logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

LETO Lil, št. 44 PTUJ, 4. NOVEMBER 1999 CENA 130 tolarjev

TA TEDEN / TA TEDEN

Vzemite si ias za Uvljenje!

Dan mrtvih je priložnost, ko se v mislih povežemo z umrlimi. S starši, otroki, prijatelji, učitelji ali le naključnimi znanci. Ste že kdaj razmišljali o tem, da se pri obujanju spominov vedno spomnimo osebe le po dogodkih ali njenih dejanjih? Mogoče še živo slišimo njene nasvete, šale ali pesem ...Ne moremo ubežati spominom, ki nam govorijo o prijetnih dogodkih. Zelo malokrat se spomnimo, kaj nam je ta oseba materialnega dala. Mnogi izmed njih so odšli zelo na hitro, brez slovesa, sredi pomembnih obveznostih ... Mogoče bi potrebovali tudi njihovo tovrstno izkušnjo, saj večina izmed nas živi tako, kot da je skrivni namen življenja to, da je vedno vse postorjeno. Budni ostajamo dolgo v noč, vstajamo zgodaj, izogibamo se zabavam ter puščamo svoje drage, da čakajo na nas. Mnogi so prav zato kupili sebi in svojim otrokom mobilne telefone, da jim lahko sporočijo, da za njih nimajo časa. Velikokrat se prepričujemo, da je naša obsedenost z dehm le začasna ter da bo prišel dan, ko bomo postorili vse, kar nameravamo, se potem sprostili, umirili in živeli srečno. V resnici se to nikoli ne zgodi. Ko dokočamo eno stvar, preprosto najdemo neko drugo delo.

Če ste obsedeni s svojimi obveznostmi, ne boste nikoli resnično srečni, pa tudi vaši najdražji ne! Kajti v resnici lahko veliko dela počaka. V življenju je zelo malo stvari takšnih, ki morajo biti resnično takoj postorjene. Dostikrat bi morali sami sebe zaustaviti, si povedati, da ne živimo le za to, da bi opravljali neke obveznosti, temveč da uživamo sleherni korak na svoji poti in živimo polno življenje. Zapomnite si: tudi ko boste umrli, boste zapustili precej nedokončanih obveznosti. In veste kaj? Mogoče jih bo nekdo drugi dokončal namesto vas ali pa bodo ugotovili, da gre tudi brez njih. Ne zapravljate več dragocenih trenutkov življenja, žalujoč za tistim, česar niste postorili ali kupili. Mislite na kakovostno življenje. Tako da se vas bodo vaši

najdražji spominjali, kako ^ «v Cl ^

srčni, sproščeni in razume- l./^O-L* ^

vajoči ste bili. U »

PTUJ / PTUJSKA PORODNIŠNICA MED PRESTIŽNIMI

/Voiforo/eitcem pniazna porodnišniia

Po mariborski porodnišnici, ki je prestižni mednarodni naziv "novorojencem prijazna porodnišnica" dobila kot tretja porodnišnica v državi, ga bo od jutri naprej kot četrta nosila tudi ptujska porodnišnice, ki v tem letu ponovno računa na povečano število porodov.

Uradno že od leta 1991 poteka po svetu akcija "novorojencu prijazna porodnišnica", katere cilj je omogočiti materam prostovoljno izbiro najboljšega naravnega načina hranjenja svojih novorojencev, to je dojenje. S to mednarodno plaketo se v svetu ponaša že več kot 8000 porodnišnic. Prvi porodnišnici v Sloveniji, ki sta jo dobili, sta bili ljubljanska in celjska. Ostaja dejstvo, da je lahko projekt doječe matere uspešen le, če je podprt v celotni družbi. Porodnišnica pa, ki želi postati novorojencu prijazna, mora zadostiti vsem zahtevam, ki izhajajo iz desetih korakov k uspešnemu dojenju.

Svečana podelitev naziva bo po

tekala pred glavnim vhodom v porodnišnico, pričela pa se bo ob 11. uri. Slavnostni govornik bo državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo prim. dr. Janez Zajec, v imenu Unicefa bo govoril asistent mag. Borut Bratnič, v imenu mestne občine Ptuj Miroslav Luci, v imenu bolnišnice direktor Lojze Arko in v imenu gineko-loško-porodnega oddelka Tončka Neubauer Potočnik, dr. med. Uradno bo naziv "novorojencem prijazna porodnišnica" podelil nacionalni ambasador Unicef Lado Leskovar in tudi svečano odkril ploščo na ptujski porodnišnici.

Ta za ptujsko zdravstvo in širše pomemben dogodek bodo s svojimi nastopi olepšali dekliški pevski zbor Caballeta iz Ormoža, otroška folklorna skupina Klopo-tec iz bolnišnice, ki deluje pod okriljem DPD Svoboda Ptuj, in Ptujski kvartet.

Predsednik Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja as. mag. Borut Bratanič, dr. med., bo na jutrišnji slovesnosti širše predstavil projekt ter kriterije in delo, ki je ptujsko porodnišnico pripeljalo do mednarodnega naziva. S spodbujanjem dojenja si v bistvu

prizadevamo za zdravje otrok. Prednosti dojenja so številne, najpomembnejši pa je zdravstveni vidik. Otroci, ki so hranjeni z materinim mlekom, so bolj zdravi, to je dokazala že vrsta raziskovalcev. Dojenje je pomembno tudi s psi-hosocialnega vidika, ker vzpostavlja stalno povezavo med materjo in otrokom. Svetovna

zdravstvena organizacija in Unicef spodbujata mnoge dejavnosti za vrnitev k dojenju. Za prve štiri do šest mesecev otrokovega življenja priporočata izključno dojenje, kar pomeni, da otrok v tem obdobju ne dobi poleg materinega mleka nobene druge hrane ali pijače, nobenih dud ali cucljev.

MG

PTUJ / NOVO PRIZNANJE ZA TINČKA IVANUŠO

Nagrada za Kmeiko gostuvaje

Znani ptujski videoproducent in filmski entuziast Tinček Ivanuša je tudi letos sodeloval na že tradicionalnem, 29. mednarodnem filmskem in videdofestivalu avtorskih filmov, ki je bil v Omoljici. V filmu Kmečko gostuvanje v Gorišnici, s katerim predstavlja življenje na deželi, je v konkurenci 28 filmov osvojil zlato sončnico. Pred tem je na tem festivalu že dobil enako visoko priznanje za film Po stopinjah poguma.

Novi Tinčkov film je nostalgičen prikaz šeg in navad, povezanih s kmečko poroko. Na njej sta se resnično poročila Irena in Miran Forštnarič, scenarij za to zanimivo zgodbo je prišel izpod peresa Lojzeta Matjašiča, idejni vodja projekta pa je bil Boštjan Rihtar. Tinček Ivanuša pravi, da Zlata sončnica pripada vsem njim. Sončnica je obenem sedemnajsto mednarodno priznanje za njegove filmske stvaritve.

V kratkem bo Tinček Ivanuša zaključil delo na zgodovinskem filmu z naslovom Ptuj - biser preteklosti, s katerim bo Ptuj med drugim obeležil 1930-letnico prve pisne omembe mesta. Sledil mu bo film Poslednja vetrnica z glavnim junakom - mlinom na veter.

MG

2 ...

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

PTUJ / Z 10. SEJE MESTNEGA SVETA

Še vedno na/Ver iasa za vprašanja in pobude

Predlog sprememb odloka o proračunu mestne občine Ptuj za letos so ptujski mestni svetniki na 10. seji, kije bila 28. oktobra, obravnavali in sprejeli po hitrem postopku z nekaterimi amandmaji, ki pa ne prinašajo bistvenih sprememb, zgolj notranjo prerazporeditev.

Odbor za finance in gospodarjenje z nepremičninami je predlagal, da se glede na pisno pobudo svetnika Emila Mesarica v proračunu za letos zagotovijo tudi sredstva za silvestrovanje na prostem. S programom za letošnje silvestrovanje se bodo ptujski svetniki seznanili na novembrski seji. Iz liste KS mesta Ptuja je prišel amandma, da se proračunska sredstva, ki so namenjena za izvedbo programa za starejše, povečajo, saj je zdajšnjih 660 tolarjev po občanu občutno premalo,ampak bi moralo znašati vsaj tisoč tolarjev.

Prihodki letošnjega proračuna mestne občine Ptuj znašajo dve milijardi 757 milijonov tolarjev in so zaradi prenosa presežka nižji za 251 milijonov. Odhodki znašajo dve milijardi 957 milijonov tolarjev.

Jurij Šarman, svetnik LDS, je ob razpravi sprememb letošnjega proračuna kritično ugotovil, da vsi v tej občini pridejo do svojih prostorov, le za mlade ni posluha; naj se jim povrne tisto, kar jim je bilo odvzeto pred devetimi leti, in naj se ne politizira v tej smeri. Takšni ugotovitvi je oporekal ptujski župan.

Iz proračuna za letos je izpadla tudi investicija v novo reševalno postajo. Osrednji razlog naj bi bil v tem, da za to investicijo nimajo posluha v drugih občinah na Ptujskem, ki so mnogo večji uporabniki te službe kot v mestni občini Ptuj. Ko bo soglasje med občinami doseženo, bodo izpeljali tudi to investicijo. Sedaj se celo ponujajo neke nove rešitve v povezavi s KK in njegovimi prostori na Ormoški cesti.

Naknadno so na deseto sejo sveta mestne občine uvrstili točko z ugotovitvenim sklepom o prenehanju mandata člana mestnega sveta Tomažu Neudauerju zaradi nezdružljivosti funkcije člana sveta s sodniško funkcijo. Mandat mu je prenehal 13. oktobra. Na podlagi veljavnih predpisov bo mandat prešel za preostanek mandatne dobe naslednjemu kandidatu na listi kandidatov Socialdemokratske stranke Slovenije iz mestne četrti Breg in Center - samostojnemu podjetniku Stanislavu Jurencu.

Pri obravnavi pravilnika o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin je bilo največ predlogov v zvezi s tem, da se poskušajo najti rešitve glede ustanovitve kluba svetnikov oziroma da svetniki za svoje delovanje dobijo poslovni prostor in delavca, ki bo delal zanje. Kot kaže, bodo dobili prostor, ne pa tudi delavca.

Med informacijami so se svetniki v okviru 10. seje seznanili z dvema variantama ureditve sejne sobe, pri kateri je sodeloval tudi mestni arhitekt. Sestavljena je tudi delovna skupina za proučitev delovanja KTV sistema v Ptuju. Ima enajst članov^ vodil pa jo bo podžupan Milan Cucek.

Že po tradiciji so imeli svetniki in svetnice tudi na tokratni seji vrsto pobud, predlogov in vprašanj. Anka Ostrman (ZLSD) je dopolnila svojo pobudo o ustanovitvi službe brezplačne pravne pomoči občanom v mestni občini Ptuj, ker z odgovorom ni bila zadovoljna. Prepričana je, da sklicevanje na sprejem zakona, ki bo urejal to vprašanje, pomeni

odlašanje občine, da svojim občanom omogoči enake možnosti za uresničevanje pravic. Nekatere druge slovenske občine so to že uredile s sprejemom ustreznega pravilnika. Pobudo za ustanovitev službe brezplačne pomoči občanom v mestni občini Ptuj je Anka Ostrman zato dopolnila s predlogom možnega besedila pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči socialno ogroženim. Anka Ostrman je v imenu vseh treh svetnic ptujskega mestnega sveta dala tudi pobudo, da bi na novembrski seji v eni od točk dnevnega reda razpravljali o nasilju nad ženskami, saj tega ni tako malo, kot se na prvi pogled zdi. Slavka Brgleza (SLS) je zanimalo, koliko celuloznih cevi imamo še v ptujskem vodovodu. Herbert Glavič iz občinske uprave mu je odgovoril, da še 107 km premera med 40 in 80 cm, in če bi jih želeli nadomestiti, bi potrebovali deset proračunov mestne občine Ptuj ali trideset milijard tolarjev. Zagotovil pa je, da je na osnovi analize vode na 30 odvzemnih mestih mogoče trditi, da je ptujska voda neoporečna. Odgovor je z nekateri podatki podkrepil še župan, ki je dejal, da Ptujčani pijemo ne-klorirano, bakteriološko in kemično neoporečno vodo. Maks Ferk (LDS) pa je v imenu občanov vprašal, kaj je z grajsko restavracijo, da ne služi svojemu namenu. Precej vprašanj jer bilo tudi v zvezi s ptujsko obvoznico (Janez Rožmarin in Marija Strelec /SKD/ ter Lidija Majnik /LDS/). Ker je to problem celega Ptuja, naj bi se tako tudi obravnaval, ne pa da se sedaj vse osredo-toča na mestno četrt Jezero. Miroslava Letonjo (SNS) je zanimalo, zakaj zadeve v Ptuju padajo, nekdo bi že moral nositi tudi politične posledice za to. Kot že večkrat doslej pri podobnih trditvah je ptujski župan Miroslav

Luci zatrdil, da v Ptuju stvari potekajo normalno kot le v maloka-teri občini. Jurij Šarman iz LDS je v interesu zaščite bodočega občinskega premoženja dal pobudo, da ustrezne občinske strokovne službe preverijo, ali je podjetje IBLO, ki je lastnik parkirnega prostora ob požarnem izhodu iz kletnih prostorov poslovnega centra Drava, ustrezno uredilo odvodnjavanje na svojem parki

rišču. Prosil je, da se preveri, ali ima podjetje pridobljeno uporabno dovoljenje za parkirni prostor.

Marija Strelec (SKD) ni bila zadovoljna z odgovorom, da bo komisija za izdajanje dovoljenj za postavitev reklamnih tabel na podlagi odloka o izveskih v Ptuju poročala o svojem delu na naslednji seji. To poročilo naj bi mestni svet dobil že za novembrsko sejo, je bila odločna. Franc

Štrucl (Lista KS mesta Ptuja) želi več podatkov o problematiki ptujske godbe na pihala, ki naj bi po nekaterih govoricah razpadla, prav tako bi se rad seznanil § poročilom o dosedanjem izvajanju načrtov pri oskrbi s plinom, zelo rad pa bi se seznanil z argu, menti za ureditev prehoda 400 metrov od avtobusne postaje, kot se je to zgodilo v MČ Breg, kar je po njegovem skregano z vso logi-ko in predvsem s prizadevanji za varnost na cesti. Milan Križe (ZLSD) je znova vprašal, kdaj se bo pričelo delati na odvodnjavan-ju hudoiu-nika v Štukih, ker ga pisni odgovor, ki ga je dobil, ni zadovoljil, nezadovoljen pa je tudi zato, ker je pri sprejemanju proračuna za letos bilo zagotovi-jeno, da se bo ta problem rešil, sedaj pa gre za investicijo, za katero primanjkuje denarja. Lidija Majnik je opozorila na problem zapornic na parkirišču pri Šolskem centru, ki so onemogočile, da bi ga uporabljali tudi drugi obiskovalci šole, učenci in starši. To dejanje s strani šole po njenem prepričanju ni bilo korektno, saj smo vsi občani oziroma s samoprispevkom zagotovili pridobitev prostora za Šolski center in zato ni nobene osnove, da bi učencem in staršem, ki pridejo na govorilne ure, preprečili uporabo tega parkirišča. Zaradi te poteze bo v bodoče zelo razmislila, ali bo glasovala za oblike finančne pomoči, ki jih center išče v mestnem svetu.

Tudi na 10. seji sveta mestne občine Ptuj se je pokazalo, da ostajajo vprašanja, pobude in predlogi osrednja točka dnevnega reda zasedanj ptujskih svetnikov. Eden od vzrokov za to so tudi odgovori na njihova vprašanj^ saj jih, ko dobijo, pogosto ne zadovoljijo. Župan Luci pa pogosto "nima srca", da bi jih prekinil, ker gre pač za problematiko, ki ljudi žuli, kot pravi. Da pa bo manj žuljev, bo potrebno delo na vseh nivojih v mestni občini opravljati bolje in z večjo mero odgovornosti.

MG

Ste že kdaj bili na seji mestnega sveta ali njegovo delo poznate le po bolj ali manj obsežnih časopisnih in radijskih poročilih? Kako se med svetniki počuti človek, ki ni obremenjen s strankarskimi igricami, kije po naključju zašel mednje? Z našo novinarko Majdo Goznikje bila na zadnji seji mestnega sveta dijakinja Ekonomske šole Ptuj (ki je na Tedniku opravljala prakso in je želela malo več izvedeti o novinarskem delu) in v naslednjih vrsticah si lahko preberete, kako je ona doživljala sejo.

NEDISCIPLINA MESTNEGA SVETA

10. seja Mestnega sveta občine Ptuj v četrtek, 28. oktobra, se je začela s polurno zamudo. Vsesplošen nemir svetnikov, ki so med seboj razpravljali tudi o svojih osebnih zadevah, je pripeljal do močne prekoračitve dovoljenega časa za obravnavo posameznih točk dnevnega reda. Kljub pogostim poskusom župana Miroslava Lucija, da bi množico vsaj delno umiril, so neumestne pripombe in replike bile dokaj pogoste.

Mestni svet se je največ ubadal s težavami v zvezi z novo obvoznico in mostom, vendar so mnenja in predlogi različni, nezadovoljive pa so po mnenju svetnikov tudi razpoložljive informacije, zato do rešitve nikakor ne pridejo. Ukvarjali so se tudi z manjšimi stvarmi, kot so: sajenje rož na pokopališču sredi največjega mraza, postavitev novih cestnih ogledal, na napačnih mestih narisani prehodi za pešce, neurejena avtobusna postajališča ...

Za mlade na Ptuju svetniki tokrat niso k^li prevelikega interesa, edini, ki je nekaj poskušal, je bil Jurij Šarman, ki si prizadeva za ustanovitev mladinskega centra, vendar je bil kar prehitro utišan in obravnavan povsem neresno. Za izboljšanje razmer se je trudila tudi svetnica LDS Lidija Majnik, ki se je pritožila nad nepotrebno porabo denarja Šolskega centra Ptuj za zapornice, s katerimi so onemogočili dostop do parkirnih prostorov v bližnji okolici Šolskega centra. Tako so dijakom, njihovim staršem, pa tudi obiskovalcem pokopališča onemogočili prosto parkiranje v bližini centra, vedno zagotovljen prostor pa imajo učitelji. Enakovrednost in pravice vseh voznikov (tako starejših kot mlajših) izginejo neznano kam.

Po 4. točki dnevnega reda je svetnikom koncentracija padla in skupno so se odločili za odmor, v katerem so se okrepčali in si privoščili cigareto ali dve (tisti, ki tega niso opravili že med sejo). Po odmoru je vsa zainteresiranost in volja do reševanja težav padla, zato se je seja zavlekla do večera, rezultati pa niso bili bistveno drugačni, kot če bi se seja z odmorom končala.

Eva Vičar

PTUJ / INFO-FORUM ZA MALO GOSPODARSTVO

V Evropi do odprtia firme v eni uri

v Narodnem domu v Ptuju je 20. oktobra potekal informacijski forum za malo gospodarstva, ki ga je organiziralo Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj v sodelovanju z Uradom za informiranje Vlade Republike Slovenije. Cilj foruma je po besedah direktorja Bistre dr. Štefana Čelan dvoj: da bi izvajalske organizacije, ki so na forumu predstavile svojo ponudbo za malo gospodarstvo v številnih referatih in tudi na stojnicah, le-to združile in da bi malo gospodarstvo v resnici postalo najbolj dinamična razvojna panoga.

V imenu delegacije Evropske komisije v Republiki Sloveniji je Gianluca Grippa predstavil oblike pomoči mdemu gospodarstvu s strani Evropske unije, Božo Marot, direktor pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, pa je predstavil dejavnosti centra in podporo malemu in srednjemu gospodarstvu. Pri tem je posebej predstavil prizadevanja, da bi združili denar in programe za malo gospodarstvo, saj je trenutno v Sloveniji okrog 40 virov za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Pospeševalni center je doslej ustanovil pet regionalnih centrov za pospeševanje malega gospodarstva, v načrtu pa jih imajo ustanoviti še pet do sedem, ki bodo nudili tudi podporo za uresničevanje zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. Poleg tega bo pospeševalni center za malo gospodarstvo nudil strokovno pomoč za usposobitev kadrov za pripravo regionalnih programov razvoja, ki bodo osnova za koriščenje sredstev strokovnih fondov Evropske unije.

Kot je povedal mag. Andrej Korošec, raziskovalec in regionalni koordinator za programe Phare v Bistri, so svetovalne organizacije oziroma vsi, ki naj bi nudili podporo razvoju malemu gospodarstva, forum vzeli resno.

Odziv pri podjetnikih pa je bil zelo skromen - od okrog 300 vabljenih se jih je odzvalo manj kot 20. To je dokaz več, da se ne zavedajo, koliko znanja potrebujejo v procesu prilagajanja EU in tudi niso pripravljeni vložiti časa za iskanje informacij in priložnosti. V razvitem podjetništvu pa je tako, da se med 15 in 20 odstotki delovnega čas porabi za zbiranje novih informacij in priložnosti. Dejstvo je, da je na Ptujskem in širše že veliko svetovalnih organizacij, ki pa se ne poznajo med seboj, zato je bil forum tudi priložnost zanje, da se bodo povezale v neko mrežo. Forum je privabil tudi predstavnike nekaterih občin, saj tudi občine v procesu prilaganja malega gospodarstva Evropski uniji čaka veliko dela. Slovenija pri razvoju podjetništva za Evropo še zelo zaostaja, koliko dela nas še čaka na tem področju, lahko izluščimo že iz podatka, da v Evropi lahko firmo odpreš v eni uri, pa tudi prostore ponudijo.

Kljub temu da za prvi forum podjetniki niso pokazali pravega zanimanja, so v Bistri odločeni, da jih bodo nadaljevali z bolj specializirano ponudbo. Čaka pa jih tudi delo na animaciji, da bo udeležba boljša.

MG

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, ■a 041-669-509.

Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; Tr (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev.

Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vtww.radio-tednik.si. E-pošta:

nabirainikiSiradio-tednik.si tednik&amis.net

TEDENSbCI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS-REDNISKE HISE

Indeksi padajo

Nov trgovalni sistem, preko katerega se sklepajo posli z delnicami, ni prinesel na trg nikakršnih bistvenih sprememb. Še vedno kraljuje trgu pesimistično razpoloženje, indeksa, ki merita impulze trga, pa sta teden zopet končala v rdečih številkah. Slovenski borzni indeks, ki spremlja gibanje delnic pomembnejših slovenskih podjetij, je pretekli teden izgubil 0,6 odstotka. Najbolj sta k temu padcu zopet pripomogli delnici farmacevtskih podjetij. Krki se je vrednost znižala za 1,1 odstotka, na 26.083 tolarjev, kolikor je enotni tečaj znašal v petek. Prav tako je Lek izgubil 0,9 odstotka. Vrednost je zopet pokleknila pod 35.0CX) tolarjev, posli z delnico so se sklepali že 100 tolarjev nižje. Negativno je končala pretekli teden tudi delnica primorskega velikana. Luka Koper se je zopet spustila pod 3.150 tolarjev, čeprav so se posli pretekli teden odvijali tudi že pri 3.200 tolarjih. Takšnih večjih sprememb tečaja pa ni opaziti pri delnici Inter-europe. Njena vrednost se trdno oklepa nivoja 2.500 tolarjev in se že nekaj časa giblje tolar ali dva pod to vrednostjo. Vsi večji prodajalci so pripravljeni zamenjati delnico po 2500 tolarjev, zato je preskok te meje trenutno nemogoč. V vrtinec padcev se je ujela tudi delnica Istraben-za. Njena vrednost se je znižala pod 2.900 tolarjev, tedenski padec pa je znašal 0,17 odstotka. Ravno nasproten predznak je imela delnica drugega naftnega podjetja: Petrolu se je vrednost zvišala na 26.556 tolarjev, kar je 50 tolarjev več kot teden poprej. Prav tako je trgu kljubovala delnica Mercatorja. Malenkostni dvig tečaja delnice je ponesel njeno vrednost na 13.956 tolarjev, n^višji posli pa so se med tednom že dvignili prek 14.000 tolarjev.

Podobno kot uradna borzna kotacija se je gibal tudi trg pooblaščenih investicijskih družb. PIX je padel za 2,7 odstotka na 1543 indeksnih točk, prognoza za prihodnost pa ni nič kaj ugodna. Vse polne pooblaščene investicijske družbe so pretekli teden izgubile na svojih vrednostih. Najbolj se je negativni trend pokazal pri Triglavu stebru I: 5-odstotni padec je znižal vrednost delnici na 94,66 tolarja. Odstotek in pol manj se je vrednost znižala Zlati mo-neti I in Nacionalni finančni družbi I. Zlata mo-neta I je pristala konec tedna pri 74,3 tolarjih, za Nacionalno finančno družbo pa so investitorji plačevali le še 84 tolarjev in pol. Najmanj izmed polnih pidov sta pretekli teden izgubili Pomurska investicijska družba I in Zvon I: obema delnicama se je vrednost znižala za 1,3 odstotka. Pomurski investicijski sklad je končal pri 91,48 tolarjev. Zvon pa je bil v petek vreden 78 tolarjev. Splošno negativno stanje je potegnilo za seboj tudi delnice polpraznih in praznih investicijskih družb. Vrednosti praznih pidov so se ustalile okoli 34 tolarjev, padci polpraznih pa so bili nekoliko manjši. Kmečki sklad je izgubil 2,5 odstotka, njegova vrednost se je uspela obdržati nad 50 tolarji. Infond zlat je izgubil še dodatnih 0,8 odstotka. Njegova vrednost, ki se je še nedolgo gibala pri 60 tolarjih, se je znižala na 54,3 tolarja.

Trenutno stanje in razvoj na trgu vrednostnih papirjev nista prav nič razveseljiva. Vrednosti delnic močno padajo. Slovenski borzni indeks izgublja že kar precej časa, v zadnjem obdobju pa mu sledi tudi indeks pooblaščenih investicijskih družb. V prihodnje ni pričakovati kakšnih bistvenih pozitivnih sprememb, zato je potrebno biti pri nakupih delnic zelo pozoren.

Matjaž Bernik, Uirika BPH

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

3

poročamo, mmehtimmmo

ZA NACrONAlHO ZPRUZENJE STARIH MEST

Tudi stara slovenska mesta se želijo vključiti v Evropsko združenje zgodovinskih mest in tako vzpostaviti mednarodno sodelovanje na področju ohranitve mest in varovanja kulturne dediščine. Da bi tudi v Sloveniji ustanovili nacionalno združenje starih mest, so se zavzeli tudi župani treh najstarejših slovenskih mest, Pirana, Ptuja in Škofje Loke, ki so pred tem že postali člani Skupnosti starih mest. O tem so se pogovarjali na sestanku v sredo v Škofji Loki, ko so določili plan dela, k sodelovanju pa povabili vsa slovenska mesta, ki so uspela ohraniti stara mestne jedra.

OB 25-lETWICI DRUŠTVA DIABETIKOV PTUJ

Ob 25-letnici Društva diabetikov Ptuj bo 6. novembra v Narodnem domu v Ptuju priložnostno srečanje, na katerega vabijo člane in njihove svojce. Slavnostni govornik bo župan mestne občine Ptuj in podpredsednik državnega zbora Miroslav Luci, 25 let dela društva bo predstavila predsednica Marija Velikonja, v kulturnem programu pa bodo nastopili folkloristi iz Cirkovc in moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj. Zdravstveno predavanje bo imela Marta Simonič, dr. med., specialistka diabeto-loginja^ podelili pa bodo tudi priznanja zaslužnim članom društva.

VNOVIČ ŠOU ZA PTUJSKE DIABETIKE

Od 21. do 28. novembra bo v Dolenjskih Toplicah že drugič organizirana šola za ptujske diabetike. Enotedenski program zdravstvene vzgoje za sladkorne bolnike pripravljajo v zdravilišču Krka.

KONEC TEDNA HA PTUJSKI TV

Na programu je glasbena odaja "Naj spot" s slovenskimi glasbenimi skupinami in Andrejem Šifrerjem ter poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".

Pripravila: MG

PTUJ / ZUPANI O LOKALNI TURISTIČNI ORGANIZACIJI

Še v tem meseiu sfcufMif v Hšnimu?

župani s Ptujskega so letos že večkrat za skupno mizo razpravljali o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Pismo o nameri za njeno ustanovitev je bilo predmet razprave tudi na letošnjo pustno soboto, sicer ob skromni udeležbi županov. Na zadnjem tovrstnem srečanju je bilo devet od 15 županov iz občin na Ptujskem. Dogovorili so se za ustanovitev lokalne turistične organizacije oziroma preoblikovanje GIZ Poetovio vivat; to naj bi se zgodilo še do konca leta.

Lokalno turistično organizacijo naj bi ustanovilo čim več občin in si s tem pridobilo status turističnega območja, ki ga podeljuje ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Turistična organizacija in z njo povezan status turističnega območja prinašata več možnosti za pridobitev državnih virov za pospeševanje razvoja turizma na nekem območju. Lokalna turistična organizacija naj bi bila organizacijsko razdeljena na

več enot: Haloze, Slovenske gorice, Ptujsko in Dravsko polje. Za lažje odločanje na svetih posameznih občin, ki bodo v večini o ustanovitvi lokalne turistične organizacije razpravljali na novembrskih sejah, bo potrebno izdelati finančni načrt, prav tako se bo potrebno dogovoriti o številu zaposlenih in delitvi sredstev za konkretne turistične programe. Lokalna turistična organizacija bo omogočila celovitejšo turis

tično ponudbo, večjo ekonomičnost, boljšo koordinacijo med posameznimi organizatorji prireditev oziroma prireditvami samimi in tudi kvalitetnejše informiranje turistov.

Glede na to, da na Ptujskem skoraj večina občin vidi razvojne priložnosti v turizmu, posebnih problemih pri ustanovitvi lokalne turistične organizacije ne bi smelo biti, čeprav je resnica tudi to, da o

njej nekateri razmišljajo zelo skeptično, celo kot o političnem produktu, s katerim turizem naj ne bi imel opravka. Res pa je tudi, da nezainteresiranost nekaterih občin za njeno ustanovitev ne bi smela ovirati večinske odločitve. Organizacija lahko deluje tudi za samo mestno občino Ptuj, ki ima vse pogoje za pridobitev statusa turističnega območja.

MG

RADGONA / 3. MEDNARODNI SEJEM SEMEN, SADIK, SADJA, VRTNIN, ČEBELARSTVA IN OPREME

Sejem Sadje '99

Na prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bo od 10. do 14. novembra potekal tretji mednarodni sejem semen, sadik, sadja, vrtnin, čebelarstva in opreme SADJE '99. Program in dogajanje na sejmu so na tiskovni konferenci predstavili direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, projektni vodja Mateja Jakič in član programskega sveta sejma Sadje '99 MUko Krajnc.

Priprave na sejem so zajemala strokovna ocenjevanja sadnih des-tilatov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, medu in drevesnic. Skupno so strokovne komisije pod vodstvom strokovnjakov biotehniške fakultete iz Ljubljane ocenili 200 vzorcev, od tega 14 sadnih destilatov, 79 sadnih sokov in brezalkoholnih pijač in 105 vzorcev medu. Posebna komisija si je ogledala in ocenila nekaj prijavljenih drevesnic. Medalje in priznanja bodo podelili po otvoritvi sejma,

Program sejma oblikujejo strokovne razstave integrirane pridelave zelenjave, zdravilnih in aromatičnih rastlin, hmeljarstva, čebelarska razstava, razstava gojenih gob, okoljevarstvena razstava in razstava oljkarstva. Sejem bo spremljal tudi bogat in tematsko zaokrožen strokovni program predavanj in posvetovanj. Izstopajo posveti za sadjarje, drevesničarje in trsničarje, ki se jih bodo udeležili strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Nizozemske.

Na sejmišču se bo na 4000 ml predstavilo 150 razstavljavcev iz osmih držav. Razstavljene eksponate, sadike, semena, strojno mehanizacijo in opremo za sadjarstvo, vinarstvo vinogradništvo, kletarstvo in drugo bo mogoče tudi kupiti, pripravljena bo tudi pro--daja sadik jablan in hrušk. Ob nekaterih sortah bo pred nakupom mogoče sadež tudi pokušati.

Na otvoritveni dan, to je 10. novembra, ob 12.00 bodo organizatorji pripravili ognjemet slovenskih penečih vin, kjer bodo obiskovalci pokušali penine vseh slovenskih pridelovalcev. Drugi dan sejma, na dan sv. Martina, bodo na posebni slovesnosti kronali slovensko vinsko kraljico za leto 1999/2000.

Vstopnina za odrasle je 400, za skupine 300 in za mladino 200 tolarjev. Upokojenci imajo vstop prost.

LttdhrilK Kjramberger

SE...

DA je noč čarovnic minila tOfazmemo dobro tudi zaradi te^, ker je bil ta dan državni praznik in parlament ni zasedal.

... DA imata varčevanje in reformacija nekaj skupnega. Vlada je prav ta dan namignila, da bo reformirala cene bencina in prisilila ljudi k varčevanju.

... DA ptujska godba nekaj časa še bo. Vsaj do konca mandata sedanjemu županu. Ta je

Agenta prosil, da naj ^-^^^kajo in prekinejo igranje, ko on ne bo več župan.

... DA ob tem ni znano, ali je župan (do nadaljnjega) kaj bolj razvezal občinski mošnjiček.

... DA so se v Juršincih tako vneto zahvaljevali jeseni, da ta nima srca, da bi postregla s hladnim vremenom.

... DA se je pristojni minister odločil za odstrel večjega števila zaščitenih medvedov. Sedaj mnogi v prestolnici upajo, da lovci ne bodo prišli tudi tja.

... DA je Evropa našim mesarjem in veterinarjem navila ušesa in posolila pamet, kupcem mesa pa odprla oči.

... DA je na srečo trgovcev takoj za dnevom varčevanja dan velikega zapravljanja.

... DA so bile gospe in gospodične 1. novembra jezne na lepo vreme, saj ni bilo priložnosti za modno revijo pele in drugih pridobitev garderobe.

PTUJ / ODPRTJE PROSTOI^OV ZA BOLNIKE Z ANKILOZIRAJOCIM SPONDILITISOM

Za povrnitev brezplainega zdravi" liškega zdravljenia

Odprtja pisarne ptujske podružnice Društva bolnikov z anki-lozirajočim spondilitisom Slovenije v Dravski ulici 18 se je 27. oktobra udeležil tudi njegov predsednik Maijan Hudo-malj. Skupaj s člani se je veselil težko pričakovane pridobitve, ki bo po štirih letih prizadevanj brez dvoma pomembno prispevala k še kvalitetnejšemu delovanju. Člani se bodo poslej srečevali dvakrat tedensko: ob sredah od 16. do 18. ure in ob petkih od 13. do 15. ure.

Marjan Hudomalj je ob tej priložnosti zaželel ptujski podružnici in njenim članom uspešno delo, predvsem pa, da bi čim več uspeli narediti zase, na programih fizioterapije in drugje, obenem pa jih je seznanil z nekaterimi najpomembnješimi aktivnostmi slovenskega društva, ki imajo za cilj, da bi bolniki z anki-lozirajočim spondilitisom dobili nazaj nekatere pravice, ki so jih nekoč že imeli. To je v prvi vrsti brezplačno zdraviliško zdravljenje enkrat na leto. Pozval je tudi h koriščenju sklada socialne pomoči.

Vseh revmatskih bolnikov je v Sloveniji 23 tisoč, bolnikov s spondilitisom, ki je oblika artritisa in napada številne sklepe in hrbtenico, pa 1100. Društvo bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom je priznano kot invalidska organizacija in je zelo dejavno tudi v mednarodnem merilu. Od srede letošnje leta je tudi član Evropske lige za boj proti revmatiz-mu. Dejstvo pa je, da je Slovenija v primeru zaščite revmatika na

delovnem mestu še v velikem zaostanku za razvito Evropo. V letu 2000 se pričenja desetletje revma-tikov, oznanila ga bo Organizacija združenih narodov, kar pomeni, da se bo temu vprašanje v celem svetu v bodoče namenjala še večja pozornost.

Ob ustanovitvi je imela ptujska podružnica Društva bolnikov s spondilitisom 27 članov, danes jih je 48. Njihova želja je, da bi za svoje aktivnosti pridobili čim več bolnikov. V ta namen bodo podatke skušali dobiti od splošnih zdravnikov. Ptujsko podružnico uspešno vodi Branko Gojkovič.

V imenu mestne občine Ptuj je na odprtju prostorov podružnice govoril podžupan Mitja Mrgole in zaželel, da bi v teh prostorih delali in skrbeli zase ob pomoči, ki je s strani mestne občine Ptuj sicer bolj skromna. Pri financiranju njihovega letošnjega programa dela je sicer prišlo do majhnega nesporazuma, a ga bodo glede na razpis v prihodnjem letu popravili.

MG

4 ...

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

PTUJ / DOBRE IZKUŠNJE MLADINSKE DEJAVNOSTI KLUBA ROTARIJANCEV

Rotarijanske poiitnke so nekaj izrednega

Tudi letos je nekaj mladih s Ptujskega preži>elo prijetne počitnice v mladinskih rotarijanskih taborih po svetu. Kot je povedal vodja mladinske dejavnosti Rotary kluba Ptuj Lojze Arko, se njihov klub že vrsto let uspešno vključuje v promocijo naše mlade države, predvsem pa v promocijo Ptuja. "Pogosto se postavlja vprašanje, na kakšen način nam uspeva iz leta v leto poslati v rotarijanske tabore takšno število mladih rotarijancev. Lahko povem, da predvsem zaradi dobrih stikov z Otom Langerjem iz KC KitzbuhI v Avstriji, ki nam dobrohotno odstopi nekaj prostih mest. V rotarijanstvu velja pravilo, da iz posamezne države v taboru sodeluje le en predstavnik. S tem nam je omogočeno, da sodelujeta dva predstavnika iz Slovenije," je povedal Lojze Arko.

Letos je v rotarijanskih taborih v tujini sodelovalo pet mladih s Ptujskega: Aljaž Frajnkovič, Janja Grdiša, Rok Grdiša, Maja Ferčič in Matej Zupanič. Del svojih lepih spominov na letošnje počitnice v tujini so strnili v krajše zapise, ki jih hranijo v Ro-tary klubu Ptuj, nekaj pa so jih zaupali tudi našemu časopisu.

Janjo Grdiša so vedno zanimale skandinavske dežele, in ko se ji je ponudila možnost, da spozna vsaj eno, se je prijavila za Rotary Camp Linkoping na Švedskem, kjer so bile same punce. Švedsko ji je uspelo spoznati v vseh pogledih, bilo je lepo in nepozabno. Švedska je lepa, urejena, a draga država, a ima nadvse prijazne ljudi.

V rotarijanskem kampu v Tarsu-su v Turčiji je del letošnjega poletja preživel Rok Grdiša. Tabor je bil organiziran tako, da so bili prvi teden pri družinah, drugi teden pa skupaj z drugimi mladimi udeleženci tabora. Imel je sicer nekaj težav s komuniciranjem, ko je bil pri družini, vendar so se kljub temu imeli dobro. V drugem tednu tabora so se ukvarjali z najrazličnejšimi aktivnostmi, tudi s potapljanjem. Kurdskega problema, kot je predstavljen javnosti, ni zaznal, saj ljudje živijo v harmoniji kot mi. Tako prijaznih ljudi, kot so Turki, zlepa ne srečaš, je prepričan Rok.

Aljaž Frajnkovič je bil v Bruslju v Belgiji, kjer se je udeležil tudi večdnevnega izleta po Belgiji s kolesom. Užival je ob druženju s

svojimi novimi prijatelji iz različnih evropskih držav. Vse je bilo odlično organizirano, zato upa, da bo podobnega potovanja, sicer v katero od drugih dežel, še deležen.

V Nemčiji, v kraju Dassel, je v okviru rotarijanske izmenjave del letošnjih počitnic preživel Matej Zupanič. V tem taboru se je zbralo 23 mladih iz 16 držav, ki so spoznavali značilnosti nemške dežele, njihovega življenja in dela, rotarijanstva, predvsem pa je bilo pomembno druženje med mladi

mi in izmenjava izkušenj. Tudi Matej je zelo hvaležen Rotary klubu Ptuj, da je lahko doživel tako čudovite trenutke, ki jih ne bo tako lahko pozabil.

Pravljične trenutke svoje življenja pa je na Nizozemskem preživela Maja Ferčič. Srečala je ljudi, ki pravljico gradijo oziroma jo sestavljajo in se zanjo trudijo, so najbolj širokosrčni, prijazni, dobri, preprosti, a plemeniti ljudje, kar jih je sploh kdaj srečala, je povedala ob vrnitvi.

Pripravila: MG

Na Nizozemskem je prečudovite dneve preživela IVlaja Ferčič

PTUJ / PRIJETEN PEVSKI VEČER Z UPOKOJENSKIM ZBOROM

v gosteh pevii iz Nove Gorke

v dvorani Narodnega doma v Ptuju je bil v soboto, 23. oktobra, prijeten pevski večer. Na celovečernem koncertu sta pred polno dvorano ljubiteljev petja nastopila moški pevski zbor Franca Zgonika iz Branika pri Novi Gorici, ki ga vodi Maijan Pavlica, in mešani pevski zbor Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj, ki mu dirigira Jože Drnikovič. Program je v prijetno celoto zaokrožila povezovalka Nada Kotar.

Prvi so se predstavili domačini in pod vodstvom neutrudnega Jožeta Drnikoviča zapeli enajst v glavnem slovenskih in ljudskih pesmi v priredbah različnih skladateljev. Nekateri smo prvič slišali pesem Luna, mila mi soseda, ki jo je skomponiral Jože Drnikovič. Univerzitetni profesor maestro Jože Gregorc pa je bil ganjen, ko je svojo pesem Marko skače prvič slišal v priredbi za

mešani zbor, zato je pevcem in dirigentu posebej čestital.

V drugem delu so se predstavili gostje iz Branika. Njihovo delovanje in petje je nekoliko hudomušno predstavil predsednik zbora Ivan Birsa. Možje in fantje nadaljujejo bogato tradicijo slovenskega petja na.Goriškem, ki se je pričela pred več kot 130 leti. Slovenska pesem ni zamrla tudi v najtežjem obdobju pred in med

drugo svetovne vojne, ko je bila slovenska beseda strogo prepovedana. Včasih je prepevalo v zboru tudi po 68 pevcev, trenutno pa jih je 30 in v glavnem gojijo slovenske narodne, partizanske in druge pesmi. Doslej so imeli že več kot 120 samostojnih koncertov na domačih in tujih odrih. Redno se udeležujejo večjih pevskih tekmovanj, ponosni pa so tudi na pet

bronastih odličij na slovenskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Njihov dolgoletni dirigent je bil Miro Filipčič, zadnja leta pa jih vodi Mario Pavlica. Ptujskemu občinstvu so zapeli enajst pesmi in poželi gromek aplavz. Lepo je bilo, kot je vedno, kadar je med nami pevsko prijateljstvo.

M. Ozmec

Jože Drnikovič z mešanim pevskim zborom DU DPD Svoboda Ptuj. Foto: IVI. Ozmec

Moški pevski zbor Franca Zgonika iz Branika pri Novi Gorici

VIDEM, GORISNIGA / KONCERT HARMONIKARSKE SKUPINE HOLERMUS

Glasba ne pozna meja

Harmonikarska skupina Holermus? To je gotovo povezano z domačo zabavno glasbo, boste rekli. No, ja. Po svoje imate prav. Toda če boste o skupini povprašali prebivalce Ormoža in okoliških krajev, kjer se je doslej večkrat predstavila, vam bodo povedali, da je to skupina devetih harmonikarjev, klaviaturista in tolkalca.

Pravzaprav so člani učitelji glasbe ter nekdanji učenci ormoške glasbene šole, ki se po končanem glasbenem izobraževanju niso želeli odreči veselju do igranja. Začetki skupine segajo v april 1997. Do danes so ubrani zvoki iz njihovih glasbil zazveneli v Ormožu in še v marsikaterem okoliškem kraju. Letos, po krajših poletnih počitnicah, pa so se člani skupine odločili, da svoje veselje do glasbe ponesejo tudi v kraje izven bivše občine Ormož. Tako se o pestrosti njihovega programa, ki obsega dela W.A. Mozarta, L. van Beethovna, pa vse do valčkov, zimzelenih melodij, Avsenikove skladbe Na avtocesti in ljudske Marko skače, prepričate že ta konec tedna. V petek, 5. novembra, ob 19. uri bodo skupaj z vokalnim kvintetom Pevci vasi nastopili v dvorani v Gorišnici. V soboto, 6. novembra, prav tako ob 19. uri pa pripravljajo svoj koncert skupaj z mladinskim zborom Fortemimo v dvorani v Vidmu.

Vabljeni vsi ljubitelji dobre glasbe!

Z.H.

Dobre ilustraiije - dobra knjiga

Ilustracije so odločilnega pomena za kvaliteto otroške knjige. Dobre ilustracije dvignejo in oplemenitijo besedilo in običajno močno vplivajo na izbiro knjig, ki jih kupujemo, podarjamo ali si jih izposojamo. Ilustriranje je priznano umetniško izražanje, ki ga je moč občudovati ne le v knjižnih izdajah, temveč je pravi estetski užitek ogledovanje originalnih ilustracij v razstavnih galerijah.

Največja svetovna razstava ilustracij poteka bienalno, torej vsako drugo leto, v glavnem mestu Slovaške Bratislavi, zato nosi naslov BIB (Bienalle of lllustrations Bratislava) in traja ves september in oktober. Letošnja razstava, ki smo jo obiskali tudi ptujski knjižničarji v organizaciji Društva bibliotekarjev Maribor, je bila sedemnajsta in je predstavila 290 ilustratorjev iz sedeminštiridesetih držav. Ilustratorji so bili razvrščeni po abecedi držav, od koder so doma; tako sta bili skupaj Slovaška in Slovenija (po njihovo: Slovensko in Slovinsko). Na razstavi podeljuje mednarodna žirija veliko nagrado {grand prix je letos osvojil japonski ilustrator), pet zlatih jabolk (golden apple BIB) in plakete (plaque BIB), Posebna je nagrada žirije, ki jo sestavljajo otroci in jo je letos prejela slovenska avtorica Alenka Sott-ler za ilustracije knjige Lena luna (Barbara Gregorič, Ljubljana: Mladika, 1998, zbirka Pikapolonica).

Na razstavi so Slovenijo predstavljali še: Mojca Cerjak

(Lene Skumanz-Mayer: Zgodbe o Tinu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997, Knjižnica Čebelica; 373), Marija Lucija Stupica (H.C.An-dersen: Pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, zbirka Veliki pravljičarji), Andreja Peklar (Dim Zupan: Onkraj srebrne mavrice. Ljubljana: Mladika, 1998, zbirka Trepetlika; 27), Daniel Demšar (Šamardalov zaklad:

pravljična pripovedka iz Tisoč in ene noči. Ljubljana: Mladika, 1997, zbirka Deteljica), Sil-van Omerzu (Meta Bulec: Kroki. Ljubljana: Karantanija; 1997, zbirka Škratki) in Ančka Gošnik Godec (Polonca Kovač: Zelišča male čarovnice. Ljubljana: DZS, 1995, zbirka Čudeži narave; 1).

Časovno sočasno poteka 4. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE v Ljublj&ni, kjer strokovna komisija podeljuje nagrade, plakete in priznanja HInka Smrekarja. Letošnja razstava zajema dvainštiride-set ilustratorjev, o podrobnostih in nagrajencih pa v eni prihodnjih Tednikovih knjigarnic, ko si bomo razstavo ogledali tudi za vas, dragi bralci. Dotlej pa vas vabimo v mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča, kjer si lahko do konca novembra ogledate RAZSTAVO SODOBNIH ILUSTRACIJ ZA OTROKE.

VABILO HA PRAVUliNOUltO

Danes, 4. oktobra, je prvi četrtek v mesecu in ob 17. uri vabimo na MALO PRAVLJIČNO URO v pravljično sobo mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Vabilo velja otrokom do petega leta in njihovim spremljevalcem, ki lahko ostanejo na pravljici ali pa prepustijo za eno uro svoje malčke knjižničarkam. Vstopnine ni, copati so zaželeni.

Ul/ofta Hlemmniii

FILMSKI KOTIČEK Afera Thomasa Crowna

(The Thomas Crown Affair)

Napeti prizori, zapletena vsebina in privlačna glavna igralca, med katerima se kar iskri od spolne privlačnosti - ali ni tudi vas zamikalo, da bi si ogledali najnovejši film s Piercom Brosnanom v glavni vlogi?

Thomas Crovvn (Pierce Brosnan) je premožen samo-rastnik, ki lahko kupi vse, kar mu srce poželi, in tudi ženske se mu ne morejo upreti. Ko se v muzeju svetovne umetnosti oglasi alarm in nekdo odkoraka z neprecenljivo umetnino, je Crovvn zadnji, ki bi ga newyorška policija osumila tatvine. A Catherine Ban-ning (Rene Russo), izvrstna preiskovalka, ki je zadolžena, da za vsako ceno najde umetnino, ga kljub vsemu osumi. Tako Crovvn kot Catherine uživata v lovu, v katerem lahko zmaga le eden.

Erotični triler, za katerega ste se pravkar ogreli, vas bo pustil hladne, ko ga boste v resnici videli. Napeti prizori, ki so logična posledica tako delikatne vsebine, kot je kraja Moneta, bodo edini vredni vaše pozornosti. In zakaj naslov Afera Thomasa Crow/na, ko pa je glavna tema lov za umetninami znanih slikarjev, kar niti najmanj ne diši po aferi? Sama predlagam naslov Slepomišenje s slikami; morda moj naslov ni tako prefinjen, je pa zagotovo bolj realen. Vsebina je predvidljiva in pomalem dolgočasna, toda zaradi narave filma (erotični triler) morda še upate na kaj zanimivega. Saj veste: sol filma bi lahko bilo privlačno odbijajoče seksi razmerje med junakoma, nekako tako kot se ga spominjamo iz Prvinskega nagona (Basic Instinct). Priznati pa je treba, da Rene pač ni Sharon in Pierce ne Michael, zato njun trud na stopnicah' precej neslavno propade. Ta trud na stopnicah' se namreč izkaže za edino erotično sceno v filmu, vendar ste lahko prepričani, da zaradi nje nikoli nobeno stopnišče ne bo povezano s takimi asociacijami, kot je bil pred teti nož za led.

Le zakaj si ne bi ogledali Afere Thomasa Crovvna? Navsezadnje je kar soliden film, drugega Prvinskega nagona pa še dolgo ne bodo posneli. Torej boljše vrabec v roki kot golob na strehi.

Nataša Žuran

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

5

pTOJ / NEDEUSKA MATINEJA NA PTUJSKEM GRADU

Viniimrstvo v Halozah in Slovenskih gorktth

NEDEUSKA MATINUA 7. NOVEMBRA OB 11. URI NA PTUJSKEM GRADU BO PREDSTA-IflU VINIČARSTVO TER NEKAJ DROBCEV IZ NAČINA ŽIVUENJA VINIČARJEV

Vabimo Vas, da si letošnje martinovanje obogatite z ogledom razstave o viničarstvu na območju Haloz in Slovenskih goric, predstavljeno bo tudi nekaj značilnosti iz življenja Osterber-gerjevih viničarjev v Dežnem pri Podlehniku.

V ptujskem muzeju smo se odločili, da pripravimo manjšo razstavo o viničarstvu. Muzej hrani precej predmetov, ki se navezujejo na vinogradništvo in s tem tudi na viničarstvo, ki je bilo še pred pol stoletja pomemben segment v načinu življenja prebivalcev Haloz in Slovenskih goric. Njegov nastanek izvira iz naravnih danosti ter iz njih izvirajočih dnižbeno-gospodarskih odnosov.

Zgodovina vinogradništva na območju Haloz in Slovenskih goric s^a v obdobje antike, o čemer pričajo najdene posode za vino amfore, za kasnejša obdobja pa tudi že pisni viri. Razvoj vinogradništva so omogočale predvsem ugodne klimatske in talne razmere. Tega so se že v srednjem veku zavedali tudi bogati domačini in

tujci. Na prisojnih legah v termalnem pasu so si uredili velike vinograde. Obdelovanje skozi celo leto zahteva mnogo ročnega dela, ki ga niso zmogli opraviti sami. Običajno so bili doma precej daleč od svojega vinograda, zato so jim jih obdelovali revnejši domačini dninarji oziroma ljudje brez lastne zemlje. Sčasoma se je družina kakšnega dninarja, ki je bil brez lastne zemlje, za stalno naselila v gospodarjevi hiši, ki je stala poleg vinograda. Tako se je oblikoval sloj viničarjev, ki je še pred pol stoletja predstavljal precejšen delež prebivalcev omenjenega območja.

Kmetje so imeli precej manjše vinograde kot nekmečki veleposestniki. Njihovi viničarji so bili v slabšem položaju kakor tisti pri veleposestnikih. Zanje v vinogradu

čez vse leto ni bilo dovolj dela, zato so morali hoditi delat tudi h kmetu na kmetijo.

V začetku so sloj viničarjev oblikovali ljudje brez lastne zemlje, otroci kočarjev in iz drugih revnejših družin, pa tudi manjši posestniki kmetje, ki so morali zaradi zadolženosti prodati svoje posestvo veleposestniku ali kakšni ustanovi in so na njem ostali kot njihovi viničarji.

Razstava je razdeljena na posamezne manjše sklope: zgodovina vinogradništva in pogoji, ki so pripeljali do nastanka viničarstva, vinogradniška pokrajina "svet viničarjev", delo v vinogradu, trgatev ter vinogradniška posest družine Osterberger v Dežnem.

Ogled razstave lahko pričnete ali končate pri v ospredju razstavljenem predmetu, ki na simboličen način prikazuje selitev viničarjeve družine. Ta predmet je kmečki voz, na katerega so naloženi nekateri predmeti, ki so bili običajno last viničarjeve družine in so jih ob vsakokratni selitvi prevažali od viničarije do viničarije: postelja, zibelka, skrinja za obleko, stoli, klop, lončena posoda, motijenca, ttmk^ nečke, burklje, lesen lopar, pletejok, grablje, motika, vile, kosa, srp, pletene košare ter obleka in posteljnina. Vzroki za pogoste selitve viničarskih družin so bili spori med viničarjem in njegovim delodajalcem. Za marsikatero viničarsko družino je selitev pomenila nesrečo in negotovost, ali bodo dobili drugo streho nad glavo ter možnost dela in zaslužka in s tem preživetja. Med viničaiii je zato veljalo: "Dvakrat seliti ali enkrat pogoreti je čisto vseeno!" S tem so skušali povedati, da je moral marsikateri viničar večkrat v življenju v materialnem ter tudi socialnem smislu pričeti na novo, kar je vplivalo na njegov način življenja.

Čas odprtja razstave ni izbran naključno. Viničarski red s konca prejšnjega stoletja namreč določa obdobje med 1. in 11. novembrom za selitev viničarskih družin. Po mnogih desetletjih se bomo teh selitev spomnili z razstavo na ptujskem gradu, ki bo na ogled od 7. novembra do 31. decembra vsak dan med 9. in 17. uro.

Monika Simonič

Delo v Osterbergerjevem vinogradu na Domajni, prva polovica 20. stoletja

PTOJ / ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE HERMANA PIVKA

»Spoznavanie narave« - fotografije kot slike

V Miheličevi galeriji bo od 5. do 28. novembra na ogled fotografska razstava Hermana Pivka z naslovom "Spoznavanje narave". Hermana Pivka smo spoznali kot udeleženca 8. likovne kolonije Štatenberg, ko nas je uročil s podobo mačke, ki je pravkar prestopila črto magičnega kroga. V Ljubljani živeči fotograf se je uveljavil kot odličen portretist, z naravo pa se spoznava v njenih najglobljih in najteže dojemljivih skrivnostih. Razstavo spremlja katalog, za katerega je besedilo napisal dr. Jure Mlkuž.

Na Ruju je fotografija cenjena, fotografske razstave pa so pogoste. Prvenstvo pripada mojstru Stoja-nu Kerblerju, ki je nesporna avtoriteta in mentor mnogim mlajšim fotografom. Tako ni neobičajno, da so tudi ptujske fotografske razstave naravnane v smer, ki jo je ob koncu šestdesetih let začrtal zdaj že znameniti mariborski krog fotografov. Ta usmeritev prisega na dokumentarnost fotografije in zahteva, da fotografija v vsej svoji pričevalnosti nastane takrat, ko fotograf pritisne na sprožilec, postopek v temnici pa naj tehnološko kar najzvesteje realizira že zaključeni ustvarjalni proces.

Seveda pa takšna usmeritev ni edina možna. Posnetek, ki nastane s pritiskom na sprožilec fotoaparata, je lahko le iztočnica za ustvarjalni postopk, ki se v vsej svoji širini razvije v temnici. K takšnim ustvarjalcem sodi Herman Pivk. Svoje fotografije dosledno imenuje "slike". Fotoaparat in različni pripomočki v temnici pomenijo Piv-ku podobna sredstva kot slikarjem čopič in barve.

Herman Pivk (rojen 1963 v Ljubljani) je konč^ Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in nato diplomii^ na Pedagoški akademiji v Ljubljani z razstavo fotografij na temo portreta. V portretih je dosegel visoko izpovednost. Na razstavi v Miheličevi galeriji nas namerava presenetiti z upodobitvijo Franceta Miheliča, kakor ga je opazoval skozi objektiv le malo pred slikarjevo smrtjo. Hermana Pivka sta vedno zanimala tudi človeško telo in nj^^ova pojavnost v prostoru, z zadnjim ciklusom pa se osredotoča na doživljanje narave. Leta 1998 je fotografije z naslovom "Spoznavanje narave" prvič predstavil v galeriji Equrna v Ljubljani, jutri jih bo postavil na ogled tudi v ptujski galeriji v starem stolpu ob Dravi.

Dandanašnji le malo ljudi po

skuša z naravo najti stik, kakršnega so gojili naši davni predniki, ki so bili povsem odvisni od naravnih pojavov. Razbirati govorico narave pomeni mnogo več kot občudovati njene lepote. Najbrž ni naključje, da je Herman Pivk razstavo naslovil "Spoznavanje narave". Naslov nas spomni na osnovnošolska leta, hkrati pa nas opomni, da naloge še nismo osvojili in ^ nam morda za večno ostala nerazrešljiva uganka.

Na Pivkovih fotografijah je osrednji motiv drevo. Motiv drevesa

ima mnogo pomenov. Simbolizira življenje in povezuje tri ravni koz-mosa: podzemlje z razrastom korenin, zemeljsko površje z deblom in spodnjimi vejami, medtem ko s krošnjo sega v nebeške višave. Drevesa povezujejo svet z nebesi in po drevesih bogovi in duhovi potujejo med zemljo in nebeškimi višavami. Drevo lahko ponazarja moško moč, kadar se ravno vzpenja, ter žensko plodnost, kadar ponuja zavetje dupline in kadar v njegovi krošnji gnezdijo ptice. Na dvoje razdeljeno deblo pa lahko pomeni združitev moškega in ženskega principa. Drevo ima sveti pomen menda v vseh verstvih, tudi v krščanstvu. V Stari zavezi se razlaga kot drevo življenja. V Novi zavezi ima križ obliko in pomen drevesa, pa tudi Kristusov rod v obliki drevesa raste iz boka spečega Jeseja.

Mar/efa Cigleneilti

Herman Pivk: Oljka, 1998

IVAN LOVRENCIC / OB OSEMDESETLETNICI USTANOVITVE DELAVSKO-IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA SVOBODA PTUJ - VI

DPD Svoboda Ptui (1945-1952-1979)

nadaljevanje iz prejšnje številke

v večjih in manjših krajih so ustanavljali kulturno-prosvetna društva, ki so sodelovala pri raznih političnih nnanifestacijah v različnih oblikah: dramske skupine, pevski zbori, razne godbe in drugi. Da pa le ni bilo vse na Zadovoljivi ravni, ugotavljamo iz Vpisnika prosvetnega odbora '^OF, ki je na svoji seji 11. 1. ^964 dal osnovne smernice za delovanje društev in drugih kul-turno-prosvetnih ustanov'': "Načelna navodila: Vsako društvo, vsaka ustanova mora ^znati tok in smer današnjega '^'Jlturnega stremljenja, ki je zapisan v programu OF. Vsaka pa-'^oga ali stroka naj bo v delu, bo-^'si po načinu dela ali po vsebini tako prijeta, da se v vsem '^"■^ajo novi cilji, ki jih zahteva nova družbena struktura. V ^^rn se mora poznati nov duh. Stopati moramo princip Il^jširše sodejavnosti poedinca. bo vsako delo dobilo izraz

enotnosti in povezanosti. V kulturno prosvetno delo se morajo vključiti najširše plasti našega mesta. Pri ispolnitvi teh nalog pomagajo naše množične orga

nizacije. Zastopniki teh organizacij so vključeni v prosvetni odbor.

Društvo nima samo svojih internih nalog, ki po svoji stroki zadovoljuje stremljenja v udejstvo-vanju posameznika, ampak se

mora vso delo prenašati v širino in dvigati kulturno raven celote. Poleg teh osnovnih in načelnih smernic bo prosvetni odbor poslal vsakemu društvu oz. ustanovi posebej še podrobnejša navodila."

Pihalna godba je zaradi veliko nastopov prišla v krizo, saj so godbeniki odhajali tako zaradi

premajhnih nagrad kot zaradi službe in drugih vzrokov.

Na občnem zboru 25. 7. 1947 so godbo prevzeli v sindikat "in sicer z namenom, da bi se godba kulturno in prosvetno dvignila na višjo višino".^ Imenovano je bilo novo vodstvo s kapelnikom Ferdom Juvancem, predsednik pa je postal Mihael Likar. Osnov

ni vzrok temu dogajanju so bili prav gotovo finančni problemi, saj je imela godba v blagajni samo 80 dinarjev. Z vključitvijo v sindikat problemi še vedno niso bili rešeni. Tako pravi ŠtucI na sestanku 29. 8.1947, "daje godba v letu 1946 nastopila najmanj 60 krat in da za vsa ta sviranja ni dobila niti dinarja, ter da ni bilo nikogar, ki bi vprašal, kakšne poteškoče ima godba."

Čeprav so godbeniki zatrjevali, da ne bodo več igrali samo za prazne obljube, pa se je stanje v letu 1948 izboljšalo, saj jih je februarja na seznamu za vaje 21, junija 23, novembra pa 24. Problemi so bili še vedno z zaposlitvijo. Eni so bili zaposleni v Mariboru, Strriišču ali pri zasebnikih in se niso mogli vedno udeleževati nastopov, za izostanke z dela pa niso dobivali denarnih nadomestil.

Ena od oblik motiviranja mladih so bile tudi delovne akcije, kjer je bila godba vedno prisotna. ZAP, Tedni-kova zbirka, št. 12

Volitve marca 1950

Opombi;

^ ZAP, MOF, šk. št. 2, 5 ^ ZAP, DPD Svoboda, šk. št. 3, 37

6

četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

EMitmnfo&n, mpomtm

PTUJ / TILCKA VIDOVIČ - ZNANKA S TRŽNICE

Ha trinid je cefie/e

Gospa Tilčka Vidovič z Ormoške ceste na Ptuju že petdeset let vsako jutro prihaja na ptujsko tržnico, kjer ima svojo stojnico, in tu ostaja od sedme do trinajste ure. Pri njej najdemo pisane barve sadja in zelenjave, zraven tega pa tudi bučno olje in jajca ter vrsto drugih izdelkov, ki jih pridela sama.

Cena za stojnico se ji ne zdi previsoka, čeprav kot sama pravi, nima dosti strank. So tudi dnevi, ko ne proda popolnoma nič.

V tem času proda največ kisle repe in domačih jajc, v prodajo pa gredo tudi orehi in kostanji. Cene so za tretjino nižje kot v trgovinah, pridelki pa veliko bolj zdravi, pravi gospa Tilčka.

Eva Vičar, Ozren Blanuša

SLOVENSKA BISTRICA/ŽE ČETRTIČ PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ

Med kmečkimi opravili in prazniki

Na geografsko razgibanem območju med Pohoijem, Halozami in Dravinjskimi goricami kot osrednjim delom te pokrajine je življenje svoj čas utripalo povsem drugače kot danes. Ljudje so bili veliko bolj odvisni od narave, znali so živeti z njo in prav to jim je narekovalo tudi svojstven način življenja. Moderni čas je sicer spremenil odnos ljudi do narave, okolja ter preteklosti, vendar je v nedrih te pokrajine še vedno čutiti veliko starožitnosti. Danes jo ponovno poskušajo oživeti. Ponovno se učijo ceniti naravne materiale, doma ročno izdelane izdelke, domačo zdravo prehrano, zdravilna zelišča, pa tudi ljudsko glasbo, pesmi in stare instrumente. Delček tega bogastva je bilo na ogled tudi na letošnjih Podobah bistriških domačij.

Organizitarji Podob bistriških domačij - občina Slovenska Bistrica s Turističnoinformativnim centrom. Kmetijska svetovalna služba. Klub podjetnikov in Zavod za kulturo - so obiskovalcem

od blizu in daleč želeli ponovno predstaviti dobrote domače kuhinje, rokodelske spretnosti ter običaje, značilne za svet med Pohorjem, Bočem in Halozami. Tako Podobe bistriških domačij

iz leta v leto preraščajo v izvirno etnološko prireditev, letos že četrto, z željo po tradicionalnosti. Letošnje "Podobe" so bile bogatejše od lanskih, saj so se vanje vključili čebelarji, ki so svoje izdelke in pripomočke že nekaj dni prej uspešno predstavljali v gradu, sodelovali pa so tudi učenci osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice ter Ljudska univerza z veziljami in predstavitvijo javnih del na temo Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice - naš skupni življenjski prostor.

Podobe so se pričele že na zunanjem grajskem dvorišču, kjer se je dogajalo veliko zanimivega - od žganjekuhe in podkovanja konjev do pokušnje vina, čajev in še česa. Nadaljevale so se v Arkovi etnološki zbirki v pridičju gradu, ki jo obiskovalci iz leta v leto bolj občudujejo in kjer so se Sogajala razna domača, skoraj pozabljena

opravila, od mletja kuruze na prave domače žrmlje do predenja, pa tudi opletanje stleklenic in izdelovanje raznih glinastih izdelkov. V grajski kapeli so v zahvalo za dobro letino na oltar postavili darove.

Aktivi kmečkih žena, čebelarji, razna turistična društva in podobno pa so razstavljali v prvem nadstropju gradu. Tu je bilo videti veliko zanimivega. Se posebej so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali razne praznične pogrinjke, na ogled je bilo veliko kruha, ki so ga nekoč pekli v teh krajih. Ravno ob tem se je marsikateri obiskovalec spomnil mladih let, ko vsega ni bilo v izobilju.

Tudi vinarji so letos postavili na ogled svojo "podobo". Vinogradniška društva so razstavljala v projekcijski dvorani, zasebni vinogradniki pa v grajskih gale

rijskih prostorih. Bilo je resnično kaj videti. Ob steklenicah tistega najboljšega so obiskovalcem prikazali tudi vsa priznanja in medalje, ki so jih prejeli za svoja vi-sokokakovostna vina na številnih vinskih sejmih. Še posebej imenitne so bile Zorjanove iz Tinjske Gore ter Zorinove iz Lovnika. Veliko zanimivosti si lahko prebral tudi na starih receptih, oko pa se je ob vsem vznemirljivem odpočilo še na čudovitih vezih bistriških vezilj.

Pri vsem ne smemo pozabiti omeniti turističnega društva Ajda s Črešnjevca, ki je razne obrti in običaje predstavilo drugi dan Podob. Prireditev so popestrili še

člani Društva rejcev drobnice Slovenska Bistrica, oplotniški sadjarji, lončar Jože Koželj iz Slovenske Bistrice, folklorna skupina 2 Zgornje Ložnice, Frajhajmska godba, bistriška konjenica, ljudski pevci z Ložnice pri Mako-lah, harmonikarja Ivan Onič ter Agica Oško, citrarka Franja Kočnik, folklorna skupina Črešnjevca, turistični kmetiji Zo-rin in Kočnik ter še mnogi drugi' Podobe bistriških domačij so sklenili s petim, jubilejnim kla* virskim koncertom pianistke Ve-ronique Thual Chauvel, kar je bil prispevek Zavoda za kulturo ^ programu letošnjih prireditev.

Vida Topolovec

Ko iz kmečke peči zadiši po pravem domačem, nekoliko grobem, pa vendar nadvse okusnem kruhu, človek nehote začuti nostalgijo po časih, ki jih skoraj ni več

Tudi čebelarji so na "Podobah" razstavili svoje izdelke

Na "Podobah" se je med drugimi obrtniki starih obrti z opletanjem steklenic predstavil tudi Štefan Kalšek z Žičke gore. Pri njih doma izdelujejo izvirne pletars-ke izdelke, ki so značilni za območje Dravinjske doline. To dokazujejo tudi številna priznanja, njihova obrt pa Je predstavljena tudi v knjigi Mojstrovine Slovenije. Foto: VT

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

7

PTUJ / DOBRODELNI KONCERT

Soniek je sijal ves veier

Sončku v pozdrav so ob zaključku koncerta skupaj zapeli vsi nastopajoči.

Jesenski konci tednov na Ptujskem minevajo v znamenju številnih prireditev. Med vsemi je bil zagotovo najbolje obiskan doslej največji dobrodelni koncert v organizaciji društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož pod naslovom Sonček greje vsem enako, ki so ga v petek, 22. oktobra, preipravili kar dvakrat: zaradi razprodaje večernega koncerta so pripravili še popoldansko predstavo. Zbrana sredstva so namenili za odkup prostorov pred kratkim odprtega varstvenega centra v Ptuju. Še smo ljudje ...

Nabito polno dvorano v Šolskem centru Ptuj so dobro uro in pol zabavali Brendi in Korado, ansambel Mitreji iz Ptuja, Andreja Makoter, Aleksander Jež, skupina Adijo, Damjan Zih, Jasmin Stavros, da ne govorimo o Ptujskih 5, Wernerju in o prvi dami hrvaške estrade Terezi Ke-soviji. Tudi Vili Resnik je navdušil, pa zasanjana Dolores in nogometno navdušeni Cudežniki, za nameček pa še skupina Joy.

Prijetno smo bili presenečeni, ko se je med koncertom na odru pojavila večno lepa in šarmantna

dosedanja miss Slovenije Miša Novak in ob pomoči dveh malčkov naznanila, da je bilo v humanitarni akciji Novčič za sončni jutri do zbranih natanko 1026 kg kovancev in da so do tedaj prešteli za dobrih 950.000 tolarjev denarja, ki jih bodo prav tako namenili Društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Vsem ki so darovali, se je iskreno zahvalila, ti-sim, ki imajo, pa niso prispevali ničesar, pa je privoščila, naj jih peče vest.

Tudi tople besede župana mestne občine Ptuj Miroslava

Lucija so lepo dele; posebej pa opozorilo, da v skrbi za narod, državo in materialne dobrine nikoli ne smemo pozabiti na tiste posameznike, ki so morda nekoliko drugačni od nas, a čutijo isto kot mi. O nasmehu, ki je najkrajša razdalja med ljudmi, je govoril tudi Vilibald Tomažič, predsednik Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, in dodal: "Drugačen je prav takšen kot ti in jaz, z nasmehom in solzami."

Svoj delež k prijetnosti humanega večera sta z iskrivimi pripombami in napovedmi v veliki meri primaknila tudi povezovalca Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, celotni koncert pa je posnela tudi ekipa TV Slovenije. Bilo je lepo in nadvse prisrčno, tako da je mnogim prehitro minilo.

Tekst in foto:

M. Ozmec

PTUJ / O FRIZERSKIH NOVOSTIH

Tucfi slovenske frizure vširh s svetovnimi

Na salonu International '99 v Londonu je bilo vnovič zelo veliko mladih ptujskih frizerjev, ki želijo biti sproti seznanjeni s trendi v frizerstvu in jih tudi ponuditi svojim strankam. Hair club Fenos je bil letos v Londonu s celim kolektivom (ob Sašu sta si letošnji salon ogledala tudi Friderik Kramberger in Dani Kolarič), tam je bila kot v prejšnjih letih tudi frizerka Brigita Pušnik in tudi Tomi Peršuh.

Sašo je povedal, da se trendi frizur iz prejšnjih letih ohranjajo oziroma nadgrajujejo. Nadaljujejo se nepovezane linije, ki so bile lani v sprednjem delu kratke in ostro zarisane, v novi sezoni pa imajo mehkejšo linijo od kratkih las na vrhu glave do srednje dolgih na straneh in spet krajših na zatilju. Veliko je tehnike m«JercMf, kar pomeni, da je sprednji del krajši, zgornji pa mehko pada preko teh različnih dolžin. Pri dolžini las pa je v bistvu vedno tako, da je trend možno uporabiti za vse dolžine. V novi sezoni so bolj v ospredju srednje in dolgi lasje, kar pa ne pomeni, da ni krat

kih frizur. Barve so umirjene, spet se vračajo naravne umirjene barve, ki omogočajo kombinacijo več barv, od temnih do svetlejših. Pri svečanih frizurah ostajajo bolj ali manj cenjene linije, ki jih je že lansko leto nakazal Patrick Came-ron. Kot dodatki se lasni vložki pojavljajo redko, tudi drugih potencialnih dodatkov ni bilo veliko, uporabili jih bomo odvisno od priložnosti, ker prevladujočih trendov ni.

• Kaj frizerju pomeni obisk Salon International v Londonu?

S. Fenos: "Predvsem mu pomeni inspiracijo za nadaljnje delo. Na njem začuti utrip modnega dogajanja in različne poglede kreativnosti, potem pa si ponavadi izbereš detajle, ki jih uporabljaš."

• Koliko še obstajajo razlike med tujimi in domačimi frizerji?

S. Fenos: "Te razlike se izgubljajo, trendom slovenski

frizerji stojijo tesno za petami. Za naš salon lahko rečemo, da smo si zelo blizu s Toni&Guy in drugimi frizerji svetovnega formata, ki narekujejo stile na tem področju. Ne srečujemo se samo uradno, temveč tudi ob drugih priložnostih. Večkrat se slišimo tudi po telefonu. Odkar sem postal demonstrator za naravne barve Organic's, je teh možnosti še več. Sem prevajalec na seminarjih za domače frizerje, na katerih tujci predstavljajo novosti za našo dejavnost. Lahko bi rekel, da le malokdo ve, s kakšnimi imeni oziroma osebami smo v stalnih stikih. Tako novosti prihajajo do nas še hitreje in jih skušamo v najkrajšem času osvojiti ter prenesti na naše stranke, ki so tudi vse bolj dovzetne za novosti. Največ je sicer mladih, a tudi srednje generacije se jim več ne upirajo tako kot nekoč. Vse pogosteje se dogaja, da so otroci tisti, ki pripeljejo starše."

MG

PTUJ / PLESNI KLUB MAMBO

Piujski plesahi hiphopu v družbi fia/bof/sffi

Kot smo že poročali, so se plesalci Plesnega kluba Mambo iz Ptuja uvrstili na svetovno prvenstvo v hiphop formacijah za člane. Prejšnji četrtek je odpotovalo enajst plesalcev v nemški Os-nabriick, kjer je dva dni potekalo svetovno prvenstvo v hiphopu in breakdanceu za različne starostne

kategorije.

Za nastop na svetovnem prvenstvu so se ptujski plesalci dobro pripravili. V Nemčiji bodo nastopili v novih kostumih, ki jih je skreirala ptujska stilistka in kostumografija Stanka Vauda. Za tehniko in izraznost je poskrbel trener Borut Žuran in vsi skupaj

verjamejo, da bodo kvalitetno in uspešno zastopali Ptuj in Slovenijo.

Enako kot hiphoperji uspešno nadaljujejo plesno sezono športni plesalci v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Dva plesna para sta se konec prejšnjega meseca udeležila državnega plesnega turnirja v Murski Soboti in dosegla odlične rezultate v obeh plesnih zvrsteh. Tako je par Boštjan Ber in Maja Petek zasedel prvo mesto v obeh kategorijah, Denis Golob in Ana Starki pa sta v latinsko-ameriških plesih zasedla drugo in v standardnih tretje mesto. Konec novembra jih čaka državno prvenstvo v standradnih plesih, ki bo v Ajdovščini, in treningi so že usmerjeni na to tekmovanje.

Tudi plesna šola je že v polnem razmahu; letos je plesni center Mambo v sodelovanju z ormoško gimnazijo in tamkajšnjo osnovno šolo omogočil vključevanje k plesnim aktivnostim tudi v Ormožu, kjer potekajo plesni vrtec, plesna šola, hiphop in aerobika.

M. P.

Plesni par Maja Petek in Boštjan Ber - zmagovalca državnega plesnega turnirja v Murski Soboti v standardnih in tatinskoameriških plesih

8 ...

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

MARKOVCI / ODPRLI ZAF CENTER

kroHiem obrtna cono

v centru IVlarkovcev so v soboto, 23. oktobra, s koncertom godbe na pihala Gorje z Bleda pričeli svečanost ob odprtju športno-zabavnega ZAF centra, ki ga je v prostorih stare šolske telovadnice uredil zasebni raziskovalec in podjetnik Franc Zmazek. Ob prenovljenih prostorih za fitnes, savno in solarij so uredili večnamensko dvorano, ki bo služila tudi za narazličnejše kulturne in športno-rekreacijske prireditve.

Po odprtju je na povabilo župana občine Markovci Franca Kekca v sejni sobi ZAF centra potekal prvi delovni razgovor svetnikov in podjetnikov, na katerem so dobili kup informacij, predlogov in sugestij za postavljanje razvojne strategije gospodarstva občine Markovci.

Zasebni raziskovalec, razvoj-nik in realizator novih izdelkov Franc Zmazek je organizirano proizvodnjo pod imenom ZAF okovje, ki obsega razvoj, proizvodnjo in prodajo okovja za pohištvo in belo tehniko, začel leta 1988 v Velenju in jo leta 1994 preselil v Markovce. Iz maloserijske je proizvodnja kmalu prešla v velikoserijsko, saj izdelajo mesečno okoli 250.000 različnih izdelkov, načrtovani bruto prihodek pa se je v letu 1999 že približal milijonu nemških mark. Skoraj neverjetno je, da

takšno realizacijo dosegajo s pomočjo kooperantov in le dveh zaposlenih v poslovnih in proizvodnih prostorih v Markovcih, kjer razvijajo in izdelujejo manjše začetne serije. Specialno se ukvarjajo z razvojem tečajev, tudi zahtevnejših enoosnih in odmičnih, ter proizvodnjo izvlečnih vodil in nosilcev elementov. Proizvodnjo osvojijo na podlagi lastnih načrtov "za vsa orodja in priprave. Celotni razvoj in ob tem proizvodnja temeljita na osnovi lastnih rešitev, ki jih seveda modelno ali patentno zaščitijo.

ZAF center v Markovcih je velika naložba za razširitev njihove dejavnosti, zagotovo pa je pomembna tudi za kraj, občino Markovci in širše okolje. V prenovljenih prostorih za fitnes, savno in solarij so že spomladi dokončali večnamensko dvora

no, v kateri so marca izvedli proslavo ob letošnjem materinskem dnevu.

Kot je ob odprtju dejal župan markovske občine Franc Ke-kec, so v občini takšnih dogodkov posebej veseli, saj pomenijo razvoj in napredek. Veselje je izrazil tudi zaradi tega, ker bo ZAF center poleg rekreativne in športne dejavnosti odslej služil tudi za najrazličnejše kulturne in športno-rekreacijske prireditve. Francu Zmazku in njegovi družini je čestital in mu v zahvalo za njegov prispevek izročil grb občine Markovci.

Uvod v športno dogajanje v ZAF centru so opravili mladi telovadci in ritmične plesalke iz OŠ Markovci, uvod v kulturno dogajanje pa domača vokalna skupina KOR pod vodstvom Danija Tementa.

Okrogla miza o možnostih razvoja markovske občine, ki jo je na pobudo Franca Zmazka takoj po svečanosti sklical župan Franc Kekec, udeležili pa so se je tudi predstavniki sosednjih občin in gospodarske zbornice iz Maribora, je nedvomno pokazala, da vlada za razvoj med podjetniki, teh je v občini 119, pravnih oseb pa 25, veliko zanimanje. Možnosti so v podjetništvu, kmečkem in karnevalskem turizmu, žal pa pogrešajo možnosti razvoja na podeželju. Zato so občini predlagali, da zagotovi večje zemljišče, ga komunalno opremi in na njem uredi obrtno cono. Tako bodo bistveno večje možnosti, da bodo mlade podjetnike in obrtnike obdržali v občini. Sicer pa so podjetniki pripravljeni delati in vlagati v svoj in skupen razvoj, pripravljeni pa so se tudi povezovati, zato pričakujejo sodelovanje večjih trgovskih firm tudi na tem področju.

M. Ozmec

Zupan Franc Kekec je Francu Zmazku v zahvalo za njegov prispevek izročil grb občine Markovci

Pred novim ZAF centrom so zaplesali učenci markovske šole. Foto: M. Ozmec

OPLOTNICA / TRADICIONALNI JESENSKI SEJEM

Podelili "zlato vrfni€o"

Prvič v samostojni občini je konec minulega tedna potekal v Oplotnici tradicionalni jesenski sejem. Razstave so pripravili v tamkajšnji graščini, vse druge prireditve pa so potekale v velikem šotoru za oplotniškim gasUskim domom. Osrednja prire^tev tridnevnega sejma je bila FK)leg ptetnajstletnega jubileja ansambla Bratje iz Oplotnice podelitev letošnje zlate vrtnice.

Na uradnem odprtju sejma so sodelovali godbeniki oplotniške pihalne godbe ter ljudski pevci in folklora s Koritnega nad Oplotnico. V soboto so bile na sporedu vaške igre, med odmori pa je bila predstavitev nove kasete moškega pevskega zbora KUD Oplotnica. V nedeljo so si obiskovalci lahko ogledali razstave, zgodaj popoldan so pričeli s Pokaži, kaj znaš, v nadaljevanju pa je bila predstavitev nove kasete Bratov iz Oplotnice Štirje fantje špilajo, ki je izšla ob petnajstletnici tega priljubljenega ansambla.

Osrednji dogodek letošnjega sejma pa je bila

podelitev priznanj v okviru akcije To so moje lepe rožce. Akcija je potekala pod okriljem Imposa -Panorame, Turističnega društva ter občine Oplotnica. V natečaju je sodelovalo 38 zasebnih hiš, krajev, stanovanjskih blokov, družbenih objektov in gostišč. Zlato vrtnico je prejela družina Lipar iz Dobriške vasi, srebrno i-užina Veber, bronasto pa družina Sekul - obe iz Oplotnice. Med naselji je komisija podelila zlato vrtnico Ul. 22. maja v Oplotnici, srebrno kraju Gorica pri Oplotnici, bronasto pa bloku v Prešernovi ul. 27 v Oplotnici. Med družbenimi objekti je zlato vrtnico prejelo župnišče v Čadramu pri Oplotnici, srebrno Blagovnica Planike v Oplotnici in bronasto park ob potoku Oplotnica v centru kraja. Med gostišči je po mnenju komisije najlepše urejena gostilna Simrajh iz Brezja pri Oplotnici, ki je tudi dobitnica zlate vrtnice, srebno vrtnico pa je prejel bar Nataša iz Malahome.

Vida Topolovec

PTUJ / TRETJE SREČANJE GASILSKIH VETERANOV

Gasilti ostaiaio tovariši

"Danes mladi težko razumejo, da smo včasih hiteli na požar kar peš ali da smo gonili bicikl. Težko razumejo, da smo se nad ogenj spravili kar z golimi rokami, da smo gasilske briz-galne poganjali na roko. Ampak tako je bilo, drugega nismo imeli. A bili smo zagnani in - mladi..."

Tako je obujal spomine na preteklost eden od udeležencev tretjega srečanja gasilskih veteranov z območja gasilske zveze mestne občine Ptuj, ki se ga je v soboto, 23. oktobra, udeležilo okoli 130 nekdanjih gasilk in gasilcev. Tem, ki so pred mnogimi leti v težjih razmerah orali ledino v gasilskih društvih po vsej ptujski regiji, je v prijet

nejši uvod v srečanje in predvsem v zahvalo zapel gasilski pevski zbor iz Hajdoš pod vodstvom Jožeta Drnikoviča. Tudi predstavniki javnega življenja niso skoparili z besedami hvaležnosti, saj je bilo slišati, da se zavedajo njihovega neprecenljivega prispevka k razvoju gasilstva. Med prvimi so jim čestitali podpredsednik in predsednik gasilske zveze mestne občine Franc Vogrinec in Janez Liponik, Janez Markovič, ki vodi komisijo za delo z veterani, in Marjan Nemec iz Gasilske zveze Slovenije.

Kot smo slišali, še zmeraj

lahko trdimo, da je gasilska zveza mestne občine Ptuj, v kateri je združenih 2050 gasilcev iz 24 gasilskih društev, ena najaktivnejših in tudi najuspešnejših, čeprav se z gasilci v Evropski uniji po opremljenosti in standardih žal ne more meriti. Nekaj več bo treba storiti tudi za delo z mladimi, kajti biti gasilec, ki kljub ogromni požrtvovalnosti

ne uživa prav nobenih bonitet in žal ne nobenega ugleda, že zdavnaj za mlade ni privlačno in zanimivo. O vsem tem bo treba razmišljati na pragu leta 2000, kajti prihodnje leto, 9. septembra, bodo ptujski gasilci praznovali 130-letnico obstoja.

V imenu župana in mestne občine Ptuj se je gasilskim veteranom zahvalil svetovalec Janez Mere, pridružili pa so se mu tudi podžupan hajdinske občine Viktor Markovič, podžupan občine Markovci Franc Kos-tanjevec ter v imenu 9000 gasilcev iz 101 gasilskega društva po-dravske regije predsednik sveta

regije Franc Simeonov.

Pred mikrofon sta stopila tudi gasilska veterana Janko Žnida-rič iz Gorišnice, ki je bil med soustanovitelji Gasilske zveze Slovenije, ter dolgoletni predsednik GD Ptuj Marian Berlič, ki je z grenkobo ugotovil, da bi med prejemniki priznanj in nagrad po občinah in upravnih enotah lahko končno bil tudi kak zagnan in zaslužen gasilec. Na vse druge se spomnijo, na gasilce, ki delajo vse brezplačno in v korist širše družbe, pa vedno pozabijo.

Veteranom, ki so bili še nedolgo tega steber ptujskega gasilstva, so izročili srebrne in zlate gasilske plakete in nekaj spominskih priponk. Praktični darili pa sta prejela najstarejša veteranka Alojzija Ceh iz Podvin-cev in najstarejši veteran, 90-let-ni Konrad Rižner iz Spuhlje. Z minuto tišine so se spomnili tudi vseh, ki so umrli v zadnjem letu; še posebej pa so se spomnili svojega dolgoletnega predsednika Edija Kozela, saj je delegacija gasilcev na njegov grob ponesla spominski venček in ob njem prižgala svečo.

M. Ozmec

V dvorani gasilskega doma se Je tokrat zbralo okoli 130 gasilskih veteranov.

Najstarejši veteran,

90-letni Konrad Rižner iz Spuhlje. Foto: M. Ozmec

DRAGOVIC / GOLOBOVI KONČALI ADAPTACIJO

V nesreii niso ostali sami

Lep poletni ponedeljek, 2. avgusta, ko so ljudje hiteli z vsakdanjimi deli in opravili, kot pač na kmetijah je, je nenadoma vaščane Juršincev in okoliških krajev zmotil čm dim in kaj kmalu zvok siren, ki opozarja na požar. Vsakega je stisnilo pri srcu in slehernemu se je postavilo vprašanje: "Le kje gori"? Razvedelo se je, da je zagorelo gospodarsko poslopje Golobo-vih, po domače Slačkovih, v Dragoviču 7.

Ognjeni plameni so zajeli celotno gospodarsko poslopje in le hitri intervenciji prostovoljnih gasilskih društev Gabrnik, Grabšinski Breg, Polenšak in Vitomarci gre zahvala, da nesreča ni bila še večja. Vaščani, ki so prihiteli pomagat, so lahko le nemo strmeli, saj je bil ogenj prevelik, da bi se dalo kaj storiti. Zgorelo je celotno gospodarsko poslopje s 35 nakladalkami sena, nekaj kmetijske opreme.

V trenutku nesreče se mi je zastavilo vprašanje, kako pomagati. Na prvi naslednji seji občinskega sveta sem dala pobudo, da jim Občina Juršinci finančno pomaga. Pobuda je bila brez oklevanja podprta od vseh članov občinskega sveta in župana; Golobovim smo dodelili 300.000,00 tolarjev. V tem času sem tudi sklicala sestanek z vsemi predsedniki vaških odborov in odločili smo se, da bomo

preko predsednikov in članov vaških odborov občine Juršinci speljali akcijo zbiranja sredstev za Golobove. Ni ga bilo vaščana Juršincev, ki ne bi bil pripravljen pomagati po svojih močeh -v denarju, v lesu, v krmi ali pa z delom. Nobena pomoč ni bila odklonjena, saj je vsak dobronameren prispevek bil za Golobove še kako dobrodošel. Tako smo nabrali skoraj 900.000,00 tolarjev. Porabljena so bila za nakup in žaganje manjkajočega lesa za ostrešje ter za kritje stroškov tesarskih mojstrov in tudi za delno plačilo elektroin-stalacije.

Tako so Golobovi 16. oktobra skoraj končali delo, gospodarsko poslopje je bilo sezidano, pokrito z opeko, le nekaj • manjših del je še potrebnih. Ko sem ta dan srečala gospodarja Stanka, prvič po dolgem času z zadovoljstvom in rahlo srečo na ^ obrazu, sem tudi sama začutila i srečo z njim.

V svojem imenu in imenu ? družine Golob iz Dragoviča se ponovno zahvaljujem vsem vaščanom Juršincev, predsednikom in članom vaških odborov občine Juršinci, občinskemu svetu in županu za vse napore in prispevke v tej humani akciji, s katero smo pokazali, da tudi v teh težkih časih in vsakodnevnih stiskah znamo slediti klicu srca in pomagati tistemu, ki je pomoči potreben.

Dragica Toš Majcen

S pomočjo soobčanov bodo Golobovi lažje prenesli nesrečo

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

9

HAJDINA/ OB 40-LETNICI IZDAJANJA SOLSKEGA GLASILA

Haidihojio ustvarjajo gene-raiije mladih literatov

/ačelo se je v jesenskem času pred 40 leti, ko so na OŠ Hajdi-ita med prvimi slovenskimi šolami izdali šolsko glasilo in ime 2anj vzeli iz znane pesmi Frana Levstika, ki pravi takole: "Naj-jihojca, palček naš, na razgrajaj samopaš! Vedno te je vrisk in smeh, zdaj po odrih, zdaj po tleh ..." Najdihojci so mladi ustvarjalci in številni mentorji ostali zvesti štiri desetletja, prav tako Tiskarstvo Vilija Polajžerja iz Ptuja, kije ob jubileju pripravilo posebno izdajo šolskega glasila.

Na hajdinski šoli so predzadnji oktobrski teden združili kar dve praznovanji: tretji dan šole in jubilejnih 40 let, odkar na šoli izdajajo glasilo. Ob tej priložnosti so v skupnost učen-' cev sprejeli še obe generacije prvih razredov, Ptujske pekarne in slaščičarne pa so jim podarile praznično torto. V družbo so povabili nekdanje ustvarjalce literarnega glasila, prve tri urednike in tiskarje Jožeta Kle-nienčiča, Vilija Polajžerja in Stanka Lepeja, pa upokojene hajdinske učitelje in celo pesnika Toneta Pavčka, ki je Haj-dinčanom poklonil "Majhen dober dan". Živ dokaz dobrega in vestnega dela je bilo mogoče spoznati skozi razstavo, kjer so bile zbrane vse dosedanje številke Najdihojce in v njih zapisana imena mnogih avtorjev literar

nih in likovnih prispevkov skozi desetletja.

Stanko Lepej, nekdanji hajdinski učenec, si je za posebno številko Najdihojce sposodil nekaj stavkov iz ene od prvih številk, kje je prebral: "Številke našega šolskega lista nas bodo še v poznejših letih veselo spominjale na našo šolsko dobo. Vemo, da bomo že čez mnoga leta radi pogledali naš list Najdihojco in govorili takratnim otrokom: 'Le poglejte, to sem napisal jaz, ko sem hodil še v šolo in sem bil tako majhen, kot sedaj vi...'"

Na OŠ Hajdina s ponosom ugotavljajo, da jim poguma in volje do ustvarjanja tudi danes ne primanjkuje, nasprotno, vedno bolj si prizadevajo za prijazno in zdravo šolo, k v kateri se bodo dobro počutili prav vsi. Kot pravi ravnatelj Jože Lah, današnji čas postavlja pred

današnjo šolo, današnje učence in učitelje nove zahteve, nove izzive, nova znanja ... "V tem 40-letnem obdobju sta šolstvo in šola preživela mnoge spremembe, ker se je tudi odražalo v prispevkih naših učencev. Več učiteljev mentorjev in še več učencev je z vznesenostjo soustvarjalo mnogo številk našega šolskega glasila od daljnega leta 1959 do danes. Ti so ponosni na prehojeno pot in na spomine, ki jih vežejo na našo šolo. Želimo si, da bi na Hajdini izšlo še mnogo novih Najdihojc."

Skozi celo šolsko leto Najdihojco ustvarjajo prav vsi na šoli, učenci od 2. do 8. razreda, ki v glasilu objavijo svoje najlepše in najdragocenejše spise ter misli. Velikokrat jim pride prav tudi pomoč mentorice literarnega krožka, slavistke Majde Korošec. In vsako glasilo je lep spomin na šolsko leto in predvsem zanimivo ter polno otroške domišljije. Te prav gotovo na hajdinski šoli ne bo zmanjkalo še dolgo let, kajti zdajšnje generacije bodo zamenjale nove in nove - polne želja po ustvarjanju.

Tatjana Mohorko

Med hajdinskimi učenci je bil tudi pesnik Tone Pavček. Foto: Silva Brodnjak

Ob prazniku šole so bili najmlajši dobro razpoloženi

MAJSPERK/ SNEMALI DRUGO OTROŠKO ODDAJO

Otrošlii vrtiljali se veselo vrti

Mali in veliki poslušalci imajo v novem šolskem letu na valovih radia Ptuj novo otroško oddajo Otroški vrtiljak; njena gostitelja sta stara znanca otroških oddaj Dušan Sterle in Tatjana Mohorko. Vsak drugi teden se vrtiljak odvrti z druge šole na ptujskem območju. Doslej je ekipa radia Ptuj pripravila dve oddaji: eno na OŠ Zavrč in drugo prejšnji teden na OŠ Majšperk.

Gostiteljice so osnovne šole, Saj imajo povsod učenci in učitelji kaj pokazati in povedati, ^ato sta Dušan in Tatjana z ekipo radia Ptuj (v njej sta tudi tehnika Zvonko Žibrat in Peter Kukovec) vzela pod pod noge in

se opravila med osnovnošolce. Otroški vrtiljak je namenjen malim in velikim otrokom, ki se imajo priložnost predstaviti kot pevci, recitatorji in glasbeniki, priložnost za predstavitev v svojem narečju in se pohvaliti z

vsem tistim, kar je na šoli zanimivega in predvsem šolskega. Tudi na ravnatelje in znane domačine v oddaji ne pozabljajo, kajti ti imajo v Otroškem vrtiljaku osrednjo vlogo.

Sicer pa ima radijska ekipa po dveh oddajah že nekaj izkušenj in prav gotovo bo vsaka nova oddaja drugačna ter precej različna od dosedanjih dveh. V Zavrču smo precej izvedela o vinu in trgatvi, v Majšperku pa o ličkanju in peki kostanjev. Nastopajočih je bilo v OŠ Majšperk toliko, da bi lahko na-redih kar dve otroški oddaji, pa čeprav so na matični šoli in obeh podružnicah - Stoperce in Ptujska Gora - izbrali le najboljše. Zares so se podrudili in si zaslužijo vso pohvalo, bili so odlični organizatorji in izredni gostitelji.

Potem ko se je Otroški vrtiljak že odvrtel na OŠ Majšperk, se bo po jesenskih počitnicah zavrtel na OŠ Videm in ob koncu novembra še na OŠ Destrnik. In tako bo tja do junija, vmes pa bo tudi velika novoletna zabava in ob koncu šolskega leta velik žur za vse male in velike poslušalce radia Ptuj.

m

^ušan je bil med majšperškimi otroki izredno radoveden

BUDINA / TEDEN OTROK V VRTCU DETEUlCA

Dan z babiio je lahko lepši

Teden otrok bo malčkom v vrtcu Deteljica v Budini ostal v najlepšem spominu, saj so ga preživeli z Matevževo babico gospo Marico Frajnkovič. Pripovedovala je o svojem otroštvu in otroke razveselila z zgodbo o Treh medvedkih.

Babici se malčki in vse tamkajšnje delavke zahvaljujejo za čudovit dopoldan.

Ur

Fotografija desno:

Matevževa babica med »deteljicami«

PTUJ / CETRTOSOLCI S PROJEKTOM O BOTANIKI

Nartnro bodo j^slej bolj spoštovan

Na OŠ Breg bodo v letošnjem šolskem letu pripravili kar nekaj projektov, pred štirinajstimi dnevi pa so v obeh oddelkih četrtega razreda končali enotedenski projekt o botaniki. Četrtošolci z učiteljicama Ivanko Mišmaš in Simono Kornik so v okviru naravoslovnega dneva obiskali botanični vrt Pohorski dvor, o rastlinah pa so pozneje izdelali tudi projektno nalogo.

V tednu dni timskega dela so po skupinah spoznavali hlev za plemenske prašiče, drugi so se ukvarjali z vrtnarstvom in poljedelstvom, tretji s sadjarstvom in četrta skupina podobneje z botaničnim vrtom. Vse so imeli priložnost spoznati tudi Pohorski dvor, ki je v lasti Kmetijske fakultete Maribor. Učiteljici Ivanka in Simona sta povedali, da so bili učenci izredno delavni, saj so sami iskali material v

naravi, brskali po knjigah v šolski knjižnici, spoznavali zdravilne rastline in na koncu pripravili bogato razstavo z vsemi izdelki, prinešenimi iz narave. Na zaključek projektnega tedna so povabili tudi svoje starše in zanje sestavili kviz, da preverijo znanje, ki ga imajo starši o naravi. Celo pesem, posebej namenjeno naravi, so napisali pri pouku glasbene vzgoje, na koncu pa svoje delo in ugotovitve razisko-

valenga dela predstavili vsem učencem razredne stopnje.

In zakaj ravno botanika? Učiteljici Ivanka in Simona sta povedali, da so se za to temo odločili skupaj z učenci, saj so ugotovili, da otroci dosti premalo vedo o naravi, da premalo poznajo drevesa in zdravilne rastline v svoji okolici. In tako se jim je v jesenskem času ponudila priložnost, da spoznajo ogromno novim imen za rastline, ki jim bodo kdaj prav gotovo prišla prva. Naravo bodo poslej gledali z drugačnimi očmi, za moto projekta pa so si sposodili besede Vincenta Van Gogha, ki pravi: "Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto".

m

Breški osnovnošolci so se podali v naravo in nato pripravili bogato razstavo

PLANINSKI KOTIČEK

S planiniiod Litije do Čateža

v prvih novembrskih dneh, ko sv. Martin naredi iz mošta vin, se bomo ptujski planinci tudi letos podali po Levstikovih stopinjah od Litije do Čateža. Pot nas bo vodila po slikoviti jesenski pokrajini, ki se iz gozdnatih posavskih hribov preveša v vinogradniško gričevje severne Dolenjske.

Pot bomo tudi tokrat prehodili po različnih etapah, zato je popotovanje primemo tudi za starejše in otroke. Za vse ljubitelje pohod-ništva, ki se boste spopadli s celotno traso, bo start v Litiji, od koder je do Čateža 5-6 ur zmernega hoda. Za ostale pohodnike pa sta na voljo dve varianti: Prva z Liberge do

Čateža (3 ure hoda) ali druga od Moravč do Čateža (1 ura hoda). Na cilju v Moravčah bo osrednja prireditev s planinskim rajanjem.

Zbor pohodnikov bo v soboto, 13. novembra, ob 5.50 uri na avtobusni postaji Ruj. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri. Oprema pohodniška (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka ...) in vremenski situaciji primerna. Hrana iz nahrbtnika in na stojnicah ob poti. Cena izleta, ki vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 1.800 tolarjev, za mlade planince 1.500 tolarjev ter nečlane PD 2.400 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 9. 11. 1999, oziroma do zasedbe 40 prostih mest. V Ruj se bomo vrnili do 21. ure.

Preživite prijeten poznojesenski dan v družbi ptujskih planincev, zraven pa povabite prijatelje, sorodnike, znance ... Vodil bo vodnik PZS Uroš Vidovič s sovodniki.

U.V.

10 ...

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

nasveti

Kuharski nasveti

Golaž

Golaž kar pogosto pripravljamo doma in prav tako tudi v gostinskih lokalih. In čeprav o njem že skoraj vse vemo, se je danes način priprave vseeno nekoliko spremenil oziroma golaž spreminjamo. Seveda si spremembe in dodatke lahko veliko bolj privoščimo v domači kuhinjo kot pa gostinci, ki ga tudi pripravljajo in prodajajo; ti pač na začetku kar nekaj časa iščejo oziroma priprav^ajo svojo različico te zelo znane jedi.

Tako prvotni recept kot tudi ime za to jed sta iz Madžarske. Zgodovina golaža je tesno povezana z zgodovino paprike, ki so jo na Madžarsko prinesli turški vojaki in bolgarski kmetje. Mnogi poznavalci svetujejo, da bi papriko, brez katere jed ni originalna, dodali šele, ko smo čebulo že zalili, da se paprika ne pregreje, saj s tem povzroča obilico težav v organizmu. Pri pripravi golaža lahko uporabimo vse vrste paprike: ostro papriko kot začimbo in sladko kot dodatek za lepšo barvo jedi.

Na Madžarskem za pripravo golaža ne uporabljajo samo govedine, temveč tudi teletino in svinjino in včasih celo jagnjetino. Sploh pa Madžari tej jedi ne pravijo "gulaš", tako pravijo golaževi juhi, temveč porkolt. Če pa jedi dodWo kislo smetano, zlasti pri perutnini in ribah, pa jed postane paprikaš.

Pri nas pripravljamo golaž najpogosteje iz govedine, in ker struktura mesa pri vseh delih govedine ni enako čvrsta, je pomembno, da izberemo nekoliko čvrstejši kos govedine, ki sicer prispeva k temu, da se jed pripravlja nekoliko več časa, vendar je zaradi tega veliko bolj polnega okusa. Tako pri pripravi golaža uporabimo goveji bočnik; to je najtrši del govedine, vendar najprimernejši za pripravo golaža.

Iz bočnika lahko pripravimo sočni ali polsočni golaž. Sočnega pripravimo tako, da uporabimo en^o količino čebule, kot imamo mesa, za 4 osebe na primer 40 dekagramov govejega mesa in 40 dekagramov sesekljane čebule, tako da se omaka zgosti z razpadlo čebulo in dodajamo za zgostitev le malo moke. Pri polsočnem golažu uporabimo vsaj tretjino manj čebule, kot je mesa, zato je potrebna zgostitev z moko, da pa ne dobimo "mokastega" golaža, si pomagamo tako, da ga delno zgostimo z naribanim siurovim krompirjem.

Dobrega golaža pa vsekakor ne moremo skuhati še brez golaževih začimb; to so strt česen, kumina, ki jo sesekljamo, lovorov list in žlička majarona, ki

ga stremo v pesti. Okus in barvo pa dobimo še s pomočjo paprike in paradižnikove mezge. Barvo lahko utrdimo tudi s prilivanjem rdečega vina. Tega doli jemo nekaj kapljic, preden ga zalijemo s tekočino in smo mu že dodali paradižnikovo mezgo in papriko. Rdeče vino pa dodamo tudi na koncu, ko smo jed že dokončali; takrat vino prilivamo za boljši okus.

Pri nas zraven sočnega in pol-sočnega golaža pripravljamo še ješprenov, fižolov, ciganski, div-jačinski (to je najpogosteje srnin) golaž, golaž iz govejega srca in szekely golaž. V svetu pa so poznani še debrecinski golaž, ki ga pripravimo kot govejega, le da mu primešamo olupi j eno in na rezine narezano debrecinsko klobaso. Esterhazyjev smetanov golaž pripravimo kot polsočni golaž in ga v zadnji polovici dušenja obogatimo z na tanke rezance narezano zelenjavo; uporabimo korenje, gomoljasto zeleno in peteršiljevo korenino, okus pa izboljšujemo še s kaprami in grahom.

Poznamo še marha gulyas. Tega pripravimo iz govejega mesa, dodamo pa mu še goveje srce in jetra. Je nekoliko bolj začinjen z majaronom, papriko in kimiiino. Tik pred serviranjem mu primešamo manjše žličnike iz testa za rezance, ki jih že prej skuhamo v slani vodi.

Szegedinski golaž pa pripravljamo z narezano svinjino, po želji pa del svinjine lahko nadomesti

mo z govedino. Čebulo in meso pražimo, da meso porjavi in izpa-ri lasten sok, dodamo papriko in zalijemo z osnovo, juho ali vodo ter dušimo skupaj s kislim zeljem tako dolgo, da se meso zmehča. Kislo smetano ponudimo posebej.

Ciganski golaž pripravljamo iz govedine, teletine in svinjine, tako da najprej opečemo slanino, nato dodamo čebulo in meso ter ostale sestavine za golaž, v drugi polovici dušenja pa dodamo na večje kose narezan krompir ter kislo smetano.

Madžarski golaž, ki je znan skoraj po vsem svetu, pripravimo tako, da na manjši količini maščobe najprej opečemo na večje rezine narezano in prekaje-no slanino; če se je izcedilo preveč masti, je del odlijemo. Dodamo enako količino kot kasneje govedine grobo sesekljane čebule in jo med mešanjem dušimo vsaj 10 minut, da se zmehča, primešamo papriko v prahu in dušimo največ 2 minuti, dodamo narezano goveje meso ter večjo količino sesekljanega česna in kvunino, narahlo prepražimo in zalijemo s toliko vode ali juhe, da je meso pokrito. Posodo pokrijemo in počasi dušimo. Dušimo lahko tudi v pečici, ki smo jo ogreli na 180C. Tako se jed ne prijemlje in ni potrebno mešanje. Dušimo tako dolgo, da se meso do tričetrt zmehča. Nato dodamo olupi j en paradižnik, na debelejše rezance narezano zeleno papriko in na večje kose narezan krompir. Začinimo s soljo in po želji po-pramo. Jed pokrito dušimo še 20 do 30 minut, da je krompir mehek. Madžarski golaž mora biti gost in temen. Z^adi veliko sestavin zraven ne ponujamo nobene priloge.

Nada Pignar, učiteljica kuharstva

PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 249. NAD

Zmkonjr druiinu in duševna idruvle

m. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in druiine -na splošno - 28, nad. Analitska zakonska in družinska terapija - še nekatera formalna in tehnična pravila

Seveda je zelo težko opisovati tehniko psihoterapije, saj se dogajanje med bolnikom in terapevtom ne izraža toliko z besedami kot s tonom, gestami, čtistvenim prepletanjem iri drugim. Poleg tega pa se terapevti v svojem delu Točijo celo znotraj iste psihoterapevtske šole in to po svojem stilu, terapevtskih ciljih, akcentih, ki jih pripisuje-jejo temu ali onemu iz:voru konfliktov itd Zaradi tega se je mogoče naučiti terapije predvsem v času svoje lastne analize in pod nadzorom

izkušenega terapevta (supervi-zorja) tudi izvajati.

Pa si poglejmo najprej, kakšna pravila veljajo pri uvodnem intervjuju v sklopu celostne terapije zakona in družine.

Način uvodne^ intervjuja je dokaj odvisen od teoretskih pogledov terapevta in od številnih dejavnikov pri bolniku.

Analitsko orientirani terapevti, ki zbirajo podatke iz osebne zgodovine posameznih družinskih članov, vodijo praviloma uvodne razgovore z vsakim članom družine ločeno. Običajno je, da poteka intervju izmenično, enkrat z enim, potem z drugim zakoncem, pa spet menjaje s prvim, nato z otrokom itd. Nasprotno vodijo terapevti, ki vidijo v družini zaokroženi sistem, uvodni intervju rajši v obliki skupnega intervjuja zakoncev in otrok, ker lahko tako laže in bolj neposredno zasledijo in diagnosticirajo komunikacijske motnje. Morda je med

mnogimi vanantarai lega načina zanimiva oblika, po kateri terapevt vodi najprej intervju s starši in motenim otrokom in nato še s starši in "zdravim" otrokom (oziroma enim od zdravih otrok v družini). Iz razlik v vedenju in načinu reagiranja staršev med obema intervjujema je mogoče dobiti že takoj na začetku važne podatke za terapijo. Mnogi terapevti si v diagnostični fazi ogledajo tudi domače okolje družine (ali pa vodijo tam prve intervjuje). V vsakem primeru prvi intervju ne sme biti preveč tog in formalističen, pač pa je potrebno 2 manjšimi pripombami in podobnim povečali inter^ in motivacijo družinskih članov za skupno terapijo. Posebno se je treba posvetiti najmanj zainteresiranemu članu, bolniku.

Naslednjič pa še nekaj o uvodnem intervjuju.

mag. Bo|aii Šinko

PTUJ / VVIDEOTEKI STOLP

ffiifiNiff gledani $0 Bad Bovs

Videoteka Stolp obratuje že od januarja 1991, svojo poslovalnico pa ima tudi v Kidričevem.

Na razpolago imajo okrog 5500 različnih filmov, tedensko dobijo od 10 do 20 novih. Povprečna cena kasete, ki je na izposojo dva, ob koncu tedna pa tri dni, je 300 tolarjev. Ena od izjemnih ugodnosti je, da ni članarine.

Najbolj gledani filmi te sezone so Reševanje vojaka Ryana, Nori m Mary, Armagedon, Pogajalec in Daleč odočii V izposojo gredo najbolje akcije in komedije, najbolj gledani igr^ec zadnje čase pa je Bruce Willis. Hit vseh časov je Glm BadBqys, saj je redno v izposoji že tri leta.

Kot novost videoteka uvaja DVD filme na CD ploščah.

Več o izboru filmov, ki jih ponujajo in njihovi vsebini, pa si lahko preberete na njihovi spletni strani: www.stolp.si

Eva Vičar, Ozren Blanuša

Milan Kovačič, direktor firme Stolp.

Foto: Ozren Blanuša

Krvodalaici

19. OKTOBER - Mat|až Bedrač, Kog 107, Petra Hlebec, Kog 107, Anjca Zajšek, Kraigherjeva 14, Ruj, Miran Zemtjarič, Spuhlja 140, Irena Šprah, Krčevina pri Vuft)ergu, Milica Markotič, Kajuhova 1, Ptuj, Jože Muhič, Mala vas 7, Sonja Koren, Mariborska C. 70, Orehova vas, Marija Mir Ercegovič, Rimska pl. 21, Ptuj, Natalija Kokot, Majšperk 32, Natalija Bauman, Lovrenc na Dravskem polju 2, Rajko Majerhofer, Hajdoše 40, Janez Malinger, Skorba 27/c, Olga Čuš, Bratislavci,42, Cvetka Oo-linar, Vičava 21, Anton Bukšek, Žetale 51, Jelka Voda, Trubarjeva 13, Ruj, Majda Marinič, Po-brežje 74/a, Stanko Vršič, ^mušani 38, Vlasta

Mršek, Ul. Jožefe Lacko 34, Ptuj, Kristina Bezjak, Kraigherjeva 27, Ruj, Andrejka Capuder, Borovci

60, Jože Majertiofer, Hajdoše 40, Ludvik Kokol, Dravska 8, Ruj.

21. OKTOBER - Avgust Kodrič, Čemnožiše 98, Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo, Franc Čuš, Finžgatieva 23, PUjj, Ivan Gajšek, Podlehnik

61, Marija Gajšek, Podlehnik 61, Kari Furek, Draženci 87/a, Janez Rajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo, Janko Cimerman, Šardinje 54/a, Marjan Jus, Ptujska Gora g/a, Janez Lampret, Majšperk 51, Anton Butolen, Žetale 42, Daniel Jeza, Vlaho-vičeva 3, Kidričevo, Konrad Vaupotič, Sedlašek 71, Andrej Belšak, Podletinik 2/d, Dragica Pertiač, Racar 14, Stanko Jus, Rujska Gora 2, Edi Gajšek,

Kraigherjeva 29, Ruj, Milica Jeza, Podlehnik 6/a, Zvonko Janžekovič, Brezovci 11, Franc Gajšek, Podlehnik 61, Jože Koren, Sedlašek 119, Vladimir Štumberger, Spuhlja 52, Maks Plohi, Kraigherieva 25, Ptuj, Olga Hren, Gorca 13/a, Danica Kurež, Podlehnik 3/a, Peter Janžič, Visole 81, Slovenska Bistrica, Jože Danko, Župetinci 44, Sašo Hlušička, Ob Grajeni 1, Ruj, Marjan Buhinjak, Kirbiševih 87, Miklavž na Dravskem polju, Bojan Mesarič, Rujska 53, Pragersko, Berta Pernat, Kozminc119, Iztok, FridI, Zg. Hajdina 97/a, Alojz Gorišek, Marjeta na Dr. polju, Drcžen Kečkeš, S. Severja 15, Maribor,. Stanko Topolovec, Jablovec 39, Ivan Zemlja-rič, Domava 141, Aljoša Lovišček, Zg. Duplek 12/a.

Vff v meseiu listopadu

Iztekajoči se mesec vinotok je letos postregel z izjemno ugodnim jesenskim vremenom za spravilo vrtnih pridelkov in pripravo trajnega rastlinja na prezimitev. Upajmo, da bo podobno tudi v listo-padu, da bi v vrtu lahko že v predzimskem obdobju čimveč postorili za naslednjo vegetacijo.

V SADNEM VRTU se po cxJpadanju listja s sadnega drevja prične obdobje zinnskega nniro-vanja drevnin in bo trajalo vse do začetka brsten-ja prihodnjo pomlad. Obdobje zinnskega nniro-vanja pa je tudi nsgprinnernejši čas za sajenje sadnega drevja ter druga opravila pri njegovi negi, ki sodijo v ta čas, če to omogočajo vrennen-ske razmere.

Obnova in zasaditev sadnega vrta oziroma sajenje sadnega drevja je najzahtevnejše in najod-ločilnejše strokovno opravilo, saj na^ ali znrx)t, ki jih storinrx) pri izbiri sadnih vrst in sort, kakovosti sadik, razporeditvi in tehniki sajenja, ni mogoče popraviti. Sadno drevo je rastlina, ki bo kot trajnica rastla in dajala pridelke več desetletij. Načrtovanju, izbiri najustreznejših sadnih vrst, njihovi pravilni razporeditvi in zasaditvi sadovnjaka posvetimo vso strokovno pozornost, če pa temu nisnno vešči, se posvetujmo s strokovnjaki in se vzgledujnro po smiselno in estetsko ureje

nih sadnih vrtovih, preden pristopinno k tem opravilom, da nam bo sadni vrt v trajno korist in zadovoljstvo.

Ko so priprave za zasaditev sadnega drevja končane, je v začetku novembra čas, da se pravočasno oskrbimo s sadnimi sadikami. Sadne drevesnice v začetku sadilne sezone nudijo širok izbor sadik, ta pa se do pozne pomladi že nnočno omeji. Sadna sadika nnora biti kakovostna, z dobro obraščenimi koreninami, dobro zaraščenim cepilnim nnestom, ravnim deblom in z nornnalno razvitimi predčasnimi poganjki. Biti nnora zdrava, brez vsakršnih poškodb in opremljena s podatki o sadni vrsti, sorti in podlagi, o izvoru, s potrdilom o zdravstvenem pregledu in pridelovalcu - drevesnici. Pri nabavi sadnih sadik naj obvelja svarilo, da ne kupujnr>o in ne sadimo sadik neznanega porekla in pridelovalca, čeprav so včasih nnorda cenejše, saj zanje ninna-nrx) nikakršnega jamstva, kaj in kdaj bo iz tega drevesa kaj koristnega. Cenena in nekakovostna

sadika je najdražja, še posebej tedaj če moramo po nekaj letih nekoristno drevo posekati.

Pri nabavi sadnih sadik pa ni dovolj samo pozornost glede njihove kakovostne izbire, temveč sta enako ponnembna transport iz drevesnice do sadilnega nnesta, ravnanje in priprave do sajenja ter pravočasna in pravilna izvedba sajenja.

Čeprav OKRASNI VRT v tem jesenskem času že dobiva podobo zimske sivine, bo ostal urejen in obdržal negovan videz, če bomo v njem opravili jesensko nego trajnega rastlinja ter čiščenje in pospravilo rastlinskih ostankov. Odmrle nadzemne organe zelnatih trajnic po odpadanju listja ali ovenelosti poganjkov porežemo, odstranimo z vrta in kompostiramo. Prav tako pograbimo odpadlo listje z drevnin in ga kompostiranro, da zaradi vetra nanešeno na kupe ne bi poškodovalo trate.

Okrasne čebulnice in gomoljnice, ki ostanejo skozi zinrK) na prostem v okrasnih gredicah, pred močnim zimskim mrazovjem zavarujenro s prekrivali, za kar so prinrterni dobro preperal hlevski gnoj, sprestenela in presejana kompostovka, šota, smrekovo vejevje, listje ali slama, ki pa ju je potrebno obtežiti s tanko plastjo sprestenine, da ju ne odpihnejo vetrovi. Grnnovnicam, kot so vrtnice, pa na grm nasipljeriK) po eno v^ro pre-sejane kompostovke.

V ZELENJAVNEM VRTU je ob letošnjem izredno ugodnem jesenskem vremenu, ko do konca oktobra še ni bilo slane, bilo koristno počakati s spravilom poznih jesenskih vrtnin. Korenje, redkev, repa, rdeča pesa, endivija, pozno zelje,

ohrovt in druge so v teh toplih in sončnih dneh dobro dozoreli in si še dodatno nakupičili organskih snovi za utrditev in trpežnost v zimski hrambi v svežem stanju. V naslednjih novembrskih dneh izrabimo vsako priložnost ugodnega suhega vremena, da pridelke pospravimo in vložimo v shrambo. Shranimo le zdrave in nepoškodovane plodove vrtnin, ki ne smejo biti mokri in blatni.

Redno škropljena endivija je zdrava, če pa se je na zunanjih listih rozete kljub temu pojavila gniloba listov, te sproti odstranjujemo, da pre-prečinno prenaglo širjenje bolezni na zdrave dele solatne rozete. Tudi pri endiviji, shranjeni v zaprtem prostoru kleti, v zaprti gredi ali tunelu, skrbno odstranjujemo od gnilobe napadene liste, da se ta ne bi širila.

V prvi polovici novembra še ni prekasno za sajenje česna. Uporabinno le obodne stročke, sredico pa uporabimo v kuhinji. Stročke sadimo z navzgor obrnjeno konico tako globoko, da konica ostane ravna s površino.

Špargljeva stebla in zelenje so porunneneli in se posušili. Stebla v tem času poreženno 8 do 10 cm nad tlemi in jih zasujenrx) s prstjo, ki snno jo obogatili s hranili, najbolje z dobro preperelo in presejano kompostovko. Porezano slanno poberemo in sežgemo, da uničimo škodljivce, ki so se tu vgnezdili na prezimitev. V obliki grebena osi-pana stebla ozironna korenika varujejo rastlino pred zmrzaljo, spomladi pa skozi greben prično rasti okusni beli brsti belušev, ki jih porezujemo, še preden prodro na svetlo in ozelene.

Miran Glušič, ing. agr.

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

11

ORMOŽ / AKTIVNOSTI OB TEDNU OTROK

Zdrava hrana in otroške igre brez meja

Leta 1945 je FAO, organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, proglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. V lanskem letu je ta dan potekal pod geslom Ženske prehranjujejo svet, letošnje geslo pa se je glasilo: Mladina zoper lakoto. V osnovni šoli Ormož so ta dan proslavili na poseben način. V četrtek, 14. oktobra, so pripravili v okviru projekta Zdrava šola naravoslovni dan z naslovom Dan hrane.

V projektu so sodelovali vsi učenci od 1. do 8. razreda ter vsi učitelji in drugi delavci šole. V goste so povabili tudi zunanje sodelavce. Učenci prvega razreda so obdelali prodajno ponudbo sadja in zelenjave v Ormožu. Obiskali so ormoško tržnico in kmetijsko trgovino, kjer prodajajo sadje in zelenjavo. V drugem razredu so se pogovarjali« kulturi prehranjevanja. Bili so gostje hotelske restavracije, kjer so jim pripravili pogrinjek. Prisluhnili so tudi predavanju hotelske uslužbenke. Učenci 3. razreda so obiskali alternativno kmetijo Kumrovih v Trgovišču, kjer se ukvarjajo z alternativnim pridelovanjem zelenjave. Gozd nam ponuja hrano je bila tema učencev četrtih razredov. Zjutraj so prisluhnili predavanju biologinje Maje Vaupotič, nato

pa so odšli na teren. Spremljala sta jih tudi dva gozdarja. Tudi oni so po vrnitvi na šolo uredili plakate za razstavo. Kmetija -

vir pridobivanja hrane pa je bila tema učencev petih razredov. Obiskali so mešano kmetijo Ko-sijevih v bližini Dobrave, kjer se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom, imajo pa tudi zbiralnico mleka. Mleko in mlečni izdelki je bila tema učencev 6. razreda. Obiskali sta jih predstavnici ptujske in vipavske mlekarne ter prinesli s sabo tudi propagandni material in nekaj dobrot za degusta-

cijo. V sedmem razredu je delo potekalo v obliki ustvarjalnih delavnic, v katerih so učenci pripravljali zdravo hrano. Delavnice je vodila delavka zdravst-vega doma Ormož Olga Popov, ki kot zunanja sodelavka za zdravo prahrano sodeluje v projektu Zdrava šola. Sledila je de-gustacija za vse učence na šoli. Dodatke v hrani so raziskovali učenci osmih razredov. Obiskali so Tovarno sladkorja Ormož

in spoznali proizvodni proces. Ob vrnitvi so se o ogledu pogovorili in pripravili plakate za razstavo. Tudi dobavitelji šolske prehrane so se odzvali povabilu k sodelovanju. Z veseljem so posredovali svoja živila in propagandni material.

Projekt se je zaključil z degus-tacijo pripravljene hrane in razstavo, ki je bila na ogled še naslednji dan. Projekt je v sodelovanju s celotnim kolektivom

pripravila uciteljica gospodinjstva in biologije Metka Le-sničar.

OTROŠKE IGRE BREZ MEJA

Aktivnosti v mesecu otrok so na šoli zaključili z otroškimi Igrami brez meja, ki so jih pripravili pedagoginja Majda Pod-platnik, učiteljica razrednega pouka Mateja Kovačič, učiteljica glasbene vzgoje Alenka Šalamon, pomagali pa so tudi učitelji športne vzgoje in učitelj računalništva in fizike Miran Šarič. V igrah so sodelovali učenci od 1. do 8. razreda, učitelji in starši. Organizirali so jih, da navežejo tesnejše stike med njimi ter vzpodbudijo sodelovanje. Kot priljubljen način učenja in vrsta igre je bilo vključeno tudi "korektno" tekmovanje. Povabilu se je odzvalo veliko staršev, ki so sodelovali skupaj v ekipi z učitelji. Cilj je bil dosežen: starši, učitelji in učenci so se skupaj zabavali, družili, nasmejali, sprostili ter navezali tesnejše stike.

Majda Fridl

Obilica zdrave hrane

Športno družabno popoldne

FOTOZAPIS IZ VELIKE NEDEUE

Trgatev pri Cvetkovih

štiri- in petletni malčki iz veli-konedeljskega vrtca so se v petek, 15. oktobra, odzvali povabilu Zlatke in Francija Cvetka, ki sta povabila prijatelje svojih dveh otrok, Luka in Spele, na trgatev. 14 otrok, ki ob vzgojiteljici Mileni Vrabič skupaj

preživljajo dneve v vrtcu, se je odpravilo proti Koglu. Primerno oblečeni in opremljeni s putami in vedri so se odpravili na zo-banje in trgatev. Ogledali so si tudi celoten postopek, po katerem iz grozdja nastaja vino. Istočasno so na Koglu trgali

grozdje tudi novinarji z različnih koncev Slovenije. Dogajanje je spremljal tudi mednarodni mojster fotografije Stojan Kerbler in male trgače ujel sredi dela.

Majda Fridl

PTUJ / SVETOVNI DAN HRANE NA OLGICI

Jesensko delovno druženje

Na svetovni dan hrane, 15. oktober, so se letos na osnovni šoli Olge Meglič posebej pripravili. Želeli so poudariti pomen zdrave prehrane, pa tudi odnos do hrane.

Že ves teden pred 15. oktobrom so v popoldanskem času na šoli potekale delavnice, v katere so se učenci prostovoljno vključevali. Vodile so jih učiteljice in zunanji mentorji, k sodelovanju pa so povabili tudi starše.

Začeli so s projektom Vse o jabolku. Iz knjig in poučne literature so učenci zbirali novosti in zanimivosti o jabolku, po receptih svojih babic pekli jabolčni

zavitek in druge sladke dobrote, se naučili pripraviti jabolčni kis, sok, kompot, krhlje in marmelado. Jabolko so iskali v slovenskih rekih in pregovorih, o njem pa veliko zapisali tudi v angleškem in nemškem jeziku. Projekt so zaokrožili z obiskom sadovnjaka, kjer so spoznali različne vrste jabolk, največ pa so jih seveda pojedli. S tem projektom so se predstavili tudi na ljubljanskem sejmu Narava in

zdravje. Ekipa učencev predmetne stopnje pa se je na sejmu udeležila tudi ekološkega kviza.

V popoldanskih delavnicah so učenci izdelovali predmete iz naravnih materialov. Nastale so punčke iz ličja, nakit in okraski iz različnih semen, lepljenke in domiselno izrezljane buče. Jesensko delovno druženje pa je dopolnila peka kostanjev.

Delo učencev je bilo predstavljeno na šolski razstavi Jesen nas je obdarila z zdravjem, ki so jo dopolnili s predstavitvijo zelišč, sadja, zelenjave, začimb, čajev in projektov, ki so nastajali po razredih. Po svečani otvoritvi in programu so si razstavo ogledali vsi učenci in delavci naše šole ter povabljeni gostje. Najzanimivejši in najbolj vabljiv pa je bil seveda kotiček z izdelki naših sponzorjev, kjer so učenci lahko pokušali okusne dobrote iz programov zdrave prehrane. Vsem so učenci za njihovo razumevanje in pomoč hvaležni.

Vsak letni čas ponuja vrsto zanimivih vsebin in dejavnosti, s katerimi lahko učenci izpolnijo svoj prosti čas, zadovoljujejo svoje potrebe in se navajajo na delo v skupinah, zato že sedaj razmišljajo o zimskih delavnicah.

Nataša Rantaša

Ob zaključku delavnic

ANKETA / MED MLADIMI V POZNIH NOČNIH URAH

Zakaj tako pozno hodiš ven

Ste se kdaj vprašali (zlasti tisti, ki ste v manj mladih letih) zakaj današnja mladina hodi ven tako pozno (in ste se ob tem zgražali). No, Vprašali smo jih tudi mi. In izvedeli tole:

Luka Žižek, 17 let: "Noč ima svojo moč. Človek se čez dan ne more tako sprostiti, kot se lahko ponoči."

Mitja Ogrinc, 16 let: "Diskoteka se odpre komaj ob 22.00 uri, pred tem pa nimaš kam iti. Sicer pa bi lahko tudi

nočno življenje bilo malo boljše organizirano, kot je zdaj."

Robi Cafuta, 19 let: "Popoldan mi ves čas zavzame šola, pa tudi zato, ker se nič ne dogaja."

Nuša Gajšek, 18 let: "Nimaš kam iti, pa tudi nihče ne pride prej ven."

Dejan Levanič, 18 let: "Zabava se, na žalost, začne komaj v nočnih urah."

Danlel Novak, 18 let: "Zaradi družbe. Prej ni nikogar na spregled."

Rika Zadravec, 18 let: "Da vidim kolege."

Rok Grdiša, 18 let: "Da preženem dolgčas."

Drago Maroh, 21 let: "Za akcijo!"

Božo Ljubeč, 20 let: "Da malo pihnem v saksofon, saj je v družbi bolj veselo."

Družba od 18 do 24 let: "Da se malo

pomenimo, vidimo kolege, ki smo jih skoraj že pozabili."

Na vprašanje, kaj starši menijo o tem, ker tako pozno hodijo ven, so vsi anketiranci odgovorili, da nimajo težav, ker starši sami vedo, da se prej nič ne dogaja. Bili pa so tudi enotnega mnenja, da bi se na Ruju moral ustanovit klub za mlade, v katerem bi se organizirali razni interesni krožki, saj bi se s tem najverjetneje zmanjšala uporaba drog in alkoholnih pijač.

Eva Vičar, Ozren Blanuša

Od leve: Luka Žižek, Mitja Ogrin, Robi Cafuta, Nuša Gajšek, Dejan Levanič, Danlel Novak, Rika Zadravec, Rok Grdiša, Drago Maroh, Božo Ljubeč in vesela družba. Foto: Ozren Blanuša

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

13

PTUJ / KONEC TEŽAV PTUJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA?

Mesto mora spremeniti odnos do svojih godbenikov

že nekaj mesecev se je po Ptuju šušljalo, da je konec s ptujskim pihalnim orkestrom in s tem več kot 120-letno tradicijo. Dirigent Anton Horvat kljub večkratnim obljubam o tem ni želel spregovoriti za javnost. Edino, kar je bilo kolikor toliko otipljivo, je bilo skupno pismo, ki so ga županu mestne občine Ptuj Miroslavu Luciju naslovili Franc Lačen, predsednik ZKD Ptuj, Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Ptuj, dr. Darja Koter, višja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj, in Nevenka Gerl, vodja Območne izpostave Skalada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj. Napisali so ga 8. septembra, z njim pa pozvali župana, da se naredi vse, da se nekako sanirajo finančne težave, ki naj bi bile glavni razlog ogrožanja delovanja Pihalnega orkestra Ptuj in Velikega plesnega orkestra. Podpisniki pisma so izrazili tudi prepričanje, da bi prenehanje delovanja ptujskega orkestra pomenilo velik korak nazaj v glasbenem življenju Ptuja.

Ko smo po prejemu pisma vprašali ptujskega župana, kako se bo lotil reševanja problema, je povedal, da resnično v letošnjem proračunu ni pričakovanih sredstev za delovanje Pih-ralnega orkestra Ptuj, da pa zadeva ni tako črna, kot jo nekateri predstavljajo. Dirigent Anton Horvat ga je obiskal dvakrat in obakrat naj bi dobil zagotovilo, da se bo denar našel iz drugih postavk, predvsem za prireditve. Kaže pa, da godbeniki temu zagotovilu niso verjeli, zato so delovanje za nekaj časa prekinili, tako da je tudi na otvoritvi Puhove razstave igrala godba od drugod. Godbenikov ni bilo tudi na nekaterih drugih prireditvah, kjer smo jih standardno srečevali. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se nikomur ni zdelo vredno, da bi javnosti odkrito predstavil vso problematiko delovanja ptujskega pihalnega orkestra, ki ni tako majhna in se vleče že kar nekaj časa. Zakasnelo so reagirali tudi mestni svetniki, ki bi morali prvi zagnati vik in krik, ko gre za tak problem. Lahko bi celo rekli, da se je

nekaterim kar dobro zdelo, da so s tem, ko niso pravočasno reagirali, malo nagajali tudi podžupanu mestne občine Ptuj Ervinu Hojkerju, ki je predsednik KD Pihalni orkester Ptuj.

Na zboru članov pihalnega orkestra 22. oktobra, ko je bilo od okrog 68 glasbenikov navzočih 90 odstotkov, so po izredno kritični razpravi le našli nekaj rešitev, ki naj bi zagotovile nemoteno nadaljevanje delovanja Pihalnega orkestra Ptuj. O tem smo se pogovarjali s predsednikom orkestra Ervinom Hojker-jem.

"Da ima Pihalni orkester Ptuj resne finančne težave, ni nobena skrivnost, skrivnost pa tudi ni, da Mestna občina Ptuj iz proračunskih sredstev daje glede na številčnost orkestra zelo malo sredstev za njegovo kvalitetno delo ter vse delo, ki ga opravi za mesto in občane. V lanskem letu je proračun nakazal za njegovo delovanje milijon 382 tisoč tolarjev, letos pa milijon 476 tolarjev. Pri tem je imel Pihalni orkester Ptuj samo letos

več kot štiri milijone skupnih stroškov. Letos je bila izvedena tudi diferenciacija - za redno dejavnost in opremo. Pri slednji je prišlo do problemov. Letos je prišlo do nakupa dveh instrumentov, katerih vrednost je presegla milijon tolarjev, mesto pa je lahko zagotovilo le 328 tisoč tolarjev, kar pomeni, da smo iz redne dejavnosti morali vzeti denar, da so se lahko pokrili nakupi. Sicer pa ptujski godbeniki v 80 odstotkih igrajo z lastnimi instrumenti, kar še dodatno govori o njihovi ljubezni do igranja in do predanosti mestu, to pa jim tega ne vrača. Ob redkih instrumentih jim je občina Ptuj kupila le obleke. Vse druge nakupe so opravili s svojim denarjem, dejstvo pa tudi je, da instrumentov, ki stanejo pet in več tisoč mark, verjetno ne morejo kupovati glasbeniki sami. Zato moramo kupovati nove instrumente, obnova instrumentov bi morala biti naša stalna naloga. Brez dobrega instrumenta ni dobre kvalitete. Ker je bilo denarja manj, je prišlo do nekaterih izpadov, do manjšega števila nastopov in tudi vaj.

Za ilustracijo naj povem, da je v orkestru potrebnih na leto izpeljati 160 rednih vaj, če želi obdržati kvaliteto igranja. Ob tem so pred večjimi nastopi potrebne tudi dodatne vaje, teh je tudi do 30 in več. Letos je bilo vseh vaj skupaj že 225. Godbeniki pa niso samo Ptujčani, prihajajo iz vseh koncev bivše občine Ptuj. S prihodi na vaje imajo potne in druge stroške, izpade osebnih dohodkov in podobno. In za celoletno delo dobivajo tako malo denarja, da ni omembe vredno. Tudi dirigent dobiva za svoje delo nadvse skromen honorar (dogovorjen je bil v upravnem odboru, na skupščini in z letnim načrtom Pihalnega or

kestra). Lahko rečem, da je gospod Horvat za svoje delo in kvaliteto, ki jo zagotavlja, dobival premalo. Nadomestilo za njegovo vloženo delo ne more biti kamen spotike. Ptujčani in mestna občina Ptuj si tak orkester želimo, ga moramo imeti in si ga tudi lahko privoščimo, strokovno delo pa najverjetneje moramo tudi plačati."

Na zboru članov so člani opozorili na svoje probleme in želje. Tako se je tudi zvedelo, da godba nima niti svojih prostorov za delovanje. Vadijo Narodnem domu v času, ko je ta pač prost. Če so prireditve, vaje odpadejo. Za kar 30 odstotkov vaj morajo y)roti iskati prostor za vadbo. "Člani na zboru niso govorili o denarju, temveč o odnosu mesta do orkestra, o prostorih, o oblekah, instrumentih, pa tudi o tem, da veliko stvari zanje naredi Glasbena šola Ka-rola Pahorja Ptuj, od računovodskih do tajniških del. Tako je bilo že, ko je bil dirigent Anton Horvat še ravnatelj Glasbene šole, tako je tudi danes, ko je ravnatelj Štefan Petek.

22. oktobra smo se po izredno izčrpni in kritični obravnavi vendarle dogovorili, da mora mesto dolgoročno spremeniti odnos do svojih godbenikov. To pomeni, da bodo morali mestni svetniki skupaj z županom Lu-cijem v proračunu za leto 2000 zagotoviti toliko sredstev, da bo osnovna dotacija takšna, da bodo pokriti vsaj osnovni stroški. Na rešetu pa je bil tudi

odnos mesta do športa in kulture; vsaj v dosedanjem obdobju je slednja potegnila kratko. V bodoče naj bi takšno obravnavo presegli in dosegli vsaj približno enak odnos. Dogovorili smo se, da začasno prekinjeno delo nadaljujemo, Anton Horvat pa je obljubil, da bo dirigent še naprej. Prvi nastop je bil prvega novembra. Kako smo to dosegli? Župan Miroslav Luci je pristal, da bo tisti del, ki ga daje mestna občina za nastope, ki jih ona naroča, povišal, oddelek za družbene dejavnosti pa bo mestnemu svetu predlagal, da se dotacija v letošnjem letu prevetri in poskuša najti rešitev, da bi se odprli finančni problemi do konca leta uredili. Upam, da

bodo predlog mestni svetniki sprejeli in našli sredstva za svoj pihalni orkester. To so rešitve do novega leta. Po novem letu pa, kot rečeno, naj bi zadeve glede pihalnega orkestra mesto pričelo reševati celoviteje in kvalitetneje kot doslej, začenši pri zagotavljanju primernih prostorov za delovanje. Godbeniki delajo z veliko ljubeznijo, so pripravljeni delati, vendar v bistveno drugačnih razmerah. Ptuja si ne znam predstavljati brez godbe na pihala," je o začasni rešitvi problemov ptujskega pihalnega orkestra povedal njegov predsednik Er-vin Hojker.

MG

Prof. Anton Horvat, dirigent pihalnega orkestra Ptuj.

Razveseljivo je, da je za igranje v pihalnem orkestru zanimanje tudi med mladimi.

Foto: Črtomir Goznik

14

četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK ^■■■■■■■■■■KiflK?'c>

KOG / SREČANJE BEGUNCEV IZ BOSNE S KOGOVČANI

Da bi še enkrat videl dom

v soboto, 30. oktobra, je Kog obiskala in tukaj preživela prijeten dan skupina beguncev iz Bosne in Hercegovine. Domačini so jih pogostili in jim predstavili svoj kraj ter njegovo zgodovino s poudarkom na izgnanstvu v II. svetovni vojni, člani Društ\a upokojencev pa so posebej zanje zaplesali, zapeli in zaigrali na harmoniko. Ker nekateri begunci že več kot osem let prebivajo v begunskem centru v Celju, člani Slovenske fi-lantropije z občasnimi izleti in srečanji s Slovenci iz različnih krajev poskrbijo za njihovo boljše počutje pri nas.

Izlet na Kog ni bil izbran naključno. V okviru projekta Slovenske filantropije na Kogu Krepitev zdravja na podeželju posvečajo posebno skrb tudi starejšim ljudem. V Sloveniji so kot zadnji begunci iz Bosne ostali najstarejši, bolni in onemogli, ki se nimajo kam vrniti. Večina jih prihaja iz Republike Srbske, po veroizpovedi pa so muslimani, zato jim je povratek onemogočen. Njihovi domovi so porušeni ali v njih prebivajo drugi. Tisti, ki nimajo sorodnikov, da bi zanje poskrbeli, so se znašli v nezavidljivem položaju. Nekateri so tudi brez vseh sredstev za preživljanje. V pogovoru so povedali, da so hvaležni državi Sloveniji, ker jih je sprejela. Tudi v begunskem centru jim nič ne manjka, so dejali. Vsi do zadnjega pa si želijo, da bi vsaj še enkrat vi

deli svoj dom - vsaj umreti si želijo doma.

SKUPINA ZA SAMOPOMOČ STAREJŠIH BEGUNCEV

Otopelost ljudi, ki so se znašli v brezizhodnem položaju, je problem, s katerim so se spopadli člani Centra za psihosocialno pomoč begimcem, ki deluje v okviru Slovenske filantropije. Begunce je na Kogu spremljala koordinatorica projektov centra, ki deluje na področju celotne Slovenije Sonja, Gole Ašanin.

V begimskem centru v Celju, od koder so prišli sobotni gostje Ko-govčanov, deluje skupina za samopomoč starejših begimcev.

Srečujejo se enkrat tedensko z glavnim namenom, da bi najbolj ogroženo skupino med begunci potegnili iz njihove osame in izoliranosti. Veliko je namreč takšnih, ki se zapirajo v svoje sobe. Srečanje skupine 14 begimcev traja do 90 minut. Tisti, ki program vodijo, jih spodbujajo k pogovoru na različne teme in obujanju spominov na dogodke iz preteklosti. Izmenjujejo si

izkušnje in razmišljajo tudi o prijetnejših stvareh ter poskušajo pozabiti na probleme. V skupini za samopomoč dela tudi socialna delavka Metka Gobec in povedala nam je, da so rezultati dela pozitivni. Ura in pol pogovora marsikoga razvedri in mu pomeni izhodišče za nadaljnje druženje in pogovore. Podobni skupini kot v Celju delujeta tudi v begunskem centru v Mariboru in Kozini. Poleti so organizirali srečanje vseh treh skupin na Šmartinskem jezeru pri Celju, kar je bilo za najstarejše begunce posebno doživetje.

BEGUNSKI CENTER V CELJU

Skupina begimcev je prišla na Kog iz celjskega be^nskega centra. Alenka Račič je namestnica vodje centra, ki deluje že od same

ga začetka vojne na Hrvaškem. Ker je odprtega tipa, begunci niso prostorsko omejeni, ampak lahko svobodno potujejo po celi Sloveniji. Trenutno je v centru še 231 začasnih begimcev, od tega kar 80% takih, ki se resnično ne morejo vrniti, 20% pa je takih, ki prihajajo iz Federacije Bosne in Hercegovine in se zaradi zdravstvenih di dru^h problemov še ne morejo vrniti.

Usode beguncev, ki so pri nas nekateri že osem let, so zelo različne. Tisti, ki so stari do 40 let, se nekako znajdejo, poiskali so si vsaj priložnostne zaposlitve, je povedala Alenka Račič. Starejši, že upokojeni, bolni pa so izgubili največ. Prihodnosti v Sloveniji zanje ni, domov pa ne morejo.

Urad za priseljevanje in begunce pri slovenski vladi je prevzel vso skrb za finančno plat begunskih centrov in beguncev. Denarja iz tujine pa je vedno manj. Od leta 1995 v Slovenijo več ne prihaja humanitarna pomoč iz tujine, je povedala Alenka Račič.

Sobotno popoldne z begunci, ki so bili ob prihodu tihi, zamišljeni in zadržani, se je na domačiji predsednika KS Kog Zdravka Hlebca končalo s pesmijo in smehom. Prvi korak za pomoč nekomu v stiski je lahko vprašanje: Kako vam lahko pomagam? Ponujena roka ne bo vedno sprejeta, lepo pa je vedeti, da v nesreči nisi sam. Beguncem njihovih domov ne moremo vrniti, lahko pa jim olajšamo bivanje v Sloveniji. Pregnanstvo na stara leta je ena največjih osebnih tragedij, ki lahko doletijo človeka.

Tekst in foto:

Majda Fridl

Slovenska filantropija je nevladna ot^ianizacija, ki se ukvarja z razvijanjem in promocijo prostovoljnega dela v Sloveniji Znotraj nje delujejo posamezni centri, med drugjim tudi Center za psihosocialno pomoč beguncem.

ORMOŽ / OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE

Dijaki in proksorji -nosf/cf kulture

Ob dnevu reformacije so dijaki in profesoiji ormoške gimnazije pripravili občinsko proslavo, ki se je pričela v soboto, 30. oktobra, ob 18. uri v Domu kulture.

Program prireditve, scenarij in režijo je prevzela profesorica slovenskega jezika na ormoški gimnaziji Blanka Erhartič. Prireditev je bila preizkus za dijake in profesorje, ki so bili zelo ponosni, da so jim zaupali pripravo prireditve. K sodelovanju so povabili tudi Zvonka Bešvirja, zunanjega sodelavce, ki je z vlop Trubarja pomagal oblikovati dramski del programa. Poseben delež je s pripravo glasbenega dela programa prevzela Glasbena šola Ormož s Klavdijo Zorjan Škorjanec na čelu. Sodelovali sta tudi študentki solo petja na Srednji glasbeni šoli v Mariboru Lucija Florjančičin Zlatka Puklavec.

Udeleženci prireditve, ki so do konca napolnili dvorano, so doživeli lep in skrbno pripravljen kulturni večer. Mnenja so bila na odhodu po končanem programu enotna: gimnazijci in njihovi profesorji so se zares izkazali. Prireditev je bila ena boljših občinskih proslav, če že ne najboljša do sedaj.

Majda Fridl

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Končno tudi v Sloveniji doživljamo, da se boj za kupca spreminja predvsem tudi v napor za čim boljšo in čim cenejšo ponudbo blaga. Pravzaprav bi lahko rekli, da ta pozitivna sprememba sovpada z vse večjim odpiranjem pred tujo konkurenco in koncentracijo domačih trgovskih moči. Nazorno se kaže, da prave konkurence ne more biti ob popolni zaprtosti in državni zaščiti za vse razdrobljene (in nesposobne) trgovce.

Sprva je prihod velikih mednarodnih trgovskih verig v Slovenijo za mnoge predstavljal slabe napovedi in težke čase za domačo slovensko trgovino. Zdaj pa ob dinamičnem domačem Mercatorju in nekaterih drugih domačih trgovskih navezah že lahko govorimo tudi o pravem preporodu slovenske trgovine. Še posebej Mercator je v neverjetno kratkem času z novo vodstveno sestavo in novo poslovno filozofijo poskrbel za prava presenečenja. Samozavestni in prodorni novi predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Janko-vič vsak dan znova dokazuje, kakšne rezerve se lahko skrivajo v pravih ljudeh na pravih mestih. Zoran Jankovič je v enem izmed

svojih zadnjih intervjujev kategorično napovedal, da postaja Mercator eno izmed najboljših in največjih slovenskih podjetij. Mercator je letošnje devetmesečje končal z odličnimi poslovnimi rezultati, pravkar pa potekajo številni kontakti za njegove (enakopravne) povezave s tujimi partnerji in širitev v sosednjo Hrvaško, Črno goro in drugam na Balkan.

KDO JE NAJCENEJŠI

Predsednik Mercatorja zatrjuje, da Mercator zdaj v Sloveniji zagotavlja kupcem blago po najnižjih cenah, po nižjih kot drugi trgovci. Nižje in najnižje cene v trgovini bi morale seveda veliko bolj kot doslej zanimati tudi občine in druge družbene dejavnike, še zlasti tiste, ki se kar naprej razglašajo za nosilce skrbi za socialno varnost prebivalstva. Občine in drugi državni organi bi namreč lahko s posameznimi svojimi ukrepi tudi spodbujali k večji tekmi za splošno zniževanje cen potrošnih dobrin. Vendar pa zdaj v večini primerom nimajo niti natančne evidence o tem, kako se cene sploh gibljejo in

kaj vse vpliva na njihovo višino. V Ljubljani denimo županja celo napoveduje administrativno zaustavitev gradnje novih velikih trgovskih centrov, čeprav je več kot razvidno, da so ravno ti centri odločilno vplivali na boljšo ponudbo blaga in zniževanje cen. Vsekakor je paradoksalno, da se novih trgovskih centrov ne bojijo trgovci, ki bi vanje vlagali, ampak državni organi, ki bi morali imeti od njih (skupaj s potrošniki) zgolj korist. Ker očitno nihče - razen trgovcev -ne analizira politike cen, se zdaj soočamo z različnimi protislovnimi (trgovskimi) trditvami o tem, kdo kaj prodaja po najnižjih cenah ...

ŠE FRANCOSKI VETER

Kot popoln novinec se bo na slovenskem trgu v kratkem pojavila tudi francoska trgovska veriga Leclerc, katere prvi človek Michel-Eduard Leclerc je nastopil s presenetljivimi izjavami v intervjuju za ljubljansko Delo. Po mnenju Lec-lerca prave konkurence v Sloveniji še ni. Po njegovem mnenju so cene v Sloveniji zelo navite. Generalni direktor Leclerca napovedu

je, da bodo Leclercove cene v Sloveniji za 15 odstotkov nižje od najnižjih cen v slovenskih trgovinah.

Leclerc je začuden nad "dvojnimi" cenami, ki jih imajo slovenski proizvajalci - višje za domači trg in nižje za izvoz. "Na začetku smo bili presenečeni. Sami slovenski proizvajalci so nam prijazno povedali: po tej ceni prodajamo v Sloveniji, po tej ceni pa na tujem. In razlika je bila očitna. To preprosto dokazuje, da so proizvajalci preveč zaščiteni in da v trgovini ni dovolj konkurence. V tem pogledu Slovenija malce spominja na Japonsko. Tudi tam proizvajalci kaznujejo lokalni trg, da bi s tem financirali svoj izvoz. In kar je najslabše, to celo priznavajo. Proizvajalci se ne zavedajo, da s tem zavirajo razvoj, saj silijo kupce, da kupujejo tuje izdelke ali domače izdelke v tujini ..."

Ugledni francoski trgovec misli, da je v Sloveniji še veliko prostora za nova nakupovalna središča. "Kupna moč v Sloveniji bo naraščala. V naslednjih petnajstih letih bo vsak odstotek povečane kupne moči zadoščal za odprtje novega nakupovalnega središča. Tudi če to ne bo Leclarc, Interspar ali Mercator, bodo na tem prostoru nastajali novi hipermarketi. S prihodom Leclerca ali brez njega se bo morala slovenska trgovina posodobiti. Leclerc danes ta razvoj pospešuje. Najnovejši hiper-market, ki ga je v Ljubljani odprl

Mercator, dokazuje, da se že pripravljajo na naš prihod. Opazili boste, da se bodo cene zniževale že pred odprtjem naše trgovine. Po drugi strani pa se bodo morali tudi slovenski proizvajalci prilagoditi zahtevam evropskega trga. Da bi to dosegli, bodo morali investirati, zaradi tega pa bodo morali povečati prodajo. To pomeni, da mora trgovina spodbuditi večjo dinamiko tudi v proizvodnji. Galantno bi rekel takole: Dobro je, da ima Slovenija svojo nacionalno družbo Mercator, ki je velika. Za potrošnika pa je bolje, da lahko izbira, da ima paleto konkurenčnih izdelkov in storitev ..."

"NEPRIJETNE" URE IN DNEVI

Povečana mednarodna konkurenca in neizprosen boj za kupca na slovenski trg prinaša tudi druge (za potrošnika) dobre strani. Tako se obratovalni čas tudi v velikih trgovskih sistemih čedalje bolj prilagaja željam potrošnikov, sobote in nedelje ter pozne večerne ure

ob delavnikih niso nič več strogo zapovedan čas za zapiranje trgovin. To seveda ni nič slabega, seveda pa ne sme biti navkriž s te-meljinimi socialnimi pravicami zaposlenih. Glede tega ne more biti nikakršnih pomislekov ali ugovorov zoper sindikalni boj za pravice zaposlenih. Seveda pa je že vprašljivo in problematično, če bi se nekdo kar tako - zaradi nekakšnih nekdanjih pravic - zoper-stavljal bolj fleksibilnemu delovnemu času ali recimo delu ob sobotah in nedeljah. Seveda bi bilo slabo, če bi se boj za sindikalne pravice spremenil v neposredno vmešavanje sindikatov v poslovne odločitve trgovcev. S tega vidika se zdijo nenormalne posamezne zahteve po odpravljanju obratovanja trgovin ob nedeljah ali sobotah, pa tudi pritožbe zaradi odpiranja trgovin v večernih urah. Konec koncev niso zaposleni v trgovini edini, ki morajo delati ob "neprijetnih" urah in "neprijetnih" dnevih ...

Jak Koprive

LENARf / DRUGI OBČINSKI PRAZNIK

Ko sv. Lenart goduje^ obiina praznuje

v Lenartu so se z otvoritvijo risbic s športno tematiko v avli lenarške osnovne šole v torek pričele letošnje prireditve ob občinskem prazniku. Osrednja slovesnost s podelitvijo visokih občinskih priznanj pa bo jutri popoldne v kulturnem domu.

Že danes se bodo v kulturnem domu predstavili sadjarji Sadjarskega društva Slovenske gorice, na ogled pa postavili tudi razstavo, ki bo odprta vse do prihodnje nedelje. Osrednja slovesnost ob 2. občinskem prazniku s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj bo jutri. Po promenadnem koncertu godbe MOL se bodo Le-narčanom najprej predstavili sadjarji, vinogradniki in kmečke gospodinje, nato pa te ob 18. uri Še osrednja proslava. Prireditve ob prazniku se bodo vrstile še ves drugi teden.

V soboto 7. novembra, se bodo v malem nogometu pomerili poročeni in neporočeni Lenarčani, tekma bo v lenarški športni dvorani. Ob 18. uri istega dne bo v kulturnem domu tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev. V nedeljo, 7. novembra, pa bodo praznovali Lenartovo nedeljo. V mestu bo že po tradiciji Len-artov sejem, med prvo in drugo mašo pa bodo na trgu nastopile mažoretna skupina in godba MOL.

Od ponedeljka, 8. novembra, do srede, 10. novembra, se bodo praznika spomnili še v lenarški knjižnici. Pripravljajo predstavitev središča za samostojno učenje, pravljične ure, predstavitev COBIS-SA za osmošolce, o^ed knjižnice in predstavitev intemeta ter njegove uporabe v knjižničarstvu. Isti dan ob 15. uri bodo slovesno odprli cesto Žitence -Dražen Vrh, v torek, 9. novembra, obnovljeno cesto Zg. Senarska - Zg. Porčič, v četnek, 11,novembra, pa bodo v Lenartu pred tamkajšnjo blagovnico Mercatorja martinovali - letos že petič doslej. 2. občinski praznik bodo Lenarčani sldenili prihodnjo nedeljo, 12. novembra, z otvoritvijo ceste v Šetarovi in odprtjem razstave Branka Pungartnika v galeriji Konrada Krajnca v Lenartu.

AK

TRŽEČ / MALA HE NA DRAVINJI PRED ZAGONOM

Elektrika za veijo vas

Na Dravinji v Tržcu nastaja mala hidroelektrarna. Gradi jo zasebno podjetje ELAU, d.o.o., katerega lastnika sta Anton Korošec iz Maribora, sicer domačin iz Fobrežja, in Ivan Per-nek iz Tržca. Po izdelani študiji je na Dravinji od Majšperka do Vidma možnih osem malih hidroelektrarn, omenjena v Tržcu je predzadnja, zadnja pa bo nekoliko nižje, neposredno pred Vidmom. Kot je znano, že nekaj let obratuje mala elektrarna v Zgornji Pristavi.

Dravinja je torej v svojem delu od Majšperka navzdol energetsko bogata. V predvidene lokacije za nove hidroelektrarne so vključeni tudi sedanji objekti, ki že desetletja ali stoletja izkoriščajo vodo, torej obstoječi mlini oziroma žage.

Tudi nova hidroelektrarna bo povezana v elektro omrežje, za kar je že položen ustrezen kabel. Instalirana moč hidroelektrarne Tržeč bo 320 kilovatov, njena letna proizvodnja električne energije pa 1,5 milijona kilovatnih ur. Elektrarna bo torej s svojo proizvodnjo elektrike pokrivala potrebe nekoliko večje vasi. Dravinja bo zajezena z dvema avtomatski

ma zapornicama, ki se bosta samodejno prilagajali višini vode, nivo vode nad elektrarno pa se bo ob zajezitvi dvignil približno v dolžini treh kilometrov. Gladina vode bo dosegla nadmorsko višino 216 metrov, medtem ko bo nivo vode pod elektrarno 213 metrov, zagotovljen bo torej padec treh metrov, pretočnost turbine pa bo 13 kubičnih metrov vode na sekundo. Investicijska vrednost objekta je okoli 130 milijonov tolarjev, investitorja sta ob nedavnem obisku gradbišča zagotovila, da bo začetek obriatovanja elektrarne še v letošnjem letu.

J. Bračič

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

15

PTUJ / V MESTNIH ČETRTIH SE PRIPRAVUAJO NA NOVO PLANSKO LETO

Ptujska obvoxni€a zadeva vse čefrfi

v ptujskih mestnih četrtih v tem obdobju analizirajo uresničevanje letošnjih planov in začrtujejo nove planske okvire za leto 2000, da jih bodo lahko v občinski upravi v mejah možnosti vključili v proračun leta 2000. Ptujske mestne četrti imajo veliko problemov, od nedavnega pa še dodatnega, ker so strokovno službo, ki so jo na tiho skrčili na enega moža od prvotno treh delavcev, prav na tiho preselili z Jadranske 6 v stavbo na dvorišču ptujske Mestne hiše. Tako so prostori v Jadranski prazni, četudi imajo tam še zmeraj svoj sedež mestne četrti, tam pa imajo svoj kotiček z mizo tudi njihovi predsedniki.

Mestna četrt Center je na tej

stavbi, ki je v denacionalizacij-skem postopku, uspela uveljaviti delež za vlaganja v višini 30 odstotkov, delež, ki je v lasti občine, bo tej vrnjen, preostanek stavbe pa naj bi kupila. Preselitev strokovne službe mestnih četrti izmeni oddaljevanje službe od uporabnikov, saj z novo lokacijo izgublja stik z ljudmi na terenu. Prav gotovo gre za centralizacijo, z zmanjšanjem števila delavcev s treh na enega pa tudi za zmanjšanje učinkovitosti službe. Ta reorganizacija pomeni prehod iz lokalne samouprave v lokalno upravo. O tem so zelo polemično razpravljali tudi na seji sveta mestne četrti Center.

Da gre v ptujskem primeru za nedoslednost (zanimivo: problema do nedavnega ni poznal niti

ptujski župan), so pokazali podatki oziroma informacije iz dru^h občin, iz katerih nedvoumno izhaja, da imajo za uresničevanje lokalne samouprave toliko delavcev, kolikor so jih dovoljevala merila za delo občinskih organov in za delo krajevnih oziroma mestnih četrti, kar pomeni na 4000 prebivalcev en strokovni delavec. V ptujskih mestnih četrtih pa živi več kot 18.500 prebivalcev. Zdajšnji problemi so brez dvoma tudi posledica neizvedene delitvene bilance iz leta 1994.

Problematika obvoznice pa se seli z ene seje četrti v druge. Tako so tudi na svetu mestne četrti Panorama odločno poudarili, da ptujska obvoznica ni samo stvar •četrti Jezero, ampak ptujski problem. Poudarjajo, da Ruj mora dobiti drugi most, in če je pogorela

ideja o severnem, naj dobi južnega, ki bo umeščen v prostor južno od železnice. Zaznaven je namreč vedno gostejši promet iz Ptuja v Maribor tako na grajenski cesti kot tudi po vičavsko-oreški cesti. Prioriteto v mestni četrti Panorama pri izdelavi programa dela za leto 2000 dajejo nadaljnji iz^adnji kanalizacije v Maistrovi ulici in na Semčevem bregu, v predelu Vičava - Orešje pa pločnikom, javni razsvetljavi in cestam. Ureditev vičavske poti kljub problematiki ostaja na stranskem tiru. Ve se, da so za njeno ureditev odgovorni vsaj trije: Dravske elektrarne, Vodnogospodarsko podjetje Drava in mesma občina Ptuj.

Po razpravi na mestni četrti Center je optimalna varianta ptujske obvoznice z južnim mostom v podaljšku Pinčarjevega mlina na desni strani Drave v smeri nekdanjega izliva Rogoznice v Dravo ter v smeri vile Monde, ob robu mesta Ptuja in naselja Spuhlja. Tako bi ta most dejansko pomenil v prvi fazi ptujsko obvoznico in novo lokalno ptujsko cesto, ki bo razbremenila promet tako na Ormoški kot na Osojniko-vi in Mariborski cesti. Od Pinčar-jeve^ mlina naprej bi ta cesta bila speljana po prejšnji trasi ptujske obvoznice v smeri Rogaške ceste.

od tu pa mimo Roka do Spodnje Hajdine s priključkom nekje med železniškim nadvozom in križiščem pri gostilni Olga. Poseben sklop pomeni tak priključek na Rogaški cesti, da najmanj prizadene okolje in prebivalce pri cerkvici Rok. Posebej bo potrebno proučiti križišče (rondo) na Rogaški cesti s cesto, ki bo podaljšek na obstoječi stari most in odcep za novo traso pod železniško progo mimo cestnega podjetja, Pinčarjevega mlina in nato z južnim mostom čez jezero. Tako naj bi nove razprave o ptujski obvoznici v preostalih četrtih (prva je bila v Jezeru) pokazale, da so se v tej četrti odločili za najslabšo rešitev, saj ne prinaša rešitve za Ormoško cesto in Spuhljo. Sicer pa kot je znano, so vse variante ptujske obvoznice v ponovnem proučevanju, v začetku tega meseca pa naj bi strokovnjaki skupaj z občinskim vodstvom ponovno stopili pred občane.

V mestni četrti Center so na seji 21. oktobra govorili tudi o pripravah na ustanovitev špormega društva Center z več sekcijami. Predsednik sveta četrti Boris Krajnc je povedal, da je ta četrt specifična po infrastrukturi, ki zahteva tudi posebno obravnavo in pristop. To pa se mora odražati tudi v njenih planih. Med drugim se še posebej zavzemajo za ureditev potoka Grajene, ki je tudi mestni potok, obnovo nekaterih ulic, zlasti še Potrčeve in Lackove, ter semaforizacijo križišča Spind-lerjeve in Potrčeve. Pri gradnji plinskega omrežja pa se zavzemajo za večjo povezanost med vsemi polagalci infrastrukture, sedaj pa Adriaplin upošteva le svoje interese in gradi le zase.

Tudi na seji sveta mestne četrti Breg so pred kratkim skupaj s svemiki mestnega sveta iz te četrti in vodji oddelkov v občinski upravi govorili o problematiki ptujskega prometa s poudarkom na obvoznici. Ruj, kot je po seji povedal predsednik Janez Rožmarin, potrebuje južni most, ki ga je potrebno čimbolj umestiti v prostor z vseh vidikov - ekološkega, prometnega in sociološkega. V četrti ocenjujejo, da je v luči teh kriterijev najbolj sprejemljiva varianta BI, ki bi šla od priključka na bodočo avtocesto čez želez

niško progo, nato južno od Rogaške ceste, mimo Roka s priključkom na Rogaško cesto in z odcepom na obstoječi most čez reko E)ravo, nato proti Zagrebški, proti severnemu delu ptujskega jezera, v smeri Pinčarjevega mlina, v bližini nekdanjega izliva Ro-goznico v Dravo in nato v nadaljevanju med naseljema Ptuj in Spuhlja. Posebna zahteva pa je bila, da se obdela trasa mimo Roka in odcep proti obstoječemu mostu ter navezava na novi južni most. "Mislim, da je glede na dinamiko izgradnje cestnega omrežja v Sloveniji ta varianta, ki bi z južnim mostom združila lokalni in tranzitni promet, najbolj optimalna ob upoštevanju vseh najnovejših standardov, ki so predvideni v okviru takih posegov v prostor," je še poudaril Janez Rožmarin. V mestni četrti Breg si poleg tega že nekaj časa strpno zavzemajo za ureditev Mariborske ceste, ki je vpadnica v mesto. Posebej opozarjajo na pločnik, ki so ga zgradili pred leti s samoprispevkom, a ni bil dokončan. Vozišče je v slabem stanju, vedno

gostejši promet pa predstavlja vedno večjo nevarnost tako za pešce kot kolesarje. V mestni občini Ptuj oziroma v njeni občinski upravi pa imajo že nekaj časa v reševanju tudi problematične prehode za pešce z območja četrti.To so predvsem prehodi Mariborska cesta - Zadružni trg. Rogaška cesta - Poljska cesta. Mariborska cesta - Vespazianova ulica, Selška cesta - Na postajo - Zagrebška cesta in Suha veja.

V četrti Breg je poseben problem kanalizacija, ki bo tudi v naslednjih letih ena najpomembnejših planskih postavk letnih načrtov četrti. Kanalizacija je prioriteta tudi v načrtih mestne občine Ptuj v naslednjih letih. Zelo pa so zadovoljni, ker se končno premika tudi pri urejanju dolgo pričakovane lekarniške enote; urejena naj bi bila do konca leta. Več vsebine v zadnjem času dobivata oba domova v četrti, v domu na Bregu (bivši koruzjak) pa so pred kratkim odprli zasebno glasbeno šolo Rudija Mohorka.

MG

LAPORJE / PRIPRAVE NA DEVETLETKO

Koniali delo pri šoli

Gradnja šolskih prostorov v slovenjebistriški občini je v prvem delu v sklepni fazi. Odprtje prvega šolskega objekta - telovadnice na Črešnjevcu - je že za nami, v novembru bo svečano ob odprtju telovadnic na Šmartnem na Pohoiju ter na Spodnji Polskavi, konec minulega tedna pa so sklenili gradbena dela še pri adaptaciji in razširitvi šole v Lapoiju.

O prostorskih problemih laporske šole smo že verčkrat pisali, sedaj se jim brez dvoma odpirajo boljši času. Vsega prostora z adaptirano staro šolo, telovadnico in novim prizidkom je za 2800 kvadratnih metrov. Na šoli, kjer je 152 šolarjev, v vncu pa 48 malčkov, so tako pridobili osem učilnic s pripadajočimi kabineti, večnamenski prostor, knjižico ter dve igralnici za potrebe vrtca, tako da bo odslej šola imela vse prostorske pogoje za devetletno osnovno šolo. Izvajalec del je bilo sloven-

jebistriško gradbeno podjetje Granit. Vrednost naložbe, ki je bila prvomo ocenjena skupaj z opremo na 180 milijonov tolariev, se je zaradi nepredvidenih gradbenih del (predvsem pri adaptaciji stare šole) povečala na 230 milijonov tolarjev, od tega plača krajevna skupnost 55 milijonov.

Svečanost ob odprtju bo prihodnje leto ob občinskem prazniku v marcu.

VT

OD TOD IN TAM

KIDRIČEVO • Danes predstavitev sežigalnice

Kidričevski župan Alojz Šprah je na pobudo svemikov povabil predstavnike kidričevskega Talu-ma, naj podrobneje predstavijo predviden projekt in celotno tehnologijo termične obdelave odpadkov za območje severovzhodne Slovenije - sežigalnico, ki bi jo lahko uredili v eni nekdanjih proizvodnih hal kiričevske tovarne. Celoten projekt, tehnologijo in predvidene učinke na okolje naj bi svetnikom in Zelenim Kidričevega predstavili danes, v četrtek, 4. novembr^ ob 17. uri v veliki sejni sobi občine Kidričevo.

-OM

KIDRIČEVO • Tudi svetniki o sežigalnici

Svetniki občine Kidričevo, sestali se bodo v petek, 5. novembra, ob 17. uri, naj bi med drugim sklepali o nekaterih spremembah in dopolnitvah občinskega statuta, lotili naj bi se odloka o organizaciji in delo\Tiem področju občinske uprave, odloka o javnem redu in miru, nekaterih sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Ravno polje, o spremembi pravilnika o plačah fimkcionariev in nagradah članov delovnih teles, sklepali naj bi o programu priprave lokacijskega načrta za obvoznico Pragersko, o spremembah in dopolnitvah sklepa o ustanovitvi odbora za gospodarjenje s pre

moženjem občine Kidričevo, o termični obdelavi odpadkov iz naselij Severovzhodne Slovenije ter o nekaterih predlogih posameznih odborov.

-OM

PTUJ • Predavanja humanitarne organizacije Adra

Humanitarna organizacija Adra pripravlja od 5. do 27. novembra vrsto predavanj pod naslovom Usoda je v naših ro^h. Predavanja so ob petkih in sobotah ob 19. uri v dvorani Doma sindikatov, Čučkova 1, v Ptuju. Predavanja so brezplačna. V petek in soboto bo predavala M^anca Hari-No-vinček, dr. med., o zdravi prehrani.

MS

SLOVENSKA BISTRICA • Koncert ob stoletnici rojstva Pavla Kernjaka

v okviru Koroških kulturnih dne-vov in ob stolemici rojstva koroškega skladatelja in pesnika Pavla Kernjaka je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica organiziral koncert. Na njem sta nastopila in navdušila sicer maloštevilno poslušalstvo moški oktet ^Voglje (lunetniški vodja Franc Šter) iz Kranja ter moški vokalni ansambel Pavle Kernjak iz Maribora (umetniški vodja Bojan Gorič).

VT

SLOVENSKA BISTRICA • Koncert Veronique Thual Chauvel

Ob zaključku letošnjih Podob bistriških domačij je v viteški dvorani nastopila znana francoska pianistka Veronique Thual Chauvel, ki prihaja iz Langoneta v francoski Bretanji. V Slovenski Bistrici je nastopila že petič, poslušalstvo pa je razveseljevala z deli J.S. Bacha, L.W. Beethovna, F. Schuberta in F. Mendelssohna.

Zanimivo je, da se stiki z družino Chauvel kažejo tudi drugače. Preko gospoda Chauvela, profesorja za turizem na bretonski univerzi v Quimperju, so delavci Zavoda za kulturo že navezali stike z gradom Trevarez in tamkajšnjo direktorico in županjo Annick Barre, s katero se že pogovarjajo o izmenjavi kultiunih programov oziroma skupin in razstav.

VT

SLOV. BISTRICA • Prva galerija za keramiko v Sloveniji

Minuli konec tedna je Ljubica Zgonec - Zorko v Slovenski Bistrici odprla prvo galerijo za keramiko v Sloveniji in ob tem tudi pregledno razstavo del kera-mičarke Viole Grgasovič, rojene Prekmurke. Vsi, ki si bodo do konca novembra ogledali galerijo, bodo lahko občudovali dela gospe Viole, ki je po dveh desedetjih nepretrganega in neutrudnega vsakodnevnega dela uspela prikazati zajeten opus.

VT

DORNAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA

Izdali bodo obiinsiio glasilo

Na zadnji seji dornavskega občinskega sveta so potrdili dopolnjen pravilnik o financiranju športne dejavnosti. Svetniki in župan so ugotovili, da potrebujejo občinsko glasilo, ki bo izhajalo enkrat mesečno. V njem bodo poročali o političnem dogajanju ter življenju in delu občanov.

Zupan je svetnike seznanil tudi z dejavnostmi na področju gradnje infrastrtikttu-e. V zadnjem času so na novo asfaltirali nekaj lokalnih cest in končali vodovod v Bratislavcih. Tako je zdaj celotna občina pokrita z mestnim vodovodom.

Med županovimi informacijami o ^dnji osnovne šole so razveseljive novice, da je Elan začel postavljati opremo v novi telovadnici, ministrstvo za šolstvo in šport pa je že začelo izpolnjevati obljubljeni delež pri sofinanciranju. Profesorici Marti Tuš so med tremi kandidati za ravnatelja v osnovni šoli Domava (poleg nje še Zdenka Kostanjevec in Milan Ckbrovec) dali pozitivno mnenje.

Med aktualnimi zadevami so se dogovorili o izvajanju zimske službe ter o izboljšanju in posodabljanju prometne signalizacije. Svetnika Janez Starčič in Srečko Kondnč sta opozorila, da bi morali očistiti na-brežine reke Pesnice in preveriti vamosme lopute. Kar nekaj časa so dornavski svemiki govorili o tem, kako bodo pričakali novo leto.

MS

SV. ANDRAŽ / USPEL REFERENDUM ZA NOVO SOLO, VRTEC IN TELOVADNICO

Odločili se se ZA

Občani Sv. Andraža v Slovenskih goricah so se na nedeljskem referendumu odločili za uvedbo samoprispevka za gradnjo nove šole z večnamensko telovadnico ter vrtcem. Ta njihova odločitev bo ključna pri pogajanjih za dodelitev državnih sredstev. Nova popolna osnovna šola, zgrajena po vseh standardih devetletnega šolstva, bo zgrajena v letih 2000-2004. Pri Sv. Andražu veijamejo, da bodo glavnino sredstev uspeli pridobiti od ministrstva za šolstvo in šport, okoli 90 milijonov tolaijev pa naj bi primaknili še iz občinskega proračuna. Znano je, da bo vrednost naložbe, v začetku ocenjene na okoli 300 milijonov tolaijev, večja za 150 milijonov tolaijev, samo s samoprispevkom pa nameravajo pridobiti okoli 25 milijonov tolaijev.

Najvišjo udeležbo zabeležili v Rjavcih; tam je glasoval tudi župan Franci Krepša

Pri Sv. Andražu je bilo že po prvih neuradnih rezultatih v nedeljo zvečer znano, da se je za uvedbo samoprispevka od 959 vpisanih v volilni imenik odločilo 633 občanov ali 66 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Za je glasovalo 545 občanov oziroma 57 odstotkov volivcev, medtem ko se je proti samoprispevku odločilo 86 občanov ali 8,9 odstotka volivcev; 2 glasovnici sta bili neveljavni. Uvedbi samoprispevka so bili najbolj naklonjeni v Rjavcih, najmanj v Drbetincih, sicer pa poglejmo, kako so v nedeljo glasovali: v Drbetincih se je referenduma udeležilo 52 odstotkov volivcev, za je glasovalo 42 odstotkov; v Gi-bini jih je na volišča prišlo 61 odstotkov, 47 odstotkov jih je glasovalo za; v Hvaletincih jih je na volišča prišlo 73 odstotkov,, za je glasovalo 57 odstotkov; v Novincih je glasovalo 61 odstotkov, 52 odstotkov za; v Rjavcih so za-bleželi 80-odstotno udeležbo in 75 odstotkov glasovnic z obkroženim za; v Slavšini jih je na volišča prišlo 68 odstotkov, 59 odstotkov se jih je odločilo za samoprispevek; v Vitomarcih, kjer so volivci volili v prenovljenih prostorih občine, so na volišču zabeležili 74 odstotkov, 67 odstotkov se jih je odločilo za.

AK

16 ...

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

PTUJ / Z MINISTROM SENJURJEM O LOKALNEM IN REGIONALNEM RAZVOJU

Interesno^povezovanje -stvar obtin, ne tlržave

Minister za ekonomsiie odnose in razvoj Maijan Senjur s sodelavci je 26. oktobra obiskal Ptuj. S sogovorniki s ptujskega in širšega okolja, predvsem pa s člani kolegija županov Spodnjega Podra\ja se je pogovarjal o razvojni problematiki lokalnih skupnosti in regionalnega razvoja, zlasti še v luči novega zakona o skladnejšem regionalnem razvoju.

Spodnje Podravje ima veliko razvojnih problemov, kar se odraža tudi v tem, da kar 60 odstotkov prebivalcev tega območja živi v demografsko ogroženih naseljih. Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, ki je ministra Senjurja pozdravil v imenu kolegija županov Spodnjega Podravja, je med drugim poudaril, da so analize dosedanjega razvoja pokazale, da je bila prejšnja vizija in strategija razvoja, ki je odgovornost za razvoj prepušča velikim centrom, napačna. Odgovornost za razvoj morajo lokalne skupnosti in posamezni subjekti prevzeti nase in se v tem okviru ustrezno organizirati. S sprejemom zakona o spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja se tudi na Ptujskem odpirajo možnosti za vzpostavitev samovzdržujoče regionalne ekonomije. Možnosti razvoja tega območja so v obrti, podjetništvu, turizmu, kmetijstvu, medtem ko Maribor kot središče statistične regije Podravje, ki je le ena od dvanajstih tovrstnih regij v Sloveniji, še vedno gradi na industriji.

Minister Senjur je povedal, da t.i. statistične regije trenutno ohranjamo tudi zaradi EU, kmalu naj bi se oblikovala še trinajsta, in sicer želijo Ljubljano kot središče države ločiti od okolice. Zakona o oblikovanju pokrajin pa še ne bo tako kmalu. Vprašanje je tudi, ali so statistične r^ije primerne za dejansko regiondno povezovanje. Razvoj Spodnjega Podravja lahko spodbudi interesno povezovanje, ki ga morajo spodbuditi občine, občine bodo tudi ustanavljale regijske razvojne agencije. Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, ki nastaja v Ljubljani, pa

bo aktivno sodelovala pri uresničevanju vseh regionalnih razvojnih programov, so poudarili gostje iz Ljubljane. Da pa bodo zanje pridobili tudi sredstva Pha-re, bo moral biti vsak tak projekt

vreden najmanj 400 milijonov tolarjev. To je tudi eden od pokazateljev, kakšno bo moria biti bodoča regijska organiziranost. Marjan Senjur jo vidi v tem, da bi regijo Podravje, če želimo spodbuditi prostovoljno regijsko povezovanje oziroma sploh interesno povezovanje, razdeliti na tri regije: Zgornje, Srednje in Spodnje Podravje. Sicer pa naj bi v bodoče Slovenijo razdelili na 13 večjih regij, velike regije pa še na podregi-je; teh naj bi bilo 25. Pri regiji Spodnje Podravje je ministra Senjurja še posebej zanimalo, ali bo ta vključevala tudi občini Ljutomer in Lenart in ali se bo občinam na

Ptujskem priključil tudi Ormož. Vprašanje je tudi, kakšna naj bo organizacijska oblika povezovanja, ali je trenutno delujoči kolegij županov Spodnjega Podravja tudi operativni organ, na tem območju naj bi se ustvarila agencija za regionalni razvoj, verjetno pa podpis regionalnega razvojnega partnerstva, ki ga je podpisalo vseh petnajst županov na Ptujskem, že daje Bistri mandat za agencijo za regionalni razvoj in to območje vsaj pri tem ne bo imelo posebnih težav.

Trenutno najbolj odprti problem pri spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja so prav instrumenti spodbujanja regionalnega razvoja, je prepričan minister Senjiu". Po osamosvojitvi Slovenije ta namreč več nima konkretnega ekonomskega instrumenta, kako razvito gospodarstvo spodbuditi, da bo vlagalo v odpiranje gospodarskih obratov na manj razvitih območjih. Doslej je bilo namreč že veliko ali skoraj vse narejeno na področju infrastrukture, sedaj prihajamo v obdobje, ko bomo morali manj razvita območja tudi gospodarsko razviti.

V lanskem letu je za regionalni razvoj šlo 10 milijard tolarjev ali 0,3 odstotka BDP, pd tega 4,5 milijarde za Posočje. Čistih regionalnih sredstev je bilo za 5,5 milijarde tolarjev. Ob upoštevanju naložb posameznih ministrstev v občinah pa je bilo teh sredstev kar za 26 milijard tolarjev ali 0,8 odstotka BDP. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je za leto 2000 neposredno za regionalni razvoj namenilo 2,9 milijarde tolarjev, v letu 1998 pa jih je bilo 1,3 milijarde. Glede na zakon o skladnejšem regionalnem razvoju bi moralo biti za regionalne spodbude v letu 2000 zagotovljenih najmanj 0,5 odstotka BDP, v naslednjih letih pa za te namene ne bi smelo biti manj kot odstotek BDP.

MG

Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Foto: Kosi

PTUJ / PRVI ŽENSKI VEČER V NOVI SEZONI

Veier s Sfoviro Go/cic

V četrtek je pod vodstvom Nevenke Dobljekar v prostorih ptujskih term potekal prvi ptujski ženski večer v novi sezoni z gostjo in gostiteljico Slavko Gojčič.

Pogovor je bil dokaj živahen, saj ima gostja precej razgibano življenje in je o njem znala veliko povedati. Najprej je beseda stekla o njeni mladosti. Ponosno je poudarila, da je že celo življenje Brežanka, kljub temu da je študirala v Ljubljani in bila 10 let zaposlena v M^iboru. Ima dva otroka, dvojčka, s katerima zadnje dni ne preživi veliko časa, saj prenavljajo hišo in je družina ločena. Vsak dan pa se slišijo po telefonu in čutiti je tisto vez, M povezuje vso družino. Življenje si organizira tako, da najprej poskrbi za last

no zadovoljstvo in srečo ter ju potem prenaša na druge.

Trenutno študira za magisterij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, je predsednica skupščine Slovenskih naravnih zdravilišč, opravlja dve funkciji v Gospodarski zbornici Slovenije, je tudi članica nadzornega sveta interesnega združenja Poetovio Vivat, redno se ukvarja s fitnesom in tenisom, največjo zadovoljstvo pa ji od športov daje golf, saj se skozi igro uči strpnosti in pozitivizma.

Za prihodnost ima Slavka Gojčič velike načrte. Posebej se trudi kot direktorica ptujskih term, saj misli, da je predvsem od njih odvisen delež turistov na Ptuju. Glede tega je storila že ogronmo, saj so v preteklih štirih letih v ta projekt investirali veliko denarja in rezultati so nova restavracija in vhod v bazen, fitnes studio, tobogani, valovalna naprava, nameravajo pa zgraditi tudi kotiček za pitje termalne vode.

Slavka Gojčič verjame, da ji bo z veliko mero vztrajnosti in volje uspelo uresničiti tudi druge načrte, in upa, da bo z njeno pomočjo ptujski turizem vsaj malo približala Evropskim standardom.

Eva Vičar

Slavka Gojčič (v sredini) z Nevenko Dobljekar (levo) in Anko Ostrman (desno). Foto: Kosi

KRANJ /VII. DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA SLOVENIJE

Uspehi ph^iske preventive

Na Brdu pri Kranju so 15. in 16. oktobra potekali letošnji VIL dnevi oralnega zdravja, ki jih je pripravilo Društvo za oralno zdravje Slovenije. Namenjeni so bili vsem, ki si prizadevajo za čim boljše oralno zdravje Slovencev, predvsem otrok in mladine.

Ptujski prispevek je bil na letošnjih dnevih več kot odmeven. Helena Seidl Stefanovič, sestra, ki skrbi za zobozdravstveno preventivo, je bila tudi članica letošnjega organizacijskega odbora. Katja Bezjak iz enote ptujskega vrtca v Budini (mentorica Zdenka Kropej) je narisala najboljše likovno delo med otroki, ki so vključeni v vrtec; v tej kategoriji je sodelovalo 99 otrok. Nina Bezjak iz 2. c OŠ Mladika v Ptuju (mentorica Karmen Plaveč) je bila najboljša v kategoriji literarnih del. Napisala je spis z naslovom Pajek na zobni ščetki in pesmico z naslovom Mlečni zobek. Sodelovali so učenci od 1. do 4. razreda OŠ, prispelo pa je 143 literarnih del. V tej kategoriji pa je bila uspešna tudi OŠ Hajdina, saj je bila sedma.

Božena Bratuž, ravnateljica VVZ Ptuj, pa je veliko pozornost vzbudila s predstavitvijo projekta "Da bom zdrav, velik in močan". Gre za projekt, v katerega je vključenih devet podprojektov s področja preventivne in zobozdravstvene vzgoje. Z njim so kandidirali na javnem natečaju za pridobitev sredstev za aktivnosti na področju skrbi za zdravje in promocijo zdravja. Projekt so zasnovali in izvajali skupaj z ambulanto preventivne skrbi za zdravje zob v Ptuju. "Pogum za tako obsežen projekt, v katerega je vključenih 1100 otrok in 168 zaposlenih, smo črpali iz pozitivnih izkušenj ^njših projektov iz preteklih let. Se posebej uspešni smo bili prav v zobozdravstveni preventivi, za kar se moramo zahvaliti dobremu in dolgoletnemu sodelovanju z

zobozdravstveno službo, še posebej s preventivno zobozdravstveno ambulanto, ki že vrsto let sistematično in organiziramo skupaj z nami vzgaja in skrbi za predšolsko populacijo," je med drugim povedala Božena Bratuž. Projekt bo v kratkem predstavila študentom VI. letnika medicinske fakultete.

Izkušnje staršev pri izvajanju programa Zdravi zobje - naš ponos, ki so ga izvajali v vrtcu Med vrti 2 VVZ Ptuj, pa je predstavil Zlatko Jaušovec, svetovalni delavec - pedagog. Izrazil je tudi željo, da bi se te aktivnosti nadaljevale v naslednjih letih, prav tako da bi se te vsebine prenesle tudi v osnovne šole.

Prim. Danica Homan, dr.

stom., je na letošnjih dnevih oralnega zdravja Slovenije še posebej opozorila na dosežke na področju zobozdravstvene preventive, ki nam jih lahko marsikje zavidajo. To pa je v glavnem zasluga entuzi-astov v zobozdravstvenih združenjih, društvih in sekcijah. Že od vsega začetka pa v društvu pogrešajo vgraditev zobozdravstvenega preventivnega programa v obvezni šolski program, ki bo zagotavljal njegovo doslednejše izvajanje. Sedaj vse sloni na dobri volji ravnateljev in učiteljev. Fani Čeh, višja svetovalka za zdravstveno vzgojo je ob tem spomnila na dejstvo, da ni v programih osnovne in srednje šole niti ene ure za zdravstveno vzgojo. Opozorila je na to, da je vzgoja za zdravje kot medpredmetno kurikularno področje novost v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ob prehodu z osem- na devetletno šolanje so namreč pripravili poso

dobljen program pouka vzgoje za zdravja, tako da se zdravstve-novzgojne vsebine vključujejo pri posameznih predmetih in izvajajo pri drugih obveznih šolskih dejavnostih. Za lu-esničevanje zastavljenih ciljev pouka o zdravju pa bo nujno doseči boljše sodelovanje zdravstvenega, zobozdravstvenega in izobraževalnega sektorja. Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir pa je na dnevih oralnega zdravja Slovenije povedal, da ni nobene bojazni, da se preventivni programi oralnega zdravja ne bi financirali, otroško zobozdravstvo s svojimi programi mora biti zajeto v nacionalni program zdravstva, ker so uspehi vidni.

Na uspehe ptujske zobozdravstvene preventive je še kako ponosna tudi prim. Jožica Reberc, dr. stom., specialistka otroškega zobozdravstva, vodja OE Zobozdravstvo ptujskega Zdravstvenega doma, ki je ponovila misli preventivne sestre Helene Seidl Stefanovič, da se vse opravljeno delo in rezultati enkrat mora videti in nagraditi. Letošnji dnevi so pokazali, da so cilji Društva za oralno zdravje, ki si jih je zastavilo ob ustanovitvi, uresničeni. Društvo je uspelo povezati vse, ki so povezani z zdravjem oziroma jih to na kakršenkoli način zanima. To pa so učitelji, vzgojitelji, starši, otroci, zobozdravstveni, zdravstveni in drugi strokovnjaki. "Menim, da je otrokom potrebno dati znanje, kako ohraniti zdravje. Ponosni smo, da je ptujski preventivni zobozdravstveni projekt, ki ga izvajamo skupaj z že vsemi omenjenimi, tako uspešen. Vsem še enkrat čestitam, prepričana sem, da nas na naši poti ne more nihče več zaustaviti," je še poudarila prim. Reberčeva.

MG

LENART / GOSPODARSTVO SE NA PREHODU

CosDodantveniki neiadovdini

v hotelu Cmi les pri Lenartu se je minuli petek zbralo kakih 30 lenaršidh gospodarstvenikov na razpravi o prihodnosti gospodarstva in občine.

Predsednik območne zbornice Jože Petrovič je opozoril na pomanjkanje idej in ustreznih kadrov ter stavbnih zemljišč. Nekaj gospodarstvenikov je opozorilo tudi na neizpolnjevanje obveznosti di^ve do posameznih podjetij, zlasti kmetijskih, slišati pa je bilo več mnenj o potrebah po evropskem delovnem času ter občinskih kreditih. Do teh bodo tudi v prihodnje, kot meni župan Vo-upravičena proizvodna in storitvena podjetja. Župan je v nadaljevanju predstavil še vizijo razvoja ob^ne in poudaril njeno ključno vlogo pri prometu s stavbnimi zemljišči. Občina naj bi t^o v prihodnje odkupila več zemljišč, jih komunalno

uredila, nato pa prodajala podjetnikom. Glede prihodnosti občine je župan povedal, da izpolnjuje predvsem predvolilne obljube, ter dodal, da je v Lenartu bilo prvič doslej 50 odstotkov občinskega proračuna namenjenega vlaganju v šolstvo in komunalno infrastrukturo, kar od občin pričakujeta tako država kot Evropska unija.

Ob koncu sta se len^kih gospodarstvenikom predstavila še Andrej Žgovbič iz Gea CoUega ter lobist Miloš Čirič, sicer svetovalec uprave Zavarovalnice Maribor. Slednji je lenarškim gospodarstvenikom dal nekaj koristnih napotkov za uspeh na trgu, jim odsvetoval novi razvojni tehnološki center, priporočal pa več povezovanja z univerzami in drugimi že obstoječimi institucijami.

AK

MEXICO eiTY / GENERALNA SKUPŠČINA ICOMOS

fiicff ptviskm vtnm v Mehiki

Generalna skupščina Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja ICOMOS, dvanajsta po vrsti, je bila letos v Mexico Cit>ju. ICOMOS je nevladna organizacija, ki združuje strokovnjake s področja varovanja spomenikov iz več kot sto držav. Uveljavila se je kot svetovalno telo Unesca na področju nepremične kulturne in naravne dediščine.

Skupščine se je udeležila tudi pet članska delegacija slovenskega združenja za ohranjevanje spomenikov in spomeniških območij.

Udeleževanje tovrstnih srečanj je pomembno za slovenske strokovnjake tudi zato, ker hkrati poteka simpozij, na katerem stro

kovnjaki izmenjajo izkušnje s svojih delovnih področij.

Ob predavanju za kolege iz drugih držav o obnovi spomenikov v Sloveniji, smo s seboj nesli tudi veliko predstavitvenega materiala o Sloveniji in njenih spomenikih. Ker so tovrstne predstavitve lahko zelo suhoparne, v Mehiki je zelo suho ozračje, smo za pomoč pri predstavitvi prosili klet Slovenske gorice - Haloze iz Ptuja, ki nam je ljubeznivo priskočila na pomoč. Tako smo ob knjigah in drugem propagandnem materialu v Mehiki predstavili tudi ptujska vina, ki so prijetno presenetila tudi poznavalce iz Evrope (Francoze, Nemce in druge).

Miran Krivec, ICOMOS/SI

PREJELI SMO

KJE TROHNUO NJIHOVE KOSTI (dopolnila in pojasnila)

v sicer celovitem prispevku novinarja Martina Oz-meca o spominski slovesnosti v Podvincih v prejšnji številki Tednika pod gornjim naslovom je nekoliko ponagajal tiskarslu škrat, zlasti še tam, kjer je Hajdu-kovo mater preimenoval v Kaj uhovo. Zaradi tega menim, da je treba dati bralcem dodatno pojasnilo.

Na spominski plošči so vklesana imena tudi treh bratov: Alojza, Martina in Štefana Hajduka, ki so vsi trije padli na vzhodni fronti. Spomladi 1944 je od tam Štefan, roj. 1924, svoji materi za materinski dan

napisal ganljivo pismo, dober mesec za tem pa je padel. To pismo je Hajdukovi družini sicer boleč, a nadvse dragocen spomin, zato ga je pranečakinja Maja na nedeljski slovesnosti prebrala.

Zaradi izpadlega stavka sredi prvega stolpca prispevka je vsebina bralcem premalo razumljiva, zato je treba dodati: V haaški konvenciji ja zapisano, da je prepovedano mobilizirati državljane okupirane države, zato je mednarodno sodišče v niimberškem procesu 1946 proti vodilnim nemškim nacistom to opredelilo kot vojni zločin.

Za konec še popravek: Na slovesnosti sem govoril kot predstavnik društva mobilizirancev, preckednik ptujsko-ormoškega območnega odbora pa je g. Janko Repič.

Franc Fideršek

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

19

mmAMMzveoRito

20 ...

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

PTUJ / Z DIREKTORJEM GLEDALIŠČA PTUJ SAMOM STRELCEM V NOVI GLEDALIŠKI SEZONI

»Želimo biti čefrfi v mestv •••«

Ptujsko gledališče po štirih letih, odkar je ponovno profesiona-lizirano, uspešno in v družbi slovenskih gledališč prepoznavno. Lanska sezona je bila izredno uspešna, obisk se je dvignil za skoraj 20 odstotkov, festival monodrame se je dobro prijel, tu pa so še številna gostovanja ptujskih gledališčnikov po vsej Sloveniji. Zato je ambicij v novi sezoni 1999/2000 več kot dovolj, je zatrdil direktor gledališča Ptuj Samo Strelec. Gledališka stavba je potrebna temeljite prenove, na to opozarjajo že nekaj časa; morda bo prvi korak k rešitvi storjen že čez nekaj dni (9. novembra), ko na Ptuj k županu Miroslavu Luciju na pogovor in pogajanja o bodočem sofinanciranju prihaja minister za kulturo Jožef Školč. Takrat bo zraven tudi direktor gledališča Samo Strelec, ki seveda od pogajanj pričakuje kar največ in verjame, da so pravi argumenti ministru že predloženi.

TEDNIK: Novo gledališko sezono 1999/2000 ste začeli zelo delovno in polni pričakovanj. Zakaj z otroško predstavo?

Samo Strelec: »Otroške predstave na začetku novega šolskega leta so zdaj že nekakšna konstanta. Pri nas redno in sistematično skrbimo za otroke; včasih za najmlajše, včasih za malo večje in smiselno je gledališko sezono pričeti prav septembra, ko se prične pouk, ko šole delajo svoje programe in ko lahko predstavimo tudi naše ponudbe. Začnemo v septembru in otroške predstave lahko potem igramo celo šolsko leto.«

TEDNIK: Otroška predstava Ana in kralj, ki je padel iz pravljice žanje precejšen uspeh. Kako ste zadovoljni z dosedanjim obiskom po kar nekaj ponovitvah?

Samo Strelec: »Predstava oziroma uprizoritev daje prav to, kar smo si predstavljali v svojih načrtih, to pa pomeni kvalitetno besedilo, lepo narejen pravljični svet za otroka in mislim, da je to tipična pravljica. Odzivkaže, da smo res zadeli pravo stvar.«

TEDNIK: Ste morda iz otroške predstave vzeli kaj k sebi tudi kot direktor?

Samo Strelec: »Tu je ogromno stvari, in če ste me ravno vprašali kot direktorja gledališča, moram povedati, da predstava na odru ne bi bila taka, kot je, s tako lepim izgledom, če ne bi poleti naredili mizarske delavnice. Predstavo torej vidim v povezavi z novo mizarsko delavnico in prav to me pri celem kompletu posebej veseli.«

DECEMBRA KOMEmjA TRIKO

TEDNIK: Kmalu bo na sporedu že nova premiera. Kaj boste tokrat ponudili občinstvu?

Samo Strelec: »Sredi decembra prihaja na oder komedija, taka čisto prava, o dveh zakonskih parih. Režiser je Matjaž Latin. Delali bomo igro Milana Jesiha, znanega slovenskega pesnika in dramatika ter prevajalca, Triko. Govori o dveh parih, ki si želita malo popestriti svojo zakonsko in spolno življenje, vsak bi rad skočil v posteljo k drugemu paru. Več o tej predstavi pa sredi decembra.«

TEDNIK: Pogovor sva začela z novo sezono, morda pa bi bilo dobro, da rečeva nekaj besed tudi o uspešni pretekli sezoni. Nedolgo tega ste na novinarski konferenci dejali, da se je obisk gledališča dvignil za blizu 20 odstotkov, da ste imeli veliko gostovanj tudi drugod ... Čemu bi pripisali tako izreden uspeh le nekaj let obujenega poklicnega gledališča v Ptuju?

Samo Strelec: »Mislim, da je obisk zmeraj v porastu, kajti v gledališču vsako leto zelo natančno spremljamo statistiko -tudi zato ker jo moramo podajati svojemu ustanovitelju in

državi. Rezultat je sistematično delo na dolgi rok, ne neko za-ganjanje v hipne dogodke. Velikokrat se zavedam, da bi lahko na Ptuj pripeljali še kaj bolj eks-kluzivnega, kaj dragocenejšega, dražjega, vendar sem proti muham enodnevnicam. Mislim, da je treba delati sistemsko na dolgi rok in dvig obiska kaže na to; najprej, da se je festival monodrame zelo dobro prijel, potem pa je ta rast v precejšnji meri rezultat številnih gostovanj po Sloveniji. Do teh seveda ne bi prišlo, če ne bi bili na neki način poceni in kvalitetno gledališče. Gostujemo od Kopra do Lendave, od Jesenic do Novega mesta. In ta statistika je odsev tega, da predvsem zunaj mnogo igramo. Ptuj pač ima toliko gledalcev, kot jih ima; tudi tukaj opažamo počasno rast, vendar ne tako hitro kot v drugih krajih, pa tudi številne šole se odločajo in prihajajo na ogled.«

TEDNIK: Omenili ste festival monodrame. Ali tudi v prihodnje ostaja na Ptuju?

Samo Strelec: »Gotovo. To bo programski segment, ki je samostojen in poteka vsaki dve leti. Ostaja na Ptuju; in ne samo ostaja, mislim, da se bliža čas, ko bomo naredili še več, denimo uvedli nagrado občinstva, da bo tudi to lahko povedalo, katera predstava po njihovem zasluži zmago. S festivalom imamo precej ambicij, zato mislim, da je popolnoma prav, da na Ptuju ostane in da si utira pot naprej v druščini drugih slovenskih gledaliških festivalov, kakršni so Borštnikovo srečanje, teden domače drame v Kranju ali pa festival komedije v Celju.«

TEDNIK: Bi lahko dejali, da ima Gledališče Ptuj v tem trenutku že kar pomembno vlogo v slovenskem prostoru?

Samo Strelec: »Vprašanje je zanimivo. Gledališče Ptuj obsta

ja; no, skoraj bodo že štiri leta, odkar je bilo ustanovljeno, velike težave so v začetku bile s statusom, kako ga bo »gledališka« Slovenija sprejela, priznala ali nepriznala, kaj si bodo o Ptuju mislili. Gre za neko samopodo-bo gledališča, za vrednost »naših delnic« na gledališkem področju in zelo sem zadovoljen, da lahko skupaj s sodelavci ta status ne samo ohranjamo.

ampak razvijamo. Danes redno hodim na sestanke kolegijev slovenskih gledaliških direktorjev in vidim, da je do Ptuja vzpostavljen tak odnos, kakršen je potreben. Vsi skupaj vedo in vemo, da je bilo gledališče leta 1958 ukinjeno, da je sedaj ponovno profesionalizirano, seveda z manjšim denarjem. Ampak to kontinuiteto, to povezavo med letoma 1958 in- 1995 so ljudje v svojih glavah naredili in prepričan sem, če bomo vsi skupaj delali dobro naprej in če bo odnos ustanovitelja do nas ostal tako dober kot doslej, se nam ni bati, da bi ta imidž izgubljali. Nasprotno, počasi bo rasel: skozi festival monodrame, skozi uspešne otroške predstave, skozi dobra gostovanja na Ptuju in navsezadnje skozi novi programski sklop, ki ga imenujemo mlada slovenska dramatika.«

ŠTIRI ŠTIRKE

PTUJSKEGA

GLEDALIŠČA

TEDNIK: V novi gledališki sezoni, pravite, da ste za ŠTIRKO. Kaj pomenijo te vaše štirice?

Samo Strelec: »Izmisli smo si slogan: Mi smo za štirico, za štirko. Veste, da poteka na Ptuju

projekt trojka, vemo, kaj je vključeval, in prvič si drznemo na osnovi rezultatov obiska in tudi načrtov za prenovo gledališča javno izreči naslednjo misel: »Menimo, da je javni zavod Gledališče Ptuj tisti, ki lahko to trojko dopolni v štirko. Menimo, da bi bilo dobro na naši zgradbi in na našem zavodu delati na področju kulture naprej -v prihodnje ...« Drugi segment

štirke pomeni, da imamo štiri premiere na leto, tretji del pomeni to, da si želimo zaposliti štiri igralce, in zadnji del je bolj šolski: če smo bili do zdaj kar dobro gledališče z oceno tri, bi radi dobili na koncu sezone oceno štiri.«

TEDNIK: S štirko želite postati četrti steber ptujske kulturne trojke. Bodo vse te »vaše« štirice vplivale tudi na razvoj samega gledališča?

Samo Strelec: »Gotovo. Te štirice so tako kot neki štirikot-nik ali neka meja, neki rob, v katere smeri naj bi se gledališče razvijalo. To se mi zdi poslovna vizija na štirih področjih, na katerih je treba delati, in vsako zase j)redstavlja izzivalno nalogo. Če želimo biti res dobri za štirko, moramo delati dobre predstave, če želimo zaposliti štiri igralce, si moramo za to pridobiti dodatna sredstva v državi, če želimo graditi hišo, moramo pripraviti vse papirje ter dokazati in pokazati, da je to

resnično potrebno. Nazadnje, če želimo biti četrti v mestu po štirih letih delovanja, se je treba stalno truditi na teh segmentih. V tem smislu je ta slogan vizija za naslednjih pet let.«

TEDNIK: V Gledališču Ptuj se v prihodnje obetajo številne spremembe, tudi kar se tiče prenove stavbe. Morda bo prvi korak narejen že čez nekaj dni, ko na pogovor k županu mestne občine Ptuj Miroslavu Luciju prihaja minister za kulturo Jožef Školč. O čem bodo tekli pogovori, se najbrž že ve?

Samo Strelec: »Prihod ministra je na neki način najpomembnejša stvar v najnovejši zgodovini gledališča na Ptuju. Preprosto povedano: štiri lete je država vedela, da na Ptuju gledališče je, da ga je ustanovila mestna občina, in dvomila, da bo lahko preživelo. Gledališča so drag pojav, drage ustanove in s tega »ljubljanskega« vidika je država opazovala, kaj iz tega bo. Po štirih letih zavod ni propadel, ni se izjalovil, nima slabih rezultatov, ampak nasprotno. Ne da bi se hvalili, tako je: zavod je po štirih letih uspešen. Sramotno je postalo ob pritiskih mestne občine Ptuj in našega zavoda povedati dejstvo, da država financira zavod v tem trenutku s 4 odstotki, druge od 30 do 100 odstotkov. Postalo jih je preprosto sram in nimajo argumentov, zakaj v ta zavod vlagajo tako malo denarja. Minister prihaja na Ptuj, da bi se z županom pogodila, kako zavod financirati naprej. Pogovori kažejo, da je država pripravljena s 4-odstot-nega financiranja preiti do 30 odstotkov. Če se bo to resnično zgodilo, potem to pomeni približno tako, da smo bolniku, ki je imel samo eno pljučno krilo, dali možnost, da zadiha s polnimi pljuči.«

TEDNIK: Koliko ta trenutek mestna občina vlaga v domače gledališče in kako si v prihodnje predstavljate financiranje s strani države?

Samo Strelec: »Podatke imamo zelo natančno razdelane. 66 odstotkov vsega denarja daje MO Ptuj, 33 odstotkov zasluži

mo sami s prodajo predstav, vstopnic in oddajanjem prostorov, in kot sem že omenil, 4 odstotke daje države. Naš in predlog mestne občine je, da po novem Ptuj financirala polovico, 30 odstotkov bi financiralo ministrstvo in 20 bi si morali zaslužiti sami.«

TEDNIK: Vedno znova opozarjate, da je gledališka stavba zelo slaba, da se manjših obnovitvenih del ne splača opravljati, kajti stavbo je treba sanirati v celoti. Kdaj pa pričakujete, da bo prišlo do obnove?

Samo Strelec: »Prepričan sem, da se bo to zgodilo, celo dogodki v zadnjih mesecih kažejo, da bo tako. Od ustanovitelja smo pridobili spet neka nova sredstva, s katerimi delamo projekt za pridobitev gradbene dokumentacije in to kaže na to, da je mesto spoznalo, da bi neko novo večnamensko dvorano, ki bi služila tako potrebam Jculture kot morda tudi turizma in športa, izjemno težko zgradili. Prepričani smo tudi, da večnamenske dvorane v Sloveniji niso nikoli bile dovolj dobre za vsakega od njihovih uporabnikov. Prepričani smo, da bi dvorana z 240 sedeži, kakršna bi se v našem gledališču dala prenoviti, zadoščala za kulturne prireditve, vprašljiva pa so seveda še druga področja. In dejstvo obstaja, kadar hišo zgradiš, takrat se problemi šele pojavijo, kajti hiši je treba najti tudi neko vsebino. Pri nas hišo imamo, ali bolje rečeno, imamo »kravco in tudi štalco«. Zdi se mi, da če to življenje raste in se razvija, če ljudje od tega nekaj imajo, se posledično dogaja samo to, kar se nam je zgodilo pri Pigmalio-nu, kjer je kar nekaj ljudi ostalo brez kart. Ljudje bodo sami spredvideli, tudi gledališče je danes drugačno in nikakor ne želimo biti elitno gledališče, kjer bi karta morala stati 5 tisoč tolarjev in bi si jo lahko privoščil le neki sloj. Želimo, da je gledališče s kulturo vred nekaj, kar je dostopno širšim množicam, zato je potrebna dvorana, ki bo večja od sedanje.«

Tatjana Mohorko

»Smo poceni in kvalitetno gledališče,« pravi direktor Samo Strelec

DESTRNIK / KULTURNI DAN NA SOLI

Šolarje oltisiial slikar Bolan Golija

Destrniške osnovnošolci so imeli v četrtek, 28. oktobra, kulturni dan. V goste so povabili akademskega slikarja Bojana Golija, ki je osnovnošolce popeljal v svet grafik, sami pa so nato pripravili razstavo svojih risb, prisluhnili pa tudi predavanju o daljni Japonski.

Nagradno turistiino vprašanje

Zadnji oktobrski dnevi potekajo V znamenju priprav na Martinove prireditve. Soboto pred Martinovo nedeljo so si za svoj praznik izbrali v občini Hajdina.

Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Anica Puntigam Iz Orešja 21,

Ptuj, ki je zapisala, da je bil I. mitrej postavljen sredi drugega stoletja - natančneje leta 157. Čestitamo!

Poleg starih italskih bogov vina Libera in Ubere se pod vplivom grškega sveta v rimski državi uveljavi tudi bog, po katerem vprašujemo v tokratnem nagradnem turističnem

vprašanju. O izvoru tega boga obstajajo različne razlage, po eni izmed njih je prišel iz Trakije. Prav tako številni miti različno razlagajo njegovo poreklo, najpogosteje pa je imenovan kot sin Zeusa in Semele (hčere te-banskega kralja Kadma). Pod vplivom vina, plesa in glasbe so se hoteli častilci in častilke tega boga (bakhe, menade) v trenutkih religiozne vznesenosti poistovetiti z bogom. Bučna in razuzdana praznovanja je senat

prepovedal leta 186 pr. n. št, vendar tovrstnega čaščenja ni mogel zavreti. V rimski Petovio-ni sta se od vinskih in vinogradniških bogov najbolj uveljavila Liber in Libera, vendar tudi bog, po katerem vprašujemo, ni neznan. Kako so ga upodabljali, nam pokaže medaljon: v eni roki drži palico, ovito z vinsko trto (thyrsos), v drugi pa pivsko kultno posodo (kantharos). (Vir: Brane Lamut, Nataša Kolar: Bogovi rimske Petovione). Antični medaljon iz Petovione je danes splošno znak kot zaščitni znak kvalitete slovenskih vin. Vprašujemo, kako se je imenoval rimski bog vina. Nagrada je kaseta z uspešnicami ptujskega festivala domače zabavne glasbe. Odgovore pošljite na Tednik, Raičeva 6, Ptuj, do petka, 12. novembra.

Motiv, opisan v nagradnem vprašanju, se uporablja tudi kot motiv za zaščitno znamko kvalitete slovenskih vin.

Foto: Črtomir Goznik

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

21

PODGORCI / VAJA PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV

"Gore/f" kulturna dvorana in šola

v nedeljo, 24. oktobra, so se v Podgorcih na gasilski vaji zbrali člani PGD iz Podgorcev, Cvetkovcev, Trgovišča, Senešcev, Velike Nedelje in Bresnice. "Ogrožena objekta" sta bila kulturna dvorana in podgorska šola.

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Gasilske zveze Ormož Miran Fišer, prisoten pa je bil tudi poveljnik GZ Ormož Ivan Vajda. Vajo, v kateri je sodelovalo 53 gasilcev, je vodil višji gasilski častnik Maks Horvat.

Opazovalci dogodka so lahko videli, kako bi reševanje potekalo, če bi dvorana in šola zares goreli. Uporabili so vsa razpoložljiva tehnična sredstva. Uspešni vaji je sledila analiza opravljenega reševanja in prikaz delovanja visokotlačnih naprav. Gasilci iz PGD Trgovišče so prikazali delovanje njihove zebre, naprave, ki je namenjena za gašenje z vodo in peno, predvsem notranjih požarov in požarov ob avtomobilskih nesrečah. Gasilci iz

Podgorcev so predali v uporabo preurejeno gasilsko vozilo, s pomočjo katerega bodo v prihodnje hitreje pogasili predvsem notranje in manjše zunanje požare. Prikazali so, kako deluje v avtomobil vgrajena visokotlačna naprava kotorna, ki je namenjena izključno za gašenje z vodo.

Ob zaključku so v analizi vaje ugotovili, da so požar, ki ga tokrat na srečo ni bilo, uspešno pogasili. Vaja se je, kot se za ta jesenski čas spodobi, zaključila s kostanjevim piknikom.

Majda FridI

Prikaz delovanja zebre in kotorne, naprav za gašenje notranjih in manjših zunanjih požarov

ORMOŽ / DODATNE BREZPLAČNE USLUGE PETROLOVE BENCINSKEGA SERVISA

Sezonsko preverjanje profilov

že tretje leto zapored potekajo na Petrolovih bencinskih servisih po vsej Sloveniji občasne aktivnosti, v okviru katerih ponudijo uslužbenci tistim, ki se pri njih ustavijo, dodatne brezplačne usluge. Prejšnji petek so kontrolirali profile gum, količino antifriza, tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel ter motornega olja.

Tistim, ki so to želeli, so tekočine tudi dolili. Obenem so voznikom svetovali in odgovarjali na njihova vprašanja. V Ormožu sta bila v pomoč pri tokratni akciji tudi dva študenta. Podobne sezonske aktivnosti brezplačne dodatne ponudbe potekajo trikrat letno - spomladi, poleti in v pozni jeseni, ko vozniki pripravljajo svoja vozila na zimsko sezono. To pa ni edina akcija, s katero Petro-lovi uslužbenci izkazujejo posebno pozornost tistim, ki se pri njih ustavijo. V poletnem času pomagajo zaposlenim študentje, ki voznikom brezplačno čistijo šipe. Vsako leto pa voznicam ob dnevu žena ter materinskem dnevu podarijo nageljček. Poslovodja bencinskega servisa Maks Horvat nam je povedal, da posvečajo posebno skrb tudi urejenosti sanitarij. V okviru akcije Moja dežela, lepa, urejena in čista so s 1. septembrom uvedli posebne liste čistoče. Stanje in čistoča sanitarij se kontrolira vsako uro.

Majda FridI

ROKOMET

Obiinsko tekmovanje srednjih šol

v dvorani Šolskega centra na Ptuju je pretekli torek potekalo občinsko tekmovanje srednjih šol v rokometu za dijake in dijakinje.

Pri dijakinjah sta sodelovali samo ekipi Ekonomske šole in Gimnazije. Njihov dvoboj se je končal s tesno zmago ekonomke (8:7), ki so tako postale prvakinje

in se uvrstile v nadaljnje tekmovanje.

Pri dijakih so bili prav tako najboljši dijaki Ekonomske šole, ki so v finalu premagali vrstnike iz

Strojne šole z rezultatom 22:16. Tretje mesto je zasedla ekipa Elektro šole, četrta je bila Gimnazija, peta pa Kmetijska šola.

Tekmovanje je ves čas spremljalo čez dvesto dijakov, ki so z glasnim navijanjem vzpodbujali svoje ekipe. Za uspešno izvedbo tekmovanja je poskrbela Kmetijska šola. Anja Tihec, Janja Gajšek

^niagovalna ekipa Ekonomske šole Ptuj; od leve stojijo Jura ^""ajnc, Niko Klemenčič, Matic Ber, Tadej Rajh, Matej Bračič, f^arjan Ivanuša, Borut Mlakar, Darko Berla in prof. Dušan Ma-jcenovič; spodaj od leve Samo Krabonja, Joško Perčič, Dejan '^ančič, Sašo Petek, Rado Leskovar in David Žuran. Foto: Nini

KIDRIČEVO / USTANOVILI TURISTIČNO DRUŠTVO

Možnosti turistiinega razvoja so

V občini Kidričevo so že dalj časa resno razmišljali o svojem turističnem društvu, saj imajo za to dovolj pogojev, pa tudi pridnih in sposobnih ljudi, kot je bilo slišati. Na pobudo iniciativnega odbora, ki ga je vodila Melita Repec, so se v petek, 29. oktobra, sestali na ustanovnem občnem zboru turističnega društva občine Kidričevo.

Več kot 50 zanesenjakov s področja turizma in sorodnih dejavnosti se je zbralo v gostišču Pri

lipi v Lovrencu na Dravskem polju. Posebej so bili veseli sedmih kidričevskih svetnikov z župa

nom in podžupanom na čelu. Potem ko so z nekaj dopolnitvami sprejeli statut novega turističnega društva, so za predsednika soglasno izvolili Borisa Urbančiča iz Kidričevega, ki se od mladih let aktivno ukvarja s kulturno in društveno dejavnostjo, že več let pa prepeva v moškem pevskem zboru Talum Kidričevo.

Da bo delo turističnega društva hitreje in uspešneje zaživelo, bo predsedniku pomagal 13-članski upravni odbor, ki ga poleg predsednika sestavljajo Vlasta Drobnjak, Stanko Zupanič, Petra Hadler, Stanko Korez, Ivica Ko-rez. Marko Mihelič, Dragica Vtič, Franc Frangež, Andreja Goričan, Majda Vodušek, Melita Repec, Branko Valentan. Izvolili so tudi druge organe: tročlanski nadzorni odbor ter disciplinsko razsodišče, sprejeli pa so tudi programske usmeritve, pri čemer jim je župan Alojz Šprah ponudil vso podporo in sodelovanje. Pobudnikom za ustanovitev turističnega društva se je posebej zahvalil ter namignil, da imajo v odboru za gospodarstvo v ta namen zagotovo rezerviranih še kaj sredstev.

M.Ozmec

Predsednik turističnega društva Kidričevo je postal Boris Ur-bančič. Foto: M. Ozmec

ANKETA / OPRAVLJANJE PRAKSE "EKONOMCEV

Nase prvo resno cfefo

o opravljanju prakse smo se pogovarjali z Dženano Bečirovič, Sabastjanom Jakoličem, Kristjanom Lorenčičem, Iztokom Rogino, Dejanom Šumenjakom, Alešem Sekelškom...

Dijaki tretjega a razreda ptujske ekonomske šole so dva tedna pred novembrskimi počitnicami

preživeli na delovni praksi v različnih ptujskih podjetjih in se tam prvič srečali z resnim delom, kot če bi hodili v službo. Kje so bili, kaj so delali, kaj jim je bilo na praksi všeč in kaj ne, sva jih vpraševala njuna sošolca, ki sva si nabirala novinarske izkušnje pri Tedniku.

Dženana Bečirovič: "Delam v tajništvu ekonomske šole, kjer opravljam različne vrste dela: kopiram, računam, žigosam papirje in nosim kavo. Nimam nobenih pripomb, saj je vzdušje v pisarni odlično. Najbolj sem vesela drobnih čokoladic."

Sebastjan Jakolič in Kristjan Lorenčič opravljata prakso na Kmetijskem kombinatu na Ptuju. Sebastjan pošilja fakse in opravlja druga pisarniška dela ter hodi na agencijo za plačilni promet. Sodelavke so zelo prijetne, moti ga le, da nimajo kokakole. Kristjan je blagajnik in je zelo navdušen nad svojim delom, ker ima opravek z' velikimi vsotami denarja.

Iztok Rogina, Dejan Šumen-jak, Aleš Sekelšek, Iztok Brlek in Jasna Cafuta opravljajo prakso

v poslovnem centru Mercator. Kot sami pravijo, se njihova dela razlikujejo. Iztok R. in Dejan zlagata papirje, jih nosita v arhiv in ločujeta račune. Pritožujeta se nad predolgimi in zapletenimi hodniki, sicer pa jima je delo všeč. Aleš se dosti pogovarja s strankami po telefonu in tu in tam zloži kakšen papir. Moti ga, da začnejo z delom komaj ob 7.30., saj zato odhajajo domov zelo pozno. Iztok B. pošilja fakse in veliko fotokopira. Z delovnim časom ni zadovoljen, vendar mu voljo do dela vrnejo simpatične sodelavke. Jasno vese

li, da je delo pestro. Zraven pisarniškega dela pripravlja tudi aranžmaje za novo leto.

Mitja Čeh in Klavdija Toplak delata na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Mitja z delom ni preveč zadovoljen, ker mora osem ur sedeti v pisarni in delati precej monotono delo. Klavdija pa nima pritožb in se je zelo navdušila za poklic tajnice ali telefonistke. Najbolj jima je všeč prosti čas za malico, ki traja trideset minut.

Eva Vičar, Ozren Blanuša

... Iztokom Brlekom, Jasno Cafuta, Mitjom Čehom in Klavdijo Toplak. Foto: Ozren Blanuša

22 ...

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

Hripavi mojster JOE COC-KER se vrača v Ljubljano, saj bo 7. novembra koncertl-ral v hali Tivoli v sklopu koncertne turneje z naslovom No Ordlnary VVorId.

Ameriški igralec in raper WILL SMITH je kariero začel v due-tu DJ Jazzy Jeff & Fresh Prince in kot solo Izvajalec zables-tal s hiti, kot so Men in Black, Gettin Jiggy with it, Just the Two of us Miami, Wild VVild West ... Neverjetno popularni W1LL je k sodelovanju povabil K-CI-ja in skupaj izvajata nnlačnj funky, r&b ter rap obarvan komad z naslovom WILL 2K ki napoveduje

drugi album z naslovom Mil-lennium.

Britansko pevko SHOLO AMO je odkril neki producent na železniški postaji, ko si je med čakanjem na vlak prepevala. Pevka je tako podpisala pogodbo z založbo WEA in čez noč zaslovela s priredbo ever-greena You Might Need So-mebody. SHOLA zavija v pop vode, vendar je v pesmi STILL BELIEVE osnova še

zmeraj r&b stil. Producent te pesmi je mojster Babyface.

TIN TIN OUT je studijska skupina, ki je prišla na površje leta 1995 s plesno uspešnico Always Something There to Remind Me, medtem ko se njihova največja uspešnica imenuje Here VVhere the Story

Ends. Trije studijski glasbeniki j so pripravili melodično popevko WHAT I AM v ka- ^ teri je vokalni del prevzela EMMA BUNTON iz skupine ^ Spice Giris.

Švedsko skupino ACE OF BASE sestavljajo Jonas Berg- ' gren, Malin Berggren, Jenny Berggren in ULF Ekberg. i Uspešni kvartet promovira za- | bavno pop pesem CEST LA | VIE, ALWAYS 21 ki j

jo bosta našli na njihovi prihajajoči Greatest Hits plošči.

GLORIA ESTEFAN je za nekatere poslušalce kraljica latino glasbe in je bila najprej pevka pri skupini Miami Sound Ma-chine. Odlična pevka sodeluje s špansko legendarno skupino SPC v vrhunskem latino komadu SANTO SANTO ki ima izreden plesni naboj, saj ob njem morate vstati in zaplesati!

Škotski band TEXAS je letos postavil na police s ploščami četrti studijski album The Hush, s katerega so izdali dva super hita z naslovom In Our Lifetime in Summer Sun. Uigran band in briljanten vokal pevke Sharleen Spiteri sta zagotovilo, da bodo poslušalci

navdušeni tudi nad njihovo srednje hitro skladbo WHEN WE ARE TOGETHER

SKUNK ANANSIE je priznana britanska ročk zasedba, ki je kritike navdušila z novim albumom Post Organic Chill. Zasedba se je izredno potrudila v malodušni baladi YOU'LL FOLLOVV ME v kateri

dobesedno blesti njihova ka-rizmatična pevka Skin.

Britansko skupino BLUR sestavljajo Damon Albarn, Gra-ham Coxon, Alex James in Dave Rovvntree. Kvartet z zgoščenke 13 predstavlja zahtevno in neobdelano balado NO DISTANCE LEFT TO RUN

Ameriška pevka LEANN Rl-MES je zablestela s čudovito balado How Do I Live, ki je bila tudi naslovna tema filma Con Air. Mlada pevka je coun-tryjevsko obdelala pesem BIG DEAL ki jo lahko

slišite na njenem albumu z naslovom LeAnn.

David Breznik

MOJ ROJSTNI DAN NA BOČU

v nedeljo, 17. oktobra, smo šli na planinski izlet na Boč. Na poti do koče so mi nabrali šopek in še več različnih spominkov. Pri koči so imeli tudi glasbo, spodaj pa so imeli park, kjer smo se lahko igrali. Tam so imeli tudi spuščenega majhnega konja. V beležke smo si morali dati žige in mentorji so se mora

li podpisati. Pri parkirišču so imeli nogometno igrišče. Po šolah smo se razdelili v skupine in smo igrali. Potem so mi planinci iz naše šole dali šopek, želod za spomin, čokolado, bombone in mi tudi čestitali. Zraven smo imeli fotoaparat ter se velikokrat slikali. Potem smo odšli proti stolpu. Pot je bila zelo dolga in strma. Ko smo prišli do stolpa, smo se povzpeli nanj. Nekaj časa smo bili tam,

LUJZEK

Dober den vsoki den. Pišem vam v nedelo pred dnevom mrtvih. Kak večina živih sma bla tote dni tudi mija z Mico večkrat na britofi pri svojih, ki v žemljici počivlejo, se v nebesah veselijo, v pekli pečejo ali v vicah glih tak kak Slovenija m vstop v Evropsko zvezo čakajo. Tota primerjava gli neje najboj primerna, zdi pa se mi kar dobra in tudi kejko tejko posrečena.

Vremen je kar lepo, veter piha in z drevja listje trga. Provega mraza na našem Suhem bregi še neje bilo in je tudi zato večina listja še na vejah. Tudi večina goric je še v Ustji in se tu pa tam kakšen grozdek skrivle v obliki martinšaka ali pa se je skrija očem beročov. Bliža se sveti Martin, ki de iz mošteka naredil vin. Na našem bregi bomo tudi martinovaje organizirali. Da se ne bi preveč Martini zamerli, bomo martinovali eno soboto

pred in eno soboto po jegovem godovnem dnevi. Zakaj se ne bi luštno meli dvakrat namesto samo enkrat. Saj vete, kak provi tisti stori rek: "Migaj, migaj, moj Martin, boj boš migal, pret boš hinr

Ja, vidite, tak se suče živleje: dvo šrita naprej, en šrit nazaj. Tak kak človik, kije malo preveč v kupico pogledna in pomalen na breg leze, na kunci pa vseeno do svojega gnezda pride.

Pa še malo k politiki skočimo, da vidimo, kera stranka keremi ministri polena pod noge meče. Kak ste vena že čuli, je zaj na odstreli naš kmečki minister Smrkolj. Na televiziji sen gleda, kak ga je krščanski ata Peterle obsoda, da je kriv za vso živinsko in veterinarsko afero. Lepo se je vidlo, da je Peterleti eno figo za meso in veterinare, glov-ni cilj je, da bi na Smrkolovo mesto priša keri iz Peterletove stranke. Tak pač v politiki je in tak bo tudi ostalo. Pa minister Jereb je tudi na odstreli. Saj smo i tudi jerebice čista istrebli, nič I več neje čuti tistega jihovega pet-I pedi, pet-pedi. Ovi den sen po dugem cajti vida divjega zajčeka i in veverico, ki sije orehe nabirala za ozimnico. Saj vete, kak provijo, da smo takrat, ko odmirajo živalske vrste, hujdo ogroženi tudi lidje. Podravlja vas ogroženi Lujzek

potem pa smo se vrnili do koče. Pri koči smo bili samo eno uro in potem se vrnili na železniško postajo. Tam smo počakali vlak in srečno prispeli na Ptuj.

Primož Plohi, 5. r.,

OŠ Markovci

VOŽNJA Z LADJO

Zgodilo se je nekega deževnega julijskega jutra. Natovorjeni kot "mule" smo prisopihali pred Šolski center. Tam nas je čakal avtobus in nas, ptujske morje-plovce, pripeljal do Reke. Ladja, ki nas je čakala, je imela zanimivo ime FAROS. Štiričlanska posadka z barbo Tomom na čelu nas je sprejela zelo prijazno.

Prvi dan nam je bilo vse novo. Na spodnji palubi so bile kajute. Bile so zelo majhne, opremljene z omaro, umivalnikom in z dvema posteljama v nadstropje. Na drugi palubi je bila restavracija z majhno kuhinjo in teraso za sončenje. Nad restavracijo pa je bila streha, na kateri so sončne žarke lovili nudisti in s katere so najpogumnejši skakali v vodo. Potovanje je trajalo osem dni. Ladja je vozila med bolj ali manj naseljenimi otoki. Dvakrat na dan smo se ustavili v kakšnem skritem zalivu in v vodi ohladili naša pregreta telesa. Zvečer pa smo pristali v kakšnem večjem kraju, kjer smo tudi prespali. Večinoma smo jedli na ladji, trikrat pa sem dobrote ladijske kuhinje zamenjala s pico.

Cres in Lošinj, kjer smo preživeli prva dva dneva, sta bila še kar polna turistov. Na južnejših otokih pa jih je bilo vedno manj. Na otok Olib je letos pripeljal prvi avto s turisti. Otok Molat je bil pomembna postojanka, saj je tam barba Tomo obnovil zaloge rdečega vina. Zverinac je predstavljal pravi raj s skritimi zalivčki in čistim morjem. Na Dolgem oto

ku smo si ogledali narodni park Telašiča s slanim jezerom. Čeprav jezero ni primerno za kopanje, sem kljub temu skočila vanj, saj mi je bilo preveč vroče. Pot nazaj nas je vodila tudi na Goli otok, kjer so me spreletava-li srhi, ko sem slišala o grozotah, ki so se tam dogajale: kamnite stavbe, kjer so zaporniki dobivali žulje, betonske ploščadi, kjer so v najhujši vročini cele dneve stali, saj ni bilo nobene sence, da bi se skrili pred žgočim soncem. V Mandri na otoku Pagu smo se otovorili s paškim sirom, potem pa se je že bližal konec. Samo še Rab in Krk in našega kratkega potovanja je bilo konec.

Ko smo prišli domov, nas je presunila novica, da je FAROS zgorel. Upam, da bo barba Tomo uspel popraviti ladjo ali kupiti drugo, da nas bo naslednje leto spet popeljal novim dogodivščinam nasproti.

Maja Skočir, 6. c,

OŠ Olge Meglič, Ptuj

PETEK NEKEGA POLETJA

No, končno počitnice. Med njim.i pa avgust, čas dopustov.

S starši smo odpotovali na morje, v vasico, imenovano Zlate stene. "Uh, komaj šesti dan!" se je zjutraj slišal moj razočarani glas, ko sem se odpeljal od koledarja. Nobenih prijateljev, nobene družbe, nič. Nekaj dni bom morala preživeti ob slani vodi, nekaj brisačah, kremi za sončeje in še mogoče ob kakšni dobri knjigi. Knjige so še edina pametna stvar, ki mi je preostala. Pa še tega sem se naveličala, saj poležavati na plaži in buljiti v knjigo postane dolgočasno. Kaj bi pa drugo počela? V resnici nisem daleč prišla. Vedno, ko sem se pripravljala na branje, se je prikazal kakšen lušten tip.

Hvala bogu sem imela takšna očala, da nihče ni vedel, kam gledam. No, in tako sem v kakšnega tupa buljila najmanj pol ure in se delala, kot da je knjiga ne vem kako zanimiva. Na koncu pa sem prišla do ugotovitve, da je vsak, ki je kaj veljal, za sabo vlačil punco z ogromnim oprsjem in kopalkami, ki so si komaj zaslužile takšen naziv. In tako sem se že naveličala opazovanja fantov, ko se je pred menoj prikazal (moj) princ na belem konju - seveda brez konja.

Lenobno sem se dvignila od dnevnika ter ga po zračni liniji zložila v najtemnejši kot, ki je v sobi sploh obstajal. To ne more biti res, še pet dni. Bom sploh lahko preživela? Komaj čakam, da "zginem" domov. S kupa brisač sem eno privlekla na dan, jo potlačila v črn, usnjen nahrbtnik ter se odpravila na plažo. Lenobno sem razgrnila brisačo, si slekla majico ter odšla v vodo. Ker mi ni bilo do plavanja, sem zlezla na kopno in se odpravila proti svojemu prostorčku na pesku. Spotoma sem srečala nekega tipa. No, saj ni bil tako slab. Mi je pomežiknil? Seveda ne. Kaj pa, če mi je? Mogoče imam privide. Da sem se malo pomirila, sem poškilila, kaj piše v kri-minalki. Ker se mi je to zdela še najboljša ideja, sem se namazala z oljem za sončenje, si nadela očala, potem pa se poglobila v vsebino knjige. Za seboj sem zaslišala neznane glasove. Ozrla sem se in ugotovila, da na brisači za menoj leži tisti tip, ki sem ga prej srečala. Svojemu prijatelju je nekaj vdano razlagal. In ker me je zanimalo, kaj sta se pogovarjala, sem napela ušesa in radovedno poslušala. "Daj, poslušaj me no, poglej jo, ali ni lepa?" se je slišalo iz njegovih ust. Ker sem hotela vedeti, o kom oziroma o kateri sta se pogovarjala, sem se ozrla. Kot strela z jasnega sem se vrla nazaj na brisačo, saj sem videla, da gledata mene. Obrnila sem se ne trebuh in se delala, kot da berem

knjigo. V resnici sem buljila v njiju in samo obračala strani. Ker sem slučajno pogledala na uro, me je skoraj kap. Bil je čas za kosilo. Kaj bi dala, da bi še lahko vsaj pol ure ležala v njegovi bližini. Nejevoljno sem nase potegnila majico ter stvari stlačila v nahrbtnik. Še zadnjič sem se ozrla in se odpravila proti stanovanju. Ko sem po kosilu prišla nazaj, ga že ni bilo več. Zvečer sem dnevnik "privlekla" izza postelje ter napisala samo nekaj besed: 6. 8. 1999, petek, čudovit dan ... In to je bilo vse.

Suzana Amečič, 7.r.,

OŠ Cirkulane

V ROTOVNIKOVI JAMI

Ko sta bila deda in oma v zdravilišču Topolšica, smo ju v nedeljo obiskali.

Popoldan smo si šli skupaj ogledat Rotovnikovo jamo. Odkrila sta jo domačina, ko sta kopala temelje za hišo. Najprej so odkrili prvi del jame, nato pa še druga dva dela. Lastnica, starejša gospa, nas je peljala v jamo. Do zadnjih dveh delov jame se moraš povzpeti po strmi lestvi. Ko smo prišli v zadnji, najvišji del jame, je naenkrat zmanjkalo luči. "Zaradi vlage v jami se je izklopilo varnostno stikalo," nam je povedala lastnica. Ostali smo v trdi temi in postalo me je strah. Lastnica je dejala, naj počakamo, sama pa se je odpravila na vhod jame vklopit stikalo. Po glavi so se mi začele poditi čudne misli: "Kaj če nas lastnica zapre v to temno I in hladno jamo? Kako se bomo I rešili?" A glej, prižgala se je luč. ! Lastnica se je vrnila po nas in I vsi moji strahovi so se razblinili I kot milni mehurčki.

Skupaj smo se, kar se da hitro, odpravili iz jame. V gostilni pred jamo smo pogasili žejo in se vrnili v zdravilišče, a strahu iz jame se bom še spominjal.

Aljaž Medved, 6. a,

OŠ Cirkovce

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

25

HOKOMET / 1. B SRL MOŠKI

Ormoi - Sevnita 22:39/13:15/

ORMOŽ: Dokša, Hanželič 3, /^ntolič 2, Juršič, Pučko 2, pžarmati, Prapotnik 6, Ivanuša, Vuk 1, Kirič 5, Kotar, Šulek, Kavaš 2, Horvat L Trener: Vlado Hebar.

Srečanje je imelo dva povsem fazlična dela. V prvem polčasu so gledalci lahko videli zanimivo rokometno srečanje, kjer sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, po 15. minute so vodili gostje z dvema zadetkoma, nato pa so rokometaši Ormoža zaigrali bolje in vse do 27. minute vodili z enim ali dvema zadetkoma, pri tem vodstvu pa so zapravili veliko napadov, ki bi lahko pomenili višje vodstvo. V zadnjih treh minutah pa so Sevničani naredili preobrat in si priigrali' dva zadetka prednosti.

Nadaljevanje srečanja je bilo povsem v znamenju gostov, ki so neusmiljeno polnili mrežo domačih vratarjev. Rokometaši Ormoža so povsem odpovedali z igro v napadu, kjer jih je v obup spravljal vratar Sevnice Dejan Marcola. V takšni igri se je pri gostih še posebej odlikoval Aleš Sirk, ki je dosegel kar šestnajst zadetkov.

1. B LIGA-

ŽENSKE • Ptuj - Novo mesto 32:28 /16:17/

PTUJ: Vidovičeva, N. Potočnik 7, Šijančeva 6, Pučkova 4, Bezjakova, Maje-ričeva 2, Podhostnikova, Mi-kuličeva. Petkova 6, A. Potočnik, Čemetova 7, Žam-pova, Kelenčeva.

Domače rokometašice so v derbiju lige prišle do pomembne zmage proti ekipi Novega mesta. V prvem polčasu je bila igra izenačena, ekipi sta se men-jevali v vodstvu in nobena si ni mogla priigrati večje prednost. V drugem polčasu so igralke Ptuja prišle do prednosti štirih zadetkoY, kar je bilo ob veteranki Ines Černe, ki je modro vodila ekipo in zraven tega še zadevala, več kot dovolj za prvo zmago v novem prvenstvu.

2. LIGA - VZHOD MOŠKI • Pyramidia -Razkrižje 43:20 /20:11/

PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 11, M. Šandor, Kelenc 1, Osterc 4, Pšajd 7,1. Ivančič 7, Žnidarič 2, F. Šandor 2, Žuran,

Strbal, D. Ivančič 9, Cvitanič, Kovačec.

Rokometaši Pyramidie so brez večjih težav premagali ekipo Razkrižja, ki je v tem nastopila samo z osmimi igralci, kar pove vse. Domači so dosegli rekordno zmago, lahko pa bi bila še višja, vendar je težko biti skon-centriran celo srečanje, če že vnaprej veš, da boš visoko premagal nasprotnika.

Danilo Klajnšek

NAMIZNI TENIS / 1. DRŽAVNA LIGA

ŽENSKE • Petovia -Ljubljana 5:5

Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so tokrat zamudile priložnost za osvojitev obeh točk, na koncu pa so morale reševati eno. Tina Zalezina in Karmen Steblovnik sta imeli možnost premagati nekdanjo igralko ptujske Petovie Špelo Lukner, vendar sta na koncu ostali brez zmag. Najboljša ptujska igralka Katarina Golič je dosegla tri zmage. Med drugim

je uspela v zelo razburljivem dvoboju ugnati Biljano Todoro-vič, v tem trenutku eno boljših igralk v Sloveniji.

Posamezni izidi:

Steblovnikova - Luknerjeva 1:2, Goličeva - Šolmajerjeva 2:0, Zalezina - Todorovičeva 0:2, Goličeva - Luknerjeva 2:0, Steblovnikova - Todorovičeva 0:2, Zalezina - Šlomajerjeva 2:0, Goličeva/Zalezina - Todo-rovičeva/Lukner jeva 1:2,

Goličeva - Todorovičeva 2:1, Zalezina - Luknerjeva 1:2, Steblovnikova - Šlomajerjeva 2:0.

MOŠKI

# lVIaxi Olimpija -Petovia 6:0

v 5. krogu 1. SNTL za moške so igralci ptujske Petovie doživeli pričakovani poraz proti Olimpiji. Zmaga domačinov je bila gladka, saj gostom ni v šestih dvobojih osvojiti niti niza.

Posamezni izidi:

Škafar - Drčič 2:0, Reflak - Pil-jak 2:0, Tokič - Janžekovič 2:0, Reflak - Ovčar 2:0, Lasan - Janžekovič 2:0, Tokič - Piljak 2:0.

Danilo Klajnšek

KIKBOKS / MEDNARODNI TURNIR

Petkrat zlato za Ptujiane

v Zagoiju je potekal 16. mednarodni turnir kikboks semi kontact, ki je bil obenem odprto prvenstvo Slovenije. Sodelovalo je 263 tekmovalcev iz 45 klubov iz Švice, Avstrije, Nemčije, Ital^e, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije.

Člani Kluba borilnih veščin so se domov vrnili s petimi zlatimi medaljami, bili pa so tudi najuspešnejši klub. V svojih kategorijah so zmagali Dorotej Kline, Andrej Bezjak, Davorin Gabrovec, Matej Šibila in Nadja Šibila, srebrne medalje pa so prinesli Andrej in Matjaž Vindiš in Matjaž Brumec, tretji pa je bil Sandi Kolednik.

Končalo se je tudi državno prvenstvo v semi in light kontaktu za člane, članice, mladince, mladinke, dečke in deklice.

Državni prvaki v semi kontaktu so postali med dečki Jure Volgemut (Ptuj), med deklicami pa Desa Repič in Maja Volge

mut (obe Ptuj) in Sonja Vuletič (Ormož), med mladinci Andrej Bezjak in Kristjan Siodnjak (oba Ptuj), med mladinkami Laura Maksimovič in Nadja Šibila (obe Ptuj), med člani Davorin Gabrovec, Boštjan Zupanič in Matjaž Vindiš (vsi Ptuj), med članicami pa Renata Polanec (Ptuj).

Državni prvaki v light kontaktu so postali med mladinkami Mateja Eriač in Nadja Šibila, med mladinci Kristjan Siodnjak, med članicami Katja Janžekovič (vsi Ptuj) in med člani Danilo Korotaj (Ormož).

KEGLJANJE

Poraz domof zmaga v gosteh

v 3. krogu 1. lige OKS Maribor so kegljači ptujske Drave gostili Krilato kolo in izgubili s 3:5 /4918:4975/. Posamični rezultati Ptujčanov: Arnuš 796, Haladea 914, Vranješ 976, Sušanj 850, Čuš 769 in Plajnšek 793 podrtih kegljev.

Prav tako so nastopili kegljači druge ekipe Drave v 2. ligi OKS Maribor, kjer so se pomerili s tretjo ekipo Krilato kolo in srečanje dobili z rezultatom 5:3 /2172:1834/. Posamični izidi: Kavčič 347, Murko 409, Planine 355, Kramber-ger 383, FridI 365, Kozoderc 164, Bom-bek 149.

Danilo Klajnšek

NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA

Rezultati 13. kroga: Aluminij - Črenšovci

6:0, Nafta - Železničar 0:3, Koper - Elan 4:0, Tabor - Živila Triglav 2:0, Esotech Šmartno - Šentjur 2:0, Zagorje - Jadran Šepič 2:0, Ivančna Gorica - Avtoplus Korte 5:1, Montavar Rogoza -Drava 1:1

1. TABOR 13 11 1 1 32:4 34

2. KOPER 13 9 3 1 38:9 30

3. ŽELEZNIČAR 13 8 3 2 21:7 27

4. ESOTECH ŠMARTNO 13 8 2 3 29:19 26

5. ELAN 13 8 1 4 25:17 25

6. ALUMINIJ 13 7 2 4 24:10 23

7. ZAGORJE 13 6 3 4 19:15 21

8. ŽIVILA TRIGLAV 13 6 O 7 16:17 18

9. MONTAVAR ROGOZA 13 4 4 5 13:17 16

10. IVANČNA GORICA 13 4 1 8 18:27 13

11. JADRAN ŠEPIČ 13 3 4 6 13:22 13

12. ŠENTJUR 13 3 4 6 9:20 13

13. DRAVA 13 2 5 6 14:18 11

14.NAFA 13 2 4 7 11:24 10

15. ČRENŠOVCI 13 1 4 8 9:37 7

16. AVTOPLUS KORTE 13 O 3 10 4:32 3 Razpored tekem 14. kroga: Črenšovci - Drava, Šentjur - Zagorje, Aluminij - Nafta, Avtoplus Korte - Montavar Rogoza, Jadran Šepič -Ivančna Gorica, Žjvila Triglav - Esotech Šmartno, Elan - Tabor, Železničar - Koper

ALUMINIJ - ČRENŠOVCI 6:0

12:0/

STRELCI: 1:0 Emeršič /17/, 2:0 Pučko /20/, 3:0 Emeršič /59. iz 11 m/, 4:0 Emerčič /61/, 5:0 Hojnik /67/, 6:0 Hojnik /72/.

.ALUMINIJ: Šeremet, Franci, Vidovič /Koren/, 2olek /Prapotnik/, Kancler, Vršič, Perkovič, Golob /Kolar/, Emeršič, Pučko, Hojnik.

Nogometaši Aluminija so brez večjih težav prišli do visoke zmage. Samo prvih dvanajst ^inut je bila igra enakovredna. V 17. minuti pa is Emeršič z natančnim strelom zadel zgornji l^ot vratarja Črenšovcev. Tri minute kasneje je v Polno zadel Pučko.

V drugem polčasu so domači pričeli silovito, ^ so od 49. do 53. minute uprizorili pravo ka-"^onado na vrata gostov. V 59. minuti je gostujoči obrambni igralec v svojem kazenskem Prostoru zrušil Kolarja in sodnik Ihan je pokazal belo točko. Ob tem prekršku je igralec črenšovcev prejel drugi rumeni karton in bil l^l^ljučen. Zanesljiv izvajalec iz 11 metrov je bil ^ilan Emeršič. Dve minuti kasneje z mojstrskim ^^cletkom Emeršič dosegel še četrti zadetek za Jctričane. V 67. in 72. minuti je kapetan ^•^rnačih dvakrat zadel v polno in tako so nogo-[^®taši Aluminija prišli do visoke zmage, ki bi .^•^ko bila še višja, če bi izkoristili nekaj zares "^enitnih priložnosti.

MONTAVAR ROGOZA -DRAVA 1:1 /0:0/

STRELCA: 1:0 Volk/78/, 11 Fridauer/87/ Nogometaši ptujske Drave se z gostovanja pri Montavarju Rogozi vračajo s pomembno točko. Med tednom je prišlo do zamenjave na trenerski klopi: Dušana Čeha je zamenjal Ivan Zaje in ta je ekipo vodil na gostovanju. Kljub temu da so Rujčani nastopili močno oslabljeni, so se dobro kosali z izkušenejšimi domačimi nogometaši. Igra v prvem polčasu je potekala med obema kazenskima prostoroma, brez pravih priložnosti za zadetek, v nadaljevanju pa se je razživela. Ko je sodnik izključil Kljajiča, so domači močno pritisnili, zraven tega pa zaigrali še ostreje. Toda ni jim pomagalo veliko, saj so tudi oni ostali brez igralca. V 78. minuti je nekdanji igralec in kapetan Drave Zoran Volk pove-del ekipo Montavarja Rogoze v vodstvo. Takoj zatem so imeli domači še priložnost za zvišanje rezultata, vendar se je izkazal vratar Drave Golob. Zadnjih deset minut pa je bilo v znamenju gostov in v 87. minuti jim je z zadetkom Fridau-erja uspelo izenačiti.

3. UGA - SEVER

Rezultati tekem 12. kroga: Kovinar Mas-com - Gerečja vas 1:2, Hajdina - Pobrežje

1:0, Krško - Mons CIaudius 1:1, Zreče - Paloma 4:2, Bistrica - Fužinar 4:0, Tim Laško - Dravinja 1:2, Starše - Usnjar 5:1.

1. DRAVINJA 12 8 3 1 24:8 27

2. PALOMA 12 8 2 2 28:19 26

3. ZREČE 12 7 3 2 23:13 24

4. TIM LAŠKO 12 6 3 3 35:21 21

5. GEREČJA VAS 12 7 O 5 20:18 21

6. FUŽINAR 12 6 2 4 20:22 20

7. HAJDINA 12 5 3 4 16:21 18

8. STARŠE 12 4 2 6 21:19 14

9. USNJAR 12 3 5 4 20:19 14

10. KOVINAR MAS-COM 12 4 2 6 13:12 14

11. BISTRICA 12 3 3 6 15:26 12

12. KRŠKO 12 2 4 6 17:19 10

13.M0NSCLAUDIUS 12 2 4 6 12:22 10

14. POBREŽJE 12 O 2 10 15:40 2 Razpored tekem 13. kroga: Gerečja vas -

Hajdina, Usnjar - Kovinar Mas-com, Dravinja -Starše, Fužinar - Tim Laško, Paloma - Bistrica, Mons CIaudius - Zreče, Pobrežje - Krško

HAJDINA - POBREŽJE 1:0

/0:0/

STRELEC: 1:0 Roman Krajnc v 79. minuti iz 11 m

HAJDINA: M. Brodnjak, Komik /Marcel Krajnc/, Bauman, Mihael Krajnc, VrabI, F. Pihler, Princi, Zelko /I. Pihler/, Roman Krajnc /Rozman/, Vrbanec, Gaiser.

Nogometaši Hajdine so v srečanju z zadnjeuvrščeno ekipo Pobrežja uspeli doseči tretjo zaporedno zmago. Toda pot do nje je bila

težavna, saj domačim nogometašem tokrat ni šlo najbolje. Kljub temu da so se trudili, je bila igra slaba, predvsem pa je bilo malo priložnosti za zadetek. Gostje iz Maribora so bili v 79. minuti igre nepazljivi, naredili so prekršek v svojem kazenskem prostoru in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Domači napadalec Roman Krajnc je bil uspešen realizator. Ta zadetek je na koncu pomenil zmago in nove tri pomembne točke za nogometaše Hajdine.

KOVINAR MJiSCOM -GEREČJA WIS 1:2 /0:1/

STRELCI: 0:1 Perko/18/, 1:1 Karanovič/58. iz 11 m/, 1:2 Ciglar /68. iz 11 m/.

GEREČJA VAS: Lampreht, Paveo, Slaček, Habjanič, Zajšek, Ciglar, Pacher /Turk/, Kme-tec, Kaučevič, Perko, Verlak.

Serija zmag nogometašev Gerečje vasi se nadaljuje. Tokrat so premagali ekipo mariborskega Kovinarja v močno okrnjeni sestavi, saj je manjkalo kar nekaj igralcev pn/e enajsterice. Prvi so povedli gostje z zadetkom Perka. Domači so uspeli izenačiti v 58. minuti, vendar se nogometaši Gerečje vasi niso zmedli in popustili. Deset minut kasneje je Ciglar dosegel zadetek iz enajstmetrovke, kar je bilo dovolj za minimalno zmago v Mariboru. V zadnjem srečanju jesenskega dela prvenstva se bodo nogometaši Gerečje vasi na svojem igrišču pomerili s sosednjo Hajdino.

BISTRICA - fUŽINAR 4:0

/2:0/

STRELCA: 1:0 Višnar /11/, 2:0 Višnar /38/, 3:0 Višnar /73/, 4:0 Ivetič /81/.

BISTRICA: Hvaleč, Verko, G. Regoršek / Dolšak/, A. Regoršek, Sep, Romih, Obrovnik /ŽnuderI/, Ivetič, Stražišar, Skale /Polajžar/, Višnar.

Po dolgem času so do pomembne zmage v borbi za obstanek prišli tudi nogometaši Bistrice, ki so nekoliko nepričakovano visoko premagali ekipo ravenskega Fužinarja. Tokrat so domači nogometaši zaigrali dobro in gostje niso imeli praktično nobene možnosti za uspeh.

MNZPTUJ -1. RJkZRED

Rezultati 10. kroga: Elethšop R - Dornava 4:4, Središče - Pragersko 2:2, Slovenja vas - Videm 0:1, Ormož - Boč 2:2, Gorišnica - Markovci 3:3, Stojnci - Polskava 19:0. 1.ST0JNCI 10 9 O 1 49:11 27

2. DORNAVA 10 6 3 1 27:11 21

3. BOČ 10 5 4 1 21:22 19

4. SREDIŠČE-1 10 5 2 2 21:16 16

5. VIDEM 10 4 3 3 18:16 15

6. ORMOŽ 10 3 4 3 25:18 13

7.ELTEHŠ0PR 10 3 4 3 29:31 13

8. PRAGERSKO 10 3 3 4 18:24 12

9. MARKOVCI 10 3 2 5 18:28 11

10. GORIŠNICA 10 2 3 5 20:23 9

11. SLOVENJA VAS-1 10 1 2 7 9:19 4

12. POLSKAVA 10 1 O 9 7:53 3 Razpored tekem 11. kroga: v soboto, 6. novembra, ob 13.30 Zg. Polskava - Slovenja vas, Boč - Eltehšop R., Videm - Ormož; v nedeljo, 7. novembra, ob 13.30 Pragersko - Stojnci, Markovci - Središče, Dornava - Gorišnica.

MNZPTUJ - II. RAZRED

Rezultati 10. kroga: Lovrenc - Skorba 0:5, Pago Leskovec - Bukovci 3:3, Tržeč - Hajdoše 4:0, Apače - Grajena 0:7, Zavrč - Podlehnik 1:2.

1. SKORBA 9 7 2 0 38:10 23

2. TRŽEČ 9 6 2 1 19:8 20

3. LOVRENC 9 5 13 16:17 16

4. APAČE 9 4 2 3 20:26 14

5. BUKOVCI 9 3 4 2 18:20 13

6. HAJDOŠE 9 3 3 3 21:16 12

7. GRAJENA 9 3 3 3 24:26 12

8. ZAVRČ 9 3 2 4 14:16 11

9. PODLEHNIK 10 3 2 5 17:22 11

10. PODVINCI-1 9 1 1 7 9:22 11

11. PAGO LESKOVEC 9 0 2 7 16:29 2

Razpored tekem 11. kroga: v soboto, 6. novembra, ob 13.30 Grajena - Lovrenc; v nedeljo, 7. novembra, ob 10.30 Hajdoše - Apače, ob 13.30 Skorba - Zavrč, Bukovci - Tržeč, Podvinci - Leskovec.

2. MLADINSKA UGA - VZHOD

Rezultati tekem 12. kroga: Aluminij - El-mont Posavje 5:0, Nafta - Bakovci 21:1, Pohorje - Korotan 1:1, Dravinja - Nissan Ferk 4:0, Železničar - Bistrica 4:0, Šentjur Vurij - Era Šmartno 2:0, Drava prosta

2. KADETSKA UGA - VZHOD

Rezultati tekem 12. kroga: Aluminij - Krško MKI Leskošek 6:0, Nafta - Bakovci 11:0, Pohorje - Korotan 6:1, Dravinja - Nissan Ferk 3:2, Železničar - Bistrica 8:1, Šentjur Vurij - Era Šmartno 0:5, Drava prosta

Danilo Kl^nšek

MAU NOGOMET - 2. SLMN VZHOD

Rezultati 5. kroga: Mizarstvo Širovnik - Vitomarci Petlja 15:4, Pušenci - Oplotnica 5:3, Do-bovec - MAK Cola 7:7, Valšped - Slovenske Gorice 1:6, Draža vas - Marco Polo 9:4.

1. MIZARSTVO ŠIROVNIK 5 3 1 1 38:18 10

2. MAK COLA 4 3 1 0 28:20 10

3. SLOVENSKE GORICE 4 2 1 1 17:12 7

4. DRAŽA VAS 3 2 10 12:8 7

5.KRIŽEVCI 4 2 11 12:10 7

6. VALŠPED 4 2 1 2 21:21 7

7. PUŠENCI 5 2 1 2 20:25 7

8.D0B0VEC 5 12 2 19:19 5

9. VITOMARCI PETUA 4 112 14:26 4

10. OPLOTNICA 4 0 2 2 11:14 2

11. MARCO POLO 5 0 0 5 15:34 O

26 ...

pouovNA šPOKoauk m šport

Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK

I. SLOVENSKA JUDO LIGA

Ptuiiani se naprej uspešna

v soboto je v dvorani Mladika potekal tretji krog L slovenske judo lige, kjer so se pomerile ekipe Branik Broker iz Maribora, še neporažena ekipa Ivo Reya iz Celja in domača Drava. V nabito polni dvorani smo si lahko ogledali zelo zanimive borbe, ki jih je spremljalo izjemno navdušenje gledalcev.

Med gledalci sobotnega prvenstva smo zasledili tudi predsednika Judo zveze Slovenije Bogdana Gabrovca in klubske stratege bistriškega Im-pola. Slovenj Gradca, Murske Sobote in drugih, saj se počasi že kaže, katere ekipe se bodo pomerile v zaključnem delu tekmovanja.

Domači judoisti so v prvi borbi z mariborskim Branikom odprli štajerski derbi 3. kroga. Mariborska ekipa s Kirbišem in Bevcem na čelu, udeležencema letošnjega članskega svetovnega prvenstva, je vsekakor resen kandidat za letošnjo končnico.

V kat. do 60 kg pa so Mariborčani že v uvodu morali priznati poraz. Kolednik je z 10:0 v prvi minuti premagal Pušnika.

V kat. do 66 kg je Marholt po zelo izenačeni borbi klonil proti izkušenemu Kirbišu. Denis Rus se je v kat. do 73 kg pomeril z bivšim članskim reprezentan-tom Mušičem. Rus, v ligaških tekmovanjih le enkrat poražen, je povsem zasenčil izkušenega nasprotnika in z zmago 10:0 povišal vodstvo domačih na 2:1. Vodstvo domače ekipe s 3:1 pa je z zmago nad Sagadinom nato povišal Vogrinec v kat. do 81 kg. Borba v kat. do 90 kg med domačinom Lešnjakom in državnim prvakom Bevcem je bila vsekakor najzanimivejša. Po nekaj uspešnih akcijah je Lešnjaku uspelo priboriti visoko vodstvo, kar je še v prvi polovici borbe okronal z ipponom. V kat. do 100 kg je Tajhman premagal Portnšlagerja, Kramberger pa je po nekaj napakah klonil proti Mihalini. Končna zmaga s 5:2 domačo ekipo ob dobrem nadaljevanju v četrtem krogu že vodi v sklepni del prvenstva.

Mariborčani proti do tedaj vo

dilni ekipi I. slovenske lige celjski Ivo Reyi niso bili resen nasprotnik. Končni rezultat 6:1 in novi dve točki v prid Celjanov.

Srečanje med izkušenima ekipama Drave in Celja je bil vrhunec sobotnega večera. Slednji z bogatimi izkušnjami z evropskih klubskih pokalov so na blazine postavili najboljše, vendar so se domačini brezkompromisno podali v boj za nove točke. Do 60 kg je Koledniku znova uspelo nasprotniku odščipniti točko. Holer je kmalu proti Marholtu do 66 kg izenačil. V dvorani se je kmalu razvilo pravo južnoameriško navijaško vzdušje, kakršnega na tovrstnih tekmovanjih nismo vajeni. Na blazine sta v kat. do 73 kg stopila za domačine mladinski državni prvak Denis Rus in Ferjan, tretjeuvrščeni na mladinskem svetovnem prvenstvu, udeleženec letošnjega članskega svetovnega j^rvenstva v Bir-minghamu. Zelja po zmagi mladega Rusa je bila premočna za izkušenega Ferjana, ni mu uspelo pripraviti nobene resnejše akcije. Rus je v drugi polovici borbi povsem zasenčil Celjana in z zmago 7:0 Dravi priboril dragoceno točko. Vogrincu je do 81 kg proti Beltramu ob koncu borbe zmanjkalo moči in Celjani so znova izenačili. Izkušeni Lešnjak je znova upravičil vlogo favorita, saj je gladko z 10:0 opravil z Mlinarevičem in Drava je vodila 3:2. Za skupno zmago so Ptujčani potrebovali le še točko. Tajhman je v kat. do 100 kg pričel odločno proti državnemu prvaku Petelinšku. V prvi minuti je že vodil s 7:0, nakar je majhno nepazljivost Celjan kaj hitro kaznoval in priboril novo izenačenje. Največjo breme sobotnega kola je bilo tako preneseno na ramena mladega Miha

Primca. Celjski adut, izkušeni Ceraj, bivši mladinski državni prvak, 12.-uvrščeni na mladinskem SP v kat nad 100 kg, je s svojimi 140 kg že večkrat odločil tovrstno tekmo prav v najtežji kategoriji. Evforično vzdušje v dvorani je spremljalo odločilni dvoboj. Že v prvi minuti je Prime postavil dvorano na noge. Z atraktivnim metom mu je uspelo priboriti visokih 7 točk. Celjan je v nadaljevanju povsem spremenil taktiko. Sledila je serija resnih napadov, kljub vsemu pa se je Ptujčanu uspelo obraniti. Ponovno je pobudo prevzel Prime in z odločno akcijo je Ceraj a položil na hrbet. Glavni sodnik sobotnega srečanja je ocenil uspešno akcijo Primca z ipponom (10 točk) in končna zmaga je bila v domačih rokah. V dvorani se je razleglo nepopisno veselje, nakar je stranski sodnik zahteval posvet sodniške trojke o končni odločitvi. Ti so met Primca domala povsem razvrednotili. Protesti iz ptujske klopi niso zalegli in po nekaj trenutkih borbe je Celjan uspel s končnim prijemom Ivo Reyi priboriti odločilno zmago.

Sodniška trojka je bila znova na strani nasprotnika in Dravi odvzela prepotrebno zmago. Dravi je v skupnem seštevku kljub porazu s 4:3 (37:27) uspelo ubraniti tretje mesto.

"Zelo smo zadovoljni s sobotno predstavo naših tekmovalcev, saj so pokazali izjemno borbenost. Obe zmagi bi sicer morali ostati doma, vendar ob takšnem katastrofalnem sojenju, kot smo ga bili priča tudi tokrat, je žal rezultat takšen, kot je," so po tekmovanju dejali v domačem taboru.

Ligaško prvenstvo se bo nadaljevalo šele 27. novembra. V tem času se bosta Denis Rus in Tanja Žuran udeležila mladinskega evropskega prvenstva, ki bo potekalo od 18. do 21. v Rimu.

Simon Starček

UUTOMER /

25. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE

Naiboljši uvoženi kasai Gerd Novemifer

Minulo nedeljo so bile na sporedu še zadnje kasaške dirke tega tisočletja, znova na ljutomerskem hipodromu. Vsi konji so kljub hladnemu vremenu pokazali še zadnje moči, najbolj pa so se potrudili prav gostitelji, ki so slavili v petih od osmih točk.

Rezultati: 1. dirka, za 3-4-let-ne kasače: 1. Lineja (Lovrenčič, Maribor), 2. Evita C (Cerar, Ljubljana Stožice), 3. Vendon Charlie (Slavič, Ljutomer); 2. dirka, za 3-4-letne kasače: 1. Ford AS (Slavič, Ljutomer), 2. Angie Vita (Žan, Ljubljana Stožice), 3. Marli Somolli (Šepe-tavc, Posavje Krško); 3. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Doriana (Skube, Komenda), 2. Vili Lo-bell (Bedekovič, Slovenske gorice), 3. Fuci Fuc (Maletič, Šentjernej); 4. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Fortuna C Lee (Ma-kovec, Ljutomer), 2. Vicky Crown (Orel, Ljubljana Stožice), 3. Lurado B (Vidic, Komenda); 5. dirka, za 3-12-let-ne kasače: 1. Felicia (Jagodic, Brdo), 2. American Express (Oražem, Ljubljana Stožice), 3. Jo Jo B (Rekar, Brdo); 6. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Gerd November (Tramšek, Ljutomer), 2. Hurricane Sund (Oražem, Ljubljana Stožice), 3. Javelin Elco (Crnkovič, Bled); 7. dirka, rejska dirka dveletnih kasačev: 1. Cony Chergon (Pozderec, Ljutomer), 2. Don MS (Slavič, Ljutomer), 3. Astra Goal (Antolin, Ljutomer); 8. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Dali (Sagaj, Ljutomer), 2. Jason B (Gregorc, Brdo), 3. Valat (Judež, Šentjernej).

M.Toš

STRELSTVO / STRELSTVO

I. DRŽAVNA LIGA

• Potočniku točka

Strelski klub Ptuj je nastopil v prvem turnirju I. državne lige v streljanju z zračno pištolo. Ptujčani so nastopili v sestavi Matija Potočnik, Marjan Gril in Slavko Ivanovič ter nastreljali 1593 krogov. Najboljše je streljal Matija Potočnik 557 krogov in iztržil točko.

SI

II. DRŽAVNA LIGA

# Juršinci sedmi, Petij a deveta

v škofji Loki je bil prvi turnir II. državne lige v streljanju z zračno pištolo. Zmagala je ekipa Mirisa iz Kočevske Reke. Strelska družina Juršinci je streljala solidno, njihovi rezultati: 4. Mirko Moleh 557 krogi, 8. Majda Raušl 545 krogi, 34. mladinec Simon Simonič 484. Pri Petlji je bil najboljši strelec

državni prvak Simon Fras s 533' krogi. Deveto mesto na prvem turnirju ni neuspeh.

Sh

DRŽAVNI TURNIR ZA MLADINCE • Ptujčani drugi I

Mlajši mladinci Ptuja Simeon-Gonc 332, Simon Fras 331 in| • Sebastijan Molnar so na prvem' državnem turnirju za mlajše' mladince zasedli drugo mesto. Mlajše mladinke Biserka Malek' 298, Sonja Šegula 317 in Jelena Vukovič 282 so na istem tekmovanju bile ekipno osme. j

si)

III. DRŽAVNA LIGA'

v soboto se v Turnišču začne III. državna liga v streljanju z zračno pištolo. SD Juršinci v sestavi Janko Berlak, Zlatko Kostanjevec in Staška Benko se bo pomerila s SD COAL.

P.d.

ODBOJKA

J A DOL' ŽENSKE • Hlarsel - Formis Bell 2:3

MARSEL : Terbučeva, Mohorkova, Žunkovičeva, Blažičeva, Pustoslemškova, Krebsova, Šeronova, Frumnova, Vindiševa

V ptujski športni dvorani se je zgodilo majhno presenečenje, saj so mlade in zelo dobre gostje iz Rogoze uspele premagati favorizirano in predvsem uspavano domačo vrsto. V prvem nizu je bila igra izenačena in domačinke so vodile do dvanajste svoje točke, nato pa pričele grešiti in gostje so to znale izkoristiti. Prav tako so v drugem nizu imele vodstvo Ptujčanke, ki so vodile s štirimi, petimi točkami, vendar se je njihova igra končala pri dvajseti točki. Takrat so popolnoma popustile, naredile nekaj začetniških napak, kar so seveda odbojkarice iz Rogoze izkoristile. Naslednji dve igri so Ptujčanke le uspele dobiti in rezultat izenačiti. Peti niz pa je ponovno pripadel gostjam in domače so ostale brez načrtovanih točk. Rezultati nizov: 24: 26, 20:25, 25:21, 25:15, 10:15.

I. A LIGA MOŠKI • Granit - Olimpija 3:1

GRANIT: Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Z. Bračko, Rajh, Jurak, Lampreht, Pivko, Pipenbaher, Jesenko.

Številni gledalci v bistriški športni dvorani so lahko videli zelo zanimivo in razburljivo odbojkarsko predstavo in seveda bili P" srečanju zelo zadovoljni, saj so videli drugo zmago odbojkarjev Granita. Rezultati nizov: 24:26, 26:24, 25:16, 27:25.

Danilo KlajnšeK

ČETRFINALE ODBOJKARSKEGA POKALA • Granit - Salonit 0:3

GRANIT: Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Kotar, Z. Bračko, Ra)^' Jurak, Lampreht, Pivko, Pipenbaher, Jesenko.

Odbojkarji Salonita iz Anhovega, ekipa državnih prvakov, so tu^' v povratnem četrtflnalnem pokalnem srečanju slavili s 3:0 /22:2^' 17:25, 19:25/ in ponovili rezultat iz prvega srečanja. V igri, ki je jala dobrih petinštiredeset minut, so dokazali premoč^ čeprav so odbojkarji bistriškega Granita nudili soliden odpor. Še najbolj raZ' burljivo je bilo v prvem nizu, ko je bil rezultat desetkrat izenačen,^ so pri 22:22 odločile izkušnje gostov.

Danilo KlajnšeK

TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999

ooLAm m otMm

27

PTUJ / NA OBMOČNEM ZDRUZENJU RDEČEGA KRIZA

Aktija Nikoli sami

v ponedeljek, 25. oktobra, je na območnem združenju Rdečega križa Ptuj potekala razdelitev paketov s humanitarno pomočjo, ki so jih dobili iz sklada RK Slovenije v akciji Nikoli sami. Ta poteka že tri leta, odziv nanjo pa je zelo dober. Letos so v njej zbrali 96.088.069 tolaijev.

Z zbranimi sredstvi bodo uspeli zagotoviti enako število paketov kot lansko leto, to je 26.000 prehrambenih paketov in zavitkov pralnega praška, 7000 darilnih vrečk za ostarele in 560 darilnih paketov za otroke. Prav tako pa bodo petstotim otrokom iz vse Slovenije omogočili letovanje v mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Dvanajst upravičencev s ptujskega območja bo tja odpotovalo v zimskem času od 19. do 26. februarja.

Tako pravne kot tudi fizične osebe darujejo svoje prispevke v obliki denarnih in materialnih sredstev. Na ptujsko območje je prispelo 1.263 paketov hrane in enako število zavitkov pralnega

praha, s katerimi bodo poskušali čim bolj olajšati življenje pomoči potrebnim ljudem, samo razdeljevanje pa se bo pričelo 1. novembra, to je prvi dan Tedna solidarnosti RK Slovenije. Navedeno dejanje naj bi bilo ena poglavitnih aktivnosti v tem obdobju.

Poleg tega da pomagajo

Sekretarka področnega združenja RK Ptuj Vida i\/lllu-nič

revnim, brezposelnim, socialno ogroženim družinam in ostarelim ter invalidnim osebam, se v ptujskem RK ukvarjajo še s problemom prostorske stiske, ki jo imajo v gasilskem domu. Sekretarka območnega

združenja RK Vida Milunič si že nekaj let prizadeva, da bi jim odstopili sobo, ki je prazna in se že nekaj časa v njej nič ne dogaja, za skladišče pa mora uporabljati svojo pisarno, vendar pa vedno naleti na gluga ušesa ljudi, ki naj bi to lahko omogočili.

Predstavniki Rdečega križa se zahvaljujejo vsem darovalcem za njihovo pomoč in upajo, da bo odziv v prihodnje še večji, saj število pomoči potrebnih ljudi in družin narašča zelo hitro.

Eva Vičar, Ozren Blanuša

ZAHVALA

Območno združenje Rdečega križa Ptuj se iskreno zahvaljuje Upravni enoti Ptuj za nakazila v humanitarne namene namesto cvetja na grob ob smrti moža Marije Horvat in ob smrti očeta Nade Slatič.

Darilni zavitki so shranjeni kar v pisarni. Foto: Ozren Blanuša

TRNOVSKA VAS / ODPRLI CESTO V SOVJAKU

Slovesno in veselo

Ob zaključku prvega leta življenja nove občine Trnovska vas obirajo plodove dela. V soboto ob 14. uri so se zbrali ob gostih domala vsi vaščani vasi Sovjak in prisostvovali dolgo pričakovanemu dogodku - svečani otvoritvi treh moderniziranih odcepov cest v svoji vasi v skupni dolžini 1,5 km.

Le dobrih sedem mesecev je bilo potrebnih od izdelave načrtov do težko pričakovane asfaltne črnine. Zemeljska dela in asfaltiranje je s kooperanti uspešno izvedla družba Epson. Potek del sta prikazala ipredsednik vaške skupnosti Štefan Krajnc in predsednik gradbenega odbora Marjan

Potrč, o pomenu posodobljene ceste in drugih zaključnih projektov pa je govoril župan Kari Vurcer.

Vaščani Sovjaka so ob solidarnosti drugih občanov zbrali 2.800.00 SIT, neposredno ob cesti živeči tudi po 200.000 SIT. Ministrstvo za ekonomske odnose je primaknilo 3 milijone.

razliko do investicijske vrednosti 15 milijonov pa je občinski svet namenil iz letošnjih investicijskih

sredstev.

Odseke cest so ob županu odprli najstarejši krajani te majhne, trdožive in lepe slo-venjegoriške vasice Matevž Fras, Janko Kuhar ter Marija Bračič in s tem simbolično potrdili otrokom in vnukom, da so večstoletne blatne kolovoze še vseeno pravočasno uvrstili v preteklost. V prisrčenm kulturnem programu so zapeli Bol-fenški fantje.

Vso množico je sprejela pod streho znamenita Kranjčeva uta, ki je gostila že dva novo-mašnika, misli in besede pa so se v družabnem srečanju dotikale veselega prazničnega dne in prihodnosti.

Ur

Vrvico je pomagal prerazati tudi najstarejši krajan Matevž Fras.

Foto: Marjan Maguša

PTUJ • V gledališču Ruj bodo danes ob 9.30 In 11. ponovili otroško predstavo Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. SLOVENSKA BISTRICA • Knjižnica Josipa Vošnjaka vabi na literarni večer z mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom drevi (28. oktobra) ob 18. uri v čitalnici.

PTUJ • V razstavišču Mestne hiše na Ruju bodo jutri (v petek) ob 12. uri odprli 1. samostojno razstavo slikarke Elfride Brenčič. Razstava bo na ogled do 26. novembra.

SLOVENSKA BISTRICA •

Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabi v petek, 29. oktobra, ob 18. uri na koncert moškega vokalnega ansambla Pavla Kernjaka iz Maribora ter okteta Voglje iz Kranja ob sto-letnici rojstva koroškega skladatelja Pavla Kernjaka.

PTUJ • V petek ob 19. uri bo v okviru Viktorinovih večerov v refektoriju minoritskega samostana predavanje dr. Janka Kosa o Antonu Blodnjaku.

LENART • V Domu kulture bo jutri ob 19. uri premiera lutkovne predstave M. Karla Rdeča žoga v izvedbi Lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta.

PTUJ • Ob dnevu reformacije bo v refektoriju minoritskega samostana v soboto, 30. oktobra, ob 20. uri koncert druhovne glasbe vokalne skupine Maran-atha in učencev Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. Vstopnine ni.

ŠTATENBERG • V nedeljo, 31. oktobra, ob 18. uri bo v viteški dvorani dvorca Štatenberg odprtje razstave del udeležencev letošnje kolonije.

ORMOŽ • V avli občine Ormož je postavljena na ogled razstava Pokrajinskega muzeja Ruj Obrti prazgodovinskega Ormoža. Njen avtor je arheolog Brane Lamut, na ogled pa bo do 20. novembra.

ORMOŽ • V Miheličevi galeriji sta do 2. novembra na ogled razstavi Likovna kolonija Štatenberg - osmič in razstava akvarelov ptujskega slikarja Andreja Božiča. Razstavišče je odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure.

KINO PTUJ • Do konca tedna si lahko ob 18. in 20.30 uri ogledate Vojno zvezd. Od 2. do 7. oktobra bo ob 18. in 20. uri na sporedu Deset razlogov, zakaj te sovražim.

ČRNA KRONIKA

SOPOTNICA UMRLA NA KRAJU NESREČE

Po Tovarniški cesti od Kidričevega proti Apačam je v nedeljo, 24. oktobra, ob 5.20 vozil osebni avto 35-letni J.C. iz Majšperka. Zaradi neprilagojene hitrosti je v križišču z regionalno cesto zapeljal naravnost čez cesto na bankino, kjer je avto dvignilo v zrak in po nekaj metrih je silovito treščil v zid stanovanjske hiše Apače 297. Na kraju nesreče je zaradi hudih poškodb umrla sopotnica, 40-letna L.K. iz Majšperka, ki je sedela na prednjem desnem sedežu, sopotnica na zadnjem sedežu, 40-letna V.S. iz Majšperka, in voznik pa sta bila hudo ranjena. Iz zvite pločevine so ju morali izrezati gasilci, potem pa so ju odpeljali v ptujsko bolnišnico.

V PREPIRU POTEGNIL PIŠTOLO

Ptujski policisti so prijeli 40-letnega A.M. iz Ptuja, ki je v soboto, 23. oktobra, nekaj po polnoči v gostišču Pik As v prepiru potegnil pištolo in streljal na 31-letnega R.B. iz Ptuja, ki sicer ni bil hudo poškodovan, saj so ga v ptujski bolnišnici po potrebnem medicinskem posegu odpustili. Strelca pa so policisti pa zaslišanju pri preiskovalnem odniku priprli.

VLOM V SREDIŠČU OB DRAVI

V noči na torek, 19. oktobra, so neznanci v Središču ob Dravi vlomili v prodajalno Kmetijske zadruge Ormož. Ukradli in odpeljali so več vrtnih kosilnic, motornih žag in raznega drugega orodja ter visokotlačni čistilec Karcher. Po oceni so zadrugo oškodovali za najmanj 700.000 tolarjev.

OSTREŠJE V PLAMENIH

V sredo, 20. oktobra, okoli 19. ure je izbruhnil požar na podstrešju stanovanjske hiše v Kočicah, občina Žetale. Požar je nastal zaradi tega, ker je sin lastnika hiše L.K. ogreval podstrešno sobo s plinsko pečjo. Zagorela je volnena odeja, potem pa se je ogenj razširil na podstrešje in ga v celoti uničil. Škode je za okoli 2 milijona tolarjev.

DEČEK UMRL ZARADI IGRE Z OROŽJEM

V soboto, 23. oktobra, je 12-letni 8.0. z Okoške Gore, občina Slovenska Bistrica,, odšel na obisk k sosedu. Tam mu je 19-letni S.T. razkazoval svoje orožje - plinsko pištolo, predelano v malokalibrsko. Pn tem se je pištola sprožila in krogla je dečka zadela v trebušno votlino. Zaradi notranjih krvavitev je deček na kraju nesreče umrl. Lastnika, ki je posedoval neprijavljeno orožje, so policisti ovadili tožilstvu zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti.

FF

RODILE SO - ČESTITA-

MO: Renata Krajnc, Pristava j 18, Cirkulane - Tio; Marija i Krepek, Gomila 3, Destrnik - 1 Niko; Jelka Ficijan, Sp. Ve- ' lovlek 11/a - deklico; Mihaela J Grlica, Dornava 55 - Erika; Veronika Furman, Dobrina : 56 - dečka; Irena Novak, i Sestrže 43 - Mojco; Darinka Butoien, Žetale 51/b - Deni- -sa; Irena Simonič, Sp. Se- ' narska 33/a - Sanjo; Dušanka j I Bratušek, Volkmerjeva 5, i I Ptuj - Dejana; Simona Pri- ■

imožič, Markovci 72 - Dam-jano; Aleksandra Lah, Mari- ; I borska c. 18, Ptuj - Kajo. j POROKE - PTUJ: Marijan I Širovnik in Liljana Spevan, i I Lancova vas 3l/a; Vinko Bel- ^

!ca, Pleterje 53, in Alenka Go- ; dec, Preša 8/a.

POROKE - ORMOŽ: Alojz Kojc in Suzana Sambolec, ; Vičanci 80.

POPRAVEK: V prejšnji številki Tednika je prišlo do na-I pake v rubriki poroke. Pra-I vilno se glasi: Robert Kolen-I ko, Stojnci 131, in Simona I Munda, Zamušani 17.

j UMRLI SO: Lipe Izlakar,

I Kajuhovaul. 5, Ptuj, iji 1914-

I t 15. oktobra 1999; Jaroslav

I Chomicki, Podlehnik 16,

j 1921 - t 17. oktobra 1999;

I Marjan Kovačec, Gorišnica

I 130, 1951 - t 17. oktober

I 1999; Veronika Kovačič, ro-

I jena Mlinarič, Polenšak 44/a,

I * 1924 - t 19. oktobra 1999;

I Martin Belšak, Podvinci 37, f

I * 1952 - t 21. oktobra 1999; |

J Janez Vindiš, Pobrežje 47, * i

; 21. oktobra 1999 - t 19. ok- '

I tobral999. '

Ojy sveti Martin iz Ogrske

Martinovo (II. novembra) je pri nas čedalje bolj priljubljen praznik. Vsa Slovenija, ki ga rada zvrne kozarček, ga praznuje ali se vsaj spomni na god Martina. Še zagrizeni abstinenti se pridružijo pojedinam s pečeno gosko, raco, kokošjo, kopunom ali purico. Martinovo je pač povezano z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Na ta dan ga je treba krstiti, saj se mošt spremeni v vino. Hkrati pa ta praznik zaključuje na podeželju jesensko delo. Lahko bi ga imeli tudi za zahvalni dan za dobro letino, saj je ta svetnik tudi zaščitnik dobre rasti.

V novembru so namreč poganski predniki našega podnebnega pasu obhajali nekak praznik v zahvalo za letino, pripravljah pa so tudi kohne, da so si priskrbeli zaloge za prihajajoči zoprni zimski čas; ob tem so imeli tudi pastirji, ki so nehali pasti, svoja obredna slavja. Šege in navade, ki se spletajo okrog martinovega, ki se na Koroškem imenuje npr. šmarčnice, se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo 'jesenski pust', dan ali kar teden veselja, petja, plesa in z jedačo ter pijačo obloženih miz.

Martina največkrat upodabljajo, kako deli svoj plašč z revežem. Takega ga spoznate naslikanega na kapelicah, cerkvenih freskah in oltarnih kipih. Navadno ga spremlja gos, ki je bila keltska žrtvena žival. Sv. Martin je namreč najverjetneje zamenjal kakšno staro pogansko keltsko božanstvo. Take zamenjave so bile s prihodom krščanstva zelo običajne. Pogosto so prikazani tudi drugi prizori iz življenja tega nadvse priljubljenega svetnika: Martin obudi mrtvega dečka, kot škof podira malikovalsko drevo in še kaj. Največkrat je seveda prikazan v škofovski opravi.

Kdor je kdaj videl iskreče se oči otrok, ki so sodelovali pri znamenitem Martinovem sprevodu, kdor je kdaj doživel, s kakšnim veseljem so otroci pred njegovim godom izdelovali pisane lampijončke in poslušali zgodbo o tem svetniku, je gotovo začutil, da mora biti sv. Martin prav poseben prijatelj otrok.

V nemških deželah je še danes navada, da na martinovo hodijo otroci zvečer s svetilkami in plamenicami po ulicah in pojejo hvalnico rimljanskemu častniku, ki je tistega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amiensu delil svoj plašč z

beračem. Zgodba o prezeblem in polnagem beraču, ki mu je Martin podaril pol svojega plašča, je tako ganila germanska ljudstva, da so rada vero

vala, kako je vojak Martin premagal njihovega poganskega boga Vodana, ki jezdi na belcu. Na predvečer se v teh krajih ljudje srečujejo z dobrimi prijatelji ali z vso družino ob Martinovi gosi in Martinovem 5ecivu. Oboje je zelo mastno, cakor bi se hoteli pripraviti na dolgo, mrzlo zimo. Prej je bila Martinova gos zadnja pečenka pred adventnim postom, ki je po starem trajal do božiča, tj. šest tednov.

Marsikje na predvečer Martinovega kurijo Martinov ogenj, v alpskih deželah, posebno v bavarskih občinah, pa maskirani fantje z glasnim vpitjem strašijo naokrog. Tako v

nemških deželah kot v Angliji je bilo martinovo plačilni dan za hlapce in dekle, takrat pa so se tudi menjavali: novi so prihajali in stari odhajali. V Nemčiji so tistim, ki so odšli služit drugam, dah poseben Martinov novec. V Angliji so najeli delavce za pol leta ali leto; ko pa so na martnovo odhajali, so morali 'pobrati svoje cunje', zato se ta dan imenuje tudi dan 'pakiranja cunj'. Delavci, ki so odšli, so tistim, ki so ostali, prirediH majhno zabavo s sirom, kruhom in viskijem; pozno v noč so ob veseli godbi peli in plesali.

Posebno vlogo je dobilo martinovo po prvi vojni, kot dan premirja. Enajstega novembra so se spominjali padlih; po cerkvah je zvonilo, vrstile so se proslave, ob 9. uri zjutraj (spomin na podpis premirja) pa so dogodke počastili z dvemi-nutnim molkom. V Angliji seje 'ustavila vsa nacija'. Delo po tovarnah, pisarnah in drugod je Drenehalo, avtomobili in avtobusi so zastali, zatulile so sire-

Priljubljen tudi zavoljo skromnosti

Martinovo j^e torej vsestranski praznik. Čaščenje sv. Mar

tina je prišlo k nam pod fran-kovskim vplivom in je najbrž najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Iz tega časa so naše najstarejše cerkve, posvečene temu svetniku. Martin kot nemški patron vremena, zavetnik živali, pastirjev in vojakov je vplival na slovenske predstave; posebej tudi z gosjo, ki mora na ta dan za kazen umreti. Ena od legend namreč pravi, da so gosi izdale svetnika s svojim gaga-njem, ko se je skrival pred odposlanci, ki so mu hoteli sporočiti, da je izvoljen za škofa. Sv. Martin namreč ni hotel te časti, zato ga je ljud

stvo zaradi skromnosti še posebej ljubilo. Poznalo je namreč grabežljivost tedanje duhovščine.

Gos je obvezna jed na martinovo poleg Nemčije tudi v Skandinaviji, Avstriji, na Madžarskem, v Franciji, in tam, kjer so bili nekdanji vplivi Avstroogrske močni, na primer v severni Italiji. Z raznimi

NA ZDRAVJE - prilogo so novembra 1999 izdati štirje izdajatelji pokrajinskih časopisov: ČZD Primorske novice Koper, CP Gorenjski glas Kranj, Radio - Tednik Ptuj in Novi Tednik Celje. Idejna zasnova in koordinacija: Pavel Gentilini Komel. Naslovnica: Katjuša Karlovini in Leo Caharija. Tehnični urednik: Štefan Miklavčič. Naklada: 80.000 izvodov.

dežele

vplivi pa se je razširila tudi drugod po svetu.

V slovenskih Halozah so obha-jaU nekoč Martinov nasajak -sestavljale so ga pogače, meso in vino - v četrtek pred martinovim. Takrat so spekli 'haloškega ftiča', purana ter se veselili dobre letine. V BeH krajini se je morala na martinje miza v zidanici šibiti od suhe svinjine, pečenega petehna, kokoši, ajdove in kvasne potice ter vina. No, vsekakor tudi pri nas ostaja na martinovo gos tipična obredna jed. Tako so si na Koroškem na večer pred martinovim kradli Martinove gosi in jih potem v družbi zbrane soseščine in sorodstva pojedli. V starih obdobjih so menda ob tem času klali tudi vole, meso pa dali v sušilnico ali v dimnik.

Posebej zanimivo je dejstvo, da je bilo martinovanje povezano z duhovi prednikov, ki so zahtevali svoj delež in ga tudi dobili. Tudi na ta dan so se namreč njihove duše vračale na zemljo. Da je Martinova pojedina naslednica poganskih zahvalnih slavij, kažeta dva primera, eden s Štajerskega, drugi iz Bele krajine. Ko gostje odhajajo, pustijo ponekod gostitelji vse naloženo na mizi, da bi bilo tudi naslednje leto obilno. Poro

čilo iz Bele krajine je še bolj določeno: 'Ko gostje odidejo, puste na mizi v zidanici majoliko, napolnjeno z vinom, in pa kozarce, da bi tudi verne duše v vicah bile deležne martinovanja, če bi se po naključju oglasile v zidanici'.

Dandanašnji na Slovenskem seveda najbolj oživljajo šege, ki so povezane s krščevanjem vina. Vino pri nas čedalje bolj pridobiva na veljavi. Postaja namreč zelo kakovostno, pogosto nagrajevano, izboljšuje se kultura pitja, ki postavlja poznavanje vina in kakovost pred količino, ki je bila nekdaj pač najvažnejša. Odlična vina izdelujejo prav zasebniki in vse to se pozna tudi na oblikovanju steklenic in etiket. Sicer pa poleg strokovnjakov bdi nad vinom celo viteški red sv. Fortunata.

Povezava z martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Martinovo, ki včasih prinese še nekaj tophh dni, ki jim pravimo babje leto, bo tudi letos napolnilo slovenske zidanice, restavracije in gostilne ter povsod se bo razlegala tista znana iz Francije izvirajoča pesem: Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mHn!

DAMJAN J. OVSEC

Kdo je bil Sv. Martin

Sv. Martin Tourski fe bil rojen okrog leta 316 v Sabariji, današnjem Sombath^lu na Madžarskem v vojaški družini (oče je rimmtn^lastnik), umrl pa je 8. novembra/leta v-^ai^ŽV ^^ri l^ursu v Franciji. Je mogočen patron in zav^linikv^^iVied drugimi škofij Rottenbrug-Stiittgaj^ in^lain;^'CJr^iščanskega in kantona Schwyz: po katerem jtSŠvicft^obila^roe. Na Slovenskertmju je posvečeijih zelo vcliljpo župnijskih in podružničnih cerkvi|' kar ok'»li 1^1!- k čem|jr if" poleg vehke svetnikove priljubljenosti morda' pi;ip)mogla tudi bližnja soseščina njegcJveg^a j"ojstnegff krajži

Poleg vinogradnikev. vinarjev in ^o^tilničaJf^, po čemer je najbolj znan, >1 'Sv. V^tin mdi zaščitnik vojakov, konjenikov in jczdecev, k in podVo\nih kovačev, orožarjev. tkalcev, stT(;^arjev, krojač cv. pasar-jev, rokavi^rjev. klobftčarj^v: kJi^'<tfi: - Jioi' iirjev. mlinarjev, izdelovalcev icrtač. sodifrjev, p;!Stir ev, popotnikov, revežev, beraee\v,ujetnikov t domačih živali, posebej gosi. Pomagaf^aj bi proti i/puščajcm, kačjemu piku in rdečici, polčg tegtfpa pri prošnji k za dobro rast na polju. Zanimivo manj /nano pa je. da je sv. Martin tudi zavettiik abstment')\|

Sv. Martina največkrat .upodabljajo- v prizoru z delitvijo plašča. Ta plaš^je veljal z^iranci^sko narodno svetinjo (podobno kot svetni^)v grob ) in so ga n(>sili s seboj na vseh vojnih pohodih. V mg^nem času so ta dragoceni spomin hranili v kralJe^^ palači v Parizu. Sainte-Chapelle, dvorna kapela v Parizu, kjer hranijo vehko znamenitih relikvij, je d<.)bila ime po Martinovem plašču. Latinsko cappellti^ cerkev' je namreč prvotna manjšalnica od roppa, 'plašč'. Kapela je najprej označevala torej m^S^njš«! cerkev, v kateri so kot relikvijo hranili košček plašča sv. Martina.

D. J.

Se neodkrita Tvndh imimmramMRrSfiM

Iz primorskega kamna zgrajena obokana klet družine Žorž s Slapa pri Vipavi bi zgodovinarju in ljubitelju stare arhitekture prav gotovo imela kaj povedati. Žorževi sicer nimajo pisnih virov točni letnici njenega nastanka, po bližnjem vodnjaku na dvorišču pa sklepajo, da so ju zgradili približno v istem času, to je leta 1696.

Žorževi, ena najstarejših družin na Slapu, so staro klet dobili precej nepričakovano. Kot se spominja gospodar Peter Žorž, je klet skupaj z večjim gospodar

skim poslopjem nad njo pripadala družini veleposestnikov Mulai. Ti so se med prvo svetovno vojno odseliU, gospodarska poslopja in vinogradi so ostali zapuščeni. Svoj davek je pobrala tudi vojska, ki je prostore nad kletjo uporabila za vojaško kuhinjo, klet pa jim je služila za jamo za odpadke. V začetku dvajsetih je oskrbnik Mulajevih Petrovemu dedu Jerneju Žoržu ponudil nakup vinogradov Ob podpisu pri notarju so ugotovih, da v vasi obstaja tudi klet. 'Beseda je dala besedo', in Jernej Žorž je ob nakupu zemljišča brezplačno dobil še klet. Ta je do danes ohranila svojo pristno podobo, le lesene podstavke pod sodi je zamenjal beton. V kleti imajo lesene sode, ki se ponašajo z osemdesetimi in več leti. V njih zaradi ugodne temperature vinska kapljica pridobi pravi okus.

Žorževi, očetu Petru zadnja leta v vinogradu največ pomaga sin Jurij, imajo trenutno 22 tisoč trt, v boljših letinah pa pridelajo približno 450 hektolitrov vina. Med rdečimi sortami prevladuje merlot, imajo tudi barbaro, ca-bernet sauvignon in barrique, med belimi pa so laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, malva-zija in rebula. Žorževi še vedno prodajo največ odprtega vina, predvsem doma, zadnja leta vino sami tudi stekleničijo. Med kupci

je najbolj priljubljen merlot, ki ga je okrog novega leta pri Zorževih že zelo težko dobiti. Žorževi so za zdaj s prodajo zadovoljni, gledajo pa že naprej. VključiU so se v projekt Vipav

ska vinska cesta, ob stari kleti so uredili modernejšo, nad njo pa bo v prenovljeni kašči mogoče že v naslednjih letih v miru posedeti za mizo in se zazreti čez gručasto vas do zelenih vinogradov.

mimmn^Mfm

i^f j bo pmpopeHaVa proti spodnji Vevški dolini, pa naj b« to z ru^ega, Krasgitpo aoltm'Branice, mimo prijetnih vasic in kfegev kot so Branik - grad Rihemberk, Domberk - Tabtmin Zalošče, V6§rsko - dvorec Vogrsko ali pa mordft-t-^jdovske strani mimo Vitovelj j- cerkev Marijinega vnebovzetja, jezero Za Brestom, Šempasa, Ozeljana, Ajševice (padalstvo, jadralstvo, konjeništvo). vse do Sove Gorice - grad Kromberk, Sveta Gora, samostan Kostanjevica, se boste ob pogledipna ^dt^ine;' njene nasade breskev in splete vinogradov prav SOtovo odpočili. Dan bo samo vaš.

Spodnji del Vipavske doline. Č^as in prostor. Vinorodni okoliš, kjer sonce plodovom vinske trte omogoča lepo zorenje in

daje/CTnom poseben značaj. Tu se v/ečujeta ai|isko in mediteransko podnebje. Trt^ yečno obrn^-na k soncu, ima izredno ugtoJne razmere za rast in dozorevanje poln|h, Jdadkih

plodov. Rebula, tojsij, zel^, pinela, malvazija.. ^odovina, vezana na zgodo«/f4o vinsl^ trte. ." :

In ne le to in ne samo to. Imeli boste še marsikaj videti. Poizkusiti. Občutiti.

Prav gotovo vas bo premamila želja, da se boste na poti ustavili tudi v eni izmed turističnih kmetij, morda vas bo pritrjeni šopek bršljana - fraska - opozoril, da prihajate v času, ko so odprte osmice. Pester izbor domačih jedi, kot so bleki (ddtaiači rezanci) s pršutom in

smetano, žolča, pršut, domače klobase, sir iz slanice v olivnem olju z začimbami, kuhani štru-klji in še vrsta dobrot.

Vinske kleti. Ponudba in prodaja vin naših vinarjev. Bela vina, svežega sadnega okusa z zaznavno in prijetno kislino; rdeča vina, bogata z ekstrakti.

' ' Primorska kuHnarika

?arc^ doTnačegj*;3^iM, pri^af . nfe^a "po<i i^bi^i rol^amf i - viharjev. vasa^^.-^av -^tOVo :i.*i^repričala, B^steZ-V t6

■ - kraje |e vrnili. » '» X ' P'<r na)'bo to v, pomladi, kd . -'^forijtj prve češnje,, niorda v cSsu breskev, ali pa jeseni, ko sv. Martin fiapove, kakšna bo prihodnja letina. V času, ko mošt preide v vino, pa si bo ob vročem kostanju prav gotovo marsikdo zaželel pogreti roke, dušo in srce.

Lepota pokrajine, pomniki njene zgodovine, pestra kuH-narična ponudba, šport in rekreacija.

Vredna ogleda. Spodnja Vipavska dolina.

Dolina, kjer vam sonce s svojimi žarki pomežikne v pozdrav. Pomežiknite mu tudi vi. V pozdrav in v slovo. A ne zadnje.

Informacije:

TURISTIČNA ZVEZA TIC NOVA GORICA Tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica, Tel.: 065/134 933, teUfax: 065/134 934 E-mail: tzticng@siol.net

MESTNA OBČINA NOVA GORICA Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, Tel.: 065 13 50 111, fax: 065 21 233 E-mail: Mestna.obcina@Nova-Gorica.si

Brda - dežela opojnih trenutkov...

Nekoč je bilo rečeno: Kot Trnuljčica v pravljici se Brda prebujajo iz stoletne začaranosti... Od pradavnine, ko so se predniki na svoji dolgi poti iz vzhodnih step ustavili na teh zadnjih gričih in zrli v zahajajoče sonce, ki se je lesketalo v močvirju bližajočega se morja, in v nočeh gledali v iskrenje razpadajočih lesov v temi močvirja misleč, da so to duše dragih pokojnikov, skozi groba obdobja srednjega veka z nenehnimi napadi razbojniških tolp, številnih vojska, ki so ropali po tej čudoviti zemlji, do komaj preteklega časa, ko so se za ta košček zemlje potegovale različne strani, a so Brici vendarle postali gospodarji na svoji zemlji, da vas lahko končno vabijo v to deželo opojnosti, deželo opojnih trenutkov:

* na pokušine izvrstnih vin v zagonetnih briških kleteh,

* na uživanje tipičnih jedi stičišča ljudstev in svetov,

* na sprehode skozi vinograde ob kramljanju z radoživimi vinogradniki aU na samotne sprehode v naravno neokrnjenem delu severozapadnih Brd s skrivnostnimi grapami ter planino širokih razgledov,

* na srečanja s sledovi enkratne zgodovine, z umetninami stoletij: gradovi, cerkvami, romantičnimi vasmi in srednjeveškimi zaselki na vrhovih gričev in edinstvenimi čudeži narave - Sabotina, Kolovrata ter dolin Kožbanj-ška, Vedrijanščka...

na praznovanja sv. Martina po briških vaseh, dneve češenj v srcu Brd, Sv. Roka v Kozani, Sv. Križa v Kojskem, Kapelnc na Vrhovljem in v Šmartnem, Devičce in Dneva poezije in vina v Medani, Gradnikovih večerov, na koncerte v gradu na Dobro-vem, na plese in na srečanja motoristov v parku vipolške-ga gradu...

Novi znak, ki simbolizira privlačnost Brd, njihovo naravno neokrnjenost, razgibanost, prijaznost, izvirnost in geslo: Dežela opojnih trenutkov, imata namen povečati prepoznavnost Brd kot ene najlepših slovenskih pokrajin. Na ta način je pripravljeno izhodišče dolgoročnemu pospeševanju trženja vseh naravnih, kulturnih in gospodarskih danosti Brd kot zaokroženega območja sredi Evrope, ki se lahko pohvali z vrhunskimi vini, sadjem in bogato turistično ponudbo.

Informacije:

Občina Brda, 065/135 10 30

V Brdih je še veliko več! Še neodkritega. Pridite!

Kot dragulj plemenita Kapljica

Vino je naplemenitejša kapljica, ki jo moramo znati pravilno ponuditi, da izkoristimo njegove značilnosti. Vino je kot dragulj, pa naj spremlja kosilo ali večerjo. Pravilno izbrana vina, pravšnja količina ob primerni priložnosti, v pravi čaši in pri najprimernejši temperaturi je izraz gostiteljeve prefinjenosti.

Klet Goriška Brda je največja vinska klet, ki proizvaja vina z geografskim poreklom, saj proizvede kar četrtino vsega vina z geografskim poreklom. Glavna zvezda in zaščitni znak goriške kleti, pa tudi Goriških Brd nasploh, je zagotovo sorta rebula, ki jo polnijo v največ različnih polnitev: navadna rebula, zlata rebula, vrhunska rebula, rebula Bagueri in peneča rebula. Ta sorta je v zadnjih letih prišla do prvotne visoke kakovosti. To je ena najstarejših slovenskih sort, o njej se je govorilo v Brdih že v 12. stoletju. Je zelo prilagojena pogojem, ki vladajo tukaj. Od nekdaj je veljala za žlahtno vino, v svoji nežnosti je prav skrivnostna dama, ki se v svojih odtenkih giblje od lahkega, pitnega in svežega vina do rjavo rumene barve, z višjo vsebnostjo sladkorja in rahlim muškatnim odtenkom, če jo dlje časa pustimo zoreti.

Rebula daje prijetna, osvežilna in pitna vina s specifično sadno cvetico. Primerna je tudi za peneča vina, zato so se v Kleti Goriška Brda odločili za proizvodnjo peneče rebule. To je suha

penina, pridelana po charmat metodi. Ponudimo jo lahko kot aperitiv in k ribjim jedem, odlična pa je tudi za pripravo sorbeta. Peneča rebula je nadvse primerna v slavnostnih trenutkih in priporočljiva kot zaključek obroka.

Poleg suhe Peneče Rebule pa je Klet Goriška Brda znana tudi po polsuhi penini Cecilii, ki je bolj aromatična in ima pridih rumenega muškata.

Novost in posebnost v Kleti Goriška Brda obljubljajo ob prihodu novega tisočletja. Konec leta bodo tržišču ponudili novo peneče vino, pripravljeno po klasični metodi, ki daje posebno kvaliteto in je rezultat sekundarnega alkoholnega vrenja v steklenici. Takšno peneče vino, ki je značilno predvsem za Champagno v Franciji, vinska klet do sedaj še ni ponudila. Ta penina bo sestavljena iz modrega pinota, chardon-nayja in rebule.

Vino mora ostati vino! Biti mora dobro in ljudje naj ga poznajo, zlasti njegove pozitivne lastnosti, in naj ga znajo izkoristiti apij pfj dobro!''

čas drobnih IjubezsŠ

November, ko 'Martin dela vin', je tisti del leta, ko se začnemo počasi pripravljati na obdobje praznovanj. Miklavža, Božička in dedka Mraza se najprisrčneje veselijo otroci. Starši nekoliko manj. Že zato, ker mnoge zaboli glava ob mislih na darila in z njimi povezanimi usihanji denarnic.

Adventni čas z zimskim sol-sticijem te sam po sebi umirja ritem življenja in narave. To je obdobje, ko naj bi korak in misli zastale. Čas, kot nalašč za to, da se pogreznemo globoko vase, da bi v miru razmislili o sebi in o vseh, ki so zasidrani v naših mislih in srcih.

Morda bo letos, pod vtisom poslavljajočega se tisočletja, zaznamovanega s številoma 1 in 9, ta mir manj miren. Evforijo, ki vlada v svetu - ko naj bi se (domnevno) poslovil od starega tisočletja - in ponudbe, ki nas silijo, da kaže prelom tisočletja preživeti kar najbolj neobi

čajno, dopolnjujejo želje in razmišljanja, da bi si privoščili nekaj posebnega, norega. Nekaj, česar nismo še nikoli storili in si tudi nikdar več ne bomo mogli privoščiti.

Pa zato niso potrebna eksotična, draga potovanja, slavje novega leta v letalu, ki bo potovalo preko časovnih meri-dianov in bodo potniki lahko kar dvakrat pozdravili vstop v leto 2000, romanje v večno mesto s kančkom strahu, da se bo sesul svet, ali pričakovanje novega leta 2000 na Aljaski ali na Bali ju.

Veliko več hi lahko storili zase in za vse, ki jih imamo radi, če bi najprej, v adventnem času, temeljito pospravili svoja 'podstrešja' in si odgovorili tudi na vsa tista (ne)prijetna vprašanja, ki že dolgo vznikajo v naj skritejših kotičkih srca in razuma. Ki jih odrivamo ob stran in jih ne zmoremo pregnati iz podzavesti. Ki ostajajo brez odgovorov zato, ker nam zmanjkuje poguma - da bi sami

sebi nalili čistega vina in si odgovorili, kaj zares želimo, kaj hočemo, zmoremo, koliko smo trdni, kakšne so naše slabosti in šibkosti, zakaj nam zmanjkuje energije, poguma in smelosti, da ostajajo naše želje in sklepi na pol poti. In da bi si, po temeljiti inventuri, brezkompromisno priznali, kaj, kako, kdaj in zakaj bomo v novi, vodnarjevi dobi (zaznamujeta jo smelost in pogum) res kaj storili - zase in za vse, kakorkoli povezane z nami.

Šele po takšni inventuri bomo našli notranji mir in srečo. Osebno srečo, ki sploh ni od

visna od materialnih dobrin, je pa blagodejna tudi za vse, s katerimi smo pripravljeni in si želimo deliti vsakdan (ali vsaj kak njegov del). Ne bi smeli namreč pozabiti, da le srečen človek, ki ima zares rad najprej sebe, zmore osrečavati in imeti rad tudi druge. Tudi najdražje, ki (p)ostajajo prav zaradi osebne potlačenosti in notranjega nemira najpogosteje vse kaj drugega kot naši najdražji.

Mirni, sproščeni, spravljeni s samim seboj in prav zato znova polni energije, se bomo laže pripravili na čarobni čas praznovanj. Topli objemi domov bodo zaradi osebnega miru toplejši, prijaznejši. Mize se bodo laže spremenile v drobne izdelovalnice izvirnih okraskov, ki lepšajo počutje in stopnjujejo pričakovanje nečesa novega, boljšega, prijaznejšega, srečnejšega. Brez panike se bomo lahko odločili, kako obdariti najdražje s simboličnimi darilci, ki bodo dragoceni biseri v zakladnici spominov.

Koristno hi bilo, da bi se na praznovanje začeli pripravljati dovolj zgodaj. Če bomo postopoma polnili omare in skrivali med rjuhe drobna darila, bomo na pragu praznikov manj utrujeni in zlovoljni. Najdražji bodo bržkone z razumevanjem sprejeli prepovedi, da po omarah ni dovoljeno stikati. Rade volje bodo priskočili na pomoč, ko bo treba okrasiti božično drevesce in iskrice sreče v njihovih očeh bodo najlepši okras prazničnih domov.

Ko pa bo tik pred Božičem in Silvestrovim zadišalo še po limonini lupinici, cimetu, klinč-kih, sveži potici in kruhu ter dobrotah, ki ne smejo manjkati na praznični mizi, bomo srečni in sproščeni v svetleč papir in pentlje zavili še zadnja darilca.

Saj ni nujno, da so razkošna in draga! Le zakaj bi pretiravali? Če se bi skušali z dragocenimi predmeti odkupiti zgolj zato, ker smo najdražje vse leto zanemarjali, zavračali, morda celo žalili ali poniževali, ima lahko dragoceno darilo grenak, ironičen priokus. Z njim namreč ni moč poplačati vsega trpljenja, jeze in temnih občutij, ki smo jih povzročali drugim.

Že lična, doma narejena voščilnica z iskrenim, toplim sporočilom, lahko človeku polepša dan. Zakaj bi se sramovali in ne hi izrazili vsega tistega, kar

občutimo in komu zares iz srca želimo? Nič manj spoštovani in cenjeni ne bomo, če si dovolimo na papir prenesti vse tisto, kar nosimo v srcu. Prav nasprotno! Če se potrudimo in podarimo izdelek, ki smo ga naredili sami, z ljubeznijo, bo v domu obdarovanca žarel kot drobno sonce in lepšal počutje vsem, ki ga bodo občudovali. Če se odločimo za cvetje, ni nujno, da bi bil šopek razkošno velik in drag. Nema govorica skrbno izbranega cveta, v barvi, ki izraža naša občutja, lahko pove veliko več kot cel grm.

Predmet, ki ga podarjamo, se mora obdarjenemu prilegati. Zato pa si moramo za izbiro vzeti dovolj časa, obdarjenega dobro poznati in vedeti, kaj si Želi, kako razmišlja, kako čustvuje in - navsezadnje - koliko mu tudi mi sami pomenimo. Šele s tem vedenjem izbira in nakup ne bosta težavna. Če pa bomo darilce še sami dosmi-selno zavili, ho obdarjeni vedel, da smo si zanj že v mislih in pripravah na praznovanja utrgali dragoceni čas.

Če bomo z darilcem podarili košček sebe, bomo človeka, ki nam veliko pomeni, najlepše obdarili. Podariti košček sebe ni tako težko. Če si bomo vzeli čas za prijeten klepet, če ne bomo vmes nenehno zrli na uro in se nervozno presedali, če pogovor ne bo poln opravičevanj, češ da nimamo časa, če bomo znali prisluhniti, kaj nam sogovornik sporoča in če ga bomo zmogli zbrano poslušati, če bomo z iskrenimi besedami in drobnimi kretnjami izrazili, koliko nam pomeni, bo to najdragocenejše darilo.

Podariti košček sebe v času, namenjenem drobnim ljubeznim in ljubeznivostim, nima cene in opredeljene vrednosti, osreči pa tudi nas same. Če take priložnosti zamudimo, za-vržemo tudi del sebe - in ostanemo nesrečni, nezado-voljeni, brezvoljni, prazni! JASNA ARKO KAM BIČ

v novo leto v igralnicah

Na slavnostni vstop v novo leto, nekateri pravijo kar v novo tisočletje, se zavzeto pripravljajo tudi v obeh Hitovih igralnicah, v Perl i in v Parku. V Perli bodo, kot je povedal organizator njihovega igralniškega marketinga Marko Aucin, 2. decembra odprli novo dvorano, areno, ki jo sicer še gradijo v sklopu celotne obnove Perlinega kompleksa. V Parku se pripravljajo še na drugačno slavje: decembra bodo proslavili, kot je povedal njihov menedžer igralništva Adrijan Brajdot, 15. obletnico, kar so odprli igralnico in pravzaprav začeli z igralništvom v Hitu in na tem območju sploh.

V Perlini novi dvorani bo prostora za 450 gostov, dodatno bodo na prostoru ob sončni uri kot lani razpeli šotor, v vsej Perli pa pričakujejo okoli 2.20<) ljudi. Rezervacije po 300 tisoč lir so na voljo samo najboljšim igralniškim gostom, tistim z zlato ali srebrno Hit klub kartico oziroma članom kluba pa po 50 tisoč lir. Cena vključuje sistem 'in clusive'.

V igralnici Park bo 11. no

vembra, v Perli pa 9. novembra zaključek Poletne akcije, ki je bila namenjena promociji in je

trajala od letošnjega junija s prekinitvami v avgustu. Po štirih mesecih bodo z žrebom določili lastnika novega osebnega avtomobila, izžrebaU bodo več potovanj in več praktičnih nagrad.

Vrhunec igralniškega dogajanja bo nedvomno finale igre Mega bingo, za katero je v nagradnem skladu kar mih-jarda lir. Igralci so ali v Perli ali v Parku zbirali certifikate s po petimi taloni in z vsakim od njih lahko kupijo po dva igralna kartona in z njimi lahko sodelujejo na vseh petih večerih Mega binga, vendar samo v igralnici, kjer so kupili kartone. Večeri Mega binga se bodo začeli 14. decembra, nadaljevali 15. in 16. ter še 21. in 23. decembra. Kot je že v navadi, sta igralnici 24. decembra zaprti, ker pač spoštujejo izročilo in navade svojih obiskovalcev, da predvečer Božiča preživijo v svojem družinskem krogu.

Novost Perle bo, da bo zabavni program v šotoru trajal precej dlje kot lani in sicer kar dvajset dni. Posebne animacijske skupine bodo razveseljevale tudi mimoidoče po ulicah, selile se bodo po Hitovih lokalih - skratka, za dogajanje v

pričakovanju novega leta bo dobro poskrbljeno. V obeh igralnicah nadaljujejo tudi tradicijo obdarovanja svojih gostov, z majhnimi pozornostmi ob Božiču, tudi na osebna praznovanja svojih gostov so pozorni, v Perli pa so z novimi animacijami in z vabljenjem znanih DJ povečali zanimanje za njihovo diskoteko.

Sicer pa v Perh vehko pričakujejo od svojih novih, povečanih zmogljivosti, čeprav bodo sedanji načrt dokončno

uresničili šele leta 2001. Prvi znaki pa že kažejo, da jim tudi konkurenca onkraj meje ne more spodnesti vizije razvoja.

Prav zabavni program je v dobršni meri tisto, kar vleče. Vse, igre na srečo, zabavni program, dobra kulinarična ponudba, prijaznost in visoka strokovna usposobljenost zaposlenih so tisto, kar postavlja Hitove igralnice in nasploh njegove lokale v vrh zanimanja ne samo sicer najbolj številnih italijanskih, ampak tudi gostov iz drugih evropskih in neevropskih držav.

Marko Aucin

Adrijan Brajdot

Silvestrski program (vstopnina in clusive stane 220 tisoč lir) v igralnici Park bo povezoval Bruno Ales-si«, nastopali pa bodo skupina Axa, Carlo Frisi in Kicchi e poveri. Na Novega leta dan bosta goste zabavali skupini Axa in Ricchi e poveri. V Perli bodo zadnji dan v letošnjem letu gostovali Spagna, .Vlago Forest, Fay Vang, Dereck Simmons, .lo Squillo, za zabavo gostov v šotoru pa bo skrbel ansambel Capris.

Dejstvo je, da je 15 let igralnice Park prava zgodba o uspehu. Ključ uspeha je v tržni novosti, v Hitovi turistični storitvi, ki pritegne goste in jim prinaša zadovoljstvo, da se radi vračajo v Novo Gorico. Ta je v teh letih postala turistični center, ki poleg igralniških ponuja odlične hotelske, gostinske, zabaviščne, trgovske, športno rekreacijske, zdravstvene in kulturne storitve. Nedvomno pa glavna vloga v igralniški zgodovini Hita pripada ljudem, ki za dejavnost skrbijo. V začetku jih je bilo skromnih 20, zdaj jih je že 437. Zasluga gre tudi gostom, ki iščejo vedno kaj več, vedno kaj novega.

V Perli bodo s preureditvijo prostorov lahko postavili novih 200 igralnih avtomatov, v igralnici Park pa imajo sedaj na voljo 358 različnih igralnih avtomatov, 42 različnih igralnih miz, igri bingo in športna stava. Zaradi znanih zapletov z zakonodajo, ki ureja to področje, je bil Hit (in z njim zavoljo manjših dajatev tudi država) nedvomno prikrajšan v razvoju in bo potreboval bistveno več časa, da bo nadoknadil zamujeno.

Silvestrovanja za vsak okus

Pričakovanje novega leta je vsakokrat posebna draž, ki vnese nemir tako med tiste, ki izbirajo kraj, kjer bodo s svojo družino ali družbo preživeli najdaljšo noč v letu, kot med tiste, ki bi jim to noč radi naredili čimlepšo in nepozabno. Med slednjimi so Hitovci nedvomno zapisani z zlatimi črkami. Ta lesk bodo zagotovo obdržali tudi letos. V to je prepričana tudi Anastazija Turk, pomočnica direktorja njihovega gostinstva, ki nam je zaupala nekaj drobtinic iz obširnega predprazničnega in prazničnega dogajanja v njihovih lokalih, restavracijah in hotelih. Nismo govorili o menujih niti ne o cenah, ker naj bi eno in drugo pomenilo presenečenje. Povsem zagotovo lahko zatrdimo samo, da bo na pretek dobre hrane, pijače in zlasti zabave.

V Hitu so poskrbeli za organizirano silvestrovanje v hotelih Lipa in Sabotin ter v restavracijah Mark in Triglav. Za vse štiri lokale veljajo klasični načini rezervacij z menujem ali samopostrežnim bifejem, dogajanje bo popestrila živa glasba, vmes pa bodo nastopali akterji iz siceršnjega Hitovega zabavnega programa.

V šempetrskem hotelu Lipa bo tokrat silvestrovanje prvič, kar je objekt obnovljen, prav za najdaljšo noč v letu pa bodo pokrili tudi letni vrt in s tem olajšali prehod med posameznimi prostori. Prehod v novo leto bo poln dogajanja, hrane, pijače, dobre volje, razne prireditve pa se bodo vrstile že tedne prej. Letos se bodo vključili tudi v silvestrovanje, ki ga pripravljajo na šempetrskem trgu, ne bo pa možno pričakati najdaljše noči v njihovem Hit šport centru v Šempetru. Tam se bo vrtelo, plesalo in zabavalo z ansamblom Hapy day, Malalanom in Deveta-kom prvi večer v prihodnjem letu. Na Silve-strovo bo v Lipi skrbel za glasbo ansambel Hay, na trgu pa Happy day z Igorjem Malalanom in Borisom Devetakom. V Lipi bodo nastopali še francoska plesna skupina Taboo, komični žongler Dereck Sim-mons, humoristična skupina

klovnov Menning show, pripravili pa bodo še kopico zabavnih iger z bogatimi nagradami. Žur bo trajal do jutranjih ur, opolnoči bo ognjemet, aranžma pa je moč plačati tudi v teh obrokih.

Na Novega leta dan bodo večer popestrili ansambel Pik as, Taboo, Menning show, vsak gost bo dobil spominsko darilo, za nagrade pa se bodo potegovali v zabavnih igrah.

Silvestrovanje na mehiški način pripravljajo v restavraciji Mark nad Šempetrom, kjer bo že vse dni novembra in decembra gostovala mehiška kuhinja. Hladno toph bife z mehiškimi dobrotami in seveda tudi dobrotami naše kuhinje bo še bolj teknil ob ritmih ansamblov Mexico en fete in Desert. Da bo vsem prijetno, bodo po-

skrbeU tudi s tem, da bodo pokrili letni vrt in plesišče.

Tudi v obnovljenem in povečanem hotelu Šabotin v Solkanu bo živahno. Za glasbo bo na Silvestrovo skrbel ansambel Hot line, ki bo sicer že ves december pestril večere, v najdaljši noči pa se jim bodo pridružili še nekateri izvajalci programa iz Perle. Silvestrovanje pripravljajo še v restavraciji Triglav v Novi Gorici, ki je postala znana že po svojih tradicionalnih božičnih in novoletnih kosilih, sicer pa je priljubljen lokal mnogih, ki radi ob dobri hrani in pijači v miru pokramljajo. Dodajmo še, da bodo v vseh naštetih lokalih tudi novoletni plesi, samo restavracija Triglav ga ne bo pripravila.

Hitovi gostinci se bodo vključili tudi v praznovanje, ki ga pripravljajo za prihod novega leta na Bevkovem trgu sredi Nove Gorice. Vso noč bodo odprti njihovi lokali Bachus bar, restavracija Vrtnica, gostilna v Rožni Dolini in gostilna Pri hrastu v Kromberku. Tam seveda ni treba prostora rezervirati vnaprej. Krona vsega praznovanja bo nedvomno velikanski silvestrski ognjemet, za katerega je tudi poskrbel Hit.

Zabava^ primerna času

Hitove hotele, igralnice in druge lokale poznajo gostje tudi po pestrem, kakovostnem in predvsem po raznovrstnem zabavnem programu. Za marsikoga je morda še bolj vabljiv kot lovljenje sreče na avtomatih ali za igralnimi mizami. Za usklajevanje in organizacijo teh programov skrbi Borut Bašin in z njim smo se pogovarjali o programu, ki so ga v Hitu namenili svojim gostom v predbožičnem in prednovoletnem času.

5. novembra: Gigi Proietti, italijanski filmski igralec in pevec.

26. novembra: Beppe Grillo, eden največjih italijanskih komikov, ki nastopa samo v živo, televizijo odklanja. 14.do 16. decembra: ob žrebanjih Gianni Giannini, ki bo vse tri večere povezoval dogajanja. 22. decembra: 15-letnica igralnice Park, osrednja gostja večera bo italijanska pevka Spagna.

31. decembra: Ricchi e poveri in komik Cario Frisi, ki bo nastopil tudi 1. januarja.

PerlOj Captain Hook^s Club

5. november: izbor miss Tahiti

9. november: koncert Zorana Predina in Mar Django

11. november: otvoritev Mittelchocofest z ročk pevcem Rockey

Robertsom in voditeljico Chanelle 15. novembra bodo zaprU veliki oder zaradi preureditve

17. november: Buckwiieat Zydeco iz Luisiane

18. november: Mateo Moni

25. november: Marco Predolin z ansamblom 2. december: Fausto Leoli. ki je pred leti skupaj z Oxo zmagal v San Remu

9. december: doslej največji koncertni dogodek v Novi Gorici -Lucio Dalia

15. december: velika modna revija - Thissardi Milano 23. december: tradicionalno srečanje z New swing kvartetom Od 25. decembra dogodki pred novim letom: razne animacijske skupine, med drugimi bo nastopil tudi Guinessov rekorder v napihovanju milnih mehurčkov Fan Yang. 31. december: glavna gostja Spagna, med drugimi Še Mago Forest s svojo komično magijo, Fay Yang, Dereck Simmons, komični žongler, program pa bo povezovala Jo Squiilo, medtem ko bo za zabavo gostov v šotoru za Perlo skrbel ansambel Capris.

Kranjska Gora

18. december: otvoritev prenovljene igralnice - nastop italijanske vokalne skupine Neri per Coso

19. december: koncert Giorgie

20. december: Littl Toni, vse dni pa še Mago Forest in Raui Cremona s komično magijo

31.december: Chris White, avstrijski pevec, italijanski čarovnik

Toni Binarelli in animacijska glasbena skupina Bravo 1. januar: Spagna

V Perli in v drugih Hitovih enotah ho v prcdnoyoletnem času Se veliko druge zabave. V Perli bosta med drugimi nastopali francoska transvestitska skupina Les rezilles boys in manjša plesna skupina Taboo, ki se ho predstavila gostom tudi v drugih lokalih. V Kranjski Gori plesna skupina Afro arrimba iz Južne Afrike, na Otočcu pa bodo 31. decembra in 1. januarja v avli igralnice gostovali plesna skupina Urška, čarovnik Kiraly iz Prekmurja in glasbena skupina Honevmoon.

Borut Bašin

Tujina nam jemlje celo dnevne goste

v času, ko boste brali te vrstice, dobra smuka v zimskih razmerah v bližini Primorske že teče - na koroškem ledeniku Moelltal, dobre tri ure vožnje od Nove Gorice. Večina smučišč z zmogljivimi sistemi dodatnega zasneže-vanja napoveduje začetek sezone 27. novembra. Med takšna se na Primorskem uvršča Cerkno, ki zimo začenja z novo šestsedežnico. Slovenska smučišča so se odločneje lotila posodobitev (med njimi tudi Kanin), vendar pa bližnja tuja konkurenca v Furlaniji in na Koroškem ne spi. Največji novosti sta štirisedežnica v Piancavallu in gondola v Nassfeldu. Konkurenčna sposobnost slovenskih smučišč v primerjavi s tujimi tako še vedno pada, vse manjša pa je relativna razlika v cenah primerljivih smučišč.

Res je sicer, da so se letos slovenski žičničarji, povezani v gospodarsko interesno združenje, odločili za evropsko rast cen, torej triodstotno, kar pomeni korak prilagajanja stvarnemu stanju v domačem in evropskem alpskem smučarskem turizmu, a to še ni niti dobljena bitka v 'vojni' s tujo konkurenco. Število rednih (ne zgolj počitniških) alpskih smučarjev v Evropi upada, boj za gosta je vse trši, tujina je bolje opremljena in cenovno dostopna. Dnevna vozovnica na najboljših koroških smučiščih je le za tisočaka dražja kot v naših največjih centrih, kjer ponujajo

vozovnice po 4.000 tolarjev (furlanske cene so skoraj enake), razen na vaških smučiščih pa bo treba povsod odšteti 2.500 tolarjev in več. Resna smučarija je pač tam, kjer se je do belih strmin treba voziti uro ali dve (in to za Primorsko še posebej velja), postala predraga za široke ljudske množice. Se bolj to velja, če je potrebno družino popeljati na enotedenske počit-liice. Bovške in cerkljanske hotelske postelje so sicer še vedno cenejše od primerljivih v Avstriji (večina tedenskih terminov stane od 45 do 60 tisočakov na osebo), vendar pa se z nekaj

truda pri sosedih že lahko dobi preprosto namestitev za enak denar, a tik ob odhčnih smučiščih. Družbeno razslo^je vanje prvih let kapitalizma pri nas je storilo svoje, srednji sloj je vse 'tanjši' in tako se je slovenski zimski turizem znašel pred hudim izzivom. Enakomerno lahko čez celo sezono smuča le razmeroma ozek krog premožnih. Tisti Primorci, ki imajo dovolj denarja za vijuganje v Cerknem ah na Kaninu, zmorejo tudi 'skok' do furlanskega Zoncolana ali koroškega Na-ssfelda, do katerih je časovno prav toliko kot do vrha Kanina. Kakovost tako postaja po

membnejša od cenenosti. Boj za prvo je v Sloveniji pogosto obremenjen še nerazčiščenimi lastninskimi razmerji na zemljiščih, z maratonskimi postopki za pridobitev dovoljenj in s šibko povezanostjo hotelirjev, žičničarjev, lokalnih skupnosti in sosednjih turističnih središč.

Na področju kakovosti se na slovenskih smučiščih vendarle nekaj premika in obe največji primorski sta se naložbenemu zamahu pridružili. V Cerknem se bo zavrtela 1.100 metrov dolga šestsedežnica Lom, ki pomeni podaljšek in razširitev dosedanjega smučišča ob istoi

menskih vlečnicah. Zagotovov-Ijeno je dodatno zasneževanje, vse skupaj pa zaradi v povprečju 28-odstotnega naklona pomeni veliko pridobitev za zahtevnejše smučarje. Če temu dodamo štirisedežnico, dve dvo-sedežnici in štiri vlečnice, se je Cerkno letos dokončno postavilo ob bok velikim slovenskim smučiščem. V Bovcu so zaključili urejanje dodatnega zasneže-vanja dolinskega smučišča v Čezsoči. Če bo dovolj hladno, se bosta dve vlečnici zavrteli že konec novembra, pred Božičem pa bodo pognali žičnico s povsem obnovljenim tretjim krakom od postaje Skripi do Podov, kjer bo vožnja hitrejša in zaradi novih kabin udobnejša. Za manj zahtevne bo dovolj zimskega veselja na preizkušenih smučiščih dveh zasebnikov na 1.100 metrov visoki Vojskar-ski planoti nad Idrijo. Ob tem je žal vse manj možnosti, da bi se na mladem smučišču Lome na Črnovrški planoti zavrtela že kupljena in v dobršni meri postavljena dvosedežnica, saj poteka pridobivanje različnih dovoljenj precej počasi. Na ostalih manjših primorskih smučiščih, na Kaliču, Lokvah, Kalu, Sviš-čakih in Mašunu ni omembe vrednih novosti. Muhaste zime, slaba opremljenost in izgube iz leta v leto vodijo v položaj, ko se vrtenje naprav z veliko napora zagotavlja v zadnjem trenutku.

Severni Primorski bližnja bohinjska smučišča ne ponujajo nič novega. Na Voglu je žični-čarjem med gradnjo nove gondole iz doline zmanjkalo denarja in tako se bo treba na vrh še eno sezono voziti s staro, ob kateri se nabirajo dolge vrste. Na Kobli in na Soriški planini so uspeli poskrbeti le za redno vzdrževanje. Med Primorci nekdaj zelo priljubljena Kranjska Gora se sooča z izgubami, novega direktorja žičnic so iskali še konec oktobra, sistem dodatnega zasneževanja nad hoteli ni zanesljiv in tako ostajajo tereni izven poligona za svetovni pokal vabljivi predvsem zaradi možnosti za smučarski tek. Za območje srednje Primorske pa postaja vse zanimivejši Krvavec, kjer bodo konec novembra gotovo pognali novo šestsedežno gondolsko žičnico in okrepljen sistem dodatnega zasneževanja, ki bo zagotavljal smuko do konca aprila.

Kratka avtocestna pot na tuje

Posebej v turistično usmerjenih smučarskih klubih na južnem Primorskem, ki je daleč od gora, so že pred leti ugoto

vili, da zaradi odličnih avtocestnih povezav do furlanskih smučišč v Piancavallu, Zoncolanu, na Nevejskem sedlu in v Trbižu ni izguba časa nič večja, kot če bi se odpravili na najboljše slovenske strmine. Še dodatne 3ol ure ali ura vožnje pa pripe-je do prvih izvrstnih smučišč v Avstriji (Nassfeld, Gerlizten) ali v Dolomitih (Val Zoldana). Temu primerno so zastavili množične dnevne in tedenske avtobusne izlete, dobivajo pa tudi vse V' č posnemovalcev. Zaradi boljšega poznavanja italijanskega jezika so posebej privlačne bližnje furlanske strmine, s katerimi upravlja podjetje Promotur. Na njegovih petih smučiščih se na nadmorskih višinah od 750 do 2.1(X) metrov vrti 50 kar sodobnih žičnic, 60 odstotkov smučarskih površin pa dodatno zasncžujejo.

Do Trbiža, Nevejskega sedla, Zoncolana (v bližini Tolmezza) in Piancavalla nad v zadnjem času zelo znano letalsko bazo Aviano pri Pordenonu je od Trsta le 120 do 140 kilometrov v glavnem avtocestne vožnje. Prav v te centre (z izjemo Nevejskega sedla) je Promotur v zadnjem času največ vlagal. Letos je največ pridobil Pianca-vallo, kjer se bo decembra zavrtela nova štirisedežnica na 1.610 metrov visoki hrib Sauc, od koder so speljali novo, dodatno zasneževano progo s 350 metri višinske razlike, namenjeno dobrim smučarjem. Sončni Piancavallo je sicer zelo primeren tudi za začetnike in družine z majhnimi otroki, saj ?onuja množico kratkih in po-ožnih vlečnic, katerih proge se iztekajo v naselju, nekaj metrov od lokalov, trgovin in hotelov. Podobne značilnosti ima smučišče v Trbižu - z lažjimi strminami v mestu in težjimi nad njim. Glavna letošnja novost je stoodstotna pokritost smučišč, ki imajo kar 900 metrov višinske razhke, z dodatnim avtomatskim zasneževanjem. Trbiž je sicer pravi raj za smučarje tekače, z več kot 50 kilometri prog. Razgibani in žičniško zelo sodobni Zoncolan bo goste letos pričakal z razširitvijo ozkih grl v vrhnjem delu smučišč. Ljubitelji pogledov na karnijsko divjino se bodo podali v malce oddaljenejši 050 km) Forni di Sopra. Na najvišjem furlanskem smučišču so letos iz doline že prej napeljani sistem dodatnega zasneževanja podaljšali s 1.550 na 1.750 metrov nadmorske višine in s tem tudi v snežni suši zagotovili neprekinjeno vijuganje z 2.100 na 900 metrov nad morjem!! Na pobočju Varmost so zgradili še eno novo progo.

IGOR MUŠIČ

Cerkno se je letos dokončno postavilo oh bok velikim slovenskim smučiščem

Vijuganje od Kanina do Čezsoče

Letošnjo zimo Bovško vabi s smučarskimi novostmi. Pripravljeno je novo smučišče v Čezsoči, ki ga bo ATC Kanin umetno zasnežil takoj, ko bodo temperature omogočale. Manj zahtevnim smučarjem bosta tam na voljo dve progi v dolžini 300 in tisoč metrov, otroci se bodo razveselili sankališča in drsališča, mraz pa bo pregnala ponudba toplih napitkov v tamkajšnji okrepčevalnici. Organizirali bodo tudi tečaje različnih smučarskih veščin.

Tudi na Kaninu bodo letošnje goste pričakali z novostmi. Temeljito so obnovili krožno gon-dolsko žičnico, na odseku od C do D postaje bodo potnikom na voljo nove, udobnejše gondole. Na edinem visokogorskem slovenskem smučišču bodo zimsko sezono odprli predvidoma v drugi tretjini decembra, smuka pa je tam možna do pozne pomladi.

Smučarji se na Kanin vedno radi vračajo ne le zaradi razgibanih prog, enako vabijo osupljivi razg edi na alpske vršace in Tržaški zaliv. Na kaninskem smučišču so gostom na voljo smučarske šole klasičnih in sodobnih smučarskih disciplin. Kdor zbere dovolj poguma, se lahko skupaj z izurjenimi jadralnimi padalci dvigne nad smučišče in se spusti v dolino. Vsem, ki si bodo zaželeli na smučanje na bhžnja italijanska in avstrijska smučišča, bo ATC Kanin tudi letošnjo zimo v okviru sedemdnevne smučarske karte ponudil možnost dvodnevnega smučanja po izbiri na Selli Nevei, v Trbižu ali v Ar-noldsteinu.

Če bo zasnežilo dolino, bo Bovško prava izbira za ljubitelje

teka na smučeh. Lažjo progo, dolgo štiri kilometre, bodo speljali v Čezsoči, okoli šest kilometrov dolga proga pa bo tekla v okolici Rabeljka. Tam so tudi prijazni tereni za prve otroške smučarske 'korake'. Odmevna zimska novost na Bovškem so v zadnjih letih urejena sankališča za otroke in odrasle.

Dodatno smučišče bo na voljo v Logu pod Mangrtom. V idilični vasici vsako leto usposobijo drsališče, obljubljajo urejeno progo za tek na smučeh. Bližnja Loška Koritnica je s svojimi zaledeneli-mi slapovi izziv alpinistom. Ne gre pozabiti na trentarsko dolino z možnostmi za izlete, med katerimi je eden lepših mimo izvira Soče v dolino Zadnjice, kjer bodo, če bo sneg, uredili tekaške proge.

Pri prijaznih domačinih je možno prenočiti, v gostilnah pa dobro jesti. Tudi lenariti je na Bovškem prijetno. Zlasti v hotelih Alp in Kanin, kjer zagotavljajo visok nastanitveni standard z vso spremljajočo ponudbo od savne do bazena, da o slastni hrani z domačimi specialitetami niti ne govorimo.

Nova štirisedežnica in več snega iz topov

Smučišča Furlanije-Julijske Krajine so za Primorce iz leta v leto zanimivejša za enodnevne izlete, pa tudi za tedenska zimovanja športno manj zagnanih družin in takšnih z majhnimi otroki. Upravlja jih deželno podjetje Promotur, ki skrbi za 50 žičnic na petih smučiščih. Sedemdeset odstotkov prog je opremljenih z dodatnim zasneževanjem. (ilavni letošnji novosti sta dolga štirisedežnica v Pianca-vallu in popolna pokritost smučišč na Trbižu z dodatnim zasneževanjem. Nadmorska višina od 750 do 2.100 metrov zagotavlja kar nekaj dolgih prog in zanesljivo vijuganje od 1. decembra do Velike noči. Vsi centri - z izjemo nekoliko oddaljenejšega Forni di Sopra, so 120 do 140 kilometrov oddaljeni od Trsta, zaradi velikega deleža avtocestnih kilometrov pa je mogoče tudi s primorskih hišnih pragov do prvega zavoja priti v dveh urah.

Vsa furlanska smučišča - z izjemo Nevejskega sedla - so večja od primorskih. V Sloveniji se jim lahko ob bok po zmogljivosti, opremljenosti in snežni zanesljivosti postavijo le Maribor, Rogla in Krvavec. Bližnje italijanske strmine so tudi cenovno dostopne našemu žepu. Najdražje vozovnice -dnevne za odrasle - bodo z okoli 4.500 tolarji le za pol tisočaka 'težje' od tistih v omenjeni slovenski vodilni trojki,

vendar pa imajo vsi Promotur-jevi centri prožen sistem računalniškega prilagajanja cen za smučarje različnih starosti. Posebne ugodnosti so namenjene družinam in večjim napovedanim skupinam. Ob tem je povsod mogoče kupiti vozovnice 'na čas' - za eno ali nekajurno smuko - v skladu z željami. Po

izkušnjah poznavalcev le malokdo efektivno smuča več kot štiri ure. Za toliko ur vijuganja ob sodobnih napravah bo odrasel smučar odštel še bolj sprejemljive dobre tri tisočake, otroci pa okoli 2.500 tolarjev.

Paradni konj furlanskega smučanja ostaja prizorišče ženskih tekem za svetovni pokal, Piancavallo nad letalskim oporiščem Aviano pri Pordenonu. Že doslej po ponudbi pestro turistično mesto na 1.260 me

trov visoki planoti dolomitskega predgorja, z ledeno dvorano, osvetljeno progo za smučarski tek, številnimi trgovinami in živahnim večernim utripom, bo letošnjo sezono pričelo z novo štirisede-žnico na 1.610 metrov visoki hrib Sauc, izpod katerega je doslej ob vlečnici (z višine

1.420 m) vodila FIS proga za slalom, ki je tako dobila krepak veleslalomski podaljšek in obenem popolno pokritost s sistemom dodatnega zasneževanja. Na smučišču, kjer boste srečevali tudi temnopolte ameriške pilote, se do nadmorske višine 1.800 metrov sicer vrtijo dve štirisedežnici, ena trisedežnica, tri dvosedežnice in šest vlečnic. Petinštirideset topov skrbi za dodatno zasneževanje na 85 odstotkih smučišč. Ta so ob polovici naprav zaradi blagih terenov zelo primerna za začetnike in majhne otroke, poleg tega so izteki blizu toplih prostorov hotelov, lokalov in trgovin. Ponudba Piancavalla bo za marsikoga dovolj dobra tudi za zimski dopust.

Najsodobnejše furlansko smučišče je Zoncolan nad karnijskim mestecem Ravascletto, blizu zdravilišča Arta Terme, saj je nastalo šele v sedemdesetih letih in je stalno posodabljalo naprave. Na razgibanem zgornjem delu 1.760 metrov visokega Zoncolana so letos razširili tri ozka grla na povezavah med progami, tekači pa se bodo veseUli nove 5-kilo-metrske smučine na višini 1.300 metrov. Na višini od 900 do 1.760 metrov so smučarjem na voljo gondolska žičnica, dve štirisedežnici, dvo-sedežnica in pet vlečnic. Višinska smučišča (nad 1.300 metrov) so delno dodatno zasneže-vana.

Zaradi (sicer neuspešne) soudeležbe pri kandidaturi za ohmpijske igre treh dežel leta 2006 je bila v zadnjih sezonah precej živahna naložbena dejavnost na Trbižu. Prav v letošnjem poletju so v celoti dogradili avtomatski sistem dodatnega zasneževanja, ki pokriva vse proge nad mestom - od nadmorske višine 750 metrov do 1.644 metrov. S snežnimi topovi je opremljen še spodnji del smučišča z Viša-

rij. Posebnost centra na Trbižu je, da 'diha' z razgibanim trgovskim mestom. Tudi v hudi zimi je zaradi bližine avtoceste lahko dostopno, predvsem pa je to raj za ljubitelje teka na smučeh. Čaka jih kar 60 kilometrov urejenih prog, kar Trbiž uvršča med svetovno priznane nordijske centre. Alpincem je sicer na voljo kabinska žičnica, trisedežnica, tri dvosedežnice, dve vlečnici in nočna smuka. Podružnica trbiških smučišč je še na Nevejskem sedlu (Sella Nevea), oba centra pa skupaj z manjšim smučiščem v Rablju (Cave del Predil) pomenita rezervno možnost za smučanje gostom Bovca, saj je do tja le 25 kilometrov vožnje. Na Kaninu namreč včasih orkanska burja onemogoča vijuganje, s topovi opremljena Čezsoča pa ni najbolj po okusu ambicio-znejših smučarjev. Nevejsko sedlo je s snegom najbogatejše območje Furlanije. Na višini od 1.155 do 1.840 metrov traja smučarska sezona praviloma do 20. aprila. Zgornji del smučišča ima tudi v najslabših zimah naravni sneg, spodnji del pa dodatno zasnežujejo. Ob vlečnicah je odličen teren za začetnike, progi pod gondolo in slalomski stadion pa sta za prave športnike. Sedlo je zares lepo šele od sredine februarja naprej, ko nanj prvič posije sonce.

Posebnost furlanskega smučanja je Forni di Sopra, 40

kilometrov zahodno od Tol-mezza, na meji med karnijskimi gorami in Dolomiti. Do tja je iz Trsta sicer 20 minut vožnje več kot do modernega in prostornega koroškega Nassfelda in zato ostaja malce v ozadju primorskega zanimanja, vendar je - posebej za ljubitelje divje gorske narave, zahtevnejšega smučanja in prave dolomitske hribovsko-mestne atmosfere, vreden ogleda. Najvišje furlansko smučišče (2.100 metrov) z najdaljšo progo (do 900 m nad morjem) je letos bogatejše za podaljšan sistem dodatnega zasneževanja. Sedaj iz doUne seže do višine 1.750 metrov, na goro Varmost. Tam so na razgibanem terenu zgradili še novo smučišče z 200 metri višinske razlike. Smučarjem so na voljo štirisedežnica, trisedežnica, dve dvosedežnici in štiri vlečnice. Štiri naprave so takorekoč v mestu in s tem primerne za tiste, ki postavljajo na prvo mesto ugodje.

IGOR MUŠIČ

Piancavallo ostaja največje furlansko smučišče

Brezskrbno na potovanje tudi v letu 2000!

Novo leto 2000 se približuje z veliko naglico in vsi imamo včasih občutek, da nas bo ali nas je nekaj prehitelo.... vse se nam zdi nekam prehitro, toliko stvari je potrebno še

urediti do takrat......! Ustavimo se vendar. Nič nam ne bo

ušlo, samo panike nikar!

Vzemimo si trenutek zase in se zamislimo, kaj bi si še zares želeli početi v tem tisočletju. Morda bi se radi zaljubili, poročili, preselili, imeli več denarja, se znebili zoprnega kredita ali pa se vsaj za nekaj časa "odklopili" z odhodom na počitnice na kakšen eksotičen otoček? Počitnice, daljne dežele, smučarski kraji, tropski otočki.....vzemite v roke katalog ali

pa se napotite v najbližjo turistično agencijo, kjer boste dobili vse potrebno za vaš oddih. Preden odpotujete, se spomnite na nas,VZAJEMNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVALNICO, ki vam v sodelovanju z eno največjih in najbolj razširjenih zavarovalnic v svetu - švicarsko ELVIO zagotavlja zavarovanje z medicinsko asistenco po vsem svetu. Tovrstno zavarovanje omogoča brezskrbno potovanje in bivanje v tujini.

Kaj nudi zavarovanje z medicinsko asistenco?

Vse nujne zdravstvene storitve, zdravljenje v bolnišnici ali kliniki, vse potrebne prevoze do bolnišnice ali nujne prevoze v domovino, poskrbi za zavarovančevega otroka, če ga ne spremlja še druga odrasla oseba, zagotovi nujna zdravila, poskrbi za obvestila svojcem in organizira spremembe na poti, krije morebitne stroške odvetniških storitev do višine 2.500 DEM, povrne stroške nujnega zdravljenja, če zavarovanec ni

mogel stopiti v stik z Elvio in/ ali je moral plačati stroške zdravljenja sam.

Kje in kako se zavarujemo?

Preprosto, pred odhodom odidemo v eno od poslovnih enot ali izpostav Vzajemne zdravstvene zavarovalnice (območne enote in izpostave ZZZS) ali pa v pooblaščene turistične agencije po celi Sloveniji (več kot 100 prodajnih mest).

Kaj storiti v primeru bolezni ali nesreče?

Takoj moramo poklicati 24-urno službo Elvie (možen je tudi collect call) in povedati,kaj se nam je zgodilo in kakšno

pomoč potrebujemo. V primeru, da zavarovanec ali njegov spremljevalec ne more obvestiti zavarovalnice Elvia pred obiskom zdravnika ali pred prihodom v bolnišnico, mora stopiti v stik z zavarovalnico najkasneje v 5 dneh oziroma takoj, ko je to mogoče.

Kaj se zgodi, če izjemoma plačamo stroške sami?

Pri manjših zneskih se lahko zgodi, da zdravnik vztraja na takojšnjem plačilu (ček, kartica, gotovina...), takojšen stik z Elvio pa morda ni možen. V takih primerih, ko poravnamo stroške sami, skrbno shranimo vso zdravniško dokumentacijo in račune, ki jih skupaj s potrdilom o zavarovanju Elvia in kratkim opisom predložimo, prinesemo ali pošljemo svoji PE Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Stroške vam bomo v skladu z zavarovalnimi pogoji povrnili v celoti!

Srečno pot in čudovite

počitnice vam želimo !

Ptujy mesto trte in vina

TRGATEV NA GRAJSKEM HRIBU

v vinogradu na grajskem hribu v Ptuju, kjer sta trse renskega rizlinga zasadili župnija sv. Jurija in mestna občina Ptuj, skupaj jih je okrog 1150, so v ponedeljek, 18. oktobra, v veselem razpoloženju, za katerega je skrbel harmonikar (ob koncu trgatve so se mu pridružili tudi člani folklorne skupine ptujske bolnišnice in pevska skupina Spominčice), in dobri malici opravili tretjo trgatev. Ob ptujskem županu Miroslavu Luciju, ki je nastopil v vlogi gospodarja, so se je udeležili tudi župani občin Markovci, Juršinci in Dornava, svetniki ptujskega mestnega sveta prvega in drugega mandata, predstavniki Kmetijske šole Ptuj, Kmetijske pospeševalne službe in drugi gostje, med njimi zakladnik evropskega reda vitezov vina Jani Gonz, mestni viničar Ivan Skoči r, poseben pozdrav pa je župan MO Ptuj namenil poslancu državnega zbora Alojzu Vesenjaku in patru Maksu Klajšku, ki je pred 30 leti začel z vinogradništvom na grajskem hribu.

Zadovoljenje župan izjavil, da mesto vina vse bolj postaja tudi mesto trte in vina. Strokovni vodja ptujskega mestnega vinograda Andrej Rebernišek je povedal, da so za strokovno kako-vostno opravljeno vinogradniško delo med letom

skrbeli dijaki ptujske kmetijske šole pod mentorstvom Ane Vindiš, in ocenil, da naj bi na vsak trs nabrali po kilogram in pol do dva grozdja. Na koncu ga je bilo 945 kg, iz njega pa so izstisnili okrog 650 litrov mošta. Prvič letos so ga stiskali v svoji stiskalnici. Pute so nosili ptujski župan Miroslav Luci, poslanec državnega zbora Alojz Vesenjak in pater Janez Kmetec. Simbolično prcšanje pute grozdja iz mestnega in vinograda župnije sv. Jurija so opravili pred Mestno hišo.

Ptujsko promocijsko vino so doslej polnili v stekleničke po 0,2 litra, z letošnjim letnikom pa bodo polnili tudi večje steklenice, po 0,7 litra.

Majda Goznik

Iz župnijskega vinograda so grozdje odpeljali v stiskalnico, ena puta pa je šla za simbolično stiskanje pred Mestno hišo.

Fotografije: Majda Goznik

V ponedeljek so trgali tudi v vinogradu župnije av. Jurija. Dobrega pridelka se veseli tudi Alojz Valenko, ki v njem preživi marsikatero prijetno urico

Petoviono, ptujsko promocijsko vino, so doslej polnili v (),2-decilitr-ske Stekleničke. Foto: Langerholc

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh