290. številka.

Ljubljana, v četrtek 18. decembra.

XXIII. leto, 1890.

Iibaja vs-vk dan «ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja'Jpo poŠti prejeman za a vst ro - o ge r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden taesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nagdom za vBe leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e

po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniAtvo je v Gospodskih nlioah fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.

Iz državnega zbora.

V torek naznanil je predsednik, da je došla državnemu zborn predloga, da se Karlovim Varom dovoli pol milijona brezobrestnega posojila, ki se držav i povrne v lOletnih obrokih, počenši od 1892. leta. Druga vladna predloga, došla državnemu zboru, se pa tiče odprave svobodnega pristanišča v Trstu in določa, da pristaniške tirove prevzame država.

Poslanec baron Samaruga je stavil predlog, da se državnozborski volilni red za mesto Dunajsko primerno prenaredi in se število Dunajskih po« slancev povekša. Prenaredba volilnega reda za mesto Dunajsko je potrebna, da se predkraji združijo z Dunajem.

PoBlanec Moscon stavil je predlog, da se davki od vinogradov, katere je uničila trtna uš, slednjo leto odpišejo uradnim potom.

Poslanec Suess interpeloval je trgovskega ministra v neki železniški zadevi, poslanec Doblhamer pa finančnega ministra, bi li hotel mesta davčnih adjunktov izbrisati kot prve službe iz zapisnika služeb za doslužene podčastnike, da jib bodo mogli dobiti sposobni davčni praktikanti.

PoBlanec Abrahamovicz predložil je uačrt zakona za odmerjenje obrestij od zaostalih davkov.

PoBlanec Zeithammer je predlagal, da se predlogi budgetnega odseka in peticije, ki se tičejo uim na Štajerskem rešijo še v isti seji in se o njih ustno poroča. Predlog se je vsprejel.

Poslanec Kathrein je takoj poročal o tej stvari in so se vsprejeli predlogi budgetnega odseka, s katerim se vlada pozivlje, da takoj preišče škode in da potrebne podpore oziroma državnemu zboru predloži potrebne predloge.

Poslanec Gral je poročal o zakonu zastran podaljšanja zakona o oproščenji pristojbin za izbris manjših svot in zemljiških knjig. Zakon se je vsprejel v drugem in tretjem branji.

Sedaj je prišel na vrsto budgetni provizorij. Hude debate ni bilo. Mladočebi neso porabili prilike, da bi govorili o spravi na Češkem. Najbrž se jim sedanji Čas za to ni zdel ugoden, ker se pogajanja mej mladočeško stranko in realisti v Pragi še vrše in še ni povsem jasno, na kako stališče se postavi

nova stranka. Za besedo se je oglasil jedini poslanec Turk. Ta mož jako rad govori in ne zamudi nobene prilike, da se ne bi oglasil. Obžaloval je, da se državni zbor ni sklical dosti zgodaj, da bi se bil pravočasno rešil budget. Govorniku se zdi, da vlada odlaša kolikor more, da ne skliče državnega zbora, ki se ji zdi presiten. Tudi se ji zdi Praški deželni zbor važnejši, nego državni zbor. Potem je o spravi veliko druzega kvasil in očital vladi, da je preveč razvadila Slovane. On pravi, da ne bode žaloval, če se sprava razdere. Morda bode za spravo v bodoče bolje, ko je staročeška stranka razpala. Sedaj je treba še počakati, da dr. Zucker ustopi v mladočeški klub, pa bodo Mladočehi zmožni za vladanje.

Govornik pravi, da je ministre dobro ogledal, ko se je sešel državni zbor, slednjemu je v jednem očesu bral veselje, drugo se mu je pa solzilo. Pravosodnemu ministru je očital, da je državi po nepotrebnem napravil stroške s tem, da je dal tiskati načrt novega kazenskega zakona, katerega itak državni zbor ne bode rešil. Poslanci ne bodo doživeli, da bi finančni minister predložil načrt zakona u borznem davku. Budget je podoben stari koketi s pobarvanimi lici; barva preostanka se lahko izmije, pa se bode pokazala stara koža. On tudi dvomi, da bi Plener in Chlumeckv bila moža, ki bi napravila red v Avstriji. Koncem se je izjavil, da bode glasoval proti provizoričnemu budgetu.

Budgetni provizorij se je potem VBprejel v drugem in tretjem branji.

Za tem je državni zbor brez ugovora pritrdil pogodbi, ki se je sklenila s Švico, da se zabrani razširjenje živinskih kužnih boleznij. Isto tako se je brez ugovora podaljšala veljava zakonu o lokalnih železnicah.

Potem se je nadaljevala debata o registrovanih pomočnih blagajnicah. Ta zakon ima nalog, da od-pomore nedostatku, ki se je pokazal pri posvetovanji o zavarovanji delavcev proti boleznim. Tem povodom se je videlo, da se je osnovalo več zavarovalnih društev, na podlagi društvenega zakona iz 1867. leta, katera so pa osnovana na jako negotovi podlagi. Će tudi je uprava pritrdila njih osnovi, ven-der se je kmalu pokazalo, da bi se taka zavarovalna društva bila morala osnovati , na podlagi društve-

nega zakona iz 1852. leta, da bi jih država mogla bolje nadzorovati. Da se temu nedostatku odpomore, predlagal je dr. Barnreither osnovo registrovanih pomočuib blagajnic. Pri teh blagajnicah bi se lahko zavarovale podpore za slučaj bolezni, nezmožnosti ali starost i, podpore vdov in sirot, in pa neka svota v kur is t. kake tretje osebe. Pri teh blagajnicah se bodo lahko zavarovali ne samo delavci, ampak tudi druge osebe, pa veoder ne za večji dohodek nego za 12 gld. na teden.

V generalni debati je spregovoril poslanec Menger, ki je grajal vlado, da od okrajnih bolniških blagajnic zahteva toliko statističnih izkazov in s tem blagajnicam napravlja nepotrebne stroške. Koncem je predlagal, resoluciji: Da se skrbi za to, da se bode glede dolžnosti zavarovanja delavcev pri hišni industriji v vsej Avstriji postopalo jedna-komerno, in pa, da se bodo od blagajnic zahtevali le najpotrebnejši izkazi.

Mengerju je odgovarjal miuisterski svetnik Kaan, opravičujoč vladno postopanje.

Poročevalec dr. Barnreither je tudi proti Mengerju zagovarjal vlado. Statistika je potrebna, ker le na statistični podlagi se more zavarovanje razvijati.

Načrt vsprejel se je za podlago v podrobni debati, v kateri se je pričel živahen razgovor o § 1. Dr. Barnreither je v svojem načrtu dal pravico novim blagajnicam, da podpirajo svoje člane, kadar so brez dela, da jim daje podpore za potovanja kadar iščejo dela, in snujejo čitalnice in biblijoteke. Vlada se je nad to določbo spodtikala, da bi se lahko zlorabila za socijalistične namene. Podpirali bi se delavci ob strajkib, pa tudi v čitalnicah bi se pospeševala socijabstična agitacija.

Poslanec Kronawetter je predlagal, da se prvi paragraf vsprejme v prvotni stilizaciji. Govornik je obžaloval, da se je odsek ud al vladni želji. Narodni zastop vender ni za to, da bi plesal, kakor bi mu vlada godla.

će bi pa morala vlada o vsem odločevati, potem je pa najbol)e, da se parlament odpravi, se bode potem vsaj nekaj prištedilo. Dolžnost poslancev je, da se odločno postavijo proti vladi, če pa vlada morda ne mara zakona predložiti v sankcijo, naj pa odstopi. Da se vlada izgovarja, da bi potem

LISTEK.

Tedenske drobtinice.

(Četrta izdaja zime; sv. Miklavž v čitalnici 5 ljudska štetev in „umgangsBprache" ; nemško gledališče fn nemški igralci; slovenske gleilališke predstave iu uradni list ; Filharmouicno društvo; hiša brez pevcev in pevci brez hiše; Kamniška železnica; pogled na periferije na jugu iu na severji; Celjski „hans\vurst".)

Letos se pa menda pač nikdo ne bode pritožil, da bi ne imeli prav poštene zime, akopram prav za prav niti še po kolni ar ji in po astrono-mičnih pravilih ni nastopila, in se de facto astro-nomico nahajamo še v jeseni, pozni pač, a vender le jeseni. Ker pa v sedanjem času vse nekako bolj hitro gre naprej, ko vidimo, da pri uarodih, katere je kultura že popolnoma oblizala tudi otrok ni več, če si že desetletni fantalini meni nič tebi nič zarad šolskih ueprilik kar Begajo sami sebi po življenji, da se rešijo za njih neznosljivih bremen in se nam v tej nežui starosti že kažejo življenja siti, kdo se bode potem čudil, Če tudi narava dela skoke, če so nekdanji štirje letni časi se reducirali na dva. Ko-

maj je dobro minulo poletje zagrnila nas je zgodnja bela odeja zimska in baš, ko pišem te vrstice, osrečila nas je zima s četrto izdajo svojih belih del, ko še zadnja izdaja ni popolnoma razpečana, ali po domače rečeno odpravljena in dalje ekspedirana po Ljubljanici.

Mraza imeli smo tudi že več nego bi potrebno bilo in prav v pravem času prišel je sv. Miklavž ubogim šolskim otrokom ter jih preskrbel z novo in toplo zimsko obleko baš res o času, ko so je najbolj potrebni bili. Iies je lepa ta navada, katero s požrtvovanjem vzdržuje sicer mala, za to pa tem energičueja in vztrajueja četica domoljubnih dam in dobrotnic šolske mladine, katerim se pridružuje večji broj dobrotnikov in dobrotnic, katerim vsem kličem srčen: Živeli mnogaja leta!

Najvažnejši dogodek bližnje bodočnosti bode ljudska štetev in pa način, kako se bodo na vse mogoče in nemogoče kripije fabricirali Nemci, Italijani in razni drugi neslovanski narodi vse „ad majorem Germaniae atque Italiae gloriam*. Radoveden sem kam bodo oni modrijani, ki so izumili zloglasni svoj „Umgangsspracbe" uvrstili one nesrečneže, katerim kruta osoda ni dala daru go-

vora, kateri so nemi ali pa gluhonemi. Tacih ne-srečnežev je samo takraj Litve preko 26.000 ne računajoč samo uemih, katerih število mi ni znano, pri katerih pa tudi ne more biti govor o „občeval-nem jeziku". Nadejam se za trdno, da pri vseh zvijačah vender ne bodo nasprotniki naši nalovili mnogo nezavednih kalinov v „skrbno nastavljene mreže". Seveda bode treba skrajne opreznosti, da se prestrežejo povsodi zle nakana zvitih tičarjev.

Začasno imamo v Ljubljani tudi dvomljivo srečo nemškega gledališča, kateremu bi se pač slaba godila, da sem ter tja iz usmiljenja (?) ne prihite na pomoč tudi slovenski obiskovalci, posebno pri operetah. So li res vsi člani tega nemškega gledališkega društva tako pristni Nemci, o tem bi skoraj dvomil. Za slab obiBk iger brez petja, katere namreč pohajajo naši Nemci sami, naj jih pa od-škodujejo dobri sveti, katere brezplačno vsprejemajo o pravilnem nemškem izgovarjanji v predalih uradnega lista. To tudi nekaj velja in lahko bodo rekli, da so se tudi v slovenski Ljubljani nekaj naučili, kar jim utegne koristiti.

Ker sem baš pri uradnem listu, bi mu svetoval, naj ne naznanja kar na svojo pest sloven-

blagajnice pospeševale socijalistične agitacije, to kiiže, da je še vedno na zastarelem omejenem stališči. S tem, da se je ta paragrai premeniL vlada ne bode s sveta spravila goeijalidtičnega gibanja. Bolje je, če bodo delavci čitali v čitalnicah, nego da bi pobijali po gostilnah. Končno Je uprašal, če se bode smel pri registrovani blagajnici zavarovat i, kdor j'* zavaro/an že pri prisilni bolniški blagajnici.

Ministerski svetnik J. Sagasser je zagovarjal vlado. Izrekla se je, da se ta paragraf [»remeni, ker bi se sicer dajale podpore delavcem, ki bi brez odpovedi ob strajkih popustili delo in bi se s tem pospeševala kažnjiva dejanja in bi blagajnice vlada morala razpustiti. Torej je naredba v interesu njih o' stank••. Kar se tiče prisiluih bolniških blagajnic priznava vladni zastopnik, da se je izdal ministorski ukaz, po katerem se ne more zavarovati pri kaki bolniški blagajnici) kdor je že zavarovan pri drugi taki blagajnici. S tem pa po mnenji vladnega zastopnika dvojno zavarovanje še ni izključeno. Oni ukaz se je izdal, ker je vlada § 46. zakona o bolniških blagajnicah v takem zmislu tolmačila. Proti temu ukazu se je lahko pritožiti pri upravnem sodišči.

Vitez BiliuKki je zagovarjal premernbo § 1. po vladni želji, glede zavarovanja pri dveh blagajnicah se pa on ue strinja z vladnimi nazori.

Poslanec Kronavvetter jo dobro opomnil, da ni lepo, da se zavračajo delavci glede tolmačenja zakonov na upravno sodišče. Take pritožbe stanejo precej denarja. Govorniku se pu malo Čudno zdi, da bi se že blagajnica morala razpustiti, če bi le podpirala jed nega strajkovca. Zakaj je kdo brez dela, to pač blagajnice ne bode toliko brigalo. V tucih zadevah še obrtno obhtBtvo ne sme postopati, dokler se delodajatelj ne pritoži. Sicer pa v nas vlada razpusti vsako društvo, katero le more.

Ko je govoril poročevalec, vsprejel se je § 1. po predlogu Krouavvetterjevem. Njegov odločen govor napravil je na zbornico mogočen utis. Ta sklep je zaradi tega pomenljiv, ker je zbor pokazal vladi, da ima vender bvojo voljo. Želeti je, da bi se to večkrat zgodilo, da parlament dobi vender kaj veljave, da ne bode vlada vse, parlament pa nič. Vsprtjela sta se potem še §§. 2 in 3.

Poslanec Kreuzig je vprašal koncem seje načelnika, kako je ž njegovim predlogom z dne 16. oktobra 1885. 1. glede spremembe bagatelskega postopanja«

Odsekov načelnik dr. vitez Tonkli mu je po-jiv^uil, da je njegov predlog v zvezi z vladno predlogo o spremembi sumaričuega postopanja, ki se mora poprej rešiti tudi v plenumu, Še le potem more priti omenjeni predlog na vrsto.

Poslanec dr. Menger prosil je še predsednika, da kmalu postavi na dnevni red predlog, da se dovolijo večje davčne ugodnosti novuzidauim hišam z manjšimi stanovanji. Predsednik mu je obljubil, da predlog pride v prvi seji po Božiči na vrsto. t

Politični razgled.

Notranje <ležele.

V Ljubljani, 18. decembra. Kova ćcška stranku. Danes je v Pragi shod mladočeške stranke, realistov in poslancev izstopivših iz Htaročeške.ga

skih predstav, katerih uikdo drug ni naznanil, da potem zopet objavlja, da so preložene. Kar se nikdar ni naznanilo, to se naravno tudi ne more prelagati. Taka se mu je zgodila pretekli teden, ko vender za nedeljo nikjer ni bila naznanjena slovenska predstava, kajti bila je Beseda čitalnična. Pomota sicer ni naglavni greh, zato mu rade volje dam odvezo, za pokoro pa mu naložim, da se drugič bolje informira.

Filharmonično društvo bode skoraj imelo dograjeno lepo svojo palačo, komur se namreč lepa zdi masivna ta zgradba, ki je drastičen dokaz, kako se sme graditi v Ljubljani glede soglasja z okolico in stavbinsko rito. A premišljati sem začel, ko sem Čital po voglih plakate, da naznanjenega društvenega koncerta ne bode, je li ni škoda, da društvo, ki pevcev že itak nema in je zdaj ostalo tudi brez godcev, potrati toliko novcev za zgradbo akoraj nepotrebne hiše ? Tako je pač pravi narobe svet, na jedni strani lepa h'ša — pevcev in godcev pa nič, ali prav ma o — na drugi pevcev dovolj, ki pa bodo v kratkem ostali brez doin», brez lastne strehe. Nadejam se pa, da to izredno stanje ne bode trajalo dolgo, ker čujem, da se je odbor „Narodnega doma" začel nekoliko gibati in bode menda vendar

kluba, ki se bodo posvetoval ob osnovi nove češke stranke. Pogajanja se že dlje časa vrše, pa nikakor ue prav gladko. Od nekf strani se posebno naglasa, kaj bi vse bilo umestno vsprejeti v nov program. Za Češko državno pravo so sicer res bili vsi, proti slovanuki vzajemnosti pa imajo lealinH mnogo po-mislikov. Tako je vsekako mogol-e, da se osnova nove stranke nazadnje še razdere

I! ust uska sprava, „Narod", orgao radikalne rusinske stranke, ve povedati, da je vlada najprvo s starorusinsko stranko jela pogajanja, potem pa z radikalci. Ker se pa nobena teh dveh strank ni zadovoljila s tem, kar je ponujala vlada, se je poslednja obrnila do Mladorusinov. Vlada je hotela s temi pogajanji napraviti le razpor mej Rusini in to se Jej je, kakor vse kaže, posrečilo. „Divide et impera tt

Vn<*iije <lržuve.

Družba ruskih prijatel}ev v Parizu je sklenila, da se razide. Povod temu je, da rusko veleposlaništvo ni dosti prijazuo tej družbi in da je vlada le trpi, priznati je pa neče. Družba pri tacih razmerah ni mogla raz>itt svojega delovanja in jej zatorej ni druzega kazalo, nego, da se razide.

Občna volilna pravica v Belgiji A-titacije za občno volilno pravico v Belgiji se nadaljujejo. Jeden del liberalcev se je izrekel za uvedenje občne volilne [travice s primernim zastop-stvom manjšin Mej konservativci je nastal zaradi spremembe ustave razkol. Večina ue mara razširiti volilne pravice, manjšina je pa za uvedenje občne volilne pravice. Pričakovati je, da ho ta manjšina popolnoma odloČi od druzih konservativcev in osnuje kot posahnn stranka.

Konj/res socijalist i eni h dijakov v Bruselj i.

V nedeljo bil je v Bruselji velik shod socialističnih dijakom, katerega se je udeležilo mnogo odposlancev vseh štirih belgijskih vseučilišč in več vseučiliščnih profesorjev. Delegacija katoliškega vseučilišča v Ldwenu se je izjavila, da povsem ne pristopi k socialističnemu programu, da pa hoče sodelovati s kongresom v nastopnih vprašanjih : V ure-jenji dela, razširjenji volilne pravice, korporativni organizaciji sedanje človeške družbe Po kongresu bil je banket v prostorih soeijalistov. V banketni dvorani je bila podoba republike.

Holandska zbornica,.

Katoliška stranka v holandski zbornici zahteva, da bi so obnovilo diplomatično zastopstvo v Vatikanu. Vlada je obljubila, da se bode o tem posvetoval ministarski sovet.

Spanj (tke zadeve

Španjski liberalci in republičani se pogajajo, da bi ob volitvah za zbornico vzajemno postopali, ker le tako je mogoče, da dosežejo kaj uspeha. Volitve v generalne sovet« so jih j>oučile, da položaj zanje ni bsš ugoden. Sporazumljenje mej republikam in liberalci utegnilo bi imeti za posledico, da vsi liberalci polagoma preidejo v republiČanski tabor, kajti republičanske idejo na Pirenejskem otoku močno napredujejo.

Dopisu

Iz lir«»novl$ke županije 15. decembra. [Izv. dop.] Ako je snov ali tvarina, iz katere se namerava uliti zvon, slaba, naj pride potem kaker-šenkoli in še tako izvrsten ali spreten mojster-zvonar, ne bode se mu posrečilo, da hi napravil lepo glaseč se zvon. Ta neovrgljiva resnica velja tudi o predvčerajšnera dopisu v „SI. Narodu" o volitvi cestnega odbora, o koji je bilo že govorjeno v dopisu iz seuožeškega okraja z dno" 28. novembra.

prišla zdaj v veljavo stara prislovica, da „sila kola j lomi", katero bi jaz tako spremenil, da sila „Narodni dom" gradi.

Danes vršila se je tehnično- policijska ogledo-valna vožnja po Kamniški železnici, upati je torej da bode v8e v redu, da je železnica zgrajena toliko solidno, da jej bode človek smel brez strahu zaupati svojega rojstva grešne kosti brez bojazni, da bi jih ue pripeljal cele tja in nazaj. Se ve da bode za mnoge izmej nas, to je za take, ki Be le za kratek~"čas~vozijo po železnicah, ta nova proga pridobila pravo veljavo še le v spomladnem in poletnem času in jo bode marsikdo rad popihal v prijazni Kamnik — če ne bodo vožnje cene preveč slane.

Konečno naj se ozrem §e nekoliko po periferijah Slovenstva. V Trstu in njega okolici opazujem živahno gibanje, bodisi na političnem polji — katero sicer ne spada v moje področje — bodisi v socijalnem in društvenem. Vrli naši stražniki ob sinji Adriji kažejo dan na dan, da ne spe, treba pa je tudi, da Be mi malo bolje zanimamo za njih, da iih podpiramo v njih težnjah vsaj moralno s tem, da jim pri vsaki priliki pokažemo svoje simpatije, a semtertja tudi z dejanjem jim damo izraza, če mogoče bolje, nego se je godilo dosedaj. O tem

Goap. dopisnik pravi, da pošilja one vrstice v pojasnilo, da se resnica prav spozna. D >bro! a zakaj takoj potem skuši resnico pobiti pišoč: »Gospod dopisnik — iz seuožeškega okraja namreč — I>ravi, da se je pri volitvi ravnalo pristranski, brezozirno in samovoljno in da občina Hreuovice s 3612 prebivalci nema noben^a odbornika, Senožeče pa z 935 prebivalci pa tri." To kar odločno odbije ter pravi : „Ta trditev in te številke so krivične." Počasi gospodine, to nam ne zadostuj«*, z dokazi na dan, kateri bodo uničili trditev ter "pobili šte-vdke. V knjigi „Obširen imenik krajev na Kranjskem", katero je izdala c. kr. statistična komisija na Dunaji nahajamo na 4. strani: Hrenovice s 3612 prebivalci, to je torej naša občina, torej so številke prave. No one številke za Senožeče pa g. dopisnik v svojem dopisu sam priznava kot prave, ker se celo na nje sklicuje. Kar ae tiče trditve, da so trije odborniki voljeni v Senožečah, ustrežemo lahko g. dopisatelju z imeni, in sicer: Fran pl. Garzarolli, Fran Suša in Josip Meden. .Gospodine, so to prava imena? Iti ker so, kje je torej krivica ? in kje in na kateri strani pa resnica? Pa idimo dalje.

V dopisu „Iz seuožeškega okraja" stoji od besede do besede pisano: „To priliko porabili so občinski zastopniki iz Senožeč pod poveljstvom svojega župana ter pokazali so v polni nagoti svojo obžalovanje vredno pristranost, brez-ozirnost in samovoljstvo" itd Gospod dopisatelj iz Senožeč skuša te besede zasukati ter pravi: „Pri volitvi je bil navzoč sam g. okrajni glavar, o čegar pristranosti, samo vol jstvu i u brezozirnosti še, nesmo, ničesar čuli." To je pač silno drzoo, da se jako spoštovana oseba gospoda okrajnega glavarja Upleta vmes iti Loče porabiti kot ščit ali. obrambo. Da bi bil g. glavar sam navzoč pri volitvi, to ni res, volitev vodil je g. okrajni komisar Lapajue. Pa naj je že vodil volitev kdor koli, proti temu ni bilo najmanjšega sumničeuja v dopisu iz seno-žeškega okraja saj je vender dovolj jasno rečeno: „To priliko porabili so o b č i n s k i z a s t o p n i k i iz Senožeč pod poveljstvom svojega župana itd. Pri tem mislilo se je samo in jedino le na zastopnike iz Senožeč, na nikogar druzega ne. Gospod dopisnik iz Senožeč naj torej ve, da mi ne moremo trpeti, da bi se nam celi Btavki zasukavali.

Dalje pravi g. dopisnik, da se občina Hrenovice ne Btne (?!) nasproti postaviti občini Senožeče, kajti na strani poslednje so bile občine: „Laže, Senožeče s podobčino Gaberče, Dolenja vas b pod-občiuo Potoče, Senadole, Famlje, Britof in Gorenje Vreme, torej devet občin s 3042 prebivalci." Je li vse to resnica? Ne! Kako more g. dopisnik trditi, da so bile vse naštete občiue za njimi, kje so pa bili zastopniki teh? in koliko jih je volilo? To je treba povedati. Mi smo pa baš iz ust nekaterih teb poslednjih čuli, ko so se izrazili, da jim tako postopanje, kakeršno se je vršilo pri že večkrat imenovani volitvi, ni nikakor po volji.

Pa onih devet debelo tiskanih občin, ne poznamo, onostran Smolevega, kajti Gaberče in Potoče vender neso samostojni občini nego le podobčini. Ko bi se mi ravnali po jednakom receptu napravimo samo iz jedne celih 17 občin, in sicer: Razdrto, Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko, Strane, Brezje,

spregovoriti hočem obširneje prilično. Na Goriškem se narodno življenje razvija nekako bolj patriarha« lično mirno po starem tiru, pa tudi tam kaže se preobrat, ua bolje v mnogem oziru, kar me prav srčno veseli.

Na severni naši meji bila je poslednji čas lepa Einspielerjeva slavuost v Celovci, ki je dala priliko raznim časnikarskim „sultanom", da so se strgali z verige ter v divjem zboru po svoji navadi skušali na svoj način slavnnst osmešiti pred svetom. Baš njihovo besno revBkanje pa nam je najbolji dokaz, kako jih take slavnosti jeze, kajti dobro čutijo, kolikega pomena so za probujenje narodne zavednosti. Naj le bevskajo iu revskajo, njihovi daleč za nami ostajajoči glasovi nam pričajo — da jezdimo.

Celjskemu žurnalističnemu „hanswurstu", ki stoji tam na „nemški vahti", ae bržkone za malo zdi, da sem ga tako dolgo zauemarjal, zatorej mi je dal nekak aki, kakor pri biljardu in se zaletel kar naravnost v me, češ, zdaj bode Že odgovoril. Povem pa naj mu, da zdaj nemam Časa pečati se z njim, naj torej počaka, ko pride vrsta nanj, bodem ga že moralično za ušesa stresel, kajti še na um mi ue pride, da bi resno zavračal pobalinsko njegovo pisavo. Ahasver II.

Mala Brda, Velka Brda, Slavinje, Hruševje, Sa-jovče, Rakulek, Črmelice, Gorite, Hrenovice, Studenec, Laodol in Šndhel, a z nami volijo tudi Pred-jama, Bukovje in Gorenje, torej skupaj 20 občin. Če pa g. dopisnik tudi odbije uaposled imenovane tri podobčine, ostane že vedno število prebivalcev 2981 nasproti 3042. Od treh odbornikov bi vender saj jeden moral biti voljen iz Hrenovic ali Senožeč od štirih neso niti jednega iz Hrenovic volili. Je to pošteno? Po naši sodbi ne! Pa še to je treba omeniti, da v naši občini od šestih volilcev, ki plačujejo nad 80 gld. direktnega davka ter sami za se volijo jednega odbornika, jih ni nič manj kakor pet, na oni strani Smolevega je pa le jeden. Pa tudi ta odbornik je iz Senožeč voljen, ker sta le dva volila. Poleg tega so si pa možje še domišlje-vali, da bode tudi deželni odbor jednega volil iz Senožeč, tako, da bodo naposled le Senožeče odločevale, ostali pa plačevali.

Nazadnje pa g. dopisnik iz Senožeč pravi: „ Večina mora biti tam, kjer je večena prebivalcev. To je čisto naravno". Dobro gospodine, dobro! Bodi večina, kjer je večina, ali večina odbornikov bodi primerna prebivalcem, potem je pošteno in naravno. Tako «e ravna, kjer je poštenje doma. Pa kaj 5 proti 1 ni večina, zakaj se je pa ta tudi iz Senožeč volil? Jeli to Senožeška logika?

Nihče nam ne more in nam ne sme očitati, da smo bili mi Ilrenovčanje dosihmal nasprotniki Ostalih občiu našega okraja. Vse smo kolikor mogoče mirno potrpeli, samo, da nesmo delali razpora in razprtij. Skušeni ter pametni možje z one strani, so to dobro vedeli, zato so pa tudi oni proti nam kot sosedje postopali. Sedaj je pa vse drugače postalo na oni strani, odkar je začel voditi zdražbe g. Francelj ali, bolje rečeno, njegov denar. Kjer koli ie le mogoče se uam ovire stavijo. Tega pa tamošnji mirni možje nikakor ue odobrujejo, saj s tem ravnanjem g. Francelj gotovo Senožečam več škoduje, kakor pa koristi. Čitalnica ima komaj še ime, kmetijska podružnica ne more z največjim trudom spraviti skupaj zadostnega števila udov za zborovanje in tako gre z jedno besedo vse rakovo pot. Nasledki tega brezobzirnega postopanja se bodo pa čedalje bolj pokazovali. Ako se pa teh Senožeče vesele, se jih mi nikakor ne plašimo. Kdor išče, ta najde!

I« liošltegn potoku 15. decembra. [Izv. dop.] Tandem aliquandum ! Lej, lej, zopet jedenkrat dopis iz Loškega potoka, bodete rekli. Kaj neki nam bo uapisal iz te ledene Sibirije ? Da, res prav iz Sibirije; mraz imamo tak, kakor v pasjem hlevu, taki hodimo kot beli medvedi samega ivja. No, zdaj žvi vemo, kaj bomo zopet slišali na vse pre-tege; ta šušmar nam bode že zopet o vremenu kvasil in tožil, kakor vsak drugi njemu jednak. Ne, ne!

V nas imamo dvorazreduo ljudsko Šolo. Nad tri stotine otrok jo vsak dan pririne na Tabor v šolo. Tu vam zasedejo odmerjene prostore in se natlačijo, kakor (žveplenice) šibice škatljici, da se gosta megla vzdiguje nad njih glavami. In tu notri, mej' to gnečo prihaja „jeden sam gospod — gospod nadučitelj Fran Golmaier. Zdaj uaj vam pa to otročjo množico poučuje jedini gospod nadučitelj?! Vsa čaBt iu hvala možu, da vzdrži tako disciplino, o kakoršni se prepriča vsakdo, kateri je že bil pri-Boten pri učni uri v šoli, in to pri tolikem številu. Največjo čast in slavo Btekel si je g. nadučitelj, poudarjam še jedenkrat, s svojim vztrajnim naporom pri poučevanji naše mladine. — Gospod nadučitelj uložil je prošnjo okrajnemu šolskemu svetu, da bi mu poslali pomoči, učitelja, kateri bi mu pomagal ugaujati nežno drobuico iu jo voditi na pravo in najboljšo pot. In glejte! 2e je zatonilo nad 40 dnij v morje neskončne večuosti in čudom se mora človek čuditi, kaj neki delajo gospodje si. okr. šolskega sveta, da se nič ne zmenijo in ne ganejo. Velezaslužni možje iu gospodje, kaj ne veste, kaj se pravi takim poniglavcem ubijati v glavo abecedo?? !

Ozrite se torej na trpečega učitelja in naredite konec temu za mladino in učitelja kvarnemu Btanju. Prijatelj mladine.

Domače stvari.

— (Imenovanje). V današnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega je bil g. Andrej Žumer, učitelj na II. mestni deški ljudski šoli, imenovan nadučiteljem na I. mestni deški ljudski šoli.

— (Iz pisarnice Dram. društva.) Ker se je za nedeljo pripravljala opereta, ni se moglo misliti na kako drugo novost, in vsled tega bode se igrala igra: „Zlati pajek", ki je zadnjic zelo ugajala in je torej pričakovati, da se s ponovitvijo ustreže našemu občinstvu.

— (Konfiskacija.) „11 Diritto Croato" bil je zaplenjen zaradi članka: „Una comunita orto-dossa a Vienna". — Danes dobili smo pa drugo izdanje.

— (Slovensko gledališče) Prav srečna misel dramatičnega društva odbora je bila predstaviti občinstvu, ki se zanima za slovensko dramatiko, učenke in učence dramatične šole, uasto-pivše samostalno v dveh igrah v večjih ulognh, katere so izključno predstavljali samo slušatelji šole. Občinstvo pokazalo je svoje zanimanje za ta prvi javni poskus na tem polji in prelistava bila je prilično dobro obiskana, če se jemlje v poštev uprav neprijetno vreme včeranjega večera. Prolog govoril je učenec g. Kristan prav razločno. V igri »šolski nadzornik" nastopili so: gospodični Pod-lipska in Podgorska in gg. P od č a venski, Janša, Savski in Karli6, v drugi igri „Gluh mora biti" pa gospodi&na Podgorska in gospodje G ori š k i, Pod č a v en s k i in K ar l ič. Prvi poskus mladih mo;':i obnese) se je dobro in je bilo občinstvo zadovoljno. Razume se samo ob Rebi, da bode treba mnogo truda iu vztrajnega učeuja in vajenja, da se doseže nam* n, katerega ima dramatična šola, da vzgaja dobre igralue moči Mej nastopivšimi nahaja se nekoliko moči, ki obetajo postati s časom in marljivim učenjem dobre igralno sile dram. društvu. Naj mlajša učenka, gospodična Podlipska, pokazala je lep talent, katerega nnj pridno goji in naredila sploh najbolji utisek. Pred prvo in drugo igro svirala je iz posebne prijaznosti gospodična Kaj zel ova prav izborno na glasoviru nekatere koncertne parafraze narodnih pesni in je bila vrla domoljubkinja odlikovana z aplavzom. Po samične igralne moči šole spodbujevalo je občinstvo z aplavzom, kar naj jim daje povod pridno nadaljevati. Včeranji prvi poskus pokazal je, kako dober sad rodi podpora, katero daje dežela dramatični šoli in da je želeti, da bi dežela še več dala v prospeh dramatične šole.

— (Narodni papi r.) Opozarjamo častite či-tatelje na današnji inserat, v katerem „Krajcaraka družba" priporoča svoj „narodni papir" za nekoliko znižane cene. To novo podjetje marljivega društva bi zaslužilo, da bi je rodoljubno občinstvo za naprej bolj podpiralo, kakor dosihmal. Res je sicer, da je „narodni papir" za nekaj malega dražji od izdelkov jednake vrBte. Ali naj se ga noben rodoljub ne brani s tem izgovorom, saj dobiček ni namenjen privatni osebi, ampak narodnim namenom: pomnožiti ima fond »Narodnega doma", ;i ima nekdaj jiostati la stnina „Matice Slovenske". Društvo torej vedoma zahteva ne rečemo: žrtve, ampak neznatne žrt-vice od kupovalcev „narodnega papirja" in vsak, kdor od njega kupi kako vizituico ali kak pisemski papir, že sicer majhen a vender uekolikšeu dar položi na oltar domovine. Tudi so vignette s podobicami Vodnika, Preširna, Slomšeka in Bleivveisa zares krasuo izdelane in bi že zaradi tega zaslužil „narodni papir", da bi sploh segali po njem Siovenci. Naposled je ideja, naj bi rodoljubni Slovenci za mejeebojno občevanje rabili vizitnice, naznauila, pisemski papir z uarodnimi znamenji, prav primerna in vredna, da se pri nas udomači. Posebno zdaj o božiči in o novem letu, ko bodo voščila letala križem sveta, bo lepa prilika dana, to idejo uresničiti. Vze mimo si Čehe za vzgled, ki so v prvih letih, ko se je jednak papir pri njih začel prodajati, samih vi-zituic pokupili okoli jednega milijona! —Bodi še omenjeno, da društvo tudi lebko ustreže želji, ako bi kdo hotel imeti papir s podobico samo le jednega gori omenjenih slavnih mož. Navadno pa so razne podobibe pomešane.

— (C. kr. poštno brzojavno ravnateljstvo) nam poroča, da so uradne ure za tovorno pošto raztegnile se tako, da se prične pos lovanje ob osmih zjutraj in ne ob sedmih, kakor smo včeraj poročali, kar naj blagovole cenjeni čitatelji popraviti v tem smislu.

— (Zanimiva časnikarska vest.) V Parizu bode po novem letu začel izhajati nov list z naBlovom „France et Russio" (uredništvo v „rue Tourlaque 4.) Novega glasila program važen je tudi za nas. Rečeni list prizadeval si bode, pridobiti francoske škofe za podporo opravičenih teženj ka-

toliških Slovanov, da se jim i/. Runa zopet dovoli liturgija Rlovanska. Program zatrpije, da, ko bi sv. Oče katoliškim Slovanom zopet dal liturgjo slo-vunsko, bila bi s tem stalno odstranjena možnost, ponemčiti jih. To bi bilo za Franciio jako važno. Kot rodoljubi francoski iu kot cerkveni dostojanstveniki imajo francoski škofje dolžnost, podpirati težnje istovernih Slovanov. Znano je, kolik je francoskih kardinalov upiiv v Vatikanu iu da bi ta u])liv utegnil izpodriniti upiiv nemški, ko bi škofje francoski hoteli. Da bodo hoteli, na to bode delal rečeni časopis.

— (Za odvetnike) iu oziroma tudi za notarje izšla je pod naslovom: „Sy s t e m a t i s c h e Z n s a m m e n s t e 11 u n g d e B A d v o c a t e n - T a-rifes wirksam fiir alle im Reiehsrathe vertretenen KOntgreicbS und Lftnder mit Ausschluss von Dal-tnatien, Tirol und Voralberg iu Form von Ubersicbt-licben (13) Hilfstabellen" prav praktično sestavljena knjižnica, katera jim bode dobro služila. Cena 35 kr. Dobiva se pri Vladimiru Vyhnalu v Krnovu (Jagerndnrf) in pa v knjigotrznici: Moriz Perica na Dunaji I S^ilergasse 4.

— (S k 1 n d b e A v g u s t a A r m i n a L e b a n a) uredil In založil Janko Le ban, učitelj v Avberu pri Sežani. Omenili smo že- zadnjič na kratko najnovejše to muzikalno delo, ki obsega C točk. V predgovoru pravi izdajatelj: „P<) večletnem prestanku pošiljam mej svet III. zvezek pokojnega brata Avgusta „Skladeb", katere o veti kej suši, ki je zavladala na svetnem muzikalnom polji našem, morebiti prav pridejo prijateljem domače glasbe". Tem besedam pritrjuje tudi pisatelj pričujočih vrstic in more le toplo priporočati delce vsem prijateljem slovanske glasbe. Akoravno ne moremo zamolčali nekaterih hib, o katerih bodemo govorili na konci, vender radi pripoznatno, da je delce v prosti a lični obliki zagledalo dan, in da je cena nizka (40 kr. h pošto 45 kr.) Dva zbora sta mešana: „Prisega« iu pa „Zadnji večer" oba kratka, a efektno izdelana, ki bodeta prav dobro došla našim čitalnicam. Moški ČveterospOV „Brodar" je prijetna kompozicija v barkarolnem stilu, o katerei velja zgoraj rečeno. Malo bolj obširna JC „vojak" samospev za tenor ali sopran s spremljevanjcm glasovira, kompozicija, iz katere spreten pevec napravi prav lebko efektno točko in ki se bode gotovo kmalu udomačila na naših odrih, timbolj ker jo lehko poje tudi visoki bariton v izvirnem tonovem načinu, ker je pisana v srednji tenorski legi in ne presega note f. Manj nam ugaja mofiki zbor in samospev za bariton 0Mojemu zavičaju". Ne da bi morda kompozicija ne utegnila prikupiti se slušalcem, ker je kakor vse ostale dobro harmonizirana — a izvirna tu Kdor le malo pozna našo glasbo, zapoje naj samospev: Ah oblaki ti prete, temni silovit i, v tebe besno se drve vragovi srditi itd., potem hrvatsko: Brod nek čuti udarca krive vožuje svoje, ja ću pevat od srca pesni glasne svoje. Da bi niti pokojni skladatelj niti Se živeči izdajatelj tega ne bila čutila na prvi hip, da je to jeden in isti napev skoro brez vse Bpre-membe, tega ne moremo vrjeti. Zadnja številka je „ V e u e c vipavskih narodnih p e s m i j8, v katerem so nekatere prav dobre res v naro luem duhu, a koj prva je strašno trivijalen neprimeren napev na prekrasne Preširnove besede „ko brez miru okol divjam", katerega trivijalnosti predpisani „Maestoso" ne jemlje svojega značaja nikakor. Sploh ta pesem ni prikladna za narodno skladbo v tem stilu kakor je v tem vencu. Kako sta prišli mej „v i p a v s k e narodu e (H) Hej Slovani Čuvari vi carstva itd. in pa odlomek: II r r na vrag«, hrr do boja za svobodo naroda itd. iz F d r c h t g o 11 a - T o v a č o v s k e g a češke kom po-zicije „Huaitska", to je uganjka. Da so trije sokrivci ua tem čudnem muzikalno-literarnem izmikanji, namreč c. kr. učitelj v Gorici g. J. Mrcina, ki je kot pripravnik nabral te pesmi, umrli skladatelj, ki jih je , po vil" 1. 1874. in živeči izdajatelji ki jib je prijavil svetu kot „vipavske narodne" 1. 1890-, to stvari ne jemlje skoro bi rekel, smešno-naivnege zuačaja. Malo več k r i ti č nega preudarka bi bilo silno želeti, ker take stvari kompromitujejo nas pred ostalim slovanskim svetom. Navzlic tem kritičnim opazkam pa si štejemo v dolžnost, da glede na gori navedene vrline nekaterih skladeb novo delce prav toplo priporočamo slovenskemu občinstvu, v prvi vrsti čitalnicam in pevskim zborom. Ker je izdajatelj dal tiskati malo iztisov, kajti oglasilo se je prav majhno število naročnikov, naj so požuri z n uočbo, kdor želi irneti IU. zvezek.

Naročila sprejema izdajatelj J. Leban v Avberu (poŠta Štanjel) pri Sežani.

— (Razpisano) je mesto svetniškega tajnika pri deželnem sodišči v Celovci. Prešnje do 31. t. m. — Pri okrajnem sodišči v K ran j i razpisano je mesto kancelista Prošnje do 10. januvarja

Telegrami »Slovenskemu Narodu":

Dumi! 17. decembra. Deželni zbor češki sklical se bode nekda na 28. dan decembra.

Beligrad 17. decembra. S poučene strani se potrjuje, da je Natalija pred odločitvijo skupščine res nameravala zaradi svojih zahtev pričeti pravdo. Kaj sedaj namerava, o tem se nič gotovega ne ve. Sploh se misli, da bi se sodišča izjavila inkompetentnimi.

Rim 17. decembra. V adresni debati napadali so radikalci Imbriani, Turchi in Bar-zilai vladno politiko, posebno pa alijance. Crispi zavračal je napade. Glede alijanc je rekel : Vlada ima trdno voljo, ostati alijancam zvesta, ker nemajo ofenzivnega značaja in ker so preprečile, da se z druge strani ni proti nam postopalo ofenzivno. Italije stališče v Afriki je zavidanja vredno in v Evropi nas tudi zavidajo. Polagoma pokazal se bode plod. Sicer pa vlada nema daleč sezajočih smotrov, saj je vender generalu Oreru zabranila, da ni šel s svojinu četami v Kasalo. Kar se tiče garancijskega zakona, zagotovljeno je ž njim izvrševanje papeževe duhovne oblasti. Adresa vspre-jela se je z veliko večino.

Bruselj 17. decembra. V premogovih jamah v Horunu utrgala se je vrv, ko so se delavci z vitlom spuščali v rudnik. Osemnajst delavcev se je ubilo.

Praga 18. decembra. Mestni zbor je sklenil, da se v mestni proračun postavi 1000 gl. za podpore češke šole „Komenskyu na Dunaji.

Berolin 18. decembra. Nemška cesarica včeraj zvečer srečno princa povila.

Razne vesti.

* (Avstrijska razstava v Parizu.) Avstrijska kolonija v Parizu namerava v Parizu prirediti razstavo avstro-ogerskih izdelkov.

* (Koliko je vreden vsak Francoz, in vsak Italijan.) Neki statistik je na podlagi uradnih podatkov izračunal, da pride na Francoskem povprek na v«acega prebivalca T)900 frankov, v Italiji pa le 1800 frankov premoženja.

* (O t r 0 k z dvema glavama.) V Brnu po-rodil se je otrok z dvema popolnoma razvitima glavama. Otrok še živi.

* (Dvoboj s s a bi a m a.) V nedeljo sta se na cesti v Linci nekaj sporekla neki častnik in neki

slušatelj zdravilstva. Zaradi tega prišlo je do dvoboja, pri katerem je častnika dijak s sablo udaril na Čelo, nos in roko, dijak je pa bil ranjen na roki.

nas—

..LJUBLJANSKI IW

Mt <»|i

I

za v«e lelo £1*1« I.<>0 : zn pol S« <a 1 gl «1. 2.3 Ol -,.vl fte>ti*1 lel» gl<l. 1.1».

Meteorologično poročilo.

Srednja temperatura —3'8", za 23° pod mu tnalom.

Izkaz avstro-ogerske banke

z dno 15. decembra 1890.

Prejšnji teden

Bankovcev v prometu 426,437.000 gld. (— 4,606.000 gld.) Zaklad v gotovini . 944,785.000 „ (— 192.000 „ ) Portfelj..... 155,875.000 „ (— 9,644.000 „ )

Lombard..... 29.556.ooo „ (+ i,7u4.ooo „ >

Davka prosta ban-

kovćna reaerva . . 28,509.000 „ (+ 6,614.000 „ )

TD-i^i^a^slsia* borza

dne 18. decembra t. 1.

(Izvirno talegrafićno porinilo.)

včeraj — dan««

Papirna rtmta.....gld. 89 20 — gld. M 1 I

Srebrna renta....., 89 20 — , H'J SO

Zlata renta.......10770 — „ 107 60

5°/0 marčna renta . . . „ lo2 — _ 10175

Akcije narodne hanke . . „ 980 _ _ 97H

Kreditno akcije.....n 301— — fc 300 25

Lendoo........ , 114-60 — , 114-50

Srebro........i —_ _ ._._

Napol.......... 9-0 • _ " 909',,

C. kr. cekini .... . , .V45 —

Nemške marke..... „ f>6 45 — * 54*87'/.

4u/0 državne srećke iz I. 1854 250 gld. 131 gld. 2 i kr Državne Nrečke li 1. 1864 100 , 177 , 25

Ogerska zlata renta 4°/„.......102 „ 65 ]

Ogerska papirna renta 5°/0 ...... 99 , 60 *

Dunava reg. srećke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 60 ] Zemlj. obč. avstr. 4*/g% *rt(»t. listi 113 „ — "

Kreditno srećke......100 gld. 184 , 50

Rlldolfovfl srećke..... 10 „ 19 _

Akcije anglo-avatr. banke . 120 „ 159 — . Traiuway-društ. velj. 170 gld. a. v. . — „ — „

Hiša na prodaj.

V liumliji poleg Kove^ameNlit se prodaja iz proste roke hiša St. 20 poleg državne ceste; zidana je leta 1868., ter pripravna za vsako kupčijo in obrt.

Natančneje izve se pri lastnici (924—1)

Mariji Mahorčič

v Kandiji št. 20 pri Rudolfovem. --«111—Ml.....!■■ ■■

17. decembra.

Pri Malici: Gutner, Her-log, Lacon, Ililli, Pichler, Ba-ler, Proska z Dunaja. — Baron Lazzarini t* Gradca. — Bergholer iz Celovca. — Ru-baach iz Plzna.

Pri Slonu : Scblagenhem-fer, Braun ■ Dunaja. — Le-der iz Gradca. — Vaider iz Domžal. — Jelenec iz Tn-ja.

— Uirachmann iz Siska. — Sheber iz Selc. — Prašuikar iz Kamnika. — VVesaener iz Trbiža.

Pri avstrijskem cesarji:

Theurschub s hčerjo Iz Tržiča.

— Alijancič i« Bisterčice.

Pri UamrNlniu dvoru : Ablin iz Cerkljan.

Pri južueiu koloilvorn: Pravviz/.a iz Varatdina. — Pe-ris iz Jaake. — Kornfeld iz Berolina. — Jerlučau s Poljan.

17 mrli :

16 decembra: Pavi Gerliczjr pl. Gerli«ze, bišni posestnik, 22 let, Gospodsko ulice šc. 3, za jetiko. — Marija llvan, šivilja, 49 let, Florijanske ulice št. 42, za jetiko.

Prva in največja

trgovina % igračami

F. M. SCHMITT-a

v Spitalskih ulicah

usoja se p. n. čast. občinstvu uljudno naznanjati, da zaradi velike zaloge igrač večji del proda po tovarniški ceni, zatorej prosi za blagovoljni obisk in naročila. (872-3)

V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI

je izšla knjiga:

Blodne duše.

Eoman. Češki spiaal VughIuv Benes-TfebiKMkj'. Preložil ! vtiu <*ornik. Mala 8°, 52.') atranij. Cena 74» kr., po pošti SO kr.

Primerna

. umestna

božična darila

priporoma

(919—2)

Kočevska domača industrija

v Ljuhljani, Šelenhurgove ulice št. 4.

pripravljena od lekarja GABR. PICCOL.l-ja v LJubljani, Je zelo uplivno zdravilo, ki krop a že-lodeo, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja glisto. Sestavljena je iz zdravilnih, v ra-rj stlinstvo upadajočih inovij ter ni ni-j kako drastično učinkujoče, marveč i lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič I ne škoduje, če se prav delj časa rabi. Esonco za želodeo pošilja izde-lovatelj proti poštnemu povzetju v skatljab po 12 atekleničic za gld. 1*36; po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3^4; po 41 za gld. 4"26; po 55 za gld. r>-i!'5; po 110 za gld. 10 30; po 550 za 50 gld.

V ateklenicab po lO kr. v lekarni Pioooll v Ljubljani, v drngib lekarnah po 16 kr., prodaja se akoro v vseli tu- in inozemskih lekarnah. (712—14i

Za

,,Krajcarska družba" za Narodni dom opozarja na nižo stoječe cene

„Narodnoga papirja"

iz svoje zaloge ter priporoča ta papir za božična in novoletna darila ter novoletna voščila.

Vizitnice št. IV. priporočamo zla- A sti za novoletna voščila, za plesne r rede itd. Naznanilne kartone št. V. in VI. priporočamo za vabila k veselicam, za zaročna in poročna naznanila.

Št.

I. Vlzitnloo manjše oblike, jeduobaivun it.-»k..........

II. n arednjo „ „ „ ..........

III n velike „ „ „ ..........

IV. „ „ „ dvoje barven „ ..........

V. Naznanilnl kartoni, jednoharven tisk...........

VI. „ n dvojebarven „ ...........

VII. PiBomski papir in zavitki, I. vrste, s kaseto j jodon iiitomiki impir [ .

VIII. „ n n n H> n n n J '" jedcu zavitek itojo J .

IX« n n n t HI- r. 71 n io za jotlcn kou [ .

Nadrobno razprodajo sta prevzela J. Ciiioiitiiii in J. Cierber v LJubljani, veča naročila pa vsprejema podpisana družba.

(925-1)

Odbor „Krajcarske družbe" za Narodni dom.

Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragutin Hribar.

Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".