logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

Ptuj, petek, 23. marca 2007

letnik LX • št. 23 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

V

Štajerski

POMLADNO PRESENEČENJE

_f

Odkrijte svoj paket -pripravite vozilo na pomladi

TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO

Dominko d.o.o., Zadruini trg 8f 2251 Ptu[

02/788 11 75, 788 11 74, 788 11 68

TRGOVINA. MOKTAZA

•vodovod

• centralna kurjava

• plinske instalacije

• kopalniška oprema _ • keramične ploščice

d.o.o. ■ ■

OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90

Nastja Ceh •

Želimo doseči vsaj en zadetek

Stran 15

Kolesarstvo •

Zmaga kolesarjev Perutnine v prvi etapi dirke po Črni gori

Stran 15

V /

SONCHEK.com

Obišči Sonček, obišči svet!

TURČIJA samo 229 €

S PAR

I NTER S RAR

V Sparu dobite veliko več, ne le nizkih cen

Ponudba velja do 27.3.2007 oz. do prodaje zalog.

ezej®

Sir Edamec

postrežno, 1 kg i

956,16 SIT

Sveže!

€ 3,77

Sirova {tru~ka

postrežno, 70 g redna cena € 0,56

69,50 SIT I

Sveže!

€ 0,27

Svinjsko ple~e

postrežno, različni dobavitelji, 1 kg

| 874,69 SIT

Sv«

€ 3,

^ I

veze!

Dobrodošli v hipermarketu

PAR

<ž> ORMOŽ na Opekarniški c. 2!

Po naših občinah

Žetale • Občina bo sofinancirala odvoz salonitk

Stran 2 Po naših občinah

Dornava • Prva "zmaga" bivšemu računovodji OŠ

Stran 3

Gospodarstvo

Kidričevo • Pričeli poskusni zagon nove talilne peči

Stran 4

Po mestni občini

Ptuj • LTO čimprej na pogorišče zgodovine!

Stran 6 Po naših občinah

Cirkulane • Zaključnemu računu da, delitveni bilanci ne!

Stran 8

Po naših občinah

Markovci • Na

markovo bodo zadonele nove orgle Stran 14

Foto: Martin Ozmec

V^B

Po naših občinah

Videm • Proračun sprejet, "baronpice-kov" pa nočejo

Stran 9 Po naših občinah

Sp. Podravje •

Brez elektrike več deset tisoč odjemalcev Stran 32

Žetale • Z zadnja seja občinskega sveta

Občina bo sofinancirala odvoz salonitk

Osrednja tema zadnje žetalske seje občinskega sveta je bil seveda, kot te dneve v večini občin, proračun. Zetalski šteje dober milijon in pol evrov, spremembe oz. popravki, ki so jih predlagali svetniki, pa so bili bolj „drobiž".

Lastniki naj bi tako sami plačali deponiranje teh plošč, občina pa bi plačala prevoz do deponije.

Namesto za politiko denar za druge namene

Navedenim predlogom je sledila razprava, koliko denarja približno je potrebno nameniti za uresničitev in od kje ta denar sploh vzeti. Župan je povedal, da je občinski proračun za približno 4700 evrov bogatejši kot so prvotno planirali, zato lahko najprej razporedijo ta denar. Potem pa je predlagal še nekaj: „Za nekaj dodatnega denarja pa lahko poskrbimo le tako, da ga vzamemo iz postavke za financiranje političnih strank. Na tej postavki imamo 3000 evrov in jaz osebno sem takoj za to, da se ta cifra zmanjša." Na takšen predlog je najprej „padlo" nekaj smeha in že je kazalo, da je šlo bolj za šalo kot zares, toda Butolen je očitno mislil zelo resno, kar se je zelo hitro

Kaj posebnega ali velikega se pri proračunu, kot ga je predstavil župan Anton Bu-tolen in ki je še vedno vezan na odplačila vodovodnega omrežja, niti ne da spreminjati. So pa svetniki vseeno uspeli vnesti nekaj novih postavk. Tako je bilo predlagano, da naj se za novorojenčke oz. njihove mamice odobri po 200 evrov iz občinske blagajne, za dobrih 400 evrov naj se poveča sofinanciranje investicij v ogrevanje z lesno biomaso, občina pa naj finančno pomaga tudi kmetom, ki se bodo odločili za zavarovanje kmetijskih pridelkov, prav tako pa naj bi bile sofinancirane tudi analize tal. Z odbora za infrastrukturo je bilo slišati mnenje, da bi bilo treba več sredstev nameniti za modernizacije in vzdrževanje cest ter obnove mostov v občini, konkretni predlog pa se je nanašal na občinsko sofinanciranje odvoza azbestnih plošč oz. salonitk, ki jih je, zlasti po lanskem neurju, ko je veliko občanov moralo zamenjati kritino, res veliko.

Uvodnik

Najšibkejši člen

Vsi, ki opravljamo javne funkcije, tisti, katerih delo je na očeh javnosti, smo hočeš nočeš bolj izpostavljeni. Zelo preprosto. Če policija z nekaj promilami alkohola nad dovoljeno mero zasači gospoda XY, se okrog tega ne bo zganjal poseben hrup. Če pa bo šlo za znanega politika, umetnika, estradnika ali drugo znano osebo, pa je to druga reč. Novice bodo veseli tudi mediji, ki sicer niso preveč rumeni. To je cena tega, da so znani, saj te osebe, nenazadnje tudi politiki, živijo od svojega pojavljanja v medijih. Njihovi volivci jih ocenjujejo na temelju podobe, ki so si jo zgradili v medijih.

Po drugi strani pa bo medije v takem primeru zanimal tudi pedagoški delavec, duhovnik ali zdravnik. Njihov poklic se bo brez dvoma pojavil v vesti o omenjenem alkoholizira-nem dogodku. To so poklici, pri katerih javnost pričakuje, da imajo nadpovprečno visoko postavljene moralne kriterije, da spoštujejo kazenske omejitve, če že hočete krščansko ali občo moralo. V takih primerih je zanimanje bralca za morebitna odstopanja od pričakovanega in običajnega še posebej veliko. Vse preveč človeško je namreč, da smo radovedni, še posebej pa nas zanima vse, kar želi kdo skriti.

Pa še en razlog je. Našteti poklici imajo posebno obvezo. V varstvo so jim izročeni najšibkejši členi človeške družbe - otroci, oboleli, ostareli, tisti s posebnimi potrebami. In prav v odnosu do najšibkejših se pokaže karakter posameznika, pokaže se, ali so poklicani za delo, ki ga opravljajo, ali si z njim le služijo denar. Pokaže se tudi odnos nas vseh do nepravilnosti, ki se dogajajo. Se v šoli preprosto ozremo vstran, ko učiteljica kot neumna kriči na sedemletnike in v njej ni zaslediti niti drobtinice tistega, kar naj bi vodilo nekoga, ki opravlja ta poklic, in si iz dneva v dan obljubljamo, da jutri pa gotovo stopimo k ravnatelju? Pa ne, ker ni zraven naših otrok. Ker se nas ne tiče, prezremo nekorekten odnos do starostnikov v ambulanti, ki čakajo ure, da jim potem nekdo brez občutka pove, da ni upanja, ker se je material pač utrudil. Vse nas muči dvojna morala in postajamo sostorilci, ker zatisnemo oči in dopuščamo, da se naše okolje spreminja v kloako razčlovečenosti in iztirjenosti.

Vprašanje individualne krivde je irelevantno. Krivi smo vsi, vsak dan, ko dopustimo, da kdo pohujša enega njegovih

najmlajših.

Viki Klemenčič Ivanuša

Zetalski svetniški zbor je na zadnji seji predlagal nekaj sprememb oz. dodatnih postavk v proračunu, ki so jih nato tudi potrdili.

pokazalo. Po prvem smehu je namreč gladko povedal, da se mu zdi čisto dovolj, glede na letošnjo pričakovano „politič-no" dejavnost občine, da se na tej postavki pusti le 1000 evrov, 2000 evrov pa nameni za realizacijo danih predlogov. In svetniki so se s to zamislijo tudi strinjali ...

Tako so se vsi skupaj složno odločili, da za rojstva v občini, glede na lanske podatke,

namenijo skupno 2500 evrov, glede na pričakovano število zavarovanj kmetij bodo za sofinanciranje namenili 3000 evrov iz proračuna, na dobrih 1200 evrov so povišali postavko sofinanciranja naložb v ogrevanje v lesno biomaso, 1000 evrov za sofinanciranje anali tal, 1670 evrov za zboro-vodsko delo in 6000 evrov za sofinanciranje odvoza salonitnih plošč. Skupni znesek

novih postavk je bil seveda precej višji od razpoložljivega nerazporejenega denarja (skupno 6700 evrov), zato je Butolen predlagal, da se za razliko zmanjša postavka pri cestni infrastrukturi: „Dru-gače ne gre, odločiti se pač morate, ali bo manj denarja za cestni program ali pa ne moremo sofinancirati odvoza salonitk." Tišina v sejni sobi je dala jasno vedeti, da

tovrstna izbira ni „prijetna", saj bi bilo potrebno financiranje enega in drugega, k nekoliko lažji odločitvi pa je nato pomagal župan s pojasnilom, da lahko za cestni program pričakujejo tudi nekaj denarja iz razpisov oz. drugih virov, še vedno pa jim ostaja možnost rebalansa, če bi se kakšne zadeve pač razvijale drugače kot načrtujejo. S tem je bilo nihanja konec; svetniki so potrdili vse predloge, ki se bodo vnesli v proračun, tako popravljenega pa bodo nato še zadnjič obravnavali konec marca. V nadaljevanju so nato potrdili še nove cene grobnine in najetja vežice, kjer pa je šlo pravzaprav le za zaokroževanje cifer. Tako bo v Žetalah od letos treba plačati za najem vežice 60 evrov neto (doslej je bila ta cena 58,42 evra), za grobnino pa nova neto cena znaša 17 ev-rov (s prejšnjih 16,69 evra). Imenovali pa so tudi nov štiričlanski uredniški odbor domačega občinskega glasila Žetalske novice ter odgovorno urednico Marijo Krušič.

SM

Sedem (ne)pomembnih dni

Smrt zaradi dolžnosti

i

ÉzM

V noči s sobote na nedeljo je beograjska nacionalna televizija prek satelita predvajala dokumentirani film Srdja, pretresljivo zgodbo o srbskem mladeniču iz bosan-sko-hercegovskega Trebinja, ki je moral sredi vojnega leta 1993 umreti zato, ker je iz objema podivjanih srbskih vojakov reševal prijatelja Muslimana ...

Seveda si še zdaleč nisem zamišljal, da bo moje pisanje tega tedna povezano z neznanim mladeničem iz odmaknjenega kraja nekje v »hribovitem Balkanu.« Vsi skupaj, predvsem pa še mi Slovenci, ki smo se najprej umaknili iz večno nemirnega balkanskega kotla, smo se nekako sprijaznili s stereotipi s tega območja, ki nam govorijo o relativnem miru in relativnih normalnostih pod okriljem močne mednarodne upravne (in vojaške) kontrole. Nekako nam je všeč, da nismo več del iste zgodbe, kaj več pa o teh krajih in ljudeh v glavnem ne razmišljamo. V grobem (in največkrat poenostavljeno) vemo, da se nekako ponovno poskuša ustvarjati sožitje (in razumevanje) med različnimi narodi, ki so tu obsojeni

na skupno življenje. Sicer pa nas bolj od tega še vedno prežema spoznanje in vprašanje, kako se je moglo zgoditi, da sta ravno na tem področju pred desetletjem in pol izbruhnila takšno sovrašto in takšna morija. In potem poskušamo (največkrat čisto subjektivno) ugotavljati, kdo, kateri narod je bolj kriv za vse, kar se je zgodilo. Marsikdaj sklepamo, ne da bi se zavedali, da smo morda enostranski in krivični. S tega vidika je morda film o mladi srbski žrtvi večkratno poučen in vreden globokega razmisleka.

Oče Srdjana Aleksiča (srbskega mladeniča, ki je padel kot žrtev podivjanih srbskih vojakov, ko je iz njihovega objema reševal svojega bežnega prijatelja Muslimana Alijo), pravi, da ne obsoja toliko neposrednih morilcev njegovega sina, kot razmere, ustvarjeno ozračje, ki je pripeljalo do erupcije sovraštva in vsakršnih nečednosti. Stari Aleksič, ki na televiziji še zdaj ne more prikriti solz žalosti za svojim sinom, ni nikogar izrecno obtožil, toda njegove domišljene besede so bile obsodba vseh, ki so tisti čas upravljali s politiko in od katerih je bila odvisna usoda milijonov nekdanjih Jugoslovanov. Srdjan je - kot pripoveduje

njegov oče - živel v mestu, kjer so drug ob drugem živeli Muslimani, Srbi in Hrvati ... Niso se posebej spraševali, kdo je kakšne nacionalnosti, nikoli se niso delili po nacionalnosti, njihova prijateljstva in razhajanja so določala vse drugačne človeške prednosti in slabosti. Srdjan - skratka ni bil pripravljen na vojno in medsebojne spopade, čeprav se je tako, kot večina njegovih vrstnikov, znašel v vojaški formaciji, kjer so ga na vodilnih pozicijah pričakali ljudje, ki so v vojni videli izziv in priložnost za različne svoje frustracije in zata-jene ambicije. To vsekakor ni bil Srdjanov svet. In takšen Srdjan se seveda ni nikoli sprijaznil s skonstruiranimi političnimi delitvami na »dobre« in »slabe«, na preklete in posvečene. Zaradi tega tudi ni naključje, da je tako rekoč odletel iz neke kavarne v središču Trebinja, tik pred lokalno policijsko postajo, ko je videl, kako štirje srbski vojaki maltretirajo in mučijo znanca, Muslimana Alijo. Zakadil se je med vojake in tako omogočil pobeg Aliji, zato pa je sam postal njihov ujetnik in tudi njihova žrtev. S pestmi so ga pobili na tla, nekaj dni pozneje pa je zaradi hudih ran umrl v trebinjski bolnišnici.

Srdjanovi oče Rade je v osmrtnici zapisal, da je Srdjan umrl, ko je »opravljal svojo dolžnost«. Še vedno globoko užaloščeni oče zdaj pravi, da je Srdjan napravil nekaj, kar je moral storiti. Musliman Alija, ki zdaj živi v eni izmed skandinavskih držav, pravi, da ga je Srdjan rešil smrti. Vsako leto prihaja na njegov grob v Tre-binje, da bi mu v znak hvaležnosti in spoštovanja prižgal svečo. Tako bo do konca njegovega življenja. Potem pa bodo na ta grob romali Alijini otroci. Rade Aleksič čedalje bolj upa, da je Srdjanova smrt potrkala in da trka na vest mnogih. Zdi se mu, da je čedalje več tistih, ki razumejo, zakaj je Srdjan umrl in kaj je sporočilo njegove smrti. Vsak dan dobiva več pisem in sporočil, ki kujejo Srdjana visoko v nebo. Od ljudi vseh nacionalnosti, predvsem tudi Muslimanov oziroma Bošnjakov. O Srdjanu, ki ga sicer ni nihče uradno proglasil za heroja, čeprav bi to zaslužil, se počasi pri ljudeh iz teh krajev porajajo zgodbe in miti, tako kot nekoč o narodnih junakih ... Srb Srd-jan je rešil življenje Muslimanu Aliju v času, ko je bilo druženje med enimi in drugimi tako rekoč prekletstvo. Bil je in ostaja velik človek. Dobro je, ker je srbska televizija našla voljo in moč, da prikaže tako pretresljiv film. Ta film bi bilo treba še in še prikazovati in ponavljati. Ne samo v Srbiji, ampak povsod po Evropi, povsod po svetu.

Jak Koprivc

Foto: SM

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Dornava • Riba pri glavi smrdi

Prva „zmaga" bivšemu računovodji OŠ

Da so se in da se po mnenju nekaterih še vedno dogajajo res čudne zadeve v zvezi s poslovanjem dornavske osnovne šole, smo svoj čas že pisali. Kot kaže, pa bo do dokončnega epiloga nedokazanih (ne)pravilnosti treba še dolgo čakati, vsaj tako je razbrati po zadnjem dogodku.

Iz dopisa mšš, dne 7. 1. 2005:

„Revizijska hiša Borera iz Maribora nam je novembra 2004 v vednost posredovala dopis, v katerem Urad za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance obvešča o ugotovitvah notranje revizije na OŠ Dornava, ki kažejo na povzročitev večje škode in na sum, da gre za kazniva dejanja. Kot izhaja iz dopisa, so bile v procesu revidiranja ugotovljene večje nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovodenju in izvajanju finanč-no-računovodske funkcije ... Ugotovitve v revizijskem postopku narekujejo tudi potrebo po uvedbi policijske preiskave, saj je nakazan sum storitve kaznivih dejanj (ponarejanje listin in zloraba položaja)."

Težave v dornavski šoli očitno še lep čas ne bodo rešene ...

Foto: SM

Kot je znano, je pred nekaj leti v šoli prišlo do velikih zapletov pri financah, s katerimi naj bi se delalo hudo po domače. Kako, je težko pisati, saj nedvoumnih dokazov še vedno ni, jasno se je pokazalo le, da je ogromno denarja kar nekje zmanjkalo. Skupno je šlo za cifro okrog 35 milijonov tolarjev; od tega je zgolj dolg davčni upravi znašal približno 24 milijonov tolarjev. Da zaposleni slučajno ne bi ostali brez osebnih dohodkov ali celo brez priznanih delovnih let, je takrat vmes stopilo ministrstvo in dolg davčni upravi poravnalo ter s tem omogočilo nadaljevanje dela učiteljev. Ob tej gesti šolskega ministrstva je bilo tudi rečeno, da je poravnava dolga zgolj začasna pomoč, dokler se pač ne razkrije krivca, ki je takšno stanje povzročil. To naj bi dokazala in pokazala kriminalistična preiskava, od katere pa doslej, vsaj javno in uradno, ni še nobenega rezultata. Hkrati z vsem tem dogajanjem se je izkazalo še, da je bivši računovodja najel kredit v višini 12 milijonov tolarjev, ki naj bi jih po informacijah bivšega župana občine Dornava Franca Šegule porabil najverjetneje spet za osebne dohodke zaposlenih, čeprav je bil kredit uradno najet za obratna sredstva za vrtec. Slednje po zakonu mora plačati občina kot soustanoviteljica, vendar pa slednja za omenjeni kredit sploh ni vedela, niti ga ni odobrila. Vse to občini ni pomagalo prav nič; na koncu je banka, ki kreditnih sredstev seveda ni dobila povrnjenih, uspela z rubežem okoli petnajstih milijonov (skupno z obrestmi) z občinskega proračuna.

MŠŠ bivšemu računovodji izplačalo vse OD in stroške

Kdo je kriv za takšne „kik-se" pri finančnem poslovanju

šole, še dandanes ni dokazano, čeprav naj bi postopki tekli. Tudi dve reviziji v šolo menda naj ne bi dali jasnih rezultatov, saj je bila dokumentacija v takšnem razsulu, da se ni moglo razbrati ali nedvoumno dokazati nič konkretnega. Sicer po zakonu velja, da je za nepravilnosti pri poslovanju v prvi vrsti vedno odgovorna vodstvena oseba (v tem primeru bivša ravnateljica), ker pa je računovodstvo bilo pač v rokah (danes) bivšega računovodje Zvonka Mikše, je nova ravnateljica Marta Tuš slednjega, ob nastopu funkcije, po kratkem postopku odpustila. Gotovo, da je to naredila iz želje, da se na tem področju vzpostavi red, toda slovenska zakonodaja pač ne dopušča odpuščanja delavcev v rednem delovnem razmerju z delovnega mesta brez ustreznega dokazila. In v primeru Zvonka Mikše dokazane krivde za finančne nepravilnosti, ki naj bi jih povzročil, še ni bilo ... Mikša se je tega očitno dobro zavedal in je to tudi dobro izkoristil, saj je vložil tožbo proti delodajalcu, nato pa se strinjal s poravnavo, ki je bila februarja sklenjena na sodišču med pristojnim šolskim ministrstvom ter Zvonkom Mikšo. In kakšna je ta „poravnava"? Po sodnem zapisniku se ugotovi, da „ je bil Zvonko Mikša redno zaposlen v OŠ Dornava do 1. 3. 2007 (!), ko mu je delovno razmerje sporazumno

prenehalo. Tožena stranka (torej ministrstvo, op. a.) se zaveže tožeči stranki plačati vse plače in prispevke od 16. 12. 2004 do 1. 3. 2007, kot da bi delala, odvesti vse davke in prispevke ter tožeči stranki vpisati delovno dobo v delovno knjižico. Tožena stranka se tudi zaveže plačati stroške sodnega postopka tožeče stranke v višini 1.156, 74 evra ter stroške izdelave izvedeniškega mnenja v višini 828,38 evra. S sklenitvijo te sodne poravnave so med strankama spora razrešena vsa sporna razmerja in nimata druga do druge več nikakršnih zahtevkov."

Ali: na kratko povedano: Zvonko Mikša se je odpovedal odškodninski tožbi, v zameno pa dobil priznano delovno dobo do letošnjega marca z vsemi plačami za nazaj in povračilom vseh sodnih stroškov. Človeku se ob tem seveda postavlja vprašanje, zakaj je ministrstvo pristalo na takšno poravnavo, po kateri bo treba plačati okoli 15 milijonov tolarjev (vse plače in prispevki za 2,5 leti delovne dobe)?

Izredna odpoved dela mimo zakona?!

Edini možen odgovor je seveda v tem, da odpustitev delavca ni bila narejena v skladu z zakonodajo, zato bi tožbo Mikša na tej točki gotovo do

bil. To priznava tudi ministrstvo za šolstvo in šport v svojem dopisu s pojasnili, kjer navaja: „ V januarju 2005 je Zvonko Mikša na Delovnem sodišču v Mariboru, oddelek v Ptuju, sprožil delovni spor zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V odgovoru na tožbo je Osnovna šola Dornava preko pooblaščenega odvetnika Dušana Mo-horka predlagala, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Na prvi obravnavi v marcu 2005 je tožnik sodišču predlagal, da se izvede dokaz z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca in sodni senat je sprejel sklep, da se predlagani dokaz izvede. Februarja 2006 je bilo izdelano izvedeniško mnenje in na sodni obravnavi v avgustu 2006 je predsednica senata predlagala tožniku in toženi stranki, da se v sporu sodno poravnata. Neposredno po tem je odvetnik osnovni šoli poslal dopis, v katerem je navedel, da glede na stališče izvedenke medicinske stroke, ki se nagiba v prid delavca, obstaja možnost, da bo delavcu v sporu ugodeno. V takšnem primeru se lahko sodba glasi, da je potrebno delavca vrniti nazaj na delo, mu izplačati plače, odvesti davke in prispevke in ga reintegrirati, torej nadaljevati z delovnim razmerjem. V primeru sodne poravnave pa bi se poravnali le na obstoj delovnega razmerja za nazaj in plačilo plač brezobrestno s tem, da bi se delavcu odpovedala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, odpadel bi morebitni zahtevek za odškodnino in reintegracija. Glede na navedeno mnenje je zadevo na Ministrstvu za šolstvo in šport obravnavala Delovna skupina za pripravo stališč glede morebitnih sodnih poravnavah v delovnopravnih sporih, ki se je sestala v začetku oktobra 2006 in na podlagi vse razpoložljive dokumentacije sprejela stališče, da se je upoštevaje izvedeniško mne

nje smiselno poravnati, saj bi bili stroški, ki bi bremenili državni proračun v primeru, da bi spor izgubili, bistveno višji kot v primeru sklenitve sodne poravnave. Če v sporu ne bi bila sklenjena sodna poravnava, se predvideva, da bi glede na vsebino izvedeniškega mnenja sodišče odločilo v prid tožniku in ugodilo tožbenemu zahtevku, kar bi pomenilo razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vrnitev nazaj na delo, izplačilo vseh pripadajočih plač z zakonitimi zamudnimi obrestmi in povračilo vseh sodnih stroškov. Obenem pa bi tožniku ostala tudi možnost odškodninske tožbe zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rešitev, ki je bila potrjena tudi na MŠŠ, po našem mnenju pomeni velik prihranek proračunskih sredstev, saj so stroški, ki so nastali, le stroški poračuna plač s pripadajočimi davki in prispevki ter sodni stroški."

Ministrstvo torej potezo sprejetja poravnave zagovarja z dejstvom, da bi v nasprotnem primeru izgubili še več denarja, saj bi tožbo Mikša najverjetneje dobil, kar pomeni, da bi plačali vse to, kar so že itak s poravnavo, hkrati bi morali Mikšo zaposliti še vnaprej, plačati pa bi morali še zahtevano odškodnino ... Izredna odpoved delovnega razmerja torej očitno ni bila narejena v skladu z zakonom, kdo pa nosi krivdo za napačno odpustitev, ostaja zaenkrat skrito, saj na to vprašanje ministrstvo do zaključka redakcije še ni dogovorilo. Dejstvo je, da za nastale nepravilnosti do decembra leta 2004 ne more biti kriva sedanja ravnateljica Marta Tuš, ostaja pa nepojasnjeno, kdo je kriv za protizakonito odpoved, za katerega sicer Tuševa v dopisu županu trdi, da ni bila nezakonita. To je kar malo protislovno, ker če odpoved ne bi bila nezakonita, se nihče ne bi imel na kaj pritoževati oz. vlagati tožbe ...

Župan napoveduje tožbo in zahteva Računsko sodišče

Takšen epilog te strani dornavske osnovnošolske zgodbe je seveda dodobra razjezil sedanjega župana Rajka Janžekoviča, ki sedanji ravnateljici najprej poslal dopis, da če je šola sposobna plačati vse te stroške Mikši, naj poskrbi tudi za plačilo kredita oz. ta denar vrne občini in občanom Dornave, saj si bodo sicer morali ta znesek obračunati pri financiranju šole s strani občine. Prav tako župan Janžekovič od ravnateljice Tuševe zahteva, naj sproži tožbo proti takrat (ko so se nepravilnosti dogajale in potem eskalirale) odgovorni osebi: „Obveščam vas, da ste po zakonu dolžni ukrepati proti odgovornim osebam, ki so takrat najele kredit v vrednosti 12 mio tolarjev. V nasprotnem primeru bomo morali iti v tožbo proti vam, ker ne izvršujete nalog v smislu dobrega gospodarja. S tem, ko je bila narejena izvršba občini Dornava, še ne pomeni, da je ta zadeva za šolo zaključena. Že moj predhodnik bi moral to zadevo rešiti, ker pa je ni, nosi del soodgovornosti. Jaz pa tega ne nameravam." V zaključku dopisa Janžekovič še navaja, da pričakuje dokazilo o vložitvi tožbe v roku 15 dni, sicer bo občina prisiljena vložiti tožbo proti sedanjemu vodstvu šole.

Sicer pa je Janžekovič poslal še dopis na Računsko sodišče RS s prošnjo in pobudo za revizijo poslovanja domače OŠ.

Zgodba dornavske šole tako še zdaleč ni zaključena; kaj se bo še dogajalo pa je težko napovedati. Gotovo pa bomo o tem še lahko poročali ...

Kidričevo • Projekt pretaljevanja odpadnega aluminija v Talumu

Pričeli poskusni zagon nove talilne peci

V kidričevskem Talumu so v preteklih dneh pričeli poskusno zaganjanje nove, doslej največje dvokomorne talilne peči za pretaljevanje odpadnega aluminija z letno zmogljivostjo okoli 70.000 ton. Celoten projekt pretaljevanja odpadnega aluminija je ovrednoten na 25 milijonov evrov.

Kot je povedal Marko Drob-nič, vodja projekta za pretaljevanje odpadnega aluminija, so prve ugotovitve poskusnega zaganjanja nove talilne peči ugodne: „Prvi aluminij v novi peči smo poskusno uspešno pretalili že v začetku marca, v

tem obdobju pa želimo podrobneje preveriti vse tehnične parametre nove peči in realnost pogodbenih zagotovil oziroma obveznosti, ki nam jih garantira dobavitelj te peči, avstrijska firma Hertwich."

Kolikšna je kapaciteta

nove peči?

„Razmeroma velika, saj je njena zmogljivost pretaljevanja 9000 kg odpadnega aluminija na uro, to je letno okoli 70.000 ton aluminija. Hkrati z nameščanjem peči smo tik ob novi livarni uspeli dokončati izgradnjo

Foto: M. Ozmec

Letna talilna zmogljivost nove peči je 70.000 ton odpadnega aluminija; ob njej Marko Drobnič, vodja projekta za pretaljevanje aluminija v Talumu, in Marjan Krošl, vodja proizvodnje v Livarni livarskih zlitin.

Ptuj • Vitalizacija v načrtu razvojnih programov

Razpis za izvajalca del

V Mestno hišo na Ptuju so v sredo sprejeli pomembno sporočilo, da je vlada uvrstila sofinanciranje investicije vitalizacija Ptujskega jezera v načrt razvojnih programov državnega proračuna.

skladišč za odpadni aluminij, v fazi preskušanja in testiranja pa so tudi naprave za mehansko predelavo odpadnega aluminija, katere tehnološki proces je sestavljen iz naprav za drobljenje, granuliranje in ločevanje železa ter nekovinskih primesi iz odpadnega aluminija."

Kdaj predvidevate redni zagon?

„Ocenjujemo, da bo zagonski čas ter čas poskusnega obratovanja nove peči, katere ener-gent je zemeljski plin, končan v prvem polletju letošnjega leta, tako da bi predvidoma v maju že lahko pričeli redno proizvodnjo."

Imate zagotovljenih dovolj surovin - odpadnega aluminija?

„Strategijo nabave odpadnega aluminija smo pričeli že pred časom in si uspeli utiriti nekaj poti na področje trga z odpadnim aluminijem po srednji in vzhodni Evropi. Zavedamo se, da je nabava odpadnega aluminija eden od ključnih pogojev za uspešno obvladovanje celotnega procesa pretaljevanja, zato smo temu posvetili precejšnjo pozornost."

Se z novo proizvodnjo obetajo nova delovna mesta?

„Zaradi povečanja delovnega obsega na področju livarn in pretaljevanja odpadnega aluminija se je pojavilo tudi nekaj možnosti za dodatne zaposlit-

Foto: M. Ozmec

V okviru projekta pretaljevanje odpadnega aluminija te dni preizkušajo tudi naprave za drobljenje in mehansko predelovanje odpadnega aluminija.

ve, pri nekaterih programih to urejamo s prezaposlitvami, v zadnjem obdobju pa zaradi povečanega obsega proizvodnje iščemo tudi kar nekaj kvalificirane kadra v proizvodnji livarskih zlitin in ulitkov. Rad pa bi dodal, da projekt pretaljevanja odpadnega aluminija s tem še ni končan, saj nas čakajo še posodobitve pri obstoječih livnih zmogljivostih in dograditev čistilne naprave za dimne pline iz obstoječe livarne livarskih zlitin, ki jo bomo izvedli letos poleti. Po vzpostavitvi in opti-malizaciji procesa pretaljevanja in litja aluminija v novih napravah pa želimo proces pretalje-vanja še dopolniti, saj je to ena osrednjih usmeritev v strategiji

razvoja oziroma prihodnosti Taluma."

Predračunska vrednost projekta za pretaljevanje odpadnega aluminija v Talumu je ovrednotena na okoli 25 milijonov evrov; do začetka marca so v projekt investirali okoli 14 milijonov evrov, to je komaj dobro polovico predvidenih sredstev, čeprav je že skoraj v zaključni fazi. Ocenjujejo, da je nižja investicijska vrednost predvsem posledica dobro sklenjenih pogodb in maksimalnega angažiranja lastnega znanja in kapacitet celotne vodstvene in strokovne ekipe. Do leta 2012 naj bi v Talumu dosegli proizvodnjo 10.000 ton ulitkov iz aluminija.

M. Ozmec

S tem je odpadla še zadnja ovira za izvedbo javnega razpisa za izvajalca del, je povedala predstojnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar. Oddali ga bodo danes, objavljen pa bo v Uradnem listu RS, ki izide prihodnji petek, 30. marca. MO Ptuj je sklep o tem, da je uspela na javnem razpisu za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v športno-turistično infrastrukturo, ki se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni

razvoj, prejela konec februarja. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je skladno s tem izdal sklep o izbiri predloga za sofinanciranje investicije v vitali-zacijo Ptujskega jezera, ureditev pristanišča, vstopno-izstopnih mest in plovbnih poti, ki jo vodi MO Ptuj. Iz sredstev Evropskega sklada se bo investicija sofinancirala v višini 654.200 evrov, kar predstavlja 80 odstotkov vrednosti investicije. Lokacijski načrt za del območja ptujskega

jezera in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zla-toličje za del območja jezera v MO Ptuj in v občini Markovci sta sveta obeh občin sprejela na sejah 7. marca. Vsi postopki za izbiro izvajalca del naj bi bili dokončani do 1. junija, ko naj bi se tudi uradno pričela investicija na Ptujskem jezeru, če bo vse teklo gladko.

MG

G. Radgona • Vrata odpira gradbeni sejem

Na Megri nov koncept

Na letošnjem že dvajsetem mednarodnem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni (27.-31.marec) se bo na 18.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 452 razstavljavcev iz 21 držav.

Po besedah predstavnikov organizatorja - Pomurskega sejma, je pripravljen nov koncept s poudarkom na obnovljivih virih energije. Pravijo, da sledijo evropskim trendom, saj se največ pozornosti daje prav temu področju. Na sejmu se pričakuje nastop domala vseh naših naj

večjih gradbenih podjetij, kakor tudi proizvajalcev gradbenih materialov, konstrukcij in elementov. Sodelovali bodo tudi dobavitelji gradbene mehanizacije. V vseh sejemskih dnevih je predviden bogat strokovni spremljajoči program s številnimi seminarji, predavanji in

izobraževalnimi delavnicami.

Na sejmu, ki ga bo v torek odprl minister za promet Janez Božič, bodo podelili priznanja za kakovost v graditeljstvu v Sloveniji ter nagradili najkvalitetnejše izdelke in proizvode posameznikov.

Niko Šoštarič

V Mestni hiši na Ptuju od srede že razpolagajo s sklepom vlade o uvrstitvi sofinanciranja investicije vitalizacija Ptujskega jezera v načrt razvojnih programov državnega proračuna. S tem je odpadla še zadnja ovira pri objavi razpisa za izvajalca del.

Foto: Črtomir Goznik

Gradbeniki bodo v Gornji Radgoni predstavili najsodobnejšo tehnologijo, gradbene materiale, konstrukcije in elemente, sodelovali pa bodo tudi dobavitelji gradbene mehanizacije.

Središče ob Dravi • Zanimiva razstava mineralov in fosilov

Zbirateljska strast navdušuje

Minuli konec tedna so v središki Sokolani pripravili zanimivo razstavo z naslovom Minerali in fosili sveta, ki je nastala kot plod sodelovanja med TD Središče ob Dravi in TD Breza Pragersko. Avtor razstave je zbiratelj Franc Pajtler.

Avtor razstave Franc Pajtler se je zapisal zbirateljstvu, mikajo pa ga najrazličnejše reči. Ima zbirke molitveni-kov, starih knjig, parfumskih stekleničk, impozantno, preko 30.000 kosov obsegajočo, zbirko gumbov. Te dni se še posebej posveča zbiranju nabožnih podobic, saj bi rad ob bližajoči se veliki noči pripravil razstavo. Največ truda in znanja pa je gotovo od njega zahtevala njegova najljubša zbirka, ki ga spremlja že vrsto let in zanimanje za katero ga ne izpusti - zbirka mineralov in fosilov, ki ob

sega okrog 2000 primerkov. Franc Pajtler je avtor petih in soavtor šestih knjig ter preko 150 člankov, ki se tičejo posameznih področij njegovega zbirateljstva.

Na začetku so se ljudje spraševali, ali sem nor

»Ni umetnost zbirati, je pa treba vedeti kaj in kako. Na začetku so se ljudje spraševali, ali sem nor, ali kaj, da toliko izbiram. Z leti so se mojega zbirateljstva že nava

dili,« je povedal Franci Pajtler, ki fosile in minerale za svojo zbirko išče v naravi, kupuje na sejmih, nekatere pa tudi zamenja z ostalimi zbiratelji. Somišljenikov ima namreč kar precej, predseduje pa tudi društvu, ki združuje 150 ljubiteljev mineralov. Med njegovimi fosili je tudi nekaj zelo posebnih, eden se imenuje po njemu, v zbirki ima fosil, od katerega so na svetu znani le štirje primerki, v Stranicah pri Slovenskih Konjicah pa je našel fosile številnih vrst koral.

Razstava mineralov in fosilov je bila zelo zanimiva, zbiratelj Franc Pajtler pa neusahljiv vir informacij.

Kot vse upokojence ga priganja čas

Pravi, da je danes tehnika zelo izpopolnjena in ob najdbi jo fotografira, očisti, klasificira. Kot vse upokojence ga priganja čas in tako se njegov delovni dan ne konča pred tretjo uro zjutraj. Bogato razstavo so si ogledali nekateri osnovnošolci, škoda pa je, da so bili zaradi nezainteresira-nosti tistih, ki odločajo, zanjo prikrajšani učenci drugih bližnjih šol. Dogodek je organiziralo Turistično društvo Središče ob Dravi, ki aktivno deluje že od leta 1995. V lanskem letu so imeli 72 članov, ki jih druži želja skozi različne prireditve predstaviti domači kraj številnim obiskovalcem. Znani so tudi po tem, da sodelujejo na številnih prireditvah in sejmih. Društvo vodi neumorna Dragica Florjanič Masten, ki ima že polno zamisli za delovanje društva.

Viki Klemenčič Ivanuša

Ormož • Otroški parlament

Prednosti in pomanjkljivosti devetletke

Predstavniki osnovnih šol z območja občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi so na občinskem otroškem parlamentu predstavili stališča svojih šol na temo devetletke. Parlamentu je predsedovala Nives Štrucl iz OŠ Ormož, ki se je udeležila tudi vseslovenskega otroškega parlamenta v Ljubljani.

Učenci so se teme lotili z veliko vnemo, nekateri so na šolah opravili ankete, drugi so svoje izsledke podprli z računalniško prezentacijo. Vsi so se strinjali, da ima de-vetletka tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Na dan je prišlo veliko zanimivega, kar bi moralo biti obvezno branje za tiste, ki odločajo o tem, kako bo devetletka izgledala v prihodnje.

Učenci so večinoma zadovoljni z dvema ocenjevalnima obdobjema in navdušeni nad izbirnimi predmeti, vendar jim ni všeč, da morajo izbirati

iz naravoslovja in družboslovja. Na ta način tudi izbirni predmeti včasih niso tisti, ki naj bi učence razbremenjevali in jim omogočali, da se ukvarja s tistimi vsebinami, ki jih zares zanimajo in jim bodo prišle prav pri nadaljnjem šolanju. Vseeno pa izbirni predmeti učencem dvigujejo učni uspeh.

Nivojski pouk ima to prednost, da se v skupinah srečujejo z učenci iz paralelk in da višjim nivojem ni potrebno večkrat poslušati razlag stvari, ki jih znajo. V nižjih nivojih pa se učitelj lahko posveti

Otroci so imeli o devetletki veliko povedati.

individualnim sposobnostim učencev. Ker se razred razdeli, tudi ne deluje več enotno. Ugotovili so tudi, da je prehajanje med nivoji težko oziroma učenci ne poznajo postopka ali pa se zadovoljujejo z nižjim nivojem, ker je lažji in jih obvaruje pred napori učenja.

Slišati je bilo tudi to, da je ocenjevanje pogosto v veliki meri odvisno od učitelja, pri čemer so nekateri preveč strogi, kriteriji pa niso znani. Od učiteljev pričakujejo, da bodo znali pouk narediti zanimiv in učence motivirati.

Tudi učna zahtevnost pri nekaterih predmetih se jim zdi previsoka, snov se premalo utrdi v šoli, premalo je ponavljanja, snov je preobsežna. Treba bi bilo preveriti učne načrte za posamezne predmete in narediti šolske torbe lažje.

Učenci bi si želeli več športne vzgoje in sicer različnih športov, ne le nogometa in rokometa. Radi bi tudi več praktičnega pouka, dela v naravi in razrednih ur. Ugotovili so tudi, da v devetletki manjka pouk prve pomoči. Viki Klemenčič Ivanuša

Ptuj • Dijaki Ekonomske šole obiskali Rogaško Slatino

Dijaki spoznavajo proizvodnjo

Na Ekonomski šoli Ptuj aktiv ekonomistov vsako leto pripravi več strokovnih ekskurzij z ogledom proizvodnje v različnih podjetjih ali z obiskom kakšnega sejma. Tako so si dijaki že ogledali Revoz Novo mesto, Luko Koper, Talum, ...

Dijaki drugega letnika programa ekonomski tehnik so v septembru obiskali Mednarodni obrtni sejem v Celju, dijake tretjega letnika pa sta mentorici, profesorici Sonja Mlinarič in Metka Babusek Medic, v petek, 16. marca, popeljali v Rogaško Slatino, kjer so si ogledali proizvodni proces pridobivanja izdelkov iz stekla in kristala ter spoznali prodajne možnosti Rogaške. Na povratku so se dijaki ustavili še na dvorcu Trebnik, kjer so se seznanili s pridobivanjem in proizvodnjo številnih čajev, zeliščnih pripravkov, krem in mil.

Kako so dijakinje in dijaki iz 3. b doživeli ekskurzijo?

Urška Lesjak: »Ogled proizvodnje steklarne Rogaška se mi je takoj zdela zelo zanimiva ideja in nisem se zmotila. Ogledali smo si proizvod-

Dijaki med ogledom dvorca Trebnik

Foto: arhiv ES Ptuj

njo v steklarni in dve njihovi trgovini. Meni osebno je bil ogled zelo všeč in od obiska dalje še bolj cenim delavce, zaposlene v steklarni, saj je delo zelo natančno, zahtevno in ustvarjalno. Zelo poučno pa je bilo tudi na dvorcu Trebnik, kjer me je prevzel sprejem grajskega osebja, vonj zeliščnega vrta, grajski park z mogočnimi drevesi in ribnikom ...«

Anita Simonič: »Dejstvo je, da nas mlade, strokovne ekskurzije ne zanimajo preveč. Vendar je prijazna gospa že ob prihodu v Rogaško v nas prebudila radovednost s tem, ko nas je seznanila s pomembnimi informacijami glede proizvodnje kristala. Kaj nas je najbolj prevzelo? Samo delo spretnih pihalcev stekla, ko so iz vroče zmesi ustvarjali najrazličnejše izdel-

ke. Spoznali smo, da glede na vložen trud izdelki vsekakor zaslužijo svojo ceno. In tokrat smo se domov vrnili zares zadovoljni.«

Alen Vogrinčič: »... V trgovini Rogaška se mi je v spomin najbolj vtisnil unikatno izdelan stekleni šah, ki je stal več kot 5.000 evrov ... Bilo je lepo.«

Marjeta Kozel: »Vedno me je zanimalo, kako nastane rogaški kristal, v tovarni pa sem kar onemela ... Še posebej me je navdušilo izdelovanje vitkih kelihov, tankih sten in elegantnih pecljev. In potem še dvorec Trebnik, kjer so nas poučili o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih, kakovostnih naravnih in zdravju prijaznih zeliščnih izdelkih, kot so na primer začimbe, čaji, ročno izdelana mila, kreme, šamponi, dišavne blazinice, zeliščne soli, masažna olja ... Strokovna ekskurzija mi je bila všeč in želim si jih še več.«

Tako so se dijaki naučili veliko novega o življenju izven šolskih zidov, ki je prav tako lahko zelo ustvarjalno, zato se bomo te ekskurzije radi spominjali.

Metka Babusek Medic

Foto: vki

Foto: vki

Ptuj • Peta seja sveta mestne občine Ptuj

LTO čimprej na pogorišče zgodovine!

V razpravi o problematiki Lokalne turistične organizacije Ptuj sta se svetnikom pridružila Aleksander Dolenc, direktor LTO Ptuj, in Dragica Verbega iz podjetja Plus. Glede na trenutne razmere, iz katerih ni videti izhoda, je po vsej verjetnosti stečaj edini izhod. Izvirni greh naj bi bil v tem, da ni začel poslovati na zdravih temeljih, brez izgube, dejstvo pa je tudi, da je razprava prišla na mestni svet (pre)pozno.

V zvezi s poslovanjem svojega zavoda bi mestni svet moral odločneje ukrepati že ob prvem pojavu izgube, ne pa da so se zadovoljili zgolj z menjavo prvega moža, vse ostalo pa prepustili prostemu toku. Odločitev o začetku postopka za stečaj naj bi bila po mnenju nekaterih "servirana". Stečaj po novem podpira tudi direktor Aleksander Dolenc. V teh kriznih razmerah, ko se izguba približuje 36 milijonom tolarjev (pojasnilo Dragice Verbega iz podjetja Plus, da izgube ni za 46 milijonov, o katerih je govoril ptujski župan), je verjetno stečaj res edini izhod, ker, kot je opozoril direktor Dolenc, bodo pričele že v kratkem prihajati tožbe. Ena od možnosti naj bi bil tudi postopek prisilne poravnave. Kakorkoli že razprave za nazaj so v tem trenutku brezpredmetne, zapravljanje energije, ki bi morala na plan že veliko prej, zdaj je tako, da so svetniki problematiko vzeli na znanje, upravo in strokovne službe pa zadolžili, da poišče podlage za prenehanje LTO, ker bo MO Ptuj, kot zdaj kaže, poiskala novo pravno formo, znotraj katere bo znala zaščiti javni interes na področju turizma, do polletja naj bi zgodbo o LTO zaključili, najhitreje pa tudi poiskali rešitev za TIC, ki delovanja ne sme prekiniti. V povezavi z LTO-jem so se razvnele tudi razprave o Konzorciju kurent, ker svetniki niso odločali o njegovi ustanovitvi, po županovem mnenju pa naj bi bil izhod v sili, sicer kurentovanja 2007 ne bi bilo. Po prvih podatkih pa je bilo 47. kurento-vanje uspešna zgodba, nekaj tisoč evrov, kot naj bi znašal dobiček, pa bodo uporabili za priprave na 48. kurentovanje, ki bo potekalo neprekinjeno 72 ur. Kurentovanje pa mora postati tržno uspešen projekt brez velike potrebe po javnih financah.

Določili "občasne tržnice"

Ptujski mestni svetniki so 19. marca sprejeli tudi sklep o določitvi občasnih tržnic v MO Ptuj. Kot občasni tržni prostor so določili območje Novega trga, Mestnega trga, Slovenskega trga in Minorit-skega trga. Grajskega dvorišča, kjer se vsako leto dogaja Grajski vinski praznik, pa v sklep niso mogli uvrstiti, ker gre za površino, za katero je pristojno ministrstvo za kulturo. Ob obratovanju tržnice bo moral vsakokratni organizator posamezne prireditve (Dobrote slovenskih kmetij, ekološka tržnica in podobno) zagotoviti pogoje, skladno z uredbo evropskega parlamenta in sveta o higieni živil na določenem območju in začasne obrate. Skladno s tem bo moral zagotoviti najmanj tekočo vodo, sanitarije in odvoz odpadkov. Za gradnjo 2. A, 2. B in 3. etape fekalne kanalizacije Spuhlja bo MO Ptuj najela kredit pri Ekološkem razvojnem skladu republike Slovenije v višini nekaj nad 220 tisoč evrov. Tudi k predlogom za posamezne programe prodaje premoženja (stanovanja in poslovni prostori) niso imeli pripomb. Potrdili so lokacijski načrt za poselitveno območje Budina ob Ro-goznici, velikem okrog 6,21 ha, namenjeno gradnji 52 bivalnih objektov, športnemu in otroškemu igrišču. Ureditev igrišča je obveza, ki izhaja iz pogodbe za Gajke, parceli, ki sta predvideni za to izgradnjo, pa naj ne bi bili vidni iz lokacijskega načrta. Največji problem pri tem lokacijskem načrtu je bila razdelitev parcel, zadevo je MO Ptuj uredila v okviru komasacije. V javni razgrnitvi lokacijskega načrta pisnih pripomb ali predlogov ni bilo, svoja mnenja na lokcij-ski načrt je posredovalo devet

Foto: Črtomir Goznik

Albin Pišek, svetnik DesSUS-a (desno), se je v razpravi o problematiki delovanja LTO Ptuj edini posul s pepelom, ko se je vprašal, ali nismo za nastalo stanje zaradi nesposobnih pristopov v preteklosti krivi tudi sami. Po njegovem bi bila najboljša rešitev poravnava oziroma odpis obveznosti, četudi je stečaj najugodnejša rešitev.

nosilcev. Pri pripravi projektne dokumentacije pa bodo lahko upoštevali vse, kar je bilo zahtevano glede te izgradnje, je bil odgovor na pobudo dr. Marjana Janžekoviča (SLS), da bi to točko dnevnega reda umaknili iz razprave na peti seji.

Kdo je ustanovil Top Energijo?

Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za Rabelčjo vas - zahod, v okviru katerega je predvidena gradnja večstanovanjskih stavb s pripadajočo zunanjo ureditvijo, eno in dvostanovanjskih stavb, trgovski center in javna gospodarska infrastruktura, so mestni svetniki prav tako sprejeli brez razprave.

Pri predlogu dokumenta identifikacije investicijskega projekta za obnovo strehe Narodnega doma na Ptuju sta med drugim razpravljala

Miroslav Letonja (SNS), ki je mnenja, da Ptuj potrebuje nov kulturni dom, in čeprav se zaveda zgodovinskega pomena tega objekta, ni najbolj prepričan o smotrnosti tega vlaganja v višini 57 tisoč ev-rov, in Jože Glazer (SD), ki je prepričan, da se je potrebno pred novogradnjami pogovarjati o tem, katere zgradbe je potrebno v mestnem jedru obnoviti oziroma nasploh o celoviti obnovi starega mestnega jedra. Narodni dom je kulturni spomenik, za katerega smo dolžni skrbeti, je poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Po fasadi je potrebno obnoviti streho. MO Ptuj se je prijavila na razpis ministrstva za kulturo in za prenovo strehe pridobila 16.915 evrov.

Po LTO-ju se je svetniška razprava najbolj razvnela pri sprejemu soglasja Komunalnemu podjetju Ptuj zaradi spremembe izhodiščne cene

proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj. Svetniki so sicer 4,6-odstotno podražitev fiksnega dela cene, ki se ni spremenil od leta 2004, sicer podprli, obenem pa so od direktorja KP Ptuj Jožeta Cvetka in ptujskega župana dr. Štefana Čelana zahtevali več podatkov o ustanovitvi hčerinske družbe Top Energija, ki jo je ustanovila delniška družba z več kot 60-odstotnim lastništvom občin s Ptujskega, mestni svetniki pa o tem naj ne bi imeli podatkov oziroma se niso spomnili, kdaj naj bi o tem razpravljali. Župan je sicer povedal, da naj bi o tem razpravljali na eni od zaprtih sej odborov, če ne, pa so o tem zagotovo razpravljali in odločali na eni od sej kolegija županov Spodnjega Po-dravja. Svetniki so želeli tudi odgovor na vprašanje, ali Top

Energija dela razsipniško ali bolj racionalno kot podobne organizacije v Sloveniji. Primerjavo kogeneracije bodo prejeli do naslednje seje, prav tako vse druge podatke, ki jih zanimajo v zvezi s tem, saj so podvomili, da je bila ustanovitev nove firme oziroma vse drugo v zvezi z njo izpeljana tako, kot bi morala biti, če člani odborov in svetniki nimajo informacij o tem. Verjetno bi o ustanovitvi Top Energije (to se ukvarja s proizvodnjo elektrike in toplotne energije, jo prodaja Komunalnemu podjetju, to pa končnemu odjemalcu) morali odločiti na mestnem svetu. Hčerinsko podjetje KP Ptuj ima samo direktorja in pogodbene delavce, samozaposlitev ni. Marjana Kolariča (SDS) pa je zanimalo, kako daleč je projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. V zvezi z razpisom za izvajalca del je revizijo sprožilo neko nemško podjetje. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je pojasnil, da če do 31. 12. letos pogodba z izvajalcem del ne bo podpisana, "se bomo lahko obrisali za ta denar", vendar bodo storili vse, da do tega ne bo prišlo.

V zvezi s Kolaričevim vprašanjem glede OŠ Ljudevita Pivka, o katerem reševanju se je lani precej govorilo, pa je povedal, da so projekti za združitev šole in dijaškega doma že izdelani, da pa v občini Ptuj razmišljajo o zgraditvi multifunkcijskega sistema za populacijo invalidnih oseb, za katere bi bilo poskrbljeno od rojstva do smrti. Na tem področju se želijo zgledovati po vzoru partnerskega mesta Saint-Cyr na Loari. Na projektu dela posebna koordinacijska skupina, v kateri sodelujejo strokovnjaki in civilna združenja.

MG

Destrnik • Seja občinskega sveta

Sprejeli proračun za leto 2007

V začetku marca so se sestali svetniki občine Destrnik na četrti redni seji. Najprej so sprejeli predlog proračuna občine Destrnik, ki je težak 2,3 milijona evrov.

Za investicije je namenjen dober milijon evrov. Sredstva bodo porabili za asfaltiranje ceste v Jiršovcih, za sofinanciranje investicije državne ceste in izgradnjo kanalizacije, nekaj sredstev je namenjenih za zaključek investicije za izgradnjo kulturne dvorane in nabavo opreme v dvorani.

Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli še pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta

ter članov drugih občinskih organov, pravilnik o brezplačni uporabi oziroma najemu prostorov kulturnega doma Destrnik, pravilnik o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Destr-nik in dopolnitve pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini. Sprejeli so tudi cenik najema kulturne dvorane. Svetniki so soglašali tudi s pismom o nameri med Telekomom Slovenije in obči-

no Destrnik, s katerim želita urediti medsebojna razmerja pri lastništvu kulturne dvorane - Volkmerjevega doma, kjer domuje tudi Telekomova telefonska centrala. Za dodatnega člana v komisijo za elementarne nesreče so imenovali Marjana Lovreca, Nataša Čeh pa je bila imenovana v odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Na seji so imenovali tudi člane vaških odborov.

Zmago Šalamun

Foto: Črtomir Goznik

V odboru za gospodarstvo, vodi ga Rajko Fajt iz SDS (v sredini), so predlagali, da se za LTO začne stečajni postopek, dejavnost TIC-a pa ne sme biti prekinjena, kot začasno rešitev predlagajo, da dejavnost TIC-a prevzame oddelek za gospodarstvo MO Ptuj. Da naj se čim prej pričnejo postopki za takojšnjo ukintiev LTO so se zavzeli tudi v odboru za finance.

Ptuj • Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo

Za predsednika izvoljen Stane Žitnik

Člani ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki so se v petek, 16. marca, v restavraciji Gastro sestali na program-sko-volilnem občnem zboru, so ob ugodni oceni minulega štiriletnega obdobja razrešili sedanje in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Stane Žitnik, za podpredsednika pa Vlado Žgeč.

Kot je ob oceni dosedanjih aktivnosti poudaril Stane Žitnik, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki sodi s 475 člani med najmočnejše tovrstne organizacije v Sloveniji, so se v minulem obdobju uspešno vključevali v pripravo nekaterih sprememb Zakona o vojnih veteranih, urejanje statusa vojnih veteranov ter ob tem tudi sprejemali nove člane. Lani pa so največ dela posvetili osrednji nalogi, izdaji zbornika Ptuj in leto 1991, s katerim so se vključili v praznovanje 15-letnice osamosvojitve Slovenije. Zbornik, ki so ga svečano predstavili 9. februarja, je skupni projekt veteranov na širšem ptujskem območju ter vseh, ki so s pisnimi pričevanji in fotografijami iz tistega časa prispevali k osvežitvi spomina na priprave in izvedbo osamosvojitve. Izdajo zbornika so podprle vse občine na širšem ptujskem območju ter nekatere delovne organizacije, za kar jim je Žitnik izrekel posebno zahvalo, vse veterane pa je pozval, da takoj pričnejo zbirati prispevke in fotografije za naslednji spominski zbornik, ki bo lahko v mnogočem dopolnil sedanjega. Sodelovali so tudi pri postavitvi razstave ob 15-let-nici osamosvojitve Slovenije, katere nosilec je bil Pokrajinski muzej Ptuj. Poleg tega so uspešno sodelovali tudi z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo borcev, Zvezo slovenskih častnikov ter z vsemi drugimi veteranskimi in sorodnimi organizacijami po državi ter se udeleževali njihovih prireditev, pohodov in raznih tekmovanj. Ob dnevu veteranov so pripravili spominski pohod ter se udeležili tehničnega zbora, ki

Foto: M. Ozmec

Staneta Žitnika so ponovno izvolili za predsednika Območnega združenja VVS Ptuj.

so ga pripravili skupaj s policijsko organizacijo Sever in Policijsko postajo Ptuj. Da bi svojo organizacijo vsebinsko popestrili, so imenovali komisijo za rekreacijo in šport, ki uspešno sodeluje na številnih prireditvah in tekmovanjih, predvsem v streljanju, kegljanju in ribolovu.

Zaradi vseh omenjenih aktivnosti niso uspeli uresničiti zastavljenih nalog, da bi za svojo organizacijo pridobili nove prostore ter da bi v spomin na osamosvojitveno vojno postavili spominsko obeležje, zato ti dve nalogi ostajata za realizacijo v letošnjem letu. Kot je dejal Žitnik, so se z Mestno občino Ptuj že uspeli dogovoriti, da bodo skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj našli primerno lokacijo, morda več lokacij, kjer bodo v spomin na prelomne dogodke pred 15 leti postavili spominska obeležja.

Zaradi izteka 4-letnega mandata so razrešili dosedanje vodstvo in organe ter izvolili nove. Za predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so

ponovno in soglasno izvolili Staneta Žitnika, za podpredsednika Vlada Žgeča, za predsednika nadzornega odbora pa Stanka Megliča. Ob zahvali za ponovno zaupanje vodenja veteranske organizacije je med nalogami v letošnjem letu Stane Žitnik poudaril, da bodo poleg akcije za postavitev spominskih obeležij na osamosvojitveno vojno vso pozornost namenili akciji za pridobitev novih prostorov za svojo organizacijo, zato je predlagal, da bi združili moči in uredili skupen klubski prostor za vse veteranske organizacije, ter povabil k sodelovanju tudi predstavnike Zveze borcev nOv, združenja Sever in drugih veteranskih organizacij.

Njihovim prizadevanjem je

izrazil vso podporo Stanko Meglič, direktor Uprave za obrambo Maribor, in jih ob tem seznanil s zadnjimi spremembami v zvezi s služenjem vojaškega roka v Slovenski vojski in vse veterane vojne za Slovenijo pozval, da se aktivno vključijo tudi na tem področju. Podpredsednik območnega združenja Vlado Žgeč je med drugim opozoril na vse težji ekonomsko-socialni položaj nekaterih članov in ob ugotovitvi, da so finančno razmeroma močna organizacija, saj naj bi letos razpolagali s prek 30.000 evri sredstev, opozoril tudi na možnost, da tisti, ki so socialno ogroženi, zaprosijo za finančno pomoč.

Predsednik Območnega združenja veteranov vojne

za Slovenijo Slovenska Bistrica Božo Juhart je opozoril na dejstvo, da so veteranska združenja nepolitične in nestrankarske organizacije, ter vse pozval, naj se tega držijo in to prednost pred drugimi ohranijo. Podprl je prizadevanja ptujske veteranske organizacije za čimprejšnjo zagotovitev lastnih prostorov in se ob tem pohvalil, da so bistriški veterani pred kratkim dobili v upravljanje zapuščen vojaški objekt, kjer bodo uredili center veteranskih organizacij.

Veteranom s širšega ptujskega območja je za dosežene uspehe, predvsem pa za izdajo spominskega zbornika čestital župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, sicer tudi član tega združenja, in vse čla

ne pozval k sodelovanju na osrednji slovesnosti ob odprtju Puhovega mostu 18. maja, kjer pričakuje njihovo pomoč pri zagotavljanju logistične podpore, saj naj bi na slovesnosti sodelovalo prek 10.000 udeležencev iz vse Slovenije. Referent Upravne enote Ptuj Maks Sledič je veterane seznanil z zadnjimi novostmi pri priznavanju statusa veteranov vojne za Slovenijo. V imenu Društva vojnih invalidov Ptuj pa je veteranom zaželel uspešno delo predsednik tega društva Boris Fras. Dogodek so kulturno popestrili ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, ki jih vodi Janko Kocmut, sicer član in praporščak območnega združenja VVS Ptuj.

M. Ozmec

Ormož • Slovesnost Območne obrtne zbornice

Podelitev priznanj jubilantom

Območna obrtna zbornica OOZ Ormož, ki bo v letu 2009 praznovala 40 let organiziranega obrtniškega delovanja, je pripravila slovesnost s podelitvijo priznanj svojim članom, ki v obrtništvu in samostojnem podjetništvu delujejo 10, 20 ter 30 in več let.

V ormoškem domu kulture sta prisotne nagovorila predsednik OOZ Ormož Ivan Ba-bič in ormoški župan Alojz Sok, ki je ob tej priložnosti izpostavil vlogo in pomen malega gospodarstva v lokalni skupnosti in se zavzel za kakovostno podjetniško dejavnost ter močno in enotno obrtno zbornico.

Jubilejna priznanja - podeljevala sta jih najvišja funkcionarja ormoških obrtnikov in podjetnikov Ivan Babič (predsednik OOZ) in Danilo Ivanuša (predsednik skup

ščine OOZ), so prejeli: za 10 let delovanja: Biška, d. o. o., Miran Čurin, Euroservis, d. o. o., Boštjan Gašparič, Stanislava Gašparič, Gea-inženiring, d. o. o., Marjan Goričan, Grad-Trgo, d. o. o., Grga-Mont, d. o. o., Danilo Havlas, Silvester Hržič, Milan Imerovič, Jani Ivanuša, Borut Janžekovič, Janko Kace, Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., Miran Kovač, Ivan Ku-kec, Ciril Kuster, Milan Lalič, Andrej Lazar, Slavko Leben, Frančišek Lesjak, Damijan Meško, Emil Mlinarič, Jože

Nagrajenci z županom občine Ormož

Muršič, Boris Novak, Marjan Novak, Branimir Bešvir, Milan Pevec, Mojca Plavec, Bojan Rep, Miran Sever, Marjan Sok, Franc Srša, Simona Šoštarič, Dario Tkavc, Unisaj, d. o. o., Leon Žerjav; za 20 let: Marijana Balažic, Ivan Babič, Franc Čavničar, Jože Hudžar, Miroslav Irgolič, Olga Kopše Vukelič, Roman Lašič, Stanko Pesrl, Ivana Antonija Prosnik, Anton Zorjan; za 30 let: Ivan Bogša, Mirko Horvat, Štefan Hozyan, Ivan Jakl, Ivan Jane-žič, Franc Lazar, Mirko Plohl; za 35 let: Zvonka Herceg. Za pridobljeni mojstrski naziv sta posebno priznanje OOZ Ormož prejela Lidija Toplak (frizerska mojstrica) in Milan Perko (zidarski mojster).

Prireditev je popestril nastop godalnega kvarteta glasbenega studia Klavdija iz Ormoža.

Niko Šoštarič

Foto: NS

Cirkuiane • Kaj se je dogajalo na Izredni seji.

Zaključnemu računu da, delitveni bilanci ne!

Zadnja cirkulanska seja je bila res v pravem pomenu izredna; najprej zaradi snega, po katerem je bilo treba dobesedno priplužiti do občinskega središča (in se vmes izogniti še kakšnemu podrtemu drevesu), potem zaradi brleče lučke v sejni dvorani, saj je elektrike zmanjkalo, na koncu pa še zaradi samega dogajanja okoli sprejemanja dokumentov.

Foto: SM

Trije svetniki: Milan Žumbar, Mirko Letonja in Rajko Lesjak, ki so imeli največ pripomb na prikaz zaključnega računa (brez poslovnega poročila) so se glasovanja vzdržali.

Glavna tema tokratnega cirkulanskega sejanja je bila obravnava in sprejetje treh ključnih dokumentov - najprej zaključnega računa (prejšnje skupne) občine Gorišnica, hkrati z njim še dogovora o poravnavi dolgov oz. odprtih postavk iz prejšnjega leta, tema dokumentoma pa naj bi se priključil še sporazum o delitveni bilanci med občinama. Kot je bilo na začetku seje razumeti župana Janeza Jurgeca, naj bi se vsi ti trije dokumenti sprejeli v paketu, vendar so svetniki takšen predlog zavrnili in se lotili obravnave vsake zadeve posebej.

Najprej so se posvetili zaključnemu računu, ki jim ga je bila pripravljena razložiti računovodkinja Krista Kelenc. Toda vprašanja svetnikov so bila takšna, da ni mogla odgovoriti niti na eno izmed njih. Zanimalo jih je namreč predvsem, katere konkretne nepremičnine so bile prodane na območju njihove občine in koliko denarja je iz tega naslova priteklo v lanski skupni proračun. Tega pa se iz skupnih cifer na postavkah ZR ni dalo razbrati, Kelenčeva pa seveda podrobnosti ni vedela. Tako so se po nekaj podobnih vprašanjih dogovorili, da jih bodo zapisali in do naslednje seje pridobili odgovore z go-rišniške občinske uprave. Nato se je oglasil Milan Žumbar: „To, kar smo dobili v roke, je samo pol zaključnega računa. Kje pa je obvezno tekstualno poslovno poročilo s pojasnili, ki je del zaključena računa?! Samo iz številk se ne da razbrati ničesar, saj to vsi vemo!" Nato je Žumbarja še zanimalo, če bi s sprejetjem ZR potrdili tudi predlog delitvene bilance, na kar pa župan ni mogel popolnoma pritrdilno odgovoriti, povedal pa je, da številk v zaključnem računu ne morejo spremeniti, če ga sprejmejo ali ne, ker so to pač že izvršena dejstva. Žumbar se je s tem sicer strinjal, pripomnil pa je, da kar tako na slepo, ne da bi vedeli, zakaj je bil porabljen denar na določenih postavkah, takšnega ZR že ne bo potrdil.

Dogovor o obveznostih in terjatvah je sprejemljiv ...

Dodatek k zaključnemu sporazumu je bil tudi poseben dokument, imenovan dogovor, v katerem je natančno pojasnjeno, kako naprej s finančnimi postavkami, ki so ostale odprte (neplačane). Po tem dogovoru naj bi vse obveznosti do dobaviteljev (dobrih 158 milijonov tolarjev) plačala občina Gorišnica, prav tako pa bi potem njej pripadel ves denar iz odprtih terjatev (54,7 milijona tolarjev), po poračunu vseh preostalih denarnih sredstev pa bi

naj bilo občini Cirkulane nakazano še 4,7 milijona tolarjev.

Župan Jurgec je ponovno opozoril svetnike, da je sprejetje ZR in tega dogovora, pa tudi predloga delitvene bilance nujno čimprej, zaradi pričakovanih razpisov in sprejetja proračuna, sicer bodo prisiljeni sprejeti sklep o začasnem financiranju še do junija letos, kar pomeni, da ne bodo mogli normalno funkcionirati kot občina, v poštev ne bodo prišle nobene investicije, prav tako bodo izpadli iz vseh razpisov za pridobitev državnega sofinanciranja: „Zavedajte se tega, kajti za morebiten takšen razplet dogodkov ne bom prevzemal odgovornosti sam! Vi ste tisti, ki sprejemate akte in če tega ne boste pravočasno sprejeli, potem nosite odgovornost za prihodnje dogajanje!"

Na to se je oglasil Mirko Leto-nja, da imajo vendarle še nekaj čas do konca marca, da pa si želijo razčistiti zadeve, preden jih bodo kar tako „ad hoc" sprejemali in da ni nobene težave, če skličejo še eno izredno sejo na to temo. Župan temu mnenju ni bil naklonjen, še enkrat je poudaril, da zaključnega računa ne morejo spremeniti, pa če se „postavijo na glavo", zato tudi ne vidi smisla v zavlačevanju. Letonja pa je odgovoril, da je to sicer res, da pa želijo imeti pred tem vsa pojasnila, zlasti v zvezi s prodanimi nepremičninami, saj to lahko vpliva na delitveno bilanco. S tem se je potem strinjala tudi Danica Ranfl; češ, da je sporazum o delitveni bilanci spisan „v dobro" občini Gorišnica, sploh kar se tiče terjatev, od katerih naj Cirkulane ne bi dobile nič: „Glejte, prvič ne vemo, kaj je bilo pri nas prodanega in koliko je občina Go-rišnica dobila iz tega naslova. Drugič - tudi mi smo sofinancirali obrtno cono v Moškanj-cih, parcele so prodane, denar

naj bi prišel letos in to v celoti v gorišniški proračun. Mislim, da to ni čisto „fer" in da se bo treba okoli delitvene bilance še pogajati. Za to pa želimo podatke, ki se nanašajo na zaključni račun!"

Delitvena bilanca je politična zadeva!

Župana Jurgeca je ob takih razmišljanjih dobra volja vidno minevala, poudaril je, da je bilo veliko izpogajanega, da je bilo težko in da naj ne zahtevajo nemogočega, ker se bodo potem vse zadeve le še vlekle. Njemu v prid se je potem oglasil še Ivan Hemetek z besedami, da je dogovor k zaključnemu računu dober, da bi lahko bil navsezadnje dogovor pripravljen v razmerju 63:37 in da ga bolj zanima, če se bodo s tem strinjali na gorišniškem občinskem svetu ...

Ponovno se je oglasil Milan Žumbar z besedami, da takšen dogovor podpira, da pa je to že hkrati podlaga za sprejetje sporazuma delitvene bilance, ki pa je preveč pomembna zadeva, da bi se jo lahko sprejelo brez strokovnjakov, potem pa ga je zanimalo še, zakaj župan sploh ni ustanovil strokovne komisije za delitev premoženja med občinama, če je to svoj čas obljubil. Jurgecu je pa ob teh besedah kar malo odneslo „pokrovko z lonca": „Veste kaj, delitvena bilanca je politična zadeva, naj bo to že enkrat jasno. Četa strokovnjakov lahko ugotovi in napiše marsikaj, ampak, če se mi ne sporazumemo med seboj, nam vse te strokovne ugotovitve, pa če so še toliko v prid naši občini, čisto nič ne koristijo! Strokovnjaki pač ne morejo sprejemati teh dokumentov, ali ne?! Sprejeti jih morate vi! In, kar se tiče strokovne komisije; res sem rekel, da jo bom imenoval, vendar v

primeru, če se sami ne bomo mogli dogovoriti!" To, kar je povedal župan, je (bila) čista resnica; nobena ločitev ni čisto pravična, vedno vsak nekaj dobi in nekaj zgubi, potreben je pač kompromis, pri katerem pa je vedno zraven kapljica pelina ...

Sicer je povsem razumeti tudi drugo stran svetnikov, ki bi pač radi vse odgovore in pojasnila, po možnosti pa še kaj iztržiti iz skupne bilance, če bi se iz zahtevanih odgovorov pokazala dovolj dobra osnova za nadaljnja pogajanja. Težava, ki ob tem nastaja, pa je v tem, da lahko cirkulanska občina tudi še kaj izgubi, ne pa pridobi, saj je predlog sporazuma še vedno možno spreminjati (in to ne nujno v dobro Cirkulanam), pa četudi bi se izkazalo, da bi imeli dovolj močne argumente za višje zahteve ... Kot je povedal Jurgec - to je pač politična zadeva in tudi morebitno dolgoletno pravdanje po sodiščih, ki bi jim kdaj konec koncev morda prineslo nekaj tisoč evrov več po delitveni bilanci, lahko občini in občinama samo škoduje, nikakor pa ne more prinesti koristi, ne glede na izhod.

Koza je še cela, ampak volk še (tudi) ni sit ...

Poskusiti dobiti nekaj več iz delitvene bilance pa po mnenju skoraj vseh svetnikov, kljub vsemu povedanemu, nikakor ni greh; najbolj jim je v sporazumu o delitvi šel v nos deseti

člen, ki govori o tem, da se vse terjatve proračuna razdelijo po teritorialnem principu (namenu), v stvarnosti pa to pomeni, da bi pričakovani denar šel v proračun občine Gorišnica, saj se terjatve nanašajo v največji meri na obrtno cono. Tako so na koncu poskušali rešiti stvari nekako v stilu: volk sit in koza cela; in sicer tako, da so s šestimi glasovi za in tremi vzdržanimi potrdili zaključni račun ter dogovor o načinu poplačila dolgov, obravnavo sporazuma o delitveni bilanci pa so prestavili na naslednjo, verjetno prav tako izredno, sejo, ki naj bi se zgodila še pred koncem marca. Ob tem pa so še naročili županu, da naj se še pogaja za boljša izhodišča cirkulanske občine pri delitvi. To pa zna biti težko, vsaj po županovem kislem nasmešku je tako soditi ... Sploh glede na potrjen dogovor o financah, v katerem je jasno zapisano (ki so ga potrdili), da vse obveznosti in terjatve iz zaključnega računa pripadajo občini Gorišnica ...

Gorka jeza gorišniškega župana dan po cirkulanski ponedeljkovi seji pa je tudi dala vedeti, da se ob takih stališčih Cirkulančanov ne piše nič kaj dobrega za naprej ... Ampak o tem v drugem članku.

SM

članica skupine fj UniCredit Group

Vezava iz čiste preračunljivosti!

Novi, strukturirani depozit vam ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena, saj je vezana na rast vrednosti delnic izbranih podjetij evropskega nepremičninskega sektorja. Čas vezave: do 14. aprila 2008. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov.

BankVVu stria Creditanstalt

m

Informacije: 080 88 00

BankAustria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana

Videm • S pete seje občinskega sveta

Proračun sprejet, „baronpicekov" pa nočejo!

17-članski videmski občinski svet je po več tednih podrobnega pregledovanja in usklajevanja proračunskih postavk minuli teden na seji soglasno sprejel letošnji proračun. To je bilo vsekakor vredno aplavza, ki se je po takšnem rezultatu tudi razlegel po sejni sobi, saj je bila „borba" res trda, do zadnje minute ...

Kaj vse se je dogajalo v času sprejemanja letošnjega proračuna, smo že poročali (čisto vsega seveda ne, saj so se glavni dogovori zgodili za zaprtimi vrati). Svetnik Boris Novak je sicer v zvezi s poročanjem prizadeto ugotavljal, da se občani glede na zapisane članke sprašujejo, ali imajo res tako „nesposobne" svetnike oz. „glumače" in ali se na sejah res dogajajo „take čudne stvari", kot je možno prebirati v časopisu, potem pa zaključil, da so proračun sprejeli prej kot velika večina občin in da so povsem kredibilno izvoljeni predstavniki svojega ljudstva ter da se trudijo delati po najboljših močeh. V zagovor gospodu Novaku vsekakor velja povedati, da je celoten videmski občinski svet med tistim res najbolj demokratičnimi, saj lahko vsak pove svoje mnenje (in večinoma ga tudi vsi povedo), kar se marsikje ne dogaja, in da zapisi z njihovih sej zato pač ne morejo biti dolgočasna zapisnikarska poročila, kot bi si mogoče (kdaj) kdo želel.

No, kakorkoli, če so Videm-čani kadarkoli res podvomili v resnost dela svojih občinskih predstavnikov, za kaj takega ne morejo biti krivi članki v časopisu. Lastne izvoljene predstavnike namreč brez dvoma poznajo veliko bolj kot katerikoli novinar, sicer jih gotovo ne bi izvolili ...

Jeza leskovških svetnikov brez učinka

Kot že rečeno, pa je „štori-

je" okoli sprejemanja proračuna zdaj konec. Pred soglasnim sprejetjem akta je bilo sicer slišati še nekaj lepotnih popravkov okoli postavk za nadzorni odbor, najglasnejša pa sta bila nato še haloška svetnika Brane Orlač in Janez Baniček, ki sta opozorila na - po njunem mnenju - nepravično razdelitev sredstev iz RRP za haloški in ravninski del občine. Občina Videm je namreč zaenkrat pridobila približno 72 milijonov tolarjev iz naslova RRP (čeprav naj bi ga po kriteriju ogroženosti morala dobiti 140 milijonov), omenjena sredstva pa so v prvotnem osnutku namenili za pripravo projektne dokumentacije (12 milijonov), za odkup parcel za industrijsko cono (30 milijonov) ter za sofinanciranje gradnje halo-ških cest (40 milijonov). Po zadnjem predlogu proračuna pa je bilo teh 40 milijonov razdeljenih na dve postavki, in sicer 20 milijonov za „nižinske" in 20 za „haloške" ceste. To se ne Baničku in ne Orlaču nikakor ni zdelo pošteno, saj je po podatkih, ki jih je predstavil Orlač, v ha-loškem delu občine neasfalti-ranih še 79 kilometrov cest, v nižinskem pa okoli 9 kilometrov. „Če bomo delali na tak način, ne bodo haloške ceste videle asfalta še naslednjih 30 let in takšen način delitev zame nikakor ne predstavlja skladnega ali vsaj skladnejšega razvoja občine," je še pripomnil Orlač, ki nikakor ni mogel več „ubirati" mirnega tona govora.

Obema je pritegnil še Franc Stopajnik, situacijo je skušal diplomatsko pomiri

Svetnika Brane Orlač in Janez Baniček sta (zaman) poskušala dokazati in dopovedati kolegom, naj za haloške ceste pustijo na postavki vseh 40 milijonov tolarjev ...

ti Novak z besedami, da se mora najprej urediti delitev sredstev iz RRP po kriteriju ogroženosti znotraj regije, pomagal mu je tudi župan Friderik Bračič, da je veliko odvisno od uspešnih kandidatur na razpisih, kjer se lahko dobi še precej denarja (tudi ali predvsem za haloške ceste), ampak da je za to pogoj sprejet proračun, potem pa je olja na ogenj prilil Franc Kirbiš st., ki je prostodušno udaril, da je zdaj mogoče res več investicij v Vidmu, da pa naj se Leskovčani malo zazrejo v prejšnja leta, kaj vse se je delalo pri njih ... in besedni dvoboj se je spet razplamtel.

Prvi se je oglasil Stopajnik, da toliko, kot je bilo investicij v Vidmu, Leskovec nikoli ni dobil, pa lahko seštejejo ves vložen denar, na to pa se je oglasila še Dušica Avguštin z besedami, da Haloze niso samo Leskovec, ampak tudi druge KS, kjer niso doslej dobili praktično nič in da imajo

potemtakem lahko končno kakšno prioriteto. Orlač pa ni popustil: „Da se razdeli 40 milijonov na dva dela in s tem odvzame 20 milijonov haloškim cestam, je rezultat glasovanja na pristojnem odboru, kjer je bil rezultat 2:3. Ker so torej trije člani odbora hoteli ta denar prenesti v nižinski del, bo zdaj tako?! Torej trije ljudje v celi občini lahko odločajo o tem ali kako?!"

Svetniški zbor mu je nato hitel pojasnjevati, da je bil sklep odbora pač takšen, kot je bil, župan, ki pripravlja proračun, pa ga je pač upoštevali - lahko ga pa tudi ne bi ... Tu se je prerekanje potem prenehalo, sicer šele po predlogu Stopajnika, da naj se jim vendarle že enkrat s strani ministrstva za lokalno samoupravo predoči, kako poteka financiranje in na osnovi česa dobi občina ta denar, da se bo končno vedelo tudi, kako ga (pravično) razporediti med oba dela občine.

In potem je bil proračun soglasno sprejet.

Nobenih „baronpicekov"!

Orlaču pa po tem sklepnem dejanju vseeno ni dalo miru in ga je še enkrat zanimalo, kako je zdaj s temi razpolovljenimi 40 milijoni tolarjev, na kar je dobil zelo jasen odgovor, da če bi hotel doseči morebitno spremembo, bi moral še pred sprejetjem proračuna vložiti amandma ..."No, tega pa kot nov svetnik nisem vedel," se je vdal Orlač. Tisti, ki to so vedeli, bi mu sicer lahko to povedali že kakšne pol ure prej, a mu niso. Verjetno zato, ker amandma itak ne bi bil sprejet.

Seja se je nato nadaljevala s sprejemanjem statuta in poslovnika občina. Pri statutu je bil najbolj aktualen 34. člen, kjer naj bi se v dikcijo dodalo, da ima župan lahko le enega

podžupana, po predlogu Ven-česlava Trafela pa naj bi se iz občinskih teles črtal odbor za javne finance in premoženje, ker ima občina za to itak posebno komisijo.

Glede vprašanja okoli enega ali dveh podžupanov, se je le na kratko zaiskrilo; župan Bračič sicer ni in ne skriva želje, da bi imel dva podžupana, s čimer naj bi geografsko pokril celotno občino oz. vsa tri volilna okrožja, večina svetnikov pa je bila vseeno proti. Najbolj sočen argument proti dvema podžupanoma pa je padel iz ust Andreja Rožmana: „Veste kaj, res ne vem, kaj bi z dvema podžupanoma. Vsa pretekla leta smo čisto dobro shajali brez vsakega podžupana, zdaj naj bi imeli pa dva?! Navsezadnje gre samo za bolj papirnato funkcijo, poznam pa preveč ljudi, ki jim kakšna funkcija preveč stopi v glavo in se potem obnašajo kot „ba-ronpiceki". Teh pa res ne potrebujemo več ... "

Smeha je bilo dovolj, Bojanu Mercu (podžupanu) se je sicer malo zataknilo, ker je menil, da opazka leti nanj, toda Rožman mu je pojasnil, da res ni mislil njega, ampak čisto druge ljudi, županu Bračiču pa se je s tem „baron-picekom" do konca potopila želja po drugem podžupanu, saj so svetniki nato soglasno potrdili sklep, da se v statutu izrecno zapiše, da ima lahko le enega podžupana. Padel pa je tudi predlog o izbrisu odbora za javne finance, ki tako ostaja kot delovno telo občine. Tako statut kot poslovnik sta bila potem sprejeta.

SM

Ptuj • Porodnišnica Ptuj se predstavi

Projekt za bodoče starše

Ptujska porodnišnica se že od leta 1999 ponaša s prestižnim naslovom Novorojencem prijazna porodnišnica, z novim projektom, projektom za starše, pa želi svoje delo oziroma porodnišnico predstaviti bodočim staršem že v času pričakovanja novega družinskega člana. Prepričani so, da s tem, ko se bodo pobliže spoznali že pred porodom, čas pričakovanja potekal še lepše in v zadovoljstvo vseh.

raževanja v materinski šoli. Pridobljeno stanje želi prenesti, s tem pa tudi prispevati k temu, da bodo nosečn-

sot, porod in materinstvo najlepši trenutki v življenju vseh staršev.

MG

Ker se v materinsko šolo ZD Ptuj ne morejo vključiti vse bodoče mame, so se v porodnišnici Ptuj odločili za projekt Porodnišnica se predstavi, v okviru katerega bodo izvedli nekaj predavanj, ki bodo trajala pol leta. Vsak tretji ponedeljek se bodo dobili v sejni sobi ptujske bolnišnice ob 17. uri, pokazali pa jim bodo tudi porodnišnico. Na predavanja vabijo bodoče starše, mame in očete, tudi spremljevalke oziroma spremljevalce, ki niso partnerji. Za obisk predavanj se ni potrebno predhodno pri

javiti. Na marčevskem predavanju so govorili o poteku nosečnosti in zdravi prehrani, je povedala vodja projekta Ana Španinger, 16. aprila bo Raid Al Daghistani, dr. med., spec. ginekolog in porodničar, predstavil temo Grozeč splav in prezgodnji porod ter vlogo očeta in njegovo pomoč bodoči materi, maja bo predavateljica Tadeja Gaj-šek, dr. med., specializantka ginekologije in porodničar-stva, govorila o okužbi med nosečnostjo, v drugi temi pa otroku. Junijska tema bo posvečena zgodnji pripravi

na dojenje, o tem bo govorila Ana Španinger, srednja medicinska sestra - babica, v julijski temi bo predstavljen porod, o njem bo govorila Dragica Trstenjak, diplomirana babica, ki bo pripravila tudi avgustovsko predavanje o negi novorojenčka in matere po porodu. Na porod se je potrebno pripraviti tudi fizično, vse bodoče mame vabijo tudi na telovadbo, ki poteka skozi vso nosečnost, pod strokovnim vodstvom dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in četrtkih) ob 18. uri v prostorih fizioterapije v

bolnišnici Ptuj. Prvič se bodo bodoče mamice na telovadbi dobile 2. aprila.

Vodja projekta Porodnišnica Ptuj se predstavi Ana Španinger si je lani pridobila naziv mednarodne svetovalke za dojenje in laktacijo, od lani je tudi dipl. organi-zatorica menedžementa. K temu, da je prevzela vodenje taga projekta, jo je pritegnil bivši predstojnik porodnišnice Zoltan Mileta. Izziv je bil velik, pravi, ker je bila s tem povezana tudi tema njene diplomske naloge pod naslovom Organizacija izob

Foto: Črtomir Goznik

Ana Španinger, vodja projekta Porodnišnica Ptuj se predstavi

Foto: SM

Hajdina • Kaj bodo delali v letih 2007 in 2008 .

Zaščita podtalnice prednostni projekt

Devetega marca so v občini Hajdina sklenili javno obravnavo predlogov proračuna za leti 2007 in 2008. Potem ko jim je 27. februarja uspelo sestaviti stalna delovna telesa občinskega sveta, so se končno lahko lotili razprave. Z vsebino razprave oziroma morebitnimi spreminje-valnimi predlogi se bodo svetniki seznanili še na marčevski seji. S predlagateljem proračuna županom Radoslavom Simoničem smo se pogovarjali o prioritetah v letih 2007 in 2008.

Št. tednik: Katere investicije bodo v občini Hajdina v ospredju v letošnjem letu in katere v letu 2008?

R. Simonič: "Prioritetna investicija celega mandatnega obdobja 2007-2011 je sodelovanje, spremljanje in sofinanciranje projekta Konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Hajdina je v tem projektu uvrščena v t. i. I. fazo. Že v samem začetku razpisa (JN) so nastali zapleti zaradi revizijskih razpisnih vprašanj. Vodenje projekta je prevzelo Komunalno podjetje Ptuj, zraven ministrstva za okolje in prostor ter lokalnih skupnosti s Ptujskega. Letošnje leto bo v ospredju dokončanje II. faze obkanal-ske ceste od Hajdoš (mostu preko kanala) do Slovenje vasi (most preko kanala). Ob celotni trasi bo speljana tudi kolesarska cesta, v okviru prve faze je že dokončana, od meje z MO Ptuj do Hajdoš.

Člani občinske opozicije so izredno sejo zahtevali zaradi odločitve župana Alojza Soka, da se občina Ormož odpoveduje pomembnemu razvojnemu projektu na področju cestne infrastrukture - župan je menda vse aktivnosti glede vzhodne obvoznice peljal mimo vednosti občinskega sveta, na seji pa ga svetniki želijo zavezati, da obnovi vse aktivnosti v zvezi z gradnjo obvoznice.

Modernizacija železnice Pragersko-Ormož-Hodoš prinaša občini Ormož možnosti, ki se ne bodo tako hitro ponovile, je povedal v. d. predsednika OO LDS Ormož Slavko Kosi. Občina Ormož je hkrati z izdelavo lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge pristopila tudi k izdelavi občinskega lokacijskega načrta za vzhodno obvozno cesto mesta Ormož. Cilj izgradnje obvoznice je del obstoječe regionalne ceste R1-230 speljati izven mestnega jedra. S tem bi bilo le-to razbremenjeno tranzitnega prometa, hkrati pa bi bilo z novimi izven nivojskimi križanji ceste in železnice mogoče ukiniti pet obstoječih nivojskih železniških prehodov. Ker že

Med prednostnimi projekti leta 2007 je tudi izgradnja pločnika ob državni cesti Ptuj-Maribor oziroma od meje z MO Ptuj do OŠ Hajdina na Spodnji Hajdini. Pločnik z javno razsvetljavo na tem 900 m dolgem odseku izvajamo skupno z DRSC-jem, in je v fazi izvedbe. V naslednjih mesecih bomo v prostorih Po-slovno-stanovanjskega centra zaključili z deli pri ureditvi in usposobitvi prostorov za zobozdravstveno ambulanto. Pred kratkim je v PSC pričel delovati frizerski salon, v Haj-došah pa je bila odprta lepa prodajalna z avtokozmetiko. Delali bomo tudi na trgu pred PSC, pokopališču in drugje."

Št. tednik: Lahko kaj več poveste o gradnji vrtca, kako daleč so priprave?

R. Simonič: "Vrtec bi v občini Hajdina želeli zgraditi še v tem mandatu. Po vsej verjetnosti ga bomo zgradili kot prizidek ob OŠ Hajdina, za kar pa bo potrebno opraviti

leznica želi narediti progo prepustno, da bi se po njej vozilo tudi s 160 kilometri na uro, ji je v interesu čim manj nivojskih križanj, v Ormožu sta načrtovana dva podvoza.

Kosi je prepričan, da bo z vstopom Hrvaške v EU občutno povečan promet po Kolodvorski in Ljutomerski cesti z navezavo na sedanjo obvoznico. »Spomnimo se prometa, ki je potekal skozi Ormož pred nastankom takega režima, kakšne kolone so se valile skozi mesto Ormož in naprej proti Jadranski obali.«

Po drugi strani se pripravlja izgradnja obrtno-indu-strijske cone, do katere bi se s tako obvozno cesto olajšal dostop. Z obvozno cesto bi se rešili tudi številnih težkih tovornjakov, ki vsakodnevno vozijo skozi mesto, zaradi intenzivnega izkoriščanjem gramoznice Jurkovcev. Tovornjaki vozijo gramoz na vsa gradbišča v SV Sloveniji, z načrtovano gradnjo avtoceste Ormož-Hajdina pa se bo ta promet še bistveno povečal. Občani, ki živijo ob cesti, že leta opozarjajo na neznosne razmere in v LDS so mnenja, da bi občina morala imeti posluh za njihove težave.

še veliko dela. Med drugim bo potrebno pridobiti površine za športno-rekreativno dejavnost, potrebno pa bo spremeniti tudi prostorski

Kosija je zmotilo tudi to, da župan Sok trdi, da v tem trenutku ni denarja za pridobitev lokacijske in projektne dokumentacije za obvoznico in da cesta ni potrebna, ker rešuje le en problem, problem prevoza gramoza. »Take izjave so neodgovorne. Župan bi moral biti na čelu vseh prizadevanj za spremembe, ki se nanašajo na izboljšanje

plan in podobno."

Št. tednik: V kateri fazi so priprave na gradnjo avtoceste in hitre ceste skozi občino Hajdino? Katere

kvalitete življenja občanov. Ocenjujemo, da gre pri dokumentaciji za minimalne stroške, ki se jih župan otepa z izgovorom, da ni poračuna in delitvene bilance in zato tega ne moremo narediti. Podžupan pa istočasno na zborih občanov pravi, da za gradnjo raznih lokalnih cest ne vidi nobenega problema, ne moti ga, da ni delitvene

objekte bo občina pridobila v okviru te gradnje?

R. Simonič: "Javni razpis za oddajo del na odseku Slivni-ca-Draženci je že bil oddan,

bilance. Obvoznici se ne smemo kar tako odpovedati, treba je narediti vse, kar je mogoče, da jo dobimo,« je kategoričen Kosi.

Menda so občino v januarju z agencije za železniški promet opozarjali, da je potrebno pridobiti pooblastilo za izvedbo lokacijskih postopkov, je povedal Kosi, ki meni, da bi župan v občini moral skrbeti za interese svoje občine in ne kar tako zaključiti, »da država pač ne bo gradila ceste tam, kjer si bo to nekdo izmislil«. Za primer je naštel druge župane, ki imajo vsi nemalo zahtev in potreb do države, kako pa jih potem uresničujejo, je odvisno od sposobnosti posameznega župana. Ker pa je naš župan v vladajoči koaliciji, je toliko večja možnost za uspeh, je prepričan Kosi.

pojavili pa so se podobni zapleti kot pri Konzorciju za zaščito podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. Na klubu županov, ki je bil pred nekaj dnevi v Celju, sem ministra za promet mag. Janeza Božiča vprašal, kaj se dogaja na tem za občino Hajdino izredno pomembnem projektu. Odgovoril je, da trenutno še vedno lovijo rok, do konca leta 2009, z deli bodo v najboljšem primeru nadaljevali po 1. juliju, medtem ko je DARS s pripravljalnimi deli že pričel. Občina Hajdina in občine ob trasi AC Slivnica-Draženci pričakujemo vsaj to, kar določa državni lokacijski načrt za ta odsek. Imenovali smo komisijo za odnose z DARS-om, ki se bo povezala s sorodnimi komisijami iz občin ob trasi AC. Skrbela bo za koordinacijo in izvedbo del, v skladu z že omenjenim načrtom."

MG

Župan je predstavnik vseh občanov

Ob tej priložnosti so se v LDS odzvali tudi na dogodke v zvezi z našim župnikom g. Žnidaričem. »Doslej se nismo oglašali, ker smatramo, da je to potrebno prepustiti institucijam, ki so za to zadolžene v naši državi. Ker pa se je župan s svojim pismom predsedniku vlade in ministrom jasno postavil na stran ob-dolženega, nad katerim naj bi bil storjen javni linč in zaradi česar posamezniki protestirajo. Župan je predstavnik vseh občanov občine Ormož, in če se postavi na stališče, da poziva državne organe, da naj se odzovejo v tej zvezi, se nam zdi to tudi kot ena oblika pritiska na institucije, ki zadevo obravnavajo. Neumestno je, da javno proglaša družino žrtve za neurejeno, v kateri vlada alkohol in da se nad razmerami zgražajo tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev. Kako pa naj se ta družina brani? To so obtožbe, ki bi morale za seboj potegniti komentar varuha človekovih pravic ali tožbo. Vprašanje je, kdo v naši družbi je dolžan zaščititi malega človeka. Za to so se nekateri pred volitvami zelo zavzemali.

Alojz Sok, kot posameznik, lahko pove svoje mnenje, kot župan pa tako ne more govoriti. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali bi se naš župan postavil v bran tudi komu drugemu, ki opravlja javno službo in bi se znašel v podobni situaciji,« se sprašuje Kosi.

Viki Klemenčič Ivanuša

Ormož • Vzhodna obvoznica - razvojni problem občine

Stvari še niso zamujene

Sredi meseca je skupno devet svetnikov ormoškega občinskega vložilo zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta. To so bili svetniki LDS, SD, Desus, AS in neodvisni svetnik Bogomir Luci. Izredna seja naj bi imela eno in edino točko Problematika izgradnje vzhodne obvoznice v občini Ormož. Če seje ne bo sklical župan, jo bodo svetniki sami, so povedali na ponedeljkovi tiskovni konferenci.

Dornava • S četrte seje občinskega sveta

Proračunski glavoboli

V dornavski občinski dvorani je na zadnji seji kar krepko zaropotalo okoli predloga novega proračuna, gladko pa so bili sprejeti poslovnik in statut občine ter zaključni račun. In kaj je svetnike tako motilo pri proračunskem predlogu?

Začelo se je z malenkostmi; Janko Horvat se nikakor ni mogel sprijazniti s postavkami za vzdrževanje mrliških vežic in dovozom odpadkov za obe pokopališči, za kar je letos namenjeno manj denarja, kot prejšnje leto, potem pa ga je razjezila še razdelitev financ med štiri vaške odbore: „Že leta dolgo opozarjam, da denar ni pravilno razdeljen. Če gledamo po številu prebivalcev, dobijo v Polenšaku več denarja po glavi kot recimo v Dornavi. Preračunano je razmerje tako, da Dornav-čani dobijo po 13 evrov na občana, Polenšani pa po 17 evrov. To se mi ne zdi prav, naj se denar razdeli bolj pravično!" Župan Rajko Janže-kovič je takšno razporeditev pojasnil z besedami, da je vsa leta veljal takšen kriterij razdelitve in da se pri tem ključu ne upošteva le število prebivalcev, ampak tudi drugi faktorji (ne)razvitosti, da pa je v končni fazi za oba dela občine - gričevnati, ki ga zastopata VO Polenšak in VO Žamenci ter za nižinski (VO Mezgovci in VO Dornava) namenjenega enako denarja. Tu se je razprava zaključila, nato pa sta se oglasila Jožef Hojnik in Franc Kukovec, da niti v proračunu, niti v načrtu razvojnih programov ni nikjer

„videti" kakšnih investicij na Polenšaku, da bi bilo pričakovati vsaj kakšne idejne zasnove ali za vrtec ali pa za kanalizacijsko mrežo v tem delu občine. „Takšen proračun z načrti je pa hudo težko zagovarjati pred svojimi ljudmi," je še povedal Kukovec. Opazka je bila upravičena in župan je povedal, da idejne zasnove lahko umestijo v razvoje načrte, vendar šele po letu 2008, saj so letošnje naložbe prevelike, predvsem pa bo treba plačevati dolgove še za nazaj; v prvi vrsti za občinsko stavbo, pa za kanalizacijo, pa za šolsko kuhinjo itd., tako da bodo za tekoče investicije že itak morali najemati kredite. Horvata je v tem kontekstu zmotila predvsem postavka 61.000 evrov za šolsko kuhinjo; češ, da saj je bila sanirana in plačana že lani, Janžekovič pa je pojasnil, da je bila sanacija res narejena, plačan pa le tisti del, ki ga je sofinanciralo šolsko ministrstvo, medtem ko občina svojega deleža še ni poravnala: „In enako je z drugimi lanskimi naložbami. Ostalo je odprto plačilo za našo upravno zgradbo, za katero bomo letos namenili preko 324 tisoč evrov, za ureditev zdravstvene in zobozdravstvene ambulante bo šlo dobrih 208 tisoč evrov, za

kanalizacijo pa še 710 tisoč evrov, da o drugih naložbah ne govorim posebej." Janže-kovič je ob tem še povedal, da je bil lani plačan le del že izvedenega kanalizacijskega omrežja in da bodo letos

celotno omrežje v Dornavi in Mezgovcih dokončali, plačati pa bo treba vse, tako del lanske naložbe kot planirano letošnjo.

Okoli predloga proračuna in razvojnega načrta je nato

padlo še nekaj debate, konkretnih predlogov pa ni bilo slišati; vse skupaj je pač bolj temeljilo na razčiščevanju plačil lanskih naložb, kar bo pobralo precejšen del letošnjega proračuna, za načrtovane nove investicije pa je predvideno zadolževanje v višini dobrih 610.000 evrov.

Župan Janžekovič je na koncu predlagal, naj vendarle glasujejo o predlogu proračuna, da se premaknejo z mrtve točke, toda oglasil se je svetnik Janko Horvat, da je pred sprejetjem predloga nujno potrebna še javna obravnava dokumenta, vsaj po vaških odborih, sicer pa bi proračun moral biti objavljen tudi na internetni strani

občine ali kako drugače bil dan na vpogled širši javnosti. Očitno se je z njim strinjala velika večina, saj so potem izglasovali, da predlog proračuna ni sprejet, pač pa ga bodo nadalje obravnavali potem, ko bo izpolnjen „javni vpogled" vanj. Glede na pričakovane razpise, zlasti šolskega ministrstva, ki se pričakuje konec marca ali v začetku aprila, in na katerega se z naložbo novega vrtca želi prijaviti tudi občina Dornava, je tako pričakovati, da bo naslednja seje še pred zadnjim marčevskim dnem; do takrat pa bo izpolnjen tudi zakonski pogoj javne objave proračunskega predloga.

SM

Okoli letošnjega dornavskega proračuna je bilo izrečenega že veliko, očitno pa še ne vse, saj so svetniki ponovno obravnavo prestavili na naslednjo sejo ...

Slovenija • O medsosedskih odnosih nekoč in danes

Je prva Evro regija le politični marketing?

Zanje čase tudi pri nas se vse pogosteje govori o italijanski politični pobudi oziroma želji po vzpostavitvi in konstituiranju prve Evro regije. V Neodvisnih sindikatih Slovenije so po besedah predsednika Rastka Plohla trdno prepričani, da gre le za zavajanje in politični marketing.

Kot je zaslediti v javnosti, naj bi Evro regija zajemala del italijanskih, slovenskih in hrvaških ozemelj; od Italijanskih ozemelj naj bi zajemala Benečijo in Furlanijo - Julijsko krajino, od slovenskih Primorsko, Notranjsko in Novogoriško, od hrvaških pa Istro. To so ozemlja, ki so do druge svetovne vojne in med njo pripadala Italiji, po drugi svetovni vojni pa nekdanji SFRJ, natančneje Sloveniji in Hrvaški.

Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl pa je trdno prepričan, da se za italijansko pobudo po formiranju Evro regije skrivajo predvsem interesi Italije, o čemer pravi:

„S tem, ko Italija ni uspela z revizijo Osimskega sporazuma in Haider z odpravo Avnojskih sklepov, ki bi krepko spremenili zemljevid Slovenije in to tako, da Slovenije ozemeljsko enostavno ne bi bilo več, lahko danes na osnovi zgodovinskih izkušenj postavimo vprašanja, ali Italija ni poizkušala »izgubljenih« ozemelj

ponovno pridobiti s pomočjo Haiderja, madžarske skrajne desnice oziroma nekdanji tretji rajh, računajoč predvsem na kratkovidno in zaslepljeno slovensko lokalno in državno politično elito ter predvsem, ali sedaj ne deluje z novo zvijačo, to je želji po formiranju prve Evro regije - kot nadomestnega plana za neuspelo revizijo Osimskega sporazuma."

Kako pa naj bi se po vašem mnenju to lahko zgodilo?

„Zadeva je preprosta. Slovensko gospodarstvo in delovno silo na tem območju želijo vezati in narediti popolnoma odvisne od italijanskega, zatem vzpostaviti institucije in politično oblast Evro regije, ki bi začasno bila podrejena Bruslju in potem, ob primernem trenutku, zadevo referendumsko - plebiscitarno pripojiti Italiji. Prepričan sem, da bi se prebivalci prve Evro regije v zelo kratkem času bivalno pomešali in bi milijoni z volilno pravico z italijanske strani napram nekaj sto tisoč

slovenskih in hrvaških volilnih opravičencev, zagotovo dosegli veličastno zmago, ali če hočete okoli 90 % referen-dumsko-plebiscitarno voljo.

Tako bi bilo pravno vse čisto."

In kaj se lahko pripeti, če ideja o prvi Evro regiji ne uspe?

„Vedeti je treba, da tudi

madžarska, zaenkrat sicer le še skrajna desnica, zahteva revizijo svoje državne pogodbe, ko so ji bila po I. svetovni vojni odvzeta državna ozemlja,

Foto: M. Ozmec

Rastko Plohl: „V Neodvisnih sindikatih smo prepričani, da pomeni Evro regija le politični marketing."

med njimi je tudi slovensko Pomurje ali Prekmurje. Kaj le pomeni posneta tuja oddaja o Istri, ki je bila predvajana tudi na slovenski televiziji, in govori izrecno o Istranih kot neki posebni etični skupini, ki je nikoli v resnici ni bilo, ne pa o Slovencih, Hrvatih in drugih narodnostnih skupinah v Istri? To lahko pomeni usluga skrajne madžarske desnice Italiji za proti uslugo, ko bodo izpostavili svoje zahteve?

Kaj pa bi se po vašem mnenju lahko pripetilo s preostalim ozemljem Slovenije?

„Odgovor je na dlani. Samo spomnimo se malo, okupacijski pravni red tretjega rajha iz druge svetovne vojne je še danes prikrito veljaven in le čaka svojo priložnost. Postavlja pa se tudi zanimivo vprašanje, kako reagira in kako bo še reagirala v bodoče kratkovidna in naplahtana politična elita. Malo jih opazujmo in spremljajmo, domovini zveste hčere in sinovi."

-OM

Foto: SM

Ptuj • Predstavili trilogijo dr. Ivana Stoparja

V skromnejših gradovih so kuhali kar v domačem kaminu

V slavnostni dvorani ptujskega gradu so 15. marca predstavili knjigo dr. Ivana Stoparja Ostra kopja, bridki meči, drugo knjigo iz trilogije Življenje na srednjeveških gradovih. Stoparjevo življenje in delo je predstavila Urška Pipan iz založbe Viharnik, d. o. o., Ljubljana, z avtorjem pa se je pogovarjal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.

Med drugim je kar 30 let deloval v celjskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, je eden najbolj plodovitih pišočih strokovnjakov s področja varovanja kulturne dediščine. V slovenskem prostoru se je uveljavil kot vodilni kasteolog. Izdal je prek 50 samostojnih knjižnih publikacij in več kot 50 znanstvenih razprav. Njegovo življenjsko delo je posvečeno sistematičnemu zbiranju gradiva o srednjem veku in preučevanju grajskih stavb, s katerim se ukvarja že cela tri desetletja. Tako je tudi nastala serija Grajske stavbe na Slovenskem, kjer je poudarek na grajski arhitekturi in njenih zakonitostih. V njej je doslej izšlo že 18 knjig; pri tej zbirki njegovo delo nadaljuje Igor Sapač. Pri svojem delu se avtor ni mogel izogniti inventarju, inventarnim zapiskom, dokumentom in slikovnemu gradivu, ki ponazarjajo vsakdanje in družabno življenje grajskih prebivalcev. Prav to plast srednjeveške zgodovine, ki predstavlja srčiko njegovega dosedanjega dela, je želel dr. Ivan Stopar natančno obdelati in izdati v knjižni obliki. Tako je nastala trilogija pod skupnim imenom Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem, dve knjigi sta že izšli, tretja Za grajskimi zidovi pa je v rokopisu že pripravljena, je o avtorjevem delu med drugim povedala Urška Pipan iz založbe Vihar-nik, d. o. o., pri kateri sta že izšli prvi dve knjige iz omenjene trilogije.

Celotna zgodba se je začela s popisovanjem grajskih stavb, je uvodoma povedal

Foto: Črtomir Goznik

Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, dr. Ivan Stopar, avtor trilogije Življenje na srednjeveških gradovih, in Urška Pipan iz založbe Viharnik (od leve) na predstavitvi druge knjige trilogije Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem pod naslovom Ostra kopja, bridki meči.Tretja knjiga Za grajskimi zidovi je v rokopisu že pripravljena.

dr. Ivan Stopar, ko je predstavljal trilogijo Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem. Kot konservator je ugotovil, da gre za gradivo, ki je povsem neobdelano. Vedno ga je zanimala kulturna zgodovina, kaj se je na teh gradovih dogajalo, kako so živeli. Iz prevodne literature, ki je pri nas na voljo, je ponavadi vedno govora o tistem najvišjem fevdalnem sloju, v fevdalni sloj visokega plemstva so na celem slovenskem ozemlju sodili samo Celjski grofje, na njegovem robu pa še goriški grofje, vsi ostali pa so bili ministrialci, fevdalna gospoda, ki ni bila samostojna. Življenje na malih mini-strialskih gradovih, zlasti še v zgodnejših obdobjih fevdalizma, je bilo veliko bolj pre-

prosto. Standard pri grajski gospodi nižjega ranga ni bil bistveno drugačen od tistega na vasi. Po križarskih vojnah pa se je vendarle začelo spreminjati. Na začetku je kazalo, da bo Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem ena sama knjiga. Delo je dr. Ivan Stopar želel utemeljiti predvsem na tistem gradivu, ki ga imamo doma, tudi slikovno gradivo je v največji možni meri vezano na slovenske kraje. V knjigi Ostra kopja, bridki noži je prvič predstavljeno tudi srednjeveško težko orožje, ki je manj znano. Za avtorja srednjeveška vojska ni bila samo bojevanje vitezov in pešakov, to so bili tudi vsi tisti, ki so v eni ali drugi bitki izgubili roko, nogo in so se potem plazili od ene božje

Foto: Črtomir Goznik

Dr. Ivan Stopar: "Naj si bodo gradovi še tako podobni, niti dva nista enaka, tudi zato je potrebno vsak grad posebej obravnavati."

poti do druge, od enih farnih vrat do drugih. Povsod je skušal ujeti širši pristop, šlo mu je predvsem za čim bolj oseben način prikazovanja, tudi zato, da bi se čim bolj ognil faktografiji. Vedno pa je bil zelo vesel, če je lahko tudi v tujini našel kakšno stvar, povezano s slovenskim ozemljem. V svojem opisovanju je želel biti čim bolj prizemljen, brez pretirane romantike, o vsem pripovedovati čim bolj sproščeno, čim bolj slovensko. Vesel je vsakega odmeva o svojem delu, da je uspel v svojem pripovedovanju zainteresirati, zadovoljen je, ko sliši besede, da se to, kar je napisal, vendarle da brati, čeprav pa pravi, da pa še to ne pomeni, da odstopa od nekih znanstvenih principov. Na predstavitvi prvih dveh knjig iz trilogije Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem pa je dr. Stopar še posebej poudaril, da pri svojem delu izhaja iz arhitekture. S tlorisi pa je tudi želel ponazoriti rast teh značilnih arhitektur. Vsak grad ima svoje poteze, svojo arhitekturo. Gradovi so si lahko še tako podobni, vendar niti dva nista enaka. Zato je potrebno vsak grad tudi posebej obravnavati. V tretji knjigi Za grajskimi zidovi pa bo povedal še marsikaj zanimivega, tudi o grajskih kuhinjah, ki jih v skromnih gradovih praviloma sploh ni bilo. Kuhalo se je v domačem kaminu. Sicer pa se na nobenem od slovenskih gradov, ki so imeli kuhinje, lete niso ohranile.

Tednikova knjigarnica

Bralna značka za odrasle 2007

V torek, 20. marca, je bil mednarodni dan pripovedovanja, dan za njim je praznovala poezija, torej na prvi pomladni dan; kot nalašč za uradni pri-četek bralne značke za odrasle 2007, akcije Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki se ji letos pridružujejo še bralci Mariborske knjižnice in knjižnice Ormož. Minulo leto je bralno značko osvojilo čez 130 odraslih, ki so prejeli knjižni dar založb Mladinska knjiga in Družbe Piano na literarnem večeru s pesnikom, pisateljem, esejistom, ornitologom, dobitnikom številnih literarnih nagrad Iztokom Geistrom.

Vabljeni tudi vi, spoštovani bralci knjigarnice, med bralce in v knjižnico! Na spletni strani www.knjiznica.ptuj-si boste našli vse informacije, bralni seznam in bralno mapico, lahko pa si boste ogledali tudi fotografije z lanskega svečanega zaključka - ta bo tudi letos v tednu, ko praznujejo splošne knjižnice (20. novembra).

»Branje osvobaja bralca in ga postavi od branja knjige k branju samega sebe. Pripravi ga k temu, da sodeluje v pogovorih ... , kot to počne toliko dejavnih bralcev: starši, učitelji, prijatelji, pisatelji, prevajalci, kritiki, založniki, knjigotržci, knjižničarji. Edinstvenost vsakega bralca, ki odseva iz posebne narave njegove osebne knjižnice (njegovega intelektualnega genoma), cveti v raznolikosti,« zapisuje Gabriel Ziad v zbirki esejev Toliko knjig ! (KUD Sodobnost International, 2006). Zato so raznoliki tudi izbrani naslovi letošnje bralne značke. Bralni seznam in mapica (dobite ju v vseh izposojevališčih Knjižnice Ivana Potrča) zajemata sedem tujih in sedem domačih avtorjev, torej 14 knjižnih naslovov. Med njimi so avtorji, ki so prejeli številne literarne nagrade, prozaisti in pesniki, avtorji zajetnih zgodb in drobnih literarnih biserov. V današnji knjigarnici predstavljam prvih sedem knjig bralne značke za odrasle: Seznam knjig Bralna značka za odrasle 2007

Za osvojitev knjižne nagrade velja najmanj pet prebranih knjig, tri naj bodo s seznama, ostale papo želji; veljajo tudi drugi naslovi navedenih avtorjev.

1. Michal Viewegh: Čudoviti pasji časi. Iz češčine prevedla in napisala spremno besedilo Nives Vidrih. Ljubljana: Sanje, 2003. 214 strani.

... »Pri Ziti v Podoli noben porod ne boli,« je pri kosilu pesnila babica Liba in celo oče Kvidovega očeta, dedek Josef, čeprav apriori skeptičen do vsega komunističnega, pri čemer zdravstvo ni bilo nobena izjema, je bil voljan dopustiti, da je verjetnost, da bi zdrobili Kvidovo glavico s porodniškimi kleščami, tokrat vendar nekaj nižja kot običajno ... Povojne in tranzicijske čase v luči odraščanja glavnega junaka Kvida, je avtor (roj. 1962) opisal simpatično humorno; mnoge socialno-družbene karakteristike in značajske lastnosti junakov pa bi pristajale tudi Slovencem. (V slovenščini še: Vzgoja deklet na Češkem, Roman za ženske, Igra na izločanje).

2. Andrej Brvar: Domača naloga: za učitelja A. K., napisal Andrej Brvar. Za učence dorisal Zmago Jeraj. Lepopis Evita Lukež. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1985. Zbirka Matjaževa knjižnica.

Ulica pelje v sonce kot vlak v tunel / in pomislim, kako ni čisto prav, da moram v šolo to jutro / in potem tudi Braco misli tako / in potem vseeno mečem dinar in je grb / in potem ne stečeva v šolo, ... Brvarjeva (roj. 1945) knjiga iz zbirke za mlade bralce je knjižna umetnina, besedilna, likovna in oblikovalska. In s poetično besedo in sliko spominja na davne šolske dni in vzgojne običaje. (Brvarjeva poezija z ilustracijami Zmaga Jeraja: Pesnitve in pesmi, Zimska romanca, Mala odiseja; za bralno značko velja tudi knjiga Naplavine).

3. Anton Ingolič: Gimnazijka. Spremna beseda Dušan Čater. Ljubljana: Ka-rantanija, 1998. 304 strani. (ali druge izdaje)

Besede so se oddaljevale in se zlivale druga v drugo. tudi glasovi so se zlivali v en sam glas, ki je tonil v nekakšno gosto meglo. V tej megli so se začele zgubljati tudi klopi s sošolci in sošolkami ...

Pisatelj Ingolič (1907-1992) je do zadnjega dne dokazoval, da se prava ustvarjalnost kaj malo briga za nasprotna mnenja in je svojo pripovedno živost dokazal tudi s svojimi knjigami, je zapisal Ivan Bizjak. Zraven navedenega romana (prvi slovenski »tabujski« roman za mladino) veljajo za osvojitev bralne značke tudi druga Ingoličeva dela.

4. Iztok Geister: Dopuščanje narave: esej o naravovarstveni etiki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. (Zbirka Kultura). 135 strani.

Tenkočutno in jezikovno izbrano, kot znajo pesniki, Geister pojasnjuje: Naravo moramo prepustiti njenemu lastnemu gospodarstvu, ki je zgrajeno tako, da se neprestano ruši in znova gradi. Iz strahu pred vremenskimi ujmami se krepi zaupanje v naravo in menda ne mislimo, da je spremembam v naravi mogoče kljubovati. Ključno je to, da se zavedamo, da medvedu smrdimo.

Avtor je dobitnik zlate ptice za poezijo, Rožančeve nagrade, nagrade Prešernovega sklada ... Za osvojitev bralne značke veljajo še : Popotovanje od Pirana do Ankarana, Levitve, Plavje in usedline ...

5. Dubravka Ugrešic: Ministrstvo za bolečino. Prevedla Klarisa Jovanovic. Izola: Meander, 2005. (Srebrni Meander).

Tiste nekdanje Jugoslavije, dežele, v kateri so se rodili in iz katere so prišli, ni bilo več. Težavo so reševali s svojilnim zaimkom naš. Tako je bilo ime za nekdanjo Jugoslavijo bivša Juga (in še ta Juga je bila stara gastarbajterska okrajšava za Jugoslavijo). Besedi Titoland in titanik sta krožili naokoli kot vic ...

Izjemna zgodba izven meja najbolj popularne hrvaške avtorice, dobitnice nagrade Heinricha Manna, odlično podaja razsežnosti maternega jezika in komunikacije glavnih junakov, likov razpadle dežele, razčlenjuje bistvo jezikovne kulture, odkriva intimo tujstva, begunstva ... Za bralno značko velja tudi Kultura laži.

6. Patrik Ourednik: Evropeana: kratka zgodovina dvajsetega stoletja. Prevedel Andrej Rozman. Ljubljana: Društvo ZAK, Društvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književnosti, 2006. (Knjižnica ZAK; knj. 3). 101. str.

... Po prvi svetovni vojni je bilo veliko ljudi prepričanih, da je svet gnil. Ker demokratične vladavine niso bile sposobne preprečiti vojne, kapitalizem pa je izzval svetovno gospodarsko krizo, je bilo potrebno poiskati nove poti. Tako sta se razrasla komunizem in fašizem ... Avtor je za to zabavno, groteskno zgodovinopisje prejel leta 2001 nagrado časopisnih kritikov in literatov za najboljšo knjigo leta svoje dežele. Evrope-ano - zgodovino precej drugače - bi morali prebrati vsi Evropejci.

7. Anne - Laure Bondoux: Morilčeve solze. Prevedla Tanja Lesničar Pučko. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006. (Zbirka Najst). 144 str.

... Louis je odprl torbo. Ven je potegnil knjigo. Bila je stara, s porumenelimi stranmi, in pojasnil je, da je bila očetova. Nekega dne, že dolgo je tega, mu jo je trgovec z vinom dal skupaj z mošnjo cekinov. To darilo, tako nenavadno, je presenetilo Louisa. Še toliko bolj, ker je šlo za pesniško zbirko ... Mlada avtorica (roj. 1971) je ustvarila neverjetno poetično, trpko in srčno vzdušje v mali veliki zgodbi o prijateljstvu med otrokom in odraslim, med žrtvijo in morilcem žrtvinih staršev. Morilcu je dala ime Angel.

Liljana Klemenčič

Ptuj • Dan šole Ljudski vrt

V znamenju niti kulture

V petek, 16. marca, so v OŠ Ljudski vrt imeli Dan šole, v okviru katerega je na treh lokacijah (učilnicah, telovadnici in v prireditvenem prostoru) med 16. in 18. uro potekala predstavitev celoletnega projekta z naslovom Niti kulture nas šivajo.

Učenci so si dogajanje ogledali v spremstvu staršev. Letošnji Dan šole so pripravili nekoliko drugače, brez osrednje prireditve. »Odločili smo se za obliko, v kateri je aktivno udeležena največja možna večina učencev. Pripravili smo dan odprtih vrat šole. V oblikovanje projekta, posvečenega kulturi, so bili vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda. Z razstavami, nastopi, kvizi in predstavami so pokazali vse, kar so skozi vse leto naredili. Letošnji dan je bil že sedemnajsti po vrsti, odkar smo 10. marec izbrali za svoj praznični dan, sicer pa je v tem šolskem letu OŠ Ljudski vrt stara 49 let. Za 50-letnico, ki jo bomo praznovali v naslednjem šolskem letu, pa pripravljamo nekaj večjih prireditev in osrednjo prireditev,« je ob letošnjem prazniku OŠ Ljudski vrt povedala ravnateljica Tatjana Vau-potič. V novem šolskem letu bo bodo začeli veljati tudi novi šolski okoliši, razdeljeni na gravitacijska območja. Za šolsko leto 2007-2008 pa je vpis že zaključen, vpisali so

Foto: Črtomir Goznik

V celoletni projekt Niti kulture nas šivajo so bili vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda.

75 učencev, kar predstavlja tri oddelke po 25 otrok.

Na matični šoli imajo v tem šolskem letu 620 otrok, podružnico v Grajeni pa obiskuje 180 učencev. Po pridobitvi novih učnih prostorov so se pogoji za delo na matični šoli

bistveno izboljšali. Še vedno pa je njihov velik problem telovadnica, po najnovejših pogovorih v ptujski Mestni hiši je znanega toliko, da naj bi do konca maja letos sprejeli odločitev o novi lokaciji telovadnice in njeni velikosti.

Kot vse kaže, naj bi jo zgradili v povečanem obsegu na mestu sedanje telovadnice, na zemljišču šole, preučujejo pa tudi možnost postavitve večnamenske dvorane na drugi strani šolskega zemljišča.

MG

Ptuj • Dnevi, namenjeni zvokom kitare

2. festival klasične kitare

Med 21. in 23. marcem se na Ptuju odvija drugi Festival klasične kitare, ki ga tudi tokrat prireja Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj pod programskim vodstvom Marka Korošca.

Po lanskem festivalu, na katerem so kitarski sladokusci prav zadnji dan prireditve do zadnjega kotička napolnili prostore CID-a, so se organizatorji odločili zadevo ponoviti in jo tudi razširiti. Uspešni nastopi učencev Glasbene šole Karol Pahor

Ptuj, dijakov glasbenih gimnazij Maribor in Ljubljana, mladega Bora Zuljana, ki trenutno nabira izkušnje v Ameriki ter enega izmed vodilnih slovenskih flamenko kitaristov Matjaža Stošiča, so obrodili sadove in pripomogli k širjenju dobrega glasu o

ptujskem kitarskem festivalu tudi izven štajerskega konca. Na letošnje vabilo so se znova odzvali številni profesorji, ki so angažirali svoje uspešne dijake in študente. Na uvodnem večeru se je predstavilo pet mladih nadobudnih kitaristov iz Srednje glasbene

Foto: arhiv CID-a

Matjaž Stošič, večer flamenka 2006 v okviru 1. festivala klasične kitare v CID Ptuj.

in baletne šole Maribor pod mentorskim vodstvom prof. Vojka Vešligaja in prof. Saša Lamuta: Astrid Kukovič, Dušan Slaček, Marko Strmčnik, Timi Krajnc in Petra Habja-nič. V četrtek so se predstavili študenti kitare z Akademije za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tomaža Rajteriča: Matija Dolenc, Jure Zdovc, Matic Smolnikar in Aljoša Vrščaj, ki ga poučuje prof. Žarko Ignajtovic. Zadnji večer festivala, ki bo nocoj ob 20. uri v slavnostni dvorani na ptujskem gradu, bo namenjen ljubiteljem komorne glasbe, predstavila pa se bo zasedba Trio Evivo. Kitarskemu mojstru Vojku Vešligaju se bosta pridružila umetnika z bogatimi referencami na področju glasbe flavtist Martin Belič ter violinist Klemen Bračko. Omenjena zasedba se bo predstavila z deli A. Piazzolle, C. Debussya, C. M. von Webra, W. Matiegke ter S. Assada. Vstopnina je pet evrov za odrasle in štiri evre za mladino.

Organizatorju festivala Centru interesnih dejavnosti Ptuj sta pri izvedbi pomagala tudi Pokrajinski muzeju Ptuj in hotel Mitra.

Svet je majhen

LDS-u v slovo

Takoj po lokalnih volitvah smo bili med redkimi, ki so opozarjali na neizbežen razpadLiberalnode-mokratske stranke in na napačno vodenje Jelka Kacina. Iz ptujskih LDS-ovih krogov smo bili tarča vseh vrst napadov, a me veseli, da se je nekaj mesecev kasneje naša analiza izkazala za pravilno. LDS umira in ni možnosti, da bi se še kdaj pobrala.

Strinjam se z analitiki, ki ocenujejo, da je bila to tranzicijska stranka, ki je začela umirati v trenutku, ko je opravila svojo nalogo, vendar sem prepričan, da bi se - ko je izgubila oblast - lahko pravočasno modro preoblikovala in rešila. Žal ni bilo tako in v Sloveniji je prišlo do bipolarnega sistema, ne da bi se za to sploh potrudili. Postalo je jasno, da je partnerstvo za razvoj, s katerim je Janša želel razbremeniti breme svoje koalicije v primeru neuspeha, mrtva črka na papirju, SD in SDS pa vedno bolj poudarjata svoje razlike, ker če Borut Pahor želi še napredovati v javnomnenskih raziskavah, nima druge možnosti. Janša pa se zapira vase, namesto da bi aktivno oblikoval politično sceno.

Naš premier, ki mu podpora počasi pada, je naredil usodno napako v trenutku, ko ni želel razumeti, tako kot večina kulturno-politične elite okrog njega, sporočila, izvirajočega iz intervjuja Gregorja Golobiča na Objektivu konec lanskega leta. Janša je ravnal napoleonsko. Verjel je v napad kot najboljšo rešitev. Verjetno so mu napačno svetovali, da gre za labodji spev in da bi bilo dobro končno uničiti zgodovinskega nasprotnika. Ker v slovenskem prostoru, kadar želiš pridobiti podporo, ni boljšega kot postati »žrtev«, in ker Golobič še vedno spada med najbolj bistre glave naše državice, je prišlo do bumerang efekta. Pahor pridobiva na račun Janše, vključuje razočarane LDS-ove volivce in sanja o zmagah na naslednjih volitvah, a do takrat je pot še dolga in SDS-u bo verjetno prišla v pomoč prav nova stranka, ki jo bodo v kratkem ustanovili pri-padnikipobude Zares.

V državah, znotraj katerih obstajajo skrajne stranke, kot je naprimer Italija, je bipolarizem skoraj neizbežna rešitev za učinkovitejši nadzor demokratičnega sistema, alternativa med dvema blokoma pa prisilna rešitev, ki pa seveda lahko pripelje do težav v vladanju. Pri nas, kjer je edina »skrajna« stranka Jelinčičeva SNS, ki za demokracijo predstavlja bolj potreben katalizator domače demagogije in populizma kot kakšno resnejšo težavo, pa bi raznolikost političnega prostora morala biti dobrodošla.

Nova, bodoča stranka oziroma Pobuda je skočila v igro prav v trenutku, ko so ankete začele kazati, da Pahorjeva SD pridobiva vedno bolj utemeljeno avreolo sredine in da bi bila črno-rdeča koalicija naslednje leto skoraj neizbežna. Od zdaj naprej pa nihče ne bo več spal mirnih sanj. Pahor, ki če je resen in spoštovanja vreden politik, nikakor ne more kandidirati za predsednika republike ter na takšen način obsoditi Socialne demokrate na propad. Zavedati se mora, da si mora postaviti en sam cilj, postati prva stranka, če si zeli zagotoviti stolček v naslednji vladi. Samo tako se bo sestavljanje naslednje vlade neizbežno vrtelo okoli SD-ja, drugače zna nastanek nove liberalne meščanske sredine zmešati vse karte na mizi in pripeljati do drugačnih scenarijev, ne glede na delež volivcev, ki jih bo pritegnila.

Če pozabimo na trenutne ankete, se moramo zavedati, da bo po evropskem predsedovanju podpora današnji vladajoči koaliciji verjetno kar visoka in da je malo verjetno videti novo liberalno stranko s pod 10-odstotno podporo.

Borutu Pahoju, ki mu je uspelo preoblikovati staro komunistično stranko v sodobno socialistično z močno prisotnostjo novih, bistrih, mladih in pametnih članov, se slika lahko pokvari tudi zaradi samomorilnih odločitev, kot so nerazumljivi sprejemi izkušenih politikov, prihajajočih iz starega LDS-a. Na takšen način se bo zelo verjetno starejša »garda«, ki se bo počutila vredna odgovornosti, odločila, da ostane in bo s tem preprečila SD-ju dokončati kulturni skok.

Slovenska politika bo v naslednjem letu precej živahna. Zagotovo se ne bomo dolgočasili, a vse, kar nam zdaj še »zares« manjka, je ena prava, sodobna, resna krščansko-demokratska stranka.

Dr. Laris Gaiser

Markovci • Dogodek stoletja v farni cerkvi

Na markovo bodo zadonele nove orgle

V farni cerkvi sv. Marka bodo na markovo nedeljo, v okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Markovci, zadonele nove orgle Opus 91, ki bodo s prenovo kora vred veljale okoli 50 milijonov tolarjev.

V teh dneh v markovski farni cerkvi mojstri iz Orglarske delavnice Maribor pospešeno montirajo nove orgle Opus 91. Kot sta povedala mojstra intonerja Drago Lukman in Aleksander Potočnik, gre za mehanske 24-registerske orgle, z mehansko trakturo in sapnicami na poteg z več kot 1500 piščalmi, med katerimi je četrtina ročno izdelanih iz lesa, preostale piščali pa so prav tako ročno izdelane iz kovinske zlitine kositra in svinca, pri čemer je okoli 80 odstotkov kositra.

Z izdelavo posameznih delov orgel so v Orglarskih delavnicah Maribor pričeli že lani, z montažo na koru v cerkvi sv. Marka pa so pričeli v začetku februarja letos. Celotna vrednost orgel bo z montažo vred okoli 40 milijonov tolarjev, na željo naročnika pa so vgradili še meganizem za registriranje, ki ima 1000 spominskih mest. Primerjalno gledano bodo v Markov-cih dobili podobne orgle, kot so jih vgradili v farni serkvi v Slomškovi Ponikvi. Sočasno z orglami pa postavljajo tudi nove praktikable za pevce, tako da bo povsem na novo urejen ves kor.

Kot je povedal markovski farni župnik Janez Maučec,

polovica sredstev zanje. Drugo polovico ali prek 20 milijonov tolarjev pa že pridno zbiramo med župljani vseh devetih vasi v markovski fari. Na območju, kjer živi okoli 3900 faranov, smo na podlagi sklepa župnijskega sveta že lansko jesen poslali 1.190 položnic po 20.000 tolarjev, kar pomeni prispevek na eno gospodinjstvo. In moram reči, da je odziv zelo dober, saj smo doslej zbrali že prek 14,5 milijona tolarjev."

Kdaj pa boste nove orgle predali namenu?

„Osrednja slovesnost z blagoslovom novih orgel bo v nedeljo, 22. aprila, ali na markovo nedeljo ob 10. uri. Svojo udeležbo je že potrdil mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, v dogovoru z vodstvom občine pa bo istočasno potekalo veliko slavje, ki ga praznujemo župljani v okviru letošnjega občinskega praznika. Naj dodam, da sočasno s postavitvijo novih

orgel na novo urejamo tudi celoten kor za pevce, tako da bo po naših ocenah celotna investicija veljala okoli 50 milijonov tolarjev. Že sedaj se toplo zahvaljujem vsem župljanom, še posebej pa vodstvu občine in občinskim svetnikom ter vsem drugim, ki so tako ali drugače pomagali k pomembni farni pridobitvi, saj so botri novih orgel tudi izven občine Markovci."

M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Mojstra intonerja Drago Lukman (zgoraj) in Aleksander Potočnik iz Orglarskih delavnic Maribor med montažo novih orgel v markov-ski farni cerkvi.

so bile dosedanje orgle postavljene leta 1894 in ker so po 112 letih delovanja popolnoma odslužile, so se že pred leti pričeli dogovarjati za postavitev novih. O dogodku stoletja v markovski fari pa je povedal:

„Veseli smo, da so na občini Markovci naši pobudi prisluhnili, ter nam že v lanskem letu 2006 iz občinskega proračuna zagotovili okoli 20 milijonov tolarjev, kar je ob dejstvu, da bodo nove orgle veljale okoli 40 milijonov,

Foto: M. Ozmec

V novih markovskih orglah bo ob zaključku montaže okoli 1500 ročno izdelanih piščali.

Ljutomer • 85 let pihalnega orkestra

Ptuj • Viktorinov večer s sestro Andrejo Godnič

Ob jubileju podelili značke Strastna ljubezen

Godba na pihala je bila v Ljutomeru ustanovljena 1. aprila 1922 na pobudo Franca Zacherla, ki je bil tudi prvi dirigent oziroma kapelnik. Godba je aktivno delovala tudi med vojno, ko jo je vodil Avgust Pevec, leta 1946 pa je orkester prevzel takratni ravnatelj ljutomerske glasbene šole Avgust Loparnik.

Ob 30-letnici so godbeniki dobili prve uniforme in instrumente, svojo obletnico pa počastili s samostojnim koncertom in osvojitvijo Triglava. Dirigentsko palico pri ljutomerski godbi na pihala so v dosedanjem obdobju vihteli še Janko Škrajnar, Darko Vizjak, Ignac Karba, od leta 2004 pa 48-članski orkester vodi Bojan Zelenjak.

V bogatem obdobju delova

nja so se Ljutomerčani povezovali z orkestri doma in v tujini (Kapfenberg, Friedberg, Fulnek . ..) ter se udeleževali revijalnih in tekmovalnih nastopov. Leta 2001 so gostovali na Švedskem, dve leti kasneje pa v Franciji.

Ob praznovanju 85-letnice pihalnega orkestra, ki deluje pri KD Ivan Kaučič, je jubilejni koncert bil namenjen priznanima glasbenikoma,

prleškima rojakoma Alojzu Krajnčanu in Emilu Glavniku. Članom orkestra so bile podeljene bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, častne jubilejne značke, ki pri godbi sodelujejo že več kot 50 let, pa so prejeli: Janko Škrajnar, Ivan Žižek, Milan Pušenjak, Mirko Heric, Franc Štefanec, Jože Patty, Jože Nemec in Alojz Krajnčan.

Niko Šoštarič

Kaj nam lahko redovništvo pove o ljubezni? Kaj nam lahko mlada redovnica pove o strastni ljubezni? Se za zidovi, uniformo in pokorščino lahko skriva ta tako privlačna in preobrazujoča resničnost? Ji starodavna in včasih zastarela struktura omogoča prostor človeške topline, ki izraža ljubezen?

Pihalni orkester iz Ljutomera

Na vsa ta vprašanja sem naletela ob brskanju po svetovnem spletu ob imenu sestre Andreje Godnič. Magistra teologije bo gostja 160. Vik-torinovega večera, govorila bo o strastni ljubezni. Vsekakor drzen naslov predavanja, ki govori o redovništvu in ljubezni. V povzetku predavanja, ki je bilo stkano za lanske Nikodemove večere, ki so se odvijali pod skupnim naslovom »Ljubezen«, lahko preberemo: »Besedo 'strasten' razumemo v latinskem obnebju izraza »passio«, ki lahko pomeni tako trpljenje kot ljubezensko strast. V tem kontekstu predavanje odstira posvečeno življenje kot alternativno obliko živetega krščanstva.« Sestra mag. Andreja Godnič se je rodila l. 1971 v Komnu na Krasu. Z 19 leti je vstopila v uršulinski red in se dala na razpolago za mi-sijone. Po prvih zaobljubah je vpisala študij teologije in diplomirala iz sistematične teologije. Leta 1998 je izpovedala večne zaobljube ter šest mesecev preživela v misijonu

Sestra Andreja Godnič

v Peruju. Leta 2002 je postala predstojnica skupnosti pri Sv. Duhu, leto za tem je zaključila magistrski študij. Trenutno je predstojnica skupnosti v Mariboru. Poleg vodenja programov za animatorje in duhovnike na področju mladinske pastorale se posveča duhovnim vajam, pastoralnemu načrtovanju, sodeluje z mediji in pripravlja različna predavanja in srečanja.

O svojem poklicu in delu sama razmišlja nekako tako:

»Bog ima čas in ve, da ne moreš narediti »instant verzije« odgovora na njegov klic. On ne vdira, temveč vedno potrka in vpraša, če si ga pripravljen sprejeti. Potrebno je, da mu zaupaš in mu daš možnost, da pokaže svojo moč. Bog te lahko zares osreči in ko čutiš, da mu pripadaš, odpadejo vsi dvomi.«

Viktorinov večer, ki bo v petek, 23. marca, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, bo z vsebino in gostjami napovedal praznik naslednjega dne: Gospodovo oznanjenje oz. materinski dan. Za glasbeni utrinek bodo namreč poskrbele Manjše sestre Marije Brezmadežne s Ptujske Gore. S. Jessica Matti-ace (vokal, kitara, flavta) in s. Timea Antal (vokal, violina) bosta zapeli in zaigrali skladbe Palestrine, Thermignona, Frisine ter avtorsko skladbo s. Jessice. Vabljeni!

V. E.

Foto: arhiv

Nogomet

Brezdomci pod vodstvom A. Čeha na SP

Stran 16

Rokomet

Ormožani že 136 dni brez zmage

Stran 16

Kickboks

Zavec, Barada in Sitar poučevali trenerje

Stran 17

Košarka

Starše kljub porazu prve v skupini

Stran 17

10 let ŠZ Gorišnica

Jubilej proslavili na slavnostni akademiji

Stran 18

ŠZ Hajdina

Priznanja najboljšim v letu 2006

Stran 19

Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak

tednik

RADIOPTUJ

tta. afeletcc

www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet • Nastja Čeh, kapetan slovenske reprezentance:

»Želimo doseči vsaj en zadetek!

«

Napetost pred nadaljevanjem kvalifikacijskega ciklusa narašča in slovenska reprezentanca se bo že jutri, v soboto pomerila z reprezentanco Albanije. Vrhunec tega dela kvalifikacij pa bo nedvomno srečanje prihodnjo sredo, ko bodo v Celju gostovali nogometaši svetovne nogometne velesile Nizozemske. Kako so potekale priprave v tem ciklusu, kaj lahko pričakujemo od tekem in kako se je znašel v Rusiji, nam je v kratkem pogovoru za Štajerski tednik zaupal kapetan slovenske nogometne reprezentance Nastja Čeh.

Kako potekajo priprave na tekmo proti Albaniji in kakšne novosti je uvedel novi selektor Matjaž Kek?

Nastja Čeh: »V prvi vrsti poskušamo popraviti napake, ki so bile prisotne na prejšnjih tekmah, pomemben dejavnik je tudi dvig motivacije na najvišjo možno raven. Novosti so seveda prisotne, saj ima vsak selektor svoje pristope, hkrati pa poskuša uveljavljati svoj pogled na nogomet. Meni se to zdi samo pozitivno. «

V medijih je vidno, da ste reprezentanti dobro razpoloženi. Je razpol-

Foto: Črtomir Goznik

Nastja Ceh: »Razpoloženje v reprezentanci je zelo dobro.«

oženje zares tako dobro? Nastja Čeh: »Jaz mislim, da je razpoloženje še boljše, kot je prikazano ali vidno v medijih, saj smo vsi med seboj zelo veliki prijatelji. Razpoloženje pa je sedaj še boljše po tisti zmagi z Estonijo.«

Kako dobro poznate reprezentanco Albanije, ki zelo dobro igra predvsem na domačem igrišču? Nastja Čeh: »Poznamo predvsem igralce, ki igrajo v tujini. Nekateri igrajo v dobrih

Nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste Aleš Čeh pred tekmo z Albanijo

Aleš Čeh, nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste je zagotovi pravi sogovornik pred naslednjimi tekmami v kvalifikacijah za EP, saj je bil v krogu najožjih možnih sodelavcev selektorja Matjaža Keka, vendar je mesto pomočnika selektorja zavrnil. »Res je, vendar sva se z Matjažem odkrito pogovorila, tako da glede tega ni nobene težave. Sam sem mu povedal, da se v tem trenutku še ne čutim dovolj usposobljenega za takšno odgovorno nalogo, saj s trenerskim delom nimam praktično nobenih izkušenj. Od naslednjih srečanj pa pričakujem predvsem boljši odnos repre-zentantov do majice z državnim grbom; če bodo prikazali pravi pristop, potem jim tudi kakšnega poraza ne bomo zamerili.«

JM

Foto: Črtomir Goznik

Aleš Čeh

V reprezentanci tudi Rozman

Mlada nogometna reprezentanca (U-21) se bo pod vodstvom selektorja Branka Zupana v soboto pomerila z Madžari v okviru Mirop Cupa, v torek pa jih čaka še prijateljska tekma s Hrvaško. Selektor je seznam nogometašev za tekmi objavil že pred dnevi (med njimi je tudi Marko Drevenšek - Drava Ptuj), v torek pa je prišlo do dveh sprememb. Namesto poškodovanih Roka Kronavetra (Drava) in Safeta Jahiča (Partizan Beograd) je Zupan vpoklical napadalca HiT Gorice Gzima Rexhaja in vratarja Aluminija Matjaža Rozmana.

JM

evropskih klubih, predvsem njihovi napadalci so v zelo dobri formi. Vsi vemo, da je v Albaniji težko narediti pozitiven rezultat. Mi bomo naredili vse, da nam to uspe, zagotovo pa nas čaka pravi pekel'. Osnovni cilj je, da dosežemo vsaj en zadetek, nikakor ne bomo igrali na 0:0. Matjaž Kek od nas zahteva ofenzivno usmerjen nogomet.«

Po gostovanju v Albaniji pa vas v sredo v Celju čaka še težji nasprotnik reprezentanca Nizozemske.

Nastja Čeh: »Rad bi poudaril, da o tej tekmi še ne razmišljamo preveč, saj je sedaj v ospredju tekma z Albanijo. Ko igraš proti takšnemu tekmecu, kot je Nizozemska, imaš veliko željo po dokazovanju, vsi poznamo njihove nogometaše in

njihovo kvaliteto. V nogometu je dandanes vse mogoče in če smo doma premagali svetovne prvake, reprezentanco Italije, lahko vsekakor dobro »parira-mo« tudi reprezentanci Nizozemske.«

Za vami sta že dva odigrana kroga v ruskem prvenstvu, kjer igrate za Khimki. Kako ste se znašli v Rusiji?

Nastja Čeh: »Predvsem sem zadovoljen, da ponovno igram, sicer pa sem se znašel zelo dobro. V klubu so štirje nogometaši iz bivše Jugoslavije in si kar pomagamo med seboj. Po reprezentančnih tekmah pa potujeta z mano v Rusijo tudi žena in sin. To pa pomeni, da bo vse spet potekalo v normalnem družinsko-nogometnem ritmu.«

David Breznik

Kolesarstvo • KK PP

Zmaga v uvodni etapi

Foto: Marjan Kelner

Kolesarji Perutnine iz Ptuja ta teden nastopajo na dirki po Črni gori. Začeli so jo nadvse uspešno, saj so v uvodni etapi od Herceg Noveg do Ulcinja (140 km) dosegli dvojno zmago; slavil je Matej Stare pred Mitjo Mahoričem.

Nogomet • Dalibor Pešterac, NK Drava:

»Samo počilo je ...

«

Srbski nogometaš Dalibor Pešterac je bil pred prvenstvom predstavljen kot največja letošnja okrepitev Drave. Zapolnil bi naj vrzel v obrambnih vrstah, kjer je bila Drava v jesenskem delu prvenstva najšibkejša. To se je na prijateljskih tekmah tudi pokazalo kot resnično, saj je novo postavljena različica igre 4-4-2, torej s štirimi nogometaši v zadnji vrsti, delovala zelo solidno, z nadaljnjimi tekmami bi jo lah-

ko še izpopolnjevali.

Po dolgih pripravah so že vsi nogometaši Drave težko čakali prvenstvo in prvo tekmo v Ajdovščini, ki pa se je za Daliborja končala s težko poškodbo. »Bil sem dobro pripravljen, tudi na tekmi smo dobro začeli, dokler ni prišla ta nesrečna 26. minuta. Na žogo sta poleg mene startala še naš vratar Dabanovič in napadalec Primorja Arnaut. Imel sem to nesrečo, da se je moja noga pri

tem posredovanju znašla med njunima dvema, samo počilo je ...« se spominja Dalibor tega dogodka in nadaljuje: »V vsej dosedanji karieri nogometaša še nikoli nisem bil poškodovan, v tem primeru pa sem imel izredno nesrečo. Zanjo ne krivim nobenega, le neverjetno smolo sem imel.«

Takoj po poškodbi, šlo je za dvojni odprti zlom golenice, so pri NK Drava stopili v stik z dr. Aljošo Tošem v ptujski bol-

Foto: Črtomir Goznik

Pred nesrečno 26. minuto na tekmi v Ajdovščini se je Dalibor Pešterac (Drava, beli dres) uspešno kosal z robustnimi napadalci Primorja.

nišnici, ki je potem tudi vodil operacijo. »V ptujski bolnišnici so zame poskrbeli v najboljši možni meri. Dr. Toš je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, osebje pa je zame zelo zavzeto skrbelo praktično 24 ur na dan, za kar sem jim zelo hvaležen. Že po nekaj dneh sem lahko zapustil bolnišnico, odšel sem v Beograd. Seveda imam predpisano popolno mirovanje, poškodovano nogo lahko razgibavam le toliko, da mišice ostanejo prožne. To bo zelo pomembno v poznejši fazi okrevanja. Sicer sedaj čakam na novo delovno dovoljenje, potem se bom vrnil na Ptuj,« o operaciji in okrevanju pove Dalibor, ki ga po prvih predvidevanjih zdravnikov čaka približno polletna rehabilitacija.

Iz vodstva NK Drava so mu že takoj po poškodbi sporočili, da mu bodo redno izplačevali vse plače in premije iz pogodbe, čeprav ne bo igral. »Vodstvo in soigralci iz Drave so me obiskovali vse naslednje dni po operaciji, prišli so celo nekateri navijači; to mi je izredno veliko pomenilo. Tudi sedaj me praktično vsak dan pokliče kdo iz kluba, s trenerjem Beskom ali njegovim pomočnikom se redno slišimo. Odnos vseh je takšen, kakršnega bi si lahko v takšni situaciji le želel,« zaključi 31-letni nogometaš, ki ga sedaj čaka težki povratek na nogometna igrišča. A smo na drugi strani prepričani, da mu bo to s pomočjo tistih, ki v njegove nogometne sposobnosti trdno verjamejo, tudi uspelo!

Jože Mohorič

Rokomet • 1. A SRL (m, ž), 1. B SRL

Ormozani ze 136 dni brez zmage, težko delo Gorišnice

RK Jeruzalem Ormož

Odkar rokometaši Jeruzalema nastopajo v 1. A-ligi (pre-mierno v sezoni 2003-04), se še niso tako krčevito borili za obstanek v ligi kot letos, ko jim sodeč po zadnjih rezultatih in katastrofalni formi ter pristopu ne preostane nič drugega kot hud boj za »preživetje«. Še največji poznavalci ormoškega rokometa ne pomnijo, da ekipa ne bi zmagala skoraj več kot pet mesecev! Glede na prikazane igre se poraja vprašanje, ali se ormoški rokometaši sploh zavedajo v kakšni godlji so se znašli. Le malokdo raz-

čeprav gre še za veliko večji denarni vložek, vendar privrženci Jeruzalema, ki jih je še zmeraj veliko, upajo, da bo ta »štorija« imela srečen konec z obstankom v MIK 1. A-ligi.

V soboto ob 19. uri na Har-dek prihaja moštvo Sviša iz Ivančne Gorice. Dolenjci spadajo med eno izmed najbor-benejših ekip v ligi in tukaj ob nekaterih izkušenejših roko-metaših tiči njihova moč. Če bi primerjali po pozicijah ekipi Jeruzalema in Sviša bi prednost dali »jeruzalemčkom«, vendar takšna je zgodba le na papirju in žal ne na parketu. Vseeno je skrajni čas, da Ormožani prekinejo črno serijo ter sebi in svojim najzvestejšim navija-

Foto: Črtomir Goznik

Trener Jeruzalem Ormoža Vlado Hebar (desno) in njegov pomočnik Nikola Bistrovič imata pred tekmo s Svišem velike skrbi.

mišlja, kakšen udarec bi pomenil izpad iz elite za prihodnost ormoškega rokometa. Žal je preveč takih, ki razmišljajo le o lastnih interesih in premalo takih, ki še pomnijo, da so »je-ruzalemčki« najboljše rezultate dosegali, ko je moštvo dihalo eden za drugega, ko je zmagoval kolektiv in ne posamezniki. Slednjim, ki še danes tako razmišljajo, vsa čast. A žal je takih bore malo. Tudi mi novinarji nosimo velik del krivice za slabe rezultate Jeruzalema, saj smo enostavno čez noč ustvarili »zvezde«, ki pa žal to niso. Danes je popolnoma jasno, da za slabe rezultate nista kriva trenerja, ne Saša Prapotnik in ne Vlado Hebar; krivda tiči v igralcih! Tej ekipi s takim razmišljanjem ne bi pomagal niti sloviti nemški trener Heiner Brand. Ali se v Ormožu ponavlja zgodba nogometašev, ki so lani s solidno zasedbo posameznikov in ne kolektiva presenetljivo izpadli iz 3. SNL - vzhod? Zgodba je identična,

čem polepšajo sobotni večer. Tekmo bo si možnost premier-no v živo ogledati na portalu z naslovom: www.tvbiba.com.

Uroš Krstič

Mercator Tenzor Ptuj: v Zagorje po zmago

Do konca prvenstva v 1. A slovenski ženski ligi so še štirje krogi in rokometašice Mercator Tenzor Ptuj imajo veliko priložnost, da na koncu osvojijo drugo mesto na prvenstveni razpredelnici, takoj za Krimom. Ptujčanke bodo dvakrat gostovale (v Zagorju in Kočevju), doma pa bodo igrale še srečanje z Europroduktom iz Brežic (vmes bodo en krog proste zaradi izstopa Krke iz tekmovanja). Njihove glavne tekmice, ekipa Celjskih mesnin, čakajo še prav tako tri tekme in sicer proti Inni Dolgun, Zagorju in Kočevju.

Po pričakovani zmagi proti

Tenis • TK Terme Ptuj

ekipi Inne Dolgun so ptujske rokometašice marljivo vadile in se pripravljale za nastop v Zagorju. »Po štirih zaporednih zmagah je stanje v ekipi odlično. Motijo nas le poškodbe, za vratarko Darjo Rajšič je sezona verjetno že končana, Ana Mihaela Ciora pa se ubada s poškodbo stegenske mišice. Poškodbi Vanje Raškovič in Kristine Mi-hič (gre za poškodbo kolena) nista težji in bosta nared za naš nastop v Zagorju. Mi cenimo vse nasprotnice, saj vemo, da nas samo vse tri zmage ohranjajo na drugem mestu,« je pred gostovanju pri predzadnji ekipi na prvenstveni razpredelnici dejala športna direktorica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Ines Černe Mlač.

Moškanjci-Gorišnica:

v goste prihajajo Mariborčani

Po zadnjem odigranem krogu je postalo zelo zanimivo tudi v 1. B SRL, kjer nastopajo rokometaši Gorišnice. Velika gneča je pri vrhu prvenstvene razpredelnice, podobna pa je zgodba tudi v borbi za obstanek, kjer se nahajajo gorišniški rokometaši. Od gostovanja v Izoli so si obetali zmago, vendar se je ekipa Istrabenz plini Izola z novima dvema točkama ponovno vključila v borbo za obstanek. Naslednji dve tekmi bodo rokometaši Moškajnci-Gorišnice igrali na svojem parketu. Nasprotnika sta odlična, oba kandidata za A prvoligaško vstopnico: najprej Maribor, nato pa še rokometaši iz Nove Gorice. V predzadnjem krogu bodo kanarčki iz Gorišnice gostili še Pekarno Grosuplje, gostovali pa bodo v Hrastniku (Dol TKI) in Novem mestu (Krka). Potrebno bo zasukati rokave in nekoga od favoritov položiti na pleča, najbolje kar oba. Gorišnica ima ekipo, ki lahko premaga vsakega, vendar so nihanja v igri še prevelika. Mariborčani bodo prišli v Gorišnico kot veliki favoriti, le-ti pa vedno ne zmagujejo. Po njihovih šestih zaporednih zmagah se je zanimanje za rokomet v Mariboru povečalo in nismo daleč od realnosti, če zapišemo, da bi znala športna dvorana v Gorišnici pokati po šivih.

Danilo Klajnšek

Blaž v Kopru do polfinala

Mlada ptujska upa Blaž Rola in Martin Kraljič sta konec preteklega tedna nastopila na odprtem prvenstvu TK Koper. Po velikem uspehu v Mariboru, kjer je Blaž osvojil člansko od-

prto prvenstvo ŽTK Maribor, je tudi v Kopru računal na visoko uvrstitev. Podobno je bilo pri Martinu, ki se je konec februarja na odprtem prvenstvu TK Domžale U-18 uvrstil v pol-

Rezultati:

1. krog: Martin Kraljič (4) - Marko Novak (Otočec) 6:1, 7:6(4),

Blaž Rola - David Goršič (Slovan Ljubljana) 6:1, 6:4.

2. krog: Blaž Rola - Martin Kraljič 6:4, 7:5. Četrtfinale: Blaž Rola - Patrik Milič (Koper, 7) 6:4, 6:2. Polfinale: Blaž Rola - Aljaž Bedene (Idrija, 1) 4:6, 0:6.

finale.

Tokrat je bil uspešnejši Blaž, ki je svojega klubskega prijatelja premagal v drugem krogu. Uspešno je tudi nadaljeval, saj se je prebil do polfinala, tam pa ga je ustavil prvi nosilec Aljaž Bedene iz Idrije, ki je tudi vodilni na lestvici TZS U-18. V prvem setu je bila igra še izenačena, v drugem pa je Blaž storil preveč napak.

JM

Nogomet • Reprezentanca brezdomcev

Brezdomci pod vodstvom Aleša Čeha na Dansko

Foto: Črtomir Goznik

Kandidati za reprezentanco so odigrali tekmo z ekipo ptujske ekonomske gimnazije.

Pred meseci se je v slovenskem prostoru pojavila ideja o organizaciji nogometne reprezentance slovenskih brezdomcev. Nosilec ideje je bil Luka Triler, direktor Zavoda 69, ki je istočasno lastnik slovenske licence za svetovno prvenstvo brezdomcev, ki bo letos na Danskem. Le-ta je k sodelovanju povabil znana nogometaša slovenske zlate generacije Saša Udoviča in Aleša Čeha; prvi je postal ambasador tega gibanja, drugi pa selektor reprezentance brezdomcev. Kmalu so določili termine osmih turnirjev, ki služijo selektorju za izbor reprezentantov. V sredo je bil na Ptuju četrti v tej seriji.

Sašo Udovič je ob tej priložnosti za Štajerski tednik povedal: »Naš prvi korak je usmerjen v ustvarjanje reprezentance brezdomcev. V ta namen smo doslej organizirali že tri turnirje, in sicer v Celju, Mariboru ter Ljubljani; ta na Ptuju je četrti. Osnovno sporočilo te akcije je to, da želimo ljudem, ki doslej v življenju niso imeli veliko sreče in so končali na cesti, pokazati, da niso pozabljeni od vseh. Nekateri od njih bodo

morda zaradi tega športnega udejstvovanja našli nov zagon za življenje. V nadaljevanju te akcije bi želeli po večjih centrih v Sloveniji organizirati ligo malega nogometa.«

Slovenija prvič na SP

Selektor reprezentance, nekdanji kapetan članske reprezentance Slovenije Aleš Čeh, je k temu dodal: »Primarni cilj seveda ni športni uspeh, ampak druženje in pomaganje slovenskim brezdomcem. Letos bo v Kobenhagnu na Danskem že 5. SP brezdomcev, med 58 državami bo prvič zraven tudi Slovenija. Do konca izbora nas čakajo še štirje turnirju, na podlagi katerih se bom odločil za tiste, ki bodo potovali na Dansko.«

V sredo se je v imenu organizatorja te prireditve udeležila Suzi Kvas, direktorica zavoda Socio, ki je partner Zavoda 69. »Ideja o organizaciji te reprezentance je zagotovo dobra, zato jo želimo še razvijati in nadgrajevati. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti vodstvu MO Ptuj, ki nas je prijazno sprejelo.«

Foto: Črtomir Goznik

Aleš Ceh, Zeljko Milinovič in Zoran Ubavič - člani naše zlate generacije nogometašev, ki skrbijo za slovensko reprezentanco brezdomcev.

Tudi dr. Štefan Čelan je

nagovoril sodelujoče v tej akciji: »Ta projekt se mi za te ljudi zdi zelo pomemben, zato smo se ga odločili podpreti. Sam se še kako dobro zavedam, kaj pomeni ostati brez strehe nad glavo, saj se mi je to samemu že zgodilo. V MO Ptuj se trudimo po najboljših močeh v takšnih primerih pomagati prizadetim, kar nam sicer uspeva, a bi lahko bilo še boljše.«

Podobno meni tudi mag. Miran Kerin, direktor CSD Ptuj: »Na nas se je v okviru organizacije te akcije obrnil Zavod 69. Na Ptuju sicer nimamo nobenega brezdomca, saj smo že pred leti ustrezno poskrbeli za njih, zato smo za sodelovanje zaprosili dnevni center Ozara. Takšna srečanja so pomembna za te ljudi in tudi za širšo skupnost. Prvi se vsaj nekoliko odprejo in začnejo opozarjati na svoje težave, morda pa bodo nekateri naredili premik v svoji miselnosti in se bodo oklenili nekakšnega novega cilja v življenju. Za ene je brezdomstvo lahko tudi način življenja, treba je spoštovati tudi njihovo odločitev. Takšne akcije pa so pomembne tudi zato, da se problematike brez-domstva zave čim večje število ljudi, da o tem razmišljajo in da tudi sami pomagajo po svojih močeh.«

V Mladiki sta bili ob tej priložnosti v sredo odigrani dve prijateljski nogometni tekmi: v prvi sta se pomerili ekipi brezdomcev in ekonomske šole Ptuj, v drugi pa je nastopila kombinirana ekipa brezdomcev in varovancev dnevnega centra Ozara (okrepljena z Udovičem), ki se je pomerila z ekipo športnih delavcev iz Ptuja (mag. Stanko Glažar, Mirko Vindiš, Fredi Kmetec, Ivo Klarič, ...).

Jože Mohorič

Namizni tenis 2. na TOP 8

Ivana Zera

Minuli konec tedna je bil v Muti II. TOP turnir v namiznem tenisu za mladince in mladinke, na katerega je bila poklicana članica NTK Ptuj Ivana Zera. V nekoliko okrnjeni konkurenci (mladinska reprezentanca, v kateri je nastopala tudi Vesna Rojko, se je udeležila mednarodnega odprtega prvenstva Češke) je osvojila odlično

drugo mesto. Za las ji je ušla zmaga, saj sta obe s prvo uvrščeno Nino Pavlin imeli po pet zmag in dva poraza, tako da je o zmagovalki odločal medsebojen dvoboj.

Reprezentanca Slovenije je na Češkem z zmago nad Litvo 3:1 in porazoma proti Srbiji 0:3 ter Italiji 0:3 osvojila 9. - 12. mesta. V dvojicah sta se Vesna in Kristin Fatorič prebili do osmine finala. Posamezno se Vesni ni uspelo uvrstiti v finalni del.

Danilo Klajnšek

Boks • 14. zlati grb Slovenske Bistrice

Lepa zmaga Roka Dolenca

Minuli vikend je v Slovenski Bistrici domači boksarski klub organiziral tradicionalno tekmovanje za 14. zlati grb Slovenske Bistrice. Na njem je v devetih dvobojih nastopilo 16 boksarjev in dve boksarki, med njimi so bili tudi boksarji iz Ptuja (BK Ring in BK Ptuj). Edino zmago je med njimi dosegel v članski konkurenci Rok Dolenc (BK Ring), ki je premagal svojega nasprotnika iz Celja, vsi ostali tekmovalci iz obeh klubov pa so tesno izgubili, kakor tudi tekmovalka Anja Ko-larič. Sporen je bil predvsem poraz Dušana Rakuša iz BK Ring v dvoboju s Hrvatom Ivanom Galekovičem; sodniki so zmago prisodili slednjemu, kar

Rok Dolenc (BK Ring)

je pri občinstvu izzvalo burne reakcije in proteste.

Rezultati:

kadeti: do 63 kg: Luka Dečko (Maribor) - Jernej Krompestar (Kranj) 0:2; do 71 kg: Tomaž Tomažič (Sl. Bistrica) - Peter Prudič (Ptuj) 1:2;

mladinci: do 69 kg: Matic Samastur (Sl. Bistrica) - Marko Šarič (Velika Gorica) 2:1;

članice: do 63 kg: Andreja Bešter (Kranj) - Anja Kolarič (Ring Ptuj) 2:0; člani: do 60 kg: Hasan Lutolli (Celje) - Damir Lenart (Ptuj) 2:0; do 69 kg: Borut Marčinko (Ljubljana) - Mario Kneževič (Maribor) 2:0; do 81 kg: Rok Dolenc (Ring Ptuj) - Emir Hašičič (Celje) 2:0; do 81 kg: Ivan Galekovič (Velika Gorica) - Dušan Rakuš (Ring Ptuj) 2:1; do 90 kg: Borut Slapnik (Sl. Bistrica) - Vedran Perekovič (Velika Gorica) 2:0.

Prestižna lovorika zlati grb je končala v rokah domačega boksarja Boruta Slapnika, ki je v kategoriji do 90 kg premagal Vedrana Perekoviča iz sosednje hrvaške. Ivan Pučko iz BK Ring je o tekmovanju dejal naslednje: »Mnenja sem, da je prireditev lepo uspela. Videli smo devet dvobojev, s prikazanim boksom pa smo lahko zadovoljni. V našem klubu še posebej, saj je mladi Rok Dolenc slavil zmago.«

Danilo Klajnšek

Kickboks m Trenerski seminar KZS

Zavec, Barada in Sitar poučevali trenerje

Dejan Zavec, Tomaž Barada in Vladimir Sitar

Foto: Franc Slodnjak

Na podlagi sprejetega letnega programa dela Tehnične komisije pri KBZ Slovenije, se je dne 11. 3. 2007 v Kranjski gori, v športni dvorani Vitranc, odvijal 1. letošnji trenerski seminar. Seminar je potekal pod vodstvom predsednika tehnične komisije pri KBZ Slovenije Vladimirja Sitarja in je bil namenjen vsem trenerjem in ostalim članom KBZ Slovenije, s ciljem izobraževanja in pridobitve trenerske licence za leto 2007.

Sama organizacija trenerskega seminarja je potekala po sistemu delavnic, za vsako delavnico oz. tematski sklop je bil zadolžen predavatelj, in sicer:

- Dejan Zavec - za ročno tehniko,

- Tomaž Barada - za nožno tehniko,

- Vladimir Sitar - za kick-boxing pravila, kodeks obnašanja na tekmovanjih ...,

- Boban Ivanovič - za masiranje pred, med in po tekmi; po poškodbah ...

- Jure Bolka - za prehrano pred, med in po tekmovanjih oz. treningih.

Na seminarju je sodelovalo 91 udeležencev, med njimi je kar 36 udeležencev pridobilo ustrezno trenersko licenco KBZ Slovenije. Trenersko licenco so dobili tudi člani Kluba borilnih veščin Ptuj Du

šan Pavlica, Edvard Štegar, Sabina Kolednik in Sandi Kolednik.

Mnenje vseh trenerjev in drugih udeležencev seminarja je bilo, da se nadaljuje s tako obliko izobraževanja za trenerje in druge zainteresirane člane KBZ Slovenije, kar bo Tehnična komisija pri KBZ Slovenije skušala upoštevati pri svojem nadaljnjem načrtovanju dela.

Franc Slodnjak

Planinski kotiček

Ustanovni občni zbor PD Občine Kidričevo

Organizacijski odbor za ustanovitev Planinskega društva Občine Kidričevo vas vljudno vabi na ustanovni občni zbor, ki ga pripravljamo v petek, 23.marca, s pričetkom ob 19. uri v krajevni dvorani v Lovrencu na Dr. polju (nad GD Lovrenc).

Organizacijski odbor

Atletika m DP v krosu

Kolajna za Drevenška tudi v krosu

Državno prvenstvo v krosu, ki je minuli konec tedna potekalo v Velenju, pomeni konec zimske atletske sezone, obenem pa najavlja poletno sezono, ki se s prvimi mitingi začenja konec naslednjega meseca. Med Ptujčani je najboljši rezultat ponovno dosegel Mark Drevenšek - o njegovih dosežkih v zimski sezoni smo pisali v preteklih številkah Štajerskega tednika. V kategoriji U-12 (letnik 1996 in mlajši) si je pritekel bronasto kolajno v teku na 1000 metrov. S tem rezultatom je znova opozoril na svoj atletski talent. V absolutni konkurenci članic se je s petim mestom izkazala Natalija Sbull. V močni konkurenci, kjer je slavila Jolanda Čeplak, je Sbullova 5300 metrov dolgo progo zmogla v solidnem času 20 minut in 13 sekund. S tem je dokazala, da je pozimi dobro trenirala vzdržljivost, ki jo bo še kako prav prišla v hitrejših tekih na 800 metrov, ki je njena glavna disciplina. Ostali predstavniki Atletskega kluba Keor Ptuj so se odrezali v skladu s pričakovanji, Karin Pernat je bila deseta, Jure Jerenec pa

petnajsti, nekaj tekačev pa je iz različnih razlogov od-

Aedibvi

športno slovnica FS r H ■# [H

Čuikova 6a Ptuj U'UVU

stopilo.

UE Mark Drevenšek

Košarka m OMREŽJE.NET & PARKL

Starše kljub porazu prve v skupini

Končan je redni del tekmovanja v Parklu. V zadnjem krogu je bila odločilna le tekma med ekipama Tiskarne Ekart in Picerija Špajza, kdo bo izpadel, vse ostalo je bilo znano že krog pred koncem. Ekipi sta o zmagovalcu odločili v podaljšku, srečnejši so bili »tiskarji«, ki bodo odigrali še eno tekmo z ekipo KMO Dornava o morebitnem obstanku v prvi ligi. Tiskarji tako zapuščajo prvo ligo vsaj za eno leto, napredovanje iz druge lige v prvo si je priigrala ekipa ŠD Kidričevo, ki je zaključila tekmovanje brez poraza.

V naslednjih dveh sobotah bo potekalo razigravanje za prvaka v dvorani OŠ Majšperk, ko bo znano, kdo bo novi prvak lige, ki traja že deseto leto in slavi letos okrogli jubilej, kar napoveduje slavje ob zaključku lige. Udeleženci zaključka so ekipe: KK Starše, Good guys, KK Pragersko veterani in KK Rače. Vse v zvezi s Parklom lahko preberete na www.parkl.si.

1. liga

Rezultati 14. kroga: Good guys - KPŠ Slam 84:82 (17:16, 24:23, 23:15, 20:28), KK Rače - KK Starše 88:73 (22:16, 24:23, 18:15, 24:19), KK Pragersko veterani - Din don Neman 77:89 (21:19, 14:21, 20:17, 22 :32), Tiskarna Ekart - Picerija Špajza 88:80* (17:11, 17:18, 13:18, 23:23;-18:10),* podaljšek.

1. KK STARŠE 14 12 2 +138 26

2. GOOD GUYS 14 10 4 +127 24

3. PRAGERSKO VET. 14 9 5 +105 23

4. KK RAČE

5. DIN DON NEMAN B. KPŠ SLAM

7 TISKARNA EKART S. PICERIJA ŠPAJZA

8 6

T T

4 10 3 11 3 11

+44

-33 -120 -10B -155

Opomba: Udeleženci final foura so ekipe: KK Starše, Good guys, KK Pragersko veterani in KK Rače. Tiskarna Ekart je uvrščena pred Picerijo Špajza zaradi boljšega medsebojnega količnika. Ekipa Tiskarna Ekart igra tekmo za obstanek z ekipo KMO Dornava. Ekipa Picerija Špajza izpade v drugo ligo.

3. ŠD PTUJSKA GORA

4. VETERANI

5. ŠD DESTRNIK

6. ŠD PODLOŽE

7. KK STARŠE MLADI

8. KK NOVA VAS MB

9 5 S B 5 9 4 10 3 11 2 12

+45 +B5 -110 -1T0 -2SS -135

2. liga

Rezultati 14. kroga: ŠD Kidričevo - ŠD Ptujska gora 74:56 (17:13, 17:5, 24:21, 16:17), Veterani - ŠD Podlože 73:55 (24:8, 13:8, 19:11, 17:26), ŠD Destrnik - KMO Dornava 79:76 (12 :18, 13:21, 26:13, 28:24), KK Starše mladi - KK Nova vas MB 102:88 (27 :18, 30:23, 22:27, 23:20).

1. ŠD KIDRIČEVO 14 14 0 +467 28

2. KMO DORNAVA 14 11 3 +126 25

Opomba: Ekipa ŠD Kidričevo se je uvrstila v prvo ligo; ekipa KMO Dornava igra tekmo za uvrstitev v prvo ligo z ekipo Tiskarna Ekart.

Dokončna lestvica najboljših strelcev:

1. liga

1. Peter Pesek (KK Starše) 374 košev/ povprečje 26, 7 košev na tekmo,

2. Davor Bauman (KK Rače) 312 / 24,

3. Andrej Borkovič ( KK Pragersko) 262 / 21,8

2. liga

1. Denis Raušl (ŠD Kidričevo) 357 /25,5, 2. David Glinšek (KK Starše mladi) 321 / 22,9, 3. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 215 / 21,5.

Radko Hojak

Pari prvega dne razigravanja (24. 3., v Majšperku):

16.00 Tiskarna Ekart - KMO Dornava; kvalifikacije za obstanek/izpad 18.00 Good guys - KK Pragersko veterani; polfinalna tekma 20.00 KK Starše - KK Rače; polfinalna tekma

Pari drugega dne razigravanja (31. 3., v Majšperku):

17.00 tekma za tretje mesto; podelitev pokalov

19.00 tekma za prvo mesto; podelitev pokalov in prehodnega pokala

KK Starše

Foto: UE

Gorišnica • 10 let Športne zveze

Športni napovednik

Jubilej proslavili na slavnostni akademiji

Minuli petek je bila v kulturni dvorani občine Gorišnica slavnostna akademija ob 10. obletnici tamkajšnje športne zveze.

V kulturnem delu programa so nastopile članice plesne šole Mambo, zapela je mlada pevka Melita Golob, osnovno-šolki Ana Reberc in Nives Jan-žekovič sta predstavili vsebino biltena, ki ga je Zveza izdala ob jubileju, zaigrala je pianistka Ana Reberc, zaplesale so članice Plesne skupine Metuljčice, prireditev pa so sklenili z nastopom domače tamburaške skupine.

»V okviru lokalne skupnosti je najprej delovala komisija za šport. Zaradi razvitega športa in nastanka samostojne občine Gorišnica smo leta 1997 ustanovili lastno športno zvezo Go-rišnica-Cirkulane. Z novo občino Cirkulane sedaj samo Športna zveza Gorišnica. V osnovi je Zveza takrat združevala pred-

Zupan Jože Kokot in predsednik SZ Zlatko Sok v družbi Damjana Frasa, Boštjana Bohla in Davorina Sterbala.

Sportna zveza občine Go-rišnice združuje predstavnike enajstih društev: Športno društvo Gorišnica, Šahovsko društvo Gorišnica, Judo klub Gorišnica, Rokometno društvo Moškanjci, RK Gorišnica, Te-nis&odbojka&badminton klub Gorišnica, Športno društvo Federacija Gajevci-Placerovci, Zmajarski klub Lastovka, Športno društvo Gamsi, Konjeniški klub Borl, Športno-ribiško društvo Gorišnica in Športno društvo Moškanjci.

stavnike sedmih društev, danes pa jih je že 11. Štiri društva se ukvarjajo s kakovostnim oziroma tekmovalnim športom, sedem jih dela na področju rekreacije - športa za vse. Redno in občasno športno aktivnih je preko 1000 občanov od tega 300 usmerjenih v kakovostni šport. Na področju športa dela 15 trenerjev in v vseh društvih okrog 200 prostovoljnih organizacijskih delavcev,« je med drugim na prireditvi povedal predsednik Zveze Zlatko Sok in dodal: »Menim, da je športna zveza primerna organiziranost za manjše občine. Naša šport-

na zveza skuša na najboljši možen način povezati interese in možnosti naših društev tako v korist organizacij kot tudi občanov naše občine, katerih je več kot ena tretjina športno aktivnih. Desetletje je kratka doba, a veliko se je v tem času naredilo, uresničile so se številne zamisli. Osnovni temelj delovanja športa so še vedno društva, ki so pri svojem delu avtonomna.«

Tudi župan občine Gorišnica Jože Kokot delovanje športa v gorišniški občini ocenjuje zelo pozitivno: »Šport je v naši občini zelo dobro razvit, posamez-

na športna društva pa dosegajo odlične rezultate in občina se bo tudi v prihodnje trudila, da bo športu odmerjen primeren del proračunskih sredstev. Da občina spodbuja tako šolski, rekreativni kot tekmovalni šport, je dokazala z gradnjo nove športne dvorane v okviru osnovne šole, ves čas pa skrbi tudi za vzdrževanje pokritih in nepokritih objektov.«

Sicer pa so na petkovi slavnostni akademiji za športnika leta razglasili judoista Damjana Frasa. Najuspešnejša športnica in športnik med osnovnošolci sta Anja in Dani Petek, najboljša šolska ekipa je rokometna ekipa, med šahisti pa je najboljša ekipa mlajših deklic. Nagrado za najboljšo člansko ekipo je prejela ekipa judo kluba Go-rišnica, trener Boštjan Bohl je prejel priznanje za strokovno delo, priznanje zaslužnemu delavcu za organizacijsko delo pa je bilo podeljeno Davorinu Šterbalu.

Navzoče na slavnostni akademiji je pozdravil Branko Žni-darič iz Olimpijskega komiteja Slovenije, sicer pa je Zveza ob jubileju izdala tudi bilten, ki na 28 straneh v besedi in sliki prikazuje delo zveze in društev. Urednika biltena sta predsednik in sekretar Zveze Zlatko Sok in Dušan Janžekovič.

Mojca Zemljarič

Nogomet m l. SŽNL, l. SML, l. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-l4

1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA

Rezultati 12. kroga: Ljudski vrt

- Krka 0:23, Kamen Jerič - Slovan 0:0, Maribor - Slovenj Gradec 0:8, Pomurje - Senožeti vode 11:0.

1. KRKA 12 11 0 1 101:6 33

2. POMURJE 12 11 0 1 131:7 33

3. SLOV. GRADEC 12 9 0 3 53:26 27

4. SLOVAN 12 6 1 5 51:29 19

5. KAMEN JERIČ 12 6 1 5 42:19 19

6. SENOŽETI VODE 12 2 0 10 26:52 6

7. LJUDSKI VRT 12 1 1 10 7:128 4

8. MARIBOR 12 0 1 11 6:150 1

Ljudski vrt - Krka 0:23 (0:9)

ŽNK Ptuj: U. Arnuš, L. Arnuš, Ska-za, Petek, Koren, Mesarec, Cafuta, M. Arnuš, Potrč, Šmintič in Jaušovec. Trener: Aleš Huzjak.

1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA

Rezultati 17. kroga: Aluminij -Krka 4:1, Rudar Velenje - Britof 2:3, MIK CM Celje - Domžale 2:0, Triglav

- Maribor 0:4, Svoboda - Dravograd 1:2, Železničar - Factor 4:2, Koper

- HIT Gorica 2:0.

Aluminij: Klemenčič, Hojski, Kra-uthaker, Brus, Miha Lešnik, Mlinarič (Kušar), Isufi, Rotman, Bečiri (Furek), Justinek (Lah) in Majcen (Miha Lešnik).

1. SKL

1. KOPER

17

14

2

1

27:6

44

2. MARIBOR

17

11

3

3

51:16

36

3. DOMŽALE

17

9

3

5

34:19

30

4.FACTOR

17

9

1

7

33:26

28

5. RUDAR VELENJE17

7

6

4

39:32

27

6. HIT GORICA

17

8

2

7 34:246

26

7. TRIGLAV

17

7

4

6

24:24

25

8. ŽELEZNIČAR

17

5

6

6

29:23

21

9. MIK CM CELJE

17

4

8

5

31:28

20

10. BRITOF

17

6

2

9

29:42

20

11. ALUMINIJ

17

5

4

8

24:36

19

12. DRAVOGRAD

17

5

3

9

20:40

18

13. SVOBODA

17

5

2

1G

21:34

17

14. KRKA

17

G

2

15

11:53

2

Aluminij - Krka 4:1 (0:0)

Strelci: 1:0 Bečiri (66), 1:1 Doše-novič (71), 2:1 Rotman (81), 3:1 Miha Lešnik (83) in 4:1 Kušar (90).

Rezultati 17. kroga: Aluminij

- Krka 5:1, Železničar - Factor 0:5, Svoboda - Dravograd 0:2, MIK CM Celje - Domžale 0:5, Koper - HIT gorica 4:2, Triglav - Maribor 0:2, Rudar Velenje - Britof 1:1.

1. FACTOR 17 11 5 1 34:10 38

2. KOPER 17 11 3 3 38:22 36

3. MARIBOR 17 9 6 2 39:8 33

4. DRAVOGRAD 17 10 3 4 32:12 33

5. DOMŽALE 17 9 5 3 35:12 32

6. HIT GORICA 17 9 3 5 32:25 30

7. ALUMINIJ 17 7 6 4 35:20 27

8. MIK CM CELJE 17 7 6 4 30:21 27

9. TRIGLAV 17 4 7 6 19:19 19

10. SVOBODA 17 5 3 9 16:31 18

11. RUDAR (V) 17 4 2 11 18:39 14

12. BRITOF 17 2 5 10 20:34 11

13. KRKA 17 2 2 13 17:54 8

14. ŽELEZNIČAR 17 1 0 16 9:63 3

Aluminij - Krka 5:1 (3:0)

Strelci: 1:0 Meznarič (7), 2:0 Mez-narič (16), 3:0 Petek (32), 4:0 Milec (43), 5:0 Kurež (47) in 5:1 Martinovič (67).

Aluminij: Zajc, Rešek (Dirnbek), Krajnc, Delamea, Draškovič (Lonča-rič), Šešo, Petek, Kamenšek (Pečnik), Kurež (Dizdarevič), Milec in Meznarič (Perič).

2. SML - vzhod

Rezultati 15. kroga: NŠ Poli Drava - Ljutomer 7:1, Zreče - Get Power Šampion 2:0, Nissan Jarenina - Nafta 2:2, Malečnik - Bistrica 3:0, Mura 05 - Slovenj Gradec 5:0, Pohorje

- Šmartno 1928 2:2. Srečanje Krško

- Trgovine Jager Šmarje bo odigrano kasneje.

1. NAFTA 15 11 4 0 53:9 37

2. MURA 05 15 12 1 2 41:18 37

3. NŠ POLI DRAVA 15 11 0 4 59:22 33

Aluminij: Klemenčič, Hojski, Kra-uthaker, Brus, Miha Lešnik, Mlinarič (Kušar), Isufi, Rotman, Bečiri (Furek), Justinek (Lah) in Majcen (Miha Lešnik).

4. N. JARENINA

15 10

1

4

33:16

31

5. G. P. ŠAMPION

15

8

2

5

27:23

26

6. JAGER ŠMARJE 14

6

3

5

29:27

21

7. KRŠKO

14

6

2

6

39:22

20

8. ZREČE

15

6

1

8

25:26

19

9. MALEČNIK

15

6

1

8

32:34

19

10. ŠMARTNO

15

5

4

6

28:28

19

11. BISTRICA

15

5

2

8

33:35

17

12. POHORJE

15

3

4

8

20:41

13

13. LJUTOMER

15

1

2

12

10:54

5

14. SL. GRADEC

15

0

1

14

5:77

1

STRELCI: 1:0 D. Krajnc (4. z 11 m), 1:1 Kuzmanovski (12), 1:2 Smodiš (18), 2:2 Gril (55) in 3:2 Gril (60).

NŠ Poli Drava: Kocen, Ostroško (Šegula), Fekonja, Serdinšek, Čuš (Gril), Roškar, Vinkovič, D. Krajnc, M. Krajnc (Jazbec), Matjašič in Haupt-man (Strelec). Trener: Damjan Vogri-nec.

LIGA U-14

NS Poli Drava Ptuj -Ljutomer 7:1 (4:0)

Strelci: 1:0 Antolič (18), 2:0 Belšak (29), 3:0 Vrabl (31), 4:0 Belšak (44), 4:1 Radikovič (53), 5:1 Antolič (56), 6:1 Požegar (56) in 7:1 Turkuš (89).

NŠ Poli Drava Ptuj: Osterc, Druzo-vič, Bunoza, Belšak, Štiberc (Kozar), Piberčnik, Klajderič (Mlinarič), Gavez (Krajnc), Vrabl, Antolič (Turkuš) in Požegar (Štandeker). Trener: Miran Emeršič.

2. SKL - vzhod

Rezultati 15. kroga: NŠ Poli Drava

- Ljutomer 3:2, Zreče - Get Power Šampion 0:3, Nissan Jarenina - Nafta 3:1, Malelnik - Bistrica 2:2, Mura 05-Slovenj Gradec 13:0, Pohorje

- Šmartno 1928 6:1. Srečanje Krško

- Trgovine Jager Šmarje.

1. MURA 05 15 13 2 0 58:7

2. G. P. ŠAMPION 15 10 2 3 44:

3. NAFTA 15 10 1 4 57:

4. NŠ POLI DRAVA 15 9 3

5. POHORJE

6. LJUTOMER

7. N. JARENINA

8. BISTRICA

8 2 8 2 7 4 6 5

9. JAGER ŠMARJE 14 4 3

10. KRŠKO 14 4 3

11. MALEČNIK 15 4 3

12. ZREČE 15 3 2 10

13. ŠMARTNO 15 2 0 13

14. SLOV. GRADEC 15 0 0 15

16 3G 17 16 21 21

25 32

26 38 32 56 G3

NS Poli Drava - Ljutomer 3:2 (1:2)

Rezultati 16. kroga: Maribor -Aluminij 4:1, MIK CM Celje - NŠ Poli Drava 4:1, Ljutomer Oxigen - Le cog Sportif 3:0, Mura 05 - Davidov hram Radgona 4:0, Rudar Velenje - Get Power Šampion 0:0, Dravograd - Železničar 1:0, Nafta - Bistrica 0:2.

1. MIK CM CELJE 16 12 2 2 60:6 38

2. MARIBOR 16 12 2 2 51:7 38

3. MURA 05 16 9 4 3 32:10 31

4. NŠ POLI DRAVA 16 8 4 4 33:20 28

5. RUDAR VELENJE16 8 4 4 26:16 28

6. G. P. ŠAMPION 16 7 5 4 43:15 26

7. DRAVOGRAD 16 7 4 5 35:23 25

8. ALUMINIJ 16 7 4 5 29:26 25

9. D. H. RADGONA 16 6 3 7 22:30 21

10. L. C. SPORTIF 16 6 0 10 25:50 18

11. LJUTOMER O. 16 4 4 8 19:32 16

12. ŽELEZNIČAR 16 4 1 11 23:54 13

13. NAFTA 16 2 1 13 16:62 7

14. BISTRICA 16 1 0 15 7:71 3

Maribor - Aluminij 4:1 (1:1)

Strelci: 1:0 Koder (20), 1:1 Perger (30), 2:1 Koder (51, iz 11m), 3:1 Osmanaj (64), 4:1 Ladič (68).

ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Pulko, Graifoner, Rogina, Koren, Dovečar (Strel), Vindiš (Jus), Perger (Stoilkovič), Rumež in Nahberger (Babšek).

Mik CM Celje - NŠ Poli Drava 4:1 (2:1)

Strelci: 1:0 Bratanovič (3), 2:0 Bratanovič (24), 2:1 Horvat (30), 3:1 Močivnik (45), 4:1 Močivnik (61).

NŠ Poli Drava: Špešič, Simonič (Roškar), Domjan (Slanič), Goričan, Roškar, Pal, Pukšič, Pernek (Muršec), Horvat, Ljubec in Perger.

Danilo Klajnšek

NOGOMET

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

Pari 17. kroga - sobota ob 14.00: Krško - Livar; sobota ob 15.00: Bo-nifika - Rudar Velenje; nedelja ob 16.00: Aluminij - Dravinja Duol, Mura 05 - Triglav, Tinex Šenčur - Zagorje.

3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod

Pari 16. kroga - sobota ob 15.00: Zavrč - Trgovine Jager, Pohorje

- Stojnci, Kovinar Štore - MU Šentjur, Tišina - Koroška Dravograd, Malečnik - Odranci, Črenšovci - Tehnostroj Veržej, Paloma - Železničar.

ŠTAJERSKA LIGA

Pari 16. kroga - sobota ob 15.00: Šoštanj - Gerečja vas Unukšped, Zreče - Holermuos Ormož, Tehnotim Pesnica - Bistrica, Mons Claudius

- GIC Gradnje Rogaška, Peca - Get Power Šampion; nedelja ob 15.00: Šmartno 1928 - Šentilj Jarenina, Jurovski dol - Oplotnica.

1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ

Tekme 12. kroga, ki bi se morale odigrati v soboto, 24. 3., in nedeljo, 25. 3., se zaradi trenutno neprimernih igralnih površin in neugodne vremenske napovedi za ta vikend prestavijo na termin sreda, 2. 5. 2007.

1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA

13. krog: Senožeti vode - ŽNK Ljudski vrt.

1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA

18. krog: Dravograd - Aluminij.

1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA

18. krog: Dravograd - Aluminij.

LIGA U-14 vzhod

17. krog: NŠ Poli Drava - Dravograd (sobota ob 11.00), Aluminij - Mura 05 (nedelja ob 11.00).

MALI NOGOMET

Finale: Rad igram nogomet

V soboto bo v Preboldu potekalo finale akcije »Rad igram nogomet« do 8. leta starosti. V finalu bodo nastopili tudi mladi nogometaši Aluminija, ob njih pa še ekipe Naklo, Veržej in Krka.

ROKOMET

1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški

Pari 21. kroga: Jeruzalem Ormož - Sviš (sobota ob 19.00), Slovan - Trimo Trebnje,. Gold club - Riko hiše, Rudar EVJ Trbovlje - Cimos Koper. Srečanje Gorenje - Celje je že bilo odigrano.

1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ženske

Pari 18. kroga: Zagorje - Mercator Tenzor Ptuj, Europrodukt Brežice

- Loka KSI, Celeia Žalec - Olimpija PLK, Inna Dolgun - Celjske mesnine. Srečanje Kočevje - Krim Mercator bo odigrano 28. marca.

1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški

Pari 18. kroga: Moškajnci Gorišnica - Klima Petek Maribor (sobota ob 19.30) Gorica Leasing - Radeče MIK Celje, Termo - Krško, Krka - Sevnica, Pekarna Grosuplje - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Istrabenz plini Izola.

2. SLOVENSKA LIGA - moški (od 9.-15. mesta)

Pari 5. kroga: Radovljica - Drava (petek), Duplje - Arcont Radgona, Mokerc Ig - Pomurje.

ODBOJKA

1. drZavna odbojkarska liga

PRVE POLFINALNE TEKME: HIT Nova Gorica - Sloving Vital, Nova KBM Branik - TPV Novo mesto.

2. drZavna odbojkarska liga

Pari 21. kroga: MTD ŽOK Ptuj - Kajuh Šoštanj (sobota ob 17.30 - gimnazijska telovadnica), Comet Zreče - Nova KBM Branik II., Formis Bell

- Aliansa Šempeter, Partizan Škofja Loka - Prevalje, Mislinja - Ecom Tabor, Kočevje - Magro Grosuplje.

KEGLJANJE

2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - moški

18. KROG: Drava - Rudar (sobota v DETA centru ob 17.30).

2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA LIGA VZHOD - ženske

14. krog: Drava - Miroteks III. (sobota v DETA Centru ob 13.30).

TENIS

Zimska liga 2006-2007

Pari 10. kroga 1. lige - sobota ob 9.00: TK Skorba - Arte, d. o. o, TC Kidričevo - TK Neptun; ob 12.00: Trgovine Jager - TC Luka.

JUDO

20. mednarodni pokal Ptuja

V soboto in nedeljo bo v športni dvorani Center potekal 20. mednarodni pokal Ptuja za kadete in mladince.

V soboto se bodo predtekmovalni boji (kadeti in kadetinje) začeli ob 10. uri, finale pa ob 15. uri; v nedeljo (mladinci in mladinke) pa predtekmova-nja ob 10.30 uri, finale pa ob 14. uri.

Danilo Klajnšek

FOTO: MZ

Judo • Pred 20. mednarodnim pokalom Ptuja

Prvenstvo evropskih upov

Jutri, 24. 3., in v nedeljo, 25. 3., bo Judo klub Drava iz Ptuja organiziral mednarodno prvenstvo za Pokal

Ptuja v judu. To tekmovanje, ki letos praznuje že 20-letnico neprekinjenega organiziranja, se bo v prihodnje preimenovalo v Prvenstvo evropskih upov, kar je velik uspeh organizatorjev tako s tekmovalnega kot organizacijskega vidika, saj je udeleženih držav vsako leto višje.

»Trudimo se, da bi judo tekmovanje Pokal Ptuja, bil letos najmočnejši mednarodni turnir v starostni kategoriji kadetov in mladincev tako v Sloveniji kot tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Pričakujemo udeležbo preko 400 tekmovalcev in tekmovalk iz kar 9 evropskih držav. Nastopali bodo tudi vsi slovenski kandidati za nastop na kadetskem evropskem prvenstvu julija na Malti in olimpijadi mladih v Beogradu ter mladinskem evropskem prvenstvu oktobra na Češkem. Mednarodni pokal Ptuja je tudi kriterijska tekma za uvrščanje v reprezentančne

ta® (M,«t GÄJ910V

Ü

>•1

.ATfflg

Foto: Sebi Kolednik

Predsednik organizacijskega odbora Vlado Čuš med lanskoletno prireditvijo.

selekcije in je uradna tekma, ki šteje za Slovenski pokal.

Ob jubilejni prireditvi sem vesel, da je bil sprejet moj predlog o preimenovanju tekmovanja v »Prvenstvo evropskih upov«. Glede na tekmovalce in tekmovalke, ki so v preteklih letih nastopili na Ptuju in kasneje ali danes osvajali evropske in svetovne medalje, je to poimenovanje upravičeno.

Potrudili se bomo, da se

Spored 20. mednarodnega pokala Ptuja

Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovalnimi dvoboji v soboto (kadeti in kadetinje) ob 10. uri in finalnimi dvoboji ob 15. uri ter v nedeljo (mladinci in mladinke) ob 10.30 in finalnimi borbami ob 14. uri.

bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in evropskem prostoru. Imamo tudi močno ekipo z odličnimi posamezniki in posameznicami, od katerih pričakujem več kolajn in dobro ekipno uvrstitev med najboljše tri na prvenstvu. Tudi letos bomo po dvodnevnem tekmovanju še tri dni gostitelji mednarodnih judo priprav, ki bodo odlična priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj tudi za domače tekmovalce« je napovedal prof. Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora.

Vabljeni na mednarodni Pokal Ptuja v judu.

Sebi Kolednik

Judo - Pokal Murske Sobote

Rok in Uroš izgubila na zlato točko, na koncu tretja, odlični Gorišničani

Murska Sobota, 17. 3. 2007 - Domači judo klub je pripravil tekmovanje, na katerem smo videli zanimive borbe najboljših slovenskih judoistov v kategoriji mladincev in mladink. Tekmovanje je štelo tudi za točkovanje Pokala Slovenije.

Iz JK Drava Ptuj so pri mladincih nastopili trije tekmovalci in osvojili dve kolajni. Brata Rok in Uroš Tajh-man sta bila tokrat oba bronasta. Rok je tekmoval do 73 kg in najprej ugnal Impolčana Boža Skela, nato pa je sledila polfinalna borba proti Čehu iz Dupleka. Ker sta bila tekmovalca izenačena po regularnem delu, je sledil podaljšek, kjer so Roku pošle moči in je izgubil na zlato točko. Tako je Roku ostala borba za bron, kjer je za ippon ugnal drugega Dupleškega tekmovalca Jana Perša. Uroš je tekmoval v kategoriji višje in ga je doletela ista usoda kot Roka, poraz v podaljšku prvega kola proti Četiču iz Olimpije na zlato

Foto: Sebi Kolednik

Uroš Tajhman, JK Drava Ptuj

točko. Četič se je uvrstil v polfinale in kasneje tudi zmagal finalni boj, so Urošu ostali repasažni boji. Najprej je za ippon ugnal Jankoviča, nato za wazari (7:0) Krajnca iz Dupleka, za 3. mesto pa še Plavčeka za ippon. V isti kategoriji je tekmoval še Andrej Čuš in izgubil prvo borbo za yuko (5:0) proti Gajiču iz Olimpije. Ker je ta izgubil naslednji boj je Andrej ostal brez repasa-ža in uvrstitve.

Odlične uvrstitve so dosegli tudi

mladi tekmovalci JK Gorišnica. Tanja Kociper in Renata Kralj sta zmagali v svojih kategorijah, na stopničke za zmagovalce pa sta se uvrstila še David Forštnarič in Marko Čagran.

Na turnirju je nastopilo 24 klubov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, v ekipnem točkovanju pa je prvo mesto zasedla ekipa JK Murska Sobota, pred JK Ljutomer in JK Impol.

Ta vikend (25. 3. 2007) bodo nastopili mladinci še na Pokalu Ptuja v Športni dvorani Center, čez mesec dni pa jih čaka Državno prvenstvo. Tekmovanj je do konca sezone še veliko in nadejamo se lahko novih medalj ptujskih judoistov.

Rezultati:

Mlajše deklice: + 57 kg: 1. Renata Kralj - JK Gorišnica.

Mlajši dečki: - 46 kg: 3. Marko Čagran - JK Gorišnica; - 55 kg: 2. David Foštnarič - JK Gorišnica.

Starejše deklice: - 57 kg: 1. Tanja Kociper - JK Gorišnica.

Mladinci: - 66 kg: 3. Rene Brdnik

- JK Impol; - 73 kg: 3. Rok Tajhman

- JK Drava Ptuj; - 81 kg: 3. Uroš Tajhman - JK Drava Ptuj; - 90 kg: 1. Žiga Unuk - JK Impol; + 100 kg: 2. Nejc KUČAN - JK Impol.

Sebi Kolednik

Kegljanje • 2. SKL - vzhod (m, ž)

V soboto za obstanek z Rudarjem

Minuli vikend ni bil uspešen za ptujske kegljače in kegljavke. Oboji so na gostovanjih doživeli prepričljive poraze. Moški del je izgubil proti Pivovarni Laško v Žalcu, dekleta pa od vodečega moštva Šoštanja. Predvsem za fante velja, da bodo morali kakšno tekmo zmagati. Priložnost pa bo že to soboto, ko bodo gostili zadnje uvrščeno ekipo Rudarja.

2. SKL vzhod - ž

Rezultati 13. kroga: Šoštanj - Drava 6:2, Miroteks III. - Radensa 2:6, Fužinar - Komcel 5:3.

3. FUŽINAR

11

6

1

4

13

1. LENT

17

10

1

6 21

4. DRAVA

11

5

0

6

10

2. MIKLAVŽ

17

10

1

6 21

5. MIROTEKS III.

11

4

0

7

8

3. LITIJA

17

10

0

7 20

6. NAFTA

11

3

1

7

7

4. RUDNIK

17

9

1

7 19

7. KOMCEL

11

2

0

9

6

5.KONSTRUKOR

17

9

1

7 19

Šoštanj - Drava 6:2

6. KONJICE

7. PIVOVARNA LAŠKO

17 17

8 8

1 0

8 17

9 16

(3172 -3014)

8. ŠOŠTANJ

17

5

3

9 13

Drava: Fridl 529, Drevenšek 465,

9. DRAVA

17

5

3

9 13

Krušič 491, Plajnšek 510, Lramber-

10. RUDAR

17

6

0

11 12

ger 528 in Kolar 496.

Pivovarna Laško

- Drava 6:2

1. ŠOŠTANJ

2. RADENSKA

12 11

2. SKL vzhod - m

Rezultati 17. kroga: Pivovarna Laško - Drava 6:2, Konjice - Konstruktor 1:7, Lent - Rudnik 6:2, Rudar - Litija 5:3, Miklavž - Šoštanj 5:3.

(3186-3118)

Drava: J. Podgoršek 555, Arnuš 505, M. Podgoršek 508, Čeh 496, Čuš 486 In Zorman 568.

DK

Hajdina • Najboljši športnik leta 2006

Nagrade najboljšim

V Občini Hajdina so bili med prvimi, ki so organizirali podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem. S to tradicijo so vztrajali do danes, saj se zavedajo, da je športna aktivnost zelo pomemben člen družbe. Njihovi tekmovalci in tekmovalke ter seveda športni delavci so bili skozi vso minulo leto 2006 aktivni. Zato je prav, da so najboljši, najbolj zavzeti in delovni tudi nagrajeni.

Tudi letos so priznanja podelili posameznikom, klubom in zaslužnim delavcem. Samo prireditev so popestrile hajdin-ske mažoretke, plesna skupina Power Dance iz OŠ Hajdina, učenci in učenke OŠ Hajdina. Na koncu prireditve sta župan občine Hajdine Radoslav Si-monič in predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Mertelj predala priznanje bivšemu predsedniku ŠZ Hajdina Stanku Glažarju za minulo delo, kot prvemu predsedniku hajdin-ske športne zveze.

Priznanja najboljši mladi

Predstavniki ekip in klubov v občini

Foto: Matija Brodnjak

športniki občine Hajdina so prejeli: Denis Drevenšek, Saniela Ferš, Miha Metličar, David Murko, Marko Panikvar, Blaž Peklič, Tibor Pernarčič, Timotej Petek, Rok Širovnik in odbojkarska ekipa starejših dečkov OŠ Hajdina.

Priznanja v kategoriji najboljših ekip so prejeli: v kategoriji mlajših cicibanov (selekcija od 6 do 8 let): NK

Priznanja zaslužnih športnih delavcev so prejeli: Jože Kosar (ŠD Hajdina), Ivan Ladinek (Planinsko društvo Hajdina), Ivan Ornik (ŠD Gerečja vas), Srečko Šilak (ŠD Hajdoše), Franc Škri-njar (ŠD Slovenja vas) in Zvone Hasemali, kolesarski maratonec iz Hajdine. Priznanja za izjemne rezultate v letu 2006 so prejeli: Tilen Abraham, Tamara Kme-tec, Maja Trlep, Tina Haložan, Rebeka Korošec, ekipa Kluba hajdinskih mažoretk - mlajša in starejša skupina, ekipa Kluba hajdinskih mažoretk - srednja skupina, Blaž Jazbec, Timotej Petek in Žiga Zupanič.

Foto: Matija Brodnjak

Župan občine Hajdina Radoslav Simonič, prvi predsednik ŠZ mag. Stanko Glažar in sedanji predsednik Sandi Mertelj.

Skorba; starejši cicibani (selekcija od 8 do 10 let): NK Gerečja vas; starejši dečki (selekcija od 12 do 14 let): NK Slovenja vas; kadeti (selekcija od 14 do 16 let): NK Slovenja vas; mladinci (selekcija od 16 do 18 let): NK Hajdina; člani: NK Gerečja vas; mali nogomet: NK Hajdina; veterani: NK Hajdina; tenis: tenis klub Skorba.

Danilo Klajnšek

Bowling • Ptujska podjetniška liga

Sarovci pobegnili, boj za 2. mesto

Prvo posebnost tretjega kroga zagotovo predstavlja dosežek ekipe Sar, ki je prva presegla magično mejo 2000 podrtih kegljev. S tem so si prislužili oznako prvega favorita lige. Druga posebnost tega kroga je popolnoma enak dosežek kar treh ekip (Radio-tednik, VGP Drava in DaMoSS), le za dva keglja pa so zaostali predstavniki Železničarskih delavnic. Spodrsljaj kroga se je zgodil ekipi Salse, ki je bila v prvih dveh krogih tik pod vrhom.

Rezultati 3. kroga: 1. Sar 2.027 (16), 2. TC Luka-Pa-truša 1.964 (15), 3. Tames 1.940 (14), 4. Radio-tednik Ptuj 1.843 (13), DaMoSS 1.843 (13), VGP Drava 1.843 (13), 7. Železniške delavnice Ptuj 1.841 (10), 8. Podjetje za stanovanjske storitve 1.791 (9), 9. Salsa 1.779 (8), 10. Exit club 1.748 (7), 11. Bulldog 1.747 (6), 12. Pomaranča 1.694 (5), 13. Talum Kidričevo 1.675 (4), 14. Intera 1.606 (3), 15. Asfalti Ptuj 1.504 (2), 16. Športna šola Ju-hu-hu ni nastopila.

1. SAR

2. TAMES

2. TC LUKA-PATRUŠA

4. VGP DRAVA

5. SALSA

6. ŽELEZNIŠKE DELAVNICE

7. DaMoSS

7. RADIO-TEDNIK PTUJ

9.BULLDOG

10. TALUM

11. EXIT CLUB

11. PODJETJE ZA STAN. STOR

13. POMARANČA

14. INTERA

15. ASFALTI PTUJ

Foto: Črtomir Goznik

Ekipa Sar je vodstvo po 3. krogu utrdila z rekordnim rezultatom - 2027 podrtih kegljev.

5.836

46

5.615

39

5.602

39

5.418

38

5.510

37

5.300

32

5.240

29

5.238

29

5.168

26

5.127

23

4.933

18

4.923

18

4.926

17

4.649

9

4.529

8

2.769

4

Foto: Črtomir Goznik

Ekipa Tamesa je po spodrsljaju v drugem krogu tokrat spet dosegla dober rezultat.

Legenda: skupno št. podrtih kegljev, skupno število točk.

JM

Ormož • Dom starejših praznoval petletnico

Za prijetno sobivanje

Na nedavni slovesnosti ob proslavi 5. obletnice delovanja Centra starejših občanov Ormož, se je v jedilnici doma zbralo lepo število stanovalcev, gostov in sodelavcev. V številnih nagovorih so čestitke kar deževale.

Aktivnosti za pridobitev doma za starejše občane so se v Ormožu pričele 1998, ko sta občina Ormož in podjetje Sava ustanovili skupno družbo. Že leta 2000 je podjetje od centra za socialno delo prevzelo izvajanje socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu. Potekala so gradbena dela, postopki za pridobitev koncesije in dovoljenje za delo. S prvim marcem 2002 je bila »rdeča stavba«, kot jo stanovalci ljubkovalno imenujejo, končno na-red. Ob otvoritvi je bilo v domu le pet zaposlenih, direktor pa je bil mag. Bojan Burgar. Prva stanovalka doma je bila Terezija Frangež, ki je bila še dva dni edina stanovalka doma, kjer stanuje še danes. Ob otvoritvi so v kuhinji spekli tudi prvo torto in tej tradiciji ostali zvesti. V naslednjih mesecih so organizirali delo in življenje v domu, ki se je počasi polnil. Navezali so pristne kontakte in sodelovanje s prostovoljci in organizacijami iz ožjega in širšega okolja. Prvi dve leti so imeli težave s polnjenjem kapacitet, šele konec leta 2003 je bil dom poln. Del stanovanjskih kapacitet so spremenili v negovalne, saj so ugotovili, da je za to večja potreba, je svoje spomine na minulih pet let strnila direktorica doma Mihaela Voršič, ki je vodenje doma prevzela oktobra 2005 od mag. Rozmana. Danes je v domu 70 zaposlenih, skrbijo pa za 149

Ob petletnici so se gostje in stanovalci posladkali s slastno torto iz domske kuhinje.

stanovalcev.

Med gosti je bil tudi župan občine Ormož Alojz Sok, ki je povedal, da pet let ni dolga doba, je pa dovolj, da se lahko oceni delovanje neke institucije. In delo centra za starejše občane je po županovi oceni uspešno, kar zaposleni dokazujejo s svojim vsakodnevnim angažiranjem. Prav v takšnih poklicih se je treba truditi vsak dan znova. »Težko je, ko je človek star, doleti ga marsikaj, na žalost pogosto pridejo

tudi bolezni. Takrat se kmalu spozna, kako krhko je človeško življenje in kako hitro smo odvisno od drugih. Veseli me, da se kolektiv zaveda, kaj pomeni gojiti sočutje, spoštovanje, biti prijazen in razumeti težave drugih.« Čestitkam se je pridružil tudi Milan Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, ki se je spomnil, kako so se pred leti v občinskem svetu odločali o ureditvi doma. Izrazil je svoje veselje, da so bile odločitve takratne politike pravilne. Tudi

v novonastalih občinah so želijo, da je to skupen dom za vse tri občine in k temu so pripravljeni tudi po svojih močeh maksimalno prispevati. Njegovim mislim se je pridružil tudi podžupan občine Središče ob Dravi Ivan Viher.

Za svečanost ob obletnici delovanja so kulturni program pripravili stanovalci, glasbeniki Glasbene šole Ormož, Miklavževski oktet in otroci ormoškega vrtca.

vki

Ptuj • Otvoritev tematske razstave v CID-u

Življenje v dijaškem domu

Konec marca se bo iztekel uradni rok za oddajo prijav za bivanje v dijaških domovih. Ob tej priložnosti se je ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl odločila, da pripravi tematsko razstavo, ki so jo v ponedeljek ob 16. uri na ogled postavili v prostorih Centra interesnih dejavnosti.

Na razstavi, ki so jo pripravili stanovalci doma in strokovni

delavci, ki so tam zaposleni,

so predstavili delo, življenje in

dejavnosti, ki se odvijajo v dijaškem domu Ptuj. Otvoritve razstave so se zraven stanovalcev in delavcev doma udeležili tudi

Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj, Jurij Šarman, direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj, Ne-

Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj (v sredini) ob otvoritvi razstave

venka Gerl, strokovna delavka v Centru interesnih dejavnosti in še nekateri povabljeni gostje. Na začetku programa je o svojih izkušnjah in življenju v domu pripovedoval eden izmed stanovalcev. Sledil je govor ravnateljice Danice Starkl, ki je izčrpno predstavila dejavnosti, življenje, ustvarjalnost in potek dela v domu. Letos imajo v Dijaškem domu na Ptuju razpisanih 80 prostih mest za novince, sicer pa je ptujski dom edini v Sloveniji, kjer lahko stanujejo tudi osnovnošolci in učenci s prilagojenim programom, za kar ima po besedah Starklove velike zasluge MO Ptuj. Od februarja naprej v domu delajo na tem, da vsakemu stanovalcu v sobi omogočijo dostop do interneta, pri čemer si veliko zahvalo zaslužijo dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, ki pomagajo uresničiti ta projekt. Pred ogledom razstave so otvoritev popestrili tudi z glasbo, na harmoniko je zaigral stanovalec dijaškega doma Ptuj Marko Topolovec.

Foto: vki

Od tod in tam

Ptuj • Zlata poroka pri Cimermanovih

Foto: Langerholc

V poročni dvorani na Ptuju 10. marca letos ni bilo "navadnih"porok, opravili pa so obred zlate poroke, ki ga je vodil Franc Zadravec. Zlatoporočenca sta bila Ana in Peter Cimer-man iz Hauptmaničeve ulice 3 na Ptuju, ki sta se prvič poročila 2. februarja leta 1957 v Markovcih. Zlati ženin je bil zaposlen v Tehnoservisu, kjer je delal kot avtomehanik, nevesta je bila gostinska delavka v PP Ptuj. V zakonu se jima je rodil en otrok, danes ju razveseljuje en vnuk. Zakonca Cimerman sta še zelo aktivna, zaposluje ju vrt, veliko časa preživita tudi v Halozah, kjer imata vinograd in sadovnjak. Druge medene tedne bosta preživela v Termah Radenci; kot je povedal zlati ženin, v toplice pogosto zahajata. Svoje upokojenske dneve preživljata polno in zadovoljno.

Zlatoporočencema Cimerman ob zlati poroki iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.

MG

Goričak • Biserna poroka zakoncev Šešek

Foto: Zasebni arhiv

V soboto, 17. februarja, sta sipo 60 letih skupnega življenja ponovno izmenjala poročna prstana Ferdinand in Rozalija Šešek iz Goričaka 58. Obred civilne poroke je vodil Franc Ke-kec, cerkveno poroko pa duhovnik Jože Pasičnjek. Prvič sta se poročila 18. januarja 1947 v Cirkulanah. Biserni ženin Ferdinand se je rodil 5. februarja 1925 v Goričaku, biserna nevesta Rozalija, z dekliškim priimkom Belšak, pa se je rodila 2. avgusta 1926 v Gorenjskem Vrhu.

Skupen dom sta si ustvarila na Ferdovi domačiji v Goričaku. Nevesta je bila gospodinja, ženin pa je skrbel za kmetijo, pomagal pa je tudi pri sosedih. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki - Danica in Milica. Hčerka Milica se je odselila, hčerka Danica pa je ostala na domačiji. Danes ju razveseljuje sedem vnukov in šest pravnukov. Na jesen življenja sta še oba dobrega zdravja in si le tega želita še naprej.

Ptuj • Udarniško delo vzgojiteljic in pomočnic

Foto: Črtomir Goznik

17. marec so si za udarniški dan izbrale vzgojiteljice in pomočnice Vrtca Ptuj z ravnateljico Boženo Bratuž na čelu. Več kot 40 jih je bilo, nekatere so pripeljale tudi može. V skoraj celodnevni akciji so temeljito očistile največje igrišče ob vrtcu Med vrti 2. Odstranile so plevel, porezale drevesa in grmičevje, prav tako so pobrale tudi vso drugo nesnago oziroma odpadke, ki so zašli na to zeleno površino, namenjeno najmlajšim. Štiri prikolice odpadkov so odpeljali že v soboto, za pet kamionov odpadkov pa bo poskrbelo Čisto mesto. Med sobotno čistilno akcijo je zaposlene Vrtca Ptuj obiskal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ponovno je pohvalil njihovo pripravljenost za koristno delo v prostem času, ki naj bi bilo zgled tudi drugim kolektivom na Ptuju. Čistilni akciji bo sledilo sejanje trave. Ponovno pa bodo morali popraviti tudi ograjo.

MG

Ptuj • Grajske vinske zgodbe

Rdeče iz dežele belega platna in belih brez

Tokratne vinske zgodbe v Grajski kavarni na Ptujskem gradu so nas popeljale v našo najjužnejšo deželico na drugi, sončni, strani Gorjancev - Belo krajino. Njene prelesti, bogato etnografsko sporočilo in pestro vinsko ponudbo nam je predstavil enolog in vodja vinske kleti KZ Metlika Tone Pezdirc. Ob glasbi študentke Akademije za glasbo Ljubljana Laure Petek in organizaciji ekipe Term Ptuj so obiskovalci ponovno preživeli prijeten družabni večer ob spoznavanju odmaknjenega koščka Slovenije.

Belo krajino je vizualno predstavil kratek turistični film. To je dežela skromnih, prijaznih ljudi, ki živijo med reko Kolpo in Gorjanci in jo Slovenci bolj slabo poznajo, saj je odmaknjena od glavnih prometnih poti, zato pa je ohranila več izvirnega izročila kot katerakoli druga naša pokrajina. Bele narodne noše, bele breze v steljnikih, prijazni griči z vinogradi in cerkvicami kar vabijo obiskovalce v številne zidanice. Ta najmanjši vinorodni okoliš ima po podatkih Registra proizvajalcev grozdja in vina 428 ha vinogradov, v resnici pa precej več in 1834 registriranih pridelovalcev, ki na 1,8 milijona trsih pridelajo okrog 1,5 milijona kg grozdja ter stisnejo 1,2 milijona litrov vina.

Vinska karta tega večera je ponudila sedem najbolj značilnih vin tega okoliša in Vinske kleti Metlika.

Prvo vino večera je bilo vino Izbrani Belokranjec, kakovostno suho vino letnika 2006, v katerem je zastopana celotna paleta belih sort tega okoliša: kraljevine, laškega rizlinga, belega pinoja, šardoneja, sovinjona, zelenega silvanca in rumenega muškata. Vino je bilo sveže, pitno, čeprav natočeno iz cisterne, kjer še čaka na polnitev, saj v kleti veliko dajo na tradicijo in dozore-lost vin, preden gredo v prodajo. Ob slastni belokranjski pogači, ki so jo

Človek enostavno potrebuje neko vzpodbudo v delovnih dneh, da se prebije skozi vsakdanji vrvež. Potrebuje fotografijo nasmejanih otrok na hladilniku ali delovni mizi. In še eno s sanjsko plažo, na kateri bo čez nekaj tednov razprostrl svojo brisačo. Čas je, da tudi vi izrežete svojo palmo s kataloga! Po katalog in rezervacijo stopite do najbližje Sončkove poslovalnice in tako boste korak bližje uresničenim sanjam. In da se ne bi preveč obirali in ostali brez želenega vas Sonček vzpodbuja k rani rezervaciji. Saj ste morda že slišali, da smo mi tista agencija, ki zelo lepo »crklja« svoje goste. Tokrat smo vam pripravili popust in še darilo povrhu.

Rana ura, zlata ura

Za tiste, ki že sedaj razmišljate o poletju, smo pripravili prav posebne ugodnosti. Ob rezervaciji poletnih počitnic našega poletnega kataloga lahko do 31. marca prihranite do 10 % vrednosti aranžmaja. Ob rezervaciji aranžmaja vam popust za zgodnje rezervacije obračunamo ne glede na obliko plačila. Tako se vam popust obračuna tudi za obročna plačila s čeki, kartico American Express ali v primeru delne akontacije (vsaj 30 % vrednosti » aranžmaja). Ne spreglejte, da lah-^ ko svoje počitnice do 31. marca

posrečeno spekli kuharji v Termah, je sledilo drugo vino Laški rizling, letnika 2006, suho, polno, harmonično vino z rahlo izraženo sortno grenčico. Tudi to vino še ni bilo ste-kleničeno. Enolog Tone Pezdirc je

plačate s čeki na 10 obrokov brez obresti!

Brezplačno v Bohinj

Vse, ki boste svoje počitnice rezervirali do 31. marca, pa bomo še posebej obdarili. Za vsako rezervacijo iz Sončkovega poletnega kataloga prejmete brezplačni polpenzion v hotelu ali vili Zlatorog*** v sanja-vo lepem Bohinju. Mega, kajne? Plačaš počitnice, pa dobiš še ene zraven! Dodatna oseba (ali več njih) bo lahko dodatne počitnice v Bohinju doplačala po zelo ugodni ceni. Bi morda podaljšali bivanje za več dni in si letos omislili zmagovito kombinacijo: morje + hribi? Tokrat bo to mogoče po zares ugodni ceni!

Počitnice po meri

Zato, da bodo počitnice prijetnejše in pot manj stresna, lahko sami izbirate, kateri dan se boste odpravili na pot ter se tako izognili največji gneči. Razen dneva prihoda se lahko odločate tudi o dolžini svojih počitnic v glavni poletni sezoni, in sicer med 3-, 4-, 7-, 10- in večdnevnimi počitnicami. Tudi v letošnjem letu nudimo družinam izbor hotelov, kjer otroci bivajo brezplačno - največkrat do 12. leta. Družine z otroki še posebej vabimo v Sončkove klube, kjer

ob tem povedal zanimivo zgodbo o nastanku belokranjske pogače. Nekoč, ko so gospodinje pekle kruh doma za cel teden, so čakale, da se je pojedlo ves stari kruh in šele nato so umesile novo peko. Ker so vsi

je ob odličnih popustih za otroke poskrbljeno za animacijo in zabavo otrok. Ugodna ponudba, nova poznanstva, skrbni predstavniki, veliko novega v sicer znanih krajih, smeh, zabava in spontanost so tisto, kar vsako leto privablja vedno večje število gostov. V letošnjem poletju smo za vas pripravili 13 Sončkovih klubov z zanimivimi in raznolikimi vsebinami: v Bohinju, na slovenskem in hrvaškem pri-morju, v Črni gori, Neumu v BiH, v Grčiji na Krfu, v Italiji, v Toskani in Sorrentu ter na Azurni obali. V Sončku smo prijazni in znamo prisluhniti. Naši svetovalci so pravi svetovljani, del njihovega dela so tudi potovanja, zato se znajdejo tudi pri manj pogostih vprašanjih. Obiščite nas in naj vas ne prestraši pogosto polna poslovalnica gostov. Saj veste, da pravijo, da je tudi pred dobro gostilno veliko avtomobilov. Kadarkoli pa nas lahko poiščete tudi na spletni strani www.son-chek.com ali pa nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 19 69.

težko čakali na sveže pečeni kruh, ki mora dvakrat vzhajati in zahteva precej časa, so za nestrpneže po prvem vzhajanju oddelile del testa, ga potlačile, raztegnile, zarezale, da se laže lomi, potresle z grobo soljo in zrni kumine ter spekle, med tem, ko je testo za kruh še drugič vzhajalo. Tako so otroci dobili prvi sveže pečeno pogačo. Ker je priprava enostavna, jo v Beli krajini ponudijo obiskovalcem kot dobrodošlico. Belokranjska pogača je zaščitena tradicionalna jed te pokrajine. Obiskovalci tradicionalnega vinskega praznika Vinska vigred v Metliki vsako leto pospravijo preko 2000 pogač, ki jih spečejo okoliške gospodinje. Tretje vino je bil Rose - suho vino letnika 2006, ki ga sestavljata dve rdeči sorti, 80 % žametovke in 20 % modre frankinje, predelani po beli tehnologiji (brez maceracije, uporabi se le samotok). Sveže lahkotno pitno vino, zelo primerno za poletno žejo in spremljavo lažjim jedem.

Vinska banka

Da je tradicija v Beli krajini doma dokazuje tudi edinstvena še ohranjena Sosedska zidanica v Drašičih, ki deluje po načelu vinske banke. Nekoč je obstajalo okrog 10 takih skupnih zidanic, kjer so člani soseske - sovaščani posamezne vasi dogovorili pravila in imeli nekakšen solidaren vinski fond. V Drašičih člani letno dajo v skupen sod v zidanici določeno količino vina, ki ga izbere v kleti posameznega člana komisija. Zbrano vino kletarijo v zidanici in člani imajo pravico to vino med letom skupaj uživati, lahko si ga tudi izposodijo in ga jeseni z obrestmi vrnejo. Porabo posameznega člana beleži gospodar soseske na posebne lesene kline - rovaše, vsak član ima svojega in ob letu poračunajo. Včasih so del vina tudi prodali in denar porabili za skupne potrebe vasi. Danes je to ena izmed turističnih zanimivosti Bele krajine.

Sledilo j e četrto vino - portugalka, letnika 2006 - mlado vino. Seve

da je rok za mlado vino že potekel, zato je bilo to vino vzorec sorte, ki je Belokranjcem dala prvo vino, ki so ga prodali še preden so trgali ža-metovko. Z izkupičkom so poravnali najbolj nujne dolgove in imeli tudi pijačo za trgače. KZ Metlika prodaja Portugalko kot mlado vino od leta 1986. Vino je pridelano po metodi karbonske maceracije, ki mu da intenzivno obarvanost in svežino, zaradi vsebnosti ogljikovega dioksida. Peti vzorec je predstavljala Metliška črnina. Vrhunsko suho vino letnika 2003, ki predstavlja najbolj znano vino tega okoliša in je posebej zaščiteno z elaboratom, ki predpisuje kakovost, tehnologijo in geografsko poreklo. To vino je Evropski red vitezovina Konzulat za Slovenijo lani izbral za viteško vino leta. Vino sestavlja 90 % modre frankinje in 10 % šentlovrenke. Letnik 2003 je bil ugoden, zato je vino visoko eks-traktno, vendar mu modra frankinja daje mladosten pridih. Je rubinasto rdeče barve, ki ga razlikuje od nekaterih drugih rdečih vin. Zatem je enolog predstavil izjemno zanimivo vino Modra frankinja letnika 2000. Grozdne jagode so bile na macera-ciji 28 dni. Zorelo je v leseni posodi več let od tega eno leto v novih barik sodih iz francoskega hrasta. Vino je žametasto, toplo z obilo fenolov, ki so se izlužili iz grozdnih pečk. Kljub letom je vino ohranilo karakter sorte, kar kaže na optimalno zrelost ob trgatvi. V vinski kleti Metlika vrhunska vina pridelujejo le ob optimalnih letnikih iz izbranega grozdja, kar jim omogoča posebna sprejemna linija in prevzem grozdja v zabojčkih,ki omogočajo selekcijo grozdja. Zato so to le vina najboljših letnikov. Za zaključek večera je gospod Pezdirc izbral vino Kolednik sorte sovinjon, pozna trgatev letnika 2005. Večina vin iz Metliške kleti je suhih. Vina z ostankom nepovre-tega sladkorja prodajajo pod blagovno znamko Kolednik, s katero so na trgu od leta 1983. Leta 1986 so na božični dan potrgali prvo ledeno vino, ki pa je čakalo leto in pol na odločbo, ki bi omogočala prodajo. Takratna zakonodaja ni predvidevala kriterijev za tako vino. Zato so v kleti izdelali elaborat z minimalnimi pogoji za pridelavo ledenega vina, ki jih je povzel zakonodajalec in po vseh peripetijah so lahko vino tudi prodali naročnikom, ki so se med tem vpisali na seznam čakajočih. Ob tem je zanimiva anekdota, ker so grozdje imeli v lastnem vinogradu, so jih zadružniki zatožili direktorju zadruge, kako nemarno delajo z grozdjem, da še novembra visi na trtah. Zadruga Metlika prevzema grozdje od 200 članov in ga prideluje na 25 ha lastnih vinogradov. V kleti nudijo možnost vodenih ogledov, degustacij in nakupov v vinoteki. Njihova glavna dejavnost pa je grosistična oskrba gostinstva, saj imajo poleg kleti še lastno klavnico s predelavo in prodajne centre v Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti in Izoli. Večer je bil zelo zanimiv, saj je bil tokratni sogovornik moderatorja Janeza Vrečerja zelo duhovit in po belokranjsko nabrit.

Naslednje Grajske vinske zgodbe bodo 23. marca ob 19 uri.

Obišči Sonček, obišči svet!

Kuharski nasveti

Kolerabica

Kuharski nasveti so danes namenjeni kolerabici oziroma jedem, ki jih pripravljamo iz kolerabice.

Kolerabico najpogosteje uporabljamo od junija do septembra, tokrat pa lahko vidimo, da je te zelenjave na trgovskih policah toliko, kot da je junij. Gomolj kolerabice je okrogel in bledo zelene barve ter različne debeline. Odvisno od sorte je kolerabica lahko po barvi še rumeno-zelena in modro-vijoličasta. Pri kolera-bici uporabljamo liste, ki jih lahko pripravimo kot špinačo in blitvo, ter gomolj, ki je v primerjavi z listi vsestransko uporaben. Vitaminsko bogatejši pa so vsekakor zeleni listi kolera-bice. Mlade gomolje kolerabice lahko uživamo tudi surove, s tem da kolerabico predhodno olupimo, narežemo ali nari-bamo in prelijemo s solatnim prelivom ter ponudimo kot solato.

Debelejše gomolje kolera-bice pogosto kuhamo, lahko narezano v manjši količini slane vode ali v gomolju, ki ga olupimo po kuhanju, pokaplja-mo z limoninim sokom, surovim maslom in peteršiljem ter ponudimo kot prilogo ali prelijemo z vinegretsko omako in ponudimo kot kuhano solato oziroma predjed. Kuhana ko-lerabica se odlično poda tudi k paradižniku, čebuli, kuhanemu krompirju, kapram, gorčici in prekajenim mesninam.

Listi in gomolji kolerabice

so sestavina zelenjavnih juh in enolončnic, pripravimo si lahko tudi narastke, različne pri-kuhe ter priloge, liste kolera-bice lahko uporabimo tudi za nadeve pri mesnih ruladah. V kolikor je imate v večji količini pa jo lahko tudi narahlo prekuhate oziroma blanširate, ohladite in shranite v zamrzovalni skrinji. Tako shranjeno najpogosteje uporabimo za mešane zelenjavne juhe ali kremno juho iz kolerabice.

Ostale jedi, ki jih pri nas pogosto pripravljamo iz kolera-bice, so še dušena kolerabica, ki jo ponudimo kot prilogo zraven pečenega mesa, ji dodatno izboljšamo okus s sirom; kolerabina omaka, ki jo ponudimo zraven zelenjavnih zrezkov ali drugih zrezkov; ocvrta kolerabica, ki jo pripravimo tako, da jo narežemo na tanke kolobarje, narahlo solimo in popramo ter poljubno panira-no ocvremo, tako pripravljeno ponudimo kot prilogo zraven dušenih in kuhanih jedi ali kot toplo predjed, skupaj z omako, pri razširjenih pogrinjkih.

Kot predjed si lahko iz kole-rabice pripravimo tudi ocvrt-ke iz kolerabice in kroglice iz kolerabice. Ocvrtke si pripravimo tako, da si pripravimo paljeno ali kuhano testo, ki mu dodamo kuhano, naribano ali sesekljano kolerabico. Kolera-bice dodamo v primerjavi s pa-ljenim testom polovico manj. Začinimo s soljo, poprom in parmezanom, oblikujemo v

ocvrtke ali kroglice ter ocvre-mo. Ponudimo jih kot prilogo ali kot toplo uvodno jed.

Kot glavno jed si iz kolerabi-ce pripravljamo nadevano kole-rabico in musako iz kolerabice. Nadevano kolerabico pripravimo tako, da mlade kolerabice na tanko olupimo, prerežemo na polovico in z žlico izdolbe-mo sredino. Izdolbeno sredino in mlade liste kolerabice skuhamo v slanem kropu. Prav tako na hitro prevremo izdolbeno kolerabico. Posebej na manjši količini maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo, ji dodamo sesekljane kuhane liste in sredino, dodamo žličko do dve drobtin, solimo in popra-mo. S pripravljenim nadevom napolnimo na pol kuhane ko-lerabice, po nadevu potresemo naribani sir in postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200°C. Pečemo tako dolgo, da nastane zlato-rjava skorja.

Nadev si lahko pripravimo tudi z dodatkom mesa, tako da prav tako skuhamo izdolbeno sredino in mlade liste kuhane odcedimo, ohladimo in sesekljamo. Dodamo še mleto meso, kislo smetano, jajce, sol, poper, peteršilj in česen. Sestavine dobro premešamo in prav tako napolnimo izdolbene kolerabi-

ce, ki smo jih do polovice skuhali v slanem kropu.

Ocvrto kolerabico lahko pripravimo tudi z rdečo papriko in sirom, tako da kolerabico olupimo, narežemo na pol centimetra debele rezine in jih pet minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, ohladimo, pokapljamo z limoninim sokom in potresemo z rdečo papriko. Nato jih panira-mo v moki, jajcih in drobtinah. Drobtinam dodamo parmezan. Ocvremo na hitro v vroči maščobi. Zraven ponudimo drob-njakovo omako.

Manj pogosto si pripravljamo kolerabico v omaki, ki jo pripravimo tako, da na maščobi prepražimo drobno zrezano slanino ali svinjino, dodamo sesekljan česen in na rezance naribano, olupljeno kolerabico. Narahlo prepraži-mo in zalijemo z juho ali vodo. Jed dušimo tako dolgo, da se kolerabica zmehča. Nato dodamo naribani surovi krompir, zalijemo in dušimo še 20 do 30 minut. Omako začinimo s soljo, poprom, paradižnikovo mezgo in majaronom. Preden jo ponudimo, jo potresemo z narezanim drobnjakom.

Nada Pignar,

profesorica kuharstva

Vi sprašujete. PIP svetuje.

ro

03

Z? o ro c

iS

SE m

Ureditev meje

©pip

Sem lastnica zemljišča in z lastnikom sosednjega zemljišča se ne moreva sporazumeti glede poteka meje. Sosed je na geodetsko upravo vložil zahtevo za ureditev meje, ki je že opravila mejno obravnavo, vendar se sama s potekom meje ne strinjam. Zanima me, na kakšen način lahko preprečim uveljavitev takšnega poteka meje, kot je bil določen na tej obravnavi?

Sporno mejo je mogoče urediti bodisi v upravnem bodisi v sodnem postopku. Glede na to, da se je vaš sosed obrnil na geodetsko upravo, v tem primeru gre za ureditev meje v upravnem postopku, kjer se je najprej opravila mejna obravnava, v kateri se je določil potek meje. Ko je določen potek meje, se bo ali se vas je pozvalo, da se izjasnite o tem ali se strinjate s potekom meje, kar potrdite s svojim podpisom. Pri tem bi vas radi opozorili, da se morate izreči v roku 30 dni, saj se v nasprotnem primeru domneva, da se z mejo strinjate in bo geodetska uprava izdala odločbo ne da bi opravila ustno obravnavo. V kolikor pa boste svoje ne strinjanje ustrezno izrazili, bo v tem primeru opravljena ustna obravnava, na kateri se teži k dosegu soglasja med lastniki. Ce do slednjega ne pride, pa se le-te napoti, da v 30 dneh sprožijo sodni postopek za ureditev meje. Dokazilo o sprožitvi sodnega postopka morate predložiti geodetski upravi, saj se v nasprotnem primeru, kakor tudi če uradna oseba sama preveri, da sodni postopek ni bil sprožen, domneva, da se lastniki strinjajo z mejo določeno na mejni obravnavi in nato geodetska uprava izda odločbo o meji. Kljub vsemu pa imate tudi v primeru, ko je meja v upravnem postopku dokončno določena, še zmeraj možnost sprožiti sodni postopek, saj sodišče na upravno odločbo ni vezano. Kriteriji, ki se upoštevajo v sodnem postopku določitve meje so močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Sodišče primarno upošteva kriterij močnejše pravice, kar je običajno lastninska pravica pridobljena na pravno veljavni način, pri čemer čas pridobitve le-te ni pomemben. Naslednji kriterij je zadnja mirna posest, vendar se lahko ta kriterij uporabi samo, če vrednost mejnega prostora ne presega 1669 evrov in močnejša pravica ni dokazana, ali pa v primeru, da vrednost mejnega prostora presega 1669 evrov in ni podano soglasje za odločanje v nepravdnem postopku po močnejši pravici. Po kriteriju pravične ocene pa sodišče poseže v primeru, ko nobeden od prejšnjih dveh ne ustreza, kar pomeni, da bo sodišče uredilo mejo tako, da bo sporni prostor razdelilo po pravični oceni.

Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik"

ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.

Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.

pravo

informacije

pomoč

PIP Center Ptuj

Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj

T 02 771 11 59 F 02 771 11 60

ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si

P zaprto

T 08.00 - 15.00

S 08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00

P zaprto

V vrtu

Vigred je prišla

Že ozelenelo naravo, zbrstele in zgodnjim pomladnim cvetjem odete vrtove ter jutranjim žvrgolenjem ptic, jo je ob prihodu vigredi, zima za slovo, še za krajši čas prekrila s snežno odejo. Osvežitve in sonce v zgodnji pomladi vabijo v naravo in opravilom v vrtu, da bo vrtno rastje lažje vzniklo in zbrstelo.

V sadnem vrtu koncem meseca marca drevnine prehajajo iz stanja zimskega mirovanja v vegetacijo. V stanju do brste-nja naj bo zaključena zimska rez, predpomladansko gnojenje z rudninskimi in organskimi gnojili, predpomladansko varstvo in škropljenje pred sadnimi boleznimi in škodljivci ter obdelava tal. Obdelava zemlje v kolobarjih pod drevesnimi krošnjami ali pasovih v gostejših nasadih dreves in grmovnic je potrebna iz več razlogov. Z obdelavo tal vzpostavljamo strukturo zemlje, da je dovolj zračna, kjer lahko skladno potekajo fizikalni, kemični in biološki procesi, ki so pogoj za dobro uspevanje rastlin. Z rahljanjem tal prihaja zrak koreninam, da jim je omogočeno dihanje, zračnost tal pa je potrebna tudi drobnoživkam v tleh, ki presnavljajo organske in rudninske snovi v tleh ter pripravljajo drevesu potrebna hranila, raztopljena v vodi. Z okopavanjem odstranjujemo in preprečujemo zarast nezaželenih rastlin plevelov, v zrahljano zemljo lažje pronica padavinska voda, lažje in hitreje dotekajo rastlinska hranila h koreninam, hkrati pa vsaka obdelava prepreči kapilarnost površine tal, skozi katero izhlapeva talna vlaga v ozračje, kar je izredno pomembno v obdobjih, kot je letošnje, ko je bila sušna zima in se zemlja ni dovolj napojila. Obdelavo opravljamo prva leta po sajenju pri vseh sadnih vrstah, kasneje pa je lahko celo površino za-travimo z mešanico nizkih trav, ki jo redno in večkrat na leto kosimo. Sadne vrste, vzgojene na šibkorastočih podlagah, nekateri koščičarji, trta, vzpenjavke in grmovnice jagodi-čevja, uspevajo le ob stalni obdelavi, brez podkultur v čistih tleh. Zemljo obdelujemo z raznimi orodji do globine sadnih korenin, pri čemer smo pozorni, da jih ne poškodujemo.

Pričele so se obraščati in na novo odganjati rozete vrtnih jagod. Zadnji čas je, da jim odstranimo staro in odmrlo listje, oplejemo, pognojimo s specialno mešanico rudninskih gnojil za vrtne jagode ter po zemlji zastremo pred blatenjem plodov.

Orehov v tem času ne obrezujemo več, ker se premočno solzijo. Režemo jih lahko le v času zimskega mirovanja in meseca avgusta, ko rast preneha in olesenijo mladi poganjki.

V okrasnem vrtu so zgodaj cvetoče čebulnice, žafrani, zvončki, norice in podobne že odcvetele. Ne bo škode, če jim odstranimo odcvetele cvetove, da se ne tvorijo semenice, temveč se porabijo rastlinska hranila za rast in razmnoževanje čebulice v tleh. Nikakor pa ne smemo pokositi ali kakor drugače odstraniti listov, dokler je listna površina, ker je izredno potrebna za obnovo, razraščanje in krepitev čebulic ter korenin za naslednjo dobo. Na obdelovalnih gredicah jih oplejemo in po potrebi okopljemo, na travnati površini pa travo porežemo s travnimi škarnjami ali srpom, pri prvih košnjah s kosilnico pa se jih izognemo.

Zelnatim okrasnim trajnicam suha in poškodovana stebla in poganjke porežemo tik nad tlemi ali nad prvimi dobro razvitimi brsti.

Okrasnim drevninam in grmovnicam zaključimo zimsko rez. Izrežemo jim stare, izrojene, poškodovane in bolne veje, vzgojno rez in redčenje pregostih vej pa opravimo le poleti in v jeseni cvetočim okrasnim drevninam. Spomladi cvetoče, kot so forsitije, japonske kutine in mnoge druge, pa ob-režemo šele po cvetenju, med vegetacijo, da se do jeseni še dovolj obrastejo. V zelenjavnem vrtu je zemlja primerna za obdelavo, ko je zemlja toliko odcejena, da se blato ne lepi na obuvalo in orodje. Za setev jo le plitvo prerahljamo, odstranimo plevel, po setvi pa prekrijemo z vlaknasto folijo, ki jo odstranimo, čim semena vzniknejo. Setev opravimo, ko je zemlja dovolj topla, kar v domačem vrtu ugotovimo po lepo rastoči zeleni travi.

Miran Glušič, ing. agr.

Biokokdar: 23, marca - 29, marca

23 -petek

y

24-sobota J*.

25 -nedelja

26-ponedeljek

27- torek

28-sreda

29-četrtek

Čarobni utrinki prihodnosti 2007

Se ljudje že rodijo kot podjetniki?

Ali se za podjetnike izurijo? Ljudi se da izuriti. Lahko se jih izuri za zaposlene ali za podjetnike. Naše šole mlade ljudi vzgajajo za zaposlene, zato je toliko več zaposlenih kot podjetnikov. Zato tudi toliko staršev svojim otrokom govori: »Šolaj se, da boš lahko dobil dobro službo.« Vendar še nikoli nisem slišal, da bi kakšni starši rekli: »Šolaj se, da boš postal podjetnik!« Pojem zaposlenega je razmeroma nov pojav. V času poljedelske družbe so bili ljudje večinoma podjetniki. Mnogi so bili poljedelci, ki so delali na kraljevi zemlji. Od kralja niso prejemali plače. V bistvu je bilo ravno obratno. Poljedelec je kralju plačal davek, da je lahko uporabljal njegovo zemljo. Tisti, ki niso bili poljedelci, so bili trgovci, mali obrtniki, lahko bi jim rekli tudi poslovneži. To so bili mesarji, peki in izdelovalci svečnikov. Večina otrok, ki je odrasla v podjetniških družinah, je nato šla po stopinjah svojih staršev. Postali so podjetniki. Ponovno lahko vidimo, da gre le za način vzgoje. Potreba po zaposlenih se je povečala v industrijski dobi. Tako je nalogo množičnega izobraževanja v roke prevzela država in prevzela pruski sistem izobraževanja, po katerem je dandanes oblikovana večina zahodnih šolskih sistemov. Če preučimo filozofijo, ki se skriva za pruskim izobraževanjem, ugotovimo, da je bil njen namen proizvesti vojake in uslužbence ... ljudi, ki bodo poslušali in izvrševali ukaze. Pruski sistem izobraževanja je odličen sistem za množično pro-duciranje uslužbencev. Gre za način vzgoje in urjenja. Ali ste vedeli, da varnost in svoboda nista isto?! Zaposleni hrepenijo po varnosti, podjetniki pa hrepenijo po svobodi. Če želiš svobodo, moraš opustiti varnost. Vendar pa se že postavlja vprašanje, ali lahko vsak postane podjetnik?! Odgovor je - lahko! Vendar pa je za začetek potrebno spremeniti način razmišljanja. Vse se namreč začne z željo po svobodi, ki je večja od želje po varnosti! Veliko ljudi sanja o tem, da bi zapustili službo in začeli z lastnim poslom, vendar le redki to tudi dejansko storijo. Mnogi ne postanejo podjetniki zato, ker se bojijo porazov. Hoditi se naučimo tako, da najprej pademo in nato poskusimo znova. Kolo se naučimo voziti tako, da najprej pademo in nato poskusimo znova. Če ne bi nikoli tvegali, bi se skozi življenje plazili kot gosenica. Kako bi univerzitetni profesor lahko vedel, kako se počuti podjetnik ob neuspehu? Le kako bi vedeli - v akademskem svetu so najbolj cenjene stvari - redni dohodek, delovna doba, pravilni odgovori in nezmotljivost. Ponovno gre za način vzgoje. Kdo je podjetnik? Najboljša definicija podjetnika je: »Podjetništvo je pristop do menedžmenta, ki ga definiramo, kot sledi: iskanje priložnosti, ne glede na trenutno obvladljive vire. Mnogi želijo postati podjetniki, a vedno najdejo kakšen izgovor zakaj ne pustiti službo. »Nimam dovolj denarja!«, »Moram vzdrževati otroke!«, »Nisem dovolj pameten!«, »Nimam časa, ker imam preveč dela!«, »Bojim se, ustvariti si podjetje, je preveč tvegano.« Za mnoge je moč izgovorov veliko močnejša od njihovih sanj.

Brez branja in pisanja bi ostali v kameni dobi. Brez branja in pisanja ljudje nikoli ne sprožijo svojega polnega potenciala.

Mitja Petrič

Z roko v roki skozi razpotja življenja

Splošni vplivi v letu 2007:

Obeta se vam precej pestro leto, kajti naredili boste morali veliko v pogledu odnosov in sodelovanj. Ljudje, ki vas obremenjujejo, bodo odšli, seveda ne sami, kajti vaša naloga bo, da v pogledu odnosov ločujete zrno od plev. Po drugi strani bo leto ugodno, kajti ne boste pričakovali nemogočega, ampak samo tisto, kar je tako ali drugače otipljivo. Naredite lahko veliko v pogledu sodelovanja in na lastni samozavesti. Sebe boste po dolgem času upali postaviti v neko središče in si zaupali. Čeprav boste na drugi strani imeli obilico nekih preizkušenj in valovanj. Vendarle se izplača to dati skozi, kajti tako duhovno rastete. Odpre se vam bodo nove poti in nove priložnosti. Stvari, ki vas kakorkoli obremenjujejo, se bodo rešile. Na vas pa je, da zaupate in da najdete tisto, kar je iskreno. Nedvomno se bo okrepila želja po osebni svobodi. Dobro je, da boste zgradili most med osebnim in neosebnim.

Ljubezen: Energije ljubezni so pomembne za vsakega človeka, čeprav je resnica ta, da ste vi v tem pogledu nekaj posebnega in da določene stvari razlagate drugače. V tem letu si

Daniel Goleman, pisatelj

Vse, kar bi lahko naredili, vse, kar se nam prikrade v naše misli

- vse to je mogoče uresničiti.

Kaj vse bi lahko ljudje naredili, če ne bi bilo vmes če. Lahko bi leteli, če ...

Vse, kar smo si kdaj zamislili, vse je uresničljivo, če ne bi postavili zraven če-ja. Ta naš dobrodošel če pa je nič drugo, kot strah pred tem, kaj vse bi lahko naredili. Strah je naš edini pre-prečevalec, da si ne dovolimo, da si ne upamo storiti nekaj več, da ne dosežemo vsega tistega, kar bi lahko. Vsi znanstveniki, izumitelji so imeli najprej idejo

- veliko zamisel, prav tako kot mi. Tiste, ki so uspeli v svojih podvigih, odlikuje to, da so si upali nekaj več. Premagali so sebe, svoj strah, ki jim je morda v notranjosti potiho dopovedoval, da to ni mogoče, da tega oni ne zmorejo. Strah je tisti drobni in tihi glas v nas, ki nam dopoveduje, da nismo dovolj dobri, ki nam skuša vse stvari prikazati v takšni luči, da mislimo, da ne bo šlo. Ko se bomo soočili s strahom v sebi, je od nas odvisno, kako bomo reagirali. Ali se mu bomo prepustili in se predali malodušju, predali se bomo s tem, ko bomo mislili, da za nas nekatere stvari

boste morali, ali se tega želite ali ne, naučiti nekih tradicionalnih vlog. Prav gotovo ljubezen ni mišljena v smislu tekmovanja ampak brezpogojnosti. Pomad bo minila v smislu prijetnih trenutkov v dvoje. Istočasno je res, da ne smete tekmovati in da bo obdobje plodno. Bodite prožni in si vnesite neke novosti - kajti le tako vam ne bo dolgčas. V Poletnih mesecih se lotite določenih obveznosti in stvari ne gre pometati pod preprogo, ampak se jih lotiti v aktivnem smislu. Pomembna bo, da aktivno rešujete stvari. Imeli boste kar nekaj nihanj in sami sebi lahko dokažete, kako je ljubezen trdna. Na jesen se odpravite na neko pot in tedaj bo ugoden čas za romance. Tudi samski si bodo lahko na-

Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:

- odgovori na konkretno vprašanje

- interpretira rojstno karto

- nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966

V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.

niso mogoče. Ali pa se bomo s strahom enostavno soočili, mu napovedali vojno in vzeli stvari v svoje roke. Ne pustimo, da bi nas strah vodil, da bi nam on ukazoval, kaj narediti, ne smemo mu dopustiti, da bi on pometal z nami. Z vso svojo voljo in en-tuziazmom se uprimo strahu, z vsemi svojimi mislimi ga prema-gajmo. Borimo se tako dolgo, dokler bo imel še kaj vpliva na nas. Vsak dan znova in znova mu do-povejmo, da strah nima kaj iskati pri nas, da ga ne potrebujemo in nato ga odpošljimo. Odpošljimo ga stran, naj gre tja, od koder je prišel. Mi - naša osebnost, ki je lahko lepa, dobra, vztrajna in vse mogoča, ne potrebuje omejitev, ne potrebuje strahov. Strah je samo neka vrsta ovire. Če premagamo strah - npr. trema - to je samo strah pred nastopom. Če enkrat premagamo tremo in nastopimo, se nam bo naslednjič zdelo vse lažje. Tretjič ali četrtič, ko bomo nastopali pa nam bo že v redu, prijetno nam bo, da smo mi toliko pogumni in da zmoremo vse to. Vsak je svoje sreče kovač. Tako je tudi pri premagovanju strahov, pri premagovanju omejitev. Poglejmo recimo pri športu: vsak dober športnik ima

šli sorodno dušo. Zima bo čas svobode.

Služba: Zdi se, da se boste na tem področju končno lahko dokazali in da bodo uspehi vidni. Seveda stvari ne gredo tako na hitro, ampak dosledno in počasi. Pomembno je, da niste trmasti in še bolj pomembno, da verjamete vase in da dopuščate možnost, da se skozi odnose kaj naučite. Pomladni meseci bodo minili v smislu tega, da si zavihate rokave in se odločite, kaj si želite in kje so vaše možnosti. Finančno bo nekoliko nihajoče. Nekaj trenj je razbrati v pogledu komunikacij in intelektualnih opravil. Poletni meseci bodo čas, ko naredite prenovo sebe in svojega mišljenja. Jesen bo čas zorenja in tega, da dokažete, da ste sposobni in v veliki meri napredujete v samozavesti. Na zimo boste nizali uspeh za uspehom.

Prijateljstvo: Na tem področju bo zelo pestro in družba vam bo pomenila veliko. Na tuje mnenje boste v tem letu dali veliko in tako dokazali lastno sposobnost dojemanja sveta okoli sebe. Ne bodite prepričani v to, da vse veste, ampak se predajte toku. Ljudje vam bodo učitelji, seveda je popolnoma od vas odvisno, ali jim boste prisluhnili, ali pa ne.

Šola, študij: Za vse tiste, ki hodijo še v šolo, bo to leto kar naporno, kajti prepričani so v to, da pridobijo veliko znanja, ki ga zaradi tega, ali onega trenutka ne potrebujete. V primeru, da ste še v osnovni šoli, pomeni - da ste mladi in da vas vse še čaka, dobro je, da se potrudite in da pokažete, kaj vse znate. Tiste stvari, ki niso primerne in ne sodijo k pouku, pa ne uporabljate. Tudi če zbujate pozornost s tem, to moti in

svojega trenerja. Ta ga vzpodbuja, uči in mu pomaga takrat, ko športnik že hoče obupati, ko misli, da ne bo sposoben premagati ovire. Trenerja potrebuje zato, da mu pomaga premagovati njegov strah. Od nas je odvisno, ali bomo strah premagali in našemu življenju rekli: da. Takrat, ko bomo premagovali strahove, ki so samo slike v naši domišljiji, bomo lahko svobodno zadihali. Takrat, ko bomo drugim preprečili, da bi nas s svojim mišljenjem in besedami omejevali - saj nam tedaj vcepljajo svoj strah. Poglejmo npr. otroka. Veselo se igra na dvorišču, neobremenjen, kaj se bo zgodilo naslednji trenutek, neobremenjen od tega, da morda lahko pade, da morda lahko pripelje avto, da bo morda dež. Če se bi otrok obremenjeval s tem, kaj vse se mu lahko zgodi, se ne mi mogel tako prisrčno igrati in se ves posvetiti igri. Npr. pelje se s kolesom in ga ni nič strah. Pride mimo soseda in se zgraža, joj, pazi, da ne boš padel. In kaj se zgodi? Otrok čez nekaj minut res pade. Zakaj? Zato, ker je svojo pozornost, ki jo je imel prej pri vožnji kolesa posvetil temu, da ne bo padel. Ker je soseda, ki je starejša in pametnejša rekla, da

www.poravnava.si

¡ por^/nava

080 13 14

strogost učitelja se pokaže pri ocenah. Konec koncev pa ste veliko bolj sposobni, kot se to kaže na tisti prvi pogled. Dijake čaka obdobje delavnosti in zavihali si boste rokave ter vse opravili po principu: »volk sit in koza cela«. In v primeru, da bi imeti kakšni popravni izpit, se ne bojte, kajti vse bo v najlepšem redu in se boste vpisali v naslednji letnik. Študente čaka naporno leto in nič ne bo šlo tako na hitro, kot si želite. Resnica je ta, da se počasi daleč pride in da neka zdrava mera previdnosti ne bo odveč, am-

mora paziti, da ne bo padel, je res začel misliti na to in to se mu je zgodilo. Soseda mu je nevede vnesla njen strah pred padcem. In tako bi lahko nadaljevali. Kolikokrat v našem življenju nas je kdo opomnil, da naj pazimo - in kasneje se je to res zgodilo. Dokler smo mi mislili, da nam bo vse v redu šlo, nam je šlo - ko pa je kdo začel dvomiti v nas, smo tudi sami začeli razmišljati o teh dvomih in tako tudi nam ni več uspevalo tisto, kar smo si zamisli. Koliko sanj, drobnih in velikih smo imeli, koliko vsega se nam ni uresničilo? Če malo pomislimo nazaj, se lahko kar zgrozimo. Če pa stvari pogledamo globlje, z drugega zornega kota, premislimo, da če bi tam naredili malo drugače, če bi nekaj spremenili, preobrnili, pa bi se nam tiste sanje lahko uresničile. Ampak, tedaj se nam niso. To pa zato, ker smo s svojim mišljenjem, s svojim zavedanjem bili v drugih zadevah. Nismo se dovolj posvetili svojim sanjam ali pa nismo znali premagati svojih strahov, nismo si upali narediti nekaj več v smeri svojih sanj, da bi prišlo do želenih rezultatov. Ko ne dosežemo svojih sanj ali ciljev, bi bilo dobro, da bi si vzeli čas za razmislek in analizirali - zakaj nam naše sanje niso uspele oz. zakaj neke stvari nismo dosegli. Čas, ki ga vlagamo vase, v razmišljanje o sebi, ni nikoli vstran vržen. Ne moremo vedeti, zakaj na nekem področju nismo uspeli, če stvari ne pridemo do dna, če ne raziščemo in razmislimo o okoliščinah, ki so bile tedaj pri-

Rok Snežič Nenad Oukič,

univ. dipl. prav. mag., MBA

pak bo spodbudna. Ne odlašajte na zadnje dni, ampak stvari delajte sproti.

Zdravje, prosti čas: Pomembno vlogo igra sprostitev in da delate tisto, kar si želite. V pogledu zdravja se izogibajte stresu in pomembno je, da se veliko gibljete na svežem zraku. Seveda ekstremi, katerih ljubitelji ste, niso dobri in se zaradi tega izogibajte. Pomagali vam bodo mirni sprehodi ob reki in mirna meditativna glasba. Vedite, da je vsak svoje sreče kovač.

Tadej Šink, horarni astrolog

sotne, če ne razmislimo o tem, kako smo na določeno situacijo reagirali. Šele tedaj, ko o vsem razmislimo in spoznamo, da bi lahko reagirali tudi drugače, ko uvidimo, da je bilo od nas odvisno, ali bomo uspeli v teh sanjah, tedaj spoznamo, da je bil spet z nami prisoten strah - strah pred spremembo, strah pred novim, neznanim, strah pred tem, kaj bi se lahko zgodilo. Raje pustimo situacijo takšno, kot je, kot pa da premagamo tisto, kar nas boli - kot da premagamo strah. Če ne bomo naslednjič, ko bomo v podobni situaciji premagali strahu, bomo dobili podoben rezultat. In tako naprej, in tako naprej... Vse dokler nam ne bo nekega dne dovolj in bomo rekli - tega se več ne grem. Jaz to zmorem, premagal bom strah. In uspel. Šele tedaj, ko bomo znali premagovati svoje skrite strahove, šele tedaj bodo vse stvari v našem življenju lahko resnično zaživele. Šele tedaj, ko bomo pogumno stopili pred druge in jim bomo pripravljeni povedati, kaj želimo od svojega življenja, kakšno življenje si želimo, šele tedaj bomo lahko doživljali tisto, za čimer smo vedno hrepeneli. Predavanje Iz oči v oči s strahom - recimo življenju: da bo v našem društvu v sredo, 28. marca, ob 18. uri. Predaval bo mag. Zmago Godina iz Ljubljane. Vabljeni, da skupaj spoznavamo nove smernice našega življenja..

Milena Jakopec, Društvo Feniks - kvaliteta življenja

Svetovanje za vas, za vse nas

Strah - ali ga potrebujemo?

Ljudje se razlikujemo med seboj po mejah, do kamor seže naše upanje.

Poravnava, d.o.o., odgovarja

Vprašanje

Poškodoval sem se v prometni nesreči, ki jo je povzročil avstrijski državljan, ki ima sklenjeno avtomobilsko zavarovanje pri eni od avstrijskih zavarovalnic. Ali sem vseeno upravičen do odškodnine in ali morem zato vložiti zahtevek v Avstriji? Ali lahko zahtevam odškodnino sam, brez vaše pomoči? Jure, Maribor

Odgovor

Ne glede na to. da je prometno nesrečo povzročil tuj državljan, ste upravičeni do odškodnine iz naslova avtomobilskega zavarovanja povzročitelja. Za takšne primere naše zavarovalnice sodelujejo s tujimi zavarovalnicami na podlagi korespondenčnih pogodb - korespondenčne zavarovalnice, ki nato vodijo in rešujejo primere slovenskih državljanov, ko je nezgodo povzročil tujec. To pomeni, da lahko odškodnino uveljavljate v Sloveniji. Kar pa se tiče. da bi odškodnino uveljavljali sami, vam to odsvetujemo. Iz naše prakse namreč izhaja, da stranke iztržijo mnogo nižji znesek, kot bi ga z našo pomočjo. Sami namreč ne boste znali napisati odškodninskega zahtevka, ne veste, koliko lahko zahtevate, poleg vsega pa tudi ne veste katero dokumentacijo priložiti, da bo znesek čim višji. Oglasite se v kateri od naših poslovalnic in z veseljem vam bomo pomagali.

Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314.

ste bili POŠKODOVANI

V PROMETNI

Vodnikova 2

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?

0801314

BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:

Info - Glasbene novice

Pomlad je v glasbi malokrat direktno opevana tema, a posredni namigi so velikokrat povezani z njo. Bodo pa pomladni meseci vroči z vidika novih glasbenih izdaj, kijih spremljam v INFO - glasbenih novicah.

Britanska pevka NATASHA BEDINGFIELD je ena redkih otoških izvajalk, ki je s svojo glasbo zastrupila tudi poslušalce v ZDA. Meni v začetku njen prvi hit These Words nikakor ni ležal, a trik se je zgodil kasneje, saj mi je bil z večkratnim poslušanjem zmeraj bolj všeč. Podobno velja tudi za pevkino novo očarljivo pop temo I WANNA HAVE YOUR BABIES (****), ki pa ima ključne pasti skrite v duhovitem besedilu.

SARAH CONNOR je prava diva predvsem v rodni Nemčiji, vendar počasi njene nesporne kvalitete odkrivajo tudi po svetu. Njen zadnji hit je pesem The Best Side Of Life, medtem ko sem moral malo pomisliti, da sem se spomnil njenega prvega hita Let's Get Back To Bed Boy. Aranžmanski vrhunec pevkine glasbe ponazarja aktualna balada THE IMPOSSIBLE DREAM (THE QUEST), saj se v njej obpevkini vokalni moči čudovito prekrijejo zborovski spremljevalni vokali.

Uspeh za uspehom žanje NORAH JONES, a njena zadnja zgoščenka Not Too Late se vseeno ne prodaja tako fenomenalno, kot prvi dve. Po tradicionalni baladi Thinking Of You je na videz plašna Američanka presenetila z zahtevno skladbo SINKIN' SOON (***), v kateri sta v ospredje glede na glasbeno zvrst postavljena blues in country v skrajno otožni obliki.

Se še spominjate pevca LOU BEGA? Jasno, da se ga spomnite po mega hitu Mambo No 5. Prejšnji teden me je gospodič pozitivno presenetil s plesnim pop komadom GET BETTER (****). Večji del gre za pesem, zapeto v italijanskem jeziku, in v njej se pojavlja tudi atraktivno "požvižgavanje"!

MACY GRAY je glasbenica, ki seje zapisala v glasbeno s skladbo I Try. Hripava pevka je bila prava vzpodbuda ali vzornica pevkama Corinne Bailey Rae in Amy Winehouse. Gospa GRAY je imela krajšopavzo, a sedaj imamo novo, preprosto, a nalezljivo r&b skladbo SHOO BE DOO (***).

Ameriški glasbenik R. KELLY je v zadnjem času več na sodišču, kot pa v studiu, saj je obtožen pedofilije. Hude obtožbe mojstra soul in r&b glasbe, vendar pevec dela naprej nove korake v smeri soul in r&b glasbi z vročim valujočim komadom I'M A FLIRT (***) in v njem rapa tudi T. I.

Senegalski as AKONje trenutno najbolj iskan nakla-dač ali hip hop izvajalec na scetu. Kmalu odhaja na turnejo Kon Live Disturbed, na kateri bodo najbolj vža-li hit Lonely, Smack That in I Wanna Love You. Hip hop fluid je izvajalec v pesmi DON'T MATTER (***) malo zamenja za melodične r&b sekvence in je bil prejšnji teden na 2. mestu Billboardove ameriške lestvice.

Tri stare skupine, ki so blestele v 80, so ponovno izdale nove pesmi in to so Madness s skladbo Sorry, Marillion s skladbo See It Like A Baby in ELO s skladbo Latitude 88 North.

MELAINE C je prava upornica, saj se edino ona trenutno ne želi vrniti nazaj v skupino Spice Girls. Chriss-holmova gospa ima v celinskem delu Evrope trenutno v ognju balado The Moment You Believe, medtem, ko je doma v Veliki Britaniji izdala grobo rock pesem I WANT CANDY (**).

Odkritje britanske rock scene v letu 2006 so bili ARCTIC MONKEYS, ki so samo doma prodali več kot milijon izvodov albuma Whatever People Say I Am, That's What I'm Not. Odpičen band še zmeraj gradi na svojem "garažnem" trden rocku v novem komadu BRAINSTORM (***), ki ti zaradi energije lahko zares povzroči pretres možganov.

David Breznik

Glasbeni kotiček

Yours Truly, Angry Mob - Kaiser Chiefs

(2007 - Universal - Multimedia)

Veliko Britanijo je zajela mala manija imenovana Kaiser Chiefs manija! Band je ob koncu februarja ponudil drugi album Yours Truly, Angry Mob, ki je rockersko še bolj čist, kot je bil prvenec Employment. Kvartet glavno vlogo skoraj v vsem prepušča pevcu Rickyju Wilsonu oziroma avtorju na eni strani zrelih, po drugi strani pa sila komičnih pesmi povzetih iz vsakdanjega toka življenja. Trinajst pesmi ima pravi navdih, a enoličnost je njihova slabost. Konceptualno so si pesmi preveč podobne, le tu in tam se pojavi kakšno presenečenje v baladni ali bolj pop usmerjeni pesmi, v sicer čistih indie rock pesmih. Po drugi strani so jim otoški kritiki dali pečat Brit pop banda, a o popu na njihovi plošči Yours Truly, Angry Mob ni ne duha, ne sluha, ampak na njem je slišati dober rock.

Ruby, Ruby, Ruby in še stokrat Ruby je hit, ki je band trenutno popeljal med veli-

ke. Spevnost in melodičnost pesmi Ruby je vrhunska, kljub temu pa se v njem ponuja kup nesmiselnim verzom v stilu:'There is nothing I need, except the function to breath, but I0m not really fussed!'' Pesem Ruby ima časovni bum efekt in to velja za večino pesmi na plošči Yours Truly, Angry Mob. Nič kaj inovativni niso bili Kai-serji v delno naslovni temi The Angry Mob, ki nima dovolj udarnega refrena, a ima zato dovolj butast preblisk, da prepriča v smislu:'We are the angry mob, we read the papers everyday." Refren se ponovi vsaj tridesetkrat skozi pesem, sicer pa je absolutno največje presenečenje skladba Boxing Champ. Škoda, da je njena dolžina le enaidevet-deset sekund, ampak prav v vsaki sekundi sem posebej užival. Klavirsko umetnino je tudi Ricky Wilson solidno odpel ter zveni zares, kot popolna rock balada. Teh je band uvrstil na album premalo in

Filmski kotiček

Norbit

Vsebina: Norbit je rojen pod nesrečno zvezdo. Najprej ga starši kot dojenčka kar med vožnjo zabrišejo pred sirotišnico, ki jo vodi rasistično nastrojeni Kitajec, nakar se celo življenje podreja volji drugih, najbolj od svoje 200-tonske žene in njenih treh pokvarjenih bratov. Toda ob srečanju z dolgo izgubljeno prijateljico Kate iz sirotišnice, se odloči, da bo svojo usodo prvič v življenju vzel v svoje roke. Okolica se seveda s tem še zdaleč ne strinja, zato bo njegova osvoboditev naletela na kar nekaj grdih ovir ...

Eddie Murphy, ki je kot 23-letnik uspel s komedijo Policaj iz Beverly Hillsa, je doživel podobno usodo kot Steve Martin: njegovo ime ni prav nobeno zagotovilo, da bo film uspel, a kljub temu že nekaj desetletij uporno snema bolj ali manj uspešne filme. Ta dva igralca nimata tistega, čemur se reče »built-in audience,« to

Norbit

Igrajo: Eddie Murphy, Eddie Murphy, Eddie Murphy Režija: Brian Robbins Scenarij: Eddie Murphy & Charles Q. Murphy Žanr: komedija Dolžina: 103 minute Leto: 2007 Država: ZDA

Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro

Kdo je glavni igralec v filmu Norbit?

Odgovor:_

in'

NAGRADNO

K. 1 VPRAŠANJE

O

Ime reševalca:_

Naslov:_

Davčna številka:________

Nagrajenka prejšnjega tedna je Nina Perger, Videm 12,2284 Videm Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.

Odgovore pošljite do srede, 28. marca, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 (za Injb).

tako Love's Not Competition (But I'm winning) akustičen presežek, medtem, ko je Try Your Best psihološko melanholično obarvana in se proti koncu pesmi tudi malo razži-vi.Pred hitom Ruby je bil band najbolj znan po hitu I Predick A Riot in po teh hitu so se absolutno preveč zgledovali in enak zvok ali sestavo imajo tako komadi Thank You Very Much, Retirment in Head Dies Down. Skoraj vse pesmi imajo cool kitarski zvok in nekateri kitarski riffi so naravnost izvrstni: Malo manj energije in malo več heca tako vsebujejo pesmi Learnt My Leasson Well, Everything Is Average

Nowadays (refren naredi pesem ful komercialno) in My Kind Of Guy (parodija z butastim in smešnih tekstom). Energična rock n roll bomba na albumu je Highroyds in v njej Wilson pripoveduje ostro zgodbo njegovega otroštva iz pogleda odrasle osebe. Pesem spremlja tudi woo efekt oziroma del, ki ga band uporablja kot mašilo ali komercialni preblisk. Pesem I Can Do It Without You je kar malo dolgočasna, glede na celotno bučnost ali glasbeno podobo albuma Yours Truly, Angry Mob, saj se refren prevečkrat ponovi, sicer pa gre za preprosto pop-rock pesem.

Kaiser Chiefs so veliki fra-jerji doma v Veliki Britaniji, a verjamem, da bodo s svojo neposrednostjo in kvaliteto okužili tudi ljubitelje dobrega rocka pri nas. Refreni pesmi so izraziti, da pesmi naredijo komercialno zanimive in podobo velja tudi za glasbeno sliko, katera ima sicer v glavnem enakomerno rock usmeritev, a tu in tam preseneti band s kakšnim solo delom. Album Yours Truly, Angry Mob ima pet, šest super pesmi, ki izstopajo, medtem ko so tudi ostale narejene korektno in dobro zapolnijo svoja mesta na albumu.

David Breznik

rej neko minimalno publiko, na katero bi producenti lahko računali, da bo šla v kino le zato, ker v filmu igra Eddie Murphy ali Steve Martin. Svoj talent morata tako že nekaj desetletij dokazovati z vsakim filmom znova.

S filmom Norbit si Eddie tako podaljšuje rok trajanja svoje zvezde. Izdolbel si je svojo nišo neškodljivih družinskih komedij s klasično zgodbo, v kateri simpatična, malce retardirana zguba na koncu premaga vse tiste, ki ga v življenju tlačijo navzdol. Vmes si Eddie rad privošči kakšen izlet ali dva v bolj eksperimentalne vode, a kaj ko ga potem film, kot je Norbit, povleče nazaj v močvirje cenenih zabavljačev - kajti ravno ta film je razlog, da Eddie ni dobil oskarja za sicer odlično igro v Sanjskih puncah.

Kot rečeno, Norbit je klasična zgodba o dozorevanju

moškega, ki iniciacijo v odraslo osebo doživi takrat, ko se mu posveti, da na tem svetu ne smeš biti pasiven, sicer te bodo tako ali drugače povozili kot z valjarjem. Naši očaki bi rekli, da čič ne da nič, aj pa še maj, in njim bi prikimal tudi Freud.

Eddie kot vsestranski igralec odigra kar tri glavne vloge, v katerih je zahvaljujoč nadodličnim maskam tako rekoč neprepoznaven. Glede na politično korektnost njegovih filmov si v današnjih prestrašenih časih dovoli kar nekaj rasistično pogojenih vicev kot tudi norčevanja iz debelih ljudi. Ostale šale dobro izpadejo zahvaljujoč le precej domiselni režiji neznanega Bri-ana Robbinsa, sicer pa gre za povečini neškodljiv humor, ki se mestoma nevarno spogle-

CID vabi!

duje s straniščim humorjem, a nikoli ne zaide čez tovrsten rob. Vsi elementi produkcije (igralci, zgodba, režija) izgledajo, kot da je bil film napisan in odigran in sproduciran v vsega nekaj tednih, kot neke vrste dopust, ker Eddie ni vedel, kako bi si pregnal dolgčas na neko sobotno poletno popoldne, pa je brata povabil na pivo, kjer sta na hitro zmetala skupaj nekaj stereotipov o različnih vrstah in rasah ljudi, ter jih potencirala do skrajnih meja še sprejemljivega okusa. Ni dvoma, film bo v Sloveniji deležen lepega obiska, dovolj cvenka pa je nakapljal tudi drugod po svetu, da eventualno nadaljevanje ne bi bilo prav nobeno presenečenje.

Generičen in hitro poza-bljiv fast-food.

Matej Frece

2. festival klasične kitare

Petek, 23. marca, ob 20. uri v slavnostni dvorani na ptujskem gradu: trio Evivo: Vojko Vešligaj - kitara, Martin Belič - flavta, Klemen Bračko - violina. Vstopnice 4 in 5 EUR, predprodaja v CID Ptuj in v Hotelu Mitra Ptuj.

Koncert

Petek, 30. marca, ob 20. uri: kitarski večer - koncert učencev Sama Šalamona. Nastopili bodo mladi kitaristi, ki jih poučuje mentor Samo Šalamon, ob spremljavi nekaterih gostov. Vstopnine ni!

Prostovoljstvo

Sobota, 31. marca, in nedelja, 1. aprila: usposabljanje mladih prostovoljcev. Usposabljanje mladih, ki že delajo kot prostovoljci ali pa bi se želeli vključiti v delo prostovoljskih organizacij, bosta vodila trenerja Slovenske filantropije. Prijave zbiramo do zasedenosti mest - trenutno sta na voljo še 2 mesti!CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si

CID

CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.

Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Prost, Rilke, Okean, slip, latinist, FV, strašilo, Noel Baker, trikolora, slavnost, Ista, in, zastor, Asta, sto, AJ, Saopieha, Ston, kemija, Alien, stenj, Aneta, Smej, udarina, Ličanka, jastog, Litt, okel, RK, Ancona, kip.

Ugankarski slovarček: AJTI = bosanski politilog (Esad, 1957-); ARAKAN = gorovje v Mjanmaru, ob Bengalskem zalivu; ELIUN = feničanski bog neba; PINAL = mehiška filmska igralka (Silvia, 1931-); PLASTISAL = kritina v kritini; RANTALA = danska rokometna vratarka (Lene, 1968-); SKARMETA = čilski pisatelj (Antonio, 1940-); STAAL = nemški filmski igralec (Viktor, 1909-1982).

Zanimivosti

Na Kitajskem izdelana obutev morda škodljiva

Milano (STA/Ansa) - Obutev, ki jo izdelujejo na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji, bi utegnila biti škodljiva za zdravje. Preplah je sprožilo italijansko združenje izdelovalcev obutve (ANCI) in sicer po analizi, ki je pokazala na enem od 200parov čevljev sledi kroma, kadmija, niklja in dušikovih barv, skratka snovi, ki jih evropska zakonodaja prepoveduje.

Septembra v Londonu »zlata leta mode«

London (STA/Ansa) - V londonskem muzeju Victoria in Albert bodo septembra odprli razstavo za vse tiste, ki jih zanima moda. Na razstavi z naslovom »Zlata leta visoke mode: Pariz in London 1947-1957« bo na ogled prek 100 oblek modnih oblikovalcev kot so Dior, Balenciaga, Givenchy, Hardy Amies; skratka, modnih oblikovalcev, ki so s svojim modnim slogom vplivali na celo generacijo.

Pica za tisoč dolarjev

New York (STA/AFP) - Picerija Nino's Bellis-sima na Manhattnu je svojo ponudbo obogatila z najdražjopico na svetu. Po novem si tako lahko za tisoč dolarjev privoščite kos testa s kaviarjem in svežim jastogom. Lastnik picerije, ki seje pred 29 leti preselil v ZDA iz Albanije sicer pravi, da luksuzna pica »bellissima« ni za vsakogar, ampak je nekaj posebnega. »Je pica za ljudi, ki se radi razvajajo,« dodaja. Če luksuzna pica gostom ne bi potešila lakote, pa lahko odidejo še

v bližnjo restavracijo Serendipity, kjer za tisoč dolarjev ponujajo »zlato poslastico«, prekrito s 23-karatnimi jedilnimi zlatimi lističi.

Skupina R.E.M pripravlja nov album

New York (STA/dpa) - Potem ko je bila nedavno sprejeta v dvorano slavnih rock and rolla, ameriška skupina R.E.M ne počiva. Skupina se je podala v studio in snema nov album, kate-regaproducent je Irec Jacknife Lee, kije najbolj znan po svojem delu na z grammyjem nagrajenem albumu skupine U2 z naslovom How To Dismantle An Atomic Bomb, je poročal ameriški Billboard. To bo že 14. album teh veteranov alternativnega rocka, ki so svoj zadnji album Around the Sun izdali leta 2004.

Cepivo proti črnim kozam skoraj ubilo dveletnega otroka

Chicago (STA/AP) - Dveletni otrok in njegova mati sta se okužila z redko in smrtonosno boleznijo, ker sta bila v stiku z otrokovim očetom, ki je pripadnik ameriške vojske in je bil pred odhodom na službovanje v tujino cepljen proti črnim kozam. Otrok sicer ni zbolel za kozami, ampak za sorodnim virusom, ki je povzročil redko bolezen. Njegovo zdravstveno stanje se izboljšuje, skupaj z materjo pa sta v posebni sobi v bolnišnici. Nevarnosti za širjenje bolezni naj ne bi bilo, saj se virus širi le s tesnimi stiki. Črne koze so v ZDA izkoreninili že leta 1980, iz strahu pred grožnjami biološkega terorizma pa je ameriška vojska leta 2002 znova uvedla cepljenje proti tej bolezni.

Lujzek • Dober den vsoki den

Pišem v nedelo, 18. marca, dopudne, ko običajno moja Mica že od meše gre. Na termometri kože 12 Celzijov, z grabe piha na bregjugozahodni vetrič, kije kak nemirni ftič. Vremenolovci so napovedali, da bo jutri na Južefovo vremen narobe obrje-no pa še sneg naj bi padna vse do nižin. Bomo vidli, saj bo te, ko bote vi toto pisaje šteli že vse jasno in glasno. Za nazaj pa vošim vsem Jožefom, Južekom, Pepekom, Jožicam, Zefikam in drugim s totim imenom vse naj-bojše. Seveda vošim vse dobro tudi drugim, ki mate godovno vse druge dneve v leti, spomlodi, poleti, v jeseni in zimi, ko se niti polžek več ne slini...

Tak, vremen in čestitke smo zrihtali, se malo zbrihtali in zrihtali kak se šika in štrika kak je naša kravica najrajši brez štrika. Naj vam sporočim in razglasim veselo novico, da je naša kravica breja, skotila bo malega telička ali pa teličko tak, ke bomo meli pri hiši pro-vo družinsko veseličko. Mica je

že rekla, da bo tele najbrž meni podobno in zlobno, malo bo štiri noge in rogle glih tak kak jaz, ko malo fajhten prikolovratim z mesta na vas. Naj vam še to povem, da sma zMico kupila novo televizijo, saj je ta stora mrkno-la in crknila. Zaj pa se nemrema sporazmiti, keri je tele in keri je vizija. Jaz sem še tak daleč, da sem hočeš moreš Mici potrdija, da sem tele una pa moja vizija. Saj vete, da majo ženske skoro v vsokem primeri zodjo besedo pa, če majo prav ali pa ne, če to moškim paše ali pa ne.

Po radi Ptuj glih zaj poslušam odlično pripravlalno oddajo Rajžamo iz kraja v kraj, ki je bla posneta v haloških Žetalah in jihova skrb za obnovo in ohranitev store Vukove domačije, ki je bla že skoro obsojena na razpad in propad. Jaz si po stori kmečki pameti mislim, da naj bi v vsoki občini ohronli kokšno storo hiško, kak muzej preteklosti in v poduk prihodnsoti. Kak sta to Dominkova domačija v občini Gorišnica, Puhov muzej v občini Juršinci in še bi lehko naštevali in preštevali .

Te pa srečno do drugega tje-dan in žegna...!

RADIOPTUJ

89,8° 98,2 °I04;3mhz

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)

SOBOTA, 24. marca:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).

NEDELJA, 25. marca:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30,

9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val, Murska Sobota).

PONEDELJEK, 26. marca:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci

(Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).

TOREK, 27. marca:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).

SREDA, 28. marca:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE

(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).

ČETRTEK, 29. marca:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.00 Skupna

oddaja - Radio Ptuj.1S.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).

PETEK, 30. marca:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).

Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si

Horoskop

OVEN

Odpravili se boste v družbo med prijatelje In poiskali tiste stvari, ki vam bodo v nekem danem trenutku predstavili v novi luči. Poglobili boste svoje znanje in v veliki meri napredovali v ljubezni. Spoznali boste, če je tudi cilj isti, so poti lahko različne.

BIK

Cvet ljubezni dehti v vsaki dobi življenja. Spremljala vas bo neka romantičnost, harmoničnost in sreča. Pridobite notranjo moč, da boste zadanim nalogam tudi kos. V pogledu službe se odpirajo projekti, kateri bodo zahtevali timsko delo. Smisel življenje je biti ljubljen.

DVOJČKA

Nekoliko bolj se boste zapirali vase in menili, da se vrtite v začaranem krogu. Teden, v katerem se lahko lotite premišljevanja in uvidite, kaj vas veseli. Razmišljanje bo tisti pokazatelj, kaj morate še spremeniti. Določene novosti in motivacija se odpirajo v pogledu službe.

RAK

Smiselno je, da ste bolj ustvarjalni in da se stvari lotite kreativno. Sonce sreče ne bo zašlo in tako je dobro, da sami pri sebi uvidite, kaj ste naredili pravilno in čemu ni tako. Vleklo vas bo v družbo, kjer se boste dodobra sprostili. Čas je, da si določite prioritete življenja.

LEV

J'y Na delovnem mestu boste sijali In dobili pomembno priznanje. Dobro je graditi na tisti zdravi samozavesti. Odločili se boste in določene stvari, ki vas bremenijo, dali iz sebe. Notranje občutke si zapisujte. Ljubezensko življenje bo polno prijetnih in harmoničnih trenutkov.

DEVICA

Pomladna jutra so prijetna in harmonična. Zdi se, da boste tudi sami tkali svojo preprogo v smislu prijateljstva in ljubljenosti. Želeli boste, da vas ljudi opazijo, toda v življenju se vse zgodi, ko se točke usode zasučejo v pravo smer. Ne pozabite negovati notranjega otroka!

TEHTNICA

Spremljala vas bo določena čarobnost in v življenju je tako malo potrebno, da uvidite lepote. V veliki meri bo spodbudno delovala sprostitev in da določne stvari nekoliko pozabite. Notranji mir najdete s tem, da se odpravite v naravo. Napredek je viden skozi delavne obveznosti.

ŠKORPIJON

Ljudje, ki bodo prišli v vašo bližino, vas bodo osrečili. Spodbudno bo, da se o tistih stvareh, ki vas motijo, pogovorite in da na pravilen način znate reči bobu bob. Vsekakor se skozi odnose učite in tudi kaj naučite. Poti so različne in mozaik usode dela čudeže.

STRELEC

Strune na violini življenja bodo zadonele tako, kot si boste vi želeli. Uspešne urice v dvoje vam bodo dale poguma in zdi se, da bodo tako kazalci usode vrteli hitreje. Dobro je, da naredite načrt in da se lotite bolj in manj pomembnih opravil. Pridobite plodne delavne rezultate.

KOZOROG

Besedno se boste dobro izražali in se izpilili v retoriki. Ugodno je, da se odpravite na kakšno pot in da se lotite vseh tistih del in opravil, ki so vezan na komunikacijo in intelektualne zadeve. Denarno vam svetujem nekaj previdnosti. V ljubezni pa bodite nekoliko bolj prožni.

VODNAR

mwm Pomladni vetrič zna prenesti svežino pomladnega jutra In tudi sami boste sledili klicu osebne legende. Čaka vas neka prijetna prenova v pogledu doma in počasi bo čas za spomladansko čiščenje stanovanja. Bližino pomladi boste občutili v ljubezni, saj boste imeli več ugodnih priložnosti.

RIBI

Postali boste komunikativni in nemirni, seveda zaradi tega dosežete določena znanja In priznanja. Aktivno se boste lotili problemov, ki jih piše življenje in najdi kupico rešitev. Na drugi strani bo čas ugoden, da se odpravite na kakšno izobraževanje ali pot.

Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog

S

Obiščite naš prenovljen spletni portal

www.tednik.si

Videm • Ob svetovnem dnevu voda

Očistimo rečna obrežja in poti

V soboto, 24. marca, ob 8. uri bodo v občini Videm pripravili čistilno akcijo pod naslovom Očistimo rečna obrežja in poti, posvečeno svetovnemu dnevu voda, ki se ga vsako leto spomnimo 22. marca.

Emilu Prešernu v spomin

Čiste vode, okolje in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava in smo jo dobili v upravljanje od naših dedov, je del kulturne dediščine, ki odseva kulturo bivanja. Sobotna čistilna akcija v Vidmu je že enajsta. Dosedanje so bile posvečene različnim pomembnim svetovnemu dnevom, ki opominjajo Zemljane, da se z našim planetom ne ravna sonaravno. V vseh teh letih smo k čiščenju in ohranjanju okolja pritegnili mnogo ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem, ter s tem iz narave izvzeli marsikateri tujek (avto-

mobile, štedilnike, TV aparate, kolesa, avtoplašče, različno embalažo, fitofarmacevtske pripravke, najrazličnejša maziva in drugo), skratka predmete, ki tja ne sodijo.

Pomembno je, da je prevladalo spoznanje, da je okolje trajna dobrina ter da moramo za njo skrbeti skozi celo leto. Vendar naravovarstveniki in drugi, ki nam je ekosistem blizu, mislimo, da se za okolje naredi še vse premalo.

Nosilec akcije so krajevne skupnosti, k akciji so bil povabljeni zavodi, kulturna, športna in druga društva,

podjetja, politične stranke ter drugi. Do sedaj so sodelovanje potrdili Osnovna šola Videm, ki bo akcijo speljala v petek, Športno društvo Tržec, Planinsko društvo Haloze, Etnografsko društvo Tržec, Zeleni Vidma, Lions klub Ptuj in PGD Tržec. Na akcijo pridite v ustrezni delovni opravi ter z vilami ali grabljami in z veliko dobre volje, za ostalo poskrbi organizator.

Skrb za okolje naj traja celo leto, ta dan pa bo čiščenje trajalo do 12. ure.

Mag. Ivan Božičko

»Danes se sicer ne bojujemo na način, ki so ga bile prisiljene ubrati ženske v preteklosti. Danes za (pre)boj uporabljamo drugačne načine, metode in pristope. Uporabljamo znanje, spretnosti in svoje raznolike sposobnosti na številnih področjih. Pa vendar, dragi moški, »borile« se bomo še naprej. Vse dotlej, dokler ne uspemo. Na vseh področjih našega skupnega družbenega življenja moramo in zmoremo vzpostaviti tisto ravnovesje, ki nam je dano v naravi. Več nas je namreč. Tako v občini kot v regiji, tako v Sloveniji kot v Evropi in v svetu,« je zbranim povedala organizatorka prireditve mag. Silvestra Kle-

menčič, predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini Kidričevo.

Na osrednjo občinsko prireditev so v dvorano Pan v Kidričevem povabili vse žene, dekleta in matere v občini. Odziv je bil neverjeten, saj je bila dvorana prepolna. Vsi, predvsem številne obiskovalke različnih starosti, so uživali v pestrem in razgibanem programu. S svojo prisotnostjo, resnim in odkrito iskrenim nadebudnim nagovorom jih je počastil prvi mož občine župan Jožef Murko. Ob pogledu nazaj je ženam, dekletom in materam zaželel vse dobro tudi v bodoče, kaj »konkretnega« za ženske občine Kidriče-

Okrog 21.ure smo se zbrali na strehi gimnazije Ptuj. Bilo nas je okrog 11. Seveda ne smemo pozabiti na našega profesorja fizike Janeza Bezjaka, ki je vse skupaj organiziral in nam omogočil ogled mrka preko teleskopa. Okrog 22.30 se je

pričel nastanek luninega mrka. Ta nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja v ravni črti in je Zemlja na sredini. Če se to zgodi, se od dela ali celote Lune ne more odbijati svetloba, ker je v senci Zemlje, in tako Luna postane nevidna, čeprav bi takrat mora-

V četrtek, 15. marca, smo se poslovili od Človeka z veliko začetnico, od Emila Prešerna. Še pred dvema tednoma sva se pogovarjala na njegovem domu. Tam pri Roku, v Finžgarjevi ulici, kjer sta si z ženo Anico postavila skromen dom pred 25. leti. Videti je bil izčrpan. Pa kljub temu se je v njegovih očeh zrcalila iskrica upanja, da bo premagal bolezen, ki seje kruto zajedla v njegovo srce.

Kidričevo • Proslava ob 8. marcu, dnevu žena

Dvorana je bila prepolna

S povabilom »Ana, Lana, Zora ..., pa tudi, če nosiš drugačno ime, Tvoj praznik pozabiti se ne sme .. «, so se tudi v občini Kidričevo odločili ohraniti 32-letno tradicijo praznovanja dneva žena in več kot 100-letni boj žensk za enake pravice in enakopravno obravnavo.

vo pa jim žal ni obljubil.

Prireditev je povezovala Petra Hadler, v programu pa so sodelovali otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce pod vodstvom Marije Jurtela, podmladek kidričevskih ma-žoretk iz šole Cirkovce, Vili Koderman, državni prvak v twirlingu, Suzana, Katja, Natalija in Leonida, kvartet flavtistk iz Kulturnega društva Lovrenc, najmlajši iz Vrtca Kidričevo z enoto Cirkovce, otroški pevski zbor OŠ Kidričevo pod vodstvom Liljane Krošl, tamburaši iz Cirkovc, ki jih vodi neumorni Drago Klein, in moški pevski zbor Talum, ki ga vodi Oliver Buček.

Ur

Kljub temu da sem ga poznal več kot trideset let, sem začel brskati po njegovem življenjepisu. In kaj sem ugotovil? Ugotovil sem, da ga sploh na poznam.

Rojen je bil leta 1934 v Bogutovem selu pri Bijeljini v Bosni, kamor so očeta po službeni dolžnosti preselili z družino pred 2. svetovno vojno. Tam je preživel prva otroška leta, oče in brat sta zaradi bolezni umrla v osi-ješki bolnišnici. Z materjo se je družina preselila v Mursko Soboto. Toda Emil ni miroval. Že kot 12-letni fantič se je javil na takratnem mladinskem komiteju v Murski soboti. Hotel je na mladinsko prostovoljno delo na Pesnico v Dornavo, na regulacijo, leta 1946 največjo mladinsko delovno akcijo v Sloveniji. Uspelo mu je. Po Pesnici Emil ni miroval. Vrstile so se mladinske delovne akcije: Oplotnica 1947, Gorica ob Dreti 1947, Šempeter 1948, Nova Gorica 1948, avtocesta Zagreb-Beograd 1949 in 1950, Jablanica 1951, Doboj-Banja Luka 1952, izgradnja tovarne mlečnega prahu v

Murski Soboti. Še na več akcijah je bil Emil z nami, tudi udarnik. Tudi takrat, ko smo pred 30 leti ustanovili Klub brigadirjev Ptuj.

Tudi tokrat ne morem mimo njegove aktivnosti v letalstvu. Med nebom in zemljo se je srečal v mursko-soboški fazaneriji, kjer jepo-stal jadralni pilot leta 1955. Letel je v poznih štiridesetih letih z vitlom, najprej na gumo, nato z avtovitlom. Že leta 1954 je z odliko končal tečaj padalskega učitelja v Rumi, leta 1955 pa enoletno šolo za učitelja motornega letenja v Vršcu. Po sklepu Letalske zveze Slovenije je

prevzel upravniško mesto v Aeroklubu Ptuj. Odlično ga je upravljal. Bil je aktivni član kluba, še zlasti v letih 1958-1963 in 1978-1988, ko je bil učitelj motornega letenja, učitelj jadralnega letenja pa v letih 1956-1962. In kje se je Emil tako navdušil za letenje? Leta 1957 je bil v šoli rezervnih oficirjev v Mostarju. Njegovo znanje, preciznost in strokovnost so ga pripeljali do komandirja slovenskega letalskega oddelka teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine vse do leta 1988. In ko je statut Zveze združenj borcev NOB Slovenije dovolil, da so člani te borčevske organizacije tudi drugi, se je takoj vključil v Območno združenje kot zagovornik vrednot narodnoosvobodilnega boja.

V vsem tem je veličina našega prijatelja Emila Prešerna, zato mu kličemo, čeprav nas ne sliši: še več takšnih, dragi Emil, kot si bil ti. Člani Območnega odbora Zveze borcev NOB Ptuj, člani Kluba brigadirjev Ptuj in Aero-kluba Ptuj se ga bomo še dolgo spominjali.

Stanko Lepej

Ptuj • Gimnazijci aktivni tudi med počitnicami

Opazovali Lunin mrk

V noči s sobote, 3., na nedeljo, 4. marca, si je bilo po Evropi možno ogledati lunin mrk. Opazovali smo ga tudi na Ptuju.

Foto: Miha Brenčič

la biti polna luna. Vseeno pa se nekaj lomljene svetlobe odbije preko Zemljinega ozračja na Luno. Večino modre svetlobe se razprši in večinoma ostane samo še rdeča, zato se Luna sveti v barvnih odtenkih. Pri tem je barva Lune odvisna od trenutnih lastnosti zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno.

Med čakanjem na mrk smo se naučili tudi marsikaj o položaju zvezd na nebu. Tako smo opazovali Orion, Kasiopejo ter Mali in Veliki voz. Ker je bilo do popolnega mrka, ki se je zgodil okrog 23.45, potrebno čakati kar nekaj časa, zraven tega pa je začel pihati še hladen veter, smo se greli s kuhanim vinom.

Čas je hitro mineval, zato smo se malo čez polnoč, polni novih doživetij in malo zaspani, razšli vsak na svojo stran.

Tjaša Šuštar, Katja Černivec

Pričetek šole golfa v soboto, 31. 3. 2007

Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.

1LF - PTUJ

2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, E-mail: golf@golf invest-ptuj .si

petek • 23. marca 2007

Zanimivosti, reportaže

Štajerski 27

Iščete svoj stil ^

Darja bo "večne" hlače zamenjala z mladostnimi oblekami

Darja Lešnik je doma na Grajenščanku (MO Ptuj), mama 14-letne hčerke, zaposlena v Perutnini Ptuj. TUdi ona je na ena tistih, ki so jo prijavili drugi, a je kljub temu sprejela izziv, saj je želela izvedeti, kakšna bo njena nova podoba v očeh strokovnjakov. Z novim videzom je bila zadovoljna.

V kozmetičnem salonu Neda so ugotovili, da ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu, nego so končali z nanosom kreme za njen tip kože, so ji uredili še obrvi. Pri negi kože doma so ji svetovali uporabo čistilnega mleka in tonika ter kreme za njen tip kože, ki ne sme manjkati v toaletni torbici nobene ženske. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje kože.

V Frizerskem salonu Stanka je za Darjino pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je ostrigel postopno gradualno obliko, na zgornjem delu krajše, po dolžini daljše, saj so bile konice las zaradi predhodnega beljenja precej poškodovane. To je upošteval tudi pri barvanju, izbral je odtenek medeno bakrene barve, ki se rahlo zliva s predhodnimi prameni. Za ko-dranje je uporabil gel, ki je posebej namenjen za oblikovanje kodrov. Delo z novo Darjino pričesko bo enostavno.

Glede na barvo las in obleko, se je vizažistka Minka Feguš pri Darji odločila za močnejši make up. Na obraz je najprej nanesla puder, ki ga je nato fiksirala. Oči je poudarila s kremnim senčilom v svetlikajočem odtenku, jih obrobila s tanjšim čopičem in temno rjavim senčilom, ga narahlo zabrisala, da je oči optično povečala. Z rdečkastim glosom je poudarila ustnice.

Foto: Črtomir Goznik

Foto: Črtomir Goznik

Darja prej ...

. in pozneje

Stilistka Sanja Veličkovič se je pri izbiri novega stila za Darjo odločila, da ji bo oblekla vse, razen hlač. Sama pravi, da so hlače tisto hvaležno ali pa tudi nehvaležno oblačilo vsake posameznice, ki jo rešuje vseh dilem, ko ne ve, kaj bi oblekla. Danes tudi prvič predstavljamo nogavice Polzela, zato je tokrat najprej začela z izbiro čevljev, h katerim bo lahko kombinirala nogavice in oblačila.

"Novi modeli čevljev v ptujski trgovini Alpini se vrtijo okrog treh osnovnih barv, klasične črne, rjave in bele oziroma bež. Odločila sem se za čokoladno rjave čevlje z vrtoglavo visoko peto. Rahlo zaokrožena oblika na sprednjem delu nam poma-

KOLEKTIV SALONA

inosKo in zensKO Fftizetiscvo

Slomškova 22 10 % popust v marcu

ga ostati v trendu poznih 60 in začetka 70 let. K čevljem sem poiskala primerno rjavo torbico, ki bo zaokrožila celoto. Za mladosten videz bo prav gotovo poskrbela obleka iz trgovine Naf Naf in nogavice iz Polzele. Ponovno sem izbrala aktualno obleko z geometrijskimi vzorci, vendar tokrat v drugačnih barvah. V obleki se tokrat med seboj mešajo liki v rjavi, sivi,

Kot je povedal Aleš Slapar, vodja smučišč in žičnic v podjetju Unior Turizem, so boljši obisk beležili že v času zimskih počitnic:

"Že v času počitnic je bil obisk smučarjev pri nas na Rogli nekoliko večji kot preteklo zimo, kar je nekoliko tudi posledica dejstva, da so se nekatera smučišča ubadala z večjimi problemi glede pomanjkanja snega, kot mi. Dosti je k lepemu obisku pripomoglo tudi lepo vreme. Obisk je bil nekoliko večji v prvem tednu počitnic. Glede cen kart in

paketnih akcij, kot je smučam gratis, ki teče od 3. marca dalje, lahko natančnejše informacije dobite na naši spletni strani www.rogla.si."

Od kod vse pa prihajajo vaši gostje?

"Domačih gostom, ki so še naprej v večini, sledijo hrvaški, nato madžarski in tudi takšni eksoti kot so Avstralci. Iz leta v leto beležimo tudi večji obisk Angležev, ki so v Sloveniji odkrili svojo drugo domovino. V času počitnic je bilo snega dovolj za udobno in varno smuko. Podatek, ki ste ga lah

Darja v oblačilih iz prodajalne Naf Naf, čeljih in trobici iz Alpine ter nogavicah iz Polzele.

roza in še kakšni barvi. Malo se bomo poigrali, za pogum tistim, ki bi, pa si ne upate, sem k vzor-časti obleki poiskala vzorčaste nogavice, v katerih sem našla iste barve, ki jih najdemo v vzorcu obleke. Po nekih nepisanih pravilih, ki se jih sama močno branim, je kaj takšnega dovoljeno le na modnih brveh velikih kreatorjev. Zakaj ne bi še mi naše Darje za nekaj trenutkov popeljali v »pravi« modni svet, kjer ni toliko meja. Nogavice so malo debelejše, saj je zjutraj, ko gremo od doma, in pozno popoldan, ko se vračamo iz službe ali sprehoda, še malce hladneje. Obleka je iz tanjšega materiala, ki jo lahko nosimo še dolgo, do res vročega poletja. Darji bi svetovala, da naj vsaj v času pomladi in poletja pogumno skoči v letos aktualne obleke veselih barv in enostavnih krojev. Če je samo obleka zanjo prevelik zalogaj, naj jo kombinira s hlačami. Drugače pa naj skozi vse leto uživa v barvah, k trenutni barvi las ji zelo lepo pristajajo tudi zeleni odtenki in vsekakor kakšen detajl v oranžni barvi, " je Sanja Veličkovič podrobneje predstavila Darjin novi imidž.

Darja bo v Športnem studiu Olimpic en mesec brezplačno vadila v programu Poletje 2007. Poudarek bo na lepi drži in izboljšanju mišičnega tonusa, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš.

MG

Rogla • Po slabi zimi smučišča spet živahna

Smuka do sredine aprila

Po neugodni zimski sezoni, za katero nekateri trdijo, da je zaradi pomanjkanja snega daleč najslabša v zadnjih nekaj letih, je novozapadli sneg poskrbel za to, da je na Rogli, kjer so do sedaj zabeležili okoli 170.000 gostov, spet dovolj pogojev za dobro smuko, sankanje in smučarski tek.

Novozapadli sneg je pogoje za smuko na Rogli zagotovo še izboljšal?

„Vsekakor, po novozapadlem snegu, ki nas je vse skupaj prijetno presenetil, kajti ponekod je na novo zapadlo prek 70 cm

snega, smo spravili v pogon tudi vlečnico Jurgovo 1, tako da sedaj spet obratujejo vse vlečnice, poleg tega pa obratujejo tudivse tekaške in sankaška proga. Glede na izkušnje in v upanju na ne preveč muhasto

vreme napovedujemo smuko do velikonočnih praznikov in še dlje, po vsej verjetnosti do 15. aprila, ko se na Hrvaškem končajo velikonočne počitnice!"

-OM

Foto: M. Ozmec

Na Rogli te dni spet obratujejo vse vlečnice, tako da so z obiskom spet zadovoljni.

ko zasledili v medijih o količini snega, npr. do 60 cm, pomeni dobesedno to. Kot upravljavec se odločimo, na katerih mestih smučarskih prog delamo umetni sneg »bolj na debelo« in kje ga je dovolj samo 10 cm. Sigurno ga ni povsod 60 cm. Če je podatek do 60 cm, lahko debelina snežne odeje niha na primer od 10 cm do 90 cm.

Zaradi močnega deževja, ki nas je obiskalo konec prejšnjega tedna smo na žalost morali zapreti smučarsko progo Jurgovo 1. Posledično zaradi tega nekaj časa ni obratovala povezava Jurgovo 2, ki pa smo jo vseeno pognali čez vikend, da so lahko smučarji prišli do koče na Jurgovem."

Kaj pa ostale smučarske proge?

„Vse ostale smučarske proge normalno obratujejo, če jih naštejem so to: Uniorček 1 in 2, Ostruščica 1 in 2, Mašinžaga 1 in 2, KošutaJasa, štirisedežnica Planja. S smuko pričenjamo ob 8.30 zjutraj in smučamo do 16. ure. Vsak konec tedna, od četrtka do nedelje, poteka na smučarskih progah Košuta in Jasa nočna smuka, od 17. do 21. ure. V tej zimi, ki ni ravno za vzor, nas je do sedaj obiskalo preko 170.000 smučarjev."

Krvodajalci

11. december - Albin Belšak, Kora-čice 22; Simona Emeršič, Cirkulane 79/a; Rado Peršak, Žetale 12; Kristina Štajnberger, Žetale 94; Jelka Svenšek, Krčevina pri Ptuju 66; Ksenja Žmauc, Zagorci 59/a; Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203; Marija Ko-lednik, Pacinje 5/a; Gordana Šori, Juršinci 78; Jožica Predikaka, Kicar 77; Jakob Blažek, Sela 4/a; Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b, Videm pri Ptuju; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Dušan Cizerl, Janežovski Vrh 14/b; Majda Marinič, Pobrežje 74/ a; Vanja Šori, Juršinci 78; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Kristina Kmetec, Gradišče 4; Stanislav Mol-nar, Krčevina 83; Ulrike Polanec, Ul. Šercerjeve brigade 7, Ptuj; Mojca Cvikl, Stiploškova 14, Maribor; Zlat-

ka Gašparič, Krčevina pri Vurbergu; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Erika Skuhala, Zamušani 53/b; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b; Anton Ze-lenik, Svetinci 40/a; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Milena Vogrin, Slavšina 37; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Andreja Kukovec, Kraigherjeva 22, Ptuj; Andrej Plohl, Draženci 21; Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj; Marijan Mlinovic, Cirkovce 49/a. 14. december - Tadej Lukman, Obrež 117; Irena Kukovec, Strmec 20/a; Ivan Lukman, obrež 117; Franc Paj, Pongerce 4; Sašo Ancel, Ptujska c. 9, Miklavž na Dravskem polju; Boris Čuš, Hlaponci 5; Janez Požar, Lancova vas 60; Darja Ha-meršak, Muretinci 46; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Gabriela Jančar, Dornava 78/a; Matevž Zelenik, Stojnci 59; Petra Plohl, Slomi 12/b; Jožef Vogrinc, Žetale 24/b; Dušan Krajnc,

Strejaci 14; Branka Horvat, Bukovci 50; Marija Šterbal, Kukava 44; Marija Drevenšek, Zakl 38/c, Podlehnik; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Miha Horvat, Muretinci 60/a; Angela Petek, Dornava 20; Marko Pogo-revc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Uroš Langerholc, Mariborska 36, Ptuj; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/ č; Andreja Čuš, Sakušak 51; Anton Bukšek, Žetale 51/c; Elka Mlakar, Sp. Hajdina 141/a; Dušan Bedenik, Kočice 25; Sonja Jevšenak, Buko-vlje 62, Stranice; Matej Munda, Strniče 27; Tanja Horvat, Formin 6; Marija Šterbal, Zabovci 53; Martina Florjanič, Strelci 9; Branko Čepic, Prešernova 20; Marta List, Hvale-tinci 24; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Valerija Lenart, Dornavska c. 11, Ptuj; Metka Bolcar, Ribiška pot 17; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/ a; Marija Čuček, Sp. Velovlak 44/ b; Marjan Hrga, Dornava 147/a; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Hermina Muršek, Zagrebška c. 113, Ptuj; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj.

Dobrodošli

v deželi nakupov

QLANDIA

Razstava velikonočnih pisanic

od nedelje, 18. marca pa do torka, 10. aprila.

Vabljeni v deželo nakupov tudi ob nedeljah do 15.00 ure.

LEUflNE P5UJ

cöMÄ dm

iittitt

NtWlíwtEB_

YPSI LOhf

BASS & MÛRE

«LOTERIJA SLOVENIJE

BA&Y CLNTLR.

STEN © TIM.I"

20OT1C

www.tednik.si

GOTOVINSKA POSOJILA

MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana

Maribor

tel.: 041/830 065 02/252 41 88

Delovni čas: od 8.00 do 16.00

REALIZACIJA TAKOJ!!

SENČILA MARIBOR

Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434

MARKIZE (TENDE) ALU ŽALUZUE ROLOJI

LAMELNE ZAVESE

Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

Prireditev v mesecu MARCU

H Mercator Center Ptuj

Ormoška cesta 30, Ptuj

SOBOTA, 24. marec 2007, ob 10.00 uri

Materinski dan

s tamburaskim orkestrom KUD Majšperk <3 ^

Tamburaški orkester Kulturno umetniškega društva Majšperk sestavljajo srednješolci iz Majšperka, ki jih vodi Drago Klein in se uspešno ^ predstavljajo na državnih tekmovanjih, koncertih in nastopih po Sloveniji, tokrat pa tudi v našem Mercator Centru.

Vabljeni!

Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550

UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!

Prodaja vozil

Znamka

Letnik

Cena

(SIT)

CITROEN XSARAPICCAS01,816V 2000 7.010,00 1.679.876 KOV. ZELENA

OPEL AGILA 1,2 16V COMFORT 2001 4.980,00 1.193.407 BELA

MICR0CAR MC2 CHAMPION NOVO 13.530,00 3.242.329 KOV. SREBRNA

CITROEN XSARA 1,9 D BREAK 2000 5.350,00 1.282.074 BELA

TOYOTA YARIS 1,0 1999 4.650,00 1.114.326 KOV.T. MODRA

FORDESCORD 1,816V 1995 1.500,00 359.460 RDEČA

CITROEN BERLING01,41 MULTISPACE 2000 5.500,00 1.318.020 KOV. SREBRNA

RENAULT MEGANE 1,9 DCIAUT. BREAK 2002 6.150,00 1.473.786 KOV. SREBRNA

ALFA 1461,6 T. SPARK 1998 3.290,00 788.416 KOV. ČRNA

PEUGEOT 206 1,1 I 1999 3.990,00 956.164 KOV. ZELENA

FIAT PUNT01,2 V DYNAMIC 2004 6.370,00 1.526.507 KOV. ČRNA

SUZUKI WAGON R+ 1998 3.340,00 800.398 KOV. PEŠČENA

FORD FOCUS 1,6 1999 5.150,00 1.234.146 KOV. MODRA

PEUGEOT 206 1,4 2000 4.590,00 1.099.948 KOV. MODRA

VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 T LIMUZINA 1997 4.700,00 1.126.308 RDEČA

DAEWOO TACUMA 1,8 2001 6.900,00 1.653.516 KOV. ZELENA

SSANGYONG REXTON 2,7 XDI 2005 20.350,00 4.876.674 KOV. SREBRNA

KIA SEPHIA 1,5 1998 2.090,00 381.027 RDEČA

BMW3181 KARAVAN 2001 11.990,00 2.873.284 KOV. SREBRNA

RENAULT THALIA 1,4 RT 2001 3.550,00 850.722 RDEČA

OPEL ASTRA 1,6 KARAVAN 1998 4.090,00 980.128 BELA

RENAULT TWING0 1,2 2002 4.140,00 992.110 MODRA

OPEL VECTRA 1,6 HL 1996 3.190,00 764.452 K0V. ZLATA

RENAULT MEGANE 1,6 ERN 1996 2.380,00 570.343 K0V. RDEČA

Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR

S*

M«F*

SEJEM BO POTEKAL NA DVORI!

HARDEK 44/C, ORMOŽ

V SOBOTO IN NEDELJO

24. 03. IN 25. 03. 2007

OD 9.00 DO 17.00 URE

NA SEJMU BODO SODELOVALA TUDI PODJETJA

agflj;i«A IN CJ^mm

S SVOJIMI PROIZVODI IN PROGRAMI

V ČASU PRIREDITVE BO POSKRBLJENO ZA JEDAČO IN PIJAČO!

Naročite

v

Štajerski

Vsak naročnik dobi:

- 20% popust pri malih oglasih

- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)

- poštna dostava na dom.

Naročite se še danes in sodelujte v

tedenskem ^ FpmttflTI^P

nagradnem žrebanju .r\t»I>V|/01IM> Centra aerobike. www.aerobika.net

z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

v

Štajerski

TEDNIK

in

AEROBIKE

lagro novelnaro

alobsTojece aierskeaalteaniKa

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:

IME IN PRIIMEK

PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJSE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA

Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj

Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj

Aerobika: Peršonova 50, Ptuj

Mali oglasi

STORITVE

35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51

51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.

PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica

52, Ormož, GSM 041 250 933.

BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v akcijski super ponudbi. Ce-mentninarstvo Bruno Šurbek, s. p., Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 80 25 303.

ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.

RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.

A

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.

PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.

KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.

Od 2. 4. izposojevalnica oblek za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 200 oblekami! Izposoja že od 20 € naprej. Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, 02 719 86 93, 031 258 704.

IZDELAVA in montaža raznovrstnih kovinskih ograj, vrat: drsnih, krilnih z el. pogonom ali brez »na ključ«. Tel. 02 748 16 80, www.ograjerogina.si.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.

:<*/e

SEDAJ JE PRAVI ČAS, da si priskrbite mrežo za ograje vseh dimenzij, cinkane že od 1,25 evra/m2, plastificirane 1,83 evra/m2 (z DDV). Vsak dan od 7-15, SO do 12, na Rajšpovi 15, zraven Qlandije. 02 778 87 51.

MS

Avtoservis, avtoličarstvo, avto-kleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.

AVTOPLAŠČI za osebni, tovorni, traktorski in viličarski program - avtooptika, montaža in centriranje - vlečne kljuke - ekspres izdelava ključev, ugodno, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.

UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.

KMETIJSTVO

NESNICE mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljene vsa cepljenja, prodajmo: Soršak, Podlože 1, Ptujska gora.

PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.

V OBČINI Hajdina in Videm pri Ptuju vzamem v najem njive. Tel. 041 561 893.

NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo dobite, lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, 9240 Ljutomer, tel. 582 14 01.

KUPIM traktor IMT in Ursos. Tel. 041 679 937.

PRODAM cisterno za gnojevko 3200-l. Tel. 758 13 01.

PRODAM prašiče za zakol od 100 do 150 kg. Tel. 031 376 667.

PRODAM ŽREBIČKA starega 8 mesecev, rjave barve in žrebico haflinger staro 3 leta. Tel. 773 09 41.

PRAŠIČE za zakol in piščance domače reje prodam. Tel. 051 215 245 ali 02 688 19 10.

PRODAM enoosnso prikolico, domače izdelave, z ročno in naletno zavoro, tridelne brane in pet kosov notranjih vratnih kril, hrastov fornir. Tel. 041 327 202.

PRODAM 25 odojkov od 22 do 28 kg. Tel. 040 478 755.

PRODAM odojke težke od 25-30 kg. Tel. 740 8 3 29.

KUPIM luščeno koruzo in ječmen ter prodam drva. Tel. 041 288 063.

ODDAM v obdelavo vinograd v Belskem Vrhu. Tel. 041 907 400, zvečer.

ŠE JE ČAS ZA SAJENJE SADIKE sadnega drevja: jablane starih in novih sort, hruške, breskve, nektarine, marelice, slive, češnje, nešplje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci, pri gasilskemu domu, Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758 08 91 ali 041 391 893.

DOSTOPEN urejen vinograd in sadovnjak v terasni izvedbi dajem v najem (700 trsov, 100 sadnih dreves), nasadi ležijo v Preši (občina Majšperk) Tel. 02 74 5 04 41, zjutraj.

PRODAM 230-l hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.

r y.

KttTSZ

PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o, Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 220 018.

KMETIJSKE SUBVENCIJE! Izpolnjujemo vloge za kmetijske subvencije na vašem domu; za vas uredimo najvišja možna plačila, skrbimo za izpolnjevanje pogojev in vodenje dokumentacije, opravljamo analize tal in izdelamo gnojilne načrte, sestavljamo vloge za sofinanciranje investicij v kmetijstvu. 4 A, d. o. o, Agencija za storitve v kmetijstvu, kmetijsko svetovanje na vaši strani! tel. 041 689 673 ali 02 740 16 19.

PRODAM bukova in brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.

PRODAM hidravlično stiskalnico za grozdje, 350-litrsko, ugodno. Telefon 040 140 858, po 16. uri.

PRODAM od 25 do 30 kg odojke ter 90-kg prašiče. Telefon 757 08 51.

PRODAM odojke. Tel. 751 20 31.

NEPREMIČNINE

PRODAM POLOVICO objekta na Ptuju (dve stanovanji od štirih) in pripadajoče zemljišče, v izgradnji. Tel. 031 752 756 ali Ivan Kmetec, Špindlerja 8, Ptuj.

NA PTUJU prodam trisobno stanovanje 82 m2, v pritličju, mirna lokacija. Tel. 051 684 847.

PRODAM garažo pri Rimski peči. Tel. 041 968 047.

KUPIM STAREJŠO hišo ali vikend do 20 km iz Ptuja, do 12 tisoč evrov. Tel. 041 897 67.

KUPIM manjše stanovanje na Ptuju ali v okolici. Tel. 031 666 713, po 16. uri.

GRADBENO PARCELO na Ptuju (Dedinje), cca 9 arov, komunalno opremljena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 676 971.

V POSLOVNO-stanovanjskem centru Hajdina oddam v najem lokal velikosti 25 m2. Informacije na telefon 041 640 763.

DOM STANOVANJE

ODDAM garsonjero na Ptuju. Tel. 051 300 605.

ODDAM dvosobno konfortno opremljeno stanovanje, kavcija. Tel. 031 677 514.

2,5-SOBNO stanovanje, delno opremljeno, na Ptuju dam v najem. Cena po dogovoru. Vseljivo s 1. 4. 2007. Tel. 041 630 353.

DELO

TAKOJ ZAPOSLIMO večje število skladiščnikov (za delo v skladišču in hladilnici) in viličaristov za delo na Ptuju ter proizvodnih delavcev za delo v večjem podjetju iz okolice Ptuja. Svoje prijave lahko pošljite na naslov: Manpower, d. o. o., Slovenska 17, 2000 Maribor ali pokličite na tel. 02 234 8 292.

Novogradnja na Teznu

Stanovanja velikostiod 47,05 do 72,33 m2. Cene: od 62.382,18 eur (14,95 mio sit) do

.4.

104.433,14 eur (25,03 mio sit). Atrij v pritličjusjl možen nakuplastnega parkirišča. «I

Vseljivo nov. 07.

RAZNO

Avte

o/HckuW*

ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING

Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si

www.avtomiklavz.si

ZNAMKA

AUDI A6 2,5 TDIQUATTRO BMW 320 D LIMUZINA BMW 525 TDS LIMUZINA CITROEN BERLINGO 1,9 D CITROEN XSARA 1,4 I LIMUZINA CITROEN JUMPY 2,0 HDI FIAT SEICENTO 1,1 FORD GALAXY 1,9 TDI MAZDA 323F KARAVAN OPEL MERIVA 1,7 CDTI RENAULT CLIO 1,5 DCIDINAMIQ. RENAULT SCENIC 1,5 DCI RENAULT MEGANE 1,9 VW POLO CLASSIC 1,4 VW PASSAT 1,6 LIMUZINA

Na zalogi preko 40 vozil.

LETNIK

CENA t

SIT

BARVA

1999

8.300,00

1.989.012

KOV. ČRNA

2001

10.900,00

2.612.076

KOV. ČRNA

2000

9.580,00

2.295.751

KOV. SIVA

2002

5.450,00

1.306.038

T. MODRA

1999

3.050,00

730.902

BELA

2002

7.850,00

1.881.174

BELA

2002

3.700,00

886.668

SREBRNA

2000

7.800,00

1.869192

RDEČA

1999

4.580,00

1.097.551

KOV. MODRA

2005

11.250,00

2.695.950

KOV. MODRA

2002

5.600,00

1.341.984

RDEČA

2004

11.250,00

2.695.950

KOV.ČRNA

2004

10.100,00

2.420.364

KOV. BORDO RDEČA

1999

3.400,00

814.776

KOV. MODRA

1997

5.100,00

1.222.164

RDEČA

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com

GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!

Ponudba rabljenih vozil

ZNAMKA

LETNIK

EUR CENA SIT

BARVA

BMW SERIJA 3 COUPE: 318 CI XENON

2000

11.300,00

2.707.932

KOV. SIVA

DAEWOO MATIZ

2000

2.390,00

572.740

SVETLO MODRA

LANCIA ZETA 2,0 T

1996

3.750,00

898.650

KOV. BORDO RDEČA

MERCEDES COUPE CLK 230 KOMPRESOR

1998

11.500,00

2.755.860

KOV. MODRA

MERCEDES A 170 CDI

2003

11.225,00

2.690.000

KOV. SVETLO ZELENA

MERCEDES RAZRED C 220 CDI AVANTGARDE

2003

16.900,00

4.049.916

KOV. SREBRNA

RENAULT CLIO 1,2

2002

5.390,00

1.291.660

RDEČA

RENAULT CLIO 1,2 RT

1998

2.490,00

596.704

KOV. MODRA

RENAULT KANGOO 1,6

2002

6.634,00

1.590.000

RDEČA

SEAT LEON 1,4

2001

6.634,00

1.590.000

KOV. BORDO RDEČA

ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4

2002

8.700,00

2.084.868

SVETLO MODRA

VOLVO V-40 1,9

2001

6.900,00

1.653.516

KOV. ZELENA

VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI CLIMATRONIC

1997/1998

5.383,00

1.289.982

KOV. SREBRNA

MERCEDES E 270 CDI

2003

18.900,00

4.529.196

KOV. SREBRNA

CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CDR LIMITED

2002

10.800,00

2.588.112

KOV. TEMNO MODRA

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.

euronautic

Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. maj. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.cc

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonoviča v Krapinl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■b. 0038549 372-605

MIBJIiH

[UJ»(o»(§[l

DUPIL^dDIL®

Za prodajo na stojnicah v Qlandiji Ptuj iščemo zanesljive zastopnike (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci), za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.: 01 241 3372. Kličite dopoldan!

IŠČEM DELO (likanje, čiščenje, pomoč, ...), tel. 041 804 857.

ZAPOSLIMO več elektroinštalater-jev z delovnimi izkušnjami. Zahteva izpit B-kat. Elektrotehnika Iztok Mi-lošič, s. p. Potrčeva cesta 28, Ptuj, tel. 02 748 16 6 3, 041 62 5 339.

KUPIM stare pez in kinder figurice, lahko tudi nekompletne. Tel. 041 429 376.

MOTORNA VOZILA

REANAULT ESPACE, 2,2 dci, letnik 2001 (december, modelno leto 2002), prodam. Dodatne informacije: 041 670770.

PRODAM daiwoo racer G-SI, letnik 94 z dodatno opremo, centralno zaklepanje, alarm in ele. pomik stekel. Tel. 031 355 214.

Prireditvenik

• možnost tudi za pokojnim nižje od 290 e

■ sami si izberete datum plačevanja

■ minimalna potrebna dokumentacija

■ odobritev hitra In enostavna

MMcMMJM m Ifttio&H

ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/252 46 45

RADIOPTUJ

Petek, 23. marec

14.00

1B.GG 19.00

19.00

19.00 19.00

Markovci, poročna dvorana občine, Okrogla miza na temo »Kako kmeto-vati na zemljiščih v Naturi 2000 (Območje ob reki Dravi in Šturmovec) Ptuj, galerija Magistrat, Mestni trg 1, odprtje razstave slik slikarja Andreja Božiča »Mogoče je samo igra«

do 19.00 Ptuj, Minoritski samostan, zbiranje vzorcev vina za 17. ocenjevane »Vino Ptuj 2007«

Videm, prostori občine, 12. redni Občni zbor GZ Videm

Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, 160. Viktorinov večer, Strastna

ljubezen mag. s. Andreja Godnič, glasbeni utrinek s. Jessica Mattiace

(vokal, kitara, flavta), s. Timea Antal (vokal, violina)

Lovrenc na Dravskem polju, krajevna dvorana, ustanovni občni zbor PD

Občine Kidričevo

Gorišnica, v dvorani, II. Koncert »Spomnimo se prijatelji« Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, kabaretna predstava z Niko Vipotnik »Kabart Berlin - Visoka družba Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, Trio Evivo

Ptuj, Cantante cafe, Agwe de Bolivia, First coca feaf liquer party, (pijača narejena iz kokinih listov, edini legalni proizvod koke)

Sobota, 24. marec

7.00 Ormož, na Boč, ko cveti velikonočnica, pohod je primeren za vse starostne skupine, traja 7 ur, organizira PD Maks Meško Ormož, telefon 041 698 741

8.30 Podlehnik, zbiranje pred krajevno dvorano, 7. čistilna akcija, organizira TD Podlehnik

9.00 Ptuj, Narodni dom, 33. občni zbor Društva diabetikov Ptuj z zdravstvenim predavanjem in kulturnim programom 12.00 do 19.00 Ptuj, Minoritski samostan, zbiranje vzorcev vina za 17. ocenjevanje »Vino Ptuj 2007«

10.00 do 13.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Muzejski vikend za otroke in starše,

»Slikamo z Rozino Šebetič« 11.00 Maribor, SNG, drama, otroška matineja Kaj počne rdeče v četrtek?, MalOd, za izven

19.00 Svetinje, cerkev, promocijski koncert z gosti ob izidu tretje zgoščenke

Pevskega društva »Zrelo klasje« 19.30 Maribor, SNG, drama Orest, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven

- Ptuj, Cantante cafe, El Maldito, Tequila noche mexicana party

- Slovenska Bistrica, pohod na Kapunar, organizira PD Slovenska Bistrica, telefon 80 26 500

Nedelja, 25. marec

9.00 Ptuj, gostišče Gastro, občni zbor Zveze čebelarskih društev Ptuj

10.00 do 13.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Muzejski vikend za otroke in starše, »Slikamo z Rozino Šebetič«

11.00 Slovenske gorice pri Svetih Treh Kraljih, 2. rez Čolnikove trte

11.00 Majšperk, galerija DPD Svoboda Majšperk, odprtje razstave Jožeta Foltina

16.00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Dan staršev in razglasitev žene leta

17.00 Maribor, Narodni dom, predstava Janko in Metka, VelDvo, red Kekec in izven

18.00 Kungota, kulturni dom, komedija Gospa poslančeva, v izvedbi KD Skor-ba

20.00 Maribor, Narodni dom, Jamski človek, za izven

Ponedeljek, 26. marec

1B.S0 do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, badminton

TV Ptuj

Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Štirizvezdični hotel v Termah Ptuj že

pod streho. 2. zaposlitveni sejem na Ptuju privabil veliko obiskovalcev. Z Ljudsko univerzo Ptuj do poklica in službe. Nova prodajalna Elkroj v Murkovi ulici na Ptuju.Predstavitev knjige dr. Ivana Stoparja »Ostra kopja, bridki meči«. Rez najstarejše trte na Ptujskem gradu. 6. redna Ptujčanka. Dan Osnovne šole Ljudski vrt. Dobrodelni koncert Soropti-mist kluba Ptuj. Območna revija otroških pevskih zborov »Pustite nam ta svet«.

Kino Ptuj

23., 24. in 25. marec, ob 17.30 Nafaka. Ob 19.30 Neustrašen. Ob 21.15 V iskanju sreče.

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

2.00

PTUJSKA TELEVIZIJA T V

TV spored

Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00

Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00

Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00

Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1; ZUrep-1), 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je župan Mestne občine Ptuj sprejel

Sklep

o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-P1/2 Industrijska cona - sever

1.

Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-P1/2 Industrijska cona - sever, ki ga je pod številko 13150-06-LN/ST, z datumom oktober 2006, izdelala družba TMD Invest, d. o. o., iz Ptuja. Sočasno se razgrne tudi poročilo o vplivih na okolje, mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.

2.

S pripravo in sprejemom občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-P1/2 Industrijska cona - sever želi Mestna občina Ptuj urediti nova stavbna zemljišča za potrebe industrije, obrtniško-podjetne dejavnosti in drugih poslovnih dejavnosti na nepozidanem delu industrijske cone.

Za načrtovane ureditve je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, kar je z odločbo št. 35409-3/2006-JL, z datumom 20. 7. 2006, ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor, saj občinski lokacijski načrt lahko bistveno vpliva na okolje, ker vsebuje poseg (poslovno-storitveni center z bruto tlorisno površino 10.000 m2 ali več, v katero ni všteto parkirišče), za katerega je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisom, ki ureja okolje. Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga občinskega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, Ljubljana.

3.

Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje).

Javna razgrnitev bo od torka, 3. 4. 2007, do vključno četrtka, 3. 5. 2007.

4.

V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 18. 4. 2007, ob 17. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1.

5.

V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.

6.

Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik.

Številka Datum

S50-05-546/2005 20. S. 2007

Dr. Stefan CELAN, župan Mestne občine Ptuj

ffll

ARNUS

Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OORAJE več vrst

Ivan Arnuš ».P.

Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci

tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA

dr. dent. med. Zvonko Notesberg

Trajanom 1, Pluj {ob Maribanki coili), tal.: 02 780 6710

Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH

možnost obročnega odplačila

Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1; ZUrep-1), 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je župan Mestne občine Ptuj sprejel

Sklep

o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj

1.

Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj, ki ga je pod številko 078-D-06, v decembru 2006, izdelala družba Geodetski zavod Celje, d. o. o., iz Celja. Sočasno se razgrne tudi poročilo o vplivih na okolje, skupaj z dodatkom za varovana območja, mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.

2.

S Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj se, na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu Mestne občine Ptuj, podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za približno 4.200 ha veliko območje Mestne občine Ptuj, ležeče izven mesta Ptuj. Med izdelavo predloga je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja, kar je z odločbo št. 354-09-71/2005, z datumom 31. 3. 2005, ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor, saj se spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj nanašajo na območje Natura 2000 oziroma na območje neposrednega in daljinskega vpliva osnovne namenske rabe na varovana območja, zato lahko plan pomembno vpliva na ta območja.

Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga občinskega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, Ljubljana.

3.

Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje).

Javna razgrnitev bo od torka, 3. 4. 2007, do vključno četrtka, 3. 5. 2007.

4.

V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga izvedena v sredo, 18. 4. 2007, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1.

5.

V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.

6.

Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik.

Številka Datum

S50-05-105/04 20. S. 2007

Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

KREDITI

- mobilno bančništvo -

* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)

* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)

V SPOMIN

25. marca mineva 30 let, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dobrega moža, atija, brata, strica in botra

Antona Letonja

IZ KOČIC 26 PRI ŽETALAH

Zaman smo klicali te vsi, ljubi ati, kje si, da te več med nami ni. Zapustil si nas drobne otročičke in napolnil s solzami si nam vsa lička.

Odšel si v kraj, kjer vrnitve ni več nazaj. 30 let v grobu spiš, 30 let ti lučke že gorijo, 30 let ti rož'ce cvetijo. Hvala vsem za vse.

Še vedno vsi tvoji

pilmliliriJiMin ftt

www.tednik.si

[C 02/22 80110 Razlaga»,Maribor]

Občina Markovci

organizira

okroglo mizo

na temo

Kako kmetovati na zemljiščih v Naturi 2000

(območje ob reki Dravi in Šturmovec)

Posvet - okrogla miza bo v petek, 23. marca 2007, ob 9. uri v poročni dvorani Občine Markovci, Markovci 43.

Na posvet ste vabljeni vsi lastniki zemljišč ob reki Dravi in v Štur-movcu.

Sodelovali bodo predstavniki:

- Mariborske razvojne agencije,

- Gozdnega gospodarstva Ptuj in

- Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Vabljeni!

a : 051 804 324

Sreča je na moji strani,

zdaj je Aveo MOJ!

MOJ Aveo s 5 vrati in

vso navedeno opremo

Klimatska naprava Zavorni sistem ABS 2 varnostni blazini

ze za

CD radio Električni paket Daljinsko zaklepanje

Avtohiša HVALEČ

Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 13 80

Chevrolet. Plus veliko več. avtohisa.hvalec.chevrolet@siol.net

Slike so simbolne. Povprečna poraba goriva: 5,4 - 9,6 F/100 km. Povprečna količina emisij COz: 160 - 173 g/km. Za dodatne informacije se obrnite na Avtohiio Hvaleč. Naročnik oglasa: Avtohiša Hvaleč, Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj. * Ponudba in cena vključujeta vse dostopne popuste in veljata za model H5MA55C, za omejeno količino vozil ali do 2

Dobro blago se samo hvali

Avtohiša Hvaleč, Ptuj

Spark Aveo Lacetti Tacuma Epica Captiva

Avtohiša Hvaleč vam ponuja veliko modelov Chevrolet: od mestnega Sparka, zabavnega in okretnega Avea, prostornega in uporabnega Lacettija do družinske Tacume, Epice za poslovneže in Captive za tiste, ki so bolj pustolovskega duha.

Chevrolet. Plus veliko več.

Avtohiša Hvaleč

Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj

Telefon: (02) 78 81 380

e-pošta: avtohisa.hvalec.chevrolet@siol.net

Slike so simbolne. Za dodatne informacij se obrnite na Avtohišo Hvaleč. N; km, Tacuma 6,3 - 11,9 1/100 km, Epica 6,3 - 13,8 1/100 km, Captiva 7,4 g/km, Epica 205 - 219 g/km, Captiva 197 - 264g/km.

čnik oglasa: Avtohiša t 11,5 1/100 km. Povpre.

ec, Ptuj. Povprečna poraba goriva, Spark 4,2 - 7,2 1/100 km, Aveo 5,2 - 9,6 1/100 km, Lacetti 5,7 - 12,2 1/100 količina emisij C02, Spark 127 - 139 g/km, Aveo 152 - 173 g/km, Lacetti 171 - 210 g/km, Tacuma 191 - 212

Ko beseda nanese nate, obnemimo, ker zapisala si nam se v srce.

SPOMIN

23. marca minevajo štiri leta, kar nas je prerano zapustila naša nepozabna žena, mama, babica in tašča

Marija Kokol

IZ JANEŽOVCEV

Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu. Pogrešamo te!

Mož Franc, sinovi: Miro s Petro, Žanom in Taro, Silvo z Metko in Mihcem ter Mario

OSMRTNICA

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu nenadoma zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat in tast

Alojz Žnidarič

upokojenec PTT Celje

IZ GORIŠNICE 32

Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 24. marca 2007, ob 14. uri vežice na pokopališču v Gorišnici. Žara bo pripeljana v vežico danes ob 12. uri.

Žalujoči:vsi njegovi

Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.

SPOMIN

26. marca minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in dedek

Andrej Vidovič

IZ SEDLAŠKA 32 A PRI PODLEHNIKU

Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate sveče in poklonite lepo misel.

Tvoji najdražji, ki te pogrešajo

AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo V>ik Tel.: 02/799 04 30 VlLy Faks: 02/799 04 31

©CSHCfl OKI ^EfiSf M

KREDITI!

Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter

leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.

Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj!

ZAHVALA

Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek

Anton Vertič

roj. 31.1. 1922 + 23. 2. 2007

in z bolečino v srcu nas je zapustila tudi draga mama, babica in prababica

Marjeta Vertič

roj. 12. 7. 1927 + 9. 3. 2007 IZ BUKOVCEV 74/A

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi ter govornikoma za besede slovesa. Posebna hvala gospe Matildi Markovič.

Vsem in vsakemu še enkrat hvala.

Vajini najbližji

Spomini so kot iskre, ki v pepelu tlijo, a ko jih razgrneš, zopet zaživijo.

SPOMIN Francu Horvatu

IZ PTUJA

Danes minevajo štiri leta, odkar si tiho odšel iz naše sredine, zelo te pogrešamo.

Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu.

Tvoji najdražji

ZAHVALA

ob izgubi mame

Marije Cajnko

MIHOVCI PRI VELIKI NEDELJI

Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter za vse izrečene besede tolažbe.

Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Oddelka za intenzivno nego in terapijo Spl. bolnišnice dr. J. Potrča Ptuj, g. župniku za opravljen obred, g. Žumbarju za tople besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano Ave Mario, njenim sostanovalcem iz bloka, Socialnim demokratom Ormož, Sindikatu bolnišnice Ptuj, sodelavcem Petrola in društvu Koranti Poetovio Ptuj.

Branko z družino

Zakaj, zakaj je usoda tako kruta in poseže tam, kje je najmanj zaželena ter nam vzame tisto, kar nam je najdražje?

ZAHVALA

ob obleči izgubi dragega moža in očeta

Alojza Vuka

IZ NARAPELJ 30, MAJŠPERK

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in s stiskom roke delili bolečino z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem KUD in DPD Svoboda Majšperk. Hvala tudi Minoritskemu samostanu Ptujska gora za pomoč. Hvala tudi študentom 1. letnika VSP Teološke fakultete Maribor.

Iskrena hvala vsem govornikom za tolažilne besede. Hvala osebju patološkega oddelka Maribor ter pogrebnemu podjetju Mir.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žena Anica, sin Dejan z Leonido in hčerka Katja

Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v naših srcih nam ostaja tiha, skrita bolečina.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi matere, sestre, botrce in tete

Terezije Klinger

roj. Simonič

IZ BOROVCEV

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, sosedu govorniku za poslovilne besede, pevcem, godbeniku ter podjetju Mir, posebna zahvala pa nečakinji Majdi, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani z veliko podporo.

Žalujoči: vsi njeni

Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče ...

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata

Avguština Majcna

IZ RITMERKA 18 PRI PODGORCIH

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani.

Iskrena hvala domačemu župniku in g. župniku od Sv. Tomaža za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede.

Iskrena hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo radi spominjate.

Žalujoči: žena Marija, sinovi Viktor, Rudolf in Drago z družinami ter brat Mirko z družino

Prazen dom je in dvorišče,

zaman oko te naše išče,

ni več tvojega smehljaja,

le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.

Niti zbogom nisi rekel,

niti roke nam podal,

odšel si tiho, brez slovesa, tja,

kjer ni trpljenja, ne gorja,

kjer Bog tvojo večno pot pozna.

V SPOMIN

Danes, 23. marca 2007, mineva leto dni žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek in pradedek

Jože Vtič

Z LOVRENŠKE C. 6, KIDRIČEVO

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, podarite cvet in prižgete svečko.

Vsi njegovi

H

Razpored dežurstev zobozdravnikov

petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Severin Stanojevič, dr. dent. med Zdravstveni dom Ptuj

POPRAVEK

Pri zahvali za pokojnega Franca Kanclerja s Spodnje Hajdi-ne, dne 21. marca, je prišlo do tiskarske napake: Pravilno se glasi. »Iskrena hvala osebju doma upokojencev Ptuj za vso skrb in nego, govorniku za poslovilne besede, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, g. KANONIKU za opravljen cerkveni obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Prizadetim se za napako vljudno opravičujemo.«

¿A

Franca Krajnca

IZ TRDOBOJCEV 10

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste ga pospremili na njegovem zadnjem slovesu, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pisno in ustno izrekli sožalje.

Še posebej gre zahvala gospodu župniku za opravljene molitve, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, Petru Gojkošku za odigrano Tišino, PGD Leskovec - vsem gasilcem in upokojencem, govornikoma Petru Jagarincu ter Janku Kozelu za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi podjetju Perutnina Ptuj, sindikatu za darovan venec, sodelavcem in sodelavkam oddelka Evi-sceracija za denarno pomoč, prav tako tudi podjetju Zlatorog oprema. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.

Žalujoči: tvoji najdražji

Ko prebujalo se jutro, tiho si odšel,

pustil si le sledi svojih rok, sedaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega očeta, starega ata, pradedka, tasta in brata

Spodnje Podravje • Težak sneg povzročil številne težave

Brez elektrike več deset tisoč odjemalcev

Nenadno obilno sneženje je v ponedeljek in torek, 19. in 20. marca, povzročilo številne težave v prometu in drugod; zaradi velikih količin težkega in mokrega snega so klonila številna drevesa, ki so padala tudi na ceste, padali pa so tudi telefonski in električni drogovi, tako da je po vsej državi ostalo brez električne energije več deset tisoč odjemalcev.

Kot je včeraj povedal Dušan Sagadin, vodja zimske službe v Cestnem podjetju Ptuj, so za odpravo posledic obilnega sneženja aktivirali vse razpoložljive zmogljivosti:

„V Cestnem podjetju Ptuj smo pričeli s preventivnim pluženjem in posipavanjem že slabo uro po tem, ko je pričelo snežiti, torej v ponedeljek okoli ll.ure. Ker so bile količine snega vse večje, smo v popoldanskem času in proti večeru aktivirali vse razpoložljive zmogljivosti, saj je bilo aktiviranih kar 27 plužnih enot s skupaj okoli 50 vozniki in delavci."

V kolikšnem času vam je uspelo stanje normalizirati?

„Plužili in posipavali smo po prioritetnem vrstnem redu, najprej vse magistral-ke, zatem regionalke ter nato še lokalne ceste in poti. Ker se je obilno sneženje nadaljevalo, smo z delom nadaljevali tudi mi (vso noč) ter nato še skoraj ves dan v torek. Na celotnem območju, ki ga s svojo dejavnostjo pokrivamo smo imeli največ težav predvsem s podrtim drevjem in vejami, ki so padala na ceste, za njihovo odpravo in ponovno vzpostavitev voznosti pa so posebej skrbele štiri ekipe, ki so bile opremljene tudi z motornimi žagami. Tako nam je stanje uspelo normalizirati že v torek čez dan in predvsem popoldne, sicer pa smo z delom nadaljevali še v sredo in četrtek."

Foto: M. Ozmec

Pogled na cesto v Kidričevem, ki vodi od Taluma proti Hajdini, na katero je padlo več dreves in vejevja.

Foto: M. Ozmec

Težak in moker sneg je ob železniški progi Dornava-Ptuj podrl več električnih in telefonskih drogov.

Napoved vremena za Slovenijo

Če šmarna (25.) v postu prav gorko, 9/_2 bo še prihodnjega leta toplo.

S čim pa ste ceste posipavali, ali je posipnega materiala še dovolj?

„Posipavali smo s klasičnim posipnim materialom oziroma z zmesjo soli, peska in natrijevega klorida. Zaenkrat pa je posipnega materiala na zalogi še dovolj."

Veliko dela in skrbi pa je novozapadli moker in težak sneg povzročil tudi vzdrževalcem elektro-energetskih naprav. O tem Zvonko Mezga, direktor sektorja upravljanja pri elektro Maribor: „Zaradi večjih količin mokrega in težkega snega je prišlo do številnih prekinitev oskrbe z električno energijo. Ob velikih naporih in prizadevanjih so delavci Elektra Maribor napake odpravljali tudi vso noč in nato še skoraj ves torek, 20. marca. V odpravo napak na terenu smo angažirali 16 ekip s skupaj 70 zaposlenimi, najhuje pa je bilo na območju Haloz in Slovenskih goric, pa tudi na območju Pohorja in Kozjaka. Ocenjujemo, da smo vse napake uspeli odpraviti v najkrajšem možnem času. Škoda je izredno velika in jo še ocenjujemo, zagotovo pa sega v desetine milijonov."

M. Ozmec

i

Foto: M. Ozmec

Kabel, ki ga je podrlo drevo pri vrtcu Narcisa sredi Ptuja je grozeče visel še drugi dan.

1

Stomatološka ordinacija dr. Bernard Golub na novi lokaciji Radovac, Varaždinska 11. Del. čas: pon. - sre. 07.30. - 14.00

Tor., čet., pet. 13.00 - 20.00 Informacije:. 00385 42 724 009 Email: dr.golub@vz.t-com.hr

Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo jutri popoldne prehodno ponehala. V severni Sloveniji pa bo jutri zapihal severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, ob morju okoli 5, v alpskih dolinah do -9, najvišje dnevne danes od 4 do 9, na Primorskem do 12, jutri od 8 do 12, na Primorskem do 14 stopinj C.

V noči na soboto in čez dan bo oblačno z občasnimipadavi-nami. Po nižinah v notranjosti bo deloma deževalo, deloma snežilo. Na Primorskem bo spet zapihala burja. V nedeljo se bo tam razjasnilo, pihala bo burja.

UZANCA

d.o.o.

PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30

Originalni nadomestni deli znamke

Q BOSCH

Tehnika za življenje

za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)

S tem kuponom

15% POPUST

'VMTIfO*

Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141

- garažna in dvoriščna vrata

- daljinski pogoni

- ključavničarska dela

- manjša gradbena dela

Črna kronika

Čelno trčenje na spolzki cesti

53-letna voznica osebnega avtomobila Daewoo matiz je 19. marca ob 14.15 vozila po glavni cesti iz smeri Šikol proti Zgornji Hajdini izven naselja Kidričevo. Med vožnjo je zavrla, pri tem pa je vozilo na spolzkem in delno zasneženem vozišču zaneslo na nasprotnosmerno vozišče, tedaj pa je iz smeri Zgornje Hajdine pripeljal po svojem smernem vozišču 42-letni voznik osebnega avtomobila Volkswagen passat, a ni mogel preprečit trčenja. Vozili sta čelno trčili. Pri tem je bila voznica hudo telesno poškodovana, njen 56-letni sopotnik in voznik passata pa lažje. Vse tri so z reševalnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico.

Motorist neprevidno prehiteval kolono

50-letni voznik motornega kolesa Honda je 16. marca okoli 15. ure vozil iz smeri Vrhol proti centru Slovenske Bistrice. Pri tem je preko neprekinjene črte začel prehitevati kolono vozil, ki je počasi vozila pred njim, iz te kolone pa je tedaj 45-letni voznik osebnega avtomobila Ford galaxy z vključenim levim smerokazom pravilno zavijal na Vodovnikovo ulico. Voznik motornega kolesa je trčil v osebni avtomobil, zaradi česar je padel po vozišču. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v mariborsko bolnišnico.

S ceste v jarek

10. marca ob 5:30 se je na Stepišnikovi ulici v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, v kateri je 24-letni voznik osebnega avtomobila utrpel hude telesne poškodbe, ko je v blagem in preglednem desnem ovinku zapeljal v levo, na nasprotnosmerno vozišče in v obcestni jarek. Zaradi hudih poškodb je bil voznik z reševalnim vozilom odpeljan v SB Maribor.

Vlomi

Neznani storilec je v noči na 16. marec vlomil v garažo na Kopališki ulici v Slovenski Bistrici in iz nje odtujil parni čistilec za steklo in več kosov kakovostne posode. Lastnika je oškodoval za okoli 2500 evrov.

Neznani storilec je v noči na 17. marec vlomil na gradbišče v Brengovi pri Lenartu in od tam odtujil za okoli 2000 evrov različnega električnega orodja.

Neznani storilec je 17. marca vlomil v hišo na Aškerčevi ulici v Slovenski Bistrici in iz nje odtujil zlatnino, dva videorekorderja, dva računalnika in fotoaparat. Povzročil je za okoli 4000 evrov škode.

V noči na 15. marec je neznani storilec vlomil v novogradnjo na Zgornji Polskavi in od tam odtujil litoželezni kamin in sanitarno opremo, s tem pa povzročil za okoli 10.000 evrov škode.

Dva maskirana mlajša moška sta 15. marca ob 22.45 vstopila v kiosk na Partizanski ulici v Slovenski Bistrici. Od uslužbenke sta zahtevala denar, grožnjo pa sta podkrepila z orožjem, ki ga je imel eden od obeh v roki. S silo sta denar tudi dobila, pri tem pa sta uslužbenko poškodovala. Iz kioska sta odnesla manjšo znesek gotovine in odšla v neznani smeri.

Neznani storilec je v času med 28. februarjem in 9. marcem vlomil v kontejner na gradbišču na Prvomajski ulici v Slovenski Bistrici, od koder je odtujil 30 radiatorjev in s tem lastnika podjetja oškodoval za okoli 4500 evrov.

V času med 4. in 10. marcem je neznani storilec v Rogoznici vlomil v gospodarsko poslopje in odtujil tri traktorske gume, motokultivator s frezo in kosilnico, dve električni črpalki in 42 gradbenih podpornikov ter s tem lastnika oškodoval za okoli 10.000 evrov.

9. marca med 8:20 in 19:55 uro je neznani storilec v okolici Ptuja vlomil v stanovanjsko hišo, iz katere je odtujil denar in nekaj zlatega nakita ter s tem lastnika oškodoval za okoli 3000 evrov.

V noči na 19. marec sta bila v Pragerskem ukradena osebna avtomobila Renault kangoo, leto izdelave 1998 , registrskih številk MB PP-31, bele barve in Renault kangoo, leto izdelave 1998, registrskih številk MB N4-701, bele barve.

Neznani storilec je preko vikenda iz trgovine na Dornavski cesti na Ptuju odtujil 250 kg bakra, vrednega 5.500 evrov.

Nesreča pri delu

V okolici Lenarta je prišlo 17. marca okoli 19. ure do nesreče pri, v kateri je bil 43-letni moški hudo telesno poškodovan. Pri postavljanju ostrešja na garaži mu je zdrsnilo, zaradi česar je padel z višine 1,5 metra. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v mariborsko bolnišnico.

Slovenija, pripni se

Na območju Policijske uprave Maribor so policisti med 1. in 14. marcem izvedli preventivno akcijo Slovenija, pripni se. Zraven preventivnih aktivnosti so poostreno nadzirali uporabo varnostnih pasov in ugotovili, da jih še vedno veliko voznikov in potnikov v vozilih med vožnjo ne uporablja. Policisti so v tem času ustavili 6.022 vozil in pri tem ugotovili 2.246 različnih prometnih prekrškov. Kršiteljem so izrekli 1.663 glob, za 106 hujših prekrškov pa so zoper kršitelje podali obdolžilne predloge, 477 kršiteljev pa so opozorili. Zaradi neuporabe varnostnih pasov so policisti ugotovili 1.074 kršitev, zaradi česar so 88 kršiteljev opozorili, 986 pa so izrekli predpisano globo. Glede na rezultate bodo policisti poostrene aktivnosti na tem področju izvajali tudi v bodoče.

ABA

PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA

PT UJ Štuki 26a Smer Grajena

I BoJt|n Amii s.p. Tal.: 02 787-86-70, 041 716-251

TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15, 2250 PTUJ, Slovenija

Tel.: 02 78 79 630-trgovina Tel.: 02 78 79 610-centrala Faks: 02 7 8 7 9 615

¡nfo@tehcenter.si www.tehcenter.si

TRGOVINA

• Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika

• Električno orodje • Pnevmatsko orodje

• Ročno orodje • Rezilno orodje

• Merilno orodje • Stroji in naprave

• Vijačni material in okovje • Barve in laki

• Ležaji • Verige in bremenske vrvi

PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME

• Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo

• Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo

• Oprema in deli za železarne

• Jeklene konstrukcije in industrijske armature

• Izdelava orodij in priprav

• Izdelava zobnikov in reduktorjev

• Izdelava valjev in gredi

• Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod

• Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov

• Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top