Slikarju Albrechtu Diirerju je bilo 23 let, ko je po,ed3l hčer imovitega trgovca, Ag-ne:o Freyevo. pred oltar. 2e v svojem devetnajstem letu se je seznanil z njo. Bil pa je preveč bojazljiv, da bi ji mogel priznati svojo ljubezen. Tako ji je pošiljal skoraj vsak dan majhno risbo, pogosto samo srce, v katero je bil zapisal ime »Agneza«. Včasih ji je poslal tudi risbo, ki ga je predstavljala samega v njeni družbi na sprehodu ob reki Pegnitz. čeprav do takšnega srečanja med njima dotlei v resnici nikoli ni prišlo To je trajalo tako dola-o, da mu je drkla nekega dne pisalo: »Zakaj vedno samo rišete — zakaj nikoli ne spregovorite?« šele tedaj se je opogumil, da jo je prosil za roko
E-len izmed mož. ki niso imeli časa za snubitev, je bil izumitelj Edison. Delo ga je preveč zaposlovalo, da bi mogel dvoriti kakšni ženski. Nekeea dne je zbudila njegovo pozornost mlada delavka v njeeovi deiavn ci. Obstal ie za njo in jo nenre^ično riedal Dekle ie postalo nemirno menila ie. da je napravila kai narobe Edison ie to onazil in mož ki s s1 oiimi ljudmi d usrače nikoli ni spregovoril hesede io je vprašal, ali jo ie prestrašil še preden ie mogla pros-m^ena m'adenka od^o^-oriti. jo je • pr^šal ->aravno,'»: »Ali hočete podati mo-žena"'* Postala ie a že po nekoliko letih mu jo je smrt ugrabila.
Podobna trenutna domislica je napravila Dostojevskega za moža. Nekega dne je narekoval svoji tajnici zgodbo o samoti, pri emer je opazil, da s kimanjem pritrjuje njegovim nazorom. »Ali ni res, da je samo.nost nekaj strašnega?« je nenadno dejal. »Vsak človek bi moral imeti tovariša. s katerim bi se lahko porazgovoril in ki bi se mu mogel zaupati. Iz vaše pritrjujoče kretnje vidim, da ste prav tako samotni kakor jaz.« In po kratkem mo'ku je dodal: »Morala bi ostati za vedno skupaj ...« In sta ostala.
Malo nenavadna je bila ženitna ponudba, ki jo je postavil Pasteur svoji izvoljenki, hčeiki rektorja vseučilišča v Lilleu. Poslal ji je namreč svojega psička v hišo, a na vratu je imela žival obešeno pismo, s katerim jo je prosil za roko. »Sčasoma boste spoznali,« ji je pisal, »da imam pod hladno in trezno zunanjostjo, ki je za vas morda le malo vabljiva, nežno srce.«
Na prav tako nenavaden način je prišel sloviti angleški naravoslovec George Airy do življenjske družice. Do svojega 40. leta je bil samec in bi bil to nemara ostal do konca, da se niso nekateri njegovi prijatelji dogo orili, da mu pomagajo do lastnega ognjišča. Ko so mu našli p imerno nevesto, so mu rekli, da imajo oči te dame to posebnost, da lomijo svetlobne žarke dvojno Kakor Cvojica leč. To je bil prob'em. ki je pred ženskami plašnega učenjaka takoj zanimal Prosil je dozdevno medici sko čudo za preiskavo. Pri tej priliki je razoča* ano ugotovil, da so oči dame pojoolnoma normalne. A obenem se je tako t^mrinto z-v gledal v te oči. da jo je že po nekoliko dneh prosil za roko.
Američana
Avtomobili ln njih lastniki — Poljub, vzrok železniških zamud — Oskulometer — Klobuki
V Evropi čujemo vedno znova, da ima I rahljajo »Oskarja«? Gospod 'n dama dr-
..nn i- Otiro v -i o v-, i, rl r» ' -5-ito r,r, onrt ol^lrt rn/ln in m Ir 1 "T n** i 13 trktr Irn
v Ameriki vsak svoj avto Stvar je hudo pretirana V resnici n tako rožnata, ka-kot si jo predstavljamo tukaj
šestdeset odstotkov vseh lastnikov avtomobilov v Ameriki ni imele nikoli novega voza in tuch ne denarja da bi s ga nabavilo. Večinoma gre za družine ki nimajo večjega tedenskega dohodka nego 30 dolarjev Med petimi avtomonilisti so trije z vozom ki n vreder več nego 150 dolar jev in je zato star že najmanj štiri ali pet let Samo petnajst odstotkov vozačev je toliko imovitih. da si lahko vsake leto kupijo nov voz in starega oddado Le četrtina kupcev plačuje svoje vozove v gotovini n takoj vsi drugi jih morajo plačevati v obrokih V Ameriki imajo glede tega široko razpreden plačilni sistem: avto je last kakšne družbe ki ga plača iz delovalni tvrdki takoj n pobira potem obroke s tohkc in toliko obresti od vozačev. Vozač svoj voz pogostoma spet vrne, preden ga je popolnoma izplača1 V resnici ni bil tedaj nikoli njegov lastnik.
# * *
Ameii?k železniški strokovnjaki so igolovili da morejo biti poslovilni poljubi vzrok večjih že'eznišk!h zamud. Vlaki, ki ob koncu tedna vozijo izletn ke. imajo tedaj po 15 do 20 minut zamude a vzrok je izključno dolga ceremonija s poslovilnimi pol;'ubi. Znanstveno in s številkami je tedaj dokazano da imajo Američani vendarle »srce«, o čemer nepoučen, često dvomijo.
* * *
Dr Loving z vseučilišča v Richmondu. kjer "^ae^ava fizko. je zgladil pripravo, ki meri očarljivost ženskih poljubov. Imenoval ga je »oskulometer«, študenti pa mu pravijo na kratko »Oskar«. Kako upo-
žita po eno elektrodo in zaključita tok, ko se poljubita. Ameriški listi ne povedo, kakšne praktične probleme rešuje ta trezna priprava.
» * *
Neki ameriški časopis piše, da sta se nek gospod in neka dama v velikem vva-shingtonskem hotelu pri večerji pogovarjala o prismojenih damskih klobukih, ki jih sedaj nosijo Gospod se je prav za prav razburjal.
»Stavim, da bi lahko nosili tudi to n nihče bi tega ne opazil « je de'al in vzel eno izmed pletenih košaric za kruh v roke.
»Seveda.« je dejala dama. Odšla je ven in gospod ji je dal po natakarju posati krušno košar co. čez nekoliko minut se je vrn;la, svoj klobuk je bil pust;la v garderobi. na glavi je koketno nosila pleteno košarico. Nihče ni tega posebe opazil, noben začudeni pogled je ni zadel, čeprav je nekol:ko krat plesala in se ni skr vala občinstvu. Zapustila je lokal s košarico na glavi, nje spremljevalec je to čudno pokrivalo odkupil za 50 centov. Stalo ga je veliko manj nego katero izmed »norih« pokrival...
Dovoz živil na Sfnskem bojišču
J!*X '.iS*.
Takole dovažajo Finci braniteljem dežele živila v zimski vojni
Največji biser
Potapljač je najdbo plačal s smrtjo
Raziskovalec Južnega morja Wilburn Dovvell Cobb, je v Ameriko pred kratkim prinesel največji biser, kar so jih poznali doslej. Ta biser tehta več nego 6 kg in so ga 1. 1934. našli ob obali otoka Palavana v Sundskem morju.
Odkritelj tega bisera, neki dajaški potapljač, je svojo najdbo plačal s smrijo. kajti velika školjka, ki je vsebovala dragulj, se je nenadoma zaprla, pri tem je Dajakova noga obtičala v njej in mož se je v vodi zadušil, preden so mu mogli pomagati. Školjko je potem dvignilo 14 drugih potapljačev po večurnem delu. Tehtala je nad 160 kg.
pozneje je prišel na Palavan Dovvell, baš tedaj, ko je poglavarjev najstarejši sin obolel za malarijo. Dovvell ga je ozdravil z novim lekom, ki ga na Palavanu še niso poznali, in gospodar mu je iz hvaležnosti biser daroval.
Čeprav je biser tako vel'k. ima vendarle razmeroma majhno vrednost. Zavoljo svoje oblike, ki sliči obliki človeških možganov, ni baš primeren za c krasne nam ne. Drugi največji biser, ki tehta nekaj manj nego 1 kg, ima vrednost 450.000 dolarjev, tako da bi novi biser, če bi odločala samo obse« in teža imel približno vredn st 3 j milijonov dolarjev. Znanstveniki so ga i
ANEKDOTE
Po naskoku na Diippelske utrdbe na Danskem je pruski kralj Viljem poslal princu Frideriku Karlu Pruskemu brzojavko z besedami: »Razen Gospodu vojn n trum se moram zahvaliti tebi za zmago.«
Princu je bilo zelo nerodno, da brzojavka ni omenjala pravega zmagovalca, generala VVrangla. Ta pa je vzel stvar s šaljive strani in je menil: »Nikdar, kraljevska visokost, saj sem jaz tudi omenjen v tej brzojavki. Gospod vojnih trum — to sem namreč jaz!«
Po bitki, ki se zanj ni srečno končala, jc velel Napoleon nekemu polku, ki se je te bitke pred vsem udeleževal, naj koraka mimo njega. Prikorakala je stotnija, ki ni imela nobenih izgub in Napoleon jo je ustavil.
»Kdo poveljuje tej stotniji?« je vprašal
»Jaz, veličanstvo,« je odgovoril neki častnik in se strumno postavil predenj.
»Ali ste stotnik?« je vprašal cesar.
»Ne, veličanstvo — sem pa iz lesa, iz katerega jih narejajo.«
»To me veseli,« je odgovoril Napoleon. K>Ciin bom potreboval stotnikov iz lesa, se bom spomnil na vas.«
Po tedanji modi je neki monakovski slikar v devetdesetih letih prejšnjega stoletja naslikal sliko z boeklinskimi pravljičnimi postavami. Stari Bocklin je na neki razstavi opazil to sliko, ustavil se je pred njo in menil, majajoč z glavo: »Ta gotovo še nikoli ni videl kakšnega centavra!«
VSAK DAN ENA
mod tem raziskaM in ugotovili, da pred-Biser je prišel tedaj v l?ct nl-men-kega j stavlja njegovo jedro neznarin k-šč k ko-poglavarja Panglime in ker je njsgova j rale, ki je po kakšnem naključju padel v
sprednja stran po mnenju rrrh"m:dan sk'h Dajakcv sličila MohTrrd \ emu ob-l razu, so jo častili kot sveto stvar. Dve leti
školjko. Starost bis3ra cenijo na najmanj 600 let. školjka pa ie bila bržkone še dosti i starejša. 1
»Moja žena ima slabo razvado, da ne e nikoli pred drugo uro v posteljo.« »Kaj pa dela ves ta čas?« »čaka, da pridem domov!«
(Puck)
„ JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Davčna
C. T. — C. — Koliko boste morali plačati za davčno karto, ki se nanaša na hišno služabništvo? — Kot uslužbenski davek po čl. 95. zak. o neposrednih davkih 50 din, za kritje nabavnih stroškov 2 din in kot obrambni prispevek 5.50 din (naknadno za leto 1939. 2.50 din in za leto 1940. 3 din). Poleg tega še 25 din kot banovinsko davščino v kolku, ki se prilepi na davčno karto. Na vseh dajatvah plačate torej za služkinjo za leto 1940. — 82.50 din.
F. K. — Lj. — Vprašujete nas, koliko znaša po novi uredbi zakonski odbitek za odmero uslužbenskega davka. — Čl. 93. zakona je bil z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah o neposrednih davkih s § 28. samo deloma spremenjen in sicer glede točke 1., ki se glasi: Ko se izračunava davku zavezani dohodek od ponavljajočih se prejemkov in koristi, med katere se štejejo vsi ponavljajoči se prejemki in vse ponavljajoče se koristi, kar jih je kakor koli ugotovljenih vnaprej, se odbije, če ne presega dohodek 4000 din na mesec (960 din na teden, 160 din na dan) — 400 din na mesec (100 din na teden in 16 din na dan) in za vsakega otroka po čl. 90., točki 6., po 100 din na mesec (25 din na teden, 4 din na dan). Ostale določbe čl. 93. zak. so ostale neizpremenjene.
A. P. — M. — Kolikšna kazen je predvidena po novi uredbi za primer, ako se ne vodijo poslovne knjige in kakšen postopek določa glede nevodenja poslovnih knjig nova uredba? — O tem, kako se ugotovi davčna osnova po bilanci, zasnovani na poslovnih knjigah, smo že govorili v zadnji nedeljski številki. Nova uredba pa spopolnjuje dozdaj veljavne zakonske določbe v § 33. takole: Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni voditi poslovne knjige, morajo na pismeno zahtevo dati davčnemu oblastvu na vpogled vse svoje poslovne knjige in račune. Če ne ustrežejo tej zahtevi, ki se sme v enem davčnem letu ponavljati, se kaznujejo z denarno globo od 10 do 100.000 din za vsak primer posebej, ko zahtevi ne ustrežejo; s tem pa niso razrešeni kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142a. zakona (s § 41. nove uredbe je bil namreč za čl. 142. zak. dodan nov člen 142a.). V takem primeru ugotovi davčna uprava sama pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po svojem prostem preudarku, upoštevaje mogoči dohodek po vseh konkretnih činjenicah ter krajevnih in splošnih pogojih; protidokaz pa je stvar davčnega zavezanca. Če se ugotovi, da ni davčni zavezanec po poslovnih knjigah izkazal tudi le najmanjšega dela poslovnega dohodka in da tega dela ni prijavil, se kaznuje z 10 do 200.000 din, s čimer pa ni razrešen kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142a. zakona; davčno oblastvo ugotovi samo pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po določbah prednjega odstavka. Tudi v tem primeru je protidokaz stvar davčnega zavezanca. — Ostali pridobninski davčni zavezanci, ki so po določbah drugih zakonov dolžni voditi o svojem poslovanju kakršne koli knjige, račune ali zapiske, morajo na pi?meno zahtevo te knjige, račune ali zapiske pokazati davčnim obla-stvom Če ti davčni zavezanci ne ustrežejo tej svoii obveznosti, se kaznujejo denarno s 1000 do 10.000 din. Izrecno pa pripominjamo. da se nova uredba uporablja 'jfle od 1. januarja letos.
P. J. — L. v. — Imate kmečki mlin in ža~o oboje na vodni posron. Mlin dela z 0.5". žaga pa z 1.50 konjske sile. V mlinu f!«>W Mfnj, na žagi pa imate enega pomoč-nika. Ali snada od vaših obrti katera pod davčni pavšal. — Čl. 11. pravilnika k novi uredbi z dne 2. januarja t. 1. pravi med drugim tudi da se obdavčijo mali obrtnik* s pavšalnimi zneski tudi tedaj, če delajo z en'm pomočnikom in s stroii na pogon do ene konjske sile. ali če delajo brez pomoč-a s stroji ra po?on do dveh konjskih sil Ker vodne sile ni bistveno smatrati za strojno pogonsko sredstvo, po našem mnenju ne morete biti pavšalirani niti glede žage niti glede mlina.
Fravna
L. R. S. Ali lahko v celoti iztožite odškodnino od krojača, ki Vam je popolnoma pokvaril blago pri izdelavi plašča. — H.oe, ki jih je napravil pri izdeiavi plašča krojač, pravite, da ni mogoče več odpraviti, niti popraviti plašča, ki ga niti ne morete nositi. Krojač Vam radi tega jamči za vsako škodo, ki jo je zakrivil. Ker Vam je že pismeno priznal svojo krivdo in bil pripravljen nekaj plačati, boste tem lažje dokazali njegovo obveznost. Zahtevati pa smete od njega le resnično škodo, t .j. primeren znesek za blago, ker kake druge škode itak nimate.
K. J. S. Ali veljata za dokaz plačila dve priči. — Če bi Vas založba, kateri ste plačali knjige tako, da ste ji poslali v pismu znamke — tožila na ponovno plačilo, beste morali dokazati, da ste izvršili plačilo res na navedeni način. Sodišče presoja izveden dokaze po svoji svobodni presoji v okviru zakona in vesti, ter ni vezano na število prič, ki so bile v dotični pravni zadevi zaslišane. Če bi založba ponovno terjala na plačilo, ji pojasnite in navedite tudi imena prič. ki so videle, da ste pismo z znamkami res odposlali na njen naslov. Ker ne gre za veliko vsoto, bo založba po takem pojasnilu gotovo prepričana. da ste svojo obveznost storili.
J. K. D. S poslednjo voljo je Vaša mati zapustila celo posestvo svojima hčerama, Vam pa volila le malo vrednost. — Ako menite, da ste prikrajšani, imate pravico terjati iz zapuščine nujni delež. Nujni delež se ugotovi od čiste vrednosti zapuščine. odštevši bremena in se čista vrednost nato deli s številom zapustničinih otrok. Polovica tako dobljenega deleža je nujni delež. Ker Vam je bil pri hiši do^čen s pos^ed-io voljo dosmrtni prevžitek, dvomimo, da bi mogel znašati Vaš nujni delež več. kot pa Vam je bilo v materini oporoki določeno. Dogovorno s sestrama bi pa mogli tudi Vi prevzot* xak
dogovor ie možno napraviti tudi pri puščinski razpravi, ki se bo vršila pri sodišču ali pri notarju.
M. K. R. Bili ste v dobri službi nameščeni kot proda.ja'ka, ko Vas je pregovoril Vaš zaročenec, da ste šli službovat v njegovo trgovino, kjer vas je izrabil, nato tudi zapuc+'l in trr'te vs?ed tega veliko šl*odo. — Če niste dali nobenega utemeljenega vzroka za odstop od zaroke, Vam je dolžan povrniti bivši zaročenec vso resnično škodo, glede katere pa boste morali dokazati, da jc trpite vsled njegove-
ga odstopa od zaroke. Kako visoka naj bo
zahtevana odškodnina, je odvisno od resnične škode. Tožiti morete samo zaročenca, ne pa tudi njegove matere, četudi je izjavljala, da Vas bo njen sin poročil. Tožbo na plačilo take škode pa morate vložiti, še preden bo poteklo 3 leta od dneva razdrte zaroke, ker bo Vaš zahtevek sicer zastaral. Iz pojasnil, ki ste nam jih dali, domnevamo, da bi taka tožba imela uspeh.
»Laško«. Pravite, da je potom zvijače in hinavščine dosegla Vaša sestra od očeta, da ji je izročil posestvo, katero je bilo namenjeno prav za prav Vam. — Nikakor ne boste mogli doseči razveljavljenja dotične izvršilne pogodbe, saj je bila sklenjena potom notarja v pravilni obliki in med pogodbenikoma, ki sta bila zmožna skleniti tako pogodbo. Se za časa življenja nimate pravice od Vašega očeta zahtevati kake dediščine, ker Vam bo pripadla le iz njegove zapuščine. Ako menite, da je bila Vaša sestra v izročilni pogodbi močno obdarovana, boste mogli zahtevati od nje. da Vam izplača po očetovi smrti nujni delež. Koliko znaša tak delež, pojasnjujemo zgoraj vpraševalcu pod J. K. D.
»Zapuščina«. Kaj Vam .je storiti v slučaju smrti Vašega očeta, ki biva v inozemstvu in Vam hoče s poslednjo voljo zapustiti nepremičnino, ležečo v naši državi. _ O nepremičnini umrlega inozem-
ca. ki jo ima v naši državi, bo razpravljalo domače sodišče v kraju, kjer leži nepremičnina in sicer po zakonih, ki so zato veljavni v naši državi. Ob smrti bo potrebno sestaviti zapis smrtovnice pred sodiščem ali potom notaria. Če ne bo obstojala glede te nepremičnine posebna poslednja volja, boste lahko preskrbeli uradni prepis poslednje volje, ki bo pri obiast-vih v inozemstvu. Po končani zapuščinski razpravi Vam bo izdan kot dediču po poslednji volji, prisoiilna listina, na podlaei katere Vas bo možno virsati kot novega lastnika v zemljiško knjigo.
Zdravniška
F. S.: 721etni oče ima napade, pri katerih ne more dihati. — Verjetno gre za napade običajne astme. Peijite očeta k zdravniku, da mu predpiše zdravila, ki preprečijo, odnosno ublažijo napad.
Katarina F.: Zdravnik je ugotovil glavobol zaradi slabokrvnosti in predpisal zdravila. Želite še nasvetov glede diete. — Svetujem, da uživate 2 do 3 tedensko jetra, od sočivja pa zlasti špinačo in papriko.
C. Vera: 14 dni po porodu ste imeli napad krčev pod žličko. Bolečine so izžarevale v prsi in hrbet. Bruhate neko rumeno vodo. V blatu opažate gliste. — Najverjetnejše se mi zdi, da imate napade žolčnih kamnov. Svetujem, da ne uživate svinjskega mesa, masti, pikantnih jedi in alkohola. Hrano belite z oljem. Bilo bi dobro, ako bi se dali enkrat točneje pregledati. Even-tuelno bi prišla v poštev operacija.
T. Leopoldina: Neprilike, kot jih imate vi, niso tako redke. Svetujem, da žvečite posušene jabolčne krhlje, ali pa žvečilni gumi. Kajenje, ki igra tudi neko vlogo, pa jb bolje, da sploh opustite.
Dolenjka: Včasih vam zaspita mezinec in prstanec na obeh rokah. V spanju vam ote-čejo veke. — Opisane pojave opažamo večinoma pri ljudeh, ki so malce razdražljivi. Dokler ostanejo pojavi v sedanjih mejah, ni potrebna zdravniška pomoč. Svetujem edino izmenične tople in mrzle kopelji in masažo obeh rok. Glede ostalega bodite brez skrbi! Mislim, da bo ostalo brez posledic.
Azeja: Kuhajte tako, kot ste se učili. Bistvo leži v zabeli, t j. v olju, ne pa v načinu beljenja.
K. G. Z.: Sest mescev ste poročeni, toda zakon je ostal dozdaj brez otrok. Kje tiči vzrok? — Vzrok je lahko pri enem, kot pri drugem zakoncu, ali pa pri obeh. Ako bi vam hotel našteti vse možnosti, bi to vedlo predaleč. Svetujem, da stopita oba o priliki k zdravniku v svrho pregleda in proučitve.
J. T. S.: Po rezultatih preiskave, bi teoretično, taktično morala žena zanositi. Mislim, cia bi biio potrebno še enkrat energično zdraviti vnetje. Posvetujte se z vašim zdravnikom, dali ne bi kazalo žene poslati v Dobrno. Ostalo, kar omenjate, nima nobenega vpliva na oplojenje.
P. L. iz N.: Opisane spremembe na nohtih so verjetno v zvezi z neko kožno boleznijo. Kostolom, ki ste ga utrpeli, ni s tem v nikaki zvezi. Svetujem, da se ogib-ljete mastnih jedi, zlasti živalske masti. Pri vaši ženi gre verjetno za posledice hripe, v obliki bronhialnega katarja in vnetja reberne mrene. Možno je pa tudi, da je vzplamtelo kako staro ognjišče v pljučih, ki je že dolgo bilo brez znakov. Svetujem pcnovtn zdravniški pregled.
Eva 20 J.: Stari ste 49 let. Težave z želodcem imate že 17 let. Takrat so vam ugotovili tudi rano na želodcu. — Vse znake, ki jih navajate, nahajamo običajno pri ljudeh, ki imajo rano na želodcu. Svetujem, da greste v bolnico zaradi pregleda in even. operacije. S samo dieto dvomim, da bi se dalo v vašem primeru doseči kaj prida uspeha.
J. G. R.: Ker se vaše stanje kljub zdravljenju z injekcijami noče popraviti, svetujem, da greste v bolnico. Potrebna bo even-
tuelno operacija.
Kmetijska
Vlaga v stanovanju
R. M. Split: Stanovanje vam je zelo vlažno, zlasti še, če so sobe močno segrete. S kakimi deli bi mogli temu odpomoči? Domnevamo, da stanujete v novi hiši, ki je bila ometana od zunaj, predno so se stene dobro posušile. V toplih mesecih, gre zidna vlaga ven, ko pa je v sobah gorko, vleče topel sobni zrak vso vlago nase. Seveda je bivanje in spanje v takih vlažnih prostorih zelo nezdravo. Če je to pravi vzrok, potem se boste znebili vlage, če odstranite zunanji omet, in pustite, da se stene dodobra posušijo. Sicer pa se posvetujte z mojstrom, ki je hišo gradil. On vam bo mogel najlažje svetovati, ker pozna krajevne prilike in materijal, ki je bil uporabljen za gradnjo.
Travno seme
I. K. S.: Ko boste poslali natančnejši opis zemlje in drugih razmer, vam bomo točno navedli, katere trave in detelje za travnik si nabavite. Potrebovali boste 2a do 40 kg semena na ha, kg poprečno 6—8 din. Odvisno je od tega, katero seme boste kupili. Točnejše podatke nam pošljite čimprej.
Volna
S. 2. R.: Nabavili ste 100 kg volne. Pred prednjem ste volno stehtali in ugotovili 2.85 kg primanjkljaja. Prodajalec zatrjuje, da je bila težka 100 kg in tudi tovorni list to potrjuje. Po prejemu ste volno razgrnili v shrambi ter jo nato zaklenili. Kraja je torej izključena. Prodajalec trdi, da je nastal usušek. Vprašate, ali je to megoče. Na suhem mestu shranjena volna zadržuje 14 do 16 odstotkov vode. Če izpostavite volno vlagi, tako da jo držite v vlažnem prostoru, se množina vode poveča tudi na 20 odstotkov. Verjetno je torej, da je bila volna pred Vašim nakupom v vlažnem skladišču in se je pri Vas usu-šila. V trgovanju računajo s 17 do 18 odstotki vlage v volni.
Dobra kokoSa
I. N. Šip.: Z rejo štajerske kokoši niste zadovoljni. Pravite, da so živali prelahke, in da ne znesejo toliko jajc, kakor se je zatrjevalo. Sedaj nameravate kupiti kakšno težjo kokoš, ne glede na nesnost. Katero kokošjo pasmo mi priporočamo? Smo še vedno mnenja, da je za kmetijo najprimernejša štajerska kokoš. S temeljito od-biro in kontrolo nesnosti se more zboljša-ti velikost živali in večja nesnost. Kakor je razvidno iz Vašega popisa, prave kontrole riti ne vršite. Če so Vaše kure lahke in manj nesejo, še ni rečeno, da so vse take. Pojdite sami k priznanemu rejcu in si nabavite dobro pleme. Prepričani smo, da boste s štajersko pasmo zadovoljni.
Tople grede
J. P. T.: Napraviti nameravate tople
grede in postavljate glede na to celo vrsto vprašanj: kako velike naj bodo, kolika okna, koliko gnoja, zemlje, kakšna naj bo globina grede, kdaj se vloži gnoj, kdaj zemlja itd. — Na vsa ta vprašanja bi vam mogli odgovoriti le v daljšem članku, v okviru teh odgovorov pa ni mogoče. Za gojitev rastlin — povrtnine v toplih gredah, kakor tudi za pripravo toplih gred je treba že nekaj znanja in vrtnarstva. Velikost gred, kakovost zemlje in gnoja ter vse delo je odvisno od povrtnine, ki jo mislite gnojiti. Nabavite si zato kako knjigo iz vrtnarstva, kjer boste našli vse potrebno o toplih gredah in načinu gojenja rastlin. Od domačih knjig imate M. Hu-mekov »Naš vrt«, v nemščini pa je izšla 1938 pri P. Parey. Berlin odlična knjiga od g. Beckerja: Handbuch des gesamten Ge-miisebaues.
§ H
Ljubljanski šahovski klub je imel dne 26. januarja svoj letni občni zbor. Novoizvoljeni odbor tvorijo gg.: predsednik univ. prof. dr. techn. M. Kasal, podpredsednika A. Hreščak in prof. L. Gabrovšek, tajnik A. Gerzinič, blagajnik M. Slokan, gospodar in knjižničar M. Mlinar, odbornika A. Pre-infalk in B. Verbič, člana tehničnega odbora S. Samec in dr. I. Murko, revizorja V. Iskra in C. Vidmar, člana razsodišča dr. V. Valentinčič in dr. I. Sever. — Klub je dosegel nedavno nov velik uspeh s ponovno osvojitvijo državnega klubskega prvenstva.
Slovanska obramba
Beli: Keres črni: Dr, Euwo
(8. partija mateha, Haag, 8. januarja)
1. d2—d4 d7—d5
2. c2—c4 c7—c6
3. Sbl—c3 d5 : c4
Po Sf6 preide partija v normalne variante. Dr. Euwe pa je od nekdaj forsiral ostrejše nadaljevanje, ki se ga posluži v partiji.
4. e2—e4 e7—e5!?
5. Sgl—f3! ?
V znameniti 6. partiji revanžnega mateha je igral v tej poziciji dr. Aljehin proti dr. Euweju 5. Lc4:!?, ed4:, 6. Sf3!!. Od tedaj so smatrali splošno to žrtev za korektno. Da je Keres kljub temu ne ponovi, kaže, da se je bal presenečenja s strani teoretično tako dobro podkovanega nasprotnika. Mojster Kmoch navaja sledeče nadaljevanje po 5. Lc4:, ed3:, 6. Sf3:, dc3:, 7. Lf7: +, Ke7, 8. Db3, cb2:!, 9. Lb2:, Db6! in beli res ne pride naprej. — Tako je morala Keresova poteza biti boljša.
5............e5 : d4
6 Ddl : d4!
Edino z zamenjavo dame je mogoče poudariti prednost v središču in boljši razvoj.
6. . . s e . Dd8 : d4
7.Sf3 : d4 Lf8—c5
Obramba kmeta povzroča v vsakem primeru že težave. Na b5 pride seveda 8. a4.
8. Lcl—e3 Sg8—f6
9. f2—f3
Slabše je 9. Lc4:, zaradi Sg4.
9............b7—b5
Druga možnost je samo še Ld4:, 10. Ld4:, Le6, toda po 11. f4! z grožnjo f5 je potem položaj črnega zelo sumljiv.
10. a2—a4! b5—b4
Na La6 zadostuje celo že 11. ab5:, cb5:,
12. Sdb5:, Le3:, 13. Sc7+ itd. V poštev pa prihaja Ld7.
11. Sc3 —dl Lc8—a6
Ker je Le3 sedaj krit, je grozilo eventualno že Sc6, pa zato črni ni smel rohl-rati.
12. Tal—cl
Tudi tu je šlo Sc6, beli pa hoče iz viseče pozicije črnih kmetov na damskem krilu izbiti še več koristi.
12............Sf6—d7
13. f3—f4
Ne takoj 13. Lc4:, Lc4:, 14. Tc4:, Se5! itd.
13. . . . » » o——o
14. Lfl : c4 Tf8—e8
15. Sdl—f2 Lc5 : d4
16. Le3 : d4 La6 : c4
17. Tel : c4 _ c6—c5!
črni kmetje so sicer slabi, toda pozicija
nudi črnemu mnogo taktičnih možnosti, ki bi najbrže morale zadostovati celo za izenačenje. Sedaj na pr. ne gre 18. Lc5:, zaradi Tc8, 19. Sd3, Sa6! in črni dobi figuro.
18. Ld4—e3 Sd7—b6(?)
Zelo prihaja v poštev Sc6. Seveda ne gre
potem 19. Lc5:, zaradi Sa5 itd., pa tudi sploh grozi Sa5 in c4.
19. Tc4 : c5 Sb6 : a4
20. Tc5—c2 Sb8—d7
21. Kel—e2 a7—a5
22. Thl—dl Sa4—b6
23. b2—b3 a5—a4? ?
Izgubi takoj, Po Tac8 ne bi črnemu grozila nobena neposredna nevarnost.
24. b3 : a4 Ta8 : a4
25. Tel—c6!
Dobi figuro, ker kritje Tb8 zaradi mata na d8 (po zamenjavi na b6) tudi ni več
možno.
25..............Ta4—a2+
26. Ke2—el f7—f5
27. e4—e5 Enostavneje je pač 27. Lb6:.
27............Sd7 : e5
28. f4 : e5 Te8 : e5
29. Tdl—d8 + Kg8—f7
30. Tc6—c7+ Kf7—g6
31. Td8—d6+ Kg6—h5
32. g2—g4+! Kh5—h4 Ali pa fg4:, 33. Tc5.
33. Tc7 : g7!
Efekten konec, res da — s figuro več! 33............Te5 : e3 +
34. Kel—fl h7—h5 Proti matu s Th6 ni bilo obrambe.
35. Td6—h6! črni se vda. Na fg4: sledi seveda zabavni mat 35.
Tg4. Vasja Pire
R
1 O
Nedelja, 4. februarja.
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Cimer-manov kvartet. — 9: Napovedi, por. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve.
— 9.45: Veiski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 10: Pevski in klavirski koncert (Izvajata Vida Valjalo in Marta Osterc-Valjalo), — 11: Koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plesno glasbo izvaja orkester 3>Swing-Rhythm«. — 14: Plošče.
— 17: Kmet. ura: Varujmo živino pred slinavko in parkljevko (dr. Kocjan Leo).
— 17.30: Ljubljanski pevski jazz-kvartet (vmes igra harmoniko g. Stanko Avgust).
— 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: prva srbska vstaja, izvolitev Kara-djordja za vrhovnega vodjo (Boža Kovačevič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Plošče. — 20.30: Radijski orkester in pevski zbor »Sava«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče.
Beograd 18.15: Ploš e. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Velik orkester. — 21.50: Ruske romance — 22: Plošče — 22.50: Plesi. — Zagreb 20: Tamburaški zbor. — 21: Zabaven večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — 18: Ples. — 20: Lahka glasba. — 21.45: Plošče in plesi. — Praga 20: Simfonični koncert. — 22.15: Pester spored. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 20.13: Koncert solistov. — 22: Plesna muzika — 24.10 Nočni koncert. — Berlin 20.15: Veliki orkester in solisti — 22 30: Pester spored. — 23.10: Nočni koncert
Ponedeljek 5. februarja.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 705: Napovedi, poroč. — 7.15: Plošče. — 12: Plošče.
— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra.
— 14: Poročila. — 18: Zdravstveni pogoji za srečen zakon. (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. F*. Vodnik). — 19: Napovedi .poročila. — 19.20: Nac. ura: Zgodovina in jezikoslovje Srbov in Hrvatov (dr. Henrih Barič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Več manire — brez zamere (Fran Govekar). — 20: V pustnem veselju (sodelujejo: Vekoslav Janko tn Svetozar Banovec ob spremljevanju harmonike (G. Stanko). — 2130: Plošče. —
— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 18.20- Orkester. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Zvočna igra. — 21.50: Slav-
ni dirigentk — Zagreb 17.45: Pevski in klavirski koncert. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.30 Operni prenos. — 22.20: Pester spored. — 23: Češka glasba. — Sofija 19: Lahka glasba — 20: Simf. koncert. — 21.30: Plošče. — 22: Ples. — Dunaj 20.15: Petje. — 20.45: Plošče. — 20.15: Plesni večer. — 22.20: Plošče. — 23: Nočni koncert.
Novi orehi
Zlogovnica
KOSILO — VABILO — BRATOMOR — DARITEV — ŠEPETANJE — PONEDELJEK — IZBERA — NAVADA — JAGO-DINA — UPORNIK — MOČERAD — NOGOMET — DESTILACIJA?
Iz vsake besede vzemi po en zlog in sestavi iz njih pregovor.
Šesta vljatnica
ENM — BOD — INE — EKL — OZj — EN — IZP — TRD — ROS
Uredi te skupine črk tako, da boš dobil Jurčičev citat.
Posetnica
DARINKA KLUN
Rimini
Njenega moža se marsikdo boji. Kaj je po poklicu?
Dopolnilnica
LADA — OMAN — BAR — EVA — TALIJA — ODA — BRAT — LETO — ROSA.
Pred vsako besedo dodaj spredaj še eno črko. da dobiš nove besede. Nove črke ti dajo pregovor, ki bi bil zlasti v sedanjih časih uvaževanja vreden.
Računska uganka
Družina petih ljudi — očeta, matere in treh sinov — šteje skupaj 164 let. Sinovi so po starosti po štiri leta vsaksebi. Vsi trije imajo skupno toliko let kakor oče, starejša dva pa toliko kakor mati. Koliko let ima vsakdo izmed njih?
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Napisane naj bodo na dopisnici. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Premikalnica: Kolivan — Arizona —• Maribor.
Dopolnilnica: Branislav Nušič.
Veriga: Golida. Danilo, lopata, Tamara, razina, narava. Vatikan.
Zamenjalnica: Sitar, igla, mana, oglas, Nitra, jahta, elan, nazor koran, obrat. — Simon Jenko.
Po žrebanju je razdelil stric Matic šest knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji reševalci:
Anton Kancler. Ptuj. Ormoška 1. Marija Rus, Ljubljana, Svetčeva 8 in Milena Kocuvan, Maribor, Gregorčičeva 4 dobe po en »Jutrov« roman.
Ana Bole. Trst, -Rojan, Via Moreri 80, Julij Kleinstein, Ljubljana VII, Samova 4, in Anton Pipan, Moste. Bavdkova 9 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«.
Križanka št. 4
Vodoravno: 1 igra na dobitke; 7. švedska pripovednica (* 18os. ); 13. udomačen ptič; 14. pasja pasma; 16. francoski romanopisec (* 1804., t 1857.); 17. gor-njedalmatinski otok; 19. živilo; 20. nippon-ska denarna enota; 21. gradbeni material; 22. nipponska igra; 23. kvarnerski otok; 25. slavni madžarski pianist ta skladatelj (« 1811., t 1886.); 27. pozitiven odnos do nečesa, tudi vprašalnica; 28. kmet po delu, ki ga opravlja; 30. slaven slovenski matematik (» 1754., t 1802.), tudi zvezda; 31. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko dragoceno — v zdravilstvu uporabljano prvino; 33. francoska pisateljica; 34. nakit; 35. italijanski goslač in skladatelj (»1692., t 1770.); 36. nekoristen odpadek; 37. egipčansko božanstvo, utrjen otok pred zapadno francosko obalo, tudi kemični znak za prvino; 38. nočna ptica; 39. geometrični lik; 41. reka v severni Španiji; 43. prisilno, brezplačno delo v srednjem veku; 46. otoček v Egejskem morju (pri otoku Santorinu); 47. skrajen v morje segajoč del kopnine; 48. žužkojed; 49. pramati, Foersterjeva opera, tudi Leharjeva opereta; 50. oblačilni pripomoček, tudi okras; 52. kratica akademskega naslova, tudi Nušičeva komedija; 53. junak Gotovčeve opere; 54. rastlina; 56. vrh v Julijskih Alpah; 58. tadski pesnik v 5. st. po Kr.; 59. visoko ležeče utrdbe starih grških mest.
Navpično: 1. otroško vozilo; 2. pesnitev; 3. privlačna osebitoet; 4. rimski pesnik (* 43 pr. Kr., t 17 po Kr.); 5. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za prvino; 6 spona, tudi Finžgarjeva žaloigra; 7. Goetejev mladostni prijatelj (» 1751., t 1792.); 8. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni pita; 9. knjižna zvrst; 10. Slovan; 11. besedica neštevitaosti, izjeme, prigovarjanja; 12. ozek, daleč v celino segajoč zaliv; 15. iglasto drevo, tudi srednje- . evropska reka, pritok Donave; 18. pripra- i
va za razsvetljevanje okolice; 22. Zevzov ljubljenec in točaj po grškem bajeslovju; 24. dragocena tkanina; 25. sladek kruh; 26. rastlina; 27. Massenetova opera; 29. poosebljeno zlo, 30. praizhodišče, nočna ptica, vas pri Domžalah, tudi gornjedal-matinski otoček ta kraj na njem; 32. predplačilo, tudi vrsta papig; 33. mlečni izdelek; 35. zemljepisni pojem; 36. vrsta ploda; 38. reka v Jugoslaviji, tudi tretji arhiepiskop — prosvetitelj (1263.—1271.); 40. visočje v severni Afriki; 42. rečno prevozilo, več krajev v Jugoslaviji, tudi nemški pisatelj (* 1884. —); 45. vrsta bom-baževine; 48. življenska tekočina; 51. poljsko — vrtno orodje; 53. naziv božanstev pri mnogih semitskih narodih; 54. rimska mera in bakren novec, igralna kar-■3l, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 55. pritezalni drog; 57. nipponske slavnostne igre.
Rešitev križanke št. S
Vodoravno: 1. pikolo; 6. bolero: 11. oves; 12. por; 14. Eros; 15. Set (2. set); 16. De-vta; 18. ost.; 19. tr (=trilček); 20. Erri-gal; 22. ar (2. Ar=argon); 23. El; 24. ara; 25. Ig; 27. pobeg; 30. storž: 32. kokos; 33. tiara: 34. Volta; 36. Rikli; 38. ir (2. Ir=iridij); 39. kap; 41. pi; 42. ha; 44. Adakale; 47, rt; 48. Ali (2.ali); 50. Ama-ti; 51. ser (3. Ser); 52. ralo; 54. ion; 55. rana; 56. anilin; 57. Aladin.
Navpično: 1. postop; 2. iver; 3. Ket- 4« Os (2 Os=osmij); 5. opera: 6. b^"- **. Briga); 7. le; 8. Ero (z onega sveta). 9. rosa; 10. ostriž; 13. ovira; 16. dr (=dcktor, 2. Dr); 17. Na (=natrij); 20. Elektra: 21. Ki-taj-pe; 23. Eboli; 26. Gorki: 28. oko; 29. Goa; 30. sir; 31. ral; 34. vih?ra; 35. ka-kao; 37. stran; 39. kamin (2. Kamin): 40. Patna; 43. Alan: 45. da: '6. 1 <2. li=litij);' 47. Renij; 49. Ili; 51. sad; 53. ol; 55. R% (2=rradij).
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuje hratRoročne Kredite u tefcočem računu ts^oniiru iryou:jR* menice HOUE ULOBE znosmo Din 67.000.000 —
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.^ Vrši vse bančne posle naj ku1 antneje
Odjuga povzroča poledico in poplave
V Ljubljani je včeraj za izpretnembo deževalo
Ljubljana, 3. februarja Letošnja zima nam je kar vsega prinesla na kup. Najprej najhujši mraz in tolikšno mero snega, da ga že dolgo ne pomnimo takšnega, takoj nato pa jug in dež. Ze vse »adnje dni se lovimo med poledico v ju-trih in večerih in brozgo, ko se začnejo na prisojnih mestih tajati plahte snega Davi pa je na lepem začelo deževati in deževalo je vzdržema ves dan. Zjutraj je tremome-ter kazal še 6.7 pod ničlo, v popoldanskih urah se je srebro povzpelo na 0.7 nad
ničlo. Čeprav je toplota naraščala, so zdaj pa zdaj zavele mrzle sape, da je moča na cestah sproti ledenela. Zlasti dopoldne je bila hoja po pločnikih precej nevarna zlasti tam, kjer hišni gospodarji dovolj skrbno ne posipajo. Poledica je zahtevala tudi svojo žrtev. Mestni reševalci so na kirurški oddelek pripeljali 161etnega Petra Grčarja iz Bernekarjeve ulice, ki mu ie spodrsnilo, da si je zlomil nogo. A če poj de tako dalje, bomo. preden nas odreši pomlad, še mnogo trpeli od povodnji.
Pod težo snega se je podrla streha
K sreči ni bilo človeških žrtev — Podrta domačija Kovača Peršuha v Spodnjih Racah
Maribor, 3. februarja
V Maribor so prispele vesti, da je pri Račah zasul plaz neko domačijo. Kmalu pa se je ugotovilo, da gre za zrušenje ostrešja zaradi prevelike teže snega. O dogodku smo zvedeli naslednje podrobnosti:
V Spodnjih Račah ima svojo domačijo kovač Franc Peršuh. Šel je po opravkih od doma. doma pa je ostala sama žena z otrokom. Nenadno je prihitel v hišo Peršuhov sosed posestnik Alojzij Rečnik. za njim so prihiteli še drugi, ki so opozarjali Peršuho-vo, naj takoj zapusti hišo, ki se ruši, Posestnik Rečnik je namreč opazil s svoje domačije, kako je ostrešje Per.šuhove domačije, ki je že stara, popustilo in se zrušilo. Nevarnost je bila, da se zruši tudi strop in
pokoplje pod seboj Peršuhovo in otroka To nevarnost pa so preprečili sosedje s tem, da so hitro podrli strop in odstranili ruševine na ostrešju, ki ga sedaj že ob navijajo. Le srečnemu naključju in pa takojšnjemu opozorilu ter pomoči soseda Alojzija Rečnika je pripisati, da je Peršu-hova z otrokom v zadnjem trenutku ušla smrti.
Ta primer iz Spodnjih Rač opozarja tudi druge, katerih domačije niso bile pravočasno obnovljene, da se za primer novih snežnih žametov primerno zavarujejo. Prebivalci Rač pa zaslužijo toplo priznanje, ker so ob pretečem primeru pokazali hitro pripravljenost k pomoči življenjsko ogroženemu bližnjemu.
Zima letos in lani
Zaradi mrazu zelo trpi srnjad — Ptice še vse mirujejo
razen vodnega kosa
Na Gorenjskem, o svečnici
Razlika med letošnjo in lansko zimo je izredno velika. To posebno opazimo, če primerjamo letno vreme v odsekih kmečkih vremenskih svetnikov.
Lansko leto o sv. Antonu, ko po kmečkem izreku berač berača vprašuje, kje je prebil zimo, je že prepeval črni kos. O svečnici smo se počutili kakor druga leta o sv. Jožefu. Celo teden pred sv. Valentinom, ko navadno umirajoča zima precej pobira in se večina vodovja pomreži, je bilo prijetno. Prijazno nas je bil pozdravil tudi prvi pomladin sam sv. Valentin. Ptiči so peli kakor druga leta na dan ptičjih svatb za god sv. Gregorija
Kako pa je letos? Zakopali so nas v debel sneg mrzli svetniki, ki se zbirajo okoli najhladnejše mrzle svetnice, sv. Neže. Kje so letos črni kosi? Navadno se oglase pri nas okoli sv. Gregorija, toda vidimo jih pa le tudi pozimi, čeprva imajo zamrzle kljune. Kakor omenjeno že pred mesecem dni v »Jutru«, je letošnjo zimo na Gorenjskem v primeru z drugimi zimami kaj malo ptic. Niti tistih ptic ni, ki v hudih zimah prihajajo k nam s severa. Kje so črne poljske vrane, kje so pegami, ki smo jih smatrali za oznanjevalce hudih zim in slabih let? Izmed severnih selivk so priletele v jatah šele v zadnjem času divje race in nekaj gosi. Manj je letos tudi naših stalnih domačih krilatcev. Zdaj, v tretjem dejanju zime, so se pojavili po naših cestah čopasti škrjančki.
Ko se je proti koncu januarja začela nekoliko prebujati odjuga, so se že odtajali drobni kljunčki sinic. Prejšnji dan, ko je brila trpka burja, so sinice zmrzovaje čepele po drevescih in prosile hrane okoli hiš. Komaj je narahlo dihnil jug, je bilo že slišati, posebno okoli poldneva, vesele pomladno siničjo pesem. Le-ta pei>em je odprla tudi marsikatero človeško srce. Saj so mnogi pričakovali, da se bo ob polni luni spremenilo vreme. Mislili so, da drobne ptice že oznanjujejo pomlad. Saj ni več daleč sv. Valentin, ki ima ključ do korenin!
Pa se je spet hitro obrnilo. Znova sta za-kraljevala burja in sever. Burja je zavrtela celo nekaj snežink, tako da se je snežna odeja, ki jo je bil jug nekoliko stisnil, spet zdebelila za nekaj centimetrov. Utihnila je za nekaj časa ljubka siničja pesem in ž njo nade na toplejše vreme, ki smo ga lani v tem ča6u že tako zelo uživali.
Huje kakor krilatci pa občuti zdajšnji zasneženi del zime srnjad. Ko je okoli mrzlih svetnikov močno snežilo, je pribežalo
v dolino mnogo srnjadi, k.i se je bila zadrževala med hudim mrazom na prisojnih pobočjih. V Kropi so ujeli med snežnim metežem sredi trga onemoglo srno Mrtvo srno je vzel lovski čuvaj nekemu vozniku ki jo je bil ujel in mu je poginila v hlevu Več srn se je zadrževalo ob potoku, kjer so jih hoteli neki nepoklicanci nagnati v snežne plazove in jih poloviti Bili pa so pravočasno pregnani. Neka druga srna se je onemogla ločila od v dolino pribeglih srn blizu Kranjske gore. Dosegla je železniško progo, kjer jo je železniški paznik odnesel v čuvajnico, a je kmalu poginila. Pa tudi iz drugih krajev poročajo, kako trpi srnjad, ki v mnogih primerih obtiči v p'azovih.
Kako zelo plazovit je letošnji sneg. pa priča primer, ki se je zgodil malo pred rahle odjugo blizu Dobrave pri Otočah Neki mesarski pomočnik je opazoval z razho-jene poti na zamedeno bližmco odhajajo čega starejšega moža. Ko je bil mož v strmini na stezi, pa se je trenutno odtrgal plaz, pograbil moža in ga prevrgel na gla-vo v jarek pod potjo. Mož je bil čisto zakopan in bi se bil prav gotovo zadušil, če ne bi bilo v bližini mladega krepkega mla deniča, ki mu je pomagal izmotati se Iz mrzlega mrtvaškega prta.
Svečnica je, o kateri so si toliko obetali ljudje, da se bo morda vendar ob njej za sukalo vreme. Toda že spet sneži. Vse razen enega se boji zime. Prijateljem prirode pada baš zdaj v oči naš ljubki, belo opasani, temnorjavi pevec vodni kos Medtem ko se stiskajo drugi krilatci in gine-vajo od glada in mraza, vodni kos veselja-či in se ženi. Kaj briga njega zima On ima gosto pernato suknjico, ki ga greje in jo hkratu uporablja tudi za kopalno obleko. Njemu je vseeno: ali je pomlad, poletje ali mrzla zima. Hrane mu nikdar ne zmanjka; ne more mu je zakriti najdebelejša zimska odeja. Kadar ne more do vodnih črvičkov in drugih ličink s suhega zabrede v vodo do kolen. Ce je treba, smukne kar ves pod vodo. Zunaj je mraza 6° pod ničlo in sneži. Voda potočka ima 6° toplote Vodni kos se spusti pod vodo in si poišče hrano. Ko si uteši glad. je že spet na suhem belem produ kjer si že ves pred-pust žvrgoli veselo pomladno svatovsko pesem. Rad sfrči za veselo nevestico. ki bo pa kaj kmalu pričela znašat1 enezdo in bo že valila, ko se bodo drugi ptiči šele ženili.
— s.
Rsčuni in izgledi sezonskih delavcev
Tisočeri Prekmurci ugibajo o bodočnosti
Murska Sobota, konec januarja
Ob vojni vihri, ki je zajela nekatere države, so nam oči dan za dnem uprte v poročila, ki govore o postojankah, pomikanju rti bitkah sovražnih armad. V znamenju teh poročil je zašlo staro leto in v njih znamenju je vstalo novo. Malokdo pa je pomislil na armado, ki ima povsem drug značaj tn se je prav tako bojevala Mislimo na armado prekmurskih sezonskih delavcev, ki je za eno leto spet uspešno končala tradicionalno bitko.
Večina prekmurskih mož, žena in mladine, ki so jo krušne življenjske potrebe pognale v Nemčijo, Francijo in Slavonijo, se je vrnila na svoje domove. Nekateri so zaradi nenadnih mednarodnih zapletljajev tru-doma priromali domov predčasno, drugi, ponajveč iz Nemčije, pa šele proti koncu leta, po preteku sezone. Iz Prekmurja, ki kot izrazita poljedelska pokrajina s slabo izvedeno agrarno reformo v zdajšnjih prilikah nima nobene možnosti večje zaposlitve in je vrhu tega še močno preobljudena ( več ko 100 ljudi na štirijaški kilometer), jc v preteklem letu šlo na delo v Nemčijo 6500 Prekmurcev; okrog 1000 jih je bilo tam še od prej, tako da je skupno število naraslo na 7500. Od teh se je večina ob času vrnila. — V Franciji jih je bilo letos manj, in sicer okrog 3500; vrnilo se jih je pa okrog 2000. ponajveč po dolgotrajni vožnji preko Italije. Izseljevanje v Slavonijo pa je doseglo v preteklem letu število 2000.
naglo topi in vode stalno naraščajo. Tudi Banjaluko je predvčerajšnjim obeska,a silna ploha ki sta se ji pridružila strašno bliskanje in grmenje. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo podobnega vremena v tem letnem času. Hidrotehnična oblastva so ukrenila vse potrebno, da zaradi naglega naraščanja rek ne pride do poplav.
Po vsej Bosni, predvsem po večjih mestih pa še zmerom vlada veliko pomanjkanje kurjave. Premoga ni mogoče dobiti, ker železniška uprava ni o pravem času dala na razpolago zadostnega števila vago-
nov za prevoz. Zato so se nekateri trgovci s kurivom zatekli k prevoznim sredstvom, kakršna so bila pred 80 ieti v .adi. in so začeli iz bližnjih manjših rudnikov prevažati premog na saneh Vendar pa za bi ž-njo bodočnost še zmerom slabo kaže. čeprav bi bih tudi vagoni na razpolago. Uprava družbe »Jugoslavenski čelik«. ki ima pretežno večino bosanskih premogovnikov v posesti je namreč sporočila, da v februarju ne bo mogla izvrševati nikakih naročil.
Nesrečna smrt delavke pod vlakom
Pokojnica je 30 letna Ljudmila Avpičeva iz Tržiča
Kranj. 3. februarja Na Svečnico se je na kranjskem kolodvoru pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala 301etna delavka Ljudmila Avpičeva iz Tržiča. Avpičeva je bila uslužbe-na v tovarni Jugobruni in se ie dnevno vozila v službo iz Tržiča v Kranj. Na Svečnico je. kakor običajno zapustila tovarno ob 18. in se podala na kolodvor. Kakor večina delavk, ki se vozijo z vlakom, si ie tudi ona krajšala pot na kolodvor tako. da je zavila med lesnimi skladišči na Gorenji Savi naravnost na postajne tire. Usodnega dne je prav tako prispela po prepovedani •x>ti do tirov Ker pa so na prvem tiru rtali tovorni vagoni ni mofla zaradi tega naprej, zato je stopila na drugi tir. Tisti
t«
J
mrt bivšega carskega generala
Rogaška Slatina, 3. februarja Te dni je v Rogaški Slatini v Stritarjeve... J.j>mu umrl bivši ruski armadni general, guverner v Sibiriji in član vrhovnega carskega sveta Arkadij Nikolajevič Niščenkov. Dosegel je časti ji vo starost 89 let. Dokler je še bil krepek, je zmerom upal, da se vrne v matuško Rusijo. V zadnjih letih sta ga pa starost in bolezen upo-gnili in globoko sključen je hodil s svojo soprogo na sprehod. Nekoč eden izmed najvišjih ruskih veljakov je moral na starost živeti sila skromno in le naklonjenosti uprave zdravilišča in nekaterih ruskih prijateljev se je imel zahvaliti, da mu je bilo na starost prihranjeno najhujše.
V četrtek popoldne je bil pogreb ob majhni udeležbi domačinov. Izmed ruskih izseljencev se je pogreba udeležil le en. Sergij Ermolov, ki stalne živi na Slatini. Na pokopališču pri Sv. Trojici mu Je v slovo spregovoril prota g. Bulovan iz Celja, ki je očrtal bedo ruskih emigrantov, a tudi veličino žrtev ruskega naroda za svobodo ostalih slovanskih narodov. Posebej pa je prosil navzočne. naj ne pozabijo na grob odličnega slovanskega brata. Naj mu bo lahka bratska žemljica!
iiittfntiiPViHiinmtHiiftiiHtiitiiHff n;>>t.ii!tt»it]iMHaiiiifiiitiiiuimiiiii(mianinfmfmfriiiifmmi'<'
Postani in ostani član Vodnikove družbe?
trenutek, ko je stopila med tračnice je iz Tržiča privozil večerni vlak in nesreča je bila tu.
Lokomotiva je nesrečnici odrezala desno nogo. drugo nogo in obe roki pa ji je zlomila. Zaradi strahovitega udarca v glavo je bila Avpičeva takoi mrtva Lokomotiva je truplo vlekla še 30 m s seboj, nato pa ga je odbila v stran Dve Avpičevi tovarišici. ki sta po isti poti šli na kolodvor in sta nekoliko zaostali za Avpičevo. sta čuli samo ropot vlaka in pretrgan krik Zaradi izredno goste megle, ki je vladala ta večer na dogodka samega nista mogli vidrii Avpičeva najbrže ni sl;šala prihajajočega vlaka. opaziti pa luči lokomotive ni mogla, ker je svetloba prodirala radi goste megle komaj dva metra pred lokomotivo. Na kraj nesreče je še isti večer orišia uradna komisija z zdravnikom in odr^ila Drevoz ponesrečenke v mrtvašnico v Šmartnem
Smuči kompletno s palicami za otroke din
150, za odrasle od din 195 BANJAi, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940
od 3. — 8. marca
M>% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
ZVANICN1 BIRO LAJPC1-ŠKOG SAJMA BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/L
ln častni zastopniki
Ing. G. ToNNIES. Ljubljana, ryrfeeva 33 — Telefon 21-62.
JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka ul. 25. Telefon 20-97.
Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje
do 13. februarja 1940.
KllttJE
m
VECBAiVNL
lUGOG&AtlKA tfPUMAM
Kokus tekači
za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi
Pri Sever Rudolf,
(Ljubljana. Marijin trg 2.
DOBRO VPELJANO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE
koitipanjona
Prednost imajo vešči knjigovodji. — Potreben kapital 400 000 do 500.000 Din. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra«, pod »DOBIČEK st. 100«.
Skupen zaslužek vseh sezoncev, več ko 24.000 delovnih rok, ob vsem tem znaša okroglih 51 milijonov dinarjev; od tega odpade na Nemčijo 35 milijonov, na Francijo 12 milijonov, na Slavonijo pa 4 milijone. To so več ali manj suhoparne številke. Toda ravno od teh številk zavisi v veliki meri življenje deset in deset tisočev Prekmurcev po ravninskih in goričkih vaseh. Vsa v številkah označena stvarnost je v nečem pomanjkljiva: ne pove nam, koliko življenjske sile je potrošila prekmurska sezonska armada v tujini in nenavse-zadnje — kaka je duhovna, narodnostna bilanca.
In še nekaj je važno. Odgovor na vprašanje, ki se ob tem proži samo ob sebi: kaj bo letos? Ali se bodo tudi letošnjo pomlad izpraznile prekmurske vasi in bodo žene, starci ter otroci prijeli spet za pluž-ne ročaje, samo da sin, brat ali mož na tujem kaj prisluži? Vse bo odvisno od mednarodnih dogajanj, čeprav se je v zadnjem času uredilo zadevno delavsko vprašanje s Francijo; v najboljšem primeru se bodo vrste sezonskih delavcev močno skrčile.
Povodenj v Bosni
Banjaluka, 3 februarja Iz raznih krajev vrbaske banovine poročajo, da je prenehalo snežiti in da se novih žametov ni bati, pač pa prihaja nova nevarnost — povodenj. Po raznih krajih ir namreč z vso silo začelo deževati, sneg se
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3. davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plaAajo oni. Id IMfcJo služb. NajmanjSi znesek za enkratno ohjavo ogiam Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno ohjavo oglas« Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 3. davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5. sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 11-—>
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« y
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglaae je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se manipulacijama
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Danes in v torek velika m^šK.irada! Najlepša maska dobi nagrado! Vstopnine ni.
2326-18
Pri Poljšaku
v nede jo in torek velika rna kirada v zna ne-nju -=r.kov. Volitev kraljice srčkov. 2345-18
Gostilna »Lloyd«
priredi 4 ln 6. t. m., to je an pustno nedeljo in j>u.-tni torek pustno mi k rado s plesom. — Vij"d -> vabljeni. Rezi Vclkavrh.
2361-18 Vsi k Lasanu
v ~ :-ko na ples danes ln na postni torek do 3 z i,traj. Izbrana vina ln cii bra kuhin \ Ma eke dobrodošle. Se priporoča Lasan..
2516-18
Plačilno natakarico
Trgovski pomočnik
zučen trgovine t mešanim ->lagom dobei manufaktu ;st 2 2naniem železmnskt ■ troke. dob' mesto za takoj ili po dogovoru. Ponudbe na Hans Zottel, Slovenske Konjice.
2089 1
Prodajalko
katera ie zmožna voditi krznarsko trgovino. sprejmem Peter Semko, Maribor. Tyrševa 7.
2255 1
Blagajničarko
možne stroiepisja, dobro računamo, sprejmem Po-mdbe na ogl. odd lutra ^od »L|ubliana«
2101 1
Trgov pomočnica
r večletno prakso, posebno v manufakturni, galanterij sk. in konfekcijski stroki, z dobrimi spričevali, dobi mesto 1 aprila 1940 v večii trgovini na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
2142-1
Gospodinjo
samo pridno, pošteno, mirnega značaja, staro do 36 let, z nekaj premoženja — spreime v stalno službo trgovec brez otrok z večjim imetjem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobro m »to«. 2093
Šoferja
Manufakturist
sprejmem v sta, no slu- | » vseh ozirih popolnoma sa- , b_>. Ponudbe na oglas, mostojna moč, izvrsten pro
odd. Jutra pod »O^lje«.
2364-1
„ , Slaščičarja
. Jutra pod »Dobro me- ve„jr,negai M re.
stavracijo za 6 ur dnevno. Prednost ima, kateri vodi ITntiarirn sv°l° lastno obrt. Iščem
Kunarico tudi spretne čedne dostoj.
staro 20 do 30 let, močno, ne in živ4hne gospodične
spretno, ki samostojno ku za (,uffet. Samo zgoraj na-
ha in opravlja vsa hišna vejenjm zahtevam odgovar-
dela, spreime šestčlanska tr- jaj0£e osebe nai se javijo,
govska hiša na deželi. Po- ponujbe na ogl. odd. Ju-
nudbe po možnosti s sliko tra pod »prvovrstna moč«,
z navedbo dosedanje službe 2387-1
in plače posilite na oglasni '
daialec, vojaščine prost, že li premeniti službo s 1. Hi. letos. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manufaktunst«.
2057-2
odd. Jutra kuharica«.
pod »Zmožna
Gospodična
24 let stara, z dveletno pra kso kot učiteljica v vezeniu i v raznih tečajih, z znanjem v krojenju in ročnih delih ter jezikov, poleg jugoslovanskega, angleški in nemški, želi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »999«.
1778-2
Frizerko
amostoino moč. spreimem akoi al' pozneje. Plača prvovrstna Erznožnik Pav e Skofja i.oka.
2064 1
Blagajničarka
Zanesljiva m izvežbana moč same z naibol'š:mi referencami. dobi dobro stalno mesto v modni trgovini. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in izčrpnim življenjepisom na ogl. odd. Jutrs pod šifro »Starost do 35 let«. 2232-1
Manufakturist
sam' strokovniak v stroki, inteligenten in dober prodajalec, že z dal šo službo v mestu, vojaščine prost, dob, dobro stalno mesto v veči trgovini v Ljubliani. Ponudbe z izčrpnim življe-njepsom in prepisi spričeval pod oTakoi ali z marcem« na ogl. odd. Jutra 2231-1
Manufakturistka
jami strokovna moč, izvežbana prodajalka, z lepim nastopom in naibolišimi priporočili, dobi stalno in dobro mesto v Ljubljani. Ponudbe s sliko, celotnim življenjepisom in prepisi Spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoi.
2230 1
Z* izdelovanje
kvasa
iščemo strokovnjaka Po jasnila, prepise spričeval na ogl odd Jutra pod »Garantiram konkurenčno robo« 2097-1
Ugodna prilika
in stalna eksistenca za re-flektanta, ki se razume v kamnolomih in strojth. Prodam stroino napravo za droblienje kamenja; kapaci teta 4 kub m apnenca na uro. Stroji so montirani v kamnolomu in se lahko takoj stavijo v pogon. — Cestni odbor rabi letno 3000 kub. m gramoza. Konkurence ni. N-slov v vseh poslovalnicah Jutra.
2125-1
Znnno zdravilišče
v Sloveniji išče za sezono 1940 (3 do 4 mesece) prvovrstno petčlansko godbo. Koncert, ples. Ponudbe z referencami in zahtevki ter
Frizerko
2090-1 dobro moč spiejme ta- Skladiščnik m koj večji salon v Ljub- ' ;.inl J i iV / »se:. sli»val J-itia.
2398-1
Služkinjo
veščo dobre meščanske sliko pošljite na og! odd. kuhe, sprejme manjia lutra pod »Kvintet«. družica. Ponudbe na
2086-1 ogl odd Jutra pod Slfro »Samostojna«.
2376-1
Kuharico
dobro verzirano posebno v slašMcah, za oficirsko menažo v bližini Sušaka Iž-emo. Ponudbe z ahte>ki plače na Sušterič, Sušak, Conti nental pod »Starija o-s^ba«. 2378-1
Manufakturistka
dobi službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šlf ro »Zadruga«.
2371-1
ekspeditei
s prakso v tekstilni tovarni, zmožen vsakega dela išče ' mesto. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben skladiščnik«.
2027-2
Modistko
dobro izvežbano, mlajšo takoj sprejme za stalno R. Turzanski v Kočevju
2173-1
Iščem tkalskega
mojstra
z nekaj kapitala ali že obstoječim manjšim pod jetjem, ki bi hotel sv~»;e podjetje prenesti v drugo banovino. Ponudbe na ogl. ona. Jutra pod »Vr-bas«. 2287-1
Korespondentka
Samostojna in perfektna, za nemško korespondenco se se spreime. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro »Takoj 767«.
2068-1
Iščemo za 1. marec
20 kuharic, 30 hišnih deklet za Zagreb in deželo, 10 natakaric in še precej drugih služb. Dobre plače. Stavite takoj ponudbe. Za pismeni odgovor znamko za 2 din. 2072-1
Raznašalca
za kruh spreimem takoj. — Pekarna Vinko Deržič — Tržič.
2327-1
Bolniška
strežnica
in maserka z dolgoletno prakso v Ljubljani in na deželi, krepka in zanesljiva, ipreime službo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dobra priporočila«.
2331-1
Mlad zakonski par
iz Vrnjačke Banje išče mlado inteligentno osebo za ves domači posel, katera razume kuhanje. Bata Jova-novič, Vrnjačka Banja.
2130-1
Uradnico
tudi začetnico z znanjem strojepisja, dobro računa-rico, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč« .
2336-1
| G. Th. Rotman |
SAMBO IN PETER POTUJETA
Sposobno
prodajalko
manufakturne in galanterijske stroke iščemo za prevzem ljubljanske prodajalne tovarniškega skladišča. Potrebna je kavcija ali garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarniško skla dišče«. 2317-1
Mlajše dekle
vajeno gostilne, ki bi opravljala tudi nekaj drugI hišnih del, po možnosti z znanjem nemščine. iščemo za tak6j. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ln simpatična«.
2279-1
Mlajšo postrežnico
čisto, pošteno sprejmem takoj za dopoldne. A. Vad-nal, Beethovnova ul. 13, III 2487-1
Postrežnico
pošteno, spreimem takoj. Poizve se v mlekarni, Slomškova 9.
2527-1
65
V hiši gospoda Debeluharja so se pokrepčali z nilskim konjskim čajem iz opraženih papirovih korenin. »Rodbina, ki ste jo prej omenili,« je dejal gospod Debeluhar, »živi še malce naprej proti jugu; skozi pragozd boste morali.« — »Nemara res,« je odvrnil dr. Tolstonog; »a jaz sem prestar, da bi hodil tako daleč, in se vrnem domov!«
Oskrbnik
zakonski par, za malo posestvo poleg Celja dobi mesto. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Majer 1940«
2508-1
Iščem dekle
z znanjem nemškega jezika k otroku ln za pospravljanje sob. Ponudbe na dr. Malenkovič, zdravnik, Ruma.
3290-1
Kuharico in plačilno natakarico
za. prvovrstno gostilno, iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
24651
Dober prekajevalec
, vreč, z večletno prakso, želi 1 službe ali vzamem dobro mesnico v najem Naslov v vseh posl. Jutra.
2221-2
Mehanik — šofer
izvežban varilec in strugar, zmožen samostojnega vodstva, želi mesta nri bol šem podjetju. Ponudbe na ogl. ' odd. Jutra pod »Kjer koli«.
2144-2
500 din dam onemu
ki mi preskrbi službo delavca v tovarni, skladišču ali kaj stalnega. Star sem 34 let, zdrav, močan, trezen in nekadilec. Naslov v vseh posloval. Jutra.
2146-2
Perfektna kuharica I
želi mesta v restavra ljl, event. v boljši gostilni. Ponudbe ped a Samo v Ljubljani, na ogl. odd. Jutra. 226j-2
Krojaški pomočnik
Uče dela za bo j še velike komade mošsega ln damskega Veš; je tudi krčenja. Nastop takoj a i po/.neje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in marljiv«.
2246-2
Frizerka
mlajša, izu.jena moč. dobra delavka, lice stal. no mesto v Ljubljani. — Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Naot~p takoj 16«, 2341-2
Modistka
zučena, želi službo v boljšem salonu v Ljubljani. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2384-2
Knjigovodja
bilancist, z dolgoletno industrijsko ln trgovsko prakso, srbohrvaški, italijanski ln nemški ko respondent želi namel-čenja Cenjc-ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja«.
2360 2
Učenko
zdravo, boliše dekle, takoj spreime pod ugodnimi pogoji trgovska hiša na deželi. Naslov v vseh pošlo valmcah Jutra.
2059-44
Vajenca
za kleparsko inštalacijsko obrt sprejmem. Pismene ponudbe na Franca Renčlja, instalaterja v Marenbergu.
2145-44
Dekle za vse
dobro, išče mala rod blna Ponudbe na advokata' Mirka Rechnitzer-ja v Rumi.
2460-1
Postrežnico
za ves dan, mlajšo — išče dvočlanska rodbina. Naslov v vseh posl. Jutra. 2448-1
Pošteno natakarico začetnico
za gostilno na deželi takoj sprejmem. Ponudb« na ogl. odd Jutra pod »1000 dinarjev«.
2273-1
Kapelnika
išče godba »Zarja«, tovarna W?scbnagg v So
'tanju. Ponudbe se spre- in u U2ia
jemajo do 1 marca, _ I gospodinjska del« — iiče 2J89"3 zdravniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
Natakarico
mlado agllno, z nekaj denarja takoj sprejmem. Prevzem točilnice in ku hinje Gostilna Zupan člč, Sv. Jakoba trg 8.
2445-1
Izurjena kuharica
starejša, ki bi prevzela malo kuhinjo na svoje rame, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samska 40«.
2444-1
Prodajalko za
mesne izdelkt
z znanjem nemščine, dobi takoj stalno službo ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gorenjska«.
2457-1
Hlapca h konjem
pridnega takoj sprejme Keber A* Poljanska c. St 44._2451-1
Avtoličarskega
pomočnika
sprejme takoj — Sušteršič, Frankopanska ceste 21.
2428-1
Dober pilar
io brnsa?
dobi stalno sluibo. Pilarna Figar, Vošnjakora 12. ^_ 2435-1
Postrežnico
starejšo, iščem za ves dan. Peternel, Karadžičeva 4, Kolezija, _ 2489 1
Hlapca
sprejmem takoj. Zakrajiek. Miklošičeva ceste 54.
2492 1
Deklico
najraje siroto a odličnim šolskim spričevalom k 41et
Plačilno natakarico
simpatična, solidna in inteligentna, govori slovensko, nemško, hrvatsko, madžarsko, angleško, igra tudi na harmoniko, išče službe samo v boljtem lokalu. Ponudbe na Sušak, p-ste lestante pod »Stajerka«.
2311-2
Trgovski
pomočnik
mešane stroke, ver/iran, želi prernenitl mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mešana stroka 39«. 2310-2
Gospodinjska
pomočnica
Seli službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-.ro »Poštena ln zanesljiva«. 2392-2
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec z znanjem nemščine, ver-ziran nekoliko tudi v damski stroki, vojaš ine prost, išče stalno službo. Reflektira le na bolj ie salone v Ljubljani. Nastop takoj ali s 1. marcem Naslov v vseh posloval. Jutra.
2442-2
Učenca
z dovoljno šolsko izobrazbo takoi sprejme Aleksander Obal, trgovina z mešanim blagom Laško.
1583-44
Frizersko vajenko
iz bol'še hiše spreime takoj Josip Petrič, Tržič.
2325-44
Krojačica
ki bi sprejela vajenko proti p ačilu, naj po6 }e ponudbe po »Vajenka = na ogl. odd. Jutra.
; 81-44
Učenca
za krojaško obrt sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »Priden«.
2345 44
Kipp-vagonete
nosilnosti 1 kub m. 760 mm koloseka, prodam. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Kiparji«.
2319-6
Hmelovke
od 6 m naprei in 1 vagon od 4 do 6 m prodam. — Rebolj. Kranj.
2383-6
Avtomatični
biljardi
brezhibni od S00 din na prej pri Ivanu Oblaku, Gledališka ulica 3
2466-6
Čaji
ni servis
težko posrebren. je naprodaj Naslov v vseh posloval. Jutra.
2420-6
Vseh vrst
radio aparate
od naicenetših do najboli-Sih izredno ugodno dobite pri »Tehnik«, Banjai. — Ljubljana, Miklošičeva 20 | 2155-9
Seibt Super
radio aparati
Dospela večia pošiljka po zelo nizkih cenah z 10% rabatom Tudi 2 angleška radio aparata, 5-cevna po dm 2.000 naprodai. Ludvik lleršič. Uubljana, Rimska cesta 13.
2149 >
Radio aparat
dobro ohranjen kupim proti jamstvu. Naslov v vseh pofelcval. lutrn
2510 9
Avto Fiat
limuzina, šestsedežni, sposoben za taksi, dobre gume dve rezervi, prodam zelo poceni. Kovačič, Cigaletova 11. 2481-10
šiviljsko vajenko
■sprejme a te'Je Hity na Kongresnem trgu 13.
2368 44
Poceni prodam
kredenco, pisalno mizo. stojalo, kolo. slike. kre. denco za mlekarno ali gostilno ln dru^o Breg št. 2-II., vrata 20.
2454-6
Električni čistilec
fbonec) za parkete usodno prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
2430-6
Pistan z briljantom
teža 3 karate roceni prodam. Koš->k Milan, Čan karjevo nabrežje 31.
2439 6
17 letno dekle
se želi doučlti v frizerski stroki, z vso o=krbo ' v hiSi. Bila Je ie 18 mescev u""nka. Na*'ov v vseh posloval Jutra.
2456-44
Vajenca
za takoj, sprejme petama Auer, Pobrežje Drl Mariboru, Aleksandrova cesta 4.
2503 44
Uprava zavoda
CaSak
potrebuje večje Število prvorazrednih de'avcev: avtogenskega varilca, o-rodničarja, elektromeha-nlka (te efonskega). ki r^ajo tudi na stružnici, ln preciznih mehanikov ln ključavničarjev. Pogoji so razvidni v Borzah dela ln ▼ obrtniških združenjih — I« pisarne zn""da »čačak«, T. broj 1247-40. _231-M
Šiviljska
pomočnica
spretna v izdelavi obl?k se sprejme takoj. Isto-tam se sprejme tudi začetnica. Ponudb« na po. druž. J--tra v Celju pod »Zanesljiva«.
2260-1
»Bliža
ljaae«
2483-1
Brivskega
pomočnika
iS*e frizersM salon FraJ-le P.. Celje.
7511-1
66/67
Tedaj se je gospod Debeluhar ponudil, da mu posodi svoj voziček, saj lahko prebije brez njega nekaj dni. Kakor so dejali, tako so storili; drugo jutro je sedel doktor v voz, na kar so poiskali Grbina. Sambo in Peter sta zlezla nanj, pa hajdi na pot! Kmalu so prišli do pragozda; da bi se ga ognili, so napravili ovinek, ki je vodil tik ob globokem prepadu.
Dobra gospodinja dobi takoj službo. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor por »Dobra gospodinja«. 2252-1
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj Janko Raz-potnik, Loke, Zagori_e____ob Savi.
Trgovski pomočnik metana stroke dobi mesto v Savinjski dolini. Ponudbe na ogl. odd Ju tra v Celju pod ftliio »Mlajša moč«.
»06-1
Restavracijska
kuharica
mlada moč dobi mesto. Ponudbe S prepisi spričeval in navedbo plaCe na podruž Jutra v Mariboru pod »Prvovrstni restavrant«.
»04-1
Službe išče
Prodajalka
mešane stroke, poltena ia
zanesljiva, vajena tudi usnja ter železnine, »eli premeniti mesto. Piamene po nudbe na ogl. odd. Jutra
2028-2
2391-1 pod »Mešana atroka«.
Postrežnico od 7. do 10. Zjutraj — JKem. Predstavite """
Dekle
,11CCIII _______Sčt duSbc pri manili dre-
šancin. Gledališka ulica Eni ^
Gospodična
z več etno pisarniško prakso želi namestitve v pisarni ali kot blaga j-ničarka ali v trgovini kot prodajalka Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Praksa«. 2308-2
161etni fant
zelo marljiv, išče mesta učenja kjer koli, najraje mehanike ali ključavničarstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«. 2309-2
Frizerka
mlada, dobra moč, Išče stalne službe. Ponudbe na podruž. Ptuj pod »Izvežbana«. 2305-2
Ti govska
pomočnica zmožna vseh del, tudi knjigovodstva, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna pomočnica«.
2298 2
Vrtnar
ibsolvent kmetijske šole z večletno vrtnarsko prakso, vojaftčlne prost, želi takoj spremeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in podjeten«. 2300-2
Manufakturist
inteligenten, z lepim nasto pom in večletno prakso ter
znanjem nemščine, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober prodajalec«.
2249 2
Postrežnica
mlada, išče mesto za ves dan, vajena samostojnega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Pomoč«.
2421-2
Gospodična
z malo gimnazijsko maturo Seli radi konverzacije nemškega jezika priti k boljli dobri in solidni nemiki rodbini kjerkoli. Obenem bi se udejstvovala v hišnem go-spodinjsvtu ali ▼ slučaju trgovske hiše v trgovini. Cenj. naslov na ogl. odd. lutra pod iifro »Nemška konverzacija«.
2470-2
Fina šivilja
za vse gre ali vzame delo na dom. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
2486-2
Začetnico
s 4 razr. meščanske šole a malo maturo in znanjem strojepisja iiče zaposlitev kot blagajničarka v kakšni trgovini, podjetju ali gre tudi v pisarno prakticirat nekaj mescev. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2523-2
Gradbeni tehnik
z obširno prakso v pisarni ln na stavbišču.
verzi ran v osnovanju, sestavi, proračunov, ob računov ln kalkulaciji išče prehodno ali trajno zaposlitev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Graditelj«.
2397-2
Mlad fant
vojaščine prost, s štirimi gimn razredi ln ve-ilet. no prakso v poštni službi, išče primerne zapo slltve. Ponudbe na: BaJ-želj Vinko, Stražišče pri Kranju. 2278-2
Služkinjo
srednjih let. vajeno vseh hišnih del. sprejme konec februarja družina 3 odraslih oseb Vprašati v Murnikovi ulici 20/H
2277-2
Zmožen
škropilni mojster
Schlichtenmeis terja dolgoletno prakso ln dobrimi spričevali išče trajno službo. Ponudbe na podruž Jutra Maribor pod »Škropilni mojster«.
2251 2
Kovaški pomočnik
mlad, vojaščine prost, vajen tudi vseh mehaničnih del. popravil avto-motorjev, nmožez manjših popravil elektromotorjev, električnih na. prav Itd. Išče primerne zaposlitve za takoj Naslov v ogl. odd. Jutra.
2271-2
Kolarski pomočnik ki bi se rad Izučil sa šoferja. Išče službe Oer-čar Prane, Trbovlje H. Gabersko 9. 2267-35
1 fdi fcv« ^bli?e
»k mžTto " a406_lid~ T ^ JU%lS-2
Mladenič
pošten, agl en, liie kakršne koli službe, sluga. Inkasanta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vojaščine prost«. 2266-2
Dame in gospodje!
Vaše fino perilo operem hitro in temeljito, zajamčeno brez jedkih pripo močkov. Javite svoj naslov na podružnico Jutra Šiška
pod »Lepo perilo«.
2)20-2
Kuharica pridna m poštena, vajena vseh gospodinjskih del išče službe pri mali -iružlni Ponudbe na ogl odd. Jutrs pod »Vestna«
2500-2
Brezplačno
le sa stanovanje ln hrano gre starejša iaobra-ženka k otrokom, bolni isebl, stari dami ali si. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Le izven LJubljane«.
3494-2 Kontoristka
vešča vseh pisarniških del. perfektna v srbohrvaščini išče službo v pl-'
Plačilna natakarica
z večletno prakso, išče orimerne aaposlltve. — najraje r kavarni al) re stavracljl ali boljši gostilni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
2505-2
Gospodična
vešča slovenskega ln nemškega jezika želi k otrokom v Maribora aH okolici Pomaga tudi pri gospodinjskih delih. Ponudbe na ogl. oddel Jutra v Maribora pod »Vzgojiteljica«.
»01-2 Vajenci (ke)
Vajenko
za blagajno tn trgovino mešane stroke, spreimem takoj. Hrana in stanovanje v bili. 2elezni£arkc imajo prednost Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod iifro »Dobra računarica«.
2190-44
Potniki
Potnik
dobro vpelian v dravski ba novim, s svotim avtomobilom išče zaposlitve pri dobro situirani firmi Pismene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zmožen in zanesli iv«. 2096-3
Zastopnike
srezke in krajevne, alcvizi-terje iščemo za požarna zavarovanja pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahek zaslužek«.
2323-5
Gumi diro
nosilnost 5000 do 6000 kg poceni proda Jenič, Liub-Ijana, Poljanska cesta 69.
2418 6
Pouk
Klavir
poučnte izurjena pedagoginja. Gre tudi na dom poučevat. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Temeljite uspešna metoda«.
Privatna gimnazija v Ljubljani
spreime dijake in dijakinje, ki so bili zaradi slabih uspehov izkliučeni. Zrini-skega ceste 7, IL
2403-4
Bežigrad — Šiška!
Nudim pouk v nemščini, kakor tudi pomoč za dijake (inje) v tem predmetu, posamezno in v manjših skupinah. Naslov v vseh posloval. Jutra.
2174-4
Instruktorico
za 2. gimnazijo lSčem Ponudbe pod »Vse predmete« na ogl. odd. Jutra. 2349 4
Proti stanovanju
tnstrulra akademik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«.
2342-4
Prodam
Parkete, deske in bukova drva
ugodno proda Ivan 5i-ika. tovarna parketov. Metelkova 4.. telefon št. 22 44 2449-6
Kavne mlinčke
električne »MahlkSmg« več komadov iako poceni proda Ludvik fleršič. Ljubljana, Rimska ceste 13.
2148 6
Tri železne postelje
z mrežo in dvt omare pro dam ugodno - Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
2469-6
Hladilnike
rabljene, za vse avtomobile in peč na oglie proda Kristan Franc, Tjrrševa 54
2490-6
Otroški voziček
globok, dobro Ohranjen, za enega otroka, poceni na prodaj. Malgajeva 2, pritličje. 2516-6
Kupim
Frizerji, pozor!
Kupim rabljen, dobro ohranjen »Fortschntt«. •— Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kupim«.
2151-V
Gostilniški inventar
ali buffetski, dobro ohra njen. kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačljivo takoj«.
2284-7 Polno jarmenik
70 cm širine kupi Ivan Urbane, Sostro,, p. Do-brunje pri LJubljani.
2343-7
KUPUJEMO
stalno vsako količino starega železa, uporabne ln nerabne stroje vseh vrst, železniške tračnice, tra verze, vagonete, parne kotle, jermenice, itd. STARE KOVINE baker, medenino, svinec, cink, akumulatorske plo šče, tiskarske črke ln pe pele.
TEKSTILNE ODPADKE bombaž, volno, svilo, — krojaške odrezke in stare krpe. Iščemo NAKU-POVALCE Ponudbe z oznako vrste in količl ne blaga na »NAKUPO-VALNICA', Ljubljana, Poštni predal 302.
2379-7
Perzijske
preproge
rabljene kupim. Izmere cca 90x160 do 120x200 cm. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Gotovina za preproge.
2377-7
Prodam
sledeče knjige
Valvasor 1877 nova vezava v orig platnicah, Romanin, Storia di Venezia, 10 zvez. Ernest Denis, Histoire de la Botieme, 5 zvez.. Miche let. Histoire de la revolu tion francaise, Thiers, Histoire de la revolution francaise Shakespeare. Dra matisehe Werke 5 zvez.. Goethe, 3 zvez kompl . Sachs-Villate enzykloped. W«">rterbueh. Vprašanja interesentov pod »Bibliofiliia« na ogl oad lutra.
2119 8
Knpim
starinske kniige in listine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija«.
2324-8
Radiatorje
rabljene, pločevinaste od 4 do 5 lev. m ploskve po komadu in pocinkane cevi tri četrt cole, kupim. — Lavrič, Mengeš 133.
2475-7
Pohištvo
Malo rabljene
trgovske opreme
jedilnice spalnice nove Sperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv Ivan Mathlan. Ljub ljana, Tyrševa 12. dvorišče. 17-11 12
Pohištvo
za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva. Vseh velikosti žičnih vložkov in peresnih modrocev in modrocev. — Spreimemo vsa naročila po predloženih načrtih. — Se priporočamo
SAVA
Mizarstvo Predjamska ul. 32 in trgovina pohištva Miklošičeva cesta, nasproti sodišča.
2375-12
Spalnico
v orehovi korenini, šperana, politirana, z jamstvom, je ugodno in poceni naprodaj. Mizarstvo Zivalič. Gunclje, St Vid nad Ljubljano.
2116-12
Šperano spalnico
kuhinjo in drugo pohištvo prodam. Delam po najnižjih cenah. Mizarstvo Alojzij Orehek, Ple-teršnlkova u'ica 14 (nasproti sv. Krištofa).
2299-12
Prodam
moderno spalnico le rabljeno. Pokora, ob Linhartovi ul. prva hiša za Ravni-karjevo žago.
2337-12
Moderne spalnice
politirane in pleskane spalnice po nizkih cenah Vam nudi mizarstvo šonkli, Viž-marje 107 p. št. Vid nad Ljubljano. 1822-12
Zajam —
gotov novac
dugoročnom otplatom dobi-ju odmah državni, gradski namještenci sa definitivom i penzioneri (oženjem bez lamcaj. Upute daje »Adna« Zagreb, Petrinjska 11. Pri-1 ožiti marku. 2071-16
Tri tisoč dinarjev
dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge ali kaj siičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahka služba«. 1926
Iščem družabnika
aa dobie.-iariooiao pod J: tj» metalne suroke s kapitalom do 70 000 din. ki se oorestuje najmanj po 30 odstotkov brez rizika. — Prednost imajo potniki s sodelovanjem Informacije daje Gutnik, Kranj, Prešernova ulica.
2306 16
Vpeljano trgovsko podjetje
večje, išče zakadi p j vezanja obrata dri i.abiulca. Potreben kapital najmanj 500 000 din. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Podjetje«.
2302-1«
Hranilno knjižico
Ljubljanske kreditne banke na din 170.000 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2320-16
Rabim 30.000 din
posojila z dobrimi obrestmi za povečanje obrata, kapital siguren lahko vknjižbo na hišo. Obenem nudim tistemu 1 mesec brezplačnih počitnic na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapital«.
2321-16
Bukove, javorjeve hlode
hrastove prage, sladko in pol sladko seno kupi Dergan Rudolf, Laško.
2307-15
Uro-zapestnieo
zlato, moško, znamke »Ome ga, prodam. Pismena vprašanja pod »Ornega ura« na ogl. odd. Jutra.
2121-6
Kupim
srebrne dozo za sladkor ia stekleno vitrino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2493-7
Povpraševanje
za našim artiklom je veliko.
Otvarjamo prodajna skladišča v vseh večjih mestih. Vsak iiče naš artikel. Edinstveni brezkonkurenčni proizvod, masne naročbe. Vsa prava proizvodnje in plasiranja posedujemo samo mi. Znanje stroke ni potrebno. Našim sodelavcem nudimo to edinstveno priliko stal-nega dobrega zasluika in dolgoletno eksistenco. Kupci ae: vsaka industrija, trgovina, obrt, privatniki, hišni lastniki, kakor tudi vse državne, vojaške, civilne in privatne inatitncije. Zaslužek čist, lahek in hiter. Interesenti morajo razpolagati s kapitalom 3000 do 20.000 din v gotovini, po potrebi reiona. Resni interesenti, ki odgovarjajo pogojem naj poiljejo obširne ia jasno napisane ponudbe s točnim naslovom na Publicitas. Zagreb, llica 9. pod šifro: »Jedinatvena prilika z?r-de« 2141-3
Otroški voziček
»portnl. kakor nov, prodam. Naslov v vseh posl Jutm. »44-«
Iščem kretnico
za normalni tir, sistema Xa Ing. Alfred Weiss, Zagreb Senoina ul. 32.
2521-7
u:
Lepe maske
posodim. Ceste v Rožno dolino 9 vila na levi strani ceste. 2480-13
Več lepih mask
odda salon Kuder, Knaflje-va nI. 4, II.
249(5-13
Prehranu
Otroka
spreimem v rejo. Žalec Dragotina. Učakovci 44 — Vinica pri Črnomlju.
2474-14
Radio
Radio
nov. prodam zaradi »rt-nega slučaja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celin pod »Radio«.
i »M
Okasion prodaja!
Sobno, kuhinjsko pohištvo, razne stvari. Ogled stvari od 5. t. m. dalje. Moste, Slap-ničarjeva 7, dvorišče.
2329 12
Drva za Celje
suha, bukova 100 kg 23 din, trikrat žagana, od 1000 kg naprej dostavlja Zagorlčnik, Dobrna.
2512-15
3 tonski Ford
na oglje, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Prvovrsten«.
2076-10
Družabnika
strokovnjaka za moško konfekcijo, z nekaj kapitala sprejmem P nudbe na oglas, vdd Jutra pod »Družabn ik«.
2339-16
Davčne prijave
za pridobnino, prometni davek sestavlja stro-toovnjaško. Davčna poslovalnica Ljubljana. — Kolodvorska 41 (poleg 2eleznl_ke direkcile).
2493-16
Boljšo gostilno
aH vinotoč v Ljub Jani, Kranju aH Novem me tu vzamem takoj v najem Ponudbe pod »Prmet-no« na ogl. odd Jutra.
1<587-17
Gostilno
v Ljubljani oddam na račun, kavcije zmožni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2322-17
Gostilno
na račun išče kavcije zmožna ali gre tudi kot plačilna Grobe' nik Marija, pošta Tržič.
2362-17
Žago
samo ali z m'inom na stalni vodi vzamem takoj v najem ali kup'm. Naslov v vseh posl. Jutra. 2526-17
Gostilna
s tujskimi sobami, v le-tovljščarskiem kraj-u se odda tako., v najem, ev. proda. Naslov v vseh podoval. Jutra.
2509-17
Obrt
Lesna obrt
industrija!
Sprejemam avtomatsko brušenje žag. Izdelujem avtomatske brusilne stroie za brušenje gaterske in krožne žage, kakor tudi razna vre-tena za krožne žage in vsakovrstnih modelov (zirk"lar spindel). Se priporoča Fr. Lončar, Celovška cesta 43, Ljubljana.
1689-30
Razprodaja
več rabljenih in novih radio aparatov od din 300 do 4.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izredno poceni«.
2040-10
Krupp 3*/t tonski
' dalje Pord 3ton. Chevrolet, B ltz ter razni o »efcni avtomobili p- z.lo nizkih cenah. Zastopstvo KRUPP, O 2UZEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11 2274 10
STEZNIKE
trebušne pasove, nedflrfke princes Corsere, najnovejšega kroja, vse po meri izdeluje ANA HUTTER, Gle-dališka 7/IL
2332-30
Ford C
dobro ohranjena kabrioli-muzina din 9-500.
Ford Eifel
' limuzina, kot nov. malo rabljen 16.'00 Interesenti vabljeni brezobvezno. — Ostrožnik, trgovina, pasaia. . Nebotičnika. ,10i
Trajno ondulacijo
z najmodernejšim aparatom, popolnoma varno, ne peče glave in t francoskim preparatom izdeluje cenjenim damam za Din 40.—. Barvanje las, obrvi in trepalnic po zmerni ceni. S« priporoča M.irtulaš Marjan, frizer. Tržaška c. 42.
2330-30
Lokali
Pisarniške prostore
modemo ureiene, telefon, plin, elektrika, v srednji mesta, oddamo takoj. Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Pisarna«.
2147 19
2468-
Mlekarno
v sredini mesta, dobroidočo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2388-1»
Velike prostore
primerne za veietiguvino , sadistu, zelenjavo
2069 19
Veliko gostilno
v praznem icraiu na Su jerskem oddani takoi spo sobnemu in kavcije zmoZ neinL .nteiescntu v -jk.up Ponudbe na jgl. odo utra pod »Lepa bodočnost na Šta eiskem«.
2088 19
Poslovni prostori
pr.u-.rn, za or-
dinacije in p^douno v prvem nadstroju ln
velik lo^ai v sredini me. ta oelja takoj ouaam. rvaoiov v vseh posloval.Jutra
2314 19
Frizerski lokal
Oddam v večjem trgu na oorenjsxem proti me sečni najemnini din 2-0 Ponudbe na ogi. oaa Jutra pod »Lokal«.
2461-H
Prodam dve riši
> gostilniško jDitjo, 2 vrta oUtiisku pos.op,t v sre din. ii.du>tni4kcg,» ugj KaiheilbUiga v praSati pod uiuuuo na ogi >dd utra.
2091 20
Enostanovanjskt
vilo
ali primerno dvostanovani sko podkleteno takoi ku pim brez posredovalca v 1, ubrani Ponudbe na ogi odd. lutra pod »Gotov.n« dO 18O.00C din«
2100-20
Donosno hišo
a ii večjo viiu a.i e
—j..vi aifi sa
^tovino v s»np..i i jst. do milu i a Na ov s popisom ooj....ta, d-»nosa in ceno pu.«jite na og oda Juti a pod .»Centei, iahko tudi pe uerija«. 23d<*-20
Na Poljanski cesti
it 17, 1. oddam za ma ...novame, obstoicče iz 2 »ob kuhinu iD piedsope za din 750 Vpiašat pri hišniku, na dvorišču
248/ .
Trgovski lokal
lep, nov, poie^ Figovca, oddam. Informacije daje I Knez, Gospjjvetska c št. X, dvorišje.
2458-19
Poslovne prostore
primerne za pisarne, ordinacije, ateljeje in si. v piveni nadstr poleg Figovca takoj oddam Informacije daje I. Knez Gosposvetska c. 1., dvo rlšče.
2459-19
V Ljubljani
prodam lep, dobro urejen in obiskan damski frizerski salon Ugodna lega Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Promet na točka 1940«.
2234 19
Dva lokala
na prometni točki, že vpeljana frizerska obrt. oddam. Rebec. rest. na Tyrševi 7X.
2414-19
Špecerijska
trgovina
naprodaj Pon-.idbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Februar«.
2410-19
Lokale
za trgovino, brivnico in vinsko klet oddam v večjpm trgu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »1. marec«.
2449-19
Lokal
ln opremljeno sobo takoj oddam. Florij<)nska 31 2446 19
Trgovino s sadjem
želenjavo in živili, dob^o vpeljano, v centru Ljub ljune. prodam Ponudbe na oj:I odd. Jutra pod šifro »Redka prilika«.
24-33-19
Stavbno parcelo
ea 12oo kv. m, ležeCc bližnji periferiji Ljuo-.jane. kupim lakojsn.e pia ilo Posredovalci izključeni. Ponudoe pod »Ob ce^tui ze izniči tia jgl odd Jutra.
2301-20
Kupim
trgovsko hišo
na prometni t-> ki. naJ rajši na Štajerskem. Ponudbe s točnimi podatki na ogl odd Jutra pod »št. 257«. 2303-20
Stavbne parcele
v oiizinl že.ez postaje Oevica Marija v Polju pri Ljubljani v izmeri 6000 kv. m v celoti ali v parceian po 22 din m, epa ega, romantično, pod ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov v oglas odd. Jutra. 2301-20
Prodam
novo hišo z vrtom 5 minut od postaje Škofliica, Košak.
S 2338.20
Valjčni mlin
in stanovanjska hiša, v kateri Je gostilna in trgovina z mešanim blagom, z vsemi gospodarskimi pos.opji, velikim rtom in sadovnjakom v površini 1 ha 12 a, v Depcsrednl bližini Za sreba je naprodaj skupno ali pa posamezno. — Večji del kupnine se lahk0 poravna z vlož-no knjiico Kmetske posojilnice Ljubljanske o okice Reflektanti dobe podrobna pojasnila ako se javijo na ogl. odd Jutra pod »Sava«.
2355-20
Kupim
stavbno paroeie v bližini Stadiona a!i cerkve v ši^ki Ponudbe pošljite blagajni Vzajemne posojilnice.
2351-20
Vašo hišo
no. poofcotvc prodaste najhitreje pod zelo ugodnimi pogoji za gotovi-.u pifck^ na^e ijir.ame
»Realiteta«
Ljubljana. Prešernova ulica 54-1.. teleicn st. 44-2j. Hotel Slon
2399-20
Hišo v Ljubljani
z rentabilno giustilno. .-eilkim gostilniškim in ■ne enjadnim vitom icca 1700 kv m) ter komplet nim gost lniškim inveu-tarom. prodam zaradi bo lezni v družini takoj po zelo a .dni ceni Po nudbe na ogl odd Ju tra DOd »Rentablna go stilna«. 2443-20
osob stanovanje
s kabinetom in kopalnico, oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah lutra
2471 21
Dvosob. stanovanje
„ddam s l marcem V vi;i inskega 20 desno, "■etrta hiša
2017-21
Mesečno sobo i Sobo s štedilnikom
epu op.cm.jtu. uanovolišče upokojenk« Pazila bi
tuu pri ouokih Naslov
osiikano parket., eiek
ika y ,se~en vhoa ma lr, oddam s 15 ~e...u ^.j dvema solia nima, ■staini.ua gospodu ma na Taboru št a/I •esno 2^9<-23
Starejši
Prodam posestvo
žage, mlin. njive, trav nike v prometnem kra ju blizu železniške po staje iz zdravstvenih o zlrov. Poizve se v vseh posloval Jutra
2408-2
Parcele
naprodaj pole, tramva ja ln blizu nove gimna zije Naslov v vseh posl Jutra. 2441 20
Hišico z vrtom
dvo ali enodružinsko, čed no. na področju liublianskt občine, iščem v najem za ma| Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Sončno« 2438-20
Novo hišo
tnstanovanisko. ena tretnna amortizacije, prodam. Po izve se Tovarniška ul. Liubliana. 2436-20
Hiša
gospodarskim poslop jem na zelo prometnem kraju na Tržaški cesti Ljubljani (Glince) je naprodaj Primerna je za večjo obrt. Več se izve Ljudski hranilnici in posojilnici na Viču (v zupnišču).
2315-20
Skladišče
oddam v Trnovskem predmestju. Poizve se: Mala čolnarska ulica 4.
2427-19
Lokal
la pisarno al. trgovino — oddam. — Vprašati: Kolodvorska 35, I. desno.
2478-19
Pekarijo
odda m takoi v najem \ prometnem kraiu za odie malce skrb odveč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2523-1;,
Hišo na Viču
oa mestnem pomeriti dvo stannvamsko pritlično z vrtom 73 din 60 000 pro dam Prikladna za obrt ali privatnika Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodnost« 2238-20
Kupim hišo
tfik-J lahko z nekaj hipoteke ali parcele Pis-men° oonudbe na ogl odi Tutra pod »Gotovina 16«.
I965-T
Redka priložnos*'
Zbo? preselitve naproda i lep< ureieni posestvo eno-nadstropni« i 7 sobami, 6 postranskimi prostori, W C. voda elektrika, kanal 5 gosp poslopia dvorišče, skalnata klet. lep vrt. poln sadr.eea drevia in cvetlic Ra jbenburgu 2 minuti od kolodvora. Cena 120 000 dm m mrva za din 20.000 Informaciie pri Fr. Lesiaku ▼ Raihenburgo.
2092-20
Stavbna parcela
sredi mesta Ce ja napro-dal Naslov se izve v vseh posloval Jutra.
1703-20
Lep eo7d
za sečnto, 2 hi, na lepem prometnem kraiu prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
2075-20
Hišo
pr:merno za vsako obrt, lep lokal tri sobe. kuhinja in pritikline, lep vrt, prodam za 80 000 din na prometni točki v industrijskem kraiu bl'zu Liubliane Ponudbe na ogl odd. lutra pod »20.000 din hipoteka«.
2183-20
Imam hišo
na lepem položaiu ter oddam sobo z vso dobro oskrbo osebi, ki bi imela nekaj razpoložljivega denarja. Na »lov v vseh posloval. Jutra.
2206-20
Treovsko hišo
na izredno prometni točki, tik farne cerkve in železnice, z vsem komfortom, 2 tli brez zaloge v večiem mesitu na Doleniskem prodam Cena in pogoli po dogovoru. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
2094-20
Sprejmem
sostanovalko
enosobno stanovanje Ogledati od 14. do 16 in od 19 30 do 21 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2356 23
Za vsakega nekaj!
TRGOVSKA HIŠA. Šiška, 200.000 din. ENONADSTROPNICA, trgovina 3 stanovanja Trebnje, 150.000 din. VILA v Mojstrani 120 ti soi din.
VILA v Bohinju 250 ti
x>č din
DVONADSTROPNICA, starejsa, blizu centra, 14 stanovanj, donos 12 odst. 700.000 din. PARCELE: Sp. Šiška 85 din kv. m, Mirje 150 din sv. m. PARCELE na Jeperd po 6 din kv m.
Navedene in še veliko drugih nepremičnin proda
REALITETNA PISARNA Ljubljana, Gosposvetska cesta 3-1.
1854-20
Hišo
s sadnim vrtom v pred mest ju Ljubljane takoj ugodno prodam. Nasiov v ogl. odd Jutra.
2286-20
Parcelo
ob reki Krki, 20 min. od Novega mesta, s izkopanim fu»idami>ntom in precej stavbnega materiala ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2296-20
»Realiteta«
pisarna za nakup in prodajo nepremičnin
LJUBLJANA Prešernova ulca 54/1. rei 44-20. Hotel »Slon« Vsa naročila Izvrjimo točno, hitro in solidno. Prepišite si naslov.
2316-20
Enodružinsko hišico
prodam ali oddam v najem Vič, Cesta dveh cesarjev 128.
2351-20
Parcelo na Mirju
tik tramvaja prodam. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Varna naložba 66«. 2367-20
Parcela
> vilski četrti pod Rožni kom naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
2393-20
Nepremičnine
ilrom Slovenije kupuje in prodaja.
Stanovanja
najugodneje najamete in oddaste v Realltetnl pisarni Ljubljana. Gosposvetska 3-1
2370-20
Kupim hišo
v zapadnem delu Ljubljane od 100 do 150 000 din Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Re-en kupec« 2373-20
Enonadstropno vilo
tri^tanovanlsko, v severnem delu LJubljane, orcdam. Hipoteka din 130.000. Naslov v vseh posloval. Jutra.
2447-20
Kupim hišo
z več stanovanp in delav mco Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »500 000«.
24 07-20
Trgovsko hišo
•entabi no v centru me sta Ljubljane naprodaj Prevzem hipoteke. Brez plačne informacije da ie Interoromet, Aleksan drova 10.
2498-20
Prodam za
din 45.000
9000 kv. m sveta 15 min d centra Ljubljane. Pojasnila daje Sa^mel ster Anton Vodnikova cesta 35a, Ljubljana
2518-20
Enodružinsko vilo
velik vrt, sončna lega blizu parka in glavnega kolodvora v Mariboru, TomMčev drevored. — or^dim. Naslov v vseh posloval. Jutra.
2502-20
Enosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, z vrtom. oddam družim odra slih članov 1 marca v Der motovi ulici za Stadionom. Intormaciie: Tyrševa c. 67 pritličje.
2191-21
Stanovanje
lepo, čisto za 170 din mesečno oddam takoj ali pozneje Vprašajte pri Ogrincu, Brdo — Ljubljana.
2365 21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklinami v I. nadstropju, zračno, solnčno, oddam. Vprašati Karadžičeva 16, Detela.
2385-21
Dvosob. stanovanje
kopalnica, plin, posel ska soba, oddam 1. ma ja. Ogled od pol XX. do 12 in od 4 do pol 6 Naslov v vseh posl. Jutra. 2400-21
Enosob. stanovanje
v Zg. Šiški oddam. Poizve se na Celovški cesti 28a pri hišniku
2397-21
Štirisobno
stanovanje
sončno, komfortno oddam s 1 majem Ogied stanovanja od 15. do 17 dezigrad št. 10.
2372 21
Stanovanje
trosobno ali tudi dvosobno, s kopalnico, ve-ando, pritiklinami oddam s X. majem poleg aove šišenske cerkve. Naslov v vseh posloval lutra. 2450-21
Enosob. stanovanje
suho, kuhinja in pritikline oddam takoi v Rožni dolini, Cesta X 28a za din 250. 2426-21
Za zdravnika
ali slično oddam lepo 4
sobno stanovanje za Beži
gradom. Ponudbe na ogl.
odd. Jutra pod »Zmerna
cena«. 2423-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, takoi oddam. Podiožnik, Cesta VII št. 31 2417-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam 1. maja Ogleda se vsak dan od 14. do 16. ure. — Poizve se: Vidmar, Rimska c. 6.
2467-21
Enosob. stanovanje
pritlično, za dve osebi oddam. Vprašati Kolodvorska 3i, I. nadstr. desno.
2477 21
Oddamo
dve dvosobni komfortni stanovanji v bližini centra. Pojasnila daje Realitetna pisarna, Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7.
2484-21
zakonski par
b re/ otrok SCt komfortno trisobno stanovanie za ta koi ali najka»ne(c Ji maja Poi 'be v knngarno K.leinmayei et Bambere Miklošičeva 16.
2204-2 la
Dvosob stanovanje
komfortno išče dvočlanska družina za 1 ma| Ponudbe na ogl odd jutra pod »1 očen plačnik«.
2166-21a
Jvosob. stanovanje
^udi o kabinetom, kuhinjo kopalnico ln priti-.nnami išče mirna in solidna stranka samo od abiih oseb brez otrok, za Bežigradom Ponudbe na ogl odd Jutra pod Solidna stranka«
2359 21a
0\ osob. stanovanje
išče drž. upokojenec z :eno; s kuhinjo ali so-oo ln kabinet in ku-nnjo v visokem priti, ali I nacL-tr. za maj a:i unij najraje v b.ižinl Tabora ali glavnega kolodvora Ponudbe na o 1 ^dd Jutra pod »Upokojenec«. 2358 21a
Opremljeno sobico
po. prit loju z »gašper kom« za 130 din odd..m
.1 op, e e o ,ii_a i,
Ježigrad 2218-23
Garsoniero
ueoprem jeno bilzu ban -ke uprave oddam X. a jrila Prijava na ogias odd. Jutra pod »Gar.o mera« 2401-23
Sobo
xldam v Bohoričevi ulici 24-a Vila v vrtu
2374-23
Opremljeno sobo
oddam s 15 februar j m
Prisojni 3. pritličje, desno. Tabor
2464-2-
Sobo
-trogo sepanrano. oddam opremljeno ali pa prazno eni ali dvema o-^ebama v vili pri Tivo-iju Nas'ov v vseh posloval Jutra.
2463 23
Stanovanje
najugodneje ln najhltre e oddaste ali najamete v Realitetni pisarni na Gosposvetski cest! 3 f nadstropje
1850 21 f.
Za maj
'čem enosubno stanova-lje s Kabinetom ali manjše dvosobne stano anje Ponudbe na ogl -dd Jutra pod »Dobre rtanovanie«. 2276-21a
Manjše dvosob.
stanovanje
z vsemi pritlklinami ii e solidna samska driavnt uradnica za 1 april. Ponudbe na ogl odd Ju-"a pod »Točen plačnik 666«. 2270 21t
Enosob. stanovanj«
.vomiortno, za maj iščtm a eno oseoo drž, » centru. — Gnezda Ana ieiweisova cesta 9.
2348-21a
Stanovanje
do 5 sob išče za marc mirna stranka treh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sunovanje 333« 2389-2 la
Lepo sobo
dvema posteljama od dam z vso oskrbo takoj ali pozneje Ce=ta 29 oktobra 10. visokopritl, ievo 2413-22
Lepo sobo
snažno v bližini kolodvora ali Tabora išče gospodična ves dan odsotna Ponudbe na »Resliev hram«. Slom škova ul.
2432-23
Sobo
s strogo lojenim vhodom takoi oddam Stari trs št. 19 . 2404 23
Sostanovalca
snrejmem Gosposka 10 n nadstr.. Kastolic.
2403-23
Opremljeno sobo
solnčno poseben vhod od dam samo solidni gospo d čni Reslieva 26. II des no 2429 2'
Sobo
za 2 osebi, sepanrano. či sto tudi s hrano, oddam v centru Zriniskega C. 5, pritličie. desno.
2434-25
Opremljeno sobo
r sto. zračno, solnčno. vhod ; stopnišča v Ciril Meto dov ulici št. !9. I n de«, no. Sv. Jožef, oddam.
2431 23
Sredi mesta
oddam opremiieno sončno sobe nedijaku. — Poseben vhod s stopnic, elektrika, parket lončena peč. Na jemnina din 300. Prečna ulica 8.
2416-23
Stanovanje
enosobno v bližini mitnice na Tyrševi cesti — iščem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Marec-.
2382-21a
Stanovanje
ivo ali trisobno, mirno in sončno, s kopalnico in souporabo vrta Išče tričlanska družina za 1 maj. Najraje v Diizini jerkve sv Jožeta Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sončno«.
2395 2la
Trisobno stanovanje
s kopalnico ali brez ail dvosobno s kabinetom z& maj išče maiociau ka družina v bližini jarka ali Celovške ceste Ponudbe na ogl oddei rutra pod »Prijazno«.
2453-2la
nosob. stanovanje
išče tričlanska družin, v Sp šiški ali za Beži radom. Ponudbe na og dd. Jutra pod »April« 2452 21 a
)\osob. stanovanj«
kabinetom, komfortno za ai iščem, ali zameniam za šr.nsobno komfo tn-> • cer. u Ponudbe na ogl. odd luua pod šifro »Zamemava« 2422-21a
)vosob. stanovanje
kabinetom ali trisobno, išče družina treh oseb za prvi maj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »V centru«. 2419 21a
Lepo sobo
s souporabo kopalnice tele fon, center, oddam boljšemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2491-23
Sostanovalko '
dijakinio ali bolišo gospodično sprejmem v veliko krasno sobo z vso oskrbo. Vprašati: Beethovnova 2, lil. nadstropje.
2473 23
Sobo
oddam dvema osebama. — Mestni trg 19. I. n.
2528-23
Sob* išče
Garsoniero
pc možnosti opremiieno išče boljša gospodična za I marc Ponudbe na ogi odd lutra pod »Center«
2200-^»
Opremljeno sobo
po možnosti s klavirjem iš 'em Ponudbe na ogl. odd utra pod »Takoj 15«.
2177 23a
vse! poslovalnicah lutra
2389 23a
Prazno sobo
* štediln.kom al enosobno stanovanie iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ena oseba«
Poceni naprodaj
več šivainln strojev t« h znamk PJul. m^ei. .Vesta Duik pp Adler. Verttas, on-zJie. er, Umolos novin .n lUvJ u
rabljenih pn Prometu, te" 2tl<:u nasproti krizanske cer-
l
rl]l
Slu u ca i ko
kve.
2411 29
Šivalni stroji
2479 23a 'znamke »JAX<. so znan kot naihol ši. Cene so nizke ^premlj^no sobico Ogleite SI zalogo pri tvidki , , . . .. IVAN IAN in sin na Tvr
ali kabinet iščem v centru Ponudbe na ogl odd lutra pod šifto »Čisto«
2530-23a
ffnTTfr
šev' cesti 36.
ANKER«
2524-29
skt picz.vcl. n dri. v kp,n »oinčn.li pian.nali > H> ict niti. gospodom Zci,n. .poznati Ponudbe iid .gi ode Jutra pod »Sulučni žaiki« 220> i*
Mospocli na
lepe postave, d.ž~,*i. u...už beuk.«. uieseeiio 2000 d.n
LCJ
Mlada žena
intei.ge~iUia p. .»v-pna HOi pa zei. ao
Lro .uJr. ne^ g .p^aa Puu-ube n~i _«idel
Jutra ,*>„ »Pr.jat-ij-st.o« <.4_9-
| Trgovec
star 26 let žtli po. č t go-I spod.čno do 26 let sLno, keiiiu z^n^.ijost z o no 80.000 din. Priien m se tud k dobio uoč i.B .n. i o gan. z gotov.no sto tisoč din. Ponudbe s n »vo nu.inost.. na o.i. odd.
Jutra pod »K K.
ga
- ,»ie,..oi.ii|Cin i/u 000 mosto.nt eks stenet c -tj do 48 letne na podružn.co Jutra akademsko izuo.
.udi z otroci.
Šivalni stroji Ločeni"' izključeni. Ponudbe
Idealen gospod
29 let / mcs.črio pu či din .000 žtli poročit gosp. d čno k ma 200.00( din dote za ustvaritev sa P.sat / Ce
lie pod značko .»Srečen zakon« 2257 25
101«. 2083-25
Gospodi "n-1
a,
sl.ota brez doii.a e o. l- ueli e v v .u i l -.iiiv iz-kl eni). da s; u i,. a-i a dom P„n i b p.d Is r n e a a. j cdd Jutra 2.8.25
Gramofone
plošče, po nizkih cenah mah rabliene. Veritas. cen dobite pri Baniai, Liublia trii bobhin z okroglim čol-
za gospodinje. šivilie in ria ogi. odd. Juua pod šif-kroiače. cik-cak. za entla ro »260«. 20H 24 me tudi z dvema iglama. , --
na M.klošičeva c. 20
mčkom prodala
2156-26 Reslieva 16.
Triglav, 2522 29
Klavir
Reinhold, kratek, prav dobro ohranien prodam \ia slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2031 2t>
Prodam gramofon
•>His master voice« kakor nov in okoli 40 izbranih plošč prodam. Vprašaite na ogl odd. Jutra pod »Po lovična cena«. 2120 26
Harmoniko
60 basov prodam. Naslov v seh poslovalnicah Jutra
2328 26
Kratek glasovir
.Virth Schuler Bosendor-fer. skoro nov antik, pisal miza Biedprmaier, zaradi se itve na ro.ai Jugospedlt«. Maribor. Aleksandrova cesta 51
2253 26
Fižol za kuho
dobit, poten pr
Sever & Kom|>
Gosposvetska esta > I651
Diatonično
harmoniko
dvotonsko. s poltonl sko
Seno
koMJo. lovski voz. Alfa kotei in i aznr. Bartoi, Laško
Vdova
p plinoma oa.iia. 36 let
stara, dote 1,200 000 din.
i. e zak^nske=a druga.
?„jc.sni a uaje »Naaa&,
Zagreb. Jelaiisev trg 10.
.. i . . , , Za pojasnila poš 10
nii.sk.m oceni b, b.l, prijetni " 229J 25
Sva luštni,
sva fletni
pa nisva prevzetni ;
Če s' lušt n. če s" flet n pa nisi prevzeten
napiši vrstice lepe, Gospodi r na
da bodo ganile /.ensko srce. 25 let stara, s 100.000 din
D^p.se na ogl. odd Jutra gotovine, želi poznanstva z
pod »Viiolica in trobent.ca« državn m uradnikom, naira
2062 24 ie z uč tel em. v svrho že
Državni uradnik
tciiij.h l-i s, _e.i po-o:iti z 28;etn ep_ .o-venko. ki b: šla iz Slo. venije. Ponudbe a z navedbo dot*? etar^st in jpisom zunanj-oti na gl. cdd Jutra pod i-fro .S OTcne: 22J.-25
mnnsm
Stare znamke
^ako množino in cele '.birke kupim. Plačnm iobro Kos. Ljubi'ana. Tavčarjeva ulica 3 H 2352-39
Tiajnega in diskretnega prijateljstva
z gospodom finih manir. k. bi mladi, simpatični dami gn.otno pomagal želim. — proda \ Prednost ima ntel.gent z 2261- 3 dežele. Ponudbe na oglas.
odd Jutra pod »M.ntoi«.
2131 24
Mlad obrtnik
z visje lzobrazoo in j as.nm večjim pod et-jem, želi znanja z m.a-do. naobiaž no ^o podič-no. Ponud .e na ogl odd Jutra pod »£na a; n«.
2283-24
ndbe. mlad«.
!d. Jutra
po<1 »Po 2061 -2^
Dva ključa
raj novo prodam Cunta na obročku sem izgubila na
iasilska 6, Šiška.
2353-26
Preklic
Podpiram piekacujem oe žaljiv Ke. Kar sem Jih ireke; Magdi ^.aoukovec idtaKanci na Poijanai, n se zahvaljujem, da it stepna iXi - >■ o.
Janez Posarnik 2273 oi
Prekl?c
Podpisa-ia preKiicujem n obžalujem, kar sem ekel g Rojsu Francu 24. januarja v De avski m omu aa Jesenicah o ivtovožnji moje hčerke, ser je vse to neresni no.
Ravhekar Uiban s. r 272-31 Jesenice
Zahvala
Spodaj podpisana se najvljudneje zanvaiju-jem g Andreju Arn.eku, rudniškemu zdravniku v Hrastniku za zdravljenje nojega sina Stankota Vedno je bil pr;pravijen. tudi ponoii,obiskat! bolnika. za kar se mu še enkrat najiskreneje za hvaljujem.
Skaza Frančiška 2268-31
Stanovanje 2 sob
kuhinjo m vsem kom fortom v centru v bli-ini Drame iščem Ponudbi na ogl odd Jutra pod »Brez otrok«
2514-21U
Sobo odda
Sostanovalca
ali sostanovalko sprejmem vso oskrbo. — Pojasnila Sv Petra cesta 52.
2152-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, čisto, novo, s souporabo kopalnice, oddam boljši stalni osebi takoj. Vodnikova ul. nova rumena hiša.
2334-23
Garsonijera
za 250 din ugodno oddam. Drenikova 31 poleg sokolskega doma v šiški.
2333-23
Opremljeno sobo
oddam ves dan odsotnemu gospodu. Gerbičrva 20a. 2360-23
Opremljeno sobo
posebnim vbodom oddam takoj boljšemu gospodu Nas ov v vseh posloval. Jutra.
7540-23
Opremljeno sobo
.tpo. tiče gospod, po mož nosti s souporabo telefona v bližini tobačne tovarne za takoj Ponudbe na ogl od. ■utra pod »Dobei plačnik 10«. 2219-23a
Iščem sobo
šisto z eno posteljo, na Celovški cesti b.lzu stare cerkve. Ponudbe na ogl jdd. Jutra pod »Samski« 2285 23a
Opremljeno sobo
trogo separirano, iš e sa 15. februar višji žel. uradnik Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirno«.
2198-23a
Opremljeno sobo
i dvema posteljama na periferiji Ljubljane za 15 marec ali že prej — išiem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Solid na cena«. 2366-23a
Opremljeno sobo
svetlo tn čisto ter strogo zase išče gospodična pri mirni stranki brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina sv. Kri-štofa«. 2381 23a
šfjftiim
Ponny kobilco
let staro, 1.35 viseko in dobro mulo za vožnjo — prodam. Pri Dolgem mostu pošta Vič, Ljubljana.
2424 2/
Izgubil se je pes
volčie pasme v četrtek p. m Sliši na ime »Luksi« Vrniti ga je aa naslov Sokolska ulica 5, Prule.
2440-27
Nemškega ovčarja
izvrstno dresiranega, pro dam Ponudbe na ogl. odd pod šifro »Nepodkupljiv čuvaj«. 2472-27
Irske se'erje
10 mescev stare mladiče prvovrstnih lovskih staršev, z odličnim rodovnikom — importiranim iz inozemstva, ugodno prodam Naslov > vseh poslovalnicah lutra
2529 2/
Boljšo sobo
išče za takoi stalna dri. uradnica po možnosti s hrano, po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
2386 23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v bližini glav. kolodvora, išiem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »15. februar«. 2402-23a
Sobo
lepo nameščeno. « centru.
strogo separiranim vho dom v nov: hiši. išče go spod. Ponudbe na ogi odd Jutra pod šifro »Mesečno do 600 din«.
2976-23*
Mešalni stroj
za Deton
150 l, električni pogon rablien a dobro ohranien. kupim ter dva mala me šalns stroja na ročni po
fon Prevzem in plačilo ta oj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Stroi«.
2136-29
Kurbelstroj
malo rabljen, prodamo. — Vprašania na ogl. oddelek Jutra pod »Kuroelstroi«
2041 29
Stružnico
za železo še dobro ohranjeno dolžina 1 m poceni pro dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __ 2335-29
Motor na
vpojni plin
10 do 15 ks, dobro o-hranjen, kupim. Nasl. v vseh posl. Jutra.
2363-29
Pisalni stroj
kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl odd ■Jutra pod »Ne prestar«!
2rS4-29
Krojaški stroj
m ženski skoraj nova. prav poceni proda Lah, Salendrova 4, delavnica na dvorišču.
24122 29
Stroj za
tamburiranje
poceni prodam Naslov v vseh posloval Jutra.
2409-29
šivalni stroji
Več malo rabljenih šivalnih strojev ugodno prodamo. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
2455 29
Gallusovem nabrež'u Prosim. da iih naiditeh odda proti nagradi v upravništvu »Jutra«.
2390 28
Zapestnica
z Sriljanti
se je izgubila od Trdinove ulice po TvrSevi c do kavarne Slon! Poten najditelj prejme visoko naerado Našlo-v vse posioval. Jutra.
2415 2V
Dva dijaka
spreimem pri tvežigraiski gimnaziji. Klavir, kopalni ca Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2488 22
ragoienosti
'i
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE juvelir Ljubljana Wolfova ulica
451etna gospa
neodvisna piepioata, išče starejšega dobrosrčnega gospoda, ki potrebuje mirno in pridno g spo-dinjo Gre tudi na de-e!o Nasov v oglas odd. Jutra. 2232-24
Za soro^n*oo
pošteno sr no nao .ra"'e-no, dobro g0c,,0..inj iz Resne ponudbe na u edne hi e, i e.i. es-ne^a p za n_5t a z b t-g:m s ! on ai gos . d m vl"jim dršav urad lk m od 40 do 50 let stari.n, ki si želi mi neg s " -r.e^-i dona Ponudb? na podruž Jutra v c 11« pod »Dobra d.m .-ica«.
225 -28
Gospodična
gedne zuuanj_st.. dota 700 OCO din. išče zakon--ke-ra druga Pojasnila daje »Nada« Zagreb. Je ačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din
2291 25
Državna uradnica
v Celju, 33 tet. mirna in resna žeii spoznati go-^peda, prijatel a, pli me. niteza značaja v svrho kupnih Izletov Le resne ponudbe pod »Re-na na ogl xld Jutra po nožnosti s sliko
2347 24
Katero nesrečno
žensko bitje
brez otrok bi pričele novo živlieme Dopise na oglasni
Dva mlada
Slovenc?
se želita seznaniti z dvema gospodičnama v starosti od do M) let v svrho žemrve Ponudbe na ogl odd lu tra pod »Bosna 1940«.
2073-25
Ločenka
pri;etne zunanjosti, dota 403 000 din. iš e moža ki bi mogel biti samo njen Pojasn. daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din.
2292-2S
Gospodična
20 let stara premoženje 130.003 din išče trgovca obrtnika ali kai podob Poiasrsiia daje »Nada Zagreb. Je ačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 2293 25
Gospodična
srednjih let. s 40.000 din dote želi poročiti drž. urad >dd Jutra pod »Delo in mka Ponudbe na ogl odd
Gospod
ključavni ar star 30 let s stalno službo c. bre-
h zm aja z dedšč no 10.000 din poroii g spodi "no manj e posta e z 60.000 din v svrho u tva ritve lastnega doma Pisati na pr-druž Jutra v Cel u nod značko »Srečen dom«.
2507 2b
ZA VSAKO PRILIKO
sajboljša n aai cenejša obla^ilfi si nabavite pn
Preske.j-i,
1'HTK A ( 1-1
Iretp/ofen pav* " '
M
pošten i e«.
2425-24
»Svidenje«
Pismo sprejeto dvignite odgovor. 2437 24
27 letna gospa
želi znanja i samostojnim gospodom Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Samostojna«.
2485 24
Mlada dama
interesantna razvajena, se dolgočasi Neanonim ne dopise na ogl odd Jutra pod »Sflnx .
2497-24
Jutra pod »Varčnost«.
2187-2'
Vdova
38 let stara, dota 1 mi i-lijon 500 000 din, išče zakonskega druga Pojasni a daje »Nada«. Zagreb. Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 2294-25
Gospodična
19 let stra, dota v gotovini 250 000 din išče za konskega druga Pojasnila daje »Nada«, liagreb -Jelačičev trg 10 Zo pojasnila pošljite 10 din I 2295 25 1
'a*fevd; re t>rr>tp/gre>-> trv*
HEINEL-HEROU)
& s Oj zo/. frorntce f
MARIBOR*« ir\
Zoper kožne bolezni DERMOVAL
Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljiv-kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišči. hraste, izpuščaji, lišaji, čiri in slične kožne bolezni lokalne naravt zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 20.—. Pišite še danes na
GRADSKO L J E K A R NO,
Z A G R E R, Gornji grad 5
rJi hI
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjam žalostno vest, da je moja blaga žena, gospa
NADA GROŠELJ
roj. FABJAN
po dolgem in težkem trpljenju na Svečnico izdihnila svojo plemenito dušo.
Pogreb bo v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob pol 3. popoldne Izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani
na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 2. februarja 1940.
Dr. MILAN GROŠELJ — soprog, za rodbini FABJAN in JEZOVŠEK
1 NAJLEPŠE ČTIVO
Ravlien; ZGODBE BREZ GROZE Rlabnnd: PJOTR • RASPUTIN Ravlien; ČRNA VOJNA Piomnson; SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA
>1114
Broširana Knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTAc
LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. fi
Prodajo se:
Tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanina v POLZELI pri Celju
400 m od železniške postaje v skupni površini 7.5 ha, od tega zazidano 5000 m* s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. — Pripravno za vsako večjo industrijo. Posestvo leži ob reki Savinji. — Prodajni
pogoji ugodni. — Informacije dajo:
JAVNA SKLADIŠČA, družba z o. z. v Ljubljani — Tyrševa cesta štev. 33.
ZAHVALA
Vsem, ki ste se nas kakorkoli spomnili ob izgubi naše dobre tete,
stare tete in svakinje, gospodične
ANTONIJE ŠTRUBEL J-ČEŠKUTI
trgovke in posestnice
se prav iskreno zahvaljujemo.
Posebej pa veljaj zahvala čč. gg duhovnikom, gospodu zdravniku Ir. Igorju Tavčarju za trud in požrtvovalnost, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940.
Žalujoči ostali
- -arovirfl——w —
J..;.,,,„
•SV*;. jVSBM***:
. v J-Sj
I
Mestni pn^rebni zavod Občin? Liubljana
Brez posebnega obvestila.
h ■ . i
i
P§9 j
' - •'"•V.—«
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in
tast, gospod
ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU
dne 3. t. m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob 145. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940.
Globoko žalujoči: Fani, soproga; Ljudmila por. Likar, Ladislav, Olga por. Trost, Miroslav, Bogomil — otroci in ostalo sorodstvo.
ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JUŽNU AMERIKU
Vsak četrtek odhod iz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Brazilijo in vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOIl in PAN AMERICAN AIRWAYS-linee aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim.
živčna preutrujenost
depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, — vidite na čem trpe mnogi dandanašnji. Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira »Ka-le-fluid« izločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj življenjski obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovič. — »Ka-le-flutd-r se dobi v lekarnah. S. br. 10537/33.
Za premogovnik v Sloveniji IŠČEMO
strojnega tehnika
(z maturo na tehniški srednji šoli) z nekaj leti prakse, po možnosti rudniške. Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o praksi in navedbo zahtevane plače je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tehnik 100«.
Iščemo sposobnega jamomerca
(absolventa nižje rudarske šole) za rudnik v Sloveniji. — Prošnje z življenjepisom, podatki o dosedanjem službovanju in z navedbo zahtevane plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen jamomerec.
■ ZAGOEB.NIKOLICEVAIO
Mislila je, da so plenice bele.
...dokler jih ni primerjala z Radion belo bluzo!
Tako bo presenečena vsaka mati, vsa ka gospodinja, če primerja svoje navadno prano perilo s perilom pranim z Radionom. Kar se Z mencanjem in drgnenjem ne more doseči • odstraniti iz perila vso nesnago, • to stori Radion z lahkoto in brez truda. Pri kuhanju v raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino. Na ta način opre* zno in temeljito odstrani vso nesnago. Brez primere čisto, brez primere belo - to je Radion belo perilo.
Schichtov
RADION
Ni čistejše beline od Radion beline
mk
Schicht"
RADION
pere sam?
wmi
E\ ACO:
29
KOM AN.
»Hudimana«, je pomislil, nalivaje gospodarju kozarec, -kakšno preteto vprašanje je spet to? Ali dobro vem, da še nisem bil oženjen? Zato pa on dobro ve, da je bil! Oh, zmešalo se mi bo od tega smeha . .. Gospod«, je dejal, »tu je zdaj tisto slavno srn je stegno!«
»Krasno!« je rekel don Juan, in hladnokrvnost se mu je takoj vrnila. »Kaj pa tvegam, če se motim?« je zamrmral sam pri sebi. »Sedem proti desetim bi vendarle .. .«
»Nu kaj pravi vaša svetlost?« je vzkliknil mojster Faireol, ki je bil osebno spremil glavno jed.
»Imenitno je. Sedite, mojster, da izpijete ta kozarec na moje zdravje.«
»Vaša svetlost me obsiplje z dobroto«, je dejal gostilničar in sedel v spoštljivi razdalji od dona Juana. »Kar se pa srnjačka tiče, je dobro rejen in sočnega mesa. Pred sinočnjim je padel. Ob enajstih zvečer sem ga sam pripeljal domov.«
»Devet proti desetim!« je izpreletelo dona Juana. »Rad bi videl glavo«, je dejal.
»Oh. iglarček je bil, precej boste videli, svetlost!« Mojster Faireol je stopil iz sobe in nekaj zaplical
Kmalu nato so prinesli velik kositrn pledenj 5 srnjakovo glavo. In res ni bilo na rogeh niti enega odrastka
»Da iglar«. je zamišljeno rekel don Juan. »Lovec. ki je ustrelil to žival, ve, kaj je dobro.«
Mojstei Faireol se je skromno namuznil in po
mežiknil. Don Juan ga je skrivaj opazoval kakor mačka miš.
»Vi sami?« je dejal. »Dovolite, da vam čestitam. Na vaše zdravje, vsa čast vaši spretnosti.« »Svetlost ste kar preprijazni...« »O ne!... Stavil ')i, da ste ga podrli v., kako že pravijo gozdu? ...«
»V Sainlaurentskem gozdu, vaša svetlost,« je dejal mojster Faireol in spet pomežiknil.
»Da, da. Lani sem tam lovil. Saintlaurentski gozd!... Čedno kraljevsko lovišče, bogme da!«
Don Juan je čakal odgovora. Vrli gostilničar je planil v smeh.
»Bogme!« je pritrdil. »Čedno kraljevsko lovišče, a ne tako krasno kakor Villamblardsko bukovje, kjer lahko pri mesečini od daleč pozdraviš kakega lepega jelena ...«
»Občudujem vas, dragi mojster. 2e na prvi mah sem si dejal: ta živalca je vse prezala, da ne bi bila vzeta na posodo v kraljevskih gozdih...«
»Oho!« je v mislih vzkliknil Jakomin, ki je mahoma uganil, po čem diši, in zardel.
Vrli Faireol se je zagrohotal na vse grlo.
»Vzeta na posodo!« je dejal in pomežiknil še krčevitejše kakor prej. »Ta je lepa! Vzeta na posodo! ...«
»V kraljevskem lovišču!« je vzkliknil don Juan, smejoč se kakor za stavo.
»V kraljevskem lovišču!« je ponovil Faireol in si obrisal oči.
»Deset proti desetim!« je rekel don Juan. »Dobil sem!«
»Dobili ste? ... Deset proti desetim? ...« se je zavzel Faireol.
»Petnajst! Dvajset! Sto proti desetimi... Oh, človek božji, tako zabavnega gostilničarja pa res še nisem videl. Krasno minutico ste mi pripravili...
Stegno pa lahko odnesete. Ne dotaknem se ga, na mojo dušo ne.«
»Škoda bi bilo, svetlost, saj je...«
»Vem, mlado in nežno in vse. Zapeljati se pa vkljub temu ne dam. Bežite, izkušnjavec, in ga odnesite...«
»Tak zakaj le?« se je vznemiril Faireol, ki mu je začenjalo nekaj vzhajati.
»Ne maram biti sokriv lovske tatvine!« je rekel Don Juan. Hudimana! To bi pomenilo ječo!...«
»Kdo bo pa vedel?« je dejal Faireol in smeh ga je minil. »Knezi in vojvode jedo mojo divjačino, čeprav vedo, odkod jo imam. Še gospod namestnik« — to pot Faireol ni lagal — »blagovoli kdaj pa kdaj...«
»Kdo bo vedel?« je rekel don Juan in se takisto nehal smejati. »Moja vest!«
»Njegova vest!« je zagodrnjc.1 Corentin, ki ga je ob poslušanju tega dvoboja curkoma oblival pot.
»Ce vam zapro gostilno,« je nadaljeval don Juan, »in vam razprodado pohštvo in vas dene j o pod ključ — to, prijatelj, je vaša stvar. Zase vem le toliko, da se ne mislim izpostaviti kazni...«
Mojstru Faireolu se je zvrtilo v glavi. Znano je, kako okrutni so bili lovski zakoni v tistih dneh.
»Upam vsaj,« je zajecljal, »upam, da vaša svetlost ne bo,..«
»Kaj?« je vprašal dan Juan in ga ledeno pogledal.
»Nič, vaša svetlost, nič...«
»Pač!... Zdi se mi, bogme, da me prosite, naj vas ne ovadim! Vedite, mož, tako nizkega dejanja nisem zmožen, niti ko bi bili podavili vse jelene, damjake in merjasce, kar jih ie v kraljevskih gozdovih ... Jaz da bi koga ovadil!...«
To ogorčenje je hilo resnično, in don Juan je že
zlovestno gledal na uhelj mojstra Faireola. Gostilničarju se je zdel trenutek primeren za umik. Čeprav je preklinjal svojo klepetavost — a kje na svetu je tisti lovec, ki se ne bi rad pobahal? — je vendarle menil, da se mu od toli tenkovestnega plemiča ni bati ovadbe. Vzel je torej skledo z nesrečnim stegnom in pladenj, na katerem je ležala srnjakova glava, ter se priklonil, hoteč oditi...
»Stojte!« ga je mirno ustavil don Juan. »Glavo pustite tu. Hočem, da ostane na mizi, dokler sem pri vas. Idite, mojster. Nu, Corentin, česa čakaš?«
»Jaz? Čakam, da povečerjate, gospod... in da pridem tudi jaz na vrsto...«
»Ali te nisem poslal k svojemu prijatelju Mont-pezanu, da mu sporočiš moj prihod?«
»Že grem,« je rekel Corentin, »že tečem!«
V resnici se je le prestopil.
Gostilničar, ki je pravkar še hotel oditi, se je naglo obrnil in zaprl vrata za seboj. Trepetal je od glave do nog.
»Ali, svetlost!... Ta glava ... tu, na mizi!...«
»Nu? Glava ostane tu, nihče se je ne bo dotak-kal. Kako? Aha, bojite se, da je Montpezan ne bi videl? Morda je res ne opazi. Jaz mu je prav gotovo ne bom kazal... Sicer pa ni nič čudnega v tem, da vidiš v gostilni srnjakovo glavo!«
»Oh!« je obupno vzkliknil gostilničar. »Vaša svetlost dobro ve, da dobimo srnjaka brez glave, kadar ga kupimo!... Glava, tu na mizi... prav to bi bilo dokaz...«
»Zdi se mi, človek, da sami izgubljate glavo. Pijte in se opametujte. Ti, Corentin, pa....«
»2e tečem!« Corentin se je spet premaknil.
»Gospoda namestnika ni doma!« je v smrtnem strahu za vpil FaireoL
Nedelja 4, n. 1940
I
SOBI?
Obrnite se na grafologa
F. T. Karmaha
ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-dovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6-
______Vaše prijatelje in protektorje; 7. Vaše
sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah.
F. T. EARMAH, svetovno znani eksperimentalni psihografolog — pisec epohalne knjige »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih!
PERJE
Kokošje, po rje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čobano.
Vzorci se podi I ja jo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
C. Vajda, Cakovec
Telefon štev. 58, 60, S, 4
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIT. IN VZORCE Kl JIH DOBITE BREZPLAČNO!
Veliko industrijsko podjetje v Sloveniji sprejme takoj
strojnega Inženjerja
za vsa v strojno stroko spadajoča dela. Mlajši reflek-tanti s prakso naj pošljejo pismene ponudbe s popisom dosedanjega delovanja, osebnimi podatki itd. na ogl. odd. lista pod značko »Strojni inženjer«.
i
n
.VISIMO SOLHCe
lepla!
Od Vas ie
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
'r*lnk* — Sveclolfloltlir
OTOMANE
po din 320.— nudi
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13
Vata
v tablah ln za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce ln cenik.
Arbeiter — Maribor.
N Htilll S H1!
Preizkusite ga tudi Vi za 1 MESEC
50.000 jih sedaj posluša glasbo, radio, gledališče itd.
Pred 2 ali 3 leti bi bil čudež, če bi mogli spet slišati. Sedaj morete doseči to z najmanjšim aparatom na svetu — s srebrnim Vibraphonom, aparatom lešnikove velikosti. Brez žic, brez baterije, brez toka, praktično NEVIDEN. Zahtevajte še danes brezplačne in neobvezne prospekte, zdravniška uverenja kakor tudi pogoje za
30-dnevno preizkušnjo
Kupon odrežite in pošljite še danes na:
APARATI V1BRAPHON (Dep. 12. L.) Zagreb, Tomislavov trg 17.
Pošljite mi brezplačne in neobvezne prospekte kakor tudi pogoje za 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO
Ime .......
Naslov _____________________ __________
APARATI VIBRAPHON (Dep. 12. L.) Zagreb, Tomislavov trg 17.
li O L e S A
NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI
< M O T O B J J -§ t B I C I B L 1 g § d I V. STROJI
Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo
PRI KRANJU
Naša žima je bigijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov. Ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficiiana. vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše: Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
iGRACNl VOZIČKI. SKIROJi. AVTOMOBILČKI. KOLES DELj
rRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4
Podružnica • Maribor Aleksandrova 4« — Cenil« rrank«
Kanarčki, harški vrvivci, tiabri pevci,
ki so bili na razstavi za božične praznike v Ljubljani ter dosegli 312—324 točk, zato so bili odlikovani z veliko zlato kolajno m diplomo, naprodaj samci in samice poceni, pošiljam po pošti in jamčim, da ptice pridejo žive. — FRANJO OMAHNA, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 53 a.
sr^Mtejda
STROJNIŠTVO GRADNJA AVTUMOBILAJV £N AV1JONOV ELEKTROTEHNIKA. PROGRAM ZASTONJ
PODALJŠAJ S I ŽIVLJENJE!
Življenje morem« podaljšati oo lečme preprečiti bolezni ozdraviti slabotne >ja- ' 'st.i le nesrečne napraviti srečne!
liaj je vzrob vsaki oole/.ni i
Oslaoljenje živcev potrtost izgu ba dfbrlb prijateljev ali svojih bllžnjln razočaranje strah pret boleznijo slat načlD žlviienja it mnoge drugih razlogov. Zadovoljstvo Je najboljši idravnik So poti r. Te morejo ccvestl lo dobrega razpoloženja oživir Tvoj značaj napolniti Te i aovm jpaniem ta pot 1« pa opisana v razpravi ki jr more csakdo. kl Jo zahtevS dobit) oafcoj !B
povsem hre/nlačno! V tej mali priročni Knjižici ie raztmma.oeno Kako mo rete « Kratkem tasu in brez uvire med delom ojačit; živce in mišice "Klpraviti slabe razpmnžen i»- trudnim raztresenost nsiaMlenie spomina nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov Zahtevajte to razpravo ki Vam br oudila mnogo prijetnih ur. Poštne ibiraiisče
Ernest Pasternack, Berlin S. O.
Michaelkircbpiatz li, Abt. 87
f
mmmm
VINO
iz prvovrstnega dolenjskega nasada. belo in rdeče, prodam do 60 hI. Vino je prima kvalitetno, samo iz najboljših trt. Cena ugodna po dogovoru Na željo dostavim poizkušnjo. Istotam prvovrstna slivovka 50 odstotne jakosti. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. 1462
Oglas.
UPRAVA ZAVODA »CACAK« potrebuje večje število prvovrstnih obrtnikov:
avtogenskih varilcev, orodničarjev, elektro-mehanikov (telefonskih)
ki delajo tudi na skobelniku, preciznih mehanikov, ključavničarjev in strojnih mizarjev. — Pogoji se lahko ogledajo na borzah dela
in v Obrtniškem udruženju. Iz pisarne zavoda »Cačak« T. br. 1247/40.
■ ......................................
Najprimernejše
lopate za sneg
' je in poceni dobavlja domača tvrdka
REMEC & Co.,
OUPLICA — KAMNIK
Lopate priporočamo zasebnikom in prav posebej cestnim in občinskim odborom. — Dobe se v Ljubljani, Kersnikova ulica 7, tel. 22-66 in v Mariboru, Prešernova ul. 4.
inanl 8 AL VAT ^AJ proti žoičmui Kainenom ua oolez mm ioiCnega mehurja st dobi pn glavnem zastopniku lekarna prt S* Ivanu. Zagreb. Raptol 17 - Zastonj i\V posiiemo piospeKte o zdravljenju.
O c. » D! 27870 1956 Re 3487
L epota Vaše kože je v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja notranjih organov. Pri dobrem krvnem obtoku in kadar so telesne funkcije ojačane. živci pa mirni, se zdravo notranje občutje kaže na koži. Redna zračenja z višinskim solncem, ki trajajo samo 3—5 minut, prinašajo novo življenje v cirkulacijo krvi, povspeši izmenjavo tvarin ter skrbi za globoko, zdravo spanje, ki je neobhodno potrebno za nego lepote. Že po kratkem času lahko ugotovite boliše občutie. Sveža barva kože, dobro razpoloženje in večje veselje do dela so zunanji znaki delovanja zdravilnih utravioletnih žarkov višinskega solnca. Presodite to sami! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro St. 843, ki ima 40 strani, od:
Jngoslovensko
Siemens A. D.
Beograd, Kralja Aleksandra 8
Zagreb,
Bogoviče-ya ulica
Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a
Jugoslovensko AEO
Beograd. Brankova
ulica 30 AFG C ni on, Jngoslavensko d. d. Zagreb. Karadžiče-va ulica 1
Ljubljana, Livarska ulica 6
MOŠKI!
pri spolni ni"-piisoOn<»H pn spol nI slabosti po kusite hormonski pil u le
»HORMO SKKS« Dobivajo se v vseh lekarnah 3( pilul 84 din. 100 pilu) 217 din 30' pilul 560 din. Zahtevajte sam. prave in originalne HOit.Md sfck-lilule: Po pošti disKretno razpo šilja
Lekarna Bahovec, Ljnbljana.
»lavno skiaalsce farm
Ogl re^ s oi i84b-:i
Dleselove mstore
»GUL*K:ER«
Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje.
VIŠINSKO SOLNCE
od 5 do 36 HP dobavljamo v dveh dneh večje motorje v kratkem roku, ladijske in stabilne kakor tudi motorje na vpojni plin. Iščemo zastopnike po vsej državi. »STORMIZING«, Zeleni venac 6, Beograd.
Dižavna razredna loterija
Din 57*000.000*
?
bo izplačanih na dobitke samo v nastopajočem V. razredu 39*
kola, čl jih žrebanja bodo in to:
v Beogradu 10., 12., 13-, 14m 20« in 2l* februarja
in v Banjaluki 26., 27.» 28. i« *9. februarja in 1., 2., 4«» 5«, in 7«
marca t. L
V najsrečnejšem primeru morete dobiti na eni srečki
Din 3,200.000.
V 20 dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov med njimi poleg
glavnih treh premij:
po 2,000.000.—; 1,000.000.—; in 500.000.—din je večje število
dobitkov
po 200.000.—; loo.ooo.—; 80.000.—: 60.000; 50.000,— din itd.
Osebam, ki se že udeležujejo v loterijski igri, je treba svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda do 5. februarja t. I. zaključno.
Oni pa, ki si še niso nabavili srečk, a bi hoteli v tem glavnem žrebanju poskusiti srečo, morejo srečko kupiti pri pooblaščenih prodajalcih srečk in pri njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj a po doplačilni ceni in to:
ena cela srečka Din 1.000.— ena polovica srečke Din 500.— ena četrtina srečke Din 250.—
Izplačilo dobitkov, za katero jamči država — se vrši brez
vsakih odbitkov.
Urejuje Davorin iiavljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — £& Narodno u&Woo o. d. kol tiakamaija Fran Jeran — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
u— Violinski koncert. Jutri v ponedeljek, ob 20. un bo v mali Filharmonični dvorani koncert znamenite italijanske violinistke Lilije D'Aibore. Ona je izvrstna virtuozinja, velika umetnica, o kateri pi.-.e neki kritik sledeče: Lilija D'Aibore je že drugič koncertirala pri nas in zapustila najaoijši vtis. Takoj pn prvih tonih smo zaP-i-zin, da imamo pred seboj izreden talent z vsemi umstvenimi in tehničnimi močmi, da jo moremo prištevati med najboljše moj stre. Njen ton je sočnat, poln, a mehak. Tehničnih težav ne pozna. Občinstvo je bi-lonavdu.eno«. Ker so violinski koncerti redki, opozarjamo na jutrišnji večer v ma li Fi.harmonični dvorani. Umetnico spremlja na klavirju g. H. Giesen. Vstopnice so v knjigami Glasbene Matice. (—)
u— simfonični konce-1 Ljubljanske filharmonije v petek 9. t. m. v Unionu ima na sporedu Smetanovo simfonično pesnitev »VILava« iz cikla »Moja domovina«. Poleg Cajkovskega, največjega predstavnika ruske glasbe, katerega V. simfonija bo izvajana, je Smetana najtipičnejši predstavnik češke glasbe, njen prebuditelj. »Vlta-va« je biser glasbene literature, polna ( rokih melodij, mogočnih čustev
in narodnega zanosa. Koncert bo dirigiral znameniti hrvatski skladatelj in dirigent g. fcuranovič. Prodaja vstopnic v naprej je pri blagajni kino Uniona.
LEPO DARILO za dijaka ali vojaka:
smo izpopolnili s 1 šivalnim priborom z ogledalom in poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobne ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 30.— aKo želite, da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist — Lojze šmuc,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta &
u— BChemskl večer na pustni torek pri
Mikllču bo pri poginjenih mizah z izbia-nim pestrim sporedom. Nastopili bodo naši najbolj priljubljeni pevci in igralci. V potpuriju »živel valček«, ki je komponi-ran prav za ta večer, nastopijo Ribičeva španova, Banovec, Drenovec, Dolničar in Lupi a, ki bodo primerno kostumirani izvajali pod vodstvom kapelnika g. Neffata ta najnovejši šlager. Točila se bodo dobra vina po solidnih cenah, iz lastnega buffeta pa bomo nudili vse mogoče priboljške tako tudi piistno rusko vodko. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v operi.
P" ' BBHBMMBBBMHMMMMBMBMMMB^BSB'*
Šaljivi prsilmeti
NO\ OoTI 1. 1940.
v veliki izbiri v drogeriji K A N C, Ljubljana, Židovska 1.
Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno.
u— V°jnim dobrovoljeem. Občni zbor
S eske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. do-po.dne v sejni dvorani ZtLuženja jugoslovanskih inž; njerj-ev in arhitektov, ljubljanske sekcije, v Kazini, Kongresni trg 1 H. Na prejšnji večer 10. t. m. ob pol 21. bo članski sestanek v restavraciji štruklje-vega hotela, Dalmatinova ulica. Pozivajo se vojni dobrovoljci, člani organizacije, da se polnošlevilno udeleže sestanka in zbora.
u— Namesto cvetja na krsto biagopo-
kojnemu prijatelju ar. Pavlu G: osi ju sta darovala Otmar Mara Kette 100 uin Društvu slepih.
u— Cenjtiiim damam se priporoča modni krojaški salon Jerneje Marjeta, Tvrše-
va 51. Izdelava prvovrstna. Cene zmerne. (—)
u— članstvo JugOslovenskega touring
kli:ba, podružnica Ljubljana opozarjamo, da bo V. redni letni občni zbor jutri, dne 5. t. m. v dvoiani Slamičeve restavracije ob pol 20. uri.
u— Društvo stanovanjskih najemnikov vabi vse stanovanjske najemnike in podnajemnike, da prigiase čimpreje svoj pristop k društvu, odnosno blagajniku, ki ie strankam na razpolago vsak delavni dan med 10. in 12. uro dopoldne v pisarni društva upokojencev, Ljubljana, Wolfova ulica št. 10 II. Članarina znala na lato 12 din, tedaj do konca tega leta 11 din. Vstopnine ni. Članarina se plačuje v naprej. Tajnik uraduje zaenkrat v Celjski ulici štev. 19. Bežigrad, za artilerijsko vojašnico, razen sobote, nedelj in prazn kov vsak delavni dan, prlčanši z dnem 7. t. m. od 14 do 16 ure ter se na.i člani društva v vseh zadevah. ra?en blagajniških, obrnejo na tajnika. Obenem se opozarja, do se pri osebnih prošnjah strank za kakršnokoli zadavo izkaže vsakdo s potrdilom o vplačani č^na-rini. ker se v nasprotnem slučaju ne bo delalo za stranke — ncčlanr Prehadnia s^ja bo za ves orlbor z ramectn"ki vred v r»e-tek 9. t. m ob 18 v V/olfovi ulici št. 10/11, ter se rrosi polnoštevilna uda^ežba.
u— Iluda nesreča železniškega d lavca. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na železniško progo onkraj gorenjskega kolodvora, kjer se je pripetila huda nesreča. Na progi za tramvajsko re-mizo je na nepojasnjen način zašel pod lokomotivo popoldanskega gorenjca Ivan Friclih, po rodu z Brega pri Celju, zaposlen kot delavec v signalni delavnici glavnega kolodvora. Lokomotiva je nesrečnega delavca odbila in vrgla po nasipu, kjer je obležal z odtrgano levico in hudimi notranjimi poškodbami. Nezavestnega so reševalci pripeljali na kirurški oddelek. Kako je do nesreče prišlo, doslej še niso mogli ugotoviti. Frid hovo življenje visi na nitki.
u— čigava je denarnica ? V Zvezdi v parku se je našla v soboto opoldne 3. t. m. denarnica z manjšim zneskom, molkom in listkom z vprašanjem: Kaj je rekel kralj Zogu prvo poročno neč? Lastnik dobi denarnico pri upravi »Jutra«.
u— Pc:'pcmemu društvu za gluhonem" mladino je daroval učiteljski zbor ljubljanske gluhonemnice v počastitev spomina blag-opckojnega drušlvenega predsednika g. dr. Otcna Papeža in namesto venca na krsito g Jr.koba I>ora 210 d;n Prisrčna hvala!
Iz Celja
e— Učni uspeh na celjski gimnaziji. Na
drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega te-laja 1306 učencev, med temi 428 učenk Učni uspeh je zadovoljiv. Na zavodu, ki jiieje 31 oddelkov, od katerih ima 14 popoldanski pouk, je izdelalo 963 učencev (med temi 319 učenk) ali 66.8°/» učencev in učenk, oadlo je iz enega predmeta 225 (67 učenk) ali 17.24°/®, iz dveh predmetov 122 (30 učenk) ali 9.34"/o in iz 3 ali več predmetov 92 (9 učenk) ali 7.04°/o. Zaradi bolezni so ostali neocenjeni 4 učenci ali 0.3°/». Zaradi zelo slabega uspeha je bilo odstranjenih 5 učencev. V I. in n. razredu je na zavodu po ena klasična vzporednica.
FINO ČAJNO PECIVO IN BONBONI !
BONBONIERA RUFF — Prešernova L
e— Umrla je v torek v Zagradu pri Celju 831etna preužitkarica Frančiška Dobro-tinškova. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v sredo 751etna mestna reva Helena šoprova, včeraj pa 75!etna mestna reva Marija Šolnova. V celjski bolnišnici je umrl v torek 391etni občinski revež Ivan Goličnik iz Družmirja.
Odvetnik dr. JAKOB HODŽA je preselil
svojo pisarno iz Vodnikove ulice v Gosposko ulico 30. (—>
e— Brezposelnost narašča. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 849 brezposeln:h (704 moški in 145 žensk) nasproti 736 ( 598 moškim in 138 ženskam) dne 20. januarja.
e— Umrl je na svečnlco v Medlogu pri Celju 80-letni posestnik Maks Lipovšek. Istega dne je umrla v celjski bolmšnici 801etna Helena Velerjeva s Studenca pri Velki Pirešici.
e— ObnpanKa na že?eznišKi progi. Ko je vozil savnjski vlak, ki prihaja ob 13.30 v Celje, v nedeljo mimo Pesjega pri Velenju, je tik pred vlakom skočila na progo 21-letna Gabrijela Deberškova iz Pesjega. Lokomotiva je Deberškovo odbila pri čemer ji je močno poškodovala glavo in hrbet ter j: zlomila desno nogo. Deberškovo so prepeljali z vlakom v Celje, s celjske postaje pa v bolnišnico. Njeno stanje ni nevairno. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
e— Dve nesreči. Ko se je 151etni dninar Avgust Jančin v Gruškovcu pri Humu ob Sotli igraJ pred dnevi s samokresom, se je samokres sprožil, pri čemer je zadela krogla Jrnčna v levo roko. Na sveč^ico je padel 16 letni krojaSki vajenec Slavko Leskovšek v Trbovljah tako nesrečno, da si je zlom i desno nogo Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek sta dva moška napadla 261etnega kočar-jevega sina Ignaca Kranjca iz Kačjega dola pri Sv. Petru na Medvedovem selu ter ga z udarci z ročico močno poškodovala po glavi in levem ramenu. V nedeljo so neznani moški na Ljubečni blizu Ropa-nove gostilne napadli 261etnega delavca Ignaca Karmuzla iz Ogorelca pri Št. Juriju ob juž. žel. in ga poškodovali po glavi. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Tatinski po»H. Ko je natakarica Marija K. v Gaber;'u pri Ce!ju v torek opolnoči zaprla gostilno, je nesla leseno skle-d''co, v kateri je bil drobiž, na njem pa 19 bankovcev po 100 din. iz gostilne po stopnicah v svojo sobo. Na stopnicah ni prižgala luči in tudi v posteljo je legla v temi. Zjutraj pa je opazila, da je bila izgubila v temi na stopnicah vseh 19 bankovcev po 100 din. Zjutraj je šel prvi po stopnicah Alojz G. iz Gaberja. Njega so osumili, da je bankovce našel in si jih prilastil. Izročili so ga sodišču, ki bo gotovo kmalu ugotovilo, ali je sum utemeljen. Lani 30. septembra je neznanec ukradel Francu Smuku iz Kresnik pri Teharju iz veže neke gostilne na Bregu pri Celju žensko kolo. Policija je sedaj ugotovHa, da je to kolo kupila Terezija P. v Gaberju od rekega moškega za 150 din, ne da bi bila vedela, da je bilo kolo ukradeno. Kolo so vrn ili pravemu lastniku, za storilcem pa še poizvedujejo.
Iz Maribora
a— Dar natih umetnikov Sopolfikeniu
1 minskemu dernu. Naše sokolstvo si zelo prizadeva, da bi napravilo Sokolski planinski dom na Pohorju čim prikupnejši za obiskovalce. Za to prizadevanje so pokazali naši mariborski umetniki pohvalno naklonjenost. Darovali so vrsto svojih slik, ki so lepo razvrščene predvsem v jedilnici doma. Od darovanih slik na jomenimo slike »Studenci pri Mariboru« (olje) in »Motiv s Korču^« (gvaš) prof. Mušiča, »Most v Vipavi« (olje) prof. Karla Jiraka, »Iz okolice Maribora« (pastel) prof. Ivana Kora, »Motiv iz celjskega parka« (olje) prof. Alberta Sirka, »Motiv iz Prekmurja« (olje) akad. slikarja Maksa Kavčiča in sliko »Jalovec« (olje) br. Zlatka Zeia. Lepa gesta domačih umetnikov je zbudila v javnosti vsestransko priznanje.
ADVOKAT
ir. Stcpn PRETNAR
SE JE PRESELIL IZ CANK \RJE VE ul 6 V SODNO ULICO 3/1. — Telefon št. 27-65
(Palača zavarovalnice »Drava*) - Maribor
a— prvi slovenski izr»z| za smučarske like. Te dni so imel Sokoli iz Selnice ob Dravi po bl'žn:h strminah svoje smučar-rfke teikme. Pokazalo se je. da je najboljši smučar setaiške sokolske družine br. Jože Konig. Naraščajski prvak pa je br. Stanko JurSč. Zanimive pri tem je, da so uveljavili se^iški SokcVl za označbo posameznih smuških likov domače izraze. »Telemark« so preimenovali v »Pohorca« »Krist janijo« pa v »Bloke«.
SLANIKOVA POJEDINA
bo v sredo 7. n. ob 20. uri. — Od 8. zjutraj do 18. ure
KULINARSKA RAZSTAVA.
Pustni torek DOMAČA VESELICA. Razna razvedrila. Zmerne cene Hotel, kavarna in restavracija »OREL« — Maribor.
a— 566.910 dinarjev je dosegel protltu-beikulozni dinar v preteklem mescu, ki je namenjen zgradnji oz. nakupu zavetišča Učnim bolnikom v f? —Iboru. a— Pisarna notarja dr. GRORFJ NIKA Mariboru je sedaj v novi zgradbi »DRAVE« v Sodni ulici. (—) a— Luka Orešnik se Je odpeljal v Beograd. Poročali smo o prihodu Slovenca
Franja Kendova f
Danes bodo v Kamniku pokopali go. Franjo Kendovo, dolgoletno ugledno restavra-terko. Kdor je bU kdaj v Kamniku, vsaj po imenu pozna Kendovo restavracijo z izvrstno kuhinjo, ki jo je dolga leta vodila gospa Kendova s pravim razumevanjem. Pokojna gospa je lani 2. decembra praznovala 77-letnico. Lastnik restavracije g. Josip Kenda, s katerim sta živela 50 let v
vzornem zakonu, je umrl leta 1930. Za njo žalujejo sin g. Milan, ki je bančni uradnik v Ljubljani, hčere Ela učiteljica v Kasani-ku, Tončka, ki je poročena z bivšim kamniškim županom g. Kratnarjem, in Marija, vdova po višjem sodnem svetniku Regallv-ju v Ljubljani. Sin Stane je umrl leta 1931. v Mariboru. Pokojna gospa Kendova je bila kljub visoki starosti v svojem delu neumorna in vse do zadnjega vzgled pridne in dobre gospodinje. Njena slika je iz prejšnjih let.
Luke Orešnika v Maribor. Orešnik je bil skupno s svojo mlado ženo in tremi otro-čiči pobegnil pred grozotami finske vojne in se nastanil v tukajšnjem hictelu Meranu. Iskal je primerne namestitve pri tukajšnjih podjetjih, a je ni dobil. Orešnik. ki je imel v Helsinkih lepo podjetje, je bil izučen mehanik. Dobil ni primerne zaposlitve v tej stroki, četudi je v Mariboru več ko 1700 tujcev, ki imajo dobro plačane slube. Nazadnje je moral dati svoji ožji domovini slovo in se je s svojim avtomobilom odpeljal naprej v Beograd, kjer upa. da si bo ponovno ustvaril pogoje za obstanek.
a— »Blbelforšerji« smejo spet delovati. Svojčas smo po: očali, da je oblastvo preprečilo delovanje raziskovalcev svetega pisma, ki so v Mariboru in okolici znani pod vzdevkom »bibelforšerii« in ki so bili organizirani v posebnem društvu raziskovalcev svetega pisma »Svetilnik« s sedežem v Mariboru. Društveni odbor se je pozneje pritožil na mini-trstvo za notranje zadeve, ki pa je razpust potrdilo. Zadeva je prišla pred državni svet. ki je s svojo razsodbo razveljavil razpustitveni odlok in spet dovolil raziskovalcem svetega pisma delovanje.
a— Do smrti zaboden. V Ložanah štev. 4 pri Sv. Marjeti ob Pesnici je hlapec Janez Slamič v hlevu svojega gospodarja Vinka Grahornika do smrti zabodel Filipa čepa. ki je bil pri priči mrtev. Včeraj pop. so čepovo tr.iplo obducirali, nakar so ga prenesli v šmarješko mrtvašnico, šmarješki orožniki so pričeli s preiskavo.
a— Noč na Volgi! Pesmi, bf^et, ples Pustna senzacija 6. februarja Narodni dom. (—)
a_ Petek slab zadetek. Resnično^ tega
narodnega rekla so doživeli tudi izdajatelji novega mariborskega mesečnika »Mariborski upokojenec«. Prva številka je izšla v petek, pa je bila za p1 en jena.
Iz ŠkoSje Loke
§1— Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v šKcfji Loki se ustanavlja. Informativni sestanek je bil te dni v restavraciji pri Kroni in je bila udeležba prav lepa. Sestanek je vodil major g. Matovič-Vučič in opisal organizacije. Organ:zirani člani imajo med drugim ugodnost šestkratne polovične voznine po železnici na leto. Konstituiral se je popravljalni odbor, ki so v njem gg. dr. Jože Pokom, Pleste-njak Ivo in Plantarič Stojan.
Iz Krškega
kr— Namesto venca na grob g. Vink" Bona je darova) bivši narodni pos^nec g inž. Franc Zupančič, industrijec v Ljubljani. 200 din Sokolu v Krškem. Iskrena hvala!
Iz Dolenjskih Toplic
dt— Smrt zaradi kapi Nedavno popoldne je ga Pavla Henigmanova nesla k šivilji blago za obleko Ko se je vrnila domov je zlezla na peč da bi se malo pogrela kjer je bil tud' nien sin ki je bole-hen Kmalu nato je prtekla v hišo snaha, češ da so se v dimniku vnele saje. Ta vest jv je vznemirila. Sla ie s sinom gasit ogenj. Pri tem delu ji je posta'o slabo zato se je vrni'a spet na peč. Pop.la je nekaj vode in mleka a ker slabost ni odnehala, se je vleg'a na posteljo Kmalu nato je prišla snaha v sobo in na^la taščo že mrtvo. Poklicani zdravnik je moge' ugotoviti le smrt za srčno kapjo Ran)ka ie zapustila več otrok, izmed teh dva še nista preskrbljena. Mož ji je že pred več let: Šel v Argentino za zaslužkom. Sp< četka je še pošiljal domov denar zdai pa žc več let ni o njem ne duha ne sluha Rajnki bodi ohranjen blag spomin!
dt— Najemnica tukajšnjega zdravilišča gdč. Ana Sitarjeva je prevzea restavracijo banovinskega zdravilišča v Doberni. Tako bodo Dol Toplice dobile spet novega najemnika ali pa bo obdržala Kmečka posojilnica zdravilišče spet v svoii oskrbi. V interesu zdravilišča bi bilo. da bi «>e banska uprava naposled odločila in odkupila edino dolenjsko zdravilišče Banska uprava bi ga lahko dvignila na tisto višino, kakršno to odlično zdravilišče zasluži. ★
BERIČEVO. Danes bo pri nas svojevrstna prireditev, za katero je veliko zanimanje. Društvo kmetskih fantov ln deklet bo priredilo vaško zabavo s kmetsko večerjo, ki naj prikaže v vsej pestrosti utrjene običaje na naši vasi. Začetek bo ob 15. Ves čas bo sodeloval godbeni trlo iz Beričeve-fa. na r^ng+^rrfio ra7n° sk"T>ine in
domača kuharica, ki za enkrat še noče izdati načrta kmetske večerje. Vsi posetni-ki so lahko prepričani, da bodo na prireditvi presenečeni! Vstopnine ni! Vaška zabava s plesom bo v Kmetskem domu v Beričevem! Vljudno vabljeni!
Noša poročila po polnoči:
Solidarnost in sodelovanje Podunavja in Balkana
Pomemben govor romunskega zunanjega ministra
Beograd, 3. febr. a. Dosedanji predsednik sveta balkanske zveze, rumunski zunanji minister Gafencu je imel na nocojšnji večerji govor, v katerem je med drugim dejal:
Gospod minister, ekselence, gospe in gospodje! Zahvaljujem se vam iz vsega srca, moj eminentni tovariš, za vaše tako tople besede in za vaš tako bratski sprejem.
Vaša vlada, vaša prestolnica ln vaš narod so nas obsuli, odkar smo med vami, s toliko pozornostjo, s tako spontanimi, iskrenimi in prisrčnimi simpatijami, da ne vem kako bi vam vsem izrazil našo veliko ln globoko zahvalo.
Naš svet se je sestal na to redno zasedanje v izrednih časih v znamenju, v katerem smo mi vedno vodih razprave, v znamenju popolnega prijateljtsva in zaupanja. To prijateljtsvo, vedno budno in aktivno, prijateljstvo, ki ga izkušnje, skozi katere gremo, samo še razvijajo in poglabljajo, ustvarja med nami skupne misli in skupna čustva, krepi naše napisane obveznosti in jih presega v enaki meri, v kakršni se v tako hitrem razvoju dogodkov naši skupni interesi čedalje jasneje kažejo in očitava jo.
Naš sporazum dobiva tako nekak višji pomen: Mi predstavljamo področja, ki ima svoje Interese, svoje težnje ln važne naloge, ki so mu pripadle. Odtod vzajemni interesi, ki jim mi pripisujemo obrambo naših naj-všjih dobrin: naših pravic do svobode, do edinstva in nacionalnega teritorja. Odtod tudi naše odločno miroljubno zadržanje, H naše neodobravanje kakršnegakoli napada in naša želja, da se izognemo na tem področju, tako često opustošenem, novi krvavi preskušnji.
Svoje želje po miru smo jasno potrdili širom vsega tega našega področje od črnega morja do Jadrana, od vrhov Karpatov do najjužnejših krajev Grčije, in imamo pravico, da se nadejamo, da bo ta nevtralnost, ki ne škoduje nikomur in ki služi splošnemu interesu, spoštovana prav tako lojalno, kakor jo tudi ml sami spoštujemo.
Naša privrženost miru pa se ne omejuje samo na sebično ravnodušnost proti vsemu onemu, kar se dogaja okoli nas. Mi delimo strah tolikih evropskh držav v tem metežu, V katerem se med seboj bore veliki narodi, s katerimi nas vežejo tako globoka čustva in tako veliki interesi, in mi z bolestjo ob-butimo v tolikšni meri uničene vrednote, ki so na tej strani dovedene v nevarnost in morejo zadati udarec skupnemu dobru evropske civilizacije. Napori, ki jih mi razvijamo v našem delu sveta s ciljem tesnega sodelovanja med sosedi, zagotavljajoč vsakemu narodu, pogoje za svobodno nacionalno življenje, naj bi se razširili in izpopolnili in naj bi prispeval k ustvaritvi nove Evrope, pomirjene, organizirane in združene.
S pravico ste omenili, gospod minister, naše skupne želje, da vzpostavimo odnošaje zaupanja z Bolgarijo. Kaj naj bi še dodal
besedam predsednika bolgarske vlade, ki je poudaril svoje prepričanje, da obstoje načela in interesi balkanske skupnosti. Takšne besede približujejo dan miru in krepe v nas prepričanje, da morejo biti v razširjenem okviru sporazuma, kakršen je naš, vsi odnošaji med sosedi urejeni na prijateljski način.
Istotako ste aludirali, gospod minister, na naše odnošaje z Madžarsko. Podunav-ski mir se dotika balkanskega miru in vi , s polnim razlogom smatrate, da je politika pomirljivosti in zbliževanja, ki je že združila štiri države na Balkanu, po Klican a, da da še nove srečne rezultate. Zaradi tega niste nikdar prikrivali interesov, ki ga kaže te za razvoj odnošajev zaupanja z Madžarsko. Vi veste, da smo o tej stvari bili vedno popolnoma soglasni in tesno povezani.
Zavedujoč se pomena izgovorjene besede in resnosti sedanjih časov, se bom omejil na to, da izrazim svoje globoko prepričanje, da je za podunavsko vprašanje kakor tudi vprašanje Balkana možno najti v okviru kakega regionalnega sporazuma pripravne formule, s katerimi se bodo med seboj pomirile rase, toliko križane, ter približale prijateljsko sosedne države. To se mi zdi toliko prej mogoče, ker je skupna zgodovina teh narodov, ki so na njihovi poti obstojala čustva nasprotja, ustvarila istočasno med njimi mnogoštevilne zveze, interese, solidarnost in simpatje ter jim podelila čedalje jasnejše skupne in solidarne dolžnosti.
Ali je potrebno dodati, da je naš sporazum, ki sledi samo svojim lastnim ciljem in ki se ne predaja nobenim tendencam, ki so mu tuje, v toliki meri pokazal, da ni naperjen proti nikomur in da se veseli vsakega znaka razumevanja, ki bi se mu pokazal. Zaradi tega visoko cenimo politično in moralno vrednost prijateljskega zadržanja Italije, ki gre na roko našim težnjam po miru, redu in varnosti, poudarjajoč tako važne interese, ki jo vežejo z nami.
Gospod minister, ekscelence, gospe in gospodje! Ne bi želel končati teh svojih besedi, ne da bi omenil, da naše štiri države, odločene nadaljevati skupno svoja miroljubna prizadevanja, zvesto čuvajo spomin na svoje vojaške vrline. Naša preteklost, izpolnjena s trpljenjem, borbami in dejanji hrabrosti, naj nas pouči, da je treba biti hraber in močan, da bi se dosegli vzvišeni ideali, kakor tudi, da bi branilo dobro ali obdržala sveta dediščina. Prizadevanja vsakega med nami v smeri priprave in razvijanja svojih sredstev za obrambo, služijo skupnim interesom našega sporazuma, istotako kot povečani prestiž našega sporazuma krepi mir in varnost vsakega od nas.
Dolžnost mi je bila, da sem omenil te resnice v želji, enaki vaši, da bi se modra politika pomirjenja kakor v notranjem tako tudi v zunanjem pogledu naslanjala na junaške tradicije naroda, odločnost, hrabrost in moč.«
Mesija in Japonska
Težko če pri pogajanjih za ureditev raznih spornih vprašanj med obema državama
Moskva, 3. febr. j. (Havas). Trgovinska ; ogajanja med Japonsko in Sovjetsko Unijo se po zatrjevanju obeh strank sicer normalno razvijajo, vendar je pa malo verjetno, da bi bila zaključena pred enim ali dvema mescema. Strokovne komisije proučujejo sedaj sovjetski in japonski načrt bodoče pogodbe, ki bo sestavljena iz posameznih elementov, izbranih iz obeh predlogov.
Tuji politični opazovalci zatrjujejo, da je sovjetska vlada izjavila pripravljenost, da se hkrati s sklenitvijo trgovinske pogodbe urede tudi vsa druga vprašanja, ki vise med obema državama in med katerimi so bila nekatera delno že urejena. Nasprotno pa se Japonska zavzema za postopno urejevanje spornih vprašanj ter hoče dobiti od sovjetske vlade pristanek, da se najprvo dokončno potegne vzhodna meja in sicer v celotni dolžini od Vladivo-stoka do Nomohana. Japonska je v tej zvezi predlagala osnovanje štirih mešanih
komisij, ki naj bi izvršile razmejitev ter uredile dodatne probleme, ki so s tem v zvezi.
Po mnenju tujih opazovalcev Sovjetska unija ne kaže resne volje do upoštevanja japonskih predlogov. V tej zvezi je zanimivo tudi sovjetsko stališče do japonske akcije na Kitajskem, ki se jasno odraža posebno v pisanju sovjetskega tiska ki zelo na široko proslavlja vsak kitajski uspeh.
Francosko večerno
vojno poročilo
Pariz, 3. febr. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 306. vojno poročilo: V splošnem miren dan. V akciji je bilo topništvo ob Renu v severni Alzaciji.
Naš? !?led^Iišče
DRAMA
Nedelja, 4. ob 15.: Profesor Klepec. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 5.: zaprto.
Torek. 6. ob 16.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 7.: Profesor Klepec. Red A. četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Premierski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
»Profesor Klepec« je zgodba ljubljanskega meščanskega kroga. Osrednja oseba je profesor-idealist. ki živi v svojem abstraktnem svetu; v stiku z realnim pa zaide v hude stiske političnega ln ljubezenskega značaja, dokler se vse ne raz-vozlja v srečnem koncu. Igrali bodo Gre-gorin. Cesar. Nablocka, Simčičeva, Sever in Levarjeva.
Moderna, v sodobnem duhu pisana veseloigra nordijske pisateljice Helge Krogove Na prisojni strani« osvaja gledalca s sicer miniaturnim, zato pa iz prav zanimivih psiholoških potezic zgrajenim dejanjem. Pisateljica odkriva na humoren način nrav nekoliko čudaških članov Riibe-jeve rodbine. Deloma resni konflikt zakonske krize med možem (Kralj) ln ženo (Danilova) spremljajo zabavni prizori med zaljubljencema (V. Juvanova in Jerman). Originalna sta stric Severin in mati Margaret, prav tako dandy Preben, vloga, ki ima ves večer smeh na svoji strani. Igrali bodo Daneš, P. Juvanova in Jan. Režiser prof. šest.
Nest roveva burka »Utopljenca« je s svojo, komiko, humorjem in zabavnimi gttju&>
cijami kakor nalašč ustvarjena za veselo pustno razpoloženje. To Nestroyevo delo ki je ob sleherni uprizoritvi gledalce sijajno zabavalo ima zaradi odlično podanih vlog Buče (Cesar) in Smole (Kralj) nenavaden uspeh. Glavne vloge igrajo Levar, Vida Juvanova in Rakarjeva. Razen njih je zaposlen še velik del dramskega ansambla. Posebno opozarjamo, da se bo vršila predstava popoldne cb 16. urL OPERA Nedelja, 4. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Lumpacius vagabundus. Izven. Ponedeljek, 5.: zaprto.
Torek, 6.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Sreda, 7.: Rusalka. Red sreda.
Danes popoldne se bo ponovila naša najlepša jugoslovanska opera, Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki si je pridobila že evropski sloves. Krepko oblikovano dejanje, ki je posneto po hercegovskem narodnem motivu, je našlo v Gotovčevi, prav tako iz bogatega narodnega melosa izvirajoči glasbi popolnoma adekvaten izraz. V naši uprizoritvi se zlasti odlikujejo Franci, Heyba-lova, Kogejeva, Janko ln Lupša. Dirigira dr. švara — Zvečer in prav tako na pustni torek se bo ponovila Nestroy-štritofova muzikalna burka »Lumpacius Vagabundus«, ki je po svoji komični vsebini, originalnih, po vsem svetu znanih Nestroyevih figurah in domiselnih štritofovih glasbenih vložkih kot nalašč primerno delo za veselo pustno razpoloženje. Pri občinstvu je vzbudilo obilo pozornosti zato priporočamo, da si intenesentje oskrbijo vstopnice že v naprej!
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 15.15 Nedelja, 4. t. m.: »Ujež« (Udruženje jugoslovanskih emaneipiranih žen), popoldanska predstava.
Edinost in sloga!
Misel gospodarstvenika ob konferenci Balkanske
zveze
Ugleden slovenski gospodarstvenik nam piše.
Vb« evropske države »o z ogrommm zanimanjem zasledovale potek razvoja ravnokar končane konference Balkanske zveze. Odločujočega pomena za to vojno bi bila njih enotnost in edinost. To ve vsakdo. Mnogo ljudi pa je pri nas, ki ne znajo ceniti duhovne strftjenosti naše države. Zato dovolite mi gospod urednik, da izne> aein r tej stvari samo eno rnisej.
V sedanjem kritičnem času, je državi aujno potrebno nekaj, kar je nad vse važno, to je edinost! Naša držav* bo uspela, ie bo v političnem, gospodarskeui m kulturnem oziru enotna! MaLa gospodarska območja, nekaka okrožja, ki bi jih vodili lokalni in oecbni interesi, bi silila v nasprotujoče si a ni on, namesto, da bi nas združevala. O tem naj razmišljajo vsi, ki se v državi os katerem koli področju udej-stvujejo. Vzemimo si za vzglod Finsko! Tam živijo poleg Fincev tudi Švedi, razen kmetov imajo tudi delavce državne uradnike in nast-avljcnce. obrtnike, trgovcc in industrijalce, konservativce, meščane m socialne demokrate, tako kakor pn nas, ni pa menda primera » zgodovini, da bi sc bil kak mali narod tako uveljavil, kakor »o se po zasiugi edinosti Finci Na Finsko in ▼ druge shčno vsmerjene države naj bi po a lah naše študijske odprave z odprtimi očmi in odprtimi srci. Takt države in na rod« posnemajmo na političnem, vojaškem,
gospodarskem, kulturnem in socialno-političnem polju. Potem bo Jugoslavija t »wjo tako ugodno geografsko lego, s svojim bogastvom, v in na zemlji, ter s svojim dobrim narodom ona izmed najsrečnejših držav na svetu. Ta namen je imela »družitev Srbov, Hrvatov » Slovencev r letu 1918. ln — roko na srce — kateri jasno misleči ter pošteno in pogumno deiujoči Jugoslovan bi inogei spričo vseh dooodanjih izkušenj predlagati in želeti našemu narodu kaj pametnejšega in boljšega?!
Da to dosežemo, pa je potrebna predvsem požrtvovalnost za skupnost m drža vo! Kako je • to vrlino pri nas? Ali smo tudi mi, privatniki in oblasti, kakor druge države vse pripravili za slučaj, ako se na enkrat znajdemo v vrtincu dogodkov? Zdi sc. da smo pn nas za ta sJučaj še prav ina lo organizirani in pripravljeni ter premalo strnjeni v duhu, mnogo premalo pripravljeni za to. kar naj nam očuva naše na/ viije: nttbo svobodo in neodvisnost Ako bon to ohranili svojo nevtralnost, kar je na ša največja želja, st bomo prihranili * primeri z drugimi državami ogrornn« irtev tn bremen Vse kaže pa, da »e izognemo vo) ni vihn samo v tem slučaju, ako bomo pra vočaano organizirani m ako hotno znali pravočasno zbrati in žrtvovati vse avoje sile za obrambo domovine. Kdor bo pravočasno pripravljen, ga najbrže vihra nc bo /.adclal
Rimu na položaj Balkana
Neposredna sovjetska nevarnost odstranjena — „Petro-lejska vojna44 - Nemško-italijansko sodelovanje
Rim, 1. februarja.
Po verodostojnih informacijah se zdi, da je najnovejša neuško-ruruunski peLroiej-&k- sporazum ce.o pomembnejši, kakor se je to zdelo po prvah alarmantnih vesteh z zapada. Od ceiotne rumunske produkcije petroleja, ki znaša letno okrog štiri in pol milijona ton za lzvoz, bo baje polovico prevzela Nemčija. Seveda morajo Nemci naj-preje temeljito popraviti žeieznico skozi zapadno Ukrajino in stopiti se mora ied na Dunavu. A tudi zapadni zavezniki so odločno na deiu, da preprečijo izvajanje tega sporazuma. Ze dosiej so pokupili velik del rumunske trgovinske mornarice kar sedaj nameravajo storiti tudi s turško, zlasti tankovsko mornarico, da bi kolikor toliko zmanjšali možnost prevoza po Dunavu.
Verjetno je, da so Rumuni dobili od Nemcev važne protikoncesije, pri čemer je uspešno posredovala Italija. Zatrjuje se. da je rumunsko-nemški petrolejski sporazum znatno zmanjšal sovjetsko opasnost na Balkanu, Po finskem neuspehu Je stališče Nemčije napram Moskvi mnogo odločnejše. zlasti ker Rusija zaenkrat ne more nudit! Nemčiji nobene izdatne gospodarske pomoči. Berl:n Je mogel dati rn-mnnski vladi zagotovilo, da bo Nemčija zavarovala HiTnun'jo prrd rako možnostjo sovjetskega vrnemIrlenja. Nemč!ja žel! v »moriti sovjetsko ekspanzijo proti Pervltskemu zalivu, odroma pr^ti nntrle-fklm Interesom v Sprednji A.7iji NemčHa smatra Jugovzhod za svoj velevnžni vir ne le ra petrolej, temveč tud! ra rame rude. poitrebno vojni lndu5+rijI. ter ra ^vc^i" pot-^h*č:ne. IVvVlrr dr?ave m Jneov-hodu VO<*tv> o tem ra^npa. V Nt"?!*« o^r^n'-tev m'm v tem področju. V^-ir^ar na Nemčija odklanja ustanovitev balkanskega blo-
ka, ki bi bil naperjen proti Rusiji, ker bi tak blok lahko deial težave njenim gospodarskim načrtom Na napadu ugovarjajo, češ da Nemčija sili te države, da izpustijo gospodarsko nevtralnost, proti čemur da se bodo morali zavezniki zavarovati V zadnje.pi času se zopet veliko govori o morebitnih nalogah vzhodne zavezniške vojske generala Weyganda ki je najprej bila ustanovljena, da v slučaju potrebe izvrši poroštva nasproti zavezniški Turčiji in nasproti garant.rani Rumuniji in Grčiji Gre torej za vojsko, ki bi lahko nekega dne operirala tudi na bližnjem vzhodu, če bi razvoj tako nanesel
Mnogi tukajšnji politični krogi smatrajo, da kake aktualne sovjetske upasnosti za Balkan ni in da ni razloga da bi beograjska balkanska konferenca o njej razpravljala Odklonitev sovjetske nevarnosti z Balkana pa normalizira tudi Italilansko - nemške odnošaje, ker Je Italija vedno priznavala velike nemške gospodarske intere-e na ju-govrhodn. Nemčija pa Italiji oolre gospodarskih tudi politične. Italija odklanja v tem področju vsak vpliv Rusije aH zapad-nih zaveznikov Italija je tudi proti temu da bl balkanske države po baje turški pobude sklenile vojaško zvezo, v katf»rikol< obliki ker bi taka zveza *ča.«oms lahko postala orodje v rokah zapadnlh za vezni kov.
Rumtm'Ja je torej danes po ttaI1jan«kem mnenju v znatno bolišem ooliržaiu To je videt! tudi iz njenega z»dr*ania nan^Ti madžarskim in bolgarskim zahtevam Se nedavno se je govorilo da bo Rumunija dala svoi*m manjšinam kultumn avtonomijo. O tem se danes skoraj nič ve? ne govori ... Dr. O. A.
dje In težkoče
StaHMe mrl^a K??lenoviea — Glasili dr. Mačka in ministra dr. Budisavljevica o razmerah v JRZ
Mmister dr. Kulenovič je v razgovoru z nrednikom »Politike« potrdil, da so njegovi? izjave dopisniku zagrebškega »Jutarnje-ga lista« avtentične. Poudaril je še enkrat, da je on za to, da se najprej izvršijo volitve, potem pa izvede preureditev države Pristal bi pa tudi, da se preureditev Izvrši pred volitvami, ako se doseže sporazum, da se ustanovijo štiri avtonomne edinice (Hrvatska. Srbija, Slovenija. Bosna in Hercegovina). Kar se tiče njegovih odnošajev napram JRZ. je g. dr. Kulenovič ponovil, kar je dejal že zagrebškemu dopisniku.
Pod naslovom »JRZ izginja« razpravlja Vilderjeva »Nova riječ« o krizi, ki je nastala v Jugoslovenski radikalni zajcdnici. Uvodoma objavlja izjavo dr. Mačka z dne 8. maja L 1., ko 90 se pričeli njegovi razgovori z g. Cvetkovičem. Dr. Maček je kakor znano takrat dejal, da se prvotno ni hotel sestati z g. Cvetkovičom, ker je smatral, »da nima smisla razgovarjati se s predstavnikom JRZ, ki je stvorjena od zgoraj in ki nikogar ne zastopa.« Šele ko mu je bilo potrjeno, da prihaja g. Cvetkovič kot pooblaščenec krone, se je začel z njim pogajati. »Pn prvem sestanku je g. Cvetkovič tudi sam naglasi!, da ne prihaja v imenu JRZ, s katero mi Hrvati ne moremo in nočemo imeti nobenega posla.« »Nova riječ« dodaja, da je dr. Maček v toku razgovorov z g. Cvetkovičem postal prepričan, da se bo z dosego sporazuma likvidirala tudi JRZ
Sporazum je b U podpisan in KDK je z JRZ napravila koalicijsko vlado. »Nova riječ« potrjuje, da so prva močnejša nasprot-stva med dr. Mačkom in g. Cvetkovičem nastala povodom znanega shoda JRZ v Ogulinu, ki naj bi bil po »Slovencu« priče-tek obračunavanja s Samostojno demokratsko stranko. Vendar pa da dr Maček takrat ni ho4el izzvati krize, ker se je baš pripravljal obisk kneza namestnika v Zagrebu.
Drugi dogodek pa je resnejši Na zahtevo slovenske JRZ je glavni odbor te stranke sklenil, da se ne smejo vTŠiti nobene volitve, ne občinske ne saborske tn ne skupščinske. dokler se nc izvrši organizacija in preureditev vseh dolov državne zajednic«. Ako sc imajo volitve odložiti, dokler se ne izvede organizacija vseh edinic, potem SO volitve sna vrbi »varala«. Saj v petih
mesecih ni niti dovršena organizacija banovine Hrvatske!
»Nova riječ« nato komentira dr. Mačkove izjave in službene članke v »Hrvatskem dnevniku« ter prihaja do zaključka, da )e preureditev cele države pred volitvami ven darle mogoča, toda le po reviziji »porazu ma z obojestranskim pnstankom Pred po goj za to p« bi morale brti »sigurne garan cije za pravo demokracijo« v r+cl državi, »kar znači drugi režim, a ne aodanji režitn JRZ.«
»Nova riječ« končno Jako skeptično bo-leži vesti o poskusih združiti radikale U glavnega odbora m iz JRZ Ugotavlja, da glavni odbor radikalne stranke i Aco Sta nojevičem nikakor ne pnstaja na predlog g Cvetkovnča ter vztrajs na »vojern zna nem stališču. Zato ae mora zaenkrat ama trati, da je ta akcija propadla K temu pa prihaja še izjava ministra dr Kulenoviča ki odločno odklanja zaključke JRZ. »Nova riječ« zaključuje: »lz vsega navedenega je samo eno sigurno, da se JRZ nahaja v globoki krizi, ker sama priznava, da r sedanji formi ne more več obstojati«
O kritičnih razmerah ▼ JRZ razpravlja
tudi »Hrvatski dnevnik«, ki poudarja da minister dr. Džafer Kulenovič smatra svojo skupino kot posebno politično organizacijo v okviru JRZ. Ugotoviti j« treba dve dejstvi: prvo, da sta za sklep glavnega odbora JRZ samo srbski in slovenski del te politične formacije, in drugo, da za akcijo za zbiranje radikalov kakor izgleda, niso niti slovenski JRZ-ovci. Iz vsega tega j« razvidno, da v vrhovni JRZ ne vlada cno-dušnost v enem izmed najbolj važnih vprašanj in da se združitev radikalov lahko izvrši samo v znamenju zbiranja Srbov v radikalni stranki.
*
V nedeljo sta v Nišu konferirala delegata glavnega odbora Narodno radikalne stranke gg. Miloš Bobič in Krsta MiJetič i predsednikom stranke g. Aco Stanojevi-čem, ki je sprejel tudi veliko deputacijo radikalskih prvakov iz Vojvodine. Po teh konferencah je voditelj vojvodinske depu-; tacije dr. Milko Kosič dal novinarjem izjavo v kateri pravi: G. Aca Stanojevič ae
•(tobrava akcije ministra dr Lase Mar kovica Kar se tiče »topit vc rad'k*ine stranke s JKZ, izjavlja g. StanojcviC da u tem ne more biti govora Radikalne množice iz JKZ »c lahko priključijo Narodno radikalni stranki. G. btauojevit jc za najožje sodelovanje tudi s ostalimi srbskimi stran-
Kaj je s povišanjem uradniških prejemkov
Občni zbor Sokola I na Tabora
Na kratko smo te poročali o glavni skupščini Sokola I v Ljubljani. Naknadno prinašamo še nekaj podrobnosti, sal la Sokol na Taboru ena največjih edinic ne ls v slovenskem, temveč v vsem jugoslovenakem aokolstvu.
Glavna skupžčlna Je bOa letos ▼ Klavni dvorani sokolskega dom« na Taboru, ker se je pričakoval zaradi znanih razmer večji obisk. In res Je bil oblak rekorden. Prisotnih )e bilo 408 bratov ln sester To visoko število Je dokaz močnega razgibani« in zanimanja za režltev stanja, ki )e zavladalo v društvu po prenosu znanega spora iz iupa v društvo
Društveni starosta br Inž. Lado Beve )• otvoril glavno akupžčlno ter pozdravil zastopnika tupe br Slano ln vse urlaotno članstvo. Prve misli ln besede njegovega poročila so bile posvečene Ni VeL kralju Petru II starešini »sveča Sokola kraljevine Jugoslavije ln njegovemu kraljevskemu domu. Izrazil je željo aokolsklh pripadnikov. ds bt J ugodila vila razvila vas narodne slls v naporih, da me očuva edln-jtvo naroda in države ns znotraj ln zuna) in ds bo tako okrepljen« zastavila vas sredstva v obrambo nedotakljivih državnih m nacionalnih meja V svojem govoru je dalje poudaril, da je »okolstvo nosilec ideje skupnosti vseh Slovanov Sokoistvo m opira na prtrodne pravic« in Je zato nepremagljiva Zaključil je »a del rovom z vzklikom: Naj živi slovanska misel! Naj živi sokolska misel 1
V na daljnem poročilu aa je starosta spominjal dobe umrlih bratov ln sester Nato se Js dotaknil načelnega vprašanja glede na razdvojenost, ki je nastala v društvu z ugotovitvijo, da je upravi poverjeno vodstvo vsega društvenega dela. Ona odgovarja za neuspeh, zalo brez njenega soglasja ne more v društvu delovati noben jrgan V kratkih obrisih je poročal o razvoju ln rešitvi spora. Podlaga uspešnemu sukolskemu delu Je prostovoljna dlscplina ki jo obljubi vsak pripadnik pn vstopu v sokolsko organizacijo. To oa ne zna čl da je ta disciplina na vsakokratno odpoved Kdor jo odpove, de laeto nI več pripadnik sokolske organizacije Kdor ja voljan, da se podredi društvenemu redu ln prostovoljni sokolski disciplini, so mu vrata na Taboru vedno na s teža i odprta
Svoj govor Je zaključil br starosta s pozivom, da gojimo v tem sokolskem Taboru. ki Je bil zgrajen v ljubezni in žrtvah bratstvo in svobodo Naj bo Tabor živ vir večno mladega življenja studenec leoote in vrlin za ves naš narod
Sledilo Je poročilo tajnfka br Etbin« Bežka. ki Je poročal, da je Uku telovadno kakor delo odsekov bilo vzpostavljeno ln da ni odpadla nobena redna prireditev razen javnega nastopa Sledila ao nato še poročila raznih odsekov Društvena godba Je bila redno pri delu Lutkovno gledališče Je doseglo lepe uspehe. Za javno društveno knjižnico so bt**Jvidom novi prostori Mladinski ln socialni odsek sta v okviru svojih denarnih «rvd.>lev pomagal* uveljavljati svoje socialno delo
Načelnik br Ton« Gor Jane ln načelni cm s Anuška Jugova sta podrobno Poročal« o stanju ln delu v tclovudnlcL načelnik te poleg tega podal še poročilo zdravniškega od>eka Računovodja br Ivan Lowj j« podal obračun za preteklo ln proračun za bodoče leto.
Po Izčrpnih poročilih vseh funkcionarjev je v Imenu revizijskega odbora br dr Pavle Pestotnik predlagal ruzrešnioo upravi z izjemo nekaterih Izločenih bratov, ld po prenehanju svojih funkcij še niso v redu izročili svojih poslov.
K razpravi o poročilih se je Javilo več govornikov, ki ao poskušal: braniti stališče opozicije Vzpričo Izčrpnega odgovora br staroste o predmetnem sporu so se bratje branilci morah ukloniti ogromni večini, ki Je glasovala za razreSnico upravi odnosno za predlog nadzornega odbora, da se funkcionarjem bivšega vaditeljskega zbora že ne da razrešnlca.
Predsednik kandidacijskega odbora br Pestotnik je predložil kandidatno bsto za novo upravo a starosto br inž Bovcem na čelu. Druge kandidacijske liste m bilo tn Je bila edina lista i uaromao večino aore-
SkupAčlns se )e končala oto doI l oonnč, Potek ln številni oblak sta pokazala imisul es red ln sukoLsko disciplino v vrstah članstva ter sta obenem jamstvo, da se bo Sokol I sedaj po prestani notranji krizi so-pet po svojem delu uvrstil prav med prva ■okolaka društva v državi
V novi upravi Sokola I ns Taboru so pole« drugih naslednji brstje ln sestro: starosta Inž. Lado Bevc. namestnik dr Josip Kune. Prane Vrečar ln Mirko Urbas. načelnik Tone Gor Jane, načelni ca Anužks Jugova, namestniki Janko Skst. Rudolf Ry-ška ln Stane Pire, namestnica Milena Ske-tovm. Marta Podpeceva tn Ivanka Vrhov-čeva; prosvetar dr. Svetaanr Iležlč. namestnik Inž Pran Svetina, tajnik Etbdn Bežefc. namestnik Stan« Flegar.
V nadzornem odboru ao dr. Pavla Pestotnik, Pran Majcen. Pran Kamenžek. Albin SmrkolJ, Zane Mikiavc tn štirje namestniki. V razsodišču so dr Andrej Kuhar. Pran Majcen. Rudolf Ryžka. Pranjo Jereb ln Jože Žabjek ter pet namestnikov. Člani uprava ao poleg starosta, načelnika, načelni ce ln njihovih namestnikov Prane Rebec. Ivan Erbežnik, TSedet Ivan Lažmi, Rajko Turk. dr. Pran Mllnaf, Pranko Kraigher, Avgust Volk ln Anton Pavlič ter 11 namestnikov. Praporščak fe ortal Edo Ropi«.
Marlnettl lrado zbolel
Rim, 5. februarja. AA. Znani fu turistični pesnik Marlnettl Je težko zbolel ter ae nahaja v neki kliniki v Rimu.
Potres v Grdi jI
Atene, 3. februarja. AA. Potres, ki je bl te etai v Ekatartni, ja napravil precejšnjo materialno škodo. Podrlo ae je čee 20 poslopij, ofltoll 160 pa ja je bilo hudo . poStoodovBalh. Človečkih žrtev ni bflo. ]
Beograjska »Politika« objavlja »ledoče informacije o povečanju uradniških prejemkov:
»V ministrstvu financ je bil že pred enim mescem izdelan predlog za povečanje urad-m.ikih ptač. O načrtu jc razpravljal ožji ministrski komite, ki jc izvršil ockatere spremembe. Nato so projekt izročili strokovnjakom. da ga spravijo v sklad s splošnim finančnim stanjem države.
Za povečanje prejemkov pridejo po tem načrtu v poštev dnevničarji. služitelji, zva-ničniki, pripravniki in uradniki od 10. do 5 skupine. Povečana bo draginjska in rodbinska doklada Ali bodo tudi žene dobile rodbinsko doklado, še ni sigurno Povečanje draginjakih doklad bo znašalo največ 20 odstotkov. Toliko bodo dobili nameščenci do vključno 10. uradniške skupine. Pri ostalih uradniških skupinah pada ta odstotek m znaša pri 5. skupini že 5 odstotkov. Koliko bo znašalo povečanje rodbinske doklade, se še ne da reču vsekakor pa ne bo manjše nego 50 din mesečno.
Istočasno s povečanjem p/ejemkov aktivnega nameščenstva se misli tudi na pove-
čanje prejemkov državnih upokojencev. Pri tej priliki naj bi sc popravila krivica tako z vam m staroupokojenccm. Vsekakor bo položaj teh »taroupoLojcnccv znatno popravljen m vorjetno izenačen s ooua ostalih upokojencev.
Povišanje uradniških prejemkov Ja vs-zano z uredbo o kontroli cen m bo izvršeno šele, čim se bo ta uredb« izdala Poudarja se namreč, da se mor« poprej izvršiti še analiza in ugotovitev stvarne podražitve življenja, tako da bodo lahko prejemki povi^ni na O6novi ugotovljenega razmerja med draginjo ia uradniškimi pco-jemki
★
Udruženje državnih upoko. . vor iz kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka. v katerem je rečeno, da je po obvestilu ministra financ uredba o uredi t v. prejemkov državnih upokojencev te izdelana ki da bo stopila a L aprilom v veljava
SPORI
Slalom v snegu In megli
Pri včerajšnjem mladinskem slaloma v Planici je med SI tekmovalci zmagal Iliri jan Tine M alej
Rateče, 8. februarja Drugi dan mladinskega državnega prvenstva v smučanju Je že bolj kot prvi dokazal, da vve bolj sili v ospredje nova generacija, ki že nestrpno čaka, da se vrine med vrste renomlranlh tekmovalcev. Kakor je včeraj nebo naklonilo najmlajšim tekmovalcem obilje toplih solnčnih žarkov, tako jih Je danes v obilju zasulo a snegom ln zatrpalo z meglo. Skratka, vreme Je bilo za tekmovanje v slalomu vse prej kakor ugodno ali prijetno.
Starostne meje so za današnjo tekmo podrli. Vsi so bili ena sama velika družina brez razlike v letih. Proga Je bila zakoličena na plazu za 40 m skakalnico, kjer obratuje prva vzpenjača na snegu v naši državi, ki Je baš danes v polni meri dokazala svoj ogromni pomen. Proga Je merila 380 m, višinske razlike Je imela 90 m, pri tem pa vse značilne lastnosti slaloma s Seelos-flguro, vertikalo Itd., le malo krajša Je bila Med tekmo Je vladala precej gosta megla, ki je ovirala pregled proge, ne samo na škodo gledalcem, ampak tudi marsikateremu mlademu tekmovalcu.
Med prijavljencl lz 12 klubov smo čl tali nekatera že znana ln skoraj že slavna Imena. Tako Je bil med njimi Jeseničan Mrak. ki Je prišel pravkar lz tečaja v Italiji. dalje njegov rojak Micell. zmagovalec lz Bohinja popularni Mulejev Tinček ln že drugI. Posebno pozornost Je vzbudila močna ekipa Cellanov pa tudi Kranjčani ln Tržlčanl so se poleg Jeseničanov vidno uveljavili Domačin Ilirija je bolj poskrbel sa število ln za zmagovalca, ki ga
Je dobfl v Tinčku Muleju s najboljžim časom dneva v drugI vožnji. Od 91 prijavljenih Jih Je prvič startalo 52, v drugi tekmi pa so tekmovali v obratnem vrstnem redu vat, ki niso izstopili ali bili tn*kvaH-flcirani. Tako Je tekmovanje trajalo debeli dve url ln skoraj prav toliko Cut js bilo treba, da je sodnlžkl zbor Izračun*! podrobne rezultate, ki so naslednji:
1. Mule j Tine (Ilirija) 1:42.4, 2 MlceB (Gorenjec) 1:45.15, ž. Knop (SPD Celje) 1:50.3, 4. Dvorak (SPD Celje) 1:50.35 5. Vlster (Bratstvo) 1:50.8, 6. ftpec (Gorenjec) 1:52.95, T. Stare Marjan (Gorenjec) 1:53.45, &. JLman (TrZlč) 1:53.T, 9. Mrak (Skala) 1:5«.15, 10. Bukvlč (Skala) 2:03.7.
NajboijSl čas dneva Je Imei MuJeJ s 48.2, potem Stare a 59.14 ln kot tretji Knop a 50.95.
Po včerajšnjem teku Je stanje točk za pokal »Politike«, ki Je razpisan za najbolj uspešni klub naslednje: 1. Ilirija 1629.83, 2. Dovje-Mojstrana 592.92, 3. Bohinj 452 66, 4. Bratstvo 410.03, 5. SmK Ljubljana 80 točk.
Tekmovanje se bo končalo Jutri z veliko revijo skokov. Sneg, ki je dane« vee dan močno naletaval, povzroča prirediteljem velike skrbi Skakalnice so bile že pripravljene, zdaj pa Jih bo treba prirediti znova Zanimanje občinstva je bilo danes že precej večje kakor za včerajšnje teke, še več obiska pe pričakujemo za jutri, ko bo vrhunec teh mladinskih prireditev tako po Žtevllu kakor tudi po kakovosti
Dve skakalni tekmi
V Kamnika Veliko paaomotM je vzbudila v Kamniku ve<»L, da bodo danes po dolgih letih spel enkrat skakalne tekme. SK Kamnik se Je nedavno reorganiziral, sklenil račune na preteklost tn povezal vso kamniAko športno javuost k novemu delu za napredek športa v Kamniku. Prijatelji tn podporniki športa ao takoj priložili klubu praktična darila za velike skakalne tekme, ki ae bodo pričele na znani kamniški skakalnici pod Zapricaml. Skakalnico so letos krasno uredili, tako da je do popolnosti pripravljena za najdaljše skoke. Rekord na njej Ima ■ 43 metri naš znani športnik Franc Palme, ki ga Je postavil ob otvoritvi leta 1932.
V Kamniku Je v času premora dorasla nova darda športnikov, ki bo kmalu uspešno posegla v konkurenco, SK Kamnik bo danee postavil za tekme sedmorico dobrih mladih moči. med katerimi so se n. pr. brata Jancžlča ln Ž Irca uveljavili na skakalnih tekmah na Gorenjskem. Senzacijo pa Ja vzbudil poja* najmlajšega kamniškega skakalca 13 letnega Krnesta Aunkarja. Z navadnimi smučmi, Id jih je napravil desna, ja korajžno skočil nad 30 m In prekosil vse ostale kamniške tekmovalce. Z novimi smučkami. Id so ma Jih darovali. Je nato mladi tekmoval«* skočil SSJ m tn a te*n postal kamniški rekorder la prvak kluba
Za današnje tekme Je poklonil kamnlAd župan pokal aa smagovalca, drugI športni prijatelji pa praktična darila Kljub deževni rosi bo kamniška skakalnica dobro pripravljena sa tekma. Ia Ljubljana prida 12 tekavvsiosv.
V Maribora
Danes ob 11 bodo na brtnavskl skakalnici velike skakalne tekme. Razen domačinov bodo ŽU na start tudi Gorenjci la že nekateri »kanool«. Pridite pogledat tudi vU
Občni zbor »Save«
Na Bvečnlco Je bil pri »Amerikancu« 15. redni letni občni zbor kolesarskega društva Save ob prav lepi udeležbi Zborovanja ja rodil predsednik Batjei, ki ja v svojem otvoritvenem govoru pozdravil številno članstvo, predvsem pa mnoge ofldelne zastopnike kolesarskih organizacij. Spomnil se Je tudi lani umrlih članov, ustanovnega člana Besednika tn odbornikov Dolenca tn Mila v ca, katerih spomin so zborovale! počastili s vzklikom slava.
Iz tajniškega poročila Je bilo razvidno, da ja klub pripravljal velike cestne dirke aa 8. oktobra 1939, ki pa Jih je moral nazadnje zaradi Izrednih časov preložiti na poznejžl termin. Finančno stanje društva Js zadovoljivo Po sprejeti razrežnlcl ao bih v novi odbor Izvoljeni:
Predsednik: BatJel Franc, podpredsednik: Rozina Ivan, tajnik: Gregorčič Adolf, blagajnik: Lazar Ferdo, odborniki: Kristan Franc Slamlč Milko, Schoss Karel, Cu-lot Karel, revizorji: Križnar Ivan, fttular Franc. V razsodišče so bili Izbrani. Ahačič Luka, Jereb Rudi, Starič Franc, Kale Jakob, Cotar Anton, Južnlč Karel.
Po končanem zborovanju so spregovorili nekateri Izmed prisotnih goetov, med
njimi tudi predsednik Slovenske kolesarska zveze podpolkovnik v p Jaklič, ki so vsi želeli društvu 6Lm lepa« uapene v bodoča.
Smučarske tekme
na Rakeka
Na praznik Je Izvedel siK Javoruik na Rakeku medklubakl amuAki tek zrn. so-nlorje ln Juniorje na 12 km, ki je štel hkrati tudi za letošnje klubovo prvenstvo. Ob precejšnjem zanimanju občinstva me je zbralo na startu 20 tekmovalcev, ki so dali naslednje rezultate: 1) D.ovar Janez (LJubljana) 58:57 ; 2) Završek Ludvik (Rakek) 1:01.17; 3) Mlakar Janez t Rakek) 1:06,27 Itd. Klubov seniorsk1 prvak Je Zuccatto Vinko, junlorskl pa Mlakar Janez. Tehnično vodstvo je bilo ▼ Izkušenih rokah Jožeta Hladnlka, sav. un. učitelja.
Iz propagandnih razlogov je poeval prireditelj k udeležbi vsa notranjska društva, ki pa se vabilu žal niso odzvala. Zato js toliko bolj pohvalno omeniti pozornost Sol kluba »LJubljane«.
popoldne priredi »Javornflt« mža tekma, katerih aaradl alshlb an»-žnlh prilik nI mogel Izvesti v okviru klubskega dne. želeti Je, da bt bila vztrajna prizadevanja agllnih športnih delavcev na Rakeku nagrajena a čim lepšimi uspetok
Tekma BSK—Oradjansld spet odgodeoa.
Zaradi slabega vremena, dežja ln poledic« Je bila zopet odgodena tekma med Gra-djanaklm ln BSK, ki bi morala biti danes V Zagrebu za pokal predsednika vlada.
Rokoborska zmaga Zagreba nad Mariborom. Snoči je bilo medmestno tekmovanja v roko bor bi med reprezentancama Zagreba ln Maribora. Za prireditev Je vladalo precejšnje zanimanje. Zagrebčani so zmagali a tesnim rezultatom 4:3. Mariborčani so imeli najboljšega tekmovalca v Ivani ču.
V poročno o skakalni tekmi v Llwcah pri
Oeljn ao se vrinile pri telefonskem prenosu nekatere napake. Prvenstvo MZSP si Je priboril Franci (ne Josip čop lz Maribora. Marguč je skočil 27.5 ln 24.5 m, Gradišnik 27 ln 28 m, Welle pa 26 ln 22.5 m. Najdaljši skok dneva je dosegel Emerik Peppeunig lz Innsbrucka s 34.5 m.
SK Tržič sporoča, da Je sanltaSka tekma z Ljubelja, ki bl morala biti danes, zaradi snežnih razmer preložena na poznejši termin.
SK Ljubljana opozarja vse aktivno članstvo na trening, ki bo danes ob 14.30 na Igrišču ob vsakem vremenu.
Smučarski klub Ljubljana (damska sekcija). V ponedeljek dne 5. t. m. ob 19. v damskl sobi kavarne Emone važen sestanek vseh članic. Dogovor glede tečaja na Llpancl, ki bo od 11.—19. t. m.
JASO. Sestanek vseh tekmovalcev bo v ponedeljek 5. t. m. ob 18. v avli univerze. Tjakaj naj pridejo tudi vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji državnega prvenstva ali pa ae udeležili tečaja za tek, ld bo čimprej v okolici Ljubljane. Tečaj bo trajal teden dni, število udeležencev bo omejeno, stroški pa bodo znašali okoli 180 din. Prijavite se pri vratarju g. Gllnžkui