Muzikolo�ki zbornik Musicological Annual XXIX, Ljubljana 1993
UDK 159.922.4:78(497.12)"18"
Matja� Barbo "SLOVENSKI DUH" KOT POETSKA KATEGORIJA1
Ljubljana
Razumljivo je, da obstajajo razlike med glasbami razli�nih provenienc; tako se posamezna glasbena dela lo�ijo ne le zaradi kronolo�kega zapovrstja in z njim povezanih stilnih premen, temve� tudi zaradi razli�nih geografskih ali sociolo�kih (razrednih, kultnih, pa seveda tudi etni�nih) izhodi��. Vendar so te zna�ilnosti razli�no jasne, ne moremo jih enokovredno zaznavati in z enako zanesljivostjo opa�ati v nekem glasbenem delu. Nacionalno nam, to lahko priznamo, v tem smislu povzro�a kar precej�nje te�ave. Ne gre le za dolo�anje posebnosti stilov posameznih etnij. Ti so tudi v evropski umetni glasbi zaznavni �e vsaj od 13. stoletja naprej. Bistven premik se zgodh/19. stoletju, po francoski revoluciji, ko postane nacionalizem vodilna mi�ljenjska forma. �e prej razpoznavne stilne zna�ilnosti dolo�enega etnosa stopijo zdaj v slu�bo vladajo�e ideologije, ki se ji umetnostna ideologija (estetika) prilagodi in ustvari novo vodilno kategorijo, na�elo nacionalnega. Po Herderju dobi zna�aj nacionalnega reprezentanta foklora, ki ji uveljavitev nacionalne ideje prisodi �e estetsko veljavo. Do novega premika pride, ko postane za opazovanje nekega dela bistveno zaznavanje njegovih nacionalnih zna�ilnosti in ko dobijo sicer nevtralne stilne karakteristike izrazit nacionalni zna�aj. Ker moramo v razumevanje oblikovanosti neke skladbe poleg formalnih nujno privzeti tudi take estetsko-ideolo�ke momente, lahko torej re�emo, da postane nacionalno v glasbi neodtuljiv del glasbenega dejstva.2
Zlom francoske okupacije slovenskega ozemlja je dvignil glavo nem�kim oblastem pri nas - seveda predvsem v sredi��nih in severnih pokrajinah, kjer so bili najmo�nej�i. Za�ela seje odlo�nej�a, politi�no vodena tekma za obvladovanje vsega javnega �ivljenja, tudi kulturnega. To je �as velikih premikov. V t.i. predmarcnem obdobju, ki ga zaznamuje ime prvega med ministri, kneza Metternicha, spremljamo usodne spremembe v gospodarstvu: tako zapluje 1818 prvi parnik pred Trstom, 1835 za�ne delati prvi parni stroj, 1846 pa ste�e promet po �eleznici med Mariborom in Celjem. Ob tem se dviguje raven izobra�enosti - �e 1810 hodi v �olo samo vsak sedmi za �olo sposoben otrok, 1847 pa �e vsak tretji. S cenzuro se krepi trda roka monarhije, z druge strani pa prihaja tudi do vedno novih nemirov. Celo na�eloma konservativna duhov��ina je bila v Sloveniji zaradi socialnih stisk, ki so v semeni��ih zbirale ljudi najrazli�nej�ih pogledov, zelo heterogena.3 V glasbi lahko
1 Prispevek je nekoliko predelana razli�ica referata, ki ga je avtor bral na simpoziju v okviru Dnevov Ferda Livadi�a novembra 1992 v Samoboru.
2 Res je, da gre za kvaliteto, ki izvira najve�krat le bolj v prepredenosti estetike z nacionalno zavestjo kot pa v kak�nih specifi�nih melodni�no-ritmi�nih zna�ilnosti.
3 Prim. Vasilij Melik, Dru�ba na Slovenskem v predmar�ni dobi, v: Obdobje romantike v slovenskem jeziku, knji�evnosti in kulturi, Ljubljana 1981,513-523.
33
razberemo politi�ni zasuk iz programa delovanja osrednjih glasbenih institucij. Italijanski operisti, ki so bili z ve�jim poudarkom na opernih predstavah in glasbenih to�kah pri ljubljanskem ob�instvu bolj priljubljeni kot nem�ke potujo�e gledali�ke dru�ine, so bili na odru Stanovskega gledali��a le �e redek gost. Med leti 1812 in 1841 prakti�no sploh niso gostovali pri nas, razen v letu ljubljanskega kongresa 1921, ki je bilo tudi sicer v glasbeno-reprodukcijskem smislu izjemno za na�e razmere. Vse to je imelo za posledico mo�no zmanj�anje glasbenih predstav in osiroma�enje glasbenega �ivljenja nasploh. Poleg vrste nem�kih liedertafelskih pevskih zdru�enj (Gesangsvereinov) po celi Sloveniji4 je postavljanje nem�ke zavesti na odlo�nej�e pozicije podobno mo� zasledovati v ljubljanski Filharmoni�ni dru�bi, ki je v�asu francoskih Ilirskih provinc utihnila, kasneje pa vedno bolj odlo�no nastopila tudi proti italijanski glasbi. Za leto 1817 imamo podatek, da so odklonili uvrstitev neke italijanske kantate na spored programa, posve�enega grofu Strassoldu, ker da se vendar ne spodobi "guvernerju nem�ke province" igrati nekaj italijanskega.5 Vsekakor Filharmoni�ne dru�be posebej v prvi polovici 19. stoletja �e ne smemo preozko nacionalno obravnavati, ampak moramo njena dejanja razumeti bolj v smislu zvestega slu�enja avstrijski kroni. Tej p� so bili �e lep �as patriotno vdani tudi Slovenci. Celo prve skladbe v sloven��ini so izvajali Nemci - in to pred prete�no nem�kim ob�instvom. Beremo, da je bil 1846 na sporedu koncerta Filharmoni�nega dru�tva samospev "Nebo v' dolin" He-inricha Procha s poslovenjenim tekstom, pa tudi "pesem od Strella" z naslovom "Popotnik".6 Bleiweis poro�a za isto leto, da so tudi v "Ljubljanskim gledi�u" po dolgem �asu med drugim petjem "zopet zasli�ali vesele glasove doma�iga jezika, s kterim so se gledi�ni pevci, akoravno Nemci, prav dobro obnesli".7 Zanimivo je, kako so oblikovali vsebino te prireditve, ki so jo poimenovali "Poku�nja krajnskih pesem": neki �upan ho�e grajsko gospo (njuno socialno poreklo v tistem �asu skoraj zagotovo pri�a o tem, da sta bila Nemca) za njen god razveseliti s slovenskimi pesmimi. Da bi jih gladko pel, skli�e pevce na sku�njo, potem pa se seveda za�ne petje. Podobno zgodbo uporabi pri na�ih sosedih Kuha�, ko utemelji, zakaj se je Livadi� lotil pisanja hrva�kih pesmi. Kuha� pi�e: "Nije tomu povodom bilo samo to, �to se je Samobor di�io slobodnijim zrakom, koji konzervativnim nosovima manje prija, nego zrak na milo�udnom �tajeru, niti samo to, �to se je Livadi� uhvatio u kolo Gajevih istomi�ljenika, ve� ponajvi�e to, �to su Livadi�evoj gospodji/!/ u volju u�le hrvatske pu�ke popievke i �to ga je molila, nekaj joj one napjeve pobilje�i, koji se razliegahu iz usta selja�kih mladi�a i djevojaka poljem i livadami, ili neka joj koji takov napjev sam stvori."8 Spoznamo lahko Herderjeva izhodi��a; torej to v osnovi niso bila najprej dejanja slovenskega oz. hrva�kega rodoljubja, temve� odziv na so�asno splo�no evropsko usmerjanje k prvinskemu, kar je pripreljalo tudi do estetske uveljavitve folkor-nega.
Vzporedno z nem�ko ozave��enostjo je postopoma rasla tudi slovenska nacionalna zavest - delno �e med francosko okupacijo. Spodbuda slednje ni bila samo v tem, da je po na�elu divide etimpera vklju�evala sloven��ino v na�e �ole, ampak tudi v �ivem zanimanju za slovensko preteklost in s tem tudi v obujanju tradicije, nujnem pogoju za vzpostavitev zavesti o enotnem slovenskem prostoru. Morda je bil naziv Ilirske province tudi neprimeren, ker je v preteklosti nemalokrat ozna�eval hrva�ko ozemlje,9 a je vendar imel
4 Prim. Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 3, Ljubljana 1960,32.
5 Prim. Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 2, Ljubljana 1959,137.
6 Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 3,10.
7 Ibid., 1V
8 Franjo �. Kuha�, Ilirski glazbenici. Prilo�i za poviest hrvatskoga preporoda, Zagreb 1893,16.
9 Sveta stolica je 1655 oz. 1656 z imenom "llirik" povsem nedvoumno ozna�ila le dana�nje hrva�ko ozemlje in pri tem celo eksplicitno izklju�ila slovenske pokrajine. Prim. Radoslav Kati�i�, llirci i ilirski jezik, Forum 27/1988,56,675-688.
34
dolo�en zgodovinski pomen tudi za Slovence (pojavlja se med drugim v Pohlinovi slovnici). Vsekakor je bil Francozom prikladen, ker je potrjeval prisotnost latinskega elementa na tem ozemlju mnogo pred prihodom Germanov. Hkrati je pripomogel k utrjevanju zgodovinske zavesti Slovencev, ker se je zdel uporaben kot dokaz za zgodovinsko kontinuiteto in enotno preteklost Slovencev. Linhart je tako posegel v preteklost in formuliral ilirske Slovane kot tiste, "ki prebivajo v stari Iliriji".10 Tak�na raba je dobila tudi politi�no podporo: najprej z ustanovitvijo Ilirskega dvornega urada za ju�ne Slovane (1791), nato z ustanovitvijo Napoleonovih Ilirskih provinc (1809-13), potem pa �e - celo v okviru avstrijske dr�ave - z ustanovitvijo kraljestva Ilirije (1816), upravno sicer razdeljenega na tr�a�ki in ljubljanski gubernij. Vse to ka�e, da v tem poimenovanju nem�ke oblasti niso videle kake slovenske nacionalne identifikacije, ki bi bila nevarna za dr�avljansko pokor��ino, �eprav so bile sicer pozorne na vsak pretiran odmik od za�rtane smeri, kar je na svoji ko�i skusil tudi pisec Ilirije o�ivljene, Valentin Vodnik, ki je prehitro zapel slavo novi francoski oblasti. Pohlinovemu �tudiju v "Tubingenu in Kopitarjevim natan�nim pregledom dunajskih arhivov v 80. letih 18. stoletja, s �imer se je vzpostavila zavest o zgodovinski kontinuiteti Slovenstva od protestantov naprej, se je kot pomemben vir pridru�ilo odkritje Bri�inskih spomenikov sredi 19. stoletja, mejo dokumentiranega nacionalnega "porekla" pa premaknilo �e za dobrega pol tiso�letja nazaj. �ele z razvito nacionalno zavestjo se je vzpostavilo domoljubje kot eti�na kvaliteta, nacionalizem kot pozitivno politi�no vodilo, nacionalno pa kot glavna estetska kategorija in osrednje poetsko na�elo. Ge se O�balt Gutsmann v svoji slovnici iz 1777 ustavi ob vpra�anju "ob man in mehreren Theilen der grossen �sterreischen Monarchie deutsch oder slavisch spreche?",11 je Linhartov poseg v Valvasorjevo delo boij odlo�en in i��e v njegovem razkrivanju ljudskih �eg in obi�ajev �e etni�ni mentalni substrat oz. identiteto.12 Po predstavi �upanove Micke z navdu�enjem ugotovi, da imamo Slovenci svojo zavesti, "katere poglavitna vsebina so jezik, obi�aji in originalnost".13 Prevladujo�e ob�utje �asa postane domoljubje, merilo vseh vrst presojanj, tudi estetskega, pa bli�anje narodni stvari. Josip Drobni� dokaj zgodaj, leta 1845, poziva v svojem nagovoru "slovenskim pevoljubam" (!), naj zveni iz pesmi "ljubezen do slovenskiga naroda, do svoje domovine".14
Ilirizem pa je v tem �asu vseboval �e druge konotacije. Poleg ob�utenja vertikale je zdru�eval tudi razli�ne politi�ne upe v smislu horizontalnega povezovanja. Njegov pansla-visti�ni prizvok je bil posebej mo�an seveda pri dunajskih in gra�kih �tudentih, kjer je v narodnostno me�anem kotlu najhitreje lahko zavrela ideja skupnega slovanskega prostora. Prva javna beseda slovenske �tudentske mladine v Gradcu je prinesla poleg slovenskih �e poljske, slova�ke, �e�ke in "ilirske" (kot so imenovali hrva�ke) pesmi.15 V prej omenjeni biografiji imenuje Kuha� Livadi�a "prvi i najve�i ilirski glazbotvorac"16 in to tiste Ilirije, kot sta si jo politi�no in knji�evno zamislila Janko Draskovic in Ljudevit Gaj.17 Od Slovencev je Gaju sledil v knji�evnosti prakti�no le Stanko Vraz, deloma tudi Matija Majar Ziljski, ki je prispeval nekaj narodnih pesmi za Kuha�evo zbirko "Ju�no-slovjenskih narodnih popievk". Tudi ti dve imeni s Slovenskega dokazujeta, kako tesno je bila ideja ilirizma povezana s herderjanskim zbiranjem ljudskega gradiva in vsaj na za�etku �e ni nepos-
10 Cit. po: Jo�e Poga�nik, Pojem naroda v slovenskem razsvetljenstvu, v: Obdobje slovenskega narodnega preporoda, Ljubljana 1991,91.
11 Cip. po: Peter Scherber, Razsvetljenstvo, preporod, predromantika. Tokovi in razlage pri formiranju slovenske nacionalne kulture, v: Obdobje slovenskega narodnega preporoda, Ljubljana 1991,49.
12 Prim. J. Poga�nik, Pojem naroda v slovenskem razsvetljenstvu, 88.
13 Ibid. 96.
14 Cit. po: D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 3,15.
15 Prim. ibid. 35.
16 F.�. Kuha�, Ferdo Livadi�, 50.
17 Prim. ibid. 5.
35
redno odra�ala iskanja nacionalne identitete, ampak je �lo bolj za romanti�no iskanje tujega, nekako eksoti�nega elementa (kot pri gra��aku in njegovi gospe iz igre v Stanovskem gledali��u). Podoben pomen je imela br��as tudi akcija ljubljanske Filhar-moni�ne dru�be, ki je po spodbudi dunajske Gesellschaft der Musikfreunde 1819 zbirala ljudsko blago. Zbiranje ni bilo usmerjeno v potrditev nacionalnega s foklornim gradivom, ampak ga je razumeti bolj kot dr�avo utemeljujo� popis - znano je, da pri njem niso sodelovali preroditelji, ampak manj znani u�itelji in organisti, v zbirko pa so bile vklju�ene tudi nem�ke pesmi in celo nem�ka "operetta a 8 personne".18
Ideolo�ko podstat za delovanje nacije, t.j. politi�no ozave��anje etnije je zagotovil nacionalizem. Temeljil je ne le v potrjevanju lastnih kvalitet naroda, ampak (po Barthu �e bolj) z izklju�evanjem, s primerjanjem z drugimi, s poudarjanjem mejnih podro�ij. �e sama poimenovanja drugih narodov dostikrat izhajajo iz terminolo�kih oznak za razlikovanje od drugega, ki je nerazumljiv, "nemec", "barbaroi" ali "goyim". Najbolj uporaben za te namene seje takoj pokazal jezik - tudi na Slovenskem. Z njim je bilo mo� najjasneje ozna�iti etni�no mejo, saj je kar najbolj relevantno zastopal samosvojo kulturo. Tudi pozornost v nacionalno zazrtih skladateljev se je zato razumljivo osredi��ila v njem. Tako je �e Rihar uvajal v svoje zbirke novo, slovensko glasbeno terminologijo. Bleiweis pi�e v svojih Novicah, z urejanjem katerih si je pridobil prvo mesto med na�imi narodnimi veljaki, daje "jeden izmed najgo-tovej�ih in najpotrebnej�ih pripomo�kov za pouzdigo doma�ega jezika/!/ ta, da ga spravimo v pesmi ali v govoru v gledali��e".19 Bleiweis je - �eprav ni bil glasbenik - ve�krat tudi kriti�ko govoril o glasbi. Tu zadanemo na splo�ni odnos slovenskega buditeljskega kroga do glasbe, ki je morala biti uporabna v narodnem smislu, morala je biti "na�a". Njeno estetsko vrednost je dolo�ala prav stopnja ideolo�ke funkcionalnosti. (To pa je Bleiweis kot politik dejansko la�je ocenjeval kot kak usposobljen glasbeni kritik.)
Glasba se je na nove razmere odzvala z uvedbo nove estetike "doma�ega duha", "ljudskega ob�utja" in "narodne pouzdige". �ele nacionalno, vpeljano z izrazom "ljudski duh", je pomagalo glasbenikom proklamativno za�rtati meje. Prav protislovno se zdi, da sta se v terminu "ljudstvo" in "ljudski duh" spojila pojem spodnjega sloja in ideja nacije, tako daje postalo glasbeno ob�utje ni�jih plasti izvir me��anskega nacionalizma. Na odru izvajana ljudska ("narodna") glasba je bila od predelane folklore lo�ena s socialno distanco. Folklorno je s svojo celovitostjo specifi�nega na�ina �ivljenja, ki je zagotavljala histori�no kontinuiteto iz neke nedolo�ene to�ke v preteklosti, v romanti�nem smislu potrjevalo ljudsko ustvarjalnost - s katero seje identificiralo od zunaj tudi me��anstvo -, obenem pa predstavljalo prikladen pripomo�ek za potrjevanje nacionalnih idej. V mejah teh mi�ljenjskih koordinat je bila za�rtana Herderjeva "entuziasti�no formulirana ideja", da je ljudski duh tisti, ki tvori tako v umetnosti kot v drugih �love�kih dejavnostih temeljni gonilni produktivni element.20 Na Slovenskem ga kot pozitivno kategorijo uvede �e razsvetljenski preporod. �tevilni so primeri, ko govori Zois Vodniku o "ljudskem tonu" kot osrednjem presojevalnem kriteriju, ki da naj ga vgradi v svojo poezijo.21 V Novicah iz leta 1845 beremo, da "ni zadosti za Slovence pesme v slovenskem jeziku zlagati, ampak potrebno je da so v slovenskem duhu zlo�ene". Iz pesmi naj zveni "ljubezen do slovenskiga naroda, do svoje domovine".22 (Pod�. M.B.) Zgovorni so tudi najrazli�nej�i naslovi skladb, tako Flei�manove "Slovenska popotna", "Duh Slovenski" in "Slovenca dom" s prve besede leta 1848,23 pa "Potpourri na
18 Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 2,237.
19 Cit. po: D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 3,24.
20 Prim. Carl Dahlhaus, �ber die Idee des Nationalismus in der Musik des 19. Jahrhunderts, v: Idea narodnosti a novodoba hudba, Brno 1973,426.
21 Prim. P. Scherber, Razsvetljenstvo, preporod, predromantika, 48.
22 Cit. po: D. Cvetko, Slovenska glasbena romantika v lu�i evropskega razvoja, v: Obdobje romantike v slovenskem jeziku, knji�evnosti in kulturi, Ljubljana 1981,535.
36
slovenske motive" Ga�parja Maska in Poto�nikova "Dolenska zdravica" z druge besede istega leta ali "Uvertura po slovenskih napevih" in "Slovanska polka" Antona Emila Titla z besede leta 1852.24 �e bolj je o�iten naslon na ljudsko glasbo opaziti v izboru skladb za Slovensko gerlico, v kateri so objavljene pesmi, ki so jih prepevali na besedah po letu 1848.
V reviji najdemo vrsto ozna�itev kot npr. "napev stari", "gorenska pesim", "napev staro-krajnski", "napev ilirski", "po narodni slovanski", "pesem krajnskiga naroda", "narodna" itn.
V tem smislu tudi ni nenavadno, da je celo himna avstrijskega cesarstva ozna�ena za "Slovencov narodna pesem", uvr��ena pa seveda na prvo mesto prve �tevilke revije.25
Z obratom v nacionalno se je v slovenski glasbi pojavila vrsta bolj ali manj nadarjenih in razgledanih amaterjev ("naivcev"), ki so postavljali nova estetska merila. V umetni glasbi je bil ptretrgan zgodovinski spomin, v "doma�e" obrnjen izraz je postavljal nove temelje, na�a glasba je bila znova "musica in statu nascendi" (Loparnik).26 Ideja originalnosti, prav tako pomembna estetska kategorija �asa, je preteklim in tujim vzorom z opona�anjem epigonstva spodnesla �e zadnje perspektive, doma�e ustvarjanje pa vkle��ila v kro�enje znotraj lastne samozadostnosti. Splo�ni okus je izoblikoval bledo razli�ico me�anice "folk-loriziranega liedertafla in salonske patetike",2 primerne za potrebe �italni�nih "veselic".28 Zna�ilna je enostavna enoplastna homofona gradnja s poudarjeno melodi�no linijo, ki poudarja tekst z navadno narodno budni�ko vsebino. Zato Bleiweis govori o linijah, ki da jih "vrabci �ivkajo".30 Spremljava glasbeno ni samostojneje razvita, razen tam, kjer je ne "oklepa" tekst - predvsem v instrumentalnih predigrah in poigrah. To ka�e, da bi bili sposobni tudi kak�nega bolj drznega podviga, ki pa ga okolje za svoje cilje ni potrebovalo. Sicer prevladujejo enostavne "mendelssohnizirane" ritmi�ne in melodi�ne formule, ki jih ne o�ivijo niti prehajalna kromatika, zadr�ki, zmanj�ani septakrodi ali kraj�e modulacije.
Danes umetni�ke vrednosti skladb iz tega �asa ne moremo ocenjevati z narod-nobuditeljskimi merili, ker niso ve� relevanten kriterij estetskega opazovanja. Vrednost, izmerjena z indikatorji avtonomno glasbenega, pa je v okvirih tedanje zavestne odlo�itve za oblikovanje povsem novega, samostojnega glasbenega jezika (z naslonom na takrat �e pre�ivele osnovne znake umetne glasbe Zahodnega sveta) - to si moramo priznati - majhna. Neizpodbitno visoka pa zato ostaja njihova zgodovinska te�a pri oblikovanju posebnega slovenskega nacionalnega sloga.
SUMMARY
The essential shift in the direction towards the musical-national idiom occurs after the French revolution, when nationalism has become the leading form of thought Following Herder the character of the national representative is ingrained in folklore, to which the assertion of the national idea awards also aesthetic value. With the French occupation of the Slovene territory there comes to an increasing assertion of alien (above all German)
23 Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 3,16-17.
24 Prim. ibid. 33.
25 Tudi Flei�man jo je, kot vzoren rodoljub, ljubljenec o�eta narodne prebuje Bleiweisa, prirejeno za mo�ki zbor objavil kot prvo v svoji Gerlici.
26 Prim. Borut Loparnik, Slovenska glasba in slovenska Cerkev: 19. stoletje, v: Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja, Ljubljana 1989,153.
27 Ibid. 156.
28 Ena od Flei�manovih pesmaric nosi naslov prav "Pesmi za veselice Jurija Flei�mana".
29 Po Fuka�evih opredelitvah nacionalne glasbe se folklorna glasba lo�i od "folklorizirane" prav v uporabi buditeljskih tekstov. Prim.: Jif i Fuka�, Zur Erforschung der etnischen und nationalen Z�ge der Musik und ihrer sozial psychologischen Voraussetzungen, v: Idea narodnosti a novodoba hudba, Brno 1973,450-457.
30 Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem 3,34.
37
national consciousness, while the constantly increasing sense of history gradually strengthens also the Slovene self-assurance. The original pan-European ideas receive a specific national colouring, into the foreground comes the idea of the national to which music as well subordinates itself. What is felt as national and termed "Volksgeist" (national spirit) opens the concert podium also to musical amateurs. The conscious decision to originate a new musical idiom, in terms of nationally-awakening criteria understandably decreases the value of what is musically autonomous.
38