logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti Karmen Kenda-Jez CERKLJANSKO NARECJE Teoreticni model dialektoloskega raziskovanja na zgledu besedisca in glasoslovja Doktorska disertacija Mentor: akad. prof. dr. Tine Logar Ljubljana 2002 Gabrijelu Petemelju v spomin (1910-2001) Vsebina Uvod...........................................................................................................................................9 I Metodologija slovenskih dialektoloskih raziskav V luci razvoja sodobne dialektologije....................................................................................11 1 Razpotja sodobne dialektologije......................................................................................................................11 1.1 Tradicionalna stner.........................................................................................................................................12 1.1.1 Strukturalizem...............................................................................................................................................13 1.1.2 Slovenske razmere.........................................................................................................................................14 1.2 Alternativna stner............................................................................................................................................23 1.3 . Povzetek..........................................................................................................................................................24 2 Mitologija tradicionalne dialektologije...........................................................................................................26 2.1 Izumiranje nareâij...........................................................................................................................................26 2.1.1 Slovenske razmere.........................................................................................................................................30 2.2 Cistonareëje....................................................................................................................................................31 2.2.1 Jezikovnozvrstno eist jezikovni razlicek........................................................................................................31 2.2.2 Jezikovnorazvojno eist jezikovni razlicek......................................................................................................32 2.3 Idealnigovorec................................................................................................................................................33 2.3.1 Slovenske razmere.........................................................................................................................................35 2.3.2 Struktur a informantov...................................................................................................................................39 2.3.2.1 Starost informantov....................................................................................................................................42 2.3.2.2 Socialni polozai..........................................................................................................................................46 2.3.2.3 Avtohtonost in stalnost bivania v domaCem kraju.....................................................................................49 2.3.2.4 SEsi............................................................................................................................................................50 2.3.3 Povzetek........................................................................................................................................................51 3 Dialektologija in sociolingvistika.....................................................................................................................53 3.1 AnglosaSki model............................................................................................................................................53 3.2 CeSkimodel.....................................................................................................................................................54 3.3 Slovenske razmere...........................................................................................................................................56 II Metodoloski okvir raziskave.............................................................................................59 1 Opredelitev predmeta obravnave....................................................................................................................59 1.1 Nareëje............................................................................................................................................................60 1.1.1 Parameter zemljepisne omejenosti................................................................................................................60 1.1.2 Parameter funkcijske omejenosti..................................................................................................................61 1.1.3 Parameter druzbenoplastne omejenosti........................................................................................................61 1.1.3.1 Klasicna diaIektolo§ka shema....................................................................................................................62 1.1.3.2 Alternativna shema....................................................................................................................................63 1.1.3.3 Slovenske (in cerklianske") iezikovnozvrstne razmere...............................................................................65 1.2. Nareëna beseda..............................................................................................................................................71 1.2.1 Atomisticni model.........................................................................................................................................71 1.2.2 Strukturalni model........................................................................................................................................72 1.3 Vrste nareânih slovarjev.................................................................................................................................73 1.3.1 Slovenski narecni slovarji.............................................................................................................................75 2 Izbira temeljnega postopka za pridobitev gradiva........................................................................................77 2.1 Viri za slovarsko gradivo................................................................................................................................78 2.2 Nacinipridobivanja slovarskega gradiva.......................................................................................................80 2.2.1 Zbiranje gradiva z vprasalnicami.................................................................................................................81 2.2.1.1 Tematska selektivnost................................................................................................................................82 2.2.1.2 Besednovrstna selektivnost........................................................................................................................83 2.2.1.3 Sobesedilna selektivnost............................................................................................................................84 2.2.2 Izpis besedja iz transkribiranih narecnih besedil.........................................................................................85 2.2.2.1 SociolingvistiCna oblika interviuia.............................................................................................................85 2.2.3 Nacrt zbiranja gradiva za zbirko osrednjecerkljanskega besedja................................................................87 2.3 Raziskovalec nareëja - sestavljalec slovarja..................................................................................................89 2.4 Izbor najprimernejSih izpraSevancev..............................................................................................................92 III Glasoslovje.........................................................................................................................95 1 Inventar..............................................................................................................................95 1.1 Samoglasniki.................................................................................................................................................95 1.1.1 Dolgi samoglasniki................................................................................................................................95 1.1.2 Kratki samoglasniki...............................................................................................................................95 1.1.2.1 Naglaâeni................................................................................................................................................95 1.1.2.2Nenaglaseni...........................................................................................................................................95 1.1.2.2.1 Vzglasni..................................................................................................................................................96 1.1.2.2.2 Prednaglasni............................................................................................................................................96 1.1.2.2.3 Ponaglasni...............................................................................................................................................96 1.1.2.2.4 Izglasni....................................................................................................................................................96 1.1.2.3 Zlogotvorni zvoôniki..........................................................................................................................96 1.2 SOGLASNIKI......................................................................................................................................................96 1.2.1 Zvoéniki.....................................................................................................................................................96 1.2.2 Nezvoôniki................................................................................................................................................96 1.3 PROZODIJA........................................................................................................................................................97 2 Distribucija........................................................................................................................97 2.1 Samoglasniki.................................................................................................................................................97 2.1.1 Dolgi samoglasniki................................................................................................................................97 2.1.2 Kratki samoglasniki...............................................................................................................................97 2.1.3 Zlogotvorni zvoöniki.............................................................................................................................98 2.2 Soglasniki......................................................................................................................................................98 2.2.1 Zvoôniki.....................................................................................................................................................98 2.2.2 NezvoCniki................................................................................................................................................98 2.2.3 Soglasniski sklopi..................................................................................................................................99 2.2.3.1 Vzglasni...................................................................................................................................................100 (a) Dvodelni sklopi..............................................................................................................................................100 (b) Tridelni sklopi................................................................................................................................................103 (c) Stiridelni sklopi..............................................................................................................................................105 2.2.3.2 Izglasni.....................................................................................................................................................106 (a) Dvodelni sklopi..............................................................................................................................................106 (b) Tridelni sklopi................................................................................................................................................108 (c) Stiridelni sklopi..............................................................................................................................................111 2.2.3.3 MedsamoglasniSki....................................................................................................................................112 (a) Dvodelni sklopi..............................................................................................................................................112 (b) Tridelni sklopi................................................................................................................................................117 (c) Stiridelni sklopi..............................................................................................................................................121 2.2.3.4 Sklopi na meji dveh besednih enot..........................................................................................................123 2.3 PROZODIJA......................................................................................................................................................124 3IZVOR..................................................................................................................................125 3.1 Samoglasniki...............................................................................................................................................125 3.1.1 Dolgi samoglasniki..............................................................................................................................125 3.1.2 Kratki samoglasniki.............................................................................................................................129 3.1.2.1 Naglaäeni samoglasniki...........................................................................................................................129 3.1.2.2 Nenaglaseni samoglasniki........................................................................................................................132 3.1.3 Zlogotvorni zvocniki...........................................................................................................................139 3.2 soglasniki....................................................................................................................................................139 3.2.1 Zvoôniki...................................................................................................................................................139 3.2.2 Nezvoôniki..............................................................................................................................................144 3.3 PROZODIJA......................................................................................................................................................146 4 IZGUBA GLASOV.................................................................................................................. 147 4.1 SAMOGLASNIKI...............................................................................................................................................147 4.2 SOGLASNIKI....................................................................................................................................................151 4.2.1 ZvoCniki...................................................................................................................................................151 4.2.2 Nezvoôniki..............................................................................................................................................152 5 Drugi pojavi.....................................................................................................................153 5.1 Diferenciacija.................. 5.2 Disimilacua...................... 5.3 PREKOZLOZNA ASIMILACIJA. 5.4 Metateza.......................... 5.5 Sekundarni CiLASOVI......... 6 Razno.......................... ..153 ..154 ..154 ..155 ..155 156 IV Besedisce.......................................... 1 Ustroj geselsko urejenega gradiva................ 1.1 Poskusna slovarska razUcica....................... 2 Povrstitev in oblikovanje iztocnic................. 2.1 Nacela z,a poknjizenje................................. l.l.Podiztocnice................................................ 2.3 Kazalke....................................................... 2.4 Vodilke........................................................ 3 Sestava gesla.................................................. 3.1 Glava........................................................... 3 .2 Oblikovni razdelek.......................................................................... 3 .3 Razlagalno-ponazarjalni razdelek.................................................. 3.3.1 Pomenska razlaga........................................................................ 3.3.2 Ponazarjalni zgledi...................................................................... 4 Oznacevalniki................................................................................... 5 Dokumentarni razdelek................................................................... 6 Leksikonski/endklopedicni podatki................................................ 7 Seznami krajsav in oznacevalnikov................................................. 7.1 Kratice raziskovalnih tock.............................................................. 7.2 Kratice informantov in informatorjev............................................. 7.3 Oznacevalniki................................................................................. 7.4 Slovnicne oznake........................................................................... 7.5. Znaki in simboli........................................................................... 7.6 Kratice in krajsave slovarskih del iz dokumentarnega razdelka..... 7.7 Pomozna literatura......................................................................... 8 Slovar osrednjecerkljanskega narecja (A-K): Poskusna razlicica A......................!................................................................................... B.......................................................................................................... C.......................................................................................................... C.......................................................................................................... D.......................................................................................................... E......................................................................................................... F.......................................................................................................... G......................................................................................................... H......................................................................................................... 1........................................................................................................... K.......................................................................................................... .159 ...159 ...160 ...161 ...161 ...162 ...162 ...163 ...163 ...163 ...163 ...164 ...164 ...165 ...168 ...170 ...171 ...172 ...172 ...172 ...175 ...175 ...175 ...176 ...177 ...179 .... *1 .... *5 ...*27 ...*38 ...*46 ...*70 ...*79 ...*97 .*103 .*109 .*117 5 Povzetek Viri in literatura...... 181 183 Prilogi: Zemljevid raziskovanega obmocja Glavne raziskovalne tocke in priblizna meja cerkljanskega narecja (po lAS 3.0) OUvod Cerkljansko rovtarsko narecje sodi med slovenska narecja z najdaljsim izrocilom narecnih raziskav. Njegovemu glasovnemu ustroju in posebnostim narecnega besedja so se posvecali dialektologi Jan Baudouin de Courtenay (1884, 1885), Karel Strekelj (1892),' Tine Logar (Gorenja Trebusa - SLA 164 (1962); Sebrelje - SLA 165 (1951); Cerkno - SLA 166 (1951); Otalez, SLA (1955)) in Jakob Rigler (1981), jezikovno podobo pa dopolnjuje se gradivo diplomskih nalog, ki so nastale v seminarju Tineta Logarja (Mocnik 1959/60; Pavsic 1960; Bric-Makuc 1982; Kenda-Jez 1987), Poznavanje osnovnih stnakturnih lastnosti narecja in obravnava vprasanj, ki so se odpirala ob dosedanjem popisu in razclembi (prim. npr. Rigler 1981: 68, 71; Steenwijk 1994: 583-584), sta pobudila premislek o ustreznosti uveljavljenih postopkov za pridobivanje gradiva, zlasti pri zasledovanju tistih narecnih pojavov, ki ze v 19. st. ne izpricujejo enotnosti. Vprasalnica za Slovenski lingvisticni atlas (ali kak njen del) je se danes temeljno pomagalo pri vecini monografskih raziskav slovenskih narecij, ceprav spoznanja o njeni omejeni uporabnosti za ta namen izvirajo z zacetka slovenskih jezikovnogeografskih raziskav (Kolaric 1954: 188; Rigler, Arhiv 22-350/54; Logar 1962/63: 2; Logar 1963: 405; Logar 1991: 75). Z razvojem snemalne tehnike so se kot drugotni vir postopoma uveljavljali zapisi narecnih besedil, najprej kot ponazorilo jezikoslovne obravnave, pozneje pa kot neposredno uporabljeno (dopolnilno) gradivo. Neposredna uporaba narecnih besedil za jezikovno razclembo omogoca precej podrobnejsi popis narecnega inventarja kot delo z vprasalnicami, obenem pa odpira vrsto metodoloskih vprasanj, ki so povezana z razmerjem med jezikom in govorom (langue in parole), zlasti vprasanje upostevanja veczvrstnosti govora in dolocanja diahrone, diatopicne, diastraticne in diafazicne vrednosti posameznih jezikovnih prvin. Ohranitev podatkov o sobesedilni vrednosti posameznih izbesedilnih prvin je zato temeljnega pomena za verodostojnost razclembe. Izhodiscno vprasanje te raziskave je bilo, kako na podlagi besedilnega gradiva zasnovati narecno gradivsko zbirko, ki bo zaradi svoje opremljenosti z ustreznimi podatki uporabna tako za temeljne narecne raziskave - za klasicni sinhrono-diahroni popis - kot za nadaljnje jezikovnogeografske, sociolingvisticne, etnolingvisticne in etnoloske raziskave, in Izsledkov svojih raziskav zal ni nikoli v ccloti objavil (Kenda-Jcz 1999d: 145), kaksen naj bo njen ustroj, da bo mogoce za posamezne raziskave iz nje cim bolj preprosto crpati cim vec sistemsko urejenih podatkov. Podatkovna zbirka je zacela nastajati na zacetku devetdesetih let v programu Steve Primoza Jakopina. Novejse, za DOS in Okna prilagojene razlicice tega programa (Eva) v Sloveniji so se zdaj edino primerno orodje za delo z narecnimi podatkovnimi zbirkami. Takratna zmogljivost racunalnikov je ze vnaprej izlocila moznost sestave podatkovne zbirke, ki bi V celoti temeljila na besedilnih konkordancah. Vendar je zaradi dolgotrajnosti transkribiranja narecnih besedil tudi v tem desetletju tako rekoc nemogoce, da bi en sam raziskovalec v kratkem casu oblikoval korpus, ki bi bil dovolj reprezentativen in bi omogocal relevantne izsledke. Sodobne raziskave te vrste so v glavnem dologorocni projekti in plod povezave razlicnih metodoloskih postopkov, vsekakor pa skupinsko delo. Zahvaljujem se vsem, ki so mi bili v pomoc pri nastajanju tega delà: svojemu mentorju, akad. prof. dr. Tinetu Logarju, ki je usmerjal moje prve korake v dialektoloskih raziskavah; sodelavcem, clanom Dialektoloske sekcije Insituta za slovenski jezik Frana Ramovsa, zlasti dr. Petru Weissu, ki je poskrbel za tehnicno preureditev in prelom slovarskega delà disertacije s programom Steve dr. Primoza Jakopina in bil vedno pripravljen za pogovor o spornih vprasanjih, kolegom iz delovne skupine za Slovanski lingvisticni atlas (OLA), ki so me spodbujali in oskrbovali z literaturo, ter Cerkljanom, vsem svojim informantom in informatorjem, prof. Slavici Bric-Makuc za zacetne nasvete, etnologinji Ivani Leskovec, ki mi je odstopila del svojega raziskovalnega gradiva, zlasti pa ge. Ani Stucin, ki mi je pomagala navezovati stike, me vseskozi opozarjala na cerkljanske posebnosti in me med terenskimi raziskavami tudi sprejela na svoj dom. I Metodologija slovenskih dialektoloskih raziskav v luci razvoja sodobne dialektologije 1 Razpotja sodobne dialektologije. Raziskovalna omejitev na popis geneticno »cistih« in cim bolj arhaicnih govorjenih jezikovnih razlickov, oprta na izhodiscno zavezanost zgodovinskemu jezikoslovju, je tvorila metodolosko jedro celinske evropske dialektologije tudi na zacetku druge polovice 20. st. in pomembno vplivala na njen nadaljnji razvoj. V obdobju, ko se je tezisce jezikoslovne misli dokoncno prevesilo iz diahronije v sinhronijo, iz pozitivizma 19. st. v antipozitivizem novih jezikoslovnih smeri (Coseriu 1992: 65), spremenjene jezikovnozvrstne razmere v industrijski druzbi zahodnoevropskih drzav pa so (vsaj na prvi pogled) zmanjsevale reprezentativnost izsledkov klasicnih empiricnih dialektoloskih raziskav, torej njihov pomen za prikaz sinhronega stanja v posameznih jezikih, se je namrec zdelo, da je tako zasnovana dialektologija kot jezikoslovna disciplina ze izrabila svoje zmoznosti. O krizi dialektologije (Goebl 1976; Mazur 1990: 144) in njenem teoreticno-metodoloskem zastoju so od sestdesetih let 20. st. dalje pisali in razpravljali predvsem pri narodih z mocno razvito klasicno dialektologijo in ze izdelanimi temeljnimi (strukturnimi in jezikovnogeografskimi) popisi narecnega stanja. Iskanje novih razvojnih pobud, s katerimi bi presegli kopicenje podatkov o posameznih narecnih idiomih, preprecili dotedanjo gradivsko prenasicenost in omogocili sintezo izsledkov na visji ravni, je privedlo do razcepa dialektologije na dve smeri: (a) tradicionalno, ki se je ob nespremenjenih raziskovalnih izhodiscih in enakem jezikovnem korpusu posvetila predvsem moznostim uporabe sodobnih nacinov jezikoslovne razclembe in novi (racunalniski) tehnologiji obdelave podatkov - inovativnost evropske dialektologije se pri tem kaze zlasti v strukturalni lingvisticni geografiji, v razvoju novih vrst glasovnih (razvojnih, izvornih, razmernih, distribucijskih, inventarnih, prim. Niebaum -Macha 1999: 30) in besednih (pomenskih in motivacijskih) dialektoloskih kart ter v dialektometriji,' kvantitativni interpretaciji (ze zbranega) jezikovnogeografskega gradiva, ki je osredotocena predvsem na dolocanje stopnje sorodnosti med posameznimi narecji; ' Dialektometrijo je na zacetku sedemdesetih let zasnoval francoski dialektolog Jean Séguy (La dialectométrie dans »l'Atlas linguistique de la Gascone«, Revue de linguistique romane 37 (1973), str. 1-24). Njen glavni predstavnik je avstrijski dialektolog Hans Goebl, prim. Dialektometrie - Prinzipien und Methoden des Einsatzes der numerischen Taxonornie im Bereich der Dialektgeographie, Wien: Verlag der Ost. Akademie der Wissenschaften, 1982. Zasnova njegovih dialektometricnih raziskav je bila pred kratkim predstavljena tudi v slovenskem jezikoslovnem tisku (Goebl 2000), celoten projekt in racunalniski program za dialektometricne (b) alternativno, ki je pod vplivom povojnega ameriskega jezikoslovja (sicer oplojenega z evropskim predvojnim strukturalizmom),^ zlasti sociolingvistike, ob kritiki klasicnih dialektoloskih metod postavila zahtevo po »novi« dialektologiji, jezikoslovni disciplini, katere predmet raziskav naj bi bil prostorski vidik razvoja vseh nestandardnih jezikovnih razlickov ob opazovanju njihove vloge in rabe v sodobnih medzvrstnih jezikovnih razmerjih - pri tem so se v razlicnih jezikovnih okoljih obUkovale razlicne podsmeri, ki so si V skladu s svojimi prednostnimi nalogami nadevale razlicna imena; sociodialektologija (ki ob prostorski uposteva socialnozvrstno razslojenost govorcev; Niebaum - Macha 1999: 9, 140), urhana dialektologija (ki se osredotoca na mestne govorice - v nasprotju z ruralno usmerjeno klasicno dialektologijo; Ivic 2001: 92), dialektologija jezikovnih variacij (ki popisuje vrste jezikovne variabilnosti v zvrstnem kontinuumu - v nasprotju z zgolj sistemskimi predstavitvami posameznih jezikovnih razlickov; Niebaum - Macha 1999: 6), geolingvistika (alternativa klasicni jezikovni geografiji; Chambers - Trudgill 1994: 205-207), sekularno jezikoslovje (ki se osredotoca na problematiko vsakdanjega govora - v nasprotju s filolosko usmerjenim jezikoslovjem; Trudgill 1994: IX), itd. Zadnje, tretje petdesetletje razvoja dialektologije tako najbolj zaznamuje prav ta razcep - oba tokova sta vse do zacetka devetdesetih let bolj ali manj obstajala drug ob drugem in se nista neposredno povezovala niti pri razvoju metodologije niti pri uporabi izsledkov ali pa sta se celo izkljucevala oz. si nasprotovala (Miodunka 1996: 59). 1.1 Tradicionalna smer. Tradicionalna, opisna metoda klasicne dialektologije in jezikovne geografije (Ivic 2001: 107) je omejevala odprtost discipline za sprejemanje novih jezikovnih smeri in tokov in jo oblikovala v sorazmerno konservativno vedo (ReifFenstein 1982: 33; Miodunka 1996: 60-61; Neweklowsky 1999: 24). Nacin in stopnja jezikovne razclembe sta bila odvisna od gradivske popolnosti temeljnih raziskav (prikazov jezikovnih ravni posameznih narecij, natancnosti jezikovnogeografske predstavitve razclenjenosti narecnega kontinuuma),^ izsledki pa so ostajali bolj ali manj zaprti v okvire posameznih nacionalnih jezikoslovnih ved. Tudi vplivna obmocja posameznih dialektoloskih sol so bila v veliki meri dolocena z jezikovnimi mejami. Jezikovna geografija se je npr. od samega zacetka razvijala v dveh vzporednih smereh, »nemski« (G. Wenker) in »francoski« (J. Gilliéron), ki raziskave na salzburski univerzi pa si je inogoce ogledati na spletnem nasiovu http://ald.sbg.ac.at/dm (internet, 15. 6. 2002). ^ E. Coseriu (1992: 131) npr. tudi U. Weinreicha pristeva med »evropske« strukturaliste, ker je bil Martinetov ucenec. ^ Prim. npr. Ivic 1994: 12-13. sta se razlikovali tako po raziskovalnih postopkih in ciljih kot po nacinu kartografske in jezikovne interpretacije gradiva (Weijnen 1982: 199).'^ Se danes lahko z dokajsnjo upravicenostjo govorimo o romanski, germanski, anglosaski, slovanski itd. dialektologiji tudi glede na metodologijo raziskav - kljub teznjam po povezovanju, ki so znacilnost dmge polovice 20. st. Prve pobude za sodelovanje so z zacetka petdesetih let, ko je bilo pri Katoliski univerzi v Leuvnu ustanovljeno Mednarodno sredisce za splosno dialektologijo (Pop 1952a: 8), uresnicevalo pa se je zlasti na podrocju jezikovne geografije z oblikovanjem delovnih skupin za Slovanski lingvisticni atlas (OLA) leta 1958 (Logar 1986/87: 1) in Evropski lingvisticni atlas (ALE) leta 1970 (Alinei 1997: 16). V prvi polovici devetdesetih let (Alinei 1997: 15) je jezikovnogeografske in tradicionalne okvire presegla ustanovitev Mednarodnega zdruzenja za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG = Société internationale de Dialectologie et Géolinguistique), ki je med svoja nacela zapisalo ravno odprtost za vse teoreticne in metodoloske postopke.^ 1.1.1 Strukturalizem. V dialektologijo je v obdobju po drugi svetovni vojni zaradi svoje analiticnosti (Coseriu 1992: 171-172) povsem prodrl le strukturalizem. Generativna dialektologija (Chambers - Trudgill 1994: 45-50) je bila bodisi omejena na posamezne poskuse, zlasti na podrocju fonologije, kot npr. v nemskem ali srbskem jezikoslovju (Niebaum - Macha 1999: 72; Ivic 1998: 63-69), bodisi tako rekoc neznana, npr. v poljskem in slovenskem jezikoslovju (Dunaj 1996: 26; Neweklowsky 1999: 24).^ Prvi strukturalni opisi posameznih govorov sicer segajo v trideseta leta (Niebaum -Macha 1999: 66) - mednje sodi tudi Isacenkov (1939) opis govora vasi Sele^ - vendar se je strukturalizem zares razmahnil sele v petdesetih in sestdesetih letih po Weinreichovi^ zasnovi diasistema (Chambers - Trudgill 1994: 39; Dunaj 1996: 25; Mazur 1990: 144) oz. Sever Pop, romanist, ki je leta 1950 v dveh knjigah stmil dokumentacijo za vsa dotedanja jezikovnogeografska delà, se je nacrtno osredotocil na romansko dialektologijo (Pop 1950: XII) oz. na »biologijo govorice« (biologie du langage), izvirajoco iz Giiliéronovih evolucionisticnih nacel, medtem ko je nemsko (in svicarsko) jezikovno geografijo, ki je bila bolj dmzbenozgodovinsko usmerjena, obdelal precej skopo (Pop 1950: 737-782). ' Gl. http://vvww.uni-bamberg.de/~ba4esl/sidg.htnil (internet, 15. 6. 2002). '' Zaradi tega postopki generativne dialektologije niso bili uporabljeni pri sirse zasnovanih projektih. Prim. Ivicevo utemeljitev odlocitve za strukturalni prikaz jezikovnega gradiva v Fonoloskih opisih (FO 1981: 5-6): »Namen knjige [. . .] je predstaviti dejstva na tak nacin, da bo delo cini sirse uporabno. Zato se je bilo med drugim treba odpovedati tudi generativnemu pristopu h gradivu, ki bi knjigo oddaljil od vecine jugoslovanskih jezikovnih strokovnjakov, njena uporabnost v prihodnosti pa bi bila odvisna od usode neke sole jezikoslovnega misljenja.« Tu puscam ob strani metodolosko plat prispevkov L. Tesnièrja v medvojnem obdobju - M. Orozen (1994a: 170) ga pristeva med prv^e sinhrone strukturaliste -, ker ni imela neposrednega vpliva na nadaljnji razvoj slovenske dialektologije (Orozen 1994a: 172). ' U. Weinreich, Is a Structural Dialectology possible?, Word (New York) 10 (1954), str. 388-400. Moultonovi^ uporabi izhodiscnega jezikovnega sestava (Chambers - Trudgill 1994; 44, Niebaum - Macha 1999: 67) kot (abstraktnega) veznega primerjalnega clena, ki je dejansko omogocil (strukturno) primerjavo med posameznimi (pod)sestavi diasistema. Strukturalizem v dialektologiji je prinesel preusmeritev pozornosti z zunajjezikovne na znotrajjezikovno problematiko prostorskega jezikovnega clenjenja in dokoncno osamosvojil opis (zlasti v glasoslovju) kot cilj dialektoloskih raziskav. Dialektologija na prelomu 19. in 20. St."' ter socasno pozitivisticno zgodovinsko jezikoslovje (Coseriu 1992: 40-41) sta namrec med svoje temeljne naloge poleg prikaza jezikovnega stanja stela predvsem zunajjezikovno razlago jezikovnih dejstev, zlasti odkrivanje neposrednih povezav med narecnimi in zemljepisno-zgodovinskimi mejami. 1.1.2 Slovenske razmere. Tudi slovenska dialektologija, kakor jo je zasnoval Fran Ramovs v tridesetih letih 20. st., je sledila temu duhu. Ramovs je bil po svoji znanstveni naravnanosti predvsem jezikovni zgodovinar," ki je »v danasnji zivi narodovi govorici« (Ramovs 1924: I) videl najmlajso stopnjo jezikovnega razvoja, v dialektologiji pa prostorski jezikovnorazvojni ustreznik jezikovne zgodovine,'^ torej je bil vezan bolj na mladogramaticni pol nemskega jezikoslovnega prostora, iz kateregaje izhajal (Orozen 1994a: 172, op. 11), kot na jezikovnogeografskega. Vendar v njegovih narecjeslovnih delih, zlasti v Dialektoloski karti slovenskega jezika (Ramovs 1931: 23) in Kratki zgodovini slovenskega jezika (Ramovs 1936), V uporabi izrazja, kot je promet (prim. Grober-Glück 1982: 98; Weijnen 1982: 199; Singer 1982: 698) - v pomenu »kakrsne koli vrste naravna in socialna povezanost kakega ' W. G. Moulton, The Short Vowel Systems of Northern Switzerlaiid: A Study in Structural Dialectology, Word (New York) 16 (1960), str. 155-182. Zlasti zgodnja jezikoyna geografija v nemskem jezikovnem prostora - tako marburska sola v skladu s poznimi teoreticnimi usmeritvanii Georga Wenkerja (Knoop - Putschke - Wiegand 1982: 64) in njegovega ucenca Ferdinanda Wredeja (Niebaum - Macha 1999: 57-58) kot iz nje izhajajoca besedna geograüja. " Med znanstveniki, ki so tako ali dragace yplivali na Ramoysevo delo, Fraiice Bezlaj (1950), Tine Logar (1954e: 160) inR. Kolaric (1960-1972: 23) omenjajo H. Paula, H. Schuchardta, F. de Saussurja, M. Bartolija, A. Meilleta ter fonetika B. Sieversa in O. Jespersena, sam Ramovs (1935: XXIV) pa pri opredeljeyanju izraza dialekt opozarja predvsem na Schmidtovo valovno teorijo, ki je bila izhodisce tako nemskega (Ruoff 1982: 130) kot italijanskega oz. sploh evropskega ekspanzionizma (Weijnen 1982: 194). Prim. dolocitev razmerja med zgodovino jezika in dialektologijo ter njunega polozaja v druzboslovju iz ene izmed poznejsih Ramovsevih dialektoloskih razprav: »Razsirjevanje jezikovnih izprememb in novosti je torej ozko zvezano s casom in krajem. Kadar upostevamo predvsem casovno zapovrstne pojave in ugotavljamo, kaj je danasnjemu pojavu ustrezalo pred 500, pred 1000 ali se vec leti, tedaj imamo v mislih zgodovino jezika sploh. Ce pa ugotavljamo, kako dalec se je kaka jezikovna novost razsirila, katere pokrajine je zajela, zakaj jih je obsegla, kako se obsegi posameznih pojavov med seboj razprostirajo, kaksne zveze ali ovire kazejo in podobno, tedaj studiramo jezik predvsem v obliki, ki jo izkazuje ena sama doba, recimo danasnji cas; rezultat tega studija je nase znanje o narecjih. Zgodovina in geografija jezika pa sta vedno zdrazeni z vsem narodovim zivljenjem, z njegovo politicno, gospodarsko, kultumo zgodovino, z njegovimi zvezami s sosedi, z gibanjem prebivalstva v mirnih in nemimih dobah.« (Ramovs 1946b: 276-277, poud. K. K.-J.) kraja ali pokrajine z okolico« (Ramovs 1936: 98) -, v izoglosno-ploskovnih foneticnih kartah (Ramovs 1931: karti 1-2; 1936: karte 1, 6-14) ter v nacinu kartografskega prikaza naselitvenih jeder, »dialekticnih [razvojnih] ognjisc«, smeri ekspanzije, naravnih ovir in najstarejse cerkvene ureditve ter zgodovinskih prometnih povezav (Ramovs 1931: karte 4-7; 1936: karta 4) poleg Tesnièrjevega (1925b) kartografskega modela in Bartoiijevega arealnega jezikoslovja (Bezlaj 1950: 228, Logar 1954e: 154) verjetno odsevajo tudi postopki nemske jezikovne geografije in kulturne morfologije (Grober-Glück 1982: 93). Upostevanje zunajjezikovnih dejavnikov je bilo po Ramovsevi zasnovi obvezna sestavina dialektoloskih obravnav: Geografska in historicna dejstva [...] sluzijo [...] ne samo za kontrolo nasih lingvisticnih izvajanj, marvec imajo mnogo vecji pomen: v njih so kali za [...] druzenje in omejitev, so faktorji, od katerih zavisi vecja ali manjsa obseznost kakega lingvisticnega pojava; pravilna presoja teh faktorjev in smiselno vzporejanje lingvisticnih ploskev z njimi nam omogoci vpogled v jezikovno diferenciacijo in nam dà dostikrat tudi odgovor na vprasanja, zakaj sega kak pojav samo do tod in ne dalj. (Ramovs 1936: 98-99) Dialekti (1935) so dosledna uresnicitev teh nacei, zemljepisno-zgodovinski okvir, ki kot strukturna prvina v »uvodnih odstavkih« (Ramovs 1935: XXXII) k jezikovnim in jezikovnogeografskim opisom posameznih narecnih skupin oz. narecij prepleta celotno besedilo, pa je na koncu strnjen v ugotovitev (Ramovs 1935: 195), da je »soglasje cisto lingvisticnih faktov s socialnimi momenti [...] pac najtrdnejsa in najzgovornejsa prica o smiselnosti in pravilnosti podane klasifikacije«. Metodolosko so se tovrstne dialektoloske raziskave - zdruzevanje terenskega delà s sprotno presojo relevantnih, predvsem zgodovinskih zunajjezikovnih dejavnikov - razvile v petdesetih letih ob jezikovnogeografskem delu za Slovenski lingvisticni atlas (SLA) in se izkristalizirale v zgodnjih dialektoloskih razpravah Tineta Logarja, za katere je znacilna izrazita interdisciplinarna naravnanost: narecni pojavi so obravnavani kot »projekcija«, »posledica« in »rezultat« zgodovinskih dejstev (Logar 1955c: 61), zlasti v povezavi z raziskovalno dejavnostjo zgodovinarja Milka Kosa (1933, 1948, 1954, 1955). V njih je nanizana vrsta spoznanj o vplivu politicno-'^ in cerkvenoupravnih''^ dejavnikov), o posledicah Nastanek zgomjesavinjskega narecja (Logar 1954c: 161-162); fevdalna meja med oglejskimi tolminskimi posestvi in posestvi goriskih grofov (Logar 1954d: 166); razvojna preusmeritev beneskoslovenske avske govorice k tolminscini (Logar 1955a: 46-47); meja med kraskim in notranjskim narecjeni (Logar 1955b: 51-52). ''' Meja med lasko, svetokrisko in pilstajnsko prafaro (Logar 1955c: 65). kolonizacij'^ in o taksnih ali drugacnih ovirah za stike med posameznimi jezikovnimi skupnostmi (Logar 1951: 224). Ob ugotovitvah o Ramovsevem prevelikem upostevanju mlajsih upravnih mej (Logar 1961/62: 90), npr. istrsko-kranjske kot domnevne meje brkinskega narecja (Logar 1961/62: 89) ali kranjsko-goriske v primeru razmejitve med notranjscino in krascino (Logar 1955b: 50), ter - nasprotno - na premajhno pozornost, namenjeno starejsim politicno- in cerkvenoupravnim delitvam (Logar 1955c: 61), sta se izoblikovala sestav in hierarhija zunajjezikovnih dejavnikov, ki se vplivali na clenitev slovenskih narecij. Ceprav se je Logar k tej problematiki v svojem raziskovalnem delu predvsem v povezavi z jezikovno zgodovino se velikokrat vracal (npr. Logar 1965a: 68; 1965c: 1-3; 1966: 134-135; 1968: 171; 1974: 92-93; 1975b), pavpoznejsem obdobju ni bila vec konstitutivna prvina sinhronih obravnav posameznih govorov in ni vec vplivala na sam nacin predstavitve jezikovnega gradiva. Krajepisna oznaka s prikazom demografske strukture oz. demografskih gibanj na obravnavanem podrocju pa je vse do danes ostala obvezni, vendar od jezikovne razclembe bolj ali manj loceni'*' del monografskih predstavitev posameznih narecij in govorov, ki so po svojem ustroju blizu klasicni obliki narecne slovnice (prim. Reiffenstein 1982: 28) in znacilne zlasti za magistrska in doktorska delà s podrocja slovenske dialektologije (Rigler 1960: 12-17; Zdovc 1972: 19-26; Sturm-Schnabl 1973: 6-9, 33-34; Zorko 1976: 1-8, 92; Karnicar 1979: 14-19; Povse 1980: 1-8; Benedik 1981: 3; Horvat 1984: 19-25; Cossutta 1986: 8-17, Smole 1988: 1-16; Weiss 1990: 12-29; Unuk 1995: 8-29; Bregant 1995: 12-29; Skofic 1996: 12-19; Koletnik 1999a: 11-29; Zemljak 2000: 3-19; Jakop 2001a: 4-11). Slovenska strukturalna dialektologija, ki je v sestdesetih letih zamenjala Ramovsev klasicni model narecnega prikaza (glasovja) s strukturalnim opisom (glasovnega sestava), ob svojih zacetkih (Rigler 1960 [obj. 1963b], 1963a; Toporisic 1961, 1962; Logar 1963) pravzaprav ni bistveno zaostajala za dogajanji v Evropi,'^ napajala pa se je iz dveh virov: (a) Diahrona strukturalna dialektologija je nadaljevanje, kritika in prevrednotenje Ramovsevih raziskav zgodovinskega razvoja narecne fonetike. Omogocil jo je novi, gostejsi " Dolenjska poselitev Zgomjesavske doline (Logar 1954a: 149); stajerska poselitev Tuhinjske doline in Cmega Grabna (Logar 1954b); sledovi uskoske kolonizacije Krasa po padcu Bosne v sestih vaseh v okolici Dutovelj in Komna (Logar 1955b: 52); posledice turskih vpadov v Beli krajini (Logar 1958: 145). Izjema so delà, ki so osredotocena (tudi) na vprasanje mednarecnih meja na obravnavanih obmocjih (Rigler 1960: 16-17; Zdovc 1972: 24-25; Zorko 1976: 92; Karnicar 1979: 17-18; Smole 1988: 15-16; Bregant 1995. Koletnik 1999a: 29) ali na sociolingvisticna oz. medzvrstna razmerja (Sturm-Schnabl 1973; Karnicar 1979). Razlog za to, da mariborska dialektoloska sola tem vprasanjem odmerja nekaj vec prostora kot Ijubljanska, je najbrz tudi nacrtnejse raziskovanje oz. popisovanje stajersko-korosko-panonskega govornega obmocja. popis narecnega gradiva (za SLA) iz petdesetih let, zasnoval pa Jakob Rigler v svoji razpravi Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (Rigler 1963b), kjer je tudi utemeljil svojo odlocitev za uporabo strukturalne metode: Razvoj slovenskega vokalizma pa postaiie teni bolj zaniniiv, ce gledamo nanj kot na razvoj sistema oz. po razpadu enotnega sistema, kot na razvoj sistemov, ki se cedalje bolj drobijo na posamezne dialekticne sisteme in ki v koncni fazi privedejo naravnost do eksemplaricne razclenjenosti slovenskega jezika tako v pogledu tipologije vokalnih sistemov, se bolj pa v pogledu razlicnega izvora tipolosko enakih sistemov. Pri obravnavanju sistemskega razvoja slovenskega vokalizma se pokaze tudi cela vrsta moznosti za nove ali vsaj natancnejse razlage, kot so bile dosedanje. Vec dosedanjih razlag, v katerih je obravnavan vsak vokal zase, namrec ni mogoce spraviti v medsebojno relacijo, ce gledamo na vokalizem s stalisca sistema. (Rigler 1963b: 25-26) Pregled in poznejse Pripombe k pregledu [...] (Rigler 1968) sta bila osnutek za nacrtovano zgodovinsko fonologijo,'^ kakrsne so v sestdesetih in sedemdesetih letih nastajale v slovanskem jezikoslovju (prim. npr, Pauliny 1963; Stieber 1969; Mogus 1971).'^ Kot vodja Dialektoloske sekcije Instituta za slovenski jezik pri SAZU pa je v tem obdobju Jakob Rigler poskusal tudi raziskovalne nacrte in kadrovsko sestavo raziskovalne skupine oblikovati tako, da bi se ob pretezno sinhrono usmerjeni jezikovni geografiji enakovredno razvijala tudi diahrona dialektologija.^" Zal se zaradi takratnih prednostnih nalog instituta (slovar knjiznega jezika in novi pravopis), ki so Jakoba Riglerja povsem odtegnile od dialektoloskega delà (Kenda-Jez 1999b; 8), ti nacrti niti niso zaceli uresnicevati, tako da sta omenjena clanka zacetek in vrhunec slovenske diahrone dialektologije v osrednjem slovenskem prostoru. (b) Zacetek sinhronih strukturalnih obravnav posameznih narecnih idiomov so po eni strani pobudile spremembe metodologije raziskav knjiznega jezika, zavest o tem, »da stara dialektoloska metoda dialekta le ne zajame v taki meri, kot si tega zeli sodobna znanost o jeziku« (Toporisic 1961: 203), po drugi pa intenzivnejsi stiki z drugimi slovanskimi dialektoloskimi sredisci, ki jih je v sestdesetih letih omogocilo sodelovanje v mednarodnem projektu Slovanskega lingvisticnega atlasa. Tine Logar je v svojem programskem clanku " V isti cas lahko npr. postavimo zacetke nemske (Weijnen 1982: 190) in poljske (Dunaj 1996: 25) dialektologije. Monografska obdelava razvoja in stanja slovenskega vokalizma je bila v sestdesetih letih ena izmed temeljnih nalog Dialektoloske sekcije Instituta za slovenski jezik (Arhiv 26/1964 -brez stevilke). " Na pr\'o obravnavo take vrste je bilo zal treba cakati do konca tisocletja (Greenberg 2000), Prim. naloge znanstvenega sodelavca za raziskovanje dialektov in z njimi povezane historicne gramatike (to mesto je zasedal J. Rigler): »Raziskuje dialekte predvsem z glasovnega, naglasnega in oblikoslovnega stalisca. Ugotavlja njihov obseg in stnikturo. Pripravlja opise posameznih govorov all sirsih podrocij. Na osnovi komparativnih primerjav med dialekti raziskuje liistoricni razvoj posameznih narecnih pojavov in razvoj celotne stmkture dialektov, kot so historicni razvoji fonoloskih sistemov, historicni razvoji oblikoslovnih struktur itd. Ker je raziskovanje slovenske historicne gramatike zelo vezano na narecne podatke, raz\'oj dialektov pa se vcasih laliko osvetljuje tudi s podatki iz historicnih tekstov, raziskuje tudi starejse tekste. Sodeluje pri delu za ling\'isticne atlase z zbiranjem in obdelavo gradiva, izdelavo fonoloskih opisov, poskusnih kart in komentarja h ktirtam« (Arhiv 26-16/76). Danasnje stanje in naloge slovenske dialektologije (Logar 1962/63), v katerem je med osnovne naloge uvrstil »pripravo nove slovenske dialektologije, ki naj bi slovenska narecja predstavila tudi s fonolosko stmkturnega vidika, zraven pa seveda upostevala historicno razvojna izhodisca«, posebej poudaril ravno pomen vkljucevanja v sodobne tokove slovanske dialektologije: Dialektologija te vrste (strukturalna, op. K. K.-J.) bi sliko slovenskih narecij in njihovih struktumih podobnosti in razlockov nedvomno prikazala v precej drugacni luci kot historicno-razvojni opis - in predvsem te vrste dialektologije se zdi, zeli in pricakuje od nas mednarodna slavisticna javnost. (Logar 1962/63: 1) Postopno uvajanje strukturalnih metod v slovensko jezikovno geografijo je razvidno tako iz nacina Riglerjeve preureditve slovnicnega delà Ramovseve (1946a) vprasalnice iz leta 1961 (Benedik 1999: 17) kot iz porocil o terenskem raziskovalnem delu za SLA v zgodnjih sestdesetih letih,^' ceprav deklarativna izjava o »strukturaln[em] pristop[u]« v jezikovnogeografskih raziskavah izvira sele z zacetka osemdesetih let (Arhiv 21-257/82). Za prve slovenske strukturalne opise glasovja so znacilni: (a) dosledno locevanje jezikovne obravnave na sinhroni in diahroni del (Rigler 1960;^^ Toporisic 1961; Zdovc 1972 itd.); (b) dokazovanje fonemskosti s ponazarjalnim gradivom za minimalna samoglasniska nasprotja, kar je bilo po Toporisicevi razpravi o govom Mosteca (Toporisic 1961: 204, 206, 208) bolj ali manj znacilno le za dunajsko in grasko dialektolosko solo (Zdovc 1972: 39-42; Sturm-Schnabl 1973: 52, 54, 65-69, 74, 85-87; Karnicar 1979: 22, 27-30, 52, 57; prim. se Steenwijk 1988), medtem ko je bil ta postopek v osrednjem slovenskem prostom navadno uporabljen le pri posameznih vprasljivih primerih (npr. Logar 1966: 73; Smole 1988: 28, 44);- (c) razlaga glasovnega razvoja s parametri fonoloske strukturalne sole (Ivic 1998: 10), kot so nacela o simetricnosti, diferenciranosti, ekonomicnosti, obremenjenosti in uravnovesenosti fonoloskih sistemov ter funkcionalni obremenitvi njihovih prvin (Toporisic 1961; Logar 1963; Rigler 1963b itd.). Prim. npr. Porocilo o dialektoloskem raziskovanju v Slovenski Beneciji iz leta 1964 (Arhiv 26-56/63). '' Sem sodi tudi ze leta 1952 napisana Riglerjeva razprava Karakteristika glasoslovja v govoru Ribnice na Dolenjskem (Rigler 1986). Kako pomembna bi bila vkijucitev minimalnih parov v strukture sodobnega slovenskega fonoloskega opisa, nam dokazujejo zlasti raziskave tistih slovenskih govorov, v katerih se posamezna fonoloska nasprotia (zlasti kolikostna) izgubljajo (gl. Zemljak 2000: 261-263; Jakop 2001a: 22). Joze Toporisic je v slovensko dialektologijo uvedel tudi introspektivno metodo jezikovnega raziskovanja lastnega govora,^"^ ki je bila v poznejsem obdobju uporabljana zlasti pri monografskih obdelavah posameznih govorov: Izbira lastnega govora pa se da opraviciti tudi z zavestjo, da za sodobnim jezikoslovnim zahtevam zadostujoco obdelavo kakega jezikovnega individua komaj zadosca njegovo tako rekoc perfektno obvladovanje: skoraj le takrat si je npr. mogoce poiskati vsa potrebna nasprotja, skoraj le takrat postanes ne le pozoren na vse vecje posebnosti, temvec jim poisces tudi mesto v sistemu ter najdes njihovo razlago. (Toporisic 1978: 142) Poleg teh, klasicnih postopkov strukturalne dialektologije je bil za nadaljnji razvoj dialektologije v Sloveniji bistvenega pomena neposredni vpliv jezikovnogeografskih raziskav za OL A, zlasti teoreticno in tnetodolosko delo nekdanje Komisije za OL A jugoslovanskega Medakademijskega odbora za dialektoloske atlase,^^ ki je zelo tvorno sodelovala pri oblikovanju izhodisc za razclembo narecnega gradiva s celotnega slovanskega ozemlja (Ivic 1991: 2-3). Ze V sestdesetih letih se je ob postopni fonologizaciji narecnih zapisov pod vplivom foneticne transkripcije OLA (OLA 1964) zacela spreminjati slovenska nacionalna oz. t. i. Ramovseva transkripcija (Kenda-Jez 1996b: VIII-IX). Kljub temu da se v strokovni literaturi za novo (nacionalno) transkripcijo, kakrsno je sredi sedemdesetih let v svojih delih uveljavil Tine Logar (1975a: 85-87), obicajno uporablja zargonski izraz »transkripcija OLA«, pa gre dejansko le za prevzem posameznih transkripcijskih prvin, zlasti tistih, ki omogocajo locevanje fonoloske vrednosti kolikosti (V : V:) od fonoloske vrednosti naglasenosti (V : 'V) oz. tonemskosti (V : V : V). Po izidu Fonoloskih opisov srbohrvaskih/hrvaskosrbskih, slovenskih in makedonskih govorov, obravnavanih v Slovanskem lingvisticnem atlasu (FO 1981), se je kot vzorec za strukturalno razclembo (Ivic 1998: 600) narecnega glasovja v osemdesetih letih uveljavil fonoloski opis s svojo znacilno tridelno zasnovo (sistem - distribucija - izvor), katerega prvine so bile najprej uporabljane predvsem kot dodatni nacin sinhronega prikaza glasovja (npr. Benedik 1981: 20-23; Horvat 1984: 87-105), v zadnjem desetletju pa je skorajda povsem prevladal.^'^ V gradivu za SLA imamo vsega 9 zapisov, ki izpricano temeljijo na opazovanju lastnega govora: M. Polh, Barka (SLA 149 - 1973), T. Logar, Horjul (SLA 176 - 1946, 1982), J. Rigler, Ribnica (SLA 247 - 1959), M. Pakiz, Ribnica (SLA 247 - 1973), F. Zagar, Rudnik - Ljubljana (SLA 249 - 1983), J. Gregoric, Delac (SLA 282 - 1983), M. Steiner, Mozirje (SLA 316 - 1973), I. Lebar, Gomilica (SLA 392 - 1986). Med osrednje osebnosti te komisije lahko (poleg Tineta Logarja) pristejemo Pavla Ivica, Daliborja Brozovica in Boza Vidoeskega. Za zadnjih pet let prim. Jakop 2001b; Kenda-Jez 1999c; Koletnik 1999b, 2001b; Nartnik 1999; Smole 1998; Skofic 1997, 1999, 2000; Weiss 2001; Zemljak 2001. Fonoloski opis je zaradi svojega natancno predpisanega ustroja (Ivic 1981: 6-8) in osredotocenosti na sistemske jezikovne lastnosti primeren zlasti kot orodje za mednarecno primerjavo, torej kot predpriprava na sinteticni prikaz glasovja vecjega stevila govorov. Tudi V slovenskem prostoni se je zacel uveljavljati ravno ob poskusih (pre)urejanja narecne zbirke za SLA (Kenda-Jez 1999b: 9), vendar se je razvil predvsem kot dokaj samostojen nacin (tudi monografske) predstavitve glasoslovja posameznih govorov. Osnovna shema besedilne zgradbe je sicer ohranjena, posamezni opisi pa se po obsegu predstavljenega gradiva, uporabljenem izrazju in nacinu razclembe med seboj razlikujejo v toliksni mari, da neposredna primerjava izsledkov v vseh primerih ni vec mogoca. Poleg neenotnosti, ki izvirajo ze iz same zasnove slovenskih fonoloskih opisov za FO 1981, bodisi iz dejstva, da je bila ta prilagojena obravnavi vseh narecij na podrocju bivse Jugoslavije za potrebe OLA - sem zagotovo sodi premajhna razclenjenost poglavja Izguba glasov, ki ze v FO 1981 nima enotne podobe -, bodisi iz razlicnih metodoloskih izhodisc slovenskih raziskovalcev, npr. pri obravnavi naglasenih in nenaglasenih kratkih samoglasnikov^^ ali pri uporabi razlicnega izrazja, npr. za reflekse umicno in pomicno naglasenih samoglasnikov,^^ je ob nadaljnjem razvoju fonoloskega opisa v slovenskem prostoru prislo predvsem do razhajanj pri pojmovanju slovenskega samoglasniskega izhodiscnega sestava. Izhodiscni sestav je abstraktni sestav, zadnja razvojna stopnja protosestava, na podiagi katerega je se mogoce v celoti razloziti sedanjo sinhrono podobo narecij, omogocil pa naj bi najbolj gospodarno mednarecno primerjavo, torej najkrajso pot do sinteticnih ugotovitev o strukturi slovenskih govorov. Izhodiscni splosnoslovenski samoglasniski sestav, kakor ga je za FO 1981 zasnoval Tina Logar (1981a: 29) se opira na Ramovseve ugotovitve o razvoju slovenskega vokalizma (1936: 147-148), zlasti na »zavisnost vokalne kvalitete od kvantitete« oz. (povedano s sodobnim izrazjem) na »refonologizacijo prozodicnih nasprotij v kvantitetna in kvalitetna« (Greenberg 2000: 78), ter na njegova metodoloska nacela o posebni obravnavi V nekaterih fonoloskih opisih govorov, ki poznajo kolikostna nasprotja (OLA 6, 12, 14, 16, 17, 20, 21, 147), so vsi kratki samoglasniki obravnavani skupaj ne glede na naglasenost/nenaglasenost, v dragih pa so naglaseni in nenaglaseni samoglasniki prikazani v posebnih podpoglavjih (OLA 2, 7, 8, 10, 13, 15, 146, 148-149). Prim. npr. za umik na kracino: (sekundami naglasni umik): (slovenski) premik akcenta s koncnega kratkega zloga/vokala - sekundamo akcentuirani V - V v zlogii/poziciji pred kratkoakcentuiranim koncnini zlogom (Logar); preniik akcenta s koncnega kratkega zloga (Benedik, Lipovec - Benedik, Novak, Rigler); (pozni) preskok akcenta s koncnega kratkega zloga (Orozen); premik naglasa s koncnega kratkega zloga (Toporisic). dolgih in kratkih vokalov na doloceni stopnji slovenskega jezikovnega razvoja.^® Zasnovan je torej na nasprotju po kolikosti (V: - V), ki je rezultat vzporednega razvoja cirkumflektiranih, novocirkumflektiranih in (izvorno ali zgodaj podaljsanih) dolgih novoakutiranih samogiasnikov oz. prednaglasnih dolgih samoglasnikov pred kratkim koncnim naglasenim zlogom na eni strani ter staroakutiranih, kratkih novoakutiranih in nenaglasenih samoglasnikov (razen dolgih pred kratkim koncnim naglasenim zlogom) na drugi strani (Logar 1981a: 30-32). Hipoteticno naj bi bile torej pri prikazu izvora samoglasnikov opombe o tonemskem naglasu izhodiscnih fonoloskih enot oz. nadaljnja razvrstitev V:/V glede na tonemskost nepotrebne, razen pri (za slovenske razmere) posebnem razvoju samoglasniskega sestava v govoru Mosteca (FO 1981; 150-153), pri naglasnem umiku z dolgocirkumflektiranih samoglasnikov (FO 1981: 37-39, 97, 168, 186-188, 205-207) in v primerih izjemnih razvojev, kakrsni so npr. horjulski -ô: > u: proti sicersnjemu o: > o: (FO 1981: 82), kracina cirkumflektiranih o, e v odprtih zlogih v Dragatusu (FO 1981: 135-136) ali nova tonemskost v poljanskem narecju (Benedik 1989: 32-33) ipd. V fonoloskih opisih iz obdobja po letu 1981 je sklicevanje na izhodiscni splosnoslovenski sistem tako rekoc brezizjemno pri prikazu izvora soglasnikov (prim. npr. Smole 1988: 64; 1998: 83; Jakop 2001b: 375) in sinhronih naglasnih razmerij (npr. Skofic 1996: 48-53; 2000: 151; Smole 1998: 84), pri dolocanju izvora samoglasnikov pa je kljub sklicevanju na izhodiscni sestav uporabljena kombinacija kolikostnih in tonemskih opredelitev izvornih glasov (npr. Smole 1998; Skofic 1999, 2000; Zemljak 2000; Koletnik 2000, 2001b; Jakop 2001b).To je po vsej verjetnosti (prim. preglednico) posledica navezave na izrocilo zapisovanja izhodiscnega glasovja, kakrsnega je v svoji diahroni razpravi Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu uveljavil Jakob Rigler (Rigler 1963b: 35, op. 16). Njegov nacin zapisa sicer temelji na tonemskih naglasnih nasprotjih, vendar jih uposteva le, kadar so relevantna za slovenski narecni razvoj glasovja. Model fonoloskega opisa s kombiniranim nacinom zapisovanja izvornih glasov uposteva tonematiko izvornega glasovja pri danes (osrednjeslovensko) dolgih samoglasnikih, pri kratkih samoglasnikih pa navadno navaja le njihovo kolikost. Tak nacin prikaza pa je lahko zelo zavajajoc pri govorih, v katerih ni prislo do sistemske podaljsave akutiranih ^^>Metodicno je seveda potrebno, da zasledujemo razvoj dolgih vokalov loöeno od razvoja kratkih, kadar sta se priceli oznaceni nasprotni teznji javljati v izrazitih rezuUatih kot osnovno nasprotje.« (Ramovs 1936: 152, pond. K. K.-J.) Po vzorcu FO 1981 pa so npr. izdelani opisi v Benedik 1989, Skofic 1997, Kenda-Jez 1999c, Nartnik 1999, Koletnik 1999b, Weiss 2001. samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih, saj ustvarja vtis, da sta tudi na tem obmocju glede na polozaj v besedi obstajali dve kategoriji nekdaj akutiranih samoglasnikov.^' Razvoj splosnoslovenskega izhodiscnega sistema (a) Shema za prikaz izvora glasovja iz naglasenih ogelnih samoglasnikov* Logar (do FO 1981) Rigler 1963b Logar (FO 1981) FO po letu 1981 stari (dolgi) i/î (v dolgih sln. zlogih) stalno dolgi i sln. stalno dolgi i (î) i: (stalno) dolgi i /i:/î psi. (dolgi) staro-akutirani i staroaku-tirani i v NBZ (i-) staro-akutirani i naglaseni ivNBZ naglaseni i staroakutirani i/i -i(t)** (v kratkih sln. zlogih) staroaku-tirani i v ZBZ (-i) naglaseni ivZBZ kratki naglaseni i/i NBZ = nezadiiji besedni zlog ZBZ = zadiiji besedni zlog * V desni polovici razpolovljenega stolpca prikazaiii podatki veijajo za govore, v katerih ni prislo do podaljsave akutiranih samoglasnikov. ** = (psi.) glas pod slovenskim kratkim poudarkom (b) Shema za prikaz izvora glasovja iz naglasenih *e, *o, Logar (do FO 1981) Rigler 1963b Logar (FO 1981) FO po letu 1981 (psi.) ë/ padajoci e podaljsani prvotno kratkocirkumflekti-rani e (ê) e: dolgi cirkumflektirani e/e:/eüm. ê/stalno dolgi e (?!) (psi.) è /psi. (kratki) novoaku-tirani e (psi.) è /psi. (kratki) novoaku-tirani e novoaku-tirani e v NBZ (è-) novoaku-tirani e (è) naglaseni evNBZ naglaseni e novoakutirani e/ naglaseni e v NBZ (psi.) -è(t) novoaku-tirani e v ZBZ (-è) naglaseni e v ZZ kratki naglaseni e Sele zasnova fonoloskega opisa, ki bi se v celoti opirala na slovensko jezikovnorazvojno problematiko, in dokoncna odlocitev za enotni izhodiscni sistem, ki bi ob dosledni uporabi omogocil tudi strojno obdelavo podatkov, bi omogocila celovito (strukturalno) obravnavo slovenskih narecij. Tezko bi trdili, da je bila slovenska povojna dialektologija od sestdesetih let naprej popolnoma stmkturalna, vendar je preplet klasicnih dialektoloskih postopkov s postopki novih jezikoslovnih smeri pravzaprav znacilen za evropsko dialektologijo sploh (Putschke Vendar lahko do take navidezne delitve pride tudi pri uporabi enotnih poimenovanj. Prim. npr. fonoloski opis cresnjevskega govora (SLA 368), po katerem naglaseni i izvira tako iz staroakutiranega i v nezadnjem besednem zlogu kot iz enakega / v zadnjem besednem zlogu (Koletnik 2001: 62) 1982; 232). Strukturalni nacin prikaza gradiva je bolj ali manj prodrl v (sicer prevladujoce) obravnave glasovja, ni pa se raziskano, v koliksni meri so zares strukturaini narecni opisi drugih jezikovnih ravnin, zlasti oblikoslovja,^^ saj so ti vecinoma sinhrone kontrastivne narecno-knjizne razclembe, njihov prikaz pa je navadno oprt na model predstavitve jezikovne strukture v knjiznem jeziku.^^ Strukturalno usmerjeni opis slovnicnega ustroja posameznih govorov tvori jedro sodobne slovenske dialektologije, prvi poskusi jezikovnogeografskih obravnav in narecno slovaropisje, ki se je zacelo intenzivneje razvijati sele v zadnjem desetletju, pa so zaenkrat predvsem gradivsko dopolnilo prvemu. 1.2 Alternativna smer. Temeljno nasprotje med tradicionalno in alternativno dialektologijo lahko ponazorimo z nasprotjem med dvema trditvama: (1) Dialektologija ni jezikoslovje oz. ostaja brez stika z jezikoslovjem (Chambers - Trudgiil 1994: 17). (2) Dialektologija je jezikoslovje (Topolinska 1992: 252). Prva trditev je ocena s stalisca alternativne dialektologije, ki obravnava tradicionalno dialektologijo kot ostanek oz. simbol pozitivizma tradicionalnega jezikoslovja 19. st., kot »taksonomicno« vedo (Goebl 1976: 485-486), ki je v 20. st. kot disciplina izgubila kakrsno koli usmerjenost v teoreticno jezikoslovje in se v glavnem zadovoljila z zbiranjem in objavljanjem gradiva (Labov 1972b: 268); druga pa je pravzaprav ze poskus sinteze tradicionalne in alternativne smeri, ki temelji na dveh spoznanjih: (a) da je dialektologija ravno zaradi raziskav sinhronega stanja na jezikovnozgodovinskih temeljih visoko usposobljena za opazovanje jezika v nastajanju,"^'^ kar je pomembno tako za razvoj jezikovne ^^ Za ponazorilo lahko navedemo npr. vprasanje razvrstitve samostalnikov po spolu v govorih, ki iiiso ohranili vseh treh spolov. Prikaz vcasih sledi kontrastivnim nacelom (Smole 1994: 111-117), struktiima razmerja pa navaja v povzetku (253). ^^ Za primerjavo s knjiznim jezikom pri oblikoslovju, besedotvorju in skladnji ter s skladenjskimi znacilnostini (»splosnega«) pogovornega jezika so bili v zadnjih desetletjih uporabljeni modeli iz Slovenske slovnice Jozeta Toporisica (4976, ^984, 4991a, "2000; prim. npr. Horvat 1984: 9), ter Nove slovenske skladnje (Toporisic 1982) istega avtorja (npr. Bregant 1995: 161). Pri obravnavi glagola je razvrstitev gradiva obicajno oprta na tradicionalno slovnico - »po Dobrovskem in Miklosicu« (prim. Benedik 1981: 3; Horvat 1984: 9) oz. Bajcu idr. (1956, 1964), V najnovejsih monografskih obdelavah pa na Riglerjeve Sheme za dinamicni naglas in oblikoslovje v Slovarju slovenskega knjiznega jezika (SSKJ 1970: XXXVIII-L; prim. Smole 1994: 2, 11, 28; Skofic 1996: 133). Razvrstitev narecnih besed v posamezne pomenske skupine pa se zgleduje po delitvi iz clanka Narecne prvine v Slovarju slovenskega knjiznega jezika M. Hanjsek Holz (1989: prim. Unuk 1995: 221; Bregant 1995: 183). Ravno gradiva za take raziskave pa tradicionalna dialektologija navadno ne prinasa (Chambers - Trudgill 1994: 142). teorije kot za njeno (upo)rabo pri jezikovnem nacrtovanju, (b) da je sodobno jezikoslovje nemogoce razvijati zgolj na gradivu knjiznega jezika (Ripka 1995: 48).^^ Alternativno dialektologijo tako ne glede vsakokratne opredelitve posameznih smeri (prim. I l(b)) pravzaprav sestavljajo poskusi uresnicevanja dmge trditve z razsiritvijo predmeta raziskave na vsakdanji govor rojenih govorcev sploh (Labov 1972b: 184). Metodolosko je to pomenilo predvsem razvoj tehnike opazovanja govora v nevaskem okolju in tehnike zaznavanja potekajocih jezikovnih sprememb. Pionirsko delo na tem podrocju je opravil ameriski jezikoslovec William Labov,saj iz njegovih raziskovainih nacel izhajajo tako rekoc vse celovite raziskave nestandardnih jezikovnih raziickov v evropskem jezikovnem prostom v zadnjih tridesetih letih (prim. Coseriu 1992: 131; Sgall idr. 1992: 10; Chambers - Trudgill 1994: 145; Dunaj 1996: 27; Niebaum - Macha 1999: 14 itd.). V slovenskem jezikovnem prostoru se je z vprasanjem preseganja metodoloskih postopkov klasicne dialektologije ukvarjala predvsem graska dialektoloska sola pri zasnovi svojega Popisa besedja slovenskega Ijudskega jezika na Koroskem (prim. Hafner 1980, Prune 1980), dejanski ustroj Tezavra slovenskega Ijudskega jezika na Koroskem (1982-) pa je najbolj neposredno vplival predvsem na nadaljnji razvoj slovenskega narecnega slovaropisja (Weiss 1994, 1998a). Med prispevke k spremembi metodologije in nacina obravnave narecnega gradiva lahko stejemo tudi uvajanje pragmatike in vprasanj jezikovnega stika v razpravah Liliane Spinozzi Monai (1993, 1999) ter pobude za razvoj kontaktnega jezikoslovja v koroskem jezikovnem prostoru (Neweklowsky 1999: 22-24). 1.3 Povzetek. Poskusi dejanskega strnjevanja izkustev obeh smeri so se zaceli sele v devetdesetih letih. V jezikoslovju postmoderne druzbe, ki je jezikovno variabilnost sicer pozitivno vrednotila (Ondrejovic 1995: 37), hkrati pa bila razpeta med globalizacijo in regionalizacijo sodobnega sveta, je bilo v tem desetletju (tudi zaradi vstopa v novo tisocletje) izredno veliko stevilo razprav posvecenih ravno oceni jezikovnih razmer konec 20. st. Za slovansko dialektologijo, ki je poskusala na novo ovrednotiti predmet, metode in naloge Prim. opredelitev glavnih predmetiiih podrocij v jezikoslovju pri Topolinski (1992: 253-254): »Proucevanje diasistema - baze in proucevanje standarda sta dve razlicni raziskovalni smeri, prva je po svojem bistvu »jezikoslovna«, druga pa je v korelaciji z razvojem pismenstva, s politicno zgodovino dane druzbe, s spreminjanjem upravnih in administrativnih sredisc ipd.« Gl. tudi Spinozzi Monai (1999: 150) in Ripka (1999: 99). Tudi njegova prva razprava Socialna motivacija glasovnih sprememb je bila, tako kot zgoraj omenjeni Weinreichov prispevek iz leta 1954 ali Fergusonov clanek o diglosiji iz leta 1959, ki sta bistveno vplivala na povojni razvoj jezikoslovja, objavljena v reviji Word (Word 19 (1963), str. 273-309), glasilu newyorskega dialektoloskih raziskav tudi zaradi spremenjenih druzbenih razmer, je bilo to obdobje intenzivnega delovanja,^^ hkrati pa vzporejanja lastnih dosezkov z dosezki neslovanske dialektologije, zlasti nemske (Löfller, Goosens, Ammon) in anglosaske (Chambers, Trudgill, Labov) (Dunaj 1996: 22-28; Miodunka 1996: 61), med francoskimi dialektologi je bil najpogosteje (v povezavi z dialektometricni raziskavami) omenjan Séguy (Mazur 1990: 146; Dejna 1996: 9). Ze na 11. mednarodnem slavisticnem kongresu v Bratislavi leta 1993 je Zuzanna Topolinska (1992) zastavila tudi temeljno vprasanje o pomenu dialektoloskih raziskav za jezikoslovje,^^ ki je bilo neposreden odziv na teznje po izrinjanju dialektologije in zgodovinskega jezikoslovja iz univerzitetnih studijskih programov, kar je bilo v tem casu splosen pojav na univerzah v slovanskih drzavah (Topolinska 1992: 249-252; Dejna 1998: 13; Ripka 1999: 103).^^ V Sloveniji so ta dogajanja ostala skorajda brez odmeva, ceprav sta jih posredno aktualizirala tudi procès preurejanja univerzitetnih studijskih programov zaradi prehoda na kreditni sistem studija (ECTS) in ob tej priloznosti izpeljana osamosvojitev slovenistike. Sodobna (»razsirjena«) dialektologija, kakor je bila zasnovana na prelomu tisocletja, naj bi se ukvarjala tako s strukturo in rabo kot z vrednotenjem narecij (Niebaum - Macha 1999: 142) in se povezovala z drugimi jezikoslovnimi disciplinami, ki raziskujejo tako rekoc isto predmetnost - sociolingvistiko, kontaktnim jezikoslovjem, jezikovno pragmatiko, psiholingvistiko in kognitivnim jezikoslovjem (Dunaj 1996: 28; Habrajska 1998: 60-61). Ce je ze sredi osemdesetih let Martina Orozen (1986: 111-112) videla nadaljnji razvoj slovenske dialektologije v »se izcrpnejsem zajetju narecnega jezikovnega gradiva preostalih jezikovnih ravnin [...], ne le v zemljepisnem prostoru, pac pa tudi v socialnem jezikovnem razponu, v srediscih, kjer se neprestano soocajo narecne prvine starih zemljepisnih (vaskih) lingvisticnega krozka (Ivic 2001: 104), pozneje glasilu zdnizenja lia (International Linguistic Asociation, prim. http://www.ilaword.org/, internet, 15. 6. 2002). Za poljsko dialektologijo prim. Studia dialektologiczne 1 (1996), Teoretyczne, badawcze 1 dydaktyczne zalozenia dialektologii (1998) in diaiektoloski prispevek v zborniku Polszczyzna 2000 (2000); za slovasko dialektologijo zbornike Sociolingvistické aspekty vyskumu sûcasnej slovenciny (Sociolinguistica slovaca 1, 1995), Sociolingvistikâ a areâlovâ lingvistika (Sociolinguistica slovaca 2, 1996), Nârecia a nârodny jazyk (1999), Za slovansko dialektologijo sploh je bilo pri tem zelo pomembno sodelovanje v poljski zbirki Najnovejsa zgodovina slovanskih jezikov, ki je posvecena »sodobnim spremembam v slovanskih jezikih« v petdesetletnem obdobju med letoma 1945 in 1995 (Gajda 1998: 7), prim. Krivicki 1998. Zal se slovenski zbomik iz te zbirke (Slovenski jezik 1998) teh vprasanj ne dotika. ^^ V slovenskih odmevih na kongres je référât Z. Topolihske omenjen brez posebnega komentarja (Osolnik 1993/94: 103). narecij s sociodialekti najrazlicnejsih stanovskih skupin ter se prepletajo tudi s pojavi neslovenskega jezika«, je bila konec osemdesetih let (slovenska) dialektologija v Enciklopediji Slovenije predstavljena tradicionalno, kot »del jezikoslovja, ki proucuje pokrajinske variante (narecja, govore) dolocenega jezika [in se] [d]eli [...] v opisno (opis danasnjega stanja) in zgodovinsko dialektologijo (oris razvoja)« (Logar 1988: 797). Tudi najnovejsa opredelitev dialektologije kot jezikoslovne discipline (Unuk 1997/1998) je enciklopedicna in ne odpira vprasanj o razmerjih med klasicnim in sodobnim v dialektologiji, ceprav sopostavlja na razlicnih metodoloskih izhodiscih oprte opredelitve,'*" raziskovalni cilji pa ostajajo v obmocju klasicne dialektologije: diferencialni (!) »jezikoslovni opis in popis posameznih narecij (govorov)«, »raziskovanje[...] in dolocanje[...] geografske razsirjenosti posameznega pojava«, »izdelava narecnih zemljevidov«, »zbirke narecnih besedil« in »diferencialno (!) zasnovan/i/« narecni slovarji (Unuk 1997/98: 308-309). Dialektologija v teh okvirih ostaja pomozna veda, pa ceprav tako zgodovinskega jezikoslovja kot (s svojo kontrastivno zasnovo opisov) vede o knjiznem jeziku. 2 Mitologija tradicionalne dialektologije. Izhodisce za kritiko klasicnih dialektoloskih metod je bila aksiomaticnost nekaterih parametrov, na katere se je opirala zlasti jezikovna geografija (Ivic 2001: 109). Sem sodijo teza o izumiranju narecij ter zahteva po opazovanju cistega narecja (govora) idealnih govorcev. 2.1 humiranje narecij. Dialektologijo je se krepko v drugo polovico 20. st. spremljala oznaka vede o izumirajocem jezikovnem idiomu/' posamicne trditve o propadanju narecij pa je mogoce zaslediti tudi v najnovejsih sociolingvisticnih in dialektoloskih razpravah in prirocnikih (Grassi 1987: 681; Logar 1991: 76; Sgall idr. 1992: 258, op. 8; Handke 1993: 199; Dubisz - Karas - Kohs 1995: 30-31; Dejna 1996: 10). Zavest o izgubljanju dolocenih jezikovnih prvin (zlasti iz govorjenega jezika), ki je povezano z gospodarskimi, kulturnimi in civilizacijskimi spremembami, sega v dobo pred Da je vsaj deloma drugace v zahodnoevropskih drzavah, bi bilo mogoce sklepati po izrazito problemsko zasnovanem prenovljenem nemskem ucbeniku iz leta 1999 (Niebaum - Macha 1999) oz. ponatisih Trudgill-Chambersove Dialektologije (1989). Prim. trditev na str. 307 (povzeto po slovaskem dialektoloskem modelu, Ripka 1995: 47-48), po kateri je narecje »relativno stabilna struktuma celota, z njim spontano komunicira avtohtono prebivalstvo kakega geografsko zamejenega obmocja[; j]e zakljucen jezikovni sestav, ki Je zadosten govorcem istega narecja, saj z njim uresnicujejo (vse) sporazumevalne potrebe na dolocenem prostoni«, s tisto na naslednji strani: »Raba narecja je vezana na zasebno sporazumevanje, na krajevno okolje in vsebine vsakdanjih potreb.« "" Prim. TNL 1974: 86: »Narecja v novejsem casu pospeseno propadajo, ker se vasko prebivalstvo tudi v jezikovnem ozini skusa zbli&ti z mestnim« (po W. Schmidt, Gnmdfragen der deutschen Grammatik, Eine Einführung in die funktionale Sprachlehre, Berlin 1966). nastankom dialektologije. Med motivi za sestavo prvih nemskih narecnih slovarjev v 18. st."*^ (Niebaum - Macha 1999: 49; Knoop 1982: 8) in za prve nacrtne francoske narecne raziskave po francoski revoluciji (Knoop 1982: 12) je bila zelja ohraniti potomcem ogrozene oz. izginjajoce narecne oblike. Strah pred izginjanjem narecij se torej pojavi v obdobju, ko lahko govorimo o vzpostavitvi razmerja med knjiznimi in neknjiznimi jezikovnimi razlicki. Na opazovanju mehanizmov procesa standardizacije pa temeljijo tudi modeli jezikovnozvrstnega razvoja iz sestdesetih in sedemdesetih let (prim. II 1.1.3), po katerih standardni jezik zaradi svoje centripetalne sile postane osnovni obrazec za nadaljnji (enosmerni) razvoj danega organskega govora (Brozovic 1970: 31), vsi drugi jezikovni razlicki danega diasistema pa se postopoma zlivajo z njim. Razvoj jezikovnih zvrsti do konca 20. st. ni potrdil univerzalne veljavnosti takih razvojnih modelov. Glavna ugotovitev, ki jo je mogoce izlusciti iz sodobnih obravnav medzvrstnih razmerij v posameznih jezikih oz. njihovih podsestavih, je, da ni preprostega modela, po katerem bi bilo mogoce napovedati jezikovni razvoj posameznih socialnih zvrsti za poljubni jezik oz. da so taka predvidevanja mogoca le po natancnih empiricnih raziskavah jezikovnozvrstnih razmer v vsakem jeziku posebej. Za teze o zlitju narecij s knjiznim jezikom (Dejna 1996: 10), o zamenjavi zemljepisne jezikovne clenjenosti s socialno (Sgall idr. 1992: 19; Bosâk 1995: 25) oz. fonkcijskozvrstno (Sgall 1992: 224; Dubisz - Karas - Kolis 1995: 66, 142) ali o izginotju narecij z izgubo tradicionalne ruralne kulture (Carver 1989: se je V zadnjih desetletjih izkazalo vsaj, da ne drzijo v vseh primerih. Raziskave na skorajda vseh jezikovnih podrocjih izpricujejo asimetricni razvoj narecij (Zagôrski 1998: 27; Niebaum -Macha 1999: 146; Labov 2001: 8), pri katerem poleg jezikovnih razlickov z izrazito teznjo po medsebojni izravnavi {dialect levelling - Trudgill 2000: 155; Ripka 1999: 104; Vidoeski 1998: 28) in strnjevanju ali priblizevanju standardnim oblikam jezika obstajajo razlicki z visjo/visoko prestiznostjo (Topolihska 1992: 250; Kurek 1995: 70; Davidovà idr. 1997: 8; Mazur 1998: 149; Krivicki 1998: 88-89; Trudgill 2000: 197), ki ne samo da ohranjajo svojo jezikovno strukture, ampak jih govorci celo zavestno gojijo in kultivirajo, se pravi uporabljajo v vedno sirsem funkcijskem obsegu (Reichan 1999: 266; Grassi 1987: 684). Pri tem gotovo izstopajo norveske jezikovne razmere (Jahr 1997: 365-367), v katerih so obhke razvijajocega Pn'a omemba v slovarju M. Richeya: Idioticon Hanibvrgense oder Wörter-Buch [...], Hamburg, 1755 [1743] (Niebaum - Macha 1999: 49). Carver (1989: 9) sam dvomi o resnicnosti take trdit\ e: »Tak razkroj pa bi bilo treba sele videti.« se govorjenega standarda izrazito neprestizni jezikovni razlicki,'*'* narecje pa se uporablja v vseh govorjenih funkcijskih zvrsteh, celo v politicnih stikih na meddrzavni ravni. Za ponazorilo zgornje trditve si oglejmo jezikovnozvrstne razmere na obmocju nekdanje Zvezne republike Nemcije, kjer so v zadnji cetrtini 20. st. poleg empiricnih jezikoslovnih raziskav potekale tudi jezikovne javnomnenjske ankete (Niebaum - Macha 1999: 143, 151), s katerimi so dobili podatke o narecni kompetenci in rabi narecja (na podlagi samoocenjevanja) v vsakdanjem sporazumevanju. Raziskave ugotavljajo sorazmerno stabilnost razmerij med rabo knjiznega jezika in narecij (Niebaum - Macha 1999: 144, 162), deloma se je spremenila le socialna struktura narecnih govorcev, saj se je v osemdesetih letih povecalo stevilo narecno govorecih izobrazencev (Niebaum - Macha 1999: 151). Na obmocjih z daljsim (stoletnim) izrocilom dialektoloskih raziskav so opazili le neznatne spremembe narecnih fonoloskih sestavov (za svabsko narecje prim. Ruoff 1982: 133-134). Stopnja ohranjanja narecnih jezikovnih razlickov pa je mocno odvisna od poteka standardizacije, od zgodovinskega razvoja diasistema: na obmocju severnih nemskih narecjih, ki so podlaga standardnemu jezikovnemu razlicku, je narecno govoreca priblizno polovica prebivalstva, na obmocju juznih narecij, kjer lahko govorimo o diglosiji podobnim medzvrstnim razmerjem, pa narecje dejavno uporabljata dve tretjini prebivalstva (Niebaum -Macha 1999: 132-134, 146). Preverjanje ucinka tistih dejavnikov, ki naj bi po splosnem prepricanju najbolj neposredno vplivali na enosmerni razvoj k standardnemu jezikovnemu razlicku, ni prineslo pricakovanih izsledkov, saj empiricne raziskave niso mogle potrditi dejanskega vpliva obcil ali vsakodnevnih migracij na jezikovne spremembe (Niebaum -Macha 1999: 156). Kljub temu da danes jezikoslovci dokaj enotno zavracajo tezo o izumiranju narecij kot zemljepisno omejenih jezikovnih razlickov (Ripka 1995: 51; Habovstiak 1995: 53), pa se jezikoslovni pogledi na njihovo usodo se vedno zelo razlikujejo: (a) Prva razlicica jezikovnega razvoja sicer ne predvideva izginotja narecij v bliznji prihodnosti, vendar naj bi bila njihova raba kljub temu vedno bolj omejena: najprej na vsakdanji govor v vaskem okolju, postopoma pa naj bi se njihova funkcijska vrednost omejila na jezik folklore in drugih lokalnih kulturnih dejavnosti (Sgall idr. 1992: 290, Reichan 1999: 277), na »svecani kod«"*^ za posebne priloznosti, torej se vedno na mrtev idiom. Izraz knot, ki se uporablja za poinienovanje teh jezikovnih razlickov, pomeiii "afektiran, nenaraven jezik' oz. uporabo knjiznih ali urbanih oblik namesto ruralnih. Reichan (1999: 266) ta izraz uporablja za rabo gôralscine na prireditvah lokalnega pomena v sedanjih jezikovnoz\'rstnih razmerali. (b) Druga razlicica predpostavlja strnjevanje sedanjih narecnih obmocij v vecje ozemeljske enote, t. i. regionalna narecja (Niebaum - Macha 1999: 125), katerih razvoj naj bi sicer ne potekal vedno v smeri prestizne norme (Grassi 1987; 680), vendar bi temeljil na izgubi prvin, ki se najbolj razlikujejo od knjiznih (Reichan 1999: 277). (c) Tretja razlicica se je oblikovala na podlagi izsiedkov najnovejsih raziskav govorov na urbanih podrocjih v Angliji (Trudgill 2000: 155) in severni Ameriki (Labov 1994: 23, 2001: XII). Stopnjujoca se narecna clenitev mestnih govorov je privedia do napovedi nove dialektizacije, kar je sicer potrditev teorije o jezikovnozvrstnem razvoju, ki je v evropski dialektologiji prisotna ze vsaj od sedemdesetih let dalje:'"' Dialektologi navadno trdijo, da krajevna narecja izginjajo in da bo novo obdobje jezikovne konvergence zamenjalo dosedanje obdobje divergence. Toda raziskave z urbanih podrocij dokazujejo nasprotno. Od leta 1972 tako moje raziskave kot raziskave drugih raziskovalcev pricajo o nepretrganih glasovnih spremembah v govorih vecjih mest z anglesko govorecim prebivalstvom. V vsaki vecji jezikovni skupnosti, ki smo jo proucevali v Zdruzenih drzavah, Kanadi in Avstraliji, smo laliko opazovali zivahno spreminanje krajevnega govora [...] Inovativna vloga mest ni nekaj novega: upraviceno laliko sklepamo, da so bila mesta vedno zarisca jezikovnih inovacij in da vecina mralnih narecij predstavlja ostanke razN'oja, ki se je zacel v mestih in se postopoma siril v vedno manjse jezikovne skupnosti, dokler ni dosegel podezelja. (Labov 1994: 22-23) Na samo metodologijo narecnih raziskav in nacin vrednotenja zbranega narecnega gradiva je najbolj ocitno vplivala prav iluzija o enosmernosti jezikovnega razvoja, o premocrtnem priblizevanju narecja knjiznemu jeziku. Ta je lahko privedia celo do tako spornih raziskovalnih izhodisc, kakor je teza poljske dialektologinje Haline Kurek (1996: 172), po kateri naj bi pri raziskavi oblikoslovja podatki, pridobljeni v neformalnih polozajih, izkazovali stopnjo ohranjenosti narecja, tisti iz formalnih polozajev pa smer evolucije narecnega oblikoslovnega sestava. Zato je bilo zelo malo pozornosti namenjeno morebitnim drugosmernim vplivom. Nacrtnih raziskav vpliva narecij na knjizni jezik v slovanski dialektologiji pravzaprav ne poznamo,'^^ saj so te postale sestavni del novih dialektoloskih raziskovalnih programov sele v zadnjem casu (Zagôrski 1998: 29). Ze omembe o vplivu sredisc z mocno ohranjeno narecno Ze Goebl (1976: 513) govori o konstanti produkta diatopicne in diastraticne diferenciacije. [Sistemsko je izraze diatopicen, diastraticen in diafazicen za zeniljepisno, socialno in funkcijskoz\'rstno jezikovno variantnost zacel leta 1957 uporabljati Eugenio Coseriu, pri cerner je prva dva izraza prevzel od L. Flydala, prim. Coseriu 1992: 280. 292; v slovensko jezikoslovje jih je uvedla graska jezikoslovna sola.] Podobno tudi Stolc (1994: 20) predvideva zaporedno vrstece se menjavanje zeinljepisne in funkcijskozvrstne diferenciacije. Po Labovii (2001; XV, op. 1) je osredotocenje na spreniembe »od zgoraj«, torej na tiste, ki potekajo pod vplivom standardnega jezika, znacilnost za evropsko jezikoslovje sploli, tako da empiricni podatki za jezikovne spremembe »od spodaj« obstajajo samo za jezike v Juzni Ameriki, Veliki Britaniji, Novi Zelandiji, v Egiptu, na Japonskem in v Koreji. podlago na knjizni jezik so redke (Dunaj - Przybilska - Sikora 1999: 229), pa tudi mnenja o obsegu vpliva na knjizni jezik niso enotna. Seznami prvin, ki so podvrzene spremembam, se med seboj zelo razlikujejo: nekateri so omejeni le na posamezne foneticne in parajezikovne prvine ter na odlocanje pri izbiri t. i. prostih razlicic (Chloupek 1971: 13); drugi pa obsegajo cele jezikovne ravnine, npr. skladnjo in besedisce (Orozen 1986: 112) ali skladnjo in fonetiko (Bosâk 1995a: 27). Dokajsnja enotnost je dosezena le glede nacina samega vpliva, saj danes skorajda nihce vec ne govori o neposrednem vplivu narecja na knjizni jezik (niti takega razvoja ne predpostavlja za pretekla jezikovnorazvojna obdobja, prim. Ripka 1995: 49), ampak o postopnem prehajanju jezikovnih prvin skozi plasti vmesnih zvrstnih razlickov. 2.1.1 Slovenske razmere. Teza o ozumiranju narecij je na razvoj slovenskih dialektoloskih raziskav najbolj neposredno vplivala v petdesetih letih 20. st.'*'^ Na zacetku tega desetletja jo je postavil Fran Ramovs: [Z]a slovenscino je res, da zaradi majlme nepismenosti, saj je je komaj se 3 %, in zaradi mocno razsirjenega casopisnega, drustvenega in druzabnega tiska, zaradi druzbenih obvestil in obvescanja, ze nastopa doba izgubljanja dialektov. Od prvotne jezikovne enote, ki je razpadla na dialekte, se je procès zgodovinskega razvoja obrnil in ustvarja novo enoto iz dialektov in knjiznega jezika; pri tem procesu je prav kultumi dialekt glavno in osnovno sredstvo. (Ramovs 1951a: 8) Na podlagi te sodbe in lastnih raziskav jezikovnega razvoja slovenscine od 1. svetovne vojne naprej je Rudolf Kolaric (1954: 186-187), po Ramovsevi smrti zacasni vodja Instituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pozneje namestnik upravnika in nacelnik filolosko-lingvisticne sekcije, predvidel, da bo do strnitve narecij v enoten jezikovni (nestandardni?) razlicek prislo ze v sedemdesetih letih 20. st.: Slovenska narecja pa tako naglo izginjajo oziroma se stapljajo v koiné, da po 20 letih ne bomo imeli vec kaj zapisati in bomo pred zgodovino sami krivi, ce ne bomo potomcem in znanstvenemu svetu ohranili podobo nasih stevilnih narecij in govorov, ki so v marsicem svetovna zanimivost. Vsak vaznejsi govor je treba ob obseznem gradivii tocno zapisati [...]. Sele ko bomo imeli vse govore zapisane in tocno obdelane, bo ob medsebojni primerjavi mogoce resiti nekatera vprasanja v zgodovini nasega jezika, za katera obstajajo sedaj samo razne hipoteze. (Arhiv 22-284/52) Zaradi te usmerjenosti v popisovanje so bila petdeseta leta sicer obdobje najbolj intenzivnega terenskega delà v povojnem casu (Benedik - Kenda-Jez 1999: 13-14), vendar je bil okvir raziskav, ki naj bi jih zaradi casovne stiske s fonetike in oblikoslovja razsirili se na skladnjo, besedje in pomenoslovje, tako siroko zasnovan, da je vecina takrat zbranega gradiva ostala neobdelana (Kenda-Jez 2000: 201). Ce izvzamemo gradivo za SLA, ki je bilo zbrano se po Ramovsevih nacelih iz stiridesetih let, sta bila giavna dosezka tega obdobja porocilo o K popisovanju, »doklerje se cas«, je prvi pozival L. Tesnière (1925: 13). terenskih raziskavah Instituta za slovenski jezik v okolici Pivke (Govori na Pivki 1959) in Riglerjeva disertacija o juznonotranskih govorih (1960), ki je zacela nastajati prav na podlagi gradiva z institutskih dialektoloskih odprav v letih 1955-1956 (Arhiv 22-318/55, 22-311/56). 2.2 Cisto narecje. Cisto narecje se kot metodoloska kategorija opira tako na Ijudskojezikoslovno predstavo o zlatem veku jezikovnega razvoja (Labov 2001: 514)"*^ kot na (iz nje izhajajoco) jezikoslovno predstavo o homogenem prajeziku (protojeziku oz. protodiasistemu, prim. Goebl 1976: 495, 511-512) - obe jezikovni razvoj enacita z njegovim razkrojem (Labov 2001: 10). Predmet narecnih raziskav je s tega stalisca jezikovnozvrstno in jezikovnorazvojno eist idiom v svoji najbolj arhaicni podobi. 2.2.1 Jezikovnozvrstno eist jezikovni razlicek. Klasicna dialektologija si je gradivo za raziskovanje »cistega« narecja zagotovila z izbiro (idealnega) govorca (prim. 2.3), pri katerem je pricakovala najmanjso mozno stopnjo jezikovne variabilnosti.^" Sama razclemba gradiva je temeljila na vnaprejsnji predpostavki o enozvrstnosti govora taksnih govorcev. Morebitne dvojnice, ki jih je izkazovalo gradivo, so bile navadno obravnavane kot »proste« razlicice, delo s (socialno razclenjeno) skupino informantov pa je omogocilo se pripombe o njihovi pogostnosti v posameznih druzbenih (najpogosteje starostnih) skupinah govorcev. Najstarejsa omemba posameznih drugozvrstnih prvin v slovenskem narecnem gradivu je po vsej verjetnosti ravno iz Baudouin de Courtenayjeve razprave o cerkljanskem narecju (1885: 10), in sicer gre za pripombo o nenarecnih prvinah v terenskih zapisih slovenskih Ijudskih pesmi s tega podrocja. Baudouin je te prvine v zapisu narecnega gradiva oznacil tudi graficno (z razprtim tiskom). Graficno oznacevanje drugozvrstnih prvin (npr. Abram 1988, Zemljak 2001: 31) je do danes ostalo glavni nacin^' njihove obravnave, njihova dejanska zvrstna in sistemska vrednost v diasistemu pa obicajno ni podrobneje dolocana oz. je zajeta z dolocilom prvina iz knjiznega jezika oz. prvina, ki je nastala pod vplivom knjiznega jezika. Iz metodoloskih razlogov se je s poskusi natancne opredelitve cistega jezikovnega razlicka v njegovem flinkcijskem smislu {pure vernacular - Labov 1972b: 223, prim. II 1.1.2), tj. takega, ki ga govorec uporablja v neformalnem govornem polozaju pri vsakdanjem sporazumevanju brez jezikovnega samonadziranja, ukvarjala urbana "" »Nekoc V preteklosti je bil jezik popoln.« To je se danes eden izmed glavnih metodoloskih postopkov v slovenski dialektologiji, prim. npr. Jakop (2001a: 14): »Iskala sem govorce, ki so bili rojeni na Loznici in ki so vse zivljenje ziveli in se zivijo v vasi, saj ti govorijo se kolikor toliko cisto narecje« Podrobnejse zvrstnostno opredeljevanje kot del komentarja k narecnim besedilom je bilo uporabljeno le v razclembi govorov Zadrecke dohne med Gomjim Gradom in Nazarjami (Weiss 1990: 222-244). dialektologija, ki ima jezikovnozvrstno razslojenost za inherentno lastnost clovekovega govora: Vsi jeziki so funkcijsko- in socialnozvrstno razslojeni, ker so vse cloveske skupnosti do dolocene mere funkcijsko razslojene in heterogene. [...] Prvine razslojenosti bomo torej zasledili tudi v najbolj konservativnih ruralnih narecjih. (Trudgill 2000: 27) Ob vzporejanju prvin, ki se spreminjajo glede na stopnjo formalnosti govornega polozaja, je za opazovanje njihove zunaj- ali znotrajjezikovne pogojenosti" uvedla pojem jezikovne spremenljivke. Jezikovna spremenljivka je (strukturna) jezikovna enota z dvema ali vec razlicicami, ki kovariirajo z drugimi druzbenimi in/ali jezikovnimi spremenljivkami. Obravnavana je kot socialno razlicen, jezikovno pa enakovreden nacin za izrazanje istega in lahko nastopa na vseh ravneh jezikovne razclembe (Chambers - Trudgill 1994: 60):^^ »[UJresnicitev fonema kot spremenljivke ni nie bolj (ali manj) abstraktna od uresnicitve fonema kot dveh ali vec predvidljivih alofonov« (Chambers - Trudgill 1994: 147), V slovanski dialektologiji njegova raba ni splosno razsirjena, na Poljskem ga je npr. uvedla krakovska dialektoloska sola (Kurek 1990). 2.2.2 Jezikovnorazvojno eist jezikovni razlicek. Z zgodovinskorazvojnega vidika tudi mesana, prehodna narecja in govori na obmocjih novejsih poselitev niso narecja in ne morejo biti predmet (klasicnih) dialektoloskih raziskav. Po nacelih OLA (1978: 38-39) so npr. novejse migracije tiste, ki so na obmocju posameznih jezikov potekale po obdobju osnovne dialektizacije. V slovenskem jezikovnem prostoru je iz narecnih raziskav izloceno (Smole 1997: 282) obmocje nekdanje nemske poselitve na Kocevskem (Ramovs 1931), na katerem je do nove poselitve s slovenskim prebivalstvom prislo sele po drugi svetovni vojni.^"^ Do skrajnih vidikov je nacelo jezikovnorazvojne cistosti razvil poljski dialektolog Karol Dejna, ki izhaja iz trditve, da »bistvo narecja temelji na samorodno se razvijajocih sistemskih narecjetvornih lastnostih, ne pa na privzemanju lastnosti tujega jezika« (Dejna 1998: 18). Narecje je jezikovna zvrst, ki se od knjiznega jezika loci po sestavu nekaterih slovnicnih strukturnih inovacij, ki so obvezne v dani, zemljepisno omejeni vaski skupnosti, je torej »zemljepisno-slovnicni razlicek« danega jezika, vsi drugi jezikovni razlicki danega jezikovne razlicice ne obstajajo« (Chambers - Trudgill 1994: 147). V jezikovni razclembi jezikovne spremenljivke navadno stojijo v okroglih oklepajih (Chambers - Trudgill 1994: 62). jezika pa se med seboj locijo le po sestavih posebnega, samo njim lastnega besedja. Leksikalna diferenciacija zato ne sodi med narecjetvorne lastnosti, raziskave besedja pa so popolnoma izlocene iz dialektoloskih raziskav in v celoti postanejo predmet etnografsko-kulturnih znanosti (Dejna 1998: 14-16). 2.3 Idealni govorec. Izbira »idealnega govorca« sodi med klasicne metodoloske postopke pretezno lingvisticnogeografsko usmerjene dialektologije. Konec 19. st. je Jules Gilliéron pri nacrtovanju delà za francoski lingvisticni atlas^^ posredno pisno anketiranje, znaciino za nemske zacetke lingvisticne geografije, nadomestil z nacrtnimi neposrednimi terenskimi raziskavami (Chambers - Trudgill 1994: 18-20). Te so se po nacinu delà bistveno razlikovale od dotedanjih dialektoloskih raziskav ustroja posameznih narecij, ki so bile po eni strani se mocno navezane na etnografsko obarvano »nabiranje Ijudskega blaga«,^^ po drugi pa usmerjene na jezik kot izrazilo celotne obravnavane skupnosti, zaradi césar so nekatere, npr. Schmellerjeva slovnica bavarskega narecja iz leta 1821^^ (Knoop 1982: 15, Niebaum - Macha 1999: 53) ah Gauchatov opis govora svicarske vasice Charmey iz leta 1905^^ (Labov 1994: 19), bolj kot poznejsa jezikovnogeografska delà upostevale tudi navpicno (druzbeno) razslojenost jezika oz. njegovo heterogenost sploh. Zaradi enotnega slusnega vtisa je namrec Gilliéron za celotno ozemlje predvidel enega samega »eksploratorja«, izbranega zaradi izjemnih sposobnosti za slusno dojemanje in posebej usposobljenega za zapisovanje glasovja z natancno foneticno transkripcijo. Edmond Edmont, zbiralec gradiva za ALF, ki po izobrazbi niti ni bil jezikoslovec, je v stirih letih v 639 krajih izpolnil kar 700 anket (Chambers -Trudgill 1994: 20). Hitrost in nacrtnost sta bili glavni prednosti takega nacina zbiranja gradiva, ki je na prelomu 19. in 20. st. bistveno pripomogel k dokoncnemu oblikovanju dialektologije v samostojno jezikovno vedo. Koliksna je bila razlika med ucinkovitostjo terenskega delà v drugi polovici 19. st. in zmoznostmi dialektologije zacetnih desetletij preteklega stoletja, je nazorno popisal Jan Baudouin de Courtenay (1929: 378): ''' Toporisic (2000: 23, 24) te govore opredeljuje kot osmo, »mesan[o] in preteâio m]ad[o] kocevsko [narecno skupino]«. J. Gilliéron, Atlas linguistique de la France, Paris: Champion, 1902-1910 [= ALF]. Prim. poziv Baudouina de Courtenayja (1872: 1) k zbiranju slovenskega narecnega gradiva v Slovenskem narodu: »Da bi dobil konkretni temelj za svoje teoreticne sklepe o lastnostih slovenskih dijalektov, moram si pridobiti materijal ali tvarino, ki obstoji v pravljicah, pesmih, zastavicah, prigovorih in drugih plodovih IjudsUene stvarjavne (tvorivne) nioci.« Tudi zacetnik slovanske lingvisticne geografije K. P. Mihalcuk, ki je ze leta 1871 objavil prvo karto ukrajinskih narecij (v dein Narecija, podnarecija i govory juznoj Rosii v svjazi s narecijami Galiciny, Trudy etnograficesko-statisticeskoj ekspedicii v Zapadno-russkij kraj ..., Sanktpeterburg", 1872) je svoj kartografski prikaz oprl tako na jezikovne kot na etnografske podatke (Vendina 1994: 58). " J. A. Schmeller, Die Mundarten Bayerns grammatisch dargestellt [...], München, 1821. ^^ L. Gauchat. L'unité phonétique dans le patios d'une commune, v: Aus Romanischen Sprachen und Literaturen: Pestschrift Heinrich Morf,Wa\\Q, 1905, str. 175-232. Kot zbiralec gradiva pa nisem hôtel biti samo dialektolog ali sploh jezikoslovec, ampak tudi raziskovalec Ijudske ustvarjalnosti, folklorist, etnograf itd. Zapisoval sem cele pesmi, bajke, legende, cele pripovedi, pregovore itn„ torej sem se lotil naloge cele znanstvene odprave, sestavljene iz razlicnih strokovnjakov. [...] Tako sem zapravil veliko casa, nakopicil cele gore zvezkov, listkov in papirckov, ki ne bi bili tezko uporabni samo za dnige, ampak bi jih tudi sam ne zmogel uporabiti, cetudi bi imel nekaj desetletij popolnoma prostega casa. Povsem drugace so to delali in se delajo pravi dialektologi, kot so Belic, Nitsch in stevilni dmgi. Ceprav porabijo neprimemo manj casa kot jaz, nam kot sadove svojih raziskav ponujajo sinteze in posplositve, ki po svoji vrednosti veckrat presegajo moje ponesrecene poskuse. Za toliksno ucinkovitost je bil poleg premisljene zasnove vprasalnice, ki je natancno predvidela zajetje dokaj ozko omejenega diferencialnega jezikovnega korpusa, nujen tudi tak izbor izprasevancev, ki naj bi ze vnaprej zagotavljal zanesljivost in primerljivost izsledkov. Ceprav danes ni vec mogoce ugotoviti, ali je izredna socialna homogenost Edmontovih informantov^^ (zelo nizek delez zensk in nekmeckega prebivalstva) posledica nacrtnega hotenja ali ne (Chambers - Trudgill 1994: 20), ostaja dejstvo, da so temu vzorcu bolj ali manj sledila tudi poznejsa jezikovnogeografska delà. Izoblikoval se je prototip informanta »tradicionalne« dialektologije, »idealnega« govorca »cistega« narecja, ki je postal (navadno brez pridrzkov sprejeta) metodoloska stalnica tudi V tistih narecnih raziskavah, ki niso bile (zgolj) jezikovnogeografske. Vendar tudi stereotipne predstave o idealnem govorcu niso bile tako enotne, kakor bi bilo mogoce sklepati na podlagi nekaterih posplositev v novejsi dialektoloski literaturi, in so tesno povezane tako z dejanskimi medzvrstnimi razmerji v posameznih jezikovnih skupnostih kot z nacinom njihove obravnave v jezikoslovju. V anglosaski dialektoloski in sociolingvisticni literaturi se je npr. ob kritiki tradicionalnih dialektoloskih metod za znacilnega narecnega informanta vseh glavnih jezikovnogeografskih del v evropski in ameriski dialektologiji uveljavilo poimenovanje NORM (= Nonmobile Older Rural Maie): »Ne glede na to, kako razlicne so kulture, kako neprimerljive so druzbene in ekonomske razmere in kako se spreminja topografija, vecino infomantov v vseh prirnerih [poud. K. K.-J.] tvorijo stalno doma ziveci starejsi kmecki rnoski. (Chambers - Trudgill 1994: 33, prim. tudi Trudgill 2000: 26) 59 Izraza informant in Informator sta uporabljena v pomenu, ki ga je v slovenskem prostoru uveljavila graska dialektoloska sola - prim. Pmnc (1980: 38): »Informanti so tiste osebe, od katerih smo v pogovorih dobili neposredne podatke, njihova jezikovna kompetenca in performanca torej predstavljata pravi predmet raziskave; informatorji pa so tisti, ki so nam pomagali zbirati podatke iz svojega ozjega ali sirsega zivljenjskega kroga, torej osebe, katerih jezikovno, ce ze ne jezikoslovno reflektirana metakompetenca nam je bila v pomoc pri pridobivanju podatkov.« Izraz informator je uporabljan tudi kot nadpomenka, kadar je bila narava dialektoloskega delà taksna, da obeh vlog med seboj ni mogoce lociti. Ce to opredelitev primerjamo s podobo idealnega informanta iz edine slovenske razprave, ki je bila v zadnjih letih posvecena metodoloskim vprasanjem sodobne dialektologije (Unuk 1997/98: 311), poleg natancnejse dolocitve starosti (»nad 65 let«) in ohlapnejsih dolocil glede stalnosti bivanja in socialnega polozaja informantov (»relativna teritorialna, socialna in jezikovna izoliranost (stalnost bivanja), relativno enotna socialna stmktura (pretezno poljedelska dejavnost)«) zbudi pozornost predvsem odsotnost opredelitve po spolu, ki pa je na drugem mestu v prispevku (310) zelo jasna: V dialektologiji je znano [poud. K. K.-J.], da vec jezikovnih sredstev tradicionalnega narecja uporablja zlasti starejsa generacija zenskega spola, ki se zivi na podezelju. V obeh primerih, ki nakazujeta temeljno razliko pri izbiri informantov glede na stopnjo prestiznosti zemljepisnih jezikovnih razlickov, je omejeni, druzbeno pogojeni vzorec jezikovnega vedenja obravnavan kot samoumevna konstanta. Novejse raziskave dejanske veljavnosti drugih klasicnih parametrov za dolocanje narecnih govorcev prav tako izpricujejo njihovo mocno odvisnost od vsakokratnih jezikovnih razmer. Nemski dialektologi so npr. ugotovili, da se statisticna razmerja med narecno kompetenco ter stopnjo izobrazbe, starostjo informantov in velikostjo (rojstnega) kraja na ozemljih obeh nekdanjih nemskih drzav med seboj zelo razlikujejo (Niebaum - Macha 1999: 147). Poznavanje nacrtovane in dejanske izbire govorcev v dialektoloskih raziskavah posameznih jezikov je zato pomembno tako za ovrednotenje ze zbranega gradiva kot za zasnovo nadaljnjih raziskav, 2,3.1. Slovenske razmere. Prvo navodilo za natancno popisovanje podatkov o narecnih govorcih izvira ze iz casa dialektoloskih raziskav Baudouina de Courtenayja na Slovenskem.^" Pripombe o informantih in njihovi zanesljivosti je mogoce zaslediti npr. pri Oblaku (1894: 426) in Tominsku (1903: 7 in op.). Lucien Tesnière, ki se je na zacetku dvajsetih let 20. stoletja odlocil, da bo francosko jezikovnogeografsko metodo preizkusil na slovanskem gradivu (1925a: X; 1925b: 9), pa je prvi natancno predstavil izbor informatorjev kot enega izmed svojih temeljnih metodoloskih postopkov. Njegova vprasalnica (225 splosnih vprasanj je bilo posvecenih glasoslovju, oblikoslovju in skladnji, 200 pa kategoriji dvojine) je bila sestavljena iz vzorcnih stavkov »V nekterem ozini je tudi vazno znati, kdo je povedal posamezno pravljico i. t. p., torej se mora zapisati imé, priimek, starost, spol, in opravilo slehemega pripovedovavca, ter se mora naznaniti kraj, odkod je on doma« (Baudouin de Courtenay 1872a: 2). (Tesnière 1925b: 11-12), kar je se vedno posebnost v slovenski dialektologiji.^' Taka zasnova je narekovala poseben postopek delà (prevajanje knjizne sintagme v narecno), ki je precej omejil krog primernih izprasevancev (1925b: 10). Terensko delo po tej vprasalnici je bilo opravijeno v letih 1921-1922, in sicer za priblizno 40 % krajev (104 raziskovalne tocke), ki so bili predvideni za kartografiranje. Kljub drugacnim nacelnim teoreticnim izhodiscem glede izbire po spolu in starosti (1925b: 14) je Tesnière ob upostevanju slovenskih jezikovnih in politicnih razmer za jedro svoje ciljne skupine izbral mlajse (v povprecju so bili stari 33 let) izobrazence kmeckega porekla. Tako je po eni strani pridobil posredne podatke za kraje, ki so lezali zunaj meja takratne Jugoslavije, po drugi pa izkoristil bidialektalnost teh slovenskih govorcev,''^ ki je tudi pozneje mocno vplivala na nacin dialektoloskega delà pri nas. Vprasljivost izbire ustreznih izprasevancev je bila pozneje kot metodolosko vprasanje V osrednjem slovenskem prostoru zastavljena samo se v zacetnem obdobju zbiranja gradiva za Slovenski lingvisticni atlas, v petdesetih in sestdesetih letih 20. stoietja. V Ramovsevem nacrtu za atlas iz leta 1934, ki je v skladu s socasnimi evropskimi jezikovnogeografskimi nacrti natancno popisoval usposobljenost zbiratelja narecnega gradiva,*'^ ni nobenih navodil za izbiro informantov. Sele v uvodu v prvi tipkopisni izvod Vprasalnice za SLA (Ramovs 1946a: 1-2), ki je bil namenjen za delo na terenu, naletimo na pripombo o izbiri informantov V mestnem okolju, pa se tu so opredelitve zelo nedolocne: V mestih saniih je pa treba poiskati take osebe, o katerih se more ugotoviti, da so cim manj izpostavljeni vplivii splosnega niestnega vplivanega govora, da so v ti sredini obdrzali svojo domaco govorico kolikor loliko pristiio, neprisiljeno (za Ljubljano n.pr, prinierne osebe v Tmovem in v Vodmatu, dalje kak preprost star Ljubljancan in podobno). Pravo preverjanje in dolocanje metodoloskih postopkov se je tako zacelo sele z delom na terenu, ki ga je na Institutu za slovenski jezik pri SAZU od leta 1946 do 1958 skorajda v celoti opravljal »glavni eksplorator« Tine Logar. V povojnih razmerah, brez pravih stikov z Na vzorcnih stavkih temelji glasoslovni del graske vprasalnice (LISVK 1980: 45, 329-332), medtem ko naj bi stavcne strukture v skladenjskem delu vprasalnice OLA siuzile le prepoznavi modela, ki naj bi ga (OLA 1966: 26-27) zabelezili iz informantove »zive govorice«. »[DJejansko so dvojezicni, saj poleg jezika, ki so se ga naucili v soli, gimnaziji in na univerzi, govorijo tudi svoje rodno narecje, katerega znanje so ves cas obnavljali. Te osebe, ki temeljito poznajo vse posebnosti, po katerih se njihovo narecje loci od knjiznega jezika, saj so jih morale odpraviü med solanjem, so se izkazale kot najboljse med vsemi informatorji« (Tesnière 1925b: 14). »Nabiralec mora biti vedno[,] t.j. na vseh krajih ena in ista oseba; ta oseba, ki dojema z istim usesom slovenske glasove, jih bo na isti transkripcijski nacin belezila. Biti pa mora dobro podkovan v foneticnem zapisovanju in imeti mora dobro izvezbano uho.« (Ramovs 1934, nav. po Benedik 1999: 12) drugimi, zlasti zahodnimi dialektoloskimi sredisci z razvito jezikovno geografijo, se raziskave niso mogle opreti na izkusnje pri sorodnih projektih, zato so se razvijale dokaj samoniklo.'''^ Ko je leta 1954 Rudolf Kolaric o slovenskih narecnih raziskavah porocal v Orbisu, reviji Mednarodnega sredisca za spiosno dialektologijo pri Katoliski univerzi v Louvainu, je v zvezi s tem omenil tudi velike tezave pri izbiri ustreznih informantov (Kolaric 1954; 185-186). Njegove ugotovitve, ki so oprte tudi na ustna in pisna porocila Tineta Logarja, ze nakazujejo glavni posebnosti takratnega delà z informanti v siovenskem narecnem prostoru: (1) izbiro dveh starostnih skupin govorcev - starejse generacije in generacije otrok do 14 leta starosti, (2) vkljucitev izobrazencev^^ v osnovno skupino izprasevancev. Zaradi morebitnih razlik v jezikovnih razlickih naj bi po Kolaricevem mnenju v vsaki raziskovalni tocki opravili anketo vsaj s tremi informanti (moskim, zensko in do 14 let starim otrokom), pri cerner naj bi dva uporabljali samo za kontrolna vprasanja, vendar zbrano gradivo ne izkazuje kaksne dosledne izpeljave tega nacela.^'^ Na drugacnost slovenskih raziskovalnih postopkov je do neke mere gotovo vplivala zacasnost mreze krajev za SLA. Ker za natancnejsa predvidevanja narecne diferenciacije se ni bilo dovolj podatkov,*^^ raziskave niso bile tockovne, ampak ploskovne, in so vedno zajele tudi bolj ali manj siroko zaledje raziskovalne tocke in sorazmerno sirok krog informantov, pri katerih so skusali izbrati cim bolj reprezentativen vzorec. Izpoinjevanje vprasalnice v skupini, pa naj bo to druzina (Logar 1956: 35), skupina najstniskih vrstnikov ali gostilnisko omizje,*'^ Po vecletnih prosnjah za studijske obiske v svicarskih, francoskih, nemskih, italijaiiskih ali poljskih jezikovnogeografskih delavnicah (prim. Arhiv 22-171/53, 22-236/57) so R. Kolaricu konec leta 1957 sicer odobrili studijsko potovanje v Svico, vendar to ni imelo kaksnega bistvenega vpliva na nadaljnje delo. Prim. Kolaricevo porocilo (Arhiv 26-11/58): »Dr. P. Scheuermeier [glavni zbiralec gradiva za Jaberg-Judov AÏS -Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz 1-8 , Zofingen, 1928-1940, op. K. K.-J.] mi je na drobno razlozil ves svoj nacin terenskega delà, ki je nepretrgoma trajalo dobrih sest let. Delal je priblizno tako kot mi, le da je vecino etnografsko vaznih predmetov fotografiral. Prav tako je fotografiral vse svoje infomiatorje.« Po zapisih za SLA je mogoce ugotoviti, da so temu zgledu vsaj leta 1958 sledili tudi pri nas, vendar pa, kolikor mi je znano, fotografije niso ohranjene. »Treba je spremeniti tudi spiosno razsirjeno mnenje, da so izobrazenci slabi narecni informatorji« (Kolaric 1954: 186). Ker je Kolaric lasüio gradivo za SLA (tocke 362, 370, 372, 374, 376, 377, 382) oddal na hstkih brez spremnih pojasnil, danes ni vec mogoce preveriti, v koliksni meri se je teh nacel drzal sam. »Kjerkoli se more po tem znanju slutiti, da more nastopiti kaka dialekticna posebnost, novost, varianta z ozirom na sosescino, tamkaj se je dolocila tocka za raziskovanje. Ob raziskovanju samem bo eksplorator moral marsikje to tocko izpremeniti, ce se mu bo pokazalo, da je dolocena krajevna tocka vplivana po govom naseljencev mlajse dobe (tako v mestih in industrijskili srediscih) in si bo moral poiskati v blizini kraj, ki bo vestnejsi reprezentant lokalne govorice.« (Ramovs 1946a: 1) T. Logar, Zigon (SLA 303 - 1954): »Del vprasalnice (navadne besede!) sem izprasal od otrok iz Zigona in sv, Lenaria.« - I. Grafenauer, Brdo (SLA 1 - 1958): »In sicer poslusaje razne ljudi na vasi in v gostilni pri Jansicu.« - T. Logar, Rut (SLA 158 - 1961): »Ta del zapisan v gostilni ob poslusanju stare domacinke.« V poznejsih zapisih je bilo lahko infonnantov v posameznem kraju sicer vec, vendar je vsak odgovarjal samo na del sploh ni bilo redko. Razpon med najmlajsim in najstarejsim informantom je meril cez osemdeset let (med 1860 in 1943), povprecna starost pa ni presegala petdeset let. Ob koncu svojega eksploratorskega obdobja je Tine Logar (1958/59: 129) v clanku Iz priprav na lingvisticni atlas svoje izkusnje z iskanjem najbolj reprezentativnih krajevnih govorcev povzel v takole navodilo zbiralcem slovenskega narecnega gradiva: Odlocilna za uspeh dialektoloskega zapisa je seveda izbira informatorja, to je cloveka, ki ga nameravamo izprasevati. Ce pogresimo v tem, je vse delo zastonj. Tako dialekticno gradivo je brez vrednosti in znanosti kvecjeniu v skodo in zniedo. In vendar so moznosti pomot pri izbiri informatorja v kraju, ki ga ne poznas, kamor si prisel prvic, kjer nimas nobenega znanca in tndi govorico prvic slisis, neomejene. Nenavadno tezko je nanirec dognati, kaj vse se skriva za govorico cloveka, ki si ga izbral, kaj je v njej pristno in domace, kaj pobrano, kaj individualno in kaj splosno, kaj starejse in kaj mlajse. Skusnje imam, da utegnejo biti otroci pogosto zelo dobri informatorji, najslabsi pa so navadno moski med 20-30 letom starosti. Zenske so navadno boljsi informatorji kot moski, ker so vecinoma bolj doma in zato tudi bolj konservativne v govorici. Na pol izobrazenih Ijudi naj se dialektolog ogiblje, medtem ko utegnejo biti avtohtoni izobrazenci vcasih res izvrstni poznavalci slovenskega narecja, zlasti ce jih jezikovna vprasanja se posebej zanimajo. Na podlagi teh opredelitev lahko sklepamo, da bi ob nespremenjenih razmerah prikazani mode! izbire informantov ostal enak do konca zbiranja gradiva za SLA. Vendar je institut leta 1958 ob odhodu Tineta Logarja na novo delovno mesto na Ijubljanski filozofski fakulteti ostal brez stalnega terenskega zapisovalca. Vecino gradiva v poznejsem obdobju so zbrali studentje slavistike (»slavisti domacini«, kot so jih poimenovali v enem izmed porocil dialektoloske sekcije - Arhiv 26-8/1964). Njihovi zapisi so temeljili na opazovanju lastnega idiolekta, ki so ga obicajno vzporejali z govorom starejsih narecnih govorcev. Premik k bolj klasicnemu izboru izprasevancev pa je verjetno spodbudila tudi vkljucitev v delo za Slovanski lingvisticni atlas (OLA), saj je bil ta zaradi prevladujocega primerjalnozgodovinskega vidika (OLA 1978: 35) izrazito tradicionalno usmerjen in je za svoj predmet raziskav izbral »nevtralni slog tradicionalnih vaskih narecij, kakor se je ohranil pri predstavnikih starejse generacije z dobro ohranjenim krajevnim jezikovnim razlickom« (OLA 1966: 13). Ker so se sestavljalci vprasalnice zavedali razlicnih dialektoloskih tradicij pri posameznih slovanskih narodih (OLA 1978: 35), so bila tudi dolocila glede izbire informantov zelo natancna: Informatorji morajo biti nujno a\'tohtoni, ki so bili rojeni v dani vasi in so v njej preziveli vecji del svojega zivljenja. Samo v izjemnih primerih so lahko izbrani informatorji, ki izvirajo iz bliznje sosednje vasi, ce je mikrodialekt v obeh vaseh enak. Posebej zazeleni so informatorji iz druzin, ki so se ze davno naselile na dani tocki, pri cemer pa ne izvirata iz iste vasi samo oba starsa, ampak tudi njuni predniki. vpras;ilnice. Tak nacin delà je bil obicajen za J. Riglerja, ki je vedno tudi oznacil, na katera vprasanja so odgovarjali posamezni informanti. Podobne ztihteve veljajo tudi za moze in zene izprasevancev, cetudi neposredno ne sodelujejo v pogovom. [...] Informatorje je treba izbirati predvsem med kmeti [...] Ijudi, ki se ukvarjajo s sezonskimi deli, naj naceloma ne bi anketirali. S krajevnimi izobrazenci se je sicer mogoce posvetovati, vendar jih ne bi smeli uporabljati kot neposredne objekte. Na vecini slovanskega ozemlja v narecju govorijo samo se predstavniki starejse generacije, zato ni dovoljeno anketirati mlajsih, da ne bi porusili enotnosti gradiva. Mogoce je le anketiranje predsolskih otrok, ce so jih vzgajali stari starsi. (OLA 1966: 13-14) Zapisovanje po vprasalnici OLA (1965) je na nasem ozemlju potekalo v letih 1966-1975.''^ Dejanska izbira informantov je bila, kakor bo razvidno tudi iz poznejse razclembe podatkov, nekaksen kompromis med izredno omejevalnimi navodili OLA in dotedanjo slovensko dialektolosko prakso: informanti so bili povprecno stari okrog 60 let, pogosteje zenske kot moski, med zenskami pa je bila vec kot polovica gospodinj. Kljub izrecni prepovedi so izobrazenci tvorili pomembno skupino informantov. Vendar tak izbor ni bil vec pospremljen s kakim objavljenim metodoloskim premislekom. Prav tako na zacetku osemdesetih let ni mogoce govoriti o neposrednih odzivih slovenske jezikovne geografije na stalisca graske dialektoloske sole, ki je pri izbiri informantov in informatorjev ter nacinu delà z njimi poleg klasicne dialektoloske metodologije upostevala tudi socio- in pragmalingvisticna nacela (Prune 1980). 2.3.2 Struktura informantov. Oceno dejanske strukture informantov v slovenskih narecnih jezikovnogeografskih raziskavah je bilo mogoce opraviti na podlagi spremnega gradiva za SLA in podatkov, objavljenih v uvodnem zvezku OLA (1978: 85-91, 115-116). Zaradi raziicnih metodoloskih postopkov v prvem (1946-1958) in drugem (1959-) raziskovalnem obdobju SLA so vpreglednicah in grafikonih posebej prikazani podatki za zapise Tineta Logarja (1946-1969) in zapise drugih zapisovalcev gradiva.™ Zal ni mogoce trditi, da bo prikaz podobe informantov za SLA povsem verodostojen. Vec kot cetrtina gradiva^' (v celoti tista, ki obstaja samo v listkovni obliki, prim. Benedik 1999: 19) namrec sploh ne vsebuje nobenih podatkov o informantih. Brez tovrstnih podatkov je 12 % Logarjevih zapisov (od 187 oz. 40 % celotnega gradiva) in kar 46 % zapisov drugih popisovalcev. Le zapis za tocko OLA 2 (Osnje - Osgnetto) je nastal sele leta 1989, zato v razclembah, ki naj bi prikazovale stanje v obdobju zbiranja gradiva, ni upostevan. Zapisi drugih zapisovalcev iz prvega obdobja so brez podatkov o informantih (Kolaric - SLA 362, 370, 372, 374, 376-377, 381, Kozlevcar - SLA 253, Orozen - SLA 300, Fticar - SLA 392, 394, 396), podatki za Grafenauerjeva zapisa tock SLA 1 in 3 iz leta 1958 pa so pristeti h gradivii iz drugega obdobja. " Zbirka za SLA trenutno obsega 475 zapisov za 376 doslej popisanih raziskovalnih tock (od 406, kolikor jih predvideva sedanja mreza krajev, Benedik 1999: 18). Opremijenost gradiva za SLA s podatki o informantih Listkovno gradivo 17% Zvezki s podatki Zvezki brez podatkov 14% Nedostopno gradivo 1% V prvem obdobju manjkajo podatki v zapisih iz casa takoj po vojni ter v tistih z mejnih in zamejskih obmocij, v primerih torej, ko je raziskovalec presodil, da bi mu sprasevanje po osebnih podatkih lahko celo onemogocilo raziskavo. Tudi v gradivu za OL A (1978: 116) npr. ni osebnih podatkov o informantih iz Kneze (OLA 148), saj informanti niso privohli V njihovo objavo. Za odsotnost oz. pomanjkljivost podatkov v drugem raziskovalnem obdobju pa je (zlasti v studentskih zapisih) gotovo v veliki meri krivo dejstvo, da v sami vprasalnici (Ramovs 1946a) ni bilo od vsega zacetka predpisano, s katerimi podatki o informantih (ce sploh) je treba opremiti narecni zapis. Popisni list za podatke o informantih, na katerem se sprasuje po imenu in priimku, letu in kraju rojstva, rojstnem kraju oceta, matere in zakonca, izobrazbi in poklicu, morebitnem bivanju v drugem kraju itd.), je dodan sele v tehnicno preurejenih vezanih izvodih vprasalnice iz leta 1979 (Kenda-Jez 1999a: 8), vendar je bilo po tej vprasalnici zbrano gradivo za manj kot deset krajev7^ Graski popisni list za informante se bistveno ne razlikuje od tistega v novi vprasalnici za SLA, bolj podrobno naj bi bil popisan le status kmetov (velikost kmetije, morebitna dodatna zaposlitev); zelo natancno tipiziran pa je popis govornega polozaja pri snemanju narecnega gradiva (LISVK 1980: 333), Delez s podatki neopremijenega gradiva za SLA v posameznih obdobjih 300 250 200 150 100 40. leta 50. leta 60. leta 70. leta Cas zapisa (20. st.) 80. leta 90. leta S Podatki o informantih QBrez podatkov Popolnost podatkov je bila zato odvisna predvsem od zapisovalceve ocene, kateri izmed njih so sploh potrebni za presojo zanesljivosti narecnega gradiva. Zgodnji zapisi drugih zapisovalcev so navadno opremljeni le s podatki, ki omogocajo preverljivost izsledkov (ponovljivost raziskave), torej z imeni in priimki (ponekod tudi s hisnimi imeni)^^ ter naslovi informantov, pogoste pa so tudi zasilne belezke, ki bi bile ob morebitni vrnitvi v pomoc le raziskovalcu samemu.^'* Ivan Grafenauer je npr. pri terenskem delu popisal 25 informantov, vendar je letnico rojstva oz. starost zapisal samo pri sedmih, ceprav je svoje zapise za SLA vedno opremil s uvodnim listom, na katerem je bil dokaj podrobno opisan potek same raziskave; ker je raziskoval na avstrijskem Koroskem, pa so obicajne tudi pripombe o dvojezicnih jezikovnih razmerah. Kot je razvidno iz preglednice, je vecina zapisov o informantih opremljena le z letnico rojstva oz. podatkom o njihovi starosti (spol je navadno ugotovljiv iz imena in priimka), Doslednejsi zapis podatkov o izobrazbi in poklicu se je uveljavil sele v zapisih za OLA, podatki 0 stalnosti bivanja v domacem kraju ter o narecni pripadnosti starsev oz. zakonca pa Prim. I. Grafenaucr, Blace (SLA 3, 1958): »Zapiski od 27. avgusta do 2. septembra v Blacah: v druzini Mihala Grafenaiierja, Golca h. st. 44. zlasti pri njegovi tasci Mariji Mice; v druzini njegovega oceta Sinina Grafenauerja, p. d. Klepa (starega). h. st. 60; pri solskem direktorju Jozii Millonigii in pri studentu Janezu Schmiedu, p. d. Micejevemu, h. st. 97.« J. Rigler, Rascica (SLA 242, 1959): »neka zenska v drugi hisi na desni strani.« Da bi se bilo treba zaradi dopolnitve nezanesljivega ali pomanjkijivega gradiva v nekatere kraje se vmiti, je v zgoraj omenjenem clanku sodiltudi Logar (1958/59: 129). so v gradivu za SLA tako obrobni in priloznostni, da jih v graficnih prikazih ni bilo mogoce upostevati. Popoinost zbranih podatkov o informantih v slovenskem jezikovnogeografskem gradivu Zapisi T. Logarja" Drugi zapisi OLA Stevilo informantov 331 387 56 Podatki 0 spolu 98% 87% 82% Podatki 0 starosti/letu rojstva 91 % 90 %/83 %" 86 % Podatki 0 socialnem polozaju 48 % 40 % 70 % * Podatki za SLA se nanasajo samo na gradivo, ki je sploh opremljeno s podatki o iiiformantih, podatki za OLA pa na celotno gradivo. ** Ker je T. Logar podatke o informantih navadno s svincnikom zapisoval na platnice zvezkov z vprasalnicnim gradivom, so danes nekateri podatki nepopolni tudi zato, ker zapisov ni vec mogoce razbrati. 2.3.2.1 Starost informantov. Omejitev na raziskovanje govora starejse generacije je posledica dveh razlicnih raziskovalnih nacel: (1) usmerjenosti klasicne dialektologije v odkrivanje cim starejsih narecnih razvojnih stopenj, (2) odlocitve za opazovanje zvrstno »cistih« oblik ob predpostavki o »premem sorazmerju med starostjo in narecno kompetenco« (Niebaum - Macha 1999: 161). Vendar je bila pri samem terenskem delu ta skupina informantov navadno ocenjena kot najmanj primerna za anketiranje (Tesnière 1925b: 14; Labov 1994: 46; Niebaum - Macha 1999: 12), tako zaradi svojih zmanjsanih zmoznosti za sporazumevanje (gluhost, manjsa sposobnost za koncentracijo in prilagajanje sogovorniku) ter slabse telesne in dusevne vzdrzljivosti, ki je potrebna pri izpolnjevanju (obsezniii) vprasalnic, kot zaradi foneticne nezanesljivosti gradiva (artikulacijske napake zaradi izgube zob, hripavosti, nejasna artikulacija sploh). Zaradi redke primernosti teh informantov tudi pri novejsih sociolingvisticnih raziskavah v urbanih srediscih pri oblikovanju skupine starejsih govorcev ne uporabljajo sicersnje metode nakljucnega izbora, ampak izbirajo Ijudi z »neokrnjeno in ucinkovito jezikovno kompetenco« (Labov 1994: 46). Dejanska odlocitev za starost informantov v posameznih raziskavah (zlasti pri tistih, ki niso bile osredotocene na besedje, ki je najbolj podvrzeno generacijskim spremembam) je bila zato odvisna predvsem od veljavnosti drugega nacela oz. od presoje stopnje narecnosti govora v posameznih starostnih skupinah govorcev dolocenega narecja. V nekaterih zapisih je starost informantov sicer navedena, ne poznamo pa letnice nastanka. Na enako nedolocno opredelitev naletimo v Tomincevem Cmovrskem dialektu (1964: 62): »Pripovedovala moja 62-letna sestra Franca.« Povprecna letnica rojstva informantov v zapisih za SLA 1890 1870 60. leta 70, leta Cas zapisa i Zapisi T. Logarja 0 Drugi za pisi 80 leta 90. leta Povprecna starost informantov v zapisih za SLA Gradivo za SLA izpricuje postopno rast povprecne starosti informantov in sele v zadnjih desetletjih doseze vrednosti, znacilne za klasicni model idealnega govorca. Starost izprasevancev v najzgodnejsih Logarjevih raziskavah ni dosti visja od tiste iz Tesnièrjevih raziskav. Do raziike v starosti informantov T. Logarja in informantov drugih zapisovalcev v Rojstne letnice informantov v slovenskem lingvisticnogeografskem gradivu 1860--1869 1870-1879 1880-1889 1890-1899 1900-1909 1910-1919 1920-1929 1930-1939 1940-1949 1950-1959 1960-1969 BSLA-zapisi T Logarja ESLA - drugi zapisi «ZapisizaOLA Starost informantov v slovenskem lingvisticnogeografskem gradivu a SLA - zapisi T-Logarja 0 SLA - dmgi zapisi «Zapisi zaOLA petdesetih in sestdesetih letih je najbrz prislo zato, ker je prvi bolj uposteval dejanske razmere na terenu, drugi pa teoreticna nacela. Ceprav je tako v gradivu za SLA kot za OLA razprsenost po posameznih starostnih skupinah precejsna, je mogoce jasno lociti Logarjev dvovrsni model (osredotocenost na 76 govorce mlajse najstniske generacije in govorce na prehodu iz srednje v starejso generacijo) od enovrsnega modela dmgih zapisovalcev za SLA in zapisovalcev OLA, ki dajejo prednost dmgi skupini. Ce ne upostevamo starosti studentov, ki so zapisovali lastni govor, se je v zadnjih desetletjih starostna meja izbranih informantov v SLA spustila do rojstne letnice 1930^^ (medtem ko je bila v zgodnjih Logarjevih zapisih rojstna letnica 1940 cisto obicajna). V celotnem gradivu za SLA je zato jedrna skupina informantov rojena med letoma 1890 in 1930, ceprav so bili ti anketirani v razlicnih socialnih starostih. Zanimivo je, da so v 78 monografskih obdelavah posameznih narecij povprecne letnice rojstva navadno se nekoliko nizje od povprecnih vrednosti v gradivu za SLA: prim. Zorko (1976: 91) = 1906; Povse (1980: 204-211) = 1919; Cossutta (1987: 5) = 1915; Smole (1988: 212) = 1917; Abram (1988: 30) = 1924, Weiss (1994: 59-62) = 1927, Skofic (1996: 24-25)^^ = 1923. V zadnjih dveh tovrstnih delih (Zemljak 2000, Jakop 2001a), ki temeljita na besedilni razclembi, je povprecna letnica rojstva vseh informatorjev nekoliko visja, ker sta zajeti dve generaciji (Zemljak 2000: 19 = 1936, Jakop 2001a: 14 = 1942), vendar je bila v drugem delu k snemanju besedil pritegnjena samo ena skupina informantov, katere povprecna starost (1929) spet ustreza teznjam, ki se kazejo v celotnem gradivu. V SLA tako niso redki primeri, v katerih so bili pri poznejsem zapisu istega kraja anketirani starejsi ali enako stari informanti kot pri prvem, ceprav je med zapisoma preteklo vsaj dvajset let; to velja npr. za zapise govora Sv. Primoza na Pohorju (SLA 50 - zapisano v letih 1955 in 1985), Dreznice (SLA 71 - 1955/1977),^° Solkana (SLA 97 - 1966/1984), Dolnje Kosane (SLA 148 - 1952/1971), Trnovega (SLA 155 - 1952/1984), Zgornje Sorice (SLA 188 - 1947/1984), Baslja (SLA 206 - 1947/1971) in Strazisca (SLA 208 - 1947/1968). Zato je najbrz le malo verjetno, da bi bilo mogoce brez posebnih dodatnih terenskih raziskav Natancna starostna razmejitev med generacijami je pri posameznih raziskovalcih razlicna. Prim. npr. delitev na mlajso. srednjo in starejso generacijo pri Sobierajskem (1985: 5): -30 : 31-60 : 60- s tisto pri projektu DARE (= Dictionar>' of American Regional English): -40 : 40-59 : 60- (Carver 1989: 5) ali Trudgillovo (1983: 69-71): -24 : 25-69 : 70- in novejso Smatanovo (1995: 145): 10-34 : 35-59 : 60- V koliksni meri gre za dejanske razlike v druzbeni starostni strukturi, ki pogojujejo tudi ustrezno jezikovno vedenje, v koliksni pa za zgolj mehanicne premike starostnih mej, bi laliko pokazali le s statisticno primerjavo rezultatov po posameznih starostnih skupinah. " Rojstna letnica 1930 je tudi zgomja starostna meja informantov iz Steenwijkove (1992: 16) monografije o rezijanskem narecju. Upostevana so samo delà, ki prinasajo podatke o vseh informantih, ne samo o tistih, katerih govor je predstavljen s transkribiranimi odlomki besedil. Pri izracunu so upostevani samo informanti. Tine Logar je zapisal govor leta 1940 rojenega petnajstletnika, Joze Kurincic pa poleg lastnega idiolekta (1950) se govor informantov, rojenih leta 1907 (70 let) in 1927 (50 let). izkazane razlike med izsledki z raziskovalnih tock, za katere obstaja vec zapisov iz razlicnih casovnih obdobij, interpretirati kot diahrone pojave ali jih tako celo kartografirati. 2.3.2.2 Socialni polozaj. Pricakovali bi, da bo kljub prednosti, ki jo ima zaradi stopnje svoje nemobilnosti kmecki sloj prebivalstva, socialna struktura informantov v narecnih raziskavah tistih jezikov, v katerih je med narecjem in sociolektom mogoce tako rekoc postaviti enacaj, npr. v avstrijski nemscini (Moosmüller - Vollmann 1995: 51) ali poljscini (Dubisz - Karas - Kolis 1995: 30, 31), kjer je razmerje med narecjem in ustreznimi oblikami govornega standarda enako razmerju med govorico nizjih in visjih slojev prebivalstva, drugacna kot pri onih, v katerih narecje zaradi svoje (razlicne stopnje) razsirjenosti med vsemi sloji prebivalstva lahko predstavlja celo enega izmed diglosicnih polov, kar velja npr. za svicarsko nemscino (Trudgill 2000: 98-99), vsekakor pa ni omejeno na eno sâmo oz. nekaj druzbenih plasti, kar je bilo za slovenske razmere z razlicnih stalisc ze prikazano v nekaj razpravah (Gruden 1976/77: 72-73; Pogorelec 1977: 91; SJ I. 1982: 28; Karnicar 1993/94: 221; Smole 1997: 281-282; Krzisnik 1998: 55). Lik bidialektalnega^' informanta z visoko metajezikovno kompetenco,^^ navadno izobrazenca humanisticne smeri, zlasti ucitelja oz. profesorja slovenskega jezika, je izrazita znacilnost slovenskih narecnih raziskav vse do sedemdesetih let 20. stoletja. Sicer je tovrstni izbor morda deloma navezan tudi na nemsko dialektolosko tradicijo posrednih raziskav, pri katerih so bili ucitelji zbiralci oz. posredovalci gradiva (Niebaum-Macha 1999: 55, 62), vendar slovenski izprasevanci te vrste navadno niso bili zgolj informatorji. Ker so ucitelji v skupnostih z nizko prestiznostjo narecja obravnavani kot posebna jezikovna skupina izrazitih nosilcev prestiznega (knjiznega) jezikovnega razlicka, saj naj bi ga uporabljali celo v neformalnih govornih polozajih, kar na primer velja za jezikovne razmere na Poljskem (Kurek 1995: 74),je taka izbira govorcev pri nas vsaj posredno tudi kazalec prestiznosti raziskovanega narecja. Izraz bidialektalnosl za kompetentno rabo dveh razlickov enega jezika je zasilen, povzet po anglosaskem izrazju. Ce bi sledili slovenskemu, bi pravzaprav morali govoriti o dvozvrstnih govorcih, kar pa ni dovolj dolocno. Poleg tega izraza se v literaturi uporabljajo se izrazi dvo- (na Poljskem in Slovaskem - Kurek 1995: 37; Reichan 1999: 265; Mùcskovâ 1999: 267) in vecjeziciwst (Pogorelec 1965: 138; Gruden 1976/77: 72; Hafner 1980/81: 55) ter diglosija (na Madzarskem - Kollâth 1999: 345), ki pa imajo laliko tudi sirsi oz. ozji pomen od obravnavanega. T. Logar (1959b: 108): »[N]ajvec [mi je pri tem] pomagala hcerka Ivanka, porocena Radojcic, stara 23 let, sedaj uciteljica v Semicu. Poudariti moram, da svoje narecje izvrstno pozna, ga tudi dovrseno govori, ce hoce [oboje poud. K. K.-J.] in je o njem v tej zvezi precej premisljevala. Tako tudi se ob gradivu za Cahorce (SLA 18 - 1962), Tatre (SLA 150 - 1958). Poseben polozaj so imeli ucitelji kot druzbena skupina v beloruskih dvojezicnih razmerah, saj so edini uporabljali govorjeno obliko beloruskega knjiznega jezika (Krivicki 1998: 82). Sociaina struktura informatorjev L. Tesnierja dr. izobrazenci 36% gospodinje Vprasanju primernosti in zanesljivosti bidialektalnih govorcev je bilo v dialektologiji in sociolingvistiki vec pozornosti namenjeno sele v zadnjih desetletjih, ko je sam pojav bidialektalnosti postal splosno razsirjen (tudi v jezikih prve skupine) zlasti pri narecnih govorcih srednje in mlajse generacije (prim. Reichan 1999: 265; Kacala 1999: 108), odsotnost stikov s knjiznim jezikom, ki je bila pogoj za izbiro narecnih informantov v zacetnem obdobju dialektoloskih raziskav, pa posledica izjemnih razmer.^'^ Medtem ko je zgodnja (ameriska) sociolingvistika pravo bidialektalnost kljub zavesti o neenozvrstnosti govora (vendar zlasti s stalisca funkcijskozvrstne variantnosti - Labov 1972a: 112) se obravnavala kot izjemno stanje, bidialektalne govorce pa kot nezanesljive informante (Labov 1972b: 215), je v danasnjih jezikovnih razmerah kot prednost bidialektalnih informantov poudarjana ravno zmoznost za kodno preklapljanje brez neznacilnih odklonov pri rabi enega ali drugega jezikovnega razlicka (Sgall idr. 1992: 5, 28; Niebaum - Macha 1999: 13). Zaradi usmerjenosti v jezikovnosistemske raziskave je bila v slovenski dialektologiji najpomembnejsa lastnost izobrazenega bidialektalnega govorca njegova metajezikovna kompetenca, ki pa je bila odlocilna tudi pri izboru prve, klasicne skupine informantov - Prim. Abram (1988: 30-31): »Raziskovalna izkusnja mi je utrdila prepricanje, da so primemejsi nekoliko mlajsi informatorji, taki, ki so se solali v casu fasizma, saj je pri njih jezikovna kompetenca omejena na domace iiarecje, medtem ko so najstarejsi informatorji obiskovali slovenske sole in obvladajo torej, v vecji ali manjsi meri, tudi knjizni jezik.« Sociaina struktura informantov za SLA v zapisih T. Logarja Drugo Dr. izobrazenci 14% Kmetje Delavci Sociaina struktura informantov za SLA v drugih zapisih drugo upokojenci 3% dr. izobrazenci 5% obrtniki navadno je ta opredeljena s kratko opombo »narecje dobro/izvrstno/odlicno pozna« (Logar 1959b: 108; 1967: 1; 1971: 113). Da je bil graficni prikaz socialne stmkture informantov sploh mogoc, je bilo treba uskladiti med seboj zelo razlicne opredelitve, ker oznake ze pri posameznih Sociaina struktura informantov za OLA dr. izobrazenci 5% delavci 3% jezikovnogeografskih raziskavah niso bile poenotene. Zato se ni bilo mogoce izogniti poenostavitvam, zdruzevanju v vecje, manj natancno opredeljene skupine (ni bilo mogoce locevati med kmeti in delavci na kmetijah, v skupino drugi izobrazenci so bili uvrsceni vsi informanti z najmanj srednjesolsko izobrazbo), dolocenih med seboj prekrivajocih se kategorij pa ni bilo mogoce povsem lociti. Gotovo je, da se npr. oznaka gospodinja, ki se zacenja pogosteje pojavljati od sestdesetih let naprej (ob zmanjsevanju stevila kmeckega prebivalstva ta druzbena skupina ostaja najbolj zasidrana v zivljenju lokalne skupnosti), deloma prekriva z zgodnejso oznako kmetica, obseg tega prekrivanja pa iz danih podatkov ni dolocljiv. V gradivu za OLA je zaradi nenavadne pogostosti posebej prikazan delez sivilj, ki bi utegnile biti zanimiva kategorija informantov zaradi njihove mozne povezovalne vloge v skupnosti. 2.3,2.3 Avtohtonost in stalnost bivanja v domacem kraju. Ustaljena oznaka domacinidomacinka (prim. Logar 1951; 233, 1955a: 49) je v gradivu za SLA pogosto edini podatek, po katerem lahko sklepamo, da je zapisovalec uposteval zahtevo po avtohtonosti informanta, ceprav sama opredelitev prica predvsem o informantovi (zavesti o) pripadnosti doloceni lokalni skupnosti. Sodec po gradivu je do natancnejsega preverjanja porekla prislo sele takrat, kadar se je informantov idiolekt bistveno razlikoval od govora svoje okolice oz. od zapisovalcevega vedenja o njem.^^ Da merili avtohtonosti in stalnega bivanja v domacem kraju V slovenskih jezikovnogeografskih raziskavah nista ze vnaprej omejevali izbora informantov,^^ pricajo tudi dokaj popolni podatki za OLA, po katerih je kljub strogim nacelom (gl. zgoraj) le 33 % slovenskih informantov brez pripomb o moznih vplivih drugega narecja ali govora (drugi imajo oceta/mater/zakonca iz drugega kraja, so dlje casa ziveli v drugem kraju ali pa so bili celo drugje rojeni). V koliksni meri so na tako odlocitev vplivale jezikovne razmere same, je tezko presoditi, ker jezikovno vedenje ob stiku med raznonarecnimi govorci ali govorci posameznih govorov istega narecja se ni dovolj raziskano^^ - vendar je vprasanje lojalnosti lastni jezikovni skupnosti oz. jezikovnemu idiomu verjetno v slovenskih narecjih razlicno obravnavano. Ko se je npr. Marc Greenberg v svoji oceni Slovarja beltinskega prekmurskega govora (1988: 453) spraseval o kakovosti zbranega narecnega gradiva, ker sestavljalec ni zivel v rojstnem kraju in torej ni ustrezal dialektoloskim merilom o zanesljivosti informantov,^^ mu je urednik Vilko Novak (1996: IX-X) odgovoril ravno z opisom jezikovnega vedenja: »[NJormalno govorimo pripadniki razlicnih prekmurskih govorov v medsebojnem obcevanju naravno vsak svojega.« 2.3.2.4 Spol. Konformisticno jezikovno vedenje zensk - nagnjenje k uporabi prestiznih jezikovnih razlickov (Trudgill 2000: 70; Sgall idr. 1992: 197) - v jezikoslovni literaturi velja za najbolj konsekventno odkritje sociolingvisticnih raziskav v zadnjih 89 tridesetih letih (Trudgill 2000: 73), s katerim je mogoce razloziti tudi nasprotje med podobo zenske kot ohranjevalke jezikovnega izrocila, ki naj bi bila znacilna za primitivne in tradicionalne druzbene skupnosti (Grassi 1987: 682; Trudgill 2000: 68-69), in podobo zenske kot pobudnice jezikovnih sprememb in nosilke jezikovnega razvoja v industrijski druzbi (Niebaum - Macha 1999: 160-161), katere govor naj bi bil pri vecini jezikovnih sprememb za generacijo pred moskimi (Labov 2001: 501). Dokaze za spremembo prestiznosti jezikovnih T. Logar, Sentjur pri Celju (SLA 329, 1953): »Boljsi informator je Sivka Martin, medtem ko njegova zena iiima najbolj tipicnega sentjurskega govora, kajti njena mati je doma iz Zibike pri Rogaski Slatini in hcerka se danes kaze posebnosti materine govorice.« O zavestnem in vnaprejsnem izboru zanesljivih infomiantov s tega vidika bi laliko govorili le pri zapisih Lücke Abram (SLA 113, 114, 136); prim. tudi glasoslovno obravnavo Govor Borsta pri Trstu in bliznje okolice (1988: 40): »Ker je bil namen naloge, opisati cim bolj pristen govor, cim nianj pogojen po zbomem jeziku, pripadajo moji informatorji v glavnem starejsi generaciji in ustrezajo tradicionalnim dialektoloskim zahtevam: .so domacini, prav kot njihovi starsi in moz oz. zena« [poud. K. K.-J.]. Jezikovnemu prilagajanju v drugonarecnem okolju je posvecen en sam prispevek (Guzej 1989/90). ^^ »Za dialektologa je prvo in najpomembnejse merilo pri dolocanju zanesljivosti informatorja, da je le-ta vse ali skoraj vse iivljenje prezivel v rojstni vasi [poud. K. K.-J.] in ni imel tesnih stikov z drugimi govori oz. knjiznim jezikoni. Le tako smo lahko kolikor toliko prepricani, da imamo opravka z enim samim jezikovnim sestavom.« (Greenberg 1988: 453) razlickov in spremenjeno jezikovno vedenje zensk prinasajo ze dialektoloske razprave z zacetka 20. stoletja,^" novejse raziskave pa potrjujejo taksno stanje pri mlajsih narecnih govorkahtudi v slovanskih jezikih (Kurek 1995: 65). Od Oblakove omembe v razpravi o narecju otoka Lastovo (1894),^' na katero se pozneje sklicuje tudi Tominsek (1903: 7), do danes v slovenski dialektologiji velja, da so zenske nosilke stabilnejsega in arhaicnejsega jezikovnega razlicka, torej primernejse za anketiranje. Pri tem je vedno poudarjena njihova vezanost na domace okolje in sporazumevanje v njem (Tesnière 1925b: 14; Kolaric 1954: 186; Logar 1958/59: 129; Unuk 1997/98: 310). Vendar dejanska razmerja med informantkami in informanti (razen v gradivu za OLA) ne ustrezajo pricakovanjem. Razloge za dmgacno izbiro je pojasnil le Tesnière (1925b: 14), in sicer naj bi se govorkam odpovedal zaradi njihove sugestibilnosti ter nepripravljenosti za sprosceno uporabo narecja v neformalnem govornem polozaju. Informanti po spolu Tesnière (1925) SLA - zapisi T. Logarja SLA - drugi zapisi OLA Zenske 20 % 44% 56% 65% Moski 80 % 56% 44% 35% 2,3.3 Povzetek. Belezenje podatkov o informantih ima v slovenskem jezikovnogeografskem gradivu predvsem dokumentacijsko vrednost. Pri sami interpretaciji ali oznacevanju narecnega gradiva v zapisih po obeh vprasalnicah so bili v glavnem upostevana le informantova starost^^ in morebitni vplivi drugje rojenih starsev. Tudi (anekdoticne) pripombe o okoliscinah anketiranja, govornem polozaju, telesnem in dusevnem stanju izprasevancev ter njihovih upovedovalnih zmoznostih niso ravno pogoste,^^ Opis Vendar vsaj za nemsko govomo podrocje obstajajo tudi raziskave, ki razlik v jezikovnem vedenju moskih in zensk ne izkazujejo (Niebaum - Macha 1999: 157, 161). Labov (1972b: 301) kot svoj prvi vir navaja ze omenjeno Gauchatovo razpravo. '' »Ncirecje vasi nikakor ni enotno: moski prebivalci so kot momarji in delavci veliko hodili po svetu [...], v svoj jezik so sprejeli mnoge posebnosti drugih dalmatinskih narecij [...] zenske pa so se zilavo dr&le domacega, ceprav niladi zenski rod govori tudi ze novo poleg starega.« (Oblak 1894: 426) Nekateri zapisi, prim. npr. Kalc, Opcine (SLA 136, 1960), so dvostolpcni, jedmemu stolpcu s podatki iz govora starejse generacije so v levem stolpcu pripisane morebitne dvojnice v govoru nilajse generacije. V drugih zapisih so posebej oznacene izginevajoce zastarele oblike (Logar, Sevnica (SLA 304, 1956)). ^^ I. Grafenauer, Rikarja vas (SLA 7, 1959): »Razmere zapisovanja so bile zelo neugodne. Najboljsa izvestiteljica Hana Hrovath [...] ro. 26. decembra 1906 [...] mi je mogla odgovarjati le med domacim gospodinjskim delom v kuhinji, veliko pa je imela opravka na polju. Stari majar Jozef Mikl [...] je precej bral, pa ga je motila knjizevna izreka koroskih slovenskih izobrazencev, s katerimi je bil kot nekdanji slovenski gostilnicar dosti obceval. Stari Matej na Locilu st. 16, Gaspar Truppe r. 1884 in stara osebenika Marija Cuder pri Bajtlarju v Radni vesi (r. 1880) pa sta imela malo smisla za gramaticna vprasanja.« - Tine Logar, Caliorce (SLA upovedovalnih zmoznosti informantov, ki je lahko dodatno merilo za primerljivost podatkov v zbranem narecnem gradivu (Niebaum - Macha 1999: 13), je redek tudi v monografskih obdelavah (uporabljata ga npr, Povsetova (1980: 206-208) in Steenwijk (1992: 16)). V slovenskih narecnih raziskavah se je torej izbor narecnih govorcev priblizal idealnemu modelu klasicne evropske dialektologije sele v zadnjih desetletjih, kar med drugim kaze tudi na to, da je dialektologija pri nas se vedno pretezno usmerjena v sinhroni opis tistih jezikovnih sestavov, ki prinasajo najbolj neposredno gradivo za diahrone jezikovne raziskave. Vprasanju reprezentativnosti skupine govorcev, na katero je osredotocena klasicna dialektologija, s tem pa tudi vprasanju o reprezentativnosti pridobljenega jezikovnega gradiva, se je V slovenskem jezikovnem prostoru posvecala le graska dialektoloska sola, ki je zahtevo po opazovanju »konkretnega« govorca v vseh govornih polozajih postavila ze v teoreticni zasnovi projekta Tezavra slovenskega Ijudskega jezika na Koroskem (Prune 1980: 39). V novejsi dialektoloski literaturi so reprezentativni prikazi narecnega govora metodolosko navadno oprti na sociolingvisticne postopke izbire govorcev, stevilo informantov v nakljucno izbranem vzorcu populacije pa omogoca raziskavo jezikovne variabilnosti glede na znotraj- in zunajjezikovne dejavnike. Medtem ko tovrstne raziskave govora manjsih jezikovnih skupnosti v zadnjih desetletjih ne potekajo samo v zahodnoevropskih (Niebaum - Macha 1999: 147), ampak tudi v vzhodno- oz. srednjeevropskih slovanskih drzavah (Kurek 1995; Smatana 1995; Krivicki 1998: 81-84),^^^ pa je njihov prodor v jezikovno geografijo pocasnejsi in je v slovanskem jezikoslovju omejen na posamezne pobude (Mazur 1990, 1998). Ena izmed najpomembnejsih ugotovitev raziskav, ki so posvecene celoviti podobi danasnjih zemljepisnih jezikovnih razhckov, je gotovo ohranitev dokaj visoke stopnje narecnosti govora v posameznih jezikovnih skupnostih,'^ kar je povsem v nasprotju z zgoraj 18, 1962): »Glavni informator je star ca 70 let, brez sprednjih zob. Svoj govor odlicno pozna, vendar je zaradi starosti malo bolj pocasen. Njegova zena prav tako govori lepo narecje, vendar ji je vcasih tezko dopovedati, kaj bi rad. Najboljsa je hcer, ki hitro razume vprasanje in nanj takoj odgovori.« - Tine Logar, Poljcane (SLA 335, 1953): »Bister, izgovorjava pa ni dobra, ker mu manjka zob in razen tega nosija. Tudi slisi slabo.« Za ponazorilo: vzorec informantov v poljski raziskavi (Kurek 1995: 28) je stel 200, v slovaski (Smatana 1995: 148) pa 160 oseb, v obeh so bili informanti razvrsceni v skupine glede na starost, socialno pripadnost, izobrazbo in poklic. Prim. Kurek (1995: 85): »Predpostavljala sem, da bodo v nekaj desetletjih v govorjeni poljscini prebivalcev omenjenih vasi ostali le neopazeni regionaliznii in malostevilne narecne prvine. Naslednje poglavje bo pokazalo, da je bilo tako sklepanje prenagljeno. Ob neformalnih stikih v domacem okolju je med vaskimi prebivalci govorjenje v narecju edina naravna in z normo skladna oblika sporazumevanja. Pomembno je, da to velja tako za najstarejso generacijo kot za otroke, se posebej za mladino.« obravnavanim aksiomom o »izumiranju« oziroma »izginjanju« narecij, ki zmanjsuje tudi pomen dialektologije za sinhrono proucevanje posameznih jezikov.®^ Take narecne raziskave bi tudi v slovenskem prostoru lahko pomagale sooblikovati védenje o profilu slovenskih govorcev, o naravi njihovih primarnih jezikovnih sestavov in o dejanski rabi jezikovnih zvrsti v posameznih govornih polozajih. Ob znani diatopicni razclenjenosti slovenskega jezika pa bi gotovo vsaj deloma osvetHle tudi vprasanje »pomanjkanj[a] ustrezne izrazne kompetence pri rojenih govorcih« (Pogorelec 1998a: 57) pri rabi standardnih jezikovnih razlickov, ki si ga slovensko jezikoslovje zastavlja tako ob jezikovnem nacrtovanju kot pri jezikovni didaktiki (Ivsek 1994: 288). 3 Dialektologija in sociolingvistika. Ce naj bi se sodobna dialektologija posvecala celotnemu razvoju nestandardnih jezikovnih razlickov, seveda ni mogoce obiti vprasanja, v kaksnem razmerju je s sociolingvistiko, vedo, ki se je v petdesetih letih 20. st. razvila tudi na podlagi izsledkov dialektoloskih raziskav iz 19. st. (EJO 1999: 542), ki so ob zemljepisni upostevale se druzbenoplastno jezikovno razslojenost, in naj bi po predvidenem izginotju zemljepisnih jezikovnih razlickov dialektologijo tudi nadomestila. Danasnja razdelitev obmocja dialektoloskih in sociolingvisticnih raziskav je odvisna od razlik v teoriji zvrstnosti, ki so povezane z naravnostjo (Brozovic 1970: 101; 1988: 247; Trudgill 2000: 135-136) oz. nenaravnostjo (Sgall idr. 1992: 168) razvoja knjiznega standarda, skrajni tocki take razdelitve pa predstavljata anglosasko poudarjanje zemijepisnega in socialnega zvrstnega kontinuuma (Chambers - Trudgill 1994: 9) in hierarhicno urejeni ceski zvrstni model, ki izhaja iz nacel praskega strukturalizma. 3.1 Anglosaski model. V anglosaskem jezikoslovju je sodobna dialektologija (s sekularnim jezikoslovjem in geoHngvistiko) del sociolingvistike (Trudgill 2000: 22), pri cerner dialektologija raziskuje znotrajjezikovno strukturo jezikovnih razlickov in mehanizme za njihovo delovanje ter njihovo zemljepisno razsirjenost, sociolingvistika pa zunajjezikovne vzroke za njihovo uporabo. Posamezni jezikovni razlicki, tako zemljepisna kot socialna narecja (prim. II 1) so obravnavani enakovredno,^^ na podlagi svoje potencialne zmoznosti za poln funkcijskozvrstni Prim. npr. Chloupek (1971: 24): »Dialekt (kot danes zastarela jezikovna tvorba) je jezikovna struktura brez potrebe po notranji variabilnosti.« '' Po Ivicevi (2001: 186) naj bi bila enakovredna obravnava vseh jezikovnih razlickov znacilnost sociolingvistike sploh. Glede funkcijskozvrstne razslojenosti prim. Trudgill (2000: 28): »Funkcijska razslojenost razvoj in standardizacijo, pri proucevanju vseh socialnih zvrsti pa sta upostevana tako zemljepisni kot druzbeni vidik. Stnikturalisticni model tako obravnavanih medzvrstnih razmerij je najbolj razvidno predstavil Coseriu (1992: 283-285) v svoji opredelitvi funkcijskega jezika, ki naj bi bil kot sinhrona tehnika govora osrednji predmet strukturalnega jezikovnega opisa: Zgodovinski jezik vedno izkazuje notranje razlicke. V takem jeziku namrec na splosno obstajajo trije temeljni tipi bolj ali manj globokih notranjih razlik: a) diatopicne razlike, tj. razlike v geografskem prostoru [...]; b) diastmticne razlike, tj. razlike med sociokultumimi sloji jezikovne skupnosti [...], c) diafazicm razlike, tj. razlike med razlicnimi nacini izrazanja [...]. Ti trije tipi razlik pa v nasprotnem pomenu (tj. v smislu relativne homogenosti jezikovnega izrocila) ustrezajo trem vrstam enot, torej bolj ali manj enotnim jezikovnim sestavom, tj. »jezikom« v samem zgodovinskem jeziku. To so: 1. enote, ki so opazovane na eni sami tocki v prostoru oz. tiste, ki ne izkazujejo (tako rekoc) nobenih prostorsko dolocljivih razlik, torej sintopicne enote ali narecja (ta izraz lahko uporabimo za vse regionalne razlicke zgodovinskega jezika, tudi za razlicke knjiznega jezika); 2. enote, ki so opazovane v enem samem sociokultumem sloju, oz. v tem pogledu ne izkazujejo (tako rekoc) nobenih razlik, torej, sinstraticne enote ali jezikovne ravni (t. i. »sociolekti« ali »socialni dialekti«); 3. enote nacina izrazanja brez diafazicnih razlik, torej simfazicne enote ali jezikovni slogi (npr. familiami, liricni, splosni literami slog itd.). [...] Jezikovno tehniko, ki je v tem trojnem pomenu popolnoma dolocena (torej enotna in homogena) - eno samo narecje na eni sami ravni v enem samem jezikovnem slogu, oz. z drugimi besedami sintopicni, sinstraticni in simfazicni jezik -, bi lahko imenovali funkcijski jezik. Pridevnik fimkdjski je v tem primeru upravicen, ker lahko samo tak jezik dejansko in neposredno fiinkcionira v diskurzu (ali »besedilu«), 3.2 Ceski model Jezikovni pogledi, ki izhajajo iz nacel praskega stnakturalizma, so posledica poudarjanja »avtonomnosti« knjiznega jezika, njegove neodvisnosti od vseh spontano uporabljenih jezikovnih razlickov (Katicic 1970, 6-7; Brozovic 1970: 18; 1988: 253), kar je predvsem odziv na jezikovno politiko, ki je skusala razvoj knjiznega jezika usmerjati na podlagi ugotovitev zgodovinskega jezikoslovja in dialektologije. Standardni in nestandardni jezikovni razlicki so zato razlicno ovrednoteni in obravnavani z razlicnih raziskovalnih izhodisc. Ceprav je zemljepisni vidik pri raziskavah knjiznega jezika sicer upostevan (prim. zlasti Chloupek 1971: 12), naj bi bil za jezikovni razvoj in jezikovno nacrtovanje obrobnega pomena,^^ funkcijska jezikovna razslojenost paje - nasprotno - bolj ali manj vezana na knjizni jezik: Knjizni jezik in dialekt [poud. A. J.] sta si v nasprotju z nizlicnih vidikov: a) z vidika zeniljepisne, teritorialne razsirjenosti (regionalno omejenemu dialektu stoji nasproti vsenarodni in vsedruzbeni knjizni jezik); b) z vidika funkcijskega razpona (polifunkcijskemu [polivalentnemu] knjiznemu jeziku stoji nasproti v osnovi monofimkcijski dialekt). (Jedlicka 1974: 38) naceloma ni odvisna od jezikovnega razlicka [...]. V nekaterih druzbah je prej pravilo kot izjema, da razprave na najvisji akademski ravni potekajo v nestandardnih krajevnih narecjih.« »Predpostavljamo lahko, da so v sodobni druzbi diastraticne [poud. P. S.] razlike (neposredno povezane s funkcijsko in socialno razslojenostjo) mnogo pomembnejse kot diatopicne (ozemeljske) razlike« (Sgall idr. 1992: 19). Ob »regionalni omejenosti« narecja je obravnavana »regionalna variabilnost« (Jedlicka 1974: 39-40) pogovarjalnega jezika, in kljub zavesti, da »ni dvoma o tem, da funkcijskozvrstna razslojenost in njene znacilnosti niso vezane izkljucno na knjizni jezik ali na izjave, tvorjene v knjiznem jeziku«, je njeno proucevanje omejeno le na knjizni jezik (Jedlicka 1974. 97-98), se vec, zaradi predpostavljene enofunkcijskosti neknjiznih zvrsti, ki so omejene na prakticno sporazumevanje, je mogoce predpostaviti »da se skupek sredstev, ki so uporabljena v neknjiznih izjavah s prakticnosporazumevalno fiinkcijo, v bistvu prekriva s celotnim skupkom sredstev dane neknjizne tvorbe« (Jedlicka 1974: 103). Dialektologija in sociolingvistika sta po tem modelu dve povsem samostojni jezikoslovni disciplini - prva se ukvarja z narecji, jezikovnimi razlicki z relevantno zemljepisno razslojenostjo, dmga pa s sociolekti, jezikovnimi razlicki z relevantno druzbenoplastno in flinkcijskozvrstno razslojenostjo. Oba modela se temeljno razlikujeta tudi v pogledih na vlogo jezikoslovja pri jezikovnem nacrtovanju oz. na moznost zavestnega spreminjanja jezikovnozvrstnega razvoja posameznih jezikov. Po anglosaskem modelu (Labov 1994: 604) je obmocje vpliva jezikovnega nacrtovanja omejeno le na slogovno (= funkcijskozvrstno) izbiro besedja in skladenjskih upovedovalnih moznosti, ceski model pa temelji prav na (statusnih) razlikah med jezikovnimi razlicki (Sgall idr. 1992: 220-221) in dejavnem poseganju vanje. Empiricno raziskovanje jezikovnih razvojnih tezenj je potrebno za dosego »dogovora« o zvrstni vrednosti posameznih jezikovnih prvin, na podlagi kateregaje potem mogoce pouciti govorce 0 njihovi dejanski uporabnosti (Sgall idr. 1992: 5). Glavni ocitek anglosaskemu jezikoslovju je zato ravno neupostevanje hierarhicnih medzvrstnih razmerij: [T]reba je opozoriti, da je bil v sociolingvisticnih raziskavah, kakrsne so znacilne za smer W. Labova, zanemarjen pomemben vidik: razsiritev predmeta raziskav na pogovorni jezik na splosno ni bila pospremljena z upostevanjem odklonov, ki jih v govorcevem vedenju povzroca nasprotje med standardom in pogovomim jezikom. (Sgall idr. 1992: 1) Kljub temu da je ceski model razvoja jezikovnega standarda in jezikovne kulture oprt na »celotno zvrstno razclenjenost narodnega jezika«, je iz nje zaradi zgoraj omenjene dihotomije med narecjem in knjiznim jezikom zemljepisna razslojenost ze vnaprej izlocena, tako da je teorija jezikovnega standarda del »teorije o funkcijski in socialni razslojenosti narodnega jezika« (Sgall idr. 1992: 43). Tako raziskovalno izhodisce pa neizbezno privede do tezav pri zvrstnostnem opredeljevanju tistih jezikovnih razlickov, ki so (tudi) zemljepisno pogojeni. Za ceski jezikovnozvrstni ustroj je to mogoce ponazoriti s se vedno odprtim vprasanjem o zvrstni vrednosti t. i. »splosne« cescine (obecnà cestina), ki ima dva vidika -praskega, tj. osrednjeceskega, in moravskega. Zagovorniki prvega se sklicujejo na zvrstno neosvescenost moravskih govorcev,^^ zagovorniki drugega pa na dejanske jezikovnozvrstne razmere na svojem obmocju, ki ne izkazujejo prestiznosti tega jezikovnega razlicka (Davidovâ idr. 1997: 5-6). 3.3 Slovenske razmere. Slovenski jezikovnozvrstni model se v veliki meri zgleduje po ceskem (prim. Toporisic 1992: 13; Pogorelec 1998b: 1; Vidovic Muha 1998: 110),'°" ravno v nacinu opredeljevanja razmerja med knjiznim in narecnim glede na funkcijskozvrstno razslojenost pa se je razvil v dveh smereh. Ce Toporisic (1991b: 431-432) v celoti zavraca najbolj skrajnostni vidik te delitve: Na koncu razpravljanja o fiinkcijskih zvrsteh bi rad opozoril se na zmoto, ki na svoj nacin izhaja menda iz ceskega nauka o najvecji fiinkcijski izdiferenciranosti knjiznega (zbomega) jezika v primeri npr. z narecnim. Ta zmota je v (vcasih implicitnem) zatrjevanju, da narecni jezik funkcijsko ni izdiferenciran, kar je seveda popolnoma napacno: poleg vsakdanjega prakticno-sporazumevalnega jezika tu lahko locinio se umetnostnega [...], strokovnega [...]; pa ima ta pomembno vlogo v razpravah Ade Vidovic Muha pri opredeljevanju danasnje vloge knjiznega jezika ob upostevanju njegove popolne avtonomnosti, v okvirih katere je jezikovna zgodovina zgodovina knjiznega jezika (Vidovic Muha 1991: 25), problematika zvrstnosti pa se omejuje na flinkcijsko zvrstnost (= »jezikovnozvrstn[a] (funkcijskostiln[a]) teorija«, Vidovic Muha 1998: 110): [Funkcijski] vidik samodejno izloci kiijizni jezik kot tisti, ki je prav s stalisca razlicnosti vlog znotraj jezika samega najbolj razclenjen, edini obremenjen tudi zunajjezikovno, in sicer z vlogo narodne povezovalnosti in iz nje izhajajoce narodne reprezentativnosti. (Vidovic Muha: 1998: 102, po Havrànku) Slovenska posebnost pri proucevanju medzvrstnih razmerij je skorajda popolna odsotnost nacrtnih empiricnih raziskav nestandardnih nenarecnih jezikovnih razlickov. Pobuda za popis govora posameznih govornih sredisc sicer tudi pri nas izvira iz sestdesetih let »Dokler bodo moravski govorci razuineli splosno cescino (SC) kot lokaino omejeno, ne da bi uvideli njen osrednji (ne samo vecinski) znacaj in vlogo pri bogatenju standarda [...] ima laliko njihov odnos do SC zaviralni ucinek na celoten razvoj jezikovne stratifikacije« (Sgall idr. 1992: 252). Precejsnjo vzporednost je mogoce odkriti tudi v staliscih do (iz)oblikovanja »splosnega pogovomega« (Toporisic 1984: 12-17) oz. »knjiznopogovomega« jezika: »Ker slovenski pogovorni jezik kot celota vse predolgo ni bil dovolj raziskovan (in tudi sedaj se ni dovolj), zlasti pa zato, ker tudi ni bilo zaokrozene teorije pogovomega jezika in njegove normiranosti, uporabniki pogovomega jezika v tem ali onem padajo iz knjizne v pokrajinsko pogovornost, vcasih pa celo tudi kar v narecnost (in na dmgi strani seveda tudi v zbornost). To obcasno padanje navzdol v pokrajinski pogovorni jezik ali v narecje nekaterim se danes zamegljuje pogled na (Pogorelec 1965; 155), ko so se npr. zacele raziskave mestnih govoric na Ceskem in Slovaskem (Jedlicka 1974: 23; Ondrejovic 1996: 11; 1999: 116), ki so v devetdesetih letih ze dozivele tudi svojo ponovitev (dostopni podatki veljajo za Slovasko, Ondrejovic - Simkovâ 1995: 7), torej dopolnitev s sodobnim primerjalnim gradivom,'"' vendar do njihove uresnicitve ni prislo. Zaradi doslednega locevanja med narecji in mestno govorico"^^ so bile redketudi dialektoloske raziskave mestnega govora (Zorko 1988/89; 1992; Skofic 1998). Na tem mestu ni mogoce odgovoriti na vprasanje, v koliksni meri so vzrok za to odsotnost jezikovne razmere, ki so po svojem ustroju diglosicne ali blizu diglosiji, kar v glavnem predvidevajo vsi raziskovalci, ki so se ukvarjali s to problematiko (Ferguson 1996 [1959]: 31; Thomas 1989: 273-275, op. 4; Sgall idr. 1992: 21), v koliksni meri pa bi to lahko pripisali strukturalnemu nacinu jezikovne obravnave, ki je v veliki meri temeljila na introspektivnem opazovanju jezikovnih lastnosti (Toporisic 1970). Edine empiricne raziskave (prozodicnih prvin) nereprezentativnih vzorcev govorcev so bile usmerjene na »jezik[ ] sredisca« - »kultiviran[i] ljubljansk[i] izgovor« (Rigler 1968: 193; 1970, 1971, 1978) kot govor izobrazencev'"^ oz. na »knjizn[o] slovenscin[o], kot se govori V Ljubljani« (Srebot Rejec 1988; 1998; 2000) in so bile namenjene ustalitvi oz. dolocitvi knjizne norme, medtem ko se na ozemeljsko variantnost knjizno- in pokrajinskopogovornega jezika^'^'^ nanasajo le najbolj splosne pripombe o glavnih dvojnostih,'"^ pri cemer so npr. omenjani ne/tonemskost ali razlicne stopnje redukcije (Pogorelec 1998a: 58; 1998b: 6-7; Toporisic 2000: 21, 23), distribucija naglasov (Pogorelec 1998b: 7), vprasanje ozkih in sirokih e-jev in 6»-jev na Stajerskem in Primorskem (Toporisic 1991b: 394), e za polglasnik v stajerski in panonski narecni skupini (Toporisic 1991b: 395; bistvo problema pogovornosli, tako da ne morejo zagledati (in videti) dejansko ze zgrajene stavbe slovenskega knjiznopogovornega jezika« (Toporisic 2000: 17). "" Na Poljskem so dolocili foneticne znacilnosti pogovorne poljscine (polszczyzna potoczna) in njihovo pogostnost na podlagi raziskav na prelomu sedemdesetih in osemdesetih let (Dunaj - Przybilska - Sikora 1999: 230), primerjalno gradivo pa je prav tako iz devetdesetih let. Izenacujoci izraz mestn[o] narecj[e] je menda prvi uporabil Toporisic v zadnji izdaji Slovenske slovnice (2000: 13). Prim. Rigler (1970: 13): »Za ugotavljanje govora izobrazencev sem anketiral Ijudi, ki so doma iz Ljubljane ali centralnih podrocij, a so preziveli velik dei zivljenja v Ljubljani, in so navajeni govoriti knjizni jezik.« [...]. V op. 40 dodaja: »Med informatorji, ki zastopajo tudi nizlicne generacije, imajo srednjo izobrazbo Dm, Dv, Jn, Ld (med anketiranjem se dijak), Mv; drugi imajo fakulteto, in sicer so slavisti, le Cm je germanist. Ze srednjo solo so razen Jh in delno Rj vsi informatorji studirali v Ljubljani. Mnenje o koristnosti takih raziskav za zvrstnostno teorijo je iz druge polovice sedemdesetih let (Pogorelec 1977: 90). Prva empiricna raziskava s tega podrocja je letos zagovarjana magistrska naloga D. Zuljan, ki se ukvarja z razmerji med skladenjsko strukturo zahodnih slovenskih govorov (briscine in nadiscine) in normativnimi pravili knjizne slovenscine. 2000; 23) ipd. Sem bi na prvi pogled sodile npr. se razlicne pokrajinske stave naslonskih nizov, ohranjenost dvojine v narecni/pokrajinski osnovi ipd. Sociolingvisticne raziskave govorjenega jezika'"'' so pri nas potekale samo na robovih etnicnega ozemlja oz. samo v primeru, ce je govorjeni jezik edina ali prevladujoca oblika sporazumevanja v slovenskem jeziku ob drugem, vecinskem jeziku, torej pri proucevanju izseljenske (Sabec 1996: 108) in zamejske slovenscine (Kaucic-Basa 1997: 57-60). Edini poskus sociolingvisticne obravnave pogovornega (pogovarjalnega) jezika v osrednjem slovenskem prostom (Skofic 1994) je prinesel predvsem spoznanje, da neposredno kontrastiranje pogovornega in knjiznega sestava (gl. tudi Skofic 1998: 92), ki si za izhodisce primerjave izbere knjizni jezik oz. opazovanje »napak« in »napacne« rabe »glede na knjizni zborni jezik« (Skofic 1994: 575-576) brez upostevanja strukturnih lastnosti narecne podstave pogovornega jezikovnega razlicka ne omogoca relevantnih izsledkov.'"^ V slovenskih knjiznojezikovnih besedilnih zbirkah je govorna zbirka sele predvidena (Goijanc 1999: 57), izdelana pa so metodoloska izhodisca za KGB (= Korpus govorjenih besedil), ki naj bi bil na prvi stopnji razvoja referencni korpus slovenskega javnega govora (Stabej - Vitez 2000: 80-81). Tudi pri nacrtovanju nadaljnje siritve korpusa na spontani nejavni govor vprasanje prostorske razslojenosti govora ni upostevano, zgolj s »socioloski[mi] in pragmaticni[mi] ter tematski[mi] in drugimi« vidiki zajema govornih polozajev pa najbrz ne bo mogoce opredeliti narave izbire jezikovnih prvin v »govorjen[i] slovenscin[i] (Stabej - Vitez 2000: 80). Ker je polozaj narecij v posameznih slovenskih jezikovnih skupnostih dokaj razlicen, ustreznih sociolingvisticnih ali geolingvisticnih raziskav drugih zvrsti govorjenega jezika pa ne premoremo, bi morala biti sociolingvisticna ocena statusa posameznih jezikovnih razlickov ter opredelitev vzorca jezikovnih prvin, ki so podlaga za socialno oceno govora posameznika^''^ pravzaprav temelj vsake dialektoloske raziskave. Prim. Gjurin 1990: 163. Problemom govorjenega in pogovornega jezika je bilo posvecenih tudi nekaj diplomskih (in dijaskih raziskovalnih) nalog (npr. Marjeta Longyka, Nekatere prvine pogovornega jezika v LJublJani, Ljubijana, 1994; Andrej Skubic, Geografsko-socialna pogojenost govorca, funkcija in vsebina besedila ter okoliScine govornega dogodka kot dejavniki jezikovne zvrstnosti, Ljubljana, 1994; Mario Galunic, Struktura povedi (problem zlozenosti) govorjenega knjiznega jezika, Ljubljana, 1995; Tatjana Pletersek, Jezik radia Marihor, Maribor, 1985; Barbara Pozar - Tadeja Rader, Pogovorni jezik v marihorskem mestnem srediscu (8. srecanje raziskovalcev Mladi za napredek Maribora), Maribor: I. ginmazija Maribor, 1991 itd.). Podatek, da npr. govorke prekmurskega narecja v formalnem govornem polozaju v novem jezikovnem okolju (v Ljubljani) pogosteje uporabljajo drugace (umicno) naglasene leksikalne enote kot govorke gorenjskega narecja ob znanih razlikah v narecni podstavi se nie ne pove o nacinu prilagajanja novim jezikovnim razmeram. Prav tako pri obeh skupinah govork ne more imeti eniike teze pogostnost uporabe reduciranih oblik. Po Labow (2001: 28) govor posameznika ni stigmatizinin ali prestizen zaradi rabe taksnega ali drugacnega glasovnega sistema, ampak zaradi uporabe posameznih tako ocenjenih alofonov. II Metodoloski okvir raziskave [M]etodologija je natancno in temeljito iskanje napake v lastnem delu. (Labov 1972a: 99) 1 Opredelitev predmeta obravnave. Dolocitev pomenskega obsega pojmov narecje in narecna beseda^ ima na tem mestu povsem prakticni znacaj - postavitev meril, po kateri dolocena beseda kot del dolocenega jezikovnega sistema sodi ali ne sodi v slovarsko urejeno narecno podatkovno zbirko, zato je izhodisce obravnave onomaziolosko: v ospredju je primerjava pomenov vseh izrazov, ki se (bolj ali manj) nanasajo na isto predmetnost, npr. narecje, dialekt, naravni dialekt (Ramovs 1935: XII), tradicionaln[o] zemljepisn[o] [podezelsko] narecje (Toporisic 1984: 17; 2000: 17, 23), zemljepisno narecje (Orozen 1988: 5; Unuk 1997/98), teritorialno narecje (Unuk 1997), teritoriâlné [miestné] nârecie (SSN 1980: 17), (tradicny) ùzemny, teritoriâlny dialekt (Ripka 1989: 117; 1995: 47; 1999: 99), tradicni teritorialni nafeci (Chloupek 1971: 13), nariccja (Jermolenko - Bibik - Todor 2001: 102), Grundmundart/Basisdialekt (Niebaum - Macha 1999: 5), regional dialect (Trudgill 1983: 186-200; Carver 1989: 1), dialekt ludowy (Dubis - Karas - Kolis 1995: 30); vemacular (Labov 1972a: 112), conservative rural dialect (Trudgill 2000: 149), patois (Martinet 1973: 131, 138), Mundart (Niebaum - Macha 1999: 3-5), gwara (EWJP 1978: 108; EJP 1999: 122), gwara wiejska (Zagörski 1998: 23), gwar[a] ludow[a] (Reichan 1999: 262), mjesni govor (Brozovic 1970: 12), govor (Ahmanova 1966: 110, 131)^ itn. S tem se izognemo problemu razclenjevanja sinhrone in diahrone vecpomenskosti izraza dialekt,^ diatopicni homonimiji'' in ' Izraz dialektizem kot mozna sopomenka je bolj ustaljen v pomenu 'narecna beseda, zaradi slogovnih in drugih razlogov rabljena v zvrsteh knjiznega jezika' (prim. Ahmanova (1966: 131), EWJP (1978: 70); Ondrus (1972: 44^5); ToporiäiC (2000: 127) ter ustrezno geslo pri SSKJ z nekoliko drugaöe hierarhizirano razvrstitvijo pomenov pri Simeonu (1969: 238); v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporisiö 1992: 24) je dialektizem le kazalka k izrazu nareöna posebnost/znacilnost). ^ Izrazi od podpicja dalje nastopajo kot sopomenke ali podpomenke izraza dialekt (prim. navedeno literaturo). ^ Npr. starejäe 'jezik kot del äirse skupine ali druzine jezikov' (Simeon 1969: 883); 'jezikovni razliöek/zvrst' (Crystal 1988: 47; Ahmanova 1966: 138; pri nas npr. Glonar 1919: 48; Toporisiö 1967b: 109); 'zargon' (Crystal 1988: 47); 'idiolekt' (Simeon 1969: 883). " Najopaznejse so razlike med celinskim evropskim ter anglosaskim jezikoslovjem glede na razmerje med sociolingvistiko in dialektologijo - npr. ameriäki izraz »socialni dialekt, socialna dialektologija« (Ivic 1978: 72, Crystal 1988: 47^8) S sprejemanjem zahodne teorije o zvrstnosti se uporaba izraza dialekt v pomenu 'zvrst/razliôek' skupaj z besednimi zvezami teritorialni dialekt/sociaini dialekt/poklicni dialekt siri tudi v slovansko jezikoslovje, npr. v poljsko (Dubis - Karas - Kolis 1995) - kjer pa ni bilo pozitivno sprejeto oz. je povzroöilo zivahne polemike med »dialektologi« in »sociolingvisti« (Dejna 1998: 14-15; Miodunka 1996: 58-59) - in ukrajinsko (Jermolenko - Bibik - Todor 2001: 49). V britanski angleâôini se je uveljavilo dvojno poimenovanje »accents and dialects« (Hughes - Trudgill 1989: 2), pri Cemer se prvi izraz nanasa na glasovno, drugi pa na slovniöno-leksikalno diferenciranost obravnavanih jezikovnih razlickov, vendar je lahko uporabljen tudi kot nadpomenka prvemu (Trudgill 2000: 3). Do tega je priälo zaradi posebnega statusa RP (= Received Pronunciation), izgovome norme brez regionalne, vendar s strogo druzbenoplastno omejenostjo, medtem ko je razlicnim razmerjem med mednarodnim in domacim izrazjem^ pri posameznih narodih. 1.1 Narecje. Dialektologija, ki se je izoblikovala v 19. st.^ na podlagi dosezkov mladogramaticne sole (Ivic 1978: 49), je svoj predmet raziskav opredelila v razmerju do knjiznega jezika, kot »prvotni«, naravni idiom (v nasprotju z iimetnim, funkcijsko stabilnim knjiznim), ki ni podiegal stranskim vplivom in je zato najprimemejsi za proucevanje jezikovnih razvojnih tezenj (Vachek 1964: 56; Heinz 1983: 211). Neknjizno(st)^ kot jedma pomenska sestavina izraza je bila v teoriji podrobneje dolocana s tremi parametri, ki so se z razvojem dialektologije spreminjali glede na vlogo, polozaj in razsirjenost knjiznega jezika. Po hierarhiji in stopnji spremenljivosti si sledijo takole: (1) zemljepisna, (2) funkcijska in (3) druzbenoplastna omejenost. 1.1.1 Parameter zemljepisne omejenosti je obvezna sestavina vseh slovarskih (in) izrazijskih razlag ter obicajno edina v neizrazijskih slovarjih in prirocnikih, po katerih je narecje »jezikovni razlic[ek] na del[u] ozemlja kakega jezika« (SP 1 1990: 132). Veljavnost paramétra je obratnosorazmema z veljavnostjo paramétra o dmzbenoplastni omejenosti (prim. 1.1.3). Bolj kot vprasanje opredelitve narave jezikovnega razlicka je pri zemljepisnem vidiku V ospredju vprasanje njegove geneze - dialektizacije^ - ter z njo povezano prostorsko dolocevanje posameznega jezikovnega pojava. Namen narecnega slovarja naj torej ne bi bil le dokumentacija obstoja in pomenske razclenjenosti posameznih besed, ampak tudi njihove razsirjenosti na dolocenem ozemlju (Stellmacher 1986: 36-37). standardna anglescina kot »dialekt« regionalno in socialno variabilen jezikovni razliöek (prim. Hughes -Trudgill 1989: 8) ^ V sodobnem slovenskem knjiàiem jeziku sta izraza dialekt in narecje obravnavana kot popolni sopomenki (SSKJ; Toporiäiö 1992: 24, 122-23), drugaôe pri Srbih (Peco 1980: 3), Slovakih (Ripka 1989: 117), Poljakih (Urbanczyk 1972: 10; Dejna 1981: 12-13). ^ Natancnejsa casovna opredelitev je odvisna od tega, ali imamo za zaöetek vede z romantiko pobujene opise in zbiranja nareCnega gradiva ali izoblikovanje lingvisticne geografije. Tako so razliéni pisci postavljali rojstvo dialektologije na zaôetek (Simeon 1969: 239), v sredino (Toporigiö 1967a: 62; Orozen 1988: 7) ali na konec 19. st. (Ivic 1978: 68; Heinz 1983: 209-212). Zacetek zbiranja nareönega besedja sega v 17. st. (Niebaum - Macha 1999: 36), gradivo iz prve polovice 19. st. pa je ze zajeto tudi v nekaterih vsenareCnih slovarjih (prim. SRNG 1965: 3^; SGP 1979: IX-X). ^ Prim. npr. KrajCoviöevo (1988: 189) opredelitev: »Predmet dialektoloskih raziskav je nekodificirana oblika narodnega jezika - nareöja«. Mejne primere je skusal pokriti Heger (1982, po Wiegand 1986: 185), ki govori o »ne- ali ne popohioma upismenjen[em] razlic[ku]«. ^ Za slovensko govomo podroöje prim. gesli v SSKJ in Slovarju tujk. Uvodno poglavje v Ramoväeve Dialekte (1938: XI) je naslovljeno Uvod: o dialektizaciji slovenskega jezika, gl. 1.1.2 Parameter funkcijske omejenosti se je oblikoval z razvqjem teorije zvrstnosti in sociolingvistike iz spoznanja, da ni govorca, ki bi vedno uporabljal samo eno (pod)zvrst govorjenega jezika."^ Pri slovenskem gradivu je bil prvic upostevan v razpravah Aleksandra Isacenka (1939: 5-6), ko ta govori o »neprisiljenem (poud. K. K.-J.) narecju«, ki ima »v okviru najtesnejse govome soseske (n. pr. vaske srenje) funkcijo, da omogoca clanom te soseske neprisiljeno medsebojno obcevanje brez vplivov od zunaj«.'' Koncni izsledki sociolingvisticnih raziskav tega paramétra so povzeti v »nacelu narecnosti« W. Labova {vernacular principle, 1972a: 112): » [...] zvrst, ki je po svoji strukturi in razmerju do jezikovnega razvoja najbolj pravilna, je narecje, pri katerem je govoru namenjena najmanjsa mera pozomosti«, in iz njega izhajajocem »opazovalcevem paradoksu« {observer's paradox, Labov 1972a: 113): »Da bi dobili za jezikoslovno teorijo najpomembnejse podatke, moramo opazovati, kako ljudje govorijo, kadar jih nihce ne opazuje«. Zato je sociolingvistika, tudi na podlagi kriticne presoje tradicionalnih dialektoloskih postopkov, razvila vrsto raziskovalnih metod in tehnik, s katerimi bi lahko nadzorovala govomi polozaj, razmerja med raziskovalcem in informantom, stopnjo govorceve pozomosti, namenjene samemu govomemu dejanju ter zanesljivost izsledkov. Za slovaropisca so pri tem najpomembnejse razlicne metode snemanja spontanega govora (Labov 1972a: 113-118), ki so v skladu s sodobno slovaroslovno zahtevo po obravnavi besede v (so)besedilu. 1.1.3 Parameter druzbenoplastne omejenosti je izrazen z druzbenim polozajem nosiicev knjiznega in narecnega jezikovnega razlicka. V sodobni dialektologiji lahko govorimo o dveh osnovnih shemah upostevanja druzbenih razmerij in njunih vmesnih inacicah - klasicni dialektoloski in altemativni oz. »geolingvisticni«, ce z geolingvistiko po Trudgillu (1983: 1) poimenujemo sociolingvisticno dialektalno geografijo, metodo proucevanja jezikovnih razlickov in njihovega razvoja v prostoru (Trudgill 1983: 6). Razlike med njima izvirajo predvsem iz razlicnih stopenj razvoja knjiznega jezika v casu njunega oblikovanja ter iz razlicnih pogledov na (ne)primemost posameznih jezikovnih razlickov za proucevanje jezikovnega razvoja. se Logar( 1960/61: 119-122; 1965a: 68-73; 1965b: 2-6; 1966: 134-140; 1978:5-15). »[...] NACELO ZVRSTNEGA PREHAJANJA: enozvrstnih govorcev ni. Ob prvem stiku z govorcem moramo predpostavljati, da opazujemo le omejeni del njegovega celotnega jezikovnega repertoarja. Nekateri jezikovni pojavi morda ne prehajajo iz zvrsti v zvrst, toda za vsakega govorca je znaCilen sestav lingvistiCnih spremenljivk, ki prehajajo iz enega sobesedila v drugo« (poud. W. Labov - 1972a: 112). Prim. äe Labov 1994: 18. " Parameter je upoStevan äe v defmicijah Hegerja (Wiegand 1986: 188), Krajöoviöa (1988: 189), Oroznove 1.1.3.1 Klasicna dialektoloska shema je oprta na izhodiscno dvoclenskost razmerja med knjiznim jezikom in narecjem,^^ na zacetno obdobje standardizacije knjiznega jezika, ko se je ta z razvojem solstva sele zacel oblikovati v »narecja prekrivajoci v-razlicek«^^ (Wiegand 1986: 188), vpliv govorjenega jezika na knjizni pa je bil vecji od obratnega vpliva. Na podlagi predpostavke o naravnosti, organskosti'"' narecja uposteva govor tistih druzbenih struktur, ki so imele v casu njenega nastajanja v dmgi polovici 19. st. najmanj stika s knjiznim jezikom - govor kmeckega oz. vaskega prebivalstva. Pri raziskovanju besedisca pomeni to omejitev na predstavni in pojmovni svet kmeckega cloveka predindustrijske druzbe -dolocitev za narecje znacilne tematike,'^ ki izoblikuje jedro v dialektoloske raziskave pritegnjenih besed. Ta izhodiscna shema je se danes, kljub silovitemu druzbenemu (in jezikovnemu) razslojevanju, razvoju mest in preoblikovanju podezelja, eno izmed temeljnih pomenskih dolocil pojma narecje, ceprav kot eksplicitni del pomenske razlage nastopa le se pri narodih z mocno ohranjenim kmeckim slojem prebivalstva - pri Poljakih je npr. dialekt opredeljen kot »govor kmeckega prebivalstva dolocene pokrajine, ki se od splosnonarodnega jezika in drugih narecij loci po svojih posebnih, predvsem foneticnih in leksikalnih lastnostih, katerih geneza navadno sega v daljno preteklost, morda celo v obdobje plemenskih zvez« (EWJ? 1978: 59).^^ Implicirana pa je v tezi o izumiranju narecij (prim. I. 2.1) in iz nje (1988:5). »V jeziku vsake civilizirane druzbe lahko loöimo vsaj dve socialni plasti: knjizni jezik in podezelska nareCja« (Furdal 1990: 190). Prevod po zgledu J. Toporisica (1991:14): »To nesomemost (med nemäCino in slovenäöino, op. K. K.-J.) bi rad oznaCil s simboloma V in M (mednarodno Ma in Mi = 'maior' in 'minor'), in torej prvi jezik imel za v- in drugega za m-jezik.« Brozovic (1970: 11) organskost opredeljuje takole: »za organski idiom bi lahko imeli samo govor kake socialno trdne, etniöno homogene (ne glede na genezo), zaprte in defmirane skupnosti z dolodeno civilizacijsko fiziognomijo, torej govor doloCene vasi ali skupine ozje povezanih vasi ali zaselkov ali govor kakega plemena oz. rodu ipd., vendar samo na najnizjih razvojnih stopnjah druzbe. [...] Zato bomo kot organski opredelili vsak idiom, ki je kot pojav kontinuiteta ze opisanega stanja, öeprav slednjega v öisti obliki danes nikjer veö ni.« (Poud. K. K.-J.) Prim. Bauer (1986: 99): »clovek, telo in njegovi deli, gospodinjstvo, druzina, kmeöko delovno okolje, delovni postopki in orodje, obicaji, zivali, rastline, naravni pojavi, torej 'vsa podroöja, ki sodijo med teme, znaôilne za narecja'.« Gl. se Orozen 1988: 7. Podobna druzbenoplastna omejenost velja se na Madzarskem (Kollâth 1999: 344). Poudarjanje »kmeckosti« nareöja je v poljski dialektologiji pri Dejni (1981: 12-13) ob metodoloäko upraviöeni delitvi vede na dialektografijo in dialektologijo privedlo do zanimivega razcepa pri doloöitvi predmeta raziskav: medtem ko je »[pjredmet dialektografskih raziskav [...] narecje, razumljeno kot govor kmetov v dani pokrajini, ki ga od drugih naredij lo5i vrsta narecnih posebnosti« (1981: 12), torej »kmeöka govorica«, je »[pjredmet dialektoloskih raziskav [...] dialekt, ki ga pojmujemo kot zvrst narodnega jezika, za katero je znaCilna skupina narecnih lastnosti ali inovacij v jezikovnem razvoju, tvorjenih v posebni skupini prebivalstva, ki ne zajema celotnega jezikovnega ozemlja, ampak samo njegov del« (1981: 13, poud. K. D.), torej druzbenoplastno precej bolj neopredeljen idiom. Za danasnje razmere prim. Handke (1993: 198): »Nareöje je sprejelo in ohranilo polozaj govora ljudi, ki so na podezelju ostali v prvotnih komunikacijskih skupnostih .« Drugace Kurek (1998: 359): »Sodobna dialektologija bi morala biti veda o danaänjem jeziku podezelja kot sporazumevalnem sredstvu, ki obstaja poleg standardnega sestava.« O tradicionalnosti poljske dialektologije piäe DunaJ (1996: 21). izhajajocem omejevanju veljavnosti paramétra zemljepisne omejenosti, po katerem je vprasanje, ali je jezikovni razlicek na dolocenem delu ozemlja kakega jezika poimenovan narecje ali ne, odvisno od stopnje urbaniziranosti in industrializiranosti tega ozemlja. Tako npr. v svoji slovnici (1984: 19; 2000: 23) Toporisic govori o >>tradicionaln/ih/ ZQmY]ep\snl\hl narec/jih/«, ki »so najpogosteje posebne oblike kakega jezika na cisto dolocenem (prvotno kmeckem) zemljepisnem podrocju«,'^ Zorkova (1988/89: 170) pa o narecju kot >meknjizn/i/ socialn/i/ zvrst/i/ jezika s posebnim, zgodovinsko utemeljenim razvojem intonacije, glasoslovja, oblikoslovja, skladnje, besedotvorja in besedisca na dolocenem (nemestnem) 1 fi zemljepisnem podrocju« (poud. K. K.-J.)- 1.1.3.2 Altemativna shema. Stopnjujoce se druzbeno razslojevanje, sirjenje lestvice druzbenih (in jezikovnih) vlog in polozajev, preseljevanje v urbana sredisca, prepletena medzvrstna razmerja, ki so se vzpostavljala s postopno standardizacijo knjiznega jezika, oblikovanje vrste »vmesnih«, med- in nadnarecnih oz. substandardnih jezikovnih razlickov -znacilnosti 20. st. - so v sestdesetih in sedemdesetih letih postavile v ospredje vprasanja druzbene pogojenosti jezikovnih razlickov ter s tem tudi tistih jezikovnih inovacij, ki niso nastajale s postopnim ozemeljskim sirjenjem. Sociolingvistika'^ je pri tem zavmila mit o homogenosti tradicionalnih jezikovnih skupnosti (Labov 1972a: 109), nacelo o organskosti oz. neorganskosti jezikovnih razlickov pa nadomestila z uporabo nacela uniformnosti -»jezikovni procesi, ki potekajo okoli nas, so enaki tistim, ki so delovali pri oblikovanju prejsnjih zgodovinskih stanj« (Labov 1972a: 101) - tudi pri obravnavi jezikovnozvrstnih razmerij,^'^ po katerem so posamezni idiomi enakoVreden predmet proucevanja. Modeli " Drugaôe v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporisiô 1992: 122): »Socialna zemljepisna zvrst z razmeroma velikim stevilom samosvojih lastnosti na vseh (ali zlasti na nekaterih) jezikovnih ravninah [...].« Podobno se Dular (1974: 61): »[njarecje je diasistem veöjega stevila krajevnih govorov, tipiöen za kako omejeno zemljepisno obmoéje znotraj narodovega ozemlja kot celote[, gjovori se predvsem na podezelju,« in SJ I (1982: 27): »[nareôje] je posebna socialna zvrst jezika, ki se govori samo na zemljepisno zelo omejenem prostoru narodovega ozemlja. [...] Po mestih se namesto narecja vecinoma govori sploäni ali (in) pokrajinski jogovomi jezik.« ' Oziroma tisti njen del, ki je popolnoma jezikoslovno usmerjen (Trudgill 1983: 2): »Tovrstne raziskave temeljijo na empiriCnem prouCevanju govorjenega jezika v njegovem druzbenem kontekstu in naj bi se ukvarjale s temami in vpraäanji, ki so temeljnega pomena za jezikoslovje. V tem primeru izraz sociolingvistika ni sporen, vendar mora biti jasno, da se naCeloma nanasa na metodologijo: sociolingvistika kot naöin ukvarjanja z jezikoslovjem«. (Poud. P. T.) Izraz je bil izposojen iz geologije (prim. op. 2 v navedenem delu in Labov 1972b: 275), vendar je v zadnjih delih Labov (1994: 21-23) opozoril tudi na odkrite zveze med uniformitarizmom geologije in filologije 19. st. ter na njegove neposredne vplive na mladogramatiCno misel (prim. tudi Golden 1996: 40). Te je mogoce zaslediti tudi v Ramoväevem delu - tako pri uporabi njegovih naöel za jezikovnorazvojne razlage (»o kaki idealni enotnosti jezika sploh ne moremo govoriti; kar velja za danes, to je veljalo tudi nekdaj in vselej« -Ramovs 1935: XV) kot pri uporabi prispodob iz geologije (»[k]akor se na zemeljski skorji vrste razne geoloâke plasti, tako predstavlja öakavscina staro, globoko spodaj lezeco plast, doCim je na povrsini mlada jezikovna oblika, ätokavSeina« - Ramovä 1946: 537) razmerij med dnizbeno in ozemeljsko jezikovno clenjenostjo, ki jih sociolingvistika uposteva pri svojih raziskavah, so piramidalni, v strokovni literaturi pa se (drug od drugega neodvisno?) pojavljajo od konca sestdesetih let:^' >o « ^ 2 a O o CO regionalni razlicki P. Trudgill, Sociolinguistcs: An Introduction. Harmondsworth, Penguin Bocks 1974 (po Trudgill 1983: 188). Dno piramide, jezik najnizjih druzbenih slojev (lower working class speakers, Trudgill 1983: 186) predstavljajo ruralna in urbana narecja, pri cemer je za prva znacilno zmanjsevanje, za druga pa narascanje ozemeljske clenjenosti (Trudgill 1983: 191-192; Crystal 1988: 48). Zgomja shema velja samo za tiste govome polozaje, v katerih govorci uporabljajo »narecje« v Labovovem pomenu (gl. 1.1.2), temelji pa na medzvrstnih razmerjih, ki so znacilna za jezike z zgodaj nastalo knjizno zvrstjo z dolgim izrocilom ter iztekajoco se standardizacijo govorjenega jezika^^ (njen glavni kazalec naj bi bila odprava notranje diglosije narecje - knjizni jezik),^^ pa tudi tarn brez omejitev velja le za zemljepisna obmocja narecij, ki tvorijo podstavo knjiznegajezika (Trudgill 1983: 190-191). M. A. K. Halliday, The Users and Uses of Language: Readings in the Sociology of Language, The Hague -Paris, 1968; B. N. Golovin, Voprosy socjalnoj diferencjacji jazyka - Voprosy socjalnoj lingvistiki, Leningrad, 1969 (po Piotrowski, Ziölkowski 1976: 117), v novejsem öasu pa npr. Ripka (1995: 48). O vodoravni nareCni in navpicni socialni razdlenjenosti »jezikovne celote« je pri nas pisal ze Voduäek (1933: 71). ^^ Trudgill uporablja izraz standard dialect (Standard English dialect, 1983: 187), za najvisjo obliko govorjenega standarda brez krajevnih znaCilnosti (vrh piramide) pa RP-(Received Pronunciation) accent (1983: 187). Wiegand (1986: 187-188), ki nemäki knjizni jezik razvojno deli na knjizno in standardno razliöico, obe loöuje prav na podlagi razvoja standardizacije govorjenega jezika: »Starejäi in mlajSi v-razliCek nemSôine se bistveno razlikujeta po tem, da samo mlajäi, standardni jezik, dobiva vodilno vlogo tudi kot govorjeni jezik - kot 'zmerno' normirani standardni pogovomi jezik.« (Poud. K. K.-J.) ^^ EntdiglossierungÇiNÏQgsnà 1986: 188). Zato je ne moremo neposredno prenesti na nase jezikovne razmere,^"^ povedna pa je s svojo prostorsko enovitostjo in ponazoritvijo zvrstnega kontinuuma, kar je posebej pomembno pri socialnih razlickih, ki se med seboj obicajneje bolj razlikujejo po pogostosti pojavljanja posameznih oblik kot pa po njihovi prisotnosti oz. odsotnosti (Tmdgill 1983: IST-SS)?^ 1.1.3.3 Slovenske (in cerkljanskel iezikovnozvrstne razmere. Za jezike s sorazmemo pozno ustalitvijo knjizne norme, med katere sodi tudi slovenscina,^^ so razmerja med zemljepisno in druzbeno dolocenim zaradi visje stopnje prestiznosti narecja in notranje diglosije, ki lahko seze v sam vrh piramide, precej bolj zapletena. Tudi veljavnost trditve, da je »[d]anes [...] to jezik podezelskega prebivalstva nasploh (kmeta, delavca, izobrazenca) in znamenje krajevne pripadnosti [...], le v rabi je omejeno na zasebne priloznosti« (SJ I. 1982: 28), je pri posameznem narecju odvisna od struktumih razmerij med knjiznim jezikom in narecjem^^ ter vrste zunajjezikovnih dejavnikov (zemljepisna lega, zgodovinski razvoj,^^ Prim. dolgotrajno polemiko ob Toporisicevi (1965: 19; 1970: 69-70; 1984: 12-17) uvedbi izraza splosni pogovorni jezik in poskusu njegovega normiranja, ki se je konCala z izidom SP I (1990: 130), ko je bil ta izraz zamenjan z razmeram ustreznejäim izrazom knjiznapogovorna zvrst oz. - v ToporiäiCevih poznejäih delih (1992: 22) - z izrazom knjiznipogovorni (knjiznopogovorni) jezik, v 4. izdaji Slovenske slovnice (2000: 13) splosno- ali knjiznopogovorni. Razvoj problematike je predstavljen v magistrski nalogi J. Skofic (1991: 13-98). ^^ Drobne razlike med posameznimi kodi pogosto lahko dokaze le natanöna statistiöna razölemba obseznega gradiva, zato so tovrstne sociolingvisticne raziskave bolj usmerjene v fonetiko in fonologijo kot v proucevanje besedisca (prim. naslove Socialna motivacija glasovnih sprememb, Socialna stratifikacija r-ja v newyorskih veleblagovnicah (Labov 1972b), Sociolingvistika in geolingvistika zlitja samoglasnikov (Trudgill 1983) itn.). Morda je to tudi razlog, da sociolingvistika ni odloöilneje vplivala na razvoj nareénega slovaropisja (pri nas so sociolingvisticni izsledki upostevani v LISVK, Hafner 1980: 11-36), tako kot to npr. velja za strukturalizem in zahtevo po obravnavi besede v njenih paradigmaticnih in sintagmatiönih odnosih. »[NJovoslovenski« (Orozen 1988:13), »zedinjeni« (Toporiäic 1991b: 212) oz. »vsesplosni« (ToporiäiC 1991b: 348) knjizni jezik je nastajal v drugi polovici 19. st., se ustalil na prelomu stoletij (Pogorelec 1993: 4; Vidoviö Muha 1996: 21), »knjizna norma se je dokoncno utrdila s Slovensko slovnico 1934 in Slovenskim pravopisom 1935« (Toporiäie 1991b: 394), ni pa bilo pogojev za skladno in hkratno uveljavitev enotne pisne in govome norme (Pogorelec 1998a: 57). ^^ Da glede na medstruktume razlike med narecjem in knjiznim jezikom obstajata vsaj dva temeljno razliCna tipa medzvrstnih razmerij, je pri raziskavi slovenskega pogovomega jezika predpostavljala tudi Jozica Skofic (1991: 111-124), ki je primerjala jezikovno vedênje srednjesolk iz Mengäa in Beltincev med solanjem v Ljubljani. Pri tem pa je skoraj nemogoce pristati na tezo, da pri slednjih v domaCem okolju ni nikakrsnih nadnareCnih (interdialektalnih) oblik (ob natancnejsem poznavanju beltinäkega narecja bi se jih najbrz dalo izluäöiti iz besedil, ki so objavljena v nalogi) oz. na naslednjo shemo prevzemanja posameznih jezikovnih razlickov: Menges: Beltinci: Li - nareßje L, - narecje L2-pogovorni jezik L2 - knjizni jezik L3 - [srediäcni?, op. K.K.-J) pogovorni jezik (po Solanju v Ljubljani) Ze Kolariô (1954: 187) je npr. opozarjal na razlike med razvojem nareCij tistega podroöja, ki je bilo del predvojne Jugoslavije, in drugimi nareCji. infrastruktura, migracije itn.) in na terenu se ni bila preverjana.^^ Hkrati pa tudi tu ostaja odprto vprasanje (nacina) omejevanja veljavnosti zemljepisnega paramétra - kje je mogoce postaviti empiricno dolocljivo mejo med podezelskim (kmeckim) in mestnim (urbanim), med narecjem in »mestno govorico« (SP I 1990: 132)^° oz. ruralnim in urbanim narecjem; koliksen del slovenskega ozemlja je tako se domena t. i. tradicionalne dialektologije. Zgomje vprasanje je se posebej zanimivo zato, ker je Cerkno, osrednja tocka te raziskave, eno redkih upravnih,^^ gospodarskih in kultumih sredisc na Slovenskem, katerega jezik je bil predmet dialektoloskih raziskav od Baudouinove razprave Der Dialekt von Cirkno (Kirchheim) in njegovih Sprachproben (Baudouin de Courtenay 1884, 1885) do danes, ko je tocka V mrezi krajev za dialektoloska atlasa SLA^^ in OLA (prim. FO 1981: 67-72), pri cemer je npr. imelo v casu oblikovanja mreze za OLA^^ (skupaj z Ribnico) skoraj trikrat (oziroma stirikrat) vec prebivalcev od povprecja izbranih krajev, naslednji vecji kraj pa je imel skoraj enkrat (dvakrat) manj prebivalcev. Na podlagi primerjave Baudouin de Courtenayjevih izsledkov ter Ramovsevih podatkov (1935: 87-92) z izsledki povojnih raziskav in lastnega terenskega delà namrec domnevamo, da bi na nekatere jezikovne spremembe cerkljanskega govora V zadnjem stoletju (izguba preglasa nenaglasenega izglasnega ö za c, f in s, nizja pogostnost oblik s sekundamo palatalizacijo (Rigler 1981: 71-72), tudi vprasanje obstoja Medzvrstnim razmerjem je bilo vec pozomosti posveöene ob problemih zunanje diglosije (prim. Gruden 1976/77: 72-79; Hafher 1980: 11-22; 1980/81: 54-61). V Pravopisu (SP 2001) je meja precej nedolocna: »Mestne govorice so jezikovni razliöki jezika, veCinoma nastali iz nareCij v vecjih mestih« (SP 2001: 128). (Poud. K. K.-J.) Cerkno je bilo obcinsko srediäöe od leta 1849 (vendar se je kot tako izoblikovalo ze v öasu francoske oblasti (1809-1813) in nekaj funkcij ohranilo tudi po njenem propadu) do ukinitve leta 1959 (Bizjak 1984: 118), ob oblikovanju lokalne samouprave v novi drzavi pa je bila z zakonom o ustanovitvi oböin ter doloCitvi njihovih mej (Uradni list RS 60/94) obcina spet ustanovljena leta 1994 (SO 1998: 15). ^^ Poleg Cerknega (tocka 166) so na obmocju cerkljanskega narecja §e stiri toöke - G. Trebusa (164), Sebrelje (165), Kanomlja(167-§e ni zapisa) inIdrija(169) (Benedik 1999: III). " Na podlagi podatka, da se je zapisovanje dialekticnega gradiva za OLA zacelo leta 1966 (Logar 1989: 13), so upostevana razmerja po popisu prebivalstva iz leta 1961 (KLS I-IV 1968, 1971, 1976, 1980), izraôun tako velja le za tocke v Republiki Sloveniji. Pri tem ima Ribnica tudi uradno status mesta. Stevilo prebivalcev se je (skupaj z razdaljo med kraji) v geolingvistiônih studijah P. Trudgilla (1983: 73-83; Chambers - Trudgill 1994: 197) izkazalo za statisticno znacilen kazalec jezikovnih vplivov med posameznimi sredisci in je bilo uporabljeno v njegovem modelu prostorskega sirjenja jezikovnih inovacij: Pl + Fj I = vpliv lij = vpliv i na j s = spremenljivka, ki izraza stopnjo jezikovne podobnosti (0-4) P = stevilo prebivalstva d = razdalja med krajema (Trudgill 1983: 75), pri öemer je potenca imenovalca d (razdalje) odvisna od komunikacijskih ovh- (stanje prometnih povezav, dezelna, drzavna meja itd). fonema e-?^) lahko vplivala ali pa jih vsaj pospesila prav osrednja politicna in gospodarska vloga kraja oz. njegovi stiki z drugimi sredisci. Prav tako ne bi smeli prezreti Ramovseve (1935: 89) opombe ob razvoju ë, po kateri je »pravilni cerkljanski refleks [...] i < è izkazan z dejstvom, da je njegov zastopnik v onih vaseh, ki so bolj vstran od glavnih prometnih sredisc in smeri, prim. na Vojskem: cvit, dnu < drêvo, vîtar, lîtajç < lêtajo, svîcq; v dolinskih krajih pa slisis V isti vasi, celo pri isti osebi poleg 7 tudi Tç, ki je prevzet iz sosednih govorov (iz tolminskega in cmovrskega dialekta)«, ceprav take dvojnosti v Cerknem danes ni vec mogoce zaslediti,^^ saj utegne ze ta kazati na doloceno dinamicnost jezikovnih sprememb v tem kraju ob mednarecnih stikih ter takratno prestiznostno razmerje med posameznimi govori. Po vojni je medzvrstna razmerja narekoval dotedanji visoki status narecja, izvirajoc iz sorazmeme komunikacijske izoliranosti, druzbenoplastne homogenosti^^ in izgube stika z (govorjenim) slovenskim knjiznim jezikom^' po Gentilejevi solski reformi leta 1923, ki je predpisala pouk samo V italijanscini (prim. Pogorelec 1993: 13-14, op. 14). V obdobju nasilnega poitalijancevanja^^ je bilo narecje edina narodo- in kulturotvoma ustanova, zato je ohranilo vecjo funkcijsko proznost in je se danes v rabi v poljavnih (poluradnih) govomih polozajih (trgovina, banka, posta, sola pri manj formalnih oblikah delà, kontaktne oddaje radia Cerkno), tudi ce je sogovorec drugonarecen ali pa uporablja enega izmed v-razlickov slovenskega jezika. V spremenjenih povojnih jezikovnih razmerah, zlasti ob stopnjevanju vpliva knjiznega Raziskave so potrdile obstoj 'e: v oddaljenejsih vaseh sevemo (Zakojca) in ju2no (Sebrelje, Lazec, Otalez) od Cerknega. O tem redkejäem fonemu, ki nastane po preglasu naglaSenega a za nll (< nlî) ni veliko starejäih podatkov: zapis (B. de Courtenay 1884: 387) naselbinskega imena Poljana (na Polen) in nagrobnega napisa s cerkljanskega pokopaliséa (B. de Courtenay 1885: 279): »TVKAI PAZIIIVA iz verha/ zerklejmkiga [poud. K. K.-J.] Verha/ MaTiVHS PADOBNIK« ter nenavadna primera iz Strekljevega »besednega zaklada narodovega« (1892: 37) - bsrac in bsrack -, ki bi izpricevala tak preglas tudi za r. Primeri pa seveda se ne potrjujejo rabe v Cerknem. Ker je bilo terensko delo na obmocju pod italijansko oblastjo med obema vojnama zaradi faäistiCnega rezima nemogoöe, so podatki za te kraje temeljili na izsledkih starejäih raziskav ali pa na izjavah informatorjev, ki so v tem obdobju ziveli v takratni Jugoslaviji (podobno ravna tudi Tesnière (1925b: 14) pri raziskovanju dvojine v slovensCini), zato niso povsem zanesljivi. Po vojni je leksikaliziranost razmerja med refleksoma i: in ie za è Logar (1963: 116) ugotovil le na mejnem obmocju nareénega meäanja (S. Trebuäa), redke interference pa so znaôilne za celotno podroCje (gl. ustrezni odstavek pri izvoru /;). ^^ Do druge svetovne vojne je bilo na obmocju pretezno kmeéko prebivalstvo. V ôasu pod Avstrijo so bili (sicer malostevilni) predstavniki drugih slojev (razen nekaterih trgovcev) - duhovniki, orozniki, uöitelji, zdravniki in obcinski uradniki - veôinoma priseljenci, v obdobju pod Italijo v glavnem Italijani (Bizjak 1984: 169). " Pri tem lahko ponovimo za Grudnovo (1976/77): »Cela generacija [...] je ostala brez sistematiône slovenske jezikovne vzgoje, moznosti za spoznavanje in obvladovanje slovenskega knjiznega jezika so bile minimalne. Mnogi so knjizno slovensöino spoznavali zgolj iz jezikovno ze takrat zastarelih knjig, velika veôina je ostala brez poznavanja osnov zbome izreke.« Italijani so zato preganjali tudi tiskano slovensko besedo. Med Cerkljani je §e zelo ziv spomin na pozig citalniône knjiznice pred Gospodarskim domom leta 1924. ^^ Pred zaôetkom II. svetovne vojne je bilo v Cerknem nastanjenih tisoC Italijanov: 700-800 vojakov, 20-25 carinikov, tajni agent kvesture, deset karabinjerjev, §est moz posadke fasistiône milice, dva zdravnika, pet uöiteljev in stiriindvajset italijanskih druzin (Bizjak 1984: 164), torej toliko, kolikor je bilo avtohtonih prebivalcev. jezika prek sole in obcil^^ ter pospeseni urbanizaciji (posebno v sedemdesetih letih) se je v Cerknem izoblikovalo nadnarecje'^® (oziroma plast nadnarecnih prvin), ki je po svoji strukturi neprimemo blizje narecju kot knjiznemu jeziku in je z njim nelocljivo povezano, je vir sistemskih narecnih sprememb, hkrati pa kot jezik sredisca, kot v-razlicek obravnavanega obmocja, vpliva tudi na govore s Cerknim tesno povezanih krajev."^' Pri tem gotovo ni brez pomena dejstvo, da danes Cerkno lezi na sticiscu obrobij vplivnih obmocij dveh mestnih sredisc (Ljubljane in Nove Gorice, prim. NAS 2001: 97), kar prispeva tudi k ohranjanju sorazmeme jezikovne posebnosti oz. samostojnosti. Raba narecja in nadnarecja kot dveh oblik govorjenega (nebranega, nerecitiranega) jezika, pri cemer je prehajanje in nihanje med enim in drugim v bolj ali manj formalnih govomih polozajih dolocljivo samo na podlagi razmerja med narecnimi in nenarecnimi prvinami, je znacilna za vecino govorcev.'^^ Za ponazorilo diasistemskih razmerij si oglejmo potencialna medzvrstna nihanja v samoglasniskem sestavu. Ker sta se v cerkljanscini nekdaj dolga i in u skrajsala, zaradi poznega naglasnega umika pa ni prislo do podaljsave umicno naglasenih etimoloskih e-jev in o-jev, sestav dolgih samoglasnikov cerkljanskega narecja ustreza samo trem dolgim samoglasnikom iz knjiznega jezika (a-ju, é-ju in d-ju). Ker ostalim Po sociolingvisticnih raziskavah (Trudgill 1983: 61) oböila vplivajo predvsem na sirjenje besediäöa in modnih idiomov, skoraj niô pa na glasoslovne ali gramaticne spremembe, in sicer zato, ker zahtevajo samo pasivno razumevanje, ni pa interakcije med jezikovnim inovatorjem in moznimi naslovniki. Drugaèe je le v primerih, ko gre za dokajsnjo razliko med narodnim standardom in nareCjem, govorci pa se skuäajo prvemu priblizati z vzorovanjem po jeziku obcil (Trudgill 1986: 41). Same spremembe torej najprej potekajo v formalnih govomih polozajih in v nadnareCnih (medzvrstnih) jezikovnih razlickih. Tovrstno spreminjanje nareCja zaznajo predvsem tisti govorci, ki dlje casa niso ziveli v domaôem kraju: » pa Bridgkau 'Ja:gko, kod je 'parsu, j dja:u, de j 'a.jnkat 'ma:m dja:u 'ya u Plänin - 'Je .. se na yawdrite 'wec tdku: kot sma dca.s —j dja. u .. - A je 'wa.sdruje telefwizje bai'dierbal -« (kaseta GP 001a, 4. 2. 1991). Se pomembnejsa je ugotovitev, da niti mnoziCna niti elektronska obcila nimajo nikakränega zaviralnega vpliva na sedaj potekajoöe glasovne razvoje (Labov 1994: 23). Izraz nadnarecje tu uporabljen kot sopomenka izraza interdialekt (tako ga npr. obravnava Toporiäic 1984: 708). Pomenska nevzporednost med mednarodnim in slovenskim poimenovanjem izhaja iz ze omenjenih razliönih pomenskih obsegov pojmov dialekt in narecje. Izraz mednarecje bi bil zato lahko le poimenovanje za eno izmed interdialektalnih moznosti. Ce bi hoteli ohraniti pomensko sestavino nehierarhiziranosti primerjanih razlickov in uporabiti predpono med-, bi se morali odlociti za drugaöno podstavo tvorjenke (-zvrstZ-razliöek). V najsiräem pomenu se ujema s Trudgillovo definicijo (1986: 62-63): »Oznaka 'interdialekt' naj bi se nanasala na razmere, v katerih stiki med dvema dialektoma privedejo do razvoja oblik, ki dejansko ne nastopajo v nobenem izmed njiju. [...] interdialektalne oblike, opredeljene kot oblike, nastale zaradi dialektalnih stikov [...] niso nujno vmesne (poud. P. T.) v dobesednem pomenu te besede«; v zgomjem primeru pa ga sicer lahko opredelimo kot Toporiäic (1992: 115) - kot »socialn/o/ zvrst med navadnim zemljepisnim nareôjem in knjiznim jezikom«, vendar nima zgolj »pokrajin/skih/« jezikovnih znaöilnosti, ni zgolj »sredisöna«, ampak katera koli toöka na premici med narecjem in knjiznim jezikom, je torej lahko blize prvemu ali drugemu. Interference ob pogovoru Cerkljanov s prebivalci iz drugih vasi so dokaj pogoste. Prim.: [C-ib] A ste .. 'fa:rbal 'pierxe takrat? [Z-jk] 'Ja: Ja: 'ja: .. 'pierxe .. {1} ..'piçrxe pa .. tuoönu .. wa we'lik 'nac .. pa sma 'mi:l tiste 'pierse .. pa sma .. 'so:ude, pa sma meta:l.. (kaseta JK 002b, 15. 9. 1982). ^^ Ko so pri nemskem projektu Jezikovno vedenje v podezelskih skupnostih (Sprachverhalten in ländlichen Gemeinden) pod vodstvom Wemerja Bescha in Klausa J. Mattheierja (Niebaum - Macha 1999: 153-157) raziskovali jezikovne profile posameznikov, so to vrsto govorcev z drobnimi premiki v smeri standarda (code shifting) V formalnih govomih polozajih poimenovali kar nareôni govorci (Niebaum - Macha 1999: 156). stirim dolgim knjiznim samoglasnikom ustrezajo kratki enoglasniki, ustrezniki ozkih sredinskih samoglasnikov pa so zaradi svoje visine oz. dvoglasniskosti tudi artikulacijsko precej oddaljeni, je tako pri prevzemanju besed iz knjiznega jezika kot pri medzvrstnem priblizevanju relevantna samo barva glasu, ne pa njegova kolikost oz. napetost. V svoji nadnarecni razlicici je torej cerkljanscina usmerjena k petclenskemu enoglasniskemu sestavu naglasenih samoglasnikov brez kolikostnih nasprotij."^^ Diasistemska razmerja so taksna (v zgomji vrstici je knjizni, v srednji nadnarecni, v spodnji pa narecni sestav; pri nadnarecnem razlicku je bolj umestno govoriti o sistemoidu): i\ ^ i u : ^ u - ^ - = i =u e: o: e o i : ie u: ^ uo e : e o\ ^ o e o a a : a a : 1 a a: ^ a e o Pri izobrazenskem sloju pa naletimo se na diglosicno preskakovanje iz koda v kod {dialect switching, Trudgill 1983: 190-191), iz narecja v pogovomi (pogovarjalni) jezik, se pravi neko visjo, knjiznemu jeziku blizjo nadnarecno obliko: : [IB] Kram'pier, a ste'mU kram'pier? {1} [JK] 'Ja:, pa'tis sma .. {I } usddil, pa dwandwaijst'kasau .. {telefonski zvonec} {1} [JK] 'Pe:Jte 'wi, 'pe:jte 'wi.. [IB] A se wayldsim ' jest? {1} Pi-osim? {S} "Zigo, Bajan, aka, I\va.napar telefoMU .. {1}.. aica, ce p parsla {I}, ja:, bom je pastaia kar ke 'dal, a he .. ja:, jez htisQi .. al pa .. ^a.ic, bo parSla na telefçjt.. (kaseta JK 001b, posneto 15.9.1982) 43 Ponazarjalno gradivo je zbrano v Kenda-Jez 1999a: 306-307, 309-314. Raba dmgozvrstnih jezikovnih prvin pa je lahko v sodobnih besedilih povezana tudi s sledovi nekdanje dvojezicnosti (nemsko-slovenske, italijansko-slovenske): [AP] 'Jg:j, iji jest 'dabru za'mierkanu .. sma j'mi:l p'ra:sca k'la:t tarn da'ma .. pa zwe'öier sa se s'kuis ée'la:ri, ka sa Tateyncu u'ma:lç na'sil, ustau'la:! tarn .. ip pa yawaVil tu:, de j triiba ptiit..'weWa?, a 'ne ..33.. sç d'ja: - pa öe ya 'na:u tarn? - pa j d'ja:u Plen'kuon, çd're:je, je d'ja:u - 'ima nabfrainik tarn na u'ra:tax, na'pis tu: da'ma 'ze .. ip pa 'worä tis 'not3r - j d'ja:u .. [GP] {S} [AP] .. - de u 'wideu, de z b'la tarn, a 'ne, ka sç 'moyla le 'jest xa'dit, 'ma:ma 'ni g'ka:m3r .. §'la ..33.. 'no, 9 'ri:s p'ridem .. takat je 'bi 'ya p3r Pak'lo:uncerju .. ya na 'worxu 'j:emu n u'ra:t .. an 'mickç 'da:car, p'ro:u an tieèç. Ta 'ni b'lu. 'Worzem tistu 'notsr u 'ka.sfc, tist pa'pier, pa p'ridem 'som na p'lac, sij ya pa s're:jee, sç pa x'ma:l za 'nemu pa na'za:j §'la ç sij mu pa'wi:da, de sij 'di: 'not u tist nabfrainik, a 'ne, obwes'tila, sç dja: - de uste u'nicu - . - 'Ja: ja: ja: - j dja:u .. 'no, 'se:j pa tarja:jnsku, 'se:j 'bi Tarja:n. ..33.. 'Patle öez anu 'li:ta pa p'ride anu obwes'tila, de se 'morma ja:ut, de 'nisma par'jœul zdkola. r'rem jest 'cie, mu dapawe'dujem, ka'ku: j b'lu .. ja:, 'neô ip pa 'nec ..33.. ka'ku: j dja:u .. ka'ku: sa ze dja:l ..33.. de tistu .. - ricëuta.. 'vo.ijo rice!uta - .. a 'ne .. [GP] A']&\,pat9t'dila .. [AP] .. tista patar'dila, de m je 'da:u ..33.. ja:, 'neC mu tii 'nucalu p'ra:jt .. 'Jest p'ridem da'mo:u ..33.. 'nisij 'nec dja; 'ma:m, 'ka:r s'puotje u 'ka:mra sç §'la, sma j'mi:l an 'mickç 'kufarök ç tis 'notsr sma di'wa:l pa'pierje .. jes'ka: jest jes'ka: tistu, sç 'misjna - z'de:j, ce 'na:uma da'bil, öe 'na:m da'bila, öe b b'li slu'ca:jnu u'niöj, a 'ne ..33.. [GP] .. pa u t'ri:ba äe e:jqkat.. [AP].. pa u t'ri:ba se 'a:jqkat, a j b'lu 'piet9d'wa:jst 'lier al 'ku:lku .. [GP] 'Ja:, 'ni b'lu 'ma:le, 'ne .. [AP] {govori hkrati z [GP]} .. tu: j b'lu 'ka:jt, ksr 'ni b'lu d'na:ra .. pa da'bim, 'pa mu pa d'ru:j 'da:n 'nesem .. 'kesç je 'bi, 'meden, j dja:u - o;, 'wa 'be:ne, sinjo'rina, 'wa 'berne, 'wa 'be:ne, sinjo'rina - j dja:u. Sç dja: - u'ciera 'wam 'ni 'nec 'nucalu pa'wi:dat 'teya, a 'ne .. 'de, ka'ku: sij nar'dila .. [GP] '.. ip'X3 .. [AP] .. p're:j, un'da:n, p're:js9 'da:n, pa 'nisç b'la sinjo'rina. - Vo.ijo ricduta - j dja:u {Ss} .. tu: 'imam jest ta'ku: za'mierkanu {S} .. (kaseta GP 003a (133-165), posneto 4. 2. 1991) Taka, sicer zelo shematicna podoba odnosov med razlicki govorjenega jezika v Cerknem, je bila vodilo pri izbom besedja in izdelavi geslovnika. Podatkovna zbirka namrec ni zastavljena vseobsegajoce, kot »popis predvsem leksikalnih, a tudi glasovnih posebnosti krajevnih, obmocnih, pokrajinskih, socialnih in funkcionalnih razlickov in razlicic [...] danes govorjenega [...] ljudskega jezika«'^"' (Hafner 1980: 12, poud. K. K.-J.), tako kot graski Izraz ljudskijezik kot prevedek za nemsko Volkssprache ni povsem ustrezen, ceprav ga v svojih v slovenSöini objavljenih delih uporablja tudi skupina jezikoslovcev graäke slovenistike (npr. Hafner 1980/81: 55), ki je ob projektu LISVK prva proucevala besedisce slovenskih (koroskih) nareöij v soodvisnosti z drugimi razliôki govorjenega jezika. Pomen, ki je ustaljen v nemäkem jezikoslovju (prim. Wiegand (1986: 199): »Ljudskijezik [...] ni [...] razumljen kot »öisto nareöje« [...] ampak kot domaCi jezik doloôenega obmoöja, udelezen pri vertikalnem in horizontalnem jezikovnem mesanju. Poleg diatopiöne diferenciacije pride na slovarskem podrocju V poätev tudi diastraticna.«) se namrec ne sklada s tistim, ki je znacilen za izroöilo slovenskega jezikoslovja. Od Kopitarja (Orozen 1988: 11) prek Breznika (1952: 5-11) do sestdesetih let tega stoletja, ko se sintagma (skupaj z izrazoma ljudski govor in ljudska beseda) §e pogosto pojavlja predvsem na straneh Jezika in slovstva (prim. Bajec 1955/56, 1968; Kolariö 1956/57; Tominec 1956/57, 1957/58) - pomeni 'vsoto vseh nareènih znaöilnosti (slovenskega) jezika' (Breznik 1952: 5), predstavlja torej narecSje brez upoätevanja paramétra zemljepisne omejenosti. Nastopa predvsem v delih, ki se ukvarjajo z jezikovno politiko in razvojem knjiinega jezika oz. -kot na kratko pove Bajec (1968: 71) - »[v]se sklicevanje na ljudski govor [...] do danaânjega dne predstavlja transponiranje le-tega v knjizni jezik«. Edina izjema pri tem je Voduäek (Toporisiô 1961/62: 161), kateremu ljudsko pomeni 'sploäno slovensko', ljudska govorica pa 'govorjeni jezik' (Vidovic Muha 1994: 111-112) oz. natancneje »prvotn[o] oblik[o] jezika« (Vodusek 1933: 70), po Brozovicu torej organski idiom - Je torej Tezaver (Thesaurus 1982-),ampak skusa po svojem bistvu ostati zbirka narecnega besedja, seveda ob uzavesceni shemi medzvrstnih razmerij. Izsledki z raziskovalne tocke Cerkno (C) kot sredisca inovacij in zarisca nadnarecnega razlicka na obravnavanem obmocju"^^ so tako v geslu po navajalnem zaporedju narecnih oblik vedno izpostavljeni, na prvem mestu, so torej izloceni iz za narecni slovar obicajnega (prim. Prunc 1980: 43^4 (V-Z); SGP 1979: XXXVII (J-S)) zaporedja podatkov glede na zemljepisno lego'^^ (v tem primeru v smeri S-J). Hkrati naj bi bile slovarsko obdelane tiste nadnarecne besede (ali besedne (pojavne) oblike), ki zaradi svoje pogostosti ali sistemskosti glasoslovnih, oblikoslovnih itn. sprememb ze vplivajo ali utegnejo vplivati na preoblikovanje narecnega sestava. Sprejemanje nadnarecnih prvin v slovar torej ni namenjeno samo zapolnjevanju podatkovne vrzeli med narecnim slovaropisjem in slovaropisjem knjiznega jezika, v cemer vidi npr. Wiegand (1986: 210) novo nalogo in perspektivo nadaljnjega razvoja narecnega slovaropisja, ampak predvsem lazjemu prepoznavanju in dolocevanju zvrstne vrednosti posameznih jezikovnih razlicic, ki se med seboj prepletajo v proucevanih govomih dejanjih. 12 Naream beseda. Z razvojem narecnega slovaropisja sta dva razlicna nacina primeijave narecnega besedja s knjiznim privedla do dveh pojmovanj izraza narecna beseda, ki sta izhodisce za dve vrsti narecnih slovaijev. 1.2.1 Atomisticni model. Ce je predmet primerjave posamezni leksem,'^^ je narecna tista beseda, »ki obstaja samo v enem ali nekaterih narecjih danega jezika, v knjiznem jeziku pa ni znana«, pa tudi »pokrajinska razlicica (pokrajinska varianta) besede, ki se lahko glasoslovno, oblikoslovno ali pomensko razlikuje od svojega knjiznega zgleda« (Ahmanova 1966: 131). Na tem pomenu temelji zasnova klasicnega, t. i. diferencialnega dialektoloskega slovarja, prevladujocega v 19. st., v obdobju »zbiranja besed«."^^ Skoraj vsak tovrstni slovar pa sopomenka Voduäkovemu izrazu »dialekt« (1933: 71), kadar ta ni druibenoplastno omejen (»kmetsk[i] dialekt[ ]«, 1930: 72). Poseben pomen tega izraza se je izoblikoval tudi v slovenski etnologiji (Stanonik 1994: 282-288). ^^ To velja predvsem za zgomji, sevemi del podrocja cerkljanskega nareCja, za tiste vasi, ki gravitirajo k Cerknemu. Obmoöje juzno od örte Sebrelje-Masore-Jazne je bolj pod vplivom Idrije, idrijski govor pa ob sestavi slovarja ni bil upostevan, ker bi zaradi svoje (besediäöne) specifiCnosti zahteval tudi posebno monografsko slovarsko obdelavo. Ob upostevanju strukturnih lastnosti gradiva se redaktorji seveda lahko odloöijo za nezemljepisno zaporedje. V SSN (1994: 37) primerom iz srednjeslovaskih narecij sledijo zahodno- in vzhodnoslovaäki primeri. Kot poimenovalna prvina jezika (Vidoviö Muha 2000: 22-23). Prim. §e Wiegand (1986: 193): »Na klasicno (pogosto posnemano) formulacijo iz poznega 19. st., znaöilno za predpise osrednjih narecnih slovarskih zbirk [...], naletimo v Svicarskem idiotikonu (1811-). [...] V geslovniku nastopajo vsi izrazi, ,ki ne sodijo v sodobni novovisokonemski knjizni jezik ali pa po svoji obliki in pomenu moCno odstopajo od knjiznih'.« poleg zgoraj opredeljenih »narecnih besed« vsebuje vsaj se dve skupini besedja, ki jih pisci slovarjev vkljucujejo ne glede na njihov obstoj v knjiznem jeziku, njun obseg pa se med seboj deloma pokriva. Gre za osnovni besedni fond (jedro besednega zaklada/^ (gl. SSN 1980: 18; SSN 1994: 13, 19; Ripka 1989: 119) ter tisti del besedisca, ki je povezan z ljudsko duhovno in materialno kulturo, predvsem ljudsko izrazje (SGP 1979: XVII, XIX; AOS 1980: 17; SSN 1994: 12-13, 18-19).^° 1.2.2 Strukturalni model. Strukturalni pogled na jezik je omogocil drug nacin primerjave, pri katerem sta sopostavljena besedna zaklada dveh sestavov (narecnega in knjiznega) istega diasistema, narecno besedje pa je pojmovano kot »skupek leksemov narecja kot ozemeljsko in funkcijsko omejene struktume tvorbe narodnega jezika« (SSN 1980: 17). Narecna je tako vsaka beseda, ki jo lahko imamo za del narecnega sestava. Slovarji, ki poskusajo cim sirse zajeti besedni zaklad dolocenega govora (narecja, narecne skupine itn.), nosijo razlicne, vendar ne dovolj povedne izrazijske oznake - od zgolj zapovrstje nastanka obeh slovarskih razlicic upostevajocega izraza sodobni slovar (prim. Wiegand 1986: 193) in za strokovni jezik (zaradi svoje potencialne vecpomenskosti) neprimeme zveze popolni slovar^^ do izraza sistemski slovar (SSN 1980: 18), ki pa se ne uporablja samo za poimenovanje slovarja z znacilnim izborom iztocnic, ampak tudi za slovar diferencialnega tipa, ki V svojih pomenskih razlagah uposteva sistemske znacilnosti (naravo) besede.^^ V tej Ondrus (1972: 41) ga opredeljuje takole: »Osnovni besedni fond tvorijo besede, ki poimenujejo tiste predmete in njihove lastnosti, brez katerih si cloveäkega zivljenja ne bi mogli predstavljati. To so poimenovanja naravnih pojavov [...], izrazje temeljnih proizvodnih in delovnih postopkov [...], poimenovanja orodij [...], izrazi, ki oznaöujejo izdelke in proizvode [...], imena domaöih in divjih zivali [...], imena ptiöev [...], rib [...], imena ôlanov druzine in sorodstva [...], poimenovanja delov telesa [...] terminologija pijaô, jedi [.,.], poimenovanja zivljenjskega okolja [...], opredelitve kakovosti in lastnosti predmetov [...], poimenovanja za kolikost [...], besede, s katerimi pokazemo na predmet, njegovo kakovost, kolikost, lastnost [...] in tiste, s katerimi izrazimo predstavo o prostoru in ôutnih zaznavah«. Kar za precejSen del besedja torej velja, da njegova umestitev ni odvisna od izhodiäönih nacel o ustroju slovarja, ampak se obicajno skriva za (posebej v 19. st. priljubljeno) formulo »bolje prevec kot premalo« (Wiegand 1986: 200), na katero naletimo tudi v Baudouin de Courtenayjevem (1885: 109) glosarju cerkljanskega nareCja. Od tod tudi Wiegandova opredelitev (1986: 201), da tovrstni slovarji vsebujejo y>samo ali skorajda samo za nareöje znaéilne iztocnice v geslovniku«. (Poud. H. E. W.) Izraz je sicer siroko uporabljan, vendar zahteva tako rekod ob vsaki uporabi opombo o izrazijskem pomenu. Prim. Horvat (1988/89: 76, op. 8): »pod popolnim slovarjem ne pojmujem dobro izdelanega slovarja, pac pa narecni slovar, ki skusa zajeti leksikalni sistem obravnavanega podrocja v celoti«. Hkrati neizrazijske (obiôajne) pomenske sestavine marsikdaj povzrocijo nepotrebno polemiko tudi v strokovnem besedilu: »Saj popolnega gradiva ni mogoöe dobiti niti pri najbolj natanöno organizirani raziskavi nareönega besedja. [...] Za nobeno kartoteko ni mogoce dejansko trditi, da je popolna« (SSN 1980:19). Tako AOS (1980: 20) » [...] Slovarska gesla AOS, kolikor je le mogoöe, ustrezajo vsem zahtevam, ki jih lahko postavimo narecnemu slovarju sistemske vrste: obsegajo popis vseh pomenov besed, njihovih frazeoloäkih zvez, bolj ali manj popoln prikaz pomenskih struktur enokorenskih besed, odkrivanje raznovrstnih pomenskih zvez med besedami«. raziskavi je zato kljub nekaterim pomislekom^^ uporabljeno izrazje iz Wiegandovega (1986: 196) poskusa, da bi bilo razmerje med obema vrstama slovarja razvidno tudi iz poimenovanja, zato govorimo o kontrastivni in konfrontacijski^"^ metodi ter njima ustrezajocih vrstah slovarjev. Ker je sam postopek izdelave geslovnika za narecni slovar zelo podoben raziskovalnim metodam kontrastivne slovnice, se zdi ustrezen tudi prenos izrazja iz te jezikoslovne discipline. 1.3 Vrste narecnih slovarjev. Sedanje razmerje med obema vrstama slovarjev je mocno odvisno od (relativne) velikosti ozemlja, ki je predmet slovarske obdelave oz. od narecne razclenjenosti tega ozemlja. Ceprav je naceloma mogoce pristati na Wiegandovo shemo (gl. sliko), po kateri so lahko vse ozemeljske vrste slovarjev^^ kontrastivne ali konfrontacijske, slovaropisna praksa uci drugace. \ K2 Kl = izbor iztoönic K2 = relativna velikost ozemlja, ki ga zajema slovar (Wiegand 1986: 203)'' Izraz diferencialni slovar je v slovenskem jezikoslovju ustaljen, vzrok za njegovo spreminjanje pa je samo neustrezno poimenovanja njegovega pomenskega para. Dejstvo, da gre za uvedbo pomenskega loCevanja med izrazoma kontrastivni in konfrontacijski, ki sta pogosto uporabljana (npr. kontrastivna ali konfrontacijska slovnica) kot sopomenki (prim. Dingeldein 1986: 227), pa je lahko z izrazijskega staliäöa (strokovno izrazje obiôajno te vrste sopomenskosti ne prenese) tudi pozitivno. »Konfrontacijska meri na podobnost, torej opisuje razlike in skupne znacilnosti vsaj dveh jezikov, kontrastivna pa opisuje samo razlike« (Wiegand 1986: 196). '' Bolj natanCna, uporabna in smiselna se zdi delitev slovarjev glede na nareCno razölenjenost ozemlja, ker veC pove o strukturi (dia)sistema, ki je primerjan s sistemom knjiznega jezika - na slovarje (krajevnega) govora, narecja, narecne skupine ter narodne (vsenarecne) slovarje, vendar marsikateri slovar pri svojem nastanku uposteva upravne, politicne meje, ne pa narecnih. Popravki Wiegandove sheme: v krepkem okviru sta prevladujoôi vrsti slovarja, njuna zelo redko pojavljajoca se para pa v navadnem, za par v crtkanem okviru pa je znaôilna zastopanost obeh vrst. Konfrontacijska metoda je namrec zaenkrat (glede na razvitost metod za zbiranje in obdelavo podatkov ter uporabnost do sedaj zbranega gradiva) najbolj primema za primerjavo (enega) sistema z drugim sistemom,^^ z narascanjem stopnje diasistemskosti primerjanega idioma pa se konfrontativni izbor iztocnic prevesa v kontrastivnega, se vec, od tega je odvisna tudi dolocitev spodnje meje dmgacnosti,^^ ki je se upostevana v razlicnih vrstah kontrastivnih narecnih slovaijev. Vsenarecni slovar naj bi bil tako ze po definiciji kontrastivni,^^ slovar dolocenega govora pa konfrontativni slovar. V teh okvirih je tudi slovar (osrednje) cerkljanskih govorov zastavljen konfrontativno - tako bi bila mogoca lazja primerjava z drugonarecnimi slovarji, hkrati pa bi bil slovar tudi dovolj siroka podlaga za kontrastivni izbor narecnih iztocnic s tega podrocja, ki bi sodile v morebitni vseslovenski narecni slovar. Ena izmed najbolj poudarjanih prednosti kontrastivnega izbora iztocnic je ta, da je pri njem izlocena tista plast besedja (predvsem mednarodnega), ki je v narecja prodirala s tehnoloskimi, industrijskimi in urbanizacijskimi spremembami,^'' saj naj bi s tem preprecili, da bi se gesla iz slovarjev knjiznega jezika zgolj ponavljala v narecnih slovarjih (prim. SGP 1979: XIV-XV; SSN 1980: 18-19; SSN 1994: 13) oz. da bi bih slednji le posnetek prvih. Ravno glasoslovna in oblikoslovna podoba pogosto rabljenih mlajsih prevzetih besed pa marsikaj pove o sinhroni zivosti posameznih jezikovnih procesov in zakonitosti (prim. Trudgill 1983: 37-38),^' zato ima visoko dokumentacijsko vrednost, ki je v narecnih slovarjih pomembnejsa od prakticnouporabnostne (Stellmacher 1986: 36), torej je njihova umestitev v izbor iztocnic smiselna. Pac pa je mogoce v konfrontativnem slovarju smotmeje oblikovati gesla, ce merilo kontrastivnosti uporabimo pri zasnovi pomenskih razlag iztocnic in se pri besedah, ki imajo enako pomensko strukturo kot v knjiznem jeziku, zadovoljimo s poknjizeno Najbolj dosledno konfrontacijski bi bil lahko idiolektalni slovar, izdelan na podlagi lastne jezikovne kompetence. Od tod tudi naöelo, naj bi bilo izhodiSôe za konfrontacijski slovar öim bolj izôrpen popis besednega zaklada posameznih nareônih govorcev (SSN 1980: 19). ^^ Prim. npr. merilo vsenareCnega slovarja (SRNG 1965: 7): »V slovar niso sprejete besede, ki se samo slovniöno razlikujejo od ustreznih knjiznih besed« (tako tudi SGP 1979: XVI) z merilom obmoCnega slovarja (AOS 1980: 14): »V AOS so zajete tudi besede, ki se od besed knjiznega jezika razlikujejo po raznovrstnih slovniönih lastnostih«. Tako je stalisce SSN (1994: 13): »Zamisel o sestavi t. i. popolnega slovarja (tezavra) za celotno narodno ozemlje je teoreticno vprasljiva, praktiöno pa neuresnicljiva.« »Po teoriji SSN nareôna beseda ni vsak leksem, ki ga nareöni govorci uporabljajo v svojem (od razliônih dejavnikov odvisnem) govoru. Nov pojem je navadno poimenovan z novo obliko; nove (pogosto nadnarodne, intemacionalne) besede kot atom, brizolit, kozmonaut, mixér, peniciUn, silon, televizia prvenstveno sodijo v knjiäio besedje; tudi njihova raba v nareöno zaznamovanem besedilu ali priloznostne glasovne »deformacije« ne morejo spremeniti njihovega statusa knjiznosti. Te besede niso sestavni del tradiconalnega nareönega besednega zaklada, njihova pomenska struktura se v nareönem okolju ne spreminja« (SSN 1994: 13). Za slovensko gradivo prim. obravnavo kategorije zivosti pri samostalniku v magistrski nalogi P. Weissa (1990: 71-72). iztocnico ali s prevedkom v knjizni jezik.^^ 1.3.1 Slovenski narecni slovarji. Vsi dosedanji slovarski zametki, ki upostevajo slovensko narecno gradivo - od Registra v Dalmatinovi Bibliji (prim. Orozen 1983/84: 196; Gjurin 1984: 187-189) do stevilnih (strokovnih ali Ijubiteljskih) seznamov narecnih besed, ki so nastajali predvsem v 19. st. in bili objavljani bodisi v strokovnih publikacijah bodisi v revialnem tisku,^^ pa tudi danes niso redkost^"^ - ter narecni slovarji v osrednjem slovenskem prostoru do poskusnega zvezka Slovarja govorov Zadrecke doline med Gomjim Gradom in Nazarjami (Weiss 1998a), torej Baudouin de Courtenayjev (1885: 283-290, 432-462) glosar cerkljanskega govora, ki je prvi znanstveni slovar slovenskega narecja,^^ Tomincev (1964: 69-266) Slovar cmovrskega dialekta ter poljudno zasnovani Slovar beltinskega prekmurskega govora F. Novaka (1985, 1996a), Narecni slovar Sv. Antona pri Kopru D. Jakomina (1995), B's'dnjak rutarscê 'n srenscê sprasê: Slovar rutarske in srenske govorice S. Kosirja (1997) so kontrastivno zastavljeni. Dozdevno »prehodnost« med obema slovarskima vrstama^^ pri nekaterih izmed njih je treba pripisati predvsem neustaljeni normi slovenskega knjiznega jezika oz. naravi slovarjev, na katere so se pisci pri izboru narecnih iztocnic opirali.^^ Za slovenske slovarje do SSKJ (1970-1991),^^ predvsem pa za Pletersnikovega (1894-1895), ki Podobno ravna sicer kontrastivno zasnovani SGP (1979: IX) pri besedju, ki je vanj vkljuöeno ne glede na primerjavo s knjiznim jezikom. " Besedje z obravnavanega podroôja je npr. zajeto v prispevkih F. Erjavca (1879, 1880, 1882-1883) in K. Streklja(1889, 1892, 1894). ^ Nekaj takih seznamov z besedami iz cerkljanskega nareöja je mogoöe najti v letnikih Idrijskih razgledov (1966-) ter v publikacijah cerkljanske osnovne sole, ki monografsko obravnavajo posamezne kraje na Cerkljanskem (Labinje 1987, Police 1989, Zakojca 1990 - pri slednji je pod mentorstvom prof. Slavice Brie nastal samostojni Narecni slovarcek - Kuhinja, kuhinjska oprema in pripomoCki za pripravo, shranjevanje in prenasanje hrane - s pribl. sto iztocnicami). Na spletnih straneh http://www.pef.uni-lj.si/markor/dialect.htm (internet, 15. 6. 2002) pa ze nekaj let nastaja Ana miökena zbierka crklajnskih besit, ki jo ureja Marko Razpet s sodelavci. ^^ Obsega okrog 1200 abecedno povrscenih iztoönic (od tega je priblizno 300 kazalk), ki pa niso urejene po nacelu osnovnih slovarskih oblik, ampak je v iztoönici oblika, na kakräno je sestavljalec naletel v zbranih besedilih (B. de Courtenay 1885: 110-119, 274-283) - prim.: »ahtau // Praeter, s. m.: pazil [bom achtau // ich will acht geben]; cesarjae// m. s. G. : Kaiser«. Prim. Horvat (1988/89: 75): »Oba [...] novejsa nareCna slovarja, cmovrski in prekmurski beltinski, ne spadata niti med strogo diferencialne slovarje niti nista skuSala biti popobia slovarja [...]. Obsegata diferencialno leksiko in V manjsi ali vecji meri besedje, ki je znacilno za knjizni jezik. Predstavljata nekakäen prehodni, meSani tip narecnega slovarja«. Na diferencialni (= kontrastivni) znacaj Slovarja beltinskega prekmurskega govora je v svoji oceni opozoril ze Greenberg (1988: 456). ^^ Prim. Baudouin de Courtenayjeva navodila za zbiranje nareönih besed ob njegovem nameravanem »poln[em] slovariju] vseh med slovenskim ljudstvom zivecih besed, ki nijso znane v spisovnej slovenäöini« v Slovenskem narodu (1872b: 2): »Pod kategorijo besed, katere bi se morale zaznaniti, spadajo vse tiste besede, ki jih nij v slovenskih (slovensko-nemskih i. t. p.) slovarjih (Janezica in Drobniöa), ali pa ki se tarn sicer nahajajo, pa le v drugem pomenu. Sam Baudouin de Courtenay (1885: 108) je pri sestavi cerkljanskega glosarja uporabijal Janeèiôev (drugi natis, 1874) slovensko-nemski slovar, Tominec in Novak pa Pletersnikovega 0894-1895). Prim. tudi Orozen 1994b: 81. Tudi SSKJ se - predvsem zaradi strukture izpisanega gradiva, ki je bilo äe vedno osredotoöeno na leposlovje in je zajemalo tudi posebnosti besedisCa klasikov 19. st. (Suhadolnik 1968: 219-224, SSKJ 1970: X-XI) - ni je bil po izidu podlaga za glavnino dialektoloskih raziskav, je namrec znacilna izrazita diasistemskost - tudi Pletersnikov slovar bi lahko tako kot Wiegand (1986: 207) Grimmovega oznacili kot »celostni« ali »celotni sistem zajemajoci slovar« - kar je tudi eden izmed glavnih razlogov za pocasno oblikovanje slovenskega narecnega slovaropisja, pomembnejsi od pogosto omenjane mocne narecne clenjenosti ozemlja ali dejstva, da je bila dialektologija usmerjena predvsem v raziskavo glasoslovja. Slovenska slovaropisna delavnica na Institutu za slovenski jezik pri S AZU je bila v diasistemsko obravnavo slovenskega besedja usmerjena vsaj do konca petdesetih let (Jakopin 1995: 23). Gesla v nacrtovanih Velikem in prirocnem akademskem besednjaku naj bi bila opremljena tudi s podatki o zemljepisni razsirjenosti posameznih besed. V ta namen je Slovarska sekcija organizirala zapisovanje besed iz slovenskih narecij, in sicer po posebnih zacasnih vprasalnicah (»glagolski« in »pridevniski«), ki so jih izpolnjevali delavci instituta na lastnih terenskih raziskavah ali ob pomoci prostovoljnih sodelavcev iz vse Slovenije (Kolaric 1955: 92, Arhiv 22-234/54), hkrati pa so v svoje zbirke pritegnili tudi vse slovarje in sezname narecnih besed, ki jih je hranil institut. Del tega gradiva danes hrani leksikoloska (Hanjsek-Holz 1999), del pa dialektoloska sekcija instituta. Navodila za zapisovanje se v tem casu niso spremenila - se v zacetku sestdesetih let je Jakob Rigler prav na kratko predstavil nacin zbiranja gradiva zapisovalcu tolminskega narecnega besedja, zunanjemu sodelavcu Dialektoloske sekcije, inz. Milanu Mikuzu: »Za osnovo bi vzeli Pletersnikov slovar in in besede, ki so pri Vas znane, zapisali v dialekticni obliki« (Arhiv 26-10/62). Morda je ravno zaradi takega nacina delà prevladalo prepricanje, da je Pletersnikov slovar izcrpal fond slovenskega narecnega besedja, saj konec sestdesetih let nihce ni oporekal Bezlajevi (1967: 77-78) trditvi, da »se tako podrobno zbiralno delo na terenu od vasi do vasi« ne bi »prineslo vec dosti bistveno novega«.^^ Pac pa sta konfrontativna oba narecna slovarja, ki sta nastala na Koroskem - tako Thesaurus (1982-) kot Kamicarjev slovar (1990: 111-276) Lexik aus den Sinnbezirken Mensch - Tier - Umwelt, ceprav prvi ni sinhroni narecni slovar,^® drugi ne zajema celotnega povsem ognil doloCeni stopnji diasistemskosti. Prim. eno izmed naöel za Slovar sodobnega knjiïnega jezika (Bajec, KlopciC, Tomsic 1962/63: ovitek 3. st.): »Arhaizmov, besed iz nareèij, slanga ali zargona slovar ne bo navajal, razen ce jih rabi pomembnejsi avtor« (poud. K. K.-J.). Polemicno je bila Bezlajeva opazka omenjana sele v prejänjem desetletju (prim. Torkar 1991: 173). Deloma je bil najbrz razlog za takäno trditev tudi ustroj Tominßevega Slovarja cmovrskega dialekta, o katerem je Beziaj (1965: 101) V oceni napisal: »Besede, ki jih nima Pleteränik, so oznacene z zvezdico. Ni jih veliko, najveökrat so nemske izposojenke, ki jih je knjiäii jezik ze v prejänjem stoletju izloöil.« »Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroskem je predvsem kolikor je mogoöe popolna, po nedvoumnih in primerljivih merilih urejena konkordanca leksemov, ki jih vsebuje do sedaj iziäla literatura o slovenskih koroäkih nareöjih, ter leksikografski popis do sedaj objavljenih slovenskih koroskih nareônih besedil« (Thesaurus 1982: 3). besednega zaklada, oba pa sta dvojezicna. Trenutno v osrednjeslovenskem prostom poleg Slovarja osrednjecerkljanskih govorov nastajajo vsaj se stirje konfrontativno usmerjeni narecni slovarji - Slovar govorov zadrecke doline med Gomjim Gradom in Nazarjami P. Weissa, slovar kostelskega govora J. Gregorica V redakciji S. Horvat in I. Sircelj/^ slovar kroparskega govora J. Skofic in slovar skoßeloskega narecja (govor vasi Pungert) F. Benedik,^^ vendar je bila s poskusnim snopicem javnosti zaenkrat predstavljena le slovarska zasnova P. Weissa (1998a). Za nediferencialni nacin zapisovanja besedja pa so se zavzeli tudi tvorci »nacrta za zbiranje oz. zapisovanje besednega zaklada govorjenega jezika v posameznih krajih v slovenskem jezikovnem prostoru« (Novak 1994: 74). Pobuda je bila sprozena na strokovnem zborovanju Slavisticnega drustva v Celju leta 1993, zal pa je ostala pri nacrtih. 2 Izbira temeljnega postopka za pridobitev gradiva. Narava narecnega slovaropisnega izrocila je odlocilna pri dolocitvi: (1) stopnje upostevanja razlicnih vrst virov za slovarsko gradivo, (2) ustreznega nacina za njegovo pridobivanje, (3) meril, katerim naj bi zadostila izprasevalec - raziskovalec narecja (ob stiku z izprasevancem) in sestavljalec slovarja ter (4) izbora najprimemejsih izprasevancev. Za to splosno ugotovitev, sicer oprto le na omejeni, bolj ali manj nakljucno izbrani vzorec slovarskih del oz. njihovih razclemb pri posameznih narodih,^^ govori predvsem primerjava slovarskih urejevalnih nacel, znacilnih za slovaropisja z izrocilom iz prejsnjega stoletja, in onih, katerih pravo slovarsko delo se je zacelo sele v tem stoletju,^"^ pa tudi razlocki med zasnovo vsenarecnih slovarjev, ki so zaradi sorazmemo dolgotrajne obdelave podatkov redkokdaj sinhroni, in manjsih krajevnih ali obmocnih slovaijev.^^ Metodologija, uporabljena pri oblikovanju starejsih slovarskih del oz. pridobivanju najstarejsega v slovar vkljucenega gradiva, namrec zaradi teznje po zdruzljivosti posameznih izsledkov omejuje moznosti za '' Ob pomoci P. Weissa. O nacinu delà prim. Horvat 1988/89: 75. ^^ S. Horvat (1988/89: 73) za konec osemdesetih let navaja §e zbiranje besedja slovenskih istrskih govorov (nedialektoloäko), slovar koroäkega kapeljskega, zirovskega in prleskega govora ter slovar terskega nareöja, ni pa podatkov o naèinu izbora iztoönic. Prim. §e Weiss 2000: 186-187. Gl. seznam navedenk. Prim. npr. naôela zbiranja, uvräöanja in kvalificiranja gradiva pri SGP (1979: VII-XII) in SRNG (1965: 18-20), ki sta se opredelila za upostevanje gradiva od zaCetkov 19. st. (gl. tudi razpravo Jörgove (1986: 47-60) o sinhroniji in diahroniji v ävicarskem idiotikonu) z naôeli SSN (1980: 14-16), pri katerem najstarejäe gradivo izvira iz leta 1913. izbor novejsih, z razvojem dialektologije in slovaropisja nastajajocih postopkov in tehnik. V tem smislu sedanja, zacetna razvojna stopnja slovenskega znanstvenega narecnega slovaropisja, njegova diskontinuiteta in dokajsnja neizoblikovanost,'^ puscajo se veliko odprtega prostora za tehten premislek o najprimemejsem nacinu delà. 2.1 Viri za slovarsko gradivo. Najpomembnejsa skupna znacilnost virov, uporabljenih pri posameznih slovarjih, je njihova casovnostna, prenosniska, socialno- in funkcijskozvrstna raznorodnost (prim. Baur 1986: 87; Niebaum - Macha 1999: 110). Za sestavo slovarskih gesel je lahko uporabljeno tako zgodovinsko arhivsko gradivo (tiskano in rokopisno, od najstarejsih spomenikov naprej) kot najnovejsi izsledki dialektoloskih raziskav (Baur 1986: 79, 83-84; SSN 1994: 15), tako pisni izdelki posameznih nosilcev narecij (dnevniki, zasebna pisma ipd. (AOS 1980: 6; Horvat 1988/89: 75))" kot zapisi njihovega govora, tako ze sestavljeni slovarji narecnih besed kot izbor dialektizmov^^ iz drugozvrstnih slovarjev (SRNG 1965: 18; SSN 1994: 16), tako umetnostna (Baur 1986: 81),^^ publicisticna, prakticnostrokovna kot prakticnosporazumevalna besedila v narecju, tako besedje, zajeto z dialektoloskimi raziskavami, kot tisto, ki je bilo predmet raziskav drugih znanstvenih disciplin (zgodovine, etnologije, naravoslovnih ved ipd. (prim. SRNG 1965: 18)). Pri tem v obdobju zbiranja gradiva marsikdaj ni natancno opredeljen niti obseg uporabljenih virov niti nacin njihove uporabe (SGP 1979: IX) ali pa je nadaljnja obdelava gradiva taka, da locevanje zbranih izsledkov po izvoru ni vec mogoce (SRNG 1965: 19), s tem pa so onemogocene tako ocene zanesljivosti posameznih podatkov kot naknadne preverbe njihovega vira. Ce je za omejitev izbora virov glede na cas njihovega nastanka dovolj ze opredelitev za diahroni ali sinhroni narecni slovar, pa je utemeljitev nacina izbora ustreznih virov glede na zvrstnost in prenosnik bolj zapletena. Odvisna je od namembnosti slovarja, predvsem od odlocitve, ali bo slovarska obdelava osredotocena na pomensko plat in geografijo besed " Povedno je razmerje med zgoraj omenjenim SRNG in AOS (1980). Do Thesaurusa (1982-), Steenwijkovega (1992: 237-338) slovarja rezijanskega govora v Bili in Weissovega (1998a) poskusnega zvezka Slovarja govorov Zadreöke doline med Gomjim Gradom in Nazarjami v slovenskem nareönem slovaropisja se niso bila dosledno upostevana niti naCela lingvistiône geografije, po katerih je treba vsak jezikovni pojav tudi natancno prostorsko opredeliti. Prim. npr. Tominöevo (1964: 5) edino (uvodno) pojasnilo o prostorskem izvoru posameznega besedja: »Objavljeno gradivo je iz krajev tipiönega ömovräkega dialekta, najveC iz moje rojstne vasi Lome, kamor so §e najmanj segli tuji vplivi«. Rokopisni zapiski s Cerkljanskega so izredno zanimivi, kadar so izdelek knjizne slovenäöine (zaradi neslovenskih §ol) neveäöega pisca. Bogato gradivo predstavljajo npr. poroöila, zapisniki, stenöasi idr. dokumenti, nastali med vojno na osvobojenem ozemlju po kapitulaciji Italije. op. 1. OdloCitev o neupoätevanju zgolj narecno stiliziranih ali nareCne besede uporabljajoöih umetnostnih del je edina izrecno navedena nacelna omejitev pri izboru virov za narecni slovar (SGP 1979: XII), vendar so tudi tu dopuscene izjeme. Prim. SRNG 1965: 14: »Ponazorila iz leposlovnih, publicistiCnih, znanstvenih in drugih del {Wortgeographie, Bauer 1986: 101) ali pa bo vsebovala tudi relevantne podatke za proucevanje glasoslovja, oblikoslovja itn., torej slovnice raziskovanega narecja;^^ od predstave o potencialnem uporabniku slovarja; stopnje strokovnosti oz. poljudnosti (sem sodi tudi dolocitev natancnosti foneticne transkripcije) - pa tudi od struktumih razlik med knjiznim jezikom in narecjem, npr. od moznosti za (sorazmemo) natancno zapisovanje narecnih glasov s crkopisom knjiznega jezika,^' ter od stopnje funkcijskozvrstne razslojenosti narecja.^^ Ob pripravah na zbiranje gradiva za slovar osrednjecerkljanskih govorov se je zdelo umestno vse mozne vire razdeliti na primame in sekundame, na tiste, katerih gradivo bo neposredno uvrsceno v slovarske clanke, in ône, ki bodo uporabljeni le posredno, za pripravo pogovorov z informanti in informatorji, za sestavo posebnih onomazioloskih in semazioloskih vprasalnic itd. Ker naj bi bil namen izdelave narecne podatkovne zbirke sestava obmocnega sinhronega narecnega slovarja s konfrontativnim izborom iztocnic in kontrastivno zastavljeno pomensko razlago, s kartnimi prilogami diferencialnih (Krajcovic 1988: 197) izoglos in izoleks, ki podrobneje clenijo obravnavano obmocje, ter prikazom slovnicnega ustroja obravnavanih govorov, ki naj bi nastal na podlagi racunalniske obdelave slovarsko xirejenega gradiva, so viri razporejeni takole: (a) Glede na cas nastanka so kot primami upostevani tisti viri, ki jih je se mogoce obravnavati kot sinhrone. Sem pristevamo vse, kar je nastalo v tem stoletju, izjema je besedje iz Ramovsevega (1935: 87-92) opisa cerkljanskega narecja, ker je v njem uporabljeno predvsem Baudouin de Courtenayjevo gradivo. Slovarski del slednjega pa poleg Pletersnikovega (1894-1895) slovarja ter Erjavceve (1880) in Strekljeve (1892) narecne zbirke besedja sodi med starejse sekundame vire, katerih gradivo je neposredno vkljuceno v dokumentami razdelek slovarskih gesel. (b) Ker je narecje kot zvrst vezano na govomo-slusni prenosnik in pomeni sprememba prenosnika vsaj delen zvrstni prehod, so kot primami viri upostevani le posnetki zivega so dovoljena samo takrat, kadar pisec uporabi narecno besedo iz etnografskih razlogov.« Odloéitev je obicajno odvisna od tega, kako podrobno so se z doloöenim govorom ali nareöjem ukvarjale druge veje dialektologije (prim. nacela projekta LISVK, Hafner 1980: 12, 25-26). To ne povecuje samo moznosti za obseznejäi vnos raznovrstnega pisnega gradiva v slovar, ampak tudi moznosti za veöjo uöinkovitost posrednih (prek mreze informatorjev, navadno oprte na mrezo äol) raziskav na terenu. Na tak nacin je npr. navadno pridobljeno izhodisôno gradivo za raziskave besediäöa v poljski dialektologiji (Falihska 1989: 7-16). Pri nas je bila metoda uporabljena pri gra§kem projektu z naslednjim opozorilom (LISVK 1980: 237): »Pri tem je bilo èe vnaprej jasno, da bomo tako z dokajänjo zanesljivostjo lahko ugotavljali le leksikalne razlike, medtem ko glasovnih in oblikoslovnih v glavnem ne bomo mogli upoätevati.« ^^ Poseben polozaj imajo pri tem nareöja s posebnim, regionalnim nareônim knjiznim izroöilom. O problematiki normiranja, ki nastopi pri tem, gl. Wilts 1986: 211-220). govora oz. foneticno transkribirani zapisi. Med sekundame vire te vrste poleg zgoraj omenjenih rokopisnih izdelkov posameznih narecnih govorcev sodijo tudi Ijubiteljske zbirke narecnih besed^^ avtohtonih prebivalcev. (c) Besedila, iz katerih je mogoce izpisati poknjizene narecne besede^"^ - nanje naletimo v razlicnih funkcijskih zvrsteh knjiznega jezika, bodisi v leposlovju ali publicistiki bodisi V strokovnem jeziku, ki ga je deloma sooblikovala ljudska terminologija, bodisi kot predmet raziskav nejezikoslovnih znanstvenih disciplin, zlasti etnologije^^ - so v celoti obravnavana kot sekundarni viri za sestavo slovarja, in sicer takö zaradi potrebe po dolocitvi sinhrone zivosti posameznih leksemov ter njihovega »naravnega sobesedila« kot zaradi zahteve po njihovem natancnem foneticnem zapisu, ki je nujen za proucevanje dinamicne podobejezikovnihrazlickov (Trudgill 1983: 41).^^ 2.2 Nacini pridobivanja slovarskega gradiva. Poleg nenacrtnega, priloznostnega zbiranja besed (freien Sammlungen, Baur 1986: 77), znacilnega za zacetno obdobje narecnega slovaropisja,^^ sta se izoblikovala dva osnovna postopka, na podlagi katerih je bila nacrtno ng zbrana vecina gradiva v posameznih slovarjih: ^^ Precej (kontrastivno izbranega) besedja iz govora Podlanisôa je po posameznih pomenskih skupinah zbrala pisateljica Ivanka Cadez. Gradivo snemanih pogovorov o teh besednih seznamih je neposredno vkljuceno v slovarsko gradivo. Med znaôilnim nareönim besedjem, ki se uporablja v knjiznem jeziku oz. preliaja vanj, so najpogostejSi t. i. etnografizmi. Slovaska dialektoloska slovarska skupina (Ripka 1989: 120) jih opredeljuje takole: »To so predvsem imena za razliöne posebne stvari (predmete in njihove dele), znaCilne pojave ljudske kulture ipd., katerih izdelava in uporaba je poleg tega vezana na isto zemljepisno podroöje. [...] Veöino teh predmetov so izdelovali s staro, primitivno [...] proizvajalno tehniko, ne povsod s popolnoma enakimi postopki [...] in pogosto iz razliCnih snovi ali surovin.« ^^ Poleg gradiva, zbranega v arhivih idrijskega in cerkljanskega muzeja, terenskih izsledkov etnoloäkih raziskav Cerkljanskega iz leta 1954 (ETSEO, Uvod, Poroöila 1976: 156) , ki so shranjeni v arhivu Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani (zlasti izörpno jih je uporabila Makaroviéeva (1978) v knjigi Kmeöko gospodarstvo na Slovenskem) in raznih strokovnih etnoioäkih prispevkov, so kot vir uporabne, same po sebi, kot pojav, pa izredno zanimive monografske kronike posameznih cerkljanskih krajev, ki so jih napisali »samouki«: A. Pagona Ogareva (1976) Sebrelje skozi stoletja, Viktorja Prezlja (1989) Moje Ravne in Franca Hvale (1990) Zivljenje pod Bevkovo Kojco. V njih se spominska literatura, zlasti v prvem navedenem delu osredotodena predvsem na vojno obdobje, prepleta z zgodovinskimi podatki o razvoju kraja in opisi etnoloSke narave. Poknjizene oblike te vrste so lahko zavajajoöe, ker skusa zapisovalec po eni strani öim bolj vemo podati glasovno podobo besede, zato z zapisom marsikdaj zamegli njen etimoloäki izvor, hkrati pa odpravlja tisto, kar bi utegnilo prevec odstopati od knjizne norme. Prim. zapis Makaroviöeve (1978: 141): »[t]ravnike v nizinah kosijo na sploäno dvakrat. Prviö nakosijo [...] arnico (Cerkljansko)« (poud. M. M.), po katerem bi lahko sklepali, da je obiCajna cerkljanska narecna oblika besede ornica brez proteze, torej ar'nica, kar je v nasprotju tako z narecnimi pravili o distribuciji glasov kot z dejanskim stanjem v cerkljanskih govorih (wat^nica). Oblike brez proteze in z vzglasnim a-jem pa so znacilne za oblikujoöe se nadnareöje. Obäimeje je bila problematika emoloskega gradiva kot vira za nareöno slovaropisje obravnavana v Kenda-Jez 1994. Vendar je vse do danes vsaj (lahko tudi dokajäen) del slovarskega gradiva pridobljen na tak naCin (Bauer 1986:97). Po Baurovih raziskavah (1986: 89-90) vsebujejo gradivo te vrste skoraj vsi nem§ki nareôni slovarji. Pogosto poskuäajo s takimi seznami, redkimi besedami ipd. ustno ali pisno raziskovalcu nareöja pomagati tudi informatorji in informanti. Tudi stopnja heterogenosti slovarskega gradiva je odvisna od öasovnega razpona med zasnovo slovarja in njegovim izidom ter stopnje njegove diasistemskosti (za slednje gl. Bauer 1986: 100). Pri SGP (VII-XIII), (1) zbiranje besedja po posebnih, za celotno raziskovano obmocje enotnih 89 vprasalnicah, izdelanih po vzoru vprasalnic za pripravo jezikovnih atlasov, (2) zapisovanje (snemanje) zivega narecnega govora kot podlaga za izpis narecne besede v sobesedilu. Ce za prvi postopek lahko trdimo, da izhaja iz metod lingvisticne geografije (Baur 1986: 79), torej je utemeljen z razvojem dialektologije, pa so rabo drugega postopka, vsaj po izbranem vzorcu sodec (prim. SSN 1980: 11; AOS 1980: 6), prej pospesile spremembe v besedoslovju in z njim povezanima slovaroslovjem in slovaropisjem kot pa sociolingvisticna kritika dialektoloskih metod (Labov 1972a: 111-118; Trudgill 1983: 45^6). Iz predgovorov omenjenih del, v katerih je bil uporabljen drugi postopek, namrec ni mogoce razbrati, kako in V kaksnih upovedovalnih okoliscinah (predvsem je pomembno razmerje med govorcem in naslovnikom) so nastajala »sklenjena besedila«, uporabljena pri sestavi slovarja, ter kaksna je njihova narava, prav neupostevanje teh dejstev pa je glavni ocitek klasicni dialektoloski metodi t. i. »izvabljanja odgovorov« (elicitations, Labov 1972a: 104, 113) kot izhodiscnemu nacinu pridobivanja podatkov o dolocenem jezikovnem razlicku. 2.2.1 Zbiranje gradiva z vprasalnicami. Med najpomembnejse prednosti zbiranja gradiva s posebej prirejenimi vprasalnicami lahko stejemo: (1) najvisjo mozno stopnjo nacrtnosti pri pridobivanju gradiva, s cimer naj bi bila zagotovljena tudi uravnotezenost izsledkov;^^ (2) zgostitev mreze raziskovalnih tock z izsledki posrednih raziskav (vprasalnice slovarske delavnice posiljajo informatorjem, obicajno uciteljem, duhovnikom ipd., prim. Bauer 1986: 99; Kamicar 1991: 99)^' in moznost neposrednega prenosa tako zbranih podatkov najezikovnogeografske karte (Bauer 1986: 101); katerega izhodiscno gradivo je K. Nitsch zbral ze pred I. svetovno vojno, je npr. tezko govoriti o kakänih enotnih postopkih ali prevladujocih naCinih zbiranja gradiva. Pri starejäih slovarjih ni bil redek zgolj prenos gradiva, dobljenega z drugonamenskimi vprasalnicami (prim. Bauer 1986: 94-95). Vprasalnice »po podrocjih zivljenja in dela« za zapisovanje nareönega besednega zaklada so bile predvidene tudi v ze omenjenem projektu Slavistiönega drustva Slovenije (Novak 1994: 73-75; Orozen 1994b: 83): 90 Prim. Orozen 1999^ 119, op. 21: »V sodobnosti je osnova vsakega sistematidnega raziskovanja na terenu ustrezna vpraäalnica. Ce je izCrpno in smiselno pripravljena, bo zagotovila zajetje ustreznega gradiva za opise vseh jezikovnih ravnin.« " Kaksne so pri tem lahko razlike med gostoto raziskovalnih toCk, na katerih so glede na ätevilo strokovno usposobljenih in raziskavam odmerjeni öas mogoce neposredne raziskave, in tisto, ki je je mogoöe doseci s posrednimi raziskavami, lahko najbolj nazomo pokazemo z naslednjim navedkom iz poroöila B. Falihske o razvoju leksikalno-besedotvomih raziskav v vzhodni Poljski (1989: 11): »Gradivo [...] smo zbirali po dveh metodah - neposredno so uporabljali dialektologi v 45 vaseh, posredno pa predvsem uöitelji [...] v veö kot 1000 vaseh - ti so za raziskave v svoji ali sosedni vasi postopoma prejeli äest zvezkov leksikalno-besedotvome vprasalnice.« (3) sorazmemo kratek cas,^^ potreben za zajetje dokaj obseznega korpusa besedisca; (4) dejstvo, da je tako raziskavo mogoce uresniciti z razmeroma skromnimi sredstvi (ki so navadno na voljo dialektoloskim slovarskim delavnicam, prim. Bauer 1986: 100) - seveda pri tem ne smemo pozabiti, da so tudi tovrstni slovarji po svoji knjizni izdaji trzno blago (Miodunka 1989: 226-229) in da je temu lahko prilagojen tudi izbor ustreznih raziskovalnih postopkov. Postopek sestave vprasalnice lahko oznacimo kot vnaprejsnji izbor besedisca, ki ga bo zajel slovar. Kako natancen in za uporabo primeren^^ bo ta izbor, pa je odvisno od poznavanja jezikovnih, zgodovinskih, etnoloskih, druzbenih idr. dejstev na obravnavanem podrocju. Za izdelavo ustrezne vprasalnice so torej potrebne temeljite priprave, tako pregled dotedanjih izsiedkov kot predhodne raziskave na terenu. Ze to dejstvo usmerja k prepricanju, da delo z vprasalnicami ne more biti izhodiscni (prav gotovo pa ne edini) postopek pridobivanja gradiva za narecni slovar. Vendar izbora na podlagi vprasalnic pricakovanega besedisca ne omejuje le sestavljavcevo védenje, ampak tudi sama raziskovalna metoda - tematska, besednovrstna in sobesedilna selektivnost so osnovne znacilnosti dialektoloskih vprasalnic, hkrati pa tudi glavni razlog za dvom o njihovi uporabnosti za slovaropisno delo. 2.2.1.1 Tematska selektivnost. Vprasalnice obicajno ne prestopijo mej klasicne dialektoloske tematike,^'' kar sicer po eni strani, vsaj kar se tice slovarjev s kontrastivnim izborom iztocnic, pomeni metodolosko upraviceno usmeritev k tistemu delu besedisca, ki je in bo ostal v srediscu pozomosti dialektoloskih raziskav (Prunc 1980: 41), po drugi strani pa precej tistega besedja, ki je del zeleznega repertoarja vprasalnicnega gradiva, zaradi urbanizacije podezelja in gospodarskega razvoja ne sodi vec v aktivni del besednega zaklada (prim. Prunc 1980: 40^1) - predvsem historizmi,^^ povezani s tradicionalnimi kmeckimi Tu ima prvi postopek najvec prednosti. Ker je za natanöno transkripcijo (posnetih) govorjenih besedil potrebnega precej casa, je lahko zgolj to razlog za zavracanje drugega postopka. Prim. Baur (1986: 82): »Kdor je ze kdaj transkribiral tonske posnetke in ve, koliko casa to zahteva, bo zlahka razumel, da to vrsto vira lahko vkljucimo le v zelo omejenem obsegu«. Presplosno zastavljena vprasalnica ne daje priöakovanih rezultatov. Prim. zahteve po popravkih vpraSalnice za dolgi samoglasniäki sestav pri projektu LISVK (1980: 51-52): »Z jezikoslovnega stalisCa bi morali bolj upoStevati predvsem na Koroskem razsirjene izolekse, ker drugaCe z vzorönimi povedmi ne bo mogoöe dobiti dovolj primerjalnih podatkov za ugotavljanje posameznih glasovnih refleksov. [...] S psiholoäkega in jezikovnopsiholoäkega staliäöa bi morali izloöiti predvsem povedi, ki ne ustrezajo predstavnemu svetu informantov.« Prim. npr. naslove poglavij II. delà vpraäalnice za sestavo obmoönih (»ablasnyh«) slovarjev beloruskih govorov (Instrukcyja ... 1960): Posestvo, Zgradbe, Tesarstvo, Mizarstvo, Tkalstvo, Roôna delà, LonCarstvo, DomaCe zivali in ptice, Plazilci in nizje zivali, Mu§ice in zuzelke, Lov, Ribe in ribolov, Rastline, Sadjarstvo, Vrtnarstvo, Gobe, Barve, Verovanja, obredi in obicaji, Bolezni in zdravljenje. V slovenski slovarski praksi delitev zastarelih besed glede na vzroke za njihovo zastaranje (na historizme in arhaizme) ni obiCajna, zato tudi ni ustreznih casovnih oznaôevalnikov (gl. SSKJ 1970: XXI-XXII - tu v opravili in obicaji. Ozek tematski izsek in sobesedilna selektivnost vprasalnice preprecujeta natancno casovno oznacevanje posameznih besed, zvrstna, slogovna,^^ casovna in pogostnostna oznacitev posameznih leksemov pa sodi med osnovne naloge vsakega slovarskega delà (Miodunka 1989: 239-241). Zaradi casovne neopredeljenosti zbranega gradiva postane vprasljiva tudi moznost za sestavo sinhronega slovarja na tej podlagi. 2.2.1.2 Besednovrstna selektivnost. Ce upostevamo pomensko plat besedja, zbranega na podlagi raziskav z vprasalnicami, lahko ugotovimo osredotocenost na njegov poimenovalni (GWJP Morfologia 1984: 28) del, in sicer predvsem na tistega, ki poimenuje predmetnost.^^ To je pogojeno z naravo samega postopka, ki daje prednost enobesednim odgovorom, pa tudi s tesno povezavo razvoja narecnega besedoslovja z razvojem in hotenji znanstvenih disciplin, ki raziskujejo z (narecnimi) besedami oznaceno predmetnost, predvsem etnologije in zgodovine.^^ Osnovni vzorec dopolnjevalnih vprasanj, ki predstavljajo glavnino zastavljenih vprasalnih povedi, je oblikovan po shemi kako se imenuje x.^^ Besednovrstno je pricakovano dopolnilo takega vprasanj a samostalniska beseda (ali besedna zveza) v imenovalniski obliki. Po shemi se npr. ravna kar 79 % (= 1725) od 2195 vprasanj, zbranih v 100 vprasalnicah za sestavo obmocnih slovarjev beloruskih govorov (Instrukcyja i960),'"" kar pomeni, da se struktura te, slovaropisne vprasalnice, bistveno ne razlikuje od strukture slovarskem gradivu pogosto uporabljani oznacevalnik nekdaj ocitno sodi le med oznaCevalniäka pojasnila - in SP 1990: 136-137). Po Ondrusu (1972: 58) so historizmi »poimenovanja za take predmete, ki so se nehali uporabljati in so zato izginili iz zivljenja«, arhaizmi pa besede, »ki so se nehale aktivno uporabljati zato, ker se namesto njih za oznaCitev istih pojmov uporabljajo besede z istimi, a ustrezneje izrazenimi pomeni.« V slovensko besedoslovje je izraz historizem uvajal Korosec (1974: 84-85). Na tezave pri slogovnem oznaöevanju nareCnih besed opozarja AOS (1980: 44): »Ker je vpraäanje slogov v narecni besedi se neraziskano, je lahko v AOS predstavljena samo sploäna in razmeram ustrezna povräinska slogovna oznaöba besedja«. Enak ucinek ima tudi slovaropisna paberkovalna metoda (Weiss 1997: 165). Prim. Doroszewski (1958: 13-15): »Nas temeljni cilj ni samo raziskava golih jezikovnih dejstev s podroôja besedoslovja, slovnice ali glasoslovja, ampak tudi raziskovanje njihovih zvez z druzbenozgodovinskimi dejstvi -gre torej za teznje po raziskovanju zgodovine nareCja v povezavi z zgodovino doloöenega okolja. [...] Zaradi usmeritve pozomosti na besede kot znake designatov, povezane z doloöeno predmetnostjo, v dobljenem gradivu med besednimi vrstami po ätevilu prevladujejo samostalniki«. '' Npr.: »Wie heißen in Ihrer Mundart: Die Führungsarme (Handhaben) am Pflug« (Südhessisches Wörterbuch 1965-, Bd. 1, X, po Bauer (1986: 97)). Ker se formula »kako se imenuje« v vpraäalnicah pogosto ponavlja, so ponekod zanjo uporabljene posebne kratice. Tako je npr. v poljskih in beloruskih leksikalnih vpraäalnicah (Doroszewski 1958, Instrukcyja .. 1960). Pri prvih je uporabljena kratica jsn. (jak siç nazywa: »jsn. czlowiek, ktöry hoduje pszczoly w lesie«, pa tudi »jsn. dzika koza, jsn. bobr« ipd.), pri drugih pa Ja.n. (jak nazyvajecca: »Ja.n. taja öastka haty bez peöy, u jakoj zyvuc' tol'ki letam«; »Ja.n. karova« itd.). V 6 % je pricakovana beseda glagol (kot odgovor na vpraäanje po shemi kako se govori o (rede za) x, npr. »Ja. sk. (= jak skazuc') ab zabivanni, zatykanni äöylin pamiz bjarvennjami scjany«), 2 % vseh vpraäanj pa tvorita semazioloski del vprasalnic. Preostalih 13 % je namenjenih ugotavljanju pridevniskih besed in frazeoloäkih zvez ali pa vpraäanjem, ki zahtevajo veö kot enobesedni odgovor (npr. »Ja.n. mjatlica: a) paljavaja, b) zytnjaja ... Dajce karotkae apisanne koznamu vidu«). vprasalnic, namenjenih za izdelavo jezikovnih atlasov.^°^ Ceprav v nekaterih vprasalnicah razmerje med posameznimi besednimi vrstami ni tako skrajno asimetricno,'®^ je se vedno dalec od dejanskega razmerja v govoru. V SSKJ'®^ je npr. le 56 % samostalniskih iztocnic, predmetna stvamost pa je v slovarju knjiznega jezika precej bolj razclenjena. Na tak nacin zbranemu gradivu bi zato bolj kot uvrstitev v slovar z abecedno povrscenimi iztocnicami (ki prikrije besednovrstno omejenost) ustrezala razvrstitev po pomenskih poljih ali sestava (delnega) pojmovnega slovarja po vzoru Rogetevega (Miodunka 1989: 224-225) Thesaurusa. 2.2.1.3 Sobesedilna selektivnost. Vprasanja iz klasicnih dialektoloskih vprasalnic so zastavljena tako, da sorazmemo dolgemu vprasanju izprasevalca, ki se navadno neposredno nanasa na izprasevancevo vedenje o lastnem jezikovnem razlicku, sledi kratek, navadno enobesedni odgovor (Labov 1972a: 111-113), edino sobesedilo iskane besede je torej vprasanje samo. S slovaropisnega stalisca uporaba te metode zato ni vprasljiva samo zaradi »sindroma enobesednega odgovora« (one-word response syndrome, Trudgill 1983: 45), na katerega je opozorila sociolingvisticna kritika dialektoloskih metod,''^'^ ampak tudi zaradi tega, ker daje le picle podatke o pomenski sestavi besede oz. le zanika ali potijuje pomen, ki je bil pricakovan v samem zastavljenem vprasanju. Razliko med onomaziolosko naravnanostjo vprasalnic"^^ in semaziolosko naravo slovarskega delà (Baur 1986: 80) poskusajo novejse raziskave (Prunc 1980: 48-50) zmanjsati s sestavo posebnih »semanticnih« vprasalnic, pri katerih je stevilo onomazioloskih vprasanj, zbranih po posameznih pomenskih poljih, odvisno od njihove pomenske clenjenosti - za vsak iskani pomen je predvideno posebno (tudi sobesedilno ustrezno) vprasanje - hkrati pa se sorazmemo poveca tudi stevilo semazioloskih vprasanj.Zaradi svoje obseznosti, pa tudi zahtevnosti (izprasevanec se mora razmeroma hitro odzivati na drobne pomenske premike) se tovrstne vprasalnice pri uporabi na terenu niso "" V leksikalnem delu vprasalnice za SLA je npr. samostalnik (samostalniäka besedna zveza) priöakovana beseda v 81 % (ostalo: 5 % glagolov, 6 % pridevniäkih besed, 4,5 % nepregibnih besednih vrst). Na slabo zastopanost pridevnika in glagola v Ramovsevi vpraäalnici je opozarjal ze Logar (1962/63: 2). Prim. slovasko leksikalno vpraäalnico (Habovätiak, Buffa 1964), kjer je razmerje Sam : Gl : Prid : nepreg. bes. vrste 70 : 16,3 : 5 : 7,9 (stevilke so zaokrozene). IzraCun po podatkih P. Jakopina (1995: 344). 103 Po Labovovih (1972a: 111-113) ugotovitvah uporaba klasicnih dialektoloäkih raziskovalnih metod pogosto privede do neustreznih podatkov, ker lahko neposredna vpraäanja o jeziku (prim. osnovna vzorca za sestavo vpraäalnih povedi na str. 83) povzroöijo t. i. premik zaradi podrejenosti: »Kadar govorcu podrejene jezikovne zvrsti zastavljamo neposredna vpraäanja o njegovem jeziku, se jezik njegovih odgovorov nepravilno priblizuje nadrejeni jezikovni zvrsti (ali pa se od nje oddaljuje)« (1972a: III). Tako je na podlagi gradiva, zbranega z enobesednimi odgovori tezko sklepati o (ne)nareônosti posameznih besed, §e tezje pa je dokazati obstoj posameznih narecnih dvojnic ali ugotoviti razmerje med njimi. Prim. Bauer (1986: 97): »Semazioloäko oblikovana vprasanja imajo v nareönih vpraäalnicah bistveno manj pomembno vlogo.« Obicajni vzorec za taka vprasanja je kaj pomeni x'. »Sto znaöyc' slova dzjadzinec« (Instrukcyja... 1960: 5). najbolje obnesle.'^^ 2.2.2 Izpis besedja iz transkribiranih narecnih besedil je kot metoda za pridobivanje slovarskega gradiva znan ze iz prejsnjega stoletja, vendar so bila besedila vecinoma funkcijskozvrstno omejena na ljudsko umetnostno tvomost,^*^® tako dobljeni sestav besed zato ni prikazoval sinhronega stanja posameznega narecja, gradivo, ki je ponazaijalo njihovo rabo V sobesedilu, pa ne dejanskih skladenjskih razmerij, znacilnih za prakticno, vsakdanje sporazumevanje. Zdi se, da tovrstni izpisi (poleg zapisov stalnih in frazeoloskih besednih zvez, pregovorov ipd., ki so raziskovalcu dostopni tudi pri delu z vprasalnicami) do danes predstavljajo vecino ponazarjalnega gradiva v geselskih clankih narecnih slovarjev (prim. Baur 1986: 80-81). Prave pozomosti je bil namrec jezik vsakdanjega sporazumevanja (skupaj s postopki za njegovo proucevanje) delezen sele z razvojem sociolingvisticnih raziskovalnih metod V sedemdesetih letih tega stoletja. 2.2.2.1 Sociolingvisticna oblika intervjuia (Labov 1972a: 113) naj bi bila v nasprotju z dialektolosko oblikovana tako, da bi bila zmozna ustvariti (in potem nadzorovati) take upovedovalne okoliscine, v katerih bo izprasevanec sprosceno uporabljal svoj narecni jezikovni razlicek, torej omiliti ucinke opazovalcevega paradoksa (gl. 1.1.2)'''^ in zmanjsati moznost za uveljavitev nacela premika zaradi podrejenosti (gl. op. 104) in nacela formalnosti, po katerem vsako nacrtno opazovanje govorca ustvarja formalni kontekst, v katerem je govoru namenjena vec kot minimalna pozomost (Labov 1972a: 113). Pri tem je bolj kot sprememba same oblike intervjuja (izogibanje vprasanjem, ki zahtevajo enobesedni odgovor, casovna omejitev dolzine vprasanj na pet sekund ipd.) pomembno usmerjanje izprasevalceve pozomosti na izhodiscni govomi polozaj,''° na neznakovne slusne prvine tvorjenih besedil, ki so V pomoc pri dolocevanju stopnje narecnosti (stopnjevanje glasnosti, hitrost govora, nacin dihanja, smeh idr., Labov 1972a: 113), predvsem pa nacelo, naj bosta oblika intervjuja in nacin za njegovo izvedbo dolocana na podlagi ugotovitev pripravljalnih raziskav^" v Gl. izvlecek iz primerka take semanticne vpraSalnice v LISVK 1980 (335-337). Prim. Kamicarjevo (1991: 101) oceno: »Kaze, da smo segli previsoko. Ze vpraäalnica o öloveäkem telesu je vsebovala nad 1200 vprasanj, kar bi bilo komaj izvedljivo za izprasevalca in informanta.« Baudouin de Courtenay (1885: 283-290, 432^62) je npr. v glosar cerkljanskega nareöja poleg besedja iz Sedejeve zbirke »Besede, izrazi, stavki (iz Cirkljanskega dijalekta« (Baudouin de Courtenay 1884: 389), ki je oznaCeno z *, uvrstil besede, izpisane iz besedil (1885: 110-119, 274-283), razvrsöenih v naslednja poglavja: Narodne pripovedke, Anekdote, Uganalce, Razne stvari (pod tem naslovom so zbrane verzificirane uganke in otroske pesmi) in Nadgrobnice (nagrobni napisi). Na problematiko, povezano s tem, so pri nas opozarjali pri dolocanju raziskovalnih postopkov projekta LISVK (Hafiier 1980: 26). »Na verjetnost, da bomo govorca pritegnili do te mere, da bomo premagali formalne ovire, vplivajo tako ustrezna namestitev in casovna razporeditev kot izbira in nacin izraianja« (Labov 1972a: 113). Po Labovovih izkusnjah je za ustrezen izbor vprasanja, s katerim je mogoCe zmanjäati stopnjo nadzorovanosti vsakokratnem raziskovalnem okolju, ter vseskozi dopolnjevana z novimi izsledki pri sprotnem delu po metodi povratnega vzvoda (feedback technique, Labov 1972a: 114, slovenski izraz po Pruncu 1981: 436). Glede na stevilo udelezencev v govomem dogodku in razmerje med njimi so se izoblikovale tri podvrste sociolingvisticnega intervjuja, pri cemer je stopnja dosezene neformalnosti obratnosorazmema z zanesljivostjo izsledkov: (1) individualni, snemani pogovor izprasevalca z izprasevancem, ki je temeljen za raziskave govora in zaradi moznosti za natancno opredelitev sociolingvististicnih dejavnikov pri pogovoru tudi najzanesljivejsi (Labov 1972b: 209); (2) snemanje pogovorov v interesni oz. starostni skupini ali v druzinski skupnosti, pri cemer je raziskovalec samo uvajalec, usmerjevalec ali opazovalec govomega dogodka (Labov 1972a: 115-117); (3) hitro, anonimno opazovanje, pri katerem sploh ne pride do neposrednega stika med govorcem in opazovalcem govomega dogodka ali pa je ta povsem nakljucen (Labov 1972b: 43-69). Zadnji podvrsti se navadno uporabljata za preverjanje in potrjevanje ugotovitev prve. Sociolingvisticne raziskave so usmerjene predvsem v odkrivanje sinhronih razvojnih jezikovnih zakonitosti, ki so odvisne od druzbene narave jezika, zato je tematika opazovanih govomih dogodkov drugotnega pomena oz. pomembna le toliko, kolikor je mogoce z izborom dolocenega predmeta pogovora vplivati na spontanost govorca. Labov (1972a: 114; 1972b: 87-95) navaja stiri tematske sklope, ki so se pri tem izkazali za najbolj ucinkovite: (1) smrt, nevamost smrti ali kakrsno koli fizicno nasilje (pretepi, nesrece, bolezni, operacije), (2) spolnost in sploh vse, kar je povezano z odnosi med spoloma (snubljenje, zmenki ipd.), (3) moralna ogorcenost, (4) krajevni problemi, sale, opravljanje.^'^ Gre torej za potencialno sicer zelo raznovrsten, pri vsakem dejanskem govomem dogodku pa razmeroma ozek tematski izsek. Ob doslednem upostevanju sociolingvisticne govomega dejanja, potrebnih äest do dvanajst mesecev. Za zgoraj navedene tematske sklope velja, da so pogosto predmet razgovora tudi neodvisno od izprasevalcevih hotenj. V tej raziskavi npr. skoraj ni posnetka brez spominov na dogodke v prvi in drugi svetovni vojni, Ceprav so bili izpraäevanci redko spodbujani h govorjenju o tem. tehnike pridobivanja spontanih govorjenih besedil bi zato moral morebitni sestavljalec narecnega slovarja razresiti predvsem vprasanje, s kaksnimi postopki je mogoce doseci ustrezno razsiritev tematike snemanih pogovorov, ne da bi pri tem bistveno vplivali na kakovost podatkov. 2.2.3 Nacrt zbiranja gradiva za zbirko osrednjecerkljanskega besedja. Na podlagi zgomjih ugotovitev je bila raziskava cerkljanskega besedja glede na nacin pridobivanja podatkov zastavljena dvodelno: (1) Ker so bile dosedanje dialektoloske raziskave s tega podrocja^'^ usmerjene v proucevanje glasoslovja, le deloma tudi oblikoslovja'^'^ - za besedisce so na razpolago vecinoma diahroni podatki, sinhrono pa je dobro dokumentirano v glavnem besedje, zajeto z vprasalnico za SLA^'^ - naj bi bila prva stopnja raziskave, katere izsledki so predstavljeni v tem delu, namenjena pridobitvi izhodiscnega fonda besedil (nastala fonoteka obsega za pribl. 80 ur posnetkov). Ta naj bi omogocil izpis pojavljajocega se besedja v sobesedilu in natancno dolocanje paradigmaticnih in sintagmaticnih razmerij pri najpogosteje uporabljani plasti besedisca.''^ Ker v vsakem besedilu po pogostosti prevladuje atematsko'^^ besedje, besednovrstno pa predvsem predlogi, zaimki, vezniki, clenki in pomozne glagolske oblike (Ondrus 1972: 65; Miodunka 1989: 175), naj bi to bila tudi zagotovitev podlage za pojmovno in besednovrstno uravnotezenost koncne podobe geslovnika. Hkrati naj bi bila tematika tvorjenih besedil taksna, da bi izpisano tematsko^'^ besedje pripadalo tudi tistemu delu (pasivnega in aktivnega) besednega zaklada, ki ga obicajno obsega gradivo, zbrano po vprasalnicah. Zato je bila v raziskavi uporabljena metoda usmerjanega pogovora'^^ o vseh Ce izvzamemo nekaj na glasoslovje in oblikoslovje nanaäajoöih se opazk pri Paväiöu (1960: 2) ostaja tako rekoc neraziskan pas med Sebreijami ter Otalezem in Idrijo. Orisi oblikoslovne ravnine so bili izdelani za govor Cerknega (Bric-Makuc 1982), OtaleXa (PavSiö 1960) in Lazca (Kenda-Jez 1987). Bric-Makuöeva (1982: 29-33) ima pri tem pod XV. Razno zbranih 128 »znaöilnih« besed in besednih zvez. Tudi izhodiäöe Gradiva za narecni slovar (Kenda-Jez 1987: 116-287) s skoraj 4400 abecedno povräöenimi iztoônicami so dialektoloske vpraäalnice (SLA; Habovstiak - Buffa 1964; Niznansky 1973), zato je v njem v glavnem le potrjen obstoj posameznih leksemov. ' Gre seveda za pogostnost rabe v posnetih besedilih. Izraz je Miodunka (1989: 177) prevzel po R. Michéju: »Atematske besede so (zelo) pogoste besede, ki nastopajo v veliko razliönih besedilih ustrezne dolzine ne glede na njihovo vsebino.« Drugi del Michéjevega binoma (Miodunka 1989: 177): »Tematske besede so statistiéno (zelo) redke besede, njihova navzoönost na frekvenönih listah je slucajna [...] tesno pa so povezane z vsebino besedil in prinasajo zanje znaöilne podatke.« Sobierajski (1985: 5-6), katerega besedila z zahodne in seveme Velikopoljske (1985, 1990), posneta na gramofonske plosöe v petdesetih in sestdesetih letih, so bila izpisana za SGP, imenuje postopek »pripovedi informatorjev ob pomoci raziskovalca (dialektologa) in pojasnjuje: »Ta poskusa z ustreznimi vpraäanji dobiti od informatorja cim vec podatkov o doloceni temi (poud. K.K.-J.). Vsaka gramofonska ploäöa naj bi namreö pokrivala doloceno tematsko podrocje«. Zaradi tehnike snemanja je bil potek pogovorov vedno vnaprej predviden in strogo omejen na predvideno tematiko, veôinoma je bilo tudi nemogoöe (ker vasi se niso bile podrocjih zivljenja in delà, ki je bil nekaksen kompromis med sociolingvisticno metodo snemanja spontanega pogovora in uporabo specializiranih dialektoloskih vprasalnic. Z njo namrec lahko dosezemo: (a) namesto enobesednih (enopovednih) odgovorov krajse besedilne fragmente, ki pa so obvestilnejsi od posnetkov spontanega govora,'^® (b) ustrezno stopnjo primerljivosti izsledkov s posameznih raziskovalnih tock, ki omogoca raziskovanje glavnih diatopicnih jezikovnih razlik med posameznimi govori cerkljanskega narecja, (c) dovolj veliko stevilo ponovitev posameznih leksemov, na podlagi katerega je mogoce izlusciti predvsem diastraticne in diafazicne dvojnice (ali dokazati obstoj narecnega mesanja na doloceni raziskovalni tocki), (d) vecjo sproscenost izprasevancev (kot pri klasicnem delu z dialektoloskimi vprasalnicami), saj ti vecinoma istovetijo upovedovalne okoliscine s tistimi, v kakrsnih odrasla oseba razlaga stvamost, pripoveduje o izrocilu mlajsim. Najprimemejse splosno izhodisce za izdelavo opomih tock pri vodenju usmerjanih pogovorov so pri nas vprasalnice Etnoloske topografije slovenskega etnicnega ozemlja (ETSEO 1976-1978), med drugim tudi zato, ker poleg napotkov za proucevanje tradicionalnih oblik kmeckega zivljenja vsaj deloma vsebujejo tudi navodila za raziskovanje v (pol)mestnem okolju in na urbaniziranem podezelju. Te so bile potem med potekom terenskih raziskav dopolnjevane z novimi ugotovitvami po metodi povratnega vzvoda, dopolnjeni deli pa preverjeni na ostalih raziskovalnih tockah. (2) Kartoteka izpisanega, s sobesedilom in natancnimi podatki o izvoru opremljenega besedja naj bi bila izhodisce druge stopnje raziskave. Ta naj bi bila namenjena predvsem preverjanju in sistemskemu dopolnjevanju ze zbranega gradiva, zgostitvi raziskovalnih tock, pridobitvi ozko specializiranega tematskega besedja (ljudskega izrazja) ter natancnejsemu jezikovnogeografskemu dolocanju posameznih jezikovnih pojavov, ki naj bi bili kartografsko predstavljeni. Glavni pripomocek pri raziskovanju naj bi bile posebej za to podrocje sestavljene ali na podlagi izsledkov raziskav prve stopnje prirejene krajse vprasalnice, elektrificirane) snemati v domacem okolju. Prim. se Weiss (1994: 11, 59) - vôdeno spraSevanje/intervjuvanje -in Skofic (1996: 23, 24) - vodeni intervju/pogovor. To ne pomeni, da med pogovori niso bila uporabljana za vpraäalnice znaCilna vprasanja, kadar je bilo to nujno (vendar je bila vrednost takih odgovorov posebej oznacena, ôe se je pri tem izprasevanec postavil v vlogo informatorja) ali da so bili izprasevanci prekinjani, kadar je po asociativni poti priSlo do spontanih pogovorov o stvareh, ki niso bile neposredno povezane z obravnavano tematiko. Metoda spodbujanja bolj ali manj spontanega (po)govora je bila sploh uporabljana takrat, kadar je priälo do äumov v prenosniku, bodisi zaradi nagluänosti primeme tudi za posredno pridobivanje gradiva/^' 2.3 Raziskovalec narecja - sestavljalec slovarja. Tako v dialektologiji kot v sociolingvistiki (Trudgill 1983: 41) prevladuje teza, naj bo raziskovalec, ce je le mogoce, tudi govorec proucevanega narecja. Vendar velja opozoriti, da se izhodisca za tako opredelitev ne prekrivajo popolnoma. V dialektologiji je namrec kot prednost raziskovalca domacina poudarjana predvsem njegova lastna jezikovna kompetenca - moznost za spoznavanje narave in rabe dolocenega jezikovnega razlicka z introspektivnim proucevanjem sistema lastnega idiolekta, sociolingvistika (Labov 1972a: 105-108) pa je svoje raziskovalne metode utemeljila tudi na podlagi kritike znanstvene vrednosti izsledkov raziskav jezikovnih razlickov, oprtih zgolj na (lastne ali tuje) intuitivne sodbe o jeziku/^^ ter se osredotocila na vprasanje primemosti raziskovalcevih dispozicij kot na eno izmed spremenljivk, ki vplivajo na potek opazovanega govomega dogodka. Raziskovalec, ki je rojeni'^^ govorec raziskovanega narecja, clan raziskovane jezikovne skupnosti, je primemejsi za uresnicitev osnovnih zahtev sociolingvisticnega intervjuja,^^'' vendar pri tem ne smemo pozabiti na nekatere omejitve njegovih prednosti: (1) prednost raziskovalca domacina je le neznatna ob uporabi klasicnih raziskovalnih postopkov (po Labovu (1972a: III) je do medzvrstnih premikov pri tovrstnih izprasevancev bodisi zaradi njihovega psihiönega odziva na usmerjanje z vprasanji. Zbiranje besedja z vpraäalnicami je bilo npr. kot drugotna metoda za pridobivanje slovarskega gradiva - za potrditev in dopolnitev ponazarjalnega ali raziagalnega dela geselskih ölankov - uporabljeno v AOS (1980: 6): »V zadnjih letih so dialektoloäke odprave [...], ki so nadaljevale raziskave neposrednega zivega govora nosilcev narecja, poskuäale tudi razreäiti nejasnosti, ki so se pojavile ob urejanju zbranega gradiva in pisanju gesel AOS -s posebno vpraSalnico, ki so jo sestavili pisci slovarskih clankov za prve örke slovarja«. Podobno po Bauerju (1986: 98) velja za Obersächsisches Wörterbuch (1955-). Sestavljanje vprasalnic na podlagi izpisov iz sklenjenih besedil pa se uveljavlja tudi pri jezikovnogeografskih raziskavah - tako je npr. (prim. Habovätiak 1989: 131) nastala slovaska besedotvoma vprasalnica (Habovstiak - ßuffa 1964). Prim. Labov (1972a: 103): »Dogaja se, da rojeni govorci ne morejo prepoznati ali zaznati razlik, ki jih obicajno delajo v naravnem govoru [...]: njihova poroCila o lastnem jeziku pogosto odrazajo vzorce mlajäih govorcev ali pa zabrisujejo foneticne razlike, ki so prevec subtilne, da bi lahko prenesle zavestno raziskovanje«. Po ugotovitvah sociolingvistov (Labov 1972a: 107-108) je vrednost intuitivnih sodb najmanjäa pri prouCevanju jezikovne variabilnosti, na meji med langue in parole. Metodoloäko sta pri tem zanimivi dve vprasanji: (1) ali se raziskovalec dejansko lahko nauöi raziskovanega nareéja in kakäne so prednosti raziskav, ki jih opravi »nauceni govorec« (Benedik 1992: 15) dolocenega nareöja (te so bile dokaj siroko in uspeäno uporabljane v ruskem nareönem slovaropisju (prim. Horvat 1982/83: 125), vsaj pri raziskovanju rezijanskih govorov pa tudi pri nas); (2) ali je rojeni govorec nareöja, ki dobro obvlada knjizni jezik, v resnici sposoben popolnega preskoka iz koda v kod, pa tudi, v kolikäni meri drïi trditev, da je idealni Informator narecno govoreöi, ki si je uzavestil narecni sistem ob knjizni normi (Horvat 1982/83: 124). Naj bo ob tem kot zgled naveden na podlagi Fishmanovega sociolingvistiônega modela (1978: 23) prirejena »formula« idealnega opazovanega govomega dogodka iz teoretiönih naöel raziskovalnega projekta LISVK (Hafner 1980: 26): »,Domacin'mora s sogovomikom, ki ga sprejema kot ,domaöina', ,mamuati', tj. tvoriti govoma dejanja v skladu s sogovomikovo govomo sposobnostjo, torej ,po domaCe', ,o domaCih stvareh' tj. o stvareh, ki ustrezajo njegovim zivljenjskim razmeram«. raziskavah prislo tudi, ce so zanje posebej usposabljali rojene govorce), (2) pri dolocenih vrstah raziskav je domacin (zaradi svojega ustaljenega polozaja v jezikovni skupnosti) bolj omejen kot tujec - tako pri izboru sogovomikov kot tematiki pogovora. Hkrati je zaradi izprasevanceve predpostavke o stopnji izprasevalcevega poznavanja konsituacije pripoved domacinu navadno bolj fragmentama in manj izoblikovana kot tista, ki je namenjena tujcu (Labov 1972a: 115). Iz teh razlogov se je mogoce popolnoma strinjati z Labovovo zahtevo (ki pa - vsaj tako sc zdi - zal ni bistveno vplivala na razvoj socioligvisticnih raziskovalnih metod (prim. Trudgill, 1983: 41)), po kateri ne bi smeli nobene raziskave jezikovnih skupnosti nacrtovati brez sodelovanja obeh vrst raziskovalcev. Pri raziskavi cerkljanskega besedisca se je bilo treba zaradi pricakovanih tezav in pomanjkljivosti, ki bi lahko nastale zaradi stika med izprasevalcem, ki uporablja govorjeni v-razlicek, znacilen za osrednje (gorenjsko-dolenjsko) govomo podrocje,^^^ in izprasevancem, ki naj bi govoril v cerkljanskem narecju, dosledno drzati naslednjih nacel: (1) Prvi stik raziskovalca z morebitnim informantom so vedno omogocili informantovi znanci,'^^ ki so po moznosti tudi sodelovali na prvem srecanju, ki je bilo manj nacrtovano in usmerjano kot nadaljnja. (2) Kljub slabsi kakovosti posnetkov (in iz tega izhajajoce visje stopnje ekstenzivnosti raziskav) so imeli pogovori z dvema ali vec informanti v druzinskem krogu prednost pred obicajno in bolj ustaljeno obliko individualnega intervjuja, ker so omogocili opazovanje pogovora med narecnimi govorci.'^^ (3) Za preverjanje veljavnosti izsledkov so bili uporabljeni tudi posnetki, pri katerih je bila raziskovalèeva vloga popolnoma omejena, oz. taki, ki so nastali pred zacetkom raziskave. Zlasti dragocen je bil triumi posnetek pogovora (iz leta 1982) etnologinje Ivane Leskovec z Jerico Kranjc (Z), edino informantko, ki ni nikoli obiskovala osnovne sole. Ker je pogovor potekal v narecju, je omogocil natancnejso razmejitev vpliva izprasevalcevega govora od ostalih dejavnikov, ki vplivajo na izprasevanca. Izredno zanimiva bi bila (sociolingvistiöna in skladenjska) razölemba izpraäevalöevega govora, posebej (nezavedni) poskusi prilagoditi lastni govor izprasevanôevemu (poleg navedkov nareCnega govora, ki pa se pojavljajo le v skrajni sili, je za to raziskavo najbolj znaCilno prehajanje iz tonemskosti v netonemskost, prilagajanje stavCne intonacije, krajäanje (in sirjenje) dolgih (in ozkih) samoglasnikov ipd. Pravzaprav bi lahko sele na podlagi izsledkov take razclembe ustremo poimenovali uporabljeni jezikovni razliCek. Da je bilo mogoôe to verigo znanstev sploh zastaviti, se moram zahvaliti uäiteljici zgodovine Ani Stucin, profesorici slovenädine Slavici Brie, etnologinji Ivani Leskovec ter vrsti informantov in informatorjev, ki so z zivim zanimanjem za raziskavo in sprotnimi nasveti usmerjali potek mojega delà. Izkazalo se je namrec, da je neposredni vpliv izprasevalcevega jezikovnega razlicka zaradi visoke stopnje prestiznosti cerkljanskega narecja (prim. 1.1.3.4) razmeroma majhen in da ga je mogoce dokaj ucinkovito omejevati z izborom primemo oblikovanih vprasanj, zato pa je le redkokdaj mogoce popolnoma izniciti ucinek magnetofona, zavest o tem, da je izreceno tudi posneto.'^^ Prikrito snemanje v majhni jezikovni skupnosti raziskovalcu ponavadi prinese vec skode kot koristi,'^^ le deloma pa ga je mogoce nadomestiti s sprotnimi zapisi posameznih povedi ob nakljucnem opazovanju spontanega govora. Pri razclembi posnetih besedil je zato treba predvidevati, da je vsaj del jezikovnih sredstev uporabljen bodisi zaradi prilagajanja sogovorcu bodisi zaradi posnemanja formalnega govomega polozaja, ki je npr. znacilen za snemane govore, posredovane prek javnih obcil. Izlocanje takih prvin je za raziskovalca, ki ni rojeni govorec narecja, marsikdaj zelo tezavno, pri raziskavah, ki besede ne raziskujejo v besedilu, pa celo nemogoce. Poleg merila pogostnosti pojavljanja posameznih leksemov je bila namrec v tej raziskavi pri oblikovanju geslovnika upostevana se narava sobesedila, pri cemer naj bi izraz zajemal tako slovnicni kot pomenski in funkcijski ustroj. Glede na nacin oblikovanja geselskih clankov lahko v narecnem slovaropisju locimo dve vrsti sestavljalcev slovarjev. Prvi, pisci enosistemskih slovarjev, slovarjev dolocenega govora ali narecja, pogosto'^^ rojeni govorci, se lahko pri pisanju clankov (tako pri razlagalnem kot pri ponazarjalnem delu) oprejo na lastno jezikovno kompetenco (Ripka 1989: 121; Weiss 1994: 59; 1998: 9), so torej v enakem polozaju kot sestavljalci slovarja knjiznega jezika, ki je ravno tako enosistemski slovar - za ponazoritev npr. lahko uporabijo zglede, iztrzke iz gradiva ali pa jih (po potrebi) tvorijo sami (prim. SSKJ 1970: XII, XVII). V drugacnem polozaju je pisec (oz. slovarska delovna skupina), ki oblikuje geslo v diasistemskem slovarju,'^' ker ne more biti kompetenten za vsoto vseh v slovarju predstavljenih govorov/narecij (Niebaum 1986: 126; Ripka 1989: 121) in je popolnoma odvisen od kolicine in kakovosti zbranega gradiva. Ta omejitev je v narecnem slovaroslovju Snemanje skupine govorcev se zaradi zagotavljanja naravnega govora vedno bolj uveljavlja tudi v urbani dialektologiji (Chambers - Trudgill 1994: 59). Nazoren je primer iz zgoraj omenjenega pogovora: [JK] /../ tut pa §tier, 'piet k'ra:u sa 'mo:uzJ, pa pa 'äiest jra'sicau sta:lnu /../ tp 'pa pa 'ne:jc se 'siest u'ca:, da'maöix, 'ja: .. o... 'oryce .. (kaseta JK OOlb, 15. 9. 1982). Ena izmed izbranih informantk v Cerknem sploh ni dovolila snemanja in je le stezka pristala na pogovor, ker so pred leti njeno (na skrivaj posneto) pripoved brez njene vednosti ali privoljenja predvajali na lokalnem radiu. Med osemnajstimi slovarji govorov posameznih vasi, ki so naäteti v uvodu SGP (1979: VIII) med izpisanim gradivom, jih je npr. osem delo raziskovalcev domaöinov. Razlike seveda ni, ce je za vsak jezikovni podsistem pri pisanju geselskega Clanka odgovoren poseben redaktor, ki se opira na lastno jezikovno vedenje - tako je npr. potekalo vzporejanje zgodovinskega gradiva s sinhronim pri graäkem projektu, dokonöno pa je bilo gradivo opredeljeno z oznakami na podlagi izsledkov sestanka s skupino informantov, ki je bila reprezentativna za ves jezikovni prostor (Thesaurus 1982: 35; Prunö 1981:439-440). obravnavana predvsem kot znacilnost vsenarecnih slovarjev, velja pa za vse diasistemske slovarje, predvsem pa za tiste, ki skusajo poleg pomenske in funkcijske vrednosti leksema opredeliti se njegovo prostorsko razsirjenost. Ce to ponazorimo s primerom z raziskovanega podrocja - kljub temu da rojeni govorec cerkljanskega govora ob stiku z govorci drugih cerkljanskih govorov npr. prepoznava pravila distribucije e: v govoru Lazca in Sebrelj ali pojav feminizacije nevter v zakojskem govoru, ne more razsojati o obstoju in razsiijenosti teh pojavov V vsakem posameznem primeru. Pasivna kompetenca zaradi svoje narave^^^ - ne glede na stopnjo medstruktumih razlik med jezikovnim razlickom, ki ga govorec uporablja, in tistim, ki ga je sposoben razume(va)ti - ni dovolj za kakrsne koli redaktorske posege, ki se ne bi opirali na zbrano slovarsko gradivo. To nacelo naj bi bilo dosledno upostevano tudi pri urejanju gesel v slovarju osrednjecerkljanskih govorov. 2.4 Izbor najprimernejsih izprasevancev. Ker so temeljne dialektoloske raziskave ne glede na stopnjujoce se zanimanje za sinhrone spremembe v narecju usmerjene predvsem v dokumentacijo in obravnavo najstarejsih in najizvimejsih jezikovnih prvin (prim. Doroszewski 1958: 18-19), je nakljucni izbor informantov neprimeren (Trudgill 1983: 42). To pomeni tudi odmik od standardne (slovaropisne) reprezentativnosti, ki se ob prikazu sinhronega stanja osredotoca na govor srednje generacije (Jedlicka 1974: 27-28; Chambers -Trudgill 1994: 92): (1) Spodnja starostna meja izbranih informantov je bila dolocena z rojstno letnico 1941, torej so bili ti leta 1991 - v casu najintenzivnejsih terenskih raziskav - stari petdeset^^^ ali vec let. Povprecna letnica rojstva je 1917. Raziskava je bila tako osredotocena na govor starejse in delà srednje generacije (prim. I 2.3.2.1). Ce upostevamo druzbene in gospodarske razmere na obravnavanem obmocju, to pomeni, da so izbrani govorci vec kot polovico svojega zivljenja preziveli v obdobju pred intenzivnejso industrializacijo podrocja oz. splosno mehanizacijo kmetijstva, ki se je tod zacela sele v sedemdesetih letih.'^"* Na prvi stopnji raziskave je imela zaradi teznje, da bi zajeli cim vec starejsega, pri srednji generaciji ze pasivnega ali izginulega besednega zaklada, starost moznega Prim. Trudgill (1983: 10): »govorceva dojemalna ali pasivna kompetenca se do take mere opira na neustaljene, ad hoc postopke, da tovrstnih sposobnosti ni mogoce razlagati s sirjenjem ali ekstrapolacijo (jezikovnih, op. prev.) pravil«. Taka je bila npr. tudi spodnja starostna meja informantov pri zbiranju gradiva za AOS (1980: 7). Po podatkih SO (1998: 48) je delez kmeckega prebivalstva v obcini med letoma 1961 in 1991 padel s 53,3 % (slovensko povpreöje iz tistega casa je 31,7 %, visji delez kmeCkega prebivalstva pa je v glavnem osredotoôen na severovzhodno Slovenijo, vzhodno Dolenjsko in Belo krajino) na 9 % (slovensko povpreöje = 7,4 %). izprasevanca prednost pred zahtevo po stalnem bivanju v domacem kraju, seveda ce je slo za selitve v mejah obravnavanega obmocja. Predvsem so taki pogovori s priseljenci (iz Straze, Raven, Bukovega itd.) potekali v Cerknem, tudi zato, ker je stevilo »pravih« starejsih Cerkljanov razmeroma nizko. (2) Razclemba snemanih besedil je potrdila, da v neformalnem pogovoru zenske uporabljajo arhaicnejsi in sistemsko stabilnejsi jezikovni razlicek.^^^ Kolicina doslej posnetega gradiva sicer ne zadostuje za ugotavljanje statisticno znacilnih razlik, pomembno pa se zdi opozoriti na tiste teznje, od katerih je odvisna kakovost izsledkov. Gre predvsem za razlicne nacine prilagajanja sogovorcu oz. (formalnemu) govomemu polozaju - medtem ko so za zenske znacilnejse zamenjave starejsih besed z novejsimi, v narecje pod vplivom knjiznega jezika prodirajocimi, ali uporaba tistih dvojnic, ki so blize zbomemu govorjenemu razlicku (npr. 'sierk kdruza, 'to:usa 'ma:st/ma^coba, 'tamck frax, 'rixta ob'rok, Ste:jnzel§te:j^e stap'nice, za^taijla zdmiesla itd.), so pri moskih pogostejsi medsistemski premiki na drugih, nizjih jezikovnih ravninah (^sit si/sit, 'part p'roti, 'Icaka lœdko, 'kesç —^ 'kesni, wdbent dbent itd.). Zaradi take komplementamosti so bili snemani pogovori, v katerih so bili udelezeni pripadniki obeh spolov (navadno je bil to zakonski par), hkrati tudi neke vrste »testi zanesljivosti« (Labov 1972a: 104) raziskave. (3) Zaradi sorazmemo poznega gospodarskega razvoja je med prebivalci tega podrocja, ki jih je zajela raziskava, se vedno izredno ziva delitev na kmete,'^^ bajtarje in obrtnike. Tako obseg kot pomenska in tematska clenitev besednega zaklada se pri pripadnikih teh treh, se do let po drugi svetovni vojni temeljnih skupin prebivalstva, ne prekrivajo. Razlike v nacinu dojemanja in natancnosti poznavanja dolocene predmetnosti so opazne ze pri najosnovnejsih raziskavah nacina zivljenja in delà. Zato je bil, ce je bilo to le mogoce, na vsaki raziskovalni tocki pogovor opravljen tako z informanti iz kmeckih kot iz bajtarskih druzin. Tezko, ali celo nemogoce, pa bo na drugi stopnji raziskave^^' na obravnavanem obmocju poiskati informante za prav vsa podrocja Stare obrti. (4) Zaradi usmerjenosti v konfrontativni slovar je bilo med nalogami prve stopnje raziskave cim bolj popolno zajetje besednega zaklada posameznika (prim. SSN 1980: 19; SSN 1994: 14), enega izmed informantov z osrednje raziskovalne tocke, kar naj bi omogocilo To glede na sociolingvisticne raziskave (prim. Trudgill 1983: 133), po katerih so zenske nagnjene k uporabi dru^beno prestiinejäih jezikovnih razlickov, kaze na polozaj nareöja. Kmet je bil tisti, ki je imel vec kot 2 ha zemlje (Bizjak 1984: 157). Doslej so bili opravljeni pogovori s tesarjem Antonom Kranjcem, delavcem v mlinu Maksom BoXiöem in hcerko kovaca Ivico Sedej iz Cerknega. Delo streharjev (izdelovalcev slamnate strebe) je opisano in s prepisi nacrtnejse proucevanje besedisca. Posnetki pogovorov z izbranim informantom, Cerkljanom Gabrijelom Petemeljem (9. 3. 1910-17. 9. 2001),"^ ki je sodeloval tudi pri preverjanju ob redakciji gesel za poskusno slovarsko razlicico, tako obsegajo skoraj polovico vsega gradiva. (5) Po zgledu projekta LISVK (Prunc 1980: 38) je zato, da bi bilo mogoce locevati neposredno in posredno pridobljeno gradivo, uvedena delitev izprasevancev na informante in informatorje (prim. I 2.3). Ob navajanju virov za slovarsko gradivo so zacetnice prvih izpisane z velikimi, zacetnice drugih pa z malimi crkami (Gabrijel Petemelj = gp, Ivanka Cadez = ie). Izprasevanec seveda lahko nastopa tudi v obeh vlogah. Z malimi crkami so zabelezene tudi zacetnice informantov, pri katerih zaradi njihovih stikov z razlicnimi govori cerkljanskega narecja ni mogoce natancno dolociti, kateremu govoru beseda pripada. narecnih besedil opremljeno v raziskovalni nalogi Police (1989), delu uCencev OS Cerkno. Skoraj v vseh pogovorih je sodelovala tudi njegova iena, Ana Petemelj (9. 7. 1913), tako da je bilo pravzaprav obse^neje zajeto besediSCe dveh informantov. III Glasoslovje 1 Inventar 1.1 samoglasniki 1.1.1 Dolgi samoglasniki i: u: ie uo ' [?•■] [o:]' a: 1.1.1.1 /e;/je bil zabelezen le v govoru Zakojce, Poe (po izjavah informanta rm je tudi za Gorje znacilno mesanje med a: in e:, v govoru informantov in informatorjev iz Podlanisc in Straze pa se a: in e: tako izmenjujeta, da ni mogoce trditi, da eden izmed njiju prevladuje), Sebrelj in Lazca. Sodi med narecne pojave, katerih dmgacnosti se govorci mocno zavedajo, je prej stereotip kot oznacevalnik {marker, za izraz indicator uporabljam prevedek kazalnik), torej je del splosnega jezikovnega vedenja z mocno regionalno (in verjetno tudi socialno) konotacijo (prim. Labov 1972b: 248; Chambers - Trudgill 1994: 88; Tmdgill 1986: 11) - v pogovorih so ga informanti in informatorji veckrat oznacevali za »grdega«, kot stigmatizirana oblika hitro izginja. 1.1.1.2 V govoru iö (Pd) se la:l po barvi priblizuje sirokemu o-ju - [a;], kar bi se ujemalo s priblizno Pavsicevo (1960: 2) oznacitvijo arealov z lä:l v cerkljanskem narecju - (1) Cerkljanski in Mrzli Vrh (naselja blizu Poljanske doline), (2) Spodnja Idrija, idrijski govor. V gradivu ta â: ni oznacen, ker se ni bil potrjen z raziskavami v samih Podlaniscah. Prav tako ni bil posebej zapisovan obcasni izgovor la:l kot [â:] v govoru cs, sicer rojenega Cerkljana, cigar mati pa je bila doma iz Idrijskih Kmic. 1.1.2 Kratki samoglasniki 1.1.2.1 Naglaseni i u e 3 o a 1.1.2.2 Nenaglaseni Glasovi V okroglem oklepaju se redko pojavljajo. Za nenaglaseni oje npr. v vsem gradivu (pribl. 16 000 razlicnih besednih oblik) le 100 primerov. 1.1.2.2.1 Vzglasni (0 I/ (e) 5 a 1.1.2.2.2 Prednaglasni i u e 9 (o) a Prednaglasni e je bil v Zakojci in Sebreljah pri nekaterih govorcih zelo ozek in v posameznih primerih skoraj enak i-ju - cémenta, mésu:, mésa:, méxo:u, ce'dile, de'lihpe^tœl. 1.1.2.2.3 Ponaglasni i (u) e 9 (o) a 1.1.2.2.4 Izglasni i u e a 1.1.2.3 Zlogotvomi zvocniki so tudi /, /■, ip, n. 1.2 SOGLASNIKI 1.2.1 Zvocniki w [u] m l r n i 1.2.2 Nezvocniki P b f t d c [5] 5 z C S Z Ä: X Y 1.3 Prozodija ■V: 'V V 1.31 Naglas ni vezan na doloceno mesto v besedah. 1.32 Govor pozna kolikostna nasprotja v naglasenih zlogih. 1.33 Govor ne pozna tonemskih nasprotij. 2 Distribucija 2.1 Samoglasniki 2.1.1 Dolgi samoglasniki 2.1.1.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom. 2.1.1.2 liil in /ie/ stojita pred j le na morfemski meji (v daj. mn. sedanjika) - 'i:je 'jedo', {wat-, pa-)'wi:je '(od-, po-)vedo', s'mi:je, s'niije 'snedo'; /ie/ pred y je v gradivu le za â, L yrieje (: Yreje, ~ Yre:je C). V vzglasju ima He! varianto [je], primeri z //;/ v vzglasju so zelo redki ('/;/ 'jed', 'i:st 'jesti', 'i:s 'jez', 'i:s 'jez'. V Cerknem in ozji okolici i: ne nastopa pred r. 2.1.1.3 V vzglasju ima luoi varianto [uo]. 2.1.1.4 /e;/ je omejen na polozaj za III in Inl. 2.1.1.5 [e:] in [p;] nastopata pred lui in Ij'l, izjemoma pa v mlajsih izposojenkah -pamMoirja pami'duora), rod. ed., n'joiki 'krompirjevi svaljki' ter medmetih - 'e: in 'e.ja 'eha'; [o;] pred Ijl je zelo redek, razen v medmetih - 'o:j, 'jo:j, yi'yoij 'klic konju' - ga najdemo le se v oblikah zljl f, d > p , s (p.. à..-. 77, 88). Kot znacilnost cerkljanskega narecja je navajan tudi v poznejsih opisih (Logar 1975: 98; 1993: 119; Toporisic 1992: 13), v danasnjem govoru Cerkljanov pa o njem ni vec sledu (tudi Rigler (1981: 68) ga ne omenja). Izguba obeh glasov je vsaj za del tega obmocja potrjena ze za sestdeseta leta z dokaj natancno Pavsicevo (1960) obravnavo otaleskega govora. Zdi se, da so v izglasju glasovne spremembe sploh zelo hitre (Tominec (1964: 19) npr. poroca, da se je v cmovrskem narecju nezveneci izgovor zvenecih soglasnikov pred premorom uveljavil v priblizno tridesetih letih). 2.2.2.4 Pred zvenecimi nezvocniki Ici in Ici zastopata [j] in [5] - ^yajna; ddma^a, ar'deij^/a, krœ^a 'kratkega'. /3/ se, sicer redko, pojavlja se v novejsih izposojenkah iz italijanscine - '^ukete. 2.2.3 Soglasniski sklopi Obravnava vzglasnih, izglasnih in medsamoglasniskih sklopov je oprta na fond vseh izpricanih pregibnih oblik ter glasoslovnih razlicic iz oblikovnega delà slovarskih gesel (A-Z). Ker zaenkrat poleg razprave Martine Orozen (1990), ki tipolosko obravnava problematiko soglasniskih sklopov v slovenskih narecjih z jezikovnorazvojnega vidika, obstaja en sam sinhroni opis zacetnih in koncnih soglasniskih sklopov v kakem slovenskem narecju, in sicer za podjunscino v Zdovcevem Die Mundart des Südöstlichen Jauntales in Kärnten (1972), mednarecna kontrastivna razclemba sklopov ni bila mogoca. Zato je bil Inventar sklopov primerjan s tistim iz knjiznega jezika, kakor je prikazan v razpravi Jozeta Toporisica (1978 [1959]) Soglasniski sklopi slovenskega knjiznega jezika in razpravi Tatjane Srebot-Rejec (1975) Zacetni in koncni soglasniski sklopi v slovenskem knjiznem jeziku. V cerkljanskem narecju lahko v vseh polozajih stojijo soglasniski sklopi z najvec stirimi soglasniki. Na meji dveh besednih enot je bilo mogoce najti najvec petdelne medbesedne soglasniske sklope, vendar so ti redkejsi {^ku:jst spadra. se 'tako'), tri-ali stiridelni sklopi pa so v govorjenju obicajni. Stevilo moznih clenov v verigi je torej nekoliko manjse kot v knjiznem jeziku (pet v vzglasju, stiri v izglasju in sredi besede, do osem na meji med besedama), v glavnem na racvm zvocniskega zaporedja n + j, l + J (< /, n). Na drugacno stevilo in razvrstitev posameznih soglasniskih sklopov v knjiznem jeziku in cerkljanskem narecju poleg mocne samoglasniske redukcije vplivajo tudi deloma drugacna glasovna podoba prevzetih besed ter narecju lastni posebni razvoji glasovja, npr. asimilacija (-)wu: > u: (^duijck 'dvojcek', 'tu:j 'tvoj'), ki zmanjsuje stevilo soglasniskih sklopov, ali razvoj ponaglasnega wi (i < i, ë) v j, ki v izglasju mocno pomnozi stevilo sklopov j + nezvocnik. V nasprotju s knjiznim jezikom je v narecju tako v vzglasju kot v izglasju mogoc tudi sklop iz dveh enakih soglasnikov {^siikane, zfzidau, 'xatt). Po razvrstitvi se od ustreznih v knjiznem jeziku najbolj razlikujejo izglasni sklopi dveh nezvocnikov, ceprav je stevilo ugotovljenih povezav v obeh skorajda enako. Stevilcno razmerje (29 : 13) med tovrstnimi sklopi v cerkljanskem in podjunskem narecju (Zdovc 1972: 50), pa kaze, da bi to lahko bil tudi eden od merljivih kazalcev stopnje samoglasniske redukcije v slovenskih narecjih. V poglavju so popisani vsi soglasniski sklopi glede na polozaj v besedi in glede na stevilo clenov, dvoclenski sklopi pa so opremljeni s preglednicami moznih povezav. Zaradi vecje obvestilnosti so zveze soglasnikov z zlogotvomimi zvocniki, ki so za narecje znacilne in zlasti stevilne v ponaglasni in izglasni legi, prikazane posebej, in sicer kot neuresnicljivi soglasniski sklopi. 2.2.3.1 Vzglasni Na zacetku besede lahko stoji soglasniski sklop z dvema, tremi ali stirimi soglasniki. (a) Dvodelni sklopi Z + Z 1) Kot prva sestavina sklopa v domacih besedah nastopata samo m in u, pa se pri slednjem je varianta u v vzglasju obicajnejsa: m ml (mldtic, mlddu:, m'iiika, m'ieiu), mr (m'ras, m'rowa 'drobtina', mj {m'jœuka (sed. 3. ed) - edini primer) u vil (uldcœn, iïlœn 'lani', lïliest 'uleci', u Idsie), ^r urdcîne, urdtu, drœna, draisla 'urasla'), \jm (dmilu, u mdre:jn 'v omari'), {dnœjn, u ne'de:jlé), (djœmes, Je'liegk) n nj {rijoiki - edini primer, novejsa izposoja) 2) / in r sta v polozaju pred drugim zvocnikom zlogotvoma: 1 Ij (Jjœk ' lij ak' ), Iw (Jwica ' levica' ) r ri (fja.'wd) N + N V narecju sta mogoca tako sklop dveh enakih soglasnikov kot podaljsani soglasnik (prim. se Rigler 1981: 68) - 's:a:ba 's sabo', 'siuorsce 'iz sorzice', Z:akriza 'iz Zakriza', sidnicne (poleg s 'sunicne 'iz'). Ker za Iwl v vzglasju pred nezvenecim nezvocnikom stoji u, v narecju ni soglasniskih zvez [m] + N. Zveze med zapomikom in pripomikom so sicer redke, vendar zaradi redukcijskih pojavov pogostejse kot v knjiznem jeziku (Toporisic 1978 [1959]: 33), izjemna pa je taka zveza med zvenecimi nezvocniki. Sklopi sf, sk, ks, fc, zb nastopajo samo v izposojenkah. p ps {p'sie 'bolhe'), px {pxa:l 'pehali') t tk ifkaijne, fkist L, S 'takisto'), tx (fxwr 'dihur') s sp {spdmœyat, spia^tvlu, s'piet, s 'psrstip 's prsti'), st (sftit 'pustiti', ste'denc. sto'zie 'steze', ^ 'tœcin 's takim'), ss (s'svkane, s 'saibd) ss (ä si/nicne 'muoke) sk {skdcit, skdlilu, s'kada, s 'kesgya 'iz kaksnega'), sf (s'foflau 'scvekal', sffurmat 'izoblikovati', 5 'fa.re 'iz'), se {scafadrœn 'scefran', scafnica, Meisau 'skisal', ^ 'ciipam), se (s'cistj, s'cimena 'kumino'), sx {^xu: 'suho', s'xise 'iz') s st {s'teje, stdlie, stap'nie 'stopinje'), sp ijpi 'scepi', spdrail, Spaiyd), sk {s:ku:pgk, s'kant, Skulaï), se (Sciera 'sekira', Peindra, Scidal 'skidali') k kt (ktier), ks (kse:jl 'pomocnik', ksixt) f fe (fcuda 'rute' (rod.ed.)) c ep (dpic, c'pil), ck (c'kin) x xp (x'pit L 'kupiti', x 'pustu), xt (x'teiu, x'tier 'kateri', x 'terri), xs (x 'Suscu), xs (x 'sestip), xk (x'kaiu Z 'tkal', x kesnip), xc (x 'cœjtu), xc (xce'ra: (rod. mn.), x 'cistip) b bd {b-di:t 'bedeti') z zb {zbdliit, zbezUad, z!be:u 'zbil', z 'baibd), zd {^deiu, z ddmace 'woiune), zz {zzdri, z!zidau, z 'zeijle 'iz'), zz z'za.ya/, fzuokam, z 'zicd), zy (zydrvla, zyas'ti: 'zgostila', zfya.ja, z 'yeplnam) z zb (fba.ie 'skomji', fbarc 'prva za lubjem odrezana deska', fbuontari 'vrsta jabolk'), zd (fdec), zy (fya.jne, ïyœi) 3 3Y 'cigana') y yb (/ 'bigkj), yd {y 'duixtari), yz (y zar'nîcam), yz (y zeynv) g gd {gdœj, gdu:, g dur) pripomik + zapomik b P d t c c k Y + + x + + + + + f + s + + + + + s + + + + z + + z + + pripomik + pripomik T x f s s z z y 4- + x + + s + + + + z + + z + zapomik + zapomik P d t k b + t + c + + g + k + zapomik + pripomik T x s s P + + t + k + 5 + N + Z Razmerja so podobna kot v knjiznem jeziku (Toporisic 1978 [1959]: 34), le v zvezi N je moznih nekoliko vec povezav. Soglasniski sklopi tm, fl, fr, sr, sm, sw, zm, zn, kn, kj, ym, yw se pojavljajo v izposojenkah. +r pr ipreddjad, prdxu (rod. ed.), pre'bierk), tr {trdwie, trdpail), sr (srdmata, srejâwa.i, s'ri.-dd), sr {^ra:jn Z 'skrinja za zito', s'rit 'korak'), kr {krdit 'cepiti, klati', kram'pier, Kraipse 'dereze'), fr (frieska, froxt 'tovof, fruya 'pridelek'), er (c'rtt 'cvreti'), er (âroiu 'crv'), xr (xrdnit, x'ram, x!ra:stau), br (brddit, brus'nica, b'raidd), dr {drdbain, drdbit, dre:j 'drevi'), zr (zre'dit, zfrida, zradnik 'zdravnik'), zr (zre'bieta, fri:t, fro:u 'zrd'), yr (yrddit, yrdpie, yreijrjkd) +1 pl ipldca: (del. -/, z. Qà.),pldsur 'plascur',/?'/^^«« Ra 'osevek'), tl {tla, tli:t), sl (s'la.'ba, s'Hua, s'lust), kl (kldbœsa, kldnica 'kolnica', klieplem) fl (flas'kuon, fleiut 'tekoca sno\\fla:jda 'halja') cl {âlœjk, âleijn 'glezenj') xl (pdlaice, x!la:pc, xiddit) bl {blddit, bldyu:, b'la:k 'beljak') dl' (dldni) zl (zldmit, zle'ti:t) zl (zldbudra, zle'bowi, fliemparxa 'loputa') yl (yia.-wa, ylis'tie (im. mn.), yiœtk) +w sw (s'we:jnsku, s^wilka 'valjar'), sw (swdxatna, fwaijfarca 'vrsta zage', ^warc 'cm konj'), kw {kwa:s, kwaritax, kwa/tin), cw (dwek, c'wiit, dwilje (sed. 3. mn.)), cw âwiela 'cebela'), xw {xwdlit, xfwe:jcmu, x we'lic 'nac), dw (dwa:, dwdnajst), zw (zwdnijat 'zonegati', zwdlit, z 'wa:m), zw {zweâkaijne 'blebetanje', zwdli (rod. ed.), ïwierya 'klepetav clovek'), yw ifwant, ywierat) +m tm (Tmin 'Tolmin'), sm {smddit, sme'taina, s'mald), sm (s'ma.rj'e, s'mier, Smuon 'bedak'), km {kmet), cm {ämarü), xm {xfmail, x'mietausk Pd, x 'ma:s), zm (zmdcit, z!me:jleje sed. 3. mn.), z 'ma:nä), zm {fmaxt 'okus', fmukjci 'volneni sprimki'), ym (ymafnie (1. mn.), fmax) +n tn (fnadä), sn (s'nap, s'na.rsk 'senarski', s'niedu), sn (-s'nezet, Snaijtaxa 'cimraka'), kn {knaf 'gumb', kniedjni), cn (dneijs), xn (x'nuotala 'neroden clovek', X 'ne 'k njej', x 'nayam 'pes'), du {dna, dnair), zn (zndsil, ïna:t), zn (zneddrije, fnuird), yn (yndjœr, yneïdit, ynïla^va) +j Pj ipjdni, p'jaxä), sj (^jaiukä), kj {kjœntarcd), cj (djœxta 'vlacuga'), xj (x'ja: (medm.), x 'juncu), dj {djœt), zj (zfjada, zfjutre, zje'zilu) r 1 w m n p + + + b + + f + + t + + + + d + + + + + s + + + + + + z + + + + + + c + + + + s + + + + + z + + + + + c + + + + k + + + + + + y + + + + + x + + + + + + Z + N 1) Mozni so le sklopi z u: u yb (y be'yunstwu, u 'Bukauscmu Warxu), ^d (uddwiila 'ovdovela', uditsit, u ddliri), uz (dzœme, u 'zemle (toz. ed.)), yz (u zdr'nœda 'na dnino'), yy (uydsit, u Tarje) 2) Drugi zvocniki so v polozaju pred nezvocnikom zlogotvomi: f js ifsinastd), fc (fd (rod. ed.)), fd (fdeijce), jz {fzœjne), fz (^zien) 1 |p (Jpina, Jpuf), It (Jtierna), Js (Jsien, Isicd), Jb ijbîgke 'vrsta jabolk'), |d Qdie), jz (Jzœjne 'rezanci'), Jy (Jya:t 'lagati') ip ipx (ipxLr 'mehur', nixowï), ipb {nibœzeu 'bombazev'), ipz ijtzelci 'mozoljci'), ipz {nizait 'mizati') n gk {^kaimar 'nikamor'), çc {ticuoj, ricaiji) (b) Tridelni sklopi Od zvocnikov lahko na prvem mestu sklopa stoji le u. Ce soglasniku sledita dva zvocnika, je prvi vedno m. z + z + z +m+ u umr (um'rvt), uml {u m'iiika) N + Z + Z 1) +m+ s sml {sm'leij 'zmelji'), smr {sm'reijcje, sm'rœt) z zml (zm'la.'cenu, z m'iiikam) x xml (x m'Wku) 2) +1+ plw ipîwic) Z + N + Z 1) Sem sodijo le zveze s predlogom u: u+ +r udr (u druya 'xisa), yyr (u yrom 'grm') +1 uzl (u flak 'z zamahom'), yyl iu yiaïunm) +m uym (u ymaijna) +n ydn (u dnex 'na dnu'), yyn (u /naju 'gnoju') 2) Ostali zvocniki pred N + Z postanejo zlogotvomi, za sklop cj v navadni medsamoglasniski legi ni potrditve. r+ yen (fc'nije) 1+ Icj (Jc'jain 'encijan') ç+ i^cj(nc'ja:nh) Z + N + N 1) u \jzy (jje'/owö^'vzdigovati'), yzy (uz'/a/Zw) 2) 1 Isk (Js-kina) N + N + Z Na prvem mestu sklopa lahko poleg v knjiznem jeziku obicajnih pripomikov /z/, /s/ (Toporisic 1978 [1959]: 36) oz. /s/, /x/ (Srebot-Rejec 1975: 300) stojita se Itl in Ipl. Tem poleg v vzglasju navedenih dvodelnih sklopov lahko sledi se sklop ? + w (v vzglasju se samo primeri z asimiliranim w-jem - 'tu:j 'tvoj'). +r s+ spr {sprdciisje 'procesija', sprewab'leijct, s p'rizpce) str (strdxowi, stre'pi, s truyam 'predali'), skr {skrdpije 'razkropijo', skri'wad (del. -/, m. mn.), s kruopam), sfr {sfrœcena, s frisne 'zupe 'iz'), sxr {sxrdnit, s x^ruske) s+ spr {sp'rixta 'cunja'), str (strudl, streijk 'strik'), skr (skrdpi, skripc 'clenek') x+ xkr {xKraitu) z+ zbr (zbrdnœt, zbrdsit), zdr (zdrdbi, zdruozaf) +1 s+ spl {spldcœlu, sp'lais 'skoraj', s p'le:jgka:cem), stl (j' fia 'iz tal'), ski (skldbosau, sklepat, skWdd), ssl {s^lu (del. -/, s. ed.)), sel (s cldwiikam), sxl {sxlddit, s xle'woiu 'iz') t+ tkl {tkliet 'deklet') z+ zyl (zyiœuje, zyleijstat) +w s+ stw {stwdri (rod. ed.)), skw {sKwair), scw {s dwigiyam) +m s+ stm {stmdni) x+ xsm (x s'ma.rçcam), xkm {x kmietam) +n p+ pxn ipodniï) +j s+ ssj (^570;/ 'izsejali') N + N + N p+ ißsi {p^til,p^tu:) s+ spx {sp'xail), ssp {s s^pexam), sep dpiuçca) x+ xsp (x s'powedi) N + g + N je zveza z zlogotvomima zvocnikoma / in n: +1+ Pis (pfsœl), tlk {tlkeij 'tolikaj'), b\s (bfsœt), kjk (kfkeij 'tolikaj'), +Ç+S9Z {shzen 'snezen'), sçy {s^ya: 'snega' (rod. ed.)), hii s^fet 'strop', Mfiece 'obujki'), zçd {z^dairi) (c) Stiridelni sklopi V vzglasju pozna narecje samo dva tipa zaporedij clenov (prvi clen je 5): N+N+N+Z stkn {stknil 'staknili') N+N+N+N spst (sps'til) Drugo so razlicne (lahko tudi petclenske) povezave z zlogotvomimi zvocniki: ^+N+g+N n+ +1+ gkik ipkßu:j 'nekolikanj') N+g+N+Z +1+ kitj (klfjuo), plzj (plzfjuona (rod. ed.)) N+N+0+N+N +1+ skjst {sWtil) 2.2.3.2 Izglasni V izglasju stojijo sklopi z dvema in tremi, redko stirimi soglasniki. (a) Dvodelni sklopi Z + Z Na prvem mestu lahko stojita le u in j, ostali zvocniki se povezujejo z zlogotvomimi zvocniki: 1) y irf (^ciiul, sp'rœut), yr 'duri'), ^m (p'rœum, rdyoïum 'rogovi' (or. mn.)), yn ('co:un, 'ra:un 'ravno') j jl ipa:^te:jl (rod. mn.), 7!ra:jl 'zdravili'), jm {p'rœjm 'pravim', pddoiuyajm 'podolgem', b'riizajm 'brezovim' (or. ed)), jn (^cu:jn (rod. mn.), 'pœjn, kdreijn) 2) r np Üfurm, 'jœrip, 'kurip (sed. 1. ed.)), rç (baz'yern L 'kvas', 'csrp, 'fa:r^) 1 li (î/sill), hp (^bidip, c'wilm, de'belm (mest. ed.)), Iç malç, 'peln, pe'telp, ce'bielç) m ml (siml, 'zeml (mest. ed.X mç i^kœmn, 'tomn 'temen') n ni ('czVî/, p'iœnl), ni|i (p'iedenip, fsienip (or. ed.), wdzienip 'ozenim'), nç (zienn) N + N Ta skupina sklopov se precej razlikuje od ustrezne v knjiznem jeziku, ceprav je stevilo ugotovljenih povezav v obeh skorajda enako (Srebot-Rejec 1975: 308-309). V knjiznem jeziku je devet sklopov, ki jih ni v narecnem gradivu (tp (sodb), kp (prerokb), cp (enacb), kt (fakt), et (lect), ft (lift), fk (filozofk), te {vratc), ks (riks)), V knjiznem jeziku pa ni sklopov ps, pc, px, tt, ts, sx, et, es, xe, xc. Sklopi ks, xt, xe se pojavljajo samo v izposojenkah. Zveza dveh pripomikov je v izglasju izjemna (en sam potrjen primer). Sklopov s soglasnikom/v gradivu ni. p pt (^kupt, 'wa.pt), ps Cka.ps 'zelje'), ps (^kups, 'raips, sed. 2. ed.), 'liips), pk i^bapk, 'repk), pe ('cepc, 'kopc), pc (s'napc, wdlupc 'olupki'), px (fh.px) t tt Cxatt), ts Ccuts, -wits), tk Cpietk, 'rttk 'redek') s sp disp), st (baïudast 'gubast', wdbist 'ledvica'), sk (Jesk, 'nisk, 'u:sk 'vosek'), se (^a:sc 'jazbec', 'kasc, 'pose 'pezdec'), sx Qbosx 'bezeg') s st (^dust, ddsiest, 'mast), sp (ci:sp (rod. mn.)), sk (^bask 'gozd', 'ju:sk 'slepo crevo'), se (^wesc, p'ri:sc, frusc (mest. ed.)), se {^basc 'bozic', 'kuosc 'kosek', yas'pasc 'gosposki') k ks Cœks, 'biks) c ck (^kock 'prasicek') c et Cmact, 'pect, kluoct), es (preflaxs, sed. 2. ed.)), ck (kock Z 'prasicek', be'rack 'kosarica', kdfeck) X xt (V/x/ (rod. mn.), 'sixt, 'taxt 'stenj'), xk {^bu:xk 'bogek'), xc ('upxc 'ohcet'), xc (muxc 'muhvic') pripomik + zapomik p t c c k x + + + + s + + + + s + + + + + zapomik + zapomik t c c k P + + + + t + + c + c + + zapomik + pripomik s s x P + + + t + c + k + Z + N Povezave z vsemi nezvocniki so potrjene le pri j. Te zveze so zaradi pogostega prehodnega j in razvoja w > j pred e in i mocneje zastopane kot v knjiznem jeziku (gl. gradivo pri Srebot-Rejec 1975: 309). Na sklope Ix, rs, rx, mp, iqf, ^p, jp, jt, jf naletimo le v prevzetih besedah. m n rp (^sarp, 'fairp 'färb', 'liiserp 'lescerb'), rt ÇajgJort, 'ba:rf), rs (^biers (rod. mn. od 'bierza 'ohrovt')), rs {^bsrs, 'dars (vel. 2. ed.)), rk (^curk, 'sierk 'komza', pre'bierk 'izbirek') rc Çkarc, 'kurc, 'wsrc 'vrvic' (rod. mn.), rc (ledarc 'radie', 'yarc 'topli'), rx (^biestarx 'mizarska miza', 'durx, 'pierx) Ip (:welp 'velb'), \i Cbiilt 'beliti'), Is (^bu:ls, 'dieteÜ (mest. ed.), pdbiils (sed. 2. ed.)), Ik (fudk, 'pa:lk 'pajek', 'polk 'pesk' (rod. mn.)), Ic ('ww/c 'krvavic' (rod. mn.), de'bielc 'vrsta fizola'), 'faiselc 'sodcek za pivo'), Ic (^palc 'polic', sdkalc), If (ya//'goljuf ), Ix {dwilx 'vrsta blaga') ÎJP {wdï'laïup 'pocitnice'), ut (ba:ut 'gub' (rod. mn.), 'jeraut 'skrbnik', nap'rœut), \is ('a:us, ßo:us L 'sani za vleko hlodov'), ^s Çbu:raus, sp'raius (sed. 2. ed.), yk (~ âlœuk, pawdtœuk, 'ka:uk (rod. mn.)), yc ('auc (rod. mn.), 'cœrtauc, sdniuc 'sani za vleko hlodov'), ^c (ndtoiuc (vel. 2. ed.)), ^x (do:wc 'dolg', 'po:wc) mp (wamp), iqf (i'ro/^'nogavica'), mc (sa:mc) nt (cent, 'ci:nt 'ceniti', 'cunt 'cunj' (rod. mn.)), ns (yuons, x!ra:ns (sed. 2. ed.)). gk (^bagk 'lesena posoda', 'cigk), ne (^nunc 'boter', 'tuonc 'popek', 'danc 'danes'), ne (cienc (rod. mn.)) jp Çsœjp 'sip'), jt i^bœjt (mest. ed.), 'ca:jt), js (wäbeijs, kakddaijs), js {p'iœjs 'plasc', wdreijs 'orehi', dneijs, kruojs (sed. 2. ed.), jk (dla:jk 'clovek', 'ne:jk 'neki', streijk 'vrv'), jf (i'/a7/'zavora',^.7/(rod. mn.)), je (^bukajc 'bukvi', 'ilajc 'ilovici' (mest. ed.), je (fre:jc 'tretji'), jx (cœjx 'vrsta blaga', kruxajx 'kruhovih') P f t s c s c k X r + + + + + + + + 1 + + + + + + + + u + + + + + + + + m + + + n + + + + + j + + + + + + + + + N + je zveza z zlogotvomimi zvocniki 1, ip, ç: 1 Pi {^tepl, 'kaipl (rod. mn.)), t\ {truotl, 'patj 'potlej'), s\ CmisJ (sed. 3. ed.)), 'jaisj (rod. mn.)), s| (^pusl 'sop', ka:sf), ^ (diikj, 'cuokj (rod. mn.), 'rek[), el ('cwc/, skar'nicl), cj Qpuocj, dnicl), bj (ra:bl, s'tœbl 'stebel'), di (badj, "siedl, fruod} 'vejnik') ï\ (^yœzl), z| (luozl 'nalagali'), {^mayl, pastriyl) m tip (cutjp, 'luotm (sed. 1. ed.)), sip Çkasrp 'omara', 'pi:sm), sjp (^nœsip, na 'susip 'suhem', ^lism), kqi (~'ta:kip), eip (wafru:cm), cip i^tœcip 'takim', ndruocip (sed. 1. ed.)), xip (suxip (or. ed.)), bip (pdzœhm, ^la:bip), dqi (^cudip, 'widip, m'iœdip), Zip (!pa:zm (sed. 1. ed.)), zip (^cizip, 'liezip (sed. 1. ed.), ceritiezip 'stoti del lire'), yip (namdruyip 'nam') n tç Çci:tn 'verig', 'petn 'petim', nasp'ruitn), sç (kosp 'pozno', 'nuosç 'nosim', pdtisn (vel. 2. ed.)), sç (^lusç 'lusten'), kç (u 'lukn (mest. ed.), 'cikn (vel. 2. ed.)), eç (Vocn, 'nucn 'uporaben'), cç Ü^tiecn, m'liicn), xçi (ca.xn, 'mixp, 'poxç (vel. 2. ed.)), bç Çbu:b^, xddabç), dç (^cudn, 'pu.dç 'podenj', 'siedn 'sedem'), zç (kaizp, ndrœzn), zç (b'iizç 'letnica, napis', pastrvzn 'ustrezljiv'), y? dwayç, 'zîeyn, drîeyç (vel. 2. ed.) (b) Tridelni sklopi Z + N + N je najbolj pogosto zaporedje. Medtem ko v to kategorijo v knjiznem jeziku sodijo predvsem besede tujega izvora, je v cerkljanskem narecju razmerje med domacim in prevzetim enako kot pri drugih sklopih. Kot zanimivost velja dodati, da npr. ze omenjeno podjimsko narecje (Zdovc 1972: 51) pozna le tri sklope te vrste. Nezvocniski par je navadno zveza pripomika z zapomikom ali zveza dveh zapomikov, torej je zadnji clen praviloma zapomik. Edini primer povezave zapomika s pripomikom je sklop ps. r+ +t rst (borst), rst ("worst 'vreci') +k rtk (^bsrtk 'brdek'), rsk {kUMersk, 'baijtarsk), rsk (fairsk, 'tursk), rck (Jurck, 'karck) +c rpc (fi.rpc L), rsc ('tursc L (mest. ed.)) 1+ +k Isk {ydsilsk), Isk (psr'budsk), Ick Ctelck, krdyulck, mék 'rocajcek') u+ +t yst (moiust), ijct (tœuct) +k \jsk (x'ribausk), ysk (dixausk 'moski', kmietausk), ^ck (œjneuck 'angelcek', Kloiuck 'klobcek') +s ^ps {^doiups 'izdolbes'), j^kc ('dixausc 'moski') m+ +t mst (^bimst L 'binkosti') +k msk Csœmsk), mck (^kaimck 'kamencek') n+ +t nst (^dinst 'sluzba'), nst i^binst 'binkosti', 'kunst) +k nsk (biermansk, 'svmensk), nck (Junck, 'kanck) j+ +t jst (^teijst 'tisti', 'kuijst 'tako', 'nœjst 'najti'), jst (^lœjst (rod. mn.), pdleijst 'poleci'), jet (Iseijct), jxt C/àjJcO +k jsk (wajsk (mest. ed.)), jck (duijck 'dvojcek', Kraijck) +c jpc (^laijpc 'telovnik'), jsc Çnœjsc 'noz') N + N + N p+ pst (sapst, 'ziepst, pafraipst 'pograbiti'), pck (^kopck, xfWpck) s+ sck(kuosck) Z + Z + N Soglasniski sklop lahko pri takem zaporedju clenov nastane le pri zvezah u+m+N in j+n+N. 1) u ymp (ro:ump (mest. ed.)), i^njf {klœunf (rod. mn.)) j jns (^maijns), jgk (^re:jgk 'obroc', 'seijgk 'darilo', wab'rujgk), jnc {jëseijnc 'jesenec', 'uojçc 'ojnic' (rod. mn.)), jnc {pdyœjnc 'poganjac', 'kajnâ) 2) r r|c (kerjc), rçt (pdwornt), njk (Jiergk, 'kurgk, 'uxargk 'skopuh'), rçc (^coiuparnc, 'luijtdrnc (daj. ed.)) 1 Igk ipadzilgk) u ^çit 'ziniti', p'li:u0 'pljuniti'), ygk Çzieugk, pdzieugk 'hlebec, ki ga dninarice dobijo po zetvi'), yçc (zieunc (z mest. ed.)) m mgk (s'iœmgk) Z + Z + ^ Inqi (ce'bielnip (mest. ed.)) Z + N + È Sklopov rf, mp, gk in nz ni med obicajnimi dvoclenskimi medsamoglasniskimi. +1 rsl (:porsl 'prisli'), rki (^bierkl 'bergelj', 'burkl (rod. mn.)), rfj Cpurß), rxj (karxj), rzl (^marzl), mp| (kriempl, 'kaimpl 'vrsta glavnika'), ntj (mugntj, 'bentj 'bentili'), gk| (bi^kl (mest. ed.)), ncl (b'riencl, krainct), Cpenzl), ybl (zaïub^ 'zajbelj'), ijzl (mo.-uzj), js\ (ndbeijsl), jbl (L'myè/), jdl ('«a.yJ/) +ip rtqi (suortm (or. mn.)), rsip (s'tarsip (daj. mn.)), rkip (na 'yarktp), rcip (na 'yarcip 'na gorkem'), ^sqi (paskre:usip 'naskrivaj'), jcip (we:jcm (mest. ed.)) +n rtç (^kartn 'krtin' (rod. mn.)), rsç (kwlkarsç), rcç (fiercp 'radoveden'), rdç i^tordç 'trden'), ryç (pddsryç (vel. 2. ed.), ncç (su:ncp), ^tç (^mœutç 'blaten', smdyoïutn 'samogolten'), yzç (sauzn), jsç (!ke:jsn 'kaksen'), jfç (faijfn 'za pipo'), jcç (nas-reijcp), jdç (lœjdn p'reijdn) N + Z + g +ip thp (par'jadlip (daj. mn.)), slip (kisltp, 'telip 'tem' (or. ed.), 'mislip), snip (kesnip 'kaksnim' (or. ed.)), xniji (laxnip (or. ed.)), bnp Çdabrip (or. ed.)), znip (bdli:znm (or. ed.)) plç dyepln 'gepelj'), tlç (dcitln), slç (misln (del. -/, m. mn.), 'ziesln Pd 'stol z naslonjalom'), klç (ciklp), clç (^locln, 'ruclç), ylç (nœyln, dziyln (del. -/, m. mn.)) N + g + N +1+ pIx (^duopix 'dvojen'), t|x ('a.t/x 'natancen'), tic (;butjc 'butelj'), slt {fmislt se 'spomniti se'), sp i^misls (2. ed.)), sjc (kœsjc 'nabiralnik', 'mœslc), sic (puslc), klc (^xœklc 'kvacka', driklc 'vprezna precka'), fie {^kifjc, knuoßc (rod. mn.)), dlc (lœdlc), yIc (krœyjc 'ovratnik', 'ci:ylc) +n+pçt Ccepçt), pgk (ri.pgk 'repno zelenje', wdtiepgk), pçc (sfruopnc (mest. ed.)), tçt (^butçt, ned.), tgk ('la:tyk), sçt (cesnt, ned.), sgk (cesgk 'cesen', 'miisgk 'mesing'), sgk {ce'liisgk, striisgk), kçt Çciknt, 'ruknt, ned.), kçc (luknc (mest. ed.)), fçt {klafnt), cgk (flicyk), xçt (cixnt 'kihniti', 'poxçt 'pahniti'), xgk (^lœxgk 'lehnjak'), bçt (^^cobnt 'brcniti'), bçc (ba:bnc, rod. mn.), dgk (skliidgk), dçc ikdliednc 'koledniki'), zçt {z!muzçt, druoznt 'drezniti'), zgk (p'raizgk), zçc (ze'Wznc (mest. ed.)), zgk ipredjuzgk 'dopoldanska malica'), yçt (d'rieyçit, stieynt) N + N + ^ +1 pcl {wdkaipcl '(cevlje) opremili s kapicami' (del. -/, m. mn.)), stl i^cist[), ksi {drœksl 'strugarsko orodje') +m tkip (krœtkip), tcip (^ri/cip 'redcim'), stip (^yuostip, 'psrstip (or. mn.)), skip (maskip, 'teskm (daj. ed.)) +n pcç (^yipcç), stç (ci:stn), ksç {ds/yœksn L 'drugacen'), ckç (mickp) (c) Stiridelni sklopi Stiridelen je lahko samo sklop z jlu na prvem mestu, in sicer le ob povezavi dveh zvocnikov z dvema nezvocnikoma. Z+Z+N+N 1) u yrck ('wo/urcÂ;'murencek'), j jnsk (^ze:jnsk, cerKlœjnsk), jnck (^kuojnck) 2) +1+ risk (;kerlsk 'postaven') +m+ nfick (Ja.rmck) Z+Z+N+^ +1 jijYl Ckaij^l, rod. mn.) +ip jgkip ipa 'teijgkip), +n yncç (wâmœuncç 'omoticen') Z+N+Z+ +n rklç Çsœrkln), rzlç {pdmorzln (del. -/, m. mn.), ntlç (^muontln) Z+N+g+N +1+ rkic 'cetrt') +n+ Icgk {^mulcgk 'rog za polnjenje klobas'), rkçt (csrkçt, cfwarkçt), rcçt Ckdrcçt), ryçt (^ddrynf), ncgk {pdsu:ncgk 'zahodni veter'), ykçt (ciukpt), ytgk (^lœutgk 'jezik'), ^Égk (^rœufyk), yzçc (mo:uznc (mest. ed.)), (^tœuzçt) jtçx i^cœjtnx (rod. mn.)), jfpc (^zaïjfnc (mest. ed.)), jcçc (s'weijcpc (mest. ed.)), jxçt (baijxnt 'nehati') Z+N+N+^ +rn rstqi {^psrstip (or. mn.)), jstip {sednœjstm) +n rscç ('turscn L 'koruzen'), jstç ('yœjstn), jxtç (fa:jxtç) N+g+N+N +1+ tlck Ckatjck), kick Czokjck), ylck (rayick 'vzorec pri klekljanju') N+N+§+N +n+ stgk listgk 'kos'), skçt ('buskçt 'udariti z glavo') Z+Z+N+@+N +1+ jinrlc Ckaijijylc (mest. ed.)) +Ç+ jgkçt (c'we.y^to) Z+Z+N+N+^ +n+ jnstç (kwjnstp) +m+ inski}^ (predlœjnskip) 2.2.3.3 Medsamoglasniski Tudi med dvema samoglasnikoma lahko stoji najvec stiridelni soglasniski sklop. Tisti sklopi, ki v vzglasju ali izglasju ne nastopajo, so v preglednicah natisnjeni polkrepko. (a) Dvodelni sklopi Z + Z V medsamoglasniskih sklopih lahko na prvem mestu stojijo vsi zvocniki, v narecju pa je (razen pri w in n) mozno tudi zaporedje dveh enakih zvocnikov. Sklop mr je bil zabelezen samo v prevzetih besedah. r rr (nar'rœjs, psr'rœsene), rl {nar'liips, cur'la;, 'jorla, 'uorle 'orgie'), rw {csrwdwi, blayd/wa.-n, ksr'wœc 'krivac'), rm (furmandrije, sts/mœn 'strm', 'bierina, dsr'wa.rma), m (parndsœî, car'na.'wa, 'marna 'mlacna', mdniernu), rj {balddr'jœn, defja: 'dirjala', nar'jen, 'barjec) 1 11 (dsilla, paraydwilla), Iw (pardiïwa.iu, watpel'wa:!), Im {stal'mœcu 'raztolmacil', 'bulma, 'muolma (sed. 3. ed.), In {wal'nu: 'voljno', 'ilnata, 'mailna (rod. ed.), ce'buina), Ij (mel'ja.rde, 'yulje (sed. 3. ed.), bdtilje 'steklenica', mdbilje 'pohistvo') u yr {zadre (sed. 3. ed.), 'domrax (mest. ed.), 'soiura), {mradlie, padleijct, sKriulen, wa^liulenu 'oslinjeno'), ym {^œumazna, 'naiuma 'ne bomo'), ^n (baradnic, badni 'bolni', 'po.unem 'pomnim'), yj (dedjœcna, 'do:uje 'dolge', 'kamje, p'ra:uje) m mr (^cimraxa 'cimraka', 'jaimra (sed. 3. ed.), 'kœmra), ml {namldtilu, pam'laidu, 'zemle, pdluomlen), mw (nastMwad, pasnem'wait), mm (^nimma, pdluomma), mn {kam'nit, dam'nil 'domenili'), 'somne 'seninja', mj (yromje, 'kaimjon) n nm (dlan'mi, 'a:nmu, 'koplenmu), nw {stan'wa:!), nj (zienje (sed. 3. mn.), be'yuonje, kaldfuonjé) j jl (me:jle 'melje' sed. 3. ed, s^tejle), jm {buyafmie 'vbogajme' 'deijma 'dajmo', 'liiskajmu 'leskovemu'), jn {brafnie 'branje', mefna: (del. -/, z. ed.), 'barajna 'borovina', zdbaijne), jw (nafwuolna 'nejevoljna', pasafwa: 'posojala', pa/lejjwa), jj (dajje, 'pajje (sed. 3. mn.)) r 1 w m n j r ± + ± ± ± ± 1 ± ± ± ± ± u + + + + + m + + ± ± ± + n ± ± + j + ± + + ± N + N V medsamoglasniski legi so zveze med pripomikom in zapomikom ter med dvema pripomikoma manj pogoste kot v vzglasju, zato pa se pomnozijo zveze preostalih dveh moznih povezav. j se ne pojavlja kot prvi clen sklopa. Zaporedja tf, sf, kk, ft nastopajo v izposojenkah. p pt {wapte'sad, drap'tin, wdluptä), ps {wapsddil, wap'si:ce (sed. 3. ed), 'kaipsau 'zeljnat'), ps {wap'situ, 'bapse), pk {wapkdsuje, 'jaipka, 'ruopkajne 'ruzenje'), pc (kap'cinar 'menih', wap'cœya 'obupa', 'ba:pca, x'lLpci), pc (wapci/dowat, klap'cina 'klobucevina'), px (wapxädit, frtpxa 'trebuha') t tp (patpe'rai, watpdcit), tt (waftesat, 'witta (sed. 2. ed.), 'siette (vel. 2. mn.)), ts (wafsaplä), tk (patkäpad, patkdwax, 'uotka, ^latkä), tf (preffuon 'pecica'), tc (watcep'nil 'odpadli', 'citca, kdritce), tc (watcidwad, Platée 'sladke') s sp (raspar'tila 'razdelila', yaspddair, 'ispa 'podstresje'), st (prestdpit, yas'tu:, 'laistajce 'lastovice', 'miistä), ss (ras'sùkal), sk {waskdbil, 'liiska, 'piskaje (sed. 3. mn.), sf iwasfal'tierari) sc (us'cadu, 'mi:sca, p'raisca (rod. ed.)), sc {b'ru^ci:tne 'vrsta verige'), sx i^pa:sxd) s st (ustim'wad, pas'tiit 'upostevan', 'fusta 'butara'), sp (zaspdlit 'zaspiliti', kris'puot, 'kuospa, 'puspan), sk (flas'kuon, was'kwpat, 'maski, 'piskau), sc {tsrScie 'trske', 'tesce 'tezke', p'riiscer 'kdor nabira presce'), sc (diisca 'dezica', 'dusca, kriscauka L 'vzorec pri klekljanju) k kt (^caikte, frœktar 'vozilo'), ks {usaksep, 'biksat), kk (^cikkline 'vrsta kline'), kc (sm'rtkcd) f ft (sklaftad, 'caiftat, 'jeftalca 'kvacka', loft 'zrak') c et (de'wiectu 'devetsto'), cp {nadpit 'nacepiti'), ck {wapadkaile, 'bucka, 'mucke) c ck {maâkaila, 'kaicka 'kvacka', 'mickan), cc (^cecca, kruocca 'vrsta motike', pafticce) x xt {dax!ti:t, ne'wixta, p'laixtd), xk (mexfki, 'laxkd), xc (waxfcujje, 'liixce 'lehice', gwaxcend), xc (zmex'ci (sed. 3. ed.)) b bd (wab'dvlaje), hz (wab'zecarca 'vrsta zage'), bz (wabzdyowat, wab'ziel), by (wabydrvtu, ^laibyd) d db (wadbild), dd (waddaxfnilu, waddidau), dz (wadzait), dz (padzilen 'okovan', wadziel), dy (wadydwwru, padya:na, 'xudya (rod. ed.)) z zb (razfbiwat), zd (ynezfdit), zy (brazydtina, raz!ya:jna, 'bozya 'bezga' (rod. ed.) z zb Qtazbä), zy (mafyœni, pafyad, 'naizya 'nasega') 3 3Y (wa^yara, wajydnilu 'odzvonilo') 3 iy ipa^yad 'podzgali', 'ta:^a, ddmai^d) pripomik + zapomik b P d t c c k x + + + + f ± s + + + + + s + + ± + + z + + z + pripomik + pripomik y x f s s + + + z + z + zapomik + zapomik b P d t c c k b + P + + + + d ± ± t ± ± ± ± ± c + ± + c ± + k + ± zapomik + pripomik y x s s z z b ± ± ± P + + + d ± ± ± t ± k + + ff ± N + Z Ceprav je stevilo moznih vzglasnih in medsamoglasniskih sklopov dokaj izenaceno, je njihova razporeditev nekoliko dmgacna. Med samoglasnikoma so namrec mogoce tudi zveze dveh glasov z vecjo izgovomo blizino; pred n lahko nastopajo vsi zvocniki, zveze z j pa so se pogostejse. fn in cn sta sklopa prevzetih besed, fr pa se poleg tega pojavlja se v onomatopejah. +r pr {nap'rœulel, kap'riwa, 'papra 'popra', 'waprema 'odpremo'), tr (patrdsil, katrdbant, 'fuitra, 'jutre 'jutri'), sr {na^reijce, us'rœjnse), kr (pakräpis, 'cukra (rod. ed.), 'makra) fr {cafrais (sed. 2. ed.), kufrien 'bakren', 'cifrd), cr {predriit, ws/cie 'vrvice'), xr {waxrdnit, 'zixra 'lahko', 'wsrxast 'izbocen') br {nabri/sit, dab'rwta, 'cebra, 'ciebra (rod. ed.)), dr {nadrdbil, madruon, 'madras), zr (daïrtt, razfra.sla, wa^roju 'ozrl'), zr (nafrau 'nazrl', da/zica), yr (blayrowat, 'jeyrat, p'rvyrada 'predal v skrinji za zito') +1 pl (kap'lœt, 'dopla 'duplo', 'paplat 'podplat'), tl {méfia: (rod. mn.), 'katla (rod. ed.), 'metla), si (nas'lanu 'naslonil', 'cisla, mdrusle 'ospice'), §1 {wasldtowau, •ka:sle (sed. 3. ed.), 'tisler), kl (pakleknil, 'rœkle 'preklje', kliiklel), fl {wafledtœs 'popackas', 'fufla 'zadnjica', 'siefla), cl (jedla: (sed. 3. ed), ^raxlen 'izrezljan'), cl i^puocla, itrecla 'urocila') xl (paxlddilu, 'puxla, zdtuoxlu), bl {skab'luon Z 'sirkova metlica za pomivanje posode', 'boblau 'bebljal', 'debla), dl (padldzil, 'cuodla 'cvetela', 'modla 'media'), zl (kazldwise, 'liizla (del. -/, z. ed.)), zl (sramefliwa, wafar'nœzla 'ocvrla', z!wi:zlu) yl (paylix'wa.-t, 'moyla 'megla', 'ceylet 'kegljati', 'naiyla 'naglo') +w pw {kup'wail, nakap'wail 'nakopavali'), tw (Jdetwin, rafwa:le, 'liitwa 'dleto', 'sietwa 'setev'), sw (spras'wa:t, pre^wican,paswe'na: (del. -/, z. ed.)), sw (niswa, 'nuoswa), kw (pakwiecen, 'bukwa), cw {wadwierk, wadwibe 'rozine'), cw (pladwail, wabedwa.'l 'obljubljali'), xw (zaxwdlit, paylix^waiT), bw (wab'wa:rwau, patreb'wad, zyub'wait), dw (medwe:jka, wadwiwat, kla:dwa, kdliedwaf), zw (pawezfwad, wam'lvzwa), zw {dafwî:t, mafwail), yw {nateywœt, prey-wiera 'se ohrani') +m tm (pafmi (or. mn.), m'la:tma, 'usnatmu), sm (zasmddila, ces'min, kasfmaxka), sm (us'mi, 'waismu 'vasemu', kliisman 'klescman'), km (^ta:kmu), cm (Jecmen, 'recma (sed. 1. mn.), wadmi (or. mn.)), xm (zax'ma:sn), bm (zab'mi (or. mn.), 'ra:bma, 'kaimba), dm (sedma, wadmdcile, padmest), zm (uzfmite 'vzemite', katdkizma), zm (cizma, padwizma 'podvizajmo') +n pn {ap'nien, 'napne, s'tapne 'stopinja'), tn (plafnien, dewefnaijst, 'ciitnam 'ketnjami' (or. mn.)), sn (pasnem'wad, kas'nica 'kostnica', 'masnu 'mastno'), sn (pas'nuofa, plafna:ta 'ploscnata', 'ci:sne), kn {luknie 'luknje', 'zokna 'zekno', 'cukne (sed. 3. ed.)), fn {klafnu), en (^locna (rod. ed.), 'nucnu), en (laxna, 'nacnes, zwez!da:cnu 'zvezdnato'), xn (lax!ne:js, splax'nilu, 'ca:xna (2.ed.), 'nexna 'njihova') bn {wabndmoyu, drab'nœk, 'baibna 'babina', 'cobne), dn (^za:dna, ndruodnu, adnaijst 'enajst', padneij 'podnevi'), zn (paweïnilu, waïnik, waz!nu:t9r 'odznotraj', 'pazna), zn (bLiezna, 'juzna, kdraizna), yn (payndil, waynise, 'buoynar, 'naiynen) +j Pj iup'ja:nl, 'cLpje, 'kupje), tj (snezefjuo (or. ed.), b'raitje, 'cutje, sfpuotje) sj (nas'ja:l, 'kuosje 'kosje', 'nuosje (sed. 3. mn.)), cj (nadjuo (or. ed.), 'kaxje, bddicje), sj (misje (or. ed.)), bj (wab'jeskat, 'lubje, 'worbje), dj {predjuzgk, 'sœdje, 'widje, z!lu:dje 'zlodja'), zj (b'rtzje, 'uozje (sed. 3. mn.), zj {bafjaist, 'bazje, s'tuozje) r 1 w m n i p + + ± ± + b + + ± ± ± ± f + + ± t + + ± + + ± d + + + + + + s + + + + + + z + + + + + + c + ± + + s + + + + ± z + + + + + ± c + + + + ± k + + + + + y + + + + x + + + + + Z + N Ce izvzamemo zveze z zvenecimi nezvocniki, pri katerih se le b ne pojavlja za n, z in z pa ne za / in « ter m (z enim samim primerom za mz), je v izglasju moznih celo nekoliko vec povezav. Sklopi Ib, If, rt, njf, mb, mz, nf, gy» Ut ^d, yz, jf, jx, jb, jz so iz besed tujega izvora. r rp {parp'eijle, stsr^pien, 'serpa 'volneno ogrinjalo', 'torpu 'trpel'), rt (^biertax, 'pairtar 'kdor ima pravico do pase na skupnem pasniku'), rs ('darsal), rs {zyar'sit, 'buorsa, 'karsen 'fascen'), rk (carklœjnsk, 'cierku, 'surkauc 'scurkovec, vrsta fizola'), rc (Jaijerca 'vzigalica', 'mastarce 'vrsta hrusk', 'fiercat), rc (pd/cakal, wadwierce 'ocvirke' (toz. mn.), s'pa.rcen 'razdeljen'), rx (stsr'xœr), rb (cier'bot, mar'bet 'morebiti', 'wierbas, 'worba), rd (bsrddwica, zardïniera 'kocija', 'tordd), rz {wabar'zowat, 'bierza), rz Çdorzat, 'urzax, s'tarzema (sed. 1. mn.)), ry (dabarya, 'torjaje, 'kierya 'katerega') 1 It Cjelte, 'muolté), Is (de'bielsa 'debelejsa', z!bu:lsal), Ik (bilka,- 'celkna 'sotorsko krilo', 'kudki 'kolikaj'), \f(jaTfa:t), le {ityonalca 'uganka'), le (bulcast 'bulast', 'pailcejna 'pajcevina'), Ib (^wielban), Id {yul'dinar, 'jelde, 'meldat 'prijaviti'), ly Qbidya, 'yalya (rod. ed.)) u \jp {zaüpeiu 'zavpir, 'zoiuparnd), yt (fleiJta: 'packa' (sed. 3. ed.), saiïtœle 'cvekale' 'laïutast 'jezikav', 'maïuta 'blato, malta'), ^s {naüsieu 'posevno', foiïsien, 'to:usa), yk (sfjœuka 'kosara za seme pri sejanju', sî'wœuka 'sivanka', 'ciukaje), yf (lœufar), ye ("auca, 'komcat), yc (aiïcina, patkomceri, 'toiucé), yx (^mœwca, p'rœuxat Pd 'opravljati'), yb (do:ube, 'loiuber), yd (^ba:uda, 'jo:uda 'stoka', 'zoiudarce 'dninarice'), yz {preiJziynu, 'mo:uze, wdpœuzu), yz (ka:uza 'kriv'), yy (doifyi, 'lipauyd) mt (luomta, i/zomta 'vzemita'), rqf ( ~ kanjfin 'mejnik', 'sinjfat), me (Jaimca, ^lœmca 'pehar', wab'rœmce 'naramnice'), mb {bam'bœza, kam'baxa Z), md {zam'dila 'zamudila'), mz {yam'zun 'golsa'), my (^sa:mya) nt {kanténina, an'tuilku, 'cunta 'cunja', 'dente 'denite'), nf {karifin), ne {pa kan'ciix, pan'ceta, 'maijenca 'lickanje'), ne (brerici, laricien), nd {baridiera, uridain, 'fuonda 'temelj'), gy (dwigya, spig'yert Z 'stedilnik', 'madagya) jt (baijta, 'caijte 'cakajte', rej'ta:jne), js (^eijsa 'pesa', 'paijsat, wdbeijsenu 'obeseno'), js {kraijset, 'sierkajse 'koruzisce'), jk (^zaïjka, medweijka, wdmaijkau 'omajkov' (rod. mn.)), jf (!fa:jfa, 'za:jfa, pafraijfal), je ^biekajca 'heko\\c2L\ patkeijca 'podkev', 'jaijce), je (^neijce 'noce', wdmaijce (toz. mn.). m n wabefcujem), jx Ccœjxast), jb (^ajbes, 'sœjba, frœjbal), jd (naijdem, 'rœjda, fnœjden), jz (pdweijzau 'povezal'), jz (^rœjza), jy (^bwjya 'ubogega', sdrajja 'surovega') P b f t d s z c s z c k T X X + ± + ± + ± + + ± + + ± + 1 + + + ± + + + + ± u + ± ± + ± ± + + ± + + ± + m ± + ± ± + ± ± n ± + ± + + ± J ± + + ± + ± + + ± + + ± + (b) Tridelni sklopi z + z + z ZwezQ treh zvocnikov med dvema samoglasnikoma so izjemne. 1) ryj {karjJjuo, zarj/jug 'zrdjo' (or. ed.)) yml (^poiumlaf) 2) +1+ mïn Cri:mjni) +Ç+ rçim ('carçmu) Z + N + Z Najpogostejsi so sklopi z zacetnimr alij, medtem ko so zveze zlinm izjemne. r+ +r rpr (pdrp'raïuna), rfr (far/m: (sed. 3. ed.)), rbr (parb'rœt), ryr {parfreben) +1 rpl (parp'lu 'prihitel'), rsl {barSlœn, mars:lin 'muslin', 'porsld), rkl (^burkle, 'pa.rkla (rod. ed.)), rxl (parxlddila, stdrxle'nUu, 'korxle), rdl {smdrdliuc 'petrolej'), rzl (msrzHu:) ryl (psr/lixa 'primerjava', 'waryld) +m rsm (pars'majenu), rzm (barfmœyaf) +n rtn (cekarfnica 'cetrtnica'), rsn (ksrs'nica), rsn (^kwksrsna, 'marma 'mrha'), rkn (c'wdrknu (del. -/, m. ed.)), rcn (karcnu), rcn (^ercna 'radovedna', 'Itzercna 'plazilci, kace'), rzn (zlmarzne), ryn (pdr/nad, 'doryne) +w rtw {msrfwœsk, 'mortwix), rkw {zamerKwa: 'spominjala' (del. -/, z. ed.), 'cierkwe (rod. ed.)), rcw (narâwœt), rzw (zmsrzfwa: (del. -/, z. ed.)) +j rsj i^tdrsje), rcj (terc'jœlke (1. mn.)) 1+ +w Idw Cteldwi: 'tidve') +r Ikr (kulkrœt) u+ +r ypr (poup'riec 'povprek', 'coiupraf), ytr (ko:utra (rod. ed.)), ^dr (pomdruj 'poldrug') +1 yyl (padauflœt), ykl (to:ukla), yzl (mo:uzle) +n utn (mœutna 'blatna', 'bçiutnar 'berac'), ^sn (yo:usnu 'golsnil', 'kaiusna 'slabo vino'), ^sn (ri:usna), ykn (^iiukne 'pevka', 'ciiuknem), yen {nakdpœucne 'kopacica', sddiucne 'sadilka', yrab'liucm 'grabljica'), ydn Cpo:udne), yxn Çpoiuxna 'polna'), yzn ('soiuzna, s'pœi^nu), ^zn (^doiuzna) +j ysj (uousje 'jelsevje') m+ +1 mpl (kamp'lena 'koncana') +r mpr (cimpra, (rod. ed.)) n+ +1 gkl (bigkle), ncl {wakrandlœl), ndl (œndla 'ravna') +r ntr Çœntrex 'obrt'), ndr {mandrœje 'mendrajo', 'sundra (rod. ed.)), i)Y»" (fiuyrat) +n gkn {uflegknen 'prismojen') +w ntw (fanfwad, 'lintwerjp 'zmaj'), gkw {cigkwaritin) +j ntj (senfjaijnzewe, fœntje), ndw (wandwi: 'onidve') j+ +1 jtl Cpe:jtler 'berac'), jsl (wdbeijslu), jkl {-kleijklel, pdrœjklat), jdl Çnœjdla), jzl (yaijzla) +r jkr kajkrœt 'veckrat'), jtr (yœjtras, 'luijtré) +m jsm {wdbeijsma (vel., 2. mn.)), jzm (^beijzmd) +n jtn (s'najtna Pd 'spretna'), jsn {-'yajsne 'gajstne'), jsn (fa:ntajsna 'fantovscina', sdse:jsna 'sosescina'), jcn {^reijcnu), jxn (ba:jxnu 'nehati'), jdn (lœjdnauc 'gnoj iz cloveskih iztrebkov', s'reijdne) +w jtw (wadrajfwœl), jcw {srejâwaiT), jzw (^beijzwa) +j jsj (pre'ceijsje), jcj (sm'reijcje) Z + N + N Zveze z zacetnim r predstavljajo vec kot tretjino z gradivom potrjenih sklopov. Zvocniku le izjemoma sledita dva zveneca nezvocnika. Zveza med pripomikom in zapomikom dalec prekasa stevilo drugih moznih povezav. r +p rps (parps'til) +t rtk (bartka), rtx Çbi.rtxe L 'predpasnike' (toz. mn.)) +s rst (bars'tene, ksrs'til, 'porste (toz. mn.)), rsk {mar^kesn 'marsikaksen', 'îarskd) +s rsp (psrs'paira), rst (prs'tima, bar^taijyarji), rsc (tars'cie 'trske'), rsc (^suorsca 'sorzica') +c rck {m'xu:rckau (rod. mn.) +z rzy (parz'yowau 'privzdigoval') +3 rjy (yar^a'toplega') 1 +s Isk Csudske) +c Ick (z/z/w/cÄ:/'smamice'?) +z Izy (bwlzya) u +s usk (s'pœusku), yst ('to:usta) +s yst (rouStail 'ropotali', 'œustarçca 'naramnica'), ysk (dvcauska 'moska'), use {^biiusca 'prvo zganje') +c yxc (doiuxces) m +s msk Çzimske) +s msk (ni'mska) +c mck (ka:mcki 'kamencki') n +s nst (^tienstaJ) +c nck 'grahova') j +s jsk (^wajska) +s jst (lag'sta, 'beijste), jsc (päbwjscau 'pobozal'), jsc (wajsce 'vojske', z 'nœjscem 'nozem') +c jck (Je.jckau (rod. mn.)) +z jzy {dwaijzya) N + N + Z Dva nezvocnika se najpogosteje vezeta z r. Zveza dveh pripomikov z zvocnikom je izjemna. +r t+ tpr (patp'ro:u, ~ watp'rvt), tkr (patkrepe'lœt, watKrila) s+ spr (pasprajJîad, nasp'ruitç), str (wastrdsil, 'sestra, 'wastra 'ostra'), skr {uskril 'skrili', daskrait 'dostikrat', 'pîskrî) s+ spr (pasp'ricaï), str (kasfruon, zbestrœn 'zbujen', 'fœjmastru (daj. ed.)), skr ipaskrdpilä) f+ îir iklaifträ) c+ ckr (weckrœt) b+ byr (wabyriencat 'oglodati') d+ dbr ipadb'rœtk, wadb'rœna (sed. 3. ed.)), dyr (padfriwke 'neke ptice') z+ zdr pazdrœjla 'pozdravila') +1 p+ psi (wapSliisand), pkl {wapklddœl) t+ tpl ipatp'laitä), tsi (wa'sliizif), tkl (watklœunjfau) s+ spl {rasp'lut 'raztopiti v vodi'), ski {mdruskle 'ospice') k+ \is\ldra:kslet) +w p+ pcw (kapâwa:!) t+ tkw {utkwœt 'vtikovati') s+ stw {yasfwœl, 'piistwa 'pestuje', bdyœstwd), skw {b'riiskwd) s+ stw Çbu:stwa 'revscina') k+ ksw (fuks'wanc 'vrsta zage') x+ xpw {uxp'wade L) z+ zyw (uzfwail) +m s+ stm (pesfmi, kastmi (or. mn.), 'tistmu), sxm (pas^^mœu) +n p+ pcn Cyipcnd) t+ tkn {datknit 'dotakniti') s+ stn (payasfnilu 'zgostilo', 'ciistnu, 'korstna) s+ skn Qbusknem) k+ ksn (dar'yœksne 'drugacne' B, L) x+ xtn (zlexfnujst, b'riixtna) b+ bzn (kabz'nik 'zeljnik') d+ dyn {wadynœï) +j s+ stj (^listje, slasfjuo, 'kuistje 'kostjo' (or. ed.)) x+ xcj (waxc'juo (or. ed.)) z+ zdj (Yruozdje) N + N + N Zveze treh nezvocnikov so zelo redke. Pri tistih s t kot prvim clenom je na tem mestu mogoc tudi izgovor zlitnikov, vendar je pri vecini govorcev zapomi del se locen od pripomega (ni slusnega vtisa o enotnosti glasu). p+ pst (waps'tadu), psk {xfripska), pck (drapckan) t+ tst (~ 'pie's'tu, pa's'tœjf), tsp (wa's'pada), tsk (wa'skakwa:), tsk (pa'^ka.rgk) z+ zdy Cyuozdya 'gostega') Z + Z + N 1) Med sklope sodijo triclenske zveze z zacetnim j + nter u + m: j jgk (maijgkalu, Yreijgka, plaj^kax 'vrsta sekire'), jnf (^œjnfax), jns (us'raijnse 'umazane plenice'), jnc {ddle:jnca 'spodnje krilo', 'raijnca 'rajnica'), jnc Çte:jnce 'tenke' (1. mn.)), jnz (Stœjnze 'stange', sentjaijnzewé), jgy s'teijrjyax, vendar wäbu:jgyä) u ymp (^roiumpa PI 'poseben prostor v kleti za shranjevanje pepela'), ^rr/f {Kla:unfa, s'toiuirjfax (mest. mn.)) 2) V drugih primerih gre za zveze z zlogotvomim zvocnikom {n oz. J): +1+ rjc Çtarlca, 'yarjca) +Ç+ rçc {zdtuirnca 'zatvomica'), rgk (miergka (rod. ed.), 'ßerykau (rod. mn.)), rçc Qœustsrnca 'naramnica', 'mœtsrçca 'matica'), rçc (^barçcat), njy (Juorgya 'voznja', 'csrgya (rod. ed.)), Içc (zaxfwœlnca, i/citlnca 'uciteljica' ^o licitln)), Igy (^cuçlgya, ^tielgya), mgk (s'ia.mgka (rod. ed.)), mgy (wdzimgya (rod. ed.)), m)k (wvdaugki 'vedomci', 'mœsaugkam (or. ed.)), yçc (puodaunce 'pecnice', kldtiunca 'palica za klatenje sadja') ygy (didaunya (rod. ed.) Druge zveze z zlogotvomimi zvocniki: N + g + Z +1+ slm (z'mislma (sed. 1. mn.)), ylm (wakruoyjmu (daj. ed.)), p|n ('yepjna (rod. ed.)), tin (^butina (del. -/, z. ed.)), i^citjna (rod. ed.)), sjn (^mislna, pdtislna (del. -/, z. ed.)), kjn {kliiklne (toz. mn.), 'ciklnu (del. -/, s. ed.), 'kuokjna (rod. ed.)), fjii (^tœjjni 'vrsta jabolk'), cjn Çlocjnam (or. ed.)), djn (kniedlni), xln (ma.-xjne (del. -/, z. mn.)), y|n Çna.jJne (toz. mn.), dwiyjnu, kriylna (rod. ed.)), kjw (wakfwade (del. -/, z. mn.)) +ip+ sipn (wasijinœjzya) +n+ tçm Çsitpmu (daj. ed.)), cçm (zacnma (vel. 2. mn.)), dçm (zœdnmu (daj. ed.)), zçm (^wazpmu (mest. ed.)), yçm (i/ziynma (vel. 2. mn.)) sçn {-wastinaijst 'osenmajst'), dçn 'sedi^nœjst 'sedemnajst') zçw (prazhwail) N + g + N +1+ pis {zaplsœt 'zaplesati'), pjx (duoplxar 'dvojni plug, kozolec'), tjc (pdr'jaitjca), sjp {wasjpiit 'oslepeti'), sic (cislca 'kis\ica\ priesjca), sly (cisiya 'kislega' (rod. ed.)), sic (puslce (toz. mn.)), klc (dvkjca, 'rœklca 'prekijica', frœkjce (toz. mn.)), fie iknuoßca 'bucika'), fie (kijlcer 'vrsta fizola, krompirja'), bis (yrœbjse 'grabljisce'), bjc Csublca 'lopatica', 'tœbjce), bld {wab^diita 'obledela'), dlb {idlbœjs 'planika'), dis (wadfsila 'odluscila'), dlc Clœdlcu (mest. ed.)), dly (modjya (rod. ed.)), ylc {zdriylca 'zapah', 'kuyjcd) +n+ pqk (s^kuipgkau (rod. mn.)), pçc (^kaippcd), tgk Çlœtyka 'latnika' (rod. ed.)), tçc Çci:tnca 'verizica'), tgy {^pœmetgya, 'sitgya (rod. ed.)), sgk {^liesgka 'lesnika'), sçc ipdkuisnca 'gostija po kosnji', wab'risnca 'cunja za brisanje mize'), sçd (^uosndeset 'osemdeset'), sgy (mesgya, 'rvsgya (rod. ed.)), sgk {^œsgke, sfrvsgke (toz. mn.)), sçc (pa'ku:snca L, sfrvsnca 'kapnica'), sgy dkesgya 'kaksnega', 'riisgya 'resnjega'), kçc (^lukçca), cgk (ßcgke (toz. mn.)), cçc (si/nicpca 'vrsta hruske', padruocnca 'plenica za povijanje rok') cgy (^macgya, m'iixgya (rod. ed.)), xgy (^laxgya (rod. ed.)), bqk (bœbgkar 'babjak'X bçc (bœbnca, druobncd), bgy (drab^a, pdduobgya (rod. ed.)), dgk (ßuodgku 'zivalski matemici'(mest. ed.)), dçd Çsedndeset 'sedemdeset') dgy (^tardgya, 'zœdgya (rod. ed.)), zgk {p'rœzgkau (rod. mn.)), zçc (slamdri:zçca), zgy (ze'li:zgya (rod. ed.)), zçc (p'riznca, padruzncd), xgy (laxgya (rod. ed.)) yçc i^uoynce 'ogelnice') (c) Stiridelni sklopi Prvi clen sklopa je najpogosteje j, ce sklop zacenjata dva zvocnika, paj + n. Z+N+N+Z r rpsn (^wierpsna 'dediscina'), rscn (L, S 'turscna 'koruzna') u ystr (ausfrisk), ystr (^po:ustra (rod. ed.)) n nstw (yaspddinstwa (1. ed.)) j jtkr {kajtkra:t 'dostikrat'), jstr (mu.jstra), jxtn (fa.jxtna 'vlazna'), jstw Cpa.jstwa 'susilnica za sadje'), jskr ('mu.jskra) Z+N+N+N r rpst iparp'stî) u yzdy Qtoiuzdya (rod. ed.)) Z+Z+N+N 1) j jlsk (ne'de:jlski (1. mn.)), jnsk (lœjnsku, 'zeijnske, cdyaijnsku), jnsc (s'ta:jnsca 'pletilka'), jnck (^kuojncka (rod. ed.), kdmeijnckal), jnzy (ma:jnzya (rod. ed.)), jnjy Çtejn^a (rod. ed.)) 2) +m+ nfick. Qjœripcka) +n+ rçzy (mle'ka.rnzya) Z+Z+N+Z 1) u ympr ('cp;i7»2/?raw L'caram') j jnsw (zmajns'wa: (del. -/, z. ed.)), jnkl (pu:jgkle (toz. mn.)), jgkw {majgkwadu 'primanjkovalo'), jncm (pa 'te:jncmu 'tenkem'), jnyl (kaijijyla) 2) +n+ rçcn {s!ma:rçcne), uçcn {wdmœuncna 'omoticna') N+N+N+Z t ttkn (pattknil 'podtaknili'), tspr (wa'sp'rvt), tstr (pa's'triisna 'kapna lega') Druge zveze z zlogotvomimi zvocniki: Z+N+g+N +1+ grln Criijylne) +n+ rbgy (wierb^a L 'dediscina'), rdgy (tard^a (rod. ed.)), ntçc (pdiientpca 'zgancevka'), ncçc (pdswncçce 'soncnice'), ^tgk (^kamtgka (rod. ed.)), jcçc {^weijcçcd), jd^nr i^reijdgyd), jtgz (~ 'cœjtnze), jtgy Ccœjtgye, 'rœjtgyd) N+@+N+Z +m+ dipkn (spadrpknilu) +n+ tçdw (pietndwœjst), zgkr (rozgkrœuta) N+g+N+N +i+ kjst {wakmi) +Ç+ zçsk (s'kuzns'kws), tçsk (ritnsku), sçst (uosçstu), xçsk Çkuxçska) Z+N+g+Z +1+ rsjn (pe'tdrsjna, rod. ed.)), rkjn (puorkjne 'naoknice' (toz. mn.), 'carklna), rzln (pamorzlnu), ryln (wab'darylnd), mpln Ckœmplna, 'yiempjna 'kalina' (rod. ed.)), ntjn (muontjna (rod. ed.)), gkîn (sigklni 'skodle', sO/pai^kJni 'podveze'), nein (fœnclnax (mest. mn.), b'rienclna (rod. ed.)), nzjn (penzjne, (toz. mn.)), gyln (^rittylne (toz. mn.)), jsln (^tœjslni 'furmanski vozovi'), jdjn (rajWnaiJdJne 'risalne zebljicke') N+N+@+Z +1+ skln (^busklna (del. -/, m. dv.)), ksjii {draikslnax (mest. mn.)) +n+ ckçm (^mickjpmu (daj. ed.)) N+N+g+N +Ç+ pcçc (^puopcnca 'zepni noz za otroke'), stgk {^listgke (toz. mn.)), ckijy (^mickg/a rod. ed.) Z+N+g+N+N +1+ mplck (Jdrompjcki 'krempeljcki') 2.2.3.4 Sklopi na meji dveh besednih enot Na zacetku besede dobimo v govomi verigi v polozaju za samoglasnikom se naslednje soglasniske sklope z u (oz.j) na prvem mestu: Z + Z jm (j'mi:l 'imeli', j'mie 'ime') Z + N yp (]Jpa:r (sed. 3. ed.), u 'pec), yt (wtœknes, ùtekla 'zbezala', u 'tistip), yjs (lïsi, u 'suild), us (usddil, usdmuites 'samotez', u s'ri:t), ijk {dkop 'skupaj', u Kdnuomle), yc {u 'cierkwi), yc (ifcœs, dcistu 'scistil', u 'Cel), yx (lïxœt 'phati', u ■xif) Z + N + Z ypl (upli'ta:! 'vpletali'), ypr {upreynîla 'prepognila', up'rieyD, ytr (ufrejene 'utrjene'), ysm {u^mil), ysj (usfjœl), ysr (us'rœn), ysl {uSla), ysr {u^rœufane), ykr (ukre'pa: (del. -/, z. ed.), ukrœst) Z + N + N yst (us'taijet), \jsk (uskli 'vzklije'), use (us'cœn) Z+N+N+Z ystr {ustrdît), yskr {usKrila 'skrila'), uskl {uskli (del. -/, z. ed.)) V gradivu je bilo mogoce najti najvec petdelne medbesedne soglasniske sklope -stsr'nœjst xliibau 'hlebcev', 'ku:jst spadrœse 'tako', vendar so ti redkejsi, tri- ali stiridelni sklopi pa so v govorjenju obicajni: krap skuxam, 'kar spuotje, 'bel z'yu:dne,ie zdciejf pldcowat, 'sinu al xëier; 'ka:r se 'jest spœunem, 'tu:lk stœra, sa na 'pust ple'sœl, 'kajt slœbya 'veliko' itd. Z\Qze. treh zvocnikov so pogostejse kot sredi besede: sma nar'dil mlince, p'recej mlîika, p'rœyi m laide, 'bel miras, j yla 'je bila', kor y^e 'ko'. 2.3 Prozodija 2.3.1 Omejitev naglasnega mesta ni. 2.3.2 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom. Razvrstitev dolgih in kratkih samoglasnikov glede na mesto v besedi ni omejena. 2.3.3 V polozaju pred j in u se kolikostno nasprotje izgublja, kar je znacilno tudi za nekatera druga slovenska narecja (prim. npr. Rigler 1980: 24; Smole 1990: 260): 2.3.3.1 Najbolj trdno je v tem polozaju nasprotje med i: in i - 'wvje 'vedo', 3. mn. : 'wije, sed. 3. ed (zato pa sta glagola viti in veti v narecju homonimna - (z-)'wzY, 'wije, 'we:u, 'wil, 'wila, 'wilu), sn 'piu m pa 'pi:u 'pil in pel' - ter u: in w - 'mu:je 'moje' : 'muje 'muja'. Redki primeri izravnave ali dvojnih oblik nastopajo pred vecclensko soglasnisko zvezo (j + n{n) (+ K) , u + n{n) (+ K )) ali za III, Inl <1, n- dpiuçca dpi:unca) 'vrsta sekire' : ydsiunca 'gosenica', 'si:uçu mdsu : wdsiuç Spex Z 'zaltav(o)' (prim. geslo siven v SSKJ - nar. 1. 'nadlezen, nasilen' 2. 'nasiten, redilen'), 'niiuca, yrab'liucne yrab'li:ucne); 'kunstç C: 'kuijnstç Pd, 'ruijne, 'ruijnewa, 'puijgkl. 2.3.3.2 O izravnavi kolikostnih nasprotij lahko govorimo pri e in o (za izvor gl. 2.111) pred Ijl in lui. Foneticno sta samoglasnika navadno dolga (daljsa od obicajnih kracin) in ozka [e:] in [o;] (ozina kot pri ie, uo, torej nekoliko sirsa od knjiznih e: in o:, blizu knjiznima srednjima e in o, ki nastopata v istem polozaju), vendar pri e ne dosledno in ne pri vseh govorcih enako (za gp so npr. kracine znacilnejse kot za druge informante) - foneticna kracina je kot mozna razlicica najpogostejsa pri umicno naglasenem e -mejex L (me'ja.-x C), 'mejeu 'visel', 'pejen Ra, L (p'jain C), 'reje 'rja', ^mejeu 'smejal', 'teuck L (telck C), kreuse 'kravse' - ter v m. ed. del. -/ s (prvotno) kratkim naglasom - m'ieu (~ m'ieiu), pakreu {- skreu) dmeu (« dme.u), zfdeu (~ dde:u). 2.3.3.3 Pri la:l in lal izenacevanje poteka v dveh smereh. V prvem zlogu besede je za la:l pogost [ö] (morda pogojen tudi z dejstvom, da je ob naglasnem umiku s koncne kracine prislo do enakega refleksa za prednaglasni o in a - usfrajen 'ustrojen' : dsajen 'vsajen', wdkajen, wayrajen, ndpajena, ndsajena ...) - 'bajta, 'kajt 'veliko', 'lajsta, 'pajn, 'zajc, 'yajtras, 'ajbes, ajgfax, 'ajgksrt (skoraj vse imajo dvojnice z dolzino). Po drugi strani pa se za naglaseni a, o y edinem (zadnjem) zlogu ob kracini pojavlja tudi dolzina - 'kajn (~'ka:jn), 'wa:u (^'wau), ta 'na:u 'nov', ar'jaiu 'rjav', draiu 'zdrav', kla:u, s'ta.u, ynau (~ Ynaiu), dnau (~ dnaiu) itd. 2.3.3.4 Vsa zgoraj obravnavana razmerja so zelo nestabilna, vsekakor pa bi bila za dejansko ocenitev razmerij potrebni se preucitev frekvencnih razmerij med posameznimi oblikami ter posebna obdelava oblik pod stavcnim poudarkom. Seveda bi se bilo pri tem treba opirati tudi na akusticne meritve in ne le na slusni vtis. 3 izvor 3.1 Samoglasniki 3.1.1 Dolgi samoglasniki i: <—è: - i:s 'jez', i:t 'jed', (7/5 'jez'); 'li:s, 'miix, 'dix 'dedec', yri:x, s^nirx, fli:p, dwi:t, b'ri-x, s'tiina, s'riida, be'sùda, 'ciisne, kli:t, m'ivka, Yniizda, z'wL'zda, 'liitwa 'dleto', kli:se, ka^tiix, ndcioc, pes'ti:x, zdbiix (mest. mn.), 'bi:u 'bel', 'wi:m, 'diilam, 'ci:pip 'cepim', 'si:cem, 'si:kam, 'ri:zem, wap'rU watp'riif) -<— naglasenega è v nezadnjem besednem zlogu - 'ti:dç, 'wiitar, b'riiza, sm'ri:ka, 'ciista, 'ripa, 'diikla, m'ri:za {m'riize L), sfrvxa, ne'wiista, ndwi:std), driita, 'wirwerca, 'di:la (~'di:lu), ze'liiza, 'cirwa 'crevo', 'mi:sta (im. ed.), 'li:ta, 'si:me, kdliina, pdltna, wdriixa, cldwi:ka (rod. ed.), 'di.iat, 'wi:det 'vedeti', 'ri:zat, 'siikat, uYniitat, m'iiit. Ce izvzamemo primere z nekdaiijim è: pred r, imamo pri besedju, za katerega Baudouin de Courtenay (1884: 401) navaja dvojnice {i: in ie\ v zbranem gradivu z eno samo izjemo izprican samo i: - 'li:s, 'lùsgk, 'rix (~'re:jc), pa s'wi:t{u), 'bi:u, 'bi:lu, 'ci:u, 'ciilu, 'li.pa, 'mi:sta, 'siinca, friiba, pafri:ba, 'diilas, wab'di.ia, 'siikat, pdwi:dat, 'wi:m, 'wiista, s'ni:dj (vendar shiedj S), zéliizje, m'iiika, dlixe, dliiku, sprewab'liikla, p'riit (p're:jt Z), sp'ri:t, na ^ri:t (~ ^re:jt Z, s'ret S), ftidu, 'tiil (~ fli L) 'hoteli', {ï)'mi:t. Ravno tako ni opaziti dvojnosti pri besedah, za katere Logar (1963: 116) ugotavlja leksikalizirana ie, uo v Spodnji Trebusi: {-^ne:jx Z), 'li:ta {~'le:jta Z), 'si:me, kdkuis. Vendar - p'lirwe in p'iiewe (pri glag. so zabelezene samo oblike z /;), 'liimez in 'Hernes, p'iiezat, p'iieza (~ p'iieze) : p'iiizala; u zfbiel 'zibeli' (mest. ed.), 'li:n L in 'lien C 'len', 'liisgka L in 'liesgka C. Glede na mozno etimologijo (Bezlaj 1959/60: 226) ni mogoce zagotovo trditi, ali sodi sem se beseda 'lieca z dosedaj ugotovljeno razsirjenostjo (po Pletersniku) v Poljanski dolini in na Tolminskem. zdmiesla je gotovo izposojeno iz sosednjih narecij za domace zas'tœjla. za nikalno ne imamh so v narecju pretezno oblike z i:, za ne esmb pa imamo vedno kracino - 'nisç : 'ni:m:. To neskladje (prim. Ramovs 1936: 193) bi bilo mogoce razloziti s krajsanjem dolgega refleksa za è pri zanikanem glagolu biti V pomozniski rabi. <--'ij{i) < iwi - pa yri: 'grivi', na 'ni: 'njivi', 'zi: 'zivi' (z. 1. dv.), mozne so tudi dvojnice z i L <—ë: in i: ter naglasenih è in i v nezadnjih zlogih (kot dvojnica pa tudi v nekaterih primerih z e: ter naglasenim e v nezadnjih zlogih) v polozaju pred r - 'wi:ra, 'mi:ra, zfmirt, z'mi.ram; 'zi:r, 'ciirku, pas'ti.r, pdzi.rat, wadwiirk, 'si:rs; we'cier (~ we'ciir), we'cierje (~ we'cirje), 'pierje (~ 'piirje). Na preostalem podrocju prevladuje ie, le za Sebrelje in Gorje je bilo nekaj primerov z i: < i: ~ s'ti.ri, z!bi:ral ipd. Dolgi i: za ë pred r je regulären refleks poljanskega narecja (Stanonik 1977: 300), v katerega bliznji sosescini lezi Lazec. u: •<— o: - 'nu:s, 'bu:x, 'du:m, 'ru:x, 'yujt, Ynwj, druip, 2fyu:n, 'mu:st, p'iwt, yas'pwt, dab'rwta, 'nu:c, 'mu:c, 'ku:st, me'su:, kdlu:, 'pwle, 'bu:s, s'nwc <— zgodaj podaljsanega naglasenega o - 'nuDc, wafruik (vendar 'kas 'kos'), 'mu:j 'moj' (: 'maje -u), kddu: i^^duf), vel. 2. ed. 'huij, ^tuij, 'u:n 'oni'), 'kuilku. Bric-Makuceva (1982: 15) navaja na drugem mestu za rod. mn., dv. 'kuijn (poleg 'kajneu, 'kuojn), ki pa, sodec po zbranem gradivu, v katerem imajo oblike besede konj dokaj visoko frekvenco, najbrz ne sodi vec v aktivno besedisce izbrane generacijske skupine. v posameznih primerih iz q: - 'yuis (yu:sa L), 'bwbç -f— iz /: v besedi 'swnce <— {-)wu:— 'u:s (~'wu:s), 'u:sk 'vosek', 'duijck 'dvojcek', 'duijnu, 'tu:j, 'su:j, pdu:j 'povoy ,pdu:dn, 'tu:r 'tur), dru: 'plug', zdtuirnca 'zatvomica' ie <—e: - 'miet, 'liet 'led', pe'pieu, âwiela, kdliesa, dre'wiesa, dsr'wiesa 'pluga', périesa L (rod. ed.), na 'niebu, u 'jesen (naglas se posplosi tudi v imenovalniku), Idnien, ßien, u'sien 'ovsen', 'siest <— naglasenega e v nezadnjih zlogih - 'zieyn, 'mieznar, kmieta, wdtiepa 'otepa', ssr'siena, urémiena (rod. ed., vendar pa/rebd), 'pierje, ne'biesa, de'biela, 'siedn 'sedem', 'mietem 'mecem', 'tiesem, Klieplem, 'sierjem, 'zien, 'ciese {-'ciese) (3.ed.), 'niesu, 'pieku, 'rieku, b'riedu, 'tiepu, fniedu L (del. -/, m. ed.) ' •<— e: - 'pietk, 'hep, 'pieta (tu je v slovenskih narecjih obicajnejsi umik po skrajsanju samoglasnika, prim. Ramovs 1936: 181), ndie {-ndyie, 'naye, im. mn.), 'piest, 'piet 'ped', ïmie, 'piet, de'wiet, de'siet, 'wiezat, i/ziet, zdciet, zap'iet, p'riest (p'rest L), p'rîedem (p'redem Z), p'riedla (~ p'redla - oblike z ie so pogostejse od dvojnicnih z e), friest,pdziet 'pozeti', kliet 'kleti' naglasenega e v nezadnjih zlogih - 'dietele, 'jetra, te'lieta, pe'rieta (rod. ed.), 'zie 'zela' (del. -/, z. ed.), 'zieblu ë: in i: ter naglasenega ë in iv nezadnjih zlogih v polozaju pred r -pdmiert, 'wiern; 'dier 'dir\pdpier, wdbierat, wdpierat 'odpirati' *— - Vj'ie{-) - zdieu, we'ie 'veje' ndie 'noge', rdie 'roge' (4.mn.), die 'ujela' uo naglasenega o v nezadnjih zlogih - 'kuoza (kuoze L), 'xuoje, ^kuorje, 'uole, 'duota, s'kuoda, p'ruosç, 'ruoba, kruopa, Skuofa (rod. ed.), 'muokar, 'duobar, 'uostsr, zHuomen, 'uosç 'osem', 'muorip (-pogosteje 'morrp, 'morem), 'yuonm, 'xuodip (~ 'xuodn), 'nuosn 'nuosip), 'kuolem L, 'luomip, 'muocm, 'muolm, struojip, 'uozip, 'buodu (: 'badla), vendar 'moju C, L, S, 'mayu Z, S (: 'moyla, 'mayla). Za razlago refleksa uo v besedi 'ruozar -je 'razor' gl. pri Ramovsu (1936: 92) in Furlanovi (1991: 255-56), pri besedi rôzâr 'kanal, Kloake' iz Baudouin de Courtenayjevega (1885: 449) slovarja gre najbrz za drugacna naglasna razmerja - z ô sta namrec v Sprachproben zaznamovana le cerkljanski kratki o {hors, kôp, môrtu itd. - za izvor gl. na ustreznem mestu) in o pred jlu (kïôjster, sôud, watôuku), wp pa je redno zabelezen kot ûô (kûôza, zlûôm, huôd), zapis nôtbr (poleg nûôtbr, nuôtbr, nûôtër, nuôt), ki naj bi potrjeval, da je ô lahko uporabljen tudi za drugacno foneticno vrednost (Furlan 1991: 256), pa je najbrz odraz se danes obstojece narecne dvojnosti 'notar : 'nuotsr (prva oblika v Cerknem prevladuje). q: - 'kuot, 'suot, 'zuop, uos 'goz', 'suok, 'yuopc, ydluop, ze'luoc, 'puot, wa^juo, kdsuo, naâjuo (or. ed.), 5 kdsuo, kluop, waKruoyu, 'yuost, zas'tuopip naglasenega q v nezadnjih zlogih - 'duoya, 'yuoba, 'muoka, s'tuopa, 'tuoca (tuoce L), 'yuosta, 'uosk 'ozek' umicno naglasenega q v besedi 'suoset ^h- - 'luozi (~ 'luo^ (Ramovs 1936: 168) Kwo- - 'zuot, 'cuode 'cveti' a: - 'la:s, kla:s, 'pa:s, p'rœx, yiarwa, frarwa, draDc, 'na:x (prid.), dwœ, m'iaitifl, 'la.je, 'kaisle (sed. 3. ed.). ■<— naglasenega a v nezadnjih zlogih - 'yœbdr, 'ja.rip, b'rœta (rod. ed.), dlaïka, s'iœma, krarwa, 'jœyada, 'hœpca, 'pa.ica, 'ma:t, z!rarwa 'zdrava' s: - 'da:n, 'ma:x, 'la:n, 'wa:s, 'pa:jn, wdsœt, 'ca:st, bdlœn, slddaik (s'iatk L), te'nœk (teijgk L), di/zœn 'dolzan', 'mœjns, z 'mœna 'mano' naglasenega p v nezadnjih zlogih - 'ma:sa (^mœse L, Pd), 'laizem, 'wa:sk, 'ma:ln, dzœmem, {da-, na-, pat-, psr-, s-, u-, za-)'ta:knem, s'na:mem, wab'jaimem, 'zaïjnem, 'mamem, 'yainem L, dsaixne (vendar ~ dsoxne, pa tudi 'poxne, ipre-, wad-, u-)'mokne) Za stbblo sta izpricani obliki s^tobîa in s'ta:bla 'steblo, (rastoce) deblo' -wddienu s'taibla; sma /../ wat trïnaijst s'ta:bj wdrirxau we'licih wdriocau ndsil u 'iesen Z. Po sklanjatvenem vzorcu 'la:n-ldnu, 'ma:x-mdxu, 'la:s-Idsu, kla:s-kldsu, 'pa:s-pdsu, p'raix-prdxu gre tudi 'la:m-ldmu 'Ulmus minor (?)' - Bezlaj (1982: 142) ima zabelezene oblike lim, lam, lom. e: ^ Z, Pc (G, Pd, S), S, L - a: za /, n {< /, n) - be'leik, dreb'neik, paladne:k 'petstolitrski sod', pepedneik {-pe'pieugk) 'prostor za pepel pri peci', 9rme'ne:k, arze'neik, ss/ne.-k, si/ne:k, use'neik, Csrklem, zast. Baz!ne:k 'Bosanec', Pdleik 'Poljak', b'ierwa 'beljava', tdlerwa 'obroc za nasadilo' (edini primer z~ e; v govoru Cerknega), Yne:t 'gnjat'^ mlej'ne: 'mletja' (rod. ed.), jedleit, strej'leit, starkleit, we'leit, zbefle-A, sej'neim 'sanjam', mefle:m 'vozlam', marte'ne: (marte'le: Pd) 'pritrkuje', {na-, par-, s-, wat-)pe'le:l, {na-, pa-, s-)praüle:l, zamefned (pre-, z-)yafne:l, ustaiïled. Je/ne: 'nehaW, pawdle:, prebeks^kle:, wapataüle: 'obotavljala', uydne: ( del. -/, z. ed.), spe'leinu. Tovrstno asimilacijo (/a, na > la, na) Ramovs (1935: 128, 1936: 223) ugotavlja le za dolenjsko narecje in jo omejuje na ozemlje s prehodom u > w.Tudi Jakob Rigler ima dolenjski preglas dolgega a-ja za izjemen pojav v slovenscini (Rigler 2001: 296), povezuje pa ga s cetverokotnimi sestavi dolgih samoglasnikov (Rigler 2001: 54, 448). [e;] ê;, e:, e: in naglasenih è, e, e, d v polozaju pred Ijl - nédeijle, ^weijca {s'we:jce L, s'wixe Pd, Cv), s'we:jc^ca, iïle:jct {M:ct L), 'seijct (sed. 3. ed 'seijce in 'si:ce), wab'leijct {wab'lixt L), dre:j 'drevi'; 'pe:jc, 'zeijle, s'te:jle, 'mejlem, 'pe:jlem, pas'tejjlem, 'ne:jcem 'nocem', 'zeijnska (-'zienska), wdzeijnen; s're:jce (s'riece), 'ze:je Cv, Pd (~ 'zeje), p're:je {p'reje)-, 'teijgku, 'se:jneu 'sanjal' ^la:l in naglasenega lal razlicnega izvora v polozaju pred [//u] v zaprtem zlogu - ïde.y,~ 'ke:j B, L (poleg 'ki), kjkeij 'tolikaj', 'de:j-, 'deijte, 'je:jce {~'ja:jce, dvojnica ze pri de Courtenayju (1885: 432)), 'jeijck Ra, S (!ja:jck C), 'jeijda, 'jeijdajca 'ajdovica', 'me:jgkra:t, 'te:jcas 'takrat', 'keijsç Pd 'kaksen', 'te:jst 'tisti'; za Irl -fre:j S {fraj C,fra:j L), ukreij 'vkraj', kre:use 'kravse' <—/•; skupaj z Irl (r + e;) v polozaju pred Ijl - patreijen, freijgk 'tmek', frejjs 'grsi'; ta p're:j 'prvi', wab'reij 'obrvi', na dreij 'vrvi', b're:j 'brvi' ■<— ë: in naglasenega ë v zadnjem zlogu v polozaju pred [u] { re), 'delec (po vokalnoharmonicni spremembi a > e), r'jewem 'rjovem' (razlaga v Ramovs 1924: 76) -<— i, ë, e, naglasenih po umiku naglasa s koncne kracine - 'pese 'pisce', 'jeskat, 'jejrau, 'jemu (^me:u), 'serak, 'pejen Ra (p'ja:n C), 'dewi, was'weneu 'osvinjal', xddeck, 'pesk 'pisk, visok glas'; dreme, frebe, 'weza (Veze L) (proti stalnonaglasenim b'rime, 'si:me), s'iepc, 'sedet se'di:t); 'jesk, 'j'ecmen, 'zela C (^zela L), 'mexka, 'teska, -leyla {--lieyla); pa tudi 'wezu (< q) 'mezu) *r-f-lru-, naglasenih po umiku naglasa s koncne kracine, skupaj z r {r + e) -'reje, 'rejeu 'rejau), 'rekj 'rkelj', 'remen d/men, 'romen) -(— V posameznih primerih iz umicno naglasenega d ter f in f skupaj z r (e + r) - 'cebor, s'kedn, na 'tese, 'ceckat L, 'cerne L (z. 1. mn., redkejsa razlicica) •<—'ey < 'ij - ddle 'dolij', skre 'skrij', z'we 'zvij' (vel. 2. ed.) ^ pri besedah, prevzetih iz knjiznega jezika za e: - kilo'metsr, pdket -a, tab'lete o zadnjem zlogu - 'dos, 'bot, 'boc 'zbiralnik za vodo', 'wos, 'won 'ven, zunaj' (za interpretacije primera'öoÄ:-a (< bhk-b) gl. Rigler 1963a: 80) •«—umicno naglasenega 9 - s'tobar, 'somç (^sojip L), 'loxt, 'bosx 'bezeg', ^tonc 'stenica', 'pose 'pezdec', 'poku, 'moyla, s'toza, 'toma, 'doska, s'tokla 'manjsa steklenica' (s.), 'zokna 'odprtina pred kuriscem kmecke peci', 'posa, 'dozje (rod. ed. m.), u'yonalca 'uganka', 'kosp L 'kasen', 'modu 'slaboten', 'sosat 'sesati', 'sose (sed. 3. ed), pdmockat (: zmoâkait, zmaâkait), 'cobat 'brcati', 'cob0 'brcniti', 'xobnt 'suniti, dregniti', 'foflat 'cvekati', dtoknu, 'boblau 'bebljal', dyonau 'uganil', se j dyonu 'ognil', zHoyau 'zlagal', 'poxau 'pehal' naglasenega u v zadnjem zlogu - 'kop, krox (~ krdx S), dkop, 'to, 'cox 'vlak', 'noc, 'rost, /ront, 'loft, Stok (~ s'tuk) 'nadstropje' <—/, naglasenega po umiku naglasa s koncne kracine - 'boxa •<—z in u, naglasenih po umiku naglasa s koncne kracine, ko sta ze bila reducirana - 'wosak, 'fozu, 'coyan; fyoblen 'zgubljen, slabega spomina', wdsosen 'osusen', dopla, 'kopc 'kupec', 'kopck 'kupcek', 'koplena 'kupljena' j), par 'saidi 'sadju', u w'resi, drdbowi, b'ri.zi, na 'dozi Çdozju), 'aijmari, Idpairi, pdpiiri, 'taileri, krem'piiri L L •<—je- razlicnega izvora - ïseijne 'jesenje', iâmienau, ~ ïnica 'junica' u vzglasnega u - u'cit, ukdza:, umdza: (del. -/, z. ed.) -<—prednaglasnega u, navadno pod vplivom oblik z naglasenim u < u: in u v nezadnjem zlogu - xitdic, di/xa: (rod. ed. m.), luknie, suknie (im. mn.), xi^di, ski^sa: 'skusala', sUsije (3. mn?), piisail 'puscali', {da-, wat-)kupwa:l (vendar uxp'wad L). Zdi se, da vnasanje w-ja v nenaglaseni polozaj ni do take mere odvisno od narave (visine) naslednjega naglasenega samoglasnika kot pri i-ju (prim. Rigler 1955: 226) - bru'sit, cUdit, kiipit, ki/ht. (pa-)pMt, sli/zit; ciitil, ti/lil, (wa-)zi/liî, yi/lile; ki/pujem, watkitpujje (do redukcije pride sele pri dveh prednaglasnih w-jih - uxfpujem L), vendar npr. predkuje 'prekucuje' prednaglasnega o pod vplivom oblik z naglasenim u: < o: - zyi/neijne, kulkrait izglasnega u, kadar ni popolnoma reduciran - kot variantna koncnica rod. ed. - 'walu, 'atu, 'wacu, 'babu Z (^baba C), yraxu Z {frœxa C) - ter v koncnicah daj. in mest. ed. 1. moske sklanjatve (reducirane oblike so redke) - h'riiyu, 'cehru, drirwu, yflvpcu, klœsu, kuoru, 'lœsu, 'muozu, wab'ruijgku, ple'welu, wafraku, pa tudi xHi^vu xfliiu), kraiju Kraij), krizu kris), 'uoylu duoyl), sdstdu sdsiit), s'wi:tu sfwiit), 'zidu 'zif), wa 'pust, wa bdzic, par 'karte, med rabo w-jevskih koncnic v daj. in mest. ed. 1. srednje sklanjatve, pa tudi (v mest. analogicno vzpostavljenih) sklanjatve pridevnikov moskega in srednjega spola, so opazne razlike - medtem ko je pri prvem z redkimi izjemami dosledno -m, pri drugem prevladujejo oblike brez njega (to je pri samostalniku v oblikoslovnih vzorcih za srednjo sklanjatev zabelezil tudi Pavsic (1960: 22), medtem ko ima Bric-Makuceva (1982: 64—66) povsod -u) - po eni strani torej vedno 'di:lu, kdritu, 'miesu, 'waknu, s'tuozju, te'lietu; 'dabsrmu, 'yarkmu, 'mickçmu, 'sitnmu, 'usnatmu, dsakmu 'visokemu' (daj. ed.), po drugi pa poleg 'cel, 'dietels, dsr^wies, i'mien (~ i'mienu), kdrit kdritu), krispajn, 'mestu (~ 'mest), wa/nis (~ wafnisu), 'wakç {-'waknu), 'uol 'olju', wdrœjn, paydris, 'tarç, zmer'jœjn, zidleijn-, ce'bielntp, de'bielip, 'dabrip (dabarmu L), flœunip, 'yarcip 'toplem', 'yuostip, 'susm {-'suxîp) tudi dniesu 'dnu', yniizdu, 'niebu, wabndsœjnu, re'setu, 'zitu; 'Ivskajmu, 'csrnmu prednaglasnega / - ddza:n 'dolzan', pdzLiu 'polzelo', sdza: 'solza', mi/cim, mdciec B, tdkax todkaïc, gl. se pod nenaglaseni o), zddbil '(i)zdolbli' dkowi 'volkovi', dnien 'volnen' (< w/-); ponaglasno 'kazuca S, L -3w, -ai, -U, -èw, -éi - 'waru, 'kazu, 'cierku, 'mortu (~ 'martu), Yriebu, p'riedu, 'poxnu, c'wilu, 'kupu, ydwu.ru, 'wazu, par'zenu-, 'zibu, 'jemu (~ 'me:u), ^mardu, 'torpu 'tsrpu), 'letu (~ 'leteu) 'ziu (~ 'ziwu) (del. -l, m. ed.), pa tudi âmaru (~ âmsrl), was'petu (~ wa^petf), 'ceyu 'kegelj' KiuK-IKéuK- - zdleijne (~ zidleijné), cdlair 'cevljar' KwiK-/KwëK- - sdnie, cdlit, sdtit, sdtœr 'svetar', sdta: 'sveta', sdcie (~ swe'cie), 'martuya (rod. ed.) (K)ouK- (< ow, of) - dcie, dca: (~ 'auc), dsien (~ dsien), dta.r 'oltar', kdnik 'kolovoz', yddinar Z 'goldinar', wapddain Z KwoK— ddraina, ddrise; kot mozna dvojnica v nenaglaseni skupini zvo-(> z'yu:) - zdnawe (toz. mn.), zdnik -<— -o V koncnici srednjega spola pridevniskih besed (^ba:bju (!), b'li:du, bdyadu, draiyu, 'yreijgku, je'seijnsku, 'kaicju, le'denu, 'masku, 'pustu, s'ta:ru, dlaxnu, z!ri:lu) in del. -/ {zïbœlu, us'cadu, pre'da.iu 'prodalo', djailu, me'ja:lu 'viselo') ter v koncaju prislovov - pogostost in obseg kategorij, v katerih se pojavlja -u namesto pricakovanega -a, potrjuje Ramovsevo tezo o »vdoru« cmovrske izoglose -o > -u na obmocje cerkljanskega narecja (Ramovs 1936: 233). Ze samo dvojnice, ki jih za ponazorilo navaja (ti'stu jîzera in tista jizera, sâma in sâmu), obstajajo samo se v predelu sevemo od Cerknega {^tista p'iœtna Z, 'tista 'li:ta Pc) ali pa so izginile (!^sa:mu in 'sœm). Pri pridevniski besedi so bili posamezni primeri z -a zabelezeni le v gradivu iz Zakojce, Gorij, Poe in Sebrelj - 'biila p'iœtna, we'lika kdrita, 'cisla m'iiika -, le V Zakojci pa bi lahko govorili tudi o sledeh feminizacije nevter, -j'mayla 'bit Jsiena kdlu:, de j 'jermen 'da:u 'yar -, vendar - 'tœka b'riizje /../ ka se j wable'ttlu, sa y a wakl:^til. Kot koncaj prislovov se -a razen v omenjenih vaseh pojavlja se v Cerknem, nikoli pa v Lazcu - 'lirwa 'levo', 'dabra {-'dabru), 'doiuya, druya 'spet', 'xitra {-'xitru, 'xitar : 'xitor, 'xit L), 'laxka, 'nayla 'naiylu), 'pazna, 'niska Z, sfrasna G, 'tixa Z, 'tu.ika Z 'toliko' poieg 'ciednu, ddmacu, yldbaku, 'macnu, pdduobnu 'primemo', 'ra:xlu, s'iœbu, 'te:jnku itd., v Cerknem in Lazcu pa se -u kot variantna koncnica pojavlja celo pri nekaterih samostalnikih srednjega spola - 'di:la (~'di:lu), 'siikala 'si:kalu), 'mœsla Çmœslu 'L),p'la:tna {p'iaitnu L). •<—V posameznih primerih iz prednaglasnega o, e - cekitlaida, murmiflœda mormi^lœda), s porcdlœna (rod. ed.), yliibin L {yldbin C) Za [u] V altemaciji z [u] gl. 2.2.1.1. e -<—nenaglasenega ë (kadar ni reduciran) - tes'tu:, te'lu:, dre'wu:, ple'wieu, mlefna: (rod. ed.), ce'dit, prefwLi, tre'bil, patreb'wa: (del. -/: z. ed.), wer'jem (vel. 2. ed.); 'suoset, 'sedet se'di:t), 'wvdeu 'wi:du G), 'zapreje •<— nenaglasenega e - me'su:, téza:k, je'ziku (mest. ed.), u pes'ti.-x, ce'dit, stre'saie, pawe'zœl; 'limes 'lemez', 'ba:be, 'di:kle, pdsuode, (rod. ed., im.-toz. mn.), mus'tœce, Skaife (toz. mn.) •<— nenaglasenega e - ce'lust, ne'wixta, be'si:da, te'tie (im. mn.), waze'nit, debe'lit; 'ciseu (~'kiseu, 'cisu L), 'debeu, z'nœjden 'iznajdljiv', 'dietele, 'wirwerca, 'baises, 'beijste (vel., 2. mn.) nenaglasenega i (kadar ni vpliva oblik z naglasenim [/;, z] ali pred sledeèim visokim (/-jevskim) samoglasnikom, gl. se zgoraj) - dedjaik, parte'zain (~partizain), be'cikln 'kolo', le'muon iimona', se'nîcka, cekuorje 'cikorija', ce'ya.ra, ceydret, zneddrije 'krojacnica', mefru (rod. ed.), mel'jairde, met j non, se'raku, ce'yaiu, ce'wilna 'civilna', medwa:, medruj 'mi', weze'tiirat, jex!tint 'ihtiniti', der^ja: 'dirja (sed. 3. ed), dedjad, jefrail, (na-, wa-, pre-, z-)be'ra:l 'nabirali', (pa-, u-)de'ra:l, patpe'rail, prepe'rœl 'prepirali', skre'wad, spe'rail 'spirali', {wat-, za-)pe'ra:l, waze'rail, ume'rail, paze'rad, te'si 'tisci', paswe'na: 'posvinjala', je:^ka: 'iskala', wace'yainu 'ociganil', teSlairu 'mizaril', ste/najjst; 'uopcena Z 'obcina', wap ^terex (s'terix L), nddusleu prednaglasnega u (vokalna harmonija) - ste'denc, je'nica 'junica', ste'dent, paste'dierat, ste'diera -(— iz 3 (pod vplivom naglasene oblike) - te'na:k ■<— a (razlicnega izvora) po preglasu v polozaju a) za j, n(< n), l (< /), kot mozna dvojnica (poleg a) za c razlicnega izvora, v Podlaniscah, na Cerkljanskem Vrhu, v Strazi in Lazcu pa se za s (< s, st') in z. Izsledki dosedanjih obravnav se glede obsega tega pojava v cerkljanskem narecju med seboj nekoliko razlikujejo - Baudouin de Courtenay v svoji razpravi (1884: 576) ugotavlja preglas za j, c, s, 1, n, Ramovs (1935: 90) dodaja se z, pri cerner se opira na Baudouinovo gradivo (od tod so vsi primeri), Rigler (1981: 70) za samo Cerkno potrjuje le preglas za/, n,t' in j (vendar je treba pripomniti, da je skoraj nemogoce, da bi bil eden od obeh navedenih primerov preglasa za T - s'wi:ce - res iz cerkljanskega govora - v gradivu je bila ta oblika potrjena le za Cerkljanski Vrh in Podlanisce, drugace pa s'weijca (~ s'we:jce C) : s'we:jce L), na podlagi zbranega gradiva za Slovenski lingvisticni atlas pa Horvatova (1989: 104) preglas za i in nekdanjima /, n omejuje na Cerkno in Sebrelje, preglas za c, z, s, i in nekdanjima /, n pa na Otalez, Lanise in Gomjo Trebuso (ter Idrijo). Ce natancno preucimo Baudouin de Courtenayjevo gradivo, lahko ugotovimo, da so z eno samo izjemo (cudezeu) vsi primeri preglasa za s in z opremljeni z oznako J. (oz. JS.), so torej iz otaleskega govora (prim. razlago okrajsav v slovarskem delu- 1885: 283): düse J., dûsœ J., hise J.,pasluse J.,paslusem J., praseu J. slise J., wacenâzeu JS., dœrzeu J., dcorzeu J., dœrzeu J., lœzet J., nezaznamovane pa so oblike (dûsa), (hisa), pràsau, zmisätä, pusa 'puska', lézat, lézàt, (kûôza). Za c imamo poleg sreiceu J., tica (?!)/., tice J. v glavnem oblike z -e brez oznak - hudëêcae, kawâcë, sréjce, sréjcë, sréjcœ (sed. 3. ed.), sréjceta, vendar tudi ze -a - dwâ kluca. Podobna razmerja izpricuje danasnje gradivo - za c je a sicer pogostejsi, zlasti ce gre za oblikospreminjevalne morfeme (posebej v im. ed. z. sp.), vendar se redno, predvsem v pogostih besedah in besednih zvezah {wat xvldice, wad zax'wadpce da bdzice, (s'iœba) s're:jce itd.), pojavlja tudi e - z rahlim upadanjem pogostosti proti severu (v Zakojci je nekaj manj preglasenih primerov). Tako imamo npr. pri samostalnikih moskega spola v rod. (toz.) ed. - be'rœce, xiidice, payaj'naxe, kdwaice, té saxe, vendar yrica : yrice L, msr'lica C, Z : msr'lice L, kam'baxa Z, v or. ed. - nad 'bocem, bdzicem, 'najscem, plej^kaxem, vendar klucam C : Klucem L, v mest. mn. - pa fricax Z : fricex S), u xHaxax', pri sam. zenskega spola v im., toz., or. ed. z. - 'buca : 'buce L, 'cienca, jefraxa : ifraxe L, Kraxa : Kraxe S, kd/taxa : kar'taxe L, p'jaxa, pdyaxa, dreijca : dreijce L, 'tuoca : 'tuoce L, vendar tudi 'pice, s'reijce, na^reijce, v im. mn. - p'luca (~p'luka) : p'luce L, pri pridevniski besedi v im. ed. z. sp. - ddmaca (~ ddmacé), ta treijce 'tretja' itd., v notranjih zlogih pa 'kijjcer, patkoiucerî, prUsceri, cdkait (~ cdkait) 'cokat', 'doiuxces, dap'laxet, wab'raxet, wab'raxes, s're:jcet in celo ~ cekî/la:da, vendar 'rancar C, G : 'lancer L 'kljukec, srpu podobno orodje z zakrivljenim rezilom', 'bulcast, Klecat : Klecet S, L. V polozaju za s in z je meja med podrocjem s preglasom in tistim brez njega ostra, redno imamo 'buorse : 'buorsa, 'duse : 'dusa, fla:se : flaisa, 'xise : 'xisa, 'ka:se : 'ka:sa, 'rnœse : 'ma:sa, priese : p'riesa, 'to:use : 'toiusa-, 'di:ze : 'di:za, 'kuoze : 'kuoza, 'luze : 'luza, m'ri:ze : m'riiza, 'ruoze : 'ruoza, 'weze : 'wezœ, 'kase : 'kasa 'kosa', yiaize : yiaiza, i:ze : 'i:za 'jeza', 'rirweze : 'ri.-weza (rod. ed.), 'kasex : 'kasax, 'nazex-. 'nazax (mest. mn.), kdku:sem : kdkwsam (daj. mn.), 'yuozeuL.: 'uozau C 'gozev' (rod. mn.); 'na:se : 'na:sa (z. im. ed.), krizest : krizasf, 'mi-Jet : 'mi:sat, s'iiset : s'Wsat, p'rœset : p'rœsat, wab'naise : wah'nœsa, 'dorzet : 'dorzat dar'zŒt), 'lezet : 'lezat; 'urzex : 'urzax itd. Za n, l (< n, /) in 7 je preglas na celotnem obravnavanem podrocju dobro ohranjen (o tem gl. se 2.123) - s!tapne 'stopinja', 'cuijne, 'ciisne, kline, 'kuxne, 'zaryajne (rod. ed.), 'cuijnest, p'liisneu, ndpeijnet 'napenjati', 'ineijnet, 'je:jne 'jenja' (sed. 3. ed.); ne'deijle, sfte:jle, 'yuodle, 'budle, na 'bierklex 'bergljah' (mest. mn.), 'xœklen 'kvackan', 'filet 'polniti', 'ceylet 'kegljati', pdsileu, nas'tilel; 'burje, 'zeije, p'luoje 'naliv, hudoumik(?)', 'xuostje, baydtije, 'barjec, 'dozje 'dezja', 'jarwarje (rod. ed.), pdmujet 'pomujati', 'xuodje 'hodijo', ndxœje 'nehajo', Steijeje, 'zacneje, 'ceje 'hocejo' (3. mn.) b) za r - pri cemer prehod ni dosleden in ima na posameznih raziskovalnih tockah razlicen obseg - kdlœuret, re'zœnc rdzœnc) 'podboj', dreb'neik L (: drab'naik C), krem'piir, krem'pirejse, krem'pirjejca L, krem'pier Ra (: kram'pier C, Z, G), pre'sick L 'podleskov plod', pre'sice (:pdr'sice Z (s popolno redukcijo), ~ prdsice) (rod. ed.), yre'muonka 'harmonika' (fre'muonike Z, yre'muonike L), kredsieta, pre'sieta (rod. ed), na 'luijtrex Z (: na 'lu:jtrax C), 'jeyrejta (vel. 2. ed.), z!mierej (~ zfmieraj), z!jutre (z'jutra S, z'jutsr L), pre'su (~prdsu:), pre'sien L 'prosen', tudi pre'dail 'prodali', pre'daijal, pre'paidla 'propadla' (ce ne gre za menjavo predpon prè- in pro-(prim. Ramovs 1971: 334), vendar p'rastar -pras'tuora). o <— prednaglasnega o pod vplivom oblik z naglasenim luoi - jo'ka:, zjo'ka: '(z-)jokala', ox!cujeje (sed. 3. mn.) prednaglasnega a pod vplivom naglasenih oblik - sto'zie (im. mn.), moâkait (~'mockat), moâka.ia (maâka.ia L, S - na tem podrocju oblike z a prevladujejo, drugace tudi zmoâkam, ~ zmaâkain C), bob'lait 'bebljati' •<— prednaglasnega u pod vplivom oblik z naglasenim loi (< m v zadnjem zlogu in umicno naglasenega u, î) - kop'cije 'kupcija', ~ co'yami prednaglasnega / pod vplivom naglasenih oblik - bo'xie 'bolhe' iz naglasenega [o;] v skupini [o:u] (razlicnega izvora), analogicno vneseni iz naglasenega v nenaglaseni polozaj - todkaila 'tolkalo', dodya: 'dolga' (rod. ed., ddya: L), dodyi, bodni (im. mn.), wodniene, coup9r'nije,fi)dsije nenaglasenega o v primerih novejse izposoje - ko'ruznu kdruznu), 'kamjon 'kamion', kamjoricin, pomi'do.r 'paradiznik', kilo'metre (toz. mn.), mdbilje 'pohistvo', 'silos, kontro'liera, telefo'niera itd. a -(—nenaglasenega a - ddru (rod. ed.), naldzit 'naloziti', bdxœma (sed. 1. mn.), s'wilka 'valjar', kla:sa, s'tala (rod. ed.), 'caipax (mest. mn.), p'raisaj 'vprasaj', 'diüajta (vel. 2. dv.), 'di:lau, 'pisau, 'paslau, s'cisau 'skisal' (torej bi veljalo popraviti Ramovsevo trditev (1924: 14), da taka oblika razen v knjiznem jeziku obstaja le se v Reziji, o -au v juznonotranjskih govorih gl. Rigler 1963a: 123, vzahodnihprleskihpaUnuk 1995: 124) ■<—nenaglasenega o (razen izglasnega v koncnici srednjega spola prid. besed in del. -/ ter koncaju prislova) - kas'tenc 'vrsta oreha', wdmlacen 'omlacen', dab'rwta, ddtoknt àoXdkniiï',padwarau 'podoral', 'nœkawa (z.) 'nakovalo', kdliina 'koleno', 'cela 'celo' (im. ed.), -y klœdwam (or. ed.), kamp'lit 'koncati', s'kurma (sed. 1. mn.), pasxfmaiu nenaglasenega q - yldbaka, sdseijsna {sdsiisna L), kdsila 'kosilo', z rdka:m, mdzœk, b'raina, s'kuta (toz. ed.) •<— prednaglasnega u - xddu: (~ 'xudu), xddabnu, xddaba, xaddbax, xaddbair, xaddurgk {xuddurgk L), ydbœnca 'pecivo iz zvitega testa', kap'cowau, sdrawa 'surova' prednaglasnega e - kaldrœba, bdraxe Z (: be'rœce C, toz. mn.), brdxœt 'brehati', mdluon 'buca' <— e v nikalnici ne - ta nddoiuzn, nafwuolç {naje'wuoln L), ndma.rç, ndruodp, ndwa.rn, ndun: (~ ndunç) 'neumen', nas're:Jce, ndxail 'nehali', tudi ndwiista (~ ne'wi:sta), ter stevniku enajst - dnaijst (~ ad'na:jst Z, S) ■«—prednaglasnega i - sdrwta (prek o, (s'rwta L), cdyaijnsku (pod vplivom oblike, naglasene na prvem zlogu) •<— drugotnega s - kddu: (~ ^du:), kddaij (~ ^da:j), kdtier (~ 'hier, ~ x!tier, ktier L); sazïdad, sdzul, sdzuwat, saïyad, sdziyaje, sar/nije, sayreije, sdmiisn Z 'zmesen', ~ wdnaijne Z 'vnanje' (toda tudi ^siikan, sm'liit, seyri: Z (del. -/, z. ed.) in celo ss/siikal G) 5 •<— nenaglasenega (drugotnega) 5 pred r - 'duobsr (v gradivu ni bilo potrditve za to, da bi tudi v tem primeru nastopal polglasnik o-jevske barve, kakrsnega ima v ponazarjalnem gradivu Rigler (1981: 70)), ^tobar, 'wi:t9r nenaglasenega f skupaj z r (p + r) (o vzglasnem nenaglasenem /-gl. se 2.1.3.1. in spodaj) -^s/c/e, 'kuiksrsna, bsr'liuka, marfwaisk iz r (> 9 + r), ce se je ob njem reduciral samoglasnik in ne stoji poleg drugega samoglasnika: < Kri{K) - 'faibarka, ksr'wica, 'dabdr, 'iddrsk (prid. im. mn.), 'wapar 'odpri', pdr'bu.isk; < Kru(K) - dar'zica, dsr'zina, dafyax, star'piene; < Kre(K) (< Krë, Kre, Kre) - dar'wiesa, 'makarya, 'nar^xitsrs, ksrs'nica L (: kre^nica C),pat9r'bil 'potrebili', sr'sil 'resili', m9r'ja:sc, ka/dit krédit) 'ugled', ysr'bien Z (: yre'bien CXpdr'diwa Z (: pre'diwa C); < Kra (< Kro, Krq, Kra) - barddwita 'Vibumum Lantana', port 'proti', dsr'yowi 'drogovi', kafjoiu Z 'krajev' (rod. mn.), ~ par'sice Z (rod. ed.), == 'cimarxa (cimraxa), 'taksrt Z, S 'takrat', bsrddwica (braddwica L); < KurK -far'laijnska 'fm\2iYvskai\f9t^la:jgka L 'sekira'; < KorK - blaysr'wain, fsr'tuna 'neurje'; < KarK - ks/bidauka (ksr'bitai^a L), kar'bot 'karkoli' 3.1.3 Zlogotvorni zvocniki [/] vzglasnega /- - fdeijca, ßiena vzglasnega r, ce se je ob njem reduciral samoglasnik - < ruK - pne'nœk; < arK - fcfnije; < raK-f'sula 'razsula'; (< roK) -fbidajca [J] <^9+1 - 'cuci, 'ka:sl, kraincl, 'nœyjne (toz. mn.), 'ka:pl (rod. mn.) / in /, ce se je ob njiju reduciral samoglasnik in ni ob njem se drugega ali ob redukciji obeh samoglasnikov (/): (K)li(K) - 'badl, 'moiuzl, pap'rœjl 'popravili', 'ra:xj (prid. m. im. mn.), 'cisjca 'kislica', Ija:k, fsica; (< (K)lëiK}) - 'cislya, bßa:t, wasfptt, wakjs'til, fmca, fpu:, Isa: (rod. ed.); < i,K)[î{K) - yra.-bße, frieblca; < {K)ili{K) - 'bentj, •luozl, 'silj (del. -/, m. mn.); < (K)lu(K) - Ipina, Js'kina; {K)îu(K) -wakfwaile, ïdie; < (K)ol{K) - tßu:j 'toliko, tolikanj' [ip] ^9 +m- 'jairtn, •piisrn m, ce se je ob njem reduciral samoglasnik: < {K)mi - 'parstip, 'ustiji (or. mn.); < (K)imi - bdlvzntp, 'œnip (or. mn.); < {K)im - 'bi.iip (sed. 1. ed.), 'tesktp (prid. m. or. ed.), (< {K)ëm) - par 'dabrip, pa 'susip, 'teijgkip, wa 'sutip 'svetem', ( 9 +r) 'piistsrna (Ramovs 1924: 83) z pred z - oblika fdr'zuila (proti im. ed. 'fozau) je bila zabelezena pri enem samem govorcu (Ramovs 1924: 83) / / pred V m. j - 'kwlca, 'lœkata, 'bi:la, 'kislu, 'kupla, 'da:l (del. -/); yal'juot 'vprezni vozicek na dveh kolesih', vendar 'kaiuje 'kalje'; v posameznih primerih imamo dvojnice (//u) za l pred soglasnikom zaradi analogicnih posplositev ali kadar / pride v tak polozaj zaradi redukcije samoglasnika -ple'wielnu ple'wieunu), ki so lahko tudi diatopne -telck C : 'teiuck L 'telicek' (v cmovrskem narecju prav tako 'teiuck, Tominec 1964: 218) / - Kluc, 'budle, 'dile, 'puile, ynflarwa, ce'sulat 'klestiti', lïkoplenu Z 'kupljeno', 'bel 'bolj'; za e-jevskim samoglasnikom (v gradivu je ena sama oblika, pri kateri po analogiji j + l stoji tudi za nenaglasenim samoglasnikom - strej'lœl {strefleil Z, L), drugace pa 'dietele, (par-, ras-, s-)pe'îa:l, prim. opombo pri Riglerju (1981: 71)) skupaj z Ijl (/ + /)- 'ze:jle, s'meijle 'zmelje', 'peijle, s preskokom palatalne prvine - 'peijtler 'berac' (prim. Striedter-Temps 1963: 193); analogicna oblika 'mau 'molj' se pojavlja tudi v drugih slovenskih narecjih (Ramovs 1924: 51; Rigler 1986: 354), prim. se 'zebu, 'zeble ('zebi L, 'zebjel) •«— prvotne skupine tl, dl - 'yorla, 'sila, 'zela, Krila, wdmela - razen v del. -/ (z analogicnim dl za tl) - p'iedla, {wa-)'medla, 'cuodla, (pa-, u-)kra:dla, (da-, pa-)kla:dla, (wa-, s-, u-)p'ledla, (na-, wa-, s-, u-, za-)priedla (~p'redla), 'siedla, (na-, pre-, za-, z-)'badla, s'ntdla, (na-, wat-, pa-, pre-, za-, zapa-)'pa:dla, (wab-, wad-, pa-)'i:dla 7 V besedi pajek (Ramovs 1924: 169): 'pœlk, 'pailkau, 'pa.icejna po asimilaciji iz vzglasnega drugotnega dl- v besedi 'li:twa 'dleto' <—yl\ besedi 'uorle (~ nov. 'uoryle, Baudouin de Courtenay (1885: 459): wôrle, wûôrlœ), V medmetu 'le:j(té) w •<— /, ce ni stal pred V ali j - 'wau, 'zieuyk, cïsaiu (z.), 'maiwca, s 'pa:ucam (or. ed.), 'cixau 'kihal', 'ri:zau, ddleiu 'dolil' kot proteza pred o- (> a-) - 'wace, 'wayn, wdwailk 'razvaljano testo' (pdwadklu), 'wasa, wdbiila 'zabela', wdbist, 'wakna, 'wajusajne 'jelsevje', wdmaijt 'olupiti', waynit 'postati nekoliko gnil', zawdniiyat 'zaonegati', padwarje (sed. 3. ed.), (suince) wadyre 'zaide', 'waklau, wdseijneu 'izdal', wabeâwa.i 'obljubljali', 'wasma 'osma', wayiaiu 'gologlav', wapriisn, wastraisen, wddort 'odrt', wdpoiuzu 'spolzek', wdsosen, 'wandruj 'oni', wdben 'noben', wdkud, nawakruox, tudi pri novejsih besedah - wamUete V nekaterih primerih kot proteza pred a— wdbent 'advent' (-dbent), 'wa.rzet, wapdtv.ka (~ apdtiikd), wape'tit (~ ape'tit), wap'nienca L (: ap'nienca C) kot proteza pri izposojenkah 'werp, 'wierbat, 'wierpsna, 'wierbgya L 'dediscina' (< erbe, gl. Striedter-Temps 1963: 112; o vprasanjih etimologije besede 'wierbas 'jerbas' prim. n. d.: 140 in ustrezno geslo pri Bezlaju (1977)) /; in naglasenega / skupaj z [p;] (p; + u) - primere gl. v ustreznem odstavku pri [p;] p pred Isl, Ici, Ixl v besedah ùsen C {üsena L, s.) 'sen', ùsenc 'babje pseno'; kloiuck 'klobcek'; ùxœt 'phati' <—bzsLCV besedah âwiela 'cebela', âwieugk 'cebelnjak' è V hitrem govoru pri oblikah glagola biti v pomozniski rabi - 'na:us 'ne bos', 'na:u, 'nœuma (^nœma L), 'naïuste ('na.ste L), 'nœuje, 'na:uwa, 'nœusta; sma jJli-, pa us 'wideu m <—n pred p, b, (f) - am'pa.r 'nekaj', Spœmpet (Striedter-Temps 1963: 222), 'bimpst L (~ 'bimst : 'binst C 'binkosti'), kanjfin L : kan'fin C (~ kon'fin) '(drzavna) meja, mejnik' -mn- - 'kaimck 'kamencek', wab'rœmce 'naramnice' n 'niwa, 'ci:sne, 'kasne, s'iœune zast. 'god', 'sukne (im. ed.), waynila 'ognjilo', 'tarne, sar'nœk, 'nexn 'njihov'; kadar stoji za V (razen za i -yaspddine, kline, 'pine 'pinja', s'wine, skrine (im. ed.), (pa-, wa-)Yrinat, spréminat) skupaj z Ijl (j + n) - 'kajnc 'konjic', 'cu:jne, fyœjne, kdreijne, zvtleijne 'zivljenje', sefnie safnie) 'sanje', fyaijne, zwd/yœjne 'klepetanje', lefnœt 'opletati', ndpe:jnet, i^yœjnet, 'me:jn 'manj'; s preskokom palatalne prvine - zajJseijdne (wab'lvka) <—ipn- (> nn) - sednœjst {sed^nœjst Z), wa^nœjst C {was^nœjst Z) -(— -dn- - wdbedn : wdbe^a - wdbenœ, poleg dnœjst se v Zakojci in Sebreljah pojavlja se oblika adnaijsV, pri stev. eden pa oblike z d razen v m. im. ed. nastopajo se v m. im. mn. (a:dp) in z. mest. ed. (^adn) kot podaljsanje osnove samostalnikov moskega spola (Ramovs 1924: 110-113), ki se V imenovalniku koncujejo na -/ (pri nekaterih samostalnikih imamo ze v imenovalniku -n, vecinoma kot mozno dvojnico k obliki na -/ -be'cikîn, 'yepj Çyepln S), kraincl krœncln), 'loclp G 'locen', 'naiyln (~nayl-na L), 'pœrklç L 'hudic', 'rucl (~'ruclç), 'sœrklç, skar'nicl sksr'nicln), frœklp, u'citl i/citln), 'zieslp (ziesj-na L 'stol z naslonjalom') - b'riencj-na, dra:ksl-na, 'fa:ncl-na, 'yiempj-na, 'ka:mpj-na, kli:kl-na, kniedl-na, 'kuokj-na, kriyj-na, 'muontj-na, penzj-na, 'puorkjni C 'naoknice', 're:jk^-na L 'kol, ki ga pri voznji sena das med verige', 'n:mj-na, 'rigyl-na, smarkl-na, s'tœmpj-na L 'silce', si^kj-na 'skodla', ^triyj-na, star'pamkl-na 'podveza', 'tœfjni 'vrsta jabolk', 'ta:jsJ-na 'furmanski voz'. 'zaiübl-na, fwe:jgkl-na 'bet pri zvonu', poleg 'ci:u} -{T)e,fruodl -{1)6, 'ka:sj -(l)ê, kriempî -il)a,°kdrxl -(J)e, 'parkl -(I)e, 'punkj -(1)6, strukli, 'zaïkl -(l)e j ^ pred prednjim samoglasnikom (razen pred naglasenim i - wdyibama 'ogibamo', (pa-, z-yyine, 'yipcç, pd/yise; prim. cmovrsko pçrîsq, Tominec 1964: 183)) - 'duoje 'doge' {-'duoje C, 'duo^e L), na 'naj 'nogi', na 'za:j 'zagi', u fruij frux C) 'trugi', ndie 'noge' (im. mn.) ndyie), rdie 'roge' (toz. mn.), druj drtvc C) 'drug(i)', 'pomdruj, 'bu:j 'ubog', 'doiuje Z 'dolge' (z. im. mn., 'do:uye C); vsi pojavi, ki so povezani z drugotno palatalizacijo, so na celotnem raziskovanem podrocju razlicno obravnavani - V Lazcu in sploh na obmocju nekdanje pluzenjske rihtarije (Lazec, Pluznje, Otalez, Jazne - Kavcic 1974: 34) so njegovi refleksi skorajda odpravljeni oz. omejeni na nekaj najpogostejsih besed (gl. se Pavsic 1960: 3), pa tudi V samem Cerknem se (ob mocnejsem vplivu knjiznega jezika) oblike z j, c, s pojavljajo redkeje (v mlajsih starostnih skupinah, ki pri raziskavi na tej stopnji niso bile upostevane, pa skorajda ne) in manj dosledno kot v Gorjah in Zakojci ponaglasnega (prednaglasno imamo samo paftica 'po(vi)tica') wi [> wz (z < i, ë) > ji > 7] sprememba je tako rekoc popolnoma ohranjena v skupinah tvorjenk tipa 'jeijdajca 'ajdova slama', 'biekajca 'beka', bsrddwitajca 'dobrovita', b'rinajca 'brinova jagoda', bar'luzyajca 'plundra', 'bukajca 'bukev', fdzwlajca 'fizolova slama/voda', 'ilajca 'ilovica', kram'pierjejca {krem'pîirjejca L) 'krompirjeva cima', kruopajca 'v krop zzvrkljano jajce', 'kukajca, 'kurjejca 'vrsta plevela', 'lœstajca, mdlinajca 'malina', me'luonajca L 'buca', wac'wierkajca 'vrsta potice', 'pierjejca 'pimica', patkeijca 'podkev', ar'bidajca L 'robida', s'tiernajca 'voda iz vodnjaka', ur'bainckajca 'vrsta hruske', 'urxajca 'neka zaba', 'waimpajca 'vrsta hruske'; 'barajna 'borovina', 'bukajna, 'cœjxajna 'cajg', fdzuilajna 'prazni fizolovi stroki', yiœzejna 'steklo, crepinje', odruskajna, 'juyajna 'odjuga', 'kacajna 'blago za odeje', 'liiskajna, 'pa:lcejna 'pajcevina', 'sierkajna 'koruznica' (prehod w >j V tvorjenkah te vrste je najbrz skupaj s preglasom a > e za j, ki v nekaterih sklonih izenacuje te oblike z glagolniki, omogocil tvorbo samostalnikov srednjega spola iz samostalniske podstave z obrazilom -ajne - 'bierzajne 'ohrovtovo listje', 'bukajne L 'bukovje', 'ciispajne 'cespljevo drevje' L, 'yœbrajne 'gabrov gozd', 'Wskajne 'leskovje', 'lozajne 'srobot', 'uodrajne 'les za zidarski oder(?)', 'juyajne L : 'juyajna C); jeijdajse 'ajdovisce', kram'pierajse {-kram'pierjeuse, krem'pirejse L), 'sierkajse 'sierkause); poleg tega se âla:jk (~ âlœuk), 'da:j 'davi', dre:j 'drevi', padneij 'podnevi', ta p're:j 'prvi', p're:jkat; pogosteje pa imamo dvojnice z analogicno vzpostavljenim w v razlicnih samostalniskih, pridevniskih in glagolskih (zlasti sedanjiskih) oblikah - kra:j 'kravi' (daj. ed., im. dv.), na dreij 'vrvi', yia:j, fra:j (mest. ed.); ta p'raij (~p'ra:u) 'pravi', b'rvzajya, driinajya, x'ra.stajya, je'laijya, je'sienajya, mdlinajya, 'najya (~'na:uya), ne'yçijya, p'raiscejya, ta p'reijya 'prvega', sdrajya sdrauya), srririikajya, 'tsrnajya, zdnecejya 'zanic' (rod. ed.), sdsiidaj, ^ja:j 'rjavi' (im. mn.), kruxajx (~ kruxawix) (rod. mn.); (wat-, pa-, pat-, par-, pre-, u-, za-)s'ta:jt -s'taijm (~ sfta.-um), na-, wa-,pa-,p9r-, s-, za-p'ra:jt (~ parpraïut, ~ sp'ra:ut -p'ra:um poleg -p'ra:jm h za samoglasnikom (razen za /) skupaj z /n/ (j + n) - ponazarjalne zglede gl. V ustreznem odstavku pri n; oblike àigp ('ogenj', Ramovs 1924: 118) v zbranem gradivu ni bilo, je pa tudi manj verjetna od obicajne 'wayp, saj pride do opustitve proteze zaradi tezke izgovorljivosti le v zelo redkih primerih - 'auca, 'aucina (vendar 'wauci, ter (sicer posamezno) ~ 'wa:ucä), 'a:us (« 'wa:m L), 'aiusau (wœusau L), preskok palatalne prvine (Ramovs 1924: 118) pa je prisoten v zajJseiJdn 'ysednjV, jyre:jdç 'prednji', s'reijdp -/zae-jevskim samoglasnikom skupaj zl(j + l), gl. se ustrezni odstavekpri / - vcasih kot proteza pred i, (e) - je/lica, 'jeyrat, jefraxa (i/rare L), 'Jemt, 'jeskatj'ex'tint "Minitr/jejj^kat Z, S "enkiafj'e'lextrika L.,je'lektrika S - n pred k, g skupaj zj (j + n)- 'buijgkar, c'we:jgk {dwegk L), 'yaijgk, frœjnc 'davki', 'pu:jgkl,plaj^ka:c, 'se:jgk 'darilo', 're:jgk, wab'rœslejgk 'brazgotina', wab'ruijgk, cdyœjgka, fur'lœjgka (fdr^laijgka L) 'sekira', jeâmeijgke, marte'lœjgke 'vrsti hrusk', wddeijgke 'vrtne roze', 'ka:jgyla, 'te:jgka, Yreijgka, 'mœjgkalu, majgkwadu, 'eijgkat, 'enega', 'aijnylc Pd (Rigler, 1981: 71, navaja obliko za Cerkno, v dosedaj zbranem gradivu je s te tocke le oblika 'œjneuc) -t' za (sedaj naglasenim) e-jevskim samoglasnikom skupaj s Ici (j + c) -pe.jc, s'weijce, {na)^re:jce, (pâ)iïle:jct (-lilixû L), pastreijct, (na-)'se:jct 'kositi' (sed.: 'si:ce (~'se:jce); v Lazcu samo käsit) (s-, pre-)wab'le:jct {wab'lîxû L), 'negcem 'nocem', 'we:jc 'vecji'; da je v cerkljanskem narecju tak j se iz dobe mehkega in da gre za enak j kot v 'kajn, 'zeijle (kot moznost je to predpostavljal Ramovs (1924: 171)), potrjuje tudi dejstvo, da V Podlaniscah in po posrednih podatkih vsaj se na Cerkljanskem Vrhu tega pojava ne poznajo - s'riece, s'wixe, 'piec, 'nar'wiec itd. - medtem ko je prehodni j na istem podrocju obicajen - wdbeijsu, 'ke:jsç, s^we:jnsk -x in k pred prednjim samoglasnikom, kadar stojita za e-jevskim samoglasnikom skupaj s Isl oz. Ici (j + sic) - na sfreijs 'strehi', wdreijs 'orehi'; 'neijc 'neki' (cl.) -kot prehodni j - 'feijst, 'peijsa, wdbeijst,^ 'weijste G 'veste', (s)pre'ce:jsje Ra, L (: (s)pre'ci:sje C), ~ pdr'neijsu Z, vendar 'uostor, 'puosle 'postelja'; ~pdwe:jzau Z 'povezal'; freijs 'gvs\\p'la:js, 'pœjstwa, sdseijsna, wdbeijsat, treijs 'tresci', 'keijsn 'kaksen', vendar wdsien 'voscen' ipd.; 'kwjnstç, 'zeijnska, 'lœjnsku, s'we:jnsk, strdsaijnsku, fpœjnska, 'be:js 'hezi\ pdbu:jscau 'pobozal', 'nœjsc, vendar kdrœza-, 'ku.jnstp, s're.jt Z (: s'rvt C), ~ p'reijdn S 'preden'; 'reijtœ, prehodni 7 je na posameznih raziskovalnih tockah razlicno razsirjen, nekoliko pogosteje se pojavlja sevemo od Cerknega, nenavadne pa so V Zakojci dvojnicne oblike kot ~ kleijklel, m'ieijka, ^ne:jx -pristop deikticnega j v cerkljanskem narecju ni dosleden in ga (ob primerjavi z Baudouin de Courtenayjevimi (1885: 441, 457, 461) zapisi -ncûôj, nbcûôj (ncuô), wad zûna in wad znûôtra JS., zjûtre) lahko imamo za posledico (naj)novejsega razvoja - wadzuna {-wadzunaj, wdzunaj), 'zuna (^zunaj L - j ima redno cmovrsko narecje, prim. ustrezna gesla v Tomincevem slovarju), z'jutre {~z!jutrej Z), ùciera {dcieraj L), z!yu:da, nausezfyuida, 'patle (~'patj, 'pal, 'pa, 'pakle S), 'koda (~'kodaJ, 'kodi S), 'mœle'koda 'mœle'kodaj), mars'koda^ mar^kodaj), 'riMkoda 'riitkiikodaj), wadzfyara, ïyara, p'rece S : precej C, L, p'reci Pc, wadzœdi, 'zaïdi, z 'ma:na, 'ta:ba, 'sœba; v gradivu samo se dcuoj (gl. se Pavsic 1960: 47, Bric-Makuc: 21) in ne nc-ç (Ramovs 1924: 170) 3.2.2 Nezvocniki Nastali so iz enakih glasov kot v izhodiscnem sistemu, poleg tega pa: p •<— è V izposojenkah (v glavnem iz nemscine) - 'puormdsina, pe'tuon (< beton), spe'titnierat, 'puoxant 'barhant', fliemparxa (< slegebriicke, slagebriicke, Striedter-Temps 1963: 253),'liempa b V vzglasju V nekaterih primerih sposojenk iz nemscine, za katere je v slovenscini obicajnejsi prevzem z mlajsim f (Striedter-Temps 1963: 32-35) - 'biertax (bi.rtax L), 'ba.rt, 'bœuda, bar'dierbat, {wa-)b9rfma:yat - ali z v (< w, Striedter-Temps: 72, 244) - 'ba:ta, 'biestsrx L, Pd 'mizarska skobeljna miza' (< Werkstatt) : 'westarx Z, 'wiestsrx G, 'wiestraïugk C, Ra, 'cuksr'berk L 'bonbon' (< Zuckerwerk), fbarc {fwarc L) 'prva za lubjem odrezana deska', 'idibaijs L (: 'edfwaijs C) 'planika'; za 'budle 'kruh ali potica iz dveh plasti testa razlicne barve' (z.) prim. geslo budla v Bezlajevem (1977) slovarju / -f—h-lQ frëmuonike Z 'harmonika', 'leftrika 'elektrika' (prek kt > xt?) c <—szany besedi 'danc 'danes' st (dvojnicno) - de'wiectu ■<— ostanki IL pslov. palatalizacije - wafrac, mest. ed. u rac, im. ed. m. 'tax (~ 'ta:c, 'taxi), medtem ko je pri vel. glagolov I 4 le 'rec, 'pec, 'wors Z <—c kot posamezni primeri omahovanj zaradi sosescine baskega govora -~ ämuce 'vrsta sani?' s *—ss, zs - 'jesp 'jaz sem',~ 'sa:ba 's sabo', rase'kowat 'razsekovati', ^sut 'razsuti' z ostanki II. pslov. palatalizacije - druzya drujya, Z dru^a) Z z kot posamezni primeri omahovanj zaradi sosescine baskega govora - ~ ze'liizjQ, flica c c <—t pred n, l - 'ci:kne Z, L {~'ki:tne, 'ci:tne C), 'celkna 'sotorsko platno'; pdreijklet (Striedter-Temps 1963: 198), 'ci:kle, fierkjc 'cetrt', 'pakle S 'potlej',/»7a;^/c Pd 'list papirja' <— posamezno iz -x v izposojenkah - ~ 'œjnfak X •<— izglasnega g Ä: pred t, p, m - x'tier L, G {kdtier, 'kier C), nexftier, 'loxt 'laket', 'duDctar, de'rext Z 'direkt', jélextrika L 'elektrika'; {da-, u-)xfpit L (drugod kitpit itd.); x'ma.iu (~ x'maiT), xfmietausk Pd ■<— t pred k - x'kat, xfka:uc Z, L (v Cerknem te oblike ni zaslediti) Y ^g d pred n - samo v Zakojci kot dvojnica - ~ yna.ra 'denarja' (rod. ed.) •<—iz X- V izposojenkah - 'yolcar (L 'yuolcar) 'drvar', 'yolcat, 'yerc 'srce -igralna karta' Zveneci nezvocniki so nastali tudi iz nezvenecih po asimilaciji na sledece zvenece nezvocnike, nezveneci pa z asimilacijo zvenecih na sledece nezvenece nezvocnike in V izglasju; pri tem y (< g) altemira s /x/. 3.3 Prozodija 3.3.1 Naglasno mesto je kot v izhodiscnem sistemu, le da so naglaseni zlogi, ki so bili pred naglasenimi kratkimi zadnjimi zlogi. Naglasni umik s cirkumflektirane zadnje dolzine ni izvrsen. Oblike z umaknjenim naglasom so bodisi analogicnega izvora ali pa posledica sosedstva s poljanskim in cmovrskim narecjem, v katerih je umik izveden (Ramovs 1936: 240; Logar 1993: 116, 118), kajti tudi tu lahko opazimo stopnjevanje pogostosti pojavljanja v smeri proti jugu: bldyu:, zldtu:, ne'bu:, s'nu:, prdsu: (~ pre'su:), dre'wu:, me'su:, te'lu:, kdlu:, sa/cie (~ 'sdrce L), mldtic, vendar driiu (m.) 'uxa, 'cirwa, (da gre pri slednjih za posplosevanje mnozinske naglasne oblike, kot je predvideval Rigler za juznonotranjske govore (1963a: 26), bi potrjevalo tudi cerkljansko wdci (im. ed.)), 'pere -per'ieta (pe'riesa L), rod. ed. m. kldsu, urdtu, zïdw, zdba: 'zoba', ma^ta: 'mostu', s^ya:, Isa: le'su, le'sa:), rod. ed. z. (II. skianjatev): ksfwi, ndci, wdsi, i/si, kas'ti, mdci, pe'ci, kldpi, toz. mn. z. (I. sklanjatev) kdzie (kaze Ra), wdsie, yldwie {-yiarwe), kdsie, im. mn. m. ^die, zdbie, mdzie. Pri pridevnikih gre najbrz za menjavanje dvojnih naglasnih oblik, kot je Ramovs ugotavljal za poljansko narecje (1935: 95) - bdlœn, dt^zain, ydrœk, mdcœn : bsr'dœk (bartk L), drdbain {drabç L), yrdzain Pd (Yrazç C), yre'nœk {Yregk L), Idxœn (~ 'laxç L), me'xœk (~ 'mexk L), ple'wœk (p'ieiuk L), slddœk (sflatk L), te'nœk i^teijijk L), tdzaik {-'tesk L), vendar le 'kosç po umiku na polglasnik. Prislovi: Ipu:, s'xu: (~ si/xu:), xddu: (~ 'xudu), drdyu: (drayu L), ysr'du: l-'ysrdu), ya/kw. Posebnost so posamezni ostanki koncniskega naglasevanja pri del. -/ glagolov -stati in -spati - mn. m. (wa-)stdli (spdli), dv. stdla:, s. ed. stdîu: -sma y a na p'iaicu stdli ip pa pasli(sa:l m pa cddil se. 3.3.2 Kolikost je kot v izhodiscnem sistemu, le da sta i: in u: skrajsana. 3.3.3 Ramovs (1935: 88) omenja, da za cerkljanscino ne velja tolminsko (1935: 84) medsebojno vplivanje prostih in zlozenih glagolov v m. ed. del. -l, vendar v besedilih nastopajo predvsem oblike kot pre'siu, pasi^siu, sxlddiu (: prex!la:du), paydsiu itd. Ravno tako velja tako za cerkljanscino kot za tolminscino (1935: 84) posplositev naglasa iz m. ed. za del. -n\ zayraijen -a -u,pre'nesen -a -u, pa/naijen -a -u. 4 izguba glasov 4.1 Samoglasniki / - V koncnicah daj., mest. ed. samostalnikov in pridevnikov zenskega spola ter os. zaim. za 1. in 2. os in povratnoosebnega zaimka - x!cier, kra:j 'kravi', 'lukn, 'mis, 'sestar; ap'nien, 'yal 'goli', 'nexç 'njihovi', wélic Z 'veliki'; 'men {mi, me, m), 'tep {te, t), 'sep (ä) - V koncnicah rod., daj., mest. ed. in im., rod., toz. mn. in dv. samostalnikov 2. zenske sklanjatve z naglasom na osnovi - ce'lust, kdku:s, 'nit (im. ed. 'net), 'do:ur (~ ddri) 'vrata' - V koncnicah or. mn. samostalniskih besed - z{s) be'si:dam, 'burklem, 'cecam, yldwaim, 'ciitnam, mdticcam, sdwa:m 'sovami', war^cœm 'vrvicami'; z{s) b'raitam, 'ci:ulem, kromplem 'kremplji', 'kasam 'kosi', wadwierkam, wdriixam, 'zeblem; kdliesam, te'lietam, 'laam; s ce'lustip, kdkuisip; z'nem 'njimi', 'wam, koncnica -i v or. mn. m., s. sp., ki se pojavlja pri govorcih iz Cerknega - z{s) 'boki 'biki', b'rusi, 'junci, 'kasci, wadwierki, 'painti, s'tobri 'stebri', 'li:ti (sklonska oblika je ena izmed tistih z nizko pogostnostjo nastopanja v besedilih, ne najdemo je niti v Baudouin de Courtenayjevih narecnih besedilih niti v njegovem slovarju, zato tu nimamo podatkov z diahrone osi), je najbrz posledica vpliva knjiznega jezika, ki se je uspesno uveljavil zaradi narecne izenacitve med orodnikom ednine in mnozine - V koncnicah or. ed. m. in s. sp. ter or. mn. in dv. pridevniskih besed -b'riizajip, de'belm, 'yuostm, 'laxnm, s'iœbip, iïlikip (we'îicip Z) 'velik', druym, 'kesnin, 'kiertp, 'majip, 'tœcip {~'ta:kip), 'telip 'ternie', 'tistip; primeri kot z n'nœjnim ali z:e'li:znmi so izjemni - -i v dolocni obliki prid. m. sp. - ta 'di:sn, ta 'damac - o koncnicah rod., mest. mn./dv. pridevnikov in im. mn. 1. sklanjatve samostalnikov moskega spola ter podrobnejsa pojasnila o pojavljanju glasovnih koncnic v im. ed. m. prid. na -ski, -ski oz. im. mn. m. in mest. ed. prid. z. sp. gl. ustrezne odstavke pri nenaglasenem i-ju - V nedolocniskem obrazilu glagola - be'zait, wacédit 'odcediti', steywa.'t 'stegovati' - kot nedolocniska pripona - v narecju je pogosto omahovanje med oblikami dolgega in kratkega nedolocnika (Ramovs (1935: 88) kot znacilnost cerkljanskega narecja omenja dolgi nedolocnik), pri cemer je raba kratkega ned. juzno od Cerknega pogostejsa - -b'lit -biilt) '-belitf, bri^sit (b'rust L), blddit (b'iuott L), difsit (dust L), fnit (yaint L) 'ganiti', ydnit (yant L) 'goniti', xddit (xast L, 'xatt Pd), xwdlit {xfwadt L), kctsit 'kast), kldtit (kla:tt L), ki/pit (kupt Z), kitrit (kurt L), mdcit (mact Z), mdlit (malt Pd), ndsit 'nast), waze'nit (wdzent L, S), paldzit pdlast L), prdsit ip'rast Z), sliizit (s'iust, ~ s'iust Z, S), zme'nit zfmi:nt); stefnit s'tieypt L), (da-, u-)tknit (ddtokpt L) 'dotakniti'; del. -/: 'yaizla, 'mierla, ndwaidla; zfyinîa - kot sedanjiska pripona - 'xuodm {-ç Z, L) (^xuots, 'xuot, 'xuodma, 'xuotte, 'xuodje, 'xuodwa, 'xuotta), 'cutip, 'yuonm, 'kupin, 'luotrp, 'mislip, wdzienip, 'pa.zip - kot velelniska pripona - 'pust{-ma, -te, -ta), 'den, 'cikp 'kani', 'lies, 'nés, 'nas 'nosi', ndret, wdbe:js,prim, 'siet - V koncnici 3. mn. m. del. -/ - bdli.i, b'rîsal, ce'dil, 'cistj, djail, zbërail 'izbirali', Uziylç ifziyD 'vzdignili' - pri pomozniku - 'tut ce p bi, be 'bi') 'ti: 'hotela', pa z si) z!le:u 'zlil' dse dkop, 'ka:m s me 'bipa 'ti pab'risau?, a 'nis 'moyu druijya ddbit? - V priponah -ica, -in, -{ovlev-)ina, -scina, -inja, -isce, -nik, -ic - ap'nienca, 'baipca, c'piunca 'sekira', ce'bulce 'vrsta hrusk', 'cecca 'deklica', 'diisca 'dezica', fraisca 'plevel', kram'pierjejca, 'kuserca, 'lukpca, m'rçiuca 'mrvica', 'pa.ica, p'Wunca, pdsukanca S 'svaljki iz moke - jusna zakuha', 'ri:zanca, s'cierca 'sekirica', frusca 'truzica, ribezen za repo', v!sa:xlca 'smreka, ki raste pod drugimi'; 'pelç, 'ma:ln, pe'telç; 'baibna 'babina', 'barajna 'borovina', csrwdiidna, 'juzna, klap'cina 'klobucevina', 'li:tna. wakrœjna 'mesni obrezki', 'za:klejna\ 'fœntausna (J'œntajsna L), 'rvusna, wâjœsna; 'kuxne, 'piiukne 'pevka', yrab'liucne 'grabljica', nakdpœucne 'kopacica', Stapne 'stopinja'; 'dietelse, yrœbjse, 'sierkajse i^'sierkause) 'koruzisce', us'rœjnse 'umazane plenice'; cédiugk, âwieugk 'cebelnjak', kdliedgk, 'lœtgk, 'listyk {-'îisgk), 'miergk, wdtiepgk 'omlacen snop', pdzieugk 'hlebec, ki so ga dninarice dobile ob zetvi', predjuzgk skli:dgk, 'wiidaugk 'vedomec', flicgk 'obesalo za zlice' (vendar na novo prevzeto -yrœnik, 'xodnik); 'kajnc 'konjic', 'pale 'prostominska mera za zito', s^napc 'snopic', sdkalc 'sokol' - V predponah pri-, ni-, -iz - par'biwat 'pribijati', psrde'lowat, p9r/n:bat, par'pelet, parp'ramn, psr'sut (ned.), partis'kajuke iate pri slamnati strehi'; ^ka:r, ^ka:m9r, ^ku:l; zfbiercn, z!da:t 'izdati', zdi/bit 'izdolbsti', ïmœust 'izmolsti' - pri nepregibnih besedah in v korenih/podstavah pregibnih besed pride do redukcije, ce to le dopuscajo nastali soglasniski sklop in paradigmaticna razmerja, v katera vstopa beseda - 'dal 'doli', 'nuotar, pdkanc 'pokonci', 'ku:lku 'ku.ik), u'ca:s, 'jutar L (Jutre C), pdliit, pdzim, dsaku we'saku); al; part ('proti'); 'tut 'tudi', 'dast 'dosti', 'kuilcki 'kolickaj'; Idjain {çdja:n L) 'encijan', kar'wax 'krivac', kar'wica, ksr'wina, kar^wit 'kriviti', fja:k 'lijak', p'jaxa, p'jain (pejen Ra) 'pijan', p'jamc, 'fa:bsrka, fsica 'lisica', fwa:u 'zival', fwina, 'zuot 'zivot', u ^biel 'zibeli', âpi:t 'kipeti', {da-, wa-, pre-)fwi:t, (da-,pa-,pre-, u-)xfti:t 'hiteti', zfja:t 'ziiatV, pas'jadu 'posijalo' u - o redukciji koncniskega u pri sam. m. in s. sp. gl. v ustreznem odstavku pri nenaglasenem w-ju - -M V rod., toz. dv. os. zaim. za 1. in 2. os. - 'na:j, 'wa:j - prednaglasno: Idie, da/zica, dar'zina, far'laijrjka L, kap'cinar 'menih', tbiezn, /die 'Ijudje', tpina, l;^kina, s'xu: siixu:), stsfpienu 'strupeno', dar^yaic, dsr'yaicni, 'daryam 'drugam', ddr'yuot, yal'fa:t, wak/waile (z. mn.), wadjsil, p^til ^til, pus'til), {na-, wa-, pa-, pre-, u-)'sil (poleg restavriranih oblik s su--.pdsile inpasUMle ipd.), zam'dil 'zamudili', wdpïl L 'kupili' - ponaglasno: 'yalf, 'ka:ps, kabzfnik, tri:px 'trebuh', 'wa:rx 'varuh', 'paisxa 'pazduha' ► Ö - V pridevniskih koncnicah - 'bi.iya (daj. 'biilmu, mest. 'biilmu (bi:lm), or. 'bi.iip), 'ciilya, 'cudgya,jëla:jya 'jelovega', tap'ra:jya 'pravega' - kot glagolska pripona v del. -/ (razen m. ed.) glagolov videti in vedeti -'widl, 'wi:dl, 'widl -a -e, 'wiidl -a -e - prednaglasno: b'la:k 'beljak', b'iar^va (b'ie.-wa L) 'beljava', cfpic 'cepic', dpiunca 'sekira', ksnfnica L (: kres'nica C), fwica, p}wica, parfyœjgka, s'nu: se'nuî), s'nezet, ijixowi S (im. mn.), fsa: le'sœ), s^ya: (rod. ed. m.), ar'ci (rod. ed. z.), stizen, dneijs 'cenejsi', Jsien, Jpu:, gkdku: 'nekako', gkßuij 'nekolikany, pan'kuot 'ponekod', ïla 'zelo, skoraj', b'lit 'beliti', dpit 'cepiti', (da-, wa-, pa-)m'nit 'meniti', zydr'sit L, s'jœt 'sejati', bßait, djœt, fsil, wakl^til (del. -/: m. mn.) - ponaglasno: dru: 'plug', âlaijk (âlœuk), 'warx 'oreh' e - dkin, c'kinauke 'vrsta hrusk', dna.r, dnœrska 'plaça', ysr'bien Z (: yre'bien C), z!na:mne 'znamenje', 'lœsticn 'elasticen', ^cœj't, tima: 'malo', mar'bit 'morebiti' - posamezni primeri (kot dvojnice) ob zvocnikih - zapfsa:t, pg/diwa Z 'predivo' o -»-0 - V nedolocniku in oblikah del. -/ pri glagolih seste vrste, pri cemer je pri tistih s poudarkom na obrazilu v nedolocniku taka oblika navadno dvojnicna in redkejsa - 'piistwat, yasfwœt, kaztiwait (kaz'nowat L), nakap'wœt nakdpowat), payliodwœt, steYwœt, ukrep'wœt, utkwait 'vtikovati'; nastim'wœl (m. mn., z. dv.), nastim'wa: (m. dv., z. ed.), nastim'wœle (z. mn.), wadrajfwad, wayrab'wœl, payledwail, preywœî 'upogibali', psryreb'wail, spasadwœl, uzywœl, zamefwa.i; tvorjenke - wab'riswœuka 'cunja', pawas'wœuc - 'ku:lk (~ 'kudku), 'kudksr, 'ku:lkra:t, 'ku.-ksr (~ 'kor, ksr S), 'ka:msr, 'tu:lk (~ 'tuilku, 'tuilka Z), 'xitar (~ 'xitru, 'xitra, 'xit L), 'sa:m (~ 'saimu, cl.), wakl 'okoli' a - posamezni primeri (kot dvojnice) ob r-ju - bdrddwica, 'cimsrxa i^'cimraxà), kar'bot 'karkoli', 'kddar (~'kor) 'kadar' 'ajgkart Z, L, dwœkart Z, L, ~ 'tak3rt Z (^takat), ~psr'sice Z (prdsice), Z f'su (: ra'su C) 'razsul' - Wmin 'aluminij', lUminast, par tele'ri (mest. ed.) 'artileriji', smdyo.utç, smdyomtnes >0 - V priponah -(l/v)9c, -ak, -m, -alj - 'butjc 'butelj', 'cepc 'del cepca, s katerim se udarja', 'diilauc, drape 'telecje drobovje', ydsilc, x'iœpc, 'jaipkauc, 'junc, 'kasc, 'lipauc 'lipov caj', 'ruojc 'roj', s'iepc; 'bapk 'bobek', yia:sk, x'iLpck 'hlebcek', kanck 'koncek', 'mœck, m'ieck 'regrat' (: 'rieyrat L), wdmaijk, 'puopk, 'repk, zdyulk 'otrdela koza na dlaneh'; b'iiizn 'letnica, napis', 'buibn, ydlaizn, 'ka:zp; 'cucj, drœksl, fruodl 'vejnik', 'ka:sl, 'siml, 'za:kl; yiaitk, kra:tk, 'nisk, 'ri:tk 'redek'; bdzicç, 'fœjxtn, xfladn, krusç, 'mixia, 'ma.utp 'blaten', wap'riisn, pafrvsn, 'suincn - datknit, ijizait 'mizati', {u-)ynit 'geniti' / ^u - 'jœpka (Ja.pku L), 'jaipkauc, p'sie (p'xie L; ~ 'boxe, im. mn.), pxa: 'bolha' (rod. mn.), 'uoyntea {-'uoyunea) 'ogelnica', Tmin, Tminc 4.2 soglasniki 4.2.1 Zvocniki î - V skupini aia, pri z. ed., m. dv. del. -/, za razlago gl. Ramovs (1935: 91)) -po analogicnih posplositvah imamo danes oblike brez / v naslednjih glagolskih vrstah: 1. vrsta: 3. razred: samo p'ii: 'plela' (: 'sapla, frebla) 5. razred: {na-,p9r-, za-)'pie, {na-, wab-, wad-, pa-)'zie, {za-)Klie, p'rie, dzie, we'rie, dnie, die, s'nie 6. razred: c'ri: 'cvrla', m'ii:, kla:, ~ fri: L poleg 'zarla, pddarla, zfdarla, wdparla 'odprla' 7. razred: v tipih z^na:; 'di: (^dida Z, S) 'delà', s'mi:, dri:, 'pi: 'pela', Sti:, yri: III. vrsta: 1. se'di: 'sedela', ydri:, tsr'pi:, bdli:, fwi: 'zivela', 'ti: {x!ti: L, fia Ra) 'hotela', (i)'mi: fmida, 'mi:la S) 2. kle'ca:, le'za:, s'Usa ^lisa, s'Use s'Use) L, Pd, S), dsr'za:, ba:, s'ta:, s'pa: V. vrsta: 1. razred: 'dida, yiieda, radna: 'delala',/j/aca.', misa: (-me'sa:), mej'na: 'menjala', 'riba, dtsrya, di'wa:, si'wa:, pacfwa:, kontrdliera, ste'diera, telefo'niera 2. razred: sdka:, Idya:, me'ta:, klica, 'ri:za 'rezala', 'risa, driima, wdra:, mdza: 3. razred: b'rœ, yna:; fya:, dxa: 'pxala'; ^ja: 'sejala', sme'ja:, ddja: VI. vrsta: 'piistwa, kup'wa:, wadyreb'wa:, patreh'wa:, preywa:, psrpawedwa:, 'wa:rwa, utkwa: 'vtikovala', uzywa: 'vzdigovala' - poleg tega se 'ma:, rfma: 'malo', ni pa primerov za izgubo -tu v ed. s. sp. del. -/, ki jo Ramovs omenja v Dialektih (1935: 91) - 'da 'dal) 'dol, doli' - da u märeijn 'omari', 'pa (pade, 'patj, 'pal) - na 'li:ta sn b'la däma, 'pa sp s'la pa Wias'rttk r - (v skupini cre, zre) - beseda 'ci:da, ki jo v ponazarjalnem gradivu navaja Rigler (1981: 72), v zbranem gradivu ne nastopa, v vseh njenih pomenih jo zastopa beseda trap (i/cai/fwine/watruik, celo 'ka:uk) - V -krat - 'aijgkat, 'ajgkat, eijgkat (^ajgkart Z, L), dwa:kat dwaikrat, dwaiksrt Z), trikat, Stierkat, ta p're:jkat, druyat 'drugikrat', ndeijgkat, 'takat 'takrat, 'takart Z), 'tiskat; do izpada ne pride, ce je -krat naglaseno -daskm:t, kajtkra:t, kulkm:t, neKrait G 'marsikrat', ijipa:rkra:t, 'ku:lkikra:t, 'ma:lekra:t, 'me:jgkra:t, 'narweckrait, 'ni:kikra:t, ^tukrait, tlke:jkra:t Z, weckra:t - wataflaiu, wataflaiuca 'vrtoglav(ica)'; 'ya 'yar) - se 'ya na'jeijda j 'kesn 'moyu 'jet klecet; 'zix 'zixsr) m - sednaijst {sedtinaijst Z), was'na:jst {was^naijst Z) w - wahe'zail 'obvezali' (: wab'wairwajî), padlvka ^poàvlékdL , padlecen-, dri:t 'cvreti'; 'aintrex (< hantwërch, Striedter-Temps 1963: 82); 'buiyat 'ubogati' (u < /); 'bu:x, 'buistwa (u < u) - o izgubi Iwl in Ijl po asimilaciji ob u{f)luo oz. i(J)lie gl. v ustreznih odstavkih pri posameznih samoglasnikih 4.2.2 Nezvocniki p ^0 - 'tec 'ptic', 'tica b -'jaisc 'jazbec', 'fierc 'firbec', 'fiercat, 'suota Z 'sobota' (v hitrem govoru, prim. z!buota L) t {^t,d) ->0 - V skupinah stllstnlstmlstplstklstx - 'puosle 'postelja' pas'te:jle), kas'nica 'kostnica', ~ 'masnu 'mastno', ~ 'zadasnu, bam'baizasnu, ses'naijst, ~ 'yajsn, zyas'nilu 'zgostnilo', 'lisgk {-'listgk), 'tismu 'tistemu', 'ispa, sklienca (z.), sklienc L 'ledena sveca' (gre morda glede na refleks za ë za izposojo tolminskega (Ramovs 1924: 213) sklenca < stbklënica?) : steklienci Pd (im. mn.) 'zled (?)', 'paisxa - v skupinah tpitkiktitc - wdpierat wafpierat), wapriit watpriit), 'ku: 'tako', 'kier {-kdtier, ktier. Mer L), 'di:c, ze'luoc, Ynec 'gnetec' (prim. ustrezno geslo v Pletersnikovem slovarju), Ynecast, ùrœc (rod. mn.) 'vratc', wace'dije, 'pose 'pezdec' : 'yuotc, skliitca, kdritce, 'parte L - {da-, wab-, wad-, pa-, par-, spad-, u-, z-)'ra:se - 'pal 'patle, 'pa) d - v skupinah zd{r)ldz - z!ra:u, z'rarwa; zrdwilç; zrdwilu; ïra:jt zdraijt), z!ra:ju zdraiju - pri glagolu so dvojnice najbolj pogosta), z!ra:uje, pa tudi nov. zravtnik, zraünica, tiziyçt, uzfyowaf, waz!nu:t9r 'odznoter', wdzunaj wadzuna, wadzunaj) -kd- 'ci 'kje', 'ne:jc 'ne:jk) 'nekje', 'cier (^ci:r L) - was'reije 'sredica' - 'pilki (pielki Z) 'podobice', 'pielkar Z k - 'binst Çbimst, 'bimpst L) 'binkosti', 'kesn, ~ 'kisp Z, S, 'keijsp Pd, mdrusle L 'ospice' (: mdruskle C), e'ietrika 'letrika) Z 'elektrika' x - V glag. hoteti -xc- 'cem, xt - fli g ^0 - drue 'drugic'; 'fulaus (< Vogelhaus, gl. Ramovs 1924: 54); 'uorle, 'lix (^yiix), z'iixat {-zyiixat); b'rvse 'bregese', 'bdrles 'ptica/doma izdelana vrtavka' 5 Drugi pojavi 5.1 Diferenciacua mn ml ~ z'na:mle, 'ka:mle L (tako cmovrsko - gl. Tominec 1964: 110, 248) mn —> un s'poiuçt 5.2 II In tl kl dl yl dn yn zv zy Disimilacua r-r l-r r-r n-r r-r r-l r-r H r-r m-r r-r r-% r—r 1-1 l-n l-r /-/ n-n n—n n-n n—n m-m v-v I^P P-P b-b t-t t-t k-k 'mislna 'misla Z, S, L) fierklc, 'sigkl 'skodla', 'cikle (^kikle L, za Pd zabelezeno 'kitle), 'pakle S(?) 'potlej' proti petlœt, 'peijtler, 'patle itd. ■cijlc le enkrat ~ ynœra Z (rod. ed.) z'yu.-n, zyu'nit, zyi/ne:jne, zyitnilcki 'smamice(?)' 'yaijtarce, 'yœjtsrck 'reijta itd.) p'rœpet 'praprot' z e namesto pricakovanega a (za Horjul npr. Ramovs (1924: 80) navaja ohX. prapat), ki ga je mogoce razloziti s preglasom ra > re, prim. cmovrsko p'raipret (Tominec 1964: 177)); spar'yet L, Ra (< Sparherd, ob sper'yert, spor'yert, Spairyert C) 'mœtrat, 'mœtrgk, z!ma:tran, 'buosnar 'rœdlc 3i^za:jne L 'rezanci' (: fzœjne C, Z, Ra le'zœjne) •loiuber 'lovor' (< Lorbeer, Striedter-Temps 1963: 171) Jeb'lœna (Jeb'le:na L) -Pl^juon, Idjœn (pc'jœn L) katrdbant 'kontet 'zadovoljen' ^ r-n bar'buoncki 'bonboncki' b-m brdmuir (b'rœmar L) v-0 'wsrca 'vrvca', war'cice B(?) 'vezalke' kam'parwa 'bapk'L 'cvetni popek' (: 'tuonc C) ~ 'yambas 'bombaz' 'paplat (pap'lœtau, ~ patp'la:tau) cekarfnica 'cetrt memika' 'kesn 'kaksen' 0-r r-l r-n 1-u J-l l-n 0-« n-^ m—n k-p b-p y-b ^-t k-t k-% 5.3 Prekozlozna asimilacija r-l l-r x-s r—r r—r s-s p'rœjerca L 'pravljica' (Ramovs besedo sicer navaja za Cerkno, vendar je tu uporabljana beseda p'rœjca, tudi po oznakah v Baudouin de Courtenayjevem slovarju (1885: 446, prim. se 1884: 388), lahko sklepamo, dajo je poznal le iz otaleskega govora) 'lancer L 'kljukec', lancérica Ra 'krivac?' : 'rancar C, G 'kljukec' (gl. Bezlaj 1982, geslo lança) redko 'sisa Z, 'sise L cs cs 'cisu, 'cisla, 'cisat, 'cisjca, ci'sœu (Ramovs 1935: 85) sslz sslz kot prosta razlicica - Slisat (sfliset L), ^lis ^lis) itd., paSluste pas'luste), pasifsil pastisil) poleg obicajnejsega päsil, s^lust Z {^lust S, sliizit C), gnezet Z {^nezet C) 5.4 Metateza pl —>■ In 'butina, carkjna, 'ddrjina, 'maixlna, pMs^na (z. ed.), zaläputjne (z. mn.), s'tislp, i/ziyln (m. mn.), pdmorzjnu (s. ed.) US —* SU Äi/wica (po asimilaciji/75 > üÄ, Ramovs 1924: 182) ffi-y y-ffi yamdzin n-m m-n '50w/j ('^oyßj L, obliko Ramovs, 1924: 92, navaja za Poljane) k-c c-k predkowat kolnica - kldnica dobrovita - bsrddwita 5.5 SeKUNDARNI glasovi a ^O - pardzuon 'jeca', sardbuota 'srobot' j - o prehodnem7 gl. v ustreznem odstavku pri izvoru j u - navadno v polozaju samoglasnik + min - 'poiumlat, kla:unfa, ydsiupca 'gosenica' (ce ne gre za naslonitev na drug besedotvomi vzorec, gl. Rigler 1963a: 166), wdmaiunca 'omamica', wdwiugk 'ovinek', 'raumar lu,pdriunt L 'poriniti', 'roiumpa PI 'prostor za pepel v kleti' pa tudi 'zoiupdrn, 'coiuprat C,flo:us L 'vrsta sani' (: fluos C) n ^0 -Steijgye 'stopnice', yî^A:« 'zensko spolovilo' m <-0 - fliempsrxa, cem'pin, 'coiumprat, 'commpsrkar, 'cœumpsryk, 'coiumpsrca L (: 'coiuprat C itd.) t -fmaxt 'okus' (< smach, smac, Striedter-Temps 1963: 254) k -'bierkla 'bergla' Y ^0 - proteza pred ulw 'yuzda L, fwamp L, Pd, fwœmpast, -/wœmpes (: 'wamp, 'wœmpast, 'wœmpajca C 'vrsta hruske', prim. se nasprotje 'yuos L : 'uos C 'kaca'), pojav je znan tudi v cmovrskem narecju (Tominec 1964: 228")' s ^0 - s'pœruopk (pdruopk L) 'stor' s ^0 - spréce:jsje 6 Razno 6.1 Zanimivi so se pojavi v besedah kot cerkljansko pctruojla 'prapor' proti tolminskemu karôgla (Ramovs 1924: 154), yam'zun 'golsa' (tako tudi cmovrsko) proti ostalim slovenskim oblikam (prim. ustrezna gesla pri Bezlaju 1977) - golsa, golzûn, grzôn (Rigler, 1963a: 46, op. 1, navaja yrez^, yarzyn), cdfaite L (: cdpœte C < ciabotta, gl. Bezlaj, n. d.) v primerjavi z notranjskim covâte, cavâte, covâti (Rigler 1963a: 99, op. 3), matdfier {matdflir L) 'metulj' (gl. gesli netopîr, letopîr pri Bezlaju, v pomenu 'netopir' ima narecje podticapodmes), dvojnici ipa-)'je:jne m'yeijne 'jenja' (sed. 3. ed). OhXiksL smdlo:uret 'zlatica' (Ramovs 1924: 317 navaja sotnovrat > slanôvraf) je najbrz posledica Ijudske etimologije. Znana je tudi naslonitev na ^miet v besedi sme'tiu C, smefliu S 'snetljiv' {smefliwa sdnica, tako tudi notranjsko, gl. Rigler 1963a: 161). Besede wdbent 'advent', baridibje 'endivija', 'bigkle 'mentrga' bi bile lahko s podrocja prehoda v (pred sprednjimi samoglasniki) v b. 6.2 Predlog iz je okrepljen s prislovom ven tudi na tem podrocju - Ramovs (1935: 54, 68) pojav omenja kot znacilnost terskega in zapadnokraskega narecja, v katerih pride do zlitja predloga/predpone in prislova): 'wierbas je 'won z 'warbje L-ml, won s 'ki je b'ia nar^jenal C-gp, 'punca 'won s 'cu:jn C-ks, m je me'jailu ('viselo') 'won s 'kase L-x. Za polozaj pred predpono prim.: sa 'ku:jst 'xitra b'ii nar'dil, 'won skdpad Pc-fm, sma yraisca 'won zbe'rad C-gp. 6.3 Oblike (na-, pdr-)'wa:st '(na-, pri-)vaditi', potrjene se v obsoskem, tolminskem in gorenjskem narecju, ima Ramovs (1935: 57) za analogicne po razmerju kradu : krast, V cerkljanscini se pojavljajo se oblike 'naijst 'najti', (na-,pa-, za-) yrœpst 'z grabljami spravljati seno skupaj' : (pa-)fra:pt 'mocno, sunkovito prije(ma)ti kaj'. 6.4 Osnova na -5 v odvisnih sklonih sklanjatve samostalnika kri (prim. Ramovs 1935: 60) je, sodec po izsledkih vprasalnice SLA (Bric-Makuc 1982: 45, Kenda-Jez 1987: 41) ohranjena v posameznih sklonih (daj. in mest. ed.), Pavsic (1960: 23) oblikam s -s pripisuje pomen 'krvni obtok', v gradivu pa nastopa le v frazemu 'imeti v krvi'. IV Besedisce 1 Ustroj geselsko urejenega gradiva. Vsako nastajajoce slovarsko delo naj bi se zaradi uporabnosti, primerljivosti in casovne reprezentativnosti^ pri svoji zasnovi, izboru in povrstitvi iztocnic ter oblikovanju podobe gesla^ oprlo na ustrezno slovaropisno izrocilo. Dolocena stopnja jezikovnoteoreticne konservativnosti je tako splosna znacilnost slovaropisja, se zlasti pa narecnega - zaradi dolgotrajnega^ postopka zbiranja in obdelave gradiva ter heterogenosti virov."^ To lahko po eni strani privede celo do dvoma o znanstvenosti siovaropisnih postopkov,^ po drugi pa do velikih razlik med metodologijami in dosezki posameznih nacionalnih leksikografij. Ta zbirka besedja zato po eni strani sledi slovaropisni praksi knjiznojezikovnih slovarjev, zlasti Slovarja slovenskega knjiznega jezika, po drugi pa se zaradi primerljivosti in zdruzljivosti narecnega gradiva zgleduje po ustroju dveh konfrontativnih slovenskih narecnih slovarjev, in sicer po Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroskem (Thesaurus 1982-) in Slovarju govorov Zadrecke doline med Gomjim Gradom inNazarjami (Weiss 1998a). Narecnega slovarja zaradi njegove zgradbe ni mogoce brez pomisleka uvrstiti v nobeno izmed delitvenih shem, ki jih je ob proucevanju vrst slovarjev oblikovalo slovaroslovje (prim. predstavitev razlicnih tipologij slovarjev pri Miodunki (1989: 251-256)). Kljub temu da je narecni slovar enojezicen (Gjurin 1984: 187), ni (samo) razlagalni slovar.^ Ker je jezikovni razlicek, uporabljen v razlagah, drugacen od tistega, v katerem je ubeseden predmet razlage, so pravila za sestavljanje pomenskih razlag drugacna od tistih, ki veljajo za enojezicne slovarje knjiznega jezika (Niebaum 1986: 134).^ Prav tako ne moremo trditi, da je ' Le redkokdaj se primeri, da bi v istem obdobju nastajala dva slovarja z istim predmetom obravnave, praviloma pa je med njima daljsi casovni zamik. ^ Slovaroslovno izrazje povzemam po tovrstnih Clankih V. Gjurina (1984: 183-184, op. 1, 1986: 151-155): iztocnica 'naslovna enota gesla', ustreznica 'drugojezicna (drugonarecna, drugozvrstna ipd.) protienota iztoönice V veöjeziCnih (veCnarecnih ipd.) nerazlagalnih slovarjih', geslo 'slovarski ölanek'. ^ Za D. Stellmacherja (1986: 42, 44) je zaradi sklenjenosti obdelave in primemosti slovarja za uporabnika optimalni Cas za izdelavo slovarja deset let, vendar naj bi bilo to izvedljivo le pri predvsem laikom namenjenih zepnih pokrajinskih slovarjih (10.000-20.000 iztocnic). Ena izmed sklepnih ugotovitev nemäkega slovaroslovnega kolokvija Dialektlexikographie - Praxis, Theorie, Geschichte je tudi, da se »nareöni slovarji kot dolgorocni projekti lahko le zelo omejeno odzivajo na vsebinske in metodoloske novosti slovaroslovja« (LD 1986: 228). ^ »Leksikografija nikoli ni bila, ni in najbrz tudi ne bo znanost«, H. E. Wiegand, Handbuch zur Geschichte der deutschen Sprache und ihrer Erforschung, 1984 (po Jörg 1986: 58). Zanimivo je tudi, da npr. Krajöoviö kljub dokaj razvitemu slovaäkemu narecnemu slovaroslovju pri opisu jezikoslovnih metod nareönega raziskovanja ne omenja pomenskih (nekartografskih) raziskav besedisöa (1988: 193-206). Prim. opredelitvi v SRNG (1965: 12): »,[s]lovar ruskih ljudskih govorov' je razlagalno-prevodni slovar« (enako AOS 1980: 23), in SGP (1979: XLII): »[njareôni slovar po svojem namenu in zaradi narave gradiva vsebuje prvine razliönih vrst slovarjev: je prevodni slovar in do doloöene mere tudi enciklopedija. Zato uporabljamo dve osnovni vrsti pomenskih razlag: sinonimno in definicijsko-opisno«. ^ Iz tega razloga npr. v nareönih slovarjih ne velja prepoved »kromih razlag« (Niebaum 1986: 134). narecni slovar le jezikovni slovar (Miodunka 1989: 252), saj vsebuje tudi leksikonske ali celo enciklopedicne prvine (prim. SRNG 1965: 12; SGP 1979: XLIII; Baur 1986: 76). Ta vmesnost omogoca vrsto tipolosko razlicnih uresnicitev pri posameznih narecnih slovarjih. 1.1 Poskusna slovarska razlicica. Namen predstavitve izsledkov na tej stopnji raziskave je predvsem utemeljiti primemost metode usmerjanega pogovora kot temeljnega postopka za pridobitev izhodiscne podatkovne zbirke. Za to nista primema niti klasicna oblika poskusnega snopica z omejenim stevilom iztocnic niti izdelava alfabetarija - ker so za oceno pomembni tako stevilo zbranih besed, zastopanost posameznih tematskih podrocij, zapolnjenost pomenskih polj idr. kot notranja pomenska razclenjenost gesla ali vrednost ponazarjalnega gradiva za dolocanje sintagmaticnih medbesednih odnosov. Predstavljena poskusna slovarska razlicica, ki zajema gesla od A do K, priblizno tretjino do sedaj zbranega gradiva,^ je zato nekaksen krizanec med poskusnim snopicem in alfabetarijem: (1) Stevilo iztocnic je znatno visje od tistega, ki je obicajno za poskusne snopice:^ Slovar vsebuje 2393 gesel, od tega 2062 dejanskih, 146 podgesel (ahtati se) in 185 kazalcnih gesel, pri katerih je 111 hierarhizacijskih (anjelc angelc) in 74 pojmovnih (enostaven => ajnfah). Je izbor iz kartoteke, nastale na podlagi popolnega izpisa priblizno desetine posnetega gradiva (prepis najmanj uro dolgega posnetka za vsako raziskovalno tocko - obseznejsi prepisi so nastali za osrednjo raziskovalno tocko, skoraj v celoti pa je bil zaradi zanimivosti prepisan pogovor Ivane Leskovec z Zakojcanko Jerico Kranjc) in gostih izpisov z ostalih posnetkov (80 ur). V kartoteko je vkljuceno tudi gradivo iz Lazca, ki je ze bilo slovarsko obdelano (Kenda-Jez 1987: 117-288), in sicer na dva nacina: - s ponovnim gostim izpisom s posnetkov, pri cerner je bilo mogoce upostevati metodoloske postopke, ki so bili sicer uporabljeni pri obdelavi podatkov ter - z neposredno uporabo gradiva iz slovarskih gesel. Ker pri slednjem ni bilo vec mogoce dolociti vira posameznih podatkov, je informantova oz. informatorjeva oznaka nadomescena z malim X (L-x). (2) Gesla so predstavljena v svoji delovni podobi, torej obseg njihovega oblikovnega in razlagalno-ponazarjalnega razdelka ni enak koncnemu, v slovar prevzetemu obsegu, ampak je omejen z naravo izsledkov dosedanjih raziskav. V poskusno razlicico so zato uvrscene tudi ^ Celotna zbirka trenutno obsega okrog 6600 leksikemov. ® Poskusni snopiC v LISVK (1980) npr. obsega 246 izoônlc (od tega 41 kazalk). iztocnice, zlasti zastarele, redke besede, pri katerih kljub sobesedilu ni bilo mogoce natancno dolociti njihovega pomena (kanofelj, krajnina) ali pa so jih tudi narecni govorci uporabljali kot navedke, brez ustreznega sobesedila. Nekatere pomenske razlage zato ne vsebujejo razlocevalne pomenske sestavine (krizcevka). Prav tako so upostevane besede, ki so se v posnetem gradivu pojavile le po enkrat in njihov dejanski obstoj ni bil nedvounino potrjen pri naknadnem preverjanju na osrednji raziskovalni tocki (brcati, dopricati, jokovati), vendar zaradi jasnosti posnetka in sobesedila sodijo na listo tistega besedja, ki ga bo treba preverjati s posebnimi vprasalnicami. Vprasljivost posamezne iztocnice, njene oblike ali pomena je oznacena z vprasajem (?). Custvenostni, casovni in pogostnostni oznacevalniki so zacasni tako po stevilu kot nacinu rabe, odlocilna za njihovo uporabo na tej stopnji raziskave pa je bila teznja v celoti prikazati obvestilnost posnetih besedil. Po dmgi strani v koncno razlicico slovarja tudi ne sodi tako razsirjena oblika dokumentamega razdelka, je pa seveda obvezna sestavina podatkovne zbirke v casu obdelave gradiva. 2 Povrstitev in oblikovanje iztocnic. Gesla so povrscena po abecednem zaporedju iztocnic, ki so zapisane v poknjizeni obliki. Ker gre za slovarsko zbirko konkordancnega tipa, ki V svojem oblikovnem razdelku ne izkazuje vedno osnovnih slovarskih oblik, se je pri redakciji zastavilo vprasanje, ali ne bi bilo smotmo kljub sicersnjim slovaropisnim nacelom (prim. Weiss 1994: 17) sistemske lastnosti prikazanega govora vsaj deloma prikazati v poknjizenem delu geselske glave. Najbolj usmerjevalna bi bila onaglasitev iztocnic (prim. slovarsko urejeno gradivo v Kenda-Jez 1996: 322-334), vendar je bila v podatkovni zbirki opuscena zaradi lazjega racunalniskega abecednega razvrscanja in iskanja po geslovniku. Pac pa so poknjizeni iztocnici dodane poknjizene neprve osnovne slovarske oblike (v obsegu, V kakrsnem se pojavljajo v standardnih slovarjih slovenskega knjiznega jezika, prim. SSKJ 1970: XXII-XXIII; SP 2001: 213), kar je uvedel ze Tezaver slovenskega Ijudskega jezika na Koroskem (Thesaurus 1982: 7-8). 2.1 Nacela za poknjizenje iztocnic so v skladu z dosedanjo narecno slovaropisno prakso (Thesaurus 1982: 33-34; Weiss 1994: 16-17; 1998: 19), torej naj bi vodila k zdruzevanju etimolosko identicnih oblik v eno geslo ob upostevanju etimoloskih ustreznic v katerem izmed temeljnih slovarskih del knjiznega jezika (Plet.; SP 1962; SSKJ). Za uvrsöanje besed z nejasnim pomenom se obiôajno odlocijo tudi ob konôni redakciji nareônih slovarjev, pri katerih se sestavljalci ne opirajo (zgolj) na lastno jezikovno kompetenco (prim. SGP 1979: XXXVI, AOS 1980: 27, Thesaurus 1982: 15). V enem samem geslu so obravnavane besede, ki imajo dvojnice zaradi zvenecnostne premene koncnega soglasnika (groz v geslu gros), pri cemer je upostevana etimoloska prvotnost oblike, pogostnost in diatopicna razsirjenost pa sta (bosta) razvidni iz gradiva), ter dvojnice s protezo in brez nje (jelektrika => elektrika). Samostalniki moskega spola, ki podaljsujejo osnovo z n (bicikelj, brencelj, drakselj), so enotno poknjizeni brez analogicnega n v imenovalniku. Celotno gradivo pri tem besedju redno izpricuje dvojnice (sa.rkl - 'sairkln) pri enem samem govorcu, zato bi bilo pri tem obsegu gradiva poknjizevanje bodisi na dva nacina bodisi na enega samega (glede na izpricane oblike), zavajajoce, saj ne bi izkazovalo dejanskega stanja v narecju. Nasprotno naj bi pri samostalnikih zenskega spola na -ev (breskva, britev) na prvem mestu stala pogosteje uporabljana oblika. 2.2 Podiztocnice so uporabljene priblizno v istem obsegu kot v SSKJ (SSKJ 1970 XIII), pri pridevnikih (iz njih izpeljani pravi prislovi in posamostaljeni pridevniki) in glagolih (glagoli s prostim morfemom, pogosteje rabljeni delezniki ter iz njih izpeljani prislovi), dodane pa so povedkovniske poiztocnice (pri pridevnikih, prislovih in samostalnikih, prim. Weiss 1998: 12). 2.3. Kazalke. Poleg iztocnic, naslovnih enot gesla (Gjurin 1986: 152, op. 2), sta v slovarju uporabljeni se dve vrsti kazalt. (1) Kadar je zaradi neznacilnih glasovnih razvojev moznih vec glasoslovnih razlicic poknjizene iztocnice ali pa se etimolosko istovetna knjizna beseda prevec razlikuje od narecne, hierarhizacijske kazalke usmerjajo k nosilki gesla (guzda uzda, jerbas verbas, magazin gamazin, snetljiv smetljiv, vata =!> bata) (2) Pojmovne kazalke^^ so knjizne, diastraticne sopomenke narecnih besed. Te naj bi deloma odpravile neskladje, ki nastane ob poknjizenju narecnega iztocnicnega niza (ki je potrebno zaradi kontrastivnih in konfrontativnih primerjav) med knjizno podobo iztocnic in njihovo narecno pomensko strukturiranostjo ter olajsale delo uporabniku, ki bi besedje raziskoval z onomazioloskega vidika. Da bi jih lahko locili od drugih iztocnic, so pojmovne kazalke natisnjene lezece (blato, blaten => malta, malten, golsa gomzun, krof, oblic obel, robec ==0 smrkovec, sleme strop, zganci => polenta). " Pri tvorbi izraza je bil v oporo Niebaumov (1986: 142-143) izraz »pojmovno geslo« {Begriffsartikel), vendar se vsebinsko izraza ne prekrivata. Skupno jima Je le uvajanje knjiznih iztoCnic v iztoöniöni niz narecnega slovarja: »Po moji zamisli pojmovno geslo obsega tri vrste podatkov: [...] 1. obSima strokovna in etnografska pojasnila [...], 2. onomazioloäko paradigmo obravnavanega pojma [...], 3. ,leksikografsko pripoved'.« Niebaum torej uvaja pojmovno geslo predvsem zaradi razsiritve in poglobitve enciklopediCnega v nareönem slovarju. 2.4 Vodilke na koncu gesla opozarjajo na diatopicne in diastraticne sopomenke'^ ter besedotvome razlicice (Ondrus 1972: 9) v geslu obravnavane besede (bazgern, kositi; avtobus, balkon; baba, grmje). 3 Sestava gesla. Geslo je sestavljeno iz geselske glave ter oblikovnega, razlagalno-ponazarjalnega ter dokumentamega razdelka. 3.1 Glava. V geselski glavi so navedene poknjizene besede v osnovnih slovarskih oblikah. Nacela zapisa so usklajena z naceli SSKJ in izboljsavami, ki jih je uvedel SP 2001 (213-214), kot se npr. uvedba podvojenega locaja za nicto koncnico (tako ze Weiss 1994) ali gospodamejse zapisovanje druge (in tretje) osnovne slovarske oblike. Osnovnim oblikam sledijo besednovrstne oznake, ki so usklajene z osnovnimi oznakami (tj. tistimi brez prilastkov) v SP 2001^^ (213-214) - (1) samostalnik (m, 2, s); (2) pridevnik (prid ); (3) stevnik (stev ); (4) samostalniski in pridevniski zaimek (zaim ); (5) glagol (dov., nedov., dov. in nedov. ), (6) prislov (prisi); (7) povedkovnik (povdk); (8) predlog (predi); (9) veznik (vez ); (10) clenek (eien ); (11) medmet (medm ). V slovarju ni oznak kategorialnih pomenskih sestavin, kot so npr. pri samostalniku podspola ali stevnost - ker na na podlagi dosedanjih podatkov ni mogoce dolociti njihove diatopicne veljavnosti (prim. blago). 3.2 Oblikovni razdelek. V oblikovnem razdelku so zbrane vse v posnetem gradivu izpricane pregibne oblike ter glasoslovne razlicice (Ondrus 1972: 10) obravnavane besede. Gradivo je urejeno po obicajnem slovnicnem zaporedju oblik, znotraj posameznih enot pa so na prvem mestu izsledki iz Cerknega, ostale raziskovalne tocke pa so razvrscene glede na svojo zemljepisno lego (v smeri od severa proti jugu, prim. II 1.1.3.4). Pri tem je desno od oblike zapisana kratica kraja, tej pa za vezajem sledi informantova (informatorjeva) kratica (npr. 'di:t C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm). Oblike, izpisane iz besedil informantov in informatorjev, ki so prebivali v dveh krajih obravnavanega obmocja (npr. Pd(C) ['rojena v Podlaniscu, prebiva v Cerknem']-ie) so uvrscene za oblikami informantov, ki so stalno bivali v istem kraju, notranja zemljepisna razvrstitev pa se ravna po kraju rojstva (toz. z9r'na:da C-gp, S(C)- Weiss (1998a: 19) kazalke te vrste imenuje knjizno-narecne. V slovaäkem in poljskem slovaropisju za soobstajanje krajevno razliénih poimenovanj za isto pojavnost uporabljajo izraz heteronimija (Mazur 1990: 149; Dejna 1998: 17; SSN 1994: 18-21), vendar se zdi s stalisca strukture slovarja smiselno govoriti o diatopicni, diastraticni... sopomenskosti, o enakih vrstah heteronimije pa s staliäca zemijepisne, socialne ... ôlenjenosti jezikovnih pojavov. V slovenskem jezikoslovju je sicer izrazu heteronimija pripisan drugacen pomen ('raznopomenskost podpomenk'), prim. Vidoviô Muha 2000: 178. Razen pri pridevniku, kjer je ohranjena oznaka prid. Prim. SSKJ 1970, Weiss 1998a: 20. mk, M(S)-at/'^ Ob zapisih besedja/besedilnih iztrzkov udelezencev pogovora, ki jih na posnetkih ni bilo mogoce (zanesljivo) prepoznati, namesto kratice informanta stoji veliki x. Prva osnovna oblika je pri samostalniku in glagolu v oblikovnem razdelku navedena brez uvajalne slovnicne oznake (samostalniska torej brez oznake za sklon, glagolska brez oznake za osebo, obe pa sta brez oznake za stevilo, ki je uporabljana le pri navajanju needninskih oblik). 3.3 Razlagalno-ponazarjalni razdelek 3.3.1 Pomenska razlaga]Q uvrscena za oblikovnim delom, ne pa pred njim, kot npr. v Tezavru (Thesaurus 1982-),^^ tako da lahko vsaki razlagi pomena/podpomena leksikalne enote neposredno sledi morebitno zbrano ponazarjalno gradivo (prim. ustroj gesel v SGP 1979: XL). Glede na opredelitev za kontrastivno oblikovanje pomenskih razlag (prim. II 2.1) lahko te razdelimo na stiri glavne skupine: (1) Brez drugozvrstne ustreznice (to predstavlja sama poknjizena iztocnica) ali pomenske razlage naj bi bile tiste besede, katerih pomenski obseg v narecju se pokriva s knjiznim (prim. ajda, beliti^, do). Pri odlocanju o tem so merodajna ustrezna gesla v SSKJ. Ce gre za manj znane ali redkeje uporabljane besede (ajer, baga, kontent) je razlaga iz SSKJ navedena v dokumentamem razdelku.'^ (2) Pri besedah, za katere velja, da ima njihova diastraticna sopomenka v knjiznem jeziku enak pomenski obseg, naj bi kot pomenska razlaga veljala navedba te knjizne ustreznice (babnikar, bavda), razen pri manj znanih in redkeje uporabljenih besedah, kjer diastraticni sopomenki sledi se (zamejevalna) pomenska razlaga (dolenjca, jestrh). (3) a) Ce je beseda iz knjiznega jezika ustreznica narecni le v enem izmed svojih pomenov, ustreznici obvezno sledi se zamejevalna razlaga (babica, bala, bor). b) Pri deinem pomenskem prekrivanju narecne in knjizne besede ustreznici, delni diastraticni sopomenki sledita zamejevalna in/ali dopolnjujoca razlaga (drasta) ali pa je beseda razlozena z nizom delnih sopomenk (gotav, kompanija, kontenati se). (4) Besede brez primeme knjizne ustreznice imajo polno pomensko razlago (baréta, Tako je odloceno, ker so vsi taki izpraäevanci preziveli otrostvo, veôinoma pa tudi zgodnjo mladost v rojstnem kraju. Po Labovu (1972b: 304-305) naj bi se bili otroci sposobni popolnoma prilagoditi govomemu razliöku svojega novega okolja od cetrtega do osmega, deloma pa do stirinajstega leta. Trudgill (1986: 33-37) pri tem o^ozaija, da se lahko nekatere jezikovne posebnosti priseljencev ohranijo Se v drugi generaciji. ' OdloCitev za tako loCevanje pomenskih razlag in ponazarjalnega gradiva je najbrz narekovala tudi dvojezicnost omenjenega narecnega slovarja. Prim. npr. nacelo SGP (1979: XLII-XLIII): »Pri izrazih, ki so skupni s knjiznim jezikom (tako po obliki kot bima, flevt), posredno (gatrice, glihanje, hrestavka) pa v istih primerih kot SSKJ (1970: XVI). Pri etnografizmih, ki predstavljajo precejsen del tega besedja, so pomenski opredelitvi, znacilni za jezikovne slovarje, pogosto dodani se leksikonski opisi poimenovane predmetnosti (arovnica, cunta miha, futanje). Ce je dolocen pomen ali pomenski odtenek ugotovljen samo na eni izmed raziskovalnih tock, drugje pa ni potrjen (ima torej po vsej verjetnosti diatopicno vrednost), stoji pred pomensko razlago kratica te raziskovalne tocke (blek, brenta, figovec). Pri vrstnem redu pomenov se zbirka ravna po nacelih SSKJ (SSKJ 1970: XVII). Stalne besedne zveze imajo pomensko razlago (ce je glede na zgoraj navedena nacela potrebna) v geslih obeh (vseh) polnopomenskih sestavin (prim. bel, cm, kamen). Vzrok za tako odlocitev proti gospodamosti pri leksikografskem nacinu obdelave frazeoloskih podatkov (Weiss 1994: 26, 1998: 14) ni samo predvideno stalno dopolnjevanje zbirke ob postopni redakciji celotnega gradiva, pri katerem je tezko vnaprej predvideti obseg geslovnika in ustreznih kazalk (SSN 1994: 24-28), ampak predvsem vecja samostojnost gesel, ki omogoca ohranjanje vseh podatkov o besedi pri nadaljnji delitvi racunalniske podatkovne zbirke na poljubne podenote (npr. po besednih vrstah). 3.2.2 Ponazarjalni zgledi sledijo vsakokratni pomenski razlagi (oz. knjizni ustreznici). Kjer te ni, je ponazarjalno gradivo razvrsceno v skladu s pomensko clenitvijo gesla (bozic, bezgov, bolj', bolj^, cez predi ) Sestavljeno je iz bolj ali manj obsimih navedkov in iztrzkov iz posnetih oz. zapisanih besedil - kot pri navajanju besednih oblik (prim. 3.2) je pred izpisom kratica raziskovalne tocke, za njim pa kratica izprasevanca. Tisti del gradiva, ki je bil med vodenim pogovorom pridobljen pri sprasevanju o rabi in pomenu posameznih leksemov, je obravnavan kot ponazarjalno gradivo, tvorjeno posebej za slovarske potrebe (Zgusta 1991: 251), izprasevanci pa kot infomatorji (njihove zacetnice so zapisane z malimi crkami). Prvo nacelo pri izbiri ponazarjalnega gradiva je bilo omejitev na iztrzke s pomensko in skladenjsko tipicnim sobesedilom (t. i. »slovaropisnim sobesedilom«, Zgusta 1991: 215-216). Ker je podatkovna zbirka zasnovana kot gradivsko odprt sestav, bi obvezno navajanje sobesedila, ki je sicer znacilno za konkordancne vrste slovarjev s skienjenim korpusom, obremenjevalo ponazarjalni razdelek in otezevalo oceno »popolnosti« gradiva na posameznih stopnjah raziskave. V ponazarjalno gradivo so vkljucena tudi metajezikovna pojasnila informantov oz. informatorjev o pomenu, rabi in oznacenosti iztocnice. Pri redkejsih ali zastarelih besedah, pomenu), bomo pogosto uporabljali razlage iz slovarjev sodobne poljgéine.« zlasti etnografizmih, so lahko namrec informatorjeva pojasnila edini vir za oblikovanje pomenske razlage. Tako kot lahko pomenska razlaga pri besedah z zemljepisno omejeno pojavnostjo iz slovarske prerase v leksikonsko, je v narecnem slovarju marsikdaj tezko skrciti obseg navedkov do mere, ki bi se dopuscala vzporejanje z dolzino iztrzkov in navedkov v slovarjih knjiznega jezika. Navajanje krajsih besedilnih odlomkov je uporabljeno takrat, kadar to lahko primemo dopolni leksikonsko razlago iztocnice (bet, brenta, dolenjca, kisal, kolednik), marsikdaj pa so daljsi navedki potrebni zato, da se ohranijo lastnosti govorjenega jezika (ceca, cikniti^, dopovedovati, kakor, bogvaruj). Pri zapisovanju narecnih besedil je bila upostevana t. i. nova nacionalna foneticna transkripcija (prim. Logar 1975a: 85-87; FO 1981: 20-25; Kenda-Je2 1996b: VIII-XIV), nacin zaznamovanja prozodicnih in glasovnih paralingvisticnih prvin (Lyons 1978: 61) ter glasovnih refleksov (Lyons 1978: 58) pa je deloma povzet po Weissu (1990: 181).^^ (1) Uporabljena locila (razen vprasaja in sticnih treh pik) zaznamujejo le tonski potek in nacin segmentiranja povedi: kadenca (in morebitni premor) polkadenca (in morebitni premor) (rabljeni nesticno) premor za nevisoko padajoco polkadenco, nedokoncano pol-, proti- ali navadno kadenco ali nenadno prekinitvijo intonacijskega vzorca ! vzklicna intonacija ? konec vprasalne povedi (levo- ali desnosticno) izpust delà besede Od glasovnih paralingvisticnih prvin so bili pri zapisu upostevani smeh {S} in znaki upocasnitve {znak retardacji, Miodunka 1989: 175) - polglasniski ..99.., tleski -, od glasovnih refleksov pa kaselj {K}. (2) Posebej so bili oznaceni tudi: a) zarek (Weiss 1990: 181) - {Z} b) tisti deli pogovora, v katerih sta dva udelezenca govorila hkrati, in sicer z opozorilom v zavitem oklepaju za kratico govorca, ki se je pozneje vkljucil v pogovor - [GP] {govori hkrati z ...} c) izpust nerazumljivih ali slabo razumljivih delov besedila - {N} d) izpust daljsega besedilnega odlomka - {I}, vcasih je kratici dodano tudi pojasnilo - {I - telefonski pogovor} (3) V navedkih je vsak izpust katere koli v besedilih zapisane prvine zaznamovan z /../: (a) 'wana 'ku:jst u'se "wi: .. {S} tut Ce j u'ia se watruoCje 'wana 'ku:jst u'se "wi: /../ tut Ce j u'ia Se watruoCje Pë(G)-fm Jesç pstila ptece ..aa.. d'na:ra b'ia, de ..aa.. de m 'bada 'da:l pa 'ma: 'muoke, ka sç §'la datnoiu —> 'jesç pstila ptece /../ d'na:ra b'ia /../ de m'bada 'da:l pa 'ma: 'muoke, ka sç s'ia da'mo:u S-MM (b) sa pa'za:Yal x... x'ra:ste —> sa pa'za:Yal /../ x'ra:ste Z-JK (c) ka swa k'li:klel, swa 'ka:r .. 'ma: sto:ukl 'keäne x'ruske, ka sa u'ie, sma zbe'ra:! x'ruäke, de sa .. sma ta:ke, kot sma 'wi:dl, de sa 'dabre 'suxe, pa swa jx 'i:dl ^ ka swa k'li:klel, swa 'ka:r /../ sto:\jkl 'keäne x'ruske /../ pa swa jx 'i:dl C-AP - b'iu je pa 'wos 'ca:jt z'Ya:jne na 'mis .. Z-JK - a 'ri:s? C-IB ^ /../ - .. ka sa b'ii 'di:ci wa'ku:l 'mize Z-JK (4) Kadar je zaradi razumevanja navedka treba nadomestiti vezalko (konektor), z besedo, na katero se nanasa, je ta zapisana v oglatem oklepaju (v skladu s slovensko slovaropisno prakso, prim. geslo ajdovec v SSKJ; Merse - Novak 2001: 26): [AP] 'Ni b'ia u'sa:ka 'wo:una y'iix .. [GP] /../ 'ni:ma u'sa:ka 'pa:sma y'iix 'wo:une, tu: se p'ra:u 'a:na j b'ia 'bel 'fma, d'ruya j b'ia 'bel .. 'bel 'do:uYa, 'a:na 'bel.. 'bel de'biela, 'bel y'ruoba, a 'ne, ç tu: ..33.. 'bel ka j b'ia 'fma, 'li:p§ 'net je 'ra:tala .. 'bel ka j b'ia ['wo:una] 'fma, 'li:ps 'net je 'ra:tala C-GP • Iß (5) Oglati oklepaj se uporablja se v besednozveznih iztrzkih, tvorjenih iz zvez s slogovno zaznamovanim zaporedjem dolocil ali iz nebesednozveznih struktur: (a) ja:, pa'po:udne sma pa 'korxle s'kuxal, x'ruske 'suxe —> ['suxe] x'ruske C-AP (b) ka j tut 'ma: 'zemle tole, ka j se 'ilaunatna 'bel, j 'ma:l d3r'za:lu pa'kanc /../ ç je b'ia 'ma: 'bel 'ra:xla 'zemle ^ 'ilaunatna ['zemle] G-RM ■morä 'dabra z'mi:äat z ja:jcam, de /../ na 'ra:ta 'zupa .. 'yuosta ^ 'yuosta ['zupa] C-AP Zaporedje ponazarjalnih zgledov se opira na pravila v SSKJ (SSKJ I 1970: XVII-XVIII), po katerih zgledom s prostimi besednimi zvezami sledijo tisti s stalnimi besednimi zvezami, zgledom za slogovno nezaznamovano pa zgledi za slogovno zaznamovano rabo. Znak 0 uvaja besedilni podrazdelek, v katerega so umesceni pregovori in njihove modifikacije, drugi ustaljeni besedilni obrazci ter krajsi besedilni odlomki. Nekoliko drugaCen je naCin oznaCevanja teh prvin v LISVK (1980: 315). 4 Oznacevalniki. Zvrstni, custvenostni, casovni in pogostnostni oztiacevalniki stojijo na zacetku pomenskorazlagalnega in ponazarjalnega delà gesla, ce veljajo za celotno geslo, oz. pred ustrezno pomensko razlago, ce veljajo do naslednje pomenske razlage ali oznake. 4.1 Oznacevalnik otrosko (otr.) se zaradi izbora izprasevancev skoraj brez izjeme nanasa na tiste lekseme, ki jih odrasli uporabljajo ob pogovoru z otroki (cucati, cicati). 4.2 Tudi pogostnostni (posam., redko) in casovni (nekdaj, zast., star., nov.) oznacevalniki odrazajo razmerja v jeziku starejse generacije, torej niso uporabni za prikaz danasnjega sinhronega stanja v narecju (prim. Jedlicka 1974: 28). Izoblikovani so bili tako na podlagi zbranih besedil kot pri naknadnem preveijanju ob redakciji slovarskega gradiva. Posebej je bil dolocen pomen naslednjih oznacevalnikov: nov - leksikalna enota, ki se je v govoru po oceni izprasevancev razsirila v obdobju po drugi svetovni vojni,^^ star. - leksikalna enota, ki je bila v govoru po oceni izprasevancev del njihovega aktivnega besednega zaklada v obdobju pred drugo svetovno vojno, zast - leksikalna enota, ki so jo uporabljali izprasevancevi starsi oz. starejsa generacija, V besedilih se obicajno pojavlja kot navedek.^° 4.3 Formalnostni oznacevalnik nesist. Po slovaropisni teoriji naj narecni slovar ne bi vseboval formalnostno zaznamovanih prvin, »ker gre pri z narecnega stalisca formalnem za prestop V nadnarecnost, te pa pisec v narecnem slovarju ne more upostevati. Izjema so le posamezne besede in besedne zveze, ki jih govorci uporabljajo v uradnih polozajih« (Weiss 2000: 36). Vendar pri tem ne bi smeli pozabiti, da je neprikrito snemani pogovor dialektologa raziskovalca z informantom ze formalni govomi polozaj, v katerem je nihanje med narecnim in nadnarecnim govomim razlickom pogosto tudi, ce oba sogovomika uporabljata isti (narecni) kod (Weiss 1990: 222-244; Kenda-Jez 1999a). Pri ekscerpiranju tovrstnih besedil tudi ob izlocitvi idiolektalnega in enkratnega ostane fond jezikovnih prvin, ki ni neposredno vezan na generacijsko ali socialno pripadnost govorcev, vendar izpricuje doloceno stopnjo sistemoidnosti, ni del narecnega jezikovnega sistema, vendar vanj pronica. Ker narecno slovaropisje uporablja oznacevalniski sistem iz knjiznega jezika, te prvine navadno niso posebej oznacene oz. njihovi oznacevalniki (navadno casovni oznacevalnik novo in V glavnem so to samostalniske besedne zveze. Izbira druge svetovne vojne kot öasovnega mejnika je pogojena z razôlenjenostjo Casa v zavesti izpraäevancev. Na vprasanje, kdaj se je kaj zgodilo oz. dogajalo, izpraäevalec navadno dobi odgovor »prêt ta p'rowa 'wajska« oz. »pa ta p're:J/ausfnsk 'wajskfwajsc« in »prêt ta druya 'wajska« oz. »pa ta druji'naisl'tel 'wajsk/'waßc«. Npr.: Viim, ana sta.xa 'zena j dja:, kaj 'mama dja:, de 'ma: s'pexu na'rirzema, de se 'kuxa .. - 'Jo:j - je dja: - pogostnostni oznacevalnik redko) zajemajo tudi drugovrstno gradivo. V Slovaqu govorov Zadrecke doline med Gomjim Gradom in Nazarjami (Weiss 1998a), ki predstavlja sinhrono stanje tega zgomjesavinjskega narecja v vsej njegovi variantnosti na podlagi pisceve lastne jezikovne kompetence in njegovega besedilnega arhiva,^' so npr. v geselskem oglavju popisane tudi take izgovome dvojnice, ki jih na podlagi slovarskega uvoda (Weiss 1998a: 24-30) in monografske obdelave tega narecja (Weiss 1990: 39^1) ni mogoce uvrstiti med znotrajsistemske (tudi generacijske) ali diatopicne. Tako ni mogoce povsem natancno ugotoviti sistemske vrednosti altemacij samoglasnikov iljlela (prim. gesla artilerija [...] arti'leraja (in^^ -te-; in -ri-), avionski [...] ave'jo:ns'ke (in avi-), avstin [...] 'a:us'ten (in -tj-), babica /.../ 'bâbçca (in -bj-), bajsi 'ba:jsi (in -se-); delno pojasnjeno v Weiss 1990: 41 in 1998a: 25). Posebej zanimivo je opazovanje takih dvojnic v novejsih prevzetih besedah -poleg diatopnega 'a:te (Bo/öna/ 'â:-) npr. (neoznaceno) 'a:rgo'ko:cka (in 'â:r) : ■â:rga (tudi" ■a:r) 'jusna kocka'. Zaradi uporabnosti slovarskega gradiva kot gradivske zbirke za nadaljnje dialektoloske raziskave bi bilo dobro za zvrstno oznako tistih prvin, ki (se) ostajajo zunaj sistema, uporabiti posebne oznacevalnike: glede na njihovo raznorodnost in potrebo po pojavljanju v razlicnih delih geselskega clanka (oglavje, pomenska razlaga, ponazarjalno gradivo itd.) bi se bilo morda najbolje odlociti za grafïcni nacin oznacevanja. Tezaver slovenskega Ijudskegajezika na Koroskem, ki je sicer diasistemski slovar (Hafher 1980), se je pri tem odlocil za indeksiranje iztocnic s stevilkami,^'^ ki pa bi bilo za uporabo v pos£imeznih geseskih razdelkih manj primemo. S spremenjeno vrsto tiska bi lahko v slovarju, ki skusal prikazati cim bolj neprirejeno ponazarjalno gradivo, torej tudi z morebitnimi medzvrstnimi prehodi, oznacili tudi tiste jezikovne prvine, ki se zaradi drugozvrstnosti ne bi pojavljale v geselski glavi ali oblikovnem razdelku. Oznacevalnik nesist. je bil poskusno uporabljen v oblikovnem razdelku za tiste glasovne razlicice leksemov, ki so ocitno drugozvrstne, vendar je njihova pogostnost pojavljanja v tistu je pa ze na u'sa 'Ia§ (lasc) 'ka:sa /../ 'jes pa 'ka:r le 'ma: 'ôesqka, pa de'Si C- AP. Del besedil je objavljen in komentiran (Weiss 1990: 222-244) tudi s staliäCa medzvrstnih premikov, zato se ugotovitev nanaga tudi na nekatere iztrzke iz besedil (prim. npr. geslo dostojen in komentar na str. 233). ^^ in uvaja dvojnico (Weiss 1998a: 60). ^^ tudi uvaja manj navadno dvojnico (Weiss 1998a: 60). Gre za oznaCevalnik St. 3 = Wörter mit aktualisiertem Stilwert. Wörter und WortbildungseJemente der zweiten Sprache (der deutschen und der slowenischen Verkehrs- und Umgangssprache), die vom Sprecher zum Zwecke sprachlicher Aktualisierung der Rede eingesetzt werden (sog. »Zitatlehnwörter«). Es handelt sich hierbei um lexikalische Inovationenn, die in die Sprachnorm der slowenischen Volkssprache in Kärnten nicht integriert und für den Sprecher/Hörer markiert sind (Thesaurus 1982: 35-36), kamor sodijo npr. tako gesla ampak, belouska, dogovor, dokaz, drugic, gospodarstvo, granica 'Bauemwirtschaft' kot ah bos, ajfarsuht, ajntlih, ajston itd. besedilih toliksna, da zagotovo niso enkratnice. Ob generacijski omejitvi pri izbiri izprasevancev je bil v dosedanjem gradivu uporabljen le izjemoma (koruza). 5 Dokumentarni razdelek?^ Primerjava z iztocnicami v narecnih slovaijih -Baudouin de Courtenayjevem (BdC - 1885: 432-462) glosarju in Tomincevem (Tom. -1964) slovarju sosednega cmovrskega dialekta - in zbirkah narecnega besedja (Erjavec - 1880; Strekelj 1889/1892) ter slovarskih delih, ki zajemajo »knjizni« jezik - Pletersnikovem (1894-1895) slovensko-nemskem slovarju, SP 1962 in SSKJ (I-V, 1970-1991) naj bi osvetlila zgodovino pojavljanja posamezne besede v narecju in knjiznem jeziku, pomagala pri opredelitvi njene razsirjenosti in opozorila na morebitne pomenske razlike. 5.1 Ustreznice iz narecnih slovarjev in zbirk so v izvimi transkripciji navedene za ustrezno kratico/okrajsavo. Kadar v Slovarju cmovrskega dialekta glasovna podoba iztocnice ni enaka tisti iz poskusne slovarske razlicice ali kadar je edina ustreznica diatopicna sopomenka, kazalka v oklepaju usmerja k ustreznemu geslu. Posebne (navadno kontrastivne) slovnicne oznake so poenotene in navedene v okroglih oklepajih. Tominec v svojem slovarju vcasih pise slovnicne oznake tudi pred neprvimi osnovnimi slovarskimi oblikami samostalnika in pridevnika (gen. oz. f./n.), te so pri prepisu upostevane. 5.2 Ob primerjavi s Pletersnikovim slovarjem, SP 1962 in SSKJ je obstoj leksikalne enote samo potrjen ali zanikan (Plet./SP 1962/SSKJ +/-), dodana pa so opozorila na naglasne in pomenske razlike ter kazalke h geslom, ce je obravnavana beseda glasovna razlicica knjizne ali kadar je v omenjenih slovarskih delih le podiztocnica oz. del oblikovnega razdelka. Pri manj znanih ali redkejsih besedah, ki imajo enak pomenski obseg v narecju in knjiznem jeziku, je za SSKJ dodan se navedek pomenske razlage (prim. 3.3.1). Z navajanjem socialnozvrstnih, casovnih in pogostnostnih oznacevalnikov iz SSKJ je opozorjeno na vlogo besede v knjiznojezikovnem sestavu. Iz SP 2001 so za primerjavo s SSKJ izpisani le oznacevalniki, ki (na novo) dolocajo diatopicno ali diastraticno razsirjenost posamezne besede. 5.3 Slovarsko geslo naj bi torej vsebovalo podatke za vse razdelke (obstoj skega, pisavnega, izgovarjavnega, slovnicnega, slogovnega, pomenskega, ponazarjalnega, zgodovinskega ter razdelek razno - Gjurin 1986: 151-152), iz katerih je navadno (lahko) sestavljeno, razen za etimoloskega. Deloma ga nadomesca le zadnja postavka v dokumentamem razdelku (ESSJ +/-), iz katere je mogoce razbrati, ali je iztocnica izpricana v 25 Prim. Thesaurus (1982, 30-32), Weiss 1994: 28-31. Etimoloskem slovarju slovenskega jezika (Bezlaj 1977, 1982, 1995) ali ne?^ Posebej je oznaceno tudi, ce besede v tem slovarju ni, pojavlja pa se v Slovenskem etimoloskem slovarju (Snoj 1997 = Snoj +), predvsem zaradi tega, ker se slednji omejuje na obravnavo »osrednj[ega] besedisc[a] sodobnega slovenskega knjiznega jezika« (Snoj 1997: III). Upostevano je bilo torej nacelo narecnega slovaropisja (SRNG 1965: 15), po katerem narecni slovar ni etimoloski slovar, ampak le prinasa gradivo za etimoloske raziskave. 6 Leksikonski/enciklopedicni podatki. Ker je narecni slovar hibridna tvorba - ni niti slovar niti leksikon/enciklopedija, ampak leksikonski/enciklopedicni slovar,^^ je odlocitev o tem, ali bodo v slovar uvrscena lastna imena^^ ali ne, stvar vsakokratne opredelitve (prim. Weiss 1994: 41^3, 57; Novak 1994: 75). Zaradi lazje preglednosti lastnoimenskega gradiva se zdi primemejsa oblika predstavitve po posameznih vrstah v posebnem slovarskem dodatku, s katerim naj bi bila opremljena dokoncna oblika slovarja. Korak v nasprotno smer, priblizevanje enciklopedicnosti, pa naj bi predstavljale prav tako na drugi stopnji raziskave izdelane kartografske priloge za ponazoritev prostorske razsirjenosti posameznih v slovarju predstavljenih pojavov. Nacrti za njihovo vkljucitev v slovar se opirajo na prakso AOS (1980: 20) in priporocila nemskega slovaropisja (Bauer 1986: 99; Niebaum 1986: 141). ^^ Kazalka v oklepaju usmerja h geslu, v katerem je beseda obravnavana. " Izraz »enciklopediôni slovar« uporablja Guilbert v razpravi Dictionnaire et linguistique: Essai de typologie des dictionnaires monolingues français contemporains, Langue Française 2, 1969 (po Miodunka 1989: 223). Po Miodunki je (ne)umestitev lastnih imen ena izmed temeljnih razloôevalnih lastnosti, ki pomaga pri delitvi slovarskih del na jezikovne slovarje in enciklopedije. 7 Seznami krajsav in oznacevalnikov 7.1 Kratice raziskovalnih tock B. Bukovo G: Cerkno^^ Cv: Cerkljanski Vrh G: Gorje L. Lazec P: Planina Pc: Poce Pd: Podlanisce PI: Poljane Ra: Ravne S: Straza V S: Sebrelje Z: Zakojca 7.2 Kratice informantov in informatorjev AG Angela Golja {mätickawa (prej wälounska) ^yiela), roj. 1926 v Lazcu; Lazec 6; oce iz Lazca, mati s Cerkljanskega Vrha, soprog Vinko (1926) s Cerkljanskega Vrha; gospodinja. AK Anton Kranjc (^yalesk 'tuone), roj. 1914 (23. 1.), um. 1992 (5. 3.) v Cerknem; [bivalisce v casu raziskave: Pot v Strano 2, Cerkno]; oce iz Cerknega, mati s Cerkljanskega Vrha, soproga iz Cerknega (Celo); tesar. AG Angel Ozebek (i'wœnatau 'œjrfyeï), roj. 1927 (31. 8.) v Sebreljah; Sebrelje 21; oce in mati iz Sebrelj, moz Matilde Ozebek; zidar v pokoju. AP Ana Peternelj (tislerckawa 'ancka), roj. 1913 (9. 7.) v Cerknem (Celo); Dom upokojencev Jozeta Primozica - Miklavza, Arkova ulica 4, Idrija [Goriska cesta 24, Cerkno]; oce in mati iz Cerknega, zena Gabrijela Peternelj a; gospodinja, usluzbenka na posti V letih 1950-1968. AT Angela Tavcar {sdu:dmka tfyiela - po prvotni domaciji, pozneje oce kupil hiso in zemljo na 'za.-x), roj. 1921 (6. 5.) v Strazi, od junija 1944 do aprila 1945 v koncentracijskih taboriscih (Oswiçcim, Ravensbrück, Salzgitter); Straza 2; oce iz Masor, mati iz Straze, soprog iz Cerknega; zaposlena kot delavka v Lesni industriji Idrija v letih 1956-1977; ukvarja se s klekljanjem. V ag Anica Stucin (me'tuodawa 'arnica - po stari hisi), roj. 1927 (28. 3.) v Cerknem, (studij v Ljubljani); Na Pluzne 12, Cerkno; oce in mati ter (pokojni) soprog iz Cerknega; uciteljica zgodovine v pokoju. es Cveto Sedej (ijïziyuceu dwetko), roj. 1932 (2. 5.) v Cerknem; Na Pluzne 9, Cerkno; Glavne raziskovalne toöke so natisnjene krepko. oce iz Cerknega, mati iz Idrijskih Kmic, moz Ivice Sedej; mizar. Ds Dominik Stucin (celkau ddminik), roj. 1898 (27. 7.) v Zakojci, um. 1995; [Zakojca 31]; oce iz Zakojce, mati iz Planine pri Cerknem, soproga Justina (23. 8. 1912) iz Znojil (baski govor - slekanje); kmet (4 ha), med svetovnima vqjnama vodil zakojsko mlekamo. fm Fani Mocnik (^muocgkawa (prej jer'naxkawd) 'fœni), roj. 1912 (17. 12) v Pocah, od leta 1935 zivi v Gorjah; Gorje 3; oce iz Labinj, mati iz Poe, zena Rudolfa Mocnika; gospodinja. GP Gabrijei Peternelj (^tislerckau yab'riel), roj. 1910 (9. 3.) v Cerknem (Celo), um. 2001 (17. 9.) V Idriji; v letih 1930-1931 vojascina v Rimu, od septembra do decembra 1940 (vpoklican) v italijanski vojski v Neaplju, intemiran (zaradi delovanja v organizaciji TIGR) v juzni Italiji leta 1937 in v letih 1940-1943, potem partizanscina na Gorenjskem (Presemova brigada), v letih 1949-1951 sekretar OF v Idriji; [Goriska cesta 24, Cerkno]; oce in mati iz Cerknega, moz Ane Peternelj, brat Katarine Selak; kmet (tajnik odbora zadruzne mlekame (1927-1936), vodja opekame (1947-1948), od leta 1952 predsednik upravnega odbora kmetijske zadruge). (ib) Ivana Bizjak, roj. 1960 (17. 6.) v Cerknem, nato bivala v Planini pri Cerknem v letih 1973-1988, od leta 1988 zivi v Cerknem; Mostaniska 2, Cerkno; oce iz Cepleza, mati iz Planine pri Cerknem, soprog iz Dol nad Idrijo; dipl. etnologinja, kustodinja v Mestnem muzeju v Idriji (v slovarskem delu zaradi generacijske omejitve nastopa samo v iztrzkih iz pogovora z jk, njen govor je zapisan v oglatih oklepajih). is Ivica Sedej ((prej fsr'jœncewa) 'iwica), roj. 1935 (23. 10) v Cerknem (Celo); Na Pluzne 9, Cerkno; oce (kovac) iz Cepleza, mati iz Cerknega, zena Cveta Sedeja; sivilja, delala kot cistilka v vrtcu, soli. ic Ivanka Cadez {rdto:uzawa fwœgka), roj. 1938 (15. 4.) v Podlaniscah, od osemdesetih let dalje stalno zivi v Cerknem, obcasno pa ze od leta 1961; Glavni trg 2, Cerkno; oce iz Vrhovca (zaselka pri Podlaniscah), mati iz Podlanisc, upokojena delavka ETE (Cerkno); pisateljica (prva objava leta 1960, dejavneje od leta 1968). JK Jerica Kranjc (^muscawa 'jercd), roj. 1898 v Zakojci, um. 1985 (26.12.) v Cerknem; zivela v Orehku, od leta 1962 v Cerknem; oce iz Zakojce, mati iz Porezna (baski govor), soprog iz Orehka, tasca Matilde Kranjc; dekla, gospodinja. ks Katarina Selak (b'ridgkawa (prej 'tislerckawa) 'kaitdrca), roj. 1901 v Cerknem, um. 2000 (13. 10) V Planini; v Planini je zivela od letal935; [Planina pri Cerknem 9]; oce in mati iz Cerknega, (pokojni) soprog iz Planine, sestra Gabrijela Petemelja; gospodinja (kmetija, 20 ha). MKo Marija Kogej (s'tuotna mar'juonce), roj. 1915 v Lazcu; Lazec 20; oce iz Lazca, mati iz Otaleza, sestra Stefane Kogej; gospodinja (bajtarija). ML Marija Leban ('liebanawa mar^jamcd), roj. 1911 (2. 2.), v Lazcu; Lazec 15; oce in mati ter soprog iz Lazca; gospodinja (bajtarija). MM Matilda Mocnik (kriucawa 'tilda), roj. 1912 (14. 3.) v Sebreljah; Sebrelje 76; oce in mati iz Sebrelj; dekla, gospodinja. MO Matilda Ozebek (i'wœnatawa (prej pdleikawa) tilda), roj. 1928 (21. 2.) v Sebreljah; Sebrelje 21; oce in mati iz Sebrelj, zena Angela Ozebka; gospodinja. mb Maks Bozic Cwarlau 'maks), roj. 1908 (14. 11.) v Strazi, um. 1995 (14. 12.) v Cerknem, med 2. svetovno vojno v Afriki in Palestini, v Cerknem zivel od leta 1930; [Cesta na Pluzne 13, Cerkno]; oce iz Straze, mati iz Planine pri Cerknem; bil delavec v mlinu, zidarski pomocnik, ukvarjal se je tudi s pletarstvom. mk Matilda Kranjc ((v Sebreljah) we'likajnawa 'tilda), roj. 1939 v Sebreljah, v Cerknem zivi od leta 1962; Cesta OF 13, Cerkno; oce iz Orehka, mati iz Sebrelj, soprog iz Orehka; upokojena medicinska sestra - babica. mv Marica Vucko (^ruobarska 'mairica), roj. 1928 (24. 9.), v Lazcu, nato bivala v Apacah, Kocevju, na Planini, v Zalogu, od leta 1969 zivi v Novem mestu; Cesta komandanta Staneta 32, Novo mesto; oce iz Masor, mati iz Lazca; upokojenka. RM Rudolf Mocnik (^muocgkau 'rudalj), roj. 1910 (12. 4.) v Gorjah, um. 1998 (14. 2.); vojascina v Rimu (1930/31); [Gorje 3]; oce in mati iz Gorij, moz Fani Mocnik; kmet (35 ha). SK Stefana Kogej (s'tuotna ste'fama), roj. 1908 v Lazcu, um. 1986, [Lazec 20]; oce iz Lazca, mati iz Otaleza, sestra Marije Kogej; gospodinja (bajtarija). vk Vika Kacin (käcinawa (prej 'mejerska) 'wika), roj. 1918 v Ravnah, od leta 1938 zivi v Cerknem; Na Pluzne 11, Cerkno; oce iz Labinj, mati iz Poe, soprog iz Cerknega; upokojenka, bila kuharica, cistilka, varuska v cerkljanskem vrtcu; ukvaija se s klekljanjem. vo Venceslav Obid - Matjaz (^su:starjeu 'wencj), roj. 1909 (12. 9.) na Bukovem, um. 1992 (17. 1.) V Cerknem, kjer je zivel od leta 1927; oce (cevljar) iz Bukovega; pastir, hlapec, krojaski vajenec, delavec na zagi, v mizarstvu, po vojni pismonosa; ribic. X nakljucni udelezenec v pogovoru (pri cemer je znano, da je avtohtoni prebivalec kraja, v katerem je potekala raziskava) X zapis iz slovarskega gradiva za Lazec (Kenda-Jez 1987) 7.3 Oznacevalniki êipk. cipkarstvo custv. custveno in iron. ironicno ijubk. Ijubkovalno miz. mizarstvo nar. narccno nekdaj nesist. nesistcmsko nizko nov. novejse omilj. omiljevalno 7.4 Slovnicne oznake otr. otrosko posam. posamezno poudarjalno poud. redko slabä. star. äalj. tes. tudi zastar. zmer. slabsalno starejse saljivo tesarstvo zastarelo zmeijalno clenek dajalnik opisni deleznik na -1 dovrsni glagol dvojina ednina imenovalnik samostalnik moskega spola medmet mestnik mnozina nedolocnik zanikana glagolska oblika nedovrsni glagol orodnik pogojnik pogojnik eien. daj. del. -1 dov. dv. ed. im. m. medm. mest. mn. ned. nik. nedov. or. predi. preh. prese2. prid. prih. primer. prisl. povdk. rod. s ätev. toz. vel. vez. predlog preseznik pridevnik prihodnjik primemik prislov povedkovnik rodilnik samostalnik srednjega spola stevnik tozilnik velelnik veznik zaimek samostalnik zenskega spola 7.5 Znaki in simboli 0 « / /,// 0 I I II |xxx| 'xxx' uvaja oblikovni razdelek uvaja podiztocnico uvaja ponazarjalni razdelek stoji med ponazarjalnimi primeri (sticno) ali (nesticno) locuje pomenske odtenke, podpomene uvaja besedilni podrazdelek uvaja dokumentami razdelek V dokumentamem razdelku med seboj locuje knjiznojezikovnih in etimoloskih slovarjev uvaja sopomensko-dvojnicni razdelek zamejevalni del razlage pomen podatke iz narecnih, P pomen v slovarskem geslu (P -) V ustreznem slovarskem geslu dani pomen ni dokumentiran (P iztocnici se pomensko ne prekrivata (P ?) iz gesla pomen besede ni ugotovijiv V razlagalno-ponazarjalnem razdelku stoji med sopomenskima besednima zvezama nicta koncnica =î> glej, primerjaj -/+ (ne)obstoj leksema > V tem pomenu >1., 2. ... Vpomenu 1., 2. ... /../ izpust delà besedila (levosticno) izpust delà besede premor {Z} zarek -? V glavi oznacuje neizpricanost oblike - V glavi oznacuje odsotnost oblike V ponazarjalnem razdelku pri dvogovoru oznacuje zacetek povedi drugega govorca [ ! ] opozarj a na tocnost navedka 7.6 Kratice in krajsave slovarskih del iz dokumentarnega razdelka Erjavec Fran Erjavec, Iz pôtne torbe, Letopis Matice slovenske 1880, str. 156-223. BdC J. N. Baudouin de Courtenay, Sprachproben des Dialektes von Cirkno, Archiv für slavische Philologie str. 103-119,274-290. Strekelj 1889 Karl Strekelj, Jezikoslovne mrvice, Ljubljanski zvon 1889, str. 97-103, 163-166, 228-231, 291-295, 349-353. Strekelj 1892 Karl Strekelj, Iz besednega zaklada narodovega, Letopis Matice slovenske 1892, str. 1-50. Tom. Ivan Tominec, Crnovrski dialekt: Kratka monografija in slovar, Ljubljana: S AZU, 1964. Plet. Maks Pletersnik, Slovensko-nemski slovarl-2 (A-O, P-Z), Ljubljana: Knezoskofijstvo, 1894-1895. SP 1962 Slovenski pravopis, Ljubljana: S AZU - DZS, 1962. SP 2001 Slovenski pravopis, ur. Joze Toporisic, Ljubljana: Zalozba ZRC - ZRC SAZU, 2001. SSKJ Slovar slovenskega knjiznega jezika I-V, Ljubljana: SAZU - DZS, 1970- 1991. BSJ Besedisce slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: A-Z (po gradivu za slovar sodobnega knjiznega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjiznega jezikaj, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center S AZU - Zalozba ZRC, 1998 (Zbirka Slovaiji). ESSJ France Bezlaj, Etimoloski slovar slovenskega jezika A-J, K-0, P-S, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977, 1982, 1995 Snoj Marko Snoj, Slovenski etimoloski slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997 (Zbirka Cicero). S - besede ni v nobenem izmed uporabljenih slovarjev 7.7 Pomozna literatura Pavle Bohinc, Slovenske zdravilne rastline, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. Gospodarska in druzbena zgodovina Slovencev - Zgodovina agrarnih panog 1: Agrarno gospodarstvo, vir. Pavle Blaznik, Bogo Grafenauer, Sergij Vilfan, Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije, 1970. Andrej Martincic - Franc Susnik, Mala flora Slovenije: Praprotnice in semenke, Ljubljana: DZS, 1984. Andrej Seliskar - Tone Wraber, Travniske rastline na Slovenskem, Ljubljana: Presemova druzba, 1986. Splosni tehniski slovar 1-2 (A-0, P-Z), Ljubljana: Zwej^ inzeniijev in tehnikov Slovenije, M978-1981. Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Wiesbaden: Otto Harrasowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin 27). 8 Slovar osrednjecerkljanskega narecja (A-K) Poskusna razlicica A a vez. ► a C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm <) ali: j 'bi par 'xis 'wiestraugk /../ pau'suot je 'biu .. a je 'bi 'bu:ls a je 'bi s'iaips C-gp / na 'wi:s, a j 'usne a j u'resje G-rm ■ se na 'wi:m, a sa b'ii 'koda ta'ku: z'ma:tran ta mla'di, de p 'pi:l na b'ii C-ap | S -Il ali a cien. ► a C-AP, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml () a z 'biu da'ma:? L-x ■ a je b'iu xa'du: 'takat? S{C)-mk ■ a us 'persu pa'maiYat? C-gp / u'sa 'nu:c j b'iu me'su: na 'mis, a 'wi:ste Z-jK ■ 'danc se 'tu: 'cudnu s'iis, a 'ne? C-GP I BdC a, a al); âuste, auste; Tom. a ali) | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ prisi., pog. I ESSJ - / Snoj + a medm. ► 'ai, 'a C-AP, Z-jk, G-rm <> 'ku: j b'iu par Wa'bidu, 'ja: .. 'a:, u'se 'wi:m, ka'ku: j b'iu Z-jk / 'a, 'nisa nar'dil, 'ne /../ i'mi:l sa pa na'mi:n nar'dit G-rm ■ 'a:, u'ca:s 'ni ta'ku: 'lezau k'rux wa'ku:l, kod je z'de:j 'bors C-ap | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + abent advent advent -a/-enta m ► wa'bent, a'bent C-gp, wa'bent L-ml; rod. wa'bienta C-gp, wa'ben-ta L-x; rnesL. wa'bientu C-gp, Z-jk <) w:a'bientu se 'ni s'mi:lu p'iiesat C-gp / w:a'bientu sma 'ste:jle nap'ra:jl C-gp I BdC -; Tom. advçnt | Plet. - ad-vènt); SP I962 -; SSKJ - j ESSJ -ah medm. ► 'ax Z-jk <) 'takat sn pa 'jest 'mi: ze .. 'ax .. 'ta: m'la:da je b'ia ze 'parsla x 'Muscu, 'ja: Z-jk | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + â) aha medm. ► a'xa C-gp, G-rm, S{C)-mk <> 'tistu sa pa 'sa:me par'nesle, a'xa G-rm ■ 'pa sn pa 'jest s'la /../ ka j 'parsu 'Wiktor m pa 'A:jr)Yela S-mm - a'xa, j 'parsla ta m'la:da, 'ja: S{C)-mk | BdC -; Tom. ayà I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ -ahtatl -am nedov. ► 'a:xtat C-ap, Pc(G)-fm, Ra{C)-vk; ed.: 1. 'a:xtam C-ap; 2. 'a:xtas C-ap; mn.: 1. 'a:xtama C-gp; del. -1 m.: mn.: 'a:xtal C-ap, S-mm; z.: ed.: 'a:xta C-ap, Z-jk, S-Mo; vel. ed.: 2. 'a:xtaj C-gp, 'a:xti Z-jk, 'a:xtaj Ra(C)-vk {) paziti\ je b'iu t'ri:ba /../ 'a:xtat, de sa se pa'ca:su su'sile, de se 'nisa saz'7a:le C-ap ■ 'ku:le na'ret, pa 'a:xti Z-jk »■ ahtatl se <) 'a:xtaj se, de te 'na:u ['kajn] 'cobnu C-gp | BdC ahtau; Tom. âxtat I Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -aja medm. ► a'ja: C-ap, Z-jk, G-x, S-mm, L-x () 'pa j 'bi pa se Nd're:jck, 'jelte, par 'xis? S{C)-mk - a'ja:, And're:jck je pa 'bi, 'ja: S-mm I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + (ajâ) | ESSJ - / Snoj + ajbis -a m ► 'ajbes C-ap (> 'ajbes 'ima p'ro:u 'mastne kare'nine, 'tistu 'nuca /../ ce j z'wina 'bo:una C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ navad-ni slez \ ESSJ - / Snoj + ajckati -am nedov. ► 'a:jckat C-cp; ed.: 3. 'a:jcka C-gp <> otr. | BdC -; Tom. âickat I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ otr. | ESSJ + (■=> âjati) Il ■=:> najnati ajda -e z ► 'je:jda C-gp, L-ml, nov. 'ajda Ra{C)-vk; rod. 'je:jde C-ap, Z-jk, S-mo, L-x; toz. 'je:jda C-ap, Z-jk, 'je:jda, nov. 'a:jda G-rm, 'je:jda S{C)-mb () ce sa pa 'je:jda 'ziele /../ 'takat je b'ia pa p'ri:sca /../ de sma ix wad'ra:jtal C-ap | BdC -; Tom. âida I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + ajdov -a -O prld. ► m.: ed.: im. 'je:jdau, nov. 'ajdau L-ml; mn.: im. 'je:jdaj L-ml, Pc{G)-rm; z.: ed.: Im. 'je:jdawa, nov. 'a :jdawa C-ap, 'je:jdawa L-x; rod. nov. 'a:jdawe C-ap, 'je:j-dawe S{C)-mb; toi. 'je:jdawa Z-jk; mn.: toz. 'je:jdawe L-x <) 'je:jdawa s'la:ma L-x ■ 'je:jdawe Is'kine L-x / 'je:jdawa 'muoka C-ap, Z-jk / 'je:jdawa ['sieraka] C-gp, 'je:jdawa pa'lienta C-ap, L-x ■ 'je:jdaj st'rukl Pc{G)-fm / 'ajdau c'wi:rn L-ml bombazni sukanec | BdC -; Tom. âidu, âidawa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + ajdovica -e z ► 'je:jdajca C-gp; toz. 'je:jdaj-ca C-gp <) 'je:jdajca se j 'nucala za 'ste:jle C-gp | BdC -; Tom. âiduca I Plet. +; SP 1962 + (c^ âjda); SSKJ + ! ESSJ + {o âjda) ajdovisce -a s ► 'je:jdajse C-gp; toi. 'je:j-dajse C-gp, 'je:jdause Ra(C)-vk (> na 'je:j-dajse j su'nica 'ma: 'kosnu s'jait C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ + I ESSJ - ajer -ja m ► 'a:jer Pd(C)-ic; rod. 'a:jerje C-Gp; loz. 'a:jer C-gp; mest. 'aijerju C-gp () zastar. sn 'sçiu 'ma: na 'a:jer C-gp / veter-, 'danc pa 'ta:k ya'ra:!« 'aijer 'pixa Pd(C)-ic I BdC -; Tom. âjçr | Plet. + (F -); SP 1962 -; SSKJ nar. zvak I ESSJ - II =;> zrak ajmar -ja m ► loz. 'a:jmar C-gp; mesi. 'a:jma-ri C-Gp; mn.: im. 'a:jmari C-gp; mest. 'a:jma-rix C-gp <> sa 'tut u 'a:jmar pabe'ra:! kram'pier C-gp | BdC -; Tom. âimar, rj§ I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - j ESSJ - II =:> kangla ajnfah -- -- prid. ► 'ajnfax C-gp, 'a:jnfak C-AK 0 1. enostaven, preprost: 'wo:una p'riest pa 'ni ta'ku: /../ 'ajnfax 'di:la C-gp 2. enojen: 'a:jnfak 'kazuc C-ak ■ tes. 'a:jnfak k'rizi C-ak nacin vezave trami-cev, s katerimi Je obit srednjï del kozolca I BdC -; Tom. âifak (> 2.) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ âjnfoh) I ESSJ -aks -a m ► 'aks C-gp, 'a:ks L-x; rod. 'a:ksa L-x; mn.: im. 'aksi C-gp <) os \drog\: ze'li:zn 'aks C-gp ■ pad'zilen 'aks C-gp lesena okovana os \ BdC -; Tom. âks, -a I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - j ESSJ - II aksa aksa -e z ► 'a:ksa L-x; rod. 'a:kse L-x () os \drog\ I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - Il aks ala niedm. ► 'ala C-gp, S-ao () |izraza ukaz, spodbudol 'ala, 'pu:bi, y'riema ka'sit z'de:j S-Ao | BdC -; Tom. aîa | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + I ESSJ -aleluja -e z ► aie'lu je 1j~ML5 rod. ale'luje L-mv () redko (velikonocna) jed iz posu-senih repnih olupkov in krompirja I BdC -; Tom. alçlûjç (P ?) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > etn. I ESSJ + || olu-pek ail vez. ► al C-gp, Z-jk, G-rm, L-x <) 'ma:t al pa 'wace Z-jk • 'di:lej, al se pa u'mokn L-x / sma le ka'fe pa k'rux al pa pa-'lienta m pa /../ ka'fe .. al pa m'li:ka, 'ta:ku sma s'kuxal C-ap ■ 'ja:pke sa se 'takat pre'da:le /../ se 'dabra /../ al sa b'ie d'rabne al de'biele, u'se j s'iu pa n 'ci:n G-rm jj 'ja:, m'iinci al pa pa'lien-ta, 'koda ka'ruzna, 'koda /../ 'a:jdawa .. al pa le k'rox sma 'i:dl z'ra:un C-ap I BdC al; al pa; Tom. al | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + il ^ a ali cien. ► 'al Z-jk 0 pa j 'ma:t s'kuxa wa'lupce /../ pa j b'iu pa dwa'na:jst 'kascau .. 'al sa 'l:dl Z-jk | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - almoâia -e z ► 'a:umazna C-gp; toz. 'a:uma-zna C-gp () denar, darovan za cerkvene potrebe: je 'mieznar na'blerau 'a:umaz-na C-gp I BdC -; Tom. âmazna (P ?) I Plet. + (P ~); SP 1962 -; SSKJ zastar. (P ~) I ESSJ + (P ~) aluminij -a m ► lu'min C-ap; rod. lu'mina C-GP 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + aluminijast -a "O prid. y m.î ed.: irn. lu'mi-nast L-x; z.: ed.: im. lu'minasta L-x; mn.: im. lu'minaste C-gp: s.: ed.: im. lu'minastu C-AP, L-x <) lu'minasta z'lica L-x ■ lu'minaste sk'li:de C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -ampak vez. ► 'ampak C-gp, Z-jk, G-rm <) 1. se j s'ti:, de 'na:sa 'zemle 'ni 'dabra, 'ampak 'wsndar z'de:j se j ze prenar'dila G-rm / se j 'so:u b'rat 'tut, ta 'za:dnu 'li:ta /../ na 'uojska, 'ampak je 'parsu s're:jcn da'mo:u Z-jk 2. 'ampak .. ka'ku: j le'pu: za 'widet 'la:n, ka 'cuode C-gp I BdC -; Tom. ampak | Plet. +; SP I962 + (P !); SSKJ + (> 2. pog., ekspr.) I ESSJ + andlati -am nedov. ► 'a:ndlat C-gp: ed.: 3. 'a:ndla C-gp <) ravnati: z:wi'nu9 se na 'a:ndla ta'ku: C-gp / s 'tem je pa 'muje 'a:ndlat C-gp tezko se je z njiin spora-zumeti | BdC -; Tom. ândlat (P ~) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -angelc -a m ► 'a:jneuc C-gp, 'a:ji]Ylc Pd{C)-ic; mn.: im. 'a'.jneuci C-gp 0 se s'pi kod 'aijneuc C-gp / j ta'ku: 'dabru, de p se 'a:jneuci 'iidl C-gp | BdC -; Tom. äinylc (mn., angelec) | Plet. + (ânge-lec); SP 1962 +; SSKJ star. | ESSJ - / Snoj - (■=:> angel) angelcek -cka m ► 'aijneuck C-gp <) I BdC -; Tom. äinylck | Plet. +; SP I962 + (c=o angel); SSKJ + | ESSJ - / Snoj - (-i> angel) anjelc angele antreh -a m ► 'aintrex C-gp, Pd{C)-ic; rod. 'a:ntrexa C-gp; toz. 'amtrex C-gp <) obrt, poklic: a z'na:s 'kesn 'a:ntrex? C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + 1 ESSJ -antrehar -ja m ► 'aintrexar C-gp; mn.: im. 'aintrexarl C-gp (> obrtnik-. sa se z'na:jdl u wasta'ri 'sa:mi 'aintrexari C-gp I S - apetlt -a m ► wape'tlt, ape'tit C-gp, wape-'tit L-x; rod. wape'tita L-x, C{P)-ks <) 'takat /../ c'laiuk 'nima wape'tita za 'i:st C{P)-ks I BdC -; Tom. apetît I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + apnarskl =i> apnenski apnen -a -o prid. ► m.: ed.: Im. ap'nien C-gp; rod. ap'nierjya C-gp; z.: ed.: im. ap'niena C-Gp; rod. ap'niene C-gp; mest. ap'nien C-gp; or. ap'niena C-gp {> ap'niena 'ma:uta C-gp / ap'nien 'ka:mn C-gp / ap'niena 'jaima C-gp I BdC -; Tom. apnîsna (z.: ed.) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + {-o âpno) apnenica -e z ► ap'nienca C-gp, wap'nienca L-x; rod. ap'nienca C-gp, wap'nience L-x; toz. ap'nienca C-gp, Ra{C)-vk; mest. ap'nien-ci C-Gp; mn.: Im. ap'nience C-gp; rod. ap'niene C-gp; toz. ap'nience C-ap <) ap'nienca sa z'yail 'tut .. 'pu:bi /../ is 'ci:le wa'si C-gp ■ ap'nienca j ze 'kuxana C-gp I BdC -; Tom. jçplîenca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + apno) apnenski -a -o prid. ► m.: ed.: im. ap'niensk C-gp 0 apnarskl: ap'niensk 'muijstar C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -apno -a s ► 'apna C-gp, 'a:pna L-x; rod. 'apna C-is, 'a:pna C-gp, 'apna Z-jk, 'a:pna L-x; toz. 'apna C-gp; or. 'apnam C-gp, Z-jk, 'a:pnam Pd{C)-ic <) sa uya'sil 'apna C-gp ■ u'^aisenu 'apna C-gp ■ z'yamu 'apna C-gp I BdC -; Tom. âpn | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + apoteka -e z ► wapa'tiika C-gp, apa'ti:ka C-gp, wapa'tiika L-x; rod. wapa'tiike C-gp, L-x; toz. wapa'tiika C-gp <) 'mai 'ciila wapa'tiika da'ma C-gp | BdC -; Tom. apa-tîska I Plet. +; SP I962 +; SSKJ raba pesa I ESSJ - / Snoj + apotekar -ja m ► wapa'tiikar C-gp, L-x; rod. wapa'tiikarje L-x (> star. | BdC —; Tom. — I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa I ESSJ - aprll -a m ► ap'ril C-ap; rod. ap'rila C-ap, G-rm () sed'naijz-ya ap'rila G-rm | BdC —; Tom. aprîl, -ç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + i ESSJ - / Snoj + ar -a m ► 'air C-gp; mn.: rod. 'airau C-gp, G-rm () 'nisma s'jail 'wec kot u'saigya ne 'pietnd'waijst 'airau G-rm | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + ara -e z ► 'aira C-gp; rod. 'aire C-gp <> s'tui 'lier 'aire sn mu 'daiu C-gp | BdC —; Tom. âra I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ -/ Snoj + (■=> âra^) arcnlja -e z ► mn.: im. arc'nije C-gp, Z-jk, L-x; toz. rc'nije L-sk <) 'ta j pa ta'kui ba'lain, de mu 'bene rc'nije na 'nucaje 'wec C-gp ■ arc'nije za y'laiwa L-x I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nav. mn., nizje pog. | ESSJ — arnik -a m ► 'airrjk C-gp, L-x; rod. 'airrjka C-gp, L-x; toz. 'airgk L-sk (> 'airgk sma nabe'rail L-sk | S - || arnika arnika -e z ► 'airgka Z-jk () | BdC -; Tom. ârnce [!] (z mn.) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + || arnik arovnlca -e z ► 'airaunca C-gp; rod. 'airaun-ce C-Gp; or. 'airaunca C-gp () goveja dla-ka, kl se odstranl prl strojenju, nekdaj uporabljana za podlogo konjsklh komatov In za zlmnlce \ BdC -; Tom. -I Plet. - arovica); SP I962 -; SSKJ -I ESSJ + (P -, aravica) artilerija -e z ► artele'rije C-gp, artala-'rije C-gp; mest. artele'ri C-gp, tele'ri G-rm (> 'jesn ['bi] tut par tele'ri G-rm I BdC -; Tom. - | Plet. + (artiljerîja); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snqj + asfaltiran -a -o prid. ► z.: ed.: im. asfal'tie-rana C-ap, wasfal'ti:rana L-x <) wasfal-'ti:rana 'ciista L-x | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj - (=0 asfâlt) || ■=> katramiran ata -u m ► 'ata C-ap, S-mo; rod. 'atu C-gp, Ra(C)-vk; daj. 'atu Ra{C)-vk; toz. 'atu C-gp; mest. 'atu C-Gp; or. 'atam C-is <) 'jes se Me'tuoda, 'tajya 'atu z'mislm, ka sn 'xadu se u 'su:la /../ je nas 'ucu C-gp ■ z 'atam sta se zyawa'rila C(P)-ks | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II oce atlih -- -- prid. ► 'a:tlix C-gp, 'a:tlx L-x <> 1. natancen: je ta'ku: 'a:tlx, de u'se pasp'rarj L-x ■ p'reci 'aitlix 'dlila je C-gp 2. obcutljiv. je t'riiba z 'nem 'a:tlix 'bit, 'mors pa'ra:jtat na 'neya C-gp I BdC -; Tom. âiklix (neskl.) izbir-cen aklih) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - I ESSJ -avf okoli medm. ► () klic voiu obmi: 'auf a'ku:l Z-jK | S -avgust -a m ► au'yust C-ap; rod. au'yusta C-Ap; mest. au'YUStu C-AP, Z-jk () ta p'ra:-we 'ci:spe /../ sa pa w au'yustu z'ri:le C-AP I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + (-i> avgûst') I ESSJ + avstrljskl -a -o prid. ► m.: ed.: im. aust'risk C-gp; mn.: im. aUSt'risk C-gp, G-rm; s.: ed.: aust'risku C-gp <) aust'risk d'nair C-gp ■ aust'risk wa'jaiki G-rm | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -avstrenca -e z ► 'a:ustarnca L-x, C-gp; rod. 'a:ustsrnce L-x: mn.: im. 'a:ust3rnce C-gp, L-ml, Pd{C)-ic; mest. 'a:ust3rncax C-ap {) naramnica-. 'usnate 'aiustsrnce sa j'mi:l ka'wa:ci C-gp ■ 'aiusternce per 'biertaxu C-ap I BdC -; Tom. âustrçncç (z mn.) astrzli) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - {=0 ästerzilj) 3VtO "B m ^ 'O-IUtO C-APt or. 'a:utam C-ap (> I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + || ==;> avtomobil avtobus -a m ► auta'bus C~AP, L'xJ rod. 3.Ut3."" 'busa L-x; or. auta'busam Ü-Gp; mn.: rod. auta'busau C-gp <) 'tud auta'bus ni 'xadu 'takrat u 'Idarje ■ sn 'kodaj 'so:u /../ na Tol'min z auta'busam z Ta'rice C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + || korjera avtomobil -a m ► or. autama'bilam C-gp; mn.: im. autama'bil Ra{C)-vk; rod. autama-'bilau C-Gp; toz. autama'bile C-gp {) I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + || avto B baba -e z ► 'ba:ba C-gp, L-sk; rod. 'baibe L-x; toz. 'ba:ba C-gp; mest. 'ba:p C-gp; mn.: im. 'ba:be C-gp, L-ml; daj. 'ba:bam S-at; toz. 'ba:be C-gp; or. 'ba:bam C-gp <> 1. poud. zenskai sa 'dabre 'ba:be par 'xis /../ ka j'maije ta'ku: 'ciednu 'pu:le C-gp 2. siabs. zenska: s'taira 'ba:ba L-sk • zmer. fer'da:-mana 'ba:ba C-gp 3- delovna povrsina klepalnika: 'ta: pa 'bel 'ya pa 'ba:p 'to:uce kot pa 'kas C-gp | BdC -; Tom. bâba, > 3- bâpca babica) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || babina, babisce, babnica babica -e z ► 'ba:pca C-ap, S-at, L-x; rod. 'ba:pce C-as, L-x; mn.: im. 'ba:pce C-gp () \poinocnIca prl porodih\: j b'iu u na-'wa:t, de j 'ba:pca 'nesla x 'karstu C-ap I BdC -; Tom. bâpca | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (-0 bâba) babina -e z ► 'ba:bna C-gp; toz. 'ba:bna C-gp () poud. zenska: 'ti 'ma:s pa 'dabra 'ba:b-na C-gp I BdC -; Tom. bâbna zanicljivo o zenski | Plet. +; SP I962 +; SSKJ star. I ESSJ + (=!> bâba, P ~) || baba, babse, babnica babisce <=» babse babjak -a m ► 'baibjek L-x; rod. 'baibjeka L-x 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + bâba) Il ■=;> babnikar babji -a -e prid. ► m.: ed.: im. 'ba:bi C-gp, L-x; z.: ed.: im. 'baibjB L-x; s.: ed.: im. 'baibju C-gp 0 'tu: sa pa 'ba:bje 'cience C-gp // 'ba:bl 'pose C-gp = 'ba:bi 'perte L-x prasnica (L^ycoperdon) | BdC -; Tom. bâbi | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (-o bâba) babnica -e z ► 'ba:bnca C-gp; mn.: im. 'ba:bn-ce L-ml; rod. 'ba:bnc Ra{C)-vk (> poud. zenska-. 'fe:jst 'ba:bnca C-gp • 'nas je b'iu nix 'piet 'baibnc, u'se sma b'ie 'ta:ke 'yajsne za 'di:la Ra(C)-vk | BdC -; Tom. - 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bâba) Il baba, babina, babisce babnikar -ja m ► 'ba:br)kar C-gp (> babjak-. 'ta: j pa 'ci:u 'ba:bgkar C-gp | S -Il ■=!> babjak babse -? s ► 'bapse C-gp <) siabs. zenska: 'ki y 'ta:ku 'bapse C-gp | BdC -; Tom. bapsç (=> babisce) | Plet. + (■=0 babisce); SP 1962 + (babsè >=i> babina); SSKJ (babsè) siabs. I ESSJ + baga -e z ► 'ba:Ya C-gp; rod. 'ba:Ye C-gp () se j nab'ra:lu 'tu:lku 'ba:Ye /../ u 'fa:jf C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ nar. severovzhodno gOSCa, OStankï V pipi-, SP 2001 pokr. severovzh. | ESSJ + bahac -a m ► ba'xa:c C-gp <> | BdC -; Tom. baxâc, -ç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bâhati se) bahanje -a s ► ba'xa:jne C-gp; rod. ba'xa:jne C-gp <) 'teya j pa 'ma: 'sa:mYa ba'xa:jne C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + bâha-nje); SP 1962 + bahâti); SSKJ + I ESSJ - bahati se -am se nedov. ► ba'xa:t, 'baxat C-Gp; ed.: 3- ba'xa: C-gp; mn.: 1. ba'xa:ma C-Gp; del. -1 m.: ed.: 'baxau C-gp; mn.: ba'xa:! C-gp (> 'jese na 'bom 'baxau, de sn 'nar'li:ps z'na:u s'ja:t C-gp ■ 'naxaj se 'baxat C-gp | BdC -; Tom. baxat sç, sç baxâ I Plet. +; SP I962 + (bâhati); SSKJ + I ESSJ + bajer -ja m ► 'ba:jer C-gp, L-x; rod. 'ba:jer-je L-x; toz. 'ba:jer C-gp; mest. 'ba:jerju C-gp, Pd{C)-ic; mn.: rod. 'ba:jarjeu C-gp <) 1. vecja kotanja z vodo, nilaka, jezerce-. sma nar'dil 'ba:jer na 'Cierknci C-gp 2. luza: se 'to pa 'na:s 'ci:st je pa 'ma: 'sa:mix 'ba:jarjeu C-gp / se je us'ca:u 'da za 'do:uram, de j 'bi 'ci:u 'ba:jer C-gp I BdC -; Tom. bâjçr, -rjç (=0 bajar) I Plet- - bâjar); SP I962 - (^o bâjar); SSKJ + bâjar) | ESSJ + bajhniti -em dov. ► 'ba:jxnt C-gp; del. -1 m.: ed.: 'ba:jxnu C-gp () star, nehati-. a se 'na:us 'ba:jxnu 'di:lat? C-gp // poud. z'de:j je pa 'ba:jxnu C-gp preminil \ BdC -; Tom. bâixnt', -nçm | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - I ESSJ -bajta -e z ► 'ba:jta C-ap, 'bajta L-ml; rod. 'bajte C-Gp; toz. 'ba:jta G-rm, Ra{C)-vk, S(C)-mk; mest. 'ba:jt C-gp, G-rm, S-mm, S(C)-trib; mn.: im. 'baijte Q-rm; rod. 'baijt c-gp, G-rm; toz. 'ba:jte G-rm; mest. 'ba:jtax C-gp, Z-jk, G-rm, B{C)-vo, Ra{C)-vk <) 1. \majhno posestvo oz. hisa na njem\: 'nisa 'mi:l 'di:la ce '^ar pa 'baijtax G-rm / u'ca:s je 'jemu u'sa:k k'met 'tud 'ba:jta m pa 'jemu 'notar 'patl 'kesne /../ de sa stan'wa:! 'notsr G "RM /L^ poud. hisa: pa'derta 'bajta L-ml ■ 'a:dn je 'moYU 'jet wad 'bajte 7 zar'nicam C-gp ■ da'ma: je u'iu 'nas ana 'ba:jta wat'ru:k C-ak | BdC bajta; Tom. bâita | Plet. +; SP I962 + (P SSKJ + I ESSJ + bajtar -ja m ► 'ba:jtar L-x, Pc{G)-frn; rod. 'ba:jtarje L-x; mn.: im. 'ba:jtari C-gp, L-ml, S(C)-mk; rod. 'ba:jtarjeu C-gp, G-rm () 'ba:j-tari sa xa'dil x k'mietam u 'sixt L-ml ■ 'ka:r je b'iu pa 'tistix 'ba:jtarjeu 'yar, sa j'mi:l pa pa d'wi: k'raij, pa 'a:na, pa d'wi: G-rm | BdC -; Tom. bâit^r, -rjç I Plet. +; SP 1962 + bajta); SSKJ + I ESSJ + (i^ bâjta) || kocar bajtarskl -a ~0 prid. r m.I ed.: im. 'ba:jtarsk C-gi>, L-x; z.: ed.: im. 'baijtarska L-x; s.: ed.: im. 'baijtarsku C-gp, L-x () 'ta: j pa 'ba:j-tarsk C-gp ■ 'ba:jtarska 'i:t L-x | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - bajtica -e z ► mn.: im. 'ba:jtice G-rm () 'se:j 'tele 'ba:jtice 'yar 'won /../ 'nisa z'ia s'taire G-rm | BcK! -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (o bâjta); SSKJ + | ESSJ + bâjta) bakla -e z ► mn.: toz. 'ba:kle S-mm <) k'ri:s sma zaku'ril, 'pi;l sma, 'pa pa 'baïkle sa us'timal S-mm | BdC -; Tom. - (fayia, fagla) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bala -e z ► 'ba:la C-gp; toz. 'ba:la C-ap, Z-jk; mest. 'ba:l C-ap, S-mo; or. 'ba:la C-gp; mn.: toz. 'ba:le Z-ds () \nevestina oprema\-. sa wa'zil 'baila C-gp ■ we'lika 'baila C-gp // pometatl pred/za balo sramotiti tiste, ki niso hoteli placati odkupnine za balo, s pometanjem pred vozom, na katerem vozijo balo, in za njiim se j pa u'sa:k 'ba:u, de na 'boda pami'ta:! pred 'ba:la tp pa za 'ba:la C-gp | BdC -; Tom. bâîa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + balança -e z ► ba'la:nca C-ak; rod. ba'la:n-ce C-ak <) tes. legnar \vsak od dveh posevno lezecih tramov\: s t'ia 'yar z 'deu d'wi: ba'la:nc, d'wi: 'ta:k sm'ri:k, de'biel anix pet'na:jst da d'wa:jst centi-'metrau, 'pa pa 'ku:kar je b'iu u'saku, ta'ku: 'do:u7a, /../ de j s'ta:lu ta'ku: /../ s t'ia 7a na 'zit C-ak | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 + balânsa); SSKJ + (P -) I ESSJ - / Snoj + (o balânsa) baldrijan ► bald3r'ja:n L-x; rod. bald9r'ja:na L-x () | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + balinec -nca m ► ba'linc C-gp () \najmanj-sa krogla pri balinanju\ | BdC -; Tom. balînc balin) | Plet. -; SP I962 + balln); SSKJ + | ESSJ -balis -a m ► ba'lis C-gp; rod. ba'lisa C-ci»; toz. ba'lis C-gp <> velika cula: j -yaspa-'dine ku'pila tl'ku:j /../ de j b'iu za n 'ci:u ba'lis C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -(=!> baliz); SP I962 -; SSKJ nar. (P baliz) I ESSJ - bâla I) balkon -a m V toz. bal'kuon C-ap () nov. [x'ren] sma /../ na'ribal, 'pal sma ya /../ 'di:l 'won na bal'kuon C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + Il gank banda -e 2 ► 'ba:nda C-gp, G-rm <) tolpa: je b'ia 'parsla u'sa 'ba:nda 'takat 'notar y 'wa:s /../ sa b'ii 'bi:laYar'disti, 'Ni:mci, Tal'ja:ni, 'wos xu'dic G-rm | BdC -; Tom. bânda | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bandera -e z ► ban'diera C-gp, ban'di:ra L-x; rod. ban'diire L-x; mn.: im. ban'diere C-gp; rod. ban'dier C-gp; daj. ban'dieram C-gp 0 \zastava\: 'po:uxnu ban'dier je pa 'mi:stu C-gp | BdC -; Tom. bandîara (z, ^ bandero) | Plet. +; SP I962 + ban-dêro); SSKJ redko | ESSJ + bandçro) II ■=;> parogla bank banka m ► 'baijk C-ap, 'borjk L/"GF'Î mn.: im. 'bojrjki C-Gp; rod. 'bojrjku O-GP; rnest. 'ba:jr)kax C-ap <) 1. lesena posoda: 'ma:-ma pat st'ri:xa 'p9:uxnu 'nix 'bojrjku C-gp • sma j'mi:l d'wi: sk'rin, po:uxn 'sa:dje, 'pa pa se nt u 'nix 'ta:kix 'baijrjkax, u'se sma sp'ra:jl C-ap / siabs. pohistvo 2. delovna, tocilna miza I BdC -; Tom. bank, bânka | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nar. (P ~) | ESSJ -baraka -e z ► ba'raïka C-gp; rod. ba'raïke C-Gp; toz. ba'raïka Ra{C)-vk; or. ba'raïka C-Gp; mn.: im. ba'raïke C-gp; rod. ba'raik Pc{G)-fm; toz. ba'raïke G-rm; mest. ba'raïkax C-ap 0 'kuçjnske ba'raïke C-gp | BdC Tom. barâka | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + baréta -e z ► ba'rieta C-gp; mn.: im. ba'rie-te C-Gp; rod. ba'riet C-gp; toz. ba'rlete C-gp 0 prosen, ajdov klas: pra'sui 'ima we'like ba'riete C-gp / ka sma se s'jail 'jeijda /../ je pa 'tuilk ser'naid 'raitalu /../ de j u'sa 'jeijda pre'yaizlu {Z} m pa te 'buils ba'riete pa'iidla C(P)-ks // 'bozyawe ba'riete C-gp bezgovo socvetje, kobul bezgovih jagod \ S — barbant, barhantov pohant, pohantov bart barta m ► 'bart C-gp, 'bairt Z-jk; toz. 'bairt Z-jk, L-x (> m 'bairt Z-jk ■ u'saig 'baird ya j s'puca, de se j s'wiitu Z-jk I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar.; SP 2001 pokr. | ESSJ + bas -a m ► 'bais C-gp; toz. 'bais C-gp () 1. \moski glas\: 'bais je pa sam 'wan 'piiu C-gp 2. kontrabas: 'teijst je 'yuodu na 'bais C-gp | BdC -; Tom. bas | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snqj + basati basem nedov. ► 'baisat C-Gp; ed.: 2. 'baises C-ap; del. -1 m.: mn.: ba'sail C-ap, Ra{C)-vk <) sma ba'sail s'nui u s'wisu C-gp basati se () \naglo jesti\: 'naxaj se 'baisat C-gp | BdC -; Tom. bâsat, bâsçm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (==!> basati I) || =:> pestati bata -e z ► 'baita C-gp, L-ml; rod. 'baite C-Gp; or. 'baita C-gp <> 'deij 'mai 'baite, de 'bom 'uxa wa'ciedu C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ pog. vata I ESSJ - bati se bojim se nedov. ► 'bait C-gp; ed.: 1. ba'im C-gp, Z-jk; 2. ba'is C-gp; mn.: 1. ba'ima C-ap; 3- ba'ije S-at; del. -1 m.: ed.: 'baiu C-gp, G-rm; mn.: 'bail C-gp, S-mm; z.: ed.: 'bai C-ap, Ra{C)-vk: mn.: 'baile C-ap; vel. ed.: 2. 'buij C-gp <) sma se jx pa 'tak 'bail. sma pa 'kair us'li S-mm | BdC bâ; baji || se (ed.: 3.); Tom. bât' sç, baîm sç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bavda -e z ► 'baïuda C-gp, Z-ds; mn.: im. 'baïude C-gp; rod. 'baïut C-gp; toz. 'baïude C-gp {) guba: 1. 'cikle na 'baïude C-gp 2. ya j 'mai 'saimix 'baïut ya pa y'iaij C-gp I BdC -; Tom. - (fâut, ^ fald) I Plet. - fàîd); SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - fàld) Il guba bavdast -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'baiudast C-gp 0 gubast: j 'wos 'baïudast C-gp | S -bazgern -a m ► baz'yern L-x; rod. baz'yerna L-x 0 (kupljen) kvas \ BdC -; Tom. bîazyçrn [!] ('=î> drozi) [ Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - || drozje, feca, kvas bazikavka -e z ► bazi'kaïuka C-gp, L-ml; mn.: im. bazi'kaïuke L-ml, C{P)-ks; rod. bazi-'kaiuk C-gp () vneta bezgavkax 'poiuxnu bazi'kaïuk 'imam C-gp | BdC -; Tom. bazyâuke [!] (z mn.) (■=:> bezgavka) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ -(=!> bezehâvka) | ESSJ -bebljanje -a s ► bob'laijne C-gp; mest. bob'laijnu C-gp <) | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 + {=!> bebljâti); SSKJ + I ESSJ - bebljâti -am nedov. ► bob'lait C-gp; ed.: daj. bob'lai C-gp; del. -1 m.: ed.: 'boblau C-gp <) siabs. na 'wiim, ki j 'boblau C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bebâti) bec -a m ► 'bec L-x; rod. 'beca L-x <) kostrun \ BdC -; Strekelj I892 na Cer-kljanskem bèc Widder (kot psovka to, kar n. Schafskopf) Bicek); Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -(■=0 bîc) Il ■=;> kostrun bec medm. ► 'bec L-x () vabni klic ovcanr. 'bec 'bec L-x | S - | ESSJ - bîc) bec -a m ► 'boc C-gp, L-x, Pd(C)-ic; rod. 'boca L-x; daj. 'bocu Pd{C)-ic; or. 'bocem C-gp () zbiralnik za vodo: nad 'bocem j b'ia pa se 'winta C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (P -) I ESSJ + bec I) beguncati -am nedov. ► be'yuncat L-mv; del. -1 m.: mn.: be'yuncal C-ap () ziveti f begunstviv. sa be'Yuncal met ta p'rowa 'wajska C-ap | S -begunec -nca m ► mn.: im. be'Yunci C-ap; rod. be'yuncau C-as, be'yunceu Z-ds; toz. foe'^yunce C{P)-ks <> be'Yunci /../ 'dal wakl Tal'mina /../ sa u'ii na'waijen 'ta:ka pa'lienta 'kuxat C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - begunka -e z ► be'^urjka C/~GPI mn.: im. be'7ur]ke C-ap () | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -begunstvo -a s ► rod. be'yunstwa C-gp, Pc(G)-fm; mest. be'yunstwu C-as () 'tistu j b'iu pa y'lix 'terjcas, ka sma wad be'yunstwa 'psrsl Pc{G)-fm | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - bek -a m ► 'bok C-gp, L-ml; rod. 'boka C-gp, nov. 'bika c-AP, 'boka l-ML! mn.: im. 'boki c-gi»; rod. 'bokau C-gp; toz. 'boke C-gp; or. 'boki c-gp 0 'debeu kod 'bok L-x ■ y'iie-da kod 'bok L-x neumno O ce j par'y'naiu 'bika, je 'na:sa 'marna z'mieram 'mi: na'wa:da /../ de j 'ya na n /../ 'kuos k'ruxa 'ma: z'Ya:jna na'ka:pa /../ kor je 'so:u na'za:j Yaspa'da:r, je s'ia y'iiedat, ka'ku: se k'ra:wa wab'na:sa 'dal m pa 'nesla j je 'ma: 'tizya C-ap / | BdC —; Tom. bak, baka {o bik) | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + bik I) beka -e z ► 'bieka (-/"gp, J_i-mvt toz. 'bieka 0~gp! or. 'bieka C-gp; mn.: toz. 'bieke C-gp () \grm all drevo (Salix vlminalis)\ // \siba\: st9r'xa:ri sa z 'bieka 'la:te we'za:l C-gp | BdC Tom. bÎ9ka,gen. bçikç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il -=0 bekovica bekov "Qi "O prid. r m.î ed.: im. 'biekau 7..'. ed.: im. 'biekawa C-gp <> 'biekau 'li:s L-mv ■ 'biekawa 'siba C-gp | BdC -; Tom. bîaku, -awa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -bekovica -e z ► 'biekajca L~mv^ or. ' bieka j-ca C-gp {) beka \g-rni all drevo\ // \siba\-. te 'bom z 'biekajca pa 'rit C-gp | BdC —; Tom. - I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ + béka) || =:> beka bei -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'bi:U C-ap, Z-jk, S-mm, L-ml; rod. 'bi:lYa C-ap; mn.: im. 'bi:li, 'bi:l C-ap, 'bi:l Z-jk; toz. 'bi:le L-ml; z.: ed.: im. 'bi:la C-ap, S-mm, G-rm, L-x; toz. 'bi:la Z-JK, S(C)-mk; mn.: im. 'bi:le Z-Jk; rod. 'bi:lix Z-jk; s.: ed.: im. 'bi:lu C-ap, S-mm, L-ml, Ra{C)-vk; toz. 'bi:la Z-jk () 1. 'bi:u 'port Z-jk ■ 'bi:la p'la:tna Z-jk ■ 'bi:la r'juxa S{C)-mk ■ 'bi:u kod m'li:ka L-x 2. 'bi:la t'ra:wa G-rm ■ 'kesna ['w9:yna] je b'la 'bei 'bi:la, 'kesna 'bei ar'mena C-ap / 'bi:u ka'fe S-mm ■ 'bi:u k'rox C-ai> ■ 'bi:la 'muoka C-ap ■ 'bi:la paj'tica Z-jk ■ 'bi:la 'so:u L-x // 'bi:la 'dietele L-x • 'bi:u 'Ya:b3r L-x Carplnus betulus • 'bi:-la kap'riwa Mellttis melissophyllum L. H 'bi:lu 'ze:jle C-ap, S-mm enoloncnica iz svezega glavnatega zelja in krompirja ■ 'bi:la 'zena L-x smrt / beli kamen mlinski kamen za pridobivanje bele moke: sa 'nesl su'nica na ta 'bi:u 'ka:mn u 'ma:ln S-mm 3- 'wa:znu j u'lu, de s 'pe:jc u 'riedu pa'bi:lu, de j u'la ta p'ra:wa, de j u'la p'ro:u 'bi:la pa'worxu C-ap I BdC biëla, biëlae, bilu; biu; Tom. bîau, bîala, bîaî | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + belez 1=0 belezna, beljava, beljenje belezen -zna m ► b'li:zn Z-ds; rod. b'li:zne Z-Ds 0 letnica, napis: 'tud za 'maje 'xisa 'to na 'wi:m 'nec, g'da:j je b'ia 'zidana, 'ni 'bei]'ya b'li:zne al 'ki Z-ds I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 -; SSKJ - I ESSJ + belezna -e z ► 'bi:lezna L-x; rod. 'bi:lezne L-x 0 belez \ BdC -; Tom. - (bîalçs, belez) I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - Il i=c> beljava, beljenje bellca -e z ► be'lica L-x; rod. be'lice L-x 0 \cesnja\ \ BdC -; Tom. bçlîca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (P beliti' belim dov. ► b'lit C-gp, b'lit, 'bi:lt L-x; ed.: 1. 'bi:lm L-x; del. -1 m.: mn.: b'iil C-Gp; s.: ed.: b'iilu Z-JK () 1. \pokrivati z belezem, belilom\: pam'la:du sma b'iil 'xisa C-gp / sma 'sierkawa pe'rieta b'iil /../ de se 'boda u'ra:ne 'ba:le C-gp 2. \delati bolj belo\-. j par'niesu p'la:tna /../ 'pal sma 7a payar'nil pat 'xisa /../ pa j u'sa:ce tl'ku:j 'ca:jt beliti' berza ['ma:t] paskra'pila z 'wada, 'tistu se j b'iilu Z-jK I BdC -; Tom. bîelt', bîals I Plet. + (béliti); SP 1962 SSKJ + I ESSJ + bel) beliti^ belim nedov. ► b'lit L-x; ed.: i. 'bi:lm L-x; del. -1 m.: ed.: 'bi:lu C-ap; mn.: be'lil C-ap, b'ill Pc(G)-fm; s.: ed.: b'iilu Z-jk, be'lilu S{C)-mk 0 sma pa le s:'pexam u'se b'iil Pc{G)-fm | BdC -; Tom. bîslt', bîels I Plet. +; SP ig62 +; SSKJ + I ESSJ + (-0 bel) beljak -a m ► b'la:k C-gp, be'le:k L-x; rod. b'la:ka C-gp, be'le:ka L-x; toz. b'la:k C-gp 0 s'to:uct b'iaik C-gp | BdC -; Tom. bçlâk I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + 1 ESSJ + bel) beljava -e z ► b'la:wa C-cs, b'ieiwa L-mv; rod. b'la:we C-cs, b'le:we L-mv; toz. b'la:wa C-gp 0 1. belez-, z'doryn ta s'ta:ra b'ia:-wa C-gp 2. svetlejsi les na obodu debla: wa'riixawa b'la:wa C-cs | BdC —; Tom. bçlâwa I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > 2. les. I ESSJ - / Snoj + {<=!> bel) || > 1. be-lezna, beljenje beljenje -a s ► b'ieijne C-gp; rod. b'le:jne C-gp; or. b'le:jnem C-gp () belez: 'yuostu b'le:jne C-gp ■ pre'cistu b'le:jne C-gi> I BdC -; Tom. - | Plet. + (beljenje); SP 1962 + bellti); SSKJ > redko béljenje') | ESSJ - || belezna, beljava belka -e 2 ► 'bi:uka L-x; rod. 'biiuke L-x <) prvo zganje \ BdC -; Tom. - (dîme, =0 dimec) | Plet. +; SP I962 + (P -, ^ bélec); SSKJ + (P -) | ESSJ - / Snoj + bel) Il =:> belscica belouska -e z ► bela'uska C-gp, L-x; rod. bela'uske L-x () | BdC -; Tom. bçlaûska I Plet. +; SP 1962 + belo-); SSKJ + I ESSJ - belscica -e z ► 'bi:usca C-gp; or. 'bi:usca C-gp 0 prvo zganje: se'le 'siierake /../ j par'tekla 'bi:usca C-gp • je t'ri:ba z 'bi:usca na'ma:zat /../ 'wime C-gp I BdC —; Tom. — (dîme, dimec) i Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ + (^ bel) Il belka bencin -a m ► ben'cin C-gp; rod. ben'cina C-ap (> sma j'mi:l pa 'ta:ke 'kaijriyle ze'lirzne, we'like, wad /../ ben'cina C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + bendibja -e z ► ban'dibje L-x; rod. ban'dib-je C-ap, L-x; toz. ban'dibje C-gp <) endivi-ja I S - I ESSJ - endivija) bera -e z ► 'biera C-gp; rod. 'biere C-ap; toz. 'biera C-ap (> \dajatev cerkveniin Iju-dem\: 'biera 'j:emu [de'kain] pam'la:du pa u 'iesen C-ap | BdC —; Tom. bîara i Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > nekdaj I ESSJ + berac -a m ► be'raïc C-gp, L-ml; rod. be-'ra:ce C-gp, L-x; toz. be'ra:c L-x; mesu be'raicu C-gp; mn.: im. be'ra:ci C-gp; toz. ba'raice Z-jk () kosara iz leskovih viter: u'zom 's:a:ba be'ra:c, ka 'borna ka'pail krem'piir L-x ■ 'po:uxn be'raïc 'ja:pk sn psr'niesu L-x // sma u'se z 'ar)7a be'ra:ce pa'be'rarl /../ m pa nt u an 'kas me'ta:l C-gp nismo upostevali razlik med stvarnii | BdC — ; Strekelj 1892 berac Stôjcek); Tom. - (bçrâc prosjak; = câina) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > nar. zahodno j ESSJ + (P -) || pO-berin berac '=s> bovtnar, petljar beracek -cka m ► be'rock L-x, be'rack Ra(C)-vk; rod. be'rocka L-x; toz. be'rack C-ap {) manjsalnica od berac: sn 'nesla /../ 'kesn be'rack ['ja:je] C-ap | BdC -; Strekelj I892 berack (=c. Stôjcek); Tom. - I Plet. + (P -); SP I962 + berac); SSKJ + (P -) I ESSJ - bergla ^^ berkla berkla -e z ► rod. 'bierkle C/"API or. 'bierkla C~GP5 mn.: rod. 'bierkl C-gp; toz. 'bierkle C(P)-ks; mest. 'bierklex C-gp; dv.: rod. 'bierkl C-gp 0 1. bergla: na 'morm se 'nec presta'pit brez 'bierkle C-ap 2. Z leseno ogrodje za povezovanje senenih bremen I BdC -; Tom. - (bîaryia, =i> bergla) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ -(^ bérkle) | ESSJ - (^ bergla) berza -e z ► 'bierza C-x, G-km, 'bi:rza L-x; rod. 'bierze C-ap, 'bi:rze L-x, 'bierze Pc{G)-fm; mn.: im. 'biçrze C-Ap; rod. 'biers C-ap; toz. 'bierze C-ap () 1. ohrovt: 'ka:ps m 'bierza G-rm 2. siabs. omejen, zoprn berza no bezi clovek: se j le na 'bierza, 'puzd ^a na 'mest C-gp / zmer. xu'dicewa 'bierza C-x I BdC birza || kapus; Kohl, Kraut; Tom. -i Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ - II brzota berzanje -a s ► 'bierzajne C-is; rod. 'bier-zajne C-gp () ohrovtovo listje: 'be:js nab'ra:t 'ma: 'bierzajne za smu'kauc C-gp I S - berzov "8. ~0 prid. ^ S.Î ed.: toz. 'bierzau C-gp 0 nanasajoc se na berzo\ 'bierzau ['listje] C-gp I S - berzovec ~ vca m ► 'bierzauc C-gp () siabs. oniejen, zoprn clovek \ S - beseda -e z ► be'siida C-gp, L-ml, S{C)-mk; rod. be'si:de L-x; toz. be'siida C-gp, L-x; mn.: im. be'slide C-gp, L-x; rod. be'siit C-ap; or. be'siidam C-gp; dv.: rod. be'siit C-gp (> 1. jjezikovna enotaj: wat'kuot ta be'siida p'ride, na 'wiim C-gp // joznaceni pojem|: mu 'nisn d'jaiu 'bene 'zau be'siide L-x 2. \misel\: se 'tui sa u'se p'raizne be'siide L-x / 'zixar b mu d'jaiu 'kesna 'liipa be'siida L-x 3- \izrazanje misli\: 'temu pa 'dabra wad'riize be'siida C-gp ziia govoriti / se mu be'siide 'miisaje C-gp ne govori razumno // imeti (vso) bese-do imeti pravico do odlocanja: ni ta'ku: .. ce ma 'aidn y'lix u'sa be'siida /../ wad wat'ruik /../ pa de p pa ^'lix 'nee na s'meiu, 'tistu pa d'ru^a /../ 'ni b'lu ta p'raiwu C-ap | BdC -; Tom. bçsîa-da I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + bester -tra "O prid. r m.! ed.: im. 'biester C-gp, L-x; z.: ed.: im. 'biestra C-gp, L-x; s.: ed.: im. 'biçstru L-x () 1. nezaspan, svez: SB j z'budu 'tak 'biester L-x // 'biestar 'puip C-gp radoziv 2. bister, pri zavesti: se j'mai ze 'kaijt 'liit, pa j se 'wos 'biestar C-gp I Erjavec Bester, stra, o [...] A okolo Cérknega »béster« znaci wachend. »Nijsem bil se béster, kadar je zacéla vas goréti.« »Na svéti Silvester bodi vsak zgoda béster,« opominajo tist vecer poprej matere svoje otroke, kajti mislijo, da je tréba ta dan zgodaj vstati; BdC -; Tom. - j Plet. + cerkno--Erj.crorb.); SP 1962 +; SSKJ star. (P -) 1 ESSJ + bestrh -a m y 'biestarx L-mv, Pd{C)-ic () skobeljnik I S - || o vestrh, vestrovnik bet -a m ► 'bot C-gp, S-mm, L-ml; rod. 'bota C-gp, L-x; or. 'botam C-gp; mn.: im. 'boti Ra{C)-vk; toz. 'bote C-gp; dv.: toz. 'bota C-ap () \leseno orodje\-. 'bot za y'riebe 'touct C-gp ■ u'cais sma le se 'taiku l'siena ka'rita 'doitayu j'miil pa d'wai 'bota ta'kui, de sma na 'raka 'toiukl [x'ruske] C-ap ■ s'tuope? /../ an 'taik 7'ruop 'kaimn je 'bi, pa j 'bi 'uotu 'notar, pa j b'lu pa 'dal .. an 'taik 'bot, de j 'patl 'tistu 'toiuku S-mm / j u'lu 'taiku kod 'bot C-ap tako trdo — za hrano \ BdC (bàt); Tom. bat, -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II ■=:> tolkac, zokalnik beton -a m ► pe'tuon C-gp; rod. pe'tuona Ra(C)-vk 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -bevcevka -e z ► mn.: im. 'biiuceuke C-ai' () hruska, imenovana po domaciji \ S -bezeg -zga m ► 'bosx C-gp, L-x; rod. 'bozya Z-jK, L-x; toz. 'bosx C-ap () 'bosx sma na'taryal C-ap | BdC -; Tom. bazy, bàzya I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bezgavka ■=!> bazikavka bezgov "â ~0 prid. y m.I ed.: im. 'bozyau C-ap, Z-JK, L-x; z.: ed.: im. 'bOzyawa L-x; mn.: im. 'bozyawe C-gp, L-x; s.: ed.: im. 'bozyau C-gi> {) 'bozyau c'wiitje C-gp ■ 'bozyawe ba'rie-te C-gp ■ 'bozyawe 'jaiyade L-x / 'bozyau 'caij C-ap, Z-jk, L-x I BdC -; Tom. bazyu I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snqj + bezati -im nedov. ► be'zait B{C)-vo; vel. ed.: 2. 'beijs C-ap, Z-jk, Ra(C)-vk; mn.: 1. 'beijz-ma C-gp, Pd{C)-ic; 2. 'beijste C{P)-ks; dv.: 1. 'beijzwa C-gp () navadno kot velelnik iti". 'beijs 'mai 'bel z'yuida x 'mais C-ap ■ j 'kesn d'jaiu - 'beijzma x 'kesntp dek'liet /../ za'piit päd 'wakna C-gp // le 'beijs nap'reij ma'tit C-gp le poskusi \ BdC bêjz, béjz, béjs, bejs; bezalu; Tom. bçi-zçt I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > pog. I ESSJ - bezi -ite medm. ► mn.: 'beijste S{C)-mk () 'kuik 'caijt ste pa b'la na 'Wos, 'Tilda? S{C)-mk - 'saimu na 'liita S-mm - 'beijste bezi ^ll bitl' .. 'ku: sa 'waim pa 'ki pla'ca:l? S{C)-mk I BdC -; Tom. bçis bezati) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - bi biti' bicikelj -na. m ► be'cikln L-x; rod. be'ci-klna L-x: toz. be'cikln C~GPÎ mn.: toz. be'ciklne C-gp (> | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 - (-i> blcxkel); SSKJ -blclkel) I ESSJ - / Snoj -bicikel) || ^^ kolo bik ■=;> bek biks -a. m ► toz. 'biks C/~gp; or. 'biksam C-gp 0 star, loscilo zH CBvlje / 'ciiuli na 'biks C-gp zlosceni \ BdC —; Tom. bîks, -a I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ zastar. 1 ESSJ - biksatl -am nedov. ► 'biksat C-gp; del. -1 m.; mn.: 'biksal C-gp <> 1. 'biksat 'ciiule C-gp 2. custv. sma ya 'biksal C-gp | BdC —; Tom. biksat, -am | Plet. -; SP I962 + biks); SSKJ pog. | ESSJ -bilka -e z ► 'bilka C-gp, L-x; rod. 'bilke L-x; mn.: rod. 'bilk C'gp; toz. 'bilke C-gp <) na 'bilka t'raiwe/su'nice C-gp // trava z visokinii, olesenelimi stebli: se 'ma: 'sa:mix 'bilk 'raise /../ ce pa t'ra:j C-gp I BdC -; Tom. biuka (P ~) | Plet. + (F ~); SP 1962 + (■=<> bil, P ?); SSKJ + (P ~) I ESSJ + bil, P ~) bima -e z ► 'bima C-gp; mn.: toz. 'bime C-gp 0 debela krava: j'mais 'li:pe 'bime C-gp / se j ku na 'bima C-gp za debelo zen-sko / se 'wa:le 'tam pa 'ba:jt kot 'kesna 'bima za lenega cloveka | S - | ESSJ -(■=> bînec) bimst, bimpst <=> binkosti blnklja in binkla -e z ► 'birjkle C-gp, 'biqkla Z-ds, L-x, 'bir|kle Pd(C)-ic; rod. 'birjkle L-x; toz. 'bii]kle C-Ap; mest. 'birjkl C-gp, L-ag (> mentrga: u'selen sma s'til 'ma:l tes'ta: /../ u 'birjkl /../ pa sma 'tistu pasu'sil C-ap ■ ce sa b'ii 'kesn 'di:lauci par 'xis, sa se 'tud y 'birjkl u'siedl C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (=!> vînkla Cerkno, Idrija); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -binkosti -i z mn. ► 'binst C-gp, 'bimst, 'bimpst L-x, 'bimst Ra{C) "vkj rod. 'binst C-ap, 'bimst L-x; toz. 'binst C-ap <) 'binst sma s'tiil za 'weijc p'raizrjk C-ap | BdC -; Tom. bînkst' | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + binst binkosti birma -e z ► 'bierma C-gp, 'biirma L-ml; rod. 'bi:rme L-ml; toz. 'bierma C-ap, Z-jk; mest. 'bierm C-ap, B(C)-vo () za 'bierma m je pa 'nunc 'da:u 'ura na 'ci:tnce C-gp jj vezati, zavezati birmo biti za botra: pa j s'ku:s p'raiju, de me 'bo /../ 'bierma 'wiezau Z-jk ■ us 'ti 'men zawe'za: 'bierma? Z-jk | BdC -; Tom. bîerma I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=;> bîrmati) birmanski "3. ~0 prld. r m.î ed.: im. 'bier-mansk C-gp; z.: ed.: im. 'biermanska C-gp () 'biermansk 'nunc C-gp ■ 'biermanska 'nuna C-gp / 'biermansk 'seijqk C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 + {o birma); SSKJ + | ESSJ + bîrmati) birmati -am nedov. ► 'biermat C-gp; del. -1 m.: ed.: 'biçrmau C-gp (> s'kaf je 'biermau C-gp »■ birman -a ~0 r m.î ed.: im. 'bierman C-gp <) saij. 'danc z 'bi pa 'bierman C-gp oklo-futan I BdC -; Tom. bîermat | Plet. +; SP 1962 + (c^ birma); SSKJ + [ ESSJ + birt -a m ► 'biert C-gp, 'biirt L-x; rod. 'biirta L-x <> redko I BdC birt; Tom. bîsrt, -a I Plet. -; SP I962 +; SSKJ pog. I ESSJ - Il co ostir birtah -a m ► 'biirtax L-ml, 'biertax Ra{C)-vk; rod. 'bi:rtaxa L-x; toz. 'biertax Z-jk; mest. 'biertaxu C-ap; or. 'biertaxam Pd{C)-ic; mn.: toz. 'biertaxe Z-jk, 'biirtxe L-mv, 'biertaxe Pd{C)-ic <> 1. predpasnik: ka sma s'ie u s'nezet /../ sma 'mi:le 'bi:le 'biertaxe Z-jk 2. plasc \podaljsani del strebe pri enojnem kozolcu\ I BdC -; Tom. bîartax, -a birtuh) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ (=0 birtoh) I ESSJ -bister ■=;> bester biti^ bijem nedov. ► 'bit C-gp; ed.: 3. 'bije C-Gp; del. -1 z.: ed.: 'bila C-gp <> \nazna-njati cas\: y'iix'kair je 'bila t'ri 'ura C-GP I BdC -; Tom. bèt', bîjç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || tolci biti^ sem nedov. ► 'bit C-ap, Z-jk, G-rm, L-x, biti^ *12 biti' Ra(C)-vk; ed.: 1. sn C-gp, Z-jk, S-mm, L-ml, Ra(C)-vk; 2. si, s C-ap, s G-rm, Z-jk, S-mm, si, s L-ml; 3- je, j C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; mn.: 1. sma C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; 2. ste C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml, S(C)-mk; 3. sa C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; dv.: 1. swa C-gp, Z-jk, S-mm, L-ml, Pc{G)-fm, Ra(C)-vk; 2. sta C-as, S-mm, L-ml; 3. sta C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; del. -1 m.: ed.: 'biu, 'bi C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; mn.: b'ii, u'ii, uli C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; dv.: b'ia C-ap, S-mm, L-x, Pc(G)-fm; z.: ed.: b'ia, u'ia, ula C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; mn.: b'ie, u'ie, ule C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; dv.: b'ii, u'ii C-ap, b'ii Z-jk, S-mm; s.: ed.: b'iu, u'iu, ulu C-ap, neslst. b'io C-gp, b'iu, u'iu, ulu Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; prih. ed.: 1. 'bom, um, m C-ap, 'bom, m Z-jk, m G-rm, 'bom L-ml, S{C)-mk; 2. 'bos, us C-gp, Z-jk, L-ml, Pd{C)-ic; 3. 'bo, u C-ap, Z-jk, G-rm, S-mo, L-ml; mn.: 1. 'borna, ma C-gp, Z-jk, G-rm, S(C)-mk; 2. 'boste C-ap, 'boste, uste Z-jk, 'boste L-ml, S{C)-mk; 3. 'boje C-ap, 'boda C-gp, 'bodo Z-jk, 'bodo, 'boda, 'bada S-mm, 'boje L-ml, 'boda Ra{C)-vk; dv.: 1. 'bowa C-gp, L-ml; 3. usta C-ap, 'bosta L-ml; vel. ed.: 2. 'bot Z-jk, L-ml, 'buot Ra{C)-vk, Pd(C)-ic; pogojnik bi, be, p C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, Pc(G)-fm; nik. ed.: 1. 'nisn C-ap, Z-jk, S-mm, L-ml, Ra{C)-vk, Pd{C)-ic; 2. 'nis C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm; 3. 'ni C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; 1. 'nisma C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x; 2. 'niste S{C)-mk; 3. 'nisa C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; dv.: 1. 'niswa C-ap, Z-jk, Ra(C)-vk; 3. 'nista C-gp; prih. ed.: 1. 'na:m, nam C-ap, 'nam, nam Z-jk, 'na:m, nam G-rm; 2. 'na:us C-ap, Pd{C)-ic; 3. 'na:u C-gp, Z-jk; mn.: 1. 'naiuma C-gp, 'na:ma L-ml; 2. 'naïuste C-ap, Z-jk, 'na:ste L-ml, 'naïuste S(C)-mk; 3. 'na:uje C-ap, L-ml; dv.: 1. 'naïuwa C-gp, L-ml; 2. 'na:usta C-ap pogojnik na 'bi C-gp, L-x () I. v osebnl rabl 1. \materialno ali duhovno obstajati\: ta p'rowa /../ je /../ Ma'ricka, 'patle j b'ia 'Nieza, sa d'wi:, je b'ia Jus'tina, sa t'ri .. je b'ia 'Zefa, sa s'tier, je b'ia 'Nieza, jex je 'piet /../ 'Cilka .. 'siest Z-jk / na'waida j u'ia 'ta:ka, de sma 'nesl C-ap / g'du: sa b'ii 'tu:? C-as 2. \obstajati prostoru in casu|: p'rom ste'denc je 'bi 'tam, 'lix 'ma: 'cie wat 'xise Z-jk ■ s'ku:zns'ku:s pat st'ri:xa sa b'ie l'siene k'luke, pa wa'be:jsene 'cite C-gp ■ 'ni 'rum 'noter /../ j 'ena /../ d'ru:Ya 'ri:c C-ap / na 'yarkm je 'mo^u 'bit 'tist 'mast, de se j 'cistu C-ap / sn b'ia na 'uoxcet Z-jk // 'tu: j b'iu met ta p'rowa 'wajska C-gp • me'su: j u'iu pa za Wa ba'zic Z-jk 3- ^ oslabljenim pomenom \izraza lastnost ali stanje osebka |: x'la:ce /../ sa b'ie da'mace .. p'la:we al 'cerne, plat'niene nar'bel Z-jk ■ 'lipau 'li:s je za 'ruste ta 'nar'bu:ls C-ak ■ 'nisa wa'ci wec z'ra:we Z-jk ■ je u'ia 'ura 'po:una'ci C-ap / sa b'ie s'tarme 'niwe, de j b'iu 7'lix pa'kanc za pay'lie-dat ya pad 'wsrx G-rm H 'ni 'bi 'benmu 'nec na'puot C-gp > se j 'ma:m tud z'de:j 'porte, pa /../ sa wad'wec 'maskam, ce p'rideje C-ap // 'ta:uznt'ruoze sa b'ie za 'ze:jnske ba'li:zn C-ap ■ se ster'maci sa won z da'mace 'wo:une C-ap ■ ce j 'kesn wap s'iuzba, pa u 'bars 'ra:talu ta'ku:, de 'na:u, 'ka:r 'bi 'ti:l C-ap / ce j 'bi 'kier ''Yu:dau, sma st'rukle s'kuxal C-ap H 'ra:js sn pa, de ya na 'widm C-gp raj-si imam jj 'xisa j pa 'ku en Y'ra:t Z-jk ■ j 'ta:ku kot x'ren C-ap II. v brezosebnl rabl \v pomenih kakor pod il: 'du:xtarje 'ni b'iu C-ap • tut k'ruxa 'ni b'iu 'sa:je 'ca:jte S{C)-mk ■ ce 'ni b'iu da'macix /../ sma 'kesgya da'bil G-rm // me j b'iu tl'ku:j s'ra:m, de sn 'ka:r le'ti: p'rac Z-JK" j pa 'ni u'iu 'nec 'wec 'ma:r, de j 'duobar C-ap // u'seya j b'iu 'ya na 'mis Z-jk ■ se j pa 'ka:jt nar'jeq-ya .. 'tut ce jx je u'iu 'ka:jt Pc{G)-fm ■ pa ce jx je u'iu s'tier, 'piet, 'siest .. 'tele sa u'ie u'se 'pi:ukne C-gp ■ 'ni b'iu t'ri:ba 'tizya 'di:lat C-gp III. v osebnl ail brezosebnl rabl, navadno s prlslovno rabljenlm samostalnikom \v pomenih kakor pod J.|: m'ras je 'biu C-ap ■ se 'le 'toma j b'ia, sa b'ii ze u 'kuxn 'kasc Z-jk IV. eiipticno sta 'siedla 'yar na 'pe:jc m pa 'pi:, 'du:kar je b'iu C-ap ■ ka j b'ia pa 'je:ji]kat 'tu:lk, de j ze 'upa 'jet ke x 'ma:s /../ j 'patle pa s'ia ze u s'ta:la Z-jk / 'na:ma 'ni 'nec za bitl' blazev me'su: C-ap H z nedoiocnikom j b'iu za 'jet p'li:t al 'zet S-mm ■ ce j pa za psr'nest past're:jct /../ pa z'mieram le 'jest C-ap V kot pomoznj glagoi \za tvorbo casov, naklonov all nacxnov\: ta 'bo 'da:u d'rowa, 'mi 'borna 'da:l 'a:pna za 'luçn, 'ta 'bo 'da:u pa 'ka:mne C-gp ■ 'a uste zapi'sail? Z-jk ■ 'ti pa 'mene 'na:us u'zu-yau C-gp / Z 'tixa 'bot Z-jk // sn pra-'da:u /../ 'a:na k'ra:wa C-gp / 'koda j b'iu 'ma: u'reme pana'yaijalu, sma 'mo^l pa'ca:kat, de se j /../ pa'silu, pa sma d'ruya na'sil G-rm / sn 'raitau s'tar 'biu C-gp // ka'ku: be d'ja:u? G-rm ■ ka b 'wiidla 'wam pa'wi:dat Z-jk ■ 'ma:ra 'nlsn, de b me 'bi 'kesn y'iiçdau C-ap ■ j'ma: 'ta:ce 'li:pe 'ruoze, ka de b b'ie wa'sie-ne Pc{G)-fm ■ 'tud z'de:j b na z'raislu /../ za d'ru^a 'kasne, ce bi yna'il 'ne G-rm ■ 'nisn 'wi:dla, 'kam b ^a b'ia 'di: C-ap ■ ka b b'ii u'ca:s i'mi:l 'tele 'pi.'sm, be 'bi 'tu: /../ 'cudes C-gp ■ u'ca:s ya pa 'ni b'iu, ka b 7a b'ii s'ni:dl C-ap // 'ki m p'ra:sau? G-rm ■ 'kl 'bom 'nuca, paY'le:j, 'ku:lk ix 'imam C-ap ■ sn ^a zwe'cier pra'sa:, ki m s'kuxa za we'cierje C-ap kaj naj ■ t'ri p'ra:sce sma zak'la:l /../ sa b'ii pa kwin'ta:lax Z-jk so tehtali ■ pa 'ku:lk je z'de:j 'kila? koliko stane // biti V navadi: st'rukli sa b'ii u na-'wa:t, ce z 'bi 'yu:dau C-ap ■ biti do vrha dorasti: ka sa z'ra:sle se 'yar, de sa b'ie da 'worxa, sa pa 'wane za pas'tierje da'bil Z-jk I BdC âuste, auste; bad; bi; bit; biu; bla, ble; bli, blu; bo, bo, boda, boda, bom, bôma, boma; bosta, bôste, bos; buô; 1. j; 1. je; jö; ji; 3. m; 4. ma, mà, ma; mmâ; b; be; (bi); de b; Tom. bet' (bîf), sam | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + bi, biti sem) | ESSJ + blago -a s ► bla'yu: C-ap, Z-jk, L-ml; rod. bla'ya: C-gp, Z-jk, L-x; toz. bla'yu: Z-jk, G-rm; or. b'la:yam Z-ds; mn.: im. b'la:7e C-ap 0 1. snov \kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa\-. s 'kesrjya bla'^a: j nar'jenu? L-x ■ na 'wi:m, 'won s 'kesg^a bla'ya: be 'moyu 'bit C-ap ■ ce j b'iu pa /../ 'bi;lu /../ bla'Yu:, se j pa 'ra:talu pa 'carna Z-jk 2. tovor: 'tistu bla'yu: sa wa'zil s pas'ta:je, s Xada'juzne G-rm 3. zivez-, 'po:uxna k'li:t bla'ya: C-gp tkanina: de'bielu, 'zimsku, je'se:jn-sku bla'yu: C-ap ■ 'bel 'fine b'la:Ye sa b'ie C-AP I BdC -; Tom. blayu, gen. bla7a (P ~) 1 Plet. + (F ~); SP 1962 + (F ~); SSKJ + (F ~) I ESSJ + (c^ blâg, P ~) blagor -gra/-ja m ► b'la:'yar C-ap; mn.: im. b'iaiyri C-gp; rod. b'la:Yarjeu C-gp; toz. b'la:'yre, b'la:Yarje C-gp () dobra, pozi-tivna lastnost, stvar: 'ki m 'bos 'sa:me b'la:Yarje s'te:u C-gp // 'temu se pa b'la:Yri y^'^ije C-gp dobro se mu godi I BdC -; Tom. - | Plet. + blâgor 2); SP 1962 +; SSKJ > star. I ESSJ + blagor medm. ► b'la:'Yar C-gp, L-x <) b'la:7ar, de se mu 'ni 'nec nar'dilu L-x | BdC -; Tom. blçyar | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + {bläzar,bläz9r (cerklj.[ansko?]) na raziskanem obmocju ni znano) blagrovatl -ujem nedov. ► blay'rowat L-x; ed.: 1. blay'rujem L-x; 2. blay'rujes L-x; del. -1 m. : ed.: blay'rowau C-gp <) 'ki m blay'rujes, ce m 'ni 'ri:s 'tak 'dabru L-x ► blagrovan -a -o ► m.: ed.: 1. bla7ar'wa:n L-x; z.: ed.: 1. bla'ysr'wa:na L-x; s.: ed.: i. blaysr'wainu L-x | BdC -; Tom. blayrçwat, bZayrûjçm (=!> blagorovati) | Plet. + {<=!> blagorovâti); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + blagôr) blato, blaten =0 malta, malten blazina -e z ► bla'zina C-ak; toz. bla'zina C-gp; mn.: im. bla'zine C-ak <) tes. precni nosilni tram, i-' kozolcu vzidan i-' steb-ra: x'ra:stawe bla'zine C-ak o ka sa 'di:-lal s'ta:le, sa di'wa:l le bla'zine 'nuo-tar /../ de je 'patle 'bi na 'worx s'kedn /../ tp pa le 'pat 'yar na bla'zine /../ z'de:j pa 'wajsk sa 'ka:jt zme'ta:l bla'zine 'won m pa za'wielbal C-ak | BdC -; Strekelj 1892 V Cerknem je blazina greda pri skednji (■=:> Blazina); Tom. -I Plet. +; SP 1962 + (F -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (F ^ blazina II) blazev -a -o prid. ► m.: ed.: im. b'la:zeu C-gp () poud., V zvezi blazev zegen: j b'iu 'dozje kod za n b'la;zeu 'zieyri C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 + (Blazev, Blâz); SSKJ + | ESSJ + Blaz) bled bobek bled -a -o prid. ► m.: ed.: Im. b'ixit C-AP, L'x; z.: ed.: im. b'liida L-x; s.: ed.: im. b'üidu L-X <> se 'wit, de j ba'la:n, ka j ta'ku: b'liit C-AP / b'li:t kot s'ti:na L-x ■ b'li:t ko-'3it L-x ■ b'li:t kot s'mart L-x | BdC -; Tom. blî3t, blîada, blçdu | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + blek -a m ► b'lek C-GP, L-x; rod. b'leka L-x; toz. b'lek C-Ap; mn.: im. b'leki L-x <> 1. krps, zapla-ta: an b'lek bla'ya: /../ za x'laice za'sit C-GP / u'ca:s, ka sma s'jal 'tista 'la:ska 'dietele /../ sma s'til n b'lek 'tarn na 'kanc, de j b'la za 'si:me C-ap 2. L Usa 3- L testene krpice iz razvaljanega testa, skuhane in zabeljene z maslom I BdC (blèk); Tom. blçk | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + || flika, > 2. flek blesti biedern nedov. ► b'lest L-x; ed.: 1. b'ledem L-x; 3- b'lede C-ap <) je s'lap ze /../ se mu ze b'lede C-ap | BdC -; Tom. blçst, blçdç sç mu | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + blescati se -im se nedov. ► bl'sa:t C-ap; ed.: 3. bl'si C-gp, L-mv () wat 'suinca se m bl'si L-mv I BdC -; Tom. blçsî sç (ed.: 3.) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bliskatl se -am se nedov. ► bliskati: b'iiskat L-x; ed.: 3- b'iiska C-gp, L-mv; del. -1 s.: ed.: b'ilskalu C-gp {) se b'iiska za 'sus C-gp I BdC -; Tom. blîskat sç, blîska sç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + i ESSJ + blizu prisi. ► b'lizu C-gp, b'lis C-ap, b'lizu Z-jk, G-rm, L-x; primer, b'lizi C-gp (> 1. \izraza majhno razdalJo\: pa 'nix 'mestax z'ra:se u'se u'kop 'tistu, pa 'tarne, pa na 'mors g'kuikar b'lizu G-rm / se 'jest 'tud b'lis na 'morm, 'tut ce p 'ti: C-ap ne morem se vkljuciti v po-govor 2. \izraza precejsnje priblizeva-nje doloceni polni meri\\ j 'moyu 'da:t /../ 'sezdeset /../ 'lier /../ .. al pa 'sednde'siet /../ 'tam b'lizu je b'iu Z-jk I BdC -; Tom. blîs | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + blizu predi. ► b'lizu C-gp, Z-jk, G-rm, L-x <) 1. na 'u:n k'ra:j, na Ka'nuomlci, b'lizu Ka'nuomlce, je 'a:dn /../ 'muçdaunce z'Ya:u C-gp ■ 'bir|kle /../ je b'ia 'tam, b'lizu pe'ci al u 'tismu 'uoylu C-gi> 2. Y'lix te 'za:dne 'li:ta j b'iu 'ze, ka j b'iu ze b'lizu 'wa:jske G-rm | BdC -; Tom. blîs I Plet. + bliz, blizu); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + blizu clen. ► b'iezu, b'ies, b'lizu C-gp, b'iezu z-jk, Pc{G)-fm (} menda \izraza donmevo\: se j 'bu:ls b'iezu 'pecen kot 'kuxan C-ap ■ 'ya na Ka'sicax sa ze 'wec i'mi:l m pa par Ta'luobu, ta d'ruj pa 'ri:s b'iezu 'ne Pc{G)-fm | BdC -; Tom. blçs, blçz dç bliz) | Plet. +, blèz, blèzi, blèzo, blèzu; SP I962 bliz; SSKJ blez nar. I ESSJ + blizji -a -o prid. ► m.: ed.: im. ta b'lizi C-gp; presez. m.: ed.: im. ta 'narb'lizi C-ap () 'tu: j pa 'mu:j ta b'lizi 'suçset C-gp / ta 'narb'lizi par'ja:tu C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -blodlti blodim nedov. ► bla'dit C-gp, b'luott L-x; ed.: 1. b'luodm L-x; 2. b'luots C-gp; del. -1 m.: ed.: b'luodu, b'iadu C-gp () 'ki b'luots 'to wa'ku:l? C-gp ■ u sej'ni:x sn pa use'ruot b'iadu C-gp | BdC -; Tom. blûat', bîûad'm [!] bloditi krmo svinjam I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bob -a/-u m ► 'bap C-ap, Ra{C)-vk, Pd{C)-ic; rod. 'baba C-ap, 'babu Z-jk, 'baba Ra{C)-vk; toz. 'bap Z-jk, Ra{C)-vk; mn.: im. 'babi L-ml; rod. 'babau C-gp; toz. 'babe C-ap, S-at, Ra(C)-vk, Pd{C)-ic; mest. 'babax C-ap (> 1. \rastlina in sad\: 'nisma z'ia sa'dil 'tizya 'baba C-ap ■ 'bap je /../ 'di: 'nuot u zer'ja:jca, de se j /../ pa'nac /../ 'peklu m pa 'fa:jn pak'rilu Z-jk 2. krof: sn 'kaijt 'babau nac'warla C-gp | BdC -; Tom. bçp, bçba | Plet. +; SP I962 +; SSKJ {>■ 2. nar. goren jsko^ SP 2001 pokr. gor.) I ESSJ + bobek -bka m ► 'bapk C-gp; im. 'bapki C-gp; rod. 'bapkau C-gp (> 1. \iztrebek\: 'wauci 'bapk C-gp 2. custv. droben sadez-, se je le 'ma: 'bapkau 'ya pa dre'wies C-gp 3- star, custv. majhen otrok: u'ca:s sma se 'cest 'mickenm wat'ru:cm d'ja:l -se sa sa'mi 'bapki C-gp | BdC *bâbk || »= ovcji babk\ [...] babk se pravi otroku v zanicljivem pomenu«; Tom. bçpk bobek *15 bognar I Plet. +; SP 1962 + bob); SSKJ + (P ~) I ESSJ + hoben -bna m ► 'bu:bn C-gp, L-x; rod. 'buibna C-gp, L-x; toz. 'buibn C-gp; mest. 'buibnu C-Gp; or. 'buibnam C-gp; mn.: im. 'buibni C-gp <) 1. Iß-JasbiJol: 'toiuce, '^uode na 'buibn C-gp ■ 'ma: te 'welk 'bu:bn C-gp 2. deJ inlatilnice: iz 'buibna sa nas'raiufan za'bowi C-gp // {pr)iti na boben: sa s'le kme'tije na 'bu:bn C-gp | BdC -; Tom. büabn | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + bobovec -vca m ► mn.: im. 'bobaUCi C-gp; toz. 'bobauce C-gp (> \jabolko\ \ BdC -; Tom. -I Plet. + (P -, bobçvec); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II ^ matavzeve lesnika bodec -a -e prid. ► m.: ed.: im. ba'diec C-gp, L-x; toz. ba'diec C-gp (> ta ba'diec d'rait C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II trnjev bodicje -a s ► ba'dicje C-gp <> bodika (Hex aquifolium) \ BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + (P ~) I ESSJ - bodika bodicje bog -a m ► 'bu:x C-ap, Z-jk, L-ml, S(C)-mk; rod. ba'ya: C-ap, Z-jk, L-x; daj. ba'yu C-ap; or. 'buiYam S-mo; mn.: toz. ba'yowe Z-ds () 1. \nadnaravno bitje\: se y'rieste ba'yu zaxwa'lit? C-ap 2. v medm. rabi: pra'sa: pa 'niste 'nec da'ma:? C-ib - 'ne, 'sa:m 'bu:x 'wa:r Z-jk / 'bu:x 'warn 'de:j s'regce n z'raiuje C-ap ■ 'bu:x n s'wed 'bazi k'ris, de b le 'fa:jn wabra'dilu Ra{C)-vk izrek pred zacetkom delà na polju • 'bu:x se us'mil za 'wierne 'duse u 'wi-cax S{C)-mk zahvala ob prejemu presce // {pr)iti z bogom (pri)iti previdet bolnika: 'kor je 'parsu z 'buiYam [sa] u'si 'mayl 'jet prêt 'xisa /../ pa k'le-cet /../ pa ma'lit S-mo ■ imeti za z bogom imeti opravo, potrebno pri previdenju bolnika in postavitvi mrtvaskega odra: [u 'ba:l] sa 'mayle j'miit 'tud za z 'buiyam S-mo ■ bogu cajt krasti lenariti: sma ba'yu 'ca:jt k'ra:-dl C-gp | BdC Baya, BaYÜ; Büg J., Büh; Tom. büax, gen. baya j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || boglo-naj, bogvaruj, bogve, mojbog bogastvo -a s ► ba'yaistwu L-x; rod. ba'ya:-stwa C-gp, L-x 0 I BdC -; Tom. - j Plet. + 2. bogastvo); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II bogatija bogat bogata -O prid. ► m.: ed.: im. 'bayat C-gp, Z-Ds, L-ml, S{C)-mk; mn.: rod. ba'yatix C-gp; z.: ed.: im. ba'yaita C-AS, L-x; mn.: im. ba'^yaite C-ap; s.: ed.: im. ba'yaitu L-x; primer. baya'teijs L-x Q 1. \ki inia mnogo materialnih dobrin\: 'bayat k'met L-x ■ ta 'bel ba'yaite dar'zine C-ap 2. \ki ima dosti dolocene stvari\\ u Seb'reij-lax 'ni b'lu 'beijya, de bi 'bi zi'wina z'la 'bayat S{C)-mk bogato prisl. ► ba'^aitu C-gp <> 'ni b'lu t'ri:ba 'ka:jt us'jait, ka j z'la ba'yaitu ra'dilu C-gp | BdC -; Tom. hgyat, bayâta I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bogatija -e z ► baya'tije C-gp, L-x; rod. baya'tije L-x; toz. baya'tije C-gp <> poud. 'tam je b'la we'lika ba-ya'tije L-x ■ 'tai /../ se j pa na baya'tije /../ waze'nila C-gp I BdC -; Tom. bayatîjç | Plet. +; SP 1962 + bogastvo); SSKJ + | ESSJ + bogatin -a m ► baya'tin C-gp, L-ml; rod. ba^a'tina L-x; mn.: im. baya'tini Z-ds <) j 'ci:u baya'tin 'ra:tau C-gp | BdC -; Tom. - (baYatinc, bogatinec) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa | ESSJ + bogek -gka m ► 'bu:xk C-gp; rod. 'buixka Ra{C)-vk; toz. 'bu:xka C-gp <> razpelo // otr. 'bu:xka na'ret C-gp skleni roke za moli-tev I BdC -; Tom. büaxk | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > nar.; SP 2001 pokr. I ESSJ + bogkov -a -o pria. ► m.: ed.: im. 'buixkau C-gp, Pd{C)-ic 0 'buixkau 'uoyu = 'bu:hkau 'kuot C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ etn. I ESSJ -boglonaj medm. ► bux'luonaj C-gp, bux'luç-naj L-mv, bux'luonej L-x <) 'bux'luonaj, 'buix 'de:j z'ramje L-mv H sam. za bux'luonej pa na 'bom 'diilau L-x zastonj I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 + (=0 bog); SSKJ + I ESSJ - / Snoj + bognar -ja m ► 'buoynar C-gp; mn.: im. 'buoynari C-gp; dv.: im. 'bnoynarje C-gp {) kolar: 'buo^ynari sa d'ra:kslel 'pi:sta za ka'liesa C-gp | BdC -; Tom. bgynar, -rj§ bognar ^16 bolf I Plet. SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + j ESSJ - bognarija -e 2 ► buoYna'rije C-gp <) kolarna \kolarska delavnica\ | S -bogvaruj medm. ► 'bu:x'wa:ri, 'bux'wa:r Z-jk, 'bu:x'wa:r G-rm, L-ml {> 'bu:x'wa:r, de b b'ia 'ana 'ana 'ana s'miet 'yar na m'ii:-ku Z-jK I BdC -; Tom. buy wâr bog) I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -bogve prisl. ► 'bu:x'wi: C-gp, Z-ds () 'buix'wi: a se wa 'widla se 'koda C-gp / 'ca:sr)kau 'ni b'iu 'buix'wi: 'ki Z-ds | BdC -; Tom. bux wîa I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -boha bolha bokal -a m ► ba'ka:u C-gp, L-x; rod. ba'kaila C-GP, L-x; mn.: im. ba'kaill C-Gp; toz. ba'ka:-le C-GP 0 sa z'ia 'mlerl /../ na ba'kaile C-GP ■ n ba'ka:u 'zita C-gp | BdC Tom. bakâu, bakâîa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ nekdaj prostominska mera /../ priblizno 1,5 i I ESSJ + boks boksa m ► 'boks C-gp, L-x; rod. 'boksa C-gp, L-x <) usnje iz telecje koze I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -boksast "3. ~0 prid. r m.I ed.: im. 'boksast L-xi tnn.: irn. 'boksast C-GP, L-x; toz. 'boksaste C-GP; z.: ed.: im. 'boksasta L-x; s.: ed.: im. 'boksastu L-x () 'boksast 'ci:uli L-x I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -bolan bolna -o prid. ► m.: ed.: im. ba'la:n C-ap, Z-ds, L-ml; rod. 'boiurjya C-gp; mn.: im. bou'ni C-ap, bau'ni Z-jk; z.: ed.: im. 'bo:una Z-ds, L-ml, 'baiuna L-mko, 'boiuna Ra{C)-vk; s.: ed.: im. 'baiunu L-x (> \ki ima bolezen\\ t'ri 'ti:dne je 'bi ba'lain C-ap ■ ba'lain na 'jetrax L-x ■ na s'mert ba'lain L-x I BdC -; Tom. baîân, bôuna, bôunu I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bolehatl -am nedov. ► ba'li:xat C-gp; ed.: 3. ba'li:xa C-gp; del. -1 m.: ed.: ba'llixau C-gp <) se j 'dçiuya ba'li:xau C-gp I BdC -; Tom. balîexat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bolehen -hna "O prid. r m.t ed.: im. ba'lexn C-gp, L-x; z.: ed.: im. ba'lexna L-x; s.: ed.: im. ba'lexnu L-x () j 'wos 'ca:jt ba'lexn C-gi' ■ ba'lexn 'watrak L-x | BdC -; Tom. ba-Içxn, f. -a I Plet. +; SP I962 + bolé-hav); SSKJ + | ESSJ + boleti -im nedov. ► ba'li:t C-ap, L-x; ed.: daj. ba'li C-Gp; mn.: daj. ba'lije L-ml; del. -1 m.: ed.: 'balu C-Ap, l-mko; mn.: ba'liil C-AP; z.: ed.: ba'li: C-ap; mn.: ba'li:le L-mko; s.: ed.: ba'li:lu C-gp, ba'li: (!) S-mm () 'zuop me ba'li C-gp ■ je pa u'sex 'balu ze'luoc C-ap / u'se me j ba'li: S-mm | BdC ball (ed.: 3.); Tom. bçlt', balî | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bolezen -zni z ► ba'li:zn C-gp, G-hm, L-mi,; rod. ba'li:zn C-gp, L-x; toz. ba'li:zn C-gp, Z-jk; mn.: rod. ba'li:zn C-gp, L-ml; daj. ba'li:znm C-gp; toz. ba'li:zn C-gp, S(C)-trik (> 'xuda ba'li:zn L-x ■ 'ze:jnske ba'li:zn C-ap I BdC -; Tom. balîazn | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bolha -e 2 ► 'boxa C-gp, L-ml; rod. 'boxe l-x; mn.: im. p'sie C-gp, 'boxe C-is, 'boxe L-mi,, p'xie l-x, bo'xie B{C)-vo, 'boxe Pd(C)-ic; rod. p'xa: C-gp, B{C)-vo, 'bu:x Pd{C)-ic; toz. p'sie C-gp, 'boxe L-mko <) 1. \zivalski zajedavec\: ta 'sestra me j u'cila 'boxe la'wit, je d'ja: - se 'more 'psrst wa-s'lint, 'pal se y'rie pa 'boxe la'wit L-mko 2. zajedavec na repi: se sa 'cest s'ni:d-le p'sie 'ri:pa C-gp | BdC -; Tom. baxa, gen. baixç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bolj^ prisl. ► 'bei C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x; presez. 'nar'bel, nov. 'naj'bel, 'najbal C-gp, 'nar'bel, nar'bel Z-jk, 'nar'bel G-km, 'naj'bel L-ml, 'naj'bel Pd{C)-ic, 'najbel S(C)-mk 0 1. 'bei ma'ca:n S-mm ■ 'bei 'tarda C-gp ■ 'bei 'Yuostu C-ap ■ 'bei mla'di G-rm • 'bei 'tesce Z-jk ■ je u'la 'pusta 'tista 'ka:sa, 'dast 'bei kod 'ra:js C-ap ■ 'nar'bel 'fin 'ci:YU je 'bi 'te:jst .. 'ka:r ya paz'na:m G-rm / Cerk'la:ni sma 'bei 'tardu yawa'ril C-gp ■ 'jesn /../ 'bei pa'ca:su 'mo:uzla S-mm 2. u 'jesen, 'takat sa pa 'bei pus'til 'won 'pa:st C-gp ■ 'nar-bel se 'morta pa 'bu:stwe 'ba:t C-gp ■ wat'kuçt sa ta 'bel 'parsl? S{C)-mk naj-bolj (pogosta) prihajali 3. 'bel ka je b'ia ['wo:una] 'fina, 'li:ps 'net je 'ra:ta-la C-gp I BdC bèl, bél, bel, bélj (?) J.; bolj '11 borovnica Tom. bçl I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bolj^ prisl. ► 'bel C-ap, Z-JK, S-MM, G-rm, Pc(G)-fm () 1. 'bel 'ilnawa je kot pes'ce-na G-rm ■ 'tistu j 'tud 'dabru le 'bel s 'putram C-ap 2. 'bel s'tar je 'bi C-ap / je b'ia 'tut 'sestra, pa 'wana /../ 'ni s'ia /../ je b'ia 'bel da'mai Z-jk ■ 'bel na de'bielu sn z'ri:za C-ap ■ je ze 'bel u 'li:tax Z-jK ■ 'bel pa s'ta:rm pa 'ni b'iu p'ra:scau 'tuodle Pc{G)-fm vcasih I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 SSKJ + I ESSJ - bolji -- -- prid. ► z.: ed. im. 'buili S-at <) ► bolje prisl. ► presez. 'naj'buli S-at (> I BdC -; Tom. bûali | Plet. +; SP 1962 + bôljsi); SSKJ - (bôlje bôljsi) I ESSJ + bôljsi) Il bôljsi, dober bôljsi -- -- prid. ► m.: ed.: im. 'bu:ls C-gp, Pc{G)-rm; rod. (te) 'builzya C-ap; mn.: im. ta 'bu:ls C-ap; z.: ed.: im. 'bu:ls G-rm; mn.: im. te 'bu:ls C-gp, nesist. (?) 'bu:lse C-gp, ta 'bu:ls S-mm; rod. 'bu:lsix C-gp; s.: ed.: im. tu 'bu:ls Ra{C)-vk; presez. m.: mn.: im. 'nar-'bu:ls Pc{G)-fm; z.: mn.: nar'bu:ls C-ap () 1. wat 'sa:dje .. 'tistu j 'duobar -y'nuij, se 'bu:ls kot 'kesnu 'bukau 'listje Pc(G)-fm ■ 'tiepke sa b'ie nar'bu:ls za 'mast C-ap ■ ta 'bu:ls [p'ri:sce] sa b'ie par Wsrs'ca:ku S-mm najboljse 2. je b'ia 'ma: 'bu:ls 'zemle G-rm 3- ta 'bu:ls l'die /../ sa 'jex ze p're:j i'mi:l, 'sa:m pa na'waidnex 'xisax pa 'ne C-ap uglednejsi, premoznejsi ► boljse prisl. ► primer. 'bu:ls C-ap, Z-jk, G-km, S-mm; presez. 'nar'buils C-ap, ta 'bu:ls S-mm <) p'ri:t kot sma pa'nucal, 'bu:ls je b'iu C-ap »• (ta) bôljsi — — sam. ► (> za 'bu:ls je 'moylu 'bit me'su: C-ap | BdC 1. büls (prid.); 2. bûls (prisl..; Tom. bûals; bûali I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II '=ï> bolji, dober bolnica -e z ► mest. 'bolnic C-gp, 'bolnici, 'bolnic Z-jK {) nov. sa mi pa y 'bolnici z'raijl wa'ci Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. + bolnica); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + boléti) bombaz ► 'bambas, 'yambas C-AP; rod. bam'baiza C-ap () 'tu: j pa 'Ya:u 'bambas C-ap I BdC -; Tom. bambâs, -âzç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bombazast ~3. ~0 prid. r m.* ed.: im. bam'ba:-zast C-gp, tp'ba:zast L-x; z.: ed.: im. tp'ba:-ZaSta L-x; s.; ed.: im. m'ba:zastu L-x <) bam'baizast c'wiern C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog. j ESSJ - II =;> bombazasten, bombazev bombazasten -tna -o prid. ► s.: ed.: im. bam- 'ba:zasnu C-gp (> bam'ba:zasnu bla'yu: C-gp I S - Il bombazev, bombazast bombazev -a -o prid. ► m.: ed.: im. m'ba:zeu L-ml <) m'ba:zeu [c'wi:rn] L-mi. | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ — Il "^c» bombazast, bombazasten bona -e z ► 'buona C-x, L-ML! mn.: im. 'buone C-gp; toz. 'buone C-ap () 1. krastaca: sa se wa'la:l 'tam pa 'ma:ut ku ne 'buone C-gp ZI. zmer. 'buona ze'lena C-x ■ 'buona s'mar-kawa L-x | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -bonbon =!> brboncek, cukerberk bor -a m ► 'bar C-gp, Ra{C)-vk; mest. 'baru C-gp; mn.: 2. ba'ro:u C-gp <> \drevo\: 'bar 'ima 'do:u7e 'iyle C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + borjac ~Q.C3. m ► 'barjec C-ap; mest. bar'ja:cu C-GP 0 (gostilnisko) dvorisce \ BdC -; Tom. bçrjçc [...] (vipavska beseda) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar.; SP 2001 pokr. pri mor. I ESSJ + borov -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'barau C-Gi'; z.: ed.: im. 'barawa Ra{C)-vi< (> 'barau 'li:s C-GP I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 + bôr); SSKJ + | ESSJ + bor I) borovlna -e z ► 'barajna C~GPÎ toz. 'barajne (?) Ra{C)-vk 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (c^ bor); SSKJ + | ESSJ -borovje -a s ► ba'ro:uje C-gp; rod. ba'ro:uje C-Gp; mest. ba'r9:ujem S-mm (> 1. 'neya sa pa ta 'yar u 'me:j /../ y'iix '7a nad ba'ro:ujem /../ ustar'lil S-mm 2. C borovnicevje | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (-0 bôr); SSKJ + | ESSJ -borovnica -e z ► barau'nica L-x; rod. barau'nice L-x; mn.: im. barau'nice C-ap, L-ml; rod. barau'nic C-ap; daj. barau'nicam C-Gp; toz. barau'nice C-ap, L-mko, Ra{C)-vk borovnica *18 bozlc () barau'nlc sma 'po:uxnu nab'ra:!, sma s'ii p'roiu u x'rip pa'jeskat C-ap I BdC -; Tom. barunîca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bor I) borovnicev -a "O prid. ► m.: ed.: rod. barau-'niceu C-ap; mn.: toz. barau'nicewe C-ap <) barau'nlceu ['ca:j] C-ap | BdC —; Tom. — I Plet. -; SP 1962 + borovnica); SSKJ + I ESSJ -borovnlcevje borovje borsa -e z ► 'buorsa C-gp, 'buorse L-x; rod. 'buorse L-x; mn.: im. 'buorsB C-ap {) plat-nena torba \ BdC -; Tom. - | Plet. -bôrsa); SP 1962 -; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ - / Snoj + borstnar bosnar bos bosa -o prid. ► m.: ed.: im. 'bu:s C-ap, L-x; mn.; im. ba'si C-ap, L-mko; z.: ed.: im. 'basa C-ap, L-x; mn.: im. 'base C-ap Q 1. \neobut\: 'basa sn xa'dila C-ap 2. \nepodkovan\: 'kuojn je 'bu:s L-x | BdC -; Tom. bÛ9S, bçsa, bàsu | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bostl bodem nedov. ► 'bast C-gp, L-x; ed.: 1. 'badem L-x; 3. 'bade C-gp, L-ml; del. -1 m.: ed.: 'buodu C-gp, L-ml; mn.: 'badl C-gp; z.: ed.: 'badla C-gp, L-mi.; .s.: ed.: 'badlu C-gp, S{C)-mk {) \zaradi ostrosti povzrocatl pekoco bolecino\: 'carn 'tarn 'bade C-gp / \cutiti ostro bolecino\: me 'bade nt u pa x'roptu C-gp ■ se j 'tuilku wat'ruop 'nuçter, de te p'ro:u 'bade, kor 'i:s C-gp ► bosti se ► <) sa se /../ 'junci 'badl C-gp / pren. 'jese 'na:m 'buodu s 'ta:ba C-gp ■ 'ki se us 'buodu s 'tistm y'riwam C-gp I BdC -; Tom. bçst, bçdç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -bosk -a m ► 'bask C-gp, Z-jk; toz. 'bask C-ap () redko gozd, goscavs'. 'tu: j pa 'mu:j 'bask C-gp / 'sa:m 'bask, 'sa:m 'bask .. pa 'niwax ar'blda /../ 'wo:usje 'ra:se .. de j 'ku: 'za:lasnu Z-jk | BdC -; Tom. -Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + ESSJ - Il gozd, meja bosnar -ja m ► 'buçsnar C-gp; mn.: im. 'buosnari C-gp <) gozdar | BdC -; Tom. büarsnar, -rjç (■=:> borstnar) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ - borstnar) I ESSJ - boter -tra m ► m.: ed.: im. 'buotar C-gp <) nov. I BdC -; Tom. bûatar | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il nunc botllja -e z ► ba'tilje L-x; rod. ba'tilje L-x () s slamo opletena trebusasta steklenica, ki drzi priblizno 1 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - (co butêlja) II ■=0 kjantarica botra -e z ► 'buotra C-ap <) nov. | BdC -; Tom. bûatra | Plet. +; SP I962 + bôter); SSKJ + | ESSJ + (=0 boter) Il nuna bovtnar -ja m ► 'bçiutnar C-gp, L-x; rod. 'bo:utnarje L-x; m n.: rod. 'boiutnarjeu C-gp; daj. 'boiutnarjem C-gp (> potepuh, berac: wab'lecen ku n 'bo:utnar C-gp o 'nec na 'wi:s, 'kl u 'boiutnar z 'maïuxe pa'tleynu kaksna usoda ti je namenjena | BdC — ; Strekelj I892 Bôwtnar je na Cerkljan-skem Imé za porednega, hudobnega beraca, kateremu ni zaupatl, v tem ko je pîétler ail pèjtler In beräc Imé prosecega reveza, kl nlma hudobnlh nakan Bowt); Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - Il petljar bozica -e z ► 'bazlca C-gp, Ra(C)-vk; toz. 'bazlca Ra(C) ~vkt mn.: im. 'bazlce Ra(C)-vk () kip Matere bozje: 'a:ji]kat je par'nle-su pa 'ta:ka 'll:pa 'bazlca we'llka /../ ta'ku: za u 'kuçt Ra{C)-vk | BdC -; Tom. - I Plet. + (P bozica); SP I962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ^ bôg I) bozlc -a/ -Ica m ► ba'zlc C-gp, 'base C-gp, ba'zic L-ml; rod. ba'zlce C-ap, L-ml; daj. ba'zicu Z-jk; toz. ba'zic C-ap, Z-jk, S-at; mest. ba'zlc C-Ap; or. ba'zlcem C-gp; mn.: mest. ba'zlcax Z-jk () 1. wad zax'wa:lnce da ba'zlce C-ap ■ jesn s'ia x 'mais wa ba'zlc C-ap ■ me'su: j u'iu pa za wa ba'zlc Z-jk 2. mn.: ka sn s'ia u 'yastje wa ba'zlcax sn .. u'sa:g 'bart sn da'blla /../ 'zldan 'focau /../ wad 'nune m pa se 'blertax Z-jk O na ba'zlc sa 'rekl, de 'more pa 'bit da'ma, de pa 'slla u 'ret da'bl, ce 'xuçt S-at | BdC -; Tom. bçsc, da bazîc§ | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > 2. nar. | ESSJ + (-C« bÔg I) bozicen *19 bran je bozicen -cna -o prid. ► m.: mn.: im. ba'zicn C-gp (> ba'zicn p'ra:zgki C-gp bozic, novo leto in svetl trije kraljl | BdC -; Tom. bazîcn | Plet. +; SP I962 + bôzic); SSKJ + I ESSJ + bog I) bozjast -i z ► baz'ja:st C-gp, L-x; rod. baz-'ja:st L-x () baz'ja:st ya 'miete C-gp I BdC -; Tom. bazâst | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + bozjasten -tna -o prid. ► m.: ed.: im. baz'ja:-stn C-Gp; z.: ed.: im. baz'ja:stna C-gp () I BdC -; Tom. bazçsn, -na | Plet. +; SP 1962 + (c^ bozjast); SSKJ + | ESSJ - / Snoj + (■=<> bozjast) bozji -a -e prid. ► m.: ed.: im. 'bazi C-gp, L-ml, Ra{C)-vk; toz. 'bazi C-gp; z.: ed.: im. 'bazje L-ml; toz. 'bazje C-gp, Z-jk, S-mm, Pd{C)-ic; mn.: mest. 'bazix S{C)-mk; s.: ed.: im. 'bazju C-gp, L-x 0 1. 'bazi 'da:r L-x ■ 'bazje 'ka:zn L-x ■ 'bazi 'zieyn C-gp / 'a:, 'tu: j 'bazju patsrp'le:jne /../ b'rinau z'^yaijne da'bit C-gp / 'ma:t 'bazje Z-jk, S-mm, Pd{C)-ic // 'bazi y'rap C-ap, L-ml / 'bazje pre'su: L-x kukavicja lucca (Lychnis flos-cuculi L.^ ■ 'bazi 'da:n L-x nedelja • 'bazje 'di:kla L-x smrt ■ 'bazi z'lak C-gp kap // sn 'di:lau za 'bazi 'luon/'bazje 'ca:st C-gp zastonj / iti na bozjo pot: s 'kierm je u'la s'la na 'bazje 'puot? S(c)-mk 2. v medm. rabi s'wed 'bazi k'ris Ra(C)-vk | BdC bazjae, bazje, bazjœ (z.: ed.: im. ); Tom. bçzi, bçzjç (s., i.) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (bog I) brada -e z ► b'raida C-gp, L-ml; rod. b'ra:de L-x; toz. b'raida C-gp, L-x; mest. b'ra:t C-gp; mn.: im. b'raide C-Gp; toz. b'ra:de C-gp, dv.: rod. b'ra:t C-gp () 1. sa 'di:ci 'mi:l b'ra:-de C-gp 2. 'tursca 'ima ze b'ra:da L-x laske-, 3- descica pred zrelom pan Ja: sa u'se c'wiele 'won na b'ra:t C-gp | BdC —; Tom. brada | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bradavica -e z ► berda'wica C-gp, brada-'wica L-x; rod. brada'wice L-x; mn.: im. barda'wice C-gp; rod. barda'wic C-gp; toz. barda'wice C-gp () sma j'mi:l /../ 'po:u-xnu barda'wic /../ pa jx je b'lu t'ri:ba pre'wiezat, de sa wadle'ti:le C-gp I BdC -; Tom. brçdawîca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brajda -e 2 ► b'ra:jda C-gp, L-x; rod. b'ra:j-de L-x 0 'ana b'ra:jda 'bom usa'diu C-gp // j b'lu l'pu: pa'li:t päd b'ra:jda se'diit u 'si:nc C-gp | BdC *brâjda; Tom. brâida (dobro znana beseda iz vipavskega narecja) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bramor -ja m ► bra'mu:r C-gp, b'ra:mar L-ml; rod. b'ra:marje L-x; mn.: im. bra'mu:ri C-gp <) \zuzelka\ \ BdC -; Tom. brâmar I Plet. + (brâmor, ôra); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + brana -e z ► ed.: im. b'raina C-gp, L-x; rod. b'ra:ne L-x, Ra(C)-vk; toz. b'ra:na C-gp; mest. b'rain C-gp; or. b'ra:na C-gp; mn.: im. b'ra:ne C-gp; dv.: toz. u'rain G-rm {) \orod-Je\: ce j u'la 'tarda 'zemle, sma parwe-'za:l z na 'tarta ka'lu: '7a na b'ra:na C-gp // sejati pod brano pred brana-njem: sn 'ka:r päd b'raina s'ja:u C-gp I BdC -; Tom. brâna | Plet. + (^o 1. brâna); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + brananje -a s ► ed.: im. bra' na:jne C-gi'; mesi. bra'na:jnu C-gp; or. bra'na:jnem G-rm, C-gp 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + branati -am nedov. ► bra'na:t C-gp, G-rm, b'ramat L-x; ed.: 3. bra'na: L-x; mn.: 1. bra'na:ma G-rm; del. -1 m.: ed.: b'ra:nau C-Gp; mn.: bra'na:! C-cs, G-rm; z.: mn.: bra-'na:le C-gp; s.: ed.: bra'na:lu C-gp () 1 BdC -; Tom. brçnat, brçnâ | Plet. + (branati); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=0 brâna) braniti branim nedov. ► bra'nit C-ap, Z-jk; ed.: im. b'ra:nm C-gp; del. -1 m.: ed.: b'ra:nu C-Ap; mn.: bra'nil Z-jk; ed.: bra'nila Z-jk {) \preprecevati, ne dovoljevati\: 'tistu pa 'nisa bra'nil, de /../ p p'lie-sat 'won 'ne s'me:u 'jet Z-jk | BdC bränu, branu (dei. -1 m.: ed.); Tom. brânt', brânm 1 Plet. + (braniti); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + branje -a s ► braj'nie C-gp; rod. braj'nie C-gp {) \ctivo\: a j'ma:s 'ki braj'nie? C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (branje); SP 1962 + (branje); SSKJ (branje) > raba bran je '20 breg pesa I ESSJ -brat brata m ► b'rat Z-jk, S-mm, L-ml; rod. b'ra:ta L-x, B{C)-vo; daj. b'ra:tu L-ml, Ra{C)-vk; toz. b'ra:ta Z-jk, G-rm; or. b'ra:-tam C-ap, L-ml; mn.: im. b'raitl C-ap, nov. b'ra:tje C-gp, b'ra:ti Z-jk, L-ml; rod. b'ra:-tau C-ap, L-ml; daj. b'ra:tam C-gp, L-ml; toz. b'ra:te L-ml; or. b'ra:tam L-ml; dv.: im. b'ra:ta C-gp {) \m0sk2 v odnosu do dru-gih otrok svojih starse\/\'- 'wan je 'bi b'rat /../ wad 'wacu S-mm / j 'bi kars'cen b'rat wad 'neya Z-jk | BdC -; Tom. brät, brâta | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + brati berem nedov. ► b'rait C-gp, Z-jk, L-x, S(C)-mk; ed.: Im. 'berem Z-jk, L-x; daj. 'bere C-Ap; mn.: 'bereje C-gp; del. -1 m.: ed.: b'ra:u S{C)-mb; mn.: b'ra:l Z-jk, L-ml; z.: ed.: b'ra: C-ap, Ra(C)-vk () 1. \razpoznavati znake za glasove in jih vezati bese-de\-. b'rait d'rukanu u'se z'na:m Z-jk 2. \nabirati\-. sn tud 'jest xa'dila p'ri:s-ce b'ra:t S(C)-mk | BdC -; Tom. brat, bçrem [...] | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ■=0 citati, nabirati bratranec -nca m ► brat'ra:nc C-ap, brat-'ranc L-ml, brat'ranc Ra{C)-vk; rod. brat-'ranca L-x; mn.: toz. brat'rance Ra(C)-vk (> Ce'rin je 'bi wad 'maje 'mame brat'ra:nc C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. + bratranec); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brazda -e z ► b'raizda C-gp; rod. b'ra:zde C-Gp; toz. b'raizda C-ap; mest. b'raist C-gp; mn.: toz. b'raizde C-Gp; mest. b'raizdax C-gi' () 1. j l'pu: zak'lukau b'raizda C-gp za-stavil ■ d'ru: wab'raice b'raizda C-gp 2. 'mai 'cille b'raizde 'ya pa y'I^'J C-ap I BdC -; Tom. brâzda | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + brazgotina cahen, obraslenik, obras-nik brboncek -cka m ► mn.: im. bsr'buoncki C-Gp; rod. ber'buonckau C-gp <) bonbon: a s mi 'kupu 'ki ber'buonckau? C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ + (P -) I ESSJ - Il cukerberk brca, brcati, brcniti cebati, cebniti, cebala brcati -am nedov. ► del. -1 m.: mn.: ber'cail C{P)-ks 0 frcati (?): 'kuylca u 'jaimca sma 'tud z'ia bar'cail C{P)-ks | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) Il frcati brdak in brdek -dka -o prid. ► m.: ed.: im. bar'daik C-gp, 'bartk L-x, bar'daik Pd{C)-ic; z.: ed.: im. 'bsrtka C-gp, L-x; s.: ed.: im. 'bartku L-x () bar'daik 'puip C-gp ■ 'bartku 'dekle L-x | BdC -; Tom. bartk, -a V pomenu nem. brav | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ star, brhek \ ESSJ + (■=0 bfhek) •=<> grozan brderbati -am dov. ► bar'dierbat L-x; ed.: 1. bar'dierbam L-x; 2. bar'dierbas C-gp, G-rm; 3. bar'dierba J_i~MLÎ mn.: daj. bar'dier-baje L-ml, Pc{G)-fm; del. -1 m.: ed.: bar-'dierbau C-ap; z.: ed.: bar'dierba C-ap, Z-Ds, L-x; s.: ed.: bar'dierbalu C-gp (> po-kvaritl: 'ciila 'pieka k'ruxa j bar'dierba L-x / a je 'waisd'ruje tele'wizje bar'dierba? C-ap »■ brderbati se ► () [k'rox] se j bar'dier-bau C-ap brderban -a ~0 r m.I ed.: im. bar'dierban C-gp, L-x, Pd{C)-ic; z.: ed.: im. bar'dierbana L-x; s.: ed.: im. bar'dierbanu L-x (> bar-'dierbanu me'sui L-x | S - (o frderbati) brderbovati se -ujem se nedov. ► barder-'bowat C-Gp; ed.: daj. barder'buje C-gp () kvariti se: se ['mast] barder'buje C-ap I S - brdovita -e z ► barda'wita C-gp, L-x; rod. barda'wite L-x; or. barda'wita C-gp; mn.: im. barda'wite C-ap () 1. \grm (Viburnum lantana h.X 2. siba te rastline: te m z barda'wita na'toiuku C-gp | BdC -; Strekelj I889 brdawita [v cirkljanskih hribih] (■=& Brodovlta); Tom. - (dabrûat-Içuckç, dobrovita) | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - || ^^ brdovi-tovica brdovitov -a -o prid. ► z.: mn.: im. barda'wi" tawe C-gp <> nanasajoc se na brdovito: barda'witawe wa'partaunce C-gp | S -brdovitovica -e z ► barda'witajca C-cp, L-x; rod. barda'witajce L-x () dobrovita I S - Il ■=;> brdovita breg -a m ► b'riix L-x; rod. b'rii-ya L-x; mest. b'riiyu C-gp, S{C)-mk () \nagnjen svet. breg '21 brezje str/ninaj: je /../ 'nuna p'ra: [su'nica], pa j 'tam u b'riiyu 'sila 'yar na n r'jux S(C)-tnk I BdC Tom. brîax, brçya I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II grlva bregese brese brehati -am nedov. ► bra'xait, b'raxat C-gp; ed.: 3. bra'xa: C-gp; mn.-. 3. bra'xaije C-gp; del. -1 m.: ed.: b'raxaU C-gp () za praslca gosti \oglasati se z zadovoljnim glasom\\ p'ra:sci bra'xaije C-gp | BdC —; Tom. brîaxat, -am [za srnjaka] | Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P ~) brej -a -e prid. ► z.: ed.: im. b'reije C-ap, L-x; mn.: im. b'rçije C-GP () b'reije k'raiwa L-x I BdC -; Tom. br§jç (z., breja) | Plet. + (bréja); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + breme -ena s ► b'riime C-gp, L-x; rod. b'riimena L-ml; toz. b'rlime C-gp, G-rm, L-ml; or. b'rlimenam L-ml; mn.: im. b'riime-na C-Gp; rod. b'ri:men L-ml; toz. b'riimena C-gp () 1. vrvjo povezane plasti sena, pripravljene za nosenje, vlacenje\ s 'moyu b'riime nala'zit, na 'xarptu 'nest da pa'ti G-rm, 2. \tezek predmet\ 3- \dol-znost, obveznost\-. na na'laiyajte m se 'teya b'riimena L-x ■ ze 'ci:y zu'leijne 'nuçsm 'tu: b'riime L-x ■ 'tai j pa za'deiu 'tesku b'riime C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 1. nar. (SP 2001 pokr. I ESSJ + brencelj ■na. m ► b'riencl C-gp, L-x; rod. b'rienclna L-x; mn.: im. b'rienclni C-gp; rod. b'rienclnau C-gp; toz. b'rienclne C-gp 0 'sitn kod b'riencl C-gp | BdC -; Tom. brîsncl, brîancle [!] | Plet. + 2. brçncelj); SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ - bréncati) || ■=:> komar, obad brencanje -a s ► bren'caijne C-ap (> I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -brencati "irn nedov. ► bren'cait C-gp, 'barncat L-x; ed.: 1. 'bsrncim L-x; 3. bren-'ci C-Gp; mn.: 3. bren'cije C-ap; del. -1 s.: ed.: bren'cailu C-ap <> 1. \oglasati se\\ 'muxe bren'cije C-gp / 'ki pa ta'kui bren'ci? C-gp sumi 2. \kazati Ijubezen-sko vznemirjenost\\ z'deij je pa ze za- 'cie 'barncat L-mv za dekle, ki je dobilo fanta | BdC -; Tom. brçncçt, brçncî I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (> 2. pog., SP 2001 -) I ESSJ + Il > 2. frleti brenta -e z ► b'rienta Z-jk; toz. b'rienta Z-jk; mest. b'rient Z-jk () Z \lesena poso-da, ki se nosi na hrbtu\: u b'rient sma 'nesl ['sieraka u s'nezet] Z-jk O b'rienta j pa ta'kui .. z l'sieqya j na'riedu 'wace, y'iix 'kuist kod z'deij 'kaijrjyle /../ za /../ na x'ropt, wab'raimce .. 'koplene /../ ne z 'witar Z-jk | BdC —; Tom. — (brçn-tac, brentac) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + (P I ESSJ + Il ^ lempa breskva -e in breskev -kve z ► b'riiskwa, b'riisku L-x; rod. b'riiskwe L-x; mn.: Im. b'riiskwe C-gp; toz. b'riiskwe C-gp () I BdC -; Tom. - | Plet. + breskva, 1. breskev); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + brestl bredem nedov. ^ b rest C-gp, b riest L-x; ed.: 1. b'redem C-gp, L-x; del. -1 m.: ed.: b'riedu C-gp <> | BdC -; Tom. brçst, brç-dç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + brese bres z mn. ► b'riise C-gp, L-x, Pd{C)-ic; rod. b'riis C-gp, L-x; toz. b'riise C-Gp; mest. b'riisax C-gp <> hlace: B'riisar-jeu 'puibi sa j'miil b'riise se'le n'mai p'riit, ka sa u 'suila 'miil 'jet C-gp ■ pa'yuzane b'riise C-gp / te u'seijdne b'riise C-gp ■ te zax'maisne b'riise C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. - (c^ bregçse); SP 1962 - (bregése); SSKJ - {<=!> bregése nar., SP 2001 pokr.) | ESSJ - bragése) II '=0 hlace brez predl. ► bres C-gp, Z-jk, G-rm, L-x () p'roiu s'kuiz 'nisma 'miil ['kuçjne], 'am-pak /../ 'maila sma b'ii brez 'neya G-rm ■ se 'nisa b'ii brez d'naira /../ se se j pra'dailu z'wina pa 'wal Z-jk jj brez skrbi gotovo: 'ima ze bres skar'bi i'mie C-ap I BdC -; Tom. brçs | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + breza -e z ► b'riiza C-gp, L-ml, Pd(C)-ic; mn.: im. b'riize C-ak; rod. b'riis C-gp; toz. b'rii-ze C-gp; or. b'riizam C-gp () 1. \drevo\ 2. \krava\ \ BdC -; Tom. brîaza | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 2. redko I ESSJ + (■=> bréza 1 + brêza II) brezje -a s ► b'riizje C-gp; rod. b'riizje brezje ^22 brisatl Z-jk; toz. b'rl:zje Z-jk; mest. b'riizi C-gp () 1. \gozd\-. 'ya u b'ri:zi C-gp 2. brezovo sibje: sa b'ie pa met'lie u'ca:s /../ z b'riizje Z-jk | BdC -; Tom. - | Plet. + (P SP 1962 + (P ?); SSKJ + (P ~) j ESSJ + breznati se -am se nedov. ► b'riiznat C-gp, L-x; ed.: 3- b'riizna L-x; mn.: 3. b'riiznaje C-gp 0 1. 'macki se pa b'riznaje pam'ladu C-gp 2. custv. potikati se: se b'riizna wa'ku:l L-x o zas'tuojn se se 'ma:cke na b'riiznaje C-gp I BdC -; Tom. brîaznat s§ I Plet. SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -(■=:> bréziti se) brezno -a s ► b'rezna C-gp, b'reznu L-x; rod. b'rezna L-x <) redko | BdC -; Tom. brçzn (m) (=;> brezden) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brezov -a -o prid. ► m.: ed.: im. b'riizau L-x; rod. b'ri:zajYa C-ap; or. b'riizajm C-gp; z.: ed.: im. b'piizawa L-x; mn.: im. b'riizawe C-gp, L-x 0 b'rlizawe met'lie C-gp ■ b'ri:-zawe d'rowa L-x H otr., poud. te m na'ma:-zau z b'riizajtp 'uolem C-gp natepel I BdC -; Tom. brîazu | Plet. +; SP 1962 + bréza); SSKJ + | ESSJ + brezovec -vca m ► b'riizauc C-gp; or. b'ri:-zaucam C-gp <) brezova siba (za poga-njanje volov) (?): sn ya z b'riizaucam 'ma: was'wsrkau, pa j 'so:u C-gp | BdC —; Tom. brîazuc | Plet. +; SP I962 + bréza); SSKJ nar. (P ~); SP 2001 pokr. I ESSJ + bréza I) brezen -zna -o prid. ► m.: ed.: im. b'rezn C-gp; mn.: toz. b'rezne C-gp; z.: ed.: im. b'rezna C-GP 0 star, \strm\-. 'ma: 'bel b'rezne Y'runte C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > nar. severovzhodno; SP 2001 pokr. severovzh. | ESSJ — brglez brlez brhek brdak briga -e z ► toz. b'riya C-gp () v zvezi imetl brigo skrbeti za-. 'ima b'riya, de j'ma: 'li:pa z'wina C-gp | BdC -; Tom. brîya I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa I ESSJ + brigati -am nedov. ► b'riyat L-x; ed.: 1. b'riyam L-x; 2. b'riyas C-gp; 3. b'ri^a L-ml, C{P)-ks; mn.: 3. b'ri-yaje L-sk; del. -1 m.: ed.: b'riyau Z-ds; mn.: b'riyal Z-ds; s.: ed.: b'ri-Yalu C-gp 0 'ki m p'raiju /../ 'ki ka'ya: b'riya L-ag brigati se ► <) se 'bedn 'nec na b'riya za 'na:j L-sk | BdC -; Tom. brîyat I Plet. +; SP 1962 + briga); SSKJ (■=;> brigati se, brigati pog.) | ESSJ + (■=> briga) brihten -tna -o prid. ► m.: ed.: im. b'rixtn C-GP, L-x, B(C)-vo; mn.: im. b'rixtn C-Gp; z.: ed.: im. b'rixtna L-x; s.: ed.: im. b'rixtnu L-x 0 b'rixtn 'watrak L-x | BdC -; Tom. brixtn | Plet. +; SP I962 + (=i> briht); SSKJ pog. I ESSJ + brin ■=;> brina brlna -e z ► b'rina C-gp, L-ml; rod. b'rine C-gp, L-x; mn.: im. b'rine L-ml <> \brin\ I BdC -; Tom. - (bren, brin) | Plet. +; SP 1962 + brin); SSKJ redko | ESSJ + (■=> brin je) brinje -a s ► b'rinje L-ml; rod. b'rinje C-ap, L-x 0 I BdC -; Tom. brînç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brinov -a -o prid. ► m.: ed.: im. b'rinau C-ap, L-x; toz. b'rinau C-gp; z.: ed.: im. b'rinawa L-x; s.: ed.: im. b'rinau C-gp, L-x; or. b'rinajm C-gp <> b'rinau y'rom C-ap / b'rinau z'yaijne C-gp ■ b'rinau 'uole L-x I BdC -; Tom. brînu | Plet. +; SP I962 + brin); SSKJ + | ESSJ + (=:> brinje) brinovec -vca m ► toz. b'rinauc C-ap {} 'ma: [b'rinje] 'di:waje u z'yaijne /../ de p pa 'sa:m b'rinauc 'kuxal, pa 'ni C-ap I BdC -; Tom. brinuc | Plet. +; SP I962 + brin); SSKJ + | ESSJ + (-!> brînje) brinovica -e z ► b'rinajca C-gp, L-x; rod b'rinajce L-x () brinova jagoda | BdC -Tom. brinucç (z mn.) | Plet. +; SP I962 -SSKJ - I ESSJ + brînje) brinta -e z ► b'rinta Z-jk; rod. b'rinte C-Gp; toz. b'rinta C-gp; mn.: im. b'rinte C-Ap; toz. b'rinte C-ap, Z-jk <) kad \lesena posoda\: sma na'ribal .. 'ta:ce b'rinte /../ pa dwa'na:jst we'licix 'kaseu 'ze:jle 'nuot /../ sma pes'ta:! Z-jk / de'biela kod b'rinta C-gp | S - || ^^ kad brisaca =:> hantla, obrisovalka brisati brisem nedov. ► b'risat C-ap, L-x; ed.: 1. b'risem L-x; 2. b'rises C-gp; del. -1 brisati *23 brst m.: mn.: b'risal c-ap <) 'taïke 'cuijne sma j'mi:l za pa'suoda b'risat C-ap // 'ka:m je b'rises? C-gp | BdC -; Tom. brîsat, brîsçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brlti) britev -tve in britva-e z ► b'ritu C-gp, L-ml; rod. b'ritwe L-x; toz. b'ritu C-gp; or. b'ritwa C-gp <) \noz za britje\: 'morm b'ritu 'ma: natey'nit, de se u je^'llca pab'ra: C-gp / 'uoster kod b'ritu L-x ■ 'ima 'jesk kod b'ritu L-x | BdC -; Tom. brîtu, brîtwç | Plet. + (brîtev, brîtva); SP 1962 + (c^ brlti); SSKJ + | ESSJ + britl brijem nedov. ► b'rit C-gp, L-x; ed.: 1. b'rijem L-x; del. -1 m.: ed.: b're:u C-gp; mn.: b'ril C-Gp; s.: ed.: b'rilu C-gp <) 1. \re-zati dlake\: 'patl, ka j 'bi ['wace] s'tar, sn 7a 'jest b're:u z ma'sinca C-gp 2. go-liti \odstranjevati dlake\: p'ra:sca b'rit C-gp I BdC -; Tom. bref, brîjçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || > 1. -o ra-zirati, > 2. ■=!> garati britof -a m ► b'ritaf C-ap, S-mo, L-ml; rod. b'ritafa C-gp, L-x; toz. b'ritaf C-gp; mest. b'ritafu C-ap (> 'bom b'iezu x'mailu 'moYU 'jet na b'ritaf C-gp umreti // siabs. 'kuri b'ritaf C-gp velik trebuh // nesti poko-pat mimo britofa opraviti kaj na dalj-si, zapletenejsi nacln: se 'mim b'ritafa pa'kapat 'nese C-ap | BdC -; Tom. brîtaf I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ + brivec -vca m ► b'riuc C-gp, L-x; rod. b'riu-ca L-x; mn.: im. b'riuci C-gp (> I BdC —; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (=:> brlti) brizganje -a s ► ed.: im. b'rizyajne C-gp <) brlizganje \ BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 + (co brlzgati, F -); SSKJ + (F -) I ESSJ -brizgati -am nedov. ► b'rizyat C-gp; ed.: 3-b'rizya C-gp; del. -1 m.: mn.: b'rizyal C-gp <) brlizgati-, sa 'puibi b'rizyal, pa 'ni 'pi:lu u'saicmu C-gp | BdC -; Strekelj 1892 Brlzgati; Tom. brlzyat, -am (F ?) I Plet. +; SP 1962 + (F -); SSKJ + (F -) I ESSJ + Il brlizgati brjon -a m ► bar'juon C-gp; rod. bar'juçna C-ak; toz. bar'juon C-gp; mn.: im. bar'juoni C-ak; rod. bar'juçnau C-gp; toz. bar'juçne B{C)-vo 0 H-5 cm debela deska, ploh-, sa b'ie [ka'rlta] z'bite 'won s x'ra:stawix bar'juonau C-gp | S - || ^ deska, dilja, ploh, zaganica, zbarc, zvarc brlez^ ~a. m r ed.: im. 'barles C-GP; mn.: im. 'berlezi C-ap; toz. 'berleze C-gp <) brglez \ptlca\ I BdC -; Tom. - | Plet. + (2. bflez); SP 1962 -; SSKJ - brglez') I ESSJ - brglez) brlez^ "8. m ► 'berles ü'GPI mn.: toz. 'barleze C-gp 0 brglez \(doma izdelana) vrtavka\\ sma 'barleze sa'mi 'di:lal 'won z de'biel-ya wa'riixa C-gp | BdC -; Tom. - (barl, ^ brlj) I Plet. + (1. bflez); SP I962 -; SSKJ brglez' nar. zahodno) | ESSJ + (F -, co brléti 11) / Snoj + brljàv) brlivka -e z ► bar'liuka C-gp, L-x; rod. bar'liuke L-x; toz. bar'liuka C-gp <) I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 + brléti); SSKJ + | ESSJ - (-o brléti II) Il cuk brlizganje ■=:> brizganje brlizgati -am nedov. ► bar'lizyat L-x; ed.: 1. bar'lizyam L-x (> | BdC -; Tom. barlîz-gat, -am | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il brizgati brljuzgavica -e z ► bar'luzyajca t/-gp; mest. bar'luzyajc C-gp () plundra, brozga I BdC -; Tom. - (barîûzya, ■=;> brljuzga) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -{■=!> brljûzgati) || ■=!> plojdra brlog -a m ► bar'luox L-x; rod. bar'luoya L-x; mest. bar'luoyu L-x <) nov. (?) \bivali-sce zveri\-. l'sici bar'luox L-x ■ 'ja:scau bar'luox L-x / 'tak car'nu: je kot u 'kesnmu bar'luoyu L-x | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + Il =!> jama, luknja broditi brodim nedov. ► bra'dlt C-gp; ed.: 2. b'ruçts C-af; del. -1 m.: mn.: bra'dil C-ap 0 sma bra'dil pa 'wat C-gp | BcK! -; Tom. brûat', brûad'm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + broditi 1) brozga ■=!> brljuzgavica brst -a m ► 'barst C-gp, 'borst L"MLJ rod. 'barsta C-gp, L-ml; mn.: im. 'barsti C-gp, 'barst C-Ap; rod. 'berstau C-gp <) 'barsti se ze na'pe:jneje, 'boda 'ja:pka x'ma:lu brst brzmagatl cuodle C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brsten -a -o prld. ► z.: mn.: im. bers'tene C-Gp; s.: ed.: im. bars'tenu C-gp () A^i ima veliko hrstov. 'liitas sa pa x'ruske bars'tene C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. + (brstçn); SP 1962 + brst); SSKJ -i ESSJ - brsteti -im nedov. ► bars'tlit C-gp, ed.: 3-bars'ti C-gp; mn.: 3. bsrs'tije C-gp () 'liitas ne 'bo 'nec 'saidje, 'nec na bers'ti C-GP I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 + brst); SSKJ + | ESSJ + brst) brsljan -a m ► bars'lain C-gp; toz. bars'lain C-Ap; or. bars'lainam C-gp (> da'maice 'ruoze, pa bars'lam al 'puspan, 'tistu j u'lu u'se za k'rainclne C-ap | BdC -; Tom. - (barslîn, brslin) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brstajgar -ja m ► bars'taijyari C-ap; toz. bars'taijyarje C-gp () med obema vojnama sivan planinski cevelj | S -bruhati -am nedov. ► b'ruxa C-gp; del. -1 s.: ed.: b'ruxalu C-gp <) 1. usa'ruot b'ruxa 'wada 'won s t'la C-gp 2. pren. se j 'le b'ruxalu z 'neya C-gp silovito, brez prestanka je govoril \ BdC -; Tom. brü-xat, -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + II kozlati bruhniti -em dov. ► b'ruxnt C-gp; del. -1 m.: ed.: b'ruxnu C-gp () k'ri je b'ruxnu, 'nec 'wec na 'bo z 'nem C-gp | BdC -; Tom. brüxnt' | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + (■=!> brühati) brus -a m ► b'rus C-gp, L-x; rod. b'rusa C-gp, L-x; toz. b'rus C-gp, Ra{C)-vk; or. b'rusam C-gp; mn.: im. b'rusi C-gp; rod. b'rusau C-gp; or. b'rusi C-gp <) \kamen all priprava\: ya'nit b'rus C-gp / je 'tart kod b'rus C-gp za cloveka, kl se tezko uci I BdC brüs; Tom. brûs, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brusast -a -o prid. ► m.: ed.: im. b'rusast L-x; Z.: ed.: im. b'rUSaSta L-x; s.: ed.: im. b'rusa-stu L-x 0 neolikan ► brusasto prisi. ► b'rusastu L-x () se tak b'rusastu wab'naise L-x | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - brusen -sna -o prid. ► m.: ed.: im. b'rusn C-gp 0 b'rusn 'kaimn C-gp | BdC -; Tom. - 1 Plet. +; SP 1962 + brûs); SSKJ + I ESSJ - brusina =!> brusnica brusiti brusim nedov. ► bru'sit C-gp, b'rust L-x, bru'sit Ra(C)-vk; ed.: 1. b'rusm L-x; 3. b'rus C-Gp; del. -1 m.: ed.: b'rusu C-gp; z.: mn.: bru'sile C-Gp; s.: ed.: bru'silu C-gp () I BdC -; Tom. brüst', brüss | Plet. + 1. brûsiti); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (=:> brûs) brusketnja -e z ► ed.: im. b'rus'ciitne C-gp, b'rus'ciikne L-x; rod. b'rus'ciikne L-x; mn.: im. b'rus'ciitne C-gp <> 1. C pogonska veriga 2. L veriga pri ojesu \ BdC -; Tom. brûskîatna (■=& brusketina) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -brusnica -e z ► brus'nica C-gp; rod. brus-'nice C-gp; mest. brus'nic C-gp () brusina \korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa\ \ BdC -; Tom. - | Plet. + (P ■=0 brusnica); SP I962 + (P brusi- ti); SSKJ - I ESSJ + brv -i z ► b'ro:u C-gp, S-mm, L-ml; rod. bar-'wi L-x; mest. b're:j C-gp <) i BdC -; Tom. brôu (cez potok) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + brzanela -e z ► mn.: im. barza' niile C-AP 0 vrtna cvetlica \ S -brzota -e z ► bar'zuota L-x; rod. bar'zuote L-x; mn.: im. bar'zuote S-at () ohrovt I BdC -; Tom. - | Plet. - bersöta); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - || berza brz prisi. ► 'bors, bars C-ap, 'bars Z-jk, G-rm, S-mm, L-x, Pc{G)-fm () hitro, takoj \izraza, da se dejanje zgodi brez odla-sanja\: 'wana j pa 'barz zadri'ma: S-mm ■ 'bars sn se 'moyla sprewab'leijct, 'kukar sn 'parsla da'moiu C-ap // \izraza, da se dejanje zgodi v kratkem casu\: z'de:j pa'zim 'ma:le 'suinca p'ride, pa 'bars je u'se dar'yaicn C-gp ■ 'ku: 'bars pa 'nisa nar'dil 'ta:ke ka'werne, se j pa 'ka:jt nar'jenu Pc{G)-fm ■ | BdC bors, bbrz; Tom. bars I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + brzmagatl se -am se nedov. ► barz'maiyat C-gp; ed.: 1. barz'maiyam C-gp; 3. b3rz'ma:-/a C-gp; del. -1 s.: ed.: barz'maiyal C-gp <) brzmagati ^25 bula biti uzaljen zaradi nepriinernosti ce-sa\ 'tu: se m pa barz'maiya C-gp / 'jes se 'bene p'ja:ce na barz'maiYam C-gp bra-nim I S - II ■=!> frzmagati se brzmagovati -ujem nedov. ► barzma'YOwat C-Gp; ed.: 1. barzma'Yujem C-gp; del. -1 m.: ed.: barzma'YOwau C-gp; mn.: barzmay'wail C-GF <) zavracati, sovraziti: ka Ta'ljai-nau 'ni 'moYU, 'patl je pa se maka'ruone barzma''yowau C-gp | S — bucika -e z ► 'bucka L-x; rod. 'bücke L-x () redko I BdC -; Tom. bücka | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || knoflica buca -e ► 'buca C-gp, 'buce L-x; rod. 'buce L-x; lüz. 'buca C-gp; mest. 'buc L-x (> 1. buca \rastlina\ 2. poud. glava-. 'pa:metna 'buce L-x ■ 'tarda 'buce L-x / 'ta: ix pa 'ma: n'ma: u 'buc L-x za bistrega clove-ka I BdC -; Tom. bûcç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || melon, melona, melonovica budlja -e z ► ed.: im. 'budle C -AP, L-x; rod. 'budle L-x; toz. 'budle C-ap, Z-jk () kruh all potica iz dveh plasti testa razlic-nih barv \ BdC -; Strekelj I892 Na Cerkljanskem je bùdle (t.j. bûdlja) kruh iz koruze (sirka), Maisbrod; Tom. - I Plet. budla (P ~); SP I962 + (P -); SSKJ - I ESSJ + (P ~) II pisana potica buhav -a -o prld. ► m.: ed.: im. 'buxau C-gp, L-x; z.r ed.: im. 'buxawa L-x <) zaudarjajoc po plesni: 'buxau 'suot L-x | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ + bukanje -a s ► 'bukajne L-x; rod. 'bukajne C-gp, L-x <> bukovje, bukov gozd \ S -bukati se bucem se nedov. ► bu'ka:t C-gp, 'bukat L-x; ed.: daj. 'buce C-gp, L-x <) za svirijo goniti se: s'wine j t'ri:ba 'pelet x mar'ja:scu, ka se 'buce L-x | BdC -; Tom. bükat SÇ I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + bukev >=i> bukovica, bukva bukov -a ~0 prid. f m.î ed.: im. 'bukau C-cs, Z-Ds, G-rivi; rod. 'bukaj-ya C-cs; mest. 'bukaj-mu C-gp; z.: ed.: im. 'bukawa C-ap; mn.: im. 'bukawe C-gp, L-ml; rod. 'bukawix Z-jk; s.: ed.: im. 'bukau C-gp, Z-jk, G-rm <> \nanasa- joc se na buke\\. 'bukau 'li:s Z-ds ■ 'bukau 'lup C-gp ■ 'bukau 'listje C-gp, G-rm / 'bukawa 'me:je C-gp • 'bukau 'tar-sje C-gp / 'bukawe d'rowa L-x | BdC -; Tom. büku, -awa | Plet. +; SP I962 + (bukev); SSKJ + I ESSJ - / Snoj + (=;> bûkev) bukovica -e z ► 'bukajca C-gp, L-ml; rod. 'bukajce C-gp, L-ml; toz. 'bukajca C-gp; mest. 'bukajc j_i~ml! mn.: im. 'bukajce C-gp, L-ML^ mest. 'bukajcax L-ml; or. 'bukajcam C-gp <) bukev: 'o, sa de'biele 'bukajce C-gp I BdC (bûkajca); Tom. bükeica [!] bukovo drevje | Plet. + (P -); SP I962 + (P -, bûkev); SSKJ + (P -) j ESSJ + (P -) II bukva bukovina -e z ► 'bukajna C-gp; rod. 'bukajne C-gp 0 \bukov ies|: y'lix 'ta:k 'li:s je. ku na 'bukajna C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + bûkev) bukovje ■=!> bukanje bukva -e z ► 'bukwa C-GP^ mn.: rod. 'buku C-gp 0 nov. I BdC -; Tom. büku [?] bukev) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -/ Snoj + (■=> bûkev) || bukovica bukve -kev z mn. ► rod. 'buku C-gp, S(C)-mk; toz. 'bukwe z~jk5 mest. 'bukwax S-mm () 1. d'rukane 'bukwe Z-jk 2. 'notar u 'bukwax .. 'ta j b'la za'pisana .. tl'ka:j sn 'jest du'za:n, 'ta je za'pisanu, tl'ka:j sn 'jest du'za:n, d'na:ra pa g'kuoder S-mm I BdC bükwe; Tom. bûkwç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ Star. I ESSJ + bula -e z ► 'bula C-gp, L-ml, Ra(C)-vk; rod. 'bule C-ap, L-ml; mn.: im. 'bule C-gp; rod. 'bul C-Gp; toz. 'bule C-gp; mest. 'bulax C-gp <) 1. \oteklina, nabreklina\: 'ima 'po:ux-nu 'bul 'ya pa x'roptu C-gp 2. gruda \kos sprijete prsti\: je 'li:ps p'li:t /../ ce 'ni 'tistix /../ 'bul 'tam pa 'ni C-gp ■ pa'li:t, 'kor je b'la su'nica pa'zieta, sma /../ zwa'ra:l, zbra'na:!, pa ce sa b'le 'bule, je b'lu t'ri:ba pa se 'tiste 'bule zdra'bit C-gp 3- grca \del veje\: 'more ['siba] ta'ku: wat'si:kat, de j'ma: na 'kanc 'ma: ne 'bule /../ de 'patl 'lax-ka 'tist nt u 'kas up'lede, de sta'i C-ap blazina za klekljanje: se j 'ka:r k'li:klelu wakl 'bule /../ pa se j pa le bula »26 butnjen /../ z'miirlu, le na 'metre L-ml | BdC -; Tom. bûla; (P~; > 2. baïûsta, ■=:> balota) I Plet. + (P 1. bûla); SP 1962 + (F SSKJ + (F ~) I ESSJ + (F ~) Il > 2. gre-ba, > 3- ■=!> grca bulast "9. ~0 prid. r m.I ed.: im. 'bulast C-Gp; 7,.: ed.: Im. 'bulaSta C-GP; s.: ed.: Im. 'bulastu C-GP 0 1. \poln biil\\ pa x'roptu j 'bulast C-gp 2. grudast: 'bulasta 'zemle C-gp 3- grcav \poln grc\: 'bulast 'li:s C-gp I BdC Tom. bûîast | Plet. + (P SP 1962 + (P ^ bûla); SSKJ + (P ~) I ESSJ - Il > 1. ^ bulicast, > 2. gre-bast, > 3- ■=!> grcav, vejnat bulicast -a -o prid. ► m.: ed.: Im. 'bulcast C-GP 0 bulast \poln bul\-. j 'wos 'bulcast C-GP I S - Il bulast buljiti -im nedov. ► 'bult C-Gp; ed.: 2. 'buls C-AP; mn.: 1. 'bulma C-As <) 'ki ta'ku: 'buis C-gp I BdC -; Tom. bûlt' buliti) I Plet. + (P -, 2. bûliti); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il zijati bunker -ja m ► ed.: im. 'bu:jr)kar Ra(C)-vk; rod. 'buijijkerje C-ak () skrivalisce, shramba v zemlji | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + burja -e z ► ed.: im. 'burje C-gp, L-x; rod. 'burje L-x <) \veter\\ 'burje 'pixa C-gp ■ 'merzla 'burje C-gp / ta us'ca:na 'burje C-gp jugovzhodnik | BdC -; Tom. bûrjç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + burklje -kelj z mn. ► 'burkle C-gp, L-ml; rod. 'burkl C-Gp; toz. 'burkle C-gp, L-mko, Ra(C)-vk; or. 'burklem C-ap, L-mko <) s me'sa: 'siiraka z 'burklem L-mko / v pripo-vedkah je xu'dic 'psrsu z 'burklem L-x I BdC -; Tom. bûarklç (mn.) burkla) I Plet. bûrkla; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + bûrkla) burovz -a m ► 'bu;raus C-gp (> 1. \zvonec\: k'ra:wi 'buiraus C-gp 2. siabs. omejen, neunien clovek: se j le an 'bu:raus C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 1- star. I ESSJ + Il ^ > 2. butavnik, buteljc busa -e z ► ed.: im. 'busa C-GP <) krava I BdC -; Tom. - | Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) buskniti -em dov. ► 'busknt L-x; ed.: 1. 'bus- knem L-x; del. -1 m.: dv.: 'busklna L-x {) js silo zadetl ob kaj\: swa se 'tak 'busklna, de sa se 'ka:r 'ruoyi nar'dil L-x I BdC -; Tom. - | Plet. + (P ~); SP 1962 +; SSKJ raba pesa | ESSJ -butara -e z ► ed.: im. 'butara C-gp, L-x; rod. 'butare L-x; mn.: rod. 'butar C-ap () redko I BdC -; Tom. bûtara | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il c:!> fusta, vivnik butast -Q. ~0 prid. r m.î ed.: im. 'butast C-gp, Pd(C)-ic 0 siabs. I BdC -; Tom. bûtast I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (bûta) Il 1=0 cukast butati -am nedov. ► 'butât C-gp; ed.: 3. 'buta C-Gp; mn.: 3- 'butaje C-ap; del. -1 m.: ed.: 'butau C-gp <) 1. \loputati (z vrati}c. j 'butau z 'doiuram C-gp / poud. ropotatl-. ka'du: ta'ku: 'buta 'ya pa 'padu? C-gp 2. \suvati, dregati\: wat'rac se 'butaje C-ap I BdC -; Tom. bûtat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 2. pog. I ESSJ + butavnik -a m ► 'butaugk C-GP; mn.: im. 'butaunc C-gp, 'butaui]ki C-gp, 'butauqki L-mv () 1. zastar. zlicnik IjedI / ter'du: kod 'butaurjk C-gp o trdl hrani 2. siabs. butec I S - Il > 2. burovz, buteljc butec burovz, butavnik, buteljc buteljc -a m ^ ed.: im. 'butlc C-ap () slat)s. omejen, neumen clovek: 'ti 'bos pa le 'butlc 'wastau C-gp | S - || ■=c> butavnik butera -e z ► ed.: im. bu'ti:ra L-x; rod. bu'ti Li"xt mn.: im. bu'tiere C-is (> socna pozna hruska rjave barve \ S -butiljka -e z ► ed.: im. bu'tilka C-GP; mn.: im. bu'tilke C-gp <) steklenica | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ + (=D. butêlja) || flasa, steklo butniti dov. ► 'butnt C-gp, L-x; ed.: 1. 'butnem L-x; mn.: 3. 'butneje C-ap; del. -1 m.: ed.: 'butnu C-Gp; dv.: 'butina C-gp; z.: ed.: 'butina L~MK0Î mn.: 'butine C-gp () 1. |s silo zadeti ob kaj\\ z yla'wuo swa 'butina u'kop C-gp 2. poud. 15 silo vreci\: 'lanc 'wade /../ m je 'butina u t'ri:px L-mko I BdC -; Tom. bût'nt' suniti | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (-i> bûtati) II > 1. =;> buskniti butnjen -a ~0 prid. ^ ed.: im. 'butnen C-gp {) siabs. umsko prizadet | S — caftati .27 cajt caftati -am nedov. ► caftait C-gp, 'caftat L-mko; ed.: daj. cafta: C-Gp; mn.: 3. caftaije C-Ap; del. -1 z.: mn.: caf'taile Pd{C)-ic <> bos hodlti po blatu, vodi: sa caf'taile pa baijerju Pd(C)-ic | BdC -; Tom. -I Plet. cafotati (P SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -cagar -ja m ► 'caiyar C-gp, L-x; rod. 'caiyar-je L-x; mn.: im. 'caiyari C-ap () urni kaza-lec: ta 'welk pa ta 'mail 'cai^ar C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -cagati -am nedov. ► 'caiyat C-gp; vel. ed.: 2. 'caiyaj C-gp <) obupovatl: 'nec na 'caiYaj C-gp I BdC -; Tom. câ^at | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. jjud. I ESSJ + caharln -a m ► caxa'rin C-ap, cexa'rin L-sk; toz. caxa'rin C-ap () saharin: katra-'bantari sa na'sll /../ caxa'rin C-ap I S - cahen -hna m ► 'caixn L-x, Pd{C)-ic; rod. 'caixna L-x; toz. 'caixn C-gp, Ra{C)-vk; mn.: im. 'caixni L-x <) 1. znak, znamenje: 'deij mi 'caixn z ra'kuo C-gp 2. brazgotina: se mu paz'naije 'caixni, ka se j u'dairu L-x I BdC -; Tom. câxn, -na | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -cajg-, cajgast ■=!> cajh, cajhovina, cajhast, cajhov cajh -a m ► 'caijx C-gp, L-x; rod. 'caijxa L-x 0 cajg, hlacevina \ BdC -; Tom. - 1 Plet. -; SP 1962 - (c^ câjg); SSKJ -(<> câjg nizje pog.; SP 2001 neknj. Ijud.) / BSJ + I ESSJ - Il cajhovina cajhast -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'caijxast C-gp, L-x; z.: ed.: im. 'caijxasta L-x; mn.: im. 'caijxaste C-gp, L-x; toz. 'caijxaste B(C)-vo; s.: ed.: im. 'caijxastu L-x <) cajgast: 'ciile d'wii 'liit sn 'paisu, pa sn 'jemu ne 'caijxaste x'iaice B(C)-vo ■ 'caijxast p'ru-staf C-gp I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP 1962 - (co câjg); SSKJ - (co câjgast nizje pog.) I ESSJ - Il cajhov cajhov -a -o prid. ► z.: mn.: toz. 'caijxawe C-ap 0 cajgast-. u'cais sa u'si 'maski j'miil 'caijxawe x'Iaice C-ap | S - || ■=!> cajhast cajhovina -e z ► 'caijxajna C-gp; rod. 'caij-xajne C-gp; toz. 'caijxajna C-gp {) cajg, hlacevina-. j wab'lecen u 'saima 'caijxaj-na C-gp I S - Il =i> cajh cajna -e z ► 'caijna C-gp, L-x; rod. 'caijne L-x; toz. 'caijna C-gp; mest. 'caijn C-ap; mn.: toz. 'caijne C-ap <) p'iedena 'caijna C-gp I BdC -; Tom. câina | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cajnati -am nedov. ► caj'nait C-gp; ed.: 3. caj'nai C-gp; del. -1 m.: ed.: 'caijnau C-gp () poud. nerodno, negotovo hoditi: se j y'lix'kair 'caijnau ce 'dal pa 'ciist C-cp I S - cajt -a m ► 'caijt C-ap, G-rm, S-mm, L-x, Pc(G)-fm; rod. 'cBijta C-gp, Z-JK, S-mm, L-x; toz. 'caijt C-gp, L-x, Pc(G)-fm; mest. 'caijtu C-ap, 'caijt Z-jk, G-rm; or. 'caijtam C-af; mn.: rod. 'caijtau C-Gp; toz. 'caijte C-ai>, S{C)-mk; mest. 'caijtax L-x, Pc(G)-fm 0 1. \omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja\: 'niimam begya 'caijta L-x ■ 'wos 'caijt s 'xadu wa'zit 'patle Pc{G)-fm ■ sma 'nesl 'mail 'caijt, pa sma paci'wail Z-jK ■ u'saïku 'tuilk 'caijta C-gp = u'saice tl'kuij 'caijt Z-jK ■ a 'pa ste b'ia pa 'kair y X'ribu, 'patl n 'caijt se? S(C)-mk / sma /../ prewa'rail /../ ka j 'bi 'caijt za s'jait G-rm / 'pustn 'caijt C-ap / 'ata 'nien je 'bi ka'waïc /../ j 'kowau u'se 'caijte C-cs vseskozi ■ je u'iu t'riiba pa tud 'jeijda da 'caijta us'jait C-gp ■ ce 'nisma da 'caijta us'li /../ sma 'moyl pa 'ciiu razgk'raine 'bit S(C)-mk pravocasno ■ 'maima je b'ia 'jem par 'caijtu u'marla C-ap zgodaj ■ s 'caijtam /../ pa 'tut wab Y'iais p'rides C-ap scasoma 2. \omejeno trajanje z razmerami, okoliscinami, stvarnostjo vred\: u s'tairix 'caijtax L-x ■ wa 'tistix 'caijtax Pc{G)-fm ■ je psr-'daiu 'lix /../ u 'caijt pred 'uojska Z-jk / ta 'zaïdne 'caijte C-ap ■ 'tut k'ruxa 'ni b'iu 'saije 'caijte, ka j 'mii 'mickene wat'rake S(C)-nik svojcas / de b 'le 'tai-kix 'caijtau na b'iu 'wec C-gp // bogu cajt ^28 ceglarna cajt krastl lenariti\ sma ba'yu: 'ca:jt k'raidl C-gp • prodajati cajt lenariti: 'ki 'dlilas? - 'caijt pre'daijem L-mv | BdC câjt, cajt, cejt, cœjt; cejt, cœjt; Tom. cçit, câita | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ -/ BSJ + 1 ESSJ - cajteng -a m ► toz. 'caijtnx C-gp; mn.: im. 'caijtgyi C-gp; toz. 'caijtrjye C-gp, 'ca:jtnze C-gp; mest. 'caijtgyax C-gp <) sn s'kuis 'caijtrjye z'wi:deu C-gp | BdC -; Tom. câi-tçYç {<=!> cajtunge) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ - câjtenga) | ESSJ -Il t=i> casnik capa -e z ► 'ca:pa C-gp, L-x; rod. 'ca:pe L-x; mn.: im. 'ca:pe C-gp; mest. 'caipax C-gp {) se j 'wos u 'ca:pax C-gp | BdC -; Tom. câpa I Plet. + (1. câpa); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il cunta, sprihta capln -a m ► ca'pin C-gp, L-x; rod. ca'pina L-x 0 nemarno oblecen clovek \ BdC -; Tom. capîn (psovka) | Plet. + (1. capîn); SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ + carnovka -e z ► mn.: im. 'ca:rnauke C-is (> hruska rumenorjave harve, imenovana po domaciji | S -cartati -am nedov. ► car'ta:t, 'cartat C-gp, 'cartat Ra{C)-vk; ed.: 3- car'ta: C-gp; del. -1 m.: ed.: 'cartau C-gp; mn.: car'tail C-GP 0 se ya 'ni t'riiba ta'ku: 'cartat C-GP I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ pog. pretirano negovati, razvajati I ESSJ - cartav -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'cairtau L-x; z.: ed.: im. 'cairtawa L-x <> razvajem 'ca:r-tau 'watrak L-x | S - || ■=:> scartan cartavec -vca m ► 'cairtauc L-x; rod. 'ca:r- tauca L-x razvajenec <) | S -cebala -e z ► ca'ba:la C-gp; toz. ca'ba:la C-GP 0 brca: sn mu 'da:u na ca'ba:la C-gp I BdC -; Tom. - (cabâda, ■=:> cebada) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -cebati -am nedov. ► ca'ba:t C-gp, 'cobat C-Ap; ed.: 3- ca'ba: C-gp; mn.: 3. ca'baije C-Gp; del. -1 z.: mn.: ca'ba:le C-gp (> 'kuoj-ni ra'di ca'ba:je C-gp / 'kuyla ca'ba:je C-GP brcajo zogo \ BdC -; Tom. cabat, cabâm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ nar. zahodno brcati | ESSJ + cebnlti -em dov. ► 'cobnt C-gp, L-x; ed.: 1. 'cobnem L-x; 3. 'cobne C-gp, L-mv; del. -1 m.. ed.: 'cobnu Ra{C)-vk 0 'cobnu je 'wau Ra(C)-vk ■ te m 'cobnu 'cie u 'ret C-gp / 'kaise je za'nec, ce 'kock na 'cobne 'nec 'nuotar L-mv ce se njej ne kuha svinjsko maso \ BdC -; Tom. cabnt', càbnçm (■=!> cabniti, cebniti) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. zahodno brcniti \ ESSJ + cebati) cedllnlk -a m ► ce'diugk C-gp, L-x, S-at; rod. ce'diurjka C-gp, L-x; mest. ce'diugku C-gp <) 'yuost ce'diugk C-gp ■ ce'diugk [za m'iiika] C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ redko cedilo \ ESSJ + (■=0 cediti) cedilo o cedilnik cediti -im nedov. ► ce'dit C-gp, S-at, L-x; ed.: 1. ce'dim L-x; 3. ce'di C-gp; mn.: 3. ce'dije C-Gp; del. -1 m.: mn.: ce'dil C-gp; z.: mn.: ce'dile C-gp (> m'li:ka ce'dit C-gp ► cediti se ► () sa se m ce'dile s'iine C-gp / ce s pre'si:kau wat sm'ri:ke 'lup, se j x'ma:lu za'cie ce'dit s'mala 'won C-gp I BdC -; Tom. cçt', cçdîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cefrati -am nedov. ► cef'ra:t C-gp, 'cofrat L-x; ed.: 1. cof'raim L-x; 2. caf'ra:s C-gp, cof ra:s L-x <> 1. cefrati, rezljati 2. poud. delati-. 'ki cof ra:s? L-x | BdC -; Tom. - (cafadrat, cafedrati) j Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ - / Snoj + Il ■=c> cufati, cuntati cegel -gla m ► 'ciiyu C-ap, Z-jk, G-rm, L-ml; rod. 'ciiyla L-x, Ra{C)-vk; toz. 'ciiyu C-gp, Pc{G)-fm <) opeka: sma 'ciiyu pa'cuyal C-gp ■ 'sarau 'ciiyu L-x ■ z'-yain 'ciiyu L-x I BdC -; Tom. ciayu, cisyla | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + cegeljc -a m ► toz. 'ciiylc C-gp, Pd{C)-ic; mn.: rod. 'cii^lcau C-Ap; toz. 'cii^lce C-ap () 1. list \kos papirja\: sa m 'da:l an 'cii-ylc Pd{C)-ic 2. sveta podobica: za we'lika 'nu:c na s'powet /../ sma 'tist 'ciiylc da'bil C-gp | BdC -; Tom. cisylc, -a cetelc) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ - cégelc) | ESSJ -ceglarna -e z ► ciy'lairna C-gp; mest. ciy'lairn C-gp, S-at; mn.: rod. ci^'lairn C-gp <) opekarna | S - ceharin '29 cenitl ceharin •=!> caharin cekar -arja m ► 'cekar C-gp, L-x; rod. ce'kairje L-x; or. ce'kairjem C-gp, L-x; mn.: im. ce'ka:ri C-gp; toz. ce'kairje C-gp (> torba iz koruznega Ixckanja: je s'la s ce'ka:rjem L-x / sma za u 'su:la 'tud 'mi:l ce'kairje C-gp | BdC -; Tom. cîakar, -arjç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cekin -a m ► c'kln C-gp, L-x; rod. c'klna L-x; mn.: itn. c'kiiii C-Gp; rod. c'kinau C-Gp; toz. c'kine L-x, C(P) -ks; or. c'kinam L-x () 'tut ce mi s c'kinam p'la:ce, mu na 'bom pre'da:u L-x nikakor / 'ta: p pa 'zixar tut c'kine s'ra:u, pa na 'bi j'mi: g'ku:l 'dast L-x I BdC ckin; Tom. cçkin I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + cekincvka -e z ► mn.: im. c'kinauke C-is <) drobna hruska rumens barve \ S - cel -a -o prld. ► m.: ed.: im. 'cilU C-AP, L-x; rod. 'ciilya C-Ap; toz. 'ci:u C-ap, Z-jk, Pc{G)-fm; mn.: im. 'ci:l C-Ap; toz. 'ciile Z-jk; z.: ed.: im. 'cilla C-GP, S-MM, L-x, Pc(G)-fm; rod. 'ci:le C-Gp; toz. 'ci:la C-gp, Z-jk, Ra{C)-vk, S{C)-mk; mn.: toz. 'cille C-GP, B(C)-vo; s.: ed.: im. 'cillu C-GP, L-x; toz. 'ci:lu C-AP 0 1. \ki ni razdeljen na kose\: 'ci:u x'iiipc C-ap ■ 'ci:u kram'pier sma pa 'i:dl za we'cierje Z-jk / 'ciilya sn 'di: 'kuxat C-ap / 'ci:u s'ni:x 2. \ki predstavlja polno mero\-. pa j ze 'ma:t p'ri:t zau'ri: 'ci:u 'katu Z-jk ■ sn s'ia pa sn ku'pila 'ci:la wab'liika, sn pra'da: s'pice, pa j se was'tailu Z-jk / 'puibi /../ is 'ci:le wa'si C-gp / 'ci:u 'da;n sa wa'zil C-ap ■ pa 'ci:u 'ti:dn sa 'yar ka'sil Z-jk / 'ci:u sn se t'riesu L-ml ■ s'ku:s 'ci:lu 'li:ta C-ap ■ 'ci:u 'ca:jt sa kaled'wa:! S{C)-mk ves ■ u'cais sma 'ya pana'wa:t 'ana 'kila 'ci:u 'tidn pa'nucal Pc{G)-fm enem tednu 3- poud. 'caïkaje 'ci:le 'mi:sce Z-jk ■ 'ci:le 'kase sma jx na'beijsl pat st'ri:xa Z-jk ■ 'tu: j pa 'ci:la 'ri:c 'notar nar'jena Pc{G)-fm | BdC cièla; cîla, cilya; ciu, ciu; Tom. cîau, cîaîa, cçîu | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + celkna celtna celo cien. ► 'cel S-at 0 I BdC -; Tom. cal I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + celtna -e z ► 'celkna C-ap; rod. 'celkne C-Ap; mn.: toz. 'celtne B{C)-vo; or. 'celknam C-gp (> sotorsko platno: s'nu: sma s 'celknam pak'ril, ce j 'jemu 'bit 'dos C-gp I BdC -; Tom. cçltna | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -cernent -enta m ► ce'ment C-gp; rod. ce'men-ta Z-jk; toz. ce'ment C-gp; Pc{G)-fm; or. ce'mentam C-gp <> | BdC -; Tom. cçmçnt, -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snpj + cementov -a -o prid. ► m.: ed.: im. ce'mentau C-gp, ce'mientau L-x; z.: ed.: im. ce'menta-wa C-gp, ce'mientawa L-x {) cementen: ce'mientau 'za:kl L-x ■ ce'mentawa st'ri:xa C-gp | S -cempin -a m ► cem'pin C-gp, L-x; rod. cem-'pina L-x; or. cem'pinam C-gp; mn.: rod. cem'pinau C-gp; toz. cem'pine C-gp () j za'be:u cempin u x'luot C-gp ■ ce j za'deu s cem'pinam wap 'kesn 'ka:mn, j 'bars wadle'ti:lu 'zsrna C-gp | BdC -; Tom. cçmpîn | Plet. +; SP I962 -; SSKJ nar. cepln (F. Bevk) | ESSJ - (■=:> cepîn) cempinovec -vca m ► cem'pinauc C-gp <> drzaj ceplna: cem'pinauc se m je z'iamu C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. - cepî-novec); SP I962 -; SSKJ - | ESSJ -cena -e z ► 'ci:na C-gp, L-x; rod. 'ci:ne G-rm, L-x; mest. 'ci:n G-rm () \vr'ednost blaga\: 'niska 'ci:na L-x • s'iaiba 'ci:na L-x ■ 'dabra 'ciina L-x • 'tu: 'ni b'iu /../ 'bene 'ci:ne G-rm ■ u'se j s'iu pa n 'ci:n G-rm / s'la:na 'ci:na L-x previsoka \ BdC -; Tom. cîsna | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cenejsi -- -- prid. ► m.: ed.: im. c'ne:js C-Ap; z.: mn.: im. c'ne:js L-ml () sa b'ie pa s'pice tl'ku:j c'ne:js L-ml cenejse prïsi. ► c'ne:js C-gp (> par 'A:nck pa 'tu: c'ne:js da'bis C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 + céna); SSKJ + I ESSJ + céna) cengati -am nedov. ► 'ce:ji]Yat L-x; ed.: 1. 'ce:ji]Yam L-x (> gugati | S - II ^ cingati, cugati, galencati ceniti -im nedov. ► 'ci:nt C-gp; del. -1 m.: ed.: 'ci:nu C-gp <> | BdC -; Tom. cîant', ceniti '30 cerkven cîanm [!] i Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + i ESSJ + Il sacatl CGIït CGnta m ► 'cent C-Ap; rod. 'cienta C-gp; rnn.: toz. 'ciente C-GP <) H 'cent kram'pier-je C-gp I BdC (cient); Tom. cçnt, cîanta I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + cènt') I ESSJ + cep -a m ► 'ci:p C-gp, L-x, Ra{C)-vk; rod. 'ci:pa L-x; or. 'ci:pam C-ap, Z-jk, L-ml, Ra(C)-vk; mn.: toz. 'ciipB Ra{C)-vk; or. 'ci:-pam C-gp 0 cepec \orodje\: 'jecmen sma s 'ciipam mla'til C-gp | BdC -; Tom. cîep I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > redko | ESSJ + (■=:> cépiti) cepati -am nedov. ► 'ciepat L-x; ed.: 1. 'clepam L-x; mn.: 3. 'ciepaje L-x; del. -1 m.; mn.: ce'pa:l C-gp 0 1. \padati\: x'ruske ze 'ciepaje L-x 2. \drug za drugim prihajati\: pa'caisu sa ce'pa:l nt u 'cierku C-gp | BdC -; Tom. cîspat I Plet. + (2. cçpati); SP 1962 +; SSKJ > 2. pog. (SP 2001 -) I ESSJ + cepec -pca m ► 'cepc C-gp, L-x; rod. 'cepca L-x; or. 'cepcam C-ap; mn.: toz. 'cepce C-gp; or. 'cepci C-gp <) 1. cep \del cepca, s katerim se udarja\ 2. poud. prebrisan clovek-, 'ta: j pa 'tut ta p'ra:j 'cepc C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (P ~); SP I962 + (F cép); SSKJ + (P ~) | ESSJ + (■=& cépiti) cepic -a m ► ed.: im. c'pic C-gp, L-x; rod. C piCe L-x; mn.: toz. c'pice C-gp (> \enolet-ni poganjek\: c'pice 'mors nab'ra'.t C-gp I BdC -; Tom. cçpc, pl. cçpic | Plet. +; SP 1962 + cép); SSKJ + I ESSJ + (■=:> cépiti) cepilnica -e z. c'piunca C-gp, L-x; rod. c'piunce L-x; toz. c'piunca C-gp; or. c'piunca C-gp; mn.: im. c'piiunce C-Gp; toz. c'piiunce C-gp (> sekira za cepljenje drv: s c'piunca sn d'rowa k'raju C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 -; SSKJ + I ESSJ - (c^ cépiti) cepiti cepim nedov. ► c'pit C-gp, L-x; ed.: 1. 'ci:pm L-x; mn.: 3. 'ciipje L-ml, del. -1 m.: mn.: c'pil C'AP (> 1. \po dolgeui vazseko-vati\: d'rowa c'pit L-mv 2. nedov. in dov. \vstavljati cepiâ\\ 'saidje c'pit C-gp 3. nedov. in dov. \vnasati telo cepivo\: 'takat sma xa'dil 'ru:jne c'pit u 'suila C-gp cepljen -a -o ► m.: ed.: im. 'ceplen L-x; z.: ed.: Im. 'ceplena L-x; mn.: im. 'ceplene C-gp, L-x; s.: ed.: im. ' ceplenu C-gp, L-x 0 1. 'ceplene 'ci:sne C-gp ■ 'ceplene 'jaiyade L-x vrtne 2. poud. prebrisan \ BdC —; Tom. cîept', cîapm [!] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cepnitl -em dov. ► 'cepnt L-x; ed.: 1. 'cepnem L-x; 3. 'cepne C-gp; del. -1 m.: ed.: 'cepnu C-gp, L-x <> je 'cepnu s x'ruske L-x i BdC -; Tom. capnu (dei. -1 m. ed.) j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + ceranje -a s ► 'cierajne C-gp <) glagolnik od ceratl \ BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ - ciranje) I ESSJ - cerati -am nedov. ► 'cierat C-gp; del. -1 z.: ed.: 'ciera C-gp () prenasati, trpeti koga: 'te^a je pa 'muje 'cierat C-gp | BdC -; Tom. cîerat (P ?) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ - cirati) | ESSJ -cerkev -kve 2 ► 'cierku C-gp, 'ci:rku L-ml; rod. 'cierkwe C-ap, S-mm, 'ci:rkwe L-ml; daj. 'cierkwi C-gp, Z-jk, 'ci:rki L-ml; toz. 'cierku C-gp, Z-jk; mest. 'cierkwi C-gp, 'ci:rki L-ml, 'ci:rkwi L-x; or. 'cierkwije C-Gp; mn.: rod. cerk'wa: C-ak; mest. 'cierkwax C(P)-ks <) \stavba\: 'bars pa pay'rebu /../ je pa u 'cierkwi 'maisa C-ap ■ wat 'cierkwe sa s'Ii pa p'iiesat S-mm po masi // 'bu:j kot 'mes u 'ci:rkwi L-x zelo I BdC (cirku); Tom. cîarku, cîarkwç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + cerkljanski -a -o prid. r m.; ed.: im. Car-k'la:jnsk C-ap; z.: ed.: im. cark'laijnska C-gp 0 cark'la:jnska y'raipa C-gp • car-k'la:jnsk 'somn C-ap *■ cerkljansko prisl. ► cark'la:jnsku L-x {) yawa'rit pa cark'la:jnsku L-x | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 + Cérkno); SSKJ - / BSJ + I ESSJ -cerkven "3. ~0 prid. r m.I ed.: im. cerk'wien C-gp; z.: ed.: im. Cerk'wiçna C-gp; mn.: im. cerk'wiene C-gp () cerk'wiena 'me:je C-gp / cerk'wiena [pa'ruoka] C-gp / j 'ta:k kot cerk'wiena 'mes je kar naprej v cerkvi ■ 'bu:j kot cerk'wiena 'mes C-gp cerkven ^31 cigareta I BdC -; Tom. cçrkwîen | Plet. +; SP 1962 + cérkev); SSKJ + 1 ESSJ + (=;> cérkev) cerovec -vca m ► rod. 'cierauca C-gp () v pregovoru o s'pairauc 'naijde 'cierauca C-GP I BdC -; Tom. cîaruc (■=> ceravec) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ star. | ESSJ -cesta -e z ► 'exista L-ml; rod. 'ci:ste C-ap, L-x; toz. 'ci:sta C-ap, Z-ds, G-rm; mest. 'ciist C-AP, G-rm, L-ml; or. 'ciista C-ap, L-ml; mn.: im. cis'tie C-Gp; rod. 'ci:st C-gp; toz. cis'tie Pc(G)-fm; mest. 'ciistax Pc{G)-fm () ta p'rowa 'xlsa 'dal pat 'ciista C-gp ■ 'ci sa pa 'tel 'pu:bi rau'na:l ne cis'tie, ka s'kuis sa d'ja:l - na 'ciistax sma 'diilal? Pc{G)-fm / p'raisna 'ci:sta L-x = pa'sudrana 'ci:sta L-x makadamska cesta • katra'miirana 'ci:sta L-x = was-fal'tiirana 'ci:sta L-x asfaltirana cesta I BdC -; Tom. cîasta | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + CGStar m ► 'ciistar C-ap; rod. 'ciistarje C-Gp; mn.: im. 'ciistari C-Gp; daj. 'ciistar-jem C-GP 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + césta); SSKJ + | ESSJ - / Snoj + (■=& césta) || ^^ zogar cesten -tna -o prid. ► m.: ed.: im. 'ci:stn C-AP; mn.: im. 'cilStn C-GP; s.: ed.: im. 'ciistnu C-gp <) 'tu: j 'mu:j s'wiit, nap'reij j pa 'ciistnu C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 + (co césta); SSKJ + I ESSJ - ciba -e z ► 'ciba C-gp, L-x, Ra{C)-vk; rod. 'cibe L-x; mn.: rod. 'cip Ra{C)-vk; toz. 'cibe Ra{C)-vk (> ce j 'ciba na'nesla /../ m je 'da; 'ni:ki 'je:jckau Ra{C)-vk | BdC -; Tom. - (cîpka, <=i> cipka) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. kokOS\ SP 2001 pokr. I ESSJ - II kokos, kura, kure cibe medm. ► 'cibe C-gp () vabnl kllc kuram: 'cibe 'cibe 'cibe C-gp | BdC -, I Tom. ciba (■=!> ciba) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + ciba) cicelonce prisi. ► cice'luonce C-gp, L-x () stuporanio: 'nest wat'raka cice'luçnce L-x I S - clferplac -a-ca. m ► 'ciferp'lac C-gp, Pd(C)-ic 0 stevilcnica pri uri \ BdC -; Tom. - (cîfarpZçt, =!> ciferblat) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -cifra -e z ► 'cifra C-gp, Pd{C)-ic; mn.: im. 'cifre C-gp, Pd(C)-ic <) 1. \stevilka, ste-vilo\: 'tu: j pa we'lika 'cifra Pd(C)-ic iL, slabs. vlacuga-. 'tistu j pa le na 'cifra C-gp I BdC -; Tom. cîfra stevilka I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ > 1. pog., ekspr.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + (P -) II > 2. ■=;> cjahta, flajda cigajnar -ja m ► ca'Ya:jnar C-gp; mn.: im. ca'Ya:jnari C-gp; rod. ca'Ya:jnarjeu C-gp () I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II ^ cigan clgajnarski -a -o prid. ► m.: ed.: im. ca'Ya:j- narsk C-gp <) | S - || ■=;> ciganski cigalincek ■=:> cingalincek clgan -ana m ► 'co^an C-gp, L-ml, Pd(C)-ic; rod. 3'Ya:na L-x; mn.: im. ca'Ya:ni C-gp, co'Ya:ni C-ap; daj. ca'Ya:nam C-gp <> s'tsr-Yan kot 'coYan L-x ■ te uje 'ze ca'Ya:ni 'nesl C-gp / zmer. prek'liet 'coYan Pd(C)-iö I BdC -; Tom. cfYan, ceY§na | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + {-o cigan I) II ■=0 cigajnar ciganka -e z ► ca'Ya:ji]ka C-GP; mn.: im. ca'Ya:jr)ke C-gp <> ca'Ya:ji]ke sa 'ka:rte s'lupYale C-gp | BdC -; Tom. cfYânka I Plet. +; SP 1962 + (c^ cigàn); SSKJ + I ESSJ + cigan I) ciganski -a ~0 prid. r m.î ed.: im. ca'Ya:jnsk C-Gp; s.: ed.: im. ca'Ya:jnsku Ra{C)-vk (> ca'Ya:jnsku zu'le:jne C-gp ► cigansko prisi. ► ca'Ya:jnsku C-gp <) z'wi pa ca'Ya:jnsku C-gp | BdC -; Tom. ce-Yânsk I Plet. +; SP I962 + cigàn); SSKJ + I ESSJ + cigan I) || cigaj-narski cigara -e z ► ce'Ya:ra C-gp; mn.: rod. ce'Ya:r C-Gp; toz. ce'Ya:re C-ap <> sa 'tut 'cikal ce'Ya:re C-gp | BdC -; Tom. cçYâra I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + ] ESSJ - / Snoj + cigaret -a m ► toz. ceYa'ret C-gp; mn.: im. ceYa'reti C-gp; toz. ceYa'rete C-gp, Z-ds, Ra(C)-vk 0 cigareta-. sma se u'siedl m pa paka'dil ceYa'ret C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - / Snoj + II ■=!> cigareta cigareta -e z ► ceYa'rieta L-x; rod. ceya- cigareta *32 cxmpranje 'riete L-sk; toz. ce^a'rieta B{C)-vo; mn.: im. ceya'riete L-sk <) | BdC -; Tom. - I Plet. SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - II ■=:> cigaret cigareten -tna -o pria. ► m.: ed.: im. ceya-'retn C-gp, ceya'rletn L-x; z.: ed.: im. ceya-'rietna L-x; s.: ed.: im. ceYa'rietnu L-x () ceYa'rietn ta'baik L-x ■ ceya'retn pa'pier C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + cigu migu medm. ► 'ci^u 'miYU C-gp, L-x, Pd{C)-ic <> V otr. pesmi: 'clyu 'miyu 'diyu 'dorn C-gp ■ 'ciyu 'miyu, 'biu Bast'ja:n, k'ra:uce 'pa:su dapu'dain /../ Pd{C)-ic I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -clk^ -a m ► 'cik C-gp; toz. cik C-gp 0 j ze 'cik na 'winu C-gp / ['wina] ze 'ma: y'^^e na 'cik C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. + (cO 3. cik); SP 1962 -; SSKJ + | ESSJ + cikati II) cik^ -a m ► 'cik C-gp; mn.: im. 'ciki C-gp () bik, vol pincgavske pasme \ BdC -; Tom. cik (ime volu) | Plet. + (=;> 2. cik); SP 1962 +; SSKJ - I ESSJ + cik I) clka -e z ► 'cika C-gp; mn.: im. 'cike C-gp; rod. 'cik C-gp; daj. 'cikam C-gp; toz. 'cike C-gp 0 i BdC -; Tom. cika (ime kravi) I Plet. + 2. cika); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cik I) cikast ~0 prid. V z.i ed.: im. 'cikasta C-gp; rnn.: irn. 'cikaste C-gp (> 'cikasta k'ra:wa C-gp I BdC -; Tom. cikast | Plet. + 1. cikast); SP I962 +; SSKJ rjav z belimi lisami \ ESSJ + cikklinja -e z ► 'cikk'Iine C-cs (> miz. vrsta rezila \ S -clklama o korcek cikniti^ -em dov. ► 'ciknt C-gp, L-x; ed.: 3. 'cikne C-gp, L-x; del. -I s.: ed.: 'ciklnu C-gp <) \zaradi kvarjenja postati kisel\: se 'wina pa y'Iix n'ma: 'cikne C-gp / m'Iiika 'cikne L-x clknjen -a -o ► s.: ed.: im. 'ciknenu C-gp () 'ciknenu 'wina C-gp | BdC -; Tom. ciknt', ciknç I Plet. + 2. cikniti); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + {•=0 cikati II) clknlti^ -em dov. ► 'ciknt C-gp del. -1 mn.: m. 'cikln S-mm; vel. ed.: 2. 'cikn C-ap () kaniti: ce sa 'mi:l m'li:ka, sa s'kuxal na m'li:ku, ce 'ne, sa pa na 'wat, 'ja: .. m 'patl y'üx 'ma: m'li:ka 'cikln 'yar S-mm i BdC -; Tom. ciknt', ciknç I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ - cikorija -e z ► ce'kuorje L-x, Pd{C)-ic; rod. ce'kuorje C-ap, L-x, Pc{G)-fm; toz. ce'kuorje Pe{G)-fm <> \kavni nadomestek\-. ka'fe 'nisma 'nec 'kuxal /../ tu p'ra:jYa, sma le 'jecmen wa'pekl .. 'ma: ce'kuorje sma ku'pil tut Pc{G)-fm I BdC -; Tom. ceküar, cekûarjç ( m) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cilarica -e z ► 'ci:larca L-x; rod. 'ci:Iarce L-x; mn.: im. 'ci:Iarce C-gp; toz. 'ci:Iarce C-gp <) steklenica iz zelenega stekla, ki drzi 1,25 1 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ nar. | ESSJ + cilj cilja m ► 'ceu C-gp; rod. 'cila C-is; toz. 'ceu C-Gp; mn.: Im. 'cili C-gp; rod. 'cilau C-gp; toz. 'eile C-ap (> zelena vejica, s katero se oznacuje, do kod je padlo zrnje pri setvi: ka sma s'ja:I, sma 'moyl /../ 'eile pas'ta:ulet C-ap | BdC -; Tom. cî1, cil§ (pri streljanju) | Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) cimber -a m ► 'cimber C-ap; mn.: im. 'cimbe-ri, 'cimbri C-gp <) cibora \ BdC -; Tom. - I Plet. - (=0 cimbor); SP I962 -(=l> cimbora); SSKJ - cimbor, cimbo-ra nar., SP 2001 pokr.) | ESSJ - II cO cim-prna cimper -pra m ► 'cimpar L-x; rod. 'cimpra L-x; mn.: im. 'cimpri C-gp; toz. 'cimpre C-gp, G-rm 0 1. ostresje 2. poslopje: sa /../ paku'pil /../ 'tist 'nex s'wi:t /../ m 'patle .. 'cimpre 'tut G-rm ■ 'ima 'cimpre na /../ t'ri s'tuke C-gp | BdC -; Tom. cimpar, cimpra ostresje | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ > 1. pog. (P ~) (SP 2001 neknj. ljud.) | ESSJ - cimperman -a m ► 'cimperman C-ap, L-x; rod. 'cimparmana L-x; daj. 'cimparmanu C-ap; mn.: im. 'cimpsrmani C-gp; daj. 'cim-parmanam C-gp <> tesar | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - clmpranje -a s ► 'cimprajne C-gp; toz. cimpranje '33 colarlca 'cimprajne C-gp (> glagolnik od cimpra-ti I BdC -; Tom. - | Plet. SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -cimpratl -am nedov. ► 'cimprat C-gp; mn.: 3. 'cimpraje C-gp () zidati, popravljati biso I BdC -; Tom. cîmprat, -am I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ pog. | ESSJ -clmprna -e z ► 'cimparna L-x; rod. 'cim- parne L-x <) cibora | S - || ■=:> cimber cimraha -e z ► 'cimraxa C-gp, 'cimerxa C-AK, 'cimraxa L-ml; rod. 'cimraxe L-x; or. 'cimraxa C-gp <) cimraka: 'tesat s 'cimraxa C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -(=0 cimraka); SP I962 -; SSKJ -cimraka, nar., SP 2001 pokr.) | ESSJ -(■=> cimraka) || ■=!> cimrovka, snajtaha cimrovka -e z ► 'cimrauka C-gp; or. 'cim-rauka C-gp (> cimraka | S - || ■=:> cimraha, snajtaha ein cina m ► 'cen C-gp; rod. 'cina C-gp; daj 'cinu C-gp; or. 'cinam C-gp <) | BdC -Tom. cen, cina | Plet. -; SP I962 -SSKJ kositer \ ESSJ + cincalo -a s ► ed.: im. 'cincala C-gp () siabs. omahljivec, neodlocnez: 'tu: j 'le nu 'cincala C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + (cincalo) I ESSJ - cincati -am nedov. ► 'cincat C-ap; ed.: 2. cincas C-ap; del. -1 m.: mn.: 'cincal C-ap 0 1. zlbati: wat'raka 'cincat C-ap 2. lomahovati, pomisljati se\: 'ne ta'ku: 'cincat C-gp | BdC -; Tom. cincat, -am 1 Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + I ESSJ + cinek -nka m ► 'cirjk C-gp, L-x; rod. 'cirjka L-x; mn.: im. 'cii]k C-gp () 'ni 'beqya 'ciijka 'yar na 'zup L-x | BdC -; Tom. - | Plet. + 1. cinek, 1. cink); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cingalica -e z ► 'cirj^alca C "GPt mn.: im. 'ciriyalce C-ap <) | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nar. gugalnica\ SP 2001 pokr. I ESSJ - II =0 cugalnica, galencalica clngallncek -cka m ► ciijYa'linck L-x, ceya'linck L-mv; rod. ciqya'lincka L-x {) fuksija I S - II c^ fuksa cingati -am nedov. ► 'ci^yat C-gp; del. -1 m.: mn.: 'ciqyal C-ap <) gugati | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + (P -, cingljati) Ciniti -im nedov. ► 'eint C-gp, L-x; ed.: im. 'cinm L-x; del. -1 m. mn.: 'cinl C-ap (> \zadelovati, zalivati s kositrom\\ u'ca:s sa ta'ku: 'cinl 'kesne 'lance C-ap ■ sa s'li 'eint zle'bowe L-x | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - ciruk medm. ► ci'ruk C-gp, ci'ruk L-x () kiic kon ju ritensko nazaj | S - || ■=:> curik cisal, clsati, clsel, cislica kisal, kisati, kisel, kislica civil "3. m ► mest. ee'wilu C-ap () V zvezl z V pa 'tel 'wajsk /../ sa pa 'fa:ri 'tut u ee'wilu C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + (■=:> civîlen) clvilen -Ina -o prid. ► z.: ed.: im. ce'wilna C-ap () ce'wilna pa'ruoka C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - cjahta -e z ► c'ja:xta C-x; mn.: i m. c ja:xte Pd{C)-ic 0 siabs. vlacuga | S - || cifra, flajda cofat =!> copat cokel -kla m ► 'cuokl C-gp; toz. 'cuokl C-gp 0 podzidek \spodnji, navadno ojaceni del zidu\: 'bei ka j b'la u'saka 'xisa, 'wisi j 'moyu 'bit 'cuokl C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - cokla -e z ► 'cuokla C-gp, L-x; rod. 'cuokle L-x; mn.: im. 'cuokle C-Gp; mest. 'cuoklax Z-Ds {) 1. \zavora\ 2. \obuvalo\ | BdC -; Tom. cüakla (za pod kolo); neroden clovek I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ + II > 2. kospa cola -e z ► 'cuola C-gp, L-x; rod. 'cuole C-gp, L-x; toz. 'cuola C-gp; mn.: rod. 'cuol C-Gp; toz. 'cuole C-gp; mest. 'cuolax C-gp, dv.: rod. 'euol C-gp, B(C)-vo (> t'ri 'fierklce 'cuçle C-gp ■ 'po:ud'ruYa 'cuola C-gp I BdC -; Tom. cüala | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + colarica -e z ► 'cuolarca C-gp; mn.: toz. 'euçlaree C-gp <> colo debela deska I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 + CÔ1); SSKJ les. I ESSJ - / Snoj + colarica cugati côla) colenga -e z ► 'cuolgya C-ap, Pd{C)-ic; toz. 'cuolg^a C-gp () plaça: 'cuolg-ya sn da'biu C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ - côlinga) | ESSJ -Il denarska comprati -am nedov. ► 'co: Ump]?at L~x; ed.: im. 'coiumpram L-x {) coprati \ BdC -; Tom. - I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - (■=;> coper) || <=» coprati comprca -e z ► 'co:umparca L-x; rod. 'coum- perce L-x <> coprnica | S - || coprni-ca comprkar -ja m ► 'commparkar L-x; rod. 'coiumparkarje L-x () coprnik \ S — II => comprnik, coprnik comprnik -Q, m ► 'commpargk L-x; rod. 'coiumpergka L-x <) coprnik \ S -Il ■=:> comprkar, coprnik copat -ata m ► 'capat C-gp; mn.: rod. ca'pa:-tau C-Gp; toz. ca'paite C-ap, ca'fa:te L-ml; mest. ca'paitax C-gp <) copata\ u ca'pa:tax se 'nar'luozi 'xuodm C-gp | BdC -; Tom. capâta (z) I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - copâta) coprati -am nedov. ► 'cçiuprat C-gp; ed.: 2. 'co:upras C-gp; mn.: 3. 'cçmpraje C-gp <> sa u'ca:s le 'coiuparnce z'naile 'coiuprat C-gp / poud. pocenjati: 'ki pa z'deij 'compras? C-gp | BdC -; Tom. cûaprat, -am I Plet. +; SP I962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. ]jud. | ESSJ + côper) II comprati coprnica -e z ► 'cçiuparnca C-gp; daj. 'comparnc C-gp; mn.: im. 'coiuparnce C-gp; rod. 'co:uparnc C-gp <> zmer. 'ti 'coiyprnca s'ta:ra C-gp | BdC -; Tom. cûapranca I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. ijud. | ESSJ + coper) Il ^ com-perca coprnija -e z ► coupar'nije C-gp () | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 + (^o coprati); SSKJ pog.; SP 2001 neknj. ijud. | ESSJ + (■=!> coper) coprnik "3. m ► 'cçiupargk C-gp <) | BdC -; Tom. cûaprank | Plet. +; SP I962 + {<=!> coprati); SSKJ pog.; SP 2001 neknj. ijud. I ESSJ + {o coper) || ■=:> comperkar, comprnik costi ■=:> cvesti creti ■=!> cvreti crkati ~a.rn nedov. r rnn.: 3« 'carkaje C-gp {) I BäC —, Tom. càrkat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. j ESSJ + (cO crkniti) || crkovati, krepovati, ukrepovati crkniti -em dov. ► 'carknt C-gp; ed.: 3. 'car-kne C-gp, Pd{C)-ic; del. -1 m.: ed.: 'carknu C-Gp; z.: ed.: carklna C-gp; s.: ed.: 'carklnu, 'carknlu C-gp () [pofflnltll: p'ra:sc 'ni 'te:u 'carknt C-gp ■ p'riit kod je [k'raiwa] 'carklna, j 'doiuya ukrep'wa: C-gp crknjen -a -o ► m.: ed.: 1. 'carknen C-gp; z.: ed.: 1. 'carknena C(P)- ksj s.! ed.: 1. 'carknenu C-gp 0 'carknenu ['tele] C-gp | BdC -; Tom. carknt', carknç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + II krepniti, ukrepati crkovati -ujem nedov. ► car'kowat L-x; ed.: 1. car'kujem L-x; 3. car'kuje C-gp; mn.: 3. car'ku:jje C-gp <) | BdC -; Tom. - (car-kâwat, crkavati) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + Il ■=!> crkati, krepovati, ukrepovati crkovina ■=:> ukrepanina cucati -am nedov. ► ed.: 3. 'cuca C-gp; mn.: 3. 'cucaje C-gp <) | BdC -; Tom. cûcat I Plet. + (1. cûcati); SP 1962 +; SSKJ otr. I ESSJ + cucelj duda cufati -am nedov. ► 'cufat C-gp, L-x; ed.: 1. 'cufam L-x; 3. 'cufa C-gp () 'cufat 'woiuna L-x ■ 'cufat 'pi:rje L-x | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ pog. trgati kosme, nitke\ SP 2001 neknj. pog. | ESSJ -/ Snoj + Il cefrati, cuntati cug cuga m ► 'cox C-Gp; toz. 'cox C-gp; mest. 'cuyu C-gp; or. 'cu-yam C-gp, Pd(C)-ic () 1. vlak 2. sila, zalet: 'mors 'cox p'ri:t u'ziet C-gp ■ 'jes 'nisn 'moyu za'pelet wa'za: cez y'ric, ce 'nisn s 'cuyam par-'letu Pd{C)-ic I BdC -; Tom. cax, cû^a [!] (> 1.) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -cugalnica -e z ► 'cuyaunca L-x; rod. 'cu^aunce L-x <) gugalnica | S - II ■=(> cingalica, galencalica cugati -am nedov. ► 'cuyat C-gp, L-x; ed.: 1. cugati ^35 cuntati 'cuYam L-x; del. -1 m.: mn.: 'cuyal C-gp <) 1. L gugati 2. podajati iz rok i/ roke\ j b'ia we'lika st'riixa, sma 'moyl 'doiuya 'cuyat ['cii^u] C-gp | BdC -; Tom. cÛYat, -am (> 2.) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ - Il > 1. ^ cenjgati, cingati, galencati cukati -am nedov. ► 'cukat C-gp, L-x; ed.: i. 'cukam L-x; 3. 'cuka C-gp; del. -1 m.: dv.: 'cuka C-Ap; z.: ed.: 'cukala C-gp () 1. \sunkoma potegovati\\ 'kajn le 'cuka, na 'ma:ra u'le:jct C-gp ■ se 'ta: pa le 'cuka za 'sose C-gp presunkovito molze ZI. poud. \plti\: 'ta: ya pa 'rat 'cuka C-ap I BdC -; Tom. cûkat, cûkam trzati I Plet. + 2. cukati); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=:> cukati I, cûkati II) cuker -kra m ► 'cukar C-ap, G-rm, L-x; rod. 'cukra C-gp, Z-jk, L-x, G-rm; toz. 'cukar G-rm, S{C)-mk <> na 'kila 'cukra G-rm ■ an s'tok 'cukra C-gp / 'cukar u s'tuku C-gp / 'cukar u 'cuolcax C-gp = 'cukar u 'duominax L-x kockah | BdC -; Tom. cûkar, -kra j Plet. +; SP I962 +; SSKJ pog., SP 2001 neknj. pog. | ESSJ - / Snoj + cukerberk -a m ► 'cukar'berk L-x; rod. 'cukar'berka L-x <> bonbon | S - II brboncek cuketa -e z ► mn.: toz. 3u'kete C-ap () 3U-'kete /../ sma 'tienstal /../ 'tu: sa 'tiste 'te:jr)ke, d'rabne C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ nar. primorsko mlada, nedorasla jedilna buca, bUCka; SP 2001 pokr. primer. I ESSJ -cûka 1) / Snoj + cuknitl -em dov. ► 'cuknt C-gp, L-x; ed.: 1. 'cuknem L-x; 3. 'cukne C-gp; vel. ed.: rod. 'cukn C-gp (> 1. \sunkoma potegniti\ ZI. poud. \nekoliko spiti (iz steklenice\-. le 'cukn 'ya 'won C-gp | BdC -; Tom. cûknt', cûknçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cukzaga -e z ► cug'za:Ya C-gp, L-x; rod. cug'za:Ye L-x <> dvorocna zaga | S -Il poceznica cunja -e z ► 'cu:jne L-x, C-gp; rod. 'cu:jne L-x; toz. 'cu:jne C-ap, L-mko; or. 'cu:jne Z-jk; mn.: im. 'cu:jne C-ap; rod. 'cu:jn C-gp, L-mko; toz. 'cu:jne C-gp, L-mko () 1. \kos blaga\: 'kuxnske 'cu:jne C-ap ■ 'cu:jne za p'ra:x b'risat L-x ■ 'cu:jne za pa t'iex pa'miwat L-x // 'punca won s 'cu:jn C{P)-ks 2. \obleka\-. 'cu:jne su'sit C-gp ■ wa'ja:ske 'cu:jne C-gp / jesihova cunja namocena 1/ kis'. me'su: sn 'koda u 'jesxawa 'cu:jne za'wila C-ap • kruhova cunja katero Je zavit kruh: k'ruxawa 'cu:jne C-ap ■ otrocje cunje perilo za dojencka, plenice: wat'ruocje 'cu:jne sa se 'sile pa 'pec C-ap | BdC -; Tom. cûinç, cûje [!] | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ^ cunta, obrisnica, obrisnica, sprihta cunjar -ja m ► 'cu:jner C-gp, L-x; rod. 'cu:jnerje L-x; mn.: im. 'cujneri C-gp () nekdaj 'cu:jner /../ je 'cu:jne na'bierau C-gp I BdC -; Tom. cûinçr, -§rjç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=:> cûnja) cunjast -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'cu:jnest C-gp, L-x; z.: ed.: im. 'cu:jnesta L-x; s.: ed.: im. 'cu:jnestu C-gp, L-x <> 1. \ki se hitro razvlece in mecka\\ 'cu:jnestu bla'-yu: C-gp ■ 'cu:jnesta wab'li:ka L-x 2. poud. utrujen, mlahav. 'danc sn 'cest 'cu:jnest L-x I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cûnja) cunjat -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'cu:jnet L-x; z.: ed.: im. 'cu:jneta L-x; s.: ed.: im. 'cu:jnetu L-x <) iz cunj: 'cu:jneta 'punca L-x | S -cunta -e z ► 'cunta C-gp; mn.: im. 'cunte C-Gp; rod. 'cunt C-gp () strgana cunja, capa: me'ije 'cunte wad 'neya C-gp | S - II ^ sprihta cunta miha -a -a m ► toz. 'cunta 'mixa C-Gp; or. 'cuntam 'mixam C-gp () testeni mozicek ali kita, 1/ katera Je bilo vtisnjeno JaJce - eno izmed velikonoc-nih Jedil, ki so Jih nesli k zegnu: sa s'pekl 'cunta 'mixa C-gp | S — cuntast -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'cuntast C-gp; z.: ed.: im. 'cuntasta C-gp; s.: ed.: im. 'cuntastu C-gp () nacefran, razcapan: wab'li:ka j 'ra:ta 'cuntasta C-gp / 'cuntast p'lax C-gp | BdC cuntasta [...] cunjasta-, lumpige, fetzige; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -cuntati -am nedov. ► ed.: 3. 'cunta C-cs; cuntati ^36 cvetllca del. -1 m.: mn.: 'cuntal C-gp () cefrati: 'sierkawe wa'ma:jke ste 'cuntal za p'iiiunce C-gp / p'lax wad 'mize j 'bi z'mieraj 'jaiwarjeu, za'tu: /../ ka se na 'cunta C-cs | S - || ^ cefrati, cufati cura -e z ► 'cura C-gp () moski spolni ud I BdC -; Tom. cûara (P ?) | Elet. + (P SP 1962 SSKJ - / BSJ + ! ESSJ + (■=!> curéti) Il ^ curcek, crv, klinec, kurec, mis, tic curakar -ja m ► cu'raïkar C-gp; rod. cu'ra:-karje C-gp; mn.: im. cu'ra:kari C-gp; dv.: toz. cu'ra:karje C-gp <) kdor pomaga zidarju: zi'da:r je 'mo-yu 'mi:t 'narmen 'airjya cu'ra:karje C-gp | S - || ■=!> malovar curakati -am nedov. ► cu'ra:kat C-gp; del. -1 m.: mn.: cu'raïkal C-gp <) hiti pomocnik zidarju \ S -curcek -cka m ► 'curck C-gp <) otr. moski spolni ud I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 + (P -, cûrek); SSKJ - / BSJ + I ESSJ - {=!> curéti) || ^ cura, crv, klinec, mis, tic curek -rka m ► 'curk C-gp; or. 'curkam C-gp 0 \tok tekocine\-. ce j z'naiu l'pu pate-Y'nit 'sose, j m'iiika s 'curkam 'teklu C-gp I BdC -; Tom. cûark | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + curéti) curik medm. ► cu'rik C-GP () klic konju riten- sko nazaj | S - || ^ ciruk curljati -am nedov. ► cur'la:t C-gp; ed.: 3. cur'la: C-gp; del. -1 s.: ed.: cur'la:lu C-gp {) st'ri:xa 'pusa, de p'ro:u cur'la: C-gp 1 BdC -; Tom. càrlçt, carlâ | Plet. +; SP 1962 + cûrek); SSKJ + | ESSJ + curéti) cvek -a m ► c'wek L-x; rod. c'weka L-x; mn.: im. c'weki C-gp, L-ml; daj. c'wekam C-gp; toz. c'weke C-gp; or. c'weki C-gp <) lesen cevljarski zebelj. c'weki /../ za 'paplat par'bit C-gp | BdC cvœk J. [...] Nagel; Tom. cvçk, -a zebelj (zelezen) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ + Il ^ podkovcar, podkovnicar, zebelj cvenk -a m ► c'we:jr)k C-gp, c'werjk L-x; rod. c'we:jr)ka C-ap, c'werjka L-x; toz. c'we:jr)k C-gp <) 1. nekdaj zven (srebmega) denar-Ja, katerega kakovost so trgovci pre- izkusali z metanjem po marmorni plo-sci: 'ta: pa 'ma: ta p'ra:u c'we:jr)k C-gp iLm CUStV. \denar\: a 'imas 'ki c'we:jr)ka? C-ap 3- poud. klofuta i BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 + (P -); SSKJ + I ESSJ - / Snoj + cvenkati -am nedov. ► 3- cwejq'ka: C-gp; del. -1 s.: ed.: cweji]'ka:lu C-gp () \cven-ketati\: mu cwejrj'ka: nt u pa 'wa:rzetu C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (cvçnkati); SP 1962 + (cvénkati, o cvènk); SSKJ + I ESSJ - / Snoj + cvènk) cvenkniti -em dov. ► c'we:jr)knt C-gp; del. -1 m.: ed.: c'we:jr]knu C-gp () poud. klofniti: te m c'we:ji]knu 'aji]kat C-gp I BdC -; Tom. cwçinknt', cwçinknç (P ?) I Plet. + (P -); SP 1962 + (P ?); SSKJ + I ESSJ - Il ■=î> klofniti, klofutniti, zlof-niti cvesti cvedem nedov. ► 'cuost C-ap, L-ml; ed.: 1. 'cuodem L-x; 3. 'cuode C-gp, L-ml; mn.: 3. 'cuodeje C-ap, L-ml; del. -1 m.: ed.: 'cuodu L-ml; z.: ed.: 'cuodla C-gp, L-ml; mn.: 'cuodle C-ap; s.: ed.: 'cuodlu C-gp <> 1. \imeti cvet\: 'la:n 'cuode C-gp ■ ka 'zacne [m'ieck] 'cuost, 'ra:ta s'tar C-ap 2. poud. \obstaJati veliki meri\: p'ro:u 'cuodla 'je, 'ri:usna 'ta:ka C-gp | BdC -; Tom. cwat', cwadç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I E^J + cvet -u m ► c'wi:t C-gp; rod. cwe'tu C-gp; toz. c'wi:t C-ap; mn.: toz. c'wi:te C-gp () \del rastline\\ 'la:n /../ 'ma: 'cest d'rapckene c'wi:te C-gp // iti v cvet: [sa'la:ta] j s'ia 'ka:r u c'wi:t C-ap | BdC -; Tom. cwîat, -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cveten -tna -o prid. ► z.: ed.: im. c'wetna L-ml; toz. c'wetna C-gp (> v zvezi cvetna nedelja: na c'wetna ne'de:jle sma 'nesl 'uolka 'zieynat u 'cierku C-gp | BdC -; Tom. cwçtna n§dîalç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -cvetje -a s ► c'wi:tje C-gp, L-x; rod. c'wi:tje C-gp, L-x 0 'bozyau c'wi:tje C-gp ■ ca:j .. wad 'lipauya c'wi:tje C-gp | BdC -; Tom. cwîetjç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cvetllca -e z ► cut'lica L-x; rod. cut'lice cvetlica "il cvrkniti L-x {> drobna sladka zgodnja hruska rumene barve, primerna za susenje, kuhanje zganja \ BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -, cvêt) cvlba -e z ► c'wibe C-ap () | BdC -; Tom. cwîaba (■=!> civeba) | Plet. - cvçba, clbçba, civçba); SP I962 -; SSKJ redko rozina, cveba \ ESSJ -(■=:> cvêba) || ■=:> ocviba CViblatl -am nedov. ► C'wiblat C-gp; ed.: im. c'wiblam C-gp; del. -1 m.: ed.: c'wiblau C-gp () omahovati \biti nesposoben za odlocitev\: sn 'doiuya 'ca:jta c'wiblau, a 'bo 'ki al 'ne C-gp | BdC -; Tom. cwîblat, -am I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - cvilh -a m ► c'wilx C-gp, Pd{C)-ic <> I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ nekdaj groba in mocna lanena, konopnena ali bombazna tkanina I ESSJ - cviliti cvllim nedov. ► cu'lit C-gp, L-x; ed.: 1. 'culm, c'wilm L-x; 3. c'wil C-gp; mn.: 3. c'wilje C-Gp; del. -1 m.: ed.: c'wilu C-gp; z.: ed.: cu'lila L-ml 0 'pos /../ c'wil C-gp / du'ri c'wilje C-gp | BdC -; Tom. cwîlt', cwîl I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + cvinga -e z ► c'wirjya C-gp; or. c'wii]Ya Z-ds; mn.: toz. c'wiij'ye C-Gp; or. c'wirjYBm C-gp (> primez-, s c'wirjyam psr'tisnt C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -cviren -rna m ► c'wiern C-gp, c'wiirn L-ml; rod. c'wiirna L-ml; toz. c'wi:rn L-ml; or. c'wiernam C-gp <) tovarnisko izdelan sukanec: c'wiern za k'li:klejne C-gp ■ 'bi:u c'wiern C-ap ■ 'ajdau c'wi:rn L-ml ■ m'ba:zeu c'wi:rn L-ml ■ plat'nien c'wi:rn L-ml I BdC -; Tom. cwîarn [!] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog. / SP 2001 neknj. pog. I ESSJ - / Snoj + Il nit cvirnat -a -o prid. ► m.: ed.: im. c'wi:rnat L-x; mn.: mest. c'wiimatix L-Ml; z.: ed.: im. c'wiernata C-ap, c'wi irnata L-x; s.: ed.: im. c'wiirnatu L-x (> c'wi:rnata 'net L-x I BdC -; Tom. cwîarnat j Plet. +; SP 1962 -; SSKJ pog. I ESSJ -cvreti -em nedov. ► c'riit L-x; ed.: 1. c'rem L-x; 2. c'res C-ap; 3. c're C-gp; del. -1 m.: ed.: c'roiu L-ml <) \pripravljati jed f vroci mascobi\: c'ri:t 'baba L-x ■ \topiti mascobo\: c'ri:t s'pex L-x | BdC -; Tom. cwart', crçm | Plet. + (■=> créti, cvréti); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cvrkati -am nedov. ► c'warkat L-x; ed.: 1. c'warkam L-x; 3. c'wsrka C "GPJ mn.: 3* c'werkaje L-x; del. -1 m.: mn.: c'warkal C-ap <) skripati: 'doiur c'warkaje L-x ■ 'ci:ul c'warkaje L-x | BdC cwbrkalu (dei. -1 s.: ed.) »stöhnen, krachen, zirpen«; Tom. - I Plet. + 1. cvrkati); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (P -, ■=0 cvreti) cvrkniti -em, dov. ► c'warknt C-gp; del. -1 m.C ed.: c'warknu C-gp; s.: ed.: c'warklnu C-gp () poud. pokvariti se\ m je ze c'warknu s'wiider C-gp | BdC -; Tom. cwarknt, cwàrknçm (P -) | Plet. + (P -); SP I962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) caj ^38 cebelen caj -a m ► 'ca:j C-gp, L-x, Ra{C)-vk; rod. 'ca:ja L-x; toz. 'ca:j C-ap; mn.: toz. 'ca:je c-gp () \pijaca\: pa sa 'ra:zne 'ca:je 'kuxal pa wat'ru:cm 'sill C-gp / ['bozyau] 'ca:j C-ap ■ 'lipau 'ca:j C-gp ■ 'rusk 'ca:j C-ap ■ [ta p'raiu] 'ca:j C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. + 2. câj); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + caj ~tG medm. ► 'ca:jte Z-jk {) \izraza zahtevo po premisleku\: 'ca:jte .. le le za'piste 'tu: Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. + (=!> câjati); SP 1962 +; SSKJ nar.; SP 2001 pokr. I ESSJ + (==0 cajati) || ca-kaj cakaj -te medm. ► 'ca:ki C-gp (> \Izraza zahtevo po premisleku\: 'ca:ki, m 'jest 'tu: pa'wi:da C-ap • 'ca:ki, pa nt u 'xisa sma xa'dil /../ u 'susm, u 'dozju C-gp I BdC -; Tom. - ( Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + I ESSJ - (=:> câkati) || caj cakati -am nedov. ► 'ca:kat C-ap, L-x; ed.: 1. 'ca:kam C-gp, L-x; 2. 'ca:kas C-ap; 3. 'ca:ka C-Ap; mn.: 1. 'ca:kama C-gp; 3- 'ca:kaje C-gp, Z-jk; del. -1 m.: mn.: 'ca:kal C-ap, Z-jk; z.: ed.: 'ca:ka C-ap; vel. ed.: 2. 'ca:ki C-ap, 'ca:k C-GP, 'ca:k Z-jk, 'ca:kaj, 'ca:k L-ml, 'ca:kaj Pc{G)-rm; mn.: 2. 'ca:kte Z-jk, Ra{C)-vk 0 \blti, ostati na kakem mestu, zlasti racunajoc, da kdo, kaj pride\ a 'ca:kas F'ra:nce? C-ap / Iziveti, racunajoc, da se bo kaj zgodilo\ na we'lika 'nu:c /../ ka sma b'ii 'mlxn, 'tu: sma tes'ku: 'ca:kal .. 'du:ksr 'nisa per'nesl z Wa'rirska 'zieynanca, 'ni 'bedn s'me:u 'bene r'ci pa'kust Z-jk ■ je t'ri:ba 'ca:kat d'wi: 'li:t, tut t'ri, p're:j kod je C-AP I BdC -; Tom. câkat, câkam I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + cas casa m ► 'cas L-x; rod. 'ca:sa G-km, L-x; mn.: mesL. 'ca:six L-x (> nov. za 'ca:sa J'ta:-lije j b'iu G-km I BdC -; Tom. le v neka-terih zvezah [cçs, câs§] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || ^ cajt casnik -a rn k mn.: im. 'ca:SQkx Z-Jk; rod. 'ca:sgkau Z-ds; toz. 'ca:sgke Z-ds (> I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ raba pesa | ESSJ + || Cajteng cast -1 z ► 'ca:st C-gp, L-x; rod. cas'ti L-x; toz. 'ca:st C-ap (> j 'ca:st z'yubu C-ap ■ sn 'di:lau za 'bazje 'ca:st C-gp zastonj | BdC câst; Tom. gen. câst, cçsti | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + castltl -im nedov. ► cas'tit C-ap; del. -1 m.: mn.: cas'tïl C-AP <) | BdC -; Tom. cçst', cçstim I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (co câst) ce vez. ► ce C-gp, Z-JK, G-RM, S-MM, L-x () 1. \za izrazanje pogoja\\ ce sma s 'fieca zas'ta:jl, se j 'xitra u'ziylnu C-ap ■ j 'moylu 'bit 'cistu, ce 'ne 'ni Ya'ri:lu C-ap " ce Ya j 'upau p'la:cet, je k'licau, ce 'ne, pa 'tut pak'licau 'ni C-gp / ce j um'ro:u, je pa um'ro:u C-gp // u ne'de:jle ce sma s'kuxal 'ma: me'sa: /../ met 'ti:dnam 'nisma r)'ku:l C-ap 2. \za izrazanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka iiresnici\-. 'tut ce j 'bi s'ni:x pa'zim .. o, u'selix sma s'ie p'iiesat Z-jk • 'wana 'ku:jst u'se 'wi: /../ 'tut ce j u'ia se wat'ruocje Pc{G)-fm ceprav \ BdC 1. ce, cè (cse), cej (?); Tom. cç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + ce cien. ► ce C-gp, G-rm, S-mm 0 na 'wi:m, ce 'bom p'ro:u pa'wi;dau C-gp | BdC —; Tom. - I Plet. +; SP I962 + (=c> ce vez.); SSKJ + (■=?> ce vez.) I ESSJ -cebela -e z ► c'wiela Li"MLJ rod. c'wiele L-x; mn.: im. c'wiele C-gp, nov. ce'biele C-gp; c'wiele L-ml; rod. c'wiel C-ap, L-ml; toz. c'wiele C-ap (> c'wiele far'lije L-x • a 'ki 'ruojje c'wiele? C-gp ■ sma waY'rebl c'wiele C-gp / c'wiele um'rejje L-x / p'ridn kot c'wiela L-x | BdC -; Tom. cçbîala | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cebelar -ja m ► mn.: im. cebe'la:ri C-ap; rod. cebe'la:rjeu C-gp <) | BdC -; Tom. cçbçîâr, -ârjç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cebêla) cebelen -Ina "O prid. r m.I ed.: im. ce'bieln C-gp; mest. ce'bielnm C-gp <> ce'bieln cebelen ^39 celo 'pa:jn C-gp | BdC -; Tom. cçbîaln I Plet. +; SP 1962 + (c=> cebéla); SSKJ + I ESSJ - cebelnik -a m ► c'wieugk C-gp, L-ml; rod. c'wieugka L-x; toz. c'wieugk C-ap, Pc{G)-fm 0 i BdC -; Tom. - (cçbçlnâk, cebel-njak) I Plet. + cebçînik); SP I962 -; SSKJ (cebelnik) zastar. cebelnjak 1 ESSJ - ceber -bra m ► ed.: im. 'cebar C-gp, L-ml, Ra{C)-vk; rod. 'cebra C-ap, L-x; toz. 'cebar C~AP; mest. 'cGbrU C(P)"ks; mn.: toz. 'cebre C-gp, L-ml () an 'cebar 'ze:jle, 'ri:pe sma na'ribal, pa sma 'tistu 'kuxal C-ap | BdC cebbr; Tom. cebar, -bra | Plet. +; SP 1962 SSKJ + I ESSJ + ceber keber cebula -e z ► ce'bula C-ap, L-x; rod. ce'bule C-ap, L-x 0 I BdC -; Tom. cçbûîa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + cebulen -Ina ~0 prid. ^ z.t ed.: im. ce'bulna C-Gp; loi", ce'bulna C-ap (> ce'bulna paj-'tica C-ap | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -cebulica -e y. V rnn.: irn. ce'bulce C-ap; toz. ce'bulce C-ap (> drobna hruska \ BdC -; Tom. cçbûlca (P ?) | Plet. + (neka hruska Sebrelje (Goris.)-Erj.(Torb.); SP 1962 + (P —); SSKJ + (P -) I ESSJ - / Snoj + (P -) cebulka -e z ► ce'bulka L-x; rod. ce'bulke L-x () debelo kislo zgodnje jabolko I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + ceca -e z ► 'ceca C-ap, Z-jk; toz. 'ceca Z-jk; rnn.: irn. ce'cxe Z-JK, G-rm; toz. ce'cie C-ap; or. 'cecam C-gp () ka j 'bi 'mu:j 'wace 'se /../ yaspa'dair, sma b'ii /../ t'rije 'pu:bi, 'jel .. ne t'ri ce'cie /../ pa j 'bi se 'kesn st'ric 'tut 'to par 'xis G-rm I BdC - diécwa [?!]); Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ rmr. severozahodno dekle\ SP 2001 pokr. severozah. | ESSJ + || <=0 dekle cecica -e z ► 'cecca C-gp <) | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + ceckati -am nedov. ► cec'ka:t C-gp, 'ceckat L-x; ed.: 3- cec'ka: C-ap; mn.: 3. cec'ka;je C-gp () 'wos 'ca:jt 'niiki cec'ka: C-gp I BdC -; Tom. cçckat, cçckâm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + crkati) ceden -dna -o prid. ► m.: mn.: im. 'ciedn C-gp, L-x; z.: ed.: im. 'cledna C-gp, L-x; toz. 'ciedna S(C) -mkt mn.: im. 'ciedne C-ap, Z-jk; s.: ed.: im. 'ciednu C-gp, S-at, L-x <> 1. \cist, snazen\: 'ciedna 'xise L-x ■ 'ciednu 'pu:le C-gp ■ 'wos 'ca:jt jex je 'moyu l'pu 'pucat /../ pa sa b'ie 'ciedne Z-jk • a par 'Suscu sa j'ml:l pa 'bel 'ciedna su'nica? S{C)-mk 2. \precej lep\-. 'ciedna 'ba:ba j b'ia C-gp «■ cedno prisl. ► 'ciednu Z-jk, L-ml () sma 'moyl /../ 'lance l'pu pa'mit .. 'ciednu Z-jk I BdC cièdèn [...] rein, lauter, sauber; Tom. cîadn snazen | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 1. raba pesa | ESSJ + céditi) Il ■=:> eist cedit! cedim nedov. ► ce'dit C-cs; ed.: 3. 'ciet C-Ap; del. -1 z.: mn.: ce'dile Z-jk; s.: ed.: 'ciedlu C-gp <> med'ruje sma ce'dile /../ 'wace j pa 'ribau Z-jk | BdC -; Tom. Ciat' I Plet. +; SP I962 +; SSKJ raba pesa I ESSJ + cegelj, cegljati, cegljlsce ■=c> kegelj, kegljati, kegljisce celesnlk -a m ► ce'li:sgk C-gp, L-x; rod. ce'li:sr)ka L-x; mest. ce'li:sgku C-gp; mn.: rod. ce'li:sgkau C-gp () nekdaj sedez 11a oglu peci: na ce'li:sgku j 'sedeu su'tair, 'te:jst ka j /../ tars'cie par'ziyau C-gp I BdC -; Tom. cçlîasnk | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. (P ~); SP 2001 nardp. I ESSJ + (■=s> celêsnik) celjust -i z ► ce'lust C-gp, L-x; rod. ce'lust L-x; toz. ce'lust Z-jk, L-x; mest. ce'lust L-x; mn.: or. ce'lustm C-gp <) 1. \del obraza\-. te m 'tak 'ma:xnu 'ce pa ce'lust L-x // ce'lust 'yuçn L-x Jezika 2. \del orodja\: sma 7'ra:ble na'ruobe wabar'nil /../ pa /../ s ce'lustm 'to:ukl C-gi» I BdC -; Tom. cçlûst | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + ceknja ketnja cekrtnica ■=;> cetrtnica celo -a s ► 'cela C-gp, L-ml; rod. 'cela L-x; toz. 'cela L-x, C-gp; mest. 'cel C-gp; or. 'celam C-gp, L-ml <) \del obraza\: s 'cest pa'ma:zan 7a pa 'cel C-gp // iti po vodo V celo spotitl se: p'ri:t kod 'bos m'ii:- celo 'ko cespov ka z'di:lau, 'bos 'so:u pa 'wada y 'cela L-mv [besedna igra, Celo je na Cer-kljanskem pogost toponim] | BdC —; Tom. cçZ I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + cemaz -a m ► ce'ma:s L-x; rod. ce'ma:ze L-x 0 Allium ursinum L. | BdC -; Tom. cçmâs, cçmâzç (=;> cremos) | Plet. —; SP 1962 -; SSKJ + (cémaz) | ESSJ + (■=> crêmoz) || divji cesnik cenca -e z ► 'cienca C-gp; mn.: im. 'cience C-Gp; rod. 'cienc C-gp; toz. 'cience C-gp () 'ba:bje 'cience C-gp | BdC -; Tom. cîancç (mn.: im.) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + 1 ESSJ + (■=:> cencâti) centezem -zma m ► cen'tiezm C-gp, L-x; rod. cen'tiezma L-x; mn.: rod. cen'tiezmau C-ap {) stotina italijanske lire-, sa b'ie 'jaijca pa pet'naijst /../ cen'tiezmau C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - centézim) / BSJ - (==;> centézim) | ESSJ -cepa, cepati => kepa, kepati cepeti -im nedov. ► ce'pi:t L-x; ed.: i. ce'pim L-x; del. -1 z.: mn.: ce'pi:le C-gp; s.: ed.: ce'pi:lu Ra{C)-vk (> 'kure /../ sa pa 'tis-mu 'zidu ce'pi:le C-gp | BdC -; Tom. cçpt', cçpîm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cesati cesem/cesem nedov. ► 'cesat C-gp, L-x; ed.: 1. 'ciesem L-x; 3. 'ciese, 'ciese C-Gp; del. -1 m.: mn.: ce'sa:l C-ap; z.: ed. ce'sa: C-gp; s.: ed.: ce'sailu C-gp <) | BdC -Tom. cçsat, ciasçm | Plet. +; SP 1962 + SSKJ + I ESSJ - / Snoj + cesmin -a m ► ed.: im. ces'min C-gp, L-x; rod. ces'mina L-x <) Berberis vulgaris L. I BdC -; Tom. - (cçsmîn, ■=;> cesmin) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + cesnik -a m ► ed.: im. 'cesrjk C-gp, L-ml; rod. cesrjka C-ap, L-x; toz. 'cesgk L-sk {) 'papar m pa 'cesgk C-ap ■ ta'ku: 'rat 'i: 'cesgk C-ap // 'cesgk sma 'di:l na u'rait, de sma ya 'ku:maj 'nesl, sa d'ja:l, ce j y'iistau 'watrak L-sk / 'dewi 'cesrjk C-gp, L-x Allium ursinum \ BdC -; Tom. cçsn cesen) | Plet. +; SP I962 -; SSKJ nar. zahodno cesen | ESSJ + || cemaz cesniti -em dov. ► 'cesnt L-x; ed.: im. 'ces- nem L-x; del. -1 m.: ed.: 'cesnu C-gp, L-x 0 poud. ya j 'cesnu pa y'iaij L-x | BdC -; Tom. cçsnt', cçsnçm | Plet. +; sp i962 +; sskj + i essj + cesarek -rka m ► ce'sairk C-ap, L-ml; rod. ce'sairka C-gp, L-x; toz. ce'sairk C-gp; or. ce'sa:rkam C-gp; mn.: rod. ce'sa:rkau C-gp; toz. ce'sa:rke C-gp () 1. \storz ig-lavcev\: sm'riikau ce'sa:rk L-ml ■ ma'cosnau ce'sa:rk C-ap 2. oluscen koruzni storz\ 'turscn ce'sa:rk L-x = 'sierkau ce'sairk c-ap i BdC -; Tom. cçsârk [!] (smrekov, hojev itd.) | Plet. +; sp i962 + (p ~); sskj + (p ~) i essj + cescenamarija -e z ► ce'senama'rije L-x 0 i BdC cèsaena-mari (mn.: rod.); Tom. -i Plet. + CBstiti); sp i962 +; sskj + i essj + (■=& câst) cesnja -e z ► 'ci:sne C-gp, L-ml; rod. 'ciisne L-x; mn.: im. 'ciisne c-ap, L-x () 'ciisne 'cuodeje C-gp ■ z'^yucdne 'ciisne L-x ■ 'kosne 'ciisne l-x ■ ta 'biile 'ciisne C-gp ■ 'ceplene 'ciisne C-gp / 'woiukawa 'ciisne l-x vole ja cesnja | BdC -; Tom. cîasnç i Plet. +; sp 1962 +; sskj + | essj + (■=> crêsnja) cesnjev -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'ciisneu C-cs, l-x; z.: ed.: im. 'ciisnewa l-x, Ra(C)-vk <) 'ciisneu z'yaijne C-gp / 'ciisneu ['Iiis] c-cs • 'ciisnewa 'miza l-x | BdC -; Tom. cîesnu (■=:> cresnjev) | Plet. -; sp i962 + (o césnja); sskj + | essj - / Snoj + (■=& cesnja) cespa -e z ► 'ciispa L-x; rod. 'ciispe L-x; mn.: im. 'ciispe c-Ap; rod. 'ciisp S-at; toz. 'ciispe c-ap 0 ta je'seijnske 'ciispe L-x • te p'raiwe ['ciispe] c-cs namenjene za suse-nje ■ te 'laiske ['ciispe] c-cs ■ ta s'iait-ke 'ciispe L-x zgodnje | BdC -; Tom. cîa-spa I Plet. +; sp i962 + césplja); SSKJ nar. sliva, cesplja \ ESSJ + (=> cesplja) cespanje -a s ► 'ciispajne L-x; rod. 'cii-spajne L-x () cespljevo drevje, sadov-njak I S - cespov -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'cilSpaU c-gp; z.: mn.: im. 'ciispawe c-gp (> cespljev: 'ciispawe d'rowa C-gp | BdC -; Tom. cîas-pu I Plet. +; sp 1962 + césplja); cespov cezanovec SSKJ - I ESSJ -cespovec -vca m ► 'ci:spauc C-gp slivovka 0 I BdC Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - cesulja -e z ► ce'sule C-gp, L-x; roa. ce'sule L~xt rnn.: im. ce'sule C-gp (> 1. odklescena mlada veja z llstjem 2. L zelje, ki noce narediti glave | BdC -; Strekelj 1892 - (câsl = kobulj (kàbu)); Tom. - 1 Plet. + (P SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ - / Snpj + (o cesârek) cesuljanje "Si m ► ce'sulajne C-gp; toz. ce'sulajne C-gp {) 1. glagolnik od cesu-Ijati 2. listje, osmukano s cesulj: ce'sulajne 'patle pak'la:das z'win C-gp I S - cesuljatl -am nedov. ► ce'sulat C-gp; del. -1 m.: ed.: ce'sulal C-gp () klestiti inladje: ce'sulal sma pa 'kar 's:arpam al pa s kar'wa:cm C-gp | BdC -; Strekelj i892 câslet Cesljâti); Tom. - | Plet. +; SP 1962 + cesûlja); SSKJ - | ESSJ -cetlr -ja m ► ce'ti:r L-x; rod. ce'ti:rje L-x () klin, s katerim se pritrdi na oje jarem za dva para volov \ S — cetnja, cetnjica ketnja, ketnjica cetrt prisi. ► ce'tsrt Z-jk, L-x (> j b'iu za-z'raijenu 'ci:le t'ri ce'tart ['ure] Z-jk I BdC -; Tom. cçtart | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - Il =0 firkeljc cetrtek -tka m ce'tartk Z-jk, ce'tortk L-mi,, ce'tartk L-x; rod. ce'tartka L-x; toz. ce'tartk C-ap; mn.: mest. ce'tartkax C-ap () 'e:jr]kat je /../ 'ma:je 'ma:t 7'ri: wa'birla za 'juzna 'yar /../ j 'misla, de j se 'le ce'tartk Z-jk / veliki cetrtek: na 'welk ce'tartk je na'xa:lu zyu'nit C-gp | BdC -; Tom. cçtartk | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + cetrti -a -o siev. ► m.: ed.: im. ce'tart C-cs, ta ce'tort C-is, ce'tart L-x; toz. ce'tart C-GP; z.: ed.: im. Ce'tarta L-x; s.: ed.: im. ce'tartu L-x {) sn 'xadu y ce'tart 'raizret C-gp | BdC -; Tom. ta cçtàrt' I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -cetrtnica -e z ► cekart'nica C-gp, L-x, Ra(C)-vk 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (P -); SSKJ nar. gorenjsko Cetrt mernika \ ESSJ - cevelj -vlja m ► 'ci:ul L-ml, Pd{C)-iö; rod. 'ci:ule C-gp, L-x; mn.: im. 'ci:uli C-gf, 'ci:uli L-ml, 'ci:ul L-x, 'ci:ule (?) S(C)-mk; rod. 'ci:uleu L-mko, Ra(C)-vk; toz. 'ci:ule C-gp, Ra(C)-vk, S(C)-mk; mest. 'cl.'ulex C-Ap; or. 'ciiulem C-gp, S-at () \obuvalo\\ 'ci:uli me te'sije C-gp / j 'jemu 'di:laune 'ci:ule C{P)-ks ■ ['ma:m] ta zax'ma:sne 'ciiule C-gp / 'boksast 'ci:ul L-x ■ 'laïkast 'cl:ul L-x / o brez 'muje se se 'ci:ul na wa'buje Pd(C)-ic | BdC -(■=> clulcae); Tom. cîaul, -e [!] skorenj (■=î. crevelj) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + crêvelj) cevljar -ja m ► ed.: im. cu'la:r B{C)-vo <> nov. I BdC -; Tom. - (sûastar, sostar) I Plet. - crêvljar); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il sustar cevo -a s ► 'ci:wa L-ml; rod. 'ci:wa L-ml; mn.: im. 'ci:wa C-gp; rod. 'ci:u C-ap, S-at, L-ml; toz. 'ci:wa C-gp, S-at, L-mv; mest. 'ci:wax C-gp <) sa se mu 'ci:wa zmi'sa:le /../ j st'rasnu 'torpu C-ap / p'raiscewe 'ci:wa C-gp / se u'liice kot 'ciiwa L-x | BdC -; Tom. c§u, gen. cçwîasa j Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - / Snoj + cez pris!. ► 'cies, 'ces C-gp, 'cies Z-jk, G-rm, s-mm, L-x 0 'wierbas, pa 'lance 'nuot /../ pa 'bi:u 'port 'cies Z-jk ■ j 'di:la 'burkle 'cie 'ces, 'pa pa 'yar C-gp // dati cez prepisati (posestvo): 'jest sn y'runte ze 'da:u 'cies C-gp | BdC -; Tom. cîas (o crez) I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=:> crèz) jj ■=;> nacez cez predl. ► CeS C-gp, Z-jk, S-mm, G-km, L-x, 'cies Pc{G)-fm 0 1. sma le'ti:l cez T'ric S-mm / [sara'buota] spad'ra:se ce 'ciez Y'rom Pc{G)-fm / pre'ri:zat ces 'po:u C-ap 2. 'dienern u 'marzla 'wada cez 'nu:c C-ap ■ cez u'sa 'nu:c sa ple'sa:l Z-jk / ce se j 'zenu, se j 'zenu cez 'li:ta .. da 'jesen Z-jk 3. nap'reij jex je b'iu pa 'ni:ki cez d'wa.'jst G-rm 4. de se 'na:u ka'du: spa'towau /../ cez 'maje 'pu:le C-gp | BdC ciez; Tom. cçs, c§z (■=:> crez) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + crèz) cezanovec -vca m ► ce'za:nauc C-ap () jed iz kuhanega krompirja in jabolk \ S — II ■=:> korazevec cicati citati cicati -am nedov. ► del. -1 m.: mn.: 'cical C-Gp; vel. ed.: 2. 'cicaj C-gp (> otr. 'cest na 'mest 'cicaj C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. SP 1962 SSKJ + | ESSJ - / Snoj + cicnitl -em dov. ► vel. ed.: 2. 'cicn C-gp () oir. 'tole 'cicn C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 + cicati); SSKJ + I ESSJ - cidanje, cidatl 0 kidanje, kidati cigav -a -o zaïm. ► m.: ed.: im. ce'^aiu C-Gp; z.: ed.: im. Ce'ya.'Wa C-AS, Pc(G)-fm; s.: ed.: ce'yaiu C-gp <) ce'yaiwa j b'ia 'tista 'xisa? Pc{G)-fm I BdC Tom. ceyâu, -âwa, -âu I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ -/ Snoj + cihati, cihniti ■=:> kihati, kihniti cik -a m ► 'cik C-gp, L-x; rod. 'cika; toz. 'cik C-gp, L-mko; mn.: rod. 'cikau C-gp <> 1. nekdaj lÂros tobaka za zvecenje\\ j 'dey 'cik u 'usta C-gp / star., custv. se j b'iu 'le za n 'cik kla'ba:se C-gp grizljaj 2. ogorek \ostanek dogorele cigarete\: wat 'kanca 'cik L-x // poud. cigareta I BdC -; Tom. cîk tobak, ki ga ima cikar v ustih | Plet. + (■=:> 2. cik); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + cîk 11) cikati -am nedov. ► 'cikat C-ap; del. -1 m.: mn.: 'cikal C-GP <) \zveciti tobak\: ta'ba:k za 'cikat C-ap | BdC -; Tom. cîkat, -am I Plet. +; SP 1962 + cik); SSKJ + I ESSJ + {-!> cîk 11) ciklja >=0 kiklja cim prisi. ► 'cim C-gp () 'cim 'uozi C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (vez.); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -cimbolj prisi. ► 'cim'bel C-ap () 'cim'bel 'te:ji]ke m'iince sma nar'dil C-ap ■ sa 'moyl y'iiedat, de j b'iu 'cim'bel 'suxu u'reme C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -cimena ■=:> kimena cimpred prisi. ► 'cimp'ri:t C-gp () cimprej: ap'nienca, 'kor se j na'cie, j 'moyla /../ 'bit sp'ra:znena 'cimp'ri:t C-gp | S -cimvec prisi. ► 'cim'wec C-gp () 'cim'wec da'ma: nar'dit C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 SSKJ + | ESSJ -cinkvantin "9. rn ► cir]kwan'tin C-gp; toz. ciijkwan'tin C-ap <> | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ agr. itali-janska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori | ESSJ - || cinkvantinka cinkvantinka -e z ► cirjkwan'tiqka L-x; rod. cii]kwan'ti]]ke L-x <> cinkvantin I S - Il ■=!> cinkvantin cipeti ■=:> kipeti cipka ■=!> spica eist -a -G prid. ► m.: ed.: im. 'cist L-x; z.: ed.: im. 'cista C-ap, Z-jK, L-x; toz. 'cista C-ap; s.: ed.: im. 'cistU C-ap, L-x; toi. 'ciStU C-ap 0 1. \brez umazanije\: 'cista 'wada L-x // 'wada /../ 'cista kod 'lue Z-jk 2. \brez primesi\: 'wo:una je 'moyla 'bit 'ces 'cista C-ap ■ da'ma sma pa y'iiedal, de sma j'mi:l 'cistu pra'su: C-ap 3- redek: 'cista 'sieraka m pa kram'pier z'ra:un C-ap ■ 'sa:rkln se j tut s'pieku /../ 'tist 'mors pa /../ s'tepenu tes'tu:, pa 'bel 'cistu, pa ro'zine 'noter C-ap | BdC -; Tom. cîst, cîsta, cestu | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + II ■=(> ceden, gol cistiti -im nedov. ► del. -1 m.: ed.: 'cistu C-ap; mn.: 'cistl C-ap, G-RM, Pc{G)-fm () \odstranjevati primesi\-. sa 'patl 'cistl 'zita Pc(G)-fm ► cistiti se ► (> na 'yarkm je 'moyu 'bit 'tist 'mast, de se j 'cistu C-ap | BdC -; Tom. eist', eist' | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - Il cediti, pucati cisto prisi. ► 'cest, 'ces, 'eist C-ap, 'cest Z-jk, 'cest, 'ces S-mm, 'cest L-x; 'cest, 'ces Pc{G)-fm <) 1. 'wo:una /../ je 'mo^la 'bit 'ces 'cista C-ap ■ sn 'wi:dla, de 'morm 'bit 'cest 'tixu C-ap ■ sma 'mcyl 'cest wa'pucat /../ pe'pieu 'dal C-ap 2. 'cest 'ma:le j b'iu t'ri:ba C-ap 3. 'jesn 'cest l'pu: s'iisa Pc{G)-fm ■ 'cest na'waidne wab'li:ke C-ap ■ 'cest 'wi:m Z-jk dobro I BdC cést, cöst, cest; cöst; Tom. cçst, cîst (=:> eist) | Plet. + {=> eist); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - cita, citca ■=!> kita, kitica citati -am nedov. ► 'citât C-ap, B(C)-vo; del. -1 m.: mn.: 'cltal Z-Ds <) 'sam yaspa-'dine j z'na: /../ 'citât B(C)-vo | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + cltati coin I ESSJ + II ^ brati clvkati -am nedov. ► 'ciukat L-x; ed.: i. 'ciu-kam L-x; mn.: 3. 'ciukaje C-gp; del. -1 m.: ed.: 'ciukau c-gp () 'piseta 'ciukaje C-gp ■ u'ra:pci 'ciukaje C-gp / nizko 'ta: pa na 'bo 'domya 'ca:jta 'wec 'ciukau C-gp zivel I BdC -; Tom. cîukat | Plet. SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + civknlti -em dov. ► 'ciuknt C-gp, L-x; ed.: 1. 'ciuknem L-x; del. -1 m.; ed.: 'ciuknu C-gp, L-x 0 nizko umretx: 'ta: j pa 'xiter 'ciuknu L-x I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 + civkati); SSKJ + | ESSJ -cizem -zma m ► 'cizm C-gp; mn.: im. 'cizmi L-ivii.; tQz. 'cizme C-cp, B(C)-vo <) | BdC -; Tom. cîzm, cîzma j Plet. +; SP I962 +; SSKJ Star. I ESSJ + II ^^ cizma cizma -e z ► 'cizma C-gp, L-x; rod. 'cizme L-x; loz. 'cizma L-mko; mn.; toz. 'cizme L-sk; mesl. 'cizmax L-sk () s'ta:ra 'cizma L-mko I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ nar. j ESSJ + || cizem cje, cjer kje, kjer clen -a m ► c'le:jn C-gp, L-iml; rod. c'le:jna L-x; mesi. c'le:jnu C-gp <> glezenj: mu j c'le:jn wa'tieku L-x ■ j z'we:u 'naya u c'le:jnu C-ap | BdC -; Tom. clîan (ed.: mest.) I Plet- +; SP 1962 + (P -); SSKJ zastar. (P | ESSJ + clenek skripec clovek -eka m., ed. in dv. ► c'la:jk C-gp, c'la:uk Z-jk, G-rm, c'la:jk S-mm, c'la:jk L-ml, c'la:uk L-x, c'la:uk C{P)-i 'ta: pa na z'na: pa cla'wi:sku 'di:lat C-gp I BdC -; Tom. cîawîask | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + clovek) cmrlj -a m ► c'marl, c'maru C-gp, c'marl L-x; rod. c'marle L-mv; toz. c'marle C-gp; mn.: im. c'marli C-gp; rod. c'marleu C-gp () c'marli bren'cije C-gp | BdC -; Tom. c§marl, cçmarlç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + cmrljev -a ~0 prid. ^ m.* ed.: im. c'morleu C-gp (> v zvezi cmrljev panj: c'morleu 'pa:jn C-gf otroska igraca, f katero so lovili cmrlje | S -cof -a m ► 'cof C-Ap; toz. 'cof C-AP 0 1. cop-. 'cof 'la:s C-gp 2. sop-. we'like pe'rieta j'ma: 'bei, p'ro:u 'we:je je, m pa 'ja:7ade 'yar nar'di, 'ci:u 'cof 'ja:Yad C-ap | S -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - cof) cohati -am nedov. ► 'cuoxat C-gp; ed.: 3. 'cuo-xa C-gp; del. -1 m.: ed.: 'cuoxau C-gp <> I BdC -; Tom. cçxat | Plet. + 1. cçha-ti); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + cohati II) cokat -ata -o prid. ► m.: ed.: im. ce'ka:t, ca'ka:t C-gp; mn.: im. ca'ka:t C-gp; z. ed.: im. ce'ka:ta C-gp <) ce'ka:t 'di:c C-gp | BdC -; Tom. cçkat, cçkâta | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -colja -e z ► 'cuçle C-gp, L-x, Ra(C)-vk; rod. 'cuole L-x; toz. 'cuole C-cs <) 1. tnalo 2. kos lesa: 'be:js pa na 'cuole, de us pad'lu:zu C-gp ■ 'cuole za z'la:jf C-gp I BdC -; Strekelj I892 cûôle cok, da se na njem reze, tese, sece, cépi (Cer-kljansko) (=> col); Tom. cûalç cola) I Plet. + (=;> cçla); SP I962 -; SSKJ nar. zahodno panj, cok \ ESSJ + (■=> cola) coljca -e z ► 'cuolca C "GP^ mn.: im. 'cuolce C-Gp; daj. 'cuolcam C-gp; mest. 'cuolcax C-gp <) 1. manjsalnica od colja, droben odrezek lesa 2. domine 3- kar je po-dobne oblike: ta 'cisle 'cuolce C-as (sadne) napolitanke // 'cukar u 'cuolcax C-gp kockah | S - || > 2. ■=:> domina coin -a m ► 'co:un L-ml; rod. 'co:una L-x () I BdC -; Tom. côun | Plet. +; SP I962 +; coin crvojedina SSKJ + I ESSJ + cop ■=!> cof crevo =:> cevo crhniti ■=:> golsniti crn -a -o prld. ► m.: ed.: im. 'carn C-ap, z-jk, S-mm, L-x; rod. 'cergya C-ap; toz. 'carn C-ap; mest. 'carnmu C-ap; mn.: im. car'ni L-ml, 'carn L-x; z.: ed.: im. 'carna S-mm, L-x; rod. 'corne C-ap; toz. 'carna S-mm; mn.: im. 'carne C-ap, z-jk, 'cerne L-mko; s. ed.: im. 'carna, 'carnu Z-jk, 'carnu, car'nu: L-x; rod. 'cargya C-ap (> 1. \take barve kot oglJe\-. 'carn la'sie L-x / 'carn kot 'sa:je L-x ■ 'carn kot Tal'ja:n L-x 2. \temne barve\\ 'carnu ka'fe C-ap ■ 'carn k'rox C-ap, S-mm ■ 'carna 'muoka L-x / 'carna 'dietele C-gp ■ ta 'carn d'ri:n C-gp ■ 'carn 'yaibar L-x ■ 'carn 'tarn Z-jk, L-x // crni kamen mlinski kamen za pridobivanje crne moke: su'nica sma 'nesl na 'carn 'ka:mn u 'ma:ln C-ap ► crno prisi. ► car'nu: C-gp, L-x () 'ki me ta'ku: car'nu: y'liedas C-gp ■ car'nu: kot u bar'luoyu L-x ► (ta) crn -a -o sam. ► {) 'bedn 'ni z'jutre f'ru:skau, 'ma: 'carg-ya je pa'plu C-ap civie kave | BdC (cern); cörn; cbrn, cbrna, cbrnae; Tom. cern, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + crna -e z ► 'carna C-gp () crna krava I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ - I ESSJ -crnica -e z ► car'nica C-gp; mn.: im. car'ni-ce C-is {> \cesnja\ \ BdC -; Tom. cernîca I Plet. +; SP 1962 + (P ~); SSKJ + I ESSJ - crnjava -e z ► car'na:wa C-gp (> \tenmejsi les v' sredinl debla\: naY'nu:jewa car-'na:wa je kot 'ku:st C-gp i BdC -; Tom. cernâwa crn les \ Plet. +; SP I962 + SSKJ > jes. I ESSJ -crta -e z ► 'carta C-ap, L-x; rod. 'carte L-x mn.: toz. 'carte C-gp <> sma /../ 'carte patey'nil s kast'ruçnam C-gp | BdC — Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + crtalo -a m ► 'cartala C-gp, L-x; rod. 'car-tala L-x; or. 'cartalam C-gp () 1. \del pluga\ 2. |ravnilo| | BdC -; Tom. certaî I Plet. +; SP 1962 + (crtalo); SSKJ (crtalo) > 2. redko I ESSJ + crtast -a -o prid. ► z.: ed.: im. 'cartasta C-gp; s.; ed.: im. 'cartastu C-ap () 'cartastu bla-'Yu: C-ap | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + crta); SSKJ + ( ESSJ -crtlti -im nedov. ► car'tit C-gp; ed.: 3. car'ti C-Gp; dal. -1 m.: mn.: car'til C-gp <) 1. za-tirati, unicevatl: car'tit ple'wieu C-gp / car'tit Ya'la:zn C-gp 2. sovraziti: car'til sa me pa u'si C-gp | BdC -; Tom. cert', cèrt's sovraziti | Plet. + (P 1. in 2. crtiti); SP I962 + (P ~); SSKJ raba pesa (F ~) | ESSJ + (^ cft) crv -a m ► c'ro:u C-gp, L-ml, Ra(C)-vk; rod. c'rowa C-cs, L-ml; me.st. c'rowu C-gp; mn.: im. c'rowi C-gp; rod. c'rowau C-gp, L-ml; toz. c'rowe C-gp {) 1. \zival\: wat c'rowau s'ni:den C-gp 2. kar je podobno crvu: je pa z'wina j'miila /../ 'uDyarce, 'pa sa pa 'notar p'ro:u c'rowi, sma stis'ka:l C-gp J. omilj. moski spolni ud | BdC -; Tom. crou, crowa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II > 3- ■=!> cura, curcek, klinec, kurec, mis, tic crvav -a -o prid. ► s.: ed.: im. Ra(C) c'rowawu Ra(C)-vk () crviv | S - || crviv, crvo-jeden, piskav crviv -a -o prid. ► m.: ed.: im. car'wiu C-gp, L-x; z. ed.: im. L car'wiwa L-x; mn.: im. car-'wiwe C-Gp; s. ed.: im. ta car'wiu C-gp <) \razjeden od crvov\: car'wiu 'li;s L-x / \ki ima crve\\ car'wiwe 'ja:pka C-gp ■ (ta) crviv -a -o sam. ► (> ta car'wiu le'ti 'na tla C-gp | BdC -; Tom. cerwîu, -îwa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II =!> crvav, crvojeden, piskav crvivna -e z ► car'wiuna L-x; rod. car'wiu-ne L-x 0 L crvlvo, prezgodaj odpadlo sadje I S -crvojeden -dna ~0 prid. r m.I ed.: im. Carwa-'i:dn C-gp () ta 'li:s je pa 'wos carwa-'i:dn C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + crvojèd); SSKJ + | ESSJ -II ^ crvav, crviv, piskav crvojedina -e z ► carwa'i:dna C-gp () pay'leij, ka'ku: Y'rie wat /../ p'laxa carwa'iidna C-gp | B branje cuda prisi. ► 'cuda C-gp (> se jx je b'lu 'cuda 'kajt C-gp ■ sa wa'zil 'aji]kat 'cuda 'dal /../ s te 'me:je, ka sma 'ni:ki pa-prau'la:! C-ap | BdC Tom. cüda cudo) I Plet. + cûdo); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -cudak -a m ► cu'daik L-x; rod. cu'da:ka C-gp, L-x 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + (■=> cüdo) cuden -dna -o pria. ► m.: ed.: im. 'cudn C-Gp; z.: ed.: Im. 'cudna C-gp; toz. 'cudna S{C)-mi<; s.; ed.: rod. 'cudrjya G-km {) \k2 se razliku-je od navadnega, znanega\: 'ta: j pa p'reci 'cudn C-gp ■ j 'e:jr)kat Je'raim 'bi 'ni:ki pas'taryau 'yar u en sk'rin, de j b'la na k'ruopajca 'cudna /../ s'kuxa S{C)-mk // 'tu: j ta'ku: 'cudna, 'li:pa /../ p'la:wa 'fa:rba C-gp cudovita > cudno prisi. ► 'cudnu, 'cudn C-gp, 'cudnu G-rm <) 'cudnu 'ma:la /../ sa pla'ca:! G-rm >■ cudno povdk. 0 'no, patle pa 'ni 'cudnu, ce 'jest na 'wi:m, pa 'ci:m je b'lu u'ca:s, ka ['wana] se z'de:j na 'wi: G-rm | BdC -; Tom. cüdn, cüdna | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + (=;> cüdo) cudez -a m ► 'cudes C"GP5 rnn.: rod. 'cudezau C-Gp; Loz. 'cudeze C-gp <> 'cudeze 'di:la C-GP I BdC (cüdez); Tom. cûdçs | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + (=!> cüdo) cuditi se cudim se nedov. ► cu'dit C-gp, L-x; ed.: im. 'cudm C-gp, L-x; del. -1 m.: ed.: 'cudu C-Ap; mn.: cu'dll C'AP (> se j 'kesn 'cudu /../, a 'ne, n 'maskm, pa de k'ruopajca C-AP I BdC -; Tom. eût' sç, eût' sç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + (=;> cûdo) CUhati -am nedov. ► 'cuxat C-gp, L-x; ed.: im. 'cuxam L-x; del. -1 m.: mn.: 'cuxal C-gp <) pihati \iztiskati zrak skozi priprta, nasobljena usta\: sma 'sieraka 'cuxal, de se j 'ma: paxla'dila C-gp | BdC -; Strekelj I892 ce se otrok kam udari, cuhajo (pihajo) na udarjeno mesto (Cer-kljansko) (=0 cûhati); Tom. - | Plet. + (co 2. cûhati); SP I962 +; SSKJ + (F -) I ESSJ + cûhati III) || futati cuk -a m ► 'cuk C-gp, L-x; rod. 'cuka C-gp, L-x; toz. 'cuka C-gp; or. 'cukam C-gp; mn.: im. 'cuki C-GP 0 1. \nocna ptica\ 2. siabs. cudaskl, omejen clovek / zmer. 'tî 'cuk na'unn C-gp 3- vrsta sekire: 'cuk je pa se 'bu:ls kot c'piunca C-gp brlivka I BdC -; Tom. cûk (F ~) | Plet. + (F ~); SP 1962 + (F ~); SSKJ + (F ~) I ESSJ + (F ~) Il > ^ brlivka cukast -a -o prld. ► m.: ed.: im. 'cukast C-gp, Pd{C)-ic (> cudaskl, omejen > cukasto prisl. ► 'cukastu C-gp () se ze y'iieda p'ro:u 'cukastu C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ ekspr. (F ~) I ESSJ + cuk) Il butast cuti cujem nedov. ► 'eut L-x; ed.: im. 'cujem L-x <> 'eut par mar'licu L-x | BdC -; Tom. cûjçt, cûjçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + CUtiti CUtim nedov. ► ed.: 1. 'cutm c-GP; 2. 'cuts c-gp; 3. 'eut c-Gp; mn.: 3. 'cutje c-Ap; del. -1 m.: ed.: 'cUtU c-gp; mn.: Cu'til c-gp 0 1. \zaznavati s cutili\: se 'cutje 'dar-ca 'noter C-ap 2. \nagonsko dojematl\-. 'ja:sc 'xitra 'eut, a je y'wisnu za 'jet C-gp CUtiti se ► 0 'ces s'wax se 'cutm C-gi' 1 BdC -; Tom. eût', cût's | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - cvela, cvelnik cebela, cebelnik da dan D da vez. ► de C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x, Pc{G)-fm (> V odvisnikih 1. \za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega\\ na 'padu sma j'mi:l pa 'ta:ka l'tierna, de j 'mi: s'tier 'sipe wa'kuil m pa 'liiserca 'nuotar Z-jk ■ g'ku:l 'nisn 'bi ta'ku: 'set, de p se 'laxka na 'bi 'i:du C-gp / se 'ni 'widlu, de j p'ledenu C-ap ■ prada'jail pa 'nec na 'wi:m, de b b'li C-ap • 'jes se 'nisn 'upa /../ de b me yar'du: 'mene y'liedal Z-jk 'tarn u 'Laibnex sa b'li 'pu:bi, de sa z'la na'sil 'psrst Pc{G)-fm ki ■ 'apna se pa'si 'patle, 'kor je z'mi:-sanu, pa de j na 'susm C-gp ce 2. \za izrazanje namena\: je 'bi 'adn z'ra:un, de j p'liesau Z-jk ■ sa st'riyl u'cie pa j'mi:l 'woiuna da'ma:, de sa p'ledl C-gp ■ za'tu: sma 'moyl 'di:t su'sit, de j 'nam 'wapstau C-Ai> 3- \za izrazanje primerja-ve\: jesn 'ra:js 'i:dla z'mieram y'reijijku, kode b b'la caxa'rin C-ap 't. \za izrazanje posledice\-. m'li:ka j pa se 'ka:r s'lu, 'kuijst de sa 'ma:sla rau'na:! l'die Pc{G)-fm ■ ce j 'li:pu, 'dabru, de j 'dast yar'kuite, 'ra:ta 'pa:prika C-ap 5- «lipt-, cusLv. y'üx 'tu:lk de j u'la 'marna 'pe:jc C-ap / enix d'wa:jst 'li:t mar'bit de 'je wat 'takat C-ap / u'saij ss'jail de b b'li S-mm // pa ka'ku: de sa 'nuo, za'ki sa 'nuo? C-as // a 'ne de, de j b'lu xa'du:? S{C)-mk ■ u'rait jem 'nisa 'upal zap'ri:t, 'jelte de 'ne? S{C)-mk | BdC de; de b; de u, de usta; Tom. dç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dac daca m ► 'dac C-gp; toz. 'dac C-gp () star, wad z'yaijne /../ se j 'tud 'mo-yu 'dac p'laicet C-ap | BdC -; Tom. dac, daca I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ v stari Avstnji I ESSJ + II davek, franki dacar -ja m ► 'da:car C-gp; rod. 'da:carje C-gp; mn.: im. 'da:cari C-gp; toz. 'daicarje C-gp <) star, davkar \ BdC -; Tom. dacar, dâcarjç | Plet. +; SP I962 + dàc); SSKJ v stari Avstriji | ESSJ + {O däc) dajati dajem nedov. ► 'da:jet C-gp, da'ja:t Z-jk, 'da:jet L-ag; ed.: im. 'da:jem L-x; mn.: 3. 'da:jje C-ap, 'daijaje Z-jk; del. -1 m.: ed.: 'da:jeu C-gp, 'dajau L-mko; mn.: da'ja:l C-ap, Z-jk, L-ml, Ra{C)-vk, S{C)-mk; dv.: 'dajeta C-gp; z.: ed.: da'ja: C-ap, Z-jk; s.; ed.: da'ja:lu C-ap {) pre'sietam je da'ja: [s'kuta] Z-jk ■ 'li:re m je 'dajau L-mko dajati se ► () poud. ukvarjati se: 'tu: sn 'jest 'sa:m pas'kusau, ka sn se 'patle 'sa:m s 'tem 'ma: 'da:jeu C-gp / 'wos 'ca:jt se 'dajeta C-gp prepirata \ BdC -; Tom. dajçt, dajçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + dalec prisi. ► 'delec C-gp, Z-jk, G-rm, S-mo, L-ml, Pc(G)-fm, Ra{C)-vk (> \izraza veliko razdalJo\: j b'lu pa zaY'ra:jenu /../ 'delec 'cie m pa na'za:j 'dal Pc(G)-fm • sa xa'dil wad 'delec /../ kor sa z'wi:dl, de j 'apna C-gp / j b'lu z'la 'delec za na'sit G-rm / sa 'persl d'wi: 'ur 'delec 'pu:bi 'wa:pt 'nasd'ruje za na p'lies Z-jk | BdC délœc, däläc (daelsec) J.-, Tom. dçlçc I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + daljni -a -e prid. ► m.: mn.: rod. 'da:lnix C-gp 0 iz 'da:lnix k'ra:jau C-gp | BdC -; Tom. dâln daljnji) | Plet. + (■=> dâljnji); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -dan dneva/dne m ► 'da:n C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; rod. d'niewa L-x, d'nie L-ml, d'nie S(C)-mk; toz. 'da:n C-ap, Z-jk, S-mo, S-at; or. d'niem C-ap, L-ml; mn.: im. d'niewi C-ap, L-ml; toz. d'ni C-ap; mest. d'ni:x C-gp, L-ml; or. d'niem L-ml; dv.: toz. d'ni C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x; or. d'niewama L-ml () 1. ce j d'wa: d'ni 'zie, pa j zaslu'zila en x'li:pc C-ap ■ sma /../ 'tista 'zupa u sa'buçta 'laxk 'i:dl, me'su: sma pa 'patl d'ruj 'da:n, ze za f'ru:sk C-ap ■ nam 'wi:dla y'lix za 'da:n Z-jk ■ p're:jsn 'da:n C-ap ■ 'tiz 'da:n z'jutra S-mm ■ ta 'za:dne d'ni C-ap ■ 'zuop me j pa za n 'da:n s'piet za'cieu [ba'li:t] C-ap cez / s'kuta sma u'sag 'da:n 'i:dl Z-jk ■ s'li:xern 'da:n C-gp ■ 'e:ji]kat na 'da:n C-gp / za u'sa:g 'da:n je b'lu kante'ninastu [bla'yu:] C-ap / z'de:j sa pa u'se d'ni wab'lecen l'pu: C-ap vedno 'pastn 'da:n dan davi L-x ■ 'bazi 'da:n nedelja ■ na 'wlernix 'dus 'da:n S-mm ■ na s'wet 'da:n sa pa 'bel paci'wa:! S-at na bozicni dan 2. je 'bi ze 'welk 'da:n C-gp ■ 'da:n se 'diila L-x ■ se j 'dain kamp'liu L-ml ■ sa 'ra:tal 'bel dou'Yl d'niewi C-ap ■ wab'laicn 'da:n L-x / kod 'nu:c n 'da:n C-ap tako razlicno / 'tu: j u'se n 'da:n b'iu nar'jenu C-gp î/ enem dnevu • sma xa'dil 'pçiu d'nie S{C)-mk 3- na s'ta:re d'ni C-ap î/ starosti // sma /../ 'da:n za d'niem 'ca:kal, ka'daij 'bo 'ki C-ap ■ 'ka:r 'ce, 'ce u en 'da:n sn 'so:u C-ak tjavendan \ BdC dân, dan; dni; Tom. dân, dnîa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + danes prisi. ► 'danc C-gp, Z-jk, L-ml, Pd{C)-ic 0 1. a na 'wi:s, de j 'pietk 'danc? Z-jk ■ 'i:, se se 'danc 'nisn 'da: ser'weta 'som .. za wab'risat C-ap 2. u'ca:s je b'ia /../ 'to:usa, u'sa sme'ta:na u'kop je b'iu d'ruyu, a 'ne, kod 'danc Z-jk | BdC danc; Tom. dans | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ + danica -e z ► da'nica L-x; rod. da'nlce L-x 0 I BdC -; Tom. danîca | Plet. + 1. danica); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + Il ■=!> jutranjlca daniti se -im se nedov. ► da'nit se L-x; ed.: 3. da'ni C-gp, L-x <> se ze da'ni L-x 1 BdC -; Tom. danî sç (ed.: 3.) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + danka ■=!> dno, sralnica dar -u m ► 'dair C-gp, L-x; rod. da'ru C-gp, L-x 0 'bazi 'da:r L-x | BdC -; Tom. dâr, gen. dàru | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il kolac, senk dati dam nedov. ► 'da:t S-mm, L-ml; ed.: 1. 'da:m C-ap, L-ml; 2. 'da:s S-mm, Ra{C)-vk; 3-'da: C-ap, Pc{G)-fm; mn.: 1. 'da:ma C-ap; 2. 'da:ste C-as, L-ml; 3. 'da:je L-ml; dv.: 3-'da:sta L-ml; del. -1 m.: ed.: 'da:u C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml, S(C)-mk; mn.: 'da:l Z-jk, Q-rm, S-mm, Ra{C)-vk; z.: ed.: 'da: C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml, Ra{C)-vk; mn.: 'da:le C-ap; s.: ed.: 'da:lu C-ap, G-rm; vel. ed.: 2. 'de:j C-ap, Z-jk, L-ml; mn.: 1. 'de:jma C-gp, L-ml; 2. 'de:jte L-ml; dv.: 1. 'de:jwa L-ml; 2. 'de:jta C-ap () 1. \napraviti, da preide kaj k drugemu\: y'iaz 'bom 'tak tut 'teb 'da: C-ap ■ k'ruxa 'ni b'iu, de b 7a b'ii u'sa:cmu 'da:l C-ap ■ 'bedn 'ni 'nec 'da:u C-gp ■ sn 'da: 'A:nice C-ap ■ sa namd'rujm 'da:l za 'pit Z-jk ■ 'ki sa 'da:l za 'i:st? S{C)-mk ■ sn s'ia tap'rowa 'mo:ust /../ 'patl sn pre'sietam 'da: S-mm / sa 'da:l 'sinu al x'cier /../ prema'ze:jne C-ap 2. \napraviti, da prlde kaj kam z dolo-cenim namenom\-. j wap'riedla 'ma:t par'diwa /../ pa j 'da: x'kat Z-jk ■ sa ix 'da:l u 'fa:rba Z-jk pobarvali 3- \placa-ti\: s'tierstu /../ 'lier sma 'da:l za 'ana [k'raiwa] Z-jk 't. \ustvariti kaj kot rezultat svoje dejavnosti\: 'zemle j 'takat 'ma:la 'da:, 'sa:mu 'ka:jt je j b'iu G-rm ■ 'tistu j pa ze /../ 'wec 'di:la 'da:-lu C-gp 5- \izraza dejanje, kot ga doloca samostalnik\: 'tist wad'yowar m je b'ia 'da: C-ap // dati vedeti sporociti: 'ku: sa u'ii pa 'da:l 'wi:det 'patle '^ar, ka-'ku: j u'iu 'tu:? S(C)-mk ■ dati gllho pozoren biti, paziti\ 'nisn 'da: y'iixe 'jest, ka sn 'mi: 'di:la use'ruot S-mm ■ dati cez prepisati (posestvoj: 'jest sn Y'runte ze 'da:u 'cies C-gp toz. 'de:jta 'i:st C-ap // 'bu:x 'wam 'de:j s're:jce n z'ra:uje C-ap dati se ► {> 1. bres teya se pa 'ni 'da:lu z'wi:t C-gp • se 'ni 'da:lu wa'zit G-rm 2. sma 'a:xtal, 'ka:r se je 'da:lu C-ap I BdC dâ, da; dâje; 1. dâl, dâl, dal; dâm, dam; dâu, dau; déj, dej, déjtae; Tom. dat, dâm I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + II ^ deti davek -vka m ► 'da:uk Z-ds, L-x; rod. 'da:uka L-x; toz. 'da:uk C{P)-ks; mn.: rod. 'da:ukau C-Gp; toz. 'da:uke C-gp, G-rm; or. 'da:uki C-gp {) wad'ra:jtat 'da:uke C-gp ■ 'ni 'moyu plac'wa:t 'da:uke G-rm ■ nekdaj 'sa:msk 'da:uk Z-ds ■ z'winsk 'da:uk Z-ds I BdC -; Tom. dâuk ze novejsa beseda, stari govore frçnk | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il dac, franki daven -vna -o prid. ► m.: ed.: im. 'da:un L-x; mn.: mest. 'da:Unix C-gp, L-x; z.: ed.: Im. 'da:una L-x; s.: ed.: im. 'da:unu L-x () u 'da:unix 'ca:jtax L-x | BdC —; Tom. — I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + davi prisi. ► 'da:j C-gp, L-x (> se j se 'da:j davi dedec 'so:u 'dos c-gp I BdC -; Tom. udâi, dâi I Plet. +; SP 1962 SSKJ rata pesa I ESSJ + davkarija -e z ► dauka'rija C-gp; mest. dau-ka'ri C-gp (> | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nekdaj dsvcnl urad I ESSJ + davno prisi. ► 'damna C-gp, L-ml () 'tu: j ze st'rasn 'daiuna L-ml | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + debel -ela ~0 prid. \ m.i ed.: im. 'debeu C-ap, L~ML5 rod. de'bielYa C-gp; mest. de'belm C-gp; mn.: im. de'biçli, de'biel C-ap; z.: ed.: im. de'biela C-gp, L-mko, Pc(G)-fm, Ra{C)-vk; rod. de'biele C-gp; toz. de'biela Z-jk; mest. de'bieli Ra(C)-vk; mn.: im. de'bieile C-ap, G-rm, Ra{C)-vk; s.: ed.: im. de'bielu, de'belu C-ap, de'bielu L-ml, tu de'bielu Ra(C)-vk; toz. de'bielu C-ap; or. de'belm C-gp; primeF. rn.I ed.: i[ti. de'biels C-gp, L-x; mn.: Lm. de'biels C-gp; z.: ed.: im. de'bielsa C-gp; mn.: im. de'biçls C-GP <> 1. \ki ima razme-roma velike razseznosti\: de'biela 'zemle Pc{G)-fm ■ de'bielu bla'^u: C-ap / de'biela ['wo:una] C-gp ■ 'ni b'iu 'laxku nar'dit, de b b'ia 'net skuzns'ku:s y'iix de'biela C-gp // 'debeu 'kästen C-ap ■ 'debeu 'pi:sk C-ap / poud. 'ima 'debeu ma'luçn C-gp debelo glavo // de'biela [muoka] Z-jk ■ ta de'biela 'ka:sa C-ap jesprenj 2. \ki ima na telesu razmero-ma vellko tolsce, inesa\: de'biela kod b'rinta C-gp ■ 'debeu kod 'bok L-x ■ 'debeu kod y'waimp L-ml ■ 'debeu kot 'po:ux L-x ■ 'debeu kot p'resc L-ml / de'biela ne'de:jle C-ap pustna nedelja > debelo prisl. ► de'bielu C-gp, L-x (> poud. de'bielu pay'liedat L-x • se t 'ni t'riiba ta'ku: de'bielu z'ja:t C-gp zacudeno ► (ta) debel -ela ~0 sain. ► () 'bel na de'bielu sn z'ri:za C-ap • se j pa za'cie-lu k'iiiklet na se'raku n de'bielu C-gp na veliko ■ 'bel na de'bielu /../ je 'bi nar'jen S-ao za neobcutljivega, grobega cloveka \ BdC -; Tom. dçbu, dçbîeîa, dçbîal I Plet. +; SP ig62 +; SSKJ + I ESSJ - debelca -e z ► de'bielca C-gp, L-x; rod. de'bielce L-x; toz. de'bielca S-at, S{C)-mk 0 1. pustna nedelja-. na de'bielca sa 'patl j'mi:l p'iies /../ pa sa ple'sa;l u pan'delk u 'pust S{C)-mk 2. zastar. L debe-la plast zemlje \ BdC -; Tom. - | Plet. > 1. - (■=> debçlnica), > 2. + (debellca); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - || debela nedelja debelec -Ica m ► de'biele Ra(C)-vk () vrsta debelega fizola \ BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 + (F ?); SSKJ + (F -) 1 ESSJ - Il ^ scurkovec debelina -e z ► debe'lina C-gp (> kar je debelo: j 'sa:ma debe'lina u 'me:j C-gp // 'li:tas pa 'sa:ma debe'lina 'ra:se C-gp groba trava \ BdC -; Tom. dçbçlîna (F ?) I Plet. + (F ~); SP 1962 + (F -); SSKJ > nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo (f. bevk) j ESSJ - debeliti -im nedov. ► debe'lit C-ap; ed.: 3. debe'li C-gp; mn.: 3. debe'lije C-ap {) 'pe:j-sa /../ debe'li C-gp ■ p'ra:sci debe'lije C-ap I BdC debeli J., debeli J.; Tom. d§b§lt', dçbçlî I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -debelost -i z ► debe'lu:st C-gp; rod. debe'lu:st C-gp; toz. debe'lu:st C-gp (> 1. debe'lu;st me 'ma:tra C-gp 2. 'ra:kle sa 7'lix te p'rawe debe'luist C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > 2. zastar. | ESSJ — deblo -a s ► 'debla C-gp, L-ml; rod. 'debla L-x; toz. 'debla C-gp; mn.: im. 'debla C-gp () sm'riikau 'debla L-x | BdC -; Strekelj 1892 pri drévu tisti del, kjer se veje zacenjajo (Temljine, Cerkljansko) (■=!> Dêblo); Tom. - | Plet. + (dçblo); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || steblo dec, decovski dedec, dedcovski dedcovski -a "O prid. r m.! ed.: im. 'diicausk L-mv; mn.: im. 'diicausc, 'diicauski C-Gp; z.: ed.: im. 'di:causka L-mv; mn.: rod. 'dilCaU-skix C-Gp; toz. 'diicauske C-gp {) moski: 'diicausk kla'buk L-mv ■ 'di:causka s'ra:jca L-mv ■ 'diicausc 'ci:uli C-gp | S - II moski dedec -dca m ► 'di:c C-gp; rod. 'di:ca C-gp, S-at; daj. 'di:cu C-gp; toz. 'di:ca C-gp; or. 'di:cam B{C)-vo, Ra(C)-vk; mn.: im. 'di:ci, 'di:c C-gp, 'di:ci Z-jk, G-rm; rod. 'di:cau dedec delji C-Gp; daj. 'dl:cam L-ml; toz. 'diice C-as, Z-jk 0 poud. moski, nioz: b'iu je pa 'wos 'caijt z'yaijne na 'mis /../ ka sa b'ii 'di:ci wakul 'mize Z-jk ■ 'li:b 'di:c L-x • s'tar 'di;c L-x / ta 'dewi 'di;c C-gp divjï moz / s'la:mnatn 'di:c L-x slamnati moz [po obicaju so ga starim devicam na pepelnlco postavljali na vrh strehe] 1 BdC dîc [...] alter Mann, der Alte; Tom. dîac, dîaca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il moski, moz dehnltl dahnem dov. ► 'doxnt L-x; ed.: im. 'da:xnem L-mv <) dahniti: 'deij 'doxnt L-x I BdC -; Tom. daxnt', dâxnçm j Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + I ESSJ + dehor -ja m ► t'xu:r C-gp, L-ml; rod. t'xuirje L-x 0 smsr'di kot t'xu:r L-x | BdC -; Tom. dexûar, -rjç j Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + {o dihûr) dejatl — (le obi. dei. -i) dov. ► d'jait L-x; del. -1 m.: ed.: d'ja:u C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; mn.: d'jail C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml, Pd{C)-ic; dv.: d'ja; L-x; z.: ed.: d'ja;, d'jaa C-ap, d'ja: Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; mn.: d'jaile L-x; dv.: d'ja:l S-at; s.: ed.: d'jailu L-mi,, S{C)-mi< 0 1. r)'ku:l 'ni 'bedn d'ja:u, de j z'ma:tran C-gp ■ je .. d'ja:u, 'ne:j 'a:na par'nese 'cukar G-rm ■ sn d'ja: — a na 'mors p'ri:t pa'wi:dat C-ap 2. nedov. in dov. 'ka:r m je 'kesn d'ja:u, pa sn p'ruoba C-ap ■ ka'ku: bi d'ja:u C-gp ■ waze'nila sn se pa u 'jesen /../ ka'ku: 'bom ze d'ja: .. 'ki sn 'mi: .. Z-jk 3- nedov. 'jesn u'ia par 'Bi:ucu da'ma, pa sma j'mi:l tud ne x'ruske /../ de sma jem d'ja:l 'bi:uceuke C-ap ■ Ma'teck sa mi d'ja:l /../ ka sa se naje'zil /../ b'ra:ti Z-jk ■ 'tam, u B'ri:x se j d'ja:lu S(C)-mk | BdC djâ, djâl, djäle; djâu, djau, djaû, diaû, djâl (?) J.-, Tom. djâu, djâla j Plet. +; SP I962 +; SSKJ + i ESSJ + Il =0 reci dek deka m ► 'dek C-gp; mn.: rod. 'dekau C-ap () nov. dekagram: pa de'siet 'dekau 'kupje C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -(-!> déka); SSKJ - déka) / BSJ + I ESSJ - deka -e z ► 'dieka C-gp, L-x, B{C)-vo, Ra(C)-vk; rod. 'dieke C-ap, L-x; toz. 'dieka c-ai'; mn.: rod. 'diek C-gp 0 'kuojnska 'die- ka B(C)-vo I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ pog. (volnena) odeja\ SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ - || kOC dekan -a m ► de'ka:n C-ap, Ra{C)-vk; toz. de'kaina C-ap () predstojnik dekanije: sma j'mi:l 'aqya de'ka:na 'yar u 'Ra:unix C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il tehant dekla -e z ► 'di:kla C-ap, Z-jk, S-mm, L-ml, Ra{C)-vk; rod. 'di:kle C-ap; toz. 'di:kla Ra{C)-vk; mn.: im. 'di:kle C-Ap; toz. 'di:kle Z-jk, S-mm; dv.: im. 'di:kl Ra{C)-vk (> ta 'ma:la 'di:kla C-ap ■ ta we'lika 'di:kla Ra{C)-vk ■ ce sa j u'ziel za 'pi:starna, 'pal je u'ia x'ma:lu za ta 'mixna 'di:kla C-ap / 'bazje 'di:kla L-x smrt | BdC -; Tom. dîakîa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + dekle -eta s (ed. im./toz. tudi z) ► 'dekle C-ap, Z-jk, L-ml; rod. dek'lieta L-x; daj. dek'liet C-Gp; mn.: im. dek'lieta C-gp, Z-jk, tk'lieta S-mm, dek'lieta, tk'lieta L-ml, dek'lieta S(C)-mk; rod. dek'liet C-ap, Z-jk, dek'liet Ra{C)-vk, tk'liet S{C)-mk; toz. dek'lieta C-ap; dv.: im. dek'liet Ra{C)-vk (> 1. \neporocena dorasla mlada zenska\: sma ta'ku: 'pi:l, dek'lieta m 'pu:bje C-ap ■ y'razna 'dekle C-gp ■ 'bartku 'dekle L-x ■ 'li:pe tk'lieta L-ml / 'takart, ka sn b'ia 'jest 'dekle Z-jk 2. \hci\\ ka je s'ia ta s'ta:rs 'dekle, Ma'ricka /../ u d'ruya 'wa:s /../ sa zayra'dil 'lix /../ na 'ra:braucu Z-jk | BdC - (.^ diëcwa [?!]); Tom. dçklç, dçklîata | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || ceca deklica -e z ► 'deklca, 'di:klca C-gp <) custv. 'ces 'mickena 'deklca je C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il cecica del -a m ► 'di:u C-gp; toz. 'di:u C-gp <) redko, navadno v zvezi na tak del tako: se j z'na:u /../ narc'wa:t /../ z d'ruym, 'ampak na 'ta:k 'di;u, de sma se u'ca:s ta'ku: narax'la:l 'mu C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - delji prisi. ► 'deli, 'del C-gp; presez. 'nar'deli, 'nar'del C-gp, naj'deli S(C)-mk 0 dalj: 1. \izraza vecjo razdaljo\: 'del delji ^50 delikaten 'nisn 'moyu kod da 'to C-gp 'kuot ste b'la pa naj'dell pa s'wi:tu, 'Tilda? S{C)-mk 2. \izraza daljse trajanje\: 'tu: j 'nar'del 'ca:jta y'wieralu C-gp | BdC -; Tom. dçl {-o dalje) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ redko I ESSJ + delati -am nedov. ► 'diilat C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml, Ra{C)-vk, S(C)-mb; ed.: 1. 'di:lam C-gp, L-ml, Pd{C)-ic; 2. 'diilas C-gp, L-ml, B{C)-vo, Ra(C)-vk; 3. 'di:la L-ml; mn.: 1. 'dl:lama C-ap, L-ml; 2. 'diilate C-as, L-ml; 3. 'diilaje C-ap, G-rm, L-ml; dv.: 1. 'di:lawa L-ml; 2. 'dl:lata L-ml; 3. 'diilata L-ml; del. -1 rn.: ed.: 'dlilau C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml, Ra{C)-vk, S{C)-mk; mn.: 'di:lal C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml, Ra(C)-vk; dv.: 'diilala C-Ap; z.: ed.: 'diila C-ap, 'diilala C-gp, 'di:la Z-jk, S-mm, L-ml; mn.: 'diilale C-gp, Ra{C)-vk; dv.: 'diilal S{C)-mk; s.: ed.: 'diilalu C-gp, Z-jk, Ra(C)-vk; vel. ed.: 2. 'di:laj L-ml; mn.: 1. 'diilajma L-ml; 2. 'diilajte L-ml; dv.: 1. 'diilajwa L-ml; 2. 'diilajta C-ap, L-ml <) 1. \zavestno uporahljati telesno all dusevno energijo za prido-bivanje dobrin\: sma 'di:lal pa ses-'na:jst 'ur na 'da:n C-gp ■ par I'waincku je b'lu pa 'bei {Z} .. 'ri:usna, ka 'ni 'me:u ka'du 'diilat S-mm ■ se j je t'ra:-yalu 'diilat C-gp ■ pana'wait je /../ za 'wiestraui]kam 'diilau yaspa'dair C-gp 2. \opravlJati delo kot vir zasluzka\\ sa s'li na 'ciista 'diilat C-gp ■ par tele'fe-rikax sa 'diilal nar'wec G-rm 3- preh. \omogocati nastajanje cesa\: sa 'xisa 'diilal Z-jk ■ 'to 'nisma 'diilal 'masta 'wec C-ap ■ 'wace j pa 'fuste 'diilau Z-jk ■ sma 'diilal m'liika da'mai L-ml delali maslo iz mleka / 'saimu was'naijst 'miiscau wa'jaisne sa ze le 'aidn 'diilal G-rm sluzili 4. sma ze 'ki 'taigya 'diilal C-ap ■ sa u'seya xu'dice 'diilal C-gp poceli / 'nisa 'mairal 'diilat 'sundra C{P)-ks 5- \biti dejavno udelezen pri nastajanju cesa\: 'sierk ['zacne] k'laisje 'diilat C-gp ■ j za'cie k'raiwa 'wime 'diilat C-gp 6. obdelovati: ne 'dai .. 'bedn gya 'kanca ['zemle] /../ ce j 'diila al ce 'ne Pc{G)-fm // 'diilat za 'bazi 'luon/'baz-je 'caist C-gp ■ za bux'luonej pa na 'bom 'diilau L-x zastonj *■ delati se ► <> 'dam se 'diila L-x ■ 'zuor se 'diila C-gp / 'toma se m 'diila pred wac'mi C-gp // se 'nisa ta'kui 'diilal s k'ruxam 'narca, kot sa se z'deij C-ap delan -a -o ► m.: ed.: im. 'diilanu L-x; z.: ed.: im. 'diilana L-x; mn.: im. 'diilane C-Gp; s.: ed.: im. 'diilanu L-x (> 'diilanu m'liika L-x pinjeno \ BdC diëla, diëla, diëlas, dïélas, dielau; dila J., dlla J.\ Tom. dîelat, dîalam | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - Il =;> cefrati, ravnati, zganjati delavec -vca m ► 'diilauc C-ap, G-rm; mn.: im. 'diilauci C-gp, 'diilauc C-ap, 'diilauci G-rm; rod. 'diilauceu G-rm, S(C)-mk; toz. 'diilauce C-as <) kdor za placilo oprav-Ija fizicno delo (na kmetiji): sma pa 'diilauce 'miil, pl'wice al /../ 'kasce C-ap ■ an .. 'diilauc je 'moyu 'diilat an 'dain .. za 'piet 'lier G-rm | BdC -; Tom. dîaluc, dîaluca | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - Il ^ zoldar, zrnadovec delaven -vna -o prid. ► m.: ed.: im. 'diilaun G-rm, L-x, C{P)-ks; rod. 'diilau^ya C{P)-ks; mn.: toz. 'dillaune C{P)-ks; z.: ed.: im. 'diilauna L-x; s.: ed.: im. 'diilaunu L-x {) 1. \kl rad dela\-. 'beq^a 'diilaug^ya cla-'wiika 'ni b'lu /../ 'uocman je 'bi s'tar, pa 'tut .. 'ni 'bi rj'kuil, ka j 'bi 'nar-'buils, 'ni 'bi 'diilaun c'laiuk C{P)-ks 2. deloven: an 'diilaun 'dam G-rm / 'diilauna wab'liika C-ap ■ j 'jemu 'dillaune 'ciiule C(P)-ks • 'diilaun 'kuojn L-x I B \dan, ko se dela\-. j 'dii 'koda 'mai me'sai 'kuxat, 'tud u 'diilaurjk Z-jk I BdC -; Tom. dîalunk j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -delikaten -tna -o prid. ► m.: ed.: im. deli-'kaitn C-Gp; ed.: im. deli'kaitna C-ap; toz. deli'kaitne C-gp; s.: ed.: im. deli'kaitnu delikaten '51 deteljisce C-ap 0 obcutljiv: sn se prexla'dila x'ma:l, sn se u'la 'xitar zre'dila, pa sn u'la st'rasnu deli'ka:tna C-ap / 'fa:ncl-ne, 'tiste 'jest 'ra:js nar'dim /../ 'tistu 'ni ta'ku: deli'ka:tnu C-ap / ce'biele 'ma:je st'rasnu deli'ka:tne repet'nice C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - deliti -im nedov. ► del. -1 m.: ed.: de'liu C-Gp; mn.: de'liil Z-jk; z.: ed.: de'lila C-ap 0 redko deliti levite ostevati: 'wace m je pa le'wite de'liu C-gp | BdC -; Tom. - 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -II partiti delo -a s ► 'di:la, 'di:lu C-gp, 'di:la G-rm, L-ml; rod. 'di:la C-gp, G-rm, L-ml, S{C)-mk; daj. 'di:lu L-ml; toz. 'di:la C-gp, G-rm, S-mm, Ra{C)-vk, Pd{C)-ic; or. 'di:lam C-gp; mn.: im. 'di:la C-gp; toz. 'diila C-gp; mest. 'di:lix C-gp <) 1. \zavestno uporabljanje telesne all dusevne energije za pridobivanje dobrin\\ 'a:tlix 'di:la C-gp ■ 'ajnfax 'diila C-gp ■ 'tesku 'di:la L-x ■ we'like 'di:la C-gp ■ sn 'mi: 'di:la use'ruot S-mm 2. \kar se uresnicuje z delanjem\\ je b'lu p're-cej 'di:la z 'a:nm y'raiblam C-gp ■ je u'lu 'ma:le 'di:la z 'nemu C-ap / da'ma^ya 'diila j b'lu L-mi. doma izdelano ■ 'tu: j pa fab'rizg^a 'di:la C-gp / y'raible 'imam u 'di:lu C-gp jih izdelujem I BdC -; Tom. dial \ Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - deloven =c> delaven denar -a m ► d'na:r Z-jk; rod. d'naira C-gp, d'na:ra, y'naira Z-jk, d'naira S-mm, d'naira L-ml, nov. d'nairja L-x, d'naira Pc{G)-fm; toz. d'nair C-ap, S-mm; mest. d'nairu C-ap, S(C)-mk; or. d'nairam C-gp; mn.: toz. d'nairje Z-ds <) 1. 'takrat pa l'die 'tud d'naira 'nisa j'miil C-gp / 'tai j pa 'poiuxn d'naira C-gp ■ 'mai d'naira kod 'boiutnar u'si L-x / za d'nair bi tut 'duse xu'dicu pre'daiu L-x 2. wa'maijl sa 'jem pa 'wos 'Iiis za ne 'mixne d'naire Z-Ds / za wa'ben d'nair L-x nikakor \ BdC (dnär); gnarjeu; Tom. ynâr, ynârjç i Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + denarska -e z ► d'nairska C-ap, L-x; rod. d'nairske S-at, L-x (> plaça: 'ni b'lu t'kist u'saik 'miisc d'nairske /../ kot je z'deij S-at | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nar. placilnl dan (pinz-gar) I ESSJ -dereze =0 krapse deset desetih stev. de'siet Z-jk, G-rm, L-ml; rod. de'setix L-x; toz. de'siet C-ap, Z-jk; or. de'setm C-cs <> sa 'miil pa 'nix de'siet ka'zai Z-jk ■ b'rat mi je um'roiu prêt /../ de'setm /../ 'liitam C-cs | BdC desiét J., desiet J"., desiet JS.\ Tom. dçsîat I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + deseti -a -o stev. ► m.: ed.: im. de'set C-gp, L-x; z.: ed.: im. de'seta C-gp, L-x; rod. de'se-te C-ap; s.: ed.: im. de'setu L-x (> wad de'wete da ne 'pçiu de'sete C-ap | BdC -; Tom. dçsçt' I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + deska -e z ► ed.: im. 'doska C-gp, L-x; rod. 'doske L-x; mn.: toz. 'doske C-gp <> 1. \kos iesaj: 'nucam 'doske za 'wapas wa'bit C-gp 2. zelezna posevna plosca pri plugii I BdC -; Tom. daska pri plugu; mrtvaski oder I Plet. + (deskà); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II ■=:> brjon, dilja, pich, zagani-ca, zbarc, zvarc desni -a -o prid. ► m.: ed.: im. ta 'diisn C-Gp; z.\ ed.: im. ta 'diisna C{P)-ks; toz. ta 'diisna C-gp 0 ta 'diisna 'raka C{P)-ks ■ ta 'diisn 'rucl C-gp / 'beijs na ta 'diisna 'raka C-gp desno ► desno prisi. ► 'diisna C-gp <) | BdC -; Tom. dîssn (=!> desen) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II pravi detelja -e z ► 'dietele C-gp, L-x; rod. 'die-tele L-x; toz. 'dietele C-gp () sma s'til 'dietele .. za 'siime C-ap / 'biila 'dietele L-x (Trifolium repens L.) • 'carna 'dietele C-gp, L-x (Trifolium pratense) ■ 'laiska 'dietele C-gp, L-x inkarnatka (Trifolium incarnatum) ■ 'niimska 'dietele L-x lucerna (Medicago sativa) I BdC -; Tom. dîetçlç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + deteljisce -a s ► ed.: im. 'dietelse C-gp, Ra(C)-vk; toz. 'dietelse C-gp; mest. 'dietels C-gp () na 'dietelse sma u'cais s'jail 'sierk C-gp | BdC -; Tom. dîatçlsç deteljisce ^52 dezlca j Plet- +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -deti denem/(dem) dov. ► 'di:t C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm; ed.: 1. 'dienern C-ap; 2. 'dienes C-ap, S-at; 3. 'diene C-ap, L-ml, S{C)-mk, 'di: C-Gp; mn.: 1. 'dienema C-ap, G-rm; 3. 'dieneje S-at, Ra{C)-vi<; del. -1 m.: ed. 'dem C-ap, G-rm, S(C)-mk; mn.: 'di:l C-gp, Z-ds, G-rm, S-at, S(C)-tnk; z.: ed.: 'di: C-ap, 'di:, 'diila Z-jK, 'di: L-mko, 'di:la S-at, 'di: S{C)-mk; s.: ed.: 'di:lu C-as; vel. ed.: 2. 'den C-Gp; mn.: rod. 'dente S(C)-mb <) 1. pana'wa:t s'kuxam zwe'cier, 'pal pa 'dienern u 'merzla 'wada cez 'nu:c C-ap ■ 'nisn 'wi:dla, 'kam b ya b'la 'di: C-ap 2. j 'ma:t 'di: 'tud wab'lice 'kuxat Z-jk / 'sa:dje /../ sma 'di:l u b'rinte ya'dit C-ap ■ me'su: se 'diene u 'ra:ufgk waka-'dit C-gp / s 'kuçze 'di:t C-gp odreti 3. 'je:j, ka'ku: m 'dabra 'di:, ce me 'ma: pak'rompas ya pa x'roptu C-gp »• det -a -o ► s.: ed.: im. 'di:tu C-ak () 'to j za'za:Yanu, u'kop 'di:tu pa jz 'zeblem z'bitu C-ak I BdC deu; diéne; dît; Tom. dçt, dçnt', dîançm | Plet. + se dejâti); SP 1962 + dejâti); SSKJ + | ESSJ -/ Snoj + Il ■=!> dati devatl devam nedov. ► di'wa:t C-ap, 'di:wat C-gp, di'wa:t Z-jk, 'di:wat L-ml; ed.: 1. 'di:wam C-ap, L-x; 2. 'di:was C-is; mn.: 1. 'di:wama C-ap; 3. 'di:waje C-ap, L-mko; del. -1 m.: ed.: 'di:wau Z-jk, Ra{C)-vk; mn.: di'wa:l C-ap, Z-jk, G-rm, L-sk; z.: ed.: di'wa: Z-jk; mn.: di'wa:le C-ap <) na k'luop /../ sma di'wa:l ['wada], ka sma par'nesl u 'ka:ji]7l C-ap ■ 'tole j b'iu way'nise, sa di'wa:l na 'wayn L-sk // devati na stran posebej: 'jecmen sma zbe'ra:l /../ sma te za'necejYa na st'ra:n di'wa:l C-gp I BdC -; Tom. dîswat, dîswam | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ star. I ESSJ -devet devetih stev. ► de'wiet C-gp, L-ml; mest. de'wetix C-gp, L-x () de'wiet sar'sienau sa d'ja:l, de j za 'arj^ya mad'ra:sa C-ap | BdC -; Tom. dçwÎ3t I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + devetdeset -ih stev. ► de'wedeset C-gp, J_i~IVIL5 rod. de'wedestix L-x; toz. de'wedeset C-gp (> I BdC -; Tom. dçwîsdçsçt I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ + deveti -a -o stev. ► m.: ed.: im. de'wet L-x; z.: ed.: im. de'weta C-gp, L-x, S{C)-mk; rod. de'wete C-ap, Z-jk; mn.: im. de'wete C-gp; s.: ed.: im. de'wetu L-x <) a j b'ia na de'weta 'ura da'po:udne? S{C)-mk // poud. 'tu: sa b'ie de'wete /../ ne'biesa C-gp | BdC -; Tom. ta dçwçt' | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + devetindvajset -ih stev. ► de'wietnd'wa:jst C-Gp; toz. de'wietnd'wa:jst Z-jk <) i BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ -I ESSJ - devetnajst -ih stev. ► dewet'na:jst C-gp <) I BdC -; Tom. dçwçtnâist | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dévêt) devetsto stev. ► de'wiets'tu: C-gp, de'wiectu G-rm 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + I ESSJ -devica -e z ► de'wica C-gp, L-x; rod. de'wice L-x <) 'bo le de'wica was'ta: C-gp ■ s'ta:ra de'wica L-x | BdC -; Tom. dçvîca (?) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + dez -ja m ► 'dos C-ap, L-ml; rod. 'dozje C-gp, L-ml, Ra{C)-vk; toz. 'dos C-gp, Ra(C)-vk; mest. 'dozju, 'dozi C-gp, 'dozi J_i~MLÎ or. 'dozjem L-ml <) \padavine\: 'doz y'rie L-x ■ j za'cieu pa 'dos 'jet L-ml ■ ce se par S'wetmu I'wa:nu wabla'ci, 'bo Ya'to:u 'so:u 'dos L-x // z 'dozje pat 'ka:p C-gp I BdC -; Tom. das, [dazç] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + de^ -e z ► 'di:za C-ak, 'di:ze L-x; rod. 'di:ze L-x; mest. 'di:s C-gp; dv.: rod. 'di:s Z-jk (> manjsa okrogla lesena posoda za hranjenje niasti, slanine, skute ...: s'kuta sma u'sa:g 'da:n 'i:dl, pa d'wi: 'di:s je j 'ma:t nar'dila .. pa'zim Z-jk ■ u 'di:s je s'pex 'do:uYa 'wapstau C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (==!> 1. dçza); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ^ deza I) dezela -e z ► de'zela L-x; rod. de'zele L-x 0 u'na:jna de'zela L-x tuja \ BdC -; Tom. dçzçîa I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ + dezica -e z ► 'di:sca C-ak; mn.: toz. 'di:sce C-gp <) 1. manjsalnica od deza 2. tes. manjsa lesena posoda z barvo, 1/ kateri se namoci vrv za zaznamovanje tramov deMca .53 divjl 0 'di:sca, wak'ruoyla, de s 'jemu za 'derzat na 'worxu m pa 'lukne 'nuotsr, pa n 'ta:k ka'lçiuret, 'yar s'pa.-ya na'wita pa anu 'ta:ku ze'liiza, de j 'tekla s'paiya s'ku:s | BdC -; Tom. - 1 Plet. + (P SP 1962 + (P SSKJ + (P ~) i ESSJ - dihati ^ sopsti dihur ■=!> dehor dilja in dlla -e z ► 'dlle C-ak, 'dila L-x; rod. 'dile L-x; mn.: im. 'dÜe L-ML; rod. 'dil C-Gp; toz. 'dile C-gp <) debela deska: 'jaiwarjewa 'dile C-gp | BdC -; Tom. dîlç dila) I Plet. + (dîla); SP 1962 + (dila); SSKJ + (dila) | ESSJ + || brjon, deska, ploh, zaganica, zbarc, zvarc dim -u m ► 'dem C-gp; rod. di'mu C-gp; toz. 'dem C-Gp; mest. 'dimu C-gp (> 'ki 'kurs, de se 'ta:k 'dem wa'li 'won z 'raiufgka? C-gp ■ sa b'li l'die /../ z'mieraj u'si 'soiuzni wat 'tizya di'mu C-gp ■ 'ri:tk 'dem C-ap I BdC -; Tom. dem, dîma | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dinst -a m ► 'dinst C-gp, Pd(C)-ic; toz. 'dinst C-gp (> Star, sluzba, delo: na 'dinst Y'rem C-gp ■ 'dinst 'mors pa le 'dabra wap'ra:ulet C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - dir -a m ► 'di:r L-x; toz. 'dier C-gp, 'di:r L-x <) se j z'wina s'tila u 'dier C-gp zbezljala | BdC -; Tom. dîar | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + direht ■=!> direkt direkt prisi. ► de'rext Z-jk () naravnost: 'tista 'wada j pa s'la de'rext nap're:j na Xada'juzna Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog. I ESSJ - dirjatl -am nedov. ► der'ja:t C-gp; ed.: 2. der'jais C-gp; 3. der'ja: C-gp; del. -1 z.: mn.: der'jaile C-gp <) 'ka:m ta'ku: der'jais? C-gp / der'ja: kot 'kajn C-gp | BdC -; Tom. dîerjçt, dîsrj§m | Plet. + (dirjati); SP 1962 + (^ dir); SSKJ + | ESSJ + disati -im nedov. ► di'sait C-gp, 'diset L-x; ed.: 3- de'si C-ap, Z-jk, di'si L-x; mn.: daj. de'sije C-gp, L-ml; del. -1 m.: ed.: 'disau C-Gp; z.: ed.: di'sa: C-ap, Z-jk; s.: ed.: di'sa:- lu C-gp, L-mv {) 1. \oddajati (prijeten) vonj\\ 'naiylni l'pu: de'sije C-gp ■ pa-'lienta j /../ pa s'muodu di'sa: Z-jk / di'si kot s'ma:rnca L-x lepo 2. z dajaini-kom \vzbujati zeljo, mikati\: ta'ku: m de'si s'pex /../ de 'tud za 'mislt 'ni Z-jk ■ 'temu pa p'ja:ca de'si C-gp • 'men se z'di, de 'Ja:nezu F'ranca 'tud de'si C-gp / 0 ce 'ma:le smer'di, 'tud 'maile de'si (a 'ne, Y'nu:j smar'di, k'rox pa de'si) C-gp ■ ce 'na:u sm3r'di:lu, tud di'sa:lu na 'bo L-mv I BdC disi; Tom. dîsçt, desîm 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + disava -e z ► di'sa:wa C-ap; mn.: rod. di'sa:u C-ap, S-at; toz. di'sa:we C-as () \zacimba\: 'ki ste 'di:l 'nuotar 'zane di'sa:we? C-as I BdC -; Tom. desâwa | Plet. +; SP I962 + (P -); SSKJ + I ESSJ -disavka -e z ► di'sa:uka C "Is; mn.: im. di'sa:uke C-ap; rod. di'sa:uk C-gp <) drob-na, podolgovata sladka zgodnja hruska z znacilnim prijetnim vonjenr. di'sa:u-ke sa ze z'ri:le C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. + (P ~); SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - dlvjacina -e z ► deu'ja:cna C-gp, L-x; rod. deu'ja:cne L-x (> u'se 'ra:kle j deu'ja:cna pa'zerla C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + divjak -a m ► deu'ja:k C-gp, L-x; rod. deu-'ja:ka L-x; mn.: toz. deu'ja:ke C-gp () 1. \mlada rastlina, na katero se cepi\: deu'ja:ke sma u'ca:s 'tarn u 'me:j naka-'pa:l C-gp 2. siabs. grob, neotesan clovek I BdC -; Tom. > 1. dçujâk, dçujâkaica; > 2. dçujâk I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dlvjanje -a s ► deu'ja:jne C-gp; rod. deu-'ja:jne S(C)-mk () pa 'ni b'lu 'kuojst 'kesne sara'wine, 'kesgya deu'ja:jne pa 'ni b'lu 'dal S{C)-mk | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -divjati -am nedov. ► deu'ja:t C-ap; ed.: rod. deu'ja:s C-gp; del. -1 m.: mn.: deu'ja:l C-gp 0 sa se 'ma: na'pil, pa sa deu'ja:l C-gp / poud. 'ka:m ta'ku: deu'ja:s C-gp hitis 1 BdC -; Tom. dçujçt, dçujâm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (^ divji) dlvji -a -e prid. ► m.: ed.: im. 'dewi C-cs, L-x; divji dober mn.: im. 'dewl C-GP; rod. 'dewix C-GP; z.: ed.: im. 'deiuje C-AP, L-x; s.: ed.: im. 'de:uju L-x 0 1. \k2 Zivi, raste svobodno naravi\: 'dewi p'ra:sc C-is ■ 'deiuje 'ra:ca L-x ■ 'dewi 'za:jc L-x / 'deiuje 'jai^ade C-gp ■ 'dewi 'radie C-ap / 'dewi '•yaijtras C-gp, L-x (Rosa canina) ■ 'dewi 'naiylck L-x ■ 'dewi 'cesrjk L-x (Allium ursinum) ■ 'dewi 'mok L-x (Papaver rhoeas) // se 'ta: j pa 'ta:k kod de b 'bi 'dewi C-gp o nasilnem cloveku 2. iron. bojec: za'ki s ta'ku: 'dewi? C-gp // ta 'dewi 'di:c C-gp divji moz \ BdC -; Tom. dçwi, dçujç 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + dlaka -e z ► d'iaïka C-gp, L-ml; rod. d'iaïke L-x; mn.: im. d'iaïke C-gp (> 'kustrasta d'iaïka C-gp | BdC -; Tom. dîâka i Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + dlan -i z ► d'la:n C-gp, L-ml; rod. dla'ni L-x; mest. d'la:n C-gp; mn.: or. dlan'mi C-gp 0 \notranJa stran roke od zapestja do prstov\: 'zuli se m 'diilaje 'to pa d'la:n C-gp I BdC -; Tom. dîàn, dïani | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + diesen -sni z ► d'iiisn L-x; rod. d'li:sn L-x; mn.: toz. d'iiisn L-mv {) ya ba'liije d'li:sn L-mv I BdC -; Tom. - | Plet. -dlésna); SP 1962 - {=;> dlêsna); SSKJ + I ESSJ - {<=!> dlêsna) dleto letvo dno -a/dnesa s ► d'na C-gp, d'na L-x; rod. d'na, d'niesa C-gp, d'niesa L-ml; toz. d'na C-ap, L-ml, Ra{C)-vk; mest. d'ne C-ap, d'nie-su C-Gp; mn.: rod. d'nies L-ml; mest. d'nex C-Ap; dv.: rod. d'niçs Pd{C)-ic {) 1. \spodnji, osnovni del posode ali priprave\: se j pa 'kesna pad'mietenca al 'sieraka p'rie za d'na C-ap ■ 'zibu je u'ia pa u d'nex 'bel 'uoska C-ap ■ z'wiizenu d'na C-gp / da d'na s'pi! C-gp // 'ti s 'tud brez d'na C-gp ne znas nehati piti 2. danka \zadnji del debelega crevesa pri prasicu\\ 'borna 'mulce u dna 'di:l C-gp I BdC -; Tom. dnû, dnîasa (P ~) 1 Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + \\ > 2. ^ sralnica do predl. ► da C-AP, Z-JK, G-rm, S-MM, L-x () 1. u 'dastix 'mestax 'nis 'moyu da 'tiste 'kape s sa'niim p'rit G-rm 2. sma ix i'miil da pam'laidu C-ap ■ da s'wedya 'Jaikapa C-gp ■ 'won da 'naijYa 'liita Z-jk ■ da 'pomna'ci sa b'ii 'a:dn sa'si:di, pa 'pomna'ci pa d'ruyi Z-jk / da 'za:dr)Ya je 'fuorau C-gp 3- da 'pedeset 'miergkay Z-jk wad zax'wa:lnce da ba'zice C-ap ■ wad 'liedi da pe'ta: C-gp 5- sn se /../ da 'kuoze na'macu C-ak 6. se z'de:j me 'tut 'ni .. 'wec da 'teya C-ap ■ 'ni 'parsu 'wec da ta p'rag'Ya re'du C-ap // da 'mailya na pala'wica G-rm skoraj • da 'ca:jta C-gp, S{C)-mk pravocasno i BdC 1. da; Tom. da I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + dober dobra "O prid. r m.î ed.: im. 'duober C-ap, S-mm, G-rm, S-at, L-ml, Ra(C)-vk; rod. 'dabarya C-ap, Z-jk, L-ml; daj. 'dabsrmu L-ml; toz. 'daberya L-ml / 'duober C-gp; mest. 'dabrm C-gp, 'dabarmu L-ml, 'dabrm L-x; or. 'dabarm L-ml; mn.: im. (ta) 'dabar C-Ap; 'daber L-ml; rod. 'dabrix L-ml; toz. 'dabre Li~ML5 mest. 'dabrix ij~MLt or. 'dabarm L-ml; z.: ed.: im. 'dabra C-gp, G-rm, L-ml, S{C)-mk; rod. 'dabre C-gp, S-mm, L-mj,; daj. 'dabar L-ml; toz. 'dabra C-ap, L-ml; mest. 'dabsr L-ml; or. 'dabra L'MLÎ mn.: im. 'dabre C-ap, Z-jk, L-ml, Ra(C)-vk; daj. 'dabarm L-ml; toz. 'dabre S(C)-mk; mest. 'dabrix L-ml; s.; ed.: im. 'dabru C-gp, L-ml; rod. 'dabar-ya Z-jk, L-sk; toz. 'dabru L-ml, Ra{C)-vk <) 1. \ki ima pozitivne lastnosti\-. 'wan je 'bi pa 'duobar c'iaijk S-mm / 'duçbar kot k'rox L-x 2. \ki ima zazeleno lastnost\: 'duobar 'fu:tar G-rm ■ p'riisca /../ z 'dabarya 'zita Z-jk / 'dabar x'li:pc C-ap ■ 'lipauc /../ 'ni 'bi ta'ku: 'duobar C-ap / 'duobar kod 'maisourjk L-x ■ 'duobar kot 'sa:rkln L-x / 'dabru j b'iu, de sn si 'parste wab'lizau L-x 'dabar 'da:n C-ap ■ 'dabru 'jutre C-gp // je 'bi 'dabre 'uole C-gp ■ je na 'dabrm y'iaisu L-x ■ imeti dober nos znati dobra predvidevati: 'Wartalau F'renck je 'bi pa n 'ta:k, ka j 'me:u 'duobar 'nu:s C-gp O 'duobar y'iais 'sieze u de'weta 'wa:s, s'iap pa pa 'ci:u-mu s'wi:tu L-x dober -bra -o povdk. ► \ki ugodno vpliva, koristi\: 'po:ux je 'duobar za 'i:st C-ap / par B'ri:sari sa u'si b'ii 'dabar za 'pi:t dober .55 dogovomti se c-ap ► dobro prisl. ► 'dabru C-gp, 'dabra C-ap, 'dabra Z-jk, 'dabru L-x, 'dabra Pc(G)-fm, 'dabru S{C)-mk (> 'dabru sa s'kuxal C-ap / ce u pa ma'Yuoce /../ 'jest 'bom 'wamd'rujm 'ku: 'dabru p'la:ceu m pa se t'ri 'litre z'yaijne 'bom 'da:u pa za pa'werxu Z-jk / ka'ku: 'tu: 'dabru nar'dl C-gp • 'tu: m pa 'dabru 'di: C-gp ► (ta) dober dobra -o sam. ► <) je b'iu 'wec s'la:bYa kod 'dabsr^a, za 'mene z'mi:ram L-sk " sa se s'ti:l, de sa na 'dabrm 'to par 'xis C-ap da so premoznejsl \ BdC dâbr; dabru, dabr J., dabr J.-, duôbr J., duobr J., duôbbr; Tom. düabar, dçbra, dçbar | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ==;> boljsi dobitl -im dov. ► da'bit C-gp, S-mo, L-ml; ed.; 1. da'bim C-ap, L-x; 2. da'bis C-ap, Pc(G)-fni; 3- da'bi C-ap, S-at; mn.: 1. da'bima G-rm; daj. da'bije C-ap, Z-jk, Pd{C)-ic; del. -1 m.: ed.: da'biu C-gp, Z-jk, L-ml; mn.: da'bil C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm; dv.: da'bila C-Ap; z.: ed.: da'bila C-ap, Z-jk, L-ml, da'bi Pd(C)-ic, da'bila S{C)-mk; mn.: da'bile C-as; s.: ed.: da'bilu C-ap, Z-jk (> 1. \postati imetnlk\: je da'biu za n po'wsrsgk bla'ya: C-ap ■ 'niste 'nec da'bil mala-'juzne da'po:udne? S{C)-mk ■ ka sma pa 'kuojne da'bil /../ sma 'luozi zwa'ra:l n spe'lail u'se, kor sma p'rird z dwem 'pa:ram 'walem al pa s t'rem G-rm ■ za'tu: se j pa 'tut 'kesn 'so:ud da'biu C-gp / 'kuot sa se da'bile 'puodaunce? C-As 2. \izraza, da je kaj kje na razpo-lagoY. 'di:lauci sa se pa 'laxka da'bil, a 'ne /../ ka 'nisa j'mi:l 'di:la ce '"/ar pa 'ba:jtax G-rm ■ p'ro:u u'koplenu se j da'bilu ze Z-jk 3- \priti do koga, ki se tega izogiba\-. na s'mi: 'doz da'bit 'apna C-gp // dobiti jih ix je pa z 'metla da'biu C-gp dobiti se ► <> 'kar sa sk'raplen pou'suot, se se na da'bije C-ap | BdC dabi (ed.: 3.); Tom. dçpt', dabîm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - dobivati -am nedov. ► dab'wa:t C-ap; ed.: 3. da'biwa C/~GP! mn.: 3. da'biwaje C-gp; del. -1 m. : ed.: dab'wa:u C-cs, da'biwau C-Gp; mn.: dab'wa:l C-gp, Z-ds, S(C)-mk () sma dab'wa:l 'cukar na 'ka:rte C-gp ■ 'kuot ste pa 'ci:ule dab'wa:l? S(C)-mk / nas 'pu:p da'biwa te 'parwe za'bie C-gp I BdC -; Tom. dabîwat, -am | Plet. + dobivati); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ -dobrota -e z ► dab'ru:ta C-gp; rod. dab'ru:te C-gp; mest. dab'ru:t C-ak <) za 'tista 'dekle pa 'ni 'bene dab'ru:te C-gp ■ 'mene /../ j 'le pa dab'ru:t 'jemu C-ak iz do-brote O dab'ru:ta je sa'ru:ta C-gp I BdC -; Tom. dabrûata | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dobrovita brdovita, brdovitovica docakati -am dov. ► ed.: 3. da'caïka C-ap; del. -1 m.: ed.: da'ca:kau C-gp <) 'ku:mi sn ya da'caïkau C-gp | BdC -; Tom. dacâkat I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + câkati) dodati -am dov. ► da'da:t L-x; ed.: 1. da'da:m L-x; del. -1 m.: ed.: da'da:u C-cs; mn.: da'da:l C-gp, Z-jk; vel. ed.: 2. da'de:j C-gp 0 ka m je pa 'misl na'riedu, sn pa se 'mai da'da:u C-gp | BdC -; Tom. dadat, -dâm I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + dâti) doga -e z ► 'duoya C-gp, L-x; rod. 'duoje C-gp, 'duo^e L-x; mn.: im. 'duoje C-gp, 'duo^e C-ap, 'duoye Pd{C)-ic; 2. 'duox C-gp (> x'raistawe 'duoyç C-gp | BdC -; Tom. dûaya, düeiye I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + dôga') I ESSJ + dôga II) dognati -zenem dov. ► day'nait C-gp <> 1. \z razmisljanjem prit! do cesa\: 'nisa 'moyl 'nec day'nait C{P)-ks 2. \narediti kaj do konca\-. 'jest 'cem da 'kanca daY'na:t 'maje 'tazba C-gp | BdC -; Tom. daynâna (dei. -n z. ed. 1.) odlocena | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 2. star. I ESSJ + gnati) dogoreti -im dov. ► daya'riit L-x; ed.: 3. daya'ri L-mv; del. -1 m.: ed.: da'yaru C-gp; z.: ed.: daya'ri: C-gp; s.: ed.: daYa'ri:lu C-gp <> s'we:jce j ze daya'ri: C-gp | BdC -; Tom. dayçrt', dayurî | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -dogovoriti se -im se dov. ► ed.: 3. dayawa'ri C-Ap; mn.: 3. dayawa'rije C{P)-ks; del. -1 m.: mn.: dayawa'ril C-gp; dv.: dayawa'rila C-ap dogovorlti se *56 dol 0 swa se dayawa'rila, de 'bowa s'la ka'sit C-gp I BdC -; Tom. daYawçrt' sç 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + i ESSJ + (■=& govorlti) dohajati -am nedov. ► da'xa:jet L-x; ed.: 1. da'xa;jem L-x; 3. da'xaije C-gp; del. -1 m.: ed.: da'xa:jeu C-gp; z.: ed.: daxa'ja: L-x () 1. \iti enako hitro kot kdo drug\: -ya j 'ku:maj daxa'ja: L-x 2. propadati, odmi-rati\ ta sm'ri:ka pa da'xa:je C-gp I BdC -; Tom. daxâjçt, daxâjçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ + hod) dohitetl -im dov. ► dax'ti:t C-gp, L-x; ed.: 1. dax'tim L-x; del. -1 m.: ed.: da'xitu C-gp <) 'teya 'na:us g'ku:l da'xitu C-gp | BdC -; Tom. daxît', daxetîm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + hltetl) dohtar -ja m ► 'du:xtar, 'duoxtar C-ap, 'duoxtar Pd{C)-ic; rod. 'du:xtarje, 'du:xtarja C-ap; daj. 'duoxtarl Pd{C)-ic; mn.: 1. 'du:xtari C-gp (> 1. \zdravnik\\ y 'du:xtari 'bos 'mo^u 'jet C-gp 2. \odvet-nik\ / yawa'rl kot pre'taryan 'duixtar C-GP I BdC -; Tom. düaxtar, -arjç I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ - / Snoj + doktor) II zdravnik doiti dojdem dov. V ed.: 3» 'duojde C-Gp; del. -1 z.: rnn.: das'le C-Ap; s.: ed.: das'lu: L-x <) propasti, poginiti: med 'wajska /../ je pa ze 'ma:le 'jemu [c'wiel] 'wace, 'bei s'tar je 'bi n 'ta:k /../ sa mu pa z'la b'le das'le C-ap o u'se 'duojde C-gp premine \ BdC -; Tom. daj§t', dûaldçm I Plet. +; SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ - dojitl -im nedov. ► da'it C-gp, L-x; ed.: i. da'im L-x; 3- da'i C-gp {) \hraniti s svojim mlekom\: 'kesna k'ra:wa je ta'ku xa'dabna, de te'lietu na s'ti da'it C-gp ► dojen -ena -o ► m.: ed.: im. 'dajen C-gp, L-x 0 I BdC -; Tom. dçit', daî | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dokazati -kazem dov. ► daka'zait C-gp, da'ka:zat L-x; ed.: im. da'ka:zem C-gp, L-x 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=:> kazati) dokladatl -am nedov. ► dak'la:dat C-gp; del. -1 m.: mn.: dakla'dail C-ap {) sma x'liipce nar'dil, sma se 'ma: paprau'la:l, se dakla'da:l 'muoka C-ap | BdC -; Tom. daklâda^t, am | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (o klasti) doklasti -kladem dov. ► dak'la:st L-x; ed.: im. dak'la:dem L-mv; del. -1 m.: ed.: dak'la:du Li'mv <) dodati, nav. ZlVini krmo I BdC -; Tom. - j Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -dokler vez. ► 'du:kar C-gp, Z-jk, G-rm, L-x, S{C)-mk 0 1. ['wace] je ta'ku: 'do:uYa 'i:du, 'du:kar 'nisa u'si na'xa:l C-ap ■ 'du:ksr sma u'li 'mixn, sma 'mayl med'ruyi 'pa:st Z-jk ■ sta 'pi:, 'du:kar je b'lu C-ap 2. 'du:ker 'ni s'la x 'ma:s u 'cierku /../ 'ni s'mi: /../ 'nec 'jet u s'ta:la Z-jk | BdC dukler; Tom. daklîar I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + doklêj) doklicati -klicem dov. ► dak'licat L-x; ed.: im. dak'licem L-x; del. -1 m.: ed.: dak'li-cau C-gp 0 ya 'nisn 'moyu dak'licat L-x I BdC -; Tom. daklîcat, -îcçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -dokopati -kopljem dov. ► daka'pa:t, da'ka-pat C-gp, da'kapat L-x; ed.: im. da'kuoplem L-x; del. -1 m.: ed.: da'kapau C-gp, da'kapu L-x 0 »• dokopati se ► (> se j da'kapu da prema-'ze:jne L-x | BdC -; Tom. - | Plet. + (dokopati); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + kopati) dokxjpitl -kupim dov. ► daku'pit C-gp, dax'pit L-x; ed.: im. da'kupm L-x; del. -1 m.; mn.: daku'pil C-gp () daku'pil sma n 'kuos 'niwe C-gp | B dokupavati) I Plet. + (dokupovati); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - dol prisi. ► 'dal, 'da C-ap, 'dau C-cs, 'dal, 'da Z-jk, G-rm, S-mm, 'dal, 'da L-x, 'dau L-ml 0 1. doh 'yar n 'dal S-mm ■ je b'lu t'ri:ba 'dal na'sit Z-jk / 'kam 'dal se u'siede, 'pa pa s'ni: C-ap / [pe'pieu] sma 'moyl z'mieram 'dal pa'darynt C-ap / v dol ^57 dolzan prisi. bes. zvezah: 'da u K'min je 'so:u 'jeskat Z-jK ■ j me'jailu 'dal da 'uokn c-gp ■ 'wada /../ y're ta 'dal s'kuiz n 'mimu 'mailnau Z-jk ■ poud. se j u'iila 'toiusa 'dal wa'ku:l Z-jk ■ ce 'dal 'won part u b'iek S-mm 2. doli: • 'dal sa l'pu: m'li:l c-ap / V prisi. bes. zvezah: 'dal par sa'siidu C-ap ■ 'imam 'll:pa 'sukne 'da u ma're:jn Z-jk ■ 'wace j 'bi pa ta 'dal u X'ribu S-mm ■ 'tiz 'dal G-rm tam doli ■ poud. 'tam ce 'dal 'won, kod je z'deij 'Eta C-ap I BdC 2. da; da h; 2. dâl, dâl, dàl, dal; da u; Tom. dçl doli) | Plet. + (co doli); SP 1962 + dôl, dôli); SSKJ + dôl, dôli) I ESSJ - / Snoj + dolbiti dolbem nedov. ► du'bit C-ak, L-x; ed.: 1. 'dubm L-x; 3. 'do:ube C-gp; del. -1 m.: ed.: 'do:ubu C-ak <) dolbsti: 'zo:una 'do:ube C-BP I BdC -; Tom. dûspt', dûsp dolbsti) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - (-;> dolbsti) dclenjca -e z ► da'le:jnca C-ap, L-ml; rod. 'da:le:jnce L-x; mn.: toz. da'le:jnce Z-jk <) dolenjka \spodnje krilo\: 'kesne da'le:jnce sa j'mi:le /../ nab'ra:ne wa-'ku:l n wa'kuil m pa s'pice tl'kuij se'ra-ce, na 'xa:ftlne Z-jk | S — dolenji -a -e prid. ► m.: ed.: irri. da'lçijn L-x; mn.: toz. ta da'lçijne C-gp; t.: ed.: im. ta da'le:jne C-ap <> je u'iu t'riiba ta da-'le:jne 'liste wab'rait C-gp / da'le:jn 'wi:tar L-x juznl \ BdC —; Tom. dûalan, -a dolanji) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ zastar. ki lezi, je nizje, spodnji \ ESSJ — doleteti -im dov. ► dale'ti:t L-x, Ra(C)-vk; ed.: daj. dale'ti C{P)-ks; del. -1 z.: ed.: dale-'ti: L-x; s.: ed.: dale'tiilu C-gp () nas're:j-ce ya j dale'ti: L-x | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - dolg -a m ► ed.: im. 'do:UX C-gp, L-x; rod. doU-'ya: C-gp, du'ya: L-ml; toz. 'do:ux G-rm, L-ml; mn.: toz. 'do:uYOwe G-rm <) ma we'lik du'ya: L-x // Iti/priti v dolg(ove) preti-rano se zadolzevati/zadolziti: sa ze ta'ku: u 'do:uYowe s'ii l'die G-rm ■ j 'parsu u 'do:ux 'bi, de j 'patle 'moyu pa pre'da:t G-rm | BdC -; Tom. doux, douya I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + dolg -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'd9:ux C-gp, L-x; mest. 'do:uYimu G-rm; mn.: im. dou'Yi C-Ap; z.: ed.: im. 'do:UYa C-gp, G'rm, l-ml; mn.: im. 'do:uYe C-Ap; toz. 'do:uYe C-gp, 'do:uje Z-jk, 'do:uye L-ml; s.: ed.: im. 'do:uyu L-x; toz. 'doiu^u C-ap {) 'do:uYa 'cikle C-ap / dou-'yi d'niewi C-ap ► dolgo prisi. ► 'do:u7a C-gp, Z-jk, S-mm () 'd9:uYa 'li:t C-gp ■ 'jesn 'd9:uYa /../ bel pa'ca:su 'mo:uzla S-mm (ta) dolg -a -o sam. ► 0 p'ro:u na 'do:uYU se pa'tieyne C-ap | BdC doûg J.-, Tom. doux, douya, dôuyu | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dolgcas -a m ► 'do:uxces C-gp, L-x; rod. 'do:uxcesa L-x; toz. 'do:uxces C-gp () m je 'do:uxces, ka sn le 'sa:m C-gp ■ pa'pi:^-lan 'd9:uxces L-x neznosen // preganjati dolgcas: sa /../ 'tiz 'd9:uxces pre'Ya:j-nal C-gp • prestl dolgcas igrati se s prsti, lenariti: 'ki pa 'di:las? - 'do:ux-ces p'riedem L-mv ■ prodajati dolgcas: 'tejst pa le 'd9;uxces pra'da:je C-gp I BdC -; Tom. doux cçs (■=!> càs) | Plet. dolg cas cas); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + {o dolg) doli ■=;> dol dolina -e z ► da'lina C-gp, Z-jk; mest. da'lin C-gp, Z-ds <) 'tista da'lina je b'ia u'se Ndre:jcawa, 'cier je 'ma:je 'ma:t da'ma Z-jk // a j le'ti:lu pa da'lin C-gp navzdol | BdC (dalina); Tom. dalîna I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -doliti -lijem dov. ► da'lit C-gp, L-x; ed.: l. da'lijem L-x; del. -1 m.: ed.: da'le:u C-gp; z.: ed.: da'lila C-ap; vel. ed.: 2. da'le C-gp 0 da'le m se 'ma: C-gp | BdC -; Tom. dalçt', dalîjçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - dolivati -am nedov. ► da'liwat C-gp; ed.: 2. da'liwas C-gp <) 'ti mu pa 'wos 'ca:jt da'liwas C-gp | BdC -; Tom. dalîwat 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -dolzan dolzna -o prid. ► ed.: im. du'za:n C-gp, S-MM, L-ml, Ra(C)-vk, Pd(C)-ic; mn.: im. duz'ni C-ap, Z-ds; z.: ed.: im. 'd9:uzna C-gp, L-x; s.: ed.: im. 'd9:uznu L-x (> 'ta: j pa 'wos 'ca:jt du'za:n C-gp | BdC -; Tom. duzân, dôuzna | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dôlg) dorn ^58 doplacati dorn -a m ► 'du:m L-x; rod. 'duoma C-ap, 'duima S-Mo, L-ml; mest. 'damu Z-jk; or. 'duomam C-gp <> \prostor, hisa, kjer kdo stalno zivi\: je 'so:u wad 'du:ma L-x ■ na 'mortp s'tit 'duoma m pa 'jet C(P)-ks // 'mu:j b'rat, 'tist, ka j 'bi na 'damu par 'Muscu Z-oK na domaciji | BdC -; Tom. düam, [düama] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + doma prisi. ► da'ma:, da'ma C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x 0 par 'nam da'ma C-ap / sma j'mi:l 'dast su'nlce da'ma C-ap ■ sma da'ma: nar'dil m'lince C-ap ■ m'li:ka se j u'se pa'nucalu za da'ma C-gp / 'dpiu^a pa 'wajsk 'ni 'bi da'ma C-ap / 'sestra je b'la 'bei da'ma Z-jk ni rada hodila od doma / sn 'jest s'la 'koda p'liit, ka sn b'la se da'ma ko sem zivela se pri starsih // 'di:kla je b'la tud z Jese'nice da'ma Z-jk ■ u Da'le:jn 'wos, 'kuodar sn 'jest da'ma S{C)-mk | BdC damä, dämä, dama J.\ Tom. dama, dama | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + domac -aca -e prid. ► m.: ed.: im. (ta) 'damac C-ap, 'damac L-x; rod. da'ma^ya C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x; mn.: im. ta da'mac C-as, da'maci C-ap, te da'mac S-mm, L-x; rod. da'macix G-rm; daj. da'macm C-ap, ta da'macm Ra{C)-vk; toz. te da'mace G-rm; z.: ed.: im. da'maica, da'maca C-gp, da'mace C-ap, da'maice L-mv; mn.: im. (ta) da'mace Z-jk, da'mace L-mko; rod. da'macix Z-jk; daj. da'macm C-gp; toz. da'mace C-gp; s.: ed.: im. da'macu C-ap, Z-jk, L-x; rod. da'majya L-mi, 0 1. \nanasajoc se na dom\\ te da'mac 'pu;bi S-mm / par 'nam je se 'Pa:ula 'ta:ka /../ ka j da'mace, pa j 'morem ta'ku: 'silt 'kesna 'ri:c C-ap // 'damac k'rox L-x ■ da'maica 'woiuna C-gp ■ da'macu [z'^agne] C-ap, Z da'macu me'su: Z-jk ■ 'sieraka /../ z da'ma^ya m'li:ka Z-jk / da'mace zra'wila L-mko // da'maj-7a 'di:la j b'lu L-ml 2. \nanasajoc se na ozjo all sirso domovino\: 'pieki sa u'li da'maci C-ap ■ 'tu: j 'cest da'maca yawa-'rica C-ap narecna > domace prisl. ► da'macu, da'ma:cu C-ap <) ka z'de:j za'pajje m pa da'ma:cu /../ 'jes 'ka:r u'ziwam C-ap ■ 'to 'recema le b'ri- taf, ce pa da'macu yawa'rima C-ap t/ narecju f (ta) domac "■Q-Ca sam. ► 0 par 'cem sa pama'Ya:l ta da'mac? C-as ■ 'kor ta 'damac na'xa:, 'patl na 'ma:raje 'wec 'i:st C-ap / le 'pe:jt 'nuot, 'se:j sma 'sa:m te da'mac L-x | BdC -; Tom. damac; pa damace | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + domacija -e z ► dama'cije C-gp <) 'dabra dama'cije C-gp | BdC -; Tom. damacîjç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=<> domac) domacin -a m ► dama'cin C-gp; mn.: toz. dama'cine C-gp <) | BdC -; Tom. damacîn I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + domeniti se -menim se dov. ► dam'nit C-gp; del. -1 m.: mn.: dam'nil C-gp; dv.: dam'nila C-gp, B{C)-vo; z.: ed.: dam'nila C-gp () mar'bit se 'bowa pa dam'nila C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (domeniti); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (^ meniti II) domina -e z ► 'duomina L-x; rod. 'duomine L-x; mn.: im. 'duomine C{P)-ks () 'cukar u 'duominax L-x kockah i BdC -; Tom. - I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - II coljca dominât! -am nedov. ► 'duominat C-gp; del. -1 m.: mn.: 'duominal C{P)-ks (> I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -domisliti se zmlsliti se domov prisl. ► da'mo:u C-ap, Z-jk, S-mm, L-ml, Ra{C)-vk 0 ka j b'la 'ura 'po:u a'na:jst, j s'la da'mo;u Z-jk / sa [k'ra:we] 'sa:me 'parsle da'mo:u Z-jk | BdC damou, dämou, damou J.\ Tom. damü | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + dopelhar -ja m ► 'duçplxar C-GP; mn.: im. 'duçplxari C-ak; rod. 'duçplxarjeu C-gp; toz. 'duçplxarje C-gp () 1. dvojni plug 2. dvojni kozolec \ BdC -; Tom. dûaplcçr drevo) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - doplacati -am dov. ► dap'la:cet C-gp, L-x; ed.: 1. dap'laicem L-x; del. -1 m.: ed.: dap'la:ceu C-gp () sn 'moyu 'tu:lku dap'la:cet C-gp »■ doplacan -a -O ► m.: ed.: im. dap'la:cen doplacati '59 dotekniti se L-x; z.: ed.: im. dap'laicena L-x; s.; ed.: im. dap'la-.cenu C-gp, L-x (> | BdC -; Tom. dapîâcçt, dapîâcçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + dopllh -- -- prid. ► 'duçplix C-ap, 'duoplx C-ak, 'duopls Z-jk <> dvojen: 'duoplx •y'la:-zi C-gp dvojne sipe • tes. 'duoplx k'rizi C-ak nacin vezave tramicev, s katerimi je obit srednji del kozolca \ S -dopoldne -? s ► da'poiudne C-gp <) 'ci:lu da'po:udne C-gp | BdC -; Tom. dapounç I Plet. + {o dopoldne 11); SP I962 +; SSKJ + dopoldne prisi. ► da'poiudne C-ap, L-ml, Pd{C)-ic, S{C)-mk 0 da'po-.udne je b'lu z'yaijne /../ pa'pomdne pa 'mast, pa 'ki sa ra'di 'psrsl 'diilauc C-ap O da'poiudne 'nuos 'wada 'ajrjylc u 'ka:ji]lc, pa'poiu-dne pa xada'bair u sta'bail Pd{C)-ic pij vodo samo dopoldne \ BdC -; Tom. dapounç | Plet. + (dopoldne I); SP 1962 +; SSKJ + dopovedati -povem dov. ► dapa'wiidat C-gp, L-x; ed.: 1. dapa'wiim L-x <) 'ta: se na s'ti 'nec dapa'wiidat C-gp | BdC -; Tom. dapa-wîadat, dapawîam | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + dopovedovati -ujem nedov. ► dapawe'dowat C-gp; ed.: 1. dapawe'dujem C "ap; del. -1 m.i ed.: dapa'wiidau C-gp <) 7'rem 'jest 'cie, mu dapawe'dujem, ka'ku: je b'lu .. 'ja:, 'nec m pa 'nec C-ap | BdC -; Tom. dapa-wçdçwat, dapawçdûjçm | Plet. + (dopove-dovâti); SP 1962 +; SSKJ + dopricati (?) -am dov. ► del. -1 m.: mn.: dap'rical Z-jk () s pregovarjanjem ugotoviti: ka sa 'je:ji]kat dap'rical, 'kiera je yaspa'dine, de u 'parsla u 'xisa, sa j 'par'nesl la'pa:r /../ tp pa 'kuxraunca Z-jk | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + dorasel -sla ~0 prid. V m.I ed.: im. da'ra:su L-x; z.: ed.: im. da'raisla L-x; s.: ed.: im. da'ra:slu L-x () | BdC -; Tom. - | Plet. + dorasti); SP 1962 +; SSKJ + dorasti -em dov. ► da'ra:st L-x; ed.: 1. da-'ra:sem L-x; 3- da'ra:se C-gp; del. -1 m.: ed.: da'ra:su C-gp dorascen -a -o ► m.: ed.: da'ra:sen C-gp; z.: ed.: im. da'ra:sena C-gp () da'ra:sena [t'ra:wa] C-gp | BdC -; Tom. darast, darâsçm; darâsçn | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + dosecl -sezem dov. ► da'siest L-x; ed.: 1. da'siezem L-x; 2. da'siezes Ra(C)-vk; del. -1 m.: ed.: da'sieyu C-gp, Z-jk <) z'-yerda 'na:us 'nec da'sie^u C-gp | BdC -; Tom. dasçst', -sîozçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + dosolitl -im dov. ► dasa'lit C-gp, L-x; ed.: 1. dasa'lim L-x <> 'morm se 'ma: dasa'lit C-ap I BdC -; Tom. dasçlt, dasalîm I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + dosti -ih stev. ► toz. 'dast C-Gp; mest. 'dastix G-rm 0 'dast 'li:t te 'ni b'lu C-ap ■ u 'dastix k'ra:jex je b'lu 'ta:ku, ka j .. ka 'nis 'tut s sa'ni:m 'moyu 'yar G-rm | BdC dàst, dâst, dast; Tom. dçst' (ed.: daj. dçst'm) I Plet. + (-0 dosti 2); SP I962 +; SSKJ + (BV -) I ESSJ + dosti prisl. ► 'dast C-ap, Z-jk, G-rm, L-x {) 1. je 'moyla 'dast 'yarka 'pe:jc 'bit C-ap ■ a je 'dast s'latku? C-ap 2. je 'peln 'dast s'la:ps, 'peln je pa y're'naik C-ap // 'je:jda p'ra:jje, de 'nec 'dast ne 'nuca s'ja:t Pc{G)-fm dosti povdk. ► <) u'se^a j b'lu 'dast da'ma, se j p3r'di:lalu Z-jk | BdC dàst, dâst, dast; Tom. dçst' | Plet. + (■=<> dosti 1); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + dostlkrat prisl. ► dask'ra:t C-gp {) ix 'nisn dask'ra:t s'kuxa C-ap | BdC -; Tom. dçskat I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + dota -e z ► 'duota L-ml; rod. 'duote C-gp, L-x; toz. 'duota C-gp () 'ni 'mi: 'bene 'duote L-x ■ 'ku:lki 'boste pa za 'duçta 'da:l? C-gp I BdC -; Tom. düata | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -dotakniti se ■=:> dotekniti se doteci -tecem dov. ► da'tect L-x; ed.: im. da'tecem L-x; rod. da'teces C-gp; del. -1 m.: ed.: da'tieku C-gp <) sn 'letu, pa sn te u'seylix 'ku:mi da'tieku C-gp | BdC -; Tom. datçct', datçcçm | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + dotekniti se -taknem se dov. ► datk'nit C-gp, da'toknt L-x; ed.: 3. da'ta:kne C-gp; doteknlti se *60 dregniti del. -1 m.: ed.: da'toknu L-x, C(P)-ks; vel. ed.: 2. da'tokn C-gp <) 'tud da'toknu se me 'ni, 'duiksr se 'niswa para'cila C(P)-ks / se 'ba:ba j'ma: 'bars wat'raka, ce se j 'di:c le da'taïkne C-gp | BdC -; Tom. dataknt' sç, datâknçm sç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + dotikati -am nedov. ► da'tikat C-gp; vel. ed.: rod. da'tikaj C-gp <) 'teya se m pa g'kair na da'tikaj C-gp | BdC -; Tom. datîkat s§, datîkam sç ] Plet. +; SP I962 +; SSKJ + dovoliti -volim dov. ► dawa'lit L-x; del. -1 m. : ed.: dawa'liu C/"GPt mn.: dawa'lil G-rm <) sa b'ii dawa'lil k'mietam 'to pa wa'siix, de sa s'ii 'dal pa 'tiste 'kuojne G-rm I BdC -; Tom. dawçlt, daûels | Plet. + (dovoliti); SP I962 +; SSKJ + dovoljenje -a s ► dawa'leijne L-x; rod. dawa-'le:jne C-gp, L-x <> brez 'maijya dawa'leijne 'na:us s'ia g'kaimar C-gp | BdC -; Tom. dawalçjç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + dozoreti ~im dov. ► daz'rilt L-x; ed.: daj. daza'ri C-gp; del. -1 t.: ed.: daza'riila C-gp, Ra{C)-vk 0 je b'iu t'riiba pa tut 'jeijda da 'ca:jta us'jait, de j daza'riila da s'iaibya ure'miena C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + doziveti -im dov. ► daz' wilt L-x; ed.: im. daz'wim L-x; del. -1 m.: ed.: da'ziu L-ml; mn.: daz'wiil C-gp, L'MKo {) sa 'kaijt 'xudya daz'wiil C-gp I BdC -; Tom. dazîut', daze-wîm I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + drag -a -o prld. ► m.: ed.: im. d'raiX C-ap, L-x, PÈ{G)-fm; mn.: im. dra'^i C{P)-ks; z.; ed.: im. d'raiya C-gp, L-x; mn.: im. d'raiye S-at; s.: ed.: im. d'rai^U L-x; primer, m.: ed.: im. d'raizi L-x <) d'rai'yu bla'yu: L-x ■ 'cukar je 'bi z'ia d'ra:x, se ya 'nisma 'moyl kup'wa:t C-ap / dra'yui kod zla'tu: L-x zelo *■ drago prisi. ► dra'yu: C-gp; dra'yu:, d'ra:-■yu L-x; primer. d'ra:zi C-gp (> je pa y'iix 'ma: d'raizi za'cieu pla'cowat te s'pice C-gp I BdC -; Tom. drâx, drâya, drayu | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + drajsati -am nedov. ► d'ra:jsat L-x; ed.: 1. d'raijsam L-x; 2. d'ra:jsas L-x drajsati se ► () poud. 'ki se d'raijsas 'tam pa t'iex L-x | BdC -; Tom. drâisat, -am (=i> drasati) | Plet. - (■=;> drâsati); SP 1962 +; SSKJ pog., slabs.; SP 2001 neknj. pog. i ESSJ — drakselj -na m ► d'raiksl Z-ds, B{C)-vo; mn.: im. d'raikslni C-gp; mest. d'raikslnax C-gp 0 miz. lesna struznica: na 'majns d'raïk-slnax sa k'lince za k'li:klet d'raikslel C-gp I S - draksljati -am nedov. ► d'ra:kslet C-gp; del. -1 m.: mn.: d'raikslel C-gp <) strugati 1 B drca \vdolbina i/ str-niem pobocju\, tudi za spravljanje sena (na saneh, vejah): sma spu'sail d'rowa pa d'raist C-gp | BdC *drâsta || »derca za derva«-, Tom. - (darcç, o drca) I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + (P -) I ESSJ + {<=!> drâstiti) drat -u/-a m ► d'rait C-gp, L-x; rod. dra'tu C-GP, d'raita L-x; toz. d'rait C-gp; mest. d'raitu C-gp, L-mko; or. d'raitam C-gp, Pc(G)-fm <> pa'cinkan d'rait L-x / ta ba'diec d'rait C-gp ■ s ta 'tarnajya dra'tu C-GP I BdC -; Tom. drât, dratu I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ijud. | ESSJ - / Snoj + draten -a -o prid. ► m.: ed.: im. dra'tien L-x; z.: ed.: im. dra'tiçna C-gp, L-x; s.: ed.: dra'tienu L-x <) dra'tiena kar'taice L-x / dra'tiena 'reijta C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ -drce -a s ► 'darce C-GP! mn.: im. 'derca C-ap; toz. 'darca C-ap <) j'edrce: wa'riixawe 'darca C-ap ■ 'liisgkawe 'darca C-gp I BdC -; Tom. zdàrcç, -a (■=0 jedrce) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -(■=> jedro) dregati ■=!> butati (?), drozati dregniti -em dov. ► d'rieynt L-x; ed.: 1. d'rieynem L-x; del. -1 m.: ed.: d'rieynu L-x; vel. ed.: 2. d'rieyn L-x () d'rie^n -ya pad 'riebra L-x | BdC -; Tom. driaynt', dregniti *6l drgnitl drîa-ynçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=<> dregati) || ^ drozniti, hebnlti drek dreka m ► d'rek C-gp, L-sk; toz. d'rek C-is, Pd(C)-ic; mest. d'reku C-gp; mn.: im. d'rec C-Gp; rod. d'rekau C-gp; toz. d'reke C-gp (> 1. k'raiwi d'rek C-gp ■ 'misi d'rek C-is 2. 'jçiudas za u'saig d'rek Pd{C)-ic // en drek malo: s'pi 'won, se ya j n d'rek 'nuotar C-gp | BdC -; Tom. drçk, -a I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=;> drekati) dremati -Ijem nedov. ► d'riimat L-x; ed.: 1. d'ri:mam L-x; 3. d'riimle C-gp; del. -1 m. ed.: d'riimau S{C)-mb {) d'riimle se mi C-gp I BdC -; Tom. drîamat, drîemlçm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + dren -a m ► d'riin C-gp, d're:jn L-x, d'ri:n Ra(C)-vk; rod. d'riina C-gp, d're:jna L-x; daj. d'ri:nu C-gp () s ta 'carg^a d'rl:na se da'bije ka'lici C-gp - ta 'bi:u d'riin C-gp / 'sux kod d'ri:n C-gp ■ 'zllau kod d're:jn L-x I BdC -; Tom. drçn | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + drenj drenja m ► d're:jn L-ml; toz. d're:jn C-ap <) 'nisn 'mi: 'ka:m y'nait [k'ra:wa], ka j 'bi 'ta:k d're:jn L-ml // a si 'mi: z'ia d're:jn, de sa se t ta'ku: wap'ra:jl? C-AP si se morala zelo potruditi \ BdC -; Tom. drçin | Plet. +; SP I962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + {■=!> drénjati se) drenov -a -o prid. ► m.: ed.: im. d'ri:nau C-gp; rod. d'ri:najYa C-gp; mn.: im. d'ri:naj C-cs; z.: mn.: im. d'ri:nawe C-gp; toz. d'ri:nawe C-Gp; s.: ed.: im. d'ri:nau Ra{C)-vk <> za'bie za Y'ra:ble sa z d'ri:naj'ya l'sa: C-gp I BdC -; Tom. drîanu, -awa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (z. ed.) dreta -e z ► d'ri:ta C-gp, L-ml; rod. d'ri:te L-x; toz. d'ri:ta C-gp, L-mv <) j ['sustar] naYli'xowau d'ri:ta s:mar'cuonam C-gp / d'ri:ta u'li:ce C-gp smrci \ BdC -; Tom. drîata | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + dreti derem nedov. ► d'ri:t C-gp; ed.: daj. 'dere C-gp; del. -1 m.: ed.: d'ro:u C-gp; mn.: 'derl C-gp () \odstranjevati kozo z ziva-ii|: ka'du t je d'ro:u [p'ra:sca]? C-gp klal / z'yaiya me 'dere C-gp | BdC -; Tom. dart', dçrçm i Plet. +; SP I962 +; SSKJ + (o dréti') | ESSJ + dreti I) dreti se derem se nedov. ► d'ri:t L-x; ed.: im. 'derem L-x; rod. 'deres L-ml; daj. 'dere C-gp; mn.: daj. 'dereje L-mv; del. -1 m.: ed.: d'roiu L-ml; mn.: 'derl C-gp; z.: mn.: 'darle C-gp 0 wat'rac se 'dereje L-mv ■ se 'dere kot s'ra:ka C-ap | BdC -; Tom. darf, dçrçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + drev -a m ► d'ri:u C-ap, L-ml; rod. d'ri:wa C-GP, L-ml; daj. d'ri:wu L-ml; toz. d'ri:u C-GP, L-ml; mn.: im. d'riiwi C-GP; dv.: toz. d'riiwa C-ap () pa'siikan d'ri:u C-gp I BdC -; Tom. drîau, drîawa | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ zastar. drevo \ ESSJ - II drevo"^ drevariti "im nedov. ^ ed.: 3- dar'wa:r C-gp; del. -1 m.: ed.: dar'wa:ru C-gp {) star, drza-ti plug pri oranju-. 'adn 'kurlca dar'zi, 'a:dn dar'wair, 'a:dn pa 'wa:p C-gp I BdC -; Tom. darwârt' j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ - I ESSJ -drevi prisi. ► d're:j C-gp, L-x () d're:j 'bom 'parsu C-gp I BdC -; Tom. drçi | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa | ESSJ -drevje -a s ► d'riiuje C-gp; rod. d'ri:uje C-Gp; mest. d'ri:uju C-gp, d'ri:wi Pd{C)-ic; or. d'riiujem C-gp <) se j 'poiuxnu d'riiuje na s'nezet C-gp i BdC -; Tom. - j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -drevo^ -esa iä ► d'ru: C-gp, d'ru G-rm, d'ru: L-ml, d'ru: Ra(C)-vk; rod. dar'wiesa C-gp, dre'wiesa L-x; toz. d'ru: C-gp, Ra(C)-vk; mest. dar'wies L-x; or. dar'wiesam C-gp, Ra{C)-vk; mn.: toz. dre'wiesa C-cs; dv.: toz. dar'wies G-rm <) plug: za d'ru: 'darzet C-gp I BdC -; Tom. drôu, drçwîasa I Plet. + drevô 2); SP I962 +; SSKJ > nar.; SP 2001 star. | ESSJ -drevo^ -esa s ► dre'wu:; rod. dre'wiesa C-gp, L-x; mest. dre'wies C-gp; mn.: im. dre'wiesa L-ml 0 \rastlina\ | BdC (drwü); dbrwiesu; Tom. - I Plet. + drevô 2); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - Il drev drgniti -em nedov. ► 'darynt C-gp; ed.: 2. 'dorynes C-ap; 3. 'doryne C-ap, 'daryne C-Gp; mn.: 3. 'daryneje C-gp; del. -1 s.: ed.: drgnlti *62 drobir 'derylnu C-gp <) \premikati kaj sem in tja po povrsini in pri teni mocno pritiskati nanjo\: z'wina se 'raida 'dsryne wap p'luit C-gp / na 'wi:m, 'ki me 'doryne nt u '-yorlu C-ap praska / poud. 'nas 'wace j st'rasn 'sitn, 'wos 'ca:jt 'nl:ki 'dsryne C-gp sitnari \ BdC -; Tom. dirent', dàr-ynçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -drikeljc -a m ► d'riklc C-cs, L-x, Ra{C)-vk; rod. d'riklca L-x; or. d'riklcam C-GP; mn.: im. d'riklci C-gp, L-ml; dv.: im. d'riklca C-cs (> vprezna precka: d'riklc je 'bi zak'lukan za 'waiya C-gp // 'ta: pa 'kuoj-ne 'fuitra le z d'riklcam C-gp ga slabo hrani in ravna z njim \ S -drlska -e z ► d'riska L-x; rod. d'riske L-x <) 1. \nenormalno pogosta iztrebljanje redkega blata\ 2. siabs. siten clovek / zmer. d'riska d'riskawa L-x | BdC -; Tom. drîska | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + II ■=:> driskalica, griza driskalica -e z ► ed.: im. d'riskalca L-x () driska \ BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + || driska, griza dristati -am nedov. ► dris'ta:t C-gp, d'ri-stat L-x; ed.: 1. d'ristam L-x; 3. dris'ta: C-gp () 1. imeti drisko L 2. siabs. sitna-riti: ta 'wos 'ca:jt 'ni:ki dris'ta: C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. + (dristati); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + drmatlzem -zma m ► derma'tizm L-x; rod. darma'tizma L-x (> zastar. revmatizem I S - II ■=:> drmatizmovec, revmatizem drmatizmovec ~ VCB m ► darma'tizmauc L-x; rod. dsrma'tizmauca L-x () zastar. revmatizem: darma'tizmauc ya j 'cest z'weu L-x I S - II ^^ drmatizem, revmatizem drnjohatl -am nedov. ► dar'nuoxat C-gp, L-x; ed.: 1. der'nuoxam L-x; 3. dar'nuoxa C-gp <> 'tarn u z'dicu der'nuoxa C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + drémati) drob^ -u/-a m ► d'ru:p C-gp; rod. dra'bu, dra'ba: C-gp; toz. d'ru:p C-gp <) drobovina \uzitno zivalsko drobovje] \ BdC -; Tom. drüap (pri zivali) | Plet. + (■=;> drob 2); SP 1962 +; SSKJ + (P -) I ESSJ + drob^ -a m ► d'ru:p C-gp; toz. d'ru:p C-ap () drobir: se j k'rispalu s'nape /../ 'patle 'tis d'ru:p /../ ka j le'ti:lu p'rac k'la:s-je, 'tistu sma pa s 'cepcam mla'til C-ap ■ sma d'ru:p zrej'ta:l, 'pa sma ya j'mi:l pa za s'te:jle C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. + (o drob 1); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (=0 drobiti I) || drobir droban in droben -bna -O prid. ► m.: ed.: im. dra'ba:n, d'rabn C-ap, d'rabn L-x; rod. d'rabgya C-ap, dra'ba:r)Ya C-is; toz. d'rabn C-ap; mn.: rod. d'rabnix C-ap; z.: ed.: im. d'rabna C-ap, Pc{G)-fm; mn.: im. d'rabne C-ap, Z-jk, G-rm; toz. (ta) d'rabne C-ap; s.: ed.: im. d'rabnu C-ap, L-ml; toz. d'rabnu G-rm; primer. m.: ed.: im. drab'neijs L-x <) 1. \ki ima razmeroma majhne razsezno-sti\: dra'ba:n 'li:s C-gp ■ d'rabne we'ie G-rm ■ 2. \ki sestoji iz razmeroma majhnih enot\: d'rabn 'pi:sk C-ap ■ d'rabna 'zemle Pc(G)-fm ■ d'rabne wab'lice Z-jK ■ ta d'rabna 'ka:sa C-ap prosena / d'rabn kot 'li:sr)k L-x drobno prisl. ► d'rabnu C-ap, L-x <) je pa 'nar'bu:ls, de p're:jsn 'da:n ze 'e:jr)kat s'kuxas /../ d'rabnu z'ri:zes C-ap ► (ta) droban drobna -o sam. ► () sma 'tistu sa'si:kal na d'rabnu G-rm | BdC drab-ne (m.; mn.: toz. ); Tom. drçbn ali drabân, d'rçbna, drâbnu | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + drobcken in drobckan -a -o prid. ► m.: ed.: im. d'rapcken, d'rapckan C-gp; mn.: toz. d'rapckene C-gp; z.: mn.: im. d'rapckene c/-gp; s.: ed.: im. d'rapckenu C-gp, Ra(C)-vk {) 'la:n 'ma: 'cest d'rapckene c'wi:te C-gp (ta) drobckan -a -o sam. ► () ta'ku: na d'rapckenu 'nisa l'die 'moyl 'tizya /../ prewa'ni:Yat Ra{C)-vk | BdC -; Tom. drçp-ckan, drçpckana (■=> drobicken) | Plet. -(^ drobicken); SP I962 + (c:^> drobcen); SSKJ + I ESSJ + (^ droben) drobec -bca m ► d'rapc C-gp () telecja drobovina \ BdC -; Tom. drçpc (P ?) I Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P - Il co drçb, drobiti I) drobir -ja m ► dra'bi:r L-x; rod. dra'bi:rje L-x 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (-o drobiti I) drobir ^63 drug II drob' drobitl -Im nedov. ► dra'bit C-gp; ed.: i. dra'bim C-gp; 3. dra'bi C-gp; mn.: 1. drs" 'bima C-gp; 3- dra'bije C-ap; del. -1 m.: mn.: dra'bll C-gp; z.: ed.: dra'bila C-gp; s.: ed.: dra'bilu C-ap () \delati iz cesa majhne, drobne dele\: 'rirzanci se ra'di dra'bije C-ap / 'nucam /../ 'mickena s'cierca, de 'xuosta dra'bim C-gp I BdC -; Tom. drçpt', drabîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (P dro- biti I) drobiz -a m ► dra'bis C-gp, L-x; rod. dra-'bize C-gp, L-x; or. dra'bizem C-gp <> 1. \denar\: a 'imas 'ke:j dra'bize? L-x 2. custv. otroci: 'ma:ma 'po:uxnu dra'bize par 'xis L-x 3- poud. droben les: par'nes n'ma: dra'bize, de m patku'rila L-x / drobno sadje, pridelki: 'sa:m dra'bis 'pa:da 'dal L-x ■ 'li:tas je pa kram'pier-je le 'ma: dra'bize C-gp | BdC -; Tom. drabîs, -îzç j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=;> drobiti 1) || o drobnina drobnlca^ -e z ► drab'nica C-gp, L-x; rod. drab'nice L-x; mn.: im. drab'nice C-ap {> I BdC -; Tom. drabnica | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ necepljena hruska, cesnja \ ESSJ + drobnica' -e z ► d'ruobnca C-ap, drab'nica L-x; rod. d'ruobnce C-ap, dra'bnice L-x <) 'ku:lki d'ruobnce 'imas? C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ ovce in koze I ESSJ + drobnina -e z ► drab'nina C-gp, Z-ds; rod. drab'nine C-gp <) kar Je drobno: 'li:tas 'ni nec de'bielya kram'pierje, j 'saima drab'nina C-gp | BdC -; Tom. - j Plet. +; SP 1962 + droben); SSKJ + (P ~) I ESSJ + droben) jj ^ drobiz drobnjak -a m ► drab'na:k C-ap, dreb'ne:k L-x; rod. drab'na:ka C-ap, dreb'ne:ka L-x 0 Allium schoenophrasum L. | BdC -; Tom. drabnâk j Plet. +; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ - drobnjakov -a -o prid. ► m.: ed.: im. dreb'ne:-kau L-x; z.: ed.: im. drab'na:kawa C-ap, dreb'ne:kawa L-x <> dreb'ne:kawa paj'tica L-x I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - drobtina -e z ► mn.: im. drap'tine C-ap; rod. drap'tin C-ap <) nov., nav. mn. 'ma: k'ruxa-wix drap'tin parme'nim z'ra:un C-ap I BdC -; Tom. - i Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ drobiti I) || mrva drog -a m ► d'ruçx C-gp, L-x; rod. d'ruoya L-x; toz. d'ruox C-gp; mn.: im. der'yowi C-gp 0 nov. I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || ^ kol, ranta, stanga drozati -am nedov. ► d'ruozat C-gp; ed.: 2. d'ruozas C-gp; del. -1 m.: ed.: d'ruçzau C-gp () drezati: ya 'nisn 'ma:rau d'ruozat C-gp / 'ta: pa na z'na: d'ru:jYa kod l'di d ruozat C-gp I BdC -; Tom. - (drîazat, drezati) j Plet. +; SP I962 -; SSKJ - 1 ESSJ + drög) drozniti -em dov. ► d'ruoznt C-gp; del. -1 m.: ed.: d'ruoznu C-gp, Ra{C)-vk (> dregniti I S - II dregniti, hebniti drozje -a s ► d'razje Z-ds <) kvas \ BdC -; Tom. drçzç (z mn.) {=;> drozi) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ redko \ ESSJ - II bazgern, feca, kvas drsati -am nedov. ► 'dersat C-gp, L-x; ed.: 1. 'dsrsam L-x; del. -1 m.I mn.: 'dersal Pd{C)-ic 0 drsati se ► <) Pd smucati se | BdC -; Tom. darsat, -am | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (=l> dfskati) druc =:> drugic drug -a m ► d'rux C-ap, L-ml; rod. dru'ya: L-x; toz. dru'ya: C-ap; mn.: im. dru'YOwi L-x <) zeninov spremljevalec k poroki: d'rux m pa dar'zica L-ml • 'wan je 'bi pa 'Ju:zetu za dru'ya: C-gp | BdC -; Tom. drüex, drüaya | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > etn. I ESSJ + (P ~) drug -a -o zaim. ► m.: ed.: im. d'ruj, d'rux C-gp, d'ruj Z-jK, G-rm, d'rux S-mm, d'ru:j S-MO, d'ruj L-x; rod. d'ru:jya C-gp, d'ru3ya Z-jK, d'ru:jya G-rm, d'ru:jya S-mm; daj. d'ru:jmu Pc(G)-fm; toz. d'ruj C-ap, Z-jk / d'ru:jYa C-gp, G-rm; mest. d'ru:jrTi C-ap; mn.: im. d'ru:j C-ap, d'rux C-gp, d'ruYi C-ap, d'ruj Z-jk, G-rm, S(C)-mk; rod. d'rujx, d'ru-yix C-ap, d'rujx Z-jk; toz. d'ruje, d'ruye C-ap, d'ruje Z-jk, mest. d'ruYix C-ak; or. d'ruYm C-gp, d'ru:jm S{C)-mk; z.: ed.: im. drug drugic d'ruya C-ap, Z-jk, L-x; rod. d'ru^e, d'ruje C-gp, d'ruje Z-jk, S-mm; toz. d'ru^a C-ap, Z-jk; mn.: Im. d'ruye C-ap, d'ruje G-rm; rod. d'rujx, d'ruyix C-gp; toz. d'ruye C-gp, d'ruje Z-jk; s.: ed.: im. d'ruyu Z-jk, G-rm, S-mm, L-x; rod. d'ruijya, d'ruzya C-ap, d'ru3Ya Z-jk, d'ruijya G-rm; toz. d'ruyu C-gp <) za Y'rax je pa d'ruj 'lanc i'mi: Z-jk ■ sa 'persl 'pu:bi z d'ruyix wa'si C-ap / 'nas 'wace j 'jemu pa d'ruya na'waida C-ap • 'tista ['sestra] j b'la 'cest d'ruya C-ap ■ u'se .. 'toiusa, u'sa: sme'taina u'kop je b'lu d'ruyu, a 'ne, 'ja:, kod 'danc Z-jk drugacno > drug -a -o sam. ► 0 1. 'nisma 'nec d'ru:j-•ya j'mi:l C-ap ■ 'tist pa 'ni p'roiu za 'nec .. d'ruijya kod za u pa'miwe C-ap / 'posu 'de:j 'ki 'druijya Z-jk ■ 'ki se d'ruijya? S{C)-mk / ta'ku: se na s'mi: /../ za'wol wa'ci bar'dierbat, ne za'wol d'ru-ye C-ap 2. v zvezi z drugi: an d'ruij-ya sa Y'liedal C-gp i BdC druga; drCiyu; druyu; drüj; drüj bédbn; drûjë, drûjœ, drujlm; Tom. + [geslo brez osnovnih slovarskih oblik] I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + drugace prisi. ► dar'yaic C-ap, Z-jk, S-mm, L-x 0 1. z'de:j [kram'pier] dar'Ya:c 'rix-tama C-ap ■ se 'ni 'da:lu dar'yaic C-gp / 'wan me 'ni g'ku:l d'ja:u dar'Yaic kad 'diikla S-mm ■ u'ca:s 'nisma m'li:ka g'ku:l 'di:l /../ za 'kesna paj'tica, der'yaic 'ne C-ap / 'ne le par 'mis, tud dru'yaic C-ap V vezn iski rabi 'ma: 'bel 'suxi [st'rukli] p'rideje /../, dar'Yaic sa pa ta'ku: 'ra:xl C-ap I BdC drgac J.\ Tom. dar^âc drugac) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ^ drugakaj drugacen -cna -o prid. ► m.: ed.: im. d9r'Ya:cn L-ML; z.: ed.: im. dsr'ya:cna L-x; mn.: toz. dar'Ya:cne Z-jk; s.: im. dar'Ya:cnu, dar'ya:-cn C-ap, dsr'Ya:cnu L-x <) 1. sma j'mi:l dar'Ya:cne 'zupe kod z'de:j Z-jk 2. z'de:j pa'zim 'ma:le 'su:nca p'ride, pa 'bars je u'se dar'Ya:cn C-ap | BdC -; Tom. dar-Yâisn I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il drugaksen drugakaj prisl. ► dar'Ya:kaj, dar'Ya:ki Z-ds, dar'Ya:ki G-rm, Ra{C)-vk (> drugace \ S - Il O drugace drugaksen -sna -o prid. ► m.: mn.: im. dar-'Ya:ksn L-ml; z.: mn.: im. dar'Ya:ksne L-ml () I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + (notr.) Il drugacen drugam prisl. ► 'daryam C-gp, S-mo, 'daryam L-x, d'roYam L-ml <) 'nas d'wi: /../ 'nista xa'dil 'darYam /■■/, ce 'ni b'iu 'bene k'li:klerce, sta pa sa'mi k'li:klel C-gp / ce 'darYam 'nisma 'di:l, je b'iu za /../ y pa'miwe C-ap | BdC dômYtr (?); drÔYam; Tom. darYam j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - drugl -a -o stev. ► m.: ed.: im. ta d'ruj C-gp, ta d'rux C-ap, ta d'ruj, ta d'ru:j Z-jk, ta d'ruj G-rm, ta d'ruj S-mm, ta d'ru:j S-mo; rod. ta d'rujYa C-ap, te d'ru:jYa, te d'ru:jYa S-mm; daj. ta d'rujm C-ap, ta d'rujmu S-mm; toz. ta d'ruj C-ap; mest. ta d'rujm C-ap, Z-jk; or. ta d'rujm Z-jk; mn.: im. ta d'ruj, te d'ruYi C-gp, ta d'rux C-ap, ta d'ruj Z-jk, te d'ruj PÉ{G)-fm; toz. ta d'ruYe C-ap, ta d'ruje Z-jk, G-rm; or. ta d'ru:jm S(C)-mk; z.: ed.: im. ta d'ruYa C-ap, d'ruYa G-rm; rod. te d'ruje S{C)-mk; toz. ta d'ruYa C-ap, G-rm; mest. te d'ruj Pc{G)-fm; or. ta d'ruYa C-ap; mn.: im. ta d'ruYe C-ap, ta d'ruje Z-jk; toz. ta d'ruYe C-ap; s.: ed.: im. ta d'ruYU C-ap, G-rm, tu d'ruYU L-ml rod. ta d'rujYa Z-jk; toz. ta d'ruYU C-ap, Z-jk <> 1. \ki i/ zapovrstju ustreza ste-vilu dva\: d'ruYa 'kasne G-rm ■ ta p'rowa ['ba:jta] j b'ia par Te'riezi, ta d'ruYa j b'ia par Jer'na:cu G-rm / ta d'ru:j 'da:n z'jutra S{C)-mk 2. v zvezi z en: sma le ta'ku: wabra'ca:l, na n k'ra:j pa na ta d'ruj C-ap drugi -a "O sam. ► 0 1. krom'pierje sma z'mieram j'mi:l 'dast, ta d'rujYa pa 'ri:s 'ne C-Ap/ je 'maYu pa te 'za:dr)Ya 'da:t pa ta d'ru:jmu S-mm 2. v zvezi z eden: 'ku:kar je 'a:dn 'jemu, je 'moYU 'tut ta d'ruj 'mi:t C-gp I BdC ^ drug; Tom. ^ drug I Plet. drûg 2., 3.; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ =0 drug drugic prisl. ► d'ruc C-gp, Z-jk, S-at, L-sk, Pc(G)-fm <) 1. \ob naslednjï, drugi pri-loznosti\: 'e:ji]kat par en 'xis, d'ruc par te d'ruj Pc{G)-fm 2. spet: 'pa pa 'ta:k drugic *65 drräti 'rl:tcm sa'la:ta, 'pa pa d'ruc z'ra:ste C-ap ■ a z ze d'ruc 'parsu? L-x | BdC drûc, drûc J. [...] zweitens, zum zweiten mal, wieder; Tom. an drûxc | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + \\ > 2. ^ dru-go drugkat prisi. ► d'ruyat C-gp, Z-jk <) drugic: 'ajijkat 'ta:, d'ru^at d'ruj C-gp I BdC -; Tom. - (ta drviiY bçt, ^ bot) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -drugo prisi. ► d'ru^a C-gp, Z-jk, G-rm, S-mo <) spet \izi-aza, da se kaj zgodi se enkrat\: 1. p'ridez 'yar, pa u'sujes, pa 'druya na'za:j G-rm 2. \poudarja nasprot-je\: pre'ma:le ['peijc] 'ni s'mi: 'bit pa-'beijlena, ka p se 'bi le s'kuxau, pre'wec d'ruya 'ne, p se 'bi pa saz'yaiu C-ap I BdC drü^ä, druya [...] zum zweiten mal, wieder; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - I ESSJ - II CO drugic drugod prisi. ► der'-yuçt C-gp, L-x <) dar-'yuot 'ni b'lu pras'tuora C-gp • p'riit je b'la der'yuot, pa na 'wi:m, 'kuot C-as I BdC -; Tom. daryûat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + drüg 11) druk -a m ► d'ruk C-gp, Pd{C)-ic (> tisk: ce j 'welk d'ruk, pa 'widm b'ra:t C-gp | S -drukan -a -o prid. ► z.: mn.: im. d'rukane C-Gp; toz. d'rukane Z-jk; s.: ed.: toz. d'ruka-nu Z-jk <) tiskan: d'rukane 'pustabe C-gp ■ d'rukane 'bukwe Z-jk ■ b'ra:t d'rukanu u'se z'na:m Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - druzica -e z ► dsr'zica C-ap, L-ml, dra'zica C{P)-ks; rod. dar'zice L-x; toz. dru'zica C-gp <) \nevestlna spremljevalka k poroki\: d'rux m pa dar'zica L-ml I BdC -; Tom. drazîca | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ > etn. I ESSJ + drüg I) druzina -e z ► der'zina C-ap, L-ml; rod. dsr'zine Z-jk, L-x; mn.: im. dar'zine C-ap, L-ml (> per Wa'bidu j b'lu dar'zine .. /../ je b'lu 'sa:mix 'pu:bau 'siest Z-jk / ta 'bu:ls dar'zine /../ sa 'bel u'se j'mi:le C-ap I BdC -; Tom. darzîna | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + drüg I) drvar -ja m ► dar'wa:r L-x; rod. dar'wa:rje L-x; mn.: toz. dar'wairje C-gp () nov. 'danc j'maima pa dar'wairje par 'xis C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - II CO golcar drvarltl "im nedov. ► dar' Wairt C-GP; mn.: 1. dar'wairma C-gp <) nov. | BdC -; Tom. darwärt', dar war m | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - II =0 golcati drvast -a -o prid. ► d'rowast C-gp <) poud. neroden, okoren | BdC -; Tom. - (dar-wîan, [...] neroden, slabo izdelan, CO drven) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - drviti "im nedov. ► dar'wit L-x; ed.: 1. dar-'wim L-x; 2. dar'wis C-gp; del. -1 z.: ed.: dar'wila L-x () poditi, ostevati: ix je u'cieraj 'ci:u 'da:n dar'wila, ka 'nisa 'buiyal L-x | BdC -; Tom. - | Plet. + (P cO tudi dreviti); SP I962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) drvo -a s /L z? ► d'rowa C-gp, L-ml; or. d'rowam C-gp; mn.: im. d'rowa C-gp, 'darwa C-Ap, d'rowe C-gp, d'rowa L-ml; rod. d'ro:u C-GP, nesist. 'daru C-AP, d'ro:u L-ml; toz. d'rowa C-ap, Z-jk, S-mm, S-at, L-ml, Ra{C)-vk; mest. d'rowax L-ml; or. d'rowam L-ml, Ra(C)-vk <) ce j 'doiuya d'rowa, je pre'siices L-ml ■ d'rowa sma na'sil z 'meije tut u'se u 'kasax C-ap / 'bukawe d'rowa L-x • b'riizawe d'rowa L-x ■ 'yaib-rawe d'rowa C-gp ■ 'liiskawe d'rowa L-x // 'ti s pa le nu d'rowa C-gp za nerodnega cloveka \ BdC -; Tom. drowa, drôu (mn.) I Plet. +; SP 1962 + (s mn.); SSKJ + (s mn.) I ESSJ - drzati "im nedov. ► dar'zait, 'dorzat C-ap, 'darzat C-gp, dar'zait Z-jk, 'darzet L-x; ed.: 1. dar'zim C-ap, L-ml; 2. dar'zis C-gp; 3. dar'zi C-gp, L-x; dv.: 2. dar'zita C-ap; 3. dar'zita Z-jk; del. -1 m.: ed.: 'darzau C-ap, Z-jk; mn.: dar'zail C-ap; dv.: dar'za: C-gp, Z-jk; i.-. ed.: dar'za: C-ap; dv.: dar'zail C-ap; s.: ed.: dar'zailu C-ap, Z-jk, G-rm; vel. ed.: 2. 'dars Z-jk (> 1. \imeti kaj z rokami oprijeto\: tep'ro:u sn 'moyu 'ku:lca 'darzat C-gp pri oranju 2. \ohranjati kaj v dolocenem polozaju]: sma 'mayl ra'cie 'kule dar'zait, pa sma ma'lil Z-jk / ka'ku: j 'wan z'naiu 'fina wast'rina na drzati *66 dusiti 'kas dar'za:t C-gp ■ ka sma mla'til, j u'iu t'ri:ba 'wiza der'zait C-gp 3- \ohra-njati svojo bistveno lastnost\-. je 'do:u-ya 'li:t der'zailu 'tistu C-gp 4. \imeti doloceno prostornino\: 'ku:lk /../ 'miergkau je der'zailu? Z-jk jj drzati v glavl zapomniti si\ u'se 'suorte sa •yawa'ril /../ pa 'jest na dsr'zim u Y'iaij L-ml ■ drzati za hiso skrbeti za dom: j 'darzau za 'xisa C-gp drzati se ► <> 1. \dotikati se|: 'cest z mle'ka:rna se j dar'zailu u'kop PÈ{G)-fm ■ u'cais se j pa [krom'pier] 'kar u'kop 'darzau .. kod 'ma:ck, sma d'ja:l C-ap 2. \delati, kot se zahteva, predpisuje\: ce sma pa 'di:lauce 'mi:l, pl'wice al 'ki, 'kasce, 'tistu sma se pa 'moYl dar'zait 'tiste 'ure C-ap • ce swa b'ii sa'mi z 'mama /../ swa se k'li:klejne dar'za:! C-ap 3- izrazoïn kazati razpolozenje\: 'ta: se pa ma'niernu dar'zi C-gp ■ se 'tak yar'du: dar'zi L-x / se dar'zi kot 'cislu m'li:ka L-x | BdC dœrzeu; dorzeu J., dorzeu J., dœrzeu J.\ Tom. dàrzçt, dar-zîm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + drzava -e z ► dar'za:wa C-gp, L-x; rod. dar-'zaïwe L-x <) | BdC -; Tom. darzâwa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + duda -e z ► 'duda C-ap <) cucelj \ BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + duh^ -a m ► 'dux L-x; rod. du'xa: L-x; mn.: Im. du'xowi L-x <> s'wet 'dux C-gp ■ ta xa'dabn 'dux C-gp peklenscek \ BdC -; Tom. dûx, gen. daxu | Plet. + dûh 3); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + duh^ -a m ► 'dux C-ap, L-x; rod. du'xa: C-gp; toz. 'dux C-ap <) vonj \hlapi\: 'nima 'berj^a du'xa: C-gp ■ 'li:b 'dux L-x ■ 'xud 'dux C-ap mocan • 'dux pa /../ 'dimu C-ap // 'ma: p'ro:u s'iab 'dux C-gp smrdl ■ ce sn 'ma: me'sa: ku'pila u sa'buçta, pa 'nisn 'wi:dla 'kam b "ya b'ia 'di:, je ze j'mi:lu 'dux C-ap Je zaudarjalo \ BdC -; Tom. dûx, daxu I Plet. + dûh 2); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + duhoven -vna m ► ed.: im. du'xo:un C-gp; mn.: im. du'xoiuni C-ap <) | BdC -; Tom. daxôun | Plet. +; SP I962 +; SSKJ star. I ESSJ - Il c:i> gospod duplo -a s ► 'dopla C-gp, L-x; rod. 'dopla C-gp 0 'da u 'bukajc je nu 'dopla, sa sa'wie 'nuçtar C-gp | BdC -; Tom. dapl, -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + gl. se depala) durati -am nedov. ► da'ra:t C-gp; ed.: 3. da'ra: C-gp; del. -1 m.: mn.; da'ra:l C-gp (> trajati-. 'ta:c 'ci:uli sa /../ da'ra:l an d'wi: 'li:t C-gp vzdrzali \ BdC -; Tom. darat, darâ | Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - Il tavrati durh prisi. ► 'durx C-gp, Z-jk <) neprestanoi 'takat, ka sma j'mi:l pa'si:ck, je 'ma:t d'wa: d'ni 'durx 'pekla Z-jk | S — duri -i z mn. ► 'do:ur, du'ri C-gp, du'ri, 'do:ur L-ml; rod. du'ri Z-jk, L-ml; daj. 'do:uram L-ml; toz. 'do:ur C-gp; mest. 'do:u-rax C-gp, Z-jk, L-ml; or. 'd9:uram C-ap, du'ri:m L-ml <) za 'do:uram je b'ia 'biqkle C-ap • 'zunajne du'ri L-x ■ 'nuotrajne du'ri L-x // u'sa:g 'da:n sa ti wat'perte 'doiur C-gp vedno lahko prides I BdC (dôuri); Tom. le v zvezi: za douar in za dôuram prostor v hisi v kotu pri vratih | Plet. + (dûri); SP I962 +; SSKJ star. I ESSJ + duri I) || =0 vrata dus medm. ► 'dus l-mko <) 'dus, a j s'iu 'dal L-mko I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ pog. izraza mocno pod-krepitev trditve-, SP 2001 - | ESSJ -dusa -e z ► 'dusa C-gp, 'duse L-ml; rod. 'duse L-x; mn.: rod. 'dus S-mm; toz. 'duse C-gp, L-ml, S{C)-mk <> 1. 'ta: j pa b'rez 'duse L-x ■ u'maizana 'duse L-x • 'carna 'duse L-x / 'wi:rne 'duse L-x ■ na 'wiernix 'dus 'da:n S-mm drugega novemhra 2. star, bel srajcni gumb: 'dusa m je wadle'ti: C-gp I BdC (dûsa); Tom. dûsç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || > 2. du-ska dusica -e z ► 'dusca C-gp, L-x; rod. 'dusce L-x <) V zvezi materina dusica: 'ma:terna 'dusca L-x Thymus serpyllum L. | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - dusiti -im nedov. ► du'sit, 'dust L-ml; ed.: 1. du'sim L-x; 3- 'dus C-gp <) 'dus me 'ni:ki nt u 'yorlu C-gp | BdC -; Tom. dàst', dusiti ^67 dvorisce dasîm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + i ESSJ + duska -e z ► 'duska L-x; rod. 'duske L-x <) star, bel srajcni gumb \ BdC -; Tom. -(dûsç, =i> dusa) | Plet. + (P -); SP 1962 + (P -; co dûsek); SSKJ + (P -) | ESSJ -Il dusa dva -e -e stev. ► m.: im. d'wa: C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; rod. d'wex L-ml, Z-jk; daj. d'wem C-gp, d'wema L-ml; toâ. d'wa: C-ap, Z-jk, d'wa:, d'wa G-rm, d'wa: L-ml; mest. d'wex L-ml; or. d'wem G-rm, d'wema L-ml; z.: im. d'wi: C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml; rod. d'wex C-gp, Z-jk, L-ml; toz. d'wi:, d'we C-gp, d'wi: G-rm; mest. d'wex C-ak, d'wi:x Z-jk; s.: im. d'wi: C-gp, Z-jk, S-mm, L-x, B{C)-vo; toz. d'wi: C-gp, Z-jk, S-mm; mest. d'wex G-rm, b-ao; or. d'wem C-cs (> 1. \izraza stevilo dve\\ za d'wa: se na sp'la:ce C-ap / d'wa: d'ni C-ap ■ d'wa: 'pa:ra wa'lo:u Z-jk ■ d'wex 'suort je b'iu L-ml ■ wab d'wex 'urax C-gp ■ d'wi: 'u:r xa'da: wat 'tole G-rm ■ sn z'de:j d'wi: 'li:t s'ia ce 'yar Z-jk pred dvenia letoma 2. sma 'ni:ki x'li:pcau, d'wa:, t'ri, 'ka:r pre'ri:zal C-ap ■ sa pa ze 'persl 'pu:bi /../ pa d'wa:, pa t'ri .. u 'xisa Z-jk | BdC dwâ, dwâ, dwa; dwêh, dwi, dwiè, dwij; Tom. dwâ, dwia I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + dvaindvajset -ih stev. ► d'wa:nd'wa:jst C-ap, Z-jk, L-ml; toz. d'wa:nd'wa:jst Z-jk 0 sma s'ja:l .. kram'pierje /../ pa d'wa:n-d'wa:jst 'kaseu Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. - dvâjset); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - dvajset -ih stev. ► d'wa:jst C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml; rod. d'wa:jstix L-x; toz. d'wa:jst C-gp, Z-jk, G-rm <> d'wa:jst 'lier Z-jk ■ sn 'jemu d'wa:jst 'li:t C-gp | BdC dwâjst; Tom. dwâist' I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + dvakrat in dvakat prisi. ► d'wa:krat C-gp, d'wa:kat C-ap, d'wa:kart Z-jk, d'wa:kat G-rm, S-mm, d'wa:k3rt L-ml 0 d'wa:ksrt pa t'ride'siet Z-jk ■ j 'bi d'wa:kat pa'racen S-mm I BdC -; Tom. dwâkat | Plet. +; SP 1962 + (co dvâ); SSKJ + | ESSJ + (■=;> kràt) dvanajst -ih stev. ► dwa'na:jst C-gp, L-ml; rod. dwa'na:jstix L-x; toz. dwa'na:jst Z-jk, G-rm <) sma j'mi:l tut pa 'nix dwa'na:jst 'kasceu G-rm | BdC -; Tom. dwanâist' I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + dvanajst! -a ~0 stev. m.t ed.: im. dwa'na:jst C-Gp; s.: ed.: rod. dwa'na:jz'Ya C-ap <> dwa'na:jzYa 'li:ta C-ap | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -dvesto stev. ► d'wi:stu C-ap, d'wi:s'tu Z-jk, G-rm <) an 'wa:u d'wi:s'tu yu'dinarjeu Z-jk I BdC -; Tom. dwîestu | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - dvlgniti -em dov. ► del. -1 s.: ed.: d'wiylnu C-AK <) redko je 'mo^lu 'bit 'nar'me:jn /../ 'piet 'di:cay, de j d'wiylnu pa'kanc 'tistu C-AK I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - Il vzdigniti dvlgovatl -ujem nedov. ► dwi'yowat Ra{C)-vk 0 redko I BdC -; Tom. - | Plet. + (dvigo-vâti); SP 1962 -; SSKJ + | ESSJ - II ■=;> vzdigovati dvojcek -cka m ► 'du:jck C-gp, L-x; rod. 'du:jcka ij~x! mn.: im. 'du:jcki C-gp; toz. 'du:jcke C-gp; dv.: im. 'du:jcka C-gp, L-x <) 1. \vsak od dveh pri enem porodu roje-nih otrok\\ 'du:jcke 'ima C-gp 2. nav. dv.: zrascena lesnika, slivi \ BdC -; Tom. dûaick | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + 1 ESSJ - dvqjen -jna -o prid. ► z.: mn.: im. 'du:jne G-rm; s.: ed.: im. 'du:jnu C-AP, Z-jk; toz. 'du:jnu C-AP 0 dvoje\ 'du:jne ze'li:zne y'rable G-rm ■ 'tu:j 'du:jnu wat'race C-x ■ sma ■y'na:! 'du:jnu 'tele C(P)-ks (ta) dvojen -jna -o sam. ► () 'ki us 'du:jnu 'kuxa C-AP I BdC -; Tom. dûain j Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ - dvorana -e z ► toz. du'ra:na Z-jk <) redko sa 'mi:l du'ra:na 'nuçt, de sa ple'sa:! Z-jk I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + dvor) || -o sala dvorisce -a s ► nov. nesist. dwa'risce L-x, du'rise C(P)-ks; rod. nesist. dwa'risca L-x () redko I BdC -; Tom. - j Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=;> dvor) || borjac en e' medm. ► 'çi C-gp () kllc konju StOj \ BdC —; Tom. - I Plet. -; SP I962 + (e); SSKJ + I ESSJ - Il =0 ega e^ medm. ► 'e Z-jk <) Izrsza obotavljanje-. 'e, par Wa'bidu 'jest na 'wl:m Z-jk | BdC ê! é! e!; Tom. - | Plet. + (P -); SP I962 + (P -); SSKJ + (P -; ^ é) I ESSJ + edelbajs ■=!> edelvajs edelvajs -a m ► 'edl'waijs C-gp, idl'baijs Li'x! rod. Idl'baijsa L-x () planika \ S — II ■=i> planinka, planinska roza eden en edino cien. ► e'dinu C-ap, G-rm (> redko ta d'ruyu se j .. pa pa'dsrlu u'se .. e'dinu ka'zoïuc, 'no, 'te:jst je pa se z'de:j G-rm ■ e'dinu 'takat p'ride 'ri:s u'sa z'iaixta u'kop C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -edin); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + eden) ega medm. ► 'çiya C-gp <> kllc konju stoj I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -éha); SSKJ + éha) | ESSJ - || e' ej medm. ► 'e:j C-ap, S(C)-mk (> poudavja: 'e:j 'e:j, swa 'koda s F'renckam ter'pi: S{C)-mk I BdC -; Tom. - | Plet. + (èj); SP 1962 + (èj); SSKJ + I ESSJ + e) elasticen -cna -o prid. ► m.: ed.: im. 'laisticn C-gp, L-Ml; z.: ed.: im. 'laiSticna L-x; mn.: im. 'laisticne C-gp; s.: ed.: im. 'laisticnu C-gp, L-x 0 \raztegljïv\-. 'laisticne 'aiusternce C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -elastika -e z ► 'la:stika C-gp; rod. 'la:stike C-Gp; toz. 'la:stika C-ap; mest. 'laistik Ra{C)-vk 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -elcijan =:> encijan eletrlclst in eletricist -a m ► eletri'cist C-gp, letri'cist Z-jk <) elektricar \ S -elektrika -e z ► e'iektrika C-gp, 'leftrika C-gp, e'ietrika, 'letrika Z-jk, je'lextri-ka L-x, je'lektrika S-at; rod. je'lextrike L-x; toz. 'letrika Z-jk (> | BdC -; Tom. çl§ktarka | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -eletrika ■=:> elektrika en ena -o stev. ► m.: ed.: im. 'an, 'en, an, en, n / 'a:dn C-gp, 'an, en, n / 'a:dn Z-jk, an, en, n / 'a:dn G-rm, an / 'a:dn S-mm, n S(C)-mk; rod. 'airjya C-gp, Z-jk, 'aqya L-ml, gya Pc(G)-fm; daj. 'a:nmu C-gp; toz. 'an, an, en C-ap, 'an, an, en Z-jk, 'an, an, en, n G-rm / 'arjya, eijrjya C-ap, 'erj^a C-gp, 'a:r)Ya, 'ai^ya G-rm, an / 'aiqya S-mm; mest. 'anmu, nmu C-ap, nmu Z-jk, 'anmu, nmu G-rm; or. 'a:nm C-gp, 'anm S-mm, 'anm Ra(C)-vk; mn.: im. 'an C-gp / a:dn C-ap, 'an / 'a:dn Z-jk, G-rm, 'a:dn S-mm, an Pc(G)-fm; rod. 'ainix C-ap, 'enix C-gp, 'nix Z-jk, 'anix, 'enix, nix G-rm; daj. 'a:nm C-gp, 'anm Z-jk; toz. 'a:ne C-gp, ne C-ap, 'ane, ne G-rm, ne S-mm; mest. 'nix, nex C-ap, 'nix G-rm, nex S-mm, 'anix, nex Pc{G)-fm; or. 'anm L-ml; z.: ed.: im. 'a:na, 'ana C-gp, na C-ap, 'a:na, 'ana, na Z-jk, 'a:na, 'ana, na G-rm; rod. 'a:ne, 'ane, ne C-gp, 'ene C-ap, 'ane, ne Z-jk, ne G-rm; daj. en G-rm, en, n S{C)-mk; toz. 'a:na C-gp, 'ana, 'ena, na C-ap, 'ana, na Z-jk, 'a:na, na G-rm, 'ana, na S-mm; mest. 'adn C-gp, Z-jk, G-rm, en Pc{G)-fm, an S(C)-mk; or. 'ana C-ap, S-mm; mn.: im. 'aine C-gp, 'ane, 'ene, ne C-ap, 'ane Z-jk, 'aine S-mm; rod. nex Z-jk, 'anix, 'nix G-rm, nix Ra(C)-vk; toz. 'a:ne, 'ane, 'ene, ne C-ap, ne Z-jk, 'ane, 'ene G-rm, 'a:ne, ne S-mm; mest. 'anix C-gp, nex Z-jk, G-rm; dv.: im. n G-rm; s.: ed.: im. 'a:nu, 'nu:, nu C-ap, 'a:nu, nu Z-jk, 'anu G-rm; toz. 'a:nu, 'anu, 'enu, nu C-ap, 'a:nu, 'nu, 'ana, na S-mm; toz. 'ana S-mm; mn.: im. na S-mm () 1. \izraza stevilo ena\: 'najmen 'a:dn je 'moyu 'jet wad 'ba:jte y zar'nicam C-gp / an 'da:n je 'siiku za na 'a:uca Z-jk ■ sma an 'pa:r 'kuojneu i'mi:l G-rm ■ sma j'miil le 'ai]Ya 'macgya 'wala al pa 'kuojne G-rm ■ je 'da:u /../ na k'ruona al pa yu'dinar Z-jk ■ ma'tike za u 'adn 'rac G-rm ■ u'se se je 'di:lalu par 'adn swet'lap C-gp / an 'tiidn ze 'nisma z'nesl 'tizya G-rm enem tednu ■ za nu 'li:ta sn s'ia prac Z-jk ■ je pa u 'cierkwi 'ma:sa /../ za n 'ti:dn Z-jk cez // u'sa:g 'da:n je b'iu 'a:nu me'su: Z-jk ene vrste ■ sa par'nesl u'se 'a:nu Z-jk enako 2. v zvezi z drugl: 'a:na z'raïun d'ruje C-gp ■ se ['kanca] zak'lukata y 'a:dn d'ruijmu C-gp ■ 'ama j 'anu z'na:, ta d'ruya ta d'ruya C-ap ■ 'a:dn sa se p'riel na 'tis k'raj, 'a:dn pa na 'ta: S-mm / da 'pç-.una'ci sa b'ii 'aidn sa'siidi, pa 'po:una'ci pa ta d'ruj Z-jk 3- \ki ni natancneje dolocen\ 'a:dn p'ra:jje, de j 'dabru, 'jest na 'wi:m C-ap / ne d'wa:jst 'lier Z-jk • 'nix 'piet /../ kwin'ta:lau se'na: G-rm ■ pa ne t'ri 'pu:-bi sa 'parsl u'kop Z-jk ■ ya 'imam se za ne d'wa:kat s'kuxat C-ap ■ sa b'ie ne ta'ku: 'doiuye C-gp ■ n 'tuilk s'taira kod 'jest C-ap / 'tu: j b'iu /../ 'a:i]Ya 'di:la C-gp / 'tistu sa an 'ca:jt pa 'wajsk prada'ja:! C-ap ■ wab nmu 'ca:jtu tud 'muoke 'nisma [kup'wa:!] C-ap ■ ze p'reci n 'ca:jt je C-ap minilo je ze veliko casa / an 'Lukau Ce'ril C-ap ■ z'de:j an we'cier sn b'ia s'kuxa C-ap ■ sa se 'ana za'pi:!, pa sa s'ii ka'sit Z-jk / l'die sa we'riel u'se, 'ka:r je 'a:dn d'jaiu C-gp kdo // sa 'mi:l u'se Y'wa:nte nar'jene /../ pa 'anmu ka'pitu C-gp | BdC (adn); an, ana, ane, anae, anga, anya, anih, anmu, anu, anbm; Tom. m. âdn, an, s. ân, ànu, an, z. âna (=0 eden) | Plet. + (■=> éden); SP 1962 + (co êden); SSKJ + | ESSJ + (■=0 eden) enajst in ednajst -ih stev. ► im. a'na:jst, ad'na:jst Z-jk, ad'na:jst S-mm, a'na:jst L-ml; a'na:jst Pc{G)-fm, a'na:jstix L-x <) 'dal sn b'ia pa ad'na:jst 'li:t m pa se 'ma: S-mm | BdC -; Tom. anâist' | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + enajsti in ednajsti -a -o stev. ► z.: rod. a'na:jste C-ap, ad'na:jste Z-jk; mest. a'na:jst C-gp {> se j par'leteu, pa j 'bi da 'ne ad'na:jste 'ure u 'xis, pa j 'so:u Z-jk I BdC -; Tom. ta anâist' | Plet. +; SP 1962 SSKJ + I ESSJ + ednajst, ednajsti ■=0 enajst, enajsti encajt prisi. ► en'ca:jt C-gp, n'ca:jt C-ap, n'ca:jt G-rm, n'ca:jt S-mm, en'ca:jt L-x, en'ca:jt S{C)-mk (> malo casa: 'pal sma pa n'ca:jt y'iiedal 'dal S-mm I S — encljan -a m ► lc'ja:n C-gp, nc'ja:n L-x; rod. nc'ja:na L-x <> | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + endlvija ■=!> bendibja enekrat prisi. ► nek'ra:t G-rm, Ra(C)-vk <) warsikrat: nek'ra:t sa pe'la:l 'ma:sla, pa d'na:ra 'ni b'iu wad rj'kuçder G-km I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - enekrati) | ESSJ -enkrat in enkat prisi. ► 'a:ji]kat, 'e:jr]kat C-gp, 'ajrjkat C-ap, 'ajqkart Z-ds, 'e:jr)kat, 'je:ji]kat Z-jk, e:jr]kat G-rm, 'a:jr)kat, 'je:ji]kat S-mm, 'aji]kart L-ml, 'a:ji]kat L-x, 'e:jr)kat Pc(G)-fm, 'a:ji]kat, 'ajrjkat Ra{C)-vk, 'e:ji]kat S{C)-mk {) 1. \izraza, da kaj nima ponovitve\-. 'sa:mu 'je:jr)kat /../ sma /../ s'ii /../, 'patle pa 'nisma g'ku:l 'wec s'ii pay'liedat Z-jk / za 'ajrjkat s'kuxat 'dienes pa skar'niclnax C-ap 2. \izraza ne natancneje dolocen cas-. 'eijqkat /../ j u'ia st're:jla 'not u s'ta:-la u'da:rla G-rm ■ 'a j b'iu 'e:ji]kat a'naijst 'pa:rau wa'l9:u, ka sa pe'le:l na 'ri:3 'yar? K{G)-fm / se 'mislm, de m 'a:ji]kat p'ruoba C-ap / 'a:jr)kat je b'iu 'tu:le /../ z'de:j 'teya 'ni 'wec C-gp nekoc // 'ajrjkat 'ta:, d'ruyat d'ruj C-gp 'e:ji]kat par en 'xis, d'ruc par te d'ruj Pc(G)-fm 3. ka sa 'je:jr)kat s'til, sma s'ii u 'xisa Z-jk ■ 'kor je 'e:ji]kat z'marzlnu, je b'iu 'bel s'iatku 'tistu /../ 'pierje C-ap | BdC âjnkat, ajnkat (ajnkrt), ainkrt (ainkrt) J., ejnkbrt (ejn krat); ejnkirt (ejnkrat); Tom. ànkat, çinkat | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + (■=0 ênkrat in enkràt) | ESSJ + enmalo prisi. ► n'ma: C-ap, Z-jk, L-x () nekoliko: y'iix n'ma: 'putra 'dienem C-ap I BdC n mâ, n mal; Tom. amâî (■=;> eden) I Hlet. -; SP 1962 -; SSKJ - ) ESSJ -enojen ■=!> ajnfah enostaven ■=:> ajnfah enpar prisi. ► m'pa:r C-gp, am'pa:r C-ap, am'pa:r G-rm (> nekaj: m'pa:r s'ta:rix 'pi:uk C-gp ■ am'pa:r 'wec sa jx ze j'mi:l G-rm ■ pred m'pa:r 'li:tam C-ap | S - II nekaj enparkrat prisi. ► m'pa:rk'ra:t C-ap () nekajkrat \ S -entoliko prisi. ► an'tu:lku G-rm () nekoliko: sa b'ii ze pap'ra:jl an'tu:lku G-rm r s - fabrika -e z ► 'faibarka C-gp; mest. 'fa:bark C-gp 0 I BdC -; Tom. fâbarka | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ - — fabriskl -a -o prid. ► m.: ed.: im. fab'rlsk C-Gp; rod. fab'rizgya C-gp; mn.: toz. fab'ri-ske C-Gp; z.: ed.: toz. fab'riska C-gp; s.: ed.: im. fab'risku C-cs <) [j 'kupu] fab'riske 'ci:ule C-gp ■ 'tu: j pa fab'rizgya 'di:la C-gp I BdC -; Tom. fâbarsk | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - C > -facol -ola m ► 'focau C-gp, L-ml; rod. f cu:la C-gp, fa'cu:la L-x; toz. 'focau Z-jk; mn.; toz. f cu:le Z-jk, fa'cu:le L-ml () ruta \pokri-valo\\ 'zidan 'focau Z-jk ■ u'nien 'focau L-x / ta 'welk 'focau L-ml plet | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -/BSJ + I ESSJ - faconetel) fajerca -e z ► 'faijarca L-x; rod. 'fa:jsrce L-x; or. 'fa:jerca C-gp; mn.: toz. 'faijerce C-ap (> vzigalica-. sn s 'faijerca parz'yaiu C-gp | BdC -; Tom. fâj§rc (m) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ - fajercajh -a m ► toz. 'fa:j3r'ca:jx C-gp; or. 'fa:j3r'ca:jxam C-gp; mn.: im. 'fa:jar'ca:jxi C-gp; rod. 'fa:jsr'ca:jxau C-gp; toz. 'fa:jer-'ca:jxe C-gp (> vzigalnik \priprava za priziganje\ \ BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ fajercajg I ESSJ - fajfa -e z ► 'fa:jfa C-gp, L-x; rod. 'fa:jfe L-x; toz. 'faijfa C-gp; mest. 'fa:jf C-gp; mn.: toz. 'fa:jfe Z-jk <) 1. pipa \priprava za kajen-je\-. ka'dit 'fa:jfa C-gp 2. nizko zensko spolovilo I BdC -; Tom. fâifa (F ~) I Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ > 1. pog. (P ~); SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + II > 2. => finka, pizda, siska, soja fajfati -am nedov. ► 'fa:jfat C-gp, L-x; ed.: 1. 'fa:jfam L-x; 3. 'fa:jfa C-gp <) kaditi pipo I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - I ESSJ + (P ~ / -!> fâjfa) fajfen -fna -o prid. ► m.: ed.: im. 'fa:jfn C-gp, L-x <) nanasajoc se na Fajfo: 'fa:jfn ta'ba:k L-x | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ - I ESSJ - fajht -a m 'faijxt C-gp, L-x; rod. 'fa:jxta C-gp, L-x 0 vlagax je 'tieku 'fa:jxt pa 'zidu 'dal L-x | BdC -; Tom. faixt I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -fajhten -tna -o prid. ► m.: ed.: im. 'faijxtn C-gp; z.: ed.: im. 'faijxtna C-gp; mn.: im. 'faijxtne C-gp () 1. vlazem 'ciila 'ba:jta j 'faijxtna C-gp 2. poud. okajen \nekoliko pijan\: sn p'roiu 'faijxtn 'parsu da'mçiu C-gp I BdC -; Tom. fâixtn(P ~) j Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -fajmoster -tra m ► 'faijmastar C-gp; daj. 'faijmastru Ra{C)-vk 0 ta'ku: j 'fa:jma-star pa'wiidau s p'riznce C-gp | BdC -; Tom. fâimastar, fâimastra | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. Ijud. I ESSJ + (■=;> far) fajn -- -- prid. ► 'fa:jn C-ap, Z-jk, L-x {) \ki ima pozxtivne lastnosti precejsnjï meri\: 'faijn 'pu:ba Z-jk ■ 'faijn se m je z'de:u Z-jk fajn prisi. ► 'fa:jn C-ap, Z-jk, Ra(C)-vk <) 1. dobro, lepo: p'ro:u 'fa:jn sma se j'mi:l C-gp 2. mocno, zelo-, sma /../ pa'lienta s'kuxal /../ m pa 'fa:jn zab'lil Z-jk I BdC -; Tom. fâin (neskl. prid.) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - Il fejst falavati -am nedov. ► fa'la:wat C-gp; ed.: 3. fa'la:wa C-gp; del. -1 s.: ed.: fa'laiwalu C-gp 0 propadati, kvariti se: kram'pier fa'laiwa, j ze 'wos 'rejau C-gp | S -I ESSJ - (-i> faliti) fallment "Gnta m ► toz. fali'ment C-gp (> star., V zvezi Xti V faliment gospodarsko propasti: 'ka:sa j s'ia u fali'ment C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -faliti -im dov. ► fa'lit C-gp, S{C)-mk; ed.: 3. fa'li C-Ap; del. -1 m.: ed.: fa'liu C-gp; mn.: fa'lil C-Gp; z.: ed.: fa'lila C-ak; s.: ed.: fa'lilu C{P)-ks, B(C)-vo 0 1. manjkati \ne biti zadostni koliclni\: y'iix 'ma: 'muçke m fa'li C-gp / je b'ia pa 'ana /../ 'ta-.ka /../ de j: 'ma: fa'lilu C(P)-kB cuda-ska, omejena 2. zgresiti: 'ni:mas fa'lit c-gp ne mores // 'li:tas je pa su'nica fa'lila c-gp slabo obrodila ■ x'ma:lu fa'll 'tis d'rliu C-ap se izrodi / iti falit propastl-, a je b'ia ze 'kaisa s'ia fa'lit 'takat? S(C)-mk ► faljen -ena -o ► s.: ed.: im. fa'lenu C-gp, Pd{C)-ic 0 'tu: j pa z'ia fa'lenu Pd{C)-ic I BdC fall (ed.: 3-); Tom. fait, falîm I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ + fancelj -na m \ mn.: im. 'fainclnl C-gp; toz. 'fa:nclne C-ap; mest. 'fainclnax C-ap (> flancat | BdC -; Tom. fâncl, -na | Plet. + (P ~); SP 1962 -; SSKJ nar. zahodno manjse, krofu podobno pecivo brez nadeva\ SP 2001 pokr. zah. I ESSJ + Il ^ stravba fant fanta m ► 'fant C-gp, L-x, S(C)-mk; rod. 'fa:nta L-x; mn.: im. 'fa:nti C-ap, nov. 'fa:n-tje C-Gp; daj. 'fa:ntam C-gp <> | BdC -; Tom. fànt, fânta | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il pob fantovati -ujem nedov. ► fant'wa:t C-gp; ed.: 3. fan'tuje C-gp; del. -1 m.: ed.: im. fan'to-wau C-Gp; mn.: fant'wail C{P)-ks () se 'nas ze fan'tuje C-gp | BdC -; Tom. fantçwat, -ûjçm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (P ~) fantovscina -e z ► 'faintausna C-gp, 'fa:n-tajsna L-x; rod. 'fa:ntausne C-gp, 'fa:ntaj-sne L-x; toz. 'fa:ntausna C-gp () 1. nekdaj znesek, ki ga fant plaça za pijaco ob sprejemu fantovsko druzbo 2. odkup-nina, ki jo fantje dobijo pri sranganju: sa 'moYl 'fa:ntam wad'raijtat 'fa:ntausna C-gp I BdC -; Tom. fântusna (P ~) I Plet. + (P ~); SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ + far -ja m ► 'fa:r C-gp; mn.: im. 'fa:ri C-ap <) I BdC -; Tom. fâr, fârjç (zanlcljivo) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ siabs. | ESSJ + fara -e z ► 'fa:ra C-gp; rod. 'faire C-gp, L-ml; mest. 'fa:r C-gp <) 'danc sn 'bi pa par 'fa:r par 'ma:s C-gp | BdC -; Tom. fâra I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + farba -e z ► 'fa:rba C-gp; rod. 'fa:rbe C-gp; toz. 'fairba C-ak, Z-jk; mest. 'fa:rp C-gp; mn.: im. 'fa:rbe C-gp <> barva: r'de:jce 'fa:rba C-ak ■ x'la:ce /../ sa 'da:l u 'fa:rba Z-jk I BdC -; Tom. fârba | Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - farbati -am nedov. ► 'fairbat C-gp; ed.: 3-'fairba C-gp; del. -1 s.: ed.: 'fairbalu C-gp () 1. barvati 2. se se 'ni t'riiba ta'ku: 'fairbat C-gp ne lazi > farban -a -o ► z.: mn.: im. 'fairbane C-gp; s.: ed.: im. 'fairbanu C-gp, Pd{C)-ic <> 'fair-banu b'ieijne C-gp i BdC -; Tom. fôrbat, -am I Plet. -; SP I962 -; SSKJ nizje pog. (P ~); SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ -faren -rna -o prid. ► m.: ed.: im. 'fairn C-gp; mn.: im. 'faiml C-gp; z.: ed.: im. 'faima C-gp 0 'fairna 'cierku C-gp / 'fairn pat'ruon C-gp I BdC -; Tom. farn [!] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - farovski -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'fairausk C-gp, L-ml; z.: ed.: im. 'fairauska C-gp; s.: ed.: im. 'fairausku C-gp (> 'fairausk s'wiit L-ml 'fairausk x'iaipc C-gp • 'fairauska 'kuxarca C-gp | BdC -; Tom. fârusk 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -farovz m ► 'fairaus C-gp, L-ml; rod. 'fairauze L-x; daj. 'fairauzu C-gp; toz. 'fairaus C-ap; mest. 'fairauzu C-as, Ra{C)-vk; or. 'fairauzam C-gp; mn.: toz. 'fairauze C-gp <) swa s'ia u 'fairaus na zem'laijne C-gp I BdC -; Tom. fârus, -zç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ + farskl -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'fairsk C-GP; z.I ed.: im. 'fairska C ~GP5 mn.: im. 'fairske C-gp 0 'fairske 'baibe C-gp | BdC -; Tom. fârsk I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > siabs. I ESSJ + faseljc -a m ► 'faislc C-gp; rod. 'faislca C-gp <) sodcek za pivo \ S -favlencar -ja m ► fau'liencar C-gp () delomrznez | S — favljast -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'faiulest C-Gp; z.: mn.: im. 'faiuleste L-ml () len, zahrbten: 'teya se 'le wa'yibaj, 'tai j 'faiulest C-gp / na u'se 'wize 'faiulest C-GP vseh muh poln \ BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ -favlast) I ESSJ -favs '=0 fovs februar -ja m ► febru'air, 'februar C-ap; rod. febru'airje C-gp, L-ml; mest. febru'airi C-gp 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - feca -e z ► 'fieca C-gp, Pd{C)-ic; rod. 'fiece C-Gp; or. 'fieca C-ap () (kupljen) kvas: j /../ 'ma:t 'nuca 'ma: 'fiece za k'rox u'ziynt C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + Il ■=0 bazgern, drozje, kvas fece fec z mn. ► 'fiece Pd{C)-ic (> obujki I S - Il senfece feder -dra m w toz. 'fieder C-GP; mn.: im. 'fiedri C-gp; toz. 'fiedre C-gp; mest. 'fied-rax C-gp (> 1. vzmet 2. mn.: vzmetnica-. ce 'ni b'iu stra'maca, s pa 'laxk 'sa:m na 'fiedrax s'pa:u C-gp | BdC Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - feflanje -a s ► fof'la:jne C-gp; daj. fof'laij-nu C-gp 0 siabs. cvekanje: 'tajmu fof'laij-nu pa na war'ja:mem C-gp | S -feflati -am nedov. ► fof'la:t, 'foflat C-gp, 'faflat L-x; ed.: 1. 'faflam L-x; 2. fof'la:s C-gp; del. -1 m.: ed.: 'foflau C-gp () siabs. cvekati, lagatl\ 'naxaj fof'lait C-gp I BdC -; Tom. fàflçt, faflâ (P -) (=0 fuf-Ijati) I Plet. - (c^ fefljâti); SP I962 -; SSKJ - I ESSJ + fafljâti in fufnjâti, P -) feflon -a m ► fof'luon C-gp <> siabs. kdor (rad) veliko in predrzno govori \ S -fehtati -am nedov. ► 'fiextat C-gp, L-x; ed.: 1. 'fiextam C-as, L-x; 3- 'fiexta C-gp; mn.: 3-'fiextaje C-gp; del. -1 m.: ed.: 'fiextau tz-gp; mn.: 'fiextal C-gp () 1. prositi \izrazati koinu zeljo\-. sn ya 'fiextau, de b m pa'suodu d'ru C-gp 2. prosjaciti: sa xa'dile 'fiextat pa 'baijtax C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ - fejst----prid. ► 'feijst C-GP, Z-JK (> 'feijst 'pu:ba Z-jK ■ z'de:j 'imas pa n 'fe:jst y'wamt C-gp » fejst in fest prisi. ► 'fe:jst C-gp, 'fest Z-jk () ka sma p'riesal za 'mast, j u'iu t'ri:-ba 'fe:jst s'tisnt C-gp ■ j u'iu wa'be:jlenu 'fest Z-jK I BdC -; Tom. fçist' fest) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. j ESSJ - jj fajn fentati -am dov. ► 'fientat C-gp; ed.: 2. 'fien-tas C-gp; del. -1 m.: ed.: 'fientau C-gp; z.: ed.: 'fienta C-gp; s.: ed.: 'fientalu C-gp <> 'ti u'se le 'fientas, ka s prena'ruodn C-gp / 'tuoce j 'cest 'fienta 'sierk C-gp / custv. 'fientalu ya je C-gp pobralo *■ fentan -a ~0 r m.î ed.: im. 'fientan C-gp <) I BdC -; Tom. fçintat | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog., ekspr.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ + (■=!> fundus) fest =!> fejst figa -e z ► 'fiya C-gp, L-x; rod. 'fiye L-x; toz. 'fiya C-Gp; mn.: toz. 'fiye C-gp <) 1. \sad\: 'suxe 'fiye C-gp 2. \pest s palcem, polo-zenim med kazalec in sredinec\: m je pa'ka:zau 'fiya C-gp ni se drzal obljube 3. \iztrebek\-. 'kuojnska 'fiya L-x / 'ta j pa 'tut 'wos 'ca:jt pa 'ci;st kot 'kuojnska 'fiya C-gp 4. V prisiovni rabi 'tu: bla'yu j pa na 'fiya u'riidnu C-gp | BdC -; Tom. fîya I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > 2., 4. pog.; SP 2001 - I ESSJ + figov -a -O prid. ► z.: ed.: im. 'fiyawa S-at <) 'fiyawa paj'tica S-at | BdC -; Tom. fîyu, -awa I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ -figovec -vca m ► 'fi^auc L-x; rod. 'fiyauca L-x <) 1. figovo zganje C 2. L figova potica I BdC -; Tom. - j Plet. + (P -); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P I ESSJ + (P -) filjati -am nedov. ► 'filet C-gp; del. -1 m.: ed.: 'fileu C-gp <) polniti, tlaciti: 'filet s'nu: C-gp »■ filjan -a -o ► z.: mn.: toz. 'filene C-ap I S - Il =!> basati, pestati fin -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'fin G-rm, S-mm; toz. 'fin C-ap, Z-jk; mn.: im. 'fin C-ap; z.: ed.: im. 'fina C-gp, Z-jk; mn.: im. 'fine C-ap; rod. 'finix C-Ap; toz. 'fine C-ap; s.: ed.: im. 'finu C-ap, ta 'finu Z-jk <) 1. dober\ sma pa j'mi.-l 'fin 'mast C-ap • 'nar'bel 'fin 'ciiyu je 'bi 'teijst .. 'ka:r ya paz'na:m G-rm 2. boljsi, kakovostnejsi-, 'telex 'finix b'iaix s'plox 'nisn n'kuil i'mi:, kot so z'de:j C-ap • me'su: j u'iu pa za ba'zic /../ p'ro:u ta 'finu Z-jk fin -a -o povdk. ► () iron. vzvisen, ohol: 'Julce, 'wan je 'bi 'bel 'fin /../ 'wan me 'ni g'ku:l d'ja:u dar'yaic kad 'diikla S-mm fino prisi. ► 'finu C-ap, L-ml {) sma 'moyl tap'ro:u wap'ra:t 'finu C-ap | BdC —; Tom. fxna (neskl.) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > 2. pog.; SP 2001 -/knj. pog. I ESSJ -financ -a m ► fi'nainc L-x; rod. fi'nainca L-x; mn.: im. fi'nainci c-gp, L-MKO, S(C)-mb; rod. fi'naincau C-gp; daj. fi'naincam S{C)-mb; toz. fi'naince C-gp () nekdaj sa pa 'parsl fi'na:nci weze'ti:rat L-x | BdC —; Tom. - I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ zastar. I ESSJ - Il ■=;> financar financer -ja m ► fi'na:ncar L-x; mn.: im. fi'na:ncari C-gp <> fi'namcari sa katra-'bantarje la'wil C-gp | BdC -; Tom. fçnâncar, -rjç | Plet. -; SP 1962 + (=> finânce); SSKJ nekdaj pripadnik financne straze \ ESSJ - || =0 financ fingrad -a m ► 'firiyrat C-gp, L-x; rod. 'firjyrada C-gp, 'firjyrata L-x; toz. 'finyrat L-x () 1. naprstnik 2. poud. zelo majhna kolicina / pa'suot m za n 'fiq^rat 'muo-ke L-x ■ se sn le za n 'fiqyrat u'iey C-gp malo I BdC (finyrad); Tom. fînyrçt, -a I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -fingrat =0 fingrad finka -e z ► 'firjka C-gp; rod. 'fii]ke C-gp; toz. 'firjka C-gp <) nizko zensko spolovilo / 'tu: j pa 'ana 'fiqka u'riidnu C-gp malo / zmer. prek'lieta 'fiqka C-gp | BdC -; Tom. fînka I Plet. +; SP I962 -; SSKJ - /BSJ: + I ESSJ + Il ■=!> fajfa, pizda, siska, soja firbcati -am nedov. ► 'fiercat C-gp; del. -1 z.: ed.: 'fierca C-ap () radovedno si kaj ogledovati: j 'porsu 'fiercat, ka'ku; 'di:-lama C-gp | S -firbcen -cna -o prid. ► m.: ed.: im. 'fiercn C-gp, 'fi:rcn L-x; z.: ed.: im. 'fiercna C-ap, 'fiircna L-x; s.: ed.: im. 'fi:rcn L-x () je ta'ku: 'fiercna, de p se 'ci:wa patey'nila 'won s cla'wi:ka C-gp | BdC —; Tom. — I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog. radoveden-, SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + firbcnez -a m ► 'fiercnes C-gp, 'fi:rcnes L-x; rod. 'fi:rcneze L-x <) radovednez I S - Il firbec firbec -bca m ► 'fierc C-gp, 'fi:rpc L-x; rod. 'fierca C-gp, 'fi:rpca L-x; toz. 'fierc C-gp; mn.: im. 'fiirpci L-x; toz. 'fiirpce L-x 0 \radovedne^-. sa se z'biiral 'fiirpci L-x H \radovednost\ / pastl firbce: 'pa:seje 'fi:rpce L-x ■ prodajati firbec: 'tista 'ba:ba pa na 'di:la d'rujya kot 'fierc pra'dage C-gp | BdC -; Tom. - j Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ + firc, fircati, fircen, fircnez ■=!> firbec, firbcati, firbcen, firbcnez firenk -a m ► 'fiergk C-gp; mn.: im. 'fierrjki C-Gp; rod. 'fiergkau C-gp, Pd{C)-ic () 'bi:li 'fierrjki C-gp | BdC -; Tom. fîernk firnik) j Plet. -; SP I962 -; SSKJ -/ BSJ + I ESSJ -firkeljc -a m ► 'fierklc C-gp; toz. 'fierklc C-gp; mn.: toz. 'fierklce C-gp () cetrf. an 'fierklc 'kile C-gp / za n 'fierklc 'bo t'ri C-gp ■ 'dal x 'nam je ne t'ri 'fierklce 'ure xa'da: C-gp | BdC (firklc); Tom. fîarklc firkelc) | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ - I ESSJ + || o cetrt fit fita m ► 'fet C-gp, L-x; rod. 'fita C-gp, L-x, Pd(C)-ic; toz. 'fet L-x; mest. 'fitu C-gp 0 1. najem-. 'ma:m 'niwa na 'fitu C-gp 2. obrest: 'tuilk 'fita 'imam na 'li:ta C-gp ■ 'wosak 'fet L-x ■ 'nisk 'fet L-x 3. davek: za 'fet 'morm p'la:cet L-x 1 BdC -; Tom. fet, fîta najemnina; obre-sti I Plet. +; SP I962 -; SSKJ - | ESSJ + fizol -ola m ► 'fozau C-As, 'fozu L-ml, 'fozau Ra{C)-vk; rod. fa'zu:la C-ap, far'zuila C-gp, fa'zu:la L-ml; toz. 'fozau C-ap, Pc{G)-fm; mest. fa'zuilu C-gp () ta 'nisk 'fozau C-gp ■ ta 'wosak 'fozu L-x ■ ta 'raïklcast 'fozu L-x / wa'muzyan 'fozu C-gp / wa'cisan 'fozu L-x ■ pad'meden 'fozu L-x 1/ kuhan fizol zakuhana koruzna moka | BdC -; Tom. fazu, fazûsîa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + fizolov "3. ~0 prid. r m.I ed.: im. fa'zuilau L-x; z.I ed.: im. fu'zu:lawa C-ap, fa'zuilawa L-x {) fu'zu:lawa 'zupa C-ap ■ fu'zu:lawa mi'ne-stra C-ap I BdC -; Tom. fazûaZu, -awa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ -fizolovica -e z ► fa'zu:lajca, fgr'zuilajca C-gp () 1. fizolova slama 2. fizolovka \voda\ I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + (nar. vzhodno, P -); SP 2001 pokr. vzh. I ESSJ - Il > 1. fizolovka fizolovina -e z ► fa'zuilajna C-gp {) praz-ni fizolovi stroki | BdC -; Tom. - I Plet. + (P SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ - fizolovka -e 2 ► fa'zuolauka L-x; rod. fa-'zuolauke L-x () fizolova slama \ BdC -; Tom. - I Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + I ESSJ - II fizolovica flajda -e z ► f'laijda C-gp, L-mv; toz. f'la:j-da C-Ap; mn.: toz. f laijde C-ap () 1. halja: 'mais f'laijda 'ya za na 'worx C-ap 2. siabs. vlacuga I BdC -; Tom. -I Plet. SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II > 2. ^ cifra, cjahta flanca -e z ► f la:nca C-gp; mn.: im. f la:nce C-Gp; toz. f la:nce C-gp <> sadika: 'blerza-we f la:nce C-gp ■ 'kaipsawe f laince C-gp / 'ta: pa le f'la:nce sa'di C-gp cveka I BdC -; Tom. - (flâncat, ■=;> flancat) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - flancanje -a s ► f'laincajne C-gp <) gla-golnik od flancati: p'ra:znu f'laincajne C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -flancat ^ fancelj, stravba flancati -am nedov. ► f'laincat C-gp, Pd{C)-ic; ed.: 3- f'lainca C-gp; dal. -1 m.: ed.: f'laincau C-gp <) 1. dajati sadike v zeniljo 2. \vsebinsko prazno govoriti\: 'ki m 'bos f'laincau, ka 'ni 'riis C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + (flancati, > 2.) | ESSJ -flasa -e z ► f'laisa C-gp, f'laise l-x; rod. f'laise l-x; toz. f'laisa C-ap; mest. f'lais L-ml <> f'laisa sn 'dai, y'laiza pa 'ne C-ap I B butiljka, steklo flaska -e z ► f'laiska C-ap; toz. f'laiska C-ap; mn.: toz. f'laiske C-gp; mest. f'laiskax C-ap <) custv. steklenica-. 'bom 'dai 'yar f'laiska, ce us 'ki 'pila C-ap | BdC flaska; Tom. - I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + flaskon -a m ► flas'kuon C-gp; toz. fla-s'kuon C-Gp; mest. flas'kuonu C-is; or. flas'kuonam C"1S! mn.: im. flas'kuoni C-gp; rod. flas'kuonau C-gp; toz. flas'kuone C-ap () 5" do 50-litrska pletenka: 'nliki flas'kuonau 'wina sma b'li z'rixtal C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ - flek fleka m ► f'lek C-ap; mn.: im. f'leki C-gp; toz. f'leke C-gp <) 1. Usa-, 'cike 'maije 'biile f'leke pa x'roptu C-gp 2. madez-. wat 'ki j 'tai f'lek? C-gp I BdC -; Tom. - ( Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II > 1. blek, flika flekast -a -o prid. ► m.: ed.: Im. f'lekast C-gp; z.: ed.: toz. f'lekasta C-gp; mn.: im. f'lekaste C-gp <) lisast: pa 'zuotu sn 'wos f'lekast C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - flS'tâ ~© z V f*'li©tQ. C'GP, mn.: toz. f'liete C-gp <) zalikana guba: 'cikle na f'liete C-gp i S - flevt -a m ► f'leiut C-gp; rod. f'leiuta C-gp; mest. f'leiutu C-gp (> tekoca, lepljiva, zidka snov / siabs. o preredki, neokusni hrani | S - flevtati -am nedov. ► fleu'tait C-gp; ed.: 2. fleu'tais C-gp; 3- fleu'ta: C-gp; del. -1 s.: ed.: fleu'tailu C-gp 0 packati-. 'naxaj fleu'tait, SB s 'wos wafleu'tain C-gp I S - flika -e z ► flika C-gp, L-x; rod. f'like L-x; toz. flika C-gp, S-mo 0 1. krpa, zaplata: 'cier sn da'bila 'kuot 'kesna flika, sn per'nesla da'moiu, de m je 'wana za'sila p'liiunca L-mko / pren. je j'mii u'saika 'xisa 'saje /../ flika ['zemle] S-mo 2. Usa-, se m paz'nai 'ciila flika C-gp I BdC -; Tom. flika krpa I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ + || blek, > 2. flek flodnik -a m ► f luçdgk C-gp; mest. f luodg-ku C-gp () maternica pri zivalih: f'luodgk j 'sçiu wat k'raiwe C-gp | BdC -; Tom. fîûadnk maternica pri svinji I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ - flos -a m ► f'luos C-gp, f'içius L-x; rod. floiusa L-x () 1. nizke vprezne sani za vleko hlodov 2. preproste otroske sani I BdC -; Tom. - j Plet. + (P -); SP I962 + (P -); SSKJ - / BSJ + I ESSJ + (P -) II > 1. sanivec flosati -am nedov. ► f'luosat C-gp; del. -1 m.: ed.: f luosau c-gp; mn.: f lUOSal c'gp; s.: ed.: f'luosalu C-gp () 1. vlaciti: x'iuçde sma f luosal C-gp 2. drgnitl, guliti: a z zas'tuojn f luosau b'riise u 'su:l? C-gp // poud. 'kuot ste f luosal 'ci:u pa'po:udne? C-gp kje ste bilî *■ flosati se ► <> drsaje se spuscati po strmini: wat'rac sa se f'luosal 'da pa t'ra:j C-gp | BdC -; Tom. sç flûasajç (mn.: 3.) (P -) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -flum -a m ► f'ium C-ap, f'lun L-mv, f'ium Pd{C)-ic; rod. f'iuma C-ap, f'luna L-mv <) mivka \ S -flumast "3. ~0 prid. \ 2.! ed.: im. f lumasta C-ap <) mivkast, pescen: f lumasta 'zem-le C-ap I S -flun flum fodera -e z ► 'fuçdera L-mko; rod. 'fuodere L-x {> podloga I BdC -; Tom. - (fûstar -tra podsiv, ■=:> futer) | Plet. -; SP 1962 SSKJ - | ESSJ - || fodra fodra -e z ► 'fudra C-gp, Pd{C)-ic <) podloga \ S - fodrati -am nedov. in dov. ► 'fudrat C-gp () podloziti/podlagati oblacilo, obutev *■ fodran -a -o ► m.: ed.: im. 'fuidran C-gp; z.: ed.: irn. 'fudrana ü"GPt mn.: im. 'fudrane C-gp (> 'fu:dran p'rustaf C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - Il ■=;> podvleci folk -a m ► 'fuilk C-gp, Z-jk; rod. 'fu:lka C-gp 0 Ijudje: 'po:uxnu 'fuilka j b'iu 'danc 'ya pa 'wos C-gp | BdC Tom. -I Plet. SP 1962 SSKJ - / BSJ + I ESSJ - fonda -e z ► 'fuçnda C-gp; rod. 'fuonde C-gp; toz. 'fuonda C-gp; mn.: toz. 'funde C-as () teinelj: wat 'fuonde 'won 'bom 'moyu le 'sa:m nar'dit C-gp / u'se j 'nau, wat 'fuonde da st'rapa C-gp | BdC -; Tom. -(fûnda, funda) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -forajt -a m ► fo'ra:jt C-gp () nekdaj pri-prega \ BdC -; Tom. far ait, -a j Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -forajtati -am nedov. ► fo'raijtat C-gp, fu'ra:jtat Pd{C)-ic (> nekdaj pripreci I BdC -; Tom. farâitat j Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -forati -am nedov. ► 'fuorat C-gp, 'furat L-x; ed.: im. 'furam L-x; del. -1 m.: ed.: 'furau, 'fuorau C-gp, 'fuorau L-x; mn.: 'fural, 'fuoral C-gp, 'fural L-x; z.: ed.: 'fuora C(P)-ks 0 1. voziti, peljati: ka'ku: je 'fuora 'tista 'mula C{P)-ks 2. prevazati s konjsko vprego: da 'zaïdgya je 'fuorau C-gp f forati se ► {) sma se 'fural na S'weta 'yara L-x | BdC -; Tom. fûarat, am (c^ furati) ! Plet. -; SP I962 -; SSKJ -/ BSJ + I ESSJ -forenga -e z ► 'fuorgya C-gp; rod. 'fuorgye C-gp <) voznja, prevoz: 'ma: 'dast 'fuorg-ye C-gp I S -fortuna -e z ► fsr'tuna C-is () neurje: mrau'lie sa 'won, 'bo 'ni:ki 'parslu, 'ana for'tuna C-is | BdC -; Tom. fartûna neurje z vetrom \ Plet. +; SP I962 -; SSKJ knjiz. (P -) I ESSJ + foter -tra m ► 'fuitar G-rm, L-x; rod. 'fu:tra C-gp, S-AT, L-x; or. 'fuitram C-gp <) krma: u 'Pu:rznu 'tam /../ se j s'ti:lu, de j 'bi 'duobar 'fuitar, de j 'bi m'ieck n 'ta;ka 'ri:c G-rm • se j 'ma:le 'fu:tra na'siiklu C-gp I BdC -; Tom. fûatar, -tra futer) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ -I ESSJ - fotratl -am nedov. ► 'fuitrat C-gp, L-x; ed.: 1. 'fu:tram L-x; 2. 'fu:tras C-gp; 3. 'fuitra C-Gp; del. -1 m.: mn.: 'fuitral C-gp <) krmi-ti: ce na 'bos 'dabra 'fuitrau, 'bos 'ma:le 'moiuzu C-Gp H 'ta: pa 'kuojne 'fu:tra le z d'riklcam C-gp ga slabo hrani in ravna z njim \ BdC -; Tom. fûatrat, -am futrati) I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -/ BSJ + I ESSJ -fovcobel -bla m ► 'f0:uc'u:bu C-CS () miz. vencnjak \ S -fovs — — prid. ► 'fo:us C-ap, 'fa:us L-x (> 1. napacen 2. nepravi, ponarejen: 'fa:us d'na:r L-x, 'fo:us ['zupa] C-ap ► fovs prisi. ► 'fo:us C-gp <> u'se t 'fo:us 'paje C-gp I BdC -; Tom. fous (P ~) (=0 fais) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + fovsen -a -o prid. ► m.: ed.: im. fou'siçn C-ÜP; z.\ mn.: im. fou'siene C-ap () nevoscljiv, zavistem a s mi fou'sien? C-gp | BdC -; Tom. - i Plet. -; SP 1962 —, SSKJ - / BSJ + I ESSJ -fovslja -e 2 ► fou'sije C-gp (> O ka bi fou-'slje ya'ri:, be se d'roiu na b'lu t'ri:ba C-gp i BdC Tom. fusîjç falsija) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. pog | ESSJ -fraj — — prid. ► f'raj C-gp, f're:j S-mm, f'ra:j L-x <) prost, svoboden: 'le:jdik n fra:j L-x / o'jo:j, sma b'li se wad 'su:le f're:j d'wa: d'ni, de sma k'ri:s nar'dil S-mm I BdC -; Tom. frçi (neskl.) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - frakeljc -a m ► f'ra:klc C-ap, L-x; rod. f'raiklca C-gp, L-x; mn.: toz. f raiklce C-gp 0 frakelj. 'po:u f'ra:klca C-gp | BdC -; Tom. - (frâkl, ^ frakelj) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ ekspr. I ESSJ + frank -a m ► frarjk C-ap; rod. frai]ka C-ap 0 kavni nadoinestek: 'jecmen pa 'ma: /../ ce'kuorje, 'ma: f'raqka .. 'tistu /../ sma s'kuxal /../ an 'lanc z'jutre C-ap 1 S - franki -ov m mn. ► f'rajnc C-gp; rod. fra:jnceu C-gp; toz. fra:jnce C-gp <) zastar. davki: 'ma:t je se 'koda d'ja: /../ de sa 'moyl 'ka:jt /../ f'ra:jnceu p'la:cet C-gp I BdC -; Tom. frgnk' | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - frônki) | ESSJ - frçnki) II ■=!> dac, davek frcati -am nedov. ► 'farcat C-gp; ed.: 3- 'fsrca C-Gp; mn.: 3. 'fsrcaje Ra{C)-vk; del. -1 m.: mn.: 'farcal C-Gp; s.: ed.: 'farcalu C-gp <) 1. sma 'ku^lca 'farcal C-gp 2. 'wada pa 'delec 'farca C-gp skropi \ BdC -; Tom. farcat brizgati | Plet. + (■=;> 1. frcati in 1. frkati); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=> frkati) || =i> brcati frdaman -a -o prid. ► m.: ed.: im. far'da:man Pd{C)-ic; z.: ed.: im. far'da:mana C-gp <) zmer. far'da:mana 'ba:ba C-gp frdamano prisi. ► far'da:manu C-gp () poud. zelo-. 'tu: j pa far'da:manu dra'yu: C-gp I BdC -; Tom. fardâmana (z.: ed.: im.) frdamati) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ - frderbati -am dov. ► del. -1 ed.: far- 'dierbau S-at () pokvariti \ BdC -; Tom. fardîarbat | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ -/ BSJ + I ESSJ - II brderbati fremonike -ik z mn. r toz. fre'muonike Z-jk 0 harmonika | S - || gremonika, gremonike, harmonika fresek -ska -o prid. ► z.: ed.: im. f'rieska C-AP, S-x, Ra(C)-vk; toz. f'rieska C-gp () 1. svez, nezaceljen: 'se:j 'im 'wos 'ca:jt 'ta:le f'rieska f'lika C-gp 2. v zvezi freska repa jed iz sveze repe: f'rieska 'ri:pa C-ap, S-x, Ra(C)-vk | BdC -; Tom. frîask svez (■=:> fresk) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -frfratl -am nedov. ► farf'ra:t C-gp; ed.: 3. farf'ra: C-gp; mn.: 3. farf'ra:je C-gp <> pla-polati \viseti in se valujoce gibati\: pa'ruçyle farf'ra:je C-gp | BdC -; Tom. farfrat, farfrâ povrsno delati | Plet. + (P -); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + fris -a m ► fris C-gp, Pd(C)-ic; toz. fris C-gp; mest. frisu C-gp; mn.: toz. frise C-gp 0 se s 'wos pa'ma:zan pa frisu C-gp / 'jesn mu 'ka:r u fris pa'wi:da C-gp // frise pokati norcevati, saliti se: 'sa:me frise sma 'puokal C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ nizje pog., nav. slabs.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ — Il ■=:> ksiht, obraz frisen -sna -o prid. ► m.: ed.: im. f'risn L-x; rod. frisgya C-ap; toz. f'risn C-ap; mn.: rod. frisnix C-ap; z.: ed.: im. f'risna C-gp, Z-jk, L-x; toz. f'risna C-ap, S-mm; s.: ed.: im. f'risnu C-ap, L-x <) svez \dobljen, pri-pravljen pravkar ali pred kratkim\: f'risnu m'li:ku se g'ku:l na za'kuxa C-gp ■ 'sa:dje sma pa j'mi:l f'risnu, 'ci:la 'zima C-ap ■ f'risn krox C-ap ■ f'risna pa'lienta Z-jk ■ f'risna 'ri:pa S{C)-mk / f'risna 'zupa C-ap iz svezega mesa *■ frlsno pris!. ► f'risnu C-gp <) 'won je f'risnu C-gp (ta) frisen -sna -o sam. ► <> y'rem na-'se:jct /../ 'ma: za f'risnu C-gp svezo krmo I BdC frisna (z. ed.); Tom. frîsn 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ - | ESSJ - frketa -e z ► far'kieta C-gp, L-x; rod. far-'kiete L-x <) lasnica iz upogljive zice I S - frleti -im nedov. ► far'liit C-gp, L-x; ed.: i. fer'lim L-x; 3- fsr'li C-gp; mn.: 3. far'lije C-ap, L-x; del. -1 z.: mn.: far'lirle C-gp (> 1. letati \premikati se po zraku\\ 'tice far'lije C-gp ■ c'wiele far'lije L-x / ta pa 'cest fsr'li C-gp se ne zaveda resni-cnosti 2. custv. \biti zaljubljen\\ je ze za'cie far'liit C-gp | BdC -; Tom. farlt', farlî I Plet- + (P ~); SP I962 + (P ~); SSKJ > 2. pog. (P ~); SP 2001 knj. pog. I ESSJ + (■=> krbàv) \\ o > 2. brencati frnihtatl -am dov. ► far'nixtat C-gp; ed.: 2. far'nixtas C-gp; del. -1 m.: ed.: far'nixtau C-Gp; s.: ed.: far'nixtalu C-gp () unlciti \povzrociti, da kaj postane neuporabno]: d'ru: se m je far'nixtalu C-gp »• frnihtan -a -o ► m.I ed.: im. far'nixtan C-Gp; z.: ed.: im. far'nixtana C-gp <) far-'nixtana wast'rie C-gp / poud. sn 'wos far'nixtan C-gp | S — frodelj -dlja m ► f'ruçdl L-x, Ra{C)-vk; rod. f'ruodle Ra{C)-vk <> | BdC -; Tom. frûadl I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nar. zahodno posusene mlade veje z listjem za krmo; vejnik \ ESSJ + || =:> vivnikanje froht -a m ► f'roxt C-gp; rod. f'roxta C-gp; toz. f'roxt Pd{C)-ic <) tovor \kar se kam prevaza z vozilom\\ 'mors y'iiedat, de us 'jemu 'kie m pa na'zaij /../ f'roxt, ce us 'te:u, de us 'ki zas'luzu Pd(C)-ic | S -frohtar -ja m ► f'roxtar C-gp <> star, to- vornjak \ S -frostek -tka m ► f'ruisk L-ml; rod. f'ru:ska L-x; toz. f'ruisk C-af, Pd{C)-ic, S{C)-mk; or. f'ru:skam C-gp <) zajtrk | BdC frustek, früstbk; Tom. früstk, -a (■=:> frustek) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ -frûstek) | ESSJ -frostkati -am nedov. ► f'ruiskat C-gp; del. -1 m.: ed.: fru.'skau C-ap; mn.: f'ru:-skal C-gp <) | BdC -; Tom. frûstkam, frûstkat (=!> frustkati) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -fruga -e z ► f'ruya C-gp; rod. f'ru^e C-gp () 'li:tas f'ruya 'dabru 'ka:ze C-gp | BdC -; Tom. frû-ya, frûi^ç | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nar. poljskl pridolkl (I. Tavcar) I ESSJ + frugatl -am nedov. ► ed.: 3- far'ya: C-gp <> obetati pridelek-. 'li:tas pa su'nica 'dabar far'ya: C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - frustek, finistkati o frostek, frostkati frzmagatl se -am se nedov. ► del. -1 s.: ed.: farz'maiyalu S(C)-mk () biti uzaljen zaradi neprimernosti cesa: se jem je farz'maiyalu, p'riiscerjem, 'jelte, ce sa 'tak da'bil? S(C)-mk | BdC -; Tom. far-zmâya (ed.: 3.) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ -/ BSJ + I ESSJ + Il brzmagati frzol, frzolovica ■=!> fizol, fizolovica füfla -e z ► 'fufla C-gp <) 1. nizko zadnjïca 2. nizko neznacajen clovek: 'tu:k sn 'bi pa 'fufla /../ de sn 'bi 'tixu C-gp i BdC -; Tom. fûfla (P -, fuflja) I Plet. - fûflja, P ~); SP I962 -; SSKJ - / BSJ - (=0 fûflja) I ESSJ + (P -, =!> fufnjâti) Il rit fuksa -e z ► mn.: im. 'fukse C-Ap; daj. 'fuksam C-AP 0 fuksija I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - || cinga-lincek fuksija ■=:> cingalincek, fuksa fukssvanc -anca m ► fuks'wanc C-cs () miz. lisicji rep | S - || ^^ lisicji rep fulovz -a m ► 'fulaus C-gp; rod. 'fulauza C-gp; toz. 'fulaus C-gp; mest. 'fulauzu C-gp 0 pticja kletka-. 'bom 'tice la'wiu u 'fulaus C-gp I BdC -; Tom. - (fûaYlus, foglavz) I Plet. -; SP I962 -; SSKJ - 1 ESSJ - (o foglovz) Il =!> ticnica funda ■=!> fonda funt -a m ► 'funt C-gp; mn.: rod. 'funtau C-ap; toz. 'funte C-gp <) | BdC -; Tom. fünt, -a I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -funtarica -e z ► 'funtarca C-gp, L-x; rod. 'funtarce L-x; mn.: im. 'funtarce C-gp () tehtnica z merilno lestvico f funtih 'funtarce sa j'miile k'luke C-gp | BdC -Tom. fûntarca | Plet. -; SP I962 -SSKJ - / BSJ + I ESSJ -furati, furenga ■=!> forati, forenga furbac ~ — povdk. ► fur'baïc C-gp, Pd{C)-ic 0 star, zloben, sleparski \ BdC -; Tom. farbâc (neski.) | Plet. -; SP I962 SSKJ - I ESSJ - [o furba) furija -e z ► 'furje C-gp; toz. 'furje C-gp <) 1. neurje \padavine z vetrom\\ na 'furje j 'won C-ap / "y'rie pa 'ci:st ku na 'furje C-gp 2. \naglica, razburjenje\: 'ki na 'furje 'jeses C-gp / 'tu: j pa le na 'furje nar'jenu C-gp | BdC -; Tom. fûrjç vihrav clovek I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > pog., ekspr.; SP 2001 - I ESSJ + furijast -a "O prid. ► 'furjest C-gp, Pd{C)-ic <) poud. jezen-, je 'bi 'wos 'furjest C-gp I BdC -; Tom. fûarjçst vihrav, \ Plet. +; SP 1962 +; SSKJ ekspr.; SP 2001 - | ESSJ + furlanka -e z ► far'laijijka C-gp, L-x; rod. far'la:ji]ke Li~xî mri.: toz. fur'la:jr)ke C-gp {) I BdC -; Strekelj I892 frlàjnka Furlânka); Tom. farîânka | Plet. +; SP 1962 + {=!> Furlanlja); SSKJ manjsa sekira za obsekavanje, klestenje dreves \ ESSJ + (■=i> Furlan) furlanskl -a -o prid. ► z.: ed.: im. far'laijn-ska C-gp <) fsr'la:jnska pa'lienta C-gp polenta \ BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 + Furlanlja); SSKJ + | ESSJ + Furlan) furm -a m ► rod. 'furma C-gp; toz. 'furm C-gp {) 1. oblika: se 'tu: pa 'nlma 'beij^a 'furma C-gp 2. nacin: se 'ra:js na 'kesn d'ruj 'furm pa'ma:Yaje C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + (P ~) furman -a m ► 'furman C-gp, L-x; rod. 'fur-mana L-x; or. 'furmanam C -GP; mn.: im. 'furmani C-gp; toz. 'furmane C-gp (> I BdC -; Tom. füarman | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. Ijud. I ESSJ - / Snoj + furmanarija -e z ► furmana'rije C-gp; rod. furmana'rlje C-gp <) furmanstvo: je wat furmana'rije 'ziu C-gp | S -furmanski -a -O prid. ► z.: ed.: im. 'furman-ska C-Gp; mn.: im. 'furmanske C-gp <> 'fur-manska l'tierna C-gp ■ 'furmanske ka'liesa C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + I ESSJ -fusca fusta füsta -e z ► 'fusta C-gp, 'fusca L-Ml; rod. 'fusce L-x; mn.: rod. 'fust Z-jk; toz. 'fuste C-gp, Z-jk; or. 'fustam C-gp () butara: 'wace j pa [tars'cie] 'di:wau na 'kop m pa /../ 'fuste 'di:lau Z-jk | BdC -; Tom. - I Plet. + (P -); SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ + (P -) II butara, vivnik futanje -a s ► 'futajne C-gp, L-mko <) 1. zastar. glagolnik od futati 2. nekdaj nacin ljudskega zdravljenja zaradi seca vnete koze med nogami pri majh-nih otrocih - otroka so posadili na vrata tako, da se jih je oklepal z nogami, ter ga na njih zibali sem in futati -am nedov. ► 'futat C-gp, L-x; ed.: im. 'futam L-x; del. -1 m.: mn.: 'futal C-gp <) 1. L zastar. pihati 2. sekati pirhe: sma 'pierxe I Plet. I ESSJ - II > 1. -=0 cuhati futka -e z ► 'futka C-gp, S-at, L-x; rod. 'futke L-x {) 1. mocnik 2. slabs. (pre)red- ka jed \ S -fuzina -e z ► fu'zina C-ap; mn.: rod. fu'zln C-gp; toz. fu'zine C-ap {) pecisce: ['ja:pka] sma 'moyl pre'ri:zat ces 'po:u tp pa 'wan 'tiste .. fu'zine 'di:t, ka j naYa'ja:lu za 'i:st 'tistu C-ap | BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) 'futal C-gp I BdC -; Tom. -SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + G ga rod., toz. od on ► ya C-gp, Ra(C)-vk {} nab'ra:u se ya je Ra{C)-vk opijanil se Je ■ "ya j 'jemu 'ma: pat 'kaipa C-gp bil Je pijan / sma ya 'dabru s'ra:l C-gp | BdC ya, ga; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ > pog. I ESSJ -gaber -bra m ► 'yaibar C-gp, L-ml; rod. 'ya:-bra L-x {) 'bi:u 'ya:bar C-gp (Carpinus betulus) ■ 'carn 'ya:ber C-gp (Ostrya carpinifolia) \ BdC -; Tom. yâbar, yâbra I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gabiti se <=» gravzati se gabranje -a s ► 'ya:brajne C-gp <) gabrov gozd I S - gabrov -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'ya.'brau L-x; z.: ed.: im. 'yaibrawa L-x; rod. 'ya:brawe C-gp; mn.: im. 'ya:brawe C-gp; s.: ed.: im. 'ya:brau C-gp 0 'ya:brau 'listje C-gp ■ 'ya:brawa /.../ 'tarta C-gp | BdC -; Tom. yâbru, -awa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -gad gada m ► 'yat L-ml; rod. 'yaida L-x; mn.: im. 'yadi L-ml <) | BdC -; Tom. yat, yâda I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gajba -e z ► 'ya:jba Ra(C)-vk; mn.: toz. 'ya:jbe C-Gp; mest. 'ya:jbax C-ap () \zaboJ iz lese-nih letev\ \ BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (P -) gajsen ■=;> gajsten gajsten -tna -o prid. ^ m. : ed.: im. 'yaijstn C-gp, 'yaijsn Pd(C)-ic; z.: mn.: im. 'yajsne Ra(C)-vk; s.: ed.: im. 'yaijstnu C-gp <> 1. za-vzet, prizadevem 'ya:jsn za 'di:la Pd(C)-ic / 'yaijstn za 'pit C-gp ■ 'ya:jstn na 'ba:be C-gp 2. mocnega, reznega okusa - za pokvarjeno hrano\ 'cislu m'll:ka j ze 'yaijstnu C-gp | BdC -; Tom. yâistn npr. o volu, dobrem za voznjo I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -gajtrcek -cka m ► 'ya:jtarck C{P) -ks; rod. 'ya:jtarcka C-gp () otroska posteljica z ograjico | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -(■=:> gâter) gajtre -ter z mn. ► 'yaijtre C-gp 0 mreza, resetka: ze'li:zne 'ya:jtre sa u 'uoknax C-gp I BdC -; Tom. yâitrç drogovi nad pecjo gâtre) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - I ESSJ + gâter) gajtrice -ic t mn. ► 'ya:jtarce Ra(C)-vk <) manjsalnica od gajtre | S - | ESSJ -gâter) gajtroz -a m ► 'yajtras C-ap, 'yag'tras L-x; rod. 'ya:jtraze L-x; mn.: im. 'yaijtrazi C-gp; toz. 'yajtraze C-ap () vrtnica\ 'li:pa kod 'yag'tras L-x / 'dewi 'ya:jtras C-gp, L-x sipek (Rosa canina) | BdC yajtràsc (yajtrösc); Tom. - | Elet. -; SP I962 -; SSKJ - (=!> gârtroza) | ESSJ - (■=:> gârtroza) gajzla -e z ► 'yaijzla L-x, Ra(C)-vk; rod. 'ya:jzle C-gp, L-x; toz. 'yaijzla C-gp <> bic-. 'bedn 'furman 'ni 'bi brez 'ya:jzle C-gp I BdC -; Tom. yâizîa | Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + galencalica -e z ► ya'liencalca C-Gp; mn.: toz. ya'liencalce C-ap () gugalnica \ S - II cingalica, cugalnica galencati -am nedov. ► ya'liencat C-gp; del. -1 m.: ed.: ya'liencau C-gp; mn.: ya-'llencal C-gp () gugati: 'beijzma se ya'liencat C-gp | S - || cengati, cin-gati, cugati galjot -a m ► yal'juot C-gp; toz. yal'juota C{P)-ks; mest. yal'juotu C-Gp; or. yal'juotam C-gp () vprezni vozicek na dveh kolesih I BdC -; Tom. - j Plet. + (P -, gali-jçt); SP 1962 -; SSKJ + (P -) j ESSJ + (P -, gale ja) gam =;> ham gama2ân -a m yama'zin C-gp, Z-ds, L-x; rod. yama'zina L-x {) star, magazin, skladisce I BdC yamazin; Tom. yamazîn gomazin in magazin) j Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + magacîn) ganiti ■=:> geniti gank ganka m V 'yaijljk L-x, C{P)-ks; rod. 'yaijrjku L-x; toz. 'ya:jr)k C-gp; mest. 'ya:jr)ku C-gp, L-ml <) 1. \lesen pokrit hodnik\ 2. kor \dvignjeni del cerkve\\ sma u'ca:s 'pi:l na 'yaijqku C-gp | BdC -; Tom. yank, yânka I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ > 1. etn. I ESSJ + garac -a m ► ya'raïc C-gp, L-x; rod. ya'raice L-x 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + 1 ESSJ + garanje -a s ► 'yairajne C-gp <) glagolnik od garati \ BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 + (garanje, ^ garâti); SSKJ + I ESSJ + (garânje, garâti I) garati^ -am nedov. ► 'yairat C-gp, L-mv; ed.: 3-'yaira C-gp; del. -1 m.: mn.: 'tairai L-mv () goliti \odstranjevati dlake\\ 'yairat p'raisca C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. + (cO 1. garati); SP 1962 +; SSKJ nar.; SP 2001 pokr. I ESSJ + garati II) garati^ -am nedov. ► ^a'rait C-gp, 'yarat L-x; ed.: 1. '^airam L-x; 3. ya'ra: C-gp; del. -1 m.: ed. ya'ra: S-miw <) \naporno delati\: 'Lienca se j pa 'ma:tra da'ma: m pa Ya'ra: S{C)-mk | BdC -; Tom. ^ârat, -am I Plet. + (■=> 1. garati, P ~); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gârati I) garavnica -e z ► 'ya:raunca C-gp, L-x; rod. 'Ya:raunce L-x <) 1. L lesena posoda, kateri poparijo prasica in ga ogolijo 2. C ostanki dlake in koze pri garanju I S - Il > 1. kad garbati -am nedov. ► 'yairbat C-gp, L-x; ed.: 1. 'yairbam L-x; del. -I m.: ed.: 'yairbau C-gp 0 I BdC -; Tom. yârbat | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ pog., ekspr. mocno tepsti; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ + garjav -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'yairjeu C-gp, 'yairjau L-x; mn.: im. 'yairjewi C-gp; z.: ed.: im. 'yairjawa L-x <) 'ta:k je kod 'yairjau 'pos L-x zanemarjen | BdC — ; Tom. yârju, 7ârj§wa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ + garje -rij z mn. ► 'yairje C-gp, L-ml; rod. 'yairi C-gp, L-x () sa se 'Ya:rje pa'sile C-gp I BdC -; Tom. yârjç, yâri | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gartroza ■=!> gajtroz gasa -e z ► 'yaisa C-gp; mest. 'yais C-gp; mn.: im. 'yaise C-gp () ulica \pot naselju\ I BdC -; Tom. yâsa j Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -gasilec -Ica m ► ya'silc C-gp, L-x; rod. ya'silca L-x; mn.: im. •ya'silci C-gp () I BdC -; Tom. - | Plet. + (gasîvec); SP 1962 + (gasîvec); SSKJ + | ESSJ + gasllski -a -o prid. ► m.: ed.: im. ya'silsk L-x; z.: ed.: im. Y&'sÜSka C-gp, L-x; mn.: im. ya'silske L-x; s.: ed.: im. ya'silsku L-x <) ya'silska 'pumpa L-x ■ ya'silske 'luijtre L-x I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 + (gasivski, ^^ gasîvec); SSKJ + | ESSJ -gasiti -im nedov. ► ya'sit C-gp, L-x; ed.: 1. ya'sim L-x; del. -1 m.: dv.: ya'sila S{C)-mk; mn.: ya'sil S-mm; z.: ed.: Ya'sila S{C)-mk {) I BdC -; Tom. yast', -yasîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gâte gat z mn. ► 'yaite C-gp, Pd{C)-ic; rod. 'yait C-Gp; toz. 'yaite C-gp () te 'doiy^e '-yaite C-gp ■ te k'ra:tce 'yaite C-gp I BdC -; Tom. yâtç, -yât j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ijud. 1 ESSJ + gavgarica -e z ► 'yaïuyarca C-gp; mn.: im. 'yaiuyarce C-ap <) dolgorepka (Aegitha-los caudatus) \ BdC -; Tom. - | Plet. + {<=!> gâîgarica); SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ - gavge gavg z mn. ► 'yaïuye C-gp, L-x; rod. 'ya.-ux; mest. 'yaruYax C-gp () 1. vislice \priprava\ 2. poud. ma java, nestabilna konstrukcija: 'ya na 'tiste 'yaïuye pa 'na:m 'so:u C-gp | BdC (yauje); Tom. yâuyç {o galge) I Plet. + (gâîge); SP I962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ -gavsniti -em dov. ► 'yarusnt C-gp; del. -I m.: ed.: 'ya.'usnu C-gp 0 nizko umreti: 'ta: 'bo pa x'ma:Iu 'ya:usnu C-gp | S -gaz -i z ► 'ya:s C-gp; rod. ya'zi C-gp {) 'uçska 'ya:s C-gp | BdC -; Tom. yâs, yazi I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ + (■=!> gâziti) gaziti -im nedov. ► 'yaist C-gp; ed.: 3. 'ya:s C-Gp; del. -1 m.: mn.: 'ya:zl C-gp; z.: mn.: 'ya:zle C-ap <) je b'iu t'ri:ba pa 'maïut 'ya:st C-gp | BdC -; Tom. yâst', yâzjç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gempelj -na m ► 'yiempl L-x; rod. 'yiemplna L-x (> kalin: je 'xuda 'zima, ka sa 'par-si 'yiemplni L-x | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - genlti in ganiti ganem nedov. ► y'nit C-gp, 'ya:nt L-x; ed.: 1. 'ya:nem L-x; 3. 'ya:ne C-gp, del. -1 m.: ed.: 'yonu C-gp {) narediti gib, premaknitr. rj'kaimsr se ne y'nit, 'cest na 'mest 'bot C-gp i BdC -; Tom. yant', Yânçm (=;> geniti) | Plet. +; SP ig62 +; SSKJ > raba pesa | ESSJ + (=!> gâniti I in geniti) genjati jenjati gepelj -na m ► 'yepl C-gp, L-ml, 'yepln S(C)-tnk; rod. 'yeplna C-gp; toz. 'yepl C-ap; or. 'Yeplnam C-is; mn.: rod. 'Yeplnau C-gp; toz. 'yeplne C-gp () | BdC -; Tom. yçpl, -Ina I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poga-nja vprezna zivina | ESSJ — gerika -e z ► 'yerika S{C)-mb 0 PI pleten vozicek na dveh kolesih | S - || ka-reca, vozica gl medm. ► '^i C-GP, L-x <) klic konju, velu naprej \ BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - hl) I ESSJ - Il gijo glbcen -cna -o prid. ► m.: ed.: im. '^ipcn C-gp, L-x; mn.: im. '^ipcn C-Gp; toz. 'yipcne C-gp; z.: ed.: im. 'yipcna C-ap, L-x; s.: ed.: im. 'yip-cnu L-x <> \ki se z lahkoto gihlje, premika\: k'li:klerce sa 'moyle j'miit 'yipcne 'perste C-gp / 'yipcn kot 'wi:wer-ca L-x I BdC -; Tom. yipcn, -na | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gibati I) gijo medm. ► 'yijo C-GP, 'yije L-ml <) kiic konju, volu naprej! \ BdC — ; Tom. — I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - Il gi gladek -dka -o prid. ► m.: ed.: im. Y'la:tk C-AK, L-ml; z.: ed.: im. Y'la:tka C-AP, L-x; mn.: im. y'iaitke C-gp; s.: ed.: im. Y'iaitku C-gp, Z-JK, L-x () \ki ima povrsino brez izbo-klin, vdolbin\\ y'iaitk t'raim C-ak ■ ■y'iaitku 'debla C-gp ■ y'iaitk kot 'liet L-x ■ y'iaitk kot 'sipa L-x »- gladko prisl. ► () y'iaitku C-ak ■ Y'I^'tk Z-jK ■ y'iaitku L-x ■ y'iaitku pa'u:blan p'lax C-gp I BdC -; Tom. yîâtk, yîâtka, YÎatku; yîâtk | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + glajt -a m ► Y'la:jt C-gp; toz. y'iaijt C-gp; mn.: im. y'iaijti C-GP () tes. vwssna lega: je u'iu t'riiba 'liimeze 'zieblem per'bit 'nuotar u y'iaijt C-ak | BdC -; Tom. ylait I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > zarg., obrt. I ESSJ + glanircek -cka m ► yla'niirck L-x; rod. •yla'niircka L-x; mn.: im. Yla'niercki C-gp; rod. yla'nierckau Cf~AP; mest. yla'niirckax L-x 0 naborek: je b'ia u'sa u yla'niir-ckax L-x I S - glas -u m ► Y'iais L-mv; rod. yla'su C-ap; toz. Y'la:s C-ap, Z-jk, S-at; mest. y'iaisu C-ap; mn.: daj. Yla'sowam C-Gp; toz. Yla'sowe C-Gp; dv.: im. yla'sowa C-GP (> 1. \zvok, ki ga delà clovek z govorilnimi organi\: 'li:b Y'la:s Z-jk ■ 'puocen -y'iais L-x ■ pa y'ia:-su sn je /../ paz'na: C-ap ■ 'pa pa 'tut wab Y'la:s p'rides, a 'wi:s, kod na /../ 'pajes 'wec C-ap 2. \zvok, ki ga daje izvajalec pri petju\: z 'A:ncka swa ta'ku: 'pi:l, 'bars swa j'mi:l u'saik 'su:j y'iais C-ap 3- \kar se siri s pripovedovanJem\: 'taie Y'ront je na 'dabrm y'ia.-su C-gp ■ je na s'la:bm y'ia^su L-x c> 'ma: u'sa:ka 'wa:s 'su:j y'iais S-at / 'duobar y'iais 'sieze u de'weta 'wa:s, s'iap pa pa 'ci:u-mu s'wi:tu L-x / 'duobar y'iais y're u de'weta 'wa:s C-gp i BdC -; Tom. yîâs, YÎasu I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + glava -e z ► -y'iaiwa C-ap, L-x; rod. y'iaiwe C-ap, Z-jk, L-x; toz. y'iaiwa C-ap, L-ml; mest. Y'la:j C-gp, Z-jk, Pd{C)-ic; or. yla'wuo, Y'iaiwa C-Gp; mn.: im. yla'wie C-gp, y'iaiwe C-Ap; rod. yla'wa:, Y'la:u C-gp, y'iaiu Z-jk; toz. Y'iaiwe C-Ap; mest. y'iaiwax Ra{C)-vk; or. yla'waim, Y'iaiwam C-gp <) 1. \de2 telesa\: sn se s'ia /../ prec'kowat na y'iaiwa L-mko ■ [sma '0107!] na y'iaij s'ta:t 'tam pa 'ni C-ap mocno se pripogibati • na 'worx y'iaiwe L-x na temenu / sa 'mi:l pa d'wa:jst y'iaiu z'wine Z-jk 2. \sredi-sce razumskega in zavestnega zivljenja\ p'ra:zna y'iaiwa L-x nevednez ■ j wat-'parte y'iaiwe C-gp ■ je 'tarde y'iaiwe C-cp ■ je 'cest brez y'iaiwe L-x ■ 'ma:m ■y'iaiwa kod re'seta C-gp slab spomin ■ sn u'se z'na: preb'rait yas'puidu .. z y'iaiwe Z-jk na pamet 3- \glavi podoben del cesa\\ u ka'ruza sma sa'la:ta us'ja:l, 'kesne y'iaiwe j nar'dila C-ap ■ 'zieunata Y'la:wa L-x ■ 'ma:ckawa •y'iaiwa L-x debela zelena pusta hruska / sa 'di:l /../ na patp'la:te na'wa:dne 'zeble /../ z we'licm y'la:wam C-gp 4. mesto, kjer je cepic vsajen i/ vejo-, j le 'kanc 'weje wad'za:-yau m pa 'wec y'^^-y na'riedu C-gp 5. obrnitev ko vanca s podoho navzgor, moz-. pay'leij, 'kuod je y'iaiwa, 'kuod je k'ris C-gp // prevrniti na glavo razme-tati\ u'se je pre'wernu na ^'laiwa L-x, drzati v glavi zapomniti si: u'se 'suor-te sa yawa'ril /../ pa 'jest na dar'zim u Y'iaij L-ml o na 'to:uc z y'iaiwa u 'zit, ka 'wi:s, de sa na pre'bije L-x | BdC ylâj; ylawa; Tom. yiawa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || o buca, melon glavat -ata -o pria. ► m.: ed.: im. yla'wait C-Gp; z.: mn.: im. yla'waite C-ap (> yla'wait 'kaips C-GP ■ 'tud 'bierze sa 'ene 'taïke 'li:pe yla'waite C-ap | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ ekspr. ki ima debelo, veliko glavo \ ESSJ + glaven -vna -o pria. ► m.: ed.: im. ta y'iaïun C-ap, Z-jk, L-x; mesl. Y'iaïunm C-ap, Z-jk; s.: ed.: im. (ta, te) y'ia.-unu C-gp () za te 7'la:unu z'rawilu /../ sa 'kuxal /../ 'peln C-gp ■ 'wace, ta s'tar je z'mieram 'moyu 'bit 'tam na 'uoylu 'mize .. 'wan je 'bi ta Y'iaïun C-ap (ta) glaven -vna -o sam. ► u y'laiunm sma j'miil d'wi: 'rixt C-ap <) | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + glavina -e z ► yla'wina C-gp, L-x, S-at; rod. yla'wine Z-jk, S-at, L-ml; toz. •yla'wina S-at (> meso z glave prasica \ BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + glava) glavnik "8. m ► ylau'nik C-ap; or. ylau'ni-kam C-gp 0 I BdC -; Tom. ^lunik (samo v pomenu ceselj) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + glâva I) glaz glaza m ► y'ias L-x; rod. y'iaiza C-ap, B{C)-vo, y'iaize L-x; toz. y'ias C-gp, Z-jk, L-x; mest. y'iaizu C-gp; mn.: im. •y'iaizi C-gp; toz. Y'laize C-gp <) 1. sipa\ sma pa'liit ta 'zunajne y'iaize s'niel, pa 'puorklne nasa'dil C-gp 2. kozarec-. sma pa'pil an y'ias 'wina C-gp 3- stekleni exlinder petrolejke \ BdC -; Tom. ylas, yîâze I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ + \\ ^ > 2. kozarec, vaza glazek -zka m ► y'ia.-sk L-x; rod. y'ia-'ska L-x 0 I BdC ylé-sk; Tom. yîask, -a I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ijud. | ESSJ + || kozarcek glazevina -e 4 ► y'iaizejna C-gp, L-ml; mn.: im. y'la:ze:jne C-gp <) 1. steklo: de'biela y'iaizejna C-gp 2. steklene crepinje I BdC -; Tom. yZâzuna steklena creplna I Plet. + (P ~); SP 1962 +; SSKJ > 2. nizje pog.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ + (P ~) glazevinast -a -o prid. ► m.: mn.: im. y'ia:-zejnast C-gp; z.: ed.: im. y'iaizejnasta C-gp 0 steklen \ BdC -; Tom. - (yîâznat, glaznat) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - 1 ESSJ - gledatl -am nedov. ► y'iiedat C-as, Z-jk, G-rm, Pd(C)-ic; ed.: 1. y'iiedam C-gp; 2. y'iiedas C-gp; 3. y'iieda C-gp; mn.: 1. y'iiedama C-gp; 3. y'iiedaje C-gp; del. -1 m.î ed.: v'iiedau C-gp; mn.: v'iiedal C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm; dv.: y'^iÇ^ala C-gp; z.: ed.: y'iieda C-gp, Ra{C)-vk; mn.: y'iiedale C-gp, Z-jk; s.: ed.; y'iiedalu C-ap; vel. ed.: 2. y'ieij C-ak <) 1. \upirati, usmerjati pogled kam\: 'kor 'warjes /../ 'ni:mas 'cest 'nec 'caijt y'iiedat wa'ku:l 'sebe C-gp / j de'bielu y'iiedau C-gp zacudeno / y'iiedat kod 'bok L-x ■ y'iieda kot 'tele 'nawe 'doiur C-gp neumno / k'rizm y'iiedat L-x skillti 2. pogledom izrazati kaj\: 'jes se 'nisn 'upa /../ de b b'ii yar'du: 'mene y'iiedal Z-jk 3- \imeti odnos do cesa\: na 'mors le na 'sebe y'iiedat C-ap 'I. \ukrepati, da se godi zazelenoY m pa y'iieda sn, de ce sma j'miil 'kesne /../ 'di:lauce, de sn 'mi: f'risn k'rox C-ap // swa se u'ca:s 'ma: ra'da: y'iiedala C-gp sva bila zaljubljena | BdC -; Tom. ylîedat, ylîadam | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + glestanje -a s ► y'le:jstajne C-gp, Pc(G)-fm 0 glagolnik od glestati \ BdC -; Tom. - 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + glestati -am nedov. ► Y'le:jstat C-gp, L-x, Pd{C)-ic; ed.: 1. y'le:jstam L-x; 3. y'le:jsta C-Gp; del. -1 m.: mn.: Y'le:jstal C-gp, Pd{C)-ic 0 z'wina y'ieijstat C-gf | BdC -; Tom. Ylçistat glajstati in glestati) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. 1. skrbeti za kaj, negovati-, SP 2001 pokr. \ ESSJ + glid glida m ► y'iet C-gp; mn.: im. y'iidi C-gp, Pd{C)-ic; rod. y'iidau C-gp; toz. y'iide C-gp () clen \del, ki se veze z drugimi I/ celoto\\ 'won z "y'iidau sa 'ci:tne nar'jene C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - glih -- -- prid. ► y'iix C-AP, S-MM, L-x <) enak\ 'ma:ta wa'bi: ■y'iix wab'li:ke L-x ■ 'ni u'ia u'sa:ka 'woiuna y'iix C-ap ► glih -- -- povdk. ► 0 Z u'citlnam sta b'ia Y'üx S-mm prijatelja ■ sa 'widl, de 'cewa 'bit 'ma: y'iix C{P)-ks o dekletu in fan-tu, ki se zaljubita *■ glih prisi. ► y'iï^ c-ap 0 sta wa'bi: y'iix we'lik C-ap I BdC ylih, ylih, lih, glih J.-, Tom. Ylîx I Plet. +; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ + glih clen. ► ■y'iix c-ap, 'lix c-gp, ^'lix Z-jk, y'iix, 'lix S-mm, y'üx, lix L-x; Pc{G)-fm, Pd{C)-ic 0 1. ravno: y'iix 'mer-zla /../ ze 'ni b'ia .. 'tu:lk de 'lix 'zieblu 'ni C-ap ■ 'ja:, y'ü^ ta'ku: je b'iu C-gp ■ y'iix 'ku:st Z-jk / a 'wi:ste, de 'jest na 'wi:m y'iix pa'wi:dat Pc(G)-fm H b b'ii ze 'di:l y'iix 'ma: 'cukra 'not C-ap 2. natancno, natanko: sa 'parsl y'iix wa'po:udne C-ap • 'tistu j b'iu pa y'iix 'te:jcas, ka sma wad be'yunstwa 'parsl Pc{G)-fm / Y'lix nad 'miza j b'ia, 'tista 'lue z-jk i BdC Ylih, ylih, lih, glih J.-, Tom. Ylîx, lîx I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -gliha -e z ► rod. Y'lixe S-mm, Ra{C)-vk, Pd{C)-ic <) V zvezi dati ^Iho zmeniti se za kaj, paziti: 'ja:, 'tu: se pa na z'mislm, ka 'nisn 'da: y'üxe 'jest, ka sn 'mi: 'di:la u'se'ruot S-mm | BdC -; Tom. Ylîxa I Plet. + (P -); SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ + (P -) glihanje -a s ► Y'ü^ajne C-gp, Pd{C)-ic; mest. y'lixajnu C-gp () glagolnik od gli-hati I S - glihatl -am nedov. ► y'ii^at C-gp, L-x; ed.: 1. y'lixam L-x; mn.: 3. Y'ü^aje C-gp; del. -1 m.; mn.: Y'lixal C-gp, z-jk, L-x <) \pogajati se za ceno\-. 'de:jma 'ma: Y'ü^at, de 'bo 'ke:j c'ne:js L-x / u'pijeje, ka de 'bi za 'wal Y'ii^s^l L-x tako glasno | BdC -; Tom. Y^î^Çt, -am i Plet. +; SP I962 -; SSKJ + I ESSJ + gllhen -hna -o prid. ► m.: ed.: im. Y'lixn C-Gp; z.: ed.: im. v'lixna O-GPÎ mn.: im. v'iixne C-Gp; rod. y'ii^nix C-gp; toz. y'iixne C-gp () raven: sa 'li:pe, Y'ü^^e sm'ri:ke C-gp ■ Y'lixna ['certa] C-gp • Y'ü^ne wars'tie C-ap ■ Y'lixne [na'ie] C-gp / y'iixnu kot pa z'nu:r C-gp glihno prisl. ► Y'ii^ri'-' C-GP {) j Y'ii^^nu nar'jenu C-gp | BdC -; Tom. YlÇ^n [!] I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - (c^ glîh) glihkar prisi. ► Y'lix'ka:r C-gp (> ravnokav. Y'lix'ka:r je 'bila t'ri 'ura C-gp / ■ se 'bo y'Iï^'I^^'^ u'iilu C-gp 1/ najblizji prihodnosti | BdC —; Tom. lîx kâr glih) I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - glîh) glista -e z ► y'iista C-gp, L-ml; rod. y'iiste C-gp, L-x; mn.: im. y'ÜSte C-ap, L-MKO; rod. ylis'ta: C-gp; daj. y'iistam C-ap; toz. Y'iiste C-ap, ylis'tie C-gp <) 1. dezevnik, crv. te we'lice y'iiste C-gp / 'te:ji]k kod Y'iista L-x zelo suh 2. crevesni zajeda-vec: pa'ma:zal sa 'koda 'to pad 'nasam 'kesgya wat'raka /../ pa sa s'ie y'iiste wad 'neya C-ap 3- "i^ko zoprn suh clovek: a ze d'ruya y're 'te:jsta y'iista 'dal 'won C-gp / zmer. y'Iista Y'iistawa L-x | BdC -; Tom. ylista | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + glistav -ava -o prid. ► m.: ed.: im. Ylis'ta:u C-gp, v'iistau L-sk; z.: ed.: im. Ylis'ta:wa C-gp, Y'iistawa L-x <) y'iistau 'watrak L-sk ■ u'ca:s je b'ia tud z'wina 7lxs'ta:wa C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + globln -a m ► yla'bin C-gp, ylu'bin L-x; rod. ylu'bina L-x; or. yla'binam C-gp {) sma z yla'binam na'biksal 'ci:ule C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ - || biks globok -oka "O prid. V m.! ed.: im. y'iabak L-ml; z.: ed.: im. yla'baka C-gp, L-ml; s.: ed.: im. yla'baku C-gp, L-ml () yla'baka 'ja:ma C-gp / z'deij j pa ^la'baka 'wada 'dal u Y'ra:p C-gp, C-gp ■ yla'baka 'zemle C-gp ► globoko prisi. ► yla'baku C-gp, Ra(C)-vk () yla'baku 'kapat C-gp | BdC -; Tom. 7Îa-bçk, -a I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + glodatl -am nedov. ► Y'I^O'^^t L-x; ed.: 1. Y'luodam L-x <> | BdC Tom. YÎûsdam, YZûadat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ^ grencati gluh -a -o prid. ► m.: ed.: im. y'IuX C-gp, L-Ml; z.: ed.: im. y'iuxa C{P)-ks; s.: ed.: im. y'iuxu L-x 0 j 'cest y'Iux c-gp / y'iux kod ma-'tika L-x ■ y'Iux kot 'toma = y'Iux kot 'nu:c C-gp I BdC -; Tom. ylûx, ylüxa, yle-xu I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gmah gmaha m ► y'max C-gp; rod. y'maixa C-gp; toz. y'max C-gp <> 'ni 'da:u Y'ma:xa, 'du:kar ya 'nisma 'ma: na'butal C-gp / 'de:j y'max C-gp | BdC -; Tom. ymax, Ymâxa I Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + gmajna -e z ► y'maijna Z-jk, L-x; rod. y'maijne L-x; toz. y'maijna Z-jk; mest. Y'maijn Z-jk, L-x; mn.: im. y'maijne C-gp; toz. ymaj'nle S-ao (> \srenjski pasnlk\: pas'tleri sa y'na:! k'raiwe u ^'maijna Z-jk / se 'nis na 7'ma:jn L-x lepo se vedi I BdC -; Tom. ymäina | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gnar ■=;> denar gnati zenem nedov. ► y'nait C-gp, L-ml; ed.: 1. 'zenem L-ml; 3. 'zene C-gp, L-ml; del. -1 m.: ed.: y'nau C-ap, y'na:u L-x, B{C)-vo; mn.: ■y'na:! Z-jk, C{P)-ks; z.: ed.: y'na: C-gp, L-ml; mn.: y'naile C-ap () 1. \povzrocati, da se kaj giblje\\ j 'wada y'na: ka'liesa C-gp 2. \povzrocati, da pride zival pod nad-zorstvom na doloceno mesto\: je /../ y'nau 'kaza 'cie C-ap ■ sa y'na:! k'ra:we 'pa:st Z-jk / poud. ce sa pa te d'ruyu da'bil, sa nas b'ii pa y'nail, pa za'porl L-sk // je tes'ku: 'so:u u x'rip, ka ya je 'sa:pa y'na: L-ag je imel naduho \ BdC ynau; zénae; Tom. ynat, zçnçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gnesti gnedem nedov. ► y'nest C-gp, L-x; ed.: 1. Y'nedem C-gp, L-x; 3. y'nede C-gp <) Y'nest k'rox L-x | BdC -; Tom. Ynçst, ynçdçm | Plet. +; SP I962 + (gnêtem); SSKJ + (gnêtem) | ESSJ + gnetec -tca m ► y'nec C-gp <) siabs. majhen, debel, pocasen clovek-. se wab'ra:ce ku n y'nec C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P -) I ESSJ - Il hnotalo gnetcast -a -o prid. ► m.: ed.: im. y'^ecast C-gp 0 siabs. pocasen: j y'necast za 'di:la C-gp i BdC -; Tom. - | Plet. -; SP i962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -gnezdlti -im nedov. ► ynez'dit C-gp; mn.: 3. ynez'dije C-gp; del. -1 m.: mn.: ynez'dil C-Gp; z.: mn.: ynez'dile C-gp () pady'riuke sa u 'zeml ynez'dile C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. + (gnézditi); SP 1962 + (-;> gnéz-do); SSKJ + (gnézditi) | ESSJ + {<=!> gnez-do) gnezdo -a s ► y'niizda C-gp, L-x; rod. y'ni:-zda C-gp, L-x; mest. y'niizdu C-gp, L-ml; or. y'niizdam L-ml; mn.: im. y'niizda L-ml; toz. Y'ni:zda C-gp; mest. y'niizdax L-ml () 'ticju Y'ni:zda L-x ■ 'za:jcju y'niizda L-x I BdC -; Tom. yniast, ynîezda | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gnil -a -o prid. ► m.: ed.: im. y'niu C-gp, L-x; z.: ed.: im. y'nila L-x; mn.: im. y'^ile C-gp; s.: ed.: im. Y'nilu C-gp, L-x 0 1. y'nile 'ja:pka C-gp 2. poud. 'ta: j pa y'niu za 'diilat C-gp I BdC -; Tom. yniu, Ynîîa, ynelu I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gniljava -e z ► yni'laiwa C-ap; rod. yni'la:-we C-gp <) s'kuis sma y'iiedal, de sma 'kesne 'taïke 'suxa 'dsrwa j'mi:l /../ de se j 'riitku ka'dilu, 'ne 'kesna /../ yni'laiwa C-ap i BdC -; Tom. - j Plet. -; SP 1962 + gnil); SSKJ redko gnllad I ESSJ + gniti) gniti gnijem nedov. ► y'nit C-gp, L-x, Ra(C)-vk; ed.: 1. Y'nijem L-x; 3. y'nije C-gp; mn.: 3. y'nijeje C-gp; del. -1 m.: ed.: ^'niu L-x; z.: ed.: 7'nila C-gp {) kram'pier ^'nije C-gp / smer'di, ka de 'bi y'^^iy L-x I BdC -; Tom. ynèt', ynîjç j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gnjat -i z ► Y'nait C-gp, y'neit S-at, L-ml; rod. Y'^s'ti L-x; mn.: toz. •y'na:ti C-rp () [p'raiscewe] y'naiti C-gp | BdC -; Tom. ynât' I Plet. SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + Il ■=;> plece gnoj -a m ► 7'nu:j C-gp, G-rm; rod. yna'ja: C-gp, G-rm, L-ml; toz. ^'nuij C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml, Pc(G)-ftn, Ra{C)-vk; mest. Y'naju C-gp, L-mko; or. "/'najern C-gp, G-rm, Ra{C)-vk <) \iztrebki\: sma 'moYl za 'riipa "y'nuij na'nest C-is ■ 'kuri y'nuij C-cs ■ ka'kuisl y'nuij Ra{C)-vk ■ ['wa:uci] ' p'raisceu Y'nu:j C-is ■ u'mietn y'nuij L-x / smsr'di kod y'nuij L-x ■ 'li:n kod y'nuij L-x // vlecl gnoj grabiti gnoj î/ brazdo: j par 'walax 'moYU 'bit 'adn, 'patle 'adn wad'za:t /../ 'kuilca dsr'za:t, 'patle 'adn pa se d'ru:, 'patle /../ sa pa se y'nuij u'll:kl, ce j b'iu 'ka:jt yna'ja:, na ra'wain C{P)-ks | BdC -; Tom. Ynûai, Ynajç I Plet- +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gnojar -ja m ► yna'jair C-gp; mn.: im. yna-'ja:ri C-gp; toz. yna'jairje C-gp, L-mv () nekdaj kdor nosl gnoj\ j da'biu yna'jairje, de j b'iu 'xitars nar'jenu C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - gnojen -jna -o prid. ► m.: ed.: im. ■y'najn C-gp, Y'najen L-x; z.: ed.: im. y'najna C-gp, L-x; mn.: im. y'najne C-gp; s.: ed.: y'najnu C-gp, ■ynaj'nu: C-is () y'najn 'kas C-gp, S-mo • y'najna 'ja:ma C-gp / y'najna 'zemle C-cs ■ sma 'moYl 'aixtat, de sa b'ie 'niwe 'cim-'bel y'najne C-gp ■ 'ciispe sa 'moyle j'ml:t I Tom. Y'^Oï'^' -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ - gnojilo -a s ► yna'ila C-gp; rod. Y^a'ila G-km; toz. y^ia'ila C-gp; mn.: toz. yna'ila G-rm () Yi^s'ila pat'riest C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP ig62 +; SSKJ + I ESSJ + gnojiti -im nedov. ► Yna'it C-gp, L-x; ed.: im. yna'im L-x; rod. Yi^a'is C-gp; daj. Y^^^'i C-Gp; del. -1 m.: mn.: Y^a'il C-gp, G-rm; z.: ed.: Y^ia'ils C-Ap; s.: ed.: YI^^'Ü'-^ ^-GP (> z'de:j sma /../ 'dabra yna'il /../, se j se se 'ni:kam se 'ka:r pa'rixta tud 'zemle G-rm »• gnojiti se ► <) m'zelci se Y^a'ije C-gp *■ gnojen -ena -o ► z.: ed.: im. Yna'jena G-rm {) 'a:jda sma 'ma:la Y^^^'il /../ je b'ia yna'jena se wat p're:jkat G-rm | BdC -; Tom. Ynçit', Y^aîm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gnojnica -e z ► Ynaj'nica C-gp; mest. Y^aj-'nic C-gp () I BdC -; Tom. Y^ainica I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ + (gnojnica) gnojnlna -e z ► ynaj'nina C-gp; rod. Yi^^J" 'nine C-gp, G-rm; toz. Yn^j'^ii^a C-cs <) gnojilna snov: ce j b'iu 'kuot 'ma: pre-'wec ps'tu: /../ de 'ni 'wec Y'^^j'^^i'^S' sma ze 'ma: [yna'ja:] pat'riesl G-rm I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -gnusiti se gravzati se goba -e z ► 'Yuoba C-gp, L-ml; rod. 'Yuobe C-gp, L-ml; toz. 'yucba C-ap; mn.: rod. 'y^op C-Ap; toz. 'Yuobe C-ap, Ra{C)-vk <) \rastli-na\: ta p'ra:wa 'yuoba L-x ■ 'ta 'de:uja 'yuoba L-x neuzltna • ta stsr'piena 'yuoba L-x / l'siena 'yuoba L-x ■ 'bukawa 'yuoba L-x / j se 'po:uxnu 'yuobe 'ya pa p'iaxu C-gp / sma 'nesl 'yuoba y 'zeynu /../ na we'lika sa'buota /../ sma pa z'mieraj 'mi:l an 'kuos 'suxe 'yuobe s'ta:re 'kuxane, de sn 'tista 'yuoba 'niesu, ka 'yar za 'cierku sa nar'dil k'ri:s, de sma 'mi:l 'zieynan 'wayn C-gp / 'zejn kot 'suxa 'yuoba L-x | BdC guoba J. [...] Feuerschwamm-, Tom. yûeba j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gobav -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'yuobau C-GP, L-x; z.: ed.: im. 'yuobawa L-x <) 'yuobawa s'ti:na L-x | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - goba, gôbav) gobec -bca m ► 'yuopc C-gp, L-x; rod. 'yuopca L-x; toz. 'yuopc C-gp; mest. 'yuopcu C-Gp; or. 'yuopcam C-gp () te m 'da:u 'ana 'ce pa 'yuopcu C-gp / o k'ra:wa se par 'yuopcu 'mo:uze C-gp | BdC -; Tom. yûepc I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + god m ► 'yu:t C-gp, L-x; rod. 'Yu:da C-gp, L-x; toz. 'Yu:t C-ap, Pd{C)-ic 0 sma s'trukle s'kuxal /../ za 'yu:t C-ap ■ sa m za 'Yu:t rapa'ta:l C-gp ■ 'na:, 'tu us 'jemu pa za 'yu:t C-gp I BdC -; Tom. yûat, yûeda I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II slavinja goden -dna -o prid. ► z.: ed.: im. 'yadna C-gp, B{C)-vo; s. ed.: im. 'yadnu C-gp () 'kor je tap'lu:, j b'iu 'xiter 'yadnu ['sa:dje] u b'rint C-gp / j 'yadna za waze'nit C-gp I BdC Tom. Yçdn | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + 1 ESSJ + goditi -im nedov. ► ^a'dit C-ap; ed.: 3. ya'di C-Gp; del. -1 s.: ed.: ya'dilu C-gp (> ce sma z'yaijne 'kuxal /../ sma 'di:l u b'rinte ya'dit C-ap | BdC -; Tom. [yudî] (ed.: 3.) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gôd) goditi se -im se nedov. ► ya'dit C-gp; ed.: daj. Ya'di C-gp; mn.: daj. ya'dije C-gp; del. -1 s.: ed.: ya'dilu Z-jk <) 'taïku se j Ya'dilu, 'ja: Z-jk // 'temu se pa b'iaiyri ya'dije C-gp dobro se mu godi \ BdC yadi II (ed.: 3.) se; Tom. [yudî (sç)] (ed.: 3.) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - godlja -e z ► '^uodle C-ap, S-at, L-x; rod. 'yuodle L-x <> 1. zmes iz jecmenove in prosene kase ter prasicje krvi, nadev za krvavice 2. enoloncnica iz ostankov te zmesi 3- brozga: j 'mast t'ri:ba preta'cit, de 'yuodle was'ta:ne u d'nex C-gp I BdC -; Tom. -/ûadlç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + godov -a -o povdk. ► m.: ed.: 'yuidau C-ap, L-x; z.: ed.: 'yuidawa C-gp, L-x, Pd(C)-ic <) sn 'yuidawa na s'we:jcnca L-x | BdC -; Tom. Yûadu, Yûedawa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar., v povedni rabi ki ijTia, praznuje god; SP 2001 pokr. I ESSJ + goflja -e z ► 'yuofla L-x; rod. 'yuofle L-x; toz. 'yuçfla C-gp <) 1. siabs. \usta\: 'ima we'lika 'yuofla C-gp 2. siabs. \kdor veliko govori I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 1. vuig., > 2. pog., siabs.; SP 2001 - I ESSJ + (=0 gôbec) gofljati -am nedov. ► yaf la:t C-gp, L-x; ed.: 1. Yaf'la:m L-x; 2. ysfla^s C-gp; 3. yaf'la: C-gp 0 'ki yaf la:s C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ pog., siabs.; SP 2001 - I ESSJ - gol -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'yaiu C-ap, 'yau L-mi,; rod. 'yalya C-ap; z.: ed.: 1. 'yala C-ap, L-x; toz. 'yala C-ap; mest. 'yal C-ap; mn.: im. 'yale L-x; s.: ed.: im. 'yalu L-x; toz. 'yalu C-sp 0 1. \ki je brez cesaj: 'yale 'naye L-x / je 'cest 'yau L-x plesast / 'yale 'usta L-x brezzoba // ta 'yala su'nica C-gp golica 2. eist, brez primesi, sarn: sma 'moYl tap'roiu wap'ra:t /../ le u 'yal 'wat C-ap • je b'ia c'wetna ne'de:jle /../ sa 'uolka wat'rac 'nesl, pa 'tud wad'ra:-sl, 'sam wad'raisle ze'nie sa j'mi:le le ta'ku: pat 'pa:sxa 'sa:ma 'Yala 'uolka C-ap >■ (ta) gol gola -o sam. ► 'me:je pa'siikat na 'yalu C-gp <) | BdC -; Tom. fàn, yçla, Yçî (P ~) I Plet. + (F ~); SP I962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + golazen -zni z ► ^a'iaizn C-gp; rod. ya'laizn C-Gp; toz. ya'laizn C-gp 0 zivali, ki jih ima clovek za skodljive (misi, podgane, mrces ...J: ya'laizn ucer'tit C-gp | BdC -; Tom. Y^^âzn crvi in drug mrces, ki leze po tleh | Plet. + (P ~); SP I962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) Il lezer-cina golcar -ja m ► 'yolcar C-gp, 'yuolcar L-x rod. 'YUOlcarje L-x; mn.: im. '"yolcari C-gp toz. 'yolcarje C-gp <) drvar \ BdC -Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -(=0 hôlcar) / BSJ + | ESSJ -golcarski "3, "O prid. ^ s.I ed.: im. '^olcarsku C-gp <) 'yolcarsku [wa'ruodje] C-gp / siabs. 'tu: j pa pa 'yolcarsku C-gp surovo, neo-tesano \ S -golcati -am nedov. ► 'yolcat C-gp, Ra(C)-vk; ed.: 3. 'yolca C-Gp; mn.: 3. 'yolcaje C-gp (> drvariti | S -goldinar -ja m ► yul'dinar C-ap, yu'dinar Z-jk, yul'dinar L-x; rod. Yul'dinarje L-x; mn.: im. Yu'dinarjï Z-jk; rod. Yu'dinarjeu Z-jk 0 O 'dinar na 'dinar - yul'dinar L-x I BdC (Yuldinar); Tom. ^uldînar, -jç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -golica -e z ► Ya'lica C-gp, L-x; rod. ya'lice L-x; toz. ya'lica C-gp <) \psenica\ \ BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + golida -e z ► ya'lida L-x; rod. ya'lide L-x {) zastar. | BdC galida J.-, Tom. yulida I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II o sehtar, zehtar golitl se golim se nedov. ► ya'lit L-ml; ed.: 1. 'Yuolm L-x; 3. '"/uol C"GPt mn.: 3. 'yunlje C-ap, L-ml 0 'kure se 'yuolje C-ap I BdC -; Tom. yglt' sf, sç YÛ3l izgublja dlako I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ - goljuf -a m ► ya'luf, 'yalf C-gp, ya'luf L-x; rod. ya'lufa, 'yalfa C-gp <) | BdC -; Tom. yalûf I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + II goljufivec goljufati -am nedov. ► yal'fait C-gp; ed.: 3-yal'fa: C-gp; del. -1 m.: mn.: yal'fa:! S-at; z.: mn.: Y^-l'faile L-mko 0 pa sa pa 'tiste 'ba:be Yal'fa:le, ka sa s'pice /../ uxp'waile L-mko | BdC -; Tom. yalfat, yalfâ I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + goljufivec -vca m ► Yal'fiuc L-x; rod. yal-fiuca L-x 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - || goljuf goljufivka -e z ► yal'fiuka C-gp, L-x; rod. yal'fiuke L-x <> | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -golob -a m ► ya'luop C-gp, L-x; rod. ya'luoba L-x; mn.: im. C-gp, L-Ml; mest. ya'luobax L-ml <> ya'luobi u'se wa'slerje-je C-gp / o 'bu:ls je u'raipc u 'rak kod ya'luop na st'ri:x L-x | BdC -; Tom. ya-lüap, -ba I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + golobcek -cka m ► ya'luopck C-gp () I BdC -; Tom. Yalüapck | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nav. ekspr. | ESSJ -golsniti -em dov. ► 'Ypiusnt C-gp, L-mv; ed.: 2. 'yoiusnem L-mv; del. -1 m.: ed.: 'yoiusnu C-gp, L-mv <> custv. crhniti: 'tud '-yoiusnu 'ni L-mv ■ a 'na:uz 'bene 'yoiusnu? C-gp I BdC -; Strekelj I892 YÔwsnt (■=!> golsniti); Tom. Yousnt', YÔusnçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ siabs. I ESSJ + golsa i=D> gomzun, krof gomazeti -im nedov. ► yama'ziit C-gp; ed.: 3. yama'zi C-gi-; mn.: 3- yama'zije C-gp () 'po:uxnu mrau'la: yama'zi 'tam pa t'lex C-gp I BdC - ; Tom. [yamazi] (ed.: 3.) gomezeti) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=> gomezéti) || gomoleti gombaz ■=:> bombaz gomoleti -im nedov. ► Yamalirt C-gp; ed.: 3. yama'li C-gp; mn.: 3. yama'lije C-gp; del. -1 s.: ed.: yama'lirlu Pd(C)-ic () mrgo-leti, gomazeti: u'se yamali wad 'mux C-gp / je 'jemu 'tu:lk 'bu;x u 'puçsl, de j 'kair yama'liilu Pd{C)-ic | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ star. (P -) I ESSJ + gomezéti) gomzvin -a m ► Yam'zun C-ap, L-mv; rod. yam'zuna C-ap <) golsa (pri perutnini) I BdC -; Tom. yamzüsn (■=:> golzun) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -(■=:> golsa, golzün) goniti gonim nedov. ► ya'nit C-gp, ya'nit, 'yant L-x, ya'nit Ra(C)-vk; ed.: 1. 'yuGnip L-x; 2. 'Yuons C-ap; 3. 'yuon C-gp, L-ml; mn.: 3. 'yuonje C-ap; del. -1 m.: 'yanu C-ap; mn.: ya'nil C-gp, L-ml, B(C)-vo; z.: ed.: -ya'nila C-gp, L-ml; mn.: ya'nile C-ap; s. ed.: ya'nilu C-gp () \povzrocati, da se kaj giblje, premika\: je /../ ya'nila 'tist ka'lo:uret m pa p'riedla C-gp ■ sn ya'nila ma'tuc 'yar n 'dal L-x ■ 'wal sa ya'nil ma'sina, de sa mla'til L-ml / custv. 'yuof-la/'jesk/ce'lust 'yuon L-x cveka // svinjo goniti svinjko biti: 'boma s'wine ya'nil B(C)-vo goniti se ► s'wine se 'yuon C-gp ■ k'ra:wa se 'yuçn L-x <) | BdC -; Tom. yçnt', yûan I Plet. + (goniti); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II bukati, pojati gor prisi. ► 'yar, 'ya C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x, Pe{G)-fm <) 1. gor: 'yar n 'dal S-mm ■ ksr sma x'li:pce pab'ra:l 'da s pe'ci, sma pa m'lince 'di:l 'yar C-ap / 'cesr)k /../ 'ma: pan'cete, ce'bula, pa 'ma: sa'li 'yar C-ap / v prisi. bes. zvezah: sta 'siedla 'yar na 'pe:jc C-ap • 'ya na 'kau wa'be:js C-gp ■ 'ma:saur)k je pa 'ma:t /../ 'ya na st'rukle na'sula Z-jk ■ j 'wace 'wal per-'da:u 'yar /../ u s'ta:l Z-jk ■ 'tole sma b'li /../ u 'Wos .. 'pa sa pa Kasa'nije 'yar s'ku:s G-rm ■ poud. je 'tarn 'mu:j 'muos 's9:u 'cie 'kupt, ce 'yar x Nd're:jcu Z-jk ■ sa ['ci:sta] nar'dil ce 'yar 'won da Ka'sice b'li Pc(G)-fm // ka sa /../ z'ra:-sle se 'yar /../ sa pa 'wane za pas'tier-je da'bil odrasle ■ mu 'tak na'ya:je za /../ 'yar 'jet S-mm tezko hodi navkreber 2. gori: z'de:j pa y'romje 'ra:ste 'yar usa'ruot G-rm / v prisi. bes. zvezah: 'yar na 'kasmu u 'ka:mar S(C)-mk ■ je 'yar par n'mu sa'si:t pa'ma:yau wa'ra:t C-ap ■ d'wa: sta 'parsla .. sta 'ya na 'lu:jtrix me'ja: m pa k'lica /../ pa 'nisn 'upa /../ wap'ri:t Z-jk ■ sn b'la 'tarn '-yar pa'zim d'wa: 'mlisca Z-jk / G 'te:jst '^ar G-rm ■ 'tlz 'yar je b'la na s'toza S-mm tarn gori ■ poud. sa p'ro:u ka'pail ce 'yar wa'ku:l 'kazlau Pe{G)-fm | BdC ^ar, yar; ya-u; Tom. Yçr (■=:> gori) | Plet. + {■=& gori); SP 1962 + gor, gori); SSKJ + gor, gori) I ESSJ + gora -e z ► '-yara C-gp, L-x; rod. 'yare L-x; mn.: or. ya'raim S-MM <> 'welk kod 'yara C-gp, L-x / V medm. rabi k'rizena 'yara L-x I BdC yâra; Tom. yçra I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || ^ gric, hrib gorak gorka -o prid. ► m.: ed.: im. ya'raik C-AP, L-x, Pd{C)-ic; rod. 'Yar3Ya, 'yargya C-Ap; daj. 'yarkmu C-ap; mest. 'yarcm C-gp, '■yarkm C-ap; mn.: toz. '•yarke C-ap; z.: ed.: im. 'yarka C-gp, Z-jk, L-x; toz. 'yarka C-ap, Z-Ds; mest. 'yarc C-ap; s.: ed.: im. 'yarku C-ap, L-x; rod. 'yarsya C-ap <) topel: 1. \ki Ima zmerno visoko temperaturo\: 'yarka 'pe:jc C-ap ■ 'yarka 'wada Z-ds 2. \ki sciti pred mrazom\: jesn s'la x 'ma:s wa ba'zic u 'ta:cmu 'puçxantajmu y'waintu 'yarkmu C-ap »• gorko prisi. ► yar'ku: C-gp, L-x ► (ta) gorak gorka -o sam. ► na 'yarkm je 'moyu 'bit 'tist 'mast, de se j 'cistu C-ap () I BdC -; Tom. yurâk, yçrka, yuarku gorek) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - gorenji -a -e prid. ► m.: ed.: im. ta ya'reijn L-mv; mn.: toz. ta ya'reijne C-gp; z. ed.: 1. ta ya'reijne C-gp, L-mv; 5. ya'reijni C-gp; mn.: im. ta ya're:jne C-gp; s.: ed.: te ya're:jnu L-mv <> ta ya'reijne 'zemle C-gp ■ ta ya'reijne ka'liesa C-gp / ta ya'reijn 'wi:t9r 'pixa, de se ta'ku s'lis 'dal C-ap »• gorenji -a -e sam. ► () ta ya'reijne, ka j s'la, j nap'reij 'zie C-ap | BdC -; Tom. yüeran, -a (■=!> goranji) | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ zastar. kl lezl, je visje, zgornjl I ESSJ -goreti -im nedov. ► ya'riit C-gp, L-x; ed.: 3-ya'ri C-gp, L-mko; mn.: 3. ya'rije C-gp; del. -1 z.: ed.: ya'ri: C-gp, S-mm; mn.: ya'ri:- le C-ap, Z-jk; s.: ed.: ya'ri:lu C-gp, Z-jk, S-mm, Ra(C)-vk <) 1. \izginjati f ognju, plamenu\: [sn] pa'sebne d'rowa, de sa u'le 'suxe, na k'ris name'ta: 'yar, de sa l'pu: ya'ri:le C-ap / j ya'ri:lu kod u 'poklu C-gp 2. \dajati svetlobo\: j d'ja:u /../ de na s'wet we'cier 'bodo u'se lu'ci ya'ri:le pa 'na:s 'xis Z-jk | BdC yari [!] (del. -1 s.: ed.); Tom. yçrt', yuri | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -gori gor gorjega povdk. ya'rieya C-gp <) gorje: ya'rieya mu 'bo, ce mu 'bo 'ba:ba u'merla C-gp I BdC -; Tom. yurîaya (■=:> gorje) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -gorje) gorkota -e z ► yar'ku:ta C-gp; rod. yar'ku:te C-Ap; toz. yar'ku:ta C-gp <> se 'nam ['jesx] 'ne:jce s'kisat, 'ni ta p'ra:we yar'ku:te C-ap I BdC -; Tom. yarküata | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -gos -i z ► 'yu:s C-gp; mn.: im. ya'si C-gp () ya'si se 'pa:seje C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II gosa gosa -e z ► 'yu:sa L-mv; mn.: rod. 'yu:s L-ml; toz. 'yu:se S-at <> gos \ BdC -; Tom. yüasa gos) I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ + II gos gosevnica -e z ► ya'siunca C-gp, L-ml; mn.: Im. ya'siunce C-is; rod. ya'siunc C-gp; toz. ya'siunce C-gp () gosenica: sa u'se ya'siunce s'ni:dle C-gp | BdC -; Tom. -(yusîanca, gosenica) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + gospod -a m ► yas'pu:t C-gp, Z-jk, L-ml, Ra{C)-vk; rod. yas'pu:da L-x; daj. yas'pu:du Z-jk; toz. yas'pu:da Z-ds, L-x; or. yas'pu:dam C-ap; mn.: im. yas'pu:di C-ap; rod. yas'pu:dau Z-ds () 1. \moski, kl zbuja spostovanje\-. j 'ra:tau 'ci:u yas'pu:t C-gp / ta se pa y'rie yas'pu:da L-x nie ne delà // biti sam svoj gospod 'jesn 'sa:m 'su:j yas'pu:t L-ml 2. \duhovnik\: 'Ja:nes se j 'su:lau za yas'pu:da Z-ds 3- L vrsta njivskega slaka | BdC yaspüd, yäspüd; Tom. yaspüat, -da | Plet. +; SP i962 +; SSKJ + I ESSJ + gospodar -ja m ► yaspa'da:r C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml; rod. yaspa'dairje C-ap, L-x; toz. yaspa'dairje C-gp; mest. yaspa'dairju C-gp; mn.: im. yaspa'dairi C-ap; rod. yaspa'dairjeu G-rm; dv.: im. yaspa'dairja L-ml <) 1. \last-nik\: ka'du: j yaspa'dair par 'xis? C-gp / 0 'kesn je Yaspa'dair, 'taïku je wa'ruod-je L-x 2. izvoljeni upravitelj skupnih planinskih pasnikov | BdC yaspadâr, 7äspädär; Tom. yaspadâr, -ârjç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - (-;> gospôd in gospodinja) gospodariti -im nedov. ► yaspa'dairt C-gp, L-x; ed.: 1. ^aspa'dairm L-x; 3- yaspa'dair C-Gp; del. -1 m.: éd.-. yaspa'dairu G-rm () 'takat je 'bi se 'wace yaspa'dairu G-rm / na z'na: p'ro:u yaspa'dairt z d'nairam C-gp I BdC -; Tom. ^aspadärt', yaspadarm [!] I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - gospodarjenje -a s ► rod. yaspa'dairejne C-gp 0 i BdC -; Tom. - | Plet- +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - gospodicnica -e z ► yaspa'dlcnca C-gp, L-x; rod. Yaspa'dicnce L-x; mn.: im. yaspa'di-cnce C-gp <) podolgovata rdece-ruinena socna hruska, zrela avgusta \ BdC — ; Tom. - I Plet. +; SP 1962 + (P ?); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P ~) gospodinja -e z ► yaspa'dine C-gp, Z-jk, L-ml, S{C)-mk; rod. yaspa'dine L-x; mn.: im. yaspa'dine Ra{C)-vk () | BdC yaspadinè; Tom. yaspadînç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gospodinjski -a -o prid. ► z.: ed.: mest. yaspa-'dinsk C-ap () je b'ia 'tam u n yaspa-'dinsk 'su;l C-ap | BdC -; Tom. yaspa-dînsk I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ + (■=!> gospodinja) gospodov -a "O prid. r m. : ed.: Yas'puidau C-Gp; z.: ed.: im. yas'puidawa Z-ds 0 | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gosposki -a -o prid. ► m.: ed.: im. yas'pasc, yas'pask C-gp, yas'pask L-x; mn.: rod. yas-'paskix C-gp; z. ed.: im. yas'paska L-x; s.: ed.: im. yas'pasku L-x () yas'paska 'i:t / je 'ra:tau ^as'pask L-x ■ se le 'di:la yas'pasc C-gp | BdC -; Tom. yaspçsk I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=:> gospod) gost -a m ► mn. '^UOSti, '^aStje C-gp, 'yuosti G-rm, S-at; daj. 'Yuostam C-gp; toz. '•yaste C-cs, yas'towe Z-ds (obi. z -ov-navadno >2.) () 1. \kdor je kam povabljen\: 'wana z'na: 'bel 'Yuostam past'reijct C-gp ■ ne'deijlski 'yuçsti C-gp 2. nekdaj gostacl \ BdC -; Tom. yûast, Yuastu gostac \ Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gost -a -o prid. ► m.: ed.: im. '^UOSt L-x; rod. 'yuozdya L-ml; mest. 'yuostrri C-gp; or. 'Yuostm C-gp; z.: ed.: im. 'yuosta C-ap, L-x; toz. 'yuçsta C-ap; mn.: im. 'yuçste C-gp; toz. 'yuoste C-gp; s.: ed.: im. 'yuostu C-ap, Z-jk, 'yuostu, yas'tu: L-x <> 1. \ki je bolj i/ trdnem kot tekocem stanju\: 'yuosta ['zupa] C-ap ■ ce 'ni b'iu 'dast 'yuostu, j pa 'se .. 'jaijca u'bila 'nuçt, ka j u'ri:lu Z-jk / j b'iu ta'ku 'yuostu, de j z'lica s'ta: pa'kanc C-gp ■ je b'iu 'tak yas'tu:, de j z'lica 'ka:r na 'warx was'ta: L-x o gosti jedi // s'kuta sma pa 'diilal z 'yuozdya m'li:ka L-ml kislega 2. \razvr-scen I/ majhnih medsebojnih presled-kih\: 'yuoste 'li:tne C-gp »■ gosto prisi. ► 'yaostu C-gp <) 'la:n je 'mcyu 'bit 'yuostu s'ja:n C-gp | BdC yCio-sta (z. ed.); Tom. yûast, yûasta, yuastu I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gosti godem nedov. ► 'yuost C-AP, L-x; ed.: 1. 'yuodem L-x; 3. 'yuode C-gp, L-x, Ra{C)-vk; mn.: 3. 'yuçdeje L-x; del. -1 m.I ed.: 'yuodu C-ap, L-ml; mn.: 'yuodl C-ap, L-ml, S(C)-mk; z.: mn.: 'yuçdle C-gp 0 1. \igrati\: je 'yuodu par wa'ja:sk 'musk L-ml 2. poud. godr-njati: 'ci:u 'da:n 'yuçde L-x 3. gôditi: a warn 'yuodeje? L-x | BdC yùôst, yùost; Tom. yûat', yûadçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > 1. star., > 2. ekspr. | ESSJ -gostilna -e z ► yas'tilna Z-jk, L-x; rod. yas'tilne C-ap, Z-jk, L-x; toz. yas'tilna C-Ap; mest. yas'tiln C-gp; mn.: mest. yas'til-nax C-gp 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - || ostarija gostiti -im nedov. ► del. -1 m.: mn.: yas'til C-gp 0 I BdC -; Tom. yçst', yustîm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gostje -? 7. mn. ► 'yastje C-gp, Z-jk; mest. 'yastjex C-gp () v zvezi iti V gostje/biti V gostjeh na obisk(u): wa ba'zic sma s'li /../ j 'ma:t s'pekla paj'tica, sma s'li u 'yastje Z-jk | BdC -; Tom. [yrîem u Yçstjç] I Plet. +; SP I962 +; SSKJ gostje -a. S zastar. (P ~) I ESSJ -gostniti -im nedov. ► yast'nit C-gp, yas'nit L-ml; ed.: im. yas'nlm L-x; del. -1 ■yast'ni-lu C-GP 0 gostiti \delati bolj g-osto\: sn 'di: m'li:ka yas'nit L-ml kisati \ BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - gostovatl -ujem nedov. ► yast'wait C-gp; del. -1 m.: mn.: yast'wail C-gp, G-rm, B{C)-vo 0 nekdaj bltl gostac'. 'jesn 'jemu s'tier 'li:ta, ka m je 'mama u'merla, 'pa j se 'tista 'xisa zya'riila, ta'ku: de sma yast'wa:! 'kie pa 'som pa 'tlstix 'ba:jtax B(C)-vo I BdC -; Tom. yustçwat, Yustûjçm 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -gotav -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'yUGtaU C-ap, '■yatau L-mv; z.: ed.: im. 'yuotawa Pd{C)-ic () bolehen, slaboten, obnemogel: se j ze z'de:j 'cest '^uotawa, pa j m'la:da Pd{C)-ic I BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - gotov -ova -o prid. ► m.: mn.: im. ya'tOlj C-AP; z.: ed.: im. ya'towa C-Gp; mn.: im. ya'towe C-ap () dolocen, neki: sa ze b'le ya'towe zra'wila za 'tistu 'tut C-ap / ya'towa 'kuosta C-gp mocna, izdatna | BdC Tom. - I Plet. + (P SP I962 +; SSKJ > neuslalj. | ESSJ + gotovo cien. ► -ya'toiu S-MM, L-x () I BdC -; Tom. yatou | Plet. + gotov); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - || gvisno govede -ta s ► mn.: rod. ya'wiedet Pc(G)-fm <) govedo II ■=!> govedo, zivina | BdC —; Tom. - I Plet. + (P ~); SP I962 -; SSKJ - I ESSJ + (P govedina -e z ► Y^'wiedna C-gp, L-x; rod. ya'wiedne L-x {> | BdC -; Tom. ■yawîadna goveja zivina \ Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + govedo ~3. S r mn.: im. ya'wieda C-gp; rod. Ya'wiet C-gp, S-at <) | BdC Tom. yawîat, -da I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II ■=:> govede, zivina govorica -e z ► ed.: im. Yawa'rica C-ap 0 'tu: j 'cest da'maca ^awa'rica C-ap narecje I BdC -; Tom. "^aw^avlca \ Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + govoriti) govoriti -im nedov. ► yawa'rit C-ap, Z-jk, L-ml, Ra(C)-vk; ed.: 1. yawa'rim C-ap, L-x; 2. yawa'ris C-gp; 3. yawa'ri C-gp; mn.: 1. yawa-'rima C-gp, L-ml; 2. yawa'rite C-ap; 3. yawa'rije C-gp, L-ml, B(C)-vo; del. -1 m.: ed.: -ya'wuiru C-gp, B{C)-vo; mn.: -yawa'ril C-gp, S(C)-mk; dv.: -yawa'rila Z-jk; z.: ed.: yawa'rila C-ap, Ra(C)-vk; mn.: yawa'rile C-ap, L-ml; dv.: yawa'ril C-ap; vel. ed. 2. ya'war, ya'wor C-gp <> 1. \oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi\-. tes'ku: yawa'rim C-ap ■ 'ni 'wiideu 'wec, ki yawa'ri C-ap ■ Cerk'laini sma 'bei 'terdu yawa'ril C-gp / med'ruyi yawa'ri-ma n'ma: s Cerk'lainam L-ml kot Cer-kljani 2. \izrazati misli z govorje-njem\-. se 'wiis, 'ki .. yawa'rije 'ba:bnce, 'kor ix je 'ka:jt u'kop L-ml • sma yawa'ril wat pe'ci C-gp o peci / 'tistu se pa se yawa'rit na wad'raijta Ra(C)-vk / 'ku:jst yawa'ri, ka de p klap'cina z'wie-cu C-gp nie ne pove \ BdC yâwûrla (dei. -1: m. dv.); Tom. yawgrt', yawarîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + govorjenje -a s ► yawa'reijne C-gp; rod. yawa'reijne C-gp; toz. yawa'reijne C-ap; mest. yawa're:jnu C-gp <) u yas'tiln pa /../ 'kuiker sma 'persl u'kop, en 'ca:jt klepe-'ta:l, yawa'ril, 'ti, 'tizya yawa'reijne 'ku:jst ka de b ya b'lu z'maijrjkalu, pa j 'a:dn za'cieu 'pi:t, pa 'bars u'si za 'nemu C-gp ■ y'ruobu yawa'reijne C-gp / ta'kui j yawa'reijne na'neslu C-gp | BdC -; Tom. yawarèinç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gozd -a m ► 'yast G-rm, L-x; rod. 'yazda L-x; toz. 'yast C-gp; or. 'yazdam G-rm; mn.: yaz-'dowe G-rm (> redko | BdC -; Tom. yçst, yçzda | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II bosk, me ja gozdar ■=:> bosnar goz -a m ► 'yuos L-ml; rod. 'yuçze L-x {) \kaca\ I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || oz goz -i (?) z ► 'yuos C-gp, L-x <) vez, ki veze oba delà cepcai 'yuos se j s'tarya C-gp I BdC -; Tom. yûazç (z) goza) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + 1 ESSJ + graben -bna m ► y'raibn C-gp, L-x; rod. y'raibna L-x; toz. y'raibn C-gp; mn.: toz. Y'raibne S(C)-mb; dv.: im. -y'raibna C-gp <) Y'labak y'raibn C-gp | BdC -; Tom. yrabn I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + {■=!> grâba) grablti -im nedov. ► y'raipst C-ap, S-at, L-ml; ed.: Im. y'raibm L-x; del. -1 m.: ed.: Y'ra:bu C-gp; mn.: y'raibl C-ap, Z-jk; z.: mn.; Y'ra:ble C-gp; s.: ed.: y'^a-'^lu C-gp <) \z grabljami spravljati skupaj\: sma 'patle pa'po:udne, kor je b'lu s'nu: 'suxu, za-'ciel 'ka:r s'nu: 'poxat, yrabliucne sa pa •y'raible wad'za:t C-gp | BdC -; Tom. yrapt', yrâps | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - grablje -belj ± mn. ► y'raible C-gp, G-rm, L-x; rod. Y'ra:bl C-gp, G-rm, L-x; toz. y'raib-le C-gp, G-rm, L-x; mest. ■y'raiblax Ra{C)-vk; or. Y'ra:blem, ^'raiblam C-gp, ^'raiblem L-mi. 0 \orodje\: ta ze'liizne Y'ra:ble G-rm / 'ta 'ma: pa 'sa:m Y'ra:ble, pa 'nlma 'wil L-x samo jemlje, daje pa ne I BdC -; Tom. yrâblç, yrâbl | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + grabljisce -a s ► Y'ra:blse C-gp, L-x; rod. Y'ra:blsa L-x <) 'li:skau Y'ra:blse C-gp I BdC -; Tom. yrâbusç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (grabljisce, grâblje) grabljivkinja -e z ► toz. Yrab'liucne G-rm; mn.: im. Yrab'liucne C-gp, Z-jk; rod. yrab-'liucn C-Gp; daj. Yrab'li:ucnam Z-jk; toz. Yrab'liucne G-rm <> grabljica\ 'kasc n Yrab'liucne Z-jk | BdC -; Tom. - (Yrablî-ca, =0 grabljica) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -grad -u m ► Y'i'a:t C-gp, Z-jk, L-ml; rod. Yra'du L-x (> 'xisa j pa 'ku en Y'r"a:t Z-jk I BdC -; Tom. Y^^ât, Y^^adu | Plet. + 1. grâd); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + grada -e z ► Y'i"a-:da C-gp; toz. Y'i"a:da C-gp 0 nekdaj ograja okrog skupnega planin-skega pasnlka-. 'morma 'jet na 'Pu:rzn Y'ra:da 'di:lat C-gp | S -gradlti -im nedov. ► Yi'a'dit C-gp, Z-jk; mn.: daj. Yr'a'dije C-ap, Pd(C)-ic; del. -1: s.: «d.: Yra'dilu Pd{C)-ic (> srangatl: sa 'persl Yra'dit, ce j 'so:u z d'ru:je wa'si 'won /../ n 'nisa ps'til nap're:j 'tisx, ka sa /../ 'nesl 'ba:la Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P > redko) I ESSJ + (P ~) gradlti =i> zidati grab graha/-u m ► y'^^^x C-ap, L-ml, Pd{C)-ic; rod. y'i"a-:xa C-ap, y'r'axu Z-jk; toz. y'rax Z-jk () 1. k'rispat y'^^^^ L-x ■ ta 'wosak y'^^^ L-x ■ ta 'nisk y'i^s^ L-x 2. flzol: le V zvezi Y'^ax n 'kgrxle C-ap L jed Iz kuhanega fizola In Jabolk 3. enoloncnlca s posusenim grahom In kraco | BdC -; Tom. yi'äxa [!] I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II ■=:> tancek grabarica -e z ► Y'ra:xarca L-x; rod. Y'^a:-xarce L-x {) grahove luscine | BdC -; Tom. - I Plet. + (P -); SP I962 -; SSKJ -I ESSJ + (P -) grajs -a m ► mn.: Im. Y'l^a^jsi; S{C)-mb; rod. Y'raijsau C-gp; toz. Y'r'a:jse C-ap <) nav. mn. ajdovi otrobl, namenjenl za krmo zlvl-ne: per ta d'ruYi m'li:twi sa pa Y'i"a:jsi was'ta:l C-gp | S -granicar -ja m ► Y'i"encer L-x; rod. Y'i^en-Cerje L-x () nekdaj jugoslovanskl carlnlk med obema vojnama \ BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + granik -a m ► ed.: im. Y'^^-r^il^ C-cs, Pc(G)-fm, Ra(C)-vk; mn.: im. Y'r"a:niki G-rm () skrlpec \priprava\ \ BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II sajba grapa -e z. y'i'a^pa C-ap, Z-jk, L-x; rod. Y'ra:pe Z-jk, L-x; toz. y'i'a^pa G-rm; mest. y'ra:pi C-gp, C-ap, Y'ra:p Z-jk, G-x; mn.: im. y'l"a:pe C-gp, yl^a'pie L-x; mest. y'ra:pax C-gp, S-at <) ka sma 'to u y'ra:-pi, 'pa pa 'sele p'ride pa a'na:jst 'u:r 'su:nce C-gp // custv. blti za v grapo do-trajatl, Izcrpatl se: sar'cie j 'tistu kod je b'lu, dar'Ya:kaj je pa u'se u'kop za u Y'r"a:pa /../ z 'di:cam u'riet B{C)-vo I BdC -; Tom. Y^^âpa | Plet. + {-o 1. grapa); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + grasica -e z ► Y'raisca C-gp, L-x, Ra{C)-vk; rod. y'ra:sce C-gp, L-x; toz. y'r'a:sca C-gp () plevel (Vlcla L.J: sma Y'ra:sca 'won zbe- 'ra:l C-gp | BdC -; Tom. Yrâsca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=!> grah) gravzati se -am se nedov. ► y'raïuzat C-gp; ed.: daj. ^'raiUZa C-QP, Z-JK; del. -1 s.: ed.: Y'raïuzalu C-gp (} gabiti se, g-nusiti se I BdC -; Tom. y^âuzçt sç | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -grba, grbav pukel, puklast grca -e z ► 'yarca C-gp, L-mv <) redko I BdC -; Tom. yarcç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il bula grcati -im nedov. ► Y^^'cait C-gp; ed.: daj. Yer'ci C-gp <) mu p'ro:u Yer'ci nt u 'yerl C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + grkati) grcav -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'yarcau C-gp <> redko 'yercau 'll:s C-gp | BdC Tom. Yar-cu, -çwa I Plet. +; SP 1962 + grca); SSKJ + I ESSJ + {<=!> grca) || bulast, vejnat grd -a "O prid. ► m.: ed.: im. Y3rt C-gp, yort, 'ysrt L-x; z.: ed.: im. 'YSrda C-AP, L-x; mn.: im. 'Ysrde C-ap; s. ed.: im. C-ap, 'yardu L-x; primer, m.: ed.: im. Y're:js L-x () 'tu: sa b'ie 'yarde r'ci C-gp / 'ysrt kot s'msrtn Y'i^i'^ L-x ► grdo prisi. YSi^'^u: C-ap, 'yardu C-gp, yar-'du: Z-jK, L-ml <) 'danc je pa y^^^'^u: 'se:jct C-gp / pa me j 'mama 'ka:r 'ma: 'bel paY'lieda, sn 'wi:dla, de 'morm 'bit 'cest 'tixu C-ap | BdC Yordû (Ytrdû) JS. (s. ed.); Tom. yl^t, Yf'^da, Yàrdu I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + grde -? s ► 'yarde C-gp <> custv. grdoba-. 'ti s 'tud le nu 'yarde C-gp | S -greba -e z ► Y'^iÇba C-gp, G-rm, L-x; rod. y'riebe L-x; mn.: im. Y'^isbe C-gp; rod. y'riep C-gp, G-rm; toz. y'^içbe Ra{C)-vk; mesL. y'i'iebax C-gp () sma /../ z y'ra:blem /../ pa'to:ukl 'tiste Y'^^iÇ^e, de se j zdra'bilu C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. gvuda I ESSJ + II bula grebast ~0 prid. V z.t ed.: im. v'riebasta C-gp <) grudast: y'^iebasta 'zemle C-gp I B 1. \vzpetina\: y'ü^ p^ y^®''^^?'^^ j 's9:u C-gp 2. \koznI Izrastek na petelinovi glavi\ pete'llnau Y^'e'bien L-x 3- gornji zobje pri mlatilnlci | BdC —; Tom. y^Ç" bîan I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + grebencek -cka m ► Y^'e'bienck L-x; rod. yre'biencka L-x <> rumena griva (Clava-ria flava) | BdC -; Tom. - | Plet. + (F -); SP 1962 + (P ?); SSKJ + (P -) I ESSJ - Il 0 krempeljcek grebljica -e z ► Y'i'içblca C~AP, L~xJ rod. v'rieblce L-x; or. Y'i'içblca C-gp, S-at () 'kor je 'pe:jc pa'be:jlena, je u'iu t'ri:ba tap'rçiu z Y'r'ieblca 'tista zer'ja:jca 'dal pay'repst C-gp | BdC -; Strekelj I892 Na Cerkljanskem {yrîéblca) in drugod po Slovenskem je grébljica Ofenscharre {■=:> grébljica); Tom. Y^^îablca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (=(> greblo) grebsti grebem nedov. ► Y'r"epst C-gp, L-x; ed.: 1. Y'rebem L-x; 2. y'rebes C-is; 3. y're-be C-gp, L-ag; mn.: 3. Y'i'ebeje Ra(C)-vk; del. -1 m.: mn.: y'^?^! C-gp; z.: ed.: Y'i^ebla Ra{C)-vk; s.; ed.: Y'reblu C-gp <> 1. \premi-kati prste, kremplje t/ cem sipkem\\ Y'rebe kot 'kura L-x 2. praskati: 'wo:una Y'rebe C-gp | BdC Yi"ébaes [...] scharrst, kratzst; Tom. yi^çp^t, Y^Çbçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ + gredelj -dlja m ► y'^^iedl C-gp, L-x; rod. Y'riedle L-mv <) \nosilni del pluga\: Y'riedl je 'bi l'sien, tu d'ruyu j b'iu pa ze'liiznu C-gp | BdC -; Tom. yi^iadl, -1§ I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + gredenca ■=:> kredenca gredesatl -am nedov. ► Yi"ede'sa:t C-gp; del. -1 m.: mn.: Yrede'sa:l C-gp, Z-ds; s.: ed.: Yrede'sa:lu C-ap <> gradasati: sa 'wo:una yrede'sa:! C-gp | BdC -; Tom. Yi"adasçt, Yradasâm (=i> gradasati) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - (=0 gradâsi-ti) gredesl -ev m mn. ► Yre'desi C-gp; toz. yre-'dese C-ap, Z-ds; or. Yi'e'desam C-ap (> u'sa 'wo:una sma 'moYl s'cufat /../ 'pa pa dl'wa:t pa 'ma: y^ Y'^s'^^sse C-ap I BdC -; Tom. Yradàsç (z mn.) gradasa) I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - (-o gradase, gredese) | ESSJ - (■=;> gradasiti) gredoc prisi. ► yre'duoc C-gp, Ra{C)-vk () takoj, hitro: sma Yre'duoc pab'rail Ra{C)-vk I BdC -; Tom. Yi^Çdûac | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > nar. (SP 2001 pokr.) I ESSJ + grém) greh -a m ► y'riix C-gp, L-ml; rod. y'riixa L-x, Ra{C)-vk; mn.: toz. y'riixe C-gp () 'nisma 'berjya "y'riixa nar'dlle Ra{C)-vk ■ s'martn y'riix L-x ■ nay'laiun y'riix C-gp / 'ysrt kot s'martn y'riix L-x | BdC yrih; Tom. yrîex | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gremonika -e z ► or. Yre'mu9i]ka C-ap, yar'muonika Ra{C)-vk (> harmonika \ S — II fremonike, gremonike, harmonika gremonike -ik z mn. ► rod. yre'muonik L-ml; toz. yre'muonike L-ml () harmonika \ S — II ^ fremonike, gremonika, harmonika grenak in grenek -nka -o prid. ► m.: ed.: im. yre'naik C-ap, Y'rei]k L-x; z.: ed.: im. (ta) y're:ji]ka C-gp, y'reijqka L-x; mn.: im. y're:ji]ke C-ap; s.: ed.: im. y'regrjku L-x, toz. y're:jr)ku C-ap () 'peln je pa yre'naik C-ap ■ Y'reijqka 'so:u L-x ■ ta y'reijijka s'kuta C-ap / y'rerjk kot 'peln L-x | BdC Yrejnku (s. ed.); Tom. yrçnâk, yrginka, ■yrçinku grenek) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + grencati -am nedov. ► y'^'iÇricat C-gp, L-x; ed.: Im. Y'i'ÏÇncam L-x; mn.: daj. Y'^^ÏÇ^^Caje C-gp; del. -1 m.: mn.: y'riencal C-gp <) gri-zljati, glodati: 'pos je 'ku:st y'riencau C-gp / u'ca:s sma y'riencal s'kuorje C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nar. /../ (F.Bevk); SP 2001 pokr. zah. I ESSJ -grentav ■=:> grintav gres -a m ► y'riis C-ap, L-x; rod. Y'i'i^sa L-x <) zdrob: su'nicn L-x / 'sierkau Y'ri:s C-gp ■ 'turscn y'riis L-x | BdC -; Tom. ■yrîes | Plet. +; SP I962 +; SSKJ -I ESSJ + gresov -a -o prld. ► m.: mn.: im. y'rilSaU C-ap () nanasajoc se na gres: y'^iisau k'nie-dlni C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ - I ESSJ -greti grejem nedov. ► y'riit L-x; ed.: 1. y're- jem L-x; 3. y'reje Z-jk; mn.: 3. y'reijeje C-Ap; del. -1 m.: mn.: y'riil C-ap; z.: ed.: y'ri: Z-jk; s.: ed.: y'riilu C-gp <) 1. 'su:nce y'reje Z-jK ■ 'pe:j3 Y'reje C-gp 2. 'e:jr)kat je 'maje 'ma:t y'ri: wa'bi:la za 'juzna Z-jk greti se ► {) sa zaku'ril 'wa^yn, pa sa se Y'ri:l 'tarn wa'kuil C-ap | BdC -; Tom. yrçt', yrçjçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gric -a m ► C-gp, L-ml, S(C)-mk; rod. •y'rica C-ap, y'rice L-ml, y'rica Ra(C)-vk, Y'rice C-gp, y'rica G-rm; mest. y'ricu C-gp, L-ml; mn.: Im. -y'ric L-x; mest. Y'ricax, Y'ri-cex Z-jk, y'ricex S-at {) 'wosak y'ric C-gp / na 'worx y'rice L-x | BdC Yric, yric; Tom. yric, -ç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II hrib grinta -e z ► y'rinta C-gp; mn.: im. y'rinte C-Gp; rod. 7'rint C-GP <) 'ane y'rinte se m 'diilaje C-gp i BdC -; Tom. yrînta (bole-zen) I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > nar. krasta-, SP 2001 pokr. | ESSJ + grintav -a -o prid. ► m.: ed.: im. y'rintau C-gp, L-mv, y'rientau Pd(C)-ic; z.: mn.: im. y'rintawe C-gp, L-mv <) 'tiepce sa z'la 'ra:de y'^^intawe C-gp | BdC -; Tom. yrîn-tu -awa I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + gripa -e z ► y'ripa L-x; rod. y'ripe C-gp, L-x 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II spanska gristi grizem nedov. ► y'riSt L-x; ed.: im. y'rizem L-x () | BdC -; Tom. yrçst', yrî-zçm I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + j ESSJ - II klati griva -e z ► y'^^iwa C-ap, Z-jk, L-ml; rod. y'riwe L-ml; toz. y'riwa S-mm; mest. y'^i C-gp, L-x, y'ri: C{P)-ks; or. y'riwa C-gp; mn.: toz. y'riwe C-gp; mest. y'riwax C-gp; or. y'ri-wam C-gp <> 1. \dlaka\: 'kuojnska y'riwa L-x 2. \strwo travnato pobocje\: 'tole sma pa u'se y'riwe s ka'suo paka'sil C-gp ■ je b'lu y'lix 'dal pa y'ri za 'jet L-ml 3. rusa: 'ku:le sma z'ri:zal z 'nazam 'notar u .. y'riwa /../ de s 'patl 'cest 'tista y'riwa l'pu: p'rac /../ wadl'sila S-mm I BdC -; Tom. yrîwa (P ~) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || krebrica grivarica -e z ► y'riwarce Z-jk () vrsta hrusk I S -grizljatl grencati grila -e z ► v'riza C-gp, Ra{C)-vk <) 1. dri-ska: ya y'riza 'ma:tra C-gp / je 'sitn kod Y'riza C-gp 2. \nalezljiva bolezen\: kar-'wa:wa y'riza C-gp, Ra{C)-vk / zmer. y'riza y'rizawa C-gp | BdC -; Tom. yrièç i Plet. + 1. grîza); SP 1962 +; SSKJ + griza') j ESSJ + (-o griza II) grizav -a -o prid. ► m.: ed.: im. y'rizau C-Gp; z.: ed.: im. y'rizawa C-gp {) 1. ki ima drlskoi sn ta'ku: y'rizau, de b b'iu 'ku:mi, de b 'bi 'wos 'caijd ya na 'laijdnu C-gp 2. siabs. siten \ BdC -; Tom. yrîzu, -çwa bolan za grizo \ Plet. + (P SP 1962 + (P SSKJ + (P ~) I ESSJ + grlica -e z ► 'yarlca C-gp, L-x; rod. '■yerlce L-x; toz. 'yarlca C-gp <> y'rul kod 'yerlca L-x I BdC -; Tom. yarlca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + grlo -a s ► 'yorla, 'yarla L-x; rod. 'yarla L-x; toz. 'yorla Pd(C)-ic; mest. 'yorlu C-ap <> 1. nt u 'yorla m je 'ni:ki zale'ti:lu C-gp ■ zmer. 'yarla paz'riisnu C-gp pozeruh 2. ta f la:ska 'ima 'uosku 'ysrla C-gp I BdC -; Tom. yarî, yarîa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - grm -a m ► ^'rom C-gp, L-ml; rod. ^'roma C-as, S-mm, L-x; toz. Y'rom C-as, L-ml, Pc(G)-fm; or. Y'romam C-gp; mn.: rod. y'ro-meu S-mm; toz. y'rome Z-jk, G-rm; mest. y'romax Z-ds, Ra(C)-vk <) Y'rome sma 'si:kal G-rm ■ 'li:skau Y'rom L-x ■ b'rinau Y'rom C-ap / 'ma: 'ci:u y'rom na y'iaij L-x za zensko z gostimi lasmi, visoko pricesko \ BdC -; Tom. yarm [!] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + grmenje -a s ► yar'meijne C-gp {) | BdC -; Tom. yarmèlnç | Plet. +; SP I962 + grmeti); SSKJ + | ESSJ + (■=> grmenje) grmeti -im nedov. ► yar'miit L-x; ed.: 3. yar'mi C-gp, L-mv; del. -1 s.: ed.: yar'miilu C-gp (> I BdC -; Tom. yàrmt', yarmî I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + grmje -a s ► y'romje C-cs, G-rm {) z'de:j pa y'romje 'ra:ste 'yar usa'ruot G-rm I BdC -; Tom. - | Plet- +; SP 1962 -; SSKJ redko grmovje \ ESSJ + || '=i> grmovje grmovje -a s ► yar'moiuje G-rm, L-ml; rod. yar'moiuje C-gp, L-ml; toz. yar'mo:uje G-rm; mest. yar'mo:uju C{P)-ks, yar'mowi L-ml, S(C)-mb 0 I BdC -; Tom. yarmôujç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + ] ESSJ + II grmje grob -a m ► y'rap C-ap, L-ml; rod. y'raba L-x, C(P)-ks; toz. y'rap C-gp; mest. y'rabu L-ml; mn.: toz. y'rabe C-gp () 'morm 'jet y'rap way'leijstat C-gp / 'bazi y'rap C-ap, L-x I BdC yràp (yrop); Tom. yrçp, yrçba I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + grob -a -o prid. ► m.: ed.: im. y'rUÇP C-gp, S-mm; z.: ed.: im. y'ruoba C-gp; mn.: im. y'ruo-be C-Gp; s.: ed.: im. y'ruçbu C-ap (> 1. \ki ni obdelan\: y'ruoba [wo:una] C-ap ■ y'ruop 'ka:mn S-mm ■ za yrab'liucne 'niisa s'mi:-le 'bit y'ruobe y'raible C-gp 2. robat, surov. y'ruop c'iaijk C-gp grobo prisl. ► y'ruçbu C-gp <) y'ruobu 'di:-la z:wi'nuo C-gp / 'mu j y'ruobu ra'cunau C-gp prevec | BdC -; Tom. yrûap, yrûaba surov (o cloveku) j Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + groblje -a s ► y'ru:ble C-gp, L-x; rod. y'ru:-ble C-gp, L-x () kamenjei j 'po:uxnu y'ru:ble 'tam pa y'raip C-gp / 'be:js nam pa n'ma: y'ru:ble L-x | BdC yrûble (z, s) [...] Gerölle, Steinhaufen; Tom. - (yrûa-blç, =i> groblja) j Plet. -; SP I962 -; SSKJ + (P -) I ESSJ + {o groblja) II ■=:> kamenje grod -u m ► y'rat C-gp; rod. yra'du C-gf {) 'po:uxn y'rad 'zita C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + grod') I ESSJ + (=l> grot) grodelj -dlja m ► y'rudl C-gp; rod. y'rudla C-gp <> surovo zelezo: 'pe:jc 'won z y'rudla C-gp I BdC -; Tom. yrûadl -Iç I Plet- +; SP 1962 +; SSKJ metai. | ESSJ + grodljast "8. ~0 prid. V m.I ed.: im. y'rudlest C-gp () nanasajoc se na grodelj: y'rudlest ['katu] C-gp ■ y'rudlest 'lanc C-gp I S - Il grodljev grodljev -a ~0 prid. r m.I ed.: im. v'rudleu L-x; mn.: im. y'rudlej L-ml; z.: ed.: im. y'rud-lewa L-x {) nanasajoc se na grodelj-, y'rudlej 'lanci L-ml | S - || ■=:> grodljast grodljevec " VC3. m ► v'rudleuc L-x; rod. v'rudleuca L-x; mn.: mest. y'rudleucax L-mko 0 zelezen, znotraj emajliran Jonec: u y'rudleucax sma 'kuxal L-mko I S - gros -a in groz -a m ► •y'i'uos C-gp, L-x; rod. Y'ruosa C-gp; ^'ruoze L-x; toz. y'ruos C(P)-ks; mn.: im. y'ruosl C-gp () gTOS / custv. denar: 'niimam 'bei]Ya •y'ruoze L-x / 'ni u'riidnu 'puocenya y'ruoze L-x nie I BdC -; Tom. yrgis, y^û^®? I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + grotobel -bla m ► y'rot'uibu C-cs <> miz. grabnicar \skobljiâ\ \ S -groza povdk. ► Y'raza C-gp <) p'roiu y'raza me j b'iu C-gp ■ ta'ku: j 'bi pa'tomcen, de ya j b'iu y'raza 'widet C-gp | BdC -; Tom. yrçza | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + grozan in grozen -zna -o prid. ► m.: ed.: im. y'razn C-gp, yra'zain Pd{C)-ic; z.: ed.: im. Y'razna C-gp, Pd(C)-ic <) poud. lep, ceden: Y'razna 'dekle C-gp ■ 'tu: j pa y'razn kram'pier C-gp | BdC -; Tom. Yrçzn, -na, yrazân strasen | Plet. +; SP I962 + (P SSKJ > nar. gorenjsko; SP 2001 pokr. gor. I ESSJ + grozd kobel grozdje -a s ► y'ruozdje C -AP, L-x; rod. Y'ruozdje C-ap, L-mv (> 'to je b'iu le 'tu:lk Y'ruozdje, de sma .. ya /../ 'ma:l za'ba:l C-ap // s'wedya I'wa:na y'ruozdje L-x = i'wa:nau y'ruçzdje C-gp ribez I BdC -; Tom. yrÛ9zdj§ | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (-i> grozd) grozen ■=;> strasen groziti -im nedov. ► yra'zit L-x; ed.: im. yra'zim L-x; del. -1 m.: ed.: yra'ziu L-ag <> I BdC -; Tom. yrçst', yrazîm | Plet. + 2. groziti); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (■=!> grôza) || zugati groz ■=:> gros gruda, grudast =:> bula, bulast, greba, grebast gruliti -im nedov. ► y'rult L-x; ed.: im. y'rulm L-x; daj. y'rul L-x () y'rul kod 'yarlca L-x | BdC -; Tom. yrûlt', yrûl I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + grunt grunta m ► y'ront C-gp, S-mm, ■y'ront, y'runt L-x; rod. y'runta L-x, S(C)-mk; toz. y'runt C-as, Z-jk; or. y'runtam C-gp; mn.: toz. y'runte C-ap () L 'welk y'runt L-x ■ za'nikern y'runt L-x / ma pay'liedal rj'yowe y'runte C-gp ■ je y'runte za'fuorau C-gp kmetijo / 'tai j ze wa'miedu z y'runtam C-gp ga je zapravil \ BdC -; Tom. yrant, yrûnta | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il kmetija gruiïtaj? m ► y'runtar C-gp, L-x; rod. y'runtarje L-x; mn.: rod. y'runtarjeu C-gp 0 I BdC -; Tom. yrûntar, -arjç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa | ESSJ + (■=> grùnt) gruntatl -am nedov. ► y'runtat C-gp, L-x; ed.: im. y'runtam L-x; daj. y'runta C-gp () y'runtam, 'ki p 'kupu L-x | BdC yruntaj (vei. ed. 2.); Tom. yrûntat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog. premisljevati, razglabljati-, SP 2001 neknj. ijud. j ESSJ + guba -e z ► 'yuba L-x; rod. 'yube L-x () y'runtam, 'ki p 'kupu L-x ^ SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || bavda gugati -Ijem nedov. ► 'yuyat C-gp; ed.: 1. 'yuylem C-gp; 2. 'yuyles C-gp; 3. 'yuyle C-gp, L-ml; del. -1 m.: ed.: '•yuyau C-gp; z.: ed.: 'yuyala C-gp; s.: ed.: yu'yailu C-gp (> majati, zibati-, j 'bi ma'cain 'wiitar, se j p'roiu d'riiuje yu'yailu C-gp ■ 'cest pa'caisu se je 'yuyau 'ce 'dal 'won C-gp / poud. ta'ku: sn z'ma:tran, de se 'ku:mi '•yuylem C-gp | BdC -; Tom. yû^yat, yûylçm 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + guliti -im nedov. ► 'yult C-gp, L-mv; mn.: 3. 'yulje C-Gp; del. -1 z.: mn.: yu'lile C-ap (> 1. oglasati se z mocnim, zateglim glasoni: ce 'ni da 'ca:jta pa'lazenu, 'zacneje k'ra:we 'yult C-gp / sa'wie 'yulje 'yar u Med'we:jku C-gp 2. poud. dreti se: se t 'ni t'ri:ba 'tu:lk 'yult, se te s'iism L-mv I BdC -; Tom. yûlt (P -) | Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) gumast -a -o prid. ► z.: mn.: im. 'yumaste C-gp; s.: ed.: im. 'yumastu C-gp <) 'yumaste ka'liesa C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -gumpati -am nedov. ► 'yumpat C-gp, L-x; ed.: 1. 'yumpam L-x; 3. 'yumpa C-gp, del. -1 m.: mn.: 'yumpal C-gp () poud. tolcl: 'niiki 'yumpa pa 'do:urax C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. + (P SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + (=i> gumpec) gumpniti -em dov. ► 'yurnpHt C-gp; del. -1 m.: ed.: '^uiTipnu C-GP <) 1. poud. udaritii me j 'Yumpnu 'som u x'ropt C-gp 2. poud. stezka, nerodno pasti: 'not u 'jaima sn 'yurripnu C-gf | S — guzati -am nedov. ► 'yuzat C-gp, L-mv; del. -1 m.: mn.: 'yuzal C-GP () 1. poud. rabiti, obrabljati 2. nizko spolno obce-vati: sa je u'si xa'dil '^uzat L-mv I BdC -; Tom. - | Plet. + (P SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -(■=> guzati se, goza) guzda uzda gvamp, gvampast, gvampez vamp, vampast, vampez gvant gvanta m ► y'waint L-x, Pd{C)-ic; rod. ■y'wainta Z-jk, L-mko; toz. y'waint C-gp, G-rm, Y'want S-mo; mest. y'waintu C-ap; mn.: rod. Y'waintau C-gp; toz. y'wainte C-gp, Z-jk, S-Mo, Y'^^^i^te Ra{C)-vk () ta u'seijdn 7'wa:nt C-gp ■ ta zax'maisn y'waint C-gp ■ 'carn y'waint L-x ■ 'zidan y'waint L-x I BdC Tom. ^uant, yuânta | Plet. -; SP 1962 SSKJ nizje pog. obleka-, SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ + gvantanje -a s ► Ywan'ta:jne C-gp; toz. Ywan'taijne C-gp, G-rm <) oblacila, tek-stil: par B'leku /../ sa tud ywan'taijne preda'ja:! G-rm | BdC -; Tom. yyantâinç perilo I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - gverati -am nedov. ► y'wierat Pd{C)-ic; ed.: 3. y'wiera C-ap; del. -1 m.: ed.: ■y'wierau C-ap; z.: ed.: Y'wiera C-gp; ed.: y'wieralu Ra(C)-vk () vzdrzati, biti trpezen: 'bei ka j b'la st'riixa de'biela, 'del 'caijta je y'wiera C-gp ■ 'lipau 'li:s /../ je y'lix ta'ku: 7'wierau kot sm'riikau C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + (P -) gvisen -sna -o povdk. ► m.: ed.: im. 7'wlsn C-Gp; mn.: im. y'wisn C-Ap; s.: ed.: im. y'wisnu Z-jk (> 1. preprican, gotov. 'cest y'wisn 'bot, de 'bom 'parsu C-gp / sa 'moyl 'bit s'kar 7'wisn /../ ka'tier 'kaimn je ta p'ra:u C-ap 2. varen: na 'padu sma j'mi:l pa 'ta:ka l'tierna, de j 'mi: s'tier 'sipe wa'kuil, de j b'lu y'wisnu Z-jk | BdC -; Tom. ywîsn | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ + gvlsno cien. ► y'wisna C-ap, G-rm, y'wisn L-x, Y'wisna Pc{G)-fm, S{C)-mk <) 'takat pa se pra'sa: 'niste, y'wisna 'ne S(C)-mk ■ pa sej 'tut pa'wiidal y'wisna 'nisa, a 'wi:s, ka .. sa 'ma: skri'wa:l Pc(G)-fm | BdC Ywisnu; Tom. za 'ywîsn za gotovo I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + | ESSJ + gubanica -e z ► ya'bainca C-gp, xa'bainca L-mv; mn.: toz. ya'baince C-gp, xa'baince S-at <) nadevano pecivo iz zvitega testa, znacilno predvsem za Idrijo I BdC -; Tom. - | Plet. + (P ~); SP I962 + (P ~); SSKJ gastr. (P ~) I ESSJ - H h k ha medm. ► 'xa Z-jK () Izraza obcudovanje: 'xa, pa sa z'na:l Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. + (P -); SP 1962 +; SSKJ + (P -) I ESSJ -habanca ■=!> gubanica hakeljc -a m ► 'xa:klc C-gp, Pd(C)-ic; toz. 'xa:klc C-gp <> 1. kvacka 2. custv. priloz-nost: sn da'biu 'xa:klc, de sn ya 'laxka p'rieu C-gp | S - || ^ jeftalca, kacka hakljati -am nedov. ► 'xa:klet C-gp, Pd{C)-ic; ed.: 1. 'xaïklem Z-jk <) kvackati *■ hakljan -a -o ► m.: mn.: im. 'xa:klen C-gp; z.: tnn.: im. 'xa:klene C-gp <> 'xaïklene s'pi-ce C-gp I S -halja flajda ham medm. ► 'Yam C-gp, 'xam L-mv, 'xom Ra(C)-vk <> ce pa p'ride pad'yama 'noter, 'pa j pa 'xom 'xom pa wa'ri:xix Ra{C)-vk I BdC Tom. xàm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ otr. I ESSJ -hantla -e z ► 'xa:ntla L-x; rod. 'xa:ntle L-x 0 brisaca \ BdC -; Tom. - (ântlç, ânklç, antvila) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - 1 ESSJ - (■=:> antlja) || ■=!> obrisovalka harmonika -e z ► toz. xar'muonika S{C)-mk; or. xar'muonika S{C)-mk () | BdC -; Tom. xarmûankç (mn.) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - il -iio gremonika, gremo-nike, fremonike hci hcere z ► x'cler C-ap, L-ml; rod. x'ciere L-ml; daj. x'cler C-ap, L-ml; mest. x'cieri Z-jk, L-ml; or. x'cierje L-ml; mn.: im. xce-'rije C-gp, L-ml; rod. xce'ra: C-gp, L-x; daj. x'cieram L-ml; toz. xce'rije C-gp, L-ml; mest. x'cierax L-ml; or. x'cieram L-ml; dv.: im. xce'ri C-ap; daj. x'cierama L-ml <) 'ku:lki xce'ra: 'imas? - t'ri xce'rije C-gp I BdC (hci); Tom. xcî, xcîerç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + hebniti -em dov. ► 'xobnt C-gp, L-x; ed.: im. 'xobnem L-x; del. -1 m.: ed.: 'xobnu C-gp <) suniti, dregniti: me j 'xobnu 'cie pad 'riebra C-gp | BdC -; Tom. xàbnt', xabnçm I Plet. + (hebniti); SP I962 SSKJ -I ESSJ + (■=;> hâbati) || ^ dregniti, droz- niti hec -a m ► 'xec C-gp; rod. 'xeca C-gp, 'xi:ca C(P)-ks; mn.: im. 'xeci C'gp; toz. 'xece C-ap 0 is 'xi:ca je 'porslu za'ri:s C{P)-ks 1 BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ - hecar -ja m ► 'xecar C-gp; mn.: rod. 'xecar- jeu C-gp <) saljïvec | S -hecati -am nedov. ► 'xecat C-gp; del. -1 m.: ed.: 'xecal C-Ap; z.: ed.: 'xeca C-ap (> I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ — hektar -ja m ► xek'ta:r C-gp; rod. xek'ta:ra G-rm; toz. xek'ta:r G-rm; mn.: rod. xek'ta:rau G-rm; mest. xek'ta:rix S(C)-mk <) su'nice sma s'jail an /../ xek'tair G-rm | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - hip -a m ► 'xip L-x; rod. 'xipa L-x () 'sa:m za n 'xip L-x | BdC -; Tom. xip | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hisa -e z ► 'xisa C-ap, 'sisa Z-jk, 'xisa G-rm, S-mo, 'xise L-ml, 'xisa B(C)-vo, 'xise Pd(C)-ic, 'xisa S{C)-mk; rod. 'xise C-gp, Z-jk, L-ml; toz. 'xisa C-gp, Z-jk, S-mm, 'xise L-ml; mest. 'xis C-gp, Z-jk, 'sis L-ml, 'xis Pc(G)-fm, S{C)-mk; or. 'xiSe L-mko; mn.: im. 'xise C-gp, 'xise, xi'sie L-mko; rod. 'xis C-Gp; toz. 'xise G-rm, S-mm; mest. 'xisax C-ap, 'xisex L-ml; or. 'xisam C-gp; dv.: im. 'xis G-rm {) 1. \stavba\: j 'xadu pa 'xisex L-x ■ s'ta:ra 'xisa G-rm ■ we'lika 'xise L-x 2. \druzina\: per u'sa:c 'xis sa b'ii wat'rac C-gp / a se 'tut ta 'yar p'ra:j /../ 'yar na Us'na:tm 'Barda par 'tis 'xis? Pc{G)-fm 3- glavni bivalni prostor kmecki hisi: 'duikar je b'ia 'won 'kuxne /../ sma 'tam u 'xis 'i:dl C-ap I BdC (hisa) (v ponaz. gradivu gesla im./toz. ed. hisa in hise!); Tom. xîsç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hisen "SnO. ~0 prid. r m. : ed.: im. 'xisn C-gp, L-x; z.: ed.: im. 'xisna C-gp, L-x; mn.: im. 'xisne C-gp, L-mko; s.: ed.: im. 'xisnu L-x <) 'xisn •yaspa'da:r L-x ■ 'xisna 'numara C-gp 'dama:ce zdra'wila, 'xisne, wat s'ta:rix l'di L-mko / 'ta: j pa "y'iix ta'ku 'par nam, kode b 'bi 'xisn C-gp | BdC -Tom. xîsn, -na | Plet. +; SP 1962 + SSKJ + I ESSJ -hiter ■=;> nagel hltro prisi. ► 'xitru, 'xitra, 'xitar C-gp, 'xitar z-jk, 'xltra G-rm, 'xitar, 'xit l-x, 'xitra Pc(G)-fm, 'xitra S{C)-mk; primer, 'xitars C-gp, G-rm; presez. 'nar'xitars C-gp <) sma 'moYl p'ro:u 'xitra 7'ra:pst C-ap ■ sa 'ku:jst 'xitra b'ii nar'dil Pc(G)-fm / 'peijt 'xitra da'moiu L-x / 'ka:r 'xitar je um'ro:u L-x | BdC hit"; hitra, hitra; hit'; Tom. na xîtar | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hîter I) hlteti -im nedov. ► x'ti:t C-ap; ed.: i. x'tim C-x; del. -1 m.: mn.: x'tiil C-IS 0 je b'iu t'riiba z'ia x'ti:t, de sma pa'di:lal da na'ci C-gp | BdC -; Tom. xît', xetîm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + hja medm. ► x'ja: Z-jk <) izraza premislek: ('kesne 'pi:smi sa 'pi:l? C-ib) - x'ja:, 'sa:me s'wiete Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + | ESSJ -hkrat =!> hkratu hkratu prisi. ► xk'ra:tu C-gp, G-rm, xk'ra:tu, xk'ra:t L-x, xk'ra:tu Pc{G)-fm, S{C)-mk <> hkrati: j zaYa'ri:lu na u'sex 'kancex wa'si xk'ra:tu S{C)-mk / u'ca:s sma 'tud z d'wem 'pa:ram xk'ra:tu wa'ra:! G-rm | B krat) I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + (-;> kràt) hlace hlac z mn. ► x'la:ce C-gp, Z-jk, L-x; rod. x'la:c L-x; toz. x'iaice C-gp, Z-jk, B{C)-vo; mest. x'la:cax Z-jk <) plat'niene x'la:ce C-gp ■ 'ca:jxaste x'la:ce L-x, B{C)-vo I BdC -; Tom. xîâcç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || ^ brese hlacevina cajh hladen -dna ~0 prid. r m. : ed.: im. x'ladn C-gp; s.: ed.: im. x'ladnU C-gp; mest. x'lad-nem C-gp () ► hladno povdk. ► () j sala'me:jnsku x'ladnu C-ap ► (ta) hladen -dna -o sam. ► (> me'su: /../ je b'lu na x'ladnem C-gp | BdC -; Tom. xîadn, xîàdna i Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + hladitl -im nedov. ► xla'dit C-gp; ed.: 3-xla'di C-ap 0 I BdC -; Tom. xîat', [...] xîadîm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hlad) hlapec -pca m ► x'la:pc Z-jk, S-mm, L-ml; rod. x'la:pca L-x; toz. x'la:pca S(C)-mb, S{C)-mk; mn.: im. x'la:pci C-ak, Z-jk, S-mm; rod. x'la:pcau C-ap; toz. x'la:pce Z-jk, S-mm <) 1. \najet moski za pomoc pri kmeckih delih\: na 'Wos ste j'mi:l ta we'ligya pa te 'mailYa x'la:pca S(C)-mk 2. zdevalni stoh x'laipc 'ima d'wi: k'luk za wa'be:jst L-mv 2. tes. krajnik z izrezanimi odpr-tinami za late, pribit na kamnit steter F kozolcu I BdC (hlapc); Tom. xîâpc, -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + hieb hleba m ► x'lep C-gp; rod. x'li:ba C-ap; toz. x'lep C-gp, L-ml; mn.: rod. x'li:bau C-ap, Z-jk; toz. x'li:be S-at <) \hlebec\: ce sma s'pekl 'siest al 'siedn 'ta:kix x'li:bau u 'pec, pa j 'bi en 'ti:dn C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > knjiz. I ESSJ - II ^ hlebec hlebcek -cka m ► x'li:pck L-ml; mn.: im. x'li:pcki C-gp; loz. x'li:pcke C-ap (> i BdC -; Tom. xlîapck hlepcek) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -hlebec -bca m ► x'li:pc C-gp, L-x; rod. x'li:pca L-x; toz. x'li:pc C-ap, S-mm, S-at, L-ml; mest. x'li:pcu C-ap; mn.: im. x'li:pci, x'liipc C-ap; rod. x'li:pcau C-ap; toz. x'li:pce C-ap <) sma /../ x'li:pce pab'ra:! 'da s pe'ci C-ap ■ an x'li:pc k'ruxa S-mm I BdC -; Tom. xlîapc | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II ^ hieb hiev -a m ► x'li:u C-gp, L-ml; rod. x'li:wa L-x; toz. x'li:u C-ap; mest. x'li:wu C-gp, x'li:u C-ap; mn.: im. x'li:wi C-gp; rod. xle-'wo:u Z-jk; mest. x'li:wix C-gp, xle'wi:x Z-jk () 1. posebej ograjen prostor v hlevu: u s'ta:l sa b'li x'li:wi za p'ra:s-ce/te'lieta C-gp 2. stavba za bivanje domacih zivali (C nov.): u x'li:u sma paY'le:jstal, 'pal sma pa 'i:dl C-ap ■ sa s xle'wo:u 'won 'cidal Z-jk | BdC -; Tom. xîîau, xliawa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II ^ stala hlod -a m ► x'luot C-gp, L-ml; rod. x'luoda L-x; toz. x'luot C(P)-ks; mn.: toz. x'luode C-ap, L-ml 0 x'luode pa'raijklat C-gp ■ x'iuçde 'paijsat C-gp ■ terx'len x'luot L-mko / le'zi kot x'luot L-x | BdC -; Tom. xîû3t, -da i Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hnotalo -a s ► x'nuotala C-gp () custv. pocasen, neroden clovek | S - || <=0 gne- tec hnotati -am nedov. ► x'nuotat C-gp; ed.: daj. x'nuota C-gp (> pocasi, nerodno delati I BdC —, Tom. - I Plet. SP 1962 -; SSKJ - (=!> hnotav (nar. /../ F. Bevk) / BSJ + I ESSJ - ho medm. ► 'xo Z-jK <) poudarja: 'xo .. 'ni 'ma:jr)kalu k'ruxa Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. + (P SP 1962 + (P SSKJ + (P ~) I ESSJ - hobovka -e z ► 'xobauka C "GP; mn.: im. 'xobauke C-is <> pozna debela hruska I S - hod hoda m ► rod. xa'da: C-gp, G-rm () d'wi: 'u:r xa'da: wat 'tole G-rm | BdC -; Tom. xû3t, xûsda I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il hoja hoditi hodim nedov. ► xa'dit C-ap, G-rm, xa'dit L-ml, 'xast L-mv, 'xatt Pd{C)-ic, xa'dit S{C)-mk; ed.: 1. 'xuodm C-ap, 'xuodn Z-DS, L-ml; 2. 'xuçts C-gp; 3. 'xuot C-ap, Z-jK, L-ml, S{C)-mb; mn.: 2. 'xuçtte C-ap; 3. 'xuodje Z-jK, L-ml; dv.: 1. 'xuodwa C-gp; del. -1 ed.: 'xadu C-ap, Z-jk, Pc{G)-fm; mn.: xa'dil C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml, Ra{C)-vk, S{C)-mk; dv.: xa'dila C-ap; z.: ed.: xa'dila C-As, Z-jk, S-mm, xa'dila L-ml, 'xadla L-sk, xa'dila Ra{C)-vk; mn.: xa'dile C-ap, L-ml; dv.: xa'dil C-Gp; vel. ed.: 2. 'xat C{P)-ks <> 1. \premikati se s korakanjem\: sma xa'dil 'tut pa na 'ura G-rm 2. [veckrat opraviti kako pot\'. 'nisn xa'dila pa 'xisax C-ap / Pc(G) 'wos 'ca:jt s 'xadu 'wazit 'patle Pc{G)-fm ■ je 'bi 'da par Fa'reijncu 'a:dn /../ je na 'uçrglce 'yuo-du, pa sa xa'dile se u'cit 'pliesat 'dal C-ap • sn 'xadu se u 'su:la C-gp 3- v zvezi z za \prizadevati si za Ijubezensko naklonjenost\: sn 'mi: 'sedn'najst 'li:t /../ pa j 'ze s Cark'laijnzya 'Warxa 'adn 'xadu za 'marna Z-jk | BdC hâdu; huôd; Tom. xçt', xûad'm [!] | Plet. + (hoditi); SP 1962 +; SSKJ > 3- pog.; SP 2001 knj. pog. I ESSJ + hod) hodnlk -a m ► 'xodnik G-rm; toz. 'xodnik C-gp, G-rm () nov. prehod med zivino hlevu I BdC -; Tom. - j Plet. + (P -, 1. hodnik); SP i962 + hod, P -); SSKJ + (P ~) I ESSJ + hod) hoja -e z ► 'xuoje C-gp, L-x; rod. 'xuoje C-gp, L-x <) 'teska 'xuoje C-gp ■ 'naiyla 'xuoje C-gp / wad 'nas u Na'waice j 'ci:la 'ura 'xuoje, pa 'mors se 'dabra sta'pit C-gp I BdC -; Tom. xûajç | Plet. + (=0 1. hçja); SP 1962 +; SSKJ + (co hoja') j ESSJ + hod) holcar, holcarski ■=:> golcar, golcarski hosta -e ê ► 'xuosta C-gp, L-x; rod. 'xuoste C-ap, L-x; toz. 'xuosta C-gp; or. 'xuosta C-gp () vejevje, namenjeno za butare: f risna 'xuosta L-x ■ 'suxa 'xuosta L-x • '■yarbrawa 'xuçsta C-gp ■ 'li:skawa 'xuçsta C-Ap ■ 'ci:snewa 'xuosta L-x ■ s 'tista 'xuosta sma pa u 'pe:jc ku'ril C-gp // drobitl hosto pripravljati butare iz vejevja: nar'lirps je b'iu dra'bit 'bukawa 'xuosta C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. + (P ~); SP 1962 +; SSKJ nar. suhljad, drac-je I ESSJ + (P -) hostija -e z ► 'xuostje C-gp, L-ml; rod. 'xuostje L-x; toz. 'xuostje Z-jk (> s'weta 'xuostje L-ml i BdC -; Tom. xûastjç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ rei. | ESSJ -hoteti hocem nedov. ► ed.: 1. 'cem G-rm, L-ml; 2. 'ces C-gp, S-mm, L-ml; 3- 'ce C-gp, Z-jk, L-ml, S{C)-mk; mn.: 1. 'cema C-gp, L-ml; 2. 'cete C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml, B(C)-vo; 3. 'ceje C-gp, L-ml; dv.: 1. 'cewa L-ml, C{P)-ks; 2. 'ceta L-ml; 3. 'ceta L-ml; del. -1 m.: ed.: 'te:u C-ap, Z-Ds, G-rm, x'te:u L-x, 'te:u L-ml, 'te:u Pd{C)-ic; mn.: 'ti:l C-ap, Z-jk, S-mm, 'ti:l, t'ii L-ml; z.: ed.: 'ti: C-ap, S-mm, x'ti: L-x, 'ti: L-ml, t'ia Ra{C)-vk; nik. ed.: 1. 'nerjcem C-ap, 2. 'ne:jces C-ap, Z-jk, 3-'ne:jce C-ap, Z-jk, Pd{C)-ic; mn.: 3. 'nerjceje C-ap, dv.: 2. 'ne:jceta C-gp () 1. \izraza voljo, zeljo osebka\\ sma 'ti:l 'xisa preb'lit C-gp • 'nisma 'ti:l 'i:st Z-jk ■ par 'walax 'nisn t'ia 'bit, ka sn se ix 'ba: Ra{C)-vk ■ 'danc 'je:jte, 'ka:r 'cete, 'patl pa 'na:uste 'i:dl 'wec Z-jk 2. naj: a 'cem 'ka:r wat k'ra:ja pa'wi:dat? G-rm ■ a se 'cerna la'tit ap'nienca? C-gp | BdC 3-(ce); ces, cete; cötae; téu, teu; tî; tlël; tîj, tîl; tll; Tom. cçm [...], tçu, tîsîa, tîû [...], nçcçm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hpiti kupiti hram hrama m ► x'ram L-x; rod. x'ra:ma L-x; toz. x'ram C-ap, Z-jk, G-rm, L-ml; mest. x'ra:mu C-ap, L-ml; mn.: im. x'ra:mi C-gp; rod. x'raimau C-gp <) klet-. 'nés m'iiika u x'ram L-x ■ ['wielban] x'ram L-ml ■ sma j'miil wad'zuna an 'ta:k x'ram nar'jen, p'ro:u 'fa:jn, de j u'ia tud 'wada 'noter pat st'ri:xa /../ p'ra:l sma 'tam n u'se C-ap I BdC -; Tom. - kîaudar, -dra, ■=;> kelder; padzîdanca, podzidanica) I Plet. + (P ~); SP 1962 + (F ?); SSKJ + (F -, nar. zahodno shratïiba, kasca] SP 2001 pokr. zah) | ËSSJ — hrana -e z ► x'ra:na C-ap, Z-jk, Pc{G)-fm; rod. x'raine C-ap; daj. x'ram C-ap; toz. x'raina Z-jk, G-rm; or. x'ra:na C-ap <> 'jo:j, 'tu; sma se na'iidl, 'tu: j b'ia 'dabra x'raina C-ap | BdC -; Tom. xrâna I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II ■=!> kosta hraniti hranim nedov. ► xra'nlt C-gp; ed.: 2. x'rains C-gp; 3. x'ram C-gp <> imeti kaj spravljeno: je 'men 'da: xra'nit d'nair C{P)-ks hranjen -a -o ► s.: ed.: im. x'ra:jnenu C-gp 0 I BdC -; Tom. xrânt', xrâns | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + {■=;> hrana) hrast -a m ► x'ra:st C-ak, x'rast L-ml, x'ra:st Ra{C)-vk; rod. x'ra:sta L-x; mn.: toz. x'ra:ste C-ap, Z-jk (> | BdC hrâst J.; Tom. xrâst I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ + hrasta -e z ► x'ra:sta C-gp, L-ml; mn.: rod. x'rarst C-gp; toz. x'ra:ste C-gp () u'se x'raiste j sk'rompau C-gp | BdC -; Tom. xrâsta | Plet. +; SP I962 + krasta); SSKJ pog. I ESSJ - (=!> krasta) || grinta hrastanje -a s ► x'raistajne C-is; toz. x'ra:stajne C-gp {) hrastov gozd: 'tis 'tam 'ra:se pa 'saimu x'ra:stajne C-gp I S - Il ■=:> hrastovje hrastov -a -o prid. ► m.: ed.: im. x'ra:stau C-gp, L-ml, Ra{C)-vk; rod. x'raistaj^a Pd{C)-ic; mn.: im. x'ra:staj C-gp, x'rarstawi C-ak; rod. x'ra:stawix C-gp; z.: ed.: im. x'ra:-stawa C-gp, L-x; mn.: im. x'raistawe C-ak; s.: ed.: im. x'ra:stau C-gp, L-ml <) x'ra:stawa 'me:je C-gp ■ x'ra:stawa 'kuyle L-x siska / x'ra:stau p'lax C-gp ■ x'ra:stawe bla-'zine C-ak / x'raistawa 'miza C-gp I BdC -; Tom. xrâstu, -awa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -hrastovje -a s ► x'raistauje L-x- rod. x'ra:-stauje L-x <> | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || hrastanje hrbet -bta m ► x'ropt C-gp- toz. x'ropt C-ap, z-jk, G-rm ■ mest. x'roptu, 'xarptu C-gp, 'xarptu G-rm, x'roptu S{C)-mk (> s 'moyu za'diit /../ na x'ropt /../ sa'nl m pa b'ri:me G-rm ■ [ra'wam] x'ropt C-gp ■ 'puklest x'ropt L-x ■ 'serak x'ropt C-gp / 'ka:jr)Yle za na x'ropt C-ap // u'si sa mu wabsr'nll x'ropt L-x so ga zapustili I BdC hrobt, hrôpt; Tom. xarpt, -a I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + hren -a m ► x'ren C-ap, L-ml; rod. x'rena C-ap, x'rena x'ri:na L-x; toz. x'ren C-ap () je 'xut kot x'ren L-x zelo jezikav I BdC -; Tom. xrçn, xrîana | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hrepstl hrepem nedov. ► x'repst C-gp; ed.: 3. x'repe C-gp () hropsti: se j ze 'le x'repe, 'ma: 'carknt C-gp | S - | ESSJ -(■=!> hropsti) Il hropti hrestalica -e z ► x'riestalca L-ml {) v zvezi gnati se kot hrestalica veliko (hitro) govoriti: se 'zene kot x'riestalca L-ml I BdC -; Tom. - | Plet. - {o hrestâîni-ca); SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ - hre-scâti) hrestavec -vca m ► xres'ta:uc L-x; rod. xres'ta:uca L-x () kdor veliko (hitro) govori I S - I ESSJ - (■=!> hrescâti) hrestavka -e z ► xres'ta:uka L-x; rod. xres'ta:uke L-x (> zenska oblika od hrestavec I S - | ESSJ - hrescâti) hrib -a m ► x'rip G-rm, L-ml; rod. x'riba G-rm, L-x; toz. x'rip C-ap, Ra{C)-vk; mest. x'ribu G-rm, B{C)-vo; mn.: im. x'ribi G-rm; mest. x'ribax G-rm, Ra(C)-vk {) sma ka'sil 'tole pa 'telix x'ribax '-yar G-rm ■ sa j'ml:l 'tiste tele'ferike 'tarn s Xada-'juzne 'yar na 'worx 'teya x'riba 'to 'yar G-rm I BdC -; Tom. xrîp, xrîba | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || gora, gric hribovec -vca m ► x'ribauc C-gp, L-x; rod. x'ribauca L-x; mn.: im. x'ribauci C-gp () siabs. za ljudi, naseljene visje t/ hriblh: se mu ze wad 'delec 'wit, de j x'ribauc C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -hribovski -a -o prid. ► m.: ed.: im. x'ribausk L-x; z.: ed.: im. x'ribaUSka L-x; s.: ed.: im. x'ribausku L-x (> x'ribauska na'waida L-x I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -hribski -a -o prid. ► z.: ed.: im. x'ripska L-x () V zvezi x'ripska 'riesa L-x navadna plahtica (Alchemilla xantochlora) I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -hropti hropem nedov. ► x'rapt L-x; im. x'rapem L-x () | S - || ■=!> hrepsti hrustavka -e z ► xrus'ta:uka L-x; rod. xru-s'ta:uke L-x; mn.: im. xrus'ta:uke C-is () I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pozna debela cesnja s trdim rnesom I ESSJ - hruska -e z ► x'ruska L-ml; rod. x'ruske L-x; mn.: im. x'ruske C-ap, x'rusce Z-jk, x'ruske S-mm, S-at; rod. x'rusk C-ap, Z-jk; toz. x'ruske C-ap, x'rusce Z-jk, x'ruske S-mm; mest. x'ruskax C-ap (> 'per nas sma u'se x'rusce pa'sil Z-jk ■ z'yuçdna/pa-'liitna x'ruska L-x ■ 'kosna/je'seijnska x'ruska L-x ■ 'zimska x'ruska L-x / ['suxe] x'ruske C-ap | BdC -; Tom. xruska I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + hruskov -a -O prid. V m.: ed.: im. x'rUSkaU C-gp, L-x; z.: ed.: im. x'ruskawa C-gp, Z-jk, L-x () x'ruskau 'li:s C-gp / x'ruskawa 'wada Z-jk, L-x hruskovka \ BdC -; Tom. xrüsu, -çwa (■=i> hrusev) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -hrvat -ata m ► x'rowat C-is, L-mv () vrsta fizola z rdeckasto-belim zrnjem I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -hu medm. ► 'xu: Z-jk <) izraza obcudovanje. poudarja\ 'ja:, we'lika 'niwa, 'xu: .. se j par'di:lalu Z-jk | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (P -); SSKJ + (?-)! ESSJ - hud -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'xut C-AP, Z-jk, L-x; rod. 'xud^a C-ap, S(C)-mk; toz. 'xut C-Ap; mn.: im. xu'di C-Ap; z. ed.: im. 'xuda C-gp, Z-jk, L-x, Ra{C)-vk; mn.: im. 'xude C-ap, te 'xude S{C)-mk; s.: ed.: rod. 'xudya S{C)-mk; s.: ed.: im. xa'du: C-AP, 'xudu L-x, Ra{C)-vk; primer. 'naj'xu:js L-x <) 1. a ma 'zixsr 'persl pa 'wos? - .. sn d'ja:, de 'ne, ka j 'wace 'xut Z-jk 2. te 'xude 'li:ta S(C)-mk / 'xuda 'ura C-is 3. 'ma 'xud 'dux C-ap ■ 'danc je pa 'xuda 'ica C-GP hudo prisi. ► xa'du: C-gp, 'xudu C-ap ■ xa'du: S-mm ■ xa'du:, 'xudu L-x () za u 'jespren se 'pa:se maje'ruçn /../ 'sa:m ne 'dast, ka 'xudu de'si C-ap hudo povdk. ► () pres'ta:! sma /../ b'li, 'sa:m 'xudu je b'lu Ra{C)-vk / 'men je b'lu ta'ku: xa'du: C-ap | BdC hûd, hud [...] böse-, hüdbm; hadû; Tom. xüt, xüda, xuadu; xudü, xuat | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + hudic -a m ► xu'dic C-gp, G-rm, L-sk, Pd{C)-ic; rod. xu'dice L-x; toz. xu'dice C-gp () wat'kuot sa te be'si:de 'persle, pa 'ne:j xu'dic 'wi: C-gp / sa u'seya xu'dice 'di:lal C-gp / v medm. rabi de b ya xu'dic wad'niesu L-x // ta j pa wat xu'dice L-x predrzen, uspesen ■ u'se j s'Iu x xu'dicu L-x I BdC hudéc; hudle; Tom. xudîc, -ç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (=i> hud) II ^ hudik, hudir, hudobar hudlcek -cka m ► xu'deck C "API or. xu'dec-kam C-Gp; mn.: rod. xu'deckau C-gp <) sa st'ra:sl wat'race s xu'deckam C-gp | BdC hudéck; Tom. xudeck j Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II hudic, hudik, hudobar hudik "3. m ► xu'dik C-GP, Ra(C)-vk <) ce sa pad''ya:ne 'parsle, je 'bi pa xu'dik Ra(C)-vk I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ evfem. | ESSJ - II ■=;> hudic, hudir, hudobar hudir -ja m ► xu'dier, xu'dir Pc{G)-fm; rod. xu'dlerje C-gp () 'ne, 'ni b'lu 'sile, 'ne, z'de:j j pa xu'dier Pc(G)-fm // v medm. rabi 'ja:, xu'dierje, ka'ku: j 'tu:? C-gp | BdC -; Tom. xudîar, -jç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ evfem. | ESSJ + {■=!> hud) || hudlc, hudik, hudobar hudirjev -a -o prid. ► z.: ed.: im. xu'dierjewa C-gp () xu'dierjewa 'ba:ba C-gp ► hudirjevo prisi. ► xu'dirjeu G-rm () xu'dirjeu s'la:bu G-rm zelo \ BdC -; Tom. xudîsrju I Plet. +; SP I962 +; SSKJ evfem. I ESSJ - hudoba -e z ► xa'daba C-gp, L-mv () poud. 'ta; j pa we'lika xa'daba C-gp | BdC -; Tom. xudçba I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + hud) II hudobac hudobac "3. m ► xada'ba:c C-gp () poud. hudoba: j 'bi 'ci:u xada'ba:c C-gp | BdC Tom. - I Plet. SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II hudoba hudobar -ja m ► xada'ba:r Pd{C)-ic <) I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP 1962 -; SSKJ (hudobar) evfem., redko hudic I ESSJ - II hudic, hudik, hudir hudoben -bna -o prid. ► m.: ed.: im. xa'dabn C-Gp; toz. xa'dabn C-gp; mn.: im. (ta) xa'dabn C-gp; z.: mn.: im. xa'dabne C-gp; rod. xa'dabnix C-gp; s.: ed.: im. xa'dabnu C-gp {) 'boki sa ra'di xa'dabn C-gp / 'ima xa- 'dabn 'jesk C-gp / ta xa'dabn 'dux C-gp peklenscek \ BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -hudobija -e z ► xada'bije L-x; rod. xada'bi-je L-x, C-Gp; mn.: toz. xada'bije C-gp () 'sa:me xada'bije z'^agne C-gp | BdC -; Tom. xudabîjç | Plet. +; SP 1962 + hudoba); SSKJ + | ESSJ -hudournik -a m ► xada'urrjk C-gp, 'xuda-'urrjk L-x; rod. 'xuda'urgka L-x; mn.: im. xada'urgk C-gp {) 1. [potok] 2. \ptica\ I BdC -; Tom. xüdaüernk j Plet. +; SP 1962 + (-!> hudo-); SSKJ + | ESSJ + (=!> hüd) hvalezen -zna -o prid. ► m.: ed.: im. xwa'liezn C-gp; mn.: im. XWa'liezn B(C)-vo; z.: ed.: im. xwa'liezna C-ap <) | BdC -; Tom. xwa-lîezn, -na | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (=!> hvaliti) hvaliti hvalim nedov. ► xwa'lit C-gp, x'wa:lt; ed.: im. x'wa:lm L-x; rod. x'wa:ls C-Ap; del. -1 m.: ed.: x'wa:lu C-gp; mn.: xwa-'lil C-gp; z.: ed.: xwa'lila L-sk () 'ki se us kl'ku:j x'wa:lu C-gp | BdC -; Tom. xwâlt', xwâlm [...] I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + i medm. ► '1 C-AP, Z-jK, Pc{G)-fm (> izraza zacudenje (nad vprasanjem), ravnodus-nost do povedanega-. 'i, 'ki sma 'pil .. 'mast sma nar'dll Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa 1 ESSJ + Ica -e È ► 'ica C-gp; toi. 'ica C-gp () huda vrocina: se j 'taïka 'ica /../ de na 'morm 'jet 'zet se C-gp ■ 'tista ['xuosta] j 'mi: pa'sebna 'ica C-gp | BdC -; Tom. ica (P ~) I Plet. -; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - idrljski -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'idersk C-GP, L-x; i.'. ed.: im. 'ïderska L-x; mn.: im. 'idarske C-gp; s.: ed.: im. 'idarsku C-gp, L-x (> 'idarske s'pice C-gp idrijsko prisl. ► 'idarsku L-x () "yawa'rit pa 'idarsku L-x | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - (■=!> Idrija) igla -e z ► 'iyla C-ap, L-x; rod. 'iyle L-x; toz. 'iYla L-mko; mn.: im. 'i^le L-x; toz. 'iyle C-gp <> 1. tanek konicast predmet: fi'na:nci /../ sa pa s'ii tup'roiu u s'taila 'iyla u'tikat ce 'dal, de sa da'bil ke y y'naju sk'ritu L-mko 2. drevesna iglica\ sm'ri:-kawe 'iyle L-x | BdC jéyla (joyla), jéylâ; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il =:> sivalka iglanje -a s ► 'iylajne L-x; rod. iylajne L-mv <) iglicevje | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - iglica^ -e z ► 'iylca L-x; rod. 'iylce L-x () manjsalnica od igla | BdC -; Tom. -I Plet. + (iglica); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - iglica^ -e z ► jey'lica C-cs, L-x; rod. jey'li-ce L-x; toz. jey'lica C-ap <) 1. klin za spajanje sestavnih delov pri vozu 2. skrhana nozeva ostrina: 'naijsc ma je'y'lica, na 'ri:ze C-ap | BdC -; Tom. jey-lîca I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ teh. (P ~) I ESSJ + igla I in igla II) igraca -e z ► jey'raica C-gp, iy'raice L-x; rod. jeY'raice C-gp, iy'raice L-x; mn.: rod. jey'raïc C-gp <> | BdC -; Tom. jfyrâcç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + igrati ■=> gosti Igratl se -am se nedov. ► 'iyrat, 'jeyrat L-x; ed.: 1. i-y'raim L-x; mn.: 3. jeY'raije C-Gp; del. -1 m.: ed.: 'jeYrau C-gp; mn.: je-y'rail C-gp, iy'rail S{C)-mk; vel. dv.: 2. 'jeyrejta C-cs () wat'rac sa se jey'ra:! pa p'xa:l 'adn d'ruijya C-ap | BdC -; Tom. jeyrat sç, jeyrâm sç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + ihta -e z ► 'ixta C-gp; rod. 'ixte C-gp <) 'zelen wad 'ixte C-gp | BdC -; Tom. îxta I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ + ihtav -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'ixtaU C-ap, L-x; z.: ed.: im. 'ixtawa C-ap, L-x () 'tu: me j ta'ku: zje'zilu, de sn 'bi p'ro:u 'ixtau C-gp / 'ixtau 'watrak L-x | BdC -; Tom. îxtu, -awa I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + {=<> ihta) || =:> jezen, togoten ihtlniti -im nedov. ► jex'tint C-gp; ed.: 2. jex'tins C-gp; 3. jex'tin C-gp <) mocno jeziti\ 'tu: pa 'mene jex'tin C-gp ihtlniti se ► {> 'ki se 'tu:Iku jex'tins? C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ ihtiniti se | ESSJ - II ^ jeziti Unat -a -o prid, ► z.: ed.: im. 'ilnata G-rm () 'ilnata 'zemle G-rm | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + | ESSJ - II o ilov, Hoven, ilovnat, ilovnaten ilov -a -o prid. ► z.: ed.: im. 'ilawa Ra(C)-vk 0 'ilawa ['zemle] Ra{C)-vk | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ star. 1 ESSJ + II ■=;> ilnat, iloven, ilovnat, ilovnaten iloven -vna -o prid. ► m.: ed.: im. 'ilajn L-x; Z.: ed.; im. 'ilajna L-x; S.: ed.: im. 'ilajnu L-x 0 'ilajna 'parst L-x | BdC -; Tom. - 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ star. | ESSJ -II •=> ilnat, iloven, ilovnat, ilovnaten ilovica -e z ► 'ilajce C-gp; toz. 'ilajca C-ap; mest. 'ilajc C-gp; or. 'ilajca C-gp, 'ilauca C-ap <) u'ca:s sma 'ka:r z 'ilajca zama'za:l, 'pa 'ma: zawe'za:l z 'ana 'cujne C-gp I BdC -; Tom. îluca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + ilovnat -a -o prid. ► z.: ed.: im. 'ilejnata, 'ilaunata C-gp, 'ilaunata G-rm <) 'ilauna-ta 'zemle C-gp | BdC -; Tom. îîunat I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II ■=;> ilnat, ilov, Hoven, ilovnaten ilovnaten -tna -o prid. ► z.: ed.: im. 'ilauna- tna C-cs, G-rm {) 'llaunatna ['zemle] G-rm I S - II ilnat, ilov, iloven, ilovnat ime -na s ► i'mie Z-jk, L-x; rod. i'miena C-ap, L-x; toz. i'mie C-ap, L-ml; mest. i'mien C-ap, i'mienu G-rm, L-x; mn.: im. i'miena C-ap; rod. i'mien C-gp; toz. i'miena L-ml <) 1. \beseda za razlikovanje, dolocevanje posameznega cloveka\: ka'ku: t je j'mie? L-x ■ 'Lukar mu j b'lu j'mie Z-jK ■ sa ya kli'cail pa i'mienu L-x / a de p p'roiu pa i'mien pa'wi:da? C-ap naj poimenujeni? 2. \ugled\: je z'^u-bu 'dabru j'mie L-x | BdC imie J".; Tom. jemxa, jemîena | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + imeniten -tna -o prid. ► m.: ed.: im. ime'nitn L-x; z.: ed.: im. ime'nitna L-x; toz. ime'nit-na C-Gp; s. ed.: im. ime'nitnu L-x <) 'ta:le 'tisler pa z'na: ime'nitna mo'bilje 'di:-lat C-gp / iron. o kom, ki se delà vzvi-senega: 'ta: j pa ime'nitn L-x »• imenltno prisi. ► {> ime'nitnu C-gp, L-x () iron. se 'tak ime'nitnu dar'zi L-x | BdC -; Tom. jemçnîtn, -na | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + ime) imetl imam nedov. ► i'mi:t, 'mi:t C-gp, 'mi:t G-rm, i'mi:t L-ml, 'mi:t L-x; ed.: 1. 'ma:m, 'imam, 'imm, 'im: C-ap, i'ma:m, 'ma:m, 'imam, 'im: Z-jk, 'jem: Z-ds; 2. i'ma:s, 'ma:s, 'imas C-ap, 'ma:s Z-jk, 'ma:s, 'imas L-ml, 'ma:s Pc{G)-fm; 3. i'ma:, 'ma: C-ap, 'ima C-gp, 'ima C-gp, 'ma: S{C)-mk; mn.: 1. i'ma:ma, 'ma:ma, 'imama C-ap, 'ma:ma Pc{G)-fm; 2. 'imate C-ap; 3. i'ma:je, 'ma:je, 'imaje C-ap, 'ma:je, 'imaje, 'jemaje Z-jk, i'ma:je G-rm, 'ma:je, 'imaje PC{G)-fm, i'ma:je S{C)-mk, dv.: 1. i'ma:wa C-ap, 'ma:wa C-cs; del. -1 m.: ed.: 'jemu, 'me:u C-gp, 'jemu Z-jk, 'jemu, 'me:u G-rm, 'jemu S-mm, L-ml, B{C)-vo, Pd(C)-ic; mn.: i'mi:l, 'mi:l C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, i'mi:l L-ml, Pd(C)-ic; dv.: i'mi: L-ml; z. ed.: i'mi:, mi: C-ap, i'mi:la C-gp, 'mi: Z-jk, S-mm, 'mi:la S-at, i'mi: L-ml, 'mi: Ra(C)-vk; mn.: i'mi:le, 'mi:le C-gp, Z-jk, i'mi:le L-ml, 'mi:le Ra{C)-vk; dv.: i'mi:l C-ap; nik. ed.: 1. 'nimm C-ap, L-ml, 'ni:m: C{P)-ks; 2. 'ni:mas C-ap, 'nimas G-rm; 3. 'ni:ma C-gp, S-mm; mn.: 1. 'ni:mama, 'ni:mma C-ap; 2. 'ni:mate C-ap; 3. 'ni:maje C-ap, Z-jk; dv.: 1. 'ni:mawa L-sk; 3. 'ni:mata C-gp (> 1. \izraza, da je kaj osebkova svojina\\ sa j'mi:l /../ le za 'a:na k'ra:wa su'ta: C-gp ■ 'xo .. 'kisne f'cu:le 'li:pe sn 'jest 'mi: Z-jk 2. \izra-za, da je pri osebku kaj, s cimer raz-polaga\: sma j'mi:l d'wi: sk'rin, 'po:uxn 'sa:dje C-ap jj 'jest sn 'jemu d'wi: sest'ri C-gp 3- \izraza, da je pri osebku kdo krajsi cas s kakim namenom\: sma j'mi:l tut pa 'nix dwa'na:jst 'kasceu pa se 'kesna Y^^t)'liucne G-rm 4. \izraza lastnost, znacilnost osebka\: 'im: pre-s'la:be ra'kie C-ap ■ t'rusca /../ j'ma: pa 'ta:ce 'uoske za'bie 'noter C-ap ■ je 'mi: u'sa wa'bi:dena 'raka C-ap / ste j'mi: pa se s're:jce S{C)-mk / 'zie sn pa 'ze z'ra:un za'nic, ka sn i'mi: de'siet 'li:t Z-jk / 'ta:ka s're:jdne [k'ra:wa] j 'mi: ne s'tier kwin'ta:le Z-jk 5- \izraza, da je kaj predmet dejavnosti ali ima namembnost, kot jo doloca samostal-nik\\ sma j'mi:l 'ta:ke p'lexe za 'pect C-ap / [baraw'nice] sma pa su'sil 'patle, de sma j'mi:l za 'ca:j C-ap // 'Olya j 'jemu za 'zena C-ap 6. \izraza dejanje, kot ga doloca samostalnik\: sma j'mi:l pa'si:ck Z-jk • sn z'jutre /../ za f'ru:sk ze j'mi: k'rox 'pecen C-ap ■ za 'wa:xt sma j'mi:l na'wa:da /../, de sma ku'pil .. 'kesna 'kila kas'tajne C-ap ■ se j ze 'mo^la j'mi:t 'tista 'wiera, de j 'dabru nar'di C-ap ■ sma j'mi:l pat'ri:p na u'sex 'kancax n k'ra:jax G-rm / 'o, sn 'mi: upra'sa:jne snubitev / 'takart 'ma:m 'ku: za'mierkanu Z-jk sem si dobro zapomni-la 7- \sojiti, rediti\: 'tud ka'zie sa j'mi:l /../ ce 'nisa 'moyl k'ra:we 'mi:t C-gp 8. v zvezi Imetl rad 'jest 'im: 'ra:js 'ta:ke, ka ra'di 'i:je C-ap 9- \postati niati, oce\: j 'mi: 'dekle/'pu:ba C-gp rodi-la je 10. \moci, morati\\ sa y 'su:la 'mi:l imeti *105 iti 'jet C-gp ■ 'ti ya 'nis r)'ku:l ['widla] .. se ya 'nis 'mi: 'ci 'widet C-gp // sn b'la s'ku:s i'mi:, de se na s'mi: C-ap mislila / sma j'mi:l p'ra:sca k'lait C-ap ■ se j 'mi: ne'wixta parp'raiulet C-ap // imetl dober nos znati dobro predvidevati: 'Wartalau F'renck je 'bi pa n 'ta:k, ka j 'me:u 'duobar 'nu:s C-gp ■ imeti prstan od koga biti zarocen s kom: sn 'mi: 'parstan wad 'neya Z-jk ■ imeti koga za 'norca: sa ya 'pu:bi /../ za 'narca 'laxka j'mi:l Z-jk ■ imeti ga pod kapo biti pijam ya j 'jemu 'ma: pat 'ka:pa C-gp I BdC im, ima, imam, imam, imama; imii, imil, imm, imma; jému, jemu; (jima), jma, ima, ma; jimam, jimämä, jimiët, jimîl, jimil, jimit; 1. jm; jma, jmam, jmas, jmi, jmiè, jmil; Tom. jemt', imam (im) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 9. pog./star. I ESSJ + in vez. ► n (m), in C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x {) 1. med cleni v stavku dek'lieta m 'pu:bje C-ap ■ 'kasc n yrab'li:ucne Z-jk ■ je u'la 'yarda 'kuxne m pa 'marzla C-ap / su'nica, 'jecmen, 'sierk /../ m pa 'la:n C-gp ■ 'cukar /../ n ka'fe m pa 's9:u tp pa 'ra;js Z-jk / da'ma: sp'riedenu m pa sp'ledenu C-gp // 'kesn 'na:yln je 'bi 'to n 'tam C-gp ■ 'yar n 'dal C-gp ■ 'cie n 'som S-mm H wa'ku:! n wa'ku:! 'mize C-ap " 'tu: n 'tu: C-gp // par Kare'nincu sn t'ri 'li:ta n 'po:u slu'zila Z-jk / sa b'li ze u'se na'za:yal, 'la:te n 'tu:, de 'boma prek'ril G-rm ■ 'li:s sma z'la wa'zil, 'ja: /../ p'laxe n 'ta:ka 'ri:c G-rm ■ 'patl sma b'li 'to nap'ra:jl ze 'ma: /../ 'bel sta'lie n 'ku:jst G-rm / je d'ja:u - g'ka:r na war'jem, 'ki 'ti p'ra:jje 'ma:t m pa 'wace - a 'wi:s, ka 'kule m pa 'kule Z-jk H kod 'nu:c n 'da:n C-ap tako razlicno 2. v vezalnem priredju je /../ ya'nila 'tist ka-'lo:uret m pa p'riedla m pa use'ruçt je y'lieda m pa yawa'rila C-gp / sa zayra-'dil n 'nisa ps'til nap're:j Z-jk ■ na 'wat sma s'kuxal m pa p'reci m'li:ka par'lil C-ap ■ je pa z'balu m pa um'r9:u Z-jk / ce 'ni b'lu d'ru:jya m pa 'kor je b'lu 'su:nce, pa j p'riedla C-gp / se 'poiunem .. de sa 'tut 'to par 'nam s'ja:l 'la:n. t'ka:l, p'riedl n 'tu: C-gp // 'pi:lu se je, 'ka:r 'pi:lu n 'pi:lu C-gp, G sa pra'sa:l tp pra'sa:l, ka'du: je 'kapo pa'eze G-rm / 'du:xtarje 'ni b'lu n sa me ta'ku: ba'li:l za'bie C-ap 3- navezovaino 'no, n 'ri:s p'ri-dem ... C-ap I BdC in, jen, jën, jbn, n, n, jenu; jen, jenu; jbn; n, fi; m pa, m patle; n pa, n patle; Tom. jen | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - iskati iscem nedov. ► 'jeskat C-ap, Z-jk, G-rm, 'jeskat S-mo, jes'ka:t S-mm, 'jeskat L-x; ed.: 1. 'jesem L-ml; 2. 'jeses C-gp; 3-'jese L-ml; mn.: 2. 'jesete Pd(C)-ic; 3. 'jeseje Ra(C)-vk; dv.: 1. 'jesewa Ra{C)-vk; del. -1 m.: ed.: 'jeskau L-ml; mn.: jes'ka:l C-ap, Z-Ds, Ra{C)-vk; z.: ed.: jes'ka: C-ap; dv.: jes'ka:l Ra{C)-vk; s.: ed.: jes'ka:lu Pd(C)-ic (> 1. sn /../ jes'ka: 'jest jes'ka; 'tistu, sn 'mislna /../ ce 'na:uma da'bil /../ pa u t'ri:ba se 'a:jr]kat C-ap / 'jeskat u'si L-x obirati 2. ma'line sa 'yar na 'Pu:re-zn s'Ii 'jeskat C-ap | BdC iskat; jéskat; jesaem, jösem (jaesaem); jösem; Tom. jeskat, îsçm I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + ispa -e z ► 'ispa C-gp, L-ml; rod. 'ispe L-x; toz. 'ispa Ra(C)-vk; mest. 'isp C-as, L-ml, Pd{C)-ic 0 I BdC jispa Stube-, Tom. ispa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. podstresje \ ESSJ + izba) italijanski -a -o prid. ► m.: ed.: im. tal-'ja:jnsk L-x, C(P)-ks; rod. tal'jansya Z-jk; 7..: ed.: im. tal'ja:jnska C-gp, L-x; rod. tal-'ja:jnske C-gp, L-ml; s.: ed.: im. tal'ja:jnsku L-x <) 'bene tal'ja:jnske 'pi:sm 'nisa za'pi:le C-gp ■ enix s'tu: tal'ja:n3ya y'na:ra Z-jk italijansko prisi. ► tal'ja:jnsku C-ap, tal'ja:nsku C-as, tal'ja:jnsk Pc{G)-fm {) 'pomice sma d'ja:l pa tal'ja:jnsku C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - iti grem nedov. in dov. ► 'jet C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml, S(C)-mb; ed.: 1. y'rem C-gp, Z-jk, y'riem L-ml; 2. y'res C-ap, y'ries S-mo, L-ml; 3. y're, y'rie C-gp, y're Z-jk, G-rm, Pd{C)-ic, y'rie S-mm, L-ml; mn.: 1. y'rema C-ap, y'riema S-ao, L-ml; 2. y'reste C-gp, y'rieste C-ap, y'reste Z-jk, S-at, y'rieste itl ^106 xz L-ml; 3- y'reje, -y'reije C-gp, S-ao, L-ml; dv.: 1. y'rewa Pd(C)-ie; 3. y'resta C-ap, y'riesta L-ml; del -1 m.: ed.: 'so:u C-gf, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; mn.: s'li C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm; dv.: s'la Z-jk, L-ml, S(C)-mk; z.: ed.: s'la C-ap, Z-jk, S-mm, L-ml; mn.: s'le C-ap, s'lie C-gp, s'le, s'lie Z-jk, s'le L-ml; dv.: s'li S-mm, L-ml; s.: ed.: s'lu C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; vel. ed.: 2. 'peijt L-ml, Ra(C)-vk, Pd{C)-ic; mn.: 1. 'peijma L-ml; 2. 'pe:jte C-as, Z-jk, L-ml; dv.: 1. 'pe:jwa Z-jk 0 1. \premikati se s korakanjem\\ 'kor je s'la 'mlmu, pa j 'parsla 'noter C-ap / mu 'tak na'yaije za /../ 'yar 'jet S-mm tezko hodi navkreber ■ 'jet L-x 'naYam L-x pes // \premikati se î/ doloceno smer sploh\-. 'ni b'lu 'bene 'wazne pa'ti, de b b'li 'moYl z 'wazam 'jet G-rm • pa 'ciist 7're 'ni:ki C-ap // 'wada /../ y're ta 'dal s'ku:z n 'mimu 'mailnau Z-jk ■ 'ni b'lu /../ use'ruot spe'lainu, de bi 'bi /../ 'tis 'dem 'sçiu u 'raiufgk C-gp ■ je 'so:u 'wayn s'ku:z 'welp C-gp / 'su:nce /../ wap s'terex pa y're, ka sma 'to u da'lin C-gp ■ 'su:nce y're 'yar/'dal L-x / se 'nam d'ja:, de ^y're [m'li:ka] s'koz wa'ci /../, 'sa:mu 'wit c'lamk Z-jk 2. \opraviti kako pot\-. C u'saig 'da:n je s'la 'pursta u 'Idarja C-gp ■ wab ne'de:jlax sa s'li x 'ma:s u 'Cierkna G-rm ■ sn s'la u 'yastje wa ba'zicax Z-jk ■ 'mama 'ni rj'kaimar s'la C-ap hodila / sta s'la pa d'rowa S(C)-mk ■ sa s'li k'li:klet C-gp ■ sma 'tut s'li 'nast 7'nu:j, o'ja: Z-jk • sa s'li p'ri:-sce b'ra:t Z-jk ■ sn 'mayla 'jet /../ u 'niwe S-mm ■ se j 'so:u b'rat 'tut /../ na 'uojska Z-jk ■ 'pu:bi sa s'li 'patl x wa'ja:kam Pc(G)-rm ■ 'jez 'bom s'la pa le s'lust Z-jk / 'pu:bi sa zayra'dil, ka j s'la u d'ruya 'wa:s Z-jk se Je porocila 3. \izraza, da osebek s premikanjem napravi, da ni vec all da Je na dolo-cenem mestu\\ za 'nu: 'li:ta sn s'la p'rac Z-jk ■ u'sa 'nu:c 'ni 'ben 'so:u s 'xise Z-jk ■ pa sa zauris'kail, ka sa s'li Z-jk ■ 'pe:jt uk're:j Ra(C)-vk stran / sma /../ p'ru:t 'ma: 'muoka di'wail /../ de j l'pu: s'lu wad 'ruok C-ap / sa s'le y'liste wad 'neya C-ap / 'ma: 'kesn je 'bi, pa j 's9:u Z-jk umrl \premikaJoc se poJavlJati\: j za'cieu pa 'dos 'jet L-ml ■ s'niiy y'rie L-x 5- \teci, delovatl\: pa j pa'tieynu, pa j s'la ka'lu: 'tam Z-jk ■ sa 'jex 'ma: pap'ra:jl, pa j s'lu C-gp 6. \izraza obsta-JanJe dejanja, dogajanja, kot ga doloca dolocilo\\ ka se je u'la u Abe'sini 'waj-ska za'cie, 'patle j b'lu pa za'cielu 'jet 'ma: 'bu:ls G-rm ■ m'li:ka je pa se 'ka:r s'lu, 'ku:jst de sa 'ma:sla rau'na:l l'die Pc{G)-fm se Je dobro prodajalo 7- \pora-biti, potrositi se\: u'ca:s sma /../ 'ana 'kila ['cukra] 'ci:u 'ti:dn pa'nucal .. paY'le:j /../ ka'ku: pa z'de:j y're Pc(G)-fm ■ 'tista 'xisa 'ni b'la 'pal zya'ri: /../ ta d'ruyu je b'lu pa u'se s'lu S{C)-mk 8. v zvezi z za \izraza, da Je kaj predmet prizadevanja\: 'tu: se j s'lu za wa'bi:la, 'ne za 'tistu me'su: C-gp // iti fallt propasti: a je b'la ze 'ka:sa s'la fa'lit 'takat? S{C)-mk ■ Itl v cvet: [sa'la:ta] j s'la 'ka:r u c'wi:t C-ap ■ Itl v dolgove zadolziti se: sa ze ta'ku: u 'd9:uYowe s'li l'die G-rm ■ Itl po vasl Iti na obisk: y'reje pa 'wos C-gp ■ Itl na zlvce: z'de:j /../ m je pa za'cielu 'jet na 'ziuce C-ap ■ Itl vkup iti skupaj: 'P9:u r'ci se mi z'di, de na y're u'kop C-ap Itl se ► <) ka'ku: se j 'tu: s'lu? 'du:r je p're:j watk'riu al 'ki? S(C)-mk / 'buot, 'ku:ksr se y're Pd{C)-ic spodobi *■ grede ► yre'die C-gp <) na'za:j yre'die C-gp I BdC yré, ^rié, yrie, yrè, griê J.-, Yréma, Yrœsta, yrês, yi'és; yrié, "yrie, •yriê, yriém; jèt, jét, jet; pejt; péma; péwa; slâ, slâ, slü, slu; sou, sou, sou, sou; Tom. jet', yrîam [...], pçit' [...], sou, sZà [!], sîû I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 4., 5; 7- pog., > 8. nlzje pog. | ESSJ + grem, iti) Ivanovka -e z ► mn.: toz. i'wa:nauke Ra(C)-vk 0 ivanjscical | BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 + (F ?); SSKJ - / BSJ + 1 ESSJ + (P -) ivje sivezna Iz predl. ► z (s), iz (is) C-gp, Z-jk, G-RM, L-mv 0 1. \za izrazanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven\\^Q s'ia 'won s 'xise C-ap ■ sa 'parsl 'pu:bi z d'ruyix wa'si C-ap / a j b'ia za 'pit 'wada, ka j •y'iix 'won s t'ia 'tekla Z-jk / u'ca:s sa pa p'ra:jl, de sa sa'la:ta se 'le 'kair z ra'kaim 'i:dl un s;k'li:de C-ap / sn 'kodaj 'so:u /../ na Tol'min z auta'busam z qa'rice C-gp jj sn u'se z'na: /../ perb'rait yas'puidu .. z y'la:we Z-jk na pamet 2. \za izrazanje izvora, pripadnosti\: z'de:j 'imaje pa 'tut 'finu l'za:jne z 'Worxnike al s 'kuot C-ap 3- ks izrazanje, iz katere snovi je kaj\: se star'maci sa 'won z da'mace 'wo:une C-ap ■ b'rienta j pa ta'ku: z rsieqya na'riedu 'wace Z-jk | BdC 1. s; z, s; Tom. s, z | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + izbira -e z ► z'biera C-ap; toi. z'biera C-ap 0 ta'ku: na z'biera pa 'ni ulu, kot je z'deij C-ap I BdC -; Tom. zbîara | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + brâti) izbirati -am nedov. ► z'bierat C-gp, Z-jk; ed.: 3. z'biera C-gp; del. -1 m.: mn.: zbe'rail C-Ap; z.: ed.: zbe'ra: C-ap; s.: ed.: zbe'railu C-gp () prebirati: 'tut ce je /../ b'iu pa'li:t, de j 'bi 'kesn 'doz, de sma 'noter 'kesn 'fozau al 'ki 'ma: zbe'ra:l b'ii 'notar, bars swa 'pi:l C-ap / o g'du:r pre'wec z'biera, pre'bierk da'bi C-gp 1 BdC -; Tom. zbîarat, -am | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (=!> brâti) izbircen -cna -o prid. ► m.: ed.: im. z'biercn C-gp; mn.: im. z'biercn Z-jk; z.: ed.: im. z'biercna C-gp () se 'ni t'ri:ba 'bit ta'ku: z'biercn C-gp | BdC -; Tom. zbîar-cn, -na zbercen) | Plet. +; SP 1962 + izbira); SSKJ + | ESSJ - || stetkav izbircnez -a m ► z'biercnes C-gp, z'bi:r-cnes L-x; rod. z'bi:rcneze L-x () | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ ekspr. I ESSJ - Il ■=;> stetkavec Izbratl -berem dov. ► zb'ra:t C-gp; del. -1 m.: ed.: zb'ra:u C-gp; mn.: zb'ra:l C-gp, Pd(C)-ic; dv.: zb'ra: C-gp | B brâti) izdati' -am dov. ► z'da:t C-gp; del. -1 m.: mn.: z'da:l C-gp, G-rm () sa jx b'ii 'tist z'da:l 'Ni:mcem G-rm | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=0 dâti) Il ■=!> osenjati izdati^ -am dov. ► del. -1 s.: ed.: z'da:lu C-ap <> sma /../ 'welk 'lanc s'kuxal, pa 'ma:le je z'da:lu, ka 'ni u'iu ta'ku: za'bi:le C-ap I BdC -; Tom. zdat, zdâ | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ star, zalecl \ ESSJ + (=i> dâti) Izdelati =0 zdelati izdolbiti -dolbem dov. ► zdu'bit C-ak; ed.: 2. z'do:ubes, z'd9:ups C-ak; 3. z'd9:ube C-gp; del. -1 m.: mn.: zdu'bil Z-jk {) *■ izdolben -a -o ► z.: ed.: im. z'do:ubena C-Gp; s.: ed.: im. z'do:ubena Z-jk (> z'do:u-bena 'lukne C-gp | BdC -; Tom. zdûapt', zdûap izdolbsti) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -Izginiti -em dov. ► z'yint C-gp, L-x; ed.: 1. z'yinem L-x; ed.: 3. z'Yine C-ap; del. -1 z.: ed.: z'yinla C-gp; mn.: z'yinle C-ap; s.: ed.: z'yinlu C-gp () 'ka:m sa z'yinle k'li:se? C-gp / z'yin me spred wa'ci C-gp | BdC -; Tom. z-yint', zyînçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + {-!> giniti) izgovorlti -im dov. ► zyawa'rit C-gp; del. -1 m.: ed.: z'ya'wu:ru C-gp; mn.: zyawa-'ril C-ap <> \z dogovorom zagotoviti (si) pravico do cesa\: je u'ia na'wa:da, de sa p'ro:u zyawa'ril s'ta:r /../ ce sa 'da:l 'sinu al x'cier prema'ze:jne, de sa j'mi:l p'ro:u zya'warjenu .. 'tu:lk me'sa: al 'ki 'jest 'wi:m /../ nas 'wace je /../ 'jemu ane kla'ba:se C-ap izgovorjen -ena -o ► z.: mn.: 1. zyawar'jene S{C)-mk; s.: ed.: 1. zya'warjenu C-gp; h. zya'warjenu C-ap, Pd{C)-ic () sa 'moYl wad'ra:jtat 'paslam, 'ka:r sa j'mi:l zya-'warjenu za 'luon Pd{C)-ic | BdC -; Tom. zyawçrt', zyawarîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + govoriti) Izmolsti -molzem dov. ► z'mo:ust C-gp; del. -1 m.: ed.: z'mo:uzu C-gp {> >■ izmolzen -a -o ► z.: ed.: i. z'mo:uzena C-gp 0 C z'mojuzena [k'ra:wa] C-gp | BdC -; Tom. zmôust, zmôuzçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - môlsti) izmotati se -am se dov. ► zma'ta:t C-gp; del. -1 m.: ed.: z'matau C-gp, S(C)-mb () sn se ta'ku: pa'ci:n z'matau S(C)-mb | BdC -; Tom. zmûatat, -am; z. sç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - (■=;> motâti) iznajti -najdem dov. ► del. -1 m.: ed.: z'na:j-du C-Gp; mn.: z'naijdl C-gp <) | BdC -; Tom. znçit', znâidçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -izrezovatl -ujem nedov. ► del. -1 m.: ed.: zre'zowau Ra{C)-vk () | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + rézati I) izrociti -im dov. ► z'ruocm C(P)-ks {) I BdC -; Tom. zrçct', zracîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + rocitl) izrvati -rujem dov. ► zar'wa:t C-gp, z'rowat L-x; ed.: 1. z'rujem L-x; 3. z'ruje C-gp; del. -1 m.: ed.: zar'waiu C-gp, z'ruwau S-mo 0 'morip 'jet n 'zuop zar'wait C-gp ► izrvan -a -o ► m.: ed.: im. zar'wam L-x; 2.: ed.: im. zar'waina L-x; s.: ed.: im. zar'wainu L-x 0 I BdC —; Tom. zrôwat, zrûjçm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=0 rvâti) izsegatl -sejem dov. ► del. -1 m.: mn.: ss'jail S-mm <) u'kop sa zmi'sail /../ pa u'sa:j ss'jail de b b'ii S-mm | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -(■=:> sejâti) izuciti -im dov. ► zu'cit C-gp; del. -1 m.: ed.: 'zucu C-GP <) se j 'zucu za ka'wa:ce C-gp ► izucen -ena -o ► m.: ed.: im. 'zucen C-ap (> I BdC -; Tom. zwact', zwacîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + ja' cien. ► 'ja: C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x () 1. \izraza pritrjevanje\\ a se z'misls 'ti 'tistu? Pe{G)-fm - G 'ja: 'kipaj .. de 'tis-tu G-rm / se m je 'wace d'ja:u, de 'ja: C-gp 2. \izraza podkrepitev trditve\: 'ja:, Y'üx ta'ku: je b'lu C-gp ■ 'ja:, 'ku:le sma 'di:lal, 'ja: Z-jk ■ y'^^ont sa pa j'mi:l, 'ja:, 'ku:jst S-mm / 'ja:, 'tut 'ser je nar-'dila, 'o 'ja:, 'tut Z-jk ■ ka j b'lu 'kanc, je b'lu 'ma: pa'ku:snce, 'ja: 'ti, sma pa 'pil C-gp I BdC ja, ja J.; jae (?); Tom. jâ I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 knj. pog. I KSSJ + ja^ clen. ► 'ja: C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x () 1. \izraza samoumevnost trditve\: - na 'uo:xcet m 'bos pa 'ja: s'la - /../ - 'ja: 'bom s'la - Z-jk • a j 'ri:s? a j z'na: C-as - 'ja: j z'na: C-ap ■ a j 'bi se Fe'lip 'ziu .. 'ja: j 'bi se 'ziu S{C)-mk / 'wan je ze z'mieram 'sedeu p'ri:t /../ m pa /../ y'liedau, de je 'ja: 'moylu 'bit wa'po:udne C-ap // - a na 'wi:s, de j 'pietk 'danc? - - pa 'ja: 'ne? - Z-jk 2. \navezuje na prej povedano\: 'ja:, use 'suçrte je b'lu, zd'e:j ze .. 'ja:, pa u se 'ra:talu C-ap ■ 'ja: 'ki, ma'lit sma 'mayl Z-jk / \izraza prehod k drugacni misli\-. pa j b'lu 'ma:la 'di:la .. 'ja:, 'di:la je b'lu u'seylix 'ka:jt Z-jk • mu: dapawe'dujem, ka'ku: j b'lu .. 'ja:, 'nec m pa 'nec C-ap 3- \izraza obotavlja-nje, pomislek\: a 'de? 'ja:, 'jes 'teya na 'wi:m C-ap 'l. \izraza nasprotje prejsnji misli\\ pa j 'bi p'leden C-gp - 'ni 'bi p'leden, 'ne C-ap - je 'biu z 'wo:une /../ C-gp - 'ja:, pa se 'ni 'widlu, de j p'lede-nu C-ap ■ pa sa s'kuxal /../ 'sa:m 'ne dask'ra:t, 'tole g'ku:l 'ne z'jutre, za we'cierje pa 'ja: C-ap | BdC ja, ja J.\ jœ (?); 3. jœ (?); Tom. jâ | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jabko -a s ► 'ja:pku L-ml, 'ja:pka C-gp; rod. 'ja:pka L-x; mn.: im. 'ja:pka C-ap, 'ja:pke G-rm, 'ja:pka S-mm, 'ja:pka Pc{G)-fm; rod. 'ja:pk C-ap, 'ja:pkau Ra{C)-vk; toz. 'ja:pka, 'ja:pke C-ap, 'ja:pka L-ml <) 1. \drevo\: 'tu: 'ja:pka 'morm prec'pit C-gp 2. \sad\: sn 'ja:pka pa'taryau C-gp ■ 'ja:pka sa way'ni-le C-GP " s'latke 'ja:pka C-ap / z'Yuodnu/pa'li:tnu 'ja:pku L-x ■ 'kosnu/je-'se:jnsku 'ja:pku L-x ■ 'zimske 'ja:pka C-AP I BdC -; Tom. jâpka Jablan (=!> jab-ka), jâpk, -a sad (o jabko) | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + jabkov -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'ja:pkau C-gp, L-x; z.: ed.: Im. 'ja:pkawa L-x () jabolcem 'ja:pkau 'jesx L-x ■ 'ja:pkau 'mast L-x I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -jabkovec -vca m ► 'ja:pkauc C-gp, L-x, 'ja:-pkauca L-x {) 1. jabolcni most 2. L zavi-tek iz kvasenega testa in jabolk I BdC -; Tom. - | Plet. - jâbolkovec); SP 1962 + (P -); SSKJ - I ESSJ -jade clen. ► 'ja:de C-ap, G-rm, S-mm, Pö{G)-fm <> 1. izraza prltrjevanje: 'nu:c 'ma: 'saje 'mu:c, 'jelte? S{C)-mk - pa 'ja:de S-mm 2. izraza podkrepitev trditve: wa'ja:ki sa b'li 'ka:jt p'ri:t kot s 'ti 'so:u, 'tistu pa 'ja:de sa b'li p'ri:t Pc(G)-fm | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -jagoda -e z ► 'ja:Yada L-x; rod. 'ja:Yade L-x; mn.: im. 'ja:Yade C-AP, Z-jk, L-ml; rod. 'ja:Yat C-Ap; toz. 'jaiyade C-af, S-at () 1. \rastli-na in sad\\ ta 'deuja 'ja:Yada L-x gozdna ■ te 'wortne 'ja:Yade C-gp ■ ta 'ceplena 'ja:Yada L-x vrtna 2. \droben okrogel sad\: 'bozyau ['ca:j] 'won z 'ja:Yat C-ap I BdC -; Tom. jâyada | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jahati -am nedov. ► 'ja:xat C-gp, L-x; ed.: 1. 'ja:xam L-x; del. -1 m.: ed.: 'ja:xau C-gp (> sn 'ra:js 'ba:be 'ja:xau kot 'kajne C-gp I BdC -; Tom. jâxat, -am | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jajce -a s ► 'ja:jce C-ap, 'je:jce C-gp, 'je:jce S-Mo, L-x; rod. 'ja:jca C-ap, 'je:jca, 'ja:jca L-x; toz. 'jaijce C-ap, 'je:jce Ra{C)-vk; or. 'ja:jcam C-ap; mn.: im. 'ja:jca C-ap; rod. 'ja:jc C-gp, Z-jk, L-x; toz. 'je:jca Z-ds, 'ja:jca Z-jk, 'ja:jca Pc(G)-fm; mest. 'ja:jcex C-Gp; dv.: rod. 'ja:jc Z-jk () 1. padla'zit 'ja:jca C-ap / j nar'dila 'ta:ka 'zupa, pa j /../ u'bila 'jaijca 'nuot Z-jk ■ wa'maije-nu 'ja:jce C-ap / sa'rawu 'je:jce L-x ■ 'kuxanu 'je:jce L-x ■ wac'wartu 'je:jce L-x ■ 7'nile 'ja:jca C-gp / 'ta: 'bo pa x'ma:l um'roiu, ka tut wac'wartix 'ja:jc na more 'i:st L-x 2. nav. mn . /noda I BdC jajcae, jéjcse, jejcae; jéjcae, jejcœ; Tom. jçicç, jçica | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jajcek -cka m ► 'jeijck S-at; toz. 'ja:jck C-AP, 'je:jck S-at; mn.; im. 'ja:jcki C-gp; rod. 'jeijckau Ra(C)-vk; toz. 'je:jcke S-at; dv.: toz. 'je:jcka S-at <) | BdC -; Tom. jçick I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + jakna -e z ► 'jaikna C-gp; mn.: toz. 'ja:kne C-AP 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ pog.; SP 2001 knj. pog. I ESSJ + jânka) jalov -a -o prid. ► z.: ed.: im. 'jailawa C-GP; toz. 'ja:lawa Z-jk <> 'tole u Y'ma:jn sa 'pa:sl pa ta 'jailawa z'wina Z-jk | BdC -; Tom. jâîu, jâîawa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jama -e z ► 'ja:ma C-gp, Z-jk, S-mm; rod. 'ja:me C-gp; toz. 'ja:ma Z-jk; mest. 'ja:m C-Gp; mn.: im. 'jaime C-Gp; toz. 'ja:me Pe{G)-fm; mest. 'jaimax C-gp (} 1. je b'la 'jaima 'cie 'won, we'llka /../ ka j 'tekla 'wada 'won Z-jk 2. 'zuoyari /../ sa 'ja:me paYÜx'wal C-gp 3- brlog: sn 'ku:maj zd'ruozau 'jaisca 'won z 'ja:me C-gp ■ l'slcje 'ja:ma C-gp 4. y'najna 'ja:ma C-gp I BdC (jäma); Tom. jâma | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || ^ brlog jamica -e z ► toz. 'ja:mca C{P)-ks, Ra{C)-vk; mn.: toz. 'jaimce C-AP {) 's:i:kalam nar'dis 'ja:mca Ra{C)-vk // u'ca:s sma pa p'ro:u 'yuosta [pad'mietenca] s'kuxal /../ 'pa sma pa 'ka:r zi'lica ta'ku: nar'dil 'ta:ce 'ja:mce, pa m'li:ka u'lil 'yar C-ap I BdC -; Tom. jâmca | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -jamranje -a s ► 'ja:mrajne C-ap; rod. 'jaimrajne C-gp <) glagolnik od jamrati I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -jamrati -am nedov. ► 'ja:mrat L-x; ed.: im. 'ja:mram L-x; mn.: im. 'jaimrama Z-ds; del. -1 m.: ed.: 'ja:mrau C-ap, L-x; z.: ed.: 'jaimra C-ap () 'ni 'ja:mrau, de b b'lu s'la:bu C-ap / je 'ja:mrau cez 'neya, ka'ku: j z'lext L-x | BdC jämra, jamra; Tom. jâmrat, -am | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ -jancek -cka m ► 'jainck C-ap; mn.: im. 'ja:n-cki C-ap <) | BdC -; Tom. jânck jancek) I Plet. - jânjcek); SP I962 -(=i> janjec); SSKJ - {•=t> jânjcek) | ESSJ + (i=^> jâgnje) II jarcek janez -a m ► Pimpinella L. 'ja:nes C-ap; rod. 'ja:neza C-ap <) | BdC -; Tom. jânçs, -ZÇ I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + Januar -ja m ► janu'a:r C-ap; rod. janu'a:rje C-ap 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -jar -a -o prid. ► m.: ed.: im. ta 'ja:r C-gp, L-mv; z.: ed.: im. ta 'jaira L-mv; toz. ta 'ja:-ra Z-jk; s.: ed.: im. tu 'ja:ru C-gp, L-mv () ta 'ja:r 'jecmen C-gp ■ ta 'jaira 'ros m pa su'nica sma s'ja:l u'kop Z-jk | BdC -; Tom. jâr | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jarcek -cka m ► 'jairck L-mv; mn.: im. 'jai]?-cki Z-jk () jagenjcek-. u'ca: je b'lu pa 'kule /../ pa dwa'naijst, pa tri'naijst, 'tut ster'naijst, ka sa b'li 'jaircki Z-jk I BdC -; Tom. - | Plet. + (P -=0 1. jarcek); SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) II c^ jancek jarem -rma m ► 'jairm C-gp, L-ml, Ra(C)-vk; rod. 'ja:rma L-x; mn.: rod. 'jairmau C-gp (> \vprezna priprava za par zivali\ I BdC -; Tom. jârm [!] j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - || komat jaremcek -cka m ► 'jairtpck L-x; rod. 'ja:rmcka L-x () vprezna priprava za eno zival \ BdC -; Tom. jârmck {<=» jar-micek) j Plet. - (■=;> jarmîcek); SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II ^ komat jasel -sli z mn. [zlitje edninskih in mnozinskifi obiLkj ► 'ja:su C-gp, 'jaisle L-x; rod. 'ja:sl L-x; toz. 'ja:su, 'ja:sl C-ap; mest. 'jaislax C-gp 0 I BdC -; Tom. jâsl | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || parne jasen -sna -o prid. ► z.: ed.: im. 'ja:sna C-gi'; s.: ed.: im. 'jaisnu C-GP {> 'jutap 'bo pa 'ces 'ja:snu u'reme C-gp ► jasno povdk. ► 0 pa'zim, 'kor je b'lu 'nar-bel 'jaisnu /../ sma ['mast] preta'cil C-ap I BdC -; Tom. jâsn | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jaslice -ic z mn. ► toz. 'ja:slce C-gp, S(C)-mb 0 bozicne Jaslice: 'beijzma yliedat 'ja:-slce C-gp I BdC -; Tom. jâslcç ( Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Jata ■=:> trop, tropa javiti se -im se dov. ► 'ja:ut C-ap Q nov. se 'morma 'ja:ut C-ap | BdC -; Tom. - 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II meldatl javor -ja m ► 'jaiwar C-gp, Z-ds, L-ml; rod. 'ja:warje C-gp, L-x <) | BdC -; Tom. jâwar I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + javorjev -a prid. ► m.: ed.: im. 'ja:warjeu C-gp; rod. 'jaiwarjejya C-gp; 2.: ed.: im. 'jaiwarjewa C-Gp; mn.: im. 'jaiwarjewB Z-Ds () 'miza j pa 'moyla 'jaiwarjewa 'bit C-gp | BdC -; Tom. jâwaru javorov) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + (=i> javorov) | ESSJ -jaz mene zaim. ► 'jest, 'jes C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x; rod. 'mene C-gp, 'mene, me Z-jk, L-ml, 'mene Pc(G)-fm; daj. 'men C-gp, mi, me, m C-ap, 'men, mi, me, m Z-jk, 'men G-rm, me S-mm, 'men, 'mi L-x, m L-ml, 'men S{C)-mk; toz. 'mene, me C-ap, G-rm, L-ml, S(C)-mk; s predl. 'zaime Z-jk, L-ml; mest. 'men L-ml; or. 'maina Z-jk, G-rm, L-ml (> sn s'nairu, 'ne 'sa:mu 'jest, si 'tut 'ti, pa sest'rie C-gp ■ sest'rie /../ sa b'le 'ma: 'we:jc kod 'jest G-rm ■ 'ca:ki, 'bom 'jest 'tu: pa'wi:da C-ap / 'jest m pa 'mu:j b'rat Z-jk / poud. 'jest 'recem, de g'ku:l 'ni C-ap ■ 'jesn 'moyu 'tistu pa'pit C-gp ■ ka b 'lix 'jest 'wi:dla Ö-mm ■ 'ki 'jest 'wi:m Y'üx, 'ki z 'wazu Pc{G)-fm ■ 'jest 'wi:m, per 'nam /../ sa wa'zil 'ajrjkat 'cuda 'dal C-ap spominjam se // 'patle, ka 'mene 'ni b'lu /../ se j 'mama s'ku:s k'rii^ya C-ap ■ j 's9:u 'ce 'mimu 'mene Pc{G)-fm / a 'nis 'moyla 'men pa'wi:dat, 'bi pa 'jest ti pa'maiyau C-ap ■ 'men se z'di, de jx je b'lu .. 'wec kod d'wi:stu 'ze G-rm ■ kajt-k'ra:t me j b'lu 'ma: 'zo:u, ka 'nisn s'la Z-jk ■ z'de:j me 'tud 'ni .. 'wej da 'teya C-ap • m je 'wana ka'za:, ka'ku: 'ne:j C-ap / 'mene j b'lu 'koda ta'ku: s'ra:m C-ap ■ me j sker'biilu, a m 'bo 'ra:tau C-ap ■ se 'ni za'nesla 'nec na 'mene C-ap ■ 'tu: j pa 'za:me Z-jk / 'a uste za'porla u'ra:ta za 'maina Z-x ■ Wa'bidau /../ j 'xadu za 'ma:na Z-jk | BdC jèst, jést, jest; 1. m; mäna; mè, me, mae; men; mié; Tom. jçst, jçs, mçnç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jazbec -a m ► 'ja:sc C-gp, S-at, L-x; rod. 'ja:sca C-gp; toz. 'ja:sca C-gp; mn.: im. 'ja:s-ci C-gp, G-rm <> sma xa'dil 'jaisca 'wa:x-tat, ka j ta'ku; 'lamu 'sierk C-gp / saij. ta 'karsen 'ja:sc je 'bi 'parsu u 'tursca S-at nekdo je polomil koruzo \ BdC -; Tom. jâzbuc, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jazbecov -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'jaiscau L-x; z.: ed.: im. 'ja:scawa C-gp, L-x <) jazbecji: 'ja:scawa 'lukne L-x | BdC -; Tom. jâzba-cu jazbecev) | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - I ESSJ + jecljati -am nedov. ► jec'la:t C-gp, 'jeclet L-x; ed.: 1. jec'leim L-x; 3. jec'lar C-gp () I BdC -; Tom. jçclçt, jçclâ | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (<=0 jecati) jecmen -ena m ► 'jecmen C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml; rod. jec'miena C-ap, Z-jk, L-x, Pc{G)-fm; toz. 'jecmen C-ap, Pe{G)-fm (> 1. \i-'astlina\: an 'miergk jec'miena C-ap ■ sma 'jecmen wa'pekl Pc{G)-fm ■ ka j 'kukajca na'xa: 'pi:t, 'takat je 'bi 'jecmen z're:u C-gp 2. gnojno vnetje lojnic 1-' veki: j'ma: 'jecmen C-ap o 'jecmen, 'pe:jt st'ra:n, ce 'ne te pa'za:jnem, 'jecmen, 'pe:jt st'ra:n, ce 'ne te pa'za:jnem, 'jecmen, 'pe:jt st'ra:n, ce 'ne, te pa'za:j-nem, 'na:, pe'teln, pa'zabl ya! L-mv [za-govor zoper jecmen] | BdC -; Tom. jçc-mçn, jçcmîana | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jecmenka -e z ► jec'me:ji]ka L-x; rod. jec-'me:jr)ke L-x <> sladka rumena zgodnja hruska, zrela takrat, ko zori jecmen I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > agr. I ESSJ + jecmenov -a -o prid. ► m.: ed.: im. jec'mienau C-cp, jec'mienau, Pd(C)-ir'mienau L-*; z.: ed.: im. jec'mienawa C-ap, jec'mienawa L-x, Pd{C)-ic'mienawa L-ml; rod. jec'mienawe S-at; s.: ed.: im. jec'mlenau C-ap <> jec-'mlenawa 'muoka C-ap ■ jec'mlenau k'rox C-gp / Pd(C)-ic'mienawa 'kaise L-ml ■ jec'mlenau ka'fe C-ap I BdC jecmïénawa (z. ed.); Tom. jçcmîanu, -awa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jecmenovec -vca m ► jec'mienauc C-is, L-x; rod. jec'mlenauca L-x <> 1. L jecmenov kruh 2. kava iz prazenega jecmena C I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 + (> 1.); SSKJ + {> 1.) I ESSJ + (> 1.) jed -1 z ► 'i:t L-x; rod. je'dl L-x <> k'mlec-ka/k'mletauska 'lit L-x ■ 'baijtarska 'l:t L-x ■ yas'paska 'lit L-x | BdC (jed); Tom. Î9t, jçdl I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (n^ jéstl) Il kosta jedrce ■=:> drce jehtinltl i^o» Ihtlnltl jeftalca -e z ► 'jeftalca L-x; rod. 'jeftalce L-x () cipk. kvacka, ki se uporablja pri klekljanju | S - || ■=:> hakeljc, kacka jej medm. ► 'jçij C-AP, Z-JK, G-RM, S-MM () izraza custveno prizadetost, obzalova-nje, zaskrbljenost: 'je:j, 'tl, j ^a'rlilu S-MM ■ 'je:j, ka'ku: j b'iu l'pu: u'ca:s, 'tud 'mlslt na s'ml:m Z-jk / 'je:j, ka se na z'mlslm 'wec C-ap | BdC -; Tom. jçl, jçl I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -jejce jajce jejda, jejdov ^ ajda, ajdov jeklen -a -o prid. ► m.: mn.: itn. jek'llen C-gp; toz. jek'liene C-gp; ë. ed.: im. jek'llena C-Gp; s. ed.: im. jek'llçnu C-ak () I BdC —; Tom. jçklîen | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jeklo -a s ► 'jekla C-gp (> u'la:cnu 'jekla C-gp I BdC -; Tom. jçkl | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jelca ■=!> jelka jelde cien. ► 'jelde C-gp, Pc(G)-fm (> kajne: ce je b'iu le ma'yuoce /../ si se 'yar 'ma: u'lieyu, 'jelde, je b'iu l'pu: C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -jelehtrika, jelektrika ■=:> elektrika jell -te cien. ► 'jel C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, Pc(G)-fni; mn.: 'jeltB C-ap, Z-jk, G-rm, S{C)-mk () sma Ya s'ra:l, 'jel? C-gp ■ sa z'jutra s'il na pepeu'nica x pe'pelu, 'jelte de sa s'il? S{C)-mk | BdC -; Tom. jçl? I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + li) jelka -e z ► 'jeuka C-gp, 'jeuka, 'jeuca L-x; rod. 'jeuke L-x <> | BdC -; Tom. îauca I Plet. +; SP 1962 + (-0 jéla); SSKJ + I ESSJ + jelkov -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'je:ukau C-gp (> 'jeiukau 'li:s se 'nuca za 'slqklne C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 + (c^ jéla); SSKJ redko Jelov j ESSJ + jelov -ova -o prid. ► m.: ed.: im. je'lo:U C-gp; rod. je'la:jYa C-gp <> smrekov: je'lo:u p'lax C-gp I BdC -; Tom. jçZôu | Plet. + (P ~); SP 1962 + (F -); SSKJ + (F -) I ESSJ -jelsa ■=(> olsa jemati jemljem nedov. ► je'ma:t C-gp; ed.: daj. 'jemle C "gp^ mn.: im. 'jemlema C-gp; del. -1 m.: mn.: je'ma:l C-ap; z. ed.: je'ma: C-ap () u 'la:dlcu /../ sma j'mi:l x'li:pc m pa je'ma:l 'won n 'da:l na 'mlza, 'kor je 'kler .. 'persu C-ap / sa je'ma:l 'mlerca C-gp // jemati konec umirati, poginjati: 'bu:x'wl: 'kesn 'kanc 'bom pa 'jest je'ma:u C-gp / 'kanc je je'ma: z'wlna C-ap / vzeti konec umreti, poginlti: 'ajqkat u'se u'za:me 'kanc C-gp | BdC -; Tom. jçmat, jçmlçm I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jemeti Imetl jenjati -am dov. ► 'je:jnet L-x; ed.; 1. 'je:j-nem L-x; 3. 'je:jne C-ap; del. -1 m. mn.: 'je:jnel S-at; z.: ed.: 'Ye:jne C-is, 'je:jne S-mm, L-sk, 'Ye:jnala B(C)-vo; s.: ed.: 'je:jne-lu C-gp 0 na 'je:jne /../ de u'se wap'si:-ce C-ap I BdC -; Tom. jçinçt, -§m I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa I ESSJ + Il =!> nehati jerbas ■=;> verbas jermen -ena m ► 'jermen C-gp, Z-jk, L-x, S{C)-mb; rod. jer'miena L-x; toz. Z 'jermen Z-jk; or. jer'mienam C-gp; mn.: rod. jer-'mlenau C-gp; toz. jer'miene C-gp <> j 'mayla 'bit l'siena ka'lu:, de j 'jermen 'da:u 'yar Z-jk | BdC -; Tom. jçrmçn, jçrmîsna | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jerovt -a m ► 'jeraut C-gp, L-mv; toz. 'jerauta Pd(C)-ic <> varuh, skrbnik: za sa'ru:te j 'naj'bel 'wa:znu, de da'bije 'ai]'Ya 'paimetg-ya 'jerauta Pd{C)-ic I BdC Tom. - (îaraf, ^ jerob) ! Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -(■=0 jerob) jesen -a m ► je'sien C-gp, i'sien L-x; rod. i'siena L-x (> | BdC -; Tom. jçsîan, -a I Plet. + (jésen); SP I962 + (jêsen); SSKJ + I ESSJ + jesen jeseni z ► 'jesen L-x; rod. je'sien L-x; toz. 'jesen C-gp, Z-jk, G-rm, L-x, je'sien Ra{C)-vk, 'jesen S(C)-mk <) y'iix-'ka:r 'bo 'jesen 'to C-gp ■ waze'nila sn se pa y 'jesen Z-jk jeseni \ BdC -; Tom. îasçn I Plet. + (jçsen); SP I962 + (jesén); SSKJ + I ESSJ + jesenec -nca m ► je'se:jnc C-gp; rod. je-'se:jnca C-ap; dv.: toz. je'se:jnca C-gp <) zre'dil sma d'wa: /../ je'se:jnca .. de sa b'ii 'wec kod nu 'li:ta sta'ri C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ Jeseni rojena zival, zlasti prasic I ESSJ + jeseni prisi. ► je'sien L-x () | BdC -; Tom. jçsçn jesen) | Plet. + jesçn); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || jesen jesenje -a s ► je'seijne C-gp, i'se:jne L-x; rod. je'seijne C-gp (> je'seijne sma kle-s'til za 'wiugkajne C-gp | BdC -; Tom. jçsçinç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - jesenov -a -o prid. ► m.: ed.: im. je'siçnau C-gp, Ra{C)-vk; rod. je'sienajya Ra{C)-vk; z.: mn.: im. je'sienawe C-gp, Ra{C)-vk, i'siena-wix L-ml; toz. je'sienawe C-gp; s.: ed.: je-'sienau C-gp <> je'sienau 'li:s je 'bi 'duobar za wa'zowe 'di:lat C-gp | BdC -; Tom. j§sîenu, -awa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -jesenski -a -o prid. ► m.: ed.: im. je'se:jnsk L-x; mn.: mest. je'sienskix C-gp; z.: ed.: im. je'seijnska L-x; s.: ed.: im. je'seijnsku, je'sensku C-ap, je'seijnsku L-x <) je-'seijnsku 'sa:dje L-x / je'se:jnsku bla'yu: C-ap I BdC -; Tom. jçsîansk | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jesih -a m ► 'jesx C-ap, S-at, L-ml; rod. 'jesxa C-ap; toz. 'jesx C-ap; mest. 'jesxu C-ap <) 'ja:pkau 'je:sx L-x ■ kram'pier na 'jesxu C-is V solati \ BdC -; Tom. îasx, -a I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > nizje pog.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ + jeslhov -a -o prid. ► z.: ed.: toz. 'jesxawa C-ap 0 nanasajoc se na jesih: 'tistu me'su: sn 'koda u 'jesxawa 'cu:jne za'wila C-ap 1 BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ - I ESSJ - jeskati ■=;> iskati jesti jem nedov. ► 'i:st C-gp, Z-jk, L-ml, Pd{C)-ic, S{C)-mk; ed.: 1. 'iim z-jk, L-ml; 2. 'i:s C-ap, L-ml; 3. 'i: C-ap; mn.: 1. 'i:ma C-ap; 3. i:je C-ap, L-ml; dv.: 1. 'i:wa C-ap, L-ml; 2. 'i:sta L-ml; del. -1 m.: ed.: 'i;du C-ap, Z-jk, L-ml; mn.: 'i:dl C-ap, Z-jk, S-at, L-ml, S(C)-mk; dv.: 'iidla C-Ap; z.: ed.: 'i:dla C-ap, Z-jk, L-ml; dv.: 'i:dl C-ap; s.: ed.: 'iidlu C-ap; vel. ed.: 2. 'jçij L-Ml; mn.: 1. 'jçijma C'ap, L-ml, Ra(C)-vk; 2. 'je:jte C-ap, Z-jk, S(C)-mk; dv.: 2. 'je:jta L-ml () 1. \dajati hrano usta\: 'wace /../ je 'bi ta Y'la:un .. n je ta'ku: 'doiu^a 'i:du, 'duikar 'nisa u'si na'xa:! C-ap / 'i: kod 'us C-gp // na 'mis je za 'i:st L-x ■ 'po:ux je 'duobar za 'i:st C-ap 2. \uporabljati, imeti za hrano\\ s'kuta sma u'saig 'da:n 'i:dl Z-jk ■ 'ra:js 'i:m s:'pexam wa'beijle-nu kod z 'maislam Z-jk | BdC i, î, ist, ist; 2. ji, ji (i), î (ji) JS., 1 (ji) JS.-, jidu, jidbl; jist, jist, jist; Tom. jçst', îam I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + jesprenj -enja m ► 'jespren C-ap; toz. 'jespren C-ap () redko i BdC -; Tom. jçsprçin | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il kasa jestrh -a m ► 'jestarx C-gp; toz. 'jeistarx C-gp; mn.: im. 'jçstarxi C-gp; toz. 'je:starxe c-gp <) Jenstrle \tlak iz apna in peska\: s'ku:z 'jestarx 'ni 'bars zaya'riilu C-gp I BdC -; Tom. - (îastranx, ■=;> jestring) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -(■=!> éstrah, jésternik) jeticen ■=;> jetikav jetika -e z ► 'jetka L~MLJ rod. 'jetke C-gp, L-x; toz. 'jetka C-gp () za 'jetka j um'rçiu C-gp // ta 'la:cna 'jetka 'j:emu C-gp neprestano je bil lacen | BdC -; Tom. îetka I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + ! ESSJ + jetikav "3. ~0 prid. ^ m.I ed.: im. 'jetkau C-GP, L~xt z.l ed.: im. 'jetkawa L-x <) jeticen I BdC -; Tom. - (îacn, ■=!> jeticen) i Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -jetra -ter z mn. ► 'jetra C-gp, S-at, L-x; rod. 'jetar L-x <) p'raiscewe 'jetra C-gp I BdC -; Tom. îatra | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jetrnlca -e z ► 'jetarnca C-gp, L-x; rod. 'jetsrnce L-x; mn.: im. 'jetarnce C-gp, S-at (> 'jetarnce sa b'ie y te de'bielix 'ci:wax C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jez -u/a m ► 'i:s C-gp, L-x, S{C)-mk; rod. je'zu C-gp, 'i:za L-x; mest. 'i:zu C-gp <) 'kar pa 'i:zu sma s'ii cez 'wada C-gp | BdC -; Tom. îas, j§za | Plet. + 1. jêz); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jeza -e z ► 'jeza L-x; rod. 'jeze C-gp, L-x (> j 'naiyle 'jeze C-gp | BdC -; Tom. îaza I Plet. + 1. j§za); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jezen -zna -o prid. ► m.: ed.: im. 'jezn C-gp; z.: ed.: im. 'jezna c-gp 0 I BdC jézbn (jizbn, jözbn), jezen; jizbn; jözbn; Tom. îazn I Plet. + (nO 2. jçzen); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ihtav, togoten je2dk -ika m ► 'jesk C-gp, L-ml; toz. 'jesk C-Gp; mest. je'ziku C-ap <) 'doiux 'jesk L-x I BdC jésk; Tom. jçsk, jçzîka | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || lavtnik je2âti -im nedov. ► je'zit C-GP, L-x; ed.: 1. je'zim L-x; 3. je'zi C-gp; del. -1 m.: mn.: je'zil C-ap 0 I BdC -; Tom. jçst', jçzîm I Plet. + (=0 2. jeziti); SP I962 + jéza); SSKJ + (c^ jeziti') | ESSJ + (■=> jéza) Il =0 ihtiniti jez -a m ► 'i:s C-gp, L-x; rod. 'i:za C-gp, 'i:ze L-x; mn.: im. 'iizau C-GP <) | BdC -; Tom. îas, îazç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jezes medm. ► 'jezas Z-jk, 'jozas C{P)-ks <) 'jozas 'jozas 'jozas, pa ka'ku: j b'iu xa'du:, ka sn 'patle 'saima was'ta: C{P)-ks I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ + I ESSJ -jezesta medm. ► 'jezesta C-ap, S-mm () 'jezesta, a 'ri:s? C-ap | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ + jèzes) I ESSJ - jih rod., toz. mn. od on ► ix C-GP () 'patl sa ix pa z 'metla da'bil C-gp | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ + I ESSJ - jo toz. od ona (+ rod. je) j Z-jk, ja Ra{C)-vk 0 1. ka sa 'tistu pa...'pil m pa pa'i:dl, sa j za'piil p'riit Z-jk 2. sma ja 'ma:xl-ne /../ na Bukawa Ra(C)-vk | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ + 1 ESSJ - jo medm. ► 'jo C-AP () Izraza custvenost: 'jo, kulk'ra:t je d'ja: 'mama, de se j k'riiyau 'wace C-ap | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ (jô) knjiz. (P ~) I ESSJ - jo cien. ► 'jo Z-jk <) 'ra:jr)k ta s'ta:r 'wace j z'na:u 'tud 'wilce nar'dit /../ [- a'ja:? C-ib] - 'jo, 'jo .. Z-jk I BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nar. da. Ja I ESSJ - joh -a m ► 'juox C-gp; mn.: rod. 'juoxau C-gp 0 zastar. | BdC -; Tom. jûax, -a | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nar., nekdaj Oral \ ESSJ - joj medm. ► 'jo:j C-ap, G-RM, S-MM, Pc{G)-fm () izraza custvenost: 'joij /../ u 'cierkwi je b'iu l'pu:, 'ka b na b'iu C-gp ■ 'jo:j, sma se na'iidl C-ap / 'jo:j, ki sn b'ia 'jest 'xuda Z-jk • 'jo:j, se j b'ia 'taïka 'ri:usna C-ap | BdC -; Tom. jçi | Plet. + (joj); SP 1962 + (joj); SSKJ + (P ~) 1 ESSJ + (joj) jokati jokam/jocem nedov. ► 'juokam B{C) -vo; mn.: daj. 'jUOCeje C-AP; del. -1 m.: ed.: 'jUÇ-kau C(P)-ks; z.: ed.: jo'ka: C{P)-ks <) I BdC -; Tom. jûakat sç, -am sç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || rjuti jokovati -ujem (?) nedov. ► del. -1 z.: ed.: jak' wai S(c)-mb () pojokavati: kulk'ra:t je 'mama jak'wa:, ka 'ni /../ 'wi:dla, 'kuot 'xuot S{C)-mb I S -jopa -e z ► 'juopa C-gp, L-ml; rod. 'juope L-x; mn.: im. 'juope c'ap; toz. 'juope Z-jk <) p'iedena 'juopa C-gp | BdC -; Tom. jûapa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + jovdati -am nedov. ► 'jo:udat C-gp, L-x; ed.: im. 'jo:udam L-x; rod. 'jçiudas Pd(C)-ic; del. -1 z.: ed.: 'joiuda C-gp <) tarnati-. 'ki 'tak 'jo:udas, se t 'ni 'nec xa'du: L-x ■ 'jo:udaz za u'sa:g d'rek Pd(C)-ic | S -jozek -zka m ► 'ju:sk S-at, L-x; rod. 'juiska L-x; toz. 'juiska L-mv <) krvavica, nade-vana v slepo crevo: z'deij ma pa 'juiska pa'iidl L-mv I BdC Tom. jûssk debelo svinjsko crevo in krvavica, nadevana v tako crevo | Plet. + (P ~); SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - jud -a m ► 'jut C-GP, L-x; rod. 'juda L-x; mn.: im. 'judi L-x; rod. 'judau C-cs <) je k'iieu kot s'tu: 'judau C-cs | BdC (Jud); Tom. jet, jûda I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jug juga m ► 'jex C-gp () \juzni veter\-. 'jex u'liice C-gp i Bä; -; Tom. jex, jûya I Plet. + (2. jùg); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il 1=0 jugovec juganje -a s ► 'juyajne L-x; rod. 'juyajne L-mv <) odjuga I S - Il ■=:> jugovina jugoslovanski -a -O prid. ► m.: ed.: im. juya-sla 'w3.inslc L"xt z.î ed.: im. juyasla'wamska L-x; s. ed.: im. juyasla'wamsku L-mko (> 1. nanasajoc se na medvojno Jugoslavi-jo\ sma 'pekl ka'fe juyasla'wainsku, ka j b'iu 'tam 'bel pa'ciin, pa sma ya 'tam ux'pil, 'na, k sma b'ii 'bel 'riiwezi L-mko 2. nanasajoc se na povojno Jugoslavijo I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - jugov -a -o prid. ► s.: ed.: im. 'juyau C-AP 0 'juyau u'reme C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - II ■=!> juzen jugovec -vca m ► 'juyauc L-ml; rod. 'juyauca L-x () juzni veter | BdC -; Tom. -I Plet. + (P -); SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - Il ^ jug jugovina -e z ► 'juyajna C-ap (> odjuga-. j ze 'juyajna won s t'ia u'dairla C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 + (•=!> jug); SSKJ knjiz. I ESSJ + jug) julij -a m ► 'juli C-Ap; rod. 'julije C-ap, Z-jk; mest. 'juliju C-gp 0 I BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - juncek -cka m ► 'junck C "GPt mn.: im. 'juncki C-GP 0 I BdC -; Tom. jûnck | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + [o jun) junec -nca m ► 'junc C-gp, L-ml; rod. 'junca C-gp, L-x; daj. 'juncu Pc{G)-fm; toz. 'junca S-at; mn.: im. 'junci C-gp; rod. 'juncau C-gp; daj. 'juncam C-gp; toz. 'junce C-gp; or.'junci C-gp 0 1. mlad vol 2. bik: j psr'peleu k'raiwe /../ x 'juncu Pe{G)-fm | BdC -; Tom. jûnc {vol in bik'] \ Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + jun) junica -e z ► je'nica, i'nica C-gp, i'nica L-x; rod. i'nice L-x; mn.: im. je'nice C-gp; toz. je'nice C-gp () | BdC -; Tom. jenîca telica I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jun) junlcka -e z ► je'nicka C-gp; toz. i'nicka S-at, Ra{C)-vk 0 I BdC -; Tom. jenîcka I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=0 jun) junij -a m ► 'juni C-ap <) | BdC -; Tom. jûni I Plet. +; SP i962 +; SSKJ + | ESSJ - jurcek -cka m ► 'jurck L-x; rod. 'jurcka L-x; mn.: rod. 'jurckau C-ap; toz. 'jurcke C-ap 0 I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + Jûrij); SSKJ + jurcek') I ESSJ + {o Jurij) jutranjica -e z ► 'jutrajnca L-x; rod. 'jutrajnce L-x () | BdC -; Tom. jûtranca (o jutrnjica) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (=i> jutro I) Il danica jutre jutri jutri prisi. ► 'jutre C-gp, 'juter L-x <) 'jutre z'jutre 'borna z'-yuida us'tail C-gp I BdC -; Tom. jûtar | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + jutro 1) jutrn -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'jutrn L-x; ed.: im. 'jutama L'x; s.: ed.: im. 'jutmu L-x 0 'jutarna 'zaïrje L-x | BdC -; Tom. jû-trçin jutranji) | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + jutro -a m ► 'jutre C-gp, 'jutra Z-jk; toz. 'jutre C-Ap; mest. 'jutru C-gp <> u'sa:ku 'jutra Z-jk / part 'jutru 'bom us'taiu C-gp // 'dabru 'jutre C-gp | BdC -; Tom. jûatar | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + {o jutro') j ESSJ + juzen -zna -o prid. ► m.: ed.: im. 'juzn C-gp o 'juzn s'ni:x C-gp i BdC -; Tom. jûzn 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -Il jugov juzina -e z ► 'juzna C-ap, L-x; rod. 'juzne S-mm, L-x; toz. 'juzna C-ap, Z-jk, S{C)-mk; rnest. 'juzn C-GP, S-MM <) kosHo \opoldan-ski obrok\: sa 'laxka pa 'juzn 'patle s'le pa'ciwat, ka j u'la tap'lu:ta C-ap I BdC -; Tom. jüzna | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > nar.; SP 2001 pokr. j ESSJ + ju^nati -am nedov. ► 'juznat C-ap, L-x, S{C)-mk; ed.: im. 'juznam S-at, L-x; del. -1 m.: mn.: 'juznal C'Ap <) 'kor je wadzyu'nilu 'po:udne, 'patl je 'pgrsu, de sma 'juznal C-ap I BdC -; Tom. jüznat, -am | Plet. +; SP ig62 +; SSKJ nar.; SP 2001 pokr. I ESSJ + *117 kaj^ K k predl. ► X (y) C-ap, Z-jk, G-rm, S-MM, L-x, Pc(G)-fm 0 1. \za izrazanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseze\: sma s'ii x 'ma:s C-ap / sa se 'tud y 'blrjkl u'siedl C-GP ■ r)'ku:l 'ni s'ia x 'mis 'i;st Z-jk 2. \za izrazanje blizine casovni meji\\ X 'pustu 'tiz 'da:n je s'pekla 'ma:t Z-jk ■ zwe'cier x we'lic 'nac, je 'bi 'tut 'past Z-JK // 'jet X 'naYam L-x pes ■ iti k vpjakom: Pc(G) 'pu:bi sa s'ii 'patl x wa'ja:kam Pc(G)-fm | BdC h; Tom. x I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 2. redko I ESSJ + ka zaim. V vezn. rabi ► ka, k C-ap, Z-jk, ka G-rm, S-mm, ka, k L-x () 1. ki\ 'tist ka 'ce, ka j 'ka'fe 'to, al 'tist, ka 'ce /../ m'li:ka sn zau'ri: Z-jk ■ pa 'ku:lk je b'iu 'tistix, ka sa 'nesle u ne'de:jle 'jarjca /../1 sa 'jaijca pre'da:le, 'pa sa pa 'cukar ku'pile G-rm 2. ker\ u 'kuxn /../ 'ni b'iu pras'tuora za sk'li:dgk za'tu;, ka j 'bi 'dem C-gp | BdC k J".; ka, kà, k; ka jè; kâ jma; ka mu; ka u; Tom. ka I Plet. +; SP 1962 SSKJ - | ESSJ + kabznik ■=;> kapusnik kaca -e z ► 'ka:ce L-ml; rod. 'ka:ce L-x; mn.: toz. 'kaice L-ml () z'lext kot 'ka:ce L-x I BäC -; Tom. kâcç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kacjl -a -e prid. ► m.: ed.: im. 'ka:ci L-x; z.: ed.: im. 'ka:cje L-x; s.: ed.: im. 'ka:cju L-x () 'ka:ci pas'ti:r L-x | BdC Tom. kâci, kâcjç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - kacka -e z ► 'kaicka L-x; rod. 'ka:cke L-x <) kvacka | S - | ESSJ - (=;> kvaka) II hakeljc, jeftalca kackati -am nedov. ► 'ka:ckat L-x; ed.: 1. 'ka.-ckam L-x {> kvackati | S - || ■=:> hak-Ijati kad -i z ► 'kat C-gp, L-ml; rod. ka'di L-x () 1. na 'kat 'zeijle L-mv 2. lesena posoda, F kateri poparijo prasica in g a ogoli-j'o I BdC -; Tom. - (kâda, kada) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II > 1. brinta, > 2. ■=:> garavnica kadar vez. ► 'kadar, 'kor, kor C-ap, 'kor, kor Z-jk, G-rm, S-mm, 'kadar L-x <> 'pi:l swa pa med'wi: z 'marna y'li-^ J© b'iu C-ap H ix na 'kuxam, 'kor swa sa'ma: C-ap i BdC kâdèr; kâdtr, kodr; kôdbr, kodbr, kodr J,, kâdbr, kâdèr; (kor) kor, kir; kir; Tom. kadar | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kadilnica -e z ► ka'diunca C-ap, L-ml; or. ka'diunca C-ap () \posoda za zaziganje kadila\: ka sa 'zieynal, sa s'ii s ka'diunca usa'ruot .. u x'li:u, pa t'ra:ur)ku C-ap | BdC -; Tom. kadîunca svetilka, ki se kadi | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kadllo -a s ► ka'dila C-ap, L-x; rod. ka'dila L-x 0 I BdC -; Tom. kadîî j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ^ virh kaditi -im nedov. ► ka'dit C-ap, L-x; ed.: 1. ka'dim L-x; 2. ka'dis C-ap; 3. ka'di L-ml; del. -1 m.: mn.: ka'dil Z-jk; s.: ed.: ka'dila C-gp 0 1. ka'di kot 'Türk L-x 2. sma 'di:l me'su: ka'dit pre'siceu C-ap »■ kaditi se ► () ta'ku: se je ka'dilu, de me p'ro:u s'pi u wa'ci C-gp > ka'dilu se je 'kod z'iuidi C-gp ■ se ka'di kod z 'raïufgka L-x | BdC -; Tom. kàt', kadîm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kaj^ kaj zaim. ► 'ki C-gp, Z-jk, G-rm, 'ki L-ml, 'ke:j L-x, 'ki Pc{G)-fm, 'ke:j B(C)-vo; rod. 'ki C-gp, L-x; daj. 'kem L-ml, 'kimu L-x; toz. 'ki C-ap, Z-jk, G-rm, L-MI.; mest. 'cem C-as, G-rm, 'kem L-ml, 'cem L-x; or. 'cem C-gp, 'kem L-ml, Ra{C)-vk, S{C)-mk () a 'wi:s, ki j 'puoxant? C-gp ■ 'won s 'ki j b'ia nar'jena? C-gp ■ 'jes na 'wi:m 'ki 'rect G-rm • ka b 'wi:dla, za 'ki se 7'rie L-ml ■ na 'kem s 'rçiunau? L-ml ■ s 'kem je pa 'wazu? S{C)-mk / 'ki pa je 'tu:? C-gp / 'ki 'wi:m, 'kesnu j b'iu pa 'tu: C-ap ne vem ■ z'de:j pa 'nec na 'wi:m, pa 'ci:m je b'iu pa 'ma:sla koliko je stalo ■ 'ki j b'iu 'tu: 'zarj-ya 'li:ta? Z-jk katerega I BdC kej; ki, ki, ki, ksj J.; ki de; *ki prida, ki t m; Tom. kçi | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kaj^ — zaim. ► toz. 'ki C'AP, Z-JK, G-RM, S(C)-mk <) 'tud 'men je 'marna s'kuxa 'ki 'ta:3Ya C-gp ■ 'posu 'de:j 'kl d'ruij-ya Z-jk / pa'liit /../ sma 'noter 'kesn 'fozau al 'kl 'ma: zbe'ra:! b'il 'noter C-ap ■ 'tole sma b'il s'tiirl, 'ja;, nap're.-j jex je b'iu 'patle pa se 'kl cez d'waijst G-rm // 'jes na 'wl:m, a je za 'kl C-ap dobro | BdC kî, ki, kl, kej; Tom. kçi | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -kaj prisi. ► 'ki C-ap, Z-jk, S(C)-mk <> a 'pa ste u'ia 'kl 'ca:jta da'ma? S{C)-mk ■ se kas'ta: na 'sukne, ce j 'kl u'ri:dna, ze ne 'uosns'tu: Z-jk | BdC kakü j ki (=;> ki); Tom. kçi | Plet. +; SP I962 + (co kaj); SSKJ + | ESSJ - kaj' cien. ► 'kl C-gp <) custv. kako'. ja:, 'kl sa u'ca:s xa'dll l'die u 'cierku, 'ti C-gp ■ 'jo:j, 'kl sa ^a ra'di 'i:dl C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 + (P -); SSKJ + (P ~) I ESSJ - kaj^ clen. ► 'kl C-AP, Z-JK () custv., v retoricnein vprasanjul 'kl 'bos st'rukle 'kuxa /../ ka 'wl:m de s u'sa z'medena C-ap ■ 'kl se 'nam z'mlslna Z-jk H v medm. rabi 'kl, ka se 'nec 'wec na z'mlslm G-rm | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 + (=!> kaj); SSKJ + I ESSJ -kajkrat ■=!> kajtkrat kajpa clen. ► 'klpi C-ap, 'kipaj Z-jk, G-rm, 'kipa L-x 0 se j 'bi /../ 'sarau 'li:s C-gp - 'ja:, 'klpi kot 'sarau je 'bi C-ap I BdC -; Tom. kçipa, kçipadç, kapai kajpada) | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + t ESSJ - kajt -Ih stev. ► 'ka:jt L-x; toz. 'ka:jt C-ap, Z-jk, S-mm; mest. 'ka:jtix C-ap, L-ml () veliko: 'ka:jt l'dl je b'iu L-x ■ se jx je b'iu 'cuda 'kajt C-gp ■ 'to ze ste 'laxk 'di:l na wa'zlca /../, u 'ka:jtlx k'ra:jex pa na 'mors C-ap | BdC -; Tom. kâit'k I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -kajt prisi. ► 'kajt, 'ka:jt C-gp, 'ka:jt Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml, Pc{G)-fm () veliko 1. se j pa 'ka:jt nar'jenu Pc{G)-fm 2. wa'ja:kl sa b'il pa 'ka:jt p'rl:t kot s 'ti 'so:u Pc{G)-fm I BdC kajt; Tom. kâit'k {o kajti) I Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - kajtkrat prlsl. ► 'ka:jtk'ra:t, kajtk'ra:t C-ap, C-ap, 'kajtk'ra:t Z-ds, kajk'ra:t Z-jk, kajtk'ra:t L-ml, 'ka:jtk'ra:t â(C)-mk <) velikokrat-. kajk'ra:t je b'ia 'kuoscewa 'zupa Z-jk | S -kako prisl. ► ka'ku:, 'ku: C-ap, Z-jk, ka'ku: C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x, ka'ku: Ra(C)-vk, 'ku: â{C)-mk {} 1. jj'^ra^a vprasanje po nacinu dejanja\: ka'ku: se j 'pisau? G-rm ■ ka'ku: be d'ja:u, ka'ku: je pa sla'wen-sku p'ro:u? G-rm 2. V zvezi kako da ka'ku: de pa 'ra:jr)k Wa'ziepk, a j 'bi zu'pa:n al 'kl? S{C)-mk 3- \izraza veliko mero ali stopnjo povedanega\\ ka'ku: 'tu: 'dabru nar'dl C-gp ■ na 'wi:ste, 'ku: j 'dabra C-ap ■ ce j s:'pexam wa'be:jlenu, ka'ku: 'jest 'laxka 'l:m se Z-jk | BdC kakü, kakû J., kaku; Tom. kakûs, kçk | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kakor, kakorbodi koker, kokerbodi kakrsen ■=!> kokrsen kaksen' "Sna. "O zaim. r m.î ed.: im. 'kesn Z-jk; toz. 'kesn C-ap, S{C)-mk; mn.: im. 'kesn C-Ap; ed.: im. 'kesna C-gp; toz. 'kesna Z-jk; mn.: toz. 'kesne C-ap; s.: ed.: im. 'kesnu C-Gp; rod. 'kesrjYa C-ap; toz. 'kesnu C-ap <) 1. \izvaza vprasanje po kakovosti\: 'kesn j 'jemu pa 'wu:s? S{C)-mk / 'se:j 'wl:ste, 'kesne sa sk'rine C-ap 2. custv. \izraza veliko mero ali stopnjo tega, kar doloca samostalnik\\ 'klsne f'cu:le 'li:pe sn 'jest 'mi: Z-jk ■ 'kesn je 'bi, me'den C-ap | BdC kisna (z. ed.); Tom. kçisn, kçlsna | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (co kak) kaksen^ "Sna ~0 zaim. m.I ed.: im. 'kesn C-gp, 'kisn Z-jk, 'kesn C-gp, G-rm, S-mm, L-x, 'kesn Ra{C)-vk, 'ke:jsn Pd{C)-ic; rod. 'kesg-ya C-ap, G-rm, S(C)-mk; daj. 'kesnmu C-gp; toz. 'kesn C-gp, Z-jk, S-mm, Pc{G)-fm / 'ke-srjYa C-gp; mest. 'kesnmu, 'kesnm cy-ap; or. 'kesnm C-ap, G-rm; mn.: im. 'kesni C-gp, 'kesn C-ap, 'kesn Z-jk, S-mm, Pc(G)-fm; toz. 'kesne C-ap, 'kesne, 'klsne Z-jk, 'kesne G-rm; mest. 'kesnix C-gp; or. 'kesnm C-ap; z.: ed.: im. 'kesna C-gp, G-rm, L-ml, 'kisna S(C)-mk, 'kesna S-at; rod. 'kesne C-gp, S(C)-mk; toz. 'kesna C-gp, 'kesna, 'kisna Z-jk, 'kesna G-rm, 'kisna S{C) "mkj mest. 'kesn C-Gp; mn.: im. 'kesne C-ap, Z-jk, G-rm; rod. 'kesnîx C-ap; toz. 'kesne C-gp, 'kesne. 'kisne Z-jk, 'kesne G-rm; s.: ed.: im. 'kesnu C-ap, Z-jk, L-x, Pc{G)-fm; rod. 'kesrjya S(C)-mk; daj. 'kesnm C-gp, toz. 'kesnu C-ap, G-rm <) 1. 'kesn 'nai^ln je 'bi 'to n 'tam, 'kesna pale'Yuonje C-gp ■ sa u'ie 'li:pe s'iike, u'se 'suçrte j u'iu 'yar /../ 'kesn 'ta:c ma'zie sta'ri s 'kesnm u'likm kla-'bukam n 'ta:ku C-ap ■ sa 'mi:l u'cie m pa 'kesna 'kaza C-gp 2. 'kesnix d'wa:jst 'li:t /../ mar'bit de 'je wat 'takat C-ap / 'kesne s'tu: 'pedeset kwin'tailau se'na: G-rm »• kaksen -sna -o sam. ► <) 'du:xtarje 'ni b'iu n sa me ta'ku: ba'liil za'bie, 'ka:r m je 'kesn d'ja:u, pa sn p'ruoba C-ap ■ 'tud 'a:us je 'kesn s'ja:u za z'wina C-gp ■ 'kesn se j 'ba:u, 'kesn pa 'tud 'nec G-rm I BdC kisna (z. ed.); Tom. kçisn, kçisna I Plat. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (co kak) kalin ■=:> gempelj kaliti^ -im nedov. ► ka'lit C-gp; ed.: 3. ka'li C-ap (> wast'rie ka'lit C-gp ► kaljen -ena -o ► s.: ed.: 1. 'kalenu C-gp {) I BdC -; Tom. kalt', kalim | Plet. + {-o 3-kaliti); SP 1962 +; SSKJ + (c^ kaliti') I ESSJ + kaliti^ -im nedov. ► ka'lit C-gp; ed.: 3. ka'li C-ap <) \poganjati\: 'zita ka'li C-gp ■ kram'pier ze u x'ra:mu l'pu: ka'li C-ap I BdC -; Tom. kalt', kalî | Plet. + 1. kaliti); SP I962 +; SSKJ + kaliti') I ESSJ + kâl 1) kalje -a s ► 'kaiuje C-rs; toz. 'ka:uje C-ap () pri krompirju: kram'pier 'ma: 'li:pu 'ka:uje C-ap | S -kam^ prisl. ► 'ka:m C-gp, Z-jk, G-rm, 'kam(?) L-x, 'ka:m S(C)-mk {) 'ka:m 'bi 'sçiu? Z-jk ■ 'ka:m sa pa 'nesl u 'ma:ln S(C)-nik ■ da 'ka:m le'ti 'zarne? C-gp / 'ka:m 'bom z 'nem? C-ap // 'jes na 'wi:m, 'ka:m sa 'pale sprau'la:l 'tista 'jaipka G-rm | BdC -; Tom, kâm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kam^ prisi. ► 'kam C-ap, G-rm, L-x <) sp'ra:j-ma ya 'ra:js 'kam, g'du: 'wi:, kl 'bo 'par-slu z'de:j G-rm ■ 'kam 'dal se u'siede, 'pa pa s'ni: C-ap | BdC kâm || irgendwohin; Tom. [keim] | Plet. + kâm 11); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kamba -e z ► 'kaimba C-gp, L-x; rod. 'ka:mbe L-x; toz. 'ka:mba C-gp <) 1. 'kamat 'ima 'kaimba C-gp 2. zanka, ki jo dajo prasi-cu med zobe pri klanju \ BdC -; Tom. kâmba | Plet. +; SP i962 +; SSKJ + I ESSJ + kamba 11) kambac -a m ► rod. kam'ba:ca Z-jk () vedro \kovinska posoda\ (?): u'ca:s 'ni b'iu 'begya kam'baica .. 'moiuzl sma u sex-'taire Z-jk | BdC -; Tom. - | Plet. kebel (skaf) z zelezno kambo-, SP i962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + kamcek ■=;> kamencek kamen -mna m ► 'ka:mn C-gp, S-mm, L-ml; rod. 'ka:mna L-x; toz. 'ka:mn C-ap, 'ka:mn, 'ka:m:, 'ka:mn S-mm, 'ka:mn, 'ka:m: S{C)-mb; mest. 'ka:mnu L-ml; mn.: rod. 'kaimnau S{C)-mb; toz. 'kaimne C-gp, Z-jk; dv.: im. 'kaimne Z-jk (> 1. ap'nien 'ka:mn C-gp • Y'ruop 'ka:mn S-mm / te'za:k kot 'ka:mn L-x 2. b'rusn 'ka:mn C-gp ■ sa j'mi:l pa'sebn 'kaimn za 'ka:sa, za d'rabna m pa ta de'biela C-ap / bell/crnl (zmesni) kamen mlinski kamen za pridobivanje bele/crne moke: sa 'nesl su'nica na ta 'bi:u 'ka:mn u 'ma:ln S-mm ■ su'nica sa 'nesl na 'carn 'ka:mn u 'mailn C-ap ■ su'nica m'iena na ta sa'miisn 'ka:mn z-jk // 'karstn 'ka:mn C-ap, L-ml | BdC kamen, kamen; kâmbn, kamtn, kamen, kamën; Tom. kâmn, kâmna, tudi kâml I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kamencek -cka m ► 'ka:mck c/"ap; mn.: im. 'kaimcki C-gp; rod. 'ka:mckau C-ap () | BdC kamncke ( m.î mn.: toz. ); Tom. kâmlck I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -kamenckati -am nedov. ► ka'merjnckat C-ap; del. -1 m. ed.: ka'mÇljnckaU C(P)-ks; mn.: ka'me:jnckal C-ap <) | BdC -; Tom. -I Plet. + (kamenckati); SP I962 +; SSKJ + (kâmenckati se) | ESSJ + kamenje -a s ► 'kaimne C-gp, 'ka:mne, 'ka:mle L-x, 'kaimne Ra(C)-vk; rod. 'kaimne C-Ap; toz. 'kaimne C-gp; or. 'kaimnem C-gp () 'welp s 'kaimne C-ap | BdC —; Tom. kâmlç, kamainç, kamajç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II groblje kamilica -e z ► ka'milca C-ap, L-x; rod. ka'milce C-ap, L-x; mn.: toz. ka'milce C-ap <) 'ma: ka'milce, 'ma: 'kimene, 'ma: 'ja:neza, pa j 'bi 'duober 'ca:j C-ap I BdC -; Tom. kamÎ3lc§ {i mn.) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kamion -a m ► toz. 'ka:mjon C-ap; mest. 'kamjonu C-ap; or. 'ka:mjonam C-ap; mn..-toz. 'ka:mjone C-ap () | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 + (kamion); SSKJ + I ESSJ + kamioncin "3, m r toz. kamjon'cin C-gp; or. kamjon'cinam C-gp (> j 'nas de'siet s'lu na kamjon'cin C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ -(■=& kamioncino) j ESSJ -kamlje ■=:> kamenje kamnlt -a -o prid. ► m.: ed.: im. kam'nit C-ap; s.I ed.: im. kam'nltu C-gp () kam'nit s'wi:t C-ap ■ kam'nitu ka'rita C-gp | BdC -; Tom. kamnît {■=:> kamenit) j Plet. + (ka-menît); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + (kamenit, =!> kamen) kamor prisi. ► 'ka:mar C-ap, S-mm <) 'ka:m se pa wa'be:js 'tistu? S{C)-mk - 'ja:, 'ka:m9r je S-MM I BdC -; Tom. kâmar | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + go, kâm) kamor vez. ► 'ka:mar C-ap, 'ka:mer L-x <) 'ka:m3r je 'so:u, je z'mieram 'niesu 'ci:u 'pusl ze'lisc C-ap ■ 'pe:jt, 'ka:mer 'ces L-x I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP I962 +; SSKJ + [ ESSJ + kam) kampelj "lia. m ► 'ka:mpl L-x; rod. 'ka:mplna L-x <) glavnik za pritrjevanje las I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + (P ~) kamra -e z ► 'ka:mra C-gp, Z-jk, L-ml; rod. 'ka:mre L-x, Ra{C)-vk; toz. 'ka:mra C-ap, Z-jk, Ra{C)-vk; mest. 'ka:m3r C-ap, Z-jk, L-ml, S(C)-mk; mn.: rod. 'ka:mar C-gp; toz. 'ka:mre C-ap; mest. 'ka:mrax C-gp () 'yar u 'ka:mar je s'pa: L-x ■ ta we'lika 'ka:mra C-gp ■ ta 'ma:la 'ka:mra C-gp | BdC kamra; Tom. kâmra j Plet. +; SP I962 +; SSKJ > nar.; SP 2001 pokr. j ESSJ + kamrica -e z ► 'ka:m3rca C-cs; mn.: im. 'ka:marce C-ak <) | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nav. ekspr. I ESSJ + kamrik -a. m ► kam'rik C-is, Pd(C)-ic; rod. kam'rika Pd{C)-ic () | BdC -; Tom. kamrik kambrik) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ tekst. bombazna tkanina i/ platneni vezavi \ ESSJ + kamrikov -a -o prid. ► m.: mn.: toz. kam'ri-kawe C-ap (> kamrikast: za u'sa:g 'da:n sma j'ml:le pa kam'rikawe 'biertaxe C-ap I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP i962 + kambrik); SSKJ - / BSJ + | ESSJ -(=0 kambrik) kanal -a m ► 'kanau C-cs; toz. 'kanau C-ap <) sa ska'pa:l 'Yra:bne, pa 'kanau nar'dil C-ap I BdC -; Tom. kanau, -äia | Plet. + (kanäl); SP 1962 +; SSKJ + (kanal) I ESSJ + kangla -e z ► 'ka:jr)Yla C-gp, L-x; rod. 'ka:ji]Yle L-x; toz. 'ka:ji]'yla C-gp, Z-jk; mest. 'ka:ji]Yl C-ap; mn.: im. 'ka:ji]Yle Z-jk; toz. 'ka;jr)Yle C-ap; mest. 'ka:jr)Ylax C-gp (} [ze'li:zne] 'ka:ji]Yle C-ap • 'ka:jr)Yla za m'li:ka C-gp | BdC -; Tom. kanyla I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II =0 ajmar kanglica -e z ► 'ka:jr)Ylca Pd{C) -ic; toz. 'ka:jr)Ylca C-ap; mest. 'ka:jr]Ylc Pd(C)-ic <) 'litarska 'ka:ji]Ylca C-ap | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kanofelj ■na m ^ mn.: toz. ka'nu:flne Z-jk () P ?: 'ta:ka 'li:pa wab'li:ka sn 'mi: /../ 'patl pa ka'nu:flne, t'ri /../ na 'adn d'ru:jm 'Yar Z-jk | S -kanon -a m ► ka'nuon L-x; rod. ka'nuona L-x; mn.: im. ka'nuoni C-ap <> |top| // 'tart kot ka'nuon L-x pijan | BdC -; Tom. kanüan | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + kant kanta m V rod. 'ka:nta C-ap; toz. 'kant C-ap (> v zvezi iti/priti na kant: na 'kant je s'lu prema'zejne C-ap / vzeti s kanta kupiti-. je u'zieu s 'ka:nta C-ap | BdC -; Tom. kant j Plet. +; SP I962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ + kap -a m ► 'ka:p C-ap, L-x; rod. 'ka:pa L-x; toz. 'ka:p C-ap, L-x (> p'rit z 'dozje pat 'ka:p L-x | BdC -; Tom. kâp | Plet. + (=0 1. kâp); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -kap =:> zlak kapa -e z ► 'ka:pa C-gp, L-x; rod. 'kaipe L-x; i,oz. 'ka:pa Z-jk; or. 'ka:pa C-gp; mn.: im. 'ka:pe C-ap; toz. 'ka:pe L-ml <) p'iedena 'ka:pa L-x // ya j 'jemu 'ma: pat 'ka:pa C-gp i BdC -; Tom. kâpa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kapati -am nedov. ► 'kaipat C-ap; ed.: 3-'kaipa C-Ap; del. -1 m.: ed.: 'kaipau C-ap; z.: ed.: 'ka:pa C-gp () j 'ka:pa 'dal 'wada C-gp ■ wat s'we:jce 'ka:pa C-ap / j ylix 'ma: 'ka:pau 'dos C-gp | BdC -; Tom. kâpat, kâplç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kapljati) kapela -e z ► ed.: im. ka'piela C-ap, Z-jk; toz. ka'piela C-ap; mn.: rod. ka'piel C-ap <) I BdC -; Tom. kapîaZa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kaplca -e z ► 'ka:pca C-ap; mn.: toz. 'ka:pce C-gp; or. 'ka:pcam C-ap {) 'ci:ul s 'ka:pcam C-ap I BdC -; Tom. kâpca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kaplan -a m ► kap'la:n C-gp, Ra(C)-vk; toz. kap'la:na C-gp; dv.: im. kap'la:na C-ap (> I BdC -; Tom. kapîân | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kapela) kaplja -e z ► 'ka:ple C-ap, L-x; rod. 'ka:ple L-x; mn.: im. 'ka:ple Z-jk; rod. 'ka:pl C-ap; mest. 'ka:plex C-ap (> y'iix m 'pa:r 'ka:pl 'wina sn mu 'da: C-ap ■ ta k'ra:wa tud ane 'ka:ple m'li:ka 'ni:ma L-x / sa ze ta p'rowe 'ka:ple 'won C-ap rosi | BdC -; Tom. kâplç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kapljati) kapljati -am nedov. ► kap'la:t C-gp <> I BdC -; Tom. kâplçt, kâplç (dez) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kapnlca -e z ► 'ka:pnca L-mv; toz. 'ka:pnca S-Ao 0 \voda\ I BdC -; Tom. kâpnca I Plet. +; SP 1962 + (kapnica); SSKJ + I ESSJ + (=0 kapljati) || stresnica, stirnovica kapniti -em dov. ► ed.: 3. 'ka:pne C-ap () O [wa s'we:jcnc] p'ri:t 'ka:pne wat st're:jse kot wat s'we:jce C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 -; SSKJ + nav. 3. os. I ESSJ + kapucinar -ja m ► kap'cinar C-ap, L-x; rod. kap'clnarje L-x; mn.: im. kap'cinari Z-ds; toz. kap'cinar je C-ap () menih | BdC -; Tom. kapcînar, -rjç (F ?) | Plet. + (P ~); SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ -kapus -a m ► 'ka:ps C-ap, G-rm, L-x; rod. 'ka:psa C-ap, L-x, Pc{G)-fm; toz. 'ka:ps C-ap, Pc{G)-fm, Ra(C)-vk 0 \zelje\ \ BdC kâpts (kâps) Kohi, Kraut-, Tom. kâpus sadika zelja I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > redko zelje I ESSJ + kapiisnlk -a m ► kabz'nik C-gp, S-ao, L-x; rod. kabz'nika C "GP, 1j"xÎ mn.: im. kabz'niki C-gp, S-Ao, Ra{C)-vk; toz. kabz'nike C-ai»; dv.: im. kabz'nika S(c)-mk <> nekdaj (zadnji k. so bili opusceni v 70. letih 20. st.) Skupni vaski zelnik za gojenje zelnatih sadik: u'saka 'wa:s je 'mi: kabz'nik n na s'wet r'rayar sa u 'Ra:unix u'si 'nesl Y'nu:j u 'kasax m pa s'ja:l 'ka:ps C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. + (kâpusnik); SP 1962 + (kâpusnik, kâpus); SSKJ - | ESSJ + kapusov -a -o prid. ► z.: ed.: im. 'ka:psawa S-at; mn.: im. 'ka:psawe C-ap () 'ka:psawe y'iarwe C-ap / 'kaipsawa sa'laita S-at i BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (c^ kâpus); SSKJ + | ESSJ + kar - zaim. ► 'ka:r C-ap, G-rm, Pd(C)-ic <> 'ka:r 'bo pra'sa:, 'bo ze mar'bit 'ki wadYa'wu:ru Pc(G)-fm ■ 'ja:jca sma prada-'ja:l, 'ka:r se 'ni da'ma pa'nucalu Z-jk ■ 'patl se u'pa:r, 'ka:r 'misls 'di:t 'kuxat S-MM I BdC -; Tom. kâr | Plet. + (kâr I); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -kar prisi. ► 'ka:r C-ap, Z-jk, G-rm, S-mm, Pc{G)-fm {) 1. j 'ka:r 'mozay m pa s'tisnu za'bie C-ap ■ sma 'ka:r psr'nesl, de j u'sa:k 'sa:m 'ri:zau C-ap 2. ce j b'iu s'la:bu u'reme, sa 'ka:r ce pa 'pec su'sil C-gp 3. se 'ka:r 'duobar je 'bi S-mm • sa 'ka:r 'xitra 'parsl C-ap • 'jesn se u'ia 'ka:r na'wa:dla C-ap | BdC -; Tom. kâr I Plet. + (kâr III); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - kar vez. ► 'ka:r C-gp, G-rm <) 'ka:r je b'iu 'ta:lerjeu, 'tisti sa b'ii /../ u'si da'ma: nar'jen C-gp // 'ka:r je b'iu 'ku:lki 'ki ma'yuoce, sma u'se zwa'ra:l m pa us'ja:l G-rm ■ sma 'a:xtal, 'ka:r se je 'da:lu C-ap I BdC -; Tom. kâr | Plet. + (kâr II); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -kar cieri. ► 'ka;r Z-jk () 'ka;r waY'la:ste se kar *122 kasljati Z-JK I BdC -; Tom. kâr | Plet. + kàr III); SP 1962 + (c^ prisl.); SSKJ + prisl.) I ESSJ - karablnjer -ja m ► karabi'ner C-ap, L-x; rod. karabl'nerje L-x; mn.: im. karabi'neri C-gp, G-rm 0 I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ v italijanskem okolju I ESSJ - karbid -a m ► kar'bit C-ap, kor'bit S-at; toz. kar'bit Z-ds <> | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ > poijud. I ESSJ - karbldovka -e z ► ksr'bidauka C-ap, kar-'bitauka; rod. kar'bitauke L-x: mn.: toz. kar'bidauke C-ap <> | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 prakt. sp. I ESSJ — karbodi zaïm. ► toz. kar'bot C-ap, 'kair'bot S-at <> karkoli: sn da'bila kar'bot C-ap I S - kareca -e z ► ka'reca Cv-x; rod. ka'rece Cv-x <) rocni vozicek \ BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ - (■=;> kareta in karjola) || =;> gerika, vozi-ca kareta -e z ► ka'rieta C-ap; toz. ka'rieta C-ap; mn.: Im. ka'rïete C{P)-ks; dv.: rod. ka'riet C-gp <> vrsta voza: sa u ka'rieta up'rieyl 'kajne C-gp • ka'rieta za m'li:ka wa'zit C{P)-ks I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ > pog. (P ~); SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + karjola -e z ► kar'juola C-ap, Z-ds; toz. kar'juola C-gp; or. kar'juola C-is; mn.: toz. kar'juole G-rm <> samokolnica \ BdC -; Tom. karjûaîa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + karta^ -e z ► 'ka:rta L-x; rod. 'ka:rte L-x; mn.: im. 'kairte L-x; toz. 'ka:rte C-gp; or. 'kairtam C-gp (> \igralna karta\: sa s'pi-lal 'ka:rte C-gp ■ 'ka:rte sa s'iuo^yale C-gp I BdC ^ kvarta; Tom. kârta (P ?) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (=<> kârta') I ESSJ + Il ^ kvarta karta^ -e z ► 'ka:rta L-x; rod. 'kairte L-x; mn.: rod. 'kairt C-Ap; mest. 'kairtax C-AP {> 1. vozovnica 2. razglednica | BdC -; Tom. kârta (P ?) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + (=!> kârta') | ESSJ + kasa -e z ► 'ka:sa C-gp, S(C)-mk; mest. 'ka:s C-gp (> hranilnica: a je b'ia ze 'kaisa s'ia fa'lit 'takat? S(C)-mk | BdC -; Tom. kâsa (P ?) I Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) kaseljc -a m ► 'kaislc C-ap; toz. 'kaislc C-ap (> nabiralnik | S -kasen =!> kesen kason -a m ► ka'suçn L-mv; rod. ka'suona L-x () skrinja za zito s predali | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 -; SSKJ + (P -) I ESSJ - {<=!> kasûn) || skrinja, srajn kastrola -e z ► kast'ruola L-x; rod. ka-st'ruole C-ap, L-x; toz. kast'ruola Z-jk; mest. kast'ruol C-ap; mn.: im. kast'ruole C-Ap; toz. kast'ruole C-ap, Z-jk; dv.: rod. kast'ruol C-ap <> \posoda\: sa b'ie le sk'liide pa kast'ruole '-yar u 'tistmu .. sk'liidrjku C-ap | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nlzje pog.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ + Il lonec kastrolca -e z. toz. kast'ruolca C-ap () manjsalnica od kastrola: sn s'kuxa z'jutar na 'litarska kast'ruolca, pa sn pa ps'tila 'dal na k'ra:j spar'yerta C-ai> I S - kasa -e z ► 'ka:sa C-ap, 'ka:se S-at, L-ml; rod. 'kaise C-ap, L-x; toz. 'kaisa C-ap, Z-jk, Ra(C)-vk 0 1. \oluscena zrna nekaterih zlt\: 'kaim ste na'sil 'ka:sa u'xait? S{C)-mk / pra'siena 'ka:sa C-ap, Ra(C)-vk ■ ta d'rabna 'ka:sa C-ap prosena / ic'mienawa 'ka:se L-ml ■ ta de'biela 'kaisa C-ap jesprenj 2. Jed iz teh zrn: pa 'taïka 'ka:sa j s'kuxa, de se j 'ka:r t'riesla Z-jk // 'ribana 'kaisa C-ap jusna zakuha | BdC -; Tom. kâse | Plet. + (P ~); SP 1962 + ( P ~); SSKJ > 1. redko I ESSJ + (P ~) kasca klet kaselj -slja m ► 'kaisl C-gp, L-x; rod. 'ka:-sle L-x 0 'sux 'kaisl C-ap / was'loiusk 'kaisl L-x I BdC -; Tom. kâsl, -Iç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kasljati -am nedov. ► 'kaislet C "AP^ ed.: daj. 'kaisle C-Gp; del. -1 m.: ed.: 'kaisleu C-ai-0 j 'kaisleu za udu'sit C-ap | BdC -; Tom. kâslçt, -çm | Plet. +; SP 1962 + kâselj); SSKJ + | ESSJ + kâselj) katanja -e z ► ka'taijne C-gp; rod. ka'taijne c-ap 0 samorodna trta | BdC -; Tom. -i Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + i ESSJ + (-0 katânec) katanjevec -vca m ► ka'ta:jneuc C-cs, ki'ta:jneuc L-x; rod. ki'taijneuca L-x <) vino iz grozdja katanje \ S — katekizem -zma m ► kate'kizm C-ap; rod. kate'kizma C-gp; toz. kate'kizm C(P)-ks () se 'mors na'waist ta'ku: kot kate'kizm C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - katerl -a -o zalm. ► m.: ed.: im. ka'tiçr C-gp, 'kier C-ap, x'tier, k'tier, 'kier L-x; rod. ka'tierya C-ap, 'kier^a C-as, 'kierya Z-jk, ka'tier-ya G-rm, 'kier-ya S(C)-mk; daj. 'kiermu S-ao; mest. 'kiermu S{C)-mk; or. 'kierm S(C)-mk; mn.: im. ka'tier C-as; z.: ed.: im. ka'tiera C-gp, 'kiera C-ap, 'kiera Z-jk, k'tiera L-x, 'kiera S(C)-mk; mest. ka'tieri C-as, x'tier G-rm; mn.: im. ka'tie-re C-as, 'kiere S(C)-mk; toz. 'kiere S{C)-mk; s.: ed.: im. 'cieru G-rm, k'tieru L-x (> 1. 'ra:zne 'ze.-jnske /../ sa 'wi:dle za u'se, ka'tiera t'raiwa 'nuca za ta ba-'li:zn, ka'tier 'ca:j wat 'tele t'raiwe pa wat 'telix kare'nin C-gp ■ na 'wi:m y'iix, ka'tierya 'li:ta sa b'ii 'parsl G-rm / v sam. rabi 'kiere ste 'pi:l? S(C)- mk 2. V sam. rabi ce se j 'kiera ze'nila /../ je 'porsu 'tisler u 'xisa C-ap | BdC katiëra, ka-tiëra (z. ed.); Tom. kîar, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + katram -a m ► kat'ra:m C-gp, L-x; rod. ka- t'ra:ma L-x <> | S -katramirati -am nedov. ► katra'mi:rat L-x; ed.: 1. katra'miiram L-x; mn.: 3. katra'mie-raje C-ap; del. -1 m.: mn.: katra'mieral C-gp () 1. prevleci s katranom 2. asfal-tirati ► katramiran "Q. ~0 r m.! ed.: im. katra'mie-ran C-gp, katra'mi:ran L-x; z.: ed.: im. katra'mierana C-gp, katra'miirana L-x; s.: ed.: im. katra'mi:ranu L-x (> katra'mi:-rana 'ci:sta L-x | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ katrân > nar. zahodno) | ESSJ - || Bsfaltiran katran, katranlratl katram, katramirati katrca -e z ► 'ka:tarca L-x; rod. 'kaiterce L-x {) torilnica (Omphalodes verna) I S -kava ■=&• kofe kavaleta -e z ► kawa'lietna (?) C-gp; mn.: toz. kawa'liete C-ak; dv.: im. kawa'liet C-ak () 1. lesena koza 2. dvignjen prostor t^ kleti, na katerega se nalozi krompir I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -kaverna -e z ► ka'werna C-gp; mn.: toz. ka'werne G-rm <) vojasko podzemeljsko zaklonièce'. [wa'ja:ki] sa za'ciel 'tiste ka'werne rau'nait .. de'wietnt'ridesedya 'liita G-rm | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ > voj. I ESSJ -kavka -e z ► 'ka:uka C "APt mn.: im. 'ka:uke c/-ap; rod. 'ka:uk C-ap <> ka sa 'ka:uke 'persle, sma d'jail, de u 'wiiter C-ap I BdC -; Tom. kâuka | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kavsna -e z ► 'kaiusna C-ap; rod. 'kaiusne C-ap, Ra(C)-vk {) (slabo) vino: se j na'leu 'tele 'kaiusne C-ap | BdC -; Tom. kâusna zadnje, manj vredno zganje, ki pritece iz kotla; tudi v pomenu »vino« I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - kavtnik -a m ► 'kaiutgk C-gp; rod. 'kaiutgka C-gp () siabs. pregosta hrana | S -kavza -- -- povdk. 'ka:uza C-gp <) star. kriv. 'ti s 'ka:uza, ka s pre'maile 'a:xtau C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - Il kriv, urzah kazati kazem nedov. ► ka'zait, 'kaizat C-ai», 'ka:zat L-x; ed.: im. 'kaizem L-x; daj. 'ka:ze C-ap, G-rm; mn.: 'kaizeje C-gp; del. -1 z.: ed.: ka'za: C-ap; s.: ed.: ka'zailu G-rm, L-ml () 1. m je 'wana ka'za:, ka'ku: 'ne:j C-ap 2. j u'iu u'se /../ za 'wa:jska ka'zailu G-rm / s'iaibu 'kaize G-rm 3- 'ni mu ka'zailu d'ruijya L-x | BdC -; Tom. kâzat, kâzçm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kazen -zni z ► 'kaizn L-x, C(P)-ks, Ra{C)-vk; rod. 'kaizn C-gp, L-x; toz. 'kaizn Ra{C)-vk () je 'bi waf'raijnen 'kaizn C-gp • 'bazje 'kaizn L-x • v prisi. rabi za 'kaizn je 'moyu k'iecet L-x | BdC -; Tom. kâzn, kâzn I Plet. + 1. kazen); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kazen I) kaznenik ■=:> znenk kaznovati -ujem dov. ► kazn'wait C-gp, kaz'nowat L-x; ed.: im. kaz'nujem L-x; del. -1 m.: mn.: kazn'wail C-ap (> >• kaznovan -a -o ► m.: ed.: im. kazn'wam C-ap, kazna'wa:n L-x; z.: ed.: im. kazna'wa:-na L-x; s.: ed.: im. kazna'wainu L-x | BdC -; Tom. kaznçwat, kaznûj§m | Plet. + (ka-znovâti); SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=;> kazen I) kdaj keda, kedaj kdo ■=!> kedo kdor - zaim. v vezn. rabi ► g'duir C-GP, 'duir Z-jk, g'duir, 'du:r L-x, 'du:r Ra{C)-vk, S{C)-mk 0 g'du:r 'teya na /../ p'ruçba, na 'wi:, ka'ku: 'tu: 'dabru nar'dl C-gp | BdC kbdûr; Tom. Ydiiar, kçgar [!] | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kdove prisi. ► g'dui'wi: C-gp, G-rm <) sa d'ro-wa Y'dui'wi: 'kuot 'moyl pa y'ri 'dal 'pa:j-sat C-gp ■ g'dui'wi: 'ki 'bo 'perslu z'de:j G-rm I BdC -; Tom. da wîa | Plet. + kdo); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -keber -bra m ► 'ciebar C-ap, L-x; rod. 'cie-bra L-x; mn.: im. 'ciebri C-ap; rod. 'ciebrau C-ap 0 I BdC -; Tom. kîebar, kîabra I Plet. + (P ~); SP 1962 + (F SSKJ pog. majski hrosc-, SP 2001 neknj. ijud. | ESSJ + (P ~) keda in kedaj prisl. ► 'koda, 'kodaj C-gp, 'koda Z-jk, G-rm, S-mm, L-ml, 'koda, 'kodaj Pc(G)-fm, 'kodi S{C)-mb 0 kdaj \izraza, da se dejanje dogaja v nedolocenem casu\: 'koda sa 'mi:l /../ 'tut pa s'ti:r k'ra:we S-mm ■ 'koda sa s'kuxal k'ruopajca /../, 'koda m'li:ka pa pa'lienta /../ pa x'ru-ske z'ra:un .. al pa 'ka:sa S-mm ■ ce 'koda 'ni b'iu k'ruxa /../ pa sn pa'lienta s'kuxa C-ap i BdC -; Tom. - | Plet. + (kdaj); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kedaj prisi. ► ka'da:j C-gp, ka'da:j Z-jk, g'da:j Z-ds, ka'da:j, g'da:j G-rm, ka'da:j Pc(G)-fm, ka'da:j, g'da:j S{C)-mk () kdaj: 1. ka'da:j ste pa ta p're:jkat s'ia slu-'zit? S(C)-mk 2. ze ka'da:j j d'ja:u 'Pi:-skar 'tistu Pc(G)-fm | BdC kdâj JS.-, Tom. k^dâi I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kedo koga zaim. ka'du:, g'du: C-gp, Z-jk, G-rm, S-mm, L-x; rod. ka'ya: C-gp, L-ml; daj. ka'mu, 'komu C-ap, ka'mu L-ml, ka'mu B(C)-vo; toz. ka'^a: C-cs, L-ml; mest. ka'mu L-ml; or. ka'mu L-ml, C(P)-ks () 1. \izraza vprasanje po neznani osebi\: ka'du: pa 'tu 'wi:? C-gp ■ ka'du: sa b'ii se? G-rm / 'jes na 'wi:m, ka'du: je 'pal 'tista 'xisa 'kupu G-rm 2. \Izraza nedoloceno, poljubno osebo\: 'jest se 'tut k'ri:Yat 'ni:m: s ka'mu C(P)-ks ■ par B'riesku /../ 'ni 'me:u ka'du: 'di:lat S-mm ■ z'de:j pa le Y'iiedaje, ka'du: 'bo ka'ya: C-cs | BdC kadü, kadû, kâdû, kadu, kdü J., kdû; kagâ; kdü, kdû; Tom. kadûa, ydûa, dûa, 2. kçya | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kegelj -glja m ► 'ceyu C-ap; mn.: im. 'ceyli C-gp 0 i BdC -; Tom. kçyl, k§ylç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ES^ -kegljatl -am nedov. ► ce'y'la:t, 'ceylet C-gi>; mn.: daj. ceY'la:je C-ap () | BdC -; Tom. kçylçt, kf^ylam | Plet. +; SP I962 + (=!> kegelj); SSKJ + | ESSJ -kegljisce -a s ► cey'lise C-gp () | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 + (c^ kegelj); SSKJ + I ESSJ -kelnarica -e ^ ► 'kielnarca C-gp, L-x; rod. 'kielnarce L-x; mn.: im. 'kielnarce C-gi» () I BdC -; Tom. kçlnarca | Plet. -; SP 1962 —; SSKJ nizje pog.; SP 2001 nek ri i. ijud. I ESSJ -kepa -e z ► 'ciepa C-ap, L-x; rod. 'ciepe L-x; mn.: im. 'kiepe C-ap {) 1. \sneg\: 'ciepa sg'ya: L-x 2. \kos sprijete snovl\'. 'ciepa 'putra L-x I BdC -; Tom. kîapa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kepati kepam nedov. ► ce'pa:t C-ap, 'ciepat L-x; ed.: im. 'ciepam L-x; del. -1 m.: mn.: ce'pa:l C-ap () sma se ce'pa:l, ka j 'bi s'ni:x C-ap | BdC -; Tom. kîapat | Plet. + (kçpati); SP I962 + (képati, képa); SSKJ + I ESSJ + ker <=» kadar, koker ker •=!> ka kerlc -a m k kerlc C-F, Pd(C)-ic; toz. 'kerlca C-ÉP (9 / BdC -; Tom. kçrlc, -a kerlec) / Plet. —, SP 1962 -; SSKJ pog. ekspr. postaven, sposoben moski-, SP 2001 neknj. poR. kerlc '125 kipeti I ESSJ + kerlski -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'kerlsk Pd{C)-ic 0 postaven | BdC -; Tom. -! Plet. -; SP 1962 SSKJ - / BSJ + i ESSJ - kesen -sna -o prid. ► m.: ed.: im. 'kosn L-x; z.: ed.: im. 'kosna L-x; s.: ed.: im. 'kosnu L-x <) 1. je ze s'piet 'kosn L-x 2. 'kosnu 'ja:pku L-x ■ 'kosna 'cirsne L-x ► kesno prisi. ► 'kosn S-AT, 'kosnu L-ml, 'kosn L-x, 'kosnu Ra(C)-vk <) | BdC Tom. kàsn, kasân, kasna (■=> kesan) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ raba pesa | ESSJ -ketnja -e z ► 'ci:tne C-gp, ci:kne Z-jk, 'ki:tne G-rm, 'ciikne, 'kiitne L-x, 'kiitne Pd{C)-ic; rod. 'cirkne L-x; toz. 'ciitne C-gp, 'ciikne L-x; mn.: im. 'ci:tne C-gp; rod. 'ci:tn C-gp, ki:tn Ra{C)-vk; toz. 'cl:tne C-gp, 'kiitne Ra{C)-vk; mest. 'ci:tnex C-gp, 'ki:t-nex L-x; or. 'ciitnem, 'ciitnam C-gp <) sma s 'ciitnem wabor'nll p'raisca C-gp / 'ura na 'cikne L-x | BdC citne; Tom. kîatna (co ketina) | Plet. - (■=0 kçtina); SP 1962 -; SSKJ - (BSJ: kétna) | ESSJ + két{i)na) ketnjica -e z ► 'ciitnca C-ap; mn.: toz. 'cii-tnce C-Ap; mest. 'ciitncax C-gp; or. 'ciitn-cam C-gp <> I BdC -; Tom. kîstnca (=0 ke-tinica) | Plet. - (■=!> kçtinica); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -kidanje -a s ► 'cidajne C-gp {) \ BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - kidati -am nedov. ► 'cidat, 'kidat C-gp, 'cidat L~xl ed.: im. 'cidam L-x; rod. 'cidas C-Gp; del. -1 m.: ed.: 'cidau C-gp, 'kidau Ra{C)-vk; mn.: 'cidal C-ap, Z-jk () 'subla za 'porst 'cidat C-gp ■ s'nu: 'cidat C-ap I BdC -; Tom. kîdat, kîdam | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kifeljc -a m ► 'kiflc C-ap; rod. 'kiflca C-gp; mn.: im. 'kiflci C-AP (> \rogljïc\ | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ > pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + kifeljcar -ja m ► 'kiflcer C-gp; rod. 'kifl-cerje C-ap <) 1. vrsta fizolax 'kiflcer j 'duobsr za u st'ruoci 'kuxat C-ap 2. vrsta krompirja \ BdC —; Tom. — I Plet. -; SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) klhatl -am nedov. ► 'cixat C-ap; del. -1 m.: ed.: 'cixau C-gp <) | BdC -; Tom. kîxat, -am I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=;> cxhati, kihati) kihniti -em dov. ► 'cixnt C-gp; ed.: 3. 'cixne C-ap; del. -1 m.: ed.: 'cixnu C-gp <) | BdC -; Tom. kîxnt', kîxnçm | Plet. +; SP I962 + kihati); SSKJ + | ESSJ + kihati) kikirikl medm. ► kikiri'kii C-ap, L-x {) posnema glas petelina \ BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kikirikati) kiklja -e z ► 'cikle C-gp, 'cikle, 'kikle L-ml, 'kitle Pd{C)-ic; rod. 'cikle L-x; mn.: Im. cik'lie C-Gp; toz. cik'lie C-gp, kik'lie L-ml, kik'lie Ra{C)-vk <) 1. \zensko obla-cilo\\ 'doiyye kik'lie L-ml 2. \otrosko oblacilo\: wat'rac /../ sa 'mi;l 'le cik'lie, pa se 'tistu u'se us'cainu C-gp I BdC -; Tom. kitlç, kîklç kikla) I Plet. + (kîkla); SP I962 + (kikla); SSKJ + I ESSJ + (kikla) kila -e z ► 'kila C-ap, G-rm, L-x; rod. 'kile C-ap, L-sk, toz. 'kila C-ap, G-rm; mest. 'kil Pc(G)-fm; mn.: rod. 'kil C'gp, z-jk, L-SK, S(C)-mk 0 j je 'daiu 'piet 'lier za na 'kila 'cukra G-rm ■ j 'jemu ne 'sezdeset 'kil z-jk ■ sa ya /../ pa 'kil kup'wail Pc{G)-fm I BdC -; Tom. kila | Plet. + 2. kila); SP I962 +; SSKJ + (c^ kila') I ESSJ - kilometer -tra m ► toz. kilo'meter G-rm; mn.: toz. kilo'metre C-gp <) 'tui je ene s'tier kilo'metre, se 'wec, t'le 'dal 'mimu /../ wa'si C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 + kilo-); SSKJ + I ESSJ - kimena -e z. 'kimena C-ap, 'cimena L-x; rod. 'cimene, 'kimene C-ap, 'cimene L-x; mn.: rod. 'kimen C-ap () kumina (Carum car-vi): 'mail 'kimene sma 'diil pa 'jesx pa 'uole C-ap I BdC -; Tom. - (kîml, CO kimelj) | Plet. +; SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - (■=!> kmîn, kumîn) kipeti -im nedov. ► C'pilt C-AP, L-x; ed.: I. c'pim L-x; 3. c'pi C-ap; del. -1 s.: ed.: c'piilu C-AP 0 I BdC -; Tom. kept', kepî I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kis ■=!> jesih kisal -i z ► ci'sa:u C-gp, L-mv; toz. ci'sa:u C-ap <) \kisla repa ali kislo zelje\: u 'ceber /../ za ci'saiu, 'ri:pa pa 'zeijle, sma pa 'tut 'di:l pa .. wod 'oxrouta 'pierje we'liku, pal p'iaxe 'yar, 'pal pa se 'ka:mn, de sma wabla'zil, de j 'parsla 'wada na 'worx C-ap | BdC -; Tom. kesâu, gen. kesâl j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. zahodno kïsla repa ali kislo zelje\ SP 2001 pokr. zah I ESSJ -klsati -am nedov. ► 'cisat C-ap, 'kisat S-at; ed.: 3. 'cisa C-Ap; del. -1 m.: ed.: 'cisau C-Gp; mn.: 'clsal C'Gp; z.: ed.: 'cisa C-Gp; s.: ed.: 'cisalu C-ap <) 'nïsma da'ma 'nec 'cisal m'li:ka C-gp ► kisati se ► <) 1. 'zeijle se 'cisa C-ap / ta'ku: s'la:bu ya'ri, se se le 'cisaje d'rowa C-gp o premalo suhem lesu 2. 'ki se 'cisas C-gp Jokas *■ kisan -a -o z.: ed.: im. 'cisana C-gp () 'cisana ['ri:pa] C-gp | BdC -; Tom. kîsat, -am I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kisel -sla "O prid. r m. : ed.: im. 'cïseu, 'kiseu C-ap, 'cisu L-x; rod. 'kislya C-ap, 'cisl7a C-Gp; z.: ed.: toz. 'clsla L-mko; s.: ed.: im. 'cislu C-gp, 'kislu C-ap, 'cislu z-jk, L-x, 'cisla S(C)-mk; rod. 'kislya C-ap; toz. 'kislu C-Ap; mest. 'kislm C-ap () 1. 'kislu m'li:ka C-ap ■ 'cisla m'iiika S(C)-mk ■ 'cisla ['si:raka] L-mko ■ 'cislu 'ze:jle Z-jk / 'cislu kot 'cislca/'li:sgka/u'risk L-x 2. 'cislu u'reme C-gp »• kislo prisl. ► 'cislu C-as, 'cislu L-x () se dar'zi 'cislu ku na 'ma:t 'bazje C-gp I BdC -; Tom. kîsu, kîsîa, kîsî | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kislica -e z ► 'cislca C-ap, 'cislca L-ml; rod. 'cislce L-x <) se dar'zi kot 'cislca L-x; 'cislu kot 'cislca L-x | BdC Tom. kîslca kiselica) | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kista -e z ► 'kista C-gp; toz. 'kista C-ap <) sma ta 'lirpe kare'nine par'wa.'l pa u na 'kista u 'zemle 'di:l, de sma j'mi:l za pa'zim C-ap | BdC -; Tom. kîsta | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog. I ESSJ + kita -e z ► 'cita C-gp, 'cita, 'kita L-x; toz. 'cita C-Ap; mn.: rod. 'cit C'Gp; toz. 'cite C-gp, 'kite C-ap; mest. 'citax C-ap, 'kitax L-sk () 'doiyya 'cita C-ap / 'tistu k'la:sje 'sierkau .. sma tut 'cite 'diilal C-gi' I BdC -; Tom. kîta ( Plet. + (■=!> 1. kita); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kitica -e z ► 'citca, 'kitca C-ap, 'kitca L-ml; rod. 'kitce L-x; mn.: rod. 'citc C-a1' () 1. manjsalnica od kita 2. cipk. vzorec pri klekljanju: na s'ri:t je b'ia tup'ro:u 'mickana ['ripca], pa j u'ia 'kitca wa'ku:l, pa je u'ia u 'zuopke 'kitca wa'ku:l, pa s'piet 'ripca wa'ku:l L-mi. I BdC -; Tom. - | Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + kjantarica -e z ► k'jaintarca C-gp; mn.: i rn. k'jaintarce C-gp; mest. k'jaintarcax C-ai' {) I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ pog. opletena trebusasta stekleni-ca, ki drzi priblizno 2 i; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ -kje prisl. ► 'ci C-gp, Z-JK, G-rm, L-x () 1. 'se:j sa 'wi:dl, 'ci je L-x ■ 'tu:lku 'wi:-ste, 'ci sa 'Raune? Z-jk 2. se ya 'nis i'mi: 'ci 'widet C-gp | BdC ci (ci); Tom. kî I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kjer vez. ► 'cier C-ap, Z-jk, G-rm, 'ci:r L-sk <) 'cier se j ze za'raislu yar'moiuje .. sa pa'sirkal G-rm | BdC ciêr, ciér, cïer, ciër; Tom. kîar | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + {•=» go) kjerbodi prisi. ► 'cier'bot C-gp, Pe{G)-fiii (> kjer koli: sma 'mi:l 'cier'bot park'le.j-nena /../ 'auca C-gp ■ wa'ku:l sma nasa-'dil, 'patl pa tut 'cier'bod 'ma: Pc(G)-c.„ I BdC -; Tom. klar z bûat' (■=:> kjer) I Plet. + kjer); SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ - kladivo -a s ► k'la:dwa C-gp, L-ml; rod. k'la:dwa L-x; or. k'la:dwam C-gp, L-ml; mn.: rod. k'la:du C-gp () kle'pilnu k'iardwa L-x zi'da:rsku k'iaidwa L-x ■ ka'wa:sku k'la:dwa L-x ■ 'tu 'tesku k'la:dwa C-gi> kovasko kladivo \ BdC klâdwa, kladwa; Tom. kîâdu, -dwa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + klafarski -a -o prid. ► m.: ed.: im. k'iaifarsk L-x; z.: ed.: im. k'laifarska L-x; s.: ed.: iin. k'ia.-farsku L-x (> k'la:farska 'pi:sm L-x I BdC -; Tom. kîâfarsk | Plet. +; SP 1962 + (=!> klafati); SSKJ pog. siabs kvantarski-, SP 2001 neknj. pog. i ESSJ + (■=!> klafati) || klamfarski, klofutar-ski klafeta -e z ► kla'fieta C-GP, L-x; rod. kla'fiete L-x <) siabs. \klobuk\: L s'tarya-na kla'fieta L-x ■ zmac'kaina kla'fieta L-x I BdC -; Tom. kîafîata | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ pog., siabs.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ - Il ^ klofuta klaftra -e z ► k'iaiftra C -AP, L-xJ rod. k'iaiftre L-x; mn.: toz. k'iaiftre C-ap <) \rnera za drva\: 'miert na k'la;ftre C-ap ■ k'iaiftra d'ro:u L-x | BdC -; Tom. kîâf-tra I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > star. I ESSJ + klaftrski -a -o prid. ► z.: mn.: im. k'iaifter-ske C-ap 0 k'iaiftarske ['darwa] C-ap J BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ star, klaja -e z ► k'iaije C-ap, L-x; rod. k'la:je L-x (> obrok élvinske krme | BdC -; Tom. klâjç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + klamfa -e z ► k'la:urt]fa C-ak, L-x; rod. k'la:urr)fe L-x; or. k'la;urr)fa C-ak; mn.: im. k'la:un]fe C-ak; or. k'iaïutrjfam C-gp, Z-jk <) 1. \skoba\\ park'lukas k'la:urr]fa za d'riklc, 'patl je pa par'bijes s 'kanca u x'luot C-gp 2. sponka-. je s k'la:urr)fa per'pietu C-gp | BdC -; Tom. kîâmfa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ — klamfarski -a -o prid. ► z.: mn.: im. k'iamrrjfarske C-gp <) k'la:un]farske ['pi:sm] C-gp | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ pog., siabs.; SP 2001 knj. pog. kvantarski \ ESSJ - || =;> klafarski, klofutarski klamfati -am nedov. ► k'la:urr)fat C-ap; del. -1 m.: ed.: k'la:urr)fau C-ap; z.: ed.: k'la:urr|fa L-ml <> | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ nizje pog. sestavljati, zbijati-, SP 2001 neknj. pog. I ESSJ - klanec -nca m ► k'iainc C-ap, L-ml; toz. k'la:nc Pc{G)-fm; mn.: im. k'la:nci Z-ds () I BdC -; Tom. kîânc | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + klas -u/a m ► k'iais C-gp, L-ml; rod. kla'su C-gp, k'iaisa L-x; toz. k'iais C-gp, L-x; mesi. k'iaisu C-gp; mn.: im. kla'sowi C-gp; rod. kla'soiu C-Gp; dv.: im. k'Iaisa Ra{C)-vk; toz. k'Iaisa Ra(C)-vk <) 1. je [su'nica] 'koda pa'leyla, ka j y'iix 'dabra k'la:s nar'di-la C-ap • je le'tiilu 'zarne 'won s kla-'so:u C-gp 2. koruznl storz: 'turscn k'la:s L-ml ■ sa b'ie ['cite] wa'be:jsene 'Yuostu, k'la:s par k'la:su C-gp | BdC -; Tom. kîâs, kîàsu | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 2. nar.; SP 2001 pokr. | ESSJ + klasinlti se -im se nedov. ► kla'sint C-ap; ed.: 3. kla'sin C-Ap; del. -1 z.: ed.: kla'sin-la C-is; s.: ed.: kla'sinlu C-is {) sipati se iz klasja: se j [su'nica] kla'sinla C-is I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + (klasîniti) j ESSJ -klasije -a s ► k'iaisje C-gp, L-x; rod. k'la:sje C-gp, L-mv; toz. k'iaisje C-gp; mest. k'iaisi C-gp () 1. sma 'tut k'iaisje pabe'rail 'ce pa 'niwax C-gp 2. vec koruz nih storzev. 'sierkau k'iaisje C-gp ■ ka 'zacne 'sierk k'iaisje 'diilat, 'jaisc ya 'bars za'mierka C-gp I BdC -; Tom. klâsj§ | Plet. + (klas-je, F ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P I ESSJ + klasti kladem nedov. ► k'iaist C-GP, L-x; ed.: 1. k'iaidem L-x; 2. k'iaides C-gp; 3. k'iaide C-Ap; mn.: 1. k'iaidema C-gp; 3. k'iaideje C-Gp; del. -1 m.: mn.: k'iaidl C-GP, Ra(C)-vk; s.: ed.: k'iaidlu C-gp <> z'win k'Iaist C-tw I BdC -; Tom. klast, kîâdçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ redko dajati zlvini (zivinsko) krmo | ESSJ + klati koljem nedov. ► k'iait C-ap, L-x, M{S)-at; ed.: 1. 'kuolem L-x; 2. 'kuoles C-ci', L-ml; 3- 'kuole C-gp; mn.: 1. 'kuolema L-ml; 3. 'kuoleje C-gp, Ra{C)-vk; del. -1 m.: ed.: k'iaiu C-ap, L-ml; mn.: k'iail C-gp, L-ml; s.i ed.: k'iailu C-gp (> 1. sma j'miil p'raisca k'iait C-ap 2. gristi: je k'iaiu iziab'mi L-ml 3- pikati: 'muse 'kuoleje C-ci» I BdC -; Tom. kîat, kûalçm (P I Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) Il > 2. gristi klatilnica -e z ► kla'tiunca C-ap, L-x; rod. kla'tiunce L-x; or. kla'tiunca C-ap <) palica za klatenje sadja \ S - klatitl klatim nedov. ► kla'tit C-ap, k'la:tt L-x; ed.: im. k'laittp L'x; del. -1 m.: ed.: k'la:tu C-ap <) u t'riiba wa're:jse kla'tit C-ap I BdC -; Tom. kîât' | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klavec -vca m ► k'laiuc C-ap; daj. k'laiucu C-Gp; mn.: rod. k'laiucau C-ap <) I BdC -; Tom. kîôuc, -a | Plet. +; SP ig62 + (=;> klati); SSKJ + | ESSJ -klecati -im nedov. ► k'lecat C-ap, k'lecet S-Mo, L-ml; rod. kle'cis C-ap; del. -1 m.: mn.: kle'cail C-Gp; z.: ed.: kle'ca: C-gp (> se ya 'na: 'je:jda j 'kesn 'mo^u 'jet k'lecat C-ap ► klece ► kle'cie C-gp <) ka sa 'parsl kra'pit, sa le u kle'cie ma'Iii C-gp • je u kle'cie 'tistu wab'riizau, de 'ni s ka'suo za'deu 'ce wap 'kaimn C-gp I BdC -; Tom. klçcçt, klçcîm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klekelj -na m ► k'liikl C-ap, L-ml; rod. k'liiklna L-x; mn.: im. k'li:kln L-ml; rod. k'liiklnau C-ap; toz. k'liiklne Ra{C)-vk <) cipk. I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ obrt. I ESSJ - II klinec klekijanje -a s ► k'liiklejne C-ap, L-mko; rod. k'li:klejne C-ap, k'li:klejna Ra{C)-vk; toz. k'li:klejne mest. k'liiklejn L-ml; or. k'li:klejnem C-gp (> je 'xadu na k'liiklejne 'dal x 'nam C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - klekljarica -e z ► k'li:klerca C-gp, L-ml; rod. k'li.'klerce C"GP! mn.: im. k'liiklerce C-gp, L-ml 0 'kuçdar sa b'le k'liiklerce sa pa se 'puibi s'li C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - klekljarski -a -O prid. ► m.: ed.: im. k'liiklersk C-ap; z.: ed.: im. k'li:klerska C-as <) k'li:klersk 'poiustar C-ap ■ k'li:k-lerska 'su:la C-as | BdC -; Tom. -I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - klekljati -am nedov. ► k'liiklet C-gp, L-ml; ed.: 1. k'li:klem L-x; 3. k'li:kle C-gp; del. -1 m.: mn.: k'liiklel C-ap, k'le:jklel Z-Ds, k'liiklel L-ml; z.: ed.: k'li:kle C-ap, S-mo, L-ml; mn.: k'li:klele C-gp, Z-jk, L-ml; dv.: k'li:klel C-gp, L-ml; s. ed.: k'li:klelu C-gp 0 sn k'liikle /../ 'ta:ke we'like 'porte L-ml ► klekljan -a -o ► z.: mn.: im. k'liiklene C-gp 0 k'liiklene [s'pice] C-ap | BdC -; Tom. klîaklçt, -çm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klen klena m ► k'lin C-ap, k'le:jn L-ml; mn.: im. k'lini C-ap () sladkovodna riba I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 SSKJ + klen') | ESSJ + klen II) klep klepa m ► k'liep C-gp; toz. k'liep C-ap <) ostrina kose, srpa\ 'serak k'liep C-gp ■ 'kor se /../ k'liep z'nuca /../ pa j t'riiba d'ru-ya sk'lepat C-gp | BdC -; Tom. klîsp I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - klepac -a m ► kle'paic C-gp () kdor klep-lje\ ce j 'kaijt 'kascau u sne'ziet, je 'a:dn proiu kle'paic C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 + klepati); SSKJ > ekspr. I ESSJ + klepanje -a s ► kle'paijne C-gp, L-ml; rod. kle'paijne L-mv; mest. kle'paijnu C-gp <) 1. glagolnik od klepati 2. priprava za klepanje L | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ - II > 2. =!> klepisce klepati klepljem nedov. ► k'lepat C-gp, L-x, S(C)-mb; ed.: 1. k'lieplem L-x; 2. k'lieples C-Gp; 3. k'lieple C-gp, L-ml; del. -1 m.: ed.: k'lepat C-Gp; z.: ed.: kle'pa: C-ap (> 'wace pa 'kasa k'lieple C-ap klepan -a -o ► z.: ed.: toz. k'liepana C-cp <) sn 'jemu z'mieraj k'liepana 'kasa par 'rakax C-gp | BdC -; Tom. klçpat, klîgp-Içm I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + klepetanje -a s ► klepe'taijne C-gp; rod. klepe'taijne C-gp (> | BdC -; Tom. klçpç-tâinç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klepati) klepetati -am nedov. ► klepe'tait C-gp; del. -1 m.: mn.: klepe'tail C-gp; dv.: klepe-'ta: C-Gp; z.: mn.: klepe'taile C-gp <) 'ni b'lu 'caijta klepe'tait, je b'lu t'riiba 'diilat C-gp i BdC -; Tom. klçpçtat, klçpçtâm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klepetec -tca m ► kle'pec C-ap, Pd{C)-u:; toz. kle'pec C-ap () 1. klopotec. sma 'kesn kle'pec nas'timal, de sa se u'raine 'ba:- le c-ap 2. poud. kdor veliko govori I BdC -; Tom. klepçc (> 2.) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 1. redko, > 2. ekspr. i ESSJ + (P -) klepllen -Ina "O prid. ► m.: ed.: im. kle'piln L-x; z.: ed.: im. kle'pïlna L-x; s.: ed.: im. kle'pilnu L-x <) klepalen: kle'pilnu k'la:dwa L-x | S -klepisce -a s ► kle'pise C-gp, L-x; or. kle-'pisem C-gp () | BdC Tom. klçpîsç klepalo) I Plet. -; SP I962 -; SSKJ nar. pripravB iz stolcka in babice, namenjena za klepanje \ ESSJ -klestiti klestim nedov. ► kles'tlt C-ap; ed.: 3. k'liist C-Gp; mn.: 3. k'iiistje C-gp; del. -1 m.: ed.: kles'til C-gp <) kles'til sma pa z 'rancerjem C-gp | BdC -; Tom. klçist', klçist' | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klesce klesc z mn. ► k'iiise C-gp, L-ml, Ra{C)-vk; rod. k'li:s C-gp, L-x; toz. k'iiise C-gp, z-jk, Ra{C)-vk <> 1. orodje: ka'waiske k'iiise C-gp / z'de:j sn pa u k'li:sax C-gp ■ j 'parsu u k'iiise C-gp 2. rocaji pri pluznih kolcah: za k'iiise dar'zait Ra{C)-vk I BdC -; Tom. klîesç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (F ~) I ESSJ + klescman -a m ► k'll:sman C-gp, L-x; rod. k'li:smana L-x (> 'mors 'a:xtat, de te 'na:u k'li:sman p'rieu C-gp | BdC -; Strekelj I889 v Idriji, kjer besedo izgovarjajo klisman. Isti keber se v cirkljanskih hribih imenuje klis, gen. klîse, to je klésc, klésca; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nar. rogac I ESSJ + {o klesce) klet -i z ► k'li:t L-ml; rod. kle'tl C-gp, L-x; toz. k'iiit z-jk, Ra{C)-vk; mest. k'li:t C-ap, Z-jK, S(C)-mk; or. klt'juo, k'iiitje S{C)-mk; mn.: toz. kle'tl C-GP () kasca\ 'ta:c s'ra:jni sa /../ 'ya u k'li:t Z-jk • k'ilit /../ sa pa le k'mleti j'mi:l L-ml | BdC -; Tom. -I Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P ~) klet =:> hram kletl kolnem nedov. ► k'iiet C-cs, L-ml; ed.: 1. 'kçiunem L-ml; 3. 'ko:une L-ml; del. -1 m.: ed.: k'iieu C-ap, L-ml; mn.: k'iiel Pd{C)-ic, L-ml; z.: ed.: k'lie L-ml () je k'iieu kot s'tui 'judau C-cs | BdC klieu; kounë; Tom. klçt, kôunçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kletvlna -e z ► klet'wina C-gp; mn.: im. klet'wine C-gp; rod. klet'win Pd{C)-ic () I BdC -; Tom. klçtwîna | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ ekspr. I ESSJ + (kletvina, ^ kletl) klicati klicem nedov. ► k'licat C-gp, L-x; ed.: 1. k'licem L-x; del. -1 m.: ed.: k'ilcau C-gp, Z-jk; dv.: k'ilca Z-jk; z.: ed.: k'lica C-ap () 'kor je 'pçiudne zyu'nilu, 'takat je 'moyla 'bit 'juzna ze na 'mis, de sn ix k'lica C-ap | BdC -; Tom. klîcat, klîcçm I Plet. + 1. klicati); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klin klina m ► k'ien C~AP, L~x5 rod. k'iina L-x; toz. k'Ien C-gp; mn.: or. k'lini C-gp <) 1. lesena zagozda 2. kar je po obliki podobnega: je 'bi n 'ta:k k'Ien tam na 'ucyl 'niwe, 'tis sn us'ja:, pa j u'iu /../ 'dast za 'ni:ki 'li:t C-ap | BdC -; Tom. klèn, klina zagozda; klin pri lestvi I Plet. + 1. klin, P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + klincek -cka m ► k'iinck C "GP; mn.: l(}/.. k'lincke C-gp, Z-ds () 1. manjsalnica od klin 2. Z cipk. klekelj | BdC -; Tom. klinck I Plet. + (P ~); SP 1962 + klin, P -); SSKJ + | ESSJ + klin) II > 2. klekelj, klinec klinec -nca m ► k'linc L-ml; rod. k'linca L-x; mn.: rod. k'lincau L-ml; toz. k'lince L-ml 0 1. kolicek 2. cipk. klekelj: 'tie [s'pice] kot se z'deij 'romnaje, je le 'piet 'pa:rau t'riiba, de'siet k'lincau, u'ca:s sma jx pa 'mayle 'mi:t pa 'siedn, tud da de'siet 'pa:rau L-ml nizko moski spolni ud / 'tu: j n k'linc u'riidnu C-gi> malo I BdC -; Tom. klînc (P ~) j Plet. +; SP 1962 + (P ? CO klin); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (=0 klin) \\ > 2. ^ klekelj, klincek, > 3- '=î> cura, curcek, crv, kurec, mis, tic klinja -e z ► k'line C-gp; toz. k'line C-cr, L-ml () rezilo: 'morm k'line nabru'sit C-gp I BdC -; Tom. klînç | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ + klinta -e z ► k'linta C-gp () klinton I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -kljuc -a m ► k'luc C-ap, L-ml; rod. k'luce L-x; or. k'lucam C-ap, k'lucem L-ml; mn.: im. k'luci C-ap 0 I BdC kluc; Tom. klüc, -ç I Plet. + (P SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kljucar -ja m ► klu'ca:r C-ap, S-mm, L-ml; rod. klu'cairje L-x; mn.: im. klu'cairi L-ml 0 cerkveni kljucar | BdC -; Tom. klecâr | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > rei. 1 ESSJ + {-o kljuc) kljucavnica -e z ► klu'caiunca C-ap, L-ml; rod. klu'ca:unce L-x; toz. klu'ca:unca Z-jk () I BdC klucaunca; Tom. klecâunca kljucalnica) | Plet. + kljucalni-ca); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -kljuka -8 z ► k'luka L-ml; rod. k'luke C-gp, L-x; toz. k'luka C-gp; mn.: im. k'luke C-ap <) 1. priprava na vratih/oknih za odpira-nje/zapiranje 2. kavelj. k'luke sa b'le 'dal sin'fida /../ us'ra:ufane, 'pal pa 'la:te 'yar C-ap ■ l'siene k'luke C-gp / u'saik st'rek 'ima k'luka C-gp / k'luka za s'nu: 'pult C-gp O s'wet 'Luka 'diene s'ja:uka na k'luka, s'wed 'Faiu pa na 'kau C-gp I BdC -; Tom. klüka, klûikç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kljun -a m ► k'lun C-ap, L-x; rod. k'luna L-x; or. k'lunam C-gp; mn.: im. k'luni C-gp; toz. k'lune C-ap <) 1. pri pticih 2. konec krivine pri saneh: j z:a k'lune p'rieu m pa u'liku sa'ni C-gp 3- wa'zica 'ima k'lun c-gp I BdC klûn; Tom. klün I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kljusa -e z ► k'lusa c-gp; mn.: Im. k'luse c-ap 0 i BdC -; Tom. klüsa | Plet. +; SP 1962 + (P ?); SSKJ ekspr. I ESSJ + (•=;> kljuse) kljuse -eta s ► k'luse L-x; rod. klu'sieta L-x 0 i BdC -; Tom. klûsç, klûsçta I Plet. +; SP 1962 + kljusa); SSKJ + I ESSJ + klobasa -e z ► kla'ba:sa C-gp, L-x; rod. kla'baise C-ap, L-x; mn.: im. kla'ba:se M(S)-at; rod. kla'ba:s Z-jk; toz. kla'ba:se c-ap, L-x 0 'di:lat kla'ba:se L-x / me'siena kla'baisa L-x ■ ker'wiene kla'baise M{S)-at krvavice / kla'baisa [ta'ba:ka] C-gp | BdC -; Tom. kîabâsa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + klobasatl -am nedov. ► kla'bosat L-x; ed.: iin. klaba'sa:m L-x; daj. klaba'sa: C-ap (> klaba'sa: 'ka:r ce u n 'da:n C-ap | BdC -; Tom. kîabasat, kîabasâ neumno ali nespodobno govoriti | Plet. +; SP 1962 + (-0 klobasa); SSKJ siabs. | ESSJ + klobcek -cka m ► k'lo:uck C ""GP! tc)/.. k'loiuck C-Gp; mn.: rod. k'laiuckau C-Ap; loz. k'laiucke C"AP5 mest. k'laiuckax C-ap () za'matat na k'loiuck C-gp ■ 'wo:una u k'laiuckax C-ap | BdC -; Tom. kïôuck I Plet. +; SP 1962 + klobcic); SSKJ redko I ESSJ - (n^. klobcic) klobuclna -e z ► toz. klap'cina C-gp () 'kuijst yawa'ri, ka de p klap'cina z'wiecu C-gp nie ne pove \ BdC -; Tom. kîabacîna | Plet. +; SP I962 +; SSKJ siar. j ESSJ + klobuk -a m ► kla'buk C-AP, L-ml, M{S)~aL; rod. kla'buka L-x, kla'bukax C "AP! of. kla'bukam C-ap (> 1. 'mask kla'buk L-x ■ 'zeijnsk kla'buk L-x 2. zgornji, klobuku podobni del gobe 3- mrenasta prevleka na mlekii, mocniku: 'kesn kla'buk se j na'riedu na m'liiku M{S)-at | BdC klabük, klabuk; Tom. klabük | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ + klobukov -a -o prid. ► s.: ed.: toz. kla'bukau C-ap {) klobucevinast: wac'pada tap'ro:u sma 'di:l kla'bukau /../ na 'worxu pa s'piet .. je 'moylu se 'bit 'ma: pa'duobnu bla'yu: C-ap | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + klociti -im nedov. ► k'luOCt L-x; ed.: 3- k'luoc L-x 0 ka'ku:s k'iuçc L-x | BdC -; Tom. klüoct' (P ?) I Plet. + (P -); SP 1962 + (P ?); SSKJ + I ESSJ - II ^ klokati klofniti -em dov. ► k'lafnt C-ap; del. -1 m.: ed.: k'lafnu C-gp <) sn ya k'lafnu 'ce wakl Y'la:we C-ap | BdC -; Tom. kîçfnt', klçf-nçm I Plet. +; SP 1962 + klofuta); SSKJ + I ESSJ + klofuta) || c:» cvenk-niti, klofutniti, zlofniti klofuclti se -im se nedov. ► kla'fuct C-ai>; ed.: 3. kla'fuc C-GP () oblacltl se za dez\ 'ja:, 'ja:, kla'fuc se, kla'fuc C-gp | BdC Tom. - I Plet. +; SP I962 -; SSKJ - klofuciti se ^131 kmetovati ! ESSJ + klofuta) klofuta -e z ► kla'futa C-gp; toz. kla'futa C-GP 0 1. \udarec s plosko roko\ 2. siabs. klobuk: 'ma:s 'tista kla'futa na ■y'laij c-ap 3- tes. cop \trikotno prirezani konec slemena pri dvojnem kozolcu\ I BdC klafûta [»= klobuk (zanicljivo)«]; Tom. kîafûta (P ~) | Riet. +; SP I962 + (P SSKJ + (P ~) I ESSJ + klofutarski -a -o prid. ► z. :mn.: 1. ta kla-'futarske C-ap () siabs. kvantarski: ta kla'futarske 'pi:sm C-ap | S - || ■=:> kla-farski, klamfarski klofutniti -em dov. ► kla'futnt C-gp, L-x; ed.: 1. kla'futnem L-x <) | BdC -; Tom. kiafütnt', -nçm | Plet. +; SP I962 + {=0 klofuta); SSKJ + | ESSJ + klofuta) II cvenkniti, klofniti, zlofniti kloka -e i > k'luoka C-ap, L-x; rod. k'luoke L-x 0 koklja I BdC -; Tom. klüoka kokos, ki kloci | Plet. +; SP I962 +; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + kvocka) klokati -am in klocem nedov. ► k'luokat C-ap, k'lakat C-gp; ed.: 3. k'luoka, k'luoce C-ap; mn.: 3. k'luokaje C-ap, k'luoceje C-gp <) ta 'kura 'wos 'ca:jt le k'luoce C-ap I BÄJ -; Tom. ^ klociti | Plet. +; SP 1962 + kloka); SSKJ + | ESSJ - II ^ klociti klonica -e z ► kla'nica C-gp, L-x; rod. kla-'nice L-x; mn.: im. kla'nice C-gp () | BdC -; Tom. klanîca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > Star. kolnica \ ESSJ + (■=:> klanica) klop -a m ► k'lap C-gp, L-x; rod. k'lapa L-x; mn.: rod. k'lapau C-AP () sn se na'li:zu k'lapau C-gp / se me j p'rieu kat k'lap L-x I BdC -; Tom. klçp, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (-0 klop 1) klop -i z ► k'iuçp L-x, Ra(C)-vk; rod. kla'pi L-x; daj. k'iuçp C-gp; toz. k'luop C-ap; mest. k'luop C-ap, L-mko; mn.: im. kla'pi C-gp, Pd(C)-ic; toz. kla'pi C-gp; mest. kla'piix C-gp, L-ml <> 'doiuye kla'pi C-ap / k'luop wa'ku:l pe'ci L-x | BdC -; Tom. klüop, klapi I Plet- +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + klop 11) II pruka kloster "tlTS m ► k'luostar C-ap, L-x; rod. k'luostra L-x; toz. k'luostsr C-ap <> j s'la u k'luostar C-ap | BdC klojster; Tom. kîÛBistar, kîûaistra j Plet. +; SP I962 +; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ + klot -a m ► k'lot C-AP, k'luot L-x; rod. k'lota C-As, k'luota L-x; er. k'lotam C-ai' 0 I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP 1962 +; SSKJ + ( ESSJ - klotov -a -o prid. ► s.: ed.: im. k'lotau C-ap {) klotast: k'lotau 'biertax C-ap | S - kmalu prisi. ► x'ma:lu C-gp, x'ma:l C-ai>, x'ma:lu G-rm, x'ma:l S-mm, L-x () 1. \izra-za, da se dejanje zgodi kratkem casu\: sn pa x'mail za 'nemu /../ na'za:j s'la C-ap ■ pa 'u:n 'wa:jsk sma u'li pa da'bil x'mailu 'kuojne G-rm 2. \izraza majhno razdaljo\: x'mailu wad wa'si, wat 'faire C-gp | BdC -; Tom. xmâl | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 2. nav. ekspr. | ESSJ + {=!> mal 1) kmecki -a -o prid. ► m.: ed.: im. k'mieck L-x; rod. k'miesya C-gp; mn.: im. k'miecki C-gi»; z.: ed.: im. k'miecka; s.: ed.: im. k'mecku C-ap, L-x {) nov. k'mieck 'pu:p L-x | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + 1 ESSJ + II kmetovski kmet kmeta m ► k'met C-gp, Z-jk, G-rm, L-x, Ra{C)-vk, Pd{C)-ic, S(C)-mb; rod. k'mieta Z-jK, L-ml; daj. k'mietu C-gp; mest. k'mietu C-ap, Z-JK, Pc(G)-fm; mn.: im. k'mieti, nov. k'mietje C-gp, k'mieti Z-ds, G-rm, S-mm, L-ml; rod. k'mietau C-gp, L-ml; daj. k'mie-tam C-Gp, G-rm, L-ml, S{C)-mb; mest. k'mie-tax C-ap, G-rm, Ra(C)-vk; or. k'mietam C-Gp; dv.: mest. k'mietax C-ap 0 'tole sma b'li s'tiiri k'mieti G-rm ■ ta we'lic k'mieti C-gp / 'mama j xa'dila 'di:lat wa'ku:l pa k'mietax Ra(C)-vk o u'cen k'met je y'lix 'ta:k, kot na 'po:u 'kuxan 'bap /../ za 'i:st 'ni, za sa'dit pa s'piet 'ne Pd{C)-ic I BdC -; Tom. xmçt, xmîata I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ + kmetija -e z ► kme'tije C-cs, Z-jk, G-hm, L-x; rod. kme'tije Z-jk, G-rm, L-x; toz. kme'tije Z-jk; mest. kme'ti Z-jk; mn.: Lei/.. kme'tije Z-jk; mest. kme'tijax C-gp (> we'lika kme'tije L-x | BdC -; Tom. xmçtîjç I Plet. +; SP I962 + (<=> kmèt); SSKJ + I ESSJ + kmèt) || -0 grünt kmetovati -ujem nedov. ► kme'towat C-ci'; mn.: daj. kme'tujje C-AP 0 I BdC -; Tom. xmîatwat, -am | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + i ESSJ + kmet) kmetovskl -a -o prid. ► m.: ed.: im. k'mie-tausk C-gp, L-x, x'mietausk Pd(C) -le; mn.: rod. k'mietauskix C-gp; z.: ed.: im. k'mie-tauska C-gp, L-x; s.: ed.: im. k'mietausku C-gp, L-x () k'mietausk 'sixt C-gp ■ k'mietausk 'u:s C-gp »■ kmetovsko prisi. ► k'mietausku L-ml () I BdC -; Tom. xmîatusk (■=:> kmetovski) I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - knedelj -na m ► mn.: im. k'nledlni C-gp; toz. k'niedlne C-ap () kram'plerjej k'niedlni C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ nlzje pog.; SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ + knjiga -e z ► toz. k'ni'ya C-ap; mest. k'nlx C-ap, k'nex Z-ds <) nov. | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + II ■=:> bukve knjizlca -e z ► k'nisca L-x; rod. k'nisce L-x; mn.: toz. k'nisce C-gp <) zvezek I BdC -; Tom. - | Plet. + (F ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ -knof -a m ► k'naf C-ap, L-ml; rod. k'nafa L-x; toz. k'naf C-gp; mn.: im. k'nafi L-ml; toz. k'nafe L-ml; dv.: or. k'nafam C-gp (} l sa m par wab'li:k k'nafi watcep'nil p'rec L-x I BdC -; Tom. knçf, -a I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog.; SP 2001 neknj. ijud. | ESSJ + || dusa, duska knoflica -e z ► k'nuoflca C-GP, L-x; rod. k'nuoflce L-x; mn.: im. k'nuoflce C-gp, L~ML5 rod. k'nuoflc C-AP 0 cipk. bucika za pritrjevanje vzorca na bulo pri klek-Ijanju: sma su'ka:! 'ce wakl k'nuoflc C-AP I BdC -; Tom. - j Plet. +; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + Il bucika ko ■=;> kako ko vez. ► ka C-AP, Z-JK, G-rm, S-mm, L-x, Pc{G)-fm 0 1. ka swa k'iiiklel, swa 'ka:r /../ s'tçiukl 'kesne x'ruske /../ pa swa jx 'i:dl C-AP ■ se pa'cuxa /../ p'ru:t ka 'i:s C-AP / pa sa zauris'ka:!, ka sa s'ii Z-jK ■ ka sma kram'pier paka'pa:!, je pa ka're:jne 'won 'ra:slu Pc{G)-fm ■ 'jesn ps'tila p'rece /../ d'naira b'ia, de /../ m ba'da 'da:l pa 'ma: 'muoke, ka sn s'ia da'moiu /../, ka j 'ni b'iu S-mm / ze p'ri.-t, ka j se kme'tije b'ia, se j par 'Baiceri p'raijlu G-rm 2. ka b 'widla, ka'ku: /../ sma b'ie nas'timane, ka sma s'ie x 'ma:s Z-jk 3- 'ki, ka se 'nec 'wec na z'mislm G-rm 4. 'bel ka j b'iu b'ri:me 'tardnu z'wiezanu, 'luoz j b'iu 'nest C-GP I BdC k J.; ka; Tom. ka | Plet. + (n^ 1. ko); SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ + kobel -bla m ► 'kabu C-gp, L-x; rod. 'kabla L-x; mn.: rod. 'kablau C-Gp; toz. 'kable C-ci", Z-jK <) grozd-, ka'ta:jne /../ nar'di we'like 'kable C-gp | BdC -; Tom. -(yrçst, grozd) | Plet. + (P ~); SP 1962 -; SSKJ - /BSJ +) I ESSJ + kobûl) kobila -e z ► ka'bila C-ap, L-ml; mn.: toz. ka'bile L-ml <> | BdC -; Tom. kabila I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kobilica -e z ► ka'bilca L-x; rod. ka'bilce L-x; mn.: toz. ka'bilce C-gp {> s'ka:ce kot ka'bilca L-x | BdC -; Tom. kabîlca I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kobila) koc koca m ► 'kac C-gp, Pd{C)-ic; toz. 'kac C-Gp; mn.: rod. 'kacau C-Gp; daj. 'kacam C-gp 0 'kuoder je wa'jaisna, je pa 'tut /../ poiuxnu 'kacau C-gp | BdC -; Tom. kçc, -a 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. j ESSJ + || ■={> deka kocek -cka m ► 'kock C "AP, L"mv5 rod. 'kocka C"GP, L~x; mn.: im. 'kocki C-Gp; rod. 'kockau C-gp; daj. 'kockam C-gp; toz. 'kocke C-gp () prasicek: sma 'mixne 'kocke ku'pil C-ap / 'tumpast kot 'carn 'kock L-x tvmast // 'ka:se je za'nec, ce 'kock na 'cobne 'nec 'nuotar L-mv | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + Il kocek kockov -a -o prid. ► z.: ed.: rod. 'kockawe L-Ml; s.: ed.: im. 'kockau L-ml () nanasajoc se na kocka-, 'kockau d'na L-ml zadnji del debelega crevesa pri prasicu \ S -kocovina -e z ► 'kacajna C-gp; rod. 'kacajne C-ap (> blago za odeje \ S -koca -e z ► 'kuoce L-x; rod. 'kuoce L-x () redko bajta I BdC -; Tom. - j Plet. + (=0 1. kçca); SP I962 +; SSKJ > siar. I ESSJ + Il bajta kocar -ja m ► 'kuocar B(C)-vo; mn.: im. 'kuo-cari C-Ap; daj. 'kuocarjem B{C)-vo {) redko bajtar \ BdC Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ Star. I ESSJ + (=!> koca) II ■=!> bajtar kocek -cka m ► 'kock Ra{C)-vk; mn.: daj. 'kockam Z-jk; toz. 'kocke Z-jk, Ra(C)-vk <) prasicek: sma 'mi:l /../ pa d'wi: pleme-'nic pa'zim, de sa 'miile 'mickene 'kocke Z-JK I S - I ESSJ - {<=!> kocek) || =i> kocek kod prlsl. ► 'kuot C-AS, Pc{G)-fm, S-MM, L-ml, S{C)-mb 0 1. 'ni /../ 'wiidla, 'kuot 'xuçt S{C)-mb / 'kuot ste pa wed'ruj b'li 'tis 'ca:jt? S(C)-mk 2. sa us'ja:l 'tut 'saima 'ros 'kuot, de j b'lu /../ za st'rape C-ap ■ s 'kesne 'muoke je pa b'la p'riisca? S{C)-mk - 'ja:, 'kuçt je b'la z 'dabre, 'kuot pa 'ne, 'kuot sa b'le pa tud le u'siene S-mm | BdC kuot?; kot, kot (k6t, kuot, küat) II irgendwo-, kuot; küat; kuot; Tom. küat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > 2. raba pesa | ESSJ + koder prisl. ► 'kuodar C-gp, 'kuoder C-ap, 'kuoder S-mm, 'kuodar L-x, 'kuodar S{C)-mk () ap'nlence se pa 'to z'yail, 'kuoder je 'bi ap'nien 'ka:mn C-gp • u Da'le;jn 'Wos, 'kuçdar sn 'jest da'ma S{C)-mk ■ 'tarn 'dal, 'kuodar p'ra:jm, de sa j'mi:l 'mailn C-ap I BdC küodbr; Tom. küadar | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kod) koderbodi prisi. ► 'kuodar'bot C-gp <> koder koli: 'kuçdar'bot je 'dabru C-ap | S ~ kodreja -e z ► kad're:je C-gp, Pd{C)-ic; toz. kad're:je C-gp {) 1. zastar. stol brez na-slanjala: 'de:j na kad're:je 'som, de 'bom 'siedu C-gp 2. Pd neke vrste zofa (?) I S- kofe -eta/ - (?) s/Z m (?) ► Z-jk, L-x, S(C)-mk; rod. ka'fieta C-ap, ka'fe Z-jk, ka'fieta G-rm, S-ao; toz. ka'fe C-ap, Z-jk, L-mko, Pc(G)-fm, S(C)-mk; mest. ka'flet L-mko 0 u'saik je 'ra:js en ka'fe pa'piu m pa z'yajne Z-jk ■ ka'fe pa k'rux C-ap ■ ka'fe 'nisma pa 'nec 'kuxal, a 'wiiste, 'tu: p'ra:jYa, sma le 'jecmen wa'pekl Pc{G)-fm / ta p'ra:u ka'fe C-ap, S(C)-tnk ■ 'carnu ka'fe C-ap / je'cmienau ka'fe C-ap ■ ['bi:lu] ka'fe C-ap = 'biu ka'fe, ['bi:la] ka'fe S-mm I BdC kafe; Tom. kafç, kafîata I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje po«.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ + (■=;> kâva) kofecek -tka m ► ka'feck C-ap; rod. ka'fecka C-Ap; toz. ka'feck C-gp () manjsalnica od kofe: 'bos s'la s'kuxat 'ma: ka'fecka, 'ma:t C-gp | S -kofetarica -e z ► ka'fietarca L-x; rod. ka'fietarce L-x; mn.: im. ka'fietarce C-ap 0 I BdC -; Tom. kafîatarca (■=;> kofetar) 1 Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nizje pog. zen-ska, ki rada pije kavo\ SP 2001 neknj. ljud. I ESSJ + kojst =<> takisto kokelj ■na. m \ 'kuokl L-Xt rod. 'kuoklna L-x 0 kokolj (Agrostemma githago) | BdC -; Tom. küakl, -Iç (=î> kokolj) | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - koker vez. ► 'ku:kar, 'kukar C-ap, 'kor C-ap, kor C-gp, 'kuikar, 'kor, kor Z-jk, G-rm, 'ku:kar, 'kar S-mm, 'ku:k9r Pd{C)-ic, 'kor S{C)-mk, 0 1. 'ku:le j 'maje 'ma:t [di:la], 'ku:kar je 'niena 'ma:t 'di:la 'tarn u 'Pu:rznu Z-jk ■ 'ku:kar je na 'worxu we'lika, ta'ku: j 'tud 'notar C-ap / se j 'lix 'ma: /../ na s'nita wad'ri:za /../ 'tu:lk, 'kuikar za /../ s'wete 'xuostje Z-jk 2. j b'lu 'bu:ls 'ku:kar 'danc Z-jk / ka sma pa 'kuçjne da'bil /../ sma 'luozi zwa'ra:l n spe'la:l u'se, kor sma p'ri:d z d'wem 'pa:ram 'walem al pa s t'rem G-hm ■ 'bena 'ri:c 'ni 'li:psa, kor ka 'la;n 'cuçde C-gp 3- se d'ru:jYa 'ni b'lu t'ri:ba na'sit 'ku:kar .. 'ra:js, 'so:u, 'ma: 'cukra /../) 'ma: ka'fe m pa 'kesn 'mieri]k 'sier-ka Z-jk kakor hitro: 'bers sn se 'moyla sprewab'le:jct, 'kukar sn 'parsla da'mo:u C-ap • 'kor je 'e:jr)kat z'marzlnu, je b'lu 'bei s'latku 'tistu C-ap 5. za 'juzna al pa za we'cierje, 'ku:kar je b'lu C-ap / custv. 'ku:kar 'wi:ste G-rm 6. sn le'za: 'yar, 'ku:kar je 'ka:mra Z-jk kjer 1 BdC kokbr; kükr, kuktr; Tom. kükar kakor) j Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kako) kokerbodi prisl. ► 'ku:kar'bot C-gp (> kakor koli: 'tu: se na 'da: 'ku:kar'bot pa'wi:dat C-gp I S - kokodajs medm. ► kaka'darjs C-ap, L-x <> I BdC -; Tom. - j Plet. -; SP I962 -; SSKJ + I ESSJ -kokodajsatl -am nedov. ► kaka'daijsat L-x; ed.: 1. kaka'da:jsam L-x; 2. kaka'daijsas L-x; mn.: 3. kaka'daijsaje C-ap () 1. \ogla-sati se z glasom kokodajs\ 2. \veliko govoriti\: 'ki kaka'da:jsas 'kar nap're:j? L-x I BdC -; Tom. kakudâisat | Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ > 2. nizko i ESSJ - kokodak medm. ► kaka'da:k C-ap, kaka'de:k L-x, kakaka'da:k L-mv () o kakaka'daik, 'jeijck je ya'raik, 'peijt ya pab'ra:t, de 'na;u 'so;u u sin'ra:t L-mv | BdC ka-ka-dék!; Tom. - | Plet. + (sam. raba); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -kokodakatl -am nedov. ► kaka'de:kat, kaka'da:kat L-x; ed.: 3- kaka'daïka C-ap, kaka'de:ka L-mv; mn.: 3. kaka'da:kaje C-ap 0 I BdC -; Tom. kakadâkat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - kokodekati kokodakati kokolj ■=;> kokel j kokos -i z ► ka'kuis C-ap, L-ml; rod. ka'ku:s L-ml; toz. ka'kuis M{S)-at; or. ka'kuisje L-ml; mn.: im. ka'ku:s L-ml; rod. ka'ku:s C-gp, Z-jk; daj. ka'ku;sam C-ap, ka'ku:sem L-ml; toz. ka'kuis C-ap, M(S)-at; mest. ka'ku:sex L-ml; or. ka'kuismi L-ml; dv.: daj. ka'ku:sema L-ml <) ana ka'kuis je 'leyla 'piseta C-ap // 'de:uje ka'kuis L-x jerebica o ka p'ride s'wet Mar'tin, ka'kuisem 'ret za'cin, ka p'ride s'weta 'Nieze, ka'ku:sem 'ret wad'wieze L-mv 1 BdC kaküs; Tom. kakûss | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kokosiji -a -e prid. ► m.: ed.: im. ka'kuisi C-gp, Ra(C)-vk; z.: ed.: im. ka'kuisje C-ap (> ka'ku:si y'nuij Ra{C)-vk / ka'kuisje 'zupa C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - kokrsen "Sna -o zaim. ► m.: ed.: im. 'kuikersn C-Gp; z.: ed.: im. 'kuikgrsna C-gp, L-ml; toz. 'kuikarsna C-Gp; s.: ed.: im. 'kuiksrsnu Z-jk (> 1. 'kuiksrsn je yaspa'dair, 'ta:k je 'tut x'laipc C-gp 2. 'tam 'laxka 'kups 'ku:ksr-sna 'kasa 'ces C-gp • 'ku:karsn 'bo, u ze 'duobar C-ap | BdC —; Tom. kükarsn I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -kol kola m ► 'kau Z-jk, L-ml; rod. 'kala L-x; toz. 'kau C-gp, 'ka:u S-mm; mest. 'kalu G-km; or. 'kalam C "GP^ mn.: rod. 'kalau C-Gp; dv.: mest. 'kalax C-Gp; dv.: toz. 'kala C-gp () 'ya na 'kau wa'beijs C-gp o s'wet 'Luka 'diene s'jaiuka na k'luka, s'wed Taiu pa na 'kau C-gp I BdC kalam (ed.: or.); kau, kau; Tom. kou, kçîa | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kolac -a m ► ka'laic C-gp; toz. ka'la:c C-gp; mn.: toz. ka'laice C-ap {) 1. v krog poloze-ni snopi, ki se istocasno mlatijo: sma 'mi:l u s'kednu ze .. ta p're:j ka'la:c C-GP 2. nav. mn. darllo, kl ga prinese obiskovalec: x'waila za ka'laice C-ai> I BdC -; Tom. kuîâc [...] kar prinese kdo domov V dar | Plet. + (P ~); SP I962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) kolar, kolarna ■=!> bognar, bognarija kolcati -am nedov. ► 'koiucat C-AP, L-x; ed.: i. 'koiucam L-x; ed.: 3. 'koiuca C-ap; del. -1 s.: ed.: kou'cailu L-x 0 se m je 'tak kou-'ca:lu, de me y'wisn g'du: wap'raiule L-x I BdC *koucât; Tom. kçucat sç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kole ■=:> takole kolednik -a m ► ka'liedgk L-x; rod. ka'liedgka L-x; mn.: im. ka'liedrjki C-ap, ka'liednc Z-jk, ka'liedrjki Ra(C)-vk, S{C)-mk <) nekdaj kdov koleduje: wa 'pust sa xa'dil pa ka'liednc /../ 'tis ka j 'jemu fre'muonike, pa j 'bi 'adn z'ra:un, de j p'liesau, 'a:dn 'jiemu pa 'kas, je na'bierau 'tut Z-jk | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=;> koleda) koledovanje -a s ► ka'liedwajne L-x; rod. ka'liedwajne L-x <) nekdaj glagolnik od koledovati | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + koleda) koledovati -ujem nedov. ► ka'liedwat C-ap; del. -1 m.: mn.: kaled'wail S(C)-mk <> nekdaj od bozica do pusta hoditi t/ troje (kolednik, nosar in harmonikar) po hisah, pobirati darove in igrati za ples I BdC -; Tom. - | Plet. + {? -); SP 1962 + (P ?); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) koleno -a s ► ka'liina C-ap, L-ml; rod. ka'liina L-x; toz. ka'liina C-gp; mn.: itti. ka'li:na C-gp; rod. ka'li:n C-gp; toz. ka'li:-na C-ap, L-x, Ra{C)-vk; mest. ka'li:nlx C-gp <) 1. \del noge\: 'tu: j t'riiba na ka'lima up'riit C-gp 2. odeheljeni del stebla pri zitui su'nica ze v'rie y ka'lima L-x I BdC -; Tom. kulîen | Plet. +; SP 1962 + (P SSKJ + (P ~) I ESSJ + koleraba -e ê ► kala'raiba C~AP, L"x5 rod. kala'ra:be L-x (> | BdC -; Tom. kulçrâba I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kolica -e z ► 'ku:lca C-gp, L-x; rod. 'ku:lce C-gp, L-x; toz. 'kuilca C-gp; mest. 'ku:lci C-gp () priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju\ 'kuilca je 'mi:la ra'cica C-gp ■ d'ru: je b'iu s 'ciitnem perk'leijnenu za 'kuilca C-gp I BÂÎ -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -kolca (s mn.)); SSKJ + (P -) | ESSJ -kolic -ica m ► ka'lic C-cs, L-x; rod. ka'lice L-x; mn.: im. ka'lici C-cs; toz. ka'lice C-gp <) kol pri kosu, okrog katerega so opletene vitre: ka j 'dast nap'liedu, j pa uksr'wiu ka'lice na'zaij med 'witre C-ap I BdC -; Strekelj I892 kàlc, kalice [...], kosevnik, tisti kol pri kosi, okrog katerega gredô vitre, Korbrippe (Temljine, Cerkljansko) kôlic); Tom. - I Plet. +; SP I962 + (P ?); SSKJ + (P -) I ESSJ + (P -) kolickaj pris!. ► 'kuilcki Z-jK 0 'saim /../ 'jeijde, ce j le 'kuilcki 'raitalu, sa /../ was'jail /../ pa 'sezdeset 'mierrjkau Z-jk I BdC -; Tom. kûalckçi | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (o koliko) kolik -a -o zalm. ► z.: mn.: mest. 'kuilkix C-ap, L-mv, S{C)-mk <) wap 'kuilkix ste 'mayla us'tait? S(C)-mk | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > neustalj. I ESSJ - Il koliko kolikaj prisi. 'kuilki C-ap, kl'keij Z-ds, 'kuilki G-rm () 1. koliko: nam 'wiidla 7'lix, 'kuilki C-ap 2. kolickaj: 'kair je b'iu 'kuilki 'ki ma'YUoce, sma u'se zwa-'rail m pa us'jail G-rm | BdC -; Tom. -I Plet. + (P SP 1962 + (=ï> kolickaj, P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (P ~) kolikajkrat prisl. ► 'kuilkik'rait Pc{G)-fm () kolikokrat: 'kuilkik'rait je 'taïku 'par-slu, 'jel, de 'wan 'ni 'moyu p'iaicet Pe{G)-fm I s - Il =i> kolikokrat kolikpj tolikoj koliko prisl. ► 'kuilku, 'kuilk C-AP, Z-JK, g-rm, l-x, Pc(g)-fm, S{C)-mk 0 1. 'kuilk ix je pa b'iu 'dal wat'ruik? S{C)-mk • pa 'kuilk sa watkup'wail m'iiika? C-as ■ a j b'iu 'pietnd'waijst 'lier al 'kuilku? C-ap / na 'wiim /../ 'kuilk b b'ii sta'ri C-ap ■ pay'leij, 'kuilk ix 'imam C-ap 2. 'kuilk sma na'ribal .. 'taice b'rinte, 'wam pa'wiim Z-jK | BdC kulku, kûlk; Tom. küalk I Plet. + kolik); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il kolik kolikokrat prisl. ► kulk'rait C-ap, S{C)-mb, S{C)-mk () kulk'rait ste b'ia pa x 'nayam na S'wet Tar? S{C)-mk | BdC -; Tom. kû3lk§t I Plet. + (kolikokrat); SP 1962 + (kolikokrat); SSKJ + | ESSJ + || kolikajkrat kolikor vez. ► 'kuilkar S-mm, L-x () sn 'diila, 'kuilkar sn 'jest 'tii S-mm ■ 'nasa 'marna je d'jai - 'kuilkar je 'watrak /../ s'tar .., 'tuilk 'kil 'laxka 'nese S{C)-mk I BdC -; Tom. kûslkar, kûeikar j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kolikrsen -sna -o prid. ► m.: ed.: im. 'ku:l-karsn C-gp <) | BdC -; Tom. kûalkarsn (^ kolikorsen) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ -koline "in Z mn. ► ka'line L-x; rod. ka'lin L-x <) redko | BdC -; Tom. kulînç mn. dar od zaklanega prasica \ Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kolk -a m ► 'kolk C-ap, 'koiuk L-x; rod. 'koiuka L-x; mest. 'kolku C-AP 0 riov. \stranski del medenice\ \ BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kolnik -a m ► ku'nik S-mm; or. ku'nikam S{C)-mk 0 I BdC -; Tom. - (kalaûas, kolovoz) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ r,ar. kolovoz /../ M. Kranjec; SP 2001 pokr. prekm. I ESSJ - Il voznik kolo -esa in kola s, Z z ► ka'lui C-gp, Z-jk, G-rm, S{C)-mb; rod. ka'liesa C-gp, L-mi., B{C)-vo; daj. ka'liesu C-gp; toz. ka'lui Z-jk, L-x; mest. ka'liesu C-gp, ka'lies L-ML; or-, ka'liesam C-gp, L-ml; mn.: im. ka'liesa C-cp, Z-JK, L-x; rod. ka'lies L-ml; toz. ka-'liese C-GP, ka'liesa S(C)-mb; mest. ka'lie- sax G-rm, 'kuilax Ra{C) "vk5 or. ka'liesam L-ml; dv.: rod. ka'liçs C-gp, G-rm; toz. 'kuila mest. ka'liesax G-rm, 'kuilax S-mo () 1. sa s'ie 'tiste ka'liesa Z-jk / wa'zowe sma j'mi:l 'ane t'ri /../ 'ta:ke na s'tie-rix ka'liesax G-rm ■ y'najn 'kas /../ na d'wex 'ku:lax S-ao / 'Isiena ka'lu: Z-jk ■ l'slene [ka'liesa] L-x ■ kri'zaiwu ka'lu: L-x krizevato kolo \kolo z dvema spica-ma, postavljenima î/ obliki kriza\ 2. ka sn se se s ka'liesam 'wozu C-gp | BdC -; Tom. kwaîu, kulîasa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + Il > 2. bicikel kolofonija -e z ► kala'fuonje C-gp; rod. kala'fuonje C-gp <) u'ca:s sa 'di:l u k'rap 'ma: kala'fuonje, de j b'ia [p'ra:scewa] 'kuoza 'bel 'pusta C-gp | BdC -; Tom. -I Plet. - kolofonij); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ -kolomon "8. m ► kala'muon C-gp, L-mv; toz. kala'muon Pd{C)-ic; mest. kala'muonu C-gp {) 1. poud. debela knjiga 2. poud. dolgo, zapleteno, nerazumljivo besedllo: 'tu: 'ci:u kala'muçn na'piseje Pd{C)-ic | BdC kalamùôn [...] Zauberbuch; Tom. -I Plet. + (P ~); SP 1962 + (F ~); SSKJ + (F ~) I ESSJ + (P -) kolona -e z ► ka'luona L~ML5 rod. ka'luone Jj-x; mest. ka'luon C"AKI mn.: im. ka'luone L-ml; toz. ka'luone C-ak () zidan steber (v kozolcu): spetu'nierane ka'luçne C-ak I BdC -; Tom. - | Plet. + (F -); SP ig62 + (F —); SSKJ nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most \ ESSJ + (=!> kalôna) kolonca -e z ► ka'luonca C-ak <) manjsal- nica od kolona \ S -kolovrat m ► ka'lo:uret Z-ds, L-ml, Ra{C)-vk; rod. ka'lo:ureta C-gp, L-x; toz. ka'lo:uret C-gp; mest. ka'lo:uretu C-gp; mn.: ka'lo:uretau C-gp (} je /../ i'mi: 'ka:r 'tam us'timanu pa'wi:sna, ka'lçiuret /../ pa j p'riedla C-gp | BdC -; Tom. kaîôu-rat I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + komaj prisi. ► 'kumej, 'ku:mi C-ap, 'ku:mi Z-JK, 'ku:maj L-x (> ka'ku: j pa [pra'su:] 'ziu, de sma 'ku:mi /../ wamla'til C-ap I BdC kûmi; Tom. kûm§i, kûmi j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + komajsati -am nedov. ► ka'ma:jsat C-gp; del. -1 m.: mn.: ka'maijsal C-gp () rabuta-ti: sma s'ii x'ruske ka'ma:jsat C-gp I BdC -; Tom. kamâisat sf lesti, vzpe-njati se | Plet. + (P -, komajsati se); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - komandirati -am nedov. ► kaman'dierat C-ap; del. -1 m.: ed. kaman'dierau C-gi>, kamen'dierau Z-ds () 'ti pa 'mene 'na:us kaman'dierau C-gp *■ komandirati se ► sn zas'luzu, de sn se u'se 'sa:m kamen'dierau Z-ds | BdC -; Tom. kamandîerat, -am j Plet. -; SP 1962 + (n^ komânda); SSKJ + j ESSJ -komar -ja m ► ka'ma:r C-gp, L-ml; rod. ka'ma:rje L-x; mn.: im. ka'ma:ri C-gp; rod. ka'mairjeu C-gp () 1. sa 'sitn ka'ma;ri pa'nac C-gp; 2. obad: pa'li:t ka'ma:ri 'kuoleje z'wina C-gp | BdC -; Tom. kamâr, -rjç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + II > 2. brencelj, obad komat -ata m ► 'kamat C-gp, L-x, Ra(C)-vk; rod. ka'ma:ta L-x; mn.: im. ka'maiti Ra(C)-vk; toz. ka'ma:te C-gp <) wa'lowi 'kamat C-gp jarem za enega vola I BdC -; Tom. kamât | Plet. +; SP i962 +; SSKJ + I ESSJ + Il jarmcek komedija -e z ► mn.: im. ka'miedije C{P)-ks; toz. ka'miedije C-gp, L-x, Pd(C)-ic (> 1. nav. mn. neprijetnosti, tezave: 'ci:le ka'miedije sa b'ie C(P)-ks ■ sma j'mi:l z 'nem 'ta:ke ka'miedije L-x 2. pren. wenstvua ~ ci ja-, a z ze da'bi ka'miedije? Pd(C)-ic I BdC -; Tom. [kamiandjç] ( z mn.) I Plet. + (F -); SP 1962 + (F ~); SSKJ + (F ~) I ESSJ -komfin ■=(> konfin komi -- (?) m ► ku'mi C-gp; toz. ku'mi C-ap <) se j 'so:u u'cit za ku'mi C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP I962 +; SSKJ star. trgovski pomocnik, prodajalec \ ESSJ -komis -a m ► ka'mis L-x; rod. ka'misa L-x 0 I BdC -; Tom. kamîs, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nekdaj vojaski kruh kiselkastega okusa \ ESSJ + komisen -sna -o prid. ► m.: ed.: im. ka'misn C-ap; mn.: im. ka'misç C-ap <) navaden, obicajen: j 'cest ka'misn, 'ni 'nec st'ma:n C-ap | S -komod -- -- prid. ► ka'mu:t C-gp <) 'ta: j pa ka'muit C-Ap komod prisi. ► ka'mu:t C-gp () j ka'mu:t 'sedeu C-gp | BdC -; Tom. kamüet I Plet. SP 1962 -; SSKJ pog.; SP 2001 knj. pog. I ESSJ — komolec -Ica m ► ka'moiuc L-ml; rod. ka'mo.'uca L-x; or. ka'mo:ucam L-x () ya j d'rieynu s ka'mçiucam L-x | BdC -; Tom. kamôuc, [!] -a | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II laket kompanija -e z ► kampa'nije C-x; rod. kampa'nije C(P)-ks; toz. kampa'nije C-gp; mest. kampa'ni C(P)-ks; or. kampa'nije Z-jk 0 druzba, druscina: jest 'ni:m 'bene kampa'nije 'wec C-gp | BdC kampanije Compagnie, Gesellschaft-, Tom. kampanî-jç I Plet. + (P -); SP 1962 +; SSKJ > pog., ekspr.; SP 2001 neknj. pog. | ESSJ - kompava -e z ► kam'pa:wa L-x; rod. kam-'pa:we L-x () Carlina acaulis L.: 'poiuxne 'naye 'terna s 'jemu, ce si'tuopu na kam'pa:wa C-ap | BdC -; Tom. kampâwa 1 Plet- +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + komplicek -cka m ► kamp'lick C-ap; toz. kamp'lick C-ap () konec: 'danc sma j'miil kamp'lick C-ap smo koncali \ BdC -; Tom. kamplîck | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II konec kompliti -im dov. ► kamp'lit C-gp, L-ml; del. -1 m.: ed.: kamp'liu C-is, L-ml; mn.: kamp'lil L-ml, Ra{C)-vk; dv.: kamp'lila C-Gp; s.: ed.: kamp'lilu S{C)-mk; vel. dv.: 1. kamp'liwa L-ml; 2. kamp'lita L-ml (> kon-cati: sma 'mayl, k sma kamp'lil 'a:nu, na'za.-j 'nest, pa sa 'da:l d'ruyu L-ml ► kompliti se ► (> se j 'da:n kamp'liu, z'de:j 'bo pa 'toma L-ml ► komplen -ena -o ► z.: ed.: im. kamp'lena L-ml, Pc(G)-fm; s.: ed.: im. kamp'lenu C-is <> kamp'lenu 'diila L-x / sn 'sa:ma 'cest kamp'lena L-ml obnemogla | BdC -; Tom. kamplt', kamplîm | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II ^ koncati koncati -am dov. ► kan'ca:t C-gp; ed.: 3. 'kancau L-ml; del. -1 z.: ed.: kan'ca: C-gp () I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II kompliti koncek -cka m ^ toz. 'kanck C-ai>: mest. 'kan-cku Ra{C)-vk; mn.: toz. 'kancke L-mko () sma ze 'kesn 'kanck, 'kesn st'ruok na k'ra:t-ku z'ri:zal C-ap | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (-o konec); SSKJ + | ESSJ - konec -nca m ► 'kanc C-gp, Z-jk, S-mm, L-ml; rod. 'kanca C-is, L-mko, Pc{G)-fm; mest. 'kanc 0-ap; or. 'kancem C-gp; mn.: rod. 'kancau C-Gp; toz. 'kance L-ag; mest. kan'ciix C-js, 'kancax G-rm, 'kancex S(C)-mk <) 1. na kan'ciix sma pa 'moyl 'kajtk'rait 'kapat, ka sma wa'rail C-is / ta p're:jdn 'kanc L-x ■ ta 'zaidn 'kanc L-x / sa u'ca:s 2 u'sex 'kancau /../ 'tu: se'nu: na 'xarptu zna'sil C-gp ■ na u'sex 'kancax n k'ra:-jax G-rm povsod // 'telck, kor /../ 'ma: s'tier 'ti:dne, se pa ze 'wit, 'kesnix /../ 'kancau 'je, a j'ma: 'serak x'ropt, a j'ma: Y'lixne na'ie C-gp 2. te m s'taryau na 'kance L-ag 3- wat 'kanca 'cik L-mko / sma s'li /../ pa'ma:Yat ka'sit /../> pa ka j b'lu 'kanc, je b'lu 'ma: pa'ku:snce C-gi> ■ wad za'cietka da 'kanca L-x // jemati konec umirati, poginjati: C 'kanc je je'ma: z'wina C-ap vzetl konec umreti, poginiti: C 'ajqkat u'se u'za:me 'kanc C-gp I BdC kânc; Tom. kgnc | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - || o komplicek konfin -a m ► kan'fin C-gp, kon'fin C-ci», kam'fin L-x; rod. kan'fina C-gp, kam'fina L-x; toz. kon'fin C-gp; or. kan'finam C-gp; mn.: toz. kam'fine C-ap, kon'fine C-gp () 1. (drzavna) meja 2. mejnik: 'tarn wa'ku:l kan'fina j 'naj'bel s'latka t'ra:wa C-gp I BdC -; Tom. kunfin | Plet. +; SP I962 +; SSKJ > nar. zahodno; SP 2001 pokr. zah. I ESSJ - konj konja m ► 'kajn, 'ka:jn C-gp, 'kajn G-rm, 'kuojn L-ml, 'kuojn Pd{C)- ic; r-od. 'kuçjne G-rm, L-ml; daj. 'kuojnu L-ml; toz. 'kajne C-gp, 'kajne, 'kuojne G-rm, 'kuojne L-mi.; mest. 'kuojnu L-ml; or. 'kuojnem C-ap, 'kajnem Z-jk, 'kuojnem S-mm, L-ml, 'kuojnem Ra{C)-vk; mn.: im. 'kuojni C-gp, L-ml; rod. 'kuojn C-ap, 'ka:jneu, 'kuojneu C-gp, 'kuojn, 'kuojneu G-rm, 'kuojneu L-ml; daj. 'ka:jnem C-gp, 'kuojnem L-ml; toz. 'kajne, 'ka:jne, 'kuojne C-gp, 'ka:jne Z-jk, 'kuojne G-rm, L-ml; mest. 'kuçjnex L-ml; dv.: im. 'kajne C-gp, 'kuojne L-ml; daj. 'kuojnema L-ml 0 pa sa /../ s 'kajnem watpe'le:! ya Z-jk ■ 'di:laun 'kuojn L-x / der'ja: kot 'kajn C-gp o 'kaijn, ce je u s'tail, 'i: pa'nac m pad'neij C-gp | BdC kâjn; Tom. kçin, kçinç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + konjic -Ica m ► 'kajnc C ~APÎ mn.: Im. 'kajncl C-ap 0 i BdC Tom, - | Plet. +; SP 1962 + konj); SSKJ nav. ekspr. I ESSJ - Il ■=;> konjicek konjlcek -cka m ► 'kuojnck L-ml; rod. 'kuojncka L-x; or. 'kuojnckam Ra{C)-vk <) ta 'micken 'kuojnck L-ml zrebe \ BdC -; Tom. kçinck | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - Il konjic konjski -a -o prid. ► m.: ed.: im. 'kuojnsk L-ml; z.: ed.: im. 'kuojnska C-ap, L-x, B(C)-vo; mn.: im. 'kuojnske C-Gp; toz. 'kuojn-ske C-Ap; s. ed.: im. 'kuojnsku L-x <) 'kuojnska 7'riwa L-x / 'kuojnska 'fiya L-x / 'kuojnska 'dieka B(C)-vo / 'kuojnska up'rieya C-ap / 'kuçjnsk ka'wa:c L-ml podkovski kovac \ BdC -; Tom. kûainsk I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ - kontenati SG ~3.m SG nedov. in dov. ► konte-'nait C{P)-ks; del. -1 m.: ed.: kon'tenau C-ap {) strinjati se, priznati: se 'ni 'ti: konte'na:t C(P)-ks | BdC -; Tom. kuntenâ (ed.: 3-) privoli I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - 1 ESSJ -kontenina -e z ► kante'nina L-mv; rod. kante'nine L-mv; toz. kante'nina C-ap <) 'biirtxi s kante'nine L-mv | BdC -; Tom. kutçnîna, kuntçnîna (■=> kotonina) I Plet. -; SP 1962 +; SSKJ redko kotenina I ESSJ - kotenina) konteninast -a -o prid. ► m.: ed.: im. kante-'ninast L-mv; s.: ed.: im. kante'ninastu C-ap 0 koteninast: kante'ninastu bla'yu: C-ap I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 -; SSKJ - {-o kontenina) | ESSJ -kontent povdk. ► 'kontet C-gp () sn p'ro:u 'kontet, de 'la:xka /../ past'ri:zem C-gp I BdC -; Tom. kuàntçt | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog. zadovoljen I ESSJ - kontrabant -anta m ► katra'bant L-mko, Pd{C)-ic; rod. katra'banta C-gp, L-mv; toz. katra'bant C-gp, L-sk; mest. katra'bantu L-sk; or. katra'bantam C-ap <) 'pal ka sn 'parsla da'mo:u, sn pa d'ruc s'ia u katra'bant, a, 'tist pa 'nisn 'je:jne L-sk I BdC -; Tom. kuntarbant | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ star, tihotapljenje, tiho-tapstvo I ESSJ + kontrabantar -ja m ► katra'bantar C-ap, L-x; rod. katra'bantarje C-ap, L-x; mn.: im. katra'bantari C-ap, L-mko; toz. katra'bantarje C-gp <) I BdC -; Tom. kuntarbântar, -rjç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ star, tiho-tapec I ESSJ + kontrabantatl -am nedov. ► del. -1 m.: mn.: katra'ba:ntal M{S)-at; z.: ed.: katra'bainta Ra{C)-vk; s.: ed.: katra'bantalu C-gp (> I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP I962 +; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - Il co kontraban-tirati kontrabantirati ~a.m nedov. ► katraban'ti:-rat L-x; ed.: 1. katraban'tiiram L-x; del. -1 m.: ed.: katraban'tierau C-gp; mn.: katraban'tieral C-gp, katraban'tiiral L-sk; z.: ed.: katraban'tiira L-sk () de'siet 'li:t sn katraban'tiira, se j b'iu 'mus, ce 'ne pa 'bene r'ci 'nisma 'mi:l L-sk I S - Il kontrabantati kopa' -e z ► 'kuopa C-ap, L-x; rod. 'kuope L-x; toz. 'kuopa C-ap; mn.: im. 'kuOpe C-ap, L-x <) oglarska kopa: 'boma na'ciel 'kuopa C-ap // s'niene 'kuope C-ap, L-x poparjen senen drobir za inhalacijo proti prehladu \ BdC -; Tom. kçpa I Plet. + {o 1. kopa); SP I962 -; SSKJ -I ESSJ - kopa^ -e z ► 'kapa C-x, L-ml; rod. 'kape G-rm; toz. 'kapa C-Cs; mn.: im. ka'piç C-x; rod. ka'pa: C-gp; toz. ka'pie C-gp, 'kape G-rm <) kopica: 'borna ka'pie nar'dil C-ap ■ s'niena 'kapa L-x | BdC -; Tom. (=0 kopa) I Plet. + 1. kopa); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kopati -am/-ljem nedov. ► 'kuopat C-ap, 'kapat C-gp, 'kuopat Pd{C)-ic; ed.: 3. 'kuopa C-ap; mn.: 'kuopaje, 'kuopleje C-ap ► kopati se ► () C 'kure se 'kuopleje C-ap I BdC kâpât II sè; Tom. kûapat, küapam I Plet. + 2. kçpati); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kopati kopljem nedov. ► ka'pa:t C-ap, 'kapat C-GP, ka'pa:t Z-jk, 'kapat L-x; ed.: i. 'kuop-lem L-x; 2. 'kuoples Ra{C)-vk; del. -1 m.: ed.: 'kapau Ra(C)-vk; mn.: ka'pa:l C-gp, Pc(G)-fm, Ra(C)-vk; s.: ed.: ka'pailu C-ap () 1. za 'jeijda sma z'mieram ka'pa:l C-ap ■ za 'sierk je b'iu t'riiba -jfla'baku 'kapat C-AP ■ 'nisku 'kapat L-x 2. 'kapat krem-'pi:r L-x | BdC -; Tom. kçpat, kûaplçm I Plet. + (=!> 1. kopati); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kopito -a s ► ka'pita C-gp, L-ml; rod. ka'pi-ta C-GP, L-x; mn.: rod. ka'pit C-gp; toz. ka'pita C-GP, L-ml () 1. d'wa: 'kajne 'ni:mata y'iix ka'pita C-gp 2. po (enem) kopitu: sa 'mi:l u'se y'wainte nar'jene /../ pa 'anmu ka'pitu C-gp | BdC -; Tom. kapît I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kopneti -im nedov. ► kap'nilt L-x; ed.: daj. kap'ni C-ap, L-mv <> 'kor p'ride 'juYajna, 'ka:r kap'ni s'ni:x C-ap | BdC -; Tom. kçpnt', kapnî | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + (n^ kôpno) kopnitl -em dov. ► 'kapnt C-ap; del. -1 m.: ed.: 'kapnu Ra{C)-vk (} zasaditi orodj'e za kopanje v zemljo: ka s p'li:u, ce se 'ni 'fa:jn padwa'ra:lu /../ ka s 'kapnu 'nuo-tar, pa s par'niesu 'won se 'ci:la 'ri:c Ra{C)-vk I S -kopriva -e ?. ► kap'riwa L-x; rod. kap'riwe L-x; mn.: rod. kap'riu C-Ap; toz. kap'riwe C-ap, L-mko <) kap'riwa 'pece C-ap ■ na y'iaiwa sma 'di:l pa kap'riwe /../ za Y'iaiwa'bol L-mko / spi'na:ca s kap'riu C-AP / 'biila kap'riwa L-x {Melittis melissophyllum) ■ 'mertwa kap'riwa L-x {Lamium L. | BdC —; Tom. kaprîwa I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kropiva) kor -a m ► 'kuor L-x; rod. 'kuora L-x; toz. 'kuor C-As; mest. 'kuoru Z"DSt or. 'kuoram C-GP () 'wana je u 'Cierknam na 'kuoru 'pi: Z-Ds I BdC -; Tom. (o gank) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || gank korajza -e z ► ka'ra:za C-gp; toz. ka'ra:za C-Gp; or. ka'ra:za C-ap () 1. pogum: 'ka:r ka'raiza, 'nec se ne 'bu:j C-gp / zastar. na ka'raiza k'licat C-ap pozivati k pretepu 2. veselje: je 'bi n m'iaid mle'ka:r, ka j se 'wi:deu, de me j st'ra:x, pa j ta'ku: s ka'ra.-za p'rarju /../ de 'tiz 'dal xu'deck 'ko:utar 'pere nt u pat 'tistim 'mastam C-ap I BdC -; Tom. kurâizç (P ~) | Plet. + (P ~); SP 1962 + (P ~); SSKJ pog. (P ~); SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + (P ~) korajzen -zna -o prid. ► m.: ed.: im. ka'ra:zn C-ap, L-x; z.: ed.: im. ka'raizna C-gp, L-x; s.: ed.: im. ka'raiznu L-x 0 'ta: j pa ka'ra:zn, de se 'upa 'yar C-ap / 'ta j pa ka'ra:zn za 'di:la C-ap rad delà \ BdC korajzen (?); Tom. kurâizn srcen | Plet. + (P ~); SP 1962 + (P -)-, SSKJ pog. (P ~); SP 2001 neknj. pog. | ESSJ + (P koraj- za) korajzevec -vca m ► ka'ra:zeuc C-ap, L-x, M{S)-at; rod. ka'ra:zeuca C-gp, L-x () jed iz krompirja in jabolk / L jed iz fizola in jabolk (?) L | BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -Il => cezanovec korajznez -a ► ka'ra:znes L-x; ka'ra:zneze L-x (> pogumen clovek \ S — korak -a m ► mn.: rod. ka'ra:kau C(P)- ksI toz. ka'ra:ke C-ap {) 'di:la 'mixne ka'ra:ke C-ap I BdC -; Tom. kurâk | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || srit koralda -e z ► ka'ra:uda L-x; rod. ka'raïude L-x; mn.: im. ka'ra:ude C-ap; toz, ka'ra:ude C-gp (> nav. mn. | BdC —; Tom. krâudç (z mn.) I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + korcek -cka m ► 'karck L-x; rod. 'karcka L-x; mn.: im. 'karcki C-gp <) ciklama (Cyclamen purpurascens Mill.) | BdC -; Tom. - (kçrck dem. h korec) | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ > nar.; SP 2001 pokr, I ESSJ + [o kokôra) korec ► 'karc L-x; rod. 'karca L-x: or. 'karcam C(P) -ks; mn.: im. 'karci C ""AK! Loz. 'karce C-ak <) 1. priblizno litrska poso-da z dolgim rocajem za zajemanje vode: sma s 'karcam uli'wa:l C(P)-ks 2. sleme-njak I BdC *kôre Krummziegel-, Tom. kçrc (> 1.) I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + koren -a m ► ka'rien C-ap, ka're:jn, ka-'rien L-x; rod. ka'riena, ka're:jna (?) L-mv; toz. ka'rien C(P)-ks <) | BdC -; Tom. kurîen, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + korencek -cka m ► ka'rlenck C-gp, ka'reijnck C-ap, ka'reijnck L-ml; rod. ka'riencka C-ap <) | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - / Snoj + (■=& koren) korenlna -e z ► kare'nina L-ml; rod. kare-'nine C-ap, L-x; mn.: im. kare'nine C-gp, Ra(C)-vk; rod. kare'nin C-gp; toz. kare'nine C-ap, L-ml, Ra{C)-vk <> 'warx 'ima z'la yla'bake kare'nine C-gp ■ ['dietele] je j'mi: pa 'ta:ke kare'nine, de jx je b'lu 'muje 'won sp'ra:jt C-ap / s'latka kare'nina L-x sladka koreninica (Polypo-dium vulgare) // 'ta: j pa p'raiwa kare'nina C-ap trden kmet \ BdC -; Tom. kurçnîna | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + koren) korenje -a s ► ka're:jne L-ml, Pc(G)-fm, S{C)-mk; rod. ka'reijne C-gp, Z-jk, L-mv, Pc{G)-fm; toz. ka'reijne C-gp, L-ml, Pc{G)-fm, Ra(C)-vk <) ka'reijne sma pa 'tud le 'not u kram'pier us'ja:! u'ca:s Pc{G)-fm / ta 'wortnu ka'reijne C-ap ■ ta stsr'nisnu ka'reijne C-is ■ [p'ra.-sceu] ka'reijne C-is = s'weijnsku ka'reijne L-x za prasice o s'wet 'Luka ka'reijne 'ruka Ra{C)-vk I BdC karejne; Tom. kurçinç, kurçjç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - korina) / Snoj + koren) korenjevec -vca m ► ka'reijneuc L-x; rod. ka'reijneuca L-x <) korenjevo listje I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II korenovec korenovec -vca m ► ka'rienauc C-gp, Ra{C)-vk; toz. ka'rienauc C-ap <> korenjevo listje: ka'rienauc j pa z'wina pa'iidla C-gp I BdC -; Tom. - j Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II >=!> korenjevec korltce -a s ► ka'ritce C-ap <) | BdC -; Tom. kurîcç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + {<=!> korlto) korlto -a s ► ka'rita C-ap, Z-jk, L-ml; rod. ka'rita L-x; daj. ka'ritu C-gp; toz. ka'rita C-ap, Ra{C)-vk; mest. ka'ritu, ka'rit C-gp; mn.: im. ka'rita C-Gp; rod. ka'rit C-gp; toz. ka'rite Z-jk <> 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje zivine: sa p'raiscam u'lil u ka'rita C-gp ■ pre'siceu ka'rita L-ml // izdolbljeno deblo, katerem so drobili sadje za most // vecja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: kam'nitu ka'rita C-gp / na koritu pro-stor, kjer je postavljeno vasko korito: 'da na ka'rit swa 'mai ma'zaiwa C-gp 2. zajemalni del zlice: ta d'ruje [z'li-ce] sa pa 'bei 'tesce /../ m pa p'recej we'lice ka'rite .. za 'diice j 'mait p'roiu pa'siebaj nas'tima .. z'lice Z-jk | BdC -; Tom. kurît 1 Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + korjera -e z ► ku'riera L-x; rod. ku'riere L-x; or. ku'riera S{C)-mk <> ka'kui ste pa wed'ruj s'li? s ku'riera? S{C)-mk | BdC -; Tom. - I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ nar. primorsko avtobus I ESSJ - || avtobus korobac -a m ► kara'baic L-x; rod. kara'bai-ce L-x; toz. kara'baic C-ap () m u'zieu kara'baic, ce 'naius 'buiyau C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + koruza -e 2 ► nesist. ko'ruza G-rm; rod. nesist. ko'ruze C-ap, ka'ruze S(C)-mb; toz. ka'ruza C-Ap; mest. ka'ruzi G-rm <) nov. I BdC -; Tom. - I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II sirek, turscica koruzen -zna -o prid. ► m.: ed.: im. ka'ruzn L-x; mn.: toz. ka'ruzne C-ap; z.: ed.: im. ka'ruzna, nesist. ko'ruzna C-ap; rod. ka'ruzne C-Ap; toz. ka'ruzna C-ap; s.: ed.: im. nesist. ko'ruznu C-gp <) nov. ka'ruzna [pa'lienta] C-ap ■ ko'ruznu k'laisje C-gp I BdC -; Tom. - {o turscicen) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || =0 sirkov, turscicen kos^ -a m ► 'kuos C-ap, L-x; rod. 'kuosa L-x; toz. 'kuos z-jk, Pc(G)-fm, Ra{C)-vk; mn.: 2. 'kuosau C-ap, L-mko; toz. 'kuose C-ap, L-ml; mest. 'kuosax C-AP Q 1. \del snovi, stva-ri|: n 'kuçs k'ruxa C-ap / krem'piir u 'kuosax L-x 2. \lzraza kolicinsko omeji-te\\ je se n 'liip 'kuos pa'ti L-x | BdC kasie ( mn.: toz. ); (kuos); Tom. küss I Plet. + (-o 1. kçs); SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + {-o kos III) kos' -a m ► 'kuis L-x; rod. 'kuisa L-x; mn.: im. 'kuisi C-IS 0 'c3rn 'kuis L-x / 'paje kot 'ku:s L-x I BdC -; Tom. küss | Plet. + 1. kos); SP 1962 +; SSKJ + (=0 kos') I ESSJ + kös I) kosa -e z ► 'kasa 1j~1V1L^ rod. 'kase L-x: mest. 'kas C-Gp; or. ka'suo C-gp; mn.: rod. 'kas C-gp, G-rm; toz. ka'sie C-gp, G-rm; or. ka'saim C-gp <) 'kasci sa ka'sie ze sa'mi psr'nesl 'siaiba, ka sa 'parsl ka'sit G-rm ■ ka'tiermu 'bei 'riize 'kasa? C-gp ■ ta 'kasa /../ j de'biel^a p'laitna C-gp / [k'liepana] 'kasa C-gp / 'wastra 'kasa L-x • sf raicena 'kasa C-gp | BdC kâsa; Tom. kçsa I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=;> kosir) kosec -sca m ► 'kasc G-rm, L-ml; rod. 'kasca L-x; mn.: im. 'kasci C-Ap, 'kasc Z-jk, G-rm, 'kasci G-rm; rod. 'kascau C-gp, 'kasceu G-rm; daj. 'kascam, 'kascem Z-jk; toz. 'kasce C-ap, G-rm; or. 'kasci C-gp () 'maje s'nezet /../ ya u Ra'bi:x je /../ za 'uosn 'kascau C-gp | BdC -; Tom. kçsc | Plet. + 2. kosec); SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ -/ Snoj + kosa) kosek -ska m ► 'kuosc L-ml, Ra{C)-vk; mn.: im. 'kuosci Ra{C)-vk; toz. 'kuosce C-ap, S-mm; mest. 'kuoscex C-ap, Z-jk () manjsal-nlca od kosh 'pa se na'riize 'kuosce .. m pa krem'piir 'tut .. pa se u'kop z'maine S-mm / 'zupa u 'kuoscex Z-jk | BdC -; Tom, - I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ - kosem -sma m ► 'kasm C-gp, L-x, Pd{C)-ic; rod. 'kasma L-x; mest. 'kasmu S(C)-mk <> nizka omara s predali za perilo: 'yar na 'kasmu u 'kaimer S(C)-mk | BdC -; Tom. kçsm [!] I Plet. -; SP 1962 -; SSKJ -I ESSJ - kosilo -a s, Z z ► ka'sila C-ap, Z-jk, L-ml; rod. ka'sila L-x; toz. ka'sila Z-jk, S-ao, Pc(G)-fm, () na kmetijah tOpll jutranjï obrok pred delonr. wab 'wasm 'ur /../ je u'la pa ka'sila u sne'zietex Z-jk I BdC -; Tom. kusîî zajtrek | Plet. +; SP 1962 + (P -); SSKJ > zajtrk nar. dolenj-sko; SP 2001 pokr. doi. I ESSJ + kosir -ja m ► ka'si:r L-x; rod. ka'si:rje L-x; toz. ka'sier C-gp <> obrocek, s katerim je rezilo kose pritrjeno na kosisce: p'riet 'pieta s ka'sierjem C-gp | BdC -; Tom. kusisr, -rjç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kositi -im nedov. ► ka'sit, 'kast C-gp, ka'sit Z-jk, G-rm, S-ao, L-ml; ed.: 1. ka'sim L-x; 3- ka'si C-gp, G-rm, L-ml; mn.: 1. ka'si-ma C-ap, G-rm; del. -1 m.: ed.: ka'siu Z-jk, L-ml; mn.: ka'sil Z-jk, G-rm; s.: ed.: ka'silu C-gp <> sa s'li ka'sit Z-jk / ka'sit u z'lak C-gp I BdC -; Tom. kçst', kusîm I Plet. + (co 1. kositi); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + kosa) || ^ seci kosje -a s ► 'kuosje C-gp, L-x; rod. 'kuosje L-mv; toz. 'kuosje C-gp () 'kuosje je /../ iz 'jaiwarjejya l'sa: C-gp | BdC -; Tom. kÛ3S-je I Plet. +; SP I962 +; SSKJ nar. kosisce I ESSJ - kosmacka -e z ► kas'ma:cka C-ap, kas'moc-ka L-x; rod. kas'mocke L-x; mn.: 1, U kas'macke C-ap <) \Jabolko s hrapavo lupino\ I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 + (P ~); SSKJ + I ESSJ + (P ~) kosmat -ata -o prid. ^ m.l ed.; im. 'kasmat C-Gp; i..: ed.: im. kas'maita C-gp; toz. kas-'ma:ta C-gp, L-ml; mn.: toz. kas'ma:te C-ap; s.: ed.: im. kas'maitu C-ap <) 'tista da'ma:-ca Vo.-una /../ je b'la z'la /../ kas'ma:ta C-gp // a j'ma:s kas'maite 'uxa, de na s'lis: C-ap I BdC kasmät JS. [...] behaart, rauh; Tom. kçsmat, kasmâta | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kost -i z ► 'ku:st C-gp, L-ml; rod. kas'ti C-gp, L-x; mest. 'kast L-x; or. 'ku:stje L-ml; mn.: im. kas'ti C-ap, L-x; rod. kas'ti C-gp; daj. kas'tiim L-ml; toz. kas'ti C-gp; mest. kas'tiix L-ml; or. kast'mi L-x; dv.: or. ka-s'ti:ma C-gp {) 1. a j se 'ki me'sa: par 'kast? L-x ■ med d'wema kas'ti:ma 'more 'jet 'na:js C-gp // je 'bei 'macnih kas'ti C-ap ■ sa ya 'sa:me kas'ti L-x zelo Je suh / 'ma:m 'cest 'tarde kas'ti C-ap // 'kuist wat p'raiscej'ya p'lece /../ s 'moyu /../ u st'rap par'wiezat /../ de na t'ri:-ska C-is 2. j pa'duobnu za s'la:bu u'reme, me u'se kas'ti ba'lije C-ap 3. p'ro:u da kas'ti me t'riese C-ap I BdC -; Tom. küast, kuasti | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kostanj -anja m ► 'kastan, 'kästen C-ap, 'kästen L-x; rod. kas'ta:jne C-ap, li~x, mn.: toz. kas'taijne C-ap () za 'wa:xt /../ sma j'ml:l na'waida /../ de sma ku'pil .. 'kesna 'kila kas'taijne, pa sma s'kuxal C-ap ■ ta p'ra:j 'kästen L-x ■ ta 'dewi 'kästen L-x | BdC -; Tom. kçstçin, kustâinç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + i ESSJ + kostanje -a s ► kas'taijne C-ap, L-ml; rod. kas'taijne L-ml <) ['bap] j 'ta:k 'su:x, ku nu kas'taijne C-ap | BdC -; Tom. kustài-nç I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - | ESSJ -kostanjev ~a. "O prid. ^ m.t ed.: im. kas'ta:i-neu L-x, Pd(C)-ic; z.: ed.: im. kas'ta:jnewa L-x 0 kas'ta:jneu 'li:s Pd{C)-ic / ka-s'ta:jneu la'sie L-x | BdC -; Tom. ku-stâinu I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - kostenec -nca m ► kas'tenc C-ap, L-x; rod. kas'tenca L-x () | BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 + (-i> kôst); SSKJ nar. ore/i z zelo trdo lupino In jedrom, ki se nerado loci od nje \ ESSJ + {■=<> kôst) kostnica -e z ► kas'nica C-ap, L-ml; rod. kas'nice L-x; toz. kas'nica C-ap <) I BdC -; Tom. kusnîca, k^snîca mrtva-snica \ Plet. +; SP I962 +; SSKJ + (kostnica, P ~) I ESSJ -kos ~3. m ► 'kas G-rm, S-mo, L-ml; rod. 'kase L-mko, S{C)-mk; daj. 'kasu C-Gp; toz. 'kas C-gp, G-rm, S{C)-mk; mest. 'kasu C-gp, Z-jk, Cj-rm; or. 'kasam C-gp, 'kasem Z-jk; mn.: rod. 'kaseu Z-jk; toz. 'kase C-gp, Z-jk, G-rm, L-ml; mest. 'kasax C-ap, Z-jk, 'kasex L-ml; or. 'kasam C-gp <) 'kase sa p'iedl C-ap ■ u'se sma s 'kasem par'nesl Z-jk / 7'najn 'kas C-gp, S-mo gnojni kos • boljsi kas za nakupe trgovini ipd. H sma u'se z 'arj^a be'ra:ce pabe'ra:! /../ m pa nt u an 'kas me'ta:! C-gp nismo upostevali razlik med stvarmi | BdC -; Tom. kçs, kçsç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + koscek -cka m ► 'kuosck C-ap, L-x; rod. 'kuoscka li~XÎ toz. 'kuosck C-gp 0 an 'kuosck k'ruxa C-gp / sma s'til an 'kuosck 'niwe za pra'su: C-ap | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP ig62 + kôs); SSKJ + I ESSJ + kôs III) 'wazn 'kas G-rm, Ra(C)-vk zax'ma:sn 'kas Ra{C)-vk koscen "3, ~0 prid. r m.î ed.: im. ka'sien C-ap, kas'cien L-x; z.: ed.: im. ka'siena C-gp, kas'ciena L-x; s.: ed.: im. kas'cienu L-x () ka'sien c'iarjk C-ap | BdC -; Tom. kusîan I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + ('=o> kost) koscev -a -o prid. ► z.: im. kuoscewa Z-jk () nanasajoc se na kosek: 'kuoscewa 'zupa Z-jk I BdC -; Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ -koscevka -e z ► 'kuosceuka C-gp () mesna juha s krompirjem \ S -kosenina -e z ► kase'nina L-mv; toz. kase-'nina Ra(C)-vk; mest. kase'nin L-mv; mn.: rod. kase'nin C-gp <) travnata povrsina, na kateri se kosi \ BdC -; Tom. -I Plet. + 1. kosenina); SP I962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ -kosnja -e z ► 'kasne C-ap, Z-jk, G-rm, L-x; toz. 'kasne C-ap, G-rm, L-ml, Ra{C)-vk; mesi. 'kasn C-gp, Z-jk, 'kasni G "rmi or. 'kasne C-gp <) Y'i'iema u 'kasne L-x ■ wap 'kasni /../ sma nar'dil 'tiste 'kape /../ 'pale sma pa 'tis pa na sa'ni:x xa'dil 'jeskat G-rm / d'ruya 'kasne G-rm | BdC -; Tom. kçsnç I Plet. +; SP I962 + kositi); SSKJ + I ESSJ -kospa -e z ► 'kuospa L-x; rod. 'kuospe L-x; mn.: toz. 'kuçspB L-ml, B{C)-vo; or. 'kuospam B(C)-vo <) star., nav. mn. COkla \obllvalo\ / 'maj 'ci:ul sa pa ku ne 'kuospe C-rp neudobni, tezki \ BdC -; Tom. -I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + kospatl -am nedov. ► kas'pait C-gp; ed.: 3. kas'pa: C-gp; del. -1 m.: mn.: kas'pa:! C-ci'; z.: ed.: kas'pa: C-gp <) coklati | S -I ESSJ - kospa) kosta -e z ► 'kuçsta C-ap, Ra(C)-vk, S{C)-mk; rod. 'kuoste C-Gp; toz. 'kuçsta C-gp <> 'tu: j pa 'dabra 'kuosta C-ap ■ ya'towa 'kuosta C-gp mocna, izdatna | BdC -; Tom. kûesta | Plet. +; SP I962 -; SSKJ ni^^^je pog. hrana, jed-, SP 2001 neknj. ijud. I ESSJ + kostati -am nedov. ► kas'ta:t L-x; ed.: 1. kas'ta:m L-x; 3. kas'ta: C-gp, Z-jk, G-rm; del. -1 m.: ed.: 'kastau C-gp, G-rm; mn.: kas'ta:! C-ap; z.: ed.: kas'ta: C-gp, Z-jk; mn.: kas'taile Z-jk () 'danc 'tut .. sej kas'ta: na 'sukne, ce j 'ki u'riidna, ze ne 'uosns'tu Z-jk ■ pa u'^onaj, 'ku:lki m je kas'ta:? C -gp I BdC —; Tom. kçstat, kustâ I Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nizje pog. stati, veljati-, SP 2001 neknj. ijud. I ESSJ + (■=> kôsta) kostrun -a m ► kast'ruon C-gp, L-ml; rod. kast'ruona Z-jk, Pd{C)-ic; daj. kast'ruonu Z-jk; toz. kast'ruona C-ap; mn.: im. kast'ruoni C-ap; toz. kast'ruone Ra{C)-vk <) 1. skopljen oven 2. grabljam podobno orodje za vlacenje crt pri sajenju kor uze in krompirja: pa'tieyn kast'ruona C-ap 3- poud. neroden, zaletav clovek I BdC kastrüön, kastrûôn; Tom. kastrüan i Plet. + (P SP 1962 + (P SSKJ + ( P ~) I ESSJ + (P kostrunast -a -o prld. ► m.: ed.: im. kast'ruonast L-x; z.: ed.: im. kastruonasta L-x! s.; ed.: im. kastruonastu L-x (> poud. neroden, zaletav. na 'bot 'tak kast'ruonast L-x I BdC Tom. - | Plet. -; SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - II ^ bec kot -a m ► 'kuot C-Gp; rod. 'kuçta Ra(C)-vk; toz. 'kuot Z-jk, Ra{C)-vk; mest. 'kuotu C-gp 0 'bu:xkau 'kuot C-gp | BdC Tom. küat, -a I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + Ii ogel kot vez. ► kot, kat, ku C-ap, Z-jk kot, kat G-rm, S-mm, L-x, kot Pc{G)-fm (ka de C-ap, Z-jk, S-mm, Pc{G)-fm kot da) {) 1. j b'lu Y'üx 'taiku kot par 'nam C-ap / 'dal je 'jemu 'xisa, kot je z'de:j qab'rielawa G-rm 2. sest'rie /../ sa b'le 'ma: 'we:jc kod 'jest G-rm ■ 'men se z'di de jx je b'lu .. 'wec kod d'wi:stu 'ze G-rm / u'ca:s sma wa'ra:l u:se, sma u'se s'ja:l /../, ka 'ni b'lu ta'ku: kod z'de:j, ka le ka'sima 'nar'wec G-rm 3- [j] smsr'di:lu kat u'ra:x C-gp ko: 'tlst je pa ze 'bi par 'xis, kot sn 'jest sm 'parsla C-ap // 'ri:pa /../ sma u'sa walu'pil, p'ri:t kot sa j 'ribal Z-jk / p'ri;t kot sma pa'nucal, 'bu:ls je b'lu C-ap I BdC k J.; ka, kà, k; ko, ko; kön; kot, kot; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ - / Snoj + kotel -tla m ► 'katu C-gp, S-mm, L-ml, Pd(C)-i6; rod. 'katla C-gp, L-x; toz. 'katu Z-jk, S(C)-mk; mest. 'katlu C-gp, Z-jk, L-ml; mn.: im. 'katli C-gp, L-ml; rod. 'katlau L-mi.; mest. 'katlax C-gp () sma 'mi:l 'ta:k 'katu za s'wenem 'kuxat Z-jk / ['Y'ru:dlest] 'katu C-gp ■ ta katlo:unast 'katu Z-jk bakreni / s'we:jnsk 'katu L-x, Pd{C)-ic // 'jes pa 'nisn 'nec pa'ra:jta /../ ce j 'katu al pa 'lanc S-mm vseeno ini Je bilo, kako so to poimenovali \ BdC katu, kätü; Tom. kçtu, kçtîa j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kotelcek -cka m ► 'katlck L-x; rod. 'katlcka L-x 0 orlica (Aquilegia L.) | BdC -; Tom. kçtuck (P ?) I Plet. + (P -); SP I962 + (P -); SSKJ - / BSJ + I ESSJ - kotlovlnast -a ~0 prid. ► m.; ed.: im. kat'lo:unast Z-jk () bakren: ta kat'lo:u-nast 'katu Z-jk | BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + (P ~) I ESSJ -II ■=!> kufren kotoren -rna m ► ka'tuçrn L-x; rod. ka-'tuorna L-x (> neka ptical \ BdC -; Tom. - I Plet. - {<=!> kotçrna); SP 1962 -(=!> kotorna); SSKJ nar. zahodno kotorna I ESSJ - katorna in kotorna) kovac -a m ► ka'wa:c C-gp, L-ml, Ra{C)-vk, S(C)-mk; rod. ka'waice L-x; daj. ka'wa:cu Ra{C)-vk; toz. ka'wa:ce C-gp, G-rm; mn.: im. ka'wa:cl C-gp, Ra(C)-vk (> 'kuojnsk ka'wa:c L-ml podkovski kovac | BdC kawâcë (ed.: toz.); Tom. kawâc, -ç | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kovati) kovacija -e z ► kawa'cije C-cs, L-x; rod. kawa'cije L-x <) | BdC -; Tom. kawacîjç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + j ESSJ -kovaskl -a -o prid. ► m.: ed.: im. ka'wa:sk L-x; Z.: ed.: im. ka'wa:ska L-x; s. ed.: im. ka'wa:sku L-x <) ka'wa:sk 'mi:x L-x ■ ka'wa:sku k'la:dwa L-x | BdC -; Tom. kawâsk | Plet. +; SP I962 + (■=!> kovac); SSKJ + I ESSJ -kovati kujem nedov. ► 'kawat C-gp, 'kowat L-mv; ed.: daj. 'kuje L-mv; del. -1 m.: ed.: 'kawau C-gp, 'kowau C-is; kowau S{C)-mk; mn.: ka'wa:l C-gp 0 'ci:tne sa u'ca:s tud na 'rakax ka'wa:l C-gp kovan -a -o ► m.: mn.: im. ka'wain C-ap; a.: mn.: im. ka'wa:ne C-gp; s.: ed.: im. ka'wa:nu C-gp 0 ka'wa:ne 'si:ne C-gp | BdC Tom. kçwat, kûjçm | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kovter -tra m ► 'ko:uter C-gp, L-ml, Ra{C)-vk; rod. 'kçiutra L-x; toz. 'ko:utar C-Ap; mn.: Im. 'kçiutri L-MKO () 'ba:ta sma di'wail u 'koiutar, wac'pada k'lot, '^ar pa 'bei 'li:pu bla'yu: C-ap / su'nica /../ j palieyla, de j b'la kot 'kçiutar C-gp ■ j 'ka:r 'koiutsr 'ra:tau pa 'ni Ra{C)-vk I BdC -; Tom. koutar, koutra kôîter) I Plet. - {=0 kolter); SP I962 +; SSKJ niz je pog.; SP 2001 neknj. ljud. | ESSJ + koza -e z ► 'kaza C-ak, L-ml; rod. 'kaze C-gp; toz. 'kaza C-Ap; mn.: im. ka'zie C-gp, S(C)-mk; rod. ka'za: C-ap, Z-jk; toz. ka'zie C-as, Z-jk, 'kaze Ra{C)-vk; mest. 'kazax C-gp <) 1. tut ka'zie sa j'mi:l, ce 'nisa 'moyl k'ra:we 'mi:t C-gp 2. L lesena priprava s stiri-mi nogami, na kateri se zaga, tese 3. tes. leseni steber (med zidanima) v kozolcu, katerega so vdelane late I BdC -; Tom. kçza i Plet. + (P SP 1962 + (P SSKJ + (P I ESSJ + (P ~) II > 2. kavaleta kozarcek -cka m ► ka'za:rck C-gp; toz. ka-'za:rck C-ap () redko an ka'za:rck z'yaijne C-ap I BdC -; Tom. kuzârck | Plet. + 2. kozarcek); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ - II glazek kozarec "FCO. m ► ka'za:rc C-ap; mn.: mest. ka'zaircax C-ap <) redko | BdC -; Tom. kuzârc I Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II glaz, vaza koze runje kozel -zla m ► 'kazu C-gp; daj. 'kazlu C-ap; toz. 'kazla 'kazu C-ap, C-gp; mest. 'kazlu C-ap; mn.: im. 'kazli C-gp; rod. 'kazlau Pc{G)-fm; toz. 'kazle C-gp; mest. 'kazlax C-gp 0 1. kozji samec 2. kozolec: j b'la su'nica u 'kazlu wab'lazena C-gp / na kozlu podstresni prostor na kozolcu: 'den 'ya na 'kazu C-gp | BdC kazü [...] »kozolec«-, Tom. kçzu, kçzîa (P ~) I Plet. +; SP 1962 + (P ~); SSKJ + (P ~) I ESSJ + (-^i» kozel in kozolec) || ko-zelc, kozolec kozelc -9. m ► 'kazuc C-ak, L-ml; rod. 'kazuca S-Ao, L-x; toz. 'kazuc S "AO5 mest. 'kazucu S-Ao 0 'aijnfak 'kazuc C-ak | BdC -; Tom. kçzuc, kazôuca [!] j Plet. + (kozelc); SP 1962 -; SSKJ zastar. kozolec I ESSJ + (kàzuc ■=:> kozolec) || o kozel, kozolec kozlati -am nedov. ► 'kazlat C-gp, L-x, Pd{C)-ic; ed.: 3. kaz'la: L-mv; del. -1 m.: ed.: 'kazlau C-gp, L-mv <> je 'kazlau, de 'bi x'ma:l 'ci:wa s'kazlau L-mv // j 'ta:ke p'ra:ju, de j b'lu za 'kazlat C-gp od smeha | BdC -; Tom. kçzîat, kuzîâm I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ nizko bruhati I ESSJ + kozel) kozlicek -cka m ► kaz'lick C-ap; rod. kaz-'licka C-ap; mn.: toz. kaz'licke Z-jk <) I BdC -; Tom. kuzlîck | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kozel) kozlisce -a s ► toz. kaz'lise C-gp () kozolec brez strebe", ce 'ni 'jemu k'met ka'zo:uca /../ sa le kaz'lise nar'dil C-gp | S - II =:> kozlovisce kozlovisce -a s ► kazla'wise C-ak, L-x; rod. kazla'wise L-mv (> kozolec brez strebe I S - II ^ kozlisce kozolec -Ica m ► ka'zoiuc C-ap, G-rm; rod. ka'zçiuca C-gp; toz. ka'zoiuc C-ap; mest. ka'zoiucu C-Gp; or. ka'zo:ucam C-ap; mn.: im. ka'zoiuci Z-jk, G-rm; rod. ka'zoiucau C-ak; toz. ka'zçiuce C-gp <> | BdC -; Tom. -I Plet. + 2. kozolec); SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + II kozel, kozelc koza -e z ► 'kuçze C-gp, L-x; rod. 'kuoze C-ak, L-x; toz. 'kuoza C-gp; mest. 'kuos L-ml; mn.: toz. 'kuoze Z-jk <> 1. 'kuoza se je u'nie C-gp ■ 'ma:m 'ta:ka 'kuoza kot s'kuorje C-gp tako brapavo ■ y'laitka 'kuoza C-gp 2. mad'ra:sawa 'kuoze L-x ■ k'raiuje 'kuçze L-x / s'pexawe 'kuoze Z-jk // sn se /../ da 'kuoze na'macu C-ak ■ 'ma: de'biela 'kuoze L-mv ni obcutljiv clovek I BdC (küoza); Tom. kûazç I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + kozelj "8. m ► ka'ze:jl S(C)-mb {) \mlinska gred I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kozuh -a m ► ka'zux C-gp, L-x; rod. ka'zuxa L-x; toz. ka'zux L-ml; mn.: im. ka'zuxi C-ci' 0 [z au'cina pad'lecen] ka'zux C-gp | BdC kazùh; Tom. kçzex, kazüxa | Plet. + (kozuh); SP 1962 + (kozuh); SSKJ + | ESSJ + kraca -e z ► k'raice C-ap, L-mv, M{S)-at; rod. k'raice M{S)-at; mn.: toz. k'raice M{S)-at <) k'rarca j 'dabra za u 'ka:sa C-ap | BdC Tom. krâcç | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + i ESSJ + krageljc -a m ► k'raiylc C-as, L-x, Pd(C)-ic; rod. k'raiylca C-ap, L-x; mn.: toz. k'raiylce C-gp <) ovratnik: ta 'nisk k'raiYlc C-gp I S - kraguljcek -cka m ► kra'yulck C-ap; mn.: im. kra'Yulcki C-ap () ptica \ BdC -; Tom. - I Plet. + (F -); SP I962 + (P -, co kragûljec); SSKJ + (P -) | ESSJ + (P -, krâgulj I in II) kraj kraja m ► k'raj L-x; rod. k'ra:je C-gp, k'raija C-ap, k'raija G-rm, k'raije L-x; toz. k'raij C-ap, k'raj S-mm, k'reij S-mo, k'raj L-x; mest. k'raiju, k'raij C-ap, k'ra:j G-rm, k'raiju L-x, Ra(C)-vk; mn.: rod. kar'joru Z-jk; toz. k'raije M{S)-at; mest. k'ra:jex C-ap, k'raijex, k'raijax G-rm, k'raijex L-x; dv.: rod. kra'joiu Z-jk; toz. k'raije C-gp {) 1. na 'tem k'raiju 'borna pasa'dil L-x ■ sa se s'timal, 'tist, ka sa b'ii na ne'wiistn k're:j S-mo 2. 'a:dn sa se p'riel /../ na 'tis k'raj, 'a:dn pa na 'ta: S-mm ■ z'wina je psr'wiezana pa u'sa:ctp k'ra:j [s'ta.-Ie] G-rm / ta p'ra:j k'raj L-x ■ ta na'ruobn k'raj ■ pa wa'bex k'ra:jex L-x ■ wad u'sex kar'jo:u p'ride 'wada u'kop z-jk strani • na u'sex 'kancax n k'ra:jax G-rm povsod ■ 'nés u k'raj L-x stran / na s'tier k'raije je x'iiipc pre'riizala M{S)-at 3- a 'cem 'ka:r wat k'raija pa'wi:-dat? G-rm / da k'raije watp'riit du'ri L-x I BdC kraj, krœj; krœj; Tom. [na krâi] (ed.: mest.) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + krajcek -cka m ► k'ra:jck C-AP, L-mv; toz. k'raijck L-mv <) 'de:j 'mi an k'raijck k'ruxa L-mv | BdC -; Tom. krâick I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ - krajec -jca m ► k'raijc C-ap, L-x, M{S)-at; rod. k'ragca L-x; or. k'raijcem Z-jk; mn.: toz. k'raijce Z-jk; or. k'raijcam L-mv <> 1. \kos kruha, odrezan na koncu struce ali hlebca\: k'raijc me wad'riis C-ap / 'de:j 'mi k'ra:jc, de 'bom 'leteu kot 'za:jc L-x // prva za lubjem odrezana deska 2. \luna\: ta 'paru k'raijc L-mv ■ ta 'za:dn k'raijC L-mv 3- «av. mn. \spodnji, navzven upognjeni del klobuka\: kla'buk z we-'likm k'raijcam L-mv / rob loncene sklede: pars'tene sk'liide sa b'ie, r'me-ne /../ pa 'ta:ce 'ruçze 'nuoter /../ m pa k'ra:jce l'pu: 'nuçtar za'wite Z-jk \delcek, koscek\: an k'raijc 'niwe L-mv I BdC -; Tom. krâic, -a 1 Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kraj) II > 1. ■=:> peta krajnina -e z ► mn.: mest. kraj'ninax S{c)-mk 0 konec, rob obdelovalne zemlje {?): wap kraj'ninax sa b'ie sneze'ti S{C)-mk 1 BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ - krajsati -am nedov. ► k'rarjset L-mv; ed.: 3. k'ra:jse L-mv; del. -1 m.: mn.: k'rajsal C-gp () 'da:n se k'ra:jse L-mv // krajsati si cas: s 'telm sa se 'ti 'puibi k'rajsal 'ca:jt C-gp i BdC -; Tom. krâisçt I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=;> krâtek) krakati -am nedov. ► k'ra-.kat L-x; ed.: 1. k'ra:ka L-mv; mn.: 3. k'ra:kaje C-gp, L-mv; del. -1 z.: mn.: k'raïkale C-gp <) u'ra:ne k'raïkaje L-mv i BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kralj -a m ► k'rail L-ml; rod. k'rarle C-gi', L-x; daj. k'railu L-mv; mn.: Im. k'raili C-ap, L-ml 0 s'wet t'rije k'ra:li L-mi. / paj-'tica 'more was'tait, de j 'bode s'wet t'rije k'raili pab'rail C-ap | BdC -; Tom. krâl, -ç I Plet. +; SP I962 +; SSKJ > rei. I ESSJ + kraljicek -cka m ► kra'lick L-mv () I BdC -; Tom. kràlc (ptic) | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + kraljîc) kramp krampa m ► k'romp L-x; rod. k'rompa L-x 0 na'ruodn kot k'romp (u 'wa:rzetu) L-x I BdC -; Tom. krçmp, -a | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + || sapon krancelj -na m ► k'raincl C-ap, k'ra:ncln C-gp, k'raincl L-x, S(C)-mb; rod. k'ra:nclna Pd(C)-ic; toz. k'raincl C-ap; mn.: im. k'rain-clni C-Ap; toz. k'ra:nclne C-gp, L-ml () wa'sien k'rainclni sa b'ii za 'bierma • o C-ap ■ wa k'riisu sma sp'ledl k'ra:nclne L"mv // j zyu'bila k'raincl C-ap nedol- znost I BdC -; Tom. krâncl, -na I Plet. SP 1962 -; SSKJ nizje pog. venec-, SP 2001 neknj. Ijud. | ESSJ -kranceljnovka -e z ► k'ramclnauka L-ml; mn.: im. k'rainclnauke C-ap, L-ml () cipk. vzorec pri klekljanju: k'ramclnauka j b'ia wak'ruoyla m pa na s'ri:t 'ripca L-ml I BdC -; Tom. - | Plet. SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ - kranjski -a "O prid. r m.I ed. : im. k'raijnsk C-gp, L-x; z.: ed.: im. k'raijnska C-gp, L-x; s.: ed.: im. k'raijnsku L-x <> \nanasajoc se na Kranjsko\: k'ra.-jnsku 'ze:jle C-gp // saij. k'raijnska 'la:kata C-gp prosena kasa I BdC -; Tom. krâinsk | Plet. -; SP 1962 + Kranjec); SSKJ + | ESSJ -Kranj) krastaca ■=:> bona krapse kraps z mn. ► k'raipse C-gp, L-mv; toz. k'raipse C-cs () dereze: 'kuodar je b'ia we'lika y'riwa, sma j'mi:l k'ra:pse, ka sma 'si:kl C-gp ■ k'raipse sa j'miile s'tier za'bie C-gp | BdC -; Tom. krâpsç I Plet. - (krapsi, m mn.); SP 1962 -; SSKJ - I ESSJ -krastl kradem nedov. ► k'raist C-gp, L-x; ed.: 1. k'raidem L-x; del. -1 m.: mn.: k'raidl C-ap, S{C)-mk 0 bogu cajt krasti lenari-ti: sma ba'yu: 'ca:jt k'ra:dl C-gp | BdC -; Tom. krast, krâdçm | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + Il ravbati kratek -tka -o prid. ► m.: ed.: im. k'raitk C-Gp; rod. 'kra:3Ya C-gp; mn.: daj. ta k'rait-km C-Ap; z.: mn.: mest. k'raicix C-gp; s.: ed.: toz. k'raitku C-ap; primer, m.: ed.: toz. k'raijs L-ml <> 1. [je 'bi] u 'anix k'raicix b'riisax C-gp ■ ta 'di:c 'ima pa k'raijya C-gp / k'raitka p'ra.-jerca L-mv 2. k'raitk 'da:n C-gp ■ 'tu: sn 'di:lau le za k'raitk 'ca:jt C-gp za zabavo / 'tis F'rence j pa k'raitke 'paimet C-gp neinteligenten > (ta) kratek -tka -o sam. ► () na k'raitku z'riizem C-ap / pre'wec na k'raitku j park'leijnenu C-gp | BdC -; Tom. krâtk, krâtka, krâtku | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + krava -e z ► k'raiwa C-ap, Z-jk, L-ml; rod. k'raiwe C-gp, Z-jk, L-ml; daj. k'ra:j C-gp, L-ml; toz. k'raiwa C-gp, G-rm; or. k'raiwa. mn.: im. k'raiwe Z-JK, L'ml; rod. k'raiu C-cp, Z-jk, L-ml; daj. k'raiwam C-gp; toz. k'raiwe Z-jk, S-mm, Ra(C)-vk; mest. k'raiwax C-gp, L-ml; or. k'raiwam C-gp; dv.: rod. k'ra:u C-Ap; daj. k'raiwama L-ml; toz. k'ra:wi C-gi», k'raij G-rm () sa j'ml:l /../ le za 'a:na k'raiwa su'ta: C-gp ■ k'raiwa se 'puoje C-gp ■ s'tietkawa k'raiwa C-gp ■ b'reje k'raiwa L-x ■ mla'doiuna k'raiwa L-mv ■ 'moiuzne k'raiwe Z-jk / 'pejen kat k'raiwa L-x ■ se j naz'roiu kot k'raiwa C-gp napil / 'ti pa 'zeres 'ku:jst kot 'kesna k'raiwa C-gp jes // na ya'wor 'taijya, de se t 'na:ude se k'raiwe sme'jaile C-gp 0 k'raiwa se par '^uppcu 'mçiuze C-gp 1 BdC -; Tom. krâwa | Plet. +; SP I962 +; SSKJ + I ESSJ + kravica -e z ► k'raiyca L-x; rod. k'raïuce L-x; mn.: toz. k'raïuce Pd{C)-ic (> 'pa:st k'raïuce L-x o dojencku \ BdC -; Tom. krâuca | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (c^ krava) kravlna -e z ► kra'wina C-gp, L-x; rod. kra'wine L-x, Pd(C)-ic <) \usnje Iz goveje koze\ I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (P -, ■=0 krâva) kravji -a -o prid. ► m.: ed.: im. k'raiwi C-gp, L-x; z.: ed.: im. k'raïUje L-x; s.: ed.: im. k'raïuju C-gp, L-x <) k'raïuju m'iiika C-gf • k'raiwi 'lu:j L-x ■ k'ra.-uje 'kuoze L-x / k'ra:wi 'buiraus C-gp | BdC -; Tom. krâwi I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + | ESSJ + (■=> krâva) kravse -eta s ► k'reuse C-gp; rod. kreu'sie-ta C-Gp; toz. k'reuse C-gp; mn.: rod. kreu-'siet C-gp () siabs. anu k'reuse sn 'kupu C-gp I BdC -; Tom. - | Plet. +; SP I962 + (■=c> krâva); SSKJ ekspr. krava, navadno suha, stars \ ESSJ + {■=;> krâva) II skorta krcati -am nedov. ► del. -1 m.: mn.: 'karcal Z-jk 0 sekatl pirhe (?): pa sma 'mi:l 'tiste 'pierse .. pa /../ 'so:ude, pa sma me'tail /../ 'tistu sma d'jail, de sma karcal Z-jk | BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 + krc, P -); SSKJ + krcati 1, P -) I ESSJ + (P -) krcniti -em dov. ► 'karcnt C ~GPI dêl. "1 rn.' ed.: ksrcnu C-GP <) lahno udariti \ BdC -; Tom. kàrcnt, karcnçm | Plet. + {=!> 1. krcniti); SP I962 + (=i> krc); SSKJ + i ESSJ + {'=> krcati) krebrica -e z ► k'riebarca L-x; rod. k'rie-bsrce L-x <> strmina: we'lika k'riebarca L-x I BdC Tcjm. - | Plet. +; SP I962 + (■=0 krêbri); SSKJ - || griva kredenca -e z ► kre'denca C-gp, yre'denca L-x; rod. Y3"e'dence L-x; mn.: im. kre'dence C-Gp <) kre'denca za 'bukwe C-gp | BdC - ; Tom. - I Plet. - ; SP 1962 + ; SSKJ + I ESSJ + kredit -a m ► kre'dit C-gp; rod. kar'dita L-gp; toz. kar'dit C-gp (> ugled: ta j'ma: pa 'dast kar'dita par l'di:x C-gi' | BdC -; Tom. - I Plet. +; SP 1962 +; SSKJ > ekspr. I ESSJ - Il kurdiht kreg -a m ► k'riix L-x; rod. k'rli-ya L-x (> je 'bl an 'welk k'ri:x L-x | BdC -; Tom. krîax, krîaya | Plet. +; SP I962 + krégati); SSKJ pog.; SP 2001 neknj. pog. I ESSJ + Il ^ kreganje kreganje s ► k'rii-yajne C-gp; rod. k'riiyajne C-gp 0 par 'tel 'ba:jt j pa 'ma: 'saimya k'riiyajne C-gp | BdC -; Tom. - j Plet. +; SP 1962 -; SSKJ + I ESSJ - kregati -am nedov. ► k'riiyat C-ap, L-x; ed.: 1. k'riiyam L-x; mn.: 3. k'riiyaje C-gp; dv.: im. k'ri.-yawa C-gp; del. -1 m.: ed.: k'riiyau C-Ap; mn.: k'rii-yal C-ap; dv.: k'riiya C-gp; z.: ed.: k'riiya C-ap, Z-i)s, Ra{C)-vk; mn.: k'ri:-yale C-ap <) 'nas 'ata j 'tiecn, 'wos 'ca:jt me le k'riiya C-gp kregati se -am se ► () 1. z'de.-j se 'to 'na:uwa k'riiya /../ de 'na:uje 'kesn d'rux paslu'sail, kl se k'riyawa 'to C-gp 2. C se j k'riiyau 'wace /../> de ta'ku: se na s'mi: C-ap »■ kregan -a -o ► mn.: im. k'riiyan C-cp; rod. k'riiyana C-gp () sma b'ii k'riiyan da'ma C-gp ■ 'morm 'jet, de 'na:m k'riiyana C-gp I BdC -; Tom. krîayat | Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + (-0 krêg) krempati -am nedov. ► k'rompat C-gp, k'rempat L-x; ed.: im. k'rempam L-x; daj. k'rompa C-gp; del. -1 m.: mn.: k'rompal C-gp, krem'pa:! L-ml () praskati: 1. ta 'ma:ck pa 'rat k'rompa C-gp 2. poud. nestrpno korakati-. 'wos 'caijt k'rompa 'yar m pa 'dal pa 'xis C-gp | BdC -; Tom. krçmpat, krçmpâm | Plet. +; SP 1962 -; SSKJ nar. praskati \ ESSJ - || ■=;> praskati krempelj -plja m ► k'rompl C-gp, k'riempl L-x; rod. k'riempla L-x; mn.: toz. k'romple C-gp, k'riemple J_i~IVlLÎ or. k'romplem C-gp () ka'ku:s i'ma:je 'ta:ce k'romple, de u'se zy'rebeje C-gp ■ se 'mais 'noxte kot 'kesne k'romple C-gp | BdC -; Tom. krîampl, -1§ j Plet. +; SP 1962 +; SSKJ + I ESSJ + krempeljcek -cka m ► mn.: im. k'romplcki C-ap, k'riemplcki L-mv (> 1. manjsalnica od krempelj 2. rumena griva (Clavaria flava) I BdC -; Tom. - | Plet. + (P -); SP 1962 + (P -); SSKJ +(?-)! ESSJ - / Snqj + (=;> krempelj) || > 2. ■=!> grebencek krepa -e z ► k'riepa C-gp, L-x; rod. k'riepe L-x, M{S)-at; mn.: rod. k'riep L-x; toz. k'riepe C-gp (> poud. posoda: 'ma:m 'tu:lk k'riep za pa'mit L-x ■ sa u'ca:s u'si 'won z ne k'riepe 'i:dl M{S)-at | BdC -; Tom. -I Plet. + (-0 1. krépa, P ~); SP 1962 -; SSKJ - / BSJ + I ESSJ + (P ~) krepniti -em dov. ► k'repnt L-x; ed.: i rn. k'repnem L-x; del. -1 m.: ed.: k'repnu C-ci> 0 poginiti *■ krepnjen -a -o ► m.: ed.: im. k'repnen C-gi', L-x; z.: ed.: im. k'repnena L-x; s.: ed.: im. k'repnenu L-x () custv. mrtev: sn ze na 'p9:u k'repnen L-x | BdC -; Tom. - 1 Plet. + (==;> 2. krçpniti); SP I962 + ("=:> krepâti); SSKJ nizje pog., ekspr. poginiti-, SP 2001 neknj. ijud. | ESSJ + krepâti II) Il ■=;> crkniti, ukrepati krepovati -ujem nedov. ► kre'powat C-gm, L-x; ed.: daj. kre'puje L-x (> poginjati: z'wina ze kre'puje L-x | S - || ■=î> ukre-povati kres -a m ► toz. k'riis C-gp, S-mm, L-x; rod. k'riisa L-x; mest. k'riisu C-gp; mn.: toz. kre'sowe S{C)-mk <) 1. junij\: wa k'ri:su sma war'nica 'si:kl C-gp 2. \velik ogenj]: k'ri:s sma zaku'ril S-mm | BdC -; Tom. krîas | P