logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Naše obzorje
Avtor(ji): Lampe, Frančišek
Vir: Dom in svet, 1890, letnik 3, številka 6/10
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
ISTa�e obzorje.
Duh �love�ki se imenuje po pravici mali svet, zlasti �e zato, ker duh spo�znava pravi, istiniti svet in ustvarja po tem spoznanju v sebi podobo sveta. A dasi je pravi, istiniti svet samo eden, vendar so v ljudeh neizmerno razli�ne one du�evne slike sveta, o katerih go�vorimo. Niti dva �loveka se ne vjemata popolnoma v svojem spoznavanju sveta. To je pa� �isto naravno: kdo neki spo�znava celi svet, ali tako, kakor je zares, ali s popolnoma bistrim umom?
Kakortorej govorimo o »na�em svetu«, tako govorimo tudi o obzorju. Obzorje zovemo vse, kar obzremo, kar z gle�danjem obsegamo. Oko na�e sega �ez ravnine tje do visokih gora, tu pazi, kako se gore dotikajo nebesnega svoda, dviga se ob tem svodu vi�e in vi�e, ob�stoji na zenitu in od tu se spu��a na nasprotno stran, kjer obstane dale� tam na robu med zemljo in nebom Tako je na�e vidno obzorje. Ako smo v nizki dolini, tedaj je na�e obzorje kaj majhno. Ako smo pa na visoki gori, kako �irno je na�e obzorje! V du�evnem pomenu imenujemo �lovekovo obzorje, kar on ve in pozna, kar obsega s svojimi mislimi in �eljami, ono tori��e, na katerem se giblje njegov um, njegova volja. lJa�je tudi obzorje ljudij razli�no, kakor je razli�en njih notranji svet. Obzorje ljudij torej je tem vi�je, �im ve� so se u�ili, �im ve� so mislili, �im ve� so med svetom izkusili, �im bolj so svet spoznavali, �im globlje so segali v dno ali vir, iz kate�rega se rode razni dogodki. Da si raz��irjamo obzorje, moramo imeti dar od stvarnika, a tudi truda se ne smemo bati. Le tedaj pridemo do jasnega in temeljitega spoznanja sveta � torej tudi do �irnega obzorja, ako se ne bojimo te�av in truda, ako imamo za resnico veselje in ljubezen.
Kadar govorimo ali pi�emo, ne mo�remo naznanjati ni� drugega, nego je v na�em obzorju. Zato spozna� �love�kovo obzorje, ako pazi� na njegovo go�vorjenje ali pisanje. Kako naj dolo�imo obzorje pisateljevo? Pazimo na razli�ne njegove misli in nazore, oglejmo si razne strani njegovih umotvorov, in iz teh po-vzamimo njegovo obzorje! Ako bi kak pisatelj opisoval samo kup�ijske in obrtne zadeve, rekli bi, da je kup�ija in obrt vse njegovo obzorje. Posebej imenujemo radi pesnikovo obzorje vse one pred�mete, ideje, katere opeva. Iz pesnikovih proizvodov sklepamo namre� hitro, kako dale� se giblje njegova domi�ljija, katere ideje ga prevevajo, na katero stran po�sebno te�i, in v tem je dolo�eno nje�govo obzorje. Pesnik pesnikuje iz svo�jega obzorja. Kakor se je u�il, kakor je izku�al med ljudmi, kakor je poznaval svet, kamor ga vle�ejo �elje, tako tudi peva, druga�e ne more. Res je v pes�niku nenavaden dar, da izrazi svoje misli in notranje slike �ivo, izvirno, mi�no, prirodno: vendar ni nih�e tako naiven, da bi si mislil kako vi�jo mo� ali kaj nenavadnega, kar bi se v pes�niku razodevalo: pesnik peva � da re��emo po doma�e � kakor ve in zna, kakor ga u�ita pamet in srce.
V tem smislu smo rekli v zadnji �te�vilki tega lista (str. 156): »Obzorje pe�snikovo je strogo reali�ko: nenavadni dogodki v �ivljenju, nepri�akovano raz�vozlana spletka, velika nasprotja med istino in videzom, grozna krivica nasil-nikov proti podlo�nikom, brezobzirna pri-rodna in zgodovinska sila � to mika pesnika.« S tem smo hoteli naznaniti, da se pesnik ozira na take pojave v �ivljenju ali v svetu, kakor�ni so tu ime�novani, ali da njegovo pesni�ko stvar-janje, njegovo mi�ljenje obsega pred-
mete omenjenih vrst. Reali�ko obzorje pomenja obseg takih premetov, ki so kar naravnost povzeti, � ne da bi bili dovolj o�i��eni, ali izbrani, ali omeh�ani � iz istinitega �ivljenja. Med takimi predmeti ne nahaja� dosti vzorov ali idealov, ampak take, kakor�ni so zares, ne glede na to, ali so dobri ali slabi. Ideali�ko obzorje pa bi imenovali tako, v katerem je vsa istina nekako povzdig-nena do primerne vi�ine, da moramo sicer re�i: to so pravi, istiniti predmeti, in vendar tudi moramo priznati, da so o�i��eni vsakdanjega prahu, da se nam zde lep�i in bla�ji, nego so v istini, da so opro��eni onih sitnih spon tesnega in minljivega �ivljenja. S kratka lahko re�emo: ideali�ko obzorje obsega vzore, na katere se oziramo, katere ve�krat in radi vzremo, da se do njih povspenjamo in se zanje trudimo.
Pa �e nismo vsega povedali. Kar smo doslej spoznali brez posebne modrosti, to velja le o predmetih in pojavih: poleg teh so pa tudi celi dogodki, njih zveza, izvir, nagibi, nasledki, in ti so mnogokrat, da, najve�krat imenitnej�i nego predmeti ali pojavi sami. Ako bi nam pesnik �e tako lepo popisal, da je neka �ena potegnila z gore�e posteljice otroka, ne bi nas to zanimalo. A �e zvemo, da je �la mati v najve�jo ne�varnost, da bi otela svoje dete, da je mati bila �e ubo�na � to vzbudi vse druga�no zanimanje. Ako govorimo torej o obzorju, misliti moramo �e na vzroke, nagibe in zveze posameznih pojavov, kakor jih spoznavamo ali mi sami, ali nam jih razlagajo pisatelji, pesniki. Kaj je neki v tem?
Vsakdo ve, da ga najbolj mika o ka�kem dogodku zvedeti, zakaj se je tako zgodilo in kako se bode neki �e dalje razvilo. Tudi pesnik ka�e rad, ka�e dovolj jasno, zakaj in kako se je zgo�dilo. A tu ima dokaj svobode, da more razlagati razne dogodke po svoje, da
i��e vzrokov, ka�e namene, ka�e ne�znano medsebojno zvezo dogodkov tako, kakor�na se njemu dozdeva. Mislimo si zgodovinski dogodjaj : sv. Ciril krsti Svetopolka. Pesnik �eli opevati ta va�ni dogodjaj, a ho�e ga bolje in lep�e ute�meljiti, razkazati. Tu mu jako ugaja le�genda, ki pravi, da je sv. Ciril ozdravil njegovo sestro, ki je bila nema. To le�gendo porabi in naredi pesem. Ali: drug pesnik ho�e pokazati, zakaj so Tehar-�ani plemeniti. Izmisli si vzrok, ta nam�re�, da so Tehar�ani ujeli grofa Celj�skega, ki je hodil skrivaj po prepove�danih potih, in ga prisilili, da jim je pod�pisal plemstveno pismo.
Prav to, kako namre� ve�e pesnik razne dogodke, kako jih razlaga, kak namen jim prideva, to moramo tudi pri��tevati k pesnikovemu obzorju, �e-le s tem je obzorje celotno. Naj prebrede kdo pol sveta, ako pa ne razume �lo�ve�kega gibanja in delovanja, �emu je takemu potovanje? Obzorje njegovo je vendar-le omejeno. Oni potovalci, ka�teri lete urno mimo mest, katerim se zdeha pred najznamenitej�imi spomeniki umetelnosti, so omejeni ter imajo jako majhno obzorje. Cim ve� in bolje kdo umeva, tem ve�je obzorje ima.
A umevati moremo v razni meri. Ume-vati vsakdanje stvari � ni ni� poseb�nega. Umevati gibanje �love�kih �elja, umevati zgodovino, umevati naposled vesoljstvo � o to je obzorje! Oni bi imel naj�ir�e obzorje, ki bi najve� in najbolje umeval. V tem oziru je pa med posamezniki velika razlika. Saj vemo, kako se ljudje prepirajo o navadnih in lahkih stvareh. Kaj pa �e-le o te�avnih. Eden trdi, cla je �lovek samo iz telesa in da nima du�e ; drugi pravi, da jo ima, pa da umrje, kakor telo; tretji razklada, cla je du�a bila nekje �e pred telesom; �etrti pravi, da du�evno delovanje prav tako ni svobodno, kakor ni drevo, ki rasle, ali reka, ki te�e. In vendar je
resni�no le eno, namre�, da imamo ne�umrljivo du�o, ki deluje svojevoljno ali svobodno.
Tako ima tudi pesnik v tem oziru svoje posebno obzorje. In re�emo lahko : pesnik �e bolj nego drugi pisatelji. Cela priroda, vse �love�tvo je njemu odprta knjiga. Ta knjiga mu ka�e � kakor ka�e navadna knjiga �rke � razno�vrstna znamenja, raznovrstne predmete. To knjigo mora pesnik citati, znamenja mora umevati. Prav zato je umetelnik-pesnik, ker umeva vesoljstvo in ker zna tudi drugim povedati, kar umeva. Tako nam razkriva tajnosti prirode, on tolma�i njen jezik, on slika �love�tvo tako, kakor bi mu bilo povedalo svoje skrivnosti. Japonci jako cenijo risarstvo in slikarstvo ter se tudi pridno vadijo. Posebno ljuba jim je neka slikarska igra. Napravijo razne stvari s �opi�em : zgoraj, zdolaj, na desno in na levo, da gledalcu
Blauoslavljanje zastave akadem. dru�tva �Triglay".
V Gradcu 11. junija. Od lanskega leta sem, posebno pa od zadnjega zborovanja v prvem te�aju, bila je na�a zastava predmet, kateremu so veljale vse misli in �elje »Triglavanov«. Te�ko smo pri�akovali 1. junija, a nebo nam je kazalo ta dan nemilo lice. Okolu 11. ure smo prispeli v Sredi��e, kjer so nas prav iskreno sprejeli. Potem smo �li v dolgih vrstah v cerkev-poddru�nico k sv. ma�i, od tod na lice mesta, kjer se je slovesno razkrila na�a zastava � svetinja. � G. dr. Jurtela »Triglavu« nekdanji predsednik, govoril nam je na srce krasne besede, omenjajo�, da bi nekdanji »Triglavani« nikdar ne pri�akovali take slave svojemu dru�tvu, opominjajo�, da bi bila na�a ljubezen do naroda in domovine tako �ista, globoka in mogo�na, kakor so �iste pomenljive boje na na�i zastavi, ki jo blagoslavlja zbrani slovenski in hrvatski narod. Milostljiva gospa kumica je utrdila prvi �ebelj v zastavi, za njo gospe sredi�ke, potem dru�ice zastavi, za njimi razna navzo�a dru�tva.
Razvitje zastave bil je trenotek nepopisljivega navdu�enja. Zastava je s priprosto krasoto o�arala vse ob�instvo, in ni ga bilo med nami, ki bi ne �util v tem trenutju pomena in namena svetinje: »mar i bor«. Po tem slovesnem �inu so »Triglavani« polo�ili na grob nekdanjega pevo-vodje in podpredsednika krasen venec.
Pri slavnostnem banketu je vladala velika navdu�enost. Za predsednikovim pozdravom so se vrstile krasne napitnice: Sredi��anom, kumici, »Ljublj Sokolu«, slovenskim mladenkam, hrv. pisatelju Kumi�i�u in vsem raznim akademi�nim in neakademi�nim dru�tvom, hrvatskim in slovenskim, ki so nas po�astila pri slavnosli. Med zdravicami je svirala godba, peli pevci »Vienca«, ormo�ki zbor, pevci »Triglavani«, udarjali so tambura�i in odmevali topi�i. �ele pozno v no� so jeli odhajati k no�nemu po�itku trudni duhovi.
V  ponedeljek smo pa imeli krasno vreme. V Vara�dinu so nas izletnike res bratoljubno sprejeli, nam na �ast priredili krasen koncert, pri katerem so sodelovala vsa vara�dinska pevska in tambura�ka dru�tva. Vmes pa so vpleli di�ni govorniki venec najlep�ih govorov in napitnic.
V  torek ob 4. uri zjutraj smo v spremstvu tamo�njih rodoljubov od�li na kolodvor, od koder nas je odvedel urni hlapon nazaj v veliko-�olsko stolico. Spomin na to na�emu dru�tvu najznamenitej�o slavnost bode trajal, dokler bode utripalo srce zadnjega »Triglavana«. Fr. M-�.
o�mi �ljivo ho�e vedeti, kaj bode neki s kolobocije. Tu potegne slikar nekaj zgoraj nekoliko obrisov, spodaj malo sence, in gledalec se �udi, kako naglo je podoba o�ivela, kakor bi jo bil ume-telnik »iz�aral«. Tudi pesnik mora znati delati take �udovite poteze, on mora �arodejno vlivati takega �ivljenja v pri-, rodne stvari in v �love�ka dela � tako vlivati, da se more �ivljenje od todi raz�livati dalje v um in srce paznega �ita-telja.
Kako pa naj pesnik to izvr�uje? To mu pravi njegov genij, tega se pesnik popolnoma ne more nikjer u�iti. Vendar pa tudi v tem oziru ni pesnik kak pol�bog, ki bi kar iz sebe zajemal vso mo�drost. Marve� tudi on deluje (kakor mi drugi ljudje) tako, da spoznava resnico z umom, �eli si dobrot z voljo, ljubi, kar je dobro in lepo s srcem. (Dalje.)
ISTa�e obzorje.
(Dalje.)
KtT"je zanimivo, pa tudi va�no, kar smo omenjali o pesnikovem umevanju, treba se je tukaj �e dalje pomuditi. Pesnik opeva stvari, ljudi in dogodke, kakor jih umeva. Umeva jih tako, kakor mu pravi njegov um. Druga�e je �isto nemogo�e. Um pravega pesnika je pa� jako sposoben, da umeva razne stvari bolje, nego umevajo drugi, a naposled umeva vendar le po isti poti, kakor drugi ljudje. Pesniki ne dobivajo niti od prirode, niti od Boga nikakega skriv�nega razodevanja ; oni imajo le posebno zmo�nost, da se jim predmeti stavijo jasno pred o�i, ni pa s tem re�eno, da tudi vselej resni�no. Dobri pesniki mo�rejo svoje misli jasno in lepo razodeti. Kako torej pesnik opeva svoj predmet, � vpra�amo �e enkrat ? Kakor ga umeva, kakor ga je spoznal s pametjo, kakor se mu dozdeva. Kako ga pa umeva? Kakor se je u�il, kakor je premi�ljal, kakor si je pridobil prepri�anje. Zaradi tega poje pesnik, ki je vernega srca, take pesmi, ki so verskega duha; pesnik, ki je izgubil svojo vero, poje pesmi, ki so hladne ali veri celo nasprotne; pesnik materijalist poje pesmi materijali�kega duha; pesnik, ki je udan mo�no poli�tiki, peva politi�ne pesmi: sploh vsak pesnik izra�a v pesmih svoje mi�ljenje, svoje prepri�anje. Tako so delali vsi pesniki in ni mi treba �e le posebej jih navajati. Iz tega se pa vidi jasno, da smemo pesnike po nazorih, katere izra�ajo, tudi presojevati, da moramo napa�ne nazore zavra�evati, zaradi pravih nazorov pa priporo�evati jih �itateljem. In to pravico ima modroslovec, ali sploh ve�� kritik v polni meri. Zakaj pesnik in modroslovec se ne lo�ita po teh na�zorih, o katerih tukaj govorim, ampak po na�inu, kako razkazujeta drugim
svoje nazore. Pesnik jih ka�e �utno v lepi obliki, modroslovec pa znanstveno, v �isto priprosti obliki. Ali pa se mora drug po drugem ravnati, drug od dru�gega u�iti ? Da. Modroslovcu je naloga, spoznavati in razkazovati bistvo stvarij, spoznavati, kako so stvari med seboj zdru�ene, iz katerih vzrokov izvirajo in kak�en namen imajo. Zato se mora pesnik u�iti teh nazorov od modroslovca, kakor se je u�il Dante od Toma�a Akvinskega in Schiller od Kanta. A z druge strani se u�i tudi modroslovec od pesnika, in sicer u�i se onih stvarij, katere so svojstvo pesnikovo, in te so: pesni�ka oblika, vrste pesni�kih proiz�vodov, sredstva pesnikova itd. Modro�slovec, ki sodi pesnika, moral se je u�iti pesni�kih svojstev pri pesnikih samih; ko pi�e o poeziji po modroslovnih na��elih, ne more povzeti pesni�kih pravil od drugodi nego od najbolj�ih pesni�kov. Zaradi tega mora biti preje poe�zija, preje morajo v narodih delovati pesniki, predno pi�e modroslovec nauke o pesni�tvu, kakor so bili preje Ajshil, Sofoklej in Euripid, predno je Aristotel pisal svojo poetiko. A svojih modro�slovnih na�el, svojega znanja o bistvu vseh stvarij ni zajemal Aristotel iz pes�nikov, marve� iz drugih modroslovcev, iz izku�nje, iz svojega uma. Glede na nazore se ni »nebe�ki« Platon kar ni� bal zavra�evati pesnike in povedati javno, da niso vsi dobri za mlada srca in za nravnost v ob�e. Enako so sodili drugi modroslovci.
Ker je resnica samo ena in ker ni
poeziji namen, resnico, zato s
da bi se dru�ila z ne-mora pesnik ozirati
vedno na resnico. Ako bi tajil, izpod�bijal resnico, nikakor bi ne bili lepi njegovi proizvodi. Iz tega povzame lahko
vsakdo, ali naj se ozira pesnik na kr��an�stvo ali ne. Kr��anstvo nam podaje naj�vi�je resnice, pa tudi najpotrebnej�e: ali more � ali sme pesnik te resnice prezirati? Ali niso tudi njemu te res�nice voditeljice v raznih vpra�anjih ? In tem va�neje so zanj, �im bolj se trudi za resni�ne vzore �love�tva.
Pa o tem ne moremo tu govoriti ob��irno, to bi bila cela razprava, katera bi obsegala celo knjigo. Tudi se bodemo na razne strani tega vpra�anja ozrli ob raznih prilikah. Tu se oziramo na na-ov teh pogovorov in ho�emo poka�zati, kak�no je na�e obzorje. Videli smo, da je obzorje pesnikovo dru�ga�no , ako je njegovo modroslovno prepri�anje druga�no. Obzorje moramo imenovati kr��ansko, ako se ravna pes�nik v proizvodih po naukih kr��anske vere. Ako je kr��anstvo resni�no, mo�ralo bi biti obzorje pesnikov kr��ansko; njegova poezija bi morala predstavljati res kr��anski svet. Tudi kr��anstvo ima svoje obzorje, da, ono obsega vesoljstvo in �loveka vodi do najvi�jega namena. Dandanes radi trde, da se pesni�ko ob�zorje ne vjema s kr��anskim, ali bolje, da pesnik s kr��anskim obzorjem ne more biti ob�iren, velik pesnik, �e�, oni �asi so minoli, ko je imelo kr��anstvo vso veljavo in je bilo narodnemu raz�voju koristno. Dandanes je kr��anstvo narodnemu razvoju le v kvar, pesniku dela ovire pri vsaki stopinji, njegov delo�krog omejuje kakor mora, ki ga tla�i. Kdo tako pi�e ali govori, tega ni treba praviti; da pa je tako, to je tudi marsi�komu znano. Tudi pri nas Slovencih se zdi, da so pesnikom meje kr��an�skega prepri�anja ve�krat preozke, in zato silijo �ez te meje.
A to trdimo in bodemo dokazali, da prav kr��ansko prepri�anje razvija pred pesnikom naj�ir�e obzorje, da ne stavi nikakih zaprek njegovemu delovanju,
da more velik pesnik biti tudi dober katoli�an.
To pa trdimo tudi po pravici. Naj�prej je znana stvar (vsaj onim, ki ho�ejo kaj misliti), da nobeno verstvo nima tako vesoljnega zna�aja, kakor ka�toli�ko kr��anstvo. Ta vera dru�i vse narode v eno samo dru�ino. Bodisi ru-de�i O�ipve-Indijanec, bodisi �rni prebi�valec najbolj skritih kotov Afrike � na kr��anskem obzorju ga ugleda� kot svojega brata. Ta vera sega v davno preteklost, ko je ustvarjal Bog svet, in nam odpira pogled v skrajno bodo�nost, celo v ve�nost. In vse, karkoli je res �love�ko odkriva ti ta vera, bodisi vi�soko, bodisi nizko, bodisi katerekoli sta�rosti, obeh spolov, v vseh polo�ajih na��ega �ivljenja � vse nam pojasnjuje vera Odre�enika »sveta«. Niti nravno zlo ni izklju�eno, zakaj vera nam ka�e, od kod izvira zlo, kaj u�inja, kako naj to premagamo, in podaje nam pomo�kov za razne prilike, s katerimi moremo ozdraviti rane svoje slabe narave, svoje spa�enosti.
Pomislimo dalje, kako �iren obzor ima kristijan �e nad svetom: angelji, svet�niki, hudobni duhovi � � in ves ta svet je zdru�en najtesneje z vidnim svetom. Hudobni duhovi zastopajo po�polno zlobnost, svetniki so na�i vzori, angelji � dobra bitja � �love�tvu odlo��ena v pomo� in varstvo. Vsa ta bitja so v obzorju pesnika kristijana. In �lo�vek je v tem obzorju � saj smo ljudje! � sredi��e, pesniku tisto bitje, o ka�terem najve� ve, najve� poje, katerega neizrekljivo ljubi, seveda ne �abi nikdar, da je Bog najvi�je bitje in da je vesolj�stvo le stvarstvo njegovo. A podobo bo�jo imamo in zremo v �loveku: njegova du�a je najlep�a podoba najvi�jega bitja, pa tudi telo ima znak bo�je podobnosti in bo�jo lepote. � Koliko bi se sedalo navesti iz kr��anstva, kar je za poezijo,
za umetelnost sploh jako jako ugodno! In kaj more podati pesniku suh nauk kakega krivega modroslovca, recimo Spinoze, ki seje tudi �e imenoval, kakor bi nam mogel on raz�iriti obzorje? Za Boga, ako imenujete to: raz�irjanje ob�zorja, zares ne veste, kaj pi�ete! In gorje nam, ako res tako obzorje v nas nara��a!
Naj bi mi sedaj izmed nasprotnikov kr��anstva in kr��anske umetelnosti kdo povedal, v �em neki zavira kr��anstvo pravega umetelnika, pesnika, in �emu je treba obzorje �e po nekr��ansko raz��irjati ! Pa �e vemo, kaj o�itajo veri: to, da ovira s v o b o d n o gibanje, da ne dovoljuje karkoli si bodi govoriti, pisati, kazati. Res je to, te svobode ne pripu��a kr��anstvo, ampak vse ho�e
uklepati v ve�ne resnice. Je-li pa to napa�no? Resnica mora veljati prav tako v slovstvu, kakor velja v �ivljenju, in nravni zakon ne more dovoljevati izjem umetelnikom: saj bi morala prav umetelnost poveli�evati nravni zakon. Pa kaj bi se skrivali nasprotniki za razne pretveze! Kdo ne ve, da jim je edino le nravni zakon napoti in jim je na�poti kr��anstvo, ker nam veleva izpol�njevati nravne zakone, po�teno, nedol�no �iveti! Ta zakon bi radi bacili na stran in to imenujejo: raz�irjati obzorje. Pa naj mi doka�e, kdor more, da ni tako! Zato trdim � in vem, kaj pi�em, � da oni raz�irjeni obzor, po katerem izven kr��anstva mnogi hrepene, ni ni� dru�gega nego razbrzdanost. (Dalje.)
�astitim naro�nikoni.
Brez hrupa, pohlevno, v skromni obleki je zahajal dve leti �DOM in SVET' med Slovence. Polagoma je rastel ter s tem dokazal, da njegov izdajatelj ni delal na �slepo sre�o". Letos se je nepri�akovano oblekel tudi v li�en pla��, �e�, naj bi mu nih�e ne o�ital, da se tako siroma�no upa med daljni svet. Pa �e to ni dovolj. Ko se je ob novem letu prav po�teno predstavil ob�instvu ter ga je doletela marsikatera hvala, prevzel ga je nekak napuh. Posebno ga je bolelo, ko so ga primerjali drugim listom in dostavljali: �Zal, da nima slik". In pogumen je na� mladi� dovolj, da je �e pred nekoliko meseci sklenil: s slikami se ho�em okrasiti, naj velja kar ho�e. In evo ga! Danes se Vam predstavlja kot ilustrovan list; podal Vam je �e zadnji� prilogo in danes je pravilno ilustrovan, kakor ho�e biti z bo�jo pomo�jo in pomo�jo blagih prijateljev i nadalje.
Izdajatelju pa� ni treba udarjati na veliki zvon in razgla�ati, da se je �e od za�etka poprijel svoje izbrane naloge z vso resnobo trdnega zna�aja; /pa� mu ni treba zatrjevati, da se ho�e i nadalje z jekleno voljo povspenjati do svojih vzorov. Da, vzorom bode slu�il na� list in vnemal Slovence za prave vzore, storil bode du�evno in gmotno, kar bode mogel. Zato se trdno nadeja, da bodo Slovenci izdajatelja vsestransko podpirali. Pa tudi prosi najvljudneje, naj ga rojaki ne zapuste. Kar mu bodete izro�ili, rojaki, bodisi du�evno, bodisi gmotno, vestno bode polo�il � to trdno obeta � na oltar mile nam domovine.
Listnica upravni�fva. Prav vljudno prosimo, da bi nam oni naro�niki, ki niso za letos pla�ali nikake naro�nine, poslali jo kmalu. Neradi opominjamo, a moramo. Najhuje icam pa dene. ako jemlje kak naro�nik list tretjino ali polovico leta, potem pa kar vrne poslednji izvod ^retour". Ali ni tako ravnanje krivi�no, nepo�teno? Celo dve slavni dru�tvi sta tako ravnali. Prosili smo, naj nam vsaj vrneta prejete �tevilke, a brez uspeha. Za tako ravnanje res nimamo izraza. In v teh dru�tvih se govori o narodnosti! Zakaj pa ne o nerodnosti? A z narodnim ponosom dostavljamo, da so nam mnoga druga dru�tva res trdna podpora. Tako n.pr.je naro�ena slavna �italnica v Planini na dva, iztisa. �iveli posnemovvdci!
Izpovedanja biv�ega prostomisleca
(Leo Taxil).
18 pol 8°. Cena 60 kr. Po po�ti 65 kr. � �Katoli�li:a Bukvama".
ISTa�e obzorje.
(Dalje.)
Mi pa tu priznavamo zopet, da je ob�zorje kr��ansko tudi na�e obzorje. A tudi vemo, da vi�ega obzorja ni. Pa� se da v nekem pomenu obzorje raz��iriti, in sicer s tem, da izpolnimo in dovr�imo svoje opazovanje, s tem, da napredujemo v vedah, s tem, da smo vedno temeljitej�i, da vedno trezneje mislimo, s tem, da svet premotrimo in se v spoznavanju do nebes dvignemo, s tem, da u�imo narod rabiti svoje sile Bogu v slavo in v svoje napredovanje: tako si utegnemo in si moramo raz�iriti obzorje, kakor nas tudi u�i kr��anstvo. Tako umevamo svoje obzorje in se tega kar ni� ne sramujemo, dobro vedo�, da je to obzorje stalno in neminljivo. Menjajo se oblike, menjajo se jeziki, menjajo se narodi, a pravo obzorje se ne menja. In pravo obzorje je tisto, kateremu so tla � resnica, vrhunec � Bog, ve�na lepota, kateremu skrajni pas je � nravnost, nravni zakon, ka�terega ne sme pesni�tvo � ne sme pesnik nikdar prekora�iti. Ako.pa ga prestopi, gre�i in je kriv pred Bogom in svojo vestjo, kakor vsak drug �lovek, ki gre�i. Kakor je to obzorje kr��ansko, tako je tudi ob�e�love�ko, res vesoljno. Niko�mur ne more biti preozko ali pretesno. Ako pa pesnik ne more prena�ati za�konov, ki veljajo o tem obzorju, ka�e svojo nravno slabost. In res se prav okrog tega vrti vse to vpra�anje : up og�nit i se nravnemu zakonu, ali pa se mu upreti. Kr��anstvo je razglasilo �love�tvu nravni zakon jasno in dolo�no, a slabotni �lovek se temu zakonu bolj ali manj upira, kakor v navadnem �iv�ljenju, tako tudi v slovstvu, in izgovarja se, �e�, da omejuje nravni zakon njegovo delovanje, da zavira njegovega duha. A �utim �e, da se zdi �itatelju to pre-
� vzgledov, ki bi mu tudi dokazali, kar smo tukaj sli�ali. Da, tudi z vzgledi je treba razkazati pesni�ko obzorje in treba dokazati, da se obzorje velikih pesnikov vjema s kr��anskim obzorjem; kjer se pa ne vjema, tam ni poezija prava, ni �ista, ni lepa.
A katere pesnike naj navedemo ? Pa� one, katere �islajo vsi kot najve�je pes�nike, katerim priznavajo vsi prva�tvo v pesni�tvu. In tudi izmed velikih si je treba izbrati samo nekatere, ker vsega pesni�tva nikakor ne moremo tukaj zgo�dovinsko razkladati. Izbrali smo si pa najve�je, ki so kolikor toliko znani, in ti so: Dante, Calderon, Shake�speare, Moliere, Oothe. Ob teh velikanih bodemo razkazali, kar smo dognali z dosedanjim teoreti�nim pre-vdarjanjem.
I. Dante, rojen m. maja 1. 1265, je bil Floren�an, torej iz onega mesta, kjer so v 13. stoletju krepko pljuskali valovi politi�nega �ivljenja, kjer so se pa tudi lepo razvijale vede in umetelnosti. Na-obrazil se je doma, naobrazil tudi na vseu�ili��u bolognskem inpaduvanskem, naobrazil pa se je temeljito v verskih vedah in v verskem duhu. A tudi nje�govo srce seje napolnilo s takimi �ustvi, da je z najve�jo silo hrepenelo po vzoru vse lepote. �e mlademu Danteju se je vtisnila v srce podoba device, znane Beatrike; a te podobe ni nosil pesnik v svojem srcu, da bi se je radoval v nizkem �utnem veselju, ampak bila mu je le vidni izraz vsega, karkoli je res lepo, vzvi�eno, blago. »Ves zna�aj Dan�tejev nam prepoveduje misliti na kaj drugega, kakor le na �istost in pleme-. nijost.« (Ilettinger, die gottl. Komodie, str. 16.1 Tudi njega so nadlegovale razne izku�njave, vendar jih je premagal in
U�il
mi�ljevanje te�ko in da si �eli vzgledov, | ohranil svojo srce za svoje vzore
se je modroslovja in bogoslovja in stopil skoro gotovo v tretji red sv. Fran�i�ka. Tudi s sv. pismom se je dobro seznanil, kar nam pri�ajo njegova dela. Ko je Beatrika 24 let stara umrla (leta 1290), imel jo je v svojem mi�ljenju za bla��eno in tako se je �e bolj v vzorno vi��ino dvignilo vse njegovo te�enje. Sam je pisal (Vita nuova): »Sklenil sem, o tej bla�eni ne ve� govoriti, dokler ne bodem mogel govoriti o njej vredno i n d o s t o j n o. In da tje pridem, u�im se, kolikor morem, kakor ona resni�no ve. Ako je onemu v�e�, po katerem �ive vse stvari, in ako bode moje �ivljenje �e nekaj �asa trajalo, upam, da bodem o njej povedal to, �esar ni nih�e o nobeni povedal. In potem naj sprejme oni, ki je gospod milosti, mojo du�o, da zagleda slavo Beatrike, ki gleda obli�je njeg-a, ki je vekomaj �e��en.« S takimi sklepi se je pripravljal za svoje veliko delo. Po njegovi domovini pa je divjal vihar vojska in razporov; tudi Dante sam je moral v prognanstvo.-»Skoro povsodi, kjer se sli�i ta jezik, hodil sem kot popotnik in malone bera�, ka�o� proti svoji volji osode rano, ka�tero tako pogostokrat po krivici v krivdo �tejejo ranjencu. Zares, bil sem ladija brez jadra in krmila, gnan od suhega vetra hudega ubo�tva proti lukam, iz�livom in bregovom.« Tako pi�e o svoji bridki osodi. A prav to ga je �istilo, krepilo, vodilo v pravi kr��anski kre�posti. Osemnajst let ga je te�ilo pro-gnanstvo, ni mogel videti ljubljene Flo-rencije. In ko se je za to trudil, izpodletelo mu je. »In vendar ni nehal hrepeneti po svojem smotru: re�itev Italije in �lo�ve�tva . . . Cesar pa ni mogel storiti z dejanjem, hotel je storiti z besedo. In zares, kot prero�ka beseda je donela njegova beseda skozi stoletja in je vne-mala njegov narod za plemenitost.« (Het-tinger, ibid. str. 28.) � Pa ne moremo se
pe�ati dalje z njegovim �ivljenjem, ome�njamo le, da je bil o�enjen, omenjamo tudi njegovo lepo smrt dne 14. septem�bra 1321, ki je odvedla njegovo lepo du�o k stvarniku, potem ko se je bil v hudi bolezni pobo�no pripravil za to naj�va�nej�o pot.
Tu govorimo o obzorju pesni�kem in torej se moramo najbolj ozirati na to, kaj je pesnik opeval; potem pa si mo�ramo ogledati, kako se vjema to obzorje pesnikovo s kr��anstvom, oziroma s katoli�anstvom, to se pravi: je-li pes�nik stvar j al si svoj svet in svoje obzorje po kr��anskem obzorju, ali je je pa morebiti zametoval, zani�eval, ustavljal se mu in raz�irjal svoje obzorje po na��elih nekr��anskih. In naposled bodemo ocenili �e pesni�ko vrednost nekaterih del, da iz tega razvidimo: ali jemlje morebiti kr��ansko obzorje pesni�kemu delu vrednost, ali ne, � ali mu jo more�biti celo pomno�uje. To bodo odlo�ilo o na�em vpra�anju. Ako je vrednost pes�ni�kega dela manj�a zaradi kr��anskega obzorja pesnikovega, potem bode to za kr��anstvo neugodno; ako bode pa na�robe �e ve�ja, ako bodemo videli mnogo dobi�ka, ki ga ima pesnik od kr��anstva lin sicer od pravega, katoli�kega), potem bodemo morali na pesni�kem polju le toplo pozdraviti kr��ansko vero. Za svoje besede bodemo navajali seveda tudi do�kaze. Po tej opazki se vrnimo k Dan�teju in si oglejmo njegovo veliko pes�ni�ko delo: »La divina comedia«.
Ime njegovega velikega umotvora se zdi �udno. »Komedija« naj obsega najresnej�e predmete! Toda ime ni po�vzeto iz predmeta, ampak iz pesni�kega sloga, iz pisave. On lo�i v pesni�tvu trojni slog ali »stil«: prvi � veli�astni � mu je tragi�ni, drugi � srednji � je komi�ni in tretji � najni�ji�je elegi�ni. Izbral si je za svoje delo drugi � komi�ni (ne v na�em sedanjem
omenu) � slog' in zato je imenoval svoje delo »komedijo«. Potomci so jo imenovali »bo�jo«, ker opeva najbolj vzvi�ene, res bo�je predmete. Dante sam je razlo�il, zakaj je imenoval svoje delo komedijo; pravi namre�: »Komedija pomeni va�ki ali sel�ki spev in je neka vrsta pesni�ke povesti, razli�na od vsake drage. Glede na vsebino se lo�i od tra�gedije, zato ker je ta od za�etka �udo�vita in mirna, na koncu pa umazana in �alostna . . ., a komedija se za�enja ne�rodno, kon�ava pa se sre�no. Istotako je jezik druga�en v tragediji kakor v komediji. V prvi je visok in vzvi�en, v drugi je priprost in navaden, kakor za�hteva Horacij v svoji poetiki. Iz tega se razvidi, zakaj se imenuje to delo »komedija«. Po pravici razlaga Hettinger (Ibid., p. 71, 72), �e tako-le: »»Res ima »bo�ja komedija« e p i � e n zna�aj, ker
a�e sploh dogodke Dantejeve .... pa vendar ni pravi epos, ker pesnik ne pri�poveduje samo, ampak tudi deluje in
pazi, ve�krat pretrguje in o�ivlja pripo�vedovanje z dramati�nim gibanjem svo�jih pesni�kih oseb, in ker ni v predmetih �asovnega vsporeda. �e manj pa je drama v pravem pomenu ... Ni po�u�ni spev... ampak prav posebna, organska zmes vseh teh elementov, po�polnoma individuvalna (za-se), ki se ne da primerjati ni�emur, temve� le sama sebi. »Bo�ja komedija« ni epos enega junaka, ne enega naroda, marve� vsega �love�tva, izgubljenega kakor re�enega, mesta Babilona, kakor tudi nebe�kega mesta Jeruzalema!«« In kaj opeva v »ko�mediji«? Naj zopet govori Hettinger, ki tako vrlo umeva svojega ljubljenega pes�nika. »Njegov orja�ki duh obsega nebo in zemljo, preteklost in bodo�nost, dr��avo in cerkev,, cesarstvo in pape�tvo, vero in vedo, modroslovje in bogoslovje, svobodo in milost bo�jo, etiko (nravo-slovje) in politiko, angelje in ljudi, duha in prirodo, vse slu�i enemu najvi�jemu smotru.«                                      (Dalje.)
,,Slov. Beseda". Matica Slovenska razgla�a ta-le program »Slovenske Besede«, ki ga podajemo �itateljem (okraj�anega zaradi pi�lega prostora in ker ga objavljajo drugi listi).
»M, Slov.« odbor je sklenil izdajati znanstven list »S lovenska Beseda«, kateremu naj bi bil glavni namen pospe�evati razvoj na�ega knji�nega jezika ter dolo�iti in utrditi jednotne pra�vilne oblike v govoru in pismu.
Razpravljala se bodo v »Slovenski Besedi« vsa vpra�anja, ti�o�a se slovenske slovnice, katera �e niso dognana ali �e ne dosti razjasnjena. List bode odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, a najbolj se bode oziral na pravore�nost in jednotno pravilno pisavo. Vse dognane stvari se bodo zbirale, in na podlagi teb bele�kov se bode mogla izdati slovenska pravopisna knji�ica.
»Slovenska Beseda« bode nadalje pospe�evala pravilni razvoj slovenskega besedja v slo�varskem oziru in si torej prizadevala pripomo�i v to, da se natan�no dolo�ijo pomeni besedam, kjer se ka�e razlika v rabi, da se strokovno nazivoslovje (terminologija) razvije po svojstvu in pravilih slovenskega jezika in da se jezik obogati iz nikakor �e ne povse razkritih zakladov na�rodnega govora.
�asopisa pride vsako leto na svetlo blizu dvanajst pol v nedolo�enih obrokih, pribli�no jedna pola vsak mesec. List pri�ne izhajati, kadar se nabere dokaj gradiva.
Odbor Matica Slovenske vabi vse slovenske razumnike na skupno delovanje ter jih uljudno prosi, naj z znanstvenimi razpravami, z mirno kritiko, pa tudi s kratkimi nasveti podpirajo to za razvoj slovenske knji�nosti prekoristno podjetje, da v resnici dose�e svoj namen. Dopise bode sprejemal od 10. septembra t. 1. dalje urednik bodo�emu listu, gimn. prof. A. Bartel v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 29. julija 1890.                                            Odbor Matice Slovenske.
(Prijateljem slovenske glasbe.) Ako dobim ]e toliko naro�nikov, da se tiskovni stro�ki pokrijejo, izdati lio�era III. zvezek ,,Skladeb -j- A v g. A. Lebana". Naj mi torej gospodje, ki se mislijo naro�iti na te skladbe, na�znanijo to z listnico. Iztis, obsegajo� mo�ke in me�ane zbore ter divni samospev ..Vojak'-, bodo stal 40 kr., po po�ti 45 kr.
Janko Leban, u�itelj v Avberu (p. �tanjel pri Se�ani).
Pro�nja. Najvljudneje prosimo one naro�nike, ki so morebiti prejeli �tev. 2 tega letnika v dveh izvodih, in nenaro�nike, ki so dobili isto �tevilko samo na ogled, naj nam jo blagovoljno mejo, ker je jako potrebujemo. Radi jo tudi kupimo in povrnemo stro�ke.
Listnica uredni�tva. G. J. S. v A., g. A. K. v Z., g. K. V. v M. in nekateri drugi: jepo prosimo, potrpite in ne zamerite. Polagoma pride na vrsto. Gosp. pisatelje tudi prosimo^ naj pi�ejo samo na polovico strani, sicer imata urednik in stavec velike te�ave.
Na�e obzorje.
(Dalje.)
�ir�ega obzorja pa� ne obsega noben pesni�ki proizvod, kakor Dantejeva»Bo�ja komedija«. Noben predmet mu ni pre�majhen, da bi se nanj ne ozrl, noben mu ni prevelik, da bi se ga ne lotil. Tu popisuje, kako je plemenita �lo�ve�ka narava, kako vzvi�en je �love�kov namen, tam, kako grozno se uda pregrehi in strastem, kako globoko pade. Ozira se v vse vrste, v vse stanove in dele �love�ke dru�be, natan�no spo�znava in ka�e �love�ko srce, bodisi da ima vrline, bodisi da ima slabosti. Kar imenujemo »�ivljenje«, to je poznal Dante do dna, zato ti ka�e v svojem proizvodu �isto in neska�eno zrcalo �iv�ljenja. Tudi prirodo je poznal, ljubil in opisoval, in sicer prav tako veliki svet, kakor male stvarice na njem. In napo�sled oni nadnara\nii svet, ki je odmenjen �loveku �e le po smrti � tudi ta je v obzorju pesnikovem. In zopet ne morem povedati tega lep�e nego z besedami Hettingerjevimi:» »Dante raz vija bogastvo in lepoto slik, kakor nih�e drugi. Ne �itamo jih, marve� gledamo jih, tako resni�ne, �ive in krepke se ka�ejo na�im o�em; tako plasti�no so dovr�ene, da spozna� risarja, prirodoslovca, lovca, ki jih je naredil. V nobenem pesniku ne dobi� toliko slik in prilik, kakor v njem � tako namre� zahteva predmet nje�govega pesmotvora � in vendar so vedno nove, nenavadne, primerne svo�jemu namenu, vedno dostojne, vzvi�ene. In to niso najmanj�e vrline »Bo�je ko�medije«. V »Peklu« najde� slike iz �i�valstva in sicer divjega in zoprnega; na »Gori �i��enja« raste rastlinje, bi��e vje, s katerim si oven�a pesnik glavo, trnje, ki se zdi usahlo, a poganja zopet spomladi in se okiti z ro�ami, lilija, ki odpira svojo �a�o solncu; v »Raju« sveti
zvezdo vje, bli��i se svetloba, ki je po�doba bo�anstva. Kar je najvi�je in najni�je, kar je najlep�e in najgr�e, najbolj gore�a ljubezen in smrtno so�vra�tvo, naj�istej�e kreposti in naj-ostudnej�e pregrehe, dovr�ena svetost in skrajna zavr�enost, vsa slast ter vse bla�enstvo nebe��anov in vse stopinje muk pri prokletih, nebesa in pekel je slikal in v slikah � prilikah kazal svo�jim sovrstnikom: nad vsem pa veje vzorni duh �iste, plemenite poezije.«« (O. c. p. 110.) Citatelj pa� umeva, da ne morem v taki razpravi, kakor je ta-le, navajati posameznih dokazov iz pesnika; pa saj mu dovolj potrjujejo besede na�vedenega pisatelja to, kar trdimo tukaj. Iz tega pa smemo povzeti, da je ob�zorje Dantejevo zares ob�irno, zares vesoljno � kakor lahko re�emo. In le to bi rad videl, da nam pove kak kritik novej�ega kroja, v �em naj bi bil �ir�i obzor Dantejev! Pore�e morebiti kdo: v zvezcloslovju, v fiziki, kemiji; a drugi: v modroslovju naj bi bil ob��irnej�i, naj bi bil govoril o »absolut�nem, o indiferenci objektivnega in sub�jektivnega, prirode in duha, naj bi bil govoril o realah, naposled �e o nirvani«; . . . prirodopisec iz �ole Brehmove ugo�varja, da ni ob�iren Dante, ker ne �teje opic med pravcate matere in tete �lo�vekove, in gorile med o�ake na�ega rodii. Da, Dante ima omejeno obzorje, po�reko taki ljudje, on je zavit v egip�tovsko temo srednjeve�kih sanjarij. In res nam pravi zgodovinar, da je bilo precej takih kritikov, ki so potiskali Danteja na nizka tla vsakdanjega, na�vadnega, �udnega poeta. Da se odlikuje Voltaire med takimi kritiki, skoro ni treba omenjati. No � taka kritika, naj bi se tudi tu pa tam pojavila, je vredna,
da bi se z gnojnimi vilami izkidala iz slovstva. Zakaj veljakov slovstvenih glas je samo ta, da »ni nobenega pesmo-tvora med vsemi izdelki �love�kega duha, ki bi bil po znameniti vsebini, po duho�vitosti, po veli�astni, sveti resnobi celega na�rta in popolne izvr�itve, ki bi bil v nedosegljivi lepoti kos Dantejevemu velikemu eposu«. (Huber, Jahrbuch der Dante-Ges. II. 41.) In ni treba �e z dru�gimi izreki dokazovati, da je Dante res velikan med pesniki.
In tak pesnik � kaj je po svojem prepri�anju ? Kak�no je njegovo obzorje ? Morebiti raz�irjeno �ez tesne meje kr���anstva, � tako, da odseva v njem vse tedanje arabsko modroslovje, ali omiko Mavrov v �paniji, ali skrivnostni nauk judovski? � Obzorje Dantejevo je �isto kr��ansko; in ne samo tako, kakor je Miltonovo in Klopstockovo ob�zorje kr��ansko, ampak je prav kato�li�ko; Dantejevo obzorje je obzorje k a t o 1. cerkve. »Katoli�ki nauk je sre�di��e, iz katerega izhajajo �arki ter se usipljejo nad trojno kraljestvo: pekel, vice in nebesa, katera obseza njegov velikanski duh in opisuje njegova na-vdihnena pesem.« � Tako nam odgo�varja Dante s svojim velikim delom na vpra�anje, more-li biti obzorje veli�kega pesnika �isto kr��ansko, katoli�ko. Pa s tem �e nismo dokazali vsega, kar nameravamo. Da je katoli�ko ob�zorje res ugodno pesniku, to moremo razvideti, ako poka�emo, kako je pod�piral, kako je pou�eval in navdu�eval katoli�ki nauk Danteja, da je izvr�il tak umotvor. Ni te�ko tega pokazati. Prav ob kratkem re�emo, da je Dante spra ■ vil nauk katoli�kih velikih cer�kvenih o�etov, zlasti sv. Toma�a Akvinskega v dovr�eno pesni�ko obliko. Cerkveni o�etje so namre� ob�delovali v spisih ali posamezne nauke katoli�ke vere, ali pa celo vrsto naukov
skupaj. Dasi je nauk katoli�ki neizpre-menljiv, vendar se da vedno jasneje in trdneje dokazovati in razlagati. Tako so tudi cerkveni o�etje napredovali in v za�etku petega veka je sv. Avgu�tin z velikanskim svojim duhom znanstveno obdelal skoro vse cerkvene nauke. Pa tudi ta ni spravil vseh naukov v vedno-stni, popolni in pregledni red ali se�stav. To je storil v 13. veku sv. Toma� iz grofovske la�ke rodbine akvinske. On je povzel nauke svojih prednikov ter jih znanstveno, temeljito, tudi kratko obdelal in ustvaril jako slove�e delo: »Summa Theologica«. In Dante? Tudi Milton in Klopstock sta opevala kr��anske predmete. A med njima in med Dante�jem je velik razlo�ek. »Ne samo, da je njiju pesni�ka mo� manj�a, ne samo, da nista razumela kr��anstva celot�nega, onega kr��anstva, ki pre�inja vse delovanje in �ivljenje: tudi nista spo�znala, kaj u�i kr��anstvo, koliko bo�gastva resnice je v nauku, ki �ivi v veri in mi�ljenju narodov; �e manj pa sta znala te resnice pesni�ko izraziti. To pa je storil Dante in zaradi tega se imenuje po pravici pesni�ki Toma� Akvinski.« (Hetting. o. c. p. 59.) Kako ceni Dante sv. Toma�a in kako ga spo�znava za svojega u�itelja, to ka�e pesnik v »Raju«, kjer mu Toma� predstavlja 12 velikih bogoslovcev . . . »io Tomas d'Aquino . . io fui degli agni della santa greggia, Che Domenico mena per cam-mino.« (Jaz Toma� Akvinski .... jaz sem bil izmed jagnjet svete �rede, ka�tero vodi Dominik po poti.) Kako po�veli�uje tudi svetega Bonaventuro!
Kdor pozna katoli�ko bogoslovje in �ita pazno Dantejev spev, vidi vseskozi, da so ti spevi � bogoslovni in vsa poezija bogoslovna. »»Bogoslovje je prvi in najbolj vzvi�eni predmet te poezije; iz bogoslovja povzema najve�, najboga�tej�ih in najrodovitnej�ih idej. � »Bo�ja
komedija« razkazuje katoli�ko bogoslovje v vsem obsegu, v naukih o Bogu in o svetu, o nravnosti, o bogo�astju, o verskem �ivljenju . . . Zato se imenuje Dante po pravici bogoslove� med pesniki, pesnik bogoslovja.... »Bo�ja komedija« je vizijonarno (v za-maknenju) potovanje skozi tri dele onega sveta : iz bivali��a Luciferjevega do bo��jega prestola. . . Vse, kar gleda pesnik na potovanju, kar ga stra�i, kar ga �alosti in veseli � vse spada v bogo�slovje.«« (Hett. o. c. 335.) � Marsikate�remu �itatelju zvene morebiti te besede jako �udno; marsikaterega kar mraz spreletava, ko se mu predstavlja itali�janski pesnik, katerega je dosedaj po�znal iz �ole kot pevca ljubezni, kot pri�sta�a gibelinske stranke, kot nasprotnika pape�evega, ko se mu ta Dante pred�stavlja kot � katoli�ki bogoslovni pesnik, poveli�evalec bogoslovne vede in bogoslovnih u�iteljev � cerkvenih o�etov.
Pa zakaj bi tako ne bilo! Zakaj bi ne moglo bogoslovje navdu�iti pesnika, da poje o Bogu in o svetu po bo�ji volji! Da je mo�no, da se da ustvariti najkrasnej�i pesni�ki umotvor prav na podlagi bogoslovja, ali �e bolje, iz bogo�slovja samega, to je sijajno pokazal Dante in »Divina comedia« ie vekoviti
spomenik dru�enja bogoslovja in poe�zije. Ob enem je pa tudi dokazano, daje obzorje kr��ansko pesniku jako ugodno, da ga podpira, skratka: da more ob�zorje kr��ansko prav lahko biti obzorje velikega pesnika,, da je to obzorje dovolj ob�irno za vsakega pes�nika.
Ne morem si kaj, da bi za vzgled vsaj nekaj malega ne navedel iz pre�voda na�ega Kose�kega, ki je poslovenil I. del »Bo�je komedije«, »Paklo«, in ki je objavljen v Letopisu Matice Slovenske 1. 1877. in 1878. V »predgovoru« ome�njenega prevoda pi�e pokojni dr. Blei-weis o namenu slovenskega prevoda: » ... da se tudi Slovenci seznanijo s to knjigo in da svet vidi, da tudi slovenski jezik je kos, svojemu narodu kazati poe�zije mojstra, ki g'a Italijani stavijo v prvo vrsto svojih pesnikov in ki v ob�e velja za prvega kristijanskih pevcev. Veli�astna pesem »Divina comedia« Dantea, ki je od 1. 1472 do�ivela blizo 70 izdanj in komentarov, obsega tako reko� vesoljni svet in je, kakor on, ne�izmerna. V treh velicih oddelkih, ka�terih prvi se zove »Paklo«, drugi »Vice«, tretji »Nebesa«, popisuje pes�nik svojega duha prikazni (vizije) tako, da �itatelj kar strmeti mora nad smelo fantazijo pesnikovo«.                  (Dalje.)
Odkritje spomenika Andrije Ka�i�a Mio�i�a. Dne 26. avgusta t. 1. so odkrili v Mak ar s ki j mestu, stoje�em nasproti izto�ni strani otoka Bra�a, spomenik priljubljenemu pesniku o. Andriji Ka�i�u Mio�i�u, ki se je rodil v selu Bristu (Brest) v hrvatskem Primorju 1696. 1. in umrl 1760. 3. O. Andrija Ka�ic Mio�ic je bil narodni epski pesnik. Znan in mil je vsemu jugu slovanskemu po svojem »Razgovoru ugodnom naroda slovinskoga« in »Korabljici (ladijici) pisma svetoga i svih vikovah svita dogodjajih poglavitih u dva poglavja razdiljeni«. Kip je izdelal slavni umetnik hrvatski Ivan Rendi� Ob�irnej�i �ivotopis Ka�icev prinese »Dom in Svet« pozneje.
Slovenski zemljepisni atlas. (Vabilo na naro�bo.) V rokopisu imam pripravljen-slo�venski zemljepisni atlas, ki bode v prvi vrsti raznovrstnim slovenskim �olam primeren. Akd dobim dovolj naro�nikov, ho�em ga sam zalo�iti. Uljudno vabim torej vseskupno slovensko ob��instvo na obilo naro�bo prveg»a" slovenskega �olskega zemljepisnega atlasa, �egar cena bode 1 gld. Naro�nine ni treba naprej po�iljati. Jy Lamjne> �olski ravnateij {Kr�ko).
Zbral Fran�i�ek Mare�i�. Drugo izdanje. Ljubljana 1890. Zalo�il in prodaje Ivaii Bona�, knjigovez v Ljubljani (Poljanska1'cesta).: Str.'222.'� Cena: V usnje vezan � zlato obr.'50 kr.; v usnje vezan in marmoriran 35 kr., v trdo mo�no platno 30 kr. � Ta pripravni molitvenik znanega pisatelja je sedaj tembolj vreden, da ga priporo�amo, ker ima ve�ji tisek in mo�nej�i papir.
ZSTa�e obzorje.
(Dalje.)
V prvem delu torej, ki se zove »In�terno« (pekel), pripoveduje Dante, kako ga je vodil njegov »maestro« Virgilij mimo raznih muk, mimo raznih krajev in prostorov v podzemskem groznem svetu, kjer bivajo pogubljene!. Prideta tudi do goljufov. Ti se peko v stra��nih jamah, polnih gore�e smole, kakor vre v Benetkah v posodah smola, s ka�tero zadelujejo po�kodovane ladije. Tu pride za njima mahoma �rni slug^a pe�klenskih sil,
Ostuden zlo. vtelesena ko kuga. Ta nese na ramah gre�nika (ki je bil sedaj umrl), in tudi-s kremplji svojimi na petah ga trdno dr�i. Pri�ed�i do mostu med jamami ga vr�e v gore�o smolnato brozg-o in zakri�i: Oj. nate ga, ta je stu�en (stoi�en1), Sovetnik bil je v Luki slavne Zite, Le v �arko (�are�a smolo) s tem, po pravdi (pravici) bodi mu�en. Jaz vrnem se po druge, sh�no zvite.
So gr�e vsi, najhuj�i je Bonturo. Tako je ravnal in govoril hudobec, pritirav�i v pekel goljufnega svetovalca iz mesta Luke (Lucca), kjer je imel mestni magistrat za za��itnico sv. �ito. Ko ga je tre��il v jamo, ubere jo tako naglo nazaj po isti poti na svet, da pravi pesnik:
Za zajcem tak' izurjen pes ne plane In jastreb ne iz vi� na pla�no kuro.
Pogubljeni goljuf se najprej potopi do dna, potem pa pride ves skr�en in sklju�en na povr�je. Takoj
Pod mostom pak duhovi so kri�ali: Brez prida up je ondi v svete rane
(Izreli�arjeve)! Se v �aru skrij, da huje te ne zadene.
In sto �eleznih bodal ga zgrabi in pahne nazaj v jamo, �e�, ako ho�e�, da te
*) Ker je prevod Kose�kega dosti trd in te�ko-umeven, izbral sem samo lo�a mesta in pri-dejal v oklepajih kratko razlago.
ne nabodemo, nikar se ne prika�i iz jame. Tako velevajo tudi kuharji hlap�cem, naj potisnejo kosove mesa z vili�cami v kotle, da ne ostanejo na vrhu. � Da bi mogel razkazati Danteju ta kraj, ho�e iti Virgilij sam k hudobcem in veli svojemu spremljevalcu:
� � � drhal da ne spoznava Tu tvojega prihoda, se za skalo Potuhni tam, ki varno brambo dava.
A Virgilij sam od mosta pro� obrne zdaj
korake Grede naprej po pusto mra�nem logi, Potreba mu je pazbe bilo vsake.
Ko ptujca psi ospejo v selu mnogi, Ki bri�no jih z besedami uteha (miri), Metaje v �rt (da �ro), kar ima, jim v okrogi.
Tako napadejo hudobci pod mostom bli�ajo�ega se Virgilij a ter
Nasprot mole mu ki'ampe, kopja, pike, da bi ga nabodli in raztrgali. A Virgilij jim pove, da niso na pravega naleteli, in pozove enega izmed njih, da bi � njim govoril. Vsi hudobci zakri�e, naj gre hudobec »Repa�« (Malacoda) go�vorit z Virgilijem*. Temu razlo�i Virgilij, da sta pri�la on in Dante po bo�ji volji tu sem, in naj se torej nikar ne upira.
Ostudna (neprijetna') zanj je bila ta naloga. Poni�al pak je ostre rogovile, In drugim djal: pustimo v miru toga (tega).
Sedaj pokli�e Virgilij Danteja, naj pride iz skrivali��a za njim. Dante pride, pa kolikor more, ti��i se Vir�gilij a in ne obrne pogleda od vragov, boje� se, da bi ga ne zagrabili. In res so imeli ti skomine, da bi ga prijeli. �e kli�e eden izmed njih: Al' ho�ete, da nanj se bod�i (z bodalom) zvrnem?
In drugi odgovarja:
Le urno, daj! in ga jaz v �ar zagrnem. Moral je hudi�-Repa� vmes se�i, da so pesnika pustili. Tudi jima pravi, da se je bli�nji most podrl ob smrti Kristu-
sovi, naj torej gresta po drugi poti, koder ju bodo spremljali hudi�i sami. A Repa� je le lagal. Izborno je bilo spremstvo, ki naj bi �lo z Virgilijem in Dantejem; �e imena deseterih vragov nam to zna�ijo; vsaj nekatere naj ome�nim1): Perotuh (Alichino), Tla�i-peta� (Calcabrina), Pasji - gobec (Cagnazzo), Brada� iBarbariccial, Crnuh (Libicocco), Zmajski-zob iDraghignazzo), Pasji-kremp-lje� (Graffiacane) i. dr. Ne morem po�dati �itatelju popisovanja, s katerim ka�e pesnik ostudnost teh vragov, pa h krati tudi svojo �udovito spretnost v izrazih za najni�o grdobo.
Na� pesnik pripoveduje, da je �e mar�sikaj izkusil, marsikaj sli�al, tudi naj�bolj divji hru�� in tru�� v bojih, toda take godbe ni �e nikdar cul, kakor�no so delali vragi:
Nikada pak po godbi tak sirovi Ni �etalo ne ljudstvo ne �ivina, Ne nesli bark na kruti boj valovi.
Hudi�ev zdaj gre znana desetina; 0 dru�be stud!
V smolni jami prihajajo pogubljenci na povr�je kakor delfini, a bliskoma se zopet potapljajo ; drugi pa �epe ob bregu in mole kvi�ku glave.
Ko v�as dupin priplava bolj visoko,
Da brbta vrh iz morskih nor (globin) poka�e,. Mornarju znak, da v beg zasu�e roko;
Tak' dvigne se i v kljub nevpri�ne stra�e Mnog'ter iz dna, da malo se ohladi, Pa kakor blisk pogrezne spet se v p raze (v
gore�o smolo).
Ko �abjih trum edinci, stari, mladi, Mole na kraj kalu�e gobca �obe, Pa skrivajo v mo�virju truplo zadi;
Tak' sili trop (pogiMjencev) kalu�i tej na robe
(breg), In komaj se pribli�a Barbari�ja (Brada�), Nemudoma pogrezne vse se v globe (globo�ine).
Le �merni nek' (pogubljenec), zlovoljnega obli�ja, Se zamudi, ko �aba v�as edina
*) Kose�ki jih ni slovenil, vsled �esar ne umeva la��ine neve�� �itatelj duhovitosti pesni�kove. Tu bi bili pa� izrazi a la »kvara�ugon« na pravem mestu.
0  begu vseh (drugih) ne i��e dna - ne bi�ja (da bi se namre� skrila ob nevarnosti),
In Grafjakan (Pasji-kremplje�), blizotnik samo-tina (ki je bil blizu tega pogubljenca) Mu v smolnato lasovje vtakne piko (bodalo
zakrivljeno)
1 dvigne ga ko gada k'ter iz brina (zapi�enega
potegne, kakor gada iz brinja.)
Ko ga je oni vrag potegnil iz smole, takoj so nad pogubljencem �e drugi vragi: Ropar-oderuh (Rubicante) mu za�sadi svoje kremplje v hrbet, »na veko�maj da bodo se poznali«, Pre�i�uh ga nabode na svoja dolg*a zoba, Crnuh mu raztrga kos rame, Zmajski-zob g'a po�grabi za noge in tudi drugi ga ho�ejo grabiti. Te�ko ga brani Brada� toliko, da more pogubljenec govoriti s pesni�koma. Virgilij vpra�a vraga, kdo je oni pogubljenec:
Kdo je le on', ki ondi sam�i stane?
Zve, da je bil neki »Frate Gomita«, rodom Sardinec, ki je zlorabil milost svojega gospodarja, Nino-a de' Vi�conti di Pisa, in je prodajal �asti, slu�be ter po�enjal druge sleparije.
Zadev�i v plod, ni �tedil rok ne zoba,
Je vra�nike (sovra�nike) v pesteh imel go�spoda, Dovr�ila pa v prid je njim se doba (to je: prikraj�al jim je dobo je�e); Izkup je vzel. ne branil jim odhoda;
Sleparstva tak' je vsakega, ne mali, (ampak) Izvrstni bil te snage (tega dela) je oproda.
Duhovito se ka�e njega zvitost in golju�fivost s tem, da prekani celo vrage. Pravi namre�, da bode poklical iz jame �e sedem drugih pogubljenih goljufov, vragom v veselje, ako se obrnejo malo v stran in bode mogel zapiskati. In res jih pripravi do tega. A med tem
Navar�an (ker je bil iz Navare) pak se zmuzne
iz okresa, Z nogama v tla vprt na kvi�ku ravsne, Se otme tak pretivnega mu plesa.
Vragi so pa razjarjeni, da jih je tako prekanil:
o vsakemu (vragu) ob�utno v �ivo kavsne, Posebno temu (vragu), ki vzrok bil je bega (ki je druge pregovoril, naj Navar�ana malo
puste) On re�e {namre� tisti vrag): to bo� pla�al,
ta te �avsne! (To je: le �akaj, takoj te ujamem in zgrabim.)
Pa strah je goljufa podkuril, da je bil hitrej�i nego vrag s perotmi: oni se je potopil, vrag pa je moral fr�ati nazaj tako, kakor odleti sokol sredi vode, kadar mu je u�la raca v vodo. A vragi so hudi. Za prvim vragom se je bil zapodil tudi Tla�i-peta�, »nev�e�en take �ale«
Togotno gre za onim poln pohlepa, Da ravs in kavs prilo�nosti bi dale.
Tovar�a on, mu bli�njega, zagrabi, Obadva koj sta klon�u (klop�i�u) sli�na kepa,
Se vijeta na vse strani ostudno Ter puhneta v kipenje ko dve �abi.
Tako sta oba �trbunknila v smolo. 'o ju je spametovalo, da sta drug dru-ega izpustila. A iz smole priti ni bilo
lahko, ker so bile perotnice osmoljene.
Zaradi tega umevamo, kar pravi pesnik
dalje:
Barbari�a (Brada�a) prigodbe te so pekle, Odpravi �tir' osebe {vrage) plat na drugo, Ki zdajci so na dana mesta tekle.
Se razdele po sliki stra� pred kugo. Smoljake tam nabadajo drhala, Trpeli ki so pra�be kruto tugo.
In tu predih! Zakrimo stra�na zala.
Tako kon�ava nekoliko �aljivo pripove�dovanje o vragih in o goljufu v 21. in 22. spevu. Kolika mo� pesnikova se ka�e tu v kratkem vzgledu! Vse dogodbe in osebe slika z dolo�nimi �rtami, vse je »individuvalno« ; celo posamezne vrage ozna�uje tako konkretno, da jih tudi tebi tvoja domi�ljija stavi pred o�i, kakor bi jih videl. Stvar, katero obdeluje Dante, je za poezijo posebno te�avna. Kolika nevarnost, da bi to opisovanje bilo po�dobno drugemu opisovanju, vrag vragu, pogubljenec drugemu pogubljencu, svet�nik drugemu svetniku; kolika nevarnost, da bi bil nad�utne verske resnice spravil v kak didakti�ni (pou�ni) spev! A �e ta mali vzgled ka�e, kako obdeluje pesnik svojo snov. Kako kratke in primerne prilike, kako to�ni izrazi (katerih seveda ni lahko poznati iz prevoda), kaka oblast in spretnost v jeziku!
In takemu pesniku ni omejevalo kr���anstvo obzorja, ni tla�ilo njegovega duha, ni ga te�ilo in morilo, kakor to��ijo nekateri ali celo mnogi novej�i pes�niki. Zakaj? Zato, ker je bil Dante pravi, veliki pesnik, a ti so nezmo�ni, slabotni pesniki. Ker nimajo one prirojene, stvar-jajo�e mo�i, katero mora imeti pravi pesnik, one mo�i, s katero bi mogli opevati kr��anske ideje, zato se upirajo kr��anstvu in me�ejo vanje svoje pu��ice: s tem se priljubljajo �itateljem. (Dalje.)
P^tnaict nhhaiilnih n^Q^m ?a me�ani zbor: Zo�il llJ- Hladnih, kapiteljski .reinajSl ODIiajlinin pesem organist v Rudolfovem. Op. 14. FoI. StranijlO.
Cena 50 kr. Dobi se v »Katoli�ki bukvami« v Ljubljani in pri J. Krajcu v Novem Mestu. �
Jako marljivi gospod skladatelj podaje 15 pesmij o sv. obhajilu, ki se lahko pojo v cerkvi.
Ker so melodije dosti prijetne in je harmonizacija lahka, zato jih bodo gospodje pevovodje kaj
dobro rabili. Radi torej priporo�amo to zbirko in �elimo, da bi gospod skladatelj na tej poti
�e krepko dalje deloval.
a
�\jrlciSbeHcl IVlB.tlC9.** je razposlala te dni tri krasna dela:
Teoreticno-prakticna klavirska �ola. Spisal Anton Fuerster. Op. 40.
IV. zvezek. Cena 1 gld. 30 kr. V Ljubljani. Zalo�ila »Glasbena Matica«.
3 Ave Maria pro una voce cum organo aut harrnonium composuit Autouhts Nedved.
Suae carae uxoris sorori Ralbinae Smole dedicatum. Edidit »Glasb. Matica«. Labaci 1890.
Narodne j>e>sni x napevi. Nabral v tuhinjski dolini Sre�ko Malen�ek, �vetero-
glasno postavil Fran Gerbi� III. Na svetlo dala ia zalo�ila »Glasb. Mat.« v Ljubljani 1890.
Ocenili boderno omenjena dela o priliki. Sedaj pa le najtopleje priporo�amo »Glasb�Mat.«
in �elimo, da bi nam kaka spretna mo� redno poro�ala o napredovanju tega veleva�nega in tako
delavnega zavoda. Urednik, dasi ima najbolj�o voljo, .ne more biti vsemu kos.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh