logo
search
full-text search
Email:
Pass.:
Login
Your bookshelf is empty.
   
 
DRUŽBENO ORGANIZIRANA PREHRANA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
Source: Javna tribuna - Delegatska priloga, March 1983, issue 3
Provider: Mestna knjižnica Ljubljana

0 / 0
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Občinski svet Ljubljana-šiška
DRUŽBENO ORGANIZIRANA
PREHRANA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
Prizadevanje sindikata, da bi čimvečjemu številu delav-cev zagotovili organiziran in ustrezen obrok prehrane med delom, potekajo že od leta 1976.
Analiza stanja na področju prehrane med delom je v zadnjih treh letih pokazala, da je število delavcev, ki so prejemali vrednostne bone (trgovinske bone) naraščalo, čeprav so se tudi odpirali novi obrati družbene prehrane.
Občinski svet ZS Ljubljana-Šiška je že v letu 1977 za-ostril izdajanje soglasij glede upravičenosti nabave vred-nostnih bonov za živila. Od osnovnih organizacij ZS smo zahtevali, da vlagajo več naporov za organiziranje tople-ga obroka med delom delavcem. Tako smo v naši občini beležili vsako leto premike na tem področju. Organizirano prehrano med delom v letu 1980 je imelo 80,1 % delavcev, do maja leta 1982 pa 81,2%. Organizirano prehrano in tudi celodnevno prehrano so zagotovile svojim delavcem in tudi delavcem iz drugih organizacij združenega dela vse večje delovne organizacije (Lek, Color, Celuloza, Stavbenik, In-tegral, Litostroj, Donit).
Več težav z organiziranjem ustrezne prehrane se je po-javljalo v manjših organizacijah združenega dela. Te orga-nizacije so pretežno reševale prehrano z nabavo vrednost-nih bonov tudi brez soglasja občinskega sveta ZS, ker Služba družbenega knjigovodstva ni vodila kontrole pri iz-plačevanju regresa.
Ob aktivnosti priprav na 3. konferenco ZSS o socialni politiki so člani sindikata zahtevali, da se ukinejo trgo-vinski boni in da se zagotovi vsem delavcem ustrezen obrok prehrane med delom. Ta zahteva delavcev je tudi bila sprejeta. Predsedstvo republiškega sveta ZSS je apri-la 1982 sprejelo jasne usmecitve in merila za regresiranje prehrane med delom v letu 1983.
Ker regres za prehrano ni avtomatična pravica delav-cev, ampak je — kot izhaja iz družbenega dogovora o skup-nih osnovah za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in iz dogovora o družbeni usmeritvi raz-porejanja dohodka v letu 1982 — regres za družbeno organiziran obrok med delom.
Občinski svet ZS je kot vsako leto tudi tokrat zelo od-govorno pristopil k obsežni in dokaj podrobno izdelani akciji za izvedbo vseh potrebnih priprav za organiziranje prehrane med delom v tistih organizacijah združenega dela, kjer so dosedaj prejemali vrednostne bone.
Da bi ugotovili, kje so ključni problemi, ki zavirajo iz-boljšanje stanja in uresničevanja sprejete poiitike, smo vodili konkrelne razgovore z osnovnimi organizacijami ZS in vodilnimi delavci, da pristopijo k reševanju prehrane svojim delavcem.
V razgovorih so bile podane naslednje pripombe:
—  delavci odklanjajo hladne malice po vnaprej dolo-čenem enotnem jedilniku,
—  majhne organizacije združenega dela nimajo ustre-znih prostorov za pripravo in razdeljevanje obrokov med delom,
—  največ pripomb je bilo izrečenih na kvaliteto prehra-ne in na visoke cene v obratih družbene prehrane, še zlasti v gostinskih obratih, kjer tudi odnos gostincev ni primeren do uporabnikov (prepoved sedenja pri mizah v delovnih oblekah npr. v Mercatorju v KS Komandant Stane),
—  v večini organizacij združenega dela obrok in nje-gova cena oziroma višina prispevka delavca k ceni ni pri-lagojena težavnostni stopnji del in nalog, ki jih delavci opravljajo, enako tudi višina regresa,
—  nekatere organizacije združenega dela so pritiskale na izplačevanje regresa v gotovini, čeprav smo ugotovili, da do tega niso upravičene.
Kljub vsem problemom, katerim so bile izpostavljene, so osnovne organizacije ZS zelo odgovorno pristopile k uresničevanju usmeritev in stališč 3. konference ZS ter delavcem zagotovile topli obrok. Kjer to ni bilo mogoče iz objektivnih razlogov, pa hladni obrok. Hladna malica pa je le prehodna oziroma začasna rešitev in bodo morale osnovne organizacije ZS še nadalje iskati vse možnosti organiziranja toplega obroka.
Zaradi narave dela in drugih objektivnih razlogov ni bilo mogoče urediti prehrane do I.januarja 1983. leta 155 delavcem. Ti delavci namreč prejemajo začasno denarno nadomestilo. To so: Glasbena šola Franc Šturm (62 zapo-slenih), Srednja šola za elektroniko (54 zaposlenih), POZD Ofset (21 zaposlenih), POZD Belplast (12 zaposlenih) in POZD Litex (6 zaposlenih).
Po podatkih konec decembra 1982 je v občini Ljublja-na-Šiška v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 37.178 delavcev. Analiza je pokazala, da v družbenem sektorju nima zagotovljene organizirane prehrane 155 de-lavcev. V teh podatkih niso zajeti delavci, ki opravljajo dela in naloge, ki so opredeljene v kriterijih republiškega sveta ZSS, da so upravičeni do regresa za prehrano v go-tovini (terenska dela in delavci, ki imajo predpisano diet-no prehrano). Za te delavce so morale organizacije zdru-ženega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih oprede-liti dela in naloge ter točno število delavcev do 31. 12. 1982, seznam upravičencev pa ob izplačilu predložiti Službi družbenega knjigovodstva.
Občinski svet izdaja soglasje za izplačilo regresa za prehrano v gotovini tudi za delavce, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih in ki zaradi narave dela ne morejo zagotoviti organizirane prehrane med delom, kar je v skla-du s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med de-lavci in zascbnimi delodajalci. Do 1. marca 1983 je bilo izdano soglasje 44 obrtnikom za 133 delavcev od 1370 zaposlenih.
Odprto oziroma še nerešeno vprašanje je kakovost prehrane. Delavci se zavedajo, da družbena prehrana vpliva na produktivnost, zdravstveno stanje in kulturno raven delavcev. Zato zahtevajo, da se ob normalnih ce-nah zagotovi tudi kvaliteta prehrane. Slabo prehranjen
človek ni zdrav človek, saj je njegova delovna storilnost zmanjšana, možnost poškodb na delovnem mestu je več-ja, odpornost proti boleznim manjša, obolevnost pa veli-ka. Vse to prinese in potegne za seboj še druge vrste težav: izostanki z dela zaradi lastne bolezni ali bolezni otrok. Fizično in psihično počutje slabo hranjenega člo-veka je neugodno, kar se prav tako pozna pri kreativno-sti in produktivnosti pri delu. Torej je jasno, da je zdrava prehrana za človeka nujna.
Ce analiziramo in ocenimo družbeno prehrano, moramo poudariti naslednje:
—  družbena prehrana zajema veliko število Ijudi, tako v organizacijah združenega dela, vzgojno-varstvenih or-ganizacijah, osnovnih šolah, šolah usmerjenega izobraže-vanja in domovih upokojencev. Družbena prehrana je delno regresirana, kar pomeni skupno družbeno pomoč. Pomanjkljivosti, ki bremene družbeno prehrano, so pred-vsem v slabi kvaliteti pripravljenih obrokov, enoličnosti je-dilnikov, v uporabi starih jedi in ostankov, nestrokovnem načrtovanju jedilnikov za posamezne strukture delavcev in občanov, v pomanjkanju higienske zavesti ter visoki ceni prehrane, saj podražitve prehrambenih proizvodov vplivajo na kvaliteto prehrane v vseh sredinah.
Sanacija vseh teh problemov bi morala potekati v dveh smereh: izobraževalni in ekonomski.
Potrebno je osveščanje vsega prebivalstva, izobraževa-nje o pomenu prehrane ter pravilni uporabi in vrednotenju posameznih živil.
Seznanjanje s problemi prehranjevanja v posebnih po-gojih življenja (SLO), ne da bi pri tem trpelo zdravje (predavanja).
Usmerjanje osnovnošolcev v poklicne usmeritve pre-hranske stroke (kuhar).
Nujna je gospodarska presoja pri nabavi in preskrbi osnovnih živil za vse vrste potrošnikov. Potrebno bi bilo omogočiti nakup tam, kjer je blago najceneje in kvalitet-no. Pri tem je treba upoštevati bližino in možnost dostave. Težave so tudi z nakupi pri kmetu-pridelovalcu. Po po-sredniku se plačuje dražje in je npr. zelenjava že manj vredna. Na tem področju bi bilo potrebno najti skupen jezik o možnostih in dovoljenjih za nakup, smotrno izkori-ščanje prostorov za pripravo in skladiščenje hrane za ožje področje. Ekonomično je, če so kapacitete polno iz-koriščene.
Smotrno koriščenje strokovnih kadrov za načrtovanje prehrane, npr. šola in VVO, šola in organizacija združe-nega dela, dom starejših občanov.
Smotrna uporaba obstoječega voznega parka in dogo-varjanje več uporabnikov, ki bi ga lahko skupaj uporab-Ijali za dovoz hrane in nabave izven območja.
študija o razporeditvi obrokov hrane v delovnih orga-nizacijah glede na spremenjen delovni čas bi bila nujna, upoštevaje pri tem posebnosti same organizacije združe-nega dela vzporedno s potrebami človekovega organizma po energiji v določenem času. Pri tem ne bi smeli tega posploševati, ampak prilagajati posameznim organizaci-jam.
Smotrno bi bilo poenotiti cene za posamezne obroke hrane v VVZ, osnovnih šolah in šolah usmerjenega izo-braževanja, čeprav popolne enotnosti iz specifičnih raz-logov ne bo mogoče doseči. Pri tem bi morda vsaj za osnovne šole lahko dosegli, da bi prek komiteja za druž-bene dejavnosti šole lahko naredile skupno vlogo za enotno ceno posameznim obrokom hrane po predhodnem dogovoru.
Za reševanje vseh teh problemov v občinskem merilu, za usklajevanje pri načrtovanju, preskrbi in socialnih raz-merah v zvezi s prehranjevanjem bi bilo nujno pri občin-ski skupščini oblikovati komisijo, sestavljeno iz vrst stro-kovnjakov, uporabnikov in izvajalcev, ki bi lahko kot stro-kovno telo mnogokrat z lahkoto reševala težke situacije.
Sestava komisije v naslednji varianti bi bila verjetno ustrezna:
—  predstavniki vodij prehrane iz VVZ, osnovnih šol, srednjih šol, internatov, doma upokojencev, organizacij združenega dela,
—  predstavniki dispanzerjev za predšolske, šolske otroke in mladino,
—  predstavniki zdravstva s področja medicine dela,
—  predstavnik socialne službe,
—  delegati občinske skupščine (OS ZS, SZDL, izobra-ževalna skupnost, komite za družbene dejavnosti, CZ in SLO — obramba),
—  vodje aktivov ravnateljev VVZ, osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja.
Tako oblikovana komisija bi lahko v celoti načelno in praktično reševala probleme v zvezi s prehranjevanjem v naši občini, saj je v Sloveniji že v mnogih občinah čutiti njihovo pozitivno delo.
Osnovne naloge te komisije so delno že razvidne iz prej navedenih pomanjkljivosti in predlogov za sanacijo.
Naloge te komisije bi bile predvsem:
—  poenotenje cen prehrane v sorodnih obratih (VVZ, šole itd.),
—  delitev družbenih finančnih sredstev za prehrano — predračun,
—  izdelava kriterijev, ki bi upoštevali socialno struktu-ro učencev, varovancev,
—  ugotavljanje kapacitet kuhinj in razdeljevalnic,
—  koordinacija, usmerjanje in nadzor nad delom ku-hinj vseh tipov, zlasti šolskih,
—  ustanavljanje kuhinj, kjer jih ni in so utemeljene po-trebe,
—  koordinacija poslovanja šolskih kuhinj, VVZ pri na-bavi živil in drobnega inventarja,
—  pri adaptacijah se poveže s strokovnimi službami za programiranje in projektiranje objektov,
—  koordinira potrebe po strokovnih kadrih za načrto-vanje prehrane med šolami, VVZ in drugimi uporabniki,
—  organizira predavanja o zdravi in pravilni prehrani in posvetovanja,
—  skrbi, da poteka delo v kuhinjah, zlasti šolskih in v VVZ, po smernicah in navodilih strokovnih služb.
Za reševanje vseh nalog, ki še niso povsem naštete in bi jih izoblikovalo delo, bi komisija oblikovala podkomi-sije za posamezna interesna področja, pri odločitvah o skupnih problemih pa delovala enotno.
P. S.: V času izdelave poročila je prišlo kljub zamrznit-vam cen do večje podražitve gostinskih uslug, kar bo vsekakor vplivalo na možnosti kvalitetnega organiziranja družbene prehrane (do 30%).
 
Realization, property and rights: NUK 2005-2012    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top