|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
malnost, ki sem jo prena�al radi filistrstva nje�nega o�eta in cele familije in radi na�ega v devet-stodevetindevetdeset predsodkov zakopanega pro-vincialnega mesta, ki se ti�ejo vsi enega samega dejstva, v�asih celo ene same misli, A ko sem sli�al govoriti svojo mater o tem, tedaj sem ostr-mel. In zdelo se mi je, da sli�im pridigati gospoda Podlogarja: �Kruh je prvo! � Prijatelj, na zlati uri ljubezni, kjer leti �as kakor lastovka �ez morje, visi te�ka, neskon�na veriga dol�nosti in bridkosti, Kako da nisem tega prej opazil ? Zdaj sem resen, skoraj bi rekel, �alosten, zakaj nekaj lepega,
|
presr�nega se je pretrgalo med menoj in materjo. In moje srce je plaho in polno skrbi. V�eraj sem bral biblijo in tam sem dobil klju� do te skriv�nosti : Quamobrem relinquet homo patrem suum et matrem , , , Zapustil bo zato �lovek o�eta in mater , , , Zdi se mi pa, da sem �e premlad, da bi do dna razumel te besede. Povsod vpra�anja, le eno mi je jasno : Karlo ljubim tako, da vzamem zanjo tudi butaro te�av in bridkosti na rame. In gospod Podlogar bo zadovoljen z mano , , -Tako se je glasil epilog v tistem pismu.
(Dalje.)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MONOGRAM KRISTUSOV.
Monogram Kristusov iz rimske Emone je posebno va�en kr��anski spomenik na�e de�ele. Izkopan je bil 1. 1911. na Mir ju, kjer so se po naro�ilu nem�kega vite�kega reda, lastnika doti�nega zemlji��a, vr�ila izkopavanja, ki jih je vodil dr. Walter Schmid, zdaj de�elni arheolog v Gradcu. Monogram se je na�el v razvalinah hi�e, ki jo je Schmid nazval hi�o dvanajstero hipokaustov (pe�i).l Dozdaj se je na�lo le malo kr��anskih ostankov v stari Emoni (n. pr. nekaj starorimskih svetilk s Kristusovim monogramom). Toliko ve�jega pomena je zato^ta monogram Kristusov, ki je last nem�kega vite��kega reda in namenjen za Museum Emonense, ki ga namerava omenjeni red v Ljubljani sezidati. Tudi v kr��anski arheologiji sploh bo zavzemala ta emonska najdba odli�no mesto.
Monogram je vlit iz brona, je neenake de�belosti, popre�no Z^fatrim debel, meri 9 cm v premeru, tehta 190 g- in je prav dobro ohranjen. Prevle�en je z lepo, ne premo�no patino. Kakor je videti na sliki (v naravni velikosti) sta za��etni �rki gr�kega imena Kristusovega, XP(iot6g), obdani od obro�a, venca. Tam, kjer se ramena �rk kon�ujejo, so ob vencu okroglo prodrta u�esca, izvzem�i ob podno�ju �rke P, kjer je masiven �tirioglat podstavek z ve�jim u�esom spodaj. Tu je bil monogram pritrjen na kakem drugem pred�metu. V sredi, kjer se kri�ata X in P, je ne�koliko ve�ja okrogla prodrtina. Ena stran mono-grama, in sicer ona z narobe obrnjenim P (tudi na ta na�in nam ka�ejo spomeniki doti�ne dobe Kristusov monogram), je okra�ena z vdolbenimi pikami in z graviranimi �rtami po �rkah. Druga stran je neokra�ena, le robovi so povr�no opi-ljeni. Monogram je gotovo iz 4, stoletja.
Iz kr��anske arheologije vemo, da sta se gr�ki �rki X in P, med seboj zvezani in prekri��ani, rabili �e pred Konstantinom kot okraj�ava (compendium scripturae) v napisih za ime Kristus.
|
Kot samostojen znak se rabi monogram >fc kom 4. stoletja. Pomen tega znaka je bil torej �e znan, ko je 1. 312 Konstantin okrasil z
|
�ele za�et-kristjanom njim svojo
|
|
|
|
|
|
|
|
1 Dr. W. S. Ausgrabungen in Emona, Laibacher Zeitung z dne 11, maja 1911, �t. 117,
|
MONOGRAM KRISTUSOV IZ RIMSKE EMONE.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
vojno zastavo (labarum) in v zaupanju na zmago kr��an�skega znamenja �el na boj zoper Maksencija, Cer�kveni zgodovinar Evzebij (Vita Const, lib, L cap, 31, Migne XX .946) popisuje labarum takole: »Znamenje [orjfisiov) je imelo slede�o obliko : Visok drog, pre�vle�en z zlatom je imel po�ez palico v podobi kri�a, na vrhu vsega pa je bil pritrjen venec iz dragih kamnov in iz zlata spleten, v njem znak priimka Zveli�arjevega, namre� dve za�etni �rki, ki ozna�u�jeta ime Kristusovo, tako, da je bil na P to�no na sredi X postavljen. Ti �rki je od tega �asa nosil navadno cesar tudi na �eladi. Na pre�ni palici visi kos pregrinjala, kraljevska (�krlatna) tkanina, ki je pokrita z gosto nasejanimi raznobarvnimi dragimi kamni in pretkana z obilnim zlatom,« Tako Evzebij, Ohranil se nam pa ni noben labarum, le njegovo podobo nam ka�ejo nekateri spomeniki, n. pr, poznej�i Kon�tantinovi novci, dva sarkofaga lateranskega mu�zeja itd,
Ko je s popolno prostostjo kr��anstva dobil Kri�stusov monogram kot nebe�ko ali Gospodovo zna�menje tako lepo veljavo, so ga kristjani povsod rabili, v cerkvi in zunaj cerkve. Vklesavali so ime Kristusovo na svojih hi�ah, krasili z njim predmete vsakdanje rabe, razno doma�e orodje, n, pr. svetilke, tudi pr�stane, geme in amulete. Prav mnogo spomenikov z monogramom Kristusovim se nam je ohranilo. Oblika svetega monograma se je tekom �asa spreminjala.
Monogram iz Emone ka�e najbolj zgodnjo obliko, je pravi tip Kon�tantinovega monograma. Kakemu namenu je pa� slu�il ta okras? Ali je bil votivnega
|
namena? Ali je monogram morda ostanek prave rim�ske voja�ke zastave, ali pa je morda ostanek laba-ruma od kakega cesarskega kipa (n. pr. Teodozija Vel,) ? Zanimivo, pa te�ko vpra�anje. Omenil bi le to, da izmed vseh doslej znanih monogramov Kri�stusovih ni nobeden tako pripraven kakor uprav emonski za vrh kake zastave, bodisi zastave po na�menu ali zastave pri kakem kipu, U�esca in luknjice so imele najbr�e primerno okrasje. Tudi velikost monograma bi govorila za zastavo, o �emer se mo�remo prepri�ati, ako se spomnimo konzularnega dip-tiha iz Aoste, ki ga je dal napraviti 1, 406. konzul Anicij Prob cesarju Honoriju na �ast. Tu dr�i cesar v desnici labarum z napisom: In nomine Christi vin-cas semper. Vrh labaruma pa je sveti monogram v razmerju pribli�no enake velikosti kakor je emonski. Iz prvega popisal rimske hi�e, kjer se je monogram na�el, in po legi te hi�e prili�no v sredini voja�ke Emone, bi jaz domneval, da je bila doti�na hi�a (najve�ja med raziskanimi) �e ne javno voja�ko po�slopje, recimo pretorij, vsaj poleg pretorija stan vo�ja�kega poveljnika. Bodi pa stvar kakorkoli �e, ta veleznameniti monogram naj nas spominja v letu Kon�tantinovih slavnosti kr��anske vere v rimski Emoni, ki je morda videla 1, 314- v svojem obzidju Konstantina samega, ko je, prihajajo� iz Trevira in prekora�iv�i Julijske alpe, hitel v smeri teka Save, da prvikrat udari na Licinija, kar se je zgodilo v bitki pri Cibalah v Spodnji Panoniji, blizu sedanjih Vinkovcev v Slavoniji. r Dostal.
1 Laibacher Zeitung, 1, c,
|
|
|
|
|
|
|
|
GLASBA.
Novi Akordi. XII. letnik. 3. �tev. � Ta �tevilka je posve�ena spominu slovenskega skladatelja Josipa Kocjan�i�a. Letos 10. aprila je preteklo petin�trideset let od njegove smrti. Zelo zanimive, temeljite �lanke o Kocjan�i�u so za to �tevilko »N, A« napisali: g. Janko Leban, g, dr. Andrej Ferjan�i� in g, dr. Gojmir Krek (dva �lanka). Urednik »N. A.« dr. Gojmir Krek se je trudil, da bi za to priliko dobil tudi kako �e neobjavljeno skladbo iz Kocjan�i�eve za�pu��ine ; ker pa �al ni na�el nobene, je objavil tri skladbe sedanjih skladateljev : V. M i r k o v o »Ro�manco« za klavir, E. Adami�evo otro�ko pesem »Jezdec« za en glas in klavir in dr. Fr. Kimov�ev mo�ki zbor »Obla�ek«.
Mirkova »Romanca« je prav lepa koncertna kla�virska skladba, zlo�ena deloma po narodnem motivu iz Jiingstovih »Va�kih slik«. V formalnem oziru je zasnovana kot ve�ji rondo, ki se v njem drugi stranski � �egavi in skrivnostni � stavek prav dobro lo�i od pevnega, mehkega prvega stranskega stavka. Glavni motiv :
|
|
|
|
|
je zlasti v prvem delu »Romance« krepko zastavljen in iz�rpan do mogo�nega vi�ka. � Izredno krasna je Adami�eva otro�ka pesem »Jezdec«, V klavirskem spremljanju naravnost gledamo in �utimo, kako po�skakuje na konji�u mladi jezdec. In kako vam poje ta jezdec! �vrsto, odlo�no, brez strahu. Veseli smo ga zares. � Kot nov sotrudnik »N, A,« je stopil v tej �tevilki na plan dr, Fr, Kimovec, znan do-sedaj predvsem po svojih �tevilnih lepih cerkvenih skladbah. Njegov mo�ki zbor »Obla�ek« je fin, rekel bi, intimen komad z izraznimi melodi�nimi in prav bujnimi harmoni�nimi potezami. Ta zbor bo pa� pri�kladen za kake bolj�e nastope,
Iz�la je tudi �e �etrta �tevilka leto�njih »Novih Akordov«. V isti se nahaja moj Menuet za klavir, Adami�ev otro�ki enoglasni zbor »Trobentice« s spremljanjem klavirja, Ravnikov samospev »Po�zdrav iz daljave« s klavirjem in Jerebov mo�ki zbor »Jutro«. st. Premrl.
|
|
|
|
|
|
|
|
Popravek: Skupina »Rokoborca« (str. 296) ni �tefi�eva, ampak Josipa Vrbanije, kot so �itatelji gotovo
�e sami opazili iz opazk v »Na�ih slikah«.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|