logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Umetnostni zgodovinar prof. France Stele in loško ozemlje
Avtor(ji): Cevc Emilijan
Vir: Loški razgledi, 1985, letnik 32
Izvor: Knjižnica Ivana Tavčarja / Muzejsko društvo Škofja Loka

0 / 0
EMILIJAN CEVC
UMETNOSTNI ZGODOVINAR PROF. FRANCE STELE IN LO�KO OZEMLJE
Pribli�no v dneh. ko bo tale letnik Lo�kih razgledov pri�el v roke naro�nikov, bo poteklo sto let. kar se je 21. februarja 18B6 rodil v Tunjicah pri Kamniku umetnostni zgodovinar, konservator, univerzitetni profesor in aka�demik � dr. France �tele (umrl 10, avgusta 1972 v Ljubljani). Tega zaslu��nega. izredno razgledanega mo�a. ki je posegel na razli�na podro�ja sloven�skega kulturnega �ivljenja in dosegel mednarodni ugled, �tejemo po pravici med utemeljitelje .slovenske umetnostne zgodovine. Pred Steletovim nastopom je bila vednost o umetnostni preteklosti na�e domovine podobna razsutemu gradivu, iz katerega ni bilo mogo�e sezidati celovitej�e stavbe, razen tega pa se ii- nenehno vsiljevala misel � in celo prepri�anje � da so nam likovno umet�nost vse do praga na�ega stoletja podarjali tujci, da je bila slovenska zemlja samo kulturna in umetnostna provinca nem�kih in italijanskih sosedov. �tele je prvi zavestno in prepri�ujo�e poudaril, da imamo Slovenci tudi svojo umet-nost, kakor imamo svojo zgodovino. Odkrival je na�e umetnostne spomenike od zgodnjega srednjega veka do na�ih dni, jih vrednotil in jim dolo�al mesto in pomen v na�em kulturnem in nacionalnem �ivljenju � a hkrati tudi v evropskem umetnostnem krogu. Ob umetninah so za�iveli njihovi ustvar�jalci. Mojstri, od katerih smo mnoge poznali le po imenih, so vstali iz mraka preteklosti, oblo�eni z lepimi darovi: z arhitekturami, kipi. slikami..., �e tisti so za�iveli, ki jim ne poznamo imen. marve� le njihovo delo. Seznamom umet�nikov. ki so jih zbrali razni zavzeti raziskovalci �e pred njim � med glavnimi je bil msgr. Viktor Steska! � je pridru�il �tele �e mno�ico novih imen, pred�vsem pa je njihovo delo poveaal v �iv organizem umetnostnega �ivljenja v na�i preteklosti. Prav tako pa je zavzeto podo�ivljal, spremljal in podpiral tudi umetnost svojega �asa.
Ce prelistavamo �tevilne terenske notese, v katerih je �tele popisoval spomenike �e kot �tudent umetnostne zgodovine, nato kot konservator za Kranjsko pri dunajski Centralni komisiji za varstvo spomenikov in po prvi vojski kot konservator za Slovenijo, nato pa �e kot s terenom nenehno povezan univerzitetni profesor, naletimo �e na prvih listih na zapiske iz �kofje Loke in z lo�kega ozemlja, ki se v poznej�ih letih Se pomno�e. Seveda naletimo naj�pogosteje na popise cerkva, v katerih so bile odkrite srednjeve�ke stenske slikarije; te so bile predmet Steletove doktorske disertacije in vse �ivljenje v ospredju njegovega posebnega interesa. Prav lo�ko ozemlje pa je s spome�niki te vrste zelo bogato! Stel� ga je vnovi� in spet obiskoval in obiski s �tu�denti umetnostne zgodovine na Suhi in v Crngrobu so bili kar v rednem pro�gramu seminarskih vaj.
Ze leta 1910 se je �tele lotil nadrobnega, z doktorsko tezo povezanega �tu�dija srednjeve�kih stenskih slikarij. Tako ga �e v septembru 1910 zasledimo
11
na obisku na Goste�em. na Gode�i�u in na Suhi, Malo pozneje, 1. oktobra. je v Crngrobu popisal slikarije v severni ladji in prebral letnico Bolfgangovih fresk, �e istega dne pa je navdu�eno popisal tudi freske na Kri�ni gori. dasi mu vsebina legend sv. Urna in sv. Korbinijana �e ni bila popolnoma znana. Podatke o takih obiskih bi lahko �e na�tevali, saj so se s konservatorsko slu�bo �e pomno�ili. A zdaj so se predmetno raz�irili in gotskim freskam so se pri�dru�ili novi motivi. Leta 1912 je, recimo, priklicala Steleta v pu�iaisko gra���ino Quaglijeva baro�na freska Snemanje s kri�a in leto pozneje je obranil �kofjelo�ko �upnijsko cerkev pred �upnikom, ki je imel �e odobrene na�rte za njeno prezidavo in je na tihem gojil �e �eljo, da bi odstranil iz cerkve mar�mornata baro�na oltarja... Za lo�ko umetnostno bogastvo so bila posebno rodovitna leta 1931�1938. ko je v Stari Loki kaplanoval za umetnost zavzeti Janez Veidcr. avtor prvega in za svoj �as imenitnega vodnika po Crngrobu. Razumljivo je, da se je konservator �tele z njim kmalu povezal kot z naj�bolj�im pomo�nikom; po osvoboditvi je Veider pri Steletu dokon�al tudi �tudij umetnostne zgodovine in dosegel doktorat. Na Lo�kem sta skupaj odkrila ve� stenskih slikarij, med drugimi tiste na crngrobski cerkveni fasadi z ikono�grafsko izredno vabljivo fresko Svete Nedelje. V Steletovih konservatorskih poro�ilih v Zborniku za umetnostno zgodovino, v �tudijah in razpravah se kar vrste spomeniki z Lo�kega � mesto samo, pa Suha. Sopotnica. Sv. Kri� nad
12
Selci, Bodovlje. Sv. Lovrenc, Sv. Toma�. Sv. Barbara, Kri�na gora. Sv. O�bnlt, Sv. Andrej. Goste�e. Gode�i�. Pevno itd. Prav v tem geografskem kompleksu je Steletu dozorela teza o italijansko �olani h. iz Giottovega slogovnega nasled�stva izhajajo�ih �furlanskih� in severnoitalijanskih mojstrih, katerih stenske slikarije krase od druge polovice 14. stoletja dalje � za�en�i s crngrobsko fa�sado � in tja do srede 15. stoletja cerkvene stene, kajti prav na Lo�kem je njihova gostota najve�ja. Ta resnica se je Steletu povezala s pomembno pro�metno potjo od �edada �ez Kobarid, Tolmin in Poljansko dolino na �kofjo Loko. po kateri naj bi tj mojstri prihajali iz Furlanije na Gorenjsko in naprej. Ob izredno dekorativnem vtisu in ob ikonografski zrelosti fresk v prezbiteriju na Suhi kot klasi�nem primerku poslikanega gotskega prezbiterija, je na�el �tele duhovito primerjavo, �e� da se gledalcu zazdi, kakor bi se nad njim v zvezdnato rebraytem oboku razprl pisan pavji rep. In do�ivetje notranj��ine podru�nice na Goste�em je popisal kot -lepotno enega naju�inkovitej�ih no�tranjih prostorov na�e domovine. Preprosto pravokotni prostor je spremenjen v odli�no, pri tem pa prav toplo u�inkujo�o notranj��ino s tem. da je oprem�ljen z bogato kasetiranim in slikanim lesenim stropom iz konca 17. stoletja. s kme�ko primitivnim lesenim korom in s slikami iz prve polovice 15. stoletja na stenah . . . Kakor velika preproga, okra�ena s figuralnimi podobami, pokriva slikarija v nepretrgani vrsti steno; le na vrhu in na spodnjem robu je slikarija resni�no omejena, prizori v njej so oddeljeni drug od drugega komaj razlo�no z dekorativnimi pasovi ... Ta vtis je pa �e pod�rtan s slikanim zastorom. ki pokriva pritli�je... �eprav strop ni ve� srednjeve�ki, ampak po svoji obliki ustreza �e novemu renesan�nemu lepotnemu ob�utju, se vendar popolnoma ve�e s slikarijo v naravnost klasi�no celoto, ki med vsemi na�imi spomeniki �e najbolje ka�e. kak�en je bil ideal na�e srednjeve�ke cerkvene prostornine-. (Cerkveno slikarstvo med Slovenci L. Celje, 1937. 12�14,) V vodniku po Crngrobu je kar celo poglavje, dobrih �est strani, posve�enih estetskemu do�ivetju tega enkratnega spomenika kot �zdru�itev pokrajinskega razpolo��enja s poglobljenim umetni�kim dejanjem�. Prvo do�ivetje je �e lega v po�krajini. drugo freske na zunanj��ini. nato pa iz razli�nih stavbnih faz sestav�ljena notranj��ina s sugestivnim prelit jem mra�nih ladij v polno svetlobo dvoranskega prezbiterija z bogastvom zlatega velikega oltarja . . . �Tu ne vlada ve� samo obredna funkcionalnost, temve�, kakor v gotski katedrali, �isto razpolo�enje v zlatem oltarju osredoto�enega prostora, ki osvoji s svojo lepoto vsako sprejemljivo srce.�
Pravcato Steletovo �darilo� Loki je bilo razvozljanje poprej anonimnega �Mojstra sv. O�bolta� iz druge �etrtine 16. stoletja, katerega obrtni�ko solidni �opi� je na prehodu iz pozne gotike v poljudno varianto severne renesanse okrasil mno�ico cerkva ne samo na Lo�kem, marve� tudi drugod po Gorenjskem vse do Bohinja, po So�ki dolini in Tolminskem in celo v Bene�ki Sloveniji. V ra�unski knjigi je namre� odkril zapis o poslikavi cerkve sv. O�bolta in v njem slikarjevo ime �Maister Bartolome von Lack�; slikar je nato pre�el v strokovno literaturo kot �Jernej tz Loke-. Z mojstrom Jernejem je bila Skofja Loka tik pred intermezzom reformacije prisotna vsaj na dobri tretjini slovenskega ozemlja.
V razpravah o na�i poznogotski dvoranski arhitekturi, ki je imela eno od �ari�� zelo verjetno v Skofji Loki, je dobila �astno mesto �upnijska cerkev sv. Jakoba, pribli�al pa se nam je tudi stavbenik Andrej iz Loke (�Andre von
13
Lack-<), katerega ime in mojstrsko znamenje je vklesano na ve� cerkvah v Bene�ki Sloveniji (v Por�inju, Bri��ah, pri Sv. Ivanu v Cele � Landarski jami) leta 1477 in v osemdesetih letih na Ponikvah nad Ba�o. Tako je Andrej iz Loke pregnal iz literature v napa�nem branju ujetega -Andreja iz Lo�a�.
Ikonografski in kulturnozgodovinski zna�aj freske Svete Nedelje v Crn-grobu. nastale v petdesetih letih 15, stoletja, je �tele razkril leta 1939 tudi pred mednarodnim umetnostno zgodovinskim forumom na XV, mednarodnem kongresu umetnostnih zgodovinarjev v Londonu in nato �e v posebni razpravi,
Mnogi Steletovi zapiski so po viharju druge vojske zadobili �e zna�aj virov. Uni�eni so bili nekateri arhivi, na primer v Poljanah, uni�eni ali hudo po�kodovani nekateri spomeniki. �e v �kof ji Loki sami poznamo izgube. ki jih ni vseh zakrivila vojska. Tako je izginila sled za veliko, ikonografsko enkratno oljno sliko Kristusa v stiskalnici, ki je bila v zasebni lasti: poznamo jo samo po popisu v konservatorjevem notesu iz leta 1925. ki pove. da je bila v svoji motivni vrsti izjemna. Cela vrsta imen se drugih slikarjev in pudo-barjev se je po Steletovi zaslugi razkrila na Lo�kem: umetni mizar Heinrich Gottinger, slikar Martin Bla�i�. kranjski pozlatar Franc Wankho (Banko?), zidar �tefan Ma�ek, rezbar Hans iz Loke . , , Seveda se je oddol�il tudi lu�kim baro�nim umetnikom, umetnikom 19. stoletja in na�ih dni � �e ne druga�e vsaj v leksikonih (tudi v svetovnem Thieme-Bcckerjevem Leksikonu umetni�kov vseh �asov in ljudstev) pa v uvodih v kataloge razstav. Vse to se steka v po�astitev umetnostne kulture lo�kega ozemlja,
Ce bi hotel na�teti ali omeniti vse Steletove knjige, razprave in notice, v katerih se je � v�asih z dolgimi odstavki � pomudil ob lo�kih umetnostnih spomenikih ali umetnikih, bi bil seznam po�teno dolg. Vendar pa naj opomnim vsaj na tiste Steletove objave, ki razkrivajo �e z naslovom, da zadevajo lo�ko umetnost:
Stara �upna cerkev v Zireh. �- Ljubitelj kr��anske umetnosti. Maribor 1914, str. 18�22.
Slikar Jernej iz Loke. � Glasnik Muzejskega dru�tva za Slovenijo IV/V, VI A, Ljubljana 1925. str. 24�31.
Epigrafi�ne drobtine. Stavbar Andrej iz Loke. � Zbornik za umetnostno zgodovino V, Ljubljana 1925, str, 47�49,
Strahlova oporoka in na�e ustanove. �� Zbornik za umetnostno zgodovino XI, 1931, str. 68�74.
Gotske dvoranske cerkve v Sloi->eniji. � Zbornik za umetnostno zgodovino XV, 1938, str. 1�43.
Vensemble iconographique de Vlmago pietatis (le Christ souffraiit) de Crngrob. � Zbirka vsebinskih posnetkov XV. mednarodnega umetnostnozgn-dovinskega kongresa v Londonu. 1939, str. 55.
Ikonografski kompleks slike �Svete Nedelje-* v Crngrobu. � Razprave AZU. Filozofsko-filolo�ko-histori�ni razred II. 1943, str. 401�438.
Ivan Grohar, Retrospektivna razstava (uvod v katalog). Moderna galerija. Ljubljana 1958.
Crngrob, (Spomeni�ki vodnik), Ljubljana 1962.
Pogosto smo dr. Steleta sre�evali ali spremljali po �kofji Loki, ga videvali na zborovanjih Muzejskega dru�tva in zgodilo se je, da je bila zadnja dr. Steletova pot med na�e umetnostne spomenike usmerjena v Sel�ko dolino � le malo dni pred smrtjo. Zato se bo najbr� marsikdo za�udil, da v Lo�kih
14
razgledih ne najdemo kak�nega njegovega prispevka. Vsaj ob stoletnici pro�fesorjevega rojstva pa le pretrgajmo ta molk. V Steletovi zapu��ini sem namre� naletel na razpravo, ki se mi zdi. kakor da bi bila napisana nala�� za Skofjo Loko � govori namre� o umetni obrti, ki je prav na Lo�kem pognala globoke in zelo rodovitne korenine in dala tudi lepe sadove. �tele je razpravo napisal leta 1940 za Zbornik slovenskega obrta 1918�1938. ki je bil v tiskarni �e postavljen, a je izid prepre�ila okupacija. Zdi se mi. da tekst, ki ga obliva kar lahna nostalgi�na meglica, po pravici zaslu�i, da ga objavijo prav Lo�ki razgledi, saj diha iz njega nekaj tistega ustvarjalnega razpolo�enja, ki je od�lo�alo v stoletjih v lo�ki de�elici; v dobrih �tirih desetletjih, odkar je bil na�pisan. ni izgubil prepri�ljivosti. �tele v njem Skofjo Loko nekajkrat omenja. a tudi sicer bi prenekatero trditev lahko pomerili po njenem umetnostnem utripu. Ko govori avtor o mo�i delavni�kega izro�ila, se zate�e za ilustracijo k delavnici slikarja Jerneja iz Loke, drug, �e bolj zgovoren primer pa mu nudi v razvejani dru�ini zasidrana tradicija podobarske delavnice poljanskih Su-bicev. Da, �e bi �tele namenil svojo �tudijo za Lo�ke razglede, bi najbr� z ve�seljem razgrnil pred bralcem enkratno razrast likovnih talentov, ki jo lahko zasledujemo od hotoveljskega rezbarja Pavla Subica v poznem 18. stoletju iio rodovne veje �tefana Subica v Poljanah in do njegovih bratov Bla�a in Janeza, katerih zadnji je utrdil podobarsko delavnico v Skofji Loki. V Polja�nah sta odgnala kot naj�lahtnej�a sadova �tefanove dru�ine Janez in Jurij Subic, a tudi njuni bratje so segli po �opi�u in dletu: slikarja Lojze in Pavle, podobar Valentin. Poljudnej�a podobarska dru�ina "lo�kega Janeza Subica� je rodila Ivana Subica, ravnatelja Obrtne �ole v Ljubljani, njegov sin pa je bil slikar in restavrator Mirko Subic. Lojzetov sin je bil slikar Rajko Subic. Danes nadaljuje umetni�ko tradicijo dru�ine slikar in grafik Ive Subic. � 1'odobno se je likovno raz�ivela dru�ina lo�kih Jam�kov, katerih delo sprem�ljamo od leta 1628 do leta 1755. Cel grozd slikarjev, rezbarjev in pozlatarjev Jam�kov poznamo: Andreja, Filipa Jakoba, Urbana, Jerneja,, Andreja Jo�efa, Franca Antona, Janeza, Valentina, pa se je najbr� �e kateri izmaknil pregledu. Zdi se nam, da so se kakor �ivi studenci rojevali po vseh hribih in dolinah
15
lo�kega pogorja ljudski umetniki, slikarji panjskih kon�nic, slik na steklu. rezbarji lesenih kipcev vse do jasli�nih figuric. samou�ko in obrtni�ko �olani podobarji in akademski slikarji: slikarji Janez Mihael Reinwaldt. Anton Tu�ek. Gvidon Birolla, Anton A�be. Ivan Grohar. France Ko�ir. Maksim Sedej. � podobarji Marko Peternel iz Dav�e, Janez Grohar in Janez Gro�elj iz �elezni�kov, Luka �eferin iz Leskovice. Ivan Poljanec iz Gorenje vasi. Matija Brada�ka iz Lu�in . . . Tod se je meja med umetno obrtjo in stilno umetnostjo, ki jo �tele sicer postavlja �e na konec srednjega veka. zabrisovala menda �e do nedav�nega. Z lo�kega ozemlja segajo vitice posebno likovne nadarjenosti �e na Cerkljansko in proti Idriji. Zato je �koda, da si �tele ni zastavil vpra�anja: zakaj se je prav v teh hribih porodilo toliko nadarjenih oblikovalcev? Ali gre zahvala posebnim dru�benim in gospodarskim razmeram, ki so vladale na nekdanjem gospostvu freisin�kega �kofa, ki je pospe�eval obrtni�ko dejavnost tudi zunaj mesta? A tudi Loka sama je dobila �asten pridevek -pisana Loka-. Ali je vplivala bli�ina Furlanije in Italije in njunih umetnostnih zgledov? Ali je priklicala posnemovalce prastara lokalna tradicija? Da. vredno bi bilo nadrobno pregledati in raz�leniti, kako se prelivajo tod ljudska in obrtni�ka in stilna umetnost, kak�no kvaliteto je vsaka od teh dosegla v svoji vrsti in v razmerju do drugih dveh, kak�na je njihova dinami�na mo�, kak�na �ir�a odmevnost. To pa so �e vpra�anja, ki ponujajo roko ne samo umetnostnemu zgodovinarju in narodopiscu. marve� celo psihologu.
Stcle bi bil nezvest sam sebi in svojemu razmerju do umetnosti, �e bi ne spo�toval enako preprost izdelek ljudskega umetnika ali podobarja kakor umetnino s pe�atom genialnosti. Za umetnino je vedno �util �loveka in v njej iskal stopnjo ustvarjal�eve iskrenosti. In ne nazadnje � v umetninah je do�iv�ljal usodo in umetnostno voljo ljudstva, iz katerega je iz�el, zemlje, na kateri se je rodil. To dokazuje tudi �tudija -Umetnost in obrt-, ki jo v njegov spomin objavljamo.
Zusam menfassung
DER KUNSTHISTORIKER PROF. F. �TELE UND DAS GEBIET VON SKOFJA LOKA
Am 21. Februar 1986 wird der hundertste Jahresganu des Geburts des Kunsthistd-rikers Dr. France �tele (geb. in Tunjice bei Kamnik, gest. 10. August 1972 in Ljub�ljana) gefeiert. Der verdienstvolle Kunstforscher hat sowohl als Denkmalpfleger wie auch als Universitatsprofessor der Kunslgesehichte des Gebieles von �fcofja Loka viel Sorge und wisenschaftlicher Arbeit gewidmet. Darum vetdffentlichen wir zu seinem Gedaehtnis in diesem Jahrgang der Lo�ki razgledi seine im Jahre 1940 verfasste, doch damals nicht im Druck erschienene Abhandlung -Kunst und Ge-werbe�.
16
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh