v Celju so najobsežnejši pregled delovanja delegacij in delegatov opravili zdaj, ko so delegati končali svoje štiriletno delo. Nekateri menijo, da bi morali o tem temeljiteje kot so spregovoriti med njihovim »delegatovanjem«.

Razen, če to ni bolj v opomin novim delegatom.

Pri nedeljskih volitvah smo se izkazali: veliko jih je bilo, ki so prišli zelo zgodaj na volitve.

Čeprav jih zjutraj ni prebudila kava!

Ljubljanska akademija za likovno umetnost naj bi v Celju pripravila likovno šolo.

Namenjena je likovnim amaterjem -da ne bi kdo pomislil, da tistim, ki nas že tako preveč far-bajo.

Temeljito

Letos so se marsikje občani pritoževali nad pluženjem cest. In to zato, ker ni bilo dovolj temeljito. Nekateri ob cesti Medlog-Zalog pa pravijo, da je bilo predvsem zadnje preveč temeljito.

S ceste niso spravili le snega, ampak tudi kamenje in pesek.

Mi smo pa res čudni.

Marsikje imamo zdaj spomladi bolje zorane ceste kot pa njive!

Čudež

Pravi čudež je, da pri nas ni aidsa.

Saj smo vendar znani, da znamo dobro lesti v...

Morda pa ravno zato, ker znamo dobro!

Brez jeze

Pri nas je vse več takih, ki se nič kaj ne jezijo, če bodo tujci zasedli mesta na Jadranu.

Zaradi njih bi namreč ostala sicer prazna!

Pravijo, da je vse manj lesa.

Čudno, da je potem vse več ljudi malo čez les.

Samo kulturno

v oceni uredniške politike glasil v OZD, ki sta jo izdelala celjski Indok center in center za raziskovanje obveščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti, so zapisali:

»... treba je zmanjšati delež tujk - razen kulturnih.«

Zdj je treba le še ugotoviti, katere tujke so kulturne.

Kopne ceste

Po travnikih in njivati sneg še ne bo kmalu skopnel.

Upamo pa, da bomo lahko kmalu nabirali re g rat vsaj po cestah!

Prav so imeli

Kaže, da so imeli prav Mozirjani, ki so trdili, da predvidena lokacija za turistično vas pri njih ni pravilna.

Za to vas namreč res ni nobenega pravega zanimanja!

Radovan si je brisal pot in neprenehoma ponavljal: »Pax, pax, pax.«

Ko seje na videz oddahnil in odhropel,je povprašal v slabi latinščini, pomešani z grškimi besedami, ali se pelje trgovec Epafrodit.

Spremljevalci so se začudili in tesneje pritisnili s konji do Iztoka in Radovana.

»Kaj želiš našemu gospodu Epafroditu?«

»Smrti ga otmem!«

Oblastno je pogledal Radovan konjike. Ves strah je izginil, pogum, seje vrnil in z njim vsa modrost pretkanega godca.

»Smrti ga otme? so ponavljali kupčevi varuhi in se spogledali ter se vsi hkrati zasmejali.

»Na Krista, katerega moli vaš gospod, vam rečem, da ste norci, če se smejete mojim besedam!«

»Suni s konja prismojenega barbara?« je zagodrnjal čokat jezdec in tiščal za Radovanom.

Radovan gaje slišal in se jezen okrenil na konju.

»Suni barbara, suni ga, le suni! Barbar pojde svojo pot, vaše glave pa ležejo v travo kakor posekane buče. Tako mi Krista!«

Radovan seje nerodno prekrižal preko prsi.

»Ne govori dalje! Pojdita svojo pot in pustita gospoda, ki počiva na vozu. Smrti ga otmo naša kopja in meči.«

»Sla bi dalje, ko bi imela pasje srce, kakor je tvoje! Tako pa ne grem, da rešim Epafrodita!«

Kvadriga se je ustavila pred njima. Lepa damaščanska preproga, obešena za senco čez voz, seje zganila, in izza nje so se posvetile sive oči Grka Epafrodita.

»Epafrodit, Epafrodit?« je kričal Padovan.

Trgovec je namignil, stražnik se je sklonil s konja do preproge.

»Kaj hoče ta barbar?«

»Pravi, da te otme smrti, gospod! Zdi se nam prismojen.«

Grk je razgrnil preprogo in se pokazal na vozu. Gladko obrito liceje krasil nekoliko vzbočen, šiljast nos. Vm^h-nih očeh je gorelo kakor skrite lučke, ki prodirajo v prihodnost in računajo modre račune.

»Barbar naj stopi sem!«

Radovanu so veleli razjahati. Stokajoč in polomljen je zlezel z visokega konja in si vedno o tiral pot ter hodil globoko po sapo.

»Povej hitro, kaj želiš? Nam se mudi. Če si lačen, naj ti dado kruha, če si žejen, lezi na trebuh in pij. Poglej vode!«

Epafrodit je z gosposko kretnjo pokazal na reko.^

»Ne beračim, gospod, godci nikoli ne beračijo. Če ne dajo ljudje, da zemlja in da nebo!«

Epafrodit je spustil z eno roko preprogo, konji so nategnili in kvadriga je zaškripala.

»Stoj, Epafrodit! Ne hodi v smrt! Tunjuš te čaka v zasedi!« Radovanje držal za voz in kričal. Ime hunskega glavama je učinkovalo, konji so obstali, jezdeci so se približali Slovenu.

»Lažeš, barbar! Tunjuš je bil pred dnevi v Odrinu inje imel s seboj pismo s cesarskim pečatom!«

»Kriste, tvoj Bog, naj te varuje slepote! Poglej ta konja! Čigava sta? Hunska, Tunjuševa. Moj sin ju je ukradel. Snoči sva pela in godla Hunom. Pijan je bil Tunjuš kakor trot. Iztegnil je jezik, imenoval tvoje častito ime in povedal, da te nocoj oropa. Pa si se mi zasmilil in moj sin je tvegal glavo, daje prišel do konj, zate tvegal, Epafrodit, ki te ne poznava. A sedaj poglej mene! Skozi haljo tišči kri na stegnih, ker sem se gnal na smrt, da tebe rešim, gnal na tem kljusetu, ki ima hrbtišče kakor gabrov hlod!«

Epafrodit seje nagnil iz voza; na licu se mu je brala vera, ogledal je konja, jezdeci so prikimavali, zakaj vsi so videli Hune v Odrinu.

Takrat nenadoma vzklikne Iztok, ki ni razumel nič o pogovoru:

»Huni! Huni!«

»Hunnoi, Hunnoi!« gre od ust do ust. Vsi se okrenejo. Proti цјјт sta drevila dva konjika. V trenutku so bila vsa kopja naperjena vanju. Epafrodit je skočil iz voza in zasedel čilega arabca, kije bil privezan zadaj ob vozu.

Tudi Radovan je hitro zlezel na konja in na mah pozabil vseh bolečin.

»Samo dva! Ta gresta za nama! Dajte jih!« kliče Radovan.

»Stojte!« veleva Epafrodit.

Dobro so že razločili hunsko opravo, tako blizu sta bila jezdeca. Tedaj sta se nenadoma ustavila. Spoznala sta Epafroditov voz in med drugimi koiyi svoja ukradena, na njih pa Iztoka in Radovana v belih haljah. Zakričala sta hunsko kletev na Slovena, zasukala konje in bliskoma od bežala nazaj.

»Epafrodit, ah še praviš, da lažem?«

»Ne lažeš! Nazaj! Tunjuš je velik razbojnik!«

Obrnili so težki voz. Spremljevalci so morali ostati daleč zadaj, da so stražili hrbet.

»Kaj vama dam za-plačilo?« povpraša trgovec Radovana.

»Da te smeva spremljati v Bizanc. Tja sva namenjena.*,

»Dobro, do Bizanca z menoj, potem k meni. Velike slavnosti bodo, tesna bo za prenočišče. Zato bosta pn meni v gostéh.«

Radovan je pomežiknil Iztoku, ki ni vedel, zakaj. Ali razumel je, da sta dobro opravila.

»Še nekaj, gospod. Ko bi smel prisesti k vozniku. Truden sem!«

Epafrodit mu je velel na voz.

Konji so udarili ob cesto, kolesa so zaropotala, voz je zagrnil oblak prahu.

Še isto noč seje vrnil Balambak do Tunjuša.

Glavo?« je zarežal poglavar.

»Vzemi mojo! Slovena sta nas izdala. Epafrodit seje vrnil v Bizanc.«

Tunjuš je zaškripal.

»Kdo je razodel nakano tem psom ? Naj takoj pogine!*

»Balambak, tvoj hlapec, ti pravi: Vino razodeva skrivnosti!«

»N^ pogine, kakor sem rekel!«

Balambak je šel in prerezal vse mehove, da je vino izteklo.

Ko so se rdečila tla od žlahtnega vina, ki je drlo iz mehov, je Tunjuš prisegel na zlato krsto Atile in na njegovo najlepšo ženo Kerko, da mora v potokih teči kri Slovenov.

^О. MAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 19

20. STRAN - NOVI TEDNIK

¿OJIAREygj

Obolenja ven spodnjih oiiončin

Obolenje ven spodnjih okončin je ena najpogostejših težav, ki peste starejšega človeka. Obolevajo že mladi ljudje, z leti se težave povečujejo, v starosti pa boleha za tem že 20% prebivalcev. S pokončno držo človeka se v venah poveča krvni pritisk, kar lahko povzroči okvaro žilnih sten. Pogoste pridružene bolezni kot so ravna stopala, hemoroidi (zlata žila) in kile, pa govorijo za prirojeno slabost vezivnega tkiva.

Obolenje poteka v štirih fazah: najprej se pojavijo manjši venski pleteži v koži ali manjše krtice, ki ne motijo odtoka krvi. V tem stadiju moti le kozmetični izgled, radko so prisotne tudi bolečine. V drugi fazi se pojavijo krtice in občasno otekanje nog okoli gležnjev. Naslednja stopnja nastopi, ko je oteklina stalna, pojavijo se spremembe na koži, kot je obarvanost goleni, koža je trda, pogostol^at vneta. V zadnji fazi poleg vseh navedenih sprememb nastane še rana, n^pogosteje z notranje strani goleni nad gležnjem.

V celjski regiji opravi prvi pregled in registracijo obolenja zdravnik v splošni ambulanti, nato pa bolnika napoti v speciahstično ambulanto

za kirurgijo ožilja. Manjši del bolnikov s hudimi kožnimi spremembami zdravijo tudi v ambulanti za kožne bolezni. V ambulanti za kirurgijo ožilja postavimo diagnozo in pričnemo z ambulantnim zdravljenjem. Bolnika spremljamo do ozdravitve, ali do dokončnega izboljšanja.

Podobno je organizirano zdravljenje venskih obolenj tudi v drugih regijah, le s to razhko, da večino ambulant te vrste vodijo specialisti dermatologi, kirurgi pa zdravijo bolnike, pri katerih je potreben operativni poseg. V vsej republiki pa pogrešamo center, kjer bi se ukvaija-U s preventivo, kurativo in rehabilitacijo bolnikov s kroničnim venskim obolenjem.

Preventivno bi morah obdelati vse prebivalce, ki imajo v družini bolnika z razvito vensko boleznijo, dalje bolnike v začetni fazi obolenja, ko je možnost za ozdravitev velika in končno vse bolnike, ki so že preboleli vnetje globokih ven, s£u vemo, da se po krešem ah daljšem premoru pri ryih pojavi okvara ven z vsemi posledicami.

Drugo in tretjo fazo obolenja zdravimo operativno ah s sklerozantnimi injekcijami. Za zdravljenje razširjenih ven z injekcijami se uporablja o razhčna kemična sredstva. Pri nas uporabljamo koncentrirano razstopino natrijevega klorida (kuhinjska sol), ki pa lahko povzroči vnetja in razjede na mestu

injiciranja. Trenutno najboljša sredstva so tenzidi, razsto-pine, ki imajo podobne lastnosti kot milo. Težave s njimi pa so, ker jih doma ne izdelujemo in jih moramo

Odlične možnosti za tako zdravljenje so na Rogli, kjer so že razvili Medico center, ki se ukvarja tudi z vodeno rekreacijo. V kratkem pa nameravamo tam pričeti tudi z ambulanto za obolenje ven. Poleg pripomočkov za testiranje prehodnosti ven, bomo imeli tudi uvožena sklerozantna sredstva. Delo bo opravljal specialist venolog ob pomoči usmerjeno izobraženega fíziotera-pevta. V ambulanti bomo izvajali preventivo, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov s kroničnim obolenjem ven spodnjih okončin.

uvažati. Ta sredstva ne povzročajo stijevanja krvi v venah, zapir^o le vene z okvarjeno steno, zdrave žile pa ostanejo nespremenjene.

Zdravljenje zahteva vedno tudi povijanje nog z elastičnim povojem. Pomembna je tudi fizioterapija. To so veye, ki krepijo mišično črpalko nog. Ker se povijanju nog pacienti v vročih poletnih mesecih težko privadijo, z zdravljenjem takrat ne pričenjamo.

Rehabihtacija je pomemben del zdravljenja, zlasti bolnikov s prebolelim vnetjem globokih ven na nogah. Ob stalnem povijanju nog z elastičnim povojem je potrebna fizikalna terapija z vajami za zmanjšanje otekline. Ko je vnetje popolnoma pomirjeno, poskušamo zmanjšati oteklino tudi z masažo.

Klimatski pogoji z blagimi poletji, kakršne imamo v našem sredogorju, so za zdravljenje ven idealni. Rahlo znižan atmosferski pritisk v začetni fazi pospešuje krvni obtok in mobilizira depoje venske krvi iz nog, kar zmanjšuje otekhne.

Najvažnejša pa je hoja po mehkem travnatem terenu, in vaje za krepitev nožnih mišic. S tem se izbo^ša mišična črpalka goleni, ki v glavnem preprečuje nastanek kroničnega venskega obolenja.

dr. B. F.

O saditvi rastlin moramo vedeti nekaj več

Spomladi, ko se lotimo presajanja večjega drevesa (postopek pred tem je opisan v prejšnji številki) najprej preprečimo, da ne bo iz drevesa izhlapelo preveč vode: deblo in vse debelejše veje namažemo z gosto tekočo ilovico in jih trdno povijemo z juto. Šele potem smemo izkopati drevo. Tik ob lanskem jarku izkopljemo še enega. Pazimo, da ne ranimo koreninic, ki so se v ugodnih pogojih razvile v prvem jarku. Drugi jarek okrog zunanjega oboda prejšnjega sme biti širši. Ko jarek izkopljemo začnemo izkopavati drevo vodoravno. Pri tem poleg lopate uporabljamo tudi ostro sekiro, da bomo obsekovali č\nrsto kepo zemlje s koreninami vred. Debla ne smemo nagibati in premikati, saj si s tem olajšamo spodkopavanje (sicer bi se zemlja med koreninjem razsula in drobne koreninice pretrgale). Veliko kepo zemlje s koreninami popolnoma izkopanega drevesa ovijemo najprej z juto in končno opa-žimo z ozkimi deskami in letvami, opaž pa prevežemo z debelo žico ali verigo. Ko je drevesna bala čvrsto zvezana, lahko začnemo drevo vleči iz rastišča. Ker takšna koreninska bala tehta tudi do 300 kilogramov, drevesa ni tako lahko izvleči in vložiti v vozilo. Pomagamo si lahko z uporabo dveh močnih plohov, med katerima je železna cev. Drevo je treba izvleči pokončno, šele na vozilu ga smemo nagniti.

Sledi saditev v široko jamo. Praznine v jami je treba zasuti s presejano humusno zemljo. Drevo sme biti največ 5 centimetrov niže od ravnine, v kateri je rastlo poprej. Dobro ga podložimo, da se bo kar najhitreje vkoreninilo. Z jugovzhodne in južne strani ga pred sončno pripeko zava-nyemo z juto ali rogozovino. Deblo in veje naj ostanejo premazane z ilovico vsaj dve leti. Drevo moramo dobro zalivati. Najprej zato, da se sadilna jama ob koreninicah dobro izpolni, kasneje pa zato, ker koreninice še niso sposobne načrpati dovolj vlage za tako veliko drevo.

Presajanje starejših dreves je torej dolgotrajno, težavno in zahtevno, vendar, če pomislimo, kaj s takšnim drevesom na vrtu dosežemo, se trud izplača.

Saditev v drevesnicah vzgojenega drevja je seveda mnogo preprostejša. Za takšno drevo, staro od štirih do šestih let in visoko približno tri metre, je dovolj 100 x 80 centimetrov velika jama. Sterilne primesi iz izkopa moramo takoj odstraniti. Jamo napolnimo s humusno zemljo, z dodatkom 0,05 m^ preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki pa ne sme priti neposredno na korenine. Tudi to drevo ne sme biti pošteno globlje, kot je bilo prej. Pri saditvi-zmanjšamo kroSryo za tretjino, iz koreninja pa odstranimo vse nalomljene ali kakorkoli p>oškodovane korenine, ki jih obrežemo z ostrim nožem. Po saditvi drevo učvrstimo z drevesnim kolom. Pri iglavcih naredimo to s poševno stoječim kolom, ki jih sadimo navadno brez »bale«, pa kar ob deblu. Drevo je treba takoj po saditvi dobro zaliti, da voda pritisne zemljo h koreninam in zapre vse praznine.

Tudi nasledrye mesece je treba to drevo negovati, ga po potrebi zalivati in okopavati.

Metlika

Rod metlik združuje več kot 120 vrst in uspeva v zmerno toplih in vročih pokrajinah. Njegovo ime Cheno-podium L. pomeni v grščini gosjo nogo. Nanjo spominja oblika listov pri mnogih vrstah. To so večinoma hrapava zelišča ali grmi z močno srčno korenino in se razraščajo kot plevel. Pogosto sive ali luskaste razširjajo često tudi neprijeten vonj po gnilih ribah ali pa celo vonj po citroni kot na primer dišeča metlika (C. ambro-sioides L.). Ta je doma v srednje ameriških stepah, od koder so jo prinesli tudi v Evropo, kjer so jo najprej gojili po vrtovih, nato pa je ušla v naravo in podivjala.

Dišeča metlika je do en meter visoka rastlina s pokončnim razvejenim steblom in ima neprijeten vor\j. Njeni listi so enostavni, suličasto okrogli, krpati ali ostro zobati. Poraščeni so z žlezastimi dlačicami. Rumenkasti cvetovi so zbrani v zbitih klobčičih, ti pa v velike metlice. Cveti do septembra čez poletje.

Metlika vsebuje eterično оЏе, saponine, smole, jabolčno kislino. Učinkovino je eterično olje in vsebuje strupen ascaridol, pa cymol, terpinene, limonene in kafro. Olje hromi mišice črevesnim parazitom, zlasti glistam in traku-Ijam. Vendar je olje strupeno inje potrebno določiti natančen odmerek. Odrasli so jemali po osem kapljic trikrat na dan, nato pa so popili grenko sol, da jih je sčistila. Vendar je uživanje metlikinega olja lahko nevarno. Prevelik odmerek lahko povzroči vznemirjenost, bluvanje, omedle-vico, utrujenost, nezavest, šumenje v ušesih ali gluhost. V nćgtežjih primerih lahko človek umre zaradi zastoja dihanja. Metliko so uporabljali nekoč in jo danes uporabljamo le tedaj, ko druga sredstva proti zajedalcem ne pomagajo.

Metliko je uporabljal že pračlovek in v prazgodovinskih žamih grobovih so našli plodove vrste Chenopodium quinoa. Gojitev te južnoameriške vrste je še danes izredno pomembna v nekaterih deželah. Seveda obstaja cela vrsta oblik in barv plodov. Bolivijci pečejo iz moke, ki jo dobijo iz teh plodov nekakšen kruh, imenovan kispinas. Ker je moka grenka, jo najprej premešajo z apneno' vodo, da izgubi grenak okus.

Po jugovzhodnih pokrajinah srednje Amerike raste še divja metlika, ki ima slično eterično olje kot naša dišeča metlika. Olje so uspešno uporabljali proti zajedalcem in ga je šele moderna medicina ukinila, zaradi hudih zastrupitev, ki so nastale pri napačnih uporabah. Vsekakor je bilo olje zelo сегцепо in se je dobro uporabljalo, saj še danes trpi zaradi črevesnih zajedalcev več kot 600 milijonov ljudi. Indijanci so uporabljali metlikino olje tudi proti krvavi griži in to kar uspešno.

Danes imamo modema zdravila proti ^edalcem, pa vendarle ne moremo mimo starih zdravil, ki so jih opustili zaradi strupenih stranskih učinkov, oziroma zaradi nepravilnega jemanja.

BORIS JAGODIČ

Škrubanki

Potrebujemo: en kilogram krompirja, sol, 20 dag moke, 5 dag margarine, 5 dag čebule.

Krompir olupimo, razrežemo na manjše koščke in skuhamo, vendar ne premehko. Vodo odlijemo, krompirju dodamo moko, napravimo s kuhalnico lukrye do dna posode in varye vlijemo odlito vodo. Na malem ogryu jed počasi kuhamo 20 miiiut, da se moka prekuha. Vodo ponovno odlijemo, krompir in moko dobro premešamo, da dobimo gladko, a trdo testo. Z ostro žlico, ki jo sproti pomakamo v vročo maščobo, narežemo iz testa žličnike, katere polagamo v pogreto skledo in jih zabelimo s prepraženimi drobtinicami ah z ocvrto čebulo. Škrubanke lahko potresemo s sladkorjem ter jih serviramo s kompotom.

^О. MAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 21

22. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

^О. MAREC 1986

NOVI TEDNIK - STRAN 23

24. STRAN - NOVI TEDNIK

20. MAREC 1986

Peklenska diretissima v Cerro Torreju

Tudi Silvu se v naslednjem raztežaju ni godilo nič bolje in moral je zavrtati kar pet svedrovcev; za 40 metrov je porabil kar štiri ure. Sam je plezal še po 20 metrov po zadosti dobri razpoki, potem pa sva odnehala. Silvo je namreč ves čas mojega plezanja stal v manjšem slapu ledeno mrzle vode. Po uri in pol ga je že pošteno zeblo, poleg tega pa se je dan začel prevešati v noč. Vračala sva se utrujena a zadovoljna, zakaj premagala sva še en del stene, ki nas je precej skrbel. Vrh se nam je že nasmihal.

Piše 3

FRANČEK KNEZ

Ampak samo nasmihal, zakaj naslednjih sedemnajst dni so nas spravljali v obup peklenski viharji, ki so pometali po Patagonskih hribih. Bili so to dnevi obupa, jeze in nemoči. Zdelo se nam je, da narava ne bo popustila.

Peter in Pavel, ki sta bila na vrsti za plezanje, sta se v snežni luknji »igrala« komunalca; vseh sedemnajst dni sta čistila sneg in tako rešila opremo. Če bi samo za en dan zapustila luknjo, je nikoli več ne bi našli.

V bazi smo na različne načine ubijali dolg čas in odga-njah slabo voljo. S Slavcem sva našla zanimiv balvan in se poskušala vzpeti nanj. Meni je končno uspelo, zato je Slave poskusil še enkrat, vendar ni uspel. Odskočil je, padel med kamenje in si nerodno izpahnil palec. Ta nerodnost je Savcu kasneje preprečila, da bi se z nami povzpel na vrh, čeprav si ga je zaslužil, saj je dal pomemben delež k premagovanju stene.

Navdušanje nas je prevevalo, ko so razbesneli vetrovi končno le potihnih. Peter in Pavel sta še zjutraj začela ži-mariti proti koncu stalnih vrvi in da ta dan sta potegnila še poldrugi raztežaj po zale-denelih pečeh.

Ker Slave ni mogel v steno, smo morali zamenjati naveze. V snežni luknji smo skovali taktiko, ker je bilo za nami že 700 metrov stene, vrh pa tik pred nami. Odloči-h smo se, da bosta Silvo in Janez v vršni navezi, sam pa se bom vzpenjal z Matjažem in poskušal dva najteža raz-težaja splezati prosto in tako dvigniti smeri oceno v prostem plezanju.

Naslednje jutro sta Silvo in Janez že ob štirih odšla iz luknje, uro za njima pa še midva z Matjažem. Sam sem nosil tudi del opreme za bivakiranje, zakaj odločih smo se, da ne odnehamo, dokler ne bomo stali na vrhu.

Čeprav so bile stalne vrvi ponekod poledenele, smo kar hitro napredovali.

Sam sem se lotil najbolj previsnega dela stene, ki smo ga prej preplezali s tehničnimi pripomočki; dva raztež^a, ki nosita oceno 8-)-, sta dvignila tudi oceno v prostem plezanju v Peklenski diretissimi.

Ker pa sem se precej zamudil s plezanjem, sva se z Matjažem že raztežaj nad previsom znašla v ledeno mrzlem slapu vode. Matjaž je

V dneh, ko smo bili v baznem taboru smo skoraj udomačili lisjaka, ki se je smu-kal okoli. Metali smo mu ostanke hrane in vsak dan je prihajal bližje. Nazadnje smo ga lahko slikali že na razdaljo treh metrov in obnašal se je že skoraj tako kot kakšen domač pes.

žimaril naprej in se izognil tej neprijetni prhi, sam pa sem se namakal kakšnih deset do petnajst minut. Dovolj, da sem bil moker do kože. Začelo me je tudi mraziti in grabili so me krči. Vseeno sva z Matjažem le uspela pri-to do ozke poličke. Čeprav sva komaj stala na цјеј, sem se moral preobleči. K sreči sem imel v nahrbtniku do

volj rezervne suhe obleke, vseeno pa takšno preoblačenje zahteva precej akrobatskih spretnosti. Matjaž mi je pomagal, da sem najprej zamenjal zgornji del obleke, nato pa še spodnji. Mokro obleko sem vrgel kar pod steno 700 metrov globoko, žal pa je malo kasneje za njo odletel tudi moj čevelj. Matjaž ga je držal v roki, ko je iz stene preletel leden projektil. Izpustil je čevelj v katerem so bile tudi moje suhe nogavice in plinski kuhalnik.

Prvi trenutek nisem vedel, kaj bi. Vrh, ki je bil že tako blizu, je bil naenkrat spet tako daleč. Odločil sem se, da se vseeno povzpnem 150 metrov višje, kjer sta plezala Janez in Silvo, potem pa se vrnem v dohno. Brez čevljev res ni mogoče na vrh.

Ko sva prišla do vršne naveze, sem se vseeno odločil, da bivakiram skupaj s tovariši. Boso nogo sem zavil v pulover.

Žimarjenje po stalnih vrveh - Cerro Torre smo lahko osvojili le na takšen način, da smo napeli stalne vrvi in se vsak dan po ¡Uih spustili nazaj v dolino. Le zadnjo noč pred vzponom na vrb smo bivakirali v steni.

Po naših belih cestah pa turati je fajn, so luknje prav goste in kelnarce so... 3 ^ ^^^^^

Zlatoporočenca Miklavc

V vzorno urejenem domu na Polzeli živita SO-letni Helena in Adolf Miklavc, ki sta pred dnevi tiho ii skromno proslavila 50-letnico skupnega življenja.

Oba sta rojena Polzelana, tako njuno poznanstvo ni bilo naključje. Leta 1936 sta sklenila zakonsko zvezo in začelo se je njuno skupno življenje. Adolf je izučen mizar, leta 1939 je opravil mojstrski izpit in odprl svojo delavnico. Bil je zelo znan mojster in v letih njegovega obrtništva se je pri njem izučilo kar 22 vajencev. Ti se svojega mojstra radi spominjajo, saj so se svojega poklica pri njem naučili zares najboljše. Medtem ko je Adolf mizaril in se ukvarjal vodenjem delavnice (imeli so tudi po tri vajence in več pomočnikov), je Helena gospodinjila in skrbela za dvoje otrok, od katerih sedaj živi sin Adi.

Danes je že precej pestijo leta, vendar še vse postorita sama. Posebno veselje imata z vrtom, majhnim sadovnjakom, veselita pa se vsakega obiska svojega sina in njegove družine, posebno vnuka ju radostita. Ob svojem jubileju si Miklavčeva želita le, da bi bila vsaj še tako pri močeh kol sedaj, da bi živeh v miru in, da bi se rast draginje končno ustavila. Kajti sicer, pravita, bodo morali upokojenci, pa čeprav so delali leta in leta, krepko zategniti pas.

TONE TAVČAE

Zgodi se, da včasih česa гтпацјка na policah proda-jaln. Trenutna nejevolja se poleže. Hočeš nočeš, se je potrebno sprijazniti s tem. Kadar pa gre za naš ljubi kruhek, temu ne more biti tako. Težko se je namreč sprijazniti z napisom na vratih prodc^alne s kruhom sredi belega popoldneva, da kruha ni več. Prodajalna je seveda zaprta, čeprav je zapiralni čas več kot dve uri kasneje.

In k^ sed^i? Poskušaš pač poiskati tiste trgovine v Laškem, kjer kruh še pro-d^ajo. Včasih je uspeh odvisen tudi od naglice posameznika, največkrat pa velja isto, kot za prodajalno kruha, da tudi tam kruha ni. V minulem tednu je bilo

tako kar trikrat. Tudi v soboto so ob pol dvanajstih (trgovina je sicer odprta do 15. ure) prod^alci kruha že preštevali denar in brisali tla, ker so prodajalno že zapirali. Kruha je zopet zmanjkalo. Ali so ga res vsi že kupili za dva dni? Verjetno ne. Ko sem vprašal prod^alce kruha, kaj se zadrge dni v Laškem dogaja s tem živilom, sem izvedel, da Laščani zelo nedisciplinirano jemo, peki pa niso vsevedi, da bi vedeli, kdaj ima v Laškem lakota mlade.

Pri nekaterih jo, žal, mora imeti. Zakaj? Kdo se bo discipliniral?

VLADO MAROT

Pa še to: V Laškem so se v času praznika Dneva žena potrudili in od nekod priskrbeli tudi kavo. Žal, so si jo lahko privoščili samo tisti, ki so kupili darilni zavitek za 1350 dinarjev, v katerem je bila med drugim tudi kava.

Prekajene >»bunke«<

Na domačiji Antona Potočnika v Markačici pri Oplotnici že vrsto let ohranj^o staro spretnost domačega prekajeva-цја mesa. Anton, ki se je invahdsko upokojil, skupaj z ženo Marijo v zimskih mesecih skrbi, da v prekajevalnici na dvorišču nikoli ne zmanjka dima, ki mora ravno pravšnje dišati pa tudi preveč ah premalo ga ne sme biti.

»Dimljenje«, kot prekajevanju največkrat rečemo, ni tako preprosto opravilo. Anton in Marija se s tem delom ukvarjata že približno petnajst let in sedaj sta že osvojila svoj postopek dela. Na dvorišču imata majhno prekajevalnico z zidanim kuriščem, pod stropom pa deset do petnajst lesenih pahc, na katerih v zimskem času vsak dan visi sveže meso, klobase, salame in »bunke«. Prek^ e vainica je ravno dovolj vehka, da lahko naenkrat v njej dimita do 150 kosov mesa. Dim - takšen iz bukovih drv in s prgiščem smoljeka za boljši vonj je najboljši - mora namreč zajeti vse meso. Kljub temu pa Anton od časa do časa vse meso, ki se dimi, še enkrat preloži. In da mesa ne zmanjka, poskrbijo sosedje in tudi oddaljenejši gospodarji, ki Potočnikovima od novembra pa tja do konca marca prinašajo meso v dimljenje.

JOŽE NOVAK

Lovec rešil srniačka pred psom

Dolga in hladna zima je zagodla tudi divjadi, še največ težav ima srnjad, ki se le s težavo prebija skozi visoki sneg. Lovci imajo temu primerno zelo veliko dela tako s krmlje-r\jem divjadi kot z utrjevanjem snežnih gazi. Divjadi pa je treba včasih pomagati tudi kako drugače, tako je Franc Blažič iz velenjske lovske družine pred dnevi rešil srnjačka pred potepušlum psom in zimo.

»Najprej sem opazil potepuškega psa, ki je očitno nekoga preganjal. Sledil sem mu in opazil kako je napadel srnjačka. Le-ta se je branil z zadnjimi močmi. Pregnal sem psa, srnja-ček pa je bil že tako brez moči, da se mi je prepustil brez vsakega odpora. Tako onemoglega sem nesel v avto in odpeljal domov, kjer sije sčasoma opomogel. Še med fotografiranjem ni vedel, k^ se dogaja z njim. Kasneje sem pokhcal revimega vodjo in lovskega tehnika Janka Meha, ki ga je odpeljal na opazovanje.«

Smjaček je imel tokrat srečo in bo že čez nekaj dni izpuščen nazíó v naravo. Lovci ob tem pravijo, da potepuški psi povzročajo divjadi nemalo težav. Zato so se odločih, da bodo streljah na vsakega psa, ki se bo brez nadzorstva potikal v bližini gozda. L. OJSTERŠEK