logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN03S0-SS61

ZA kofi^c t^dna

Sončno in vroče bo, možne $o nevihte.

števffka 21

četrtek, 5. junija 2003

280 SfT

IMIHO

VlJIJ^SiJI^

Gorenje šampioni

šola spet polna barv

;r). Likovni svcl olrok - Sošlanj in Slovenija v pričakovanju sol)()lno olvoriivc

Vsobolo,7.junjja,ab 10, uri, bodo řv svečanostjo v SoSlanj-skcm kullurncm domu, na pot pospremili žc 35. Likovni svcl olrok- (Jrc ^a edinstveno vseslovensko gibanje» ki na cnl strani kaže izjemno ustvarjalnosti učcnccv. na drugi pa vedno znova potrjuje izredno visoko strokovnost njihovih mentorjev. Vedno znnva se oh ich razstavah (budimo, na kako raznovrstne in donusclnc načine sc da od-

yv<iii In rci>lii šc lako ziipletcn likovni prt)lileni.

Na razpis Osiiovne šole Karla Destovnika- Kajuha Sošlanj, ki ^je v 19. številki (17. januarja), objavil icdnik ?[L PLUS, se je odzvalo kar 9B sol In vrtcev iz vse Slovenije. Poslali so blizu .l.(H3(> izdelkov, ustvarjenih na tertno »Likovna kompozicija«. Komisija v sestavi dr ItHikii Taco), ma^. Bvairi/ Tomšič Cerkt/, Tom a 2 Ciorjup (vsi i rije s Pcdagaškc fa

kultete Univerze Ljubljana) In Vasja Nanut iz OŠ Dr. AJe.s Bebler Primo/ iz 1 Irvatinov je vse l/delke skrbno pregledala, za razsiavo pa jih odbrala 534, ustvarjenih v 78 Šolah pod men-torstvom 120 likovnih pedagogov. Ta komisija je ludi lista, ki sc je sroCala z najbolj (ne)hva-lei^nim delom, pripravila je predlog lcto?>njih nagrajencev, razkrila pa jih bo Sele v soboto.

Likovna dela b(5do potem vse leto krnsila i5olo Karla Destovnika - Kajuha, kjer bodo na ogled tako strokovni kol laični javnosti.

■ Tf^P

Namenite nam pozornost

Stane VovH

Pred vami je enaindvajseta šre\'ifka Našega Casa vtem letu. VeCkoi imo čoMpis xodefa\vr\', hogaleji^i je, so tigotovifi že mno^pred numL Tudi niissmo veseli vsakega vusegu prispevka, fw naj .si ho za nd)riko Mnenja in odme\'i. Vi pL^eie. Mladi dopisniki pontCajo... Veselismo îndi vsake va.^e dobronamerne polnide. V pr(^snji .sie\ i/kismo vam namenili kar dve siru-niy lolijio vaSiJi seslm'kov se je nahrafo.

Pred nchij ^einkt srno odpri i novi nt-l)rikir Od srede do torka - /x> domoi ini m tujini 1er Zanimô'o. Naslova pove-.\'ia, da vas bomo vnjifi seznanjali z aktualnim dogajanjem iz\'en našega ob-moCja. Čisto sveža je tudi rubrika Kum, kdaj. kje. V njej vas bomo na kratko, na enem mestu, .seznanjali z do^^odki, ki .si bodo skdilL

Nnpox'edi dogodkov zbiramo s pomočjo Turisiiino-infonnacijskega in promodj-.skega centra, dopo/nJe\'ali pa jo bomo z napovedmi dogodhjv v vasem kru ju, Če nas boste z njimi .seznanili, se\eda. Veseli.WW, da v.se več.^oiarje\', dijakov in tudi študentov pi.^e v Na.^ čas. Vabimo tudi dmge!

Če vas veselipi.wnje, nam !e pošfjiie kak.\en za-nimr\' prispe\ ek.

Vse večje îndi ljubiteljevfoiograjîje. Tudi dobrih posneikov se ne hranimo, fotogmjiju včasih pove ceh veČ, kot še lako skd^no zapL'sa-na l)esed(i. Seveda se zffidi, da nam uide kakh'n pomemben dogodek. Opozorile nas min j/ Monla se s^^'i m nite kakšnega zanimivega posameznika, vesSle za kako posebnost, zanimivost ... Pnivijo: Če neko dogajanje ni zapisano, se ni zgodilo. Vse kakopak vendarle negre v časopis, .saj.smo tudi prostorsko omejeni. A vseeno, tednik vam želi vsak četrtek povedali, kaj se je (jomembnega zgodih okn)g i vs. Danes ima tudi nekoliko spremenjeno podobo. Upa?na. da prr\iačnejšo. Či^to na konai vas vabim vimenn v.seli, ki od julrti do večera, včasih tudi ponoči, pišemo, oblikujemo in ustvarjamo Naš čas, da /wstanete naš bralec, naš naročnik, in to v leiu, ko mineva 50 let, odkar je začel uhajati naš predhodnik. Če lx)steplačali celoletno naročnino, Ixf.ste imeli kar de\et štirilki zastonj. Naročniki pa imajo tudi druge ugodnosti. Skratka, veseli bomo vaše pomoči pri u.\fvar' janju našega skupnega tednika in \'eseli, če boste ob Četrtkih tudi nam namenili pozornost.

radlo''^^^ velen jé^'

IPZ kupan za 10% popust na strani 22.

d.d.l

ZAVAROVALNICA MARIBOR

MEDffTJIVNttîlA VEUIIJE • Slâri trg 35, 3321 Valiilji, ttL: 83/ H? 50 BI

T Jeseni ř^t^^í^; (j NK Era . < ^

NK Era - i Rudar? ^

"Bograc piknik" na Jasi

O

n ONOVitEC

U^lecl podjetij

Tudi leios so opravili raziskavo o ugledu slwcnskih podjc-lij. Raziskava, ki jo podjeljc KIíqc & Partner izvaja dcve-lič zapored jc pokazala nekaj zanimivih premikov na Icstvici. Osemsto poslovnežev je namreč ocenilo, da so podjelja, ki so jih kupih tujci i/guhila na ugledu, Í7gubljala pa so tudi podjetja, k: so sc 7aplelala v ra7nc insajdcrskc aťcrc. Po drugi sirani pa so napredovala podjetja z dobrimi poslovnimi reziillati in podjetja, ki so pokazala prevzemne skomine v tujini.

Kot je pokazala raziskava na ugled podjeli] veliko vplivajo pmlovni rezultati, pojavljanje v medijih in oglakvanje.

Prvo mesto jc lokrat pripadlo Krki, ki se je uvrsiila pred Lek in Terme Čaiež.

Gorenje je tokral devxîlo, med podjetji, ki imajo sedež v naSi bližnji okolice pa je Clkroj 67 in Era 165.

Esotech na Achemi

Velenje, 2H. maja - Družba Esoteeh d.d. seje kol sorazslav-Ijalcc udeležila znanstveno raziskovalnega in tehnološko industrijskega sejma ACllCMA 2003 v Frankfurlu na Maini. C5rc za sejem, na kaiereni sc sreCujeta indasirija in razLskoval-nasfcra na področju kemijske in procesnc industrije. C.sotcch seje pridružil povabilu U nivcr/c v Ljubljani, pHkullcte za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki jc bila pobudnik skupne udeležbe nekaterih slovenskih institucij, fakuhel in podjeiij.

Predstavitev družbe Esoteeh je bila zasnovana na dolgoročnih riiTvojnih povezavah s Kemijskim inSiituiom in Institutom Jožef Slelan. Prcdslavljeni so bili projekti razžvepla-nja dimnih plinov, lermiCna izraba odpadkov in čiščenje industrijskih odpadnih vod.

V ^asu sejemske predstavitve so raz.slavni prastor obiskali številni poslovni parineiji in kupci.

Predstavljajo se mladi raziskovalci

Šošt4inj,5.junijii-Danes,vČetrtek, ob I9.uri bodo v kuhur-nemdcDmu mladi pred-aavili naloge izdelane v ^anju Mladi raz-iskwalei /a razvoj Šaleške doline In projektu Ibrizmu pomaga lasina ^ava, Mladi pri izbiri raziskovalnih ptKlroČlj vse bolj posegajo v lokalno okolje, s lem pa poskrbijo za velikih novih odkritij in spoznanj icr za uporabnost izdelanih nalog. Šošianjski osntwnošolei so v leloànjem gibanju Izdelali osem raziskovalnih nalog, od tega kar sedem učenci OŠDIba Rcxck-

■ mkp

Izlet in zaključek bralne značke za najmlajše

Velenje - Prejšnji lorek sia Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in inšiitut za raziskave CRICO popeljala na izlet 43 otrok iz osnovnih Šol v Šaleški dolini. Izlel so si prislužili nagrajenci v letošnjih ekoloških projektih Varujmo in ohranimo Šaleško doiino in Odpadek naj ne bo samo dopadck. V spremstvu osmih spremljevalcev so si ogledali Iriglavski narodni park ter Bled, Iger so opravili ludiprlmcijavo.'dcrbi za varstvo okolja med Bledom in Velenjem, sploh pri varstvu voda.

Ta torek .so v Velenju, danes pa Se v Šoštanju In Šmartncm ob Paki, slavnostno zaključili predšolsko bralno značko, ki jo je letos osvojilo kar mladih bralcev v vrtci h Mile nje, Šošlanj in Šmartno ob Paki. Medobčinska zveza prijaieljev mladine Velenje je poskrbela, da so vrlcevski otroci ob podelilvi bralnih značk videli gledališko predslavo gledališča FRU FRU z naslovom Tobija.

■ bš

Priprave na dan državnosti

Skomo - V turističnem drašivu Skorno so že stekle priprave na junijsko prireditev, s katero bodo počastili dan državnosti. Prireditev pripravljajte pri spomeniku NOB (blizu cerkve Sv. Antona), na kmetiji Močivnik, pri Andreju in lvici Jurkovnik.

■ mkp

Učna ura ulice

Vekiye - V AMZ Slovenije so pripravili zloženko, radoživo oblikovano in zanimivo spisano. Naslovili sojo »10 zakonov cestc za motocikl Iste«. Na potjo bodo pospremili s praktično in teoretično uro varne vožnje s skutcrjcm» imenovano Učna ura ulice. V Velenju bo prireditev j uiri (6. junija) ob 16. uri pred Rdečo dvorano.

■ mkp

Era vstopa tudi v svetovne integracije

V lich ali šliiih Iclili naj bi ustvarili na ol)in()ciu jufíovzhocino Kvropc iridosclodslolkov prometa, /a nal()/l)o bodo sarno letos namenili tri milijarde SIT,

7! Podgoršek

Celje, 29. maja - Več kot 500 pas I ovni h partnerjev Skupine Era l7 Velenja je druJ:ilo prijel-no J» koristnim na leta^njem Eri-nem dnevu v dvoriini E Celjskega sejma. Ob tej priložnosti je vodstvo tega mednarodnega podjetja predstavi lo novosti v poslovanju, razvojne dlje, nove (xlnose s kupci V nadaljevanju pa so zanje pripravili 5e »minutke za nova znanja«, gledališko predstavo in tudi nagradno Igro.

Predsednik uprave Cîvido Omladič je v uvodu podCrlai, da zaposleni v Eri prilagajajo naCin razmišljanja in dela razvoju družbe in širitvi trga. Poslovni re-:AJllati potrjujejo pravilnos! sLra(ei>kih usmeritev Skupine Era, ki ptwiaja pri/nan mednarodni trgov.'iki sLstcm in gradi razvoj z uresničevanjem korporativne strategije Trgovine prijaznih nakupov. PoveCanje poslovne učinkovitosti so lani začrtali s projekti, ki so dobra osnova za preoblikovanje družbe. Z izgradnjo novih regijskih nakupovalnih centrov in 5 posodobitvijo prodajnih mest

zagotavljajo celovito in kakovostno dodatno ponudbo ter s lem krepijo prepi>znavnosi Skupine Era doma in v tujini. »Cilj Ere je usivariti v naslednjih ireh, štirih letih na območju jugovzhodne Evrope 30 odstotkw prometa. Era vsiopa tudi v sveto-

narodno podjetje Še pri utrjevanju razvoja na trgih jugcivzhod-ne Evrope. Prav širjenju Ere preko skweaskih meja so na tem iradicionalnem srečanju namenili še posebno pozornost. Po iKsedah RsiraTrŠana, direktorja razvoja, jc prodor na irgc Í7-

Na Erinem dnevu }e družih prijetno s koristnim već kot SOO poslovnih

partnerjev (foto: sz)

vne integracije. Za letos sm(j si zadali smele načrte lako za slo-veaski irgkot ludi trg v državah bivše Jugoslavije. V dosedanjih mesecih smo jih dosegli. Letos bomo gradili Se več novih Trgovskih centrov, na izgradnjo nekaterih se bomo pripravili, Lani smoza naložbe doma in v tujini namenili dve» letcw načrtujemo tri milijarde tolarjev.«

Pomemben korak beleži med-

ven Slwenije edina raTVojna pri-hodnosi Skupine Era. Na vstop v države jugovzhodne Evrope so dobro pripravljeni. Krepijo svoj pokr^aj na llrvai>kcm, kjer so se s pwezavo z družbo 'Ibrna-do vključili tudi v verigo CBA, v ksitcri je enajst trgovskih hiš, Do konca leta bodi^ v Samoboru zgradili nov velik sodolxîn na-kupcwalni center. V Beogradu je pred letomzačela delovati nji-

hcwa družba Era plus, za centre Še iščejo primerne lokacije. Od lanskega junija imajo družbo v Sarajevu. V obeh namenjajo veliko pozornosti blagCTvnim tokovom med državama in tudi v druge države lega območja- V fini gori, kjer je Era največji lu-ji kupec, deluje že dve leti mei^ano podjetje Albatros. Poleg prodajnega centra v Podgorici, ki so gaže odprli, načrtujejo izgradnjo večjih centrov predvsem ob obali. Zelo zadovoljni so, ker so v družbi Skopski sejem, ka-tea'ga večinski lasinikje postala Era pred dvema letoma, zagotovili pogoje za uresničitev največjega projekta na razdalji 3(K) ki-k)meirov-za ureditev po-.slovno -zabaviščnega centra z naslovom Nova Era. Tega projekta sc nc bodo loiill sami, ampak bodo ustanovili mednarodni konzorcij. Zanimanje za sodelovanjem v tem projektu pa naj bi poleg slovenskih pokazale ludi družbe vjugovzhodni In zahtidni Evropi. Družba se razprostira na kar 200 tisoč kvadratnih metrih, na lelo pa pripravi 16 sejemskih prireditev.

Večjih finančnih možnosti za pomoc občina nima

V občini Šniai ino ob Paki bodo oblikovali ra/Aojni program gospodarstva Uidi na osnovi inrorniaoii s sroranj z jjospodarslvc-niki lega okolja

T. Podgoršek

Šmartno ob Paki, 29. maja -Na posvetu gospodaretvenikov, ki ga je pripravila Občina Šmartno ob Pakivdvorani tamkajšnjega kulturnega, so udeleženci bolj prisluhnili predstavnikom organizacij, pristojnim za pospeševanja gospodarstva v .širši regiji in županu Alojzu hxlgor^ku. ki je predstavil nekatere aktivnosti, s katerimi naj bi v občini v priiiod-nje pospešili razvoj obrti in podjetništva.

Ko\ je naglasil v uvodu Alojz Podgoršek naj bi bila lakSna srečanja občinski upravi v pomoč pri oblikovanju razvojnega programa občine na ga^^odar-skem področju, lega bodo pripravili post opoma. bo pa usklajen z regijskimi načrti. Aktivnosti za pripravo slednjega so ze stekle. Tako so med drugim pripravili predloge za odkup nepremičnin, ki bodo zanimive za potencialne investitorje. S skladom kmetijskih zemljišč se pogovarjajo o dveh hekîaijih zemljišč, ki bi jih lahko s spremembo namembnosti namenili za malo gospodarstvo in obrt. Prav lako občina aktivno sodeluje v dogo-vorih o mc^jii ureditvi cestne povezave na priključek avtoceste v

Šenlruperlu s koro.ške sirani. Skupaj z predstavniki Slwenskih železnic so se /c sešli na temo o ureditvi delne ali cele obvoznice skozi središče občine. Med aktivnosti za pospešitev razvoja aoài ludi začeiek pastopkov za ureditev kamnoloma luťa v vasi Gorenje, kjer se skupaj z velenjskim \^gradom ter občinami Velenje, Šoštanj in Mozirje pogovarjajo o možnosii ureditve parkirišče za lovomjake. Zelo veliko pa v Smartnem pričakujejo od dt^ovorov z velenjskim mednarodnim podjetjem Era Po besedah Podgorška so blizu podpisa pog<xllv o izgradnji novega irgovskega centra v središču občine. S tem bi rešili več muh na en mah. Tu bi lahko uredili namreč prostore za delovanje občinske uprave, za nekatere druge storitvene dejavnosti, predvsem pa uredili samo središče. »V občinski upravi si želimo, da bi laliko čimveč pomagali gospodarstvenikom pri razvoju, vendar v lem irenuiku večjih rinančnih možn(")sti za kaj lake-ga ni. Si pa bomo prizadevali pomagati obrtnikom in podjetnikom pri zapletenih administra-livnlh postopkih, pri iskanju povezav na višjih ravneh, s podjetji in podobno.«

Odziv gospodarstvenikov na posvet je bii pod pričakovanji.

Son,ja .lamnikar, sekretarke Območne obrtne zbornice Velenje, jc pwedala, jc v občini več kol ř)0 obrtnikov, Članov njlhiv ve zbomicc. Zaradi njih, predvsem pa zaradi širine delovanja zbornice bi bilo prav, da bi občina vnesla v svoje proj^ame predloge zbornice, zbornica pa pa bo v svoje predloge občine.

Jasna Klepec> direktorica Savinjsko - šaleške območne razvojne agencije Moziije pa jc ponudila pomoč občini in srednjim ter malim pc^djctnikoni pri iskanju informacij o razpisih za pridobile v sredstev In pripravi prijavne dokumentacije zanje. Prav tako je menila, bi morala (Občina denar, ki ga je predvidela v proračunu za sollnanciranje obrestnih mer. ki je že drugo leto zapored ostal neizkoriščen, namenila za druge oblike pomoči obrlnikom In podjetnikom -konkretnim projektom.

Po mnenju redkih razpravljal-ccv sc mnogi v tem okolju nc zavedajo ugodnega položaja občine.Tako, na primer, ne zna-

Po podatkih Območne Savinjsk(5-šalcške gospodarske zbornice Velenje je gospodarstvo s sedežem v občini Šmartno ob Paki skromno po Številu družb in po zaposlenih. 17družb. od tega je ena srednja, pre-i^tale so male givpiîdarske družl'te je v letu 20IJ1 zaposlovalo 35 delavcev. Leto prej, pred reorganizacijo Ere Vino. pa je bilo tu zaposlenih 1 liS delavcev. Pri 22 samostojnih penijeinikili, pretežno v trgovini in ostalih storitvah, so bili zaposleni 4. V letu 200] so go-sptîdarske družbe ustvarile 936 milijonov SIT realizacije» 6,3 milijona tolarjev dobička, izgube pa so znašale 5,4 milijona SIT.

jo izkoristiti železnice, bližine av-loceste in še nekaterih drugih njenih prednosti.

rrviiro SAŠ i'M Bdala: čáwplsna-zaloniika m RTV ■lÉÉkfLiLJ dmlba. lo.o. Velenje Izhaia ob čeirtUh. Cena posame?ne^ cvoda 280 S(T. mesečna naroCnina 1,100 SIT. trtmessina naroCnlra 3,150 SIT. poifetna narcčnlrá 6100 Siï. letna naročniná 11 .S50 SÍT

Urednisrvo: Bons Z^ošek (direhior). Stane Vovk {odgovomr uiidnik). U^leitaKisDC-PianlrK (pomoCnica urednika), Janez Plesnih. Tabana Podgor^k. Bičana Špegei (r>ovlnar]0< Ul^ Zakošek (ur&Onica rUija), Jané <ošijta-ipe$9i (rehniCna ui^dnfca), Tormž OeižaK (oUikovaiec) Propaganda: Kina JuQ (vodpa propagande). SaSo XoneCnIk. Jure

8erl£nik (propagandista)

Sedež uredništva In uprave: 3320 Velenje. Kidričeva p. p. 202, telefon (03) 89817 SO. telefax (03} 897 46 43.

TRR - Nova LB. Vetenje* 02426-0020133854 E^mall: press @ nsscss.sl

Oblikovanje in graf, priprava: čas ď.o.o, Ti^ Ts^ms SET dd, NaUada: S 400 Izvctov Nenaroćenlh fotografij In rokopisov ne vrátí mo!

Po zatenu o DDV|8 'Naš čas' uvrSfiân med pnxtvode íilormatívne^ zmtzfl 23 kaieie sa plačuje davek po fi,5% zn&ani stopnji

5. junija 2QQ3

GOSPODARSTVO

Nadzorni svet imenoval novo upravo Gorenja cl.cl.

Na seji v lorck jc l)ila imenovana nova pclťlanska uprava (korenja, říosixHJiííjski aparati, d. d., ki ho svoj polletni mandat nastopila 18. julija - Optimalna Ivoinhinac ija izkušenj in talenta

Milena Krstić - Planine_

Odloćllcv o novi pcJClanski upravi, na predle^ mandiiUirja Fninja BiilHiKujcbfl»vna<J/or' nem svciu lincniwana sogjasno. »Kol mandalarsem Lskal opii-milino kombinacijo iyJcu^'nj in

V novi upravi so: Friinjo Rtil^iivic. predsednik, 1er člani: Andrej Vi/j»k. odgovoren za področje komerciale in marketinga, Franc K<»sec. txlgovorcji za j^odrt^jc razvoja in kvaliletc, Žiga D«l>e« IJak, odgovoren /apodr^'HÎjc financ in ekonomike ter Drj-go Kjihun, cxlgovorenza ptv dročje organizacije in kadrw

lalenUi,s]rateskih in operatKuih /nanj. ktiinintiiieie in novih po-gledov,i< pravi Bobinac, ki je skupaj 7 Dn^»m Haiiunom I iKli član sedanje uprave, Franc Kíx^* pa jc kol prei/kušen »gorenjCan« diislcj pt^kriviil ichnkjio p^xirocjc kol i/vr^ni dirckior. mi jc. ker v novi upravi ne Iv sedanje Članice Marij« Mih«ljak. ki je mojo poniidlK>ya sodelovanje v njej dd-»ila <ibs<iluino prvii. a zaradi <ii>jekiivih ra/Jogovv njq nc mt^restxlelovali. Dr. Andrej Vi/.« jakinmag. Ž^ IX'l)eÍju k prihajala i/ zunanjega okolja. Prepričan sem, da.siaÍ7jemna lalen-la, ki sta že d<isiej veliko naredila vsak v svoji sredini, lu pa se l>o-slalc^cpvMrdila.«

Nova uprava sc bo javnosti

Po seji nadzornega sveta na tiskovni konferenc/: sedanji predsednik uprave Jože Stanič, predsednik nadzornega sveta mag. Marko Voljè in prihodnji predsednik uprave in član

sedanje, Franjo Bobinac,

prvič predstavila dan pred nastopom pcllclnega mandala, 17. julija. Do lakral v Gorenju d.d. vse naloge opravlja sedanja uprava, $ predsednikom Ji)2etom Sluničem načelu.

Nadzorni svet je pri svoji od-k>čilvi. kol je poudaril predsednik mag. Marko Voljč, upo5le-val mcilnaix)dnt) okolje v kale-rcm Ciorcnjc deluje, vsiop SIcv vcnije v Evropsko unijo in ciljc, ki si jih je (iorenje /asiavilo s íšlrateákini načrlom vse do leta 2(K)6. «Nwa uprava v.cii rastiia-

ko kot smo si zastavili s slra-Icskim načrlom: milijarda cvrov konsolidiriuiega leinega prometa doleta liTO.'^S milijonov cvrov čistega d(">bička, kar pi^njc-ni t>koli 3,5 odsioino donosnost prtxlaje, ali čc hočete, pcxívojcn dobiček v naslednjih slirih lelih v primenavi s sedanjim- (tore-nje Mi postali v naslednjih polih let ill del prve cvaipskc pcler-kc na podro^ l^le i ehnike. Da-nessmo na osmem mestu,« olv ljublja Franjo Bobinac.

Brc/ dram in hrez vmešavanja poiilike

Ma^. Marko Vciljc, predsednik niid/orne^a svela:

»Nadzorni svti je izrazil veliko priznanje /a delo, ki gaje v Gorenju opravil in ga 5e opravlja Jože Stanič kol predsednik uprave. Prepričan sem, da je tudi sesuiva nove lakii, da bo zagotavljala dinamično rasi in paskrbela, da bo Gorenje ludi v naprej ena najbolj eminentnih blagovnih /namk Slovenije.

Imenovanje nove uprave je najbrž tudi svojevniien slovenski primer, ko je inko velika dnij^ba kol je (iorenje, pristopila k zamenjavi v vodstveni ekipi na profesionalen način, brez posebnih drani in travm, zakulisnih iger in vmešavanja kogar koli, zlasti pa ne politike. Jožetu Staniču kol predsedniku uprave hi rad izrekel posebno priznanje, ker je imel visiijo, moč in spíxsobnost, daje proces, kije za vsakogar dnimaličen, speljal na tak način kol ga je.«

Odšel bo zadovoljen

Jože Slanič, predsednik upr.ive:

«Odliajam zadovoljen, ker je Ciorenje, v kaierega smo vložili veliko energije, v dobri kondiciji. S 1. novembrom odhajam v »državne jasli«, dogovorjeno pa je, da bomo v Gorenju sodelovali & naprej. Vsekakor ostajamo veliki kolegi.«

In kol se za JožctuSianiča spodobi, je odnt"«c vscdanji upravi, znal sočno opisali: »Krasno smo se ujeli. V vseh pellh letih se med nami ni pi>javila senca dvoma. Smo se skregali, se ozmerjali, lu in lam ludi kdaj »prekleli« ... Mejnikov pa nismo nikoli do konca preorali.«

Žilna kirurgija v novih prostorih

Novosli in izboljšave v Splošni bolnišnid Celi(\ v kaieri sedaj pnn laduje ustvarjalna klima - Krajše eakalne in ležalne dobe. za(lo\ olini pac ienti

T. Podgoršek

C elje. 29. maja - Štctka Prv-sktrod minule srede nlveč vrSiJ-ka dolžnosti, ampak uradna direktorica SploAne bolnišnice Gc-Ije. Skupaj s strokovnim direk-lorjem doc. dr. Rsidkoni Komadino sla na mwinar.^ki konferenci pa^dsiavila nekatere novosli in izboljšave, odkar je Prcskarjeva zamenjala ra/rcwnoga dr. Sama Fakina in odkar je Komadina oâ lanskega marca prevzel strokovno vodstvo bolnišnice.

í\o>oslí

Med novostmi je Komadina najprej omenil prcslaviicv oddelka za žilno kirurgijo v nove prostore. Preselili so jih v obnovljeno prostore nekdanje nevrolo-gije, Opremili so jih z 12 posteljami, sodobno medicinsko diagnostično opremo, ki so jo dobili konec preji^njcga lela, v.si prostori so klimatizirani. Zalo Radko Komadina priCakuje, da jim bo minislrslvo za zdravje omogočilo izvajanje dodatnega programa za zdravljenje bolnikov s težavami ožilja ludi izven regijskih meja. Kol jo Se povedal, je v minulih i^lirih letih vcelj-ski btílniínici močno upadel ol>-seg operativnega zdravljenja žilnih bolezni, saj jim je inspekcija prepovedala uporabo starih renigenskih aparatov, Zdaj so usposobili nove in osebje zanj.

Še naprej v bolnišnici zjnanjSujejo ležalno dobo. Ih sedaj ?:naša 5.8 dneva. »SpraSuje-mo se, koliko jo lidiko sploh skrajšamo brez .^kode za bolnika.« S skrajšanjem ležalnih dob so zmanj:§ali tudi možnosti za pojav bolnišničnih okužb. Med drugim j^adaljujejo projekt enodnevnega hospitalnega zdravljenja bolnikov na kirurgiji. Uvajali ga bodo pri vseh p<xscgih. kjer je to mogoče.

Učinkoviti so tudi ukrepi, ki so jih sprejeli za skrajfcijije čakalnih dob za specialistične preglede. /. uvajanjem dela popoldan in tudi sobotah jim je na kardiologi

ji uspelo skraji^li čakalno dobo iz enega leta na (ri mesece, na nevrologiji iz dveh Ici na 17 mesecev, Kraj.še so čakalne dobe ludi na oddelku za ortopedijo in Športne kjer pa jim pri

manjkuje kadra. Pri tem je Radko Komadina omenil uspešno sodelovanje z okoliški mi zdravilišči.

/udovdlfiii pacienti

Služba za zdravstveno negojc pod vodstvom glavne sestre Du^ko Drev opravila med 25. marcem in 25. aprilom anketo med h ospi t a liz i rani mi bolniki, 'ieh jc biki v povprečju vsak dan .^50. Anketa je pokazala, da je bila velika večina med njimi za-

Po mnenju Radka Ki>madine pa sedaj v bolnišnici prevladuje ustvarjalna klima, kar ugodno vpliva na prizadevanja za učin-koviiejife in hitrejše medicinske usluge.

(lakdjo iiii r<i/s<KllH) /.(Irav nisko /iHiniicc

Bolj kot napovedane teme konference so novinarje zanimale različne izjave sln>kovnega ti ire k-loija bolnišnice v zvezi z zaostanki biopsije. Direktnega odgovora lako kot velikokrat doslej ludi tokrat ni bilo mogoče izluSčili.

Naj spomnimo: oktobra lani je Komadina v pogovoru /. novinarko Dela dejal, » dasozdrav-

Direktorlca boiniinice Štefka Presker in strokovni direktor doc. dr. Ratko Homedina sta zatrdila, da v botniinici zdaj

prevladuje ustvarjalna kJIma.

dovoljnih s hrano, namestitvijo, počutjem, odnasom asebja. Največ pritožb .so imeli na dotrajano opremo, neprimerne prostore za prehrano, molile so jih ,šc nckalere druge drobnarije. Nekaj bolnikov pa jc tudi menilo, da zdravniki ne dajo dt>voIj informacij in da bolniku posvetijo premalo Časa. NihČc pase ni pritožil, ker sedaj prihajajo v službo ob osmih zjulraj.

Ob koncu predstavitve mwosli in izbolj5avvbolnif>nici jc Stcllca Presker naglasiia. da morajo povrniti okmjen ugled bolnišnic«. Imajo naloge, kijim jih jc določil minibter. »Zagotavljan, da je pri nas najbolj pomemben bolnik.«

niki v ccljski bolnišnici z vzporednimi melíídami diagnostici-ranja preprečili, da bi se ziiradi zaostankov rezultatov biopsije zdravstveno stanje bolnih

slabSalo. » Na glavnem .sirokov-nem svetu slovenskega zdravniškega druSlva pa naj bi zamikal, da bi kdaj irdil, da so izvide biopsij nadomestili z drugimi enakovrednimi preiskavam. Radko Komadina naj bi celo poudaril. »da hiopsijskih raziskav ni mogoče nadomestiti z drugimi prciskavumi."

v pojasnilu je tokrat Komadina navedel, da je sirokcwna komisija pregledala dokumentacijo 91 pacientov iz preteklih let. pri katerih so naknadno opravljene biopsijesiarih vzorcev tkiv potrdile rakave bolezni. Primerjali so jih z drugimi diagnozami in dokumentacijo o njihovem zdravljenju ter preverjali pravočasnost zdravljenja. >»Skode na zdravju preiskovanih niso ugotovili. Vsi pacienti st^ bili pravočasno zdravljeni na ustrezen način. Zaradi napredka medicinsko stroke pa je danes ludi problematično presojali primere iz -na primer- tela 1985.« Na vprTu^nje. ali bolniki res niso utrpeli nikakršne ^kode, ali se mu zdi pretekla neurejeno.st in večletno zaostajanje preiskav moralno in eiično sprejemljivo, pa je Komadina odgovorih^Ko-menliniti sem pripravljen le ugotovitve strokovne komisije. Ne Želim prejudicirali razs^>dl)e razsodišča zdraviliške zbornice. To pričakujemovbližnji prihodnosti. Po njej bomo storili to, kar ho potrebno.«

Pioizvodiija lesnih

Nazarje, junga - Na lokaciji inda^irijskega kompleksa Cilin Nazarje biwta družba skupine Islrabenz- Istrabcnzene^Uki,«misiemi in podjelje Brest Pohištvo zgradila linijo za proizvodnjo lesnih peleiov. Ti so namenjeni ogrevanju in si^proizvodnji toploine in električne encigije tz biomase, ki predsiavljaolwwljivvir energije. Ekonomske, telinok>Ške in ekoloi>ke učinke naložbe, vredne 1,6 milijona cvrov, sta direktorja obeh pinljeiij predstavili na novinarski konferenci v pruslorih občine Naziirje. Začelek proizvodnje načrtujejo konec leiosnjcga decembra, za začetek pa naj bi izdelali 211 tisi-kč ton peleiov na leto,

Več v naslednji Številki tednikii.

SCV vse bolj vpet v mednarodne projekte

Izobraževanje (lela\eev družbi^ Kosovo Moiil je le (^den od pioieklov, s katerim Šolski center Veleiiie širi dejavnosl izven meja Slovenije

t: Podgoršek

Vrzel, ki nastaja z upadanjem šlt^ila otrok in s tem ludi dijakov, po,skašajo na Šolskem centru Velenje zapolnili predvsem z izobraževanjem študentov, cxiraslih ob delu in tudi vključitvijo v mednarodne projekte.

Eden takih je usposabljanje delavcev družbe Kiwwo Mont v Prištini. Pri tem projektu so se povezati s trbovcljskcs inženiring firmo Rudis, ki v svojih programih vključuje tudi izobraževalne projekte. Skupaj so kandidirali na mednarodnem r.izpisu in pCKcI ludi dobili »Kosovo Mont jc družba, katere seslavni del je sistem, podoben slovensken\u eickuo holdingu. V na'îlednjcm letu bomo izobraževali blizu I6() delavccvic družbe, od nckvali-llciranih do visoko Í7<íbraženih na področju elcktro in strojnega Izobraževanja. To vključuje vse, od zakona o varnosti in zdravju pri delu do računalniškega krmiljenja C*N(' strojev in eiektrt«! nujnega vzdrževanja. Celoten projekt je vreden blizu 4<)i) tisoč evrov, od tega je za izobraževanje namenjenih 65 itsočevrcw, Cîrcje zajeten zalogaj, za ccnicr pa pre dsi a v Ij a pomemben vir prihodka. ki ga bomo namenili za posodobitev vzgojno-izobraže val nega dela v rednih projektih našili šol,« jc jiovcdal Ivan Kolnik, direktor SoUkega cenlra Velenje. Poleg centra v tem projektu sodeluje ludi velenjski HTZ.

Usposabljanja bo polekalo v enotedenskih delavnicah, program pa bo izvajalo J? (yzin)ma 14 učiteljev Šolskega centra Velenje ter sodelavci p^^djctja PIA iz Velenja. Aktivnosti so pravzaprav že stekle, saj je že mino prva dclavnica, s 1 ÎTZ-cjcm so

nakupili nekaj potrebne opreme. obilo dela pa jih čaka pri pripravi pogojev za nemoteno izvajanje dela, »kar ne bo enO' stavno, saj jc življenje na Kosovo precej drugačno kot pri nas. Izobraževanje pa bo sleklo v okolju» kjer ,se jc potrebno Še privajali na življenje v svobodi.«

Poleg omenjenega projekUi se, po besedah Ivana Kotnika, na Kosovo kažejo še druge možnosti S(xiel(wanja v mednarodnem projektu, Rudis namreč sodeluje šc pri izgradnji elckiro šole, za katero bo ,^olski center ponudil opremo in možnost izobraževanja za učitelje. Po razpoložljivih informacijah naj bi bilo v naslednjih dveh, irch letih predvidenih za naložbe na Kosovo 5i)U milijo nov evrov, od lega jih jc precej tudi za področje izobraŽevanja.

Kotnik je Še povedal, džiso zanje zanimivi tudi Pharwi projekti. Tako skupaj z velenjskim ILsotcchom in /avc^dom za zaposlovanje 1er Šc nekaterimi drugimi žesodelujcjovprojck-tu Pharc 2000 na podredju za-ptwlovanja invalidov. Projekt jc vreden blizu 70 ti.Si'JČ cvrov. Prav tako so ,se prijavili v projcki Pharc 20(11 za izobraŽevanje v turizmu. Zadeva je tik pred zaključnim izborom in šolski center je med ožjimi izbranimi ponudniki. »Sodelovanje pričakujemo šc v projektih Pharc 2002 in 2003. Smo pa Še eden od izvajalcev pilotskega projekta, ki ga preko mednarodnih sredstev vodi ministrstvo za šolstvo/znu-nosl in Šport, in sicer pri uvajanju izhodišč poklicnega in strokovnega izoluaževanja,« je predstavil vpeiosi Šolskega centra Velenje v mednarodnih izobraževalnih projektih direku^r Ivan Komik. ■

UTRIP

«»•«Cas

5. junija 2003

OD ÇK€D€ DO TORKA - ÇVI€T IM DOHOMIMA

Sreda - 2li. max

Po dolajh pcripclijahjc sedaj Dr/avni zbcr sprejel ncwclo zakona o vraćanju vlaganj v javno iclckomimikacijîîkt") omrežje. Piî íxenah gre za 24 milijard lo-larjcv. Med vsçmi vračanji, ki sicer že bremenijo nas davkoplačevalce je to le drobi/. Ver-jemo pa bomo kmalu odkrili, da za pretekla dejanja dolgujemo že komu. Siccrpajc D/, na svoji seji doktorje stomatologije preimenoval v doktorje den-talne medicino, in tako zagotovil, dajili bodo sedaj lahko priznali tudi v tujini- Upamo lahko. da ne bodo takoj ija od<>li 7a boljSim zaslužkom, saj nam jih že sedaj primanjkuje.

Končno pa si bolj odprto mejo z nami želi tudi ilalijaaska vlada, ki seje zavzela odstranitev mreže, ki ločuje Cîorico in Novo (}orieo ter tako deli eno mesto na dvoje, 'lako bi i/ginilo šc zadnje meslo, razdeljeno po drugi svetovni vojni.

(Virlek- 29. maj

Mirku Za merniku predsedniku parlamentarne preiskovalne komisije seje primer Petek tako zameril, da je napovedal 5wj odstop kot predsednik le komisije, ker se ne strinja z oecno minis-Ireiva za pravosodje, daje bilo sodelovanje državnih tožilcev s preiskovalno komisijo korektno.

Sicer pa je D/, sprejel dolgo načrtovan zakon o ukinitvi temeljne obrestne mere, pred nami so torej cenejSi krediti in de-kriminiziral prostitucijo. Sedaj

se prostitutke in prostituti lahko selijo iz na pol ilegale vjavno življenje.

V Srbijo in Črno goro odslej lahko potujemo Ic s potnimi listi. V Crao goro bomo verjetne lahko v.stopali tudi le 7. osebno izkaznico.

Sankt Peierburg, med drugim tudi nijstno mesto ruske^ predsednika Vladimirja Putina, slavi 3U0-letnico mesta. Predsednik Putin je ob tej priložnosti na osrednjo slovesnost povabil veC kot 41) predsednikov držav in vlad. Tudi na§e. Ob prijazni in bahavi dobrod<3Šliei je svetovna elila tokrat malce gladila svoja minula pregreta stališča,

Medtem pa so na sevcra/aho-du Afrike po katastrofalnem potresu, ki je 21. maja prizadel Alžirijo ^ vedno .^teli mrtve. Za-enkral je Številka obstala na 2i>66.

Evropa pa je začela usklajevati predlog usiavne pogodbe Evropske unije. Kritik ni manjkalo. CMajenje §e pride na vrsto.

Na HrvaŠkem pa je zaenkrat medijsko politični line utišal hrvaški urad za državno revizijo, ki ni ugotovil nepravilnosti v primeru privatizacije hoielskcga podjetja Sunčani Elvar.

Soholu - 31. 11141}_

Jutro smo začeli z delnim sončnim mrkom, Pa lo tokrat ni imelo zveze / jubilejem. Minilo je namreč 15 let od začetka afere JDTZ. Janez JanSa, Ivan Bon^tncr. David Tasič in Franci

Zavrl so se tokrat simbolično srečali na skupnem kosilu v Klubu Nove revije. Ob dobri hrani so malce pokritizirali sedanje razmere v drŽavi. Za bolj hude misli to ni bila prava priložnost

Na pariškem letališču Roi.ssy pa je popoldne pristalo nadzvočno letalo concorde, ki je kol zadnje francoske kîialske družbe Air France letelo na komercialnem letu. /^dnji let belega ptiča je pričakalo kakih \5.i)i)i) ljubiteljev tega lepotca, ki bo odslej na ogled le Se v muzejih.

I\r(lelja - f. junij

Kar nekaj časa je že vi.selo v zraku vprašanje, tokrat pa je nekdanja brilaaska ministrica Claire Short britanskega premiera Tonyja Blaira raje kar obtožila, da je javnost namerno prevaral o obstoju orožja za množično uničevanje v Iraku. Blair se je seveda potrudil in obtožbe takoj ovrgel. Le orožja Se niso našli.

So pa zato Kitajci po desetletju velikih gradiîenih del uspe.šno zaprli zapornic akumulacijskega jezera kitajske hidroelektrarne Tri soleske v prtwinci ITubci in /ačeii polniti jc/ero. Voda ve-letoka Jangce, je tako začelapi>l-niti ňOí) kilometrov dolgo jezero. Ko bodo dela leta 2009 končana, ho hidnxîlektrarna s 26 turbinami največja na svetu. Pi-> mnenju ekologw bo to tudi največja ekološka katastrofa.

Pi>ne(leljek • 2, junij

Velika Britanija je bleJičeče obeležila .50. obletnico okrona-

nja britanske kraljice Elizabete 11 (77 let). Na ta dan leta 1953 je namreč 27-letna princcsa, mati dveh majhnih otrok, po smrti svojega oieta. kralja Jurija VI., prevzela krono britanske monarhije. Osrednja spominska slovesnost je bila v Westminsir-ski opatiji, v Buckinghamski palači pa b(^do obletnico obeležili s čajanko za socialno ogrožene otroke.

Ogroženi pa so tudi v daljnji Indiji. Vročinski val, ki je pred dobrima dvema tednoma zajel jug te države, je po najnovejSih podatkih indijskih oblasti terjal več kot 101)0 življenj.

Torek - 3. junij

Avstrija in Francija sta se danes soočali s prometnim kaosom, saj so različni sindikati v teh d vu h državah organizirali stavke zaradi predvidenih pokojninskih reform. Slavke so bile tudi v Italiji in Nemčiji. Podaljšanje delovne doixî, kije bilo pri na^ dokaj zlahka udejanjeno, drugje resno ogroža koalicije.

Medtem pa .se pri nas, v okolici Sk<5fje Loke, otepajo s piw-sem drugačno težavo. Preprečiti skakajo nadaljnje šiijenje nevarne okužbe s hruSevim ožigom ali ognjevko. Ta bakterijska bolezen napada drevje In drugo rastlinje, na velike daljave pa |o lahko razncsejo ludi ptici. Ze po sedanjih poškodbah je izbruh bolezni povzročil za vsaj 500 milijonov tolarjev škode.

Velenje bo dobilo Mladinski svet

Vťlerye - V st^boio. 21. jun ija, ïx) boob 17.uri vlJoteluPakau.sia-nwni zbt^r Mladinskega svcla Velenje. Zbor na podlagi sklepa pobudnikov za asianovitev mladinskega .weta Velenje sklicuje Mladinski center Velenje.

Mlacliaski center (MC) Velenje je namreč pt^novni pijbudnik delovanja Mladinskega sveta Velenje. Pri tem jih vodi izkušnja, da je za diibrc pogoje mladinskega de

la poîrebna Široka paleta delujočih organizacij in na vcčih 1er različnih nivojih.

AIcS OjstcrSťk to utemeljuje x besedami: "Le tako si lahko vsi skupaj (obetamo bt^lj^ delwne pogoje. Naj obenem navedem, da si je Mladinski ccntcr Vilenje zadal nalogo sam, da je cilj pripeljati zadevo do sklica ustanovnega zbora Mladinskega sveta Velenje 1er ime-DiTvanje tîckwncga telesa. S tem se

Mladinski ccntcr Velenje umika s tega penija, saj ludi statusno ne iz-p(^lnjuje zahtev. Naj 5e omenim, da smo za dol denarnih sredstev, ki jih bo v prihodnje poireboval MSV že zaprosili MO Velenje. Iz njihovega odgovora sicer ni zasle-dhi, daje temu z^dt^Ce no. vendar možnt«U, verjamem, vseeno síj," Mladinski svet Velenje se ustanavlja na podlagi zakona o mladinskih svetih za opravljanje de-

javnoMi s pt>drc^ja stKíalne politike oirok in mladine, vzgoje in izobraževanja. prosloćasnih dejavnosti, kulture, javnega obveščanja in me^lnan'^dncgaMidekïvana. zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja... Čisto prepr<'c>u> pcwcdano, gre za podobno in.stitucijo, kot )c bila včasih ZSM.S.

likiali je že stekel kandidacijski postopek za funkcije Mladinskega sveta Velenje. Predloge bodo v MC Velenje sprejemali do 10, junija 2im.

m bš

Združeni bi bili prvil

r

Knezi Z glavno paslninsko slvarjn nainein jeza nekatere raćt in preprost: če bi bila Eru in Rudar že združena, bi bila pnui. Eni je zhala 46 loCk. Rudar 2.% skupaj je lo (orvj več kot jUt je dasegel Moriíwr. No, indipri nogometu, kjer je sicer pogosto vvfiko "račnnic", se tako sdte\'anje ne izide. In je Eru četrta, Rudu r pa lam rw^'e spodaj Liga je končana, s^'Oje• vrstno združevalno tekmovanje .se v Šaleški dolini šeie začenja! Pri rokomelasih je stvar bofj ja.sna: če tudi Ut ma/o računamo, je (jorenje dntgo j' drz<n'i. Če namreč vzamemo povprečje držm'-nega in pokalnega tekmovanja. Sirvcda (o ne držiy saj je prvo mesto hpnv mesto/

Se\'eda so se razen nogometu in rokometa pri nas dogajale ie drugačne st\'ari, za nehtiere tudipomemhie. Bolj ko se nam pri-Mižjtje Evr^^pa, bolj je nekatere sira k kuj ho z na^^imi p<idieijL V tolažbo jim nekateri predstavljajo nazaiske Hišne aparaiie Po iem, ko se je Goivnju tam zalomilo, .so prišli ptid Nemce in doŽTi'cli pmvi razvojni boom. Več težav kot zaposleni imajo očit' no Nemci, ki prihajajo sem no delo, saj se mom jo spopadati s težavami slovenskega jezika. Zatrjujejo namre.č, da ni res, da bi bil tam nem.ščina uradni jezik. No, če kaj negre pa je tudi treba poseči po njem. Da je včasih teže sodelovati med domačini kot med "mdianimi zakoni" se znova dokazuje v Rogaški Slatini, zdraviiiškem km ju, kjer se kljub dolgoletnim težavam lahko pohvalijo, da k njim prihaja ^e vedno največ tujcem med vsemi slovenskimi zdruvtUskimi kraji. Komaj so napovedali, da govorijo različni lastniki vendarle vse bolj skupni jezik, se je zapletlo pri

rožicah. Kilo naj vzdržuje parkovne površine. Centralni zdraviliški park je nekakšen zaščitni znak lega zdmvilLškeg;a kraja, pa z njimi zadnji čas taki križi in težave, da .se nekateri že resno zaskrbljeno križajo. Krivdo valijo dnig na dnigega. kraju pa tak odnos gotovo ni v čast.

Nekateri očiiajo tudi naši vladi, da ji ni v Časi, da ob nižanji cene nafte draži bencin. To sicer res ni lefio, je pa zaradi višjih trošarin kori.stno. Za državni proračun, kije že tako in tako močno ki/av. Zaradi njega bodo trpeli tudi načrti izgradnje ax'Cocesie. Vseeno pravijo, da bomo letos končali 22 kiiometrm-lakih sodobnih cest. V Celju pa že tudi resno gradijo zahodni priključek na avtocesto. In vezne ceste proti mestu. Zdaj so že prišli do ceste, ki vzjwredno povezuje Celje z A rjo vas in Velenjem. Darsiki tudi obljtd)lja, da letos zaradi prenov cest med glavno uiristično .sezono ne bo težm-: Med deli, kijdi ludi poleti ne lx>do prekinili, je h obno\'a viiiutkta Slatina med Celjem in Slovaiskimi JConjicami. Kljub težffi'am pri gradnji cest "naš".laku í^esečnúi zagotavlja, da ostale ce.s(epomanjkanju denarja ne bodo čutile. Konec tedna je imel Utdi novo prijetno oprmůlo, ko je r Podplatu odpri jxj-polnoma prenovljeno križi.sče cesi, ki/iovezttjejo Celje in Maribor z Rogaško Slatino.

Marsikje pa še kar po starem. Opozicija še vedno zahtex'a prvno-.^e v.^eb zasedanj parlamenta, oh l.'i-letn ici znanega JBTZ so nekateri opomhijali, da zdaj ni v.'ietako, kot smo si ledajpredstavljali, ljudje bi še vedno vi^je plače...

m k

Prebunl^j me nežno

Denis Oštir

"T^rav smešno je bilo. Sedel sem doma pred televizorjem in, priznanj po ^ službeni dolžnosti gledal nog(>mei' no tekmo med Mariborom in Olinynjo. Večni derbi, ki ga televizija ne prenaša več .samo zaradi rwgometa, tenweč, tako se zdi, tudi zaradi pričakovanja ultimativnega pretepa, kol^ona stadionu za Bežigradom ali pač v ljudskem vrtu nekdo pošteno nastradal. Ko bodo nekoga s stadionu odpeljali v furgonu. Kiiko nesmiselno.

Najbolj bebavo pri vsej .stvari je bilo, da tekma ni odločala o ničemer več. Maribor je že bil pnak, Olimfuja je že bila tretja. Šlo jeza pro-jbrma nogomet, za pa m do zmagmalcev in popnnjjanje oku:ia osmoljencc\'. I\i je kljub temu počilo. Ki) so sku.šali nato poja.sniti. zakaj so v Trenjih zbrani udeleženci s prytom kazali drug na drugega. Najprej je bil hiv nogometni klub iz Ljubljane, ki je Mariborčanom (prepričani so, da nepošteno) zaračunal po tisočaka na glow za vstop za Bežigrad. S tem je navijače ujezil... prišlo jih je Še več... hiliso jezni... A je bilo r Mariboru nu zadnjem srečanju rivaloy-enako... koi tudi v Celjti, Murski Soboti, Velenju... Ker to ni Nlo dowlj, so bili krt\'i organizatorji, ki da niso paskrheh za dovolj vnmostniko\' in polictstiA'. Ko so sešieli šie\'ilke tistiJi. ki naj bi skrlieh za red in mir. je tudi ta teorija splavala po vodi. Pa so Nli kri\'i fKilicisti in vamfjsiniki, kida so brez povoda tolkli po navijačih, kisovžani navijanja zgolj malo glasneje kričali Ožgana in okn'in'ljenn větrovku enega od varruxstnikov je tudi to teorijo pomahiila r kol. Potem .so bile kri\'e Viole in Green dragpnsl ki v s\'oje vrnite spustijo U(di razbijače in vandale. A ol)oji trdijo, da niso kri\ i sami, da so krr\ 'i prowkator-ji, ki z njimi nimajo nič. Jn na koncu, po uri in pol debate, kjer ni manjkalo obtoževanj in nizkih udarcev, .so v slogu Mika Moora v Bowlingu za Columbine ugotovili... da jasnima odgoxfora ni... da se to paČ dogaja,

jk'i)uvo. i^vsem bebavo. Da navijači mlatijo drug dntgega, da se yme.šajo policisti in varnostniki, du golmanu v glavo zalučajo vžigalnik ali petardo, da dex'et navijača' na vsaki stranipolicLsli odpeljejo v maricah, da na stadionu (kljub temu, da se vsi strinjajo, da potrebujemo Mjšega, boljsodob-negft in bolj evropskega) polomijo več kot sto stolov... to pač dogaja ? Da morajo štiri varnostnike in polii isia ter ducat ali več navijačev s stadiima namesto domov odpeljati v bolnico... lose pač dogaja? Da, kot se je zgodijo pred nekaj leti, na poti domov navijači zažgejo vlak... to se pač dogaja? Če pristanemo na lo, je z našo dnižlx), predvsem pa percejKijo športa Inaslija, nekaj povsem narobe. Da se dogaja na.silje na nogometnimi igriščih in da ga, kol se je v tem primem jasno pokazalo, toleriramo in opravičujemo s "to se pač dogaja "je gn}zlji\'o in skrb zbujajoče. Se bolj skrbi medel odzh' odgovornih. če ježe dntžba do problemu neodločna. Kiizni, kijih je izrekla Slovenska nogometna z\'eza, so milo Kčeno trapaste, /.aradi rumenih kartonov lx)do rnondi J jubljančani plačati 105tisočU)larje^\ Mari})orčani250tisočakov. Poleglega bodo ofioji morali pni d\'e tekmi v novi sezoni odigrati na stadionu, ki je od kraja oddaljen vsaj 50 kilometrov (da bi denimo ekipam prepox'cdali igranje pred domačo puNiko... ni govora)- in to je to. Nobenih obsodb dogodkov, nobenih kazenskih ovadb, ki Iňjiii pa nožna z\'eza brez težav lahko vložila zoper odgovorne, nobenih zahte\' po javnem opra\'ičihi. Še to niso dognali, kdo je za nerede kri\\ Vsakemu kluhti so naložili nekaj tisočakov kazni pa pika.

Nekdo za takšne izgrede mora odgovarjati. To je fakt. Brez tega, naj se sliši še tako uioinčno, se bo apatija do nasilja na nogometnih (pa tudi drugih) igriščih samo še povečala. Ravnodušno bomo gledali še nm'ijače Jesenic, ki v dvorani Podmežakla udrihajo po kolegiii iz Ljubljane. Mogoče Itodo ludi navijači Krima pretejyali tiste, ki so jim bližje Žalske rokometašice. Kdo ve. Jn pobuda, gospodje. Je v vaših rt}kah. Ne vem, kako. Za to nisem poklican. Vem le, da mi toni všeč. Kol z izjemo tistih, ki si delijo in so deležni khfiu in brc, to ni \'šeč nikoriua: Še posebej tistim, ki jim je nogf)met ljub in spremljajo skoraj vse tekme od blizu. Konec konce\' jezu opazovanje brcanja, kričanja in bunkanja škoda nedeljskega popoldncna, ki) hi lahko na žaru doma obračal pivsko klobaso in .srkal sveže iztt.snjen pomamnčni sok.

Zarja pri županu

SoSiar^j -ŠoStajijski župan Milan KopuSar bo ju tri (petek, 6. junija) ob IH.h sprejel glasbenike Pihalnega orkestra Zarja Sa^tanj. O.scbno sc jim bo zahvalil in čestital za velik dosežek, zlato plaketo s tekmovanja slovcnskdi godb druge težavnostne stopnje» s čimer so Št>§tanjski godbeniki obenem napredovali v prvo težavnostno stopnjo. ■ mkp

junija 2QQ3

POGOVOR Z RAZLOGOM

"Orodjar je tisti, ki da orodju dušo"

(lOnMijo OrcHijarna spada iihmI vorjc orodjnino \ Kvropi. Žareli so pivd dosolinii Idi, nn starih sirojih, v zelo icžkiii razmerah. Danes (lelaio na sodobni o[)i einL ves ras pa |)risoleii slaliii naprcHlet..

Bojana Špegel

Maji« jc minilo deset let, oU-kiirslasc iz obuboř<inc (iorc-njevc Proccsnc opreme obliko-viiJj dve piï<.ljelji • (iorenjc In-dop in C/orcnje Orodjarna. Ic-melji, nu katerih /ačeli, bili najbolj trdni. Po besedah direktorja Orodjarne Marjuna Koviica. ki podjetje vodi vse od prvega d no, so imeli lakral predvsem veliko koraj/e» verjeli so Viiso in v sodelavec. D;inej> dire klor pri/nava, úii ni bilo laliko. /alo smo naš pogovor z njim pred uradno obeiei:ilvijo dese-le obletnice delovanja Orodjarne /ačeli prav na tej ločki. Cť sť danes ozrtíť nazaj, siezít' iJoi otjiù s tem, kar síe ustxarilt v desetletnem obdobju ? "Lahko reiem» snio bili že na 7aćeiku optimistični- Ko smo 6. maja 1993 zaieli, jc bilo slanje v podjetju res ic?ko. Na ra/po lago smo imeli zelo siaro opremo, a k sreči i/kaíene st>delav-ec. Imeli smo premalo pasla in slab u^ed na trgu. pa smo kJjub lemu uspeli pre/iveti prva te-^av-nti lel. Ni bilo dcnrtrja /a inve-slicije, nismo imeli dovolj možnosti, da bi sc na Irgu pokazali s čim konkreinim. pa vendarle smo si morali zgraditi zaupanje kupecv, To jc bilo najtežje. V lem ohdobju smo uspeli precej narediti. O lem gíwo-

rijo ludi Številke o zaposlenih, prihodkih in investicijah." !^am jih Iđhko podrobneje preti» stavite? Kûksna hi biJc oseh/uj izjiùz/iiva Ortnijarne danes? pogledamo v leio 1993, ko smo zaCcli sproizvtidnjo v novem podjetju, je to leto, ki ga ie?ko vrednotimo, ker je bilo poliwično. LeIo kaî>neje pasmo uslvartli řiOtí milijonov realizacije. Cc poglediimo lansko leto, je bila ta 2,2 mihjar-de SIT, leim načrtujemo 2,7 milijarde STK le številke povedo, da smo dejansko v teh letiii već kol Šlirikrai povećali prihodke. /iiCeli sttios 173 zaposlenimi, danes nasjc 217, kar je 250^ poveCanje. Temu ustrezno smo povečevali dodano vredntwt. Dvignila seje več kot Štirikrat." Začtit ste na starih strojih, v težkih pogojih, dane.s sem se do vaše pisarne sprehodila po ptfvsem prenovljenih hodni» kih. Pftsoilolniye M očime. Ku» ko pa je z opremijenostjo r proiz\ odnji in kako kaže pros-torshf. saj stishf v pnnzviMÍ-nji obCntite te nekaj iŠasa? "V opremo smo začeli vlagali tretje leto delovanja In vse do danes res intenzivno vlagamo vanjo, /ačeli smo z nakupom računalnikov in opremljanjem konstrukcijo s sodobnimi pro-pramskimi orodji. Nadaljevali

smo z opremljanjem in urejanjem proizvodnje in danes lahko Irdimo, da imamo visoko kvalitetne siroje. primerne za Izdelavo najzahtevncji^lh on^dlj. V za-

Vse od ustanov/tve Orodjarno vodi l^arjan Kovač. Ob obtetnici bodo jutri namenu predati nov sodoben center za izdeJavo termoforming orodij.

dnjih letih vlagamo v opn:mo (etno od milijon do miljon in pol evrov. Potem, kosmo posodobili in uredili proizvixlnjo, smo se lani lotili tudi ureditve ostalih jTiWUirov. A^limo, daje nai^ de-\ovno okolje prijazno In prijetno za delo, kajti v takem okolju

se tudi ljudje bolje pi>Čulijo, so uspeSnejSi in bolj inovalivni." Prepričana svm. da .so pogoj tjx uspeh v vsakem podjetju ljudje. Ktíko in kfMiko vi vlafiate v clo* veske Vire, koliko se posvečate dixlattHimu izobraževanju zapt>' slenih in .štipendiranju bodočih strokovnjakov?

"Ja. lo jc pri nas najpomemb-nejk*. Človek je tisti, ki usivarja dodano vrednost. Zelo pomembno je, da imamo izkušene strokt)vnjakc. zalo lemu posvečamo veliko pozor-nast. i^-elimo zaposliti čim več mladih strokovnjaka. Samo vzadnjem letu smo Število zaposlenih povečali za 2(J. Izobraževanju v podjetju namenjamo vehko pozornosti in sredstev. Vsako leto raz-pii>emo več Silpendij, predvsem za podri^čje sirojnifilva.

pa ugoiavIjami\ da vsesplošno stiinje v Sloveniji ni preveč naklonjeno temu. Zalo kljub j^upendiranju ne dobimo dovolj strokovnjakov b področja strojništva. Prepričan sem. da se bo bitka za preživetje v prihcidnosti bila prav na lem področju. Uspel bo iLstI, ki bo imel dobre, izobražene, kakovastne kadre." 1'rej ste wnenili, da letos načrtujete vi^iko viije prihodke ktH la» ni. imate letos Se kaj pn>siih kapacitet v proiziotlnji? "Lahkobi rekel, da imamo za razliko od prejšnjih let veliko več p<">sla izven Gorenja, predvsem v avtomobilski indasiriji. V zaključni fazi imamo 11 orodij za novega audija ( '6. Izdelujemo jih za avstrijsko podjetje

Magna. Pred zaključkom jeveni projekl za Renault in i^e nekaj drugih projektov za avtomobilsko Industrijo. Kljub recesiji, ki je prisotna v svetu, v na^l industriji tegazaenkrai še ne čulima Letof^nje leio bo pri nas zelo delovno. Pred kratkim smo usla-nos'ili prc»lUni center, ki smo ga poimenovali lermoforminii or<»dja. Trcnulnov tcni novem profitncm ecntru Izdelujemo orodja, ki so namenjena za izdelavo embalaže iz stiroporja. Kot veste, homo v (iorenju v kratkem predali namenu tovarno. ki bo l/delovalii lo embalažo. Zat o smo kupili dva nova stroja, oblikovali ekipo 12 delavcev in prva orodja, ki so jih i/delali, so Že bila uspeSno preizkušena." .Sedaj žogo/ovo fe sodite med .sredtije vdika slovatska p<»djet» ja. Kako iuvo dejavnost vidite v prihodnosti?

"Orodjarelvo je še vedno ena temeljnih panog, ki se \'kijučujc v vse vrsic indusirije, kjer sc ustvarjajo mwi izdelki. Kot sem že rekel, so nai^l ciljni irgi industrija IkIc ichnike in avtomobil-sk«i industrija. Izdelujemci orodja za brizganje plastike in izdelavo pločevinstih delov. Sedaj tudi termoforming orodja. Danes smo v evropskem merilu ena veČjili orodjarn. Koneenlraeija večjih podjetij z recimo 11)00 za-poslenmiije namreč v orodjarskem poslu zelo rizična, Scvedii pogledujemo tudi na drugii podrtija, a telinologije izdelave .sc hitro spreminjajo In dopolnjujejo. Zato poskui^amo sledili vsem novim trendom in tehnologijam na področju izdelave orodij in pravočasno reagirali na novo i/zive." Kûko ta razyoj vf^ira na razjner-je med .•itrokovnimi in proizvod

nimi delavci?

"Ce želimo polno i/k<îristiti sodoben CNCsiroj, zahteva laso-dobno programsko opremo in dobro aspost^bljene strokovnjake, ki pripravljen vse pcnrebnoza nemoteno delo stroja. V proizvodnji lahko en delavec sedaj obvladuje dva ali tri takšne stroje, če ima ustrezno pripritvljcne programe. ZaUî bo vedno bolj pristXno lo, da bo več ljudi delalo v pripravi in manj v proizvodnji. Vendar bo k: vedno t*»tal pomemben člen v proizvodnji prav onxljar, saj mi pravimo, da daje dušo vsakemu novemu orodju prav orodjar. "

Da so dohro podjetje so uspeli potrdili tudi s certifikati kakovosti. nekaj lel imajo tSO 9fll)l, ki ga bodov tem mesecu ptK<xiobili. Pridobili so ludi ekološki ccriirikai ISO 14íKH) In ccr-tiiikiil Zii avtomobilsko industrijo EAOF. Na podnxju kakovosti so doslej vseskozi sledili aktualnim dogodkom v svetu in di>ma.

Jnlrl proslava in /al)a\a

Jutri, v[X'tck, junija, ko bo minilo 113 let in I me.sec od ustan<win/e podjetja Cto-renje Orodjarna, b(xio vpro-iA'odnem obratu namenu predali nov prolítni center termoťorming orodja. Praznovanje bodo vsi zaposleni zaokrožili na ncft>rmalncm delu na pikniku, kamor so pcwabili ludi ptxslovnc partnerje. Ze v soboio jih čaka dek>^'nidan,S4ij imajo Irenul-no toliko delil, dii nimajo časit piičivati.

Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja

Odpadki in nfiliov vpliv na okolje

Dejstvo je, da so odpadki eden največjih okolj.skih problemov. Okolje obremenj ujejo in nanj vplivajo na več načijiov. Vrsta vplivov na t^kolje in nji-h<wa inten/ivnast staodvisni predvsem od vrste odpadkov in oó načina ravnanja z njimi.

V Slov«nui nafpi^ostejši in

n;tjl)olj uv^Uavjjvn način ravDsir^a 7 fKipjicIki njilmvo <><IUi^ai\j« na l>nlj ali tnanj urejena«<1 lajšalíšča. Odlaganje je tudi edina oblika končne oskrbe o/irom;! odstranjevanja mešanih od-piidkov i/ naselij, ki usihajo po ločenem /hininju. Tako so osnovni pr(4)le-mi v zvez.i z (KJsiranjevanjeni mlpad-k<»v ve/iini na )*eolt>sko. vmlovarslve-nu in ekološko neustrezne lokacije in tehnologije.

Odpadke pri nas odlagamo na nadzemna «Klla^ališča, saj /iikonodaja ne dopušča odlagarvja v podzemne prostore, na primer v opuščene jamske prostore. V Sloveniji je evidentiranih 5] aktivnih odla^lišč nenevarnih od

padkov, (kI teh je le H taksnih, ki so /grajena in obratujejo v skladu / vse« mi zakonodajnimi določili. Po letu 2(H>K naj hi ot>r<)tovalo še 17 cxllaua-lišč. D» zapiranja odla^jahšč ho v večini primerov prišlo zařadí z^tpol-nit^'e <KÍIa}ialnih p<»lj. Prostorska sli-sk2k je namreč velikii. naravne danosti pa takšne, da pra>1(oma ne dopuščajo širjen^fa iHlIagaliŠč.

Itidi ko nafdenio pnKStor. kije z ideološkega, hidrološkega in ekološkega vidika ustrezen z^ «xllaptive.. se moramo zavedati, da ho ta prostor« če ga namenimo m cHlla^aitje «nlpadkov, vedno izuuhil določene |M>tenciale. d» ho /odia^anjent <MÍpadkov tam uničen primarni hiotop. s|)i'emei\jen videz. |x»-krajine...

Odlaganje odpadkov lahko pomeni ogrwanje kakovosti vode^zraka in tal ter zalo tudi piMenclalni posredni vpliv na zdravje ljudi. I IkratI pismeni odlaganje izgubo veČine snovjie ali energetske vrednmti odpadkov.

C Wiwm vplivi neurejenih alislah^ urejenih odlagališč na okolje so vdor izcednih voda v podtalnico in vodotoke ler emisije plinov (pretežno meiana), ki naslajajo pri razkrajanju odpadkov. Poleg tega se pojavljajo tudi smrad (viroma emisije neprijetnih vonjav, onesnaževanje zrakas prašnimi delci, onesnaževanje prsli in druge vrste degradacije oziroma ra/vrednolenja tal.

Slabem urejena ali nenadzorovana odlagališča lahko poslanejtî gojišča različnih organi/mtw, ki so preniLšiilci biv lczen.skih klic in mikrobov.

Ker so odločeni odpadki zelo razm'»-liki. se seveda razlikujejo tudi po nevarnostnem pc^tenclahi, Največj<3 potencialno nevarnisl za okolje predsiav-Ijajo odpadki iz gospodinj.stev, ki vsebujejo nevarne snovi, saj ti vcdnov večini končajo na odlagališčih (čistila, zdravila, odpadna olja, barve ...).

Nevarni odpadki oziroma i)dpadki. ki vsebujejo nevarne snovi, so med ostalimi odpadki pogc^slo i^dlo;^eni ludi na lakn imenovanih črnih ah divjih odlagališčih. 'íak.Šna odlagališča z vidika okoljevarstva predstavljajo poseben problem. Nevarne snovi lahko tam iz odpadkov popolnoma nekontrolirano prehajajo v vse okoljske elemente - v vodo, zrak in tla. Do vnosa nevarnih snc>vi iz nevarnih odpadkov v tla lahko pride zaradi izickanja sn<wi. zaradi izpiranja s padavinami, korozije pa tudi p<^sredno zaradi preneha z vetrom, (z vode, zraka In lal nevarne smwl prehajajo ludi v ljudi. S prehranjevalno verigo, z vdihavanjem ali kako drugače.

Poleg navedenih vplivoN' na okolje so divja odlagališča še pomemben dejavnik zmanjševanja estetske in ekološke vrednt)Sti krajine in njene privlačnosti

1er uporabnosti za druge rabe.

Odstranjevanje nevarnih odpadkov Iz indasirijc jc bolje organizirano In evl-denilnino,saj 10 povzročiteljem nalagajo zakonski predpisi. Ve-likobremeza okolje pa predstavljajo posledice neustreznega ravnanja s tovrstnimi odpadki v preteklosti

Okolje obremenjuje tudi nekontrolirano odlaganje rji/ličnih odpadkov iz kmetijstva, ki povzroča prekomcr-no vnašanje gnojil v ila in (J^t^a predvsem podtalnico in pitno vodo. Žiriranje nevarnih odpadkov iz kmetijstva (npr. (Stanki pesticidov, herbicidov, iasekticidov ... in s temi snovmi one.snažcna embalaža) je slabo urejeno in nadzorovano.

Podobne lastnosti kot odpadki iz kmelijsiva ima blaio iz Čistilnih naprav za víxic. Skoraj polovico blata predstavljajo orgaaske snovi^ tako daje blato bogalo s hranili in bi lahko hllo pri-memo gojilo za kmetijska zemljišča. Lahko pa vsebuje Ludi nevarne sntwl, predvsem težke kovine, Še pose h no, Čejcblatoproduktindastrijskih Čistilnih napravah čistilnih napravvečjih urbanih sredi.šč. Zalo blato čistilnih naprav jiajpogosicje ("odlagamo na odlagališčih za komunalne odpadke.

/^iradi prcj:»rečcvanja Škodljl\ih vpli

vov na okolje morajo bili še pi^lxîj strogi predpisi za odlagališča posebnih, nevarnih, radioaktivnih odpadkih. Za tovrstna odlagidi.šča mora bili lokacija še bolj skrbno izbrana In z okt>ljevarsivenega vidika neoporečna.

Ravnanje /(idpad ki je torej zahtevna dejavnost, ki m(»ni temeljiti mi strokovnih osnovah. Le tako lahko d«»-seiemo, da odstranjevanje in transport odpsidkov ter končno nivnar^e i r\itmi ne šk<»dujeJo okolju In ljudem.

IlrŽiiva Slovenija prioiitetno ureja tudi problematiko <KJ{KHlkov. zjt<»Je sprejela veliko podzakonskih aktov, ki IIrejajo tudi ravnanje in odla^a^je iKJpadkov. Temu morajosledlti od(*o* vorni, ki se neposredni» ukvarjajo z rivnanjem in odlaganjem «Kljudkov. Večkrat pride do nerazumevanja tako na strani občanov kot posameznikov pri pravnih osebali, zakaj je potrebna tolikšna doslednost prí ravnanju i (»dpadki. tiKÍa z vstopom v Evropo ho tudi zji vse nas začel veljati «kl^ovorcn odnos do tistega, ksir ne potrebujemo več — odpadka.

AKTUALNO

«•«Cas

5. junija 2003

Mogočen plaz ogroža osemindvajset družin

Maoi^snlkov pla/ so vodilo drsi - Morali so spicjotl iH)v nařrl zaščilc in rošovanja

Sol6èva. 30. nu«Ju -V pnwiorih lovskega doma v Solčavi jc bila skupna seja Slaba ( ivilne /iiSCiie ^CZ) za Zahodno Štajersko in »Slaba Cr/za občino Soiiava. Na njej KO predstavili regijski in občinski načrt zabile in reševanja ob sprožitvi Macesnikovega pla/u.

Kol jc v uvodu naglasil pcivclj-nik Cy obime Solčava Fr«nc Pucibre/nik so /aradi togosti državnih ustanov morali pripraviti new načrt zaSčite in reševanja, ki med drugim predvideva ludi evakuacijo ljudi in lokacije. kamor bi sc ljudje v primeru najhujšega umaknili in nastanili.

Da se izdelave načrta niso lotili kar lako, pričajo dejstva. Kljub več kol K) letni sanaciji namreč Macesnikov plaz v Po-dolšcvj nad Solčavo 5c vedno dr

si. Na približno 23(K) mctrw dolgi plazini se giblje 2,5 milijona kuhiČnOi metrov materiala. Teren je vse bolj naguban, zemeljska gmota pa je menda na posameznih točkahvzadnjegapi^l lelû napredovala kar za M me-irov. Po besedah Janka Frane-liča s celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje, se je od leta 1994 do novembra 2000 pUiz gibal s hiir(»ljo približno 0,3 metra na dan. Oelo plazu je trenutno oddaljeno le približno 3ÍXJ metrov od stanovanjskili objektov RavniČar in RamSak. »Srečna okoli.ščina jc, daje čelo plazu narinjeno na velik skalni o.'iamelec. Olede na zelo intenzivno ^banje zgornjega dela plazu, ki ga spremljamo od 20. novembra 2000 dalje, moramo pričakovali» da bo pla/ina slej ali prej prelila to skalno pregra

do, po pričakwanju pa bo to po-spej%ilo gibanje plazu, ki na poti do prvih stanovanjskih objektov nima nobene n«iravne ovire več. Sanacija očitno ni dovolj učinkovita, čeprav traja Pc od nastanka nevarnasti. 0 teh stvareh siecr ne moremo presojati, loda za nas je pomembno, da plaz drsi. Po meritvah na raz

ličnih ti^čkah približno od centimetra do sedem na din. Intenzivnost sicer ni velika, vendar lahko pride do večdnevnega močnega deJ^evja in po najbolj črni varianti d(î nenadnega zdrsa plazu, čigar posledice ne bodo le pi-x^kodovani objekti, ampak so lahko ludi žrlve. Ćeprav stroka trdi, dazdrs plazu ni mo

že leta 20(34, če se bo gibal s hitrostjo 20 centimetrov na djin naj bi prve hi.še dosegel leto kasneje, s hitrostjo 10 centimetrov na dan pa bo dasegel prve hiie leta 2(K)9. »To so ocene strokovnih slU/^b, ki «i opirajo na rezultate meritev vsak mesec. »

Načrt zaSčite, re.sevanja irt pomoči predvideva glede na 5tro-

Katastrofa za Ljubno

Je obrat Iskra Ferili na Iijiil)noiii lik pred zapiraiijeiii - Bo delo iz^íibilo preostalih nekai ver kot 50 zaposleiiili

s predstavitve načrta zaščite, reševanja In pomoči

Obrat ljubljanskega podjetja Iskra Feriti na Ljubnem, kjer izdelujejo pretežno navite komponente, naj bi v drugi polovici leta zaznamoval letnico delovanja. Ali bo dočakal jubilej ali ne, jc v tem trenutku velika neznanka, kajti uprava v Ljubljani piše - milo rečeno - čuden sccnarlj.

V obratu je bilo zaposlenih 190 ljudi. Zaradi poslovnih In likvidnostnih tei^av, ki naj bi jih pov-ZTi^ili huda konkurenca z vzhoda, teroristični napad na ameriški poslovni centerv New Yorku ter globalizacija, je uprava konec lan.skega leia pripravila program presečnih delavcev. Danes jih je na plačilnem spisku še 71, od tega so nekateri Že v odhajanju. Marko Živec, direktor družbe nam je v začetku leta v pisnem sporočilu med drugim zapisal, »daje lak^en ukrep nujen, saj morajo /manjik^VHti stroške na vseh ravneh. Lastnik družbe zahleva pozitivno poslovanje na obeh lokacijah, v Ljubljani in na Ljubnem in za obe veljajo enaka merila za zmanjševanje strcxskov. Kako naj bi to dascgli, jc v pristojnosti v(xistva družbe. Med drugim smo med ukrepi predvideli zmanjševanje Števila zaposlenih, programa presežnih delavcev pa najbrž Se nismo zaključili.«

Ko smo konec minulega tedna poklicali na Ljubno in povprašali vodjo obrata Riiclija Koka la, ah se kaj dogaja ali nič, nam je nejevoljno povedal, da so nekateri delavci na osnovi odločb o pre-sci^kih že odšli, drugi sov odhajanju. Za zdaj delajo kolikor toliko normalno in bodo delali tako, dokler se bo dalo. Je pa bolj malo upanja, da bi to trajala še nekaj časa.

Sumljivi poboji

Po predlogu, ki .so ga pripravili v Ljubljani, naj bi sc namreč celotna enota Ljubno izločila iz družbe Iskra Feriti in se organizirala kot nova sa^ mostojna pravna oseba. N(wo ustanovljena družba naj bi s sedanjo podpisala p<^godbo o poslovnem sodelovanju. V praksi naj bi to pomenilo, da bo Iskra zagotavljala 50 zaposlenim delo na obstoječem ali novem programu za najmanj dve leti po ceni cvra na uro (po obstoječih tehno-leskih normairvih). Delo naj bi opravljali na sedanji lokaciji na Ljubnem, ki naj bi bila v ccloti na voljo za simbolično najemnino 1 SIT na mesec. Prav tako naj bi pod enaJdmi pi^goji dobili na voljo večji del proizvodnje in merilno konirolno opremo, ki je oziroma bo potrebna za opravljanje dejavnosti. Vodstvo družbe je zaposlenim na Ljutoem še povedalo, da lal\ko nova družba prosto iSče delo, z obstoječimi poslovnimi partnerji Iskre FeriJi pa nesme sklepati poslov brez njihovega soglasja.

Po obračunu liksnih stroškov, ki bremenijo poslovno enoto In pod nesprejemljivimi prej omenjenimi pogoji jc zaposlenim na Ljubnem fx>v.scm

jasno, da v primeru ustanovitve nove lirme nimajo možnasti za preživetje. Poleg lega .se delavke v nobenem primeru niso pripravljene odreči ixlpra-vninl, ki jim po zakonu o delovnih razmerjih pripada. So pa pripravljene razmislili o ustanovitvi nove rirme pod pogoji, da jim v sedanji preneha delovn(j razmerje iz poslovnih razlogov ter da sc jim izplačajo txlpravnine, zaščitene kategorije pa v skladu z zakonom o del<7vnih razmerjih rešuje Iskra Feriti. Vodstvo lirme jim je za izplačilo odpravnin ponudilo namesto 40 komaj 15 milijonov tolarjev. »Cc bi prišlo do dogovora, so na^ zahteve naslednje: o opremi obrata na Ljubnem samostojno (ídloča nova firma, dogovoriti .seje treba o konkurenčni klavzuli In kupcih. Prav tako se je treba vnaprej dogovorili, kaj od opreme bo ostalo in kaj namerava Iskra odpeljati. Cc hočemo obdržali zaposlene z vsemi dodatki, je neto urna postavka za delo 6evrov, tolikšen je trenutno strošek dela. Če bi bila urna postavka 3,50 evra, bi z zmanj.^no režijo in s 50 zaptïslenimi delali 4 do 5 milijonov tolarjev izgube na mc.sec.« Kot je k: po vedal, so za doseganje pozitivnih rezultatov odgovorni tudi v Ljubljani, kjer ovsem odločajo, kjer imajo kc^mercialo in skrbijo za delo. Na Ljui^nem se držijo rokov, dasegajo zj^htevano kakoviist, delajo pa z izgubo ludizato, ker je preccj ljudi v Ljubljani vezanih na njihov prt^gram.

Zaposleni na Ljubnem se zavedajo, da sc pri prenehanju delovnega razmerja lahko obrišejo pod n;wom glede odpravnin, kajti program navi-tili komponent je še živ in to delo še najprej potrebno. Očitno bi ga nekdo rad na hitro prestavil v Ljubljano, kjer menda načrtujejo ustanovitev proizvodnje za del novih navitih komponent »Argument, da .smo predragi, jc sporen. Strošek dela je v Ljubljani vsaj enako visok, če ne Se višji ko\ na Ljubnem.« Na vprašanje, kje je pri vsej stvari sindikat, pa je Kokol odgovoril: »Ta kaj dosti ne more pomagati. Pravice lastnika so po zakonu praktično neomejene.«

Kaj želijo laslniki

Kot je še dejal, za nastali položaj pravzaprav ne krivijo lastnika, ampak vodstvo podjetja, ki ni spev sobnt> primerno odgcwarjati na spremenjene razmere na Irgu.

Županja občine Ljubno Ank-i Rakun je položaj v obratu Iskra Feriti označila za pravo katastrofo in to ne glede, kaj se bo v njem dogajalo do septembra. Izguba 50 delovnih mesi na Ljubnem je, po njenem mnenju, enaka izgubi .^0 tisoč delovnih mest v državi. Tak.šen socialni pretres bi v marsikaterem okolju ljudi spravil na ulice, na Ljubnem pa ...

UTp

goČ, iz izkušenj plazu Loga pod Mangrlomvemo, daje. 'I\jdi takrat je stroka trdila drugače. In v teh primerih moramo vedeti, kak(3 se obnašati, da bomo va-rovah in rešili življenja ljudi, nato )ia tudi njihovo premoženje.«

Predvidevajo torej, da bo drsenje plazu večje, pri čemer pa ZJia-jo dnevni premiki doseči ludi do 30 centimctrw. Če se bo phiz gibal s hitrostjo 3{) centimetrov na dan, bo dosegel prve domačije

kovne raziskave o širjenju oziroma gibanju plazu tri stopnje. Pri dnevnem plazenju gmote z različno hitrostjo (1. stopnja) bo plaz ogrozil tri družine (9 ljudi), nekaj živine in 9 zidanih objektov. Pri povečanem gil'^anju plazu ( II. stopnja) bo neposredno ogroženih 7 domačij (31 ljudi), nekaj živine in 19 zidanih (Objektov, ogrožen pa bo tudi vodovodni sistem z zbiralnikom pitne vode za Solčavo in krajevna

cesta. Pri drsenju večje količine materiala ob izdatnejšem deževju v daljšem čas<wnem obdobju (111: stopnja) pa obstaja ludi nevarnost hitrega drsenja proii Solčavi. Zelo velike količine plazi ne bodo rušile pred seboj objekte, edini vcxicwodni sistem za Solčavo 1er povzročile zaporo ce.stev Logarsko dolino,zajezitev struge reke Savinje pa bi posledično pijvzročilo verižne nesreče. V tej stopnji ho ogroženih 28 družin (blizu 100 ljudi), nekaj živine, 31 zidanih objektov ter infrastruktura. Pri lej stopnji lahko pričakujejo ludi človeške žrtve in ranjene.

Ob konctt predstavitve - udeležili so se je I udi nekaieri domačini, ki živijo pod pići/om - so načrt brez pripotnb sprejeli. Kot je povedal poveljnik CZ za Zahodno i^lajersko mai*. Ivan Eržen, <ln med. bodo pripravili tudi reševalno vajo. Vojteh Kl«ř-menšek, župan občine Solčava pa je pozval vse, ki j im laliko po-magajo, da vendarle »pritisnejo na ustrezne republiške ustanove, kajti če bo sanacija napre-díWala tako kt)l poleka sedaj, bomo načrl zaščite in reševanja rabili. Plaz je velika mora za celo občino,«

Načrt zabite, reševanja In pomoči bo sedaj 90 dni v javni obravnavi. Kot je naptwedal Vojích Klemenšek. bodo ob koncu organizirali javno razpravo in nanjo ptwabili tudi predstavnike ministrstva za okolje in prostor, ki je zadolženo za .sanacijo phizu.

MTp

Projekt, ki ne bo nikoli zaldjučen

Teden gozdov so v Obiiioeni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v Nazai'jah zaznamovali s kniturno prireditvijo ter otvoritvijo poli Sainosianski liiib

Na/^ije. 30. maja - Osrednjo prireditev ob Tednu gozd<w so zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Nazarje pripraviE pred gradom Vrbovec v Nazarjah. Ob lej priložnosti so osnovnošt"ilccm podelili nagrade in priznanja likw-nega In literarnega natečaja na temoGirzd in voda. Odziv med učenci osnovnih šol Zgornje Savinjske In Šaleške doline je bil

velik.saj jcprispeloveč kot 100 Lkiwnih in blizu 4ii literarni del.

Vodja območne enote Timi Breznik pa je v nagovoru zbranim menil, da Združeni narodi niso proglasili leta 2003 za mednarodno leto celinskih voda zgolj slučajno, leden gozdov jc zagotovo priložnost za razmišljanja o písmenu gozda in vode za življenje in o na^m odnesu do obeh.

Ob koncu prireditve je nazar-ski župan Ivan Purnal .slovesno odprl naravoslovno, kulturno učni pot Samostanski hrib, s katero bodo popestrili luri^lično ponudbo in možnosti za rekreacijo tukajšnjih (^l>čanov. Kolje povedal Damjan .levšnlk z območne enote, je to že njihova četria gozdna pot, naslajala je tri leta, z njo pa so lepo povezali naravne dano.sti in kulturno zgodovin.ske znamenitosti tega okolja. Označil j(î je kot projekt, ki zaradi možnosti, ki jih nudi, ne bo nikoli zaključen projekt.

Prireditev .so popestrili učenci nazarske glasbene šole 1er osnovne šole Luče.

mtp

Pot Je otvoril župan Ivan Purnat

5. junija 2003

«ffiČAS

NASI KRAJI IN LJUDJE

Konovo vse bolj mlado in močno povexano

V KS Konovo slavijo 3()-lclniC() delovanja - Po dožovno /a/narnovanem 8. kuli urnem dnevu v ScMiibricu ra/inišljajo o iiovili |)ri(l(>l)ilvah. ki jili i)o - lako jim je ol)ljut)ljeno - v treli letiii veliko

TriUťsel Ici ni malo, spíoh će na to obdobje pogicdamo v luCi razvííja nekega kraja. Na Ko novem se je v lem času marsikaj spremenilo. In vsa leta je pri rH/voju kraja sodeloval tudi sedanji dolgoletni predsednik svela KS Konovo Karli Stropnik, /aio nas je najprej zanimalo, kako vidi lo obdobje naš sogovornik.

mesecu aprilu 1973 seje pri lakraini d>cinskj konfcrcn-ei SZDL imenoval txibor, ki je začelz delom pri reorganizaciji mestnih in primestnih KS. 'Ik-krat sem bil imenovan za predsednika iniciativnega odbora za asfanovilev na^ K.S. Vsa leta sem scîdc [oval v svet u KS, le dve leti vmes nc. Tako sem bil predsednik gradbenega odbora za izgradnjo doma krajanov, íelelonije, KRS-a, zadnjih 12 Ici pa sem predsednik svela KS Konovo." So v tam ItUa, ki iZMO'

pajo, in tako imenovana **rnri'

''Zdi se ml, da ''mrtvih" lel na Konovem ni bilo. Vseskozi smo živeli v lekmi s Časom, bileli smo z delom, organizirali .samoprispevke, gradili in Ae marsikaj. Zato smo tudi dosegli lak komunalni standard, kol ga imamo danes. Lela 1974 smo /gradili vse večje lokalne cesie, potem smo uredili kanalizacijske in vodwodne sisteme. Sedaj smo že pred icm, da začnemo z obnovami. NaSa zadnja večja akcija je bila iz^adnja kanalizacije, vodovoda in plinovoda v Šembric."

Kako hi opisali sviy kraj in tiv»

ljenje v njem (lanex?

''Kraj živi zelo razgibano. In prav je tako. Zgovoren je podatek, da je bil naš dom krajanov lani zaseden 2H() krai. V njem pripravljamo Sievilne prireditve, ki nas združujejo, v njem deluje kup druSlev in organizacij- Prebivalcev je ire-nulnol48i). Ko smo bili pred

meseccm in pol kulturniki obiskali župnika Dorija PeČovni-ka v Berlinu, nas je veleptvla-nica Slovenije vprai^ala, če sem se mogoče zmolil, ko sem povedal. koliko nas je, pripravili pa smo lep dveurni program. Prepričana je bila, da nas jc vsaj 14 tisoč." Kraj se r zadnjih letih pomla-juje^ tudi na račun novofirailenj na Stlu, iger naj hi v přihodíme zraslo novo na^setje /íí.v in manjših hlokov. Dobili ste tudi največji nakupovalni center v mestu. Kako vse to vpliva na načrte v kraju? "Z Iniersparom d<5brost)dclu-jemo, ob letošnjem prazniku smo odprli tudi igrišče m Selu, ki smo ga uredili z njihovo finančno pomočjo. Obisk na otvoritvi je bil velik. Tudi loje prineslo nekaj življenja v kraj, vendar so se pojavili tudi problemi. (îovorim seveda o dotrajani cesti na Selo, ki vodi do na-kupcA'alnega centra. Sedaj ima-

Dež in toča v Semhricu

V nedeljo so ob prazniku KS konovo pripravili že H. Kul-turno-likovni dan v Šembricu. Šaleški likovniki, bilo jih je 27, in 11 otrok iz kraja, so začeli risali že dopoldne, ob 14. un pase je začel kullumi program, lakoj po nastopu malčkcTv iz vrtca čebelica je nebo znorelo, V sekundi je začel<5 vlivali kot iz Škafa, vme.s je prineslo cclo ločo. Lep sejem domačih obrti in razstava likovnih del olr<îkso žakftlno opaz<wali številni obiskovalci priredilve, ki so si posikali zaveije v okoliških hišah- Dežnik namreč ni kaj veliko pomagal, Koje nebo zlilo vstwodo, pa so s programom nadaljevali in ga izple-jali do konca- Nastopili so prva vsi, ki so bili uvričeni v program, cibiskovalci pa so naravnost uživali- Vodstvo KS se vsem zahvaljuje za razumevanje in sodelovanje. Vreme je pač \*iSja sila, na katero ni moč vplivali.

Karli Stropnik: "Veseli me, da je pri nas vedno več mladih."

može zapisano, da bomodobi-li bolj,^ a'sto, ob njej pa pločnik inkolesaiskosiezona Selo. K«ir se zemljišč za gradnjo liče, pa bo sedaj velik zalogaj, da zem-(jiSča komunalno uredimo, ker je sredstev vedno premalo. Ver-jetncf v leiu 2i )()4 še ne bo prL^lo do novogradenj. Res pa jc, da se kraj pomlajuje. V viisi Dru-cova pred leti ni bilo otrok, da-nesjihjc ll.Zatosemvescl,da imamo tudi svoj vrtcc in upam, da bo tako ostalo." Nekaj načrtov ste že nanizali. Konkretno, kaj računa/e, da hoste v kratkem postorili in kaj

vse ho nekaj časa ostalo pri teljah?

"Lani smo w»em načrtovalcem planov v MO Velenje, tudi podjetjem, ki vzdržujejo infrastrukturo. poslalispisek potreb. Dobili smo kar nekaj odgovorov. Do lela naj bi dmcAili magistralni vodwod od Skalce do Hude Luknje. Tobovclikzalo-gaj. ZgradDi ga bomo pod siaro obsloječo cesto, potem pa po-skrbelj za obnovo ccsle, pločnik in kolasarskosiezo. Razširitev vodwíxinega rezervoarja na Cir-movem vrhu in nov razvod na delu Sembriške ceste. Kar nekaj manjših vej kanalizacijskih sistemov še moramo zgraditi, obnovili tri večje javne poti... Del na^e KS je t udi mestno komunalno odlagiiiiSče. Zalo bodo zagotovo prihodnost zaznamovali tudi pog<wor! o dolžini obratovanja le-tcga" V kraju imate krajevno sramo*

to •• ptff>oriíče nekdanjega .va-hona. fmate kaj moči, da se h>nčno odstrani, ali ne? "Ker se je v nočnih urah na lem p<igorišču marsikaj dogajalo, smo skupaj z osnovno §olo Salek na vse ustrezne naslove poslali dopis, naj vendarle kaj ukrenejo za odstranitev. Kolikor mi je znano, to ni bilo možno zaradi denaciomilizacij-skih pasu^pkov. Sedaj naj bi bilo to predano sodišču, saj je zemljišče vrnjeno prvíHnim lastnikom, vendar teče šczapaščin-ski posUîpckmed dediči po pokojnem Alojzu Skazi. Mi upamo, da se bo to čim prej razrešilo. Stranka v postopku je tudi KS, ki je v lo področje vložila precej sredstev. Postopki (žal) pač zahtevajo svoj čas, ki včasih ni kratek."

■ Bojana épegel

Pisma so fina in zaupljiva ...

))l^isnia so del řlovcka. So(k)l:)na inlbrmaeijska sredsiva ne morejo na(k)mesUii njihovih pozitivnih eusiev,« pravi Katja Mal[)asič. avtori(^a prvonasrajene raziskovalne íialoíie / naslovom Čar |)isma

Sodelovanje v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je bil izziv za profesorico na osnovni Šoli bratov Lctonja Šmartno ob Paki Sundrti Omladlé. K .sodelovanju je nagcwori-la učenko tamkajšnjega sedmega razreda Katjo MalhašiČ. Na začetku sla razmišljali, da bi se v raziskovalni nalogi lotili razširjenosti in uporabe mobilnih telefonov med mladimi, a kmalu

prišli do spoznanja, da bi bila raziskava pisem zanimivejša. «Predvidevali sva, da pisem ne pišemo več tako pogosto kol so jih naši starši in stari sian>ivčasu svoje mladosti. Kljub temu pa ob sprejemu osebnega pisma tudi mi, mladi, doživljamo toplino čustev, kot so veselje, sreča, zaupanje, upanje, pozornost... Prevzemajo nas pozitivna čustva, ki jih s<xJ(3bna informacijska

Mentorica Sandra in mlada raziskovalka Katja (od leve proti desni) sta bifl fui presenećeni ob prejemu prve nagrade.

sredstva ne morejo nadomestiti. Prav to - kaj je Čar pisem -sva poskušali ugotoviti v tej nalogi,« je povedala Katja, (.'ar pisein je njihova vsebina.

Uradna in piwlwna so ču-stvc-no neobarvana, osebna pa so polna obČuUj in Čustev spo-ročevalca. »Tisiemu, ki nam veliko pomeni, ne bomo pošiljali

sporočil po SMS-u, ne po elektronski pošli, ampak mu bomo napisali prijazno pisemce. Kar prav dam pesniku Tonetu Pavčku, ki v eni od svojih pesmic pravi: pisma .so fina in zaupljiva, pisma povedo več kol beseda...«

Zanimivo se ji je zdelcj, da se pisma pojavljajo na vseh področjih Človekovega življenja, obstajajo pa, odkar so si ljudje puščali sporočila na različne načine-

Je bila naloga težka? »Ne.« je odločno odgovorilo simpatično dekle.» Delala sem jo z veseljem-« Največ dclaji je vzela obdelava rcztiltatov ankete, ki jo je pripravila za tri star<.«tne skupine - za stare starše, starše in svoje vrsiniktt.

Veseli jo, ker .se je ob pripravi raziskovalne naloge naučila delali z računalnikom, potrpežljivosti, v7trajnosii, se naučila, tega, kako se pripravi anketa,...

Obisk muzeja pošle in telekomunikacij v Škofji Loki. ki sta ga obiskali z mentorico, ji je pomenil več kot izlet. Rada se bo spominjala tega. kako stase prijazno odzvali na njeno pismo pesnici Neža Maurer in Silna Železnik. Kalja sama rada piše pisma in kol pravi ima ludi kar veliko dopisovalcev-

»Ful sva bili 7. mentíírico presenečeni, ker sva dobili prvo nagrado,« je radoslno dejala Katja in dodala, da se bosta državnega tekmovanja mladih raziskovalcev (wnovnih š<5l v Murski Simboli udeležili bolj iz radovednosti- »Pomembneje .se nama zdi, da se naloga predstavi širši javnosti,« je p^ïvedala mentorica Sandra.

Kalja je odločena, da bo poskusila v sebi zdramiti raziskovalno žilico- 'Ibkrat na povsem drugem področju in ne vtč sama.

■ Tp

serokfub gorenja

»

ŽELITE POSTATI JADRALNI PILOT?

Letalska šola Aeroklub Velenje organizira začetniški tečaj za pilote jadralnih letal.

Vse informacije na telefonu 03 5892 306

ali na letališču v Lajšah pri Šoštanju vsako soboto od 10-12 ure.

Na domačiji Cirile in Maksa Brunška v Andražu nad Polzelo je bilo pred nedavnim zelo veselo. Tu smo se namreč prvič srečali člani rodbine Brunsek.

Rodbiaski praznik, kakor je srečanje poimenoval Franc Brunšek mlajši, smo začeli s predstavitvijo rodbinske listine

iz lela 1347. Takrat je bila namreč v šošlanjskem urbaiju prvič omenjena. Zanimiv je bil tudi rodovnik, ki vključuje skoraj vse sorodnike desetih generacij nazaj. Med drugim smo odkrili spominsko ploščo, na kateri je poleg omembe listine in -srečanja sorodnikov ludi me

daljon z gravirano d(^prsno podobo prvega skupnega prednika ter vse do sedaj znanih in odkritih Brunškov.

Srečanja se je udeležilo kar 140 sorodnikov, prišli pa so iz vse Slovenije. Snidenje je bilo prijetno, popestrili pa so ga mlajša skupina godbenikov, nilad har

monikar, manjkalo ni lepih slovenskih pesmi ob spremljavi frajtonarice. Med udeleženci je bil tudi polzelski župan Ljubo Žni d ar.

Vsi udeleženci srečanja so izrazili željo, da bi poslala takšna snidenja tradicionalna. ■ Stane BrtJnŠek

8

v SREDISCU

»»HJiS

5. junija 2003

V mesto prihajajo modre cone

Pi1|)i'ći\(? [Vc\ uvedbo iiiodrili vow v (Hnilialne pr (Hlclo MK^sia so l)jlc lonioljilc, zalo ž>[)()sla\ljal('i<i no piirakujejo ložav. Kaj pa stanovali i? Parkii^anjc biv/. placxnanja parkirnino l)o možno pri Rderi dvorani, pod hazononi 1er o!) Kidrian i pi1 [)ošli.

Milena Krstič - Planine

K:\t nekaj Ici jc v Mcsini obiini Velenje nasi<<jal projcki »modre conc«. I usti, ki w v njem sc^dcKwali. pravijo, da zau\ ker so želeli pa'd uvedbo piclehlaîi vsako malcn-kcsi in « izognili v«iki moa^bit-ni nev^'Cn<)sli. »U^^ili« so se ludi na napakah lisiili, ki so modre cone že uvedli: v Celju, Slovenj (rradcu, N<Tvcm mestu, Novi CJorici, V nobenem od ich mest uvedba ni pt'>iekíikí l^rez zapletov in bre? odpora i>bOaniTV,

/ uvedbo mi>drih con i^clijis v Musini občini Velenje urediú mi-rujoét promel vcenlralnih predelih mesia in ljudem povećali do-siopnosi dojavnih in drugih slo-niev. Najmanj pol leia po uvedbi bodo dogajanje v modrih conah budno spremljali in iigoiav-Ijali, ali so'/adeli bislvo. Ce se bodo pokazale pomanjkljivasii jih bodo sproti odpravljali.

»Zavedamo se, da uvedbH modrih con ne bo resila vseh problemov, ki se pojavljajo ob vse veijem prometu. Slej ko prej se bo moralo mesto odloČili, da iz njega izloči vsaj nekaj prometa, lahko / uvedbo bolj fleksibilnega javnega pr(5meJa, s popularizacijo kolesarjenja in peSačenja .,. ( e se bomo želeli trajnostno razvijali, kol pravi listina evropskih mesi, sprejeta leta 1994, bo irebn na lem področju narediti &e veliko. Uvajanje modrih con je le k^)rak,« pravi Marija lekavee, ki je so-dekwala pri pripravi projekta.

Kaj s<> modre ť<Mie?

Nic drugega kot organizirano parkiranje, za katero je ircba na v naprej znanih, posebej označenih parkirnih površinah, plaćati parkirnintx

'/. uvedbo modrih con in plačevanjem parkirnine naj bi se zmanjšal pritisk na parkirišća v oi^jem mestnem obmoćju. Pričakovali je, dav njem ne bodo vcC parkirali tisti, ki imajo v teh conah službe, s čimer se bo gouwo spr<Kiilo nekaj parkirnih mesi, in da bodo li, pa ludi drugi, raje uporabljali brezplaCna parkirišča pri Rdeći dvorani,

p<^d bazenom in ob KidriCevi pri poŠti. Teh parkirišč je 340.

Tistim, ki bivajo v predelih mo-drih con, bo parkiranje omo-g(^eno na podlag amandmajev po načelu - eno gaspodinjslvo en abonma- za simbolično letno ceno 4.t)()0 tolarjev.

Kje modre ťoiie?

()bnn>ćje modrih con bo omejeno s .Walesko, Kidričevo, TomSičevo in Jenktwcj cesto, reko Pakt^ in Rudiirsko cesto. D<v datno bo v to obmoCje vključeno parkirišče pri Novi ljubljanski banki, hotelu Paka in nakupnem centru, kjer bodo veljali posebni re:?imi parkiranja.

Kare \ in kare I)

Območje modrih con bo razdeljeno na dva kareja. Kare A (med Rudarsko na zahodu, Šaleiiko na jugu. Kidričevo na vzhodu, Pako na severu) obsega vsa parkirišča, razen zasebnih, ki so v uporabi lastnikov parkirišč. V kareju D (med Kidričevo na vzhodu. Tomšičevo na severu, Jenkovo na /ahodu in Pako najugu), pa modre cone predstavljajo parkiri^a pri zdrav^itve-nem domu z uvozi>m iz Vt>dni-kove, na Trgu mladosti in delu parkirišč pred glaslieno šolo.

Slanovalci / al)oinii<i|i

Nov parkirni re;?im bo prebi-valœm prineselprcccj5>njespre-mcmbe. Tisů. ki živijo v območju modrih con, bodo dobili za parkiranje abonmaje (plastično kartico, ki jo bodo nalepili na vetrobransko steklo). Vsako gospodinjstvo v več stanovanjski hiši bo dobilo enega. Abonmaje bodo podeljevali za vsako koledarsko let«) p<jsebej.

/Jasti v kareju A. ju:^no od Pake, je vehkostanovanjskih ob-jekliw, ki bodo z modrimi conami prizadeti. »Vseh parkirnih mest v tej coni je %2. To so mesta, ki so zarisana, /a modro cono jih bo mogoče uporabiti GCH), druga so v privatni la-^i. V icj coni bomo podelili okoli 580 abonmajev, če smo natančni, stanovalcem 5iy in lokalom ř^O. To pomeni. dy bo v lej coni 84

odstolkovparkirisČ zasedenih / abonmaji. Tako je tudi sedaj. Pričakujemo, da bodo slanovalci. ki deltijo, parkirišča v delovnem času sprostili in takrat se bodo tržila kot modra cona,« pravi Marija Tekavee.

(à>na D, severno od Pake do Ibmiičeve, pa je drugačna. »V parkiri^a stanovanjskih blokov, stolpičev ob Tomšičevi ccsli. ne bomo posegali, ker so ta parki-rl^a za modre cone neprimerna. Mestna občina namerava prihodnje leto v lej coni razširili parkirii^e na Trg mladosti, s čimer bi pridobili dodatnih 70 parki ri.^.«

V coni B, kjer je zarisanih 264 parkirišč, bo podeljenih samo ab*)nmajev. »Tukaj je v moro cono vključen samo en sta-novanj.ski blok, tisti, kjer je zavod zii urbanizem. Kopabt)div grajeno ludi parkirišče na Trgu mladosti, bo razmerje med abonmaji in prostimi parkiri^i v coni B 5e ugodnejše. Z abonmaji bo zasedenih samo 10 odstotkov parkirišč«.

(leiiik v modri 11 conah

Pnrkiraiije v modrih conah bo treba plačevati ob delavnikih, med 6, in 16. uro, na parkirišču za velenjsko tržnico pa tudi ob

sv^botah med 7. in 12. uro, lo so teijali stanovalci Cankarjeve, ker je tam pritisk na parkirišče izredno veiik.

»V projektni skupini smo se

opravili veliko stvi\ri) vas bo par-kinmje sUilo tolarjev, do dveh ur lOt), do dveh do treh ur 2f)0 lolatjev već kot 5 ur pa .^1^0 tolarjev. < ena letnega abonma-

odločili, da bi bile cene parkira- ja za go.spodinjsfvo bo kot smo

nja vmcxJrih conah nizke in spre- '/.c omenili 4.000 tolarjev, za

jemljive,« pravi lekavčcva. Do podjetja, ki imajo sede? na ob-

ene ure (v tem Času jc mogoče mt^ju modrih con in so solast

niki parkirišč, pa S.OOO tolarjev. /;i ločeno pa lx> meMmi obćina prevzela »odgovornost« da bo parkirne površine vzdrževala,

»Tisti, ki imajo već avtomobilov, bodo laliko kupili letno karto. la strošek pa bo 48.00(.i Icl-no ali 4.00Í) na me.see.«

f^jtíM PEMNSÎK© ME

Partizanska 1, Velenje, TejU

1

Delovni cas^ vsal{ dan od do 23. ure"^ Dostava tirane tudi na dom

VABIMO VAS Z NOVO, OKUSNO PONUDBO:

- raca na Kanduški način

- govedina v iiudlčevi omaki

- piiani piščanec

• svinjsko meso s petimi okusi

- svinjina po Šangiiajsko...

Pred zdravstvenim domom Je dopoidne nemogoče parkirati (foto: vos).

Igri«^ letni v,rt| Ulitih vabljeirH-

5. junija 2003

«ffiČAS

VI PIŠETE

Mbdi dopisniki poroč-oj o

Regijsko planinsko orientacijsko tekmovanje

Bilo je mrzlo, obiacno sobolno julro, 28. aprila 2()03. Zbrali smo sc prod RdeOo dvowno. vstopili v siar avtobus in se odpeljali v /avcd-nje nad Šoštanjem. V slikoviti razloženi vasici jc bil siarl zadnjega rc-gijslcega planinskega orientacijskega tekmovanja.

Polni pričakovanj smo se pripravljali na p<^dhod do Slemena, kjer je bil ellj tekmovanja. Ekipo B smo sestavljali: Milia llraslcl, Vasja Mi-bajkwié, Žiga Tratenšck. Ana Špes in Miha Cepin. Start! Deževje, megla. hlad.

Prvo. drugo, i ret jo in ietrto kontrolno toCkc^ smo liliro naSII. Veseli jnu.spehai^eljm,smoi>ll iskat peto točko, Slaba vidijiw^su dež nas spremlja celo pi'jU mokri smo, zebe nas. Pele konirt>lne locke ne najdemo. Organizatorji so nam pt^nudill prevoz do cilja. Vsi člani ekipe smo se dogiivorlli. da bomo vTrtrajali in nadaljevali pol. \blja in trud sla se nam obrestt>vala. Ki:)nirolno ioiko smo naSII in pohiteli cb cilja.

Na razglasitvi smo izvedeli, da smo v skupnem se.^levku iitirih c^rlen-lacijskih ttíkmífvanj dosegi! 2. mesto, Uvrstili smo se na državno, Sltî-vensko planinsko orientacijsko tekmovanje, ki je p.Hekalo na Nanosu pri Vipavi.

■ Miha Cepin, 7.razred OŠ Gorica Veienfe

Kc)smo končno prisojj I hali Iz dežja na suho,v Andrejev dom na Slemenu, smo bili srečni- Se bcjlj srečni smo bili, ko .smo Izvedeli, da smo prvi. Najbt^ijpa nas je razveselila novica, da smo iudivskupnemseí»tev-kil pr\'i.

Naj vam olajšam ugibanje. To so regijska orientacijska lckmt>vanja, k: so organi7jrana trikrat v Šolskem letu. V skupnem seštevku sta prvi dve ekipi uvriCenl na SPOT - Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Letos gaje organiziralo PD Vipava, na Nanosu.

Ekipo A smo sestavljali: Matija Mevc, (Vid O.slerc), InesCiuberinćić. Nikola Dominković. Špeia (.'viki. Tllen Cravran.

Izpred Rdeče dvorane smo krenili že ob 6.ÍX1 uri. Kt*» smo sc z avtobusom bllS'ali startu. st> se v nafc glave naseljevale misli: ul\ na regijskem tekmovanju skoraj ni bik) konkurence, tukaj pa../lale kratka planota je parava pustinja. Sama trava Ingo/d.Nitl kmetij ni. Zaraščeni kolovozi, apnenčaste skale štrlijo iz irave, zahteven corientacijski pohod za nas, ki pokrajine ne poznamo.

Vendar nI bilo tako hudo. Na »živih« kontrolnih točkah .so bila vpra.4anja iz prve pomoći, o planinskih rožah, orientaciji. JĆal se nis-n\o dobro orientirali v naravi, ker je na Nanasu enolična pokrajina. Proga je bila dolga, a smo jo premagali in uspe.ino zaključili SPOT.

Utrujeni smo ob 21.30 url prispeli v domači kraj zeno izkušnjo bt>-gatejši.

■ Speta Cvikt, 5, razred Oš Gorica Veienje

Pismo iz Kalifornije

Pisali smo /e, da jc velenjski Trio Moj dom pred mesecem dni obiskal slovenske rojake v Kalif<3rnijl. Ob tej priiikisoi'>biskali tudi Osnovno 5olo v mestu Laguna Niguel. ki ima 65.000 prebivalcev. Tam so predstavili slovenske pesmi In plese, stare cilre, slovenske običaje na (iasparijevlh razglednicah In zbirko prvih beril ter predvajali diapozlt-ve Iz Slovenije. Kristina Sasterje vodila učno uro, Tanja Meža pa ;e demonstrirala naše plese. Prav lopa jim je bilo najbolj všeč, namreč, kako mi pleíemo. Dobesedno vzklikali so, ko so na platnu zagledali slovcasko pokrajino in domačije pod snegom. 7a citre nikakor nist") mogli doumeli, dasosiare preko sto let. petje pa jih je tako ganilo, da je eden izmed njih zapisal, da zveni tako kot v risankah...

Učiteljica Melinda Montgomery je te dnt Triu poslala pismeno zahvalo za učno uro o Sloveniji in priložila 14 pisem z ilustracijami, ki so jih izdelali učenci le šole. Ena izmed njih, 9-ietna Sarah, je zapi.sala: Dragi slovenski prijatelji!

llvala, da sle pri.^II. Rada imam petje in ples. Rada imam tudi In-slrumeni, ki ste ga prinesli sseboj. Prav tako sem rada gledala slike Izvale dežele.'Ibda ples je bil čezv^e. Petje je bilo čudovito. Hvala, daste prišli. ResnlČnc^sem uživala. Hvala) Z ljubeznijo. Si/mli April. M

^ XURJL .^jjMzmOf Q/nay

ÚtC ^jWVbjMOJt^ ifo^

/ J ^

45-letnica male mature

Velenje - Ponovno smo sc srečali soi^olkc in soioici, ki smo leta 19.^8 končali osnovno Šolo oz. takrauio nižjo ^^mnazijo v Velenja Na tem srečanju smo obeležili sc po.scbcn jubilej, - vsi bomo lotos na grbo naložili žc Sesti križ, kar pa tudi ni mačji kalcij. Posebej i^c, čc pomislimo na ti,sle na^e so^oikc in sošolce, ki so na žalost že preminuli. na njih smo se spomnili s Šopkom nageljnov in jim prii^gali svečo. Kar enajst jih žc ni več med nami.

Veseli smo bili, ker sla sc na-^emu vabilu odzvala tudi dva na5a učitelja, g. Klančnik in g. Včajnšek. Oba tako dohro Izgledata, kol da sla nasa gene racij a.

Po fotografiranju pred domom kulture ,smo nadaljevali druženje v Klubu, kjer smo obujali spomine in v dobrem razpoloženju pričakali jutro. Ob sUwesu smo si obljubili, da se ponovno snidemo ob nali petdesetletnici.

/S., foto P. Marlnšek

Srečanje starejših krajanov

Šentilj - Letošnje srečanje krajanov Šentilja, ki so žc dopolnili .sedemdeset lel, jc potekalo v prisrčnem vzdušju. V imenu organizatorja, KC) Rdečega križa Šentilj, jih jc pozdravila prizadevna predsednica Helena Petek, kulturni del pro-grama pa je izvedel pevski 2bor pod vodstvom Anile F^čnik.

V krajevni skupnosti Šentilj je trenutno fiO kra-

jank in krajanov, ki so starejši od 70 let. Letos je bila na .srečanju najstarejša krajanka Nežka Cre-mo/nik. ki ima nekaj več kot devet kriicv, najstarejši prisoten krajan pa je bil .|o?.e Kopitar, .star 78 let.

Marsikiij so si imeli za povedati, zalo so si ob koncu srečanja obljubili, da se čez leto dni spel dobijo. Jože Handoif

Kdai - kie - Icaj

Čelrtck. 5, jimija

13.00 Inštitul 23 ekološke raziskave ERICoVelenle

Otvoritev slikarske razstave mag. Ivana Kotar|a 16.0Q Dom kuRure Šoštanj Zakljiična prireditev m podelitev Ostri kov {predšolska bralna značka) ifl.OO dvorana krajevne skupnosti Konovo

Plesni večer Plesno rekreacijskega studia Kaly 18.30 DomkutturelmartnoobPaki Zaključna prireditev In podelitev Ostrikov {predsolska bralna značka) Planinsko društvo Vrenje - PS Univeaa za lil. življenjsko obdol^e Velenje Izlet at Matajur. informacije: 03/58711 34

jjinlja

12.00 razstavišče Gorenje

odprtje razstave slik akad. sl^karfa Štefana Marti a ka

DIsco na rolerjih 19.00 DomkuŘure Velenje

Prireditev plesne sole Spin

Sobota, 7. junija

09.00- 12 00 Trgovina Era Neika Erin veseli dan in srečanje harmonikarjev 10 00 Osnovna šola Šalek

košarkarska tekma KK Era Velenje fn KK Nazarje 18.00 Osnovna Icla Šalek

košarkarska tekma KK Era Veienje inKK PrebokI 17.00 Spoflno igrilče pri gojišču Pod Klancem v favnah pri Šoštanju Srečanje krvodajalcev Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Pakl 17.00 - 22 00 Velenjsko kotalkallšce OIsce na rolerjih.

1'onedcljťk. 9. junija

od 08 00 Strelišče strelske družine Mfoi

Tekmovanje v sireljanju z zracr^o pusko

TIC. (>:acasno) v

drugiii proslorih

Hkrati vam sporočamo, da se bo Turistićno-inioftnacijskl In promoci-jski center Mestne občine Velenje zaradi prenove Rdeče dvorane začasno preselil v nekdanje pros-lore doma obrambe na Kopališki ulici 3 v Velenju. Osnovno inîomia-cíjsko dejavnost pa bomo v času obnove dvorane izvaj^i na parkirišču pred Rdečo dvorano, Za več informacij lahko pokličete MO Velenje-TIC {03-897-64.66).

Ej ti naš Rudar

Monda jc vsega koncc. Tako pravijo. VCasijpl.^ili. t<ílcvi2ij(, po radiu ... v Velenju, v lokalih, v službah,doma... innacesli... na vsaki cesil malo dru^aCv -. - Rdeia nit vseh ich pogovorov pa je Rudar. Naâ, velenjski Rudar... Rudar. ki smo ga in ga ie Imamo nekateri radi! Nekateri zelo dolgo. In nekateri /.elo radi...

BIH so časi. pa Se ni lako zelo dolgo nazaj, ko smo bilj strašno na na< Rudar- Bili so iasi. ko smo Rudarske lampice v navijaški skupini Velenj.skih knapo\' pred skorajda vsako tekmo po iravnikih iskale šliriperesne deteljice in srčno upale, da 1>I ta sim-Ix^lsrcCc princselsrečo ludi našim laniom. Da bodo zmagovali. In Rudarje resnično zmagoval! Tudi zgubljal, pa kaj zato! Verjeli smo van j. <ikupaj smo zmagovali, skupaj doživljali poraze... skupaj osvojili slovenski pokal in se veselili vsake posamezne zmage v državnem prvenstvu ... Kaj vse smo bili pripravljeni naredili za la naš Rudar!

Več kot osem let je minilo od mianovlive Velenjskih knapov. In takral.ob ustanovil vi smo si (ako

enotno in srčno zagotovili: »Gremo naprej, z Rudarjem! V dobrem in .slabem!«

Dobroje ztlaj seveda že zdavnaj za nami. O.staloje sJabo. Preveč slabega, da bi nam bilo vscenol

Govorijo - vsepovs<x! le govorijo... Nam pa nI vseeno! Bilismo del Rudarja, spremljali smoga na tekmah doma in v gosteh. V slo-ven.'ika mesla smo ponesli nektij

IMiicii|a in odmevi

našega, velenjskega, knapovske-ga duha ... In pravijo, da bo zdaj tega konec!!! Da Rudarja eno-slavno več nebo! Da bo lel Rudarja sicer ostalo zapisano nekje v analih in predvsem v spominih da pa vna.^i bližnji prihodnosti Rudarja več ne bo ... /a vedno In za vselej!

Naj nam nekdo odgovori - v.se-cnc5 kdo - povejte nam» gt^spodje. klsteseoiem tako omenili in do-govorllil Lahko to naredile Velenju? Lahko vzamete nagemu me-slu Rudar, ki je z nami živel dolgih 55 let? Lahko brez kančka slabe vesti pomirile razgrela Ču.slva in nam i.'ikreno ptweste resnico in ci

lje, ki ste jih imeli v mislih, ko .sle se takoodločaii... Ne vemo. kdo ste in kdo je odločal o tem... in pravzaprav je tudi vseeno, kdo jc bil listi, ki se mu je rxTcxJila prvemu taka ideja... Sku-^amo bili nepristranski. In sk'u.iamo razumeti. I ločemo si dopovedati, da je prav lako, da gospodarstvo v dolini ni »j?.akelj brez dna«, iz katerega bi dajali tudi za nogc^mel in vse ostali sporlne panoge V{»bčini ... Ra-zumemci finančne probleme, tudi mi smo del »delovnega ljudstva« v občini in tudi mi čutimo vse slabSi položaj v svojih žepih... Po-skaiamo hiti korektni z vami. neimenovani gospodje, ampak, za lK)žjo wijo. morda bi le lahko naSIi Še kakšno rc.^itcv?

Zdaj reagiramo predvsem časiveno. Ob z^idnjih tekmah Rudarja se nismo več vjczill. Samo žalostni smo še bili. Ko smo gledali naie fanie, ki so se podili p<3 igrišču brez volje, brez motivacije, razočarani morda nekateri íe bolj kol mi... Ne.saj nihče ni imel In nima pravice zaiuevati od leh fantov, da dajejo c»d sebe kaj več, kar so nam v zadnjih mesecih lahko dali! Poznami\jih in vcmcu da so s ponosoru nosili Rudarjeve

drese in če sle. dragi gospodje, ktv ga pc.»ebno prizadeli, ste prizadeli v prvi vrsti prav njll), ki si tega nist> zaslužili... In ne kažite s prstom nanje, da so oni krivi... njihovi porazi so predvsem va,4i... in morali jih bixsie sprejeli! 'Iak()k<rt tosTe morali sprejeti ludi kup očitkov in čustvenih Izlivcw, ki se v zadnjih mesecih vvelikih količinah izlivajo po velenjskih uljcah-^. in če bi kdaj stopili, kot mi, na naše ceste, in prisluhnili številnim občanom,bi morda razumeli!'lako pa ne razumete! Ker ne veste! Ker se ne zavedate, da nam bciste in stenam že ogromno vzeli.

Ooiovoje prepozno, vendar vas vseeno iskreno prosimo: »Nikar nam ncv/emite naikîga Rudarja!!!

Velenju boste wvli nekaj, kar nikoli več ne bomo imeli!«

In če bi pomagale .^tiripcresne deteljice, ki smo jih nekdaj tako vzneseno iskali po travnikih okc^-li štadiona, bi velik del Velen jčanov bil danes na travniku in Iskal ...šliriperesnedeteljice-za srečo nagemu Rudarju! Za njegov obstoj!

■Zd$/(upino Veienjskih knapov Marjana

10

KULTURA

5. junija 2003

»Za nami je akademska sezona«

ik^prav Šaleški akćKleniski pc^vski '/.bor soohlikuji^ zborovsko uslvariahiosl v Šakiški ik)linl sc^lo šUri loia, so poiiaša s prosiižnimi pri/iianji z zahlovniti (loinanh in modnarodnih lokiiiovaiij

Šaleški akademski pevski zbor sc je v dobrih šdrih letih delovanja oblikoval iz skupine pevcev, študentov jn Í7ob-ražcnccv, svoje pevske spos<> bnosli pa vse od zaCelkov delovanja kalijo pod laklirko priznane zborovodklnje Danice Pirecnik. V njem v povprečju prepeva i>d 4(1 do 45 pevcev in pevk. Kol pravijo, je njihova želja udejanjili dolgoletno zborovsko tradicijo ŠaleSke doline na visoki umel-nL^ki ravni. »Vse bliže smo temu cilju,« je povedala Danica PireČnik in nadaljevala: »/l^or dobiva akademsko zasnovo. Oblikujejo jo pevci in pevke, ki prepevajo v njem vse od ustanovitve dalje. To zdravo jedro je pomembno, /bor pridobiva tudi akademsko zvoko-vno podobo. Delovanje v njem ni enosiavno. Vuje zahtevajo zrelega povca, ki jc pripravljen i^rtvovali prosUČas /a zahtevno

in naporno delo.«

Doslej se je sestav uspešno predstavil na mnogih koncertih poSUweniji ter že na svojih prvih zborovskih tekmovanjih pciiiel odlične re/ullate. Tako je • na primer - na lekmwanju v italijanskem (/radežu lani prejel zlato plakeio v obeh kategorijah, kjer je nastopal. Razglasili so ga za najboljšo komorno zasedbo, dirigentke^ pa za najbt>lj§(i zborovodkinjo- V minuli sezoni so pevci in pevke med drugim zapeli na božiCno-novoletnem koncertu pred domačim občin-

komisija nagradila z Zlato plaketo mesta Maribor. Pusebej pa so pevci ponosni n»i to, da je v zgodovini lega pre.siiřnega državnega tekmovanja uspelo osv<ijili tako lovoriko že na prvem nastopu in v lako kratkem času obstoja le redkim zborovskim zasedbam.

Prepevajo skladlxi različnih stilov od renesanse do 20. stoletja, s posebno pozornostjo pa zbor neguje in ohranja lepoto slovenske ljudske pesmi. Olem sose lahko prepriOalivsi.kisose pred nedavnim odzvali vabilu

jotudiobsobotahpiY'oldnc- Pa zna okolje ceniti njihov trud? Danica PireČnik meni, dii. Njihovo delo podpira Mesina občina Velenje, tudi ostala velenjska podjetja. Imajo izbran svoj krog poslancev, ki jih zjia-jo nagradili s toplim aplavzom, lo jim daje polctii za prihodnje.

/ letnim koncertom so Člani Šaleškega akademskega pevskega zbora končali sezono 2m2/2m. «Lahko bi jo označili za akademsko, pred nami pa so novi izzivi.« Poleg že nekaterili tradicionalnih nastopov bo med

m.

7

, J. S

f- - J.-

il ■ v» ;

^ v f 1 « *

v, M' i ^

m^^ i \ J

K . 1

Za sezono 2002/2003 so si zadati visoke cUje, ki so Jih - po mnenju zborovodkinje • Danice Pi-

rečnik tudi dosegti. (Foto: Juri) Vižintin)

stvom, na koncertu v Škofijskih zavíídih v Ljubljani, bili so izbrani za medobčinsko revijo v C'e-Iju, preccj pozornosti pa so namenili predvsem pripravam na državno zborcwsko tekmovanje Na<a pesem v Mariboru. Zanj so pripraviti bogat in tehnično zclozahleven program. Zrelost in kakovost, kiso jo dokazali, je

zbora na tretji letni koncert.

Po mnenju Danice PireCnik jim zaradi odsotniwti pevcev in pevk čez teden, službenih obveznosti najveCjc težave pov-zroCaorganizjtcijavaj. Izhodl^e je petkova, ki traja od do 22. ure, tej velikokrat dodajo še sobotne dopoldanske vaje, pred nedeljskimi nastopi pa se dobi-

njimi zanesljivo sodelovanje na kakf^nem mednartxinem zborw-skem tekmwanju, letni koncert, s katerim bodo paznamovjli peto obletnico delovanja zbora, radi bi nekaj več naredili na po-dr^ičju vokalno tehnične izobrazbe,... Skratka, ciljev in imetja z^ prihodnje je veliko.

mtp

Natečaj za 5, srečanje senioi^kili piscev

Ljubljjina - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in revija Mentor sta objavila literarni natečaj za vse siarejiU;, kijih zanima literatura in so na tem podorčju Se začetniki. Avtorji lahko sodelujejo s svojimi se neobjavljenimi pesniškimi, proznimi, gledališkimi in esejističnimi Ixîsedili. Ohscg naj ne presega 2(J pesmi, proze aH drame pa so lahko dolge do 16 strani oz. 30 iist)č znakov. Prispevki morajo bili nalipkani, enostransko. Vsak prispevek mora bili (r/načen / avioijcvim imcm>m, priložiti pa morajo Se kratko K>igrafi-jo in naslov ter telefon. Pred 5. srečanjem seniorskih piscev bodo pripravili pet medobčmoćnih srečanj, nam najbližjega v Celju. Izbrane avtorje pa bodo novembra povabili na dvodnevno Ilier-arno kolonijo piscev začetnikov v tzolo.

■ bš

Igra v steklu Matijaža Gostenčiiika

Slovenj Gradec-Do 15. junija je v galeriji dr. Šumela Strnada v îjploSni bolnišnici Slovenj Gradec na ogled razstava del Maiijaža Go.siečnika, mojstra domače in umetne ki sc ukvarja z redko umetnostjo.

Na razstavi z naslovom "Igra v steklu" so na ogled dela s področja zalaljevanja - fuzije slekla. Cj(»tečnik je sicer domačin, v Ozki ulici v Slovenj (xradcu ima tudi svoj atelje. Njegovi unikatni izdelki iz taljenega stekla so vsi ročno oblikovani, naslajajo pa kot igra med mojsirom in zanimivo lehnolo^Jo, ki mu omogoča izdelavo po njegovih zamislih i nt ud i zamislih njegovih strank.

■ bs

Ttl^vlsor SomsHng

cw:9vss

•ekron 70 crfi, 100 Hz -hifi st«reozvok • 2k "scarť priključek

Televizor Doewoo

K14 v T

Digitolno kamera JVC

GfiUVl 145

- ekran 37 cm -TOPteletekst • AV vhodi spredaj, "ficcrt' priključki

samo

29.990.-

VgradnI pomivalni etroj

AUG 95S ND

• do 12 pogfinjkov. 5 programov

• Multizone 9l$t«m pomivanjo

• moŽnostzamika laČetka pomivanjo kondeozocijeki na^in jj$enjg

• učinek pomrvonja: A, energijski razred: &

• širine 60 cm s črno čelno ploIČo

I

KombinIronI hlodlink Bosch

• prostornina hbdilniko/zomrz.: 237/961

• 2 kompresorjo^

antibakterijsko prereka

• ovtomotsko odtoljevonje, prestavljiva vrata

'4 steklene police, 3 predeli

• gtosnost 42 d8. energijski rozred B

103.990.-

Sofen d.o.o,« Smortinrtâ 152« Ljubljana, Ponudba volja do razprodaj« zolog. Tiskaf^ke nopolio niso izključeno.

5. junija 2003

«ffiČAS

107,8 MHz

11

iÁPUSiaiHCŘS0PisiiiM0m*musKi lil asopiSMi MOZAIK

Pod poielje se, seveda, razumejo poćhnicc. Nanje pa soje Irebii pripraviti, da hodn lahkiî k<ir sedaprijelne. Učencem, dijakom in i^ludcnlom v leh dneh ni prav nič lahko. Že lako ulrujeni, morajo iz sebe stisnili še zadnje atome moči in opravili, kar jc opravili Šc Ireba. Z njimi smo!

Na poleljc in poleino shemo pa smo se začeli pripravljali ludi v obeh naivih uredniSlvih, radijskem in časopisnem. Bolj sproščena in bolj »ljudska« bo. Sploh radijska, ki jo bi)mo popestrili s Številnimi javljanji s lerena. Povsod, kjer sc ho kaj dogajalo, bomo zraven. S poletjem prihajajo k nam tudi nove sveže moči.

Vsako poleije jim damo priložnost, da se iz-křižej(5, oni pa nam, da .si oddahnemo. Doslej smo imeli pri izbiri mladih, obclavnih, pogosio tudi bodočih novinarjev, srečo. Priili bodo tudi laki, ki so pri nas že bili in laki, ki se želijo prvič preizku.sili. Veselimo se jih že.

Pričiikujemo pa že Uidi radijsko urednico Miri» Zakošek. Vsaj za kako uro. Zdaj je že ccl mesec ni, čepravji doma, kjer miruje, tudi ni prehudo. Je pa dolgíxasno. Akcija je le akcija. Ksreči pa.se včasu modemih pripomočkov da prccej naredili ludi na daljavo.

■ mkp

l\OV siligl Sank Roik

Po odličnem odzivu, Ic sla gabili deležni prejšnji uspeánid veianjsldh roc-kerjuv šank Rock (Vzemi ali pusti in Hvala za vse},jevteh dneh radijski eter osvežil že nov sin^, ki napoveduje ^ rajsnji izid nove, že dvanajste plošče te legendarne skupine, f^ovl sing] se Imenuje "TV in je porvoku neki^ikoirši od že prej omenjenih skladb, kar le dokazuje, da se zapriseženi roc-kerpnisc p(xiiehkuzi]iin so še zmeraj obdržali svojo prepoznavno ostrino.

Skiadbo je napisa) kitarist BorZuljan, besedilo pa je delo bobna;ja skupine Aleša Uranjeka

Fejat Sejdić v Veleiijii

Jutri, v petek, 8. junija ob 21.30, bo vAiriju velenjskega gradu etno koncert, na katerem bosta nastopili slovita desetčlanska »tru-baška« zasedba FEJAT SEJOiĆ ORKESTAR iz Srtije in devetčlanska bobnarska zasedba PERKAKŠNS iz Litije.

Legendami Fejat Sejdič je vodilni balkanski mojster trobente in dobitnik mnogih prestižnih glasbenih nagrad. Je večkratni zmagovalec slovitega festivala trube v Guči, v svoji dolgi karieri pa je med drugim prispeval tudi glasbo za film »Dom za obešanje«, Emirja Kusturice, sodeloval 2 Nedo Ukraden in mnogimi drugimi vrhunskimi glasbeniki jgrař Tilu in še nekaterim pomembnežem... Mojster Fejat fn njegovi trubači s svojim nastopom publike nikoli ne pustijo ravnodušne, njihov raznoliki repertoar pa obsega tako rom^e tradicionalne pesmi, kot zimzelene melodije tn priredbe znanih pop rock skladb. Koncert organihra Šaleški študentski klub.

M9h

NA mm

sniiiCT

Vroče Vel^fčanke se lahko pohvalijo z novim singlom. Pesem ponovno prihaja izpod peresa Frenka Nove. njen naslov pa je »DokaS mi«.

/HI iS

Skupina Zeus je ostala brez pevca. Z dosedanjim so se prijateljsko in sporazumno razšli, iščejo pa že novega. Če mislite, da ste pravi, pokličite na 031/373 648 ali pišite na infožzeus-music.com

riOK \l\ BKI^GOVIC

Saraievski glasbenik bo ponovno nastopil v Sloveniji. Tokrat spet v Križankah, kjer bo nastopil z rahlo spremenjeno zasedbo in bolj veselim programom. Koncert bo 15, junija.

»Minuta do polnoči« je naslov novega singla skupine Make up 2. ki prihaja : aktualnega albuma Druga prestava. Skladba, ki nekako štrii iz koncepta albuma, bo doživela tudi svojo video izvedbo.

GAMIÍ ()V I;R

Trije mladci so prodali več kot 20.000 izvodov svojega prvenca »Igra za dva«, kar je drago stalo producenta albuma Zvoneta Tom-ca. Ker je stavil, da te številke nikoli ne bodo dosegli, je končal broz las.

VuN.h

Po seíňiih letih delovanja bo hrvaška dekliška zsedba. ki je nekoč naše sosede zastopal ludi na ev-rovizljskem finalu, izdala novi album, Izšel bo 9. junija, njegov naslov pa je »Da capo«.

1'ika pi víť s samosLojnim a 11) umom

v ponedeljek, 2. junija, je pri založbi Dallas Records uradno Izšel prvi samostojni album Pike Božič, potem ko je odšla iz zasedbe Sound Attack Naslov albuma je Style, na njem pa je deset skladb, med katerimi je kar nekaj takih, ki so poslušalcem že znane: Vem, da misliš name. Vse zvezde z neba in Me bom čakala le z letošnje EME. Besedila skladb je lepa Pika napisala sama, pri glasbi pa so ji pomagali prekaljeni slovenski glasbeniki in avtorji Aleš Klinar, Jani Hace, Franci Zabu-kovec in Aleš Cadež. Ob izidu novega albuma na radijske valove prihaja tudi nov singl Jaz in ti.

r ■ ~

■ LESTVICA

3

Dve Icli pred okroglo Štirideseto oblctnico dela jc ansambel Sloveaski muzika nt jc Stí naprej ena na^h najbolj delovnih in potujočih narodno zabavnih skupin. Vsiiko lelo na^iejejo vsaj sloiridc.sci nasi op ov po evropskih drŽavah

V ich dneh jc i/5cl njihov najnovejši album z naslovom »Vsiik se z nami veseli«, ki prinaša desci novih ali na novo preobleCenih skladb ler po-ipuri poskočnih polk. Med njimi jc njihiwaslarejSa uspesni-ca, po kaleri so kaselo in

bla Andrej Smolej in Vinko Širucl. Posebni zanimivosti med starejšimi skladbami sla znameniti Avsenikov »Pastirček« in vaJčekz naslovom »Ko prileltí k nam lastovke«, (»reza aspcšnico, ki jo je s Slovenskimi mu/ikanli pred mno-

in Čeravno so veliko zdoma, si vzamejo čas ludi ?a igranja po Sloveniji. In seveda za pridno .^ncjTiiinje novih melodij, ki se jihjc doslej nabraložczapci-intridcsct kasci in zgoščenk.

zgoščenko tudi poimenovali, ne manjka pa nil i njihova izvedba legendarne >>Na (ioli-ci« in.še nekaterili dru^h zna-niii skladb.Vse avtorske skladbe sta napisala vodja ansam-

gimi leti prepevala Danica Fi-lipič, zdaj pa jo je slišati v izvedbi Maleje Horvat Zver. Slovensko besedilo zanjo je napisal Ivan Sivcc.

Znan belokranjski godec Toni Verderber s člani svojega ansambla nazdravlja izidu Scste zgoščenke in dese le kasete s kratkim, a pomenljivim domačim naslovom »Pisanice«. Za fotografijo na naslovnici albuma so naročili posebno izdelavo te belokranjske zna-menilosii in po njej poimenovali tudi naslovno pcstm. Dodali so ji Še de-vel drugih nc5vih polk in valčktw, prav vse pa so iz dclavnice mojstra Ibnija Vcrderbcrja. Večino besedil jc prispeval rojakTo-ni Ga^pcric, po eno pa še Ivan Sivec in Ivan Mala-vaSič.

S tradicionalno zasedbo ansambla, ki že sedemnajst let ostaja nespremenjena, lokrat sodelujejo nekalerizanimi-vi gostje. Mladi pevki Nalaga in Alenka Mihelič, Tonijev sin Domen Ver

derber, ki igra soIo kitaro, še ena mlada pevka Karin Kobe in v recitalu 7 glasbeno podlago ludi Toni GaSperič. V

vseh skladbah pa ostajajo zvesti prepoznavnemu zvenu s tamburico in izvirno belokranjsko me I odi ko,

■ n

Vs^o nedeljo ob 17.30nafíadíu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Tdkole sta glasovali v nedeljo, 01.1)6.201)3:

1.GAŠPERJI: Ko greš na svoje

2.P0GUM: Kdor pravi je Slovene

3.MIHELIČ: Na veselici 4.1G0R + 71: So ptičice zbrane 5.ATELŠEK: Muzikantarski salon

Predlogi id nedeljo. 08.06.2003:

1 .ČUKI: Ta sosedov Francel]

2.G0TER; Ko naš Abraham slavi

3.MLAD1 DOLENJCI: Nocoj je drjga rekla mi

4.NAVIHANKE: Mora biti moj

5.VESELE ŠTAJERKE: LJubček moj. srček moj

: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

% lâlor poteka vsako soboto otj 9.35 un. Zmagovalno skladbo pa lahko

^ slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30

A in po poročilih ob 18.30.

1.ALEXAflOER-Take Me Tonight

2. SERTAB ERENER-Everyway That 1 Can

3. MODERN TALKtNG^TV Makes The Superstar

L .

Viii Grabner

iraoner m

m ^J

V sobotnem izboru pesmi tedna je prvo mesto odnesel mladi nemški pevec Alexander Klaws, sicer zmagovalec velikega nemškega izbora mladih talentov Deutsdiiand sucht den Superstar. V maratonskem iz-tioruz velikim številom slave zeljnih mladih pevcev je na koncu največ glasov in najboljše ocene žirije pobral še ne dvajsetletni mladenič iz nemškega Sendenhorsta, ki s prvo uspešnico Take Me Tonight že osvaja simpatije poslušalcev liK^i izven meja Nemčije.

Gorenje šampioni...

RokoíiKalasi (lOríMijc bolj kol v skk^píiíh prvcnslvcnih bojih birsloli na llnalncín pokalíUMii lurriirju - Sr iríMjlr v letošnji K^krnovalni se/oni pi^emagali Prute - Najslajša ziiia^a {>1 i-íiesla pr\i naslov pokalnih prvakov - Najlepših darilo pretls<Hlriikii IVanoii Plaskanu ob rii(^ř>oveni sIoví^su.

stane Vovk

V pivcnslvu so bili rnkomclaSi (iorcnja Ic korak <îv^ rûiab. Priigrali sii siga ri^komcln'il Prul. predvsem ZiiKtdi pi'Cdn<îMi diSHiiću dvtv rjtic ill N^lonjíuni jío Šc ivi\j\ù povr-sli osvojili prav lakn izvršiiio irclje nîesiû.

loda pred mi>>tvnin priiiodoiisli, ki jc s svojo igro luvdušiijc rokcv melnojavnosL je bilo šc ena priložnost. Odlični Vid Kavdćnikjc po osv\>jcncm ir^^ljcm n^c.slu v SK> venjgTiKlcu. dcj;«l: »/filmov Hnale pokjla. Tudi pt>kjl ni nedosegljiv. Prui^îanl ne hodo Imeli prcdnosll tlojTia^ie dviirane, kol na dveh prvenstvenih lekmali. Zalo bomo v psilioU>^kj pji:dni>řiti.« Pixlohn^î je mvnil ludi Ales Sirk. jiinuk povratne îckmc konćnice pivytisîva s Pre-vcniom. Tudl Giirazd Skiif je iit^j ubijal «jjiijfw i^'srambc na finalnem tur-nii^u. Uspeh so napiwedavall kape-uin Scbasljan S<>viř ... vsakdo, ki snio ga o Ion po sUwju v St^wenj Gradcu ^prawvali. Círebbihjl.écM pri len) navievanjup^viibiíi na njihiv vc zveste navjjaCc SaleSke gnif^ike, ki so v Slovenj (Jradexi In pred tem obakrai na Kodeljcvcni pregla«;îll vso linige.

Večina jc bila prepriCana. da bodo njiluwi fantje priSli no presiol slovenskega po kalne fia tekmovanja. Pred prihodom v ïkolj o Loko je med navijanj padla ixlli>čiiev: Ce ho-<lo dobili največji pokal, bomo zadnji kilometer ali dva poti do Velenja prehodili pek

Po prtziîurijivi in napeti tekmi s Pre-veniom, k(i so se z /atlclkoni Sirko tri sekun^le pred koneem re^^ili Iret-je tekme, so imeli ircncr Ivan VajdI, njegov pomočnik Boru-t Plaskan, predvsesin pa ťiziotera-

pcv Mile MaksinKivii icdcn dni ćisa. da fante osvežijo za twpad na sam tron slovenskega pokalnega tekmovanja.

roKliuiliia srhljivka

Najprej so morali v nov obračun sPrcvenioni.dnigi poliinalnl par je bil Celje Pivovarna LaSko - Mobitel Prule 67- Približno Je^iel nelnut pred koneem tekme seje /delo.da bodo giivtje doživeli celo dvoSte-vilćni kmalu pa bf bil vrag

odnesel salo. Veletijćani ^o imeli deset minul preti koneenî kar sedem /cadetkovptvdninii/lienerlvan Ut-jtll se jc zavedal, da jih ćakai^cob-raèun ^ PrulamI, 7-ilo je želel nekatere igralci i^dpočiii. Priložnost jc dal mlajî^im, saj je pridobljena izkušnja na taksnem turnirju Nekako dragocena. A se proti otlloOnini igralcem Prevenia niso najbolj znaíll. Po«;k'dlea: prednost je hilro skop-ncle in namestodvoíícvílCncga ptv raia vdveh zelo razburljivih pi> daljskih le /ntagali. Pravici jc bilo z;ido5čeno. Ctlcdc na pripravljeniwi, na i/jemno iga>, bi bilo krivično, ćc bi Ivan Vajt.il s svojimi igrutei ostal brczllnaia in brez največjega pi>ka-la.

Namesto îesulcic t minuije tekma H'iijala skoraj pi^lovic»">dljc. OoUwo so bili pv> takšni izčrpljivi maratonski igri najbolj zadovoljni Ljubljančani in tudi prcpriôimi» da bo utrujen iiuspn>inik zatije lahek zaio-gitj. Debelo so se ^usleli, VajdU>-vi fantje soziuwapuslili srce na parketu. VTiUar Škofje 25 po) finalni m obrambam proti Prevenlu denial se 18 preiti Pi-ulam. njegovi j^oigralci so izjemrn' igrali v iVuambi, v napadu pa neusmiljeno zadevali. Le slabih deselili minul na xaéelkuje biloprul-skih.vse druge v/n.uncnju mmenih. Koso jim ušli za devet zadelki'«v(lR

: 9) so navijači na tribtmi že /ačeli slaviti in razlegala seje njilvua i^e-sem: Sampiimi. Šampioni —

Podtîbno kol v,Slovenj (iratlcu. ko M si priigrali tretje mesto, so si tudi v Loki po zat.lnjem scnlnikovenî pi'^u skkíčilivobjem, naredili krog in se nato na parketu dolgo ve^^eli lepega pokala skupaj z v^emi. ki so prišli v nedeljo popoldne v Škofjo lj>ko ix Velenja, ňoStanja .... bilo jih je veliko, saj so i^eleli v živo doživeli najveći uspeh velenjskega nikomcta. Bravo, zlati fanijo.

Ohljilim so i/polnili

(ira§čaki&>ohljubo iz|x^lnil(. Do» ber kilometer pred Velenjem io iz-siiipili i/ avii^busa in nati^ piU natla-îjevali pe5Rdeče tivorane. Obljubo je izpolnil tudi Sofcr Eilo Ovćjak»^e greste vi pes. bom jaz peljal zavii->busnm z;\ vami zvralno,-je bil «•klk^čoTi, S petjem in ob zviv kih harmonike, veselem vzklikanju, tn')l>ljcnjuin ob spremljavi pol (epskega vozila so prišli pred Rdečo dvorano. Tam so sc začeli /hirati tudi tlrugifi ljubitelji ir>komela in vsi skupaj s<> nali> družnt> pnaikah drugi avtobus, iz katerega so izklopili igralci z zlatimi medaljami okri>g vratu, In pi^n^wikî se veselje, pelje, rajanje ...

Dcjiili SO:

Ma<jaž Kknienvie. nekdaj odličen rokometaS (»orcnja: Praznujemo, praznujem<i. prazjiujemi^... Vesel scjn. da je na^im ťali»m uspel velik met, ki jc rcAiltai trdega dela trenerja DžangiMa ( Ivana Vajdla-p. p.). v kateniga ^mo veijelL wijeli siho v njegtwoeki|'Hx ť^siiike vsem fan-ton. tistim, ki so doslej deUili v mkiv metu, tistim, ki bodo jutri delali v njem. Veseli in ponosni smo .. .<■

Vid Kaviićnik: Zapisali smo «hj v

zgodovino a^konKta. Presrečni smo. Vse kar smo pMll Prulam. morda eelo neupravičeno izgubili v piven-stvn, smo v pokalu dobili, nuirda ie već. Morali smo ga osvojiti, saj ima-mt^ fenomenalne navijače: dokazali smo, da znamo igrali. Nismo ig-rali za denar, igrali smo ssicenK lo je lahko videla vsa Skwcnija.«

Hurut riaskan kot dolgoletni kapetan ni ime) priložnosti, da bi se veselil takšnega uspelui: «Presrečen sem. Dvanajst let sem 6ikal kot kapetan na ta pokal. Ni mi bilodano. da bi ga dvignil. Danes gaje dvicnil nu^ naslednik Sova (Sebasijan So-vić-p. p.). Nepopisno srečen ^tîi. kot da bi bil igral. Na klopi j^em te bnif trpel.^

Kapelan Scbastjan SovtČ: -»Prvo leto sem kapelan moštva, pa sem dvignil piikal. Plala (Plaskan) je prvo )eto kaj'wlan in jc tndi bil nagrajen s pokalonî... fanta.slično.

Ncsivčnosmo izgubili tretjo tekmo v končnici prvenstva s PrulamI na Ktvieljevem, Jlxia v Športu se v^'vrača, Danes «mo dobili to. piî Čemer sm^^ dolgo hrepeneli; to jc pomemben di'>g(xlek za vse - klub. VelenjČane... <•

Gorazd Škof. vratar: »Lani sem bil ^ v drugi ligi, letos sem tu med y)atimi janti. Imamo tretje meMov prvenstvu tn tale lep pcM^al pred mano. Moja matnaje dobila skoraj řiv-ei ziotn ob spsremljanju naših tekem. Pi>kazali smo. da smo bojevit i. da imamo veliko srce in dobrega treneija.«

Tudi trener Iviiu Vajdi je ime) podobno kot Plaia. Sova in drugi rosne oći: »D;uiesje za na'^ najlepši Ite-niilek. največji uspeh v dolgoletni zgodiwini kluba. Vse čestitke fantom za eelolelno garanje, njiluwo odrekanje, priziidcvnost na treningih; vse losem nam je danes boga

to poplačalo. Hvala mojim po-nKH/iîikom Plati, kondieijskemu Irenčinu Sianelu Skobemetu, dr. Poli-maeu,zlalim nakani našega M ileUi. tehničnemu Ciogiju. hvala A'estim navijačem, ki so nas v^c leto »nosili« in bodril i. Hvala vodstvu kluba, pi^krovitelju.livala Velenju.*

I\a\dušeno |)i>/(lr;avin rokomet dsc

RokometaiU: iovponedeljckpiv piîldne v srediScu mesta, na Titovem (rgii. navdušeno p<")/dravi I i ludi mnogi Velenjčani na sprejemu, ki si> ga zanje pripravili predstavniki Mestne občine in ?iportne /veze Velenje. Rokt'imctaŠem so za izjemen uspeh čestitali župan Srečko Meh, predvdîjik zve/e ,|ožc Kav-tičnlk in v imenu j^avncgo ptiknwi-telja (îorenj:i ,hm«z ŽIvko, sicer podpredsednik RK (îorcnje. Od zadcTvoljstvoje Žarel tudi predsednik RKciorcnje IYanePlaskan,k( se letih, v katerih seje v piw stem času raztiajal klubu, poslavlja s le dolžnosti, lepii popotnico pa za-{>uVa novemu predsedniku .Jan uzu

Zivku.

•-8 te genenieija, na katen> sino piv nosni, jo čutimo in podpiramo. Uspeha ne bi bilo, čc ne bi bilodcv bre orgajil?acitc. (k>brih sporuiih delavcev, vaše eneigijein sposobnosti, znanja, in spona^rjcv, vsem skupaj se zahvaljujem, da $e laliko tlanes z vami veselimo. Viste najboljši, zato vam 5e enkrat iskrena hvala. V Tt)komelu so bili pravi ljudje na pravem mestu, znaii so. verjeli .so.zjBiv gli. [h velja tudi za dolgoletnega predsednika Franca Plaskana. Najlepša poptHniea sportu, rokometu in vsem meiíčiínw je t4>.dasnuî pravkar začeli obnavljati Rdečo dvorano.« jc vzneseno gi'woril ž\ipaii.

Srečko Meh je n^kometascm piv daril skulpturo domačega umetnika C>ia Valenčaka, ki predstavlja trdnjavis. katero z mislijo p^wku^S osvojiti »Vistejoosvojill Navrhu je drevo» življenje, in zagotovo so tudi danes, ko ste na vrhu. va^i eilji usmerjeni naprej, v nove uspehe.«

Vse najlepše, najboljše je sijajnim rokomet a.šejii v inieim ?4-člonskcga kolektiva velenjske športne zvc/e zaželel tudi njen predsednik .h>Že KavtičJiik. T-Vložekvčli>vekaje največ in se dolgoletno obrestuje. Obrestovalo se jc. Po vasi zaslugi je tudi rokomet v Evropi, tako kolje v

Evropi vas glaviii sponzor (iorenje, tako kot je v Ovrt>pi vVcIenje. Prepričan sem, da sc to drevo ne bo zamajalo. Ne more se. pt>rok za loje 5(1 let trdnega dela. na mwem v^xl-stvu paje. da bo takšne rezultate tudi oliriinilo.«

I\ujlr|)se darilo ]>rrd-sednlkii

/osvojenim pi'>kalo)ii soix>kome-lasl najlepše nagradili predsednika Franca Plaskana,

^ -Krono smo postavili včeraj v Sk(>lji Loki. lo je bila zame posebna mignida: to je pt>sebno zadiA'oIj-siv{\dase je tozgsKlilo sedaj, kopo 35. letih yaključujetn predseilnišk<^ diílžnt^l: kot lia je bilo to darilo na-n'ïieno.«« Franc Piitskan seje /^hvalili trenetjem. sirokovnetDuwxKtvu, vsem, ki st> vtkali s-voje delov ta uspeh. zaželel n^wemu predsetlnikti, da bo, kolje dejal, «lo ladjico, ta n>komet vozil uspesno naprej, k pi> dobnim sijajnim uspehom.« /late rokomctaSe ^^ z nastopom pozilra-vili tudi velenj.ski pevci, Irena Vrčkovnik, Robi (toier, Matjaž Ograjen ie k.

Naj končam tale zapis o velikem uspehu velenjskih rokometašcv z besudanii igralca Uranka l'ainšeta: »Pred vami je najlepši ekipa, naj-b<'iliia.z najbi>ij5im srcem v državi, Evropi: to je ekipa, ki ima duh zrna-giwalca, igra, igra, ki satno igra ... yeU'nje,<(impionf... (iorvnjeJiimiph anf... N<ij wsliii. nojsfsl/,^. nuj se slis^u do nehii, da (k/nnje, flu (h>' renje. da (iorenješpihu'zno... oh. <ile... jc nato it dolgo cvdmevalo in še M^o bo. prepričani smi>. iFolnrepnrtAž« na stnini 28.)

Finale: Ciorenje - Mobitel Pruleó72y:25(l6:8)

Garvnje: Škof, Tamše 2, J. Do-beKck. Peterlin, Bedekovič 4. Kaviičnik5(l).MIakor2,CKlir,Siv Vič 7. Sirk 7, Gaj^k, L.Dobeli^ek 2, Stefan le. Skok.

M. Priile: Podpcčan, Šimon, Natek t. Brumen.^ (I), Vučeč\'ič4 (2),a«ckovič I.Lubej l.ricko3,Si-moiuwič?, Zniič l,Matovič2. Airman 3. Kasielic 1. Lapajne.

Polfinsiu: Cn"irenje - Prevent : 32(27:22.22:22. 12:7);

M. Pnile - Celje PL 31 : 27 (Ift : 15)

Za 3. mesio: Celje Pivovania Laško : Prevent 38:2.5(19: 12)

Razmišljajo tudi o nastopu v najprestižnejši ligi

I^)S()varicdi sîiio / Janiiein Živkoni, novim prcdsodnikoni RK (iorciîjo

Oejan Tamše

/ novo sezono se bo v Rokometnem klubu (îtîrcnje marsikaj -^j^re-menilo. Pravzaprav se spremembe dogajajo že zdaj. saj so rokiv meiaJi skoraj presegli načrte. / eno nogo so tako a'koč bili v ligi prv:ikov. v rednem delu jim ni uspelo, toda sedaj, po od.stopu Prul se jim /nova olv:la nastop v najpresi ižnejíem evropskem piv kalu. Prižlo pa bo tudi do spremembe nu predsedniškem itolčkiK Frane Plaskan, dolgoletni predsednik in legenda velenjskega rokometa se je odli>Čil.da bo to mesto zapustil mlajšim, novim obraz*")m. Nwi predsed)iik je man-Jani/ivko. ie finančni direktor v Goretiju, ki je bil večji del mladosti aktivni smučar, tudi član mlajših reprezentanc, predvsem v hilrih disciplinah. Težka poškodba pri padcu pri smuku mu je onemogočila nadaljnje ukvarjanje s tem športom, zalo se je bolj posvetil Študiju in ga v Ameriki Uidiki^ičal. Sedaj je sv<v jo novo ljubezen nasel v kolekt iv-noa Športu - rok<imetu. 1^.07 lisma'ùcv r rokonwfje prišla lako r^oč čez 'toč' Natvjcni s»w va.s hiti }{it<taii v vfogi .\mučarja. Kah> da vavjesažaj raia pol oh rptivnem di-lu v (ionnjii ponvs/a /lu-d špoiinejunknoiiarje? "Po pogovoru z dosedanjim predsednikom smo se kar hhro našli Najprej so bili zeU> nelbmial-ni pogovori.ogledal wm si nekaj tekem se delno navduiil. opazil sem prijetno vzdušje, kije v ekipi Cîorenja. Potem, ko mije sedanji predsednik nakazal, da se pi'>časi nnuierava umaknili iz rokometa, smo sc pričeli resneje pogovatjoti

o nîc^em priluxlu v klub. Na Zi^čet-ku se jc bilo sevetla težk«^ kar tako íxíločiti za takšno funkcijo. Prvič že/ato, ker sam nisem bil toliko doma v rokometu. Danes je stvar seveda drugačna in moje /Jia-

JaniZivko (foto: vos)

nje 1er videnje o n'ikometu seveda tudi. Razlog, da sem se vendarle odloiil /a to mesto, jo tudi kasnejši pogovor s Franjem Bohincem, članonj uprave (îorenja. Prvič je bi) mnenja, da sem "šporl-nik" in kol drugo seveda to. da sem eden izjiicd prcťlstavnlkov glavnega sponzoija/'

liodo va.ša skrfi zifolj finance aH ludi orf^mzđ<MJa, kadrovanje ipd.? "Ne bi mogel reči. da se stroke ne boni dotaknil. Uxia v prvi vrsti je naloga tako rcnomira nega kluba organizacija in pa finančna plat. Ki>l Iniančnik v Gorenju to seveda dobro poznam. Kaj bistveno

novega zame lu nebo. Vsekakor pa bom intenzivno si">delaval s trenersko stroko, poslusal trenerski katlerin strokovni ^tab o njihovih p<>trebah in željah, npr. kakšnega igralca bvimo kttpili, koga bornih zadržali ipd." Ai» ra\'no pri i^rakih ... I Jih' kù te fi<tvorimo o kakšnih zan-imivih immih v Oonnje? "No, vsekakor Že potekajo ak-t ivni pogovi"kri z <iosedanjimi igralci Gorenja. Polgavitno munje, da zadržimo vse ključne igralce prve ekipe in kot izgileda bo tako lutli t>stalo. Vemo. da imamo nekaj izrazito obetavnih igralcev. V prvi vrsti moram omeniti Vida Kavtičnika. Luko in Jureta Do-beUka. ki so zagotovo gonilna sila od teh najmlajših. Nc smem pa pt>ziibili: ne morem reči starejših igralcev: nekoliko bolj Izku.^enih. kol so Ck'krazd Škot; Bi'ankc^ Bedekovič in Še kdo. K:\r .se tiče novincev. smo se res žc pogovaija-11 z nekaterimi, vendar o imenih <e ne bi govoril, saj moramo najprej ureUiti status s temi, ki sem jih prej omenil. Dtxlal bi Se to, da bomo gledali v lej smeri, da bo-tiio v Velenje pripeljali igralce, ki bodo Síxlili v to skupino. Ekipa je neverjetnih homi^gena. fantje krasne osebno.sti, kot lokomotiva so... bivz kakršnega koli zvez-nii»tva. Brezdvoma se bomo tudi zaradi težkih evropskih tekem okrepili z dvema do tremi kvalitetnimi igralci, /e v klubu Prule bi našli nekaj igralcev, ki bi nam prišli pniv. •• Kaj pa ^ h}^ giavneaa sponzorja y HO' i sezoni. Letos se je t idi h, da .tiik z lutjltftlj^inia slore/akîina ekipama je, ^'soj na parketu. Je priča kova fi kakšne korak naprej y

fcj stneri?

"Absolutno. Ciorenje je kot piv slovna organizacija je zelo uspeSno [xxljetjc in piîslujc že skoraj takí^ dolgo, koi som rokometni klub. /agoiovo pav prihodnji sezoni ima resne namene tudi v ri>kometu. Pričakujem, da Immo okrepili podporo generalnega sponzorja, kar se financ tiče dodali i^e već strateških sponzorjev, saj takšne p<xlpore dosedaj ni bilo. Sanîa vloga generalnega sponzorja pa oblaja enaka: torej, da zagotavlja najvci^i finančni vložek. VïckaW pa ne edini. Mislim, da Gorenje, gledano v odstotkih, §e vedno daje prevelik vložek." .V sezono hmfe hrikane morali hifi UJdovofjni fudi leffts? Trrtjv maslo I' drtavnetn pn'enstvu in iiasfm'pokalnih Zfnagovah cv. To sla rtsis lepa dosi'tka na začefkii va.vv kariere in zaključku h'ranca fiaskana. '''/m gospoda Plaskana se je res lepih končala njegiwa 35-lelna kariera. kar pa se tnene tiče. lahko rečem, da jc sedaj elvica, ki mi jo je postavil, kar precej viAmbicije pa seveda ostajajo iste, kar podpira tudi glavni sponzor Gorenje.

Sedaj inuslv na volja tnoij\ost natif opa v dveh evropskih pokalih, morda celo treh fî "Kot kaže. res. Igranje v pokalu Evropske p^koiiietne zveze smo si s tretjim mestom zagotcwili, s pokalnim naslovi^m tudi inožnost nastopa v pokiilu zmagiiovalcev, sulaj po odpovedi Prul pa resno raz-tnišljamo tudi o nastopu v najprestižnejši ligi. ki prinaša vsaj íesst tekem, f'4 se bo to uresničilo, bomo seveda v ligi prvak^w tudi nastopil i."

Zasluženo za najboljšimi

Trdo delo in (lol)ra obcaiiibu - ključ do uspeha

Tjasa fiehar_

Košarkarji Elekire so sezono končiili na 6. mestu. Po prvem dc-lu leknKwanja so bili eelo tretji. Po tednu dni počitka so sc v pi">nede-Ijek znova zbrali na trenmgu, kar smo izkoristili za krajši pogovi>r s trenerjem Šostanjčanov Milošem Sahari i no m. kije spregovori) o minuli sezoni, misli pa so že usmerjene tudi v prihodnost.

Cilj pred sezono je bil obstanek v ligi - na koncu pa ste osvojili celo txlličn<h 6. mesto. Kako ste vi vklc-

Mlhš Sagaćin (foto: vos)

li leioinjo sezono - eno naj-uspešnejjiilí v zgoslovini Elcktre?

Cilji pnid sezono sti bili zastavljeni igralskemu kadru primemo, saj smo igrali z neuveljavljenimi igralci, večina jih je iz domačega kluba. S sistematskim delom pa smo lani pričeli zelo zgodaj - junija je bila Vsa ekipa zbrana, VAko da smo avgu.sta že lahko začeli s

trdim delom. S tem smo se hitro izkopali iz ležiiv glede obstanka v ligi. /elje pa sťs mct.1 .sezono nekoliko narasle, fantje so sprejeli moj način delo, iz tekme v tekmo smo stopnjevali tako rezultat kot delo in smo se n:j konct) zasluženo uvrstili tik za najboljiiimi slovenskim klubi.

Vpn'cni dehi fcknwwnja sle rlolňU drugi najmanj kose\'. Ali lahko iz It-ifff sklepamo, da kosarkarska Ji' iozofija temelji predvsem na frdi. af^resivni abramhi? Res smo imeli v prvem delu ta-ki>j za SItwanonî drugo najboljšo obrambo. Obramba je stvar kolektiva. priiv kolektivno, trdi> delo pa je bila ena oťl usmeritev strokiw-nega v^xhlva. To nam je us|>elo in predvsem z obrambo smo se íxlle-pili od .spodnjega doma leslvice. Napail jebil nekoliko slabsi. vendar se v slovenskem prostoru z dobro obrambo da nadomestili nekaj slabši nap.id. Veseli fudi dejstvo, da so se v člam ki vkipi dokonáno uveljavili neka/cri mlajši domači igralci - predvjrcm Gorwk in Nnhanovic. Kako ocenju-jelc njun napredek/ Že pred se/ono smo vedeli, da želimo dati priložnoM tudi neka-teritn igralcem, ki prej niso bili nosilni igralci v klubu. Predvsem na igralnem ine stu centra smo dali v igrodva mlada 20-letna igralca. Na račun razvoja mladih igralcev pa je nekoliko trpelo delo in rezultat ekipe, vendar smo iz tega izplavali s pozitivno bilanc<.v So iie nihanja, vendar jc Že to veliko. da lahko imamo na Uo-ločenih pozicijah mlade domaČe igralce.

Kako sicer poteka v kluhu delo z mladimi? /iU prihajajo še kakšni igralci, kijih Itomo lahko v prihodnji sezoni videli v članski ekipi?

5. junija 2Q03

SPORT IN REKREACIJA

O združitvi Rudarja in Ere Maribor že krog pred

13

Iz NK Rudar in NK Smarino smo lorck opoldne dobili spodnjo sporočilo z izliodišči za |)ovozovanio obeh claiiskiti rnošU^v -

VxJsJví NK Rudiu Vcictijc in NK Sniarlrn> iz Šniurtncga tib Pakl Ma skupaj z viîdiilvi obeh gcncruhïili spon/orjtfV Premogovnika Velcnji! d. Ù. in Ek ci. d. Velenje izot^liko valispnrii/um. ki vsebuje izhodišča za uresnićilcv iiiinierc o piwezova-nju obeh članskih ekip, NK Rudar in NKŠimrliiougalhvlj;Ua,da je z namenom /agolavljonja irdncjSih osnov flřlftvanja in ziigolnvlj.inja na^Îrtovaiîiiî leknuwalnih ozimma deliwnih ciljcv obeh dmstev v pri-hiKJnjih sca^nah potrebno racionalizirali pas.íwanje obeh. in sicer na naćin, da sc povežejo njuni infra-slrukuirni. kadrovski, finančni in drugi potenciali. Iz te ocene izliaja skupna namera, da se kot posledica lakc»začtianej»a piwezovaiija ob-likujeUi dve ćhmKki ekipi, od kale-rih bo inicla ena profesionalni druga pa amiiierskt slaius. Era d. d. bo u^lamwiieljiea mwc

gosptxlarskcdnizi)e,v kalcribosia oba generalna «iponzoiia zdnjževa-la sredstva za delovanje profesicv nalne ekipe z inienc^ni NK Era - Rudar. 'la ekipa se bo v sezoni 2003,'20(14 prijavila zi nastop v 1. SNL Lako. da bo gospodarska družba licenco za lekmwanje prevzela od NK Era Smarino. O^ini-cil le ekipebovVilenjn. nasi opala pa bo i/menićno v Velenju in v Smarinem ob Paki.

Nova gospod;irska dru^a bo v zameno 741 prenos licence NK Šmartno /agoiovfla. da sxJ NK Rudar Velenje ptev/ame licenco za naslopa-nje v 2. SNL in fiiianCno podprla njegovo dejavnosi. Lasu.ik te licence ne bo navii gosptxÍar\ka dr^ižba marveč NK Šmarino, ki se v sezoni 2iJ0?/2(K)4 prijavi za naslopanje v2. SNL, Domicil le ekipe bo v Smarinem Paki. kluba i;cl>ivia posebej dogovorila, k<^liko ickem bo drugo-

ligaSkackipa igralav Smarinem ob Paki in koliko v Velenju. Oba kluba NK Rudar in NK Smarino bo-sla samostojno delovala naprej in zagi^lavljala delo mlajSih ekip. NK Rudar v naslednjih treh letih ne bo inîei svoje Članske ekipe, 2 organizacijo mlajSili selekcij pa bi> z;igo-tavljal piramido ekipi, ki bo nasti> palavl.SNL

O lak^ncni prcdU^pi bovla najp<v zneje do 15. 6. 2003 odločali skupi^Cini obeh klubov. Če bo .^prejel. bo takoj nali> prišlo do ptxlpisa knwnepogixllvtcrpripravc řn sprejema cwtalih izvedbenih pogodb in akUw. Z vsebino predloga smo seznanili ludi NZS in Združenje klu-bcw 1. SNL 1er zaprosili za stiglasje.

■ NK Rudar, predsednik: Herman ArliČ NK Šmartno, predsednik: Gv/đo Omtadič

koncem prvak

ijubljana poskrl)ela za neresnosi prvenstva

v

Soštanjčanl še vedno drugi

Nogometni šošlanj^kega irel je ligama so v zadnjih ireh prvenstvih krogih osviijili lepih sedem ti>êk, V Bistrici so zmagali, zato je bilo priêakvwati, da bodo /anagali tudi doma. A so se proi i poprečni ekipi Smatja moralizxídovoljilí lesu^čko (1: 1). Znova .so v. učinkov i u^slj«) navdušili v Sladkem Vrhu proii Palomiv24. k rt"»?«, s katero so imeli do tedaj enako Število ločk. izid je bil 5:3 za Šo§la)ij in znova .so se vrmli nadiugomosto. korje Bistrica nepričakovani) doma izgubi(s s Kiizjakom iz Radelj (d : 2). V predzadnjem. 25. krogu, fio boštanjčani računali, da bodo doma premagali I ud i st->l idno mo.stvo Malecnika in seulrdiii na drugem mestu. Prvo je fx nekaj krogov oddano Pohorju, ki naj bisc znovavmilovdrugolt-go, iz katero je izpadlo lansko se-7ono. lo bo odvisno od icga,čebiv do na.Šli pokroviielji. Uxlavar^ivanci trenerja Ervina Pol-ovšaka so bil i spet natlvse neučin-kiwiti. najrew tudi nasprotnik in tekme seje konCala brez zadetkov (O : 0). Kljub spodrsljaju .^o SoStanjČani ostali na mestu, ki pa je ogroženo. Pred drugouvročeno Bistrico itnaj.i dve točki vci5. Ce želijo naslov podprvaka. v sobotnem zadnjem, 26. krogu, ne smejo izgubili v .Sr»JdiSču , ki je na Sesieni mcsiu. Bisiriea ho imeli v:«aj na papirju veliko lažje delo. Na wojem igrišču bo joslila žc davno odpisano MovI Oaudius i/. Rogatca,

Niid/iljcvtinje s prejJ^nje si m ni... V klubu je ÏC (bilo) nekaj mladih, ki so bili dovolj perspektivni za vključevanja v člansko ekipi>, vendar nekateri pač nimajo dtjvolj rawiiih delívnil^ naviul. Delali je namreč pjv irebno vsak dan dve uri zvečer, včai; fh tudi kak^ni> uro dopoldan, vendar nekateri lega njbo bili pripravljeni. Škixla, saj hi imel t za imbo fa eno sezono izkušenj v prvnliga.^ki kt>nku-renci. Priložnosi pa .w imel i vsi. Seadaiija ekipa je k sreči se dovolj mlada, da bi laliko to vrzel zapolnila. V klubu dela nekaj na vzg»>ji mladih, vendar mora poslati lo delo konstanto, kar pa jc manj kalo v preteklosti. U[>ain. da bo sedaj bolje. V^e hize, da hoste tudi v prihfxinji .wzoni thiali na klopi Elcktrc. Kakšni .so razíofii zo to odločitev in ka/cina ht* tkipa ? Do podpisa pogodbe med mano in klubom« ni prišlo, upam. da bo v naslednjii tednih, kljub temu pa že kombiniramo za naslednjo sezono - kaj bi dodali, kaj bi ixlvzeii. Scin pa nekoliko skeptičen, ker naj h:sc. pti informacijah, kt jih imam. skrčil Že tako skromen proračun, zmanjkal pa naj bi se tudi igralski kader. Upam pa. da bomo s^ídcKv vali v?iaj še eno telo.

Zaenkrat je še pruzgixlaj, da bi govoril o konkret)iih imenih. Bo pa kaj več Ziianega že v naslednjih lednih. "Soslanjčanibcxlo Ircninge nadaljevali dokonea junga, po mesecu dni zasluženega počilka pa se bo do znova zbrali 1. avgusta.

Košarka - Icvson poraz

V }<obv^iosovelenjskikc')Sarkarji gostovali pri drugoHgaSki ekipi v Lenarili, kjer so i^^ubili s minimnhiv> ruxllko slirih U>čk- Zaradi studijskih obveznosti nekaterih igralcev so na tekmo o<l§librezizku5enih visokih igral-ccv (Valcnčaka, Petiwiča. \ Iržoijaka in Ploja), kar se je seveda miKno ptîznak) v igri pixl košem, Vstibolobrtlog<«tili Preboldom.lekmaboob 18,(10 uri v telovadnici ^wntîvne Šalek.

Mlajši pionirji (1.92 inmlajii) .sov Polzeli i/gubili z 28 ; 56. Po 4. kn'igilî II. SKL pa sc vedno neporazeni pionirji» ki sov nedeljo gi^slovaii pri Keleji v C\;lju. Zmagali so kar s 64, točkann razlike (84 : 20). V nedeljo bvxlo gosi ovali v Pretvldu, KK U'narl : KK Ern Velcig«

99 : 9$ (24'.n, 2«:I6, 20 :24)

Era VclcrueJ Pungarlnik (32). Grega Vaupoi!č(18), Milčič (17). Tomaž Vaupotič(14), Aračič(6). Ivanovic (6), Hudarin(2), Kiwaclc. Čiča. Meh.

Občinska teniška liga

Naleniških igriščih TRCJezen>sov>digraii4.kn^g: Swa-TOSl 2:),

C^iKvh -^DHorenje 2 : J.Mazda AS Velenje-SrV^I 0. Min»^N(U-TES 113 :O.MeIavc-Gorenje Orodjarnah : O

Po Četrtem krogu sovvinl^tvuekipc Mclavc. Sova, Mina NOl in pre-mogrwnik. ki wî îe brez pi »raza.

V derbiju predzjidnjcga kri>i»a so nofioniclaM Maribora Pivovarne Laskov ljudskem vrtu i/)<ubljali s CMC Publikumoin z O : 1, nalo pav dveh minulah I4>6. in 88.) dtK ?»egli dva /adclka in slavili z 2 : I, Z zmagi» proti neposrednemu tek* nieeu »ik & I že <lva kroi^a pred koncem zagotovili nedosegljivih iiiri tućkc prednosti v boju za državni na.slov; C^e^ani s<i znova ostali brvz toliko želene lovorike, »aj jim je spodletelo tudi v pokalu v dveh tekmah z Vv}>a Olimpijo. V ljub* Ijanije bilo 1 : 1, v CcUu 2:2. za* ratli /adetki vee v go&tvli pa so shi-vili Ljubljančani.

Najhuj.^i poraz so v 32. krogu doživeli Velcnjčani. z O : 4 so izgubili v Ajdov?^ni. Ra/A>čarali so tudi Šmaiťaní. saj so pred doniaá> tribuno izgubili zCjoricozO: 1, Nogometaši Ljubljane pa sploli nis^i od-poitwali na tckmt> Koper, kerjim vcxlstvo kluba ni izplačak^ dogovorjenega dolga. Stem soskupiij.sKív rolanom poskrbeli» da jc letošnje prvenstvo mi^rda cclo neregularno, saj sodv^niači tekmo dobili brez boja z 3 : 0. Razočarala je tudi Olim-pija. kije igrala za Bežigradom z Dravogradom le 1 : I, prosta pa je bila Mura,

Vijolice (ne)( veliio spomliidi

Mariborske vijí)licc zacvctclc spomladi-Sman^kc vzadniih dveh krogih ovenclc - Ruclar oh zmagi potoni) ob jezeru polonij

V zadnji prvenstveni krog v ligi Si.mobil je bil nezanimiv, tekma» mi 33, prveiiMVcnega kroga so v ligi Si.mobil so puuili zastor nad letošnjo tekmovalno sezono. Na

slov prvaka >«0 osvojili nogomciaii Maribora, ki so znova potrdili, da jc »vijolice« cvetijo pomladi. Ko so jih že vsi ;)dpisali v boju za naslov prvaka, so začeli nizali zmago za zmago in prehiieli do ledaj glavna kandidata ?a vrh CMC Publikum in M;ga Olimpijo. Na zelo dobro četno mesto so se uvrstili nogomctai^i Cre Smarino. To mesto jim je menda prinesli^ ludi posebno nigrado. Zanjo pa se lahko zahvalijo Muri in Gorici, ki sta premagali Primorje oziroma Koper ter jima s tem preprečili, da prehiliia Šmarčane na četrtem mestu. V nssproiju z mariborskimi vijolieair.l pa šmar^ke (osnovna barva dresov obeh moštev je vijoličasta) spomladi niso cveteli. Vsaj v zadnjih lokmah ne. V predzadnji tekmi so Šmarčani izgubili z Gorico [0 : Í). ki je bila tudi dolgo med kandidati z« izpad, v zadnjem krogu pa prvič tudi z Rudarjem (3:4)

Vobeh mojitvihje manjkalo zaradi kartonov in ptiskoJb nekaj igralcev. pri Rudarju se jc najbolj rH>-znala odsotnost vratarja .lanka Šri-barja, ki je vlej sey,oni branilvze-lo dobro, pri gostih pa med drugim ni bilo ajihwcga najjboljSega igralca zadnjih tekem Jerneja Javorníka.

/alostno slovo

Gobtje so povedli že v 3. minuti, toda hitri zadetek ni zmedel domačih igralcev in sredi drugega polčasa sobili že povsem blizu zmagi obvi>dslvus3 ; 1. V dveh minutah sogoslje zabili dva gola in kazalo jo. da bodo »nidarji« sp<v mladi se čcirtič igrali nevxlli>čcno (vseosiaie tekme so izgubili). Ne

kaj minul pred koncem tekme pa je kapetan Spa>ojevič s }<ijajnim zadetkom s približno 26 m prinesel svojemu moStvu prvo spomladansko /mago,

Pre.'<iižna zmaga je hila Ve-lenjčanom slaba uloha. Vseeno je lo bil žalosten konec sezone. Moštvo, ki je bilo sczA^ni 90/^1 republiški prvak, v sezt^ni97A>8 pa p^v kalni. ^>bakrat 8 štrene rje tr Dragi im

Kl'^lajn5ki>m. sc jc pt.»sUv/ilo í>d I. lige, Zanintrvo, v nedeljo vt tekmo začeli v belih hlačkah, v drugeni polčasu, ko je spel pt^sijalo soncc. so jih *zamenjali s črnimi. So s tem morda izrazili tudi žalost nad svojo uscîdiî!?

Ruclar - Era Šmartno 4:3 l2:l) Rudar: Jozič. Soflič. Mernik. A. Jeseničnik (od 77. Z^ager). Ribič. Spasojevič. Mujanovič. Kambero-vič, n^rahimovič. Mulavdič. Alem Mujakiwič(txl9ii, Šmon).

li^ra: Sraga, MitjaioviČ, Romih, Prednik. Rl.^lič, Alibabič, Aniaral (txl46.Borštner), Bune(ixl73,Kt> lene). Repovž (od 41. Kikleka). Šimundža, S maj lov tč. Strelci: 1:1 - MujnniwiC (23'), 2:1

- Mujakovič(27'), 3.1 - Mujanovič (73*; llm), 4;3 - Spasojevič (87) 0:1 - Šimundžii(3').3:2 - šimundža (74'), 3:3 - Šimundža (7ù') 32. krog I.SNL

Era Šmartno- Gotica O : I (O : i) Primorje - Rudar 0: 4

Končni vrstni rod: 1. Maribor PL ločk. 2. CMC Publikum 55, 3. Vega Olimpija54.4. CraŠmartno^, 5, Koper SL 45, 6. Primorje 44, 7. Dravograd. 8. Goriea34(-9), 9. Mura 34 (-10), 10. Liibljana (-3 ločke)30. 11.Rudar25. 12. Komlan (•7u^k) 3.

»Čas bo pokazal svoje ...«

V nedeljo, preden se je zavrtel zadnji prvenstveni krog v ligi Si.mo-bil, smo nekaj gledalcev vpraSali. kaj mislijo o napovedani združitvi članskih članskih moJtev Rudarja in Ere Šmartno in kako so (ne)zadovoljni z igro sv^îjcga im'»Slva, SreCo smo Imeli, naleteli smo na navijače, ki redni obiskovalci le kee. Kolpa zgleda, jih v prihodnje ne bixlo več.

Mirki» Krfgar, Vele-nje: 25 let sem bil nogometaš, Ko sem nehal

morajo uslvariti kvalitetno mo^tV4>, ki bi^ vrnilo gledalce na tribuno. No. čas bo pokazal svo-je-«

Robert Sikoiiija, Vvle-iye: »Bil se reden obiskovalec Rudarjevih tekem, / niimi sem hodil ludi na gosiovajtja. ker

igralcev, ki se selij»>po Sloveniji, domači pa bodo spet pozabljeni. Ne verjamem, da se bo z združitvijo i^ievilo i;le-daleev pixlvojilo. Nekateri bi^do h naprej «*ta-li Veleiijčani. drugi pa Šmarčani.*<

Anton Slatini%ek. Vek^ nje: »Dolga leta sem Rudarjev navijač, član navijaške skupine Velenjski knapi. Ziidnj.i leta sem jihspremljalitu-di na vseh gostovanjih, Ptxiobno koi je razpa-

igrali. sem se preselil med vnete navijače.To, kar se di^gaja zdaj. je zelo žalostno. Velika sramota je, da je Rudar v jubilejnem Iclu izpadel iz prve lige. Menim, da je m ta neuspeh najvei^i krivec uprava, ki se je uštela. Pv> uspei^ni igriv zadnjih tekmah jesenskega dela prvenstva, gotovo niti v sanjah ni pomislila, da se to lahko zgodi. Neodgovor-noje i.>dpuslila nekatere igralca, a zanje ni p**»-iskala zamenjav. O združevanju v javnosli ni bilo pravih inlorm«-eij.Nc vem, zakaj jih t«-ko dofgs") skrivajo, će se b(xli> res /družili, potem

je bila tokrnl igra dopadljiva in ker se je vedno boril /«vrh lestvice. V zadnjih dveh letih teh ambicij zaradi znanih ali neznanih razlogov ni bilo veČ; vetje Ino je bi la to íelja neki"^a. BII sem ludi imetnik «zon^ke karte. Vedno se je nai<el kakšen izmed mojih prijateljev in želel, naj mu jo priskrbim. Na koncu pa je nihče ni Želel niti za^onj. si»j slaba igra nikogar zanima.

Od listih, ki so menda z-idolženi za poveztv vanje, doslej ni biki pravili spcm^il. Ne vem. zakaj se lodcla viajnosti. Najteže je gotovo igralcev. ki vso pomlad n iso vedeli pri Čem so.

Združitev, če se bo zgodila, bi morala bili lakSna, da IxMno dobili mosivo. ki se potegovalo za slovenski vrh. Bojim pa sc, da sc bo spel delalo po starem, da bo novo moštvo spet pribežališče nekaterih

klub z največ domačih igralcev, kar za večino klubovně moremoirdi-ti. bi bilo najbolje, da Rudiir zaigra v drugi ligi. dobi sposi^bm^ vodstvo, ki bo uspelo privabiti velenjske podjetnike. in sc čez čas z domačimi igralci poskui^a vmiliv nx5o elit no ligo. *< Branko RmcrsiČi Le-lus: Kot nekdanji Šmarčan gledam na zdrui^itev čusiveno. Nisem zanjo. V^martncm jc 75-leina nogometna tradicija, zalo ni prav, da jo nekateri hočejo prekinili. Nasi nogtv meia.^i so bili letos su-

maeije. Tako pa ss ob-naSajo. koida tekme niso namenjen gledalcem. Na tekme liodim že od rojstva, po združitvi me ne bo več i'ii igriíčti. Sicer pa na,«i je Era letos z igro v glavnem nav-

dnižina no.« Drago Kolar, Velenje: »Sem za združitev.

tnotda preveč, saj mladi čez noč ne morejo dobiti izkufienj. Res pa jc tudi. da naša dolina finančni ne prenese dva prvoiiga5a. Zato sem za združitev in up. am. da bo novoskup-

dali> pivo nî0.5tv0. razpadali tudi navijuči. Prej smo imeli pravo vodstvo, na koncu ne veC. na zadnjilt tekmah nas je bilo le §e kakvih dcsetdo pctnaj.m.Te^sO mijez^i Rudarjem. Sramota je za Velenje, ki ima enega najlepših ob-jeklwv državi, daje dovolilo lak^n žalosten konec Rudarjevega moslva. Ne krivina igralcev, je pač politika posegla vmes.

C?e se b<xlo zdmžili, potem morajo sestavili moštvo, ki se bo borilo z-1 vrh. Konec koncev je Rudar že osvojil oba naslova-pokalnega inpr-venslvenega. Glede na to, da v Rudarju doba^ skrbijo za podmladek, dnjebil tudi to sezono

duSila. Obeta se ji četrto m€^sto, z mah> ^rcče pa bi lahkih posegla ^ za mesitî višje.«

Jožica Potnćnlk, Smartnu i»b Paki: »Rada sem hodila na tekme. Z obžalovanjem sem sprejela novico, da Šniarinega kot taksnega ne bo več. N i v redu, naj ostane nogi^mel. kot je bil, pa četudi b: mo-

per. dokazali so. da sc lahko kosaji^ z vsemi tekmici. Na tekme hi v dim žc dvaj^^t let, če ne več. Od združitve ne pričakujem nič, ker ne bc^m več lued gledalci.«

Zoran Predolnik Lo tuSr »Združevanje je nesmiselno, predvsem zaradi (judj. nas navijačev. Zelo lesiw smo bili po-ve/-ini z na^Ln 5marskim klubom in ne znamo si predstavljati, da ga ne bo več. Tudi ne razumem, zakaj se toliko časa skriva pred ljubitelj i nogiimeta, kaj se div gaja. Mislim, da smo si navijači, ljubitelji sp^>rta, zaslužili sprotne infor-

raliv nii^oligo.

Več pi^zornosl i hi morali namenjali vzgoji lastTiih Igralcev, igrali z njimi, kar bi biligoiovo cenejSe. Če bo prišlo do združitve, pričakujem od novega moisiva. da bo pi^scglo v sam vrti, na tekme pa ne bom već hodila, pa tudi moja

Pričakujem, da bo z njo nogomet napredoval vsaj za nekaj kora ki V takšni negotovosti, kol so nogv^meiaJi Rudarja pa ludi njihovi navijači živeli letos, ne morejo več. Upam. da bodo listi, ki imajo denar. lorej škarje bi platno. potegnili prave poteze» da bo ni>gomei živel k naprej. Sem med tistimi, ki trdijo, dii v krogu nekaj kilometrov ne moreta preživeti dva močna prvoligaša. Zadnji čas jc. da se nekaj narediti. • Čehi bili lo naredili na Ko-n'îSkem, Korolan ne bi bil unjrl. Upam, da tudi Rudar z združevanjem nebo umrl. Nad Ruilaijevi> ^^ sem zelo razočaran. PriČ;iko. val sem veliko več- Mladi igralci some razočarali. Očitno so precenili svc^je spi>scM>nost i, pa tudi njihovi trenerji.«

Jo«? K<»s, Velenje: «V zvezi z združitvijo najprej tole: pred začetkom pr'enstva bi morali n.Tliti ljubiteljem iiiv gonieia v Šaleški dolini či>lcga vina. Smo pred zadnjo tekmo, pa v javnosti ni bilo nič konkretnega v zvezi s icin. Z Rudarjevo igro sem in nisem razočaran. Moštvo so pomladili.

m moštvo ob boku Ma-rib<">ru, Olinipiji. Publi-kumu

Oto Kujan. Vi^lenjc: Osem let sem igial mv goiret v Celju, nato dvanajst let v Velenju. Žalostno je. kar se dogaja dane.s. Kakor ko

li žc Rudar ima tradicijo. je za.^čitni znak Velenja. Slikal sem za združitev, žal, sjmo to, kaj več ne. Ni prav. da toliko časa skrivajo in tie povedo, kakšna l>o, kje bodo tekme itd. Sem za združllev, če bo imela za cilj ustvaritev taksne mosiva, ki se bo potegovalo za Evropo.*

■ S. \/ovk

Jožo O^vijnišť^k. poilrisl cw I'oHil-jskí poslaii VrHeni'' in zn^iiwii sîîiuc';irsk() - skíjkalnl »Oph>sil nitiiarn veliko Cíis^j, \ikoil ini no ho oprosiihi. <V ziv iniKiiai Uć) iiisino poi^oko.e Múe \r |iivj| kj^jlkbn o(ii(H^il, da m>\o í!olfíol»1no sopolriico piwpmiií pjnl oiiar, oiH'runii i)íí kol srno slifejli. pilptvn [\<) na tmo llcíi-isk(» [irx'louiniro. lo íuíCihu|o. ka| ho piK'ei, ko I«) upokoioiioc.

FRKÁNJE

^ Ziipan Snmiliriin oh i^akl AIo]?. i^Hliioj'à^k konwrnlinu i^)ilťi|RkP posiaí<' Velenic iJožidar »i\o údsiopíin oíI znlitfve. j)a |)ika! Ohřina birz puIlciísKi' písomc ní [>m\a olKina in kotu'<\ Snino lo ^^ posoíio: sio z naiui ail niyU'?«

\nioií<;r(il)olíH'ki<'§pí>iniij (llri^klov NK Lra Šinailno. Kiub ]*' lik jwl zíÍiu/Un iia z \eipn-iskini NK l^iKlar Bo naio^o spojlnojea liiivklotia opra\ilaI IikíI \ zdriižom^ni kiul)ii? <Uj [írovzamo (t» fnnk<'i|o. vsokaKoťInw. Phxl we-(iinniju i<Mji|)(oinirai na niaiitusi^Kí fnKiiiloli. V (z noí^oimMa, anipak Iz okonoijjiio. \)cmr ho U)tv\ znal obraćali. To pa v iioi^onui» {i$aii>o!])

aniPii VP

l)ťk[(1;i se poiiHTÍjo

ickmovrtnjc MLSS UNIVER-Sn sodi mcU Icpoina ickmova-nja z najdaljšo iradicijo in jo iikrali med najbolj presiižnimi in ccnjcnimí lepotnimi tekmovanji na svclu. /amísel za od-mcvnt^ in priijubijcno tekmovanje seje leta 1952por<xJilaamc-riskcmu obiík^ivalcu kopalk, da-rtca pa sia laslnika licence ameriški mogotcc Donaid J. Irump in iťlcvízijska hisa CBS. Za-kljuCna prircdiiev, ki vsako leio pcítcka na najbolj eksotičnih krajih nasoga planeta in se je udeležijo predstavnice iz skoraj lOU-ih dri^av, sodi med najbolj gledane televizijske spektakle na svetu.

3. junija so v Panama City-ju izbirali MJSS UNIVERSE2nia Med kandidatkami je bila tudi ietosnja zmagovalka miss universe Slovenije 2003, 2l-leina marii'jorianka Poiona BaS (le

vo). Naslednica lanskoletne uspeSne lepotice Iris Mulej, ki je svoj naslov d(3bro i/koristila, je v Panamo odpotovala zc iri tedne pred finalnim dogtxJkom, saj so tekmovalke čakale naporne in hkrati zanimive priprave na zaključni multimedijski dogodek, ki si ga bo mogt^e ogledati vCclr-tek, 5. junija, ob 20.00 uri na Kanalu A.

lel iHl padca l)i/anlinskcgii cesarsivu

Pred 550 leii so prestolnico Bizantinskega eesar&l va Konstan-tinopcl zavzele čete sultana Mebmcda IL (Osvajalca). Bizantinsko cesiirstvo jc takrat kol. država že razpadalo in je bilo le §e senca nekdanjega Bizanca. Padec *'pi^asinc glave brez telesa", kot jc Konslanllnopcl označil .sam suUan, je pomembno

vplival na razvoj dogodkov v takratni Evropi. Sultanove čete so mesto zavzele po osemteden-skcm obleganju, 29. maja 1453. Med boji za prestolnico je padel tudi poslednji bi/aniinski cesar. Konstantin XII.

Islamski Vzhod jc s padcem Konstanîinopla premagal krSčan.ski Zahod. Osmansko cesarstvo je piwtalo ne samo azijska, pač pa tudi evropskasila, ki se jezaČela^irilina Balkan. Vod

stvo prav^^slavne cerkve sc je preselilo v roke ruskega carja v Mixskvi. Ibda padec Konstanîinopla ni prinesel samo sprememb na političnem in verskem področju» ampak Je močno koristil twiali Evropi, saj so se številni učenjaki iz Biyanca,'/atekli v Italijo, in s seboj prinesli svojo kuliurno dediščino, med drugim dra-gtx:ene antične tekste. Evropa je ponovm*» prišla v tesen stik z antično grSko kulturno dcdii5Čino in rojevati sta sc začela evropski humanizem in renesansa- Padec bizantinske prestolnice jc vplival tudi na zaton beneške prevlade v Sredivemlju, Evropa pa je izgubila nepi'tsrc-den dostop do Cmega morja in kopcaskopovezavt^z Indijo. Odkrivanje novih pomorskih poli do Indije je bi.stveno spremenilo evropsko dojemanje podobe sveta, saj so Evropejci na poti do Indije odkrili Niwi svet (Ameriko),

Vojska Meh meda Osvajalca, ki jc zasedla starodavno mesto je i^tela več kot lOO.lHIO mo>., na bi-ziintinski strani pa je bilo le 7000 branilcev mesta. Mehmcd Osvajalce, ki jc z zavzetjem bizantinske prestolnice uresničil sen vseh svojih predhodnikov, je slovel kot izjemen vi^jskovodja in taktik, kol vladar pa se je izkazal za strpnega oblastnika. Po zíiv/cl-ju Konstanîinopla jc Mehmed II mesto preoblikoval, utrdil in

nova prestolnica ob Bosporju, Crarigrad, je postala najpomembnejše središče islamskega svela,

(ligarcli IVIarlhoro so na j ncv^jiejsi_

Icsti znanstvenikov i/ Centra za nadzor bolezni in preventivo so pokazali, da ameriška cigaretna znamka Marlboro, ki je hkrati tudi najbolj prodajana znamka cigaiXJi na svetu, vsebuje bistveno višjo stopnjo rakotvornega agenta TSNAs (tobae-co-speciťie nitrosamines) kot druge priljubljene cigaretne znamke na svelu.

Maščevanje

Velenjski drugoligasi so premagali šmarike prvoligaše. Da bi si vsaj pred združitvijo izboljšali položaj.

Tokrat uradno

Slišim, da bodo vst>bolo po Titovem trgu hrumeli moiorji. Nič posebnega, saj že zdaj zelo pogosto. Le da bodo tokrat uradno. In da bi pokazali, kako je treba vozili varno. Pa ne po irgu.

Skoljeno voda

v Zdravju so skalili velenjski) pitno vodo. Kot da ni dobra. In potrdili trditve ljubiteljev piva in vina, da voda še za v čevelj ni dobra.

Celie center!

Zdaj so vendiirle tudi Ve-lenjčani za to, da Celje postane regijski ccntcr. Ozi-romsi, da je vCelju center Center za ravnanje z od-padkis Naj gre v Celje še kaj slabega.

Nic vec službmo

Prostitucija ne bo več prekršek! Kriminalistom lorej ne bo vcč treba hoditi v twrslno sumljive lokale. Vsaj službeno nc!

Vsak svojega

Veienjčani so za Jožeta Zupančiča, St^^anjčani ne. Jasno, Če bi bili za, ne bi postavili svojega kandidata za direktorja. Spor je lahko človeško rešljiv: spora ne bo več, če gresta na-razen. Domova !

Dokaz

Dobili smo pijtrdilo, da v (iorenju niso dobri le z glavo, tudi z rokami. Zaradi pokala je Velenje pokalo od navdušenja.

Za vrat

ZDA so f.e dale roko na ves svet. Nas bi radev zvezi z njihovi vojaki in mednarodnim sodiščem stisnile za vrat

»■••I • • v*

Njihovi m nasi

Nazarski I Jišni aparati so zc deset let nemški. A jih imajo delavci bolj za domače kot marsikje drugod svoje domače podjetje.

Stari vici

VISOKE am

Cene sreča pnjalelia Načeta In ga povpra» po zďravju. "No, sedaj sem kar dober. loůz. vćeral sem bil pri zdravniku, ki me je pregledal in mi zaračunal blazno visok zresek.'

In kaj sf storil? SI mu plačal?" "Kaj pa n^ bi stoni? Tudi zdravniki morajo tivetil No potem sem šel pa z zdravnikovimi recepti v lekarno, da prevzamem zdravila in doživim dru

gi šok. Zdravila so bila na negativni listi in sem moral plačati pa; tisočakov." "Pasi plačal?"

"Kaj pa naj bi? Tudi íekamaijl morajo živeti! Potem sem šel domov in spoloma vrgel zdravila v kanto za smefil"

"Kaj? Po vseh leh stroških si vrgel

zdravila v smeti?"

"Kai pa naj bi? Tudi jaz moram

živeti!"

5. junija 2QQ3

NASI KRAJI IN LJUDJE

15

"Bograč piknik" na Jasi pri Zajcu

Na obrtinkili Šaleške doline je veliko lepih količkiw, primernih za druženja, piknike in zabave. Le o/reii sc je ircba za njimi! Eden lakih jc jasa v Scmbricu. Mniïgi ZajCev piknik prostor, ki ga obiskovalcem gostoljubno odsiopijo prijazni ljudje 7. domačije pri AJbrehlu, ptvnajo. Pa so ga doslej, da ne bi bilo prevelike gncČCy ljubasumno skrivali pred drugimi. Ne lasiniki. obisko-Viiloi. Oospi^dar na Albrehuwi pi^csU Ervin Zaje jc polrdil, da se rezcrvacije za poldne mcscee z<ićno dogajali že marca, /godi pa se» da kdo odptwc ...

Mi smo ZajOcvo jasno odkrili s povabilom. Tja so nax na »bo-gračpiknik« zvabili Člani druj^lva 40 muCenikov. Ni jih bilo icžko najli, saj je smer označena, diša!{> pa jc že od daleč. Sprehajalci. ki so v pelck popoldne

podali v Šembric, da poisCejo scnco, prisluhnejo *ATgolenju plic, se nadihajo gozdnega /raka, se niso uAicIi, ker so dovolili, da jih vodi nos. Slavko Ni»* vak. član društva î»e je izkazal. Kapo dol Dť^irač, ki gaje kuhal v velikem kotlu, vanj pa /meSal slvari. ki jih je bil pripravljen »iz-dali« in one, ki jih ne bo nikoli »pri/nal«, je bil za prste polizai. Slavko sc je poiem izkazal ^ nekajkrai: ko je bograč delii in pn tem prav nič sparal, in ko je s svojim »lovkcem« velikodušne» častil- Slo jc za lislcga, po katerem je med prijatelji veliko povpraševanja. Silska in hrani ga pri Drenovcu v llrastovcu. Rojstni dan je imel. Naj ne bo pozno, čeprav smo zvedeli prepozno: vse najboljSe.

Polein smo jo mahnili k Albrehtu. Ni lepšega kol poleti

posedeti ptid mogočno oreho- mogočem. O lem kdaj bodo vo senco v družbi prijaznih lju- spravljali mrvo, ko vsak dan padi. /. njimi .smo kle]>eiali ovsem da: o kobili Ajdi inzrelTclu Mak-

S/av^o Novak (pn/i z desne), se Je za rojstni dan se kako po« trudit. Izkušnje, kako skuhati dober bograč, Je prenašal na

domačina Staneta Vebra.

Novakov/ so iz Stare vasi; ve se, kateri kruh jim diši,

Ervin Aibreht v svoji starinarnici,

siju. ki ju je rad<7vednost,kdo je lokral pň^Q] naokoli, privedla čisto blizu: o dvajsetih ovcah, ki so pri hiši. pa jih je v promet ležko spravili; o dveh kravah in leliei...

()f>iskcjvsn pri Albrehtovih vajeni. Veliko jih pride pogledat kmečki muzej, ki ga z izjemno ljubeznijo pcisiavlja Crvin Zaje in z večjo poka:?e tislim, kise Zanimajo za predmete paslavl-jene vanj. V njem je vse mogt)če. Rdeča nit pa vse listo, kar so kmetje včasih rabili za vsakdanje življenje. »Rad bi, da se ohrani- Del naSe slovenske preickKisii je,«pravi. Med spre

hodom po muzeju, lepo urejenim in domiselno postavljenim, mimogrede omeni, ko se us-tavimi^ ob smučeh: »Kajuhovc so«, in doda, daje za vodenje po muzeju najl'ioljii njegov irina» jstleini vnuk. »Kol pravi kusuw se mxii.«

Ce si boste kdaj zaželeli, da obiSčcic preteklost, se vrnete v čas, ki se danes ka?c za idiličen, v resnici pa je biJ neizpr^isen in trd, le slopite v Šcmbric. ZajČcv Ervin vam bo rad odprl muzej in razlozil. za kaj sc kakšna stvar včasih rabila.

■ Miiena Hrstič • Planine Fotografije: Stane Vovk

Dva dni preverjanja gasilskih veščin

V S()l)()l() in iK^deljo je v Snuii Inoiii ob Paki |)()lekal() [(»knioviiiijc^ i>asilskili d(>seUn i/ društev, ki so povi^zana v (Jasilsko yavao Velenjem - Tekmovali so v \ setí starosiniti kale^oi ijah

SniartmiohPaki' Pionirji,pionirke, mladici in mladinke so se v gasilskih spretnostih pomerili v sobolů, ko so v nadaljevanju izvedli ludi memorialno tekmovanje za Tino, Kristino in Malica- Slednjega so se udeležili tudi gasilci iz društev druŽlev po vsej Sloveniji. V nedeljo pa 80 tekmovali 5c siarcjži gasi Ici-

Med pionirji je prvo mesto pripadlo ekipi PCrD Šalck, drugo P(iD Gaberke in tretje PGD í5j"išianj mcstoll. Med pionirkami so bile najboljše deklice iz PCiD Šmartno ob Paki. druge iz POD Topolšica in irclje P(jD Pesjc- Med mladinci so sc najbolj izkazali mladi iz P( tD Lo-kovica, drugo meslo so zadeli lanljc iz P()D ŠejUilj in tretje i/ PGD TopolSica. Med mladinkami so največ ločk zbrale članice P(;D Gaberke. drugo mesto jc

pripadlo PGD î^a^kavasin tretje P(iD Lokovica.

Na memorialnem tekmovanju za Tino, Kri^lino in Matica so med pionirji zmagali člani PC»D

Andraž drugi so bili Člani P<îD Šalekin tretji člani P<iD(Tíibcr-ke I. Med pionirkami so zmagale člnaice P( »D Šmarino ob paki, drugii mesto so zasedle čla-

Veteranke Bevč so bife tretje.

nice PGD TopolSica in tretje P(iD Pesje. Med mladinci prvo mesto zasedli člani P(iD Lokovica, PCiD Šentilj je zasedel drugo mesto in tretje P(»D Ib-poKica. Med mladinkamiso prvo mc.slo zasedle članice PGD Andraž, drugo meslo PGD Go-miLsko in Ircije PCrD (.Taberke.

V nedelji^ so se med .seboj pomerile Se dc-sctine članov, članic, veteranov in veterank- Med člani A so največ točk zbrali POD Premogovnik, drugo meslo so za.sedli PGD Skale, tretje pa PCiD .Šalek. Med članicami A so bile najboljše P( jD lb-polšica, druge so bile PCJD L<^kovica in ircijc iz PGD C5a-berke II. Med člani B so zmagali gasilci PCiD Premogovnik, drugo mesto so zasedli PCiD Ve

lenje in tretje PCîD PaSka vas. Med veterani so zmagali PCiD .Skale 11., drugo mesto PCiD Velenje in tretje PCiD Bevče. Med veterankami so ickmovaie ie tri

Pionirke med vajo

destine. najboljSe so bile veteranke iz PCîD Šmartno ob Paki^ druge PCiD Ciaberke in Iret-je PC;D Bevče.

■ bš, foto: tp

Članice PGD Paska vas v "elementu".

Postanit naročni

Za naročnike kar 9 številk zastonj!

Izkolisiffe ugodnosti^ ki ilh imap naročniki teciniko Naš čas. Ne vabi te dostava na dom, ampak Kidj nižia cena.

Plačilo celoletne naročnine vom prinaša kor devet številk zostoni. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahvol-

Izkoristite dobro ponudbo.

In kako se lahko naročite na Naš čas?

Pokličite 03/898 17 51.

NaroČilo lahko pošljete tudi po e-poitl: press@n8sca$.sL po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Dom je nekaj več

Vi-ejaic hišo ali stanovanje, numla saj no razmišljate o tem? Ko tis ten nasvet vam gotovo pride prav. In če oh njem najdete še pravega proizvajalca in ustreznega iziajalca je življenje veliko lažje in zadovoljstvo večje. Nekaj tistih pravih, smo nanizali v to prilogo. Izkoristite jo...

Zakaj ne bi kupovali m^ hiše?

Ko fiiadile, kupujete ali proiin^jate hišo ali slanovanie l)i l)il() prav, cc l)i pomislili ludi îia U), (la hosle morda lo dobrino kda| ždcii piodali. Že nekaj podrobnosli pa lahko njeno vrednost bistveno spn^neni.

Kàtjâ Učen

VeČina med nami je žc kdaj kupovala hvio. Pt*ílavimosÍ okvirno ccn(', ki joi^ »zmoremo« m začnemo z iskanjem. Ne vem koliko nasjc potem res lakSnih, ki ostanemo njej? Verjetno nc veliko- Nekako paè najdemo §e dodainih 105?, ker Inez klime, električnih siekcl, radia in Še česa danes pač ne gre. Polo-lažimo se tako, da bomo poleg večjega udobja lakSen avio ludi lažje prodali. Najbrž je lo pra

nja oziroma hiSe razmišljamo kakšni bodo Irendi čez 10, 20 lel? In aH ga bomo lahko prodali. Res je sicer, da od Jaz-binškovega zakona naprej cene nepremičnin rastejo in rastejo- lorej dobimo vsaj toliko kot smo za nepremičnino odšteli ob nakupu. Toda koliko časa bo to trajalo? Verjetno nc več dolgo, predvsem pa ne na tistih področjih, kjer je že sedaj ponudba večja kol povpraševanje.

In kaj lahko nepremičnini bi-

spalni prostori ter mansiirda za odlaganje najrazličnejših stvari oz, včasih Še kakšna dodatna spalnica. Danes ac jc to prcccj spremenilo. Prvič - priiličjc je sedaj klel -včasih samo delno ali pa tudi ni. Najuřjii, torej najlepši Sirani ni več garaže ampak dnevni prostori z direktnim izhodom na teraso. Takšna hiša, zgrajena pred 15 leti, z istimi sredstvi kol prva, jc danes na tr

nih materialov je nesporno pomembna. Toda prava lega nepremičnine in najkvaliteinejJi materiali niso dwolj» če ni vse narejeno na ustrezen način in na pravem mestu.

Eden od pogostih primerov iz prakse so mansarde. Ne vem sicer zakaj, ampak v preteklosti so se strešna okna vgrajevala lako visoko, da niso omogočala pogled, oziroma slik z okolico.

Nekateri so že ugotoviH^ da si njihov »JeMeni konjiček» ne zasluži najlepšega dela v hiši in garažo spremeniti v bivalni prostor. Garažna vrata pa zamenjaii s stekienimi vrati.

gu vsaj 30% veČviedna. Oes^x^t

^ m

Judi soba v mansardi je lahko razkošno o$vef//end z naravno

svetlobo.

vilen nači.i razmišljanja, ki pa ga marsikje, kjer bi bilo to Še bolj logično ne uporabimo.

Poglejmo si na primer stanovanja. Ali pri nakupu sianova-

stveno poveča vrednost?

Še 15 let nazaj je bila večina individualnih hiS narejena v treh etažah: pjitličjc z garažo in fuiik-cionalnimi prostori, 1. nadstropje v katerem so bili tivalni in

potegnemo vzporednico 7 avto-mtibilom: 30% več pri hiši je veliko več kot morebiti [0% pri avtomobilu.

Na kaj naj torej pazimo, ko kupujemo (mogt^e izdelujemo) nepremičnino?

Najprej na njena ustrezno lego glede na sonce - te kasneje ni mogoče spremcniii. Osončenasl je sicer določena s predpisi in vsako stanovanje, hiSa... bi moralo biti določen čas osvelljcno s soncem (sani-tajiio higieuski ncninativi). Naslednje pa je seveda kvaliteta gradnje. Kakovasl uporabljc-

Kako se počuiixno v pjostoi u kjer okna nekje visoko pod stropom? Nekako lako kot v kleli. Podobno je tudi z velikcistjo steklenih povrSin. To, da so danes velike steklene površine nekaj normalnega verjetno ni potrebno poudarjati. In, da se razumemo te steklene povrSine so zaradi svojih toplolno izolalivnih lastnosti predvsem pozitivni gradbeni element, ne pa izgubar energije. Zato je Izdelava ali nakup nepremičnine z neustrezno osvetljeno noiranjast-jo slaba investicija.

Ct še malce ostanemo pri mansardah: slišalo se bo mogoče

Uarrfost f/i udobje postajata standard pri opremi avtomobilov in ne le privilegij izbranih. Naj to postane standard tudi v bivalnih prostor/h.

iiialce ncvcijctno vcndai zakaj ne ["^i pri mansardi prodajali m? namesto ml prostora. Namesto zapiranja in nižanja stropa pustimo prostore na mansardi odprle do vrha (špice), Ali pa na najvišjem delu uredimo celo galerijo?

Torej: če kupujete, gradite ali urejale stanovanje/ hiSo bodite vsaj v koraku s časom aH mo

goče cclo picd njim. Ritem ia način življenja se spreminjata in s tem tudi zahteve za bivalne in delovne prostore. In če še zadnjič poiegnem vzporednico z avtomobili: varnost in udobje postajala standard pri opremi avtomobilov in ne več privilegij Izbranih. Naj to postane standard ludi v bivalnih prostorih.

Novosti pri nepremičninskem posredovanju

24. maja je začel veljati zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami, ki med drugim predpisuje pogoje za delovanje družb za oepremičninsko delovanje, uvaja posebne licence za nepremičninske posrednike, dok>ča najvišjo mtižno provizijo ter uvaja obvezno zavanwanje odgcwornasti in večje varstvo za kupce nepremičnin.

VeČina določb predvideva šestmesečno prehodno obdobje, kar šc posebej velja za obvezno zavarovanje nepremičninskih posrednikov za napake pri posredovanju, .^e daljše prehodno obdobje velja za pridobitev licence nepremičninskega posrednika.

lakoj pa veljajo določbe glede pogojev za opravljanje dejavnosti: v podjetju mora hiti vsaj ena oseba, ki ima urejeno pogodbeno razmerje za področje nepremičninskega posredovanja, V primeru, da jc teh oseb več, mora podjetje zagotoviti vsaj dva ločena prostora, lako da je eden na voljo za si ranke.

Nepremičninska družba mora skladno z zakonom pred sklenitvijo pogodbe, v zve^i s katero jc pasredovala. ludi preverili pravno in dejansko stanje nepremičnine, pogodbeni stranki pa jasno in razumljivo pisno (prej ustno) opo?:oriti na morebitne pravne oz. stvarne napake nepremičnine.

Ravnem iako žc velja di^ločba, da je oglaševanje dovoljeno le v medijih. Prepovedano je oglaševanje z letaki po poštnih nabiralnikih in neposredno v stanovanjskih stavbah.

Najl'iolj nepí^sredne posledica za nepremičninske agencije pa ima določba (člen 16), da mora biti pri vsakem nepremičninskem oglasu obvezno navedena cena nepremičnine, starost terpovršma.

Kazni za kršitve po novem zakonu so drakonske, saj se večinoma začenjajo pri 20 milijonih.

Novi zakon o nepremičninskem posedovanju je dokončno omejil provizijo pri kupoprodaji na 4%.

\

Zadruga mozirje

I2l

iliEMEbJEViPOiSiliREHE!

Zadružne trgovine vednozvamli

KPC gubila Mozirje.

tel,; 03/837 07 20 Ž«lnnln8 Rwimlríi, tel.; 03/838 dO 43 Žalaznlni l]oIine, 1^:03/5841 241 Žslaznfn Uifia, tel: 03 / 5844 024 Žaleznifla 6om|I Grad. tel.: 03 / 83944 20

VsezagradtMniitvo, kmetijstvo In vrtlčkarstvo I» ensfli mesluf velika izbira:

- ^Qt)enih in íRstaiatíjsklh mateilalov

•semen, zemlje intorit

- umetnih gno]ll, Krmil... Ugodni pl0j|lnl pooDjll Možnořt dostave fli dom z svtodviçslorni

na novi lolcacijil

PraprotniKova 3B 3330 MOZIRJS TM.9 03/8M-03«60 Pus 03/a39»03-61

OGREVANJE

OME

TRGOVINA - VODOVOD

M^ijiimitBalnitfvfi

•lRsblacl]ezacgrevan|€ •vodoviidne Instalacije •plln»k0 Instalacij« •samtania kefifiikx •Ulniattke naprave •Ulnd ogrevaflja •kolektorji mint energije •toplotne črpalke

imontiia In »ndsirtnje Instalacij la gorilnikov

SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO

ôKi^

PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKCN IN VRAT

BC

KBE

OK6N8Kr SISTEVI

- PVC okna

- vhodna vrata

- senčila

MAROVT GREGOR s.p.

Bočna 60

SI-3342 Gornji Grad

Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41

GSM: 041/793-518

Izjemna izbira zaves in Icamis v Celjui

ERO Lck5

D«i]<njQn«2:&p. 1»tDc«run|a 6^.041/611-202

Enoto Colje, Miklošičeva 5 (bM\ Avtomotor) Tel.:03 / 492-4Û-7S

Nudimo Vam ZAVESE (odllčr^a izbira, vrhunska kvaliteto) in KARNISE (vseh vrst). No Vošo željo Vam omogocomo celotno storitev: SVETOVANJE, IZMEROIn MONTAŽO!

Prijazno vabljeni!

PREDNOSTI lUSiN OKEN: • Iflrtfa rriifi li loiiobia Izolicila •vaîiïBstDrIpDfâbl eeenlje •olionisl laatnoslefskefillve 'M stalllilli Umi lalerlili •ireirestollSeBje -vseaoneoltike livelMti -veCvminliadlleu 'logatsieklerbsrv

ZA VAS NAREDIMO TUDI:

•iiisUvn

'velroliv

•prefelfle ia paaaranske sleoe «zasleMItevlalkoiovlii (eras

'Dl(ensl(epoilee»Werullt« •garslBa vrata Hamao

^ nAJMAx

UIMAX i JX. JtÉD KtkL m 45.3210 KQZIE M:l9/IH0-495.SSH:8l1/ilMBS Fn: l3/âa-9NI6. www.rT-velil/lt/ra|iax

©KORUN

Stavbno in pohištveno mizarstvo

Šentrupert 36,3303 Gomilsko, tel.: 705-60-23. lax: 572-63-90

* Izdelava vseh vrst termoizolacijskíh ('TERMOPAN"] stekal

* Obnova starih dotra|anih oken

* Izdelava stavbnega pehlitva • tudi po naročilu (okna. balkonska vrata, trn učna ZON Alti A vrata...)

* Izdelava notranje opreme

.i

NOVO v VELENJU!

STREŠNA OKNA TER OSTALI IZDELKI VELUX. SVETOVANJE IN IZVEDBA!

O j S t e r

Cesta Simona Blatnika 16, tel.: 03 89S 56 80

su» CIGRAD

Rflvne 103/c. 332S ioitani Tel.s 03 / 898 48 40 Fax: 03 / 898 48 54 GSM; 041 /634 298

IQIjjQ©

eOQDûGWGJDQnQ

o

na Splitski ulici v Velenju

iaifo.: 03 898 48 40

Vabljeni v prenovljen salon pohištva z ugodno ponudbo:

S gorenje

_Éříin

- dnevnih sob

- predsob

- računoinlikih miz

- konnod

-pisarniškega pohištvo - garderobnih omar

- otroških sob -spoinic

Obiščite rkos v noSem salonu vsak dan od 9. • 1 ó. ure In v soboto od 8. • 12. ure.

Gorenje Glîn ům, Usonb cetlo 10,3331 Nour|e ' tfw«9oren|e-gllnjI * esnall: malopiodg|o@g<ifeD(e-9lltul * tel.: 03 93138 * fgb: 03 SS 32 341

Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo I dežurni službi Komunalnega podjela na telefone;

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

energetika; 03/ 896-12-56

blokovna gradnja: 03/896-11-46 ali 898-11-48 industrija: 03/896-11-44,

vodovod: 03/ 889-14-20 ^ kanalizacija: 03/ 889-14-00 j

v primeru reltiamacije glede obračuna pokličite;

individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52

J

i

ýf

fldiUUc

zznnvalm dniâuild.

^bM 7. KČ» 4263600

Življenjsko zovqrffvonfe z nolcânml v vzojemne sktode

VITAfOND Adriatic

nnHltWxcM 11 )0

www^rtoDosl

18

MODROIBIELA KRONIKA

«»•«Cas

5. junija 2003

Vandalizem - (pre)pogosta zabava mladih Velenjčanov

8o;and èpeget

Sohotno jutro. Vr-A 8. Zit/voni mí mohllťl. N» dniui strani Je Marjan Kiikovec 1/. Kiillurníce. Vandali so Jim ponoči ni/hili vse cvetlične lončke, po mestu pa .^e marsikaj (Iru^se^u.

Níwica? /.al v Velenju vse bolj pogosta. Ker imam rozc /clo rada in ker sem vsakodnevno opazovala prelepe velike cvetlično lončke pred Kulturnieo, /imie enega najlepših poslovnih prostorový meslu, seveda odhiilm "na kraj dogi^dka", kol temu strokovno rciejo polieisli. Pupovi delavci že odslranjujejo ostanke nočnega l)0]nega pohoda verjetno od maliganov razgretih miadeccv, ki so bojda v bližnjem lokalu prejšnjo noč dočakali jutro. Prav nič liho. Tako povedo ljudje.

nespečih Velenjčanov slišal, po dobri polovici Velenja. Vem, da lo ni asamljen primer. Torej, če nekaj mladih, omamno podprtih ali pa ludi ne, "sesuje" pol Velenja, in ob dejstvu, da se ob vikendih in ob kriličnih ločkah dogaja, seje dogajalo in se tudi bo, marsikaj, in da policije, varuhov in redarjev ni dobesedno nikjer, se lahko upravičeno začnemo spraševali, kakšno iunkcijo sploh kdo od njih ima? Ali bomo davkoplačevalci uradno Se naprej tiho in slresali svoje nezadovoljstvo le med znanci dc^ma in oh kavi, ali pa se bo povzdignil nai glas do listih, do katerih bi in bo moral, je očitno naša stvar. Da so stanovalci vburnih nočeh že da\^o prenehali klicati policiste, ker sc le li ne odzovejo ali pa sc odzovejo Šele po

ki živijo ob Cankaije\'j in hodijo mimo. Vsem je oh pogledu na razbitine, polomljene ro?e in nered hudo. In vsi se sprašujejo isto kol jaz. Kakšna zabava je lo? Je 10 res največ, kar premore domišljija níLŠih mladcev? R;ixbili vse, kar je lepega, se ob tem bedasto smejati in naslednji dan pi")zabhl? Obiemse zavedam, da ksrcči to nc velja za vse mlade in da je pcspl<'>ševanjc zelo nevarno. /alo, ker je mesto Velenje za moj okus, kar se nočnega življenja tiče, na psu! !n se mladi res nimajo kam dati. Zalo so redki nočni lokali toliko holj na udaru in tega bi se morali zavedati ludi varuhi reda in mi-

Po nočnem vandafskem pohodu neznancev fe pred Hulturnico ostaf kup polomljenih rož in ratí>itih

iončkov.

ru. Sploh ob koncu tedna bi zato pričakovali močnejši in pogostejši nadzor na bolje obiskanih ločkah.

kje so polk i si i in varnostniki?

M.irian Kukovec je bil žalosten in jezen hkrati. Takole je razmišljal ob tem dogodku: "Da je vandalizem v Velenju pris<>len že nekaj časa in da vse bolj narašča, nam je vsem popolnoma jasno, To, da bi ga preprečili, bi bilo dokaj jalovo delo, verjetno celo nemogoče. Bi ga hilo pa mogoče vsaj omejili. Vsaj pooWiaski potezi zap<«licve novih varuhov reda In miru bi bilo to za pričakovali. Će se že vsi sprašujem«), kiikšna je njihova dejanska vloga (da ne govorimo o vlogi policije), se je to dobro pokazalo v noči iz petka na soboto. Skupinica van da lov ali skupinica mladih (če že luičelc) se nI znesla le nad cvetličnimi lonci pred knjigarno Kulturnica, po vsej ( ankarjevi ulici in kol sem po u.slnem priptwcdovanju to noč

storjenih ''nevihtnih" dejanjih mladih, je tudi že odveč govoriti. Pravzaprav je odveč gtworil i o marsičem. Takšna je, žal, kuhura Velenja. Mladi na ulicah, ostali v nakupovalnih centrih. Dan za dnem. Lew za blaginjo, otopelost in malodušje, izguba vloge starševstva do (3trok, izguba pomena s^posiavljanja in vzdrževanja reda. V premislek vsem tistim, ki bi morali mislili:" je zaključil Marjan.

Oh prdvrni rasii na piavnn moslu?

Ml smo v ponedeljek preverili na MO Velenje, kako je z delom mestnih redarjev v nočnem Času. In izvedeli, da so na delu. Vendar žal, po besedah pristojnih, ne morejo bili vedno tam, kjer se dogajajo nečednosti, res pa je tudi. da na ulicah ponoči nimajo veliko ljudi-

Nečedni sobotni nočni pohod smo preverili tudi na Policijski postaji Velenje, kjer so imeli minuli vikend kar nekaj opravka z nočnim

Hudo poškodovano kolesarko

Žalec, 31. maja - V soboto ob 19.05 se je na lokalni cesti izven naselja Gotovelj zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo pošk(xJovala ň4-lctna kolesarka C. K. iz Petrovi.

Kolo je vozila po lokalni ccsli Podlog - /alože. Med v<^njo po klancu nav/dol jc pridobila na hilrosti, nato pavostrem levem cwin-ku izgubila oblast nad vozilom. Zapeljala je na bankino in padla.

Za deset milijonov škode

Velika Pirešica. 27. maja - V torek okoli ID. ure je zagorelo v samskem domu asfaltne baze v Veliki Pirešici. Požarso pogasil gasilci, povzrtičil pa je za okoli lO.OilO.OOi) tolarjev gmotne škode. V celoti je zgorelo ostrešje 30 metrov dolgega montažnega objekta. Po prvih ugotovitvah naj bi požar izbruhnil zaradi kratkega stika na električni napeljavi.

Vlomilcem ni nič vroče

Velenje, 27. maja - Prejšnji leden so bili na območju Policijske postaje Velenje zelo aktivni vlomilci. V noČi na torek ao vlomili v barako balinarskega kluba na Kopališki, od koder je vlomilec odnesel već zabojev alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter nekaj menjalnega denaj]a. Večino ukradenih stvari so policisti našli v bližini, tako da Škoda, povzročena z vlomom, zna^ Ic 2,000 lolarjev.

V bližji kraja Gorenje so vlomili v.sedcm vikendov, lastniki, večinoma Velenjčani, pa pogrešajo dve vrtni kosilnici, nekaj orodja in Športne opreme, v skupni vrednosti preko 100.000 tolarjev.

Neznancc pa je isto noč vlomil še v kiosk Dola na Vodnikovi, od koder je odnesel za kar 500.000 tolarjev različnih cigarei in srečk hitre loterije.

Mozirje, 28. maja - V noči na sredo je bilo Na pcčeh vlomljeno v pro,store ribiškega doma. Neznanec je odnesel glasbeni .stolp, menjalni denar in cigarete. Lastnik E. P. je o.Škod^wan za 150.000 tolarjev.

V isti noči je bilo v Rorih vlomljeno v prostore športnega centra Jakop- Neznancc je odnesel glasbeni .stolp s kasetnikoma» dva zvočnika, menjalni denar in nekaj steklenic pijače. F. P. je oškodovan za 100.000 tolarjev.

Šoštanj. 30. maja - V noči na peiek je bilo vlomljeno v gostinski lokal lèrano v Šoštanju, last S. P. iz Mozirja Vlomilec je odnesel cigarete, alkoholne pijače, denar in sladkarije v vre dn as ti okoli 300.iX)0 tolarjev.

Alarmi se obrestujejo

Žalec, Bnislovče, Mozirje - Kar nekaj primercjv iz zadnjega tedna kaže, da se niUožbe v tehnično varovanje objektov slej ko prej obrestujejo, Vlomilca, kije pcwkuSal vlomili v lokal Brunarica na območju Žalca je pregnal panični alarm, ki se je sproi^il pri vlomu. Pregnal je tudi tistega, ki se je »spravil« nad osmwno5olovBraslovčah.

Nekaj podobnega se je zgodilo vlomilcu, ki je v noči na sredo, vlomil v gastišče Gaj v bližini Savinjskega gaja v Mozirju. Tudi lega je Še prej, preden jc uspel kaj izbrati, pregnal panični alarm. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je bil uspeSnejj>i, čc je bil seveda isti, pri vlomu v grad Vrbovcc v Nazarjah, od koder jc odnesel nekaj buteljk vina in radijski .sprejemnik, vse skupaj vredno okoli 20,000 tolarjev. Za toliko Sktxle je povzročil lastniku M. F.

Nepridiprav na Golteh

Mo/.irje, 1. junija - Neznanec je vlomil v poslovni objekt Rekreacijsko turističnega centra Golte na Radegundi. od koder je odnesel več kosov računalniške opreme in fotokopirni,stroj. Podjetje je z dejanjem oškodovano za 2.000.000 tolarjev.

Opaženi in prijeti

Žalec, 2. junija - V ponedeljek okoli 1. ure je občan obvestil policijo, da z <îkna svojega stanovanja opazuje vlomilce, ki na Savinjski cesli vlomljajovkiosk. Policisti so na kraju prijeli A. B. in O. B. ter mladoletnega M. R, vsi so doma v Velenju. Dva sostorilca sla sicer uspela pobegnili, a najbri' ne za dolgo. Odnesli niso ničesar, vseeno pa so povzjočili za okoli 100.000 tolarjev .^kode.

Spet vlomi v avte

Žalec, 3. junija -Vponcdcljck dopoldne so bili žalski policisti ob-vcs^čcni, da je neznanec preko vikenda v Ložnici iz zapuščenega osebnega avtomobila ukradel avtoradio s ka.sctofonom in zvočnike. Lastnika je olkodoval za 35.000 tolarjev.

Okoli 22.30 pa je lastnik asebnega avtomobila obvestil policiste, da so mu vlomili v avto, parkiran za lokalom Markiz v Žalcu. Ker pa se je sprožil alarm, jo je storilec jadrno popihal.

kaljenjem miru in pt>čltka, pa tudi vandalizmom. Komandir PP Velei\je Uožidar PezdevSek nam je povedal: "Vandalizem je rc.s vse hujSi problem. V petek smo prvi klic zabeležili ob 23.20, ko so trije moSki kalili nočni mir v bližini gasilskega doma v Skalah. Patrulja jih je ujela na kraju dogodka, z^gtwarjali pa se bodo morali pred sodnikom za prekrSke. 13 minul Čez polnoč so nas klicali iz C an-karjcve, kjer naj bi skupina mladih razbijala prometne znake. Naša patrulja je takoj odšla tja, vendar ni našla posledic leh dejanj, pa ludi krSilcev nočnega miru ne. Po besedah na^ patrulje je bila Cankarjeva takrai že mirna. Vendarso nas prebivalci klicali Se enkrat ob 00.47 uri, ko so nam povedali, da razbijajo cvetlične lonce.

so jih res. a naša patrulja storilcev ni izsledila, /aradi petkovih dogcxlkov smo v soboto poslali patruljo na^x's obhod centra mesta in parkov, število policistov pa smi> v nočnem času ^c povečali. Tako so v nedeljo zjutraj, .štiri minute čez polntx, na Touwi 8 pri razbijanju klopi In razmetavanju predmetov na igrišču zalotili 4 mlajše moške, Tudi ti ,sc bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške. Povezavo med petkovimi dogodki na (^ankarjevi in so-bolnimi dogodki na Foi tovi pa zaenkrat Še raziskujemo."

Na naše vpraišanjc, kako pogosto ob koncu tedna mestno središče v nočnem času pregledajo patrulje in zakaj Imajo ljudje občutek, da policistov nikoli ni lam, kjer bi morali biti, nam je komandir odgovoril, da se trudijo, da so prisotni povsod, kjer vedo, da so kritične točke. V petek je bilo v slui^bi 7, v soboto ponoči pa 8 policistov, dva vcivllu- Prav zaradi vanadlizma so se zadrževali po mestu in v bližini ločk, ki jih že poznajo. "Žal večjih ekip ne moremo ^H^t»toviti. ker na.s je premalo. Odrea^inimo pa takoj, ko smo obveščeni, to lahko gotovi m.*'

Rešitev? .lo veste vi?

d.d.

AVTO CELJIi

TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE

RABLJENA VOZILA S KLIIVIO NA ZALOGI

V Celju... Ipavfieva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12

tip vozila_Igimk_gena

ALfA ROME01561.6 4Af rBfl.lan.04 -ftf^a. nJsča 98 2.059.000.00 řORD MONDEO 2.0 GDIja 5/v fsg.avg.+Klima. črna met. 94 749.000.00 FIATMAREA 1.8Weskertá + Mirna.srsbmrt. 00 2.09Q.OOQ.OQ BENAULT ESPACE m 2.0 vsa oprema, zelena mstal 98 2.4S6.QOO.OO

RENAULTMEGAN1.4RN 5/v klima.sreb.met. 00 1.889.000.00

flENAULTTHALtA 1.4 +}dima. modra met

02 1.897.000.00

CrmQENSAXQ1.4 S/v reçf.aprll 04. klima, sre&.mtf. 99 1.340.000.00 CITBOEN XSAfJTlA 2.01 5/V reD.apr.()4. Mima, n3&;aj7/98 1.42().qOO.qQ

RQVER 414 Si 5V reo.mai 03. KUMA, rdeča 97 VWPASSAT1.9 TDI req.f6ž).04.klima.zel.ffiet. 99 MEHCEDES A1901.9 vsa opr. rep.seo.. sraP. mst. 99

1.19B.OOO.OO 5

2.798.000.00 -2.988.QOO.OQ

2.494.000,00 I .2J3M0Q,M i

KlA SPORTAGE 2.0 3/v vsa oare. fgg.dec.. zJata met. 00

IN......ŽE vetfno do 50 vozil različnih 2namk 5

'KREDITI * LEASING « STARO ZA STARO ' KOMISUSKA PRODAJA* ^

*VOZILA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED* Z *V VSAKEM VOZILU AVTORADIO *NA ZALOGI TUDI TEST14A VOZILA* 2

'OGLED VOZIL OD 8.0017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* g Pwodûa na intemeîu hí!py/wvw.aYti)-c^i9.si, ç-rMll:raûijenaeavtD-ceije.si '*

OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE

razpisuje prosto delovno mesto

SEKRETARJA ZBORNICE

Vaše delo bo upravljanje, vodenje, svetovanje, organiziranje, vodenje obrtnega registra in postopkov v zvezi z obrtnimi dovoljenji, zastopanje zbornice v premoženjskih in drugih poslih. Izvrševanje finančnega načrta zbornice jn Izvajanje drugih nalog v skladu s statutom in ostalimi akti zbornice.

Pogoji:

• višješolska, visokošolska ali univerzitetna izobrazba

- licenca svetovalca za malo gospodarstvo (ali obvezna pridobitev v roku 6 mesecev)

' 5 let delovnih Izkušenj na primerljivo zahtevnih delih In nalogah

- vodstvene In organizacijske sposobnosti ' znanje enega svetovnega jezika

- obvladovanje programskih orodij

- vozniški Izpit B kategorije ' lastno osebno vozilo

• predviden nastop dela: 1.9.2003

Vaše pisne ponudbe z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: OOZ Mozirje, Savinjska cesta 39, 3330 Mozirje z oznako "za ra^is".

Prijavljene kandidateAke bomo o Izboru obvestili najkasneje v 30 dneh od objave razpisa.

Razmislite o montaži centralnega sesalnega sistema - GSS!

Centralni sesalni sistem je pri nas še vedno novost, čeprav so ga nekateri v zadnjih letih že vgradili v svoje objekte. Morda pa bi bolj kot druge rešitve ustrezal tudi vam.

Izpušna PVC cev

Sesalna vtičnica

Razvodna PVC

Če gradite ali prenavljate svoj bivalni ali poslovni objekt je prav, da razmislite tudi o vgradnji centralnega sesalnega sistema, saj dokazano, tudi do 52 odstotno, izboljša zrak v prostorih, kjer ga uporabljajo. Stanje pacientov z alergijo na hišni prah in pršice pa se vidno izboljša.

Prednosti:

• Sesanje ne izpihava v prostor mikroprahu in z njim različnih povzročiteljev bolezni kot običajni sesalci

• Ne povzroča hrupa in tako pri sesanju ne moti drugih v prostoru

• Varnost

• Preprosto delo

• Dolga življenjska doba

Centralna enota se montira oddaljena od bivalnih prostorov in sicer v kleti, garaži ipd. Od centralne enote se napelje vakum-ska cevna napeljava do vakumskih vtičnic v prosto-ru.

Vzporedno I teče napeljava nizke električne napetosti (24 V), ki vključi centralno enoto, ko vtaknete sesalno cev v vtičnico. Posesani zrak se skozi samočistilni filter, ki ne rabi vzdrževanja, očisti. Izpuh zraka je speljan ven.

Za sesalni razvod se uporabljajo posebne kovinske ali PVC cevi. Mnogi za ta razvod uporabljajo kanalizacijske cevi, vendar delajo pri tem veliko napako. Spojna mesta cevi in f azonskih kosov so pri ceveh za

centralni sesalni sistem obdelana s posebno natančnostjo in jih lepijo.

OKNA - VftATA - SENÍILA • ZIMSKI VRTOVI

Oucal

Nudimo Vam strokovno svetovanje, meritve, izdelavo in montažo.

■ OKNA

■ VHODNA VRATA

■ SENČILA

■ POUCE

■ GARAŽNA IN NOTRANJA VRATA

DUBALd.ao.

CEUSKA CESTA 39 SUDVENJ GRADEC TEL.: 02^881-2240 PEUUBUANA TEL:01;566-1138 PEMAMBOR

PEBRĚŽKS

TEL:07/499-2225

Prešernova 22/e Velenje

CEHNER d.0.0. telefon: 03/89-71-710

Na Vašo željo Vam SVETUJEMO in IZDELAMO:

zavese, prte, blazine, pregrinjala, roloje, senčila, tende

NOVOST:

stilno pohištvo (Stilles, Selva)

Z í^ú^ú Me č^ć/^ta^ ^^ď/

SebA

SI - 3000 Celje • Lava 9a tel.: 03/ 425-70-10 • fax: 03/ 425-70-11 trgovina tel.: 03/ 425-70-20

PREGRADNE STENE in

SPUŠČENI STROPOVI

n

Florjan 256,3325 Šoštanj, Tel. & Fax: 03 S 882 120, GSM: 041 624 151

E-mail: avtoprevaznistvo.sovic@siol.net

1>TL'7, KÚÍ Gi?,ADl>TJTi!

* storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo

* prevozi tovora in težke gradbene mehanizacije

* gradnja cest in parkirišč

* rušenje objektov

* gradnja vodovodov in kanalizacij

* izposoja manjših valjarjev, vibracijskih desk, nabijalnih plošč, agregatov, črpalk

Trgovina z gradbenim materialom

"POŠTAJNER"

Ravne 21, Šoštanj, Tel.: 897-09-90

NOVOi'l

Bistveno povečana in posodobljena trgovina - s še bogatejšo ponudbo!

Nudimo Vam ves GRADBENI in INŠTALACIJSKI material. Naša prednost so UGODNE CENE in DOBRI PLAČILNI POGOJI!

Delovni čas: pon. • pet. od 8. do 19., sob. od 8. do 13.h v nujnih trenutkih smo dosegljivi tudi izven delovnega časa

Tfihipmed

ostalim zelo

ugodno:

- sipořex

- novoterm

- stiropor

- lepila za keramiko

^ kombi plošce

- premazna sredstva

Foitova 2, 3320 Velenje

Tel.: 03/ 897-58-13

GSM: 041/ 624-775, 031/624-775,

051/307-035

E-mail: bremis.nepremicnine@siol.net

STORITVE PODJETJA:

- posredovanje pri prometu nepremičnin

- priprava vseh vrst pogodb

- pridobivanje gradbenih dovoljenj

- vpisi v zemljiško knjigo

- gradbeni inženiring

V Podkraju, v neposredni bližini Velenja, pričnemo s pridobivanjem gradbene dokumentacije za Izgradnjo več stanovanjskih hiš. Oblika in velikost stanovanjskih hiš še ni določena. Bodoči zainteresirani graditelji lahko aktivno sodelujejo pri izboru tipov stanovanjskih hiš. Naprodaj še nekaj parcel.

V naselju Zg. Šalek pa pričnemo z izgradnjo stanovanjskih hiš do III. gradb. faze. Dokumentacija pridobljena. Dokončanje III. gradbene faze do konca leta.

Veliicost parcele:

cca 700 m2 Tloris hiše: 95 m2 Stan. površina: 190 m2 Etažnost: K + P + M Komunala: voda, telefon, elektrika

A

NOVO: PROGRAM ADRIA g NEW LINE

G4R/INr

pohištvena industrija d.d. Polzela Poizela 176a, 3313 Poizeia SLOVENiJA

Industrijska prodajalna

Ugodni krediti za lepši dom

Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18.ure, sob: od 8. do 12.ure; inlormacije na telefon.: 03/ 70 37130,03/ 70 37131 E-mail: info@garant.si, htip://www.garant.sl

POHIŠTVO CARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM!

Pomlad Je čas za prenovo in rekonstrukcijo doma, je čas, ko gradnja hiše najbolj napreduje.

Olajšajte si svojo finančao konstrukcijo z dostopnimi krediti Banke Celje. Po ugodni obrestni meri vam ponujamo:

• redne stanovanjske kredite z odplačilno dobo vse do 20 let

• možnost predčasnega kreditiranja na podlagi sklenjenega pet letoega varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi OiSVS) po prvem, dmgem in tretjem razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Nudimo vam tudi strokovno svetovanje pri kreditiranju.

Pokličite nas ali pa nas obiščite na naši spletni strani oziroma se oglasite v eni od enot naše banke.

So Stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.

banka celje

Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.; 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00 e-rnaU: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si

20

RAZVEDRILO

«»•«Cas

5. junija 2003

HOROSKOP

Oven od 21 «3* do 20.4.

Vsi okoli boda pripravljali na poletne dopusimDtedni. vi pa boste prav ne^ni, ko bo bsseda nanesla na dopust. Preveč^! ste s« že ušteli, razočaranje ob velikem pnčakovanju. kiganisle mogli uresničiti, pa le bilo preveliko. Zato sedaj na đolgt rcA nećete več delat; načrtov. A tokrat kaže. đa se bo vse obrnile lako, bi SI želite Še pred iztekcm junija vas čateta najmanj dva več kot 23nimiva dogodka Oba vam bosta dala veliko er>ergije in tudi novega elana. Tega polrebujete predvsem zato. da do konca izpeljete načrtovane veliko spremembo v valem živí|enju Parinsr bo nad rezultati navdušen, morda bo ludi poletni dopust zato bofj pester.

Bik od 21.4« do 21.5.

Čeprav ste človekz bujno domišljijo, vsm jo bo v partneískem odnosu aćeio kar malo prinianjkovati. Temu lahko po domače rečete tudi ruveličanosl. De te ne bi prkšlo. Če bi si vzeli več (asa za skupne irenutke. lako pa je partner ob vaših obveznostih, ki jih je IZ dneva v dan več, ćisto preveč sam. Še stvar;, ki vam jih je včasih tako rad zaupal, sedat zadrži zase. K» že veste, da lepoto^i zvonili vednopre-pozno, morda ne bo napak, če se poskušate spremeniti. In to zelo hitrol Saj sploh ne bo tako težko, le začeti je treba

Dvo|čka od 22*5 do 21«4«

Trnuto bosie vztrapli po svojiti načelih, ki pa som ttoóo ictjat pomakla premagati (udi osebno knzo Čeprav ^ne bo lahko, se boste ponudbi, ki bi vsm poiïienila naado^nje, uspeino uprli Poleg lega se bosteob tem naučilise nekaj. I^r som bovžMjenju le loDri-stiio. Da lahko rečete tudi čese som zdi, da vas 2e i^ilčdjo. tososQsželarnelQjáa. Prijaleljicevasboioebkonoutedrapovabilenaanimrvdo-godek Četudi se ssm ne dalo. ni^ ne ostanite doma. Bi Šedoigo oC^lovali.

Rok od 21.4. do 22»7*

Kar nelgj slabe volje in tudi glavobolov v^m je v zadnjem času povzročila služba. V teh dn^ pa vam bo jasno, da lahko usodo v^ete vsvoje roke in da vam ni treba poireti prav vsega, kar vam ravfžejo Raje se potrudite, delaite m molčite, z ugovarjanjem boste trenutno stanje le ie peslatéali. 2ato bi bilo z^o dobro, če bi večkrat uporabili svoj larm. ki ga imate sicer na pretek. Z njim lahko omehčate tudi šefa. vendar dostel spich h niste posioisiii. Morda tudi zato, ker se vas po svoje bc^i tudi on.

Lov od 23,7. do 22.8.

Najlepše se boste počutiti doma Tudi, čese boste iz službe ali šole vračali utaiieni, boste vokotju, ki ste gauedili svoji duâi primerno. hitro ponovno oži vek Vsekakor vam ne bi hodiîo prav ničrtarobe. Čebiževfratkem razmisliltšeor^tefih spremembah v vašem bivalna okolju Če se boste zanje odločili, bo vň-mrečtret)a živeti vel ike Oolj varčne. Sicer pa to tako dot^ro znale, sploh, če imate pred sabo jasen cilj. Ljubezen bo vzraku, v vašem srcu pa še nekaj dni bolj praznina.

DovUa od 23*4« do 22.9*

V nastedniih dneh si boste kljub kar nekaj uspehom pri delu želeli predvsem veliko miru. Še najbol) všeč vam bo. če boste lahko posedati in klepetali s prijatelji. Po takšnih trenutkih boste povsem sproščeni. V službi se bodo napete strune začele rahljali, vnaslednjih dneh boste imeli tudi manj dela Zato vam bo

vse s^pai kar odgovarjalo. Lahko boste već razmišljali o s^i rn svojem življenju, tistem zasebnem seveda. Želetisi boste, da bi se v kratkem močno zaljubili. Zvezde vam bodo tokrat stale ob sirarti, zato opazujte in se čim več zadržujte med ljudmi.

TohftiUa od 23.9. do 22.10.

V poslu boste zelo odtočni, marsikaj vam bo uspeto, pa čeprav bo izgledalo skoraj brezupno Doma pâ boste v naslednjih dneh še večja copata kot ste sicer Godilo pa v^m bo, ker vam bo partner valo ponižnost in strinianje z v^emi predlogi vračat s številnimi malimi pozornostmi in nežnostmi, ki ste se jih sicer

že kar odvadili, f^zite pa, da v pogovoru s soredrtiki ne boste povedali prav vsega, kar mislite o njihovem početju, lâhko bi namreč priSlo do zelo hude krvi m hude zamere Ni treba, da ste tokrat povod 2 kreganje prav vi

ikorpi|on od 23.10. do 22.11.

Čut dolžnosti vas bo žrl, ko si boste na glavo spet nakopali preveč dela. Zato bostemitoreč^e ne le raztreseni, ampak zelo n^ rvozni. To se vam bo maščevalo, saj bo vaše počuýe ob koncu tega ledna dobesedno na psu Ne le. da vam bo slabo, zaradi stresa se vam bo imunski sistem močno poslabšal, kar lahko vodi tudi v bolezen, ki ne bo minria kar čez noč. fariner bo malo jezen na vas, ker boste dvomili m} To lahko načne sicer prijeten in zdrav odnos med vama.

Sfrolo« od 23.11. do 21.12.

V naslednjih dneh boste težko tarnali, da vam prrmanjkuje časa. Imeti ga boste več kot ste navajeni, zato vam bo na trenutke naravnost dolg čas Priznati si boste mnali. da ste malo odvisni od dela. Če tega ni, \em že takoj rojijo po glavi črne misli, predvsem pa se preveč ukvarjate s seboj m svetim počutjem Ob

tempezabljatena vse obljube, ki slesi jih dali. ko časa res niste imeli. Kaj. ko bi sedaj kOTčno naredili več za svoje zdravje in boljše počutje? 2e obisk savne, kozmetičarke ali tnzerfa nekaterim pomaga okrepiti občutek, daseimajo radi.

Kolorog od 22.12. do 20.t.

F^rie. kaj boste v naslednjih dneh obljubtjali, vsak uraden dokument pa vsaj dvakrat preberite, preden ga podpíleie. Napaka vas namreć tatíko v bližnji prihodnosti stane zelo velikoživcev S partnerjem si bosta ravno ato, ker boste podvomili v nekega skupnega prijatelja, kar malo segla v lase. Tokrat bo imel partner celo prav. kar se ob vaši preračun I |ivosti zgodi fe malokdaj. Počitnice bodo sicer kralje, a lepe Ravno prav dofge. da ne boste pogrešali svojega hobija in dovolj dolge, da si boste oddahnili cd vsakdana Tiste prave tako šele pridejo

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Če ste še brez partneria, v naslednjih dneh, sploh ob vikendu r>a široke odprite oč(. Zvezde napovedujejo neko zelo prijetno srečanje in novoznanstvo, ki lahko preraste v veliko več kol le prijateljstvo. Vezani pa boste v naslednjih dneh v partnerjevi družbi zeio uživali, kar \Qju bo ie močno zbližalo. Nič hudega, če boste za radi njega zanemarjali ostale prijatelje. Tudi ti vas valikokjatpustijo na cedilu, kosi vi na hiiro sželite njihove družbe Če vam je partner hkrati najboljši prijatelj, boste nekaj časa prav srečni ludi brez večje diu^be

Rlklod 20.2. do 20.3.

Zvezde vam v ljubezni priporočajo veliko domišljije, pa tudi kanč^nagajivosti. Sptoh tistim, kj niste zstjiAljeni šele od včeraj Tako boste uspeli ubežati rahli naveličanosti v zvezi. Počita pa le dobre izKoristite. tudi. če bo le podaljšan vikend. Baterije irpate prazne, veliko energija vam bo vzelo pravvsako delo. na le tisto vsiuzbi aii v šoíi. âto boste morali poskrbeti s več sproščanja m le več gi-bania vnaravi. Ni slabšega, kot če se boste začeli smiliti sami sebi. Dokažite, da se še vedno zrute spoprijeti tudi z zelo negativnimi p^lmi živlienja

Bili smo v Pragi

Velenjsko zdravniško UruStvo 7a svcijc člane (in njihove partnerje) vsako Iclo organizira potovanje, kije Í7obraževaIni in olicneni družabni dogodek. Zadnji majski konec ledna so se odpeljali v Prago. V ireh dneh so spoznali mesio in začutili njegov utrip. Ugolwiliso.dascje fVagavzadnjem

desetletju močno spremenila ter postala enakopravna drugim evropskim preslolnieam, tako po urejenosU kot po ponudl>i in cenah. Kljub temu pa je tKlala dovolj izvirna, da sc bodo ija Še kdaj podali.

■ Foto:EŠ

Olimpijski tek bo 1L junija!

Vcknje - V vsakolet ni akciji Slovenija le6ž za zdravje se začenjajo olimpijski teki. Organizira jih Odbor Sporta za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije -Združenju Športnih zvez v sodelovanju z občinskimi organizatorji. V Velenju je to Športno društvo poslovnega sLstcma Premogovnik Velenje.

Olimpijski tek jc vsako leto dobro obiskan In prepričani smo, da bo tako tudi Icios, 'Icka sc boste lahko udeležili v sredo* 11. juniju, stari pii hf) oh IHJO na niťslnem stadionu. Dolžini proge bosta 3 in r> kilometrov, startnina jc 500 SIT

Vsak tekač prejme majico Olimpijskega komiteja, vsi. ki bodo pritekli na cilj, pa bodo sodelovali tudi v Žrebanju bogatih nagrad.

Srečanje krvodajalcev treh občin

Obmiíčno združenje RK Velenje bo tudi letos zaznamcA/alo dan krvodajalcev z že tradicionalnim srečanjem plemenitih ljudi olKin Velenje, l^oStanj in Šmartno ob Paki.

Letošnje bo v solhito, 7. junij;«, 17. uri na špcjitnem iRrišču j->ri Gisti^u Pixi klan-ccm v Ravnah pri Sostaiyu. Ob tej priložnosti bodo krvodajalcem, ki so darovati kri več kot 70 - krat podelili priznanja. sSrccanjc pa btxJo p<ipcsirili Še s šiiljrvimi igrami in srcčclovom, Laaskcga srečanj a se jc udeležilo blizu 6t)t) krvodajalcev.

■ tp

Nagradna križanka Avto Igor

Pomožik soiK u bolj slabo iiK^žika

Velenje - Poletje in z njim čilske pi^itnicc bodo kmalu tu. Na Medobčinski zvezi Velenje lx)do vpcíčitniákemčasu paskušali polepšati brezskrbne dni mladim iz Šaleške doline tudi z letovanjem v eni od treh kolonij ob morju, kamor bodo letos popeljali tudi veliko otrok iz socialno i^ibkih družin, ki morja sicer ne bi videli. /clja je. da s p<imočjo akcije Pomcžik soncu, na morje brezplačno popeljejo 30 otrok. A akcija letos ne priteka tako uspeSno kol prejšnja leta, zato je težko reči, čc jim bo lo uspelo.

Vse. ki sle pripravljeni prispevali kakšen lolar za počitnice otrok iz socialno Šibkih družin. pr(»sijo, da to storite v naslednjih dneh.

Vsekakor pa bodo na morje popeljali okoli 200 otrok, mnoge od njih na priporočilo lečečvga zdravnika, kjer del stroškov letovanja krije tudi Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. Vpis za letovanje otrok še poteka, saj vsa mesta še niso zasedena. Sc pa pridno polnijo» zato M/PM Velenje poziva zainteresirane starše, da se čim prej odločijo za vpis.

■ bš

Nagrajena nagradne križanke 'PEUGEOT Tratnik", objavljene v tedmku Naš los dne 22. majo 200^ so; Marjanca Lojk, Črtomirova 1/a< 1001 LJubljana-prejme dežnik Peugeot; Anica Hiibernik, Bračičeva 1,3320 Velenje - prejme majico Peugeot; Majda Zblćajnik, Žarova 20,3320 Velenje - prejme kapo Peugeot. Nagrajenci dvignejo nagrado oset>-no v Peugeot Tratnik na av-topoligonu Ločica pn Šempetnj (tei. 03/5-702-640) z osebnim dokumentom. Čestitamo!

PEUGEOT

«nrtô îgrôr

AVTO IGOR - Švigeli Igor $41.

Črnova 33 a, Velenje Tel.: 898-69-30, 898-69-36 Del. čas: vsak dan od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure!

- PRODAJA IN SERVIS VOZIL PEUGEOT - PRODAJA RABUENIH VOZIL -VULKANIZERSTVO-AVTOPRALNICA -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO-Ugodni krediti, leasing, menjava staro za novo.,.

POSEBNA DRUŽINSKA PONUDBA V JUNIJU

Ob nal<upLi Peugeota 206,307, 406,607,807 ali Partner l<ombi poleg avtomobila dobite tudi kolo Peugeot, skuter Peugeot, doûabio opremo ali izdelke Iz butika Pejjgeot v skupni vrednosti 500.000 sit {odvisno od vrednosti kupljenega avtomobila.

Rešitve knžanke pošljite najkasneje do 16.6. na naslov; Naš čas, d.o.o. Kidričeva 2 a, 3320 Veienje, s pripisom AVTO iGOR. Izžrebali bomo tri nagrade, kompletno čiščenje vozila In dve praktični nagradi iz butika Peugeot.

junija 2003

«ffiČAS

TV SPORED

21

ČETRTEK, 5. Junija

SLOVENIJA 1

07.00 Dobro jutro

09.00 Poročila

09.05 Male sive c«Nc, kviz

09.55 2Qodbe iz školjke

10.30 Tisti, s katerimi sle nas

strašil, do kum. film

11,20 Kaipazdai?,7/8

11.50 Pesem Evřovizije 2003, rep.

13.00 Poročila, šport, vreme

13.30 Povâbito med zvezde

14.30 Svetovni izzivi

19.00 Irrteivlu, RudiGabrovec

15.55 Mostovi

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Enajsla^ola

17.20 Peli€eK2/26

17.45 City folk

18.10 Humanlstika

18.45 Risanks

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Šport, vreme, magnet

20.00 Tednik

21.00 PrviíndruQl

21.20 Osmidan

22.00 Odmevi, Sport, vreme

22.50 Terminal

23.50 Glasbeni večer

2â.50 Iz klasičnega arhiva

00.00 Večerni pogovori, poitrel pianislke Marthe Argerich

00.55 Dnevnik zamejske tv

01.15 Humanistika

01.45 Osmi dan

02.15 Tednik

03.10 TuditakéRiserodiio,ia/19

03.45 Vaoja na 42. ulici, amer.

ang.film

05.40 šporminirn

SLOVENIJA 2

07.30 Vldeo$trani

06.30 Mostovi

09.05 Dobro jutro

n.05 Tvprodaja

13.05 Zgodba o arHeologiji, 2/6

13,55 Tenis • odprto prv. Francije,

polDnale ženske, prenos

16.00 TV prodaja

16.30 Videospolnice

17.20 Tudltakšniserodijo,18y19 16,0 Iz naših krajev

16.15 Lynxrnagazin

16,45 Prirnofska kronika

19.00 Dnevnik, vreme

19,45 Špori, vreme, magnet

20.00 BrezčasnazvočnostdiJše

21.00 Portret Načeta Simončiča

21,50 JetnKâ, iKlgijski film

23,45 Tenis-odprtoprv.Frariclje, poif m sle ženske, posnetek

01,15 Videospotnk:e

01.55 Videosirani

PETEK, 6. Junija

SOBOTA, 7. junija

I

07,00 Dragon Bali, ris, serija

07,30 Super punce, ris, sertja

07,55 RKkiLake

06.45 Ko boê moja, nad.

09,40 Nezaželena, nan.

10.30 Tvprodaja

11.00 Grda račio, nad.

11.50 Vor^ ljubezni, nad.

12.45 Na krmili zločine, nad.

13.40 Tvprodaja

14.10 RKklLake

15.00 Vor^ ljubezni, nad

15,55 Grda račka, nad.

16.55 Nezaželena, nad.

17.55 24ur-v(îme

18.00 Ko bo§ moja. nad.

19.00 24 ur

20.00 Trenja

21,30 PriiateljJ. nan,

22.00 Zatiodno krito, nan,

22.55 XXL premiere

23,00 Raztresena Ally. nan.

23.55 24 ur

00.55 Nočna panorama

^jjjjpr

mbH

T Aà ur

09,00 NaobiskL.. priAfojzu

2avoiovžku, akad. slikarju 10.15 Vabimo kogledu 10,20 Odprla tema. pon. • Medn.

letali miting v Mariboru 11.20 Naispoldneva 14.00 Videosirani 16,05 Vabimokogledu 16.10 Regionalne novice 16,15 Mladi otročka oddaja,

3. TV mreřa 16.55 Naispol dneva 19.00 Videosirani 19.55 Vabimo kogledu 20,00 Oazbestu...,pogovor 21.00 Regionalne novice 21,10 Lepote Japonske:

Botanični vrl 21.20 Najspotdneva 21,25 Vabirr^ k ogledu 21.30 Naj vtža. kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo 22.45 VabirrK^ k ugledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videosirani

SLOVENIJA 1

07.00 Dobro jutn3

09.00 Poročila

09,05 Petrček, 2/26

09,15 Glasbenašaia

09.35 Enal^ašda

10.10 Humanlstika

10.40 Šok

11.10 Avtoportret: Tone Partljič

12.05 Nenadoma Susan, 5/22

12,25 Caroline v velemestu, 5/22

13.00 Poročila, sport vreme

13.15 Dokumentarna oddaja

13.30 O živalih in ljudeh, tv Mb

14.00 Vsakdanjik in pravnik

15.00 Prvilndnigi

15.20 Osmi dan

15.55 Mostovi

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Ranč pri Kraguljčkovi

sedmici. 7/14

17.15 Iz popotne torbe

17.40 Oko viharja, 3/4

18.35 Žrebanje deteljice

18.45 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 šport vreme, magnet

20.00 Praksa, 32 del

20.50 Tv poper

21.25 Homo turislicus

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.50 Polnočni klub

00.05 Dnevnik zamejske tv

00.25 Oko viharja, 3^4

01.15 Tudltakšnlse rodijo, 19/19

01.50 Tv poper

02.20 Homo tiristiciis

02.40 Divja reka, amer, film

04.45 Šport

SLOVENIJA 2

07.10 Telelekst

08.30 Mostovi

09.05 Dobro jutro

11.05 Tvprodaja

11.45 Iskanje smisla v norih

šestdesetih, 4/6

12.55 Tenis • odprto prv. Francije.

poldnale moški, prenos

16.00 Tvprodaja

16.30 Videos potnice

17.15 Tudltakšnlse rodijo, 19/19

18.00 Iz našiti krajev

18.15 Viczajurja

18.35 Miniature

18.45 Primorska kronika

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Šport, vreme, magnet

20.05 Krani: EP v vaterpolu,

Slovenija : âpanija, prenos

21.15 Dobri fantje, amer, iilm

23.35 Slovenska iazz scena

00.30 Tenis - odprto prv. Francije,

polfjnale moški, posn.

02.00 Videospotnice

02.45 Vldeostranl

. I

06.35 Dragon Bal, rts. sen|a

07.00 Super punce. ris. serija

07.25 RickiLake

06.15 Ko boš moja

09.10 Nezaželena, nad.

10.00 Tvprodaja

10.30 Grda račka, nad.

11.20 Vonj fjubezrr. nad.

12.15 Trenja

13.40 Tvprodaja

14.10 RicklLake

15.00 Vonj ljubezni, nad.

15.55 Grda račka, nad.

16.55 Nezaželjena. nad.

17.55 24 ur-VT^Tie

18.00 Ko Doš moja. nad.

19.00 24 ur

20.00 Začetek konca, amer, fifm

22.10 Pazi, kamera!

22.40 XXL premiere

22.45 Tretja izmena

23.40 Težavni lov, amer. Iflm

01.25 24 ur. ponovitev

02.25 Nočna panorama

09.00 Dobro jutn^.infomiattvno-

rBZvedrilna oddaja 10.00 Vat3imokogledu 10.05 Najvlža,odd3iaz

narodnozabavno glasbo 11.20 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Miš maš. otroška oddaja 18.55 Ustvarfajamo skupaj 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vaûimokogledu 20.00 Lokalni utrip Zgom)e

Savinjske doline 20.30 Vatsimokogledu 20.40 SmonGregorCit, dokim. f. 21.05 Regionalne novice 21.10 Magic Velenje 2003, nastop čarodejev-AJb^n Polak. Bojan Glavač 21.30 Vredno is stopitt noter.

Obisk v Kobar. muzeju 22.00 Najspotdneva 22.05 Vabimokogledu 22.10 Iz oddaie Dobro iuiro 23.00 Videostranf

SLOVENIJA 1

06.25 Kulturna kronika

08.00 Zgodbe iz školjke

08.30 Medvedek siadkosnedek

08.35 Male sive celice, kviz

09.25 PetfteK2/26

09.40 Mar^upilami, 17/26

10.05 Gimnazija strtih src, 22/26

10.45 Polnočniklub

12.00 Tednik

13.00 Poročila, šport, vreme

13.30 Študentska ulica

14.00 Mes!ecePeyton,^14

14.30 Nenadoma Suzan, 7/22

14.55 Caroline v veiemestu, 7/22

15.20 lzvir(n)i

15.55 Siovenci v Italiji

16.30 Poročila, šport, vreme

16,50 Roil poli oil, 1/13

17.1S Návrtu

17.40 Ozare

17-45 DomačBviiazmenekz

Av&eniki

18.15 Sk)venskí magazin

18.45 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme

19.30 Šport, vreme, magn^

20.00 Orion, finale

21.30 Avtoportret: Štetka Kučan

22.25 Parada ple$d

22.55 Poročila, šport, vreme

23.30 Tinsel Town, 1/10

00.05 ZoedoQitiba, amer íilm

01.35 Dnevnik zamejske tv

01.55 Návrtu

02.20 Mogoče, (rane. film

04.20 Šport

05.45 Prvi in drugi

SLOVENIJA 2

07.10 Te[etekst 08.30 Mostovi 09.15 Tvprodaia 09.4Ô Frasier, 19. del 10.05 Ljubezen v hladnem

podnebiu, 2/3 10.55 Čarobne dežele. 12/13 11.05 Nenavadne prigode

Twistoviň, 4/26 11.30 Štafeta mladosN 12.20 Tvprodaja 13.10 Omizje; RTV na razpotju 14.K Tails • odprto prv^istvo

Francije, finale ženske, pren. 17.00 DP v košarici (M), druga tekma finala konč , Union Olimpija : Krtca, prenos 18.50 EP v vaterpolu, Stovenija;

Hrvaška, prenos 20.00 Nogomet, kvalifikacije za EP 2004. izrael : Stovenija. prenos

22.20 Daleč od doma. 2/3 23.20 Sobotna noč 01.20 VideospotnKe 02.05 Videostrani

08.00 08.10 06.20 08.30 08.55 09.10 09.45 09.55 10.05 10.30 11.25 11.40 12.35 13.05 14.00 14.55 15.25 16.20 17.15 17.20 19.00 20.00 21.10 23.00 00.33 01.20

•J

Bučke, rts. serija Doktor Oto, ris. serija Pujsek Ziatko, r^ serija Gobek in Ciril, ris. serija Katka inOrbi, ris. serija Slonček Senjamin. ris. s^. Malinji dol. r«. serija Moj prijateJj Rold, ris. serija Rudijevo moš^o, ris. ser. Pepelka, ris. film Mali Itelikoptsr, ris. ser^a Ne izpusti je, 1/4 Glavca, nan. Preverjeno

V najslabšem primeru, nan. Resnični svet, dok. odd. Dnjžinsko pravo Močno zdravilo, nan. 24 ur-vreme Mladi odvetnik, amer, film 24 ur

Lepo je biti milijc^ar Popolna slika, amer film Izganjalka vampirjev, am f. 24 ur

Noćna panorama

kN

rr

A

09.00 Mišmaš, otr. odd , pon 09.40 Vabimokogledu 09.45 Lokalni utrip Zgornje

Savinjske doline 10.15 Naispotdneva 12.00 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 Košarka, posn. tekme za 3. mesto - Pivovarna Laško Geoplin Skovan 19.30 Naispotdneva 19.35 Pravljica za lahko noč 19.45 Videosirani 19.55 Vabimokogledu 20.00 11&5.OTmagazin,reg.

informativni program 20.30 Potovanja: Z največjo

jadrnico okoli sveta 21.20 vabimokogledu 21.25 Naspotdneva 21.30 Zaigrajmo in zapojmo./2. 22.40 Simon Gregorčič, dokum. 23.00 Vabimokogledu 23.05 Naispotdneva 23.10 Videostrani

NEDEUA, 8. Junija

SLOVENIJA 1

07.40 Teletekst

08.00 Živžav

10.00 Mismo...Turld,15/16

10.25 Pomagajmo si

10.55 NasiednjivaL, 10/13

11.20 Ozare

11.30 Obzoriaduna

12.00 Ljudje in zem ^a

13.00 Poročila, šport, vreme

13.15 Tistega lepega popoldneva

sledi Nemogoče

13.20 Človekinpol

13.30 Nedeljsko oko

13.40 Kulinarika

14.00 Gravitacija

14.55 Motoring

15.00 Privlačna nasprotja

15.20 Kisio jabolko

15,35 Šporl

15.45 Avantura

15.55 Pet minut slave

18.00 Simpsonovi. Il.del

18.30 Poročila, šport, vreme

18.45 Pop-poJdne

17.05 Dnjžabna kronika

17.15 Predmet poželenja

17.35 Vsakdanjik in praznik

18.36 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.30 Šport vreme 20.00 Kaj pa zdaj?, 6/8 20.30 Zgradimo jim šolo,

dobrodelni koncert Unicef a za pomoč otrokom v Iraku

21.35 Samo en cvet, portret

Rudolfa Francia

22.30 Poročila, šport, vreme

23.00 Za vse večne čase. franc, f.

00.45 Dnevnik zamejske rv

01.10 Nasiednjival. 10/13

01.40 Zgodba o arheologiji, 3/6

02,30 To življenje, 4/21

03.10 South park, 10/17

03.35 Slovenski magazín

04.00 Vsakdanjik in praznik

05.20 Šport

SLOVENIJA 2

07.10 Teletekst

07.30 Videostrani

09.45 Rad imam Luca, 127. del

10.10 Šoferja, 7. del

10.55 Naša pesem 20D3

11.25 Portret Načeta Simončiča

12.15 Tvprodaja

12.45 Preprosto darilo. itaL film

14.55 Tenis • odprto prvenstvo

Francqe. finale moški. pren.

19.15 Videospolnice

20.05 ÉPvvaterpolu,SJovenija:

Italija, prenos

21.15 Zgodba o artieolocHji, 3/6

22.05 Frasier, 20. del

22.30 To življenje, 4/21

23.21 Sk}venski sodobni ples, 4/5 23.20 Voda, ang. plesna oddaja 23.50 Videospolnice

00.35 Videostrani

07.30 TVpnjdaja

08.00 Bučke, ris. serija

08.10 Dofffor Oîo, ris, serija

08.20 Pujsek Z^tko, ris. serija

08.30 Bobekin Ciril, ris. serija

08.50 Katka in Orbi, ris. serija

09,05 Slonček Benjamin, ris, ser,

09.40 Malinji dol, ris, serija

09.50 Moj prijatelj Roki, ns. serija

10.00 Rudijevo moštvo, hs. ser.

10.30 Happy-mali zajček, ris. f.

11.25 Ne izpusti )e, 2/4

12.20 Glavca, nan.

12.50 Strdsti. amer, film

14.40 Umor, nan.

15.35 Na deželi je lepo, nan.

18.30 Besede morja, 1/2

18.15 24 ur-vreme

18.20 TnkiJamiejaOllverja

19.00 24 ur

20.00 Lepo je biti milijonar

21.30 Šporinascena

22.25 Zadnja stanovalka, amer. f.

00.10 24 ur, ponovitev

01.10 Nočna panorama

::

14'

PONOViïïïV ODDAJ:

09.00 Mišmaš

09.40 Iz pon oddaje Dobro jutro

10.30 1184. VTV magazin

10.50 športni lorek

10.10 Izolimpijskihkrogov

11.15 Športni gost

12.00 Vabimokogledu

12.05 Najviža

13.20 Izsred.oddaieDobrojutro

14.10 Videostrani

18.00 Vabimokogledu

18.05 1185. VTV ff«gazin

18.35 Iz pet, oddaje [>obro jutro

19.25 Lokalni utrip Zgornje

Savinjske doline

19,55 Na obisku. pri Alojzu

Zavokivšku. akad. slikarju

20.55 Vabimokogledu

21.00 Župan z vami. gost Bojan

Šmt župan MO Celje

22,00 Videostrani

PONEDEUEK, 9. Junija

SLOVENIJA 1

08,45 Zrcalo tedna

07,00 Dobro jutro

09.00 Poročila

09.05 Iz popotne tort«

09.20 Ranč pri Kraguljčkovi

sedmici, 7/14

09.50 Oddaja za otroke

10.05 Nasledniival, 10/13

10.30 Navnu

11.00 Tistega lepega popoMneva

13.00 Poročila, šport, vreme

13.15 Tistega lepega po pokineva

15.25 Mladi virtuozi

15.55 Dûberdan, košarka

16.30 Pon:>číla. špoit, vreme

16.50 Radovedni Taček

17.05 Dogodivščine v veseli

hosti, 13/26

17.40 Sinji planet, 8/8

18.30 Žrebanje3x3p]us6

18.35 Žrebanje Astra

18.45 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Šport, vreme, magnet

20.00 Ta moja družina, 2/8

20.50 Mednarodna obzorja • Irak

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.50 Umetni raj

23.15 Knjiga mene briga

23.35 Skrivnosti

23.40 South parit 11/17

00.05 DnevnikzamejskeTV

00.30 Sinji pianet, 8/8

01.20 Mednarodna obzorja

02.10 Umetni raj

02.35 Parada plesa

03.00 STudíctty

04.15 Šport

SLOVENIJA 2

08.30 Slovenci v Italiji

09.05 Dobro jutro

11.05 Tvprodaja

13.05 Sobotna noč

15.05 Klepetanja, nemški film

16.40 Videospolnice

17,30 Čarobne dežele, 13/13

17.40 Nenavadne prigode

Twístovih, 5/26

18.00 Jasno in glasno

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Šport, vreme, magnet

20.00 EP v vaterpolu. Slovenija :

Grčija, prenos

21.15 Studiocitv

22.10 Iskanja smisla v norih

šestdesetih, 5/6

23.10 Brane RonČel izza odra

00.25 Videospolnice

01.10 Videostrani

07.00 Dragon Bali, ris. serija

07.30 Super punce, ris. serija

07.55 Rickilake

08.45 Ko boš moja, nad.

09.40 Nezaželena, nad.

10.30 Tvprodaja

11.00 Grda račka

11.50 Vonj (jubeznf, nad.

12.45 Športna scena

13.40 TvpnDdaja

14.10 Rickilake

15.00 Vonj ljubezni, nad.

15.55 Grda račka, nad.

16.55 Nezaželena, nad.

17.55 24ur'Vreme

18.00 Ko boš moja, nad.

19.00 24 ur

20.00 Naša sodnica, nad.

20.55 Bolnišnica Pre^dio^ nan.

21.50 Vnemilosd. 1/4

22.45 XXL premiere

22.50 Raztresena Ally, nan.

23.40 24 ur, ponovitev

00.40 Nočna panorama

••ti

n

4

TOREK, 10. Junija

SLOVENIJA 1

07.00 Dobro iubx^

D9.00 Poročila

09.05 Radovedni Taček

09.20 Dogodivščinevveseli

hosti, 13/26

09.40 Čarobni šolski avtobus. 8/39

10.05 Študentska ulica

10.40 Sinji planet 6/8

11.30 Obzorfaduha

12.00 Ta moja družina, 2/9

13,00 Poročila, šport, vreme

13.15 lzvir(n)i

13.50 Ljudje in zemlja

14.40 Polnočniklub

16.55 Nifostovi

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Medvedek siadkosnedek

16.55 Sprehodi v naravo

17.10 Knjiga menebriga

17.30 Skrivnosti, ponovrtev

17.45 Za naše goste Iz tujine

18.10 Prisluhnimo tišini

18.45 Risanka

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Šport, vreme, magnet

20.00 Samoencvet. hutT^n.

prireditev

20.55 Aktualno

22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport

22.50 P^nski strci. ^ng. drama

00.35 Dnevnik zamejske tv

00.55 Za naše goste Iz tupne

01.20 Prisluhnimo tišini

01.50 Samo en cvet, hum prir.

02.45 Aktualno

03.40 Dick van dyke. 1/158

04.05 Peklenski stitj. ang. drama

SLOVENIJA 2

08.30 Dober dan. Koroška

09.05 Dobro jutro

11.05 Tvprodaja

11.35 Videostrani

15.10 Tvprodaja

15.40 Studnclty

16.45 Videospolnice

17.30 DIck van Dyke, 1/158

18.00 Iz naših krajev

18,15 Primorski mozaik

18.45 Primorska kn:> nika

19.00 Dnevnik, vreme

19.45 Sport, vreme, magnet

20.05 EP v vate^olu, Slovenija:

Nemči^, prenos

21.15 Nesrečniki, 4/4

22.35 Solžemoin • vrnitev domov,

dokum, oddaja

23.3$ Klop, danski Rim

01.05 Videospolnice

01.50 Videostrani

07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.70 15.00 15.55 15.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50 23.40 00.40

Dragon Ball, rts. serija Super punce. ris. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Gnja račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Naša sodnk^a, naa Tv prodaja Ricki Lake Vonj liubezni, nad. Gnja račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur - vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Preverjeno Za upanje, amer, film XXL premere Razstresena Ally, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

I Mrl

rr

••ti

n

4

09.00

Dobro jutro, informativno •

'^mm^ a'

razvedrilna oddaja

! 09.00

Poslanska pisarna, pon.

10.00

Vabimo kogledu

i 10.00

Vabimokogledu

10.05

11B5.VTV magazin,reg.

! 10.05

Dazbestu..,, pogovor

iniormativni pn^grsm

i 11.05

Naj spot dneva

10.^

Zaigrajmo inzapoimo, pon.

1 14.00

Videostrani

11.45

Naj spot dneva

! 18.T0

Vabimokogledu

14.00

Videostrani

1 18.15

Mladi upi, ponovitev

18.05

Vabimo kogledu

1 18.55

Sk>ven^ šolski ^Ipni

18.10

Regionalne novice

kios-Šmartno pri Libii

18.15

Potovanja: Z največjo

2003

jadrnico okoli sveta

I 19,15

Videostrani

19.15

Videostrani

1 19,55

Vabimokogledu

19.55

Vabimokogledu

i 20.00

1166. vrv magazin, reg.-

20.00

Poslanska pisarna.

Informativni program

kontaktna oddaja

i 20.20

Športni torek. Športna

21.00

Regionalne novice

Informativna oddaja

21.05

Magic Velenje 2003,

i 20.40

Iz olimpijskih krogov

nastop čarodejev • Aibbi

i 20.45

športni gosi kont oddaja

Polak, Bojan Glavač

: 21.30

Romski razgledi

21.30

Na| spot dneva

1 22.00

Dokumentarna oddaja

21.35

Iz oddale Dobro jutro

i 22.30

Naf spot dneva

22.30

Videostrani

i 22.35

Videostrani

SREDA, 11. Junija

SLOVENIJA 1

08.30 Odmevi 07.00 Dtóftjjulro 09.00 Poročila

09.05 Medvedek siadkosnedek 09.10 TrojčkíB, 6/26 09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Sanjska dežela 10.20 Knjiga menebriga 10.:^ Skrivnosti 10.40 RadioaktivnosLId^e 11.05 Za naše goste iz tujine 11.30 Prisluhnimo tišini 12.00 Slovenslû magazin 12,25 Honx) turistcus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Parada plesa 13.40 Umetni raj 14.05 Samo encvet, human.

prireditev 14.55 Aktualno 1Mostovi 18.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.35 Odpeb pesniki 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme 20.00 Francoska ženska, franc, lilm

22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Sveto In svet 00.00 Dnevnih zamejske TV

00.20 Recept za zdravo življenje 01.10 Dlckvan Dyke, 2/158

01.^ Polk:(Stka,nemšldfllm 03.15 Sveto in svet

04.35 Šport

SLOVENIJA 2

08.30 Mostovi 09.05 Dobm^julro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 15.35 Tvprodaja 18.05 Naša pesem 2003 16.45 Videospolnice 17.30 Dkîkvan Dyke, 2/158 18.00 Iz našili kratev 18.15 O živalih in ljudeh 18.45 Pnmorska kronika 19.00 Dnevnik, vreiï« 19.45 Šport, vreme, magnet 20.05 ^rtnasrcda, DPv

košartd (M), tre^a tekma finala končnice, Krka : Union Olimplja, prenos 22.00 Nevarna pot, ang. lilm 23.30 Vrt užrtkov, ang. nemi film 00.30 Videospotnice 01.15 VideostTiini

07.00 07.30 07.55 08.45 09,40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.55 22.25 23.20 23.25 00.20 01.20

09.00

10.00 10.05 10.50 14.00 18.05 18.10 18.15

18.55 19.00 19.15 19,40 19.45 19,55 20.00

21.15 21.20 21.25 21.30

22.30 23.30 23,35 23.40

Dragon Ball, jap. risanka Super punce, ris. senja Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. TV prodaja Grda račka, nad. Vonj ^ubeznl, nad Preverjeno Tv prodaia RtcM Lake Vonj ^ubeznl, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko bos moja, nad. 24 ur

Slepa priča, amer, fflm Trafika, 19. del Na kra[u zločina, nan. XKL premiere Raztresena Ally, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

iMl'l

r* «

Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaia Vabimokogledu Športni gost ponovitev Naj spot dneva Videostrani Vabimokogledu Regionalne novice Čas za nas, mladinska oddaja. 3. TV mreža Naj spot dneva 1106. vrv magazin, pon. Športni torek Iz olimpijskih kmgov Videostrani Vabimokogledu POP CORN, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novice Nai spol dneva Vabimokogledu Odprta tema, kontaktna oddaja, 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro Vabimokogledu Nai spot dneva Videostrani

^ •m.^j^r-m-.

Za kakovost 6bna^al

Pokličite nas, poskrbeli bomo za:

- obnovo vodovodnih, toplovodnih In ejektro instalacij in poskrbeli tudi bolj smotrno koriščenje

- izvedbo zaključnih del /pleskanje, polaganje talnih oblog..7

- ureditev okolice

- čiščenje« vzdrževanje objektov in hišniška dela

- sanacije teras, obnove streh

- urejanje vpisa etažne lastnine

JJH^AR rn

D O O

Sin

^dletje^za upravlianjgiriOTdi^^ stanovanjskih in poslovnih prostorov

Kardeljev Ir« 6,3320 vaENJE, lel. ft fu: 03 897 4S 46 tel.: 03 897 45 47. GSM: 041 62^389 De>. ča$: od 7.30 do 14. ure, vsak dan, razen ob sob. In ned.

obresti doslej

Posojilo za nepremičnine ;

Sta nasn naAovan|«, hlio 311 scmljišč« po svoji nwl In potj«tauj?te pesojKo?

V nall fe«i\ki 9« tahko rularnetei odpUđIno dobo ào 30 let in z mlliniiní na&ní zavarovanja. Posebej ugodne obrestne mere In pogoji u pridobitev posojdd so namenjeni naSIm vdr<«vakem in varievAlcem Nado nelne stenovanjslce varčevalne sAeme.

Oglasite se pn n«si Nai bančni Mtovïlef Vam bo pt^asAil podrobnosti rn Vam pomagal, da uspeiro pckJobiti posojilo,

hMOjilo ti Idhko sami ínfonn*tívno izračunate na Internetu: vmvw.nlfa.sl.

9

ljubljanska banka

JVova l^iib^rrskë b*okê tf dL. l^tMjtra

Podružnica Savinjsko - šaleška

TOPLOTNE ČRPALKE

za grefje sanitarne vode

poceni in učinkovit način za gretje saniiorne vode z izkoriščanjem energije okolja ob minimalni porabi električne energije hladi prostor, kjer stoji

TEHNOHLAD

hlajenje, klimatizacija, toplotne črpalke Rečica 2, 3327 Šmartno ob Paki tel. 03/896-53-50. fax 03/896-53-56 www.tebnohlad.si, e-mail: tehnohlad@siol.net

STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.0.0.

Koroška 48, Velenje

Telefon: 898-54-00, 898-54-05, 898-54-02

Fax: B9a-54-Q9

Dežurna služba: 031 f 616-246

■ adaptacije, prenove, sanacije stanovanj

- vsa vodovodna in toplovodna dela

• polaganje vseh vrst talnlti oblog, keramike, laminata

- vsa slikopleskarska In fasaderska dela

• mizarska popravila stavbnega pohištva

• upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti

- hišniška opravila, košnja zelenic

• čiščenje

Nepogrešljivo kot..

I*

I

r

INDIVIDUALNA PREMOŽENJSKA' ZAVAROVANJA STANOVANJSKE HI$E, ETAŽNE LASTNINE IN

STANOVANJSKE OPREME ZAVAROVALNICE MARIBOR

Û

d.d.1 ŽfVUENJE GRE NAPREJ IN Ml ZVAMI

Francetova cesta 7. 2380 Slovenj Gradec telefon: 02/8S1 27 00, faks: 02/881 27 37 e-poâta: pe-stovenj-gradec^zav-mb.si

Vaš dom, pa naj ho lo lijsa ali stanovanje, je vaš najpomembnejši življenjski proslor. Vas î5vel v malem! l/brali, uredili in opremili sie ga z ljubeznijo. Golovo tudi /. nekaj odrekanja. Ponosni sle nanj. V objemu vašega doma prebivajo vaše najdrznejše sanje. In kar je .Šc pomembneje, lam prebivajo llsli. kijih imale najraje. Veliki strahovi postanejo v njem manjši. Majhne misli postanejo velike.

ZA

10%

POPUST

06 SKLENITVI NOVEGA IP2 ZAVAROVANJA PRI Zavarovalnici MARIBOR Predstavništvo Velenje Igor Stropnik s.p. Velenje Marko Logar s.p. Valanje Agencija Aurora Valenja

popust val)e ob OV 03. 2003 do 31.08. 2003

Izberite modro svoio pot!

Pomislile kdaj ludi na lo, da jc dovolj Ic trenutek nepazljiv(^sti. da se /godi nesreča? Le trenutek...

Zakaj bi svojo varntxsl in varnost svojih naj-bljiýjih prepuščali naključju?

Naključja imajo to neprijetno lastnost, da nam niso vselej nakJonjena. Nekatera naključja jc vendarle moč predvideti in jih zalo obvladovali. Dovolile nam, da pri tem s<xlelujcmo. Pokličite nas na tel:. O.'^ 897 5t) % ali O? 897 50 98. Pogovorili se bomo z vami iii vam svetovali pri izbiri učinkovite zaščite po vaši meri.

V Zavarovalnici Maribor to zaščito imenujemo:

Individualna premoženjska zovarovonio

Ne pozabile: Sreča nas ima rada takrat, koji vs^) malo p<ima}iaiii<» pri tem.

Toplotne izgube in dobitki sl^ozi okna

Ustrc/na okna nam oniogorajo pr ijelno bivanje v pix)sl()riu olxMioni pa so tudi dovolj eiKTijijsko var čna. Prednosti takšnih oken laliko izkoristiino ludi na niansardali, ki poslaiaio vodno bolj zanimiv del fiiše. Ob /adoslni velikosti in pravilni postavitvi oken lahko tudi za tnijino zniaiijšanio porai)o energlie za o^nnanje.

^jko Golmajer

Ljudje žc od pradavninc želimo obCulili ugodje dnevne svc-dobe in sončne toplote. Poleg slika z okolico so lo tudi razlogi, da ljudje v stenah wojih bivali^ oblikujemo odprtine - okna. V zaselku so bile lo odprtine, bre/ zaščile, v zadnjih sto-leljih pa se uporablja steklo.

Steklo samo je zelo slab izola-lor in loploinc Izgube sk^vi okna z enoslavnim sicklom so velike. Zalo so bila t^kna v prelc-kJosîi majhna in niso nudila pravega razkošja svetlobe. Razmišljanje o nujnosll majhnih okenskih pcjvršin je precej globoko zakoreninjeno v ljudski miselnosti» kar pa nI v skladu s sodobno tehnologijo in materiali. Nekateri investitorji se danci» ob novogradnjah in prenovah hiš ic odloCajo za veCjc steklene površine.

K«jf se je spremenilo?

v prejSnjem stoletju je prišlo do naftne krize, kar je moćno povećalo razmišljanje o varčevanju z energijo. To je pospešilo razvoj izolacijskih slckeL najprej z vmesnim prt)siorom, kjer je bil hermetično zaprl zrak. Zelo hitro so se pojavila slekla polnje-nas ra/llčnimi plini, rcsniina iz-boljj>ava pa jc nastala s tehnologijo nizko emisijskih nanosov na stekla. TI nani«i in mei^nice pli

nov v prostoru med slekli so nekaj Časa pri masovnih proizvodnjah omogočali slekla z toplotno prevodn(»tjo 1,33 W/m2K, v zadnjih letih pa se je z uporabo*'mehkega'* nizkiJ emisij.skc-ga nanosa lo Še Izboljšalo na 1,1 W/m2K (energijsko varčna stekla). Izolalivnost stekel je lahko Se boljša, vendar je proizvtxlnja Še predraga in se uporablja le v posebnih primerih.

/izboljšano toplotno izolacijo so se ustvarile tudi ekonomske možnosti In upravičenost večjih .steklenih površin v bi-valnlh in delovnih površinah, saj toplotne izgube skozi slekla niso več problem. Pri tem nastopi več sprememb, ki vplivajo na nase življenje. Z več dnevne svetlobe se naše življenje močno izboljša, fizično zdravje jc boljše» depresivnwt se močno zmanjša, sposobnost učenja in aktivnost je na višjem nivoju.

Danes veljavni predpisi zahtevajo minimalno 1/7 steklene površine glede na

kvadraturo prostora. Toveljaza bivalne prosti>re - dnevne sobe, kuhinje, spalnice, mladinske sobe, Zahtevana je tudi vgradnja energijsko varčnih oken.

Ob uporabi energijsko varčnih stekel in povečanju steklenih površin pridobimo tudi pasivno

Vgradnja dodatnih strešnih oken Je konstruk' cijsko zelo enostaven poseg.

sončno energijo. Vsakdo po/na prijeten občutek toploie sončne svetlobe skozi okno, posebej v zimskem času. Takrat nam sonce segreva notranjost, brezplačno. Paralcljio z rastjo cene ogrevanja prostorov raste tudi zavedanje o nujnosti in enostavnosti uporabe solarne energije. Z uporabo so-dobnih stekel in velikimi steklenimi površinami pridobimo več toplote čez dan, kot jo ponoči izgublm(5. Tako so okna s sodobno zasteklitvijo med redkimi energijsko pozitivnimi gradbenimi elementi, s kaierimi zmanjšujemo porabo energije //a ogrevanje. Ob zadostni velikosti in pravilni postaviti oken testni objekti dokazujejo ludi do 1/3 manjšo porabo energije za ogrevanje. Postopki za izračune ali meritve prihrankov ob-siojijo, vendar v lem članku ne bi šli v takšne podrobnasli.

Pri novih hišah v Sloveniji je mi")č opazili, da mnogo investitorjev upošteva sodobne napotke. Toda le do določene mere - v pritličju. Velikokrat pa

Pri prenovah starejših hiš smo pogosto omejeni z velikostjo

stekienih površin, vsaj na fasadi.

zgrešijo pri L ko primemo osvetliti manSťirdne prostore, kjer lahko pridobijo največ. Pri prenovah je v streho najenostavnejše vgraditi nekaj strešnih oken, saj ne posegajo v samo konstrukcijo. Precej opa/ni so j^rimeri, ko si uporabniki uredijo glavne bivalne prostore v mansardi, kjer je svetlobe in toplote največ, razgled pa presega druge prostore. Seveda lo veljale v primerih, da o man«ir-di razmišljamo zelo podobno kol o drugih prostorih. Okna morajo biti na višini 90 - lOt) cm, da pridobimo razgled, hkrati pa moramo obdržali 1/7 steklene površine glede na kvadraturo prost ora.

Zavedati se moramo, da ob u-streznlh steklenih površinah lahko pride do pregrevanja prostorov v poletnem Času. Zalo predpisi zahtevajo obvezno Vgradnjo zunanjih senčil na oknih, ki so postavljena proti vzhodu, jugu In zahodu.

v primeru, da se upcuabijo stekla, ki odbijajo sončno loploto se odrečemo dobitku dobrodošle solarne energije v večjem

delu leta.

Izkušnje kažejo, da so premična oz. nastavljiva senčila mnogo bolj uporabna kot stalni nan<tti ali folije na steklih. Zunanja senčila, najuspešnejša pri zaustavljanju sončne toplote poleti, je preko jeseni, zime in poletja možno odmaknili In koristiti sončno energijo.

Naj za zaključek povzamem: izolaiivniwl slekel se je tako izboljšala, da z vgradnjo velikih sleklenili povr^n v hladnih dneh pridobimo več solarne toplote kot jo izgubimo. To je najbolj izrazilo pri strešnih oknih v man-sardi, ker tudi dovajajo največ svetlobe. V poletnih dneh bi doživljali vročinske udare in za preprečitev u pí ^rabimo zunanja senčila, katera odmaknemo v hladnih dneh.

Še misel m konee:

Za rastline nat<inčno vemcs da mnogo bolje uspevajo v razkošju dnevne svetlobe, na sebe in svojo družinov tem pojedu pa prevečkrat pozabimo. Še lako lep prostor zares zašije šele v pravi svetlobi. ■

Licenca porok za kakovost storitev

Habit d.o.o. izpolnjuje vse pogoje za dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami

25. majale v Sloveniji začel veljati Zakon o nepremičninskem posredovanju, V Habitu, tj.o.o., so ga bili. to odkrito priznavalo, veseli. »Iz enega samega razloga, ker vnaša več reda nato, doslej precej neurejeno področje,« pravi direktor Habita Franc SiatinSek.

V podjetju, ki je hčerinska firma Premogovnika Velenje, njena glavna dejavnost pa je upravljanje s stanovanjsMmi In poslovnimi objekti v Šaleški In Zgornji Savinjski dolini, se zadnji dve leti ukvarjajo tudi s posredovanjem v prometu znepremičnlnaml.

Vtem času so si na tem področju pridobili veliko Izkušenj In poskrbeli, da Imajo zaposleni, ki se ukvarjajo s posredovanjem v prometu z nepremičninami, licence. Pridobljena licenca je porok za kakovostno in strokovno Izpeljavo poslov, zaradi kateiih se stranke obračajo nanje.

V Habitu so že prej, preden je novi zakon, ki ureja to področje, stopit v veljavo, imeli zadeve »urejene«, ali drugače, zadeve so že pred veljavnos^o zakona, imeli urejene kot je treba. Zadostili so torej vsem pogojem, ki jih zakon nalaga tistim, ki se ukvarjajo z nepremičninskimi posli. Eden od njih so ustrezni prostori. Habitd.o.o, sedež podjetjaje na Kersnikovi 11 vVelenju, jih je Imel že prej, vseeno pa so se odločili In februarja v središču mesta, na Šaleški 18 d, odprli agencijo. Tu je na enem mesti zbrana ponudba In povpraševanje po teh storitvah. »To je bila dobra odločitev,« pravi Anton Vetrih, »saj jo vse od odprtja naprej obiskujejo številni. Seveda je treba dodati, dalahko tovrstne zadeve še naprej urejajoludinasedežu podjetja.«

Zakon nepremičninskim agencijam naloga tudi, da mora imeti tisti, ki delana tem področju, licenco za opravljanje tovrstnih storitev, Kot smo že zapisali, so temu pogoju že zdavnaj zadostili. Kot so zadostili tudi pogoju, da mora imeti »posrednik« VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Pri Habitu jeto biloto logično že prej.

Vsi posli, ki jih opravljajo, pa so tudi zavarovani za škodo, ki bi jo storili naročitelju ali tret|! osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju. Natanko tako kot veleva zakon, še nasvet: nI vseeno komu boste posle v zvezi z nepremičninami zaupali. Preden se odločite za posrednika, se pozanimajte o tem kdo je in kako delal

NÍPREHICNINSKA Dl

ESP J t* ^^

Trenutno na voljo

v »Izložbi« agencije na Šaleški 18d v Velenju je vsak dan na pogled »sveža« ponudba s področja prometa z repremičninamf. Ta hip med drugim bivalni vikend na Paškem Kozjaku (110 + 577 kvadratnih metrov) za 11 milijonov tolarjev; stanovanjska hišav Gaberl^li {180 + 700 kvadratnih metrov) za 17.500,000 tolarjev; v Florjanu pri Šoštanju (180 + 746 kvadratnih metrov) za 20.000.000 tolarjev; enosobno stanovanje (44 kvadratih metrov) na Kidričevi nad Zibko za 8.500.000 tolarjev; dvosobno (53 kvadratih metrov ) na KonDški v Šoštanju za 8.500.000 tolarjev; na Kajutiovi v Šoštanju (44 kvadratih metrov) za 8.000.000 tolarjev; na Kardeljevem trgu v Velenju (57 kvadratih metrov) za 9.500.000 tolarjev.

Cenik storitev

Marsikoga zanima, koliko bo moral odšteti, če se za posredovanje pri prometu z nepremičninami obrne na agencijo. Po Habitovem ceniku, če izdvojimo nekaj primerov, cenik je namreč zelo obsežen, izgleda to takole: tako za posredovanje ph prodali kot nakupu, znaša cena 2 odstotka vrednosti nepremičnine plus DDV s tem, da stroške nosi vedno prodajalec; sestava kupoprodajne pogodbe stane 30.000 tolarjev, priprava postopka izmenjave lastninske pravice 50.000 tolarjev, pregled obstoječe dokumentacije o lastništvi 5.000tolarjev....

Z naravnim kamnom posuta jeklena kritino Strešna okna - kaljeno steklo

ÍHcIroRond

STREŠNA OKNA

FAKRO"

GRADBENI IN

INSTALACIJSKI

MATERIAL

Peři na plin,olje in trdo goriva

wm

MIX d.o.o.

Prodajni center Selo Velenje

Tel.: 898 60 58 Fax: 898 60 55 www.mlx.sl

Lesene in oluminijoste podstrešne stopnice

METALlfá

METALLES

Stekleni zidaki * nemška kakovost

SďLARIS

|ÇU\SSTEIN

VSE NA ENEM MESTU PO UGODNIH CENAH!

Inire

d.o.o.

TRGOVINA s keromičnimi ploščicami in kopalniško opremo

Obrtniška 12, 6240 Kozina, Slovenija

Tel.: 05/ 68 00 050, Fox: 05/ 68 00 051

e-mail: inÍre@siol.nei

www.inire.si i ^

./A

SESTAVLJIVO KOPALNIŠKO POHIŠTVO

Sanies

POSLOVALNICA P0L2ELA, Tel.: 03/ 70 501 BO POSLOVALNICA ŽALEC. TeL: 03/ 710 35 50

UGODNI PHim

POHISÏÏO VAŠIH SANJ!

Postavite svoj dom na glavo!

\ Ú \i « fc A/I . A n

i

li

goretiieKopolnice

gorcnj^Kemmika

Korina

msriesKuhinle

S kateregakoli zornega kota pogledaš, je lepota prostora v igrivosti in ustvarjalnosti.

V kuhinji so še s tal opazni vrhunsko izdelani detajli, v kopalnici ogledalo odseva nove podobe prostornosti, v vsakem kotičku doma samosvoje keramične sestavljanke ustvarjajo vtis izbrane lepote.

Bi radi postavili svoj dom na glavo? Storite to z novimi odtenki igrivostil

Gorenje Notranja oprema d.d., Partizanska 12, 3320 Velenje, Tel.: 03 898 51 10, Telefax: 03 898 51 13, www.gorenje-fïo.si

Kaj pa kopalniško pohištvo?

Življenski slog in navade se spreminjajo injciemu potrebno prilagoditi ludi ambienl v kaierem živimo. Kopalnico že dolgo niso kli^jskc in stisnjene v zadnji vogal stanovanja, kol najbolj umazan prostor. V kopalnici namreC preživimo vedno ve^ časa 07. vsaj tisii ias, ko sc nam mudi in ko mora bili vse poircbno na dosegu roke.

Za vse potrebno pa ne 2a-do.^^a več Ic polička pod ogledalom. posebno, Cc kopalnico uporablja več družinskih Članov. Na iržiSču se pojavlja vedno več kopalniškega pohištva različnih kvalitetnih in ccnov-nih razredov, za vsak okus in vsak žep.

Pri izbiri kopalniškega pohištva jc mogííčc najpomembnejša velikost prostora, ki ga lahko zapolnimo. Najbolj standardna postavitev kopalniSke omaricc ali kol včasih sli.simo kt^palniŠkcga bloka je, umivalnik pod njim omarica, ogledalo. včasih pri strani s poličko ali omurico ali p» tudi nc.

L^ihko pa si kopalnico opremimo bolj domiselno oz. bolj uporabno glede na slog in naiin

STEKLARSTVO ŠOŠTANJ

TÉKAVČÉVA 1, ŠOŠTANl TčL:03/^2 20l(>SU:041/634 343

• vs£ miE ZAsmim i VSEMI mmisnm

•OGlEOAiA

• OKVIRJI IÂ SUKE 'SÏEKÎAIAMIIimiNê...

MONTAŽA TUOlfíll VAS DOMA

bivanja. Izberemo sestavljivo kopalniško pohiStvo in si sesta-viraoelementc, kijih res pcHre-bujemcj o?, ki so nam vJeč, tako kol. pri kuhinjah.

Bistvo pri kopalniški omarici jc umivalnik, zato začnemo s sestavljanjem oz. odločanjem pri lem kosu sanitarne opreme. Ko sc odločamo za umivalnik, je pomembno dejstvo koliko članov živi v gospodinjstvu, 1er koliko oseb ima podobne urnike in lahko kopalnico uporablja skoraj v istem terminu. Cc nam prostor di^pušča se lahko odloČimo za dva mogoče manjša umivalnika, kar stvar cenovno nekoliko podraži, ali pa za enega večjega-

V ponudbi je sedaj že veliko ra?iičnih umivalnikov in lahko izbiramo med; okroglimi, kva-draiimi, velikimi, majhnimi, steklenimi, keramičnimi, iz umetne maî<e aH inoksa. Nad umivalnikom je obvezno dovolj veliko in osvetljeno ogledalo, da se vsi družinski člani v njem lahko vidijo brez nepotrebnih akrobacij- Sicer so sedaj v trendu zelo velika in močno osvetljena ogledala, vendar je včasih smiselno razmislili tudi ovseh toaletnih poiret^ščinah, ki -se v kopalnici naberejo in so najbližje na dosegu rok v omarici ali na polički zraven ogledala ali pa mogoCc v omarici ogledalom..

V primeru, da želimo v kopalnico spraviti brisače, loalclne potrebščine, čistila, suáilcc za lase in vse kar v ta proslor spada, lahko postavimo za ta name različne omaricc, viseče ali stoječe, razJičuo velike preda

lnike ali pa samo veliko po-lic.Lahko pa si omislimo celo visoke omare, ki imajo zelo veliko prostora in so lahko v sklopu ali pa samostojne. V majhnih kopalnicah, oz. kopalnicah kjer je tudi pralni stroj je zelo priročna viseča omaricéi nad pralnim strojem.

Z omaricami lahko celo delno predelimo večjo kopalnico 02. ločimo kopalno kad ali WC školjko.

V kopalnit-i uporabljamo veliko bri.sač zato jih lahko obesimo na različne nosilce, ki so pritrjeni ob strani omaric, pod visečimi omaricami, okrog umivalnika. izvlcčni...

Tudi kopalniško pohiStvo sledi polrcl>am in spremembam ter modnim t rendom na tržišču. Tako lahkih izbiramo med kombinacijo le.sa. aluminija, stekla in marmorjev v zelo modemih linijah, ki niso napolnjene z omarami- Tako pohištvo jc zelo trcndovskc^ in na pogkd as-keLsko z nekoliko manj uporabnega prostora. Lahko pa si sestavimo nekaj bolj klasičnega z veliko uporabnega odlagalnega prostora, pač odvisno od želja, potreb in idej.

Idej za kopalnico je veliko in vsak si jo lahko opremi po lastnem okusu in po svoji meri. Pc^-nudba opreme jc zares pestra in raznolika predvsem pa se vsak dan širi in dopolnjuje. Preden se lotite opreme kopalnice si vzemite čas in si oglejte ponudbo ter izberite nekaj kar je za vas primerno in uporabno, ne pa nekaj »kar se dobi« ali pa celo »kot ima sosed«

■ iNIREd.o.p.

Ko nas sonce poboža

Su^ kdaj pomislili, kako |)omcnil)na sla svclloba in sonce za prijaznejše pornlje? (jotovo! 'Hxla, ko kupiijelc, gradile ali urejale svoje blvcilno okolje na lo pogoslo pozabile.

Katja Učen

Vsi poznamo prijeicn učinek loplih sončnih Žarkov. Kako sc veselimo pomladi in dni ko postaja dan V5ť daljini.

Dcjslvo je, da zn svoj ohsloj polrcbujcmo dnevno svcilobo. Vendar nc grel« za goli obstoj: ludi delamo, se veselimo, joCcmo ... Skralka v življenju želimo občutili, sc učili in raz-

našnji način življenja jc poslal takšen, da vedno več časa preživimo v zaprlih proslorih. To pomeni posredno tudi manj sonca OZ- dnevne svetlobe. Da pa hi la primanjkljaj nadomeslj-lije pomembno, da imamo delovne in bivalne prostore primerno osvetljene z naravno, dnevno svetlobo.

Priznam, da se sama nisem zavedala p<3mena dnevne svetlobe

SveH/ in $ soncem obsijani prostori so vefiko boij prijetni in

zdravi.

vijali. Velikokrat jc to precej odvisno OĆ okolja v katerem sc nahajamo in bolj kol je okolje prijetno, bolj smo zadovoljni in uspešni.

Vrnimo se k dnevni svetlobi. Prav zato, ker jc tako pomembna za na,^ počutje ji želimo nameniti nekaj več pozornosii. Da

dokler se nisem v času Studija preselila v podnajemniško stanovanje obrnjeno na severovzhod. Popoldan, ko sem se vračala sprcdavanj inje bilo pcjv-Hoć prijetno toplo in svcllo je bilo moje stanovanje hladno in mračno. Priznam, tega se najprej nisem zavedala. Le moji prihodi domov so postajali vse K>lj po

zni In za i^tudij sem raje uporabljala ťakullelno knjižnico. Šele če/ čas, kosem ugotovila da doma prebijem zelo malo časa, sem se začela spraševati zakaj. Vse ml jc postalo jasno nekega prijetnega pomladanskega dne, ko sem ob vstopu v stanovanje z^ičutila neprijeten likid. Odložila sem stvari in skoraj pobegnila iz stanovanja na sonce.

Koliko nas jc takSnih, ki se tega zavedamo? Glede na arhitekturo obstoječih objektov verjci-no no ravno vel I ko.

Pred kraikim so znanci začeli z zidanjem hiSe. Šoloobvezna otroka sta ludi aktivno sodelovala pri prt>jekliranju hiSe. Med prerekanjem čigava soba bo kje in kako\'elik<i bo, sta otroka zahtevala takšno, kot je pri bahici. Ker ptvjiam sobo, ki jo občasno uporabljata pri babici, sem bila začudena, kaj je vsobi taksnega, da b\}0 rada imela. »V«»,« sta mi hilcla pripovedovali, »tam je tako super. Ko prideva iz .^ile, se ascdcva za mizo, na sonce in delava nalogo.« Bila sem prijetno presenečena, da sla otroka opazila razliko med njunosobo, obrnjeno na sever in sobo pri babici, ki je obsijana s popi'>Idanskim zahodnim soncem-

Kaj lahko Sc rečemo o pomenu svetlobe? Vsakdo med nami Ima pravico do svetlih in prijetnih bivalnih pnwtorov. Vsakdo ima pravico do prijetnega delovnega okolja. Ko izbirale svoje bodoče domovanje bodiie po

zorni koliko dnevne svetlobe oz. sonca je v pasameznem prostoru, Bodite pozorni ludi na lo, da je 10 v vseh letnih časih. Nizko zimsko Si)nce prijelno razsvetli prostor ter tudi ogreje. Ko boste naslednjič na tem. da iščete službo, .si oglejte delovne pros-l(3re v katerih bcsle delali. Kljub obilici dela, ki ga btîsic verjetno imeli bo veliko bolj prijetno v svetlih in zračnih prostorih kol v kaL^i majhni, zatohli sobici.

Svetloba, tako pomembna za naáe dobro inzdravo počutje, je zastonj. Vse kar moramo narediti je, da jo spustimo v prostore, pa naj bo to dnevna soba ali mladinska soba v mani«ardi.

/?a$t//na za svoje živtjenje potrebujejo svetlobo. Prav tako ljudje. Zakaj tako pogosto vidimo otroške In mladinske sobe v najbolj te« mačnem in hladnem delu stavbe?

Prenova kopalnic

Udobje, ki so ga želeli imeti ljudje v svojem bivališču, se je spreminjalo iz dobe v dobo in po posameznih deželah. Velik poudarek na higieni in udobju je bil značilen že za nekatere stare kulture, nam bliže za grSko in rimsko civilizacijo...

Majhne stvari in drobni dodatki so listi, ki dajejo domu srce in du.šo, hkrati pa ga poživijo in ga delajo tako zelo edinstvenega in samo vašega.

Tudi pri urejanju kopalnice.se seveda skušiimo odločali predvsem giede na način življenja, slog in velikost prt>siora.

Kopalnica naj bo, če nam lo dopui^Čajo prostorske dauosli, opremljena kol bivalni in ne zgolj kol namcn.ski prostor za osebno higieno. V njej si lahko uredimo prc«ior za rekreacijo, masažo, obsevanje z višinskim soncem in celo savno.

Posebno vzdušje lahko recimo astvarimo z manjšim kaminom, počivalno zofo ali oblazinjeno krajino z blazinami. Videz svežine in vtis naravnega okolja v prostoru pa bomo dosegi s primernim zelenjem.

Na žalost je velika In luksuzno opremljena kopalnica pogosto nedosegljiva- Vendar pa se tudi z majhnimi kt^lnicami pogosto da naredili več, kol smo mislili. Najprej moramo ugotovili, če morda le ne obstaja rcSlievza njeno povečanje na računprcdi-menzionirane spalnice, hodnika ali recimo bivSe otrc^kesol>e, ko sc otroci odselijo od staršev. Kadar pa ludi predlagana adaptacija ni izvedljiva moramo poskrbeti vsaj za ustrezno opremo ko-palnicc, ki omogoča, da se bomo v njej počutili prijazno.

Že v osnovi je prav, da ocenimo ali se raje kopamo ali tušira-

O

JU

ts

d.o.o.

podj9tl6 za projektiranle In gradbeni Inženiring

Ašlierčeva 26. MOZIRJE

Tel.: 03/5-831-727. GSM: 041/764-315

Izdelamo In pridobimo Vam celotno projeklne dokument&el]o:

• idejni projekti (IP)

- projekti za gradbeno dovoljenls (PGĐ)

- proieirtf za Izvedbo (PZI|

• projekt irvedbenih del (PID)

• projekll za adaptacijo in rflkon$trukcl|o « projekll zunanje ureditve

- načrti za legalizacijo objektov

- tlpsU načrt

Vso dokumentacijo Vam Izdelamo v na)kra)iem možnem času In po konkurenčnih cenah!

Kamnoseštvo PODPECAN

Šalek 20. Velenje, tel.: 03/ 897 0300, gsm: 041/ 652 108

PONUJAMO VAM VSE VRSTE KAMNITIH;

- stopnic . polic -tlakov

- kuhinjskih In kopalniških ptiltov • spomenikov

Dejansko vse iz marmorja ali gran^ po vaših žeijdhl KRATKI DOBAVNI ROKII Del. čas: vsakdan otí 8. do 16. ure, ob srwidh uradne ure od 8. do 17. ure, oD sobotah od 8. do 13. ure Vabljeni I

Neka) možiiosli za varčevanje

Nacionalna stanovanjsko varčevalna shema: NSVS raíqilSc prcko bank varčevalne sheme, v katero sc lahko prijavite. Ob-vcžtíic se, da boslc določeno dobo (npr. 5 Icl) mesečno plačevali v shemo, nato pa boste po lem Času dobili vsa privarčevana sredstva in kredit boste laliko vzeli pri banki^

Ra/pisi kreditov stanovanjskega sklada: ponavadi mt li razpisi v jeseni» obrestna mera paje bila okrog T + 2% (odvisno od zneska, časa...) Razpisi sianovanjskih kreditovvobčinah Stanovanjsko varčevanja na bankah Varčevanje v v/ajemnih skladih (ta nio?no.sl jc najbolj donosna in najbolj lleksibllna)

Provizija nopreinirninsl<ih posrednikov

Novi /akon o nepremičninskem posedovanju jc dokočno omejil provizijo pri kupoprodaji na 4%, kar pa je bilo praktično že v veljavi na osnovi Kodeksa dobrih običajev.

Hkrati pa zakon agencijam in agentom nalaga vrsto dolžno-sli ifi odgovomosli. Za kvalitetno opravljeno storitev s strani agencije, ki za svoje storitve odgovaija, ima urejeno poslovanje in plačuje davke, navedena provizija ni visoka, tudi ne v mednarodnih primerjavah. Problem so lahko le prevare ter agencije z neurejenim poslovanjem, kar pa novi zakon sankcionira Izjemno strogo (kazni segajo do 30 mio).

Mla(ie družine

Za mlade družine se štejejo družine z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star čet kol 31 ) let ne slede na stiirosl otrok oziroma 35 kit in Se noben otrok ni Št^loobvezen. Te mlade družine imajo določene ugodnosti. Opro^ne so plačila upravne takse pri pridobivanju upravnih dovoljenj za gradnjo (lokacijsko, gradbeno, uporabno dovt)ljcnje, pri^asitev del).

Poleg lega imajo mlade družine in mladi pari (prosilec in njegov partner mlajSa od 30 let oziroma mlajši od 35 lei, če ima vsaj eden siaitis mladega raziskovalca ali asistenta statista za doseganje doktorata znanosti) možnost najema dolgoročnih stanovanjskih ptwoj i I stanovanjskega sklada Republike Skweni-je za nakupe stanovanj In rekoasirukclje. Ta posojila so namenjena mladim parom in mladim družinam z enim ali dvema otrokoma, ki le niso dobili ugodnega stanovanjske^ kredita in sedaj živijo pri sorodnikih ali so najemniki za določen čas in prvič rei^ujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja ali svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v rekonstrukcijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše.

mo. Danes namreč kabine za lakiranje omogočajo marsikaj o čemer smo v preteklosti Ialiko le sanjali, 'ludi starejSim ljudem je tatóna kabina mnogo prijaznejša

Bide sicer sodi v kopalnico, a če je neizkoriščen, ga je ludi poslavljali nesmiselno.

O tem ali bomo imeli Ic en ali več umivalnikov t>dIočata predvsem prastor in Število Članov v gospodinjstvu. Predvsem pa poskrbimo, da bo nad umivalnikom veliko in dovolj osvetljeno ogledalo.

Kopalniško pohiSlvo prilagodimo ve-likens I i kopalnice in svojim možnostim.

Ce paje kopalnica majhna in je v njej ludi pomival

ni stroj, potem nad njim pasta-vlte viseče omarice ali pa mu dodajte suSilni stroj.

Predvsem pa vam predlagamo, da si VÍ5C ktir nameravate kupiti skrbno premerite, si to izriáete in izrcžete ter postavile v skico kopalnice, predvidite odpiranje raznili vrai, radiatorje in svoje gibanje. Marsikaj vas bo močno presenetilo.

lesarstvo hndovernik d.o.o«

3320 Velenje, cesta talcev 11 trgovina Hobby tel.: 03/ 898 23 52 fax trgo^na; 03/ 686 23 62

NAJBOUŠI V AKCIJI!!!

VSE ZA DOM od temeljev do strehe po zanesljivo najDižjih cenah

• laminati že od 1260 SIT / m'

• delovne plošće že od 1950 SIT za tekočI meter

• parketi že od 1580 SIT / m'

VELIKA IZBIRA POMIVALNIH KORIT, VRAT ZAKLJUČNIH LETVIC, IVEfllC TER CELOTNI LESNI IN GRADBENI MATERIAL

Delovni čas:

vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure

KINO VELENJE v hotelu paka

iviviKicA KI;LO\I)I;I)

ZF, iriler

2 tedna po svetovnem ^artu Režija: Andy Wachowski. Larry Wac-howskí: vloge; Keanu Reeves. Carrie-Ann Moss, Lawrence Fishbume. Jada Pmkelî Smilh; dolžina: 136 minut

/it • /

• ; --i •

Četrtek. 5. Ů.. ob 20.30

Petek. Ů, 6.. ob 20.00

Sobota. 7. ob 18.00 In ob 23.00

fgtssno preć¥3fanje}

Neđel/3.8.8,. oti 1$M

(zaćnjs pfetistava)

Reloaded se 2ačne tam kjar se je Matrica končala. Strojem |e uspelo, da so odkrili kje se naltaja Zion, Tadnje človeško meslo, skrito blizu zemljineoa jedrfi. Cez 72 urbo na tisoče voiakov. lovkastih sond iz prve(]d dela. prodrlo do njega in ga ufiičiločdino upanje liodi je, da izsledijo skrivnostnega Klučarja. ki ga stražila nevarna morilca Dvoička. Na potezi so pre2(velr junaki iz prvega defa, ki se lim pndnjži Š8 nel<8) novrh likov. Po petih letih smo dočakali novo Matrico, ki poslavlja nove meje akcijskega žan- p

in vtzualnh učinkov. SrečaĆ ix>mo najdrznejši pregon z avtomobili do sedai. na desetine razbitih avtomo-\ý\cN, nevaren kung-fu v drveči avtomobilih. Vsa odpita vprašania, ki jih ponuja ta Tilm pa bo rešita Matrica Revolutions, ki pnhaja na svetovna plalna novembra letos.

NOMADI i\F.B\

dokumentarni pustolovski film Aežija: Jdcgues Pemn. Jacques Clu-Z3tů. Mícheí Débats; dolžina: 95 minut

Petek, 6. 6., ob r8.00 Sotiota. 7Í-, ob 20,30 Set/e/fs. 8.6.. ob 16.00 Ponedeljek. 9.5. ob 13.00 Najdražji dc^umentarec vseh Časov je čudovita pnpoved o pticah selivkah in niihovem boju za preživetje skozi poetične podobe, glasbo m lepoto narave, želeli pa so posneti film tako, da b) se gledalci počutili kol. da polujejo s pticami, ki jih je preko 40vrsL

»OBKODOSI J V COIJ.VMWOOI)

komedija, kriminalka) režija: Ani-hony Russo. Joe Russo: vloge: George Clooney. Luis Guzman: dolžina: 86 minul

Četrtek. S. S., ob 18.00 .ÁK.______________________

Kino nagrajuje

Izrežite kuponček m ga pošlji' te dti prinesite ns uredništvo. Vsak teden i?omo izžrebali tri ljubitelje filmov za t^rezptačen ogied ene izmed fîlmskSI) predstav.

Ime in priimek:

Noslov:

Izžrebali sepo: Maja Vipave, Gofj^a 53. Velenje; Črt Krevh. Podkral 46d.Veten|e in Vitma Lesnik. Ld|$e 207/b, ŠoStait|.

107 MHz FM

Petek. 6. 6., Ob 23.00 Netíelie.8.6..ob20.45 Ponedeljek. 3.6.. ob20.30 Nepomemben talič Cosimo ja spet v zaporu. tokrat zaradi kraje avtomotMla. Ker bi zaradi novega podviga, idealne tatvine rad iz z^ora mu pomagajo njegovi pajdaši, še posebno njegovo dekfe. ki mora najti žrtveno [agnje. ki bi prevzelo Co-simove grehe. In ga najde, za prirneren kupček denarja, seveda. To je Pero. sa-mov^ni boksar, čigar IÛ ni ravno njegova vrlina. Ko pa druščina izve zakaj bi Cosimorad na prostost. .. Pet tipov, en seí. nič pameti.

VRKX \ li

komedija

Režija: Adam Shankman: vloge: Queen latifah. Steve Martin: dolžina: 1Û5 minut

rofeir, 10.8. ob 18.0Q In ob 20.30 ' premieri pred slovenskim steriom Peter je ločeni deloholik. ki skuša pozabiti svcflo bivšo soiwogo Po intemetnl klepetalnici spozna dekle, ko pa se srečata, spozna, da ni vitka, poslovna blondmka temveč klepetava in obilna Afro-američanka. ki je povrh vsega še

bivša zapOTiica in sveže oi^tozer« novega zločina za katerega trdi. da ga ni naredila. On noče imeti nič z njo,ona pa je prepričana, da bi on tahko bil njen odvetnik...

ijiJiniziiN v

m.Hv.cm

romantična drama

Režija: Brad Silbenng; vloge: Jake Gyl-lenhaal. Oustin Hoffman. Susan Saran-don. Holly Hunter, dolžina: 117 minut

Sreda. tt.6. ob 20.00 • premiera pred slovenskim startom

iM

Jake nekaj dni pred dogovoreno poroko izgubi zaročenko v nakJjučnem streljanju v mestnen^ banj. $ tragičnim dogodkom se spopada skupaj z njenima staršema Jojo in Senom, ki sta prepričana, da bosta delno popravo krivice, ki se je zgodila družini nasla na sodišču. Joe se odloČi. da bo oslal z r\jima čeprav ima veliko vprašanj in mafo odgovorov in neurejene misli. Kmafu spozna Berlie katere zaročenec je med pogrešanimi v Viahie-mu. Odgovon na vprašanja so vedno bolj zapleteni,..

MâfA

DOimODOSI.I V COL-

I.Y!\VVnOI)

komedija, knminalka

Petek. S. $. ob 19.00

Sobota. 7.6.. ob 19,00 In ob 21.00

NO^IM)! mn\

dokumentami pustolovski film Petek. 6.8. ob 21.00 Nedelja. 8.6.. ob 19.00

KIVIII. |[M DmiKTIM

pustok)vski film Nedelje. 8. 6., ob 17.00 (Otroška matineja}

Filmski ciklus OKOLI SVČTA V 30 Df^EH:

l\OMADI NHBA

dokumentami pustolovski fîlm Ponedeljek. 9.8.. ob 20.00

DOimODOSIJ A COLIAíWVOOl)

komedija, knminalka Torek. 10.ob 20,00

Cena vstopnice: redne predstave 700 SIT, (vemiere 600 SIT. otrošls matineje 400 SIT. Infonnacijein pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej 898 24 91 vsak dan pol ure fved prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!

ALEIA

Pve Ot»A ik fllUETtH çew

Predstavnilvo C«l|e/ lova 7/e Td.: 03 / 425-49-38

Foi: 03/42S-49.39 GSM: 041 / 34S-378

VGRAJUJEMO in ZAMENJUJEMO:

PVC, ALU okno, vhodna vrato, rolete, polkno, zimske vrtove, steklene lasode

www.olumlnlj-monlaléil

Avtocenter Meh d.o.o

Koroška c. 7d, 3320 Velenje, tel.: 03/ 896 85 19

Tudi družinski avto. Novi Touran

Prihaja novi Touran, ki razkriva nove razsežnosti avtomobila. Touran združuje vse, kar oblikuje prave enoprostorce, Bodite med prvimi in se na lastne oči prepričajte o Touranovi ponudbi. Več prostora, večja uporabnost, več Volkswagna. Vabimo vas, da nas med 9. in 14. junijem 2003 obiščete v našem salonu. Naši strokovnjaki vam bodo odgovorili na vsa vprašanja o novem Touranu. sodelujete pa lahko tudi v nagradni igri. Z veseljem vam bomo

posredovali vse informacije o trenutnih možnostih ugodnega nakupa ostalih Volkswagnovih vozilih.

Veselimo se srečanja z vami

M

n II 4 WBfwiMirMI

I! A IM 0 V I. I; N J

ČETRTEK, 5. juniia

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polioijskj na-sveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje: 9.00 Zanlmlvosli In vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijske-ga komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.

mCK, 6. lunija:

6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7 .15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8 00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA. 7. junija:

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Po-ročiia; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj; 16.30 V imenu Sove - študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDEUA, 8. lUfiiia:

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poritičila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk: 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute 2 domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDEUEK^ 9 junija

16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije: 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov spori; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.

TOREK JO. lunipa

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poničila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 11. iuni|a

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 HoiX)Skop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; Vi in mi;18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

Vtednu od 26. maja 2003 do 1. juniia 2003 so poprečne dnevne koncentracije S02, ianerjene v avtomatskiii postaiah (AM^ na območju Mestne občine Velenje, Občine Šošlanj in Občine Šmartno ob Pafó, presegale mejne 24-urne koncenlractje 125 mikm-g S02/m3 zralo v naslednjih dneh: 27. maja 2003 AMP miK! VRH 148 mikro-g S02/m3 MAKSIMALNE UfíNE KONCENTHACUE SÛ2 od26. maja20Q3 dol. junija 2003 (v mlkn>-9 S02/m3 zraka)

MESTNA OBČINA VELENJe. UfíADZAOKOUElNPmTOfí

mefi vredMS' 3S0 a^. stn^mi^o v laut 2003- 60 SO^ituS zr aIu

5. junija 2003

«ffiČAS

OBVESCEVALEC

27

Spomladansko-poletna pocenitev malih oglasov

Mali oglasi po SOD SIT (razen v rubriki PRODAM: nepremičnine In avtomobile). Za naročnike Na&ega časa (s plačano naročnino) 50% popusta-

v časojDisu Nai čas. dne;.

ime

oriimek telefon

ulica

krai oošta

DOdDiS

V&ebino oglasa vpišete tako, tia vsako črko, presledek ali ločilo vnesete v svoj okvirček. Osebne pod^e potrebujemo za preverjanje verodostojnosti naročnika. Pridržujemo si

vsebina malega oglaaa

1 1 1 1 1 ! 1 1 1 1 1

pravico do slovničnih sprememb. Naro&fo mora bttt prejeto do ponedeljka, do 16. ure. Pošljete ga iahko po pošti nanasiov: Naš čas, d.o.o.. Mali oglasi. Kidričeva 2a, 3320 Velenje, po e- pû^ pres3@nasr^s.8i, po faksu 03/6974643 ali pokliďte03/8961751.

1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ! 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1

1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ] 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 [ 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 . 1 1 I

OU mi

Spomladansko-polotna poc^itev malih oglasov vef)a cfo konca avgusta Velja {e za fî2»£o9 osebe. Mali oglas za rubriko PRODAM: nepremičnine ali avtomobile le 1000 SfT ^naročnike NaSega časa s plečeno neroČntno50% popusta, Spomladensk>pofetna pocenitev malih oglasov velja za do SO znakov.

DEŽURSTVA

AÉAáÉMftMÉéih

[Ndjman}è6 obresti v mestu za

NSKAPOSOJIIA

Garanciji: plí6a, p«hO|nlM, kartic«

n w

RAZNO PBODAM

ffAKLADALKO pekinger, silažno z val|i in Irakom, prodam. 6sm: 031/218-755.

ELEKTROMOTOR, 7.5 kW, 380 v

veiikje,Pre^mova1A TEL: 03 89847 24 slovenj gradec. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00

ŘÁBUENÁ ¥02JLÂ

GOLF 1.416V Basis, 5 vrat, Iet99, OK 1.990.000.00 SIT

PEUGEOT 4061.8 SI KLIMA. Iet.97. OK 1.590.000,00 Siï

FIAT BRAVA 1.6 SX KLIMA. let96/99. OK 1.450.000,00 Siï

FORD ESC0RT1.6 16VCLX. Iet.93, OK 550.000,00 Siï

UGODNE MOtfiOSTI FiNÂNdRAÎUA, STARO ZA STABO...

novo VAYTOSALOMfHFORI' imil

POOBLAŠČENA PRODAJA M070CIKL0VAPRÍUA MiSmii

POPUSTI Od 4% do 10% ZA LETNIK 2002.

mali OGLASI

in nov traktorski sedež, prodam, Gsm: 031/606-322. SKUTER, piaggic, typhoon 50,1. 96, dva sedeža, 49 m3, prodam. Gsm: Û41/S18-907. ELEKTROMOTOR, vibracijski, tiba, Ljubljana, prodam. Gsm: 041/317-987,

GUMIJAST čoln maestral 18, odlično ohranjen, poceni prodam. Gsm: 041/682-368. oraoŠKI avto sedež prodam. Teleion: 5861-714. PLINSKO ieklenko 2a gospodi n-jswo prodam. Telefon: 031/223-326.

JABOLČNIK in žganje prodamo. Gsm: 041/344-883.

DVOSOBNO stanovanje (60 m2) v Velenju oddam v najem, Gsm: 031/259-010,

V VELENJU oddam dvosobno stanovanje. Telefon: 5862-523.

fon: 5893-158.

TEUCO simentalko staro 1 leto prodam. Telefon: 5869-835.

Stečajni upravitelj oglaša prodaji:

• Pisarniške prostore, Trg mladosti 6, Velenje IV. nadstropje, šl 143 do 147, skupne površine 57,08 m2 za ceno 5.793.820.00 SIT

• Nezazidano stavbno zemljišče, ZKV 2782, paro. št, 2284/i, k.o. Velenje (Šalek), površina v velikosti 3.902 m2 za ceno 7.087.388,00 SIT.

Pisne ponudbe poslati na naslov: Jožef MEH s.p.

v stečaju, Trg mladosti 6, Velenje.

OPUŠČEN BENCINSKI SERVIS na Kajuhovi ul. 2, v centru Šoštanja (cca. 771 m2), po zazidalnem načrtu možnost dovoljenja preureditve, rekonstrukcija ali gradnja novega objekta s pripada-|oćo zunanjo urediMjo za gostinsko dejavnost (kava bar kavarna...), do 100m2 tlorisne površine, ena etaža z možnostjo podkletj^e, prodamo za 45.000,00 EUR oz. 10.440.000,00 sit. Gsm: 041/644-709.

TRI TELIČKE, sivorjave, AP-kon-Irola, prodam. Telefon; 5893-336. KOZO s Kozilčf in ovce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tele-

HfSO z gospdarskim poslopjem in 6800 m2 zemljišča, v Andražu prodam za 13,000.000,00 sil. Gsm: 041/299-919, DVOSOBNO stanovanje, 56 m2, v centru Velenja, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633.

male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. 8: 898 17 51

POGREBNE STORITVE USAR

VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 89100 30, mob.: 050/ 636 939

SamDplačflíškí ORTOPEDSKI pregledi

Zasebna ambulanta Žibw

Velenje, Šmaršks12. tel,: 897-18-20

Pr^ltts bo oprovljsi ctr. rmd., spec, ortoped 9mon KirvsS, uposlen v OB VsÎdoltJï

plDELFIN

CELJE, liuWjanska 14 Navartotno u^na obrastini

GOTOVINSKA POSOJILA

Garanci|a: plaća» pokojnina

m. I)31/dô2*14û,tel.: 03/492-5g'56

Zdravstveni dom Velenje

OBVESTILO

spoštovane zêvarovânke. spoštovani zavarovanci. obveščamo uas. ds je tel.: 112rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V fiUJNIH PRIMERIH, ko je zsradibo^ lezni ali poškodbe ogroženo Svije-nje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko B995-478. dežurno služĎo pa na 6S95-445.

Zobesdrovmld:

7. in 8. junija - 8omt Korun, dr slom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zcfravsiveni dom Velenje (od 8. do 12. ure).

UkartM v Volenjii;

Lekarna Cent^ Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, tel. 898-1880.

V«t*r morska postajo Soštonj:

Od 6. junija do 13. junija • Tibor SUjpar, dr. vel. med., gsm 031/671-203.

GIBANJE PREBIVALSTVA

Upravna enota Velenje

Poroke:

Elvisa Tanjic, Prešernova c. 9/b in Izudln Sulic, Gradačac, BiM; Mateja Princi, Stantetova ul. 15 In Damjan Ograjenšek, Stantetova ul.15; LeaVrabl0,Škale 86/a in Franci Mernik, Škale 86/a; Tanja Krajne, Laze 36 in Silvo Voh, Silová 3 a; Blanka Gagulić, Prešernov trg 12, Šoštanj in Bojan Rolovnik, Aškerčeva C. 11, Šoštanj. 50-letnico skupnega z^onskega življenja sta praznov^a zakonca Jožefa In Jožef HOSNER iz Lokovice 59,

Smrth

Slavica Taušić, rol 1920. Šoštanj. Tekavčecac. 11; Marijana ?roú-nik, roj. 1919, Velenje, Jerihovac. 4; Anton Hmćič, roj. 1941, Velenje. Ul. Janka Ulnlia 34; Ang^a Va> lend. roj. 1924, Velenje, Kon^ška

C. 7 a; Rane Javornik, roj. 1942, Vinska Gora 42; Marija Vodušek, roj. 1925, Juvanje 20; Jožefa Šah, roj, 1927, Lisce 17.

Upravna enota Žalec

Poroke:

Mojca Podbrega iz Brodov in Mirko Razboršek iz Zaplanine; Simona Herodež iz Sv, Lovrenca In Aleš Stenovec iz Sv. Lovrenca; Manic a Pižom iz Gobriča in Se-basljan Klevže iz Sp. Grušovelj; Alenka Kapus iz Latkove vasi in Joško UvkfzPondorja.

Smrti:

Ana Podpečan, 80 let, Lipje 1 ; Franc Kes, 74 let, Sp.GorćS; Dušan Reberšek, 43 let, Ločica pri Vranskem; Justina Stergar, 83 let, Marija Reke; Jožef Veber, 47 let, Pernovo; Joseiina Kodre, 60 let, Ul. Bratov Vošnjakov 8, Celje,

<

)

<áJAXO WOnAAI >txm VMRil. M.

OBVESTILO DELNIČARJEM KRS VELENJE d.d.

Delničarje KRS VLENJE d.d. obveščamo, da je skupščina družbe na svoji 11. seji dne 26, 05, 2003 potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2002 in jima podelelila razrešnico.

Skupščina je tudi odločila, da se bilančni dobiček, ki je bil z letnim poročilom izkazan v višini 1.583.739 SIT. prenese v naslednje leto.

UPRAVA KRS VELENJE

POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI I

UREDITEV DOKUMENTACUE J NABAVA CVETJA I

MOŽNOST PLAČILA

mveC obrokov

poslujemo 24 ur dnevno

Kamnoseétvo PODPEČAN

$alek 20, tel.: 03/ 897 03 00

^ C-

S

Xb^r imaš rad nikoli ne umw. le neskončno doltič/tí...

Srečni smo. da snw l(dîko živeli s /ebo/ í/í te imeli ixuli!

ZAHVALA

Ob boleči Iz^bi našega dragega, ljubljenega moža, očetti, lasta in dedija

MILANA PIRN ATA

iz Stare vasi

se iskreni) zahvaljujem(i vsem sorcKlnikom, prijaieljem In s<.idetavc«m Iz podj^-ija Vťgrad Velenje, znancem in sosedom iz Siare vasi in RcCice oh LaSkem. Hvala vsem, ki sle ga v t«ko velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poli, nam osebno in pisno izrazili sožalje in mu v slovo poklonili cvcljc in sveče. Pi\sel>ej se zahvaljujemo glavni direkloriei g. llildi loviakin Branki Klavž iz Vcgrada za pomoć in požrtvovijlnosí v najtežjih (renulkih. Hvaln prijatelju Juretu Drt>bnithj za po.slovilnc besede, 'ladeju za odigrano litino in številnim s<wed>m in prijateljem za pomoO pri pogrebu in sedmini.

Vžalo.sif in s praviino v srcu tvoji: iena Vikica, sin Mitja z Ines, hci Polona z .ilese/n, ynuk

Urban in vnukinja Metka.

ZAHVAl^

Ob lx>ieči izgubi naSe nadvse skrbne in ljubeče žene, mamice in onic

ANGELE VALENCI

1924-2003

Ki) nam oafane samo eno fMi. je Imii tistii pfQW ...

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem, ki ste jo v lako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko cvetja, sveC in vsem, ki sie v leh

dneh soCuslvtwali z nami in nam izrekli Mižalje. Želimo se zahvaliti ludi vsem gasilcem, ki so ji Vàko številčno izkazali spi^lovanje, častni straži, praporščakom in za ganljive besede predsedniku Gasilskega drušJva Velenje, g. Brcar. Hvala g. Goro^ancu za lople be.sede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevccm. godbi in g. Glii^iču za odigrano Tišino, Cvelličarni Ptidkraj ter Pogrebni službi Podb'aj. Ganjeni smo bili nad izkazam^ po7ornosljo bivših sc^delavk Gostinstva Velenje in Kapelarjev iz Stare va-si. Iskreno so zahvaljujemo zdravstvenemu osebju B(^lnii5nice Tc^p^íLiica, g, Polesu. dr. med- g. Marohu, dr. med., sestram na internem oddelku, ki so ji ves čas njene bolezni ptimagali, ji dajali upanje in lajšali bolečine v zadnjih dneh. Hvala tudi gc. Hribar, dr. med.. Vsem in vsakomu Še enkrat hvala.

Njeni najdraiji

šampioni •••

Po navdušenem sprejemu so se rokometaši vpisati se v ztato knjigo mestne občine,

Gorazd Skof je skupaj s 6 pack Cukurjem zapei.

Fotografija: fiok ^vk

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh