logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

DOMOVINA

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

AMERICAN HOME

SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

NO. 171

CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 22D, 1931

LETO XXXIII—VOL. XXXIII

Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po širni Ameriki

V Tower, Minnesota, je umrla rojakinja Marija Rus, rojena Bajuk, doma iz Radovice pri Metliki. V Ameriki je bivala 19 let. Umrla je na porodu. Zapušča moža in 11 otrok. Novorojenček je tudi umrl.

Po slovenski Ameriki iščejo nekega Filipa Velt, rojenega v Mariboru leta 1857, ki je pred 57. leti odšel v Ameriko in odte-daj ni bilo več slišati o njem. Baje je imel v Ameriki tovarno in je umrl 1927 ter zapustil tri milijone dolarjev! Njegovi "dediči" ponujajo 2 procenta provizije onemu, ki bi kaj bolj natančnega o tem poročal, seveda v slučaju, da se najdejo oni trije milijoni.

Rojak John Verderber, bivši glavni tajnik S. N. P. J-, je blizu Chicage , pravkar otvoril veliko plesno dvorano. Plačal je $75,-000 za gradnjo iste. Lansko leto mu je enaka dvorana zgorela. Nad 2,000 plesalcev je posetilo plesno dvorano na otvoritveno noč.

Za councilmana v 3. distriktu v mestu Girard, Ohio, kandidira poznani in spoštovani Slovenec Joe Cekuta. Dne 5. avgusta se vrši v Slovenskem Domu v ^ifardu velik politični shod, na katerega se vabijo vsi državljani.

Piknik društva Slovenska Bistrica št. 42 S, D. Zveze, Girard, Ohio, se vrši dne 25. julija. Piknik se vrši v "Slovenski Bistrici" v Avon parku.

V Noranda, Quebec, Kanada, se je poročil rojak Vinko šuštar z Mici Božič. Oba sta doma iz št. Jerneja na Dolenjskem. V isti naselbini je umrla Mrs. Fer-derberjeva, po domače Marko-tova Metka. Zapustila je pet otrok.

V Cicero, Illinois, je umrla Mary Križman. Podlegla je raku, kateremu se je pridružila še pljučnica. Ranjka je bila stara 48 let in doma iz Čateža pri Krškem. Zapušča, moža in več otrok.

Rojak Ludvik Peteliji, doma iz Zgonika .na Krasu, stanujoč v Buenos Aires, Argentina, je bil od roparjev napaden, okraden Za vse imetje in nevarno pobit.

V Buenos Aires, Argentina, je umrla Lojzika Fratnik. Bila je aktivna članica Slovenskega Prosvetnega društva in nenadomestljiva igralka na slovenskem odru. V istem mestu je umrl tudi primorski rojak Josip Skorja, doma iz črnuteža nad črnim Ka-lom. Star je bil 33 let.

-o-

Kanadski tihotapci žganja radi smrdijo

Washington, 21. julija. Ame riška vlada je poslala protest na kanadsko vlado radi kanadske jahte Cadet, ki je bila zasledovana od ameriške stražne ladje, ko je vozila žganje na ameriško obrežje. Ko se je ameriška stražna ladja približala kanadski jahti, so na slednji spustili strupene in smrdljive pline proti Amerikancem, tako, da je več mornarjev zbolelo ln se je moralo prenehati z zasledovanjem kanadske jahte.

Pet ranjenih, eden ubit, ko so zvezni agenti naredili velik pogon

Kansas City, Missouri, 21. julija. Tu so naredili pogon zvezni prohibicijski agenti, ki so pozvali tudi mestno policijo na pomoč. Pogon je bil naperjen proti nekemu skladišču opojne pijače na severni strani mesta. Med prohibicijskimi agenti in policijo na eni strani in med ljudmi v skladišču za žganje se je vnel boj, in posledica je bila, da je bil lastnik skladišča ubit, ranjena sta bila dva zvezna agenta, en mestni detektiv, neki gledalec in neki stanovalec skladišča. Jos. Careo je ime lastniku skladišča, katerega so iskali zvezni agenti. Ustreljen je bil po detektivskemu poročniku Nelsonu. Curtis Burks, prohibicijski agent ima otrpnjeno truplo radi strela, ki ga je dobil v spopadu. Vsega skupaj se je udeležilo pogona deset prohibicijskih agentov in šest mestnih detektivov. Aretiranih je bilo osem oseb. Nekega M. P. Wilsona, iz Alabame, so dobili pozneje ležati na cesti. Najbrž ga je zadela krogla. Oddanih je bilo nad 50 strelov. -o--

Pred konvencijo

Društveniki uradniki in posamezni člani kot tudi glavni odborniki, manj kot dva meseca imamo še pred sedmo konvencijo Slovenske Dobrodelne Zveze. Vsi skupaj stp prav prijazno vabljeni od uredništva glasila Zveze, da pišete čim več morete, pišete večkrat in dosledno. Vsak dopis, ki ne vsebuje žaljivk ali osebnih napadov, je gotovo pri-občen, brez ozira, kaj dotični član ali članica piše,samo če je dostojno. Med 7,000 odraslimi člani Slovenske Dobrodelne Zveze jih je gotovo vsaj 500, ki imajo dobro zmožnost za dopisovanje. Uporabite priliko, pišite, povejte svoje ideje, kako in kaj bi Zveza še bolj napredovala. Sedaj je čas. Pišite na eno stran papirja, s črnilom, s presledki, da olajšate delo v uradu. Toda pišite. Vaš dostojen dopis bo z veseljem sprejet. — yredništvo glasila S. D. Zveze.

V premogovnih okrajih države Ohio je prišlo do ljutega streljanja

St. Clairsville, Ohio, 21. julija. Do prvih spopadov med pi-keti u n i j s k i h premogarjev in med skebskimi premogarji je prišlo v tej okolici, ko je bil ustreljčn 16 letni Wm. Simon, ko so linijski piketi skušali ustaviti tri skebe, da ne bi šli na delo v premogovnik. Pozno v noč je šerif okraja postavil močno stražo

Nemška finančna kriza se mora odpraviti, pravi Ramsay MacDonald

London, 21. julija. Angleški ministerski predsednik Ramsay MacDonald je otvoril danes ja-ko pomembno zborovanje syetov-nih velesil. Izjavil je, da se mora najti rešitev finančne krize, v kateri se nahaja Nemčija. Ko so se delegatje posvetovali skoro dve uri, in ko so ministerski predsedniki Francije, Anglije in Nemčije podali kratke nagovore, se je seja zaključila in se jutri resno nadaljuje. Edini važni do-gcdek današnjega zborovanja je bil, da je nemški kancler Bruen-ing se odločil, da ne bo zahteval zaenkrat $375,000,000 posojila, pač pa bo le zahteval, da se plačilo v svoti $125,000,000, ki je bilo posojeno na kratek obrok, podaljša. Tako mu je svetoval angleški ministerski predsednik. Položaj glede nemškega posojila je bil jako točnq pojasnjen po angleškem ministerskem predsedniku, ki je dejal: "Edina dežela danes, ki je zmožna dati Nemčiji veliko posojilo na dolge obroke, je Francija. Toda Francija, v očigled sedanjih odnoša-jev Nemčijo in Francijo, rie more dati tega posojila brez političnih in finančnih garancij od strani Nemčije. Nemški kancler pa v očigled napetih razmer v

Nemčiji, ne more dati teh garan- ni zmaj ali «iintvern0d vseh cij. Francoski ministerski pred- kxaiey..a0_prihaidi "strokovnja-

Hotel Westlake

Znani hotel Westlake v Rocky River je bankroten. Sod-nija je postavila sodnega upravitelja.

* $200,000,000 v zlatu je bilo Poslanih iz Nemčije v Ameriko.

Smrtna kosa

V torek zjutraj je umrl za srčno hibo rojak Anton Jane, <1228 E. 176th St. Star je bil 59 let. Tu zapušča soprogo in sina Viljema. Ran j ki je bil doma iz vasi Slatna pri Begunjah na Gorenjskem. V Clevelandu je bival 29 let. Bil je član društva Naprej št. 5 S. N. P. J. in društva Oak Camp št. 159 Woodmen of the World. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Prizadeti družini izražamo naše iskreno sožalje!

Komunisti in šerif

Komunisti v Ashtabula county, kamor spada tudi Geneva, nameravajo ponovno odpreti svoje šotorišče blizu Conneauta, odkoder jih je šerif Blanche prepodil zadnjo nedeljo. Toda šerif je izjavil, da dokler bo on šerif, komunisti ne bodo več razširjali svoje nauke v Ashtabula okraju. Sledilo bo več sod-nijskih obravnav tozadevno.

Izvanredno poceni

Želite svilene nogavice po 39c par, fine ženske in dekliške obleke po $1.95 ali $3.95, vredne od $12 do $16, tedaj se obrnite ta teden na Grdina's Shoppe, 6111 St. Clair Ave. Mnogo izvrstnega blaga je naprodaj po nenavadno nizkih cenah. Berite oglas.

sednik Laval polno razume nemški položaj, toda ne more dovoliti posojila brez garancij. Nemški problem obstoji torej v tem, da Nemčija povzroči, da si pridobi zaupanje sveta, da obišČem jaz in angleški zunanji minister Berlin, nakar bi sledil obisk francoskega ministerskega predsednika in zunanjega ministra v Berlinu. S tem bi se zboljšale mednarodne razmere, in brez dvoma je, da bi dobila potem Nemčija večje posojilo." Nada-je je izjavil MacDonald, da je sedanja konferenca v Londonu odločilna točka v zgodovini sve-;a — obrnilo se bo na boljše ali pa na slabše. Ako se sedaj ne najde izhodišče iz krize, ga ni človeka na svetu, ki bi mogel reči, kako strašna usoda zadene svet. "Zbrani so tu," je dejal MacDonald, "ne da bi koga poniževali ali porazili. Mi smo tu, da razumemo naše probleme, da si pokličemo v spomin, kako tesno smo odvisni eden do drugega,. Naša naloga je najti pot, iz svetovne zagate."

—o-—

Lepo priliko imate sedaj, da naročite izvirno sliko rojstnega kraja

že včeraj smo omenili v listu, da je prejelo uredništvo po posredovanju g. Vekoslav Fona krasno izvirno sliko "Bohinjsko jezero," katero je naslikal akademski slikar g. Antonov v stari domovini. Slika je bila poslana uredništvu kot vzorec, kakšne vrste delo je to. Razstavljena je sedaj v izložbenem oknu Mr. Jos.

okoli okrajnega zapora, da se Grdine, 6121 St. Clair Ave.

ne bi prijateljem ustreljenega Simona posrečilo udreti v ječo in linčati prijetega skeba, ki je ustrelil Simona. Ubiti mladenič je bil baje član National Miners Union, ki se nahaja baje pod komunističnim vodstvom in ki vodi štrajk v jugo-vzhcdnem delu države Ohio. Tijije premogarji so se nahajali na potu proti domu v avtomobilu, ko so jih ustavili piketi. Avto je potegnil naprej, in piketi so začeli lučati kamenje na skebe. Eden njih je potegnil puško in ustrelil Simona. Dva n a d a 1 j n a neunijska premogarja sta bila včeraj ustreljena v West Virginiji.

--o--

Kača v jezeru!

že par dni šo krožile vesti v okolici Sandusky, blizu Cleve-landa, da divja v zalivu Sandu-skya strašna morska pošast, vod-

Strašna nevihta je divjala na Poljskem

ki," ribiči, reporterji, da dožene-jo, kaj je resnice na tem. In ni zlodja, da ,so včeraj kmalu po sedmi uri v resnici vjeli v zalivu' ogromno kačo. Junaka sta Clifford Wilson in Francis Bagge-stone, oba prodajalca cementa, ki sta se nahajala po opravkih v Sandusky, a sta doma v Cincinnati, Ohio. Proti večeru sta najela čoln in se peljala na jezero. Kake pol milje od jezera pa se pojavi v bližini njih čolna ogromna kača. Prestrašila sta se na smrt. Wilson pa je imel le oliko zavesti, da je zgrabil za veslo in udaril po pošasti. Kača se je premaknila in obležala kot mrtva. S težavo sta jo spravila na suho, kjer sta jo spustila v velik zaboj. Pošast tehta 120 funtov in je 18 čevljev dolga. Je to boa constrictor ali pa python. Takih kač sploh ni v severni Ameriki. Domneva se, da je kača pobegnila iz kakega zoologič-nega muzeja ali je pa bila ukradena. Kaj bo Wilson s kačo,, še sam ne ve, toda če bi računal vstopnino onim, ki jo hodijo glfc-i dft, bi zabogatel. V eni uri se je zglasilo 2,000 oseb. Vso noč so jo gledali. Pošast pa taka !

Lublin, Poljska, 21. julija: Silovit tornado je obiskal mesta in vasi v tej okolici. Tri osebe so mrtve, nad 50 ranjenih ter 1,000 hi'š uničenih. Tornado je prišel ponoči, kar je povzročilo še več jo zmešnjavo.

Mihelich protestira

Councilman John L. Mihe lich je vložil protest pri okrajnih komisarjih, ki hočejo zapraviti $7,500, da preskusijo zemljo potov, ki vodijo do novega Main Ave. mostu. Ker ima mesto pri tem svojo besedo, ne more okrajna oblast ničesar ukreniti, dokler mesto ne do voli, in $7,500 tudi niso mački-ne solze, pravi Mihelich.

Marijina družba

Shod Marijine družbe za žene pri sv. Vidu se vrši v četrtek, 23. julija, v navadnih prostorih. članice, ne pozabite!

Dohodki stadiona

Skupni stroški zgradbe mestnega stadiona v Clevelandu znašajo doslep $2,924,881. Ljudje so dovolili samo $2,500,-000, drugo je dovolila mestna zbornica. Nekaj stotisočakov mora sevdda vselej še posebej zginiti v razne žepe. Dohodkov ima mesto od stadiona doslej .$20,826, kar je dobilo od Schme-ling-Stribling rokoborbe. Shri-nerji so plačali $11,000, toda na dan otvoritve je bilo zgube $2,627, in American Legion je naredila zgube $11,000 ob svoji prireditvi.

Vest iz domovine

Mr. John Brodnik, 15704 Trafalgar Ave., je dobil iz stare domovine tužno vest, da mu je po daljši bolezni umrla sestra le režija Brodnik, vas Rašica, župnika Velike Lašče. Iskreno sožalje sorodnikom!

Mnogo naših rojakov si je te dni ogledalo to sliko in vsakdo je bil očaran nad lepoto in kombinacijo barv na sliki. Vse slike so delane na platnu z oljnato barvo, torej se ohranijo lahko za vselej, se dajo tudi lepo očistiti. Prilika se nudi ameriškim Slovencem, da si naročijo slike iz svoje domovine po primeroma jako nizkih cenah. Ali ste doma iz Krškega, Kostanjevici, iz Cerknice, Rakeka, Ljubljane, žužemberka. Ribnice, Velikih Lašč, Kočevja, Nove vasi, Novega mesta, iz Kamnika, Višnje gore, iz Brežič, iz Celja, ali sploh iz kateregakoli trga, vasi ali mesta v Sloveniji ali na Hrvatskem. Vi lahko dobite izvirno sliko svoje rojstne hiše, svoje vasice, svojega očeta, matere, naslikano natančno po originalu in se vam dopošlje v Ameriko. Slika vas velja nekako sedem ali osem dolarjev s poštnino vred. To so slike velikosti, kot jo vidite razstavljeno v Jos. Grdinpvi knjigarni. Za večje slike bi veljalo od $10.00 do $12.00, kakor pač. želite imeti sliko. Pomnite, da so slike izvirne, da umetnika, ki slikata, se podasta v vaš rojstni kraj in na licu mesta naslikata, kar želite, tako da odgovarja vašim željam. Slike so carine proste v Ameriki. Poštnino plačajo v domovini. "Ameriški Domovini" je znano, da je podjetje pošteno in da vam bo postreglo. Pri naročilu je treba seveda poslati denar vnaprej. Obrnete se lahko direktno na Mr. Vekoslav Fon, Javno skladišče, poštni predal 54, Celje, Jugoslavia,, ali pa lahko vprašate za podrobnosti pri Jos. Grdina, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ako želi te imeti svojo rojstno kočo ali kak drug ljub spomin iz domovine, živo naslikano za trajni spomin, tedaj naročite.

--o-

Albert Fall uživa) ugodnosti v zaporih

Santa Feb., N. M., 21. julija. Albert Fall, bivši, notranji tajnik Žeainjenih držav« ^ki je bil obsojen na feno'letO in en dan zapora radi $100,000 podkupnine, se nahaja sedaj v bolniških prostorih tukajšnjih zaporov. Navadno vsakemu jetniku odvzamejo odtise prstov, ga ostrižejo in fotografirajo, kar pa pri Fallu niso naredili, češ, da je preveč bolan. Slabo se mu ne bo godilo v ječi.

Demokratska stranka želi pridobiti mestno vlado v roke pri volitvah

Nikdar ni demokratska stranka v Clevelandu naredila še toliko napora, da dobi mestno vlado v roke kot ravno te čase. Letos je prilika kot je ni bilo še od leta 1912. In od leta 1916 se nahajajo republikanci kot gospodarji v mestni hiši. Vsi razumnejši in izkušeni pelitikarji so pa letos mnenja, da je leto 1931 zadnje

Papež moli za čudež, da bi "slepi fašisti" spoznali pravo resnico

Rim, 21. julija. Pri zaključku slavnosti kongregacije svetih obredov je imel papež Pij nagovor na zbrane kardinale, tekom katerega se je izjavil, da se nahaja katoliška cerkev v najtežjem položaju radi odpornosti fašistov, ki ne priznajo cerkvi pravice, da bi vzgajala mladino. Papež je v svojem

leto republikanskega gospodar- govoru sicer imel izgovor za na

sprotnike cerkve, češ, da nikdar niso imeli prilike priti dosledni resnici do dna, toda je očital fašistom, da sploh nečejo slišati resnice. Končal je svoj govor z molitvijo, tekom katere je prosil Boga, da naredi čudež in da spregledati "slepim fašistom." Govor papeža pa je bil mnogo bolj rahel in mil kot pa ton njegove zadnje enciklike. Menda bo laška vlada ugodno odgovorila na zadnji papežev protest glede vzgoje katoliške mladine.

stva v mestni hiši. Po vsem mestu se nabirajo podpisi za odpravo manager sistema. Dobilo se bo več kot preveč podpisov, ki bodo sedaj pravilni, ker so nabiralci podpisov izvanredno previdni. Potem pride stvar na volitve. Kakor hitro ljudje volijo proti čarterju, bo manager Morgan, orodje v rokah Maurice Maschketa, odstranjen. Demokrati so prepričani, da dobijo letos večino v mestni zbornici. Po poročnem sistemu council-manskih volitev dobijo lahko najmanj 17 svojih pristašev v mestno zbornico. Razpoloženje med narodom proti republikancem je radi predsednika Hoover-ja skrajne napeto. Kakor hitro je izvoljena demokratska večina v mestni zbornici ,se bo vsa vlada v Clevelandu popolnoma spremenila. V 23. vardi, kjer biva večina Slovencev, je bilo doslej nabranih 3,000 podpisov proti manager ju.

-o-

Priznanje našim!

Miss Eleanor Sunderland, ravnateljica St. Clair javne knjižnice, nam sporoča, da se nahaja razstava Zorman in Ja-kac umetniških del sedaj v glavni knjižnici na Superior Ave. Kamor pridejo umotvori in le, boljša dela umetnikov, namreč v razstavnem koridorju tretjega nadstropja javne knjižnice, tam se blestejo danes na razstavi dela Zormana in Jakaca. Tu dobite originalne lesoreze mojstra Božidar Jakaca, ki so dobili krasno nagrado na umetniški razstavi v Clevelandu. Med drugimi vidite tudi fotografije g. Zormana, g. Jakaca in g. Berosa. Na razstavi | je-tudi vseh petero pesniških del g. Ivan Zormana. Nenavadno od-i Tiffin, Ohio, 21. julija. Rev. ličen prostor se je prepustil de-! Cclson Owens, od tukajšne pen-lom teh naših slovenskih umet-! tekostalne cerkve, je bil danes nikov, in želimo le, da bi si naše j kaznovan na $10.00 globe, ker so občinstvo ogledalo razstavljene |»e sosedje pritožili, da ima pre-predmete. Amerikanci nam da- <Jolse i" preglasne pridige. Ka-

Krvav boj med bančnimi roparji in policijo

"Green Bay, Wis., 21. julija. Banda roparjev, oborožena s strojnimi puškami, je napadla South Side banko V tem mestu in pobegnila v dveh avtomobilih in z $5,000 v bankovcih. Roparji so pobegnili, potem ko so ranili dva policista in več civilistov in kljub temu, da sta jih takoj zasledovala dva vojaška zrakoplova.

Bančni roparji v Chicagi ustrahovali 50 oseb

Chicago, 21. julija. Pet ban-ditov je prišlo danes v prostore West Side Atlas National banke, kjer se je nahajalo 30 uslužbencev in 29 odjemalcev. Z revolverji so vse skupaj ustrahovali in odnesli nad $7,000 iz banke. Policija je pozneje aretirala 20 sumljivih oseb, med katerimi sta Kla dva bančna bandita.

Pastor kaznovan radi predolgih pridig

jejo priznanje, dajmo si ga tudi samim sebi.

znovan je bil, ker je čal javni nemir.

povzro-

Novo prebivalstvo

Erie železnica je včeraj pripeljala 104 svoje uradnike iz New Yorka v Cleveland, kjer se bo odslej nahajal glavni urad železnice. Tekom prihodnjih par tednov pride še nadaljnih 1,000 uradnikov iz New Yorka, in zaeno s svojimi penami in otroci bodo pomnožili prebivalstvo Clevelanda za 4,000 oseb.

Richman delnice

Včeraj so se dvignile Richman delnice za dve in pol točki. Ob zaključku borze so se prodajale po 60.

Mladinska sodnija

Pogodba za zgradnjo poslopja mladinske sodnije je bila včeraj oddana J. L. Hunting tvrdki. Poslopje bo < v e 1 j a 1 o $669,000, oprema $300,000, svet $250,000 in druge podrobnosti toliko, da bodo znašali skupni stroški $1,450,000.

Perdanova poje

Iz stare domovine se poroča, da je Miss Jeanette Perdanova pela na radio dne 5. julija, in sicer ob 8. uri zvečer na radio oddajni postaji v Belgradu. Dne 9. julija je pa na ljubljanski radio postaji pel g. Svetozar Bano-vec in sicer ameriške pesmi.

V šolskem odboru

V Clevelandu se je odpovedal predsedništvu šolskega odbora W. Williams, ker je šolski odbor glasoval, da se ne sprejme nekega radikalnega učite lja na delo.

* Dva vojaška zrakoplovca sta bila ubita včeraj v Neving-ton, Conn.

Združena društva

Danes -zvečer je važna seja združenih društev fare sv. Vida. Ker se potrebuje mnogo delavcev za piknik, ki se vrši 2. avgusta, _ je pričakovati, da bodo vsi navzoči.

Stalno delo

Prileten mož dobi stalno delo za okoli hiše, in da bi pazil na dva večja otroka. Dobi stanovanje, hrano, obleko in še kaj denarja. Zglasi naj se pri Leo Lausin, 18901 St. Clair Ave.

Iz Chicage

Pravijo, da se imajo dobro v družbi Charlie Gorupa v Chicagi, in sicer sledeči Clevelandča-ni: Mr. Anton Bašca, Miss Rose Bašča, Joseph Hozian. Hvala za pozdrave!

Obisk štorklje

Teta štorklja se je oglasila pri Mrs. Peter Tomasich (roj. Jadrič), na 5334 Spencer Ave. Pustiki je prvega in čvrstega sinčka v družini. Iskrene čestitke !

"AMERIŠKA DOMOVINA"

(AMERICAN HOME)

SLOVENIAN DAILY NIWBFAPBN

Published dally except Sunday and Holidays

NAROČNINA:

Eft Ameriko In Kanado □• leto ....(5.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Z* Ameriko ln Kanado, pol let« »3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta M.&Q Za Cleveland po raznašalclh: celo leto tS.SO; pol leta $1.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta »3.60. __Posamezna Številka S cente.

Vaa plima, dopise ln denarne pošlijatve naslovite: Amerttka Domovina, ' 1117 Bt. Clair Ave., Cleveland, g Tel. Henderson «Mi.

JAMES PEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers

Entered as second class matter January 5th, 1B09. a* the Post Office It Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1871.

83

No. 171, Wed., July 22d, 1931

Naredimo rekord pri Zvezi

Te dni se je vršilo v mestu letno zborovanje neke ameriške bratske podporne organizacije, ki šteje nad pol milijona članov po vsej Ameriki. Polnomočnih delegatov na tej konvenciji je bilo 4,000, njih prijateljev in drugih članov organizacije pa je prišlo ob tej priliki nad 100,000 v mesto.

In ta ogromna bratska organizacija je naredila vse svoje delo v treh dneh. Vršila se je konvencija, večinoma pa zabava. Odbori konvencije, izvoljeni po delegatih ali predsedniku, delujejo, konvencija pa potrdi, kar njej zaupni možje predlagajo. Brez debat, brez prepira se konvencija vrši, in pri vsem tem organizacija raste in napreduje čudežno.

Ravno tako bomo imeli letos drugi pondeljek v mesecu septembru otvoritev sedme redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze, ki deli bolniško podporo, plačuje odškodnino, skrbi za osirotele in plačuje dedičem umrlih članov po-smrtnino po Clevelandu in širom države Ohio. Sedmič se bodo sestali delegati v zgodovini poslovanja Slovenske Dobrodelne Zveze, da se posvetujejo glede bodočnosti.

Letos bo večje število delegatov navzočih pri konvenciji kot še kdaj prej. Pričakuje se jih približno 80, a glavnih uradnikov je 16, skupaj nekaj manj kot sto članov navzočih na konvenciji. Navadno traja konvencija šest dni, navadno imajo delegati osem dolarjev na dan, in bi v tem slučaju plače delegatov znašale samo nekaj manj kot $5,000.00. Konvencija pa ima še druge stroške, tako da se bojimo, ako se bo zavlekla skozi šest dni, da bo zopet veljalo Zvezo nad $8,000.00.

Mnogokrat smo že povdarjalr-na tem mestu naj se naše konvencije vendar enkrat vsaj nekaj nauče od svojih ameriških bratskih organizacij. Več točnosti, več dela, manj govorjenja in debat na konvenciji. Vsakih petnajst minut se na vsaki konvenciji oglasi eden ali drugi delegat, ki obupno prosi: Bratje in sestre, nikar ne mlatimo prazne slame!

Prazne slame je na konvencijah več kot dobrega zrnja. O tem je vsakdo v dnu srca prepričan, kdor je bil kdaj na konvenciji, in v koliko večji meri so o tem prepričani oni, ki prihajajo skoro na vsako konvencijo.

Pravila Slovenske Dobrodelne Zveze so vzorna. Najboljši člani in članice so jih pripravljali in urejevali že na šestih konvencijah. Torej so vendar dobra. Nekaj popravkov je seveda treba. Te popravke bo posebni odbor uredil, sestavil in predložil konvenciji, in pričakuje se, da jih bo konvencija brez ugovora sprejela. Tako delajo ameriške organizacije, ki sijajno napredujejo.

Kar ima prihodnja konvencija kot največjo nalogo je treba preskrbeti za varnost bolniškega sklada. Tozadevni referat bo izvrsten. Druga točka je pomoč brezposelnim članom in članicam in tozadevni asesment. Spregovoriti bo treba tudi besedo o operacijah. Vse drugo v pravilih Zveze je izvrstno, in ne bi smela vzeti debata o pravilih nič več kot en dan. Prvi dan konvencije je organizacija konvencije in poročila odbornikov, nakar sledijo poročila društev. Drugi dan so pravila in pritožbe ter prošnje. Tretji dan: Morebitne nove zadeve in volitev uradnikov.

Delegati in delegatinje Slovenske Dobrodelne Zveze na sedmi redni konvenciji naj pazijo na izvanredne čase, v katerih živimo. Člani težko plačujejo svoje asesmente, glejmo torej, da s podaljšanjem konvencije ne bomo izpraznili preveč blagajne. Srečni in veseli smo, ker smo v dobrih letih spravili skupaj dobre rezerve v raznih skladih, in glejmo, da v teh letih lakote ne razsipljemo preveč. Nihče ne ve, kaj še pride, zato pa bodimo previdni ob času, ki nam je dan na razpolago. Slovenske Dobrodelne Zveze ne tlačijo.obširni problemi poslovanja po vseh Zedinjenih državah. Domači smo vsi skupaj, zbrani v eni sami državi, in te probleme, ki jih imamo, lahko v dobrobit in korist vsega članstva prav hitro rešimo, če smo zreli možje in pametne žene na konvenciji. " ' .

zopet okusno večerjo.

V Barbertonu imamo vedno kako zabavo in razvedrilo. Samo nekoliko bolj skupno deluj-mo, pa bomo imeli uspeh, ker posameznemu je nemogoče. Tudi mi imamo vse, kar imajo druge naselbine, in ako bomo skupno nastopili, boste videli, da bo še vse boljše, kakor je bilo do sedaj.

Pozdrav vsem skupaj,

John Ujčič.

Barberton, O.—Zopet imam za poročati nekaj novic v naš najbolj priljubljeni list, Ameriško Domovino. Samo vesele novice, to se razume, saj slabih novic ni treba dajati v javnost.

Naš dobro poznani rojak, Fred Udovič, iz tukajšnje naselbine, se ni nič kaj dobro počutil, ko so ga njegovi najboljši prijatelji iznenadili z veselim navdušenjem, ker ni vedel, da obhaja 42-letnico svojega rojstva. Razvila se je vesela zabava in pevski zbor "Javornik" je zapel krasno pesem rojaku v pozdrav. Spretne kuharice so začele nositi na mizo vsakovrstne dobrote in tudi rdečega ni manjkalo. Hvala družini Udovič in želimo, da bi nas še več

krat povabili na enake prireditve. Naši pevci so potem pa kar nadaljevali z lepimi pesmimi, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Zbor "Javornik" točno in vestno izpolnjuje svojo težko nalogo pod spretnim vodstvom Mr. Andy Bombacha.

Še to naj omenim, da so bili tudi naši vrli barbertonski lovci povabljeni in so se odzvali z njihovim vrlim načelnikom L. vred. To se razume, da potem ni manjkalo zabave. To sta edina dva športna društva v Barbertonu, ki skupno delujeta in smo Barbertončani lahko ponosni na pevski zbor "Javornik" in na naše lovsko društvo. Že sedaj vsi težko pričakujemo lovske sezone, da bomo imeli

Sherman, O.—Ne spominjam se, da bi kdaj videla dopis iz the naše naselbine v Ameriški Domovini, čeravno nas je tudi tukaj precej naročnikov. Glede lista moram priznati, da je vse pohvale vreden, pa najsibo glede podučnih člankov, kakor tudi glede zanimivih dopisov in novic. Mene posebno zanimajo clevelandski dopisi, pa tudi iz Barbertona se vedno kdo oglasi in poroča zanimive novice in dopise. Seveda, tudi Jakatovo kolono ne smem prezreti, ker mi tolikokrat razvedri lice in srce. Bogsigavedi, kje ta Jaka vse take izkuha?

Nisem se vajena spuščati v javnost in tudi to pot ni moj namen pisati novice; to prepuščam drugim, ki so tega bolj navajeni. Toda imam pa nekaj drugega, dolgujem namreč zahvalo mojim prijateljem in znancem, ker me ob času moje, več mesecev trajajoče bolezni niso zapustili, pač pa mi pomagali, da sem danes, hvala Bogur zopet zdrava.

V prvi vrsti se lepo zahvalim društvu sv. Srca Marije, št. 111 KSKJ za tako redno in pošteno plačevanje bolniška podpore. Nadalje srčna hvala uradnicam in članicam, ki so me res kot prave sestre skrbno obiskovale ter me tolažile v mojih trpljenja polnih urah.

Drage sestre! Nihče ne ve dokler ne izkusi, kaj je bolezen zato si pa tudi zapomnite, kdo je bil prijatelj v nesreči. Tako tudi jaz ne bom nikdar pozabila vas in društva, ker v resnici mi je izkazalo pravo sestrsko lju bežen.

Posebna hvala tudi č. g. A L. Bombachu, tedanjemu našemu župniku za obiske, tolažbo ter podeljene sv. zakramente. Hvala lepa Mr. in Mrs. Pavlič, ker so bili tako v skrbeh zame in mi pomagali, kjer so pač mogli. Nadalje Mr. in Mrs. Hiti iz 14. ceste, tako tudi Mrs. Gra-dishar za obiske. Hvala lepa Mr. in Mrs. J. Grbec iz Cleve-landa,' Mr. in Mrs. Petrič iz Hometown, ker čeravno daleč, vendar me niso pozabili v moji nesreči. Iskrena hvala moji sestri, ker je tako skrbno stregla mojim malim otročičem ter jim nadomestovala mater. Hvala tudi njenim sinovom in Mr. Joe Lipovec, ker so me večkrat brezplačno vozili v Cleveland v bolnišnico. Končno še . iskrena hvala mojim sosedam in Mrs. Adamič, ker mi je ves čas kot dobra prijateljica stala na strar ni ter mi pomagala, kjer je pač mogla.

Ne bom pozabila tudi onih, ki so mi poslali cvetlice, ter vam ostanem vsem hvaležna do zadnjega diha.

Cecilija Ule.

Girard, O.—Ker se bolj poredko oglasim v našem glasilu, zato upam, da mi gospod urednik dovoli nekoliko prostora, Najprej moram omeniti radi piknika, katerega priredi naše društvo Slovenska Bistrica, št. 42 SDZ v soboto zvečer, to je 25. julija na navadnih prostorih, ob potoku ''Slovenska Bistrica." (To ime je potoku dal naš glavni tajnik Mr. Kogoj in vsem Slovencem je pod tem imenom najbolje poznan; pravo ime pa je Squaw Creek). Na razpolago bo vsega dovolj za lačne in žejne in preskrbljeno bo za vse kar najbolje, za to ste lahko brez skrbi. To društvo je še vedno poskrbelo, da

so imeli posetniki njihovih prireditev izvrstno zabavo in tudi to pot se ne bo izneverilo. Da bi vse podrobnosti opisal, bi vzelo preveč prostora, zato je najboljše, da se vsi udeležite tega piknika od blizu in daleč in se sami prepričate. Vsi ste dobro došli!

Torej ne pozabite v soboto 25. julija zvečer. Seveda, nadaljevanje dobrega časa' pa je v nedeljo 26. julija in v ponedeljek so pa potem zopet vsakdanje in normalne zadeve.

In sedaj pa nekoliko o konvenciji, ki se bliža hitrih korakov. Naše društvo je na zadnji seji razmotrivalo o pravilih in prišlo do zaključka, da so ta pravila ena najboljših, kar jih ima katera jugoslovanska podporna organizacija. Zato je nabolje, da ostanejo taka kot so.

Pred časom sem tudi čital v Ameriški Domovini, ko neki dopisnik pravi, da se je vedno govorilo in pisalo, da bo prihodnja konvencija trajala tri .dni, toda vedno je še bila pet dni ali več. Dobro, toda ako bo prišel vsak delegat s to mislijo v glavi na konvencijo, bo v resnici tudi sedaj tako. Zato proč s to mislijo! Zavzemimo se, da konvencija ne sme trajati več kot tri dni. Izogibajmo se nepotrebnih debat in mlatenja prazne slame. Sledimo pazno vsemu razmotrivanju, pomislimo, koliko stane konvencija in videli boste, da se lahko opravi v treh dneh ali še prej in napravilo se bo več koristnega za Zvezo, društva in članstvo in to z manjšimi stroški. Toliko za danes.

Z bratskim pozdravom,

Frank Gantar, tajnik.

-0-

COLLINWOODSKA DRUŠTVA SE PRIPRAVLJAJO ZA 7. REDNO KONVENCIJO S. D. Z.

Še dober mesec dni in otvori-la se bo sedma redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze v avditoriju Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd.

To bo prva konvencija, katera se . bo vršila v tukajšnjem domu, kar si šteje collinwood-ska naselbina tudi v ponos. Tukajšnja tri društva so na delu že nekaj mesecev z predpripravami za to konvencijo. Osnovali so se različni odbori za različna dela, kateri vsak odbor deluje zase in od časa do časa se vrši centralna seja, da se uvidi, koliko je izvršenega.

Centralna seja je določila za časa konvencije za vsak večer nekaj lepega programa in sicer za štiri dni. Ako bo pa konvencija trajala več časa, smo pa tudi pripravljeni tako, da ne bo dolgčas na konvenciji delegaciji, kot tudi glavnim odbornikom, kadar se boste mudili v naši sredini za časa sedme redne konvencije SDZ.

Odbor namerava ob tej priliki izdati tudi program v obliki brošuric in poleg tega kratek' opis jedra zgodovine Slovenske Dobrodelne Zveze, ker ravno letos obhaja tudi svojo 20-1 e t n i c o ustanovitve. Vsa društva, spadajoča k SDZ so dobila obvestilna pisma in so prošena, naj vsaj delno pomagajo kriti morebitne stroške za izdajo te programne knjižice.

Dalje vse stranke, katere ste dobile vabila ali kako prošnjo od strani tega odbora, ste pro-šeni, da podaste sklepe, kot tudi zaključke tajnici tega odbora, Angeli Markič, 14201 West-ropp Ave.

Dalje se prosi delegate, ki stanujejo izven Clevelanda, kateri morda nimate svojih prijateljev ali znancev v Collin-woodu in želijo prenočišča za časa konvencije, sporočite to najkasneje do 15. avgusta in sicer na tajnika tega odbora, Frank Pucelj, 17921 Delavan Rd., Cleveland, O. Odbor za prenočišča se bo oziral le na prijave do tega dneva, kot gori označene.

' Tako ste pro^eni tudi vsi slovenski trgovci, kadar vas obiščejo nabiralci oglasov za ta program konvencije,, da se našemu apelu odzovete. Priznamo, da vam časi niso ravno rožnati v teh časih, toda mal oglas bo pa tem organizacijam tudi veliko pripomogel. Oglasi morajo biti oddani najkasneje do 15. avgusta t. 1. Torej upamo, dž kot vselej, se boste slovenski trgovci tudi to pot pokazali, da imate dobro voljo podpirati, kar je dobrega društvenega dela "v naselbini.

Več podrobnosti o programu bomo poročali pozneje, kadar bodo storjeni definitivni sklepi po vseh odborih. Ravno tako bomo od časa do časa poročali, kar spada v ta konvenčni odbor. Zaenkrat pa le prosimo vse na sodelovanje temu odboru. Želja odbora je, izvršiti v danih- razmerah svoje delo vsaj delno kompletno.

Pripomnim naj še toliko, da vsako društvo, katero se bo odzvalo z oglasom, da pošlje po-Jeg vsote, tudi vsebino oglasa.

Za odbor priprave sedme redne konvencije: D.

SKUPNI PIKNIK SLOVENSKEGA DOMA IN SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA

Za dne 26. julija se obeta zelo pomemben dan za slovensko javnost v Collinwoodu. To bo dan premirja ter pričetek slož-novzajemnega dela za Slovenski Dom na Holmes Ave. in za Slovenski Delavski Dom na Waterloo Rd. Vrši se skupni piknik obeh ustanov na Močil-nikarjevi farmi v nedeljo 26. julija. Upati je, da započeta akcija dobi priznanje in odziv od slovenskega naroda širom Clevelanda.

Tu V Collinwoodu živi precejšnje število Slovencev. Imamo razna društva: podporna, kulturna in razne gospodarske ustanove. Za boljši obstoj so si ta društva omislila jsa svoja shajališča, seje in drugo, narodne domove. Potreba je nastala že pred trinajstimi leti. Društva in posamezniki tu v Collinwoodu so si začrtali, da postavijo Slovenski Dom. Prvotno se je mislilo na precej prostorno poslopje. Pri načrtih pa je prišlo do lokalnega nesporazuma, bili smo preveč sebični, premalo poučeni o bodočnosti. Tako se je reduciralo skupni načrt na delnega, ter se postavilo leta 1919 "Slovenski Dom" na Holmes Ave. Tu se je smatralo tisti čas za središče eol-

linwoodske naselbine.

Takoj za tem je začela naselbina na severni strani Collin-vvooda zelo hitro rasti. Dosti priseljencev je prišlo iz stare domovine in Slovenci iz St. Clairske okolice so se začeli pogosto seliti v predmestje, v severni Collinwood. Precej društev je že prej obstojalo, a vsled porasti slovenskega prebivalstva se je članstvo pri društvih podvojilo. Tako so si ta društva postavila svoj lasten narodni hram leta 1927, "Slovenski Delavski Dom na Waterloo Rd." Stavba je bila za naselbina precejšen uspeh. Zanimanje, posebno v začetku, je bilo pri obeh ustanovah zelo veliko tako, da je bilo računati na dober bodoči obstanek obeh korpora-cij.

Razmere v deželi so se sedaj precej predrugačile vsled ustavljenega priseljevanja iz stare domovine, delavske depresije in gospodarske krize. Da se vse to prenese, izboljša, je potrebno medsebojno vzajemno delovanje in to najsibo pri korpora-cijah ali posameznih društvih. Sedanji čas izgleda precej resen, da se lahko marsikaj naučimo od njega. Vidno je, da potrebujemo medsebojne po

moči, najsi je delavec, uradnik ali trgovec. V reševanju vsakovrstnih problemov potrebujemo gotovo neki centrum. Ti centrumi so naši narodni domovi, v katere imamo svoj vstop vsi, ker so nam ti centrumi v ponos, pouk in zabavo. Dolžnost naša je, da se udej-stvujemo v ožjem delovanju pri teh -ustanovah in jih podpiramo.

Vodstvo Slovenskega Doma in Slovenskega Delavskega Doma je uvidelo potrebo, da se Slovenci zainteresiramo za skupno delovanje ter priznamo eden drugega v pravem pomenu besede. Vodstvo čuti dolžnost, da prične s to idejo, zavedajoč se, da slovenski narodni domovi so kot središča nas vseh Slovencev, naj služijo pravično nam vsem in da naj se pokaže to v praksi. Kakor hitro bo videl narod iskrenost pri vodstvu, da dela to, kar priporoča, bodo prenehali razni medsebojni predsodki, kateri držijo nas Slovence needine, kateri zavirajo skupni napredek. V sodelovanju in priznanju eden drugega se lahko doseže veliko konstruktivnega dela, od kate rega je odvisen obstanek naših ustanov ter zboljšanje v gospo darskem, kulturnem in social nem oziru—za nas Slovence v Clevelandu.

Mi Slovenci smo preveč površni pri naših ustanovah. Mo-mentalno se zavzamemo za gotove dobre stvari, a J^malu na3 vsak mal vetrič tako predela, da se počutimo za "dovršene ali da celo podiramo, mesto izboljšujemo tisto, za kar smo pred časom delovali. Posebno zadnja leta (dobra leta) smo se počutili preveč samostojne. Danes vemo, kako nas je tehnika prehitela, ker naši umi niso sledili tehničnemu industrijalne-mu in gospodarskemu razvoju Prizadeti smo tudi mi Slovenci, več ali manj, samo v mnogih slučajih tega nočemo priznati.

Zakaj vse to? Stvar je vidna Premalo je zanimanja, da bi se sami udejstvovali, preveč prepuščamo drugim, stavimo stvari v nemar, katere so nam vsak čas potrebne. Postavili smo si narodne hrame v prosvetne na mene, to je: da si tolmačimo in bistrimo pojme v raznih poedi nih zadevah. Samo poglejmo, kako smo omejeni v političnih, strokovnih in gospodarskih ozi rih. Kadar se bližajo volitve, nam predstavijo razne kandi date, kateri so nam drugače čisto nepoznani. Posledica tega je, da pošiljamo na postavodaj-na mesta naše nasprotnike, ka teri delujejo nam v škodo.

Ravno tako je z strokovnimi in gospodarskimi organizacija mi! Naše pojme največkrat vodijo osebni koristolovci, katerim so naše potrebe neznane, ali jih pa nočejo videti. Skrajni čas je, da se usposobimo in se seznanimo vsaj z najpotrebnejšimi zadevami za zboljšanje človečanstva.

Mi Slovenci smo mal narod po številu* zato moramo priča kovati uspeha le v vzajemnem delovanju in to naj je: pri naših korporacijah ali posameznih organizacijah. Le v slogi je moč! Zato glejmo, da delamo bolj edinstveno, da izboljšamo sedanji položaj ter ne zaidemo na ničlo.

Skupna akcija Slovenskega Doma in Slovenskega Delavskega Doma je po njiju vodstvom započeta. Collinwoodska naselbina ima ugodno priliko, da se oživi v centrumu, iz katerega se lahko pričakuje dosti dobrega v bodočnosti. Odvisno od nas vseh je: ali hočemo zboljšanja v splošnem, ali obratno? Zato pridimo na 26. julija na skupni piknik, da se seznanimo za boljše bodoče delovanje. Na pikniku-sodelujeta pevska zbora "Soča" in "Jadran" s par pesmimi. Določenih je tudi precej lepih nagrad, katere bodo oddane potom prostih listkov. Za ostalo zabavo je vse dobro preskrbljeno. Na svidenje!

Louis Kaferle,

Tale kolona bo kmalu postala nekak poizvedovalni kotiček, ker se že vsakdo zaletuje vanjo za razne nasvete in navodila. če bi Janez Rockefeller pisal tako kolono in bi imel toliko vprašanj, bi kmalu koval iz tega kapital, jaz pa nisem ustvarjen na taki podlagi in dajem nasvete brezplačno. Edino dobro pri vsej stvari je, da ne zahtevajo, da bi jim odgovarjal pismeno in pritiskal znamke na kuverte, česar sedaj pri najboljši volji ne bi mogel, ker je vzel od mene divorce moj nikdar pozabljeni pes Dicky. (Naj ga koklja brcne kjer je, za njegovo nehvaležnost in za vse tiste kosti, nad katerimi si je zastonj krhal svoje zobe za časa njegovega bivanja pod mojo streho.)

Torej tukaj je zopet par vprašanj:

"Ker vem, da si precej smart v raznih kočljivih zadevah in okolstavah, radi tega te prosim, da mi odgovorfš na sledeča vprašanja:

1. Kako se imenuje papaga-jevo ženo ali boljšo polovico?

2. Ko sem šel danes zjutraj na bližnji korner po mleko, da pripravim zase- (in za mojo ženo) zajterk, sem videl pred našo hiŠQ velikega, rujavega mačka, ki jo je s pokonci držečim repom mahal na naš jard. Ali je to dobro ali slabo znamenje?

3. Zakaj mačka, ko pride v kuhinjo, pogleda najprej na levo in potem šele na desno stran ?

4. Kaj dela ponoči večji špe-tir okrog hiše kot ena mačka?

5. Ali naj mešam zjutraj vročo kavo z levo, ali z desno roko?

6. Zakaj je Adam ugriznil-v jabolko, ki mu ga je tako prijazno ponudila Eva?

7. Katere ovce pojedo več trave, bele ali črne?

8. Zakaj je bil Mojzes največji zločinec na svetu?

9. Zakaj je poljubček podoben navadnemu opravljanju?

10. Kaj je razlika med novim dajmom in starim kvodrom?

Hvala Bogu, da ste stavili "samo" teh deset vprašanj. Na te, mislim, da "bom prav lahko odgovoril in se priporočam, da drugič koga drugega počastite z enakimi računskimi nalogami. Torej to so odgovori:.

1. Samica papagaja se imenuj e—mama-ga j.

2. če ste videli mačka, ko je bil že čez cesto, je to za mačka dobro znamenje, ker je bil že izven nevarnosti, da bi ga povozil avtomobil.

, 3. Zato, ker ne more na obe strani naenkrat.

4. Dve mački.

5. Z nobeno: kavo mešajte s žlico.

6. Zato, ker ni imel noža, da bi ga bil razrezal.

7. Bele; ker belih ovac je yeč kot črnih.

8. Zato, ker je z enim mahom razbil kar deset postav.

9. Zato, ker gre od ust do ust.

10. Razlika je ravno 15 centov.

A

Oče je videl svojo hčer na nektem pikniku, katero je držal neki fant z roko objeto okrog pasu. "Mica," reče oče hčerki, "povej tistemu fantu, naj vzame roko proč od tebe!"

"Kar sami mu recite; jaz ga ne poznam."

A

Tukaj je slučaj, ki pove, kako se ne sme prijatelja sprejet.

Rojak si je postavil lepo hišo in zasadil okrog hiše polno sad--nega drevja. Obišče ga prijatelj, ki zelo pohvali hišo, samo drevje se mu je zdelo še premajhno.

"O, drevje bo že zrastlo," reče rojak. "Predno me boš zopet ob-iskal, bo že večje kot je hiša."

AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22D, 1931

rB

Glasilo S. D. Z.

^«iiiiiiiiii»iiinniniiiumniiiiiiiiiii»iiiii»iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimummt»

Slovenska Dobrodelna Zveza

The Slovenian Mutual Benefit Ass'n.

UST. 18. NOV. 1910.

v DRŽAVI OHIO

INK. 13. MARCA 1914

V DRŽAVI OHIO

Sedež

Cleveland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886.

Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31

UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave.

I. Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave.

II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIM02 KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave.

NADZORNI ODBOR:

1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Av«.

2) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave.

POROTNI ODBOR:

1) LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O.

2) LOUIS JERKIČ, 727 E. 157th St.

3) ALBINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave.

FINANČNI ODBOR:

1) FRANK M. JAKŠIO, 6111 St. Clair Ave.

2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd.

3) JOSEPH LEKAN, 8556 E. 80th St.

GLAVNI ZDRAVNIKI

DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave.

GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave.

Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj »e pošilja na vrh. tajnika.

Vse pritožbinc zadeve, lii jih je reSil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora ,Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O.

in najboljša. Neštetokrat in pri vsaki priložnosti je povdarjal, kako dobro finančno stališče, redno poslovanje ima naša organizacija. Znano je bilo to pač njemu najbolj, ker je bil skozi celih 15 let njen glavni nadzornik.

Pokojnik je visoko spoštoval Zvezino nepristransko ustavo, njena pravila, vse zaključke konvencije in glavnega odbora. Bil je član društva Slovenec, št. 1, od početka ustanovitve društva, pa do zadnjega dne blagega ranjkega. Ob času, ko se je Zveza reorganizirala ter dobila dovoljenje do poslovanja, je bil brat Smuk med prvimi. Bil je delegat druge redne konvencije, na kateri je bil izvoljen v glavni urad, kjer je tudi ostal do konca svojega življenja. Rekord kaže, da je bil pokpjni zapisnikar na štirih konvencijah naše Zveze, kar je pač dober dokaz, da je bil vnet delavec za našo organizacijo.

Udejstvoval se je rad pri društvenih, zlasti pri Zvezinih prireditvah, odobraval je njene aktivnosti, zlasti pa nastop deklet Častne straže, katera ga je tudi častno spremila do groba.

Napisal bi lahko Obširno knjigo dela, časa, 'besed, katere je dal pokojni za našo Zvezo, kajti bil je človek, ki je ljubil, kar je dobrega in domačega.

Tem potom izrekam v imenu glavnega odbora in celotnega članstva vsem prizadetim sorodnikom globoko sožalje. Dekletom Častne straže, zlasti načelnici najlepša hvala, kakor tudi vsem glavnim odbornikom ter članstvu društva Slovenec, št. 1 za lep sprevod.

Bratje in sestre! Delo, katero je storil naš pokojni brat za našo Zvezo,, je zapisano v njenih knjigah. Želeti je le, da se dobi namestnik, ki bo njemu enak.

• Tebi, dragi sobrat in dolgoletni glavni odbornik, bodi ohranjen blag spomin in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.

John Gornik, glavni predsednik.

SPOMINI IZ UNIONTOWN, PA.

VIŠARSKA POLENA

Spisal

NARTE VELIKONJA

rv^vi rv^vi r?s?i tvari r-^vt r^axi r^i rr^-i rr^i r^i rfS

Račun med krajevnimi društvi S. D. Z. za mesec junij 1931 — Asesment št. 212

Ime društva-

3

•a

.m ■a

o JS o

a

.m

KO O

C ca

C

rt M "o •a

— ~n

TJ

•g«

a G

a m U •a

73 > o o . c -a m

6 G

1

2

3

4

5

6

7

8 9 10

11

12 14 16

17

18 20 21 22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

54

55

56

Slovenec ..............................................1,312.50

Svobodomiselne Slovenke

Slovan .................................................

»v. Ana ................................................

Napredni Slovenci .............................

^'»venski Dom ...................................

Novi Dom ...........................................

Kras ...................................................'..

Glas Clevelandskih Delavcev...........

Mir .......................................................

Danica ....................:............................

Ribnica ......................I........'.................

Clevelandski Slovenci .......................

A. M. Slomšek.....................................

France Prešeren .................................

Sv. Ciril in Metod...............................

Bled .....................................................

American Slovenians .......................

Collinwoodske Slovenke ...................

Združene Slovenke ...........................

Kraljica Miru .....................................

Dom .....................................................

Soča .....................................................

Blejsko Jezero ....................................I

Majnik ............................................

Euclid .............................................

Triglav ............................................

Warrensville ..................................

Bratska Sloga ...............................

Državljan '................................

Danica ...........................................

Valentin Vodnik............................

S. Y. M. C.....................................

Sv. Cecilija ...................................

Martha Washington.....................

Volga .............................................

Clairwood .....................................

Slovenska Bistrica.......................

Sloga .............................................

Slovenski Napredni Farmer.......

Modern Crusaders .......................

Jutranja Zarja .............................

Magic City Juniors.......................

Brooklynski Slovenci .................

Conneaut .......................................

Naš Dom .......................................

Eastern Star .................................

Massill.on .......................................

Golden Star .................................

Comets ......................'...................

Presv. Srca Jezusovega...............

Ilirija .............................................

SKUPNO .....................................

395.15 222.59 1,707.17 363.08 507.04 141.91 1,189.29 555.31 745.87 317.91 417.56 409.62 90.50 365.42 377.28 647.59 428.17

314.10 233.08 214.01 178.58 136.50 603.20 172.12 211.80

101.11 104.66 110.86

58.08 149.91 159.63 100.10 324.62 141.50 64.06

97.61 192.77

41.71 75.63 143.01 100.22

51.48 72.56 45.15

122.5J 61.74 25.69

40.62 28.89 51.79

60.49

1,637.00 115.00 86.00 1,392.53 216.00 251.86 198,50 '1,171.00 216.50 537.80 84.00 1,971.46 86.50

61.00 102.00 735.00 15.00 157.00 184.64 178.00 603.00 17.00 285.14 49.50 15.00

39.00 33.00] 119.00 42.00

142.49 73.00

39.00 62.00

14.00

18.00 500.00

35.00

553 224 103 877 161 250

71 519 259 368 172 176 171

49 150 181 310 184 159 113 127 92 57 270 87 99 45 62 j 481 33| 681 80 52 ( 170| 751 271

72 99 21 35 80 55 27 35 23 63 40 12 20 13 29 301

$ 31.20 10.50 3.45 31.35 6.75: 17.75 4.20 33.75 13.65 35.85 14.40 9.30 10.65 4.95 6.60 8.55 30.90 16.50 15.15 7.35 13.80 15.40 4.50 17.70 13.50 5.40 2.55 2.40 5.85

10.50 4.05

8.70 .90j .60 ,75| 5.70 .75 1.80 1.50 1.20 .90 2.10 2.55 6.60

1.35 .90

1.65 1.20

209 71 21

210 45

117 31 226

89 243

97 62 71 33 44

57 206 110 100

49 92 101 30 113

90 36 17 25 39

70 27

58 6

4 6

36

5 12 10

8

6 14 17 45

9 6

11

8

klanca 31 As,

$14,783.75|$11,482.9117096|$447.60|2994 ................$827,358.90

maja 1931................................................................................

Dohodki za mesec junij 1931

psesmenti krajevnih društev................................................$14,783.75

presti čekovnih prometov.................................................... 49.19

ybl'esti od posojil na posestvih............................................ 9,413.81

ft* nova posojila...................................................................... 35.00

Odplačilo od Radio kluba.................................................... 25.00

Skupno .............................................................................$24,306.75

t Stroški za mesec junij 1931

''Plačane posmrtnine ......................................$ 5,341.08

v°'niške podpore .............................................. 4,926.83

7* Porode .......................................................... 165.00

D® operacije ...................................................... 1,025.00

j Pravni stroški ................................................. 1,346.15

^edna podpora................................................. 25.00

Skupno ............................................................................. 12,829.06

Čisti

11,477.69

Preostanek za mesec junij.............................................................

bilanca 30. junija 1931........................................................................$838,836.59

P. Kogoj, tajnik.

fitted

t POKOJNI IGNAC SMUK

Bratje in sestre!

Neizprosna smrt nam je že marsikaterega prerano pobrala

nase srede, in tako je pred nekaj dnevi pobrala tudi. na-

dobro poznanega Ignac Smuka

Dne 14. julija je za vedno zatisnil oči član glavnega odbora °yenske Dobrodelne Zveze. Nemila smrt je prerano ugrabila °za, v starosti 46 let. Naše Zveza je ž njim izgubila zelo do-ega. člana, vestnega glavnega odbornika in za Zvezo vnetega "Sitatorja. Vselej in povsod je bila naša Zveza pokojniku prva

Cleveland, O.—V dnevniku Ameriška Domovina sem dne 14. julija poročal o mojih počitnicah, katere sem preživel pri moji sestri in njeni obitelji, Mary in John Lipar. Moj-prosti čas sem porabil v zabavo in zanimale so me tudi tamkajšnje razmere, katere so neznosne, z izjemo prepovedanih amendmentov. V tej okolici sedaj ni stavke, razun začasno v nekaterih rovi h. Mnogo jih sploh ne obratuje, clrugi pa samo po dva ali tri dni v tednu. Povprečno se zasluži tri do štiri dolarje na dan tako, da ubogi delavec pri najboljši volji ne more zaslužiti za vsakdanje potrebščine. So nekateri, ki so v stavki skebali in delajo štiri ali pet dni na teden. Med temi iz-vrški človeške družbe pa ni Slovencev, pač pa druge narodnosti.

Na mojem pohodu po okolici sem opazoval uvela lica, slabo obleko, sključene postave, pri katerem pogledu se mi je krčilo srce, da sem segel v žep in po možnosti daroval . . .

Ali tukaj ne zadostuje nekoliko dolarjev, pač pa bi bili potrebni milijoni, da bi se vsaj nekoliko otrle solze ubogemu ljudstvu, katero si ne bo opomoglo v doglednem času, ker je do skrajnosti izčrpano in priča kuje tako zaželjeno in obljubljeno prosperiteto, katera, po mojem mišljenju, se ne bo še kmalu rodila pod republikan skim režimom.

Vsakdo bi se moral zavedati, da imamo po ustavi Zedinjenih držav, vsi državljani enake pra vice in kadar gre za preosnovo vladajočih organov, vsi na volišče, da odstranimo gnilobo, ter jo nadomestimo s zdravo mislečimi ljudmi, ki ne bodo polnili žepov le sebi, pač pa sorazmerno vsemu narodu.

Nekateri naši rojaki so si po dolgotrajnem trpljenju toliko opomogli, da imajo svoje borne hiše z nekoliko akri zemlje. Ti niso odvisni samo na kompanij-sko milost, zadostuje jim pa vseeno ne, ker posestvo je združeno s stroški in tako morajo tudi gledati, da si kaj prislužijo v premogorovih.

In ni samo to, kar pišem, bridke resnica, ampak je še veliko hujše, kot si pa more čita-telj predstavljati in sam ne bi verjel, da je tako gorje, če se ne bi sam prepričal.

V enakih razmerah se izletniku vzbuja sumnja, da ga ljudstvo smatra za aristokrata in blagruje njegovo srečo.

So pa tudi premožnejši sloji, ki ne poznajo pomanjkanja. Pri teh je zabava na dnevnem redu. Zelo lepo letovišče je hrib Blue Ridge Allegheny Mountain, katerega sem opisal v zadnjem dopisu, z nekoliko zgodo

vine iz leta 1755. Pod vrhom hriba je razkošen Summit hotel. Drugi hotel je pa na drugi strani hriba, proti West Vir-giniji, 20 milj od Uniontowna, z imenom Shady Grove. Tudi

ta hotel je zelo razkošno opremljen in je tukaj vedno polno le-toviščarjev. Okrog hotela so zelene trate z golf igrišči in iz zaraščenega gozda veje hladna sapica.

Pod vznožjem je pa park, prirejen na tak način kot Euclid Beach park v Clevelandu. Tukaj se vrši ravno sedaj plesni kontest in deset parov pleše že neprestano nad mesec dni. Uboge pare! Kato ti kontest-niki izgledajo, ne bom opisoval, vsak si pa lahko misli kakšni so, ker ima po ena skupina le pa vsake tri ali štiri ure po 15 jminut odmora. Meni so se zdeli kot živa bitja brez življenja.

Kot izletnika so me po krivici sodili, da sem bogataš, kar pa z največjo hvaležnostjo odklanjam. Da sem pa mogel točno opazovati vse ondotno življenje, se imam zahvaliti moji nečaki nji Miss Mary Louise Lipar in nečaku Johnny Stephen Lipar, ki sta bila vedno pri volji voziti me okrog z velikim Graham Paige avtomobilom. Dalje se zahvalim moji sestri in njene mu soprogu, Mr. in Mrs. John Lipar in vsem prijateljem, ki so me z veseljem sprejeli. Hvala lepa za prijazen sprejem in postrežbo. Pozdravljeni vsi skupaj in želeč vam boljših časov, ostajam vaš

Steve F. Pirnat.

Tajnost prenosa brezžičnih brzojavk

, Pariz, 21. julija.—Francoski inženir Belin, znani izumitelj na polju brezžične telegraf i je je nedavno francoski akademij znanosti poročal o novem svo jem senzacijonalnem izumu, ki popolnoma zavaruje ta j nost prenosa brezžičnih brzojavk Prenesene brzojavke more sli šati in sprejeti samo prejema lec. Postopek sloni na neke vrste stalnem in menjajočem se sinkroniziranju med pošiljateljem in prejemalcem, kakor tudi na prej dogovorjenih znamenjih. Izum bi se predvsem uporabljal pri prenosu vojaških dokumentov in v diplomatski službi.

Štiri osebe zadušene od plina. Morilec pobegnil?

Royal Oak, Mich., 21. julija. Tu so našli zadušene od plina štiri osebe. Koroner sodi, da jih je nekdo nalašč zadušil in pobegnil.

Pristopajte k domači organizaciji^ k S. D. Z.

Prestopil je za rahel korak ter padel zviška na obraz pred Matij ca in Franco.

Sodniki so vstopili vsi razburjeni. Predsednik senata je za hip osupnil, nato na kratko ukazal, videč Tineta na tleh: "Ne-site ga ven! Pokličite zdravnika!"

Odnesli so ga. Ko se je Tine za hip zavedel, je stal pri njem zdravnik.

"Gospod župnik, mudi se!" je slišal Tine.

In je začutil v roki toplo župnikov© desnico.

"Kes obudi, kes, moj sin!" je trepetal župnik ob njem in solze so mu drle po licu.

Tine je stisnil njegovo roko v odgovor, zagibal ustnice v strašni dušni boli in kakor v daljni dalji zaslišal župnikove besede; "Ego te absolvo. . ." "Kriste, odpusti!" je zaječalo Tinetu, v grlu v zadnjem naporu in je — ugasnil.

župnik mu je čez hip pokrižal neme, napol odprte ustnice ter s sladko ginjenostjo govoril sam vase:

"Kriste usmiljeni, da sem jo le rešil, ovco izgubljeno, večne smrti! Bodi ji usmiljen sodnik!"

Obrnil se je proti vratom in videl tisti hip paznike, ki so pelja-i Matij ca in Franco iz dvorane.

"Domov, domov! Ali ju ne pustijo domov?"

"Ne;" mu je razložil sluga vsevedno, "on je obsojen v smrt na vešalih, ona pa na štirinajst dni zapora zaradi žalitve državnega pravdnika!"

"če je pa nedolžen, če je pa nedolžen! Saj je dokazano, da je nedolžen! Zakaj pa je dokazano, da je.psfjqjzen?" se je hu-doval starec ter se zagnal po hodniku za njima. Toda v nakriž-ju so mu izginili izpred oči. Videl je, da so izginili, hitel je po hodniku dalje, zgreši stopnice in obstal v temi na koncu. Vrnil se je ter ponavljal:

"Saj je nedolžen! Saj je vendar nedolžen!"

In je iskal po hodnikih, zašel na dvorišče, taval po drugih stopnicah nazaj ter slednjič našel paznika, ki mu je pokazal pot na cesto.

Tisti hip je klečal Matijec, na vešala obsojeni, nedolžni Mati-jec, v svoji celici in molil, da drugem delu poslopja pa je ždels Franca predse in mislila nase, mislila na Matijca:

Zakaj ga niso izpustili, ko je nedolžen!"

S čudno zagrenjenostjo in molče so se vračali poslušavci i» priče pozno v noč domov. Nikomur se ni ljubilo govoriti. "Kakor da smo žive pokopali,' 'se j" Oglasil Brne.

"Zdaj pa bo vse iznova!" je tolkžil Gaber Mohorja, "ali niste slišali? Vse se še razčisti, vse se še razčisti!"

"Če enkrat pride nesreča, se je ne otreseš!" je zmajal Mohor z glavo.

Ko je Klančarka stopila v svojo kočo, je našla vrata v izbo od-prta. Na postelji je ležal njen mož oblečen in obut ter strmel v strop. "Miha!"

Mož se ji je blodno zarezal \ obraz: "Ali so ga že obesili! O, da so ga le obesili! Vidiš, Mati-jec, zdaj te ne bo več, zdaj te ne bo več! Zdaj bo mir."

40.

Obravnavo o Kosmačevem umoru so obnovili pred izredno porotno obravnavo. Med Tine-tovimi čevlji so našli še stare Matijčeve čevlje v potrditev, da si je Tine čevlje izposojal. Blaž je opisal Francetovo smrt in otroka sta točno izpovedala, da Matij ec ni udaril, temveč le dvigal Kosmača.

časopisje je bilo vso stvar na dolgo razvleklo. V deželi je za

vrelo ostro prerekanje o pomanjkljivosti kazenskega postopka. In ko je bilo prerekanje že tako na stran poti, da so si očitale posamezne stranke bančne zločine, ki niso imele s stvarjo nobenega stika, je bila napovedana ponovna obravnava. Pričela se je strašna bitka med psihiatri ! Ali je Tine res izvršil zločin, ali ga ni morda proces tako strašno razburil, da je hotel krivdo vzeti nase? Nazadnje so si očitali psihiatri medsebojno nevednost in vsa stvar je grozila, da se bo končala v pravdah radi žaljenja časti.

Toda vse to ni omajalo porotnikov. Soglasno so zanikali Ma-tijčevo krivdo.

Matij ec je nemo gledal okoli sebe ter ni mogel verjeti, ko mu je sluga uslužno segel v roko, rekoč:

"Le pojdite, saj sem zmerom mislil, da ste nedolžni."

Matij ec je zmajal z glavo in se ni mogel prav znajti.

Ali si že kdaj planil iz kleti v jasno solnčno luč? Ali si kaj videl? Oči so te zaščemele in pred seboj si videL samo zelene kolo. barje. Tako se tudi Matijec ni mogel znajti v svobodi.

"Matijec!" je stopila Franca k njemu. "Prost si!"

"Da, sem?" se je zavedel. "Za-hvaljen bodi Bog! Hudo je bilo!" In si je pogladil črno brado, ki mu je bila zrastla v ječi

Šele ko je stopil iz sodne palače, ko je zazrl zelenje pred seboj in mu je planila v oči vroča solnčna luč, ko je zagledal grad nad seboj, ki se mu je zdel, da visi na jasnem nebu, ko je zaslišal ropotanje voz ter mu je na uho udarilo rahtanje avtomobilov, šele takrat se je zgenilo v njem nepopisno, neizrazno čuv-stvo. Snel je klobuk z,glave, zakrilil z rokami v zrak, kakor da hoče plavati od presladkega občutka v duši, ter zavriskal, divje, s čudno nadnaravnim, nečloveškim glasom.

"Matijec!" se je plašno začudila Franca. "Ljudje te gledajo ! Saj nisi pijan!"

"Kaj meni ljudje mar!" je dejal Matijec, nič več oprezni, obzirni Matijec, ki se mu je oko iskrilo od nepopisne si'eče, Matijec, ki mu je občutek neizmerne moči hotel ražgnati prsi. In je spet zavihtel klobuk v zrak in spet zavriskal divje, izzivajoče, presilno in kljubujoče. Kakor da stoji pranaravni človek sredi divje stepe ter ne ve, kako bi po zdravil solnce, to božjo luč, kako bi pozdravil zrak, to biserno morje, kako bi pozdravil zelenje, to sveto pašo očem človeškim. Ne ve, kakšen je pravi po zdrav, ki naj ga pošlje svojemu Stvarniku, pa vpije, vriska, div je, iz polnih prs; ne ve, kako bi pokazal z rokami strašnemu božanstvu, ki vse to daje, da-ga spoštuje, da se mu klanja, da se mu zahvaljuje

"Saj se ti je zmešalo!" je strahom dejala Franca.

"Kaj se mi bo zmešalo! Nič so mi ni zmešalo!"

In je zavriskal tretjič, pogra bil Franco sredi trga okoli pasu jo zavihtel okoli sebe enkrat dvakrat, trikrat, da je lovila sa po kakor otrok. Mežala je od čudne blaženosti in Matijec jo je držal v svojih močnih rokah ka kor punčko.

"Da boš vedela, Franca, kako je!" jo je držal v rokah. "Da boš vedela, kako je v mojem srcu, ti, ki si sedela z mano na zatožni klopi in bila obsojena, ti, uboga Francka naša!"

In se je sklonil pred vsemi do njenega obraza ter na sredi trga, vpričo božjega solnca, pritisnil lice k njej.

"Francka, zdaj te ne bom zaspal!" ji je šepnil vroče na uho.

Izredno dobra letina na Romunskem

Bukarešta, 21. julija. Poljedelski minister Jonescu Sisesti je dal izjavo o letošnji žetvi v Romuniji. Dejal je, da bo najboljša, kar jih je imela Romunija v letih po vojni. Cene žita so sicer nizke, a vlada bo storila vse, da zaščiti koristi poljedelcev. Vlada je ukinila pristojbine na pšenico, mast, olje in les. Reducirala je tudi železniške tarife ter določila po 10,000 levov nagrade za vsak vagon žita, ki je namenjeno v inozemstvo.

MALI OGLASI

Stanovanje

se da v najem, 5 sob, kopališče in furnez, na 1087 Addison Rd. Odda se tudi štiri sobe in kopališče na 1079 E. 64th St., z dole j. Vprašajte na enem ali drugem naslovu. (176)

Stanovanje

se da v najem. Tri sobe. Prav poceni. 981 Addison Rd. (173)

Zahvala

Na tem mestu se prijazno zahvalim vsem mojim prijateljicam, ki so se me spomnile in mi priredile tako lepo surprise party ob priliki moje 50. letnice dne 29. junija. Zahvaljujem se družini Marolt v Collinwodu, ki so se zmislili na party. Zahvaljujem se ženi mojega brata Johani špeh na 61. cesti, ki me je na tako premeten način speljala iz hiše. Zahvaljujem se za darove družini Marolt in sinovom in hčeri Margaret Terbežnik. Nadalje zahvala Margaret Marolt, Rozi Marolt, Annie Marolt in Blažu Marolt, Johani špeh, Mike Ma-roltu ter Frances Marolt in družini Prebil ter Mariji Zabuko-vec. Lepa zahvala možu in mo-. im sinovom. Iskrena zahvala sledečim: Mrs. Theresa Bavec, Mrs. Frances žnidaršič, Mrs.

ranees Judnič, Mrs. Kristina Komin, Mrs. Ana Somrak, Col-inwood, Mrs. Suhadolnik, Col-inw,opd> Mrs. Rose Zupančič* Mrs. Mary Cevka, Miss Rose Zgonc, Mrs. Mary Budič, Mrs. Mary Mišmaš, Mr. John N. Mayer, Miss Mary Kalister in Mrs. Mary Novak. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.

Margaret Marolt, E. 71st St.

Naprodaj je

liša, cena $4,600. Ima 6 sob, kopališče, furnez, klet. Stanovanjska soba preko pročelja. Velik lot. St. Clair in 128. cesta. Takoj $1,000. Vprašajte pri

McKenna,

1383 E. 55th St. Tel. HEnderson 5282.

Hiša naprodaj

za dve družini, 11 sob, 2 furne-za, 2 kopališča. Hiša je v zelo dobrem stanju in v lepi okolici. Cena je jako zmerna. Vprašajte na 6608 Bonna Ave., zgorej.

(173)

Candy store

naprodaj. Dela izvrsten promet. Prodati se mora radi odhoda na farme. Je v bližini šole in v sredini slovenske naselbine. Naslov dobite v uradu tega lista.

(Jul. 17. 18. 22. 23. 24.)

Stanovanja

se oddajo na 6737 St. Clair Ave. po jako nizki ceni. Stanovanja imajo po tri sobe. Več se po-zve na 6925 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4736.

(Jul. 16. 18. 22. 25. 29.)

Izdeluje obleke

Slovenska šivilja se priporoča Slovenkam za izdelavo dobrih oblek po najnižji ceni. 6026 St. Clair Ave., suite No. 2. (172)

'Pojdi, Matijec, pojdi!" je prosila Franca, vsa drgetajoča od nepopisne sreče in strahu, da se mu utegne zmešati*od prevelikega veselja.

"Matijec, Matijec, pa vpričo mene, kar vpričo mene! Franca še žaluje. V cerkev pojdi!" se je hudoval stari župnik.

(Dalje prihodnjič).

OGLEJTE SI

novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer.

(©)

AMERIŠKA DOMOVINA, TOY 22D, 1931

i.M

HENRIK 8IENKIEWICZ

POTOP

lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE

Olenka se je po Tavrogov tudi vsa prersdila. . . Tam jo je morila negotova usoda, tu v gozdnih globinah pa se je čutila varnejšo. Zdravi zrak ji je vračal sile. Pogled na vojake, orožje, kretanje in taborski šum so delovali kakor balzam na njeno izmučeno dušo. Tudi njej je bil vojaški pohod prijeten, toda slučajne nevarnosti je niso niti najmanj strašile, saj se je pretakala po njenih žilah viteška kri. Ker se je manj kazala vojakom, ker ni hotela jezditi pred vrstami, je vzbujala tudi manj pozornosti. Toda zato je uživala splošno spoštovanj«?.

Šli so po gozdih, goščavah, če-sto so pošiljali pred seboj izvid-ne oddelke in so šele sedmega dne že v pozni noči dospeli v Lu-bič, ki je ležal na skrajni meji lavdanske okolice ter tvoril nekaka vrata vanjo. Konji so bili tega dne tako utrujeni, da ni bilo mogoče kljub Olenkinim ugovorom nadaljevati potovanja, zato je mečnik prepovedal Olen-ki nasprotovati in je odkazal partiji prenočišče. Sam se je z dekletoma nastanil v dvoru, ker je bilo megleno in zelo hladno vreme. Po čudnem naključju dvor ni bil zažgan. Sovražnik mu je najbrž prizanesel po naročilu kneza Januša Radzivila zato, ker je bil Kmitičev; dasi je knez pozneje izvedel, da ga je gospod Andrej zapustil, je pozabil ali pa ni imel več časa izdati nova povelja. Olenka je stopila s strašnimi občutki bolesti in bridkosti pod to streho. Pozna-la je tukaj vsak kot, in skoraj vsak jo je vezel na kak spomin. Evo pred njo jedilna dvorana, okrašena s portreti Bilevičev in z lobanjami gozdnih živali. Od krogel razbite lobanje še vise na žebljih, od sabelj poškodovani portreti gledajo strogo s sten, kakor bi hoteli govoriti; "Glej, dekle, glej, naša vnukinja, on je s svojo svetoskrunsko roko pose kal podobe naših pozemeljskih teles, ki že davno spe v grobeh."

Olenka je čutila, da ne zatisne očesa v tem oskrunjenem domu. Zdelo se ji je, da še žive v temnih kotih teh dvoran sence strašnih tovarišev, bruhajoče ogenj iz nozdrvi. In kako naglo je prehajal ta človek, ki ga je ona tako ljubila, od svojevoljnosti do prestopka, od prestopka do čim-dalje večjih zločinov, od poškodbe portretov do razuzdanosti, t>d požiga Upite, kako je njo samo ugrabi v Vodoktah, kako je služil Radzivilu, postal izdajalec in obljubil, da dvigne roko na kralja, očeta vse ljudovlade. . .

Noč je bežala, a spanec ni zaprl oči nesrečni Olenki. Vse rane njene duše so se obnovile v njej in jo začele bolestno peči. Rdečica sramu je žgala njeni lici, oči niso pretakale solza v tem hipu, toda njeno srce je prevzela tako neizmerna žalost, da ni mogla najti prostora v njem.

Po čem je žalovala? Po tem, kar bi lahko bilo, če bi bil on drugačen, če bi pri svoji naravi, divjosti in svojevoljnosti imel vsaj pošteno srce, če bi bila kaka meja, katere ne bi mogel prestopiti. Saj bi njeno srce toliko odpustilo!

Opazila je muko svoje tovari-šice Anuša in razumela je njen vzrok, ker ji je bil že vse povedal stari mečnik. Ker je imela dobro srce, je pristopila k Olenki, jo objela okrog vratu in dejala:

"Olenka, ti se v tem dvomu viješ od bolesti!"

Olenka izpočetka ni hotela nič govoriti, začela se je tresti po vsem telesu, a naposled se ji je izvil iz prsi grozen, obupen jok. Prijela je Anušo krčevito za ro-

(Nadoltevanle)

odhodu iz ko, naslonila svojo jasno glavo na njeno ramo in jok jo je trgal kakor vihar grm.

Anuša je morala dolgo čakati, preden je minilo, naposled pa, ko se je Olenka nekoliko pomirila, je rekla tiho:

"Olenka, moliva zanj." Ona pa je z obema rokama zakrila oči.

"Ne morem!" je rekla s težavo.

In čez hip si je mrzlično popravila na tilnik lase, ki so ji bili padli na senci, in je začela govoriti s pritajenim glasom: "Vidiš, ne morem ... Ti si srečna! Tvoj Babinič je pošten — slaven. . . pred Bogom in domovino. Ti si srečna. Jaz si ne upam niti moliti. Tu je povsod človeška kri. . . pogorišče! če ji vsaj ne bil izdal domovine! če bi se vsaj ne bil ponudil prodati kralja! Jaz sem mu že vse odpustila, ker sem ga ljubila iz vsega srca. . . Toda sedaj ne morem. O usmiljeni Bog, ne morem ! Hotela, bi umreti in da bi on ne živel več!" Nato Anuša:

"Za vsako dušo smemo moliti, ker je Bog usmiljenejši kakor ljudje in ve vzroke, ki jih ljudje često ne vedo."

Po teh besedah je pokleknila k molitvi, Olenka pa se je vrgla z obrazom na tla in preležala tako do ranega jutra.

Drugi dan se je razširila po okolici novica, da je gospod mečnik Bilevič na Lavdi. Na to vest ga je prišlo pozdravljat vse, kar je bilo živega. Iz bližnjih gozdov so prihajali uveli starci in žene z otroci. Dve leti že ni nihče ne sejal, ne oral po teh naselbinah. Same naselbine so bile deloma požgane in zapuščene. Ljudje so živeli po gozdovih. Krepki možje so šli z gospodom Volodijovskim ali pa k različnim partijam, le dečki so opravljali in branili živino, ki je še ostala, in dobro hranili, toda pod varstvom puščav.

Pozdravljali so torej mečnika kot rešitelja s solzami radosti očeh, zakaj tem preprostim ljudem se je zdelo, da mora biti že konec vojne in porazov, ako je prišel mečnik in se vrnila gospodična v rojstno gnezdo. In res so se začeli takoj vračati na pristave in goniti napol divjo živino iz najglobljih step.

Šved je so res sedeli zavarovani za okopi v Poniviežu, toda spričo mečnikove moči in drugih partij, katere so v šili lahko priklicali, se niso več brigali zanje.

Gospod mečnik je celo nameraval udariti na Ponievež, da bi okolico popolnoma očistil. Čakal je samo, da bi se še več ljudi zbralo pod njegovim praporom. Hotel je zlasti, da bi imela njegova pehota dovolj pušk, ki so jih imeli v velikem številu skrite v gozdovih, medtem pa se je ogledoval po okolici, jezdeč od vasice do vasice.

Toda pogled na pogorišča in opustošenje je bil žalosten; prebivalstvo je bilo do polovice po-morjeno, a vsi moški, od starcev do dečkov, so imeli na povelje polkovnika Rossyja odsekane roke.

Tako je vojna strašno teptala to okolico, take so bile posledice izdaje kneza Januša Radzivila.

Toda preden je dovršil mečnik svoj ogled in postavil svoje prapore pehote, so dospele iznova vesele in obenem strašne novice, ki so se razširile od koče do koče.

Jurij Bilevič, ki je bil odšel z iflalim oddelkom na poizvedovanje in nalovil nekoliko Švedov, je prvi izvedel o bitki pri Prost-kah. Potem so prihajale vesti o posameznostih, a tako čudovi

tih, da je bilo vse podobno bajkam.

"Gospod Gosievski," so ponavljali, "je pobil grofa Waldeka, Izraela in kneza Boguslava. . . Vojska je popolnoma pobita, a vojskovodje so ujeti. Vse Prusko gori v enem samem ognju!"

Nekoliko tednov pozneje so začela človeška usta ponavljati še eno grozno ime: ime Babini-ča.

"Babinič je glavno pripomogel k zmagi pod Prostkami," so govorili po vsej žmudži. "Babinič je kneza Boguslava z lastno roko potolkel in ujel." In dalje:

"Babinič požiga elektorsko Prusijo, gre kakor smrt proti žmudži, mori ter zapušča samo zemljo in nebo!" Naposled pa:

"Babinič je zažgal Tayrpge. Sakovič je zbežal pred njim ter se skriva po gozdovih."

Poslednji dogodek se je pripetil preveč blizu, da bi. se mog-o dolgo časa dvomiti o njem. In res se je novica izkazala za popolnoma resnično.

Anuša Borzobohata je živela ves čas, ko so prihajale te vesti, kakor bi bila zmedena, zdaj se je smejala, zdaj jokala, cepetala z nogami, če ni kdo verjel, in ponavljala vsem, če so hoteli poslušati ali ne:

"Jaz poznam gospoda Babini-ča! On me je pripeljal iz Za-mostja h gospodu Sapiehi. To je največji vojskovodja na svetu. Ne vem, če mu je celo gospod čarnecki kos. Služeč pod gospodom Sapieho, je kneza na prvi vojni popolnoma potolkel. On ga je in nihče drugi, o tem sem prepričana, pod Prostkami pobil. On že pokaže gospodu Sa koviču in še desetim takim, kakor je Sakovič! A Švede pomeče v enem mesecu iz vse žmiidže!"

In njene trditve šo se začele kmalu uresničevati. Ni bilo nobenega dvoma več, da je grozni bojevnik, imenovan Babinič, blizu, da se je pomaknil od Tavrogov v globino dčžtelfe".

Pod Kotlinami je pobil polkovnika Baldona in posekal njegov oddelek do zadnjega moža. Pod Vorniami je posekal švedsko pehoto, ki se je umikala pred njim v Telšo, pri Telši si je pridobil večjo zmago nad polkovnikom Normanom in Hudenskioldom; v bitki je Hudenskiold padel, a Norman se z ostanki svoje vojske ni ustavil prej nego v Zago-rah, ob sami žmudski meji.

Iz Telše je krenil Babinič proti Kuršanom, podeč pred seboj manjše švedske oddelke, ki so se s silo skrivali pred njim pod krila večjih posadk.

Od Tavrogov in Polenge, pa do Birže in Wilkomierza je odmevalo zmagalčevo ime. Pripovedovali so o grozovitostih, ki si jih je dovolil nad Švedi; pravili so, da narašča njegova vojska, ki je bila izpočetka sestavljena iz nevelikega čambula Tatar j ev in dobrovoljskega praporčka, od dne do dne, zakaj vse, kar je živega, beži k njemu, vse partije se mu pridružujejo, on pa jih uklepa v železno.disciplino i'n jih vodi proti sovražniku.

Misli so bile tako zajete ? njegovimi zmagami, da je šla novica o parazu, ki ga je prizadejal Steinbock Gosievskemu pri Fili-povcu, skoraj brez odmeva mimo vseh. Babinič jim je bil bližji in za Babiniča so se bolj zanimali.

Anuša je vsak dan prosila gospoda mečnika, naj se tudi on pridruži slavnemu bojevniku, v čemer jo je podpirala tudi Olenka. Silili so tudi vsi oficirji in šlahta, katero je podžigala radovednost.

Toda stvar ni bila tako lahka Prvič je bil Babinič na drugi strani; drugič pa je često izginil, da po cele tedne ni bilo slišati o njem in se je zopet pojavil z novico o novi zmagi; tretjič so vsi oddelki in posadke švedske iz mest in mestec, skrivajoč se pred njim, zastavile v velikih tro-pah pot; naposled se je za Rosi-enjem pojavil znaten Sakovičev oddelek, o katerem sb pripovedo

vali; da strašno uničuje,vse pred seboj,,da z velikimi mukami mori ljudi in povprašuje po Bilevi-če\ii partiji.

Mečnik ne le da ni mogel odriniti k Babiniču, marveč se je tudi bal, če mu ne utegne še celo v okolici Lavde v kratkem postati pretesno.

Ker torej sam ni vedel, kaj mu je početi, se je zaupal Juriju Bileviču, da se namerava umakniti proti vzhodu v Rogovske gozdove. Jurij je takoj izblebe-tal novico Anuši, a ta je šla takoj k mečniku.

"Ljubi striček,' mu je rekla, (tako ga je namreč vedno imenovala, kadar je hotela kaj doseči pri njem), "slišala sem, da nameravamo bežati. Ali ni to sramota za tako znamenitega vojaka, da beži že na samo vest o sovražniku?"

"Gospodična, ti pa moraš v vse vtakniti svoj. nosek!" je odgovoril v zadregi mečnik. "To ni tvoja stvar!" •:

"Dobro, le umaknite se. vi, a jaz ostanem tu!"

"Da te Sakovič ujame, potem boš pa imela!"

"Sakovič me ne ujamle, ker me ubrani gospod Babinič."

Baš bo ved«l, kje se ti nahajaš. Saj sem že enkrat povedal, da ne moremo k njemu."

"Toda on more priti k nam Jaz sem njegova znanka; če bi mu le mogla poslati pismo, pa sem gotova, da pride sem, prej pa bi pobil Sakoviča. On me je malo ljubil, torej mi tudi ne odreče pomoči."

"A kdo si bo upal odnesti ta list?"

"Vsak kmet ga lahko odnese.'

"Na vsak način ne bo to brez koristi. Olenka ima bister razum, pa tudi tebi ga ne manjka Tudi če bi se morali med tem pred premočjo umakniti v goz dove, bo vseeno dobro, da pride Babinič v to stran, ker se na ta način prej združimo ž njim. Poizkusi, gospodična! Poslanci se najdejo in zanesljivi ljudje."

Razveseljeita Anuša je začela tako dobro poizkušati, da je še isti dan našla dva poslanca, a ne kmeta, marveč Jurija Bileviča in Brauna. Oba sta imela vzeti s seboj pismi enake vsebine, da bi ga v vsakem slučaju mogel ta ali oni izročiti Babiniču. S samim pismom je imela Anuša več sitnosti, a naposled je napisala sledeče besede:

"V najskrajnejšem stanju ti pišem, gospod, če se me spominjaš, da bi mi prišel na pomoč. Le vsled tvoje vdanosti, ki si mi jo izkazoval na poti iz Zamostja, se drznem pričakovati, da me ne zapustiš v nesreči. Nahajam se v partiji gospoda Bileviča, mečnika rosienskega, ki mi je ponudil pribežališče," ker sem izpeljala njegovo sorodnico, gospodično Bilevičevo, iz tavroškega jet-ništva. I njega i naju obe oblega cd vseh strani sovražnik, a posebno švedje in neki gohpod Sakovič, pred čigar grešno nasilnostjo sem morala bežati in iskati zavetja v taboru. Vem, da me nisi ljubil, gospod, dasi Bog ve, da ti nisem storila nič hudega, a ti želela in ti želim vsega dobrega iz vsega srca. Pa četudi me ne ljubiš, reši ubogo siroto iz groznih sovražnikovih rok, a Bog ti to stokrat poplača in jaz bom molila zate, gospod, ki te danes imenujem le dobrega varuha, potem pa te bom imenovala svojega rešitelja do svoje smrti."

(Dalje prihodnjič.)

telllllM^

ČISTILNA RAZPRODAJA

SAMO TRI DNI

V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO

OBLEKE:

Obleke za v nedeljo zvečer, vredne do $16.50, sedaj

$3.95 in $6.95

Bele in pisane športne obleke, na razprodaji po

r < $1.95, $3.95 in $6.95

Obleke za žene, mere 36 do 58, po $1.95, $3.95 in $6.95

Svilene nogavice, full fashioned, 39c par, 2 para za 75c

Svileni, barvasti brassieres, vredni $1.50, sedaj samo

50c in 75c

Kimone in beach robes, po $1.00

V zalogi tudi posebno velike mere

Razprodaja vse zaloge "soiled" oblek za party, po $1.95

Grdina Shoppe,

6111 St. Clair Avenue

CLEVELAND, O.

s

RED STAR MALT SYRUP NAPREDUJE

Ali vi upoštevate boljši in pristni ječmenov okus? Močnejšo domačo pijačo?

Kupite ali naročite ta produkt pri vašem trgovcu ali pri

FRANK LAURIČ

15601 Holmes Ave

OGLEJTE SI

novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer.

Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.

HARRY F.

GUENTHER

16159 ST. CLAIR AVE. corner Holmes Ave.

Slovencem dobro poznana lekarna, kjer dobite vedno najboljša zdravila.

;! Imamo 30 let izkušnje!

ftWWWWWMWHWVMWWV

Frank V. Opaskar

ODVETNIK

1119 HIPPODROME BLDG. j; , MAin 3785

Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na 'j iE. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W

DEVET evropskih zeliSč je naravno »dravilo na vse neprililie želodca, pn tudi a glavobol, zaprtje, kaSelj, prehlad, nervoznost, brezspanje, nevraitfljo, revmatizem, izuubo apetl-ta, bolečine v hrbtu in razne koine bolezni. Cena $1.00.

Kominova lekarna

PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU

6430 St. Clair Ave.

vogal Addison Rd. nasproti S. N. Doma.

LED IN PREMOG

TOČNA POSTREŽBA

JOSEPH KERN

SLOVENSKI RAZVAŽALEO LEDU IN PREMOGA

1191 E. 167th St. Pokličite! KEnmore 4381

Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.

Pazite na svoje zdravje!

Priporočamo vam naš znameniti in edino pristni

GINGER BEER

Ni bolj zdrave in za želodec priporočljivejše pijače

Človek nikdar dovlj ne pazi na svoje zdravje. Kadar ste žejni, izpite polagoma eno steklenico naše LIMONADE, MALINOVCA ali SODE — in videli boste, kako vas bo.osvežila in poživila. Ni boljše pijače od teh. Poskusite!

Zdravje je najv.ečji zaklad na svetu. Kadar ga izgubite,

f .....k, 'i.,.,;..

tedaj šele veste, kaj ste izgubili. Priporočamo vam, da

pijete vedno počasi, in le najboljše mehke pijače in ostali

boste zdravi - - - - -

Povsod in vedno zahtevajte v korist vašega zdravja samo pijače, qi jih izdeluje ------

THE

Double Eagle Bohung Co.

IZDELOVALCI FINIH MEHKIH PIJAČ

6517 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4629

JOHN POTOKAR, lastnik.

A. F. Svetek Co.

POGREBNI ZAVOD

478 East 152d St. 15222 Saranac Rd.

KEnmore 2016 GLenville 5751

AMBULANCA NA RAZPOLAGO VSAK ČAS

«

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh