človek ni zdrav človek, saj je njegova delovna storilnost zmanjšana, možnost poškodb na delovnem mestu je več-ja, odpornost proti boleznim manjša, obolevnost pa veli-ka. Vse to prinese in potegne za seboj še druge vrste težav: izostanki z dela zaradi lastne bolezni ali bolezni otrok. Fizično in psihično počutje slabo hranjenega člo-veka je neugodno, kar se prav tako pozna pri kreativno-sti in produktivnosti pri delu. Torej je jasno, da je zdrava prehrana za človeka nujna.
Ce analiziramo in ocenimo družbeno prehrano, moramo poudariti naslednje:
— družbena prehrana zajema veliko število Ijudi, tako v organizacijah združenega dela, vzgojno-varstvenih or-ganizacijah, osnovnih šolah, šolah usmerjenega izobraže-vanja in domovih upokojencev. Družbena prehrana je delno regresirana, kar pomeni skupno družbeno pomoč. Pomanjkljivosti, ki bremene družbeno prehrano, so pred-vsem v slabi kvaliteti pripravljenih obrokov, enoličnosti je-dilnikov, v uporabi starih jedi in ostankov, nestrokovnem načrtovanju jedilnikov za posamezne strukture delavcev in občanov, v pomanjkanju higienske zavesti ter visoki ceni prehrane, saj podražitve prehrambenih proizvodov vplivajo na kvaliteto prehrane v vseh sredinah.
Sanacija vseh teh problemov bi morala potekati v dveh smereh: izobraževalni in ekonomski.
Potrebno je osveščanje vsega prebivalstva, izobraževa-nje o pomenu prehrane ter pravilni uporabi in vrednotenju posameznih živil.
Seznanjanje s problemi prehranjevanja v posebnih po-gojih življenja (SLO), ne da bi pri tem trpelo zdravje (predavanja).
Usmerjanje osnovnošolcev v poklicne usmeritve pre-hranske stroke (kuhar).
Nujna je gospodarska presoja pri nabavi in preskrbi osnovnih živil za vse vrste potrošnikov. Potrebno bi bilo omogočiti nakup tam, kjer je blago najceneje in kvalitet-no. Pri tem je treba upoštevati bližino in možnost dostave. Težave so tudi z nakupi pri kmetu-pridelovalcu. Po po-sredniku se plačuje dražje in je npr. zelenjava že manj vredna. Na tem področju bi bilo potrebno najti skupen jezik o možnostih in dovoljenjih za nakup, smotrno izkori-ščanje prostorov za pripravo in skladiščenje hrane za ožje področje. Ekonomično je, če so kapacitete polno iz-koriščene.
Smotrno koriščenje strokovnih kadrov za načrtovanje prehrane, npr. šola in VVO, šola in organizacija združe-nega dela, dom starejših občanov.
Smotrna uporaba obstoječega voznega parka in dogo-varjanje več uporabnikov, ki bi ga lahko skupaj uporab-Ijali za dovoz hrane in nabave izven območja.
študija o razporeditvi obrokov hrane v delovnih orga-nizacijah glede na spremenjen delovni čas bi bila nujna, upoštevaje pri tem posebnosti same organizacije združe-nega dela vzporedno s potrebami človekovega organizma po energiji v določenem času. Pri tem ne bi smeli tega posploševati, ampak prilagajati posameznim organizaci-jam.
Smotrno bi bilo poenotiti cene za posamezne obroke hrane v VVZ, osnovnih šolah in šolah usmerjenega izo-braževanja, čeprav popolne enotnosti iz specifičnih raz-logov ne bo mogoče doseči. Pri tem bi morda vsaj za osnovne šole lahko dosegli, da bi prek komiteja za druž-bene dejavnosti šole lahko naredile skupno vlogo za enotno ceno posameznim obrokom hrane po predhodnem dogovoru.
Za reševanje vseh teh problemov v občinskem merilu, za usklajevanje pri načrtovanju, preskrbi in socialnih raz-merah v zvezi s prehranjevanjem bi bilo nujno pri občin-ski skupščini oblikovati komisijo, sestavljeno iz vrst stro-kovnjakov, uporabnikov in izvajalcev, ki bi lahko kot stro-kovno telo mnogokrat z lahkoto reševala težke situacije.
Sestava komisije v naslednji varianti bi bila verjetno ustrezna:
— predstavniki vodij prehrane iz VVZ, osnovnih šol, srednjih šol, internatov, doma upokojencev, organizacij združenega dela,
— predstavniki dispanzerjev za predšolske, šolske otroke in mladino,
— predstavniki zdravstva s področja medicine dela,
— predstavnik socialne službe,
— delegati občinske skupščine (OS ZS, SZDL, izobra-ževalna skupnost, komite za družbene dejavnosti, CZ in SLO — obramba),