od�el na lov v Jelovico, smo bili vsak zase takoj na jasnem, kako je pri�el pred partizanske pu�ke. Basajeva, �e takrat aktivistka, je ostala pri partizanih in je padla pri Crngrobu leta 1942, takrat, ko je padel narodni heroj Stane �agar. Tudi Hornitzkega mati je nekaj vedela o sinovih ljubavnih avanturah in si je ob pogledu na truplo lahko mislila isto kot vsi ostali. Preden smo zavili truplo v sotorsko krilo in ga pripravili za transport, je stopila mati z gestapovci h kraju in se z njimi na kratko pogovorila, �eprav nismo vedeli, kaj so govorili, smo ob�utili, da se je re�evala na�a usoda. Nemci so na svoj odrezavi na�in odredih o�i��enje trupla in vse potrebno za prenos. Komisarju niso izkazali nobene �asti. Kolona je izmenoma nosila v sotorsko krilo zavito truplo in se prav tako brez besed spustila v dolino, kot je pri�la, �utih smo nekak�no spro�stitev zase, Nemcem pa smo od srca privo��ili neprijetno situacijo, ker jim je mati njihove �rtve s svojo �eljo prepre�ila, da bi se znesli nad prebivalstvom.
Ta prva partizanska akcija na Jelovici je Nemce mo�no prizadela, za pre�bivalstvo pa je le ostala brez krvnega davka.
Ze v naslednjih dneh je ljudi v �eleznikih in Selcih pretresla druga no�vica. Mizarski pomo�nik pri �Stolmarju� v �eleznikih �tefan Luznar in njegov o�e Janez Luznar iz Selc sta z mitraljezom v�gala na nem�ko motorizirano patruljo v bli�ini Selc. To je bilo okupatorju preve�. Sredi belega dneva od�krit napad, ki je le delno uspel. Za pobeg je bilo prepozno. Nemci so oba ujeli ter odvlekli v gestapovske zapore v �kofjo Loko. Hoteli so izvle�i iz njih, kdo vse podpira partizane in kako je pri�lo do likvidacije Hornitzkega. Pretrpela sta ne�love�ke muke. Nista pa ni�esar in nikogar izdala. Gestapovec Pfeifer je oba, o�eta in sina, vsa polomljena in pretepena pripeljal 1. septembra 1941 v Selca in ju ustrelil na mestu, kjer sta streljala na nem�ko patruljo. To sta bili prvi �rtvi okupatorja v Sel�ki dolini. Imata spominski kamen tam, kjer sta dala �ivljenje za svobodo domovine. To divjanje gestapa je nekoliko zavrlo delo takratnih aktivistov v �eleznikih.
Vendar mladost ne bi bila mladost, �e se ne bi bila spu��ala v vedno nove akcije in nevarnosti; samo malo bolj previdno. Sedaj je �e nastajalo sodelo�vanje terena z redkimi prvimi partizani, ki so se �e stalno zadr�evali v okolici �eleznikov. Ogenj upora se je po�asi, a trajno razplamteval. Tudi okupator je postajal vse agresivnej�i. Vrtali so celo nazaj v dni razpada Jugoslavije in iskali tedanje prostovoljce, da bi se znesli nad njimi. Tako so odvlekli brata Marjana in Jo�ka Smida � Simencova dva � iz �eleznikov, ki sta pozneje oba kon�ala v krematoriju Dachaua.
Po likvidaciji nem�kega komisarja Hornitzkega je bil na mesto �upana in komisarja v �eleznikih imenovan posestnik in usnjar Jo�ko Dem�ar iz �elez�nikov. Dem�ar je funkcijo zelo nerad prevzel, vendar je ni mogel odkloniti, ker bi s tem izgubil zaupanje pri okupatorju. Na svojem mestu je predvsem kot dober gospodarstvenik skrbel za obnovo ob�inskh poti, pri �emer je za�poslil vse, ki so bili voljni delati. Obnovil in predelal je ob�inske pisarne in splo�no skrbel za zunanji videz ob�ine, da se je le mogel izmikati nem�kemu po tuj�ev al nemu delu. Uspe�no je re�eval razne nevarne zapletljaje med Nemci in nekaterimi dru�inami, ki so intenzivno delale za partizane. Po znameniti dra�go�ki bitki je kljub podivjanosti Nemcev, ki so uni�ili celo vas ter raz-gnaJi pre�ivele Dra�go�ane na vse strani, uspel toliko, da je nekaj dru�in do�bilo zato�i��e v ob�ini �elezniki. �imbolj se je krepil in �iril upor ter mo� in obseg OF, tem ostrej�i so postajah ukrepi okupatorja, ki jih je deloma izvajala tudi ob�ina s komisarjem na �elu. Tako je tudi Jo�ko Dem�ar po�asi, nehote