logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

^^^^^ ^^^^ ______________ ^^ ^ ^^^^^^^^ ^^^^^^ Abbonamentlt Met*

mm. 14 BMJr IS/ . mM

Naročnina mesečno 12 Lir, ea inozemstvo 20 Lir — n»-

10.650 za naročnino

Novo mesto.

_ ____________o amen ti: 10.349 pet

to 10.34

Podružnica) Uhaja vsak dan cjntra| razen ponedeljka la dneva po prasnlko. Nov^meato

g Urednlitvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g .... t m, ... , ,t r

Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega | Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionana escluslva per la pnbblfcItS dl proventenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. Mileno. 1 Telelon 4001-4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.

Vojno poročilo št. 564

Odbit napad na Bardio

Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:

Sovražna pehota in tanki so brez koristi napadli trdnjavo Bardio.

Na bojišču pri S o 11 u m u živahno delovanje topništva.

Italijanske in nemško oklepno edinice so odločilno ustavile inočnc oklepne skupine, ki 80 so razlile proti našim silam na področju Ain e 1 G a z a 1 e. Pri silovitih protinapadih so se zlasti odlikovali oddelki divizije »B r c s c i a«. Sovražni poskusi, da bi motorizirani oddelki vdrli naprej, so prav tako bil razbiti. Zaplenjena so bila avtomobilska vozila in posadke.

Naše letalske sile so tudi včeraj bombardiralo zbiranja sovražnih čet in motornih vozil. Pri E 1 A g h e i 1 i je bilo zadeto letalo vrste »Hurricane« in je treščilo na tla. Poleti sovražnih letal nad vasi v G e b b e I u so povzročili nekaj smrtnih žrtev med domačim prebivalstvom.

Pozno zvečer dne 17. decembra je bilo na T a r a n t o vrženih nekaj bomb, posledic pa ni bilo.

Naša podmronica, ki je vozila s seboj tudi 22 angleških ujetnikov-častnikov, sc ni vrnila na svoje oporišče.

Rim, 18. dec. AS. Zadnja italijanska vojna poročila podčrtavajo silovitost napadov in protinapadov na področju Ain el Gazale. Poročila so tudi omenila, da pošilja sovražnik v boj nove čete in to najbrž novozelandske oddelke, ki so imeli v prvih dnevih ofenzive hude izgube in so bili nato reorganizirani, sedaj pa so jih poslali v najtežji in najbolj krvav odsek. Včeraj so italijanske divizije kakor vedno čudovito izpolnile svojo nalogo. Obnašanje čet, ki se vojskujejo že skoraj mesec dni, zasluži največjo pohvalo. Italijanske čete se upirajo sovražniku, ki je v premoči po številu in po sredstvih in sicer s silovito vztrajnostjo, pogumom in neomajnim zaupanjem. Vse edinice tekmujejo z nemškimi edinicami in se med italijanskimi in nemškimi četami razvija najprisrčnejše tovarištvo, ki ga ozračje vojne še povečuje.

Zmagoviti boji italijanskih čet v Libiji

Dopisnik Štefanija javlja: 15. decembra so bili posebno vroči boji. Sovražnik je vrgel proti našim postojankam nove motorizirane sile hoteč za vsako ceno prodreti dalje. V ta namen je napadel sedaj v enem, sedaj v drugem sektorju. Velike mase oklepnega orožja, ki ga je podpiralo topništvo in letalstvo, so ves dan pritiskale na odseke, ki so jih branile naše divizije. Toda sovražnik je povsod naletel na jekleno obrambo, ki so jo zgradile naše čete. Naši vojaki so prehajali v odločne protinapade in Angležem povzročili veliko škode. 15. december bo ostal eden najslavnejših dni za naše hrabre divizije, ki že ves čas v Marmariki kažejo, da imajo hrabro srce in živce na svojem mestu. Ena naših divizij je razrušila velik sovražni oklepni oddelek in ujela tudi ujetnike. Neka druga divizija je uničila nad sto sovražnih tankov. Uničila je tudi sovražne baterije in zajela ujetnike. Neka druga enota je odbila tri sovražne napade, prešla v protinapad, zažgala sovražna vozila in ujela posadke. Tudi neka druga divizija je odbila vse sovražne napade in obdržala vse svoje postojanke. Italijansko-nem-ško letalstvo je odlično podpiralo boj na zemlji in povzročilo veliko škodo nasprotniku. Nemci so sestrelili šest letal.

Sožalje generala Kleista

Berlin. 18. dec. AS: Ko je »bila objavljena junaška smrt italijanskega generala Uga de Caro-lisa, pehotnega poveljnika divizije »Torino«, je general Kleist na sledeči način izrazil sožalje- poveljniku italijanskega ekspedicijskega zbora generalu Messeju: >Ob priliki slavne smrti generala De Carolisa. ki je padel v skupni borbi proti boljševizmu, izražam Vaši Ekscelenci globoko sožalje. Zmaga naših zveznih armad, za katero je poroštvo napadalna, silnost vaših čet, bo maščevala visoko žrtev njegove smrti. — Kleist.«

i

Angleška križarka potopljena

Rim, 18. dec. AS. Uradno poročilo angleške admiralitete pravi, da je bila na Atlantiku torpe-dirana angleška križarka »Dunedin«. Križarka so je potopila. Križarka Je.bjla dograjena v letu 1919 in je imela 4850 ton. Vozila je na krovu šest topov po 152min in tri protiletalske topove po 102 milimetra, štiri po 47 mm, štiri 40111111 in sicer protiletalske, osem protiletalskih strojnic in 12 torpednih cevi po 533 mm. V mirni dobi je posadka štela 402 mož.

laponsko prodiranje na Malajskem polotoku

Sanghaj, 18. dec. AS. Japonska letala so ponovno bombardirala, letališče Victorio v Birmaniji.

Rim, 18. decembra. AS: Londonska radijska : postaja je objavila, da so japonske čete sedaj približno deset milj severno od Penanga, ki jc v veliki nevarnosti, kakor je to sam priznal guverner v Singapurju. Londonski radio tudi poroča, da uporabljajo Japonci v bojih v severnem delu Malajskega polotoka tanke, v katerih je samo po en vojak.

Rim, 18. decembra. AS: Londonski dopisnik lista »Neue Ztircher Zeiluiig« piše, da se v Londonu zavedajo, da je Indija v veliki nevarnosti, ta nevarnost pa je še večja zaradi notranjih nemirov in pa zaradi tega, ker je delovanje posameznih vlad v Indiji nezadostno, prav tako pa angleška vlada ni držala svojih obljub, ki jih je dala Indijcem, Nevarnost za Indijo se šili skozi Birmanijo, ki tudi ni zadovoljna z Angleži, ker tj niso upoštevali njenih narodnih zahtev.

Japonsko vojno poročilo

Tokio, 18. decembra. AS: Odsek za kopno vojsko pri japonskem cesarskem glavnem stanu objavlja, da se japonske čete, ki so se izkrcale v Appariju na severu otoka Luzona, zasedle sovražno oporišče in prodirajo proti jugu, neka druga japonska kolona pa lomi odpor na severozahodni obali istega otoka. Druge japonske čete, ki so se izkrcale na jugu Luzona, prodirajo proti severu, potem ko so zasedle področje, ki je severozahodno od Legaspija.

Pri Hongkongu japonske čete nadaljujejo s svojimi napadi.

Na Malajskem polotoku so japonske čete zasedle Vicloria Point, letalsko oporišče v Birma-niji, sedaj pa prodirajo proti ožini Kra. Druge japonske čete prodirajo iz Singore in Kota Bahruja, potem ko so uničile angleške motorizirane čete.

Sovražno letalsko delovanje je bilo zelo skromno in le malo letal se še upira tla Filipinih, ker so Japonci povzročili prevelika razdejanja na ameriških letališčih. Na Malajskem polotoku in v Bir-maniji pa japonska vojna letala vkljub slabemu vremenu razdirajo sovražne postojanke.

Poveljnik ameriškega brodovja na Tihem morju odstavljen

Rim, 18. dec. AS. V NVashingtonu je bilo uradno objavljeno, da je bil admiral Kimmel razrešen svojih dolžnosti kot poveljnik vojnega brodovja na Tihem morju.

Stockholm, 18. dec. AS. Izvedelo se je, da je bil za naslednika admiralu Kimmelu imenovan jxk1-admiral Nimita. Dokler Niinita ne pride na Havaje, bo poveljeval brodovju admiral Pye, ki je bil dosedaj podpoveljnik brodovja na Tinem morju. Podadmiral Nimita je bil dosedaj v mornariškem ministrstvu. Za novega jjoveljnika ameriških letalskih sil na Havajih je bil imenovan general Emons, dosedanji poveljnik general Shorts pa je bil odstavljen.

Izpremembe v angleškem poveljstvu na Malajskem polotoku

Stockholm, 18. dec. AS. Goteborški dnevnik je prejel iz Londona poročilo, da se pripravljajo velike spremembe v poveljstvu angleških kopnih, po-

Avstralija vznemirjena

Sanghaj, 18. dec. AS. Avstralski ministrski predsednik John Curtin in zunanji minister Evatt sta v zbornici imela govore, da bi pomirila razburjenje med Avstralci zaradi razvoja vojnih dogodkov na Pacifiku. Zunanji minister je izjavil, da je Avstralija v veliki stiski in da )X>trebUie pomoči sedaj ckI vseh tistih, katere je do sedaj podpirala. Ministrski predsednik pa je naglašal, da Avstralija predvsem potrebuje letalstva in je treba povečati letalsko proizvodnjo. V ta namen je treba zmzati proizvodnjo tistih reči, ki niso neobhodno potreb: he. Izjavil je dalje, da upa, da bo mogoče skoraj poslati avstralske čete na Malajo v pomoč britanskim četam. Obžaloval je velike izgube, ki sta jih utrpeli ameriška in angleška mornarica na morju, zaradi česar ima sedaj sovražnik odprto pot proti jugu.

Iz drugega vira javljajo, da posadka na Malaji nujno prosi letalskih okrepitev. V Singapuru manjka predvsem lovskih letal. Pravijo tudi, da je avstralska vlada zahtevala v Kairu, da se vrnejo domov avstralske čete, ki se bore na Bližnjem vzhodu.

Novih deset miliiard za ameriško oborožitev

MiajsKem uu umics ... . Buenos Aires 18. dec. AS. Iz Washingtona

Dosedanji japonski uspehi

Izjava generala Toja

morskih in letalskih sil na Malajskem iiolotoku. Tc izpremembe so potrebne, da 6e piej>rečijo nadaljnja presenečenji!.

Japonska ne misli zasesti Macaa

Tokio, 18. dec. as. Japonski vladni krogi odločno zanikajo novico, ki jo je razširila neka angleška agencija, češ da nameravajo Japonci zasesti portugalski Macao. Isti krogi izjavljajo, da ima ta manever samo ta cilj, da bi zanesel zmedo v dobre oduošaje med Portugalsko in Japonsko.

Japonska trgovska mornarica pod vojaškim poveljstvom

Tokio, 18. decembra. AS: Po radiu je imel govor prometni minister Toraima, ki je govoril o vojni v Vzhodni Aziji in o pomorskem prometu. Minister je poudaril, da iio zmaga izpopolnjena z dejstvom, da lm japonska trgovska mornarica prevzela nadzorstvo nad Tihim morjem. Minister je razložil razloge in cilje zaplembe japonskega trgovskega brodovja in je razložil, zakaj so posadke trgovskih ladij bile podrejene častnikom japonske vojne mornarice. Ker imajo Japonci nadzorstvo na morju in v zraku, japonska trgovska mornarica v sedanji vojni ni imela mnogo škode. Minister je zaključil s tem, da je poudaril, da se je tonaža japonskega trgovskega razmerja od začetka vojne na Kitajskem do danes povečala in

Tokio, 18. dec. As. Novo uradno japonsko spo; ročilo našteva naslednje izgube, ki so jih Japonci povzročili nasprotniku'od začetka vojne pa do 16. decembra:

Vojne ladje:

Oklepnic jjotopljenih 5, hudo poškodovane 4; letalonosilka potopljena 1, križarke hudo poškodovane 4; rušilec jiotopljen 1, poškodovan 1; podmornici potopljeni 2, hudo jjoškodovana 1; pomožna ladja hudo jroškodovana 1; topničarka potopljena 1, hudo poškodovana 1, zajeta 1; minolo-vec potopljen 1; spremljevalna ladja potopljena 1; torpedni čoln potopljen 1.

Trgovske ladje:

Velik parnik potopljen 1, hudo poškodovni 4, prevozni parniki zajeti 4, potopljenih 40, majhnih parnikov zajetih 380.

Letala:

Sestreljeno 101, od tega 7 velikih, uničenih na tleh 363, torej skupno 464.

Škoda prizadejana Japonski pa je naslednja:

1 lahka križarka malo poškodovana, a ne tako, da bi ne mogla nadaljevati operacij; minolovec potopljen 1, poškodovan 1; letal jx>grešajo 43, med njimi tista, ki so 6e udeležila jjotapljanja velikih oklepnic.

Tokio, 17. dec. As. Japonski minister general Tojo ie kot vojni minister danes v parlamentu podai poročilo o vojaškem poročilu. Src-

Obsežni letalski napadi na vzhodnem bojišču

Nemško vojno poročilo

Hitlerjev glavni stan, 18. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:

Zaradi naših letalskih napadov na srednjem delu vzhodnega bojišča je včeraj sovražnik imel znova velike izgube v moštvu, tankih in prevoznem gradivu. Zahodno od zaliva Kaiulalakša so bojna letala bombardirala železniško cilje na progi proti Murman.-ku in neko letališče.

Ponoči so letala bombardirala na angleški vzhodni in jugozahodni obali pristaniške naprave.

V Severni Afriki včeraj ni bilo večjih bojev. Na vodali v Cirenaiki so nemška bojna letala napadla večjo skupino angleškega ladjevja in z dve-111 i zračnimi torpedi zadela veliko križarko. Nemški lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo sedem angleških letal.

Pri nočnih napadih angleškega letalstva na zasedeno zahodno ozemlje je sovražnik izgubil štiri bombnike.

V času od 10. do IG. dccembra so skupine nemških letal in edinico nemške vojno mornaricc sestrelile 74 letal, od tega 52 nad Sredozemskim morjem in Severno Afriko. V istcin času smo v boju proti Angliji izgubili 17 lastnih letal.

Med Bolgarijo in Turčijo ni nobenih spornih vprašanj

Sofija, 18. dec. AS. Dnevnik »Utro« objavlja članek, ki je bil očividno narekovan od pristojne strani. Članek obravnava razmerje med Bolgarijo in Turčijo. List piše med drugim:

Sedaj se je tudi Ja|x>nt.ka jx>stavila na 6tran Italije in Nemčije in to za odločni boj proti tistim, ki so si krivično prilastili nadoblast nad svetom. Angleška in ameriška propaganda pa je sedaj povečala svoje delo in širi jk> svetu izmišljena in neresnična poročila. 2e nekaj dni angleški radio zatrjuje da Bolgarija obenem z Nemčijo pripravlja nastop proti Turčiji. Bolgarija bi naj izrabila dej-

Nameni take propagande so jasni. Turčija naj začne sumničiti Bolgarijo, nato pa se naj pusti speljali v angleško in ameriško past.

Znano pa je, da ni med Turčijo in Bolgarijo nobenih spornih vprašanj. Bolgari nočejo ničesar od Turkov, Turki pa ne zahtevajo ničesar od Bolgarov Oba naroda bosta imela največjo korist od tega če se vojni jiožar na Balkanu ne širi. 1 urciji ne grozi z bolgarske strani nobena nevarnost, pa tudi sami smo prepričani, da nam nobena nevarnost ne grozi s turške strani. Turčija še nikdar ni padla v mreže angleške propagande in 6e ne bo

sTvo"da sta Anglija in Amerika zaposleni v spod- j zaletela niti tokrat. V Ankari ne ljubijo pustolov nji Aziji in zato bi Bolgarija napadla Turčijo. | ščin, prav tako pa jih ne ljubi bolija,

'J

Helsinki, 18. d6c. as. Vkljub navzočnosti sovjetskega vojnega brodovja v Finskem zalivu se plovba med Baltskimi deželami in Finsko zelo poživlja in nadaljuje, ker so finske in nemške letalske sile zelo delavne. Vsi dosedanji napadi sovjetskih torpedovk na konvoje so so ponesrečili in je rusko brodovje imelo velike izgube.

Helsinki, 18. dec. AS. Pred tremi dnevi so Sovjeti sprožili silovito ofenzivo na skrajnem severnem odseku bojišča pri Syvaerviju, toda ta ofenziva je imela dosedaj samo la uspeh, da so se nabrale gore trupel sovjetskih vojakov pred finskimi utrjenimi postojankami. Tudi na drugih odsekih tega bojišča so Sovjeti dosegli slične uspehe. Na tisoče trupel sovjetskih vojakov leži po bojišču. Sovjeti pa niso mogli s to ofenzivo pridobiti niti pedi zemlje. Nad tisoč sovjetskih vojakov je tudi padlo na bojišču v vzhodni Kareliji, ko so morali ponavljati nekoristno napade proti finskim postojankam. Tudi na južnem odseku tega bojišča in sicer med jezerom Onega in železniško progo proti Murmansku sovjetski poskusi niso bili uspešni in so bilo sovjetske izgubo zelo velike. Na Karelijski ožini se nadaljuje dvoboj topništva in težko finsko topništvo jo obstreljevalo sovjetski utrjeni otok Todtleben. kjer so izbruhnili požari na barakah in v skladiščih. Težko topni-štvo tega otoka jc moralo umolkniti. Dasi so vremenske razmere zelo neugodne, finsko letalstvo bombardira naprej železniško progo, ki vodi v Murmansk in bombe so poškodovale tračnice, kolodvore in lokomotive.

Smrt nemškega topniškega generala pred Harkovom

Berlin, 18. dec. As. Malo pred zavzetjem Har-kova je padel nemški general Bernecker, poveljnik topništva pri nekem armadnem zboru. Po osvojitvi Poltave je prevzel poveljstvo nad neko pehotno divizijo, na čelu katere se je udeleževal napadov na največje ukrajinsko mesto. Ko se je pomikal proti neki prednji postojanki, je njegov avtomobil zadel na mino in se razletel.

ča je, ie dejal, da sta voiska in mornarica v najbolj tesnem sodelovanju uspeli sovražnika presenetiti v napadih in tuko ustvariti ugodne pogoie za nadaljnje vojaško delo Zaradi teh začetnih uspehov je tudi vojski sijajno šlo izpod rok pri izkrcavaniu čet na raznih točkah. Na malajskem odseku ie Anglija po dolgih 111 težavnih pripravah začela politično stiskati Tajsko, naposled pa so v noči na nedeljo v zaščiti teme angleške čete celo prekoračile tajske meje.

Japonska vojska in mornarica pa sta v ponedeljek z jutra i izkrcali svoje sile na raznih točkah malajskega polotoka, in sicer pred očnu britanskih pomorskih sil. ki so bile zbrane ob neki južni točki polotoka. Po vročih bojih so japonske čete zavzele neko letališče in tako pripomogle, da se ie še več kopnih sil izkrcalo. Vse te čete zda i lomijo trdovratni britski odpor. Dne 12. decembra so naletele na motorizirano britsko divizijo, a so io po hudem boju docela uničile. Medtem pa so se japonske letalske sile kljub zagrizenemu odporu polastile britskega letalskega oporišča. Do nedelje so japonska letala sestrelila in uničila 133 nasprotnikovih in s tem' letalskim silam na malajskem polotoku prizadejala smrten udurcc.

Osvojitev Singapora bo pa zahtevalo mnogo časa, ker ie treba upoštevati velikanske utrdbe, ki so iih tod Angleži gradili leta in leta na tej najvažnejši točki vzhodne Azije. Poleg tega pa je tu tudi ozemlje precej težavno, saj se raztezajo tod ogromni pragozdovi v dolžini kakih 700 km.

Japonske čete so sc izkrcale na tajskem odseku po zaključitvi pogodbe med Japonsko in Tajsko, ki sta io glede prehod?, japonskih čel sklenili 8. decembra. Do izkrcanja ie prišlo v tajskem zalivu, medtem pa so druge japonske sile, ki so bile zbrane ob zahodni meji francoske Indokine, začele mirn-j korakati v sm*ri proti Bungkoku. kjer iih jc tajsko prebivalstvo prisrčno sprejelo.

Na filipinskem odseku so japonske zračne in pomorske sile naperile svoie zmagov>to delovanje proti sovražnikovemu letalstvu. Naši napadi so bili tako uspešni, da se jc že pot reh dneh od početka vojne japonskim četam posrečilo izkrcati se najprej v severnem delu otoška Luzona, a dva dni nato še v južne predele. Obe skupini korakata zdaj v podobi klešč proti Manili ter podirata pred seboj vse sovražnikove obrambne naprave, da bi zasedli ves otok, o katerem so Amerikanci tako glasno govorili, da ie ncosvoiljiv.

Sijajni uspehi na Filipinih in na otoku Guam so posebno važni glede na to, da jo bil s temi zmagami strt obroč okrog Japonske in da so s tem ustvarjeni zelo ugodni pogoji za končno zmago proti Angliji in Združenim državam.

Na kitajskem bojišču pa japonske ekspe-dicijskc sile še naprej pritiskajo na preostale čete Cungkinga.

Končno ie ministrski predsednik še omenil japonsko izkrcan jc na Borneu in trden sklep Mandžukua. da bo okrepil svoje severne obrambne postojanke za vsako ccno.

Cenzura v Ameriki

Stockholm. 18. decembra. AS: Dopisnik lista »Aflonbladetc poroča iz \Vashingtona, da je Roosevelt včeraj uvedel preventivno cenzuro vseli poročil, ki se objavljajo po Ameriki. Roosevelt je obenem povabil ameriško prebivalstvo s posebnim proglasom, da naj razume njegov ukrep. Javno mnenje pa jc s tem ukrepom vendarle precej nezadovoljno.

Milijon žena v Ameriki mobiliziranih

Storkhohn. 18. dec. as. Iz Washingtona poročajo. da pripravlja vlada zakon, ki določa, da bo mobiliziranih milijon žena, ki bodo služile v raznih civilnih javnih službah med vojno. Na ta način bi naj bilo milijon mož na razpolago za ameriško oboroženo silo.

Živilske nakaznice in dodatni deleži za januar

Važno pojasnilo o ureditvi in izdajanju živilskih nakaznic ter dodatnih deležev

Eksc. Grazioli v kirurgični kliniki na obisku v otroški sobi

lubljana, 16. decembra.

Informirali smo se na pristojnem mestu gle-de živilskih nakazilih za januar ter smo dobili v i zvezi z okrožnico Prevoda 111/1 — št. 1020/3. ki urejuje vprašanje prehrane v januarju, sledeča pojasnila:

Ker je za januar priznana pravica do dodatnega obroka trem novim vrstam upravičencev (delavcem, ki opravljajo najtežja dela, zavodar-jeni in nosečim ženskam), je bilo treba dosedanji način treh vrst nakaznic spremeniti in uvesti navadno (osnovno) živilsko nakaznico m vse upravičence ter posebej dodatno živilsko nakaznico za delavce.

Navadna nakaznica (za ipeslo Ljubljano rumenkaste barve, za vse druge občine pa zalen-kaste) je |m> svoji obliki in po količini racioni-rani.h- živil enaka navadili decembrski nakaznici in io bodo dobili vsi upravičenci brez razlike, torej tudi vsi delavci.

Dodatna nakaznic (rdečkaste barve za vso pokrajino) je sestavljena ' iz Iroh enomesečnih kuponov (I, II, III) zn kruli ali moko, ter dveh kuponov (vsak po 300 gramov) za riž. in testenine. Vsak enomesečni kupon za kruli (ali moko) je sestavljen iz 31 enodnevnih okenc«, označenih s črkama S—D. Okence predstavlja 100 gramov kruha ali 85 gramov krušne moke ali 150! gramov koruzne moke. Enomesečni kupon I. II ali 111 predstavlja torej 3.1 kg kruha, oziroma ustreza-, jočo količino moke: I)oilafna nakaznica bo -veljavna samo obenem z glavo navadne živilske

Indija je za Angleže nevarna smodnišnica

Bangkok, 18. dcc. AS. Angleški minister Amery je v Londonu izjavil, da so meje Indije v Suezu in v Singapurju. To izjavo indijski revolucionarni krogi v Bagkoku živahno komentirajo in isti krogi s silnim zanimanjem spremljajo dvoboj med Japonsko in Anglijo.

Ta izjava angleškega ministra za Indijo Ame-ryja je v zvezi s poročili, ki so v London prispela o položaju v Indiji in o razpoloženju posameznih vlad v Indiji. Vsa ta poročila p« potrjujejo, da bo na Indijo zelo vplivalo dejstvo, če bi se japonska mornarica in Japonci pojavili na Indijskem oceanu. Kajti v vsej Indiji tli plemen pod pepelom. Angleška vlada se trudi, da bi zboljšala notranji položaj v Indiji in kliče na tisoče in tisoče delavcev na delo v tovarne vojne industrije. Angleška vlada je tudi spustila na svobodo Več sto političnih ujetnikov. Toda vse to razvoja v Indiji ne more več ustaviti. Indijske množice sovražijo Angleže in Indija ima plast intelektualcev, ki že več

let izpodjedajo temelje angleškega nasilja v Indiji. Indijsko ljudstvo je razočarano in trpi zaradi tega, ker tujec že več sto let tlači domovino Indijcev. Sedaj postaja indijsko prebivalstvo pozorno, ko se bliža grmenje topov. Indija je velika smodnišnica in pri tej smodnišnici Angleži ne bi smeli pustiti ognju približati se. Gorje, če se vname samo en sod smodnika. Če pade Singapur, tedaj se bo takoj vnel tako zvani vulkanski del Indije, in sicer tako zvana budistična Indija. Če pa se bodo zastave Osi pojavile na zahodu, tedaj se bo dvignil ves muslimanski del Indije.

Revolucionarne indijske skupine v Bongkoku so obveščene, da je položaj v Birmaniji tak, da morajo biti-Angleži tamkaj zelo oprezni in da se morajo izogibati slehernemu izzivanju. Zato se razume, zakaj so se Japonci odločili za napad na Birmanijo s Tajskega, dočim so mnogi pričakovali, da bo indijsko-angleška vojska vdrla na tajsko ozemlje.

nakaznice in bo morala Imeti vpisano na zato določenem mestu številko navadne nakaznico ter podpis lastnika nakainioe; drugi podatki pri dodatni nakaznici odpadejo.

Dodatno nakazniro bodo prejeli —• poleg navadne živilske nakaznice — 11'aslednji upravi-

čenci: 9 kuponom I ročni delavci; s kuponi I, II in za riž ter testenine težki delavci; z vsemi kuponi pa najtežji delavci.

Količine živil, ki pripadajo posameznim upravičencem in način, kako jih bodo nabavljali, je razviden iz naslednje razpredelnice:

Pavelič in njegovo spremstvo sprejeto pri Vojvodu Spoletskem

Rim, 18. dec. As. Kr. Vis. vojvoda Spoletski je na svojem sedežu v Firenzi včeraj sprejel Pa-veliča in njegovo spremstvo, prihajajoče iz Benetk. Kr. Vis. vojvoda in vojvodinja Spoletska sta pridržala hrvaške goste pri kosilu. V Paveličevem spremstvu so bili zunanji minister dr. Lorkovič, finančni minister dr. Košak, pravosodni minister dr. Puk, državni podtajnik za javno varnost Kvaternik, hrvaški poslanik v Rimu dr. Perič, italijanski poslanik v Zagrebu Casertano, poveljnik telesne straže major Lisac ter prvi tajnik italijanskega poslaništva v Zagrebu.

Poglavnik se je vrnil v Zagreb

Firenzo, 18. dec. AS. Včeraj popoldne se je poglavnik v spremstvu svoje hčerke in ostalih članov hrvatskega zastopstva sprehajal po mestu, kjer ga je meščanstvo s simpatijami pozdravljalo. Nato se.je podal na postajo, kjer so se zbrale ugledne osebnosti, s katerimi se je pogovarjal v svojem vagonu. Zvečer je vlak s poglavnikom in njegovim spremstvom krenil nazaj v Zagreb. Ob oknu svojega vagona je poglavnik z dvignjeno roko pozdravljal zastopnike oblasti in se zahvaljeval tako za pozdrave potnikom.

Seja romunske vlade

Bukarešta, 18. dec. as. Pod predsedstvom maršala Antonesca je bila seja vlade. Na seji je bilo sklenjeno, da se lahko kmetijski proizvodi svobodno izmenjavajo med pokrajinami, ki so bile nedavno priključene, in domovino. Prav tako pa so bile ukinjene vse omejitve za potovanja v te pokrajine. Zaradi teh odredb je promet med Bos-arabijo, Bukovino in ostalimi deli države reden in neoviran.

Posveti v Lizboni

Lizbona, 18. dec. AS. Glavni tajnik v portugalskem zunanjem ministrstvu je imel zelo dolg razgovor z japonskim poslanikom.

Predsednik vlade Salazar je odpotoval v Ba-len, kjer je imel dolg razgovor s predsednikom republike generalom Carmono.

Gospodarstvo

Novi trgovinski sporazum med Italijo in Slovaško. Od 5. do 14. decembra je zasedala v Rimu mešana ita|i,jansko-slovaška komisija., ki ,je bila osnovana na osnovi prejšnjih sporazumov med Italijo in Slovaško. Rezultat tega zasedanja je bil protokol, ki sla ga podpisala predsednika obeh delegacij.

Železnice v Ljubljanski pokrajini so dolge 201 km, brez proge Črnomelj—Vrbovsko, katere gradnja je sedaj prekinjena. Če ne bi bilo vojne, hi bila dela na tej železnici dokončana v letošnji jeseni. Namen te proge je bil skrajšati zvezo med Ljubljano in- Sušakom za 80 km in med Ljubljano in Splitom za 30 km. Ta proga bi imela velik pomen za zvezo Ljubljanske pokrajine z Dalmacijo. Dosedaj je bilo za gradbo, te proge potrošenih G7 milijonov dinarjev in je bila dograjena polovica te proge. Končan je tudi že viadukt pri Vrbovskem, nadalje je izvršen tudi že tunel Lov-nik pri Vrbovskem; ki je dolg 2258 m, dokončanih je v tem tunelu tudi že okoli 70 m ozidja.

Nove cene vina v Italiji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je izdalo nova pojasnila glede cen letošnjega vina. Za vino normalnega konzunia so dovoljena naslednja zvišanja cene pri konzulu u v primeri s ceno proizvajalca: za vina v steklenicah in sličuo za liter 2 lire, polsteklcnice t.SO lire in za dvoliterske steklenice 3.20, za steklenico 1.70, za veliko steklenico 35 lir. Poleg tega je bila izdana tabela, ki določa pribitke za sortna, boljša vina. Pri teh pribilkih so že vpo^ števani prevozni stroški.

Kmetijski kataster. Pri zadnjem obisku fin. ministra pri ravnateljstvu katastra so bili ministru pokazani tudi predlogi za revizijo katastra, ki bodo stopili v veljavo dne 1. januarja 1943. Predvsem je treba vpoštevati, da bodo zneski, ki so bili prej preračunani na zlate lire, sedaj, izračunani na navadne lire. Kmetijstvo zaradi tega bo dosti obremenjeno.

Omejitev dividend na Finskem. Pred finskim parlamentom se nahaja zakonski osnutek jjo katerem se omejuje višina dividend na Finskem. Najvišja dovoljena dividenda je 6%.

Nova zvišanja glavnice. Piemontska hidro-električna družba SIP predlaga zvišanje glavnice, nadalje predlaga zvišanje glavnice Električna družba v Bresoli na 300 milij. lir in Ljudska banka v Leccu od 10 na 20 milij, lir.

Vrsta potrošnikov

3

l.

ali moka

k ui-11 a

ko ru7nn

dnevno

li iž

Te

ste-

nina

Hran maščobe

mast

s anl-

nn

<>lje

ali masio

Sladkor

Milo

m e s c 6 n o

200

300 400 ^00

170

255 340 425

300 450 600 750

Navadni Ročni delavci Težki delavci Nijtežji delavci

Zavodnrji (gojenci zavodiiv, kolegiievi

Soiske kuh.-za vsakega otroka In vsak efek. dan

Noseče žene

Za prejem posameznih vrst nakaznic so sledeči jx)goji:

,1. Navadno živjLsko nakaznico dobe vsi upravičenci. Člani one družine, katere glavar ali član ima v zalogi katero od racioniranih živil, dobijo nakaznice brez odrezkov za ta živila.

Pridelovalci krušnih žit. ki imajo zalogo ali katerim Prevod še ni ugodno rešil prošnjo za izdajo nakaznic, ne dobijo odrezkov za kruh ali moko, riž in testenine.

Pridelovalci ali zalogarji maščob, oziroma oni, ki so klali prašiča, ne dobijo odrezkov za maščobe. f

2. Poleg navadne živilske nakaznice dobe še dodatno nakaznico:

a) Z enomesečnim kuponom za kruh S—D I: ročni delavci. Sem spadajo vse osebe obojega sjto-la, ki se preživljajo od svojega ročnega dela, najeti delavci obojega spola, ki opravljajo ročna dela lizičnega značaja ali težaška dela v domačih gospodarstvjh: stražniki, vratarji, čuvaji, dninarji, gos|)odarsko-poljski posli (hlapci, dekle), sluge

I K) pisarnah itd.; obrtniki obeh spolov, če se osebno bavijo z izvrševanjem svoje obrti;'mojstri in delavci, zajKisleni v delavnicah ali tovarhah z lažjimi opravili, nadz9rom nad stroji v pogonu itd.;; zaposleni graličarji razen črkostavcev in linotipistov; šoferji osebnih avtomobilov; trgovsko pomožno Osebje; stalni gozdni, lovski in nočni čuvaji; osebe, ki vršijo stalno (redno) nočno službo v razvrstitvah vsaj 8 krat mesečno (rx>-licija, železnica, pošta), pri čemer je mišljena jX)d izrazom »nočna služba« služba po polnoči, ne pa »večerna služba« pred polnočjo.

Ne spadajo pa več — po višjem odloku — med ročne delavce gospodinje ter hišno-gospo-dinjski posli (gospodinjske pomočnice, sobarice, natakarji, natakarice in ostala j>odobna služinčad).

b) Z enomesečnima kuponoma za kruh l in

II ter s kuponoma za riž in testenine! težki delavci. Semkaj spadajo samo one osebe moškega spola, ki redno opravljajo tako fizifpo delo, ki zahteva znatno več porabe telesne "moči, kot navadno delo. Težki delavec pa ni oni. ki opravlja težko delo samo začasno ali le par ur dnevno ali samo nekaj dni v mesecu.

Na splošno se smatrajo za težke delavce oni moški, ki se redno osebno bavijo s prevozništvom ali raznašanjem, nakladanjem ali skladanjem težjega materiala ali predmetov (v kolikor ne spadajo med najtežje delavce) ter napornimi očiščevalnimi deli. Med raznašalce spadajo tudi jx>-klicni postreščki in poklicni pismonoše (za pisma, pakete in brzojavke).

Posebej pa se smatrajo za težke delavce v raznih panogah industrije: delavstvo zaposleno v lesni in gradbeni industriji (zidarji, tesarji, krovci, kopači in tlačilci terena, jx>dajači, minerji, le-lezarji itd.) — v kolikor ne spadajo med najtežje delavce; delavstvo zaposleno pri pečeh in obdelavah s trajnim ognjeni v kovinarski industriji in mehaniki (kovači, kurjači in strojniki pri parnih strojih); prembgarji; delavstvo zaposlsno v železniških, tramvajskih in avtomobilskih delavnicah in na progah; vlakovodje in strojevodje pri železnici, tramvajski vozniki, šoferji tovornih avtomobilov in avtobusov; železniški, tramvajski in- avtobusni sprevodniki; delavstvo v elektrarnah, plinarnah in vodovodih ter pri edinicah 7,a vzdrževanje in napeljavo zunanjega omrežja elektrike, telefona, plina in vode; delavstvo zaposleno v papirni, kemični, cementni, opekarski, keramični, steklarski in emajlni industriji; delavstvo, zaj>osleno v štrojarnah in tovarnah raznih industrijskih izdelkov (v kolikor ne spadajo med ročne delavce); delavstvo, zajiosleno pri kamnosekih, v kamnolomih in gramoznih jamah, v hladilnicah (pri klavnicah in pivovarnah), v mlinih, v luščilnici riža. gnelilci testa, (delavci, ne obrtniki); zaposleni črkostavci in linotipisti; delavstvo v stalni službi pod težjimi zdravstvenimi prilikami pri industrijskih strojih in napravah, njihovem vzdrževanju v obratu in čiščenju (v kolikor ne spadajo med ročne delavce); dezinfektorji; organi finančne kontrole (ne uradniki), ki redno opravljajo vsakodnevno terensko službo; poklicni gasilci.

c) celo dodatno nakaznico dobe najtežji delavci. Semkaj spadajo: rudarji in vobče delavci,

(jrninov 01 (tramov

>1200 £00 200 100 10 500 150

1200 800 200 100 10 500 150

15U0 1100 200 10J 10 500 150

1500 1100 200 ICO 10 100 150

Posebni dodatki, razen gornjih živil prejemajo upravičenoi še

100 85 150 1 — — 1 — 1 — — —

50 42.5 75 50 gr.dnev. V3 dnev. obreka — —

100 85 150 — | — - 1 ~ 1 " — —

Način preskrbe

z nav. živ. nak. • z „ in dodat. (L z „ ,,,.(1,11) z „ „ „(1,11,111)

s pos b. nakazilom s posel). nakaz, za dneve ko kultlnja posluje

s poseb. nakaz, ali dodatno nakaz. (1)

Kako so bsle potopUfene ang!eške lad;e

po angleškem poroč tu

Berlin, 18. decembra. AS. Dopisnik londonskega Daily Expressa, ki se je v trenutku katastrofe obrh angleških oklopnic »Repulse« in »Prince of Wales« nahajal na krovu ladje >Rc-pulse«, je svojemu listu jioslal poročilo o tem dogodku.

Po njegovem jMiročilu sta bojni ladji v jmi-nedeljek v močnem spremstvu rušilcev zapustili Šingapur. Imeli sta nalogo, da napadetu jafKinske transjjortne ladje in japonske vojne ladje, ki so bile na jioti na Malajski polotok. Poveljstvo jc mislilo, da bo mogoče doseči JSiflmski zaliv, 110 da bi japonske ladje to ojki-zile. Zaradi tega so napravile tudi večji ovinek. Toda v torek so naenkrat o|>azili devet japonskih mornariških letal na obzorju, katerim sta

- ---: -1___: I: ,1l„i.,li .P.inro IV.iInc in

se pi-iU 1 li/.iii sc ti,v lOliitl, -> ......

pričel streljati na neko jiosamič letečo letalo. Japonci se niso menili za rušilce, ampak so

svoj napad usmerili na bojni ladji, ki sta streljali z vsemi protiletalskimi topovi liu japonske letalce. Japonci so sc tedaj obrnili in pričeli umikati. Naenkrut pa se poj u vi pet nizko letečih japonskih letal, ki so usmerjalu naravnost |>roti oklopnicania. Tudi ta letala je topništvo pregnalo, toda v tem trenutku je »llc-pulse« pretresla močna eksplozija Pričel se je ju pomiki napad iz velike višine, gotovo okrog 5000 111. I'r\a lmnlba je pomenjala poln zadetek na' oklojinico. Zdaj se je i/ka/alo, da sta oba napada v nizkem poletu bila le vojna zvijača, lioteč obrniti vso pozornost Angležev na nizko leteča letala, medtem ko se je glavni napad mnogih letal i/.vršil iz velike višine. Trenutek potem pa je sledilo še drugo presenečenje. Naenkrat so mornarji levo in-desno zapazili nova letala, ki so čisto nizko letela in /c prišla v bližino do 1000 m. Protiletalski ogenj je bil na-

ravnost besneč. Ta letala, ki so se tako neopa-ženo prikradla od levo in desne, pa so bila tor-pedna letala, ki so takoj pričela metati torpeda proti oklopnicam. Eno torpedo je zadelo oklop-nico »Prince of Wulcsc pri krmilu in ga uničilo.

Ob 12.20. pripoveduje dalje dopisnik, sc jc pojavila nova skupina japonskih letul v obliki velikega kroga. »Prince of \Vales« jc bil že toliko poškudovan, da je ležal močno postrani. Japonci so videli, da se velikan nc more več braniti. »Repulse« 11111 je prihitela na jiomoč brez ozira na lastno varnost 111 je /. vsemi topovi branila dragocenega ranjenca. Podu nekaj trenutkov i>o/nc.jr jc /e drugi torpedo eksplo-diral ob oklopmci iu kmalu potem še tretji in četrti. Le malo trenutkov pozneje se je ladja potopila Medlem on je tudi »He|)iilt-e« že dobila v bok torpedo. Malo trenutkov pozneje jo je zadel druiri torpedo in še tretji. Ladja jr bila izgubljena in |xivcljiiik je ukazal vsemu 1110-:jvii n u l^j-ijv. Moštvo -,e 'c vrglo v vodo. ki je bila pokrita'/ oljem. Deset minut "m .Princu of \\ ales« sc jc potopila še sllcpulse«.

ki so zaposleni v notranjosti rudnika (pod zemljo) pri izvažanju ali prevažanju rud ali stavbnega materiala; delavci, ki so zaposleni pri gradnji predorov; delavci, zaposleni v prostorih s stisnjenim zrakom; drvarji, ki sekajo les, ga predelujejo in prevažajo na mestu sečnje ter razkladalci, ki navadno prenašajo z rokami ali na ramenih bremena, ki niso lažja od 100 kg.

Za prejem dodatne nakaznice jc prvi pogoj, da tisti, ki reflektjra na tako nakaznico, resnično v dotičnem mesecu tudi osebno opravlja ona dela ali opravila, katera mu dajejo pravico na večji obrok hrane. Do teh nakaznic nimajo pravice brezposelni in oni, ki so po poklicu sicer , obrtniki ali delavci, pa se osebno redno s tem poslom ne bavijo. Šc posebej sc povdarja, da se dodatne nakaznice ne more in ne sme zahtevati samo na podlagi nakaznice prejšnjega meseca, temveč je za prejem dodatne nakaznice v januarju veljavna poleg izdanih predpisov samo vrsta dela ali zaposlenosti dotičnega upravičenca, ne oziraje se nato kakšno nakaznico je imel prejšnje mesece.

Razen tega do dodatne nakaznice nimajo pravice pridelovalci krušnih žit z zalogo, oziroma oni upravičenci, ki imajo zalogo moke za najmanj 1 mesec.

3. a) Kdo dobi dodatno nakaznico za ročnega delavca, odločajo preskrbovalni uradi na ]>odlagi svojih podatkov, za kar so odgovorni Prevodu.

b) Da dobi kdo posebno nakaznico za težkega ali najtežjega delavca je pa potrebna prijava tistega podjetja ali tvrdke, ki zajx>slu,je delavstvo, našteto v točki 2 b) in 2c). Za to prijavo ne obstoji jioseben obrazec, temveč napravi vsako podjetje za vsak mesec poseben seznam v tistem mesecu zaposlenih posebej težkih in posebej najtežjih delavcev in sicer ločeno za vsako občino, iz katere so dclaVci. Prijava težkih delavcev se mora napraviti v enem primerku, prijavo najtežjih dčlavcev pa v dveh primerkih. Te prijave (sezname) morajo odposlati [>od jet.ja takoj, najpozneje pa do 23. decembra pristojnim občinam (preskrbo-valnim uradom). Seznami morajo vsebovati naslednje jjodatke:

1. Priimek, ime in očetovo ime delavca

2. Rojstni datum in rojstni kraj

3. Sedanje bivališče (točen naslov)

4. Natančen opis dela, ki ga opravlja in koliko ur dnevno.

Na enem seznamu morajo biti vpisani vsi delavci podjetja, ki stanujejo v isti občini.

Vsi podatki v seznamu morajo biti absolutno točni in resnični1 ter za iste osebno odgovarja predstojnik (šef) urada, podjetja, tvrdke itd. Opozarjajo se pa jiodjetja, tvrdke itd., da v interesu svojega delavstva izpolnijo sezname točno, ker pomanjkljivo izpolnjeni ali prepozno poslani seznami ne bodo upoštevani!

Prijavo (seznam) težkih delavcev rešuje preskrbovalni urad; obe prijavi (izvirnik in dvojnik; najtežjih delavcev pa pošljejo preskrbovalni uradi v rešitev Prevodu.

Potrdila, ki jih nekateri delodajalci še vedno izročajo svojim delavcem, so neveljavna in jih preskrbovalni uradi ne bodo upoštevali. Merodajna je rdino prijava kot je zgoraj omenjeno.

4. Od 1. januarja dobe zavodarji dnevno 100 gramov kruha ul i odgovarjajočo količino moke — poleg količin, ki so določene za navadne potrošnike. Pod imenom »zavodarji« je treba razumeti dijake in dijakinje, ki žive zaradi študija v raznih zavodih, konviktih, kolegijih in podobnih ustanovah.

•Obroke racioniranih živil, ki jim pripadajo, nabavljajo upravitelji zavodov s {»osebnimi mesečnimi nakazili. Ta posebna nukazila izda preskrbovalni urad na jiodlagi vsakoinesečno predloženega seznama (v dvojniku) stalnih notranjih gojencev. Upravitelj zavoda je osebno odgovoren za resničnost iii pravilnost navodov v seznamu.

Za otroke, ki se hranijo v šolskih kuhinjah, je določen dodatni obrok racioniranih živil za dneve, kadar šolska kuhinja posluje, in sicer 50 gr kruha (ali ustrezajoča količina krušne ali koruziie moke), 50 gr riža ali testenin in polovica dnevnega obrok« maščob (okrog 6.5 gr). Ti otroci dobe v šolskih kuhinjah kosilo: nadzorstvo nad {»oslovanjem kuhinj vodi GILL.

6. Poseben dodatni obrok dnevno 100 gr kruha (ali odgovarjajoča količina krušne oz. koruzne moke) je dovoljen nosečim ženam od dopolnjenega petega meseca j)a do poroda proti predložitvi posebnega potrdila (obrazec sc dobi brezplačno pri vsakem preskrbovalnem uradu). Na to |xitrdilo, ki velja za ves čas dO jio-roda, izda preskrbovalni urad vsakoinesečno za ves mesec ustrezajoča živila s posebnim nakazilom oz. z dodatno nakaznico S-L) I.

Delitev živilskih nakaznic mora biti končano vsak ntcsec najpozneje do 10. v mesecu za tekoči ni. sec. Kdor tlo tega roka ni prejel nakaznice in je tudi ni reklamiral do tega dne, izgubi pravico do živilsko nakaznice za dotični meseci Po tem roku bodo upoštevali preskrbovalni uradi samo nrijavc novo priseljenih iz drugih pokrajin kraljevine ali i/ inozemstva. I ri preselitvi iz ene občine v drugo pu mora predložiti potrošnik v novi občini potrdilo dotedanjega preskrbovalnega urada, da je v stari občini črtan iz seznama upravičencev živilskih nakaznic, sicer mil novi preskrbovalni urad ne bo izdal živilske nakaznice za prihodnji inescc.

Obsodba skupine teroristov

Ljubljana, 18. decembra.

Vojaško vojno sodišče II. armade je ob koncu razpravo proti skupini nasiluikov izreklo naslednjo sodbo:

V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III. po milosli božji in volji naroda Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije je vojaško vojno sodišče II. armade, odsek Ljubljana, izreklo naslednjo obsodbo v zadevi proti:

1. Šercer Ljubomir, roj. v Rifenberku 1. VII. 1915, stanujoč v Ljubljani, v zaporu vojašnice Viktorja Emanuela v Ljubljani; 2. Verbič Ivan. roj. 14. IV. 1918 v Prevaljah, stanujoč v Jezeru pri Tomišlju; 3. Kariž Vaientin, roj. 14. II. 1906 I v Trstu, stanujoč v Ljubljani; 4. Kogoj Rado, roj. 3. XI. 1921 v Podmelcu, stanujoč v Ljubljani; 5. Kran.jc Karel, roj. 19. 11. 1915 v Trstu, stanujoč v Ljubljani, Ciglarjeva ulica; 6. Gnidica Alojz, roj. 19. XI. 1920 v Dolenji vasi in tam stanujoč; 7. Kelvizer Franc, roj. 12. II. 1920 v Ljubljani in tam stanujoč; 8. Lipovec Filip, roj. 27. IV. 1923 v Ljubljani in tam stanujoč; 9. Gabrovec Mirko, roj. v Pitni 20. II. 1924 in stanujoč v Kranju (mladoletnik); 10. Walla Emerik, roj. 20. X. 1915 v Ljubljani in tam stanujoč; 11. Makuc Dragomir, roj. 20. I. 1924 v Rosalnici in stanujoč v Ljubljani (mladoletnik); 12. Koželj Jožef, roj. 4. I. i923 v Poljčah (pridržan v vojašnici Viktorja Emanuela) brez stalnega bivališča; 13. Miklavec Milan, roj. 28. VIII. 1922 v Ljubljani in tam stanujoč; 14. Žagar Ignac, roj. 5. VI. 1909 v Središču ob Dravi in stanujoč v Ljubljani: 15. Janežič Vla-dislav, roj. 2. II. 1923 na Brdu pri Ljubljani; 16. Krajner Viktor, roj. v Divači 31. V. 1900, stanujoč v Ljubljani (pridržan v vojašnici Viktorja Emanuela).

Obtoženi so dejanj:

a) Bili so v oboroženih tolpah v smislu čl. 16. razglasa z dne 5. okt. 1941 in so na ozemlju Loža in drugod sodelovali v oboroženi tolpi, da bi zagrešili zločine proti varnosti in državnim osebam. Obtežilno za Šercerja je, da je bil voditelj, organizator in poveljnik.

b) Zagrešili so dejanja proti življenju pri osebni svobodi pripadnikov oboroženih Sil, in sicer v smislu čl. 7. omenjenega razglasa.

Na ozemlju Loža so napadali življenje in osebno svobodo pripadnikov Oboroženih Sil, ko so proti njim oddali več strelov, in sicer iz pušk in avtomatičnega orožja, in so metali ročne bombe ter tako prizadejali 25 vojakom rane na raznih delih telesa.

Oproščen pa je obdolženec Krajner Viktor prisojenih mu zločinov zaradi pomanjkanja dokazov in zato se odreja takojšnja oprostitev, če ni pridržan zaradi drugih zadev. Oproščena sta obtoženca Gabrovec Mirko in Makuc Dragomir zločina po čl. 7. Ducejevega razglasa z dne 3. oktobra 1941 zaradi pomanjkanja dokazov; krivi pa so: zločinov po čl. 16. iz tega razglasa in upoštevajoč mladoletnost pri izvajanju čl. 45 k. z. po-stopnika, ju obsoja na kazen 20 let zapora z vsemi zakonitimi posledicami.

Oproščeni so: Kelvizer Franc, Gnidica Alojz, Walla Emerik, Koželj Jožef, Miklavec Milan, in sicer zločina po čl. 7. Ducejevega razglasa z dne 20. okt. 1941, in sicer zaradi pomanjkanja doka^ zov. Proglaša pa, da so krivi zločinov po čl. 16. istega razglasa in jih obsoja na prisilno delo z večno prepovedjo izvajanja javnih poslov in z drugimi posledicami zakona.

Proglaša pa obtožence: Šercerja Ljubomira, Verbiča Ivana, Kariža Valentina, Kogoja Rada, Kranjca Karla, Lipovca Filipa, Žagarja Ignaca, Janežiča Ladislava za krive prisojenih zločinov in jih obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami.

Obsoja obtožence Kelvizerja Franca, Gnidica Alojza. Walla Emerika, Koželja Jožefa, Milavca Milana, Gabrovca Mirka, Makuca Dragomira vzajemno na sodne stroške.

Odreja zaplembo orožja in vseh drugih stvari v sodno zaplembo;

nalaga objavo v izvlečku te sodbe listom >11 Piccolo« v Trstu in »Jutro« v Ljubljani.

Tako sklenjeno v Ljubljani, 16. dec. 1941.

Podpis poročevalca: Stotnik A. Grossi, podpis predsednika: polkovnik Antonio Benincasa. •

Prepis je točen: L. S. (Vojaško vojno sodišče II. armade).

Najlepši dar za božič in novo leto so »PRAVLJICE« Božene Nemcove. — Broširane stanejo le 5 lir, vezane v platno 11 lir. Kupite jih, dokler jih je še kaj!

Kristusova zgodovina

Eksc. Visok? komisar v šolski kuhinji GILL-a na Viču

Kako pozimi zatirajmo vrtne škodljivce

Pod okriljem vrtnarskega in sadjarskega društva je v sredo zvečer predaval inž. Franjo Janežič o zimskem zatiranju zelen jadnih škodljivcev in bolezni. V izčrpnem predavanju, ki so ga spremljale skioptične slike, je pokazal vse škodljivce zelenjadnega vrta in dal navodila za njih zatiranje.

Predavatelj je opozoril, kako je treba v pozni jeseni in pred nastopom hude zime opraviti na vrtovih še nekaj del, da zavarujemo vrtove pred škodljivci in tako mnogo teh opravkov lahko dovršimo tudi še v času, ko zimski mraz sem in tja popusti. Ostanke raznih | rastlin na vrtovih moramo vedno sežgati, zemljo pa poapniti in globoko prekopati. S tem uničimo mnogo bolezni in škodljivcev, ki bi se sicer obdržali na rastlinskih ostankih.

Tako so na korenu zelja ali ostalih kapusnic izrastki ali grbe. Sprva so velike kot grab, pozneje pa kot pest. Tudi križnice, ki jih je napadel kljunotaj moramo zažgati, zemljo poapniti in globoko prekopati. Na koreninah so šiške lešni-kove velikosti. V šiškah najdemo bele ličinke in te ličinke so škodljive. Kljunotaj prezimi deloma v obliki bub v zemlji, deloma pa kot ličinka v šiškah.

Zeljno muho zatiramo na enak način kakor kljunqtaja ali grbo. Zeljna muha napada kolerabo, redkvico in ostale križnice. Napadene rastline se dajo izlahka izruvati, ker jim je muha pogrizla korenine. Muha se pojavlja od spomladi do jeseni v treh rodovih. — Del zatiranja kapusovega belina pada tudi v pozno jesen. V tem času moramo namreč iskati bube v prezimovališčih: Pri zbiranja in uničevanju bub pa moramo paziti, da porjavplih bub ne uničimo, ker se v Ie-teh nahajajo ličinke njihovih sovražnikov.najezdnikov. Najezdniki odlagajo jajčka v gosenice belina in jih razjedajo in tako uničujejo. Belin se pojavi dvakrat na leto, prvič v aprilu in maju, drugič pa julija do oktobra. Škodljiv je le drugi zarod.

Tudi za fižolom moramo ostanite zbrati in sežgati zaradi zatiranja vdrto pegavosti, fižolovc pršice in porjavenja fižolovega listja.

Vdrta pegavost je pri nas najbolj razširjena fižolova bolezen, ki napada vso fižolovo. rastlino od korenin pa do listja. Če posadimo okuženo seme, to sploh ne vzkali, ali pa propadejo mladike, ki so po stebelcu in prvih listih polne rjavih peg. Bolezen se prenaša predvsem s semenom, ali z ostanki rastlin, ki smo jih jeseni pustili na vrtu. Zalo moramo te skrbno zbrati in sežgati.

Fižolova pršica je pri nas v suhih in toplih dneh huda fižolova bolezen. Pršica je komaj viden pajkovec. Najrajši se naseli na nizkem fižolu. Sčasoma dobi napadeni fižol rjavkasto-rdečo barvo in se predčasno posuši. Pršica prezimi kot odrasla samica in je zelo odporna proti mrazu. Prezimi pa na odpadkih fižola in drugih rastlin. Zato moramo razen tega, da smo sežgali fižolove ostanke, še fižolove preklje opaliti nad ognjem, kajti tudi na teh fižolovkah prezimijo pršice.

Porjavcnje fižolovega listja je glivična bolezen. Bolezen se posebno v jeseni hudo razpase. Ker glivice prezimujejo na listju, moramo tega z drugimi ostanki sežgati.

V jesenski in zimski čas pada tudi zatiranje glavnih grahovih škodljivcev, t. j. grahovega zavijača in graharja. Črviva grahova zrna izvirajo od lisastega in rjavega grahovega zavijača. Tudi tega škodljivca zatremo le, Če jeseni zažgemo vse odpadke grahovih rastlin, zemljo pa globoko pre-kopljemo.

Hrošči graharja ležejo jajčka na mlade grahove stroke. Ves čas, ko je graliar v zrnu, ostane lupina nepoškodovana, dočim gosenice grahovega zavijača narede takoj od začetka v grahovo lupino veliko luknjo ter zapustijo zrna šele po 2—3 tednih. Graharja uničimo, če enkrat februarja meseca prenesemo grah iz shrambe v topel prostor. Tu iiroščki predčasno zapuste zrna, nakar jih le od-beremo in uničimo. Tak od hroščkov očiščen' grah postane spet uporaben.

Tudi fižolar dela veliko škodo na fižolu. Zatiramo ga na enak način kakor graharja.

S sežiganjem ostankov od kumar zajezimo razvoj glavnih bolezni kumar — listnega paleža iu garij.

Na paradižnikih nastopata dve nevarni bolezni, ki ju razen ostalih načinov uničujemo s sežiganjem ostankov in razkuževanjem količkov v 5% raztopini formaldehida. Te dve bolezni sta glivično trobnenje stebla in pa bakterijska ovc-lost. Pri trohnenju stebla nastopi ovelost cele rastline naenkrat, pri bakterijski ovelosti pa nastopi le postopoma.

Čez zimo lahko tudi polovimo mnogo škodljivih bramorjev na ta način, da jeseni zakopljemo na večih krajih v vrtu 60—70 cm globoko v zemljo krpe konjskega gnoja. V gnoju, ki je bolj topel kakor zemlja, se zbirajo braniorji. Navadno v februarju pa ta gnoj z bramorji izkopljemo in bra-morje uničimo.

Tako uničujemo zelenjadne škodljivce in bolezni v zelenjadnem vrtu.

Sosvet za avtorske pravice imenovan

Ljubljana, 18. dec. Narodni svetnik Giorgio Maria Sangiorgi, predsednik Italijanskega društva avtorjev in izdajateljev — društvo z javno pravico, kateremu je poverjena skrb in pregledovanje vseh literarnih del v Kraljevini — je že v mesecu juliju prišel v Ljubljano, kjer se je osebno iprepričal o delovanju književnega dela in udejstvovanja UJMA in U1DA.

Obe društvi sta prišli pod varstvo SIAE (Italijansko društvo avtorjev in izdajateljev) in je narodni svetnik Sangiorgi menil, da mora naša književnost ohraniti svojo karakteristiko ter določil, da se izbere nov sosvet, ki naj bi bil sestavljen iz oseb, ki se udejstvujejo pri gledališču, v književnosti, v pravu, katerih mnenja naj bi bila podana narodnemu svetniku.

Ta sosvet je bil z odobritvijo Eksc. Visokega komisarja zdaj imenovan in je sestavljen iz sledečih osebnosti: Oton Župančič, predsednik: Fran Govckar, Pavel Golia, Anton Lajovic in Stanko Premrl, člani.

V preteklih dneh je bil v Ljubljani glavni ravnatelj Italijanskega društva avtorjev in izdajateljev dr. Fernando Stoppnni, ki je po nalogu predsedstva imenoval urad društva v Ljubljani, ki združuje obe prejšnji društvi, imenovan je bil zastopnik društva v'osebi Cirila Tavčarja, Livada 29. Glavni ravnatelj je zbral v palači Visokega komisariata tudi sosvet, kateremu je naznanil imenovanje zastopnika in mu podal nekaj navodil ter obrazložil pomen sosveta samega.

Rudolf Dostal:

Zgodovina

novomeškega trgovstva

»... V mesto priti ter se pri nas naseliti, ne mika nikogar, vse tišči le ven iz njega. Zapuščenih hiš nikakor ni mogoče prodati, še zastonj jih nihče noče. Že večkrat smo se posvetovali in ugibali na vse strani, kako bi si pomagali, od kod bi dobili denar za davke, a vse zaman. Naše trgovstvo je popolnoma uničeno; zares nam ne preostaja drugega kakor ili proč.

»... Ko nas je neusmiljena deželna gosposka pritiskala, da naj plačamo davke, pretaknili smo vse kote, a našli vse izpraznjeno in kakor popihano. Trgovstvo je popolnoma prenehalo. Nekdaj je bilo v mestu 12 domačih trgovcev, zdaj sta le dva in še ta shajata zelo revno.c

Novomeščani tudi po teh hudih nesrečah niso držali rok križem ter se niso trgovini popolnoma odpovedali. Trgovali so tudi nadalje še, vendar razloček med prejšnjo in poznejšo dobo je bil zelo velik. Dočim so prej tuji trgovci prihajali v Novo mesto po razno blago, so morali odslej novomeški trgovci hoditi kakor ostali kranjski meščani s svojim blagom po svetu »s trebuhom za kruhom«. To blago so bili skoraj zgolj domači pridelki, domače surovine. In ti »trgovci« so bili večinoma le prekupčevalci in prodajalci domačega blaga in obrtnih izdelkov.

Kakor bi se bilo vse zarotilo, da uniči meščanskega trgovca, »o »e začeli vrh vsega vtikati v trgovstvo še kmetje po vaseh in gospoda po araščinah. Po srednjeveških nazorih so imeli edi-

nole prebivalci mest in trgov pravico do trgovine, kmetom in graščinski gospodi je bila prepovedana. Avstrijskim vojvodom in deželnim knezom je bilo mnogo na tem, da so bili meščani inio-viti in so tako mogli vzdrževati z dragim denarjem sezidano mestno obzidje, ne da bi knezov to kaj veljalo. Iz tega vzroka so se vedno potegovali za meščane ter prepovedali vsakomur, da bi se vtikal v meščansko trgovstvo. Toda zaradi vedno večjih vojnih stisk, zlasti s Turki, je postajala moč deželnih stanov, graščakov in visoke duiiovščine vedno večja, ona deželnih stanov pa vedno manjša. Velika gospoda na kmetih se za razne prepovedi ni kar nič zmenila in je delala meščanski trgovini vedno večjo škodo. Sicer so kranjski meščani pošiljali pod vodstvom Ljubljančanov v 16. in 17. stoletju venomer na knežji dvor poslance s prošnjo, da naj se gospodi ustavi trgovstvo. A vse zaman! Novomeščani so bili menda prvi, ki so spoznali brezponieinbnost takih odposlanstev in se jih pozneje niso več udeleževali.

Doba Marije Terezije in Jožefa II.

Nekdanje novomeško blagostanje je šlo v 17. stoletju vedno bolj rakovo jiot, prišli pa so še hujši časi. Že v dobi Karla VI. se jc pojavil v zahodni Evropi nov duh. ki jc kmalu dosegel tudi Avstrijo. Odstraniti in porušiti se je hotelo vse, kar je dotlej veljalo v javnem in zasebnem življenju. Meroda.jni krogi so hoteli odstraniti vse srednjeveške razmere. Ta prerod jc dosegel slovenske dežele in seveda tudi Novo mesto, nikakor pa ne v njegov gospodarski prid. Spodkopal je zadnje ostanke nekdanjega meščanskega blagostanja ter napravil iz njega beraško mesto.

Giovanni Papini ———•--—

Prvi, ki so občutili ta prevrat na lastni koži. so bili novomeški trgovci. Državniki in učenjaki, .pripadniki prosvetljenega absolutizma, so obsojali v znanstvenih sistemih razne zapreke, ki so po njihovih mislih ovirale razvoj trgovstva. V prepričanju, da s emorajo tr-govstvu ugladiti pota. in odstraniti ovire, je dal cesar Karel VI. popravljati, razširiti in zbolj-šati slabe trgovske in prometne ccste ter graditi nove. Razglasil je Trst in Reko za svobodni I n k i, odpravil mnogo mitnic in razveljavil marsikatero neprimerno trgovsko določijo. Cesarski patenti so začeli vabiti tuje trgovce v deželo ter jim olajševati trgovino in promet, kolikor je bilo mogoče. Nad vse čudno pa so pogledali kranjski trgovci, ko je Karel VI. izdal razglas, s katerim je dovolil, da smejo v avstrijskih deželah trgovati tudi Židje in Turki.

Leta 1833. so se nahajali v Novem mestu le še trije trgovci in celo od teh je bil le eden pravilno izučen. — Toda niti najpotrebnejšega blaga nlfii mogel pri njih kupiti, zlasti pa takega ne. kakršnega potrebujejo ženske. Prinašali so ga sicer tu in tam krošn.jarji, če pa teh dalj časa ni bilo, so bili meščani, šc bolj pa meščanke v veliki zadregi. Tudi mestni sodniki niso bili naklonjeni krošn.jarjcm ter so jih podili iz mesta. Cesar Jožef II. je dovolil, da sme vsakdo trgovati, celo kmetje. Niti ni bilo potrebno. da bi bili sprejeti med meščane. Če drugega ne, prihranili so si « tem vsaj takso za meščansko pravico. Domači trgovci so si morali na polju iskati svoj bori krvhek, ker jim ga trgovine niso več dajale.

PaljeJi

David, deček pastir, ubije kraljevega sovražnika velikana, tolaži s harfo kraljevo besno žalost, je ljubljenec kraljevega prvorojenca, poroči kraljevo hčer in postane kraljev vojvoda, A Savel, sumljiv in besen, ga hoče umoriti, David se skriva po gorskih pečinah, postane glavar izgnancev in stopi v službo Vi-listejccv. in ko le ti premagajo in ubijejo Savla na gričih Golboc, postane kralj vsega Izraela. Predrzni ovčar, velik kot pesnik in krulj, a krut in polten, postavi v Jeruzalemu dom ter premaga in si podvrže s pomočjo svojih Gilio-riniov ali hrabrih sosedne kralje. Prvič se boje Izraelca. Stoletja in stol tja bodo vzdihovali po Davidovem povratku in bodo stavili svoje upe na njegovega naslednika, ki naj jih reš« podložništva.

David je kralj meča in pesmi, Salamon kralj zlata in modrosti. Podaniki nosijo zlato kot davek v njegov dom, z zlatom krasi prvj sijajni Jchovin tempelj; ladje pošlje v daljni Ofir, da iščejo zlato: kraljica iz Sabe polo/.i pred njegove noge vreče zlata. A v-s sijaj zlata in Salainonovc modrosti ne more obvarovati' kralja pred nečistostjo in kraljestvo pred propadom. Ženi se s tujkami in časti tuje bogove. Gospod odpusti njegovi starosti, spominjajoč se njegove mladosti; toda komaj on umre, se kraljestvo razdeli in začno se tenin- in sramotne dobe razsula. Dvorne zarote, uboji kraljev, upori glavarjev, bratovske nesrečne vojne, časi nesrumnih malikovanj, katerim so sledila začasna spametovanja, so polnili dobo razcepljenosti. Vstajajo preroki s svarili, toda kralji jih ne poslušajo, temv-č preganjajo, Izraclovi sovražniki se jačijo, Fenicani, Egipčani, Asirci in Babiionci od čas a do časa napadajo obe kraljestvi in jima nalagajo davek in končno okrog 600 let pred Kristusovim rojstvom razdenejo Jeruzalem, Jehovin tcmnclj in odženejo Hcbrejce kot sužnje k babilonskim rekam. Mera nezvestobe in grehov je bila zvrhana, in isti Bog. ki jih je rešil egiptovske snžnjosti, jih izroči za sužnje Bahilonccm. lo je četrta in najstrašnejša kazen od vseh, ker ne bo imela konca. Od tega časa bodo Hebrej-ci večno razpršeni med tujce in podložni tujcem. Nekateri s- povrnejo, da pozidajo Jeruzalem in tempelj. Toda v deželo bodo prodrli Sciti1, podvrgli jih bodo Perzijci, podjarmili Grki in končno po zadnjem junaškem odporu Makabejcev bodo prišli v roke arabske, barbarske dinastije, pokorne Rimljanom.

(Dalje.)

Potrebe kočevskega cevnega odbora

Kočevje, 17. decembra.

Pred dnevi je bila v Kočevju skupščinska seja okrajnega cestnega odbora, na kateri je odbor obravnaval proračun okrajnega cestnega odbora za prihodnje koledarsko leto. Sejo je vodil načelnik gospod Strnad Jože iz Dobrepolj.

Cestno omrežje kočevskega okraja ima v zadnjih letih gotovo izjemo, morda celo edinsten položaj naše pokrajine. Ves čas svojega delovanja je bil okrajni cestni odbor stavljen pred naloge, ki jih pri svoji najboljši volji ni mogel izvršiti * * 1 zaradi pomanjkanja delovnih moči. * i '— ■ •

'' j__Zlasti

zadnje mesece je kočevsko cestno omrežje zaradi povečanega prometa v zelo slabem stanju, tako da v doglednem času z ročnim delom in na roko tolčenim posipnim materialom ne bo mogoče spraviti cestnega omrežja v želeno stanje. Nujno potrebno bi bilo, da bi okrajni cestni odbor dobil drobilec. Za dovoljno ureditev, oziroma zboljšanje cest bo potrebnega veliko gramoza.

Proračun je sestavljen in vezan na maksimalni predlog za vzdrževanje pokrajinskih cest po dejanski potrebi. Celoten proračun izkazuje 2 mil. 54.334 lir. Med izrednimi dohodki ima proračun prispevek pokrajine 705.800 lir. Za kritje izdatkov odpade na cestni okraj 149.460 lir, primanjkljaj 148.660 lir pa naj se krije z 22% okrajno cestno doklado na neposredne, dokladam podvržene državne davke. Pred leti je znašala cestna doklada le 19%.

Ostavko na cestarsko služlio je podalo 9 cestarjev in eden pomožni delavec. Kot nadomestilo določa proračun 10 pomožnih cestarskih mest po 700 lir. Pomožni delavci in vozniki naj bi pomagali cestarjem pri strganju blata, gramo-zenju, razvozu gramoza in odvažanju blata. Za ta dela je določenih 350 lir na 1 km. Nadalje je proračunauo dvakratno oranje snega vseh pokrajinskih cest s 4 pari konj za kilometer. Za delavce in voznike je določen znesek 102.802 liri. Dobaviti je 6396 kub. metrov gramoza po srednji ceni 77.25 lir za kub. meter. Potrebe preureditve, namestitve in popravil podpornih in opornih zidov so predvidene do vsote 48.860 lir, za popravilo ograj in namestitev odrivačev pa znesek 9978 lir. Na cesti Livold. Brezovica, Črnomelj je treba podbetonirati temelje in napraviti v strugi tlak. Na cesti Žlebič, Sodražica, Bloška polica je treba obnoviti most v Sodražici in v Žimaricah, na cesti Kočevje, Koprivnik, Črnomelj pa ie pre-pleskati železne dele mostov. Za popravilo obcestnih jarkov in položitev cevnih propuslov je določenih 51.681 lir. Zaradi prilagoditve cestnega omrežja Ljubljanske pokrajine cestnemu omrežju italijanskih pokrajin bi bilo potrebno, da se vnese primerna vsota za nabavo kažipotov in zaščitnih znamenj. Ker pa okrajni cestni odbor ne razpolaga s primernim cenikom, je določenih pnv-. šalno 10.000 lir. Za cestno zavarovanje omrežja jc določen znesek 15.223 lir. Okrajni cestni odbor je predlagal v osnutku manjša izboljšanja in razširitve na 11 cestnih odsdckih. Skupni znesek je 224.399 lir.

Stroške za vzdrževanje subvencioniranih cest in objektov na njih mora okraj kriti iz lastnih sredstev. Da bi se redno vzdrževanje teh cest delno popravilo, je cestni odbor sklenil od 22% cestne doklade preostalih 63.000 lir za nabavo gramoza. Efekt 22% cestne doklade je 148.660 lir. Od tega je bilo nujno določiti še 63.000 lir za nabavo gramoza za 28.419 km dolgo omrežje. S tem jo izčrpan ves mogoči kredit za nove grad-be. Zato je odbor prosil Visoki komisariat, da upošteva izredne razmere kočevskega okraja in nakloni za gradnje 100% prispevek. 7.a napravo načrtov v Loškem potoku ie določenih 5200 lir, za elementarne nezgode pa povprečni znesek 15.000 lir.

Knjige »Slovenčeve knjižnice« so najlepše darilo za božič in novo leto. Vsaka knjiga le 5 lir!

novice

Koledar

Petek, 19. decembra: Kvatre; Urban V., papež; Nemezij. mučenec.

Sobota, 20. decembra: Kvatre; Evgenij -in Makarij, mučcnca, lngen, mučenec.

Novi grobovi

-f" Smrtnik Anton, posestnik in U3njar na Dobrovi, je odšel v večnost dne 17. t. m. Njegovo truplo bo prepeljano na Dobrovo, kjer bo v soboto ob desetih dopoldne pokopano na domačem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! Njegovi družini izrekamo svoje sožalje.

+ Kapelj Antonija, roj. Anžur, je umrla v Ljubljani ter bo njen pogreb v petek ob pol štirih popoldne. Njeno truplo leži v kapelici sv. Petra na Žalah. Naj ji sveti večna luč! Njenim užaloščenim otrokom in drugim sorodnikom naše sožalje.

-f- Dernnvšck Marko, po domače Štamfar, znani in ugledni posestnik, gostilničar in lesni trgovec na Savi pri Litiji, je odšel v boljše življenje, v Ljubljani. Pokopan bo v pclek ob štirih popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Mir in pokoj njegovi duši! Njegovi številni rodovini naše sožalje I

*

— Smernice za pošto v inozemstvo. Za časa vojne je prepovedano pošiljati s pošto v inozemstvo: razglednico, poštne hiljete, prepovedana je r.aba podloženih kuvert, kvadriranega papirja. Nadalje je prepovedano pošiljati v pismih fotografije (panoramske) ali pa fotografije krajev, ki so vojaškega interesa (osebne fotografije ne smejo imeli podlage), odrezkov iz listov, cigarete, belega papirja ali ovitkov, znamk, denarja, belega notnega papirja, pa tudi popisanega. Končno ni dovoljena raba nobenih drugih jezikov razen naslednjih: albanščina, amharščina, arabščina, češčina, bolgarščina. kitajščina, korejščina, danščina, finščina, francoščina, japonščina, grščina, italijanščina, angleščina. latinščina, norvešfina. holandščina, perzijski jezik, poljščina, portugalščina, rotnunščina, ruščina, srbohrvaščina, slovaščina, slovenščina, španščina, svedščina, nemščina, tajščina, turščina,

mora tudi on zahvaliti slučaju za svojo veliko bogastvo. Tole zgodbo pripovedujejo iz Gibbonsove-gfi življenja: 1. 1803. sta stopila v trgovino dva mornarja in prosila, če bi lahko prodala dve vreči starih' znamk, ki sta jih že dolgo prevažala po morju. Prinesla sta tisoče redkih trloglatih znamk

Radio Ljubljana

Pelek, 19. decembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7 43 Slovenska glasba; vmes ob 8 najioved časa — 8.1? Radijska poročila. 12.15 Vlado Golob s harmoniko. — 12.35 Trio Amlirosiano. — 13 Napoved časa; radijska poročila. — 13.13 Vojno poročilo Glavnega Stana oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Orkester Cetra pod vodstvom Burzizze. — 13.50 Komorna glasba. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Pisana glasba f)orl vodstvom Petralia. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Orkester EIAR-ia pod vodstvom D. M. Šijanca: Operetna glasba. — 19 »Parliamo 1'italianoc,

| Halo!

Tukai Evarast Barvil tal. 26-36, Praitraova 44, prej I. Legat. Strokovno popravljamo In Čistimo vse vr.-te pisalnih in računskih stroiev Popravila izvršujemo hitro in po konkurenčno nizki ceni. Pofulit« it tudi VI Evtrut sarvlia'

I

z Rtiča dobre nade, ki sta jih pred leti zadela na neki tomboli. Gibbons je dal mornarjema 5 funtov in moža 6ta prav zadovoljna odšla. Njuno zadovoljstvo hi bilo mnogo manjše, če bi vedela, da sta mu prinesla veliko redkost in da je Gibbons samo pri tem poslu zaslužil nad 800 funtov.

Ljubljana

1 Rdeča rcflektorska stekla je mestna občina vzidala v robnike prometnih otokov, ki jih je zgradila na najvažnejših ulicah in križiščih. Ta rdeča rcflektorska stekla v temi opozarjajo voznike sploh na pravilno smer vožnje, predvsem pa. da ne zadenejo ob prometni otok. I oda niti teh potrebnih in za promet v temi koristnih rdečih stekel ljudje ne morejo pustiti v miru. Pred Dramo, na Erjavčevi cesti, •jih je menda mladinu razbila že dvakrat, enako tudi že v Vegovi ulici 111 na dnlglh prometnih otokih, lako razuzdanci delajo škodo mestni občini in davkoplačevalcem, poleg tega pa spravljajo v nevarnost ljudi, ker prav lahko 'pride do prometne nesreče lami kjer ni rdečih reflektorskih stekel. Predvsem pa grozi nevarnost tam, kjer voznik računa na rdeče reflekse ter brez skrbi vozi dalje, ker ga razbita rdeča stekla ne svure pred nevarnostjo. Opozarjamo torej vso našo mladino, naj pusti ta rdeča svarilna slekla in tudi druge prometne značke popolnoma pri miru. Kazni za po-

Ljubiseljl moderne lahke glasbe pozor 1

Prispela je prva pošiljka gramofonskih plošč svetovno znane znamke O D E O N , najnovejši šansoni, moderna plesna glasba (španski, orientalski kubanski in meksikanski temperamentni posnetki). Velika izbira gramofonov najnovejših modelov znamke Carisch. Gramofonske igle na zalogi 1

„EVEREST", Prešernova ulica 44

ukrajinščina in madžarščina. — Nadalje priporočajo oblastva lepiti znamke na zgornjem desnem kotu prostora, ki je namenjen za naslov. Na zadnji strani pa je treba napisati ime, priimek in naslov pošiljatelja in ga tudi navesti na vsaki strani pisem, da bi se izognili nehotenim zamenam za časa cenzurnega dela. Pošiljke, ki ue bi vpoštevale predpisov, bodo vzete iz prometa, razen onih, ki so priporočena, poleg tega pa bodo doživele močno zamudo.

— Dogoni klavne živne in svinj. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živno: v ponedeljek dne 22. t. m. v Metliki in Ribnici za govedo in 6vinje: v torek, dne 23. t. m. v Ljubljani in Grosupljem za govedo in 6\inje in na Vrhniki za svinje.

— Filatelisti! Zadnje novosti hrvaških, srbskih. bolgarskih, ruskih in drugih znamk dobite najugodneje v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30.

S Spodnjega štajerskega

Smrt v Mariboru. V starosti T9 let je v mariborski bolnišnici umrla zasebnica Kristina Novšak iz Maribora. Dalje je tam umrl 62 let stari rudar Anton Trunkl iz celjske okolice. V svojem stanovanju v Pob rež ju je umrla zasebnica Marija Znidarič. «tara 87 le;. V svojem stanovanju v Zupančevi ulici 19 v Mariboru je umrl 74 let' stari hišni posestnik in postrešček

škodovanje kakršnih koli prometnih značk in takih stekel so tako ostre, da lahko mlademu človeku postanejo usodne. Posebno jia prosimo vzgojitelje, tako učitelje na ljudskih in meščanskih šolah kakor (irofesorje na srednjih šolah, naj večkrat opominjajo mladino na važnost prometnih znakov ter na te/ke posledice za tistega, ki se jih loti. Tudi vzgojitelji, ki so j>repričani, da je njih stroka visoko vzvišena nad vsakdanjim življenjem, naj ujioštevajo, da je tmli njihovo dostojanstvo namenjeno samo vzgoji in splošni blaginji. Posebno pa prosimo vse sosede in pasante, naj takoj pokličejo stražnika ali opozore kvesturo, če bi kdo kvaril prometne znake ali razbijal rcflektorska slekla.

1 Kongregacija akademičark ima d revi ob pol 7 svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite, vse iskreno vabljene!

1 V nedeljo vsi v frančiškansko dvorano! V nedeljo, 21. t. m. ob 5 popoldne uprizori igralska družina Stolne prosvete v Ljubljani Halbcjevo dramo Reka« v 3 dejanjih, ki bo brez dvoma zadovoljila obiskovalce. Preskrbite si takoj vstopnice pri Šoukalu.

1 Mladinsko opereto »Pcvčka s planin« je številno občinstvo že dvakrat spremljalo s takim navdušenjem kot že dolgo ne kake prireditve. To je dovolj zgovoren dokaz o vrednosti operete. V nč-deljo jo boste zopet lahko gledali in slišali v frančiškanski dvorani ob jx)i 11 doj>okine. Ta prireditev je namenjena zlasti mladini in si je že več zavodov rezerviralo vstopnice. Prav zato je vstopnina izredno nizka: sedeži za odrasle 5, za mladino

Nalivna peresa

svetovnih /nam k: Aarora. Parker, Pelikan, M n n t b I a n c Itd. d > bite Se pri MtiVBRBST"- Prešernov« ulica 44

Vsa popravila nalivnih peres izvršujemo najhitreje, solidno in poceni-

p« I

Franc Voršič. V Magdalenski ulici 65 je umrl 71 let stari upokojeni železniški strugar Edvard Kramaršič.

Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici tega mesecu je bilo v Mariboru 54 rojstev, in siccr 36 dečkov in 18 deklic. Umrlo pa je v . tem času 44 ljudi, in sicer 26 moških in (8 | žensk. V tem roku je. bilo sklenjenih 17 civilnih zakonov. Te številke v vseli ozirih močno zaostajajo za številkami zadnje polovico rnc-seca novembra.

Z Gorenjskega

Uradni nastop novega koroškega gauleiterja dr. Rainerja se je slovesno izvršil dne 16. decembra v Celovcu. Novega državnega namestnika je ustoličil sam notranji minister dr. Frick. ki je pri tej priliki spregovoril ter med drugim dejal: Vaša bistvena naloga bodi sedaj, da boste novo deželo. Južno Koroško (Gorenjsko), do konca včlanili, da postane dragocen in enakopraven del vašega C.aua ... Zunanje zbližan je Nemčiji je že toliko napredovalo, da bo zdaj'lahko sledila formalna priključitev zasedenih krajev Nemčiji. Po priključitvi vas čakajo nove naloge, ki pa daleč zaostajajo za odločilnim vprašanjem, kako narodno včlaniti deželo južno od Karavank.

Ustanovitelj trgovine z znamkami

Danes je skoro vsak otrok filatelist, vsaj po mestih in trgih. Malokdo pa ve, kako se je filateiija začela. Ustanovitelj trgovine z znamkami je Stanley Gibbons. Oče mu je bil kemik v Pljmou-thu in ga je že v mladostnih letil vzel k sebi v trgovino Oče je vsak dan dobival mnogo znamk in sin je začel zbirati te pestre podobice. Ker je imel mnogo enakih, jih je začel zamenjavali za druge. V trgovino si' je postavil posebno mizo za

, . •.. __„„l'nl l«t Intilm zndllŽil. 1

znaftiKK m jc cez --• —.....

kor oče. Po očetovi smrti se je popolnoma posvetil trgovini z znamkami. Kakor mnogi drugi, se

3, stojišča 1 liro. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica.

1 Stolna kongregacija za gospe opozarja svoje članice na današnji redni sestanek.

1 Za božični** praznike nam je Rokodelski oder pripravil znano MVškovo božično igro: »Henrik, gobavi vite/«. Igra je vsebinsko zelo bogata. Oglejte si to lepo slovensko delo! — Vstopnice so v predprodaji v nedeljo oil 10 do 12 in eno uro pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1.

I Gregorinovo božično dramo »Kralj z neba« uprizori frančiškanska prosveta na sveti dan 23. decembra ob jk>1 5 popoldne, na praznik sv. Štefana in na nedeljo 2S. decembra pa že ob 3 popoldne. Vstopnice si zaradi velikepra zanimanja preskrbite v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, frančiškanska ul. 1.

Gledališče

Drama. Petek. 10., ob 17.30: »Rokovn jaei«. Red Premierski. Sobota. 20., ob 14.30: Zaključena predstava za Do|>olavoro. Ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red A. Nedelja. 21., ob 17.30: dlokovnjači«. Izven.

Opera. Petek, 10.. ob 17: T,a Bolieme«. Izven. Zelo znižane cene. Sobota, 20.. ob 17: -•Prodana nevesta« Red B. Nedelja. 21., ob 13. »Netopir«. Izven. Zelo znižane cene.

prof. dr. Stanko Lebcn, — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert kitarista Stanka Prcka. — 20 Napoved časa; radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.45 Lirična sezona i',IAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom Sergia Failonija s sodelovanjem violončelista Benerletta Mazzacurnttija in tenorista Giacinta Prandellija: v odmoru pogovor v slovenščini. 22.43 Radijska uoročila.

Lekarne

Nočno službo majo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; inr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48.

Poizvedovanja

Velik aluminijev ključ je bil najden dne 15. t. m popoldne ob 3 pri mostu za mrtvašnico bolnišnice in ga lastnik dobi v naši upravi.

Z Viča

Narodno gledališče iz Ljubljane vprizori v nedeljo, 21. decembra ob jx>1 3 popoldne v dvorani meščanske šole na Viču že z velikim uspehom igrano in pretresljivo Knittlovo dramo »Via Mala«. Igrajo: Mira Danilova, Kraljeva. Starčeva, Nakrst, Košič, Košuta in Malec. Ne zatr—^ie te izredne prilike!

Iz Trsta

Mladinsko poslanstvo ustašev v Trstu. V soboto, 13. decembra dopoldne se je mudilo v Trstu odposlanstvo ustaške mladine, ki je potovalo v študijske svrhe po italijanskih mestih ter je proučevalo organizacijo in delo italijanske liktorske mladine. Odposlanstvo je sprejel federalni podpo-veljnik v zastopstvu poveljnika. Gostje so si ogledali v Trstu razne fašistične ustanove, posebno mladinske, jropoldne pa so nadaljevali potovanje ter so se preko lifke vrnili v domovino.

Težka avtomobilska nesreča pri Reki. V Skal-nici pri Reki se je pripetila velika nesreča, ki je zahtevala dve življenji. Prevrnil se je tovorni avto, na katerem se je peljala skupina ljudi, ki ni imela prostora na avtobusu, pa je slednjega nadomestil omenjeni avtomobil. Pri tem sta bili ubiti dve ženski: 311etna Marija Simci in 20-letna Roza Calcio.

Hud požar. V skladišču drv in lesa v Via del Ghirlandaio 32. je nastal iz neznanega vzroka požar, ki je zavzel večji obseg ter so ga gasilci s težavo ukrotili. Požar je povzročil 10.000 lir škode.

Iz Goriške pokrajine

200 lir nltgrade za vsak hektar posejane zemlje. V uradni »Gazzetta Ufficiale« je izšel odlok, po katerem bo država .plačala vsakemu ipoljedeicu 200 lir nagrade za vsak hektar po-setve. Nagrade veljajo za |>osetve letine 1941-42 in za njive, ki so |xisejane s pšenico, ržjo in ječmenom. Občinski uradi so že dobili tiskovine, s katerimi naj j>oljcdelci prijavijo posejano zemljo. Prijave se morajo predložiti v enem mesecu za setve, ki so bile izvršene do 22. novembra ter prav tako v enem mesecu za po-setve, ki so bile izvedene po tem dnevu. Mali kmetovalci, ki nimajo I hektarja zemlje, ki bi jo lahko obse j ali s pšenico, ržjo in ovsom, naj javijo površino svojih posejanih njiv. ker bodo v pravilnem razmerju tudi oni nagrajeni.

Arolno in darove za vojake na fronti. Predsednik goriških bojevnikov polkovnik Grego je izdal poziv, v katerem toplo priporoča prostovoljno nabiranje volnene obleke in drugih darov za vojake na fronti, zlasti za one v Afriki in Rusiji. Ker je nakup raznih predmetov otež-kočen. se sprejema jo tudi rlarovi v_ gotovini.

Zaloge nad 100 hI vina treba javiti. Izšel je ministrski dekret, ki določa, da mora vsakdo, ki hrani v svojih kleteh ali drugih zalogah nad 100 hektolitrov kakršnega koli vina — vrsta in starost ne igrata vloge — istega naznaniti županstvu, kjer je vino. Pod dolžnost prijave spadajo tudi trgovci, gostilničarji in slifni. Prijava sc pošlje županstvu na navadnem papirju.

Iz Hrvatske

Poglavnik jc dobil najvišje italijansko odliko, vanje. Hrvatski časnikarji, ki so spremljali hrvatsko državno vodstvo na razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Cianom v Benetke, pošiljajo svojim dnevnikom obširna poročila o slovesnem sprejemu, ki ga je l»11 poglavnik deležen tako v Trstu, še bolj pa v Benetkah. Hrvatsko časopisje tudi poroča, da je zunanji minister grof Ciano po končanih razgovorih izročil poglavniku najvišje italijansko odlikovanje, s katerim ga je odlikoval Nj. Vel. Cesar in Kralj, ki mu je podelil veliki križ odlikovanja svetega Mavricija in Lazarja. Ob tej priliki pripisuje hrvatsko časopisje tem razgovorom največji pomen ter vidi v njih poglobitev dosedanjih prijateljskih in zavezniških stikov na političnem, gospodarskem, vojaškem in finančnem področju.

Premestitev prof. Ribnriča. Dosedanji ravnatelj učiteljišča v Zagrebu Josip Ribarič, svojefas-ni profesor v Mariboru, je z zadnjim poglnvni-kovim odlokom prestavljen na delo v vseučiliško knjižnico v Zagrebu. Kakor znano se .je prof. Riti«

barič svoječasno močno zanimal tudi za slovensko leposlovje ter ima pripravljeno za tisk veliko študijo o Dragotinu Ketteju.

Vodja bolgarske državne mladine v Zagrebu.

Oh svoji vrnitvi iz Italije so je ustavil v Zagrebu vodja bolgarske državne mladine dr. Štefan Kveč-kov. V Zagrebu ga je sprejel in pozdravil vodja ustaške mladine prof., Oršanič. Vodja bolgarske mladine si je nato v "Zagrebu ogledal zavode in ustanovo ustaške mladine ter se je zanimal tudi za njeno organizacijo.

Najvišje dovoljene cene za fižol. Urad za kontrolo cen je določil najvišje cene za razne vrste fižola. Cena je določena oči 700—900 kun za me-terski stot.

Iz Srbile

Uradne ure po srbskih uradih. Zaradi varčevanja s kurjavo je srbska vlada določila nedeljene uradne ure od osmih do dveh popoldne. Ob nedeljah in praznikih pa od devetih do opoldne. V zimskih mesecih lahko posamezni ministri tudi dovolijo, da se prično uradne ure šele oh devetih.

Podeželske gostilne zapirajo. V smislu določil pred kratkim izdane uredbe o zapiranju podeželskih gostilen, so pričele oblasti izvajati uredbo in kar na veliko zapirajo krčme in gostilne, ki so samo kvarile ljudstvo in dajale ljudem priliko za zapravljanje denarja in pijančevanje. V Srbiji bo-da od sedaj lahko obstajali samo tisti gostinski obrati, ki so nujno potrebni za prehrano in prenočišče i>olujočega občinstva. V tem smislu bo notranji minister izdal še posebno uredbo, kakor tudi zakonski predpis, s katerim bo večino sedanjih srbskih manjših mest spremenil v vasi.

Kruh in drva za Bclgrad. Belgrajsko časopisje objavlja izjave merodajnih oblasti, da so oblasti zagotovile Belgradu kruh do nove žetve in drva za zimo. Dosedaj je Belgrad dobival moko v glavnem iz Banata, od sedaj se bo pa preskrboval iz Srbije same.

Kapaciteta bclgrajskih ljudskih restavracij. — Zaradi prehrane siromašnejših slojev je kakor znano belgrajska občina odprla osem ljudskih restavracij, ki izdajo dnevno po 7200 obrokov. Mestna oltMna bo v kratkem odprla še več takšnih restavracij ter jih bo na področju mestne občine belgrajske obratovalo 20. ki bodo izdale lahko vsak dan od 15.000—20.000 obrokov.

Prepoved šminkanja. Srbsko časopisje se zavzema za prepoved šminkanja v vseh državnih in samoupravnih uradih ter za najstrožjo prepoved šminkanja po šolah.

Zaplenjena živila bo v bodoče dobivala samo vojaška bolnišnica. Minister za narodno gospodarstvo je odredil, da bo odsedaj urad za kontrolo cen in mezd smel prodajati vse zaplenjene količine živil samo. vojaški bolnišnici v Belgradu, v kateri se zdravijo ranjeni prostovoljci. Dosedanji način prodaje na licitaciji je ukinjen.

Popravilo belgrajske opere. Pri bombardiranju dne 6. aprila je bila močno poškodovana tudi belgrajska opera, katero sedaj popravljajo in istočasno modernizirajo. Vsa dela pri popravilu poslopja bodo končana spomladi prihodnjega leta.

Akcija zimske pomoči. Belgrajski odbor zimske pomoči bo razdelil med potrebne 10.000 zavojev živil.

»Pomagajte! Pomagajte!« je venomer vpil. Mišek je medtem ležal vznak na tleh in e lovil sajio. Tako je bil zdelan od hudega ja, da je komaj še dihal.

Pridite po »Slovencev koledar"!

Vsi oni, ki ste naročili koledar po 9 lir, pridite ponj v Upravo , Slovenca" Kopitarjeva 6 — Ljubljana. Vsem, ki so ga naročili po 11 lir ali pa na skupne naslove, srno ga že poslali!

»Oh!« je vzdihoval in se ni in ni mogel spomniti, kaj da se je prav za prav zgodilo, v roki pa je še zmeraj držal Netopirjev ovija-ški pas.

T>Pomagaj! Reši me!« je ječal . in stokal

razbojnik.

Mišek je napel ušesa in se je počasi dvignil. Zagledal je razbojnikove noje, ki so molele iz skalnate razpoke.

»Čakaj, jaz te bom rešil, boš videl.« je rekel Mišek.

Našel je prisiljeni kos lesa, zataknil ga je S zemljo in ga čvrsto pritrdil.

KULTURNI OBZORNIK

Vlfaggerl: Leto Gospodovo

Ljudska knjigarna v Ljubljani je izdala za božič prelepo knjigo nemškega pisatelja KarlH Heinricha \Vaggerla: L^to Gospodovo, ki je

gotovo najlepše berilo za božične praznike, praznike vse pomiritve med ljudmi v Bogu. Wag-gerl, ki je pred leti gostoval v Ljubljani z re-citacijskim večerom in je bral prav neke odlomke iz te povesti, spada gotovo med najmočnejše pisatelje iz bivše Avstrije ter sc je kot samouk samo s pomočjo svojega talenta priboril med vrhove sodobne, po novem domačinstvu težeče književnosti. Po tej povesti Leto Gospodovo ie postal znan tudi v svetu ter so ga že pred leti preveli Čehi in zdaj tudi Slovenci. Ljudska knjigarna ga daje v prevodu pisatelja Franceta Kunstlja ter v lepi knjižni opremi (str. 200).

Je to svojevrstna povest, pisana v drugačnem slogu, kakor so sicer pisane povesti, pa tudi v drugačni gradnji. Ni to — kakor bi kdo sodil po naslovu — zbirka liturgičnih opisov preko cerkvenega leta, temveč je eno leto vaškega življenja, ki je v celoti in do dna povezano s cerkvenim letom ter z religioznim živ>-ljen.jem. dasi je v njem veliko greha in celo zločinov. Prav ta tesna povezanost materialnega vaškega življenja tekom leta s prazniki, ki so sestaven del vaškega kolektiva, opravičuje pomemben naslov Leto Gospodovo, pa tudi duh, ki je ves živ in oblikuje življenje tako. dn je v skladu z zapovedjo božjo. Pisatelj je lepo povezal tako doživljanje leta z ministrantom Davidom, nesrečnim nezakonskim otrokom, katerega mati se'vlačugari v mestu, ter župnikom v vasi. S tem, da pisatelj opisuje doživljanje ministranta ob smrtih in pogrebih, krstih in proščenjih ter glavnih praznikih, procesijah in Dirmah ter njegovo lastno rast iz otroka v dozoreva jočega fanta ter njegovo prvo simpatijo ob Nežiki, je podana samo tista vez, ki združuje vso to epiko enega leta v vasi ter povezuje več raznih usod. Poleg te začenjajoče se ljubezni, otroške simpatije dveh otrok, ki ju želja po pustolovščini odvede od doma v gozd v pu-ščavniško življenje, smo tu priče še usode kmetije na Voglu, smrti starega gospodarja, in grešnega življenja mladega z deklo, ki je imela odnose še z drugimi, kar vodi do umora nezakonskega otroka, pa pozneje do sreče in do poravnave v Bogu, do vdanega čakanja pokore, sodbe; gledamo tudi žalostno usodo Davidove matere, vlačuge, ki po dobroti sVobodo-

ljubne kramarice uredi življenje v sklad in se poroči s svojim Karlom, ter začne ob sinu novo življenje. Niti vseh teh usod pa imata v roki župnik in pater Janez, ki s svojo dobroto uvajata božji red v naravni red stvari. Toda vse te zgodbe so komaj vidne in komaj zaznavne v široki epiki letnih časov in cerkvenih godov ter obredov, ki leto na vasi spreminjajo v leto Gospodovo. Začenja se ta povest, ki ni v pravem smislu povest, ne roman, pa tudi ne kronika, temveč čudovita epična stvaritev svoje vrste, s popotnico človeka, ki se odpravlja v smrt; potem pa smo jirisolni pri lepih in močno pisanih obredih velikonočnega tedna, pri vstajenju. krstu, pri romanjih prošnji teden, bin-koštih, predvsem pa pri procesiji na Telovo, ki je opisana z najmogočnejšimi črtami, kakor samo še adventni in božični čas poleg birino-vanja na vasi, ki je gotovo najbolj živahen in zabaven del povesti, ludi svetega Miklavža in parkeljnov ni pustil ob strani. Z božičnimi prazniki, Tremi kralji piše konec, ki pa se strne z začetkom spet z velikonočnim pozvanjanjem, ki je glavno opravilo ministranta Davida, bir-manca škofovega komornika in kateri bo morila nekoč še duhovnik. Med te opise cerkvenih praznikov in obredov je pomešanih mnogo legend in pravljic pa tudi storij in vraž. polog glavnih zapletov in razpletov človeških usod. ki iz greha vsi teže ob milosti praznikov in navad tudi v krščansko življenje, v spravo z Bogom. Tako leto na vasi prehaja v leto Gospodovo, v življenje narave z božjo voljo, človeka s Cerkvijo

Ni i>otrebno omenjati, da je pisana ta svojevrstna povest z močnim slogom in živahnimi prizori (dogodek ob birmi, svatba, telovska procesija, božič! itd.) ter polnimi barvami, tako da bo vsak doživljal ob njej lepe trenutke utehe in čudne mistike najvišjega z najbolj človeškim, ko človek, ki je »posoda nesnage« «pet najde svojo vrednost in mir v Bogu in Cerkvi. Za božične praznike gotovo najprimernejše branje, ki ima marsikaj skupnega tudi s Clae-sovo povestjo Pokojni župnik Kampens, ki je izšla prav te dni v Slovenčevi knjižnici. Taka povest, kot jo je napisal Waggerl, spada med pravo domačinsko literaturo, ki jo predstavlja ipred svetom, pa tudi med odlične stvaritve katoliškega duha ter more biti naravnost zgled, kako se lahko z velikim umetniškim poletom in silo pišejo katoliška leposlovna dela. td.

Pogovor s slikarjem Mihelicem

Obiskal sem umetnika in ga naprosil za par | podatkov o njegovem dosedanjem umetniškem ustvarjanju.

Sedela sva v stari ljubljanski gostilni. Nad glavama se boči obok, ki v svoje vegaste vdolbine lovi mrežo senc. Stene so obložene z lesom, da je človeku pri srcu toplo in je menda to slovenski atavizem. Vse občutje prostora je ubrano na solidno mero, pozne nočne ure in dobro vino. V kotu visi začrnel križ. Med različnimi pogovori si najdem priliko, da si slikarja do dobra ogledam. Na prvi hip Obraz ne kaže umetnika. Niti ne ncM značilnih umetniških atributov, niti nima izraza one vzvišene lahkomiselnosti, ki je tako značilna za te vrste ljudi. Miheličev obraz me spominja na človeka, ki mu ni tuja askeza, taka lica srečaš v konviktih in samostanih! Tudi v načinu govorjenja, ki tako razkrije človekovo dušo, ne najdeš' bežnih miselnih in govorniških prebliskov, ki se nenadoma vžgo in zopet ugasnejo. Zdi se, da slikarjeva notranjost tli v neugasljivem ognju, tako zbrano privede vsako misel do logičnega zaključka in tako intenzivno izlušči iz predmeta njegovo bistveno podobo. Njegov glas je prepričljiv, epičen. Ob zvočnosti dolenjskega dialekta te nehote spomni na stare pripovedovalce narodnih pesmi. Dostikrat izzvenijo njegove misli v ironijo in jedkost.

Govoriva o najrazličnejših umetnostnih vprašanjih. Omenim mu močan realističen element v njegovi umetnosti. Zanima me slikarjev odnos do narave. Mihelič prične po kratkem premisleku pripovedovati: »Moj odnos do narave? Pred očmi mi je podoba prvega slikarja, ki v mračni razsvetljavi svoje Altamirske jame, kosmat in pošasten, žehteč od še tople krvi pravkar ubite živali, od neznane sile gnan s svojim primitivnim orodjem gravira v steno podobe živali, ki izpolnjujejo njegovo krvavo fantazijo. Vodil ga je instinkt in instinkt je glavni ustvarjalec vsake resnične umetnosti. Narava je večni model in predmet slikarstva od altamirskega troglodita do današnjega dekadentnega surrealista. — Moj odnos do narave je razviden iz mojih slik in se zavedam dejstva, da s tem nisem še ničesar povedal. Je to realizem, simbolizem ali kaj? 0 tem •težko kaj določnega povem. Zoprno mi je vkalup-ljanje človeka v nekakšne -izme. Zdi se mi, da mora slikar tekom svojega razvoja pustiti odprta vrata na vse strani in vodilo je instinkt. Skušati izraziti čimbolj intenzivno in sugestivno tisto, kar slikar izraziti želi. Predati se popolnoma tej želji je, mislim, glavno vodilo, najti samega sebe in svoj izraz. Zavestne želje in razumsko pretvarjanje forme in izraza brez- notranje instinktivne potrebe je manira in ne, stil. Slog je človek, sem nekje čital in slog je doba. Pri slikarju je to stvar podzavesti. Zvestoba in iskrenost do samega sebe in narave je edino zanesljivo vodilo pri iskanju stila. Isto je s takozvanim momentom narodnosti v umetnosti.«

Prekinem slikarja. Zanima me njegovo gledanje na ta problem, posebno, ko je v njegovih delih opaziti nekako prav etnografsko naslonjenost na zemljo in Človeka.

»Pri nas se je že dosti pisalo o tem, kaj je tipično za našo umetnost in v čem je naš narodnostni izraz. Kaj je tislo, kar loči n. pr. holand-sko umetnost od italijanske. To nam je popolnoma jasno, toda določiti karakteristiko slovenske umetnosti n. pr. spričo ene od teh dveh, nam je pa na žalost zaenkrat še zelo težko, če ne nemogoče, saj pravijo, da se začne slovenska umetnost šele z impresionizmom. Sicer iaz nisem tega mnenja in trdim, da je že Petkovšek s svojo sliko »Doma« izrazil toliko tega. čemur bi lahko rekli, da je »slovensko«, kakor zlepa ne kak slikar pri nas. Pri slikarju je pojem narodnostnega v slikarskem pomenu ie besede sekundarnega pomena, mislim namreč stvar podzavesti. V vseh primerih imajo te slike lahko slovenskega duha, ali pa ga nimajo. Je pa tudi jasna stvar, da se bo slikar lažje približal samemu sebi in duhu naroda, če dela med narodom in se skuša vživeti v narodovega duha in da bo v slikah rodne zemlje in rodnih ljudi lažje našel sameea sebe in dotik z ljudmi. Je pa tu še vprašanje snovi.

Pri nas dostikrat škodoželjno napadejo slikarja če je na njegovi sliki še kaj več kot n. pr. samo hruška ali pa glava ženske in če hoče biti slika še mogoče iz etičnega, narodnostnega ali kakršnega koli jxigleda zanimiva, z že priznano, cinično opombo: literatura. Vsi vemo, da so bili Rem-brandt, Goya ali pa Brueghel st. odlični slikarji, čeprav niso slikali samih tihožitij...«

Slikar ie utihnil. Opazil sem, da mu vse to leži globoko v srcu in da vsa ta vprašanja niso stvar »literature«, marveč skupne in osebne bolečine. Vstopajo novi gostje, med njimi naš kulturni urednik. Prisede, naroči merico rebule in vpraša čez naočnike: »Intervju?« Prikimam. »Ena kolona?« »Več,« zamomljam. »Nemogoče, kaj pa misliš? Nimam prostora!« »Poglej,« mu kažem listek, »še tri vprašanja imam napisana. Kako nai izpustim vprašanje: Kaj nameravate za bodočnost?«

Nato pa je slikar kratko odgovoril:

»To pa bo jiokazala bodočnost sama. Ne govorim rad naprej, ker človek, najmanj pa slikar, nikdar ne ve, kam ga umetniški nagon zavede.«

Dr. S. Mikuž.

7083 Filipinskih otokov

Filipini so bili odkriti od vzhoda. Magalhaes je uresničil misel in željo Krištofa Kolumba, doseči vzhod na poti okrog sveta. Ko je Magalhaes jadral okrog sveta, je odkril Filipine. Več mesecev so nosili njegovo ladjo leni valovi od Južno Amerike po Tihem oceanu. Aprila 1521. je končno vendarle zagledal suho zemljo, kjer pa je ravno divjal boj mod »sultanom« Zebujeni in maktabij-skimi domačini. Zanašajoč se na puške svojega novega prijatelja je pomagal sultanu in pristal pred sovražnim otokom. To je bilo usodno zanj. V plitvi vodi so ga sprejeli Malajci s kiji in ga dobili v precep. Šele dvajset let pozneje je prišel zojiet Evropejec na te otoke, ki jih je Magalhaes imenoval Lazarjeve otoke. Bil je Španjolec Villalobos. V čast španskega infanta in poznejšega španskega kralja Filipa H- jih je imenoval Filipine ter jih podvrgel španski nadoblasti. Otokom so vladali Španjolcl iz svojih srednjeameriških dežel. Domačini in Španjolci so so dobro razumeli. Poleti je podnebje deževno, od decembra notri v f>omlad je prijetno toplo. Narava nudi ljudstvu razsipno vse, česar potrebuje. Ker Španjolci domačinov niso gospodarsko izrabljali, je vladalo med obojimi prijateljsko in zaupno razmerje. Domačini so se tekom let vedno bolj mešali s Španci, mesta so dobila španski izraz in prav tako tudi življenje v njih.

Leta 1808. je izbruhnila vojna med Ameriko in Španijo. Amerika si je zaželela teh 7083 otokov — naseljenih in imenovanih je med njimi le 2441 — in je v pariškem miru kupila Filipine za 20 milijonov dolarjev od Španjolcev. Z amerika-nizmoni je nastopil na Filipinih tudi lov na dolarje. Še danes je v deloma slaho preiskanih pragozdovih na severovzhodnem dolu Luzona, največjega Filipinskega otoka, precej divjakov, na sosednih manjših otokih pa stanujejo morski ropar-

ji Mori. Celotna površina za« naselitev sposobne zemljo je približno tako velika, kakor celo japonsko otočje. Zemlja je mnogo rodovitnejša, kakor na japonskem otočju, prebivalstva pa je na Filipinih komaj petino od jnponskega. Rodovitni, neob-Ijuden prostor je zelo privlačeval Japonce. Japonskih priseljencev je bilo vedno več in v okraju Davao na otoku Mindanao jn nastala 2000 glav I,roječa japonska kolonija. Amerikanci, ki so zasedli Filipine kol najbližjo postojanko proti Ja-Iionski, 'so začeli sumljivo gledati na vedno večji japonski dotok Ameriški kmetje so imeli močno konkurenco v cenenih filipinskih pridelkih konoplje, tobaka in sladkorja. Do leta 1900. Filipini zato sploh n.so bili vključeni v amerikansko carinsko unijo. Po tem letu so nastajale vedno nove težave. Toda kmalu so pri natančnejši preiskavi tal zasledili na Filipinih ležišča železne in manganove rude. po letu 1935 pa še kromovo rudo, zlato in petrolej. Slandard-Oil-Company je tipala, da bodo petrolejski vrelci na Filipinih tako bogati, kakor tia Borneu. Ameriška mornarica je zelo želela, da bi so petrolejske zaloge za ladje in letala na oporiščih v Manili ter na sosednjih otokih lahko krile z domačimi proizvodi.

Filipini bi radi postali samostojni. Amerikanci so jim samostojnost obljubili do 1. 1942, pozneje so preložili ta datum na I. 1940., dovolili pa so Filipinčanom, da sinejo organizirati lastno vojsko, dokončno popolno svol>odo pa so jim nazadnje obljubili za leto 1900. Takrat bo prešla celotna uprava in oblast v filipinske roke. sedaj pa morajo Zedinjenim državam odstopati 5% carine na nekatere vrste blaga. Doslej ie šlo 85% filipinskega izvoza v Zedinjene države. Ko so Amerikanci začeli bojkotirati Japonsko, je bil gospo-| darski stik med Filipini in Jajionsko popolnoma prekinjen.

Spori

Iz domače smuške zgodovine

Kako so smučali naši predniki pred modernim smuškim pokretom

Po Valvazorjevih zapiskih vemo, da so slovenski kmetje 6 pridom uporabljali smuči že v 17. stoletju. Največ so smučali v okolici Turjaka, verjetno pa je, da so poznali praktično vrednost »šinečev« tudi v drugih krajih, zakaj Valvazor ne pripoveduje le o kmetih v okolici Turjaka, temveč o Kranjcih sploh.

Ljudske smuči so bile razmeroma kratke in široke. Spredaj so bile zakrivljene kot 6ani, niso pa imele žlebiča in tudi ne oboka pod stopalom. T^idi vezi so bile priproste: naši predniki niso poznali kovinskih ušesc, temveč le krepek prstni jermen, v katerega 60 vtaknili stopalo. Kljub temu je bila umetnost smučanja v 17. stoletju na precejšnji višini. Valvazor poroča, da so bili kmetje v smuku naravnost jx> strmini zelo hitri in da so se znali tudi vsaki prepreki izogniti. Kakor kača 60 švigali miimo dreves in skal in se niso bali strmin, četudi 60 bile gosto porasle. Gotovo je torej, da niso uporabljali lesenih plohov samo mesto krj>elj, ja6no je tudi, da se niso na smučeh le »sankali«, temveč da 6o jx>zr.ali smuške zavoje.

Ker nam je smuška oprema dobro znana — nekatere stare bloške smuči so ohranjene in se nahajajo v inozemskih muzejih — lahko brez nadaljnjega ugotovimo, da ni bila tehnika 6tarega ljudskega smučanja podobna sodobni športni tehniki. Bila je lažja in enostavnejša. Pri smučanju so ujx>rabljali kmetje dolgo palico, na katero so se krepko naslanjali in s pomočjo katere so izvajali smuške zavoje. O plugih in kristijanijah ne more biti govora, ker je bila vez med čevlji in smučmi le rahla. Pri smuku so se nagnili nazaj, s tem so prenesli precejšen del telesne teže na kolec in so obremenili zilasti zadnje del smuči. Lopatice smuči

so bile torej razbremenjene, kar je omogočalo lažje krmarjenje s pomočjo palice. Iz tega lahko sklepamo, da niso fioznali plužne tehnike in da so izvajali samo loke, pri katerih sta bili 6mučki vedno vzporedni.

Nemogoče je ugotoviti, kdaj je bila smuška tehnika naših prednikov na višku. Za to imamo premalo podatkov. Iz dopisov pa, katere je r>oslal 1. 1845. Podgrivarski v Bleivveisove »Kmetijske in rokodelske novice* sklepamo, da v 1em času niso bil več tako urni- na smučeh. Podgrivarski sploh ne omenja zavojev, temveč le hoio in smuk naravnost. Zanimivo je tudi, kaj pravi o uprabi palice. V 19. stoletju so smučali s pomočjo palice le manj izurjeni, medtem ko so se »mojstri« spuščali brez nje. Ker pa je pri takratni enostavni opremi komaj verjetno, da bi izvajali smuške loke brez palice, smemo soditi, da 6o smučali 6amo naravnost jx> 6trmini.

Tudi v novejši dobi, ko 60 se pred 30. leti izjavile med Slovenci prve moderne smuči, ni bilo slišati o razvitejši tehniki na Blokah. S časom so zgradili na Blokah vedno več ces- katere so tudi jjozimi zvozili in shodili, smuči niso bile več tako neobhodno fiotrebne in ujx>rab!jal; so jih samo še pri domovih, ki ležijo daleč od pron.t tn:h naprav.

Ob tem kratkem opisu smuške tehnike naših prednikov moramo ugotoviti, da je naše bloško smučanje še vedno preveč neraziskano. Še vedno čakamo na človeka, ki bo posvetil t»mu zanimivemu pojavu v zgodovini sloven ;kega šjiorta več časa in pozornosti in kateremu se bo posrečilo odkriti tudi vse ono, kar je za enkrat še zavito v temo.

Vusuke Macuoka je bil gozdni delavec

Pred nekaj desetletji je stopil v službo pri nekem farmerju v Zahodni Ameriki mlad in zelo podjeten Japonec. Največ je delal v zgodu, kjer je podiral in sekal drevje. Ko se je po težkem in liajjornem delu vračal na farmerjev dom, je jemal v roke knjigo in je dolgo v noč študiral. Farmer ga je večkrat opozarjal, da se mOra odločili ali za sekiro ali za knjige, ker oboje ne bo šlo. Žilavi Jajionec pa je vzdržal in je bil pred kratkim zunanji minister japonskega cesarstva. Pisal se je namreč Yušuke Macuoka,

Nove španske železnice

V Španiji so pred nedavnim izročili prometu novo železniško progo med Castejonom na Ebru (od katere se odcepijo stranske proge do železnic Saragossa—Pampeluna—San Sebastian in Saragos-sa—Bilbao) in Sorio. Nova proga je dolga 103 kilometre in vozi preko verige Sierra del Moncayo ter ima 12 predorov in 3 viadukte in je speljana preko 4 velikih mostov. Omogoča zvezo med Madridom in Navarro. V teku je gradnja nove železnice, ki bo vezala Madrid z Valencijo, velikim španskim sredozemskim pristaniščem in bo važna za promet s poljskimi pridelki. Nova železniška zveza bo za 100 km krajša od sedanje zveze med Madridom in Valencijo, ki je dolga 500 kilometrov in gre po ovinkih skozi Arjezanu, Albaceto in La Encino.

Table-teniški dvoboj Mladika :Hcrmes.

V nedeljo, 21. t. m. bodo gostovali igralci bele žogice iz Šiške na Kodeljevem, da se prepričajo o trenutni formi svojih in nasprotnih igralccv. Hermes bo verjetno poslal v boj stare kanone Marinka, Lazarja in Djinovskega. Mladika bo porabila ta dvoboj za oster Irening, ker se obetajo sedaj večje table-tenis prireditve: božični turnir SK Mladike 28. t. m. in troboj SK Mladika:ZSK Hermes:SK Korotan 1. ali 4 januarja 1942. — V nedeljo popoldne pridejo na Kodeljevo tudi table-teniški igralci Slavije, ki bodo merili moči z drugo garnituro Mladike.

• •

• Za št. Jakobski okraj bodo ustanovili v Ljubljani nov športni klub, ki bo gojil nogomet in boks. Imenoval se bo SK Žabjak. — Boksarsko sekcijo bo vodil večkratni prvak E. Baloh. Ustanovni oljčni zbor bo 2t. t. m. v klubski dvorani gostilne Lozar. Rožna ul. (7. Pripravljalni odbor vabi na občni zbor vse one, ki bi se želeli vpisati v novi klub.

Celovško hokejsko moštvo je odpotovalo v Milan, kjer bo.nastopilo v drsalni palači proti II. C. Milanu. Za božič bodo Celovčani spet doma in bodo igrali proti slovaški hokejski reprezentanci.

100 km v dveh urah. Belgijska kolesarska dvojica Debruicker—Dekuvšclier, ki je zmagala na dirkah na 100 km, jo dosegla odličen čas 2:01.27, kar pomeni skoraj 100 km v dveh lirah.

Hrvatski nogometaši bodo odpotovali v Budimpešto, k jer Imrlo v nedeljo 21. t. m. igrali proti madžarskemu prvaku ! erenevarosu. Za hrvatske barve se bo boril SK Grad.janski. —

Nedavno so se dogovorili tudi za meddržavno tekmo z italijansko reprezentanco, katero bodo odigrali marca meseca v Italiji. Točnejši termin in kraj še ni določen.

Monnkovska zaročenca in pozneje zakonca Baier sta bila skozi (> let nekako abonirana na nemško drsalno prvenstvo v parih. Osvojila sta si ga I. 1934. prvič, lansko leto pa zadnjič. Sedaj, ko nastopata med profesionalnimi umetniki na ledu, sta odstopila drsalno prvenstvo amaterjev berlinskemu paru Strauch— Noack.

Finske »saune« bodo vpeljali tudi v Nemčiji. S finsko slavo na športnem polju se je razširil tudi glas o finski sauni, to je ljudski parni kopeli, katero imajo skoraj pri .vsaki niši. Finci so prepričani, da imajo oc! znojenja v saunah velike koristi in smatrajo, da so take parne kopeli po vsakem napornem treningu nujno potrebne. Kl jub temu, da so postale finske saune narodno znane, jih doslej še niso začeli graditi v drugih krajih razen v Nemčiji, odkoder poročajo, da so jih vpeljali to zimo za veslaške športne klube.

Zimski petoboj, o katerem smo žc poročali, bodo priredili v Švici od 12. do 15. januarja. Razen Švicarjev, ki so prvič vpeljali zimski petoboj in se zaradi tega imenuje »švicarski petoboj«, bodo nastopili tudi Nemci, Italijani in Švedi.

Maksa Schmelinga nagovarjajo, da bi začel zopet z boksarskimi borbami v areni. Zdi se pa, da je Maks za to že prestar in da bo nastopal le še proti partnerjem, ki mu niso nevarni. Kakor poročajo, bo nastopil Schineling najprej v Briisslu, kjer bo pokazal šolo boksanja v obliki javnega telovadnega nastopa.

Na levi: Nemški top sredi blatne ceste na vzhodnem bojišču. — Na desni: Sovjetski ujetniki prinašajo svoje ranjence na preveznvališče.

Fruncesco Perrl:

16

Neznani ufenec

Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.

Sonce je bilo že visoko in ozračje prijetno. Onstran vaz ki so krasile ograjo ploščadi, se je lesketalo morje. Dolgi, peneči se valovi so ?e neprenehoma zaganjali proti obali in cesarska ladja s svojimi svilenimi raznobarvnimi jadri in velikim orlom se je zibala v notranjem zalivu kakor pravljični ptič ? Srečnih otokov. Iz mesta in zlasti iz pristanišča je prihajalo nedoločno, a grozno hru-menje množice, ki je kričala pred zaporami in glasno klicala cesarja.

Trasillus, ki mu je bilo naročeno, naj privede mladega Juda, se je vrnil na ploščad in gnal pred seboj bitje, ki je le še s težavo ohranilo v obrazu in v udih človeško postavo.

Nova črna tunika iz kozje dlake je pokrivala le napol močno, a do kosti shujšano telo, ki je bilo po nogah in rokah rjavo križasto kakor peščenjak, porasel z lišajem. Rusi, dolgi lasje, kakršne so nosili nazireji v Palestini, so se mu v gostih, mastnih predenih motali na glavi in okoli čela. Majhna brada sirkove barve je zakrivala shujšana lica in od prejšnje lepote so ostale obrazu le še oči, dvoje groznih, na široko odprtih, strmečih, polnili divjega ognja.

Ko se je mladi Jud ustavil pred Cezarjem, ni nič pozdravil samo svoje blazne oči je vprl vanj.

To naj bi bil gospodar sveta? Krčevito so se mu zganile roke. ki so mu pokvečene cd protina visele z ratnen kakor korenine kakega nad breznom usihaiočega drevesa.

Ne glede na cesarsko oblast, ki ga je obdajala, je Tiberij napravljal močen vtis. Sedel je na slono-

kostenem kurulskem 6tolu, božal z močnimi, belimi rokami bronasto želvo, ki je bila pred njim na mizi. Starec se je za/del tudi Judu ob prvem pogledu skoraj lep. Bela polt njegovega obraza in vratu, čeprav jx>lna mozoljev, velike ženske oči z ogromnimi zenicami, ki so se zdele v luči kakor dvoje odprtih okenc v strahotno tajiustven svet, in že siva griva las, ki so mu padali na tilnik, vse to je izražalo neko vzvišeno in veličastno milino. Ce pa so se njegove oči kam vprle, so se zenice tako čudno svetlikale, da so spominjale na tiste velike mačke, v očeh katerih se zdi, da se zrcali samota puščave. Tudi v njegovih očeh se je odražala velika in strahotna osamljenost.

»Stopi naprej, Jud,« ga je opomnil Trasillu6, in moli božanskega Cezarja!«

Mladenič se je prestopil za dva koraka in ne da bi pokleknil, še dalje strmel osuplo v cesarja.

»Odgovori na moja vprašanja,« je spregovoril Tiberij. Ce boš modro in brez prevare razložil, kar ti predložim, te osvobodim. Dam ti tudi nekaj denarja in te pošljem z družino vred v Judejo.«

»Nikogar več nimam, o Cezar,« je odgovoril judovski mladenič. »Oče mi je |>red dvema mesecema umrl od naporov v rudniku, o materi pa nimam nobenih vesti.«

»Dobro, pojdeš pa sam. Poslušaj poročilo, ki mi ga je poslal upravitelj Judeje, in povej mi, kar veš o prihodu vojščaka. ki ga v tvojih krajih pričakujejo pod imenom Mesija.«

Na Tiberijev .migljaj je Trasillus bral Pilatovo poročilo.

Ko je prebral, je mladi Jud dvignil roke in globoko zavzdihnil:

■ O Jehova, gosjx>d na višavah, bodi zahva-ljen. Ali pride sin Davidov?«

»Kdo je ta sin Davidov?« je vprašal Tiberij rezko.

Mali oglasi

V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda

L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1___

pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.

1 Službe g

Dobe:

Bančnega uradnika

s perfektnlm znanjem italijanščine, išče denarni zavod za nastop izven Ljubljane. - Ponudbe na upravo »Slovenca«' pod »Bodočnost« št. 13507

PREMOG in DRVA

I. POGAČNIK,

Ljubljana, Bohoričeva 6. Tel št. 20-95.

Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah fn pra-tnikih OB Ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30

Krasen film iz dobe krvave franc. re>olucije

Grot Brechard

Amadeo Nazzari, Luisa Ferida, Ugo Ce3Cri KINO UNION TEL.

Romantična pustolovščina na prekooce-ansknm letnln

Tragedifa na K. 2

Anna Lee, John Loder Hrank Cellier KINO SLOGA TEL. 27-30

Velefun o ž vi enju in de n not imberik. ga Ln.jrlitelja

Nor nibei ški obtoženec

ileiuricli lieorR-1, Kr stina Soderbaum, Paul Wegener KINO MATICA - TEL. 22-41

Prodam

drsalke, pisalni stroj, por.tabel, mizo, gramofon, plošče, biljardet, citre. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13568 1

Bertfe

\Slovencau

in oglašujte v njem!

»Pravljice« Božene Nemcove še lahko dobite po 5 lir broširane in po 11 lir vezane v platno. Darujte to vredno knjigo svojim bližnjim in daljnim prijateljem i

Trgovska hiša

naprodaj na najpromet. točki periferije Ljubljane. Hiša je enonadstropna, z zelo dobro vpeljano trgovino špecerije ln mešan, blaga. Velik mesečni promet, 2000 m'. - Poleg tega naprodaj še več drugih | nepremičnin. Zajec Andr, realttetna pisarna, Tavčarjeva 10,- tel. 35-64. p

Posestvo

okoli 20.000 metrov zemlje, blizu Ljubljane, prodam. Hiša in gospodarsko poslopje v novem stanju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13563. P

Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«!

V neizmerni žalosti javljamo pretužno vest, da je umrla naša preljuba mamica, sestra in svakinja, gospa

Antonija Kapelj

roj. Anžur

Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 19. decembra ob pol štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.

Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 22. decembra v župni cerkvi sv. Petra.

V Ljubljani, dne 18. dccembra 1941.

Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo

Jud ni odgovoril. Obrnil se je k Trasillu in mu rekel:

»Prinesi mi zvitek Danijelove knjige in Cezarju povem resnico, kakor me navdihne Jehova.«

Trasillus je pričakoval, da bo kaj takega zahteval, in dal tnu je zvitek papirja, ki si ga je priskrbel v izraelitskem okraju onstran Tibere.

Jud je razgrnil papir, bral nekaj ča6a poti-homa. potem pa je postavil prst na neke vrste v enajstem jjoglavju in krilil kakor nor od veselja. In še je uprl v cesarja svoje presunljive oči in spregovoril:

»Poslušaj, sin Livijin, besede prerokove! Trije monarhi — prav Danijel — 6i bodo sledili v vladanju sveta, preden pride Mesija Prvi je tisti, ki jx>jde z orožjem proti trdnjavam svoje dežele, a se spotakne in pade in ga ne bo več.« Ta prvi kralj je bil Julij Cezar, k: je šel zoper Rim, a je, ko je premaga! v«e svoje sovražnike, padel jx>d Pompejevo soho in bil umorjen. »Sledil bo mogoč-nik, ki je poslal izterjevalce davkov po deželi, ki je slava kraljestva.« Ta mogočnež je bil Avgust, ki je jjopisal zemljo Judovo in ji naloži! davek. »Za njim pride zaničevanja vreden monarh in pod njegovim vladanjem 6e prikaže Mihael, vojščak Gospodov, ki prinese pravico na svet, in vsi, ki bodo zapisani v knjigi, bodo rešeni. — Ta zaničevanja vredni človek si. ti!«

Ob teh besedah je Tiberij zaripel planil po-koncu zgrabil bronasto želvo z mize in jo s tako besnostjo zagnal v Juda, da je samo kriknil in že padel vznak 3 preklanim čelom.

Osvobojenca sta prebledela. Trasillus je opravljal nad cesarjevo obleko svoje zagovore in rotitve, Trakijec pa je trepetaje prestrašen čakal ukazov.

»Vrzi ga v zaliv!« je ukazal Tiberij z namigom Juda, ki je še hropel na tleh zleknjen in mu je v jjoloku vrela kri iz glave.

Trakijec ga je zgrabil za tuniko, ga dvignil, tekel z njim do ograje in ga vrgel na skale, ki so obdajale pomole v zalivu.

»Pojdimo,« je ukazal Tiberij, ko je zagledal v vratih obraz Fulcinija I riona z izbuljenimi očmi, »vrnem se na Capri. Ne o Rimu ne o Rimljanih nočem nič slišati.

Fulcinius je gagal kakor gosak.

»Kaj se je zgodilo, o božanski? Pomiri se... pomiri se... Senatorji te čakajo...«

»Nikogar ne maram videti!« je puhni! Cezar, odhajajoč v vilo. »V Rim naj se vrnejo ti pa poskrbi, da bo ladja pripravljena, ker hočem takoj spet na Capri!«

Cez pol ure je cesarska ladja napela jadra in ko so sneli vrvi, je zavila v izliv Tibere ob začudenju in besnem tuljenju množice, ki se je gomilila v bližini pristanišča.

16.

Ko je ljudstvo, ki je hrumelo okoli vile in po ulicah Ostije, videlo, da se pozlačena ladja oddaljuje na morje, in je izvedelo, da cesar ne pride v Rini, temveč da se vrača na Capri, je bilo, kakor bi izbruhnila nenadoma v ozračju nevihta.

Neznansko tuljenje se je ogorčeno širilo kakor grmenje med množico. Kričanje, preklinjanje, ro-tenje je polnilo ozračje.

»Smrt B;beriju!« so z besedno igro spremenili Tiberija v pijanca.

»Smrt staremu jjokvarjencu, smrt kozlu lizav-

cu!«

»Žita hočemo, hočemo kruha!«

»Ljuds-vc prestolice sveta umira od lakote!«

V navalu ie ljudstvo nenadoma predrlo vojaški kordon, obkolilo Trionovo vilo in začelo metati kamen ie in palice v ograjo in okna.

»Nad Fmporium, v skladišča, v žitnice!« 60 6e zaslišali posamezni klici.

tDolrpel jc naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod

Dernovšek Marko, vulgo štamfar

posestnik, gostilničar in lesni trgovec iz Save pri Litiji

Na zadnji poti ga spremimo v petek, dne 19. decembra 1941, ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, začasno na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 20. decembra t. 1. ob 9. uri v kajielici pri oo. frančiškanih v Ljubljani.

Sava pri Litiji, Ljubljana, Brno, dne 18. decembra 1941.

Žalujoče rodbine:

Dernovšek, Rabič, Gregorc, Jug, Ustar, Prosenc

Umrl nam je po kratki in mučni bolezni naš ljubljeni mož, oče, brat, stric,

svak, gospod

Smrtnik Anton

posestnik in usnjar

17. decembra, previden s tolažili sv. vere. Dragega pokojnika prepeljemo na Dobrovo pri Ljubljani, kjer bo pogreb v soboto, dne 20. decembra 1941, ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče.

Dobrova pri Ljubljani, Ljubijana, dne 18. dccembra 1941.

Žalujoči:

Frančiška, žena, Frančiška, Ivanka, Anton, Francek, otroci in ostalo sorodstvo.

lap jih je zadela..!

»Najbrž sem ga iztrelil. Že vem. Spominjam se. Pred tremi tedni sem streljal na galeba...«

Chappell je pogledal v cev in povohal.

»Škoda, tega bi mi ne smeli praviti!«

Posredovalcev obraz, prej tako lepo rdeč, je sjjreletela sedaj bledica. .

»No, no, potem pa ne vem ...«, zajeclja.

Chappell pokima.

»Imate orožni list?«

»Da...«

»Pri 6ebi?«

»Da!«

»Mi ga lahko da6te?«

»Prosim! Tukaj je!«

»Hvala! — Takoj, ko se bo ta slučaj razjasnil, si lahko dvignite orožni list in pištolo pn sodntji grofije. Hočete potrdilo, da sem vam zajilenil...?«

Posredovalec odkima.

Brez besed in trdo stopajoč odide skozi dež.

»Čudni svetnik!« pravi Montgomery, ko je zašla njegova postava za drevesi. »Kako spada ta-le v naš primer, to bi tudi rad vedel ..«

»Kaj si bova lomila glave!« mu pravi pomirjevalno Chappell. »Pištolo in prazni naboj iz gledališke sobe bomo poslali v tehnični laboratorij za

P,ei6»CeVa£jo?iaAngliji kaj takega!« reče Mont-gomery podcenjevalno.

Chappell prikima. ,___.

•Scotland Yard je postavil v nekem londonskem predmestju velik laboratorij za vsemogoče preiskave in vodijo ta laboratorij vesčaki z vseh delov 6veta.«

»Cudotivo!« pravi zasmehovalno Monlgomery, ki ni imel jireveč dobrega mnenja o angleški policiji. . . . „

»To je tista samotna steza« razjasnjuje Chappell neposredno. »Bova pogledala, kam neki pelja.«

Amerikanca sta prišla kmalu na zadnjo plat starega dela gradu.

Mali, vogalni stolp je imel v pritličju mala vrata, a vhod je bil preprežen s pajčevino.

Montgomery 6e zaničevalno nasmehne.

»Pri tej večni burji in neprestani vlagi si postavi neumni pajek svojo mrežo kar na planem,« dovtipkuje. »Kdo neki bo tako trapast in bo to-le

Ver'6»brži gobec!« mu pravi Chappell polglasno.

»Preja je tudi malo predebela, da bi verjel, da je pajčevina. Rad bi vedel iz česa neki je ta snov.«

»In praga teh-le lepih duri že 6toletja nihče ni prestopil,« nadaljuje zasmehovalno Montgomery, »in kljub temu je ključavnica tako lepo namazana, da se vidijo celo 6ledi mastnih kapljic.«

»Pojdi!« ga naglo r>ozove Chappell.

»Ti hočeš notri?«

»Mar izgledam kot samomorilec?«

»Prav za prav niti ne.«

»No, torej!«

»Kam?«

»Cez hodnik v klet.«

»Dobro, v redu!«

Oavin je pomagal obema, ko sta z veliko vnemo §lačila premočena površnika.

»Je na Irskem tudi taka mokrota?« vpraša prijazno Chappell Gavina.

»Na žalost, gospod toda milo je in toplo.«

»Ah, tudi v vašem rojstnem kraju, Phineas?«

»Prav zares, gospod. Aravkarije in smokve so lahko celo pozimi zunaj. Še travniki ostanejo lepo zeleni v mrzli zimski dobi.«

»Tam pri vas je pravcati raj, Phineas!« »To tudi je, gosjiod. — Želita gospoda sveti"«5?« • ■ r-u

»Prav zares, Phineas«. pravi zaničevalno Lnap-

pell.

Toda služabnik je preslisal. Čez par minut je že migotala pošastna belkasto zelena svetloba svetilke na 6tenah obokane

kleti. , , ,

Chappell je opazoval pozorno vsak kotiček. Obstal je pred steno, ki jo je odkril Bobby, še ko je žive! Henry Casserton, tako, da jo je oprostil stare ropotije, ki je bila pred njo naložena.

»Da je stena na novo vzidana, se vidi na prvi pogled,« meni Montgomery.

»Kaj pa imaš zopet?« ..

Chappell je potegnil iz žepa gumijasti mošnji-

ček. .

Iz tega je vzel 6teto6kop z dvema cevkama in nikljasta konca je vtaknil v ušesa.

Potem je oprezno splezal na 6kladnico 6tare roj>otije. .

Pozorno je ob 6tem prisluškoval. Cez par minut je jjodal Montgomeryju rlušalni aparat, ki ga drugače uporablja prav za prav zdravnik za preiskavo telesnih votlin.

»Ti, za steno pa teče stroj«, pravi Montgo-mery.

»Da, torej morava notri.«

»Toda kako? Skozi duri s pajčevino?'

»Ne bo šlo.«

»Potem pa kar tu skozi steno.« »Morda...«

16.

Heatherstone-Beere je bilo naselje, ki je štelo komaj kakih dvajset hiš.

Kljub temu je stala v naselju lepa, stara podeželska gostilna, kajti nekoč, ko je vladala na Škot-

skem še rodbina Stuartovcev, je peljala tod okrog važna prometna cesta. In mnogo velikih mož je bilo pogoščenih v tej gostilni, ki je bila sedaj last gospoda Neilla.

Neglede na 6lov6 od gospoda Chappella se je jx>čutila gospa Helena v tem poslopju (ki je bilo v primeri s heather6tonskim gradom manjše) veliko bolje.

Čeprav še ni imela »Neillova gostilna« — tako je oznanjala izvesna tabla nad vhodom — niti električne luči niti osrednje kurjave, je bila gostilna zelo domača.

Povsod na hodnikih in v sobah so gorele svetilke, in sobe so grele poštene peči.

Tukaj ni bilo neprijetnih sajastih kaminov, pri katerih se je sprednji del človeka, sedečega pri kaminu, 6koraj pekel od vročine, po hrbtu pa ga jč zeblo kot bi bil v ledeni dobi.

In celo vrt, ki je bil okoli hiše, je bil veliko bolj prija/en kot park heatherstonskega gradu, kajti ni bil tako izpostavljen vetrnim sunkom od morja.

Zato je izrabila gospa Chappellova vsako minuto ko ni deževalo, da je nadoknadila, kar je zamudila v mračnih zidovih heatherstonskega gradu.

Ko je opazila, da je jx>stala pla6t oblakov bolj redka, je vzela iz starodavne omare 6voj treneh-coat, obula visoke gumijaste škornje in odhitela dol v vrt.

Tam je srečala Ambroseja, ki je pravil 6 kislim obrazom.

»Dolgčas tukaj, ko na heatherstonskem gradu streljajo duhove.«

Gospa Chappellova se je morala smejati njegovemu tarmanju.

. »Jaz se počutim tukaj tudi vse drugo kot srečno. Veliko rajši bi bila tam in bila deležna V6eh nevarnosti...«

7a Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«

IzdaiateU: inž. Jože Sodja

Urednik: Viktor CenEil

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh