logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

•'oltnifK) oločoiH) v aotovtnl

Leto XXI., št. 28

jpravnistvo .luoiiano Snatiie«k - leietor i»ev 31 Ll 3123 3)24 II25 3126 nseiatm sddeiek ljubMano Seien-ourgovo o« — «ei 349/ m SiHt ■•odružnico Maribor Graiski trp it t

leietor št <455 'odružnico Celie Kocenovo ulico i

leietor it »91,

Ljubljana, nedelja 4« februarja 1940

Cena 1 DH

zhaio vsak dan razen ponedeljko Naročnino znašo mesečno 25 din Zo inozemstvo 4C din

Uredništvo: iubl|ana Knatlieva olico 5, teleton 3122 3123. 3124 3125 3126. Maribor, 3ra|ski trg štev ? telefon štev 2455; Celie Strossmavenevo ulico štev I. ►clcton štev 65

Rokopisi e ne vračajo

Samoprevara

Ugleden in preizkušen javni delavec s severa nam je poslal članek, katerega izvajanja se nam zde tako tehtna in splošno veljavna, da jih objavljamo na uvodnem mestu.

Ponovno sem že zasledil v raznih fi-lipikah, ki jih objavljajo v obrambo svojih političnih poskusov mladi ne-strpneži, dve predpostavki, ki bi naj bili opravičilo za večno snovanje novih političnih skupin ali odtenkov pri nas na Slovenskem. Ti dve predpostavki kulminirata v trditvah, da so stari slovenski politiki poznali na eni strani samo boj med klerikalizmom in liberalizmom, na drugi strani pa samo borbo za oblast. Oni novi politični apostoli nočejo ne enega ne drugega; oni hočeio, da bi vsi Slovenci delali v politiki skupno, složno; njim ni za oblast, ampak samo za program, socialni in gospodarski, ki ga hočejo iz-vaiati med slovenskem ljudstvom. Pri tem pa se ti gos-podje pritožujejo, da so že v naprej izpostavljeni napadom, še preden so prav za prav začeli med narodom delati. Baje j^h skušajo proglašati celo za komuniste.

Nai mi ti gospodje — bodisi da so to »mladdkmetijci« ali »zveza delovnega ljudstva« ali »kmečko-delavski pokret« ali slovenski del SDS ali kakorkoli se že hočejo označevati — naj mi dovolijo nekoliko stvarnih pripomb. Po skoro 35 letih dela v javnem življenju se smatram k temu upravičenega, tem bolj. ker sem sam bil takrat v letih 1905 in 1906 med početni-ki novega političnega pokreta na slovenskem Štajerskem, pokreta, ki je izhajal prirodno in logično iz takratn;h nezadovoljivih političnih prilik na tem ozemlju, samo s to razliko, da je takrat bila potrebna borba z dveh vidikov. z nacionalnega in svetovno nazorskega. Nacionalni vidik je vseboval poleg splošno političmh naravno tudi vsa mogoča gospodarska, socialna in kulturna vprašanja.

Sem 7?dnii. ki bi n^i ml^d;ni hotel postavljati ovire za politično izživljanje ali bi stal na stališču, da mladma za tak?no izživljanje ni upravičena. G. dr. Kramer je pred nekaj mesci na političnem sestanku v Mariboru podal izjavo, da bi bil srečen in vesel, ako bi mladca. enodu^na v želji, da očuva in izgradi našo skupno domovino Jugoslavijo vzela v roke vodstvo slovenske politične barke, kakor ie to storila pred desetletji takratna naro-ino-radi-kalna omladma. Na tem stališču stoii-mo nedvomno mi vsi, ki smo se kedaj v slovenskem političnem življenju uveljavljali, deloma že v pokorni Avstriji, pa tudi v Jugoslaviji. A videti bi morali pred ecboi res krepak, notranje izgrajen in delaven mladinski pokret. Namesto tega pa na žalost vidimo danes v mladini izven jugoslovenskega nacionalnega tabora samo veliko des-organizacijo. ki vleče niene dele deloma v vrste Zbora, deloma v zvezo delovnega ljudstva, deloma v kmet-s^o-delavski pokret, in ne vem še kam. Ze samo na sebi to deistvo je vel%a samoprevara v predpostavkah, ki jih postavlja razmeroma maihen del slovenske mladme v svojih uvodoma navedenih trditvah.

Potem pa drugo vnraSanie: ali mislijo ti snovalci raznih novih političnih grupacij resno, da bo njim usne^ izločiti »borbo med liberalizmom in klerikalizmom«, kakor to prepovedujejo. Liberalizma v gospodarskem, socialnem in tudi v moralnem smislu že davno ni med Slovenci. Im^mo le še liberalizem v duhovnem nogVdu, svo-bodoljubje in svobodoumje. S te strani torej ni nikake ovire, da se ona stsra borba res ne bi že enkrat končala. Toda za to sta potrebna dva. potrebno ie v obeh taborih prepričanje, da ta borba nima več smisla in unra-v;*pnosti. Da m smo še daleč od tega obsutijo m1odi politični preroki na l?sfni koži. Čemu bi se sicer pritoževali 7aradi napadov na nje. saj vendar tu^i sami priznavajo, da ti napadi ne prih^iaio iz tabora, ki ga r>o krivici ozn^čuieio za »liberalnega«. Zgodovina s? ponavlia: ko smo pred desetletji z??e1j na slovenskem Štajerskem z no-v;m političnim nokretom, tudi ni bil naš namen, se boriti proti kleriValiz-mu. pa so nas neprestani napadi s te s+mni prisilili na reakcijo. Prav tako se bo godilo tudi n^šim nov'm politični apostolom, bodisi te ali one frak-c;ie in zato ie niihova predpostavka da iim ne bo treba tratiti sil v »borbi med liberalizmom in klerikalizmom«, preprosta samoprevara. ki io bo živlie-nie samo postavilo na laž. Mi smo bili vsai toliko realni da se zaradi napadov v takratnem klerikalnem časopisju nismo pritoževali, ampak smo smatrali za samo po sebi umevno takšno reakcijo dotedanjih politični gosoo-dariev proti nam. Naši novi \>oli lični akterji pa smatrajo menda, da jim mora kar ves slovencki narod brez odpora slediti na poti, kateri doslej Se niti niso postavili jasno in enotno določenega cilja.

Balkanska zveza podaljšana za 7 let

Zvezna pogodba bi potekla prihodnje leto, podališana pa ie do 1.1943 -Drugi dan beograjske konference — Razveseljive ugotovitve

Beograd, 3. febr. b * Drugi delovni dan

balkamike konference je potekel v nadaljevanju izči-pne proučitve mednarodnega položaja z vidika posebnih balkanskih nte-resov. Obema včerajšnjima razgovoroma sta tudi danes sledila dva nadaljnja razgovora, prvi dopoldne, ki je trajal dobri dve uri, a drugi proti večeru.

Pri svojih današnjih razgovorih so zunanji ministri obravnavali zlasti politična vprašanja, ki se tičejo Balk?n*ke zvetce neposredno. Kfk°r včeraj pri pregledu obče situaeije, so tudi danes mogli ugotoviti popolno skladnost pogledov. Zato lahko z gotovostjo trdim0, da je izključena sleherna možnost kakršnihkoli nesporazumov v nadaljnjem poteku konference, ki bo zaključila svoje delo jutri ob 18., ko bo izdano uradno ssporočilo za javnost.

Vztrajanje članic Bilkanske weze pri osnovnih linijah skupne polit:ke, dosedanje politike miru kot temelja Balkanske zveze in politike nevtralnost' kot naib">lj odgovarjajoče interesom balkanskih držav

v sedanji evropski vojni, se najtepše zrcali iz dejstva, da niso članice Balkanske zveze na svojem letošnjem sestanku stalnega »veta v Beogradu našle nobenega razloga, da bi pakta. Balkanske zveze ne podaljšalo avtomatično ra nadaljnjih 7 let v smislu prečpisov o njegovem trajanju. Pakt je bil namreč podipisan leta 1934. za dve leti s pripombo, da se avtomatično podaljša za nadaljnjih 5 let ako ga nobena stranka ne bi odpovedala ob izteku roka, nato pa spet za dobo njegovega dotedanjega trajanja, torej skupno za 7 let, če ne b bil ob izteku drugega roka odpovedan Ker bi pakt potekel 9. februarja 1941, a ga nobena stranka letos ne želi odpovedati, so »e že sedaj sporazumeli, da ga pocaljšcjo za nadaljnjih 7 let, torej do 9. februarja 1948. Večje zunanje manifestacije o »kupni volji za nadaljevanje dosedanjega sodelovanja štirih balkanskih držav kot morebitnega zarodka širše balkanske vzajemnosti gotovo ne bi bili mogli pričakovati.

Dva sofcotna razgovora

Zunanja slika drugega dneva beograjske konference

Beograd, febr. p. Sncčnji banket, ki je bil prirejen v rumuuskein poslaništvu v čast zunanjim ministrom Balkanske zveze, je potekel v najboljšem razpoloženju. Sledil mu je svečan sprejem na katerem je bilo poleg domačih tudi veliko število tujih novinarjev. Ministri držav Balkanske zveze so se z njimi pogovarjali in so ostali v družbi globoko v noč

Danes dopoldne ob 11. sc se zunanji mi nistri znova sestali in konferenca je tra jala vse do 13. ure. Nate so se zbrali v turškem poslaništvu, kjer jim je poslanik priredil svečan obed. LTde'ežili so se ga tudi ministrski predsednk Cvetkovič ru munski veleposlanik dr. Cadere. naš posla nik v Bukarešti Dučič. poslanik v Ankari dr Šumenkovič, grški poslanik v Beogra du Bibiča Rosseti, naš poslanik v Atenih Vukčevič in prvi pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič.

Zasedanje Balkanske zveze se je danes popoldne ob 18. spet nadaljevalo in je seja trajala vse do 20. ure Ob 21 uri je zu nanji minister dr. Cincar Markovič prire dil v čast svojim tovanšem svečan banket v Oficirskem domu. Na banketu sta dose

dan ji predsednik stalnega sveta Balkanske zveze Gafencu tci sedanji predsednik dr. Cincar Markovič izmenjala prisrčni zdravi-ci, za kateri je vladalo že ves dan v vseh tukajšnjih mednarodnih krogih veliko zanimanje. Banketu je sledil tudi nocoj sija jen sprejem.

Saradzoglu v avdienci

Beograd. 3. februarja. AA Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je izvolil sprejeti danes ob 4. pop. v Belem dvoru v avdienco Nj eks. turškega zunanjega ministra Sukri Saradzogla.

Ogledi novinarjev

Beograd, febr p Novinarji, ki so se zbrali v Beogradu ob prilik, zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze, so bili danes dopoldne v Balkanskem institutu ter so si ogledali tudi redakcije nekaterih beograjskih listov, in druge zanimivosti v mestu Jugoslovensko novinarsko udruženje jim je priredilo nocoj v paviljonu Cvete Zuzorič na Kalemegdanu večerjo, po kateri so se vsi podali na sprejem v Oficirski dom.

Odnošaji do sosedov

Nekaj podrobnih informacij o dosedanjem poteku beograjskih razgovorov

Beograd, 3. febr. (-bv-) Iz poučenih diplomatskih virov doznavamo o dosedanjih razgovorih v okviru stalnega sveta Balkanske zveze še naslednje podrobnosti: Popolno soglasje se nanaša tako na vzpo-reditev posameznih politik članic Balkanske zveze v medsebojnih odnošajih kakor tudi v pogledu njihove politike do sosednih držav. To sodelovanje ima seveda svoje naravne meje v nacionalnih ali pa v posebnih interesih vsake izmed njih zase. Zato je izključena vsaka možnost, da bi se na sedanjem zasedanju razpravljalo o kakršnihkoli koncesijah, ki bi bile v nasprotju s teritorialno nedotakljivostjo balkanskih držav ali z njihovo neodvisnostjv.

Turško posredovanje v SoHji

Turški zunanji minister Saradzoglu je svoje tovariše izčrpno informiral o svojih razgovorih z bolgarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Kjo-seivanovom na poti v Beograd. Tudi danes potrjujejo v obveščenih krogih, da je dr. Kjoselvanov zagotovil turškemu zunanjemu ministru, da Bolgarija ne bo opustila svoje politike miru in nevtralnosti v sedanjem položaju. Na tej osnovi je ne le omogočeno nadaljnje sodelovanje z Bolgarijo temveč so tudi obenem ustvarjeni pogoji za še večjo poglobitev. Vsekakor smemo po sedanjih informacijah zaključiti, da se spravni duh, ki vodi članice Balkanske zveze do njihovih sosedov na tem sektorju, zadovoljivo uveljavlja in da so dani vsi pogoji za nadaljnje konstruktivno delo, ki naj služi zavarovanju miru na Balkanu. Turški zunanji minister Saradzoglu bo

imel na povratku v Ankaro novo priliko za neposreden stik z bolgarskimi državniki in ni dvoma, da mu bo po beograjski konferenci njegovo delo olajšano. Odmev beograjske konference v bolgarski javnosti je. sodeč po pisanju sofijskih listov najboljši.

Prizadevanja z Madžarsko

Manj se je moglo doslej zvedeti o uspe hih pomirjevalnih naporov glede na ma-džarsko-rumunske odnošaje, dasi tudi * madžarskih krogih priznavajo velike zasluge nekaterih držav, posebno Jugoslavije in Italije, da bi se čimprej našla primerna kompromisna rešitev madžarsko rumunskih vprašanj. Z zanesljivostjo lahke trdimo, da bodo vse članice Balkanske zveze nadaljevale svojo pomirjevalno politiko tudi v tem sektorju Evrope. Znabiti je skepsa, ki jo kažejo v madžarskih krogih glede uspeha teh akcij, sredstvo pritiska, da bi se čimprej našla zadovoljiva rešitev, za katero se zavzema, kakor znano, tudi Italija. V madžarskih krogih pa si očitno ne delajo v tem pogledu prevelikih iluzij.

Madžarski listi zelo pozorno zasledujejo beograjske razgovore in potebno ^Agla-šajo italijansko mnenje ter navajajo po njem. da želi M:v!žar«ka mirno r»vM.jo mirovnih dogovorov. Ne da bi v Budimpešti izražali kako svoje mnenje, se vendar da iz rispria madžarskih listov dovolj jasno razbrati, da je Madžarska sicer nrinrav-ljena podajati se, da pa mora biti cilj teh pogajanj »ustvaritev novega roda na evropskem jugovzhodu«. Po mnr-nili Madžarske ne more biti osnova za taka po-

Ravno takšna samoprevara je nadaljnja predpostavka, da so vse doslej šnje politične stranke hlepele samo po oblasti, po vladi, oni pa — tako izzvenijo te njihove obtožbe — tega ne bodo. Na vsem svetu je tako vedno bilo, je in bo, da je vsaka resna politična slkupina skušala dobiti v roke tudi eksekutivno moč za izvajanie svojega programa. Zakaj v neprestani opoziciji se sicer lahko prepovedujejo najlepši in najidealnejši programski cilji, ki jih pa razen v samopomožnih gospodarskih in kulturnih organizacijah ni mogoče uveljaviti, čt nimaš v rok^h oblasti, legislative in eksekuti-ve. Kako hočeš n. pr. star, nesodoben in morda tudi nesocialen in krivičen davčni režim nadomestiti z novim, pravičnim. socialnim, ako nimaš v rokah ^gislative in eksekutive, t. j. oblasti? Tako vidimo, da predpostavke novih

političnih reformatorjev šepajo na vseh koncih in kra.i;h. da so nerealne utvare. ki jih praktično življenje nrei ali slej dene v nič. Tako se bo v dogled-nem času zgodilo tudi njim, ki :im pa niti od daleč nočem očitati zlohotnosti. Samo bi jim svetoval nekoMko premisleka o tem. ali ne bi bilo pametneje, da bi skušali politične reforme do^č5 z uveljavljanjem v starih, vendarle kolikor toliko utrjenih političnih gru-pacijah. nego da si skušajo vsak zase snovati nove politične grupacije. Koncentracija in ne drobljenje bi morala biti parola vsakršnega treznega, realnega pol't'čnega delavca. Naj mi ver-iameio, da bo čez nekaj desetletij vzrasla nova rn^dna. ki bo nj'm •rasla čez glavo in jim prav n'č n^ bo prizanesla z naštevanjem nj-n^vh grehov. To je tok življenja. — V. S

gajanja trianonski mir. V Budimpešti domnevajo, da je stališče Bukarešte v teh vprašanjih toliko bolj odločno, kolikor več pomena pripisuje Nemčija v sedanjem položaju neoviranemu razvoju svojih gospodarskih odnošajev z Rumunijo. Zaradi tega se Rumunija v zadnjem času čuti izven neposredne opasnosti, kar ni brez pomena tudi za potek sedanjih beograjskih razgovorov.

Stališče Rumunije

V rumunskih krogih označujejo vesti o pripravah za avtonomijo bolgarske in madžarske narodne manjšine za netočni, in opozarjajo, da ni za take ukrepe nobenega povoda, ko prizadete manjšine same ne postavljajo nikakih podobnih zahtev odkar uživajo v okviru nove rumunske državne organizacije popolno enakopravnost. Glede odnošajev do svojih sosedov vztraja Rumunija pri svojem dosedaniem stališču, ki ga je v zadnjem času jasno označil kralj Karol II., da namreč o teritorialnih spremembah ne more biti govora. To seveda ne pomeni, da bi se v Rumuniji ne zavedali skupnih balkanskih interesov, ki danes imperativno zahtevajo vzpostavitev čim tesnejšega in iskrenejše-ga sodelovanja z vsemi jugovzhodnimi dr-

žavami. Toda sedanji čas po rumunskem mnenju ni primeren, da bi se za potrebno poglobitev odnošajev med sosedi postavljali pogoji, ki bi utegnili sprožiti vojni vrtinec tudi na Balkanu.

Izven teh meja pa je ne le v političnem, nego tudi v gospodarskem pogledu zelo široko področje za poglabljanje medsebojnih odnošajev v duhu mirnega sožitja, ki je najboljše jamstvo za očuvanje nevtralnosti v sedanjem konfliktu. Tako se že govori o možnosti poglobitve rumunsko -bolgarskih in rumunsko - madžarskih odnošajev z novimi trgovinskimi dogovori. Verjetno je, da se bodo te možnosti nakazale tudi v zaključnem komunikeju Balkanske zveze, ki nam bo znan jutri popoldne.

Stik! z velesilami

Po informacijah iz zanesljivega vira se nadalje ne izključuje možnost novih neposrednih diplomatskih stikov med jugovzhodnimi državami med seboj ter njimi in onimi velesilami, ki si prizadevajo, da bi podunavsko-balkanski prostor ostal izven sedanjega konflikta. Diplomatsko aktivnost v tem smislu smemo v bližnjih tednih z gotovostjo pričakovati.

»Trenutno ne preti Balkanu nobena nevarnost"

Zadovoljiva bilanca prvih dveh konferenčnih dni

Beograd, 3. febr. bv. Po soglasnih sodbah zanesljivih in informiranih virov se da bilanca dosedanjega poteka beograjskega zasedanja Balkanske zveze označiti z naslednjimi pomembnimi ugotovitvami:

1. Balkanu ne pret) trenutno nobena nevarnost za porušenje notranjega miru. Nasprotno, prizadevanja za poglobitev med-»alkanskih odnošajev se prav na pobudo članic Balkanske zveze nadaljujejo in stopnjujejo.

2. Trenutno nI tudi nobene zunanje nevarnosti za porušenje miru, za katerega ohranitev se zavzemajo vse države evropskega jugovzhoda.

3. Očitna je volja vseh evropskih velesil z Italijo na čelu. da se navzlic sedanjemu oboroženemu spopadu v Evropi, ki ustvarja dve fronti držav, sedanji požar ne razširi na balkansko-podunavsko področje.

4. SplnSnega priznanja so deležna prizadevanja, da se tudi z balkanske strani stori vse, da se prepreči vmešavanje zunanjih sil na Balkanu in s tem odstrani nevarnost komplikacij na tem področju.

Iz teh premis se pojavlja seveda potreba, da se v kratkem izdelajo podrobni predlogi za kompromisno rešitev vseh medbfii"-"^^ vprašanj na osnovi spoštovanja posebnih interesov posameznih

držav, njih teritorialne nedotakljivosti in neodvisnosti, vendar s priznavanjem skupnih regionalnih interesov, ne da bi to moralo imeti za posledico tudi formiranje kakih novih blokov.

To so po naših informacijah osnove vsestransko priznrnih miroljubnih pri7ide-vanj članic Balkanske zveze, ki se na svojem sedanjem zasedanju v Beogradu trudijo, da z ničemer ne bi motile z velikimi napori ustvarjenega ozračja miru in občega pomirjenja. Balkanski mir bo z beograjsko konferenco Balkanske zveze tako dobil novo okrepitev.

Nemško posredovanje med Rumunijo in Rusijo

Curih, 3. febr. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Beograda, da so pri današnjih razgovorih na beograjski konferenci Balkanske zveze nastopili razni novi momenti. Z gospodarskimi koncesijami, na katere je pristala Rumunija, so se znatno popravili odnošaji Rumunije do Nemčije. Rumunija je sedaj prepričana, da se bo Nemčija resno zavzela za Rumunijo v Moskvi. Na drugi strani si Rumunija prizadeva. da bi tudi napram zapadnima velesilama in napram Italiji ohranila svobodne roke na gospodarskem področju.

Italijani o konferenci

Poročila in ugotovitve italijanskih listov

Rim, 3 febr o Italijanski dopisnik »Gaz-/.ette del Popolo« poudar;a izreden politični pomen beograjske konference Pred-vsem zaradi tega ker jt to prv- večji diplomatski sestanek po izbruhu sedanje vojne v Evropi Zato je v evropsk politični panorami postal Beograd ob tej priliki središče splošnega zanimanja. V vseh diplomatskih krogih pričakujejo z napetostjo sklepe konference Balkanske zveze. Ni dvoma, da bo politika nevtraIno«ti izšla iz te konference ojačena in da se balkanska solidarnost manifestirala na nedvoumen način.

Dopisnik »Piccola« objavlja v poročilu iz Beograda informacijo, po kateri je imel sestanek tur kuga zunanjega ministra Sa-radzcgla in prcdscdn:ka bolgarske vlade dr Kjoseivanova pozitiven rezultat v tem, da se bo B.iigarija prilagodila politiki, ki jo bodo države Ba kanske zveze definirale na beograjski konferenci, čeprav za sedaj šc ne bo pristopila k Ba'kanski zvezi, temveč bo počaka'a da se končno urede njeni odnosi z Rumunijo in Grčijo. Kar se tiče Madžarske, menijo, da bo tudi ona sledila primeru Bo'garijc

»Kelazione Internationali« opozarjajo na prizadevanja, ki so bila izvršena pred sestankom Ciana in Csakva v Benetkah ter kasneje za ureditev madžarsko-rumunskih in rumunskc-bolgarskih odnosov. V zvezi s tem se poudarja, da so bila tudi prizadevanja Jugoslavije in Grčije dragocena, ker je bila z njimi dejansko otvorjena pot. po kateri se bodo mogla z miroljubnimi sredstvi urediti vpraTanja, od katerih je odvisno koristno sodelovanje Rumunije. Madžarske in Bolgarije skupno z vsemi ostalimi balkanskimi državami.

Londonska mnenja

London, 3. febr. z. Po informacijah londonskih krogov razpravljajo na beograjski konferenci Balkanske zveze predvsem o določitvi smernic za nekako kolektivno politiko vseh balkanskih držav. V Londonu se ne bi čudili, če bi prišlo do sklenitve kakega novega pakta. Zatrjevanja, da s4reme balkanske države po nadaljnji konsolidaciji, v londonskih krogih niso docela razumljiva, ker ni znano, v kateri smeri naj bi se izvedla konsolidacija. »Ti-

mes« poroča v zvezi s tem na zbMžanje med Bolgarijo in Turčijo in vidi v tem znak, da se balkanske države čim dalje bolj zbližujejo. Turčija je zagotovila Bolgariji, da bo spoštovala njeno nevtralnost in njene meje. To pomeni vsekakor velik korak naprej k okrepitvi politike miru na Balkanu. Zato ne bi bilo nič čudno, če bi prizadevanja turškega zunanjega ministra Saradzogla dovedla do tega, da bi se Balkanska zveza odrekla svojemu eksklu-zivnemu značaju in se pretvorila v sp^šno balkansko zvezo defenzivnega značaja, kar bi Anglija in Francija le pozdravili

Belgijske simpatije

Bruselj, 3. februarja. AA. Vsi belgijski listi brez izjeme prinašajo poleg poročil svojih dopisnikov iz raznih evropskih prestolnic tudi uvodnike o pomenu in ciljih konference Balkanske zveze v Beogradu. V glavnem poudarjajo, da gre članicam balkanskega sporazuma v prvi vrsti za to, da bi še bolj utrdile svoje medsebojno sodelovanje in da bi na ta način ohranile nevtralno stališče ter pernate h k^čni ustalitvi miru v jugovzhodni Evropi. Jugoslavija je po mnenju listov vodilna nevtralna država in prvorazredni činitelj miru v jugovzhodni Evropi. Knez namestnik Pavle je zelo zaslužen za sedanji mednarodni prestiž in ugled Jugos^vije. Tudi osebnost zunanjega ministra Cinear-Mar-koviča ie predmet posebne pozornosti v tukajšnjem tisku. Ugodni list »Metropole« se bavi v današnjem uvodn;ku s problemi jugovzhodne Evrope in pravi pod z?fflavjem »K^ez name^^k — an^stol miru«: »E^a od osebnosti, ki je največ pomagala, da se je ustvarilo in ohranilo ozračje miru na Ba^anu, je nedvomno k"ez name^ik Pavle« Na+o n^^^hno piše o uspešnih prizadevaniih Nj. Vis. k"e-za nfm^pika za utrditev miru na jugovzhodu Evrope.

Rumunski I" s ti

Bnk»reš*a. 3 febr. AA. tRador) S:noč-->ii in d-maš-vii rumunski listi p~sv~č->jo "tevilne članke prvemu dnevu ra-^nia -veta Brtkan-ke ke^fe-^ce. V"' -~b"*v,i-'jo T>rr?'"'.i svojih posebnih dopisnikov iz Beograda.

Strnjeni jugovzhod

Zdravica zunanjega ministra dr. Cjncar-Markovica na sinočni svečani večerji v OHcIrskem , i mu

Beograd, 3. februarja. AA. Na svečani večerji v Oficirskem domu je imel nocoj zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič nasleu.-ji govor:

»Gospod predsednik, ekscelence, gospe in gospodje!

S posebnim zadovoljstvom imam čast pozdiaviti v prestolnici Jugoslavije ugledne zastopnike prijateljskih držav Balkanskega sporazuma, čigar stalni svet je zbran na svoje reduo zasedanje pod predsedstvom mojega dragega tovariša in prijatelja g. Gafenca. Po prijetnem naključju pade sedanje zasedanje ravno na dan šeste obletnice od sklenitve pakta Balkanskega sporazuma, kar nam daje tem več povoda, da si ogledamo dosedanjo črto njegove blagodejne delavnosti, kakor tudi, da ugotovimo našo trdno voljo, da ostanemo zvesti svojemu dragocenemu instrumentu miru in miroljubnega sodelovanja na Balkanu.

Zgodovinski pomen letošnjega zasedanja za naše države povečavajo še bolj težke, skoro tragične okolnosti, ki jih danes preživljajo vsi narodi Evrope. Tri velike svetovne države, trije največji evropski narodi, ki so dozdaj določali smeri vseh političnih in kulturnih stremljenj Evrope, so v težkem vojnem spopadu, čigar razvoja še ni mogoče videti vnaprej. Ravno z ozirom na te okolnosti pa se nalaga državam Balkanskega sporazuma dolžnost, da podvoje svojo opreznost in da pokažejo največjo modrost, da bi bile balkanski zemlji prihranjene vojne izkušnje, na katerih so vsi balkanski narodi mnogo trpeli v preteklosti in od katerih ničesar dobrega ne morejo pričakovati v sedanjosti.

že pri samem izbruhu današnjega spopada so vlade držav Balkanske zveze odkrito izrazile željo, da bi ostale nevtralne pod enim samim pogojem: da ne bi prišli v nevarnost z razvojem dogodkov njihova nedotakljivost in njihova neodvisnost. Mi smo danes srečni, da moremo ugotoviti, da so naši miroljubni napori rodili dozdaj dobre uspehe. Z enakim optimizmom gledamo v bodočnost. Balkan z nobene strani ni ogrožen. Korektno in lojalno zadržanje balkanskih narodov je bilo pravilno ocenjeno in od vseh spoštovano.

S posebnim zadovoljstvom moram pripomniti, da je zadržanje dveh balkansko-podunavskih držav, ki sta izven Balkanskega pakta — Bolgarije in Madžarske — bilo tudi v skladu z miroljubno politiko držav, članic Balkanskega sporazuma. To opravičuje iskreno upanje, da bo čut resnične solidarnosti končno odprl trajne pogoje za srečno bodočnost vsem narodom Balkana in Podonavja.

Prav tako zasluži naše popolno priznanje dragocen prispevek, ki ga je Italija dala za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi s svojim modrim stališčem nevojskujo-če se stranke, ki ga je zavzela od začetka vojne.

Današnje zasedanje stalnega sveta ima za nalogo, da potrdj trden sklep držav Balkanskega sporazuma, da v najtesnejšem medsebojnem stiku in sodelovanju nadaljujejo dosedanjo politiko miru in pomir-ljivosti. V zvezi s tem bi bilo želeti, da bi tudi gospodarsko sodelovanje med balkanskimi državami prišlo do učinkovitega izraza, da bi na ta način ne samo lažje prebrodili težave današnjega časa, temveč da bi tudi v bodočnosti to tesno sodelovanje moglo služiti ustvaritvi čedalje večjega blagostanja naših držav.

Politika, ki so jo vodile države Balkan skega sporazuma, je že vzdržala težave kritične dobe v današnjem spopadu. Samo s takšno politiko bomo mogli še dalje odstraniti vojno od Balkana. Na ta način balkanski narodi, prispevajoč lokaliziranju vojne, delajo istočasno tudi za čim hitrej šo vzpostavitev miru v Evropi in olajšanje vse one plemenite iniciative, ki prihaja od najavtoritativnejših osebnosti sveta, da bi se človeštvo obvarovalo pred nepopravljivo katastrofo.

S takšnimi čustvi in upanji dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. rumunskega kralja, na zdravje Nj. Vel. grškega kralja Jurija II., Nj. ekscelence predsednika turške republike Ismet Inenija in pijem za napredek plemenitega rumunskega, grškega in turškega naroda, za vašo osebno srečo, ekscelence in dragi prijatelji, kakor tudi za srečo ljubeznive gospe Saradzoglu.

Gafencov odgovor

Nato je spregovoril rumunski zunanji minister Gafencu. V uvodu se je v imenu zunanjih ministrov zavezniških držav zahvalil za prisrčni sprejem in mnoge izraze simpatij, ki so jih bili deležni v Beogradu. Poudaril je popolno prijateljstvo in zaupanje, ki vlada med vsemi štirimi državami Balkanske zveze in ki daje njihovi zvezi tako visok pomen. Vse so odločene braniti svojo svobodo in neodvisnost svojega nacionalnega ozemlja. V svojih miroljubnih stremljenjih so odločene, da ne dopuste nobenega napada. Veliko ozemlje balkanskih držav od Jadranskega do Črnega morja in do Karpatov je složno v tej politiki. Nevtralnost balkanskih držav je v splošnem interesu in pričakujejo balkanske države, da bo enako lojalno re-spektirana od drugih, kakor se je držijo one.

Balkanske države niso desinteresirane na svetovnih dogodkih, ki tako žalostno ogrožajo civilizacijo Evrope. Gafencu je izrazil upanje, da bo kmalu napočil dan, ko bodo v Evropi zavladali mir, red in sloga. V toplih besedah se je tudi spomnil Bolgarije in Madžarske in poudaril voljo držav Balkanske zveze za zbližanje z vsemi sosedi.

Na koncu je napil na zdravje kralja Petra II. in vseh poglavarjev držav Balkanske zveze.

Zanimiva paolra ssžfea o bolgarski zunanji politiki

Pariz, 3. febr. j. (Havas). V mednarodnih po!itičn'h krogih opozarjajo v zvezi s konferenco Balkanske zveze v Beogradu na vse bo'j vidno zbliževanje med Bolgarijo in Turčijo, ki je po njihovi sodbi izrednega pomena za 'ohranitev ravnotežja na Balkanu. Isti opazovalci trdijo, da gre zasluga za bo'

polnitev svojih teritoria^ih zahtev napram Rumuniji. V Moskvo so odhajala bolgarska zastopstva in med Bolgarijo in Sovjetsko unijo so se pričela pogajanja za sklenitev trgovinskega dogovora.

Ta čas je odšel angleški poslanik v Sofiji v Ankaro s poverjeno mu misijo, da odstrani vse vzroke nezaupljivosti med Turčijo in Bolgarijo. Misija angVkega diplomata je postala precej lažja, ko je Rusija zače'a zaradi svoje akcije na Finskem izgubljati na svojem prestižu. Bivanje pomočnika turškega zunanjega ministra v So-fij' na povratku iz Londona v Ankaro je znatno pripomoglo k medsebojnemu sporazumevanju in četrtkov razgovor med Sa-radzoglom in Kjoseivanovom je srečno za ključil evolucijo medsebojnega zbliževanja med obema sosednima državama.

Nedvomno je še daleč do vstopa Bolgarije v Ba'kansko zvezo, toda ostale štiri ba'kan<-ke države so upravičene verovati, da tudi ne de'a n:č~sa- proti skupnim interesom Balkana.

m

eu

m,

f! ® itei

ožim

c:

;rTiva sovfetsHh čet se nadaljuje — Včeraj so sovjetska

m letala barbar dirala 29 finskih mest

C 3 febr. j. f Morske T. B.) Sovjetska ofenziva na Karelski ožini na sektorju Mr.nnerheimove obrambne črte pri Summi, ki je v noči od petka na soboto zaradi odločnega finskega napora nekoliko zastala, se je vč;>raj obnovila v skoro nezmanjšanem obsegu. Sovjetske čete so izvedle več močnih nr.padov s pomočjo oklopnih sani in tankov, napade pehote pa je podpiralo približno 200 bombnikov in lovskih letal. Vojaški opazovalci pravijo, da so sovjetska letala, ki se jih poslužujejo v tej ofenzivi, na poseben način opremljena. V prvi vrsti nosijo povečano število strojnic in letalskih topov ter znatno večje število bomb. kakor letala, namenjena za napade finskih mest in strateško važnih točk v središču države. Močnejša oborožitev teh ofenzivnih letal gre na račun manjšega akcijskega radija, kar pa ni važno, ker so oporišča teh ofenzivnih letal neposredno za sovjetsko bojno črto.

Tudi pri včerajšnji ofenzivi so sovjetske čete Fincem zelo otežkočile obrambo s tem, da so zavile napadajoče oklopne sani in tanke v oblake umetne megle. Skrite za zastorom umetne megle so poskušali priti sovjetske čete s svojimi motornimi oklop-nimi sanmi tudi do finskih obalnih baterij v Koivisto, vendar pa je bil napad pravočasno odkrit, ter z močnim topovskim ognjem odbit.

Razen pri ofenzivi na Mannerheimovo čilo je bilo včeraj sovjetsko letalstvo zelo aktivno tudi pri bombnih napadih na razna finska mesta, zlasti na jugovzhodu. V celoti so sovjetska letala bombardirala 29 flnsldh mest in vasi. Najhuje sta bili prizadeti mesti Bjorneborg in Raumo. Pri teh nanadih je bilo po dosedanjih podatkih kaki 20 civilistov ubitih in večje število ranjenih.

Včeraj so se sovjetske čete tudi prvikrat v sedanji vojni poslužile čet, ki se spuščajo za fronto s padali iz letal. Te čete so izvrstno opremljene in so njih glavno orožje lahko prenosne strojnice. Ti vojaki so oblečeni v finske vojaške uniforme in je njih poglavitna naloga uničevati v zaledju finske industrijske naprave in železnice ter električne in komunikacijske napeljave. Doslej še ni znano, koliko teh vojakov so spustili v finskem zaledju. Finska letalska obramba je včeraj sestre-

lila najmanj 12 sovjetskih letal, verjetno pa je, da jih je bilo celo 19.

Finsko vojno poročilo

Helsinki, 3. febr. s. (Reuter). Današnje finsko vojno poročilo pravi, da so se včeraj sovjetski napadi pri Summi ponovili, vendar sa bili zopet odbiti. Finci so severovzhodno od Ladoškega jezera zavzeli več sovjetskih postojank.

Pri letalskih napadih na finska mesta je sodelovalo včeraj okoli 400 sovjetskih bombnikov. Po dosedanjih podatkih je bilo 20 civilistov ubitih, 30 pa ranjenih.

Moskovski komunike

Moskva, 3. febr. br. Štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil naslednje vojno poročilo:

V teku 2. februarja se na fronti ni pripetilo nič posebnega. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo vojaške objekte sovražnika. Pri letalskih spopadih je bilo 11 sovražnih letal sestreljenih, od sovjetskih pa se eno ni vrnilo na svoje oporišče.

Finski ranjenci

v švedskih bolnicah

Stockholm, 3. febr. s. (Reuter). V švedskih bolnišnicah bodo odslej sprejemali ranjene finske vojake s fronte. Za finsko vojsko bo to velika pomoč, zlasti, ker sovjetska letala stalno brezobzirno napadajo finske vojaške bolnišnice.

Turški proračun

An Kara, 3 fe-L.r s (Reuter.) Turški finančni minister je objavil podatke o novem turškem proračunu, ki predstavlja po vrednosti 54 milijonov angleških funtov. 19 milijonov funtov je določenih za narodno-obrambne svrhe.

Seyss Inquart

o obnovi Poljske

Bem, 3. febr. j. (Havas). V svojem govoru, ki ga je imel nemški minister Seyss Inquart pred dopisniki tujih listov v Berlinu, je med drugim izjavil, da se bo Nemčija za restavracijo po vojni opustošene Poljske poslužila v prvi vrsti gmotnih virov. ki jih bo zasegla na samem poljskem ozemlju. Nemški minister je dejal na koncu svojega govora, da je pač naravno, če mora tudi poljski narod po svojih močeh prispevati za obnovo dežele ter na ta način indirektno pomagati Nemčiji, da dobi sedanjo vojno, ki je bila Nemčiji vsiljena.

Fs svetovanja radikalov

Zagreb, 3. febr. p. Prvaki radikalne stranke Krsta MJetič, dr. Kostič :n Miloš Bobič, ki se od včeraj m.ude v Nišu. kjer so že včeraj bili pri Aci Stanojeviču, so danes razgovore z njim nadaljevali. Kakor kaže, bodo razgovori jutri zaključeni.

Vrhovni inšpektor pravosodnega ministrstva

Beograd, 3. febr. p. Za vrhovnega inšpektorja pravosodrega ministrstva je bil imenovan Jovan Sm ljanič, tajnik kasači jskega sodišča v Beogradu, ki bo hkratu prevzel tudi posle občega oddelka ministrstva.

Soja vodstva rezervn!h oficirjev

Beograd, 3. febr. p. V Beogradu je bila danes seja osrednjega odbora udruženja rezervnih oficirjev. Rezervni oficirji irav-ske banovine so bili na tej seji zastopani po dr. Vrhuncu in inž. Bevcu iz Ljubljane ter dr. Šalamunu iz Ptuja. Današnja seja je bila, kakor naglašajo, velikega pomena. Ljubljanski delegati so med drugim predlagali, da bi bil prihodnji kongres udruženja meseca maja v Ljubljani. Jutri bo otvorjen reprezentativni del bojevniškega doma v Beogradu. Tej svečanosti bodo prisostvovali člani vlade in ob tej p ril ki bo ;mel govor tudi vojni minister general Ne-lič.

Oblikovanja

Bc«grad, 3. febr. p. Odlikovani so bil : Z redom Jug. krone 3. stopnje upokojeni šumarski inženjer Anton šivic, z Jug. krono IV. stopnje upokojem višji šumarsk svetnik Janko Ur bas, z redom sv. Save V. stopnje upokojeni šumarski svetnik inž Emil Pupis v Slovenjem Gradcu ter upokojeni poašumar Rafael Burini v Litiji.

Drzen roparski napad v Beogradu

Be°grad, 3. febr. p. Danes opoldne je

bil v Beogradu izvršen roparski napad, katerega ž:tev je postala Slovenka Franja Resnik. Resnikova je bila uslužbenka v čistilnici »čistoča«. Ko je po opoldanskem odmoru otiprla poslovalnico, sta vs^opla dva neznanca, ki sta zahtevala perilo. Ko se je Resnikova obrnila k policam, da bi poiskala zahtevano perilo, je eden izmed obeh neznancev skočil čez mizo n jo z nekim topim predmetom udaril po glavi, tako da ji je razbil lobanjo. Neznanca sta nato očnesla iz lokala nekaj denarja in blaga. Resnkavo so prepeljali v bolnšni-co, njeno stanje pa je zelo resno.

eskva o lalkann

Glavno sovjetsko glasila o beograjski konferenci

Moskva, 3. febr. br. Današnja »Pravda« jo objav la uvodnik o balkanski konferenci. V njem zavzema svoje čisto posebno stališče, diktirano po sovjetski polit;ki proti Veliki Britaniji in Franciji ter deloma tudi proti Italiji. Opaziti pa je, da se list v smislu najnovejše sovjetske politike tokrat ne zaganja več to! ko proti Italiji, čeprav ji pripada ena izmed glavnih vlog v Podunavju in na Balkanu in ta vloga ni prav nič v skladu s sovjetskimi željami.

Pojasnila, da Velika Brtamija in Francija s toliko pozornostjo sledita beograjski konferenci, po mnenju »Pravde« ni iskati v dnevnem redu konference, marveč v tem, da so »balkanske države postale prizorišče najhujše diplomatske igre imperialističnih držav«. List meni, da hočeta Velika Britanija in Francija Balkan če že ne spremeniti v novo bojišče proti Nemčiji, pa vsaj tudi s te strani Nemčijo gospodarsko izolirati. Negačija spričo tega pač ne more

ostati mirna, ker je jugovzhodna Evropa z gospodarskega vidika zanjo ogromnega pomena. Velika Britanija je lani na vse načine skušala ojačiti svoje pozicije pri državah Balkanske zveze in zgolj z tega nagiba je prišlo do pakta s Turčijo ter do garancij za Grčijo in Rumunijo.

Kljub temu zapadnima velesilama ni uspelo, da bi Nemčijo gospodarsko izolirali. Trgovinski odnošaji Nemčije z Jugoslavijo in Rumunijo se normalno razvijajo. Prav pred kratkim je bil sklenjen nov trgov nski sporazum tudi s Turčijo, z Madžarsko pa so odnošaji že od nekdaj zelo tesni.

Madžarska in Bolgarija ne sodelujeta na beograjski konferenci. Kakor so članice Balkanske zveze interesirane na ohranitvi teritorialnega statusa quo, sta ti dve na njem v najmanj toliki meri nelntereslrani. Malo je spričo tega verjetno, da bi konferenca prinesla kake nove rezultate.

Iz državne službe

Beograd, 3. febr. p. Premeščen je bil

p.istav Jože šlanter iz Skop" a k polic'j-ski upravi v LjufcJjan , up Jon je bil

teiin-k Bi-nc t abenc pri z^lezniiki direkciji v Ljubljani

PUHLMANN ov ČAJ

UBLAŽIT JE KAŠELJ!

Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni I zavitek od 125 g. Dm 37.—.

Ogl. reg. br. 1503/1936

Leta^M mš Anglijo

Včeraj so Angleži sestrelili tri nemška letala, ki so skušala napasti ladje ob angleški cbali

London, 3. febr. a (Reuter) Nemški bombniki so danes ponovil napade na ladje ob vzhodni angleški obali. Angleška lovska letala so bila pripravljena na napade in so v več uspešnih spopadih sestrelila dve nemški letali, tretje pa tako težko poškodovala, da je najbrže na povratku tudi padlo v morje.

O dopoldanskih napadih je izdalo opoldne letalsko ministrstvo komunike, ki javlja o teh uspehih. Najprej je bilo opaženo nemško bombno letalo tipa Heinckel ob ustju reke Tyne, ko je hotelo napasti neko ladjo. Angleška letala so se dvignila in sovražno letalo nad morjem sestrelila. Neka ladja je odšla na pomoč, da po možnosti reši posadko.

Nato je sledil letalski spopad nad nekim oboroženim mestom v Yorkshireu. Nemški bombnik, zopet Heinckel, je napadel neko ribiško ladjo v bližini mesta. Tri angleška lovska letala so se dvignila in se zapletla z njim v borbo. Pognala so nemško letalo nad celino in prav nad mestom samim je prišlo do spopada. Eno angleško letalo je letelo ves čas nad nemškim, drugo pod njim, tretje pa ga je obkrožalo. S spretnim manevriranjem so angleška letala prisilila nemško, da se je spuščalo vedno nižje. Končno je zadeto od več krogel padlo na neko polje v bližini mesta. Izmed 4 članov posadke je bil eden mrtev, eden pa je umrl po prevozu v bolnišnico. Ostala dva sta bi'a le lahko ranjena in jima je uspelo letalo zažgati, preden so ju zajeli. Je to prvo nemško letalo, ki je bilo sestreljeno r~d Anglijo samo. Kakor je znano, je drugo padlo kmalu po začetku vojne na škotska tla.

Ob obali Northhumberlanda so se angleška letala zapletla v borbo s tretjim nemškim letalom, in ga težje poškodovala. Mislijo, da mu ni moglo uspeti, da bi se vrnilo v Nemčijo.

Popoldne je zopet neko nemško letalo napadlo neko ladjo v luki ob vzhodni angleški obali in vrglo nanio 6 bomb. Letalo je nato odletelo v južni smeri. Policiia je prepovedala pobirati dele šrapnelov in izstrelke strninic na ulicah mesta, da prepreči nesreče.

Doslej še ni poda+Vov. ali so nemška letala s svoUmi današnjimi napadi povzročila kako škodo.

Na fronti mir

Pariz, 3. februarja. AA. (Havas) Poročilo vrhovnega poveljstva dne 3. februarja zjutraj pravi: Nič novega.

Berlin, 3. februarja. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Nobenih posebnih dogodkov.

Pariz, 3. febr. j. (Havas) Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da včeraj na zapadnem bojišču ni bilo pomembnejših dogodkov. Na fronti v Alzaciji in Lo-reni so vse vojne operacije včeraj popolnoma zastale zaradi izredno goste megle, ki je vidljivost zmanjšal na minimum.

Govor angleškega vsjnega ministra

London, 3. febr. s. (Reuter). Vojni minister Stanlev je govoril danes popoldne v New Castlcu. Odgovarjal je zlasti bivšemu južno-afriškemu ministrskemu predsedniku Hertzogu na njegovo zahtevo, da sklene Južna Afrika mir z Nemčijo. Stan!ey je naslovil na Hertzoga vprašanje, aH morda misli, da bi Nemčija dovolila Angliji, če bi jo premagala, mirovno pogodbo, kakršna je bila versajska. Poudaril je, da bi bilo Angliji sploh nemogoče živeti in se razvijati brez imperija in brez pomorske trgovine. Niso samo fizične in materialne vrednote, ki jih hoče Nemčija uničiti.

V sedanji vojni gre za vse vredn-ote, ki si jih je Anglija v teku generacij postavila Proti vsem njim se Nemčija bori in jih ne priznava. Anglija se ne bori samo za svoje ideale in ideje, temveč za svoje življenje. Postopanje Nemčije v Evropi bi moralo biti generalu Hertzogu dokaz, da sedanja nemška vlada ne more nuditi nobenega miru in varnosti niti za Anglijo, niti za ostali svet.

Stan!ey je poudaril, da noče Anglija ničesar od Nemčije ali Nemcev. Noče Nemčije uničiti in preprečiti njenega razvoja. Anglija tudi noče opustošiti Nemčije, kakor je to storila Nemčija s četrtino Evrope. Anglija hoče, da bi bila Nemčija miren m srečen član mirne in srečne Evrope. Treba pa je storiti vse, da zmagamo v borbi s hrabrim, brezobzirnim in odločnim nemilim narodom. Zmaga bo prišla, potrebni pa so zato vztrajnost, pogum in vsa moč tehnike. Le na ta način bo mogoče doseči zmago in potem mir.

*

Sabotaža v Švici

Bcrn, 3. febr. j. (Havas). V strojnih tovarnah v Oerlikonu sta se pripetili dve nevarni eksploziji, ki sta povzročili precejšnjo gmotno škodo. Oblastva so uvedla strogo preiskavo, ker kažejo vsi znaki, da gre za sabotažno dejanje. Eksplozijo so povzročili peklenski stre ji. Oblastva so razpisala nagrado 5000 švicarskih frankov za vsako informacijo, ki bi pokazala sled za storilci.

Bi

J

Angleži so zgrabili več novih trgovinskih ladij, kaSosr

pa so jih doslej izgubili

London, 3. febr. s. (Reuter). Po sinoči objavljenih podatkih razpolaga angleška trgovinska mornarica sedaj stvarno z več ladjami in več tonaže nego ob izbruhu vojne. V prvih pet mescih vojne je Anglija izgubila 480.000 ton ladij. To je približno 2.6% predvojne tonaže. Med tem so angleške ladjedelnice zgradile več novih ladij, nego jih predstavlja izgubljena količina. Točnih podatkov o novozgrajenih ladjah zaenkrat ne objavljajo.

V istem času je bilo zaplenjenih oziroma potopljenih od lastnih posadk 44 nemških ladij s skupno 228.000 tonami. Ta izgu ba predstavlja 5% celokupne nemške trgovinske mornarice. Poleg tega je 350 nemških ladij sedaj zaprtih v raznih nevtralnih lukah tako da je stvarno še nadaljnjih 29% nemške trgovinske mornarice neuporabljivih.

Posadki nStarfisha"

in „Undine" rešeni

London, 3. febr. s. (Reuter). Kakor je sedaj ugotovljeno, sta bili posadki svoj čas potopljenih angleških podmornic »Star-fish« in »Undine« v celoti rešeni in se ia-hajata v nemškem ujetništvu. Nemški radio je postopoma objavil več imen članov posadk, drugi pa so se po pošti iz ujetništva javili svojcem v Angliji.

Žrtve min In torpedov

London, 3. febr. s. (Reuter). V Severnem morju se je včeraj potopil no./eški parnik »Varilt« (1100 ton). 15 članov posadke pogrešajo.

Kakor je naknadno ugotovljeno, so v torek zvečer nemška letala potopila angleški parnik »RoyaJ Crown« (4600 toni.

Kanada gradi 45 bojnih ladij proti podmornicam

Ottavva, 3. febr. br. Kanadska vlada ie objavila komunike, po katerem je bilo te dni z raznimi ladjedelnicami sklenjenih več dobavnih pogodb za 45 manjših oo.ro'h ladij, ki se bodo uporabljale v borbi proti .podmornicam. Ladje bodo morale biti zgrajene do prihodnjega leta. Stroški bodo znašali skupno 10 milijonov kanadskih dolarjev.

31 švedskih trgovinskih ladij potopljenih

Stockholm, 3. febr. br. Glede na včerajšnjo potopitev švedske ladje »Fram« so danes švedski listi objavili podatke po katerih je bilo doslej potopi jenih 31 švedskih ladij s skupno 60.000 tonami. Pri tem je izgubilo življenje 325 švedskih mornarjev.

Prepoved prodajanja

ladij na Nizszcsirsksm

Amsterdam, 3. febr. br. Davi je bil objavljen dekret, po katerem nizozemske ladjedelnlšk/e družbe svojih ladij tujim družbam v bodoče ne bodo smele več pro-

dajati, niti dajati v najem brez posebnega dovoljenja pristojnih oblasti. V zadnjem času so namreč skušale posamezne družbe nekaj svojih ladij prodati, ali pa dati v najem Angležem, cia bi tako nadomestile izgubo, ki so jo imele spričo omejitve nizozemske pomorske plovbe, ki jo je povzročila sedanja vojna.

Pred likvidacijo

a£ere »Araina Maru"

London, 3. febr. j. (Reuter). Danes je p. ispela v London nota japonske vlade za-ladi incidenta z japonskim parnikom »Asa-ma Maru«. Kakor" sodijo v dobro informiranih londonskih krogih se bo vsa. afera poravnala z mirnimi diplomatskimi pogajanji med angleško in japonsko vlado. V nekaj dneh bo objavljen tekst japonske note skupaj z vso korespondenco, ki je v tej zadevi tekla med Londonom in Tokiom.

Nemške trgsvSncke težke če v Tssržlji

Amsterdam, 3. febr. j. (Havas). Berlinski dopisnik holandskega lista »Nieuvve Rotterdamsche Courant« po-oča, da si Nemčija silno prizadeva povečati svojo trgovino s Turčijo, da pa Turčija ni voljna pristati na večjo izmenjavo blaga z Nemčijo, kakor jo coločajo po zadnjem trgovinskem dogovoru dojene kvote. Prav tako se Nemčiji po več mescev trajajočih pogajanjih ni posrečilo doseči, da bi turška vlada podaljšala dogovor o plačilnem prometu med obema državama, ki je potekel že 30. avgusta preteklega leta.

FrancssM raslsnik zapustil Mcskvo

Pariz, 3. febr. j. (Havas). Po!službeno se izve, da je francoski poslanik v Moskvi Naggiar zaprosil, da bi smel iz zdravstvenih razlogov začasno zapustita svoie službeno mesto. Njegovi prošnji je bilo ustreženo in je Na

Prihod sovjetskega

poslanika v Bratislavo

Bratislava, 3. februarja. AA. Novi sovjetski poslanik za Slovaško Grigori Puškin je prispel snoči v Bratislavo, kjer so ga sprejeli predstavniki zunanjega ministrstva.

Vremenrka napoved

Zemunska: Blago vreme. Pretežno me-

!r1ono in oblačno sem pa tja dež. Sneg bo padal na visokih planinah.

Univerza v zim&ki »retuli«

Ljubljana, 3. februara

Jojme, ta preklicani sneg! Kako nam jc je zagodel. Takih težav z vremenom nismo imeli že par letn h časov nazaj. Ne iečem, da nismo imeli suše pa povodnji, ujmi, k. si najrajši zbirata za plesn naše Barjane. Pa jih vprašajte, kaj jim je ljubši: povodnji, suša ali sneg in vam bodo povedali, da brez prvih dveh kaj težko žive, s snegom pa res ne vedo kaj početi. Za sušo pridejo vselej podpore, za povod-nijo prdejo vselej podpore, zaradi snega pa si Barjani do današnjih dni še niso domislili vzroka, ki bi jih upravičeval do podpore. Kar nu pa še bo in sneg, ki ga pesniki imenujejo beraški gnoj, utegne barjanom slej ali prej vreči kaj drobiža Lz javne malhe.

Tokrat pa imamo z njim le sitnosti in težave. Postav m zaradi tistih debelih, belih kupov prek Ln prek po cestah, da še peš ni bilo mogoče naprej, kaj še z avtom ali celo tramvajem. Pravijo, da pride vse dobro od zgoraj. Ne vem, v čem tiči dobrota slapu, mrzlega pršiča, ki se ti nenadno vsuje za vrat izza kapa? Morda v veselju n škodoželjnosti mimoidočih, ki se pritajeno hihitajo v hvalo, rudi tale je »dobra Prepovedali so smučanje in sankanje po vseh mestnih ulicah, pozabiili pa so dostaviti: če je manj ko četrt metra snega na njih. Da je prepovedano smučanje po pločn kih, je še nekako razumljivo, ne vem pa, čemu so prepovedali smučanje po cestah Ln še celo v smeri prometa Kolesarji, vozniki vseh branž. konji. osli in drugi ljudje, najsi bodo kakorkoli podkovani — nj m je dovoljeno. Tebi človek, ki si si za zimsko obutev zbral smuči le zato, da prideš po zasnežen o ulicah hittejše, ne, tebi n: dovoljeno. Prijetnejše in piavičnejše je, da ti sneži za vrat in ti hladna voda curlja po hrbtu še n že doli. tja za čevelj, koder se ti tudi nabra sneg. ki združen z »mrzlo vodico« od zgoraj zamaka podplate. To vzbuja v tvoji notranjosti najblažje počutke: čof, klcf. kakor tista vodočrpna sesalka na sis. čeprav se Batove galoše v takih primerih prav dobro izkažejo (ne puste zunanje vlage noter in notranje ven), te žagi abi nahod z dvojnim nelsonoan. Za srečo imajo v bolnišk blagajni zoper bolezen uspešno zdravilo v podobi salicilovega pra:ka ali po domače aspirina, ki v štirinajstih dneh najkasneje pa do pomladi zajamčeno prežene nahod in nosno rdečico.

Jojme, ta preklicani sneg! Kdo bi mislil, da utegne pospeševati prijateljsko fantazijo. Oni dan sem bral v časopsu

Debele šale debelega snega

poročilo prijatelja prirode, ki je na kratkem sprehodu po deviško zasneženi tivolski naravi srečal veverico in dehorja, ko sta objeta plesala swngs, lisioo, ki mu je voščila dober dan, divjega kozla, ki ga je brcnil v beder, srno, ki mu je vohala za drobižem v žepih in celo jelena z dvanajsterimi kraki, ki jo je užaljen ubral nazaj v hosto, ko je opazil rogove tudi na...

Nič. kdove koga bi naš prijatelj prirode še srečal pod Tivoli jem, da ni, vračajoč se po lastnih stopinjah, opazil sledov medveda, ki se jih je na moč prestraši.

Da res, zima drami domišljijo in humor. Kako tudi ne, saj je sama tako vesela in smešna, še niste opazili? Kam vendar gledate. ko hodite po mestu! Poglejte, kako duhov to, arhitektonsko učinkovito so za-plankani spomeniki: Robbov vodnjak pred rotovžem, slovenska žena pred muzejem ln še drugi. Vse lepše in humomejše pa opravi ta posel sneg sam. Kako prijazni so čuvaji zmajskega mostu z vsemi belimi naš tki in težkimi kučmami na glavah. V svojem onemoglem srdu čepe neškodljivo na nizkih podstavkih in se zadovoljujejo, da s svojimi spakami simbolizirajo ljubljanski rotovž. Pa še Prešerna poglejte, pa Valvazorja. Vodnika in Miklošiča, kako so jim glave zlezle v debele kožuhe, beli Trubar je s snegom kot zrasel v eno.

Zima je imeniten arh'tekt. ki v tem času popravi marsikateri greh nesposobnega arhitekta. Naša univerza, ki se scer ne more ponašati z umetniškim pročeljem, ima sedaj povsem novo lice. Sneg je za-medel marsikater pranjo zakril drobnarije. M so na pročelju kakor obeski pri sejmarskem kramarju, z belimi črtami je

Vremenska hišica je kakor antični žrtvenik v zimskem svetišču

močno poudaril glavne oblike in is vsega ustvaril pročelje, na katerem ba mogli naši mladi arhitekti z uspehom študirati Ln spoznavati elemente slabe arhitekture.

Poznate »Caffč Bombich« ? Tam v Zvezdi, kadar je sila. ste gostje. Kakor pravljična vila ameriškega miljarderja, ki se je umaknil v tihoto sredi velikega parka. Za čuvaje pa si je postavil v številnih primerih sina Dionizija in Afrodite, Farnega Pnapa, demona plodovitosti. ki ga včasi niso nič manj spoštovala ko dandanes. Včasi so mu darovali osle in prve dozorele sadeže dočim Priapom pa osle le kažemo. Druge daritve pa opravijo cucki in vinski bratci, ki jih nočna pot zanaša tod mimo.

Kadar moraš v posteljo. . •

Obolenja pri naglih vremenskih spremembah

»Pravljična« vila sredi Zvezde

V pouk številnim zavarovancem objavlja »Delavsko zavarovanje«. glasilo OUZD v Ljubljani naslednja navodila:

Pri naglih vremenskih spremembah se pogosto pojavlja influenca epdemičao. Zadnji čas so nastopila med zavarovanimi člani zelo pogosta obolenja za Influ-enco. Ker je pravilno ravnanje bolnika samega v primeru influenčnega obolenja prav važno za potek in zdravljenje bolezni. pr občujemo ponovno nekaj navodil, kako se je ravnati, da se obolenja izognemo, in kako se je ravnati v primerih, da je influenca že nastopila.

Kako »e obvaruješ Influence?

Zaradi mnogoštevilnih obolenj in po-dic, ki jih ima ta bolezen, je potrebno, da se seznani vsak član z zdravstveno-higl-enskimi predpis: Ln navodili, kako se obvarujemo nalezljivih bolezni posebno še influence. Za obvarovanje okuženja po in-fluenci nimamo sigurnih sredstev. Najboljše obrambno sredstvo je vsakdanje smotrno in pametno ž vljenje ter utrjevanje telesa in volje Z utrjevanjem se izboljšujejo življenjske sile, se zvišuje odporna moč in se znižuje sprejemljivost okuženja. Telo moraš utrjevati dnevno pozimi in poleta, moraš ga krepiti s sprehodi, s športom ter z umivanjem z mrzlo vodo. V vsakdanjem življenju moraš vpeljati red glede dela, počitka in prehrane. Hodi zgodaj spat, sipi v nezakurjeni sobi. vstajaj zgodaj, uživaj tečno in dobro pripravljeno hrano ter se vzdržuj alkoholnih pijač in kajenja. Varuj se prepiha tn premraže-nja, oblači se primerno letnemu času, pazi na dobro in nepremočljivo obutev. Varuj se vseh zdravju škodljivih življenjskih prilik v higiensko-zdravstvenem oz'ru ter skrbi za red in snago pri delu in jelu.

Pri epidemiji influence.

Pri pojavu imfluenčne epidemije je potrebna še večja pažnja na dana navodla, da se s tem obvaruješ okuženja. Izogibaj se okuženih ljudi po influenci! Če si v družbi takih ljudi in moraš z njimi govoriti. drži po možnosti robec pred usti posebno pri kašljanju in kihanju Na to opozarjaj tudi druge. Umivaj se pogosto, po-

— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, atripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkašeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih sluča jih ne odreče.

Ogl. reg. S. br. 30474-32.

sebno skrbi za čistočo rok. Skrbi za pogosto razkuževanje ust, nosnih duplin s primernim razkuž lom, najbolje z razredčenim vodenim superoksidom. Ne zahajaj v prostore kjer se zbirajo ljudje v skupinah torej gostilne, kavarne, na zborovanja in druge sestanke Bodi trezen ter se zavedaj. da alkoholne pijače oslabijo telo in s tem pospešujejo obolenje.

Ce »i zbolel

pri obolenju pusti delo ter ostani nekaj dni v postelji, tako zaradi sebe kakor zaradi preprečevanja okuženja svojih sodelavcev. Odpočitek v borbi proti influenci je najboljše sredstvo. Meri trikrat dnevno vročino ter skrbi, da se vročina s potenjem in ogrevanjem zniža. Visoka vročina naj te ne vznemirja, ker je kratkotrajna ir, tudi življenju ni nevarna Obišči v or-dinao-ji svojega zdravnika pravočasno ter

Cim vstane?, preden gres spat

KAL0D0NT

PROTI ZOBNEMU KAMNU

se posvetuj z njim o svoji bolezni tn načinu zdravljenja V izjemnih primerih pokliči zdravnika na dom. To je potrebno posebno, če se pr.družijo druge bolečine. Pri tem pa se zavedaj tudi, da je zdravnik za časa epidemije prezaposlen s težjimi bolniki Drži se točno zdravnikovih navodil glede zdravljenja, rekonvalescence m delasposobnosti Posebnih zdravil za bolnika, bolnega za influenco ni; zato zaupaj zdrav.lom katera ti predpiše uradov zdravnik Ta kratka navodila je dobro da si vsakdo zapomni S tem skuša sodelovati pri preprečenju širjenja influenčnih obolenj za ohranitev zdravja in življenja delavcev.

Slabe zveze Gorenjcev z Ljubljano

Nekaj predlogov za izboljšanje voznega reda

Bled, 3. februarja

Nekolikokrat so se Gorenjci že pritoževali zaradi izredno neugodnih zvez z Ljubljano. Kljub upravičenim pritožbam je bilo pred dvema letoma doseženo le majhno izboljšanje in še to za prav kratko dobo. že pri prvi preureditv voznega reda smo izgubili težko priborjene, nekoliko ugodnejše zveze vlakov, z Ljubljano in Kranjem. Na lanske pritožbe nam je odgovoril nekdo, ki j prisostvoval sestanku, ko so razpravljali o novem voznem redu na Jesenicah » »Jutru«, precej osorno, češ: »Ni se mogoče ozirati na vsak kraj in še man,j na želje vsakega posameznika.«

Da bodo ostale v bodoče prihranjene take pripombe, je potrebno, da si ogledamo naše zveze z Gorenjskega z Ljubljano in s Kranjem tudi z gospodarskega stališča. Naši trgovci obrtniki, industrijci in uradniki imajo redno važne opravke v Ljubljani in v Kranju v uradih, v trgovinah in po sejmih V vseh omenjenih za-devščinah pridejo v poštev le dopoldanske ure. Vsakdo pa tudi gleda, da pride čim laže do železnice in da ne zamudi preveč časa.

če hoče Gorenjec pri sedanjem voznem redu kaj opraviti v Ljubljani že dopoldne, se mora odpeljati iz Rateč, Kranjske gore, z Dovjega kakor tudi iz vseh postaj v Bohinju tako zgodaj, da doseže osebni vlak, ki odhaja z Jesenic ob 5.40 Tisti, ki prebivajo v krajih blizu železnice, morajo vstajati vsaj ob štirih zjutraj. Kaj pa oni. ki so bolj oddaljeni od železnice? Za mnoge je noč izgubljena. Nič bolje nimajo tisti, ki so oddaljeni od železnice v krajih med Jesenicami in Kranjem. Neugodna je ta zveza tudi za Blejce. Le preastavjajte

si, urejevalci in zagovorniki sedanjega voznega reda kako prijetna je pot v ju-trnji temi in mraku, po zasneženi zimski pokrajini na uro in še ve' oddaljeno železniško postajo! Veliko ljudi prihaja na ju-trnji vlak po več ur daleč NI vsakemu dano, da bi stanoval v bližini železniške postaje pa stopil iz zakurjene sobe v vlak.

Do 28 prosinca smo imeli vsaj brzovlak št. 3, ki je odhajal z Jesenic ob 7 45 in postajal na več gorenjskih postajah, tako v Lescah, Radovljici, v Kranju in v škofji Loki. Kako prijeten in važen je bil ta brzovlak. priča dejstvo, da je bil sleherni dan dobro zaseden Marsikdo je rad nekaj doplačal, da mu ni bilo treba tavati po jutrnji temi do postaje in predolgo čakati v Ljubljani Nu. zdaj pa so nam vzeli še to edino ugodnost za potovanje v Ljubljano. Radovedni smo za koliko časa; če ne do novega voznega reda. ki bo stopil v veljavo šele meseca maja? Odkrito povedano. da brzovlak št. 3. veliko laže pogrešamo pomladi in poleti kakor zdaj, v zimi!

Kadar je ugodno vreme, potnik gre na glavno cesto in dobi že kak avtobus, kajti konec koncev je vseeno, kdo ima denar: ali občinstvu v tem primeru nenaklonjena železnica, ali zasebno avtobusno podjetje. Toda prav zdaj so avtobusi ovirani in je mnogo krajev še bolj oddaljenih od glavnih cest, kjer vozijo avtobusi, kakor pa od železnice.

Zelo neprimeren je prihod vlaka št. 913 v Ljubljano, ki je poleg tega še v največ primerih tudi zamujen. Kaj mora opraviti potnik ki se pripelje v Ljubljano ob 12.13. v zasebnih uradih, v trgovinah ali na sejmu? Razen državnih in banovinskih ura-

dov je v tem času vse zaprto. Pa tudi po uradih niso posebno veseli zamudnikov, ki prihajajo med 13. in 14. uro. Kaj naj dela potnik čez opoldne v Ljubljani? Trgovine so odprte šele ob 15.

Tisti, ki vedre in oblačijo pri voznih redih, naj bi imeli pred očmi, da ljudje ne hodijo v Ljubljano samo za kratek čas in za zabavo, marveč po opravkih, in da je tudi deželanom čas dragocen.

Ali ne bi mogli premakniti vlaka št. 937 za kake pol ure naprej in ga vsaj podaljšati, če ni mogoče drugače, do Ljubljane? Ta vlak je baje vpeljan zaradi dijaštva in delavcev, če se dijaki količkaj potrudijo, pridejo tudi v desetih minutah s postaje v Kranju v gimnazijo. Seveda bi bilo treba gledati, da bi bil vlak vedno točen.

Res nerazumljivo je, da glede na veliko avtobusno konkurenco in na utemeljene prošnje Gorenjcev pri državni železnici niso toliko uvidevni, da bi enkrat za vselej ne uvedli na gorenjski progi vlak, ki bi prihajal v Ljubljano okoli 10. dopoldne ali pa vsaj med 10. in 11. uro. če pa še tega ne nameravajo, naj nam vrnejo za Gorenjce res pripravni brzi vlak št. 3. Neprilike na progi, zaradi katerih je bil omenjeni brzovlak ustavljen, bodo kmalu pri kraju. -s.

Narodni vremenski reki o januarju in februarju

Sveti trije kralji so nam zimo pripeljati. O svetem Pavi (Pavel puščavnik) vsaka vrana o zimi pravi. Sv. Boštjan v ledu in snegu, bo Jurij prijahal po zelenem bregu, če ni zime do sv. Neže, jo ona izleže. God sv. Neže kokošim jajčnik od veže. Dan sv. Vincenca prinese snega do kolenca. (22. I.) Sv. Vincenc v soncu, april v senci, če je v ivju Janez Zlatoust, je sv. Jožef deževen in pust. če na Svečnico sveča od strehe visi, bo do Matije mrzlih še dni. O sv. Blaži je zima na straži. Sveta Ag&ta je snega bogata. (5. H.) God svete Doroteje snega nam nase je. (6. H.) Sv. Polona je burje patrona. (9. n.) Sv. Valentin, prvi spomladin, prinese ključ od korenin (14. H.). Sv. Peter (na stolu) prinese južni veter (22. n.). Sv. Damijan je že od sonca obsijan (23. n.). Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi (24. n.). če je zgodaj Pepelnica, bogata rž je in pšenica, če je januar mrzel in snežšn, je topla in suha jesen. V snegu Anton, Neža in Pavel, suknjo Gregor dd na kavelj, če pustno noč luna ne sije, se velika noč v sneg zavije. Polna luna na prestopni dan, je ob Juriju krompir že okopan.

Deseti oče, šentovec in Pasji graben

Slovenska B:strica. konec januarja. !

Na višini, tik nad samotnim Sentovcem, ki tako mrko čepi pod veselo ritoznojsko gorico, me je došel človek, oblečen v ogo-ljen. brezbarven plašč, a brezoblična kučma mu je do cči in čez ušesa pokrivala neobrit obraz. Razveselil sem se ga. ker sem mislil, da sem dobil pravega človeka, k: mi bo pojasnil marsikaj, česar nisem vedel o krajih, skozi katere sem šel zdaj v najlepšem zimskem zatišju No. dedec je bil res prijazen in zgovoren, čeprav zadnjo lastnost le težko najdeš pri pohorskem človeku Povedal mi je marsikaj, da je doma gori nekje okrog Lastinje vasi. da jih ima na hrbtu že čez šestdeset in da je menda najimenitnejši človek na svetu, ker je nekaj takega, kar ne more biti noben Desetih bratov se dosti klati po naših krajih, tudi desetnic je dovolj, ki beračijo od vasi do vasi. a deseti oče je le eden in še ta je pošten :n hodi zdaile ob meni in jaz še ponosen nočem biti. da hodim z njim nad Šentovcem. ki ie kraj. da ga daleč naokoli ni lepšega in groznejšega

Začuden sem ga gledal, ker v resnici še nisem bil videl nikoli niti enega desetega očeta n tudi nisem nikoli slišal o njem Dedec se je posmejal in mi je na kratko razložil vso zadevo Res ie bil deseti oče Jula s Pohorja je rodila devet otrok čeprav je bila devica a vsakega ie :m~la od druse-a fanta in je še vsak že k t o*rrk umrl Zadnji je bil moi sop-tnik ki ga ie premamila vročekrvna Jula. in z njo ie imel otroka k: še dane* živi in je 7a,:'tavpn fant in ga le redko kdaj manjka pri fan-

tovskih pretepih Tako ie zadela mojega sopotnika čast. da je postal deseti oče, a desetega očeta menda ni nikjer na svetu, ta slava pripada le njemu in ker se je zavedal te slave, se je oženil z Julo. brž ko je postal deseti oče in živi še zdaj z njo gori nad Lastinjo vasjo in se skregata pošteno morda le vsake kvatre enkrat

Strmega klanca ie bilo konec, pot ie zavila čez plitvo, zamrzlo Devino in se je izgubila doli med redko posejanimi vaškimi hišami Dedec je baš prenehal s svojo zgodbo Obraz se mu je raztegnil v širokem posmehu in je z roko pokazal na slabo izhojeno pot. ki se je med snegom vila pod strmo ritoznojsko gorico »Todle vodi pot v Pasji graben,« se je nenadoma zresn'1 »Niste naš človek, a vam privoščim, da spoznate naše kraje Vsakemu ne privoščim tega Zdaj. ko ste spoznali decetega očeta, se ga pa tud: spominjajte kakor se spodobi To čast ste doživeli danes, a glejte, take časti ne doživi vsak človek.«

Še enkrat se je zarežal in se je pognal naprej in že ga je skril prvi ovinek onkraj Devine Moja pot pa se je vila naprej po nizkem, le slabo izhojenem snegu Visoka kopa vinske gorice se je spenjala nekam v nedogledno višino, a moja not se ji ni bližal, temveč se ie oddaljevala rd nie Naposled je izginila v go7du in ie ie b'lo nenadno konec In sem vedel da me 1p •-"dini plovenrk5 deseti oč° pošteno potegn;l in zavlekel na krivo pot

No. dobra volia me n1' preš^ in sem š?l brez poti naprej. Ocda ie bi1© kma'u konec in pred mano je zrastla ozka ravnica,

naslanjajoča se na strm breg. vrh katerega so bile nasajene tri ali štiri hiše — Klopce. Moral sem se obrniti na levo in sem kmalu našel širok kolovoz, ki je vodil nazaj naravnost proti vinski gorici In kmalu sem bil v ozki usedlini tik pod zasneženimi vinogradi. v tihi samoti, ki je ne moti ne-všečno človeško življenje, v Pasjem grabnu. Dve domačiji sta zrastli tu in se v tem zimskem miru človeku zdita kakor dve poosebljeni pravljici, zlasti Janžekova domačija zbuja vtis pravljice o Sneguličici. ki se skriva pod vinsko gorico Drugod bi ne mogla biti tako vesela in vase zamaknjena kot uprav tu.

Od tihih domačij se pot strmo vpre v goro in vodi pod trtami do ponosne Win-dischgratzove viničarije. ki je od daleč videti kakor viseka stavba, ki je iz mesta zašla v to samoto in ji je skoraj neprijetno, da stoji sama v tem hribu. Tik pred vini-čarijo stoje vozovi, pred vsakim par močnih konj, ljudje valijo iz nizke kleti visoke, debele sode in jih po močnih lestvah spuščajo na vozove. Radovednost je lepa človeška lastnost in ea nehote nažene v k'et. Tu je živahno življenje, viničar se vrti okrog dveh velikanskih sodov, v katerih bi si človek lahko uredil udobno sobo. Dve acetilenk: razsvetljujeta klet. ki je prijetno topla in zračna Hotelir iz Slovenski Bistrice je prišel po kupljeno vino. da ga zvozi v mesto Gostoljubno postreže popotniku s kruhom, prigrizkom in vinom, ki ga ie na preprosti mizici tam v kotu noVi"bno na razpolago A le vin'čar izredno prija7en. nad vse vešč človek, ea tu pa tnm komaj 7a spoznanje srebne kapljico, vozniki pa molče in hodijo mimo vina. kakor da ga sploh ni na svetu. In človek se čudom Čudi.

! ko se nehote spominja slavne Trške gore ' in objestnih furmanov, ki so vozili in še ! vozijo vino z dolenjskih goric, in pametnih. { solidnih konjičkov, ki so pripeljali vinske furmane sami domov.

Po prostorni, močno obokani kleti vlada razpoloženje, kakor da se tu obhaja sveto opravilo. Le črpalka hrestne tu pa tam, le plamenček v acetilenki včasih vztrepeče in le vino. ki ga črpalka izganja iz soda. šumi na ves glas in se kakor majhen slap uliva v ogromen škaf. od koder ga spet črpalka žene v drugi sod. Takega smotrnega, naglega in sigurnega pretakanja vina še nisem videl nikjer in nikoli Reči se mora. da je taka črpalka in tako pretakanje vina lep napredek v našem vinarstvu. Ta način je prvi uvedel pri nas gospod Janžekovič, ki je tod okrog na glasu kot prvi strokovnjak v v narskih zadevah.

Vozniki so srečno spravili sode na vozove in jih natovorili do zadnjega prostora. Z zastrnjenega neba je pričel pršiti dreben. suh sneg. pot je hrapava in strma in treba bo velikega napora, da vozniki spravijo vozove in vino na varno cesto tam doli za gozdovi. A vozniki so spretni in resni. Prav nič ne priganjajo konj, vozovi škrp^ejo in se majejo po nevarni vijugi in komaj vidno zdrknejo navzdol in že so na ravnici in veselo vlečejo po ravnem škripajoče vozove široki cesti naproti.

V obokani kleti pa še vedno šumi vinski slap in se peni po ogromni posodi. Črpala poje neutrudno svojo veselo pesem. zakaj viničar pretaka vino iz orjaškega soda v sod. čiear vsebino so vozniki odnehali v dolino. Sicer je po prostrani kleti tišina, ki jo le za trenutek pretrga kratka beseda človeka, ki je stopil v kot k mizici, da iz-

prazni v svoje veselje kozarec cinkastega vina. Opojni slap pa prepeva še dolgo uro in zunaj nad goricami se že mrači, ko slap nenadno utihne. Le črpalka zaškriplje še dvakrat ali trikrat in umolkne. Delo je končano, orjak je poln, dočim je njegov drugi tovariš prazen votlo zazveneL

Doli v Pasjem grabnu, v okusno, skoraj umetniško opremljeni sobi Janžekovičeve domačije se človek prijetno ogreje in se v zanimivi družbi gospodinje, njenih hčerk, sinov in gazde Janžekoviča otrese vseh nadležnih duhov, ki se jih je nabral gori v vinski kleti. Večer se izliva v noč, a človek v gostoljubni sobi pozabi na čas, kakor je pozabil na čudnega desetega očeta s Pohorja, na nevšečno kotlino Šentovca in na povest, ki se viie okro

Ko se človek v snežnem naletavanju ponoči vrača v mesto, mora nehote obstati na ovinku in se ozreti nazaj na samotno domačijo pod vinogradi. Svetlo okno veselo sije v noč, ki se beli vsenaokrog, in v človeku nehote vstaja v duši resnična pravljica o Sneguljčici in njeni udobni, prijazni domačiji, posejani s samimi pravljicami in pripovedkami. In vsi ti, v nočni belini razločni trsi se mu v resnici zde kakor bataljoni nemih voiščakov, v popolni bojni pripravljenosti čakajoči na nevidnega sovražnika, prežečega nekje iz teme onkraj gozdov, ki črni leže doli v ravnini.

Josip VioM

Gospodarstvo

Naseljevanje podjetij v Beogradu

Odstotek novoustanovljenih delniških družb s sedežem v Beogradu se je lani

povečal od 44 na 76%

Ponovno smo že na tem mestu opozorili, da se podjetja v rastočem številu selijo v Beograd, odnosno se tam naseljujejo, predvsem zaradi tega, ke

Zanimiva je v tem pogledu statistika novoustanovljenih delniških družb za lansko leto. Ta statistika nam pove, da je bilo la ni v vsej državi ustanovljenih 58 novih

delniških družb z glavnico 136 milijonov din; od teh 58 novih delniških družb pa si je 44 družb (76®/,) z glavnico 130.5 milijona din (96"/o) izbralo za sedež Beograd,

Izven Beograda je bilo torej ustanovljenih lani le 14 družb z razmeroma majhno glavnico 5.6 milijona din.

Ce primerjamo ustrezajoče številke preteklega leta z onimi za prejšnje leto. tedaj vidimo, da se je število novo ustanovljenih družb s sedežem v Beogradu p:av lani znatno povečalo. V letu 1938 je bilo ustanovljenih vsega 59 novih delniških družb, od tega pa le 26 ali 44(V0 s sedežem v Beogradu; lani pa je bilo. kakor rečeno, ustanovljenih 59 družb, od tega 44 družb ali 76"'o s sedežem v Beogradu, število družb s sedežem v Beogradu se je torej povečalo v enem letu od 44% na 76"/0 celotnega števila. V gornji statistiki seveda niso upoštevane tvrdke, ki nimajo oblike delniške družbe in so prenesle sedež v Beograd Tudi ni upoštevano, da ie lani 5 delnišKih družb s dežem izven Beograda preneslo svoj sedež v Beogiad.

Naš izvoz v Anglsfo

Navzlic težkočam v pomorskem prometu se je naš izvoz v Anglijo v zadnjih me-sec'h precej povečal. Tako smo v oktobru izvozili v Anglijo za 21.5 milijcna din blaga (v oktobru prejšnjega leta za 13.5). v novembru se je izvoz v Anglijo dvignil na 24.2 milijona din (23.1). v decembru pa se je povzpel na 64.3 milijona din (49.2). Ni se pa v enaki mer. povečal uvoz iz Anglije, kajti v oktobru smo uvozili z Anglije le za 11.0 milijona din blaga (24.9), v novembru za 4.9 milijcna d'n (27.8) in v decembru za 18.2 milijona din (29.1). Naša trgovinska bilanca z Anglijo se je v zadnjih letih razvajala takole (v miljo-nih din):

izvoz uvoz saldo 193f 431.7 625.8 --194.8

1937 464.2 409.1 + 55.1

1938 485.1 431.3 + 53.8

1939 366.7 242.0 +124.7 čeprav je bil v zadnjem četrtletju lanskega leta naš izvoz v Angl:jo večji nego v ustrezajočem razdobju prejšnjega leta, je vendar celotni izvoz v Angl jo v teku lanskega leta nazadoval v pr meri s prejšnjima dvema letoma, še bolj pa se je zmanjšal uvoz iz Anglije, kar je irnelo za posledico, da smo imeli lani z Angl'jo za skoro 125 milijonov din aktivno trgovinsko bilanco, pri čemer je treba pou 'ariti, da smo ta aktivni presežek vnesli v našo državo v obliki deviz.

Povečan obtok bankovcev

Najnovejši izkaz Narodne banke od 31. januarja zaznamuje zaradi ultima povečanje obtoka bankovcev za 198.5 na 9197.5 milijona din (lani ob istem času 6607 8) Do tega povečanja obtoka je prišlo predvsem zaradi večjih dvigov žirovnih naložb. Obveznosti na pokaz so se namreč zmanišale za 147.5 na 2120.4 m:lijona din (lani 2126 3): med temi obveznostmi na pokaz so predvsem nazadovale žirovne naložbe glavne državne blagajne za 120 na 65.4 milijona din. privatni žirovni računi so se skrčili za 152.2 na 912 milijonov din. medtem ko so razni računi narasli za 124.6 na 1142.9 milijona din.

Na strani aktiv zaznam"iemo ponovno občutnejše povečanje zlatih re7erv. Ze v tretji četrtini januarja je zlata potTagra narasla za 12 4 mili iona din. najnovejši izkaz pa zaznamuje nndalinje novčan1« " 61 "a 2010.0 milijona din (lani 1911.1) Tudi devize, ki se ne vštejejo v pod'a£o so narasle, in sicer za 21.4 na 772.4 miMjona din (lani 526.6). Skupna vsota meničnih in lombard-nih posojil je ponovno nazadova a za 52.3 na 1954.6 milijona din (lani 1635.4). 03 najvišjega stanja ob koncu lanckega o' so se menična in lcmbardna posojila že zmanjšala za 617.9 milijona din.

Eskont bonov za narrdno obrambo se je v četrti četrtini januarja povečal za 82 na 1316 milijonov, med tem ko so b'asain;ški zapisi za narodno obrambo nara-li za 5.3 na 839.4 milijona din. s čimer je skoro dosežena predvidena meja 840 mTjonov.

Stavrna vrednost zlatega zaklada znaša 3216 milijonov din, kar ustreza v primeri z obtokom bankovcev in obveznostmi na pokaz kritju v višini 28.98% (prejšnji teden 27%).

Gibale k3iffinšk"h rakunov z Inozemstvom

Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemsiv\ m zaznamuje občutnejše zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer za 1.99 na 6.57 milijona mark. Na druai drugi strani pa kaže klirinšM račun s če-ško-moravskim protektoratom povečanje salda naših terjatev za 9.7 na 70.8 milijona Kč. Saldo naših terjatev v kliringu z Bolgarijo se je v zadnji četrtini januarja zmanjšal za 0.36 na 0.54 milijona din.

Med pasivnimi kliringi opažamo po daljši dobi prvikrat zopet občutnejše povečanje našega klirinškega dolga v Italiji, ki ie v zadnji četrtini januarja narasel za 14.2 na 68.2 milijona din. Zmanjšal pa se je saldo našega klirinškega dolga v Madžar ki za 6.6 na 27.2 milijona din in v Rumuniji za 2.8 na 27.3 milijona din. Naš klirinški dolg v Turčiji, ki se je v zadnjem času držal na všišini okrog 6 nvlijonov din, je nenadoma likvidiran in znaša naš dolg le še 84 000 din. V kUrinškem prometu s Slovaško smo še vedno dolžniki in se ie naš dolg povečal za 0.2 na 1.7 milijona din. V klirinškem računu sFranc>jo se je saldo za malenkost dvignil na 0.3 milijona franco-k;h frankov. Prvikrat je izkazan tudi klirinški račHm s francoskimi ko'oniiami. na tem računu smo dolžni 30.000 frankov.

ve«;ti

— Imenovanje odbora za razdelitev kontingentov za izvoz živine. Trgovinski minister dr. And res je te dni razveljavil odločbo, po kateri je doslej Zveza mesne industrije razdeljevala kontingente za izvoz mesa v inozemstvo. Obenem je ukinil dosedanjo prakso, da Udruženje izvoznikov predlaga razdelitev kontingentov za izvoz žive živine. Strokovni odbor za živino pri Zavodu za pospeševanje zunanje tr-

govine je te predloge vedno le potrdil, ta ko da je imelo udruženje monopoi za izko ilščanje izvoznega kontingenta, ki odpade na trgovce. V tej zvezi je minister izjavil da številni člani tega udruženja, zlasti manjši izvozniki, niso bili zadovoljni z načinom razdelitve kontingentov. Do defini-tivne ureditve vprašanja razdeljevanja ž. vinskih kontingentov je trgovinski mini ster imenoval poseben odbor, ki bo stav-ljal predloge za razdelitev kontingentov ki odpadejo na izvoznike, strokovnemu odboru za živino in živinske pioizvode. Za člane tega odbora je imenoval: Miljutina Geca, načelnika v kmetijskem ministrstvu, dr. šimo Debeliča, profesorja veterinarske fakultete v Zagrebu, Dušana Kociča. izvoznika v Nišu. Ugrina Joksimoviča, izvoznika iz Skopl.ja, Dejana Vasiča, izvoznika iz Beograda, ir Stjepana Jakopca •izvoznika iz Zlatarja Bist;ice.

= Kdo bo ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino. Te dni smo poročali, da je upravni odbor Prizada stavil predlog, da se na mesto umrlega dr. Eda Markoviča postavi za generalnega direktorja Prizadč. dr Dragotin Toth, ravnatelj Gospodarske sloge v Zagrebu in dosedanji podpredsed nik Prizada. Glede na bližnjo ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino, s katero bosta združena dosedanji Zavod za oospeše-vanje zunanje trgovine in zunanje trgovinski oddelek trgovskega ministrstva se vodijo trenutno v Beogradu pogajanja glede postavitve ravnatelja novo ustanovljene direkcije. Po informariiah beograiske »Politike« je resen kandidat za ravnatelja nove direkcije dr. Rudolf Bičanič. šef zavoda za gosoo^orcVa proučevanja pri Gospodarski slogi v Zagrebu.

= Uredba o Fen'ksu podaljšana do 1 julija t. 1. V ministrstvu za trgovino in industrijo je redigirana uredba o izprem^mb uredbe o jugoslovenskem portfeliu bivše zavarovalne družbe Phonix na Dunaju z dne 16. decembra 1936 Sp'em!nia =e samo besedilo v odstavku 6 čl 10 te uredbe ta ko da zavarova""ri nimajo pravice na od kup do 1. julija t. L

= Gradnja žUnlh sMosov. PrivPeg'ran 'elniška družba za silose je ia/.p:sala iavm ifertne licitacije za dobavo in oostavitev ■strojnih naprav za žitni silos v Bij^l ni s kapaciteto 3000 ton in za žitni silos v Pod-=?orici s kapaciteto 2500 ton. in s4oer oo načrtih družbe. Prav tako je družba *-a7D:sn a licitacije z? električne Sns+a'ariie v cmrnrh dveh siloc:h T'":tojcki elaborati se dobe v ajništvu družbe.

= V trgovinski register so se vp snle aasti/pn<; tvrdke: ii>i>i cc, /.dra

viiiška d„ u_ba z o. z (osnovna glavnico ^00.000 din; pusluvodje inž Dušan Sernec minister v p. iz Ljubljane Ernest Hieng industr.jec in lesni trgovec v Liubiiani Hinko Šumer, šolski nad.urnik v p v Ljub Ijani in Zdravko Rus, trgovec na BI du) »Elite«, konfekcija in manufak ura en g^ in en detail, Fran in Pavel Pe>les. Ljubljana (dosedanja družba »Elite« konf^kciia. ie prišla v likvidacijo); »Oleum« industr 'sko-trgovsko podjetje, Tomažič Zvonlmir (nakup in prodaja izdelkov iz nvneralnesa in vegetab lnega olja. tehmfnih masti kemi- ' čno-tehničn;h in m'naraln''h izdelkov in za j to potrebne embalaže, predelava surovin in i polizdelkov kemčno tehnične nuusttije I dosedanja tvrdka »Oleum« uH družha za j rafiniranje olja je prr^a v likvidne jo); j Trgovska poslov al«'ca K ni ti.;s,re drv 'be. družba z o z v Ljubiiani 'treov na na drobno in debelo z deželnimi, kmetijskimi, vinogradniškimi. vrtnar "kimi čeblarsk:mi in gozadar^k m; pride'ki in izdelki z ž'vo n zaklano živino. kmetii=k'mi pot-ebščmanv. zlasti živalskimi in rastl:n--k;mi zašs'tn:mi -redstvi, umetn;mi gnojili. km"t:jrk'm: stroji in orodjem poljskimi in go^ar=k'm; -emeni in sadeži, krmili, zdrav!lnimi in drugimi zelišči, z monopol*k;m blagom, s špecerijo in kolon^mm. tekst"n:m in bakterijskim blagom: osnovna elavn!ca din 200.000; poslovodje: Oton Detela. veleposestnik v Preddvoru Dri Kranju, dr Stanko Kovačič, posestn k v Mariboru. A^ton Sor-šak, ravnatelj »Ekonoma« v Li b'jani Milan Mravlje, posestnik v Ljubljani in inž Bogdan Ferlinc. ravnatelj Kmet jske družbe v Ljubljani): Tvornica kartonaže Her-go, družba z o z. v Mariboru (osnovna glavnica 500.000 din: poslovodje Terezija Tschunder. trgovka, in Franc Hergc th. tovarnar, oba v Ma iboru); »Jutena 'rdu-strija« Vilko Senica & Co. k. d. Z~l:c (osebno zavezana in odgovorna dru"b?nika Vilko Senica, trgovec v Žalcu, in Anton Albert, trgovec v Zagrebu; vp^čani deleži družbenikov - komanditistov ki jih ie osem znašajo 1,650.000 din); A. Sa abon & Co„ Ljubliana. trgovina z mešanim blagom (družbeniki: Andrej Sarabon, trgovec. Marija Sarabonova, trgovka. Ivan Volk. trgovec, vsi v Ljubljani; dosedania tvrdka A. Šarabon je črtana); Sadar A. Adolf. trgovina z urami, zlatnino, srebmino in drugimi kovinskimi izdelk' na velko v Celju; Carinsko posredn;štvo Cngrrli A- ton, Celje; Adolf Filhr, trgovina s plefil-nmi in tekstilnimi stroji in potrebščinami v Ljubljani; »Slovenija Transport«, Jos. L. S:lih špedicijsko in transportno oodiatie za trgovino in industrijo v Ljubljani

Borze

Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 8.13 milijona din nasproti 9.04 in 10.68 milijona din v prejšnjih štirih tednih.

Devize

Curih. Beograd 10, Pariz 10.0050. London 17.7350, Nevv York 446. Bruselj 22 51. Milan 236.75, Amsterdam 178.70. Berlin 106.1750. Stockholm 101.35. Oslo 86.50. Kob.nhavn 87, Sofija 5.30. Budimpešta 87. Atene 3.30 Carigrad 3.55. Bukarešta 3.30.

Blagovna tržišča

žito

+ Chicago, 3. februarja Začetni tečaji: koruza: za maj 55 125. za julij 54.75

+ Winn'pcg, 3. febriarjn Zače nl tečaj pšenica: za maj 84.50. za okt. 86.125.

e

Dve tretjin* HiveStva v vojni

V evropski in azijski vojn! je udeleženih skupno 1.500 milijonov ljudi, torej je na svetu samo okoli 700 mil'j'>nov ljudi, k-se ne nahajajo v vojnem stanju To se pra vi, da samo pičla tretjina vseh zeme'jskih prebivalcev še živ' v miru. — Na Kitaj skem se bori 280 milijonov Japoncev

Dr. Maškovo plaiilo očita slovenski JRZ nej£|alnost

»Hrvatski dnevn!k« ostro obračunava t politiko slovenskega dela JRZ in s pisa njem »Slovenca« ter med drugim pravi:

»Tudii tokrat so ti slovenski politiki pre šli ne samo preko pravic in Interesov hrvatskega naroda, temveč so s svojim postopanjem poskušali škodovati Hrvatom Hrvati do sedaj niso nikdar ničesar storili na škodo Slovencev ln se tudi niso proti vili formiranju slovenske banovine. Toda na žalost niti tokrat niso bili deležni lojalnosti s strani slovenskih politikov iz JRZ.

List dalje otžaluje da je slovenska JRZ podpirala režim, proti kateremu so se mo-ali Hrvati toliko boriti, ali navzlic temu ho Hrvati ta režim zrušili. »Hrvatski dnevnik« se postavlja na stališče, da se medse bojni odnošaji Hrvatov in Srbov tičejo samo teh dveh ln da Slovenci s svojim vmešavanjem ne morejo preprečiti normalnega razvoja ln ureditve teh vprašanj. Končno Dravi list: »Nihče ne osnorava slovenskega narodnega ozemlja. IzvzemSi nekoliko asi, ki so naknadno bile priključene dravski banovini in ki se morajo vrniti Hrvatski je vse ozemlje dravske banovine slovensko Slovenci torej nimajo razloga da m si nakopavali zamero Hrvatov.«

Kaj jc v Beogradu

glavno

V listu gospoda dekana Skrbca čitamo utorvju njegoveca urednika z ministrom a. dr Krekom. Urednik je puvpra:ai g ministra. katera politična akcija je danes v Reogradu najbolj aktr.a'na in v ospredju Dr. Krek je na to vprašanje odgovoril, da •>se z vso vn^mo dc'a na to, da dobe Slo enci svojo banovino Slovenijo.«

. r .lavske str kovne f leM

»Nova pravda«. glas;ln nar^nega de'av tva. ki pridob;va. odkar je obširn^ pove :ala svoj obseg, vedno večp kroe čitate 'jev objavlja č'ančič »Strokovne šole«. V njem nrav: med drug>m:

»D. avskc zbornice v Beogradu Zagrebu n Ljub'jan- so ustanovile delavske strokovne šo'e v katenh nai bi se usposobil-za svoje de'o bodoči voditelji strokovnih organ zacij V de'avSke strokovne šole se sprejemajo izključno le pristal p^Vretov ki imajo danes zht,rn:ce v svorh rokah (.Jugoras v Zav ihu pa Z »za hrvatskih le'avcev) Torej šole ne s'užijo izobrazbi lelavcev za vrdstvo strok.>vn'h poVretov -p'< h ampak le propagandi strok, vmh no kretov določene barv° §ole se vzdr/irei«. i sredstev delavsk h zbornic torej iz de narja ki ga prispevajo vsi dcavci bre/ iz i leme Prav čno b- bilo da se tudi os*a!ui ' nokretom katere priznava de'avstvo omo goči. da izobrazilo svoj naraščaj za stn> kovne ^rtjan'7ac;ie Me u

V Kranju ne V 'j

r.

f

V Kranju priet^. JRZ rčividno ne čita jo »Slovenca«, odnosno prehajajo preko njegovih pozivov Pred dol-rim tedn -m je »Slovenec« nagnal vse fste ki se zam-najo za ura Ino popravljanje voli n h im^n-k- v na občinah, z voli'n'mi speWanti ter je pozval »svoje« občinske urade, na' vržejo vse morebitne vloge v kos Sedaj pa bere mo v včeraj'njem kran^kem te^na-n sle deči poziv krajevnega odbora JRZ v Kra n;u:

»Somi?.'ipn:ke k' *e niso vp'«ani v vo'il ni imen:k ohč;ne K-f«ni m ont ki so se preselili ali katerih oznrvba v vodnem imen ku je netočna prosimo, da se javij< v taini'tvu JRZ zaradi poprave in popul nitve vo1i'nega 'men^a Brez pravilnega vpisa v vo!i'n' imenik ni vol Ine pravice Za varujte si pravočasno svoje vo'i'nn pra vico. da pozneje ne bostt imeli nepotreb nih potov in sitnosti.«

Pr tem je pa ta poziv se povrh prepo «en. ker je doba za uradnu popra 'janjt menikov z 31. januaijem že potekla.

Mussornijeva ,Doktrina fašizma44 v slovenski izdaji

Znamenita italijanska založba Val ecchi v Firenzi je pravkar izdala v slovenskem jeziku brošuro na 60 straneh: »Benito Mussolini, Doktrina fašizma« Te to prevod idejne »magna- chartae« ita-'ijanske^a f?š;-ma. spira. k: ga je "j-»«*-v istanov!te\i in vod;a ^e^v'1 "»a *T4a'M-"* -ko enciklopedijo« Sp:s ie razdeljen v dva dela: v prvem rariacra p:s?c o^novme m'sl: in sicer fašizem kot politično, duh vp. etično in religiozno zasnovo, dalje kot zgo-

dovinAi nazor in nazor o državi. V drugem delu se Mu&soiim bavi s fašizmom kot političnim in socialnim naukom. Tu med drugid kritizira doktrine demokracije, liberalizma in marksizma, ugotavljajoč svo-ie idejno stališče nasproti tem nazorom in gibanjem.

Brošuro zaključujejo »Opombe« k prvemu delu, ki so v njih nekoliko natančneje razložene nekatere teze in misli, predvsem s citati iz raznih Mussolinijevih govorov n člankov.

Ideološko pomenljivi spis voditelja Ita-ije je izšel že prej v raznih jezikih. Slovenski prevod je v glavnem zadovoljiv in .unanja oprema knjige prav lična.

ZDRAVILNO DELOVANJE ROGAŠKE MINERALNE VODE:

Pri preobilni želodčni kislini

je treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria. Voda se najreje segreje, da izhlapi ogljikova kislina. — Piti polagoma!

Ssnvk v Ga-Pa

Demačlnl sc pobrali vsa najboljša mesta

Oa-Pa, 3. februarja

V smučarskem sporeuu .. v uaio . imsko-spertnega tedna je bil danes smuk s Kreuzecka, in sicer najprej za ženske, za njimi pa so startali r.ioški. Tudi ta kon-:urenca je bila močno zasedena z mednarodnimi tekmovalci, posebno moška, v kateri so šli na stprt razen Nei r .' •ro-■loveni. Italijani, Bolgari, Rumuni, Slovaki ln Čehi.

Start za ženski smuk je bil ob 11 in je proga zanj merila 600 m. Tudi to pot je lastoplla kot velika favoritinja večna zmagovalka Kristl Cranzova, ki pa je danes 'e za las ušla porazu. Njena večna rivali-nja Rescheva je smučala odlično in je samo za 6 desetink sekunde ostala za njo

Vrstni red na cilju je naslednu: 1 Kristl Cranz 4:22, 2. Liza Resch 4:22.6, 3. Goggel (vse tri Nemčija) 4:23.2.

Po končanem ženskem smuku so začeli moški, ln sicer 200 m višje na tradicionalni Kreuzeckovi progi, ki jo dobro poznajo vsi mednarodni tekmovalci v tej panogi Konkurenca je bila silno huda. kot favoriti so seveda startali številni domačini, ki so imeli mnogo več priložnosti za treninv kakor ostali. Tako je prišlo, da so vseh prvi 10 mest — razen dveh. ki sta pri-oadli najboljšina Italijanoma — zasedli Nemci.

Vrstni red na cilju je bil nasledniji: 1. fenneweln 4 086. 2. Worndle 4:14.2, 3. Walch 4 16 4. Pfeifer (vsi štirje Nemčija) 4:17, 5. Chieroni (Italija) 4:19, 6. Lant-■sehner 4 20. 7 Klausing in Harro Cranz 4 32 9. Schvvaabe (vsi štirje Nemčija) 4:26, 10.

Santi (Italija) 4:27,6. Nato je sledila še vrsta odličnih tekmovalcev s časi od 4:30 do 4:40 vendar med njimi ni nobenega inozemca, ki so vsi morali zadovoljiti s slabšimi mesti Jutri bo Se slalom ln skoki.

6e£ko-Moravska : Italija S: O (1:0, l:ot 3: o)

Ga-Pa, 3 febr Danes popoldne ob 15 30 je bila v olimpijskem lednem stadionu odigrana semifi-nalna hokejska tekma v B skupini na mednarodnem turnirju letošnjega zimskosport-nega tedna Igrali sta reprezentanci češko-moravskega protektorata in Italije.

Čehi so tudi v tej igri pokazali, da so največji favoriti za končnega zmagovalca, vendar v prvih dveh tretjinah igre zaradi odličnih sposobnosti italijanskega vratarja Gerose niso mogli spraviti v mrežo več kakor dva zgoditka. V zadnji tretjini pa so Maleček in njegovi tovariši v napadu odprli vse registre svojega velikega znanja ter prav pred koncem iz bliskovitih napadov nasuli še tri gole. Italijani v vsej Igri niso posebno ogrožali češkega vratarja Modrega, najlepšo akcijo in tudi edino zelo nevarno so izvedli tik pred koncem k' pa jo je onemogočil on. Gole so zabili Maleček 2. Štovik. Drobny in Kučera pa po enega.

S to zmago se je moštvo Protektorata s skupno razliko golov 17 : 0 kvalificiralo za prvega finalista v tem turnirju. Drugega finalista bo dala večerna tekma med Nemčijo ln Madžarsko Finale bo jutri popoldne.

Pogreb žrtve »Ljubljane« - narednika

Griesbacha

š'ben'k 3. febr o. Danes 90 v šibeniku ^oJpisali pogodbo za dviganje potopljene ga rušilca »Ljubljane«. Dviganje bodo na-ialjevali in vodih strokovnjaki vojne mornarice s sodelovanjem brodarske družbe Marina Feriča iz Splita in tvrdke D. Trip-kovich iz Trsta ter njenega zastopnika Stipe Grgiča iz Vranjica. Dviganle rušilca »Ljubljane« bo precej naporno. Vojna mornarica bo dala na razpolago vsa svoja sredstva, ostale naprave pa tvrdka Tripko-vich. za katero bo vodil reševalna dela njen solastnik in ravnatelj, baron Banfield eden izmed naiboljših svetovnih strokov--jakov na tem področju.

Danes so na ganljiv način pokopali po-oorskega narednika Josipa Griesoacha, ki

je na£el smrt pri nesreči »Ljubljane«. Pogrebu sta prisostvovala tudi oče in mati, ki sta prispela davi iz Osšieka, ki pa nista mogla videti več trupla svojega sina ker je bilo že zaprto v krsti. Pogreba so se poleg drugih udeležili tudi poverjenik ekspoziture banske oblasti v Splitu Mate Gulič, kontreadmiral Armin Pavič, mnogoštevilni oficirji vojne mornarice in vojske, podčastniki. mornarji in vojaki Griesbacha so pokopali na mornarskem pokopališču sv. Petra. Ob grobu je Imel poslovilna govor kontreadmiral Armin Pavič, ki je poveličeval pokojnika kot žrtev izvrševanja dolžnosti do smrti. Med p°grebom je svirala žalostinke mornarska godba.

Br. Stuhec na zs&žji poti

Ptuj 3. februarja

Le na k* °tv<-> wio v petek spor )čili ža-stno vest. da je prejšnji večer nenadno o: enrhalo biti plemenito srce neomajnega narodnjaka in uglednega ntuiskega zdravnika dr. Bele Stuhca. ki ga je v prav kratki dob strla huda pljučnica Vse njegovo življenje je bilo posvečeno č^veko-'juDneniu zdravniškemu poklicu in 'elu za narod, kar je bilo prav v Ptuiu izredno •viTOPmhno S svo-im nes^b čn'm delom si ie pridobil ne*t<~to prijateljev in znancev, ki so se hodili poslavljat od njega, ko je ležal v svojem domu na mrtvaškem odru, fer ga ohgi.pat s cve* jem m venci.

Danes popolne ob 16 uri so se pred i šo žalost zbrale nepregledne množice "tuičanov in okoi čanov da spremijo pokojnin na posle 'nji poti. Pred domačo ni5o je oipravil pročt g Greif pogrebne mo-'itve nato Da ie združen' pevski zbor za-->el žalf^st nko 'Polona toži«. Ko so utih-M p^sle^nii ak^r^i pesmi so ivignlll be-krsto na voz in s^vre^o^ se ie z?>čH po-ikati proti pokopališču Na čelu sp*evo-

AU.sa V

'.:c\lč f

Rrograd, 3 februarja Prf *ni'm ie umr1 us'edni srbski no nar in msate!|. urednik »Politike« Aleksander Vidakovič. koma i 44 let star Novinarka dniž-na na^e nre-i- 'n ce ie v njem •7"'

Pokoin k «e ie rod" v R^ M*ra hi !pta kot sin ura 'n:"ke druž-ne V m'a-1-h letih je sodož-vljal vso Go'goto svoje domovine nrehod'i je kr:?ev pot preko A'hani-ie S skun;nn m'ad;h ro'akov je nato od ■^el v Anp'i]o. kier je v Camhrdsu položil Tmnirij«ko maturo, nato na od^e1 na uni verzo v Ovford. kjer je «tud'ra' an?'"ško Vni':5- nost in fi'oir.«»iin Bil je od'ičcn ?tu lent in je «o'e k n<*al z nai'epfmi usnehi 'z študent«>vskih let mu je za vse življenje »cta'» ;n,;nnq ni-"T«n^t na An«';jo in na anrt^Vfrta df^a Med nie^ovimi tovariš-' na i'.n:' erz; ie h'l tud' b;vši min^t^r voj \V' lc" R-;»iin;ip Hf.re R-'i«ha Pnzn<> je, ko je d"'rva' v domovin', se je Vida k vič ck^-ai v«ako 'eto neka i ča«=a mud«l v Ant':i: m ie vse svoje živ'i^nje ostal v ž;vahn:h stikih s predstavniki angle kega živ'jenja.

Svojo novinarslro kariero je začel leta 1923. kot dopisn k londonskega 'ista »Eco-nom;ste«. pozneje pa je postal tudi dopisnik nekaterih največjih ang'c"kih in ame-ri"k;h listov. De'a! je za newyorški »Times« Manch^ter Guard'an« in mn^ge dru-orrča' o dejanju in nehanju jugoslovenskih naselbin. Z uspehom se je udej-

da je korakala častna četa vojakov, nato Sokol s prapori, gasilci in zastopniki raznih narodn h društev. Mrtvrški voz. v katerega so bili vpreženi štirje vranci. je spremljal še voz. naložen z venci, med katerimi je zbujal posebno pozornost venec z znakom protituberkulo^ne lige, katerega je ta poki on la pokojniku. Ko so pokojnikovo truplo položili v družinsko grobnico, se je prvi poslovil od njega g. prošt, za njim se je sreski sanitetni referent g. dr. Vrečko v imenu steza zahval'"] za vse njegovo požrtvovalno delo na zdravstvenem polju. V imenu Zdravniške zbornice se je poslovil od pokojnika primarij bolnišnice g. dr. Ktihar, za prot'tuberkulozno ligo, katere ustanov:telj je bil pokojnik v Ptuju, je spregovoril šef-z ravn k sanatorija Vurberg dr. Okolo KuLak. V lepem govoru je Izrekel zahvalo za veliko delo, ki ga je opravljal pokojnik za protituberkulozno ligo, in mu svečano obljubil, da se bo od njega začeto plodno delo na^alje^Uo tudi naprej Za konec je pevski zbor zapel še pesem »Vigred se povrne«.

stvoval v književnosti Med njegovimi deli je tudi veliki roman »Marin Sorgo« iz Jubrovnizkega 16. veka Zadnje čase je pripravljal novo veliko knjižno delo. a smrt mu je prekriža'a načrt Umrl ie za komplikacijami, ki mu jih je prinesla gripa. ★

Reogi«d> 3. febr. p. D^nes poinoT'%1'' je oil na novem poV«pal šču pokopan rovi-nar Aleksander Vidakov č. Na grobu so se oos'cvili od pdlrojnlka zasto-niki -Politike«, Novinarskega udruženja, PenV'»ba in meriškc-angleškc jugoslovenskega kluba.

Smrtna žrtev dela

Po3jrruska dolina, 3. febma^a Kakor smo pred dnevi poročali se je ^uitno pcnesitčil delavec Gladek An on z Fužin star 30 let. O nesreči, ki je zbu-Mla s^-Višno o^ža'ovpnje. smo doznali ne-'-atere pod^ohn^Tsti, ki ovrgavajo m lje-nje, da je bil pokojnik pri delu preve; drzen. Pri postavljanju dvoramnega d*x>ga •ra elekt: itai vod je bilo zaipoeljenih 17 delavcev, med niimi Antoin Gladek. Medtem ko je bil dvoramn drog bolj ali mani že v jami se je težki les, ki so ga potiskali nr.vzTjr z viličastimi drogovi, sprožil ln nadel. Vs drugi delavci so srečno odisko-čili, le Gladek je imel veliko smolo. Skočil je v sneg do pa.su in nesreča je hotela, da se je spotaknil ob ma jhne lesene ko-Mče. ki so pri dnu varovali na novo posajene sm-e?'ce. Zavoljo tega je padel v sneg in nrnj se zvrni! drog ki ga je sti-Tiil preko mrši. da so nastcipijle notrrnje kr-^avltve. Po-er tega mu je zlomilo tu-"i levo noe^o Pcn^s c črnca so t"koj pre-nesJi v bližno hišo 'n pcklcaM 7",rTwn,lta, ki pa mu ni mogel več pomagati. Gladek je bil priden in zanesljiv delavec.

rebrno

NADliAL IN ILUSTR,RAL

E.JUSTIN

SI

Prav v kotu. kjer se smešno spenja sv. Jurij na konju: lesen kipec gotičnega mojstra, je moj mali. srčni predel. V tem srčnem predelu stoji vitrina, ob njenem vznožju pa počiva Gang ova mojstrovina: Uk Franceta Prešerna. Samo tenka lesena stena loči to plastično glavo našega olimpij-ca od majhne kasete, katera hrani po eg zasebnih zapiskov tudi njegove nesmrtne rokopise.

V mraku, ob topli peči in s pokojnim razpoloženjem čutim željo, da bi otipaval te orumenele lističe — prav danes ob dnevu burkastih misli in čudnega hotenja ...

Nočem luči, saj mi pramen svetlobe tam iz peči sveti kar dovolj, ko listam po teh toplih besedah mehkega zvoka Francetovega starinskega jezika.

»Prešernovo?« z velikim vprašajem — tudi ta iztržek nekega lista sem shranil. Samo dve vrsti poseduje ta lisasta krpa papirja — ampak dovolj humorja. V sebi ;e mrak, pa se mi kar lahkotno rišejo veseli dogodki v dneh nred dobrimi sto leti. *

V najbolj tesni ljubljanski ulici, po^eg skromne menjalnice Ahasverovega potomca, leži majhna in prijazna krčma. V njej streže že dolgo let še vedno brhka Tončka Sarabonova.

V grajskem zvoniku bije kladivo osmo uro. ko vstopi v krčmo France Prešeren. S kratkim, podrsajočim korakom gre mimo točilnice v srednjo sobo, na svoj kot tam ob veliki lončeni peči.

»Tako prijetno se tu sedi!« si misli. »Od leve nimaš prepiha, od desne te pa prijetno drami toplina in vzpodbuja v hudomušnost, da te nehote spominja objemov brhkega dekliča.«

Ni še dobro otre.-el ivja s svojih dolgih kodrov, 2e stoji pred njim njegov običajni polič. Razsvetljava sobe nekoli ščemi pesnika, zato mežikajoče iz polpriprtih oči opazuje iskrečo se kapljico, pri tem si pa z levico nateguje nekoliko preozko, po tedanji modi urezano hlačnico na desnem kolku.

»Ni čudno, da se ut;sne koleno v tako hlačno cev,« premišljuje in otipava z očmi desno pogačico. »Ta oblika patele me spominja najnovejših krušnih kcla^kov — tudi novotarija dunajskih pekov, ki so jo seveda naši kaj hitro posneli... lepo za oči, drago za usta! E. peki ti so prebrisani!« — in se zadovoljno nasmehne, ko se spomni jutranjega pogovora dveh klientov. Samo tanka lesena stena loči njegovo delovno mizo od čakalnice v advokaturi šefa dr. Chrobata. Sedaj se je šele spomnil, da je bil to Frlinov Tonček, ki je zjutraj dokazoval svojemu znancu, da sta pek in mesar za malega človeka isto, kar za petičnega meščana zdravnik in advokat; namreč oba te gulita na svoj način. Nehote se je Prešeren strinjal s to izjavo, posebno gl=de advokatov, saj je bil sam mnogokrat priča krivic, ki jih je doživljal slovenski kmet pač zaradi svoje kmetiške trme.

Saj je ravno on sam nedavno komaj prepričal Tavžlovega Miho. da je opustil tožbo zaradi podplutega udarca, katerega ie pač zaslužil in prejel v tako izdatni meri Miha je sicer Prešernu dokazoval, da je upravičen in ne more pustiti, da se delajo njemu in niegovi Neži takile očitki in to od Toneta, ki je nekoč lazil za Nežo. »Ona je. veste, moja žena!« mu je zaključil Miha svoja dokazovanja.

»Pa vendar,« ga je pobaral Prešeren, »kako je pa prišlo do tega pretepa — kako?«

Zopet mu ie M'ha razlagal da je bil takrat pač nekoliko vinjen in da čuti ob taki priliki neznansko moč. in je tega nemanča spogledoval od glave do nog in na^aj. Takrat je vstal Tone in mu preko mize z mezincem svoje desnice povrtal v konico nosu, zraven pa zabasiral: »Sram te bodi, Miha! Ti pijančuješ in zapravljaš grunt — žena pa. reva. bosa v postelii leži!« Mihi je zavrela kri in je preizkusil svojo moč na prsih nasprotnikovih — Tone njega nazaj in tako je sedaj s podplutbo tu.

»Ampak človek božii« se je zasmeial Prešeren, »vendar ne b^š trd'1, da le?i tvoja Neža obuta s copatami ali celo čevlji v postelji!«...

Spet se Prešeren nasmehne, ko se spominja dogodka, kako je prihranil lepe de-

narce Mihi. ki ni slab človek, pač pa je bolj počasne pameti.

Ravnokar je nesla zastavna Tončka dišečo pečenico mimo njega, ko je skozi trepalnice povjemal njene rahlo zibajoče se boke. »Veliko je pa je, veliko,« je vzdihnil »in nekaj dni dopusta bi si pač moral vzeti tisti, ki bi jo hotel pošteno otipati... In je vrtal dalje po njeni obilni katedrali, zdrknil s pogledom preko precej prekratkega krila, ko se naenkrat spomni Smoleta.

»Kako. da ni še Andreja — navadno je točen! E, ampak Andrej, ta jih pa ve in pozna! Bog vedi, ali je res tisto, kar nam je nedavno pripovedoval? ...« razvija Prešeren svoje misli dalje. »No, še Cop se je smejal temu pripovedovanju. Pa bo že res tako. Čakaj, kako je že dokazoval, da sta mu v življenju dva ženska značaja zelo značilna In sicer jih spozna po žepih. Ce ima ženska na levi strani krila žep, kakor

ko čutila, samo sem si mislila, da ima ta zlomek poštene namene!«

Domislek za domislekom se je vrstil v Prešernovi glavi in čutil je prijetno spro-ščenje. »V pustu smo in po pustu bo post,« si je misliL V vonju vinskih hlapov si ie '.aželel puhanja.

»Tončka — cigare!« je zaklical. In že je bila tu, brhka, ne pa več tako mlada ua-iakarica. Postavila je na mizo pred prijetnega gosta pleteno bidermajersko k ša-rico, napolnjeno s tobačnimi izdelki Ko je blodil Prešernov pogled brez cilja preko številnih gostov, je rahlo otipaval trdoto sladke travice. Od tam mu spolze oči preko prstov na cigaro, od to pa na notranjost polodprtega pokrova. Košarica je bila dunajskega izdelka in njegove zenice so preletele napis v koničasti gotici. Napis je opozarjal vsakega gosta, da se vzeto blago ne dobi kar tako in da ga je treba takoj plačati.

2e hoče napraviti Tončki šegavo pripombo, ko opazi, da je Tončka že spet skop-nela v postrežbo ostalih omizij. Poredno zabliska s priprtimi očmi. se rahlo nasmehne, da sta se mu napravili v licu ljubki jamici, nagne glavo malce na levo. poseže v telovnik in zapiše pod zgornje opozorilo svojo domislico.

Po končanem delu se je pač čudno zdelo Tončki, da so ravno danes gostje neprenehoma zahtevali košarico, tako da je ostalo od vsega le še nekaj zrahljanih cigar.

Znana je bila tedanji Ljubljani hudomušnost Prešernova. Kjer koli je bil. je vzbujala njegova osebnost splošno pozornost. Opazovali so tudi takrat v krčmi njegovo kretnjo, zato je romala košarica kaj hitro od mize do mize ter napravljala veselo pustno razpoloženje.

Tončka je bila krepko dekle, imela je široka usta in močno srce, okusila je v

Smučarji! SMUK!

ULTRA-OLJE-NIVEA ULTRA-KREMA-NIVEA

Vam uspešno varujeta kožo pred zimskimi vetrovi ter pred opeklinami sonca in mraza.

mi možje, je radodarna v ljubezni: žep je | na srčni strani in na srčni strani je prav vsaka občutljiva. Ce pa nima žepa na srčni strani, ga ima prav gotovo na desni — taka je potem štedljiva. ker hrani v njem nogavico z drobižem. Ampak tale naša Tončika, kaj pa ta?« premišljuje France — »e, ta ima pa gotovo odprtino v krilu na obe strani. Saj jo pozna, štedljiva je, pa tudi, kar se tiče ljubezni, ima precej radodarno srce...«

»Ampak vseeno, pošteno se boš zakasnil, bratec Andrej,« nadaljuje in upira oči zdaj v miniaturne citre, ki vise nad vrati in vsakokrat z ubranimi glasovi opozorijo zajetno Tončko na novega gosta.

»Pa kako se je takrat Cop smejal potovki Jeri,

Ko je Smole takrat hudomušno predel zbrani družbi svoje domislice o ženskem značaju in žepih, je pač podprl svojo takratno trditev z zgodbo o Jeri, ki je o njej bilo znano, da je zelo štedljiva in je takrat sama nehote priznala, da ima žep na desni strani nabranega krila. V gneči ji je neki nepridiprav vzel iz žepa nogavico z vsemi prihranki. Mestni stražnik je imel pač svoje postavne pomisleke, da je Jer-co odkritosrčno pobaral:

»Ampak, Jera, saj imaš žep na desni takole kakor mi pri hlačah, pa bi vendar lahko čutila, da ti tuja roka brodi po njem?«

»Oooja... saj sem tudi čutila, pa še ka-

življenju marsikaj in v preteklosti je bila bogato izkušena. Sicer so ji pač tudi njena leta dajala to pravico. V življenju je imela le dvoje želja: moža in pa majhno pesnitev »prešmentanega dohtarja«.

Ko je tisto noč pri lojevki ob zastrtem oknu ogledovala svoj izkupiček za cigare, ji je obviselo oko na dveh lepo zarkreže-nih, kakor z žensko roko pisanih vrstah.

mm

Hi! UP

ar

■MM

1MM

V

Or. Božena Merljak:

Spomini

Z liceja je zaplapolala črna zastava. V mrak januarskega večera, v lepoto bele zimske pokrajine, v žalost in spomin na Pavleta Grošlja. Skrito in tiho je odšel, ko da mu je nerodno in da mu ni prav, da je s silo poseglo v njegovo življenje nekaj strahotnega, nekaj, česar se je bal, kar mu je bilo v gorie in v skrito bolest vsa njegova zadnja leta.

Kako zelo daleč je že tisti čas, ko sva se srečala! Učitelj in učenka. In potem se je vleklo kakor nit od začetka do kraja in še preko študij, saj je pač tako v življenju, da ostanejo spomini večni: kot pesem, ki je ne utesni nobena meja. Tista prva leta in potem še ona h koncu gimnazije so bila včasih grenka. Tudi on je kanilvanja kapljo gorjupa, pa je spet zavelo mehko, bolj prijateljsko ko profesorsko ln spomin na to drugo je ostal. Prva leta je pač bil le profesor. Kaj naj bi tudi bil otrokom dvanajst ln trinajstletnim! Saj smo komaj vedele, da je tudi človek in ne le strah, ki je po svoje govoril o računih in trikotnikih. Potem je pa prišla pomlad. Pomlad pete šole. Zažehtelo je po travnikih, v osojah je zazelenelo, v breg so splezali zvončki, pod grmovje trobentice in v mestnem logu je pasji zob pisan in lep pokril travnike. Tisti čas smo zvedele, da nas bo on poučeval naravoslovje Nabrale smo rož Ko je vstopil, jih je bil vesel in potem se je razgovo-ril. Zaslutile smo. da je pred nami drug človek, ne več oni, ki je reševal enačbe, risal geometrijske like in neizprosno izpra-ševal. Toplina je zavela po razredu. Pravil nam je o cvetju, govoril o koreninicah, o družinah, v katere so ljudje uvrstili živo lepoto pomladnega bogastva, travnikov in gozdov. Razgovoril se je si še potem, ko je spraševal in ko smo šolarke stale pred njim zbegane in zmedene, je bil dober. Nekam po svoje nas je spraševal, vselej pripravljen, da bo sesul na nas kopo rečenic, značilnih zanj. Vedno razgiban, poln domislic. živih primer, ki so kipele iz niega ko iskreča se pena. Včasih na naš račun tako, da je bilo hudo v srcu. pa smo pozabile, zakaj vedele smo, da je prav to on in da bi bilo hujše, mnogo huiše. če bi postal molčeč, strogo profesorski. Kadar je bil tak, smo utihnile in nič mladostne prešer-nosti ni bilo v nas. Pa je prišel drugo uro. nekoliko vihravo je vstonil. z malce hri-pavim glasom je povedal dva, tri stavke ln vedele smo: zamera je pozabljena. Naše znanje je meril z njemu lastnim merilom. Grmel in grozil je, a ko je prišel čas, se

Vsa kri ji je bušknila v lica. da so napeto zagorela. Malo je pomislila, nato oa z noževo konico prav pazljivo odtrgala tisti del lista. Ta iztržek je skrbno shranila v svoj molitvenik...

Na iztržku je bilo napisano tole:

iilipi

m

Joct

tf^ "to ^ Jcu (ot

/

ii

i I

■• :

Josip Ribičič:

Ko je sedel Janez Zabloda poslednjikrat na mučilni stol pri zobozdravniku, se je čutil kar srečnega. Dva mesca je zobozdravnik vrtal, pilil in izdiral iz njegove čeljusti, dva mesca mu je brenčalo neprenehoma po možganih — danes bo vsemu temu konec. Prekrasna proteza s štirinajstimi zobmi se že sveti v zdravnikovih rokah. Treba jo je le pritrditi na edina kočnika, ki štrlita še v Zablodovih spodnjih čeljustih. Zabloda zazija in že čuti novo zobovje v ustih. Zaboli ga, da zapači obraz in dvigne nogo, ko da bi se hotel braniti.

»še majhnega popravila bo treba«, pravi zdravnik in mu sname protezo. »Jutri se oglasite spet, gospod Zabloda! Prilegalo se vam bo tako, da vas bo vsak mladenič zavidal.«

»Jutri šele?« se ustraši Zabloda. »Jutri bo prepozno! če ne dobim zobovja danes, sem ob srečo, ob bodočnost, sploh ob vse!«

Ali, dragi gospod Zabloda, ne gre drugače — protezo mora popraviti moj tehnik, jaz sam nimam pri rokah priprav za to. če ste potrpeli dva mesca, boste pač še en dan. Za jutri pa vam jamčim ...«

Janez Zabloda vstane s stola ln je ves iz sebe:

»čujte. gospod doktor, č"-»t.e. kako je z mano. Jutri moram na oglede — in — in kakšen bom ženin brez zob? Ves slinast in 7, zatlkaiočim se iezlkom.«

»No, no«, tolaži zdravnik. »Saj vaša ne-

°ta vendar ve--«

»Ničesar ne ve!« maha Zabloda s roka-

ledih

ml po zraku »Ničesar! Saj me še ne pozna ne! Na moj mali oglas v časopisu se je oglasila in za jutri sva se zmenila, da pre-živiva skupaj pustni večer v njeni gostilni. Je namreč krčmarica in trgovka. Nikar se ne smehljajte, prosim! Je sicer vdova, a nikakšna vesela vdovica, ampak žena. poštena žena, ki vsega dela le zmagovati ne more sama. In ker sem se tudi jaz naveličal vdovstva in svojega trgovskega potništva, sem se odločil za stalen dom. Tako je z menoj, gospod doktor. Dva mesca sem odlašal, da bi se videla. Vse mogoče izgovore sem si izmišljeval, le da bi ne stopil pred njo ves škrbast. Prišel sem k vam, da bi jo lahko dostojno zaprosil za roko, vi ste mi populili iz ust še zadnje škrbine, ki sem jih imel. in zdaj pravite: ni mogoče! Ali razumete moj obupni položaj?«

»Razumem!« odgovori zobozdravnik, stopi k telefonu, govori in govori vanj ter se končno obrne k Zablodi:

»Gospod Zabloda, še danes bo urejeno. Za uro ne vem, ali do večera prav gotovo. Saj je potrebno le majhno popravilo. Se pomeriti ne bo treba več. Zobovje vam pošljem na dom še danes.c

Presrečen se je Zabloda poslovil ln se odpravil, da nakupi Se raznih malenkosti. Praznih rok ne more pred nevesto. Majhen prstan in šooek nagellnov mu bosta olalšala uvodne besede, ko se jI predstavi.

Nato Je vse popoldne nestrpno sedel v svoli sobi ln božal svojega malega psa.

»Cezarček, jutri grem na oglede! Kma-

lu boš imel novo gospodarico. Da mi boš prijazen z njo! Nekoliko mlajša je od tvojega gospodarja, tako blizu štirideset ji bo, kot sem mogel posneti iz njenih pisem. A še vedno brhka, le poglej ...«

In je Zabloda pokazal Cezarčku fotografijo sta site žene.

»Nič več se ne bova podila za poslovnimi posli za tuje gospodarje, Cezarček. Nič več! Svoj stalni kotiček bova našla. In če boš priden, bom še tebi preskrbel družico.«

Tako je Zabloda zaupal svojo srečo kuž-ku. obenem pa čakal na odrešilno vest, da je zobovje prispelo. Nestrpno je čakal. Kadar koli je zazvonil vežni zvonec, vselej je odprl vrata ln vprašal gospodinjo:

»Ali je kaj zame?«

6ele pozno zvečer se mu Je želja Izpolnila Zobovje je dospelo Lepo v papir zavito. Poleg zavitka Se kuverta z računom.

je nasmehnil in rekel: »Eh, kaj bi, odlično

ne boš dobila, pa saj je zadostno, ki se lepo sveti, tudi nekaj«.

Tako je bilo <1o sedme in osme šole. Tisti dve leti smo postali družina. Samo osem nas je bilo in pomenki so tekli vse bolj mehko, ostrina solske discipline se je obrusila, nič več se nismo bale in tudi sovražiti smo pozabile. Sovražiti dvojke, ki jih je

včasih kar mimogrede zapisal. Poznale smo ga in vedele, ko bo prišel čas presoje ali smo zrele, bo on prvi, ki bo izre' el: so. Bili so pa dnevi, ki smo jih ukradli šoli. Kar tako so prišli. Morda je takrat pozabil, da je matematik, morda je dahnila vanj sanja, njegova mladostna sanja o pesmih in zvezdah. To so bile zlate ure i^pz razred se je razlil pomenek, ki ga je vodil on, menil se je z nami kot se je meniti znal samo on.

Tako nas je spremljal do dne. ko so nam rekli: pot v življenje vam je odprta. Razšle smo se s tiho žalostjo, zakaj človek, ki je bil osem let ujet v eno, je zbegan, kadar se znajde sam.

Pa se je zgodilo, da sem ga srečala že v prvem semestru medicine. Drug drugega sva se bila vesela. Hripav in razgiban nam je dajal prve nauke slovenske medicine. Vedno je prišel z zamudo, v črno halio oblečen, rekli smo, da je odet v talar. Morda je bila tista halja zanj res talar, zakaj verjel je v znanost, verjel z vso silo svojega zn^-iR. svojega življenja in svojega talenta. O vsem nam je pripovedoval, o me-dicinstvu in o biologiji, najbolj se je ra^ži-vel ob termitih, ki so mu bili pač najljubši. Po izpitu, polnem hudomušnih in dobrohotnih domislic, nam je želel prijetno pot naprej.

Spet smo se razš'i Mnrsikdo v tujino, večina nas je pa zašla na šalato. šli smo tja po nauke Rusa Saltykowa in Slovenca Ko-goia. Tudi ti so nam čez leta rekli: pot v življenje vam je odprta.

In tako sem prišla laureata v Ljubljano. Srečala sem ga prav takega kakor ob prvem svidenju v gimnazijskih dneh: s kravato malce postrani, odpeto suknjo, naglega in drobnega koraka. Srečanja so se potem ponavljala: na cesti, v Tivoliju, gledališču in kavarni. Ni bil več učitelj, ampak človek toplega pomenka, zato mi je bilo hudo, ko sem ob Straussovem valčku v kavarni zvedela iz časopisa vest, da je Pavle Grošelj mrtev.

Mrkega, samotnega zimskega večera nato, ob času, ko je ležal moj profesor pokojen na zagrebškem šalatskem breeu — v zatočišču večine slovenskih medicincev kasnejših sempstrov — sem ga zasledila med pesmimi daljnih strani Ljubljanskega Zvona.

Pavle Grošelj je šel kot dober učenik in na skrivnem kot mehka cankarjanska duša skozi našo mladost.

Zabloda je bil tako razburjen, da računa še pogledal ni. Položil ga je na nočno omarico in stopil z zobovjem pred zrcalo. Prilegalo se mu je kakor vlito. Za dvajset let ga je pomladilo. Zabloda se je od blaženosti nasmehnil. Obraz v ogledalu se je še bolj pomladil. Ko da ni njegov. Ko da gleda vanj spomin iz dobe, ki je prešla, še pes hodi okrog njega in ga gleda, kot da ga več ne pozna.

»Kaj česa vsega ne stori navadno zobovje!« si misli Zabloda in se spravlja spat, zfkaj zjutraj bo treba zgodaj na vlak. Leži v postelji, želi si spanja, a zaspati ne more. Kot da so mu usta polna, šteje ure in loti se ga strah; kak bo, če se ne prespi. Najbrž jo zobovje krivo. Ni ga še vajen! Opolnoči si ga sname in ga položi na nočno mizico. Morda bo sedaj zaspal. Res je pomagalo, še nekajkrat sproščeno za-zdeha in že ga zaspanec premaga.

Najbrž bi bil Zabloda zamudil vlak. da ga ni Cezarček zbudil, ko si je zjutraj s tačko odganjal bolhe. V zadnjem hipu je pridrvel na postajo in skočil na vlak. še ves zaspan se stisne v kot kupeja, nasloni glavo na suknjo in zadremlje. Kakor v megli vstajajo misli pred njegovimi očmi, se vr^te drn

Domače vesti

Balada o Kurentu

Privriskat je Kurent skoz mesto in vas, prisviral na gosli cvileče, in pel je in gode/, bahal se na glas: »Ztata imam vrhane vreče!«

Odpirajo duri se, pragi ječe, vse živo /e. meje in ceste: neverni možaki in brumne žene, po doto hitijo neveste.

Toliko pehanja, toliko kletvin, ne pomni še kronika naša, za takšno bogastvo ne ve naš spomin, ne shranjen zapis vet > kaša!

Ko Kurent goduje, vsa srenja naj ve, godu je le enkrat na leto: Hitite, grabite, žene in možje, ni ukradeno to, ne prešteto!

Zavriskal je Kurent, zagodel, zapel, jel sipati zlate blesteče — če blizu si njega bil, lahko si vzel, sam grabil s periščem iz vreče.

In tolpa se dete, hiti in pesti, vse niže se vreča seseda — a Kurent se kremži, zavija oči, pa sipi je in gleda in gleda.

Ni prejšnjih še konec, že novi kriče, globoko, zamolklo, hripavo, iz cunj tem pohabljencem udje štrle, vsevprek se dero kot za stavo:

»Usmili še nas se, ti sonce dobrot, k', sam nas je križ in pokora, za nami je dolga in križeva pot, in nismo našli prej prostora.

Glej, slepci in šepci in bebci so vmes, pohabe na desni in levi, če le kdo potrebni smo mi prav zares, podvrženi sleherni revi.«

ln Kurent je zrastel in zacepetal, pogledal temno in grozeče — spoznal je kako je neumno ravnal, ko sipal je blagre iz vieče.

»Budala, zijala, kaj čakate tu? Ne vidite? Vreča je prazna! Nevredna drhal veseli se daru — sramuj se, svojat brezobraznal

Ničesar več nimam kot svoje srce: odkrito, pošteno, ljubeče — še to bom prisiljen prodati, ljudje, za merico kisa in leče!«

Griša Koritnik.

Pravi Sati Pedro Mate čaj,

Vam da z novo krvjo novo energijo in Vas s soki, k čistijo, naredi krepke ln d< lavne. — Dobi se samo % originalnih zavojih po Din 5.— in Din 18.—

Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5

• Spoštovanim sotrudnikom in čitate-ljem. Za današnjo nedeljo smo prejeli iz raznih krajev vrsto različnih prispevkov z željo, da bi jih uvrstili v pustno prilogo. Ker pa je obseg priloge žal omejen na 4 strani, smo mogli uvistiti ie del prispevkov. Vse ostalo, kar je godno za tisk, pa bo še sledilo, saj v današnjih časih ne potrebujemo ničesar bolj kakor nekoliko preprostega, zdravega domačega humorja Priporočamo se vsem sotrudnikom, da nam po možnosti tudi v bodoče pošiljajo šaljive zgodbice in anekdote, ki krožijo med narodom. — Del prispevkov, ki zgolj iz tehničnih razlogov niso mogli biti uvrščeni v nedeljsko »Jutro«, bo prinesla že jutrišnja ponedeljska izdaja »Jutra«, ki je neobhodno dopolnilo redne izdaje »Jutra« in si v vedno večjem številu pridobiva krog svojih naročnikov in čitateljev. Onim. ki je še nimajo, jo priporočamo tudi ob tej priliki. Na mesec velja, po pošti prejemana, samo

4 din, po naših raznašalcih dostavljana, pa

5 din.

• Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Beguš Vilko iz Šmarja-Sapa, Polič Svetozar z Grosupljega, Varga Ivan, Lamut Bogdan in Ger-zinič Leon, vsi iz Ljubljane in gdč. Skaza Pavla iz Ljubljane, čestitamo!

* Poroka. V Veržeju se je poročil g. Ser-šen Alojzij, trgovec, gostilničar in posestnik, z go. Rozalijo Kopunovo iz Slovenjega Gradca. Nacionalnemu paru čestitke!

* Trboveljski župnik Jakob Gašparič umrl. Iz Trbovelj nam poročajo, da je na svečn co ob 22. za večino zatisnil svoje blage oči obče priljubljeni duhovni svetnik mons. Jaikob Gašparič, star 67 let. G. Gašparič je pastiroval v trboveljski župniji od leta 1924. in si je s svojim lju-

sproti se mu zareži brezzoba čeljust, železniška nesreča bi ne mogla Zablodo bolj prestrašiti. Nekaj časa obstane z odprtimi usti, misli se mu kar tako brezizrazno zavrte in potem se mu v spominu zasveti spoznanje: V naglici je bil pozabil vzeti zobovje s seboj.

Vlak je obstal. Zabloda je izstopil in obstal na peronu. Kaj sedaj? Edina rešitev

je telefon K^ko je prišel na pošto, sam ne ve. Zahteva zvezo s svojim domom Pod njegovim stanovanjem je prodajalna. To zaprosi za uslugo Ko dobi zvezo, hiti:

»Tuka4 Zabloda Prosim vas, stopite do moje gospodinje. Recite ji, naj vzame, kar je na nočni omarici, nato naj odda dotično reč sprevodniku prvega popoldanskega vla-fea, ki vozi proti Mariboru, Dat da na moj

beznivim nastopom v občevanju z župlja-ni in s svojo dobrosrčnostjo pridooil nede-ljene simpatije in spoštovanje v vseh slo-J h trboveljskega prebivalstva. Kot duhovnik starega kova je deloval nepristransko le za blagor bližnjega. PogTeb nepozabnega g. župnika, ki ga je smrt rešila dolgega, hudega trpljenja, bo v ponedeljek ob 10. Ave. anima pia!

* Stari 50 dina''ski kovanci veljajo še do 16. februarja in jih mora do tega dne vsakdo sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo. Po 16. t. m. se bodo mogli ti kovanci še šest mescev zamenjati brez odbitka pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodov. Veljavnost 20 dinarskih kovancev in drobiža po 2 din in 50 par preneha šele 26. avgusta.

če nastopi pri ženi

seksualna nervoznost

(seksualna nevrastenija)

lahko poskusite s

„PROFEMIN"

hormonskimi pilulamj za ženske.

Dobivajo se v lekarnah Poskusna škatlica s 30 pilulaml din 84.—, s 100 pil din 217 —. Po povzetiu razpošilja, lekarna Bahovec, Ljubljana Zahtevajte popis in obširno navodilo, k; jih brezplaino razpošilja. Glavno skladišče farm.-kem. laboratorij Vis-Vit, /.acrreb. Langov trg 3. Ogl reg S. br. 5846/39.

* Novi grobovi. V Celju je umrl vele-trgovec g. Gustav Stiger, star šele 36 let. Pogreb rajnkega bo v torek ob 16. na mestno pokopališče — V Črnomlju je preminila ga El'za MužinOva, rojena Radiče-va. Pogreb bo danes ob 15. — V Ljubljani je umrl upokojeni železniški uradnik g. Sebastijan čenčur. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa. — Rajnkim blag spomin, žalujo-čm naše sožalje!

* Veliki uspeh novinar skeg/i plesa v Zagrebu V četrtek zvečer se je vrši v vseh prostorih hotela Esplanade v Zagrebu novinarski ples, ki velja kakor trad cionalni novinarski koncert v Ljubiiani za najelitnejšo prireditev vsakoletne sezone Plesa so se udeležili med drugim; diviznski general Mihajlovič kot zastopnik Nj Vel kra Ija Petra II., načelnik B«ik>c kot za^opnik bana banovine Hrvatske dr ^ubašiča in po verjenik mestne občine Mate Starčevič. a tudi sicer so bile dvorane po'np nai- d'ič nejšega zagrebškega občinstva Pes je v celoti dosegel prav lep uspeh

* Zagrebu manjka premoga in drv Zagrebški I sti so pred dnevi prinesl. pomirljive apele na naslov občinstva naj se ne da begati z vestmi, da bo zmanjkalo goriva, m naj ne dela pan ke na trgu Te dni pa je združenje trgovcev objjv lo uradno obvestilo, da so zaloge premoga povsem izčipane nova naročila pa so brezuspešna, ker so piemogovn ki v trboveljskih revirjih Ln v Hrvatskem Zagorju ukinili vsako dobavo trgovcem Ker je zmanjkalo premoga, groz nevarnost da v kratkem tudi drv ne bo mogoče več dobiti. ker se ljudje z mrzlično naglico zalagajo, čeprav imajo polne drvarnice Združenje trgovcev prosi zato občinstvo, naj se v nakupu goriva omeji.

* Za obrambo Srka pred poplavami Vodna zadruga v Sisku. ki ima med drugim tudi nalogo skrbeti za varnost mesta pred poplavami, je na svojem zadnjem občnem zboru odobrila obširen načrt ki naj bi mesto obvaroval pred katastrofami, kakršne je že nekajkrat dož'-velo. Za vsoto 277 000 din bo izvrš^n h več najnujnejših gradbenih del. Med drugim bo zgrajen nov nasip ob reki Odri. Medtem ko so doslej plačevali varnostna dela samo posestniki starega dela mesta bodo poslej 'prispevali tud: prebivalci novega Siska, ki je manj ogiožen.

* Sn«ha tastu odsekaIa nogo. v Oseko-vu pri Sisku se je pripetil te dni nenavaden, obžalovanja vreden zločin. Regina Lovrekovičeva. 50-letna kmetica iz Ose-kova, je bila povabljena k sosedu v svate, a ko se je vrn la je bila tako pijana, da! ni več vedela, kako in kaj. Začela se je pričkati s svoio taščo a ko je 87-!etni tast Stjepan Lovrekovič stopil med obe ženstki, da bi ju pomiril, ie Regina p^'-la po sekro pod ognjišče in starega mo-

Zabavna češka opereta

Jarmila Kširova — A. Novotny Hana Vitova In drugi

VESELI B0HEMI

VESELA BIDA

VESELO SIROMAŠTVO.

Ob 10.30 dop. (znižane cene), 15., 17., 19., 21. uri

KINO UNION — Teh ZZ-Z1

I

ERROL F L Y N N

OLIVIA DE HAVELLAND

najnovejšem barvanem filmu

In nastalo le novo carstvo I

KINO MATICA — TEL. 21-24 Od 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri g

V'-V, . -' r "

* Brez ra/.loga ubil neznanega človeka Na S> ečnco se je v Sarajevu pripetil zlo čin, ki je zaradi nenavadnih okoliščin v vsej ja\nosti vzbudil mnogo živahnih komentarjev V neki gostilni je sedel 37 let ni Ilija Pandurovič in pil črno kavo Po zncje je prišel še 24-letni Tihomir Manita-ševič Moža se sicer nista poznn'a. Pandu rovič. ki ]e bil ljubezniv človek in skrben družintk' oče. je Manitaševiča po\abil na carico rakije Man taševič je piisede' in rekel z zagonetnim na«me"lcom: »Če si že ta ko dober človek, bi se pa rad napil tvoje krvi!« Potegnil je re\o'ver iz žepa in deja! vanj zadnjo kroglo k> jo je imel s seboj. Povpra"al je še kdo je v zgornjem nad stropju, in ko ga je Pandurovič prosil, naj ne stre'ja. ker je zgoraj spa!n;ca in bi koga lahko zadel, je na lepem počil strel in Pan durovič se je smrtno zadet v čelo zgrudil na tla Prisotni gostje sc s težavo ukru tili ubija'ca in ga izročili policiji.

Iz LJubljane

u— Pustni torek v kavami »Zvezdi«

Prijatelji don ače in prijetne zabave bodo slavili letošnji pustni torek v prostorih kavarne »Zvezde«, ki pripravlja svojim gostom nekaj veselih tn prijetnih ur. Kdor je preživel letošnji silvestrov večer v kavarni »Zvezdi« ne bo pomišljal. kje bo prebil slovo letošnjega pusta od Ljubljančanov. Odšel bo v kavarno »Zvezdo«. Igrala bo godba m ljubitelji plesa bodo tudi prišli v vsakem oziru na svoj račun. Kdor pa misli na pustne krofe, pa tudi ne pojde lačen domov.

u— Trošta Franca zadnja pot. Včeraj po ooldne je nastopil ta vzorni učitelj, vzgojitelj in požrtvovalni kulturni delavec izpred svojega doma na Mirju poslednjo pot Kljub dokaj slabemu vremenu se je zbralo k niegovi slovesni poslednji počastitv veliko število pogrebcev, med drugimi ča-

I

P

SPORED

Društvo „Dom visokošclk" vabi na

a!:' "srnljo s p!ss?m

v nedeljo, dne 4. februarja ob 20. uri v Kazini BUfrJ&T

JAZZ

naslov! čakal bom na postaji v Mariboru Da, da. prosim! Zelo je nujno!«

Ko je to opravil, se je Zabloda oddahnil Do večera ima še časa dovolj. Medtem se lahko domeni, s kakim taksijem, da ga po prihodu vlaka odpelje v trg, kjer ga čaka nevesta. Za pešhojo bo sedaj prepozno. Zabloda prežene popoldan kot ve in zna in stoji na peronu postaje, ko manjka še celo uro do prihoda vlaka.

Končno dospe težko pričakovani vlak in sprevodniki poskačejo z vozov. Zabloda se srečno nasmehe: že prvi sprevodnik je pravi. Da, on ima nekaj za Zablodo. Seže v žep in izroči Zablodi, kar je prejel zanj. Zabloda vzame z levico, z desnico pa izroči sprevodniku napitnino. A nenadoma izbuli oči.

Saj to je pismo, ne pa zobovje!

»To so mi izročili, drugega ničesar!« pravi sprevodnik in že odhiti dalje. Zabloda ne more razumeti. Hlastno odpre pismo in izvleče iz njega zobozdravnikov račun. Tema se mu dela pred očmi. In toliko, da še lahko zahteva pri blagajni karto za po-vratek domov.

Ves skrušen pridrvi Zabloda v jutranjih urah domov. Sprejme ga prestrašena gospodinja, vsa v beli nočni srajci:

»Za božjo voljo, gospod Zabloda, kaj se je zgodilo?«

Ali Zabloda ne odgovori, ampak odhiti v svojo sobo. še za psa se ne zmeni, ki mu sledi in miga z repom. Pred nočno omarico se ustavi in vpraša grmeče:

»Kje je moje zobovje?«

»Kakšno zobovje«, se križa gospodinja

»Zobovje, ki je ležalo na nočni omarici!« vpije Zabloda.

Gospodinja ga gleda kakor prikazen in hiti:

»Prisežem vam, da ni bilo na omarici ni česar, samo tisto pismo.«

Gospodinja se trese od razburjenja in strahu, kajti takšnega ni videla Zablode še nikoli. Zabloda pa meče poglede okrog kakor ranjen ris. Tišina nastane. Pa se zasliši škrbljanje. Izpod postelje se čuje. Zabloda se skloni in zgrabi Cezarčka za rep. Neusmiljeno ga privleče na dan. Cezarček zacvili in izpusti iz gobčka na pol zgrizeno zobovje.

Zabloda obstrmi za trenutek, potem se pa vrže oblečen vznak na posteljo.

»Končano!« zastoka in si od srca želi.

da bi zaškripal z zobmi zaškripal kakor v mladih letih.

ža, ki je bil medtem sedel na stolico, z vso silo udarila po nogi. Presekala mu je ; skledičko in vse kite v kolenu. Starčka so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravnik. hoteli amputirati nogo. a Lovrekovič | amputacije ni dovolil, češ, z obema nogama sem doživel pošteno starost 87 let, pa bi rad z obema tudi legel v grob. Zaradi visoke starosti je njegovo stanje nadvse resno.

* Zaradi predrage s°iate v zapor. Mestna in policijska oblast v Zagrebu v resnici z vnemo preganja navijalce cen, a zanim vo je, da je doslej kazen zadela v pretežni večini male ljudi, predvsem bia-njevke in kramarje na trgu. Te dni je bila obsojena zelenjadarica Angela Gorenj-čeva na 7 dni zapora in na 100 din globe, ker je prodajala kg solate po 16 din. Prokurist tvrdke Nijemčič pa je bil obsojen na 30 dni zapora. 2.000 din denarne kazni v korist mestnih revežev, pavšal 500 din in stroške v znesku 60 din, ker nek. stranki ni hotel pi odati pol sežnja drv, češ, da, kjer j'h je kupovala doslej, naj jih kupuje še poslej.

DANES ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri STAN LAUREL in

OLIVER HAKDY, dva najbolj zabavna komika v veseli in zabavni filmski

komediji

Dve uri vesele zabave in smeha! R 1 S T 15 17 f* ¥ A

KINO SLOGA, tel. 27-30 D 1 9 1 14 11 V ^ T J^

• . ■■Žig'.'*'. t^Jg* — ~

sten zbor njegovih stanovskih tovarišev in tovarišic ter mnogo prijateljev in znancev iz raznih stanov. Po modtvah je pred hišo zapel zbor pevcev Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Fercia Juvanca žalo-stinko »Vigred«. Nato se je razvil za mrtvaškim voz»m, katerega je pokrivalo lepo število vencev, dolg sprevod do viškega pokopališča. Tu so pevci še zapeli v cerkvici »Usliši nas, Gospod« in ob grobu »Blagor mu«, na kar je med dvema svojima sinovoma dobil še oče večni mir. Slava njegovemu spominu!

Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec Kozarec navadne Franc Jožetove grenčice.

u— Za zaščito prebivalstva. Prejeli smo: Odbor za zaščito prebivalstva Ljubljane pred zračnimi napadi je priobčil v dnevnikih pojasnilo o svojem delovanju, v katerem graja one meščane, ki kritizirajo delovanje tega odbora, češ da s svojimi ukrepi samo bega prebivalstvo. Ce odbor v tem smislu nastopi proti onim. ki ne poznajo discipline, ima popolnoma prav Slišal oa sem tudi druge kritike, ki praviio. da odbor premalo sistematsko deluje Ce ie že tak odbor potreben potem nai brez ozira na levo in desno nastopi s oolno avtoriteto Zahteva naj da si vsaka večja hiša brezpogojno zgradi svoje zaklonišče in sploh vse uredi kar je ootrebno za tak primer Zadnjič n pr je odbor pozval vse neborce. da se javijo za pasivno obrambo Dva dni nato je ta ukrep zopet preklical To napravi slab vtis na prebivalstvo, ki zadeve ne smatra za resno Ne ere torei za to. da se be^a prebivalstvo temveč treba ie vse zašč'tne mere sistematsko urediti in vse kar je na papirju tud' izvesti Nai se naši mešani Drivad;io d;einlini. ki jo v teh časih zelo potrebujemo!

Maškarada

Ljjrblj nske^a Szkzla v Narodnem lomu

na pustni torek 6. II. 1940.

a

u— Zahvala šentpetiske CMD. Odbora moške in ženske podružnice CMD Ljub-ljana-šentpeter sta nedavno imela sejo, na kateri je bilo po poročilih prireditelj-skega odbora ugotovljeno da je nedavni družabni večei obeh podi-užnic v Trgovskem domu krasne uspel v vsakem pogledu. Zato čutita oba odbora prijetno dolžnost. da se zahval ta za naklonjenost g nrnistru n. r. dr. Albertu Kramerju kot airektorju »Jutra« ki je k uspehu pripomoglo z reklamo, nadalje sodelujočim gdč. Jermolovi g prof. Lipovšku, članicam in članom češke Obcč, gdč. Heybalovi, Jožku in Ježku, kakor tudi godb:, dalje vodstvu CMD. predvsem g. pivomestniku mž. Janku Mačkovšku in tajniku Mirku Grudnu, ki sta prireditev poselila z gospe-ma, zas! opnikom ostalih ljubljansk h podružnic, Klubu koroških Slovencev s pied-sednikom dr. Fellaheijem na čelu. zastopnikom in zastopnicam društva »Soče«, ostal:m dragim gostom in vsem odbornikom, odbornicam, članstvu ji ostalim, ki so z idealno vnemo v delu ali z drugačnim deležem pripomogli da sta lahko podružnici CMD šentpeter po sklenjenih računih uročili osrednjemu vodstvu CMD tako lep prspevek za zgradbo šole pri Sv. Treh kraljih. CMD šentpeter pridružuje zahvali zagotovitev, da pojde dalje vztrajno na delo.

Prav tako prisrčna in poceni zabava kakor običajno bo na PUSTNI VEČER pri SLAMIČU. — Na pepelnico pa Vam bo istotam na razpolago v I. nadstropju bogato založen ribji buffet.

u— 501ctnico praznuje te dni g. B ranimi r Kozinc mestni višji pristav. Nihče mu ne bi prisodil tega. kdor ga pobliže pozna, sai je še ves mladosten, želimo mu še vrsto let!

Najmodernejše perilo

v svili in volni ter razne novosti za dame, gospode in otroke v novo otvorjeni prodajalni TEKSTILNE INDUSTRIJE

I K"

Miklošičeva 18.

u— Dve p°rokl. Dne 1. februarja sta se poročila v Ljubljani dva ugledna para, in sicer g. inž. Boris Sancin in gdč. Nada Fajdigova ter g. Alfred Biber in gdč. Liana Sancinova. želimo mnogo sreče!

u— Danes se poročita v šentpetrski cerkvi v Ljubljani g. Leon Furlan, strojni stavec v Narodni tiskarni in gdč. Silva Jančičeva iz Ljubljane. aiiaaiaiaiaiaiaiaxiaiai xlmxlxl Bilo srečno!

ZOBOZDRAVNIK

dr. PAVLOČIČ Franc

ordinlra od 6. n. 1940. na Gosposvetski 3.

Na Svečnico sta se poročila v cerkvi sv. Cirila in Metoda r. Nina Ravnikarieva iz Ljubljane in g. inž. Luce Kremžar iz Jarš pri Kamniku. Za oriči sta bila gg. Franc Ravnikar, lesni industrijec, in dr. Maks Kremžar. Čestitamo]

BMinna

ZVOČNI KINO SOKOLSKI ROM V ŽIŽKI — Telefon 41-79

Žrtev spovedne molčečnosti

Danes ob 15., 17., 19., 21. uri. — Jutri ob pol 9. uri

u— V p°čaščenje sponiina g. prof. dr. Pavla Grošlja jc darovala gdč. Marija La-pajne 100 din »Domu učiteljic« v Ljubljani.

NA PUSTNI TOREK

prijetna domača zabava

v hotelu »Beiievue«

godba, ples, razne kuhinjske dobrote, izborila nova vina, koriandoli, serpentine i. t. d. Vljudno vabim svoje drage goste in prijatelje. P. ŠTE11K. ♦»♦.♦♦.♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦

u— Poslednji dan Deržajeve razstave.

Danes zaključi planinski slikar Edo Deržaj razstavo svojih olj. akvarelov in grafik. Razstava je med obiskovalci zbudila mnogo zanimanja, pa tudi priznanja. Vsakdo, ki še ni obiskal zanimive razstave, nai pohiti danes ob 11 v Jakopičev paviljon, kjer bo slikar sam vodil po razstavi Dijaki v skupinah imajo tudi ta dan običajni popust na vstopnini Zunanjim obiskovalcem bo tudi popoldne vodstvo na razpolaso.

u— Poročilo o proslavi pesnika M. J. Lermontova, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, popravljamo v toliko, da .je recitirala pesem Lermontova »Prenos Napoleonovih zemskih ostankov s. Sv. Helene v pariški Dom invalidov ga dr. med. Zlatica Hribarjeva in ne kakor je v poročilu pomotoma navedeno, »cand. med«. Naj nam ga. doktorica to pomoto oprosti!

u— »Vzgojitelja Lanovca«, O. Ernsta ti odeja nsko komedijo iz učiteljskega življenja, bodo uprizorili na akademiji »Kulturnega združenja drž. učiteljišča« dne 10. t m. v frančiškanski dvorani. Komedija slika v veseli in satirični obliki stanje naših šolskih razmer.

u— Maska rade Ljubljanskega Sokola so tradicionalne predpustne zabave, ki slove po izvirnosti naslovov, po obilnih in lepih dc' oračijah. po razkošnih kostumih in originalnih maskah. Mnogim so še v živem spominu te vrste zabave, prirejene vedno na pustni torek. Tudi letošnja maškarada ne sme zaostati, nasprotno naj se tudi tokrat uvrsti med najlepše zabave sicer kratkega predpusta. Da omogočimo čim večjo udeležbo mask, letošnji maškaradi namenoma nismo dali nobenega naslova. Nasprotno prepuščamo vsakomur prosto izbiro maske ah kostuma in pričakujemo, da bo prav zaradi tega maškarada pestra, živahna in zabavna. Kdor namerava preživeti nekaj veselih trenutkov in sprostiti vsakdanjih tegob v dostojni maski, naj pride na pustni torek 6. t. m. v Narodni dom.

Akvlzlterje

organizatorje za Ljubljano, Celje in Maribor išče zavarovalna družba v dravski banovini dobro vpeljana. — V poštev pridejo samo zanesljivi interesenti z dobrimi referencami. Plača po dogovoru. — Ponudbe na Aloma Co., Ljubljana, Aleksandrova 2/L

—i —m —■——

u— V petih urah se naučite v®eh najvažnejših družabnih plesov edino v Jenkovem plesnem zavodu v Kazini. Pouk v za-četniškem tečaju vsak ponedeljek ob 20. ali pa v posebnih urah po dogovoru. Sezona traja še do 18. marca. V sredo 7. t. m. »izpopolnjevalni plesni tečaj« tudi za torkove obiskovalce. (—)

u— Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu je poklonil vseučiliški profesor g. dr. Albin Seliškar 300 din v počastitev spomina pokojnega prof. g. dr. Pavla Grošlja. Iskrena hvala!

Gg. rezervni oSicirji!

Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje pri tvrdki A. KASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora.

u— Predstava zabavne Nušlčeve veseloigre »Ujež« v Šentjakobskem gledališču bo danes ob 15.15. Igra nudi gledalcem mnogo zabave in smeha. Ker je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej danes od 10. do 12. in eno uro pred začetkom.

u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru vprizori danes 4. t. m. ob pol 16. uri pravljično lutkovno igro »Skrivnost starega lestenca«. Glavne vloge v igri imajo palčki. »Jurčkov jazz«. Prodaja vstopnic danes od 11. do 12. v društveni pisarni. Ob tej uri lahko naročite telefonično. (—) u— Pevski koncert. Martja Tutta-Ste-fanova, ki je študirala petje v Zagrebu, Reichenbergu, MWanu. Pragi in Salzburgu in delovala z velikim uspehom kot koncertna. oratorna in radijska pevka in pedagoginja v inozemstvu, bo pela jutri, v ponedeljek 5. t. m. v Frančiškanski dvorani Pri klavirju: dr. Danilo Svara. (—) u— Sokolsko društvo Ljubljana-Šiška vabi na svoj pustni torek ki bo v dvorani dema. Rajanje in preganjanje pusta bo do prihoda pepelnice Maske tudi tokrat dobrodošle. — be. — (—J

»JUTRO« št 28.

N«feQa 4. IL 1940

u— Violinski koncert. Jutri v ponedeljek, ob 20. uri bo v mali Filharmonični dvorani koncert znamenite italijanske vio-lin.stke Lilije D'Albore. Ona je izvrstna virtuozinja, velika umetnica, o kateri piše neki kritik sledeče: Lilija D'Albore je že drugič koncertirala pn nas> in zapustila naj JOijši vtis. Takoj p.; prvih tonih smo z„P-i-zin, da imamo preti seboj izreden talent z vsemi umstvenimi in tehničnimi močmi, da jo moremo prištevati med najboljše moj stre. Njen ton je sočnat, po.n, a mehak. Tehničnih težav ne pozna. Občinstvo je bi-lonavdu^eno«. Ker so violinski koncerti reuki, opozarjamo na jutrišnji večer v ma li Filharmonični dvorani. Umetnico spremlja na klavirju g. H. Giesen. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—)

u— Simfonični konce-1 Ljubljanske filharmonije v petek 9. t. m. v Unionu ima na sporedu Smetanovo simfonično pesnitev »VItava« iz cikla »Moja domovina«. Poleg čajkovskega, največjega predstavnika ruske glasbe, katerega V. simfonija bo izvajana, je Smetana najtipičnejši pretlstav-nil-c češke glasbe, njen prebuditelj. »Vlta-va« je biser glasbene literature, polna o n l okih melod j, mogočnih čustev in narodnega zanosa. Koncert bo dirigiral znameniti hivatski skladatelj in dirigent g. Baranovič. Prodaja vstopnic v naprej je pri blagajni kino Uniona.

LEPO DARILO

za dijaUa ali vojaka:

smo izpopolnili s 1 šivainin. priborom z ogledalom in poleg dobitt še: 1 kom toiletnega mila. 1 aparat za britje, J čopič za britje, 10 oritvic, 1 milo za britje, 1 zobne ščetko, 1 zobne pasto, 1 steklenico Koionske vode vse to za Din 30.— aKo želite da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornn znesek plus din 4,— za priporočmno na ček. rač 13285 ali v znamkah na naslov:

Foto Tourist — Lojze Šmue,

LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8.

u— B hemski večer na pustni torek pri

M klču bo pri poginjen h mizah z izb a-nim pestrim sporedom. Nastopili bodo naši najbolj priljubljeni pevci in igralci. V po.puriju živel va ček«, ki je komponi-ran prav za ta večer, nastop jo Rib.čeva. špa. ova, Bancvec, Dienovec, Dolničar in Lup. a. ki bodo primerno kostumrani izvajali pod vodstvom kaprinika g. Neffata ta najnovejši š.ager. Točila se bodo dobra vina po sc-.idnih cenah, iz lastnega buffeta pa L.omo nudili vse mogoče prlboljške tako tudi pzistno rusko vo.lko. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v operi.

I

Šaljivi preimeti

NO\ OSTI 1. 1940.

v veliki izbiri v drogeriji K A N C, Ljubljana, Židovska 1.

Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno.

u— \ojnim dobrovoljeem. Občni zbor

S.eske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. do-po.dne v sejni dvorani Združenja jugoslo-venskih inženjerjev in aihitektov, ljubljanske sekcije, v Kazini, Kongresni trg l/II. Na prejšnji večer 10. t. m. ob pol 21. bo č-anski sestanek v restavraciji štruklje-vega hotela, Dalmatinova ulica. Pozivajo se vojni dobrovoljci, člani organizacije, da se polnoštevilnu udeleže sestanka in zbora.

u— Namesto cvetja na krsto bi agr,pokojnemu prijatelju dr. Pavlu Giošlju sta da. ovala Otmar in Mara Kette 100 din Društvu slepih.

u— Cenj. nim damam se priporoča modni krojaški salon Jerneje Marjeta, Tyrše-va 51. Izdelava prvovrstna. Cene zmerne. (—)

u— članstvo JugOsloven^kega touring kluba, podružnica Ljubljana opozarjamo, da bo V. redni letni občni zbor jutri, dne

5. t. m. v dvorani Slamičeve restavracije ob pol 20. uri.

u— Društvo stanovanjskih najemnikov vabi vse stanovanjske naiemn.ke in podnajemnike. da prigiase čimpreje svoj pristop k društvu, odnosno b.agajniku. ki je strankam na razpolago vsak delavni dan med 10. in 12. uro dopoldne v pisarni društva upokojencev, Ljub.jana, Wolfova ulica št. 10/11. Članarina znaša na leto 12 din, tedaj do konca tega leta 11 din. Vstopnine ni. Članarina se plačuje v naprej. Tajnik uraduje zaenkrat v Celjski ulici štev. 19. Bežigrad, za artilerijsko vojašnico, razen sobote, nedelj in praznikov vsak delavni dan. pričer.ši z dnem 7 t. m. od 14 do 16. ure ter se naj člani društva v vseh zadevah. razen blagajniških, obrnejo na tajnika. Obenem se opozarja, da se pri osebnih prošnjah strank za kakršnokoli zadevo izkaže vsakdo s potrdilom o vplačani članarini. ker se v nasprotnem slučaju ne bo delalo za stranke — nečlane. Prehodnia s°ja bo za ves odbor z namerimki vred v ne-tek 9. t. m ob 18 v Wolfovi .ulici št. 10/11, ter se prosi polnoštevilna ude^žba.

u— Huda nesreča železniškega d -lavea. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na železniško progo onkraj gorenjskega kolodvora, kjer se je pripetila huda nesreča. Na progi za tramvajsko re-mizo je na nepojasnjen način zašel pod lokomotivo popoldanskega gorenjca Ivan Fridih, po rodu z Brega pri Celju, zaposlen kot delavec v signalni delavnici glavnega kolodvora. Lokomotiva je nesrečnega delavca odbila in vrgla po nasipu, kjer je obležal z odtrgano levico in hudimi notranjimi poškodbami. Nezavestnega so reševalci pripeljali na kirurški oddelek. Kako je do nesreče prišlo, doslej še niso mogli ugotoviti. Fridihovo življenje visi na nitki.

u— čigava je denarnica? V Zvezdi v parku se je našla v soboto opoldne 3. t. m. denarnica z manjšim zneskom, molkom in listkom z vprašanjem: Kaj je rekel kralj Zo?u _ ? Lastnik dobi de-

narnico pri upravi »Jutra«.

u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval učiteljski zbor ljubljanske gluhcnemnice v pečasttev spomina blagcpckojnega društvenega predsednika g. dr. Otona Papeža in namesto venca na krsto g. Jakoba Ledra 210 din. Prisrčna hvala!

Iz Celja

e— Učni uspeh na celjski gimnaziji. Na

drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega tečaja 1306 učencev, med temi 428 učenk. Učni uspeh je zadovoljiv. Na zavodu, ki šteje 31 oddelkov, od katerih ima 14 popoldanski pouk, je izdelalo 963 učencev (med temi 319 učenk) ali 66.8% učencev in učenk, padlo je iz enega predmeta 225 (67 učenk) ali 17.24°/o, iz dveh predmetov 122 (30 učenk) ali 9.34% in iz 3 ali več predmetov 92 (9 učenk) ali 7.04%. Zaradi bolezni so ostali neocenjeni 4 učenci ali 0.3%. Zaradi zelo slabega uspeha je bilo odstranjenih 5 učencev. V I. in II. razredu je na zavodu po ena klasična vzporednica.

FINO ČAJNO PECIVO IN BONBONI !

BONBONIEKA 11UFF — Prešernova 1.

e— Obrtniško zborovanje. Skupno združenje obrtnikov v Celju je imelo na svečnico v hotelu »Pošti« svojo 56. skupščno, ki jo je vodil predsednik g. Stojan Holo-bar. Skupščine ki je bila razmeroma slabo ob'skana, sta se kot zastopnika Zbornice za TOI udeležba podpredsednik g. Ogrn in zbornični svetnik g. Hohnjec. Ob koncu leta 1939 je imelo 13.696 din premoženja. Celjska obrtniška združenja nameravajo skupno kupiti Obrtni dom v Celju, ki je last Zbornice za TOI. Zadevna pogajanja so v teku. Na skupščini je b;lo sporočeno da je bil namesto g. Avgusta Tačka izvoljen za predsedn ka odseka brivcev in frizerjev g. Ivo Vozlič. Na skupščini je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje naslednje zahteve: noveliz°cijo obrtnega zakona, ured:tev sstema zbornic v dravski banovini ki je velike vr.žno-sti za gospodarski obstoj in razvoj obrtništva. Izda se naj uredba o minimatnh ~en~h obrtn ških izdelkov. Ostro je treba nastopiti proti šušmarstvu in proti izvrševanju obrtnišk h del v kaznilnicah. Preprečiti je treba izvrševanje obrtniških del ori javnih in samoupravnih oblastvih v 'astni rež ji. Izvede naj se starostno zavarovanje obrtnikov. Tzvršijo naj se vo-1'tve v Okr-ožni urad za zavarovanje de-'avcev.

Odvetnik dr JAKOB HODŽA je preselil

svojo pisarno iz Vodnikove ulice v Gosposko ulico 30. (—)

e— Piedavan;e o slikarjih šubicih. Na

! 'udskem vseučilišču v Celju bo predaval jutri ob 20. un v. prof. dr. Fran Meses-nel iz Ljubljane o slovenskih slikarjih Janezu in Juriju šubicu. Predvajal bo tudi mnogo lepih skiopt:čn h slik. barvnih fo-togi afičnih posnetkov najboljših del naših slavnih sMkarjev šub'cev.

e— Učiteljsko zborovanje. Sresko društvo JUU v Celju bo zborovalo v soboto 10. t. m. s pričetkom ob pol 9. doro'dne v I. drž. narodni šoli v Celju. Poleg stanovski in organizac'jskih zadev je na dnevnem redu tudi poročilo ge. Angele Vodetove iz Ljubljane o socialnem položaju žene in učiteljice ter njenem odnosu do sredine, v kater, živi in dela, in poročilo gdč. Ivanke Zupančičeve o akciji za zimsko pomoč obmejni deci.

e— Rad'js«e motnje so postale v Celju že tako neznosne, da se pola'ča lastnikov radijskih aparatov, ki morajo točno plačevati radijske pristojbine, čedalje večje razburjenje, zlasti ker javni apeli in tudi pismene pritožbe na poštno upravo prav nič ne zaležejo. V interesu ugleda poštne uprave je, da napravi v smislu zakon tih predpisov čim prej temeljit red, ker število mot;lcev radijskega sprejema stalno narašča.

e— Umrla je v torek v Zagradu pri Celju 831etna preužitkarica Frančiška Dobro-tinškova. V mestnem zavetišču v Mediogu je umrla v sredo 751etna mestna reva Helena Šoprova, včeraj pa 75ietna mestna reva Marija Šolnova. V celjski bolnišnici je umrl v torek 391etni občinski revež Ivan Goličnik iz Družmirja.

e— Brezposelnost narašča, pri celiski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 849 brezpope'n'h (704 meški in 145 žensk) nasproti 736 (598 moškim in 138 ženskam) dne 20. januarja.

e— D',jaški kuhinji v Celju je daroval odvetnik dr. Milko Hra5ovec v Celju 50 din v spomin na pokojnega dr. V-ljema Šribarja

e— SmučarSKj jzjet sokolskega članstva in naraščaja bo danes popoldne iz Celja na Teharje. Skupen odhod ob 13.30 izpred celjskega kolodvora.

e— Umrl je na svečnico v Medlogu pri Celju 80-letni posestnik Maks '.Apavšek. Istega dne je umrla v celjski bolnišnici 801etna Helena Velerjeva s Studenca pri Veliki Pirešici.

e— Pustno rajanje za deco priredi danes ob 15. sokolsko drušitvo Celje-matica. Vabimo občinstvo da poseti to lepo prireditev, ki bo nudila mnogo zabave.

e— Velik ubožec brez staršev in sredstev, delno hrom, ki so mu pred kratkim ukradli edino obleko, prosi usmiljene ljudi, da bi mu podarili rabljeno obleko ali karkoli. Darila sprejema podružnica »Jutra« v Celju.

e— Obupan^a na že!eznišKi progi. Ko je vozil savnjski vlak, ki prihaja ob 13.30 v Celje, v nedeljo mimo Pesjega pri Velenju, je tik pred vlakom skočila na progo 21-letna Gabrijela Deberškova iz Pesjega. Lokomotiva je Deberškovo odbila, pri čemer ji je močno poškodovala glavo in hrbet ter ji zlomila desno nogo. Deberškovo so prepeljali z vlakom v Celje, s celjske postaje pa v bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. Vzrok obupnega dejanja ni zn?n.

e— Dve nesreči. Ko se je 151etni dninar Avgust Jančin v Gruškovcu pri Humu ob Sotli igral pred dnevi s samokresom, se je samokres sprožil, pri čemer je zadela krogla Jančna v levo roko. Na svečnico je padel 16 letni krojaški vajenec Slavko Leskovšek v Trbovljali tako nesrečno, da si je zlomi desno nogo Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišn5co.

e— Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek sta dva moška napadla 261etnega kočar-jevega sina Ignaca Kranjca iz Kačjega dola pri Sv. Petru na Medvedovem selu ter ga z udarci z ročico močno poškodovala po glavi in levem ramenu. V nedeljo so neznani moški ns Ljubečni blizu Ropa-nove gostilne napadli 261etnega delavca Ignaca Karmuzla iz Ogorelca pri St. Juriju ob juž. žel. in ga poškodovali po glavi. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.

e— Tafnski pos'1. Ko le natakarica Marija K. v Gaber--'u pri Celju v torek omol-noči zaprla gostilno, je nesla leseno skle-d>co v kateri je bil ('• obiž. na niem pa 19 bankovcev po 100 din, ia gostilne po

stopnicah v svojo sobo. Na stopnicah ni prižgala luči in tudi v posteljo je legla v temi. Zjutraj pa je opazila, da je bila izgubila v temi na stopnicah vseh 19 bankovcev po 100 din. Zjutraj je šel prvi po stopnicah Alojz G. iz Gaberja Njega so osumili, da je bankovce našel in si jih prilastil. Izročili so ga sodišču, ki bo gotovo kmalu ugotovilo, ali je sum utemeljen. Lani 30. septembra je neznanec ukradi 1 Francu Smuku iz Kresnik pri Teharju iz veže neke gostilne na Bregu pri Celju žensko kolo. Policija je sedaj ugotovila da je to kolo kupila Terezija P. v Gaberju od nekega moškega za 150 din, ne da bi bila vedela, da je bilo kolo ukradeno. Kolo so vrnli pravemu lastniku, za storilcem pa še poizvedujejo.

e— Jutri do 18. je še čas, da >bnovite srečke za glavno žrebanje drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.

e— Skavfke smuške tekme. Mrkonji-čev steg skavtov v Celju bo priredil danes za hribom sv. Jožefa svoje prve smuške tekme v teku in slalomu. Tekme -še bodo pričele ob 10.30 in 14. Prijatelji skavtiz-ma vabljeni!

Iz Maribora

a— Dar naših umetnikov Sopolskemu

planinskemu domu. Naše sokolstvo si zelo prizadeva, da bi napravilo Sokolski planinski dom na Pohorju čim prikupnejši za obiskovalce. Za to prizadevanje so pokazali naši mariborski umetniki pohvalno naklonjenost. Darovali so vrsto svojih slik. ki so lepo razvrščene predvsem v jedilnici doma. Od darovanih slik na jomenimo slike »Studenci pri Mariboru« (olje) in »Motiv s Korču'e« (gvaš) prof. Mušiča, »Most v Vipavi« (olje) prof. Karla Jiraka. »Iz okolice Maribora« (pastel) prof. Ivana Kosa »Motiv iz celjskega parka« (olje) prof. Alberta Sirka, »Motiv iz Prekmurja« (olje) akad. slikarja Maksa Kavčiča in sliko »Jalovec« (olje) br. Zlatka Zeia. Lepa gesta domačih umetnikov je zbudila v javnosti vsestransko pri-nanje.

a— prvi slovenski izrazi za smuč^V^ke like. Te dni so imel' Sokoli iz Selnice ob Dravi po bl'žn:h strminah svoje smučar-s(ke tekme. Pokazalo se je, da je najboljši smučar se^niške sokolske družine br. Jože Konig. Naarrrrrrr rrrrrrrr rG O O Ježe Konig. Naraščajski prvak pa je br. Stanko Juršč. Zanimivo pri tem je, da so uveljavili selniški Sokcfli za označbo posameznih smuških likov domače izraze. »Telemark« so premenovali v »Pohorca«. »Krist janijo« pa v »Bloke«.

SLANIKOVA POJEDINA

bo v sredo 7. II. ob 20. uri. — Od 8. zjutraj do 18. ure

KULINARSKA RAZSTAVA.

Pustni torek DOMAČA VESELICA.

Razna razvedrila. Zmerne cene. Hotel, kavarna in restavracija »O R E L« — Maribor.

Pesniški gasi'ci so imeli redni občni zbor. Poročila so pričaal o njih marljivem delu. Pri volitvah so bili izvoljeni: Srečko Krajnc za predsednika, Jožko Žen za poveljnika, Ivan Purgaj za pod poveljnika, Fras za tajnika, Lebarič za blagajnika, Senč;č za orodjarja, Andrej Babič za odbonrka.

a— Iz mestnega vojaškega urada. Oni, ki so bili rojeni 1909 in mlajši samskega stanu, ki so končali rez. ofic. šolo, ki niso v sodni preiskavi ali sodno kaznovani in ki so jugoslov. pokolenja, se sprejmejo ■ v aktivno službo. Pojasnila pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.

a— Davčne knjižice naj predložijo delodajalci nemudno v smislu opozorila tuk davčne uprave v sobi št. 4. davčne uprave za mesto Maribor.

a— Problemi zračne vojne. O tej temi predava jutri v Ljudski univerzi naš zna-{ ni marib. pilot g. Franjo Pivka. Skioptične slike!

ADVOKAT

dr. Stojan PRETNAR

SE JE PRESELIL IZ CANKARJEVE ul. 6 V SODNO ULICO 3/L — Telefon št. 27-65 (Palača zavarovalnice »Drava«) - Maribor

a— 566.010 dinarjev je dosegel protitu-berkulozni dinar v preteklem mescu, ki je namenjen zgradnji oz. nakupu zavetišča jetičnim bolnikom v Mariboru.

a— Pevski zbor Glasbene matice ima jutri v ponedeljek 5. t. m. ob 20. uri izredno, strogo obvezno pevsko vajo.

a— Pisarna notarja dr. GROBF.LNIKA v Mariboru je sedaj v novi zgradbi »DRAVE« v Sodni ulici. (—) a— Luka Orešnlk se je odpeljal v Beograd. Poročali smo o prihodu Slovenca Luke Orešnika v Maribor. Orešnik je bil skupno s svojo mlado ženo in tremi otro-čiči pobegnil pred grozotami finske vojne in se nastanil v tukajšnjem hetelu Meranu. Iskal je primerne namestitve pri tukajšnjih podjetjih, a je ni dobil. Orešnik. ki je imel v Helsinkih lepo podjetje, je bil izučen mehanik Dobil ni primerne zaposlitve v tej stroki, četudi je v Mariboru več ko 1700 tujcev, ki imajo dobro plačane slube. Nazadnje je moral dati svoji ožji domovini slovo in se je s svojim avtomobilom odpeljal naprej v Beograd, kjer upa, da si bo ponovno ustvaril pogoje za obstanek.

so Čepovo truplo obdudraH, nakar so ga

prenesli v šmarješko mrtvašnico, šmarješki orožniki so pričeli s preiskavo.

a— Noč na Volgi! Pesmi, balet, ples Pustna senzacija 6. februarja Narodni

dom. (—)

a— Petek slab začetek. Resničnost tega narodnega rekla so doživeli tudi izdajatelji novega mariborskega mesečnika »Mariborski upokojenec«. Prva številka je izšla v petek, pa je bila zaplenjena

Iz Hrastnika

h— Pustno rajanje bo drevi v Delavskem dom«. Na pustni ponedeljek zvečer bo tradicionalni steklarski ples v brusil-nici steklarne, a na sam pustni torek zvečer pa velika m as kara da v Sokolskem domu. Steklarski ples datira že od leta 1862. V steklarni so začeli obratovati že leta 1856. Prvi steklarji so prišli v Hrastnik od vseh vetrov, največ pa iz Nemčije. Takrat n:i bilo v spodnjem Hrastniku nobene večje gostilne, kjer bi se lahko pred-pustna prireditev vršila. Ko pa je zgradil stavbenik Zenuti iz Radeč nad steklarno novo (zdaj Hofbauerjevo) hišo, kjer se je odprla tud'1 nova gostilna, so steklarji tam priredili prvo steklarsko predpustno veselico leta 1862. 2e pokojni rudar in rudniški goleč Alojz Mastnak je vedel povedati, da je trajala ta veselica kar tri dni. Pričela se je na pustno nedeljo popoldne in se je končala točno na pustni torek ob polnoči. Od takrat se je vršila skoro vsako leto steklarska predpustna veselica

h— Uslužbenci tvornice Kemičnih izdelkov priredje danes pod pokroviteljstvom ravnatelja g. Prochaske svojo prvo tekmo v smuku. Start bo ob 9.30 na Kalu, cilj pa pred tovarno. Proga je dolga priblžno 4 km, višinska razlika pa znaša 600 m.

Iz Škofje Loke

šl— Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v š«ofji Loki se ustanavlja. Informativni sestanek je bil te dni v restavraciji pri Kroni in je bila udeležba prav lepa. Sestanek je vodil major g. Matovič-Vučič in opisal organizacije. Organizirani člani imajo med drugim ugodnost šestkratne polovične voznine po železnici na leto. Konstituiral se je pripravljalni odbor, ki so v njem gg. dr. Jože Pokom, Pleste-njak Ivo in Plantarič Stojan.

Iz Krškega

kr— Namesto venca na grob g. Vinka Bona je daroval bivši narodni poslanec g. inž. Franc Zupančič, industrijec v Ljubljani, 200 din Sokolu v Krškem. Iskrena hvala!

Iz Dolenjskih Toplic

dt— Dobre pitne vode spet primanjkuje v Dol. Toplicah. Zaradi dolgotrajnega ostrega mraza je namreč vode ob izviru premalo in gonilni motor je pokvarjen. To-pličani so primorani uporabljati vodo iz zdravilišča, ki je sicer uporabna če je ohlajena. Vodovodna uprava se ukvarja z mislijo, da bi montirala pri vodovodu namesto nerabnega stroja pogon na elektriko, ki naj bi enkrat za vselej preprečil neprijetnosti, ki se tako pugosto pojavila jo z vodovodom, kadar je voda prav nizka.

dt— Smrt zaradi kapi. Nedavno popoldne je ga Pavla Henigmanovs nesla k šivilji blago za obleko. Ko se je vrnila domov, je zlezla na peč da bi se malo pogrela. kjer je bil tudi njen sin. ki je bole-hen. Kmalu nato je pritekla v hišo snaha, češ da so se v dimniku vnele saje. Ta vest jv je vznemirila. Šla je s sinom gasit ogenj. Pri tem delu ji je postalo slabo zato se je vrnila spet na peč. Popila je nekaj vode in mleka, a ker slabost ni odnehala, se je vlegla na posteljo. Kmalu nato je prišla snaha v sobo in našla taščo že mrtvo. Poklicani zdravnik je moget ugotoviti le smrt za srčno kapjo. Ranjka je zapustila več otrok, izmed teh dva še nista preskrbljena. Mož ji je že pred več leti šel v Argentino za zaslužkom. Spcčetka je še pošiljal domov denar, zdai pa že več let ni o njem ne duha ne sluha. Rajnki bodi ohranjen blag spomin!

dt— Najemnica tukajšnjega zdravilišča gdč. Ana Sitarjeva je prevze'a restavracijo banovinskega zdravilišča v Doberni. Tako bodo Dol. Toplice dobile spet novega najemnika ali pa bo obdržala Kmečka posojilnica zdravilišče spet v svoji oskrbi. V interesu zdravilišča bi bilo, da bi se ban-ska uprava naposled odločila in odkupila edino dolenjsko zdravilišče. Banska uprava bi ga lahko dvignila na tisto višino, kakršno to odlično zdravilišče zasluži.

Iz Ptuja

NaS planinski svet v Sokolskem d°mu. Kakor vsako leto so priredili tudi letos naši vrli planinci 1. februraia svoj tradic'cnalni plcrinski ples v veliki dvoran Sokolskega doma. Razpoloženje je b'lo prjetno. domače, zares planinsko. Ob poskcčn h zvokih vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. Jiianka so se vrstili priljubljeni plesi.

a— »B belforšerji« smejo spet delovati. Svojčas smo poročali, da je oblastvo preprečilo delovanje razisko. alcev svetega pisma, ki so v Mariboru in okolici znani pod vzdevkom »bibelforšerji« in ki so bili organizirani v posebnem društvu raziskovalcev svetega pisma »Svetilnik« s sedežem v Mariboru. Društveni odbor se je pozneje pritožil na ministrstvo za notranje zadeve, ki pa je razpust potrdilo. Zadeva je prišla pred državni svet, ki je s svojo razsodbo razveljavil razpustitveni odlok in spet dovolil raziskovalcem svetega pisma delovanje.

a— Do smrti zaboden. V Lcžanah štev. 4 pri Sv. Marjeti ob Pesnici je hlapec Janez S^mič v hlevu svojega gospodarja Vinka Grahornika do smrti zabodel Filipa Čepa, ki je bil pri priči mrtev. Včeraj pop.

j— Mariborski trio, katerega sestavljajo Taras Poljanec, Oton Bajde in dr. Roman Klasinc, priredi koncert 9. februarja v Ptuju v dvorani Glasbene Matice. (—)

ROYAL KINO — PTUJ ~

Komika, pikanterija, godba in ples, vse to se bo izvajalo v najuspelejši komediji, ki jo predvaiamo danes, v filmu »NAROČENI ZAPETJIVEC« (Theo Lingen, Ida W(ist, Hans Hoit, HeH Finkenzeller). Naslednji film: »DONSKI KOZAKI«

Iz Murske Sobote

ms— S°k°I priredi na pustni torek običajno maškaradc s plesom v vseh prostorih Sokolskega doma. Maske dobrodošle. NajOepša mnp.^ka bo rtodarovana Vsakoletna otroška sokol ika ma?Tka.raida po sklepu odiborove seje letos odpade zaradi draginje.

ms— NOva knjižnica. Knjižnica ljubljanske Delavske zborn ce je v Murski Soboti ustanovila svojo podružnico. Novo osnovana knnžnica je nameščena v prostorih Delavskega doma in je odprta dvakrat na teden.

ms— Delavnost prekmurskih va$KJh odrov. Tri društva kmečkih fantov in deklet so pretekli mesec uprizorila v svojih vaseh po eno igro. 'Kmečka mladina iz šulincev se je postavila z Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. ena iz Gor. Petrovcev z Go-larjev:ma Dvema nevestama«, agilni fantje in dekleta iz Puconcev pa z Nuši-čevo komedijo »Narodni poslanec«.

BERIČEVO. Danes bo pri nas svojevrstna prireditev, za katero je veliko zanimanje. Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo vaško zabavo s kmetsko večerjo, ki naj prikaže v vsej pestrosti utrjene običaje na naši vasi. Začetek bo ob 15. Ve« čas bo sodeloval godbeni trio iz Beričeve-ga, zvečer pa nastopijo razne skupine in domača kuharica, ki za enkrat še noče

izdati načrta kmetske večerje. Vsi poeetni-ki so lahko prepričani, da bodo na prireditvi presenečeni! Vstopnine ni! Vaška zabava s plesom bo v Kmetskem domu v Beri če vem! Vljudno vabljeni!

NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes na praznik in v nedeljo, obakrat ob 16., 18. in 20.15 zabavno komedijo »Profesor, varuj se!« Sobotna predstave odpade zaradi maška-rade. (—)

TRŽIČ. Kino bo predvajal danes v nedeljo šp onaki velefilm »Gibraltart. V ponedeljek in torek se bo predvajala krasna ruska drama »Patriot«. (—)

Franja Kendova f

Danes bodo v Kamniku pokopali go. Franjo Kendovo, dolgoletno ugledno restavra-terko. Kdor je bil kdaj v Kamniku, vsaj po imenu pozna Kendovo restavracijo z izvrstno kuhinjo, ki jo je dolga leta vodila gospa Kendova s pravim razumevanjem. Pokojna gospa je lani 2. decembra praznovala 77-letnico. Lastnik restavracije g. Josip Kenda, s katerim sta živela 50 let v

vzornem zakonu, je umrl leta 1930. Za njo žalujejo sin g. Milan, ki je bančni uradnik v Ljubljani, hčere Ela, učiteljica v Kasani-ku, Tončka, ki je poročena z bivšim kamniškim županom g. Kratnarjem, in Marija, vdova po višjem sodnem svetniku Regally-ju v Ljubljani. Sin Stane je umrl leta 1931. v Mariboru. Pokojna gospa Kendova je bila kljub visoki starosti v svojem delu neumorna in vse do zadnjega vzgled pridne in dobre gospodinje. Njena slika je iz prejšnjih let.

Naše gledališče

DRAMA

Nedelja, 4. ob 15.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 5.: zaprto.

Torek, 6. ob 16.; Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 7.: Profesor Klepec. Red A. Četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Pre-

mierski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.

»Profesor Klepec« je zgodba ljubljanskega meščanskega kroga. Osrednja oseba je profesor-idealist, ki živi v svojem abstraktnem svetu; v stiku z realnim pa zaide v hude stiske političnega in ljubezenskega značaja, dokler se vse ne razvozi ja v srečnem koncu. Igrali bodo Gre-gorin, Cesar, Nablocka, Simčičeva, Sever in Levarjeva.

Modelna, v sodobnem duhu pisana veseloigra nordijske pisateljice Helge Krogove Na prisojni strani« osvaja gledalca s sicer miniaturnim zato pa iz prav zanimivih psiholoških potezic zgrajenim dejanjem. Pisateljica odkriva na humor en način nrav nekoliko čudaških članov Riibe-jeve rodbine. Deloma resni konflikt zakonske krize med možem (Kralj) in ženo (Danilova) spremljajo zabavni prizori med zaljubljencema (V. Juvanova in Jerman). Originalna sta stric Severin in mati Margaret, prav tako dandy Preben, vloga, ki ima ves večer smeh na svoji strani. Igrali bodo Daneš, P. Juvanova in Jan. Režiser prof. šest.

Nestroyeva burka »Utopljenca« je s svojo komiko, humorjem in zabavnimi situacijami kakor nalašč ustvarjena za veselo pustno razpoloženje. To Nestroyevo delo ki je ob sleherni uprizoritvi gledalce sijajno zabavalo ima zaradi odlično podanih vlog Buče (Cesar) in Smole (Kralj) nenavaden uspeh. Glavne vloge igrajo Levar, Vida Juvanova in Rakarjeva. Razen njih je zaposlen še velik del dramskega ansambla. Posebno opozarjamo, da se bo vršila predstava popoldne ob 16. uri.

OPERA

Nedelja, 4. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Lumpacius vagabundus. Izven. Ponedeljek, 5.: zaprto. Torek, 6.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Sreda, 7.: Rusalka. Red sreda.

Danes popoldne se bo ponovila naša najlepša jugoslovanska opera, Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki si je pridobila že evropski sloves. Krepko oblikovano dejanje, ki je posneto po hercegovskem narodnem motivu, je našlo v Gotovčevi, prav tako iz bogatega narodnega melosa izvirajoči glasbi popolnoma adekvaten izraz. V naši uprizoritvi se zlasti odlikujejo Franci, Heyba-lova, Kogejeva, Janko in Lupša. Dirigira dr. švara — Zvečer in prav tako na pustni torek se bo ponovila Nestroy-štritofova muzikalna burka »Lumpacius Vagabundus«, ki je po svoji komični vsebini, originalnih, po vsem svetu znanih Nestroyevih figurah in domiselnih štritofovih glasbenih vložkih kot nalašč primerno delo za veselo pustno razpoloženje. Pri občinstvu je vzbudilo obilo pozornosti, zato priporočamo, da M interesentje oskrbi jo vstopnice že v naprej!

ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE

Začetek ob 15.15 Nedelja, 4. t. m.: »Ujež« (Udruženje Jugoslovanskih emancipiranih žen), popoldanska predstava

MARIBORSKO GLEDALIŠČE

Nedelja 4. ob 15.: Prodana nevesta.

žane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane oene.

i n ■ ■ ii 11 n i c 11 ii m ii »» m »i«i m

"ostani in ostani član Vodnikove družbe!

Edinost In sloga!

Misel gospodarstvenika ob konferenci Balkanske

zveze

Kaj je s povišanjem uradniških prejemkov

Beograjska »Politika« objavlja sledeče informacije o povečanju uradniških prejemkov:

»V ministrstvu financ jc bil že pred enim mescem izdelan predlog za povečanje uradniških p ač. O načrtu je razpravljal ožji mi nistrski komite, k' je izvrši' nekatere spremembe. Nato so projekt izročili strokovnjakom, da ga spravijo v sklad 8 splošnim finančnim stanjem držsve

Za povečanje prejemkov pridejo po tem načrtu v poštev dnevničarj,. služite'ji. zva ničniki, pripravniki in uradniki od 10. do 5 skupine. Povečana bo draginjska in rodbinska doklada Ali bodo tudi žene dobile rodbinsko doklado, še n- sigurno Povečanje draginjskih doklad bo znašalo največ 20 odstotkov. Toliko bodo dobili name ščenci do vključno 10 uradniške skupine Pri ostalih uradniških skupinah pada ta odstotek in znaša pr skupini že 5 odstotkov Koliko bo znašair> po\ečanje rodbinske doklade. se še ne da reči. vsekakor pa ne bo manjše nego SO din mesečno.

Istočasno s povečanjem piejemkov aktivnega nameščenstva se misli tudi na pove-

čanje prejemkov državnih upokojencev. Pri tej priliki na) bi se popravila krivica tako z-.sni m staroupokojencem. Vsekakor bo položaj teh staroupokojencev znatno popravljen in verjetno izenačen z onim ostalih upokojencev.

Pov^anje uradni kih prejemkov je vezano z uredbo o kontroli cen in bo izvršeno šele, čim se bo ta uredba izdala Poudarja se namreč, da se mora poprej izvršiti še anaiiza in ugotovitev stvarne podražitve življenja, tako da bodo lahko prejemki povi.ani na osnovi ugotovljenega razmerja med draginjo in uradniškimi prejemki.

Udruženje državnih ujooko. iiicev v Splitu se je obrnilo med drugimi tudi na dr. Mačka s spomenico, v katero so raz cžene zahteve upokojenih državnih nameščencev glede ureditve njihovega materialnega položaja. Sedaj je prejelo Udruženje od ovor iz kabineta podpredsednika vlade dr. Ma-I čka. v katerem je rečeno, da ie po obvestilu ministra financ uredba o ureditv prejemkov državnih upokojencev že i delana in da bo stopila s 1. aprilom v veljavo.

ŠPORT

Slalom v snegu in megli

Pri včerajšnjem mladinskem slalomu v Planici je med 52 tekmovalci zmagal Uirijan Tine Mulej

Ugleden slovenski gospodarstvenik nam

piše:

Vse evropske države so z ogromnim zanimanjem zasledovalt potek razvoja ravnokar končane konference Balkanske zve ze. Odločujočega pomena za to vtsjno bi bila njih enotnost in edinost. To ve vsakdo. Mnogo ljudi pa je pri nas, ki ne znajo ceniti duhovne strnjenosti naše države. Zato dovolite mi gospod urednik, da izne-sem v tej stvari samo eno misel.

V sedanjem kritičnem času, je državi nujno potrebno nekaj, kar je nad vse važ no, to je edinost! Naša država bo uspela če bo v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru enotna! Mala gospodarska območja, nekaka okrožja, ki bi jih vodili lokalni in osebni interesi, bi silila v nasprotujoče si smeri, namesto, da bi nas združevala. O tem naj razmišljajo vsi. ki se v državi na katerem koli področju udej-stvujejo. Vzemimo si za vzgled Finsko! Tam živijo poleg Fincev tudi Švedi, razen kmetov imajo tudi delavce državne urad nike in nastavljence. obrtnike, trgovce :n industrijalce, konservativce, meščane m socialne demokrate, tako kakor pn nas, ni pa menda primera v zgodovini, da bi se bil kak mali narod tako uveljavil, kakor so se po zaslugi edinosti Finci. Na Finsko in v druge slično vsmerjene države naj bi po slali naše študijske odprave z odprtimi očmi in odprtimi srci. Takt države in na rode posnemajmo na političnem, vojaškem,

Rim, 1 februarja.

Po verodostojnih informacijah se zdi, da je najnovejši neaško-rumunski pelro^ej-ski sporazum ee.o pomembnejši, kakor se je to zdelo po prvih alarmantnih vesteh z zapada. Od celotne rumunske produkcije petroleja, ki znaša letno okrog štiri in pol milijona ton za izvoz, bo baje polovico prevzela Nemčija. Seveda mora.io Nemci naj-preje temeljito popraviti železnico skozi zapadno Ukrajino in stopiti se mora led na Dunavu. A tudi zapadni zavezniki so odločno na delu, da preprečijo izvajanje tega sporazuma. Že doslej so pokupili velik del rumunske trgovinske mornarice, kar sedaj nameravajo storiti tudi s turško, zlasti tankovsko mornarico, da bi kolikor toliko zmanjšali možnost prevoza po Dunavu.

Verjetno je, da so Rumuni dobili od Nemcev važne protikoncesije. pri čemer je uspešno posredovala Italija. Zatrjuie se. da je rumunsko-nemški petrolejski spora-ztim znatno zmanjšal sovjetsko epasnost na Balkanu. Po finskem neuspehu je stališče Nemčije napram Moskvi mnogo odločnejše, zlasti ker Rusija zaenkrat ne more nuditi Nemčiji nobene izdatne sosdo-darske pomoči. Berlin je mogel dati rumunski vladi zagotovilo, da bo Nemči?a zavarcvala R»imun;jo pred vcako možnostjo sovjetskega vzncm!r;enja. N~mč\ia želi vsmeriti sovjetsko ekso^nriio Droti Perzijskemu zalivu, oziroma or^t1" šk;m interesom v Sorednii A^ji N^mčna smatra jugovzhod za svoi velev°žni vir ne le za petrolej, temveč ti'di za ra^ne r^de. potrebne votni indn^+riii, ter 'a živež"«5 pot*-»b=č:ne. DoVler državo n° j^srov-bodn vod>'O o tem računa. Nei"?i'a v tev nvrn v t^m pe^rooui. Ve^a1- m "Nemčija odklanja ustanovitev balkanskega blo-

Minister dr. Kulenovič je v razgovoru z urednikom »Politike« potrdil, da so n.iego-vf !zjave dopisniku zagrebškega »Jutarnje-ga lista« avtentične. Poudaril je še enkrat, da je on za to, da se najprej izvršijo volitve, potem pa izvede preured tev države Pristal bi pa tudi. da se preureditev izvrši pred volitvami, ako se doseže sporazum, da se ustanovijo štiri avtonomne erlmice (Hrvatska. Srbija. Slovenija. Bosna in Hercegovina). Kar se tiče njegovih odnošajev napram JRZ. je g. dr. Kulenovič ponovil.

kar je dejal že zagr b"kemu dopisniku. ★

Pod naslovom »JRZ izginja« razpravlja Vilderjeva »Nova riječ« o krizi, ki je nastala v Jugoslovenski radika'ni zajednici. Uvodoma objavlja izjavo dr. Mačka z dne 8. maja 1. 1., ko so se pričeli njegovi razgovori z g. Cvetkovičem. Dr. Maček je kakor znano takrat dejal, da se prvotno ni hotel sestati z g. Cvetkovičem, ker je smatral, »da nima smisla razgovarjati se s predstavnikom JRZ, ki je stvorjena od zgoraj in ki nikogar ne zastopa.« Šele ko mu je bilo potrjeno, da prihaja g. Cvetkovič kot pooblaščenec krone, se je začel z njim pogajati. »Pn prvem sestanku je g. Cvetkovič tudi sam naglasil, da ne prihaja v imenu JRZ, s katero mi Hrvati ne moramo in nočemo imeti nobenega posla.« »Nova riječ« dodaja, da je dr. Maček v toku razgovorov z g. Cvetkovičem postal prepričan, da se bo z dosego sporazuma likvidirala tudi JRZ

Sporazum je bil podpisan in KDK je z JRZ napravila koalicijsko vlado. »Nova riječ« potrjuje, da so prva močnejša nasprot-stva med dr. Mačkom in g. Cvetkovičem nastala povodom znanega shoda JRZ v Ogulinu, ki naj bi bil po »Slovencu« priče-tek obračunavanja s Samostojno demokratsko stranko. Vendar pa da dr Maček takrat ni hotel izzvati krize, ker se je baš pripravljal obisk kneza namestnika v Zagrebu.

Drugi dogodek pa je resnejši Na zahtevo slovenske JRZ je glavni odbor te stranke sklenil, da se ne smejo vršiti nobene volitve ne občinske ne saborske in ne skupščinske, dokler se nc izvrši organizacija in preureditev vseh delov državne zajednice. Ako se imajo volitve odložiti, dokler se ne izvede organizacija vseh edinic. potem so volitve »na vrbi svirak«. Saj v petin

gospodarskem, kulturnem in socialno-poli-tičnem polju. Potem bo Jugoslavija s svojo tako ugodno geografsko lego, s svojim bogastvom, v in na zemlji, ter s svojim dobrim narodom ena izmed najsrečnejših držav na svetu. Ta namen je imela združi-j tev Srbov Hrvatov ip Slovencev v letu 1918 ln — roko na srce — kateri jasno misleči ter pošteno m pogumno deiujoči Jugoslovan bi mogel spričo vseh dosedanjih izkušenj predlagati in želeti našemu narodu kaj pametnejšega in boljšega?!

Da to dosežemo pa je potrebna predvsem požrtvovalnost za skupnost in državo' Kako je s to vrlino pr; nas? Ali smo tudi mi. privatniki in oblasti, kakor druge države vse pripravili za slučaj, ako se naenkrat znajdemo v vrtincu dogodkov? Zdi se da smo pri nas za ta »lučaj še prav malo organizirani in pripravljeni ter premalo strnjeni v duhu mnogo premalo pripravljeni za to kar naj nam očuva naše najvišje: našo svobodo in neodvisnost Ako bomo ohranili svojo nevtralnost, kar je naša največja želja, si bomo prihranili v primeri z drugimi državami ogromni žrtev in bremen Vse kaže pa, da se izognemo voj ni vihri samo v tem slučaju, ako bomo pravočasno organizirani in ako bomo znali pravočasno zbrati m žrtvovati vse svoje sile za obrambo domovine. Kdor bo pravočasno pripravljen, ga najbrže vihra ne bo nadelal

ka, ki bi bil naperjen Droti Rusiji, ker bi tak blok lahko delal težave njenim gospodarskim načrtom Na zapadu ugovarjajo, češ da Nemčija sili te države, da opustijo gospodarsko nevtralnost, proti čemur da se bodo morali zavezniki zavarovati. V zadnjem času se zopet veliko govori o morebitnih nalogah vzhodne zavezniške vojske generala Weyganda. ki je najprei bila ustanovljena, da v slučaju potrebe izvrši poroštva nasproti zavezniški Turčiji in nasproti garantirani Rumuniji in Grčiji Gre torej za vojsko, ki bi lahko nekega dne operirala tudi na bližnjem vzhodu, če bi razvoj tako nanesel

Mnogi tukajšnji politični krogi smatrajo, da kake aktualne sovjetske onasnosti za Balkan ni in da ni razloga, da bi beograjska balkanska konferenca o niei razpravljala. Odklonitev sovjetske nevarnosti z Balkana pa normalizira tudi italijansko - nemške I odnošaje. ker je Italija vedno prisnavala ! velike nemške gospodarske interese na jugovzhodu, Nem?i;a pa Italiji poleg gocpo-darskih tudi politične. Italija odklania v tem področju vsak vpliv Rusije ali zaoad-nih zaveznikov Italija ie tudi proti temu. da hi balkanske države po ba.ie turški oo-bude sklenile vojaško zvezo, v katerikoli obliki, ker bi taka zveza sčasoma lahko oostala orodje v rokah zapadnih zaveznikov.

Rumun;ja ie torej danes po mnenju v znatnn bo^Sem onl^aiu To i* v'"deti tudi iz nienepa rartr^anJa r>an^n> m^d^arslrim in 7aM=vam

noHnvnn se ie PO"ori1o d" b" T?nm"n'ia crvoi?m k'*lti""no m^tin'*-

O tem se danes skoraj nič "n-

vori... Dr. O. A

mesecih ni niti dovršena organizacija bano vine Hrvatske!

»Nova riječ« nato komentira dr. Mačkove izjave in službene članke v »Hrvatskem dnevniku« ter prihaja do zaključka, da je preureditev cele države pred volitvami ven darle mogoča, toda le po reviziji sporazuma z obojestranskim pristankom Predpogoj za to pa bi morale biti »sigurne garancije za pravo demokracijo« v vse i državi, »kar znači drugi režim, a ne sedanji režim JRZ.«

»Nova riječ« končno jako skeptično beleži vesti o poskusih združiti radikale \t glavnega odbora in iz JRZ Ugotavlja, ds glavni odbor radikalne stranke z Aco Sta-nojevičem nikakor ne pristaja na predlog g Cvetkoviča ter vztraja na svojem znanem stališču Zato se mora zaenkrat smatrati, da je ta akcija propadla. K temu pa prihaja še izjava ministra dr Ku'enoviča ki odločno odklanja zaključke JRZ. »Nova riječ« zaključuje: »Iz vsega navedenega je samo eno sigurno, da se JRZ nahaja v globoki krizi, ker sama priznava, da v sedanji formi ne more več obstojati.«

O kritičnih razmerah v JRZ razpravlja tudi »Hrvatski dnevnik«, ki poudarja da minister dr. Džafer Kulenovič smatra svojo skupino kot posebno politično organizacijo v okviru JRZ. Ugotoviti je treba dve dejstvi: prvo, da sta za sklep glavnega odbora JRZ samo srbski in slovenski del te politične formacije, in drugo, da za akcijo za zbiranje radikalov kakor izgleda, niso niti slovenski JRZ-ovci. Iz vsega tega je razvidno, da v vrhovni JRZ ne vlada eno-dušnost v enem izmed najbolj važnih vprašanj in da se združitev radikalov lahko izvrši samo v znamenju zbiranja Srbov v radikalni stranki.

V nedeljo sta v Nišu konferirala delegata glavnega odbora Narodno radikalne stranke gg. Miloš Bobič in Krsta Miletič s predsednikom stranke g. Aco Stanojevi-čem, ki je sprejel tudi veliko deputacijo radikalskih prvakov iz Vojvodine. Po teh konferencah je voditelj vojvodinske depu-tacije dr. Milko Kosič dal novinarjem izjavo v kateri pravi: G. Aca Stanojevič ne

odobrava akcije ministra dr Laze Marko-viča. Kar se tiče stopitve rad-ka.nc stranke z JRZ, izjavlja g. Sunojevic da o tem ne more biti govora Kadika.ne množice iz JRZ se lahko pnKijučijo Narodno radi-kami stranki. G. Stanojevič je za najožje sodelovanje tudi z ostanmi srbskimi strankami.

Občni zbor Sokola I na Taboru

Na kratko smo že poročali o glavni skupščini Sokola I v Ljubljani Naknadno prinašamo še nekaj podrobnosti, sai ie Sokol na Taboru ena največjih edinic ne le v slovenskem, temveč v vsem jugosloven-skem sokolstvu.

Glavna skupščina je bila letos v glavni dvorani sokolskega doma na Taboru ker se je pričakoval zaradi znanih razmer večji obisk. In res je bil obisk rekorden Prisotnih je bilo 408 bratov in sester. To visoko število ie dokaz mečnega razgibania in zanimanja za rešitev stania. ki ie zavladalo v društvu po prenosu znanega spora iz župe v društvo

Društveni starosta br. inž. Lado Bevc le otvoril glavno skupščino ter pozdravil zastopnika župe br Slano in vse prisotno članstvo. Prve misli in besede nleeovega poročila so bile posvečene Nj. Vel. kraliu Petru II. starešini saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in njegovemu kraljevskemu domu. Izrazil je željo sokolskih pripadnikov. da bi Jugoslavija razvila vse narodne sile v naporih, da se očuva edin-stvo naroda in države na znotraj in zunaj in da bo tako okrepljena zastavila vsa sredstva v obrambo nedotakljivih državnih in nacionalnih meja. V svojem govoru ie dalje poudaril, da je sokolstvo nosilec ideje skupnosti vseh Slovanov. Sokolstvo se opira na prirodne pravice in ie zato nepremagljivo. Zaključil je ta del govora z vzklikom: Naj živi slovanska misel! Naj živi sokolska misel!

V nadaljnem poročilu se ie starosta spominjal dobe umrlih bratov in sester. Nato se je dotaknil načelnega vprašanja glede na razdvojenost, ki je nastala v društvu z ugotovitvijo, da ie upravi poverjeno vodstvo vsega društvenega dela. Ona odgovarja za neuspeh, zato brez njenega soglasja ne more v društvu delovati noben organ V kratkih obrisih ie poročal o razvoju in rešitvi spora. Podlaga uspešnemu sokolskemu delu je prostovoljna diseplina. ki jo obljubi vsak pripadnik pri vstopu v sokolsko organizacijo. To oa ne znači da je ta disciplina na vsakokratno odDoved Kdor jo odpove, de facto ni več Drioadnik sokolske organizacije. Kdor ie voljan, da se podredi društvenemu redu in prostovoljni sokolski disciplini, so mu vrata na Taboru vedno na stežai odprta

Svoj govor je zaključil br starosta s pozivom, da gojimo v tem sokolskem Taboru. ki je bil zgrajen v ljubezni in žrtvah, bratstvo in svobodo. Nai bo Tabor živ vir večno mladega življenja, studenec lepote in vrlin za ves naš narod

Sledilo je poročilo tain'ka br Etbina Bežka, ki je poročal, da ie tako telovadno kakor delo odsekov bilo vzpostavljeno in da ni odpadla nobena redna prireditev razen javnega nastopa. Sledila so nato še poročila raznih odsekov. Društvena godba je bila redno pri delu. Lutkovno gledališče je doseglo lepe uspehe. Za iavno društveno knjižnico so predvideni novi prostori. Mladinski in socialni odsek sta v okviru svojih denarnih sredstev pomagala uveljavljati svoje socialno delo.

Načelnik br. Tone Gorjanc in načelnica s. Anuška Jugova sta podrobno poročala o stanju in delu v telovadnici, načelnik ie poleg tega podal še poročilo zdravniškega odseka. Računovodja br Ivan Lozei ie podal obračun za preteklo in proračun za bodoče leto.

Po izčrpnih poroč;lih vseh funkcionarjev je v imenu revizijskega odbora br dr. Pavle Festotnik predlagal razrešnico upravi z izjemo nekaterih izločenih bratov, ki po prenehanju svojih funkcij Se niso v redu izročili svojih poslov.

K razpravi o poročilih se ie iavilo več govornikov, ki so poskušali braniti stališče opozicije. Vzpričo izčrpnega odgovora br staroste o predmetnem sporu so se bratie branilci morali ukloniti ogromni večini, ki je glasovala za razrešnico upravi odnosno za predlog nadzornega odbora da se funkcionarjem bivšega vaditeljskega zbora še ne da razrešnica.

Predsednik kandldacilskega odbora br Pestotnik je predložil kandidatno listo za novo upravo s starosto br Inž. Bevcem na čelu Druge kandidacijske liste ni bilo in ie bila edina lista z ogromno večino sprejeta.

Skupščina se je končala ob pol 1 ponoči Potek in številni obisk sta Dokaza'a zmisel za red in sokolsko disciplino v vrstah članstva ter sta obenem jamstvo, da se bo Sokol I sedaj po prestani notranii krizi zopet po svojem delu uvrstil prav med prva

sokolska društva v državi.

V novi upravi Sokola I na Taboru so poleg drugih naslednji bratie in sestre: starosta inž. Lado Bevc. namestnik dr Josip Kune. Franc Vrečar in Mirko Urbas: načelnik Tone Gorjanc, načelnica Anuška Jugova, namestniki Janko Sket Rudolf Ry-ška in Stane Pire. namestnice Milena Ske-tova. Marta Podpaceva in Ivanka Vrhov-čeva; prosvetar dr. Svetozar Ilešič. namestnik inž. Fran Svetina, tajnik Etbin Bežek. namestnik Stane Flegar.

V nadzornem odboru ao dr Pavle Pestotnik, Fran Majcen. Fran Kamenšek. Albin Smrkolj, Zane Miklavc in štirje namestniki. V razsodišču so dr Andrej Kuhar. Fran Majcen. Rudolf Ryška. Franjo Jereb in Jože Zabjek ter pet namestnikov Člani uprave so poleg staroste, načelnika, načel-nice in njihovih namestnikov Franc Rebec, Ivan Erbežnik, Lado Sedej. Ivan Lozei. Rajko Turk, dr Fran Mlinaf, Franko Kraigher, Avgust Volk in Anton Pavlič ter 11 namestnikov. Praporščak je ostal Edo Ropič.

Marinetti hudo zbolel

Rfan, 3. februarja. AA. Znani futuristič-ni pesnik Marinetti je težko zbolel ter se nahaja v neki kliniki v Rimu.

Potres v Grčiji

Atene, 3. februarja. AA. Potres ki je bi ta (U v Ekatartnl, Je napravil precejšnjo materialno Škodo. Podrlo se je če« 20 poslopij, Okoli 160 pa jih je bilo hudo poškodovanih, človeških žrtev oi bilo,

Rateče, 3. februarja

Drugi dan mladinskega državnega prvenstva v smučanju je še bolj kot prvi dokazal, da vse bolj sili v ospredje nova generacija, ki že nestrpno čaka, da se vrine med vrste renomiranih tekmovalcev. Kakor je včeraj nebo naklonilo najmlajšim tekmovalcem obilje toplih solnčnih žarkov, tako jih je danes v obilju zasulo s snegom in zatrpalo z meglo. Skratka, vreme je bilo za tekmovanje v slalomu vse prej kakor ugodno ali prijetno.

Starostne meje so za današnjo tekmo podrli. Vsi so bili ena sama velika družina brez razlike v letih. Proga je bila zakoličena na plazu za 40 m skakalnico, kjer obratuje prva vzpenjača na snegu v naši državi, ki je baš danes v polni meri dokazala svoj ogromni pomen. Proga je merila 330 m, višinske razlike je imela 90 m, pri tem pa vse značilne lastnosti slaloma s Seelos-figuro, vertikalo itd., le malo krajša je bila. Med tekmo je vladala precej gosta megla, ki je ovirala pregled proge, ne samo na škodo gledalcem, ampak tudi marsikateremu mlademu tekmovalcu.

Med prijavljenci tz 12 klubov smo čitall nekatera že znana tn skoraj že slavna imena. Tako je bil med njimi Jeseničan Mrak. ki je prišel pravkar iz tečaja v Italiji, dalje njegov rrjak Mlceli, zmagovalec iz Bohinja, popularni Mulejev Tinček in 9e drugI. Posebno pozornost je vzbudila močna ekipa Celiancv, pa tudi Kranjčani in Tržičani so «e poleg Jeseničanov vidno uveljavili Pom.ičir. Ilirija

Dve skakalni tekmi

V Kamnika

Veliko pozornost je vzbudila v Kamniku vest, da bodo danes po dolgih letih spet enkrat skakalne tekme. SK Kamnik se je nedavno reorganiziral, sklenil račune na preteklost in povezal vso kamniSko športno javnost k novemu delu za napredek športa v Kamniku. Prijatelji in podporniki športa so takoj priložili klubu praktična darila za velike skakalne tekme, ki se bodo pričele na znani kamniški skakalnici pod Zapricami. Skakalnico so letos krasno uredili, tako da je do popolnosti pripravljena za najdaljše skoke. Rekord na njej ima a 43 metri naš znani športnik Franc Palme, ki ga je postavil ob otvoritvi leta 1932.

V Kamniku je v času premora dorasla nova darda športnikov, ki bo kmalu uspešno posegla v konkurenco, SK Kamnik bo danes postavil za tekme sedmorlco dobrih mladih moči. med katerimi so se n. pr. brata Janežiča in Sirca uveljavili na skakalnih tekmah na Gorenjskem. Senzacijo pa je vzbudil poja* najmlajšega kamniškega skakalca 13 letnega Ernesta Sunkarja. Z navadnimi smučmi, ki jih je napravil doma, je korajžno skočil nad 30 m ln prekosil vse ostale kamniške tekmovalce. Z novimi smučkami, ki so mu jih darovali, Je nato mladi tekmovalec skočil 33.5 m in s tem postal kamniški rekorder in prvak kluba.

Za danaSnje tekme je poklonil kamniški župan pokal za zmagovalca, drugi športni prijatelji pa praktična darila Kljub deževni roel bo kamniška skakalnica dobro pripravljena za tekme. Iz Ljubljane pride 12 tekmovalcev.

V Maribora

Danes ob 14. bodo na betnavsld skakalnici velike skakalne tekme. Razen domačinov bodo Sli na start tudi Gorenjci ln Se nekateri »kanoni«. Pridite pogledat tudi vi!

Občni zbor »Save«

Na Svečnico je bil pri »Amerlkancu« 15. redni letni občni zbor kolesarskega društva Save ob prav lepi udeležbi. Zborovanje je vodil predsednik Batjel, ki je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil Številno članstvo, predvsem pa mnoge oficielne zastopnike kolesarskih organizacij. Spomnil se je tudi lani umrlih članov, ustanovnega člana Besednika in odbornikov Dolenca in Milavca, katerih spomin so zborovale! počastili z vzklikom slava.

Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je klub pripravljal velike cestne dirke za 8. oktobra 1939, ki pa jih je moral nazadnje zaradi izrednih časov preložiti na poznejSi termin. Finančno stanje društva je zadovoljivo. Po sprejeti razreSnici so bili v novi odbor izvoljeni:

Predsednik: Batjel Franc, podpredsednik: Rozina Ivan, tajnik: Gregorčič Adolf, blagajnik: Lazar Ferdo, odborniki: Kristan Franc Slamič Milko, Schoss Karel, Cu-lot Karel, revizorji: Krtžnar Ivan, Stular Franc. V razsodišče so bili izbrani. Ahačič Luka, Jereb Rudi, Starlč Franc, Kale Jakob, Cetar Anton, Jufinlč Karel

Po končanem zborovanju so spregovorili nekateri izmed prisotnih gostov, med

je dobil v Tinčku Muleju z najboljšim časom dneva v drugi vožnji. Od 57 prijavljenih jih je prvič startalo 52, v drugi tekmi pa so tekmovali v obratnem vrstnem redu vsi, ki niso izstopili ali bili diskvali-j ficirani. Tako je tekmovanje trajalo debeli dve uri in skoraj prav toliko časa je , bilo treba, da je sodniški zbor izračunal podrobne rezultate, ki so naslednji:

1. Mulej Tine (Ilirija) 1:42.4, 2. Miceli (Gorenjec) 1:45.15, 3. Knop (SPD Celje) 1:50.3, 4. Dvorak (SPD Celje) 1:50 35. 5. Vister (Bratstvo) 1:50.6, 6. špec (Gorenjec) 1:52.95, 7. Stare Marjan (Go-! renjec) 1:53.45, 8. Aman (Tržič) 1:53.7, 9. Mrak (Skala) 1:56.15, 10. Bukvič (Skala) 2:03.7.

Najboljši čas dneva je imel Mulej z 48.2, potem Stare z 59.14 in kot tretji Knop s 50.95.

Po včerajšnjem teku je stanje točk za pokal »Politike«, ki je razpisan za najbolj uspešni klub naslednje: 1. Ilirija 1629.83, 2. Dovje-Mojstrana 592.92, 3. Bohinj 452.66, i 4. Bratstvo 410.03, 5. SrnK Ljubljana 80 | točk.

j Tekmovanje se bo končalo jutri z veliko ! revijo skokov. Sneg, ki je danes ves dan i močno naletaval, povzroča prirediteljem velike skrbi Skakalnice so bile že priprav-1 ljene, zdaj pa jih bo treba prirediti znova. Zanimanje občinstva je bilo danes že precej večje kakor za včerajšnje teke, še več obiska pa pričakujemo za jutri, ko bo i vrhunec teh mladinskih prireditev tako po j številu kakor tudi po kakovosti.

njimi tudi predsednik Slovenske kolesarske zveze podpolkovnik v p. Jaklič, ki so vsi želeli društvu čim lepše uspehe v bodoče.

Smučarske tekme

na Rakeku

Na praznik je izvedel SK Javornik na Rakeku medklubski smuški tek za se-niorje in juniorje na 12 km, ki je štel hkrati tudi za letošnje klubovo prvenstvo. Ob precejšnjem zanimanju občinstva se je zbralo na startu 20 tekmovalcev, ki so dali naslednje rezultate: 1) Eovar Janez (Ljubljana) 58:57; 2) Završek Ludvik (Rakek) 1:01,17; 3) Mlakar Janez (Rakek) 1:06,27 itd. Klubov seniorski prvak je Zuccatto Vinko, juniorski pa Mlakar Janez. Tehnično vodstvo je bilo v izkušenih rokah Jožeta Hladnika, sav. srn. učitelja.

Iz propagandnih razlogov je pozval prireditelj k udeležbi vsa notranjska društva, ki pa se vabilu žal niso odzvala. Zato je toliko bolj pohvalno omeniti pozornost Sm. kluba »Ljubljane«.

Danes popoldne priredi »Javornik« mladinske tekme, katerih zaradi slabih snežnih prilik ni mogel izvesti v okviru klubskega dne. želeti je, da bi bila vztrajna prizadevanja agilnih športnih delavcev na Rakeku nagrajena s čim lepšimi uspehL

Tekma BSK—Gradjanski spet odgodena. Zaradi slabega vremena, dežja in poledice je bila zopet odgodena tekma med Gra-djanskim in BSK, ki bi morala biti danes v Zagrebu za pokal predsednika vlade.

Rokoborska zmaga Zagreba nad Mariborom. Snoči je bilo medmestno tekmovanje v rokoborbi med reprezentancama Zagreba in Maribora. Za prireditev je vladalo precejšnje zanimanje. Zagrebčani so zmagali s tesnim rezultatom 4:3. Mariborčani so imeli najboljšega tekmovalca v Ivaniču.

V poročilo o skakalni tekmi v Llscah pri Celju so se vrinile pri telefonskem prenosu nekatere napake. Prvenstvo MZSP si je priboril Franci (ne Josip čop iz Maribora. Marguč je skočil 27.5 in 24.5 m, Gra-diSnik 27 in 28 m, Welle pa 26 in 22.5 m. Najdaljši skok dneva je dosegel Emerik Peppeunig iz Innsbrucka s 34.5 m.

SK Tržič sporoča, da je sankaška tekma z Ljubelja, ki bi morala biti danes, zaradi snežnih razmer preložena na poznejši termin.

SK Ljubljana opozarja vse aktivno članstvo na trening, ki bo danes ob 14.30 na igriSču ob vsakem vremenu.

Smučarski klub Ljubljana (damska sekcija). V ponedeljek dne 5. t. m. ob 19. v damski sobi kavarne Emone važen sestanek vseh članic. Dogovor glede tečaja na Lipanci, ki bo od 11.—19. t. m.

JASO. Sestanek vseh tekmovalcev bo v ponedeljek 5. t. m. ob 18. v avli univerze. Tjakaj naj pridejo tudi vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji državnega prvenstva ali pa se udeležili tečaja za tek, ki bo čimprej v okolici Ljubljane. Tečaj bo trajal teden dni. Število udeležencev bo omejeno, stroški pa bodo znašali okoli 180 din. Prijavite se pri vratarju g. Glinšku!

Kako gledajo v Rimu

na položaj Balkana

Neposredna sovjetska nevarnost odstranjena — „Petro-lejska vojna" — NeiuSko-italijansko sodelovanje

Komplikacije in težkoče

Stališče ma**l*tra Ks*fenovisa — Glasili dr. Mačka in ministra dr. Budisavljeviča o razmerah v JRZ

človek In maska

Prijatelj, res, en obraz imaš — vseh mask si maska, kadar se spoznaš!

as maček.

(Simon Jenko.)

Pivcu

Spesnil doktor France Prešeren

Kdo znA žar ieie n tešit', ki tare motat Kdo vi

recept zoper Jezo zakonske ženi, ld x metlo te čaka od mraka do dne!

Kdo oči ob zort iz jarka pobrati kosti, pometi si dvojno videče oči in trden sklep stfirif. ki večno drži! Kako

bit* češ abstinent in ti Je pretežki namesto blzeljca žlamp&ti vodo! Sod 6

se polnega spomni, ne hodi Teč donn!

Cis.

Mikula Letič:

Fanclji

So ljudje, ki imajo božji dar, da znajo živo in zanimivo pripovedovati. Ravnatelj Karlo Sancin iz Celja je tak človek. Rad ga poslušam ure in ure.

Nekoč me je vprašal:

»Mikula, ali veš kaj so fanclji?«

»Ne,« sem se zlagal, ie da mu dam rzpod budo k pripovedovanju.

»Čakaj 1 Kaj so krofi, to veš Torej: fanclji so tržaški, slovenski krofv To je »pe-cialiteta tržaške okolice. Pripravljajo »n cvrejo se samo za pust. posebno na pustno nedeljo Predstavljajo kombinacijo moke. mleka, jajc, sladkorja citronovih lupin kvasa, rozin in pinjol. Cvrejo se na olju Glavni pogoj za fanclje je, da so prav maj hni, tako da so komaj zf en grižljaj in da jih staviš enega po enega t usta. Mali mastni, trdikasti tanclji in mehko pitno tržaško okoličansko vino. Mikula moj: bogo vom bi se sline cedile!«

Karlo Sancin je pri teb besedah nehote, nekako avtomatično objel z obema rokama svoj trebušček, nagnil je glavo in tlesknil z ustmi Nato je nadaljeval:

»Poznal si gostilno mojega očeta pri Ko-talu t Skednju Moja mati ie bila znana daleč na okoli zaradi okusnih fancljev Tr-iačani so bili od nekdaj veliki .bonkulovi-či\ Vedeli so, da je treba iti na ribe v Bar-kovlje ali Sv. Križ, na riot v Bazovico, na pršut v Tomaj, na piščance v Rojan Ob pustu pa so imeli geslo. Na fanclje v Skedenj!«

»Vem, vem. drafi Karlo, točne bo tvoje

besede,« sem dejal m komaj sem zadušil pritajen vzdih. Sancin se je razvnel:

»Neke pustne nedelje je bilo krasno po-m!adno vreme Sonce »e )e smejalo Tržača-ni so v trumah hiteli v okolico V gostilni mojega očeta se je trlo ljudi Vsi prostori so bili polni Povsod 9e je razlegalo petje in smeh Vino je teklo natakarice so nosi le cele gore fancljev na mize Moj oče se je zadovoljno sprehajal po gostilni in po zdravlja! goste Mati, reva, je imela v kuhinji polne roke deia Tn dekle »o mešale testo. mati pa je stala pri ognjišču in cvrla fanclje v velikanski kožici. Nato jih je polagal« na velike krožnike na muo, ki je sta la tik vrat.«

(Izvirnik je objavil Levstikov „PavHlia" 187«)

»Karlo moj,« sera ga pretrgal, »nekam

dolgovezen postajaš.«

»Moram vse to povedati da bo? razumel, kar pride Poslu'ni v največjem vrvežu se prikaže na vra! h kuh nje j(>že S'ovenec. Imen »val se je drugače. n.mnck rekli so mu S ovenec, ker je hodi! po v«eh političnih shodih, kjer se je točila pijača: vedno se ie proti koncu javil k besedi in :zustil vedno isti govor: Jaz sem Slovenec in Slovenec ostanem, vi ste Slovenci in S'ovenci ostanete. mi smo S'ovenc- in Slovenci ostanemo S'ovenska majka nas ie rodi'a in slovenska zem'ja nas bo pokrila. Slovenska kri ne fali Črna zemMa naj pogrezne tega. ki odpada Doli z izdajicami. živeli Slovenci! — Te prav za prav prazne besede ro značilne za povprečnega tržaškega okoličana. V svoji neomajni zvestobi do naroda je vrgel nekaj krepkih stavkov, udaril se je po prsih in ljudje so ga razumeli. Tn iz tega sentimentalno hudomušnega razumevanja se je rodil edinstveni priimek: Jože Slovenec.«

»Prav ima*, Karlo. žiro n predstavljam tvojega Jožeta Slovenca.«

»Poslušaj dalje: Jože Slovenec se je naslonil na kuhinjska vrata. Imel je novo si-jro obleko, rumene čevlje, klobuk po »traai;

Dovolj je smešnosti vrh zemlje, kdor zna, blag* si s kupa jemlje, in šala Je človeku zdrava, srce ga boli ali glava*

France Levstik t L ftevflkJ svojega »Pa v lihe* leta 1870.

pravi tržaški okoličan spomladi. Nekaj časa je gledal vrvenje ljudi, nato pa so ga zapeljali fanclji, ki »o »e šopirili pred njim na mizi. Iztegnil je roko in vtaknil ▼ usta enega, drugega, tretjega.«

Zda •• Karlo Sancin dvignil prst in nadalje* širokim obrazom:

»An,. moj oče je imel b»stro oko. Takoj je opazil, kaj počenja Jože Slovenec. Mialil ti je: Naj ti bo! Saj mi ne utečeš, boš že plačal. — Jože Slovenec pa je postal predrzen: prepričan je bil da ga zaradi splošnega navala nihče ne opazuje, vzel je iz žepa škrnicelj, pripognil se je malo in začel je spravljati fanclje v škrnicelj. ki ga je držal pod mizo Tedaj se je zbudil v mojem očetu rojeni škedenjski hudornuš-než. Od daleč je zaklical: Slovenček moj dragi, lepo je od tebe. da t priše> 2e dolgo te nisem videL In z razprtimi rokami «a

mu je bližal. Jože Slovenec ae je zdrznil ia

hitro je vtaknil škrnicelj. ki je bil skoraj poln mastnih fancljev, ▼ notranji iep svojega suknjiča. Tedaj ga je oče krepko ob* jel in pritisnil na svoje prsi: Jožek dragi, Slovenček preljubi, hvala, da si prišel, takoj ti najdem prostor in ti prinesem vina! Pri tem ga je vodno tesneje objemal in tolkel po hrbtu, dokler ni opazil da »e je na levi prsni strani Jožeta Slovenca pojavila velika, temna, mastna lisa na svetlosivi, novi obleki Nato je začudeno vprašal: Kaj pa imaš tukaj? — in je izvlekel Škrnicelj zma-ščenih fancljev na dan. Ljudje so zaradi glasnega pozdrava postali pozorni in so takoj razumeli, kaj se je tu pripetilo. Dvignil se je neznanski grohot, vreden pustne no> del je.

— Pejdi k oštji! — je zaškripal Jože Slo-venec in izginil.

Danes kakor pred 70 leti:

Francosko-pruska vojna

MAGINOT,

SIEGFRIED

NaspritS stojita si vojski dve, pogumni, slavni, veliki obe.

Na enej strani francoski car, Napoleon, mogočni vladar.

Na drngej strani pruski kralj, z njim Bismarck in premnogi marŠ&lj.

Stojita nasproti nektere si dnf, do zdaj še nobena zgrabila nij.

Posluha svet in pazi skrbno, grme Ii uže topovi glasno?

Evropa vsa. Amerika vsa — a vojska še vendar v boj ni šla.

Ce vidimo prav, bojazen, strah nareja, da Prua in Francoz je plah.

Zat6 se gledati vojski oM, nobena boja začiti ne smA.

Začiti ne smi ni teči domdv, ker spremljal po poti bi smeh jo

A smeh in sramota je hoda stva*,

to Bismarck vi in francoski

Torij si zabavljata kar ae da, ker nema dovolj nobeden

France Levstik, »Pavfiha« 187tL

Pivska glasa

Nor fe kdor se ne napije. Kranjec moj se ga ne brani, letos pije kakor lani. Pivcu vedro sonce sije.

Kar pri Sokratu začniva: marsikaj je mož uganil, vendar vina se m branil. Kniige modrecev odpriva, čudo. glej, se ti odkriva: v vinu misel drzna vzklije, vino vir je poezije, inspiracija priplava, kadar pije modra glava. No r je, kdor se ne napije.

Nismo narodič vofščakov, »Sveta voiska« nas ne gane — ti to vei. Kalanov Zane —w Naših dedov in očakov, rokomavhov in veljakov dober vzgled spomin nam hranL Dnevi v koledarju zbrani pravijo: »Ije pij na sveteklc Tudi na bridkosti petek Kranjec moj »e ga a« brani.

»Da nebesa bi poslala mam moža v te resne lam skrbnega za dom, ne zase, da bi misel ma ostala neomajna kakor skala.. je To to vzdihi neprodani.

Glejte pivca r aH

nesebično se napaja, zvesto pri kozarcu vrtrmfm, letos pije kakor ImmL

Oh tn ah zemljd prepceda: smrt vrti se v pustnih plesih, v trojni vojni ln potresih. Pust Je pepel nična sreda, beda lz oči nam gleda, v skrbi lačni vsak se zvije, kar Ima pod zemljo skrije. Vendar skozi smrtne spake, skozi lalostne oblake pivcu vedro sonce al/c

Pivcu vedro sonce sijat letos pije kakor lani. Kranjec moj ae ga ne brani Nor Je, kdor ae ne napije.

Ivan Bob

LETOŠNJE POČITNICE

— Kaj pravite gospod Peter, aR si bo* mo lahko letos privoščili kaj počitnicT

— Na vsak način, zakaj pa ne? Žene pošljemo za mesec dni na morje, pa nam bo vsem prav.

NE POMAGA

Sodnik: »Vi. Janez Zgaga, tepde da ste ponoči v zakotni ulici udarili s kolom po glavi. Ali morete to utajitif*

Janez Zgaga: »Bi ie, goepod sodnik, čt mislite, da mi bo kaj pomagalo*

OSLUŠAJTE Z D

* m

Mi

.. ... iN*

^ ff S

f** g

A

V bolnici sta lete!« Gorenjec tn Rlbnlten.

Oba jt jmj I v ti ii.igl mikaatil »puiltcgrain« fca po raznih fcdra vlith, ogrevanjih ln ko-|xr!i?i jima je zdravnik odredil ta masiranje bo', nih nog.

Ko jt- strežnik masiral Gorenjca, je ta ▼pil, k!rJ in motil od Poi-tvOšn, l&bničana pa ni miistriinje nič bolelo, celo zvijal »e je ©ti mnckfk. Gorati jeu »e Je to čudno Rdelo, po cm vpraša- »Posrlnfl bi od bolečin, ko Ene*trvžn ifc masira, t1 pa to s »mehom odpraviš! Krko vendar te narediš?«

»N'č teoijega ku !«-tri, ifibl bratec! Al* jest dajem masiral t' rdravno unogttO, pa to" fte segače. Raj mlsleš, de betom dan t9 bs>nna, de trn- bua boiijia, ku tju.be! Saj Čajnem nanj smo. 1«

Povoda! £. P.

Kletni rtni »o t-r-43 y ftlbnlrf veGlto uw»-fhntarffl. kakor rs.»cs®d v bolJSth dnitbah. Start kapiftčn Pfekvr, po rodi: Kočevar, je imel navado, da je d^tikrat rabil mntrl neirtšk! vit/.: LieV Vaterland, roag-st rnhlg &eir>! Po rojiti »r Jo kr ivive nuraere ver« po sv«Je [>o#lov>.«i1: Ljab' domovino, pa miren bod'!

Ksr ni H:' *t»ri Pirker duaovlt hi daieko-Vtd«n čiovek?

Stari .?eryt»e In pa rftirsi^ki de*ean »ta se

ne!

In se izodi da sreča Jergee dekana o mraku sredi tTi-s.. aRober wcr« rs1de Jerjj-e?i nehote. »a j« pozdravil v svoj?

Znrral-31 ea de dotaana r«* n! spi-

sal. Ko irca »e pa dekan fKtedrnvfi

doissr vpčer«. ra je srposfiRl po ^hisn, ie prepolno. Pn rti prav nič pomišljal. Obrnfl se je ln ravnil po tr^n:

»Ho. ti o, — m rta, sm«, pospod deiraa — eo veij-a!* — ia Je fifd avojo pot.

RiTnfkov Frasnooh nI bil s svojo pametjo

Favno nt najbolj?.! nogi. Zato je največkrat slir&H pri Ottetu sa pastirja. Kadar »s mn m te staffce zasdeJo dovolj, je vrjre! i« h of! tez ramo te ftpl beračit, toda ie po trirn lr: hllfnH okolici.

Franeeh, Itako jm da berača?« ga je ogovorila MSna gospodtejf*.

»Vštete, murna, tak rajvož sem! Ooera-fif-.-i hi jt iK-rti if spotinu, pa oajmam ne Očeta ne niaicrt:

ItarnfTrov Fm»if<*k je tn.*» harmo-

niko. V rde! je za v-je g-^dove bolj§?h trla-eov in vvr fe pr>'.si| počastit s Skrhsa-

• njem »vo3«ra fnstrtmi«iit9i

in r>rhrienjfwi rnž^o«. NHi #«!»<» na »I is-pn*tf1, snj srn fe v prs^lri delielo pod-

črtmp^a, kt>r mti j«? vsrskr.lrrRt avetto

kronik. Pa

ar.*rl hi dft je Plhnicn dohfla nov^ra, ki B? ni lr?1 posvr

In dne BanT?3fov Fr>»n«w»k

▼ ferovjTtrl v«M, rw» ca nov! drte*n povpra-da: »No Frsn^k ksj M pa ti rad?«

sem raacns' tehant' gnt

voščit!«

Frtde vprnriat v rlmnaKfl«, Ita-

ko kftj nanredsije. Vede! fa. ČA hrta

»tro®r<»en nrofo^.^rt^ jca nmtfmaHfe« hi da mu Pa se je mož

t*"""H. dn b! skn pri resnfii epra-

Vlčrl.

»VI, n-mnd rt* Tr«.f«te. kriflra et rr«»»j

■tr^k w-r.edp.Jvs I nfl W *~se fc^n »mtra, Imkr j«» Mir>W.*n, pr. d« h' v«e t«skn xani-»o«. kiskr b! rnosra fte

fc*t»ia ta prfrve mn&rv da!, pa b* vgižntl sumi btile niffcst, k"ekr ^T-a-rf-.® »trn! Valite prekleta algebra ln kdor so jo je Km*sta!«

Mladi grajski gospod «e Je

^»ra zmrdoval Franeku, Id je oapajai tt-vtao ob Bbtiid, tn pt openaAaL Francek ga Je pa le pomilovalno gledal. Kar pa goapod l« nI odaekal, ga Je zavrnil: »Pajd nu pajd, ieme4de, kaj boi Boru, te f aaj dan«!«

*

V Ljubljani se ga je oborkapiSAn Marko tako nakreaal, da Je koniaj prlkolovratll na postajo in se s teta v o naloži! » ko-čevsld vlak. V teloaniškom vo*a »e raede ravno nasproti svojemu prijatelju ha »ottedu Onefcn, ki ga pa rri spoznal. Tudi Oeo« Je molčal. kaj bo vendar Marko okrenlL

Molk pretrga Marko ln prične pogovor:

»Kan se pa vi pol jate?«

»Pa a Rftxmeo!«

»Jest terfL Vam Jc JUbenea to kej na ?«

»Sevajde nrd Je umna, kaj ■»'

»Kaj posnate mordr pnga gvMimga obnr-k« »iiona Marka Is V »Tke Mlake »tevtika 88?«

»Kaj b' ga ae poaao« — oej wr* dobra

pi^Jutla.«

»VaJato — ta sem pa Jeotl« *

Rfbntffki proeont je kaj enostaven. Ce

nekaj kupič xa en dinar h» to potem pro-daA sa dva dinarja, si pri tem sasln£!l en odatot^k aH en dinar od sto taka. Ail kdo dvomi, da ni res?

*

Menda je bflo to leta 1968^ ko m je predpust v Ribnici prav imenitne zaključil

RibnMki lesni trgovec Ramboimohek, ka-torrnin no pa Rifeaidanl dejaH »RaabarAek«, po rojkfrm Čeh, po državljanstvo Nemee, po jeziku pa ItaMlan, Je dolga leta trgoval v Ribnici, ne da bi »e kdaj naučil slovenskega Jezika. Vseeno je tehajaJ s svojo besedno meSanieo, ker r1 bH drugače napačen človek. Bil Je veMk veseljak pa Je takrat naročil I* Istre en vagon pravfh h» Wr!> osJov, katere Je nameraval razprodati, da H IJadeai slnžtH pri vsakovrstna opravilih.

PoSflJka oslov Je prkipeta ravno na p«hi>mI torek. Zaradi tega Je bil običajni pustr?! korso še pestrejii, vsaka ima je Imela takrat svojega osla, pa se je pomikal sprevod mafiksr s »komaj!o« na čelu, pr«H Dolanj! vasi. Prlgerlčanl so rvedeH te pravočasno 3» veliko pnstao slovesnost, pa so v vsej oaglloi postavffl slavolok s sadpi-«om:

»ro&nv A VLrlSTNI MILI OSLI!« (namesto gosti).

Od bonhe Ism ®I3

Bovluu

Jmt so ne rocoren pr'tuoJStl srruoje tinlajne nikdar, k tionskam se haod'm gostiti, pod kfklno s'm jest gospo

Ze tajo »e lohku napi Jem, sooraintko b geble se skrijem, ie muož Je prjatn e menuo, k* m' brihtam tu o lajno tenno.

178:

Lo motri?, n« bnefi se smejala,

k' se prod manuo itemaš,

t' prava te bon n rnekah zmeacala,

prekratke perftti Imaš.

Slenshe itnajo bouhle loviti, sm'rt buoš mnorala stnrltl, Ta srvISTsn kuo tnoj *ndn' hion, sestoj n prosila bucš parduon.

Bolha:

Peber' se t! bejlorltka, t^abe se pro« o*!ak boj!, mtf, in dan ae da počitka vojska tuoja, kjer leži.

Ber&ž" se earljei u fJflnio, (Ltjlnt m' »Ho veliko, R9nJs«RA tam tičeS masti, kjer se le gwe!« kosti.

Povedal A . Oražetn,

Tefiko je zbolol oče tam nekje ▼ Ročov-etefti Rajteh. (V toh krajih tegovarjajo e za č, s za š.) Nobeli »caj« tri več pomagal In tudi ježeva koža ne, ko se bolnika t njo pok&cKft. Pa pokliče oče sina k ležišča: »Pa stepi sinek n Cabar. morde Ima doktar r'eitije k'mi bo pomagala, noj kosta, kar oo!«

Vzame sinek denar bi palioo pa gro ▼

Cabpr d® zdravolka.

Toda Bajte se <3aleč od svet«, ie dlje kaker behtfk ed zdravja.

Sta so je podvizal od cdravattea s zdra-vffi, pa je pritol lo prepomo. Ote je ie prej »«nrl la že se je zatela zbirati v doma« hiš! vsa Mafeta, ki je ob takih prlH-kah potrebna. S4n je terasi draga zdravila strica, pa oba nista v odela, kaj bi t njimi. BJla so tako rekeč zadnja pokojnikova ie-ija, Id bo ostala nei^polajena, če se ao najde Izhod. Slednjič jo le pognmtata.

Odpre starte steklenico ta l*njo adravlla mrliču v usta s butOmiil'. »K'ti ucjao m«-g!a na tejm, naj ti pa bo uuem »vcjll Bucajo!«

*

Bilo Je tadl tam v Bajtah. Trfko Krit« o6e vdovec 1« »ta, cret za k iiltev, pod skupno »treho. 81abo kuhata, slabo jesta- Slednjič se oče naveliča h» vzame v hlto teo-sko za gospodinjo ter ti v! t njo kar tako. Sinu so tekla leta v novem reda, ne da bi prevzel donu*&jo. Nekega dne pa le rede očetu: »Ooe, al* bojo »e doogn ta teta pr* nas ?«

Oče Je pa pouiat tank«, M se ra* Je te

kujala, ker Je prihajal te v leta, pa mu odgovori: »i, bojo ostali, ke dn božje voo-

Ijel« Povedal J. O.

*

Tudi ▼ RJbrlol so biti nJega dni ljudje

tako močno pohotni, kakor so še dandanes. Molili so pa nemara ve£, kakor še molijo. Običajnemu vetrnemu rotenkranca Je sledila Ae cela vrsta u6riudet kot pri-proSnJa ali pa v zahvalo nebcAkema Očeta. Rlbničanje s« btl! tudi v rtv. h Id hvaležni Bogu ia »o ga zahvaljevali ne iuuim> kar Jim Je dal, ampak tadl kar J!m Je ustvaril. Takemu očenaSu Je »lodil dootavek na primer ... »ker nam Je Bub pravo pamet ilau!« ali »k' nam je Boh Jn*ek antvaru« ail ». . . pa k' nam je Bub roke u dajlat ustvani!« ln tako dalje.

In Je oče molil naprej, pa Je na e£cnatu dostavil ». .. k' narr. Je Euh čaj v* ustva-m«. SIne.ka, ki Je klečal poleg njega, pa Je to naštevanje »pravilo v »meh, bog ve kaj si Je fantiček vse mislil. Pa se Je stegnila očetova roka do nfesovlh nšes ln ga Je oče pokaral: »Kmota kaj pa misliš, de bi blu bulo, te b' svoje dr lake n pjsvst* nosil*!«

Povedal dr. J. O.

*

O, stnrl Oorgl, sodrtl *twa te st-aioga registra., Je bC veltk kavelj ttad »e ga Je po »vojni številnih poteh aa«rkal, najsi so bila ti rad na a!1 ne.

Pa prfkdovratl nekega Jutra ▼ plaarno kar v redn nabr^kim, seveda prepozno. Iskali so ga te doma h« po vneh njcg-ovfb »uradnih« lotcaHk, kakona, zaman. Predstojnik sodišča ga je nndl tega kar vpričo p!«im!SVega o«rbki temeljite zmlval In krtnčil. Teda moi nI bfl voljan kaj dolgo poslušati pridigo, potobno, ker Je Mla kar slovenska, da so lahko val navzoči razumeli. Zate stepi. knHkor »e Je nač dalo, strumno nred sodnem predstojnika h« naredi straSfssko r!>wm obraz, salnttra tn pravi skorstj v Jea(:

»Herr Geriehtsrat, Jetsct shul Amtsstun-doa!«

*

V steroeM le ®Mrs;ia zaarrruhllo, da j« moral v postelja. Bale*«« ga Je dajala, da ni bil« d*«ti več npnnja na rdravje. Domači so b'H pripravi »eni r.M najhujše pa so narečJV zjtttraj dekli, ki .1« Sla v e<'rk*v, da stepi mimogrede v farovž ln pre«i, da pride kdo Mulja previdet.

Župnik Je Ml seveda takoj pripravljen. Ker je imel pa med potjo drugo opravilo, je dal dekli koretelj iB št>i»lo * naročilom, naj doma vse pripravijo. Ko «vo|o »tdevo spotoma aroiH, b« takoj ta«fl pri bolalkD, da gn bo spovedsl.

Doma so vse potrebno rrlpravtfl, koretelj ln Stolo so dali na posteljo, boln*'ta pa so pn«-H*1 m«me(ra. da W rut »bral In šel vase.

Delro fe gledal Ctirrl ©erkvems ob!»Wa na svoj* peetelU. R»r ina «•« fHkdo nI roke! hal. ?e w»čel natikal koretelj ln fttolo nase. Med Rblačenlfni st»ol v sebo fnnnlk Hi T^rle^a Mn!V» nJiWfsm v koretelj ln 5ts*o, ki var^«''?^^ raaj.

»Ja, gost»od i«nn'k, »drlo se mi fe. da so pri tejj reel oererwenf|», »eijiak. da so take, tera P» nl»-em tp(!»!!i; £c;pnik se mn je takrat take »me!«! do le svel« dolinest mirni e-rravMi drugič, pa še tedsl f* »e »teh

lomil. Povedal I. A.

*

B!rt rfbelCVera •'fnlanta« Je takole «ekoč v prvth r>epr,|dni»»|rf«i nrab v »Hdkem prtinnn premi*''evsl. kako bo rvečor ka-»tKonom klenkal. oo ?»a H!d potraj-bnl H kaplšon»«!t< kanH»sl. kar nanraj bi Mm moral kdo trobiti, pa s te velik* trobento naravnost v rr4-»a, pa M te kdo ve kn' ne F>ommr«hi. Jede*« na. a! bi Jih. tu bi !'b! AT tu t!h moraš s plcnkate p« glsvi. da kaj zastopijo!

Take ln podobne misli »o mo*n »preletavale glavo p« koristne nV kukA. le kdo b? se Hh otre^«il t«»ir|h nt>vd»bn|en1. ki pridejo kar same od »'nke, al* m in hl m pustil morda moHld od ko«r»rko!l! M g

mni. dn b! »1 Bi>fil »smo v bližino!

Toda sila 'e «11».. nič ne pornnra. te

V soHo britne z r«o nerlco »teobdk njegove d»!w>n!ee: »Co«vod, pomagajte brfc, — n eslr^^nzl corl!«

»Ob Wf4« r»«, m VH nelevottno zavrne »kf>k« huo v mijen «-aJgha»al gorajta, te ter«s f* p» kiftSe n r.rtet!«

Loške vlže po deniače

Med Sertco Hi Poijmtoo

'»o mcstcc* rtofi. mat blii* gm pu&ejmm, kaj notri se godt

Nedoftrm Škof j* Loka tmprrijai sc nt dai, i« tavient let n 11 mre J« Mmtrom krtmceij 'maš.

bnm Loka vm pogoja,

da lah k okrog ziuvi, ta j kralja in cesarja te v večjih mestih rti.

Za turk* fe pa v Loki

gotv* aajboijil kraj, ta J eden te je vrajmov, da nta tto kil ie rdaj.

Kaj km« r poeti pedti, ta skrb mi ne mori, zato skrbijo Puttaic\ ki vel so iabsa-JL

Ce aH m »e nrnterm, da ta po gjm*

I

0nvnfkarfi po Fuštai ie rešijo skrbi.

če jo na piac pripofet,

pLMCaja se Je bet, tako tc Ikj

da Jut fcc gioo k^pud,

če mahneš jo po ttengah,

si lahko zl(nr.ii n *t,

Hubal te rt€

pd u ga sadnjikfat.

V Lok ml Senca fe taka, aikoJet ►tu.'/«

retnj je lato tHjd bi Cl iA..tn.

Kadar m vunfo v farne i,

*tlS4Mfi cn bokov.

Saj /e nu strun Si mi na diugi pa Spi t ar.

če si pa Mk

tis r Lok na sntrl ztmtil, je it aje rt kaj pn (* da sprav te v paradlL.

Čsfte, čafte, laatjs vi —

V Kranju so se trije kralji BA posvetovanje 1 brali in tako so brž sklenili, da bodo en most zgratiilL

Tja tez Kokro trden most, trden kakor kamen - kod, kmalu tam bo britof »tal parcelam cene gori gnali

In as res zgradili nrast, trden kakor kamen - kosi; m osi otrromnt' razpetlno, ki imei jo v»c vrline.

se v Kraitja g3dl!

IL

Tudi s Prevolo ni »1 k&-> cagrubi. vse odrete, že^tia ne duoi kupvija — so pet nova polomija!

ii.>»>«• rasa >e ^ednfh stolij, ni ixK!/l »k jrlJ:

Kraojcl hitro ao ziuonoiOl, da bi oei truiijou z^uUiii.

Xj.-ik* nait rarsd

t« (lOOHrtlu Jc UMlIO^a,

ki r uhaja niG dobiček, pa čeprav jc — taksen liček!

mrf^bMJi č-A'

~ ij ^mm^^^fA

Štii. ,

Ves lesen In tudi s streho,

Hitro prideS lahko v keho, te konstrukcije n* hvalii ia graditelje nam žališ!

Ko .fe Secnal m osi na? Matfco,

J<> odločil prav na kratko: »IVlostu tnanfka veste kaj? Dober, zanesljiv čuvaj!

Tn za tesTi ne bo drug,

kakor l.in^r Nepomuk. Res. da bil Je ie v penr-Monn, pa ga bom na les aaslona!«

M?ne leto! — Most nai cd, se nac'bat }e začel, ker po eni strani res, se napel je moker lc&

Kavke so rs okUnvale

In c nr«in»i»(i nopaokale. ker feri! le meeesen — ranogo ljubši jim je teseoj!

To npm«i neki Cm skrbn' efe — na? funan, tja čez bre« »e Je ozrl ia je most takoj zaprL

Zdaj lahko Se čezenj gret, le posamič in pa peš! Ce nmre pa zdaj kak Kranjoo, rsiža kar čez Huje - Klance. Ia parcole spet od sile 10 n& vrednosti agubilol

UL

J>o!ar s< reselo re^a,

feci ><- /.iiiit.ij^alo preEiugk, bola z.t1aj Jr kar zaprta, vtiMiv« irt^ta — viA^ka trta.

IT.

Kopa^l^Ska ^tms čaka na svetovnega Junaka, ki bi skakal s Sempt-rita, ker tu storp ni toč kredita!

V.

8r»-fr> le fm«! ff !tso

— on ima že staro prakso — pridobila Je »Evropa«, ie gradi se peštun lopa.

Ko bo padla »Podrttira«, bo odprta zhtta m'na. In part-cJe spet od sflo bodo vrechtosii dcbiiol

(SapIsaaa v St. Jerneja po starom po^.gerskom pripovedovanj«)

CPo starem podgorskem pripovedovanju) Po M3hox-om in po vsem Pri?orJti je huiknilo: ognjiSča bodo popisali! Tako da )o naročila gftka in nekdo je sli&al. da Je bilo pri fari svetaga Jerneja okiicano

Možje ao srtopili sredi vasi v krog. da bi novice preudsriH tn ugEnili. kaj za njo tiči. Ženske so se boli ©d daleč obesile po plotovih, ker »ie© nikdar imele v važkem do-svetu oravice svojega ffla.»u i« so poslušale. Saj je nazadnje re* imenitno, da se cesarski naenkrat xsm;majo sa mihovSke peči.

Od strani je stal tudi šema*ti Jurček. V »voji praTM->st> ?lavi je s težavo mlel pogovor moJsbov in mu je to dalo toliko napornega ds-lo. da nri utegnil Se som kake svoje misli sfcirpai jrio#ti Ta počasnost nlegovih možaan je bila kriva, da ni Jur-ček v vaSkih posvetih nikoli izkoristil svoje m očke pravit?«, ampak rajši molčal, ko so drugI jemah v vednost ali pa ometa 1 i zapoved! vi*1e ^trsp^ke Ce 1e vaSkl posvet vi§1e povel?e kdai ovrrel se je reklo, da ga le sprejel kakor spreime uix>mf vol svoj Jarem, s kljubovalno mislilo v svolem srcu In x notro prinravljerto r» brco

Tisto r>opoldr\e so Mihovčani občili tudi cesarsko narbčflo o poptsu CHmJ'S? Seveda z Izlemo SetnaPtega Jurska, ki te delal samo Število, v svoji davi pa nf naredil niti take niti drugačne sodbe.

V grutt Je srednje mesto bolj odlično kakor so mesta pri kraju Ker so pa na6i Podgorci po svojem srcu demokratič»i in hočejo biti mod seboj enaki, narede pri vaškem posvetovanju vedno krog. Ce zaide kdo po nevedoma v sredino, vzkliknejo na-mah vsi: »Ti »i pa aa žu?>ana!« in ga po sveji nenapisani postavi Dopljuie}©.

Kakor rečeno s« Mihovčani tisto opoldne stopali v krog

»Novo štibre bodo nalovili.« Je po-

vedal siP»ri Cuntar s tako vednostjo, kaker da bi gledal mladarau ceearju naravro«t v srce. »Kai na1 bi sicer brigala eoaposk® naša ognjišča? Kaže. da bomo zopet malo oželi.«

»Ko 90 jemali jrraWi»i moč in smo v» re-Sfli tlake in desetine, 90 Ram obetali nebesa na t!. V remiol 90 nam »a le nastavili zanko,« le vedel peveda« Sukač »Ce-<®r živi potroSno in ootrebHie več kofrng je poteebovala naSa eral*!** ge«TV>da V ^mrVavo reč smo zagaziii. tako ram rečem.«

»Poderimo raISi svole peč!« ie uranfl Matek stric ali kah M^tka W te v

•kloitru« tako 'mertlteo »riseeal fn npVoč svo1et*a žtrpnlka teko prskaterto opeharil za pečeno Martiaovo gos če a* te>w> mertfa bolje s*>«Tnn

kakor pes z ohceti.« je Se dostavil.

Šc-masti Jurčsk je odprta u»t poslutal. da bi doumel kakšna nevarnost preti njihovim pečem.

e

Ko ste prISla na /.im« potem uradnic in

birič z velikirr, nop;riet« v Mihovo da bi popisala pri vsaki hiii ««wj:5ča. nis^g tekla kakrvr pes ?. ohceti. ampak ate v m:ru popisala svoj papir

»Pogicjte v vsej h!JH samo hiksj enkrat na dan zakurimo.« 30 tiačsli M'bovčani v pisarja in mu ka?.ali krušno n«č. v kateri se kuhali sa ljud' in svinje »Pa Je to ni podobo© k a Vi r>e?i Nai no ne Ta-ii.teio te podrtije sai ni vredno! P-aj^ na; ma'© kljunijo tele ^livovke. te »e jim poljubi. Je prav dobra letos «

V božjem imenu so potem vendar le za-. pisali »tisto podrtijo«. V dr ifrt konoc hiie pa skoraj n:kiw ni bile mogoče orlti, ker je bila veža as'o^enn s stero rop^Hio. ! »Sai 'am -'lak nihče ne stsntite in »to tudi peči ni notri.« so kiteH zatrjevati do-msči

Uradnika nista nff ytearf1a. ampak »te

storila vse tsko kakor »e Mihovčani >e'«U Semast' Ju r rek b;' vo« v^sel. ker "'so r niim tak" ^sorno »ovor!!' k-kor Je bU vajen v grn^čini

»Jurček tvoje neči bomo poplsafl,« se mu veselo ae-klioali. s»> rtteoHi v vete

»Seveda lih bomo te iako želijo.« 1e potrdil Jurček zaupljivo i V graSčini so vedno vel navzkriž dodali.

kadar je prej kdaj prinesel desetino ali šel služit tlako Pa bal se Je tietib ljudi in zi-dovja. Posebno 8e. odkar so poeabill v iefti na nekega Vrhpoljčana. da je od vsega hudega kon®c vzel Pa tudi za neko čedn. < dekle so prir-ovedovali, da se nekoč ni več ie gradu vrnilo Sedaj Je pa imel v hiii vse drugačne ljudi. Povedal je vse po pravid in reriiei Da ima dve peči. v vsak konec hi se po eno. ker ga rado zebe ln ima red toplo.

Ko ste pe prijazna trosooda že odhajala po va*

»Vejo. kor so tako prijemi, naj -:?p

Birič se Je zasmejal na vse grlo, da se Je Jurček uidraSil Plaiili eo ea tudi ilrtJri obrazi vaStenov, ki ao ce mu režali Izza plotev.

»Sema pustna, poete' no ne podeteeffle in drugod, morda boS našol Se k«1 poči podobnega sM H bomo pa ml kaj tak©:e p©-aed'11 Se falfo daj *ap'»et'!« Je vrgo! za .Turčk">m Sukhč. tet« pag^veev pa Je pre-genjala svojo žrtev

e

Razburjenje zavoljo peči fe MThovo *e zdavnaj pozabilo, ko je na vasi nekega dne »trobil birič. da je pod Svetim Miklavžem Se srna pobegnila divjemu lovcu Mihcu le-pred puške. Z birltem je bfl

Bfl — KB

SI KAM

Sneg je »kopnel, obetale *« fe pvmtad te Ljubljančan jc iel na izlet. In sicer ne §>■ renjsko stran. Tarr, Qon ga je tajei dai iB je moral vedriti pri nekem kmetu.

— Če bo šlo tako daije, je menil Lfob-Ijančun, bo kmalu v"ie prilezlo iz zemlja,

— Za pet rar, boifth, nikarte v+ndar tega/ se je prestrašit vaičan.

— No, no, zakaj pa ne?

— Kaj bi po±em jaz siromak počeff Uh stoka vaičan. — Tri iene sem ie pokopaL

j ln nekaj deiavcev, ki ao nosili na do!g!h , latah pribit« bole det*:« in pa butaro rdečih rn belih fcoiov. B«-ič je va^čanom oznanil, da se je gaef.-oska odločila razdeliti graščinske gw-dove v Gorjancih med bivie tlačane in ds Je vsakemu toliko

gozda, da bo za »7**} saložon z drvmi zrn svoje poa. k: Jik Je dalo gosposka poprej popisati. Vaitemi pa !<.odo m rali pomagati zemljemercu pri delitvi. Vsak dan naj pari-de na vrsto draga hiša.

Z Javorov- ce so ptrtejjnfli preko Ifo^v gore proti Tcisistmi vrhu čet hr "be in doline črto. od nj* fc pa narodih do Volčjih jam in Hude poči s«dam gozdnih zasek Sedem velikih mejnikov etojt za prl&o le dane«.

Mnog« so drbfM ttati čas tako majhne k^ p»<-e ^da. da so kmalu p zabili nanje ia j« dobiti dtv^anos v Corjancib sveta, m katerega ljudje ne v»do, kdo lm Je V bo-krak 7»w!»on za las^r>?ka.

Najmočnejto leho je dobf! SemaeM ček. Nad Mim^ta^Ve« v Pondirjevki se mn Jo zamejračili. Njogori sesedte »o dob'H čisto f>Hke ie^Tt« ki se n*d Jurčkov« leho štora i o proti Sv®terrv» Mld^rfu, kjer no-koliVo pod cerkvico l'>*1o vsi en sam skupen meinHc Mend« Jih je sedem. Saj Je danes tukaj Se vse pri starem kakor fe pred devetdesetimi loti naredila eeearaka

gO^TKrSka.

Pravijo, da niso trne!! Mihovčani pr! litvl go«da ok' a^riVj rbra-ov kakor ted-j. loo se Semaetega Jurska —aakotmH, ampak podolgovate^ ______ff

»JUTRO« it. 28.

ts

RIMJA, 4. H BA

Maribor, 3. februarja. Zaradi ugodnega po

Seveda J« Maribor poln tudi raznih posebnosti. originalov ln vsakodnevnih prigod. ki krožijo v obliki anekdot od ust do ust Precej zanimivih dogodivščin je ostalo žal do danes neobjavljenih, četudi segajo »daj pa rdaj v politično- kulturno ln družabno življenje našega Maribora v preteklosti ln »edanjostl. Da jih otmemo pozabi,

jih nekatere objavljamo.

Ko ae je admiral Tagetthoff nekoč po

zrnati pn V\au pripeljal v Maribor, v svoje roono rnc&iu, so mu pripravili mariborski ObCiuu svečan sprejem. Vse je bilo zbrano t to^l slovesnosti ui sprejemni mrzlici. Mestni odliCniki so bili razvrščeni po hierarhični veljavnosti. Med njimi je bil tudi uradnik Mastne hranilnice, Leyrer. Ko se je Tegetthoff približal vrsti odličnlkov, je nekam zamišljen obetal pred Leyrerjem. »i^eyrer?« uiem Tegetthoff, »2-nano trn«. K}« sem ga neki slLiai ?« Toda preden se je mogel slavni mariborski rojak domisliti, že je zgovorni Leyrer, ki je bil znan rnari-b<->i »KI original, presekal tišino s proeto--Aji i m pojasnilom, ki Je globoko pretreslo aioroouo togo«, in dostojamstvenost: »Kaj me oe porinaS več ? Mar »e ne spominjaš, kako si jih takrat zaradi mene dobil 20 po zlu 7«

Levrerja vse skupaj nI prav nič reč motilo Hitel je Tegetthoffu posvečevati spomin na tisto dogodivščino, ko sta oba kot dečka stanovala v isti hiši, tam, kjer stoji danes lepa palača banov inske hranilnice. Tam je stanoval tudi lončar, ki je imel na dvorišču palmo, na katero je bfl zelo ponosen tn ki mu Jo Je Leyrer med Igro a Tegetthoff om poškodoval. To Je lončarja raztogotllo, da se j« zapodil za dečkoma. Leyrer je bfl umejSih nog tn se je rešiL Tagetthoff a ki je bil slab tekač, pa Je jel hi mu naložti 20 poštenih. Leyrer se Je iz spoštljive daljave svojemu sovrstniku smejal Morebiti Je bfia Tag-ettboffu pozneje ravno ta lastnost, da ni znal bežati to ld mu je tedaj Škodovala, v znani bitki

pri VLau dobrodošla in koristna, ★

V tistih prevratnih dneh, ko se je general Maister s spretnim nastopom polaaUi ro-jzu>K.ega poveljstva v Mailboru in ko Je sprieo prevratnosti časa pretila vsepovsod nevarnost anarhije, si je znaj general Maister pomagati na svojevrsten, iznajdljiv način, tako da si je kmalu pridobil režpekt celo pri tistih elementih, ki bl bili sicer pripravljeni Izkoristiti splotao zmedo za svoje temne, sebične namene.

Premalo je ollo vojažtva po Mfičenjn ▼ mariborskih vojafinlcah. Ljudje temnih nakan p« tega niso smeli vedeti. General Maister je tsrtuhtai rešitev: odredil Je, da js korakala po mariborskih ulicah od zore j do mraka, od mraka do dne stalna patrola ' 8 do mož z nasajenimi bodali. Patroli sta ! as menjali v določenih urah. In res, kmalu j Je Sla po Mariboru od ust do ust govorica:

»Mojduš, to Ima Maister veliko vojaštva!«

23. ne/ember 1918 je bfl za ttsodo Maribora zgodovinskega pomena. Tedaj je general Maister s svojimi borci razorožil zloglasno zeleno gardo, ki Je vedno znova up izarjala krvave Incide-nte. Skupina, ki jo je vodil Maistrov pribočnik kapetan dr. A.. Dclar, J«? imela med drugim nalogo, da razoroži oddelek zelene garda, ki j« bil nastanjen na rotovžu. Ko so maistrovci vstopih v tiste prostore, so videli prizor, ki jtm je na mah vzbudil privid Matjaževe vojske. Častniki in moštvo so spali sladko, ne^-zdramno sponi«. Po kotih ir>. na rr i.-sS je ležalo orožje. Maistrovci se ga n&tpraj l$f>o, mirno pospravili. pot

Prvo »sedanje svi.ječasne mariborske

oblastne skupžčine je bilo, kakor znano, t pontnl dvorani mariborskega okrožnega so

DHgokraM mariborski zgodovinar je znana osebnost. K® je Ho aa zasedbo vodilnega mesta njegove stroke, s« je potegoval za tisto mesto. Pripetilo se j«, da mu i je vplivna mariborska oseba sporočila po ; telefonu Imonovanje na dotično mosto. Možakar je brž stekel domov, si nadel frak in cfMnder že se je šel predstavljat raznim mariborskim odtičnikom. Zvečer se je pojavil s dllidrom celo pri predavanju v Ljudski univerzi Sledil pa je kmalu hladen curek ln trpko razočaranje. Ko je pri-8el z» navržek še ukor, se mu je začelo »vit. a ti. da so ffa grdo pof*cnill. Odtlej ni

»eč nataknil eillad-a na glavo.

*

Nekoč je prtfe' v Maribor Oton Zupančič Ogledoval si je Maribor v spremstvu dveh prijateljev Mesto mu je zelo ugajalo. Ko pa Je eden od obeh prijateljev, ki ni bil j Mariborčan, pričel kritizirati prečudno ho- i Jo mariborskih deklet, je knez slovenska besede — to mu pol* g* v usta mariborski . književnik — menil: i

»Nam ni nebo naklonilo Maribora zato,

da mu bomo pod noge gledaii, ampak naj-brže zato, da napravimo iz njega lepe in

zavedno slovensko mesto!«

*

Mariborski arhivar prof. Franjo Baž je glede varstva spomenikov in drugih zgodovinskih predmetov zelo občutljiv in natančen. O tem priča tudi tale dogodivščina, ld je prodrla celo na neko anketo v meefeno posvetovalnico. V Mariboru M vi arhitekt, ki je zelo muhast in ki si Je našega arhivarja pošteno privoščil. Nad nekim vhodom stare stavbe, ki so Jo prenavljali. Je dal napraviti posnetek hišnpga znamenja. Prof. Baš. ki so ga poklicali na pomoč, Je brž dognal, da sejra znamenje v srednji vek. Tedaj pa je arhitekt pojasnil, da ni znamenje staro niti 200 ur. SIcer Je prof. Baš pripomnil, da zmota v stoletjih še ni tako huda reč, pač pa je odtlej navezal zelo tesne stike z mariborskimi poHrji, da ga oravoč

Ko so podirali T&getthoffov

»JugoeSovann« X. aprila vzburkala ves nu-imiunatlčee ivtC

Pred leti so se zbrali Slani mariborske zelene bratovščine v p rije ti u druščini. Točno 12 Jih Je bilo, kdo bo trlnujstl? Nič dobrega se ne ob«tta. Prišel Je. BU je Ivo Mihorko. Potom ni bilo nobrnega več. NV dolgo zatem Je priljubljeni lovec Mlhorko umri. Odtlej so imeli Mariborčani vselej paniten strah pred Št. 13. Ta strah se Je razkadil šele lani. ko Je prinesla št. 13 pre-potrebnemu udteieženeu tombolzko srečo: pnrl dobitek.

*

Kralji mariborski imajo svolo slavo. Sladkorni kralj je tudi muzik, kralj telja Je tudi rezervni kapetan prve stopnje Imamo pa v Mariboru tudi pristno slovansko zadrugo. Vsi bivajo skupaj v tej čud viti zadrugi: Starši, sestre, bratje, sestiične, bratranci itd. Zanimivo pri tej zadrugi >a Je, da ni starešin ln starost, da ni nadrejenih la podrejenih. Kar Jih Je — ln nI Jih malo — ao namreč vsi Kralji.

V Maribora frajemo venomer o dveh azilih. Prvi i* tftrajcn To uaj bi bli delavski azil Tako Je napisano na le,jI dvonadstropni stavbi v Gregorčičevi ulici Drugi azil pa je protijetičnl azil Ta pa še ni zgrajen, amt>ak šele bo. Obeh azilov f.«a dejanska še

ni. Drugi eato ne, ker še ni postavljen, prvi

pa zaradi tega ne, ker v sedf.in;cm azihi m — delavcev. Kdo Je v n;em. ni znano. Zakaj ni delavcev v njem četudi je bila stavba za nje postavljena, je pa seveda vsem Mariborčanom dobro znano.

Enkrat utaškars ia nikoli veš

V naSi vasi Je bi! nekoč i» postni torek velik dirent?aj. Fantje, Uneautno nsk-žemljeni, so uganjah svoje noičije na nv-Poba? ni, kaj siabo aaš»sziiijwil. pa so se vreščale podOi po dvoi-lsCifc ter prosjačili flaiio&tov ln krofov. Močno sem al želel tudi jaz biti višaj enkrat mačkam; toda nisem se upa! n&šeimtl; sukaj moja mati je imela to za naj%«ČJo pregnsho in joj memi če se-m le mi«<»l gtmdo izrekel, da bi se na^inll in te i drugim) rna^ka-rami potil po dvuriščih. Toia, velika želja, >3a bl bfl vsaj ea_krat ros polru/vreden svojih sovrstnik ov-f.vb»iltnOTr. tu« j« na neki pustili torvfe »vabila go« oa rk*tJ»-čarjev dvojak kruiiur ao uoOki re* teden noešti in poaltrlii doina touUuiJttK kost ženskih in mcx55tfli obla<"^i tn pokrivai la kjer so »e prav zclaj ufcrtačih t Ko me Je Ee^iajov Viku* aa^ledol. J* mr 5si siliti vame;

0» «• p* ba, Je pa tak heo tudi ▼redMi, če et malo tepca.«

Zdaj sesn b3 tudi Jtta prcpa aaji aa »» tako našemljenega ne bo mogla »po^iall. Pa tudi Vlktoi jevo mnenje, Ua je »lak hec« vreden biti maio tepen, soin osvojil. Brt sem se začel oblačiti; Se star tonski goapo«kl slamnik sem pove^ui nu glavo, pa s pajčolanom sesn ai zastrt z ogljem pogrnjeni obraa. do brade ln bil sem ma-žSeara. Ko ssno se prikazali g\>ri pri 'a-hoetu dvojaka ta dcetojajnstvono stcp&r. po stopnicah nlzdoi, so nas gvuče mladine ln žensk navdušeno pozdravile m zagnale velik v*k ta krik.

Med gručo žensk, ki so as vesekt smejale, sem bil mpazll v svojo sm; oSo — tudi mater a sestrioo Mlco, ki j* rea raa-greta ta vsa ta sebe kar odskakovala ta eukala mater za krilo. Meae pa je aHo ob nr «11, da bs me b ruugia sposzi^U k^j jrvaa; icntftur prSeovoa k tkni« «eni uo-Stai Arugj p« ss SC naprej oitmo tesusk ki so [%-Žbccfe U« j* kateri asutaiitijaitau. TUdI sestra Mlca t svojem pcuosu al

saostaO, p« je krtč&je oiM^ujuk iu«. taar ksusoe a*

»AIamk ftaJLa aMi IV-

ael«

»Kr« batjii Km TtsMf Kateri > T«-mm T«

k Tusota, gm npognil« (c« kolcoo tefMfd po sadnjl pte.ll, Ja je Ue-skanje octaiovaJo od dvojaka. Tuu« je nekaj časa JuncuSko sata Je ved jok, se zvijal kakor aa rJ3oah uatx>ifn kapelj, Jaz p« ■ecn stal od straha oftuuiienel in t&iiai, kaj Se bo. Ko je aiednjtč TV*ie Ke odprl vse svoje registre, se drl tn tulil na vae pretege ta komaj razuml jivo tzda.-fl: j Saj nioern Tone!« — so ženske ln tudi mati apoosnale, da na tepe svojega Toneta, mar-

»Na, To««, ta-le fakni na glavo, pu yia.jor a t^utegr* Am brado, pa tole jopico ta bailriuiKo cnaleot; bofi videl da te mama ne bo apuai&ia.«

Nič kaj od srca ml ol m-^Ba tev totilt&nj rrulkuvne pontnibo.

»Sram te bo

Pustna glosa

Poti /ma pri Jama ffem,

v torek norcev vodi r&]9, femi, šali te tn poje ... tnirt zada mu pepulruca. —

J.

Brhki nismo več, ne mlčdl, zvezde nam bežč po ple&i, vsak lepotec nas osmeši, ali — še se imamo radi... Da za nas ni več pomladi, neizbežna je resnica, kakor prazna govorice, da samo za dvajsetletne fante, deklice podjetne piut ima prijuzna lica. — 2.

Nič, prav nič se mi ne čudi,

dobrodušni moj starina, (če si veder dobričina) če ti dejem: Tebe tudi pustni raj še ne utrudil Vsak vrti ga pač po svoje: eden riga, drugi poje, tretji \ časih Ja za maSo, a četrti kot na pašo v torek norcev vodi roje. —

3.

Krofov, krač za polna usla

flanceiov nikjer premr.lo, toda Kurent kot za šalo z vincem rujr.im vse pohrusfa. — Prav tako! Za praznik pusta izpraznimo vse zaboje. kar je mu je, to je tvojet Zdaj pa čvrsto vsi od kraja v gnečo, ki prešerno raja, Sem i, šali se in poje...

4.

Malo ti ie leze v nogo, dobrodušni moj ntunna, dosti si posrka! vina, rajal si z devojko mnogo. — V postni čas. dekle ubuga, cledalo boš kot devico, kot devica in samica —■ a pomisli, in zgodi se: v torek pust še veseli s<5, smrt zmu pcpchiica. —

Joža Beki

tx.nJixju>~isgm Viktorja, ga uuu^j«, J«, j« tak bee vreden bfU malo le; aun bil BtAkt pu«j gori na dvo-jtuui uevojlL Ko je sJaj mati raki apro-Viktorja, je a&Oet res U>-guten kr«5a.U nanjo:

»Kadar mi boete kruha rezoE, me boste pa še Utpii; Ju zdaj mi ga pa še nl-ste. Le pučfekajte. u«jja nmtl vas bo Ma ancajgtU. po bostte £01 oa frrftcr.«

MeUtem pa je maii že p^grabtla Mteo, ki Jo je zapeljala v usojii.o zmoto ta jo je jela frt^katl po «euJn£. Razkropljene oukškura pa so se zaCele spet zblraO okrog tepenoga Viktorja ta ga silita, da naj gre t njirni od hide do niža.

Mati. ki se Je zavedala storjene krtrl-ce ta bl Jo bila rada Javno poplavita kar adaj. t sadud^eaije Viktorju, zlasti pa nje-govl materi tn ostalim ženskam, ki so oL-ie netnalo ogorčeni« nad toliko zmoto, je knčaje rpraševaJsi na.?«nljence:

»Ja, sjQ je na* Toue zraven, att ao, povejte!«

IU som stal IuiAju da ta sc urtnjud H-oll v noge, duleč stran od prtisori&Ca T&r kcullla sc je vame, strgala o>t>iaCiia raztne m me vpričo vseh temeljito nasekala r veliko zadudčeiij« Viktorje vo, doma pa že T aadodčetije Mcaai ta že pueebej meni aa k^uvCJL

Tati večer ml prrtcajena svinjina ta

kislo se«!je si krof — čepiav ao bile vse te dubiute aoioo enkrat v tatu na mt^ —

mmmmmmamessmm

niso AH T auuk Airua 6..0& jo twia poln« preplaha; ie oče, ki oc je do a i tega uar jedei je zadovoljno molCž vlekel pipo ta zanušljttao puluu pnou su, r peUro»

lejko.

Od OStLhmzil > preletelo veC desetieCtJ;

rad seri i pie&ai ln Zi-JutjaJ na pu^uie veselice. Ce jja :ne je kuo miK'X.~tur:bX Ja bi šel maskiian rajat, £

SODOBEN ZAKON

— Kako je mo^/če. Ti niča, d* tmsd hf-tos druge starše kakor luni?

— Prav lahko. Oče mi je lani pripeljal novo nutmo. Letos pa je nova uiama pripeljala nov ega papoita.

GROŽNJA Zdravnik je zvetoval hudo bolnemtt;

— Svetujem vurrt, prijatelj, da ae vsaj zdaj par oči i€ t svi>jo fic-v-tJ/O.

— No, če mislite, g<,spvJ dotztor — se pm bom. Ampak &Aje vam, te nazadnje ozdravim!

SE SE NI PRIPETILO

V boljši družbi se je gospodu primerita glasna nesreča.

— No, veste kajT — je >rklikntlm neka pMpodiina. — Kaj takega se nu pa ie ol pripetilo!

— Ni mogoče! — se je začudtt gospod. Jaz sem pa čisto mislil, da k je meni.

vrageei

Nžsterni IfleM človfk, kerega je veter gdaj i

;&nesa v aaie lepe goric« okoil blaženega Lotmerka, je že na tihen pa tdeti glasno preinišl&va, kak Je san.einl Srn en ti to, ka mu je lotmerško vino tak nezarčnsko no hitro naškodilo. Tak se je godilo tfidl tl-jstemi dugemi gospodi s Trsta, kerl je pred letami nekda e«6k padna tan gori v blatnem Sl&mjaki čista na vrhi ne med tolovaje, pač pa med same poštene eclmentirane lotiiierške pifce. Vino Je jem! Jako dišalo, ven je blo tak sladko pa tQdi malo kislasto no nič trpko, kak Je vino tan okoli Trsta — ho, ho I Zato Je jemi teklo po du-gen guti kak žegnano olje. Hrenja so Ja gospod, ka je pre take sladke no slabe čfl-če še pre nigi ne pija, pa ka je nftfžeu do-sta bole močnemi vini — ho, ho!

>Braci veouli fsl« so se Jemi smeJeJi pa so ga začeli med fse feie napitnleaml praf po domačen nalevati. Pol težaka so meM z njin dela, sarno ka ga Je nazfedno meja san za tri kopače, san sebe je vika no ža cel6 rčcan je pr^dga. Fsega mehkega so ga te ali amantranl pajdaši ve lep^n sprevodi spravili f postelo, drilgl den p- ga Je vAncrl gna po najbole mastnen blati na žtacjon. Pisa nanje še karto z LUblane, ka Jemi Aa pre zmlron v glavi šdmi — ho, ho!

Toti gospod je pač ne zna, kaj so snall n^Sternl jegovih plfsklh paJd6Sof — fal nei — ma pre fsakži človlk v želod prave no žive hfldiče ali vrasrece. Nega Jih dvesto voztff, vragof, malih kak mak pa fekaši dril-ge fMfefl — fte 16tee Jihaega, ven > it

trinajst aadosta. Toti rr&gee! so fe al! krivi, ka lotmeržko vino nen&fčenega Človeka tak nezgriintaao mAmlčnega napravi. Kak se to godi, o ten vam pov6n štoriio, kero so ml pravili vCJec Bal&š, dere srna endk pod Tnjoksvoj flgoj r mesečini ▼edrila.

Znaš — tak so ml pravili — navadno so toti vraged r želod fsi zaspani pa samo dremljejo no hrcAJo. N4steini pravijo, ka pre tfloveki zavolo toga v ielocl fčasik tak kron... « kaj Jež, se nlbAden ne zbicM, to Je Jta že po voH, vea so radi na top len. Tak Ja tfl«, Si pljež vo

Dere so sa prvi vrageci tak speifivah a želoea. Je Jthof vtrt že priša do napitnic no Ja sažeja kupice bole hitro prevroč« ti. Za j jih moti tak kak hddlčove molitvica lepo po rtdl. Najprle tisto: En hribček bon kupa — p6tlan pa: Dere de Marttnek mra-pa: Prtpžlall so furmani ... Peti hfldlč, ke-rega prežene peta kupica ▼ glav6, Je že pržel naMkjen. Jeztk ma rd*»č k« k i«^rov Kiti vdbA MbUUl &voj«fia \sLKa £r*

vrageci mlmajo preveč radi, ven Jih ro6-krat gunl z Žek.-ca f kebl&čo. Zato ga peti že opravla rekftl: Zaj »e že zna vi s vtnon aalevle, zdtra pa bo dOba duma žtlpo-brOm-bovlco no falote notri, dere de stara baJO-llla. — Sesti že skače, kak če bl cčprll plesa, no pravi: Gnes se Jemi tak dobro godi kak t Is temi vžncrll, kerl Je teden dni samo mesč j&, pa Je potlan tQdl flžolovico z vll-eaml št^-ha! Pri šesti no sedmi kupici že ekiglajo pifci žjlrni kak a zvunl, zato pa pohvali sedmi vragec svojega vlrtSL, ka se ea je že naseka, osmi pa, ka Je te pošteno natreskan. Po deveti kupici ran pribuni deveti AJngelec. Toti Je že francoe, ven pravi: Ježevjfn! — TOdl deseti priklamotčri po francoskin no reče: ŽepAgamž! — Ed-najstl Je skllzek no nagel kak blisk pa pove novico, ka Je viri le ves trd, samo no-gš ma Se mfhke. Dvanajsti prletl hitro na to. kak či bl sameml prčdjemi vragod a pdtre vu no se že na štengah dere: Zaj van je pijan kak cflhtal

Fsakžl totih vrag*co< Je ČMsa f krtači svoj 8t

Jlhoveinl veseleml rlrtl se zaj «51, ka se

ie jemi iasto * kitalilA «aU dn^Ut

pa ka se sCče okoli Je^a. Z;ito, vidiš. Je človlk po naAen vini tak mžmlčen. Ce pljež kakega klseldka, te ne spraviš vragccof X želoea, pr tlsten krujnsken cvički p« ti rajši vujdejo skoe lukjo, kero ti naredi cviček vjen.

Zato pa, čl čeS po lotmerSken vtnl Mtl adr&f, čuka j ga pomaleno s panietjoj, pa na dobre g&ntnore ga položi. Lenko je to klobasa, duga kak ždr. fžlat prpanega ali povojenega gujdeka, p6hanl plcek, mastna goeka ali — čl drflgega ne:-a — celi pur4n, samo redka žtlpa ne sme biti!

Toga se dršte, plfci, n&rčenl aTi ne, tati Pa dobro ae v on bo f Prlekiji godilo!

iidngapaj

Memenfo umoriš!

(V čast benatsk'm zastrupIJeNaTcam mai spesnil doktor France Prešeren)

Dolgost Življenja wnskr*a Je kratka. Kaj znanccv je zasužnjila ccpui-iJ Odprta pred oltar so v cerkvi vrata, žal, dneva na pove nobena pnu'ka»

Ta zakrament pa nI brez nedostatk« naj ženka bo ob:ina al' suhljata, velika, majhna, skromna al' košata, o vem — v začetku Je res vsaka sladkal

Ko pa na med te v svojt- mreže n.feims in pred Gospodom ti svobodo vr.m

Prej snftrlč^k. portnnr rdnj K«anf*pa

in miSnlce skrivaj ti v kavo Vslpa,

da v vdovstvo sa eim^rej — s pcsuijo unaM

Maske, vesele ln žalostne

Čas je tak, da smo t razdvoju Danes v miru, jutri v boju. Za zabave ln za praske izberite dvojne umske!

Skrivnostna maska

(Pustni spomini z Jesenic)

S Francetom sva bila dobra prijatelja. Bil je spodoben, trezen, značajen fant. V gostilno Je le malo zahajal, če ga je kdaj zaneslo vanjo, je pil malinovec, limonado, pokalico, le v najhujši vročini si je pnvo-Sčli pivo. Na Jesenicah je bil zelo znan po svojem čednostnem življenju in kritični presoji vsega, pri čemer ni soodločevai.

Veselic se je ogibal, za ženske ni maral. Pol svetnika, vam rečem. Večkrat je dejal, da so mu ženske zoprne in da se nikoli ine bo oženil. Celo to mu ni bilo všeč, da »em jaz hodil po drugih potih življenja. »O, prijatelj,« me je gladil, »ti bi bil čisto čeden fant, če bi vseh sobot in nedelj ne preplesal ln če bi vedno za ženščinami ne lazil.«

To je bilo pred šestindvajsetimi leti.

Tiste čase je bila dvorani »Pri Jelenu« na Jesenicah ena največjih plesnih dvoran na Gorenjskem. »Pri Jelenu« je bilo sredi-Sče jeseniškega življenja V predpustneni Času so se tod shajali častilci zanikarne trojice Terpslhore, Venere ln Bakha, so prihajali na Jesenice na zabavo od blizu in daleč.

Zadnjo pustno nedeljo v letu pred svetovno vojno pa je tudi prijatelja Franceta zaneslo tjakaj Zelo sem se začudil, ko sem ga našel na maškaradi. Sedel je pri mizi in se živahno razgovarjal z znanci. Dvorana ln stranski prostori so se začeli polniti. Prihajali so gospodje v d užbl lepo oblečenih dam. Prihajale pa so ndl mlčne maske, nekatere so več kazale, kakor so nameravale skriti.

Bilo je med maskami nekaj res Izvrstno rastlih postav, nekaj krasno oblečenih do-mlnov, odalisk In plerotk Posebno pozornost pa je vzbudila krasna Spanjolka, ki je z gospodovalnim nastopom takoj znala privabiti krog častilcev v svojo bližino. Ko je jadrala mimo Franceta, mu je vrgla lep pogled ln ga rahlo s pahljačo potrepljala po licu. To je ponovila, kadar je plesala mimo njegove mize.

Godba zaigra valček. Dame volijo. Pred Franceta, ki svoj živ dan ni plesal, stopi očarljiva Spanjolka in se mu pokloni za ples. France je storil kar je mogel. Hu, družica na to m kaj dosti dala. V gneči plesalcev se ga je znala tako oviti z mehkimi rokami, da je kar gorelo iz njega.

JDve kratkpčasm iz Tržiča

Potegnjen ssdfiik

V tistih starih dobrih časih, ko sta v Tržiču še cveteli usnjarska in čevljarska obrt, ko so pela številna kovaška kladiva svojo zvenečo pesem, da so iskrile mrke kovačnlce, je bilo praznovanje ponedeljka v Tržiču nekaj tako po sebi umevnega, da se ni nad tem nihče razburjal. Gospodarji so s ponedeljkom računali, kakor da je od gosposke zapovedan praznik, zato pa so ostale dneve privili vse vijake, da je i bil ob koncu tedna gospodarski uspeh isti. j

Ce je že bil ponedeljek toliko v čislih, I koliko bolj pa so Trščani spoštovali tudi vse ponedeljkovske spremljevalce kot kre-ge, pretepe in potegavščine. NI bilo ponedeljka, da se ne bi bili spoprijeli Malijevi j usnjarji in čevljarji s Kajtanovimi ln Glo-bočnlkovimi kovači. Noži so lgTali pri tem j važno vlogo, puščali so prevročo kri in de- | lili take vbode, ki niso bili ravno prene- j varni. In tržiško sodišče je imelo vedno | polne roke dela s pretepači in kregači. j

Tedaj je sodil po božjih ln človeških po- | stavah tržiške grešnike edini tržiškl sod- j nik, ki so ga šaljivi Trščani krstili kar za ; gospoda »Pecirka« — tako pravijo sodni-kom Se danes: po priimku se je takratni j tržiškl gospod »pecirk« klical za Kladva. ; Slino je bil tegoten na ponedeljkarje, Se bolj na pretepače in trdno je bil sklenil, da bo enkrat sa vselej napravil v Tržiču po- ! nedeljski mir. In res! Vse obtožence in še velikokrat priče je obsodil na najostrejše

France, ki je čutil toplino njenega telesa

in užival prijetni vonj njenih las, je bil tedaj tako rekoč na višku svoje sreče.

Ples španjolke z neokretnim Francetom je bil senzacija tiste noči. Jeseniški salonski levi so bili presenečeni. Kaj takega se jim še ni zgodilo. Na vse kriplje so Iskali stik z lepo, skrivnostno masko, a ona Je bila za vse skoraj nedostopna. Fiance pa je zmagoslavil. Proti polnoči sta šla v bar. France je naročal vina, likerje, torte. Kaj je denar v primeri z ženskim čarom!

Kmalu po polnoči so se pa maske razkrile. Ko je bil France v najhujšem ognju, je tudi skrivnostna Spanjolka snela krinko z obraza. Po dvorani je završalo.

Franceta je vrglo domala vznak.

Skrivnostna maska, ki se je znala tako mladostno ln koketno nositi in obrniti pozornost kavallrjev na sebe, je bila zastavna jeseniška gospa, ki bi bila Francetu lahko za mamo.

Franceta Je vzela noč. Gospa, ki si Je prvič v življenju privoščila gromko šalo, se je tisti večer tako od srca nasmejala, kakor morda še nikoli v svojem življenju.

Porečete morda: zgodba 1e preprosta E, je pa resnična in zato poučna. V. R.

O sporazumu

Tam med La"kim in Celjem gospodarita v staroslavni cerkvi na šmohorju svetniška brata sv. Mohor in Fortunat Prijazen kraj je to s prekrasnim razgledom tja na Savinjsko dolino in daleč proti severu in zapadu na zasnežene pohorske, savinjske in gorenjske gore.

Tja proti jugu preko Save pa imata na dolenjskem Kumu svoji domačiji sv. Jošt in sv. Neža in vs; štirje sosedi — svetniki živijo v lepem božjem miru in dobrih sose"kih odnosajih, pa čeprav kraliujcta sv. Mohor in sv. Fortunat na Staiersk^m. sv. Jošt in sv. Neža pa na Kraniskem Štajerci in Kranjci še niso pozabili avstrijskih meja in še si želijo mnogi nazaj srarih časov — sporazum ie neizogibno potreben, kakor med Srbi in Hrvati po jeziku so si enako oddaljeni in sorodni.

Pa pridejo včasih dnevi, ko se skalijo ti prisrčni stiki in zrahljalo tone vezi med obema dcžc'ama. ko bog boli pogleda na eno kakor na drugo stran m ko mati pri-roila nepravično porazdeli svoje darove obema nar-^loma. ki imata vsak svoje pri-provnjike. In tako se je ?:gnd'lo da je nri-hrume'a sem od severa preko Savinjske doline huda ura in toča je klestila po Jta jerskem Šmohorju. dočim sc se svetli žar k? sonca vlivali na kranjski Kum ter bo ža'i do'enisko pokraiino.

V pobožni molitvi s(, se zateVI; Staier ci takrat k svojima zaščitnikoma in takole zapeli:

»Po Štajerskem toča bije, »po Kranjskem sonce sije. »Svet Mohor in sve/ Fortunat, »udarita še na kranjsko plat!*

kazni ln jib je takoj po Izrečeni sodbi brez usmiljenja vtikal v tržiške sodne zapore. Pripetilo se je celo, da je kršilce zakonov obsodil kar mimogrede in še na stopnicah, ko so čakali na obravnave in ko je gospod »pecirk« šel v urad. Pa se je res zgodil čudež, da so take varnostne mere dosegle svoj namen; število pretepačev se je krčilo in sodišče je moglo zabeležiti v vlož-nem zapisniku velik padec ovadb.

Zgodilo pa se je vendar enkrat zopet po dolgem času, da je stala na hodniku pred sodiščem ln še na stopn!šču velika vrsta delikventov, obtožencev in prič lz obeh taborov. Gospod »pecirk« je prihajal ves mrk po stopnicah, obtoženci in priče pa so snemali klobuke in jih skesano držali v bojevitih rokah. Kratka vprašanja, če je obtoženec, ali priča, če je bil pri tepežu ali ne. če je imel nož ali ne, so spravila vse navzoče kar na kolena, saj so poznali sodnikovo strogost in neusmiljenost. Po priznanju ali po zanikanju je takoj sledil izrek kazni, ki si jo je sodni pisar kar zapisal. In zbor pretepačev se je razhajal, razpravljajoč o pravičnosti in strogosti izrečenih kazni. Seveda je bila prva pot zopet v najbližjo gostilno. Med prijatelji je tedaj povedal Jančmanov Janez svoio o sodbi takole proti gostllnlčarki Bastlnovi mami: »Mama, prmejš sem pecirka zviu: za pričo sem biu, sem pa sam' tri dni dobiu!«

še dandanes živi ta nri«roda v Tržiču In neštetokrat jo '^ko slišite ln vsakokrat se jI boste smejali,

Prenehala je toč«, Štajersko je zali! dei, oživele »o koAenice in bujn* ao bila polja. Na Krajij&kem pe zeva živina ud le je, zemlja poka in trava »e eudi. Dežja pa ni ;n

ai.

ln na Kranjsketn ae dvigne pobožna molitev:

»če Kranjcem zemlja te suH,

»naj Štajerc na onem svet' goril »O sveta Neža, sveti Joit, »i z pr os'ta nam ta troit.*

Pri taki miselnosti naroda bo pač težak sporazum. Za enkrat so si edini baje samo glede imena. Ker Slovenci n« poznamo banovin, se bo naša edinica imen j vala nadvojvodina ali vsaj vojvodina Slovenija kot spomin na nekdanje čase...

Vladimir Kapus:

Moda

Moda, nioiia, ti prismoda: Danes ozki so klobuki, Jutri bodo nt-kaj širši, drugi obvise oa kljuki.

Lansko leto tanke noge,

letos so široke hlače. Danes pleše se počasi, jutri lahko divje skače.

Rdeča Hca, brki kratki,

ustne polne In debele, drugič zopet bl<-da lica« a oči izžete, vele.

Tam v pri rodi večno modri moda vedno je le ena: ko odide bela zima, vruj se pomlad te čna.

Tista o svetem duhu

Ta je pa stara. Tako stara, da Jo čujeS na vsak korak med mladima ln starin d. Doma je seveda rz Škofje Loke. Ako poveš, da si lz škofje Loke ti poreko — v mukah posnemajoč škofjeloško narečje — o ha od tam. kjer je mačka sv. Duha snidla ...

Ljudsko Izročilo ve povedati, da Je živel svoje dni goapod župnik, ki je želel vern kom posebno nazorno prikazati prihod sv. Duha. Domen H se je s cerkovnikom, da spusti skozi lino v cerkev goloba. čim bo župnik na prižnici spregovoril: »Pridi sv. Duh!«

Prdiga se je vlekla ko kurja čeva tn bližal se je slovesni trenutek, ko hi moral priplavati sv. Duh.

Župnik je svečano spregovoril: »Pridi sv. Duh!« Oči vseh vernikov so bile uprte v nekaj nedoločnega, neznanega.

Sv. Duha pa ni blo od nikoder.

Za malo se je zdelo gospodu župniku, pa si je mislil, da bržčas cerkovnik ni slišal. Zato je Se enkrat glasneje za^ei: »Pridi pridi sv. Duh!«

Zopet nič T

O pač!

prikazala se Je skarf Tino cerkovnikov« glava ta mož je zinil: »Ne bo nit, je mačka sv. Duha snidla... «

Pajsem od lončenega basa

Spodnji konec Ribniške doline se bavi z izdelovanjem lončene robe, ki Jo »Lončarji« prodajajo po svetu, kakor zgornji sosedje razpečavaio »ailho ruobo« Lončarjem očitajo »lončeni bas«, ohranila se je celo pesem o njem.

1

Postujte s tovori, de vnraHon hnom vas, če imate zgorej tiid' z ilouce bas!

2

Le pridi fentlčok. de mirno t* bnom vwo, buoš čutu na riti, koku t' buo zepeu!

3

Oh. 't rtiok me spestlt««. ne npraflam za bas.

I zedost' sem ga šlišou, kako v Ima glas.

i 4

SI vidu fentičpfc. kje bas se dobi, si čutu na riti, koku robrendl?

5

Povajte stric Gašper, k' ste muof spoSto-

Tvan,

Ze kulku prodaste en bas ml glasan?

6

Povajm po prevlol. Iz Mnuce

prou fajn narediti nn| kakšen špas.

7

t,e dnnhm stric OiSper. ne nprs*«m retu le tUIk' m' povajte, predrag če ne buo!

8

Ta ml"« |e tf>»ra. nn»W»Mnf e»**pnd, de basa je vrajdua pr' vas in drguod.

9

Ohllnhn v Pi"folnl m' Ip Wi> »n M^md, da zanj me buo pi'^'1 v nh Ie dva puot.

30

Oni m» tr^rat me nPmeln m In, ga precej prnjasem en bas lajp Inu fajn!

Povedal I. P., Ribnica.

......i_j--n-r-i.-T—m-n-ir i p jj mg—

Lovec Jszelj in njegovi zajčki

Po poklicu je bil Izučen mesar ln pre-kajevalec. Svoje znanje si je Izpopolnil z dolgoletno prakso v Berlinu in po ostalih nemških mestih. Postave je bil srednje, mišičast za tri, močan za štiri. Pod nosom lepe črne brčice, zavihane po načelu »es ist erreicht«, na glavi zelen lovski klobuček, za trakom vedno kozlovo bradico, lepo ln negovano, še eno pa v notranjem žepu da jo jc posluš-ilcem lahko kazal kot zadnjo lovsko trofejo. Za š^ort 1e bil vnet. zn udarce stalno nanet Poznal je vsakega ptiča, žvižgal je od sile umetno, onona-šfti je znal klic vsake živali. Za ženskami nI hodil, ker so ga one preveč zasledovale, oženil se ie prerei pozno ln imel Je mesnico vedno polno. Jozl sem. Jozl tla. vse tržiške gosnod'n1e so ea zaradi njegove Segnvostl Imele rade In mu nosile svoje denarje za dobro meso in še boljše klobase. Zvečer pa je rad posedol v roptllni ln pripovedoval poslušalcem svoie Številne lovske storlje tf>ko nre^ri/^vnino. da Hh 1» vsak verjel In če so bile še tako debele. Pa saj Je Imel

za VJJO^rO «jtr>r11o rirlffp. ki hI s r>H««»cr0

trdile, da Je vse, kar je povedal, čista resnica.

Kar ,1e LJubUsnl ln njenim pravim meščanom gostilna »Bell volk« to 1e TrSča-nom Bastlnova gostilna. Poleti pred večerjo, porlml pa po večerji najdeS tam vedno odlično rtnifbo pristnih TrSčanov. ki za r>eč1o možulejo In »kršile« preg*n1*Jo. malo kasneje pa tudi k&ko sapo jo. VGa-

Kurent v

Prelepa je Dolenjska, Dolenjci fejst ljudji, — nu, kdor o tem še dvomi, naj pride brž med nje.

Če greš po ravni cesti, ne v levo, desno stran, se znajdeš v Novem mesti na sam se j man j i dan.

In zvedel boi novica na glas in na uhd, pol šale, pol resnice, da smeh te silil bo.

Odbor promet no-tujski, ima preveč skrbi, kadar je seje konec, rad malo posedi.

Ker za zeleno mizo težko rešuje krizo, gre rajši na poliček, kjer teče rujni cviček.

Dolenjske so No\ice posegle kruto vmes, bo treba jih izgnati iz mesta, prav zares.

Ljudje pa govorijo: »Predpust je vražji stric, —

Ljubljana

PRINCESA

— Človek »e ne sme previč klanjati len skam. je rekel Zane iz Ljubljane, ki je bil Se pred leti mornar — Jest srn dau u Mar-sejlet enkat en princezn klatuta.

— Kan prauš? Pa zakua?

— Zatu k'me Je nalagala. Sej »ploh ni bila prince znal

POGOVOR NA RAIKONU

— Cujte gospa Čezanova, prosim vat, ali je res, da je gospa Lenčkova ?

— Seveda ie res o. kaj ne bi bilo res!

— Ampak kdo bi si bil to mislil...

— Ta? Ta ženska jt vsega zmožna/ ln prosim Vas. kaj pa je spet naredila?

—- Umrla ...

LEPA KAKOR RO7A

— Snoči sem še i v kino Imel sem srečo dobil sem sedež poleg deklice, ki Je bila lepa kakor roža.

— Tudi jaz sem šel snoči v kino z de klico, lepo kakor roža Uda /c nesrečna: do bil sem sedež slučajno poitg tvoje žene.

ČF. NIČFSAR NE ZNAŠ ..

P epe se je dal ločiti Od mize In postelje O tem se /e seveda v I./ubijam govorilo. In je neka dama v družbi po dolgem pi emišl jevanju vprašala:

— Kaj, jesti tudi ni znal?

ONA ŽE VE

Gospa trgovčeva pride v trgovino In vpraša vajenca:

— Ah mojega mola ni? Kam pa Je iel?

— Tega pa ne vem, odvrne vajenec.

— Morda pa ve gospodična?

— O tisto pa ona pa že ve.

— Zakaj pa?

— Ket je šla z njim.

DOGODEK NA OBISKU

Blaž je bil pri Blažonovih na obisku Nekje na deželi Dobro so se imeli Jedli so in pili. še prenočil je Blaž pri Blažonovih. Ponoči pa ga je prijelo nekaj človeškega. Vstane in začne iskati. Išče dobro uro. Hiša je majhna, zadrega pa velika Kaj je Blažu še preostalo/ Zagledal je Široko, glo-

dlčem svetujem, naj so v taki gadji družbi od sile previdni, zal: a j izkušnje so pokazale, da so bili neusmiljeno potegnjeni.

Bilo je kmalu po vojni. Vodja tržiške carinarnice je bil danes že blagopokojni Miha Cop. katerega je Bastlnova družba Štela za svojega najodličnejšega člana. Po mali in dobri zajčevskl večerji, ki jih je tako rad prirejal lovec Jozl, je dobro vino že vsem vlilo dobro voljo ln lovec Jozl je bil v svojem pravem jopiču. Pozvan Je pripovedoval storijo za storijo, da Je prijetna soba odmevala smeha. Naj ponovim le eno.

»Zapalo Je komaj ped suhega snega«, Je pripovedoval Jozl. »Vzamem pušo v mavho In jo mahnem k Žnldarju. Mrak se je ravno že umaknil noči. ko sem stopil v žnldarjevo gostilno. »Žana, a greS, greva tjale na njivo po zajca, da bova Imela za večerjo,« sem pobaral žnldarja. In Žnldar je bil koj pripravljen. Prideva na zeljnlk; luna je pravkar pokazala prvi krajec, veter je bril ln mraz je bilo, da sva bila vsa trda. Kar zasllšim neko čudno cviljenje, kakor da piska zalec v lisičjem gobcu ▼ smrtnem strahu. Ustrelim in po-hitim za glasom. Nisem se motil. Tam v razoru sem našel zajca v zadnjih zdlhlja-Jlh, ki ga Je lisica spustila lz gobca. Vzamem zajca ln greva z žanom nazaj k žnldarju. Ko prideva v kuhinjo, se je zajec zadnjič stresel. Pogledam ga natančneje in vidim, da Je to zajklja, ki bi skoro Imela mlade. Hitro JI spustim kri, razparam trebuh ln najdem tri čisto donoSene zajčke, ki so se veselo premetavali v topli roki. Kaj naj storim, sem premišljeval. Pa sem

zakaj pe ne bi bilo v Novicah kaj — novic?!*

Na Gmajni v krasnem reda

elektriko novd imamo bemovinsko, ki rveti presvetlč.

Na, včasih res ugasne, a to ve vsak bedak: da tudi zvezde krasne zakrije črn oblaJc.

Mladina se hudufe,

če žarnice gori, težko se Ijubimkuje tam v parku brez temi.

Prt mostu pe trgovec novost pohvalil bo, izletov mu v izložbo zdaj z avtom več ne bo.

ženice to pri oknih na tvoj prežijo lov: kdaj možek se primafe domov, domov, domov...

Predpust, oj, čas presneti,

da bi že vzel slovd, preveč smo zate vneti Dolenjci — — ho-ho-ho!

se smefe...

bok o vazo. In pri rod a je zmagala. Zgodaj zjutraj jo je pobrisat v Ljubljano

Mine teden pa dobi Blaž pismo v Ljutb-Ijano. Od Blažonovih. In Blaionovi mu pi-Sejo:

— Dragi Blaž! Ni se Vam treba opravičevati. Vse razumemo. Samo to brzojuvite., kje je.

NAŠA MICKA

Kar na lepem nam je zadn jič Micka od" povedala službo. Kako, zakaj? Pravi, da te bo poročila. Moja žena se Je začudila:

— Da te vendar, punca! Pa ste zmeraj pravili, da se ne boste omožili, ker se boji' te, da ne bi dobili otrok?

Pa je pojasnila Micka:

— Je že res, gospa, tako sem govorila. Toda moj ženin pravi, naj me kar nič ne skrbi Če bi nama bili otroci namenjeni, bi jih morala že davno dubitu

ZA RAST LAS

— Odkritosrčno ml povejte, gospod dro-gerist, ali kaj pomaga vaša voda za rast lat?

— Kako naj vam dopovem, gospod Pe-terSiljček! Zadnjič je neka dama z zobmi odprla zamašek steklenice ui čez tri dni je že imela brke.

GOS —

Janez Je bil oni dan povabljen v rvate. Posadili to ga zraven gospodinje Kuharica prinese na mizo debelo gos in jo postavi tik pred Janeza.

— Glej, glej, se razwseli Janez, zdaj pm sedim tik pri debeli gosi.

Gospodinja gu pogleda začudeno in užaljeno. Janezu šine v glavx>, da ga je polomil. Zurdi do ušes in da bi se opravičil, zajec-Ija:

— Oprostite, gospa, mishl sem namreč tisto rm mizi.

SMUČARSKI DOPUST Srečala sta se dva smučarja:

— Glej ga, Janeza! Kje ti pa prebil bo> žične počitnice?

— Prvo polovico v gorah...

— In drugo?

— V g'psu. na kirurgičnem oddelku..*

Jo uganil. 2ana ml je dal kodeljo tople vrnete, napravil sem v žepu gnezdeče, se vsedol na kolo ln oddirjal v Tržič. Nad svlnjiv kom, na podstrehi Je Imela mačka tri dni stare mladiče. Pometal sem mačeta v vodo, zajčke sem namazal malo s petrolejem ln jih položil v toplo mačje gnezdo V temi sem počakal, da pride mačka. Malo Je povohala. potem se je vlegla k zajčkom, ki so se kmalu n&pili mleka.

Vsak dan sem hodil gledat zajčke tn mačko ln na moje veliko veselje so zajčki rasli kakor konoplja. Po šestih tednih so bili že tako veliki, da jih je mačka kar gledala. Sklenil sem, da jih bom Se isti teden odstavil in dal v za j čn Jak. V petek zjutraj pa pridem kakor navadno zopet na svinjak ln kaj vidim? Zajčki so bili oa čuden način padli k svinji in ta Jih je požrla. »Na, Sest tednov se mučim,« sem

Družba se Je veselo smelala tn prlffe bo vedele povedati, da se je vse tako In res zgodilo. Miha čop pa moško vstane, udart kakor vojvoda Vuk po mizi ln reče? »Nak, takole se pa jaz za norca ne pustim Imeti!« Segel je po svoji kučmi in brez besede odšel v — drugo gostilno. Kadar je tonei v družbi Jozl zopet besedo, tedaj se je Miha

Cop odstranil. ....................................

PREDNIKI

— Oče. kdo pe »o to — predniki?

— No, jaz sem na primer tvoj peednfk.

— In ra kaj naj bomo na tvoje prednikt ponotni?

Novem mestu

•T^asa z, en s/ca stran

Kolodvorska zavetišča v Francij

Pariz, 25. januarja

V Franciji si mnogo prizadevajo, da bi civilno prebivalstvo, posebno pa otroci čim manj občutili posledice vojne, ki se v raznih oblikah javljajo celo v nevtralni! državah Posebno težko pa je menda povsod za prebivalstvo ozemlja, ki pripada vojnemu območju, ter za meščane mest v bližini fronte. Država, ki se zaveda svoje odgovornosti do državljanov, skrbi za njihovo posebno varstvo.

Kljub skrbnim pripravam se je v teh krajih ob priliki evakuacije civilnega pre bivalstva. zlasti otrok, tudi v Franciji zgo dila marsikatera napaka, ki je v mirnem času nihče ne bi jemal tragično, ker bi ne povzročila večjih neprilik. Take napake pa lahko postanejo usodne, če se dogajajo v vrvenju množic, kakršnega povzroča tako velika narodna katastrofa, kakor je vojna. Tako se je na primer v vrvežu premikanja vojaštva in množic večkrat zgodilo, da se je izgubil otrok ali se zgrudil starček, ki mu je postalo slabo in se je znašel sam, brez svojcev daleč proč od doma, ki ga je moral zapusttii. V nepriliki se je znašla tudi marsikatera mati, ki v običajni kolodvorski čakalnici ni našla primernega prostora, da bi pori o j i la in očedila svojega otroka. Včasih se je otrok iz svojega začasnega bivanja vrnil v mesto, pa ga ni prišel nihče počakat na kolodvor. Skratka, nove razmere so ustvarile vprnšanja, ki jih je bilo treba zadovoljivo rešiti.

Danes vseh teb neprilik in pomanjkljivosti ni več. Na vsaki večji postaji je kolodvorsko zavetišče, čigar ramen in pomen je vseea uvaževanja vreden. Kolodvorsko zavetišče obsega posvetovalnico in informacijski urad, 'oivalnico z otroškim kotičkom. spalnico, jedilnico, kuhinjo in am-bulanco. Oprema je priprosta. a higienična in okusna ter seveda kolikor mogoče praktična. Tu .je na razpolago vse, da je tudi samo bežno bivanje prijetno in uteš-no. Na razpolago so celo šivani stroji in potrebščine za krpanje. Tudi otroci pridejo na svoj račun, saj dobe v zavetišču

•azne igrače in slikanice. Vse je tako čisto, la se človek izprašuje, kako sta neki mo-oča tolika snaga in tolik red spričo dej-tva, da gre skozi te prostore toliko sto in to ljudi. Tu je treba pač vzgoje, da preide •ut za skupnost v meso in kri.

Kdo vodi ta zavetišča? Vrhovno vodstvo e zaupano Rdečemu križu, ki dela roko v oki z drugimi organizacijami, službo pa opravljajo največ skavti in skavtinje. Njihova naloga je. da so na razpo^go ob prihodu vsakega vlaka, da so takoj na mestu, če je treba. Le ambulanca je v rokah oolničark. včasih tudi zdravnikov.

Razen zatočišča ob vseh prilikah in zdravstvene pcmoči nudi zavetišče tudi brezplačna okrepčila. predvsem: čaj, kavo, čokolado, juho. pa tudi kruh, sir, jajca, biskvit, švnko. Spričo teh udobnosti pa seveda tudi spričo izjemnih časov ni čudno, da so zavetišča vedno prenapolnjena. V veliki meri je zasluga teh kolodvorskih zavetišč tudi lepo uspela evakuacija otrok iz večjih mest. Tu se potniki lahko spo-čijejo in okrepčajo, tu puste matere svoje otroke, dokler ne opravijo svojih zadev, zavoljo katerih se mude v tem kraju. Otroci so na varnem in mirno počakajo, da jih prideio svojci iskat. Vsi vedo, kjt se bodo našli, če so se zgrešili.

Spričo koristnosti te ustanove je razumljivo, da najde podporo tudi pri poedinih državljanih, ki skušajo z denarjem in delom sodelovati. Značilen za današnje čase, zlasti pa za duh, ki vlada med francoskimi ženami in dekleti, je sledeči dogodek. Ko je prišla ugledna gospa, podporna zavetišča, na obisk, da bi se sama prepričala, kako se vrši vse delo, je z zadovoljstvom priznala: »Vidim, da francoska dekleta razumejo svojo dolžnost.« Na to pa ji jt voditeljica zavetišča odgovorila: »Zakaj govorite o dolžnosti? Me nerade slišimo to besedo, ki nas spominja na silo. Mt smo to besedo nadomestke s čutom odgo vornosti, z veseljem do ustvarjanja, z ljubeznijo do sočloveka.«

Zlata Pirnat.

Tudi igla lahko povzroča motnje, ce sli-I šite med šivanjem neke nenavadne zvoke, je konica igle obrabljena, ali pa je cela igla ukrivljena. Ali ja igla izkrivljena ali ne, se boste prepričali, če jo počasi spravite v zanjo določeno luknjico. Ce je konica obiabijena. ali če je izkrivljena, je ne boste mogli spraviti v luknjico. Vzeti morate torej novo iglo.

Včasih je vzrok motnjam nepravilno nameščen čolniček ali, če se je pomešal sukanec na njem. Ce se sukanec teže ali tudi preveč lahko odvija, je treba samo malo močneje, vendar previdno zavrteti kolo ln napaka se bo popravila sama od sebe. Ce pa to ne pomaga, tedaj počasi obračajte kolo in pazljivo glejte na čolniček, pa boste kmalu našli napako.

Ce se je pripetila na stroju kakšna večja napaka, je niko'i ne skušajte sami popravljati, marveč pokličite na pomoč mehanika. ki pa ni treba, da bi bil specialist za šivalne stroje.

Matere d*] te otr:!stmi svobodo

Vsak dan vas vidim, kako se prestopate pred šolskim: vrati in čakate, da se oglasi zvonec in se iz razredov vsujejo mali kri-čači. Štirideset otrok spregledate, toda svojega najdete takoj in že ga držite za roko in ga peljete domov. Zaman se otrok ozira po svojih sošolcih, ki nimajo tako skrbne mamice in lahko tekajo po ulicah, obujajo fpomine na dogodke iz današnjega pouka, se prepirajo, vpijejo, drug drugemu groze... le tvoj otrok mora mirno ob tvoji strani domov, pa zopet s tabo na sprehod, zgodaj zjutraj pa s tabo v šolo Nočem te žaliti, toda verjemi, da otrok ni zmerom samo s teboj srečen. Otrok, ki ne ve. kaj je razbito koleno, kaj se pravi valjati se po snegu, prepirati se s sošolci, tak otrok ima grenko mladost.

Ce te res tako zelo skrbi, kako bo prišel otrok sam iz šole, ga počakaj kje v bližini šolskega poslopja in oddaleč opazuj, kako se obnaša v družbi sošolcev, kako gre preko ceste in odkrila boš na njem marsikak-šno potezo ali nagnjenje, ki bi ti sicer ostalo nepoznano.

Otrok, ki ga hočeš imeti vedno pred sabo. ki ga nikoli ne prepustiš samemu Febi, bo postajal vse bolj nesamo-tojrn — n k-dar ne bo vedel ob pravem času prekoračiti ul ce. ne se izogniti vozilom.

Dobro razmisli o vsem tem in pusti otroka, da sam hodi v šolo in iz šole.

če bi bil jaz ž:ita

Nikoli ne bi pripovedovala svojemu možu o porednosti otrok in ne bi delala iz njega strašila za otroke.

Nikoli ne bi čistila moževe obleke samo zato, da bi mu lahko stikala po žepih.

Ne bi ob vsaki priliki ponavljala, kako srečna žena bi bila, če bi se bila poročila z Janezom ali Markom.

Skušala bi biti zmirom dobre volje, ko prihaja mož z dela.

Svojemu možu bi bila svetovalka, ne pa da bi mu neprestano očitala, kakšen idiot in tepec je, ker ne zna tudi na drug način zaslužiti denarja.

Nikoli ne bi b;la ljubosumna na obleke in klobuke svoiih sosed.

Svojemu možu in tudi diugim ljudem bi prav rada spregledala majhne napake. Nikoli ne bi hotela biti samo lepa. ne pa tudi dobra žena. Dobrota je lastnost vseh duhovita žen. Če je žena dobra, je to najboljši dokaz da je tudi pametna, kajti samo neumne ženske so slaba bitja. V srečnem zakonu prav zaradi ženine dobrote nikoli ne pride do scen ...

Tako pravi nek naročnik beograjskega »Vremena« Morda se bo med našimi či-tateljicami našla katera, ki bi hotela temu gospodu odgovoriti z »Če bi bila jaz moški...« Prav radi bomo njen odgovor priobčili na naši strani.

Tedenski fciilni list

Kako bi kuhata če . • •

PONEDELJEK. Obed: Zelenjavna juha s svežo svinjsko kračo. Ajdovi žgančki. Maskirana jabolka. — Večerja: Telečji ri-žot.

TOREK pustni.Obed: Na goveji juhi rezanci. Kunana govedina in pečena telečja krača, garnirani s praženim krompirjem in čebulno omako. Flancati z marelično peno. — Večerja: Mrežna pečenka. Glav-nata in krompirjeva solata.

SREDA, pepelnica. Obed: Fižolova juha z rižem. špinačne omlete. Podložen če-špljev kompot. — Večerja: Slanikova solata. (r)

ČETRTEK. Obed: Na goveji juhi jetrni cmočki. Govedina. Pražen krompir. Dušena rumena koleraba. — Večerja: Telečja drobnjav v omaki. Krompirjev narastek.

PETEK. Obed: Ribji brodet. Polenta. Ali: Grahova juha z opečeno žemljico. Rižev narastek. — Večerja: Gratinirana cve-tača v špinačnem vencu. Posajena jajca.

SOBOTA. Obed: Ječmenčkova juha. Pre-kajena rebrca v kisli repi. Krompirjev pi-rč. Jabolčni kompot. — Večerja: Faširani zrezki iz mešanega mesa. Indivija.

NEDELJA. Obed: Na juhi ocvrt bob (lz paljenega testa). Pljučna pečenka priprav-

OTVORILA SEM SVOJ

SAMSKI MODNI SULO?

fi

ROZMAN JELKA

CESTA 29. OKT. (RIMSKA) 23

Izdelujem damske kroje po meri.

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ir Oh .

Ijena kakor divjačina, garnlrana z drobnim maslenim krompirjem. Solata. Sam-panjčkl v vaniljinl kremi. — Večerja: Telečji ali perutninski paprikaš. Zvrnjen riž.

Kako moram kuhati, ker • • •

PONEDELJEK. Obed: Krompirjeva juha z gobicami. Zdrobov praženec. — Večerja: Makaronovo meso.

TOREK, pustni. Obed: Ričet s prekaje-no svinjino. Kislo zelje. Krompirjev pire. špehovka. — Večerja: Krvavice. Prepra-žen pire od opoldne.

SREDA, pepelnica. Obed: Fižolova juha s testenimi polžki. Cešpl'-v kompot. — Večerja: Krompirjevi žličniki. Čebulna omaka.

ČETRTEK. Obed: Na goveji juhi jajčna kaša. Govedina. Sladka repa s krompirjem. — Večerja: Gosta riževa juha z ohrovtom. (Cisto juho prihraniti od opoldne).

PETEK. Obed: Prežganka. Sirovi štru-klji kuhani. — Večerja: Polentni cmočki z paradižnikovo omako.

SOBOTA. Obed: Na goveji juhi špageti. Govedina. Fižolica v omaki. Krompir v kosih. — Večerja: Krompirjevi hlebčki. Glavnata solata.

NEDELJA. Obed: Golaževa juha. Telečji ali svinjski golaž. Krompirjevi svalj-ki. Pečena jabolka. — Večerja: Precvrti krompirjevi svaljki. Solata.

SLANIKOVA SOLATA.

Nekaj ur v čsti vodi namočen slan'k s snažno krpo osuši izloči vse koščice, meso pa zreži na rezance — Pol kilograma kuhanega in olupljenega krompirja zreži v skledo na lističe. Prav tako tudi eno kuhano zalenino gomoljiko. To posoli polij z par žlic juhe, dodaj eno žlico kaper in noževo konico fiancoske gorčice. To dooro premešaj, potem dodaj slanikovo meso in eno v trdo kuhano, na lističe zrezano jajce. Zabeli z oljem in kisom. Po okusu po-treseš po že premešani solati nekoliko sesekljane ali na lističe ziezane čebule.

Perilo po novi modi

Skrbite za šivalni stroj

Ko bi imela šivalni stroj, koliko dela in koliko časa bi si prihranila!... Tako ste razmišljale neštetokrat, ko ste morale še vse krpanje in šivanje opravljati z roko. Potem je nekega dne tudi v vašem stanovanju zaropotal šivalni stroj. In zdaj. ko ga imate, mu ne pozabite posvečati vse potrebne po ornosti.

Predvsem skrbite za to, da bo šivalni stroj zmerom dovolj namazan. Z mazanjem ne boste imeli posebnih težav, ker so vsa mesta, ki jih je treba namazati, vidna. Porabljajte dobro olje, ki vam ga bo najbolje pripomoči. tovarnar ali prodajalec. Ko je stroj dobro namazan, obrnite nekajkrat kolo in da odstranite nepotrebne kapljice olja, ki so odveč, podložite pod iglo košček platna in napravite nekaj vbodov. Ce imate stroj v hladni sobi, ga ne pozabite 30greti, pred m ga za*nele uporabljati.

Stroj naj bo vedno čist, odvečno olje skrbno obri"ita Z iglo poberite ves prah in nitke blaga, ki so se nab ale na stroju Ne po-abite siroa tak >j zapreti, kakor hitro ste končali z delom.

Posebno skrb pas etite sukancu Vikoli ne boste mogli i.ati s sukancem .d ima vozle aJi je tu in iam debelejši. Sak iiec mora teči nala ko tako, kakor mu je do ločeno; če napravite le en zavoj več kakor je treba, bo stroj prenehal šivati. Zato se ne pozabite vsakokrat pred šivanjem prepričati, ali je sukanec pra ilno nape ljan in ali se pravilno od ija Ce se vam material pod Iglo guba, ali če nr t če tako, kakor bi moral, je vzrok temu zineiom v nepravilni napeljavi sukanca

Predpust gre h koncu m 7 nj;m večerne zabave Ob d 'lgih večerih, ki nas še ločijo od pomo li, bom večinoma os'a's doma. s knj.go ali z rečnim drlom v roki Vsekako prištevamo med najbolj ž nska, Ij " e^niva in tudi koris+na ročna de^a vezenje lep ga perila. Ve. eno perilo je letos bolj kakor

Ka oeriSti rava m

Novela »Na ogrski ravnini« je vzeta iz

1. knj Izbranih spisov Zofke Kiedrove, ki jih pravkar izdaja naša edina ženska založba Belo-Modra knjižnica v odVčnem ured n:štvu mladih znanstvenic ge Marje Bor-šnikove in Eleonore Kernčeve. — Piič

Oj, ti ogrska ravnina! Tako velika, tako bogata, tako uboga! Ne ti, pusta, daljna, gladka, brez hribov, s konjskimi pastirji in ciganskimi gosli! Ne ti, samotna, ne ti, ponosna!

Ne široke, valovite planjave med Dunajem in Pešto, z nepreglednim žitnim poljem, majhnimi vasmi, obrobljenimi s koruznimi njivami in dolgimi topolovimi alejami na obzorju. Dolgočasne in enakomerne! Ure in ure se voziš tod in vedno isto, vedno isto! Zlatorumeno polje, nebo modro kakor plavice v žitu in čisto ob železniškem tiru ozki,, dolgi trakovi ilovice.

Neskončni trakovi rumenorjave ilovice s suhimi, delavnimi ljudmi. Hlače zavihane preko kolen, zgornji život nag ali v umazanih, razcapanih srajcah. In ženske ubož-ne, suhe, stare, blatne in izsušene! Sužnji dela, beraška sodrga! Umazano ljudstvo, bedno ljudstvo! Pol ljudje, pol živina!

Oj ti ogrska ravnina! Nate bom pozabila. tvojih delavcev v iloviti zemlji, v sa- otnih opeka nah ne pozabim.

Ljudje kakor sužnji In ko sem gledala iz železniškega voza to ljudstvo, ml je bilo težko ln strašno.

Ali ste že videli kdaj po časopisih slike

o oni grozoviti 1-k ti v Indi i ' Na tisto slike ;em se sp nila, ko ?em sc - ožila p.; ogrski ravnici, kjer o ki ti ako . i ilo\na'e emlje nepietr^o.na sp mljajo žel z iš tir sl o i to plodno ži no bogastvo. P vesM so mi šumele v uše-i, enak m rne in žalostne povesti ž lostne kakor črne ?.čn oči v izsesanih obrazih t°h lj:irli oh potu Kakšno ljudst o je to'' Ci ani! ? Mogo če. Proli ta iat njih vega rodu umaza i topi brez znanja o kr~ nem dalj e n s'-'e tu. Imajo gosl; ? Ne, ppsli nimajo, ni na j«-: pesmi. Pri njih ne pVeio ne bre' k?jo

Videla sem fant« Ml "d je bil in vitek In črne oči je imel, črne kakor noč na rgr skih ravnin h.

»D hitel bi te. ti poš s* * ie ^eial iici. ki je s'k ;la mimo - da' »t.-'1 bi te, al' ;1 vica se je okl nila mojih nog.«

In ostal je v ilo ici samo nj: rove oči so odh'tele včasih proč dal-^č proč: san r>i vedel, kam. Žgoča bolečina mu je ostala

v prsih in so\raštvo do te umazane smolaste zemlje. In gnetel jo je. tepel. re^nl jezen, besen s siditostjo, z u"i vanjam kakor da jo sliši stokati pod svojimi rekami »Delavec je.« so govorili vsi. »Delavec' Takega nikdar več!«

Tepci, ničesar niso vedeli in on je molčal. Smejali bi se bili njegovi mržnji, ka kor se je sam smejal včasih, kadar so mu stopile solze v oči od vrečine in truda Saj je sam vtd-1 da je slab, da ni nič prot' vej težki ilo.ici ki ga je un'čl'a.

V leseni baraki ie apa' z dru^' "it z mo* ni in ženami. Niso lcdall na to Kadar jc sonce zašlo, so legli po tleh in niso se več e^nili.

Neko dekle je bilo pri njih. Videl jo je

vsak član ali dH^o je ni oparil. Nekoč jo

je njen oče pretepel, čes da ni z*.d prid na. J k Mi je in tak at io je m 1 uit ugledal V*dc! je. kako so njene solse pada.' na ilovnat r/niljo. ki ih je p~>p la o"3.ai a -otv.o V ko- ž !-»a ži al. Pogledal je dekle kakor prej še nikoli. In zvečer. ko je s nce za nrist pil k nji -r!'a' nj n-> loke i"1 Ii*" P 't-nll na s oj ad i' vice t m- ani r ha\i oLraz in do 'ii: T-Ttad t" im^rr.'t

'-Jo je no IPo « QVf *: ■ * t» "ll' ?

■jžu''eni ni pr*?'i no iicih ia je za£ pjtaio: •-; r^p imaš rad?!«

Ii vsak \ 'nr 1 aia* je np ravii'i'i

mri a s~nce j^ r 0-j na •vena kv°na in ji prlpj eJ.val: »Rad te Zelo!«

D~k' je bl'n fiv""> in

nri(i j s> č a. je v ni"*- m

p^j-T-n-, rti ^p'n'1 rp^-"

* - -7 ~ * se n'-*-*1 i O i o—V rtr) ^r?

trr'-nvT žoltorjave iloviev "hi in d -1"» d igi! Nek' več°r ni M*" v Vo^n*-* v«

nri*0! io n s-H n' —

"Ky

~i tolažba mojih oči?«

Dolgo ni ču1 ni*rsar ln «eie po dolgem času je zacli$-l stok°n'e iz o k" «truge pri že'ezn;škrm ti u kjer so kopali ilovico.

Ležala je ra zem^i in se zvriala pod *mjm nebom k^kor črv P i*"žal je k nji -i vze' nien~ g'avo v naročje.

j~kai. Pubi i "na iaz sem nri t<*H«» "a -i ll*i" " ' ' Jf' 'p'"0 rrioMr i1' , in o-n -vv rf ! ' 'v 1--'-

• ^ -i " ' njt ni noge' pj '

i "en'*1 ne.

O nekem spe^u It op-k-me je nrin-vedovala. iz one veMke op"k'rne, ki jc stala kakor grad s svojimi velikauskimi

kdaj prej v modi in ta mod ie prišla na ravi.ost iz Pariza N-mara so fran o*ki modni stva i1e"ji računali s tem. da b do /en ke. katerih možje so na front' prebile svrje samotne večere s takšnim drobnim krat1 oča-nlm delom Vs kako je novo perilo nad vse mikavno okrašeno z drobn;m

pečnv na ravnini. Prišel je k njej in go-o:il z njo Čudno je go.oril z njo. In potem jo je pograbi in vrgel na ilovnato ze.ul o. ki se je je okl nila kakor pijavka j"i mogla bežati.

F^nt je po?! i?al m^lče Nič ni dejal. Samo roko je odte^.iil od nje. In potem sta ležMa na ilovici drug poleg drugega in ta ;o\.ala in stokala pod č n'm nočnim p' o i. Solae so kapice na tla kakor rosa.

Ko je prišel dan p va zora, takrat je . it od' 1 Njegove oa so bile suhe kakor : a -le lu"i.

K oni pe" >rni ie *el.

»Kje je c spod?« jt .^lašal.

»Go p" J!«

Takrat so "e zasm^jalj in so dejaU, da e odj lal že včeraj, z žele nico.

M jlče se je • rnil k dolgi ilovnati grabi »b želez i? eni tiru Vrgel se je na ilo/ico na braz in se zag i el v zemljo, da bi ne " i e-iasu ^d n črk al je.

Iz d""'je je pr še! \lrk.

Kakor panter je ko"il kvišku vzd'gnil

jje ko e ie p s i in se zaletel v divji, i~k~ 'oči hroprč' stroj. Ni ga hotel Samo mm'1 ga je, da je od'e"el s poti nazaj na svojo ilo-nato zemljo. Tam so ga našli, '•'ič mu ni bilo samo pamet mu je vzelo.

Mogoče je bil eden izmed tistih, ki sem jih videla eden izmed onih topih ljudi, ki so z bedastimi brezi raznimi očmi strmeli v na*e r-braze ka smo se vozili mimo. Mno-

O' ti ra ni"- nT-oVfl« th ravn'** vato

t ♦« nt m z le

• apr"' ' s S"ojo bedo

o - •• olt. rjavih ilovna*

ovlh!

Zofka Kvedrova.

vezenjem, z neznatnimi, povsem ozk mi prešitimi robovi, z drobnimi gubicami, s čipkastimi vdela vami. Ozki svileni t aki tvorijo ob izrezih mlčno sestavljene cr-a-mente ali všite pentlje, pa tudi iz bl.šče-čega satina lahko vstavimo v medla tvo-rivo perila drobne všite cvetice, male trikotnike, kroge ali metuljčke. Ob tej pri Iki lahko omenimo tudi takozvano angleško vezenje, ki ga vidimo posebno mnogo na novih batistnih kombinežah in nočnih srajcah. To vezenje sestoji iz prel.iknjanih listkov in krogov in gosto obšitih zobčkov. Listke in kroge lahko se-tavimo v perebno ljubke, cvetlične ali geometrične orna-mente.

Izmed tvoriv prideta predvsem v poštev pralni crepe satin in pa razne medle, umetne ali prave svile. Nekaj novega so tanki volneni muselini za perilo, ki se nikdar ne mečkajo. Seveda pa nam dober, nežnobarven batist prav tako dobro služi. Tudi rožaste umetne svile za perilo so še vedno v modi, čeravno jih ne uporab'jamo več toliko za kombineže, temveč bolj za nočne srajce. V barvah se moda za perilo omejuje na tri najbolj naravne, najbolj sveže barve: svetlorožnato, svetosinjo in belo.

Kroji novega perila so še dokaj komplicirani. Tu ni več govora o tem, da bi nova kombineža imela včasih tako priljubljeno, ravno obliko ob straneh sešite vreče ... Kombineže so rafinirano sestavljena oblačila s posebno ukrojenim delom za prsa in z zvončastim, umetno všitim krojem, ki tesno spremlja obliko života in se spodaj slikovito razširi, prav kakor krila novih oblek. Seveda imamo tudi ozko, preprostejše krojene kombineže, vendar ni izmed vseh novih oblik niti ene, ki ne bi na ta ali oni način podčrtavala in dvigala obrisov prsi.

Mnoge izmed novih nočnih srajc so na ramenih pod kratkim, ljubkim sedlom drobno nabrane in imajo majhen dečji ovratnik, kar jim daje izredno prikupen in mladosten videz. Preprosta srajca na naši skici ima vrh tega še široke, kratke rokavce, ki imajo obliko zvončastih krilc. Ob pasu je nabrana in prevezana z ozko pentljo (1. skica).

Iz štirih zvončastih delov sestavljena kombineža ima posebne prsne dele. cb izrezu pa je obrobljena s široko čipkasto progo, ki je pri šivu še podprta z ozkimi vdelavami iz bleščečega satina. Spodnji rob je dvojno zarobljen in sicer z ozko progo iz satina (2. skica).

Brei teiav

deluje Darmoi « »emu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja Čajev jiitipofiranja krogljic In ne grenkih soli Darmoi je okusen kakor Čokolada Ne oockutajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo t dobrim odvajalnim sredstvom

MaiamtUMi

Preprosta in praktična nočna srajca iz belega šifon batista ima spredaj okrogel, drobno izvezen vložek. Tu gre za luknjiča-sto angleško vezenje, ki smo ga že prej omenili. Krilo srajce je spredaj nabrano in prevezano z ozko pentljo. Predprsnik in manšeti dolgi, balonasto nabranih rokavov so ob robovih obšiti z drobno izvezenimi zobčki (3. skica).

Kar se da enostavna in vendar izredno okusna je dokaj ozka kombineža z zanimivo ukrojenim prsnim delom. Ta kombineža je ob izrezu, kakor tudi ob spodnjem robu vsa izvezena z malimi zobčki (4. skica).

Naslednja kombineža ima izrazito od-dvojen prsni del, ki kaže obliko malega ne-derčka, na katerega je potem prišito krilo s svoj;mi štirimi zvončasto krojenim: deli. Nederček ie spredaj sešit v drebne robove, zgoraj pa obrobljen z drobnimi č;okami, ki jih še podčrtamo z nežnim pikčastim vezenjem (zadnja skica).

ELITNA KONFEKCIJA

\\jCV

MAR/BOB

JglNAŠb VEDNO NAJNOVEJŠE

Novi mali slamr/ki izzivajo sonce

ki kljub temu noče top^je posijati na te poslednje proizvode pariške mede. Toda aj se hoče — moda se v svoji nestrpnosti

moderno najtežje fopnišfuo

Od »debele Berfe« do današnjih dalekonosnih topov - Premikanje na tračnicah - Za vsak izstrelek je potreben natančen račun

Znameniti težki top svetovne vojne, »Debela Berta«, je streljal samo 14 km daleč. Med tem so stopili na njeno mesto topovi, ki so videti na prvi pogled naravnost nepojmljivo veliki. To ie pa potrebno zavoljo tega ker imajo nalogo, da bi streljali po nekolikokrat bolj daleč nego omenjeni top Kako veliki so ti topovi, je najbolje razvidno iz tega. da tehtajo njihovi

kakor mož visoki izstrelki

brez pogonskega naboja po pet in več sto-tov in da letijo kakšno poldrugo minuto skozi zrak, preden dospejo na cilj. Jasno je, da so tako veliki in dragi izstrelki urejeni tako, da se morajo na koncu poti v vsakem primeru razpočiti.

Najtežja moderna artilerija zahteva svoj

posebni način prevažanja,

in to so celi vlaki, ki ji dajejo možnost, da se njene baterije hitro prevalijo s fronte na fronto, kjer je njeno delo pač potrebno. Prednost tega prevoznega načina je v tem. da se ti topovi nekje hitro pojavijo, odme-čejo tone jekla in smodnika na nasprotnikovo stran in prav tako hitro spet izginejo. Vlaki z najtežjimi topovi imajo vozove z municijskimi skladišči, bivališči, spalnimi prostori, kantinami in drugimi prostori za moštvo in poveljstvo, tehnična

oprema je podobna opremi pri ostali arti- j leriji, samo da so

mere znatno večje.

V splošnem se pripelje železniška baterija daleč za fronto v položaj. Med vožnjo je videti voz s težkim topom podoben velikemu senenemu vozu. Vse je zakrito in maskirano, tako da laik ne more niti slutiti, kaj vlak prevaža vse do trenutka, ko se postavi v položaj

Podnevi se izvršijo potrebne priprave in računi,

ponoči se top postavi v položaj,

zjutraj ob prvi zarji se običajno izvršijo streli, potem gre top spet nazaj v pripravljenost. Mad tem ko strelja lahko topništvo na premikajoče se cilje, težko topništvo pa na zaklone in betonirane položaje, ima železniška baterija posebne naloge, ki so pogostoma istovetni s cilji napadalnih letal.

Strelja na zbirališča nasprotnikovih čet,

municijska skladišča, važne železniške točke, križišča i. t. d. Pri tem je njeno delo neodvisno od dnevnega časa in vremena, ki letalcem pogostoma onemogočata vsako akcijo.

Ker streljajo železniški topovi daleč v nasprotnikovo zaledje, kjer učinka izstrelkov ni mogoče več naravnost opazovati, je treba smer in daljavo vsakega strela

natančno izračunati.

Vse gre tu na podlagi koordinatnega sistema in računa, šele tedaj ko je motorizirana računska četa izvršila na licu mesta svoje delo, gre top v položaj. Naloga ra-čunarjev je zelo težka in odgovorna, upoštevati mora poleg vremenskih vplivov, lastnosti zraka in drugih običajnih činiteljev celo vrtenje zraka,

temparaturo smodnikovih par

in izgorevališče med koncem pogonskega naboja ter začetkom izstrelka, ki se po vsakem strelu malo spremeni, saj se cev segreje in razširi. Po vsakem strelu je treba top zato ponovno in natančno naravnati Vse to delo se izvrši tako natančno, da izstrelek v najslabših primerih ne trešči več neero 20 do 50 m od daljnega cilja.

Za službo pri takšnih topih uporabljajo seveda

samo specialiste

elito topničarjev, ki se morajo za svoje naloge še posebno natančno pripravljati in izvežbati.

Ali je centralna kurjava zdrava?

Največja nevarnost centralne kurjave je suh zrak

Samo ob sebi je umevno, da je strokovno izvedena centralna kuijava higienična, kajti drugače bi je ne uvajali. Res je pa tudi, da so v zvezi s centralno kurjavo nekatere nevarnosti, ki se jih vedno ne zavedamo in ki utegnejo postati zdravju škodljive. Nevarno je že to, da živimo v prostoru s centralno kurjavo stalno v isti temperaturi, tako da koža, ki ureja našo telesno toploto, nima mnogo dela in se po-mehkuži. Tega pa se večinoma še zavedamo in kratek sprehod opoldne ali zvečer po svežem zraku to nevarnost lahko odpravi. Najlažje pozabljamo pri centralni kurjavi na to, da mora imeti zrak v prostoru neko zadostno količino vlage in da je treba to vlago redno nadomeščati s posodami, iz katerih vlaga izpuhteva. Skoraj popolnoma suhi zrak centralno kurjenih prostorov je pogostejši vzrok zimske hripavosti in kroničnih katarjev v grlu nego prehladi. Suhi zrak, pa naj ga občutimo

še tako prijetnega, sluznioe dihalnih organov namreč sčasoma razdraži, tako da morajo izločevati več tekočine nego normalno, da se ohranijo vlažne, in že to povzroča lahka vnetja, če se temu pridruži še prehlad, potem je suhi zrak »najboljši« pripomoček, da ostane vsako zdravilo, ki ga vzamemo proti njemu brez učinka. Najsi bo centralna kurjava torej še tako higienična in naj ima še toliko prednosti, njenih nevarnosti se moramo vedno zavedati in jih odpravljati, kar nikakor ni težko.

Pol milijona za platinasto lisico

Na neki javni dražbi norveških platinastih lisic oziroma njih kož so v New Yorku prodali 399 kož Povprečna cena za kožo je znašala 548 dolarjev, najvišja cena pa je bila 11.000 dolarjev . . .

Plinska vojna

Troje vrst bomb v svetovni vojni — Strupeni plini, ki povzročajo zadušitev — Zaščitne obleke

Uporabljanje strupenih plinov kot vojno sredstvo je po mednarounem pravu in celi vrsti mednarodnih pogodb prepovedano. Seveda si nihče ne dela iluzij o tem, da bi imele te pogodbe kakšno posebno vrednost.

Pravilneje bi bilo. če bi izraz »plinska vojna« nadomestili z označbo »vojna s strupi« ali »kemična vojna«, kajti cela vrsta snovi, ki jih tu uporabljajo, ne spada med pline v ožjem pomenu te besede. Moderna bombna vojna uporablja tri raz-lične metode. V prejšnji svetovni vojni so uporabljali spočetka le navadne letalske bombe, ki so učinkovale kakor izstrelki iz topov. Potem so začeli uporabljati zažigal-ne bombe, ki jih izdelujejo po principu aluminijevega zgorevanja. Te bombe so povzročale bistveno težjo škodo. Končno so prišle na vrsto »plinske bombe«, ki je njih označba, kakor rečeno, malo netočna.

Kemične bojne snovi razdelimo lahko v tri vrste. Lewisit in hiperit sta jedka plina, napadata dihalne organe, povzročata krčevit kašelj, razjedata pljuča, delata na koži in v tkivu bolestne, težko ozdravljive rane, dražita sluznice v nosu, povzročata težke krče in moreta človeka v najkrajšem času zadušiti.

Klorove spojine, fosgen in iperit ali »gorčični plin«, moreio že v razredčenosti 1:200.000 razdejati pljučno tkivo, v večjih

KVALITETNO BLAGO

je trpežnejše — zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko

DRAGO SCHWAB

LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7,

kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah:

»Ni se vam treba opraščati Slišali smo pač, da ste trkali po stropu, a tudi mi sami smo delali precejšen hrup!«

(Judge)

dozah pa povzročata pljuvanje krvi ovirata dihanje in vodita končno v smrt

Strupeni plini v ožjem smislu so ciano va kislina ter klorove, bromove in jodove spojine cianogena. Te snovi prodirajo skozi kožne luknjice, napadajo predvsem rdeča krvna telesca in živčni sistem, povzročajo silne mišične krče ter večinoma že v 10 do 15 minutah smrt. Pri hidrofiuorovem cianogenu, ki so ga prvič up rabili Italijani v Abesiniji, nastopi smrt celo že po 3 do 5 minutah.

Najsilnejši izmed vseh teh strupov je iperit ali gorčični plin To je tekočina z visokim vreliščem, ki se v predrobnih kapljicah prši v zrak. Zavoljo svoje teže pada počasi k tlom, prevleče vse s preten-ko, nevidno kožico, se prilepi na podlate in obleke tistih, ki stopajo po teh zastrupljenih tleh in ki ga prenašajo tako v hiše in stanovanja.

V dotiku s toplim zrakom v zaprtih prostorih se iperit razpuhti in pomeša z zrakom. Nevidno vdira potem v kožo. povzroča v vseh staničnih sluznicah, na vekah, roženici, v sapniku, v pljučih težko, značilno vnetje in še v razredčenosti 1:500.000 hude rane. V očeh se vnetine kmalu razgnojijo, v pljučih pa nastajajo zavoljo uničevanja bronhialnih sten prave jame, ki njih izločine zamašujejo dihalne poti in otežujejo tako dihanje Zadušitev, ki jo spremljajo vedno težki krči. nastopi včasih šele po tednih ali celo mesecih

Lewisit, ki se imenuje po svojem izumitelju, ameriškem kemiku Lewisu. je isto i tako tekočina, ki se razprši v drobnih kapljicah. Učinkuje tako močno, da rastlin in sploh bitij, ki se jih dotakne, ni mogoče več rešiti. Na cvetoč travnik so ga brizgali iz letala in so ga našli potem kakor rosno v pomladnem jutru — tcda trava je bila izžgana do korenin. Travnik je bil takšen kakor po ognju. Na koži povzroča levvisit, ki ga imenujejo tudi »smrtna rosa«, težke ožgalnine. 1,8 grama te snovi na človekovi koži zadostuje, da povzroči smrt zavoljo zastrupitve z arzenom Seveda pa je levvisit zavoljo njegove oranžne barve, ki jo je videti še v močni razredčenosti v zraku, in zavoljo njegovega močnega vonja po geranljah lažje spoznati nego druge strupene pline.

Edina zaščita posameznika proti tem bojnim pripomočkom sta plinska maska in zaščitna obleka. Plinske maske so bodisi maske s filtrom ali izolirane maske. Danes uporabljajo skoraj samo prve. Prilagoditi se morajo popolnoma obliki glave, omogočati neovirano dihanje z zadostno ventilacijo, zadosten razgled ter biti opremljene z avtomatično pripravo za odstranjevanje prahu in nadiha. Fiitrirna pa-trona mora biti napolnjena z zrnatim ogljem najboljše vrste zlasti z ogljem iz li-povine. V novejšem času so preizkušali druge filtrirne snovi, pa se niso obnesle.

Važno je, da človek pogosto nosi masko in se navadi nanjo. Tudi najboljša maska ovira neizkušenega lastnika v prvih urah. kar se tiče razgleda in gibanja.

Zaščitna obleka je potrebna brezpogojno zlasti zdravnikom in njihovemu pomožnemu osebju Kjer ni dovolj no ebnih zaščitnih oblek, si jih lahko imorovirira-mo z gumastimi rokavicami, šofe s,_imi usnjenimi opekami in volnenimi čepicami, ki jih z lanenim oljem ali smolnato raztopino napravimo neprodirne.

Kepričakcvano svidenje

iviiad štedski kmečki sin je odšel v Ameriko, da bi si tam hitro nabral denarja. Ni imel sreče, razočaranja so mu vzela pogum, nazadnje niti svojcem ni več porcčai o sebi, in to tembolj, ker so bili njegovi starši zoper to ameriško avanturo. Zaman so potem starši poizvedovali pri oblasteh po njem. Tedaj se je ena njegovih sester nekega dne kratkomalo odločila, da odpotuje v Ameriko in ga sama poišče. Prišla je v New Yoik. stopila k oblastem, povpraševala med rojaki a nihče ni njenega brata poznal. Kc je nekega dne spet hotela obiskati nekega tojaka in je stopila iz podtalne železnice, ji je padla torbica iz rok tn nekoliko kovancev se je zakctalilo po tleh Visok, pla olas možak ji je pomagal pobirati — nenadno se je zdrznil, švedski denar? Nagovoril je dekle v švedščini in nemalo se je začudila Beseda je dala besedo in nenadno sta si padla vsa srečna v objem. Ustrežljivi neznanec ni bil namreč nihče drug nego njen brat. ki so ga tako dolgo iskali. Zdaj se je odločil, da se vrne domov, kjer je vendar še najbolje.

Izsbrsz&a ruskih

vo^akav

Finski rad'o je p:iredil zanimivo anketo med 40 ujetimi ruskimi vojaki, da bi dognal njihovo znanje o političnih dogodkih in stopnjo niihove izobrazbe. Uspeh je bil precej presenetljiv. O Kalimnu ni ne ki ujetnik n. pr. nikoli slišal, drugi so označevali Stalina ali Mclotova za pred sednika Sovjetske Rusije. Berlin je po mnenju nekega ujetnika prestolnica Francije neki drug: pa je štel k skandinavskim de-že'am razen Finske in švedske tudi Turčijo. Tudi o Kuusinenu so ujetniki že nekaj slišali, a popolnoma napačne stvari. Neki Rus je izračunal, da je sedemkrat osem šestnajst, drugi pa je menil, da je tridesetletna vojna trajala pet let Pravilne odgovore, ki jih seveda tudi ni manjkalo, je vodstvo radia nagradilo s smotka-mi in cigaretami.

Veliki možje kot snubači

Dtirer, Edison, Dostojevski, Pasteur, George Airy

Precejšnje število velikih mož je ostalo samskih, ker so imeli časa za vsak

Slikarju Albrechtu Diirerju je bilo 23 let, ko je po,ed3l hčer imovitega trgovca, Ag-ne:o Freyevo. pred oltar. 2e v svojem devetnajstem letu se je seznanil z njo. Bil pa je preveč bojazljiv, da bi ji mogel priznati svojo ljubezen. Tako ji je pošiljal skoraj vsak dan majhno risbo, pogosto samo srce, v katero je bil zapisal ime »Agneza«. Včasih ji je poslal tudi risbo, ki ga je predstavljala samega v njeni družbi na sprehodu ob reki Pegnitz. čeprav do takšnega srečanja med njima dotlei v resnici nikoli ni prišlo To je trajalo tako dola-o, da mu je drkla nekega dne pisalo: »Zakaj vedno samo rišete — zakaj nikoli ne spregovorite?« šele tedaj se je opogumil, da jo je prosil za roko

E-len izmed mož. ki niso imeli časa za snubitev, je bil izumitelj Edison. Delo ga je preveč zaposlovalo, da bi mogel dvoriti kakšni ženski. Nekeea dne je zbudila njegovo pozornost mlada delavka v njeeovi deiavn ci. Obstal ie za njo in jo nenre^ično riedal Dekle ie postalo nemirno menila ie. da je napravila kai narobe Edison ie to onazil in mož ki s s1 oiimi ljudmi d usrače nikoli ni spregovoril hesede io je vprašal, ali jo ie prestrašil še preden ie mogla pros-m^ena m'adenka od^o^-oriti. jo je • pr^šal ->aravno,'»: »Ali hočete podati mo-žena"'* Postala ie a že po nekoliko letih mu jo je smrt ugrabila.

Podobna trenutna domislica je napravila Dostojevskega za moža. Nekega dne je narekoval svoji tajnici zgodbo o samoti, pri emer je opazil, da s kimanjem pritrjuje njegovim nazorom. »Ali ni res, da je samo.nost nekaj strašnega?« je nenadno dejal. »Vsak človek bi moral imeti tovariša. s katerim bi se lahko porazgovoril in ki bi se mu mogel zaupati. Iz vaše pritrjujoče kretnje vidim, da ste prav tako samotni kakor jaz.« In po kratkem mo'ku je dodal: »Morala bi ostati za vedno skupaj ...« In sta ostala.

Malo nenavadna je bila ženitna ponudba, ki jo je postavil Pasteur svoji izvoljenki, hčeiki rektorja vseučilišča v Lilleu. Poslal ji je namreč svojega psička v hišo, a na vratu je imela žival obešeno pismo, s katerim jo je prosil za roko. »Sčasoma boste spoznali,« ji je pisal, »da imam pod hladno in trezno zunanjostjo, ki je za vas morda le malo vabljiva, nežno srce.«

Na prav tako nenavaden način je prišel sloviti angleški naravoslovec George Airy do življenjske družice. Do svojega 40. leta je bil samec in bi bil to nemara ostal do konca, da se niso nekateri njegovi prijatelji dogo orili, da mu pomagajo do lastnega ognjišča. Ko so mu našli p imerno nevesto, so mu rekli, da imajo oči te dame to posebnost, da lomijo svetlobne žarke dvojno Kakor Cvojica leč. To je bil prob'em. ki je pred ženskami plašnega učenjaka takoj zanimal Prosil je dozdevno medici sko čudo za preiskavo. Pri tej priliki je razoča* ano ugotovil, da so oči dame pojoolnoma normalne. A obenem se je tako t^mrinto z-v gledal v te oči. da jo je že po nekoliko dneh prosil za roko.

Američana

Avtomobili ln njih lastniki — Poljub, vzrok železniških zamud — Oskulometer — Klobuki

V Evropi čujemo vedno znova, da ima I rahljajo »Oskarja«? Gospod 'n dama dr-

..nn i- Otiro v -i o v-, i, rl r» ' -5-ito r,r, onrt ol^lrt rn/ln in m Ir 1 "T n** i 13 trktr Irn

v Ameriki vsak svoj avto Stvar je hudo pretirana V resnici n tako rožnata, ka-kot si jo predstavljamo tukaj

šestdeset odstotkov vseh lastnikov avtomobilov v Ameriki ni imele nikoli novega voza in tuch ne denarja da bi s ga nabavilo. Večinoma gre za družine ki nimajo večjega tedenskega dohodka nego 30 dolarjev Med petimi avtomonilisti so trije z vozom ki n vreder več nego 150 dolar jev in je zato star že najmanj štiri ali pet let Samo petnajst odstotkov vozačev je toliko imovitih. da si lahko vsake leto kupijo nov voz in starega oddado Le četrtina kupcev plačuje svoje vozove v gotovini n takoj vsi drugi jih morajo plačevati v obrokih V Ameriki imajo glede tega široko razpreden plačilni sistem: avto je last kakšne družbe ki ga plača iz delovalni tvrdki takoj n pobira potem obroke s tohkc in toliko obresti od vozačev. Vozač svoj voz pogostoma spet vrne, preden ga je popolnoma izplača1 V resnici ni bil tedaj nikoli njegov lastnik.

# * *

Ameii?k železniški strokovnjaki so igolovili da morejo biti poslovilni poljubi vzrok večjih že'eznišk!h zamud. Vlaki, ki ob koncu tedna vozijo izletn ke. imajo tedaj po 15 do 20 minut zamude a vzrok je izključno dolga ceremonija s poslovilnimi pol;'ubi. Znanstveno in s številkami je tedaj dokazano da imajo Američani vendarle »srce«, o čemer nepoučen, često dvomijo.

* * *

Dr Loving z vseučilišča v Richmondu. kjer "^ae^ava fizko. je zgladil pripravo, ki meri očarljivost ženskih poljubov. Imenoval ga je »oskulometer«, študenti pa mu pravijo na kratko »Oskar«. Kako upo-

žita po eno elektrodo in zaključita tok, ko se poljubita. Ameriški listi ne povedo, kakšne praktične probleme rešuje ta trezna priprava.

» * *

Neki ameriški časopis piše, da sta se nek gospod in neka dama v velikem vva-shingtonskem hotelu pri večerji pogovarjala o prismojenih damskih klobukih, ki jih sedaj nosijo Gospod se je prav za prav razburjal.

»Stavim, da bi lahko nosili tudi to n nihče bi tega ne opazil « je de'al in vzel eno izmed pletenih košaric za kruh v roke.

»Seveda.« je dejala dama. Odšla je ven in gospod ji je dal po natakarju posati krušno košar co. čez nekoliko minut se je vrn;la, svoj klobuk je bil pust;la v garderobi. na glavi je koketno nosila pleteno košarico. Nihče ni tega posebe opazil, noben začudeni pogled je ni zadel, čeprav je nekol:ko krat plesala in se ni skr vala občinstvu. Zapustila je lokal s košarico na glavi, nje spremljevalec je to čudno pokrivalo odkupil za 50 centov. Stalo ga je veliko manj nego katero izmed »norih« pokrival...

Dovoz živil na Sfnskem bojišču

J!*X '.iS*.

Takole dovažajo Finci braniteljem dežele živila v zimski vojni

Največji biser

Potapljač je najdbo plačal s smrtjo

Raziskovalec Južnega morja Wilburn Dovvell Cobb, je v Ameriko pred kratkim prinesel največji biser, kar so jih poznali doslej. Ta biser tehta več nego 6 kg in so ga 1. 1934. našli ob obali otoka Palavana v Sundskem morju.

Odkritelj tega bisera, neki dajaški potapljač, je svojo najdbo plačal s smrijo. kajti velika školjka, ki je vsebovala dragulj, se je nenadoma zaprla, pri tem je Dajakova noga obtičala v njej in mož se je v vodi zadušil, preden so mu mogli pomagati. Školjko je potem dvignilo 14 drugih potapljačev po večurnem delu. Tehtala je nad 160 kg.

pozneje je prišel na Palavan Dovvell, baš tedaj, ko je poglavarjev najstarejši sin obolel za malarijo. Dovvell ga je ozdravil z novim lekom, ki ga na Palavanu še niso poznali, in gospodar mu je iz hvaležnosti biser daroval.

Čeprav je biser tako vel'k. ima vendarle razmeroma majhno vrednost. Zavoljo svoje oblike, ki sliči obliki človeških možganov, ni baš primeren za c krasne nam ne. Drugi največji biser, ki tehta nekaj manj nego 1 kg, ima vrednost 450.000 dolarjev, tako da bi novi biser, če bi odločala samo obse« in teža imel približno vredn st 3 j milijonov dolarjev. Znanstveniki so ga i

ANEKDOTE

Po naskoku na Diippelske utrdbe na Danskem je pruski kralj Viljem poslal princu Frideriku Karlu Pruskemu brzojavko z besedami: »Razen Gospodu vojn n trum se moram zahvaliti tebi za zmago.«

Princu je bilo zelo nerodno, da brzojavka ni omenjala pravega zmagovalca, generala VVrangla. Ta pa je vzel stvar s šaljive strani in je menil: »Nikdar, kraljevska visokost, saj sem jaz tudi omenjen v tej brzojavki. Gospod vojnih trum — to sem namreč jaz!«

Po bitki, ki se zanj ni srečno končala, jc velel Napoleon nekemu polku, ki se je te bitke pred vsem udeleževal, naj koraka mimo njega. Prikorakala je stotnija, ki ni imela nobenih izgub in Napoleon jo je ustavil.

»Kdo poveljuje tej stotniji?« je vprašal

»Jaz, veličanstvo,« je odgovoril neki častnik in se strumno postavil predenj.

»Ali ste stotnik?« je vprašal cesar.

»Ne, veličanstvo — sem pa iz lesa, iz katerega jih narejajo.«

»To me veseli,« je odgovoril Napoleon. K>Ciin bom potreboval stotnikov iz lesa, se bom spomnil na vas.«

Po tedanji modi je neki monakovski slikar v devetdesetih letih prejšnjega stoletja naslikal sliko z boeklinskimi pravljičnimi postavami. Stari Bocklin je na neki razstavi opazil to sliko, ustavil se je pred njo in menil, majajoč z glavo: »Ta gotovo še nikoli ni videl kakšnega centavra!«

VSAK DAN ENA

mod tem raziskaM in ugotovili, da pred-Biser je prišel tedaj v l?ct nl-men-kega j stavlja njegovo jedro neznarin k-šč k ko-poglavarja Panglime in ker je njsgova j rale, ki je po kakšnem naključju padel v

sprednja stran po mnenju rrrh"m:dan sk'h Dajakcv sličila MohTrrd \ emu ob-l razu, so jo častili kot sveto stvar. Dve leti

školjko. Starost bis3ra cenijo na najmanj 600 let. školjka pa ie bila bržkone še dosti i starejša. 1

»Moja žena ima slabo razvado, da ne e nikoli pred drugo uro v posteljo.« »Kaj pa dela ves ta čas?« »čaka, da pridem domov!«

(Puck)

„ JUTRO VA" POSVETOVALNICA

Davčna

C. T. — C. — Koliko boste morali plačati za davčno karto, ki se nanaša na hišno služabništvo? — Kot uslužbenski davek po čl. 95. zak. o neposrednih davkih 50 din, za kritje nabavnih stroškov 2 din in kot obrambni prispevek 5.50 din (naknadno za leto 1939. 2.50 din in za leto 1940. 3 din). Poleg tega še 25 din kot banovinsko davščino v kolku, ki se prilepi na davčno karto. Na vseh dajatvah plačate torej za služkinjo za leto 1940. — 82.50 din.

F. K. — Lj. — Vprašujete nas, koliko znaša po novi uredbi zakonski odbitek za odmero uslužbenskega davka. — Čl. 93. zakona je bil z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah o neposrednih davkih s § 28. samo deloma spremenjen in sicer glede točke 1., ki se glasi: Ko se izračunava davku zavezani dohodek od ponavljajočih se prejemkov in koristi, med katere se štejejo vsi ponavljajoči se prejemki in vse ponavljajoče se koristi, kar jih je kakor koli ugotovljenih vnaprej, se odbije, če ne presega dohodek 4000 din na mesec (960 din na teden, 160 din na dan) — 400 din na mesec (100 din na teden in 16 din na dan) in za vsakega otroka po čl. 90., točki 6., po 100 din na mesec (25 din na teden, 4 din na dan). Ostale določbe čl. 93. zak. so ostale neizpremenjene.

A. P. — M. — Kolikšna kazen je predvidena po novi uredbi za primer, ako se ne vodijo poslovne knjige in kakšen postopek določa glede nevodenja poslovnih knjig nova uredba? — O tem, kako se ugotovi davčna osnova po bilanci, zasnovani na poslovnih knjigah, smo že govorili v zadnji nedeljski številki. Nova uredba pa spopolnjuje dozdaj veljavne zakonske določbe v § 33. takole: Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni voditi poslovne knjige, morajo na pismeno zahtevo dati davčnemu oblastvu na vpogled vse svoje poslovne knjige in račune. Če ne ustrežejo tej zahtevi, ki se sme v enem davčnem letu ponavljati, se kaznujejo z denarno globo od 10 do 100.000 din za vsak primer posebej, ko zahtevi ne ustrežejo; s tem pa niso razrešeni kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142a. zakona (s § 41. nove uredbe je bil namreč za čl. 142. zak. dodan nov člen 142a.). V takem primeru ugotovi davčna uprava sama pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po svojem prostem preudarku, upoštevaje mogoči dohodek po vseh konkretnih činjenicah ter krajevnih in splošnih pogojih; protidokaz pa je stvar davčnega zavezanca. Če se ugotovi, da ni davčni zavezanec po poslovnih knjigah izkazal tudi le najmanjšega dela poslovnega dohodka in da tega dela ni prijavil, se kaznuje z 10 do 200.000 din, s čimer pa ni razrešen kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142a. zakona; davčno oblastvo ugotovi samo pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po določbah prednjega odstavka. Tudi v tem primeru je protidokaz stvar davčnega zavezanca. — Ostali pridobninski davčni zavezanci, ki so po določbah drugih zakonov dolžni voditi o svojem poslovanju kakršne koli knjige, račune ali zapiske, morajo na pi?meno zahtevo te knjige, račune ali zapiske pokazati davčnim obla-stvom Če ti davčni zavezanci ne ustrežejo tej svoii obveznosti, se kaznujejo denarno s 1000 do 10.000 din. Izrecno pa pripominjamo. da se nova uredba uporablja 'jfle od 1. januarja letos.

P. J. — L. v. — Imate kmečki mlin in ža~o oboje na vodni posron. Mlin dela z 0.5". žaga pa z 1.50 konjske sile. V mlinu f!«>W Mfnj, na žagi pa imate enega pomoč-nika. Ali snada od vaših obrti katera pod davčni pavšal. — Čl. 11. pravilnika k novi uredbi z dne 2. januarja t. 1. pravi med drugim tudi da se obdavčijo mali obrtnik* s pavšalnimi zneski tudi tedaj, če delajo z en'm pomočnikom in s stroii na pogon do ene konjske sile. ali če delajo brez pomoč-a s stroji ra po?on do dveh konjskih sil Ker vodne sile ni bistveno smatrati za strojno pogonsko sredstvo, po našem mnenju ne morete biti pavšalirani niti glede žage niti glede mlina.

Fravna

L. R. S. Ali lahko v celoti iztožite odškodnino od krojača, ki Vam je popolnoma pokvaril blago pri izdelavi plašča. — H.oe, ki jih je napravil pri izdeiavi plašča krojač, pravite, da ni mogoče več odpraviti, niti popraviti plašča, ki ga niti ne morete nositi. Krojač Vam radi tega jamči za vsako škodo, ki jo je zakrivil. Ker Vam je že pismeno priznal svojo krivdo in bil pripravljen nekaj plačati, boste tem lažje dokazali njegovo obveznost. Zahtevati pa smete od njega le resnično škodo, t .j. primeren znesek za blago, ker kake druge škode itak nimate.

K. J. S. Ali veljata za dokaz plačila dve priči. — Če bi Vas založba, kateri ste plačali knjige tako, da ste ji poslali v pismu znamke — tožila na ponovno plačilo, beste morali dokazati, da ste izvršili plačilo res na navedeni način. Sodišče presoja izveden dokaze po svoji svobodni presoji v okviru zakona in vesti, ter ni vezano na število prič, ki so bile v dotični pravni zadevi zaslišane. Če bi založba ponovno terjala na plačilo, ji pojasnite in navedite tudi imena prič. ki so videle, da ste pismo z znamkami res odposlali na njen naslov. Ker ne gre za veliko vsoto, bo založba po takem pojasnilu gotovo prepričana. da ste svojo obveznost storili.

J. K. D. S poslednjo voljo je Vaša mati zapustila celo posestvo svojima hčerama, Vam pa volila le malo vrednost. — Ako menite, da ste prikrajšani, imate pravico terjati iz zapuščine nujni delež. Nujni delež se ugotovi od čiste vrednosti zapuščine. odštevši bremena in se čista vrednost nato deli s številom zapustničinih otrok. Polovica tako dobljenega deleža je nujni delež. Ker Vam je bil pri hiši do^čen s pos^ed-io voljo dosmrtni prevžitek, dvomimo, da bi mogel znašati Vaš nujni delež več. kot pa Vam je bilo v materini oporoki določeno. Dogovorno s sestrama bi pa mogli tudi Vi prevzot* xak

dogovor ie možno napraviti tudi pri puščinski razpravi, ki se bo vršila pri sodišču ali pri notarju.

M. K. R. Bili ste v dobri službi nameščeni kot proda.ja'ka, ko Vas je pregovoril Vaš zaročenec, da ste šli službovat v njegovo trgovino, kjer vas je izrabil, nato tudi zapuc+'l in trr'te vs?ed tega veliko šl*odo. — Če niste dali nobenega utemeljenega vzroka za odstop od zaroke, Vam je dolžan povrniti bivši zaročenec vso resnično škodo, glede katere pa boste morali dokazati, da jc trpite vsled njegove-

ga odstopa od zaroke. Kako visoka naj bo

zahtevana odškodnina, je odvisno od resnične škode. Tožiti morete samo zaročenca, ne pa tudi njegove matere, četudi je izjavljala, da Vas bo njen sin poročil. Tožbo na plačilo take škode pa morate vložiti, še preden bo poteklo 3 leta od dneva razdrte zaroke, ker bo Vaš zahtevek sicer zastaral. Iz pojasnil, ki ste nam jih dali, domnevamo, da bi taka tožba imela uspeh.

»Laško«. Pravite, da je potom zvijače in hinavščine dosegla Vaša sestra od očeta, da ji je izročil posestvo, katero je bilo namenjeno prav za prav Vam. — Nikakor ne boste mogli doseči razveljavljenja dotične izvršilne pogodbe, saj je bila sklenjena potom notarja v pravilni obliki in med pogodbenikoma, ki sta bila zmožna skleniti tako pogodbo. Se za časa življenja nimate pravice od Vašega očeta zahtevati kake dediščine, ker Vam bo pripadla le iz njegove zapuščine. Ako menite, da je bila Vaša sestra v izročilni pogodbi močno obdarovana, boste mogli zahtevati od nje. da Vam izplača po očetovi smrti nujni delež. Koliko znaša tak delež, pojasnjujemo zgoraj vpraševalcu pod J. K. D.

»Zapuščina«. Kaj Vam .je storiti v slučaju smrti Vašega očeta, ki biva v inozemstvu in Vam hoče s poslednjo voljo zapustiti nepremičnino, ležečo v naši državi. _ O nepremičnini umrlega inozem-

ca. ki jo ima v naši državi, bo razpravljalo domače sodišče v kraju, kjer leži nepremičnina in sicer po zakonih, ki so zato veljavni v naši državi. Ob smrti bo potrebno sestaviti zapis smrtovnice pred sodiščem ali potom notaria. Če ne bo obstojala glede te nepremičnine posebna poslednja volja, boste lahko preskrbeli uradni prepis poslednje volje, ki bo pri obiast-vih v inozemstvu. Po končani zapuščinski razpravi Vam bo izdan kot dediču po poslednji volji, prisoiilna listina, na podlaei katere Vas bo možno virsati kot novega lastnika v zemljiško knjigo.

Zdravniška

F. S.: 721etni oče ima napade, pri katerih ne more dihati. — Verjetno gre za napade običajne astme. Peijite očeta k zdravniku, da mu predpiše zdravila, ki preprečijo, odnosno ublažijo napad.

Katarina F.: Zdravnik je ugotovil glavobol zaradi slabokrvnosti in predpisal zdravila. Želite še nasvetov glede diete. — Svetujem, da uživate 2 do 3 tedensko jetra, od sočivja pa zlasti špinačo in papriko.

C. Vera: 14 dni po porodu ste imeli napad krčev pod žličko. Bolečine so izžarevale v prsi in hrbet. Bruhate neko rumeno vodo. V blatu opažate gliste. — Najverjetnejše se mi zdi, da imate napade žolčnih kamnov. Svetujem, da ne uživate svinjskega mesa, masti, pikantnih jedi in alkohola. Hrano belite z oljem. Bilo bi dobro, ako bi se dali enkrat točneje pregledati. Even-tuelno bi prišla v poštev operacija.

T. Leopoldina: Neprilike, kot jih imate vi, niso tako redke. Svetujem, da žvečite posušene jabolčne krhlje, ali pa žvečilni gumi. Kajenje, ki igra tudi neko vlogo, pa jb bolje, da sploh opustite.

Dolenjka: Včasih vam zaspita mezinec in prstanec na obeh rokah. V spanju vam ote-čejo veke. — Opisane pojave opažamo večinoma pri ljudeh, ki so malce razdražljivi. Dokler ostanejo pojavi v sedanjih mejah, ni potrebna zdravniška pomoč. Svetujem edino izmenične tople in mrzle kopelji in masažo obeh rok. Glede ostalega bodite brez skrbi! Mislim, da bo ostalo brez posledic.

Azeja: Kuhajte tako, kot ste se učili. Bistvo leži v zabeli, t j. v olju, ne pa v načinu beljenja.

K. G. Z.: Sest mescev ste poročeni, toda zakon je ostal dozdaj brez otrok. Kje tiči vzrok? — Vzrok je lahko pri enem, kot pri drugem zakoncu, ali pa pri obeh. Ako bi vam hotel našteti vse možnosti, bi to vedlo predaleč. Svetujem, da stopita oba o priliki k zdravniku v svrho pregleda in proučitve.

J. T. S.: Po rezultatih preiskave, bi teoretično, taktično morala žena zanositi. Mislim, cia bi biio potrebno še enkrat energično zdraviti vnetje. Posvetujte se z vašim zdravnikom, dali ne bi kazalo žene poslati v Dobrno. Ostalo, kar omenjate, nima nobenega vpliva na oplojenje.

P. L. iz N.: Opisane spremembe na nohtih so verjetno v zvezi z neko kožno boleznijo. Kostolom, ki ste ga utrpeli, ni s tem v nikaki zvezi. Svetujem, da se ogib-ljete mastnih jedi, zlasti živalske masti. Pri vaši ženi gre verjetno za posledice hripe, v obliki bronhialnega katarja in vnetja reberne mrene. Možno je pa tudi, da je vzplamtelo kako staro ognjišče v pljučih, ki je že dolgo bilo brez znakov. Svetujem pcnovtn zdravniški pregled.

Eva 20 J.: Stari ste 49 let. Težave z želodcem imate že 17 let. Takrat so vam ugotovili tudi rano na želodcu. — Vse znake, ki jih navajate, nahajamo običajno pri ljudeh, ki imajo rano na želodcu. Svetujem, da greste v bolnico zaradi pregleda in even. operacije. S samo dieto dvomim, da bi se dalo v vašem primeru doseči kaj prida uspeha.

J. G. R.: Ker se vaše stanje kljub zdravljenju z injekcijami noče popraviti, svetujem, da greste v bolnico. Potrebna bo even-

tuelno operacija.

Kmetijska

Vlaga v stanovanju

R. M. Split: Stanovanje vam je zelo vlažno, zlasti še, če so sobe močno segrete. S kakimi deli bi mogli temu odpomoči? Domnevamo, da stanujete v novi hiši, ki je bila ometana od zunaj, predno so se stene dobro posušile. V toplih mesecih, gre zidna vlaga ven, ko pa je v sobah gorko, vleče topel sobni zrak vso vlago nase. Seveda je bivanje in spanje v takih vlažnih prostorih zelo nezdravo. Če je to pravi vzrok, potem se boste znebili vlage, če odstranite zunanji omet, in pustite, da se stene dodobra posušijo. Sicer pa se posvetujte z mojstrom, ki je hišo gradil. On vam bo mogel najlažje svetovati, ker pozna krajevne prilike in materijal, ki je bil uporabljen za gradnjo.

Travno seme

I. K. S.: Ko boste poslali natančnejši opis zemlje in drugih razmer, vam bomo točno navedli, katere trave in detelje za travnik si nabavite. Potrebovali boste 2a do 40 kg semena na ha, kg poprečno 6—8 din. Odvisno je od tega, katero seme boste kupili. Točnejše podatke nam pošljite čimprej.

Volna

S. 2. R.: Nabavili ste 100 kg volne. Pred prednjem ste volno stehtali in ugotovili 2.85 kg primanjkljaja. Prodajalec zatrjuje, da je bila težka 100 kg in tudi tovorni list to potrjuje. Po prejemu ste volno razgrnili v shrambi ter jo nato zaklenili. Kraja je torej izključena. Prodajalec trdi, da je nastal usušek. Vprašate, ali je to megoče. Na suhem mestu shranjena volna zadržuje 14 do 16 odstotkov vode. Če izpostavite volno vlagi, tako da jo držite v vlažnem prostoru, se množina vode poveča tudi na 20 odstotkov. Verjetno je torej, da je bila volna pred Vašim nakupom v vlažnem skladišču in se je pri Vas usu-šila. V trgovanju računajo s 17 do 18 odstotki vlage v volni.

Dobra kokoSa

I. N. Šip.: Z rejo štajerske kokoši niste zadovoljni. Pravite, da so živali prelahke, in da ne znesejo toliko jajc, kakor se je zatrjevalo. Sedaj nameravate kupiti kakšno težjo kokoš, ne glede na nesnost. Katero kokošjo pasmo mi priporočamo? Smo še vedno mnenja, da je za kmetijo najprimernejša štajerska kokoš. S temeljito od-biro in kontrolo nesnosti se more zboljša-ti velikost živali in večja nesnost. Kakor je razvidno iz Vašega popisa, prave kontrole riti ne vršite. Če so Vaše kure lahke in manj nesejo, še ni rečeno, da so vse take. Pojdite sami k priznanemu rejcu in si nabavite dobro pleme. Prepričani smo, da boste s štajersko pasmo zadovoljni.

Tople grede

J. P. T.: Napraviti nameravate tople

grede in postavljate glede na to celo vrsto vprašanj: kako velike naj bodo, kolika okna, koliko gnoja, zemlje, kakšna naj bo globina grede, kdaj se vloži gnoj, kdaj zemlja itd. — Na vsa ta vprašanja bi vam mogli odgovoriti le v daljšem članku, v okviru teh odgovorov pa ni mogoče. Za gojitev rastlin — povrtnine v toplih gredah, kakor tudi za pripravo toplih gred je treba že nekaj znanja in vrtnarstva. Velikost gred, kakovost zemlje in gnoja ter vse delo je odvisno od povrtnine, ki jo mislite gnojiti. Nabavite si zato kako knjigo iz vrtnarstva, kjer boste našli vse potrebno o toplih gredah in načinu gojenja rastlin. Od domačih knjig imate M. Hu-mekov »Naš vrt«, v nemščini pa je izšla 1938 pri P. Parey. Berlin odlična knjiga od g. Beckerja: Handbuch des gesamten Ge-miisebaues.

§ H

Ljubljanski šahovski klub je imel dne 26. januarja svoj letni občni zbor. Novoizvoljeni odbor tvorijo gg.: predsednik univ. prof. dr. techn. M. Kasal, podpredsednika A. Hreščak in prof. L. Gabrovšek, tajnik A. Gerzinič, blagajnik M. Slokan, gospodar in knjižničar M. Mlinar, odbornika A. Pre-infalk in B. Verbič, člana tehničnega odbora S. Samec in dr. I. Murko, revizorja V. Iskra in C. Vidmar, člana razsodišča dr. V. Valentinčič in dr. I. Sever. — Klub je dosegel nedavno nov velik uspeh s ponovno osvojitvijo državnega klubskega prvenstva.

Slovanska obramba

Beli: Keres črni: Dr, Euwo

(8. partija mateha, Haag, 8. januarja)

1. d2—d4 d7—d5

2. c2—c4 c7—c6

3. Sbl—c3 d5 : c4

Po Sf6 preide partija v normalne variante. Dr. Euwe pa je od nekdaj forsiral ostrejše nadaljevanje, ki se ga posluži v partiji.

4. e2—e4 e7—e5!?

5. Sgl—f3! ?

V znameniti 6. partiji revanžnega mateha je igral v tej poziciji dr. Aljehin proti dr. Euweju 5. Lc4:!?, ed4:, 6. Sf3!!. Od tedaj so smatrali splošno to žrtev za korektno. Da je Keres kljub temu ne ponovi, kaže, da se je bal presenečenja s strani teoretično tako dobro podkovanega nasprotnika. Mojster Kmoch navaja sledeče nadaljevanje po 5. Lc4:, ed3:, 6. Sf3:, dc3:, 7. Lf7: +, Ke7, 8. Db3, cb2:!, 9. Lb2:, Db6! in beli res ne pride naprej. — Tako je morala Keresova poteza biti boljša.

5............e5 : d4

6 Ddl : d4!

Edino z zamenjavo dame je mogoče poudariti prednost v središču in boljši razvoj.

6. . . s e . Dd8 : d4

7.Sf3 : d4 Lf8—c5

Obramba kmeta povzroča v vsakem primeru že težave. Na b5 pride seveda 8. a4.

8. Lcl—e3 Sg8—f6

9. f2—f3

Slabše je 9. Lc4:, zaradi Sg4.

9............b7—b5

Druga možnost je samo še Ld4:, 10. Ld4:, Le6, toda po 11. f4! z grožnjo f5 je potem položaj črnega zelo sumljiv.

10. a2—a4! b5—b4

Na La6 zadostuje celo že 11. ab5:, cb5:,

12. Sdb5:, Le3:, 13. Sc7+ itd. V poštev pa prihaja Ld7.

11. Sc3 —dl Lc8—a6

Ker je Le3 sedaj krit, je grozilo eventualno že Sc6, pa zato črni ni smel rohl-rati.

12. Tal—cl

Tudi tu je šlo Sc6, beli pa hoče iz viseče pozicije črnih kmetov na damskem krilu izbiti še več koristi.

12............Sf6—d7

13. f3—f4

Ne takoj 13. Lc4:, Lc4:, 14. Tc4:, Se5! itd.

13. . . . » » o——o

14. Lfl : c4 Tf8—e8

15. Sdl—f2 Lc5 : d4

16. Le3 : d4 La6 : c4

17. Tel : c4 _ c6—c5!

črni kmetje so sicer slabi, toda pozicija

nudi črnemu mnogo taktičnih možnosti, ki bi najbrže morale zadostovati celo za izenačenje. Sedaj na pr. ne gre 18. Lc5:, zaradi Tc8, 19. Sd3, Sa6! in črni dobi figuro.

18. Ld4—e3 Sd7—b6(?)

Zelo prihaja v poštev Sc6. Seveda ne gre

potem 19. Lc5:, zaradi Sa5 itd., pa tudi sploh grozi Sa5 in c4.

19. Tc4 : c5 Sb6 : a4

20. Tc5—c2 Sb8—d7

21. Kel—e2 a7—a5

22. Thl—dl Sa4—b6

23. b2—b3 a5—a4? ?

Izgubi takoj, Po Tac8 ne bi črnemu grozila nobena neposredna nevarnost.

24. b3 : a4 Ta8 : a4

25. Tel—c6!

Dobi figuro, ker kritje Tb8 zaradi mata na d8 (po zamenjavi na b6) tudi ni več

možno.

25..............Ta4—a2+

26. Ke2—el f7—f5

27. e4—e5 Enostavneje je pač 27. Lb6:.

27............Sd7 : e5

28. f4 : e5 Te8 : e5

29. Tdl—d8 + Kg8—f7

30. Tc6—c7+ Kf7—g6

31. Td8—d6+ Kg6—h5

32. g2—g4+! Kh5—h4 Ali pa fg4:, 33. Tc5.

33. Tc7 : g7!

Efekten konec, res da — s figuro več! 33............Te5 : e3 +

34. Kel—fl h7—h5 Proti matu s Th6 ni bilo obrambe.

35. Td6—h6! črni se vda. Na fg4: sledi seveda zabavni mat 35.

Tg4. Vasja Pire

R

1 O

Nedelja, 4. februarja.

Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Cimer-manov kvartet. — 9: Napovedi, por. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve.

— 9.45: Veiski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 10: Pevski in klavirski koncert (Izvajata Vida Valjalo in Marta Osterc-Valjalo), — 11: Koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plesno glasbo izvaja orkester 3>Swing-Rhythm«. — 14: Plošče.

— 17: Kmet. ura: Varujmo živino pred slinavko in parkljevko (dr. Kocjan Leo).

— 17.30: Ljubljanski pevski jazz-kvartet (vmes igra harmoniko g. Stanko Avgust).

— 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: prva srbska vstaja, izvolitev Kara-djordja za vrhovnega vodjo (Boža Kovačevič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Plošče. — 20.30: Radijski orkester in pevski zbor »Sava«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče.

Beograd 18.15: Ploš e. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Velik orkester. — 21.50: Ruske romance — 22: Plošče — 22.50: Plesi. — Zagreb 20: Tamburaški zbor. — 21: Zabaven večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — 18: Ples. — 20: Lahka glasba. — 21.45: Plošče in plesi. — Praga 20: Simfonični koncert. — 22.15: Pester spored. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 20.13: Koncert solistov. — 22: Plesna muzika — 24.10 Nočni koncert. — Berlin 20.15: Veliki orkester in solisti — 22 30: Pester spored. — 23.10: Nočni koncert

Ponedeljek 5. februarja.

Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 705: Napovedi, poroč. — 7.15: Plošče. — 12: Plošče.

— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra.

— 14: Poročila. — 18: Zdravstveni pogoji za srečen zakon. (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. F*. Vodnik). — 19: Napovedi .poročila. — 19.20: Nac. ura: Zgodovina in jezikoslovje Srbov in Hrvatov (dr. Henrih Barič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Več manire — brez zamere (Fran Govekar). — 20: V pustnem veselju (sodelujejo: Vekoslav Janko tn Svetozar Banovec ob spremljevanju harmonike (G. Stanko). — 2130: Plošče. —

— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.

Beograd 18.20- Orkester. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Zvočna igra. — 21.50: Slav-

ni dirigentk — Zagreb 17.45: Pevski in klavirski koncert. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.30 Operni prenos. — 22.20: Pester spored. — 23: Češka glasba. — Sofija 19: Lahka glasba — 20: Simf. koncert. — 21.30: Plošče. — 22: Ples. — Dunaj 20.15: Petje. — 20.45: Plošče. — 20.15: Plesni večer. — 22.20: Plošče. — 23: Nočni koncert.

Novi orehi

Zlogovnica

KOSILO — VABILO — BRATOMOR — DARITEV — ŠEPETANJE — PONEDELJEK — IZBERA — NAVADA — JAGO-DINA — UPORNIK — MOČERAD — NOGOMET — DESTILACIJA?

Iz vsake besede vzemi po en zlog in sestavi iz njih pregovor.

Šesta vljatnica

ENM — BOD — INE — EKL — OZj — EN — IZP — TRD — ROS

Uredi te skupine črk tako, da boš dobil Jurčičev citat.

Posetnica

DARINKA KLUN

Rimini

Njenega moža se marsikdo boji. Kaj je po poklicu?

Dopolnilnica

LADA — OMAN — BAR — EVA — TALIJA — ODA — BRAT — LETO — ROSA.

Pred vsako besedo dodaj spredaj še eno črko. da dobiš nove besede. Nove črke ti dajo pregovor, ki bi bil zlasti v sedanjih časih uvaževanja vreden.

Računska uganka

Družina petih ljudi — očeta, matere in treh sinov — šteje skupaj 164 let. Sinovi so po starosti po štiri leta vsaksebi. Vsi trije imajo skupno toliko let kakor oče, starejša dva pa toliko kakor mati. Koliko let ima vsakdo izmed njih?

Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Napisane naj bodo na dopisnici. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad.

Strti orehi

Premikalnica: Kolivan — Arizona —• Maribor.

Dopolnilnica: Branislav Nušič.

Veriga: Golida. Danilo, lopata, Tamara, razina, narava. Vatikan.

Zamenjalnica: Sitar, igla, mana, oglas, Nitra, jahta, elan, nazor koran, obrat. — Simon Jenko.

Po žrebanju je razdelil stric Matic šest knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji reševalci:

Anton Kancler. Ptuj. Ormoška 1. Marija Rus, Ljubljana, Svetčeva 8 in Milena Kocuvan, Maribor, Gregorčičeva 4 dobe po en »Jutrov« roman.

Ana Bole. Trst, -Rojan, Via Moreri 80, Julij Kleinstein, Ljubljana VII, Samova 4, in Anton Pipan, Moste. Bavdkova 9 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«.

Križanka št. 4

Vodoravno: 1 igra na dobitke; 7. švedska pripovednica (* 18os. ); 13. udomačen ptič; 14. pasja pasma; 16. francoski romanopisec (* 1804., t 1857.); 17. gor-njedalmatinski otok; 19. živilo; 20. nippon-ska denarna enota; 21. gradbeni material; 22. nipponska igra; 23. kvarnerski otok; 25. slavni madžarski pianist ta skladatelj (« 1811., t 1886.); 27. pozitiven odnos do nečesa, tudi vprašalnica; 28. kmet po delu, ki ga opravlja; 30. slaven slovenski matematik (» 1754., t 1802.), tudi zvezda; 31. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko dragoceno — v zdravilstvu uporabljano prvino; 33. francoska pisateljica; 34. nakit; 35. italijanski goslač in skladatelj (»1692., t 1770.); 36. nekoristen odpadek; 37. egipčansko božanstvo, utrjen otok pred zapadno francosko obalo, tudi kemični znak za prvino; 38. nočna ptica; 39. geometrični lik; 41. reka v severni Španiji; 43. prisilno, brezplačno delo v srednjem veku; 46. otoček v Egejskem morju (pri otoku Santorinu); 47. skrajen v morje segajoč del kopnine; 48. žužkojed; 49. pramati, Foersterjeva opera, tudi Leharjeva opereta; 50. oblačilni pripomoček, tudi okras; 52. kratica akademskega naslova, tudi Nušičeva komedija; 53. junak Gotovčeve opere; 54. rastlina; 56. vrh v Julijskih Alpah; 58. tadski pesnik v 5. st. po Kr.; 59. visoko ležeče utrdbe starih grških mest.

Navpično: 1. otroško vozilo; 2. pesnitev; 3. privlačna osebitoet; 4. rimski pesnik (* 43 pr. Kr., t 17 po Kr.); 5. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za prvino; 6 spona, tudi Finžgarjeva žaloigra; 7. Goetejev mladostni prijatelj (» 1751., t 1792.); 8. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni pita; 9. knjižna zvrst; 10. Slovan; 11. besedica neštevitaosti, izjeme, prigovarjanja; 12. ozek, daleč v celino segajoč zaliv; 15. iglasto drevo, tudi srednje- . evropska reka, pritok Donave; 18. pripra- i

va za razsvetljevanje okolice; 22. Zevzov ljubljenec in točaj po grškem bajeslovju; 24. dragocena tkanina; 25. sladek kruh; 26. rastlina; 27. Massenetova opera; 29. poosebljeno zlo, 30. praizhodišče, nočna ptica, vas pri Domžalah, tudi gornjedal-matinski otoček ta kraj na njem; 32. predplačilo, tudi vrsta papig; 33. mlečni izdelek; 35. zemljepisni pojem; 36. vrsta ploda; 38. reka v Jugoslaviji, tudi tretji arhiepiskop — prosvetitelj (1263.—1271.); 40. visočje v severni Afriki; 42. rečno prevozilo, več krajev v Jugoslaviji, tudi nemški pisatelj (* 1884. —); 45. vrsta bom-baževine; 48. življenska tekočina; 51. poljsko — vrtno orodje; 53. naziv božanstev pri mnogih semitskih narodih; 54. rimska mera in bakren novec, igralna kar-■3l, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 55. pritezalni drog; 57. nipponske slavnostne igre.

Rešitev križanke št. S

Vodoravno: 1. pikolo; 6. bolero: 11. oves; 12. por; 14. Eros; 15. Set (2. set); 16. De-vta; 18. ost.; 19. tr (=trilček); 20. Erri-gal; 22. ar (2. Ar=argon); 23. El; 24. ara; 25. Ig; 27. pobeg; 30. storž: 32. kokos; 33. tiara: 34. Volta; 36. Rikli; 38. ir (2. Ir=iridij); 39. kap; 41. pi; 42. ha; 44. Adakale; 47, rt; 48. Ali (2.ali); 50. Ama-ti; 51. ser (3. Ser); 52. ralo; 54. ion; 55. rana; 56. anilin; 57. Aladin.

Navpično: 1. postop; 2. iver; 3. Ket- 4« Os (2 Os=osmij); 5. opera: 6. b^"- **. Briga); 7. le; 8. Ero (z onega sveta). 9. rosa; 10. ostriž; 13. ovira; 16. dr (=dcktor, 2. Dr); 17. Na (=natrij); 20. Elektra: 21. Ki-taj-pe; 23. Eboli; 26. Gorki: 28. oko; 29. Goa; 30. sir; 31. ral; 34. vih?ra; 35. ka-kao; 37. stran; 39. kamin (2. Kamin): 40. Patna; 43. Alan: 45. da: '6. 1 <2. li=litij);' 47. Renij; 49. Ili; 51. sad; 53. ol; 55. R% (2=rradij).

ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI

PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%

Dovoljuje hratRoročne Kredite u tefcočem računu ts^oniiru iryou:jR* menice HOUE ULOBE znosmo Din 67.000.000 —

DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.^ Vrši vse bančne posle naj ku1 antneje

Odjuga povzroča poledico in poplave

V Ljubljani je včeraj za izpretnembo deževalo

Ljubljana, 3. februarja Letošnja zima nam je kar vsega prinesla na kup. Najprej najhujši mraz in tolikšno mero snega, da ga že dolgo ne pomnimo takšnega, takoj nato pa jug in dež. Ze vse »adnje dni se lovimo med poledico v ju-trih in večerih in brozgo, ko se začnejo na prisojnih mestih tajati plahte snega Davi pa je na lepem začelo deževati in deževalo je vzdržema ves dan. Zjutraj je tremome-ter kazal še 6.7 pod ničlo, v popoldanskih urah se je srebro povzpelo na 0.7 nad

ničlo. Čeprav je toplota naraščala, so zdaj pa zdaj zavele mrzle sape, da je moča na cestah sproti ledenela. Zlasti dopoldne je bila hoja po pločnikih precej nevarna zlasti tam, kjer hišni gospodarji dovolj skrbno ne posipajo. Poledica je zahtevala tudi svojo žrtev. Mestni reševalci so na kirurški oddelek pripeljali 161etnega Petra Grčarja iz Bernekarjeve ulice, ki mu ie spodrsnilo, da si je zlomil nogo. A če poj de tako dalje, bomo. preden nas odreši pomlad, še mnogo trpeli od povodnji.

Pod težo snega se je podrla streha

K sreči ni bilo človeških žrtev — Podrta domačija Kovača Peršuha v Spodnjih Racah

Maribor, 3. februarja

V Maribor so prispele vesti, da je pri Račah zasul plaz neko domačijo. Kmalu pa se je ugotovilo, da gre za zrušenje ostrešja zaradi prevelike teže snega. O dogodku smo zvedeli naslednje podrobnosti:

V Spodnjih Račah ima svojo domačijo kovač Franc Peršuh. Šel je po opravkih od doma. doma pa je ostala sama žena z otrokom. Nenadno je prihitel v hišo Peršuhov sosed posestnik Alojzij Rečnik. za njim so prihiteli še drugi, ki so opozarjali Peršuho-vo, naj takoj zapusti hišo, ki se ruši, Posestnik Rečnik je namreč opazil s svoje domačije, kako je ostrešje Per.šuhove domačije, ki je že stara, popustilo in se zrušilo. Nevarnost je bila, da se zruši tudi strop in

pokoplje pod seboj Peršuhovo in otroka To nevarnost pa so preprečili sosedje s tem, da so hitro podrli strop in odstranili ruševine na ostrešju, ki ga sedaj že ob navijajo. Le srečnemu naključju in pa takojšnjemu opozorilu ter pomoči soseda Alojzija Rečnika je pripisati, da je Peršu-hova z otrokom v zadnjem trenutku ušla smrti.

Ta primer iz Spodnjih Rač opozarja tudi druge, katerih domačije niso bile pravočasno obnovljene, da se za primer novih snežnih žametov primerno zavarujejo. Prebivalci Rač pa zaslužijo toplo priznanje, ker so ob pretečem primeru pokazali hitro pripravljenost k pomoči življenjsko ogroženemu bližnjemu.

Zima letos in lani

Zaradi mrazu zelo trpi srnjad — Ptice še vse mirujejo

razen vodnega kosa

Na Gorenjskem, o svečnici

Razlika med letošnjo in lansko zimo je izredno velika. To posebno opazimo, če primerjamo letno vreme v odsekih kmečkih vremenskih svetnikov.

Lansko leto o sv. Antonu, ko po kmečkem izreku berač berača vprašuje, kje je prebil zimo, je že prepeval črni kos. O svečnici smo se počutili kakor druga leta o sv. Jožefu. Celo teden pred sv. Valentinom, ko navadno umirajoča zima precej pobira in se večina vodovja pomreži, je bilo prijetno. Prijazno nas je bil pozdravil tudi prvi pomladin sam sv. Valentin. Ptiči so peli kakor druga leta na dan ptičjih svatb za god sv. Gregorija

Kako pa je letos? Zakopali so nas v debel sneg mrzli svetniki, ki se zbirajo okoli najhladnejše mrzle svetnice, sv. Neže. Kje so letos črni kosi? Navadno se oglase pri nas okoli sv. Gregorija, toda vidimo jih pa le tudi pozimi, čeprva imajo zamrzle kljune. Kakor omenjeno že pred mesecem dni v »Jutru«, je letošnjo zimo na Gorenjskem v primeru z drugimi zimami kaj malo ptic. Niti tistih ptic ni, ki v hudih zimah prihajajo k nam s severa. Kje so črne poljske vrane, kje so pegami, ki smo jih smatrali za oznanjevalce hudih zim in slabih let? Izmed severnih selivk so priletele v jatah šele v zadnjem času divje race in nekaj gosi. Manj je letos tudi naših stalnih domačih krilatcev. Zdaj, v tretjem dejanju zime, so se pojavili po naših cestah čopasti škrjančki.

Ko se je proti koncu januarja začela nekoliko prebujati odjuga, so se že odtajali drobni kljunčki sinic. Prejšnji dan, ko je brila trpka burja, so sinice zmrzovaje čepele po drevescih in prosile hrane okoli hiš. Komaj je narahlo dihnil jug, je bilo že slišati, posebno okoli poldneva, vesele pomladno siničjo pesem. Le-ta pei>em je odprla tudi marsikatero človeško srce. Saj so mnogi pričakovali, da se bo ob polni luni spremenilo vreme. Mislili so, da drobne ptice že oznanjujejo pomlad. Saj ni več daleč sv. Valentin, ki ima ključ do korenin!

Pa se je spet hitro obrnilo. Znova sta za-kraljevala burja in sever. Burja je zavrtela celo nekaj snežink, tako da se je snežna odeja, ki jo je bil jug nekoliko stisnil, spet zdebelila za nekaj centimetrov. Utihnila je za nekaj časa ljubka siničja pesem in ž njo nade na toplejše vreme, ki smo ga lani v tem ča6u že tako zelo uživali.

Huje kakor krilatci pa občuti zdajšnji zasneženi del zime srnjad. Ko je okoli mrzlih svetnikov močno snežilo, je pribežalo

v dolino mnogo srnjadi, k.i se je bila zadrževala med hudim mrazom na prisojnih pobočjih. V Kropi so ujeli med snežnim metežem sredi trga onemoglo srno Mrtvo srno je vzel lovski čuvaj nekemu vozniku ki jo je bil ujel in mu je poginila v hlevu Več srn se je zadrževalo ob potoku, kjer so jih hoteli neki nepoklicanci nagnati v snežne plazove in jih poloviti Bili pa so pravočasno pregnani. Neka druga srna se je onemogla ločila od v dolino pribeglih srn blizu Kranjske gore. Dosegla je železniško progo, kjer jo je železniški paznik odnesel v čuvajnico, a je kmalu poginila. Pa tudi iz drugih krajev poročajo, kako trpi srnjad, ki v mnogih primerih obtiči v p'azovih.

Kako zelo plazovit je letošnji sneg. pa priča primer, ki se je zgodil malo pred rahle odjugo blizu Dobrave pri Otočah Neki mesarski pomočnik je opazoval z razho-jene poti na zamedeno bližmco odhajajo čega starejšega moža. Ko je bil mož v strmini na stezi, pa se je trenutno odtrgal plaz, pograbil moža in ga prevrgel na gla-vo v jarek pod potjo. Mož je bil čisto zakopan in bi se bil prav gotovo zadušil, če ne bi bilo v bližini mladega krepkega mla deniča, ki mu je pomagal izmotati se Iz mrzlega mrtvaškega prta.

Svečnica je, o kateri so si toliko obetali ljudje, da se bo morda vendar ob njej za sukalo vreme. Toda že spet sneži. Vse razen enega se boji zime. Prijateljem prirode pada baš zdaj v oči naš ljubki, belo opasani, temnorjavi pevec vodni kos Medtem ko se stiskajo drugi krilatci in gine-vajo od glada in mraza, vodni kos veselja-či in se ženi. Kaj briga njega zima On ima gosto pernato suknjico, ki ga greje in jo hkratu uporablja tudi za kopalno obleko. Njemu je vseeno: ali je pomlad, poletje ali mrzla zima. Hrane mu nikdar ne zmanjka; ne more mu je zakriti najdebelejša zimska odeja. Kadar ne more do vodnih črvičkov in drugih ličink s suhega zabrede v vodo do kolen. Ce je treba, smukne kar ves pod vodo. Zunaj je mraza 6° pod ničlo in sneži. Voda potočka ima 6° toplote Vodni kos se spusti pod vodo in si poišče hrano. Ko si uteši glad. je že spet na suhem belem produ kjer si že ves pred-pust žvrgoli veselo pomladno svatovsko pesem. Rad sfrči za veselo nevestico. ki bo pa kaj kmalu pričela znašat1 enezdo in bo že valila, ko se bodo drugi ptiči šele ženili.

— s.

Rsčuni in izgledi sezonskih delavcev

Tisočeri Prekmurci ugibajo o bodočnosti

Murska Sobota, konec januarja

Ob vojni vihri, ki je zajela nekatere države, so nam oči dan za dnem uprte v poročila, ki govore o postojankah, pomikanju rti bitkah sovražnih armad. V znamenju teh poročil je zašlo staro leto in v njih znamenju je vstalo novo. Malokdo pa je pomislil na armado, ki ima povsem drug značaj tn se je prav tako bojevala Mislimo na armado prekmurskih sezonskih delavcev, ki je za eno leto spet uspešno končala tradicionalno bitko.

Večina prekmurskih mož, žena in mladine, ki so jo krušne življenjske potrebe pognale v Nemčijo, Francijo in Slavonijo, se je vrnila na svoje domove. Nekateri so zaradi nenadnih mednarodnih zapletljajev tru-doma priromali domov predčasno, drugi, ponajveč iz Nemčije, pa šele proti koncu leta, po preteku sezone. Iz Prekmurja, ki kot izrazita poljedelska pokrajina s slabo izvedeno agrarno reformo v zdajšnjih prilikah nima nobene možnosti večje zaposlitve in je vrhu tega še močno preobljudena ( več ko 100 ljudi na štirijaški kilometer), jc v preteklem letu šlo na delo v Nemčijo 6500 Prekmurcev; okrog 1000 jih je bilo tam še od prej, tako da je skupno število naraslo na 7500. Od teh se je večina ob času vrnila. — V Franciji jih je bilo letos manj, in sicer okrog 3500; vrnilo se jih je pa okrog 2000. ponajveč po dolgotrajni vožnji preko Italije. Izseljevanje v Slavonijo pa je doseglo v preteklem letu število 2000.

naglo topi in vode stalno naraščajo. Tudi Banjaluko je predvčerajšnjim obeska,a silna ploha ki sta se ji pridružila strašno bliskanje in grmenje. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo podobnega vremena v tem letnem času. Hidrotehnična oblastva so ukrenila vse potrebno, da zaradi naglega naraščanja rek ne pride do poplav.

Po vsej Bosni, predvsem po večjih mestih pa še zmerom vlada veliko pomanjkanje kurjave. Premoga ni mogoče dobiti, ker železniška uprava ni o pravem času dala na razpolago zadostnega števila vago-

nov za prevoz. Zato so se nekateri trgovci s kurivom zatekli k prevoznim sredstvom, kakršna so bila pred 80 ieti v .adi. in so začeli iz bližnjih manjših rudnikov prevažati premog na saneh Vendar pa za bi ž-njo bodočnost še zmerom slabo kaže. čeprav bi bih tudi vagoni na razpolago. Uprava družbe »Jugoslavenski čelik«. ki ima pretežno večino bosanskih premogovnikov v posesti je namreč sporočila, da v februarju ne bo mogla izvrševati nikakih naročil.

Nesrečna smrt delavke pod vlakom

Pokojnica je 30 letna Ljudmila Avpičeva iz Tržiča

Kranj. 3. februarja Na Svečnico se je na kranjskem kolodvoru pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala 301etna delavka Ljudmila Avpičeva iz Tržiča. Avpičeva je bila uslužbe-na v tovarni Jugobruni in se ie dnevno vozila v službo iz Tržiča v Kranj. Na Svečnico je. kakor običajno zapustila tovarno ob 18. in se podala na kolodvor. Kakor večina delavk, ki se vozijo z vlakom, si ie tudi ona krajšala pot na kolodvor tako. da je zavila med lesnimi skladišči na Gorenji Savi naravnost na postajne tire. Usodnega dne je prav tako prispela po prepovedani •x>ti do tirov Ker pa so na prvem tiru rtali tovorni vagoni ni mofla zaradi tega naprej, zato je stopila na drugi tir. Tisti

J

mrt bivšega carskega generala

Rogaška Slatina, 3. februarja Te dni je v Rogaški Slatini v Stritarjeve... J.j>mu umrl bivši ruski armadni general, guverner v Sibiriji in član vrhovnega carskega sveta Arkadij Nikolajevič Niščenkov. Dosegel je časti ji vo starost 89 let. Dokler je še bil krepek, je zmerom upal, da se vrne v matuško Rusijo. V zadnjih letih sta ga pa starost in bolezen upo-gnili in globoko sključen je hodil s svojo soprogo na sprehod. Nekoč eden izmed najvišjih ruskih veljakov je moral na starost živeti sila skromno in le naklonjenosti uprave zdravilišča in nekaterih ruskih prijateljev se je imel zahvaliti, da mu je bilo na starost prihranjeno najhujše.

V četrtek popoldne je bil pogreb ob majhni udeležbi domačinov. Izmed ruskih izseljencev se je pogreba udeležil le en. Sergij Ermolov, ki stalne živi na Slatini. Na pokopališču pri Sv. Trojici mu Je v slovo spregovoril prota g. Bulovan iz Celja, ki je očrtal bedo ruskih emigrantov, a tudi veličino žrtev ruskega naroda za svobodo ostalih slovanskih narodov. Posebej pa je prosil navzočne. naj ne pozabijo na grob odličnega slovanskega brata. Naj mu bo lahka bratska žemljica!

iiittfntiiPViHiinmtHiiftiiHtiitiiHff n;>>t.ii!tt»it]iMHaiiiifiiitiiiuimiiiii(mianinfmfmfriiiifmmi'<'

Postani in ostani član Vodnikove družbe?

trenutek, ko je stopila med tračnice je iz Tržiča privozil večerni vlak in nesreča je bila tu.

Lokomotiva je nesrečnici odrezala desno nogo. drugo nogo in obe roki pa ji je zlomila. Zaradi strahovitega udarca v glavo je bila Avpičeva takoi mrtva Lokomotiva je truplo vlekla še 30 m s seboj, nato pa ga je odbila v stran Dve Avpičevi tovarišici. ki sta po isti poti šli na kolodvor in sta nekoliko zaostali za Avpičevo. sta čuli samo ropot vlaka in pretrgan krik Zaradi izredno goste megle, ki je vladala ta večer na dogodka samega nista mogli vidrii Avpičeva najbrže ni sl;šala prihajajočega vlaka. opaziti pa luči lokomotive ni mogla, ker je svetloba prodirala radi goste megle komaj dva metra pred lokomotivo. Na kraj nesreče je še isti večer orišia uradna komisija z zdravnikom in odr^ila Drevoz ponesrečenke v mrtvašnico v Šmartnem

Smuči kompletno s palicami za otroke din

150, za odrasle od din 195 BANJAi, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20

LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940

od 3. — 8. marca

M>% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.

Vsa pojasnila dajejo:

ZVANICN1 BIRO LAJPC1-ŠKOG SAJMA BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/L

ln častni zastopniki

Ing. G. ToNNIES. Ljubljana, ryrfeeva 33 — Telefon 21-62.

JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka ul. 25. Telefon 20-97.

Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje

do 13. februarja 1940.

KllttJE

m

VECBAiVNL

lUGOG&AtlKA tfPUMAM

Kokus tekači

za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi

Pri Sever Rudolf,

(Ljubljana. Marijin trg 2.

DOBRO VPELJANO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE

koitipanjona

Prednost imajo vešči knjigovodji. — Potreben kapital 400 000 do 500.000 Din. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra«, pod »DOBIČEK st. 100«.

Skupen zaslužek vseh sezoncev, več ko 24.000 delovnih rok, ob vsem tem znaša okroglih 51 milijonov dinarjev; od tega odpade na Nemčijo 35 milijonov, na Francijo 12 milijonov, na Slavonijo pa 4 milijone. To so več ali manj suhoparne številke. Toda ravno od teh številk zavisi v veliki meri življenje deset in deset tisočev Prekmurcev po ravninskih in goričkih vaseh. Vsa v številkah označena stvarnost je v nečem pomanjkljiva: ne pove nam, koliko življenjske sile je potrošila prekmurska sezonska armada v tujini in nenavse-zadnje — kaka je duhovna, narodnostna bilanca.

In še nekaj je važno. Odgovor na vprašanje, ki se ob tem proži samo ob sebi: kaj bo letos? Ali se bodo tudi letošnjo pomlad izpraznile prekmurske vasi in bodo žene, starci ter otroci prijeli spet za pluž-ne ročaje, samo da sin, brat ali mož na tujem kaj prisluži? Vse bo odvisno od mednarodnih dogajanj, čeprav se je v zadnjem času uredilo zadevno delavsko vprašanje s Francijo; v najboljšem primeru se bodo vrste sezonskih delavcev močno skrčile.

Povodenj v Bosni

Banjaluka, 3 februarja Iz raznih krajev vrbaske banovine poročajo, da je prenehalo snežiti in da se novih žametov ni bati, pač pa prihaja nova nevarnost — povodenj. Po raznih krajih ir namreč z vso silo začelo deževati, sneg se

CENE MALIM OGLASOM

Po 50 par za besedo. Din 3. davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plaAajo oni. Id IMfcJo služb. NajmanjSi znesek za enkratno ohjavo ogiam Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno ohjavo oglas« Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 3. davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5. sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 11-—>

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« y

odgovor, priložite

Vse pristojbine za male oglaae je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se manipulacijama

pristojbina Din 5.—.

Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.

Gostilna Martine

Zg. Šiška

Danes in v torek velika m^šK.irada! Najlepša maska dobi nagrado! Vstopnine ni.

2326-18

Pri Poljšaku

v nede jo in torek velika rna kirada v zna ne-nju -=r.kov. Volitev kraljice srčkov. 2345-18

Gostilna »Lloyd«

priredi 4 ln 6. t. m., to je an pustno nedeljo in j>u.-tni torek pustno mi k rado s plesom. — Vij"d -> vabljeni. Rezi Vclkavrh.

2361-18 Vsi k Lasanu

v ~ :-ko na ples danes ln na postni torek do 3 z i,traj. Izbrana vina ln cii bra kuhin \ Ma eke dobrodošle. Se priporoča Lasan..

2516-18

Plačilno natakarico

Trgovski pomočnik

zučen trgovine t mešanim ->lagom dobei manufaktu ;st 2 2naniem železmnskt ■ troke. dob' mesto za takoj ili po dogovoru. Ponudbe na Hans Zottel, Slovenske Konjice.

2089 1

Prodajalko

katera ie zmožna voditi krznarsko trgovino. sprejmem Peter Semko, Maribor. Tyrševa 7.

2255 1

Blagajničarko

možne stroiepisja, dobro računamo, sprejmem Po-mdbe na ogl. odd lutra ^od »L|ubliana«

2101 1

Trgov pomočnica

r večletno prakso, posebno v manufakturni, galanterij sk. in konfekcijski stroki, z dobrimi spričevali, dobi mesto 1 aprila 1940 v večii trgovini na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.

2142-1

Gospodinjo

samo pridno, pošteno, mirnega značaja, staro do 36 let, z nekaj premoženja — spreime v stalno službo trgovec brez otrok z večjim imetjem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobro m »to«. 2093

Šoferja

Manufakturist

sprejmem v sta, no slu- | » vseh ozirih popolnoma sa- , b_>. Ponudbe na oglas, mostojna moč, izvrsten pro

odd. Jutra pod »O^lje«.

2364-1

„ , Slaščičarja

. Jutra pod »Dobro me- ve„jr,negai M re.

stavracijo za 6 ur dnevno. Prednost ima, kateri vodi ITntiarirn sv°l° lastno obrt. Iščem

Kunarico tudi spretne čedne dostoj.

staro 20 do 30 let, močno, ne in živ4hne gospodične

spretno, ki samostojno ku za (,uffet. Samo zgoraj na-

ha in opravlja vsa hišna vejenjm zahtevam odgovar-

dela, spreime šestčlanska tr- jaj0£e osebe nai se javijo,

govska hiša na deželi. Po- ponujbe na ogl. odd. Ju-

nudbe po možnosti s sliko tra pod »prvovrstna moč«,

z navedbo dosedanje službe 2387-1

in plače posilite na oglasni '

daialec, vojaščine prost, že li premeniti službo s 1. Hi. letos. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manufaktunst«.

2057-2

odd. Jutra kuharica«.

pod »Zmožna

Gospodična

24 let stara, z dveletno pra kso kot učiteljica v vezeniu i v raznih tečajih, z znanjem v krojenju in ročnih delih ter jezikov, poleg jugoslovanskega, angleški in nemški, želi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »999«.

1778-2

Frizerko

amostoino moč. spreimem akoi al' pozneje. Plača prvovrstna Erznožnik Pav e Skofja i.oka.

2064 1

Blagajničarka

Zanesljiva m izvežbana moč same z naibol'š:mi referencami. dobi dobro stalno mesto v modni trgovini. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in izčrpnim življenjepisom na ogl. odd. Jutrs pod šifro »Starost do 35 let«. 2232-1

Manufakturist

sam' strokovniak v stroki, inteligenten in dober prodajalec, že z dal šo službo v mestu, vojaščine prost, dob, dobro stalno mesto v veči trgovini v Ljubliani. Ponudbe z izčrpnim življe-njepsom in prepisi spričeval pod oTakoi ali z marcem« na ogl. odd. Jutra 2231-1

Manufakturistka

jami strokovna moč, izvežbana prodajalka, z lepim nastopom in naibolišimi priporočili, dobi stalno in dobro mesto v Ljubljani. Ponudbe s sliko, celotnim življenjepisom in prepisi Spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoi.

2230 1

Z* izdelovanje

kvasa

iščemo strokovnjaka Po jasnila, prepise spričeval na ogl odd Jutra pod »Garantiram konkurenčno robo« 2097-1

Ugodna prilika

in stalna eksistenca za re-flektanta, ki se razume v kamnolomih in strojth. Prodam stroino napravo za droblienje kamenja; kapaci teta 4 kub m apnenca na uro. Stroji so montirani v kamnolomu in se lahko takoj stavijo v pogon. — Cestni odbor rabi letno 3000 kub. m gramoza. Konkurence ni. N-slov v vseh poslovalnicah Jutra.

2125-1

Znnno zdravilišče

v Sloveniji išče za sezono 1940 (3 do 4 mesece) prvovrstno petčlansko godbo. Koncert, ples. Ponudbe z referencami in zahtevki ter

Frizerko

2090-1 dobro moč spiejme ta- Skladiščnik m koj večji salon v Ljub- ' ;.inl J i iV / »se:. sli»val J-itia.

2398-1

Služkinjo

veščo dobre meščanske sliko pošljite na og! odd. kuhe, sprejme manjia lutra pod »Kvintet«. družica. Ponudbe na

2086-1 ogl odd Jutra pod Slfro »Samostojna«.

2376-1

Kuharico

dobro verzirano posebno v slašMcah, za oficirsko menažo v bližini Sušaka Iž-emo. Ponudbe z ahte>ki plače na Sušterič, Sušak, Conti nental pod »Starija o-s^ba«. 2378-1

Manufakturistka

dobi službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šlf ro »Zadruga«.

2371-1

ekspeditei

s prakso v tekstilni tovarni, zmožen vsakega dela išče ' mesto. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben skladiščnik«.

2027-2

Modistko

dobro izvežbano, mlajšo takoj sprejme za stalno R. Turzanski v Kočevju

2173-1

Iščem tkalskega

mojstra

z nekaj kapitala ali že obstoječim manjšim pod jetjem, ki bi hotel sv~»;e podjetje prenesti v drugo banovino. Ponudbe na ogl. ona. Jutra pod »Vr-bas«. 2287-1

Korespondentka

Samostojna in perfektna, za nemško korespondenco se se spreime. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro »Takoj 767«.

2068-1

Iščemo za 1. marec

20 kuharic, 30 hišnih deklet za Zagreb in deželo, 10 natakaric in še precej drugih služb. Dobre plače. Stavite takoj ponudbe. Za pismeni odgovor znamko za 2 din. 2072-1

Raznašalca

za kruh spreimem takoj. — Pekarna Vinko Deržič — Tržič.

2327-1

Bolniška

strežnica

in maserka z dolgoletno prakso v Ljubljani in na deželi, krepka in zanesljiva, ipreime službo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dobra priporočila«.

2331-1

Mlad zakonski par

iz Vrnjačke Banje išče mlado inteligentno osebo za ves domači posel, katera razume kuhanje. Bata Jova-novič, Vrnjačka Banja.

2130-1

Uradnico

tudi začetnico z znanjem strojepisja, dobro računa-rico, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč« .

2336-1

| G. Th. Rotman |

SAMBO IN PETER POTUJETA

Sposobno

prodajalko

manufakturne in galanterijske stroke iščemo za prevzem ljubljanske prodajalne tovarniškega skladišča. Potrebna je kavcija ali garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarniško skla dišče«. 2317-1

Mlajše dekle

vajeno gostilne, ki bi opravljala tudi nekaj drugI hišnih del, po možnosti z znanjem nemščine. iščemo za tak6j. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ln simpatična«.

2279-1

Mlajšo postrežnico

čisto, pošteno sprejmem takoj za dopoldne. A. Vad-nal, Beethovnova ul. 13, III 2487-1

Postrežnico

pošteno, spreimem takoj. Poizve se v mlekarni, Slomškova 9.

2527-1

65

V hiši gospoda Debeluharja so se pokrepčali z nilskim konjskim čajem iz opraženih papirovih korenin. »Rodbina, ki ste jo prej omenili,« je dejal gospod Debeluhar, »živi še malce naprej proti jugu; skozi pragozd boste morali.« — »Nemara res,« je odvrnil dr. Tolstonog; »a jaz sem prestar, da bi hodil tako daleč, in se vrnem domov!«

Oskrbnik

zakonski par, za malo posestvo poleg Celja dobi mesto. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Majer 1940«

2508-1

Iščem dekle

z znanjem nemškega jezika k otroku ln za pospravljanje sob. Ponudbe na dr. Malenkovič, zdravnik, Ruma.

3290-1

Kuharico in plačilno natakarico

za. prvovrstno gostilno, iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.

24651

Dober prekajevalec

, vreč, z večletno prakso, želi 1 službe ali vzamem dobro mesnico v najem Naslov v vseh posl. Jutra.

2221-2

Mehanik — šofer

izvežban varilec in strugar, zmožen samostojnega vodstva, želi mesta nri bol šem podjetju. Ponudbe na ogl. ' odd. Jutra pod »Kjer koli«.

2144-2

500 din dam onemu

ki mi preskrbi službo delavca v tovarni, skladišču ali kaj stalnega. Star sem 34 let, zdrav, močan, trezen in nekadilec. Naslov v vseh posloval. Jutra.

2146-2

Perfektna kuharica I

želi mesta v restavra ljl, event. v boljši gostilni. Ponudbe ped a Samo v Ljubljani, na ogl. odd. Jutra. 226j-2

Krojaški pomočnik

Uče dela za bo j še velike komade mošsega ln damskega Veš; je tudi krčenja. Nastop takoj a i po/.neje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in marljiv«.

2246-2

Frizerka

mlajša, izu.jena moč. dobra delavka, lice stal. no mesto v Ljubljani. — Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Naot~p takoj 16«, 2341-2

Modistka

zučena, želi službo v boljšem salonu v Ljubljani. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2384-2

Knjigovodja

bilancist, z dolgoletno industrijsko ln trgovsko prakso, srbohrvaški, italijanski ln nemški ko respondent želi namel-čenja Cenjc-ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja«.

2360 2

Učenko

zdravo, boliše dekle, takoj spreime pod ugodnimi pogoji trgovska hiša na deželi. Naslov v vseh pošlo valmcah Jutra.

2059-44

Vajenca

za kleparsko inštalacijsko obrt sprejmem. Pismene ponudbe na Franca Renčlja, instalaterja v Marenbergu.

2145-44

Dekle za vse

dobro, išče mala rod blna Ponudbe na advokata' Mirka Rechnitzer-ja v Rumi.

2460-1

Postrežnico

za ves dan, mlajšo — išče dvočlanska rodbina. Naslov v vseh posl. Jutra. 2448-1

Pošteno natakarico začetnico

za gostilno na deželi takoj sprejmem. Ponudb« na ogl. odd Jutra pod »1000 dinarjev«.

2273-1

Kapelnika

išče godba »Zarja«, tovarna W?scbnagg v So

'tanju. Ponudbe se spre- in u U2ia

jemajo do 1 marca, _ I gospodinjska del« — iiče 2J89"3 zdravniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod

Natakarico

mlado agllno, z nekaj denarja takoj sprejmem. Prevzem točilnice in ku hinje Gostilna Zupan člč, Sv. Jakoba trg 8.

2445-1

Izurjena kuharica

starejša, ki bi prevzela malo kuhinjo na svoje rame, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samska 40«.

2444-1

Prodajalko za

mesne izdelkt

z znanjem nemščine, dobi takoj stalno službo ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gorenjska«.

2457-1

Hlapca h konjem

pridnega takoj sprejme Keber A* Poljanska c. St 44._2451-1

Avtoličarskega

pomočnika

sprejme takoj — Sušteršič, Frankopanska ceste 21.

2428-1

Dober pilar

io brnsa?

dobi stalno sluibo. Pilarna Figar, Vošnjakora 12. ^_ 2435-1

Postrežnico

starejšo, iščem za ves dan. Peternel, Karadžičeva 4, Kolezija, _ 2489 1

Hlapca

sprejmem takoj. Zakrajiek. Miklošičeva ceste 54.

2492 1

Deklico

najraje siroto a odličnim šolskim spričevalom k 41et

Plačilno natakarico

simpatična, solidna in inteligentna, govori slovensko, nemško, hrvatsko, madžarsko, angleško, igra tudi na harmoniko, išče službe samo v boljtem lokalu. Ponudbe na Sušak, p-ste lestante pod »Stajerka«.

2311-2

Trgovski

pomočnik

mešane stroke, ver/iran, želi prernenitl mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mešana stroka 39«. 2310-2

Gospodinjska

pomočnica

Seli službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-.ro »Poštena ln zanesljiva«. 2392-2

Brivski pomočnik

prvovrsten delavec z znanjem nemščine, ver-ziran nekoliko tudi v damski stroki, vojaš ine prost, išče stalno službo. Reflektira le na bolj ie salone v Ljubljani. Nastop takoj ali s 1. marcem Naslov v vseh posloval. Jutra.

2442-2

Učenca

z dovoljno šolsko izobrazbo takoi sprejme Aleksander Obal, trgovina z mešanim blagom Laško.

1583-44

Frizersko vajenko

iz bol'še hiše spreime takoj Josip Petrič, Tržič.

2325-44

Krojačica

ki bi sprejela vajenko proti p ačilu, naj po6 }e ponudbe po »Vajenka = na ogl. odd. Jutra.

; 81-44

Učenca

za krojaško obrt sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »Priden«.

2345 44

Kipp-vagonete

nosilnosti 1 kub m. 760 mm koloseka, prodam. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Kiparji«.

2319-6

Hmelovke

od 6 m naprei in 1 vagon od 4 do 6 m prodam. — Rebolj. Kranj.

2383-6

Avtomatični

biljardi

brezhibni od S00 din na prej pri Ivanu Oblaku, Gledališka ulica 3

2466-6

Čaji

ni servis

težko posrebren. je naprodaj Naslov v vseh posloval. Jutra.

2420-6

Vseh vrst

radio aparate

od naicenetših do najboli-Sih izredno ugodno dobite pri »Tehnik«, Banjai. — Ljubljana, Miklošičeva 20 | 2155-9

Seibt Super

radio aparati

Dospela večia pošiljka po zelo nizkih cenah z 10% rabatom Tudi 2 angleška radio aparata, 5-cevna po dm 2.000 naprodai. Ludvik lleršič. Uubljana, Rimska cesta 13.

2149 >

Radio aparat

dobro ohranjen kupim proti jamstvu. Naslov v vseh pofelcval. lutrn

2510 9

Avto Fiat

limuzina, šestsedežni, sposoben za taksi, dobre gume dve rezervi, prodam zelo poceni. Kovačič, Cigaletova 11. 2481-10

šiviljsko vajenko

■sprejme a te'Je Hity na Kongresnem trgu 13.

2368 44

Poceni prodam

kredenco, pisalno mizo. stojalo, kolo. slike. kre. denco za mlekarno ali gostilno ln dru^o Breg št. 2-II., vrata 20.

2454-6

Električni čistilec

fbonec) za parkete usodno prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.

2430-6

Pistan z briljantom

teža 3 karate roceni prodam. Koš->k Milan, Čan karjevo nabrežje 31.

2439 6

17 letno dekle

se želi doučlti v frizerski stroki, z vso o=krbo ' v hiSi. Bila Je ie 18 mescev u""nka. Na*'ov v vseh posloval Jutra.

2456-44

Vajenca

za takoj, sprejme petama Auer, Pobrežje Drl Mariboru, Aleksandrova cesta 4.

2503 44

Uprava zavoda

CaSak

potrebuje večje Število prvorazrednih de'avcev: avtogenskega varilca, o-rodničarja, elektromeha-nlka (te efonskega). ki r^ajo tudi na stružnici, ln preciznih mehanikov ln ključavničarjev. Pogoji so razvidni v Borzah dela ln ▼ obrtniških združenjih — I« pisarne zn""da »čačak«, T. broj 1247-40. _231-M

Šiviljska

pomočnica

spretna v izdelavi obl?k se sprejme takoj. Isto-tam se sprejme tudi začetnica. Ponudb« na po. druž. J--tra v Celju pod »Zanesljiva«.

2260-1

»Bliža

ljaae«

2483-1

Brivskega

pomočnika

iS*e frizersM salon FraJ-le P.. Celje.

7511-1

66/67

Tedaj se je gospod Debeluhar ponudil, da mu posodi svoj voziček, saj lahko prebije brez njega nekaj dni. Kakor so dejali, tako so storili; drugo jutro je sedel doktor v voz, na kar so poiskali Grbina. Sambo in Peter sta zlezla nanj, pa hajdi na pot! Kmalu so prišli do pragozda; da bi se ga ognili, so napravili ovinek, ki je vodil tik ob globokem prepadu.

Dobra gospodinja dobi takoj službo. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor por »Dobra gospodinja«. 2252-1

Krojaškega

pomočnika

sprejme takoj Janko Raz-potnik, Loke, Zagori_e____ob Savi.

Trgovski pomočnik metana stroke dobi mesto v Savinjski dolini. Ponudbe na ogl. odd Ju tra v Celju pod ftliio »Mlajša moč«.

»06-1

Restavracijska

kuharica

mlada moč dobi mesto. Ponudbe S prepisi spričeval in navedbo plaCe na podruž Jutra v Mariboru pod »Prvovrstni restavrant«.

»04-1

Službe išče

Prodajalka

mešane stroke, poltena ia

zanesljiva, vajena tudi usnja ter železnine, »eli premeniti mesto. Piamene po nudbe na ogl. odd. Jutra

2028-2

2391-1 pod »Mešana atroka«.

Postrežnico od 7. do 10. Zjutraj — JKem. Predstavite """

Dekle

,11CCIII _______Sčt duSbc pri manili dre-

šancin. Gledališka ulica Eni ^

Gospodična

z več etno pisarniško prakso želi namestitve v pisarni ali kot blaga j-ničarka ali v trgovini kot prodajalka Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Praksa«. 2308-2

161etni fant

zelo marljiv, išče mesta učenja kjer koli, najraje mehanike ali ključavničarstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«. 2309-2

Frizerka

mlada, dobra moč, Išče stalne službe. Ponudbe na podruž. Ptuj pod »Izvežbana«. 2305-2

Ti govska

pomočnica zmožna vseh del, tudi knjigovodstva, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna pomočnica«.

2298 2

Vrtnar

ibsolvent kmetijske šole z večletno vrtnarsko prakso, vojaftčlne prost, želi takoj spremeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in podjeten«. 2300-2

Manufakturist

inteligenten, z lepim nasto pom in večletno prakso ter

znanjem nemščine, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober prodajalec«.

2249 2

Postrežnica

mlada, išče mesto za ves dan, vajena samostojnega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Pomoč«.

2421-2

Gospodična

z malo gimnazijsko maturo Seli radi konverzacije nemškega jezika priti k boljli dobri in solidni nemiki rodbini kjerkoli. Obenem bi se udejstvovala v hišnem go-spodinjsvtu ali ▼ slučaju trgovske hiše v trgovini. Cenj. naslov na ogl. odd. lutra pod iifro »Nemška konverzacija«.

2470-2

Fina šivilja

za vse gre ali vzame delo na dom. Naslov v vseh

poslovalnicah Jutra.

2486-2

Začetnico

s 4 razr. meščanske šole a malo maturo in znanjem strojepisja iiče zaposlitev kot blagajničarka v kakšni trgovini, podjetju ali gre tudi v pisarno prakticirat nekaj mescev. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2523-2

Gradbeni tehnik

z obširno prakso v pisarni ln na stavbišču.

verzi ran v osnovanju, sestavi, proračunov, ob računov ln kalkulaciji išče prehodno ali trajno zaposlitev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Graditelj«.

2397-2

Mlad fant

vojaščine prost, s štirimi gimn razredi ln ve-ilet. no prakso v poštni službi, išče primerne zapo slltve. Ponudbe na: BaJ-želj Vinko, Stražišče pri Kranju. 2278-2

Služkinjo

srednjih let. vajeno vseh hišnih del. sprejme konec februarja družina 3 odraslih oseb Vprašati v Murnikovi ulici 20/H

2277-2

Zmožen

škropilni mojster

Schlichtenmeis terja dolgoletno prakso ln dobrimi spričevali išče trajno službo. Ponudbe na podruž Jutra Maribor pod »Škropilni mojster«.

2251 2

Kovaški pomočnik

mlad, vojaščine prost, vajen tudi vseh mehaničnih del. popravil avto-motorjev, nmožez manjših popravil elektromotorjev, električnih na. prav Itd. Išče primerne zaposlitve za takoj Naslov v ogl. odd. Jutra.

2271-2

Kolarski pomočnik ki bi se rad Izučil sa šoferja. Išče službe Oer-čar Prane, Trbovlje H. Gabersko 9. 2267-35

1 fdi fcv« ^bli?e

»k mžTto " a406_lid~ T ^ JU%lS-2

Mladenič

pošten, agl en, liie kakršne koli službe, sluga. Inkasanta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vojaščine prost«. 2266-2

Dame in gospodje!

Vaše fino perilo operem hitro in temeljito, zajamčeno brez jedkih pripo močkov. Javite svoj naslov na podružnico Jutra Šiška

pod »Lepo perilo«.

2)20-2

Kuharica pridna m poštena, vajena vseh gospodinjskih del išče službe pri mali -iružlni Ponudbe na ogl odd. Jutrs pod »Vestna«

2500-2

Brezplačno

le sa stanovanje ln hrano gre starejša iaobra-ženka k otrokom, bolni isebl, stari dami ali si. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Le izven LJubljane«.

3494-2 Kontoristka

vešča vseh pisarniških del. perfektna v srbohrvaščini išče službo v pl-'

Plačilna natakarica

z večletno prakso, išče orimerne aaposlltve. — najraje r kavarni al) re stavracljl ali boljši gostilni. Naslov v vseh posloval. Jutra.

2505-2

Gospodična

vešča slovenskega ln nemškega jezika želi k otrokom v Maribora aH okolici Pomaga tudi pri gospodinjskih delih. Ponudbe na ogl. oddel Jutra v Maribora pod »Vzgojiteljica«.

»01-2 Vajenci (ke)

Vajenko

za blagajno tn trgovino mešane stroke, spreimem takoj. Hrana in stanovanje v bili. 2elezni£arkc imajo prednost Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod iifro »Dobra računarica«.

2190-44

Potniki

Potnik

dobro vpelian v dravski ba novim, s svotim avtomobilom išče zaposlitve pri dobro situirani firmi Pismene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zmožen in zanesli iv«. 2096-3

Zastopnike

srezke in krajevne, alcvizi-terje iščemo za požarna zavarovanja pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahek zaslužek«.

2323-5

Gumi diro

nosilnost 5000 do 6000 kg poceni proda Jenič, Liub-Ijana, Poljanska cesta 69.

2418 6

Pouk

Klavir

poučnte izurjena pedagoginja. Gre tudi na dom poučevat. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Temeljite uspešna metoda«.

Privatna gimnazija v Ljubljani

spreime dijake in dijakinje, ki so bili zaradi slabih uspehov izkliučeni. Zrini-skega ceste 7, IL

2403-4

Bežigrad — Šiška!

Nudim pouk v nemščini, kakor tudi pomoč za dijake (inje) v tem predmetu, posamezno in v manjših skupinah. Naslov v vseh posloval. Jutra.

2174-4

Instruktorico

za 2. gimnazijo lSčem Ponudbe pod »Vse predmete« na ogl. odd. Jutra. 2349 4

Proti stanovanju

tnstrulra akademik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«.

2342-4

Prodam

Parkete, deske in bukova drva

ugodno proda Ivan 5i-ika. tovarna parketov. Metelkova 4.. telefon št. 22 44 2449-6

Kavne mlinčke

električne »MahlkSmg« več komadov iako poceni proda Ludvik fleršič. Ljubljana, Rimska ceste 13.

2148 6

Tri železne postelje

z mrežo in dvt omare pro dam ugodno - Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.

2469-6

Hladilnike

rabljene, za vse avtomobile in peč na oglie proda Kristan Franc, Tjrrševa 54

2490-6

Otroški voziček

globok, dobro Ohranjen, za enega otroka, poceni na prodaj. Malgajeva 2, pritličje. 2516-6

Kupim

Frizerji, pozor!

Kupim rabljen, dobro ohranjen »Fortschntt«. •— Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kupim«.

2151-V

Gostilniški inventar

ali buffetski, dobro ohra njen. kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačljivo takoj«.

2284-7 Polno jarmenik

70 cm širine kupi Ivan Urbane, Sostro,, p. Do-brunje pri LJubljani.

2343-7

KUPUJEMO

stalno vsako količino starega železa, uporabne ln nerabne stroje vseh vrst, železniške tračnice, tra verze, vagonete, parne kotle, jermenice, itd. STARE KOVINE baker, medenino, svinec, cink, akumulatorske plo šče, tiskarske črke ln pe pele.

TEKSTILNE ODPADKE bombaž, volno, svilo, — krojaške odrezke in stare krpe. Iščemo NAKU-POVALCE Ponudbe z oznako vrste in količl ne blaga na »NAKUPO-VALNICA', Ljubljana, Poštni predal 302.

2379-7

Perzijske

preproge

rabljene kupim. Izmere cca 90x160 do 120x200 cm. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Gotovina za preproge.

2377-7

Prodam

sledeče knjige

Valvasor 1877 nova vezava v orig platnicah, Romanin, Storia di Venezia, 10 zvez. Ernest Denis, Histoire de la Botieme, 5 zvez.. Miche let. Histoire de la revolu tion francaise, Thiers, Histoire de la revolution francaise Shakespeare. Dra matisehe Werke 5 zvez.. Goethe, 3 zvez kompl . Sachs-Villate enzykloped. W«">rterbueh. Vprašanja interesentov pod »Bibliofiliia« na ogl oad lutra.

2119 8

Knpim

starinske kniige in listine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija«.

2324-8

Radiatorje

rabljene, pločevinaste od 4 do 5 lev. m ploskve po komadu in pocinkane cevi tri četrt cole, kupim. — Lavrič, Mengeš 133.

2475-7

Pohištvo

Malo rabljene

trgovske opreme

jedilnice spalnice nove Sperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv Ivan Mathlan. Ljub ljana, Tyrševa 12. dvorišče. 17-11 12

Pohištvo

za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva. Vseh velikosti žičnih vložkov in peresnih modrocev in modrocev. — Spreimemo vsa naročila po predloženih načrtih. — Se priporočamo

SAVA

Mizarstvo Predjamska ul. 32 in trgovina pohištva Miklošičeva cesta, nasproti sodišča.

2375-12

Spalnico

v orehovi korenini, šperana, politirana, z jamstvom, je ugodno in poceni naprodaj. Mizarstvo Zivalič. Gunclje, St Vid nad Ljubljano.

2116-12

Šperano spalnico

kuhinjo in drugo pohištvo prodam. Delam po najnižjih cenah. Mizarstvo Alojzij Orehek, Ple-teršnlkova u'ica 14 (nasproti sv. Krištofa).

2299-12

Prodam

moderno spalnico le rabljeno. Pokora, ob Linhartovi ul. prva hiša za Ravni-karjevo žago.

2337-12

Moderne spalnice

politirane in pleskane spalnice po nizkih cenah Vam nudi mizarstvo šonkli, Viž-marje 107 p. št. Vid nad Ljubljano. 1822-12

Zajam —

gotov novac

dugoročnom otplatom dobi-ju odmah državni, gradski namještenci sa definitivom i penzioneri (oženjem bez lamcaj. Upute daje »Adna« Zagreb, Petrinjska 11. Pri-1 ožiti marku. 2071-16

Tri tisoč dinarjev

dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge ali kaj siičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahka služba«. 1926

Iščem družabnika

aa dobie.-iariooiao pod J: tj» metalne suroke s kapitalom do 70 000 din. ki se oorestuje najmanj po 30 odstotkov brez rizika. — Prednost imajo potniki s sodelovanjem Informacije daje Gutnik, Kranj, Prešernova ulica.

2306 16

Vpeljano trgovsko podjetje

večje, išče zakadi p j vezanja obrata dri i.abiulca. Potreben kapital najmanj 500 000 din. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Podjetje«.

2302-1«

Hranilno knjižico

Ljubljanske kreditne banke na din 170.000 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2320-16

Rabim 30.000 din

posojila z dobrimi obrestmi za povečanje obrata, kapital siguren lahko vknjižbo na hišo. Obenem nudim tistemu 1 mesec brezplačnih počitnic na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapital«.

2321-16

Bukove, javorjeve hlode

hrastove prage, sladko in pol sladko seno kupi Dergan Rudolf, Laško.

2307-15

Uro-zapestnieo

zlato, moško, znamke »Ome ga, prodam. Pismena vprašanja pod »Ornega ura« na ogl. odd. Jutra.

2121-6

Kupim

srebrne dozo za sladkor ia stekleno vitrino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2493-7

Povpraševanje

za našim artiklom je veliko.

Otvarjamo prodajna skladišča v vseh večjih mestih. Vsak iiče naš artikel. Edinstveni brezkonkurenčni proizvod, masne naročbe. Vsa prava proizvodnje in plasiranja posedujemo samo mi. Znanje stroke ni potrebno. Našim sodelavcem nudimo to edinstveno priliko stal-nega dobrega zasluika in dolgoletno eksistenco. Kupci ae: vsaka industrija, trgovina, obrt, privatniki, hišni lastniki, kakor tudi vse državne, vojaške, civilne in privatne inatitncije. Zaslužek čist, lahek in hiter. Interesenti morajo razpolagati s kapitalom 3000 do 20.000 din v gotovini, po potrebi reiona. Resni interesenti, ki odgovarjajo pogojem naj poiljejo obširne ia jasno napisane ponudbe s točnim naslovom na Publicitas. Zagreb, llica 9. pod šifro: »Jedinatvena prilika z?r-de« 2141-3

Otroški voziček

»portnl. kakor nov, prodam. Naslov v vseh posl Jutm. »44-«

Iščem kretnico

za normalni tir, sistema Xa Ing. Alfred Weiss, Zagreb Senoina ul. 32.

2521-7

u:

Lepe maske

posodim. Ceste v Rožno dolino 9 vila na levi strani ceste. 2480-13

Več lepih mask

odda salon Kuder, Knaflje-va nI. 4, II.

249(5-13

Prehranu

Otroka

spreimem v rejo. Žalec Dragotina. Učakovci 44 — Vinica pri Črnomlju.

2474-14

Radio

Radio

nov. prodam zaradi »rt-nega slučaja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celin pod »Radio«.

i »M

Okasion prodaja!

Sobno, kuhinjsko pohištvo, razne stvari. Ogled stvari od 5. t. m. dalje. Moste, Slap-ničarjeva 7, dvorišče.

2329 12

Drva za Celje

suha, bukova 100 kg 23 din, trikrat žagana, od 1000 kg naprej dostavlja Zagorlčnik, Dobrna.

2512-15

3 tonski Ford

na oglje, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Prvovrsten«.

2076-10

Družabnika

strokovnjaka za moško konfekcijo, z nekaj kapitala sprejmem P nudbe na oglas, vdd Jutra pod »Družabn ik«.

2339-16

Davčne prijave

za pridobnino, prometni davek sestavlja stro-toovnjaško. Davčna poslovalnica Ljubljana. — Kolodvorska 41 (poleg 2eleznl_ke direkcile).

2493-16

Boljšo gostilno

aH vinotoč v Ljub Jani, Kranju aH Novem me tu vzamem takoj v najem Ponudbe pod »Prmet-no« na ogl. odd Jutra.

1<587-17

Gostilno

v Ljubljani oddam na račun, kavcije zmožni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2322-17

Gostilno

na račun išče kavcije zmožna ali gre tudi kot plačilna Grobe' nik Marija, pošta Tržič.

2362-17

Žago

samo ali z m'inom na stalni vodi vzamem takoj v najem ali kup'm. Naslov v vseh posl. Jutra. 2526-17

Gostilna

s tujskimi sobami, v le-tovljščarskiem kraj-u se odda tako., v najem, ev. proda. Naslov v vseh podoval. Jutra.

2509-17

Obrt

Lesna obrt

industrija!

Sprejemam avtomatsko brušenje žag. Izdelujem avtomatske brusilne stroie za brušenje gaterske in krožne žage, kakor tudi razna vre-tena za krožne žage in vsakovrstnih modelov (zirk"lar spindel). Se priporoča Fr. Lončar, Celovška cesta 43, Ljubljana.

1689-30

Razprodaja

več rabljenih in novih radio aparatov od din 300 do 4.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izredno poceni«.

2040-10

Krupp 3*/t tonski

' dalje Pord 3ton. Chevrolet, B ltz ter razni o »efcni avtomobili p- z.lo nizkih cenah. Zastopstvo KRUPP, O 2UZEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11 2274 10

STEZNIKE

trebušne pasove, nedflrfke princes Corsere, najnovejšega kroja, vse po meri izdeluje ANA HUTTER, Gle-dališka 7/IL

2332-30

Ford C

dobro ohranjena kabrioli-muzina din 9-500.

Ford Eifel

' limuzina, kot nov. malo rabljen 16.'00 Interesenti vabljeni brezobvezno. — Ostrožnik, trgovina, pasaia. . Nebotičnika. ,10i

Trajno ondulacijo

z najmodernejšim aparatom, popolnoma varno, ne peče glave in t francoskim preparatom izdeluje cenjenim damam za Din 40.—. Barvanje las, obrvi in trepalnic po zmerni ceni. S« priporoča M.irtulaš Marjan, frizer. Tržaška c. 42.

2330-30

Lokali

Pisarniške prostore

modemo ureiene, telefon, plin, elektrika, v srednji mesta, oddamo takoj. Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Pisarna«.

2147 19

2468-

Mlekarno

v sredini mesta, dobroidočo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2388-1»

Velike prostore

primerne za veietiguvino , sadistu, zelenjavo

2069 19

Veliko gostilno

v praznem icraiu na Su jerskem oddani takoi spo sobnemu in kavcije zmoZ neinL .nteiescntu v -jk.up Ponudbe na jgl. odo utra pod »Lepa bodočnost na Šta eiskem«.

2088 19

Poslovni prostori

pr.u-.rn, za or-

dinacije in p^douno v prvem nadstroju ln

velik lo^ai v sredini me. ta oelja takoj ouaam. rvaoiov v vseh posloval.Jutra

2314 19

Frizerski lokal

Oddam v večjem trgu na oorenjsxem proti me sečni najemnini din 2-0 Ponudbe na ogi. oaa Jutra pod »Lokal«.

2461-H

Prodam dve riši

> gostilniško jDitjo, 2 vrta oUtiisku pos.op,t v sre din. ii.du>tni4kcg,» ugj KaiheilbUiga v praSati pod uiuuuo na ogi >dd utra.

2091 20

Enostanovanjskt

vilo

ali primerno dvostanovani sko podkleteno takoi ku pim brez posredovalca v 1, ubrani Ponudbe na ogi odd. lutra pod »Gotov.n« dO 18O.00C din«

2100-20

Donosno hišo

a ii večjo viiu a.i e

—j..vi aifi sa

^tovino v s»np..i i jst. do milu i a Na ov s popisom ooj....ta, d-»nosa in ceno pu.«jite na og oda Juti a pod .»Centei, iahko tudi pe uerija«. 23d<*-20

Na Poljanski cesti

it 17, 1. oddam za ma ...novame, obstoicče iz 2 »ob kuhinu iD piedsope za din 750 Vpiašat pri hišniku, na dvorišču

248/ .

Trgovski lokal

lep, nov, poie^ Figovca, oddam. Informacije daje I Knez, Gospjjvetska c št. X, dvorišje.

2458-19

Poslovne prostore

primerne za pisarne, ordinacije, ateljeje in si. v piveni nadstr poleg Figovca takoj oddam Informacije daje I. Knez Gosposvetska c. 1., dvo rlšče.

2459-19

V Ljubljani

prodam lep, dobro urejen in obiskan damski frizerski salon Ugodna lega Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Promet na točka 1940«.

2234 19

Dva lokala

na prometni točki, že vpeljana frizerska obrt. oddam. Rebec. rest. na Tyrševi 7X.

2414-19

Špecerijska

trgovina

naprodaj Pon-.idbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Februar«.

2410-19

Lokale

za trgovino, brivnico in vinsko klet oddam v večjpm trgu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »1. marec«.

2449-19

Lokal

ln opremljeno sobo takoj oddam. Florij<)nska 31 2446 19

Trgovino s sadjem

želenjavo in živili, dob^o vpeljano, v centru Ljub ljune. prodam Ponudbe na oj:I odd. Jutra pod šifro »Redka prilika«.

24-33-19

Stavbno parcelo

ea 12oo kv. m, ležeCc bližnji periferiji Ljuo-.jane. kupim lakojsn.e pia ilo Posredovalci izključeni. Ponudoe pod »Ob ce^tui ze izniči tia jgl odd Jutra.

2301-20

Kupim

trgovsko hišo

na prometni t-> ki. naJ rajši na Štajerskem. Ponudbe s točnimi podatki na ogl odd Jutra pod »št. 257«. 2303-20

Stavbne parcele

v oiizinl že.ez postaje Oevica Marija v Polju pri Ljubljani v izmeri 6000 kv. m v celoti ali v parceian po 22 din m, epa ega, romantično, pod ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov v oglas odd. Jutra. 2301-20

Prodam

novo hišo z vrtom 5 minut od postaje Škofliica, Košak.

S 2338.20

Valjčni mlin

in stanovanjska hiša, v kateri Je gostilna in trgovina z mešanim blagom, z vsemi gospodarskimi pos.opji, velikim rtom in sadovnjakom v površini 1 ha 12 a, v Depcsrednl bližini Za sreba je naprodaj skupno ali pa posamezno. — Večji del kupnine se lahk0 poravna z vlož-no knjiico Kmetske posojilnice Ljubljanske o okice Reflektanti dobe podrobna pojasnila ako se javijo na ogl. odd Jutra pod »Sava«.

2355-20

Kupim

stavbno paroeie v bližini Stadiona a!i cerkve v ši^ki Ponudbe pošljite blagajni Vzajemne posojilnice.

2351-20

Vašo hišo

no. poofcotvc prodaste najhitreje pod zelo ugodnimi pogoji za gotovi-.u pifck^ na^e ijir.ame

»Realiteta«

Ljubljana. Prešernova ulica 54-1.. teleicn st. 44-2j. Hotel Slon

2399-20

Hišo v Ljubljani

z rentabilno giustilno. .-eilkim gostilniškim in ■ne enjadnim vitom icca 1700 kv m) ter komplet nim gost lniškim inveu-tarom. prodam zaradi bo lezni v družini takoj po zelo a .dni ceni Po nudbe na ogl odd Ju tra DOd »Rentablna go stilna«. 2443-20

osob stanovanje

s kabinetom in kopalnico, oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah lutra

2471 21

Dvosob. stanovanje

„ddam s l marcem V vi;i inskega 20 desno, "■etrta hiša

2017-21

Mesečno sobo i Sobo s štedilnikom

epu op.cm.jtu. uanovolišče upokojenk« Pazila bi

tuu pri ouokih Naslov

osiikano parket., eiek

ika y ,se~en vhoa ma lr, oddam s 15 ~e...u ^.j dvema solia nima, ■staini.ua gospodu ma na Taboru št a/I •esno 2^9<-23

Starejši

Prodam posestvo

žage, mlin. njive, trav nike v prometnem kra ju blizu železniške po staje iz zdravstvenih o zlrov. Poizve se v vseh posloval Jutra

2408-2

Parcele

naprodaj pole, tramva ja ln blizu nove gimna zije Naslov v vseh posl Jutra. 2441 20

Hišico z vrtom

dvo ali enodružinsko, čed no. na področju liublianskt občine, iščem v najem za ma| Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Sončno« 2438-20

Novo hišo

tnstanovanisko. ena tretnna amortizacije, prodam. Po izve se Tovarniška ul. Liubliana. 2436-20

Hiša

gospodarskim poslop jem na zelo prometnem kraju na Tržaški cesti Ljubljani (Glince) je naprodaj Primerna je za večjo obrt. Več se izve Ljudski hranilnici in posojilnici na Viču (v zupnišču).

2315-20

Skladišče

oddam v Trnovskem predmestju. Poizve se: Mala čolnarska ulica 4.

2427-19

Lokal

la pisarno al. trgovino — oddam. — Vprašati: Kolodvorska 35, I. desno.

2478-19

Pekarijo

odda m takoi v najem \ prometnem kraiu za odie malce skrb odveč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2523-1;,

Hišo na Viču

oa mestnem pomeriti dvo stannvamsko pritlično z vrtom 73 din 60 000 pro dam Prikladna za obrt ali privatnika Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodnost« 2238-20

Kupim hišo

tfik-J lahko z nekaj hipoteke ali parcele Pis-men° oonudbe na ogl odi Tutra pod »Gotovina 16«.

I965-T

Redka priložnos*'

Zbo? preselitve naproda i lep< ureieni posestvo eno-nadstropni« i 7 sobami, 6 postranskimi prostori, W C. voda elektrika, kanal 5 gosp poslopia dvorišče, skalnata klet. lep vrt. poln sadr.eea drevia in cvetlic Ra jbenburgu 2 minuti od kolodvora. Cena 120 000 dm m mrva za din 20.000 Informaciie pri Fr. Lesiaku ▼ Raihenburgo.

2092-20

Stavbna parcela

sredi mesta Ce ja napro-dal Naslov se izve v vseh posloval Jutra.

1703-20

Lep eo7d

za sečnto, 2 hi, na lepem prometnem kraiu prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.

2075-20

Hišo

pr:merno za vsako obrt, lep lokal tri sobe. kuhinja in pritikline, lep vrt, prodam za 80 000 din na prometni točki v industrijskem kraiu bl'zu Liubliane Ponudbe na ogl odd. lutra pod »20.000 din hipoteka«.

2183-20

Imam hišo

na lepem položaiu ter oddam sobo z vso dobro oskrbo osebi, ki bi imela nekaj razpoložljivega denarja. Na »lov v vseh posloval. Jutra.

2206-20

Treovsko hišo

na izredno prometni točki, tik farne cerkve in železnice, z vsem komfortom, 2 tli brez zaloge v večiem mesitu na Doleniskem prodam Cena in pogoli po dogovoru. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.

2094-20

Sprejmem

sostanovalko

enosobno stanovanje Ogledati od 14. do 16 in od 19 30 do 21 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2356 23

Za vsakega nekaj!

TRGOVSKA HIŠA. Šiška, 200.000 din. ENONADSTROPNICA, trgovina 3 stanovanja Trebnje, 150.000 din. VILA v Mojstrani 120 ti soi din.

VILA v Bohinju 250 ti

x>č din

DVONADSTROPNICA, starejsa, blizu centra, 14 stanovanj, donos 12 odst. 700.000 din. PARCELE: Sp. Šiška 85 din kv. m, Mirje 150 din sv. m. PARCELE na Jeperd po 6 din kv m.

Navedene in še veliko drugih nepremičnin proda

REALITETNA PISARNA Ljubljana, Gosposvetska cesta 3-1.

1854-20

Hišo

s sadnim vrtom v pred mest ju Ljubljane takoj ugodno prodam. Nasiov v ogl. odd Jutra.

2286-20

Parcelo

ob reki Krki, 20 min. od Novega mesta, s izkopanim fu»idami>ntom in precej stavbnega materiala ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2296-20

»Realiteta«

pisarna za nakup in prodajo nepremičnin

LJUBLJANA Prešernova ulca 54/1. rei 44-20. Hotel »Slon« Vsa naročila Izvrjimo točno, hitro in solidno. Prepišite si naslov.

2316-20

Enodružinsko hišico

prodam ali oddam v najem Vič, Cesta dveh cesarjev 128.

2351-20

Parcelo na Mirju

tik tramvaja prodam. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Varna naložba 66«. 2367-20

Parcela

> vilski četrti pod Rožni kom naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.

2393-20

Nepremičnine

ilrom Slovenije kupuje in prodaja.

Stanovanja

najugodneje najamete in oddaste v Realltetnl pisarni Ljubljana. Gosposvetska 3-1

2370-20

Kupim hišo

v zapadnem delu Ljubljane od 100 do 150 000 din Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Re-en kupec« 2373-20

Enonadstropno vilo

tri^tanovanlsko, v severnem delu LJubljane, orcdam. Hipoteka din 130.000. Naslov v vseh posloval. Jutra.

2447-20

Kupim hišo

z več stanovanp in delav mco Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »500 000«.

24 07-20

Trgovsko hišo

•entabi no v centru me sta Ljubljane naprodaj Prevzem hipoteke. Brez plačne informacije da ie Interoromet, Aleksan drova 10.

2498-20

Prodam za

din 45.000

9000 kv. m sveta 15 min d centra Ljubljane. Pojasnila daje Sa^mel ster Anton Vodnikova cesta 35a, Ljubljana

2518-20

Enodružinsko vilo

velik vrt, sončna lega blizu parka in glavnega kolodvora v Mariboru, TomMčev drevored. — or^dim. Naslov v vseh posloval. Jutra.

2502-20

Enosob. stanovanje

z vsemi pritiklinami, z vrtom. oddam družim odra slih članov 1 marca v Der motovi ulici za Stadionom. Intormaciie: Tyrševa c. 67 pritličje.

2191-21

Stanovanje

lepo, čisto za 170 din mesečno oddam takoj ali pozneje Vprašajte pri Ogrincu, Brdo — Ljubljana.

2365 21

Dvosob. stanovanje

s kabinetom in pritiklinami v I. nadstropju, zračno, solnčno, oddam. Vprašati Karadžičeva 16, Detela.

2385-21

Dvosob. stanovanje

kopalnica, plin, posel ska soba, oddam 1. ma ja. Ogled od pol XX. do 12 in od 4 do pol 6 Naslov v vseh posl. Jutra. 2400-21

Enosob. stanovanje

v Zg. Šiški oddam. Poizve se na Celovški cesti 28a pri hišniku

2397-21

Štirisobno

stanovanje

sončno, komfortno oddam s 1 majem Ogied stanovanja od 15. do 17 dezigrad št. 10.

2372 21

Stanovanje

trosobno ali tudi dvosobno, s kopalnico, ve-ando, pritiklinami oddam s X. majem poleg aove šišenske cerkve. Naslov v vseh posloval lutra. 2450-21

Enosob. stanovanje

suho, kuhinja in pritikline oddam takoi v Rožni dolini, Cesta X 28a za din 250. 2426-21

Za zdravnika

ali slično oddam lepo 4

sobno stanovanje za Beži

gradom. Ponudbe na ogl.

odd. Jutra pod »Zmerna

cena«. 2423-21

Dvosob. stanovanje

s pritiklinami, takoi oddam. Podiožnik, Cesta VII št. 31 2417-21

Trisobno stanovanje

s kopalnico, oddam 1. maja Ogleda se vsak dan od 14. do 16. ure. — Poizve se: Vidmar, Rimska c. 6.

2467-21

Enosob. stanovanje

pritlično, za dve osebi oddam. Vprašati Kolodvorska 3i, I. nadstr. desno.

2477 21

Oddamo

dve dvosobni komfortni stanovanji v bližini centra. Pojasnila daje Realitetna pisarna, Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7.

2484-21

zakonski par

b re/ otrok SCt komfortno trisobno stanovanie za ta koi ali najka»ne(c Ji maja Poi 'be v knngarno K.leinmayei et Bambere Miklošičeva 16.

2204-2 la

Dvosob stanovanje

komfortno išče dvočlanska družina za 1 ma| Ponudbe na ogl odd jutra pod »1 očen plačnik«.

2166-21a

Jvosob. stanovanje

^udi o kabinetom, kuhinjo kopalnico ln priti-.nnami išče mirna in solidna stranka samo od abiih oseb brez otrok, za Bežigradom Ponudbe na ogl odd Jutra pod Solidna stranka«

2359 21a

0\ osob. stanovanje

išče drž. upokojenec z :eno; s kuhinjo ali so-oo ln kabinet in ku-nnjo v visokem priti, ali I nacL-tr. za maj a:i unij najraje v b.ižinl Tabora ali glavnega kolodvora Ponudbe na o 1 ^dd Jutra pod »Upokojenec«. 2358 21a

Opremljeno sobico

po. prit loju z »gašper kom« za 130 din odd..m

.1 op, e e o ,ii_a i,

Ježigrad 2218-23

Garsoniero

ueoprem jeno bilzu ban -ke uprave oddam X. a jrila Prijava na ogias odd. Jutra pod »Gar.o mera« 2401-23

Sobo

xldam v Bohoričevi ulici 24-a Vila v vrtu

2374-23

Opremljeno sobo

oddam s 15 februar j m

Prisojni 3. pritličje, desno. Tabor

2464-2-

Sobo

-trogo sepanrano. oddam opremljeno ali pa prazno eni ali dvema o-^ebama v vili pri Tivo-iju Nas'ov v vseh posloval Jutra.

2463 23

Stanovanje

najugodneje ln najhltre e oddaste ali najamete v Realitetni pisarni na Gosposvetski cest! 3 f nadstropje

1850 21 f.

Za maj

'čem enosubno stanova-lje s Kabinetom ali manjše dvosobne stano anje Ponudbe na ogl -dd Jutra pod »Dobre rtanovanie«. 2276-21a

Manjše dvosob.

stanovanje

z vsemi pritlklinami ii e solidna samska driavnt uradnica za 1 april. Ponudbe na ogl odd Ju-"a pod »Točen plačnik 666«. 2270 21t

Enosob. stanovanj«

.vomiortno, za maj iščtm a eno oseoo drž, » centru. — Gnezda Ana ieiweisova cesta 9.

2348-21a

Stanovanje

do 5 sob išče za marc mirna stranka treh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sunovanje 333« 2389-2 la

Lepo sobo

dvema posteljama od dam z vso oskrbo takoj ali pozneje Ce=ta 29 oktobra 10. visokopritl, ievo 2413-22

Lepo sobo

snažno v bližini kolodvora ali Tabora išče gospodična ves dan odsotna Ponudbe na »Resliev hram«. Slom škova ul.

2432-23

Sobo

s strogo lojenim vhodom takoi oddam Stari trs št. 19 . 2404 23

Sostanovalca

snrejmem Gosposka 10 n nadstr.. Kastolic.

2403-23

Opremljeno sobo

solnčno poseben vhod od dam samo solidni gospo d čni Reslieva 26. II des no 2429 2'

Sobo

za 2 osebi, sepanrano. či sto tudi s hrano, oddam v centru Zriniskega C. 5, pritličie. desno.

2434-25

Opremljeno sobo

r sto. zračno, solnčno. vhod ; stopnišča v Ciril Meto dov ulici št. !9. I n de«, no. Sv. Jožef, oddam.

2431 23

Sredi mesta

oddam opremiieno sončno sobe nedijaku. — Poseben vhod s stopnic, elektrika, parket lončena peč. Na jemnina din 300. Prečna ulica 8.

2416-23

Stanovanje

enosobno v bližini mitnice na Tyrševi cesti — iščem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Marec-.

2382-21a

Stanovanje

ivo ali trisobno, mirno in sončno, s kopalnico in souporabo vrta Išče tričlanska družina za 1 maj. Najraje v Diizini jerkve sv Jožeta Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sončno«.

2395 2la

Trisobno stanovanje

s kopalnico ali brez ail dvosobno s kabinetom z& maj išče maiociau ka družina v bližini jarka ali Celovške ceste Ponudbe na ogl oddei rutra pod »Prijazno«.

2453-2la

nosob. stanovanje

išče tričlanska družin, v Sp šiški ali za Beži radom. Ponudbe na og dd. Jutra pod »April« 2452 21 a

)\osob. stanovanj«

kabinetom, komfortno za ai iščem, ali zameniam za šr.nsobno komfo tn-> • cer. u Ponudbe na ogl. odd luua pod šifro »Zamemava« 2422-21a

)vosob. stanovanje

kabinetom ali trisobno, išče družina treh oseb za prvi maj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »V centru«. 2419 21a

Lepo sobo

s souporabo kopalnice tele fon, center, oddam boljšemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2491-23

Sostanovalko '

dijakinio ali bolišo gospodično sprejmem v veliko krasno sobo z vso oskrbo. Vprašati: Beethovnova 2, lil. nadstropje.

2473 23

Sobo

oddam dvema osebama. — Mestni trg 19. I. n.

2528-23

Sob* išče

Garsoniero

pc možnosti opremiieno išče boljša gospodična za I marc Ponudbe na ogi odd lutra pod »Center«

2200-^»

Opremljeno sobo

po možnosti s klavirjem iš 'em Ponudbe na ogl. odd utra pod »Takoj 15«.

2177 23a

vse! poslovalnicah lutra

2389 23a

Prazno sobo

* štediln.kom al enosobno stanovanie iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ena oseba«

Poceni naprodaj

več šivainln strojev t« h znamk PJul. m^ei. .Vesta Duik pp Adler. Verttas, on-zJie. er, Umolos novin .n lUvJ u

rabljenih pn Prometu, te" 2tl<:u nasproti krizanske cer-

l

rl]l

Slu u ca i ko

kve.

2411 29

Šivalni stroji

2479 23a 'znamke »JAX<. so znan kot naihol ši. Cene so nizke ^premlj^no sobico Ogleite SI zalogo pri tvidki , , . . .. IVAN IAN in sin na Tvr

ali kabinet iščem v centru Ponudbe na ogl odd lutra pod šifto »Čisto«

2530-23a

ffnTTfr

šev' cesti 36.

ANKER«

2524-29

skt picz.vcl. n dri. v kp,n »oinčn.li pian.nali > H> ict niti. gospodom Zci,n. .poznati Ponudbe iid .gi ode Jutra pod »Sulučni žaiki« 220> i*

Mospocli na

lepe postave, d.ž~,*i. u...už beuk.«. uieseeiio 2000 d.n

LCJ

Mlada žena

intei.ge~iUia p. .»v-pna HOi pa zei. ao

Lro .uJr. ne^ g .p^aa Puu-ube n~i _«idel

Jutra ,*>„ »Pr.jat-ij-st.o« <.4_9-

| Trgovec

star 26 let žtli po. č t go-I spod.čno do 26 let sLno, keiiiu z^n^.ijost z o no 80.000 din. Priien m se tud k dobio uoč i.B .n. i o gan. z gotov.no sto tisoč din. Ponudbe s n »vo nu.inost.. na o.i. odd.

Jutra pod »K K.

ga

- ,»ie,..oi.ii|Cin i/u 000 mosto.nt eks stenet c -tj do 48 letne na podružn.co Jutra akademsko izuo.

.udi z otroci.

Šivalni stroji Ločeni"' izključeni. Ponudbe

Idealen gospod

29 let / mcs.črio pu či din .000 žtli poročit gosp. d čno k ma 200.00( din dote za ustvaritev sa P.sat / Ce

lie pod značko .»Srečen zakon« 2257 25

101«. 2083-25

Gospodi "n-1

a,

sl.ota brez doii.a e o. l- ueli e v v .u i l -.iiiv iz-kl eni). da s; u i,. a-i a dom P„n i b p.d Is r n e a a. j cdd Jutra 2.8.25

Gramofone

plošče, po nizkih cenah mah rabliene. Veritas. cen dobite pri Baniai, Liublia trii bobhin z okroglim čol-

za gospodinje. šivilie in ria ogi. odd. Juua pod šif-kroiače. cik-cak. za entla ro »260«. 20H 24 me tudi z dvema iglama. , --

na M.klošičeva c. 20

mčkom prodala

2156-26 Reslieva 16.

Triglav, 2522 29

Klavir

Reinhold, kratek, prav dobro ohranien prodam \ia slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2031 2t>

Prodam gramofon

•>His master voice« kakor nov in okoli 40 izbranih plošč prodam. Vprašaite na ogl odd. Jutra pod »Po lovična cena«. 2120 26

Harmoniko

60 basov prodam. Naslov v seh poslovalnicah Jutra

2328 26

Kratek glasovir

.Virth Schuler Bosendor-fer. skoro nov antik, pisal miza Biedprmaier, zaradi se itve na ro.ai Jugospedlt«. Maribor. Aleksandrova cesta 51

2253 26

Fižol za kuho

dobit, poten pr

Sever & Kom|>

Gosposvetska esta > I651

Diatonično

harmoniko

dvotonsko. s poltonl sko

Seno

koMJo. lovski voz. Alfa kotei in i aznr. Bartoi, Laško

Vdova

p plinoma oa.iia. 36 let

stara, dote 1,200 000 din.

i. e zak^nske=a druga.

?„jc.sni a uaje »Naaa&,

Zagreb. Jelaiisev trg 10.

.. i . . , , Za pojasnila poš 10

nii.sk.m oceni b, b.l, prijetni " 229J 25

Sva luštni,

sva fletni

pa nisva prevzetni ;

Če s' lušt n. če s" flet n pa nisi prevzeten

napiši vrstice lepe, Gospodi r na

da bodo ganile /.ensko srce. 25 let stara, s 100.000 din

D^p.se na ogl. odd Jutra gotovine, želi poznanstva z

pod »Viiolica in trobent.ca« državn m uradnikom, naira

2062 24 ie z uč tel em. v svrho že

Državni uradnik

tciiij.h l-i s, _e.i po-o:iti z 28;etn ep_ .o-venko. ki b: šla iz Slo. venije. Ponudbe a z navedbo dot*? etar^st in jpisom zunanj-oti na gl. cdd Jutra pod i-fro .S OTcne: 22J.-25

mnnsm

Stare znamke

^ako množino in cele '.birke kupim. Plačnm iobro Kos. Ljubi'ana. Tavčarjeva ulica 3 H 2352-39

Tiajnega in diskretnega prijateljstva

z gospodom finih manir. k. bi mladi, simpatični dami gn.otno pomagal želim. — proda \ Prednost ima ntel.gent z 2261- 3 dežele. Ponudbe na oglas.

odd Jutra pod »M.ntoi«.

2131 24

Mlad obrtnik

z visje lzobrazoo in j as.nm večjim pod et-jem, želi znanja z m.a-do. naobiaž no ^o podič-no. Ponud .e na ogl odd Jutra pod »£na a; n«.

2283-24

ndbe. mlad«.

!d. Jutra

po<1 »Po 2061 -2^

Dva ključa

raj novo prodam Cunta na obročku sem izgubila na

iasilska 6, Šiška.

2353-26

Preklic

Podpiram piekacujem oe žaljiv Ke. Kar sem Jih ireke; Magdi ^.aoukovec idtaKanci na Poijanai, n se zahvaljujem, da it stepna iXi - >■ o.

Janez Posarnik 2273 oi

Prekl?c

Podpisa-ia preKiicujem n obžalujem, kar sem ekel g Rojsu Francu 24. januarja v De avski m omu aa Jesenicah o ivtovožnji moje hčerke, ser je vse to neresni no.

Ravhekar Uiban s. r 272-31 Jesenice

Zahvala

Spodaj podpisana se najvljudneje zanvaiju-jem g Andreju Arn.eku, rudniškemu zdravniku v Hrastniku za zdravljenje nojega sina Stankota Vedno je bil pr;pravijen. tudi ponoii,obiskat! bolnika. za kar se mu še enkrat najiskreneje za hvaljujem.

Skaza Frančiška 2268-31

Stanovanje 2 sob

kuhinjo m vsem kom fortom v centru v bli-ini Drame iščem Ponudbi na ogl odd Jutra pod »Brez otrok«

2514-21U

Sobo odda

Sostanovalca

ali sostanovalko sprejmem vso oskrbo. — Pojasnila Sv Petra cesta 52.

2152-23

Opremljeno sobo

posebnim vhodom, čisto, novo, s souporabo kopalnice, oddam boljši stalni osebi takoj. Vodnikova ul. nova rumena hiša.

2334-23

Garsonijera

za 250 din ugodno oddam. Drenikova 31 poleg sokolskega doma v šiški.

2333-23

Opremljeno sobo

oddam ves dan odsotnemu gospodu. Gerbičrva 20a. 2360-23

Opremljeno sobo

posebnim vbodom oddam takoj boljšemu gospodu Nas ov v vseh posloval. Jutra.

7540-23

Opremljeno sobo

.tpo. tiče gospod, po mož nosti s souporabo telefona v bližini tobačne tovarne za takoj Ponudbe na ogl od. ■utra pod »Dobei plačnik 10«. 2219-23a

Iščem sobo

šisto z eno posteljo, na Celovški cesti b.lzu stare cerkve. Ponudbe na ogl jdd. Jutra pod »Samski« 2285 23a

Opremljeno sobo

trogo separirano, iš e sa 15. februar višji žel. uradnik Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirno«.

2198-23a

Opremljeno sobo

i dvema posteljama na periferiji Ljubljane za 15 marec ali že prej — išiem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Solid na cena«. 2366-23a

Opremljeno sobo

svetlo tn čisto ter strogo zase išče gospodična pri mirni stranki brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina sv. Kri-štofa«. 2381 23a

šfjftiim

Ponny kobilco

let staro, 1.35 viseko in dobro mulo za vožnjo — prodam. Pri Dolgem mostu pošta Vič, Ljubljana.

2424 2/

Izgubil se je pes

volčie pasme v četrtek p. m Sliši na ime »Luksi« Vrniti ga je aa naslov Sokolska ulica 5, Prule.

2440-27

Nemškega ovčarja

izvrstno dresiranega, pro dam Ponudbe na ogl. odd pod šifro »Nepodkupljiv čuvaj«. 2472-27

Irske se'erje

10 mescev stare mladiče prvovrstnih lovskih staršev, z odličnim rodovnikom — importiranim iz inozemstva, ugodno prodam Naslov > vseh poslovalnicah lutra

2529 2/

Boljšo sobo

išče za takoi stalna dri. uradnica po možnosti s hrano, po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.

2386 23a

Opremljeno sobo

s posebnim vhodom, v bližini glav. kolodvora, išiem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »15. februar«. 2402-23a

Sobo

lepo nameščeno. « centru.

strogo separiranim vho dom v nov: hiši. išče go spod. Ponudbe na ogi odd Jutra pod šifro »Mesečno do 600 din«.

2976-23*

Mešalni stroj

za Deton

150 l, električni pogon rablien a dobro ohranien. kupim ter dva mala me šalns stroja na ročni po

fon Prevzem in plačilo ta oj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Stroi«.

2136-29

Kurbelstroj

malo rabljen, prodamo. — Vprašania na ogl. oddelek Jutra pod »Kuroelstroi«

2041 29

Stružnico

za železo še dobro ohranjeno dolžina 1 m poceni pro dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __ 2335-29

Motor na

vpojni plin

10 do 15 ks, dobro o-hranjen, kupim. Nasl. v vseh posl. Jutra.

2363-29

Pisalni stroj

kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl odd ■Jutra pod »Ne prestar«!

2rS4-29

Krojaški stroj

m ženski skoraj nova. prav poceni proda Lah, Salendrova 4, delavnica na dvorišču.

24122 29

Stroj za

tamburiranje

poceni prodam Naslov v vseh posloval Jutra.

2409-29

šivalni stroji

Več malo rabljenih šivalnih strojev ugodno prodamo. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.

2455 29

Gallusovem nabrež'u Prosim. da iih naiditeh odda proti nagradi v upravništvu »Jutra«.

2390 28

Zapestnica

z Sriljanti

se je izgubila od Trdinove ulice po TvrSevi c do kavarne Slon! Poten najditelj prejme visoko naerado Našlo-v vse posioval. Jutra.

2415 2V

Dva dijaka

spreimem pri tvežigraiski gimnaziji. Klavir, kopalni ca Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

2488 22

ragoienosti

'i

Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE juvelir Ljubljana Wolfova ulica

451etna gospa

neodvisna piepioata, išče starejšega dobrosrčnega gospoda, ki potrebuje mirno in pridno g spo-dinjo Gre tudi na de-e!o Nasov v oglas odd. Jutra. 2232-24

Za soro^n*oo

pošteno sr no nao .ra"'e-no, dobro g0c,,0..inj iz Resne ponudbe na u edne hi e, i e.i. es-ne^a p za n_5t a z b t-g:m s ! on ai gos . d m vl"jim dršav urad lk m od 40 do 50 let stari.n, ki si želi mi neg s " -r.e^-i dona Ponudb? na podruž Jutra v c 11« pod »Dobra d.m .-ica«.

225 -28

Gospodična

gedne zuuanj_st.. dota 700 OCO din. išče zakon--ke-ra druga Pojasnila daje »Nada« Zagreb. Je ačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din

2291 25

Državna uradnica

v Celju, 33 tet. mirna in resna žeii spoznati go-^peda, prijatel a, pli me. niteza značaja v svrho kupnih Izletov Le resne ponudbe pod »Re-na na ogl xld Jutra po nožnosti s sliko

2347 24

Katero nesrečno

žensko bitje

brez otrok bi pričele novo živlieme Dopise na oglasni

Dva mlada

Slovenc?

se želita seznaniti z dvema gospodičnama v starosti od do M) let v svrho žemrve Ponudbe na ogl odd lu tra pod »Bosna 1940«.

2073-25

Ločenka

pri;etne zunanjosti, dota 403 000 din. iš e moža ki bi mogel biti samo njen Pojasn. daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din.

2292-2S

Gospodična

20 let stara premoženje 130.003 din išče trgovca obrtnika ali kai podob Poiasrsiia daje »Nada Zagreb. Je ačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 2293 25

Gospodična

srednjih let. s 40.000 din dote želi poročiti drž. urad >dd Jutra pod »Delo in mka Ponudbe na ogl odd

Gospod

ključavni ar star 30 let s stalno službo c. bre-

h zm aja z dedšč no 10.000 din poroii g spodi "no manj e posta e z 60.000 din v svrho u tva ritve lastnega doma Pisati na pr-druž Jutra v Cel u nod značko »Srečen dom«.

2507 2b

ZA VSAKO PRILIKO

sajboljša n aai cenejša obla^ilfi si nabavite pn

Preske.j-i,

1'HTK A ( 1-1

Iretp/ofen pav* " '

M

pošten i e«.

2425-24

»Svidenje«

Pismo sprejeto dvignite odgovor. 2437 24

27 letna gospa

želi znanja i samostojnim gospodom Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Samostojna«.

2485 24

Mlada dama

interesantna razvajena, se dolgočasi Neanonim ne dopise na ogl odd Jutra pod »Sflnx .

2497-24

Jutra pod »Varčnost«.

2187-2'

Vdova

38 let stara, dota 1 mi i-lijon 500 000 din, išče zakonskega druga Pojasni a daje »Nada«. Zagreb. Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 2294-25

Gospodična

19 let stra, dota v gotovini 250 000 din išče za konskega druga Pojasnila daje »Nada«, liagreb -Jelačičev trg 10 Zo pojasnila pošljite 10 din I 2295 25 1

'a*fevd; re t>rr>tp/gre>-> trv*

HEINEL-HEROU)

& s Oj zo/. frorntce f

MARIBOR*« ir\

Zoper kožne bolezni DERMOVAL

Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljiv-kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišči. hraste, izpuščaji, lišaji, čiri in slične kožne bolezni lokalne naravt zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 20.—. Pišite še danes na

GRADSKO L J E K A R NO,

Z A G R E R, Gornji grad 5

rJi hI

Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjam žalostno vest, da je moja blaga žena, gospa

NADA GROŠELJ

roj. FABJAN

po dolgem in težkem trpljenju na Svečnico izdihnila svojo plemenito dušo.

Pogreb bo v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob pol 3. popoldne Izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani

na pokopališče k Sv. Križu.

V LJUBLJANI, dne 2. februarja 1940.

Dr. MILAN GROŠELJ — soprog, za rodbini FABJAN in JEZOVŠEK

1 NAJLEPŠE ČTIVO

Ravlien; ZGODBE BREZ GROZE Rlabnnd: PJOTR • RASPUTIN Ravlien; ČRNA VOJNA Piomnson; SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA

>1114

Broširana Knjiga stane 10.— din.

Vezana knjiga stane 15.— din.

ZALOŽBA »CESTAc

LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. fi

Prodajo se:

Tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanina v POLZELI pri Celju

400 m od železniške postaje v skupni površini 7.5 ha, od tega zazidano 5000 m* s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. — Pripravno za vsako večjo industrijo. Posestvo leži ob reki Savinji. — Prodajni

pogoji ugodni. — Informacije dajo:

JAVNA SKLADIŠČA, družba z o. z. v Ljubljani — Tyrševa cesta štev. 33.

ZAHVALA

Vsem, ki ste se nas kakorkoli spomnili ob izgubi naše dobre tete,

stare tete in svakinje, gospodične

ANTONIJE ŠTRUBEL J-ČEŠKUTI

trgovke in posestnice

se prav iskreno zahvaljujemo.

Posebej pa veljaj zahvala čč. gg duhovnikom, gospodu zdravniku Ir. Igorju Tavčarju za trud in požrtvovalnost, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.

LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940.

Žalujoči ostali

- -arovirfl——w —

J..;.,,,„

•SV*;. jVSBM***:

. v J-Sj

I

Mestni pn^rebni zavod Občin? Liubljana

Brez posebnega obvestila.

h ■ . i

i

P§9 j

' - •'"•V.—«

Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in

tast, gospod

ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU

dne 3. t. m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.

Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob 145. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.

LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940.

Globoko žalujoči: Fani, soproga; Ljudmila por. Likar, Ladislav, Olga por. Trost, Miroslav, Bogomil — otroci in ostalo sorodstvo.

ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JUŽNU AMERIKU

Vsak četrtek odhod iz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Brazilijo in vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOIl in PAN AMERICAN AIRWAYS-linee aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim.

živčna preutrujenost

depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, — vidite na čem trpe mnogi dandanašnji. Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira »Ka-le-fluid« izločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj življenjski obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovič. — »Ka-le-flutd-r se dobi v lekarnah. S. br. 10537/33.

Za premogovnik v Sloveniji IŠČEMO

strojnega tehnika

(z maturo na tehniški srednji šoli) z nekaj leti prakse, po možnosti rudniške. Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o praksi in navedbo zahtevane plače je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tehnik 100«.

Iščemo sposobnega jamomerca

(absolventa nižje rudarske šole) za rudnik v Sloveniji. — Prošnje z življenjepisom, podatki o dosedanjem službovanju in z navedbo zahtevane plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen jamomerec.

■ ZAGOEB.NIKOLICEVAIO

Mislila je, da so plenice bele.

...dokler jih ni primerjala z Radion belo bluzo!

Tako bo presenečena vsaka mati, vsa ka gospodinja, če primerja svoje navadno prano perilo s perilom pranim z Radionom. Kar se Z mencanjem in drgnenjem ne more doseči • odstraniti iz perila vso nesnago, • to stori Radion z lahkoto in brez truda. Pri kuhanju v raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino. Na ta način opre* zno in temeljito odstrani vso nesnago. Brez primere čisto, brez primere belo - to je Radion belo perilo.

Schichtov

RADION

Ni čistejše beline od Radion beline

mk

Schicht"

RADION

pere sam?

wmi

E\ ACO:

29

KOM AN.

»Hudimana«, je pomislil, nalivaje gospodarju kozarec, -kakšno preteto vprašanje je spet to? Ali dobro vem, da še nisem bil oženjen? Zato pa on dobro ve, da je bil! Oh, zmešalo se mi bo od tega smeha . .. Gospod«, je dejal, »tu je zdaj tisto slavno srn je stegno!«

»Krasno!« je rekel don Juan, in hladnokrvnost se mu je takoj vrnila. »Kaj pa tvegam, če se motim?« je zamrmral sam pri sebi. »Sedem proti desetim bi vendarle .. .«

»Nu kaj pravi vaša svetlost?« je vzkliknil mojster Faireol, ki je bil osebno spremil glavno jed.

»Imenitno je. Sedite, mojster, da izpijete ta kozarec na moje zdravje.«

»Vaša svetlost me obsiplje z dobroto«, je dejal gostilničar in sedel v spoštljivi razdalji od dona Juana. »Kar se pa srnjačka tiče, je dobro rejen in sočnega mesa. Pred sinočnjim je padel. Ob enajstih zvečer sem ga sam pripeljal domov.«

»Devet proti desetim!« je izpreletelo dona Juana. »Rad bi videl glavo«, je dejal.

»Oh. iglarček je bil, precej boste videli, svetlost!« Mojster Faireol je stopil iz sobe in nekaj zaplical

Kmalu nato so prinesli velik kositrn pledenj 5 srnjakovo glavo. In res ni bilo na rogeh niti enega odrastka

»Da iglar«. je zamišljeno rekel don Juan. »Lovec. ki je ustrelil to žival, ve, kaj je dobro.«

Mojstei Faireol se je skromno namuznil in po

mežiknil. Don Juan ga je skrivaj opazoval kakor mačka miš.

»Vi sami?« je dejal. »Dovolite, da vam čestitam. Na vaše zdravje, vsa čast vaši spretnosti.« »Svetlost ste kar preprijazni...« »O ne!... Stavil ')i, da ste ga podrli v., kako že pravijo gozdu? ...«

»V Sainlaurentskem gozdu, vaša svetlost,« je dejal mojster Faireol in spet pomežiknil.

»Da, da. Lani sem tam lovil. Saintlaurentski gozd!... Čedno kraljevsko lovišče, bogme da!«

Don Juan je čakal odgovora. Vrli gostilničar je planil v smeh.

»Bogme!« je pritrdil. »Čedno kraljevsko lovišče, a ne tako krasno kakor Villamblardsko bukovje, kjer lahko pri mesečini od daleč pozdraviš kakega lepega jelena ...«

»Občudujem vas, dragi mojster. 2e na prvi mah sem si dejal: ta živalca je vse prezala, da ne bi bila vzeta na posodo v kraljevskih gozdih...«

»Oho!« je v mislih vzkliknil Jakomin, ki je mahoma uganil, po čem diši, in zardel.

Vrli Faireol se je zagrohotal na vse grlo.

»Vzeta na posodo!« je dejal in pomežiknil še krčevitejše kakor prej. »Ta je lepa! Vzeta na posodo! ...«

»V kraljevskem lovišču!« je vzkliknil don Juan, smejoč se kakor za stavo.

»V kraljevskem lovišču!« je ponovil Faireol in si obrisal oči.

»Deset proti desetim!« je rekel don Juan. »Dobil sem!«

»Dobili ste? ... Deset proti desetim? ...« se je zavzel Faireol.

»Petnajst! Dvajset! Sto proti desetimi... Oh, človek božji, tako zabavnega gostilničarja pa res še nisem videl. Krasno minutico ste mi pripravili...

Stegno pa lahko odnesete. Ne dotaknem se ga, na mojo dušo ne.«

»Škoda bi bilo, svetlost, saj je...«

»Vem, mlado in nežno in vse. Zapeljati se pa vkljub temu ne dam. Bežite, izkušnjavec, in ga odnesite...«

»Tak zakaj le?« se je vznemiril Faireol, ki mu je začenjalo nekaj vzhajati.

»Ne maram biti sokriv lovske tatvine!« je rekel Don Juan. Hudimana! To bi pomenilo ječo!...«

»Kdo bo pa vedel?« je dejal Faireol in smeh ga je minil. »Knezi in vojvode jedo mojo divjačino, čeprav vedo, odkod jo imam. Še gospod namestnik« — to pot Faireol ni lagal — »blagovoli kdaj pa kdaj...«

»Kdo bo vedel?« je rekel don Juan in se takisto nehal smejati. »Moja vest!«

»Njegova vest!« je zagodrnjc.1 Corentin, ki ga je ob poslušanju tega dvoboja curkoma oblival pot.

»Ce vam zapro gostilno,« je nadaljeval don Juan, »in vam razprodado pohštvo in vas dene j o pod ključ — to, prijatelj, je vaša stvar. Zase vem le toliko, da se ne mislim izpostaviti kazni...«

Mojstru Faireolu se je zvrtilo v glavi. Znano je, kako okrutni so bili lovski zakoni v tistih dneh.

»Upam vsaj,« je zajecljal, »upam, da vaša svetlost ne bo,..«

»Kaj?« je vprašal dan Juan in ga ledeno pogledal.

»Nič, vaša svetlost, nič...«

»Pač!... Zdi se mi, bogme, da me prosite, naj vas ne ovadim! Vedite, mož, tako nizkega dejanja nisem zmožen, niti ko bi bili podavili vse jelene, damjake in merjasce, kar jih ie v kraljevskih gozdovih ... Jaz da bi koga ovadil!...«

To ogorčenje je hilo resnično, in don Juan je že

zlovestno gledal na uhelj mojstra Faireola. Gostilničarju se je zdel trenutek primeren za umik. Čeprav je preklinjal svojo klepetavost — a kje na svetu je tisti lovec, ki se ne bi rad pobahal? — je vendarle menil, da se mu od toli tenkovestnega plemiča ni bati ovadbe. Vzel je torej skledo z nesrečnim stegnom in pladenj, na katerem je ležala srnjakova glava, ter se priklonil, hoteč oditi...

»Stojte!« ga je mirno ustavil don Juan. »Glavo pustite tu. Hočem, da ostane na mizi, dokler sem pri vas. Idite, mojster. Nu, Corentin, česa čakaš?«

»Jaz? Čakam, da povečerjate, gospod... in da pridem tudi jaz na vrsto...«

»Ali te nisem poslal k svojemu prijatelju Mont-pezanu, da mu sporočiš moj prihod?«

»Že grem,« je rekel Corentin, »že tečem!«

V resnici se je le prestopil.

Gostilničar, ki je pravkar še hotel oditi, se je naglo obrnil in zaprl vrata za seboj. Trepetal je od glave do nog.

»Ali, svetlost!... Ta glava ... tu, na mizi!...«

»Nu? Glava ostane tu, nihče se je ne bo dotak-kal. Kako? Aha, bojite se, da je Montpezan ne bi videl? Morda je res ne opazi. Jaz mu je prav gotovo ne bom kazal... Sicer pa ni nič čudnega v tem, da vidiš v gostilni srnjakovo glavo!«

»Oh!« je obupno vzkliknil gostilničar. »Vaša svetlost dobro ve, da dobimo srnjaka brez glave, kadar ga kupimo!... Glava, tu na mizi... prav to bi bilo dokaz...«

»Zdi se mi, človek, da sami izgubljate glavo. Pijte in se opametujte. Ti, Corentin, pa....«

»2e tečem!« Corentin se je spet premaknil.

»Gospoda namestnika ni doma!« je v smrtnem strahu za vpil FaireoL

Nedelja 4, n. 1940

I

SOBI?

Obrnite se na grafologa

F. T. Karmaha

ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-dovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6-

______Vaše prijatelje in protektorje; 7. Vaše

sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah.

F. T. EARMAH, svetovno znani eksperimentalni psihografolog — pisec epohalne knjige »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih!

PERJE

Kokošje, po rje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čobano.

Vzorci se podi I ja jo brezplačno in franko.

Dobavlja se v vsaki množini

C. Vajda, Cakovec

Telefon štev. 58, 60, S, 4

CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIT. IN VZORCE Kl JIH DOBITE BREZPLAČNO!

Veliko industrijsko podjetje v Sloveniji sprejme takoj

strojnega Inženjerja

za vsa v strojno stroko spadajoča dela. Mlajši reflek-tanti s prakso naj pošljejo pismene ponudbe s popisom dosedanjega delovanja, osebnimi podatki itd. na ogl. odd. lista pod značko »Strojni inženjer«.

i

n

.VISIMO SOLHCe

lepla!

Od Vas ie

odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni

JOS. REICH

Ljubljana Poljanski nasip 4-6

'r*lnk* — Sveclolfloltlir

OTOMANE

po din 320.— nudi

R. RADOVAN

tapetnik Mestni trg 13

Vata

v tablah ln za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce ln cenik.

Arbeiter — Maribor.

N Htilll S H1!

Preizkusite ga tudi Vi za 1 MESEC

50.000 jih sedaj posluša glasbo, radio, gledališče itd.

Pred 2 ali 3 leti bi bil čudež, če bi mogli spet slišati. Sedaj morete doseči to z najmanjšim aparatom na svetu — s srebrnim Vibraphonom, aparatom lešnikove velikosti. Brez žic, brez baterije, brez toka, praktično NEVIDEN. Zahtevajte še danes brezplačne in neobvezne prospekte, zdravniška uverenja kakor tudi pogoje za

30-dnevno preizkušnjo

Kupon odrežite in pošljite še danes na:

APARATI V1BRAPHON (Dep. 12. L.) Zagreb, Tomislavov trg 17.

Pošljite mi brezplačne in neobvezne prospekte kakor tudi pogoje za 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO

Ime .......

Naslov _____________________ __________

APARATI VIBRAPHON (Dep. 12. L.) Zagreb, Tomislavov trg 17.

li O L e S A

NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI

< M O T O B J J -§ t B I C I B L 1 g § d I V. STROJI

Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo

PRI KRANJU

Naša žima je bigijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in

aparati.

Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov. Ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficiiana. vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji

in mrčes.

Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše: Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo

STERILIZIRANO

iGRACNl VOZIČKI. SKIROJi. AVTOMOBILČKI. KOLES DELj

rRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4

Podružnica • Maribor Aleksandrova 4« — Cenil« rrank«

Kanarčki, harški vrvivci, tiabri pevci,

ki so bili na razstavi za božične praznike v Ljubljani ter dosegli 312—324 točk, zato so bili odlikovani z veliko zlato kolajno m diplomo, naprodaj samci in samice poceni, pošiljam po pošti in jamčim, da ptice pridejo žive. — FRANJO OMAHNA, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 53 a.

sr^Mtejda

STROJNIŠTVO GRADNJA AVTUMOBILAJV £N AV1JONOV ELEKTROTEHNIKA. PROGRAM ZASTONJ

PODALJŠAJ S I ŽIVLJENJE!

Življenje morem« podaljšati oo lečme preprečiti bolezni ozdraviti slabotne >ja- ' 'st.i le nesrečne napraviti srečne!

liaj je vzrob vsaki oole/.ni i

Oslaoljenje živcev potrtost izgu ba dfbrlb prijateljev ali svojih bllžnjln razočaranje strah pret boleznijo slat načlD žlviienja it mnoge drugih razlogov. Zadovoljstvo Je najboljši idravnik So poti r. Te morejo ccvestl lo dobrega razpoloženja oživir Tvoj značaj napolniti Te i aovm jpaniem ta pot 1« pa opisana v razpravi ki jr more csakdo. kl Jo zahtevS dobit) oafcoj !B

povsem hre/nlačno! V tej mali priročni Knjižici ie raztmma.oeno Kako mo rete « Kratkem tasu in brez uvire med delom ojačit; živce in mišice "Klpraviti slabe razpmnžen i»- trudnim raztresenost nsiaMlenie spomina nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov Zahtevajte to razpravo ki Vam br oudila mnogo prijetnih ur. Poštne ibiraiisče

Ernest Pasternack, Berlin S. O.

Michaelkircbpiatz li, Abt. 87

f

mmmm

VINO

iz prvovrstnega dolenjskega nasada. belo in rdeče, prodam do 60 hI. Vino je prima kvalitetno, samo iz najboljših trt. Cena ugodna po dogovoru Na željo dostavim poizkušnjo. Istotam prvovrstna slivovka 50 odstotne jakosti. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. 1462

Oglas.

UPRAVA ZAVODA »CACAK« potrebuje večje število prvovrstnih obrtnikov:

avtogenskih varilcev, orodničarjev, elektro-mehanikov (telefonskih)

ki delajo tudi na skobelniku, preciznih mehanikov, ključavničarjev in strojnih mizarjev. — Pogoji se lahko ogledajo na borzah dela

in v Obrtniškem udruženju. Iz pisarne zavoda »Cačak« T. br. 1247/40.

■ ......................................

Najprimernejše

lopate za sneg

' je in poceni dobavlja domača tvrdka

REMEC & Co.,

OUPLICA — KAMNIK

Lopate priporočamo zasebnikom in prav posebej cestnim in občinskim odborom. — Dobe se v Ljubljani, Kersnikova ulica 7, tel. 22-66 in v Mariboru, Prešernova ul. 4.

inanl 8 AL VAT ^AJ proti žoičmui Kainenom ua oolez mm ioiCnega mehurja st dobi pn glavnem zastopniku lekarna prt S* Ivanu. Zagreb. Raptol 17 - Zastonj i\V posiiemo piospeKte o zdravljenju.

O c. » D! 27870 1956 Re 3487

L epota Vaše kože je v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja notranjih organov. Pri dobrem krvnem obtoku in kadar so telesne funkcije ojačane. živci pa mirni, se zdravo notranje občutje kaže na koži. Redna zračenja z višinskim solncem, ki trajajo samo 3—5 minut, prinašajo novo življenje v cirkulacijo krvi, povspeši izmenjavo tvarin ter skrbi za globoko, zdravo spanje, ki je neobhodno potrebno za nego lepote. Že po kratkem času lahko ugotovite boliše občutie. Sveža barva kože, dobro razpoloženje in večje veselje do dela so zunanji znaki delovanja zdravilnih utravioletnih žarkov višinskega solnca. Presodite to sami! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro St. 843, ki ima 40 strani, od:

Jngoslovensko

Siemens A. D.

Beograd, Kralja Aleksandra 8

Zagreb,

Bogoviče-ya ulica

Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a

Jugoslovensko AEO

Beograd. Brankova

ulica 30 AFG C ni on, Jngoslavensko d. d. Zagreb. Karadžiče-va ulica 1

Ljubljana, Livarska ulica 6

MOŠKI!

pri spolni ni"-piisoOn<»H pn spol nI slabosti po kusite hormonski pil u le

»HORMO SKKS« Dobivajo se v vseh lekarnah 3( pilul 84 din. 100 pilu) 217 din 30' pilul 560 din. Zahtevajte sam. prave in originalne HOit.Md sfck-lilule: Po pošti disKretno razpo šilja

Lekarna Bahovec, Ljnbljana.

»lavno skiaalsce farm

Ogl re^ s oi i84b-:i

Dleselove mstore

»GUL*K:ER«

Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje.

VIŠINSKO SOLNCE

od 5 do 36 HP dobavljamo v dveh dneh večje motorje v kratkem roku, ladijske in stabilne kakor tudi motorje na vpojni plin. Iščemo zastopnike po vsej državi. »STORMIZING«, Zeleni venac 6, Beograd.

Dižavna razredna loterija

Din 57*000.000*

?

bo izplačanih na dobitke samo v nastopajočem V. razredu 39*

kola, čl jih žrebanja bodo in to:

v Beogradu 10., 12., 13-, 14m 20« in 2l* februarja

in v Banjaluki 26., 27.» 28. i« *9. februarja in 1., 2., 4«» 5«, in 7«

marca t. L

V najsrečnejšem primeru morete dobiti na eni srečki

Din 3,200.000.

V 20 dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov med njimi poleg

glavnih treh premij:

po 2,000.000.—; 1,000.000.—; in 500.000.—din je večje število

dobitkov

po 200.000.—; loo.ooo.—; 80.000.—: 60.000; 50.000,— din itd.

Osebam, ki se že udeležujejo v loterijski igri, je treba svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda do 5. februarja t. I. zaključno.

Oni pa, ki si še niso nabavili srečk, a bi hoteli v tem glavnem žrebanju poskusiti srečo, morejo srečko kupiti pri pooblaščenih prodajalcih srečk in pri njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj a po doplačilni ceni in to:

ena cela srečka Din 1.000.— ena polovica srečke Din 500.— ena četrtina srečke Din 250.—

Izplačilo dobitkov, za katero jamči država — se vrši brez

vsakih odbitkov.

Urejuje Davorin iiavljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — £& Narodno u&Woo o. d. kol tiakamaija Fran Jeran — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.

u— Violinski koncert. Jutri v ponedeljek, ob 20. un bo v mali Filharmonični dvorani koncert znamenite italijanske violinistke Lilije D'Aibore. Ona je izvrstna virtuozinja, velika umetnica, o kateri pi.-.e neki kritik sledeče: Lilija D'Aibore je že drugič koncertirala pri nas in zapustila najaoijši vtis. Takoj pn prvih tonih smo zaP-i-zin, da imamo pred seboj izreden talent z vsemi umstvenimi in tehničnimi močmi, da jo moremo prištevati med najboljše moj stre. Njen ton je sočnat, poln, a mehak. Tehničnih težav ne pozna. Občinstvo je bi-lonavdu.eno«. Ker so violinski koncerti redki, opozarjamo na jutrišnji večer v ma li Fi.harmonični dvorani. Umetnico spremlja na klavirju g. H. Giesen. Vstopnice so v knjigami Glasbene Matice. (—)

u— simfonični konce-1 Ljubljanske filharmonije v petek 9. t. m. v Unionu ima na sporedu Smetanovo simfonično pesnitev »VILava« iz cikla »Moja domovina«. Poleg Cajkovskega, največjega predstavnika ruske glasbe, katerega V. simfonija bo izvajana, je Smetana najtipičnejši predstavnik češke glasbe, njen prebuditelj. »Vlta-va« je biser glasbene literature, polna ( rokih melodij, mogočnih čustev

in narodnega zanosa. Koncert bo dirigiral znameniti hrvatski skladatelj in dirigent g. fcuranovič. Prodaja vstopnic v naprej je pri blagajni kino Uniona.

LEPO DARILO za dijaka ali vojaka:

smo izpopolnili s 1 šivalnim priborom z ogledalom in poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobne ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 30.— aKo želite, da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:

Foto Tourist — Lojze šmuc,

LJUBLJANA, Aleksandrova cesta &

u— BChemskl večer na pustni torek pri

Mikllču bo pri poginjenih mizah z izbia-nim pestrim sporedom. Nastopili bodo naši najbolj priljubljeni pevci in igralci. V potpuriju »živel valček«, ki je komponi-ran prav za ta večer, nastopijo Ribičeva španova, Banovec, Drenovec, Dolničar in Lupi a, ki bodo primerno kostumirani izvajali pod vodstvom kapelnika g. Neffata ta najnovejši šlager. Točila se bodo dobra vina po solidnih cenah, iz lastnega buffeta pa bomo nudili vse mogoče priboljške tako tudi piistno rusko vodko. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v operi.

P" ' BBHBMMBBBMHMMMMBMBMMMB^BSB'*

Šaljivi prsilmeti

NO\ OoTI 1. 1940.

v veliki izbiri v drogeriji K A N C, Ljubljana, Židovska 1.

Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno.

u— V°jnim dobrovoljeem. Občni zbor

S eske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. do-po.dne v sejni dvorani ZtLuženja jugoslovanskih inž; njerj-ev in arhitektov, ljubljanske sekcije, v Kazini, Kongresni trg 1 H. Na prejšnji večer 10. t. m. ob pol 21. bo članski sestanek v restavraciji štruklje-vega hotela, Dalmatinova ulica. Pozivajo se vojni dobrovoljci, člani organizacije, da se polnošlevilno udeleže sestanka in zbora.

u— Namesto cvetja na krsto biagopo-

kojnemu prijatelju ar. Pavlu G: osi ju sta darovala Otmar Mara Kette 100 uin Društvu slepih.

u— Cenjtiiim damam se priporoča modni krojaški salon Jerneje Marjeta, Tvrše-

va 51. Izdelava prvovrstna. Cene zmerne. (—)

u— članstvo JugOslovenskega touring

kli:ba, podružnica Ljubljana opozarjamo, da bo V. redni letni občni zbor jutri, dne 5. t. m. v dvoiani Slamičeve restavracije ob pol 20. uri.

u— Društvo stanovanjskih najemnikov vabi vse stanovanjske najemnike in podnajemnike, da prigiase čimpreje svoj pristop k društvu, odnosno blagajniku, ki ie strankam na razpolago vsak delavni dan med 10. in 12. uro dopoldne v pisarni društva upokojencev, Ljubljana, Wolfova ulica št. 10 II. Članarina znala na lato 12 din, tedaj do konca tega leta 11 din. Vstopnine ni. Članarina se plačuje v naprej. Tajnik uraduje zaenkrat v Celjski ulici štev. 19. Bežigrad, za artilerijsko vojašnico, razen sobote, nedelj in prazn kov vsak delavni dan, prlčanši z dnem 7. t. m. od 14 do 16 ure ter se na.i člani društva v vseh zadevah. ra?en blagajniških, obrnejo na tajnika. Obenem se opozarja, do se pri osebnih prošnjah strank za kakršnokoli zadavo izkaže vsakdo s potrdilom o vplačani č^na-rini. ker se v nasprotnem slučaju ne bo delalo za stranke — ncčlanr Prehadnia s^ja bo za ves orlbor z ramectn"ki vred v r»e-tek 9. t. m ob 18 v V/olfovi ulici št. 10/11, ter se rrosi polnoštevilna uda^ežba.

u— Iluda nesreča železniškega d lavca. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na železniško progo onkraj gorenjskega kolodvora, kjer se je pripetila huda nesreča. Na progi za tramvajsko re-mizo je na nepojasnjen način zašel pod lokomotivo popoldanskega gorenjca Ivan Friclih, po rodu z Brega pri Celju, zaposlen kot delavec v signalni delavnici glavnega kolodvora. Lokomotiva je nesrečnega delavca odbila in vrgla po nasipu, kjer je obležal z odtrgano levico in hudimi notranjimi poškodbami. Nezavestnega so reševalci pripeljali na kirurški oddelek. Kako je do nesreče prišlo, doslej še niso mogli ugotoviti. Frid hovo življenje visi na nitki.

u— čigava je denarnica ? V Zvezdi v parku se je našla v soboto opoldne 3. t. m. denarnica z manjšim zneskom, molkom in listkom z vprašanjem: Kaj je rekel kralj Zogu prvo poročno neč? Lastnik dobi denarnico pri upravi »Jutra«.

u— Pc:'pcmemu društvu za gluhonem" mladino je daroval učiteljski zbor ljubljanske gluhonemnice v počastitev spomina blag-opckojnega drušlvenega predsednika g. dr. Otcna Papeža in namesto venca na krsito g Jr.koba I>ora 210 d;n Prisrčna hvala!

Iz Celja

e— Učni uspeh na celjski gimnaziji. Na

drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega te-laja 1306 učencev, med temi 428 učenk Učni uspeh je zadovoljiv. Na zavodu, ki jiieje 31 oddelkov, od katerih ima 14 popoldanski pouk, je izdelalo 963 učencev (med temi 319 učenk) ali 66.8°/» učencev in učenk, oadlo je iz enega predmeta 225 (67 učenk) ali 17.24°/®, iz dveh predmetov 122 (30 učenk) ali 9.34"/o in iz 3 ali več predmetov 92 (9 učenk) ali 7.04°/o. Zaradi bolezni so ostali neocenjeni 4 učenci ali 0.3°/». Zaradi zelo slabega uspeha je bilo odstranjenih 5 učencev. V I. in n. razredu je na zavodu po ena klasična vzporednica.

FINO ČAJNO PECIVO IN BONBONI !

BONBONIERA RUFF — Prešernova L

e— Umrla je v torek v Zagradu pri Celju 831etna preužitkarica Frančiška Dobro-tinškova. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v sredo 751etna mestna reva Helena šoprova, včeraj pa 75!etna mestna reva Marija Šolnova. V celjski bolnišnici je umrl v torek 391etni občinski revež Ivan Goličnik iz Družmirja.

Odvetnik dr. JAKOB HODŽA je preselil

svojo pisarno iz Vodnikove ulice v Gosposko ulico 30. (—>

e— Brezposelnost narašča. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 849 brezposeln:h (704 moški in 145 žensk) nasproti 736 ( 598 moškim in 138 ženskam) dne 20. januarja.

e— Umrl je na svečnlco v Medlogu pri Celju 80-letni posestnik Maks Lipovšek. Istega dne je umrla v celjski bolmšnici 801etna Helena Velerjeva s Studenca pri Velki Pirešici.

e— ObnpanKa na že?eznišKi progi. Ko je vozil savnjski vlak, ki prihaja ob 13.30 v Celje, v nedeljo mimo Pesjega pri Velenju, je tik pred vlakom skočila na progo 21-letna Gabrijela Deberškova iz Pesjega. Lokomotiva je Deberškovo odbila pri čemer ji je močno poškodovala glavo in hrbet ter j: zlomila desno nogo. Deberškovo so prepeljali z vlakom v Celje, s celjske postaje pa v bolnišnico. Njeno stanje ni nevairno. Vzrok obupnega dejanja ni znan.

e— Dve nesreči. Ko se je 151etni dninar Avgust Jančin v Gruškovcu pri Humu ob Sotli igraJ pred dnevi s samokresom, se je samokres sprožil, pri čemer je zadela krogla Jrnčna v levo roko. Na sveč^ico je padel 16 letni krojaSki vajenec Slavko Leskovšek v Trbovljah tako nesrečno, da si je zlom i desno nogo Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico.

e— Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek sta dva moška napadla 261etnega kočar-jevega sina Ignaca Kranjca iz Kačjega dola pri Sv. Petru na Medvedovem selu ter ga z udarci z ročico močno poškodovala po glavi in levem ramenu. V nedeljo so neznani moški na Ljubečni blizu Ropa-nove gostilne napadli 261etnega delavca Ignaca Karmuzla iz Ogorelca pri Št. Juriju ob juž. žel. in ga poškodovali po glavi. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.

e— Tatinski po»H. Ko je natakarica Marija K. v Gaber;'u pri Ce!ju v torek opolnoči zaprla gostilno, je nesla leseno skle-d''co, v kateri je bil drobiž, na njem pa 19 bankovcev po 100 din. iz gostilne po stopnicah v svojo sobo. Na stopnicah ni prižgala luči in tudi v posteljo je legla v temi. Zjutraj pa je opazila, da je bila izgubila v temi na stopnicah vseh 19 bankovcev po 100 din. Zjutraj je šel prvi po stopnicah Alojz G. iz Gaberja. Njega so osumili, da je bankovce našel in si jih prilastil. Izročili so ga sodišču, ki bo gotovo kmalu ugotovilo, ali je sum utemeljen. Lani 30. septembra je neznanec ukradel Francu Smuku iz Kresnik pri Teharju iz veže neke gostilne na Bregu pri Celju žensko kolo. Policija je sedaj ugotovHa, da je to kolo kupila Terezija P. v Gaberju od rekega moškega za 150 din, ne da bi bila vedela, da je bilo kolo ukradeno. Kolo so vrn ili pravemu lastniku, za storilcem pa še poizvedujejo.

Iz Maribora

a— Dar natih umetnikov Sopolfikeniu

1 minskemu dernu. Naše sokolstvo si zelo prizadeva, da bi napravilo Sokolski planinski dom na Pohorju čim prikupnejši za obiskovalce. Za to prizadevanje so pokazali naši mariborski umetniki pohvalno naklonjenost. Darovali so vrsto svojih slik, ki so lepo razvrščene predvsem v jedilnici doma. Od darovanih slik na jomenimo slike »Studenci pri Mariboru« (olje) in »Motiv s Korču^« (gvaš) prof. Mušiča, »Most v Vipavi« (olje) prof. Karla Jiraka, »Iz okolice Maribora« (pastel) prof. Ivana Kora, »Motiv iz celjskega parka« (olje) prof. Alberta Sirka, »Motiv iz Prekmurja« (olje) akad. slikarja Maksa Kavčiča in sliko »Jalovec« (olje) br. Zlatka Zeia. Lepa gesta domačih umetnikov je zbudila v javnosti vsestransko priznanje.

ADVOKAT

ir. Stcpn PRETNAR

SE JE PRESELIL IZ CANK \RJE VE ul 6 V SODNO ULICO 3/1. — Telefon št. 27-65

(Palača zavarovalnice »Drava*) - Maribor

a— prvi slovenski izr»z| za smučarske like. Te dni so imel Sokoli iz Selnice ob Dravi po bl'žn:h strminah svoje smučar-rfke teikme. Pokazalo se je. da je najboljši smučar setaiške sokolske družine br. Jože Konig. Naraščajski prvak pa je br. Stanko JurSč. Zanimive pri tem je, da so uveljavili se^iški SokcVl za označbo posameznih smuških likov domače izraze. »Telemark« so preimenovali v »Pohorca« »Krist janijo« pa v »Bloke«.

SLANIKOVA POJEDINA

bo v sredo 7. n. ob 20. uri. — Od 8. zjutraj do 18. ure

KULINARSKA RAZSTAVA.

Pustni torek DOMAČA VESELICA. Razna razvedrila. Zmerne cene Hotel, kavarna in restavracija »OREL« — Maribor.

a— 566.910 dinarjev je dosegel protltu-beikulozni dinar v preteklem mescu, ki je namenjen zgradnji oz. nakupu zavetišča Učnim bolnikom v f? —Iboru. a— Pisarna notarja dr. GRORFJ NIKA Mariboru je sedaj v novi zgradbi »DRAVE« v Sodni ulici. (—) a— Luka Orešnik se Je odpeljal v Beograd. Poročali smo o prihodu Slovenca

Franja Kendova f

Danes bodo v Kamniku pokopali go. Franjo Kendovo, dolgoletno ugledno restavra-terko. Kdor je bU kdaj v Kamniku, vsaj po imenu pozna Kendovo restavracijo z izvrstno kuhinjo, ki jo je dolga leta vodila gospa Kendova s pravim razumevanjem. Pokojna gospa je lani 2. decembra praznovala 77-letnico. Lastnik restavracije g. Josip Kenda, s katerim sta živela 50 let v

vzornem zakonu, je umrl leta 1930. Za njo žalujejo sin g. Milan, ki je bančni uradnik v Ljubljani, hčere Ela učiteljica v Kasani-ku, Tončka, ki je poročena z bivšim kamniškim županom g. Kratnarjem, in Marija, vdova po višjem sodnem svetniku Regallv-ju v Ljubljani. Sin Stane je umrl leta 1931. v Mariboru. Pokojna gospa Kendova je bila kljub visoki starosti v svojem delu neumorna in vse do zadnjega vzgled pridne in dobre gospodinje. Njena slika je iz prejšnjih let.

Luke Orešnika v Maribor. Orešnik je bil skupno s svojo mlado ženo in tremi otro-čiči pobegnil pred grozotami finske vojne in se nastanil v tukajšnjem hictelu Meranu. Iskal je primerne namestitve pri tukajšnjih podjetjih, a je ni dobil. Orešnik. ki je imel v Helsinkih lepo podjetje, je bil izučen mehanik. Dobil ni primerne zaposlitve v tej stroki, četudi je v Mariboru več ko 1700 tujcev, ki imajo dobro plačane slube. Nazadnje je moral dati svoji ožji domovini slovo in se je s svojim avtomobilom odpeljal naprej v Beograd, kjer upa. da si bo ponovno ustvaril pogoje za obstanek.

a— »Blbelforšerji« smejo spet delovati. Svojčas smo po: očali, da je oblastvo preprečilo delovanje raziskovalcev svetega pisma, ki so v Mariboru in okolici znani pod vzdevkom »bibelforšerii« in ki so bili organizirani v posebnem društvu raziskovalcev svetega pisma »Svetilnik« s sedežem v Mariboru. Društveni odbor se je pozneje pritožil na mini-trstvo za notranje zadeve, ki pa je razpust potrdilo. Zadeva je prišla pred državni svet. ki je s svojo razsodbo razveljavil razpustitveni odlok in spet dovolil raziskovalcem svetega pisma delovanje.

a— Do smrti zaboden. V Ložanah štev. 4 pri Sv. Marjeti ob Pesnici je hlapec Janez Slamič v hlevu svojega gospodarja Vinka Grahornika do smrti zabodel Filipa čepa. ki je bil pri priči mrtev. Včeraj pop. so čepovo tr.iplo obducirali, nakar so ga prenesli v šmarješko mrtvašnico, šmarješki orožniki so pričeli s preiskavo.

a— Noč na Volgi! Pesmi, bf^et, ples Pustna senzacija 6. februarja Narodni dom. (—)

a_ Petek slab zadetek. Resnično^ tega

narodnega rekla so doživeli tudi izdajatelji novega mariborskega mesečnika »Mariborski upokojenec«. Prva številka je izšla v petek, pa je bila za p1 en jena.

Iz ŠkoSje Loke

§1— Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v šKcfji Loki se ustanavlja. Informativni sestanek je bil te dni v restavraciji pri Kroni in je bila udeležba prav lepa. Sestanek je vodil major g. Matovič-Vučič in opisal organizacije. Organ:zirani člani imajo med drugim ugodnost šestkratne polovične voznine po železnici na leto. Konstituiral se je popravljalni odbor, ki so v njem gg. dr. Jože Pokom, Pleste-njak Ivo in Plantarič Stojan.

Iz Krškega

kr— Namesto venca na grob g. Vink" Bona je darova) bivši narodni pos^nec g inž. Franc Zupančič, industrijec v Ljubljani. 200 din Sokolu v Krškem. Iskrena hvala!

Iz Dolenjskih Toplic

dt— Smrt zaradi kapi Nedavno popoldne je ga Pavla Henigmanova nesla k šivilji blago za obleko Ko se je vrnila domov je zlezla na peč da bi se malo pogrela kjer je bil tud' nien sin ki je bole-hen Kmalu nato je prtekla v hišo snaha, češ da so se v dimniku vnele saje. Ta vest jv je vznemirila. Sla ie s sinom gasit ogenj. Pri tem delu ji je posta'o slabo zato se je vrni'a spet na peč. Pop.la je nekaj vode in mleka a ker slabost ni odnehala, se je vleg'a na posteljo Kmalu nato je prišla snaha v sobo in na^la taščo že mrtvo. Poklicani zdravnik je moge' ugotoviti le smrt za srčno kapjo Ran)ka ie zapustila več otrok, izmed teh dva še nista preskrbljena. Mož ji je že pred več let: Šel v Argentino za zaslužkom. Sp< četka je še pošiljal domov denar zdai pa žc več let ni o njem ne duha ne sluha Rajnki bodi ohranjen blag spomin!

dt— Najemnica tukajšnjega zdravilišča gdč. Ana Sitarjeva je prevzea restavracijo banovinskega zdravilišča v Doberni. Tako bodo Dol Toplice dobile spet novega najemnika ali pa bo obdržala Kmečka posojilnica zdravilišče spet v svoii oskrbi. V interesu zdravilišča bi bilo. da bi «>e banska uprava naposled odločila in odkupila edino dolenjsko zdravilišče Banska uprava bi ga lahko dvignila na tisto višino, kakršno to odlično zdravilišče zasluži. ★

BERIČEVO. Danes bo pri nas svojevrstna prireditev, za katero je veliko zanimanje. Društvo kmetskih fantov ln deklet bo priredilo vaško zabavo s kmetsko večerjo, ki naj prikaže v vsej pestrosti utrjene običaje na naši vasi. Začetek bo ob 15. Ves čas bo sodeloval godbeni trlo iz Beričeve-fa. na r^ng+^rrfio ra7n° sk"T>ine in

domača kuharica, ki za enkrat še noče izdati načrta kmetske večerje. Vsi posetni-ki so lahko prepričani, da bodo na prireditvi presenečeni! Vstopnine ni! Vaška zabava s plesom bo v Kmetskem domu v Beričevem! Vljudno vabljeni!

Noša poročila po polnoči:

Solidarnost in sodelovanje Podunavja in Balkana

Pomemben govor romunskega zunanjega ministra

Beograd, 3. febr. a. Dosedanji predsednik sveta balkanske zveze, rumunski zunanji minister Gafencu je imel na nocojšnji večerji govor, v katerem je med drugim dejal:

Gospod minister, ekselence, gospe in gospodje! Zahvaljujem se vam iz vsega srca, moj eminentni tovariš, za vaše tako tople besede in za vaš tako bratski sprejem.

Vaša vlada, vaša prestolnica ln vaš narod so nas obsuli, odkar smo med vami, s toliko pozornostjo, s tako spontanimi, iskrenimi in prisrčnimi simpatijami, da ne vem kako bi vam vsem izrazil našo veliko ln globoko zahvalo.

Naš svet se je sestal na to redno zasedanje v izrednih časih v znamenju, v katerem smo mi vedno vodih razprave, v znamenju popolnega prijateljtsva in zaupanja. To prijateljtsvo, vedno budno in aktivno, prijateljstvo, ki ga izkušnje, skozi katere gremo, samo še razvijajo in poglabljajo, ustvarja med nami skupne misli in skupna čustva, krepi naše napisane obveznosti in jih presega v enaki meri, v kakršni se v tako hitrem razvoju dogodkov naši skupni interesi čedalje jasneje kažejo in očitava jo.

Naš sporazum dobiva tako nekak višji pomen: Mi predstavljamo področja, ki ima svoje Interese, svoje težnje ln važne naloge, ki so mu pripadle. Odtod vzajemni interesi, ki jim mi pripisujemo obrambo naših naj-všjih dobrin: naših pravic do svobode, do edinstva in nacionalnega teritorja. Odtod tudi naše odločno miroljubno zadržanje, H naše neodobravanje kakršnegakoli napada in naša želja, da se izognemo na tem področju, tako često opustošenem, novi krvavi preskušnji.

Svoje želje po miru smo jasno potrdili širom vsega tega našega področje od črnega morja do Jadrana, od vrhov Karpatov do najjužnejših krajev Grčije, in imamo pravico, da se nadejamo, da bo ta nevtralnost, ki ne škoduje nikomur in ki služi splošnemu interesu, spoštovana prav tako lojalno, kakor jo tudi ml sami spoštujemo.

Naša privrženost miru pa se ne omejuje samo na sebično ravnodušnost proti vsemu onemu, kar se dogaja okoli nas. Mi delimo strah tolikih evropskh držav v tem metežu, V katerem se med seboj bore veliki narodi, s katerimi nas vežejo tako globoka čustva in tako veliki interesi, in mi z bolestjo ob-butimo v tolikšni meri uničene vrednote, ki so na tej strani dovedene v nevarnost in morejo zadati udarec skupnemu dobru evropske civilizacije. Napori, ki jih mi razvijamo v našem delu sveta s ciljem tesnega sodelovanja med sosedi, zagotavljajoč vsakemu narodu, pogoje za svobodno nacionalno življenje, naj bi se razširili in izpopolnili in naj bi prispeval k ustvaritvi nove Evrope, pomirjene, organizirane in združene.

S pravico ste omenili, gospod minister, naše skupne želje, da vzpostavimo odnošaje zaupanja z Bolgarijo. Kaj naj bi še dodal

besedam predsednika bolgarske vlade, ki je poudaril svoje prepričanje, da obstoje načela in interesi balkanske skupnosti. Takšne besede približujejo dan miru in krepe v nas prepričanje, da morejo biti v razširjenem okviru sporazuma, kakršen je naš, vsi odnošaji med sosedi urejeni na prijateljski način.

Istotako ste aludirali, gospod minister, na naše odnošaje z Madžarsko. Podunav-ski mir se dotika balkanskega miru in vi , s polnim razlogom smatrate, da je politika pomirljivosti in zbliževanja, ki je že združila štiri države na Balkanu, po Klican a, da da še nove srečne rezultate. Zaradi tega niste nikdar prikrivali interesov, ki ga kaže te za razvoj odnošajev zaupanja z Madžarsko. Vi veste, da smo o tej stvari bili vedno popolnoma soglasni in tesno povezani.

Zavedujoč se pomena izgovorjene besede in resnosti sedanjih časov, se bom omejil na to, da izrazim svoje globoko prepričanje, da je za podunavsko vprašanje kakor tudi vprašanje Balkana možno najti v okviru kakega regionalnega sporazuma pripravne formule, s katerimi se bodo med seboj pomirile rase, toliko križane, ter približale prijateljsko sosedne države. To se mi zdi toliko prej mogoče, ker je skupna zgodovina teh narodov, ki so na njihovi poti obstojala čustva nasprotja, ustvarila istočasno med njimi mnogoštevilne zveze, interese, solidarnost in simpatje ter jim podelila čedalje jasnejše skupne in solidarne dolžnosti.

Ali je potrebno dodati, da je naš sporazum, ki sledi samo svojim lastnim ciljem in ki se ne predaja nobenim tendencam, ki so mu tuje, v toliki meri pokazal, da ni naperjen proti nikomur in da se veseli vsakega znaka razumevanja, ki bi se mu pokazal. Zaradi tega visoko cenimo politično in moralno vrednost prijateljskega zadržanja Italije, ki gre na roko našim težnjam po miru, redu in varnosti, poudarjajoč tako važne interese, ki jo vežejo z nami.

Gospod minister, ekscelence, gospe in gospodje! Ne bi želel končati teh svojih besedi, ne da bi omenil, da naše štiri države, odločene nadaljevati skupno svoja miroljubna prizadevanja, zvesto čuvajo spomin na svoje vojaške vrline. Naša preteklost, izpolnjena s trpljenjem, borbami in dejanji hrabrosti, naj nas pouči, da je treba biti hraber in močan, da bi se dosegli vzvišeni ideali, kakor tudi, da bi branilo dobro ali obdržala sveta dediščina. Prizadevanja vsakega med nami v smeri priprave in razvijanja svojih sredstev za obrambo, služijo skupnim interesom našega sporazuma, istotako kot povečani prestiž našega sporazuma krepi mir in varnost vsakega od nas.

Dolžnost mi je bila, da sem omenil te resnice v želji, enaki vaši, da bi se modra politika pomirjenja kakor v notranjem tako tudi v zunanjem pogledu naslanjala na junaške tradicije naroda, odločnost, hrabrost in moč.«

Mesija in Japonska

Težko če pri pogajanjih za ureditev raznih spornih vprašanj med obema državama

Moskva, 3. febr. j. (Havas). Trgovinska ; ogajanja med Japonsko in Sovjetsko Unijo se po zatrjevanju obeh strank sicer normalno razvijajo, vendar je pa malo verjetno, da bi bila zaključena pred enim ali dvema mescema. Strokovne komisije proučujejo sedaj sovjetski in japonski načrt bodoče pogodbe, ki bo sestavljena iz posameznih elementov, izbranih iz obeh predlogov.

Tuji politični opazovalci zatrjujejo, da je sovjetska vlada izjavila pripravljenost, da se hkrati s sklenitvijo trgovinske pogodbe urede tudi vsa druga vprašanja, ki vise med obema državama in med katerimi so bila nekatera delno že urejena. Nasprotno pa se Japonska zavzema za postopno urejevanje spornih vprašanj ter hoče dobiti od sovjetske vlade pristanek, da se najprvo dokončno potegne vzhodna meja in sicer v celotni dolžini od Vladivo-stoka do Nomohana. Japonska je v tej zvezi predlagala osnovanje štirih mešanih

komisij, ki naj bi izvršile razmejitev ter uredile dodatne probleme, ki so s tem v zvezi.

Po mnenju tujih opazovalcev Sovjetska unija ne kaže resne volje do upoštevanja japonskih predlogov. V tej zvezi je zanimivo tudi sovjetsko stališče do japonske akcije na Kitajskem, ki se jasno odraža posebno v pisanju sovjetskega tiska ki zelo na široko proslavlja vsak kitajski uspeh.

Francosko večerno

vojno poročilo

Pariz, 3. febr. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 306. vojno poročilo: V splošnem miren dan. V akciji je bilo topništvo ob Renu v severni Alzaciji.

Naš? !?led^Iišče

DRAMA

Nedelja, 4. ob 15.: Profesor Klepec. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 5.: zaprto.

Torek. 6. ob 16.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 7.: Profesor Klepec. Red A. četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Premierski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.

»Profesor Klepec« je zgodba ljubljanskega meščanskega kroga. Osrednja oseba je profesor-idealist. ki živi v svojem abstraktnem svetu; v stiku z realnim pa zaide v hude stiske političnega ln ljubezenskega značaja, dokler se vse ne raz-vozlja v srečnem koncu. Igrali bodo Gre-gorin. Cesar. Nablocka, Simčičeva, Sever in Levarjeva.

Moderna, v sodobnem duhu pisana veseloigra nordijske pisateljice Helge Krogove Na prisojni strani« osvaja gledalca s sicer miniaturnim, zato pa iz prav zanimivih psiholoških potezic zgrajenim dejanjem. Pisateljica odkriva na humoren način nrav nekoliko čudaških članov Riibe-jeve rodbine. Deloma resni konflikt zakonske krize med možem (Kralj) ln ženo (Danilova) spremljajo zabavni prizori med zaljubljencema (V. Juvanova in Jerman). Originalna sta stric Severin in mati Margaret, prav tako dandy Preben, vloga, ki ima ves večer smeh na svoji strani. Igrali bodo Daneš, P. Juvanova in Jan. Režiser prof. šest.

Nest roveva burka »Utopljenca« je s svojo, komiko, humorjem in zabavnimi gttju&>

cijami kakor nalašč ustvarjena za veselo pustno razpoloženje. To Nestroyevo delo ki je ob sleherni uprizoritvi gledalce sijajno zabavalo ima zaradi odlično podanih vlog Buče (Cesar) in Smole (Kralj) nenavaden uspeh. Glavne vloge igrajo Levar, Vida Juvanova in Rakarjeva. Razen njih je zaposlen še velik del dramskega ansambla. Posebno opozarjamo, da se bo vršila predstava popoldne cb 16. urL OPERA Nedelja, 4. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Lumpacius vagabundus. Izven. Ponedeljek, 5.: zaprto.

Torek, 6.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Sreda, 7.: Rusalka. Red sreda.

Danes popoldne se bo ponovila naša najlepša jugoslovanska opera, Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki si je pridobila že evropski sloves. Krepko oblikovano dejanje, ki je posneto po hercegovskem narodnem motivu, je našlo v Gotovčevi, prav tako iz bogatega narodnega melosa izvirajoči glasbi popolnoma adekvaten izraz. V naši uprizoritvi se zlasti odlikujejo Franci, Heyba-lova, Kogejeva, Janko ln Lupša. Dirigira dr. švara — Zvečer in prav tako na pustni torek se bo ponovila Nestroy-štritofova muzikalna burka »Lumpacius Vagabundus«, ki je po svoji komični vsebini, originalnih, po vsem svetu znanih Nestroyevih figurah in domiselnih štritofovih glasbenih vložkih kot nalašč primerno delo za veselo pustno razpoloženje. Pri občinstvu je vzbudilo obilo pozornosti zato priporočamo, da si intenesentje oskrbijo vstopnice že v naprej!

ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE

Začetek ob 15.15 Nedelja, 4. t. m.: »Ujež« (Udruženje jugoslovanskih emaneipiranih žen), popoldanska predstava.

Edinost in sloga!

Misel gospodarstvenika ob konferenci Balkanske

zveze

Ugleden slovenski gospodarstvenik nam piše.

Vb« evropske države »o z ogrommm zanimanjem zasledovale potek razvoja ravnokar končane konference Balkanske zveze. Odločujočega pomena za to vojno bi bila njih enotnost in edinost. To ve vsakdo. Mnogo ljudi pa je pri nas, ki ne znajo ceniti duhovne strftjenosti naše države. Zato dovolite mi gospod urednik, da izne> aein r tej stvari samo eno rnisej.

V sedanjem kritičnem času, je državi aujno potrebno nekaj, kar je nad vse važno, to je edinost! Naša držav* bo uspela, ie bo v političnem, gospodarskeui m kulturnem oziru enotna! MaLa gospodarska območja, nekaka okrožja, ki bi jih vodili lokalni in oecbni interesi, bi silila v nasprotujoče si a ni on, namesto, da bi nas združevala. O tem naj razmišljajo vsi, ki se v državi os katerem koli področju udej-stvujejo. Vzemimo si za vzglod Finsko! Tam živijo poleg Fincev tudi Švedi, razen kmetov imajo tudi delavce državne uradnike in nast-avljcnce. obrtnike, trgovcc in industrijalce, konservativce, meščane m socialne demokrate, tako kakor pn nas, ni pa menda primera » zgodovini, da bi sc bil kak mali narod tako uveljavil, kakor »o se po zasiugi edinosti Finci Na Finsko in ▼ druge shčno vsmerjene države naj bi po a lah naše študijske odprave z odprtimi očmi in odprtimi srci. Takt države in na rod« posnemajmo na političnem, vojaškem,

gospodarskem, kulturnem in socialno-političnem polju. Potem bo Jugoslavija t »wjo tako ugodno geografsko lego, s svojim bogastvom, v in na zemlji, ter s svojim dobrim narodom ona izmed najsrečnejših držav na svetu. Ta namen je imela »družitev Srbov, Hrvatov » Slovencev r letu 1918. ln — roko na srce — kateri jasno misleči ter pošteno in pogumno deiujoči Jugoslovan bi inogei spričo vseh dooodanjih izkušenj predlagati in želeti našemu narodu kaj pametnejšega in boljšega?!

Da to dosežemo, pa je potrebna predvsem požrtvovalnost za skupnost m drža vo! Kako je • to vrlino pri nas? Ali smo tudi mi, privatniki in oblasti, kakor druge države vse pripravili za slučaj, ako se na enkrat znajdemo v vrtincu dogodkov? Zdi sc. da smo pn nas za ta sJučaj še prav ina lo organizirani in pripravljeni ter premalo strnjeni v duhu, mnogo premalo pripravljeni za to. kar naj nam očuva naše na/ viije: nttbo svobodo in neodvisnost Ako bon to ohranili svojo nevtralnost, kar je na ša največja želja, st bomo prihranili * primeri z drugimi državami ogrornn« irtev tn bremen Vse kaže pa, da »e izognemo vo) ni vihn samo v tem slučaju, ako bomo pra vočaano organizirani m ako hotno znali pravočasno zbrati in žrtvovati vse avoje sile za obrambo domovine. Kdor bo pravočasno pripravljen, ga najbrže vihra nc bo /.adclal

Rimu na položaj Balkana

Neposredna sovjetska nevarnost odstranjena — „Petro-lejska vojna44 - Nemško-italijansko sodelovanje

Rim, 1. februarja.

Po verodostojnih informacijah se zdi, da je najnovejša neuško-ruruunski peLroiej-&k- sporazum ce.o pomembnejši, kakor se je to zdelo po prvah alarmantnih vesteh z zapada. Od ceiotne rumunske produkcije petroleja, ki znaša letno okrog štiri in pol milijona ton za lzvoz, bo baje polovico prevzela Nemčija. Seveda morajo Nemci naj-preje temeljito popraviti žeieznico skozi zapadno Ukrajino in stopiti se mora ied na Dunavu. A tudi zapadni zavezniki so odločno na deiu, da preprečijo izvajanje tega sporazuma. Ze dosiej so pokupili velik del rumunske trgovinske mornarice kar sedaj nameravajo storiti tudi s turško, zlasti tankovsko mornarico, da bi kolikor toliko zmanjšali možnost prevoza po Dunavu.

Verjetno je, da so Rumuni dobili od Nemcev važne protikoncesije, pri čemer je uspešno posredovala Italija. Zatrjuje se. da je rumunsko-nemški petrolejski sporazum znatno zmanjšal sovjetsko opasnost na Balkanu, Po finskem neuspehu Je stališče Nemčije napram Moskvi mnogo odločnejše. zlasti ker Rusija zaenkrat ne more nudit! Nemčiji nobene izdatne gospodarske pomoči. Berl:n Je mogel dati rn-mnnski vladi zagotovilo, da bo Nemčija zavarovala HiTnun'jo prrd rako možnostjo sovjetskega vrnemIrlenja. Nemč!ja žel! v »moriti sovjetsko ekspanzijo proti Pervltskemu zalivu, odroma pr^ti nntrle-fklm Interesom v Sprednji A.7iji NemčHa smatra Jugovzhod za svoj velevnžni vir ne le ra petrolej, temveč tud! ra rame rude. poitrebno vojni lndu5+rijI. ter ra ^vc^i" pot-^h*č:ne. IVvVlrr dr?ave m Jneov-hodu VO<*tv> o tem ra^npa. V Nt"?!*« o^r^n'-tev m'm v tem področju. V^-ir^ar na Nemčija odklanja ustanovitev balkanskega blo-

ka, ki bi bil naperjen proti Rusiji, ker bi tak blok lahko deial težave njenim gospodarskim načrtom Na napadu ugovarjajo, češ da Nemčija sili te države, da izpustijo gospodarsko nevtralnost, proti čemur da se bodo morali zavezniki zavarovati V zadnje.pi času se zopet veliko govori o morebitnih nalogah vzhodne zavezniške vojske generala Weyganda ki je najprej bila ustanovljena, da v slučaju potrebe izvrši poroštva nasproti zavezniški Turčiji in nasproti garant.rani Rumuniji in Grčiji Gre torej za vojsko, ki bi lahko nekega dne operirala tudi na bližnjem vzhodu, če bi razvoj tako nanesel

Mnogi tukajšnji politični krogi smatrajo, da kake aktualne sovjetske upasnosti za Balkan ni in da ni razloga da bi beograjska balkanska konferenca o njej razpravljala Odklonitev sovjetske nevarnosti z Balkana pa normalizira tudi Italilansko - nemške odnošaje, ker Je Italija vedno priznavala velike nemške gospodarske intere-e na ju-govrhodn. Nemčija pa Italiji oolre gospodarskih tudi politične. Italija odklanja v tem področju vsak vpliv Rusije aH zapad-nih zaveznikov Italija je tudi proti temu da bl balkanske države po baje turški pobude sklenile vojaško zvezo, v katf»rikol< obliki ker bi taka zveza *ča.«oms lahko postala orodje v rokah zapadnlh za vezni kov.

Rumtm'Ja je torej danes po ttaI1jan«kem mnenju v znatno bolišem ooliržaiu To je videt! tudi iz njenega z»dr*ania nan^Ti madžarskim in bolgarskim zahtevam Se nedavno se je govorilo da bo Rumunija dala svoi*m manjšinam kultumn avtonomijo. O tem se danes skoraj nič ve? ne govori ... Dr. O. A.

dje In težkoče

StaHMe mrl^a K??lenoviea — Glasili dr. Mačka in ministra dr. Budisavljevica o razmerah v JRZ

Mmister dr. Kulenovič je v razgovoru z nrednikom »Politike« potrdil, da so njegovi? izjave dopisniku zagrebškega »Jutarnje-ga lista« avtentične. Poudaril je še enkrat, da je on za to, da se najprej izvršijo volitve, potem pa izvede preureditev države Pristal bi pa tudi, da se preureditev Izvrši pred volitvami, ako se doseže sporazum, da se ustanovijo štiri avtonomne edinice (Hrvatska. Srbija, Slovenija. Bosna in Hercegovina). Kar se tiče njegovih odnošajev napram JRZ. je g. dr. Kulenovič ponovil, kar je dejal že zagrebškemu dopisniku.

Pod naslovom »JRZ izginja« razpravlja Vilderjeva »Nova riječ« o krizi, ki je nastala v Jugoslovenski radikalni zajcdnici. Uvodoma objavlja izjavo dr. Mačka z dne 8. maja L 1., ko 90 se pričeli njegovi razgovori z g. Cvetkovičem. Dr. Maček je kakor znano takrat dejal, da se prvotno ni hotel sestati z g. Cvetkovičom, ker je smatral, »da nima smisla razgovarjati se s predstavnikom JRZ, ki je stvorjena od zgoraj in ki nikogar ne zastopa.« Šele ko mu je bilo potrjeno, da prihaja g. Cvetkovič kot pooblaščenec krone, se je začel z njim pogajati. »Pn prvem sestanku je g. Cvetkovič tudi sam naglasi!, da ne prihaja v imenu JRZ, s katero mi Hrvati ne moremo in nočemo imeti nobenega posla.« »Nova riječ« dodaja, da je dr. Maček v toku razgovorov z g. Cvetkovičem postal prepričan, da se bo z dosego sporazuma likvidirala tudi JRZ

Sporazum je b U podpisan in KDK je z JRZ napravila koalicijsko vlado. »Nova riječ« potrjuje, da so prva močnejša nasprot-stva med dr. Mačkom in g. Cvetkovičem nastala povodom znanega shoda JRZ v Ogulinu, ki naj bi bil po »Slovencu« priče-tek obračunavanja s Samostojno demokratsko stranko. Vendar pa da dr Maček takrat ni ho4el izzvati krize, ker se je baš pripravljal obisk kneza namestnika v Zagrebu.

Drugi dogodek pa je resnejši Na zahtevo slovenske JRZ je glavni odbor te stranke sklenil, da se ne smejo vTŠiti nobene volitve, ne občinske ne saborske tn ne skupščinske. dokler se nc izvrši organizacija in preureditev vseh dolov državne zajednic«. Ako sc imajo volitve odložiti, dokler se ne izvede organizacija vseh edinic, potem SO volitve sna vrbi »varala«. Saj v petih

mesecih ni niti dovršena organizacija banovine Hrvatske!

»Nova riječ« nato komentira dr. Mačkove izjave in službene članke v »Hrvatskem dnevniku« ter prihaja do zaključka, da )e preureditev cele države pred volitvami ven darle mogoča, toda le po reviziji »porazu ma z obojestranskim pnstankom Pred po goj za to p« bi morale brti »sigurne garan cije za pravo demokracijo« v r+cl državi, »kar znači drugi režim, a ne aodanji režitn JRZ.«

»Nova riječ« končno Jako skeptično bo-leži vesti o poskusih združiti radikale U glavnega odbora m iz JRZ Ugotavlja, da glavni odbor radikalne stranke i Aco Sta nojevičem nikakor ne pnstaja na predlog g Cvetkovnča ter vztrajs na »vojern zna nem stališču. Zato ae mora zaenkrat ama trati, da je ta akcija propadla K temu pa prihaja še izjava ministra dr Kulenoviča ki odločno odklanja zaključke JRZ. »Nova riječ« zaključuje: »lz vsega navedenega je samo eno sigurno, da se JRZ nahaja v globoki krizi, ker sama priznava, da r sedanji formi ne more več obstojati«

O kritičnih razmerah ▼ JRZ razpravlja

tudi »Hrvatski dnevnik«, ki poudarja da minister dr. Džafer Kulenovič smatra svojo skupino kot posebno politično organizacijo v okviru JRZ. Ugotoviti j« treba dve dejstvi: prvo, da sta za sklep glavnega odbora JRZ samo srbski in slovenski del te politične formacije, in drugo, da za akcijo za zbiranje radikalov kakor izgleda, niso niti slovenski JRZ-ovci. Iz vsega tega j« razvidno, da v vrhovni JRZ ne vlada cno-dušnost v enem izmed najbolj važnih vprašanj in da se združitev radikalov lahko izvrši samo v znamenju zbiranja Srbov v radikalni stranki.

*

V nedeljo sta v Nišu konferirala delegata glavnega odbora Narodno radikalne stranke gg. Miloš Bobič in Krsta MiJetič i predsednikom stranke g. Aco Stanojevi-čem, ki je sprejel tudi veliko deputacijo radikalskih prvakov iz Vojvodine. Po teh konferencah je voditelj vojvodinske depu-; tacije dr. Milko Kosič dal novinarjem izjavo v kateri pravi: G. Aca Stanojevič ae

•(tobrava akcije ministra dr Lase Mar kovica Kar se tiče »topit vc rad'k*ine stranke s JKZ, izjavlja g. StanojcviC da u tem ne more biti govora Radikalne množice iz JKZ »c lahko priključijo Narodno radikalni stranki. G. btauojevit jc za najožje sodelovanje tudi s ostalimi srbskimi stran-

Kaj je s povišanjem uradniških prejemkov

Občni zbor Sokola I na Tabora

Na kratko smo te poročali o glavni skupščini Sokola I v Ljubljani. Naknadno prinašamo še nekaj podrobnosti, sal la Sokol na Taboru ena največjih edinic ne ls v slovenskem, temveč v vsem jugoslovenakem aokolstvu.

Glavna skupžčlna Je bOa letos ▼ Klavni dvorani sokolskega dom« na Taboru, ker se je pričakoval zaradi znanih razmer večji obisk. In res Je bil oblak rekorden. Prisotnih )e bilo 408 bratov ln sester To visoko število Je dokaz močnega razgibani« in zanimanja za režltev stanja, ki )e zavladalo v društvu po prenosu znanega spora iz iupa v društvo

Društveni starosta br Inž. Lado Beve )• otvoril glavno akupžčlno ter pozdravil zastopnika tupe br Slano ln vse urlaotno članstvo. Prve misli ln besede njegovega poročila so bile posvečene Ni VeL kralju Petru II starešini »sveča Sokola kraljevine Jugoslavije ln njegovemu kraljevskemu domu. Izrazil je željo aokolsklh pripadnikov. ds bt J ugodila vila razvila vas narodne slls v naporih, da me očuva edln-jtvo naroda in države ns znotraj ln zuna) in ds bo tako okrepljen« zastavila vas sredstva v obrambo nedotakljivih državnih m nacionalnih meja V svojem govoru je dalje poudaril, da je »okolstvo nosilec ideje skupnosti vseh Slovanov Sokoistvo m opira na prtrodne pravic« in Je zato nepremagljiva Zaključil je »a del rovom z vzklikom: Naj živi slovanska misel! Naj živi sokolska misel 1

V na daljnem poročilu aa je starosta spominjal dobe umrlih bratov ln sester Nato se Js dotaknil načelnega vprašanja glede na razdvojenost, ki je nastala v društvu z ugotovitvijo, da je upravi poverjeno vodstvo vsega društvenega dela. Ona odgovarja za neuspeh, zalo brez njenega soglasja ne more v društvu delovati noben jrgan V kratkih obrisih je poročal o razvoju ln rešitvi spora. Podlaga uspešnemu sukolskemu delu Je prostovoljna dlscplina ki jo obljubi vsak pripadnik pn vstopu v sokolsko organizacijo. To oa ne zna čl da je ta disciplina na vsakokratno odpoved Kdor jo odpove, de laeto nI več pripadnik sokolske organizacije Kdor ja voljan, da se podredi društvenemu redu ln prostovoljni sokolski disciplini, so mu vrata na Taboru vedno na s teža i odprta

Svoj govor Je zaključil br starosta s pozivom, da gojimo v tem sokolskem Taboru. ki Je bil zgrajen v ljubezni in žrtvah bratstvo in svobodo Naj bo Tabor živ vir večno mladega življenja studenec leoote in vrlin za ves naš narod

Sledilo Je poročilo tajnfka br Etbin« Bežka. ki Je poročal, da je Uku telovadno kakor delo odsekov bilo vzpostavljeno ln da ni odpadla nobena redna prireditev razen javnega nastopa Sledila ao nato še poročila raznih odsekov Društvena godba Je bila redno pri delu Lutkovno gledališče Je doseglo lepe uspehe. Za javno društveno knjižnico so bt**Jvidom novi prostori Mladinski ln socialni odsek sta v okviru svojih denarnih «rvd.>lev pomagal* uveljavljati svoje socialno delo

Načelnik br Ton« Gor Jane ln načelni cm s Anuška Jugova sta podrobno Poročal« o stanju ln delu v tclovudnlcL načelnik te poleg tega podal še poročilo zdravniškega od>eka Računovodja br Ivan Lowj j« podal obračun za preteklo ln proračun za bodoče leto.

Po Izčrpnih poročilih vseh funkcionarjev je v Imenu revizijskega odbora br dr Pavle Pestotnik predlagal ruzrešnioo upravi z izjemo nekaterih Izločenih bratov, ld po prenehanju svojih funkcij še niso v redu izročili svojih poslov.

K razpravi o poročilih se je Javilo več govornikov, ki ao poskušal: braniti stališče opozicije Vzpričo Izčrpnega odgovora br staroste o predmetnem sporu so se bratje branilci morah ukloniti ogromni večini, ki Je glasovala za razreSnico upravi odnosno za predlog nadzornega odbora, da se funkcionarjem bivšega vaditeljskega zbora že ne da razrešnlca.

Predsednik kandidacijskega odbora br Pestotnik je predložil kandidatno bsto za novo upravo a starosto br inž Bovcem na čelu. Druge kandidacijske liste m bilo tn Je bila edina lista i uaromao večino aore-

SkupAčlns se )e končala oto doI l oonnč, Potek ln številni oblak sta pokazala imisul es red ln sukoLsko disciplino v vrstah članstva ter sta obenem jamstvo, da se bo Sokol I sedaj po prestani notranji krizi so-pet po svojem delu uvrstil prav med prva ■okolaka društva v državi

V novi upravi Sokola I ns Taboru so pole« drugih naslednji brstje ln sestro: starosta Inž. Lado Bevc. namestnik dr Josip Kune. Prane Vrečar ln Mirko Urbas. načelnik Tone Gor Jane, načelni ca Anužks Jugova, namestniki Janko Skst. Rudolf Ry-ška ln Stane Pire, namestnica Milena Ske-tovm. Marta Podpeceva tn Ivanka Vrhov-čeva; prosvetar dr. Svetaanr Iležlč. namestnik Inž Pran Svetina, tajnik Etbdn Bežefc. namestnik Stan« Flegar.

V nadzornem odboru ao dr. Pavla Pestotnik, Pran Majcen. Pran Kamenžek. Albin SmrkolJ, Zane Mikiavc tn štirje namestniki. V razsodišču so dr Andrej Kuhar. Pran Majcen. Rudolf Ryžka. Pranjo Jereb ln Jože Žabjek ter pet namestnikov. Člani uprava ao poleg starosta, načelnika, načelni ce ln njihovih namestnikov Prane Rebec. Ivan Erbežnik, TSedet Ivan Lažmi, Rajko Turk. dr. Pran Mllnaf, Pranko Kraigher, Avgust Volk ln Anton Pavlič ter 11 namestnikov. Praporščak fe ortal Edo Ropi«.

Marlnettl lrado zbolel

Rim, 5. februarja. AA. Znani fu turistični pesnik Marlnettl Je težko zbolel ter ae nahaja v neki kliniki v Rimu.

Potres v Grdi jI

Atene, 3. februarja. AA. Potres, ki je bl te etai v Ekatartni, ja napravil precejšnjo materialno škodo. Podrlo ae je čee 20 poslopij, ofltoll 160 pa ja je bilo hudo . poStoodovBalh. Človečkih žrtev ni bflo. ]

Beograjska »Politika« objavlja »ledoče informacije o povečanju uradniških prejemkov:

»V ministrstvu financ je bil že pred enim mescem izdelan predlog za povečanje urad-m.ikih ptač. O načrtu jc razpravljal ožji ministrski komite, ki jc izvršil ockatere spremembe. Nato so projekt izročili strokovnjakom. da ga spravijo v sklad s splošnim finančnim stanjem države.

Za povečanje prejemkov pridejo po tem načrtu v poštev dnevničarji. služitelji, zva-ničniki, pripravniki in uradniki od 10. do 5 skupine. Povečana bo draginjska in rodbinska doklada Ali bodo tudi žene dobile rodbinsko doklado, še ni sigurno Povečanje draginjakih doklad bo znašalo največ 20 odstotkov. Toliko bodo dobili nameščenci do vključno 10. uradniške skupine. Pri ostalih uradniških skupinah pada ta odstotek m znaša pri 5. skupini že 5 odstotkov. Koliko bo znašalo povečanje rodbinske doklade, se še ne da reču vsekakor pa ne bo manjše nego 50 din mesečno.

Istočasno s povečanjem p/ejemkov aktivnega nameščenstva se misli tudi na pove-

čanje prejemkov državnih upokojencev. Pri tej priliki naj bi sc popravila krivica tako z vam m staroupokojenccm. Vsekakor bo položaj teh »taroupoLojcnccv znatno popravljen m vorjetno izenačen s ooua ostalih upokojencev.

Povišanje uradniških prejemkov Ja vs-zano z uredbo o kontroli cen m bo izvršeno šele, čim se bo ta uredb« izdala Poudarja se namreč, da se mor« poprej izvršiti še analiza in ugotovitev stvarne podražitve življenja, tako da bodo lahko prejemki povi^ni na O6novi ugotovljenega razmerja med draginjo ia uradniškimi pco-jemki

Udruženje državnih upoko. . vor iz kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka. v katerem je rečeno, da je po obvestilu ministra financ uredba o uredi t v. prejemkov državnih upokojencev te izdelana ki da bo stopila a L aprilom v veljava

SPORI

Slalom v snegu In megli

Pri včerajšnjem mladinskem slaloma v Planici je med SI tekmovalci zmagal Iliri jan Tine M alej

Rateče, 8. februarja Drugi dan mladinskega državnega prvenstva v smučanju Je že bolj kot prvi dokazal, da vve bolj sili v ospredje nova generacija, ki že nestrpno čaka, da se vrine med vrste renomlranlh tekmovalcev. Kakor je včeraj nebo naklonilo najmlajšim tekmovalcem obilje toplih solnčnih žarkov, tako jih Je danes v obilju zasulo a snegom ln zatrpalo z meglo. Skratka, vreme Je bilo za tekmovanje v slalomu vse prej kakor ugodno ali prijetno.

Starostne meje so za današnjo tekmo podrli. Vsi so bili ena sama velika družina brez razlike v letih. Proga Je bila zakoličena na plazu za 40 m skakalnico, kjer obratuje prva vzpenjača na snegu v naši državi, ki Je baš danes v polni meri dokazala svoj ogromni pomen. Proga Je merila 380 m, višinske razlike Je imela 90 m, pri tem pa vse značilne lastnosti slaloma s Seelos-flguro, vertikalo Itd., le malo krajša Je bila Med tekmo Je vladala precej gosta megla, ki je ovirala pregled proge, ne samo na škodo gledalcem, ampak tudi marsikateremu mlademu tekmovalcu.

Med prijavljencl lz 12 klubov smo čl tali nekatera že znana ln skoraj že slavna Imena. Tako Je bil med njimi Jeseničan Mrak. ki Je prišel pravkar lz tečaja v Italiji. dalje njegov rojak Micell. zmagovalec lz Bohinja popularni Mulejev Tinček ln že drugI. Posebno pozornost Je vzbudila močna ekipa Cellanov pa tudi Kranjčani ln Tržlčanl so se poleg Jeseničanov vidno uveljavili Domačin Ilirija je bolj poskrbel sa število ln za zmagovalca, ki ga

Je dobfl v Tinčku Muleju s najboljžim časom dneva v drugI vožnji. Od 91 prijavljenih Jih Je prvič startalo 52, v drugi tekmi pa so tekmovali v obratnem vrstnem redu vat, ki niso izstopili ali bili tn*kvaH-flcirani. Tako Je tekmovanje trajalo debeli dve url ln skoraj prav toliko Cut js bilo treba, da je sodnlžkl zbor Izračun*! podrobne rezultate, ki so naslednji:

1. Mule j Tine (Ilirija) 1:42.4, 2 MlceB (Gorenjec) 1:45.15, ž. Knop (SPD Celje) 1:50.3, 4. Dvorak (SPD Celje) 1:50.35 5. Vlster (Bratstvo) 1:50.8, 6. ftpec (Gorenjec) 1:52.95, T. Stare Marjan (Gorenjec) 1:53.45, &. JLman (TrZlč) 1:53.T, 9. Mrak (Skala) 1:5«.15, 10. Bukvlč (Skala) 2:03.7.

NajboijSl čas dneva Je Imei MuJeJ s 48.2, potem Stare a 59.14 ln kot tretji Knop a 50.95.

Po včerajšnjem teku Je stanje točk za pokal »Politike«, ki Je razpisan za najbolj uspešni klub naslednje: 1. Ilirija 1629.83, 2. Dovje-Mojstrana 592.92, 3. Bohinj 452 66, 4. Bratstvo 410.03, 5. SmK Ljubljana 80 točk.

Tekmovanje se bo končalo Jutri z veliko revijo skokov. Sneg, ki je dane« vee dan močno naletaval, povzroča prirediteljem velike skrbi Skakalnice so bile že pripravljene, zdaj pa Jih bo treba prirediti znova Zanimanje občinstva je bilo danes že precej večje kakor za včerajšnje teke, še več obiska pe pričakujemo za jutri, ko bo vrhunec teh mladinskih prireditev tako po Žtevllu kakor tudi po kakovosti

Dve skakalni tekmi

V Kamnika Veliko paaomotM je vzbudila v Kamniku ve<»L, da bodo danes po dolgih letih spel enkrat skakalne tekme. SK Kamnik se Je nedavno reorganiziral, sklenil račune na preteklost tn povezal vso kamniAko športno javuost k novemu delu za napredek športa v Kamniku. Prijatelji tn podporniki športa ao takoj priložili klubu praktična darila za velike skakalne tekme, ki ae bodo pričele na znani kamniški skakalnici pod Zapricaml. Skakalnico so letos krasno uredili, tako da je do popolnosti pripravljena za najdaljše skoke. Rekord na njej Ima ■ 43 metri naš znani športnik Franc Palme, ki ga Je postavil ob otvoritvi leta 1932.

V Kamniku Je v času premora dorasla nova darda športnikov, ki bo kmalu uspešno posegla v konkurenco, SK Kamnik bo danee postavil za tekme sedmorico dobrih mladih moči. med katerimi so se n. pr. brata Jancžlča ln Ž Irca uveljavili na skakalnih tekmah na Gorenjskem. Senzacijo pa Ja vzbudil poja* najmlajšega kamniškega skakalca 13 letnega Krnesta Aunkarja. Z navadnimi smučmi, Id jih je napravil desna, ja korajžno skočil nad 30 m In prekosil vse ostale kamniške tekmovalce. Z novimi smučkami. Id so ma Jih darovali. Je nato mladi tekmoval«* skočil SSJ m tn a te*n postal kamniški rekorder la prvak kluba

Za današnje tekme Je poklonil kamnlAd župan pokal aa smagovalca, drugI športni prijatelji pa praktična darila Kljub deževni rosi bo kamniška skakalnica dobro pripravljena sa tekma. Ia Ljubljana prida 12 tekavvsiosv.

V Maribora

Danes ob 11 bodo na brtnavskl skakalnici velike skakalne tekme. Razen domačinov bodo ŽU na start tudi Gorenjci la že nekateri »kanool«. Pridite pogledat tudi vU

Občni zbor »Save«

Na Bvečnlco Je bil pri »Amerikancu« 15. redni letni občni zbor kolesarskega društva Save ob prav lepi udeležbi Zborovanja ja rodil predsednik Batjei, ki ja v svojem otvoritvenem govoru pozdravil številno članstvo, predvsem pa mnoge ofldelne zastopnike kolesarskih organizacij. Spomnil se Je tudi lani umrlih članov, ustanovnega člana Besednika tn odbornikov Dolenca tn Mila v ca, katerih spomin so zborovale! počastili s vzklikom slava.

Iz tajniškega poročila Je bilo razvidno, da ja klub pripravljal velike cestne dirke aa 8. oktobra 1939, ki pa Jih je moral nazadnje zaradi Izrednih časov preložiti na poznejžl termin. Finančno stanje društva Js zadovoljivo Po sprejeti razrežnlcl ao bih v novi odbor Izvoljeni:

Predsednik: BatJel Franc, podpredsednik: Rozina Ivan, tajnik: Gregorčič Adolf, blagajnik: Lazar Ferdo, odborniki: Kristan Franc Slamlč Milko, Schoss Karel, Cu-lot Karel, revizorji: Križnar Ivan, fttular Franc. V razsodišče so bili Izbrani. Ahačič Luka, Jereb Rudi, Starič Franc, Kale Jakob, Cotar Anton, Južnlč Karel.

Po končanem zborovanju so spregovorili nekateri Izmed prisotnih goetov, med

njimi tudi predsednik Slovenske kolesarska zveze podpolkovnik v p Jaklič, ki so vsi želeli društvu 6Lm lepa« uapene v bodoča.

Smučarske tekme

na Rakeka

Na praznik Je Izvedel siK Javoruik na Rakeku medklubakl amuAki tek zrn. so-nlorje ln Juniorje na 12 km, ki je štel hkrati tudi za letošnje klubovo prvenstvo. Ob precejšnjem zanimanju občinstva me je zbralo na startu 20 tekmovalcev, ki so dali naslednje rezultate: 1) D.ovar Janez (LJubljana) 58:57 ; 2) Završek Ludvik (Rakek) 1:01.17; 3) Mlakar Janez t Rakek) 1:06,27 Itd. Klubov seniorsk1 prvak Je Zuccatto Vinko, junlorskl pa Mlakar Janez. Tehnično vodstvo je bilo ▼ Izkušenih rokah Jožeta Hladnlka, sav. un. učitelja.

Iz propagandnih razlogov je poeval prireditelj k udeležbi vsa notranjska društva, ki pa se vabilu žal niso odzvala. Zato js toliko bolj pohvalno omeniti pozornost Sol kluba »LJubljane«.

popoldne priredi »Javornflt« mža tekma, katerih aaradl alshlb an»-žnlh prilik nI mogel Izvesti v okviru klubskega dne. želeti Je, da bt bila vztrajna prizadevanja agllnih športnih delavcev na Rakeku nagrajena a čim lepšimi uspetok

Tekma BSK—Oradjansld spet odgodeoa.

Zaradi slabega vremena, dežja ln poledic« Je bila zopet odgodena tekma med Gra-djanaklm ln BSK, ki bi morala biti danes V Zagrebu za pokal predsednika vlada.

Rokoborska zmaga Zagreba nad Mariborom. Snoči je bilo medmestno tekmovanja v roko bor bi med reprezentancama Zagreba ln Maribora. Za prireditev Je vladalo precejšnje zanimanje. Zagrebčani so zmagali a tesnim rezultatom 4:3. Mariborčani so imeli najboljšega tekmovalca v Ivani ču.

V poročno o skakalni tekmi v Llwcah pri

Oeljn ao se vrinile pri telefonskem prenosu nekatere napake. Prvenstvo MZSP si Je priboril Franci (ne Josip čop lz Maribora. Marguč je skočil 27.5 ln 24.5 m, Gradišnik 27 ln 28 m, Welle pa 26 ln 22.5 m. Najdaljši skok dneva je dosegel Emerik Peppeunig lz Innsbrucka s 34.5 m.

SK Tržič sporoča, da Je sanltaSka tekma z Ljubelja, ki bl morala biti danes, zaradi snežnih razmer preložena na poznejši termin.

SK Ljubljana opozarja vse aktivno članstvo na trening, ki bo danes ob 14.30 na Igrišču ob vsakem vremenu.

Smučarski klub Ljubljana (damska sekcija). V ponedeljek dne 5. t. m. ob 19. v damskl sobi kavarne Emone važen sestanek vseh članic. Dogovor glede tečaja na Llpancl, ki bo od 11.—19. t. m.

JASO. Sestanek vseh tekmovalcev bo v ponedeljek 5. t. m. ob 18. v avli univerze. Tjakaj naj pridejo tudi vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji državnega prvenstva ali pa ae udeležili tečaja za tek, ld bo čimprej v okolici Ljubljane. Tečaj bo trajal teden dni, število udeležencev bo omejeno, stroški pa bodo znašali okoli 180 din. Prijavite se pri vratarju g. Gllnžkui

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh