Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/183
ZAKLJUČNO POROČILO
O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU
1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu
|
Šifra projekta |
Z2-9646 |
|
Naslov projekta |
Vpliv integracije podatkovnih virov javne uprave na uporabo E-storitev |
|
Vodja projekta |
20834 Izidor Golob |
|
Tip projekta |
Zt Podoktorski projekt - temeljni |
|
Obseg
raziskovalnih ur |
2.267 |
|
Cenovni razred |
B |
|
Trajanje projekta |
01.2007 - 04.2008 |
|
Nosilna
raziskovalna
organizacija |
796 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo
in informatiko |
|
Raziskovalne
organizacije -
soizvajalke |
|
|
Družbeno-
ekonomski cilj |
13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz
splošnih univerzitetnih fondov - SUF) |
2. Sofinancerji1
|
1. |
Naziv |
|
|
Naslov |
|
|
2. |
Naziv |
|
|
Naslov |
|
|
3. |
Naziv |
|
|
Naslov |
|
B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2
Raziskovalni program se je izvajal po predvidenem programu, praktično brez odstopanj,
vendar le do začetka leta 2008. V letu 2007 je bilo opravljeno delo na korakih 1-3 (od 5),
ki so, povzeto: 1. pregled literature, 2. izdelan raziskovalni model, 3. zbiranje podatkov. V
okviru prvega koraka smo podrobno zbrali, pregledali in klasificirali razpoložljive vire in
predvsem znanstveno literaturo, tako elektronsko dostopno gradivo kot tudi paprine
vire. Ključne besede, po katerih smo iskali so bile e-uprava, e-upravljanje, integracija
podatkov. Po pregledu smo obdržali, obdelali in preštudirali nad 350 virov. Pri postavitvi
raziskovalnega modela smo se navezali na model Technology Acceptance Model (TAM),
povezali izsledke pregleda literature ter znanje o izdelavi strateških planov informatike.
Pripravili smo vprašalnike, ki so pokrivali področja razširjenega TAM modela in
standarnih metodologij izdelave informacijskih sistemov. Iskali smo povezavo dejansko
razvoja e-uprave s strategijo, in ugotovili, da razvoj e-uprave v Sloveniji zadovoljivo sledi
postavljenim strategijam. S pomočjo primerjave in ugotavljanja karakteristik smo določili
stopnjo razvitosti e-uprave v pet-stopenjski lestvici razvitosti e-uprave. Ugotovili smo
pomanjkljivo vertikalno in horitontalno integracijo podatkovnih virov. Vzroki so deloma
tehnične narave, deloma organizacijske, saj je medagencijska izmenjava podatkov v
Sloveniji zelo pomanjkljiva. Z uporabo metod integracije podatkonih vidikov smo
pripravili integriran konceptutalni model razširjenega modela e-uprave.
Na področju pridobivanja podatkov od organizacijsmo naleteli na vrsto javnih podatkov,
od katerih del zaradi lastnosti nesemantičnosti nismo mogli vključiti v podatkovno bazo
in analizo podatkov. Del raziskav je bil opravljen v sodelovanju s posamezniki (visokimi
uradniki, uslužbenci) iz slovenskih ministrstev, lokalnih oblasti (občine), in državljanov.
Posebej raziskovalno zanimivo je bilo proučevanja situacije na Uradu za reševanje in
zaščito RS, kjer smo na realni situaciji ugotavljali vertikalno povezljivost sistemov (nivoji
država, regija, občina). Klasificirali smo težave pri integraciji nivojev podatkov na nivoju e-
uprave. Dosedaj ugotavljamo tudi praktično neprisotnost uporabe naprednih analitičnih
zmožnosti in objave njihovih rezultatov v e-upravi.
V začetku leta 2008 sem vodja projekta, edini zaposleni, dobil povabilo s strani MVZT za
sodelovanje pri formiranju novega samostojnega državnega organa, Sveta RS za visoko
šolstvo. Z utemeljitvijo širšega nacionalnega interesa je bila pogodba z ARRS postavljena
v mirovanje. Vodja projekta sem sicer poleti 2008 še izvedel vabljeno predavanje na
mednarodni konferenci in predstavil izsledke enoletnega dela, vendar je delo na projektu
popolnoma zastalo zaradi drugih rednih delovnih obveznosti direktorja Sekretariata. Kot
direktor sem moral namreč poskrbeti za ustanovitev novega državnega organa, ki bi kot
samostojna organizacija skrbel za kakovost visokega šolstva preko akreditacij študijskih
programov in evalvacij visokošolskih inštitucij ter izvajanja študijskih programov
terciarnega izobraževanja.
Za projekt je to pomenilo ustavitev dela pri analizi rezultatov (2. in 3. mesec 2008) in
vseh naslednjih korakov, vključno od koraka 4 naprej. Izpadli so koraki načrtovanja
modela za integracijo (predvideno za 4. in 5. mesec 2008), korak testiranje modela za
integracijo (meseci 6-9) ter strnitev raziskovalnih ugotovitev v članke in poročila (meseci
10-12).
Ne glede na ustavljeno delo na projektu, sem v okviru funkcije direktorja Sekretariata
Sveta RS za visoko šolstvo na neformalen način nadaljeval delo s projektom. Seznanil
sem se s novimi problematikami ne-integracije javnih zbirk podatkov in v okviru
pooblastil sodeloval pri integraciji podatkov Ministrstva za visoko šolstvo znanost in
tehnologijo, Statističnega urada RS (oboje povezano z implementacijo uredbe o KLASIUS
klasifikaciji), pa tudi kot član Strateškega sveta pri Ministrstvu za finance. Tako smo
uspeli do sredine leta 2009 uskladiti in vzpostaviti enotno in usklajeno evidenco vseh
akreditiranih bolonjskih visokošolskih študijskih programov. Širšo problematiko
neintegracije javnih zbirk podatkov je bilo najbolj akutno na MVZT, kjer ni na voljo
enovitega integriranega sistema, s katerim bi deležniki v procesu (šole, ki pripravljajo
učne programe, Nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, ki
akreditira in evalvira, Ministrstvo za visoko šolstvo, ki financira) v skladu z definiranim
lastništvom podatkov v celotnem izobraževalnem procesu prevzemali odgovornosti za
svoj del podatkov in imeli dostop do podatkov. Informacijski sistem bi moral omogočati
celovito kronološko sledljivost dogodkom in spremembam. Resornemu ministrstvu bi
informacijski sistem lahko služil kot orodje za pripravo načrta financiranja, kasnejšega
spremljanja financiranja, tako ministrstvu kot tudi Statističnemu uradu RS pa bi lahko
informacijski sistem samodejno poročal z analizami, s čemer bi odpadlo nepotrebno
dodatno pridobivanje podatkov in njihovo usklajevanje.
4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3
Ne glede na krajše izvajanje projekta od predvidenega (15 mesecev namesto 24
mesecev) so naše raziskave, ki so se nanašale na stopnjo povečane integracije podatkov
ter same kakovosti podatkov pokazale, da je državna uprava pri zagotavljanju integracije
podatkov in medsebojne uporabe javnih zbirk razmeroma neuspešna. Tudi pri
zagotavljanji kakovosti podatkov v lastnih podatkovnih bazah se inštitucije soočajo z
visoko stopnjo neuspešnosti. Z integracijo podatkov in izpolnjevanjem osnovnega
principa upravljanja informacij bi organizacije gotovo prihranile finančna sredstva, sicer
namenjena odvečnim aktivnostim za zajem podatkov in kasnejšim prizadevanjem za
konsolidacijo podatkov na različnih nivojih in med različnimi vladnimi službami.
Integracija bi racionalizirala izvajanje opravil v slovenski javni upravi. Kar je enako
pomembno, s tem bi se državljanom zagotovilo, da od njih posamezen podatek ne bo
zahtevan več kot enkrat; novi ali izboljšani podatki se smejo zbrati le enkrat in morajo biti
posredovani ustreznim organom, ne pa da se duplicirajo v različnih podatkovnih
repozitorijih.
Raziskava je pokazala pomanjkljivo informatizacijo procesov in pomanjkljivo poenotenje
podatkovnih zbirk, ki jih vodijo posamezni zavodi, organizacije in ustanove, vključno z
ministrstvi. Z izboljšanjem stopnje informatizacije bi se povečala transparentnost,
učinkovitost in uspešnost, pa tudi institucionalna in administrativna usposobljenost, kar
bi imelo za posledico bolj optimalno razporejanje virov znotraj posameznih organizacij in
zmanjšanje (ali celo odpravo) nepotrebnega administrativnega dela. Povečala bi se
informiranost splošne javnosti, pričakovali bi lahko pozitivne učinke na uporabo e-
storitev.
Posledično se bo izboljšala tudi kakovost in učinkovitost javnih e-storitev. S kakovostno
in pravočasno informacijo se lahko zmanjšajo tudi posledice povečanega časovne stiske,
ki je vedno večji problem naše družbe. Zato bodo državljani bolj pogosto uporabljali e-
storitve, s čemer bo dan pomemben znak in dokaz, da so e-storitve pomemben dejavnik
pri izboljšanju splošnega standarda kakovosti življenja. Hkrati bo javna uprava z odpravo
podvojenih aktivnosti in podatkovnih struktur privarčevala sredstva na račun zmanjšanja
administrativnih, mrežnih, kadrovskih, materialnih in drugih stroškov.
Čeprav je bil projekt prekinjen in aktivnost, ki je bila namenjena "čisti" pripravi člankov in
poročil ni bila izvedena, zatrjujem, da sem uspel upravičiti sredstva, saj tako kakovost kot
tudi kvantiteta objav (strokovni članek - 2x, konferenčni članek, vabljeno predavanje na
mednarodni znanstveni konferenci - 2x, od tega eno objavljeno v prestižni publikaciji
Lecture Notes, ter samostojni znanstveni sestavek oz. samostojno poglavje v spet
prestižni monografski publikaciji, založbe IOS Press), po moji oceni izkazujejo visoko
stopnjo realizacije zastavljenih ciljev in jih dejansko presegajo.
5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4
Kot navedeno v zgornjih točkah, se je projekt formalno prekinil aprila 2008, to je osem
mesecev pred predvidenim zaključkom. Razlog je bil v nastopu funkcije direktorja Urada
RS za visoko šolstvo, po odločbi Ustavnega sodišča preimenovanega v Sekretariat Sveta
RS za visoko šolstvo. Prekinitev izvajanja projekta je bila formalno urejena z aneksom k
pogodbi.
Kot direktor sem moral poskrbeti za registracijo novega organa, pripraviti finančni in
kadrovski načrt, pripraviti novo sistemizacijo, poskrbeti za odpiranje nove proračunske
postavke, se samostojno pogajati z Ministrstvom za finance, zaposliti finančno in drugo
strokovno pomoč, skrbeti za finančno in materialno poslovanje organa, skrbeti za
delovanje senatov Sveta RS za visoko šolstvo in samega organa, odpraviti zaostanke,
zagotavljati neodvisnost organa itd. Organ sem predstavljal na več pomembnih
mednarodnih srečanjih, vzpostavil sem stike s sorodnimi tujimi organizacijami. Zaradi
dela, ki je zahtevalo polno predanost, paralelno delo na projektu ni bilo (niti formalno)
možno. Zatrjujemo pa, da so bili cilji projekta po naši oceni vsaj doseženi (gl. utemeljitev
na koncu prejšnje točke) in da prekinitev ni imela negativnih posledic za projekt.
Nasprotno, prav zaradi projekta je lahko vodja projekta na funkciji direktorja Sekretariata
v praksi uporabil pridobljena teoretična spoznanja.
6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5
|
|
Znanstveni rezultat |
|
1. |
Naslov |
SLO |
Študija vertikalne povezljivosti ali prepreke pri integraciji podatkov |
|
|
|
ANG |
Vertical integration study or obstacles in data integration |
|
|
Opis |
SLO |
Obravnavan je študij primera projekta integracije podatkov na Upravi za
reševanje in zaščito RS. Osnovni cilj projekta je bil poenotiti označevanje
načrtov, prilog in dodatkov zveze in reševanja na različnih ravneh, od države
preko regije ter občine do podjetja. Osvetljujemo in klasificiramo okoliščine,
ki spremljajo projekte integracije podatkov v državni upravi. Splošni cilj
projekta je bil izboljšanje podpore odločanju, doseženi stranski učinki
projekta pa so bili med drugim prenova procesov, zmanjšanje redundantnih
procesov, izboljšana komunikacija ter povečana organizacijska agilnost |
|
|
|
ANG |
A case study on data integration project, which has been carried out at
Administration of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief is
presented. The goal of the project was to unify the identification of protection
and rescue plans, which are being planned at the national, regional, local and
enterprise level. We enlighten and classify situations which appeared during
the project. While reaching the main goal, the side-effects of the project
were redesign of the processes, reduction of redundant processes, improved
communication and increased organization agility. |
|
|
Objavljeno v |
Interoperabilnost kot izziv informatiki, zbornik strokovnih prispevkov 2008 |
|
|
Tipologija |
1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci |
|
|
COBISS.SI-ID |
12193046 |
|
2. |
Naslov |
SLO |
Integracija podatkov - predpogoj za učinkovito e-upravo |
|
|
|
ANG |
Data integration - precondition for an efficient
Data integration - precondition for an efficient e-administration |
|
|
|
|
E-upravo razumemo kot premik iz tradicionalno birokratske vlade k |
|
|
Opis |
SLO |
modernizirani, učinkoviti instituciji, ki za hitro in učinkovito interakcijo z
državljani, podjetji, in drugimi vladnimi službami intenzivno uporablja
informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. E-uprava bi naj zagotavljala
večjo osredotočenje na potrebe posameznih državljanov, ob hkratnem
znižanju operativnih stroškov. V članku podajamo ocenitev slovenske e-
uprave iz stališča zrelostnega modela e-uprave, ki v tretjem nivoju
predvideva doseganje vertikalne integracije ter nakazujemo možnosti
izboljšav. |
|
|
|
ANG |
E-government can be seen as move from traditionally bureaucratic
government towards a modern institution which intensively uses information
in communication technology for fast and efficient interaction with citizens,
companies and other governmental agencies. E-government should focus
more on citizen's needs while reducing operational costs at the same time. In
this paper we evaluate Slovenian e-goventment on the basis of e-
government maturity model, which defines vertical at its third level. We also
give suggestions for improvements. |
|
|
Objavljeno v |
Informatika v sodobni družbi : zbornik strokovnih prispevkov, 2008 |
|
|
Tipologija |
1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci |
|
|
COBISS.SI-ID |
12184086 |
|
3. |
Naslov |
SLO |
Izboljšanje kakovosti podatkov - konceptualni model |
|
|
|
ANG |
The improvement of data quality - a conceptual model |
|
|
Opis |
SLO |
Uporaba podatkov in njihova dostopnost je povečala pomen kakovosti
podatkov do najvišje stopnje. V veliko primerih so podatki, ki so pridobljeni
iz različnih virov in porazdeljeni med različne orgranizacije, različnih nivoje
kakovosti. V prispevku se osredotočamo na kakovost podatkov v povezavi s
konceptualnim modeliranjem, ponovno uporabo podatkovnih modelov ali
njihovih delov in politiko uporavljanja s podatki za povečanje kakovosti
podatkov. |
|
|
|
ANG |
Usage of data in various areas and its electronic availability has upgraded the
importance of data quality to the highest level. In many cases, data is taken
from different sources which are distributed among enterprises and vary in
levels of quality. In the paper we will focus on data quality in connection with
conceptual modeling, including reuse of models and/or parts of them and
data policy
for increasing the quality of data. |
|
|
Objavljeno v |
Proceedings of the 17th European-Japanese
conference on information modelling and knowledge EJC 2007, June 4th -
June 8th, 2007, Pori, Finland |
|
|
Tipologija |
1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci |
|
|
COBISS.SI-ID |
11469846 |
|
4. |
Naslov |
SLO |
Konceptualni model - srečanje kultur |
|
|
|
ANG |
Conceptual model - meeting of cultures |
|
|
Opis |
SLO |
Elektronska dostopnost podatkov in njena uporabnost v različnih domenah je
pogojena s sintaktično in semantično komponento. Medtem ko prvo
podpirajo različna orodja, drugo obravnavamo z vidika konceptualnega
modeliranja. |
|
|
|
ANG |
Electronic availability of data and their usage in various domains is related to
both syntactic and semantic components. While the first has been supported
by various tools, we relate the former to the conceptual modelling. |
|
|
Objavljeno v |
Lecture notes in business information processing ISSN: 1865-1348,
Klagenfurt, Berlin ; Heidelberg; New York : Springer, cop. 2008. |
|
|
Tipologija |
1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) |
|
|
COBISS.SI-ID |
12443158 |
|
5. |
Naslov |
SLO |
Izboljšanje kakovosti podatkov - konceptualni model |
|
|
|
ANG |
The improvement of data quality - a conceptual model |
|
|
Opis |
SLO |
Uporaba podatkov in njihova dostopnost je povečala pomen kakovosti
podatkov do najvišje stopnje. V veliko primerih so podatki, ki so pridobljeni
iz različnih virov in porazdeljeni med različne orgranizacije, različnih nivoje
kakovosti. V prispevku se osredotočamo na kakovost podatkov v povezavi s |
|
|
|
|
konceptualnim modeliranjem, ponovno uporabo podatkovnih modelov ali
njihovih delov in politiko uporavljanja s podatki za povečanje kakovosti
podatkov. |
|
|
|
ANG |
Usage of data in various areas and its electronic availability has upgraded the
importance of data quality to the highest level. In many cases, data is taken
from different sources which are distributed among enterprises and vary in
levels of quality. In the paper we will focus on data quality in connection with
conceptual modeling, including reuse of models and/or parts of them and
data policy
for increasing the quality of data. |
|
|
Objavljeno v |
Information modelling and knowledge bases XIX, Frontiers in artificial
intelligence and applications, ISSN 0922-6389 ; Vol. 166. - ISBN
978-1-58603-812-0. - Str. 276-281, Amsterdam [etc.] : IOS Press, cop.
2008 |
|
|
Tipologija |
1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski
publikaciji |
|
|
COBISS.SI-ID |
12530454 |
7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6
|
|
Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat |
|
1. |
Naslov |
SLO |
Visoko šolstvo v Sloveniji: trentno stanje in trendi |
|
|
|
ANG |
Higher education in Slovenia : the curent situation and trends |
|
|
Opis |
SLO |
Med drugim opisuje stanje v visokem šolstvu, do katerega (stanja) se je bilo
mogoče dokopati s pomočjo aplikacije vmesnih rezultatov projekta, ki je
predmet tega poročila. |
|
|
|
ANG |
Among other things, the paper desribes the situation in higher education,
which was able to get by the application of the intermediate results of this
very project. |
|
|
Šifra |
|
|
|
Objavljeno v |
Public service review, European Union ISSN: 1472-3395 |
|
|
Tipologija |
1.04 Strokovni članek |
|
|
COBISS.SI-ID |
14969945 |
|
2. |
Naslov |
SLO |
Internacionalizacija in informacijska družba |
|
|
|
ANG |
Internationalization and the information society |
|
|
Opis |
SLO |
Programsko inženirstvo in posamezne aplikacije so močno podprte s
posameznimi rešitvami, bolj negotovo pa je področje kakovosti, standardov
in modeliranja, ki ga naslavljamo v članku. |
|
|
|
ANG |
Software engineering and its application have been supported by various
solutions and tools. However, we discuss often neglected areas of quality,
standardization and modelling in the paper. |
|
|
Šifra |
|
|
|
Objavljeno v |
Informatika v sodobni družbi : zbornik prispevkov |
|
|
Tipologija |
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci |
|
|
COBISS.SI-ID |
12184342 |
|
3. |
Naslov |
SLO |
|
|
|
|
ANG |
|
|
|
Opis |
SLO |
|
|
|
|
ANG |
|
|
|
Šifra |
|
|
|
Objavljeno v |
|
|
|
Tipologija |
|
|
|
COBISS.SI-ID |
|
|
4. |
Naslov |
SLO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ANG |
|
|
|
Opis |
SLO |
|
|
|
|
ANG |
|
|
|
Šifra |
|
|
|
Objavljeno v |
|
|
|
Tipologija |
|
|
|
COBISS.SI-ID |
|
|
5. |
Naslov |
SLO |
|
|
|
|
ANG |
|
|
|
Opis |
SLO |
|
|
|
|
ANG |
|
|
|
Šifra |
|
|
|
Objavljeno v |
|
|
|
Tipologija |
|
|
|
COBISS.SI-ID |
|
8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7
Izvedeno vabljeno predavanje na mednarodni znanstveni konferenci:
"E-Government Practice: Slovenia as a Case Study" (Uporaba e-uprave: Slovenija kot študija
primera) na 20. mednarodni konferenci InterSymp 2008 (mednarodna konferenca o
sistemskem raziskovanju, informatiki in kibernetiki), The International Institute for Advanced
Studies in Systems Research and Cybernetics, Baden - Baden, Nemčija, 24-30.7.2008.
Povzetek predavanja: Aprila 2006 je slovenska vlada sprejela vladno strategijo o e-upravi za
obdobje 2006 do 2010. Interoperabilnost je bila identificirana kot največji izziv. V preteklih letih
je Slovenija prejela številne nagrade za svoje rešitve na področju e-uprave in aplikacij. Po
kratkem pregledu obstoječe literature na temo e-uprave smo ocenili stopnjo slovenske e-
uprave v luči zrelostnega modela e-uprave. Nadaljevali smo s predstavitvijo nekaterih rešitev iz
realnega življenja, ki lahko služijo kot primer dobre prakse. V zaključku smo poudarili, da bi
morali uslužbenci prevzeti aktivno vlogo pri načrtovanju in implementaciji e-vladnih sistemov
(sistemov e-uprave) za nadaljnji proces vpeljave demokratičnih vrednost in za zagotovitev
realizacije demokratičnih procesov in njenih rezultatov.
Ključne besede: e-uprava, integracija podatkov, kakovost informacij (e-government, data
integration, information quality)
9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8
9.1. Pomen za razvoj znanosti9
SLO_
V okviru znanosti je projekt prispeval spoznanja na področju integracije podatkov,
konceptualnega modeliranja, kakovosti podatkov.
Utemeljitev doprinosa k znanosti utemeljujemo z objavljenimi znanstvenimi rezultati tega
projekta: (1-2) dva konferenčna članka, (3-4) dvakrat vabljeno predavanje na mednarodni
znanstveni konferenci (eno objavljeno v prestižni publikaciji Lecture Notes), (5) samostojni
znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji prestižne založbe IOS Press, (6-7)
dva strokovna članka.
ANG
The project has contibuted to the science development on the areas of data integration,
conceptual modeling and data quality.
The results of the project have been published as (1-2) two conference papers, (3-4) two times
invited lecture/paper at the scientific conference (one of them published by prestige Lecture
Notes) and (5) scientific paper / chapter in monography, published by prestige IOS Press, (6-7)
two professional papers.
9.2. Pomen za razvoj Slovenije10
SLO_
Kot dokazljiv primer uporabnosti (rezultatov) projekta navajam naslednje: prav na podlagi
teoretičnih spoznanj in njihove aplikacije je bila, med drugim, uspešno pripravljena in
vzpostavljena enotna evidenca javno veljavnih bolonjskih študijskih programov v Republiki
Sloveniji (na dan oddaje tega poročila na voljo na spletni strani
http://www.svs.gov.si/si/uporabne_povezave/akreditirani_bolonjski_studijski_programi/).
Evidenca je vzpostavljena v slovenskem in angleškem jeziku!
ANG_
As as a proof of applicability of the result of the project here's example: on the basis of
teoretical knowledge, gained by the project and its application, a database of accredited study
programs (Bologna) in higher education institutions in Slovenia has been established and given
to the public. At time being, it is available at
http://www.svs.gov.si/nc/en/accredited_study_programms/
It is prepared in Slovene and English!
10. Samo za aplikativne projekte!
Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere
konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni
|
Cilj |
|
F.01 |
Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin |
|
|
Zastavljen cilj |
Oda One |
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
|
|
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.02 |
Pridobitev novih znanstvenih spoznanj |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
|
|
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.03 |
Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
Rezultat |
1 J |
|
|
|
|
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.04 |
Dvig tehnološke ravni |
|
|
Zastavljen cilj |
Oda One |
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
|
|
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.05 |
Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
|
|
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.06 |
Razvoj novega izdelka |
|
|
Zastavljen cilj |
ü DA J NE |
|
|
Rezultat |
1 JL |
|
|
|
|
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.07 |
Izboljšanje obstoječega izdelka |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.08 |
Razvoj in izdelava prototipa |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.09 |
Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije |
|
|
Zastavljen cilj |
da One |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.10 |
Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.11 |
Razvoj nove storitve |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.12 |
Izboljšanje obstoječe storitve |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.13 |
Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.14 |
Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih
procesov |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.15 |
Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.16 |
Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz |
|
|
Zastavljen cilj |
DA J NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
|
F.17 |
Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.18 |
Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi,
konference) |
|
|
Zastavljen cilj |
DA J NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.19 |
Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.20 |
Ustanovitev novega podjetja ("spin off") |
|
|
Zastavljen cilj |
da One |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.21 |
Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.22 |
Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov |
|
|
Zastavljen cilj |
da One |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.23 |
Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.24 |
Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških
rešitev |
|
|
Zastavljen cilj |
da One |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.25 |
Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
|
|
|
F.26 |
Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.27 |
Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine |
|
|
Zastavljen cilj |
oda one |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.28 |
Priprava/organizacija razstave |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.29 |
Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete |
|
|
Zastavljen cilj |
ü DA J NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.30 |
Strokovna ocena stanja |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.31 |
Razvoj standardov |
|
|
Zastavljen cilj |
Oda One |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.32 |
Mednarodni patent |
|
|
Zastavljen cilj |
Oda ne |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
1 6 |
|
F.33 |
Patent v Sloveniji |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
Rezultat |
1 6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.34 |
Svetovalna dejavnost |
|
|
Zastavljen cilj |
Oda One |
|
|
|
Rezultat |
6 |
|
|
Uporaba rezultatov |
6 |
|
F.35 |
Drugo |
|
|
Zastavljen cilj |
DA NE |
|
|
|
|
|
Komentar
11. Samo za aplikativne projekte!
Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja
|
|
Vpliv |
Ni
vpliva |
Majhen
vpliv |
Srednji
vpliv |
Velik
vpliv |
|
|
G.01 |
Razvoj visoko-šolskega izobraževanja |
|
G.01.01. |
Razvoj dodiplomskega izobraževanja |
O |
o |
o |
o |
|
|
G.01.02. |
Razvoj podiplomskega izobraževanja |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.01.03. |
Drugo: |
|
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02 |
Gospodarski razvoj |
|
G.02.01 |
Razširitev ponudbe novih
izdelkov/storitev na trgu |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.02.02. |
Širitev obstoječih trgov |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.03. |
Znižanje stroškov proizvodnje |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.04. |
Zmanjšanje porabe materialov in
energije |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.02.05. |
Razširitev področja dejavnosti |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.06. |
Večja konkurenčna sposobnost |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.07. |
Večji delež izvoza |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.08. |
Povečanje dobička |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.09. |
Nova delovna mesta |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.10. |
Dvig izobrazbene strukture
zaposlenih |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.02.11. |
Nov investicijski zagon |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.02.12. |
Drugo: |
|
o |
o |
o |
o |
|
|
G.03 |
Tehnološki razvoj |
|
G.03.01. |
Tehnološka razširitev/posodobitev
dejavnosti |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.03.02. |
Tehnološko prestrukturiranje
dejavnosti |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.03.03. |
Uvajanje novih tehnologij |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.03.04. |
Drugo: |
|
o |
o |
o |
o |
|
|
G.04 |
Družbeni razvoj |
|
G.04.01 |
Dvig kvalitete življenja |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.04.02. |
Izboljšanje vodenja in upravljanja |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.04.03. |
Izboljšanje delovanja administracije
in javne uprave |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.04.04. |
Razvoj socialnih dejavnosti |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.04.05. |
Razvoj civilne družbe |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.04.06. |
Drugo: |
|
O |
o |
o |
o |
|
|
G.05. |
Ohranjanje in razvoj nacionalne
naravne in kulturne dediščine in
identitete |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.06. |
Varovanje okolja in trajnostni
razvoj |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.07 |
Razvoj družbene infrastrukture |
|
G.07.01. |
Informacijsko-komunikacijska
infrastruktura |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.07.02. |
Prometna infrastruktura |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.07.03. |
Energetska infrastruktura |
o |
o |
o |
o |
|
|
G.07.04. |
Drugo: |
|
o |
o |
o |
o |
|
|
G.08. |
Varovanje zdravja in razvoj
zdravstvenega varstva |
O |
O |
O |
O |
|
|
G.09. |
Drugo: |
|
o |
o |
o |
o |
|
Komentar
12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11
|
1. |
Sofinancer |
|
|
Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje
trajanja projekta je znašala: |
|
EUR |
|
Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: |
|
% |
|
Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja |
Šifra |
|
|
1. |
|
|
|
2. |
|
|
|
3. |
|
|
|
4. |
|
|
|
5. |
|
|
|
Komentar |
|
|
Ocena |
|
|
2. |
Sofinancer |
|
|
Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje
trajanja projekta je znašala: |
|
EUR |
|
Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: |
|
% |
|
Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja |
Šifra |
|
|
1. |
|
|
|
|
|
|
2.
3.
4.
5
Komentar
Ocena
Sofinancer
Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje
trajanja projekta je znašala:
Odstotek od utemeljenih stroškov projekta:
Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja
1.
2
3.
4.
5.
Komentar
Ocena
C. IZJAVE
Podpisani izjavljam/o, da:
• so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni
• se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za
potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter
obdelavo teh podatkov za evidence ARRS
• so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki
• so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta
Podpisi:
|
Izidor Golob |
in |
|
|
podpis vodje raziskovalnega projekta |
|
zastopnik oz. pooblaščena oseba RO |
Kraj in datum: Maribor
Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/183
1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj
2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne
ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s
presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj
3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11).
Nazaj
4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil
zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti
pisave 11). Nazaj
5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja
projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in
angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v
slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno
šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno
COBISS.SI-ID številko bibliografske enote.
Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/.
PRIMER (v slovenskem jeziku):
Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X;
Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo
povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali...
(največ 600 znakov vključno s presledki)
Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin
X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR
IF (2005): 4.148
Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj
6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v
času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov
(največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen
rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-
rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa
objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID
številko bibliografske enote.
Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj
7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7
(npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj
8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani:
http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj
9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj
10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj
11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava
sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec
"Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj
Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a
5F-3D-ED-FE-25-56-C7-1D-28-9C-64-2F-20-25-59-25-64-AC-4B-0C