Predogled



	MARIJAN MASTERL

	Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti* *60-letnica narodne vstaje na Lo�kem l^l?-l/-t-in Narigarji. sopotniki Cankarjevega bataljona l rod** ()h 60-lelnici zmagovite/><>li Canfeatferega bataljona iCBijio lo�kem ozemlja si i.o�ani �tejemo v dol�nost, da ob tej obletnici opi�emo v Lo�kih razgledih to otpdovtmka uporno pot httnvr CB od Poljanske / �staje do boja v i m t zna�ali taka kot nanjo danes gleda kot udele�enec S'OBpo tej �asovni odmaknjeni isti Skojjelo�ani imamo Jxetebno pravico pisati o CB saj je ta ese pomembne zmage dosegel na Lo�kem S si'ojimi zmagami je za usta ril izseljevanje na�ega naroda in ubranil, da (iorenjska nikdar ni bila priklju�ena Rajhu, Tudi v Dra�go�ah generallajinani Georg ScbrevK rod ta �tabu jugovzhod ni uspel nt ne it i CB. Bataljon se je pO dm�go�lii bitki sani raz�el na vrtni neprijazne zimskeJelovicepod gom Britmanco. Avtor tega prispei'ka Marijan Mas ter! se posebej zavra�a neresni�ne in �aljive I rdi t/v Irana Bertonclja-Johana in Ivana luna, da je deset 1'oljancev z Rafaelom Buhom na �elu bila kriva za smrt 17 borcev CB na Mti�enjski planini zalo. ker je zaseda zapmtila svoje mesto in pred nem�kimi policisti ;>ahegnihi v gozd. I' gradil ti Maslerl j)redi sem dokazuje, da so policisti - smu�arji naklju�no odkrili r ko�i na Mosenjski planini borce CB in da niso bili izdani kot trdita Ivan Bertonceij in Ivan Jan. l'o preteklih 60 let od navedenih dogodkov je taka danes na >azj>oiago nekaj novih dokumentov, pri�evanj udele�encev teb dogodkov in spoznanj o zgodovini .VOS so Masler/u omogo�ili kol sam pravi lo�evali slepe naboje od pravih. \arigar Medvojni dogodek uporni�ke devet�lanske dru�ine / Bukovega Vrha je prvi bele�il kulturnik Poljanskega bataljona in pisatelj Bogo Flander - KIusov Jo�a v svoji �rtici -O�e in sin-^: �e me�i vojno leta 1944. [sli dogodek sta povojni dokaj natanko in dodat- Vlarijan MaMerl (19171 i/ �kofje Loke. nekdanji partizan, vodja obnove Dra�go� in �astni �lan A.M.P.I je pisec spomine� i/, kme�kega /Mji-nu !'� ^h.ince\' in Poljanske vstaje,

	71



	KnKtK\/',lll'l tfi

	no opisal �e Janko Mravlje in imu¹ Peternel-lgoi, vendar le do pri kij lil'k a \ ari carjeve dru�ine Cankarjevemu bataljonu i\ nadaljevanji! CB) v decembru PM1 . nI. \|kj^.Mniii s Francetom �ubicem-Narigarjem ter njegovima sekirama Angelo m \lujzijo M-rn -L- tudi -ain odlomil, da \ teiil prispevku opi�em nadaljnje usode Narigarjevih lako. kol .so se odvijate od po�iga doma�e hi�e. pre�ivlja \ (Ji tudi na Mo�enj-ki planini, do he.ua v �eniio�t nad Horjulom v tedanjo italijansko Ljut> Ijansko provinco, Pre�iveli Narigarjcvi so se po vojni vrnili v Bukov Vrh. Ivana �uhic. poro�ena Tu�ek. se je po 2\. lelili vrnila iz �enske bolni�nice za du�evno bolne i/ Vatdohhiadene. blizu Trevisa, nazaj v Bukov Vrh^-. V Argentini je, brez i na le rine ved nosti, pristal Ivanin sin .Jo�ko. Tri tete, zlasti mali Ivanka, so te/ko pri�akov a le Jo�ka, da bi se i/ tujine vrnil domov in prevzel posestvo strica Franceta; vendar je pri�el le za nekaj tednov, sam. Legendami kuriv CB. Janez �ubic-Narigarjev. pa je in ma\|a 1')\|S umrl v uni�evalnem tabori��u \ Gussnti, /daj od I I �lanov dru�ine �ivijo sin Katarine �uhic Ciril, v Pnipethem - Bukovem Vrhu in Francka �uhic. poro�ena Kalan, na Bukovtci. Za�elo se je v Bukovem Vrhu v dec.em.hm lela 1941, Nali.narji.'v sin Janez �uhu jr tedaj obstrelil nasilnega nem�kega obmejnega carinika, ki je /\\\~\>\\ hi�e pretepal orna in mu grozil s smrtjo. To je bil pni uporni�ki strel v Poljanski dolini. Njegove \|"ii �slediee si > prizadele \ so dru�ino in njeno premo�enje. Njihov dom je bil po?gan. �lani dru�ine se niso ve� /brali okrog skupnega ognji��a. Na riga rji a i so po usodnem strehi in tn.-k.ii dneh strahu in nevarnosti prihe�ali v sai-vetje CB. ?� njim so v decembru in januarju delili dobro in slabo. Mo�ki �lani dru�ine so sodelovali v hudih, le/kil i bojih bataljona v deeembru 19-41 pri Skobtovi bajti v Bukovem Vrhu ter januarja l')i2 v Dra�go�ah in na Mo�enjski planini Skupaj s prv imi uporniki so Narigarji bre?.domc i spremljali in do�ivljali vse �love�ke napi ire m voja�ke dejavnosti CB v pivi partizanski zimi l^l>tl il. Bukov Vrh Naselje lega imena sestavljajo samotne kmetije, razpete po vzhodnem, severnem in zahodnem pobo�ju Pasje ravni nad Poljansko dolino. Dolgo je �tiri kilometre in le�i od grape Sovpat na vzhodu do Hotovelj��ice na zahodu. Mete se skozi krajevni skupnosti Log in Poljane. I'red drugo svetovno vojno je imel Bukov Vrh .M hi� in je �tel 200 prebivalcev'. V povpre�ju so dru�ine imele po �est �lanov., Najve� otrok se je rojevalo zlasti bajtarjem. �tevilni, �e nedorasli, bajtarski Otroci so zato morali od hi�e slu�it k premo�nej�im kmetom: deklice najprej kot pesirne in pustiriee, kasne�je kot slu�kinje, de�ki pa kot pastirji, hlap�i�i volarji ter kasneje hlapci. Tudi pri Narigarjevih je moralo pet deklet pri starosti sedmih let �e od doma Zemlja v Bukovem Vrhu. visoko na osojni strani pod Pasjo ravnjo, skoraj nobeno leto ui bila preve� radodarna. Na tej vi�ini zgodaj zapade sneg in zaradi severne lege pozno skopni. Prebivalci Bukovega Vrha pa imajo tudi tak�no zemljo radi. saj jih pre�ivlja, �eprav skromno in oh trdem delu. Kalem zemljo pa naj bi imeli radi. ce�ne svoje? /. mnogimi trdnimi vezmi vi privezani nanjo. Oh ogro�anju premo�enja. �etudi skromnega, na tem del�ku slovenske domovine pa je tudi v Poljanski dolini

	72



	� i'W. Mili i i: u i i/'A l\ i <->iH\/ \ ,;.;�. \i;li i/ i iv/ >�� r \: n,:i n ��> U II

	Pc>ftk'il: Ztihnilii ilil Bukm 1 r/' (H /i/.-/" ravan \ii k'ri strani je* menih m mi njetn icrkill Sj Suhnh' \'t tii ii/d Sarifi/urjera doma�ija (,'irila �ubica, iv r Bukoivm Vrbu - '> ['srvtfini ie nit Pasje ravni < loj'j m >. II d/ti�je �ure r PtilJfojirapketfl hribovju Kitt, t/ M prenekateremu hribovcu v bli�nji preteklosti potisnil pu�ko v roko sam vsiljivi zavo�jevalce tn potuj�evalec, k<> je po Poljanski dolini za�el s preseljevanjem prebivalstva in / drugimi oblikami nasilja. Nekaj o Nariyarjevi doma�iji in dru�ini Narigarjeva doma�ija W bila ^lJJn m visoko na zahodnem opie�ju poljanske strani Pasje ravni < HlJ^lJ m). Imela je hi�no �tevilko Bukov \ rh JI. Posestvo je merilo nekaj manj koi pei hektarov; od tega sta bila dva hektara gozda, drugo pa so bile njive, travniki in pa�niki. Sejali so p�enico in oves, sadili krompir, /elje. repo tn fi�ol Angela pravi, da so /:,\ zajtrk in ve�erjo dan /a dnem klepali tur��ni sok / mlekom. Za kosilo so imeli /elje. fi�ol, krompir ali kruh. Vedno je bila skuhana skleda fi�ola in suhega sadja. Fi�ol so med lednom jedli brez olja in kisa. Samotne kmetije so v Bukovem Vrhu nastajale med 12. in 14. stoletjem. Poselje-vali so jih slovenski Koro�ci \v okolice Celovca. Vas je spadala takrat v Koro�ko /Lipo'. Nanjo spominja pe�pot i/ Hotovlje \ Buko\ Vrli. ki ji Poljano �e /daj pravijo Koro�ka pot. Za uho precej nenavadno hi�no ime Narigar si je mogo�e razlo�ili tako. da je doma�ija stala na pobo�ju <rigljui". Po pripovedovanju Maksa Jesenka je bilo del �ubicevega zemlji��a \ klinu in so mu dejali rigele. Od tod bi lahko nasiala beseda narigelc in naprej na riger, Lahko pa bi Toma? �uliie doma�e ime Narigar prinesel Bukov \x\\ �e i/ Prelesja. Toma� �ubie in Katarina Oblak sta se poro�ila 1901 leta. Naselila sta se v Bukov�cvo bajto \ Bukovem Vrhu. leta 1906 je Me�nar /. Bukovega Vrha prodal Toma�u okoli ^ ha zemlji��a visoko pod Pasjo ravnijo. Tu je Toma� zgradil manj�o hi�o, hlev in kozo�lec. Kraj ima ledinsko ime Me�narjeva Prapet, Vendar to seli��e ni bilo najvi�je v Bukovem Vrhu. Prav na vrhu Pasje ravni, kraljice Dolomitov, je stala doma�ija Ignaca Plcslenjaka. po doma�e Kralja. Bukov vrh �t. Ji. To je bila tedaj tudi najvi�je le�e�a doma�ija v Polhograjskem hribovju. Res je bil kralj, saj je vsa pokrajina dale� naokrog le�ala pod njim. Doma�iji so tukaj��nji prebivalci dodali se dopolnilo �pasji-., Tako je uradni Kralj dobil v ljudski rabi �e neuradno doma�e ime Pasji Kralj.

	73



	*h-^K!* *!<\/',IH>l* )H

	�iroka ravan in zaobljeno hribovje, ki blago bode v o�i s severne in ju�ne struni, je ostanek ravnika, dela povr�ja davne pokrajine, ko odtekajo�e votle �e niso zare�zale dolin in grap v globino ravnika. Tudi najspretnej�i slikar bi ne mogel upodobiti lep�i.' podobe, kot jo daje razgled s Pasje ravni vse naokrog. Zares pa�a za O�i. pogled obsega ne�teto vrho\ v �kofjelo�kem in drugem sredogorju, prek slemenor prevalov in krajev pa vse do visokih sne�nikov. Pokrajina, ki �lo\ eka prevzame, Siiti se ne smemo �udili, da so bili ljudje pripravljeni za to grudo marsikaj velikega si oni i v hudih medvojnih �asih. Tudi kri je tekla /arijo. �ivljenje v bukovem Vrhu je med okupacijo sprva �e teklo po starem ute�enem kme�kem redu. Dan je bil podoben dnevu* vse dokler ni bila. na jugu Bukovega Vrha, poiegnjena razmejitvena �rta med nem�kim in italijanskim /asedbenim ozemljem. Poglejmo, kako je bilo Lo zimo v hi�i Toma�a Suhiea, po doma�e Narigarja. Mati Katarina je umrla leto pred nem�ko zasedbo. \a domu so gospodarili o�e Toma�, sinova France in Jane/, ovdovela h�erka Ivana, poro�ena ["usek. njen sin Jo�ko m najmlaj�a h�erka Angela ' PJi^). \arigarjeva doma�ija ni mogla pre�ivljati Vseh enajstih �lanov dru�ine, /aio je preostalih pet h�era slu�ilo v krajih v bli�ini doma. Zaradi pomanjkanja so se mo�ki nenehno pehali /a dodatnim zaslu�kom kuhali so oglje in ga prodajali kova�em po Loki in obeh dolinah. �eprav so bili bajtarji, so imeli /a prevoz oglja svojega konja. \ hleva sta bili Se dve kravi, telica in pra�i�. Tudi po/imi niso bili kri�em rok. ()�e in sin France, ve��a �evljarjenja, sta po hi�ah popravljala obutev. O�e Toma�, ki je igral klarinet, in sin Janez s harmoniko sta kole dov.ila, igrala na ohcetih ter na prilo�nostnih plesih po kme�kih hi�ah Vutgarjevi so se hitro rojevali, �e hitreje pa so umirali drug zli drugim.



	74



	______________________________<.,LXKA?t/l-1 HAI;-!/,/(J, V IS f IfiKM SAM-, \lill I/ I: iy/. KUM fkH) 6'> U-11 Poljanski tihotapci usodni za Narigarjeve 1 Jr�avna meja med nem�kim in italijanskim �ased1wnim ozemljem je tekla po dolini nekako tri kilometre ju�no od Na riga rje vi h. Nemci si j na zasedenih ozemljih vpeljali �ivilske karte in to�ke za nakup tekstilnih izdelkov. To je pomenilo omejeno pre skrbo s hrano in porabo blaga pa tudi o�ivljanje �rnega trga. Zato ni �udno, da je bli�ina meje vzpodbudila predvsem mlaj�e mo�ke, da so se lotili novega donosnega, vendar nevarnega zaslu�ka. Za�eli so tihotapiti Lili kontra-bantati. kol so temu prepovedanemu i �pravilu rekli sami. Tihotapstvo je �ivelo zlasti pozimi, ko je bilo na kmetih ve� prostega �asa, Tihotapili so predvsem surovo maslo \ takratno ljubljansko pokrajino, ki ji je primanjkovalo mle�nih izdelkov; zalo je .....enjska mlekarna \ (".ir�ah pri Kranju tedaj vsak dan dobavljala Ljubljani po ju igodllj a\ tonu ibil ali d\ a mleka . l'i iljanski tihi >(.i]n i pa so nazaj na Gorenjski i pre�na�ali industrijske izdelke, predvsem tekstilno blago. ki it �e ve�krat pi >pivi je S. decembra l^lJ-tl nameravalo presti ipiii dr�avno mejo se�dem tihotapce v. bili so doma�ini iz 1'oljan, Hotovljc. �rnega \"rha in iz Kovu. s seboj sii nosili surovo maslo. Ko so sku�ali prestopili mejo. so padli v nem�ko zasedo. -.i je streljala nanje. S prestreljenim �elodcem je kmalu zatem v nem�ki obmejni postojanki ("mi \rh umrl Jo�e Kloboves. Kamnarjev iz Poljan. V" nogo je bil ranjen Maks Kal. m. Mu hov iz Hotovlje. I'jem st;i bila Jo�e Piati�a. Tonceljnov iz Hotoveij. in l.ojz iz (>mej�eve bajte s Cmega Vrha. �tirje ta ni je iz Kov I a i Koloboeije) so pobeg�nili brez po�kodb. I'i (nesre�en prestop lilu itapces uv rinejo je usodno posegel v dotlej mirno in usia-Ijeno �ivljenje Narigarjevih, �etudi niso imeli nikakr�nega opravka s tihotapstvom. Ko so cariniki s �rnega Krha zasli�evali ujeta tihotapca, se je Tonceljnov Jo�e v stis�ki nerodno izgovarjal, tla ni tihotapil in da je surovo maslo pustil �e pri \arigarjevih. Prijeta tihotapca sta dva carinika \ sredo Ju deiembra l'Ml v dopoldanskih urah i iiivedla s �rnega Vrha \ pristojno oro�ni�ko postojanko v Poljanah. Ob vra�anju sla zavila v bukov Vrh mimo soseda 1'odskalarja (H10 m) k Narigarjevirn <�L>(.i m), da bi lam opravila poizvedbo in zasegla Tonceljnov o surovo maslo. Y hi�i so pravo�asno opazili njun prihod. Na jiitro so se dogovorili, da se dobijo pri Migom v Kivmeniku. �e bo treba be�ati iz hi�e Sin Janez, ki je takoj pomislil, da so mu za petami, je zato siekel na podstre�je in se �ari I v seno. �e od poznega poletja je namre� prena�al Krivarjevemu Maksu iKrmelju) iz Hotovlje po�to \ Ljubljansko pokrajino, nazaj pa je nosil po�to poveljstva slovenskih partizanskih �et. Slovenskega poro�evalca in druge novice z onstran meje. Slednje so Poljanci �e posebno radi poslu�ali in jim i udi verjeli. Nekatere so kar po�irali, �eprav so bile �e na prvi pogled lake. da niso mogle bili resni�ne. Janez in France sta bila zgovorna in sta rada kaj dodala, da se je bolje sli�alo. Na kurirskih poteh, ko ni bilo ve� toliko kme�kih opravil, sta se me�njavala, Prenekalerega tujca sta tudi spravila na skrivaj �ez mejo tja ali nazaj. Oro�nikom je sicer �e zgodaj pri�lo na u�esa, da ubirata Narigarjcva brala pre�povedane poli, vendar ju nikoli niso zalotili ob meji. Konec poletja 194] so kar dvakrat opravili pri njih preiskavo, 1'remetali so hi�o od vrha do tal in zaman iskali dokaze o njunem sodelovanju / Osvobodilno fronto ali tihotapci.

	75



	nr-kl KAffilHV Ih

	Sinjantz v obrambi o�eta obstreli Nemca S prihodom dveh carinikov k Narigartevhn 2(J. decembra Wi 1 se je rta tej samot�ni doma�iji za�ela odvijati zgodba, ki spominja na filme o divjem zahodu. Qh pri�hodu obeli Varnev -d bili \ lu�i .n"e Toma�, starej�i sin France in h�erka bana .s- sin�k<>m Jo�kom. Slednjima se je j��sre�iki brez te�av takoj zapustiti hi�o in sla se umaknila v bli�njo Francetov o hi�o \ Frapciiicin. t )bc sesui sla pred prihodi >in Nem�ke patrulje nosili novo pridelani in posu�eni fi�ol od Francolove hi�e v dru��inski > hi�o Narigarjev ih. da bi ga orttlatili. Ker si s prihodi mi Nemcev nista ohetali ni� dobrega, sta hi�o \ Prapemeni zaklenili in z Jo�kom ob sne�enju po gazi od�li po Kisov�ki .seno�eti nav/do! \ grapo Izvr�ni ka (v Peke!, s�u ni J pod Kisov.�ko doma�ijo. \ mraku pa so od�li na dogovorjeno mesto k Migom f7i^ m) V Kremenik. V doma�i hi�i pri Narigarju sta pred nem�kima carinikoma ostala le o�e Toma� m sin France Pri�ela sta ju to�eno jHisli&evatL Eden od carinikom je odpeljal Franceta iz hi�e. da ne bi sli�al o�etovega zagovora, /e od vstopa Nemcev v hi�o je France nenehno premi�ljeval, kako hj u�el. ko je bil zunaj hi�e sani s carinikom, ga je podil na tla in pobegnil Zapozneli streli presene�enega carinika ga niso ve� dosegli. I'o njegovem pobegu so cariniki stresli vso jezo na o�eta v hi�i. i HI njega so zahtevali surovo maslo, ki ga je Iti pustil tihotapci, carinik je kazal o�elu zapis�nik s Toncelnovo izjavo. Cim bolj je Toma� zavra�al trditve, da bi imeli pri njih tihotapsko blago, tem bolj je carinik ti��al, da ga nimajo zato. ker so ga dali parti�zanom. Med kri�anjem in pretepanjem je mlaj�i carinik privlekel o�eta iz. hi�e pred kozolec na zahodni strani. Tu mu je grozil, da ga bo ustrelil, �e takoj ne pove tudi, kak�ne naloge opravljan sinova za partizane. �e posebno sta pritiskala na o�eta, da bi povedal, kje je sedaj sin Janez, Najbolj nasilen je bil mlad� a [�mi�ki pripravnik, ki se je hotel izkazati. V dokaz, da v resnici nameniva Streljati, je o�etu nastavil oro�je na prsi. Vse, kar sta carinika po�ela z o�etom pbd kozolcem, je s podstre�ja poslu�al in napelo opazoval sin Janez, ki je edini od dru�ine osial skril v hi�i. Na podstre�ju je poiskal bratovo pu�ko, pomeril skozi �pranjo v Nemca in spro�il. Tedaj je po�ilo. Carinik, ki je meril z. oro�jem na o�eta, se je Opotekel ranjen v ramo in uho. Nemca po strelu nista nudila odpora, Jadrno sta pobegnila od Narigarjev ih, prepri�ana, da vanju meri �e ve� partizanskih- pu�k. Drugi Janezov strel, ki ga je spro�il za be�e�i-ina Nemcema, ni bil uspe�en. Obstreljeni carinik je zaradi velike izgube krvi oma�gal �e na kuzovem gri�u, odkoder so ga naprej z vozom odpeljali v Poljane in od tam v bolni�nico na i rolnik. I >a je Janez na kratko razdaljo samo obstrelil nadle�nega Nemca, rti ni� �udnega Vojakov ni slu�il in pu�ko je s treso�o se roko prvi� nameril v �loveka. Streljati je mo�ral navzdol in zalo je moral paziti, da rti obstrelil o�eta. Pu�ko, s katero je streljal, je kupil brat France pomladi tega leta za dvajset nem�kih mark od l.ojza iz Omej�cvc bajte. Preti razpadom kraljevine Jugoslavije je bil Lojze kol rezervist vojak pri Prvem planinskem polku v Skorji Loki in ob njegovem razpadu pri�el domov v popolni v o ja�ki opremi s pu�ko na rami,"

	76



	i i¹..'. ia,7 i is,u:iif<>.\ i.\ i ft>a:\i vaft/t,.\ttn ixmsn RAVMmmionurn fariezova hiira odlo�itev, da tirani o�eta tudi /a cent) lastnega �ivljenja, je bila lurui�ko dejanje lire/ primere, sam je stal presti dvema oboro�enima Nemcema in jima nagnal strah v kosti. Uil je to pn i uporni�ki strel z velikim odmevi �n po Poljan �-ki dolini, lahko hi tudi rekli, prvi znanilec kasnej�e poljanske vstaje. Narigarjevi morajo zapustili doma�ijo Gnani od razburjenja in strahu so Narigarjevj na hitro zapu��ali doma�o hiSti. Re�evali s_t> gola �ivljenja. Ra�unali so. da se lahko Nemci vsak �as v v vejem �ievilu vrnejo / bli�njega �rnega Vrha. \ naglici niso vzeti niti najnujnej�ega. V hi�i se ni vei kazalo zadr�evati. Vedeli so, da se jim bodo Nemci za storjeno neusmiljeno ma��evali, (�"ran�e, ki je napol oble�en /be�al cariniku v goZd pod hi�o, je najprej pritekel k Muhu v Vinharje, kjer mu je gospodar Pavle Kalan dal najnujnej�e: suknji�, �evlje in ve�erjo. \ mraku je od�el k Migom \ kremeni k. Preden pa se je bral Janez pri dru�il svojim doma�im, je poiskal Maksa Krmelja. da bi pri njem dobil koristen 11, is v ei m s j olaj�al nn 're�i > sijsko. v katero je zabredel in vanjo potegnil se vse do�ma�e. Bruhnilo je iz njega; "Nentcci sem ohstrelit/-, Maks pa je po poljansko /apoteg njeno dejal: J<nn>z. (tnir si storil!- ob tem je sam pri sebi zadov oljno ugotov il. da se je odpor �e /a�el. �e prej. kol je sam mislil. Pri Migotu so bih takrat �e trije borci Poljanske ( Robnikov e > cele. ki so se olI 'i. decembra \^l> 11 dalje zbirali pri Muhu. To so bili: Jane/ "lav �ar. 1'odretiov�kov i/ Gorenje Dobrave. Ivo /aipanei-brieo, v Kranju stanujo�i klobu�ar iz Zagreba in Maks Krinclj. lesenkov i/ ba�en Poti za��ito leh partizanov so �e istega i.\nc po/no /.ve�er Narigarjcv i od�li \ svojo opu��eno hi�o. Na hitro so pobrali hrano, zimska � ibla�ila in drugo najnujnej�e in -e vrnili k MigotU. Jane/ je vzel s seboj I ud i �kornje. ki mu jih je bil pred tem scSil I raike /a odhod \ partizane. Vseh pel mo�, med njima oba Narigarjeva sinova, je od Migola U). decembra I¹) d ' >dslo v Poljansko �elo. O�e Toma� in h�eri Ivana s sinom in Angela pa so �e osiali pri Migom, podnevi so se /a rad i varnosti zatekli v Str�inarjevo gmajno. Nemci po�ge j o Narigarjevo doma�ijo in Francetovo v Prapetnem* \ soboto. 13. decembra PJtl. s₍₎ Nemci \ bukovem Vrhu obra�unali za [ane/o\ strel. Tako kot prej je tudi tega dne od�la i/, tabori��a Poljanski' �ete v Poihoveu k Narigarju poizvedovalna patrulja. �akala je Nemce, ko bodo pri�li ropal in po�i�ga! \ partizanski zasedi so tega dne bili: Janez �ubic. Narigarjcv. Silvo �tibel-Dima�. [Jerrnotov izjavorij, in Janez Tav�ar. Podrenov�kov iz Gornje Dobrave. Okoli poldneva sta previdno in pritajeno pri�li v Bukov. Vrh dve ve�ji koloni Nemcev, nro�ni�ka in policijska iz Poljan ter carinska iz obmejne postojanke v tirnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Zaseda je iz bli�njega gostega bukovja spro�ila nanje nekaj strelov. Ti so predvsem nameravali opozoriti Nemce, tla so na ozemlju ki ga niida 'rtijejo partizani, ki spremljajo njihovo gibanic in nasilna dejanja. Nemci so na partizanske strele odgovorili / vsem svojim oro�jem, vendar brez uspeha. Pari i zli n-

	77



	LULKlJL4ZGlLiH it>

	ska patrulja se je po tem streljanju vrnila v PoShovee. sovra�niki so ji sledili do Kuzi �-vega gri�a, globlje \ varno partizansko ozemlje v Polhoveu pa si niso upali, Streljanje, ki ga je bilo sli�ati po vsem Bukovem Vrhu, je vznemirilo tudi Nari garjevo Lojzo. takrai staro 2K let. ki je slu�ila kol dekla pri kmetu Kamen�ku t"^- mi v Bukovem Vrliu 2,5 km od svoje rojstne hi�e, Pohitela je navzgor po Bukov�evi seno�eti n:i vrh Pasje ravni i 1029 m) in naprosila Kraljevega Ignaca, nuj jo spremi do rojstne hi�e, Poizvedeti je �elela, kaj se tam dogaja. Okoli doma�ije je h i k j v>e zeleno \emeev. ki so pregledovali okolico. Iskali so partizane in doma�e. Ker je bila tedaj pri hi�i �e �ivina, je Ignac njun prihod opravi��eval in dejal po poljansko: I.ojza. zdej pa pejd 1uir.ii Nevede je tako Nemcem izdal, da je doma�a h�i, Igna�ei pozh (c sli�al nem�ki carinik, ki je znal slovensko in vpra�al Lojzo. kdo da je? Kralj je hitro za�el popravljati storjeno napako in cariniku pojasnjeval, da je Lojza sicer doma iz le hi�i-, vendar da je �e od sedmega leta zdoma. I.ojza je pr i pose�dovala, da jo je Nemec vsestransko zasli�eval. Potem ju je carinik vodil k drugi Narigarjevi hi�i in tudi lam so vse preiskali. Ko so �li tja. je Lojzo skrbelo, da je kdo od doma�ih v hi�i. Ko carinik ni ni�esar na�el, je Ignaca in Lojzo odgnal na Pasjo ras Lin. na Kraljev vlom. Tu je Igna�eva �ena potrdila, da je Loj/a resni�no �e od sed�mega leta zdoma in da slu�i pri Kamen�ku v Bukovem Vrhu. "lo je nem�kemu poli�cistu zado.stov alo in I.ojza je lahko od�l.i nazaj h Kamen�ku. Vrh Pasje rasni, obrnjeno na jug. kjer le�i bli�nja eerke\ \ �rnem Vrhu. so Lojzi misli segle enaindvajset let nazaj. Tedaj so ji mali za\ ezali prvi punkcij m nebogljeno, komaj sedem let staro, odpeljali dobro uro hoda \ �rni Vrh h krneli i za pestrno. Pomagati je morala tudi pri oranju. Dr�e� za kle��e pri oralu je morala paziti, da so kolca pluga tekla vzporedno k zadnjemu razoru, le lako so nastajale nove v/po retlne brazde. Zgodilo se je. da so ji kle��e u�le iz rok, kolca pa iz brazde in je oralo zarezalo neza�eleno brazdo. Gospodar se je na majhno Lojzo raz.togotil in jo udaril z otko, ki jo je iztiri iz pluga, Narigarjevi otroci, �eprav so bili bajtarski. so bili po�nosni in niso prena�ali krivic. -Tepli ju i me �e ne tlostef- je zavpila I.ojza. Ni� u> ni prijela za kle��e in s polja je pobegnila naravnost domov Doma s₍ ₍ jo mali trdo pri�jeli: 'Siij �v ni sv. Jurij, kiika si �e doma!'. (klpeljali so jo nazaj v �rni Vrh. ne da hi jo pri tem posebej tola�ili. Ko se je Lojza. zatopljena v rano mladost, vra�ala s Pasje ravni nazaj h Kamen�ku. je bila obrnjena stran od svojega doma. Tako ni videla ognja, ki je medtem zagorel na njenem domu. Nemci so \|iu�gali vse Narigarjevo seli.��e. �e preden so Nemci za�gali doma�ijo, je 450 m oddaljeni sosed ftovtar iHI t m) od peljal v svoj hk-v Narigarjevo �ivino. Pri Hovtarju je tisti �as slu�ila za deklo Narigar-jeva Francka. Narigarjevi. ki so po usodnem strelu p ribeza 1 i k Migom, so se vsak dan sirahoma ozirali proti svojemu domu v Bukovem Vrhu. Skrbelo jih je, kaj se dogaja z o�eto�vo in Francetovo hi�o. Tudi �ivina je ostala v o�etovi hi�i. Pri�akovali so najhuj�e. ko bodo izza pobo�ja zagledali dim. Ta nesre�ni dan so do�iveli v soboto. 13. de�cembra 19 il popoldne, Od ognja o�arjeno zimsko nebo in bli�nja zasne�ena hri-

	78



	<_1>/i- !A7.' ' H i 1 11 /t > \ f\ 11* IA'.\ I.\ Mil'.,. \mi m PA W KA 1 M 1'KlTi lin l.Fil bov�ka pobo�ja ter grozljiv dim, ki se je valil pod nebo na vzhodu, so naznanjali, � m gorita njihova domova Zavedeli sli se, da so prav (a �as izob�enci sredi /ime poslali �e brezdomci in brez hrane. \jihov �ivljenjski trud je l>il v dobri Liri izni�en. Postali su popolnoma odvisni ali prepu��eni milosti in nemilosti sova��anov.¹ Narigarjevi pogorele! v Vinhurjih Samotna, trdna hribovska kmetija Janeza Peterncla i 1903�19 11>. po doma�e pri Brdarju (640 ni), v Viriharjih je \ ponedeljek in torek. 13. in 1 t. decembra PJil. gostila 72-i�lanski CB. ki je bii na poti i/ sel�ke doline v Polhovec in v Presc�jc pri Sv ( J�bolui. Ki> so se razmere na Brdu umirile, je po odhodu bataljona dobrosr�ni gospodar Janez Petenvel povabil pod svoje) streho in k mizi nesre�ne Narigarjeve. � i�eta Toma�a in njegovi h�erki Angelo in Ivano s sinom Jo�kom. Angela se spo�minja, da so pri�li na Brdo v snegu in mrazu okoli 18. decembra l^lJil in ostali tam � li iher leden. Ni� ve� se jim ni bilo treba �ez dan zatekati v mrzle gozdove. Ko so prebivali pri Brdarju, se jim je �ivljenje nekoliko umirilo, �eprav so bili nesre�ni pogorela in izob�enci. Dobrotniku so pomagali pri pripravi �ivinske krme in drugih hlevskih opravilih, ki so jih bili navajeni od doma. Mirno in kolikor i oliko spodi >hn< i �iv 1 jen je je pi i letin ti Lini prekinil �alosten do�godek. Zgodil se je na dan svetega �tefana, v petek 26. decembra, bil je dan, ki ga se �ivet'i i/ Brdarjevc in Narigarjeve dru�ine do smrti ne bodo pozabili. Prav ta dan so Nemci kon�ali zadnje priprave na obse�ni:) ofenzivo proti CB, ki se je \ poljanskih hribih v petnajstih dneh poljanski,' vstaje pove�al na okoli Si to mo�. Po uspe�nem partizanskem napadu v Rovtu 12. decembra in v nadaljnji partizanski ofenzivi, ki je trajala do 25, decembra, Nemci niso bili ve� kos CB. \,i pomo� so morali na Gorenjsko poklicati dodatne bataljone, da bi lahko ��pomirili.. Gorenjsko, kot so temu sami rekli. Da je �lo za voja�ke priprave na Izred�no pomembno in obse�no ofenzivo, potrjuje njeno tajno ime -Grasseinsatz- (velika ofenziva, op. MM i. Zaradi uspe�ne partizanske ofenzive, so Nemci o�itno precenje�vali sile CB tako po oboro�itvi kot po �ievilu borcev. Zadnji dan pred ofenzivo je policijski akcijski �tab Jugovzhod- sku�al dopolnili podatke o tem, kje v Polho-jjrajskem hribovju se resni�no nahaja partizanski bataljon, kje sia njegova glavnina in poveljstvo ter kako veliko ozemlje nadzoruje. V razne smeri in iz. razli�nih izhodi�� je nem�ko policijsko poveljstvo 26. decembra razposlalo mo�ne poizve�dovalne patrulje, ki so iskale slik s partizani. Mo�na pairulja je pri�la iz Lu�in (h13 ni) �ez Zadobje (706 m) tudi na Brdo. lega usodnega dne se je Pavle (Jblak iz Kisov �kega mlina v Hotoveljski grapi pred nem�kimi patruljami, ki so napredovale na jug iz Poljan umaknil na Brdo. Peternelova kmetija te�i vrhu konca Hotoveljske grape. Ker je bil la dan cerkveni praznik, so doma�i po�ivali na klopeh po hi�i in za pe�jo. Poleg doma�ih so bili v hi�i �e Narigarjevi �tirje, od nekod je pri�el v hi�o �e partizan Albin Kokelj, Mal�enov iz Dolen�ic pri Javorjah. Nosil je nahrbtnik in V njem kos slanine. Doma��a h�erka M al k a je prihod Nemcev, se pravo�asno opazila in za vpil a: -Nemcih

	79



	t.O$KI/iVKlU�lH M

	ob vdoru Nemcev v hi�o mi \sj ostali v izbi, razen Mal�enovega. Ta je \ rgel Narigarjem /a po" nahrbtnik in hitro stekel skozi vrata. Eden od policistov je \ polomljeni sloven��ini osoirto vpra�al Malko. �e je v hi�i kaj banditov. < klgovorila je bistro in nedolo�eno: 'Neda hi rt�<!<.�Iti.-. Nem�ka patrulja s_L- je Lotila pregleda hi�e od podstre�ja du kleti in hleva. I/, kleti pod hi�o so zmagoslavno pritegnili Mal�eriovega Albinu, ki so ga na�li pod poveznjerio leseno kudjoza zelje. Porogljivo so Malko vpra�ali in kazali na Albina: -Kaj[ki je to?'. Niso pa mogli Malki o�itati, da je prikrila partizana. Nemec je ostro vpra�al Malko; 'Kilo so ljudje tUpe�ja?-, Tudi za Narigarjeve je zatrdila, da mi domu�i Tedaj k sre�i �e niso imeli \ \ e�i pred�pisanega seznama \ hi�i stalno hivajo�ih. Nekaj za tem so \ hlevu na�li �e doma�ega sina Sla\ ka. Z doma�ije so Nemci odvedli �tiri: gospodarja Pavla Peiernel.i. Albina Koklja, Pavla Oblaka in Slavka Pererriela. Prve tri je del patrulje odpeljal skozi Kremenik. Zadobje in Prelesje v [.u�ine. Na poti \ Kremenik so izpustili "'0-odslotnega invali da Pav l.i < thl.ika. \ pn i sv etov ni vojni je k� >t a\ strijski vi >jak na ruskem boji��u izgu�bil levo nogo in Nemi i so ga gotovo zaradi tega pustili pri �ivljenju l'.i\ le -.mi pa je rad pripovedoval, tki je \ Kusiji do�ivel okti ilirsko revolucijo in se je zato pri�teval k prvim somi�ljenikom komunistov \ Poljanski dolini. \ Lu�ine, pristojno nem�ko oro�.ni�ko postojanko, so policisti tako pripeljali le Bfdarja in MaKenovega Albina. Oba \|e �kofjelo�ki gesta po i (lelieime Staadlspolizci -tajna dr�avna policija i v .soboto 1~. decembra oh osmi uri zjutraj pripeljal i �kofjelo�ke sodne oziroma gestupovske zapore. Pavla Peieruela-Hrdaria te gestapo �e istega dne odpeljal \ neznano, tako da m dokumenta, da je pri�el v Begunje in .se je \saka sled za njim izgubila �e v Skofji Loki.' Albina Koklja je gest a po v torek $tt. decembra ob tretji uri popoldne odpeljal \ begunjske /upore. /,e 3. januarja je bil oh It), uri ustreljen \ Dragi in je lam tudi poki ipan. Brdarjevega sina Slavka, ki je bil �e dva dni partizan, so policisti odkrili doma v napajalnem koritu /,\ �ivino, kjer se je potopil \ vodu. Izvlekli so ga iz vode. pretepli ter vklenjenega in mokrega odvlekli na gri�. kjer rta vetrovnem hrbti��u se danes stoji kozolec dvojnik (zaradi izjemne lege so v njem dobro in hitro >u�ih kme�ke pridelke). V kozolcu so mokrega Sla\ka privezali na voz. Obleka na njem je na mali zmrznila \ leden oklep. Tak�en je nesre�ni Slavko dolgo �akal na poli�ciste, da bodo pri�li iz hi�e, Zaprcgli so konja in Slavka odpeljati n.i zasli�anje na voja�ko poveljstvo ali oro�ni�k O postajo v Poljane. Privezan za voz je Slavko moral ves �as te�i. ali pa so ga za vozom vlekli. V Begunje ga je pripeljal Gestapo iz �kofje Loke, skupaj /. Albinom Kokljem, 1'udi Slavko je bil 3. januarja ustreljen v Dragi, \ tej genocidni vojni proti prebivalstvu je izgubilo �ivljenje pet �lanov Brdarjeve dru�ine. �iva je ostala le h�erka Malka. Bli�nji sosed - izdajalec je hudo prizadel Mal�ennve. �e posebej pa dru�ino dobrega Janeza Pelernela. Vrata njegove hi�e so bila vedno rta ste�aj odprla, miza pa pogrnjena za ljudi, potrebni- pomo�i v te�kem medvojnem �asu. Vsi Rrdarjevi so sodelovali v- narodnoosvobodilnem gibanju I ii\|e sinovi so se \ tem �asu pridru�ili CB,

	80



	tA.\hAtyn HATMM i.\ /V I ltiK\!,\AKH,.M(H t/ I'ASIH !1A\\I l'ttl!l> f><) I ITI

	Narigarjevi v varstvu Cankarjevega bataljona i'i i aretat iji tno&kih pri Brdarju so hiti Narigarjevi pred te�ko p< triovno odlo�itvijo: kani hitro na varno? Na Brdu se ni ve� karalo obotavljati po tem. kar je povedal (vitiovSki Pavk, da se \ Poljansko dolino vali �tevilno voja�tvo / oro�jem. Marigarjevi ->< i pravilni > m idili, da Nemci priprav ljajo v elik obra�un za vse napade C! 11 na nem�ke enote, postojanke ipd. v zadnjem �asu. I gibali so. kam se se lahko umaknejo. Najbolj varno se jim je zdelo, ee bi se zatekli k svojim znancem (�ez mejo), \ Pol-liograjsko hribovje, vendar to ni bilo \ ee izvedljivo. Mejo .so po posvetu / \emei \ �iivli iv-no zaprli tueli Italijani. Tako jim je bila zaprta pot na zahod in na jug Tudi na sever �e/ Poljansko dolino v �eten� ravan, kjer bo bili v sva�ivu pri kosaneu. niso ve� mogli, saj bi padli naravnost v roke Nemcem, ki so iz doline prodirali proti \ inharjem. kremeniku in Bukovemu Vrhu. Prost je bil kolikor toliko le �e umik tla \/hod. v vi�je le�e�i trnkov Vrh, to je na ozemlje, ki so ga nadzorovali in branili horei ("B Presodili so. da bodo najbolj varni med ^'00 partizanskimi borci, pa tudi vsa dru�ina si bo tako skupaj delila dobro in slabo. Janez in I Tatice sta �e bila poljan�ska wajnika od tO. decembra dalje. Najbolj je o�eta priganjala k odhodu z Brda ovdovela h�erka Ivana v strahu za svojega �estletnega sina Jo�ka, ki ga je imela nad�vse rada. Naslednje jutro, 27. decembra 14-41. ali �e pred Auctkom nem�ke ofen�zive proti CH je o�e Toma/, v zgodnjih jutranjih urah odpeljal h�erko in vnuka v Bukov Vrh. Pod streho so jih sprejeli pri Skoblu, na j v i.�ji kmetiji na sev �rni strani Pasje r.i\ ni. Tu je bilo ta�as poveljstvo 1. �ete CB. ki mu je poveljeval priljubljeni in voja�ko sposobni komandir Jaka Bernard, stavbenik z bleda. 7:.\* njima se je nekoliko kasneje, vendar Se pred za�etkom bojev, odpravila k Skoblu �e Angela. Tu so Nari-gai jev i bili v i"asu. ko so bi irci ves dan le 100 m jugozahodno od Skoblove doma�ije, ki stoji na Razpotju, uspe�no odbijali nem�ke napade.



	81



	*m^!K.i/\;iJ:i>i m*

	�Napravite mi tci de�elo zopet nem�ko!' V �asu ud (�>. dn ll aprila so Nemci, Italijani in Mad�ari naglo premagali Jugosia-vijo Slovenijo. Nemci so takoj sledili Hitlerjevemu naro�ilu: :\aprxu'ite mi to de�elo zopet nem�ka!* Poziv je veljal /a Spodnjo �tajersko in sat Gorenjsko. Nacisti so pogna�li svoj poncm�evaini in uni�evalni stroj. Z njim so nameravali kar �ez no� uresni�iti firerjev ukaz s svojo prusko natan�nostjo. Rodil se je narodni odpor. Cankarjev bataljon \ rh \leSahlje hum stttl in Poljanska vstaja pe$em sr<>j<i r/ul, *Blef>o�* /'" �ttl Krim mlmvi h<< dal v vse tvtivtv jo bom tresel eden h bo na Pohot/v nesel. ., �' ' l Ui lil /ll\|l.llll te. �iL'plL'ttllH'1 I 0 i ] ( )h nii-li-mit i uspe�nih lx>jev CB \ Ro\tu. bukovem Vrhu. Dra�go�ah in tragedije na Mi k�enjskl planini je prav. da �e p< dri �bneje seznanimo / njegovo prehojeno p< njo in zg< icloviru i. \ tem �asu se je odkril� ve� doma�ih iri tujih dokumentov, ki dopolnjujejo do sedaj znana pri�evanja, Visoka obletnica < ihstoja C\\* ponuja piscu prilo�nost, da sku�a polresnice popra\'iti. d;i postanejo resnice, tako kot so se odvijale pred �estdesetimi leti. Nekaj pa bo tudi besedila, ki je v popolnem nasprotju z. besedili, napisanimi pred tridesetimi ali ve� leti (primer: Mo�ertjska planina). Vzporedno z opisi GH se \ nje�govo zgodovino vpleta nesre�na hribovska Narigarjeea dru�ina, ki je na�la zavetje v CB in z njim delila dobro in slabo. Leta 1'Jil je bil c'.L5 ustanovljen kot drugi, vendar najve�ji partizanski bataljon na Slovenskem". Po stanju _(> decembra 1941 je �tel 3^1 mo�. Ve�ino �asa je deloval prav na ozemlju nekdanje oh�ifte �kofja l.oka in tu tudi zaklju�il svojo bojno pot; bataljon je postopoma nastajal iz manj�ih odporni�kih skupin. Najprej se je J .s. julija na planini Obranica (920 mi nad blejsko Dobravo /dru�ilo prvih pet skupin partizanov- v Jeseni�ko ali Cankarjevo �eto. Poveljevala sta ji komandir Poide Stra�i.�ar in komisar Frane Poto�nik. Dne 29. julija 1941 je bila na Gradi��u < 1139 m) severovzhodno od Partizanskega doma na Vodi�ki planini i 1 los m> ustanovljena jfelov�ka �eta Elije Gregori�a. Njen komandir je bil Jaka Bernard, komisar pa Jo�e Kraje-Zakelj. Iz obeh �et je bil 5. avgusta 1941 na Pogro�arjevi planini i okoli 1200 m) in 800 m jugozahodno od Partizanskega doma na Vodi�ki planini ustanovljen Gorenjski ali CB. Njegov komandant je bil.lo�e Gregor�i�-Gorenjc, komisar pa Ivan Bertoncelj-Juhan. �tel je okoli 130 mo�. �e istega dne 5. avgusta zve�er je bataljon nameraval napasti gestapovsko jet-nt�nico v Begunjah in re�iti zapornike. Napad naj bi pomenil za�etek vstaje na Gorenjskem. Za to partizansko namero pa so Nemci prehitro izvedeli in zastra�iti vse prehode �ez Savo. I [krati so n_;i levi struni Save razkropili in delno onesposobili �ior�i�ki bataljon, ki naj hi sodeloval pri napadu na jetniSnieo. Zaradi o�itne izdaje je predvideni na�rt dviga gorenjske vstaje tokrat * celoti propadel.

	82



	� i \ h i kil i a i / i / f< i \ : \ 11i >R \/ \ i A-rt,.! Kil i/. r\ v/J K.41 v/ / 7,77 m � - /jr/7



	Ptisaineznc partizanske skupim', citv �eti in diintifitkr. kasneje t ankarfiT hauiljnn X kroniki va�nih dokumentov o dogodkih, ki so st* od\ijali v Sel�ki dolini nd raz�pada J ugosla vi je do osvoboditve, na prvi strani /a leto IMil pi�e: -8. S, so partizani mi Mo�enjski planini na Jelovici likvidirali petokolona�a in takitttnega �upanu iz �eleznikov Homickega.- Naravnost osupljivo je bilo /a CB tO. da je sovra�nik �e S. S. [941 izvedel ?M na�meravani vdor obeh gorenjskih bataljonov \ begu nje. I HI. rezervni polieijski bataljon je 5. avgusta I'lil napadel Stor�i �ki bataljon na I )obr�i in /astra�il vse mostove �ez Savo in Gorenjskemu bataljonu onemogo�il prehod z desni.' na levo stran Save. O�itno je bil to velik uspeh sovra�nikove obve��evalne slu�be. Tri dni za tem i.S. S. b>il) je isti bataljon na Kotlini razbil Gorenjski bataljon do takega stanja, tki se je zmanj�an razdelil rut dve �eti. Predpostavljam, da se I lornickv ni brez razloga nahajal tedaj na ob�utljivem prostoru Jelovice v neposredni bli�ini CB v ko�i iia Mo�enjski planini. Lahko je bil za sovra�nika pravi �lovek, na pravem mestu in ob pravem �asu v neposredni bli�ini Gorenjskega bataljona. Za tako domnev o sicer ni pravih dokazov. Mirko Ambro�.i�. takratni majer na Mo�enjski planini, mi je pravil, da je bil Mot�ri ick v nekaj dni v ko�i na Mo�enjski planini / m ki do in prikupno �ensko iz �ele. Ali je bila to kombinacija koristnega s prijetnim ali samo prikrivanje pravega namena, je te�ko lo�iti. Vsekakor je bil liomiekv predrzen, da je oboro�en vstopil prav na ob�utljivo ozemlje, ki ga je nadzoroval bataljon. V ko�i sta se z oro�jem spopadla Franc Bi�ek in Hornickv. Hitrej�i je bil bieek. .Sel�anka je �e isti dan po smrti HOrnickega vstopila v bataljon. To bi lahko pome�nilo, da je Sel�anka bila Hornickemu predvsem za krinko.

	83



	t<>\kIK\/i,ti h: i.-



	Nemci niso mirovali. Po Jelovici so iskali Gorenjski bataljon iri se pripravljali, da ga uni�ijo. Svoj prvi ognjeni krst je bataljon do�ivel �e & avgusta, ko so ga Netili i odkrili na R�eftovem robu. ju�nem obrobju Jelovice. Bataljon je napadlo i()0 dobro oboro�enih policistov, ki so bili podprti / enotami vojske. Zaradi o�itne premo�i v ljudeh in oro�ju se je bataljon moral pred�asno umakniti na ugodnej�e polo�aje na Kotli� Mili ml nad Rutlensku grapo. Danes se la vrh imenuje Partizanski vrh. Razbiti bataljon se je po leni napadu ta/dru�il na Jelov �ko in JeseniSSk > �eto, Obe sty odSli na svoja operativna obmo�ja. �tevilo partizanov se je /manj�alo /a t.� mo�. 1/. bataljona je domov od�lo 1\ borcev. l� pa v Ljubljano, med njimi tudi brala Svigelj. poklicna vojaka in zdravnik. Po treh mesecih ve�jega alt manj�ega mirovanja obeh �el je poveljstvo CB v ok�tobru 19 ti odlo�ilo, da se �eli ponovno /dru/ita \ bataljon. Za zbirno mesto, kjer bi se �eli sesiali, je bil dogovorjen Mali vrh (SIS mi. vzhodno od cerkve sv. Primo�a (831 m) na lamniku. Prva je pri�la na /borno mesto bli�nja Jelov�ka �eta, 'takoj je od�la na prvo akci�jo na Laneovo pri Radovljici. V no�i / 9, na 10. oktober je po�gala Uem�evo �ago, ki je bila v nem�ki lasti. Pogorelo je okoli deset liso� kubi�nih metrov v kaste zlo�enih desk, t/, ma��evanja so Vami ustrelili 17 talcev, pripeljanih iz begunjskih zaporov. Med njimi je bila tudi prva �enska talka. Rezka Dragar i/ �rnu�, posmrtno razgla�ena za narodno herojinjo. �ara ti i varnosti se je po tem dogodku jelov�ka �eta premaknila / Malega vrha na polo�aj 800 m severno od sv, Mohorja (9^2 nil v Tkav�kov gozd pod Bezov ui�kini

	84



	___________________________<.A\KAttirvis.u.-u.i<>.\/\ r/^j�)A^l.w.viWf.-.-iAv/y/-i^ a:h \i_wwwni vrhom. Tli kraj je hil i/hran zaradi prihodnjih nalog. Novo skrito tabori��e je imelo ugodno sredi��no lego tako /a logisti�ne kot /a voja�ke akcije v Sel�ki dolini. Skofji Loki. Kranju in v Kropi. Poveljstvo bataljona je moralo po�akati na prihod oddal jene Jeseni�ki.* �ete. Do ponovne Zdru�itve obeh �el v bataljon je /aradi vremenskih razmer pri�lo �ele 2-v oktobra 1941. Jeseni�ko �eto je na poii v bataljon na Vndi�ki planini zaustavil zgodaj zapadli snet; 21. oktobra 1941, 1/ tabori��a \m GB �pravil ve� logisti�nih akcij: V pr\ i polov lei oktobra h) il sta se v Loki zadr�evala Stane �agar in Jo�e Gregor�i� s krajevnimi organizatorji ()F. Dogovorili so se. da bodo i/ nem�kega vo-



	85



	luSki razgledi tu jaSkega opori��a blizu kolodvora \ Skofji Loki odnesli dOU pu�k in 30 strojnic. Hkrati bi Se napadli gestapovsfce zapore v Loki in osvobodili zapornike. To naj bi skupaj izvedla CB in Pesjakova �eta SO mo�. ki je taborila v Polhovcu. Obe akciji je prepre�il zgodiij zapadli sneg. zaradi cesar je CB ostal okovan v snegu in zaradi sledov rti mo�gel iz tabori��a. Pesjak pa je svoje borce odpeljal iz Polhovcu �ez. mejo \ Samitu irieo \ Polbograjskem hribovju. Dne IN. novembra ie bataljon onesposobil most �ez Sel�ko Soro na Praprotrienii Isti dan je drugi vcxl balaljona napadel osem�lansko posadko nem�ke obve��evalne slu�Ix- iz. Celovca v gostilni Katiiovec pri Turku na O.c�njici v Sel�ki dolini. V no�i s ~. nd X. december pa je bil �e drugi� po�gan most na Praprotnem. ' Dne 1 I. novembra I¹) 11 ve je iz bezovniskega gozda na pot odpravilo It mo� CB pod vod.stvomj.ika IVniarda. Med njimi sla bila iznajdljivi vodnik Franc Bi�ek-Bruno kol �ofer iti Franc Bcnigcr-Gabrin kot drugi �ofer. Pri Alojzu Uukovniku iz. Okroglega je Bi�ek dobil rtu posodo tovornjak, tla katerega se je nalo�ilo vseh l⁸* borcev, V Bistri�ci pri Podhre�jah so sestopili borci, namenjeni v Duplje k mesarju in trgovcu Kuharju. (isiali so nadaljevali pot \ Zapu�e pri Begunjah v Resmanov mlin, Ta je nepretrgano mlel moko za nem�ko vojsko. Iz mlina so z. dvema tovornjakoma odpeljali so vre� kru�ne moke. drugi tovornjak je bil Resmanov. Za njegov volan se je usedel Gabrin. Oba tovornjaka sta odpeljala v Duplje, kjer so nalo�ili �e borce z nahrbtniki suhega mesa in masti. Sre�no �i se pripeljali skozi Kranj v Besnico, kjer so del moke spra�vili v 1'aplcrjevo pajstvo. ostalo pa v \emiljab iS Id mi na Jeva lov kozolci.. /a zimski �as je bik) treba borce oskrbeti s toplimi volnenimi izdelki \ soglasju z lastnikom pletilnicc v Skorji Loki. Savnikom, in s sodelovanjem mestnih aktivistov t )F je o mo� CB pod vod.sivom Jo�eta Gregor�i�a 11, novembra I^lJ M odneslo 300 pulo�verjev, volnene rokavice in kape, vse namenjeno nem�kim vojakom na ruski fronti, Pomemben za ponovni dvig vstaje na Gorenjskem je bil S. december 19 11. V hi�i Izidorja Vidmarja na Uukov��ici. po doma�e pri Kocjanov i h. se je \\a posvet zbralo okoli 1^ predstavnikov gorenjskega politi�nega in voja�kega vodstva. Vodil ga je M.me �agar, ki je v ta namen pri�el iz Ljubljane in Babrie Gore* Nekateri viri nava�jajo, da naj bi vstaja izbojevala svobodno ozemlje, ki naj bi segalo od Polhogntjskega hribovja prek Poljanske in Sel�ke doline �ez Jelovico do Jeseni�kega kota. Dne 9. decembra so nem�ki policisti poskusili vdreti \ tabori��e balaljona za iiezovni�kim v rbom (91 1 m V vendar so jih partizani prav o�asno zaustavili �e rta za�hodnem pobo�ju imenovanega vrha. Ta nenadni policijski napad je bil razlog, da se jeCB pred�asno odlo�il zit umik iz. Sel�ke doline \ Poljansko �e isti ve�er je bataljon na polju med Selci in Dolenjo vasjo naletel na oro�nike iz Selc. vendar se ni hotel zaplesti v spopad in se je mimo vasi Golita (bOl) mi usmeril na Stirpnik, kjer je no� z 9 na 10. december prespal na doma�iji t'ran�a Oblaka t~3 m). Bovt v Sel�ki dolini Rovi je razlo�ena vas na policah pod severnim obronkom Malega vrha t 1,-TO m). Le�i na vi�ini okrog 9(10 m. Leta b) iS je zaselek �tel ~1 prebivalcev in 36 hi�. Bataljon se je nameraval premakniti na poljansko naravnost po dolenjeva&kem polju po ustaljeni kurirski poti: mimo Lu�e (300 m) k Sv. Toma�u <b(>0 m t, na preval

	86



	i \ska m \ miMjoA '-i\ CPORM x i Aⁱ/( r.-iA7/ // pASft k-\wn v7; p o� /vr/7*



	nad Zalubnikarjem (800 m), se po Sonotni�ki grapi spustiti v Poljansko dolino (380 m) in odtod dvigniti \ Polhograjsko hribovje. Sel�ki oro�niki so pod Se ki zaprli i" najkraj�o pot iz Sel�ke v Poljansko dolino. Naslednji dan. lit. decembra, so bataljonski obve��evalci ugotovili, da v dolino Lu�e vstopa 50 nem�kih policistov. Zaradi varnosti bataljon ni nadaljeval poti, temve� se je prestavil vi�je v Rovi in se nastanil pri kmetu Debel Jaku (820 Hi). Stra�ar na skednju je 12 decembra v dopoldanskih urah sporo�il poveljstvu, da se i/ Zaprevala proti Rovtu pomika skupina Nemcev, Na�tel je ^1 postav. CB v mo�i okoli 70 mo� je nem�ke polk iste napadel iz zasede. Padlo je n policistih . ostali so bili ranjeni, nekaj pa se jih je re�ilo. Vojni plen borcev CB je bil nadvse i^ogat za bodo�o mo� bataljona. Zaplenili so tri /brujevke, tri brzostrelke. 40 pu�k, Sest pi�tol, veliko ro�nih bomb, ve� nabojev / opasa�i in torbicami za strelivo, �evlje in drugo. V Poljansko dolino je bataljon pri�el oven�an z zrnato. Pora�eni policisti so pripadali drugi �eti 181, rezervnega policijskega bataljona, ki je prvi pri�el rta Gorenjsko in izvajal preselitve. Poimensko so padli policisti vpisani v mrli�ko knjigo v �eleznikih.¹ bili so predvsem Tirolci. Pokopali so jih IS. decembra 194] na voja�kem pokopali��i) v Kranju, CB je v Rovtu izgubil dva

	87



	t.tMiJt.AZOlffll >fi

	bor� a. Jo�eta SaksMo I 191 i�19 11) in Jo�eta Bizjaka ' 19P-19-+I>. te�je ranjena mu bila Franp Drobni� in Jaka �alamun i 1910-1941), ki je nato umrl \ Martinj Vrhu. Vsi trije po�ivajo na pokopali��u pri sv Lenartu, Trije la�je ranjeni borci pa so od�li z bataljoni )in v Poljansko dolino. V Vinharfih jim je dr. Gregor�i� \� Gorerije vasi nudil zdravni�ko pomo�. Po spopadu v Komu jl- moral CD �e tretji� odstopili od predv idene najkraj�i.¹ poti \' Polhograjske hribe. Kon�no je pri�el na Poljansko stran �ele na prevalu med Koprivnikom (1393 m) in Mladim vrhom 11374 m>, imenovanem na lirdu illiini) Svoje staro odve�no oro�je so za�asno odlo�ili za Rovtom. Ervvin Roeserier it- hud poraz v Rovtu pripisal poveljniku redarske slu�be n,\ Gorenjskem. Helmutu Mascusu. Zaradi lega policijski ss generaltajtnant Georg Sehrevr Mascusa nt vklju�il \ svoj policijski akcijski �tab. imenovan -Jugovzhod . Anton �iv/c, �upnikfm Sv lenariti v sel�ki dolini PLsei. ki opLsujejo zgodovinski uspeh CB \1. de�cembra 19+1 v Romu \ SeL�ki dolini, se do sedaj Se niso vpra�ali, kaj se je to pi il zgodili i. da >o\ ra�nik ni izvedel povra�ilnih ukrepov proti prebivalcem Rovtu. Pred tem so streljali take za manj pomembno mate�rialni' �kodo (Moste-Lancovo. gorela je vas ija�ica ' Moralo se je zgodili nekaj posebnega, da je oh sinili n policistov sovra�nik odstopil pd obra�una�vanja z ognjem in s krvjo prebivalcev Ri >v ta. * odgovor na to vpra�ailje je iskati \ �upnis�u pri Sv. Lenartu v Sel�ki dolini, ['u je od leta PJ i I do 1<J^~ �upnikov al Anton �vek iz 1 hi\| pri Kranju. Hodil sv je {". januarja 1903. umrl pa ^l> januarja l'J(>^lJ v bolni� ni�i v Ljubljani Po razpolo�ljivih virih so se iz spopada re�ili trije policisti. Dva med njimi sta bila ranjena. Njima je �vek.' nudil pno pomo� in poskrbel za prevoz v Loko. Prepeljal jih je kmet (iro.sen iz Rovta. Tudi tretji policist, ki je pribe�al sam v Loko. je povedal, da so za pora/ krivi sami. Zaradi ravnanja Svelea in policistove izpovedi Nemci niso izvajali nobenih ukrepov proti prebivalcem Hov ta \ nadaljevanju 5e nekaj o Anionu Svelcu. �upniku pri Sv. Lenartu. Med vojno je bilo tu gorsko pokopali��e, kjer so pokopavali padle partizane in ni bilo pod nadzor�stvom okupatorja, /.upnik �vek je na tem pokopa�li��u \1 decembra pokopal prve, v Rovtu padle borce CB; Jo�eta Saksitlo iz. Lesc. Jo�eta Bizjaka z Jesenic in Jaka �alamuna, ki je konec decembra umrl pri Ton�ku Bcncdc�i�u v Martin j Vrhu. Risba Franca Slane

	88



	tAXKWin KltAti'M !,\ Ut-MM v 1� \SiJU2. t Wfl i-.;; V/imi------fefi

	Prvi� so se v �upnis�u oglasili pani/ani pod vodstvom \aninka na poti iz Sel�ke v I'i >lj:insk< > dolini i. Dobili so zahte\ a ne napi itkc za pi >i �upni��e je ud fararibv pre�jemalo tudi �it�. Tega so na l.u�i zmleli, �upnis�e pn jo moko dajalo Lojzki Hrast, /oni u�itelja ( Kiparja na Hukov��iti. ki je imela zveze ^ pani/ani. Zupni��c je - hra-no oskrbov ali i bolni�nico v <Ijstrem \ rhu. na severni strani Strmca, Zanjo mm �up�nis�u kuhali tudi milu. Po veliki nem�ki ofenzivi marca P�n je \ R< ivtu padlo iS italijanskih in na�ih par�tizanov. Za njihov pokop je osebno poskrbel Anion Svelc, Padle i/ njegove (are je j loki >pul na doma�e pokopali��e pri S\. Lenartu, /a preostale je dal izkopali dva sku�pinska grobova poleg kapelice oh dostopni cesti Sv, Lenart�Rovi. V en grob so dali Slovence, da so jih po kon�ani vojni sorodniki lahko prekopali. \ drugem grobu pa po�ivajo borci italijanski' brigade < iramsei. \K'J padlimi je bil tudi njen politi�ni komi�sar in sanftejit Mantredo \Iazzocca, nosilec najvi�jega italijanskega voja�kega odliko�vanja - zlate medalje. Svoj spomenik ima v �edadu pred starim mestnim obzidjem. Svelc je prenekaicremu partizanu re�il �ivljenje, Iz �upni�ca ni nih�e od�el la�en ali �ejen. Poznan je tudi primer, ko je med pobiranjem padlih partizanov naletel n.\ hudii ranjenega partizana, ki ni mogel hodili. Nalo�il ga je na svoja ramena in odne�sel v zavetje k Poto�niki/ \ Kovin in ga tako skril pred nem�kimi pamiljami. �upnik Svelc je goii a o osebnost, ki je povezana t Kov lom in CB in sodi �imprej \ Lo�ke razglede, dokler so �e �ive pri�e teh dogodkov, Zagotovo je bil /upnik �velc velik narodnjak, -.impatizer ()(-". svetovljan in huma�nist ter tako vreden le objave. Teko�e je govoril francosko in nem�ko. V Franciji je slu�boval pri slovenskih rudarjih skupaj z. Viktorjem Dem�arjem, kasnej�im deka-nom v Komendi. &h neki prilo�nosti se je �vdk sprehajal v Franciji, po polju in opazoval prelclavanjc letal. Ne preve� razsoden Francoski oro�nik ga je ovadil vo�hunjenja in sporazumevanja z letalcem. Vtaknili so ga v je�o samico in kot vohuna obsodili na smrt. S posredovanjem nekega znanca pri mar�alu Pctaimi mi od namere odstopili in ga premestili v tabori��e �panskih bori ev in kaznjencev v Vermontu pri Toulousu, Znancem je ve�krat povedal, kako do!x*r �lovek je bil sune Rozman, ni pa mogel �esa takega re�i za Rudija Janhuho iz 'lista.'



	89



	imkl l;\/>,uin in

	Prihod Cankarjevega bataljona v Poljansko dolino in Poljanska narodna vstaja Nann.lnn vstajo v Poljanski dolini proti nadle�nim Nemcem so pripravljali: Maks Kfinelj-Matija (1919) narodni heroj, Kri\ ar s Hotavlje kot .glavni organizator in $<jde-lavca Rudi Robnik, SiSkarjev i/ �abje vasi i I9l8-i9-t2), Tone Petemel-lgor. Remcev i/ li�ink i 1915-2001 ). Prihod bataljona v Vmharje opisuje Maks Krmelj-Matija: �Okrog osme ure ztv�er v sobota. !:>. decembra, je pri�el iz Hotovlje Pavle Kalan sspo ro�ilom. da sopri�li. S'i� drugega ni rekel kol samo tu in izginil v temno no�. .\o�i pri-meniosem sevlilekel in vzet oro�je. Pot do Vinharjei'do kmeta Janeza Petemela je bila dolga za debelo ure huda. �eprav je bila �e jiozua ura. je hil<> ob mojem prihodu na tljegoivm dvori��u veselo razpolo�enje. '' ivlikem, l 'SO-lltrskem brzuparituikit seje kuhalo meso ftravkar zaklane telite. Doma�a h�i Matka je skrbela :u /o. da so ve�erjo za pribli�no 70 ljudi skuhali do�bro i it okusno m tlap vsak'borecdobil dovoljveliko poniju V kme�ki izbi so za mizo se deli �lani bataljona Bili so izredno dobro razpolo�eni Povabili so me, naj sedem h ujmi Matija je poveljstvo ( I i meti drugim obvestit da v gozdnatem Polhovcu (94H mi �aka na bataljon 60 borcev, in ga se/nanil s tukaj�njo situacijo, da je posadka dvaj�setih obmejnih carinikov v �rnem Vrhu velika ovira kurirskim zvezam / Ljubljano, Pred prihodom bataljona \ Virmane je bila 6. decembra pri Pavki Kalanu na Hoto\ Iji ustanovljena Poljanska �eta. ki ji,- �tela J¹ mo�: njen komandir je bil Rudi Robnik i/ �abje vasi, komisar pa Maks krmelj i/ Hotovlje, i'a dan Poljana �tejejo med za�etke poljanske vstaje. �eta se je vklju�ila \ bataljon na Polhovcu I t. decembra P)tl, hkrati � njo pa �e m borcev tako imenovane SamOtor.�ke �ete. Ime je �eta dobila po vasi Samotorica (660 m) v Polliograjskem hribovju in so jo \ glavnem sestavljali bor�ci Pesjaki iv e kranjske �ete." Vinharji 668 m* Neslovenski! zvene�e ime. Kraj se je v .starih listinah imenoval apiu Indicherios¹(pri Iniharjih). ker so pri�li naseljenci w. Tirolskega Innii hena. ki pa je i a krat spadal



	90



	. ;\A IA7/ I 8A1 ai"\ l\ i r>-K\i \ IMc, \RJ))ZPASJI ft-t.l V rHi-l"-< Iti!

	pod Koro�kn. Sedaj naselji' nosi napa�no konico. Drugo vpra�anje je zakaj je Cankarjev bataljon pri�el % Poljanski dolini na voja�ko-strate�keni neugodnem kraju i nizka viSinska lega. bli�ina nem�kih voja�kih postojanka lahka dostopnost, knifiija pa dobro \ idna / okoli�kih lirihoi i. Zaradi zasledovanja policijskih enot je moral bataljon zaradi varnosti trikrat spre�meniti uhojeno kurirsko poi sever�jug v osr�je Polhogtajskega hribovja. N^ra poljan sko stran je Cankarjev bataljon lahko kon�no vstopil �ele globoko na zahodu in Vedno vi�je \a Brdu llitm. Dolinsko dno pa prekora�il i Srednji oziroma /ahji �asi. K Brdarju je pri�el bataljon 13. decembra 1941 pono�i, "leden dni po razpustitvi Cankarjevega bataljona, to je 11. januarja 1*342 je Robnikova skupina dra�go�kih borcev izgubili ft mo�. Padel je tudi Rudi Robnik.

	ltvse�tiiimtti tlMittt�ija* ud Sr (i�lnilttt. /'o/o \l M Prese�nik, tudi Presc�jf "95 m To je samotna kmetija. Sv. O�bolt. �tevilka 39. Ima prevladujo�o (ego z ob�irnim zornim kotom proti vzhodu in'severu. Prva policijska ali oro�ni�ka postojanka je bila \ oddaljeni Skofji Loki.Prcse�nik ima na zahodu obse�no varovalno gozdnato ob�mo�je (Prosenov gri� 914 m. Mlako in Polhovcc 948 ml Iz Vinharje\ do Prese�ja je po gorskih poteh okoli jo km ali hoje -i dO % tir. Poveljstvo bataljona se je pri Prese�nikn zadr�evalo od 1 t. do 11. decembra. Tu sta se Cankarjevemu bataljonu pridri�ila doma�a �eta pod vodstvom komandirja Rudolfa Robnika in Samotorska �eta ki jo je iz Samotorice pripeljal Matija Blejc-Plamcn. Vsi dolinski dohodi v Presr�je so Z vzhodne strani. S te strani so pri�li v bataljon borci iz Sel�ke doline. Stra�i��a in iz �kofje Loke. Skupaj 3~. Kot pni od teh je sam pri�el Janko Bernik iz skorje Loke s sokolsko izkaznico in s pripetim sokolskim znakom. Bil je mo�no razo�aran, ker si > mu dejali, da sokolstvo nima nobene vrednosti in naj se lega �imprej znebi. Vpra�al jih je �e je prav pri�el in �e so oni�etniki? Njegov prispevek je Medno pre�itati. S tega rriesta so hodili (xsrd Cankarjevega bataljona \ napade, prehranjevanje in na poru�itev mostov Id. decembra so napadli obmejne stra�arje v �rnem Vrhu, izdvedli tega dne prehranjevalno akcijo pri Kaconu v Suhem Dolu, is. decembra so od�le Robnikove

	91



	/.U�'M A'.t/f iti

	patru I je mobilizirali boljance. i >dzft je bil uspe�en. V no�i is. V), decemlier je Irant Bi�ek vdrl \ oro�ni�ko podaji) in v skladi��e zadru�nega donia \ Poljanah. Na tih mo�ju Poljane�Hotavlje so is. decembra L94I pom�ili mostove. **Vatterski Vrh 6#7 m r Polbog rajskem hribovju** Doma�ini mu pravijo A lirihih-. Najve�ji Ko�irjev gnani je leta ls.>� zavzemal 134 ha povr�in, od tega ve�ji del gozd in pa�nik, Tako velike povr�ine m �gospodarju omogo�ile, da je imel svoj lov. (icrkev s.y. Filipa Lnjakoba stoji na malem gri�u* je zadnja podru�nica lo�ke �upnije, \a severu od cerkve je doma�ija Janka Dem�arja p.d. Jakohca. Nemci so 2^l) decembra i'JfI ustrelili gospodarja Janeza Dem�arja-lakohka in njegovega delavca Janeza Suha a Naslednji dan ju pa na mrtva�kem odru se�gali skupaj s hi�o. Zaradi ugodnej�ih nastavitvenih pogojev /a poveljstvo in za mo�tvo v hlevih se je Cankarjev bataljon preselil iz PreseCja v Vakerski Vrh h Ko�irju. kjer je ostal do 27. decembra 19-11. \ tem �asu je v Cankarjem bataljon stopilo najve� Poljanccv z obeli strnili doline. Tu so v hlevu Poljanci prisegali /vesiobo Cankar�jevemu bataljonu. Slane �agar pa je napravil tak govor koi bi govoril delavcem na Jesenicah ali rudarjem v- Zasavju, najmanj pa za poljanske kmete. \ no�i s 2~ na js. december je Cankarjev bataljon po uspe�nem boju pri Skoblovi bani Vakerski vrh zapustil /a presene�ene Nemce, kot da se je pogreznil v zemljo. Nasproti Ko�ir�jeve mogo�ne enonad.stropne hi�e stoji ka��a iz �asa baroka (1787') \u kateri je spominska ph i�i.i bi v anja t 'ankarjev ega hal a I Jona v- Vallerskem \ rhu. Poveljstvo bataljona je bilo v pritili�ju v prvem nadstropju pa saniiela in ohve-/.ovali��e. - t de�cembra so se nem�ki policisti prizadevali vdreti iz �kofje Loke. da hi izvedli selitev prebivalcev I lota vel j. Njihov vdor ja zadr�evala I. �eta. Nemi 1 sr 1 pri idrlt �ele �ib pod pori oklepnikov. bataljon se je tako odkril, da se nahaja v Poljanski dol m i jn stekla je nem�ka proti ofenziva.



	92



	i..]\KAKir\ /UTMf>.\j.\ rfviKM VARkiAftir iz pasji fcnrv?v�mm um

	*fitikfu* vrb H32* m*

	Najvi�jo lego ima Skoblova doma�ija, lepa gospodarsko zaklju�ena �elom. Le�i okoli lUDd m severno pod Pasjo raven Idi') m, V �asu od 25, do 27, decembra je Skoblova doma�ija nudila gostoljubje II, �eti Cankarjevega bataljona, ki jo je vodil legendarni vojskovodja Jakob Uernard-[aka. Tu se je v �asu bojev pri Skoblovi ba�jti nahajali �lani Toma�a Narigarja. Boj pri Skoblovi bajti so se zaklju�ili v dobro Cankarjevega batatj� ma.



	Posestni Cirila �ubica. Sarigarja. 860 m tisoko le�i na zabttditi strani Pasje ravni in J00 m pod razvodjem na Vratih. Stanovanjska hi�a Bukov Vrh �t. J.l sinji 169 m pod vrbom Pasje rta ni. Bito: MM. Pogled : vzhoda proti zahodu Galec bi-t tu od toga do Vaiterskega Vrba Med sotesko Sovpat in Hribarsko grapo je od Gornjega Loga do Vaiterskega Vrha geolo�ka posebnost, ki je vplivala na nem�ki neuspeh pri napadu na poveljstvo Cankarjevega bataljona 27. decembra 1941. Gofotvorne sile so apneni�aste sklade vpete v obe grapi dvignile v navpi�no lego in je tako nastal hrib Gole� z zna�ilnim kozjim hrbtom (glej sliki na straneh ')\ in 9K), Policisti so omenjenega dne sku�ali priti na Valterski Vrh p< > grebenu Golea. Bolj nevarna se jim je zaradi partizanov zdela Sovpatska kot Hribovska grapa. Grebenska pot po Golcu pa je imela to slabo stran za Nemce, da na njem niso mogli razviti �ir�e napadalne fronte. Zato jih je za��itni vod zaustavil �e predrto so dosegli sam Valterski Vrh (682 rn).

	93



	ttt�Mft I.'-,!!;<: \h



	Oskrba Cankarjevega bataljona

	Vod borcev CLi je 16. decembra 19-* 1 napadel postojanko obmejnih stra�arjev v �rnem Vrhu (861 m) nad Polhovim Gradcem. Padla si a dva nem�ka stra�arju. Stra�ar z imenom Martin, po rodu Koro�ec, je prostovoljno vstopil \ CB in postal njegov kuhar. V �rnem Vrhu so pri Ko�irju, tedanjemu �upanu, gostilni�arju in trgov�al, zaplenili nekaj oro�ja, tirane in drugega blaga. Ko�irja so odpeljali s seboj in na Prosenovem gri�u spotoma prijeli ovaduha Jurija Buha, Po zasli�anju so ga ustrelili, �upana pa so kmatu izpustili. isti M-ivr je druga skupina borcev Cli od�la v prehranjevalno akeijo h Kaconu \ Sulii Dol pri Lu�inah. I/ zaplenjene nem�ke iin<>\ ine so zaklali in odnesli dva pra��i�a in odvedli dve govedi. Sodeloval je tudi na� znanet Franc Subie-Go�ar, \'ari-garjev iz Bukovega Vrha. Dne 18. decembra l^lJ-tl je bil bataljon \ dveh akcijah \ Poljanah, skupina borcev je pod poveljstvom vodnika Bi�ka vdrla v poslopje �uprii��a. prazne oro�ni�ke po->io\|:.mke (oro�niki so bili tedaj v Kranju na pogrebu padlih policistov' v Koviu.r Med borci sta bila tudi Janez in France Subic, Oro�niSko postojanko so razdejali in po�let; druge opreme odnesli tudi deset nem�kih oro�ni�kih uniform. Nurigarje\ Janez je v postojanki dobil svojo harmoniko, ki so mu jo odnesli iz hi�e pred po�igom. Druga skupina je medtem izpraznila zadru�no skladi��e in odpeljala 200U kg �ita in 600 kg sladkorja z.a �ebele. Vozniki Malenskega Jurja s Spodnjega l.oga so �ito in sladkor odpeljali na njegov dom. Ker se je med vo�njo po poti Stresalo �ilo, ki bi lahko poslalo izdajalsko, so Malenski zgodaj spustili koko�i, da so pobrale �ito in tako zabrisali sledi, kje je �ilo kon�alo. Pri Malenskem Jurju so imeli �ago in mlin. Skrito p�enico je Jurij postopoma mlel v moko in so vsak dan pekli kruh. Ko so vozniki s sankami hodili po lik �de \ Valter-ski Vrh, so spotoma peljali kruh \ CB;

	94



	___________________________________r-SASKAKli-T lUTAlJt >.\ l.\ IIX >ft\! \AJUt. I M/ m PASU ''-!' ^ '''''�" ** Um Skupina borcev je txl�la skupaj h puskarjem Dragom Vrani�arjem-Fedjo in Pavlom Kav�i�em-Mihom v Breznico pod Lubnikom, kjer je bi!u za hi�o pri Naeetu, uskladi��eno oro�je in strelivo, V Bukov Vrh si j prinesli trideset mavzeric in tri pu�komiiv.iln-ze. �e pred boji je bilo v Bukov Vrli prineseno tudi oro�je, skrilo na Stenu \ Pustalu. Nekaj lahkih strojnic in streliva jeCB oskrbi.-] vstajnik Ton.- Peternel-tgor, Dvignili so tudi oro�je in strelivo, ki so ga deponirali po spopadu \ RovtuJ Vi Sp< idnjem Logu so va��ani videli Matijo \ "dvanea. ki je ti >d pobiral kotle. Tudi Gobov�ko\ France iz Kremenka je pri lirdarju \ Vtnharjih dvignil I50-litrski krnel, ga odnesel v Bukov \"rli in postal eden od bataljonskih kuharjev Poljanei so tudi materialno podprli osvobodilni boj. Kmetje so dajali CB �ivila iu �ivino. Zelo odmevna jo biki naslednja akcija CB: Preoble�ena Lojze Pe�nik, sedaj oro�ni�ki kapetan Frani �tularv uniformi podofj-cirja, in Jaka Bo�nar, "aretiran i tihotapci � sia 21. decembra 19 il z zvija�o, da vodita tihotapca v zapor, osvobodila brata Franceta in Jo�eta Kav�i�a i/ �kofje Loke. Drugi zaporniki so ostali v zaporu. Merhci so za 1'e�nikom takoj v.izpisali tiralico \ vi�ini 20.000 KM. Osebna oprema poljanskih vstajnikov* Akademski slikar Ive Subic i (922�1989) iz Predmosta pri Poljanah in udele�enec bojev CB v Bukovem Vrhu, Dra�go�ah in na Mo�enjski planini nam je zapustil troje svojih velikih del, po katerih danes lahko ugotovimo, kak�na je bila osebna oprema poljanskih vstajnikov. borcev t:n. 1. Najbolj impozanten na�in priprav Poljancev na vstajo zagotovo predstavlja freska n,\ Zadru�nem domu v- Poljanah,



	95



	mwn.\/.t,im/ ta

	2. Mozaik pri i srednjem spomeniku borcem CB \ i )ra/po�ali prikazuje boje \ I >ra�-gOSah in rta Mo�enjski planini. Velikost reliefa jeSx2 m. 3. V muzeju \ Partizanskem domu na VodjSki planini oljna slika velikosti pred�stav Ija borce CB. Lo�ki razgledi 18 1971 imajo na naslovni .strani prisego CB %. avgu�sta L941 na Pogro�arjevi planji ju�no od Vodic. Naslovna stran pa ima napa�no razlago, da prisegajo Poljanci. Iz �uhi�evih umetni�kih stvaritev lahko vidimo, da so Poljanci vstopali \ bataljon oble�eni in obuti tako. kol so hodili rta delo. Pokriti so bili ve�inoma s klobuki. Zanimivost Treske \ Poljanah je v tem, da imata od 27. navzo�ih mo�kih na pokri�vali) k* dva rde�o peterokrako zvezdo. Domnevam, da je slikar Ive �ubic �elel � teni poudariti, da so Poljansko vstajo dvignili predvsem kme�ki ljudje, Vsi uporniki imajo resne obraze in so v civilnih oblekah. Prepasani so z voja�kimi pasovi, na katerih so usnjene torbice za strelivo. Med 27 mo�kimi sta najbolj razpoznavna Maks Knnelj-Matija. glavni organizator Poljanske vstaje in njegov zvesti sodelavec K udi Robnik (zadnji levo zgoraj. Neka�teri so imeli na nogah usnjene gamase, ki so segale od �evljev do pod kolen, 'laki.¹gama�c so nosili predvsem vozniki (pivi levo zgoraj), Na Mo�enjski planini so nekateri borci imeli nogi.' ovite z ovlja�i, ki so [ih nosili jugoslovanski pe�aki. Eden ckI borcev spodaj desno ima voja�ko belino. Kovinsko (.Vlado je nosil Kan Ma�ek I 1918-1941 I. ki je zaradi nje padel 1\.* 12. 194 i pri mosin na Visokem, ['streli! ga je soborec misle�, tla je policist, �tevilo borcev Cankarjevega bataljona v Poljanski vstaji in v bojih v Dra�go�ah. Razli�ni' m' nuni¹ o km. koliko mo� je �tel CB V Poljanski dolini in koliko v Dra�go�ah. Pisatelj Ivan Jan v knjigi CB in Dm�go�ka bitka-. Partizanska knjiga. Ljubljana 1975, na strani L3H pi�e. da je imel bataljon v Dra�go�ah 200 borcev. Avtorji knjige �Natvdnoosfabodiltia rajna na Sfatvuskern 1941- /9/>. Ljubljana 1976, na strani 203 pi�ejo, da je k Sv, Mohorju pri�lo i/ Poljanski' doline 200 borcev. Na strani VP in 198 isti vir navaja, da je CB (v Poljanski dolini, op. MM) imel okoli M lit mo�, ter 24 strojnic in brzostrelk. V Dra�go�e naj bi torej pri�la le polovica borcev iz Poljanske doline, (iatviljska V borbi ~a svobodo, z\ezek �i. \|, marec 1957, navaja, \\.i je CB v Poljanski dolini �tel le 300 mo�; Maks Krmelj-Matija v prispevku ��l-a�.je bi gledal smrt. kol to .stra�ilo-. Lo�ki razgledi 1981, str. 32, navaja, da se je Poljanske vstaje udele�ilo 365 mo�, od teh se je 129 udele�ilo bojev v Dra�go�ah (Poljanskih vstajnikov, op. MM), Partizanski pisatelj Anton Petemelj-Igor je po ve�letnem trdem delu popisal vsakega udele�enca Poljanske vstaji¹ in bilke v Dra�go�ah. Svojo temeljito �tudijo je objavil v reviji Borec za leto 1964 na strani 23. Njeni' rezultate prikazuje spodnja tabela, kateri sem dodal borce Samotor�ke �ete in CB/-'

	96

I VkKAKjEl'HAZVJt-lMS I tVM\/ \AXtUAI$I K PASU Bril \lt<RKD m U II



	Kraj	\ si Lidt-lf�ern i Poljanske vstaje	Mi >rci v Rra�fJo�ah	1 KlMnlok
Peicrnel wajniki	Poljanska ih >1mi.i	3 n	97	2�J
	Sel�ka dolina	11	m	(l(>,-
	Skalja Li 'k.i in okolica	jj	ts	H1.H
	skupni m''/	.WL	12t	32,*
M.l-k ll "-.l.lh	s.i rili Iti i\|-.k.i Evlil	Hi	511	"."
	Cankarjev iKiuljiin	-0	(o
	s\|ai[ i.[\| i si-li \|n �ai	i','1	2211	n.o

\ bojih v Poljanski dolini je itnel CB i"l bonvv. sovra�nik pa okoli i�on policisti i\ in je I "lilo razmerje vojskujo�ih sv.' i : t\ korist sovra�niku. \ dfit�goAki bilki se je to razmerje obeuiuo spremenilo /ni�alo se ji.¹ �tevilu borcev (115. Pri sovra�niku j*.¹�tevilo policistov, osiak i isto. pove�ano /a Kjpni�arju. Razmerje vojskujo�ih ^ve sil v 1 )ra�g< '�ali je Ink i tako 1:11 v ki iri.sl sov rn/utka. Zaradi sk)l>�ega razmerju sil je < 1! moral dobro izkoristiti naravne razmere \ Dra�go�ah.

Nem�ka ofenziva �GrosscJnsatZ� proti Cankarjevemu bataljonu v Poljanski dolini

Po uni�enju nem�ke policijske patrulje v kov tu je vodja ^ss Heinrich I limmler za ukrepanj*; pfOti CB poslal na bled policijskega in�pektorja, generallajtnanta Georga Schreverja. ki jo takoj imenoval �tab za uni�enje CB. isto�asno je pri�el na bled gene rallajmani Prvvin Roescner km novi komandam okupacijskega IS. voja�kega okro�ja. Nov� iimcno\ Lini �tab se j_L- imenu v al Jugov /hod-. Nem�ki Slab je /a boje s CB pred�videl naslednje enote: h.. 93.. I si. in ?-^- rezervni policijski bataljon, dodamo pa je bil \/ Celovca poklican ss polk ijski bataljon \\ estland. \' petih bataljonih po 601) mo� je bilo v Poljansko dolino poslanih okoli 30UO mo� policije,

Veliko �tevilo policistov, ki jih je �tab Jugovzhod- vklju�il \ boje \ Poljanski dolini, pri�a, d.i nem�ko poveljstvo ni podcenjen alo sposobnosti poveljstva CB. ker mi sklepali, ila li.i \ odi jo odli�ni biv�i jugoslovanski voja�ki strategi, /.a svoje teme�ljite priprave so potrebovali skoraj dva ledna. Ofenziva �Grosseinsa&Z' >e je za�ela 11, decembra in kon�ala 27. decembra 1941.

Vstvclu, Ji decembra, se je CB pripravljal na obrambo Poljanske doline proti na�meravani selitvi prebivalcev s I lotovjje. Vse do Visokega je bataljon poru�il mostove, da bi zavrl prehitet prodor Memce\ \ dolino.

V �etrtek, 2^ decembru, so se odprla boji��a na ireli krajih. \"sa so i mrla namen zapreti nem�kim bataljonom vstop \ Poljane m \ HotOvljo, Partizanska obramba je bila raztegnjena od Poljan do Spodnjega Loga (3~" m), da so �e tu zaprli vstop 11, rezervnemu policijskemu bataljonu v Valterski Vrh (68*i mi. Bataljon >o je uspe��ni i upiral [ii ilieisti trii, vse dokler niso preiti ida izsilila i iklepna vozila, l spe�nu zapiranje gktvne poli proti Poljanam je vzpodbudilo nem�ko poveljstvo, tla je' poslalo Cv/. hribe za hrbet CB �e dve bojni enoti.



	mita/, \/-.nni m

	*�etrtek, 25. decembra I^fJ4l* I trugo boji��e je bile) na Pruseskili lra\ ni kili (NSS ni). I/ vasi bodo vi je (3fV5 ni) se je. premikal zloglasni policijski bamljon \Vestland navzgor rva dolinski preval med Polhov vera 1948 m) in Mlako 191 i m >. Vso pot navzgor iz Bodovelj so gazili > isok sneg, na Prese�kih iravnikili ga je hitu /a ⁷() cm. Policiste je bil prisiljeii voditi Kraric Prevodnik, po doma�e Slugov i/ BOdovelj. ki so ga Nemci takoj ustrelili misle�, tla jih je namerno pripeljal \ zaseda pred partizanske pu�ke. To dobro izhrario mesto /a zasedo yi zapirali borci Samolor�ke cele pod poveljstvom Matije blejca. Ko .so policisti zagazili \ visok sneg, je zaregljala strojnica Is letnega Janka Mlakarja iz �en�urja: bil je edini, ki je padel na partizanski strani. \a drugi strani je padlo pel najsi polii isio\. �ic\ ilo ranjeiiili pa rit znano. Policisti so naglo zapustili kraj spopada iti se zatekli v �rni Vrh. Sanunor�ka �eta je zaplenila nekaj oro�ja in streliva. Najve�ja pridobitev pa je bila. da je ostalo to obmo�ji* odprto brez policistov, kar si i partizani dobro izkoristil i pri umiku iz Poljanske doline 28. det embra l^l> ti"'



	98



	__________________________C.tiKMtlt i �1/ \lt<<\ /V I liiKM VlHK.ANjl t/ /MS//; A'.UV im-.l > m. 1:1 i! *Petek, Jd. decembra 1'J-iI* Otx?sovrit�ni strani sta mirovali in se pripravljali na boj. �tab policijskih bataljonov K'. zaradi neuspehov proti CB 2-1, in 25. decembra L941, pripravi) nov na�rt /a raz�poreditev batalj� inov iti oro�ja za kon�ni boj 2~. decembra. - katerim bi uni�iti CB, I/ dosedanjih spopad� >v so Nemci lahki i dokaj natan�ni j ug >iov ili p� il< i�aje CB, nj�?-govo �tevil�nost in Oro�je. Tudi operativni olieir it) komandir 1. �ete CB> Inka Bernard, je izdelal svoj obrambni na�rt. Prepri�an je bil. da bodo policisti /. vso silo napadli bataljon in bodo /a vsako ceno hoteli izsiliti zmago Naslednji dan naj bi bil torej odlo�ilen /a izid boja. *Sobota, 2". decembra 1941* Vreme je bilo mrko, megleni), snega pa okoli ~n cm. I'ra\ i turobni zimski klan. /.a ta dan je laka Bernard jsi CB vzpostavil glavne obrambne polo�aje na zahodu / vrha Pasje ravfti i 1029 mi po severnem pobo�ju navzdol do cerkve Sv. Sobote (882 ni). 1-Voiitalna obrambna linija je bila dolga okoli P00 m. V cerkveni zvonik je postavil te�ki) strojnico, ki je varovala vso obrambno linijo. Ob silovitem napadu nem�kih policKtov v ve� valili z zahoda poni vzhodu se je hitro pokazalo, d.i borci CB ne bodo ve� sposobni dolgo braniti svojih dolgih polo�ajev. Sovra�nik je imel namen borec CB izrinili s prevala Razpotje v Sov pa.�ko ^rapo, na katere izhodu tia Logu jili je �akala nem�ka zaseda. Kurirji so tekali k Bernardu ?. boji��a s pozivi, naj posije na obrambne polo�aje dodatne borce. Bernard je ukrepal po voja�ki logiki, � rezerv -nimi mo�mi je v/hodno ,.d . ibMoje�ih � >bramhnih polo�ajev postavil novo obramb�no linijo v obliki je�a, v katero 50 se postopoma vklju�ili borci s prve obrambne li�nije \a novih, kraj�ih polo�ajih se je njihova mo� ob�utno pove�ala. Novi polo�aji severovzhodno od Skoblove bajte so postali osrednji in so odlo�ali o kon�nem zmagovalcu v bojih tega dne. Mo�ni neprestani napadi nem�kih policistov so vnesli med branilce dvome, ali bodo lahko v/dr�ali boj do no�i. Nastajajo�o du�evno stisko branilcev je re�il ostro�strelec Ivan �upanec-Brieo, ki je ustrelil poveljujo�ega policista. Zadet je bil skozi svoj daljni igled, Ko je padel poveljnik, so tudi ostali policisti prenehali / napadi. �e v mraku so �vignile v nebo rakete in policisti so zapustili boji��e. Pogled na okoli�co je bil grozljiv. Po mrzlem, s krvjo oblitem snegu so le�ala negibna telesa 1 I padlih policistov in dveh partizanov . V teh bojih sta padla Jo�e Koruza s Cola nad Vipavo in Janez �ubic iz I fptovlje. Vsa odgovornost pri vodenju odlo�ilnih obrambnih bojev pri Skoblovi bajti je visela i/klju�no na Jaku Bernardu. Nih�e od poveljstva CB ni prisostvoval tem bojem. niti politi�ni komisar, ki bi bil v stiski branilcev �e kako potreben. Dne 27. decembra je bil tudi mo�an spopad med nem�kimi policisti in 15 borci �tabne za��ite CB v Valtcrskcm Vrhu uiSSnp. Policisti so gazili globok sneg s Spod�njega Loga navzgor po grebenu Golca, -�e pred vstopom v samo vas jih je ustavil za��itni vod bataljona pod vodstvom bo�a Ku�igaja. Zaradi mo�nega partizanskega Ognja so se polidsti obrnili nazaj v dolino. \ boju so padli Bo�o Ru�igaj iz Kranja.

	99



	tatoV KAZGUlti tU

	Miha Pu�avec iz Vogel in.[ii/l- Dolenc i/ /aknhjljk.i. ranjen je hil Andrej Lili iz Gorenje �ethie. Spopadi \ Bukovem Vrhu mi se 27. decembra 19 11 koncili s popolno zmago t'15. V teh bojih je liti partizanom velik zaveznik visok sneg, ki so ga na�padalci morali gazili navzgor. Po kon�anih bojih se je \ bataljon zajedla neprijetna skrb. kaj m.- b< > zgi n li�lo naslednjega tint-. Sovra�niku je bilo sedaj se bolj natan�no znano, kje se CB nahaja in kak�na je nje�gova miH' \ ljudeh in oro�ju. Tudi suvlha ni bilo dovolj za intenzivno obrambo naslednji dan. Jaku bernardu je bito jasno, da si sovra�nik ne li�e zadohljenih ran. temve� da njegovo poveljstvo / nem�ko natan�nostjo pripravlja na�rt /,i kon�ni obra�un s CB 28. decembra I¹) 11 I'o kon�anem �tiri ure trajajo�em boju pri Skotv lovi bajti mi liorei svoje �rtve in nem�ke policiste pokopali, \a kos deske nad grobom policistov je Bernard z ogljem zapisal: 'Talki se ht> zgtxlilti metke mu. ki ha : um�fetn sttpil mi stotvunka zemljo�. Pozneje je moral Jo�e Dolenc iz Volj�e pod prisilo odkopati p.klle policiste, jih nalo�iti \i,\ sani in i idpeljati v tli �lino, l^J< �ki >p,ili so jih \ Kranju \a \^-seh boji��ih so ml Ji. do l". decembni Nemci izgubili okoli 60 mo�.

	Bataljon se vra�a v Sel�ko dolino i >d Skoblove bajti' mi po opravljenem pokopu vsi borci od�li v Valterski Vrh, Poveljstvo bataljona se je \ ve�ernih Lirah za�elo posvetovati, kako naprej Vsem je bilo jasno, da naslednjega dne. to je >H, decembra, ne smejo pri�akali na Valierskcm Vrliu. Kam torej iz Valterskega Vrha in Se to no�? Ta je bila �e velikokrat re�iteljica partizanov. Dober in sprejemljh predlog jeilal Pavle Kav�i�-Miha, znan kol prakti�en in preudaren mo�, Rekel je: '�eso pri�li Nemci v Foljttn&ka dolino iz Loke. pet mi sedaj pojdimo v Lx>ko. takrt.seffutuiv ne brmto sre�ali." Predlog je bil sprejet v nedeljo 28. de�cembra oh dveh zjutraj, �eprav je bil na pr\ i pogled videti neresen. i mikajo�i se bataljon, s katerim so v. alterski Vrh zapu��ali tudi Narigarjev i. *>t;t vodi I a Ga�per Dolinar-Mihailov in Pavle Kav�i�-Miha. Njegov brat Peter Kav�i�-k-gorov je od Valterskega Vrha do samotne doma�iji' Stani�e i 2 krni nosil ranjenega Alojza Hir�enfelderja, V Stani�u so ga pustili v oskrbo doma�ih, skrili so ga v steljo, �ez gla�vo so mu dali reto. da je lahko dihal. Pri Sefertski brvi so prestopili Poljanski) Soro in vstopiti \ varno Sopotni�ko grapo. Kako s_t- j_L- lahko \se laka dobro i/teklo? Ker je ostalo odprlo ozemlje v/hodno od Valterskega vrha, se je CB skozenj neovirano izmuznil iz skoraj popolne obkolitve. Za Nemce je to pomenilo, da se je bataljon vdrl naravnost v zemljo, V eni �arili no�i se je /ru�il sovra�nikov velikopotezni na�rt Grosseinsatz. uni�iti CB. Preprosto sklepanje borca Pavleta Kav�i�a-Mihe se je spre-

	100



	_________________ > a\k.w}}\ HATMjt >\ i.-\ 11" 'k-\i v i ku , i 1:11 i/. r\-u k.w\i > �::/1 � �� ,�� ,�� ,�. menilo \ veliko sranu it� �taba Jugovzhod�, ki mi ga vodili najvi�ji voja�ki strokovnjaki Pozabili so zapreti vrata proti Loki, ki so ostal,i odprta od 2\ decembra 1941 dalje." �tevilni Poljanei vstajniki niso mogli ve� du�evno vzdr�ati naporov i/ pivieklih bojev v Bukovem Vrhu, Prvotno prepri�anje Poljancev. da bo druga svetovna vojna .iiiro kon�ana, je slonelo predvsem na ohrabrujo�em vzdu�ju, koso Nemei do�iveli p< >ra/ tako pred Moskvo, kot tudi doma v Kovni. Da pa Nemci �e zdale� niso bili na kraju svojih mo�i, se je pokazalo v ves <A>m trajajo�em boju pri Skoblovi bajti. Za ve�i�no Poljancev je bila pora/na ngi itovitev, da v ostalih predelih Gorenjske decembrska vstaja ni dosegla takega obsega kot Poljanska. Tudi /ima je bila pred vrati. Ve�ina jih je v haialjnn od�la neprimerno oble�ena in obuta. Najprej -m i se po boju 2" decembra vrnili dormn tisti vstajniki. ki so bili doma na i lesni stfarii Poljanske dolini.-. Najve� Poljancev se je vrnilo domov, ko je bataljon vstopil v Sopouu�ko grapo, Prete�ni del vstajnikov je bil doma v naseljih, le�e�ih na levi strani doline. Odhajanje na domove pa Se ni prenehalo. �imbolj se je baialjon odmika! od Poljanske violine, ve� mo� je izginjalo. Zmeraj ve� je ostalo praznih le�i�� in ob njih pu�ke in nahrbtniki. �ene so po svoje mo�e pri�le celo v Dra�go�e, Poljanske vstaje se je udele�ilo 3 > i mo�, od tega je v Dra�go�e pri�lo ^l)7 mo�, ali le J* odstotkov.' Ube�niki so se pred o�itki branili, da so v hlevu pri Dolincu v Bukovem Vrhu sicer ves prisegli zvestobo CB, vendar ne do groba. Policijsko nasilje po umiku Cankarjevega bataljona iz Poljanske doline �e pred potekajo�imi boji so italijanski grenadirji v dogovoru � Nemei tesno zaprti iriejo med Nem�ijo in Italijo. Nem�ki policisti so 28. decembra i/ Poljanske doline prodirali na jug proti meji in v snegu iskali sledi CB, da bi ga na nem�ki meji sti>nili na ozek prostor in lani uni�ili. Preprost in uspe�en na�rt, �e bi bataljon ostal �e v bu�kovem Vrhu ali Valterskem Vrhu. Ko so policisti zaman pre�esali prazne bojne polo�aje in niso nikjer na�li CB. so razumljivo pobesneli in iskali vzroke, da bi se lahko znesli nad ni� krivimi prebi�valci. Razjarjeni so bili zaradi poraza pri Skoblovi bajti, kjer so morali pustiti svoje padle, posebno pa so bili razka�eni, da jim je odpovedala lastna bojna strategija. Zavedeli so se. da so povsem zaman /brali toliko voj��akov in zanje organizirali obse�no oskrbo. Nem�ke policijske enote, ki so �e ostale v naseljih Polhograjskcga hribovja, so opravljale hi�ne preiskave in ropale. V Valterskem Vrhu so 29. decem�bra 1911 pred hi�nim vodnjakom ustrelili gospodarja Jane/a Dem�arja in njegovega delavca Janeza Subiea i/ Poljan. Tridesetega decembra IV 11 je pri�la iz �rnega Vrha v Valterski Vrh skupina policistov, ki so odvedli �ivino, za�gali hi�o in hlev. V hi�i sta na mrli�kem odru zgorela ustreljena. Dne 28. decembra so policisti aretirali se�dem vstajrukov z desne strani doline in jih 3. januarja 1942 kot talce ustrelili \ Dragi."' Zvija�a poljanskih oro�nikov Dne 11. Februarja 1942 je poljansko �upanstvo pozvalo vstajnike na apel-, zaradi �va�nih pojasnil-. To je bila grda prevara lo�kega gestapa. �e pred Poljanami pri Martclovi �agi jih je policija prest regla in aretirala. Najprej so jih odpeljali v �oto \ Po

	101



	LO�KI RAZCUMI) IH

	[janah, od tam pa v grad Gori�ane, kjer su bili \ treh dneh dvajsetkral zasli�ani Zasli�evali so [ili gestapovci iz �kofje Loke. t>. februarja je* policija aretirane poslala \ l.il¹"nt-'.t- i'n [mishrucku. "I h -'i jih razvrstili v tri skupine. ltvti so tvorili escajniki, drugo sredinei in tretjo, ki se je pri�ela nagibati za Menice. Sredi avgusta I9-i2 so za�pornike premestili \ tabori��e Kram ob Mill.siaiiskem fezeni, Od ttxl su bili nekateri izpu��eni"�eieseni 1942. drugi paokoli 1� januarja 1943. Z zbranimi podatki si je gestapo ustvaril sliko o �tevilu in rno�i partizanskih enot ukinjenega CB. Tako je policija v Letu l9-t2 zlahka uni�ila partizanske enote drugo /a drugo. Dra�go�ki hoji od 9. do 1 I. januarja 1942 Dra�go�v ("⁷95-93^ lip le�ijo pod Dra�go.�ko goro. \ �asih so naselje imenovali �elezna Goni. po rudnih jamah. e katerih so kopali �elezovo rudo - hohmet \a polo�nill polkah so nastali trije zaselki Pra�go�. \a /ahodu je nasvlje Pri Cerkvi < 1 nP. rta sredini naselji' Na Pe�eh i H K) m) in na vzhodu, na najvi�ji polici, zase lek lelen��c (95^ mi. Severovzhodno ik! JelenSe �trli i/ Dra�go�ke gore oKsezeri skalni pomol, navpi�no odsekan proti jugu, ki .so gn l)r;i�go�ani pred drugo sve�tovno vojno imenovali Jelenea (953 m), po zadnji vojni mu pra\ ijo I li�kov a skala, ' Leta 1.951 so �tele Dva�go�e 40"? prebivalcev in 81 hi� (Na Pe�eh n. Pri Cerkv i ?5 in pri Novaku I I, Pri Tome�ku (zadnja hi�a Dra�go�) je ob cesti Laj�e�Dra�go�e staro slo pasto Jamsko vo znamenje iz leta 1699. iz Poljanske doline je CB je pono�i 2N. decembra 1941 pri�el v vas Zabrekve pod S\, Mohorjem, kjer je ostal do srede 31. det eiultra 1941. Xve�er so bataljon razdelili Polovici) borcei je �la \ Dra�g<x$e, kamor so pri�li I. januarja l9-2, druga polovica pa je od�la na Dobravo pri ( Ko�ah, kjer je izpraznila konzum, V I ira�go�ah se je GB namesti] Pri Cerkvi in Na Pe�eh. Slane �agar, �lan Glavnega poveljstva partizanskih �et Slovenije je na no\'olettiem mitingu zaklju�il svoj govor �Sedajso Dm�ga�e na�a mala /vpnhlika. \* tesnit i so bile i �razg< iSe od 1. d< i M. janu�arja 19i2 majhen ko��ek za�asno svobodne Gorenjske. Vendar so bili Nemci po sv o



	102



	(��i.\ a:-i jj//.-i � n. i r.M,it}.\ i.\ i rt w.v \MtK.Atynsr\vi- ka\ \i psmita ijm



	lili ovaduhih o tem kaj kmalu obve��eni in So potrebovali kar teden /a organizacijo napada na partizanski Cl(. �e v �etrtek, B. januarja l^lJii. so prvi policijski oddelki zasedli Ce�njico in v gostilni Ratitovec namestili svoj �tab.

	Prvi dnu* bitka* X petek. ^lJ. januarja l^l) il. proti jutru sta partizanska stra�arja v Dra�go�ah opazila lu�i nem�kih policijskih tovornjakov in o tem obvestita svoje poveljstvo. Borci so takoj zasedli odrejene bojne polo�aje, dolge 3 km. Nemci so proti Dra�gO�am prodi�rali iz �e�njke. i/ Seje, iz Krope in iz Besniee. Na Novakovo kmetijo, ki le/i nasproti Dra�go�, so privlekli tudi te�ko oro�je. Nemci ki so napadali iz smeri Janinika. I.aj� m �e/ Sleme, so se zaradi dobre obrambe bataljoni) morali umaknili. l^Jo kraj�em pre�moru so z Rudna pri�eli obstreljevati Rra�gose. Nem�ki juri�i so sledili drug za drugim, zlasti protiJelen��am, ki sta jih hranila brata Bi�ka s svojim vodom. Policisti so se morali brez uspeha vrniti na izhodi��ne polo�aje, branitelji pa so ostali rta polo�ajih v Dra�go�ah, Na v/hodnem krilu boji��a je spro�il prvi strel proti sovra�niku na� mladi rojak France kav�i�-Veljko (1922-2000); *Drugi ihin bilke* V soboto, 10. januarja, so za�eli Nemci ponovno napadati s topovi in s pehoto, ki je �e prodrla do prvih dra�gb�kih hi�. Pogumni hord so jih vendarle potisnili nazaj. Na Jelen��ah sta se brata bi�ek povzpela na skalo Jelenco, s katere je bil pogled na vrh boji��a. Vsi zaselki Dra�go� so hili strnjeno boji��e. Z no�jo so se policisti ponovno umaknili v podno�je Dra/go�. Za�igal ne granate so ta dan po��gale nekaj hi� in gospodarskih poslopij. V �tabu Cli so ta ve�er odlo�ali - vkljub

	103



	1I ItKI K\/<,11 hI UH.



	umiku policistov � ali ostati �e tretji dan v Dra�go�ah. ali se umakniti, laka Bernard in Lojze Kehe sta se ogrevala za umik. �tab bataljona pa je .sklenil, da bataljon os�tane v Dra�go�ah v upanju, da se bodo Nemci po tretjem dnevu bitke le umaknili " Drugi dan bitke \ Dra�go�ah v soboto, 10, januarja je Jaka Bernard sodil, da lahko pridejo policisti �ez Jelovico (Dra�go�ko goro) bataljonu za hrbet. Zato je lega dne poslal desetino borcev pod poveljstvom beta �ubica, poznej�ega akademskega slikarja, na Jelovico. Z desetino je �el tudi politi�ni komisar 2. �ete Jo�e Krajc-�akelj. Na kraju z ledinskirrj imenom Trnavec ob O�terrnanovj cesti Kali�nik-Mo�enjska planina je Kraje izbral desetini ugodne polo�aje za zasedo. Vred vrnitvijo v Dra�go�e je desetini zabi�al: �Dokler ha tu kdo izmed* vas �iv, mimo ras Senu i ne sftiejo priti v Dra�ga�e,'* Ko je poveljstvo CB poslalo 12. januarja 1942 1'c�nikov \ od, okoli 30 mo� in �ena. na Mo�enjsko planino, se je �ubi�eva zaseda prestavila na novo mesto zavarovanja okoli 800 ni vzhodno od Mo�enjske ko�e v smeri Bodlajke. Desetino so .sestavljali: Ive �ubic. deseta r. Jo�e Gali�i�. Viktor Gali�i�, Maks �ade�, Mirko �ubie. Ciril Golja. Janko Fern, Franc Tav�ar. Donat Dem�ar. Stanko Oman in Benedikt Padovah.

	*Tretji dan bitke* V nedeljo. I l. januarja 1942, so nem�ki policisti napadli na vseh bojnih polo�a�jih hkrati. Najhuj�i pritisk je bil na vzhodnem krilu. Policisti so tu napadali vztrajno in srdito v frontni �irini (sever�jug) .^0 m od najni�je to�ke pri Tome�ku (pri zna�menju H3<1 ni� do najvi�je na Jelen��u 1'AiS ni), kjer so �e ogro�ali osamele borce Bi�kove skupine. Ker na Jelen��ah ni bilo druge enote CH. je moral Bi�ek zapustiti

	104



	________________________f.;-i.\ a-.-i h/ia n. \ t.\iji >\ i.\ 1i" tf-.\ i.s.mii ,.-\Kfi i/ i:-\yi- jm v\i nun iw u-11 Jelensce in skalo Jelenco in se pomaknili s svojo enoto vi�je v Dra�go�ko goro. Z Bi�kovim umikom je tu pri�lo do /lomu obrambe in sovra�nik je imel odprto pot da naselja Na Pe�eh. Tu so borci O�i hi�e do hi�e zadr�evali prodiranje Nemcev vse do no�i, dokler se bataljon ni organizirano umaknil na Jelovico. " �iab bataljona je Bi�ku zameril, da je zapusti! polo�aje najclen��ah Kes pa je tudi, da \ kriiienetn �asu ni dobil pomo�i. Koliko nem�kih policistov je padlo \ Dra�go�ah, ni znano. Ocenjujejo, da jih je padlo od 10(1 do Jon. Nem�ke izgube v Dra�go�ah so zagotovo precenjene ob Jon partizanih, ki so odbijali nem�ke napade. Pri stolih padlih Nemcih bi moral vsak drugi partizan zadeli Nemca. pri 200 padlih pa vsak partizan. Ob tridnevni bilki bi na dan moralo pasti 53 Nemcev ali Mi na dan pri 200 padlih. V kolikor hi bil uspe�en vsak �etrti ali peti imeli Nemci verjetno manj kol tO do SO padlih. Svoje mrtve so odva�ali v. Rudna v pokritih tovornjakih. Temu primerno je bilo tudi �tevilo ranjenih, CB je imel v tridnevni bitki 9 mrtvili in 11 ranjenih. Padli so predvsem miiraljezci, ki so bili tar�a nem�kih ostrostrelcev. Padli borci Cankarjevega bataljona v Dra�go�ah CB je imel v tridnevnih bojih v Dra�go�ah devet mrtvih in enajst ranjenih, radii so: Gregor Bo�i� iz Kranja, pomo�nik mitraljezca Zaklja. Maks Doltnar z Mlake. Bo�tjan.le/.er�ek. po doma�e Zalravni�kur. iz Stare Osel iee, Janez Kova�i� iz Kranja ( 1'Jlfil. Mak- Krmelj, po doma�e leseuka, iz Ba�eri (Poljanska dolina). Stane �kofic iz Meng�a. Maks Re�en, po doma�e Sukancev, iz lavorij (ranjen v Dra�go�ah. umrl v Pocllouku). ban Zaje iz Zgornjih Gameljn. mitraljezec. Vinko �akelj, po doma�e Banelj�kov. i/ Stare vasi (�irit, nrutraljezec* . Tridnevna bitka v Dra�go�ah je bila p resi i/na za obe .strani. Za Nemce mit o nepremagljivosti njihove voja�ke mo�i. za partizane pa simbol boja za osvoboditev Slovencev. Za partizane je bila ta bilka nekaj nenavadnega v primerjavi z dosedanjim na�i�nom gverilskega vojskovanja (npr. Rovi). V Dra�go�ah je CB vsilil Sovra�niku frontalno vojskovanje ra�unajo� na naslednje prednosti: varno zaledje (visoka Dra�go�ka gora), sovra�nik bo moral napadati v snegu navzgor, zidani objekti bodo nudili izvrstne obrambne polo�aje. Bataljon je imel dovolj lahkega oro�ja, prekaljene in izku�ene borce. Po na�elih partizanske taktike bataljon ne bi smel izsiljevati zanj neugodnega frontalnega na�ina bojevanja. Sovra�nik si je �elel prav to: imeli so sovra�nika na enem mestu, razvle�enega po polo�ajih saj je sovra�nik imel premo� v mo�tvu 111. znamo mo�nej�e oro�je dopove, minometc. oklepna vozila, smu�arske enote). Sovra�nik je �tel za veliko prilo�nost, da so branite!ji zbrani na enem mestu, kjer jih bodo lahko uni�ili. Dra�go�ka bitka, kot vrhunec odpora Slovencev proti okupatorju, je bila dokaz, da partizani niso uni�eni. Hitler zaradi poljanske vstaje in bitke v Dra�go�ah ni pod�pisa! ukaza p priklju�itvi Gorenjske rajhti. Dra�go�ki odpor Slovencev sredi okupi�rane Kvrope je bil zagotovo edinstven primer boja proti nacisti�nemu okupatorju. Zaustavljeno je bilo tudi nadaljnje izseljevanje slovenskega prebivalstva.

	105



	h:-M i;\/,,ll-l'l W

	Kali�nik. nekdanja posest lesnega trgovca Heinricharja iz Loke Ime Kali�nik zaobsega nekdanje imetje lesnega trgovca Heinricharja. po doma�e O�tennana. iz skorje Loke. Ime kali�nik po vsej verjetnosti i�liuja iz besede kal. Planina ima tri studence s pitno vodo. nekdaj kale. ¹ .slermani>va posest na Kali�niku je zaobsegala tovorno �i�nico Rudno 1x31' ni i do vrha I �ra�go�ke gore I II \$ ml. dolgo okoli l-iiCi m. Nakladalni prostor za hlode je bil na zahodni strani postaje. �i�nico je pri�ela gradili leta 1912 Strojna tovarnji Tortnis i/ Ljubljane za velikega posestnika gozdo\ na Jelovici Be�tra i/ Dra�goS, /j obratovanje pa jt) je usposobil znani tesarski mojster Prane Sparovec. po doma�e Ik-nko, i/ Lipnice za novega lastnika Heinricharja, okoli 7(XI m proti severu tnj vrh�nje postaje li�nice je pa�na planina Kali�nik velik naravni kotel - kotlina - premerom okoli 100 m. Na planini je v njenem dnu zgradba, velika okoli 80 m Zaobsegala je tri hleve. \ severnem delu pa bivalni prostor severno tid vrhnje postaje �i�nice so ]>ih nekdaj ve�ji konjski hlevi za konje, ki so vla�ili hlode na �i�nico. Od zgornje postaje �i�nice je iiila zgrajena modernizirana O�tennanova cesta skozi lrnavcc do Velikega Gregorjeve^. Po njej so znatno olaj�ali prevoz hlodovine do �i�nice. Tako je bil Kali�nik zaklju�ena O�termanova gospodarska celota /a izkonstanje goz�di >v na leli >\ iei. Na Kudenci je imel t iSter-man sv< ijo �ago. Ko so biti v nedeljo, 11. januarja 19-t2. prebiti partizanski ohranil mi polo�aji \ Dra^gosah najelen��ah. se je (ai nioral postopoma umakniti na Kali�nik na Jelo�vici po strmi gorski poti, ki vodi iz zasel�ka Na Pe�eh. Borci bataljona so zasedli na Kali�niku konjski hlev, 5tah bataljona in njegov za��itni vod pa ko�o. Prane Bi�ek je povedal, da so po pri�hodu na Kali�nik tam odlo�ili oro�je in se �e isti ve�er, 11, januarja 19 \2. vrnili v za�sede k \a I Vi eh lev pnilesh v o< ji ' k< <lii i 1'liiuimi ktiltsnih na fekirici Fotti l/.l/. i no tirane. Bataljon je bil z borci zavari i\an proti vpadu sov ra�nika z juga. ni pa bil zavarovan s severa, Zato je �tab \2. januarja poslal na bli�njo Mo�enjsko planino (,-i.~ km) vod Lojzeta Pe�nika s tridesetimi borci in borkami. Naslednji dan je vodnik Prane Bi�ek-Bruno na MoSenjsko planino odpeljal enako �tevilo borcev kot zamenjavo za Pe�nikov vod, ki bi .se moral vrnili na Kali�nik. Kaj je temu .sledilo, je opisano v na�daljevanju. Nemci se ma��ujejo nad Dra�go�ani Po umiku tTi na Jelovico so nacisti�ni policisti iz jeze in zaradi svojih [Zgub \ mo�tvu takoj za�eli pobijati doma�ine. Dva dni .so po�igali hi�e (83 po �tevilu) in gospodarska poslopja ter plenili imovino. �e isti dan po prebitju pari i�anske

	106



	obrambne liniji-so najelen��ah C-z^m) 11. januarja l^lM2 opoldan pobili iJ Dra� goSan* i\. Naslednji dan I J. januarja so ob son�nem zatonu ustrelili is Pni�go�amn in jih pometali v ogenj gore�ih hi�. (leorg S( hrcvcr je poravnaval svoje izgube, ne .samo za neuspeli in �rtve \ Dra��bi i�ah. temve� tudi za njihovo tragedijo v Rovtu. kol za boje \ Bukovem. \ allerskem vrhu in za izginotje partizanskega bataljona i/ Poljanske doline. <) ttra�.go�ki bitki < >bstajata d\ a minska dokumenta: i Seznam vseh nem�kih voja�kih akcij na Gorenjskem v �asu od 1. avgusta l'M i do 2ri, februarja I9t2. Seznam med drugim navaja hoje v Dra�go�ah, ki so trajali ud 9. do 12. jaiuiarja IviJ. \ njih so sodclov ali it., ~r>.. in l~l. rezervni policijski bataljoni. (Druge policijske enote, ki jih navajajo na�i viri naj bi bile na zavarovalnih polo�ajih in topni�arji. i()p, MM) \ seznamu je navedeno, da je padlo v Dra�go�ah >j handiiov, dejansko pa je padlo ledevel borcel CB, Nenieiso med partizane pri�teli �f dne II.in 12. januarja 1942ustreljene prebivalce Dra�go�. 2. Drugi nem�ki dokument o uni�enju Dra�go� je �rno obrobljeni grozilni sten�ski �asopis Velikosti 9Sx63 vin. \ njeni Sena i sporo�ajo pivhiv alstv u i loreiijske. zakaj so uni�ili Dra�go�c. Letak je visel na ve� mestih na Rudnem. Stenski �asopis � w aridzeitung) so zakijLi�ili z opozorilnimi stavki: 'Boritesepmti onim, ki no�ejo miru r de�eli Kdor gre z netnil, gtv rami bodo�nosti migniti. Kdor je proti nam, bo pogubljen Takoj po zlomu partizanskih ohramirnih polo�aje* na Jelen��ah (9-tO m) s_t> poli�cisti �e opoldan II. januarja l'M2 pobili 21 Ora�go�anov: 1. Primo� Ambro�i� Martine, star (t~ let: Alojz. Anibro�i�. Martiticov. star 3" let: .i. Vinko Benedi�i�. Gregor�ev pastir iz Podblice star 1-3 let: 4, Toma� Berce, Pcskar. star 6^ teti 5-Matija Jeient. Bol�arjev. star t! let: 6, Franc Jelene, Bol�arjev, star 20 let. 7. Maks Jelene. Bol�arjev,* star 12 let: S\ Leopold Jelene. Bol�arjev. star l~ let; 9, Janko llahijan. O�bie. -iar 11 let. (ubila ro�na bomba): It), Franc Lotri�. Markonov. star lu let; 11 Anton Lotri�. Markonov, star I 1 let: 12. Franc Lotri�. Tnma�ovc. star 60 let: 13. Ciril l.otri�.Groga�ev. star is let; 1 i, Toma� Lotri�, Lovrih. star SO let C ubit na begu); I �. Stanko Marci ik. Psioten. star 20 let: H). Jakob .�olar. O�bic. star 60 let (ubit na begu); 17. Jakob Lotri�, Me�nar. star fid le: Im. Anton Be�ter, Polakov. star 11 let; V). Peter Frakcij, Kaj�en, star 60 let; 20, Zdravko Frakelj, Kaj�en star 17 let; 21. Nezika �olar. Korit ni kova stara 3 leta (ubil drobec granate); 12, januarja l<M2 so Nemci nadaljevali s pobijanjem, ropanjem in s po�igi v posa�mezniki zaselkih Dra�go�. \ cerkev so nagnali vse mo�ke: u�li so predvsem mlaj�i, ki so vedeli za nem�ki pokol na Jclen��ah II. januarja. Nemci so /a njimi poslali �ensko z naro�ilom, naj se vrnejo, da se jim ne ho ni� zgodilo. Nasedli so nem�kim obljubam in se vrnili. GestapoVd so jih z drugimi mo�kimi zaprli v klel �upni��a in prosvetnega doma. Tu so jih ob son�nem zatonu brez zasli�anja posnel Mi in se�gali. 12. januarja l^lM2 ubiti in se�gani v kleti pri cerkvi: 22. Alojz Anibro�i�, Martincov star 30 let: 23. Jo�e Bertoncelj, Rudnov. star 11 tet; 2 i Mihael I lahjan, �imnov. star 36 let: 25. "Loma� Habjan. �imnov.* star 3" let* 26. Ignac I lahjan. �imnov. star 2l> let. 1". Toma� Jeleni. Pavi nove. star 1\ let; 28. Jernej Jelene.

	107



	tO�KIb �

	Dobre, siar $2 let: i¹). Janez Kav�i�. Hkav�e si ar s-� [ei: .-in. Peier Kav� k". Bk. m.ii n let; 31. Jane/ Megu�ar. Kop�ov. star .i'¹ let: 52: \ inko Megu�ar, Kop�ov.* m.ii J^-tet; 33. Fiiip Mlinar, organist star Jfi let; ,-i t Peka l'nn Markov. Mar 2i let: 3^-Rafko P reve. Markov, star 21 let: Mi. Jane/ SmilL Kova�ev, Mar l^l> let: 3~. Ciregpi �mid. Urbanove, Mar .V J Jot: 38. Toma/ �olar, Ma�cv. star 29 let; 39, Albin �olar. Ma�cv. star 2s let: Padli na begu. H) \l>y/ IVimu', Tinin. m,m ?~ let: il. hram. I.otri�. �tihelnov. sta:¹ I" let, i2. Matija �olar. Koritnikova Mara 30 let (tnali petih otrok). Tudi kamin na kamnu ne sme ostati v Dra�go�ah Jo�e �hontar. gostilni�ar iz Rudna, pi�e o zadnjih dogodkih \ zvezi z Dra�go�umi naslednje: Semci &> sjietpri�li na ftuetnatll. januarja 1942, op. MMi. Imeli sa na�rt tla talptmt�iti Dm�go�e. Pri�la je tako internirana Uiner Ahteilung- in z njo nehaj j>olieije z nalogo, da uni�ijo �e tista, kar je <>d ju izdanih Dnt�gtt� ustalit. Tako M.'jo tedaj /><> hi�ah na Rad nem naselilo kakih JOD rojaka/-. Pri menijehifo /<> /m/i. ki so hodili vsak dan r Dra�gtt�e, kjer so minirali />o kiiki dre hi�i na dan Drugi so povedali, da je to ru�enje trajalo okrog dva meseca. Vojaki so ru�enje hi�, kolikor se je le dalo /avlaeev ah. da jtm ni bilo treba iti na vzhodno fronto, ki so se je bali kol hudi� kri/a.� Devei tedno\ je Ruden�ane skrbelo ali hudo policisti \ vasi odkrili ranjenega Gotiov�kovega Franceta, ki je bil skrit sredi vasi, nasproti voja�ke kuhinje. Johana je ve�krat �la k nem�kemu kuharju, naj ji nalo�i v kanglieo, kar je imel skuha nega. Ko je nesla hrano ranjenemu partizanu, je v.saki� pri sebi to�ila Je�e� \farijti in kriz ho�ji. kaj hi hi I o. �e hi Nemci ivtieli. eta partizan je njiboro ko�tof* X svojem grozilnem stenskem �asopisu so \einei tudi navedli, da so morali s te�kim oro�jem uni�ili uirjeno tabori��e -IrariditoV", kakor mdi vas. Zakljiteev ali so.



	108



	i : �.f. iavv i t;, u \u<> \ i\ > 11 >i-:m \ ikii. i w </ /� i v'i am i m i'm~/ "�> 11 n d.i m j si.' partizani boriii i/ njihovih hi�. Prebivalce Dra�go.� so oblo�ili, da so se partizani zadr�evali v okolici Pr.i�go� I i dni. nt- da In njihovo navzo�nost prijavili nem�kim oblastem. Obe opravi�ili sta zlagani. Partizani so se v Dra�go�ah zadr�e-\ ali od 1. do H. januarja l^lMJ. Njiiiovo navzo�nost pa so\ tem �asu Dra�go�ani javili svojemu ob�inskemu komisarju v Sekali. Francu Iknedikn i/ Dolenje vasi." Slabega pol leta po izbrisu vasi Pra�gose se je zgodil podoben genocid rta �e�kem kol povra�ilu /a atentat na nacisti�nega rajhspruicklorja �e�ke republike 1 levdricha. H), junija 19 \i je bila cela v lis l.idice v okraju Kladn< \ xra\ nana z zemlji >. mo�ki postreljeni, �enske odvedene v koncentracijsko tabori��e, otroci pa poslani v Nem�ijo na preizgojo�, I*� > vojni je bilo naselje obnovljeno.



	Osrednji spomenik padlim borcem in talcem v Dra�go�ah Spomenik padlim junakom CB na Lopati je bil odkril 21. julija 1976 in je veli�astna zgradila. Zasnoval ga je prof. ing. arh. bori� K obe Spomenik je isto�asno grobnica. Figuralne bronaste skupine so delo akademskega kiparja Slojana [kitica. V sestavi spomenika je odprta ni�a povr�ine si\j! m. Nanjo je akademski slikar Ive �nbie, udele�ene* dra�goske bilke in Spopada rta Mosenjski planini, zasnoval mozai�no podolio 1 mje\ v Dra�go�ah in na Mosenjski planini. Po predlogi akademskega slikar�ja [veta �uhica je mozaik izdelal mozai�ar iz Trsta Alfio Tombossu

	109



	�"�:,: r^/^imi m



	Mo�enjska planina - i/<!.tj.< ali naklju�je? Ta gorska pa�na planina l.-iln m visoko \c bila nekdaj lepotica Jelov�kili pa�nih planin tako po svoji legi, obsi-gu kol po oblikovnosti. Imela je svojega ljubitelja in pospeSevalca napredka razvoja, Valentina Benedi�i�a i/ Globokega (�entvid). Do�kazovat \c korisrnosi so�itja gozdarska in pa�ni�tva / vidika naravnih danosti in gospodarniisii olvh panog. Okuli leta 193H .W so poj njegovim vodstvom obnovili pa�nike na Mo�enjski planini. V.�o planino so prekopali, odstranili Store, jo pognojiii, posuli "t. apnom in nato na novo zatravili. Dokaj velike investicijske nalo�be. \ tem �asu k- znani -tesarski mojster �parovec, i/ Lipriice, po naro�ilu in zasnovi Valentina Benedi�i�a /gradil obse�no in reprezentativno brunarico, prej planinski dom kakor navadno plan�arsko ko�o, Zaobsegki je okoli Jon m zazidane povr�ine En je bila naj�obse�nej�a ko�a na Jelovici. Tudi po svoji zasnovi je prednjat/ila. 1 iB m povr�in so obsegali trije hlevi, 112 ni" povr�in pa je bilo namenjenih za bivalne prostore, v tem delu so hili dnevna suha. IVnedi�i�eva suha. kuhinja, shramb^ in Stopnice na pod�stre�je in v klet. Podstavek ko�e je bil i/ kamenja in je segal do vi�ine enega metra nad tlemi. (>bodno zidovje in predelne stene so bile sestavljene iz smrekov ih brun, znotraj ometanili.



	Gradnja ka�e iz smerttkotib trvstransku Pogled na dograjeno skupna ko�o mi l/f> nhtvsanih brun. Arbiv M.M �enjskiplanini z vzhodne Strani Arbli': 1/1/ 110



	< 1\A IA7M ItM Ul"\ tS WiR\l \ \WU \KII I/ l:\-il UMSJF8&t.M f-t'n



	Mo�enjska planino je bila do leta 1942 intenzivna pa�na planina vasi Mo�nje i(^_t>ni). ()d vasi je planina oddatjena ~.3 km zra�ne �rt�?-, od Dra�go� i km, od Krope .\.y km in od planine Kali�nik l I I9(i rti) 3 km. Redka posebnost na zakraseli Jelovici ji- studenec v Kravjem potoku severozahodno od ko�e. V neposredni bli�ini Mo�enjske planine te�e na ju�ni .strani glavna pot od planine Kali�nik do cestnega prevala pod \'elikim Gregorjevt-cm t I2~i m> se je imenovala < >�iernuito\a gozdarska cesta, S vestnega prevala jim! \"elikiin liregorjevvem pa je tln Mo�enjske planine proti zahodu pe� "no rti. Vozna zimska pol kri�i��e vrh Bodlajke�Razpok je bila pozimi prehodna, saj so vozniki na sniveth vla�ili hlode in kiiL�ea na obe tovorni �i�nici. Razdaljo meti Velikim Gregprjev�etii in Mosenjsko planino pa je bilo treba pregaziti na celo *Dostopi nn Mo�etijsko planino* i Jbse�na in vi�insko zelo razgilxma Mo�enjska planina je imela kar �tiri dostope: 1, zalit h In.i smer Martin�ek 112Wl m). Zaj�ja plana i 12t>~ m), Mo�enjska planina (131� m). 3 km 2. kri�i��e vrh Bodlajke 11200 m), Mo�enjska planina sever^ug. 2 km 3: Zakovnikova bajta (1300 m) pt>d Jelenjira Vrhom ⁽133-t ni), mimo grobi��a 9. septembra I') 12 padlih partizanov �ez gorsko hrbti��e (1320 ni). Mo�enjska pla�nina juj$�sever SO minul. l)o Zakovnikove bajte prevozna cesta / motornimi vozili, i. Cifra�Vjpliki Gregorjever-prelaz < 12^0 m). Mo�enjska planina smer vzhodH�a* hoel I \|i ije za J¹1 minul Zaradi �tirih dostopov, ki pa niso bili vsi vidni iz ko�e so nem�ki polietsti sum carji zlahka obkolili ko�o na Mo�enjsfci planini s severozahodne strani. V poletnem �asu sta liiia /a majerja Mirko Anioro�i� in njegova sestra iz Dra�go�. Mirko je imel majhno to�ilnico za voznike in za obiskovalce. V zimskem �asu je bila p\w\ vojno ko�a /apna, Meseca avgusta 19-il se je v ko�i odvijaj dvoboj med Francem Hi�kom in Homickvm. Po tem dogodku so ko�o zaprli.

	111



	TUitCl r\/',iihi ,-.



	*Spopad li. januarja V)t2 med borci CR in policisti �smu�arji in posledici'* ( rtise�na Mo�onjska planina, obdana s smrekovimi gozdovi, je bila zadnjo te�ko lx)ji��e CH, v kaieivm je bataljon izgubil I" l^orcev. najve� v �asu svojega obstoja, k 1,1 ko visokim fcrtvam so precej�en dol prispevale ostre vremenske razmere, ko je bilo pe�akom onemogo�eno premikanje i_! m suhega snega � I Jbratnn pa jo na novo ustanovljeni nem�ki policijski smu�arski oddelek nevidno in neovirano prismu�al lik za ko�o na Mosenjski planini. \' �tirinrneni obstreljevanju je bilo \ ko�i 15 mrtvih in h ranjeni. Storjena je bila veh k j voja�ka napaka, ker ni bila postavljena varovalna zaseda \ smer Martin�ek. Nato pa mi obto�evali /a svoje napake izmi�ljene druge krivce. Rodila so se svojevrstna podtikanja in neresnice. Tudi dva nedol�na sta zaradi neresnic izgubila �iv tjenje. *Pismena izjava partizana Janka Verna o morebitni izdaji bttrcer Cankarjevega bataljona na Mosenjski planini* Janku Fern. ali po doma�e Podskalarjev / Bukovega Vrha, udele�enec lioja na MoSenjski planini <i svoji pisni izjavi, dani Ti meni IViemeki, z datumom september l^LJSO. pi�e med drugini: -\'tem �asu sta pri�la k nam (na Mosenjsko planino, nji. \l\h dva gozdarja (gozdna delavca, op, MM), kisla trdila, da sta donut iz Dm�gos in da �elita domov Iti pogledat, kaj je z doma�imi. Ker sla bila la�na, sla dobila brano. nato smo ju s le.iara in pomislekom ter velikim nezaujHlttjem spustih, det gresta v Dm�gv�L'. od�la sta k Nemcem in tabu je pri�la da izdaje na MoSenjski planini, kar smo grenko ob�utiti �e naslednji dan Kasneje je bilo ugotovljeno, da I >ra�go�ana na Martin�ki! nista i/dala partizanov, kot naj bi razumeli Fernovo izjavo. Ko se je CU II. januarja moral zaradi prebitja polo�ajev na Jelen��ah umakniti iz Dra�goS na I ta�goSko goro, s_L- je naselil v I feinricliarjev i ko�i na planini Kuli�nik. Za svoje zavarovanje je v ponedeljek 12 januarja \^l) \1 poslal na Mosenjsko plani-

	112



	________ *i i ^A.� i un.* I i; i,' i I K i \ i \ f /** t -iv \ i \ i w , i ;,�/,� �/ r i vi ,�� 11 \ 11 v;; huu trn no m 111 i (i\|/_L'[;i IV�nika / okoli 30 I mrka i ni m borci, pn ve�ini Poljance\ Naslednji dan it.- n;i Mosenisko planino od�el enak� �tevil�en Bi�kov vod. da hi zamenjal IV�nikovega, v katerem ji- bil� \e� �ensk in neborcev. Borci CB v kn�i rtu MoSenjski planini s� kol zunanji' zavarovanje imeli tik pred k-�ii stra�arsko mesto - opazovalnico. / nalogo, da opazujejo dolinsko obrobje planine �e bi se pojavil sovra�nik. Nem�ki polit usti \ btlib ogrinjalih zanje niso bili \idni. Le podrsavanje njihovih smu�i so zaznali, da so neznanci na planini, ki so se /c pomikali na polo�aje nad Kravjim potokom, Stra�arji namesto; da hi odprli ogenj \ smeri �umo\ tega "i"-¹¹ storili temve� so odhiteli Listno poro�al \ ko�o. da --'i neznanci na planini. Stra�arja Jo�eta �olarja-Jo�ca i/ Ljubnega je strel zadel v nogo prav¹ na vstopu ^ koto. Tudi �e hi stra�arji streljali je bilo premalo �asa. za umik i/ ko�e (00 ljudi in le en i/hod t. < ��ttno ji¹ bilo to stra�arsko mesto preblizu ko�e. < >h stivlu na �olarja misc isto�asno pojavili n.i vmtih borci, ki so nameravali zamenjati Bukovo desetino. Nemci so sedaj spoznali, tla so v ko�i partizani. '/. vsem oro�jem so zaceli obstreljevati ko�o. Posebno so dr�ali pod ognjem vrani na se�verni strani, okna so hib zamre�ena. Nastala je za partizane v ko�i brezizhodna �iiisnii.i. Preti nekaj dnevi je Ul na povelje Georga Schreverja. vodje �taba JugovzlU)d na novo in namensko ustanovljen policijski smu�arski oddelek na Bledu z nalogo, da poi��e CB. Na prvi obhod Jelovice je smu�arski oddelek vodil njego\ poveljnik, major Otto Mann osebno. Vi Martin�ek so policisti pri�li 13. januarja l9-*2 okoli poldneva. Vodila sta jih dva doma�ina. Eden je bil iz Upnice, drugi pa iz Predtrga i Radovljici. Njuni imeni sta znani.' V neposredno bli�ino ko�e na MoSenjski plani�ni so policisti neovirano pri�li okoli I t. ure in tam zavzeli polo�aje. Po dimu so ugo�tovili, da ;e ko�a naseljena. Po�akali so le toliko, da so se prepri�ali, ali so v ko�i civilisti ali partizani. Ni jim bilo treba dolgo �akati, ko se je na verandi pojavila skupina desetih borcev, ki naj bi zamenjala Buhovo zasedo, ob poti Mo�enjska pla�nina - kri�i��e vrh Uodl.ijke / vseh razpolo�ljivih polo�ajev so / vzno�ja Ojstrice nad Kravjim potokom za�eli obstreljevati ko�o. France Bi�ek je razmere, nastale \ notranjosti ko�e. takole i �pisal: �Nemci so st-uj stnjuiCiii ogenj usmerili r ko�o. V njen t notranjosti je i Jih, na mah kot vjernu�i tapnenici, kjer se kadi. ko pobirajo apno i: apnenice) Poteg apnenega prahu jv bilo polno tisk iz prestreljenih hrmi. Ko�a je hita znotraj iunelaiia.- Krogle so .se usipale v ko�o kot de�. ali kot proso skozi re�eto. Partizani v ko�i so se ki juh dobri oboro�itvi te�ko uspe�no hranili pn iti policistom v belih Ogrinjalih, na dale� nevidnim. Bolj ali manj so streljali na policiste \ smeri, od koder so �vi�gale njihove krogle in /lahka zadevale svoj cilj- novo �rtev v ko�i. Obstreljevanje ko�e ni prenehalo, temve� se je �e .stopnjevalo. Grozilo je. da se borci ne bodo ti s pel i re�iti iz ko�e. Bi�ek je dal svoje belo varovalno ogrinjalo Damelu IDonatu) Dem�arju iz Moto vi je z nalogu, da se prebije iz ko�e in gre po po mo� v bataljon na Kali�nik. Po vrnitvi na Mo�enjsko planino je poro�al Bi�ku. da je nalogo uspe�no opravil in tla je pri�akovali pomo� bataljona, V bataljonu oa Kali�niku je bila imenovana skupina, ki jo je vodil Ton�ek De�-man, da gre na pomo� obkoljenim v ko�i na Mo.�enjski planini. Milan �akelj je .�tabu

	113



	*I I l$& '� t,:* .:' i 1)1 Iti-_________________________________________________________________________________________** bataljona oh vrnitvi ponxal: �e bi hoteli pomagati tovari�em r ko�i, hi morali /niti* \emcem za hrhci. karpapa izku�nji ni bilo mogo�e. Morah hi imeti smu�i in t<cxli�a Ker se je �e fitrtt�iiu, sinu se vrnili na Kali�nik Prihod Donata na kali�nik je povzro�il odlo�itev, da bataljon takoj zapusti sedaj nastali nevarni Kali�nik s ko�o v globeli in k'H. S km oddaljen od bojev. Ker le�i Kali�nik znatno ni�je kot Mo�enjska planina, hi lahko policisti pni presmu�ali \ Ju minutah. Bataljon se je zato umaknil na Vzhod v smer Britmance, Donat. ki je neovirano pri�el z Mo�enjske planine na Kali�nik in obratno s tem zavra�a trditve Milana �aklja. *Mra�ni* �as za Gorenjske partizane od -i. aprila (/o *avgusta l^l)-t2* Po razpustitvi Cankarjevega bataljona poj Britmanico ni bilo ve� na Gorenjskem osrednje poveljujo�e partizanski.' organizacije To je hi I tudi �as, ko je neruska poli-i ija uspe�no uni�ila skoro v celoti posamezne partizanske enote Razbohotilo se je hkrati ovactu�ivo in ni bilo nobenega vstopa novih \ partizane, razen nekaj skupin prost)voljee\ iz Ljubljane, Vse je kazalo, tla so Nemci �e popolnoma umirili uporne Gorenjce. Malo je �e tlelo na Jelovici. Glavno povelj.stvo, slovenskih part i�anski h �el, ki i v budna spremljala stati je na Gorenjskem je i. aprila 1943 opravilo reorganizacijo Gorenjske panizanske vojske t stanovih je �tab I. grupe odredov, /.a komandanta je imenovala Jo�etu Gregor�i�a-Gorenjcu, Za njegovega namestnika [ia Lojzeta Pc�nika-Viktorja Lo�ana. Tako je Pe�uik tedaj imel �e veljavo in je napredoval iz vodnika v Cankarjev cm bataljonu, /a politi�nega komisarja pa je imenovalo [lo�vci jstvo dobro preverjenega Lojzeta Kebeta t 190H-4942) z Notranjskega, k: se je skri�val pod imenom Gregor Po�ar, svojo avtoriteto je gradil predvsem na straliovanju, Vedri! in obla�il je le on - 1~.* maja 1942 je Kehe dal ustreliti na Martin�ku aha Ko�mrlci o�eta in sina ne da bi jima predhodno krivdo dokazal, /a njuno snin je bil najbolj zagret Ivan Bertoncelj-Johan. ob odkritju spomenika na Mo�enjski planini je visoke izgube na Mo�enjski planini pripisoval Ko�uirlovem izdajstvu in to �ele �ez �tiri mesece in pol. Svoj govor je zaklju�il, citirani-, -�e isto leto je preje! svoje pla�ilo-. I smnitev Ko�nirla \|c Kchc poveril prvi �eti II. bataljona (Poljanskega) katere komandir ji' bil liane hiick in je bila Jelovica t uvli njeno operativno obmo�je /. OZirom na to, da je nje�gov bral Henrik ohlc�al na Mo�enjski planini je povelje zlahka opravil. - Drugo odmevno dejanje komisarja Kebeta je bila usirelitcv legendarnega bor�ca Alojza Pe�niha (1900-1Q42) iz Ljuhncga pod utemeljitvijo da v edinici deluje � moralno ru�e�e- - torej nevzgledno. Zakaj legendarni. V partizane je vstopil iz Ljubnega 11. januarja l⁽;il in vodil svojo partizansko skupino, ki se je zadr�evala na Brezovici pri Kropi. Njo je vklju�il v Jelov�ko �eto in kasneje v Cankarjev ba�taljon, -I. decembra je vdrl v �kofjelo�ke gestapovske zapore in iz njih re�il zaprta hrata Jo�eta in Franceta Kav�i�a - zagotovo pogumno in odmevno dejanje, Policijski general SS Erwin Kosener je tedaj razpisal za Alojzom Pe�nikoni tiralico in odmeril nagrado 20.000 KM za njegovo glavo, Na Mo�enjski planini se je 13- januarja 1942 skupaj z. Bi�kom prizadeval izvcsii izpod iz. obkoljene ko�e.

	114



	______________________i i\* i�-¹. ki, um\i\ i mii\! \AKn,AKtny >:wn avicv twt ><��//� it }'i �sebni i sf je Pe� nik izkazal kol stra�ar - mhraljezec 11 niarca 1') ii pri Sv. Bar�bari kol lioret Lo�ke cele. Ko so jo poliiisti �_L- \ jutanjem t.isu napadli je s sitroj-.i. rtim obstreljevanjem hJetneev, omogo�il �eti pravo�asen umik iz Jairtnlkove du- .� i je Taka je hkrati tudi re�il �ivljenje Lojzetu Keheiu. ki se je tedaj nahajaj km gost pri Lo�ki �eti. Pesnikova nasilna smn je naletela na neodobravarija pri borcih I.� .mili �e pasebej pri bratili Kav�i�. Isto�asno je bil na delu tajni obve��evalec iz Poljanskega bataljona, ki je Kebeta obve��al o stanju bataljona. Za las je tedaj u�el smrti/oi^AV/'^** ostale brate Kav�i�e in Lo�anepa je Kelx' prestavil iz skupne eni ne na posamezne dete L grupe odredov. Dejanja Alojza Pe�nika so bila \ enoti preje �� '< irna kol < �bratno, - Verjetni > je Pe� ni k kritiziral i o�itne napake vodstva I. grupe < nhvdi >\. kar ga je stalo �ivljenja. !/. dokumenten je razvidno, da je hi I pokojni �e 1 i. ju I i ja I'J \1. - 16. julija P>i2 je �tab 1. grupe odredov Slovenskih partizanskih �et razre�ilo Jakit i!cj.(i. iuhiutaiitti H. Ikiitil/iiiiii iz (lorenjc vasi in ga pod nadzorstvom usmerilo na lelovico. ['lego je bil soustanovitelj poljanske �ete <>. decembra P)H. �tab I. grupe i ulivdo\ je I. avgusta predlagal smn za Fiega. Namigovalo se je. da ima zveze z Nem�il. Domnev n,\ Ziiev Kebeta je bil tudi Vinko Oblak i/ /arov, politi�ni komisar Poljanskega bataljon! I. grupe odredov, o iej domnevi pri�ajo izvirni dokumenti. S l. avgustom je Stali l. grupe odedov razre�il t >blaka funkcije bataljonskega politi�ne�ga komisarja. Muri ga je dohitela �e t. avgusta [9-t2 v Kopa�nici. S'in ko Oblak je bil h. decembra soustanovitelj Poljanske �ete. Udele�il se je bojev \ bukovem vrhu in v I �ra�.gosah Pred vstopom v partizane je �ivel v Gorenji vasi pri Mlakarjevih. Le ste��ka sem kol partizan v teh razdvojenih �asih obrnil Kebetovo temnorde�o politi�no medaljo v pri�akovanju, da ho na njeni drugi strani tudi kaj svetlega, bolj �love�kega. Na �alost tega nisem zaznal. Kehe gotovo rti bil lake narave, da bi dajal prednost ' luve�kim odnosom. Na prvetii mestu je bi! trii �uvar partijske linije. Neusmiljeno je preganjal partizane liberalne naravnanosti. S svojimi �istilnimi akcijami si je sproti na novo ustvarjal sovra�nike' in nemile v svojih partizanskih enotah. Se posebno so mu bili gorki narodnjaki, \ se to je vidno iz medvojnih dokumentov. Ob prebiranju teh dokumentov iz tistih mra�nih �asov mi je te�ko mol�ati, ko so izginjali si ari partizani drug za drugim, kot �rtve komisarje s prete�ko roko. Gro�nje m stieljanjc partizanov ie prenehalo z Ju, oktobrom 1'J-ti. ko je osameli strel iz nez�nane smeri smrtno zadel Lojzeta Kebeta na Jamniku nad Kropo. Mari mi je v svojem �ivljenju ve�krat rekla: Marjan ni� ni in a v a razen po�tenja glej. da ga ne bo� zapravil-. Lepa oporoka, ki se jo dr�im tudi pri tem ob�utljivem prispevku. Pripravljen sem na io. tla .se bom zna�el v 10, Janovem poglavju: o �al�itvah, poivarjanju. izkrivljanju in obrekovanju vendar mi bo moral te o�itke pred hodno dokazati, *Ri�ek re�i borce Cankarjevega bataljona iz obkoljene ko�e* na Mo�enjski planini Vodnik France Ui�ek-Hruno, ki je bil v stiskah v partizanih vedno priseben in okreten, je hitro ugotovil, da s Kali�nika ne bo pomo�i in da mora zato nemudoma s: i m ukrepati in odpreti prehod iz. dnevnega prostora ko�e v prvi sosednji hlev in

	115



	KlSkl K.\/l,lihi ,.-



	'/tnrts iciocijct {ht�gfiM Ikj�v s leni razred�iti dnevno sobo. Partizani so lahko streljali le skozi okna v pritli�ju, ta p:i so bila zamre�ena. \ belem ogrinjalu .se je juna�ki Bieek pognal skozi vhodna vrata, presko�il ograjo verande m se pod nadstre�jem ko�e in pod za��ito podsute-ga snega s sirehe tu zahodni struni ko�e prebit do hlevskih vrat. S krampom, ki ga je na�el v hlevu, je v vmesno leseno steno med dnevno sobo in hlevom izseki) hi dve bruni visoko odprtino. Skozi tako nastalo odprtino so boni lahko prestopali v hlev in skozi vrata \ podkap ter'od tam obstreljevali pol kisle, ki so bili od tod �e bolje vidni kot iz ko�e. s prebitjem le odprtine so borci lahko pri�li v hlev. Isto�asni dostop \ lile\ so imeli prosto pol skozi �istilna vrata in so tako lahko izvedli umik iz ko�e. To je bila drzna in uspe�na akcija Hkka. Iz gotove smrti je re�il ti bork in boreev. O poteku boje\ glej knjigo Ivanjan >�ll tfi Dm�go�ka hitkct,* Ljubljana 1975, strani 202-2%, in Marijan Masterl ��udovitopre�ivetje,* Obzornik l⁽>KS, strani 25-44, liS-Mi in i<)\|-jn>. ( ibojestransko obstreljevanje je trajalo okoli �tiri ure do mraka. V ko�i ji¹ bilo �e trinajst mrtvih. Te�je ranjene so soborci pO pred hod nt-m dogovoru re�ili bole�in m trpljenja z milostnim strelom. Nekateri ranjenci so tudi izkrvaveli, �estdeset borcev je pnslo na Mo�enjsko planino brez sanitejca in sanitetnega materiala, Pogled \ klel je bil grozljiv, videti je bila kol klavnica, Narigarjeva Angela je prosila Skalarjevega Jan�ka, svojega soseda z bukovega Vrha, naj jo ustivli, saj ni videti re�itve iz tega pekla. Ive Subic, akademski slikar, je \ svojih spominih na Mo�enjsko planino zapisal, da je pred njim juna�ko kora�il "-letni Narigarjev vnuk, ki je \ kleti ko�e na Mo-�enjski planini juna�ko tola�il �ene in mater Vi� se m bojte, saj jih In,ti,, mi si itaif>ttii!~

	116



	**I A.SKAK.II\ HA1A1.J<)\ IS I l>l >KSl SAKlOAltJ) I/ PA^II: K.U.VJ fUVO <H> IIJ)**

	oha vcxtmka, Pe�nik in Bi�ek, sta vsak /asf iskala najugodnej�o smer izpada i/ ko�e. vendar si pri tem nista bila edina. Pe�nik je predlagal, izpad borcev skozi i izka kuhinjska vrata, zahodno smer, ki je bila Sicer izpostavljena najmo�nej�emu sovra�nikovemu ognju, vendar najbli�ja gozdu. Ve�kratni poskusi preboja v to -mer so se kon�ali / novimi �rtvami. Var�nej�o smer je izbral IM�ek. izvedljivo pro�ti Hcinricharjevi vozni poti. lo je vzhodno od ko�e. Preboj so pri�eli I i. januarja \^l>[2 okoli 2. ure zjutraj. Bila je jasna no� in pokrajina je hila osvetljena kol pod�nevi. \a vzhodni strani ko�e so poteptali sneg v jarek, �irok /a �loveka, od ko�e do gozda, ki je bil sicer dalj�i od Pe�ni-kovega. vendar /a t o znatno varnej�i. �akanje ugodnega trenutka /a preboj od IX. ure 15'. januarja do _!. ure zjutraj h. januarja je bilo more�e za bone v ko�i. Tehtali so. ali jim ho izpad iz ko�e uspel ali ne. Med hotvi je nastajala du�ev�na napetost, Ivan bertoncelj, nekdanji politi�ni komisar Cll. je ob odkritju spomenika padlim na MoSenjski planini �e v svobo�di opravi�eval visoke izgube na MoSenj�ski planini z izdajo. -Ko m partizani pri�li na Mo�enjsko planino, flhje takoj zasledi! znani gozdar Kostmi m kol simpettizer Semeer je !<> telefoni�na javil gestapu. Se H-iti leto jeptvjel svoje pku.~il"-� Iako izjavo, nepodprto z dokazi, o izdaji Ko�mrla lahko da le tisti, ki v tistem �asu ni bit na MoSenjski planini, ni pozna! njeni' oblikov itosti in ni vedel, da je imela ko�a visoko lego v jugozahodnem delu planine. Lahko bi zapisali obratno: da bi lahko partizani v ko�i prej opazili Ko�mrla kot on njih in ne da hi on vedel za to. Ivan Jan je lo Bertoiieljevo novost o izdajalcu Ko�mrlu ponovil in raz�iril. Glej �621 i ti Dra�^o�ka bitka. iT>^. Na strani 276 je zapisal: Za prihod partizanov na Mo�enjsko planino jv zvedel gozdar Kosmrl. ki je prebivat v bli�nji gozdarski ka�i nu Martin�ku, Na partizane je itatetcl po goleni naklju�ju, ne da hi ga opaziti. A namesto da ki a tem mol�al, sejeskrimma vrnil in o tem telefoni�iio obvestil polici�ji/ v Radovljici.- 7.a* tako hudo in nedokazano obto�bo na ra�un Ko�mrla kot oprav i�ilo /a I~ pad�lih na MoSenjski planini je nezadostna in nedokumentirana izjava Johana Rertonclja. Zgodovinar han Jan je ne bi smel jemali za zadosten dokaz. Posebno ne zaradi dveh razlogov:

	117



	imKiK.i/i.n/u m

		Kot politi�ni komisar CM je ban IVr-toncelj �e pred tem Obvestil glavno po�veljstvo slovenskih partizanskih �el, da je /a visoke �rl ve na Mo�enjski planini kriva zaseda, ki je pred Nemci zbe�ala v gozd. Bertortcelj, politi�ni kotniar CB. je \ /rajno iskal krivca za smrt tolik�nega �tevila borcev CB na Mo�enjski planini. Prezrl pa fe. da ima tudi poveljstvo bataljona pri tem svoj dele/ med njimi precej�njega tudi sam benoneelj. Na Mo-�enjsko planino je poveljstvo kol svoje zavarovanji.- posla! dvakrat po si) borcev, vendar brez saniieie. Med LS �rtvami je bilo gotovo nekaj boree\. ki so izkrvaveli prav zaradi odsotne santictc in pomanj�kanja sanitetnega materiala. Bertoncelj tudi rti bil navzo� v hoju i.i. januarja 19)2 na Mo�enjski planini, da bi si lahko ustvaril realno sliko o dogod�kih na tej planini. Kdo je odkril nesre�nega Ko�mrki se lahko le domneva. \ knjigi �\atiidn<iasrahi>a'iluii �ajna

	na Slarensketn 1941�1945- pi�e rta strani l(V-h �Okoli l i. ure. ko se je tikaj/ 6Q horeec nheh nii/nr zbralo r topli ko�i. jih Je (ibktiltl sitrm�n/kov ptitritljni piihcipki oddelek z Metla, kije neapazetm pri�el �ez /e/rirku z Mejske strani, ker zaseda iti udarila /mi sotra�niku. 1'ri�li so/' dtel> kolonah. Smu�arska mimo loeske ko�e tia Martin�ku �ez Zaj�jo j)lanosecerozaho<liia,<,l Masen jske planine, pehotna kohmtpa mimo liadlajke z /tifiafzmhte strani. Navedba nI lo�na. Vseh l() policistov smu�arjev- je �lo s kri�i��a na vrhu bodlajke v skupni koloni naravnosi na Martin�ek. Tako tudi ni lo�na risba v lanovi knjigi t t⁴/⁷³)) na strani 261, ki sledi besedilu v knjigi NOB na Slovenskem Ntl-bJ-n ali pa je obratno. Poglejmo �e. kaj o dogodku na Mo�enjski planini pi�ejo �e drugi: - \ c� poljanskih vstitjnikov jl- posebej navedlo, da je bila ob prihodu na Slo-�enjsko planino dale� naokoli opazna nedolaknjenosi sne�ne odeje (nobenih sledi stopinj ali smu�i). Pe�a�enje v visokem suhem snegu je bilo sila te�ko - Ive �ubic. Obkoljeni na Mo�enjski planini-. Lo�ki razgledi IS bJ~l pi�e na strani vi: -Ko Je csa desetina pri�la na teraso (Mo�enjske ko�e op. MM) so \etnei. ki so �e hiti na polo�ajih spoznali, da so v ko�i partizani in So takoj z etetomatskim oro�jem in pu�kami udarili po nas* �ubt�ev prispevek nam nedvoumno pove, u]j so policisti smu�arskega oddelka z bleda �akali na polo�ajih zahodno od ko�e. da bi pred napadom ugotovili; kdo se v ko�i v resnici nahaja. Lahko bi bili mdj civilisti. Tako lahko zaklju�imo, da v kolikor bi �lo za predhodno izdajo, policisti ne bi �akali in ugotavljali, kdo je v ko�i. temve� bi takoj napadli.

	118



	j l\h !�:: . .. ..- l .-.--.�. .��..�,�...,�'.,��,�.'�,.! �� II M rl.'l !'<��'II i/

	*Radovlji�ki zbornik, Radovljica, marec 1990, o dogodkih ua Mo�enjskiplanini, str. 134 i� 135:* ,\vtorji l'n poti spominov povzemajo, da je /a tragedijo na Mo�enjski planini kriv Kratijo KoSmrl iz nD/dn^i revirja Martin�ek, ki je prijavil dogodek na policijo \ Radovljico. Komanda ji- \ akcijo poslala SO policistov smu�arjev, ki naj bi zado�stovali za uni�enje desetine. Na Mo.�enjsko planino so prispeli l.-i. januarja 1'Ji.I \ opoldanskih urah ()blc�cni v bele obleke in na smu�eh mi bili neopazni in hitri. Vodil jih i¹-' gozdar Kranjo KoSmrl ml. Partizanska zaseda jih je prepozno opazila. Okoli 1-t. ure so pol� isti iznenada napadli ko�o. Desetina Iveta �ubica je od�la na Jelovico iz Dra�go.� 10, januarja l^l>ii. Mesto /anjo jg izltniljo�e Krajc-zTakcli \ Trnavt u. kakih "'OO m severnOotj planine Kali�nik. < )d i od je vodnik 1'e�nik I 2. januarja zasedo P' ttegnil na Mo�enjski > planino. Kranjo Kii�tnrl ni mogel \ idili fntbkVve desetine, ki je bila globoko na jugu Mo�enjske pla nine, Tudi navedha. da je zaseda prepozno opazila Nemce, ne dr�i. Nemci so pri�li na Moscnjsku planino / Martin�ki! skozi Zaj�jo piano. \ kateri nt bilo nobene zasede. Zaseda pa je bila na poli med Velikim Gregurjeveem in Bodlajko. to je okoli SOM m vzhodno od ko�e na Mo�enjski planini. Ustanovitev policijske smu�arske enote na Medu v sestavu �taba Jugovzhod� Nem�ki smu�arji so bili ustanovljeni na Bledu. Georg Schrever. SJi nadpolkovnik i/ siaba Jugovzhod . je majorji! Onu Manmi ^l>. januarja 1942 ukazal, naj ustanovi policijski smu�arski patruljni oddelek-. < )ddekk je bil ustanovljen 12. januarja p) iJ pri l'eirann na Bledu predvsem, da bi rut Jelovici izsledil CB in ga lam uni�il. D tem naro�ilu posedujemo naslednji nem�ki dokument: Dr. Tone 1'crenc: Dni nem�ki? policijskafgenerala pred' Dvcl�gt&tml.* Borec, \^t)~^t). od str. #)] do tl.i med drugim navaja \kcijsko povelje Smu�arskemu patruljnemu oddelku o obhodu pa�nih planin na Jelovici 15- januarja 1942: Smu�arski pcttrttlpu oddelek H/nI. dne i2. januarja 1942 \k ij�Uo povelje Smu�arski patruljni rtddefeti !>�� !i l L2 pre�esal Jelovica .\tlluiiti: Igoiotiti sledi tpuli heitittju) tolp i �: i miin i mi h'-m nakropljetie tlele tolp Sovra�nikov polo�aj: Domnevama, da so se deli tolp ali posamezni �lani tolp iz obro�u pri Dra�goiab umaknili na Jelo�vico, na Martin�ek alt na Sel�ko planino. 1 Priprava One lj I i2al) 5 mi zjutraj moret hiti tO srrd�mojsinu (SBt pripravljenih v Petranoivni nastani� u S selioj fe trefm vzeti brano za en dan. .Vastapilo ho hhuSivu iz ntjhu m u 11 ih: tlfsi smu�arski teka�i prt ega voda. Skupi m' bom sestavit sum 2 <ipivniii smu�i i lahke strojnice. I<> brzostrelk pu�k: nu mo�u 2 ni�ni h<>mbi. dalje _' raketni pi�toli sstivlivom.. }pobrxltie kompase, 2 zemljevida tihmo�ja Hadnvljica, 10 �epnih si i -i ilh i Izvedba: <>h 5 uri 15 minul se mltteijemo itn mosta v Itincovent. kjer sla pripravljena _' i "du�ku Vzpon in pre�kanje Jelovice �ez Moienjsho planino (ugotavljanje sledi) -pubod na Martin�ka (preiskava) - Sel�ko planino (preiskava) - otlbotl in spust r Kuhinjski dolino, Avtomobile lin zjutraj in zve�er (oh IS uri i ;</ odhod in vrnitev pripravil mi huinijuii . \k i/,, Iiuiii rudil vini. \lann

	119



	*i'�Mi<.\/i,iu>t*** m

	Iz povelja majorja Manna je razvidno da je bil pohod na Jelovico izveden po nalogu Georga Schreyja in ne v zvezi z malo i/dajo Ko�mrla. Mann je v svojem povelju predvideval za Mo�enjsko planino k- ugotavljanje sledi kam se je umaknil CB. Komentator, verjetno dr. Ferenc, sporo�a v nadaljevanju o uspe�nosti tega oddel�ka rja Jelovici 13. januarja 1942 naslednje; �Na Mo�enjski planini je izsledil in obkolil skupino borcev CB. l hi it leni h"-ju je padlo 12 ali tjborvet'. nekaj pet jih je bilo ncttrjetiib. imena Izpadlih je i �ta�ja 1942 naivdln Glavno potvljstro shcemklb patllztaUkib �et r mrtjttn ftoni�ilu vrbttcnemii �tabu VOViii PQJ.� Najve�jo neto�nost, �e ne �e blama�o je storilo poveljstvo CR, ki je obto�ilo Buhovo zasedo, da je polTegnila pred Nemci v gozd. Tako poro�ili > je poslalo Glav�nemu poveljstvu slovenskih partizanskih eno) in jo obdol�ilo kot krivca za padle na Mo�enjski planini To poro�ilo je potovalo �e naprej na Vrhovni �tab NO\ in !'(>\|. \ ivsniei je biki Buhova zaseda dale� i/\en poti policijskega smu�arskega oddelka, v resnici na mrtvi strani. Izdaja borcev CB v ko�i na Mo�enjski planini s_L- ni porodila na Martin�ki), ko) to trdita brez trdnih dokazov Ivan Bertoncelj-Johan in Kan lan Kraj i zda ju, ali natan�neje �samoizdaja., je v resnici ko�a na Mo�enjski plani�ni, do katere je policijski smu�arski oddelek tO mo� prismu�al z Martin�ka, ne da bi na svoji poti naletel na kakr�nokoli partizansko oviro. \a Mo�enjski planini so policisti ugotovili, da je ko�a obljudena tglej izjavo Jo�eta �boniarja) �akali so, da pred napadom ugotovijo, kdo kuri v ko�i (izja�va [veta �uhicai. Polkisti so napadli, ko so na verandi opazili partizane, ki mi na mera vali zamenjati Hn lu >vt < /a sedi i. Komentator Mannovega poro�ila navaja, da je policijski oddelek izsledil in obkolil skupino borcev CB. I¹' > moji pivs< )\| v m crije d< ikazi go\ < ire, da je �lo /a �isto naklju�no odkritje b< >rccv CB in za nobeno izdajo, Vzve/.i s spopadom policijskega smu�arskega oddelka / nor d CB na Mo�enjski planini imata obe razli�ici svoje zagovornike in naspn iinike Bralcu prepu��am, tla sam poi��e svojo resnico. I a ko stali��e mi do neke mere do�voljuje na� star pregovor "Greh sept>tv, gre�nika fxi ne." Morana vrb Jelovice in razpustitev Cankarjevega bataljona Ko so se v sredo, 1 t, januarja l^u \1. iznenada pojavili pred �talioin batalji >na re�eni borci z Mo�enjske planine, so jih v bataljonu gledali, kot da so pri�li z onega sveta. Poveljstvo jih je o�itno �e odpisalo, saj jim je bila zaman poslana pomo�. Tudi Rafael Buh ni mogel zaradi visokega snega in plazenja navzgor ni� pomagati, �eprav se je trudil. Pregazil je sneg v izredni strmini na vzhodni strani ko�e. Kako prav hi pri�la bela ogrinjala, �e bi na Jelen��ali posnemali Franca Bi�ka. Tudi nekaj smu�i hi lahko vzeli tisti, ki so gnali smu�ali. /_ Dra�go�ke gore je �tah bataljona ogledoval, kako Nemci praznijo hi�e in jih po�igajo drugo za drugo. Cela vas Na Pe�eh je bila ognje�na bakla. Na Mo�enjski planini so padli 1.1 januarja l^u)2 naslednji boni: Henrik Bi�ek. Kranj: Miha Pisier. Naklo: Ciril Golja. i lotov lja: Jaka Jereb. Praprotno: Jurij Gra�an.

	120



	(JVth IKJI l HM lf)<>\ l\ t n <AW \ IA7t. Utft I/ f\ V,' K I I M !'K1 i.....I h : I

	Kovati grud; Vinica;Jernej Kokalj. Dolen�ice; Janez Kova�a starej�i, Kranj: Stanko Oman. Ifotovlja; Mirko �uhii . Hotovlja; Edvard Tomino Stra�i��e iti Maks Doltnar 7 Mlake. l'd tridnevni bilki Irontalnih polo�aje\ je bil oh nem�ki zasedbi Dra�go� CB pri-moran umaknili so na \rh Dra�go�ke gore. I'u je Stane �agar sklical zadnji po.svei bataljona in se zahvalil borcem /a juna�ko obrambo Isto�asno je razglasi) razpusi bataljona. Borcem je svetoval, naj \ doma�ih krajih preziinijo in da se bodo ponovno zdru�ili v bataljon, kn bo uora zi ipei ozolenela. Nikjer pa ni zasledili loga, da bi �agar odvezal bon o prisegi.¹, dane \ bukovem Vrhu. Nem�ko poveljstvo -Jugov /hod ni nikdar premagalo CB, Premagata gy je le kruta narava, prava Mura na, mraz in visok sneg vrh Dra�go�ke gore. Zagotovo se je na�rodna vstaja v drugo pri�ela prepozno. Obnovitev Dra/.gos � fetliks se je po vojni liitro dvignil iz pepela po�ganlh Dra�go� Po vojni je republik;! Slovenija takoj pri�ela ustvarjati pogoje za obnov o I Jra�gos. \ Ljubljani in v Skofji Loki sta bila ustanovljena v la namen posebna strokovna te�lesa, i stanovljena je bila Obnovitvena zadruga Dra�go�e, s sede�em v Skofji Loki. \jena prva naloga je bila urediti sodoben dostop z Rudna v I >ra/g< i�e. / nem�kimi vojnimi ujetniki ie bila /grajena nova cesta dol�ine 3'A km / elementi prevozna za i--e v rste motornih vozil, postavljeni zasilni stanovanjski objekti, Vanje so se naselili izgnani in vra�ajo�i Dra�go�ai in lahko pri�eli na novo postavljati (lise in gospo-Jaiska poslopij I )r.i/^)siiii' je v operativnih zadevah zastopala Slavka Lotri� (danes tir. Pendk >va) Vvtnr tega spisa pa je bil pred�asno izpu��en izJIA. da je kot gradlienik prevzel vodstvo ⁽>hnovitvenc zadruge Dra�go�e.



	121



	UMiitA�cu

	�e o pridobitvi svobodnega ozemlja n;i Gorenjskem kot je bilo govora S. decembra pri Toma�i novih na La�kem Koma uda m (.lavnega poveljstva. Prane Lesko�ek l.nka je \ za�etku decembra 194] poklical k sebi tri i idg< >vi irtle i oja�ke pt iveljnikc Staneta �agarja. Franca Rozmanu in Ale�a Beblerja. Vsi trije so tedaj prejeli slovesno povelje., naj vsak od njih za�ne v najkraj�em �asu osvobajati ozemlje * svi ijem delu okupirane Slovenije. �agar n.\ (kfrenjskera. Rozman na �tajerskem in Bebler na Notranjskem, Bebler je sprejem tega povelja takole opisal: �iklgurorili $))w niti ivak j�> sn>ji: kakorsn na in nctrekttualt mi�i razli�ni zna�aji. �agarje rekel, da Ui ilii la�foga, kol izrr�iti !>� mi togo. Ko se lu>m truil mmisinje�mixniv, bomo u> storili.' Rozman m Bebler pa sin bila neki >lik< i prev idnej�a nad /ahu-v an< > nali igo, posebni i ker jt.- bila zima pred \ rati. Pri Kocjanovrh na Bukov�eici je .s. decembra 1941 �agar vodil posvet z aktivisti gorenjskega osvobodilnega gibanja. Sporo�il je smernice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih �et in Centralnega komiteja KPS. naj meno na Gorenjskem mno�i�no s'stajo in ustvarijo osvobojeno ozemlje, ki naj postane baza panlzurtstva. �eprav ni vef mogo�e ugotoviti podmlvinsti na�rta, ka�e. da so na tem sestanku optimisti�no sklenili, naj hi osvi)fx>ferio ozemlje segalo nd Polha �grajskega lirii)ovja prek Poljanske in Sel�ke doline �ez. jelov. ico do Bohinjskega in Jeseni�kega kota. S cestnimi zasekami in zasedami naj bi zaprli dohode \ dolino Poljanske in Sel�ke �ore. \ boliinj in '/.& imjesav sk< i di tlino, manj�e sovra�nikove postojanke pa osumili ali jih pri-ilili \ l>eg o/, uni�ili. koi snio videli, je imel sov ra�nik na t loreniskem najmanj S bataljonov ali okoli ii h i' i lin i/. Partizanske >ile si i bile takrat Se pre�ibke, i\.i I >i lahki i zasedle tako �irok i osvobojeno ozemlje na Gorenjskem in ga lahko tudi branile. Bilo jih je komaj /a tretjino nem�kega bataljona. Ozemlje Gorenjske je�e takrat bilo prerezano s �tevil nimi dolinami in gostimi cestami, ki so sovra�niku omogo�ale hitro premikanje iti ukrepanje. Tudi �as tik pred zimo ni bil ravno primeren za i/ved bo takega na�rta. Bil je povsem neizvedljiv in prezgodaj na�rtovan. c;n je imel takr.a k- kratek �as (teden dni) svobodno ozemlje tako\ Bukovem Vrhu kot v i )ra�gt >�ah. �as. k j ga je s_t \\ ra�.nik potrebi ival /.i pripravo olenziv e pn iti i H



	122



	___________________________' lXK.-tyt& i:m.>..�� � �� .-� i dele�enci N< J H smo bili pri�e, da so tj/hrtu za pridobitei svbliodnega ozem�lja nastale �ele leta l9-3 s kapitulacij?) Italije. Takrat mli se v enoten zemljepisni partizanski prostor/dru�ili Gorenjska in Primorska. Partizani so zasegli velike koli��ine dodatnega oro�ju, streliva in druge voja�ke opreme. Vzporedno so nastajale dobro oboro�ene nove partizanske enote, ki so A- bile kos sovra�niku. kako napa�na in zmotna je bila napoved �taba GB. da se bodo �ez zimo !a\|je obdr�ale manj�e enote kol bataljon! Sovra�nik je �e \ prvi polovici teta uni�il ali razbil vse �ete razen dveh. ki sta bili uni�eni v drugi polovici leta 1942. Manj�e enote so bile ob dobrih obve��evalnih podatkih gestapa lahek plen mo�nih policijskih bataljonov. Pri Muhu v Viiiburjih* je Robrtikova partizanska skupina Ji. januarja izgubila ft mo� Padel je tudi Rudi Robnik. Na Stirpniku (Sel�ka dolina t sta padla S. februarja 1942 Jakob Bernard in Tone 1 >em�ar Pri Jamniku (Sv. Barbara) so padli II. mana I�) t J m j rje boru Skuljel' >�ke �ete, med njimi komandir Janez Kemik in komisar Marjan Sever. \' Kovin nadCrngrohotnsi - policisti smu�arji -~ marca l⁽) ti napadli Sel�ko �eto, Padlo je 15 borcev, med njimi Stane �agar in Matija I i.Ivane Da se je Sel�ka �eta pre�ve� dolgo zadr�evala na istem mestu v Rovtu je bila to tla je st.sitl- �agar �akal na dm�insku po�to iz Ljubljane, ki bi morala prispeli v �abnico k jerucu. V Okrogelski jami je padlo 13 bi >rce\ Ki i kr^ke �eie. med njimi Stane �agar mlaj�i. Mu Upni�ki planini ' lelttv tej t je padel pi 'leg is borcev 9, septembra 19 ti h ��e i 'itvgi ir�i�. �panski borec in narodni junak Na Jamniku nad Kropo \|e zaradi strelnih ran umrl 20. oktobra I9t2 t-ojze Kebe-Stefan, turi tdni junak. Dr�avna Gozdarska postojanka na Martin�ku* Martin�ek Le�i "s km zra�ne �rte od Laneo\ ega, od Krope in od I )ra�.go�. (>hdajajO ga pa�ne planine Radovlji�ka ( 1,5 km t. Upni�ka ' I."" km I, Mo�enjska t 1.5 km), K.ili�-nik ii.~ knn in VudiSksi (3.3 km zra�ne �rte). Dr�avna gozdarska postojanka Martin��ek je /.aobsegala najve� gozdov na Jelovici. Stala je na obse�ni jasi sredi visokih smrek. Danes tam sameva ko�a, ki ne daje videza, da je se �iva. \ si prej�nji objekti. ko�a in hlevi, so pogoreli \ drugi polovici leta I¹) ti. Vi upravi gozdarske iin-.Kij.mke je bil leta 194] ti upravitelj lian/louskv, goz�darja pa sla bila o�e in sin Ko�mrl z nekaj gozdnimi delavci in vozniki; Najve� pose�kanega lesa so spravljali \ dolino preko Rovtarice in tovorne �i�nice v Soteski. V' ta namen ji- bila raz�irjena vesta Martin�ek�Rovtari� a Jelovica in gozdarske ceste l tdi mo�no zakrasela in gozdnata Jelovica ima svoja osnovno cestno mre�o s svojim glavnim kri�i��em na vrhu Bodlajke. okoli [200 m visoki>. skozi njo te�e v smeri vzhod�zahod it km dolga cesta planina Vodici- na vzlim.lu bohinjska bi�striva violina na zahodu in je primerna /a dvosmerni avtomobilski promet. Najbolj

	123



	tJtSKI ttA^iit&Jl t*

	obiskovani (.k¹1 k- ceste je iz \ odic <11 IS m) do Rovtaricc iti je dolg 11 km. ]'iv\ ozny \|t- /.i avtobuse do tO oseb in /a tovornjake s priklopniki /a 30 m lesa. ^s pashe pla nine Ki >v urice se cesta v dol�ini 13 km nadaljnje \in >li zaln idu miitn i planine \ resje. naselja Nem�ki Rovi v bohinjsko Bistrico. Tako je celotna j^liiv>k:i cestna trans veraala Vodice^-Bohinjska bistrita dol�a Jt km. \a kri�i��e vrli liodlajke se iz Lipni�ke doline s severne Mirani vzpenja cesta enake kvalitete kol zahodna, dolga 1 i km. Od tod je do Vodi�ke planine �e 2 km ceste, vendar nekoliko o�je. / IJodlajke pelje na jug \ podno�je Mo�enjske planine 2.2 km ceste enake kvalitete kol n;i Vodu.e Cesta ve kon�uje \ podno�ju planine. Zelo bogato so ozna�eni cestni ka�ipoti od Spodnje Upnice do Veh Modlajke. \e bi pa mogli pohvaliti ozna�be cestnih odcepov n.t jug s ceste Vodice�Rovtatiea, S po-dol�rti smeri se ccsia /. Vodic dvigne na vrli bodlajke na okoli L200 m in od tod nadaljuje ve� ali manj na enaki vi�ini. Ponovno pa se cesta spusti mimo Sel�ke pla�nine na Rovtarico na vi�ino I I(K) m.

	Prirodne in zgodovinske zanimivosti Vodic Jelovica \ prtastranst\ u okoli KO kriv je bila v drugi svelmTii vojni partizanska mati. \ svoji prostranosti gozdo* je vedno re�evala stisko partizanov Ni pti zmogla re�e�vali partizanov tedaj, ko so bile izdaje. To se je prvit zgodilo S. avgusta l^l>tl na ob�mo�ju Kotli�a CPaniz.anski vrh), drugi� pa naklju�no 13 januarja I"i2 na Mo�cnjski planini. Planina \'ndii e. 1 km oddaljena od kri�i��a vrh bodlajke. je vklenjena med vrhove Vi >dic (12 i3 mi. Gradi��a i ! IV) m i iti Pi ign iSarjei e planje, ki le�i i >koli 1 Jim m visi >k< >. Vodice imajo bogato zgodovino, Razgled s stolpa na Gradi��u zaobsega del sred nje Savske doline. Samo ime Gradi��e nas podu�uje, da je bilo v agodnji preteklosti tu g< irski i se I i��e. Takih seli�� je v Sloveniji i'J in Se 33 krajev, ki nosi ju to ime. Na vodL�kem Gradi��u se je l^l> julija hMI ugodilo ZgotJovinsko dejanje v �asti \Ob Te.ua dni. je pel skupin ilegalcev ali mo� izven nem�ke-a zli k ona Li.stanovilo Jelov sk,, �et" llija (iregon�a-. �tela je 2s mo�. Njen komandirje bil Jakob bcrnard-Jaka, po Uli�ni komisar pa Jo�e Krajc-�akeij. mornari�ki oficir z Rakeka. \a ta dogodek obiskovalce opozarja gra nit ni spominski kamen levo ob poli na vrh Gradi��a. Kol druga naravna posebnost vrh C.radi��a. ki obiskovalcu takoj pade v o�i. je kro�ni ravni prostor velikosti okoli Sti tu premera, podoben peharju. 1m >U >v e peharja obdajajo ogradi (zemlja, kameni, ki so zagotovo delo staroselcev. \a tem mestu, ki je edini ravni svet na Gradi��u, so se zbrali k ustanovitvi par�tizani Jelov�ke �ete () nastanku seli��a [iriskihnimo pojasnilu ljubezni�ve-.] \ndivja \aii�a. priznanega arheologa Gorenj

	124



	� t VK \UII : CIMIMMM fJA'\/ S \M ,M:ll I/ I ^)l: l;,\\* \)W):7f� � j I I i



	ske. vedno pripravljenega, na razgovor Prilo�nostno je opravil na Gradi��u manj�e raziskave. Po rijegovem ime Gradi��e izhaja i/ ograde, kjer so si.iroselci kuhali oglje. < rbsonda�nih jarkih je bila na Gradi��u odkrita debela plast oglja, Tradkijo starose! ce\ so na tem mestu s kuhanjem kop nadaljevali poznej�i rodovi /a potrebi.' kroparskilt in kamnogori.�kih �ebljarjev. Za prebivanje in pre�ivljanje staroselcev na tej vi�ini so bili potrebni vsi pogoji; vo�da, naravna povr�insko �elezo - liofoovee. oglje, vetrovna lega /a delovanje vetrnih pe�i in varnost. Umetnost staroselcev je bila zagotovo \ tem. da so \ takratnem �irokem svetu Jelovice na�li prostor, ki je izpolnjeval vse na�tele pogoje Na jugi >\/hodni strani Partizanskega doma na Vodicah je druga posebni ist. Tu raste mogo�na lipa z dvema vrhovoma. Gozdarji so lipo prevrtati in i/, letnic str�ena pre�teli letnice starosti. Ugotovili so. da je lipa stara 528 let. Zasajena je bila torej leta 1 i?3 in je edina pri nas, ki raste mi<A 1000 m vi�ine. Poleg nje je �e njen mo� lipovec. Na jugovzhodni strani Gradi��a danes zakriva pogled s tega vrha na jugovzhod skupina visokih smrek in /a njo oddajnik velikosti okoli 6 x <> m. Zaradi te prepreke so s severozahodne strani od te \ idnostne ovire postavili razgledni stolp, ki pa je danes postal �e prenizek. Najbolj�a re�itev bi bila odstranitev oddajnika, �e je ta �e mrtev in /akrit v smeri Krvavca s smrekami. Druga mo�nost bi bila dvigniti razgledni stolp nad vi�ino smrek. \ neposredni bli�ini Partizanskega doma na jugozahod ni strani je gorski pomol, imenovan Pogro�arjeva planja, Dostop na ta pomol je Zelo strm, neurejen in te�ko prehoden. \a planji je spominski kamen, ki obiskovalca opozarja, da sta se 5; avgu�sta 1941 tU zdru�ili Jelov�ka in Jeseni�ka �eta v Gorenjski bataljon. To je bil drugi ustanovljen bataljon na Gorenjskem. Prvi je bil Tr�i�ki. tretji pa Kamni�ki. Zdru�itve

	125



	1/iSKI RAZliLMii r-

	manj�ih partizanskih enot v ve�je in imele namen pove�ati partizansko udarno mo� in / njo pri�eti narodno vstajo na Gorenjskem. Kol prvo akcijo so na�rtovali vdor \ begunjske zapore. Zaradi slabe partizanske mol�e�nosti je namera v celoti pro�padla. Temu je sledila nem�ka ofenziva proti enotam Gorenjskega bataljona, ki se je S. avgusta kon�ala v nem�ko korist. Ob tem ko se Vodice kol poslovno-?,godovinski objekt zadovoljivo vklju�ujejo \ turisti�no gospodarstvo na vzhodnem delu Jelovice, pa ji- na zahodu Jelovice neizkori��ena �udovita okolica planine Kali�nik, \a tern kraju sta �e l>pgato inve�stirala narava in lastnik planine Heinrichar. /a vklju�ile\ v turisti�no-Sportno posto�janko so danes predvsem potrebna organizacijska /nama. \ spodbudo naj jim lxjdo gospodarski uspehi Vodi� Se napotek; �e sami hodite p�Jelovici, ne hodite v megli ve�ernih ur brc/, dobre karte, kompasa in ro�ne svetilke. [z zgodovinskih pri�evanj je lahko razbrati, da so na Vodi�ki planini �e zelo zgo�daj kuhali oglje za kroparske in kananogori�ke vigenjce. Tako je zaradi poseka huko vih dreves postopoma nastajala goli�ava, primerna za pa�o �ivine. Kjer stoji danes enonadstropni Cankarjev- dom, je pred njim stala enako obse�na lesena stavba. Imela je tri hleve. \ severnem delu prostor za majerja. na ju�ni -nam pa je bila lovska soba. poti �gptfijo te nekdanje lesene stavbe je mogo�e vitle! i v prit Iti ju dana�njega doma Tov rstni objekt potffnje. da so bile Vodice neko� tudi pa�na planina V partizanskem domu na Vodiiah je akademski slikar Ive �uhie. vodnik CB na�slikal in podaril Domu .spi iroinsko i iljnato sliko o ustanov it v i t fi irenjskega bata I ji >na. Na sliki borci pred komandantom bataljona, Jo�etom Gregon�ein-Goreiinem. prisegajo bataljonu zvestobo. Slika stilsko mo�no spominja na dela ruskega (ukrajin�skega) slikarja Kazimira Malcvi�a i h-TS-N-iS j. predstavnika supivniati/ma. Se po�sebno je stilsko podobna trikotna Paj�tvarjevaJoliaha z Rudriega. Na severni zunanji steni doma je spominski mozaik, posve�en partizanom in ljudstvu v uporu, delo akademskega slikarja bi- �iibica. ()dkri1 je bil 1 J. julija 1966 Mozaik izgublja barvo. �eprav ni izpostavljen somu



	126



	t.ASK.-it/n i /�� i nuu\ i.s i )v>h\i v \m, \mi i/ <wy/ ha i v/ m/ h<>"ii h

	Cankarja dom je odpri telo leto. Ima IS suh ter lahki i hkrati prehrani in prem id 50 gostov t .ciia celodnev ne oskrbe je 301)0 SIT. Dom jt,- v lasi i /B Jesenice, Radov�ljice in Kranja, uspe�no pa ga upravlja Darko leglii Celotna Vodi�-ka planina oh vsa kolet nt avgustovski prireditvi lahko sprejme okoli 35i KI gostov . Obstoje�e stanje Mo�enjskc planine Dne Js oktobra i¹ ml sva /. LudvikomJcleneem i/ Dra�gos obiskala [umil- pla�nine rja Jelovici iri med njimi tudi opuSeeno VJosenjsko planino. Ko sem planino zadnjikrat �e \ klel se je visoko dvigal dimnik. Vremenske rieprilike so ga odne.sle. Dostop na Mo�cnjsko planino iz Dra�go� je preko zaselka lelen�ie. Vse do vrha Dra�go�ke gore je cesta a.slaltirana. dalje pa makadamska dobro vzdr�evana. Ju�no izhodi��e /a Mo�enjsko planino je nad krajem Cifra pri Zakovnikovi ko�i pod Jelenim vrhom t 1331 m). Tu so prostori za parkiranje vozil 1'e�pot se nadaljuje navkreber proti severu po slabem kolovozu mirno grohi�i .1 padlih pattteanOi 9 sep temhra l'�>�( 1. l^Joi se vzpenja na preval okoli 1520 m tal koder vodi steza h ko�i. ki je severovzhodno od prevala Na kri�i��u vrh prevala sia dve poti desno proti Vzho�du, Pirata pot ie v smeri sever in se kmalu obrne na vzhod in v blagem nadihu se pride h ko�i. Cas hoje je 20 ali 3" miniti Takoj ko smo bili ob zuk >\ ju njegi >v e nekdanje ki >�c te skrajna malomarnosl stisne. Zgornje povr�ine kamnitega podstavka so z.ir.ult zmrzali razmajane, klet. ki je pod dnevm > sol 10 je pi ilfia vodi', trije spominski kamni z napisi so ti popolnoma ne�itljivi. To je ugotovila Jeien�eVa �ena. ki je s se hoj prinesla sve�ko in jo pri�gala \ sprinjin padlim borcem CJJ, ki so m ostali. Spra�evali smo se alt m spominsko obele�je nuna odgovornega oskrbnika? O klavrnem startjii ostankov ko�e in okolice smo obvestili Zavod za varstvo kullurne dedi��ine Slovenije, ohmo�no enoto Kranj. Partizanska taktika vojskovanja in premikov na Jelovici v �asu 1941/1942 Obi�ajno so se partizani zadr�evali na Jelovici na njenem vzhodnem obrobju nad savsko dolino. Od tod so se la�je oskrbovali. Tudi novice o gibanju sovra�nika so hitro pri�le do njih. Tudi spopadov s sovra�nikom v tem okoli�u ni bilo, Oh novica li da se sovra�nik pripravlja na vdor na Jelovico, so se partizani povlekli globlje v osr�je Jelovice na zahodu. Nastala odmaknjenost od prehrani.- in informacij je poslab�alo partizanom varnostne razmere. Meti kan ko se je sovra�nik sporazu�meval radijsko, so se partizani sredi gozdov lahko zana�ali le na vid in sluh, kar pa je bilo v ve�jih primerih usodno za partizane in sovra�nik je bil v nepreglednem pogoz.denem prostoru uspe�nej�i. S let I i jo porazi. Dne S. avgusta 1942 so mo�ne poli�cijske enote tu razbile Gorenjski bataljon. Padlo je D partizanov, meti njimi koman�dam bataljona Jo�e t negor�i� Na Mo�enjski planini, sosedi Upni�ke planine, je pad�lo H oziroma IS borcev CB. Padli na Roviarici niso poznani. Na Jelovici je v �asu P>-2�194S (po seznamu Lojzeta Kosa iz l.ese) padlo ""2 partizanov. Jelovica* - njena prosiranosi in posebnosti �e�i �elimo ogledati prostorsko obliko Jelovice, se moramo povzpeli na njene- ga �uvarja, na Kosmati vrh 1 (643 tli), ki se dviga na skrajnem jugozahodnem delu Jelov ice lik nad Ledinami. Alpska planota Jelovica na vzhodu sega do Krope, Kamne

	127



	t<>.Hil /:',-<. ;>:�; >��

	Gorice in Laneovega. na severni strani do Save Bohinjke, na zahodu pa do Nem�ke�ga Rovu in obsegu okoli HO km . ali 2ft_Vii del Slovenije Na jugu prevladujejo vi�ine od lt)() do 1300 m, Nu\|\iSii jt; Kotlit 11 11 l m) aH Partizanski vrh. Jelovico \ glavnem tvorijo triasni dolomiti in apnenci. \ teh kam�ninah mi nastale kra�ki' kotanje od kotli�ev do ve�jih vrta�. Posebnost Jelovice je njena geologija < k I vzhoda (Kamne Gorice) odprtega kam-h. loma te�e pruii zahodu med dolomitom in apnencem nepropustna prtklornina porfir. Slediti ga it' mo� povsod tam. kjer je na povr�ju Jelovice m'da in so tam &tto lahko nastale pa�ne planine (Upni�ka, Mo.�enjska. Martin�ek in Vodi�ka planina) . Na Jelovici >ia dobro ohranjeni najvi�je le�e�i barji \ Evropi, Severozahodno od Rovtarice je barje /a Matom - zara��eno ledeni�ko jezero. Drago barje je na i.edini pod kosmatim vrhom Ratliovca. Za pisanje d< >gi idkcn \l.)H m Jelovici, k it t je padl< i "J partizanov, si je hilo pred pisanjem potrebno ogledali vsa navedena hoji��a. ublikovitost tal in prometnice. Moje mnenje* p razlogih za najve�jo tragedijo Cankarjevega bataljona 13" januarja 19-41 na Mo�enjski planini Verjetno mi bo kdo o�ital /.akaj po (\0 letih to�eno mnenje in iKikaj vle�em na dan to. kar bi moralo biti �e davno pozabljeno ali pokopano. Zame obstajata dva mo�ralna razloga. I.n�ani smo se odlo�ili, da bomo in pol ob obletnici CB sami pisali i j njegovi bojni poti, 1 >o sedaj ^em napisal �e ve� �lankov i/ �aso\ NOR v ko�ke razglede. Tudi i.i prispevek �e trna prostor s njem. Drugi� me je pisatelj Ivan Jan s knjigo Vrli v Dra�go�ah sani vzpodbudil k temu pisanju. Tudi \ tej knjigi Jan neumorno trdi, da so bili borci CB \ ko�i na Mo�enjski plani�ni izdani. <) tem pa, kol m.� �e povedal, imam nasprotno mnenje od njegovega. Pred �tirimi leti sem v < ll>/omiku Pre�erove dru�be z naslovom �udovito pre�ivetje �e izrazil dvom o izdaji borcev CB v ko�i na Mo�enjski planini. Vse od prve do �etrte svoje knjigejan vztrajno ponavlja to nesre�no izdajo, ki je�e ponarodela v slabem smislu Primerjaj radovlji�ko edicijo Rado\ lji.skt zbornik - Po poti spomini >v. Radov�ljica 1990, sir. I.i i jn 1.35, i )bto�eni Rafael Buli-Je�ev doma i/ Poljan (takrat v ob�ini �kofja Loka) je trideset lei od vseh sum ni moral poslu�ali neupravi�ene o�itke, da je s svojo poljansko de�setino pred Moftenjsko planino pobegnil preti Nemci \ gozd. Partizan Janez l'ern. l'odskalarje\- iz Bukovega Vrha je obto�il izdaje dva Dra�go�ana. ki naj hi z Mo �enjske planine namesto domo\ od�la k Nemcem na Martin�ek, kjer naj hi izdala partizane na Mo�enjski planini. Pisatelj Jan pismene izjave Ferna ne omenja, saj hi z njo izklju�il, da je izdajalec Ko�mrl. Oba umorjena ko�mrla o�e in sin sili umrla ne da bi jim bila kri vtki dokazana. Vpra�am se ali te �rtve zmot niso dovolj, tla se \ naprej zaustavijo proizvajalci takih neresnic iz �asov \^TOB. Pri�el sem do spoznanja, tla je izdaja borcev CB na Mo�enjski planini ni nastala na Martin�ku, temve� v glavi takratnega politi�nega komisarja CB Ivana Bertonclja. I'o njegovi komisarski logiki je moral varovati svoj in ugled bataljona, zato je nami��ljenega krivca iskal zunaj bataljona za�uda kar tri in pol mesece. Ivan Jan. ki ima enako mnenje kot Ivan Bertoncelj-Johan, se je kot pisatelj v svo�jih treh sesterskih izdajah vedno bolj zapletal z obto�evanjem Ko�miia izdaje tako.

	128



	____________________f a.v* iav/i mi i//-j\ i\. /��/�\: v i a-a . \i;ji i/ rv-ii u\\ \i ri<u><�i um da ga je y svoji �etrti knjigi videl isto�asno na dveh mestih. enkrat kol telefonista na i niuku in drugk" kol vodi�a na Lmei >\ em. lanu je zagotovo treba vkljub omenjani kritiki priznati, tla je �e pravo�asno ujel \ svoje �tiri knjige �as narodnega upora \ letih l'Ml in \^v)il. Iiogato vsebino. To je po mojem mnenju dragoceno izhodi��no gradivo bodo�im �olanim zgodovinarjem. \a njegov ob�uten odnos do Zgodovine SOB je v tem. da je �e dovolj zgodaj i �e pomnite tovari�i i za�el zbirati tovrstna gradiva, ki so po vrednosti te�ko izmeri ji-i Z vsakim dnem je mani udele�encev. \< >B �e posebno takih, ki znajo kaj pove dati ali �_L manj kaj napisati I/ vsebine njegivih knjig je �utiti, da mu je bilo res sveto, kar so mu povedali udele�enci hojei CB. Dostikrat pa ni ugotavljal to�nost njihovih navedb. �e pa so mu dajali izjave voja�ki ali politi�ni Funkcionarji k'¹ i¹-' jemal kot �isto resnico tako. kot sinu v�asih dejali da so nezmotljive ko! pape� \ Kirnit. Pri�akoval sem ve� ud �etrte knjige, ki no�i nov nasltn Vrh \ Mra�go�ah. �etrta knjiga je le ponavljanje prej�njih izdaj. Od njih pa se razlikuje tla ima ve� dodatnih poglavij, ki jih nebom komentiral. < >dprl je zaporedno poglavje 10, ki nosi naslov �alitve potvarjarija izkriv Ijenja in obrekovanja od katerih o�itkov leti tudi na njega � �ebno. Jan je veliko kriv sam , ker sproti ni odpravljal neto�nosti. Teh se je nabralo �� asi ima �e in Se. �lovek sam je zmotljiv zato se je v korist kvalitete dela treba po.sve tovati se i drugimi in se tudi na poti \ kraje, kjer se je opisani dogodek odvijal s pisateljem lanom se v glavnem razhajava \ poglavju, ki opisuje tragedijo no bor�cev CB na Mo�enjski planini na Jelo\ ki, 1.1 ianuarja l'M2. Politi�ni komisar CB Ivan lierMni eltjohan in pisatelj Ivau.lan sta prepri�ana da so hili borci CB izdani nem��ki policiji v Radovljici lUmj 12. in H. januarja 19 ti. Moje raziskave, ki slonijo na ob�irni dokumentaciji in ogledu zemlji��a dogajanj .'i ka�ejo nasprotno, 1'olinsu- smu�arji moj majorja < >tta Vlanna so od�li najelov teo po nalogu generallajtnanta, poveljnika �taba Jugovzhod- Gcorga Schreverja odgo�vornega Berlinu za pomiritev Gorenjcev in zli uni�enje CB. Na Jelovico se tako pi ilk isti ni-i 11 idprav ili /aradi predlu idne di imnevne prijave g� izclarj.i Ko�mrla z g< iz-darske postojanke na Manin�ko temve� so j mi it isti - sum tet rji na (mtve CB V ko�i mi Mo�enjskipltmiiii tmletelipvrsem tia ki/ntim. Spopad med borci Cankarjevega bataljona in policisti - smu�arji tia Mo�enjski planini je bil naklju�en ( )hi ijeslransko obstreljev anje med k) policisti - smu�arji in 60 bori. i CB je trajalo �tiri ure. < >h visoki izgubi borcev. < B < l^-> je njegov politi�ni komisar Ivan Bertoncelj-Johan proglasil najprvo za krivce padi tli borcev zasedo Poljanske desetine Rafaela Buha. ki naj bi po mnenju Bertonelja pobegnila pred Nemci v gozd. 1'olicisii -smu�arji so skupaj pri�li z vodi�ema naravnost na Martin�ek in od tod so �li na Vlo�enjsko planino, Nanjo so pri�li > severozahodne strani. Buhova zaseda je bila tedaj ali okoli 800 m vzhodno od ko�e na Mo�enjski planini in se tako zaseda in k) policistov - smu�arjev niso mogli nikakor sre�ati. Buhova zaseda, ko je sli�ala streljanje na Mo�enjski planini je poskusila gaziti v isoki sneg proti ko�i pa ni uspela, Zato se je proti ve�eru odpravila na Kali�nik

	129



	IDSKI U\/I,lil>l -Iti

	Skica, ki je na strani 2<>l tretje Janove knjige Ui in Dra�go�ka bitka je neto�na in navajajo�a. Prikazuje km da so Nemci prodirali na Mo�enjsko planino iz dveh �ivani. Policisti - smu�arji z. Martin�ka in druga pe� z IV idl.nke na Mi >�cti\|ski i planim i. Ti �rej tudi po smeri, kjer je bila Buhova zaseda, tiuhova zaseda je takoreko� hila povsem na mrtvi stra�i. To neto�nost pisatelj Ivan Jan poru� lja\ svoji novi knjigi na M rani \iZ. Zato se pono\"no pojav ljaii hkrati dva krivca za tragedijo na Mo�enjski planini, Buho va zaseda in gozdar Ko�mrl. Enega krivca je ttvha preklicati, �e bolj prav pa oba Ob 17 �rtvah na Mo�enjski planini se je poveljstvu CH odprlo vpni.�anje kdo je kriv za njihovo smrt? Sedemnajst padlih v enem dnevu - veliki uspeh policistov smu�arjev je �e posebej bodel s o�i, �e se ga je primerjalo, tla je v treh dneh padlo v Dra�gosah le devet borcev. Ob tako visokih �rtvah je Ivan Bertoueeli, politi�ni komisar CB najprvo obdol�il kot kriv ko desetino Rafaela Ikiha, Ivan Bertoiuvij je po blama�i pisem v katerihjekrivicnoobinzev.il Kultov o zase�di > za smrt l" boreev bolj iz osebnih ozirov in bataljonskih interesov (da se re�i si h hI govomosti) ni bil pripravljen odkritih pravili krivcev znotraj mo�tva bataljona. Novega krivca je zavel iskati izven bataljona. Na�el ga je v bli�njem sosedu gozdarju Ko�mrl u na gozdarski postojanki Martin�ek. Njegova obdol�ltes pa do sedaj ni pod�prta z nobenimi neizpodbitnimi dokazi. Pisatelj Ivan Jan je Herloneljevo obto�bo zoper Ko�mrla ponovil nekoliko raz�irjeno. Vzel jo je za O i si o resnico, ni kriti�no presojal in iskal potrdila, Po janovih navedbah, ki so le ponovitev Hertoneljevih izjav naj bi na Jelovico odpravili policisti -smu�arji in lam napadli izdane borec CH. Po temeljiti preu�itvi vseh razpolo�ljivih kazalcev o mo�ni isti Kosmi love izdaje sem pri�el do naslednjega: 1. Vpra�amo se* lahko najprvo, zakaj naj bi se Ko�mrl brez vzroka najmanj dve uri zadr�eval na Mo�enjski planini pri 32 stopinj pod ledi��em in se pri dvo meterskem snegu odpravil na Mo�enjsko planino!' 2. Ve� poljanskih wajnikov je v svojih izjavah ugotovilo, da ko so pri�li na Mo�enjsko planino, ni bilo nikjer nobenih sledi v snegu, niti sledi divjadi, �e manj �love�kih. Sama neprega�ena belina. Tudi pti�ev niso videli M vri izjavo Tineta Rih-ler�i�a. prva strani. 3- Generallajtant GeorgSchrevrpoveljnik �taba Jugovzhod' je �e 11. januarja 1942 dal svojemu majorju Ottu Maruiu, nalogo da nemudoma ustanovi policijsko smu�ar�sko enoto in naj z njo prodre �ez Jelov ieo v Dra�go�c bB za hrbet. To se je dogodilo 13- januarja \^K) \1. t. \ dnevnem pnvel\|u za 1 .-> (.miiar h>i_!\|cma\|oi Mann ttio�iv u O policistov -smu�arjev sporo�il, da bodo 13. januarja od�li z Bleda najelovieo. Navedeni so kraji, katere bodo obiskali. Sporo�eno jim je bilo. Aa jih bosta na Lancovem �akala dva vodi�a, ki jih bosta spremljala najelovieo, Ivan Jan je v .svoji zadnji knjigi neod�govorno in namerno zapisal, da sta to hila Ko�mrla. o�e in sin. V resnici pa Sta to bila druga dva doma�ina. Pden je bil iz Upnice, drugi pa iz Prcdtrga v Rado vi j ie i. Tudi njuna imena sta meni znani. O�itno si Jan silno �eli. da bi dokazal Ko�mrlovu izdajstvo. y. Ko so policisti � smu�arji pri�li na Jelovici \\\* kri�i��e vrh Bodlajke so bili lam samo 2 km oddaljeni od Mo�enjske planine, �e bi bili norci CB na Mo�enjski pla�nini resni�no izdani so tu imeli policisti idealno izhodi��e za napad. Vendar se to ni

	130



	________________________/..i.va iav/ i n a \!!<i\ t\ i /tw\/ .v, i.',�,',� i/f/j f/ i'asjf. mvxi t'iti:i~>mi irn /godilo. l'o! mi nadaljevali proti /aiun.lu do gozdarske postojanke na Martin�ku. Buhova &as?da na tej poti zato nikdar ni pri�la v stik .s policisti. BenonceJje.a izjava fe /ah i le domnev a. (j. Ivan Jan je v svoji leto�nji �etrti knjigi ponovil i/ prej�njih knjig samo to, da so se na Bodlajki policisti razdelili \ dve koloni od katerih naj hi ena prodrla naravnost n.\ Mo�enjsko planino, druga pa / Martin�ka. Vi Martin�ki i je major Mann odpustil olia vodi�a in /a pol po Jelovici izbral !-'ran-eeta KoSmrla mlaj�ega, Vodil jih je izklju�no po Mannovem programu z dne 12, janu�arja NU. proti Mo�enjski planini pr\i postojanki so �li skozi Zaj�jo piano. DtjMu�pnj-ske /ittiiiinr so jiriumuCttli in- <fsi hi jih na Sltiji fwti kdo ziiitskirii. \a planino mi prispeli malo pred it. uro. Tu je o�itni doka/, da borci GB \ ko�i niso \ zadostni meri zavarovali \ se ifc >sti ipe do kock¹. < >dpira se \ pra�anje Lili je krivca /a Mi ��enjsko tragedijo iskati med hord ta! in ne po Bertoncijevih nami�ljenih izdjalcill? K. Oh priliotln pu!icisto\ - smu�arje\ na Mo�enjsko planino so ti zavzeli \ zvi�ene \v do�aje na zahodni strani ko�e in delno tudi s severne, to je nasproti glavnini vstop�nim vratom iz ko�e. Po dimu, ki se je valil iz dimnika so vedeli, da je ko�a oblju�dena. Niso pa vedeli kdo kuri \ ko�i ali so prihe/uiki i/ Dra�go.� ali borci CB. ki so se umaknili i/ Dia/go�. Zato so �akali kdo ho prvi pri�el i/, ko�e. 9. Radovlji�ki zbornik /a leto 199(1 po poti spominov ugotavlja na strani L3�< in 13^. da so policisti pri�li na Mo�enjsko planini i znatno pred I i. uro in tam �akali na polo�ajih. 1". Tudi izjavi [veta Subica in Jo�a Zbontarja / Rudna gov< rita, da so policisti na�padli borce CB �ele tedaj, ko so se na v erandi pojav ili i/ ko�e borci, ki so namera�vali zamenjati Buhovo zasedo, Oba sta prepri�ana, da so bilipartizani mi Mo�enjski planini odkriti jHirsfin j>:> naklju�ju in ne izdani. II \ei/]ir idbiien dokaz o tenl. da Fninjo Ko�i url ni bil izdajalec. je da sta on in sin po Mo�enjski planini �e nadalje ostala na Martin�ku in tam bila tudi umorjena. 1- Tudi name.sinik Sehreverja polkovnik llandl navaja, da je oddelek policije presenetil na Mo�enjski planini skupino borcev t'.H \ hudem boju je padli > 13 parti�zanov. Te�ko ranjeni pa so bili trije, Padli borci Cankarjevega bataljona na Mo�enjski planini Padli borci 13. januarja I9t2 na .Mo�enjski planini so naslednji: i. Henrik Bi�ek. _'. .Maks Dolinar. 3. Miha (aster. t. Ciril Golja. S.Jurij (Ira�an, 6. Jaka Jereb. ^ Jernej Kokalj. 8, Jane/ Kova�i�. 9. Kari Mlakar. tO. Vinko ( )man, 1 I. Benedikt Padovatl. 1^ Mirko Sunit in 13 Edvard Tominc. Imena petih ranjenih mi niso poznana. Nekaj anot in neresnic v knjigab Ivana Jana o dra/go�kih bojih Novinar Gorenjskega Glasa Marjan Teletko je \ noveli Utrinki iz Poljanskega punta tudi zapial: ...-Bilo je 19. decembra ( 1*3-41 MM). Sneg je ble��al od bledih pomla�danskih �arkov, ko so trije Nemci 'dva MM) i/ \ a riga rje ve doma�ije gnali na dvori��e o�eta Toma�a. Hi�a je osiala odprta in na tleh oh vratih je le�ala mali / nepopisno bole�ino, kri�ala \ mrzel in sovra�en Zimski dan Toma/ kam te peljejo? Po radijski oddaji -Se pomnile tovari�i- je romart�irano Teletkovo ni>velo objavil Jan v svuji prvi knjigi teta 1961. Oba. novinar in kronist - zgodovinar sta prezrla, da

	131



	lOSRl Al/'. I Mil KS

	je tedaj Kal ari na Subi� �e leto dni po�ivala na pokopal i�tLi v Poljanah. To nagaja in kot primer kako lahko iz romana po zaslugi zgodovinarja neresnica postane resniea. Po vojni lan na\aja da se je i .izgovarja I z gospodarjem Narigarjem. Ta pa je bil �e od leta 19 i i pokopan v Sentjoslu na ti I iorjulom. Na strani jHJS, tretja knjiga. Jan pi�e, tla so v Gorjah in na Medu Pre�ernovo �eto po izdajstvi! gozdarja Hanzlovvskcga. 3- januarja I9i2, napadli nem�ki smu�arji. i^Jadel je borec Avgust Prislov iz Meng�a. Smu�arski oddelek je bil ustanovljen �ele 12. januarja 19 i2. I (anzlo\vski je bil upravnik gozdarske postojanke na Martin�ku in znan kot dober in posten �lovek, Kako nezanesljiv; je lan pri svojem poro�anju bere-mu v knjigi Vrh \ Dra�go�ah in sicer na si ran i 132, da je obstreljevanje borcev v ko�i na MoSenjski planini i rajalo 13 ur. \apad policistov- smu�arjev se je resni�no za�el ob Ji. uri in je trajal do okoli IS. ure, ko je v zimskem �asu �e mrak. Tako je ob�streljevanje lahko trajalo najve� �tiri ure. Na strani 2 i lan navaja, tla je bil posvet gorenjskih aktivisti� pri Kocjanov ih na La�kem preti I. decembrom I^l>tl. To�no pa je ugotovljeno, tla je bil ta sestanek poti vodstvom Staneta �agarja s, decembru, okoli 1. decembra ni mogel biti ta posvet. Slane �agar odgovoren za poru�itev preserskega mostu se je tedaj nahajal v Ljubljani in na Babni Gori, Na posvetu S. I. P) il je �agar poro�al kako se je zaklju�ilo mini�ranje 1111 ISlU. /a padlega Maksa Dolinarja Jan v svoji knjigi Vrh v Dra�go�ah, na strani 1 tjS na�vaja, da je padel v Dra�go�ah na strani 2so pa na MoSenjski planini. Torej je padel kar dvakrat Skica pohotla (M iz Sel�ke doline v Poljansko dolino in v rniiev v Sel�ko dolino \t.\ strani I2S je napa�na predvsem v severnem delu. Najzahodnej�a to�ka CB je bila Kali�nik in ne Kotli�. Bataljon se nt- razide na Kot licu. lemve� vzhodno od Kali�nika poti Hritmaneo. Dvomimo, tla bi bil s takimi napakami osnutek Maksa Krmelja. Pisatelj bi moral ie napake odpravili. Isto velja za skico na strani 261 tretje knjige Dra�go�ka bitka, ki je nepravilno predstavljena in zavajo�a. Pod sliko zaselka Doline v Bukovem Vrhu stran s. hi�a Dotinca Toneta Rtiparja z ozadjem Polltovea in Vallerskega Vrha nosi nepravilen naslov Skoblova kmetija na Bukovem Vrhu s Pasjo ravnijo v ozadju. Jan trdi na strani 155, da je EB pri�el k Brtlarju v Vinharje - Poljanska dolina 12 decembra PJ-tl /ve�er ( 12. decembra je bil �e v Roviu !. Maks Krmeij v- Lo�kih razgletlih IW1 na strani 30 pi�e: Okrog osme ure zve�er v soboto 13. decembra je pri�el s I lota ve I j Pavel Kalan s sporo�ilom, tla so pri�li (CB MM' Lep primer, neio�nosi zapisa v knjigi Dra�go�ka bitka na si rani 2aH, izjave mlade�ga Dra�go.�ana o urniku pred Nemci na planino Rovtarica. Gosar pravi: �Okoli se�dem dru�in se je iz Dra�go� umaknilo preti podivjanimi Nemci v ko�e na Rovtarici. Nekaj dni po umiku iz Dra�go� so po na�i sledi pri�li za nami Nemci. Za�eli so stre�ljati po ko�ah. Mi smo za�eli vpili in dajali znamenja, da smo neoboro�eni in mirni prebivalci. Dra�go�ani so pri�li skozi Mrzlo dolino �ez preval Razstokc ( 1 122 m) torej z ju�ne strani, policisti pa z vzhodne strani po pregledu Sel�ke planine. Vse te netlostalke navajam zaio. tla bi la�je kriti�no presojali kaj je pri Jami lahko resni�no in kaj ne.

	132



	________________________(-i\aviwi ;;u !�� ..'.��.�'� i.---. Miinzt �� /��!! \^:hnuiiii.rn Zaklju�ne ugotovitve CB se je dvakrat zdru�il i/ al obakrat z namenom, tla hi dvignil narodno vsiajo na Gorenjskem in se on vse I tujega jarma. Prvi� je obstajaj bataljon, tudi poti imenom Corenj.sk i. le tri dni, od S. do S, avgusta PML ko je bil m Kollieu ( I 11 I m i n.i Jelovici razbil Po triinese�rieni premoru sta se Jeseni�ka in Jelov�ka �ela �npva /dru�ili v CB 2^, oktobra. / istim namenom kot prvi�, Tokrat je bata i jon obstajal do l i. januarja ['-'h2 ali slabe tri mesece. \ �asu obstoja ji- bataljon izvedel �tevilne diverzantske akcije i/vojeval je dve pomembni /mani: 1 i. deeembra \ Rov tu in JT. eieeembra v Bilko-veni Vrhu. Njegov vrhunski voja�ki dose�ek so tridnevni boji \ Dra�go�ah, kjer je bataljon kljub enajsikraini nem�ki premo�i ostal nepora�en. Umaknil se je na Dra�-jjo�ko goro. vklenjeno v sneg in pri -30 Stopinjah Celzija ter se um t\iz>e!. Nem�ki policisti -smu�arju so 1.3. januarja okoli ! t. ure presenetili in obkolili dO borcev CB \ ko�i na Mo�enjskj planini. Padlo je P bi m ev. hitro. \ �itirih urah. \' k< i�i je ostalo 1 i mrtvih in trije te�ko ranjeni. To se ie zgodilo dva dni pred razpustilv i jo bataljona in je bil najve�ji Nem�ki uspeli proti CB. S svdjim obstojem in vojskovanjem, naj�ve� rut �kofjelo�kem, kjer je i/\ojeval tri zmage, je zaustavil Hitlerjevo povelje Naredile mi to de�elo zopet nem�ko,. Prepre�il je sefftei prebivalce* Gorenjske* Zaradi dvakratne vstaje ni pri�lo do priklju�itve Gorenjske rajhu. CB je na.se vezal pel do �esi elitnih polieijskih bataljonov, ki jih je okupator krvavo potreboval na drugih boji��ih. CB je imel poleg komandanta in politi�nega komisarja Se tihega operativnega oficirja. Jaka Bernarda, ki je bil vedno tam. kjer je pokalo. Bil je vet kot kos dvema visokima nem�kima ^s generaloma Georgu Schrjeverju in Envinu Kosenerju. ('ha poveljujo�a v �tabu -Jugov/hod- sta klonila p<kI Beroardovimi voja��kimi potezami. \' podjarmljeni de�eli je malo�tevilna Gorenjska skoraj goloroka dvignila vstajo proti okupatorju. To je bil gotovo edinstven in juna�ki primer v takrat okupirani Evropi. Ob obra�unu dejavnosti CB I'J M ti ne bi bilo po�teno, �e ne bi pri leni imeno�vali tudi uspe�nega partizanskega vojskovodje lake Bernarda in njegove desne roke, razumnega in �vrstega bi ni a - vodnika Franca Bi�ka-Bruna. Oba sta skupaj in uspe��no soustvarjala zgodovino t.B \ narodni vstaji na Gorenjskem, uperjeni proti nad�le�nemu in vsiljivemu nem�kemu zavojevalcu. Na svoji bojni poti iz Sel�ke v Poljansko dolino in ob ponovni vrnitvi v Sel�ko dolino je pu��al Jaka Bernard za .seboj zmagovito sled. Bil je dejansko tihi opera�tivni vojskovodja CB. Spremljal je ukrepe nem�kega akcijskega �taba �Jugovzhod- in uspe�no vodil obrambne boje s �tevilnimi nem�kimi bataljoni, ki sta jih vodila SS generala Georg Sehrevcr in Krvvin Rosener. �eprav ni bil �lan stranke, mu je ta zaradi njegove uspe�nosti posmrtno dala priznanje narodnega heroja. Nisu pa strankini merilci hoteli videli zaslug za NOB pri legendarnem boren CB Francu Bieku-Brunu, �eprav je s svojimi kvalitetami dale� izstopal iz vrst najbolj�ih borcev. Zaradi njegovih uspe�nosti se je v sestavi CB za�elo z uspe�no in odmevno Ingisii�no akeijo v Resmanov mlin v Zapu�ah. Sledil je vdor v oro�ni.�ko nem�ko postojanko' v poljanah in isto�asno v skladi��e Kmetijske zadruge v Poljanah. V nje-

	133



	ki�KitemuJMi <*

	gov ih nik.il je biki pomembna obrambna vrhunska lo/�k-a na Pasji ravni < NIZ⁷ m). Ponovno ga vidimo i Sel�ki dolini kol osamelega strelca na �irle�em skalnem po�molu, imenovanem Jeleiu.a. severov /hodno od naselja Jeleri��e v vasi Ura/go�e. Zaradi njegove intenzivne obrambe s lega mesta je .skala prevzela njegov priimek m se 'i-.l tedaj � i. 1111 - imenuje Bi�kovu skala. Nadvse ju na�ko dejanje je kratke Bi�ek opravil tudi na Mi >�enjski planini I/ hre/i/hi idnega p< ilo�aja je zagotovi* smrti re�il i2 linru-i i IV stianka je nh >.seli bi�kovih uspehih ostala gluha in ga ni spoznala za narodnega heroja. Obratno pa so ga njegov i soborci. \ klju�no s prebiv alei. imeli za narodnega junaka. Objavljeno gradivo o �l) ni zaklju�ena celota. Vpojna �koda \ Bukovem \'rhu,* Vulterskcm Vrhu in na Mo�enjski planini, ki .so jo po\ /rotili Nemci, m popisana. Tudi sin i�ki /a obnovo p< �/ganili in poru�enih domov niso /aieii. Neobdelane osta�jalo demogr.iKkc posledice M/guba ^u mo� i postreljenihtatee\ v Dra�go�ah umrlih \ konvenmu ijskili tabori��ih in njihd\ vplh na nadaljnji razvoj t>ra/goS. popis materialne �kode v Dra�go�ah je opravil �iri /upam . l.o�ki razgledi i i 1M , od sir 21S do J�t Povem naj. da sem bil po vojni upravnik < ibnovitvcne zadruge l)ra�go�e. Prav smo ravnali, da smo najprej /gradili .S.S km nove avtomobilske ceste Kudno-I )raz-go�e m postavili lesene provizorije /a prebivanje, v kakav s_(J se lahko zaleklj Dra�-go�ani, ki so pri�eli graditi muc hi�e na pepelu prej�njih. kmalu po razpustitvi Cli na vrhu vremensko neusmiljene Dra�go�ke gore \|t- tttdj Narigarjev a dru�ina sklenila l^ postajo svojega kri�evega pota Jan se brezuspe�no prizadeva proglasili Ko�inrla za izdajalca �e v novi knjigi Vrh v Dra�go�ah (2002) V vseh dosedanjih knjigah o Dra�go�ki bilki ne ban Hcnoticelj in ne ban Jan nisi a uspela bralcem dokazali svoje trditve, da .so bili boni G8v kod na Mo�enjski planini i/dani. in /ato je imel sovra�nik tak uspeli. Po njunih zatrjevanjih naj bi bil izdajalec Ko�mrl z Martin�ka kriv ai muh l" bor cev CH. V knjigi Vrh v Dra�go�ah je Jan ponovno poskusil Ko�mrl a predsiavili kol i/da�jalca s irui. da se je oprijel Akeijskega povelja majorja ( )iia Mana. Ko�inrla pa pred�stavil enkrat kol telefonista na Martin�ku, isto�asno pa kot vodi�a K) polieistov na Lancovem nad Jelovico. Oboje hkrati pa po fizikalnih zakonih ni zdru�ljivo. \a strani l~.i in l^-1 pi�e Jan, citiram; i >h tako natan�nem povelju opozarjam 'Jan), da je major Mann lahko tako hitro reagiral je moral dobili telefonsko sporo�ilo o prihodu najprej Pe�uikovega in nato pa �e bi�kovega voda-. (To je lahko samo domneva ne pa dokaz.) To j a nov o izjavo je razumeli, da je Ko�mrl dvakrat obvestil politi jo \ Radovljico navzo�nosti obeh vodod** na Mo�enjski planini. Na strani 175 pi�e Jan sebi nasprot�no, da Ko�mrl ni vedel /a Bi�kov vod. Na strani 174 Jan �e pi�e v svoji knjigi Vrh \ Dra�go�ah naslednje, citiram: �Na kaneovem bosta �akala dva pripravljena vodnika'. \ tistih dveh vodnikih \|e Jan hitro in brez dokazov spoznal O�etu in sinil Ko�mrl. Naj k tem �e enkrat pripom-

	134



	_____________________________________r.l.NA.lJffM /;an//"V i\ uiium v i/,v., i '�:��.�� '�� /vi i \i n;.n>i,->il li 11 i mi . da je meni poznan) od kod sli bila vodniki) in tudi njihova imena poznam, Nista to hila Ko�mrla saj sia tedaj bila na Martin�ku. Nt moivni razumeti J.ina zakaj m.' brez potrebe spu��a na spolzka tla. saj nikoli ne bo doka/al izdajstva Ko�mrla, S trmastimi stali��i, da je krivec Ko�mrl. bo Jati di i/i\ l-I eriak koriet kol pokojni Rertoncelj v zvezi Bohovo zasedo, Jan je �e trenut�no v startju, da se mora zatekali, da sanja to, kar �eli. da bi bilo res. �e bi bil Mm v njegovi kozi. bi na radovlji�kem pokopali��u raje pri�gal sve�ko obema ko�mrloma in sklenil, tla ju bom �e naprej pustil, da v mirit po�ivata. Narlgarjevi se vra�ajo domov v Bukov Vrh* O umiku horee\ / Jelovke !i januarja I * J-1 _i pripoveduje Frant' �uhie-Cio�ar. Vuigirjev z Bukovega Vrha ZgiKlif se je neljubi dogodek, ki trie jv stra�na (niza.de! in ga tivtetntfH>~ahildosnirti. Tedaj s/no hodilirkoloni dhtg za drugim, fiiisetii za Tinetutn llremini-Kljiikeem. �Uftioreem iz Zadobju. preti njim (e htfn moja sestra liana z olruktmi. Ko je kolona zashtki. se fe Tine zadri nad rijv: 'Pivkleti hudi�i Saiigarjeii. ali hoste s'!i izfn/cl mig! Sedaj se le borite, ko ste na in lil i ta komunizem!'. Hi/ sem tiho in serii globoko fx>�t1 ialjirho.- \ Z.ibrekvah. pod �\. Mohorjem je poveljstvo bataljona izdalo �e svoja zadnja povelja. < Jdlo�ilo je, da se Narigarjeva dru�ina izlo�i i/. Poljanske skupine borcev in zaradi varnosti pol nadaljuje sama po manj nevarnih poteh." Skupaj s poveljstvom in te�kimi ranjenci so Narigarjevi �e isti dan zavili s poti drugih in pri�li na La�ko h Kocjanovini, kjer -_(> odlo�ili ninjenjce. Naslednji klan. l�>, januarja, je doma�i sin Zdrav ko Toma�in odpeljal Narigarjevt v Sira�i�ee h ktimerdajevim. \a otro�kih saneh je peljal malega Jo�ka. Po dvajsetih dneh odsotnosti iz Bukovega Vrha, so se Vili�arjev i prvi� odpo�ili iti zopet spali v posteljah. Dobri Kumerdajevi ljudje so Na riga rje ve oblekli v sve�a obla�ila, jih zalo�ili in opremili s hrano za naporno pol domov skozi zasne�eno Polhograjsko hribovje v bukov Vrh. Iz Sira�i��a so se Nari.uarjev i pe� napotili h Kopa�u v Za vrh pod �marni i g< >ro. Tu so nekoliko po�ivali iri si nabirali mo�i za hriboviti del poti. Matja�eva slu�kinja jih ie na saneh pripeljala v dolino l.oenke. i )d tod so pol nadaljevali po motno razele-iiienein hribovju. V ponedeljek 19. januarja so prehodili pot od Govejka mimo Sv. barbare in Dolinjskega mlina do Sv. O�bolta, kjer so prespali no� / JO. na 21. ja�nuar v Kailclov: bajti )">ri Sv . O�boltu. Sedaj niso bili vet'- dale� od svojega Bukovega \"riia. Zjutraj so pot nadaljevali mimo Stani�, Valterskega vrha. Kovskega Vrha in pri�li v Bukov Vrh, Nepopisna �elja, da bi �e enkrat v kleli doma�e kraje, jim je na dolgi in le�ki poti dajala novih mo�i. da so vztrajali vse do doma�e vasi. Tudi Jo�ko je ju�na�ko sledil liliji odraslih. \ Bukovem Vrhu je zanje sledilo veliko razo�aranju koso v �etnek. 22. januarja, zadovoljno vstali pri Ki�ovcu, jih je ponovno ob�el strah. Zagledali so gore�o doma�ijo Pavleta Kalana v Vinharjih, pri Muhu. sli�alo se ju stre�ljanje Zaradi izdaje so Poljanski oro�niki uni�ili del Poljanske skupine Rudija Robnika iz �abje vasi. Z njim vrt'd je padlo (> horeev \ siraliu. da bodo podivjani Nemci pri�li �e v bukov Vrh. Kisov es ni bil ve� pripravljen nuditi strehe partizanski dru�ini. Narigarjevtm, ki so dobili tibretrierijujo� predznak -partizanski', ni preostalo drugega. kot da postanejo �e begunci. Od�li so preko meje v ju�no Polhograjsko hribovje. Od tu dalje bo za vsakega �lana opisana njegova kon�na trpe�a pot

	135



	rt>mK,v/.t;tmt &

	Narigarjevi na svoji zadnji �ivljenjski postaji **O�e Toma� �ubic-Narigar (IHHl-lVi)*** K< ii glava dru�ine in pogorele� se je hitro zna�el, �Ui bi za��itil del svoje dru�ine pred nasilnimi N"enici. poleni ko so ti aretirali Brdarja in ga odpeljali s sebcij. Vsi Natigarji so se zatekli K Skoblu, kjer je bilo tedaj operativno poveljstvo (.IV Oce 'loma/ \|e tedaj na preprost in duhovit na�in ocenil tamkaj�njega komandirja -� �ete Jaki jiia lieni.irilLi-l.ika Dejal mu je: Ti si natan�ni kol vaga za zlat" hi oster kol tutfket ^lilija- Tonu/ in dru�ina sn se udele�ili bojev \ bukovem Vrhu, Dra�go�ah in na Mo�enjsfci planini. Ker po vrnitvi \ doma�i Buk<n Vrh niso nikjer dobili za�to�i��a, sn poleg wh nesre� poslali �e begunci, skrivni na sn prestopili okupaci�jsko mejo tned Italijo in Nem�ijo. I'stavili sn se pri sorodstvu \ Buliovem mlinu. Toma� je bil �e pri starosti ^s lei bolj rahlega zdravja. Kljub temu pa je \ lena 19, r> slu�il partizanom. Vodil jih je �e/ mejo v ra/ne kraje Polhograjskega hribi >vja \ se do Bahne Gore \ obe smeri. Domobrancem i? �entjosiu njegovo delovanje ni ostalo skrito, \reiirali so ga in v �entjo�-tu zaprti v nek hlev. Ves oslabljen se je po kapitulaciji Italije vrni] k sinu Prao�etu, ki je �evljartl pri jera�u, Nemci in domobranci so \a riga rje ve neprestano preganjali, da so se ii uioralt umikati v gosto zara��eno grapo. Ko je zaradi nem�kega obstreljevanja pogorela J era�eva doma�ija, si a -e o�e m sin jeseni 19-4-t umaknila n.i samotno doma�ijo k /oltarju, pol ure hoda izven Buiajnove. Toma�, ki je v �ivljenju veliko pretrpel, je umrl pri �oharju I i. novembra 1944. Pokopan je na pokopali��u v Sentjo�tu. '

	Mali Katarina �ubfc, rojena Oblak Mali Katarina je bila rojena v /adobju (poleg 1'ivlesja i i(l. aprila INNi Rodila je sedem h�era in dva sinova. Umrla je J. marca 1940 v Bukovem Vrhu. \arigarje\o /eno Katarino sta pred�stavila v sMijih delih ludi novinar Marjan Telatko in pisatelj ban lan *Sin Franc Subiv-Co�ar (19H-4S86)* France je bil tretji rojeni otrok Naii-garjevili in prvi sin v dru�ini. Hodil se je 21. februarja 1411 v Bukovem Vrhu, Pre�i drugo svetovno vojno je �ivel na o�eto�vemu domu, kasneje pa v svoji hi�i na Prapetncm. lo je majhna gorska vas pod sedanjo eesto Kremenik��mi Vrh. Z o�e�tom sta kuhala oglje, �evljarila.

	136



	, i \k ih:n i r>MMJ<>\ 1\ i i'<W\l \AKKl Ifftl M PASJI K.-\Y.\1 > WI) (Si'//�//

	Skupaj / mlaj�im bratom Janezom je France 10 decembra bJil (vstopil \ Poljansko partizansko �eta kot borec. Z bratom sia se udele�ila bojev v nem�ki ofenzivi proti CM v Bukovem Vrhu. v boju v Dra�go�ah, France pa �e spopadu na Mo�enjski planini. Po razpustitvi ba�taljona na Jelovici se je France vra�al v Poljansko dolino z borci, ki jih je vodil Pavle Petemel. Janko Fern. Padskakrje\ iz Bukovega Vrha in France si a od�la k 1'odskalarju. Janko je ostal doma. kjer je imel pripravljeno skrivali��e. Brezdo�mec France v Bukovem Vrhu ni dobil prezimovali��a in je zalo od�el �ez mejo na ju�no stran v Polhograjsko hribovje. Tu je poiskal o�eta, s katerim sia kasneje skupaj i'ev Ij.iril.i pri Jera�u. Kako je pote-kalo njuno skupno �ivljenje v Ljubljan�ski provinci, je �e povedano pri o�etu Toma�u. France jt* bil izredno ro�en in gospo�daren �lovek. Marsikaj je znal sam nare�diti. Po vojni se ji' vrnil v doma�i Bukov Vrh S sestro Lojio sia obnovila .svojo po�gano hi�o na Prapetnem. Zaradi te�kih hribovskih pogojev za �ivljenje je Fran�ce rta desnem bregu Poljanske Sore v �abji vasi kupil hi�o z. nekoliko vrta Tli sta s se.stro l.o\|zo zadovoljno �ivela ob majhni pokojnini. Pridru�ila se jima je �e Sestra Ivana, ki so jo pripeljali iz umobolnice v Italiji. France si je zelo prizadeval, tla bi obnovil Narigarjevo dru�ino. V �abjo vas je vabil Ivaninega sina Jo�ka, da bi se s svojo dru�ino vrnil iz Argentine, Jo�ko se [(.� sicerodzvat vabilu in pri�el v �abjo vas. kjer je Se zadnji� videl svojo mater. �e tedaj je v sebi nosil smrtne kliee. kmalu po vrnitvi v Argentino je umrl, star komaj on ki. \ letu 1986 sta bili sestri tragi�no prizadeti, \a poledeneli cesti v Poljanah je avto�bus v prometni nesre�i do smrti povozil Franceta.'¹

	*Narigarjev mlaj�i s in. lege ndarni kurir Janez �ubie (1921�1943)* Znamenita kurirja CB Narigarjeva brata Janez in France iz Bukovega Vrha sta si�po bojih 1~ decembra PJ-t! skupaj z bataljonom umikala v Dra�gd�e, \ tem �asti ji/ v Polhograjski dolini smu�arski vod 20 mo� iz. Ljubljane zaman �akal kurirja v odi�a za i idliod v CB. Vodu sta tedaj poveljevala Janez Bcrnik-Janu�ik in politi�ni komisar Marjan Sever-Nace. I Berniki iva star�a sta bila doma iz o�je oko�lice �kofje Loke.)

	137



	f.i P.SA7 fi Wil.MH f#

	['obudi) /a ustanovite* smu�arsk(;-diver-zantskega voda za CB je dal dr. Ale� Bebler. Predvideval je, da bodo Italijani in tudi Nemci takoj prilagodili svojo opremo za bojevanje v mrazu in snegu. Bil je prepri�an, da tudi partizanska vojska ne bi smela ostati brez enote borcev smu�arjev. K takim odlo�itvam so ga navajale te�ke zimske razmere partizanov rtu Notranjskem po napadu na italijansko posadko \ Lo�U. Smu�arski vod Janeza Bernika je bil izvrstno opremljen, ves v belerfl; od smu�i, ogrinjal in mavzeric. bili so tudi enotno uniformirani in dobri smu�arji. Jaka Bernard je v za�etku januarja 14 ti poslal kurirja Janeza v Ljubljanske) pokrajino, da bi vod pripeljal \ Dra�go�e �<- pred pri�et kom bilke, /.al j L- Jane/ �ubic na poti nio�no zbolel. Zavlekel se je na GOvejk k Roku Gelarju. kjer je ostal na zdravljenju mesec dni. Cveto Novak, kurir Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih �et je �al pripeljal vod na Gorenjsko (v Lo�ko �eto J �ele po kon�ani hitki \ Dra�go�ah. Kako prav bi pri�el CB pri bojih \ Dra�go�ah. �e bolj pa na Mo�enjski planini! l'o ozdravitvi je bil Janez �ubie ponovno kurir na zvezi Ljubi jaoanGoienjska vse do nesre�nega 21. novembra l'J 4J, ko so ga po izdaji Marjana KefSi�a-Cmega na javki \ Ko/\|i.'kov i bajti ujeli �kofjelo�ki geslapovci. ko je z ljubljanske strani pri�a ki 1 val kurirja Marjana Bor�tnarja-tarzana. Gestapovci so Janeza odvedli v �kofjelo�ke /apore, Dnevno so ga zasli�evali. 8. januarja pa odpeljali v Begunjske zapore, ml tam pa v tabori��e Mauthausen, L"mrl je 10. januarja l⁴/H3 v zloglasnem tabori��u ! iussen. To je kratko zgodovinsko pri�evanje o juna�kem kurirju Janezu, ki je s strelom ju uniformiranega Nemca hranil o�etovo �ivljenje.

	*Pretresljiva usadu Jobaite Tu�ek. rojene �ubie (i906-1^f985)* Ko o�igosani partizanski borci in brezdomci Narigarjevi po vrnitvi z bojev na Vlo�enjski planini niso dobili zato�i��a v doma�em kraju, so postali - kol smo �e rekli ��e begunci. Prestopili so okupacijsko mejo med Italijani in Nemci in se naselili v Polhograjskem hribovju, Johana s sinom Jo�kom se je zatekla k svoji prijateljici iz mladih let, Bo�ijanovi Micki v Setnik oz. v 1'rapro�e pri Polhovem Gradcu, Od tam je od�la k o�etu in bratu. ki sia bila pri Jera�u na Butajnovi. Ivana zaradi �iv�nega pretresa z bojev na Mo�enjski planini ni bila vedno povsem prisebna. Mu�ila jo je preganjavica m neprestan strah, da jo bo sovra�nik odkril in pobil. �e posebej se je bala za svojega sina lo�ka.

	138



	i l-.VA ^''; I'/U) i/ .'"A t\ IffiHM i t'�. \RH tx l'--\Sjl* K 11 V/ cA¹; f '�� .',' H

	t �djera�a je Ivana cidSls v �entjo�l nad i [orjulpm k kmetu in gostilni�arju Skvar�i. po doma�e k Mo�fnovim. Skvar�a je bil prista� domobrance. Rji ^s" sv domobran-u po koncu vojne umaknili iz l'olhograjskega hribovja je i/ �entjo�ta \ [talijo od�el tudi Skvar�a s svojo dru�ino S sehoj je zvabil tudi Ivano. Ali je bil strah /a ohra�nitev razlog, da se je bana zatekla v varstvo domobranskega prista�a, da bi s tem zavarovala setee in predvsem sina? Ivana s sinom se je brez potrebe pridru�ila Mo�iru i\ itn, posebno �e kot partizan ska borka. Za�asno so se ube�niki ustavili v Italiji, v berlinskem tabori��u Monigp blizu Tre vi�a. "I"n >e je bani zgodilo najhuj�e, kar se ie motalo. \' italijanskem �aso�pisu sem bral �lanek [>opo 4 anni tonia a �asa in C.eiea di Ste.sa- (Po 2-i letih .se je vrnila domov, (.la bi na�la suhe), s podpisom M.A.s. kjer pi�e, da je Jo�ka \ Argentina odpeljal neznani duhovnik. Ni znano, ali je Ji i?.ki > i Kl�el / duho\ nik< im pov sem pri ta-:. i\ i iljtt' i Lahki > bi mislili, da je bil materi ugrabljen. Man Ivanu se je s Monigu zna�la v povsem tujem okolju z �e prej nekoliko omra�euim umom. brez znanja tujega jezi�ka in se n je oli izgubi sina popolnoma omra�il um, /na�la se je v bolnt�nii i /a �enske \ Valdobbiaderii pri Tivvisti brez osebnih dokumentov. Le na majhnem listi�u, ki ga je verjetno napisal duhovnik / namenom, da hi Bolnico Ivano poslati domov, so bili napisani njeni podatki. Tu pa se nt zgodil� in v bolni�nici je ostala -1 let. \ popolni amneziji \ bolni�nia Kana ni / nikomer govorila, za redke besede, ki jih je govorila je prevajalci povedal, da so bile vedno ene in i.ste; po�ar hi�e. vojna, po�gana hi�a m sinova smrt Njene prestra�ene o�i pa so bile uprte nekam \ dalja�vo, kdove s kak�nimi po�astnimi prividi, tiospa Nella Mareei'. socialna delavka \ umoholnii i je j>o ' i k-tili piev /ela nalogo, dii na jugoslovanskem konzulatu poizve. ali imajo zabele�eno Ivanino ime. Odgovorili so. da jo vodijo kot pogre�ano. Po dveletnem poizvedo\anju so v bolni.�niei dobili naslov njene sestre Marijane, Ko je ta izvedela, kje je Ivana, je takoj prihitela v umobolnico, da jo odpelje (.lomov. Sestra ' >nesw. ki je skrbela za [vano, je sve�.i nji; obeh sester takole i jjiisala: 'Hoje Ivana zagledala sesttV Muri/trnu tu jo sli�ala govoriti slovensko; je glasno zajokala in se ji vrgla r ubjem. te za trenutek, kosma opazovali sre�anje, smo upali. tla se hn /rani ob mo�nem stivsu zaradi sn\inija s sestro le razblinita megla : njenega obraza in oba lelega uma. �al se je rse omejilo le na Samo kratko sre�anje.' Ivanini sorodniki so bili prepri�ani, da ie h.nu umrla �e nekje med vojno I^l.)i2-I'M^. zato je nih�e od njih ni nikoli iskal. V svoji zmedenosti je govo�rila, da je njen sin Jo�ko umrl v po�aru. Resnica pa je bila druga�na. Neki duhovnik je malega Jo�ka odpeljal s seboj najprej v Avstrijo in nato v Argen�tino, kjer je bil de�ek tedaj �e mo�. Ta resnica bi morda bani. ko bi izvedela, da sin �e �ivi, povrnila um, Marijana je bani povedala, da jo �aka v Buko�vem Vrhu v novi hi�i sobica, kjer ne ho ve� sledov

	139



	l.et�KJ k.\/<,>! : i/ �



	strahu preteklosti. Marijana jt' stanovala rta Bukovici f>ri scsjri Francki. poro�eni s kroja�em Kaianom. \ Valdobbiadeno je Marjano v drugo pripeljal Frane Be�ter, po doma�e Kalan iz �ele. Po prvem obisku, ko je Marjana takoj hotela odpeljati Umiki domov, zdravnik dr. Periso t/ umobolnice ni imel nobenih pomislekov iz zdravstvenih razlogov, saj Ivana ni biia nevarna za okolico. Te�ava je bila, da umobolnica ni imela imU-nih Ivaninih osebnih dokumentov Sestra Marjana si je zelo prizadev .1L.1. da bi sestro Ivano �imprej spravila i/ Italije doriioi v Bukov Vrli. /a prevoz je najela Franceta BeStra iz Selc. Kad je povedal, da je imel takrat 6-eilindrski flat. ki je bil zelo zanesljiv in varen. Marijanea je �ele * Trstu povedala. da ima sestro v Valdohbiadeni. kraju. 240 km oddaljenem od Trsta. Skupaj sta od�la na jugoslovanski konzulat v Trstu poizvedovat, kdaj Hudo iz bolnice pripe�ljali Ivano v Trst. Na konzulatu so sporo�ili, da prevzem bolnice ne ho \ Trstu. [*.'iii\'l^-<7 v bolni�nici. Na kon/aiiaui je Marjanca prejela potrdilo o Ivaninem jugoslo�vanskem dr�avljanstvu. v Loki pa je dvignila Se Ivanin krstni list. S predlo�itvijo obeh dokumentov bolni�nici ni biki ve� nobenih zadr�kov za prevzem Ivane, Ko je Ivana pri�la v sprejemuieo. �e ust ni odprla. Zdravnik je se vpra�al Marjanco. ali imajo v kraju, kjer bo Ivana �ivela zdravnika za du�evno bolne. Vsi trije so se vra�ali (.lomov. Na dolgi poti Ivana ni spregovorila nobene besede. Be�ter je Marjanco in Ivano odlo�il pri Kalanu na Bukovici. Po letu dni je kot dober �lovek < ib is kal Ivano doma v bukov eni Vrhu, da bi se prepri�al, kak�no je njeno sedanje zdravstveno stanje. V Bukov vrh se je odpravil \ poletnem �asu, ko so ravno spravljali seno. Ivano je na.�el. ko je z vilami potiskala voz s senom, Tudi razgovarjala se je �e z Be.�trom. Ugotovil jl-, da sta zdravo gorsko okolje in oprav�ljanje kme�kih opravil najbolj�i psihiater. Umrla je v Bukovem Vrhu i.V septem�bra L985. '

	140



	t..t.\KW/n UA.!:\it<>\ l.\ Wt>kM \U.-n , in:;/ rit/t. ff.-ll.V li.s I � - - <t n

	*Jo�e Tu�ek (IV.iS-lVHj), sin litine Tu�ek* Njego* o�e je bil Jurij TuSek [ 1-906 1942) iz �etene favni po di nuai e Ki'�.inf To ime ji* pogosto v Poljanski dolini (�etena ravan. \.i^ nad bu�.inami i. pomeni pa po velikosti �etrtino posestvu in ludi zgornja �etina < Kovski Vrb), Beseda Kosane izhaja i/ besede ko�. s katerim je k< t�anc prena�al bremena na hrbtu, tudi svoje pridelke. h i/.ko se je rodil svoji materi Ivami in o�etu Juriju TOSku leta 1-9.-V5; isteg^ leta mi\| je o�e umrl Jo�ko je bil najmlaj�i udele�en� bojev CB (star komaj (> k't i \ bukovem \ rim. v \|")r,i�gu�ah tri na Mo�erijski planini, kita je juna�ko tola�il �enske Ko Narigarjevih po \ nlirvi 7. Mo�enjske planine ki >i iz.i �li�enee nih�e v rojstnem Bukovem \rhu ni upal sprejeti pod streho, jilt je o�e Toma� Subi< odpeljal �ez tnejo na ju�no stran Polhograjskega hribovja.

	Kol brezdomka --k' fe Ivana s sinom Jo�kom zatekla \ �emjo�i w.n\ Horjulom k Skvar�evim, po doma�e Mo�inov im. Tu Sta Kana in Jo�ko �ivela od leta l9ri2do l^l)n. i )b pni 'Ii/la anju ki mt a druge s\ eN i\ ne v t ijne so se M< i�ino\ i, kot snu > �e zapisali, odlo�ili, da zapuste svoj Sentjo�t in da poliegnejo na tuje. Nadaljevanje tragedije je �e opisano v razdelku �alostna usoda Ivane Tu�ek, rojeni.' Subic." Ivankin sin Jo�ko je skupaj s Petrom (Pedrom). danes glaeiologom. in njegovim bratom Jurijem Skvar�o (so enake stam-aii pi^be�aU \ Argentino, lu se je Jo�ko izu�il za kroja�a. Prebival je v kraju \equen. Brata Nkvar�u �ivila \ Buenos Airesu iii -ta v Argentini znana kot .smu�arja in alpinista v 1'ata-gonskih Aiuiilr >aii Carlos de bariloehe je prav po njihovi zaslugi postal slovenski raj \ Argentini. \ hta-rilo�kih Andih ima ur osvojenih vrhov slovenska imena \ iej ju�noameri�ki �vici je bilo lela 1951 usianovljeno slovensko planinsko dru�tvo s podru��nico v buenos Airesu. Na pro�njo Alojzije �tibie sem leta 1983 napisal pis-Jrde tti�ek. sin Ivanke Tu�ek. ^mo J^o�ku ^v Argentino s povabilom, naj se s svojo Arblv \t M dru�ino vrne iz Argentine v �abjo v'ns ^ Poljanski

	141



	Mi�KfKAZGUU}! 7�

	dolini. Jo�ko se je povabilu odzval istega leta le /a kratek �as. da je videl svojo mater �e �ivo. Vendar se je bolehen vrnil v Argentino in tam umrl Se istega leta, Jo�ko Tu�ek je bil zagotovo posebna osebnost, vzpostavil je veliki k'k med bu ko�vini Vrhom in daljno Argentino. Po njegovi smrti prihajata \ Bukov Vrh k Narigar-jevim njegovi h�erki,"" Pripoved o Narigarjih ima svoj konec v Argentini Saga o Narigarjih iz Bukovega vrha sega v daljno Argentino, ki je po obsegu 13--krat ve�ja od Slovenije, �teje okoli 32.5 milijona prebivalcev, ki so v91 odstotkih evropskega porekla, ve�inoma �panci in Italijani. Prvi Slovenci - Primorci, so se naselili \ Patagoniji �e med obema svetovnima vojnama. 1'o letu l'Jn je v Argentino prispel drugi val Slovencev, ve�inima politi�nih pribe�nikov. V daljni Argentini je pristal, proti materini volji, tudi njen sin Jo�ku, tedaj star�ele 10 let. Pregore�i du�ebri�nik ga je ukradel materi Johani v begunjskem tabo�ri��u pri Trevisu in ga odpeljal \ Argentino. Jo�ko Tu�ek. sedaj �e kroja� v Neuquenu je leta 1983 prvi� in zadnji� obiskal svojo mater J oh a no \ Bukovem Vrhu, M^�ni naselbini Slovencev so v Mendozi in v Bariio�ah v Patagoniji. \ mestu San Garlos de Bariloche �ivi IO0.G0O prebivalcev, od tega 250 Slovencev, ki so znani alpinisti, glasbeniki in plesalci. I.o�anont pa je poznan ha ril o� k i pevski zbor \ rab�ki. �lani SPI) v Bariio�ah neumorno osvajajo gorske vrhove- v 1'atagonskih Andih in jim dajejo slovenska imena, kot je Torre Turna, po slovenskem alpinistu, V gori Torador. visoki 355^ m. nosi eden od \ rho\ ime Campanila Slo\eni - slovenski zvonik in podobno. Osvojeni vrhovi so za vedno zapisani v uradnih zemljevidih Argentine. Tako je Jo�ko Tu�ek nekaj pred svojo smrtjo sklenil nebesni lok med Slovenijo in Argentino.



	142



	f.;ivA^,.i;W:VM7.u_:/o\ ix t pukm.vimo.iav; iz r.iw: kwsu>kfj><>q i.ini

	Zahvala Na leni mestu se zahvaljujem vsem sodelujo�im, ki m j mi pomagali pri izdelavi prispevka. Se posebno se zahvaljujem Ludviku Jeleneu-Kop�ovem iz Dra�go�, ki me je kol izredno dober poznavalec Jelovice vodil po njenih pa�nih planinah. Se poseb�no se moram zahvaliti tiskarni BS }i Oral" i/ Ljubljane, za njene vedno pripravtjane usluge. �alivaliti se moram tudi gospe Renati Pavi� iz Zavoda za varstvo kulturne dedi��ine Slovenije OH Kranj in Lojzetu Kosu iz Lese za posredovane podatke, Zahvaljujem se gospe V", �majdek zli njene ra�unalni�ke usluge. Vsi zemljevidi so napravljeni po topografskih kartah li.25.Q0Q, ki jih je i/delala Geodetska uprava republike Slovenije, Opombe v /hjiki �rtic: Bkfto�tCiklostirana hroSura. I¹'1i), i in- m siii. $l<n\tr.<fil fivfiaetipfa 2t. decembra 19-43 in Ctuvnpkti rhtvhj za tvoinxh 2. Kranj 1960: Krnil Cesar �kofjelo�ko pogorje m njegi \\ i partizani o delu Klusovega lo/a. /inii razjedi ti 1'H'J. Str ^ii-^l: I r.ii ii i 1'l.iniii.i Poljanska in SeBka dolina. Ljubljana N(>2. -.n -in Imiji j.m ,' bTOigo�ka hitita in Gttnhcirjet' huhilhiii. Ljubljana ITi. -,ir ""V: Janki. Mrovlje Marku, l.nuv �ubii France., kurir z Nari-garjevc .I. im.iiiji Uifki ntzgkiti2~~ l'JKii. sir. J(is-i~i. Tirne Petemel-Igor, Razvoj OI-'v !'. iljanski dolini in 1'oljartska vstaja deiembra I9il. Burne I9(i(\ 1 suk' ]^L)i]-l^l>n sn SOL I'rn n. KrajetnI leksikon Slovenije l, Ljubljana I'mM. sir vii. lin km Vrh ' !':i\ k- lll.i/ink. \i.:<i/jti f.nkti nt I.n.U'11 iitif/Histn'. ^k<A\.i l.nk.i [^,,-i sli 111 ['rim: l-iu [l K iti n.uljur.i v Ljudski gn igralni. Ljubljana 1'i�i. sir Mi pi�e, da je rigelj ste-gnjeno hrbti��e pi iveiencga skivenskega hrda, tu in i.ini pogozdenega. Manj�a podoba Riglja je [tigek Odtod Riglai .ili KiLiL-Jiiik. Tudi tu iv tnar VI a rja ti Telatkn i ^si< �jem prispevku. Marijan Masterl. kako je potovala prepovedana literatur.! i/ Ljubljane v drugi pokivici leta lu M. (.ioreii/-Sltiglcts, [ sepieinliLT l"M~ Izjava Franca Subica s partizanskim imenom G<j�ar " Izjava Angek' Retelf, f 'jene �ubii ]/j.u,i Franca Suhlca. po doma�e Virigarja Ob S"* t l i [i i l i -.i? pi is! i prejeli kino izpla�ilo in su m lahko i 7 hirat i dmgc-ga gospodarja s\_L>jt- imel jo so pove/.ili v ailo in odSli iskat novega delodajalcu. �<> tem po�igu pu�e poro�ilo okro�nega komandanta za Gorenjsko, polkovnika Handla / dne T janu a na 19-12 o partizanskih akcijah na Gorenjskem decembra 19-1. iihjavijenerti v Zborniku dokumentov m >\. i tel (i knjiga 1, str. 3.26. V dokumentu St 130. p<kI to�ko is pi�e: -ij. t J. fe Sa patttUja om�tiikoi hi carinikov nit kraj dejanja na �rnem Vrhu* < prav lino Bukov Vrh. op. MM) l~-i r�ibti i�gam so bili v bli�ini kraja iz gostega bukovega goida brezuspe�na obstreljevani v, i ogenj so odgovorili ~ ognjem Sli so m iHtpaddki pa sledovih, Iti so vodili nn �rni 1 t'b ter naleteli iut neke kolibe, lii so rabite tib<>-tapcem in ktlndttom zet mlnCi��a tu s i lih nato za�gali Po detonacijah, ki fib /r izzval 'igtfij. te det sklepati, tla je bila v kolibah mttniciju in ro�ne bvmtse � Zlagano nem�ko porotilo se nana�a na po�ig Naiii>arjeve dom.ieije v Bukovem Vrhu, ki sloji n.i samem, Kunaj va�kega jedra, na rahlo nagnjenem hrbti��u m je dale� opazn.i. '� \ �kotjelo�ki jetni�ki knjigi je lane/ letemel vpisan pod zaporedno �tevilko !^Lti. Ni pa \]iisano. tla je hil odpeljali v Begunje, kot to pi�e pri drugih Tako je mo� sklepali, da je IVtemel izgubil �ivljenji- nekje v okolici Loki.- " Martin Pre�eren. Partizanska akcija Jelov�ke �ete na Laneovem, Cionnijska i borbi za siobodo,* Rranj 196], /ve/rk I. sir. h2. Kronolo�ki pregled dogodkov na Gorenjskem, Gtrreajsha v borbi za svobodo. Kranj IVil. zvezek i. sir \>. Vstaja trn Gorenjskem - boji \ /imi IVJrl -t2. Sestanek na HnkoiVji i " decembra 1941, sir. 196, Spo�ro�ilo �agarja o ostvaritvi svobodnegii o/emlja. sir. l^lJS in 196, Ivan Jan. Rovt, najodmevnej�a aiiaga slovenskih paiii/.:uiov l^L)il. hi�ki mzgledi 34 h)M~. sir. 225-250, "I srna i/javu. rkina avtorju Milka VkIiii.u v ir Gorenjska v borbi m svobodo,* t. roure< I9T⁷. str. 29 in Vh Kr.ini-.kn-ir^i�ka �ela je bila ustanovlje�na \/. razbitega St.or�JSkega bataljona tf) avgust !94I) v i ikio^-Kkvin gestdu, �tela ie 19 nm�, /a ko-

	143



	f.V�M li,\S,<;i.H)l Uri

	mandirja �ete je liil Imenovmjfiie Pesjak, prej komandam Stor�i�kega hutaljom, /a kumisarfa pa Anion �tele i/ 1 r�i�u ili. v. S\ Mohor ie �eta priSta i Polhi tvec v l'i iljanski dolini, k it-r i< i je Ji okt< ihra \ klo�nil snei> in ik.Ir-aiI ud prehrane m exj informacij. �eti so ji- pridru�ila Men^eSko-roorav^ta iVra, ki \|i je poveljeval Janku Hi/\|ak \ nd v je prepir, ati naj Celi cistiineta mi Ciurvnjskcan. Prepri�ljivej�i je liti Pesjak in (.'vij sta od�li �e/ mejo mi Halam tUiro in nato na .sami norim nad \ ivdeiuem. Na odhod cele s Pol I lovca m.¹ je najbolj jezil Maks Krme! j. ker je na�rtoval vdor v Tehni�no ha/o (po oro�je l in \ lu�ki* zapore. I -.m.i in pisiia i/java Tunela I'elemi-Li-Igorja. I stni izjavi Vinka Mraka. Spodnji \|j>$>. in Franca Iglica. KivitK-ink I','tuniki \QBttil �kx>fjfl<:ih-n) \^lM\ Mr. ,s�n in .^~ ""tilcj kttvne fotojifaUV Lo�ki razgledi is lvWl ovitek in nutr.inje strani. Tone Pt-temel-lgor. IJoret !%(>. t soda: sir vsi 'Maks Krmelj-Matij.i. O/i-unu^ WH$, sir A t> I'i mi 2-t, str. Sli. I'rim Ji. str. i iS Yi$ l'ritn J-l, str l(io. ' 1'niii 23, str /Wl. fumtifki .VOS un tyriffi'l"�fo-'�t l"^s"- ^sir " iri f^. -'i �.-* I' 111 j i Ji. str yr in >')H. spomini Toneta Dem�arja, napisal Tiuw PetemeMfior z tint* \|o oktobra 1'isn ' Kmjrrni leksikou \/ureu//c 1 l^l>bs. su .sss. jvan .km. i tt))lnir/er htittiljini in f>rciif#ti�St(i hribi! P>". sir. 1K~ in 'Sth.. ftei�gti�e. Uichilhjki ItiHirm ozemlju, Mvizvjsko tiruStvo \ �kolji I...ki t�R2. h ,ni lan. Cunkilrfrr l>tittt!H�t i)i liraffg^m hilfoit. Ljuhljuna l'~�. str. Po, Frim. /H. str to. Prini. .5J. str t""!- Wd, t'ril~,ii"k: I rnplii'jKi iu�Lvni nii'mljtt. i I >r.i/iii Sp, Mu/ejski > dru�tvi i v �koiji l.i iki IVSJ �t! (C. Triiu �J. stf JI'- J �ii:i;i..M' Vodnik i ]�� LuShtnn nzeinifn. Stazejsko tiniStvi i v Ski ifji Li iki, sir r I¹..... JI. sit l"� in liki. Prini JI. sir. % m los. Vinko Dem.�.tr, 1'fcnk^l \OB na 5ki iljtit iSkctll, te�iti nnflkttl I" l''"J. str ^~ I'rim .-iS. sir, Ki. Ciril /iiji.mi. P.iiii/.inski s\|Hninni. kakot jili \|t hj] zapisal \l.ii<-\/ z Rudna -Ini-e �liontar. tfj�bi rttsjffp- ,ii l'J l^rj. ^tr \| (1. \ ink11 l>emSar. kusms LtjSkt.^ inn/i'];!. Pn-.uleil NOB na �ki if\|cl� '�kem tu�A<i Ktsgletli I¹' ITJ. sti m � Ptiiimlki XOB Uit \L't,f/ch'il.vi>i. I.jtililian.i l')Hd. str. lus in iPd. l/java Mirka Aiuhriii-itj i/ Dra�jio�. majerja na Mu�eni-ski planini. 'Kan Jan, (.'itiikitrjri holeAjmi in HhiiffHiShti hllfm. I.juhliaii.i I¹)", str. 265 in Milan �akelj /.iniMiik. s Cankaiievini I^Lilalji ninsn v V a<j Iv-lo UM J. (Httvujsfot r hurfii iii* .vmi/jniAisi. ^, K.ran^_r dtecn^iiei l^lJ^l sii �J. Pomniki Soli na Skvfjehi�k&ft r�ne Fvivnc. Satttti, nje^nti tleh in smrt. Knjij�a str t'n Mrini. /up. si I 1. 1'isna i/java lanka Ivm.i, Pudskalarja i/ Bukovega \ritji. dana Tonetu Peiemefu, Prini. /up. si. t� in pnni. �i i" ' 1'rim. /ap. �t. n. ' Le na ju�nem obmojti s₍ i pod apnenci Masni skriljuvei. Kan Jan. Cankatjer hauiljon in Dt-et�RtK&a hitiai, Ljubljana l'>~s. str Ani m } 11 Izjava Franca �ithfca. dana Tonetu Peternelu, l/ja\a Angele Suhtt por. Kelelj. tlana Tonetu 1'elerneki. ' Prim. pnponilio �t SJ. Izjava Alojzije �ubie. Liana avtorju. � l.mko Mrovlje-Marki>,lane^ SuNe-Pnniiv, Kurir /. NariH.irjeve domat/ije. It&kimzgtedt J" IW(-I. str 2W in Tone Peternel-lj;or, Razvoj OP \ Poljanski dolini in Poljanska vstaja deeemlira IPil. IIiuvl 1¹W(i. sir J31 M \ s Ropa J t Anni loma a (.asa in cen j ili se stes.i [po ii telili se \ raCa dtimov. da hi nitSla sanlo sehej. Alojza stilne. �.alna vas. Francka kalati. ptij, �utiit. Buhoviea. Frane �uhie. �ahja \as. in Frane He�iL-r. po doma�e Kalan. �ufer i/. Sek". " M.A.S. (lokalni Oasopis prina�a �lanek pod opomho s(u. [zjara Cirila �nliiea i/ lkiko\et;.i Vrha, dan.i .n ti < 1111

	144

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu