logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

Leto VII, štev. 269

Ljubljana, nedelja 21. novembra 1926

Poštnina pavšalirana.

Cena 3 Din

Ithiji H 4. Mtmtrmj. am

Stane meaečno Din »j —; n tae-»ematvo Din «r— neobftm.

0(tca> po trnite.

Uredništvo c

LM>Han«, Knafiova ulica it«, }0, Telefon 4tev. 7», ponoči tu«

itev iA.

uli» Si čj. -

(aseraM

nor«

Podružnici: — St. 1. — Celje,

Račun pil poitnen Mm«***; Ljub-jana št - i* }*.i8o.

Wfen.Mr. 105.

prosveto in politiko

Današnja številka obsega 20 strani in stane 3 Din.

Ljubljana, 20. novembra.

Vest o razpisu oblastnih volitev ie v vseh naciionalnih krogih vzbudila zadoščenje. Gotovo ne iz strankarskega egoizma, kajti nacijonalne stranke čakajo težki boji v samoupravnih skupščinah, ki jih bodo separatisti zlorabljali kot svoje tribune in kot zavetišča svojim pristašem. Pač pa iz nesebične ljubezni do države in ljudstva: Do države, ki ji je s tem ena in nedeljiva suverenost v rokah Narodne skupščine in viadarja tudi v praktični izvedbi ustave priznana in zagotovljena in ki si urejuje sotrudništvo krajevnih faktorjev tako, da ne bo ogrožalo njenega edin-.stva, ki bodi najjačji oslon nacijonalne-mu ujedinjenju. Do ljudstva pa, ki mu široke samouprave omogočajo razviti vse sile na njemu znanem terenu.

Dolgo je traial boj za oblasti. Do konca 1922. so po zakonu o obci upravi imeli biti imenovani veliki župani, to ne je sicer zgodilo decembra 1922. a de-■mokratsko-radikalska koalicija, ki je bila prinesla vse te zakone, je bila že oktobra 1922. zašla v dejansko, 3. decembra pa tudi v formalno krizo, ki ji je takoj sledii razpust Narodne skupščine in homogeni radikalski režim. Po dovršenih volitvah so separatisti, na čel« jim naša SLS, napeli vse moči, da zadržijo oblastne volitve. In zgodilo se je, da je SLS omogočila skupaj s HSS homogeni režim radikalov samo, ker se je NRS v znanem Markovem protokolu zavezala, da ne likvidira pokrajinskih uprav! Tako je stvar stala do leta 1924., ko so silovite krize z nastopom Davidovičeve vlade in na jesen z razpustom skupščine zaprečile izvedbo ustave. Volitve pa so odločile za ustavo. Kapitulacija I1SS je potem prinesla novo koalicijo, ki se je poldrugo leto trudila za vleči oblastne volitve: radikali, ker jim kot načelnim centralistom samouprave niso po volji, radičevci, ker so še vedno upali, da se na kak način odpre možnost revizije ustave. A vse zadrževanje ni pomoglo. HSS mora da rabirno njen izraz: sparceliratb Hrvatsko, SLS pa sodelovati na organiziranju obeh oblasti na področju Slovenije.

V pravem momentu pokrenjeni predlog SDS za razpis volitev v oblastne skupščine je torej uspel. Čim pa je bilo to doseženo, je šla SDS na delo. da oblastim zagotovi zdrav razvoj. 2e v prvi seji odbora za premembo zakona o oblastni samoupravi je poslanec doktor Žerjav opozoril vlado, da je sedaj njena dolžnost poskrbeti vse potrebno za delazmožnost oblasti. Že po samem tem zakonu morajo veliki župani začasno pripraviti vse. česar treba, da se morejo sestati oblastne skupščine. Minister za finance da velikemu županu za to potrebna sredstva iz državne gotovine. Minister notranjih zadev predpiše začasni poslovnik. Poslanec doktor Žerjav je pozval vlado, naj pripravi gradivo za ugotovitev bodoče oblastne Imovine. Oblasti sicer niso pravne naslednice ne dežel, ne pokrajin, a ni dvoma, da jim bo morala država izročiti vso ono imovino, ki iim bo služila za vršenje njihovega delokroga.

Predvsem pa je SDS opozorila vlado, da treba zagotoviti financijelna sredstva oblastim. Med redne dohodke oblasti spadajo po zakonu: dohodki lastne imovine, naprav in zavodov, samostal-ni oblastni davki in takse ter oblastna naklada na državni davek. Samostaine oblastne davke bo ustvarila šele iznajdljivost voditeljev oblastnih financ. Gotovo bodo samouprave posegle po raznih virih, ki jih je država še pustila na strani. Predvsem pa bo morala država prepustiti del svojih dohodkov ob a-stim, saj bodo oblasti od nje prevzele tudi znaten del delokroga. Ze v odboru je SDS v tem oziru povdarjala, da postoje trošarine, ki niso uvedene v vsej državi in se jih, ako druge oblasti odklonijo njih uvedbo v korist državi, mora vsled načela izenačenja bremen, ki je izraženo v ustavi, prepustiti samoupravam, da z njimi razpolagajo kako? s samostalnimi davki. Nujno bo treba urediti tudi povračilo takozvanih inka-meriranih doklad. Poleg tega pa se bodo seveda morali dohodki iz neposrednih davkov urediti tako, da primeren del v obliki prirezov pripade teritorialnim in stanovskim samoupravam.

Na tem mestu smo že povdarili, da je

vi zakon o neposrednih porezih, ki se nahaja pred Narodno skupščino, izdelan tako, kakor da nikdar ne bo oblastnih samouprav. On obremenjuje ljudstvo že do maksima, in ne bo za prireze oblasti ostalo nič. Ne samo. da na dohodarino ne dopušča prirezov, kar je v stvari utemeljeno, tudi izmera zemfjarine, hišnega davka in obrtnih davkov je tolika, da ne bodo prenesli doklad. Zaman je bilo doslej vse opozarjanje opozicije, zlasti samostalno-demokratskih poslancev dr. Svetislava Popoviča in Juraja Demetroviča na to fatalnost. Radičevci in rad kali so ostali gluhi, kakor da jim usoda samouprav nič ni mar.

Pred podpisom ukaza za oblastne volitve

Ukaz bo verjetno začetkom tedna objavljen. — Rok za vložitev kandidatnih list. — Radič in oblastne volitve. — Akcija SDS, da se omogoči redno funkcioniranje oblastnih samouprav.

Beograd, 20. novembra p. Vprašanje ki najbolj zanima politično javnost, ie razpis oblastnih volitev. Kakor izvem, je bil ukaz o razpisu že včeraj odposlan v Topolo kralju v podpis. Minister notranjih de! g. Maksimovič je bil danes opoldne pri ministru dvora, da poizve ali je ukaz že podpisan. Smatra se, da bo kralj podpisal ukaz nocoj ali pa jutri in da ga prinese minister Nin-čič, ki ie nocoj odpotoval v Topolo, seboj v Beograd. Ukaz bo takoj objavljen, nakar pričnejo teči predvolilni roki. Od 8. do 25. dne po objavi ukaza se vlagajo kandidatne liste in je razumljivo. da vlada med vsemi strankami vei;ka živahnost. Mnogo sc govori, da pojdejo pri oblastnih volitvah SDS in Demokratska zajednica skupaj. In-teresantno je opazovati, s kakšnim nezadovoljstvom so radičevci sprejeli razpis oblastnih volitev. Veleznačilnu v tem oziru je, da Radič na svoji govorniški turneji, na kateri govori o vsem mogočem in nemogočem, o teh

volitvah ne zine besedice ter sploh ne pove, da se bodo vršile.

Na inicijativo posl. dr. Žerjava pripravlja klub SDS obširno akcijo, da se bo funkcioniranje oblastnih samouprav po volitvah maslo tudi dejansko pričeti. Zato so potrebna že važna pripravljalna dela slede prostorov za zasedanje oblastnih skupščin, glede uradov, glede prevedbe enega dela uradništva v samoupravno službo, zlasti pa bo treba najti finančnih virov, ne da bi ljudstvo bilo znova obremenjeno. V tem oziru bo treba korenito revidirati predloženi novi davčni načrt in zlasti tudi preobraziti državni proračun. Posebne važnosti bo nadalje vprašanje povračila bivše avtonomne imovine. Zdi se, da se vlada sama še ne zaveda svojih dolžnosti v tem oziru.

Ze v četrtek se prične v finančnem odboru razprava o proračunu za leto 1927-28 ter bo v debati vprašanje gospodarstva samoupravnih teles igralo že važno vlogo.

Radikali se zopet razhuriajo

Nad Radičevimi govori. — G, Uzunovič meni, da presegajo vse meje. — Storiti se pa nič ne upajo. — Sklicanje seje radikal-

skega kluba?

Beograd, 20. novembra, p. V političnem življenju je nastal popoln zastoj. Ker so seje Narodne skupščine odgo-dene do torka, je danes odgodil tudi zakonodajni odbor svoje razprave do srede. Poslanci so večinoma odpotovali iz Beograda.

Radikalski ministri so imeli danes konferenco, na kateri so, kakor se čuje iz radikalskih vrst. razpravljali o Ra-dičevih govorih po Bosni in Hercegovini. Zlasti razburjen je ministrski predsednik Uzunovič, ki je naglasa!, da ie treba vendar enkrat najti način, da se brzda Radičev jezik in onemogoči njegovo postopanje. Uzunovič je mnenja, da Radič ne namerava s svojimi izjavami nič drugega, kakor rušiti ugled oblastev in da se roga vsem. najbolj pa stranki, s katero sedijo njegovi pristaši v vladi. Tako ne more iti nanrei. Nekateri ministri so zahtevali, naj vlada na Radičeve napade odgovori z enakim orožjem, t. j. naj javno razkrinka njegove laži in demagogije ter ga osmeši pred volilci. Drugi zopet smatrajo,

da tak odgovor Radiču ne bi bil umesten in da bi le še bolj diskreditiral koalicijo .RR med narodom, zlasti pa med pristaši NRS. Zaenkrat ne kaže nič drugega, nego potrpeti in čakati ugodnejšega trenutka. Sklenjeno je bilo končno ostro protestirati pri radičev-skih ministrih ter jih pozvati naj krotijo svojega šefa.

V tem smislu je odgovoril tudi ministrski predsednik Uzunovič novinarjem, ko so ga pri odhodu iz predsedništva vprašali, kaj misli o Radiču: «Njegovi govori presegajo vsako mejo. No, sedaj pa presojajte vse to sami v svojih listih.® Potem je šel ministrski predsednik Uzunovič na dvor, kjer se je delj časa razgovarjai z ministrom dvora Jankovičem.

Zunanji minister dr. Ninčič je odpotoval z avtomobilom v Topolo, da poroča kralju o zadevah zunanje politike.

Med pašičevci in uzunovičevci se je, kakor se zatrjuje, dosegel sporazum glede seje radikalskega kluba, ki naj se vrši v sredo. Seja pa še ni sklicana.

Debata o zakonu o centralni upravi

Beograd, 20. novembra, r. Danes dopoldne je zakonodajni odbor nadaljeval načelno debato o osnutku zakona o centralni upravi.

Posl. dr. Behmen v daljšem govoru ugotavlja, da je slaba uprava med glavnimi vzroki naše gospodarske krize. Ko je Radič kritiziral državno upravo, je imel močno stranko in so njegovi zbori bili veličastno obiskani. Danes pa, ko Radič isto upravo brani, njegovim zborom prisostvuje le po par ducatov poslušalcev. Vladni načrt zakona o centralni upravi ne izboljšuje naše uprave in je ne bo spravil iz strašnega stanja, v katerem se nahaja. Uprava, ki jo mi potrebujemo, mora biti boljša in cenejša. Ni kaka štednja se ne doseže s tem, ako se reducirajo firme ministrstev, ker dejansko ministrstva ostanejo s celokupnim osobjem. Ukiniti je treba nepotrebne oddelke in nepotrebna ministrstva. Ne potrebujemo n. pr. ministrstva za vere, ker imamo dobre cerkvene zakone. Finančno ministrstvo ni izboljšano s tem, da je finančni minister ukinil direktorja, obenem pa pridržal vse osob-ie itd. Celokupni osnutek zakona je izdelan slabo in pomanjkljivo.

Zemljoradnik Moskovijevič smatra za najnujnejšo potrebo ukinitev — notranjega ministrstva, ki ai je prigrabilo kompetence raznih drugih ministrstev ter dejansko predstavlja celo vlado. Govorila sta še dr. Drlje-vič in dr. Gosar. nakar je bila seja sključena. Prihodnja seja bo v sredo.

Podpis trgovinske pogodbe z Anglijo

Beograd, 20. novembra, p. Trgovinska pogodba, ki jc bila sklenjena meseca avgu-= sta med našo kraljevino in Anglijo, bo v najkrajšem času podpisana. Doslej je bila lc parafirana. Računati je, da bo kmalu potem ratificirana.

I

Jadranske tarife

Beograd, 20. novembra, p. V Budimpešti so se začele seje posebne komisije za se=> stavo železniških t ari tov za blagovni prcw met. Te seje, ki bodo trajale do 17. decembra, imajo nalogo. izdelati sledeče taric fe: madžarsko4talijanskosjadransko, maj džarsbosjugoslovcnsko direktno tarifo za blago ter madžarsko^jugoslovensko^jadran^ sko tarifo za denčano blažjo in prevoz sia rovin. Za to konfcrcnco jc delegiralo pro= metno ministrstvo kot našega strokovnjak ka g. Roki Habjana, ki jc že odpotoval v Budimpešto. Po končan h sejah te komisij je, na kateri so zastopane Jugoslavija, Ma* džarska in Italija, se sestane v Budimpe=> šti Jne 20 decembri" širša konferenca, ia ii ■ odobriti načrte izdelanih tarif.

Sladkorna cena se dviga?

Osijek, 20. novembra, n. Tu so nenadoa ma zadnje dni poskočile cens vsem vrstam sladkorja za 60 par pri kilogramu. Vzrok jc iskati v dejstvu, da je osješka sladkorna tovarna pridelala letos manj sladkorja, ne= go se je pričakovalo.

Tarifna konferenca med Jugoslavijo in Italijo

Beograd, 20. novembra, p. V Rimu se bo 29. t. m. pričela konferenca med zastopniki naše države in Italije, na kateri naj se definitivno uredijo razna sporna vprašanja glede tarife za blagovni promet med Ju* goslavijo in Italijo, ki je bila v glavnem izdelana že pred letom. Z ureditvijo te za-> deve stopi tarifa takoj v veljavo. Tarifa novelira nekatere postavke, ki so izredno važne za naše izvoznike. Za šefa naše dele; gacije je imenovan načelnik tarifnega odsek z prometnega ministrstva g. Cugmus.

Iz Vatikana

Rim, 20. novembra, s. «Osservatore Romano« objavlja, da se bo 20. decembra vr* šil tajen, 23. decembra pa javen konzisto* rij.

Tembolj .ie vsled tega treba odobravati postopanje SDS, da je uporabila že prvo priliko, to je moment, ko je notranji minister izjavil, da razpiše volitve, za ponoven in najresnejši opomin, naj vlada v davčnem zakonu in državnem proračunu za leto 1927.-28. že upošteva oblasti. Oblastna skupščina po zakonu o oblastnih samoupravah sicer sme povsem neodvisno od ministra financ predpisati sama do 50 odst. celokupnega državnega neposrednega davka (čl. 75) a premislila si bo to storiti dokler ie sam državni davek že neznosen in težko vtirljiv. Država mora v'ši-no svojih neposrednih davkov urediti

tako, da bo poleg njih prostora za občinsko, okrajno, oblastno dokiado in za dokiado stanovske samouprave (stanovskih, zbornic). Samouprave ne smejo postati novo breme.

Polena, ki jih razvoju samouprav meče pod noge klerikalna stranka že od nekdaj in tudi ta trenutek, mesto da bi njih napredek pošteno podpirala, SDS ne bodo ovirala, da svoje lepo delo vrši naprej. Pri tem ji bo gotovo ob strani stal vsakdo, ki pošteno misli z našim ljudstvom in ki mu je resnično za praktično izvedbo zdrave avtonomije in decentralizacije državne uprave.

Nova nasilstva nad soriškimi Slovenci

Fašistovska oblastva so razpustila celo vrsto slovenskih kulturnih organizacij. •

društvo «Napredek» in Športni klub «.Jadran» v Vrtojbi. Oblastva niso še hotela doslej izročiti načelnikom teh razpuščenih društev razpustitvenih odlokov, kakor to določa zakon o javn<» varnosti. Računajo, da bo policija v najkrajšem času razpustila tudi ostala slovenska prosvetna društva na Goriškem.

Notranja slabost Mussolinijevega režima

Senat je odobril na včerajšnji seji smrtno kazen. — Odobritev zakona bo izzvala maščevalnost. — Mussolini je «neranljiv», vendar je potrebna smrtna kazen za atentatorja nanj! — Značilno Mussolinijevo zagovarjanje.

Gorica, 20. novembra, o. Fašistovska oblastva so na podlagi novega policijskega zakona razpustila na Goriškem naslednja prosvetna društva: Izobraževalno društvo in Telovadno društvo v Idriji, Katoliško prosvetno društvo in odsek Zveze prosvetnih društev v Vipavi, Prosvetno društvo

Rini, "20. novembra, o. Radi razprave o zakonu za zaščito iašistovskeca režima v senatu so bile danes vse tribune polne občinstva. V Mussolinijevi prisotnosti je prei-sednik Tittoni otvoril sejo ob dveh popoldne, nakar se je takoj pričela razprava o imenovanem zakonu.

Kot pni govornik je nastopil senator Pais, ki je povdarja!, da ima država sicer pravico do samoobrambe, toda poxvnl je Mussolinija, naj ne izsili odobritve zakona, ki bo povzročil prelivanje človeSke krvi v Italiji. Za njim je govoril senator Tomassia. ki je strastno kritiziral zakon ter sestavo izrednih lašistovskib tribanaloVj Govornik je povdarjal, da bo ta zakon izzval maščevalnost.

Za senatorjem Crispolijein je povzel besedo pravosodni minister Rocco, ki pa je proti pričakovanju podal lo malo . pojasnil k posameznim določbam zakonskega načrta. Njegov precej dolgi govor je sploh polemično-političen. V začetku svojih izvajanj je zavrnil Rocco očitke, ki so jih delali zunaj zbornice iu v še večji meri v inozemstvu, češ da predstavlja novi zakon o zaščiti lašistovskega režima hot doka* negotovosti in šibkosti ta-iistovske vlade in njene priljubljenosti med

narodom. Minister je dejal, tla ni bil taš:-stovski režim še nikdar postavljen ua laku ; skalnate temelje in da ni fašistovski vlarl i uživala 5e nikdar toliko zaupanja in sog':>-: snosti kakor sedaj. Govornik je pripomni!:; cM i dobro vemo, da zločinski atentati doslej; niso uspeli. Gotovi pa ?mo tudi hkrati, d.i: ne bodo nikdar uspeli v bodoče. Zakaj Ur nito Mussolini je hil ia ostane neranljiv, ker! je tako določil* boija. previdnost.,, Minister! jc j»tem dokazoval, tla je bil zakou nujno' potreben že radi neprijetnih posledic, ki jih! povzročajo atentati v Italiji in pa radi velika počasnosti sedanjega sodnega postopanja v| Italiji. Rocco je priznal ob sklepu pvojili iz-, rajanj, da predstavlja uredležeči zakonski j načrt zarea izredno mere, toda to izredno?;, je treba pripisati pomanjkljivosti zastarel«; italijanske zakonodaje. Ko bo ta zakonodaja reformirana, odpade izrednost tega ukrepa' sama po se>bi.

Rim. 20 novembra, s. Sena: je po kratki debati s 183 proti 49 glasovom sprejel v ta.:-nem glasovanju izjemni zakon o uvedbi smrt ne kazni. Tik pred glasovanjem je izjavit, Mussolini, da se izvor tega zakona ne «no iskali pri zadnih atentatih, radi katerih io. popolnoma ravnodušen. Izjavil je, da bv ostal na svojem mestu in naj zgodi karkoli, ker je to njegova misija. Vendar pa. j«; nadaljeval Mussolini. narod ne ostane rat - j nodušen. Po vsakem takem dogodku uautopi-j jo dnevi motenja v življenju naroda. Narodi zahteva te izjemne odredbe. V zakonu dolo-; Sena izjemna sodišča ne bodo maščevalna.! temveč, strogo pravna. Nato jr> ^nttt «:M

Ječe v Italiji prenapolnjene!

Skoraj vsi opozicijonalni poslanci v zaporih. — Celo hodniki jetnišnic so polni aretirancev. — Fašisti koncentrirali svojo

akcijo na Sardinijo.

Pariz, 20. novembra, d.

Curih, 20. novembra, a. Med množico aretiranih poslancev nefašistovskih strank so tudi Rovita iz Torina, Biotto iz Brescije. profesor Momiliano iz Co-tna in republikanec Morca iz Rima. Policija išče z vso vnemo socijalisra Tre-vesa in Nennija. V Milanu so bili že skoraj vsi znani socijalistični zaupniki prijeti. Tamkajšnje policijsko ravnateljstvo je izdalo o aretacijah poročilo, v katerem pravzaprav ničesar ne pove. Kakor se čuje z zanesljive strani, je bilo do 14. i. m. oddanih v zapore San Vittore že 5000 političnih aretirancev,

tako da so celo hodniki polni aretiran-' cev, med katerimi je mnogo invalidov.

Berlin, 20. novembra, s. Kakor poročajo iz Italije, se na Sardiniji nadaljujejo boji med fašisti in protifašisti. Poslanca Lussua, ki je pri napadu na njegovo hišo ustreli! člana milice, so aretirali. Odvetnik Marcello, kateremu jt-Lussu poveril svojo obrambo, jc dobit poziv, da ga ne sme zagovarjati. Ker se teinu pozivu ni odzval, je bil aretiran. Skupno je bilo aretiranih približno 90 oseb, med njimi več odvetnikov, in bivši državni tajnik v pravosodnem ministrstvu posl. Sanna. Več odvetniških pisarn ter tiskarn katoliških listov je bilo uničenih, ravno tako vsi društveni domovi katoliških organizacii v Cagliari. Cagliarski knezoškof jc poslal papežu protestno pismo.

Voiaška konvencija med Rusijo in Turčijo

Rusija se je baje obvezala, da pomaga Turčiji, ako bo napadena. — Turška mobilizacija.

ima Rusija, ako bi bila Turčija napadena, prihiteti svoji pogodbenici z vsemi silami na pomoč. Nekateri sodijo, da so s to vo->

Bukarešta, 20. novembra. čerina in Ruždi bega. Cičcrin je posla! stro* kovnjake v Angoro, da stopijo v stike z merodajnimi vojaškim: krogi v Turčiji. Baje se nanaša dogovor tudi na vojno mor« narico obeh držav. Zato se je odpeljal v Angoro tudi poveljnik ruskega črnomora skega brodovja. V smiski tega dogovora

jaško konvencijo v zvezi rudi nedavne vej like pomorsko vaje ruskega črnomorskega: brodovja.

London, 20. novembra.

Demanti bolgarske vlade

Sofija, 20. novembra r. sMDemokratičeski Zgovor« prinaša članek, v katerem se bavi s pisanjem beograjskega časopisja in zatrjuje, Srbijoc. V beograjskih listih ie tudi bilo te dni objavljeno ponarejeno pismo zunanjega ministra Burova, ki ga je baje poslal svojemu poslaniku na Dunaju. V tein pismu priporoča Burov poslaniku, naj skuša poravnati nesporazumljenja med delegati makedonskega odbora in nemškimi nacionalisti, da bi mogli obe organizaciji začeti skupno akcijo. »Demokratičeski Zgo-vor«, pravi, da so vse te vesti tendencijoz-ne. Zato ji demantira in pravi, -la ga v to pooblaščajo oficijelni krogi,

Mussolini povabljen v Ženevo!

Pari/. 20. novembra, s. Kakor pwo«*i >iPetit .lourual«, namerava ChamberUfa M razumno z Briandom predlagati Mu»*-niju, uaj osebno zastopa Italijo na prikocj njem zasedanju Sveta Društva narodov

London, 20. novembra, (pr.) Tu so rmv širjeni glasovi, da nameravat« QuaJ»ea» lain in Kri and povabiti Mussolinija k bodnjemu zasedanju Sveta Društv* jkib« dov v Ženevi.

Angleška rudarska stavka

London, 20. novembra (pr.) Rudarji so $ 520.000 proti 2S6.000 glasovom skieoSi, takoj začeti krajevna pogajanja v vseh okrajih. Računati je, da bo izvrševalni odbor rudarske zveze še danes oticijelno proglas'! stavko v premogovnikih za končana.

Osemletnica izjalovljene italijanske okupacije

Ljubljane

Danes teden je minulo 8 tet, odkar je podpolkovnik Stevo Šva-bič s svojo srbsko četo rešil Ljubljano, Trbovlje in sploh Slovenijo pred italijansko okupacijo.

Slovenci bi danes bržčas ne imeli svoje države, da se ni takoj po prevratu pojavil med nami Stevo Švabič, takratni konjeniški podpolkovnik kraljeve srbske vojske, ki je s svojo odločnostjo pri Vrhniki junaško zastavil pot prodirajoči italijanski vojski, ki je bila na tem, da okupira Ljubljano. Trbovlje in sploh vso Slovenijo. Zlasti trboveljski premogovni revir je bil eml-nentno važen okupacijski cilj, kojega bi Italijani — ako bi ga kdaj dobili v svoje roke — bili le težko zapustili in za katerega bi dajali na drugih grani-cah vsako koncesijo, samo da bi ga ob držali.

Bilo je 5. novembra zjutraj, ko je dospel v Ljubljano okoli 6. ure s precejšnjo zakasnitvijo po gorenjski železnici z razbitimi vagoni vlak, ki ie pripeljal iz ujetništva v Solnogradu okoli 500 srbskih oficirjev in 300 voj-nikov. Ljubljana je tedaj mirno spa-vala ter uživala sladkosti zavesti, da ie osvobojena izpod avstro-ogrskega jarma- Le mala gruča Slovencev ie pričakovala na kolodvoru prihod vlaka s srbskimi ujetniki, ni bilo pa nikogar, ki bi v imenu takratne Narodne vlade sprejel in pozdravil »srbske zaroblje-nike«. Ker je bil vlak namenjen za direktno pot v Zagreb, se je ustavil daleč od kolodvorskega perona in še naprej od kolodvorskega tovornega magacina. V mučni situaciji, da ni bilo nobenega oiicijelnega sprejema bratske vojske, je poiskal takratni deželni poslanec R b-nikar komandanta ujetniškega transporta g. Steva Švabiča v vlaku, ga v imenu Ljubljane in Slovencev pozdravil, obenem pa tudi naprosil, da naj s svojimi oficirji in vojaki ostane v Ljub-iiani, ker je sicer opasnost, da Slovenci ob pomanjkanju domače vojske ter ob brezglavosti in nediscipliniranosti onih, ki so predstavljali to vojsko — v očigled povratka avstro-ogrske armade ter prodiranja Italijanov — zabredejo v anarhijo in pogubo.

Po dališem razgovoru se je podpolkovnik Švabič odločil, da se njegovi oficirji in njegovo moštvo izvagonirajo. Temu je sledil na skladiščni rampi pozdrav g. Ribnikaria na zbrano dospelo srbsko vojsko ter zahvala nekega srbskega oficirja. Kakor je bilo v tistih dnevih vse brez glave, je Ribnikarju pripadla tudi naloga, da poišče par zasebnih avtomobilov za prevoz komandantom v mesto in tudi to, da je v domobranski vojašnici preskrbel možnost nastanitve.

Par dni nato, 10. novembra, se je vršil pred domobransko vojašnico slovesen pozdrav iz ujetništva došle srbske voiske V imenu Narodnega veča SHS v Zagrebu ie bil navzoč generalni tainik za Slovenijo g. dr. Albert Kra-mer, slovenski Narodni svet je zastopal g. Ivan Hribar. Narodna vlada je ta dogodek popolnoma prezrla. Imela Je še »svojo« vojsko . . . Šele par dni na-

Desetletnica smrti Franca Jožefa

Pred desetimi leti. na dan 21. novembra, se je dopolnila življenska usoda cesarja Franca Jožefa. Takra*- je bila to velika sen« zacija za vso črnožolto državo, pa tudi za tedanje inozemstvo. Zakaj po pravici se_ je stari cesar smatral kot pravi izraz betežne dvojne monarhije: avto krat, konservativen, nezaupen napram vsemu, kar jc prihajalo z novim časem, nasproten vsemu, kar je bilo krepkega in doslednega. In smrt Fran* ca Jožefa se je -o pravici zdela hkrati smrt monarhije same; vsi nasprotniki Av« strosOgrske so vzpričo tega čutili kot olaj« šanje, ko so vesti z Dunaja sporočile ce« sarjev konec.

To -ojmov_,ije pa je bilo do neke mere hkrati tudi pojmovanje širokih mas. Stari cesar ni šel mnogo med ljudi, mase ga niso poznale od blizu i.i to za vladarja ni sla« bo. Pri konservativnem cesarsko vzgoje* nem prebivalstvu je imel velik nimbus; bil 'jc cesar v patrijarhalnem pomenu, ne to« jiko Franc Jožef — dolga doba vladanja .ie ta nimbus še povečala. Zato je bil v precejšnji meri pravilen oni izrek, da se bo protidržavnost raznih narodnosti neha« Ia takoj, či-m sede stari cesar na božjega konja.

No, stari Franc Jožef ni sedel več na božjega vranca; vloga, ki jo je igral ob pri« četku svetovne vojne, je bila kakor je raz« vidno iz raznih merr.oar in objavljenih do« kumentov, zares zelo klavrna. Ali na zu= naj se klavrnost ni pokazala dovolj, in notranji in vnanji svet je imel nekako s po« š to vanj i pred starostjo. Zato so zastopni« ki radikalne rešitve avstrijskega problema pozdravili spremembo na prestolu kot do« bro znamenje za bodočnost, ko se bo teh« tala vrednost nadaljnega obstoja dvome monarhije.

Dan~s se je figura Franca Jožefa že moč« no oddaljila v preteklost in človeku se kar čudno zdi, da je minilo šele deset let od onih č- jv, ko se je še bleščal FJI na vseh koncih in krajih, taco daleč je že ta do« ha od nas, zato lahko na življensko pot starega cesarja gledamo s povsem mirnimi očmi.

Njegov življenski lik, kakor ga je spre« iela zgodovina v svoje anale, nima ca se» bi ničesar tragičnega. Nastopil je v burni dobi 1. 1S4S. kot kandidat najreakcijonar« nejše klike na dvoru, med plemstvom in med generali, ki s je smatrala dovolj močna, da izvede boj zoper moderna strem Ijenja časa, demokratični liberalizem in narodni preporod Tej reakcijonarni vlogi je ostal zvest do kraja, ne morda iz kakih globokih idejnih osnov, marveč enostavno kot dinast, katerega posestno stanje je . prišlo v opasnost, tedaj iz samega grobega egoizma. Ves čas je ostal režim Franca Jo«

to so vladni gospodje začeli uvidevati pomen in važnost prihoda oddelka srbske voiske. Italijani so pričeli prodirati proti Ljubljani, a nikogar ni bilo, ki bi se jim upal z izgledom na uspeh postaviti nasproti; Ljubljana je bombardirala Narodno viječfc: Pomagaj te!

Medtem se je podpolkovnik Švabič s svojimi oficirji in moštvom že organiziral in za silo tudi mobiliziral- Dobil je od takratne srbske vojaške delegacije pri N. V., šestoječe iz podpolkovnikov Simovfča in Antonijeviča (sedanjega komandanta ljubljanskega artilerijskega polka) dovoljenje in nalogo, da se za vsako ceno zoperstavi Italijanom. Italijanske čete so medtem 2e korakale preko Logatca proti Vrhniki. Podpolkovnik Švabič je postopal energično in hitro. Na cesto proti Logatcu je vrgel svoje maloštevilne čete, komandantu italijanskih čet v Logatcu pa je 14. novembra poslal sledečo noto:

»Čete kraljevine Srbije so po doseženem sporazumu z vlado Narodnega V ječa v imenu antantnib sil prevzele oblast v Ljubljani. Imam ukaz, da preprečim vsak prihod zavezniških Italijanskih čet v okupirano območje. Bilo bi mi jako neprijetno, ako bi r moral v izvrševanju danega ukaza rabiti orožje, za kar imam pooblastilo. Ako bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, bi srbske čete za sebe odklonile vsako od-govornost.

Prosim g. komandanta naj odredi, da zavezniške italijanske čete ostanelo na razvodju med rekama Sočo in Savo, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi te?a vprašanja s kraljevsko italijansko vlado.

Podpisal komandant polkovnik Stevan Švabič.

Srbski parlamenter je opozoril italijanskega poveljnika tudi na to, da morajo Italijan' na okupiranem ozemlju ustaviti vsako rekvizicijo.

Ko je italijanski zaoovednik prečita! Švabičevo noto, ie izrazil začudenje, odkod naenkrat srbske čete. Izjavil je, da ni vede! da ie prekorač:l demarka-cijsko linijo ob razvodju Soče in Save in da bo takoj ukazal, da ostanejo italijanske čet" na svojem mestu. Tudi je pristal na to rta ne bo vrš:l rekvizicij. S tem je bila rešena Liubljana in velik del Sloveniie pred ital;jansko okupacijo.

V znak velikih zaslug, ki si jih ie stekel podpolkovnik Švabič za Ljubljano in Slovence, je pozneje ljubljanski občinski svet imenoval Trnovsko ulico z njegov m imenom. Umestno pa bi bilo, da bi se zasluge g. Švalrča med nami še mnogo višje cenile. Neizbrisno mora ostat' v naših srcih ime podpolkovnika Švabiča in niegove srbske voiske kajti samo njemu in njegovim četam se imamo z"tival;ti. da nas ni zadela katastrofa laške okupacije. Bog-v6, kako žalostno bi se bila razvila usoda Ljubljane in cele Sloveniie, da ni 14. novembra podp"lkovn:k Švabič pri Vrhniki rekel svoj odločni: »Stoj!«

žefa do neke mere klerikalno konservati« ven. v kulturnem pogledu, dasi se je vmes, če je kazalo znal pokazati nasprotnega tu« di katoliški cerkveni politiki. V narodnem oziru je njegov režim nasprotoval vsem nacijonalnim stremljenjem, tako slovan« skim, kot italijanskim, madžarskim ali nemškim: vsa so m^ bila neprijetna in ne« simpatična. S tega stališča je presojal tudi nacijonalne težnje v Italiji in Nemčiji. Za« to si je Avstrija Franca Jožefa zaslužila naslov žandarja Evrope Kadar ni šlo več samo z negacijo, je napravil režim Franca Jožefa zvezo z najprikladnejšim nasprot* nikom, da si je na ta način zagotovil vla« do nad ostalimi.

Taka politika je grobi državni ali toč« ceje: a!nastični egoizem, ki ne smatra za potrebno utemeljiti ga s kulturnimi argu« menti. Taka vlada je etično neosnovans, pos.ala ie tudi časovno anahronizem in kmalu je popolnoma veljal izrek, da je Avstro«OgTska dTžava samo radi Habsbur« govcev. Toda to je mnogo preslaba osno« va za moderno pojmovanje države in nje« nib šivljenskib nalog.

Tako se je dopolnila usoda Franca Jo« žefa in z njim stare Avstriie. Nista raz« umela časa, čas pa ju je dobro razumel in ju je zan" al pooolnoma.

Grško-rumunsko razmerje

Atene. 20. novembra, d. Kondvlis ie izjavil nekemu novinarju o odnošajih do Ru-munije, da so prisrčni. Za sodelovanja v svetovni vojni se je razvilo čustvo solidarnosti med obema državama in se še poglobilo vsled izvrstnih diplomatskih zmožnosti rumunskega poslanika v Atenah. Kondylis je nadalje naglašal, da posveča vlada ru-munskim občinam v Makedoniji vso pozornost. ki jim gre kot rumunskim manjšinam. Vladi je izredno mnogo na tem, da nič ne moti dobrih odnošajev med Grčijo in Ru-munijo.

Kriza v češkoslovaški tekstilni industriji

Praga, 30. novembra, s. Pogajanja glede zahtev tekstilnih delavcev so se izjalovi« la. Radi tega je bilo delavstvo z današnjim dnem odpuščeno V praškem okrožju po« Siva delo v petih tvornieah.

Francoski socijalisti za 9ire-';č-no vojaško službo

Pariz. 20. novembra fbe.j Socijalistična frakcija ie predložna v zborn-ci resolucijo, po kateri naj .e vojaška služba zniža od 12 na 9 mesecev

Državna hipotekama banka noče v Zagreb in Ljubljano

Beograd, 20. novembra, p. Kakor znano, sta posl. Žerjav 1n BodisatfjeviS nedavno s posebno interpelacijo opozorila ministra trgovine na nujnost ustanovitve podružnic Državne hipotekarne banke v Zagreba ia Ljubljani. Povdarjala sta posebno, da pote če spomladi 1927 rok za vlaganje pupilarae-gi denarja la Javnih fondov r Držsvno hipotek arno banko. Ta denar se je smel dosedaj v teh krajih nalagati v takozv. popilarnovar-nih denarnih zavodih, po preteku tega roka pa bo šel ves v državni hipotekami zavod. Nemogoče je, da bi v teh okolnostih Državna hipotekama banka ostala omejena Ie na srbijanske kraje, priti mora marveč tudi v Slovenijo in na Hrvatsko, da ostane pupilar-ni in javni denar doma in da bo mogel služiti domačemu prebivalstvu. Akcija SDS je ciala ministrstvu povod, da pri Državni hipotekami banki pritisne glede ustanovitve slovenske in hrvatske filijalke. Toda Državna hipotekama banka se je postavila po robu. Poslala je ministru trgovine pismo, v katerem pravi, da nima zadostnih sredstev zi ustanovitev filijalk v Ljubljani in Zagrebu in za razvitje poslov v Sloveniji in na Hrvatskem. Ona zahteva, da se ji najprej izročijo pupilarni denarji in javni fondi iz teh pokrajin, nakar bo šele mogla pristopiti k ustanovitvi podružnic. Ustanovitev podružnic Državne bipotekarne banke v naših krajih je v zakonu predpisana. Stališče ravnateljstva banke je torej povsem zgrešeno in jc nemogoče, da bi ga minister mogel odobriti. Ustanovitev podružnic v Ljubljani in Zagrebu je, ako se zakon pravilno razume, predpogoj za izročitev pupilarnih denarjev in javuih tondov Drž. hipotekami banki. Ako banka podružnic ne ustanovi pred iztekom gori naznačenega roka, potem mora vlada ukiniti določbo glede izročitve orna njenih fondov. SDS bo to zadevo obdržala strogo v evidenci ter ne bo dopustila, da postane tudi to važno gospodarsko vprašanje predmet kakšne radikalsko - radičevske kravje kupčije.

Interesantno vprašanje poslanca Vilderja ministru Puclju

Beograd, 20. novembra, r. Narodni po« slanec SDS Večeslav Vilder je stavil mi« nistru za poljedelstvo in vode g. Puclju naslednje vprašanje:

G. minister, s svojim rešenjem z dne 28 oktobra br. 19.721 ste doznačiii preko finančnega ravnateljstva v Beogradu vsoto 30.000 Din kot podporo »Hrvatskemu selja« škemn gospodarskemu društvu kot zadru« gi v B.iclovaru«. Ta podpora je bila naka« zana «za provaianie gospodarskega progra. ma» omenjenega društva.

Med tem' pa ie to društ-vo docela pro» padlo — še preden mu je bila d?znzčena ta vsota. Od I. 1921. se Hrvatsko seljaško go« spodarsko društvo ne drži niti svojih pra. vil niti propisov trgovinskega zakona. Z odločitvijo kr. sodnega Stola v Bjelovaru z dne 5. decembra 1925. br. 8482 gr. je bilo društvo — po številn:h urgencah — pozv». no, da tekom 14 dni predloži seznam čla« nov upravnega odbora in seznam društve« nih članov, nadalje da v najkrajšem roku skliče glavno skupščino in da na njei pro. uči bilance za leta 1919, 1921, 1922. 1923 in 1924 Temu sodnemu nalogu do danes ni udovoljeno. Od julija t. 1., ko je društvo prodalo svojo prodajalno, so vsi njegovi prostori zaprti in vse blago razprodano ter društvo vobče ne posluje.

Zato vprašam: 1.1 Ali Vam je znano stanje tega društva, ko ste mu nakazali podporo v znesku 30.000 Din?

2.) Kako opravičujete dodelitev tolik* vsote iz državne blagajne društvu, ki vobče ne obstoja in ki je za seboj ost a vil o dolgove ter upropastilo narodno imetje, ki mu je bilo poverjeno?

3.) Ali naj teh 30.000 Din posluži samo zato, da se predsednik tega društva, narodni poslanec Josip Cižmekovič, ki nosi glavno krivdo za propast društva, podpre in da se izvleče iz meničnih dolgov?

4.) Ali boste, gosp. minister, po vsem navedenem odredili", da vsoto 30.000 Din vrne jo oni, ki so jo nepooblaščeno prejeli?

Prosim za ustmeoi odgovor v Narodni skupščini.

Narodni poslanec V. Vilder.

Afera generala Gajde

Praga, 20. novembra, s. Ob velikem navalu občinstva, ki so ga po večini tvorili fašisti, se je danes nadaljevala razprava radi tožbe, ki jo je vložil general Gajda proti bivšemu majorju Kratochvilu in proti oficirskemu slugi Solovjevu. V razpravi je, kakor mano, trditev, da je general Gajda dal proti plačilu na razpolago važne vojaške dokumente Rusiji. Kot prvi je general Če-ček, ki ga je ministrstvo za narodno obrambo oprostilo ursdne molčečnosti, izpovedal zelo obremenilno za generala Gajdo. Izjavil je, da je v ministrstvu videl dokumente, iz katerih jasno izhaja, da je bil Gaida leta 1921. v nedovoljenih zvezah s sovjeti in da je za izročitev vojaških dokumentov, ki se se likali tuje države (Francije), dobil plačilo. Sedanji Se! generalnega štaba general Svrovv je izpovedal, da je Gajda že v Sibiriji bil v stikih z bol še viki. Soproga obtoženega Kratochviia je baje slišala, da je ruski častnik Molodkovskij prišel k njenemu možu ter mu ob tej priliki izjavil: < Podkupil i smo češkoslovaškega generala, in sieer zelo poceni.* Ta pripomba se je mogla nanašati samo na Gajdo. Po izpovedi soproge generala Gajde, ki je hčerka znanega ruskega generala Kolčaka, je branitelj predlagal, naj sodišče dobi dokumente, ki jih j« omenil ge neral Ceeek. Sodišče se je pridružilo temu predlogu ter odgodilo razpravo na nedoločen

Kulturni odnošsji med Francijo in Nemč?jo

Pariz. 20. novembra, (be.) Po izbruhu voj ne se ie ustavila izmenjav« znanstvenih publikacij med Francijo in Nemčiio. Seda) sc ie to Odpravilo in te znanstvene publi. kacije so se zopet začele izmenjavati.

Politične beležke

Interesanten molk glasila SLS

Navedli smo, kako lepo je g. Korošec pričel govoriti o g. Pašiču in kako mu Je v očigled razpravam anketnega odbora dal

spričevalo integritete, mlademu g. Pašiču pa priznal vse olajševalne okolnosti. »Slovenec« je radi logičnih zaključkov, ki smo jih iz tega interesantnega dejstva izvajali in podprli z informacijami še iz drugih virov (n. pr. s citatom fz Pot glasnika, ki je še nedavno užival vse simpatije SLS) silno hud iu piše članke in notice o progra» matični in načelni doslednosti SLS ter o vihravosti — SDS. To je vse lepo in za naivneže v klerikalni stranki morda tudi dobro. Toda ona javnost, ki zna ceniti dogodke, se pri vsem tem začudeno vprašuje: Zakaj »Slovenec«, ki z vnemo citira vsako besedico klerikalnega voditelja in servira svojim čitateljem v debelih telegramih celo to, kar klerikalci anonimno napišejo v zakotni beograjski listič, zakaj torej ta »Slovenec« ne objavi, kaj ie dr. Korošec v naravnost senzacionalnem inter-vjuvu v zagrebških »Novostih« povedal ne le o reviziji ustave, temveč tudi o g. Pašiču? Baš ta mo'k je najeklatantnejše priznanje, da so bili naši zaključki povsem točni.

Nepoboljšljivi falzifikatorji

»Slovenec« piše, da SLS ne bo iskala volilnih gesel v zakonu o samoupravah, češ: »Zastonj tam iščemo načela samouprave.. Skupščina nai dela načrte, pobira nove davke, potem pa čaka na milost velikega župana in finančnega ministra, kdaj bosta blagovolila sklepe potrditi in dovolila uporabiti v ta namen nabrane zneske. To je vloga in naloga samouprav po misli centralistov«. Nepoboljšljivi falzifikatorji so ti klerikalci; kajti resnica je Ie, da daje zakon o oblastnih samoupravah oblastnim skupščinam baš v pogledu financ mnogo večjo avtonomijo, kakOT pa so jo imeli v Avstriji deželni zbori. Oblastne skupščine imajo pravico po svoji volji in brez vsake odobritve uvajati doklade do 50% celokupnih državnih neposrednih davkov v državi. Le. če sklenejo višje obdačitve, jih mora finančni minister odobriti. Deželni zbori so morali za vsako najmanjšo doklado čakati odobrenja vlade. Prav tako ne potrebujejo sklepi oblastnih skupščin, ki postanejo uredbe z zakonsko močjo, nobene odobritve ta tudi ne velikega župana. Deželni zbori so morali, ako so hoteli, da je njihov sklep dobi! zakonsko moč, moledovati Dunaj za predsankcijo in pozneje za sankcijo in so torej smeli sprejeti le to, kar je bilo nemškim ministrom všeč. Veliki župan ima pa pri nas Ie pravico odlašanja razglasitve uredb oblastne skupščine, ako smatra da se protiviio obstoječim državnim zakonom, a raoTa predložiti slučaj v razsodbo Državnemu svetu. Ako Državni svet pritožbe velikega župana v zakonito določenem roku ne reši, postane uredba avtomatično veljavna. Veliki župan nima razen pritožbe na Državni svet nobene možnosti, da bi se utikal v sklepe oblastnih skupščin, če torej »Slovenec« piše, da zastonj išče v zakonu o samoupravah načela samouprave, je to najgrši falzi-iikat, ostudna laž, ki ie vredna laži, ki smo jo že opetovano brez uspeha očitali »Slo-venčevemu« izdajatelju, katoliškemu duhovniku g. dr. Kulovcu.

Ignoranti in lažniki

Kadar škofovemu listu zmanjka argumentov .poseže po laži. Tako trdi zaupajoč, da čitatelji ne bodo zasledili laži, »da je zakon o oblastnih skupščinah bil sprejet leta 1922 in da je v prehodnih določbah rečeno, da se imajo volitve izvršiti že v šestih mesecih. Takrat so bili do lanske Radičeve kapitulacije samostojni demokrati skoro neprestano v vladi, a so molčali o oblastnih volitvah.« Resnica je, da Je prvi možni termin volitev v oblastne skupščine padel v dobo homogenega radikalskega režima in po ostavki demokratsko-radikalne koalicije 3. decembra 1922. Od tega so klerikalci do pomladi 1924 podpirali homogeno radikalno vlado, in sicer od maja 1923 pod pogojem, da ne razpiše oblastnih volitev. L 1924 so bili člani SDS štiri mesece na vladi in so takoj predlagali razpis oblastnih volitev, a separatistom je uspelo jih preprečiti in vreči vlado PP. Druga vlada PP je izvedla skupščinske volitve, ko pa je hotela razpisati oblastne volitve, je HSS kapitulirala ln ie nastopil sedanji režim.

«Rudimentarna samouprava*

Viharji t južni Franciji

Pariz, 20. novembra, (pr.) V južni Fr»n« ciji w> včeraj divjali silni viharji, kjir so zlasti v dolini reke Rhone napravili veliko škodo. Železniški promet je n» več krajih i prekinjen

Madžarske volitve

Politični razvoj Madžarske je v primeri z ostalimi evropskimi državami vsekakor nekoliko abnormalen. Tak je bil že pred vojno in enak je ostal po velikih pretresljajih svetovne vojne.

Pred 1. 1914. se je Ogrska odlikovala pred vso Evropo po svoji aristokratski vladi. Lahko se trdi, da je ni bilo v Evropi države, kjer bi imelo plemstvo tako neomejeno moč kot med Madžari. Meščanstvo je moglo sodelovati le v omejeni meri; bogatejši del je aristokracija pritegnila k poslom, siromašnei-ši de! je osta! brez političnih pravic. Demokratični elementi so vršili dolgo hudo borbo za razširjenje volilne pravice. a zaman. Madžarska aristokracija se je izgovarjala na nacijonalno nevarnost, ki nastane za Madžare, ako se demokratirira volilni red. ker bi s tem prišle narodne manjšine do večje veljave.

Ob času katastrofe leta 1918. je bila podoba, da je odklenkalo madžarski oligarhiji: čez noč ie imela Budimpešta levičarsko vlado, iz katere se je brž razvil komunistični režim. Tako je bila Madžarska prva in hkrati edina država poleg Rusije, ki je dobila sovjetski režim. S tem se je znova uresničilo pra-, vilo, da najbolj reakcijonarna država i dobi ob času revolucije najbolj levičarski režim.

Toda sledil je brž prevrat in od one dobe, ko so Rumuni vkorakali v Budimpešto in pomagali vreči komuniste, se ie smer madžarske notranje politike obračala vedno bolj na desno. In naposled je grof Bethlen pritiral stvar do viška: Madžarska ie znova dobila gosposko zbornico domala povsem v starem stilu, s čemer se najjasneje kaže pravec notranjega razvoja. Grof Bethlen je srečno prebredel težave, ki so ipak nastale zani v dobi ialzifikatorske krize in potem je v momentu, ki ga ie smatral za prikladnega, razpustil parlament in razpisal nove volitve. Zanje ie odredil zelo kratek rok; vršijo se že sredi decembra in na dan 8. januarja so določene tudi že volitve v gornjo zbornico.

V volitve gre vladna koalicija z veliko samozavestjo in napoveduje se, da dobi do 190 mandatov, a opoziciji prisoja samo 50 poslanskih mest. Če ie ta presoja položaja dovolj točna, se ne da seveda soditi. Gotovo pa je, da so šan-ce za opozicijo zelo neugodne. Že volilni red je za opozicijo skrajno neugoden; zakaj še vedno je v večini volilnih okrajev določeno — javno glasovanje! Pač za 1. 1926. znamenit volilni red. Glasovanje se vrši tedaj še vedno v stilu slavnoznanih madžarskih volitev, ko je volilni komisar

Kako misli vlada vršiti volitve, se vidi tudi iz sledečega. V Budimpešti se je določil volilni akt na torek, 14. in sredo 15. decembra. Opozicija je proti temu ogorčeno protestirala z zahtevo, naj se volitve vršijo na nedeljo 12. decembra. Seveda je samoobsebi umliivo, da vladni faktorji ne bodo odnehali, saj se dobro zavedajo, zakaj je zanje bolie, da se glasuje v delavnik nego v nedeljo.

Opozicija gre v volilno borbo razcepljeno. Najmanj s štirimi do petimi listami se bo opozicija borila za mandate, kar je brez dvoma za uspeh slabo znamenje. Sociialna, gospodarska in politična nasprotja med opozicijo.nalni-ini strankami so prevelika, da bi se dala sestaviti volilna koalicija. Mnogo več enotnosti je na vladni strani, dasi nastopajo tudi tu poleg vladne enotne fronte stranke posebej, dasi sicer podpirajo Bethlena.

V celoti tedaj od predstoječih volitev ni pričakovati niti notranjih niti vnaniih

sprememb. Reakcije ne bodo oslabile. •

Budimpešta, 20. novembra, s. Večerni listi poročajo, da se pri prihodnjih volitvah poteguje 699 kandidatov za 245 mandatov. Teh 699 kandidatov ie razdeljenih sledeče: Oficijeloi kandidati vladne stranke 218, samostojni vladni kandidati 76, skupno torej 294, krščan-skosociialna gospodarska stranka (vladi naklonjena) 84, fašisti (vladi naklonjeni) 84, opozicijonalni mali poljedelci 8. legitimisti 8. demokrati in liberalci 72, Kossuthova stranka 20. socijalni demokrati 76, nadstrankarji 40. ostale stranke 13. V volilnih okrajih v pokrajini imajo kandidati vladne stranke absolutno premoč, v mestnih okrajih pa so izgledi opozicije in vlade prece. enaki.

Anglija in kolonijalna vprašanja

2eoeva, 30. novembra, d- Kakor znano, je odbor Društva narodov za proučavanje mandatov nad kolonijami, svojčas sprejel predlog, po katerem naj se sestavi vpra-šalut pola z 230 točkami, po kateri naj bi se v bodoče ravnale mandatne države v svojih letnih poročilih. Anglija je sedaj odgovorila na ta sklep z noto, v kateri pravi, da mora sklep mandatnega odbora Društva narodov odkloniti Ravnotako se Anglija nikakor ne more strinjati s stališčem mandat nega odbora, ki prav. da si pridržuje pravico, po potrebi zaslišati one, ki so sestavili prošnje aii pritožbe iz mandatnih pokrajin. Anglija razvija v noti svoje nazira-nje o mandatni teoriji iu kompetenci mandatnega odbora, da sam ali preko mandatnega odbora proučuje in nadzoruje vse podrobnosti uprave mandatnih pokrajin. Po njenem mnenju gre vprašalna pola preko onega, kar potrebuje mandatni odbor na informacijah in sploh preko svojega okvira.

40 letnica državne kmetijske šole na Grmu

Danes praznuje grmska kmetijska šola 401etnico svojega obstanka. Bilo je 1. 1886., ko se je preselila po 131etnem delovanju iz Slapa pri Vinavi in otvo-rila dne 18. novembra na Grmu. Ravno

* Rihard Dolenc,

prvi ravnatelj šole na Grmu od 1886 do 1907.

takrat je na Dolenjskem pričela trtna uš pustošiti vinograde in se je vedno bolj čutila potreba, da dobi tudi naša Dolenjska svojo kmetijsko šolo. Zavzemali so se zanjo zlasti tudi rajnki dr. Poznik kot uradnik kmetijske podružnice, prof. Šuklje in pokojni Anton Ogu-lin, ki ie bil priznan veščak v vinarstvu. Sai pa je iinela tudi Dolenjska devetkrat toliko vinogradov kot Vipavska dolina. Zato so se vedno bolj množili glasovi, da se šola na Slapu premesti na Dolenjsko. Slednjič je deželni odbor kranjski na svoji seji dne 14. oktobra 1884 sklenil, da se ima namesto slapenske šole na Dolenjskem ustanoviti vinarska in sadjarska šola.

Deželnemu odboru se je naročilo, da poišče v ta namen pripravno posestvo in zaprosi kmetijsko ministrstvo a prispevek k vzdrževanfu te šole. S ■kupno pogodbo z dne 18. marca 1886. •'■ •.'c>-c»ni odbor kranjski kupil od Antona Vincenca Smoleta graščino Grm

Kmet. svet. Viljem Rohrman

ravnatelj šole na Grmu od 1907. — 1919.

za 30.442 gld. 50 kr. Staro grajsko poslopje so takoj popravili in primerno preuredili, prezidali gospodarska poslopja, zlasti hlev, svinjake itd., deloma pa tudi na novo zgradiii. Posestvo okoli gradu obsega 35 ha in 54 a in pr.pada k njemu tudi vinograd v Smolenji vasi v izmeri 2 ha 56 a. Kasneje sa je dokupilo od dr. Rozine še vinograd v Trški gori in več gozdov, tako da obsega danes vse posestvo 61 ha 97 a 89 kvadratnih metrov in sestoji iz vseh kultur, ki so šoli potrebne.

Šola na Grmu je kmalu razširila svoj program in se .ie uredila kot dvoletna vinarska, sadjarska in poljedelska šola. Pozneje je dobila naslov Kmetijske šole. L. 1909. so zavod temeljito preuredili. Iz dvoletne šole sta nastali dve šoli z enoletno učno dobo, in sicer letna šola. ki traia celo leto, za učence iz vinorodnih krajev ter zimska šola, ki traia dve zimi po pet mesecev, za učence iz nevinorodnih krajev. S to preured-bo se je število učencev takoj dvignilo, tako da jilt šteje sedaj po 50 na leto. Po svoji sedanji uredbi ustreza šo'a vsem potrebam, ker se ozira na gospodarske in posestne razmere slovenskih kmetovalcev. Najbolje se izuče letni učenci, če nadaljujejo še drugi zimski tečaj, kjer se izuče še v živinoreji, v mlekarstvu, v živinozdravniški pomoči itd. V poldrugem letu si pridobe na ta način vso potrebno kmetijsko izobrazbo

Kmetijska šola na Grmu je v 40. letih svojega obstoja odgojila nad 500 mla-deničev. Poleg tega se je na šoli izšolalo lepo število (okrog 80) gospodarskih vajencev ter veliko število tečajnikov, zlasti obiskovalcev kmetijsko-nadaljevalnih tečajev za ljudskošolske učitelje (okrog 100). Mnogo absolventov zavzema danes važna mesta kot ravnatelji in upravitelji privatnih in državnih posestev itd. Pretežna večina absolventov pa deiuje doma kot vzgledni kmečki gospodarji, ki uživajo tudi v javnem življenju splošen ugled.

Glede absolventov šole v letih 1910. do 1922. se je dognalo, da se jih peča s kmetijstvom 85 odst., od tega 5 odst. v državni službi, 4 odst. v privatni službi in 76 odst. na domačem posestvu.

S kmetijsko šolo na Grmu v zvezi stoji tudi gospodinjska šola za kmetska dekleta na zavodu šolskih sester v Šmihelu, 5 minut od Grma. kjer poučujejo strokovni učitelji grmske šole.

Z reorganizacijo šole se je 1. 1910. pomnožilo tudi stalno učno osobje. Dane«; de^ifejo na zavodu poletr ravnatelja trije stalni strokovni učitelji, en

Inž. Albert Vedernjak,

ravnatelj šole na Grmu od 1. 1919. — 1921., sedaj referat pri agrarni reformi v Mari«

boru.

strokovni suplent, en stalni učitelj pomožnih predmetov ter trije pomožni učitelji (za verouk, živinozdravstvo in gozdarstvo).

Šolo na Grmu je vodil od leta 1886. do 1907. pokojni ravnatelj Rihard Dolenc, ki je šel po 34 letnem delovanju v pokoj. Od leta 1907. do 1919. je b.l ravnatelj g. Viljem Rohrinaii, ki je deloval 35 let na zavodu, bil pozneje referent za kmetijsko šolstvo v Ljubljani in je sedaj kmetijski svetnik. Od 1919. do 1921. je bil ravnatelj inž. Albert Vedernjak (sedaj referent pri agrarni re-fomi v Maribou), od leta 1921. naprej pa vodi zavod sedanji ravnatelj kmetijski svetnik g. Bohuslav Skalicky, bivši dolgoletni vinarski nadzornik za Kranjsko.

Med vojno se je moral pouk tia zavodu ukiniti, ker so odšle strokovne moči na vojno. Po prevratu 1. 1918. je postala prej deželna šola državna kmetijska šola.

Po vsej svoji uredbi in po svojem učnem gospodarstvu ie nudila kmetij-

Kmet. svet. Buhoslav Skalicky,

Janji ravnatelj šole na Gnnv..

ska šola na Grmu v teku dolgih let ves čas lepo priliko, da so se kmetijski mladeniči v svojem poklicu izvežbali.

Ko čestitamo zavodu na dosedanjih uspehih, mu želimo tudi za naprej mnogo uspelta. Naj bi ustrezal tudi nadalje potrebam kmečkega stanu in mu vz.eo-jil mnogo vrlih in naprednih kmečkih sinov!

Podpolkovnik Stevo Švabic,

ki je pred osmimi leti s srbsk.mi četami rešil Ljubljano, Trbovlje in sploh Slovenijo pred italijansko okupacijo. (Glej k temu članek na drugi strani.)

Novinarski penzijski fond

Po prevratu je z državnim ujedinje-njem dobilo tudi jugoslovensko novinarstvo novega razmaha, stopile pa so predeni tudi nove, mnogo večje naloge od predvojnih. Nujna posledica ie bi.a, da se je novinarstvo razvilo v samostojen poklic, ki je postal eden najvažnejših v našem javnem življenju. Dočim je bilo novinarstvo pred vojno le nekak stranski, začasni poklic,-zahteva danes celega človeka in to tako temeljito, da se novinar ne more posvetiti nobenemu drugemu poslu.

Naša časopisna podjetja so z malimi izjemami žal preslaba, da bi mogla preskrbeti svojim urednikom brezskrbno starost, ko se v delu izčrpajo. Zato si je Jugoslovensko novinarsko udruže-nje, ki se je osnovalo kmalu po prevratu in ki združuje novinarje vse države brez ozira na stranke, narodnost in vero, stavilo kot glavno nalogo, da osnuje za svoje člane pokojninski sklad, ki naj jim omogoči brezskrbno starost. Z nedavno izišlo novinarsko uredbo je bil pokojninski sklad, v katerega so novinarji že doslej zbrali nad pol milijona dinarjev, postavljen na zakonito podlago. Od 1. januarja naprej bodo morali vanj vplačevati redne mesečne prispevke vsi novina ji in vsa no tnarska podjetja. Oni novinarji, ki so še tako mladi, da bodo lahko pla.evah svoje prispevke predpisanih 30 let, bodo s tem za starost vsaj skromno preskrbljeni.

Je pa v novinarskih vrstah tudi večje število starejših mož, ki so svojo energijo iztrošili že v predvojnem težavnem novinarskem delu in ki ne morejo čakati 30 let na penzijo. Da tudi tem zaslužnim narodnim delavcem olajšamo starost, moramo poleg rednih penzijskih prispevkov zbrati še posebno glavnico. V to svrho prirejajo novinarji po vsej državi razne humani arne prireditve, pri katerih radevolje sodeluje vsa javnost. Ljubljanski novinarji prirejajo že pet let na 1. decembra velik koncert v Unionu, letos pa prirede istočasno koncert tudi mariborski novinarji v mariborskem gledališču. Pri obeh prireditvah sodelujejo naicdl čnej-še in največje slovenske g'asbene organizacije, občinstvo pa ju bo gotovo tudi letos posetilo v tako rekordnem številu, kakor ie dosle' še vsako leto posetilo ljubljanski koncert.

Povodom prvodecemberskih prireditev so doslej darovali za novinarski pokojnin« ski fond: Ljubljanska kreditna banka, Mestna hranilnica ljubljansk«. tovarna mi« la «cZlatorog» in neimenovana trgovina v Ljubljani po 1000 Din; Ciril Majcen, kolo« dvorski restavrater. Zidani most 500 Din; M. Martinovič, zdraviliški restavrater, Ro« gaška Slatina, 400 Din; Strojne tovarne in livarne, Gaspari & Faning-er v Mariboru in občinski urad v Murski Soboti po 200 Din; odvetniki dr. Franjo Lipold, dr. Orosel & dr. Blanke v Mariboru ter dr. Kari Grosa« mann v Ljutomeru, tovarnar Viljem Bizjak v Rogaški Slatini, R- Bunc & dr., stavbna družba «Obnova», stavbno podjetje Tonies Komercijalna banka, tiskarna Blasnikovih naslednikov, veletrgovca Karel Soss in A. Volk v Ljubljani, sedlar Ivan Kravos, Ma« ribor, Hranilno in posojilno društvo v Ptu« iu ter županstvo mesta Kranja po 100 Din; Aloma Companv, kavarnar Jan Fiala in tovarna

Danes zadnji dan sreče za one, ki bodo izvoljen za Hollywood. Včerajšnje predstave razprodane! Lmbljančani sodelujte prt današnjih predstavah ljubkega velefiltna

Moja ljubica iz Pariza

da bo uspeh našiti tekmovalk sigurnejši! Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6M pol 8. in 9. uri. Ktno „D*ror" Telefon 730

ga bi se v slučajih elementarnih nezgod, poplav, požajov, toče, plazov in potresa delila prizadetim, kjer bi bila beda in stiska najhujša, prva denarna pomoč. Priprave za ustanovitev tega sklada so že v polnem teku in je upati, da bo v L 1927 že oživotvorjen.

Ker je krog interesentov za ta sklad posebno velik, naj bi imel svoje prispevate-lje v prvi vrsti med našimi samoupravnimi občinami, katerim je ta ustanova, zgrajena na principu vzajemnosti, predvsem namenjena Z ozirom na to bi morala vsaka občina postaviti za ta blag ln dobrohotno zamišljen namen v svoj letni proračun primeren zneseik, ki bi odgovarjal njeni gospodarski moči in številu prebivalstva, ker le na ta način je mogoče ustvariti fond, ki bo v čim večjo pomoč ln uteho vsem onim, katerim so višje sile uničile dom in sredstva za preživljanje.

,fCariev olasnik"

_Mihael Strosov__

Kralj ptičarjev in žabarjev

Franc Marinko, najstarejši trnovska fant — dobro znani ptičar, žabar in zelje-rezec — je praznoval minule dni, čil ln zdrav, šestedesetletnico rojstva. V mlajših letih je poganjal tiskarske stroje ter bil v ljubljanskih tiskarnah sluga, pozneje pa se je posveti) povsem ptičem ln žabam, ki Jih lovi v Trnovem Nekaj zanimivega je Škan-drov protokol te leta 1877., U ga je prevzel po škandrovem Francu, ter ga hrani kot

svetinjo. To \tJo iiust! dobro trnovska !n krakovska dekleta, katerim obeta France, da jih bo vpisal v protokol kot *stare device*, če si ne preskrbe pravočasno zenina-moža. V protokolu so opisana trnovska dekleta ta njih doživljaji v stihih. N. pr.:

Oj, Mici ti Škandrova, daleč sii vandrova, noter pod Mirno peč,

tja, kjer so ti fantje všeč.

*

Trnovska dekleta so lahko lepč, ko solnce posveti, pa v senco z-beže.

Trnovska dekleta so lahko lepe, ker irhaste hlače • ?.a pirhe dobč.

In kaj pripoveduje France o sebi! Enkrat se je šel ženit. Vprašal je neko mater, če je pri volji, dati hčerko za ženo. Ko ga je vprašala mati, čemu mu bo nlena ' hčerka, ie odgovoril France: »Če bom kih-I rtil, bo rekla Bog pomagaj, če bo padla odeja s posteHe, jo bo prbrala, če ne bom mogel spati, se b^m z njo igral, kakor se igra mačka z miško.» Ker hčerke ni dobil, se je posloval od matere ter ji rekel:

Če je meni ne daste, pa jo imette sami. jo v dimnik obes'te, da se posuši.

Spričo tega dogodka je skleni!, da se nikdar ne bo oženi!

K jubileju Francu čestitamo ter mu kličemo: Naj živi najstarejši trnovski fant!

Po 40 letih zopet spregledal

V seta Ermenharu v Vojvodini je živel Gregor Horvat, oženjen, po pokHcn zidar. Nekoč si je pri delu z živim apnom oškro-pil obraz. Skušal se je hitro umiti, a apno mu je izjedlo obraz In očt Nesrečni zidar je popolnoma oslepel. Te dn! pa se le pripetilo nekaj isredneea. Ko se |e mož pri vodnjaku sklonil, da bi zajel vodo, se mu je zazdelo, da je počila na očesu neka kožica, Ves presenečen je po štiridesetih letih zopet zadobil vid. Ta čuden slučaj je vzbudil v Vojvodini veliko senzaeflo.

Pozdravni večer senatorja Johnsonu

Včeraj zvečer se je vršil v brezalkoholni restavraciji

Pozdravili so: v imenu društva «Treznosti» br. Rudolf Horvat st. v imenu abstinentske sekcije zdravnikov društva »Treznosti* br. dr. Pire, v imenu

Vsem se je zahvalil br. senator Johnson, ki je povdarjal, da mu je Jugoslavija dobro znana, da se počuti med nami prav domače in prijetno. «Angleški jezik ima 300.000 besedi, je dejal, a vendar premalo, da bi Vam mogel povedati vse, kar je potrebno povedati o prohibiciji.® V Ameriki živi okrog pol milijona Jugoslovenov. ki so deležni vseh pravic v tej deželi, ki pa so tudi mnogo pomagali pri grajenju ogromnega kulturnega kolosa Zedinjenih seve-roameriških držav — pomagali so tedaj tudi kot soborci za prohibicijo. Ce je prohibicija kaj slabega, tedaj se morajo Amerikanci deloma zahvaliti tudi Ju-goslovenom.

Br. dr. Mikič se je zahvalil vsem zastopnikom za pozdrave, prav posebno pa bratu Johnsonu za pobudo, ki nam jo daje s svojim obiskom.

Več pa bo g. senator Johnson povedal vsem, ki želijo kaj vedeti o uspehih in neuspehih prohibicije danes ob 10.45 v veliki dvorani Mestnega doma.

Ustanovitev bednostnega sklada za mariborsko oblast

Izkušnje letošnjega leta z mnogimi vremenskimi in drugimi nezgodami, ki so napravile ogromno škodo na vsem narodnem imetju, so pokazale nujno potrebo, da se osnuje na ozemlju oblasti denarni sklad, zgrajen na principu samopomoči, iz katerega bi se mogla črpati sredstva za prvo takojšnjo pomoč.

Ta sklad naj bi postajal brez ozira na to, da se ob elementarnih nezgodah stalno pojavlja denarna pomoč od države. Rdečega križa in drugih dobrodelnih ustanov. Po-stojal H naj, ker ti činltelji v večini slučajev ne morejo priskočiti na pomoč s tisto naglostjo, s katero bi bilo želeti in ker njihove podpore v posameznih slučajih ne morejo doseči višine, v kateri bi bila podpora potrebna.

Radi tega je veliki župan mariborske oblasti sproži vse hvale vredno idejo, da se ustanovi za ozemlje mariborske Slovenije poseben »Bednostnl sklad* iz katere-

Rdeci križ za poplavljence

Zadnje dni je oblastni odbor »Rdečega križa« razdeljeval že drugič izdatne zneske poplavljencem v okrajih Logatec, Kranj iu Ljubljana-okolica Delitev so izvršile posebne komisije po seznamih, izgotovljenih na podlagi uradnih ugotovitev in predlogov ter s pomočjo lokalnih čmiteljev, ki »o tudi prevzeli odgovornost, da je prišla podpora v roke potrebnim poplavljencem.

Dne 16 t m. je šla komisija, sestoječa iz gg. okrajnega glavarja, okrajnega ekonoma tn odposlancev oblastnega odbora Rdečega križa v Polhovgradec, kjer je razdelila znatne zneske in nekaj obleke med poplavljence občine Črni vrh in Polhovgradec. Ljudje so s hvaležnostjo sprejemali daTove Rdečega križa ter kazali veliko zaupanje v to človekoljubno organizacijo.

Slovenska javnost je po večini umevala stremljenje in akcijo Rdečega križa ter pripomogla z lepimi prispevki. Vendar jih Je pa mnogo, ki v svojem sijajnem gmotnem položaju niso mogli pojmovati bede po-plavljencev ln niso razumeli ogromnega človekoljubnega dela Rdečega križa.

Odprite roke. odprite srce! Nihče ntma pravice uživati blagostanja, ako nima v svojem srcu čuta ljubezni do trpečega brata. Pisarna Rdečega križa je v Wolfovi ulici št 5., položnica št. 11.862.

ZBIRAJTE MILODARE ZA POP? AVUFNCE!

Državna femetij^.ta so»a na Grmu

Na levi vrt s cvetličnjakom, na desni gospodarska poslopja.

Rusko-poljski veleflm: Ru-ko onski veletilm:

»Vohunka črnih oči"

Tragedij« mtmtm n«4ol*n« dmik*.

Balkan fllm Zagreb Pride v KINO „DVOR".

Strašna nesreča na Selu pri Ljubljani

Pri montiranju radijske antene vsled nesrečnega slučaja izgubili dve osebi življenje.

Ljubljana, 20. novembra. Danes popoldne se ie pripetila ua

Selu pri Mostah strahovita nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, in sicer družinskega očeta ter mladega fanta.

Zupana Oražma zet, železniški urad-airk S. Stane Pavšek, je na poslopju zeljarnc na dvorišču Oražinove hiše montiral radijsko anteno. Popoldne sta se Pavšek ter Oražmov sin Drago zopet mudila pri delu pod streho. Pavšek je okoli 14.30 med delom vrgel klobčič neizolirane bakrene žice čez streho. Nesreča jc hotela, da je obvisela čez štiri paralelno čez dvorišče napete električne žice in padla na tla. Pavšek je pogreško sicer takoj opazil in poslal izpod strehe na dvorišče svojega svaka, da bi ljudi

opozoril na nevarnost.

Bilo pa je že prepozno. Kajti med iem sc je že odigrala grozna tragedija. Ko sc je Dfago Oražem odpravljal doli, ie zapazil na tleh ležečo žico Oražmov hlapec. 23 letni Dominik Resnik. Stopil ie bližje rekoč: <-Kaj pa to pomeni?» in pograbil za žico. Revež je seveda ni mogel več izpustiti. Kajti silni električni tok ga je že pograbil in brez besede se ie nesrečnež

zgrudil na tla.

V tem hipu je prišel na dvorišče še 46 letni v hiši št. 4S na Selu stanujoči sedlar Alojzij Slamič. ki ima pri Oražmu svojo delavnico. Vračal se je pravkar od kosila na delo. Držal je v rokah neko cunjo. Ko je videl, da je Resnik padel, je takoj spregledal položaj. Bil pa je žal strašno nepreviden. Hoteč Resniku pomagati, je priskočil in pograbil z mokro cunjo še sam za žico. Med krikom žensk na dvorišču, ki so rezale zelje, se je zrušil na tla

tudi on, kakor bi kdo v njega ustrelil.

Branko Pintar izročen

1*V v

sodiscu

Po končanih obširnih spisih' še p6iicija danes dopoldne predala slučaj roparskega ufflorstva v Rožni ulici državnemu pravd-ništvu. Roparski morilec sejmarja Karla Pri* možica, mesar BraHko Pimar, je bil ob 15. uri odpeljan iz policijski zaporov in predan jetničarjem deželnega sodišča. Tam bo sedaj štel dneve in čaka! obsodbe za svoj zločin. V javnosti se je že nekaj oni splošno sodilo, da pride Pintar že pred to porotno zasedanje, kar pa se ne bo zgodilo. Preiskovalni sodnik, in državni pravd-rKk morata ves obtežiini materija! že trikrat predelati in tako bo mogoče sodit; Pin-tarja šele pred prihodnjo poroto. Piniar ie v zaporu popolnoma miren in apatičen za Vse, ka se godi okrog njega.

Na vpitje je prihitel na dvorišče sosed, strojni ključavničar Nabelshuber, ki je bakreno vrvico preščipnil s polnočjo izoliranih klešč. Bilo pa ie že prepozno. Resnik in Slamič, ki sta ležala na tleh. sta postala med tem v obraz že popolnoma črna. Na kraj strašne nesreče je poleg številnih ljudi prihitel takoj tudi v Vodmatu stanujoči zdravnik dr. Milan Perko in dal obema injekcije za okrepitev delovanja srca. Skušali so ponesrečenca obuditi k življenju tudi z umetnim dihanjem. A bilo je vse zaman.

Medtem je bila o nesreči teleionično obveščena rešilna postaja v Ljubljani in na kraj nesreče je bil poslan z vozom voznik Alojzij Resnik, ki se mu ni niti sanjalo, da gre po svojega brata. Slamič je ležal na tleh že mrtev, dočim so v drugem ponesrečencu čutili še iskro življenja. Cim je Alojzij Resnik skočil z voza, je v drugem ponesrečencu spoznal svojega

mlajšega brata.

S strašnim vzklikom je planil k njemu, ga naložil takoj na voz in odpeljal v bolnico. Ker pa je nesrečnež medpo-torna že izdihnil, ga v bolnico niso sprejeli. Brat ga je odpeljal nato do Mestnega doma, kjer so truplo predjali v mrtvaški voz, ki je nadaljeval vožnjo do mrtvašnice na pokopališče Sv. Krištofa.

Na Oražmovo dvorišče je pozneje dospela policijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in pol. nadzornika Bariča. Truplo Slamiča so položili v krsto in odpeljali z Oražmovim vozom istotako v mrtvašnico.

Alojzij Slamič je bil rodom iz Černič pri Gorici in je bil oče treh otrok.

Strahovita nesreča se je raznesla kot blisk po vzhodnem delu mesta in vzbudila vsepovsod glohoko sočutje.

Kdo naj zida mariborske uradne hiše?

Maribor. 19. novembra Ravno cb obletnici osvobodilnih dni snu« jemo, ali vsaj morali bi misliti na široko-potezne akcije, ki bi omogočile boljši razvoj mesta. Nedvomno je, da je zagrabila gospodarska kriza Maribor bolj, kot katerokoli drugo mesto. Stagnacija našega rar-voja pa je še posebno veiik moment, ce jo pogledamo z narodnega vidika: skoro brez izjeme vse industrije, ki so jih priklicali v življenje po prevratu Slovenci, so propadle aH pa prešle v nemške roke, večinoma tudi v inozemske. Takozvane nacionalizacije podjetij so se zopet denacijonali-xrale. Imamo sicer ceio vrsto tvrdk s prijaznim sjugoslovensktmi nazivom, a ravno te so nam najbjij tuje, inozemske.

Nič bolj ni razveseljiva bilanca hišne po->esti. Poseimo one hiše, ki dajejo mestu svoj pečat, to so poslopja s trgovskimi lokali, so še v svoji ogromni večini v nemških rokah, čeprav tvorijo sicer maribor->k; Nemci tako manjšino, da je šoloobveznih otrok komaj za tri razrede. Industrije, hiše in v velikem številu tudi veletrgovine, pa držijo v svojih rokah. Nekatere panoge, kot n. pr. vinsko trgovino, imajo izključno samo Nemci v svoji eksploataciji.

Posledice tega za nas nečastnega položaja so v svoji poraznosti nedosledne. Razvoj pa ni prišel baš svojo naravno pot tako daleč in tudi ne vsled kake posebne vrste nemške solidnosti ali gospodarskega znanja. Moramo si že priznati, da nosijo odgovornost za to stanje, ki reže globoko v žepe vsakega Slovenca, največ mariborski Slovenci sami, predvsem naša strankarska razcepljenost, ki je prešla dostikrat v strankarsko podivjanost — v korist Nemcev. Naša nacijonakia politika ni bila dosledna iu zadostno resna. Nacijonalne organizacije često niso imele na če!u ljudi, ki bi obvladali položaj in so se le prečesto pečale s stvarmi, ki niso spadale v niih delokrog, pri tem pa popolnoma puščale v nemar narodno, nscijonalno-gospodarski boj. Prav sramotno poglavje bodo ostale v zgodovini razvoja mariborskega Slovenstva po prevratu razne intervencije najrazličnejših poklicev, ne same advokatov, za nemške gospodarske mogotce.

Se en primer: Znano je dovoli, tako težko dobi pri nas inozemec državljanstvo. V notranjem ministrstvu je r.ablt razglas, da in!nis;er n;ji poslancev ne sprejema v državljanskih zadevah. Ce pa se vpiše nemški zdravnik v vladajočo stranko, dobi čez noč državljanstvo iid. Ni čuda, da je tudi pri nižjih oblasteh ;ia vseh koncili in krajih čutiti vedno bolj pomanjkanje odločne nacijonalne linije, ki j? obsebi umljiva v narodni državi, življenski imperativ na meji. To ni nikak klic po nacijonsteem šovinizmu, ampak samo nujna obramba pred tujo gospodarsko ekspaBRVEOStie, ki »as bo' kmsiu prav tako auš;la, fcakpr pred pre-

vratom — in to po naši lastni krivdi.

Že ta površna slika gospodarskega položaja ob meji nam kaže, kake katastrofalne posledice bo imela v Mariboru odprava stanovanjske zaščite, k: naj ba.is pride čez leto dni. Nedvomno se bo znašlo slovensko uradništvo skupne, z drugimi gospodarskimi slabiči zopet v onih neznosnih težavah, kakor po prevratu, ko je čez noč napolnilo Maribor in ni bilo zanj dolge mesece strehe. Cene prostih stanovanj rastejo v take višine, ki so za uradniške plače nedosežne. Če pa bodo stanovanja prosta, si bodo poiskali najprej nemški gospodarji »zadoščenja« ia slovenski uradniki bodo — seve pod nedolžnimi krinkami — v procesijah pometani na cesto Njihova stanovanja pa bodo zasedli nemški zasebni uradniki, nenadomestljivi »kvalificirane!« industrij, pro-kuristi, ravnatelji, delovodje itd., vsa ta maša, kj ji puščajo naše oblasti neovirano odjedati kruh našim ljudem. Stanovanjska kriza bo tedaj hujša, kot kdaj poprej.

Po vsem tem šele vidimo, kake ogromne važnosti bi bila za naš nacijonalni in še bolj narodno gospodarski položaj zgradba dveh uradniških hiš za 6 milijonov Din v Mariboru. Bilo bi usodno, če bi tej ideji nasprotovali samo zato, ker jo je sprožil veliki župan, kakor je to čutiti iz včerajšnjega članka v --Slovencu-. V težavah, kakršne prenaša sedaj aaše prebivalstvo, ljudje ne vprašujejo,, kdo je oče koristne ideje, ampak hočejo, da mu voditelji dejansko čim prej pomagajo. Bil bi neodpusten greh nad mariborskim prebivalstvom, če bi iz gole nagajivesti napram inicijatorju zavrgli ponudbo države, da nam pomaga z vsakoletno amortizacijo in plačevanjem obresti v znesku 500.000 Din zgraditi dve palači za 6 milijonov Din. Saj bomo imeli potem te dve hiši in še vseh 6 milijonov Din in fco lahko ostalo večinoma v mestu, pri obrtnikih, trgovcih, podjetnikih in delavstvu. ^Slovenec« pravi, kdo bo zaupal državi? Pravimo, da vsaj ravno isti ljudje, ki sklepajo vsak dan na tisoče in tisoče pogodb z državo za razne liferacije, tudi Mariborčani, in dobijo svoje plačilo. Zgodba o kasarnah pa je poglavje zase. Vemo, da so v Avstriji modri občinski ljudje ponudili državi, da zgrade na svoje stroške kasarne, da prjvežejo nase garnijije, ki so donaša-Ie mestu in okolici lepe dohodke. Kdor pa hoče uganjati demagogijo, lahko obrne stvar tudi na drugo stran. A narodu uj do demagogije. On hoče zaslužka in kruha, predvsem ra vsai strehe.

Dr. Avg. Reisman

Pismo iz lrzica

Tržič, 30. novembra ■Kristus Kralj« pod tem naslovem ie pri-obča tržiški g. župnik v svojem osebnem glasilu Cerkveni vestniki za mesec november ponipozen članek o nujni potrebi, da se oživi Kristusovo kraljestvo na tem božjem svetu. V članku bere levite občinskemu predstojniku in občinski večini, ki baie ni hotela obesiti v občinskih prostorih posnetka van Djkove slike »Kristus na križu-, katero so kupile pobožne iržiške ženice z edinim namenom, da bi visela v občinski pisarni. Občim so hotele prihraniti z ozirotn na varčevanje izdatek za tako sveto sliko. No in ko si takole g. župnik olajša na račun občinske večine svoje ljubezni polno srce, tedaj zakliče s povzdlgnjenin: glasom: »Naj vlada Kristus Kralj v vsem privatne® in javnem življenju — io je ua-ša parola, to mora biti geslo katoličanov !< Sedaj pa poglejmo, koliko vpošteva gospod župnik svoie lastne besede v svojem življenja. Če stopite v tržiško župnišče, tedaj vas na vsaki stopnici, ki pelje v sobe, pozdravlja raz stene ta ali ona sveta slika: med njimi je skoro ni, ki ne bi imela podobe »Sin« človekovega«:. Do tu je vse v rt4u- Na ?UUaj vlada Krisius Kralj! V srcu in dejanju pj bi ga te|ko našli.

Zborovanje SDS na Jesenicah

se bo vršilo danes v nedeljo, ob 3. popoldne v dvorani

restavracije

Krajevna organizacija SDS na Jesenicah.

Pred štirinajstimi dnevi je naš prijaiaj trg zadela pretresljiva vest, da je v Beogradu nenadoma preminula gdč. Marija £a-geibergerjeva, hčerka trgovca g. Engels-bergerja. Vse, ki so pokojno poznali, je novica globoko pretresla in so sočustvovali s prizadeto rodbino. Nesrečnica je postala namreč žrtev svojega težkega poklica — sestre usmiljenke. Pretresljiva novica je prišla tudi g. župniku na uho. Toda gospod ni ime! nujnejšega opravila, kakor da se je vsedel za svoj pisalni stroj in pisal v daljni Beograd pismo, približno sledeče vsebine: »Katoliškemu župnemu uradu v Beogradu. Kakor je spodaj podpisani urad zaznal, je v Beogradu nenadoma preminula Marja Engelsbergova iz Tržiča. Ker imenovana zadnje čase ni živela po krščanskih načelih, prosim nujno, da mi takoj sporočite, ali je bila po katoliškem obredu pokopana ali ne!« Kaj je hote! s tem pismom g. župnik doseči, si lahko vsakdo misli. Toda gospod župnik Wagner iz Beograda je pismo tržiškega župnika pokazal bratu umrle gdč. Engelsbergerjeve, ki ie začudeno pogledal, kaj vse si dovoli njegov duhovni pastir. Na povratku iz Beograda je prinesel župniku pismo gospoda VVagnerja, kj ni naše! nobenega vzroka, da bi bilo treba odreči cerkveni pokop. »Če je pa tako,« ie dejal tržiški g. župnik, ko je pismo prebral i>tedaj se pa radi zvonenja in maš le ka z mežnarjem pomenite!« »Hvala, Marja ne potrebuje več ne Vašega zvonenja in ne Vaših maš.« se ie glasil odgovor gospoda Engelsbergerja.

In kje je ostala vlada Kristusa Kralja? Vržena je bogv-kam, da ni ne duha ue sluha po njej Katoliški duhovnik je pokazal tako ogromno neokkafiost srca, da so zanjo vse slovenske besede prelepe. Sestri -bolničarki je vrgel v grob očitek, da je zadnje čase živela nekrščansko in namignil duhovniku v Beogradu, naj je ne pokoplje cerkvene. In če je delovala same eno leto kot bolničarka, tedaj je v tem enem samem letu storila več dobrega, kakor bo tržiški gospod župnik storil mogoče vse svoje življenje. Že radi tega taki osebi ne gre odrekati cerkvenega pokopa. Čltajoče občinstvo pa nai samo kvaliiikuje postopanje irži-škega župnika v tej zadevi. Za Tr-žičane je sodba že davno gotova: »Uveljavite vladanje Kristusa Kralja najprej v svojem srcu, gospod župnik!«

A

V nedeljo izgubi Tržič dva svoja najstarejša fanta, g. Tinčka Jermana in g. Jožefa Godnova. Pni si je izbral za svoja družico hčerko udedne rodbine iz Bit-njega pri Kranju, drugi pa kar v Tržiču. Mladoporočencem naše iskrene čestitke in polne koše sreče!

Tovarno »Tovus« je kupil g. Jelene za 154.000 Din. Tržič upa. da bo kmalu zopet tekla in prinašala ljudem tako potrebnega zaslužka.

Koncert pevskega zbora Slovenskega bralnega društva na Golniku je preložen radi porok gg. Jermana in Oodnova na drugo nedeljo, io je 28. novembra ob pol 4 popoldne.

Sedem bojevitih...

Ljubljana, 311. novembra

Kar sedem jih je stalo danes okrog njegove mize. Bile so majhne, velike, suhe in okrogle. Govorile so vsevprek in policijski komisar, ki je že njihov star in skoro bi lahko rekli dobrodušen zaanec, jih je te moral sempatja ošmiti s pisanim pogledom, ki pa je zaustavil tak cvrčanja le za kratek hip, da se je potem u!i!o znova.

Prva je bila velika, rdečelična. sivih oči, v katerih je igralo tisoč vragov. To je Micka Š. iz Mokronoga. Oblečena je v lahno rožasto krih in v belo črtano bluzo. Plašč lahko pogreša, ker se navadno greje v objemu, fantov, ki d;še po senu in je njihova obleka prepojena s hlevskimi dišavami. Včasi je hrepenela za fantom v uniiormi in res ga je doKla. Stražniki jo tako »obraj-taie« da jo poiščejo celo ponoči in jo iztrgajo iz objema jamov, ki prenočujejo v sobah poleg hlevov.

Druga ie Francka, tista Francka iz Trnovega. Videla je ie mnogo krajev, a najdalj se ie zamudila v Begunjah na Gorenjskem- Ima črne oči, prijeten obraz in oster jezik. Med moškim svetom ima neznansko veliko poznanstvo. Pravi, da ne ve, zakaj in čemu je bila aretirana . . .

Tretja je rdečelaska, visoka in ponosna. Gleda hudo, bojj kakor konrsar sam. vendar ta ve, da zna biti neznansko sladka. Kako tudi ne, če pa omamlja fante na vsak kerak. In vse to pri zavesti, da ji bo kmalu mogoče vzdihniti: »Oja, ko sem bila še mlada . .

Potem se izmota iz klobčiča žensk mlado dekletce. Pobrcala je nekaj mesecev v nek!

UNION

ČOKOLADA KAKAO BONBONI

juberniji širne Rusije in usode val jo je zanesel v Ljubljano, kjer postaja dekle. A še predno je postala dekle, je zvedela, da je ženska Lovi se vedno okrog kolodvora in ie bila na razpolago mladim ponočnjakom.

Na zapisnik sta prišla še drugi dve: Znana Gabrijelca in njena tovarišiea Milka.

Ko so bile vse opisane in zaslišane, je prišel uniformirani stražnik ter jih odve-del v zapor Predno so se za njimi zaprla vrata pisarne, se ie jezična Francka obrnila še enkrat h komisarju, napravila prav '/ničen obraz in zasukala oči: »Kaj nas boste

vedno preganjali! Poinožite nas, pa bo mir!<=

V zaporu so ostale nekaj časa mirne. Že zvečer pa se ie vnel med njimi prepir in naenkrat so si b:!e v iaien Razvli se je tak pretep, kot ga že dolgo časa niso videli policijski zapori Stražniki so jih komaj pomirili in ko je bi! pretep končan, so se postavjie vsaka v svoj kot n vpile, kažoč druga na drugo: »Vidite, taka postar.em, če zvem- da me je ta izdate .

Stražniki SO SfVCua samo smejali, saj iih poznajo in dobro vedo, da je res druga drugi najboljši detektiv.

Naši onstran granic

p—V Tolminu hočejo fašisti gojiti šport. Ustanoviti nameravajo razna športna dru* štvz, katera bi zajela vso tamošnjo sloven* sko mladino. Potrebujejo velik prostor za športno gibane. Ustanovili so tudi čitalnic co. Sedaj je izdal tolminski fašij apel za prispevke športnim društvom in čitalnici Odzivov je mnogo. Odzvali so se tudi mi* rastri, na čelu jim prvi minister Mussolini. Fašisti sedaj vabijo ljudi v svoj3 društva ir< se sklicujejo pri tem na samega Mussolinija, ki misli na obmejni Tolmin, tako da morajo pristopiti vsi, katere pozovejo fa* žisri.

p— ItaRjanščina se uvaja v cerkev lepo polagoma. Iz Unije, to je mal kvarnerski otoček, poročajo, kako so že vse molit\e v ceTkvi italijanske. Duhovnik je atal evan» gelij v hrvatskem jeziku. Sedaj ga čita po italijansko in včasih po latinsko...

p— Gospodarske teževe v Istri narašča* jo tako, da ljudstvo obupava. Iz Sv. Lovre» ča Pazenaričkega poročajo, da je bila letina slaba in sicer to že tretja tako, da ljud* je ne vedo, kako se bodo mogli preživlja* ti. Kmtt stoče pod strašnimi davščinami. Oblast pa išče pri njem še neke ostanke iz let 1920 do 1922 in neke takse za vino iz let 1921 do 1923. Ljudje so bili obveščes ni, da so teh taks oproščeni, ali sedaj se izterjujejo brezobzirno. Trta propada. Ob: čini morajo plačevat kmetje za živino vi* soke takse: za vola ali kravo 36 lir, za ko* nja -40 lir, za prašiča 30 lir itd.

p—r Kzbcri. V Piranu v Istri je prišlo na nabor 247 mladeničev. Potrjenih je 154, torej 62 odst.

p-— Odšel je v Jugoslavijo iz Trnovega pri Ilirski Bistrici učitelj Dolgan s svojo soprogo, ki je tudi učiteljica. Prebivalstvu ostaneta oba v najboljšem spominu.

p— Ustanovitev tolminskega političnega okraja. Odpravljeni sta podprefekturi v Idriji in Čedadu in vpostavljena je podpre* fektura v Tolminu. Pod njo spadajo sedaj občine iz obeh odpravljenih podprefektur ter iz baške doline in tolminske kotline, k; so spadale pod goriško podprefkturo. Cel okraj šteje 32 občin. Iz idrijske in bov* ško okolico je pot v Tolmin silno dolga in včasih težka. Okraj, ki šteie nad 50.000 ljudi, je čisto slovenski. Podprefekturi je prideljen komisarijat za javno varnost.

p— Osnovne šole je pregledoval general* ni tajnik učiteljskega udruženja prof. A. Sacconi in sicer v Kopru, Piranu, v Vipavi, Postojni, na Reki, v Tržiču itd. Zelo je bil zadovoljen s sprejemom, s šolo in s fa* šisiov&kimi organizacijami med šolsko mla dino. V Rimu bo poročal MussoMniju.

p— Tržaški vodovod je vprašanje, ki ue bo še dolgo rešena B Luzzatto predlaga sedaj, da naj bi se dobivala voda iz jame pri Trebčah. Baje bi bilo celo v suši vsak dan 100.000 kub. metrov vode. Naprava hi stala 20 milijonov. Komisija strokovnjakov proučiva načrt

p— V Vidmu bodo v kratkem zborovali pokrajinski zastopniki v svrho dogovora, da se obvarujejo gozdovi pred izsekava* njem. Če bi le kai pomagalo.

p— Nova tovarna se je osnovala v Ro> janu pri Trs:u. 1 je tvornica vijakov, ventijpv, pip itd Tovarno potrebujejo v pni vrsti ladjedelnice.

p— Pr\>ega ministra je razžahl Filip De* kjeva iz Šempetra ns Krasu. Obsojen je na tri mesce in tri dni zapora ter na 250 lir globe Branitelj je povdarjal, da ima ona žaljivka le značaj nekega lokaMzma in da je bil Dekleva pijan

p— O razmerah v Julijski Krajini bo obveščen Mussolini odslej sproti, kakor ukazuje njegova odredba prefektom, da morajo prihajati k njemu poročat pogosto* ma. Tako bo naše ljudstvo občutilo njego* ve direktne ukrepe in vedeli bomo natanč* no, kake volje in kakega razpoloženja do crugorodcev je gospod Mussolini. Vpra* šsnje je le. kako se Ho poročalo v Rimu ...

p— Posledice deževja na Bovškem so strašne. Cesta iz Bovca v Kobarid je tako pokvarjena, da je mestoma nevarno pre* vižati večje tovore. Med Srpeaico in Tr* novim se je cesta vdrla Mostovi so po* rušeni. Ljudstvo prosi pomoči.

p— Tržaška pokrajinska komisija je sklenila, da bo stal kvintal moke v Trstu odslej 250 lir. Občinskim predstojnikom sc naroča, d« n«j skušsjo znižati ceno kruhu.

p— Razprave redi razžaljeni a Mussofu r.ija so sedaj na dnevnem redu tudi po pri* morskih sodiščih Delavec H Lipičar je pel v Anhovem abandiero ro»so» in po* tem žalil prvega ministra Mussolinija Li» pičar je bil v Gorici obsojen na 10 anese* cev in sedem tlai ječe ter na globo tisoč lir.

p— Biaznik zaklal mladega dijaka v Tr* itu. Ko je šel lolettii dijak Glanco Bottcri v trgovsko Akademijo, ga je napadel z no* žera~43]etni tapetnik Marijan Appel. Di* jak se je zgrudil mrtev na tla Appel je blazen in je kričal ua ulici: Smrt onim. ki se pečajo s kokainom Reveža so le s te* žavo prijeli in ga oddali v Holmco. Domi* sijal si je, da ga preganjajo razni mladi ljudje, med katere je štel tudi nesrečnega dijaka Bottenja.

p— Identitetne izkaznice zahteva novi zakon o javni varnosti. Namen izkaznice je, da se prizadeti vsak trenotek lahko iz* kaže pred javnostnimi organi, ki imajo ua* logo, ustavljati ljudi in dognati identiteto. Podeštati izdajajo izkaznice osebam nad 15 let starim. Neobhodno potrebna je iz* kaznic-a ljudem, ki se gibljejo izven svoje domačije.

p— Ka sejmu v Sežani 12. t. m. ie bilo 2070 glav živine. Cene govedi od 350 — 360 lir stot žive teže, konji jugoslovenske pasme 2500 — 4000 lir. Prihodnji sejem 22. t. m.

p— Tudi v občini Herpelje-Kozina imajo orožniki prapor, darovan od domačinov. V" nedeljo jim je bil uročen na slovesen n..* čin. Prapor ie blagoslovil župnik Soklič, kumica ie b:;.i gosp- Mag-anja.

p— Mali fšistovsk vojaki. V nedeljo so napravili mali vojaki prve kohorte v Trstu izlet na Opčine. K > je bila etaktična vaja.) končana, so defilirali pred poveljnikom, pojedli kosilo in odšli domov. «Miiizia Ba* iillaT, se pripravlja na cjutrišnjes naloge Italije.

p— Nazadovanje tržaškega prometa. Mesec za mesecem beležijo v Trstu caza* dovanje prometa. Meseca oktobra je bilo skupnega p»raeta 3,796.215 kvlntalov, iani 4,727.182. V prvih letošnjih desetih mesecih .ie bilo skupnega prometa 39.096.141 kvinta* lov, lani v desetih mesecih 45,646 957. To* rej je letos manj 6,550.816 kvintalov.

MoJa žena in jaz.

sva istega mnenja n tudi Vi boste šumeli, videči kako postaja Vaše lice inladeni-ko sveže Vaša koža gibna in baržunano tr.ehka in Vas lasie s svojim izgledom vedno bolj vesele, če Vam bodo kakor tudi nam dnevno rabili:

FeHerjets m la : Kelueji BEjitiE ko preiztc;er,e dobro tttojrfe sBtBiM. ki s« »ji-ieja » ks!s :a jo žlahtalja. fcizktsiti nitrat: EM1, m itiltN ml; lisa 'tif«:»km Bih Fist frerirskt iEp-Hcf si n

t.sa nifž »ii miia Elsa Bili a tniE

Mtfit« kivkii'8 tcinaič ta obraz m :astnit ha '. Etn Si t iS. ffiaiMl 16 250!D, olafii gu -e sa kiž- ib g fej gife, barhnasti Befcii. Str-ibm bstti tati b-n Vjr Sine o D»jt, uttoiji. ogn, raij Ium m rstla nesla. h\mm mta JtIs;' CD-aad: a rast las etra cji irjasar a te. prsnsa esrte-Isjt, drtraje i jfbljii, jais krbke lase tcthkt. gibke a KSSdi t rast te. 2i msket 2 ler.&i Rt al' p? 1 mte.-ei tbek pnui i uwje ts i paiisiBi vrti Bn 35'—

in miilar n; beste hrte!; uporabljati dra ecf mila. Za oe-izkis 5 k:stv Eisj sila te z ztvijiino it ftirtisa vred 52— 8ii

Te cene se razumejo le če se po51je denar vnaprej, ker se proti povzetju poštnina zviša za Din 10-—. Naročila nasloviti raz odno takole : EM:« V. FEia, Itassr BBU1 STUSCI G:: trt 245-Bratua.

v*

F. SOCIN, Bolzano-Bozen

najsiavr.e ša svetovna trma

hoimonilev In harmonik

za umetnike in pollicne godbenike Expon vsakovrstnih gedal.

Vstasevllns 1871. Ceaife ei ai!m rsstBBj. -

Enrilo

Splošno priljubljen

kavni nadomestek.

okusen i cenen.

Dobiva se v vae&

dobro osorčroniO kolonijalntf) trgovina^.

Domače vesti

Pošta contra sodišče

Nogomet dveh moštev? Ne, ta gol je pošta zabila z glavo, ne z nogo:

Kakor znano, uživajo pogodnost pavšal« r.e poštnine (Poštarina plačana u gotovini) novinc in druge periodične publikacije, ki so ob čeku! turne tj a pomena, poleg ieposlovc mh m političnih torej najrazličnejša stro« kovna glasila in druga periodna izdanja, — kar je seveda prav m vredu.

Zagrebška poštna direkcija je mesečno izhajajočim sodbam najvišjega sodišča — oz. založništvu te publikacije — sedaj odi vzela to poštninsko ugodnost, ter je v od' loku zapisala trditev, da »prasude najvišeg i" kasacicmog suda nemaju opštega kultur; noiprosvetnoga značenja«.

Kakšna je razlika med glavo in t>ogo? Včasih je sigurne je, če misliš z nogo.

M. A. C.

° Vojaške vesti. V naši vojski so imenovani: Brigadni general Aleksander Daska-!ovič, doslej komandant mesta v Splitu, za komandanta Savske pehotne brigade; polkovnik Vojišlav Kostič za komandanta 21. pešpoika; major Marko Nikoiič za. komandanta 2 bataljona 40. pešpoika »Triglavskega«; podpolkovnik Ljudevit Kozel za komandanta 2. divizije Vrbaske artilerijske brigade; podpolkovnik Milutin Vukotič za komanda nia 5. divizije Dravske artiljerijske brigade; dr. Leopold Mejač, doslej privatni zdravnik za sanitetnega poročnika; magister farmacije Milan Tomic za apotekarskega poročnika. V našo vojsko sta sprejeta: prejšnji, major avstroogrske vojske Josip Jaklič v činu pehotnega majorja in prejšnji sanitetni oficir avstroogrske vojske dr. Fr. Pestotnik v črnu rezervnega sanitetnega poročnika. V naši vojni mornarici sta imenovana. kapetan bojnega broda Bernard Jeločnik za poveljnika mornarske komande kapetan fregate Rihard Kubin za mornarico v vejnem ministrstvu. Trajno so upokojeni: žandarmerijski podpolkovnik Ivo Lušin ter žandarmerijska poročnika Ivaa Lavrič in Josip Tomšič.

* Odlikovanja v naši vojski. Odlikovani so: avijatiska kapetana Pavel Ceučič in Ferdo Gradišnik z redom Belega orla 5. razreda; avijatiški poročnik Fran Pire z redom Sv. Save 5. razreda; avijatiški narednik Stanko Drnovšek z zlato medaljo Eger z medaljo za vojaške vrline pedna-rednik Stanko Drnovšek z lato medaljo žandarmerijska narednika Ivan Javomdk in Ivan Remic pa s srebrno svetinjo.

® Osebna vest. Iz Skoplja nam pišejo: Naša rojaka inž. Viktor Kladnik in inž. Leopold Stibiij sta dodeljena: prvi sekciji za trasiranje železniške proge Veles-Prilep, drugi pa sekciji Bito!j-Pri!ep.

* Učiteljske službe v Dalmaciji. Učitelji novinci (ke), ki še tiso dobili službe in zanje ni izgleda, da jo dobe v Sloveniji, a bi hoteli službovati v Dalmaciji, naj pošljejo pravilno opremljene prošnje ua ministrstvo prosvete, odeljenje za osnovne nasta-ve, za odsek za Dahnacijo.

* Minister prosvete ln sklepi kongresa Narodnega ženskega saveza ua Bledu. Minister prosvete je izjavil d epu taci;; Narodnega ženskega saveza, da pridejo v srednje šciski zakon vse resolucije kongresa, ki se je vršil pretekli mesec na Bledu, v kolikor se tiče vzgoje srednješolske mladine v naši državi.

1 Znatno znižane cenel

za BSA motocikle tn b cihle S do 31. decembra »926 b

nudi O

JOGO-AVTO LJUBLJANA |

Du >ajaka c. 36, te ciou ^3t> q

izrabilo ugodne priliko i |

iam rrm irir b i; n n n JiJUUjJULJLllJLiUt JL

* Izredna skupščina jugoslovenskfh skavtov v Beogradu. Dne 14. i. m. se ie v Beogradu vršila izredna skupščina skavtov-. Namen skupščine je bi! pomirjenje med nasprotujočima si skupinama. Ker sta obe popustiti, se je ta cilj tudi !ahko dosege!. Bivši starešina dr. Popovič je postal naš »cfoief skaut«, novi starešina glavnega stana je g.. Zečevič, načelnik v ministrstvu za socijalno politiko, starešina saveza pa vojvoda Bo-jovič. Vzgoja skavtov se bo vršila tudi v naprej po dosedanjih zakonih in ena glavnih r.alog bo tudi v bodoče delovati na pomirjenje med narodi. V prihodnjih počitnicah bo ob Plitvičkih jezerih velik skupen tabor, v katerem se bodo spoznaii skavti vse države in kjer se "bodo vršile tekme. Odslej bo izhaja! skupen skavtski list vKrfn«, ki bo prinaša! čianke v slovenščini in srbohrvaščini. Za enotni kroj in druge potrebščine bo skrbela nabavljačka zadruga. Skupščino .'e zaključi! dr Popovič, že-!eč novemu glavnemu stanu mnogo uspeha :n pozivajoč vse članstvo, da služi v prvi vrsti drugim.

* Novi železniški most na Sušaku. Iz Su-šaka poročajo, da bo še pred novim letom Izročen prometu novi železniški most preko Rcčine, ki bo vezal Sušak z Reko.

* Izpremetnbe v železniškem prometu. Z 20. novembrom je uveden za brzovlake št.

na progi Zagreb gl. kolodvor — Novska •n obratno v promet restavracijski" vagon

a a

n

n

(\V R), istotako za brzovlake Zagreb gl. kol. - Rakek in obratno. W R Zagreb gl. kol. - Celje in obratno pri brzoviakih št S/R ostane še nadalje v prometu. W. R Zagreb -Novska in Zagreb-Rakek ter W L Zagreb-Sp!it bo vozi! do 15. januarja na poizkušnjo, po potrebi pa se bo potem promet podaljša!. Od L decembra dalje bode v prometu VV L (spalni voz) Zagreb gl. kol.-Monako-vo pri brzoviakih št Y> namesto štiri- samo trikrat na teden. Pri brzoviakih št. 4 in 5 se ustavijo direktni vozovi AB4 Beo-grad-Trst in obratno, mesto njih pa pride v promet na teh vlakih en AB4 Beograd-Ljubljana iu obratno.

* Električna centrala v Fali ponuja Zagrebu električni tok. Kakor doznavajo zagrebške »Novosti«, ie električna centrala v Fali predložila mestni občini zagrebški konkretno ponudbo glede električne centrale, ki bi omogočila, da bi se gradnja električne centrale pri Krškem lahko za več let odložila. V tem času pa bi Fa!a dobavljala potrebno energijo mestu Zagrebu ter bi. se. obvezala, da zgradi ca svoje stroške potrebne naprave. S to ponudbo bi se Zagrebu omogočilo, da priključi na svojo mrežo vso industrijo v Zagrebu, ki danes še dela z lastnimi kaloričnimi napravami. Javno mne nje v Zagrebu se izjavlja za sprejem ponudbe Falskc ccntrale iu to tembolj ker bi sc čez nekaj let dobilo za, gradnjo centrale pri Krškem potrebno posojilo ob povoljnej-ših pogojih kakor sedaj iu bi se na ta način zagotovila rentabiliteta centrale Krško.

« Amerikanski rojaki za naše poplavljen-ce. Uprava lista' »Glas naroda- je nabrala med našim: amerikanskimi rojaki za po-piavljence v Sloveniji znesek 106.50 dolarjev katere ie izroči! g. Rems oblastnemu odbora »Rdečega križa«. Kakor vsi ostali pri nas nabrani prispevki, se porazdeli tudi ta znesek med najpotrebnejše poplavljence iz Slovenije ua podlagi uradnih ugotovitev. Amerikanskim rojakom izrekamo najprisrč-nejšo zahvalo za njih požrtvovalno pripo-moč in iih prosimo nadaljne naklonjenosti. Njihovo darilo uas veseli tembolj, ker so pokazali, da tudi dolgoletna odsotnost iz domovine iti velika oddaljenost nista iztrebila iz njihovih src ljubezni do domače grude in do svojih rojakov. — Oblastni odbor »Rdečega križa.«

Usled preselitve trgovine

v Še! t nourgovo uho. š' t.

(dprodnitm vse Mojo

za mošHe obleue, damske kostume, povišn ke, suknje raglane. kakor tudi izgo ov! ene ob eke

po»ršnlke raglane. peler ne itd.

z velikanskim popustom

t-oseiite itovino m prcpricajte se!

JOSIP IVAHCIČ

l.lutilia <». Mikloš'čev. c sta 4

° »Jadranska plovitba« kupila dva nova parobroda. Uprava »Jadranske plovitbe« je v Angliji sklenila pogodbo za izgradnjo dveh velikih parobrodov po 5000 ton. Kakor se doznava, bosta naročena parobroda že letos dograjena ia preskušena in bosta kmalu po novem letu prispela v naše vode. Oba parobroda bosta vršila službo na progi med Jadranskim iu Črnim morjem.

° Večerni vlak ob nedeljah in praznikih iz Kamnika. Slov. planinsko društvo v Ljub Ijanl je meseca oktobra napravilo na direkcijo državnih železnic v Ljubljani prošnjo, raj vozi večerni turistovski vlak ob nedeljah in praznikih iz Kamnika tudi v zimskem časa. Na to prošnjo je prejelo od direkcije drž. železnic sledeči odgovor: Generalna direkcija drž. železnic ie pooblastila ljubljansko direkcijo, da sme vpeljati imenovani vlak od slučaja co slučaja, ako so podani pogoji za gojenje zimskega športa in ako se prijavi za vlak dovoijno število izletnikov. Vlak je treba vsakokrat posebej naročiti pri direkciji vsaj dva dni prej in prijaviti približno število udeležencev. Direkcija bo v vsakem slučaju zainteresirala tudi širšo publiko za ta vlak potom dnevnega časopisja. Slovensko planinsko društvo prosi torej vse turiste, zimske športnike ih ostalo občinstvo, ki misli ta vlak uporabljati, da se vsakokrat do četrtka v obilnem številu oglasi v njegovi pisarni, Selenburgova ulica 7-H. hiša Jadranske ban ke hi tako osigura vlak

* Prve dijaške čepice so se pojavile te dni na zagrebških ulicah. Čepice so temno-modre s srebrno porto in je na njih z rimsko številko označen razred šolskega zavoda.

* »Savinjske Alpe«. V petek smo priobčili oceno Fr. Kocbekove knjige »Savinjske Alpe«. V članku je ostalo mnogo tiskovnih napak, ki kvarijo smisel. V 14. vrsti v prvi koloni od zgoraj mora stati »ob 50 letnici, ko je napisal dr. Frischatrf..« in ne »ki« v 22. vrsti v istem stolpcu nima smisla glagol »povdarja«, glagol bi se moral glasiti »podaja«; v 26. vrsti bi se mora! pravilno glasiti stavek, »da spada Storžič v skupno Savinjskih Alp«, ne »s skupino«; v drugem stolpcu v drugi vrsti bi se moral glasiti glagol »pojavil«, ne »zojavi!«, v 17. vrsti pa »K. je napisal izčrpno razpravo«, r.e »izrecno« v 13. vrsti od zdolaj pa »ne da bi ga (narodni zaklad) kdo skuša! »dvig niti« ne dvigati«. Druge manjše napake naj si čitateiji sami popravijo.

Popolna razprodaja

iudi na obroke

vseh predmetov dams e, moške in otročje konfekcije, dežnih i plašdev. klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Bernatovič. Mestni trg 5. | Le v prvem nadstropja. Vbod samo skozi vežo. Prodala se pod nakupno ceno

huv^Luajir|

* Gradnja stanovanj za uradnike. Na pred log ministra za socijalao politiko je. bila te, dni podpisana uredba o uporabi ionda za gradnjo stanovanj za državne uradnike. Uredba temelji na členu 43. zakona o bud-žetnih dvanajstinah za proračunsko leto 1926-27. Glasom uredbe se dajejo gradbena posojila samo za gradnjo novih hiš,.posameznikom in zadrugam. Višina posojila je za Beograd in Zagreb določena do zneska 120.000 Din, v ostalih mestih do 100.000 Din Petodstotne obresti je treba polletno plačati naprej, anuitete v 20 letih, ako gre za zadrugo, sicer v 15 letih. Oficirji in perzo-nal, ki je podrejen vojnemu ministrstvu, ter uradniki samoupravnih korporacij nimajo pravice do posojila, istotako tudi ne uradniki, ki imajo naturalno stanovanje. Omenjeni fond je deponiran pri Državni hipotekami banki in znaša sedaj dvanajst milijonov dinarjev.

* Cvetje v jeseni. Iz Straže na Dolenjskem smo včeraj prejeli pestro botanično zbirko: ciklame, trobentice, zrele jagode in razno drugo cvetje pozne jeseni, ki ga je na lovskem pohodu v gozdovih kneza Auer-sperga nabral g. Alojzij Florjančič.

* Pogreb ponesrečenega avijatika v Mo-starju. Ob mnogobrojni udeležbi prebivalstva se je predvčerajšnjim v Mosiarju vršil pogreb ponesrečenega avijatika podporočnika Slokoviča. Na njegovi zadnji poti ga je spremil ves oficirski zbor. Na grob so bili položeni številni venci. Pokopan je' bil z vsemi vojaškimi častmi.

* Samomor zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu je predvčerajšnjim 22 letna služkinja Micika Janež, rodom iz Čabra, izpila večjo količino !izo!a ter ie v bolnici podlegla težkim notranjim poškodbam. Vzrok samomora je bila — nesrečna ljubezen.

° Strahovita nevihta na Sušaku. Na Sušaku in v gornjem Primorju je v petek zvečer divjala strahovita nevihta, ki se je. šele pozno ponoči polegla. Morje je bilo močno razburkano in ni izključeno, da se je ua morju zgodila tudi kaka nesreča. V lokalnem kakor tudi v interurbanskem telefonskem prometu je nevihta povzročila znaten zastoj.

* Hči umorila svojega očeta. Iz Čakovca v Medmurju poročajo o grozni rodbinski tragediji. Seljak Valentin Novak iz Selnice je šel te dni v svoj vinograd, kjer je prišlo med njim in njegovo hčerko Jalžo Novakovo ter njenim ljubimcem Ivanom Mezgo do srditega prepira, ker oče ni odobraval njenega razmerja z Mezgo. Kmalu je prišlo do pretepa in stari Novak je končno osta! mrtev na tleh. Jalža Novak in njen ljubimec Mezga ter žena umorjenega Novaka so bili aretirani in izročeni okrožnemu sodišču v Cakovcu.

* Aretacija starega deiravdauta. V četrtek je bil v Segedinu aretiran Dušan Ko-mon, bivši blagajnik davčnega urada v Ko-vačiču, ki je meseca septembra 1924. pone-veril 140.000 Diti ter potem pobegni! v inozemstvo. Državno pravdništvo v Pančevu je izdalo za njim tiralico, a Komon se je spretno skrival v Segedmu, tako da ga policija ni mogla izslediti. Te drri pa sta dva subotiška policijska agenta po opravkih prišla v Segedin. V neki kavarni sta videla Komona hj ga spoznala. Komon je živel v Segedinu kot »velik gospod«. Pri zaslišanju v Subotici je Komon prizna!, da ie defrav-diral 140.000 Din, a ves denar domala že porabil.

* Volno bombaž za strojno pletenje in

vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.

* Najbo'Jše čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 23, v trgovini St. Čer-netič. . 27

4 Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufaktirra, Ljubliana. Tavčarjeva ulica 7.

* »PEKATETE« je danes vsakdo! Ali hočeš ti delati izjemo? Poskusi različne, saj je velika izbira in dobe se v vseh trgovinah.

Danes zadnji dan

se lahko od srca nasmejete, razvedrile in izborno zabavate pri filmu

pat in patachoti kot mlinarja.

Predstave dop. ob pol il., pop. ob 3., pol 5., 6„ pol S. in 9. uri. Pride: Veliko seksualno vprašanje

.Ali smemo molčati" s Conradom Veidtoni. Kino ••ideal".

* Vsem cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se razdruži! s .tvrdko C. Fiirst und Sohne v Ptuju in da bode m vodil veletrgovino z vinom sam naprej. Zagotavljam cenj. odjemalce poštene j>ostrežbe s pristno kapljico. — V. Baeble-r, posestnik in vinogradnik v Ptuju. 14SS

* Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje Kolaferrin (železna aro-matična tinktura z kolo). Izdeluje lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana -Zvezd;u Kongresni trg 12. 1453

* Kadar kupujete note, obiščite Matično knjigarno ua Kongresnem trgu (Kino Matica), kjer boste • našli največjo izbero not za vse instrumente in petje po najnižjih cenah. 14S5

* Zanimanje pri reševanju uganke katero je razpisala tovarna čokolade »Mirim« ie nadvse živahno. Da pa pride čim več izdelkov te tvornice med srečne rešilcc razpisane uganke, sklenila je prava število dobitkov povišati. Na 200 rešilcev pride namreč 11 dobitkov in ne kot je bilo % e Sporočeno na 500. Torej ugankarji^aa- delo, 'čakajo Vas dobitki.

Pri debeh^tij gihtu-iii sladkorni bolezni vam Franc-Jožefova grenčiča izboljša prebavo želodca in črev. Znanstveni raziskovalci na polju prebave so ugotovili, da so dosegli s Franc-Jožefovo grenčico grenko vodo najboljše uspehe. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

Iz Ljubljane

ti— Mr. Johnson v Ljubljani. Z beograjskim brzovlakom, ki prihaja ob'11.06 je prispel včeraj v Ljubljano znani vodja ameriških abstinentov in propagator protialko-holnega gibanja, mister Johnson. Dasiravno so društva, ki goje pri uas treznostno misel in protiaikohoini pokret, .izdala v listih poziv, naj se sprejema udeleži članstvo v častnem številu, je poziv osta! brez odmeva Odličnega gosta, kateremu je odšel dn/Mi-kič nasproti do Zidanega mosta, je na kolodvoru sprejela samo peščica članstva in odborniki društev: g. Lindič za sveto Vojsko g. Puhar v imenu Društva za gojitev treznosti in g. Pengov v- -imenu skavtov. Mr. Johnson se je po pozdravu odpeljal

v družbi dr. Mi kič a z izvbščkom v mesto. Opoldne.se je vršil na čast odličnemu gostu v brezalkoholni restavraciji »Pod Lipo«; ua Borštnikovem trgu obed, ki so se ga udeležili mnogi- pristaši protialkoholnega gibanja. Danes dopoldne ob 10.45 bo imel Mr. Johnson v dvorani Mestnega doma predavanje. Odličnega gosta v beli Ljubljani toplo pozdravljamo, žc!eč da bi njegova misel in njegovo delo i pri nas rodilo sadove.

u— Porotno zasedanje v Ljubljani. Jutri

se prične v Ljubljani zimsko zasedanje-porotnega sodišča. Prva razprava ho zelo zanimiva. Vršila se bo proti Ivani Trebušako-

vi iz Topiic pri Zagorju, ki ie ubila s sekiro svojega spečega moža.' 1 Predsedoval bo podpredsednik dež. sodišča g. Keršič.

u— Snočna akademija srednješolskega dijaškega društva »Preporod«, ki se je vršila v ^-Naprednem dijaškem domu-, ie v vsakem ozira uspela jako dobro. Spored je obsegal 15 koncertnih točk, ki so jih izvajali orkester »Preporoda«, broječ okni; 15 članov, pianist Lipovšek, baritonist Lado Hribar, pevski zbor i Preporoda« pod vodstvom pevovodje Premelča in deklamatorji Engeimannova, Stupica in Kovič. Vse točke so bile dobro naštudirane i» so žele mnogo aplavza. Posebno pozornost je vzbudi! -na-, stop komaj enajstletnega Violinista' Uroša Prevorška. ki je z velikim pogumom in .za njegovo starost nadpovprečno tehnično izur jenostjo zaigTa! ne baš lahko Singelčejevo fantazijo »Fausta«. Pianist Lipovšek je zno va dokazal svoio muzikalnost in tudi orkester je pod Pestotr.ikovim vodstvom krepko zasviral svoje komade in končno doda! še državno himno. Veselje je gledati, kako se v mladini vedno-bolj širi ljubezen do kui turnega 'dela -in:"napretika in''do glasbe.-'Da pa tudi ostala publika in posebno srednje-

šolsko dijaštvo ve ceniti trud in prizadevanje nastopajočih, je dokazal- zeio velik obisk iu aplavz, ki ga je izzvala vsaka točka. . i ■ .

u— Merkurjev jour iix. V Ljubljani o lepih družabnih večerih, ki se vrše preprosto, 'neprisiljeno in brez pravega programa le redko kai čuiemo. Zato rriorc-mo ide'w> trgovskega društva »Merkur«, da prireiu družabne večere pod imenom • Jcur fix«. kar najiskrenejše pozdraviti. Prvi tak večer sc jc vršil v četrtek zvečer v restavraciji >Zvczda«. Udeležba je 'bila tako s stra-;:' gg. trgovcev in njihovih nameščencev, kakor tudi povabljenih obrtnikov zelo lepi. V prav lepem številu je bil zastopan tud' nežni spo!, k:tr je dalo večeru tem prijetnejše lice. — Otvoril je večer Merkurjev predsednik g. dr. Fran Windischer, ki h izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo udeležbo, pozdravil vse navzoče, osobito pa številne zastopnike obrtniških -organizacij iu stare borce za procvit našega gosj>odaT-stva g. dvornega svetnika dr. Mama iu urednika ^Trgovskega lista« g. riš!i še v večjem številu. Vabil c zaledno, da se tudi trgovstvo obrtniških prireditev udeležuje v čim večjem številu, ker jc s tem dan temeli vzajemnemu delu.

u— Predavanja v društvu »Pravniku . Prihodnji teden prične društvo »Pravnik zopet z rednimi predavanji, na katera vab; ■članstvo, akadenrično mladino in vse, ki jih z Mlini a jo pravni problemi. Vrsto predavam otvori dr. Milan Skerli: »O najnovejši redakciji T.ačrta za edinstven trgovski zak<;-uik«. Predavanje sc bo vršilo v sreda, enr 24. novembra 1926 oh 18. uri popoldne v sodni palači, 'dvorana št. 79.

u— Vič. Danes v nedeljo, ob 20. uri stujejo v Sokolskem domu na Viču Šentja-kobčani s Cankarjevo petdejansko dramo •Hlapci«. Upamo, da bo občinstvo tudi to pot napolnilo dvorano ter s te;n i>oi:ov«o dokazalo simpatije do naših vrlih Šentjakob čanov.

u— Predprodaja vstopnic za dr. Čeri«)'.-simfonični koncert se vrši tudi danes ou 10 do 12. dop. v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 300-f

Aspirinov c tablete

tc mnogokrat ponarejajo. Da se oA-varujeie pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavo (ploičnati kartoni s 6 ali 20 iab.ctami) z modro-belo-rdečo varstveno znamko.

Odklanjajte vse druge zavoja.

Pride l Pride! Pride!

»Bes na trojke"

Največji, najlepši in najmogočnejši ruski vele-film vseh časov.

V glavni vlogi:

Vladimir Ga|darow

ELITNI KINO MATICA

u— Pevski zbor Sokolov. Pevska vaja je v pondeljek, 22. t. m., ob 18.30, ker je ta

dan ob 20. uri simfonični koncert vojaške sodbe. Prosim za točno in potaošteviino udeležbo pri vaji. — Pevovodja.

u— Pevci in pevke »Ljublj. Zvona« V pondeljek zvečer ob sedmih važna skupna pevska vaja. Vse in vsi. — Pevovodja.

u— Promenadnl koncert muzike Dravske div. oblasti bo danes ob 11. dop v »Zvezdi« (pri ugodnem vremenu) Spored: L) Rend-la: »Iz Beograda i okolice«. 2.) Massenet: Uvertura k operi »Kralj iz Lahore«. 3.) Čajkovski: »Evgenij Gnjegin«. 4.) Delibes: In-termezzo iz »Naila«. 5.) Pahor: »Slovenski svet«.

Zborovanje SDS na Viču

se bo vršilo , danes, v nedeljo ob 9.30 dop. v Sokolskem domu.

Poročata nar. poslanec dr. LJUDEVIT PIV* KO in bivši minister dr. AL. KRAMER.

Krajevna organizacija SDS _na Viču. j

wmm^mmmmmmmmmmmmm :

u— Akademikom — abstinentom! Vabi-.I mo na prvi redni sestanek akademskega društva »Treznosti, ki bo dne 23. L m. ob i 15. v sobi št. 77. ljubljanske univerze s sle- ! dečim dnevnim redom: 1.) Vpliv alkohola : na doraščajočo mladino, predava br. dr. 1 Mikič, razprava o bodočem delu ter spre- ! jem novih članov in razno. — Na sestanek vabimo vse dosedanje člane-akademike j »Treznosti« ter vse akademike, naklonjene našemu gibanju. — Pripravljalni odbor akad. društva »Treznost«.

u— Pri dijaški predstavi 6. t. m. se je našel v garderobi parter desno aamski dežnik. Dobi se pri vratarju v drami.

u— Izgubila se je kuverta z 200 Din vsebine iu sicer na poti od Cerkvene ulice št. 21. do Cankarjevega nabrežja. Ker ie denar izgubil reven delavec, prosimo poštenega najditelja, naj istega izroči v uredništvu »Slov. Naroda*.

Lovec in MM

ter turisti, športniki in smučarji bi si bili brei-dvoma kar najboljši prijatelji, ako bi j'h Miklavž obdaril s pristnimi Brajerjevimi gojzerci.

Naroči jih lahko na Bregu, štev. i.

u— Aleksandrov večer priredi Društvo Skrb za mladino v Ljubljani dne 11. decembra v prenovljeni dvorani Mestnega doma. Društvo ima v Aleksandrovem kupljeno lepo stavbišče, da na njem čimprej zgradi prepotreben dom za revno in bolehno deco. Cisti dohodek tega večera je namenjen fondu zgradbe za revno in bolehno deco. Na tem večeru se bo točilo pristno Aleksan-drovsko črno in pečeno vino. Vse Aieksan-drovce, ki vsako leto obiščejo to letovišče, ter prijatelje mladine, opozarjamo že danes na to izredno prireditev. 1484

u— Najnovejši izum. V dTOgeri.ii »Sani-tasc se dobiva neprekosljivo angleško sred stvo za čiščenje in poliranje pohištva usnjenih in steklenih predmetov nazvan >Furmoto«. Preskrbite si ga nemudoma in Vaše staro pohištvo bo kakor novo. 14S6 u— Miklavž sprejema naročila za obiske po gostilnah in privatnih stanovanjih. Dopise na upravo pod »Avto-Miklaž«. 14S3 u— Opozarjamo na oglas »Otvoritev dc-likatese tvrdke Jane« v Židovski ulici št. 1. poleg drogeriie Kane. 14-S7

u— Popravila orožja in montiranje daljnogledov Vam napravi najceneje, in najvest r.eje puškar F. K. KAISER, Ljubljana, Še-Ienburgova ulica 6. 256

Moderni damski plašči

na fineiši veiour Din 550-— do 750"—

modno s ikno Din .550*— do 4K0-—

F. & I. Goričar, Liubljana

Sv netra cesta 29

Oglate S' razstavo v izložbi 12067a

KONEC VSEM KREDAM!:: Vsak rabi odslej samo

?S O l I T A I K E<, ker je uporaben za usnjene čevlje vseh barv in Trst. — Daje sijajen blesk, ne maže nogavice in obleke. Zahtevajte ga povsod!

v veliki izberi manufakturnega in modnega blaga po jako nizki reklamni

ceni dobite pri Oblaiilnict za Slovenijo v Ljubljani.

Ponos gospodinje

je lepo jedilno orodie znamke BERh/-DORF. Dobi se posamezno in v kasetah pri

F. Čuden. Prešernova ul. 1

OBLEKE

astnega izdelka Vam nud' 6/

NAJCENEJE

Jos.Rojifla, Ljubljana, Aleksandrova 3.

h Maribora

a— Predavanje primarija dr. Černiča o-moderni kirurgiji. V petek zvečer je g. dr. Cernič nadaljeval svoje predavanje o kirurgiji v moderni dobi ter je pokazal njen velikanski razvoj v razdobju od leta 1847, ko se je izvršila prva operacija pri etrovi oma mi, do najnovejših časov, ko slavi kirurgija pri uporabi razkuževalnih sredstev, primernega načina omame, Rentgena m najrazličnejših aparatov svoje triumfe in izvršuje operacije na vseh delih človeškega telesa, brez vseh bolečin. Na preparatih in fotografijah mariborske javne bolnice, kjer deluje že od poletja 1919, je g. predavatelj pokazal svoje srečno uspele operacije zlasti na slepiču, golši, želodcu, žolčnem mehurju, ledvicah, črevesih, maternici itd. Dobro uspelo poljudno predavanje je privabilo številne posetnike iz vseh slojev mariborskega prebivalstva ki je ponovno imelo priliko spoznati razvoj domače bolnice po prevratu, ko je postalo vsako iskanje zdravniške pomoči v inozemstvu popolnoma nepotrebno.

a— O spolnih boleznih bo zopet predaval v Ljudski umver-zi v pondeljek 22. novembra ob 20. uri primarij dr. Hugo Robič, ki je že znan kot eden najboljših strokovnjakov na tem polju v Jugoslaviji. Primarij dr. Robič nam bo poljudno naslikal tudi pofek spolnih bolezni v zgodovini, ki jih je že prav dobro poznala. V drugem delu svojih izvajanj pa nam bo predavatelj naslikal stanje spolnih bolezni v današnji dobi. Predavanje bo torej zanimivo za vsakega in-teli genta, pa tudi za najširše kroge.

a— Iz političnega življenja. Včerajšnja vest o skorajšnjih volitvah v oblastne skup ščine je takoj oživila politično gibanje. Socijalisti so sklicali že za ta teden 5 javnih shodov, po raznih delih mesta, zaupniki po deželi šo dobili naročHo. da takoj Izvolijo volilne odbore za oblastne volitve, v kratkem pa bodo sklicali tudi srezke konference.

a— Stattenberška knjižnica. Tozadevna notica v št 258 »Jutra«, da so knjige bile razprodane že trgovcem, ne odgovarja resnici. Knjižnico, kolikor jo je bilo v gradu, ie kupila Prva hrv. štedionica ter je del knjig velikodušno poklonila »Študijski knjiž niči« v Mariboru.

a— »Haldao! Švedsko žeiezo in švedsko jeklo imata svetovni sloves. Švedski pisalni stroj »Halda« je izgotovljen iz najboljšega švedskega materijala Samoprodaj3 Ant. Rud. Legat & Ca., Maribor. Slovenska ulica št. 7, telefon 100. 1048

a_ S policije, V noči od petka na soboto so bile izvršene 4 aretacije, vloženih ie bilo 10 prijav. — Ivana G ie bila aretirana radi penepuštva in vlačugarstva._

Mno F. mm nosi.

se nahaia seda Wolfova ulica 5.

Priporoča veliko zalogo ioKa»it, .iogavtc za damt gospode in otroke Čipke, vezenine, naramnice svilene trakove, ženska ročna dela, volna. svi'a

bomba' Predtisi

<--«

................................

Iz Celja

e— Iz celjskega gozdnega gospodarstva.

V smislu pogozdovalnega načrta mestne občine celjske, ki ga je izdelal pred dvema letoma gozdarski referent srezkega poglavarstva celjskega, mora celjska mestna občina posekati od 1. 1923. do 1932. gotovo količino starega, že popolnoma doraslega bukovega gozda ter goljavo takoj zopet pogozditi z iglastim drevjem. V poštev prihaja po tem načrtu v goznem oddelku št. 12 v bližini Celjske koče 12 ha že nad 120 let stare bukovine. od katere se mora posekati izza 1. 1923 letno 1.25 ha ter se mora nadomestiti v črnim gozdom. V plenarni seji celjskega občinskega sveta ie bi! tozadevni predlog mestnega gozdarja sicer odo bren, pač pa se je sklenilo, naj še posebna komisija, obstoječa iz gozdnega referenta in članov finančnega ter gospodarskega odseka ugotovi na licu mesta, aii le mestna občina, ako se poseka navedeni kompleks, za dolgo dobo let preskrbljena s potrebnim kurivom. Komisija ie prišla do zaključka, da je sečnja starega že popolnoma doraslega

bukovega gozda nujno potrebna in da je mestna občina vkljilb temu, da se ta bukov les proda na panju, preskrbljena z drvmi za lastno upravo še za več desetletij. Dobivala bo pa svoje kurivo za urade iz podjetja veliko bližje in ceneje. Bukov les v bližini Tovsta se bo pa prodal po Javnem razpisu.

e— Dijaška akademija. Napredna dijaška organizacija »Sloga« priredi 27. t. m. ob pol 9. zv. v Narodnem domu v proslavo praznika ujedinjenja dijaško akademijo, na kateri bodo sodelovali napredni dijaki iz vse Slovenije. Na akademiji nastopi p61eg »Sloge« tudi »Preporod« iz Ljubljane.

e— Celjsko peverjeništvo Vodnikove družbe ponovno prosi svoje člane, da zaradi reda nemudoma vzdignejo knjige za !. 1936. Hkrati naj stari člani položijo članarino za 1. 1927 v ptujsko-prometni pisarni (poslopje Prve hrv. štedionice). Tudi one, ki še le hočejo na novo pristopit'' opozarjamo, da čim preje poravnajo članarino. Prijavljenih je doslej v Celju za 1. 1927 že nad 300 članov. Celjsko poverjeništvo dobi prihodnje dni še nekaj knjig za leto 1936, ki jih b« pa razdelilo samo med one nove člane, ki bodo hkrati poravnali članarino za L 1927.

Iz Trbovelj

t— Kritika trboveljskih gerentov. Ob priliki prevzem* občine po novoizvoljenem županu se je pričelo posebno med levi« čarji gibanje, da bi se pregledalo posl o= vanje cele vrste gerentov in bi se dala de* lavsvu prilika, da se izreče o njihovem go« spodarstvu. To gibanje temelji oatno na docela napačnih informacijah, ker je ven« dar znano vsakemu količkaj podučenemu davkoplačevalcu, d" obstoie v tem oziru natančni zapisniki ea podlagi dolgotrajne revizije po posebnem strokovnjaku in da so bili vsi končni računi predloženi veli« kemu županstvu v Ljubljani, ki ni imelo prilike spotikati se nad njimi. O neko« rektnostih ne mor* biti nobenega govora in 'e zato najbolje, da se preneha z akcijo v tej smeri, ker bo drugače sledila velika blamaža zt > -, ki se vtikajo v stvari, kt» tere se njih ne tičejo.

Program kina ,,SOKOL". Trbovlje

d-'e 20. in 21. novembra 1926

MESTO GROZOTE

drama v 8 dejanjih. Reklamne omarice v TrboOiah in na Vodah« iei pred ktno Sokol Trbovlje.

t— Pritožbe na obrtno društvo. Na obrt« do društvo je prišlo že mnogo pritožb od strani starišev radi učencev, ki so predol« go zaposleni v delavnicah. Osobito je to slučaj pri nekaterih šiviljah, ki delajo sa« mo z vajenkami pozno v noč ter celo ob nedeljah, pomočnice pa imajo samo vpisa« ne pri zadrugi, v resnici so pa pomočnice brezposelne in doma fušajo. Treba bo tu kontrole po inšpekciji dela.

t— Novo mesarijo na Tereziji bo otvo« ril g. Podlogar.

t— Za radijo vlada v Hrastniku vedno večje zanimanje. Dosedaj so si ga nabavili gg. Abel, ravnatelj- steklarne, Bonton, go« stilničar_ in Miloš Roš, učitelj,

t— Tiskarski škrat nam je v včerajšnji številki napravil iz nove mlekarne,

ki bo otvorjena na Vodah, lekarno, kar s tem popravljamo.

t— Ustanavljanje novih društev. V dru« £f: polovici letošnjega leta so bila ustanov« ljena sledeča društva; v Hrastniku »Edi« nost», izobraževalno društvo napredne rrrla= dine. predsednik Slavko Dolanc, tajnik Edi Tršek, katerega namen je organizirati ju« goslovensko mladino, vzgajati jo kulturno ir- politično: v Trbovljah »Krekova mladi« na», predsednik Ivo Seme, tajnik Adoif Zaje. Obenem je ustanovljena »Krekova mladina* tudi v Hrastniku, vendar je njen odbor še neznan. V Hrastniku je bila da« Ije ustanovljena «Jugoslovenska « strokov« na zveza rudarjev* in »Obrtna zveza«, ka» tere predsednik je Jakob Draksler, tajnik Janko Arnšek. Kakor je videti, so kleria kalci zelo aktivni v snovanju društev, kaj« ti zadnja štiri društva so v njihovih rokah.

Avstralski čudež!

«FURMOTO».

Čistite in polirajte Svoje pohištvo, avtomobile. usnjene in steklene predmete samo s

Šport

Vremensko poročilo

4eteoru>ošK

?P Kivcmii 3 IMVti

Višin* Mtom«-

Kra i j ooazovanis Cas i«! uit Temaet - , 0A Smei vetra m brzina v m iHtti (OS O-10 Vrsta padavine

i lOiZOVBO > > mr 1 ir»

/ .-3 ti 0 7/ NW 1.5 10 dež 21.0

Ljubljan? -f s. 7514 10 - 77 E 0.5 9

(dvorec) I 14. 7 ->4_7 12 4 67 \V 2 7

l 21 75>i'.S 13 0 69 \VNW 2 9

Manboi . 8. /51- 10-1 1 SE 7 2 20

1 Zagreb . • • - a 752 / 1 11-0 91 SSW 5 10 po dežju 0>

Beograd . s. 7=4 0 j 17D 5S S 7 8 8.0

Sarajevo . s. 54-8 H-0 58 SSE 3 5

Skoplje . s. 7 94 j 150 70 E 3 7 10.0

Dubtovnik 1 755 9 j 18-0 81 S 5 8 po dežju

i Solit . . 7 i /54 2 1 160 fe4 SW 4 10 Dorj« inserao 5.0

1 Praha . . J ! 747-0 j 9-0 - \VSW 5 2

Solnce vzhaia ob 7-C4 zahal* ob 16 27 una ^zhaia ob 17*19 zahaia ob 737. Najvišja temperatur« danes » Ljubljani 13 4 najnižja 98 C

Povprečni barometer je danes v Ljubljani višj za 50 mm kot včeraj.

Teden je pričel v ugodni vremenski situaciji; nad evropskim vzhodom ie ležal visok zračni pritisk, ki je obsegal še centralno in de> južne Evrope. Depresija je bila omejena na Atlantski -ocean in dežele, ležeče ob njem.

Toda depresija se je pokazala močnejšo. Pričela je prodirati proti severovzhodu, čez severno Skandinavijo Ln najsevernelšo Rusijo, visoki zračni tlak pa se je moral umakniti na jugovzhod. Zato je večino Evrope preplavil vlažni, a topli oceanski zrak ln tudi nad skrajnim severom je znova zavladala zelo visoka temperatura. Hkrati so v severozapadni in se v. Evropi padle obilne množine dežja, ponekod snega.

Mi smo ostali v prvi polovici tedna pod gospostvom visokega zračnega tlaka. V

dragi polovici pa se je vpliv nove veiike depresije, K1 se je pojavila v bližini Anglije, raztegnila do nas in dobili smo slabše vreme. Večino našega kontinenta preplavlja zopet topla južnozapadna zračna stru-ja. Vsa Evropa ima za november izdatno pretoplo vreme, tako zapad in jug kakor tudi vzhod in sever in sprememba se nam, kakor je podoba, še vedno ne obeta.

Ddnajska vremenska napoved za nedeljo:

Sedanje milo vreme bo mogoče še trajalo. Sveži južni vetrovi; oblačenje s dežjem ni izključeno.

Tržšaka vremenska napoved sa nedeljo: Mirni južni vetrovi, nebo spremenljivo, nato oblačno, temperatura od 18 do 17 stopinj, morje razburkano.

Hazena Maribor : Ljubljana

Popoldne ob 15.30 se odigra nt prostoru Ilirijo reprezentančna medmestna tekma Maribor : Ljubljana. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Občinstvu je na razpola« go pokrita tribuna, tako da lahko prisost« vuje tekmi nemoteno tudi v slučaju dežja.

Podsavez je upošteval možnost slabega vremena in je določil za tribimske sedeže primerno nizke cene, tako bo poset te vele zanimive tekme vsakomur omogočen.

V športnem oziru bomo imeli priliko vi« deti eno najlepših in najinteresantnejših tekra letošnje sezone. Borba, ki se bo biit med obema družinama bo skrajno napeta, ker bosta obe družini storili vse, da iri» deta iz tega važnega boja zmagoslavno. Posebno važna je ta tekma za Ljubljano, ki bo imela danes priliko revanžirtti se za poraz, ki ga je doživela ob prvem sre« čanju 2 Mariborom v Mariboru, kjer je morala poražena s 5 : 3 oditi z igrišča-Tehnični refemt je poveril Ilirijo, da z»« stopa Ljubljano. Družina bo ojačena z Atenašico Sapi jO B. Mislimo, da je ta po« stava edina zmožna, da z uspehom nasto« pi proti izredno močni družini ISSK Mari« bora, ki bo kompletna nastopila za Mari« bor. Delati prognoze v naprej in ugibati, kdo bo izšel kot zmagovalec, bi bilo pač preuranjeno. Obe družini sta v izvrstni for mi, kar sta nam dokazali povodom svojih zadnjih nastopov. Zmagala bo družina, ki bo požrtvovalnejša, odločnejša in ki bo pokazala večjo rutino in boljšo tehnika Tekmo bo vodil g. Dobriet.

V predigri nastopi izvrstno rezervno no« gometoo moštvo Ilirije proti mladi toda zelo agilni Svobodi iz Trbovelj. Predigra prične ob 14. uri.

Službene objave LLAP

Stavljajo se na znanje vsem klubom, članom LLAP sledeči sklepi redne glavne skupščine JLAS v Zemunu z dne 4. in 5. septembra 1926.

1. Glavna skupščina soglaša s sklepom Me6avoda (Medsavezoega odbora za c«im» pijado v Brusellesu), da se od vsakega at« leta pobira pod imenom »Božičnicas pri« stojbina od 5 Din.

2. Službena glasila ostanejo tudi v na« dalje »Jutarnji list® v Zagrebu, v Beogradu pg »Politika* ali »Vreme«.

3. Po standard sporedu se vrši I. 1927 mo ško državno prvenstvo v Zagrebu, žensko v Beogradu. Spremeni se na predlog VLAP sklep zadnje redne gl. skupščine v pogledu standard sporeda moškega in ženskega pr« venstva v toliko, da bodo ta prvenstva tako razdeljena, da bo eno v enem kole« darskem letu bližje Beogradu, dru*" pa v Zagrebu in sicer sledeče: I. 1927 moško prvenstvo v Zagrebu, žensko v Beogradu, 1 1928. moško v Velikem Bečkereku, žen« sko v Ljubljani, 1. 1929. moško v Ljubljs« ni, žensko v Vel. Bečkereku, 1. 1930. mo« ško v Beograda žensko v Zar -bu.

Standard program se spremeni v toliko, da se iz istega črta hoja, ker je ta discip« lina ukinjena v olimpijskem programu, vstavi pa se disciplina švedska štafeta. — Vsled tega se sklene, da se eno finale na kratke proge vrši na prvi dan in se v sporedu menja točka met krogle z ono met kladiva.

4. Načelno se sklene priporočati vsem podsavezom, da vprašanje zdravniškega pregleda v svojem področju izvedejo čim boljše.

5. V pogledu pomladka do 18. leta skic« ne se sledeče: a) Pomladek do 18. leta sme tekmovati v disciplinah tekov samo na pro gah do 1500 m, izvzemši teka na 400 in 800 m b) Izjemno se dovoljuje istemu tekmo« vanje v crosscountryju do 3000 m. c) Do« voljujejo se juniorjem do 18. leta mesto tekov na 400 in 800 m teki na 300 in 600 m d) Priporoča se podsavezom, da priredijo vsako leto en do dva troboja za pomla« dek, ki naj bodo sestavljeni iz po ene di« scipline tekov, skokov in metov.

6. Sklep, da dame ne smejo tekmovati na progah nad 200 m, ostane v veljavi.

7. Program ženskega prvenstva se ima sestaviti na temelju obstoječih ženskih m« ternacijonalnih običajev. Tehn. referent.

Objave JZSS.

(Iz seje upr. odbora 15. XL 1926.)

Pravilnik z» vozne olajšave oči vidno še ne bo kmalu uveljavljen. Zato bo Save z skušal preskrbeti že za pr.e smuške izlete polovično ugodnost, in sicer za enkrat za Kranjsko goro. — V pravilniku se bo sku« šalo doseči znižanje števila oseb od 10 na 5 in se bo zaprosile Savez planinara za enako, odn. skupno akcijo. — Skakalnica v Sp. ŠiSki se odda v izpopolnjenje in uprav« Ijanje SK Iliriji v Ljubljani, ki se mora tekom 10 dni oficdjelno izjaviti Skakalnica bo dostopna proti primerni pristopnini j vsem smučarjem, Savezu za njegove pri« ; reditve pa proti običajni minimalni od« škodnini za športne prostore. Ilirija mora obnoviti dogovore z lastniki posestev, kjer ; leži skakalnica. — Skakalnica v Mojstrani i se pripravlja z vso naglico. V Mojstrani j se je vršil sestanek domačinov, ki so pri« j pravljeni sodelovati pri gradnji skakalnice ter vodi g. inž. Janša vso akcijo. Savez od« pošlje v nedeljo, 21. t m. svoje strokov, njake v Mojstrano radi določitve podrob« nosti in pregleda načrtov in stroškov. St« vez bo zastopal g. Pelan. — Kranjska go« ra je tudi prijavila načrt za izgradnjo ska« kainice, vsled česar odide Savezna komi« sija v soboto v Kranjsko goro, v nedeljo j pa v Mojstrano. — Za našo udeležbo na vojaških tekmah o priliki prihodnje oiim« pijtde se je ugotovila potreba po rtzči« j ščenju vprašanja, kdo se smatrt kot vojak tekmovalec z ozirom na prtkticirtnje rtd« njih let Po sprejetju tega pojasnila s stra« ni Švicarskega smuškega si veza se bodo stavili podrobni predlogi ministrstvu voj« ne. — ZboT nastavnikov je določil v po« štev prihajajoče vojaške tekmovalce rt iz« biraa tekmovanja. — Italijtnski smuški sa> vez vabi na udeležbo na letošnjo medna« rodno smuško tekmo, ki je s strani fede« racije proglašena kot oficijelna tekma. Vr» ši se v Cortini d' Ampezzo od 3 do 6. fe« bruarja. Savez stavija nt razpolago 5 pro» stih mest za goste. Stvez sklene, dt se udeleži tudi naša ekipa teh tekmovanj. Število in delegate se določi ktsneje. — Z ozirom na te medntrodne smuake tekme je potrebne preložitev termint državnegt črnuškega prvenstva od 2. februarji na 23. ianutrja. — Določi se prvenstvo Slovenije v smučanju na 13. februarji. Tekmovalo se bo v kombiniranem tekmovanju, to je na

18 km in v •tokih, klasificirajo se bo pa tudi vsako tekmovanje posebej. Verjetno je, dt bomo imeli letos vsaj eno skakalni« co uporabno. — Zt ztčetnike izda stvez v prihodnjih dneh ntvodilt. kako se naj rav« cajo pri nakupu smuških potrebščin ter bo objavil ta navodila v vseh listih. — Za reševanje nujnih poslov se izbere ekseku« tiva, v katero se določijo: predsednik, pod« predsednik, oba ttjnika, bltgtjnik, polk. Nedeljkovič in dotični referent. — Savez stavi vojnemu ministrstvu predlog- za izde« lunje Pravila za smuške tečaje, katere pri« pravi savez skupno z vojtškim delegatom v manuskriptu. — Prihodnja seja je 2. de« cembra. Tajnik IL

ASK Primorje. Pozivam celokupno članstvo, da se udeleži pogreba člana go« spodt Alojzija Sltmiča. Pogreb se vrši v pondeljek ob 14. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. — Podpredsednik.

Danešnje nogometne tekme na igrišču Ilirije. — Včeraj objavljeni razpored pri« reditev na prostoru Ilirije se izpremeni v toliko, dt se vrši ob 10-30 dopoldne tekma Jadran : Reka, popoldne ob 14. uri pa tek« ma Ilirija rez. : Svoboda (Trbovlje). Glav« na prireditev, medmestna hazenska tekma Ljubljana : Maribor se prične ob 15.30. Obe današnji nogometni tekmi bosta pri« nesli zanimiv spor;. Dopoldne se srečata v Jadranu in Resi dva prilično enako moč« na protivnika, ki pa gojita različen nogo« met. Jadran igra hitro, enostavno in pre« težno z dolgimi pasi, Reka nagiba k igri kratkih pasov po deh, kakor jo tipično goji n. pr. Hrrmes. Trboveljska Svoboda. Ki igra popoldne z znano izvrstno rezervo Ilirije, stoji pred razmeroma zelo težko na« Iogo. V tekmah na domačih tleh je dosegla Svoboda več jako dobrih rezultatov, po dosedanjih opisih razpolaga z dobrimi igra či in v splošnem požrtvovalnim in ambici« joznim moštvom.

Elan (Sovo mesto) : Panonija V No« vem mestu gostuje danes ljubljanska Pa« nonija. Domači SK Elan, ki se nahaja se« daj v dobri foimi, zadene v njej na jako odpornega, kombinacijski nogomet goječe« ga nasprotnika, proti kateremu mu ne bo lahko doseči pozitiven rezultat. Tekma se vrši ob 14. uri na igrišču ob Krki.

ASK Primorje ; ŽSK Hermes. Danes v nedeljo odigrata navedena kluba prija« teljsko tekmo. Nastopi med navedenima kluboma so bili vedno napeti ter je pri« čakovati tudi dane* lepe tekme. Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje ter prične ob 14. uri.

ASK Primorje (Sogom. tekcija). Od« hod rezerve v Trbovlje danes ob 11.40 z glavnega kolodvora. Vsakdo naj prinese seboj opremo. Za tekmo z 2SK Hermesom so določeni sledeči igralci: Erman I. in II., Slamič. Pečnik, Jančigaj, Pišek, Zemljak, Vindiš, Čamernik, Poduje, Cebohin. Uršič, Glavič. Vsakdo navedenih naj prinese ce« lokupno opremo seboj. — Načelnik.

ASK Primorje rez. : SK Trbovlje. Da« nes nastopi v Trbovljah proti tamošnje« mu klubu izborna rezerva ASK Primorje. SK Trbovlje sc je v zadnjem času dovolj« no povzpel ter bo skušal tudi v tej tekmi doseči ugoden rezultat.

-4SK Primorje v Murski Sobe t L Danes se vrši v Murski Soboti prijateljska tekma med hazena družinama S K. Mure in ASK Pri« morja. Srečanje teh dveh družin vzbuja v Murski iioboti veliko pozornost in ugiba* nje. kajti družini si stopita nasproti kot nepoznana nasprotnika in je izid tekme ra« di tega povsem nejasen. Tekma se vrši po« poldne.

TKD Atena (hazena). Pozivajo se sle« deče igralke, da so danes dopoldne ob 1030 na našem igrišču v svrho tekme s SK 11;« rijo; Cerne^Olga. Svetina Ančka, Schiffrcr Tita i. Du' . Saplja Ina, Janč;gaj Vika, Dobriet Niki, rez. Godier Bina in Klima« nek Berti. Prinesti je s seboj modra krila in bel. bluze. Proti onim, katere bi ne« upravičeno izostale, sc bo najstrožje po« stopalo. Z nedeljsko tekmo se zaključi le« tošnja sezona, zato odpadejo od prihodnje« Ca tedna treningi na prostem. Vršili se pa bodo treningi v zaprtem prostoru Čas in kraj se ob: ita pozneje. — Načclnica.

Kolesarsko in motociklistično društvo 'Sava* v Ljubljeni naznanja tužno vest, da je njep podpredsednik g. Alojzij Slamič. danes 20. t. m. nenadoma preminul. Po« preb nepozabnega pokojnika se vrši v pon« deljek dne 22. novembra ob 3. popoldne iz mrtvaščine pri 5>v. Krištofu na pokopali« šče k Sv. Križu. Gospode člane se vljudno naproša, da se pogreba v obilni meri ude« leže. — Odbor.

Včerajšnji nogomet na Dunaju. Edina prvenstvena tekma med Avstrijo (bivši Amateurji) in Admiro je prinesla prese« nečenje. Avstrija je morala namesto s Tandlerjem in Hierlanderjem, ki sta od« potovala v Ameriko nastopiti z rezervami, ki pa so se dobro obnesle. Avstrija je zmagala zasluženo s 4 : 0 (1 : 0).

Višek prvenstvene sezone v Beogradu. Danes se vrši v Beogradu nogometni «derby», in sicer med Jugoslavijo in BSK. Ta tekmi bo tudi odločila, kdo bo- jesen« ski prvak. Zadnje in predzadnje mesto sta definitivrio zasedli šutntdija in Slavija. Zt tretje mesto se bo vodila borba med Jedinsrvom in Sokolom. Tekmo za prvo mesto bo sodil ali c Veljkovič ali pa go« spod Jokšič.

SK Red Stsr (Celje) : SK Svoboda (Maribor). V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršila ob 14. na celjski Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Red StaT Celje in SK Svoboda Maribor Kluba obetata vsem športnikom jako zanimivo igro.

Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam p stn-ž-m 'e s prvovrsi nimi zdelKi, kakor tudi

z bterpiačn m proračunom

A. Janežič, Ljubljana

Flor lanska ul. 14, knjigoveznica in čitalnica poslovnih knjig.

sveta

Sovjetske nravi

»Krasnaja gazeta* prinaša sledečo sceno izpred sodišča v PeJtrogradu:

»0! Saj sem vedela, da bo državljan Zvjegincev prerekal mojo tožbo za ali-mente!« govori suha črnolaska in pogleduje ironično na mladega inženjerja, ki si dela sapo s čepico. »Ojoj Bog! Saj je to čisto razumljivo. Oženjem je in se boji priznati grehe mladosti.«

»Niti najmanj!« hiti zatrjevat toženec. »Ne zanikam, da sem imel z vami razmerje. ko sem bil študent politehnike. Toda sklepati iz tega na moje očetovstvo je precej smelo. Saj bi bili lahko očetje vašega otroka tudi drugi študentje.«

»Na primer?«

»Na primer: Andrejev, Hajdukevič, Stepanov... Saj so oni sedaj tudi inže-njerji in nimajo manjši plače kot jaz.«

»Z Andrejevim sem živela v oktobru, z vami pa v decembru ...«

»Motite se, Jelizaveta Ivanovna. Živeli ste ž njim in z menoj istočasno v marcu.«

»Laž. Vprašajmo Andrejeva.«

»Vprašajmo!«

»Najino razmerje se je začelo ali koncem marca ali začetkom aprila,« izjavi inž. Andrejev. »Ko pa sem zvedel, da me vara s Hajdukevičem, sem jo zapustil.«

»Laž! S Hajdukevičem je bilo samo enkrat.«

»Vprašajmo Hajdukeviča!« hladnokrvno izjavi toženec.

»Jelizaveta Ivanovna ie živela istočasno z menoj in s Stepaniukom!« izpove Hajdukevič. »Živeli smo prav prijateljsko. Nekega nesrečnega dne pa priteče k meni Stepanjuk ves razburjen in ogorčeno vsklikne:

»Hajdukevič! Kakšen razvrat! Vara naju z Averinim!« In ločilj srn« se.«

»Da. Živel sem z Jelizaveto Ivanov-110.« prizna Averin. »Ko pa sem zvedel, da ima razmerje z vso politehniko, sem prekinil ž njo znanje. Naibrž je otrokov oče Jegorov.«

Pa tudi Jegorov. ne da bi zanikal razmerja s tožiteljico, navaja 'drugega študenta.

»Največ se je nahajala v sobi Kalugi-na!« izjavi. »Kalugin je bil kot pilež nagnjen k stalnosti. In ničesar ni nemogočega, da je baš on oče otroku ...«

»Zagotavljam vas, državljani sodniki, da sem bil tako zaverovan v svoje račune, da mi je Maravjov brez porabe uma in energije prevzel Jelizaveto Iva-novno.«

Nastopi premor. Bivši študentje hrame ob spommu na dijaške zeodoice.

»Pogum, Zvjagincev!« bodre toženca nekatere priče. »Baba se je sama zamotala glede očetovstva.« j Toda sodišče objavi sklep, da se razprava preloži in da se kot sotoženci pritegnejo tudi priče, med katerimi nastane zmeda in strah.

»Heureka!« zakliče eden. »Pozabili smo na Pankratjeva. Le-ta je živel ž njo ves semester!«

»Razen te?a « pristavi drugi, »pa dobiva še osebno doklado! Ura! Živio papa Pankratjev!«

Babična hvaležnost

Na »Titanicu«, ki se je potopil 14. aprila 1912 z 2358 potniki, se je na dan katastrofe nahajal tudi mornar John Janes Bil je eden izmed redkih, ki se mu je posrečilo rešiti se strašne smrti. Rešil pa ni samo sebe, nego tudi malo dekletce, enoletno Phylis Ayrs. ki sta ji oče in mati poginila v vodi.

Nekaj tednov pozneje je Janes izročil rešenko njeni babici, ki je takrat živela v Londonu, in je od nje za svoje dejanje dobil plačilo v denarju. Po končani _vojni. ki se je je Janes

¥lialloi

nudi tvrdka DRAGO SCHWAB. Ljubljana, napaziičnejše po rebšc ne t& male in velike otioke. Čepice, obieke, suk lje raglane kravate, novavice. rokavice perilo. Pošljite Miklavža!

di med čudesa industrije in tehnike, potovanja po tujih deželah in z eno besedo vse tisto, česar dandanes več ni. Kadar ni bilo drugega, so bili vsaj kaki rdeče* kožci in mustangi . . .

Dandanes pa vlada v kinu milijonar-sko in milijardarsko razkošje, paralitič-na zabuljenost v sijaj bajeslovnih «upper ten», božjastni hopsasa in idiotski ringaraja brez konca ino brez kraja. V to carstvo ponarejenega bogastva. v ta sijaj sadrenih dvorcev in papirnatih kulis «buržujskega velekapita-Iizma» strmi nesrečna truma ubogih z duhom in ubogih z mošnjo ter prekipeva od čuvstev ... od katerih že . . .

Ne čital še nisem ne čul, da bi se bil kdo spotaknil ob tej resnično nemoralni plati kinematografa. Uradni in dobro-voljni čuvarji javne nravnosti ne vidijo, da so fatemorgane sodobnega filma de-settisočem siromakov visoka šola razredne mržnje; oni ne vedo. da odhajajo stotine bodočih zločincev in blodnic iz te razkazovalnice materijalističnih užitkov potrjene v svojem temeljnem svetovnem nazoru. Oni ne razumejo nauka, ki ga bliska vsaka projekcijska leča vsak večer v tisoče dvojic oči:

»Bogastvo in pusto rajanje sta višek življenja! Kakor sta edina vredna vki-lometritve. tako sta edina vredna želja! . . .»

Cinčila, mala giodavka iz Čite

v Južni Ameriki, od koder uvažajo njene kožuščke v Evropo, kjer izdelujejo iz njih

najdragocenejše damske kožuhe.

Vladimir Levstik:

K poglavju o mlinskem kamnu

Ko je Gospod Jezus izrekel svoje pravične besede o pohujšanju, si je — kakor pri malone vseh ostalih naukih — težko da predstavljal, kaj utegne svet napraviti iz njih v dveh tisočletjih nerazumevanja, izkrivljanja in ponareje-vanja. Kaj mislite, kaj bi storil in kako bi razdelil grajo, če bi se danes vrnil med nas? Ali bi obesil svoj mlinski kamen res samo ubogim nagcem Ln na-gotam v življenju, v umetnosti in v leposlovju, za katerimi zdrevi zdaj tu, zdaj tam ves divji lov njegovih prego-rečih slug? Ali ga ne bi rajši prisodil tistim, ki uganjajo pohujšanje na debelo in pridijo življenje pri koreninah, ne najnazadnje tudi onim. ki so človekove moralne pojme tako zmešali in tako otrovali njegov prirodni pogled na pri-rodne stvari, da kmalu ne bo več umel ne misliti, ne govoriti, ne gledati, ne poslušati, ne živeti, ne umreti brez greha? Ali ne bi morda rekel, da je za te krive proroke mlinski kamen veliko prelahak in da je zanje vsa skalna gmota Libanona jedva dovolj težka?

Zakaj mlinski kamen iih očividno ni

ugnal. Drugače jih ne bi bilo toliko in tako neznosnih . . .

Nisem študiral ne teologije ne mo-ralke in ne lastim si končnoveljavne sodbe o teh stvareh. Premiš'jam pa o njih veliko: toliko, da bi rad zapisal nekaj opazk na rob debate o morali in nemorali, o pohujšljivosti in nepohujš« Ijivosti, ki se bo vlekla, kakor vse ne« potrebne pravde, bržkone do konca sveta.

*

Kdor hoče. da bi ga ljudje razumeli, mora govoriti poljudno. Začnem tedaj pri kinu. Bolj poljuden skoraj že biti ne morem!

Z domotožjein se spominjam filmov predvojnih let. Ne samo zaradi viteških dram, v katerih so jih pobili, na vsak meter po tri ali štiri (ta «mesarska kla-nja» so bila. vsaj za moj okus. v svoji smešnosti še veliko bolj učinkovita od komika Harolda Lloyda); tudi ne zaradi ljubavnih tragedij s strahovitim mrdanjem primadone, kadar je v vele-snetkih ponazar jali višek obupa; niti ne zaradi Maksa Linderja. čeprav je bil siromak časih tako milo neroden in tako divno pijan . . . Vse to je bilo vele-blagodejno za oči in za prepono, toda še veliko bolj blagodejne so bile druge stvari. Bili so poučni filmi, pogledi v skrivnostno delavnico prirode, izpreho-

udeležil v ameriški armadi, je ostal nekaj 1 časa v EvropL To priliko je porabU, da Je obiskal mistres Ayrs. Babica je bila zelo vesela, da ie po dolgem času zopet videla rešitelja svoje vnukinje, ter mu je ob slovesu Izročila dar 900 funtov šterlingov.

Ta denar mu je prišel ravno prav, da se je lahko vrnil v Kanado, kar je že dolgo bila njegova želja. Te dni pa je dobil iz Londona sporočilo, da je mistres Ayrs umrla in mu je v oporoki zapustila en milijon funtov šterlingov (270 milijonov dinarjev). Vrhu tega ga je hvaležna babica izbrala za varuha svoje vnukinje Phylis, ki ie baš dopolnila svoje petnajsto leto.

Pridna učenka

Švedska princezinja Astrid, ki se je pred kratkim poročila z belgijskim prestolonaslednikom, obvlada sicer prav dobro poleg materinščine angleščino, ne razume pa. vsaj v govoru, francoščine.

Ali odkar se je poročila, se je stvar spremenila. Belgijska kraljčna se namreč vsak dan po tri ure uči francoščine. In ko so se vršili sprejemi na dvoru, so gostje z začudenjem opažali, da je princezinja na vse čestitke odgovarjala v francošč;ni. Le kadar govori z vojvodo Brabantskim, svojim soprogom se poslužuje še vedno angleščine ...

Dramatičen boj z morskimi roparji

V ponedeljek popoldne se je pripetil v Kitajskem morju dogodek, ki nikakor ni osamljen, ker se v tistih vodah dogaja vedno kaj takega. Vendar zasluži po svojem obsegu in dramatičnih scenah, da se z njim nekoliko obširneje bavimo. Gre namreč za morske roparje, ki jih ob kitajski obali še vedno niso mogli iztrebiti. Skoraj ne mine mesec, da se ne bi tu in tam čulo, da so kitajski pirati napadli in izropali to ali ono ladjo. Zadnje čase se lotevajo celo večjih modernih paniikov, ki pridejo nanje navadno z zvijačo.

Tako se ie zgodilo tudi v ponedeljek popoldne. V Amoyu ob Kitajski obali seje vkrcala skupina kakih 40 Kitajcev na angleški parnik »Suning«, ki je

Princ Leopold poljublja princezinjo Astrid,

ob prihodu v Anverso.

prihajala iz šanghaja in ki je že precei velika. Oblečeni so bili dostojno in se vedli mirno in vse prej kot sumljivo. Ko je plul parnik na višini Swatowa« so Kitajci nenadoma napadli častnike in zasedli poveljniški most in prostor s stroji. Na ladji je bilo kakih 80 potnikov tretjega razreda, večinoma Kitajci in samo dva Evropca sta se pet-Ijala v prvem razredu. To sta b'la neka Rusinja in Anglež Lepsley. Pirati so takoj prisilili potnike, da so jim izročili svojo imovino, kakih tisoč funtov. Ko se je eden potnikov upiral, so ga roparji kratkomalo ustrelili. Tolovaji so potem preiskafli ladjo, da bi se polastili dragocenosti, pa niso mogli dobiti ničesar. Iz jeze so vrgli štiri pomočnike ladijskega komisarja v morje, kjer so utonili ali pa so jih požrli morski psi, ki jih v tistih vodah kar mrgoli. Častniki so morali vršiti

Razvoj razsvetljave v karikaturi

Zgoraj na levi: Zr-aga stearinove sveče nad voščenko in lojevko (po dunajski kari« katuri 1835). — Nf desni: Petrolejka in plinovka (avstrijska karikatura 1881). — Spe* daj: Razvoj razsvetljave in odgovarjajoči razvoj človeške fizijognomije («Kikeriki»,

Dunaj).

Vse to naših moralistov in cenzorjev ne bode. Ne bode jih niti priskutni ameriški «happy end», blag opomin za neizkušeno polu dozorelo ženščad:

«Vsak moški ima poštene namene, vsak je vreden brezmejne vdanosti!« — kar pomeni že za prvim vogalom po koncu predstave: «Obrtni zapeljiv« ci in luetiki so izmišljotina butcev, ki ne zahajajo v kino, da bi si tam raz* širili obzorje..

Moralist in cenzor sta v teh pogle* dih nedolžna kakor sneg in prizanese ljiva kakor animirke. Zakaj, Bogu bo« di potoženo: obča razboritost mora« lista in cenzorja se največkrat prese« netljivo ujema z obzorjem večine filmske publike in z nivojem večine filmskih programov.

Čemu je po tem takem treba filmu nravstvene cenzure? Piši in reci: zato, da lovi nedolžne nagee.

Primer:

Pred nekaj meseci sem v nekem drugem mestu iz dolgega časa stopil v kino. Vrtili so haremu®. Film bolj« še vrste, godi se v Tunisu, ni brez ide« je in scenerija ne brez mikavnosti. Med drugimi nomenti sem si zapom« nil dva. Prvi: pri kopanju v haremu sedi lep, izredno estetski ženski akt v absolutno dostomi pozi dve, tri se» kunde na robu fcasena. Drugi: majhna

zamorčica, služkinja v haremu, oble« čena v kratko krilce okoli pasu — fi« gurica, kakršnih vidiš po geografskih in celo po mladinskih knjigah na sto« tine! — se nagne k haremskemu hlap« čku in mu pove kaj vem kaj brezpo« membnega. Dve sekundi, ne delj. Pr« vo kakor drugo je bilo v vsakem po« gledu čisto, ne glede na to, da napeto zanimanje za fabulo, mik scenerije, mnogokratna povečava in nagla me« njava podob onemogočajo koncentra« cijo na predmetnost. Če bi bilo v prvi ali drugi sliki ka pohujšljivega, bi bil moral opaziti, ker (skesano priznam!) nisem dovolj nedolžen, da bi mi osta« lo skrito.

In: ko je prišel ta film v ljubljanski kino «Matica», jc tukajšnja cenzura točno kakor stroj pohrustala obe ne« dolžni drobtinici. Zakaj? Zato, da ne bi otrovali publike, ki se čuti z apro« bacijo iste cenzure v vsakovečernem dolarsko«aristokratskem veleblodišča «kakor doma»...

Nu da, mi poreč«, cenzor ali njegov zagovornik; vse to bi utegnilo biti pre« tiiano, ako bi živeli na svetu samo zdravi, normalni ljudje. Toda...!

Tod so pod solncem na žalost tiči vsake sorte. So celo originali, ki jim 2e pogled na zarjavelo ključavnico vzbu« ja napačne m' li. Vprašanje je le, oča

Giuseppe Garibaldi

Čeprav je Ricciotti Garibaldi z umazanim izdajstvom onečasti] staro-slavno ime Garibaldijev, bo ostal spomin na Giuseppa Garibaldija. velikega borca za svobodo, še vedno lep in svetal.

Stodvajset let bo, kar se je rodil viliki Garibaldi. Bog zna, da-li se mu ie v mladih letih kdaj pojavila vizija bodočnosti, ko bo zgodovina in pripovedka postavljala njegovo ime v isto vrsto z d' Artagnanom, Valjemom Tel-lom, Bolivarom in drugimi pravljično-historičnimi junaki romantičnega srednjega veka? ..

Garibaldi je imel dvajset let in je služil v trgovski mornarici, na veliki genovski jadrnici, ki je opravljala redno službo med Genovo in južnimi ameriškimi državami. Bil je drugi poročnik in že takrai je mnogo raje razmišljal o svobodi narodov kakor o pomorskih zadevah.

Nekega dne, ko je ladja baš pristala v savonskem prstanišču, je ob'skal njegovega kapetana poznani industri-jec porcelanastih izdelkov, po imenu Galliani.

vPrivedel sem vam,« je dejal patro-nu, »svojega mladega nečaka. Njegovi starši bi hoteli, da ga na svojih velikih potovanjih izurite v spretnega mor-narčka. Niegova dva brata sta že služila takisto na vaši ladji. Evo fantička, dvanajst let mu bo.<

tika željni mornarček je bil majhen droben dečko živahnih črnih oči.

*Kako ti je ime?« ga je vprašal ka-petan, ki se mu ie fant že na prvi pogled prikupil.

»Joseph Gambetta.«

»Dobro je. vzamem te na ladjo za inornarčka-«

Tedanji mornarček je bil oče Leona Gambette. vojnega ministra v revolu-ciiski francoski vladi »narodne obrambe« nesrečnega leta 1870...

Čudna so pota usode ...

Na isti ladji se je tudi nahajal mlad kaplan aristokratske krvi, ki ga je Vatikan poslal kot adlatusa mgr Mazziju, apostolskemu delegatu Svete stolice v Chile.

Abbe se je imenoval Mastai. poznejši papež Pij IX

Ko se je Garibaldi vrnil iz Južne Amerike, kjer je položil temelje ustavam južnoameriških držav, so se njegovi prijatelji čudili, da je sprva s toliko gorečnostjo podpiral papeža Pi-ja IX Sai je bilo vendar naravno; na dolgi vožnji je mnogo občeval s tedanjim kaplanom Mastaijem, spoznal njegove ideje in nazore... in se i sam ogrel zanje ... Skupno sovraštvo do Avstrije ju je družilo, in iz tega sovraštva je vzklila ona velika misel, ki je vodila Guseppa na pot osvoboditve domovine in njenega ujedinjenja!

Da se je potopila ladja, ki je vozila Garibaldija, bodočega papeža P'ja IX. in očeta Leona Gambette — bogzna, kaka bi bila zgodovina devetnajstega in našega veka!

Moderna slika

Spričo omotično visokih cen, ki so jih na zadnjih dražbali v Parizu dosegle nekatere ultramoderne slike, je neki pariški list priobčil sledečo zgodbico, ki se je v resnici pripetila.

Neka Španka se je mudila v Franciji ter se je dala pertretiti nekemu surre-alističnemu slikarju. Na povratku domov ie seveda vzela sliko seboj. Toda na meji so ii povedali, da ni dovoljeno umetnine izvažati, razen kakopak, če plača primerno visoko carino.

Španka se je razburila ter protestirala proti temu da ne bi smela vzeti lastnega portreta seboi

Tedaj šele ie cannik natančneje pogledal sliko Obračal io je na vse strani, primerjal jo s potnico, slednjič pa se je obrnil h Španki ter ji je dejal v službeno-resnem tonu:

»Prevara carinskih organov je kaz-njiva. To ni nikak portret! Plačali boste kazen, ker ste pod goljufivo pretvezo hoteli iztihotapiti pristen umetni-; ški proizvod sliko pa vam moram zapleniti v korist države.?

službo na poveljniškem moštu, kjer sta jih stražila dva roparja z nabitimi samokresi v rokah. strojnike pa je druga skupina stražila v spodnjih prostorih. Na pritisk piratov je moral kapitan spremeniti kurz in pluti proti Hong-kongu.

Okrog polnoči pa se jc položaj nenadoma preokrenil. Kapitan Pringle iu drugi častnik sta bila na poveljniškem mostu pod varstvom dveh roparjev, ki sta vprašala poveljnika, kje se ladia nahaja- Drugi častnik jima je s prstom pokazal mesto na karti. Ko je bila njuna pozornost obrnjena na zemljevid, je hitro pograbil kapitan vrv s svinčenim koncem, ki mu je bila pri rokah in udaril z njo od zadaj roparja parkrat po glavi, tako da sta se onesvestila. Hitro sta nato oba častnika segla po revolverjih v poveljniški ka-iuti in začeia streljati na roparje. Hitro sta osvobodila štiri mornarje, ki so bili v bližini zaprte, na kar so se vsi za-barikadirali v kajutici na poveljnškem mostu.

Ko so pirati slišali strele, so takoj pritekli na palubo in jeli napadati poveljniški most, hoteč se ga polastiti. Nekaj jih je takoj padlo pod kroglami častnikov. Potem so tolovaji privlekli prvega strojnika in ga držali pred seboj. ko so prodirali proti mostu, računajoč, da častniki ne bodo streljali rta lastnega tovariša. Osicirji pa v temi niso »poznali strojnika in so streljali tudi nanj, pri čemer je bil hudo ranjen. Ko so razbojniki videli, da tako ne morejo ničesar opraviti, so se umaknili in pustili na stopnicah poveljniškega mostu ranjenega strojnika, ki so ga tovariši hitro potegnili v kajuto in ga za silo obvezali. Pirati so še parkrat poskusili napad, pa niso ničesar dosegli. ČastnFki so jih vsakokrat s streli odbili- Roparjev je deset obležalo mrtvih na krovu.

Iz jeze. da jim uide plen. ki so ga smatrali za varnega v svojih rokah, so roparji zažgali pamik, računajoč, da bodo tako prisilili posadko, da se uda. Ko pa je požar postajal vedno hujši in so pirati videli, da ga z ladijskimi sredstvi ne bodo mogli pogasiti so ponudili posadki premirje- Ali oficirji so jih zavrnili. Sedaj so uvideli Kitajci, da je igra zanje izgubljena. Zato so spustili čoln v morje in odveslali. Pri tem so vzeli seboj nekaj tailcev. Najbrže ie bil med njimi tudi angleški potnik. ker manika o njeni doslej vsaka sled-

V bližini ie vozila druga ladja, ki je pa posadka ni mogla poklicati na pomoč. ker so pirati pokvarili brezžični brzojav. Ostal je še en rešilni čoln. V enem so pobegnili Kitajci, ostale pa je uniči! požar. V tega so stopili mornarji in se odpeljali, računajoč, da morajo kmalu srečati kako ladjo. In res so kmalu naleteli na norveški parnik. ki jih je vzel na krov.

Na goreči ladji so ostali častniki in 'del posadke, ki so do jutra naporno delali, da bi omejili požar, kar se j'm je deloma posrečilo. Šele proti jutra so dobili pomoč. S pomočjo drugih ladij so končno privlekli »Stmning« v Honzkong. Ali ladia je strahovito poškodovana in najbrže ne bo več za rabo Pri bojih je bilo ubitih pet Evropejcev in deset kitajskih roparjev. Devet so jih kasneje vjeii na morju. Vojne ladje iščejo sedaj ostale po Kitajskem morju.

Nova družabna igra

V Italiji skušajo Sedai po možnosti vse producirati doma in fašistovski režim se trudi, da kolikor možno omeji uvoz iz Anglije. Nemčije, Francije. Italijani so tako vestni, da skušajo izumiti celo lastne nove efektne družabne igre, ki so poleg vsega drugega lahko tudi pikantne. Tu se godi često. kakor s Kolumbovim jajcem. Navaden slučaj da povod in zabava se razvije.

Milanski trgovec Giulio sreča na ulici svaka Giovannija in mu pravi: 'Veš kaj? Izumil sem novo družabno igro. Pojdi z menoj, zaigramo jo skupaj z Emilijo!*

Giovanni uboga od srca rad, kajti Emilija je lepa Giulijeva soproga, ki očividno tudi njemu ni postranska stvar. Stopita v hišo, sedeta za mizo i« Giulio

razloži, v čem obstoja njegova nova originalna družabna igra . . . Stvar je neznansko enostavna. — Gre samo za to, pravi Guilio, da na vsa moja vprašanja pritrdiš: Res je! Sledilo bo čudno presenečenje.

Igra prične.

Giulio: AH je res, da sem popeval s pevko Tetracinijevo? — Giovanni: Res je!

Ali je res, da sem nabil Girardenga? — ReS je!

Mar ni res, da sem z enim samim udarcem potolkel Bosisija? — Res je!

Pazi, ali je res. da si ti ljubimec moje žene? . . .

Preden jc ljubezujivi svak mogel izustiti svoj odporni ^neJa, mu je Giulio že prisolil dve mogočni zaušnici. Nato je navalil nanj s kuhinjskim nožem. Emilija je z vikom in krikom pobegnila in tudi Giovanniiu se je komaj posrečilo, da je ves krvav pobegnil i z hiše.

Te dni se je zanimiva družabna igra nadaljevala pred sodiščem s tem, da ie pretor vprašal napadalca Giuiia: Ali je res, da ste tako nesramno oklali svojega svaka? . . . Giulio je moral pritr-

diti, res je, izgovoril pa se je z okolnost-jo, da je nedavno presenetil Giovanni-ja in svojo žensko Emilijo. Pretor, ki je uvideven mož, ie izumitelja nove družabne igre obsodil samo na mesec dni zapora in še to le pogojno. Navzlic temu pa nova družabna igra menda ne bo našla obilo posnemovalcev. Treba bo jo izpolniti v kaki originalneiši formi.

najboljše, najfrpeinejse, zato najcenejše

kov, osobito pa govorilnih motenj je bilo dokaj več opaziti na levičarjih kakor na desničarjih. V splošnem je po raznih raz« iskavah upravičen sklep, da je levostrance telesno, socialno in psihično napram desno« strancem smatrati zi manjvredne. Med je» cavimi in brbljavimi otroki je trikrat to« liko levičarjev kakor desničarjev. Lzredno velik odstotek levičarjev je najti med epi« leptiki in hister ki. Seveda pa so pos.amez« ni levičarji ne samo v vsakem pogledu pol« no vredne osebnosti, ampak prekašajo ce« lo zlasti v posameznih duševnih darovih normalo. Kakor znzno. je bil Leonardo da Vinci levičnik.

Kadar je desna možganska poluta tako razvita, kakor pri navadnih ljudeh leva, se mora pojaviti 'evostranost. Iz tega sledi, da je nesmisel smatrat: levičarjenje za sla« bo navado, katero se da otrokom s palico in drugimi podobnimi vzgojevainimi sred« stvi izbiti iz — rok. ki so povsem nedolž« ne na privajenem ustroju možgan. Če je torej levost nost ugotovljena, nai se ne delu sile naravi in naj se s pretiranimi va» jami ne ovira otrok v njihovem zanje na« ravnem razvoju ter naj se dovoli, da se levica v svojih poslih do skrajnosti razvije. Tudi levičar lahko v gotovih situacvah po« maga kakor vsak desničar, včasi pa tudi tam, kjer desničar odreče.

Funkcioneln dircfenciacija obeh rao= žganskih polni se začne stoprav v sedmem mesecu detinstva. Dotlej grabijo otroci enako zobema ročicama, od tu naprej pa prične prednjačiti desnica.

Da se pa z vajo in osobito pri ljudeh, katerih možganske polute so v imenovanih ozirih enako vredne, d3 veliko, da. celo izredno veliko doseči, dokazujejo med dru«

g:tni vojni invalidi, ki so v relativno poz* nih letih oropani desnice, se v kratkih le« tih navadili uporabljati levico, da jim se« daj streže tako kakor nekdaj »desnica O virtuozu ns klavirju grofu Zichvju je zna« no, da z levico obvlada svoj instrument do občudovanja vredne virtuoznosti.

Mnogo ljudi ima kakor rečeno možranske polute. ki so si enakovredne in ki bi brez velikih težav prenesli funkcije desnice na levico. Slavni slikar Menzel je kot otrok uporabljal pretežno svojo levico, pozneje je šele izučil desnico, je pa s pridom uporab-ijal obe.

Iz takih opazovani se porodi samoposebi vprašanje, če ne bi kazaio skušat' odsojiti otrok za enakovredno uporabo obeh rok, kajti dvoje priprav"' -oU 'ma nrednost pred eno samo. Anatomsko fiziološke študije na možganih na so pokazale, da je navzlic vsej diferenciaciji obeh polut i«> mni-

gansko delo skupno in da sodeluje _ sere-da individualno Ir^ko različno — polee nasprotne polute vedno tudi istrcfrnnska To uče tudi lahke motnje v srovoriri pri okvari prizadetih središč tudi v desni poluli. da«l ie normalno nameščeno v levi. Kakor sicer v naravi pa tudi tukaj ni ostro začrtanih mej. Pri strojih preizkušnjah ie tudi najti, da stroso vzeto ni nobenega človeka, ki bi bil vseskozi dosleden desničar in narobe

Nikakor pa bi se ne izplačalo pričeti z vzgojnimi metodami, ki bi hotele tudi levico pripraviti do nienih '■pravic. Na podlagi desničarskega ustroia je vsa kultura samo posreševala razvoj de=no=trano?ti in jo izpopolnila do sedanje višine. Poskus uveljaviti ievično kulturo bi ne pomenil drugega kakor brezplodno in nepotrebno atavistično revizijo, ki bi bila nedvomno odveč. B.

Zdravstvo

0 prehladu

V zimskih dneh, ko ostra burja brije čez poljane in dež premoči ljudi do kože, se pojavijo tudi prehladne bolezni in marsikdo bo pritnoran že radi nahoda, influence, angine za nekaj dni leči v posteljo. Pa tudi marsikateri gram aspirina, pirainidona, espijenina in kakor se že vsa ta sredstva imenujejo se bo zaužil za olajšavo teh neprijetnih dogodljajev. Pozna se promptni učinek teh sredstev, vendar bo malokomu znano, s kakim mehanizmom zmanjšajo temperaturo telesa.

Smatra se, da se regulira telesna temperatura jx> nekem gotovem centrumu, ležečem v možganih. In sicer učinkuje ta potom center, ki regulirajo na eni strani preošnovo, na drugi strani ce! aparat žil. Kemična regulacija toplote izhaja iz pre-osaove hrane; tempo in obseg, v katerem se preosnuje hrana v telesu, je merodajen za proizvajanje toplote. Na drugi strani ima aparat žil nalogo, ražšir.ievati in zoževati žile, proizvajanje pota. torej iizikalična oddaja toplote. Oboje — proizvajanje in oddajanje toplote — stoji pod vplivom proizvod toplote.

V vročini pa je cen trum toplote okrnjen. Takojšn a posledica je, zmanjšanje vpliva na preošnovo. katerega tempo se zviša in obseg poveča; t. j. proizvod toplote se poviša, temperatura telesa se zviša. Na drugi strani pa se ohromenje centra izrazi na ta način, da zamore s protisilami proti zvišam temperaturi početi šele, kadar temperatura doseže gotovo Stopnjo. Čim močnejše je center vsled strupa hekterii oškodovan, tem večja bo vročina, dokler ne odgovori center s protisilami. Smatra se, da sredstva za vročino 2spirin (Baver), Pyratnidon (Hoeclist) učinkujejo najprvo na centra, ki regulira žile, in s tem povzroče povečano oddajo toplote. Istočasno vplivajo pa tudi na center za preošnovo s tem, da ga ohrome in s tem zmanjšajo tempo in obseg preošnove, t. i. zmanjšajo proizvod tpplote.

Sredstva za vročino tvorijo torej nekako nadomestilo za manjkajočo regulacijo center, ki so v vročiai oškodovani.

Dr. L. Trauner

Desničarji in levičarji

Kftlikor daleč seže pisana kulturna zgo« dovina, prednjači pri vseh narodih desr.i« ca pred levico. Tud' v njihovih jezikih je to dejstvo pustilo svoje sledove, v kate« rili je desnica obenem tudi prava, levica pa kot neokretna, nerodna, nezanesliiva. tudi neprava in manjvredna Pa tudi če pregledujemo prastaro orožje iz kamenitih dob in dobe mostičarjev. opazimo na njem. da je pripravljeno tako, da se prilega veči« noma desnici Dosti dr-aače tudi ni z otož« jem in orodjem divjakov Vendar je levi« čarstvo tako pri prazgodov;nskih ljudeh, kakor pri nekulturnih narodih dosti bolj razvito, kakor pri nas Neolitična strgala so pogosto prirejena za levičarje in «eki« rc scvero.-ameriških indijanskih pleftien se prilagajo večinoma levicam bolj kakor des« nicain. Leva roka šli podpira desnico, ali pa ima ob njej opravljati bolj groba ne« tataučna dela. Z levico lovec primitivno

drži lok, z desnico nateza tetivo, meri in spušča v pravem trenotku puščico.

Pa tudi pri živalih opazujemo, da pogo« sto desna stran po gibčnosti, živahnosti in razvitosti prekaša levo. O papigah je zna» no, da navadno raje prijemajo z desno, ka« kor z levo nogo. Ogle je našel med opica* m: 86 odstotkov ccsničaric.

Navadno se misli, da je mnogotisočletna vzgoja m navada napravila iz človeka des« r.ičarja. Toda že dejstvo, da adesnica» tu« d' v živalstvu presega glede uporabe alevi« co». da misliti "3 to. da korenini pojav v ustroju. Pretežna večina otrok, tudi če jih ne vadijo prijemati z desnico, uporablja večinoma pri svojih opravilih desnico To cveda napravlja zopet desnico gibenejšo in priročnejšo in tekom kratkega časa raz« vitejšo in krepkejšo. Kosti in muskulatura desnice s napram levici oiačijo. kar se po« sebno pozna pri ročnih delavcih, ki svojo desnico bolj zastavljajo, in pri podobnih ljudeh n. pr. športnikih, borcih itd. Tudi arterije so pri takih ljudeh sempatia bolj razvite na desni kakor na levi.

Z nogami ui dosti drugače. Tudi desna noga je navadno krepkejše razvita, je pri« pravnejša in večja. Zato dober čevljar vza« me mero po desni in ne po levi nogi.

Razlag za pojav desničarstva je dokaj, tako anatomskih kakor fizioloških. Vseka« kor je istina, da je pri •"grorrni večini lju« d: leva možgarska poluta odličnejše razvi« ta od desne. KakoT pa vemo, se pozneje živčne proge, ki prihajajo :z možganov v posamezne dele telesa, križajo. Cc smo to« rej levosroožganski, moramo zato biti des« nostranski.

O tem dejstvu se da seveda z anotom« skega in s stališča razvojeslovja na širo« ko razpravljati. Kakor pri vsem živalstvu je tudi pri človeku prvotna ustrojna uspo« rejenost simetrična. Stoprav v teku razvo« ja se izpremeni simetrija v glavnem žil ju tako. da premine polagoma enakost obeh telesnih polovic v anatomskem in funkcio« nalnem smislu. Ako ni žilje, vodeče v gla« vo. obojestransko cnakovrstno razvito, na« stanejo različke v preskrbi krvi v tlaku, v prepregi itd. med obema možganskima polutama. Zato se misli, da je baš to dej« stvo vzrok boljšemu razvitku in funkcio« ndni premoči leve možgarske polute. zara« d nje pa kvantitativne in kvalitativne pre« moči desne strani telesa. Boliše bi torej bilo govoriti mesto o desneročnosti o des« tiostransfi. Tako je znano, da ljudje, ki so n pr izgubili na veliki snežni poljani v megli misleč: da gredo naravnost v izbra« ni smeri naprej, krenejo radi slabotnosti pešajoče leve noge na levo. da napravijo nezavestno s tem krog in se vrnejo prot: svoji volji na vzhodno točko

Če temelji torej destiostranost r.a pra« vilnem us4roju našega organizma, mora pa levostranost temeljiti na razlikah od te norm Abn. nialitcta je torei in nekateri psihijatri jo prištevajo med takozvane dc« generacijske znake.

Število lov strsne-v razne statistike raz« lično visoko navajajo. Pri kulturnih naro« dih je najti to anomalijo približno v dveh do štirih odstotkih Drug' preiskovalci so našli 6. da celo 9 in 10 odst Razlike se da« jo deloma razložiti t idi iz raznih naziranj preiskovalcev. V-- različno po-tavbajo mejo navzdol in navzgor. Za presojo roke =ame prihaja v prvi vrsti v poštev uporaba noža. žlice in vilic in vtikanje niti v šivanko, nadalje lučanje kamenja, pokanje z bičem, mešanja kart itd. V nemški armadi ie bilo ugotovljenih 4.6 odst. levičarjev, pri are« stantih do 14 odst. Degeneracijskih zna«

Moči se vračajo.

Polagoma od dne o dne, Korak za korakom okreva. To je čas, da se pomaga v njegovem naptedovan;u dava oč oslabljenemu organizmu one sestavine, ki so potrebne, da se obnovi in preporod; ttlo po bolezni. Rekonvalescenta ie tn ba intenzivno hranit: ali dobro paziti, da se mu ne otešča želodec, k; ie še siab, in ne prenese ležke prebave.

koncentrirana hrana sestavljena iz elavnih hranilnih snovi jajc mleka, slada in kakava služi popo rtoma in v \sem dvo^ransko Ona hrani organizem * ze!o veiik« meri. ei mu pnnaša rajhranilnejše pnredne ledi. N'«da!je ofuva želodec vseh prebavn;h naporov ter vsebu e erment — die-siazo, Kt 'stočasno pospeške prebavo in as milacijo ;edi.

ivgtiaUine »e dobt * aoo!efc> «n drocer!'.' po

ceni 2if-

100 1 K'5C Din.

'.ahtevaite nosKusno pošti atev skltcujo« se na ia lisi od Dr. A VVAiNDER d d tovarna farmacevtskih in di-etetnib preparato\ ZAGREB lurievsk? u! 37

cenzor in kum moralist, ali naj imamo j zaradi takih ekscentrikov vrata brez ključavnic in morda celo hiše brez vrat?

In tako ni samo pri filmu. Kakih viharjev sila je brila svoje dni okoli «kumrnih<> bokov nesrečne Prešerno« ve Muze! Koliko jih jc že preslišala uboga književnost in koliko jih še bo!

Baš književnost je in puneto pohujš« Ijivosti največja sirota, čeprav bi se lahko sklicevala na slavne in kredita vredne prednike. Tako morda na kra« Ijevskcga pevca, ki imenuje v izvirniku svojih ljubavnih himen neke stvari z vsemi tistimi ganljivo pravimi imeni, ki jih sveta Nevesta po pravici prepove* duje za izventeološko rabo. Toda Sa= lomon je že davno prirejen za ljudstvo in mladino z vidika tartufške morale je kdaj že ustanovljeno, da bodi lepo« slovno delo zlagana slika življenja...

Honore de Balzac — bil je politično klerikalec in kot tak, če pomnim prav, ne paradira na indeksu — pa piše o tej zadevščini takole:

«Očitek nemoralnosti, s katerim niso prizanesli še nobenemu pogumnemu p:satelju, je poslednje, kar ostane. ako nimajo poetu ničesar več očitati. Če si v svojih slikah življenja resničen, ti brusijo v obraz, da si nemoralen. Ta

manever je sramota za one. ki se ga po« služujejo.«

Veliki Honore se je urezal. V Sloven« cih je ta očitek prvo, kar ostane, ako te je pisatelj v svoji sliki resničnosti predobro pogodil. S to pripombo naj si vtaknejo naši «pornografožerci»

Balzacovo mnenje za klobuk.

Sicer pa je pornografska diploma ča= sin zelo poceni. Na um mi prihaja res« nična zgodbica, ki se je pripetila... a čemu bi pravil, kje in kdaj! Mislim, da bi se lahko primerila v vsaki «kulturni» deželi.

Bilo je pa takole:

Neki pisatelj je prevel slavni Flau« bertov roman »Gospa Bovaryjeva». Ro kopis je šel v tiskarno, linotvpke so zarožljale in pisatelj je z vnemo oprav« ljal korekture. Kdo popiše začudenje mladega moža. ko stopi nekega dne v pisarno^ ti6te ugledne oficine ter opazi na vseh obličjih izraz skrivnostnega ogorčenja in zaničevanja! Gospod rav« natelj mu je brž razložil zakaj.

«Lepo reč ste nam napravili!« je za« vpil vrli mož. »Ali mislite, da bomo res tiskali takšno pornografijo? Mi, ki zalagamo mladinske knjige! Mi, ki ta« ko rekoč živimo od svojega moralnega ugleda!»

Pisatelj toliko da ni sedel na svoje tri pike...

«Kakšno lept reč?» je ostrmel. aKakšno pornografijo? Menda ne mi« slite .Gospe Bovarvjeve'?»>

«Kaj pa drugega! Ustavili bomo tisk in ... c eno besedo ...»

Diven škandal. Hrupne izjave "za« jernnih simpatij s strani pisatelja m ravnatelja. V kritičnem trenutku se pojavi gospod fakor s telov^dsko izboče« nimi prsi in s svežo korekturo v rokah.

Pisatelj, irhovina prvega reda. kadar ne gre drugače, je s polno muziko po« novil svoj skok iz kože. Toda fr^tor mu ie pomolil inkriminirano mesto prav pod nos. Bilo je v opisu Emine svatbe:

•Kadar so bili naveličani sedenja, so se izprehodili po dvoriščih, ali pa so stopili na skedenj da so se šli .zama« ške"; nato so se vrnili k mizi.»

«Nu kaj?» je zazijal nesrečni lite« rat. «Kaj je tu takega?®

V francoščini se glasi tisto mesto: »iOuer une partie de bouchons«. «Bou« chon» je po kranjsko zamašek; tedaj neka igra z zamaški. ki ie pri nas ne poznamo. «Jouer aux bouchons« — iti se zamaške. Pisatelj ie zapisal tako. Bog pomagaj! Toda faktor je bil dru« fiačnih misli.

«Zamaške!» je zagrmei. «Zamaške! Ali mislite, da smo tako neumni? Ali menite, da ne razumemo! ..» In njegov kosmati prst je kazal na «pornograf= sko» besdo kakor arhangelov žareči meč...

Ni važno, kako se ie zmota pojas« nila. Važno je. kako je mogla nastati. Bržkone je nastala takole:

Faktor je vedel o vsem Flaubertu to. da je bil Francoz. Vedel je tudi. kaj meni mar. odkod in kako. da je vsak Francoz neizogibno packa in vsak fran« coski pisatelj neizogibno pornoeraf. Zato je z umevno napetostjo izkazoval tisku "Gospe Bovarvieve« čast svojega osebnega zanimanja. V potu obličja je prebira! vrstico za vrstico, noč za noč« jo je morda prečul. iščoč skritih po« menov, potuhnjenih namigi iajev in drugih takih kažipotov v paradiž. Že ie bil razočaran, že mu je bilo žal izgub« ljenega truda, ko je zdaici zapičil oči v simljive zamaške... Tedaj «e ie ra« dostno oddahni' ii zaklical: <*Heure= ka!» Ali pa: ... Morda tu« di: «Hvala Bogu!« — saj vidimo, da ni bil stari Grk ...

O asocijacijah. ki so priskočile vrle« mu možu na pomoč, da je napravil iz zamaška phallum impucbcum in iz kmečke družabne igre babilonsko or« gijo. mi je v javnosti mučno razprav« ljati...

1 edaj ne samo zarjavela ključavni« ca: tudi zamašek. A to je bilo pred vojno. Med tem smo zelo napredovali: danes bi morda učinkoval aeroplanski propeler, okvirna antena ali ščetka zs zobe...

Nočem, da bi me kdo napak raz« umel. Niti besedice ne rečem nroti pravi svetosti in zdravi prirodni sra« mežljivosti: niti z besedico ne branim pornografije, br v sliki, bodi v be« sedi — kadar zanjo resnično gre!

Toda bistva pravde se to ne tiče. Moralno pregorečnišfvo in cenzurni drakonizem sta vzlic temu konvencijo« naina burka, ki si jo igra ubogo člove« štvo najrajš akri,i. kadar postane naj« bo!j nevredno umetnosti in resnice.

Iz tega razloge in iz premnogih raz« logov iavne varnosti in javne morale bi predlagal, opiraioč se na občo smer sodobnega javnega življenja temeljito poenostavljenje cenzurnih metod ter osredotočenje vesoljnega moralnbor« skega truda na proklete zamaške ... Ali mar niso orijazni. okrogli in pri« pravni v vsakem pogledu' Ali jih ni veliko na svetu? Ali ni nrebito vse eno. kam joniš jalove ltsko?

Tedaj-

»Zamašek gre pc cesti!... Stražnik! Držite ga!...»

oritev stavne dvorane na Taboru

* - - 8 ■ T '.v, ; > ;

U.J vk " ♦ *. - '

1..?„TTJ".i i ..»V * S-.

jj pp plPlpP^^BH

■mm/-,

^' 93

■p ....

Ljubljana, 20. novembra 1926.

Pogum in vera sta jo vodila, brez-primerna požrtvovalnost v delu in zbiranju gmotnih sredstev ter zaupanje v dobro in premišljeno gospodarstvo sta dajala rast in življenje ponositi, umetniškim vidikom in praktičnim potrebam dobro odgovarjajoči stavbi Sokolskega doma na Taboru.

Naše skrbi so bile posvečene velikim idealom, ki jih nosi v sebi pravi Sokol, pravi narodnjak, dober jugoslovenski patrijot in Slovan. Pogledi in želje v bodočnost so bili za nas notranja moralna gonilna sila. Sokoiski dom na Taboru bodi šola in vzgajališče za sedanje in bodoče rodove v sokolskih načelih: telesno in moralno zdravje, ljubezen do domovine, bratstvo in pravo socijalno razpoloženje v duhu demokratizma, red, ljubezen do dela — temelj za srečo naroda, za varno in močno državo.

Sokolske dvorane v visokem pritličju in prvem nadstropju otvorimo slavnostno 27. novembra za Ljubljano. Otvoritev celotnega Sokolskega doma za široko slovensko javnost, vse jugosloven-sko Sokolstvo sledi v Vidovih dneh prihodnje leto. V decembru bodo izročeni omenjeni prostori svojim namenom.

Vabimo Vas vse brate in sestre naše sokolske družbe, z občutkom posebne iskrene in tople hvaležnosti želimo pozdraviti ob otvoritvi na Taboru »as dobrotnike Tabora, ki ste nam pomagali z delom ali darili, denarnimi zbirkami, z jamstvi, z besedo utehe in poguma ail z naklonjenostjo v katerikoli obliki. Pridite Vi čuvarji javnih interesov, da Vas pozdravimo. Vas, ki znate ceniti brezprimerno prostovoljno žrtev v prid celokupnih občinskih in državnih koristi, kojih funkcijo upravlja avtonomna in državna oblast

Sokoiski Tabor je delo stoterih glav in tisočero src, zasluga vseh prijateljev Tabora. Zato bodi veselje skupno, ča-stitke vzajemne. Sokoiski Tabor Je večen spomenik zdravega nacijonalnega in naprednega navdušenja, ki nam ga je dala moč narodne osvoboditve v novi narodni državi. V tem tiči svetost in veličina tega Sokolskega doma.

Tabor se dograjuje, dramatsko dejanje živčne napetosti se zaključuje, gospodarske skrbi pa imajo še svojo dolgo trdo pot pred seboj — morda polovično delavno dobo sedanjega pokolenja. Zato kličemo Vam. bi ste v delu »vztrajajte, veliko delo zahteva velikega dolgotrajnega dela«. Vam pa, ki spremljate grajenje Tabora s čuti simpatij in z gmotnimi naklonitvami: »ostanite dobri in naklonjeni dobri stvari tudi nadalje*. Tabora nismo gradili za nas In iz osebnih ambicij, temveč globoka ideja Je bila osnova, uspehi pa naj služijo vsem. celokupnosti. izpopolnjevanju v lepem in plemenitem v smislu klasične kalo-gatije vseh.

Zdravo!

Odbor za zgradbo — Odbor Sokola L

Jos. Turk dr. P. Pestotnik.

Kako ie Sokofski dom na Taboru urejen

Kot majhen neškodljiv plamenček se je poroIHo pred pol stoletjem naše Sokolstvo. Vroči nacionalizem in reakcija proti avstrijskemu robstvu sta mu bila roditelja Velika misel Je rodila velike ideje in mogočne cHje. Plamenček, dasl pri tiskan k tlom. ie dajal dovolj doplote vsem zdravim koreninam. Dobre ideje ni mogoče uničiti z nobenim nasiljem. Sokolstva ni uničil obupni udarec Avstrije (A pričetku svetovne vojne. Plamenček se je zdrobil v tisoče isker, ki so tlele dalje, ogrevale in se spajale, grozile ta požigale — ter zmagale. Sokolstvo ie z ujedinjenjem svoje domovine končalo de! svoje naloge. Prosta mu Je bila pot za svojimi cilji ta ideali: Telesna ta nravstvena vzgoja naroda, prosveta in napredek naj bi utrdile našo s krvjo in mukami zgrajeno domovino. Sokolstvo je krenilo na nova pota, porajale so se nove naloge ta cilji, pa tudi nove ta večje potrebe. Kakor plamen svojega ognjišča, kakor religija svojega sve tišča potrebuje Sokolstvo svojih zavetišč, da mu ne bodo ovirati razmaha neprimerni zasilni prostori. Tudi te naloge, ki ie dosedaj bila koma) načeta, se Je svobodno Sokolstvo lotilo z vnemo in požrtvovalnostjo, ki mora voditi k uspenu. Sokoiski domovi so rastli ta rastejo po mnogih krajih naše domovine. Llubllana. ki II dosedaj pTipada vodstvo Jugosloven. Sokolstva, pač ne bi mogla ostati brez reprezentativnega doma. Izvršitev te naloge Je usoda dodelila Sokolu L, ki gradi svoi ta naš »Tabore. Malokatera zgradba Sokolstva Je našla to-

liko minevanja in odziva v javnosti, kakor Tabor, in to s polnim pravom, saj mora po svoji legi postati središče Sokolstva naše pokrajine. Velik del dela je že izvršen, a do konca je še daleč. Treba bo še mnogo požrtvovalnosti in energije, da bo končano zunanje vidno ta notranje nevidno delo.Ven-dar smo srečni, da moremo danes javiti Vam vsem, ki ste z delom in materijelnim! žrtvami potrdili in posvetili upravičenost te zgradbe, vsem, ki ste z zadovoljstvom in simpatijami v srcu opazovali rojstvo tega doma od blatnih temeljnih jam do današnje impozantne oblike. Tebi, bela Ljubljana, ki Ti bo Tabor z najlepših okrasov, da se zunanje delo bliža h koncu.

Dne 27. t. m. bo slavnostna otvoritev pri-zemnih prostorov!

Nekaj podatkov o tem delu zgradbe naj podpre razumevanje in zanimanje za Sokoiski Tabor:

Srednji iu večji del stavbe zavzema od prizemlja do strešne konstrukcije velika slavnostna dvorana, velikost 31X16 m visoka 13 m. Na severni strani meji na njo stanovanjski, na južni strani simetrično vhodni trakt z malo intimno dvorano nad vhodom v I. nadstropju. Po obeh slavnostne dvorane sta dve telovadbi dvorani, 21X6 m, leva za moške, desna za ženske; r.ad njima v I. nadstropju dve podobni dvorani, iste velikosti kakor spodnji. Glavni vhod na južni strani vodi skozi razsežen atrij, odkoder je pristop k vsem omenjenim prostorom, v slavnostno dvorano. Od stran-sikh dvoran jo delijo visoki, vitki stebri, med njimi v pritličju temnopleskana zložljiva vrata, v nadstropju steklene medsteneta nad njimi od podstrešja visoka podstrešna

Velika dvorana na Taboru z galerije pred dovršitvljo.

Pogled iz velike dvorane z ložami v žensko telovadnico novega

Sokolskega doma.

DOM SOKOLA I NA TABORU

LJUBLJANI PRITLIČJE.

okna. Belino gladkih mavčevth steo oživil rezeo ostro oblikovanih stebrov ia tema«

lambrije v pritličju vrsta lož krog ta krog dvorane. Ovalni, odprt oder z godbe®, balkonom nad seboj tvori nieno ospredje. V oblačilnice v spodnjih prostorih vodijo ta vseh štirih oglov dvorane skoro nevidne stopnice.

Dnevna svetloba prihaja v dvorano in-direktno, deloma iz stranskih dvoran, ki so bogato opremljene z okni, deloma potom velikih podstrešnih in podstropnih oken. Katedrabo steklo razprši svetlobo, plastika in razsvetljava postane mehka in prijetna. Večerno razsvetljavo preskrbuje bogato električno omrežje s stropnimi ta stenskimi svetili.

Kot posebnost treba označiti kurjavo in ventilacija dvorane. Slavnostna dvorana sama obsega kubaturo 6450 m3. Ogrevanje ta kega prostora je potom navadnih peči zelo otežkočeno, dasi ie ta možnost preskrb-Ijeua za izredne slučaje. Racijonelna uporaba in razdelitev toplote zahteva dobro premišljenih, velikih naprav. Navadna centralna kurjava, najsibo že potom pare, ogrete vode aii zraka v ceveh ima poleg dobrih strani tudi več ned ostavko v. Glavni je izza to posebej preskrbljeno. V izogfb temu in, kakor rečeno, rada boljše izrabe in regulacije toplote, je izvedena dvojna centralna kurjava, potom radiatorjev z nizkotlako parno kurjavo ta potem dovajanja ogretega svežega zraka, ki obenem služi za zračenje. Parni radija t or ji (ogrevači) so, kakor navadno, nameščeni ob stenah v vseh prostorih, namenjenih društvenemu življenju in občinstvu. Ogreti zrak za ventilacijo pa se dovaja od centralnega ogrevališča v kletnih prostorih s pomočjo ventilatorja na električni pogon ta potom zidanih kanalov nad strop slavnostne dvorane, odpoder prihaja skozi okrogle odprtine nad stebri pod strop dvorane. Od tu tlači navzdo! izrabljeni zTak, ki si najde skozi posebne odprtine v spodnjem delu stebrov in kanale, ki vodijo v njih, izhod v podstrešje in na prosto. Nastane torei prisilna cirkulacija zraka od zgoraj navzdol, pri čemer se toplota enakomerno razdeljuje in cirkulacija ne moti občinstva. Istočasno se iz velike dvorane zračijo stranske dvorane. Na podoben način se zračijo in ogrevajo tudi spodnji prostori. V poletnem času ko ventilator miruje, se vrši zračenje avtomatično potom stropnih odprtin v veliki dvorani, ki so za časa kurjave zaprte. Da dobi strojnik pri centralni kurjavi pregled o toploti v različnih prostorih, so v teh na primernih mestih nameščeni električni toplomeri, ki mu v njegovem delovnem pro-

M emu O

■o o • a * * 5 •».

M ) T M i t I l t I I I I I I I I ' I I

I. NAOJTROOJE

štoru registrirajo stanje toplote v stavbi Ta priprava omogoča hitro regulacijo in racijo-nelno izrabo toplote.

Omeniti treba še moderno urejeno električno signalizacijo ter interno avtomatsko telefonsko centralo, ki veže med seboj vse prostore.

Iz teh podatkov je ravidno, da je društvo za zgradbo Sokolskega doma na Taboru opremilo dom z najmodernejšimi sredstvi, upoštevajoč zdravstvene in praktične razloge.

Stavba učinkuje estetično po svoji izredni zunanjosti, podobna starodavnemu templju. Bogato detajlirano zunanje stebrovje med gostimi visokimi okni nosi lahko stresno konstrukcijo Dom, združen z lepim letnim telovadiščem, v enem najlepših delov mesta Ljubljane, predstavlja neprecenljivo bogastvo za Sokobrvo, zlasti za deco in naraščaj.

Veliko poguma, energije in vztrajnosti je zahtevala izvršitev tako velikega projekta v naših malih razmerah. Kako potrebna le bila zgradba, bodo razumeli vsi oni, ki poznajo društveno delo v tujih, neprikladnih prostorih; to bodo priznali vsi oni, ki bodo uživali svetlobo in zrak teh sijajnih prostorov. Ena glavnih zahtev Sokolstva, okrepitev telesnega zdravja, bo lahko v njih rtašla svoje pravo torišče. V njih bo imelo mesta vsako stremljenje po napredku in izobrazbi našega narcda.

Sedanji delni otvoritvi bo spomladi sle-Hila proslava dograditve in celotne otvoritve tega sokolskega svetišča, zvezana s pokrajinskim zletom.

Toplih besed priznanja zasluži društvo,

ki izvaja tako veliko nalogo Upamo, da ne bo omagalo, dokler ne vrže zadnjega finančnega bremena s svojih ramen. To stremljenje in delo bo spremljala gotovo vsa naša napredna javnost s svojimi simpatijami.

Posvetitvene plošče iz marmorja na Taboru

V visokem pritličju pred vhodom v glavno slavnostno dvorano prideta dve marmornati plošči, kamor pridejo vklesana imena posebno zaslužnih sokolskih delavcev in darovalcev za Tabor Ena od teh bo že do 27. novembra gotova, toda brez oruamen-talnega okvira in brez simbola umrlega Sokola (ptica Sokol v znaku, stremeča v solnčni jasnini v višini tik pred smrtjo — spuščajoč ročko, znamenje moralnega in fizičnega prizadevanja na poti sokolovanja.) Plošča bo iz rdečega marmorja z napisom: Sokolski Tabor svojim dobrotnikom in zaslužnim sokolskim delavcem

Poleg glavnega vhoda nad vrati, ki vodijo v moške telovadne oddelke, pride na belem marmorju kot tistament sedanje generacije, ki je Tabor gradila, bodočim sokolskim pokolenjem naslednji napis: Borci, Sokoli! Gojite v tem hramu dela in

sile bratstvo in svobodo! Prapor navdušenja, ogenj srca, plapolajta visoko!

Sokolski Tabor, zgrajen v ljubezni in žrtvah, bodi živi vir večno mladega življenja, S'udenec lepote in vrlin za ves naš rod!

Nekaj besed k otvoritvi Sokolskega doma

na Taboru

V vrsti velikih stavbinskih nalog, ki so bile stavljene po vojni, profesorju arhitektu re Ivanu Vurniku, ie poslopje Sokolskega doma na Taboru najpopolnejša rešitev danega problema. Po svoji estetični obliki in pa po smotrenosti predstavlja višek njegovega dela, ki se je začelo pri Anatomič.nem institutu, nadaljevalo pri novi zgradbi v invalidskem sanatoriju na Golniku pri Tržiču, dalje z mogočno stavbo Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in z lani otvorjenim Narodnim domom v Kranju. Ce pa upoštevamo izredne razmere, ob katerih je nastala ta zgradba, je arhitektova zasluga, da je znal tako zadovoljivo rešiti stavljeno mu nalogo, tem večja Navzlic do skrajnosti kratkemu roku za izvršitev načrtov in kljub neugodnim, kasneje se pojavivšim terenskim neprilikam, se je posrečilo ustvariti vzoren dom, ki uaj služi tolikerim namenom: pred vsem telesni kulturi in zdravstvenim ciljem, dalje pa prosvetnim prireditvam najrazlič nejšega značaja in končno kot zbirališče mno žic o priliki društvenih zabav in veselic. Naloga torej ni bila enostavna. V naslednjem hočemo ua kratko premotriti, kako je arhitekt rešil njeno estetsko in praktično stran.

Sokolski dom je dvonadstropna siavba, ki s svojimi na vse štiri stani odprtimi, živahno razčlenjenimi pročelji naprav Ija na gledalca zelo slikovit vtis. Posebno ugoden je pogled, ki se iz Škofje ulice nudi prišle-cu. Prvotni načrt, ki je za pročelja predvideval pestro štukaturno orn.imeniiko, deloma celo kiparsko okrasje, se je iz umljivib vzrokov premenil. Vendar ta poenostavitev celotnemu licu ni na kvar, nasprotno: zgradba je pridobila ua mirnosti in impozantnosti.

Slogu, v katerem je izvršena zgradba, bi težko našel primerno, šablonsko oznako. V posameznostih se zdi, da spominja na gotiko, drugod spet na iztočne motive. Najbližji se mi zdi, posebno v detajlih na pročelju, severni in vzhodni slovanski leseni arhitekturi, na katero spominja tudi bogata dekoracija Vendar so vsi ti motivi izrabljeni čisto svobodno in individualno ter tvorijo novo celoto, ki je kompromis med zahtevami naročnika, željami avtorja in omenjenimi možnostmi materijala.

Ker se je šele o priliki kopanja temeljev pokazalo, da je stavbišče pravzaprav z odpadki zasuta globel, se je pojavila nepričakovana zapreka. Da se izogne silnim stroškom, se je stavbni gospodar moral odločiti, da položi temelje na nižjem, solidnem nivoju, s čemer se je dogodilo, da je poslopje prišlo globlje, nego nameravano, v zemljo. V estetičnem pogledu je s tem res izgubilo do neke mere svojo dovršenost, praktično pa to dejstvo ne pomeni posebne nesreče, ker so vsi prostori v pritličju zidani zelo visoko, so popolnoma suhi in izdatno razsvetljeni.

Značilni za fasado so tiinpanoni, ki se večkrat ponavljajo (zanimive so skupine oken raznih velikosti, ki se v trikotnem okvirju nahajajo), dalje množina bogato z dekorativnimi elementi pokritih stebrov, med katerimi se odpirajo vrste oken in pa pravtako s stebri podčrtani trije glavni vhodi. Kot dekoracija sten, kjer se je povsod uporabljal dolomitni pesek, se ponavlja oblika solnca z vencem žarkov in pa kolobarji, izvršeni v štuku. Posebno noto daje vsej stavbi visoko ostrešje, ki je živahno razgibano. Z ozirom na veliko širino poslopja, je seveda strešna konstrukcija razmeroma masivna in precej visoka. Glavna dvorana je pokrita s svojo, višjo streho, ostali 6transki prostori pa s posebnimi nižjimi strehami. Pokrite so vse z močno bakreno pločevino. Kadar se ta previeče z zeleno patino, bo efekt strehe šele prav posebno originalen in slikovit.

Glavni vhod se nahaja v ožjem pročelju, obrnjenem proti jugovzhodu. To odprtem, lepo izpeljanem stopnišču prideš v vestibul. Za to stopnišče so projektovane dekorativne mozaične vaze. Iz prostornega vestibula vodijo vrata naravnost v glavno dvorano, ob straneh pa v obe stranski dvorani, ki ležita vzporedno z glavno. Dvoje stopnic vodi v gornje, pravzaprav drugo nadstropje. Poleg glavne veže so še garderobni prostori, toalete in druge pritikline. Odtod vodijo tudi stopnice v pritličje, ki je pa že deloma pod cestnim nivojem. Tla vestibula so izvršena v večbarvnem terazzo - tlaku.

Glavna dvorana je pFavzaprav osrednja

točka vse zgradbe in njen poglavitni prostor. Zato je bilo za njeno izgraditev potrošeno toliko truda in skrbnosti. Dvorana je največja med vsemi sličnimi dvoranami v Ljubljani. Dolga je 31 metrov, široka 16 in visoka 13 metrov Na vsaki podolžni strani je zvezana po petih zaklopnih in zasteklenje-nih prehodih s stranskima dvoranama. Pri odprtih vratih tvorijo vse tri dvorane en sam, res ogromen prostor. Gledalca nehote prevzame vtis, da je povečana dvorana pravzaprav kvadratičen in ne podolgovast prostor. Stranski dvorani sta s svojimi 21 metri riolžine in 6 metrov širine povsem lahko uporabni kot rezervni telovadnici, ali v slič-ne svrhe. Celota vseh treb dvoran tvori skupnost, ki spominja na cerkveno notranjščino s tremi ladjami, ki jih loči dvoje vrst stebrov.

Dvajset velikih, v dvorani do polovice vidnih stebrov daje osnovni ton celemu prostoru. Temu mogočnemu navpičnemu po-vdarku tvorijo protiutež vodoravni venci, ki opasujejo stene dvorane in pa horicontalni zidci zelo mirnih lož in galerijskih prsobra-uov. Stebri nosijo na vrhu zrcalni obok z ravnim stropom. V trikotnih ošiljenib lune-tah nad stebri so na podolžnib stenah vdelana okna, ki dobivajo luč skozi strešne svetlobne odprtine. Vendar je ta zrcalni obok samo navidezen: v resnici ga nosijo oporniki strešne lesene konstrukcije, ki tvori s svojimi prečnimi tramovi tudi svodne kapice.

Na vsaki položni steni je po pet lož, ki so medsebojno čisto ločene in dostopne le iz stranskih prostornih kuloarjev in od teh ločene s steklenimi vrati Nad vhodom je nekaj nižja, šest metrov široka galerija, na nasprotni strani pa balkon za godbo z dohodom. Iz levega zgornjega šetališča se odpira pokrit, na dveh slopih sloneč polkro-žen balkon za glasbo. Na galerijo nad glavnim vhodom prideš po dvojniii stopnicah iz vestibula, mimo garderob iu skozi manjšo štirioglato dvorano s pendentivno kupolo. Iz te prijazne in lepo dimenzijoairane slavnostne dvorane se odpira balkon nad odprtim stopniščem. Posebno ugoden pogled v mogočno dvorano se nudi gledalcu, ki se nahaja na galeriji.

Spodnji deli sten v glavni dvorani so obdani z lesenimi oboji, ki so pobarvani, enako kot vrata in oknice, s temno zeleno barvo. Vse ostalo, steue in svod, je zaenkrat enostavno belo. čim se zidovje temeljito izsuši, bo treba misliti na primerno poslika-nje. Lunete nad galerijo in ua nasprotni steni so zelo primerne za serijo alegoričnih ali dekorativnih stenskih slik. Enako bo treba tudi posamezne ostre profile, konzole iti žlebiče označiti z barvo, ker se sedaj komaj opažajo vsled enotne beline zidovja. Posebno hvaležno polje za stenske slike nudi mala, svetla balkonska dvorana nad vestibu-lom, ki spada med najbolj posrečene prostore razsežnega poslopja.

Razsvetljava glavne dvorane je povsem zadostna. Dobiva jo deloma direktno skozi okna v desetih podstropnih lunetah, deloma pa preko sosednjih dvoran, ki so ločene le s steklenimi stenami od glavne. Umetna razsvetljava še ni izvršena, bo pa ves prostor bogato, naravnost razkošno razsvetljen s celim sistemom električnih svetilk. Od srede stropa bo na štirih, vsaksebi ležečih verigah visel glavni lestenec, izvršen v obliki obroča, od katerega bodo visele na verižicah okrogle svetilke. Poleg glavnega bodo na stropu pritrjeni še štirje stranski lestenci in po stenah cela množina zidnih 6vetilk. Izdelane bodo iz medi. Tu bo treba paziti, da ue bo izdelava preveč filigranska, ker se sicer v velikem prostoru po izgube.

Kakor je komunikacija z dvorano zelo enostavna in lahka, tako je tudi vprašanje ogrevanja in zračenja dvorane rešeno prav povoljno. Poleg osrednje kurjave se bo glavna dvorana po modernih, preizkušenih načelih ogrevala potom dovajanja toplega zraka. ki bo prihajal iz okroglih odprtin povrh stebrov, skozi katere ga potiska osrednja ogrejna naprava v pritličju. Razen tega so v 6tropu še navadne ventilacijske okrogle odprtine, ki se po potrebi lahko odpirajo. Spodaj pri tleh so pa spet nameščene odprtine v stebrih za odstranjevanje slabega, že izrabljenega sraka.

Dvorana je namenjena v prvi vrsti za vsakdanjo redno telovadbo in za javne na-

stope. Kako pa pridejo telovadci v dvorano in odkod? Tudi na to je mislil graditelj. Iz velike telovadnice vodijo v kotih štiri stopnišča v spodnje prostore, kjer so garderobe (ločene po spolu in starosti), kopalnice in stranišča. Na ta način je telovadcem omogiv čen neposreden dostop iz slačilnice na telo-vadišče, obenem pa doseženo, da med temi prostori ni razlike v temperaturi.

Spodnje nadstropje je zelo razsežno. Vsebuje v traktu ob Skofji ulici oblačilnico in vse stranske prosrore za moški naraščaj, za člane in veliko dvorano, kjer se že postavlja moderno urejeno kopališče. Tam bodo mrzle in tople kadne kopelji in prhe, potem eventualno prostor za masažo in brivca.

V nasprotnem traktu so enaki prostori za članice in ženski naraščaj, dalje lepe, prostorne sobe za vaditelje, za predavanja in sestanke in dr. V tem najspodnejšem nadstropju je cel labirint lepih zračnih in suhih ter zadostno svetlih prostorov, ki prav nič ne spominjajo na žalostna suterenska stano-vana, kakršna se vidijo tudi v Ljubljani. Glavno betonsko ploščo, ki tvori pod velike dvorane, podpira spodaj v sredini zid, .ločim stebri segajo skozi gornjo dvorano prav do temeljev in tvorijo ogrodje vse mogočne zgradbe. Vsi spodnji prostori so grajeni v taki visočini in tako udobno, kot zgoraj

V severnem delu poslopja so štiri privatna stanovanja in vrsta društvenih in 0-1-borovih sob, ki se po potrebi lahko stavijo v zvezo z ostalimi prostori. Kakor povsod je tudi tu poskrbljeno za zadostno število umivalnikov in stranišč. Posebno v pogledu nigijene brezdvomno v Ljubljani ni stavbe, ki bi se s to mogla primerjati.

Sokolski dom na Taboru je največja sokolska zgradba v državi. Toda ne le po velikosti, še bolj prednjači po svoji vseskozi moderni notranji vrednosti. Vse novodobne pridobitve so upoštevane. Glavni znak stavbe je prostornost, zračnost in jasna preglei-. nost prostorov. Gesb je bilo: Mnogo lučil

V bigijenskem in varnostnem oziru se je storilo vse, kar je bilo mogoče. Pa tudi koi umetnostna vrednota, je dom zanimiv in svojevrsten. Povdarjen je karakter smotrenosri. Značaj betonske zgradbe je v glavnem ohranjen, posebno še v oblikah glavne dvorane Vendar bo treba v svrho. da se doseže jačji vtis zaključenega prostora, bele stene primerno pobarvati. Isti prostorninski učinek je pri umetni razsvetljavi, ko steklena okna in vrata tvorijo s steno enoto, ugodnejši, nego podnevi. Danes so na stavbi še posa mezni nedostatki, morda se v bodočnosti pojavijo še nekatere malenkosti, ki jih bo treba spraviti v sklad s potrebami in s celo to. Tako je n. pr. današnji oder v glavni dvorani deloma neorganičen. Vidi se, da v prvotnem načrtu tod ni bilo mesta zanj, ali pa naj bi stal drugje, oziroma v drugačni obliki. Toda tudi v tem slučaju je trda nujnost preprečila svobodno voljo graditeljev. Saj bo ta oder moral služiti telovadnim nastopom, za gledališke predstave, zborovanja in kdo v6 za kaj še vse. S primerno drape-rijo zaves ali sličnega se bo dala omiliti tudi ta neskladnost.

Vurnikov Sokolski dom na Taborju je pa tudi ena največjih stavb, kar se jih je po prevratu zgradilo v Ljubljani. Med njimi spada po svoji zunanjosti nedvomno v prvo vrsto. Nekdaj zapuščen trg in vsa raztrgana in neobičajno pusta okolica je z njim izredno mnogo pridobila. Ko bodo sosednje parcele zazidane in se tudi mlado drevje na trgu razraste, bo vtis impozantnosti, ki ga vzbuja slikovita in originalna stavba, postal še mogočnejši. S tem domom je ves šent-petrski okraj, obenem pa vsa Ljubljana pridobila lepo arhitektonsko delo, ki bo po svoji zanimivosti in skladnosti pomenilo v zgodovini mlade slovenske stavbinske umetnosti znamenii dogodek in dalo marsikatero pobudo kasnejšim.

Telovadni prostori v Sokoiskem domu na Taboru

Telovadnica, ki je namenjena predvsem telesno - duševno vzgojnemu namenu, odgovarja vsem zdravstvenim in higijenskim predpisom, ter služi telesnemu gibanju in napredku našega članstva Telovadni prostori sestoje iz velike dvorane in dveh stranskih telovadnic, ki so ob velikih nastopih združljive v prostorno areno, katera je po velikosti v slovanskem svetu prva za Tvr-ževem domom v Pragi.

Velika dvorana se bo uporabljala predvsem za proste skoke, preskoke če? orodje ter za skupne vaje, pri katerih lahko * prostem razstopu nastopa 120 telovadcev. V are dini telovadnice je drog, dvoje krogov ob stebriščih in 9 m dolga plezalna vrv. Na odru je postavljena moderna konstrukcija, ki bo služila za nastope pri telovadnih akademijah in za simultalno vežbanje vaj. Na tej konstrukciji se da namestiti 3 droge. 3 kroge, 3 ribstole, lestve in jambor v' čeliii ravnini, poleg tega še bočno 1 drog in eni krogi. V stranskih dvoranah je poleg tega nameščeno kompletno stalno orodje, in sicer tako, da moreta istočasno vežbati dva oddelka.

Vsaka telovadnica je opremljena 6 sls-dečim orodjem: Plezala (palice, vrvi), lestve, drog. krogi, koza, konj, bradlja. ribstuL, švedske klopi, gredi, bom in vse ročno orodje. Poleg orodja, ki ga uporabljamo s sokoiskem telovadnem sistemu, je še razno švedsko orodje, katerega bodo uporabljali predvsem starejši bratje in sestre ter mladina.

Namestitev in razvrstitev orodja je ugodno rešena in bo gotovo to najvzornejša telovadnica na sokoiskem jugu pod okriljem Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.

V suterenu so telovadne garderobe, in sicer v severnem traktu za vse ženske oddelke in v južnem delu stavbe za moške oddelke. Vsega skupaj je 6 garderob, in sicer: 2 za moško in žensko deco, 2 za moški in ženski naraščaj ter za člane in članice. Poleg garderob so kopališča ter ima vsak oddelek direkten dohod iz garderobe v kopališče.

Iz garderob so 4 direktna stopnišča v telovadnico, tako. da je zavarovana proti vsaki prašini in je dostop v telovadnico samo v pravilno predpisani telovadni obleki.

Po slavnostni telovadni in koncertni akademiji se preselijo vsi oddelki iz dose danjih dveh telovadnic v lastni dom, kar bo vse telovadeče članstvo s posebnim zadovoljstvom pozdravilo ter je pričakovati novega razmaha v Sokolu I. in je želeti, da iz tega vzgojnega hrama izidejo najboljši narodni delavci in Sokoli.

Za zgradbo Sokolskega doma na Taboru so darovali v zadnjih mesecih: Rudoii Saksida 50 Din, neimenovana mesarica v Šent Petru 1000 Din, neimenovan veleti govec na Poljanah 1000 Din, Josip Turk. zbirka med prijatelji. 400 Din, Josip Turk, svoj nonorar od mestne občine. 2000 Din. neimenovan dobrotnik Tabora 50.000 Din, napreden rodoljub iz Žirov 1000 Din, Franc Zupan 100 Din, neimenovan naprednjak iz Štepanje vasi 2500 Din. neimenovan tovarnar iz Poljan 5000 Din, napreden ljubljanski restavrater 5000 Din. Miha Anžič, mesar, Dobrunje. 200 Din, zaveden trgovec v šent-peterskem koncu 1000 Din, neimenovan dobrotnik 8950 Din. Polde Zupančič 1000 Din. zbirka prijateljev Tabora v gostilni Čin-kole 300 Din, I. Sitar 200 Din. neimenovana zavarovalnica 4000 Din, neimenovan mesarski mojster v šentpeterskem okraju 1000 Din, I. Kraškovic 200 Din, Matej Hedžet 500 Din, Joško Peršič 60 Din, Planine 20 Din, Bačner 100 Din. Janko Drol 100 Din, Pogačnik 30C Din Emil More 1000 Din, pro-tesor Žmitek 50 Din Ernest Cerne 100 Din.

Naj plemeniti darovala najdejo še obilo posnemalcev, da se zamore Sokolski dem či.npreje popolnoma dograditi.

Pokrajinski zlet v Ljubljani leta 1927.

Leta 1927. bo velika sokolska telovadnica na Taboru popolnoma dokončana. Na Vi-dovdan prihodnjega leta se bodo vrata krasnega Sokolskega doma odprla na stežaj celokupnemu Sokolstvu, v prvi vrsti pa seveda agilnemu ^kolu I. Vsa napredna javnost bo gotovo z velikim veseljem pa tudi s popolnim zadoščenjem pozdravila novo. mogočno stavbo naprednosti in demokracije tam na vzhodni strani Ljubljane. Vsaj zanjo niso bile nobene žrtve dovolj velike, noben napor dovolj izdaten — saj brezobzirnost nasprotnikov Tabora ni poznala nikakib mej; zato bo dan otvoritve veliki dan naše radosti vseh onih. ki čutijo s Sokolstvom.

Jugoslovensko sokolstvo se Ijbro zave da pomena taborske telovadnice za celokup no organizacijo, osobito pa za ljubljansk< sokolsko župo in društva Zato smo popolno ma prepričani, da bo z veseljem pozdravilo in odobrilo predloge svojega starešinstva in tehniškega odbora, da naj se v j rostavo otvoritve največjega jugoslovenskega Sokol skega doma vrši v Ljubiiani pokrajinski so kolski zlet na Vidov dan Na tem zletu bi sodelovale polc-a domače ljubljanske župe vse sosedne korporativno. ostale pa po močnih deputacijah. Vse tehnične in gospodarske priprave, ki naj služijo sedaj v prvi vrsti utemeljitvi predloga, so v polnem teku in če jih odobri zbor župnih načelnikov in savezni odbor in skupščina, se nam obeta drugo leto v Ljubljani krasen pokrajinski det Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Po vrstnem redu bi bil to peti tak zlet. Prvi je bil 1. 1920. v Mariboru, drugi 1921. v Osije-ku. tretji in četrti Ieia 1924. v Sarajevu, oziroma Zagrebu. Vsakokrat je sodelovalo o-i 6 do 8 sokolskih žup korporativno. kar naj se tudi v tem slučaju zsodi. V poštev prihajajo župe: gorenjska, ljubljanska, celjska, mariborska, dolenjska, reška in zasrebaeka.

V kolikor smo poučeni, bi bile združene s proslavo otvoritve Tabora poleg javne telovadbe tudi prrenstTene tekme naših najboljših sokolskih vrst. dalje izprevod po Ljubljani, večerna slavnostna scena itd. V svrho sestave programa in vodstva vseh priprav se je ustanovil zletni odbor, ki poka-zuje v svoji sestavi krepko podčrtano solidarnost vseh ljubljanskih sokolskih društev, župe in Saveza. Na sestankih, ki so se dosedaj vršili, se je pokazala volja vsega našega domačega Sokolstva. da hoče ob slavnostnih dnevih pokazati vso svoio manifestativno silo. vso svojo energijo in uspehe svojega dela. Pokrajinski z'et naj združi v Ljubljani vse telovadce in telovadke ter naraščaj višje omenjenih žup. Naša sokolska mladina, naraščaj. odrasli telovadeči. vse panoge sokolskega dela, vsi prijatelji Sokolstva hočejo ob zletu pokazati, da naše organizacije ni«o fraza, temveč delo. kakor je to v največji meri pokazalo društvo, ki si je postavilo kljub vsakovrstnim skoraj nepremostljivim zaprekam tako krasno stavbo, kot je sokolski Tabor.

Celokupna napredna javnost bo gotovo z velikim veseljem pozdravila misel pokrajinskega sokolskega zleta v Ljubljani, ki od i. 1922. pravzaprav ni imela večje sokolske prireditve. Taka velika slavnost prinese vedno svežega duha v napredne vrste, ojaei delovanje naših članov, ima poleg tega tudi velik propagandni pomen in ie tudi dokaz, da ob meji. preko katere živi toliko tisočev bratov in sester, ni ponehala vroča ljubezen svobodnih rojakov do njih. p^ tudi volja do njihove osvoboditve.

Bodi nam pozdravljen peti pokrajinski zlet v Ljubljani! —r.

Križanka

i:

Pomen besed.

vodoravno: A. domača potrebščina; del hiše; reka na Poljskem: B. del strehe: ploščinska mera: plač; izraz pri kvartanju: C. okrajšava za glej; nevolje: vstran: produkt gorenja; osebni zaimek; pesnitev: D. plica; malik; vonj; osel; nogometaš, bivši Hajdukovec; E. vonj; pristanišče v Rdečem morju; obžalovanje; pregovor: pritrdilnica; F. vas pri Ljubljani; predlog; šahovski izraz: bog ljubezni: migljaj; predlog: pomož ni glagol; pesnitev; G. mokrota: angleška dinastija: država kot fizična o«eba: slaven filmski igralec: hraber človek; H. prvovrstna kvaliteta; samo; iu; eksotično drevo: hrana; črka grške abecede; ameriški dost->-janstvenik: I." nota ital. skale; rimski cesar (lat); ital. vino; prestolnica evropske države; reka v Rusiji; moderno zabavišče: pomožni glagol; j. nenormalno duševno stanje; pritrdilnica; mestfo v Rumuniji; loterijski izraz: črka naše abecede; dvojni vokal: eno največjih mest sveta; K moško krstno ime (nem.); meščan laskesa mesta: Verdijeva opera: turistovsko orodje; boljša soba: L. pomožni glagol; pesnitev; čudodelen krog; skupnost ljudi; poljski pridelek; azijska valuta; črka naše abecede:; vzkli*; M. blaznik: pomožni glagol; pritrdilnica; vodne živali; zastavljena oseba: N. grško podzemlje; strašilo za grešne duše: kmečko orodje; vzgojevališče: moško krstno ime: O. predlog; grško božanstvo: slovenski sklada-telj; veznik: maščoba: slovnična okrajšava; P. ptica: moško krstno ime: osebni zaimek; žila; R. predlog: bedna ženska; dolina.

navpično: 1. latinski predlog: dnevnik v prestolnici; 3. ali (sbh.); umet-

nost (lat.); 4. vodja Grkov pred Trojo; 5-svojeročao (okr.): osebni zaimek; starorimski novec; vzklik: 6. prepaaenost; primorska kapljica; 7. del žita; agregacijsko stanje vode; del kolesa; 8. latinska kratica za množino; črka naše abecede; kakor 6-druga beseda; nota; latinska vprašalnica; 9. polfa-brikat iz lanu; osebni zaimek; zemljiška mera; judovska nedelja; 10. tema (dialektično): up: grška pokrajina: ruska utežna enota; 11. moško krstno in:e; V:az?!ni zaimek; del kolesa; predlog: 12. žensko krstno ime; oblika glagola »risati«: poslanec: 13. pesnitev: neskončno majhen časovni del: 14. skupina ljudi; sta neslovenska črka; kovina; 15. zemljiška mera: Ibsenov3 drama; darilo; zver; 16. kraj ob reki; sinonim za plug; blazen; izvor; 17. roparica; pedavina; padavina; plemiški prilastek; 18. vzklik: gorovje na Balkanu (antični naziv); atribut univerze (lat.); bes; 19 pomemben dan: barva; gora na meji Jugoslavije: »boljša« gospa; 20. začimba: log; torišče gledaiiSKih umetnikov; pomožni glagol: 21. pokoj; nemaren; pariški nepridipravi: 22. zelo lep; veznik; 23. odmev: plačilno sredstvo; ilovi-vica; 24. dovtip (srbsko); naslovna kratica; vzklik: mesto v Trentinu; 25 brez družbe; razpelo; ponovno: medikament; 26. mašni-ško oblačilo; veznik: veznik; strahovlada; 27. predlog! oziroma (okr.); ozvezdje: osebni zaimek; datumska kratiea: 28. časovni prislov: osebni zaimek: tropično drevo: 29. gorovje na klasičnih tleh: element: 30. ni-kalnica; mrčes; veznik: števnik; 31. priimek »Jugoslnvijinega« nogometaša; 32. dvojica; noj; 33. medikament; 34. mesto v Severni AfrikL

Kraljestvo

Zimski cvetovi

Kar si moremo misliti najlepšega cvetja, ga letošnja moda poklanja damskemn svetu. Velik cvet, pripet ob ramenu na kožu-hovinast ovratnik učinkuje do srca prijazno Nosijo se izredno veliki cvetovi, rože nageljni, orhideje. Za ulico ponajveč rdeč cvet, za družabno toaleto v skladni barvi.

Ko sem študirala poročila, ki govorijo o množini in lepoti modnega cvetja, so mi v sobo udarjali glasovi iz množice demonstrantov, ki je vzklikala »doli z Italijo!« Pričele so se mi nizati misli. Naše ogorčenje nad italijanskim postopanjem ie upravičeno. Bo pa li tako tudi trajno, kakor e veliko? Mar se ne bo ogorčenje zmanjšajo n. pr. za prgišče laškega peska ob morju in za krožnik letoviške meneštre? Za par metrov cenene svile, za par dinarjev cenejših čevljev, za par vinarjev cenejšo kravato, za par nogavic ali pa za nekaj cenene komodne ljubezni? ... Kdo ve, ali ne bodo naši ljudje slejkoprej zopet hodili preko gra niče ki preko narodne zavednosti. Ako bo temu tako, potem so bile demonstracije samo nepotreben teater. Ako se nismo doslej, se moramo v naprej zavedati, da za to, kar so nam Italijani ugrabili ter ponižujejo in uničujejo naš narod, ne bomo iz-daiali denarja, Judeževih grošev.

Nemci so z vso svojo temeljitostjo vztraj ni v bojkotu. Bodimo takšni tudi mi, saj Imamo neprimerno več razlogov k temu!

Privoščimo trgovcu — domačinu tiste dinarje zaslužka, da tako okrepimo lastno notranjost. Dolžnost trgovca pa naj bo, da si ne bo nabavljal italijanske robe. Francozi imajo lepšo svilo od italijanske. Tudi cenene svile imajo dovolj. Bombaževino ra volneno mamKakturo imajo Cehi in Angleži, Čevljev pa itak imamo doma dovolj.

Zavedajmo se v bodoče, da je odličneje nositi izboljšana stara oblačila, kakor italijansko svilenino. Za trajno vzdrževanje tozadevne narodne zavesti vobče in med našim ženstvom še prav posebej, bi pa morda poskrbela Jugoslovenska Matica na naslednji način:

Ker moda zahteva cvetja, si bo brez dvo ma vsaka dama pripela cvet. Jugoslovenska Matica naj bi nemudoma založila preproste simbolične iglice, s katerimi si bo naše ženstvo pripenjalo modne cvetove in s tem zavest narodnega ponosa in osvete. Ne dvomim, da bo vsaka dama takoj po nabavi cveta dodala tudi par dinarjev za iglico. Prav lepo bi pač bilo, ako bi tudi vsi narodno zavedni možje in fantje kava-lirsko podarili svojim ženam, nevestam, dekletom, ako že ne obojega (cvet in iglo) pa vsaj iglico, recimo »rapallsko pripenjačko«, ki jim bo potom svilenega cveta pripenjala narodno zavednost in jih branila svilenih italijanskih izkušnjav. Marija Šarčeva

Modni drobiž

Tisoč podrobnosti izpopolnjuje sliko mode. So stvari, ki so za opremo moderne dame neobhodno potrebne. Primeroma lahko lepa večerna toaleta izgubi vso svojo veljavo radi nepravega čeveljčka. A istotako lahko dopoldanski model trpi radi neprimernega pokrivala. K dnevnemu oblačilu so vedno potrebne nekatere modne etvari, ki obleko izpopolnjujejo in lepšajo. Naij omenimo: mal krznen obrobek, ljubka roža na ovratniku, vsakdanji dežnik, primerno velika usnjena torbica, čvrsti, a vendar elegantni čevlji itd. Še več podrobnosti pa je potrebnih k dopoldanski obleki: lepa cvetka, ki ima popoldanski značaj ter je izgotovljena iz finega svilenega materijala (dočim je dopoldansko cvetje lahko iz usnja, gumija, volne ali sličnega materijala) nadalje popoldanska torbica iz usnja ali svile, rokavice, ki 60 v barvi skladne z obleko, elegantni popoldanski čeveljčki, klobuk iz velurja, ki je okrašen s trakom ali z iglo iz imitiranih biserov .. .

Največ pa zahteva večerna toaleta, kar je pač jasno, ker se hoče vsaka dama čim od-

ličneje uveljaviti v družbi, gledališču ali javnem lokalu iu zatorej skuša učinek svoje obleke povečati s primernimi podrobnostmi. Za malo gledališko obleko je let06 posebno važna roža iz finega svilenega baržuna ter trak iz moirčja, ki se veže okoli pasu. Posebna važnost je tudi posvečeua ročni torbici. Nadalje je priljubljen ogrinjač z dolgimi franžami, izgotovljen iz gladke svile ali ročno poslikanega materijala odnosno z bogato vezenino okrašenega kineškega krepa. Tako ogrinjalo se da dobro uporabiti tudi za plesne dvorane, kjer služi dami namesto vsakega drugega ogrtača. Za velike večerne prireditve je potrebna tudi pahljača. Veliki modeli, ki jih je bilo videti več sezoti, izginjajo; formati pahljač so letos majhni in nekoliko spominjajo na nekdanje tipe ter so kombinirani z želvovino ali slonovo ko9tjo. Večerni plesni čevlji so iz lamčja, brokata ali moirčja ter se docela skladajo s toaleto. Moderna barva nogavice je, kakor doslej, medla, pred i vas ta.

Na naši sliki levo zgoraj je videti pahljačo iz nojevega ali petelinjega peresa, mon-

Pariški jesenski plašči

tirano z želvovino, dočim skica 5 predočuje, ua so velike pahljače iz nojevih peres črtane iz mode. Značilno je dejstvo, da nova pahljača v barvi kontrastira z večerno obleko in se k beli toaleti nosijo heliotropne, k predi-vastim oblekam pa zelene pahljače. Skica 2. predstavlja moderni visoki klobuk iz velurja, ki je prikladen za v^e priložnosti, iz-vzemži večer, ker se k velikim toaletam klobuki vobče ne nosijo. Skica 3: elegantna ročna torbica brez držaja iz olivnobarvnega rjavega ali vinskordečega usnja je važna za dopoldansko obleko, dočim skica 4. predočuje podolgasto modno torbico s fino iglasto sli karijo p' > "»no ve^nino; t ip primerna zn

večer. Skica 7. kaže, da je cvetka na krznenem ovratniku zimskega plašča zelo učinkovita, tem bolj. ker je l:lobuk neokrašen. dočim cvetica vedno poživlja živahnost. Skici S. in 9.: dopoldanski klobuk za štrapac in športne svrhe iz rjavega usnja ter popoldanski čevlji iz sivega semiša, kombiniranega s kačjo ali kuščarjevo kožo. Skica 10.: dež nik iz škotsko vzorčaste svile z beige barvno ali golobje sivo osnovo ler z zakrivljenim ročajem iz bambusa je letošnji tip, ki bo nadomestil črni dežnik. Model 11. končno predstavlja moderno franžasto ogrinjalo, ki je, kakor rečeno, vrlo elegantna popolnitev vpčerne toalete.

Dvobarvne kombinacije

Momite, ki Jim Miklavž

nai M;»ia»ža v na ceste šo družinsko oblači n;co M. BAN

na Hc-slferi cesti, najhorastnei&h dsrsl — oblačil si bo lahko nabral po povsod priznano nizkih cenah.

Kako naj se oblačim?

Slabo oblečena, pravi umetnica Grifiitha-va, je vsaka žena, ki s svojo nošo v oči bode. Obleka se rncra *ako prilegati tcie.su. .da učinkuje eleganca povsem naravno in oa si osebe ne moreš misliti drugače opravljene. »Smernice« dajati, se mi zdi skoro nemogoče. Vsaka žena mora sama vedeti, kaj ji najbolje pristoji. Vendar pa poudarjam, da bodi oprema kar se da preprosta. Moj ponos je v tem, da si dam vso garderobo izdelati po svojih osebnin podatkih Glede kratkega ali dolgega krila izjavljam, da sem navzlic vsem modnim zapovedim proti dolgi suknji. Ženske nimamo povoda, da bi skrivale svoja meča. Jedro problema tiči v zahtevi, naj moda ne bo »muhasta«, marveč pametna: služi naj praktičnim in estetskim načelom.

Tigrovina in tigrasti klobučki

Z ravne štrapacne kožuhe in kratke krz> iiene jopice, ki služijo športu in dnevni nošnji, je letos zelo priljubljena tigrovina. Ker so ti komadi vzoično zelo živahni, se išče enostavnejša forma potom ravne linije, ki se pri lakih krznenih modelih vedno dr.faro uveljavlja. K tem kožuhom in jopicam pristaja klobuk iz velurja ali pa til-cast »tigrasti« klobuček z barvami leoparda. Podloženi pa so taki modeli vedno Ie enobarv.no (da ne bi učinkovali preveč kričeče).

Za šport

je letos posebno priljubljena tudi usnjena jopica. Na zunaj je v svojem športnem kroju brez efekta, zato pa mora notranjost imeti apartno noto. Za podlogo služi duve-tin ali kasha, lahko pa tudi kožuhovina (wutrija, nutritte, biberette, ki imajo športni značaj). Lahko pa se poslužiš tudi tigrastega gazelinega krzna, čigar efektnost predočuje skica. Ovratnik in manšeti so negazirani, pač pa ie podloga vidna na re-verjih.

Spominjajte se nesrečnih poplavijencev!

Damam za Božič in Miklavža najlepše darilo

CREMEMOUSON

Br.:

Pri Slovencih v nebesih

Primajal sem se pred nebeška vrata na precej redkem oblaku in sem se močno prestrašil: da bi pa zdajle skozenj padel, ko so mi nebesa tik pred nosom, bi bilo pa res preneumno. Zato potegnem urno za hišni zvonec, kakor se spodobi, in glej, pri tej priči ti začne odmevati po vesoljni nebeški palači, da mi je kar brnelo po ušesih. Kaj pa, če so nebesa prazna, si mislim, saj to bi v teh sleparskih časih ne bilo posebno čudno. Kar se prikaže na linici ob vratih mlad angelček, tako negoden, da se je moral na prste vzdigniti, če me je hotel videti.

»Kje pa so sv. Peter?« vprašam.

»Za vsakega bo že hodil sv. Peter! Sploh ga pa točasno jaz nadomeščam.« mi odgovori odločno.

Na, zdaj se ga pa naglej, angel je, pa ima tak jezik, si mislim, ne rečem pa nič. zakaj kdo bi se prerekal z angeli, posebno če stoji še zunaj nebeških vrat Pomolim mu tedaj vse potne listine, predvsem spričevalo o cepljenih kozah, ki je neki še svetnikom njega dni delalo tolikanj preglavic, in potrdilo o plačanih davkih, ki ima v teh časih na svetu preimenitno veljavo in ki je tudi nebeškega kontrolorja mnogo bolj zanimalo kot oni kozji dokument.

Angelček je vse natančno pregledal ln tudi mene ostro premerii od pete do

glave: očitno je bilo. da imajo na tem kraju slabe skušnje z umrlimi in dokaj opravka z goljufi, ki bi se radi vtihotapili v nebeško veselje.

Nato mi reče:

»Za menoj, duša, v Gospodu zaspala !<

»Duša* mi je bila prav všeč, živega so me tam doli pitali s precej drugačnimi priimki, si mislim in jo mahnem za kriiatcem. Tisti hip so se zaprle za mano nebeške duri same od ^ebe, da sem komaj opazil. Glej jih. kljukce, si mislim, ko štorkljam nerodno za malčkom, to imajo pa res modro urejeno, zakaj takih-le vrat pa res ne kaže odprtih puščati, posebno dandanes ne.

Tako jo mahava po nekem dolgem hodniku, čigar konec je bil silno razsvetljen. Veličastna luč je žarela tam v vijoličastih barvah, vse mnogo lepše kot pri frančiškanskih šmarnicah. Okrog luči sem videl neke starce z dolgimi bradami in v raševini. Rad bi vprašal svojega spremljevalca, kdo da so ti možje, a glej, dva angela s palmami v rokah me primeta pod pazduho in tisti mah sem bil v stranskem hodniku, ki je bil prav skopo razsvetljen. Onega malega angelčka pa nikjer! Ti mušica ti, si mislim, te že zlasam nazaj grede, ne rečem pa nič, zakaj kdo vč. nimajo li kje v tleh kake skrivne luknje, da me pahnejo na zemljo. Ko tako premišljujem, me oddasta moja spremljevalca četrtemu angelu in mu nekaj za-

šepetata. Kaj jim je treba šepetati.- saj smo v nebesih? Kar jezik me je srbei. a sem molčal kakor pri spovedi.

Tako me dobi pod oblast četrti angel, bled dolgin v gorenjskem platnu in dolgih ias, tako da sem ga obsodil na prvi pogled za organista. Rad bi ga vprašal za to in ono, toda ni se mi zdelo preveč pametno, da bi tiščal v nebe-ščana. če noče sam dati človeku dobre besede. Tako stopicava mimo ogromnih vrat in mogočnih portalov. Nad vsakim je stal velik napis naroda, ki je nebe-ščanil onkraj vrat. No, veste kaj. si mislim, tale nebeška zveza narodov je pa precej podobna oni na zemlji: narodi so ločeni med seboj z visokimi stenami, da se ne zlasajo.

Nad najvišjimi in najlepšimi vrati je blestel napis »Italijani«. Zaškripal sem z zobmi, nato pa sem si mislil: »Prav nič čuda. ko imajo papeže na svoii strani.« Potem so se vrstili: Američani, Angleži, Spanci. Francozi in Nemci. Zdajci je zmanjkalo Evrope. Nato sem opazil Afriko, Avstralijo in Azijo, od poslednje neke narodiče jugovzhodne Rusije. ki jih še poznal nisem, da mi ni dai angel razumeti.

Prav na koncu nebes, skoraj na nebeškem dvorišču, sem našel Čehe. Poljake. Ruse in druge Slovane. Med na» pisi »Slovaki« in »Cigani« sem opazil napis, ki je krmežljavo pomežikoval v nebeško glorijo: »Slovenci«.

»To je sleparija,« zavpijem ogorčeno, »ko pridem dol, bom že škofu po veda'.«

»Razumela boš. duša.« mi pravi angel in položi desnico na mojo ramo tako odločno, da sem umolknil. Zdaj se je videlo, da sem imel prav, ko sem rekel, da angelu ni nič kaj zaupati, kajti njegova roka je imela moč, ki je nikoli ne bi pričakoval od takega suhca.

Ko to razmišljujem, mt angel na lahno potisne skozi slovenska vrata: nizka so bila ta naša nebe.-ca. ampak prav udobna. Videlo se jim je. da so jih naši ljudje primolili, ne z ošabnostjo. ampak po svojih skromnih močeh. Niso jih od ljubega Boga izsilili kakor recimo Lahi ali drugi diplomatsko-goljufni narodi. No, glejte si, saj je ta angel prav pošten človek, si mislim, in krivico sem mu delal prej. prav po nepotrebnem.

Angel je tisti hip stopil na sredo, vsi so vstali in on jim je intoniral počasi:

»Haahalehehuhujaaalvt

Vsi so jo urezali za njim, nakar jc izginil.

Zdaj sem imel že toliko korajže. da sem si ogledal naše ljudi.

V celicah spredaj sem videl mušta-carje iz protestantske dobe. Spoznal sem Dalmatina in Trubarja, ki je odločno držal pest na bibliji in se ni dosti menil za Hrena, ki je sedel poleg njega in mu je nekaj dopovedoval.

V prihodnjem oddelku sem našel Vodnika in Pohlina, ki sta se tudi prerekala o nekem »besedišču« ali kaj. To»

t da nisem sc utegnil obirati dalje pri teli ! gospodih, kajti mene je zanimal oddelek v sredini, kjer sem videl same znano obraze. Bila je to prava slovenska krčma, nizka, zakajena, harmonika je vreščala nekje v kotu in vinski duh je plaval nad glavami.

Tam so sedeli okrog velikanske mize: Prešeren in Čop, Tavčar in Krek, Gregorčič in Aškerc, Kette, Murn in Cankar, Jenko, Endlihar in mnogi, premnogi naših najmlajših.

Vsi so imeli resne obraze, pri Prešernu in Cankarju sem natančno razločil celo solze. Krek in Gregorčič sta kazala na neke obrise na mizi: videl sem, da jc bil to zemljevid današnje Slovenije...

Groza me je bila, ko sem gledal njih lica: žalost, izgubljena vera in obup je bil na njih. Od bridkosti se jim nisem upal več pogledati v oči.

Tedaj me vprašajo:

»Ali je to sploh mogoče?!«

»Res je...< odgovorim in sram me je bilo.

»Zdaj pa povej, kaj delajo naši ljudje, ali še mislijo na združitev? Kaj delajo skupine in posamezniki za to. da se ves narod spravi med seboj in osvobodi podjarmljene brate?

Vroče mi je postalo, nisem vedel, kaj bi odgovoril in od sramu in gneva sem se — zbudil.

Gregorčič in

Podjarmil je nasilnik nas, in vlači krut za tilnik nas.

Oh, naši služniki nekdaj, nam gospodarji so sedaj, in ni ga, ni, da nas bi vtešil, in nas iz krutih rok njih rešil.

Molči mladine naše pesem, že davno, davno čul je nesem. Veselo naše prej sreč zdaj polni bridko nam gorje, namesto pesmi sladkih brenka zveni nam žalostinka grenka.

Kot epilog je dodal žalostinkam odo »Jeremiji preroku*domoljubu«, katere konec se glasi:

Mož on bil je bolečin — in naš rod je rod--trpin; on prerok je velik bil, nUli v duhu tudi zrl jarma, kteri nas bo tri, solz za nas ni tudi lil? Kot za svoj — za naš rod lije v pesmih jih še zdaj ta dan: saj smo narod — Jeremije, narod, ko njegov, teptan, rod preziran. razde j An.

Slovenske šolske naloge Simona Gregorčiča

Jako me je razveselilo vezilo, ki mi ga je naklonil o kresu 1888 pokojni profesor Mihael Lazar (um. 7. maja 1891 v Čemšenik-i) z dedikacijo, podpi« sano z glagolico. Dragoceni dar je pre« jel »iz zapuščine pokojnega prijatelja I. Šolarja«. To sta dva zvezka sloven« skih šolskih nalog; v prvem se naha« jajo Gregorčičevi, v drugem Franceta Červa pismeni izdelki.

Gregorčičev zvezek obsega 12 listov velike 4° v modrem ovoju z belo eti» keto na čelu. Kupil ga je na Travniku pri Karolu Sobarju knjigovezu in pro* dajalcu knjig in pisnih potrebščin (Carl Sochar Traunick No 447, in Gorz).

»Slovenske vaje Gregorčič*eviga Ši« mema 1860^)1« plod petega gimna« zijskega. razreda (v Burgarjevem živ* Ijenjepisu treba popraviti datum Gre* gorčičevega vstopa v gimnazijo: 1855 namesto 1856). Naloge je dajal in po* pravljal profesor za slovenščino (po zneje šolski nadzornik na Kranjskem in v Dalmaciji) Ivan Šolar, ki je vnemal dijake za proučevanje slovenskega je* ! zika in v tem oziru jako blagodejno i vplival na učenca Simona Gregorčiča, j Enajstim »vajam«, napisanim v ome* : njenem zvezku, so naslednji naslovi: Jesen (izprva Popis jeseni), Hanibalov značaj, Legenda, Zima, Rokovica, Po* mlad (izprva Popis pomladi). Poroštvo, Islandija (dve nalogi), Občutki učenca ob žetvi (izprva pri žetvi), Poletni ve* čer. Redi so vrh vsake naloge zabele* ženi z rdečilom; vse razen ene — drugi del Islandije — ki je dobila: izverstno, so ocenjene s: prav dobro. Pri »Hani« balovem značaju« stoji pripomnja: »prav dobro — toda jedro bolje kot beseda« — in pri zadnji: »prav dobro — samo glagoli se nič kaj prav ne vje* majo«.

Kakšno slovenščino je pisal naš pesnik leta 1860 kot petošolec, naj po* kaže njegova prva vaja Jesen, katere po prof. Šolatju neznatno popravljeni opis se glasi:

Lepo je izpomladi (Gr.: spomladi), ko solnce gorkeje pripekati začne, in drevje in travnike mnogobarvno cvetje pokriva in ko tudi kmetič seme v zem* ljo vtakne mnogo sadu si obetaje, pa onder (Gr.: vendar) se mi še lepši zdi v jeseni, ker solnce ne pošilja več tako gorkih žarkov na zemljo kot poleti, po* sebno pa more biti jesen kmetu pri* jetna, ker vidi, kako obilno je njegov trud in pot poplačan. Pa tudi za nas šolarje je ta čas prelep čas, ker se, po dolgim trudu in po dolgi ločitvi od svojih domačih nazaj k njim vernemo. Hitro ko domu pridemo, ali tudi že popred pride živina iz planin, kjer je po dva mesca in pol. domu in daje z veselim bukanjem svoj prihod na znanje, za njo gredo pastirji in dru* gi ljudje, ki nesejo, kar so pridelali od krav. V jeseni vidimo na mestu po* mladanskega cvetia od teže sadja vse spregnjene veje. Ta čas dozorijo češ« pije, hruške, jabelka, orehi, breskve,

škerc L 1S92.

grozdje itd. Kadar je to sadje zrelo, spleza en mož na drev in sadje doli strese, otroci in drugi ga pa v ierbase poberejo. Travo p t polji zdaj kmetje v drugič kosijo, tisto, ki so jo poleti po senožetih posekli, pa domu zdaj spravljajo. Kmalo potem, ko češplje minejo, ajda dozori in vsak gospodar že več dni popred žanjic naprosi, da mu jo požanjejo, on jo pa v kozolce zloži, in jo ondi pusti, dokler ni suha, potem jo pa znese v skedenj in jo omlati. Za ajdo pride pa sirk na ver« sto. Z grozdjem imajo pri nas pa malo ali nič opraviti, ker ima malokdo kaj tert. Ko se pa vsi svetniki bližajo kar imajo zelenjave na polji, v hrame spravijo. Popred pa že ozmino sejejo. kteri večidel skopajo, ker so njive v hribu. Zdaj jame tudi listje z drevja padati in vse k koncu iti in opominja tudi človeka njegove minljivosti.

Kakor iz njegovih poezij, odseva iz teh preprostih, v okornem jeziku pi* sanih vrstic hrepenenje po domu, naj« krasneje izraženo v »Pastirju«. Sloven* ščina petošolca Gregorčiča je bila še v povojih. Zlasti glagola, ki je pozneje s čudovito lahkoto prepletal njegove pesmi, še ni imel v oblasti. Jedro je bilo dobro, kakor je pripomnil Šolar. Ne glede na začetniške nedostatke so nam Gregorčičeve »vaje« iz L 1860*61 drage, saj so morda do nas došli pr« venec njegovega peresa.

Tudi v naslednjem šolskem letu 1861*62 je bil Gregorčiču profesor slo« venščine Ivan Šolar. Vsebina sloven* skih nalog, ki jih je dal šestošolcem. je ohranjena (13. Jahresbericht des k. k. O. Gym. Gorz 1862. 48). Izdeloval jih je seveda tudi Gregorčič; žal, da mi ni na razpolago njegov zvezek. Na« loge so bile nastopne: Nar veseleji dan minulih šolskih praznikov. — Vo* dotop; za Koseskim ino Schillerjem. — Micipsa na smertni postelji slovo jemlje od svojih dveh sinov pa od po« sinima Jugurte; po Sall. jug. c. 10. — Hektor slovo jemlje od Andromahe; po Hom. II. VI. 407. — Kako se je go« spodarilo v rimski republiki po drugi puniški vojski; po Sall. jug. c. 41. — Pogled s Kostanjevice iz pomladi. — Hvala kmetiškega stanu; motto: O fortunatos nimium, sua si bona norint, Agricolas! Virg. Georg. II. 458. — Hvala učenega stanu; motto: Felix qui potuit rerum cognoscere causas. Virg. Georg. II. 490. — Vihar na morji; po Virg. Aen. I. 82. — Ljubite domovino, ptujine pa ne zaničujte!

Pripomnim, da je bil Gregorčič v 6. šoli med 28 součenci drugi premiiant.

Gregorčičeva rojstna hiša na Vršnem pri Kobaridu

Za Miklavža

žeiijo naši malčki

novo slikanico

Jftarije Srošeieve:

Čcbdica brenčdica.

Večbarvne slike iz otročjega m živalskega živijenia s pesmicami Cena Din 30: s poštnino 33 50

Naročila spreiema Knjigarna Tiskovne zadruge

v Ljubljani. 271

K 20 letnici smrti Simona Gregorčiča

Simon Gregorčič in Staroslav 1. 1885. v Pragi.

i obisk pri njem

V. soboto, dne 17. nov. 1900 je pri« nesel »Slovenec« vest, da je pesnika Simona Gregorčiča zadela kap. a da mu je odlegio. Skrb za dragega.prija« telja mi ni dala miru. V ponedt* ljek dne 19. novembra me je odpeljal v Gorico vlak. ki je odšel ob 7 in 10 min. iz Ljubljane. Mračno, neprijetno jutro. Nad Kranjem je jelo deževati; na Je« senicah je razsajal vihar, ki rai je pre* 9topajočemu na drugi vlak poskušal odnesti klobuk in obrniti dežnik. Od Jesenic do Gorice mi je bil sopotnik štajerski župnik, namenjen po vino v Istro.

Opoldne sem dospel v Gorico. Po obedu pri Zlatem jelenu sem krenil po Gosposki ulici in Komu na Gori« šček (Katarinijev trg). Odkar je bfl leta 1903 prodal svoje posestvo na Gradišču in se preselil v Gorico, jc Gregorčič tu stanoval. Hiša s štev. 4, sedaj podrta, mu je dala zadnje biva« IjSče; bila je razsežna, enonadstropna, stara, nekako zanemarjena, kažoča tam pa tam pobita okna. Težka slutnja me je morila stopajočega po stopnicah; konec mostovža, s katerega je bil raz« gled na Kostanjevico, so se mi od« prla vrata, vodeŽa v pesnikovo stano«

y kuhinji sem Ciliko. Z obra«

za sem ji bral da je Gregorčiču slabo. Povedala je. du i« zdravnik dr. Bre* opij ukazal bolniku absoluten mir, da torej raaen njfe tfc smo nihče k njemu. Kmahj za menoj j« prišel odvetnik dr. Alojzij Franko, častilec Gregorčičev, pozvedovat, kako mu je. Govorili smo v kuhinji, odkoder je nekaterekrat od« šla Cilika pogledat bolnika. Iz druge sobe se je čulo težko sopenje. Ko sc je nekoč zopet oddaljila, sem stopil ne oziraje se na zdravnikovo prepoved v bolniško sobo.

Pesnik je ležal sredi sobe na dveh žimnicah na tleli; na desni je bila pri* pravljeria še ena žimnica, da ga je po* strežnica prelagala od časa do časa nanjo. Bolnik je imel oči zaprte: težko je dihal; obraz mu je bil normalen, a videti je bilo. da sili kri vanj.

Nekaj časa sem sedel tik njega. Ko sem vstal, je predramil bolnika ropot stola. Odprl je oči. Sklonil sem se k njemu in mu povedal svoje ime. Strmo se je ozrl vame; nato je vzel izpod odeje roko —

Mnogoletna Gregorčičeva uslužben« ka in sorodnica Cilika Čebronova (umrla 72 letna dne 16. okt. 1924 v Martinah na Brju pri Rihemberku) mi

je marsikaj povedala, kar je vredno, da se ohranL Ko Gregorčič ni imel niti službe niti pokojnine, sta morala zelo skromno živeti. Bila je doba, ko je le štirikrat na leto kuhala meso. Pesnik je bil jako radodaren; vse bi bil raz« dal, a sam pomanjkanje trpel. Svojim nasprotnikom je odpuščal. Zelo gorak mu je bil pokojni nadškofijski kance« lar Kravanja, a ko je umrl, mu je šel. Gregorčič za pogrebom. Pesnik je slu* til, da se mu bliža smrt. Ko je dne 3. novembra 1906 preminil vpokojeni du« hovnik Josip Zei, je dejal: »Za Zeiem bom prvi jaz.« Svoji prejšnji postrež* niči Amaliji, omoženi Baličevi, je na« ročil, ko ga je pred kratkim obiskala, da naj kmalu zopet pride, ako ga hoče videti še živega. V zadnjem času je Gregorčič večkrat govoril o oporoki; hotel jo je prenarediti; zakaj? Nekaj dni pred njegovim godom sta šli dve sorodnici, katerima je bil mnogo do« brega storil, mimo njegovega stano« vališča. ne da bi se bili oglasili. To je zabolelo Gregorčiča in zato je hotel popraviti oporoko; nameraval je pri« krajšati sorodnike na korist »Šolskemu domu« in postrežnici Ciliki. Še v sredo zvečer 14. novembra je hotel spreme« niti oporoko, toda Cilika mu je pri« govarjala, da naj gre počivat. »To bo tebi v škodo, ako oporoke ne prena« redim!« ji je dejal. — V soboto, dne 10. novembra je srečal Gregorčič nad« škofa Sedeja. Bil je na drugi strani

noter. Gregorčiča je našla stoječega; nekako čudno se je vedeL Nato je pri« Sel strežnik in pesnik se je Sel oblačit za sv. maSo. Pripomnim, da je imel Gregorčič dovoljenje cerkvene oblasti, da je smel maševati doma; zato je bila odločena sobica na desni od vhoda; v nji je bil priprost oltar, ki je rabil nekdaj župniku v Kamnjah Josipu Sov« datu. Cilika je po navadi pokleknila zadaj, ko se je pričelo sv. opravilo. Gregorčič je zmolil uvodne molitve, a ko je jel čitati iz mašne knjige, ni mogel dalje; jezik se mu je zapletal; blebetal je. Odstopil je od oltarja, re« koč: »Mrtvoud me je zadel.« Slekli so mu masno obleko. Potem je sedel na stol k mizici v kuhinji in zahteval: »Pero! Pero!« Ali desnica mu je one« mogla; vsa desna stran je bila mrtvo« udna. Poslali so po zdravnika drja Breclja in bolnika spravili v posteljo, katere se je branil. Posetila sta ga oba drja Roj ca. Gregorčič je odklonil tujo postrežbo; samo Cilika mu je smela streči. Da bi ga laže prekladala, je raz« drla posteljo in mu postlala v drugi sobi na tleh. Ukaza, da naj sežge pes« nikovo ostalino, ni izvršila, nego vse papirje oddala profesorju Josipu Ivan« čiču. —

Naš veliki pesnik Simon Gregorčič, ljubljenec slovenskega naroda, je umrl v soboto dne 24. nov. 1906 ob 10. uri 10 min. dopoldne.

Gorica / , Oorižfek Dfflt fctogni. ueBer 4- Gc*ir* /J? _

Gregorčičevo stanovanje v Gorici

ceste, a je poslal k pesniku, ki ga je bil od daleč pozdravil, svojega kaplana z naročilom, da naj bi prišel k njemu. »Ali res? ali res?« je ponovil pesnik vzhičen. Nadškof je nato Gregorčiča najvljudneje sprejel in ga povabil, da naj pride k njemu v nadškofijski dvo« rec stanovat; s seboj naj vzame za strežbo Ciliko. Ta ponudba je pesnika seveda jako razveselila; ali on se je zahvalil zanjo. Ko je dovršil ^ prevod preroka Jeremije, ga je nadškof na« govoril, da naj bi prevajal Eklezijasta.

Simon Gregorčič - slovenski Jeremija

Spomni se, o Gospod, kaj nas je za« delo, ozri se in poglej sramoto našo! Dediščina naša je pripadla tujcem, hi« še naše inozemcem. Sirote smo, brez očeta, matere naše so kakor vdove ... Preganjalci naši nam stopajo na vrat; utrujeni smo, ne dovolijo nam poko« ja ... Hlapci nam gospodujejo; niko« gar ni, ki bi nas oprostil iz njihove ro»

Gregorčičev pogreb k Št« Lovrenca.

ti ako se bo mirno uim fpaiu na gričke zelenem ob SoM< aaai mrtvim živo šumljajoč:. Lam gori pri sv. Lo vrtne;, na ražnjn ognjenem mučes1-i'

Gregorčič, mu je odgovoril, da se loti revajanja te svetopisemske knjige, a o prej umrl, preden dovrši prevod. Eklezijasta je prevajal pesnik še v četrtek 15. novembra zvečer. Ciliki je ukazal, da naj požge vse, kar bi našla pisanega od njegove roke, češ, kar sem hotel objaviti, sem objavil sam. Tudi o pogrebu ji je naročil, da si ne želi nobenega blišča; tisto j a sama hinav« ščina. Izrazil je tudi željo, da naj bi ga ne raztelesili; cel naj gre v zemljo. V petek dne 16. novembra zjutraj je Cilika potrkala na vrata pesnikove spalnice. Ker ni bilo odziva, je stopila

Vršno pri Kobarida, pesnikov rojstni kraj

ke... Minilo je srcu na^egu. \ osel je, v žalost se je preobrnil naš ples...

Take žalostinke so plakale pred 2555 leti na jeruzalemskih razvalinah. Iz sr« ca so privrele preroku Jeremiji.

Na razvalinah primorskega sloven« stva ihtč dandanes enaki žali vzdihi. V nebo jih pošilja »narod teptan, pre« ziran, razdejan.«

Prerok veledomoljub Simon Gre« gorčič, ki je gledal v »Soči« »vihar gro« zan, vihar strašan«, je slutil, kakšna usoda čaka »roda trpina«, zrl je v duhu »jarem, ki nas bo tri«. V tolažbo pod* jarmljencem je malo tednov pred smrtjo prelil v krasne rimane kitice pretresljivo »Molitev Jeremije, veliko, ga preroka in domoljuba« — odlomek je izšel v »Gorici« 1906.

Kakor da bi gledal sedanjo bedo svojih zasužnjenih rojakov, je vdaril pesnik prerok na žalno struno Jeremi« jevo kličoč:

Oj, spomni, spomni se, Gospod, nezgod, ki tarejo naš rod, glej bridko našo to sramoto, — zanesi s svojo nam togoto! — Oh, dedna naša sveta last zunanjcem padla je v oblast, in domi naši, domovina lastnina vse je zdaj tujčina.

Kulturni pregled

Gledališki repertoarji

Ljubljanska drama

Začetek ob 20 uri zvečer.

Nedelja, 21.: ob 15.: «Skopuh». Izv.

Pondeljek. 22.: 'aprto.

Torek, 23.: "Slaba vest®. E.

Sreda, 24.: aBoubouroche® — Stalni gost. Premijeri. E.

Četrtek, 25.: «Macbeth». A.

Petek, 26.: Zaprto

Sobota, 27.: «Kovarstvo in ljubezen.» Pre« mijera. Izv.

Ljubljanska opera.

Začetek ob pol 20 uri zvečer.

Nedelja 21.: ob 15.: «Tannhauser®. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Terezina®. Opereta. Izv.

Pondeljek. 22.: Zaprto.

Torek, 23.: «Brivec sevilski®. A.

Sreda. 24.: Zaprto.

Četrtek. 25.: «Figarova svatba®. D.

Petek, 26.: «Mrtve oči®. B.

Mariborsko gledališče.

Nedelja, 21.: ob 15.: »Veronika Dcseniška® Znižane cene. Ob 20.: «Lepa Helena®. Premi jera

Pnnedeliek, 22. novembra: Zaprto.

Torek. 23. novembra: Ob 20. »Bajka o vol« ku®. Red C. Zadnjič v sezoni.

Celjsko gledališče.

Torek, 23.: »Periferija®. Začetek ob 20.

Šentlakobskl gledališki oder

Nedelja. 2! : »Hlapci®. Gostovanje na Vi« ču. Ob 20

Prenii.ierr v ljubljanskem Narodnem ele-dališču. Tekoči teden so v ljubljanskem Narodnem gledališču tri premijere, in sicer v sredo v drr.mi Courtelinove francoske kom<;-, dvodejanka, in »Stalni gosb. enOdejanka. V soboto pa je premijers klasične Schillerieve igre

Opozarjamo na današnji popildanski predstavi v drami in operi. Drama igra v;— iezabavnegn Molierievega 'Skopuha*, v operi pa se poje velika Wagnerjeva opera

Seiitjat'ohrani gostujejo danes, v nedeljo ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču s Cankarjevo petdejanSko dramo .fHlnoci«.

Premijera »Lepe Helene na mariborskem odru je v nedeljo 51. t. m. Duhovita Offen-bachova glasba je prepletena z izredno komičnimi prizori, ki parodirajo staro-grške razmere, njih moralo in mitologijo, njih kralje in junake ter prebrisanost njihovih svečenikov Umetniško vrednost te klasične operete dokazuje pač najbolj okolnost. da je danes repertoarna opera mnogih velikih gledališč in da jo je vzel celo Reinhardt in Tludožestveni teater v Moskvi na svoj repertoar in žel z njo velike uspehe.

Nedelja v mariborskem erledališčn. V nedeljo popoldne ob 3. se vpnzOri Oton Župančičeva tragedija »Veronika Deseniškar. Nudi se fudi okoličanom izredna prilika, da posetijo to predstavo posebno, ker imajo oni iz dnliših krajev ugodne zveze z vlakom. Oh Š. uri zvečer pa se vprizori duhovita Offenbacbova opereta »Lepa Helena*, ki ie dosegla nn vseh svetovnih odrih največji uspeh

Gostovanje članov ljubljanske drame v Mrriborn. Prihodnji teden gostujejo odlični ljubljanski igralci: ga. WintrOva ter gg. Ro-goz in šest v WildgansOvi »Ljubeznir, na kar opozarjamo že danes

Mladinska glasbena predavanja. Glasbena Matica v Liubljani priredi tekom letošnje zime več glasbenih predavanj za mladino, kakor so se vršila zadnja tri zaporedna leta. Vodstvo teh mladinskih predavanj je poverjeno dosedanjemu voditelju prof. Karlu Jera j u. V načrtu ?o predavanja: Zgodovina vojaških godb in ustroj lesenih in medenih instrumentov. Predavanje je Združeno s koncertrom celotne godbe Dravske divi-zijske oblasti pod vodstvom g. dr. Josipa i*- e r i n a. Drugo prerivanje nosi naslov >Ruska pesemf. Spored izvaja operni pevec g. Pavel Holodkov. Tretje predavanje bo atrakcija prav posebne vrste. V Ljubljani nasloni namreč prvokrat narodni pevec »Guslar-, ki bo zapel p«*mi iz srbske in iugoslovenske zgodovine. To bo prva prireditev v l iubljani. na kateri bo nastopil - Guslar* s svojimi >guslaniiV. Dalie so mišljena predavanja o bolgarski in češki glasbi, predavanje o Beethovnu, ki bo združeno s skioptičnimi slikami, na sklepnem predavanju pa nastopita mladinski zbor in mladinski orkester Glasbene Matice v posebni

spevoigri. Prvo predavanje ee vrši v nedj-ljo dne 5. decembra t. 1. ob pol 11. dopoldne v dvorani Fllharmonične družbe. Na ta predavanja opozarjamo že danes starše naše mladine.

Vrsto Beethovnovih koncertoT. s katerimi proslave naši ljubljanski kulturni faktorji stoletnico smrti enega največjih glasbenih velikanov Ludvika Beethovna, otvori v pondeljek, dne 22. t. m. dr. Josip č e r I n s simfoničnim koncertom Muzike dravske divizije in na katerem koncertu sodeluje tudi slovenski pianist Anton T r o s t z Dunaja. Temu koncertu v proslavo Beethovna slede tekom prihodnjih mesecev, kolikor je nam znano, 5e sledeči koncerti: Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matica, izvajanje IX. Beethovnove simfonije, dalje komorni koncert slavnega Ševčikovega kvarteta iz Prage, ki bo izvajal izključno Beethovnova komorna dela, dalje Beethovnov koncert konservstoriia v Ljubljani: uprizoritev edine Beethovnove opere cFideIio> v Narodnem gledališču in da proslavi Beethovna pevski zbor Glasbene Matice z večjim delom, je to samo ob sebi umevno po njegovi tradiciji. Razveseljivo dejstvo je, da vlada že za prvi pondeljkov Čerinov koncert v naših glasbenih krogih veliko zanimanje in je že po sedanji predpripravi sodeč pričakovati izrednega obiska. Predprodnja vstopnic v Matičr.i knjigarni.

Poskus nemškega renesančnega romana je tvegal pisatelj Max Brod pod naslovom

Noblova nagrada

Noblova nagrada, ki jo švedska akademija vsako leto podeljuje najpromenentnejšim književnikom in znanstvenikom, je bila ustanovljena 1. 1901. Glavni fond je koncem lanskega leta znašal okrog 31 milijonov švedskih kron ali po naše: okrog 450 milijonov dinarjev. Lani ie vsaka podeljena nagrada znašala 167.000 šved. kron ali preko 2 milijona 500.000 Din. Letos psi znaša vsaka podeljena nagrada za lansko leto 118.000 švedskih kron (okrog 1,791.000 Din), a za letošnje leto H7.tX)0 švedskih kron, kar je toliko kakor 1.776.000 Din.

Doslej je bilo od posamezne države podeljeno naslednje število nagrad: Nemčija 26, Francija 21, Anglija 14. Amerika 9. Švedska 7, Danska 6, Nizozemska 6, Švica 5, Avstrija 1, Belgija 1. Norveška 1, Italija 1. Špania 3, Poljska 2. Rusija 1, Indija 1, torej skupno 105 podelitev

Literarno nagrado so doslej dobili nasled-ni književniki: Sullv Pnidhomrrie (1901.), Theodor Mommsen (1902.), Bjornstjerne Bjorson (1903.). Frederic Mistral in Jose Echegary (1904.), Henrvk Sienkievvicz (1905.), Giosue Carducci (1906R. Kipling (1907.), Rudolf Eucken (1908). Selma La-gerlof (1909.). Paul Hevse (1910), Maurice Maeterlinck (1911.), Gerhardt Hauptmann (1912.). Rabindrunnth Tagore (1913.). Ro-main Rolland (1915.), Werner Heidenstnmm (1916.). Kari Gelleruo in Henrik Pontoppi-dan (1917.), CarI Spftteler (1919.), Knut Ha m Sun (1920.). Anntole France (1921.), Ja-činto Benavente (1922.), William Butler YeatS (1923.). Stanislav Revmont (1924.), Leta 1914. in 1918. se literarna nagrada v obče ni podelila. Shavv je prejel lansko nagrado, letošnja pa se podeli prihodnje leto.

Tudi v švedski akademiji se preveč čutijo politični vplivi. Ni goli slučaj, da je No-blovo nagrado deslei dobilo največ Nem čev (26),~ a samo 1 Rus. Skupno z 2 Poljakoma so Noblovo nagrado doslej dobili samo trije Slovani, četudi ie ravno zadnja leta zasijalo na obzorju kulture toliko slavnih slovanskih zvezd. Nagrajeni so bili Hauptmann, Selma Lagerlof. Tagore in še Gellerup in Pontoppidan — niso pa ie dobili niti Tolstoj, niti Merežkoveki, niti Gor-ki, niti Masarvk. pa da o jugoslovenskih duhovih niti ne govorimo. Švedska javnost je prežeta s strastnim gerrtianofilstvom in je s svojim pritiskom na švedsko akademijo ustvarila prepričanje, da je Nemčija najzaslužnejša za evropsko kulturo, dočim so Slovani le velik balast, četudi so zadnja desetletja dali Evropi in svetu dnleko večje genije kakor Nemci.

Nobel je v testamentu sicer odredil, naj se z njegovimi nagradami podprejo mladi pesniki in učenjaki. Vsekakor pa ne nasprotuje smislu oporoke, ako so nagrade prejeli tudi sivolasi mladeniči, kakor pok. Anatol France. Knut Hamsttn in sedaj Bernard Shavv. Pri vseli je obilo mladostnega elann. mlajši so od mladih.

Kakor smo že poročali, se ie Shavv odrekel nagrade v prid ustanovitvi posebnega fonda za razširjevanje švedske literature v angleških prevodih. Poseben odbor bo določil, koliko se nameni temu fondu, dočim se ostalo pokloni rodbinam stavku joSIh rudarjev.

f Karel Klic in Levstikov „Pavliha"

Karel Klič

Pred par dnevi so časopisi zabeležili smrt slavnega češkega risarja-karikatu-rista in izumitelja helivgravure, Karla Kliča ki se je po težkih življenjskih borbah končno v začetku 20. stoletja kot premožen Mi-ster Kley vrnil iz Anglije zopet na svoj priljubljeni Dunaj v brezskrbno uživanje uspehov svojega izrednega talenta. Njego-

vo ime je tesno združeno z usodo prvega slovenskega zabavljivo-šaliivega lista, z Levstikovim »Pavllho«. Ko se je meseca marca 1*7! poslovil od Ljubljane, ker mu po njegov lastni izjavi «ni bilo mogoče ostati v mestu, v luži, kjer si sebičnost, lakomnost in slavohlepje kakor nesramne živali odjedajo druga drugi glave«, je sklenil v mirnem dunajskem zavetju obračuniti najprej s sovražno mu prvaško zalego z bičem satire in sarkazma. Dne 30. aprila 1S70 je poslal med svet prvo številko »Pavlihe«, ki

»Resnične bode slike risal, srčno metaje strele bistre v pisače, doktorje, ministre, budeč zaspance krmežljave, neniškutarje in narodnjake, če bodo delali napake. V pomoč si je pridobil Klica, ki »Floh« njegovo slavo pričam.

Klič je namreč po kratkodobnih »Veselih listih« in »Humorističnih listih« postal odličen sotrudnik novoustanovljenega dunajskega humor, lista »Floh-a« (Bolhe) ter je na Levstikovo prošnjo prispeval tudi za naslovno stran vsake številke »Pavlihes po eno karikaturo, katerim je Levstik s pikro satiro dodaja! »avtobiograiije«. Tako je v prvi številki predstavil dr. V. F. Kljuna s sladkim obrazom »v primerni podobi nekdanjih popotnih leti; 2. štev. je prinesla

predsednika novomeškega sodišča, strastnega nemškutarja Antona Grčarja, ki vihti grčavko proti § 19., da bi ga zapodil iz zakonika, češ, »kaj temu paragrafu koristi v zakonu biti zap.sanemu, ko se nihče ne ozira vanj? Pribijmo ga rajši na steno ter nanj obešajmo klobuke! Tretja je bila posvečena baronu Levinu Rauchu. hrvatskemu banu, z naraigavanjeni na afero osuševanja Lonj-skega polja, četrta zloglasnemu mariborskemu Nemcu Frideriku Brar.dstetterju, ki sc je vsiljeval Slovencem kot kandidat za deželni zbor, peta pa vodji kranjske nem-; škutarijc, Drag. Dežmanu. ki zagotavlja, da, -navzlic vsem težavam in preglavicam stanoviten ostanem do konca v toliki ljubezni do svoje ljubice Germanije, v kolikršnetn sovraštvu do svoje matere Slovenije«. — Usodna za Levstika in Pavliho pa je postala karikatura dr. Val. Zamika med dvema •stoloma, ki je kot Mladoslovencc radi ljubega manuatka v trebanjskem okraju- sklenil s prvaki kompromis. In tako je Zamik »zmagan pocenil med dva stola, katera smo mu bili pripravili enega mi (Mladoslovenci) enega njegovi ljubljanski prijatelji (prvaki), da bi sedel na tem ali onem; on je hotel na obeli sedeti, in zdaj nima nobenega pod se-boj.<. Od obeli strani so priletele pušice na Levstika nazaj, posebno skeleče od lastnih pristašev, kaljene v strupu sumničenja, češ, da je Pavliha od narodnih nasprotnikov pod kupljen. Levstik je bil moralno ubit, Pavliha pa je s 7. številko dne 31. julija 1870. moral prenehati. Naslovna stran zadnje šte-vi'ke je prinesla tedaj r.a višku slave in moči stoječega grofa Bismarcka. okrašenega s tremi bajoneti na obsežni pleši. Zanimivo je dejstvo, da je duhoviti Ceh risal vse karikature — zastonj!

K. Klič: Dragotin Dežman,

ki mu je oboževanje nemške kulture omamilo slovensko srce. Klič je na tem svojem delu manifestiral svojo slovansko zavednost s slavnimi grabljami, ki jili je združil

s svojim imenom.

Spomini na zagrebško premijero „Zrinjskega"

Te dni je poteklo 50 lef. odkar SO je « zagrebškem gledališču prvič izvajala skladatelja Ivana pl. Zajca opera cNikola Šubic-Zrinjski „. Dirigent Nikola pl. Faller je oh lej priliki napisal v zagrebškem gledališkem tedniku .Hrvatska pozornica> spominski članek, v katerem sc spominja dogodka tako-le:

L. 1876 sem bil pelošolee. V četrtek, dno 2. novembra sem prosil svojega razrednika, ki je bil nekoliko gluh. za dva dneva dopusta. Hotel sem v Zagreb, na premijero Za.i-čeve opere. Toda razrednik me je zavrnil in poslal k ravnatelju. Tn je moji prošnji ugodil in tako se je zgodilo, da te.m dno 3 novembra zjutraj sedel v očetov kolešelj, ki me je peljal v Zagreb.

še isti dau sem prisostvoval generalki, ki me je tako prevzela, da nisem celo noč zatisnil očesa. V ušesih so mi pele gosli, rogovi in trobente. Jedva sem dočakal naslednji dan.

Gledališče jo bilo nabito polno. Mojemu očelu se je posrečilo dobiti rezerviran fotelj v parterju; plačal je zanj 1 goldinar in. 40 krajcarjev, mene pa s.v stisnili za 30 krajcarjev na dijaško stojišče. Cene %o namreč bile povišane.

Začela se jo predstava. Prvi dve sliki sta minuli brez posebnosti, p° tiriie?'_ v tretji Miki pa je nastalo nepopisno navdušenje. Od6brav:m.ju in ploskanju ni bilo konca. Skladatelj Zaie in solisti so morali priti prei zastor neštetokrat iu na odru je bilo polno cvetja, vencev in letakov z galerije.

Pripetil i-e je tudi majhen incMent. Ognjan Striga, v Zagrebu tedaj popularna osebnost, se^.ie dvignil in zapel frazo iz IV. dejanja Verdijevega < Trubadurja* ter pri« pomnil, da ju Zaje ukradel motiv Verdiju. Toda . protest-- ni našel odmeva. Navdušenju so ie vedno bolj stopnjevalo ia ko je prišla na vrsto pesem 1' buj, u boj , je v gledališču zagrraelo nc končno ploskanje.

Predstava je bila izvrstna rZrinjskeg.i* je napisni Zaje za Ljubljančana Josipa NulH-j». ki ,j<; bil nekake vr.Me tenor - bariton. Nolli je v tej uio-jfi naravnost briljiral. Evo je pela Matild" Lesičeva, Jeleno Slovenka Milka Gerbič - Dnni-ao-sa, Alapiča Jofcip Kra-tohvil, Juranič'1 t rnu Gerbič itd. OrkeMer ie vodi! sani Zaje, režiral je Josip Freuden-reich, zbore sta dala na razpolago pevski društvi Merkur > in cKolo..

K. Klič: Dr. Valentin Zarnik

Karikatura iz «Pavlihe».

Rešitev nedeljske križanke, vodoravno: J. no, 3. on, 4. ga, 5. jata, 7. po, 8. ah. '). sebe, 11. as, 13. ideal, 14. vabi, 16. bol. 18. bi, 19. Ig. 20. aeroplao, 22. Naso, 24. nja, 25. et, 2-i. mi, 27. ga, 28. Ura, 29. maj. o1!, oba, 32 sir-na. 34. Setnira-mida, 38. ej. 39. cev, 40. IIP, 41. Alila. 43. >.«na, 46. ode. 47. nota bene, 49. Ra. — u a-v p iS no: 1. sonata. 2. noga, 5. Job, 6. Ahnb, 7. pelin. 9. sabat. 10. Krini.ie, 12. sito, 13. ilo, 15. aga, IG. brj, 17. cral. 20. Arabec, 21. Lea. 23. Sina j;:. 2U. Maraton, 27. gos, 29. Mida, 31. amen, 32. si, 33. ne-le, 35. Ivan, 36. ahal. 37 m. p., 42

Pri Tagoreju

Slepo ulico Dvvarakanath Tasrorp-Lane v K:'lkuti zapirajo tri mogočne, rdeče T>obar-■»ane palače. To ie dom Tagorejev. odlične in iitiovite bengalske obitelji. kadar pride v mesto. Tu sem se zglnsi! tudi ia«. Oddal sem vizitko s pismom nn Tago^ejev naslov in stopil v palačo, kier stanujeta pesnikova nečaka, Abanindranatli in Gaganendranatii Tagore. Našel sem ju v atelieju.

Abanind.ranath Tagore je rajodličnejši slikar sodobne Indiie. Resen po znača;u. visok po postavi je lep mož v zrelih letih. Njegova slikarija se naslanja na votlinSke freske v Ajnnti ter na perzijske mini.iature. Starejši, gibčnejši. živahnejši in šaljivi Ga-gandranath pa ie očividno prevzel Picas-sovo noslanstvo: na stenah sem videl kubi-stiene slike, med niimi tudi take, ki so jih pred kratkim poslali iz \Veimarja, kjer so bile na razstavi.

Tagore je prejel moje pismo in mi je sporočil, da pričakuje mojega obiska. Baš tisti čas se je mudil v Bengaliji tudi Mus-solinijev odposlanec, fašistovski profesor iz Rima. ki je pripeljal za Tagorejevo knjižnico ce! žeiezniški voz italijanskih knjig v Snntinikčtan.

Posedli smo okolu mize. Pesnik je začel govoriti, sprva tiho in utrujeno. Poznalo se mu je, da je šele nedavno prestal bolezen (vnetje v ušesu in s.rčno Slabost). Razpravljal je zlogoma. Ker na so postala vprašanja, o katerih se je debatiralo, zanimivejša, ja tudi Tagore pokazal več zmisla za zgovornost. Glas se mu je razvnel in oci so zagorele v mladostni svežosti.

Tagore je kot človek očarljiva prikazen. Melodija njegovih besed io zanesla marsikateri odgovor prek" pozitivno formulirani!) vprašanj. Ta melodija dovršen"? Tagorejeve govorice se nam ie sploh močneje vtisnila v spomin kakor tisto, kar nam je pesnik povedal.

Govoril le o veliki gmotni obubožanosti indijskega ljudstva, ki mora to stran svoje bede omejevati celo pri porodih. S tem gmotnim uboštvom je primerjal ogromno duševno bedo industrializiranega Zapada. kier obvladuje stroj celo zunanjo obliko življenja. Z.ipad. je menil Tagore. je v Svoji tekmi za prvenstvo irstvari! malika. za katerega dela v mirti in vojni. Ta strojna kul-tura evropskega člov^kfl vpliva zelo pogubno na globoko, vseljubečo in vse življenjske pojave 7. enako pobožnostjo spremljajočo dušo Indijca.

Večerjali smo v novi lepi hiši ovalne oblike, kf sega s konca dolge, pred snlnrem nezavarovane ceste globoko v ožine. Pri mizi so bili inozem. profesorji. Švicarji, Angleži. Francozi ter mlad kitajski učenjak. Večerja je bila napravljena po evropskem receptu. Za inocspmce je bilo pripravljeno prenočišče v refektoriju ovalne palače.

Po večerji smo se odpravili ven. Tz gaja, skozi katerega smo se namerili, so nam prihajali naproti ženski glasovi, zamolkle in zategnjene pesmi. Od časa do časa je dobilo to petje ekstatičen poudarek, ki se ie zdel kof radosten vzklik v zvezdnato noč.

Skozi gaj in naprej čez rob je korakala skupin« mladih deklet iz Tndije. Vse »o nosile pajčolane. Stopaale so tesno druga ob drugi in pele. Besed nisem razumel,,a slad-

ko petje, ki je dvigalo lepe, temnopolte mladenke s strastnimi vzdihi do čudovitega, z zvezdami posutega neba, me je genilo in opajalo z neizraznim čarom vzhodne erotike. Bili so stihi iz ■s-Zrtvenih spevov r. katerim ie Tagore, ki jih je napisal, zložil tudi melodijo.

»Ne čujete njegove stopinje? Bliža se, bliža, večno se bliža . . itd.

V iskreni loku vstaja mesec nad gajem. Mirna je noč. Petje je utihnilo in v mali hišici zunaj polia leži stari bolni poet brez spanja. Vsak večer posluša od daleč sladko. opojno petje deklet, čuje svoje besede in lastno melodijo, odmev lastnega srca.

In vsako jutro pred solnčnim vzhodom ga pozdravljajo iz gaja zbori dečkov, k; gredo pojoč naproti «olncu. Njihovi glasovi so podobni molitvi, ki pozdravlja iz čistih otroških dtt? vstajajoči indihki dan . . . Po Arfurju Holitscherjn v »Nene RiindScliauc

Zgodbice o Šaljapinu

Francoska smotra »Sourirei ie nedavno priobčila nekaj zabavnih Prigodb o slavnem ruskem pevcu Šaljapinu ...

Nekega večera se je Šal.iapin šetal po Chicagu ter obstal pred mesarno. Cela goveda in teleta so visela v jzložbenih oknih. Šaljapinu so se začele sline cediti, stopi v prodalalno in vpraša:

»Ali bi mogel dobiti pečenega mesa?« — •Seveda, gospod.« Pečenka mu le tako teknila, da se je vrnil tja vsak dan in z njim Četa prijateljev. Mesar je izvedel za ime

svojega znamenitega gosta in ga prosi! dovoljenja. da bi smel na vsak biitek nataknit' njegova sličico

Šaljapm ie uritrdil. — »Tri leta pozneje.« je pravil pevec, »mi je planil v Parizu nekdo za vrat, me objel in poljubljal ter me ni maral več izpustiti. Bil je moj mesar iz Chicaga. S svojimi zrezki je bil obogatel, jaz pa sem si od preobilega mesa nakopa!

protin. Pognal sem ga k vragu.«

*

»Vi bi radi vedeli, kdo je moja ameriška voivodinja? To ie dolga prrvest... Lepega jutra se ie pojavila tia razkošnem parniku, s katerim sem se vračal v Evropo. Izpustila !e na tla demautno naprsnico, jaz pa sem bil tako nepreviden, da sem jo pobral. Vprašala me je po mojem imenu. Obotavljal sem se. Ko bi bil vedel, da je ona vse tako nalašč nasukala ...

Do vrnitve mi ni dala na ladji več miru. Pri carinskem pregledu sem ji skuša! pobegniti. Zaman. Prva posetnica. ki so mi jo prinesli, je biia njena! Dal setn ii sporočiti, da sem v kopeli. Podkupila je hišno iu mi prinesla kopalno haljo. Povabil sem io na kesilo. Dve uri me ie morila s svojimi nazori o glasbi. Ugovarjal sem. kolikor se je dalo. .Zc vidim, v vseli točkah se strinjava,' mi je slednjič izjavila. ,Pri vas ostanem.'«

Zvečer se je pojavila v moji oblačilnici. kateri gzrdcrobar na svetu bi se upiral bankovcu za sto dolarjev! Najhujše je to, da je bogata. Neprestano mi pošilja darila,

ki me stanejo dosti denarja. Vselej jiu moram po streža.iu vračati...

To še ni vse! V jedilnici stoji njena miza poleg moje. Neznansko je izkušena v hotelskem življenju. Bilo bi povsem brez pomena. če bi žele! spremeniti hotel, takoj bi bila za menoj. To se zdaj vleče že deset let, vse križem sveta. V svojem obupu sem mislil in to, da bi podkupil kapitana, naj potopi svoj parnik v Nilu. Pa tudi to ne bi nič zaleglo. Nazadnje bi še mene rešila iz valov....

*

Šaljaphi sc je gioboko oddahnil.

»Dobro misel imatn,« je rekel. »Pojdite r

mane.«

Vzel me je s seboj v svojo hotelsko sobo in me Skril. Malo za tem je uekdo potrkal. Bila je vojvodinja.

i Ali me ljubiš?« je vprašal Šaljapin.

»Da.«

-Potem sc sleci.j

Tako se je zgodilo. Nenadoma me Je potegnil pevec iz mojega skrivališča, mi vrgel na roke njeno obleko hi me potisni! skozi duri. Divjala sva po stopnicah in se odpeljala s prvim vlakom. Zvečer sva sedela v tujem mestu pri jedi. Mahoma se otvo-rljo vrata in prikaže se vojvodinja.

»Liubčekf« je dejala, razumem te. Hotel s' me spraviti v sramoto. Poročim se s tcboj.r

Za resničnost anekdot odgovarja s svojim imenom — Michel Geories - Michel.

•JUTRO* št. 269 - - - —-----, 14 ^^^^^^^^^^^^^^^^^ Nedelja 21. XI. 1926

Socijalna politika

Važne socijalno-politične konvencije

Naša Narodna skupščina je pri svojem delu silno počasna. Dosedaj še ni uspela, da postavi našo flržavo v vrslo onih, ki so si usvojile vse principe modernega socijalno-zaščitnega prava, akoravno je naša država pri tozadevnih mednarodnih pogajanjih sodelovala. Te dni pa so konvencije vendar prišle v skupščinskem odboru v razpravo in tako je pričakovati, da bodo v dogled-nem času vsaj deloma odobrene. O nekaterih je minister za socijalno politiko izjavil, da so v nasprostvu z našimi obstoječimi zakoni in je s tem označil odklonilno stališče vlade. Odbor je 12 konvencij sprejel, 8 pa jih je odklonil.

Socijalnopolitične konvencije so biie predložene Narodni skupščini že 36. aprila in sicer na intervencijo Mednarodnega urada dela v Ženevi. Sedaj bodo končno prišle na dnevni red plenuma Narodne skupščine.

Tudi širšo javnost bo zanimal kratek pregled teh konvencij, ki jin je skupaj 20, zato podajamo njihovo vsebino

1. Konvencija o osemurnem delu v industrijskih podjetjih, sprejeta na mednarodni konierenci organizacije dela v \Yashing-tonu 29 oktobra 1919.

Vsebuje določbe, ki so bile v naši državi uzakonjene z zakonom o zaščiti delavcev' z dne 14. junija 1922. Opozoriti je le na nekatere razitke. Dočim navaja zakon kot kriterij industrijskega podjetja število delavcev — 15 — po povprečno uporabljenem številu v enem trimesečju, konvencija obširno našteva industrije, ki jih vsebuje pojem »industrijska podjetja«. K tem spadajo: a) rudniki, kamenolomi in eksrrak-tivne industrije vsake vrste: b) industrije, ki izdelujejo produkte, jih predelavajo. popravljajo. čistijo, izpopolnjujejo, sprejemajo za prodajo ter sploh industrije, ki predelujejo vsakovrsten materija!, zgradenje ladij ter uničevanje materijala, produkcija, transformacija in transmisija motorne sile in elektrike: c) konstrukcija, rekonstrukcija, vzdfževanie, reparacija, modifikacija ter demolirajnie vsakovrstnih stavb in poslopij, železnic, cestnin železnic, pristanišč, dokov, nasipov, kanalov, cest. mostov, predorov, viaduktov, studencev, vodovodov, inštalacije za notranjo plovbo, te-legraiične. telefonske in električne inštalacije, tovarne plina — vsa druga . konstrukcijska iti preparacijska dela za navedene panoge; d) transport oseb in blaga po cesti; železnici ali vodi, vštevši prekladanje blaga v doke, keje. magacine in antrpoje, izključivši ročni transport.

V vseh naštetih industrijskih podjetjih sne trajati delovni čas osem ur dnevno, oziroma 45 ur tedensko. V izjemnih slučajih se sme zvišati po našem zakonu na 60 ur na teden, "po konvenciji pa na 56 ur. Preko-časno delo se mora po zakonu plačevati najmanj s 30% višje od rednega, po konvenciji pa samo 250/».

Poudariti je, da vsebuje konvencija le glavne norme, kojih detajl-iranje je prepuščeno zakonodaji posameznih držav, ki morajo tozadevne podatke pošiljati mednarodnemu aradu dela v Ženevi.

Ta zakonodaja sicer ne sme nasprotovati slavnim zatitevam konvencije, more pa jih prekrojiti ali tudi omiliti v zmislu gospodarskih, socajataih, političnih in kulturnih prilik, ki obstojajo v posameznih državah.

2. Konvencija o zaposlitvi mornarjev z

dne 15. junija 1920.

3. Konvencija o odškodnini mornarjem, ki fo postali brezposelni vsled brodoloma.

4. Konvencija o zavarovanju poljedelskih delavcev proti nezgodam, sprejeta na mednarodni konferenci dela v 2enevi 25. oktobra 19121 določa, da mora vsaka dT-žava. čiamca te konvencije, razširiti zavarovanje proti nezgodam tudi na poljedelske delavce. Pri nas je to urejeno z zakonom o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1923, čler. 6.. odstavek 7, ki pravi: Dokler se ne izvede zavarovanje poljedelski!; delavcev s posebnim štatutom, se morajo pri poljedelskih podjetjih, ki uporabljajo parne kode ali naprave, gonj ene z elementarno silo (ognjem, vodo. paro. svetilnim pfeom, razgretim zrakom, z elektriko hi podobnim) ali z živalsko silo, po predpisih te«a zakona zavarovati oni delavci. ki jim preti nevarnost od kotla ali poEona.

5. Konvencija o pravu poljedelskih delavcev do združenja, sprejeta na mednarodni konferenci dela v Ženevi .25. oktobra 1921, jamči poljskim delavcem iste pravice združevanja kaštor industrijskim ter ukinja vsako zakonodajo, ki omejuje to pravo.

6. Konvencija o zaposlitvi mladoletnih

delavcev v poljedelstvu. Istega datuma kakor prejšnja, dovoljuje otrokom izpod 14 let izven šolskega časa zaposlitev v javnih m , zasebnih poljedelskih podjetjih, vendar to delo ne sme škoditi "njihovemu šolskemu napredku. V slučaj« nujnih poljskih del. posebno v času žetve, se morejo za neka; časa tudi oprostiti obiskovanja šole. toda vsaj osem mesecev v letu morajo prisostvovati pouku. Te določbe pa ne ve-liaio za delo v tehničnih šolah, ako so odobref.e in kontrolirane od javnin oblasti.

7. Konvencija o nočnem delu v pekarnah. Sprejeta na mednarodni konferenci dela v Ženevi dne 19. maja 1925. prepoveduje poročno -delo v pekarnah kruha, finega peciva ter stičnih močnih izdelkov, izvzemši prepečenca. Za noč je smatrati po tej konvenciji razdobje najmanj 7 neprekinjenih ur. v katero mora spadati čas od 11. ure zvečer, do 5. me zjutraj.

V skladu s podjetniki ta delavci se mora ta čas' določiti tudi med 10. zvečer in 4. uro zjutraj.

Izjeme od navedene določbe so možne, ako gre: a) za nujna popravljalna ali dopolnilna deda pod pridržkom, da se zaposli mno ndBO patn&*vio delavcev in ,

so izvzeti mladoletni izpod 18 let; b) za posebnosti pekarske industrije v tropičnio deželah; c) za zasiguranje tedenskega počitka; d) za preveliko nakopičenje dela in za čuvanje javnih interesov.

Naš zakon o zaščiti delavcev v čl. 19. sicer prepoveduje nočno delo v pekarnah, a dejansko se ta določba ne izvaja.

8. Konvencija o vporabi svinčenega belila v slikarstvu.

9. Konvencija o brezposelnosti, sprejeta na mednarodni konierenci dela v NVashieg-tcnu 29 oktobra 1919.

Države - članice te konvencije morajo vsaj po preteku vsakih treh mesecev poslati mednarodnemu uradu dela statistične podatke o brezposelnosti in ukrepih proti njej. Ustanoviti morajo nadalje sistem brezplačnih javnih birojev za nameščenje — borze dela — ki stoje pod nadzorstvom centralne oblasti. Ako je v posameznin državah - članicah te konvencije uvedeno zavarovanje za brezposelnost, velia med njimi reciprociteta: enako postopanje napram domačim in inozemskim delavcem v slučaju brezposelnosti.

Sprejetje te konvencije je velike važnosti za vsako državo. Na podlagi nje dobiva Mednarodni urad za delo statističen pregled o brezposelnosti v posameznih državah in le tako je mogoč sistematičen boj proti temu izrodku kapitalističnega gospodarstva, ki je posebno po svetovni vojni zavzel široke dimenzije teT pahnil mnogo delovnih sii v obupen gmotni položaj.

Tudi naša država ima posebno v zadnjem času, ko je bilo na tisoče rudarjev reduciranih, dovolj vzroka, da odobri to koovenc^o in si tako osvoji bazo, na koji bi bilo možno rešiti ali vsaj omiliti pereče vprašanje brezposelnosti.

10. Konvencija o zaposlitvi žen pred in po porodu, odobrena na mednarodni konferenci dela v \Vashingtonu 29. okt 1919.

Prepoveduje ženam - porodnicam vsako delo v industrijskih podietjin za čas šestih tednov pred in 6 tednov po porodu ter vsebuje določbe v podporah in odmoru, potrebnim za dojenje. Te določbe se že nahajajo v zakonu o zaščiti delavcev čl. 22 do 25. zvišan je samo rok od 6 tednov na dva meseca.

11. Konvencija o nočnem dehi žensk. Istega datuma kakor prejšnja, zabranjuje nočno zaposlitev žensk brez razlike starosti v industrijskih podjetjih, izvzemši v zelo važnih slučajih n. pr. če gre za višjo silo aH surovine, ki se rade kvarijo. Izraz noč znači razdobje najmanj 11 neprekinjenih ur, v katero mora spadati čaj od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Enake določbe vsebuje naš zakon o zaščiti delavcev v čl. 17. do 19.

12. Konvencija o zaposlitvi mladoletnih delavcev v industriji, sprejeta isti dan kakor prejšnje. Otroci izpod 14 le; se ne smejo zaposliti v industrijskih podjetjih. Izvzete-pa so strokovne šole, ako so odobrene in kontrolirane od pristojne oblasti.

V svrho kontrole morajo voditi podjetniki natančen register vseh zaposlenih oseb izpod 16 let z navedbo rojstnega dne.

Slične določbe najdemo v zakonu o zaščiti delavcev čl. 20.

13. Konvencija o nočnem delu otrok v industrijskih podjetjih, odobrena isti dan kakor prejšnja. Mladoletni pod 18 let se ne smejo zaposliti ponoči v industrijskih podjetjih. Noč znači zopet razdobje najmanj 11 neprekinjemin ur, v katero mora spadati čas od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. V izjemnih slučajih se smejo zaposliti pri nočnem delu že mladoletni nad 16 let, posebno pri Industrijah, ki morajo vsled narave in produkcije delati ponoči in podnevu, sicer bi nastala podjetniku neprecenljiva škoda (tovarne železa in iekla, steklarne, papirnice, tovarne surpvega sladkorja i. dr.L Slione določbe vsebuje zakon o zaščiti delavcev v čl. 17—19.

14. Konvencija o sprejemu mladoletnih v mornarske poklice.

15. Konvencija o nedeljskem počitku, odobrena na mednarodni konferenci dela v Ženevi dne 25. oktobra 1921. Delavci, zaposleni v industrijskih podjetjih, morajo imeti vsakih sedem dni prosto vsaj 24 neprekinjenih ur. Upoštevatije pri tem posebnosti posameznih držav, ki zahtevajo včasih tudi izjemo od glavne norme. Enaka določba se nahaja v zakonu o zaščiti delavcev čl. 12.

16. Konvencija o minimalni starosti onih, ki se smejo zaposliti kot magacinski delavci ali kot kurjači na ladjah.

17. Konvencija o obveznem zdravniškem pregledu mladoletnih, zaposlenih na bro-dovih.

18. Konvencija o zavarovanju proti nezgodam, sprejeta na mednarodni konierenci dela v Ženevi dne 19. maja 1925 ter

19. konvencija o bolezenskem zavarovanju istega datuma.

S pristopom k tema dvema konvencijama se zaveže država, da uredi nezgodno in bolniško zavarovanje na svojem teritoriju. Naša država je to storila z zakonom o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.

30. Konvencija o enakem postopanju z domačimi in inozemskimi delavci v slučaju nesreče, odobrena isti dan kakor prejšnia-

Vsaka država - članica te konvencije se zaveže, da čuva reciprociteto in sicer brez ozira na to, kje si poškodovanec ali njegovi preostali izvolijo svoje bivališče. Izplačevanje rent pa se naj uredi s posebnimi pogodbami med prizadetimi državami. Države, ki sprejmejo to konvencijo, a še nimajo uvedenega nezgodnem zavarovanja, ga morajo urediti najkasneje tri leta po ratifikaciji konvencije. Za našo državo je nujna potreba, da odobri navedeno konvencijo ter na podlagi nje sklene posebno reciprociteino pogc-dbo glede invalidnih te starostni!: rent z Nemčijo in Francijo; s

državami, ki se v njih nahaja nad 60.000 naših delavcev, vštevši obitelji

Vse navedene konvencije postanejo za državo obvezne z dnem ratifikacije, ki jo mora registrirati generalno tajništvo Društva narodov.

Država more tudi odstopiti od konvencije, a še le po preteku 10 let njene ratifikacije in registracije. Odstop pa velja še le eno leto potem ko je bi! registriran od tajništva Društva narodov.

Nova važna razsodba višjega stanovanjskega

sod

•v v

isca

Dijake je smatrati za podnajemnike. Na-jemn.k. ki se ne ukloni zabrani imeti dijake na stanovanju, se kaznuje z izselitvijo.

Hišni lastnik je vloži! pri stan. sodišču v Ljubljani tožbo na izpraznitev stanovanja v smislu čl. 8 zak. o stanovanjih, češ da oddaja najemnik de! svojega stanovanja v podnajem in sicer dvema srednješolskima dijakoma. Z dopisom od 3. septembra 1925 je bil najemnik pozvan, da oddajanje v podnajem opusti: z dopisom od 4. sept. 1925 pa ie zastopnik najemnikov sporočil lastniku, da se njegova stranka pozivu II0-če odzvati in da obdrži dijaka še nadalje pri sebi.

Pri razpravi ie tožencev zastopnik navajal, da nima najemnik nobenih podnajemnikov, ampak le 2 dijaka na stanovanju in hrani. Eden obiskuje 6. gimnazijo, drugi tr-

govsko šolo. Dijaka nimata nobenega določenega dela stanovanja v izključni uporabi, temveč stanujeta skupaj i toženčevo družino. Toženec je že več let bolan; postelje sploh ne more zapustiti, je kronski upokojenec in ima pri stb: dijake, da si omogoči obstanek.

Ker je rrdi! tožnikov zastopnik, da imata dijaka eno sobo v izključni uporabi, se je odredil ogled na licu mesta, pri katerem se je ugotovilo sledeče: stanovanje ima 3 sobe s pritiklinami. Manjša sobica služi kot spalnica dijakoma, ki uporabljata po dnevi za učenje in tudi sicer za bivanje tudi sosednjo sobo, ki je opremljena ko; sprejem-nica. Dijaka, ki se svobodno i '^'ieta tudi v ostalih delih stanovanja, rmata pri najemniku tudi hrano, perilo, luč. kurjavo in sploh vso postrežbo, za kar plačujeta mesečno vsak po 750 Din. Starši obeli o dolgoletni znanci najemnika. Ta je bolan in zaradi bolezni ne mor? iz postelje.

Stan, sodišče ie tožbo zavrnilo l:> sicer v bistvu h. sledečih razlogov:

Zakon govori o odda;! v podnpjem. Kaj je podnajem, določa obč drž. zakonik. V smislu teh določb ;e mogoče govoriti o pod-najemu le. ako odstopi najemnik komu celo stanovanje aH del stanovanja, ozroma eno sobo v izk'iučno uporabo za določeno najemnino. V obč. drž. zakonu so tud-; določene pravice in obveznosti najemnika 'm podnajemnika. V navzočem primeru je nesporno, da ima toženec pri sebi samo 2 sr.-šolska dijaka f:n sicer na stanevamu in h*a-ati), ki uporabljata rudi ostale dele stanovanja. Dijaka srednjih šol n: mogoče smatrati za podnajemnika v smislu o. dr. z. od-

Ljubljanshe razgledne

: v bakiotisku I. seiija 8 kom. Din 6, 1 . seri,a ■ 10 kom. Din 8. posamezni tomad 1 d nar 1 Dobe »e v v»en ljub.,a skin trgov nan :n tia-tikah. Zaiož a

Vekos'av Kramarič, Lubljana

Fiorijans

nosno zakona o stanovanjih. Najemnik nima gii.de takih dijakov samo one pravice in dolžnosti, ki jih ima sicer najemnik proti podnajemniku, ampak tudi še druge pravice in dolžnosti, izvirajoče iz pooblastila staršev glede vzgoje iti nadzorovanja teh dijakov in odgovornosti nasproti njim .in šolskim ob!a>tvom. Dijaki živijo takerekoč skupno z najemnikov o družit: >. O podnaje-mu in prepovedi podnejema torej ne more j biti govora.

Na pritožbo lastnikovo je višje stanovarr-sko *od'šče v Zagrebu z razsodbo t dne ?. nov. 1925 b-. 3931 .odločilo, da se pritožb ugodi in sodba prve topnje tako spreme-'. da -e ima najemnik v smislu čl S izseliti iz stanovanja tekom 15 dni, ker je lasmik dokazal. da je z?bran:l imeti d!iake na stanovanju. a sc najemni« zabrani ni uklonil. Tudi dijake je smatrat: zz podnajemnike, ker jih zakon o stanovanjih kot take rc izloča hi ker se ima za podnajemnika smatrati vsakdo, komur daje najemnik stanovanje proti plačilu, temveč ker stanujeta diiaka v posebni sobi. ki sta jo vzela v po3-naiem.

Prva moderna klavnica v Hu^oslavlil

Novembra 1924. se je začel v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani intenzivno proučevati osnutek za modernizacijo mestne klavnice in napravo novih hladilnic. Pripravljalna dela ter izdelava generalnih načrtov so začetkom marca 1P25 tako daleč dozorela, da so se razpisale strojne inštalacije. za katere so konkurirale najodlicneje inozemske specialne tvrdke. Delo so dobili Škodovi zavodi v Pragi. t. j. dobavo in montiranje celokupnih strojnih naprav: kotlov. kompresorja, generatorja, obsežne viseče tirne naprave ter vso notranjo opremo klavnic, kulelije m hladilnic. Med tem je izvršit mestni gradbeni urad že za dovažanje gradbenega materijala in strojev pre-potreb-no dovlaeilnioo v lastni reži:i. Gradbeni načrti. razpis ter nelokupno vodstvo dela je

bilo v rokah gg. nadsvetnikov inž. Znpomea in inž. Poženela ter arhitekta inž.

1. oktobra 1925 je začelo podjetje inž. Du-kič i. dr., kateremu se je poverilo delo na podlagi razpisa in ofertalne licitacije., z obsežnim in kompliciranim srr.dbenim delor. Delo se je pričelo z 250 delavci. forsiraV-se je celo zimo, delalo neprenehoma v najhujšem mrazu in dežju (n pr. tudi na Sveti večer in Silvestrovo do 11. ure zvečer). danes ie zaposlenih 220 stavbnih delavcev, poleg 50 profesijonistov. med slednjimi 12 strojnih monterjev iz Prage.

Poleg temeljitih 7>reuredi'ev in modernizacije obstoječih klavnic se j" nanovo zazidalo čez 6000 ms. Objekti -o <->Vno oodk>*-njeni. vsi stropovi in ve?i: <>I <--1 *•«■'< lezobetona.

Dovr sevanje nove klavnice v Ljublj sni.

Središče celokupne a.-prav.- je <0 ni dol^n prometna vež.:, ki služi splošnemu prometu ter spaja klavniske prostore s predhladilni oami in hladilnicami potem visečih tirnih naprav, na katerih se prevaža zahlana živina. Poleg hladilnic -e nahaja zmrzoval-nica za divjačino iu peruiniun ter izdelovalnima umetnesa ledu ki proizvaja dnevne 10.000 kg.

Klavnica ima lastno kotlarno in strojnico za pogon celokupnih naprav, generator, se salk novega 25 m globokega vodnjaka ter proizvaja električnega toka zi luč ia pogon

Večji del prostorov raznih objektov bo obložen z belimi kaolinskimi ploščicami ter bu tudi v splošnem ctdsrovarjal kar se iigijene in čistoče tiče. najmodernejšim izkustvom.

V zvezi z omenjeno napravo se gradijo ob dovlačilnici klauMiia ter v>aežai higijens* urejeni hlevi z:: govedo in prašiče.

Razun strojnih "naprav in dobave izolacijskega materijala '-z plutov ne vsa dela it: dobave v rokah domačih iliibljanskih tvrdk

Na desni: Strojnica

Za obsec de!:: r-ri;., - • ;omiljeni •neterijal in ,-icer: 60 vagonov strojnih pn--iijatev. 230 vagonov cementa in 25 vigonov fceton skega železa.

To obsežno delo, katerega vodstvo je v rokah žc; OT.eiijer.žh inženjerjev mestnega gradbenega urada, katerim sta dodeljena tehnika g. Jkof in g. Ke^sler, napreduje \zlic slabemu vremenu ter raznih dniirih zaprek in težkoč, ki nastajajo pri sličnih :ompliriranih zgrtdbah. v prvi vrsti radi kolidacije razaiih strojnih, gradbenih in pro-;"sionaimh del in v tem primeru ipecijelno radi petrebe nemotenega rednega in čistega br-tovanja v starih prostorih klavnice tako, da bo v glavnem končano aprila 1927.

Ljubljana bo tako imela prva med vsemi mesti Jugoslavije novo veliko in popolnoma moderno klavrico. Zanjo mora biti hra-žna bivšemu gerentskemu svetu!

Na levi: Prometna dvorana

Radio

Izvleček iz večernih programov

DUNAJ (517 m KW). BERLIN (453 ra

10 KW), LIPSKO (357 ra 10 KW), FRANK-

FURT (428 m 9 KW), MONAKOVO (535 ra

10 KW), RIM (422 m 12 KW). PRAGA (361 m 5 KW), BRNO (441 m 2.4 KW).

Nedelja, 21. XI.

DUNAJ 19.30: Puccini: »Madatne Butter-fly*.

BERLIN 20: »Puščavnik«. Kantata M. Re-gerja. — Brabras: Nemški reqt}iem.

LIPSKO 20.30: Seriozen koncert. (Petje ia harmonij.)

FRANKFURT 20.30: Praznik mrtvih. (Vernih duš dan, pri protestantih.) Koncert Bachovih in Mozartovih skladb.

MONAKOVO 30: Večerni orkestralni koncert.

RIM 21: Prenos iz gledišča.

PRAGA 19: Prenos iz Narodnega gledišča v Pragi.

BRNO 19.15: Smetana: t Prodana nevesta*.

(Iz Narodnega gledišča v Brnu.)

Ponedeljek, 22. XL

DUNAJ 19.30: Liszt: Legenda o sv. Elizabeti (Iz koncertne dvorane.')

BERLIN 20.45: Slovanska romantinka. (Pesmi.)

21.15: Orkestralni koncert.

LIPSKO 20.30: »Vasif in Akif« ali »Gospa z dvema soprogama«. Turška veseloigra.

FRANKFURT 19.30: Koncert franfcfurtske-ga orkestralnega društva: J. Miakov-sfci, Čaikovsky, A. SkTabin.

MONAKOVO 19.30: Simfoničen koncert monakovskega koncertnega društva.

RIM 21: Vokalen in instrumentalen koncert (Sopran, kvartet, tenor.)

PRAGA 19.30: Koncert nabožne vsebine.

BRNO 19: Orkestralen koncert. 20: Koncert vojaške godbe.

Torek, 23. XL

DUNAJ 20.05: Koncertna akademija. — Anton Rubinstein.

BERLIN 20.15: Prenos revije iz palače Admiral. (Solisti, jazz - orkester, ruske plesalke itd.)

LIPSKO 19.30: »Krojači iz Schonaua«. Komična opera v 3 dejanjih.

FRANKFURT 20: Kurt Heynicke: »Mor-je«. Drama.

MONAKOVO 20.30: Tirolski večer. (Orkester in solistu)

RIM 21: Prenos fz gledišča; v pavzah pregled novih knjig.

PRAGA 20: Koncert komorne glasbe. 21.20: Orkester na pihala.

BRNO 19; Komorna glasba. 20: Recitacije in pesmi.

Sreda, ZL XI.

DUNAJ 20.05: Čitanje dr. Rudolfa TyroIta. 21.05: Muzikahre bagatele in humoreske. (Klavir, solisti, kvartet.) Nato lahka večerna glasba.

BERLIN 20.30: Koncert orkestra na pihala.

LTPSKO 30.30: Pesnik in tehnik.

FRANKFURT 19: d' Albert: »Golem«.

MONAKOVO 20: Pisan veter. (Orkester,

kitara, pesmi, izvajanje melodrame.) RIM 21: Vokalni in instrumentalni koncert PRAGA 20.02: Večerni koncert. BRNO 19.15: »Jurčkove sanje.« Pravljica s petjem in plesom v 5 dejanjih.

Četrtek, 25. XL DUNAJ 20.05: Koncert dunajskega sinfon-skega orkestra: Mendelssohn, Smetana — R. Strauss, Wagner (plesi). — Saint - Saens, Dvorak — Schubert, Schumaon (pesmi). BERLIN 20.30: »Doktor Klaus«. Veseloigra v petih dejanjih. LIPSKO 20.30: Še nepoznani Verdi. (Bariton in orkester.) FRANKFURT 20.15: Zabaven večer. (Orkester, recitacije, pesmi.) MONAKOVO 19.50: SpOTed fiUiannonič-nega koncerta.

20: Filharmoničen koncert monakovskega koncertnega društva. RIM 21: Prenos iz gledališča. PRAGA 19.30: Koncert državnega konser-

vatorija. — Iz starih čeških gradov. BRNO 19: Orkestralni koncert. 20: Ruski koncert.

Petek. 26. XL

DUNAJ 19: Prenos iz državne opere. BERLIN 20.30: 200 let orkestra. — Beethoven: 1. Uvertura iz opere »Senora«, 2. Klavirski koncert, g - dur. — 3. Simfonija št. 3, es - dur. LIPSKO 20: Uvod v opero »Sadko«.

20.30: Odlomki Iz R. Korsakov« romantične opere »Ladko«. FRANKFURT 20.15: Mlada sinfonična glasba iz klasične dobe: I. Holzbauer, Mozart

21.15. Pevski koncert moškega zbora. MONAKOVO 19.30: Izvajanje enodeianske burke in enodejanske melodrame v bavarskem dialektu. RIM 21* Vokalni in Instrumentalni koncert PRAGA 20: Koncert iz Smetanove dvorane.

BRNO 19: Orkestralni koncert

Sobota, 27. XI.

DUNAJ 19.45: »En dan v paradižu«. Muzi-

kalna burka v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: »Gospa Luna«. Opereta v 4 dejanjih.

LIPSKO 20.30: Emile Verhaeren, flamski pesnik. (Recitacije iz njegovih del.) 22.15: FunkbrettJ. FRANKFURT 20.15: Operni večer. MONAKOVO 19.30: Wagnerjev večer.

21.30: Oriientalske pravljice. RIM 21: Koncert italijanske glasbe. PRAGA 19.30: Koncert češke filharmonije. BRNO 30: Iz poezij Petra Krickasa. 20.30: Koncert vojaške godbe.

Žepni robci, vezenina, Sipke, volne, moško perilo ter lepa izbira copat za dame, gospode in oiroke po nizkih cenah

I. PODBOI, Sv. Petra cesta

v največji izbiri ima stalne v zalog1 FRANC BAR, Ljubljana

Cankarjevo nabrazje 5. Telef. 407

Ofepša

Vas fe

ELI DA

IDEAL-MILO

Čisto, blago in izredno parfumirano.

Gospodarstvo

Tedenski borzni pregled

Zasebni kakor tudi državni papirji precej mirni. —Dinar na starem nivoja. — Valovanje lire ig močan porast francoskega frank«.

Zagreb, 20. novembra.

Trgovina z bančnimi in indistrijrtimi papirji se je ves teden razvijala mirno. Ljubljanska kreditna se je gibala na svojem znižanem tečaju okrog 142. Islotako so Trbovlje popustile na 325. Drava je nazadovala od 850 na 345, Dubrovačka od 410 na 400. Večina papirjev pa je ostala na nespremenjenih tečajih.

Od drihvaih papirjev se je Vojna Skoda razvijala nekoliko prijaznejše. Njen tečaj je bil prjlično čvrst. Krog kupcev Vojne Škode ni bil posebno velik, vendar je sem in tja prišlo do večjih zaključkov. Najraje se je kupovalo pronvptno blago, dočim je bile ter-minsko zanemarjeno. Poleg Vojne škode, ki se je trgovala včeraj po 335—336 (promptna) sta poskočila tudi tečaja investicijskega (na 77.5) ter agrarnih (na 44.75). Promet v obeh teh papirjih je bil zaradi pomanjkanja blaga majhen.

Dinar se je drzni v Curihu kakor običajno svojega nivoja nad 9.14. Lira je znova valovala; sredi tedna je malo poskočila, koncem tedna pa je znova popustila, kar se je odražalo tudi na zagrebški bona, kjer je deviza na Italijo notirala v pondeljeik 234 do 235, v Četrtek 2905—241.5, včeraj pa 288 do 239.75. Danes je lira ponovno popustila. — Francoski frank pa se je ta teden konstantno dvigal in je tudi danes precej porastel.

Na zagrebškem deviinem tržišču je bila r pondeljek obilica blaga, tako da ni bila potrebna intervencija Narodne banke. Naslednje dni pa se je slika zopet spremenila in je bila do konca tedna potrebna precej močna intervencija, zlasti v močnejših devizah (Švica, London, New York, Dunaj ln Praga). London se je nekoliko okrepil. Promet je bil ta teden precejšen.

V današnjem STobodnem prometa je Pariz dalje poskočil; denar je bil po 205. Italija je bila malo slabša in se je ponujalo blago po 238.5. Pojavilo se je tudi privatno blago na London, ki se je ponujalo po 275.2. V drugih tečajih ni sprememb. V Vojni škodi 6e ni mnogo poslovalo.

Načrt za nove železnice

Na železniški konferenci v Beogradu je bilo zastopnikom gospodarskih krogov predloženih 6 obširnih študij z načrti za rekonstrukcijo in izpopolnitev naše železniške mreže. Ti načrti so reeultat šestletnega proučevanja raznih predlogov interesentov, kakor tadi gospodarskih korporacij za zgradbo železniških zvee in je naloga konference, katere plenum se bo ponovno sestal sredi mesca decembra v Beogradu, da na podlagi teh načrtov sestavi zakonski predlog za gradbo železniške mreže, ki bo kot mišljenje strokovnih in gospodarskih krogov predložen narodni skupščini v uzakonjanje in bo tvoril podlago za vse bodoče železniške investicije in gradbeni program.

Predloženi so sledeči načrti: 1. uradni načrt Direkcije za gradnjo novih železnic iz leta 1925; 2. načrt bodoče železniške mreže od inž. Zdravka Vaskoviča iz leta 1928; S, načrt mreže in program gradbe železnice od Jugoslovenskega udruženja inženjerjev in arhitektov iz leta 1922 ; 4. nova železniška mreža od inž. Petra Milenkoviča iz leta 1926 ; 5. načrt mreže in referat inž. O. Kuz-manovica, direktorja za gradbo želeenic, iz leta 1926 ; 6. načrt mreže za gradbo državnih železnic od inž. Nikole Gjuriea, Šefa odseka za trasiranje.

Ti načrti predstavljajo razna miSljenja Ia vsebujejo različne konkurenčne predloge tudi glede omrežja v Sloveniji in njegove izpopolnitve, glede katerih je treba zavzeti stališče.

V to svrho sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo konferenco interesentov, ki se bo vršila v torek, dne 23. novembra t. 1. ob 10. dopoldne v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica St. 10, pritličje, desno).

Razprava se bo vriila na podlagi primerjalnega referata o predlogih za rekonstrukcijo in izpopolnitev železniške mreže v Sloveniji, ki eo obseženi v zgoraj navedenih načrtih. Glavni namen ankete je, da se precizira stališče, ki naj ga zastopniki slovenskih gospodarskih krogov zavzamejo pri razpravah v Beogradu.

Ljubljanski trg

Blaga kakor običajno vedno dovolj. Cene se ne spreminjajo mnogo, dam delom« po-kaaujejo nagibanje k porastu. Zlasti velja to za zelenjavo. Krompir je drag zaradi pomanjkanja blaga. Minuli teden so bile v Ljubljani naslednje cene:

Meso in mast: goveje meso 15—18, telečje 17—20, svinjsko 19—22.50, slanina 18—22 mast 23—25, koStrunje meso 13—14, jagnje-tina 20 Din za kg. Perutnina: piščanci 15 do 25, kokoši 25—40, petelini 30—85, race 20—80 Din komad. Divjačina: divji zajec 80 do 60, kljunač 23 Din za komad, srnje meso 22—28 Din kg. Ribe: krapi 25—30, ščuke 35, postrvi 55—60, klini 15—20, pečenke 10 Din za kg. Mlečni proiivodi: mleko 2.50 do 8 Din liter, sirovo mask) 45, čajno 50—55, kuhano 40 Din kg. Jajca: 1.75 Din komad. Sadje: jubolka 3—8, hn£ke 4—10, navadni kostanj 4—10, maroni 10—12 Din kg. Špecerijsko in kolonijslno blago: kava Portorici 68—72, Santos 48—52, Rio 42—46, sladkor kristalni beli 18.50, v kockah 1530, riž 8.50 do 10, čaj 75 Din kg, namizno olje 20 Din liter. MleTski isdelkt: moka <0> 5JO—6, kaša 6, jeČprenj 7, jeSprenjček 10—18, turttšič-na moka 3.50—4, turščični zdrob 4, pšenfeni 7, ajdova moka 7—9 Din kg. Krna: seno sladko 100, polsladko 80—85. kislo 75, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava: endivija 11 do 12, motovileč 11—12, rad«5 10, pozno zelje 1—1.50, rdeče 5-6, kislo 3.50, ohrovt 1—1.50 karfijola 13—14, kolerabe 5—6, špinača 10 do 12, paradižniki 12—13, čebula 2—3, česen 7—8, krompir 1.50—1.75, kisla repa 8 Din kg.

Mariborski trg

Na včerajšnjem trgu ni bilo opaziti posebnih sprememb v cenah napram zadnjemu tržnemu dnevu. Le cene krmi, katere se je spričo pripravljanja k dežju pripeljalo malo, so se nekoliko dvignile. Slaninarji »o imeli na trgu 50 vozov s 141 zaklanimi svinjami, ki »o p prodajali po 10.50—27 Din

1 leg na drobno in po 14—17 Din kg na debelo v komadih. Krompirja ze bilo 14 voz po 1.50—2 Din kg, zelja pa 12 voz po 0.50 do 0.75 Din.

Ostale cene so bile: Perutnina: kokoši 40 do 45, piščanci 15—32.50, gosi (50—70, purani 60—80 Din komad. Fižol: 2—2.75 Din liter. Zelenjava: karfijola 1.50—7, glavnata so lata 1, endivija 0.75—1.50, ohrovt 0.50—1.50 Din komad, Česen 15—20, čebula 2—3, kislo zelje 3—4, kisla repa 2, paradižniki 3—i Din 1 kg. Sadje: jaboika 3—5, hruške 5—9 Din

1 kg, kostanj sirovi 1.75—2, pečeni 5—6 Din liter. Mlečni proiivodi: mleko 2—3, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 36—40, čaj no 55—®, kuhano 40—45 Din kg. Jajca: 1.75—2 Din komad. Med: 25—30 Din kg.

Dalje so pripeljali kmetje 6 voz sena in

2 slame. Cene: seno 75—105, slama 40—50 Din za 100 kg.

Tržna poročila

Novosadska blagovna berza (20. t. m.) Pšenica: baška, 75—76 kg, 2 odstotka, ponudba 285; baška, 75—76 kg, 2 odstotka, 5 vagonov 282.50—285 Oves: baški, 2 vagona 152.50; baški, okolica Sombor, 1 vagon 157.50; sremski, 1 vagon 150. Tu r šč i-ca: baška, za april - maj, povpraševanje 155; baška, nova, garantirana kakovost, 1.5 vagona 130; baška, sušena, 2 vgona 145; sremska, garantirana kakovost, 11 vagonov 135. Moka: baška, «0>, 1 vagon 460; ba-Slca, <6>, 1 vagon 290; baška, <"=>, 1 vagon 210. Tendenca mlačna.

Dunajska berza za kmetijske produkte (19. t. m.) Čvretejša poročila z ameriSkih bora in Budimpešte niso prišla na Dunaju do pravega uveljavljenja. Tendenca v pšenici in rži je bila sicer čvrstejša. toda do povišanja cen ni moglo priti. Uradne notice 60 06tale na stanju prejšnjega dne.

= Deklariranje blaga pri uvozu v Kalijo. Italijanska carinska oblastva so v zadnjem času začela strogo kontrolirati blago, ki se uvaža v Italijo iz Jugoslavije, ker se je ugotovilo, da se napačno označuje blagovna kakovost. Ker so s tem v zvezi denarne gldbe za italijanske uvoznik?, se na ta način italijanski uvozniki odvračajo od trgovinskih stikov z našimi izvozniki in z našo državo. Zaradi tega se naši izvozniki v lastnem interesu opozarjajo, da ob priliki deklariranja blaga prijavljajo pravo stanje.

= Nai les na solunskem triisčn. Kakor piše časopisje, se v zadnjem času opaža na solunskem tržišču veliko zanimanje m naS trdi gradbeni les, zlasti za bukove deske in trame, za bukovo tesano blago in za lipov les. Posamezni solunski uvozniki so že stopili v stike z našimi izvozniki. Solun rabi največ bukove deske in trame naslednjih dimenzij: dolžina 2—4 m, širina 19—So cm, debelina 4—10 cm. Parjen bukov les iz Ru-munije se plačuje po 75 šilingov meter, cena cif Solun, a priroden bukov les po 65 šilingov. Glede na boljšo kakovost našega bukovega lesa bi se mogla doseči tudi višja cena.

= Vprašanje naših dolgov Angliji. Kakor poročajo iz Beograda, se je posrečilo znižati prvotno vsoto naših dolgov Angliji v znesku 33 milijonov na 25 milijonov funtov šterlin-gov Teh 8 milijonov je Anglija zahtevala za blago, ki ga je poslala Srbiji preko Francije, ki si je tudi zaračunala ta znesek, tako da bi morala Jugoslavija dvakrat plačati ta znesek. Ta pomota se je sedaj popravila.

= Za isvoraike preko naših pristanišč. Prometno ministrstvo je odredilo, da od pošiljk, ki se prekladajo na naših pristaniških postajah direktno iz vagonov na ladje, ne bo treba plačevati ležarine za ves čas slabega vremena. Ta odredba ne velja za pošiljke, ki so prispele v pristanišče ob lepem vremenu.

= Pomoč svinjerejskim središčem. Veliki župan mariborske oblasti je letos zopet porazdelil 32 dobrih plemenskih mrjaščkov med svinjerejce. Živali so se oddale iz najboljših domačih vzrejevališč s 50% državno subvencijo in bodo od nastopa plemenske sposobnosti dalje do dovršenega drugega leta starosti proti primerni skočnini na razpolago za plemenjenje vseh okoliških svinj. Stajališče mrjascev se bo razglasilo po do-

tičnih in sosednih občinah. S to oddajo »o zaenkrat vsa razpoložljiva državna sredstva izčrpana in se nadaljne prošnje ne bodo mogle več upoštevati,

— Za čim prejšnjo arediter kmetijskega kredita. Zakon o kmetijskem kreditu do danes še ni oživotvoren. Kakor pile tjugoslo-venski Lloyd>, so se uvedbe tega zakona bale naše stare zadružno institucije, ki eo zaradi tega podvzele vse mogoče korake, da .*e ta zakon ne izvede, temveč zamenja e drugim boljšim zakonom, ki bi vso organizacijo kmetijskega kredita prenesel na is obstoječe zadružne kreditne institucije. Ali je potrebno, da se ta zakon spremeni ▼ prilog tem kreditnim zadrugam, j® vprašanje za sebe, toda naš kmetovalec ne more čakati na zaključek zadevnih razprav med vlado in obstoječimi zadružnimi zvezami, temveč kliče po kreditu, ki ga nujno potrebuje. Kriza kmetijskega gospodarstva je velika in nai kmetovalec se mora zadolževati za kmetijske investicije. Na eni strani je vedno manjša rentabilnost kmetijstva zaradi javnih bremen in zaradi padanja cen kmetijskim pri> izvodom, na drugi strani pa so cene uvoženemu in domačemu tovarniškemu blagu, potrebnemu našemu kmetijstvu, danes v absolutno nemogočem kalkilu. Vprašanje ureditve kmetijskega kredita mora bazirati na čim povoljnejSem in čim neposrednejšem preskrbovanju našega kmetijstva s potrebnimi prometnimi in investicijskimi posojili. Omenjeni list pravi, da stojimo sredi strašne krize celokupnega kmetijskega gospodarstva, iz katere ie edini izhod eim hitrejša ureditev kmetijskega kredita.

= Dohodki centralnih carinskih blagajn v tretji dekadi oktobra t. 1. so znašali 59.56 milijona dinarjev. Posamezne blagajne so zabeležile naslednje zneske (v milijonih dinarjev): Beograd 15.00. Zagreb 12.8P. Novi Sad 9.95, Ljubljana 5.83, Maribor 4.37, Dubrovnik 4.24, Skoplje 3.33, Split 3.26, Sušak

0.69. Skupni dohodki od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. so znašali 1028.88 milijona dinarjev.

= Ponudba posojila Novem Sadu. Kakor poročajo iz Novega Sada, je češkoslovaška izvozna družba v Novem Sadu ponudila mv-voeadski občini posojilo v znesku 150 milijonov dinarjev, ki bi se uporabilo za investicije. Za ponudbo stoji baje skupina angleško - nemško - ameriških finančnikov. Posojilo se ponuja na 20 do 80 let s 7.5 odstotnimi obrestmi in z emisijskim tečajem 90 do 92 Din.

— Kartel prod ur en to v aluminija. Pogajanja evropskih producentov aluminija za ustanovitev kartela so končana. Sedež karie-love pisarne je v Neuhausenu v Švici, seder. odbora pa v Parizu. Pravijo, da bo kartel cene po možnosti znižal; sedaj znaša cena okrog 13 funtov šterlingov za tono. Vsa evropska produkcija aluminija je znašala v

1. 1925. 110.000 ton, ameriška* pa 70.000 ton. Z ustanovitvijo tega kartela je položaj takšen, da bodo morali s tem kartelom stopiti v stike tudi ameriški producenti aluminija ter se dogovoriti za skupno postopanje.

Borze

CURIH. Beograd 9.1425, Berlin 128.03, New York 518.75, London 25.14 in tri osmin-ke. Pariz 19.325, Milan 21.70, Praga 15.35, Budimpešta 0.0072575, Bukarešta 2.8625, Sofija 3.7375, Dunaj 73.075.

TRST. Devize: Beograd 42—43, Dunaj 330—345. Praga 70.25—71-25, Pariz 88—89, London 115—116, New York 23.80—24, Cu-rih 460—470, Budimpešta 0.0325—0.034^1, Bukarešta 12.75—13.75; valute: dinarji 41.50—42.50, dolarji 23.65—2390, 20 zlatih frankov 94—99, zlata lira 458.24.

DUNAJ. Devize: Beograd 12.48 in tri osminke do 12.52 in tri »šminke, Berlin 167.95—168.45, Budimpešta 99.07—99.87, Bukarešta 3.8375—3.8575, London 34.8150 do 34.4150. Milan 29.61—29.71, New York 707.67 do 710.15, Pariz 26.67—26.77, Praga 20.96 do 21.04, Sofija 5.1075—5.1475, Varšava 78.1) do 78.95, Čurih 136.50—137; valute: dinarji 12.4750-12.5350, dolarji 707.25 _ do 711.25.

Devisa Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.49, v Berlinu 7.422, v Londonu (popoldne) 275.

HARRYLIEDTKE - LIL DAGOVER

D A N E S

Origi-atlal naslov:

Der Veilchenfresser

Evi Eva, Darry Holm. Režija Fried-

rieh Zelnik. — Sijajna salonska veseloigra. — Najnovejši, najlepši in najboljši Harry Liedtke fihn sezije 1926-27

Teodor Loos, Erast Verebes. — Režija

Friedrich Zelnik. — Elegantno. — Razkošno. Pustolovno. Veselo. Ljubavno. Najnovejši, najboljši in najlepši Harry Liedtke film sezije 1926-27

Premijera te originalne veseloigre istočasno v Berlinu, na Dunaju in v Ljubljani! Opozarjamo Vas oa naše reklamne fotografije in kritike inozemskih časopisov, ki so vsi polni hvale za ta najboljši Harry Liedtke film.

Svetovnoznani virtnoz na ustni harmoniki gostuje samo še

danes

in izvaja med glavno pavzo pri vseh" predstavah popolnoma nov bogat spored. Ne zamudite! Preskrbite si pravočasno vsropnice! Ne zamudite redke prilike! Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. inod 2. naprej.

ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani.

M, Zevaco ia

Papežinja Favsta

Roman

Soba jc biia velik pomol, ki je više! baš nad Sekvano. Oken ni Imela. Svetiljka, ki je brlela pod visokim stropom, je ni razsvetljevala, ampak je delala mrak še gostejši in sence po kotih tega brloga še poš»astnejše. Tla in stene so bile od surovo obtesanih tramov.

Sredi sobe se je črtala v tleh zaprta [oputnica. K železnemu obroču na. njej je bila privezana vrv; šla je naravnost do. stropa in od ondod po škripcih ob steni, kjer je bila z zanko nataknjena na velik žreheij. Treba je bilo samo sneti zanko, pa je vrv zdrknila Pu škripcih ia pokrov, ki ni imel več opore, se je odprl navzdol...

Karkoli ie bilo v takem primeru na loputnici, je moralo pasti v globino. In spodaj je tekla Sekvana, brez konca pojoč svojo zamolklo pesen;, polno groze in polno tožba...

Krvnik ie segel v kot in je zagrabi! klobčič vrvi... Treba je bi!o •zvezati žrtev; zadaviti jo, poriniti truplo na pokrov in spustiti lo-pitinico...

Ozrl se je na obsojenko. Ležala je na tleh, onesveščena od straha: iijcna gla\'a, obmotana s črno vrečo, se je malone dotikala pokrova. Ni se ganila, niti trepetala ni... morda.niti ni več dihala... Krvnik se je,zdrznil kakor od razočaranja ali sramu... Njegova odločnost je omagovala.

»Kdo je nesrečnica?' je zamrmra'. -Kaj je storila, da mora umreti?... Zakaj naj jo umorim?...-

Ozrl se je na žrebali, ki je držal vrv, in je kreni! proti njemu.

Toda napravil je velik ovinek____in vso pot se ni upal pogledati

žrtve... liropei je, znoj mu je curkoma teke! z obraza... Ne da bi se ozrl, je iztegnil roko ter je! odvezovati vozel... Prav tedaj -pa je žrtev vztrepetaia, in vzdihniia. Njen vzdih je pretresel krvnika silneje od trombe sodnjega dne... Odskoči! je in obstal nepremično, presunjen po strašni misli:

»Drami se... umoriti jo moram, preden jo vržem v vodo... Če nc, se utegne rešiti!...c

Obupno jc počeni! k njej i:i jel pripravljati vrvico, da bi jo zadavil ...

Obsojenka sc je spet zganila... Njen šepet, jedva slišen, je udaril krvniku na uho.

■Z Bogom, mati... ljuba mamica!.«. Očka! Kje si... očka moj?.. .c

rAiater kliče,« je zasopel krvnik. iOčeta kliče!... Kako mil in žalosten je njen glas... in kako bolestno mi sega v srce!...<

Polastila se ga je neodoljiva radovednost, da bi videl obraz tega otroka v čudni ciganski noši. Morda bo na njenem licu zapisano, kak zločin je storila, da mora umreti... Oh, videti jo!...

Ni se moge! dolgo ustavljati izkušnjavi. 2e je odvezal vrečo, že jo je potegni! obsojenki z glave... Ostrmel je. Cista lepota njenega dekliškega obličja ga je prevzela do dna duše.

rKako krasna je ubožica!« je zamrmra!. »In mora umreti!...« Tedajci pa je udarilo vanj kakor blisk.

s,Grom in strelah je vzkriknil sam pri sebi, grabeč se z obema rokama za lase. »Aii mar blaznim?... Kaj mi roji po glavi? O Bog! Ta obraz... oh. ta obraz me spominja ... Brezumna misel.. in vendar... moje dete bi bilo zdaj teh let... Imeio bi te črte!...a Zaihte! ie, zagrohotal se, vse obenem. »Oh, to so men: lasje.. in to so njena usta! Ce bi mogel videti še oči... oh. če bi bila ona!... Hčerka!* je zavpil, tresoč žrtev za ramena. »Violetta. dete moje! ..c Violetta je odprla oči in jih je boječe uprla v krvnika. Njegovo srce je zamrlo v krču neizrekljive tesnobe... In glej. tisti mah je zalila njene zrenice čista, zaupljiva luč... Iztegnila je roke kakor takrat na morišču in radostno zamrmra!a:

>Očka moj!... Moj dobri, dragi očka Ciaude!...« Krik, ki je planil nesrečnežu iz prs, je presunljivo odjekni! med stenami krvave sobe.

:Bog nebeški, ona je! Dete moje!-Na Violettinem obličju je zaigra! angelski smehljaj. :Jaz sem, očka!... Jaz, vaša Violetta!.. .c Ciaude jo je vzdigni! kakor peresce.

i Kaj delava tu?* je vzkliknil kakor iz uma, pozabijaje kraj, kjer sta bila, in pose!, zaradi katerega je bil poklican. »Pojdiva... domov... v tvojo hišico v Mendonu... kamorkoli!.. .c

sKje sva, očka?» je prestrašeno šepnila deklica, gledaje okoli sebe. »Zakaj sva tukaj?«

»Kje sva?« je zavpil Ciaude, kakor b: se drami! iz sanj. s-Zakaj sva tu? ... Oh, gorje nama!... Beživa, otrok ... beživa!...«

Z brezmejno grozo jo je stisni! k sebi... Prav tisti mah pa so se odprla vrata in pojavila se je Favsta. zavita v svojo črno ko-nreno...

Z žarko napetostjo je uprla oči v Violetto. :Tak to je ona!- je zarnrmraia. -To je otrok, ki ga je krvnik na morišču sprejei za svojega! Hči kardinala Farneškega... Tem slabše zanjo! Treba je, da umre.«

Ciaude je stal kakor okamenel. Favsta pa je iztegnila roko in rekla z okrutnim prostodušjem: sčesa čakaš?...

Krvnik je vztrepetal. Zastoka! je kakor pogubljenec, kadar sc razgrne pred njim peklenski ogenj. Z divjo kretnjo jt porinil Violetto nazaj, vstopil se pred njo, skleni! svoje ogromne roku ni za-iecljal:

»Moj otrok je. gospa' vloja hči! Izgubi! sem jo bi!... in sem jo našel tu, v tem strašnem kraju!... Saj ce morete res hoteti... jelite da ne... zdaj nt več?... Oh, zaklmjam vas, dajte nama. da odideva! ...<

»Mojster Ciaude,~ je odgovorila Favsta, s-česa čakaš, da ne storiš svoje dolžnosti?... Zakaj ne usmrtiš obsojenke, krvnik?...«

Pri tej besedi se je Violetta z grozo ozrla najprej na črno ženo... in nato na očeta ...

•Oče!« je zavpila z glasom divje bolesti. »Moj oče... krvnik!...«

Ciaude je posivel. Glava mu je pala na prsi, .tok brezmejnega goria je privrei iz njegovih ust... Nato se je obrnil k dekiicL Njegovo Hce je dobilo izraz obupnega samozatajenja.

»Ne boj se,c ie dejal komaj slišno »Ne dotaknem se te več, ako nočeš... niti ne bom več govoril s teboi niti te ne bom imenovai svoje hčere... Samo ne boj se. imej pogum!.. Gospa,-je zarohne! nenadoma, cbračaje se k Favsti. »s tem% da ste uničili ljubezen tega otroka do mene nesrečnika, ste storili ziočin vseh zločinov. Od te minute se čuvajte!...«

»Čuvaj se ti. krvnik U ga ie prekinila Favsta brez jeze, podobna Usodi, ki hodi svojo od vekov določeno pot. »Končaimo brž. Ali si še pokoren ali se upiraš?«

»Pokoren? Mar niste čuli, da je moja hči? Moja hči, gospa!... Ne boj se ničesar. Violetta!... Pravim, da si moji. hči, a nadlegoval te ne bom nikoli več... samo da ostaneš živa... Pojdiva odtod !c

»Krvnik!« je viknila Favsta z jeklenim glasom. * Izberi prvo a!: drugo: ali aa storiš, kar ti je ukazano... ali pa, da pogineš s to žensko vred!..

»Nikdar!" je divej zarju! mojster Claud'. »Svoje dete nai umorim? Nikoli!... Blaznite. vladarica! S poti! Prostor za naju dva, tako mi vseh peklenščkov!... S poti... ali pa znaj. da ti bije poslednja ura!...c

Z levico je obje! Violetto čez pas. dvigni! jo. stisni! jo k sebi in krenil proti Favsti... Strašna pest njegove desnice je krožila pred njim kakor bojni kij...

Favsta se ni ganila z mesta. Niti vztrepetaia ni. Mirno, kakor da se ne godi nič posebnega, je vzeia piščalko, ki jo je nosila za pasom, ter je kratko in ostro zapiskala nanjo... Še tisti trenutek je priarlo v dvorano petnajst stražnikov z arkebuzami v rokah. Na Favstin mig so se postavi! v vrsto in so namerili morilne cevi...

»Kaj!« je zatulil C!aude. »Kaj? Mojo hčer hočete streliti!

R. Stermccki, Ceij«, st 2C,

Katera -.■rodajs K&jcepsje- skubljeno kg Dir. -i/., boije !.v4. i: no t iS. zelo sino 17J s.vi puh "žs5, bcUpoi puh 215, tia: ofci pah 290. to bel. puh 390 žnr.9 dobra 44. Boi^-a 65, {jem 78, posebno •ina 100; tridelne afrii- madrace 390. 42 žirne i000. grad; xa nudrace f« zglav niče i.-, razne odeje. P«si:s takoj p" ilustrevss cenik 2 več tiso. predmeti ŽtaczmSka vožnja se Ržkapts primera^ ■-.r-V;T;C. Trg/jVO cene. v?

LOKAL

Restavracijo, gostilno, kavarno alt kak drug primeren 'okal s pntiklinami 1HT" išfeem v najem.

Ako mogoče v ceni rumu mesta L ubrane.

Cenjeni dopisi na inseratni oddeiek „Jtitrac pod „M)Pno in sol dno podjetje". il9t$i

®0GD

prvovrstno novo rooc. popolnoma dozorelo

(Me povsod

Prva hrvatska tvormca salame, sušena mesa t masti

M, uftVRILOVO mm.

P E T R I N J A

Glav. ssstop. Slovenijo: h R. RUNC in DRUG Ljubijana Ccžjc

10R0M0EILE

MOTORJI JlESELOlfi in ns sfsam olm

PINt & K8Y fccmsii. žage

Povoljn plačilni pogoti 177

Bracd Fischer S.

Zagreb. Pantovčak 1b.

Šolniki« citaite!

K. S. HUOSOJJ

LIMITED, tiVČRPOOt. ENGLANIJ.

i o 1:3 acki. Ki'So iJ>JstoueK . Hnmav -v pravi navoj io na zavoju Perilo nai se v njem čez nc-i namaka ziutraj je izplaitni .n obesi, ca se posuš. — i to je vse! Rinso ptre za vas - v samo izpiakruie!

j Zastopstvo In depota HARBERT WEISS i dru», Zagreb.

I SJ..:MŠte £1 Teieion 7 v Bri. na ov Ner b;.

M.G.SI

t 10

s.etovnoina - v-!id-.vo;e Kvaitet., -ai Cr.ostl in čelnzmožnosti, Rainovejši modeli 1927 do>pe i na skladišče po uaj-ugjdnejših ce"ah. Glavno zastopstvo

O. Žužek, Ljubljana

iavčdrieva unča il 2< 77a

ANTON JERMAN IVANKA JERMAN roj. KURALT

Tržič Zg. Bitnje

poročeis r.a Brerjah iz. novembra 1536.

I1IH

30C

IS e r rS-

Zastopniku

s kavcijo, inteligentnega. za nov oatent'ram predmet za Ljubljano in okolico iščem.

Ponudbe pod .Patent4 na upravo .Jutra" Maribor. i2053a

Dobro idoco trgovino

po možnosti v mdustri skem alt sploh v večjem prometnem kraju, ki se izkaže kot dobra postojanka, vzamem takoj » najem. Ponudbe z vsem' pogoji je ooslaii na upravo .Jutra® v Mariboru pod nSiguren promet" I2052a

Znižane cene pri „TRIBUii^<§

za M«klairza.

Mamice, :;t k.amua ie ugodne prilike, da s ogledate veliko izbuo vsakovrstntti otroških vozičkov, graenih vozičkov, stolic, holendariev, malšh dvokoles in tncikliev, Šivalnih stroiev in dvokoles. — Posebni oddeiek za ponravo dvokoles. motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliran;i z ognjem. Kolesa se sbrarijaie«.

tud; preko zime.

. fRiBUNt." i. l., toffiffls dfskales io etraslnb »cifti?. Liuftiiana. Kanovška eesta 4. taii traeHa. FnHa'a u cbrMt

Ko'iUot 'ma ieto dni, mimo toliko posta-'rpljenis mora živčno bolni, zakaj slab, zmučen' ?ivci nam arene življen e m Kivzročaio rr.arsikakšnc truljenie. Bodeče It-čoče bolečine, omotičnost, tesnoba y!.-vobo do polovice ai' no vse glav. intnenie po :-esih, migi jame pred očmi. motenje prebave, pomanikanie spania : radno poienie, trgame v mišicah, ne zmožni.st zs delo n -a-l čie druge ne iriiike so pos.edice stabotaih, onemoglih bulnin iivcev

Kano se re^te tega sta

Keši Vas n.istii.' Kol^-Lrdthin živ io tu gato vi ta m nov. je postaio cio\-eštVi dobrote Cudov to pospešuje deio-■ anje telesa ač' hrntemčn mozg in možgane, Krepi mišice in ude, daje mor in veselie go iivijenja.

V bo u za sdrave žtvce

deia c 1 istni Koia-Lenthm pogos o čudeži -od živi ne snovi do tciainih konce« a oh;«, na miados: svežost. ->ai se sam lahki izpričate da vam ne obetam nič netes učnega, za a> bodočih opolnom? .astom >n poštnine prost' maihn škat-co Kola-Lec thin n knj gt> zdravnika i mnogostrai.skim dolgim izk -niatm, Ke e ie sam boni takim trplienjem. Pi4

popolnoma brezolacno

c. PASTERNACK Seri n S. 0.

DRichaelkircholatz 13. Abl 772.

Kupimo več kostanjevih aii mecesncvih

telefonskih drogoo

tac« a doigsh 9-10 hi, ©?& 15 cm.

Ceno drogov, postavljenih na postajo, ;e sporočiti

»Zatirata eichrarsi' c HrasfRf o

•.c -o go orna t-

mski-Auk! Sledilne svetilke

o t 0 - j000 svef sv. tlobn- mua /ia vsako notranjo m zunano lazsvet-;ivo Ensp-loz ja izktufena Biez dufcd s petroleju Enostavno obiatovanje. — M nimalna ipoiab^ cetroleia

.PETROPLI«" casre irasicsrtttfi it

'.3 ritntrrstrrr r c3etj> "trrsči.' iktjStSii ts SB

VELIKA RAZPRODAJA

vsakovrstnega mizarskega, sirugarskega, sodarskega, kleparskega, ključavničarskega, kovaškega orodja in orodja za mehanike. Nadalje tehnične potrebščine kakor: razna tesnila, gumijeve plošče, gumijeve cevi, gonilni jermeni l t. d. Osobito se pa opozarja cenj. interesente na veliko' izbero voJnih, krožnih m drugih žag. Blago se prodaja od danes naprej po znatno znižanih cenah, na drobno in v partijah.

II 12049 a

^5=

Uprava konkurzne mase Otfoia Kontny|a

Llsbl aoa Aleksandrova cesta it. 7.

V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče in brat, gospod

ASoJzij Slamič

sedlarski mojster

v soboto, dne 20. t. m. po kratkem mukepolnem trpljeniu, nenadoma preminul.

Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. novembra 1926 ob 2 popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa ua pokopališče k Sv. Križu.

Ljubljana - Moste, 21. novembra 1926.

ŽALUJOČI OSTALI.

Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da ie naš nad vse ljubljeni podpredsednik, gospod

HloIziS Slamič

sedlarski mogster

danes dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne nenadoma prem;nui.

Pogreb predragega pokojnika se vrši v pone deljek, 22 t. m. ob 3 uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, Dunajska cesta na pokopališče k Sv. Križu.

Ljubljana, 20. novembra 1926.

Odbor ..Kolesarskega društva Sava".

garantiran, čist, razpošilja p* povzetju po Din 27-—, tvrdka

i. Lovrencič & drus

v Kritevcih ari L utomen

ji li nnnnnr

^nnnnnnn

pr-

^nnnnnnnrrTTirrinnnnnnf 'i

-----n

Prej nego shranite Vaše ietne obleke, plašče, kostume itd., dajte jih kemično čistiti in likati

pri tvrdki

JOS. REICH

LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-6

tU.

3Li 'I. [| T irii If vmnnnnnrnnnni toit i. jnnrji K li o luf K.iu

-J*

Koncesionirano električno podsetft

ALEKSANDER KOZKČ, LpiMfaiia-Vič

prevzame vsa dela elektrotehnične stroke, visoke in nizk> napetosti.

Izvršitev strokovnjaška! i>u7c Cene zmerne

'SvetovšToznam športni avtomobili

BUGATTI

v.

DOSPELI.

\ 1S0S.1

Na ogled pri glavnemu zastopstvu za SHt^

O. Žužek LJUBLJANA

Tavčarteva ulica 11.

Zahvala.

Ob izgubi predragega soproga, ua, brata, svaka, strica gospoda

Antona Lokarja, viš polic, stražnika v pok.,

sem prejela nebroj osebnih izrazov globokega sočustvovanja.

Tem potom se najiskreneje za nvaljujem društvu in članstvu poli rijskib nameščencev za prekrasne cvetje in izkazane dobrote in v sen: onim, ki ste ga spremili na težki jadnji poti k trudnemu počitku, iD sočustvovali z menoj ob izgubi dri tiega soproga.

Posebna zahvala čast. duhovščini, posebno g. župniku Barletu za tola-žilne besede za časa njegove bolezni.

Vsem prisrčna hvala I

VIDA LOKA8 -o

Naprodaj je

za takoj srednje velika dobro Jrejena

tiskarna

z rotacijskim strojem, stereotipijo, 3 brzotism-stroji, 4 tigelni, trije Linotipe-stroji z izme-njalnim skladišči, elek-'omotorj' in vsemi dobro opremljenimi tehničnimi potrebščinami m inventarjem. Pogoji zelo ugodni. Interesenti, ki razpolagajo s kapitalom, nai se obrnejo na

iugosiavensko

RUDOLF MOSSE,

Beograd, Teraziie,

i od šifro ..J. B. 107'

Zahvala.

Povodom smrti našega predragega, nepozabnega pokojnika, gospoda

Ivana Čopa

so številni prijatelji in znanci počastili njegov spomin in nam izrekli v soje sočustvovanje. Zahvaljujemo se jim, kakor vsem onim mnogobrojnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.

Moste pri Žirovnici, dne 19. nov. 1296.

Globoko žalnjoči ostali.

Zahirala.

Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčno ljubljenega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda

Evana Gabra

drž. vpokojenca,

ss tem potoui zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem onim, ki so poklonili toliko lepega cvetja, ter sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala preč. p. Feliksu, g. dr. Rusu, g. dr. yolavšku iu g. Klunu.

Sv. maša zadušuica se bo darovala v novi cerkvi sv. Frančiška v Šiški dne 1 decembra t. 1. ob pol 7. uri.

Globoko žalujoči ostali.

Zastopstvo

za

ireime dobre uvedena agentura Srbijo in Vošvodino

onudbe na inseratni oddelek „Jutra" pod »Beograd® i2t<39a

2a moške i

&£ubijeuu iiiosku rcio. m &ku:> jobilc ponovno J K AS A £rrecton pastiiami od pioi. D. ■led. Lahiueiii. Uspeli lenadkriljiv Neštete priin; ce Hojasoils pošiljajo direktno Hiiložite din.

mmv. lariri ' -..teb Jpatovin.

i Si

LJUBLJANA, Slomškova ul. 27

audi veliko izbiro bariunastib klobukov od 100 Oin naprej. Po

iravtla vsel vrs' 'očno zvršu'>

Denar tekni dobi

tisti, ki se javi za razpečevanje .£e*ijčkega pre. meta — [»onudbe po«i «7000» oa

Kako rabimo

„PALMOLIVE"

Da postanete in ostanete lepi je potrebno, da vaša gornia Koža pride v dotlko z zrakom. To dosežete, če odstranite sleherni dan prah, ki se nabira na koži. Prah se pomeša z znojem, pudrom, kremo, zapre kožne iuknjica in povzroča v koži črne, grde pikice, kožne zajedalre m še di uge neprilike. Neobhodno ie potrebno, da se vsak; dan večkrat umijete, posebno zvečer, predno areste k pokoju.

Enostavni način sojenja kože.

Palmolive dobro razperite. Ki potrebno posebno topiti t; milo, ker se itak zel° rado peni. S penami operite lice, vrat, ramena in grudi, za tem izperite najpreje z mlačno in na to s hladno vedo, tet obrišite in ne drgnite, z mehko brisačo-Palmolive nrodere do dna najfinejših kožnih luknjic, odstrani vso zamazanost, ki se je čez dan nabrala in ;ih splošno očisti. Ker jc omenjeno miio sestavljeno Iz palminega in olivnega olia napravi kožo mehko, elastično in svežo. Milo palmolive osveži in očisti Vašo kožo, ki se med tem popolnoma odpočije ter ;c drugi dan pooolnoma sveža in očarujoča.

Vzor lepote — Kieopatra.

Že več kot 2000 iet je minulo odkar slove izredno olepševalne vrline pačimineg® in olivnega olja, ki so jih nekoč nazvali Olje lepote. Lepe Egipčantoe so ga uporabliale redno že v starem veku Zgodovinsko je dokazano, da se ima zahvaliti kraljica Kieopatra svoji še danes sloveči lepoti in trajni mladosti le

dnevni uporabi omenjene zmesi, iz katere v glavnem sestoji naše milo Vporabijajte tudi Vi kakor večno lepa Kieopatra vsak ve:er palmovo in olivno

olje in sicer v moderni obliki, kot milo palmolive. Toaletno mio itak rabite, zato kupite še danes palmolive, ki ie boljši kot vse ostale vrste toaletnih mil in ga vporabljajie ko pričenjate s toaleto.

Zapomnite si, da milo lepote ravno tako uporabljate kakor druga mila in poleg tega lahko še nadalje dičite Vaša lica in ustnice s pudrom, kremo barvo itd., toda uspešno k pod pogojem, da si vsak večer temeljito izmijete s peno našega mila.

Palmolive milo za deco.

Palmolive ie edino milo, ki je primerno nežni otjoški koži. Mali otročiček Vam ne more reči, da mu je milo s katerim ga umivate neprijetno. Zagotovljeni pa ste, da je nejgovi nežni kožici prijetno ;n gotovo neškodljivo ako uporabljate naše milo Palmolive. Njegov blagi učinek se pojavi na otrožji koži. Radi tega umivajte Vaše ljube otročiče samo edino s

palmolive milom, ki povzroča vse dobro. Mlio Palmolive dobite povsod, a kier sa ni sa poillja FRANCOSKI MAGAZiN v Osljeku. generalno zastopstvo in skiadiSče za vso državo. Zastopstvo za Slovenijo QOK ARHAR, Ljubljana, Poljanska cesta St. 27.

FABRICAT10N

fmmmummmmnim

Snežne čevlje

sprejema v popravilo 'vrdka M. TRSBAR, LJUBLJANA

Sv. Petra cesta 6 «>

Originalne potreaitine za flPALOGRflPh.

Preservat in Fixai in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetnet C.yklostil.

LUOViG BARAGA >v

LJUBLJANA, Selenburgova ulica it 6. Telefon št. 980

Znižane cenc in največje skladi šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalni r- strojev, vsa-Kovrstnih nadomestnih d t o v, pneumatike Posebn oddelek za oopolno popravo emajllra-nje in poniklan:e dvokoles. otroških vozičkov, šivalnih stro-lev itd. Prodaja na obroke. - Ceniki franko. „TRlBUN A' F. B. L., !ovarna dvokoles in otroških vozičkov i inbliana Karlov ska cesta 4 <*

| Tvrdka *

1 I0S. WEIBL, liiiiiiioiiarsto v Ljubljani [

a vljudno naznanja, da se je |

i ' preselila !

s svojo delavnico |

u hišo o Čopovi ulici št. 10 i

(vhod z Resljeve ceste) ter se najtopleje priporoča S

Stanovanje t Slomškova ulica 4. *

KKor oglašuje, ta napreduj!

H. Konda, Ljubljana

Meitgi trg 17.

: Puške, pištole

o

bezdimna municija originalna ča-huri, pištolska municija

Generalno zastopstvo tvotničke skladalište

PIRA O. O., Zagreb Račkoga ul. 7/d.

čuvajte svojo miadeniško svežost, čai <11 lepoto z milnico palmovega in oljčnega olja, ki pomlajuje.

SAVON

PALMOLIVE

-. -.- - ~ Iraf^aSc --—:

Pohištvo prve kvalitete

aeomejtna garaoc ia. cene konkurenčne, naročila

se snrefemaio

A. AMANN, Ljubljana

Svorni trg št $ Vhod v veti desno.

pr-

JOSIP ZIDARIC, car. posrednik,

== CELJE = se je preselil v skladišče „Sloga".

NAZNANILO!

Ivan Kuralt, posestnik valjčnih mlinov v Domžalah, naznanja vsem cenjenim interesentom, še prav posebno pa svojim p. n. stanm odjemalcem, da |e svoja mlina v Domžalah preuredil popolnoma na novo z najmodernejšimi stroji ter je povodom lega v stanu postreči in zadovoljiti svoje cenjene odjemaice v vsakem* pogledu in oziru kar najboljše in najhitrejše. — Na zalogi ima vedno sveže pšenične in Koruzne izdelke vseh vrst in bo vsa njemu dana naročila z največjo točnostjo in vestnostjo izvršil. — Prevzame v mletev vagonske pošiljke pšenice, koruze, ajde in rži ter t)0 mletev takih pošiljk izvrševal v popolno zadovoljnost svojih nalogodajalcev pod zelo ku-iantnimi pogoji. — Da se zamorejo vsa naročila resnično in tudi točno izvesti, pa še prav posebno vliudno prosi vse cenj. odjemalce, da blagovolijo svoja naročila nasloviti točno na naslov:

Ivan Kuralt, posestnik valjčnih mlinov, Domžale.

Inter. tel. itev. 5.

Brzojavni naslovi Ivan Kuralt, Domžale.

Inter. tel. štmv. S.

Proda se

omara

dvodelna, skoro nov« l m šir. 3 m vis. 45 cm globoka Ugodna cena. VpraSati pri Zvezi indu-.ttijcev (Trgovska zbornica). 12075a

Važno za iskalce sreče!

Kupite srečke državne razredne loterije 13 kola (skupnimi dobitki nad 82 milijonov dinarjev. Cena srečk, cela 100 Din polovica tO Din-četrtina 25 Din Naročila sprejmem že sedaj, a srečke razpošiljam od 2. decembra naprei. Čekovne položnice št. 14674 na razpolago. Naročilo zadostuje z dop;sn;co. — Postrežba točna,

V zalogi imam tudi žepne gramofone, plošče, slike itd.

Priporoča se: VITOMIR DOLINšEK, prodajalec srečk drž. razred, loterije Celje, Gosposka ulica 26.

t

McUix>q(asi

Mali oglati, Id clnZgo v posredovalne in *odaln« namen« ebanstra, vsaka beseda 50 par. NajaaaJiJ znesak Din 5*—

Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskaga značaja, vsaka beseda Dia !•—, Najaaajil saasak Dia

Kako veseli bodo

Miklavža

katerim prinese najboljšo „DOKO" obutev ra velike in male otroke. Miklavž že pridno kupuje pri

Jtoko", Prešernova ul.

štev. 9. (dvorišče)

Citraški koncert

dkrikonld citraški klub.

priredi dne H. novembra »b H18- url ▼ novi dvoran; gostilne G a i a i k v Studencih velfti citraški kaoeert. Za obilno udeležba prori rod«tvo khiba.

34345

Cfrrt

Ondalacija. vodna, ondulacija, striže-ije, barvanje las, nanikura, najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu

'KELŠI.V Kopitarjeva ulica L

Za Miklavža

'/:<('•;-ojuje lasulj* in pre--rame maskiran-e Ivan K a p u s, gledališki frizer, St. Petra oeeta štev. 25. — Laenlje in kHrtika (popravila) ta lutke. 34712

Čevljar, vajenca

ki se je ie 1 loto učil in ima veselje do čevljarstva, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.

3464«

Slike za legitimacije

'»deluje najhitreje fotograf Haroo Hibi« t Ljobljani. Valvasorjev trg. 266

Trajno k od ran je, vodno onduiacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 243

Avtomobile

mJumtos ln motoma so-ieea popravlja najbolje, najhitreje is »aJe«Mje Flor-jančii, Kario vika tmU 22.

Slaščičarja

t koocesijo, popolnoma :z-*eibanega iščem za otvoritev slaičičarne poleg ie dobro obatoječe obrti. — Poncdbe a* oglas. oddelek c£aščičar».

34570

Pozor, brivci!

Oddain brivski lokal na

prometnem kraju mefia. — Naslov v c-glaenem oddelku cJntra*. 34760

Kovačnico

oddam r najem samski osebi e stanovanjem vred, in sicer z novim letom. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 34457

StuA&e

dobe

Slovenko

inteligentno gospodično iz ugledne rodbine, i abeoiut-no trg. akademijo, i I č e m ta meafo samostojne

knjigovodkinje.

imela bi lirok delokrog r nadzorstvu velikega obrata f več fHijalkami ter bi obenem vodila gospodinjstvo samostojnemu gospode — V slučaju sporazuma ženitev ni izkljnčena. — Ponndbe s prilojeno fotografijo pod Šifro .Oficir — vojni invalid*, Poštansko sanduče br. 309 — Sarajevo 34498

Potnike (ce)

ta Slovenijo, sposobne gospode in tudi gospodične, iščem za stalno ob visokem nasiTtžkiL Upravitelj velike : vrdke se nahaja v Ljnb-• jani, Sv. Petra ceeta 30.

-vo. kamor se je obrniti ; v svrho informacij. 34115

Zastopnika

. lem ta prodajo ariavnih srečk beogradske banke — ia mesečne obroke. Visoka provizija. Garancija ni potrebna. — Tndi ta izven Ljubljane. Vardjan. Stari trg SIL S4513

Ekonoma

in dobro izvezba-nega v poljedelstvu. živinoreji ia meljarstvn sprejme P. Sfajdič v Celju.

34648

Delavko

ki je z« Hvala na stroj t kaki tovarn: ter je ttma-sprejmem takoj. Kaalov v oglasnem oddelka .Jutra> S4667

Poslovodjo

inteligentnega namestnika sa realiteteo pisarno v Ljubljani, z 15.090 Din pristopnine išče takoj Zagorski. Maribor. Tafcanbabova ulica št 19. 34671

Mizar, pomočnika

veščega pohištvenega . dela takoj sprejme v trajno delo Slejko. Zgor. Silka, V^na pot 82. 34746

Učenke

ta izdelavo damske z

perila

sprejme tvornica perila cLeda». Moste 25.

S4757

Potnike (ce)

agilne, za prodajo rentabilnega predmeta p r i v a t -n i m strankam sprejme takoj cjugoetanaart* v Ljnb-ljain — Moste (pri kemični tovarni). 34756

Hotelsko kuharico

perfektno in z dolgoletnimi spričevali sprejmem- Na=lov v oglasnem oddelku Jutra.

34753

Črkoslikarskega pomočnika

izučenega specijalno samo črkoslikarstva i I č e m za stalno službo. Pogoje in naslov poslati na podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Soliden in stalen*.

34550

■■■■■■■■■■■■■V

Sarostrn knjigovodja

■ it

.Jutra* pod

Vulkanizira

tm ratt imlil parna ▼alkanizacija P. I kal a t

t LjnbljasL Bimikm *. 11 270

Službo dobe

perfektna. samostojna restavracijska kuharica, dve pridni in pošteni, mlajši služkinji, najraje taki, sta že služili v kaki gostilni ali restavraciji — in sicer v Ljubljani. Izključno samo kuhinjske moči. Plača kuharici 500—1000 Din. služkinjam 200—400 Din mesečno. Naetop takoj Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 34507

vsšč tndi uneriSkega sistema. bilanciet; periekten dopisovalec v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, dobi stalno mesto pri industrijskem podjetju v manjšem mestu štajersko. Nastop službe takoj ali po dogovora. Ponudbe s cur-rieuium ritae in prepisi spričeval pod značko cSa-n:ec 55* na oglasni oddelek cjutra*. ~ 34559

i JiJUiJLJL

Šofer-avtomonter

dobro izvežban. z letnim spričevalom, išče 'luzbo. Ponudbe prosi na podružnico .Jutra* v Mariboru pod Šifro .Točnoet*. 34547

Trg. pomočnik

išče mesto s 15. decembrom ali 1. januarjem. Je dobro irvezban v mešani stroki — z dobrim spričeva^m. Saslov na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Zanesljiva moč*. 3461S

Pisarniška moč

aamostojna. z velikoletno prakso radi v nanufakmr. ni in lesni stroki, perfektna steoografinja, išče nameščanja kot korespondentinja. event. tudi knjigovodkinja pri večjem- podjetju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod .Tajnica*. 3«17

Korespondentinja

samostojna ln z večletno prakso, zmotna vseh pisarniških del, išče = zapouenis za nekaj ar na dan. Ponudbe ■ na oglasni oddelek .Jutra* pod cZmožna*.

34616

Absolvent

stavbne rokodelsko šole sa tehn. srednji šoli v Ljnb-Ijaai, 2 enoletno polirsko prakso, išče službo Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro .Enoletna praksa*. 34610

Učenec

t o razredi meščanske Bole bi se rad učil v trgovini. Kastopi lahko takoj. K»-slov nove oglasni oddelek .Jutra*. 34505

Gospodinja

poštena in varčna išče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Poštena S8». 34629

Izboren pedagog

išče službo na kakem zavodu ali za pripravljanje privatistov Prvovrsten a z izborolmi referencami. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra* t>od cVestec 90*.

S4590

Vpokoj. železničar

mlajši, zmožen 4 jezikov, išče mesto vratarja, paznika. čnvaja ali hišnika. Razume se todi dobro na vrtnarska dela. — Cenjene ponudbe pod značko »Zanesljiv 150» na oglasni oddelek «Jutra» """

Mladi Slovenki

želita mesta natakarice in sobarioe kjerkoli v Sloveniji ali na Hrvatskem. — Ponudbe na oglas- oddelek .Jutra* pod cVesfcne 41».

34541

Brivmco

prodam tako! v najlepšem dela mesta Slovenije. Krater lokal z izložbami. Cena 14.000 Din-' Naaiov v ogi. oddelku cjutra*. 34553

Pezot! Poiorl

Trajno k odra nje

manikirsaj*. moderno frizi-raaje in striženje irvršnje najceneje K. Dicter — pri eerkvj sv. Tem. 346TS

Šivilja

iuejaje plače od 130—150 Din hi različne obleke. — KmIcv v ogiMsea oddelkn «J. 34670

Brivnico

v aajiepšsac mestu Jugoslavije, ki se jo lahko apo-rahlja todi za damako 6e-sAlnico in z bogatim inventarjem, na aeio prometnem nrastorn, prodam u 16-000 Din. Naslov pove oglasni •ddelek cjutra*. 34643

Vsakovrstne ure

popravlja ceno, precizno, točno in hitro

z jamstvom D. Marinko, urar Ljubljana, Horinjan-ska ulica 31. 54860

^TRMPILJE E

Kuharico

pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati ter bi pomagala pri drunih hiSnih delih. sprejmem proti dobri plači s 1. decembrom. — Ponudbe na roštni preda! št. 11 — Celje. "34*04

Trg. učenca

sprejme Ciril Dular, trno-vee v Novem mestu. 34495

isceio

Orožn. narednik

vpokojen. trgovsko izucen, išče službo skladiščnika mešanega blaga, blagajnika. tajnika, portirja v hotela ali 'tovarni v Ljubljani, Zagrebu. Celjn di Maribora. Ponudbe pod šifro cStalnti služba 120* na ogl. oddelek cjutra* 34655

Bivši trgovec

teli mesto potnika ali po- j siovodje k večjem oodjetje i — najraje manu/aktums stroke. Nastopi takoj Dopise pod .Zanesljiva moč* rlasni oddelek .Jutra*.

34505

na ogl;

Potsrežnica

išoe zaposlenja za ves -lan. Naslov v oglasnem oddelku cJntra*. 34693

Za slugo

btfnika li kaj sLčnega žeL vstopiti trgovsko nsSbrslu \ Dopise na ogiaeni oddelek cjutra* pod »Marljiv 847*. j

34720 |

Kot hišnik

gre zakonec brez otrok. — Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod cDelovna*.

34721

Pekovski pomočnik

ilče dela. gre taai v gaj, in deia nekaj ceneje po do-

fovora. Ponudbe z navedbo ela na oglasni oddelek cjutra» pod -cPriden in vesten*. ' 34724

Železainar

sposoben, vojaščine prost. Seli mesta v detajlni trgovini &E v skiad-šču — najraje v Ljubljani. "Cenjene ponndbe na oglas, oddelek cJatra* pod šifro cZeiezni-nar 100». S1727

Šo.erska šola

daje pouk tn tzobrazaje prakrifco in teoretično kandidate za samostojne šoferje Ponk je temeljit in uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekte gratis Natančne informacije v avto-škoii. Zagreb. Kaptol 15- — Telefon 11-95 ~ 354

Angleščino, nemščino in klavir poučuje

po nizki ceni in najnovejši metodi boljša gospodična. Ponndbe na oglas, oddelek .Jntra* pod šliro .Ugodno 'in aspešno*. 34501

Instrukclje

iz matematike, opisne geometrije in nemščine "za učence nižjih srednjih ali meščanskih šol sprejmem. Cenjene ponudbe pod šifro .Instrukclje 23* na oglasni oddelek cjutra*. 34623

Italijanščino

poučuje akademik proti kosilu. — Ponudbe na oglasni oddelek c.Jntra* pod. sif-o cASato>. 34713

Inštrukcije

ta srednješolce p-evzame tehrik, ki govori perfektno nemški. Pismene ponudbe z navedbo honorarja na ogl. cidelek .Jutra* pod šifro etignren nspefc*. 34711

Učiteljica

Z državnim izpitom pon-iuje klavir ln nemščino

ro jako ugodni c-eni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jn:ra». 34714

Poučujem :

italijanščino, srbohrvaščino in francoščino — tudi kon-verzacijo. Cenjene ponudbe na oglaani oddeiek »Jutra* ood gifro cAkademik 36».

34732

1000 Din nagrade

: nema, ki preskrbi vpoko-jenemu orožniškemn nar«

Lesni manipuiact

popolnoma v e I č v l*tni \ stroki išče službo kot skladiščnik- žagovodja a*4 pre-jemalec lesa. Govori več jezikov. Ganjene dopise na oglasni oddelek ejn?ra> pod «Masipulant 347». 34726

Mlad pek

zmožen vsega dela v pekarni ter izd"elovaJec raznovrstnih keksov :-če sluit-o. Ponudbe na oglas, oddelek eJuira* pod šifro *Pek».

34694

Konverzacijo

nemško is- fiovensko *3*5e, korespuadčnc-^ln ar-eva^be prevzame " vpokojen«1! Prevzame tudi službo blagajnika aH drugo,- Depise~ Jpod

Trgovka

ki je opustila svojo trgovino, išče mesto v ka.k: fili-ialki ali drugi trgovini — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod šifro cPobra moč 701>. -r.4701

Višješolec

h um. gimnazije ins-tmira nižješolce v vseb predmetih Naslov pove ogla?ni oddelek eJutraV 34606

m.

»Posest"

Realitetna pisarna

družba i o z.

Ljubljana. Sv. Petra cesta 24

proda:

VILO. enonadstropno, novo-zidano. koniort.no stanovanje. 6 sob. vrt. Mirie, Din 1SO.OV). Ugodni plačilni pogoji;

VILO. ^stanovanjsko, kon-fortno. 6 sob, vrt. blizu "nvolija. Din 200.000. — Potrebno 50.000 Din. ostanek na obroke;

VILO. predvojno, tentja-kobski okraj, tri&tano-vanisko. velik vrt. stanovanje 4 sob kmalu — Din 240.000;

VILO. enonadstropno. tri-stanovanjsko, po 3 sobe, pritikline, bHzn glavnega kolodvora 435.010 Din. Letni donos 50.003 Din;

VILO, enonadstropno, dvo družinsko, trisobno stanovanje prosto. veMk vrt. Rožna dolina. 165.000 Din

ENONADSTROPNO HISO na Glincali. 8 stanovanj, 1 prosto, prostorno dvorišče, lerx> urejen vrt — 100.000 t>in;

NOVO HI50. enodružinsko, še nedokončano. 300 m5 vrta, posebej še ecia parcela. predmestje — Din 50.000;

HIŠO- enonadstropno. tri-stanovanjsko — Še?tsobno konfort stanovanje kmalu orosto. vrt. tik tramvaja - 2S0.000 Din:

HISO. dvonadstropno. 6 stanovanj. dvosobno na raz-polaeo m dvorišče — 110.1300 Din:

prrt*ično. 4 stanovanja, dvosobno na raz-po'aro. dvorišče. Spodnja Šiška — 48.O00 Din:

HI$0. dvonadstropno, izvrstno vpeljana r^kanja, posbebej velik lokal, več stanovanj, veliko zemljišče. prometna točka — 375.000 Din:

TRG. HIŠO. enonadstropno. tik kolodvora v mestu na Gorenjskem. 14 prostorov vrt. Din 120.000 Izredna prilika:

Ve1 i ko število hiš in vil v Ljubljani in predmestju, tnrovskih. gostiln"škib in obrtnih posestev, kmet-skih TM>seštev. stavfe;šč — največja izbira, najugodnejše cene. $4730

Posestvo

s 6 orali travnikov iu njiv, sadovnjako«« itd. oddam v zakup v Ljubljani, «">b glavni cesti. Sfcppno - posestvom oddEufcrudi gospodarska poslopji hlev. kozolec ter pripadaj<&e stanovanje. Interesenti naj se zgiase na Celovški ces^j v Cekinovem -Tadu pri dr. Zorcu. 34409

•aprudai 2 novi hiši

-liftn: vilam na -peščenem prostoru ob-egajoč: ^saka do 3 sobe i vs^iri pritikli-naai . Ježira 'pri Ljub tianH Poja-uila daje Fr lerko. Oemnče , S4236

Prostorno skladišče

za kurivo, v^ai deloma kri to ln zaprto, blizu glavnega ali i'orerj&kega kolodvora, po možnorti tudi hlev in »o bo za skladiščnika- vzamem za daljšo dobo v najem — Takojšnje ponudbe pod šifre «5taino 6» ca oclasni odde cjutra» 34356

Trgovino meš. blaga

res dobro vpeljano v kakem večjem trgu ali mestu z letnim prometom najmanj milijon Din vzamem takoj ali kasneje v najem Dopise na oglasni oddelek «Jurra> pod »Prometno in vpeljano*. 3450S

Hlso s pekarijo

gostr.no in vso gostilniško

opremo nrodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 34395

Velik vrt

in gorke grede ugodno oddam v najem vrtnariu. — Naslov v oclasnem oddelku «Jutra». 34072

Gostilno

dobro idočo. na prometnem kraju vsajnem v 'najem — Ponudbe na oglas oddelek cjutra* pod «Go?t3na 82».

Gostilno

oddam v bližini industrijskega kraja v Sloveniji samo krojaču, kateri M obenem izvrševal to obrt. — Stanovanje in lokal na razpolago. Cenj. ponudbe na og'asnf oddelek cjutra* pod šifro

S4586

Loka!

v prre:n nadstropju hiše na Mestnem trm 17. popolnoma opremljen s stelažami. dvigalom za blago, elektr. razsvet'javo. posebno pripraven Z3 delavnico, «kla-dišee, modni atelje ali podobno in prazen lokal v pritličju, Cankarjevo nabrežje 25 odda H. K en da. Ljubljana- Mestni trg 17.

S4577

3 lokale

za pisarne ali skladišča oddam takoj v sredini mesr-a. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* peni cPisarne ali skladišča*'. 34579

Trgovino meš, blaga

radi preselitve oddam za dobo 8 let. ki po pa event.

ponosno po lalj&am Z inventarjem " ali brez, ali tudi samo del za'oge 20% pod lastno ceno. Ceodno za gg-trgovce začetnike. Vprašanja na ogl oddelek

34645

na Zf mesečni obrok

šivalni stroj

Rast in Gasser

pri

Alojz Ussar,

Mari&or. al 20 1 Steznike

iz blaga od 90 Din na pre; in tteznike iz gumija od 150 Din naprej priporoča tvrdka G Besednik in drug v Ljubljani. Prešernova u'. št. 5. :>1539

2 Radio

napravi, kompletni- 4 ia o^ cevni, vt-dno sadovoljujoči ? prejem vseb evropskih l-"-sta; nadalje

2 gramofona

brez zvočnika * velik o množino piošč. deljeno po ogodnj ceni razproda Vor-sič, Maribor. Vrbaaova 1J4

Pisalni stroj

Nov žaket

malo rabljeno, t e m c o

zimsko suknjo

in nekaj druge obleke za večjega gospoda prodam. Naslov v oglasnem oddelkn «Ju Lra» £4642

Za 100 %

vsak* juta u : prikuba re-ilnejša tn o-kasnejš* če te i oda H» savne tličke J uhana Velik prihranek na denarju Doniva se oovtod 24525

Božična drevesca

lepe »mreke dobavlja na vagone po 5 Din fco dolenjska nakladalna postaja — Naprodaj Imam tudi 60 vagonov

bukovih drv

Hikane meseca septembra, katere dam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na on v oddelek

Pletilni stroj

b/30. znamke Popp p-jceri r«ro-ia Fani Kavčič. Zcom'i Šiška 125. ' "4689

Damski zimski pla>č

nroda Ct«č. Rimska št 5.

cesta 34990

Posestvo

obstoječe iz 54 oralov zemlje, š pripadajočimi hišnimi in gospodar^kimi poslopji oddam pod ugodnimi , pogoji v naiem. Vpraša se j v Maribor«- Cankarjeva uL j št. 10. 34425

Prodajalka

mešane stroke, vešča slov j in nemškega jezika, z več- j letnim spričevalom, želi pre meniti službo. Cenjene ponudbe pod- cZanesljiva 429» na oglasni oddelek cjutra* 34489

Natakarica

išče mesto v Ljubljani ali na Gorenjskem r 1. ali 15. decembrom. Cenjene ponudbe na oglasni - oddelek »Jutra* pod značko < December 444». 34442

Mesar, in prekaje-valskega pomočnika ter učenca

sprejme Adolf Zabjek. pre-kajevalec in me«sar v Ljubljani. Poljanska cesta 55.

34567

Vpokoj. učiteljica

mlajši, vešča slovenščine, nemščine ■ ic nekaj francoščina, ti dobro igra in poučaje-klavir, išče službo domače učiteljice k boljši družini. Gre tudi kot dru-žabnica k starejši dami. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* ood cVestna 11*.

34563

Mesto gospodinje

išče žena, stara 30 let. k samostojnemu gospodu ali vdovcu z otroci. Ponudbe pod šifro cGospodinja 30* na osrlasci oddelek «Jntra».

S46S0

Korespondenta ali korespondentko

s popolnim znanjem nemške stenografije sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal št. 162. Ljubljana.

3459S

Korespondent

lesne stroke, popolnoma samostojen, perfekten v slovenščini. italijanščini in nemščini, dober strojepisec dobi službo pri lesni industriji na deželi Reflektira se samo na moči s prakso popolnoma trezne. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in prediz-obrazbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko < Korespondent S5* S45S5

Zastopnike

za prodajo cPaiin* ksrbid-nih svetilk, sa kolesa in motor, reflektorjev, iščem. Novi, v vg«h državah patentirani izumi V po štev pridejo la solidni varščine žmofm ssrokomjaki a kraje v območju Slovenije in Modžimurja. Pismene ponudbe z navedbo zaželjene-

rz^jooa je nasloviti na: Petan. Maribor, A3ek-M»drtrva cesta 48. S46S1

inteligentna gdč.

z večletnim spričevalom — izurjena v gospodinjstvu, šivanju ter vzgoji otrok, zeli premeniti mesto. Najraje k vdovcu z otroci ali kako drugo zaupno mesto Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cDobra hi>a».

34153

Šivilja

ki se zadovolji z vsako plačo, gre šivat na dom. Naslov v orlasnem oddelku cjutra*. 34682

Boljša gospa

vajena vsega hišnega dela, išče mesto postrežnice. ali pa vzame šivanje na dom. Ponudbe prosi na oglasni oddelek cjutra* pod šifro •Postreže:ca 87>. 34691

Kot gospodinja

isoe mesta inteligentna in marljiva gospodična srednjih let k inteligentnemu, bolje situiraneinu, samostojnemu. starejšemu gospodu. tudi vdovcu z otrokom. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 34692

Prvovrstna šivilja

Kontoristinja

knjigovodkinja - bOancisfcka*. samostojna korespondentinja — zmožna slovenskega, >r-bohrvatskega, nemškega :n italijanskega jezika, perfektna nemška stene rTafi-cja in strojepiska, išče mesta. Ponudbe na ogL oddelek cjutra* pod ši:ro cSamostojna 09». ' 347i-9

Lokal za pisarno

v centru Ljubljane (S večje ali 4 manjše *obe išč^m .-I februarjem, event že preje, morda tudi * 1 majem 1927. pvent kupim hišo ? pro*t':mi pisarniškimi lokali Poondbe fkv-1 cPrima* na oglasni oddelek cjutra* — kjer leži nas'-v refl*-k lan ta. 32613

Lepo hišo

z vrtom, poljem in vsemi j prinklinami. na lepem prostoru v Zagorju ob Šavi ugodno proda ŠL Pitzmans Zagorje št. 312. 34599

Vilo

s 6 sobami- -5 minut od centra oddam s februarjem v najem. Dopise ood *Vi>a» na oglasni oddelek cjutra* 34659

Manjšo hišo

v Ljubljani, z majhnim vrtom ali dvoriščem kupim Ponudbe z navedbo cene ln opisom na oglasni oddelek cjutra* Tx>'. .Pritlična*.

S420S-a

Vj*ocUmi

mastni izdelki! Nizke cene!

Smučarske obleke

sompletne po S50 dinarjev

telovadne oblačilne potrebščine in modni salon

ia gospode pri:oroča c ot> 5in?tvu in društvo tvrdka

Brata Capuder

prej Pero Capuder Ljubi iana. Vegova nHca t

24S

«Tribuna> F. B. L.

Manulakturo

ugodno prodam zanesljivemu kupcu, plačljivo tudi na obroke, skupno ali tudi v manjši količini Zamenja rudi za les, 2—Ssedežci avto v brezhibnem stanja ter malo vožen ter stroje za obdelavo lesa in mlinsko industrijo itd. Ponudbe na ogl oddelek c,utra* ood šifro cCgodnoet 11*.

34611

Ullstein-

Weltgeschichte

9 letnikov, Ljublj Zvon in

2 niaha"a«ti palmi prodam Naslov v oglatnem oddelku cjutra* ~ 34601

Pohištvo

Prodam novo preoblečene 4 fotelje, divan m mizo za

Salonsko suknjo

in frak ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn cjutra*. ?46?4

Pisalni stroj

znamke cldeal*. skoraj nov. konjsko pnoo opremo m mod*! za rladek strežnik proda J os. Cihlaf. Dunajsk-i cesta 67 34686

; Prodajaln, oprava

i za špecerijo in manuiair

| ro. c tehtnicami in ntež.. v*e le malo rabljeno, ze ugodno naprodaj pr: Društvu fcndu*trijeev t^ veletr-^ovcev v Ljubljani, Dalma anova ulica 7!TL ?47?2

Opremo

j in sicec: 2 novi omari. ^ • ie. okroglo mizo. to^eCno

3000N'a5ov~ v~oe!as, I miri00' . ^nhlnjs",

oddelku cjutra* ?460& ^ M

; raoi od potovanja v poned--

—-----— — ! }jek v »Javnih skladišči"-

34705

Motor

na surovo oije, Origmsl Croslev, sistem cOtu» — Manghester, 12-5 H P, otc-dam po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 3463E

Umetniško pohištvo

(Brandmalerec) za ljubitelje, zaradi oipotovanja zelo ceno naprodaj dnevao od 9. do IS. ure pri Gree. gv. Petra nasip Št, 71 fU levo.

34702

Vreče

dobro ohraoj-ne tud: od cementa- kakor manuUk-tumo em r-a-age kop: v v-aki množ ni tvrika Lju-devik Sire v Kranju

270

Hlode

nrjčtove in bukov« kupuje parna la^a V Sea^netti v

L;ubljaai. 232

Podobar

in poziatar išče pomočniškega mesta, bodisj kjerkoli. Ponudbe na oglas, odde ek cjutra* pod »Pomočnik 2*» 34741

Šivilja

oblek m moškega perila gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.

"34742

Trg. pomočnik

lfl iet star, mešane stroke, išče službo. Ponudbe pod ; Zanesljiv 47* na ogla-n: oddelek *Jutra>. ^4750

Kontoristinja

samostojna moč v knjigovodstvu, sienografisja/ urna strojepiska, zmožna garancije, sprejme sluS^o v Ljubljani. Ponudbe na ogL oddelek cjutra* pod š.fro c Manufaktura *. 34511

Hišo

visokopritlično, z gospodarskim poslopjem. 5 minut od postaje na Štajerskem prodam. " Hiša obstoji na eni strani iz sobe za trgovino in dvema shrambama, na drugi strani 2 gostilniški sobi in kuhinja, zgoraj sta 2 sobi, potem 2 kleti, gospodarsko poslopje ima sobe tn klet. svinjsko kuhinjo v hlevu, kjer je prostora za 20 glav živine, 2 svinjaka in kozolec Posestvo obseca 6 oralov zemlje in gozda. Cena 125.000 Din Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 34615

Rodbinsko hišo

s trgovskim loka':om, gospodarskim posl o pj- m ter lepim vrtom, oddaljeno pol ure od glavnega trga v Mariboru. ob cesti ležeče, proda takoj za 48.000 Din Štancer. Maribor, Koroška št. 58. 34632

gre šivat v dobro hišo — tudi izven Ljubljane. Dopise ood cgivilja 4* na ogl. oddefek cjutra*. 34666

2 učenki za kuhinjo

•prehne s t decembrom

Ofieirski dom v Belgijski

Dekle

19 let staro — želi službo natakarice (začetnice)

v hotelu ali restavraciji. Vešča slovenščine, nemščine in hrvaščine ter dobra računarica. Zna tndi šivati Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. ~ 34555

Prodajalka

pridna in pofeena. vešča v vseh streikah, želi mesta — najraje v Ljubljani, gre pa tndi na dezelu. — Cenjemi naalov na oglasni oddelek cjutra* pod šifro .Pridna in pošt-ena S*.

34556

2—3000 Din dam

deeSaemu, ki mi preskrbi dobro in stalno slulbo poslovodje ali kaj sličnega. Eveettneino posodim podjetju. ki me zaoosli SO do 25.000 Din. - Cenjene po-nudbe na oglaani oddelek .Jutra* f»d šifro cK

. ; .-. 34554

ST

Kontoristinja

isce službo v pisarsi ali trgovini. —. Gre :trii kot blagajničarka ali kaj do------j dpbnega. kamorkoli.' tndi

Ključavničarski po-:

močnik i _____

izdelovatelj tehtnic, začet- i , .

nik. išče primernega mesta. Kuharica

Naslov v oglasnem oddelku j Siovenka. Ljubljančanka v .Jutra*. '4649 ; Beogradu, išče sinžbo boli-

knharice za Beorrsd.

Trg. pomočnik

mlajši, verziran - v. mešani stroki išče primerne slnfbe Cenj. ponndbe ood značko .L december 19^6» na ogl. oddelek cjntra*. S4654

Kontoristinja

miajša, izvežbana, z večletno pisarniško prakso — zmožna tudi večje podjetje samostojno voditi, želi me sto kontoristinje ali blagajničarke pri kakršnemkoli | podjetju Pismene pcMiudbe prosi na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro »Samo stojno vodstvo !* • 34280-a

..Posest"

Realitetna jrfsarna

družba z o. z.

Ljubljana, j Sv. Petra cesta 24

odda v najem:

12 TRG. LOKALA na Sv. ! Petra cesti 44. eden ca. i . 24 m». e^"6n (2 prostora i

ca- 42 tnJ: SKLADI3CE. ozir. delavni-- ,. co ca. 60 m* na Starem

iej. menjati mesto v večjo trgu, najraie mizarju: čevljarsko delavn:co. Zmc- TRG. LOKAL. 36 n»" na>'-zen je sivanega in kovana ga_ dela. Napravil krojni. t«čaj in zna todi krojiti ter sestavljati gornje dele. Ne ozira se na visoko plačo — ampak boIJSe in trajno delo Naslov v orlas. oddelku cjm-a. 1^434

j Gre tudi dmram. Naslov v | oglasnem oddelkn cjutra*.

34519

Čevljar, pomočnik

Pritlično hišo

z gostilno v Ijnbljsnskem pr^~im-?t^n r^rodam za Din 100.000. Dopise pod značko .iivanredna priiika* na os\ oddelek cjn:ra*. 3471S

naj-

nrometnejša cesta v Ljubljani. Potrebno 140.000 D: SC'BE v centru, zdravnik'; ali za pisarne. 347TI

Sv. Petra cesta 18

proda:

HISO v Rožni dolini, dvo-dnižinsko, vrt. 100.000 D: H1S0, dvonadstropno, šentjakobski okra' — 1S0.V0 Din:

VI-0 blizu glavnega kolodvora. šestsobne stanova nje, podk ieteno. ograjen m — Din 210.00C': MLO, 10 sob. moiemo. velik m. blizu koioivora. Din 480.000 Cisti me-ečni donos vile 4500 Din: HISO v Sški. enonadstropno. podkleteno, 2 štiri-sobna, moderna stanova-nia, dvori;če. elektrika — Din 160.000; VILO. Karlovsko predme.-,-je. pri t-amvajn. enonad-str.. ve ik vrt. štirisobno stanovanje takoi — Din 2-25 O-'*): GOSTILN. HISO. -nona^i-stronno. v mesm. vrt — 275.0« Din: KOMPLEKS S HIŠ v Šiški. 11 mo :emih stsnjvanj. v^iik vn. več trgovin — D n 360.000: GOSTILN. POSESTVO, en uro o Ljui- jane. 7 oralov. živ in m-tev inventar — 130.000 Din: TRG. HISO v Trnovem, v-e prosto, veiik vrt — Din ioO.OOO: TRG. HIŠO v V ^dmarn. tr-novina in ;:-anovsnje takoj. vri — lnrijooo Din:

Odda:

GOSTILNO, prometno, cec-ter L:ublj«je. 5 gostiln prostorov, večje stanovanje — .po dogovoru: FIJAKERSKO (";BRT s koncesijo. Ljubljana, 3 vozovi, nar konj. na rarr»!a£u nlev — 90.000 Din. Kon-• ®-ija veliavna tudi za nv»o-t:.l--»' "4739

j Dvokoteb. motorji, otrošni

! vozički in pcenmatika po i zelo nizki ctm Ceniki fran-: ko - Prodaja na obroke : Ljubljana. Karlovaka c. ( i Tovarna dvokoles m otro Skib vozičkov 198

Drva

brasteve odpadat

oa par k r to* lostavlja po c zki ceni Dado tn parn* taga c Seagnrtti Ljublja ua ta ffor^njskim fcolodve rom — Pn odvzema v^čj*-mnoline znaten popnst 19?

Ser\is

iz finega porcelana, pora-ben za gostilne prodam 10 nizki ceni. Naslov v oz'. odielku cjutra* 344 v3

Tovorni avto

• Torino Fiat Camion) 34 HP. IV. tone. pumpane gu-j nije, zadaj dvojna kolesa. I komplet rezervno kolo :n i orodje, vse v prav dobrem j stanju po ueodni ceni r-ro-

1 Y____ <"-__D__

Različni stroji

za obdelovanje lesa naprodaj

1-rezalni stroj, 1 s-pshovaini stroj 500 mm, 1 skobe ni stroj 600 mm. 2 tračni ia^ri ena novejša prem. 800 m

druga tiarejša prem, 700^i. ; —----

1 cirkular na lesen-m poo- .

stavku i noric, vrtalni stroj Zlato, srebrne krone

: Zlatnike kupujem

in plafam dobro F Cudts — Ljubljana. Prešernova 1

S38

' s premik! jivis suportom, 1 i stružnica s predležjem. 1 j dvojni skobelnik za okro-! gle palice (samo gornji del), j 1 Carborundcvs brus. 1 sko-belni stroj za okrogle pa-j lice, 1 autom. skobelnik za okrogle palice (nerabljen . ji tračni "likalni stroj — j Stroje se lahko ogleda vš^k.

dan do 16. ure na" prejšnjem i posestvu Stadler v Game-j 'jah. Pismene ponudbe z na-| vedlo cen naj se poliljajo : na tvrdfco Sto-a d. d.. St. I Vid nad Ljubljano. 34699

knpuje P- Čudes Prešernova 1

LJubljana 41

Vreče

; od amenkanske moke kup-mo. — Pismene ponudi«- n^ ; oglasni oddelek »Jutra> p

Omaro

j

• visoko, i t predab za pe-' rilo. veliko izložbo za p*e-nesti in mizo za povečati i prodam. Naslov v oglasnem i oddelku .Jutra* 34740

Brivsko opremo

i kompletno.

Samski les

kupimo v vtafci množini,

J vsaj polsuh, smrekov, je-' kov. borov al: mecesnov. ; doTfine 3—7 m. debeiite or ; 10 cm naprej — Ponudbe 1 fran ko vagr n nakia ialna postaja z navedbo mnofi-; ne, cene in dobavnega reka na oglasni oedele«: .

s tremi sedež rešnjevega "e©a ,

Grobušek. Br> • 31375

in fižol

Ko\insko stružnico

roceni proiam. Naslov pove "n tvpžsf stroj dobro ohra-. cela.-ni oddelek »Jutra-' j z j en. poliden fabrikat. ku-

to^ama vfigaHc. KuJe

345.77

Opremo za trgovino drev£SC

I t-tiite. t-telaže. s-ojaia sa iz-, ioibe. stek-ene podstavke j itd. nsrodno pr : Moste "25-

1't-ii. takoj dobavnih. T . .več vagonov J Kova..

-ZZi i Ljubljana. Stari trg -: t

"-4305 Strojno pletilsno Brinjevo olje la

! Pozor:

Vso hišno opravo

Šivilja ..

t» priporoi* ze euleni tno t ol^ llJO

dalo na dom po težo nizki kj je'ž"'delala pri ceni- Naslov pove oglasni j sprejmem. Naslov oddeiek . ~4r9A

prejmem. Naslov r oglas, j v 34734 oddelku »Jutra>. ~-34675 i

Plačilna natakarica

j z dobrimi sr»ri6evali in - k»v. j H jo, išče r-iužbo v restav- •

; raciji ali kavami Dopise krojs- u t prosi na podružnico Jutra

Korespondent

rerfekten v slovenščini, italijanščini in nemščini, z veCletno p r a k.s o v lesni stroki ter dote* strojepisec ;v'e nameščen ja. Cenj. ponudbe

Vzgojiteljica

z mnogoletno prakso, vešča franooskega in nemškega jezika žel: m*sta k dvema otrokoma. Ponndbe na og" oddelek cjutra* pod ši?n3 «Vestna 16*. 34716

Trgovsko hišo

popolnoma novo zidano — prodam na prometni točk".

event. oddam v naj*-m. Do- ^kladi^Če

pise cTreovska hiša* »vet.o. zračno in suhe. Ca

oglasni oddei^ cjutra^ betonirana. odda takoj Po-

__kojnineki zavod v L:ub!ja-

~ j ni. Aleksandrova cesta.

Mariboru pod c^avcija* \

Knjigovodja

;»«rfekten bilancist -išče za-

______. pojenja dopoldtfe ali 'pop

na oglasni oddelek ; Prijave na oglase; odd^-lfk

■»Jutra* pod cBilancist*

tiSS 5

Manjše posestvo

| pol ura od Kranja, za rejo j dvefc glav živine, 3 johe ! gozda, lepa stanovanjska j hišica 'in dobro gospodar-| sko poslopje, vse are n dira-co proda*L Eebolj, Kranj .

269

Trgovski lokal

v Be'okrajin: ob dri-ivni cesti, z inventarjem tako; oddam v najem Ponu -|be ood na oglasni

; radi odpotovanja nujno pro-. dam. Bela kuhinjska opre-i na. 9 koma-iov. spalna soba. 2 kredenci, omara. 3 kmetski stoli z žigorisom. okrogla marmornata miza romana, slikarsko stojalo, nizka omara. 1 kredenca v *>edermayer cloru klavir, j šivalni stroj za krojače j Ringerhiff). otroška poste-:;a. voziček in razne drob-| narije. vse prenovljeno in rrečišceno. po najugodnej-' šrh cenah Oerleda s«1 lahko i 'nevno od 9.—19 ure pri Gree, Sv. Petra nasip 71.1, levo. 3426S

Bencin-motor

i 5—10 HP. dobro vporaben. ' na takojšen pogon, poo-ni ; prodam Na ogled r" avto car^zi Erpres? v Vegovi j ulici" štl & * * S4-5S7

Radio

I Scevni Dltradvne aparat z | -kvirno anteno prodam za i ca. 7000 Din Sprejema v>j j Evropo Cenjene ponudb* j na naslov. 1 Beneš R:b-i niča na Dolenjskem S45S5

dobro uvedeno prodam Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* :od *Ob Drav>.

kupujem v v^akj n^nožinT

in plačam dobro Ponu dre

pod ePrvovrstno* na

oddelek «Jntra* 31397

Hlodi

Zabojev

bukovi in hrastovi. pr.M.:- . dešč;- ral-;m

no 40 m5, event tndi več., Vliakj stalno -e- j bodo meseca decem^a ca- | mnogao ^

c»dd«-iek cjutra*. -'»ISSD

proda;. Pismene ponudbe na graščino Bokaice, f«ošU

Vič Ljubljani ^4^20

Božičnih drevesc

1 vagon proia Juliu« Klemene v Ljubljani.

500 vreč ia otrobe

kupim takoj. Ponudbe z navedbo c^-ne po^la»j na naslov: Valjčni mlin. Radeče r-ri Zvian^m mestu. "443-

Spalnica

in dekoracijsk" d:van j DvOSedeŽni avto

oeni napro-iaj. Naslov po v- •

ogl aeniod delek cjutra'--. j ?

S45JB7 ! postni preca: S. pošta 1________na^s Ljubljane« 346^-1

Lepa slika

i v .bogatem ekv tu prfvlaču-i je vfako oko S ike Ma o-I ne rvetnikov. ikon*:, kra-j l^evs slika, pokrajine. i'-n-eie. zgodovinsk-- blike v j uaetnem tisku, olju itd ter ! elegantno uokvirjene naj'-e-! n*je nudi B r a č a J e n i č, Zarreb. 11 'a 4" — Znatne j plačilne olajšale 265/11

Mizar, kombiniran stroj

Hobel- in Abricfct naaehir° v dobrem stanju, kupi Jo;. Cihlaf. Duna;-ka 67.

346S5

Hrastova dr\a

-34451 oddelek c Jutra*.

34651

_________ . | za kuriavo. 5—30 . _

_ . , J okroglih, drugo pa k anih

Za kuhanje kave j ****** Lex,kon ItZJf ^f^Z

gon nak a alna ro«taja pro-j ti tako .'njemu plačilu, -v

_________________i akre-detlv — Brežice, nošen

345?2 -Jutra;. " £46« predal 21. 34732

Lzpress stroj, oc polno m a nov. nersb'na. roda4

v delikatesni trgovini na cesti -5.

---------- -rgovini

Dunajski —" "

zvezkov m r a z 1 i č n * \ skoro romane prodam

Naslov v oglasnem oddelka j -Jutra;. " 346« ;

Gospodarske pridelke in les

TMtovrnna drva t» lor-j»TO, icletmSkc prage, hlode, traffie. batoco oglje m liro« bmetijtke pridelke: fižol, otrobe, ov«, med. iebelm vosek Itd kupimo _ Prodajamo. vsakovrstna ametna gnojila »eno ia ilrogo etsportno blago — Kmetijsko-trgovsko društvo Triert«. Via KaifUeria « 31093

Motocikel

litji, eenejii, kopi reven potnik (invalid). Ponudb« na ogla»ni oddelek »Jutra« pod "*ot«itel». 34506

Parni kotel

maojii, kupim. Ponudbe pod

.Takoj rabim« na oglaeni -i....— 14373

Poročiti želi

noinejio gospodično Izobražen mladenič, ki namera-** prevzeti velejOMSt-to. Popise na oglienf od* delek .Jutro pod mačko Ptojčin«. 34509

•ddelek »Jutra«.

Mlinarji!

Proso ajdo. ieime« ta rt

prodaja najceneje t»rdk» A Volk, LJubljana. Res-I jeva cesta U «420

Korenja

f—M00 kg ima naprodaj Anton Cernp, posestnik v Zgornji SiSti. 3««

Ječmen

ia krmo ugodno proda .Adria«, tovarna Blidn« kave, Gline«. 34665

V oglasnem oddelku «Jutra»

Je dvigniti sledeča' pisma:

Aut-aut, Auguftina, Afri-len 60, Akademik 44, Cen-trum Ljubljane. Cena in lejra, Čedna, Dob^r tovariš, Dobra odkupnina, Di-skretija, Diskr««n, Dobra, Dober pouk. Dobro vpeljan Dobra moč 65 Eleonora. Fietftn jagerček. Gostilna ft3. Gerte, 'Honorar 300. Jesen 1000, Hektor, Ina, Iz-vežban. Klavir 9, Korpora. cija. Kotel rabim nujno, L 40, Lep zaslužek (Volun-tin) Ljubeien, Ljubljana sini, M. H., Marljiva 3«, Morart, Novo 58'' Nagrada 100, Nujno 58. Ne bo Ti HI. Najemnik goslilne, Peiošolka, Predpustna možitev, Promet 12, Podnajemnik. Polonica 22. Pe-karija. Popolna varnost., Reliser. Roval. Resen 101, Ročni stroj. Repreientati-veo lokal. Rešitev 1026, Resna ienitev. Samo.*toj-nost 44. Siovea. Sveta drva, Skta.lHče 81. S. V., Btroga tajnost 31769. Sfiaž. cM. SimiKttija 29. Srečen 20, Samostojna 1S97. Stalni ia.slu5ek 1927. Srečna bodočnost 69. Sodelovanje. Srečen zakon, Samostojna Jivilja, Spalnica, Samec 65, Sirota, Sredna' 42, Strojra faitiost. Stalna »tnlba 12. Samostojna 92. Stelaže. Sirija 93, Takoj 23, Takoj 34157, Takoj 447. Trgovska pomočnica. Tournier, Tiha prijateljica 40. Takoj rabila, Tricikei, Takoj 338, IsrMai n^kup. Uradnik 84, Vata. Velika simpatija. Dr. R., VeSiak, Vdova 30, } o-ra cver. Vztrajnost. V la. ifirnir, Violcta in Faveta, Zastopnik 36, Zik- Številke 3000/20. 36, 500 ra!. 22, 20, 7776, 137, 32 ia 343. —

Brez dokazil, lista se pisma no izročajo

Papa!

Pridi, doma vse v redu — bomo vseli gostilno. — Te čakava 34/11 — Hiini.

34512

Klarica

Dvignite pismo v oglasnem oddeiku. 34630

Boljši obrtnik

se Seli takoj poročiti i gospodično v starosti 20—30 let — vdov« bre« otrok niso izključene. V [«Jtev pridejo le tiste, ki imajo do 80.400 Din premoiesja ia so srednje postave — zaradi zasigurane ekaisten-ce, katera s« takoj prevzame. Ponudbe s sliko, katero takoj vrnem in celim naelovom pod »Boljži obrtnik« na oglasni oddelek .Jutr»«. Diskrecija strogo ' " 34522

zajamčena.

Ugodna priženitev

se nudi inteligentnemu, agilnemu in premožnemu trgorcu k trgovini s posestvom t prometnem krajo

na deže'i. Natančne dopise pod znamko »Poskusi!« na oglasni oddelek »Jutra«.

34462

Glasba

Kolosalnc novosti v gramofoniji

presegajo vse dosedanje. — Kovček-aparati, najnovejšega typa Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorniški zalogi A. Rasberger. LJubljana Tavčarjeva S. 23111

Rabljene citre

ugodno prodam KaslOv v

oglasnem oddelku .Jutra* £4400

Klavir-citre

popolnoma nove, amerikan-

ske, poceni >ise na »Blok«, imooska 10.

Do-

Ljubljana, 34715

Fino vijtollno

prodam ali zamenjam za dobro gitaro. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra?.

34719

Pianino

ali kratek klavir, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pianino 10«. 34710

Klavir

dobro ohranjen ceno pro dam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra« S4749

tUHH^anja

Sobico z vso hrano

iščem Dopise ca oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Samec. So«. 34IS5

Opremljeno sobo

posebnim vhodom oddam s 1. decembrom 1 ali 2 gospodoma Naslov v oglas, oddelka .Jutra«. 34677

Hrano in stanovanje

ilčem blizu Turjaškega trga Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna sostanovalka«. 34638

Večjo prazno sobo

iščem t sredini mesta za gospodične. Ponudbe na •lasni oddelek »Jutra« pod rečj» »oba«. S4673

Dve sobi

na lepem proetoru, priprav, ni za zdravnika ali zobo-teanika oddam. — Pismene ponudbe pod »Sob« nrejen« za zdravnika, zobotehnika« na oglasni oddelek »Jutra«.

34676

Sostanovalca

mirnega sprejmem. Naslov oglasnem oddelku Jutra.

34687

Mirna stranka

brez otrok iSče s 1. januarjem 1927 stanovanje, obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiklin, event. z t sobo, kuhinjo in pritiklinami. — Pripravljena je tudi takoj plačati za gotovo dobo naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Mirna stranka št. 700».

34704

Prazno sobo

lepo in veliko takoj oddam na Kodeljevem. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«.

34706

Vino — žganje!

Za okolil 150 trgovcev, SOO gostiln prevzamem fro-vizijsko zastopstvo vel«. | tvrdke ra vino in Ipiri-tuoze. Obisk vseh strank dvakrat mesečno Siguren velik promet. Ponudb« aa oglasni oddelek »Jutra« pod .Provizija 100». 34561 |

Kadilci, pozor!

Ce se bočei odvaditi ka- ]

jenju, Tj nasvetujsm itdv ten pomoček. Piši na ogl. oddelek »Jutra, pod lifro »Najsrečnejši« ter priloži za znamke in druge stroSke I 10 Din. Takoj dobii potrebna navodila. 34639 |

Opoldansko hrano

ilče gospodična (uradnica) I pri boljSi družini. Ponudb« | pod »Dobra hrana* na ogl. oddelek »Jutra«. "

Za Miklavža in Božička

nudi iz bogat« zaloge

in gospode

Svetlo sobico

oddam s 1. decembrom gospodični v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S470S

Opremljeno sobo

s posebnim rhodom In elektriko oddam v Novem Vod-matu 62. 34695

Mlajša dijakinja

išče stanovanje z vso oskrbo — najraje v bližini ur-šulink. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra oakrba«. 34725

Dobro šiviljo

Vi je čaz odsotni, sprejmem na stanovanje Naslov v oglasnem oddelku Jutra.

34729

Vato

10, 14, 19. 23 in 40 »prej- j mftm v eufanje, odej« v d«- ] lo, tudi svilene. Rožna ol. št. 19. 34736 |

Abonente

sprejme na dobro domačo hrano Izlakar, ZidOTSka steza it. 4. 34697

Trgovsko koncesijo I

odda bivša trgovka, ki obenem tndi lahko vodi trgovino. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra, pod .Dobra trgovka«. 84700 j

Domačo hrano

iSče gospodična. Ponudb« i I navedbo cene na ogla«, oddelek »Jutri« pod

Pisalni stroj

iščem ca posodo proti me- I sečni odškodnini. Ponudb« pod »Stroj e« na oglaani

oddelek »Jutra«. 34745 ]

za dame

vsa modna potrabttina priznano najcenaia

tvrdka

T. EGER

Sv. Petra c. 2

najpopolnejša zaloga Liubljane.

£J:

10

Modele

moške in ženske išče omet- I

!iko društvo. — Ponudbe pod »Stalna eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«.

34747 I

Damsko perilno konfekcijo

odda v komisijsko prodajo I večje podjetj«. Ponudbe • | pogoji pod »Damsko perilo«

na oglasni oddelek »Jutra«.

34754 |

Stanovanje

1—2 sob in kuhinje išče za december zakonski pat brez otrok. Plača za pol leta naprej — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Dober plačnik 16«.

34516

Gospodično

ali dijakinjo sprejmem v

vso oskrbo na Gosposvetski cesti št. 12/1, lovi zvonec.

34733

Prazno sobo

v sredini mesta iščem; sem ves dan odsotna Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«

pod »Šivilja 98». 34C98

Stanovanje

obstoječe iz 2—8 sob i pritiklinami iščem s 1. decembrom, Plačam pol leta 03 prej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutru« pod šifro December 21«. 347-14

Polnilno pero

dne 18. t. m pred glavno I pošto najdeno, se vrne lastniku prati povrnitvi stroškov za oglas. Naslov por« j oglasni oddelek »Jutra«.

34683 I

Vrt s stanovanjem

ia toplimi gredami oddam sredi mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.

34576

Sobo

prazno ali opremljeno, s elektriko in posebnim vhodom oddam s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra; 34566

Opremljeno sobo

jroti jugu ležečo, z elektriko ia posebnim vhodom -najraje s hrano išče državni uradnik. Ponudbe z navedbo cene pod »Soliden uradnik«. 34728

Dve uradnici

sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Klavir na raz-■oiago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84737

Dve živahni srnici

»elita dopisovati z dvema živahnima sma5»oma. Dopis« ni oglasni oddelek »Jutra« pod »Brzoskokica« in »Brzotekica«. 34352

2 simpatični gdč.

telita resoega dopisovanja. Dopise, če mogoče s sliko pod »Rigoieta« in »Adrija« na oglasni oddelek »Jutra« 31669

2 mladi gospodični

čedne zunanjosti, želita dopisovati z dvema pomorskima častniknaia. CHjpiae, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro .Biida« ia »Nerja«. 34647

Stanovanje

S sob, kuhinje ia kopalnice iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Primorje«. 34637

Pse — doge

mlade in zanesljiv« čuvaje proda takoj fušnik. konjski mesar v Ljubljani. Rimska eesta it. 19. 34474

Dva para konj

amerik. in polnokrvne aa ploSke pasme (4 in 3\4 let stara) ter 3 Vi let stari Irebec naprodaj pri »skrbništvu Fuliae, D. M. v Polju. 34668

Pes, nemški ovčar

dober čuvaj, napredaj — Naslov v oglaanem oddelku »Jutra«. S46S8

Dva dijaka

sostanovalca sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34636

Mesečno sobo

« električno razsvetljavo in posebnim vhodom iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posebni vhod«. 34619

Lepo sobo

.t posebeim vhodom in elektriko oddam mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34640

Stanovanje

s 3 sobami oddam aa najlepšem kraju sredi mesta, v L nadstropju. Ponudbe

Sod »Dom« na oglasni od elek »Jutra«. 34657

Sobo

oddam v SiSki 2 boljšima gospodoma ali gospodičnama, event. zkaonakemu paru brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6 34674

Obrtnik

ločenec s dobro idočim podjetjem. srednje starosti, teli poročiti gospodično od 15 do 30 let staro, katera ima malenkostno premoženje. _— Dopise, č« mogoč« e sliko aa oglasni oddelek »Jutra« ped značko »Resna ljube-•en«. 3«Q00

Gospodična

vešča gospodinjstva, z nekaj gotovine, s« ieii poročiti. Reflektira ca železničarja. Pismene penudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »PrUiVa«. S««3

2 solidna gospoda

sprejmem na stanovanje in hrano. Istotam tudi samo

n«kraao Kolodvorska oliea št. 11 /I

34679

Opremljeno

stanovanje

obstoječe ia tob« In kuhinj« oddamo. Naslov pov« oglasni oddelek .Jutri«,

34542

Solidna gospodična

išče prazno sobo, č« mogoče s posebnim vhodom, t sredini mest», s 1. januar, Naslov pove oglas, oddelek »Jutia«. 34681

Sredi mesta

sprejmem s 1. decembrom v opremljeno sobo 2 gospoda ali gospodični s hrano ali brex sj«. Naslov pav« oglasni oddslsk »Jutra-5- „ 34723

Papirnat žavitek

rujav, sem dne 18. t. n pozabil v Ljubljani na gl.

olodvoru v vlaku, ki odpelje ob 1418 uri proti Ma. riboru. Pod vrvico vtaknje. na časopisa. Ker za najdi-telji nima posebne vrednosti — zame pa zelo veliko. Ijudno prosim, da »» odda li pošlje proti dobri nagradi na podružnico Jutra Mariboru. 84652

Dva zlata prstana

sem izgubila. — Najditelji naprošam, da jib vrne proti nagradi. Naslov pore oglas, oddelek »Jutra«. 34751

Sobo

d d a m 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 34738

20—30.000 Din

brezobrestnega posojila dam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, eveat dve prazni sobi s souporabo kuhinje v mestu ali na periferiji, za takoj ali s 1. marcem 1927. Predi>ogoj vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažnost«.

Do 30.000 Din

vložim brezobrestno v špecerijsko ali mešjao trgovino brez manufakture, katera me zaposli kot pomočnika. Ivo Borič. LJubljana, postno ležeče. 34717

100.000 Din

kavcije dam tistemu, ki mi da dobro idočo trgovino, event. boljšo gostilno ali kavarno v prvovrstno vodstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 35». 34735

Knjigovodinjo

ki bi se soudeležila s kapitalom takoj sprejme podjetje danske stroke Ponudbe z navedbo kapitala pod šifro »Knjigovodkinja« na oglasni oddelek »Jutra«.

34755

Družabnice

i damsko konfekcijo primernim kapitalom in so. delovanjem sprejme domača tvornica. Ponudb« pod šifro »Družibnici« na oglas, od-dslek »Jutra«. 34759

Več gospodov

sprejmem u dobro doma. čo hrano po 18 Din dnevno v Stritarjevi ulici št. 7rtll, levo. 34603

Kdo b! prevzel

ljubkega in zdravega mladega fantka aa svojer otroka. Pismen« ponudi pod »D«tc« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 346S3

Okraske in svečke

za božično drevo,

razglednice

božične, novoletne itd. na I debelo la drobno po čudo- [ vito nizkih oenab pri

L. Pevalek,

Ljubljana. Židovski ollea |

117S9-a

ona>

Na i fine i ii pistmski oatir. Pisarniške in Šolske potrthgfinf. Bogata ubira

leni'i -art!.

Zahvala.

Slučaj je hotel, dasem bila deseti kupec čevljev pri tvrdki «Doko», Prešernova ulica 9, dvorišče v Ljubljani, zato sem prejela par čevljev p« lastni izberi zastonj.

Uljulno se zahvaljujem tvrdki za darilo in jo toplo vsakomur priporočana

Minka Smrekar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.

Iščemo i

(Zuschneider)

Ponudbe na: AND. JAKI L, tvornica koža I clpela d. d., Karlovac

V SlMfbO pri stabilnih kotih se sprejmete takoj

M izprašana kurjača

samskega stanu, trezna in ki znata opravljati vsa semkaj spadajoča dela. -r- Ponudbe naj se pošljejo pod »Vesten" na upravo Jutra.

izredna priliki.

Trgovina lastnih Izdelkov molk« in tanek« konfekcije s krojaškim sa

Ionom in velikim skladi-čem raznega blaga v središču Zagreba, dobro up« liano, renovi-rano in poznano kot solidno veliko delavnico,

z velikim krogom odjemalcev, ki slovi v Zagrebu samem, kakor tudi v okolici, jo naprodaj z vsem inventarjem zelo poceni iz zdravstvenih ozirov sedanjega posestn ka. Zdravo, dobro idoče plodonosno podjetje! — Punudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d. Zagreb, Gajeva 1 pod J. E. 505 litiss

Čreva

vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto

vedno v zalogi. Kupim tudi

tnrovi te stopljeni 2o|.

riačara ga po najvišji dnevni ceni

Jos. Bergman. Liubliaira.

Poljanska ceata 8S.

*J

Od danea naprej v

Jadranski kleti

pod kavarno .Jadran*

jtajmoBernejše gramofone I

gramofonske plošče (Sla-gerje) v veliki izbiri, posamezne dele in ves pribor se dobi najboljše | in najceneie pri

Em. Fischer. Zagreb. I

Sudnltka ni. 3„ lurlšKcva 6-

llustrovani katalog in

Dopis plošč zastonj.

MORSKE RIBE

kakor tudi drug« topla in mrzla jedili. Točijo se prittaa

Ljutomerska In dalmatinski vbn.

V soboto in nedeljo svira priljnb-ljena domača godba. Za obilen obisk se pripocoča

Josip Šerec.

12054 a

is aorcansUe zgodovine jc zajet roman

Angelin

Spisai ivari Lah, Cena vezani knjigi Din 20. po pošti Din l-50več Izdala

Tiakoana zadruga v Ljubljani.

POZOR ženini in neveste

Žlsnnice

matrace, posteljne nne-ž.e, železne postelje (zložljive), otomane divane j 'n 'apetniške izdelke nudi najceneje

Rudoh Radovan

tapetnik Krakov tr« štev. 1

(poleg Mestnega doma) j

Pohištvo!

Lepe češnje ve, hrastove, masivne spalne oprave! Črna hrastova jedilnica. Cene nizke! Dobi se pri

Josipu Kuhariu, m zariu. Si Vid št 79

nad Ljubljane.

J. StleouSin

26 StaOk

661

aSBSSSES

naznanilo otirorltro.

Naznanjam slav. občinstvo da Men v por edeljek 22. novembra 1.1. zepet o tvoril staro zsano trgoriso

JANC

v Židovski ulici it 1

(poleg drogerije Kane).

Predajal koten tiso kako. salame,

raznovrstne sire, sardine, konzerve, likerje, mrežno pečenko, žolko. Narezki se bodo garnlrali nt kroinike. Prodajal bora todi vse v to stroko spadajoče predmete kokor poprej.

Potroditi se bočen, da bodea cen), odjemalce postrezal z veda« svetim Ig dobrin blagom kakor todi s solidnimi cenami ter se za obilen obisk priporočan

Rudolf Jane

Židovske ulice itev. 1.

Cinkarna d. d.", Celje

namesti takoj

n

veščega v obratovanju z Diessel-molorji, sposeonega za samostojnega delovodjo v delavnicah, kjer se vrše popravila in vzdrževalna dela vseh strojnih naprav tovarne. Zahteva se tudi izvežbanost v električnih poslih, v kolikor so isti v zvezi z obratovanjem tovarniških naprav. V po; te v pridejo le prvovrste moči s prakso. Plača po dogovoru. — Ponudbe se stavijo pismeno ali usimeno pri upravi podjetja.

D K Ml

je idealna krema za polepšanje ter je na znanstveni način vsestransko izpopolnjena z vsemi modernimi metodami. — Njen uspeh je pripi« sovati njenim nedosegljivim svoj« stvom. Je suha krema brez maščo. bo in nevidljiva v porabi ter po. vzroča koži novo moč, odstranjuje puščajo in mazoljo in napravi lep obraz.

Cremo oNElGE DES CEVEN. NES» uporabljajo najlepše dame

vse leto: pozimi očuva nežne kož. ne luknjice pred mrazom in ve. trom, poleti pa pred hudo vročino in prehudo svetlobo. Omenjen« krema jc priljubljeno sredstvo le. pih žen, ki žele dolgo obdržati svojo mladost in lepoto in tudi tistih, ki žele postati lepe in mla. dostne.

Nepojmljiv« svojstva te Čudo. tvorne kreme so povzročila, da jo uporabljajo najuglednejše Parižan. ke: gdč. Mistinguett, Spinelly, Mar. the, Chenas, Napierkowska. Vera Sergine in mnoge druge, ki jim je mar njih lepota. To je resnično krema lepih žen iu deklet in jo najbolj uporabljajo.

Priporočamo nadaiie tudi ostale špecialitete .NEIGE DES CEVEN. NES» (Sneg s Sevenov), ki «o » moderni kosmetiki zavzele prvo, mesto, in s svojo izbornostjo do« | segle svetovni rekord: Citroneige, specialitefa za roke. Pmdre de Rlz rBovqueti>, ki je napravljen iz naj. finejšega materijah. Cold Cream, Rui (rdečilo) za ustnice in lice, te. koč in v puščici, ki se ne razmaže. Matinelge. tekoča krema in puder za zvečer. Mousse des concombres (pena od kumar), ki odstranj« pe» ge, mozolje, ogrce in tudi polep. Sava, Lsit dea concombres (mleko od kumar) za vzdrževanje lepote, Shampoing ga lase. Dentinodol, pa« sta za zobe, ki odstrani« zobni ka. men, milo Neige in Citroneige, Diamant, specialni kamen z« svet« Ijenje nohtov (nedosegljiv), sol za kopanje, parfumi, lotioni itd.

Ti izdelki se dobivalo povsod; ako bi se pa kje ne dobili, jih raz. pošilja glavno skladišče za vso na.' šo državo

Francoski masazin, Osiiek I.

I Glavno skladišče za vso našo državo. J

I Tvornica v Parizu 12, Rue Calmels. |

Neige des Cevennes.

NOVE

Vreče

RABLJENE

vse vrste ima vedno na zalogi ter jih prodaja po najnižjih cenah dobroznana tvrdka

190

MIRKO MLAKAR, Ljubljana, Krakovski nasip 14.

Istotam s» vedno kupujejo rabljene vreče.

POSEST

realitetna pisar na, družba s omejeno zav. v Ljubljani

naznanja, da preseli 1. decembra

svoje poslovne prostore iz Sv. Petra ceste 24.

na Miklošičevo cesto št. 4.

nasproti Frančiškanske cerkve — nad gostilno pri Štefanu.

3GH3G1BC3B

Oglejte si naše izložbe za tesen s tDamski velur plašči iz čiste volne v vseh

iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHinii

modernih barvah od. 3)in 550"' naprej

iiiiiMiMiniiniiiiiiiiiiMiiiniiiHiiMiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiimitiiHuiiiiiimiiiimiiiiiiiii

Gricar if Mejač

samo:

Selenburgova ulica štev. 3.

Najsotidnejša tet znano najcene/ša moška in damska konfekcija.

112

lilnik ktt nitilm Jih-

IUI Mi

Kili ttqi rideegi uniji sini lignita

Brez britve in depiiotorla

vedno tista in bala koža.

Pred kratkem napravljena Iznajdba orroboduj« dime depileiojjrv in aevunlb britev, ki v mnogih slučijlh povsročajo tnoiolje. Pirftmirma pomeda Tal? ae uporablja taka kakor je v tubi tei deluje uCInkujoi« na vae dlake in mozolje tako, da ti v par trenutkih izginejo. Noben« predpriprava nI potrebna. Ta pomada ne draži kožo. Taky prodira do korenine in jo uničt: dlaka poraste le slabo, zelo tanko dokler sploh ne izgine. Tak; je popolnoma neJkodljlv In je njena uporaba zelo enoitavna tako, d« jo zamorete uporabljaU kjerkoli in kadarkoli to želite in (e tako iznebite v 5 minutah vaših dlak.

Depo v Beogradu: Mlrkovič & Comp., veledrogerija. Depo v Zagrebu: Jugofarmacija, veledrogerija. Dobiva se v vseh drugih lekarnah in drogerijsh.

--- cJUTKOa št 269

20

Nedelja 21. XI. »926

Gospodje, ie potrebujete

nedeiisko obiek

modne 1-lače

ra^lan

goon1 gve: smoki-

črno soku to

frak

kupite sukno

v veietreovir.i

»ia črobeo

Mestni trg

debek)

ki nvaža v velikih množinah sukno v vseh cenah in kvalitetah.

&W novosti blaga iz damske plašče in kostume.

Vsak bo lahko spal

Čamo presno maslo kg Din 43'— ta poltimastea daasači trap »tovski sii

kg Din zS'-fa domači traptstovski sir kg Din 3>— la grojer fn ritrit' r kg Din 25*— '.i era^ataier v hiebcft 5—6 k? Dhi 35 —

Ia sir ra struganie kg Din &■— poSiem po poŠti povzetju

Hlebarna Karlo Laznlcks

Dežanovac.

Jfioc osebnega vplivanja

Sugesli e • frpmitizem • osebn: magneMem

i pcton doDiso^anla

Ste*Um priznam« pjimt

Delo obsega 10 pisem, vattra vsehate o nano-deriejše metoče za vzgojo fdčeaie voiit, scges'ivno m hipnotično iennuu, zdravljeni« cctoa sugestii, teiepatijo td. Uspeh iajaačeo

Pr.-o Dismo na og'«i! „Ve*a n znanost1 Cefte Raria®o*a uf»ea 6

Vtlaoi

Taža«!

Veliko zalogo

lepe onte za odejo

«e odda pj tako n;zki ce- u v balah ps 50 p franko krai trgovca v Sloveniji Kupo ca-zahtevajo ponudbe z vročem pri cpravl :e £S časopisi pod Šifro .Vaa" Pojameme bile rod oddaisreo

SPECTHUM" d. d.

inž. kopista. f>absfcj in Krstii. tvoroica

ogleda! m brušenega s-tekla, Uabljaaa Vil. Medvedova ui. teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek. S-ečifcgca Zagreb

Zrcslco stekle, ponalno stekla cašin-«ko steklo 5—6 mre. og!ed='s. brušena vseh velikostih !b oblikah- kakor tsdi brušene prozorre Spe 'zbočene plošče vs?ek!ev*?;e v rne-d Fin. znndzz ogledala s

POZOR!

Xi potrebno. da nosite obsedelo obleko, piašče. kostnice 1.1 '-ter ib ovama

los- Reich. tubt an?. Pol-aas* nas p 4-6

pobarva na-lep£e v različnih barvan Spre emailite: Seienburgova ulica 3

Postrežba točna

Cen? zmerne

i

finega puha

11423-a

na blazinah

ako si bo naročil puh pri eksp. tinsi sa Jugoslavijo

BRflčfi HOLLANDER. SUBOTICA.

Najceneje per;e in špecjeini pun za biarrne. Zahteva!te ceaike fc «ort«!

um

!KZJ-

BUHL

liompletnfa uarnmra 12 som K2koi na sliki rranko dom pro-. feaadiaduatTfB redplačiic ah povzetje

MARIBOR

Zahtevajte gratis cenike!

fiastlaa društva, poaor!

Motoma bnzgalns t-1 m- ca ao do

6 a nsotine Motor: i cilindre z T. 36 n? - Cen:- brez cev franko 'a: Din 3&.003 do 40.000

\'se sato-brizgalne 30 40° ct-neie kot druge Kookareočn zdeiki

dobavlja zastopstvo Renault

A. LAMPBET, Dunaj ste a cesta 22

-Ia n in Sili1-

donite primerno darila

odraslim in malim

v bogati izbiri in po namižjih cenah pri staroznani, domači tvrdki

F. m, scimitt, immjaflo

Pred škofijo it. 2. I235E s

2 3-

Xli.

Pazite na zgornjo zaščitno rnamko pravega Trapistors&efa tira £i se pro^vaja že 50 let samo v trapistovskem samostana , Man j a Zvezda1', Bani a Luna. Bosna. Pr; knpovanjo trap stovskega sira zahte

raj te vedno samo

Trapistovski sir „Mari a Zvezda" v Bosni.

kt '-e opremi en : somi-m zaščitnim žigom

SREČKE

državne razredne loterije

nudijo nedvomno največjo možnost dobitka, ker je vsaka aruga srečka izžrebana, .-

Največji dobitek na^srečneiš-m slučaje

Din 4,200.c00

raren tega nebroj visoki i: dobitko-. po več stotisoc in mnogo tisoč dinarjev.

Prvo žrebanje se vrši 11. januarja 1927

Cena ceie srečke .... Din 100 Cena polovične srečke . Din 50 Cena četrtinske srečke. . D.n 25

Naročila za srečke sprejema ie sedaj

Zadružna hranilnica

.:n pos iaoraga t o z

LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19.

KEMIJSKA TVORNICft BRILL A D.

Biser vseh čistil za obutev, daje čevljem izvanreden sijaj.

it S*t*em. eMfcirto da. catars*'«* ttte ienše^ taaeraaii au it odfo*ot«c> Atnj«|

Ve •

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top