logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
CTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.0 Transitional//EN" "http://www.w3.org/TR/html4/loose.dtd">

20 let NOVOTEKSA



900-članski kolektiv novomeške tekstilne tovar* ne NOVOTEKS se ob 20-letnici obstoja, ki jo proslavlja te dni, lahko s ponosom ozira na delovne zmage in napredek, dosežen v 2 desetletjih.


Sovjetska delegacija v novomeški „Krki“

Delovni kolektiv novomeške tovarne zdravil »Krka« je dobil prejšnji teden pomemben obisk iz Sovjetske zveze. Tovarno je obiskala sovjetska uradna delegacija, ki je prišla v Jugoslavijo na povabilo Zvezne gospodarske zbornice. Delegacijo je vodil načelnik v ministrstvu za medicinsko proizvodnjo Aleksander Grigorjevič Natraze, v njej pa so bili: direktor zveznega farmacevtsko-kemičnega inštituta Konstantin Jurjevič Novitsky, direktorica proizvodnje antibiotikov Aleksandra Aleksandrovna Pestrova in inž. Ra* isa Miha ji ovna Kuznjecova.


Sovjetska delegacija je prišla v »Krko« zato, da bi se


S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V ČRNOMLJU

Zdravstvo ima širše družbene naloge

Čeprav je denarja manj, občani ne smejo biti prikrajšani za zdravstvene storitve — Zdravstvo ima širše družbene naloge, zato o njem ne more odločati kar sam kolektiv zdravstvenega doma — V drugih občinah ni z denarjem za zdravstvo nič boljše, pa zdravstveni domovi ne rešujejo težav na tak nesprejemljiv način, kot se )e to zgodilo v Črnomlju — Semiški odborniki so zagrozili z odstopom


zaradi obetajočega se primanjkljaja 26 milijonov SD


prikrajšal paciente za tri ordinacije na teden v Semiču, za tri v Črnomlju in za tri preventivne ordinacije v občini. Hkrati je% zmanjšal število specialističnih ordinacij za polovico (zdaj je na mesec 11 specialističnih ordinacij) in občane ponovno prikrajšal, saj zaradi velikega navala specialisti že do zdaj niso zmogli vseh pregledov. Ra zen tega je ZD ukinil delo zdravnikov izven rednega delovnega časa (dežurstvo in o-biski na domu), s čimer so pacienti ponovno prizadeti.

S temi ukrepi naj bi prihranili 3,800.000 Sdin. Nadalj.


OD 17. DO 27.

AVGUSTA

Trajen dež z ohladitvijo okrog 25. in 26. avgusta, lepo vreme okrog 20., 22. in 27. av. gusta. V ostalem spremenljivo s krajevnimi padavinami oziroma nevihtami Dr. V. M.


Turistični program Dolenjske

V ponedeljek, 14. avgusta je bil v Kočevju sesta-fcsk, na katerem so se pogovorili o izdelavi regionalnega perspektivnega turističnega programa Dolenjske. Razen domačinov 80 se ga udeležili še predstavniki iz Novega mesta Na sestanku so ugotovili, da se celotno območje Do-fenjske turistično dopolnjuje in da je zato potrebno izdelati enotni turistični program za to območje.

Črnomelj za regionalni zdravstveni center

12. avgusta so odborniki ObS Črnomelj na seji prejeli odlok o tem, da skupščina Črnomelj pristopa k regionalnemu ^Nravstvenemu centru v Novem mestu. Ta novi strokovni organ v zdravstvu bo pripravil reorganizacijo zdravstvene služ. be, ki mora slediti po sprejetju novega zakona.

Libijski minister v Čateških Toplicah

Danes teden, 10. avgusta, se je v Čateških Toplicah usta vil ugleden gost iz Libije, minister za gradnje, gospod Fa-thi Jauda. Med obiskom sl je ogledal zdravilišče in gradnjo zimskega bazena. V Jugoslavijo je prispel z libijsko delegacijo. O nasi dezeii je imel zelo ugodne vtise.

Srečanje z medvedi v Slemenih

Minuli četrtek smo ob pol f®dmih na poti iz Hudega konca v Ortnek opazili na Ja-s| »V Žmavcu« medvedjo dru-žino, ti je hlačala proti goz-^ pod Sinovco. Močna medija mati je med potjo nehoteno poučevala svoje štiri J^ladiče. Bili smo k sreči to-^o oddaljeni in bilo Je taiko hočno oblačno, da nas niso 116 videli, ne zavohali. Pra-*jo. da srečujejo tam okoli jpgraje« tudi podobno dru-**&o. Ce ste brez pihalnika, 56 seveda ni prijetno srečati 8 tako družbo .,.

V. PREZELJ

Padalske akrobacije v Portorožu

Od 20. do 27. avgusta bodo

Portorožu zanimiva tekmo-\i*pja za V. Jadranski padal-7^ pokal. Sodelovalo bo več 5°t 180 najboljših padalcev ? 20 držav. Najbolj zanimive ^®ne bodo v nedeljo 20. in V- avgusta, ko so na programi atraktivni skoki na leta-v Sečovljah ter v petek jr- avgusta, ko bodo padalci f^kali v morje v portoroS-zalivu


NOVOTEKS je v zadnjem času, letos maja, dosegel še en pomemben proizvodni uspeh: po daljših organizacijskih in tehničnih pripravah so uvedli v tkalnici štiristrojni način deda- Tkalke, ki so prej stregle le dvem statvam, strežejo zdaj kar štirim hkrati! Ker je tako treba v eni izmeni pol manj delavk, je lahko stekla še tretja izmena, proizvodnja pa se je povečala za več kot dvajset odstotkov (Foto: M. Moškon)


12. avgusta so na občinski seji v Črnomlju razpravljali o zdravstvu, o gibanju gospodarstva v prvem polletju in rešili več gospodarsko pravnih zadev.

2e na seji pred mesecem dni je občinska skupščina s priporočilom zavrnila sana-. cijski program zdravstvenega doma Črnomelj, s katerim Je ta zmanjšal zdravstveno zaščito občanov. Na sobotni seji je komisija za družbeni nadzor poročala o svojih u-gotovitvah, ki so na kratko takšne:

Zdravstveni dom Črnomelj Je s sanacijskim programom


Brez ovinkov lahko rečemo, da je NOVOTEKS za vsakogar, ki kupuje blago za obleko, pojem kvalitete. Pot do tega ni bila lahka: prizadevni kolektiv je obrisal preneka-tero potno srago in porabil veliko naporov, preden je dosegel današnji u-gled. Bilo se je treba prilagajati, delati vedno več in kvalitetne je, da so bili doseženi rezultati, s katerimi se lahko NOVOTEKS postavi ob svojem jubileju.

Ko je bil 15. avgusta 1947 ustanovljen kot Teks


njih 12,600.000 Sdin pa bodo prihranili z zmanjšanjem o-

(Nadaljevanje na 3. str.)

Potniški vlak pelje zdaj le do Velikih Lašč

Nekdnji kočevski »hlapon« je spet za nekaj postaj krajši. Potniški vlak, ki je vozil enkrat na dan iz Ljubljane v Ribnico, vozi. le še do Velikih Lašč skoraj vedno prazen, zato ni kazalo druge ga, kot da so ga ukinili. Ribničani niso nič jokali ob ukinitvi.


seznanila z napredkom farmacevtske industrije v Sloveniji oziroma z dejavnostjo, na področju katere je zelo razvito sodelovanje med našimi in sovjetskimi ustanovami. Med drugim naj omenimo, da je »Krka« letos na sovjetskih tržiščih že prodala za 680.000 dolarjev zdravil. Zanimanje za »Krko« je vzbudila tudi farmacevtska razstava, ki je bila v Moskvi. Zanimanje za napredek naše farmacevtske industrije pa so še povečali dobro ekonomsko sodelovanje, dobro poslovanje in propaganda. Vse to si je hotela sovjetska delegacija o-gledati in spoznati na kraju samem, zato je tudi obiskala novomeško tovarno zdravil.

Gostje iz Sovjetske .veze so imeli še drug namen: izmenjati izkušnje iz proizvodnje, izkušnje o surovinah, raziskavah in kontroli, seveda pa jih je zanimala tud: organizacija proizvodnje pri nas in ne nazadnje sistem delavskega samoupravljanja, zaradi vsega, kar so videli in slišali, so bili člani sovjetske uradne delegacije med o. biskom ugledni novomeški tovarni zelo zadovoljni.

S. DOKL


tilna tovarna Novo mesto, je NOVOTEKS prevzel de^ diščino treh manjših tekstilnih obratov: Povhovega, Pencovega in Medicovega. Ob ustanovitvi so bila osnovna sredstva vredna nekaj več kot 5 milijonov Sdin, obratnih sredstev pa je bilo za 4,5 milijona Sdin. V prvem letu obstoja je NOVOTEKS izdelal za 27,5 milijona proizvodov.

Ob ustanovitvi je NOVOTEKS izdeloval samo mikano volneno prejo in volnene tkanine. Proizvod-(Nadaljevanje na 3. str.)


ZVIŠANE OBRESTNE MERE

DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI f

NOVO MESTO ■


za varčevalce pri


HRANILNIM VLOGAM SMO ZVIŠALI OBRESTNE MERE:


- hranilnim vlogam na vpogled: od 5 % na
- vezanim hranilnim vlogam nad 12 mesecev: od 6 % na - vezanim hranilnim vlogam nad 24 mesecev: od 7% na

ZVIŠANJE OBRESTNE MERE velja od 1. avgusta 15^7

Vključite se tudi vi v Širok krog varčevalcev pn doma&i področni banki, ki vam najugodneje obrestuje vse hranilne vloge! — POSLU-2UJTE SE TUDI VhAPHEJ UGODNOSTI, id vam jih nudi Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu pri namenskem varčevanju: <a kreditiranje kmetov — proizvajalcev (za dakup, gradnjo ah obocrvo gospodarskih poslopij, za nakup strojev ln strojnih naprav, za ob novo sadovnjakov ln vinogradov, m namip plemenske živine!) in sa posojila za pospeševanje turizme, zasebnega gostinstva ln obrti!

NAŠA BODOČNOST

je v moderno organizirani nacionalni in politični slovenski skupnosti v okviru


ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED


in držav, ki jih je obiskal. Ena najbolj važnih med njimi je gotovo vloga in aktivnost nevezanih dežel v sedanjem trenutku in pa razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja med Jugoslavijo ter ZAR, Sirijo in Irakom. Izmenjava mnenj in ocen ter medsebojno informiranje je vsebina Titovih razgovorov z arabskimi državniki. Ta seveda


Titovo potovanje na Srednji vzhod


ima vpliv na stališča prizadetih vlad, toda le na osnovi posvetovanja in skupnega preučevanja, ne pa na osnovi takih ali drugačnih »receptov«, ki bi jih nudil ta ali oni.

V soboto je tisk po vsem svetu na prvih straneh zabeležil, da se je vietnamska vojna povzpela še za eno stopnico višje. Dan prej so namreč ameriška letala bombardirala in porušila most Long Bienh v Hanoiu. Ta 1800 m dolgi most čez Rdečo reko je nadvse pomembna prometna zveza med Hanoiem in Kitajsko, razen tega pa je člen v mreži namakalnih naprav, Id so življenjskega pomena nekaj milijonov ljudi v porečju Rdeče reke. Pozneje so ZDA razširile bombne napade še na kraje blizu Kitajske


BOMO TUDI JEZERU KDAJ REKLI MIŠELOVKA?


lico zaneslo na levo, k(xJc?.wHan-z osebnim avtom peljal Ljv J ^ čan Milan Bevc z družinf* , ge. avto je treščil v Pritaji,., žena mar sta se Milan    ‘ n:uni

Zdenka hudo po§k®tI»val“’ hčerki Mojca in 9»“®?® P.‘ Škodo so ocenili na 9.500 >"-    •

Na krni nesreče so sp kmalu eden za drugim pTipellali Z OS3l>

nimi avtomobili neki Francoz,-Slovak Ladislaw Hideghta in Italijan Evelino Boch. Francoz se je ustavil, Slovak m Italijan Pa s. sprožila verižno trčenje. Ker i,e Francoz odpeljal naprej, so škodo ocenili le na Slovakovem in 1“*' lijanovem avtu In „sicer na 90.0^ . Sriinariev.    *    ,e

Pri Jezeru se je pripetilo di veliko nssreč, o katerih sn>® n0. mi poročali. Je tisti del ces'c va miše’ovka za voznike? S-eV' in nesreče opozarjajo, da ccsta 1 le ni najbolj vama!




rvava


ss ponav


V dveh dneh: ena mrtva, sedem ranjenjh, 11 milijonov Sdin škode


V petih prometnih nesrečah na avtomobilski cesti pri Jezeru, ki so se pripetile med 19.45 uro 10. avgusta in 15. uro 11. avgusta, torej v dvajsetih urah, je ena oseba izgubila življenje, sedem je bilo ranjenih, škodo pa cenijo na več kot 11 milijonov Sdin. Smrtno se je ponesrečila 48-letna Angležinja Phyilis Walker Wintcn, težka nesreča pa je zadela tudi družino Milana Bevca iz Ljubljane.


njak, da so je prikolica prevrnila. Phylis Walker je bila takoj mrtva, hudo ranjenega voznika pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 8 milijonov Sdinarjev.

Nedolgo za Angleževo nesrečo, okoli 23 ure, se je po cesti v osebnem avtu do Jezera pripeljal Italijan Modesto Miracco. Ko je opazil rdečo utripajočo luč, s katero je miličnik opozarjal voznike, da je oesta (zaradi nesreče) zaprta, je gmanjftnJ hitrost. Za njim



TEDENSKI KOTRAfUEPOLITlfcN! PREGLED


Tudi naši državljani so pridno potovali v tujino. V prvih šestih mescih je potovalo v druge države 2,725.000 naših turistov ali za 155 odstotkov več kot lani.

■ DR. BAKEY IZ ZDA ZAČEL S SRČNIMI OPERACIJAMI. V ponedeljek je na ljubljanski kliniki prof. dr. De Bakey začel ob pomoči ljubljanskih sodelavcev s srčnimi operacijami. Opravil je prvo operacijo na 25-letni bolnici, kateri je bolno srčno zaklopko nadomestil z umetno. Številni zdravstve. ni delavci iz več sosednjih dežel so sledili operaciji v operacijski dvorani ali ob velL keni ekranu barvne televizije v predavalnici.

■ NAFTOVOD BAKAR-PANCEVO. Septembra bodo začeli graditi prvi del magistralnega naftovoda Bakar—Pančevo, in sicer odsek od Bosanskega Broda do Opatov-ca na Donavi v dolžini 120 kilometrov. Odsek bo dograjen do srede junija prihodnjega leta. Nafto bodo prevažali po Donavi, nato pa bo stekla po naftovodu od Opa-tovca do rafinerije v Bosanskem Brodu.

■ JADRANSKA MAGISTRALA DO LETA 1969. Zdaj gradijo odsek Ivangrad—Roža j, nakar bo na vrsti Rožaj—Kosovska Mitroviča. Predvidevajo, da bodo celinski del jadranske magistrale dogradili do leta 1969.

■ NA IX. PLENUMU CK ZKS O REFORMI. Na seji CK ZKS so menili, da bo na prihodnjem, to je IX. plenumu CK ZKS po-trebno sprejeti povsem konkretna stališča do aktualnih, subtilnih idejnopolitičnih vprašanj in dilem, ki se odpirajo v sedanji fazi reforme.


torske davščine za tiste proizvode, ki jih jugoslovanski uvozniki kupujejo po nižjih cenah od normalne cene, kar povzroča ve. liko škodo jugoslovanskemu gospodarstvu. Seveda pa ne bo mogoče izrabiti ta ukrep za potuho tistim domačim proizvajalcem, ki terjajo omejitev uvoza, da bi zavarovali svojo nizko produktivno proizvodnjo.

■ JULIJA NIŽJI ŽIVLJENJSKI STROŠKI. Po najnovejših statističnih podatkih


■ SLAB ODNOS DO TEHNIČNIH IZ. BOLJŠAV. Na leto bi lahko prihranili kakih 375 milijonov dolarjev, ki jih porabimo za tuje licence, število tujih licenc bi se zmanjšalo, ako bi bilo več domačih tehničnih izboljšav. Teh pa je premalo, število prijavljenih tehničnih stvaritev je enako številu iz leta 1939, čeprav je zdaj štirikrat več tehničnih strokovnjakov in raziskovalnih ustanov. Po številu prijavljenih patentov smo na dnu lestvice visoko in srednje razvitih dežel. To za takšno deželo, kakršna je naša, gotovo ni ohrabrujoče.

In kaj storiti? Urediti bo treba pravni status tako imenovane industrijske lastnine in izumiteljem bo treba dati ustrezno mesto v družbi. V naših delovnih organizacijah premalo cenijo novatorstvo in racionalizacijo. Tista podjetja, kjer posvečajo tehničnim izboljšavam vso potrebno pozornost, so, žal, le izjeme. Toda reforma bo najbrž prisilila delovne organizacije, da spremenijo odnos do novatorstva in racionalizacije, ako hočejo korakati vštric s konkurenčnimi podjetji visoko in srednje razvitih dežel.

■ PRVI PROTIDUMPINŠKI UKREP. Pristojni organi so sprejeli ukrep, s katerim so omejili uvoz surovega železa. To so storili zato, ker so nekatera podjetja uvažala surovo železo po nižji efeni od normalne, 8 čimer so škodovala domačim proizvajalcem surovega železa.

Zvezni izvršni svet je pprejel uredbo o dopolnilnih carinah in kompenzatorskih davščinah. Po tej uredbi bo treba v prihod-nje plačati dopolnita« carino ta kompenza.


Premalo tehničnih izboljšav


so bile julija cene na drobno za 1,9 odstotka nižje kot prejšnji mesec, življenjski stroški pa so se pocenili celo za 3,S odstotka. Analitiki menijo, da so že peti mesec kar stabilne cene in da to samo kaže na prve rezultate reforme.

■ NAS BO LETOS OBISKALO 20 MILIJONOV TUJCEV? Predvidevajo, da bo letos obiskalo Jugoslavijo 20 milijonov tujcev, torej precej več kot prejšnja leta, in to kljub težavam v turizmu na začetku sezone. Že v prvih sedmih mesecih je v rednem in maloobmejnem prometu prestopilo mejo in prišlo v Jugoslavijo več kot 4 milijone vodi i okoli 11 ta pol milijona potnikov.


Taka ideja in praksa v dosedanjih pogojih zaradi objektivnih okoliščin ni mogla biti vedno v središču pozornosti, ne dovolj obdelana, ni mogla dovolj zajeti naših rimskih in ustvarjalnih sposobnosti- V ospredju je namreč bila druga družbena težnja — deetatizacija, v zvezi s tem tudi decentralizacija, ki je bila sicer sama po sebi skozinskoz progresivna, bi se pa sprevrgla v svoje nasprotje, če bi jo absolutizirali. Naš cilj ni decentralizacija za vsako ceno in kot izraz vsega. Naš cilj je moderno organizirana socialistična družba. V borbi zoper preživeli in nepotrebni etatizem se neprestano stihijsko porajajo itežnje po parcializaciji, decentraliziranem etatizmu, ki dobiva potem predvsem v občinah svojo zaslombo. Ker se takim nepravilnim težnjam ne postavljajo ovire, se pojavi včasih občutek, da je komunalni sistem v krizi. Ta teza je zelo nevarna. Ne drži namreč, da je komunalni sistem v krizi. V krizi je stihija kooperacije prevelike decentralizacije, v krizi je občinski etatizem.

Bolj objektivno "kot subjektivno se kopičijo danes ob teh vprašanjih nekatere ovire. Nastaja konflikt med objektivnimi zakoni družbe, ki narekujejo nekatere integracijske procese, in med nekaterimi stihijno porojenimi ali pa ob deetatizaciji poenostavljenimi pojmi, da gre predvsem za oblikovanje komunalnega sistema, . ki pozna samo čimvečjo samostojnost, samo tok od central navzdol, ne tok tudi iz baze proti centru.

Kot rečeno, izvršni svet


Imenovan je pripravljalni odbor za proslavo oktobrske revolucije

Izvršni odbor občinske konference Socialistične mreže v Novem mestu je imeno val trinajst članov v pripravljalni odbor za proslavljanje 50-letnice oktobrske revolucije. V odboru so: Neven Cu-kon, Uroš Dular, Tone Goš-nik, Miloš Jančič, prof. Janko Jarc, Lojze Kastelic, Bogo Komel j, Franci Kuhar, prof. Brna Muser, Adolf Su-šter, Slavko Vute, Slavko Zir-kelbach in Dušan Zupanc.


Jugoslavije


(2)

meni, da bo treba mnoge stvari praktično organizacijsko, zakonodajno in operativno znova proučiti in če se sporazumemo, te načelne poglede potem tudi postopoma uresničevati.

Tudi organi oblasti morajo imeti revolucionarni refleks

Zdi se, je nato nadaljeval Stane Kavčič, da se v naši družbi še zmerom bije politični boj, ki je usmerjen bodisi zoper konzervativistične pozicije, bodisi celo zoper nekatere antisocialistične pozicije v naši družbi, ki se stihijno pojavljajo in na katere, spričo raznih mednarodnih zapletov, še zmeraj računajo nekatere sile v tujini. Ob vsem tem se poraja vprašanje, ali je politični boj samo vprašanje političnih organizacij, ah naj samo le-te, predvsem Zveza komunistov in Socialistična zveza, nosijo njegovo težo? Ali niso dolžne biti tudi intencije oblastnih organov in uprave še zmerom politične? Tudi uprava in oblastni organi bi morali imeti revolucionarni refleks, posluh in občutek za odgovornost do družbenega dogajanja. Ali smo že tako daleč, ali smo že toliko presegli razredna in družbena nasprotja, da bi lahko čoln naše oblasti plul v mirne, apolitične vode, v nekakšen upravni superobjektivizem, ali pa je vendar treba upoštevati še nekatere politične konfrontacije, spopade in računati tudi na terenu upravnega delovanja s temi dejstvi?

Odgovor na to vprašanje je jasen. Nismo najbrž še tako daleč, da bi se laliko tudi oblast odrekla političnemu boju, čeprav jo stihija mnogo krat potiska na preveč »ob-jektivistične« pozicije. Gre za vprašanje, ali je treba bolj spolitizirati delovanje oblasti, delovanje državne uprave in »odvzeti« Zvezi komunistov in Socialistični zvezi del teže v neposrednih spopadih za na predek.

Nobena tajnost ni, da smatrajo nekateri krogi, ki so — blago rečeno — rezervirani do naše politike, da se da z oblastjo zelo dobro »sodelovati«, da pa je partija cista, ki drži te kroge na verigi in jim preprečuje, da bi se ponovno konstituirali kot politična sila.


Predsednik republike Josip Broz Tito je v četrtek z obiskom v Kairu začel potovanja po nekaterih srednjevzhodnih državah. Iz ZAH, kamor ga je bil povabil predsednik Naser, je v nedeljo odšel v Damask, na povabilo sirskega predsednika El Atasija, naslednji dan pa se je odzval še vabilu iraškega predsednika Arefa in odpotoval v Bagdad. Od tam se je v sredo ponovno vrnil v Kairo na zaključni del pogovorov s predsednikom Naserjem.

Titovo potovanje na Srednji vzhod zbuja po vsem svetu mnogo pozornosti in pravo poplavo komentarjev in ugibanj. Omenimo za začetek, da je domala ves zahodni tisk pisal, da Tito potuje v Kairo z natančno Izdelanim načrtom za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Tisk je celo ugibal o naj. manjših podrobnostih tega načrta. Nobene posebne prebrisanosti ni treba, za ugotovitev, da Jugoslavija seveda ima svoje stališče in mnenje o sedanjem položaju na Srednjem vzhodu in da je to mnenje predsednik-Tito razložil Naserju, Atasiju in Arefu. Lastno mnenje pa seveda še ni načrt ali »recept«, ki naj bi ga predsednik Tito nudil drugim. Jugoslavija« in njen predsednik nista nikoli dajala gotovih receptov drugim, pač sta bila vedno pripravljena izmenjavah mnenja in ocene. To pa sta očitno različni stvari in špekulacije o »ju goslovanskem receptu« pač nimajo tal pod nogami.

Vsa poročila, ki prihajajo o Titovih pogovorih pravijo, da je z arabskimi državniki temeljito pretresal sedanji položaj, predvsem agresiji pa tudi druga vprašanja, ki se neposredno tičejo Jugoslavije položaj, ki je nastal po izraelski


Prva Izmed potih prometnih nesreč pri Jezeru je zadela 10. avgusta okoli 19.45 Angleža Ernest* IJunterja VVintona in njegovo 48-letno ženo Phylis VValker VVinton, ki sta se z osebnim avtom peljala proti Ljubljani, Winton je odhitel tovornjak in ga začel prehitevati, ko je nasproti pridrvel tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Luigiano Miclausig iz Gorice v Italiji. Angleževo vozilo je silovito treščilo v Italijanov tovornjak, se odbilo in obstalo, odbilo pa je tudi tovor


meje, očitno z namenom, da bi pretrgale zveze med DR Vietna-mom in Kitajsko.

Svet se seveda sprašuje, kakšen je namen te najnovejše razširitve vojne. Res je, da zagovorniki vojne v ZDA že dalj časa zahtevajo, da je treba bombardiranje še razširiti, češ da bi na ta način prisilili DR Vietnam k kapitulaciji. Toda tistih, ki morda verjamejo, da bi bilo res mogoče z bombami izsiliti kapitulacijo, je le malo. Američani že dolge mesece korak za korakom stopnujejo vojno in pred vsako novo stopnjo napovedujejo, da bosta Severni Vietnam in južnoviet-namska osvobodilna fronta klonila. In vendar se to ni zgodilo, ampak je nasprotno, v samem Južnem Vietnamu odpor vse močnejši, v severnem pa je manj kot kdaj prej znakov »kapitulacije«. Brez naj; manjšega strahu, da bi se zmotili, lahko zanesljivo napovemo, da tudi nova razširitev vojne ne bo pri' nesla zmage ZDA, niti prisilila vietnamskega ljudstva na severu in jugu dežele, da bi se odreklo boju za neodvisnost in svobodo. Pač pa ameriška eskalacija zbuja mračne slutnje, ki dajejo prav nedavni izjavi generalnega sekretarja OZN U Tanta, češ da se svet bliža začetku tretje svetovne vojne. Ob tem novem koraku vietnamske vojne, ki je geografsko usmerjena proti Kitajski, si ne moremo kaj, da si ne bi priklicali v spomin tudi nekaj mesecev stare izjave Mao Ce Tunga, ki je dejal, da bo v manj kot dveh letih prišlo do vojne med Kitajsko in ZDA. Morda je vse to preveč črnogledo, toda vietnamska vojna tako vztrajno raste v vedno večji požar, da celo naj več jim optimistom zmanjkuje poguma za rožnate prerokbe.


POTRESI V FRANCIJI — V jugozahodni Franciji je več zaporednih potresov porušilo vasi Arette-Montory in Arami te. Dve osebi st® bili ubiti, več deset pa je bilo ranjenih. Nekaj tisoč prebivalcev ogroženega področja 90 preše1111 drugam.

VRAČANJE ARABCEV — Kot J« sporočilo izraelsko ministrstvo notranje zadeve, je doslej arabskih beguncev zahtevalo raelskih oblasta, naj jim omogoc jo povratek na domove na zanosni obali reke Jordan, odkoder^ pobegnili ali so jih izgnali nedavno vojno. Ti kraji so

PROTESTNI POHOD CRNCBV pod izraelsko okupacijo.

— Okrog tisoč črncev v

državi Misjrtssippi Je v ponedcU . organiziralo protestni pohod P1^ parlamentu države v mestu son. Cmci so zahtevali, naj pa*, ment Missdssippija odobri več narja za boj proti revščini. EKSPLOZIJA NA KRIŽARKI Na brazllsk, jtrižarki »Barroso® J prišlo do nude eksplozije, k* i zahtevala smrt devetih ljudi, n1 tem ko je bilo. devet drugih težko ranjenih. V času ko je P Slo do ekspioesije je bil na krj®** ki brazilsk: mornariški mims^ Hamann in več visokih oficirJj. Oblasti so začele preiskavo, menijo, da gre za sabotažo,

KIESINGER V W\SHlNCiTOJ\

— Zahodnonomški kancler K* ^ ger je v nedeljo prispel v ZP > torek pa je s nrodsednikotn ' ^jil sonotn začel pogovore o obj®' poKitiki in o predlogu

nega sporazuma o prepovedi n Ja Jedrskega orožja.


se je v prekratki varnostni razdalji pripeljal z osebnim avtom I-jubljančan Alojz Samar in trčil vanj. škodo so ocenili na 500.000 Sdinarjev.

Naslednjega dne, 11. avgusta ob 14. uri, je doživel prometno nesrečo pri Jezeru avtomobilist Nedžo Simič, ki se je z ženo Ljubimko peljal v Ljubljano. Dohitel je kolono in zmanjšal hitrost, med za viranjem pa je avto z mokre ceste zaneslo na bankino, od tam na nasip, od koder se je prekucnil čez betonski propust in padel na njivo. Voznikova 33-letna žena se je hudo poškodovala, voznik pa je dobil udarce po glavi, rokah in nogah. Odpeljali so ju v bolnišnico. škodo pa so ocenili na 1,500 tisoč S dinarjev.

Pol ure kasneje je Milovan Lapanja pripeljal do Jezera tovornjak postojnskega TRANSAVTA. Pred seboj je opazil prikolico in zavrl, na mokri cesta pa je priko


ImeSjarjem želimo lepo vreme!

Začelo se je obiranje hmelja na približno 150 hektarih hmeljišč na Dolenjskem in v Spod. Posavju — Na nekaterih hmeljiščih poteka boljše, z organiziranimi prenočišči in prehrano ter s prevozi obiralcev, drugod spet po starem, v upanju, da bo tudi brez tega obiralcev dovolj — Obiralcev najbolj manjka na novomeških hmeljiščih: potrebovali bi jih 350-400, prvi dan pa

jih je bilo le 120!


Tudi pohištvo

lahko odslej kupite v prodajalni

N0V0TEHNA

na Glavnem trgu 11

Vso opremo za vaše kuhinje, dnevne sobe in spalnice, opremo za samske in otroške sobe, večdelne omare za spalnico, kombinirane omare za dnevne sobe, kavče in polkavče, omarice za čevlje, komode, pisalne mizice, obešalnike in predstene ter razne druge dele pohištva in opreme lahko poceni kupite v tej prodajalni, ki je

dobro založena

z vsemi elektrotehničnimi aparati in pripomočki za gospodinjstva, z muzikalijami, s posodo, porcelanom, z izdelki iz plastike, elektroinstalacijskim materialom in vsemi potrebščinami ki jih potrebujete v stanovanju.

■v

Se ta mesec

bomo začeli odobravati potrošniške kredite za vse vrste industrijskih izdelkov in avtomobile

brez porokov

tako, da bo posojilojemalec vplačal le minimalno zavarovalno premijo za najeti kredit. Drugi kreditni pogoji kot doslej.

POTROŠNIKI, kupujte kvalitetno, poceni in NOVO pri NOVOTEHNI v Novem mestu, Krškem, Metliki in v Trebnjem!


Neutemeljena bojazen?


20 let NOVOTEKSA


V Krmelju bodo podelili domicil dvanajsti SNOU brigadi

Dušana Kvedra To-


Zdravstvo ima širše družbene naloge


tacpvn?




'ČeS( BIL TAKO VSC/fA TUO/ \J NAŠI TOVARN11 I 7VVAR/Š IDKAVN/K, MCBt JA* 7DU<0 bolehal..*


*. avgusta smo v DELU pod Ulovom »V Novoteksu devi-^ obratna sredstva« lahko Prebrali sestavek o razvese-■Mih uspehih Novoteksovega kolektiva. Pisec Peter Roma-Pa končuje omenjeni se-tavefc s trditvijo: »Skratka, kpiJfce ob prvem polletju go-re o dobrem gospodarjenju ® Novoteksu, o tem da je bita bojazen za usodo podjetja Gnanih dogodkih v prvih Mesecih letošnjeca leta neute-*Wjena.« z zadni m delom te *tve se ne str n jam. Novomeški javnosti so še ~°°ro v spominu letošnji ja-ylar$ki dogodki v Novoteksu.

njih je po oceni osnovne *Vanizacije ZK v Novoteksu, 1° °ceni tovarniškega politič-"fffa aktiva, po oceni občin-kega komiteja ZKS Novo Kesto, po oceni občinskega Političnega aktiva in po oceni občinske skupščine Novo 7726-sto prišlo do konfrontacije dveh struj v tovarni: ene ki ^ V0(ttla reforme in teri    fProtne    (v    ka-

V*    OŽfi    krog te <0/*-

n}čriega vodstva), ki je s svo-JtT>i delovanjem nasprotoval reformi in izvozu.

Odveč je poudarjati, da so Se prej naštete politične or-™nizacije in organi dali pol-v,0 podporo tistim silam v teksu, ki so bile za uve-l^itev reforme in za izvoz.

^upščina Novo me-J0 Je na eni izmed sej po te-"tetjiti razpravi o poročilu


Nadaljevanj© s 1. str.)

®®t>nih dohodkov delavcev ZD Rednost točke se zmanjša J? lanskih 234 Ndin na 170 sta-din), čeprav je zmanjša-osebnih dohodkov v ZD _ redno pohvale, to vendarle rj Najboljša rešitev. Komisi-“a je namreč ugotovila, da je f“^Pon med OD zdravnikov r) drugega osobja premajhen p da bi ZD brez kakršnihko-* Posegov lahko z odpustom odvečnih delavcev v celoti panirali obetajočo se izgubo.

ega odpusta pa v ZD ne ^esničijo zaradi neurejenih j*°tranjih odnosov. Osebni do-,°dki tehničnega osebja so ijub predlaganemu znižarju .e vedno neprimerno višji °t v drugih delovnih organi-^cijah.


Brežice: zelo malo kupcev

V _ soboto, 12. avgusta, so rejci pripeljali na brežiško ^Jmišče 790 prašičev, pretečo do tri mesece stare, prosti Pa so jih le 288. Za mlaj

* in starejše je bila enaka Cen®: 6,50 Ndin za kg

Novo mesto: enake cene za prašiče

ponedeljek, 14. avgusta,

* bilo na novomeškem sej-”VSCu naprodaj 756 prašičev, ja tega 48 starejših od 12

dnov. Kupčij je bilo manj, so prodali le 434 živali. ® dvanajst tednov stare pra-So prodajali po 8000 o -°00 Sdin, tri do šest mese-stare pa po 16.000 do ®00 Sdin.


komisije za družbeni nadzor in po mnenju strokovnih institucij glede izvoza v Novoteksu sprejela priporočila sa-moupravnim organom Novo-teksa.

Vsi smo veseli, ko vidimo, da se priporočila občinske skupščine Novo mesto in političnih organizacij v Novoteksu dobro uresničujejo. To je razbrati tudi iz sestavka P. Romaniča. Ne morem pa molče in kar tako mimo njegove že omenjene trditve, ki je zelo enostranska in omalovažuje dokaj odgovorno ter prav nič prijetno delo političnih organov in naše občinske skupščine ob januarskih dogodkih v Novoteksu. Celo več: to naše delo ocenjuje pisec kot neutemeljeno bojazen! Zato poudarjam, da je takratna akcija političnih organizacij in občinske skupščine temeljila na argumentarnih siališčih, ki jih doslej ni še nihče ovrgel!

Prav sedanji uspehi v Novoteksu in razvoj proizvodnje, fci fifi P. Romunič opisuje v

omenjenem sestavku, dokazujejo, da je bila naša akcija, ki je terjala hitrejše vključevanje v reformo in izvoz v Novoteksu, potrebna in pravilna! V bodoče torej nikar tako omalovažujoče o delu političnih organizacij!

SLAVKO ZIRKELBACH politični sekretar obč. komiteja ZKS Novo mesto


Direktor zdravstvenega centra Novo mesto dr. Albin Pe-čavar je na seji opozoril, da je sanacijski program neveljaven tudi zato, ker bi ZD Črnomelj po določilih sploš-nega sporazuma lahko zmanjšal svoje storitve samo z vednostjo zdravstvenegt centra, tega pa ni storil. Odborniki so zlasti obsodili ukinitev treh ordinacij na teden v Semiču, kjer je 3500 prebivalcev in kjer je bil ZD zgrajen s samoprispevkom občanov in kjer so področne delovne organizacije oskrbele zdravniku in dentistu stanovanje. Vsi semiški odborniki so na raji zagrozili z odstopom.

Po daljši burni razpravi Je bilo sprejeto priporočilo, da mora ZD od 13. avgusta dalje zagotoviti v Semiču enako šte


Na večini naših hmeljišč bo letošnji pridelek zaradi poletne suše nekoliko slabši od lanskega. Hmelj je naredil višjo kirano, kobulje so bolj drofone, kvaliteta pa ni slabša od lanske. Nedavna toča je zelo prizadela hmeljišče v Metliki, kjer je uničenega pol pridelka. Z obiralci povsod še kar gre, najbolj pa jih primanjkuje na novomeških hmeljiščih. S kombajnira-njem hmelja, torej s stroj-


nim obiranjem, je prvi začel Kmetijski kombinat ZASAVJE iz Sevnice 16. avgusta na hmeljišču v Loki.

ČRNOMELJ: začeli so .10. avgusta; pridelek je zelo dober, pričakujejo 12 do 14 q na hektar. Drugi dan je obiranje malce zmotil dež. Z 200 obiralci, kolikor jih imajo, bodo gotovi v 10 do 12 dneh.

BREŽICE: začeli so 12. avgusta; hmelj je zdrav in ga bo več kot lani, kobulje pa so malo drobnejše. Obiralcev je 280, delali bodo do 6. septembra. AGRARIA Brežice je organizirala dve avtobusni progi za prevoz obiralcev: eno: Brežice—Cerklje—Slovenja vas in drugo: Brežice— Vel. Dolina.

METLIKA: začeli so 14. avgusta; obira 120 obiralcev, ki bodo končali v 14 dneh. Zaradi toče bo 8q pridelka namesto predvidenih 16 q na hektar.

NOVO MESTO: v Srebrničah, v nasadih kmetijske šole Grm, so začeli obirati 14. avgusta. Obiralcev je samo 120, med njimi precej otrok, potrebovali pa bi 350 do 400


vilo ordinacij kot prej, posebna strokovna komisija zdravstvenega centra iz Novega mesta pa bo v sodelovanju s komisijo za družbeni nadzor in s predstavniki komunalne skupnosti soc. zavarovanja pregledala poslovanje ZD Črnomelj in predlagala ustrezne ukrepe.

Odborniki so, sodeč po razpravi, samoupravnim orga hom ZD zlasti zamerili to, da so brez poprejšnega opozorila prikrajšali občane s sanacijskim programom za zdravstvene storitve, čeprav bi bili občani pripravljeni prispevati za rešitev težav tudi kaj več v denarju. Zavrnili so pismeni odgovor pomočnika direktorja dipl. ekonomista Vladislava Seničarja, ki trdi, da je zahteva skupščine z ju


V Krmelju je bila 9. avgusta seja pripravljalnega odbora za organiziranje proslave občinskega praznika in podelitev domicila XII. slovenski narodnoosvobodilni u-dami brigadi, ki bo 8. okt. v Krmelju. Na seji so sprejeli program proslave, po katerem bo 8. oktobra najprej slavnostna seja občinske skupščine, nato pa proslava na prostem, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki brigade. V tistih dneh bo šahovsko, rokometno, strelsko in kegljaško tekmovanje. Do takrat bo verjetno zgrajena tudi Lutrova klet, v kateri bodo priredili razstavo fotografij o življenju narodnega


obiralcev na dan. Prenočišče in prehrana za 540 Sdin na dan je organizirano, s pridelkom se pohvalijo.

STRAŽA: v hmeljiščih v Jurki in Vavti vasi so začeli 14. avgusta; pridelek je boljši kot lani, končali bodo v 10 dneh, obiralcev je 120 in jih vozijo z gorjanskega podreja.

KOSTANJEVICA: začeli so 14. avgusta, obrali bodo v 14 dneh. S pridelkom se pohvalijo, obiralcev je 350, vozijo pa jih z avtobusi iz črneče vasi in Dola pri Podbočju.

SEVNICA: na hmeljiščih v Šentjanžu, Kompolju in Loki so začeli obirati 14. avgusta. Pridelek je kvaliteten, hmelj pa zelo poln. Obiralcev je 900. Zanje so organizirali hrano in prevoze. 16. avgusta je začel na hmeljišču na Loki delati stroj za obiranje.-

ŠENTJERNEJ:    začeli so

14. avgusta, obiralcev je 350. Hmelj je lep, pričakujejo .10 q pridelka na hektar. Obiralce iz Gabrja in Brusnic vozijo z avtobusi. Na škocjanskih hmeljiščih so začeli obirati hmelj 16. avgusta. M. J.


lijske seje »neresna in sprejeta v zelo primitivnem in neodgovornem postopku na seji« ter menili, da je ta odgovor žaljiv. Upravičenost dvomov komisije za družbeni nadzor v samoupravljanje v ZD je potrdil na sobotni seji prav V. Seničar, ki je kar na seji povedal, da ZD zavrača priporočilo skupščine, ne da bi se poprej o tem posvetoval s samoupravnimi organi v ZD! Od kod le ima tolikšna pooblastila?

V razpravi o gibanju gospodarstva so odborniki poudarili, naj delovne organizacije povečujejo osebne dohodke na račun storilnosti in da so se skladi preveč zmanjšali.

M. J.


šmarješke Toplice te dni zasedene

Zdraviliški prostori šmarjeških Toplic so od 15. julija nenehno polni. Na obisku so domači gostje, veliko pa je tudi tujcev. Toplice obiskujejo predvsem taki gostje, ki so že prišli v ta kraj in jim je bilo všeč. Zdraviliško osebje ne skriva zadovoljstva ob prometu, kakršnega imajo zdaj. želijo si, da bi imeli vse leto tako dober obisk kot te dni.


heroja

maža.


(Nadaljevanje s 1. str.)

nja se je skozi leta izpopolnjevala in od leta 1964 dalje delajo mikano prejo iz volnenih, umetnih in sintetičnih vlaken, volnene in polvolnene mikane tkanine, česano prejo iz volnenih, umetnih in sintetičnih vlaken za tkanine in trikotažo ter tkanine iz pravkar opisanih vlaken.

V Bršlinu so se iz leta v leto povečevali tovarniški prostori; hkrati so u-rejali parno in vodovodno napeljavo ter zgradili kotlarno in kanalizacijo. 1964 so se v NOVOTEKSU odločili za specializacijo: prenehali so s proizvodnjo mikane preje, stroje so odprodali in postopoma nakupovali nove stroje za česano prejo iz mešanice sintetika-volna. Od 1960 dalje so v tkalnici postopoma zamenjavali več vrst statev z novejšimi, tako da imajo zdaj samo 3 vrste statev. Hkrati z vsemi drugimi obrati se je razvijala vedno sodobneje o-premljena apretura.

Leta 1958 je začela v Metliki obratovati predilnica česane preje, za kar tero je bilo, odkar je ste* kla, nakupljenih več novih strojev.

1953 se je Tekstilna tovarna preimenovala v NO-VOTEKS, tekstilna tovarna Novomesto. Proizvodnja se je nenehno povečevala in ob 10-letnici tovarne je proizvodnja dosegla 1064 milijonov Sdin. Letos, ob 20-letnici ustanovitve, bodo naredili za 6 milijard Sdin proizvodov.

Devizna reforma tudi NOVOTEKSA ni pustila ob strani. 1962 je bilo že treba začeti razmišljati o tem, kako v bodoče priti do tujih plačilnih sredstev za nakup surovin. Obetali so se časi, ko ni bilo več pričakovati vsakoletnega kontingenta dolarjev za nakup surovin iz banke. NOVOTEKS je že 1962 začel z izvozom. To ni izvoz tiste vrste, ko svoj izdelek prodaš tujemu kupcu. Prodajati so začeli svoje blago domačim kupcem za dolarje, manjše


količine svojih izdelkov pa so izvažali tudi na tuja tržišča. Tako so 1962 prodali za dolarje za 20.750 dolarjev izdelkov, 1965 za 469.146 dolarjev, lani za 1,715.000 dolarjev, letos pa bodo, kot kaže, prodali za 1,450.000 dolarjev svojih izdelkov (800.000 dolarjev so že ustvarili v prvem polletju, za 600.000 dolarjev pa so sklenjene pogodbe za drugo polletje).

Ko za NOVOTEKSOV praznik naštevamo uspehe, velja dodati, da se je v dveh desetletjih osebni dohodek članov kolektiva neprimerno povečal (lani je bil povprečni OD 73.000 Sdin, letos je 81.000 Sdin), da se je občutno izboljšal družbeni standard članov kolektiva, o čemer pričajo zgrajena stanovanja, skrb za zaposlene, počitniški dom, skrb za zdravstvo itd.

Velika skrb političnih organizacij v NOVOTEKSU, občinskih političnih vodstev in občinske skupščine Novo mesto za pravilno usmeritev kolektiva, ki je prišla do izraza zlasti letos ob velikem pretresu, ki ga je doživel kolektiv v januarju, je skupaj z delovnimi napori NOVO-TEKSOVIH delavcev rodila uspehe. Uspehov pa smo veseli vsi in zato toliko bolj iz srca čestitamo kolektivu NOVOTEKSA ob njegovi 20-letnici in mu želimo še veliko sreče in novih delovnih zmag tudi v prihodnje!


Vlagajte pri

DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI

v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!


ZAGOTOVIMO VENDAR VARNOST PRI DELU!

„Očka, vrni se zdrav domov!“


MOKRONOG SE PRIPRAVLJA NA SPREJEM GUBČEVE BRIGADE



stvo, ker je bila inšpekcija obremenjena z nadzorstvom v industrijskih obratih. To nadzorstvo je od 1. 1. 196T v pristojnosti republiškega inšpektorata. Razen tega delovna inšpekcija do letos ni sodelovala v komisijah za izdajo obrtnih dovoljenj, zato mnoge delavnice niso ustrezale niti minimalnim zahtevam o varnosti pri delu, obrtno dovoljenje pa jim je bilo kljub temu izdano. Posledica tega je, da je v delavnicah zasebne in družbene obrti varstvo ljudi pri delu precej zanemarjeno.

Tudi sanitarni prostori niso povsod urejeni. Mnoge delov-


Srečanje PTT delavcev na Sremiču



Nekateri člani planinske skupine bodo odšli na pot že dan ali dva dni pred zborom. Pot jih bo peljala z Baze 20 na Sremič, vmes pa bodo obiskali več pomembnih postojank. Organizatorji prisrčno vabijo na srečanje vse ptt


Tudi Mokronog se že nekaj časa pripravlja na veliko zborovanje v čast 25-letni-ce ustanovitve Gubčeve brigade. S tem namenom urejajo okolico, mnogo poslopij pa bo dobilo novo fasado. (Foto: J. Kržič)

PRED VELIKIM SLAVJEM NA TREBELNEM IN V MOKRONOGU

3. septembra — praznik Gubčevcev

Na proslavi ob 25-letnici ustanovitve IV. SNOUB »Matija Gubec« bosta govorila Lado Ambrožič-Jure Novljan in Viktor Avbelj-Rudi Hrast — Na proslavi bo 5.000 do 10.000 ljudi, priprave pa se bližajo koncu — Pripravljeno je darilo za šolo na Trebelnem — Predlog za imenovanje ceste iz Trebnjega okoli £ ure “z avtobusi, vok

v Mokronog po Gubčevi brigadi    viru    četrtega    zbora bo tudi


Sindikalna podružnica pri PTT podjetju v Novam mestu bo tudi letos organizirala zbor vseh delavoev kolektiva. To srečanje, četrto eapovrstjo, bo v nedeljo, 27. avgusta, na Sremiču pri Krškem. Razen članov kolektiva bodo povabili tudi svojce in ptt upokojence z družinskimi člani. Organizatorji pričakujejo, da se bo ob tej priložnosti zbralo na Sremiču okoli 400 gostov, pripeljali pa se bodo



delavoe!



Ljudje s Trebelnega in iz mokronoške okolice pa se še prav posebno radi spominjajo doživljajev z gubčevci, s tistimi fanti, s katerimi so nekoč delih vse, kar so imeli: hrano, obleko, stanovanje in — pogum.

| Osrednja proslava v počastitev Gubčeve brigade in občinskega praznika bo 2. septembra zvečer v trebanjskem kulturnem domu, kjei bo nastopil Partizanski invalidski pevski zbor. Dopoldne naslednjega dne, 3. septembra, bo na Trebelnem — na kraju ustanovitve — zbor borcev IV. SNOUB »Matija Gubec«. Govoril bo eden prvih komandantov te brigade Lado Ambrožič-Jure Novljan. Ob tej priložnosti bo sekretariat za proslavo podaril osnovni šoU na Trebelnem za 500.000 Sdin učil, Mladinska knjiga iz Ljubljane pa knjige in gramofon s ploščami v vrednosti 350.000 S din. Na Trebelnem bosta nastopila tudi Partizanski invalidski pevski zbor in godba JLA iz Ljubljane.

B Udeleženci trebelanske slovesnosti bodo popoldne odšli v Mokronog, kjer bodo odkrili spomenik v spomin NOV, nakar bo veliko ljudsko zborovanje s kulturnimi prireditvami. Zbranim borcem in svojcem padlih borcev Gubčeve brigade, aktivistom, predstavnikom drugih brigad, gostom In drugim občanom pet do desettisočglavi množici — bo govoril polit-


KRI — tudi humanost, največkrat pa samopomoč


Občinski odbor RK Brežice je organiziral v sredo, 2. av gusta, sestanek poverjenikov RK okoliških vasi in predstavnikov gospodarskih in družbeno-političnih organizacij brežiške občine, da bi skupno rešili problem krvodajalstva na svojem področju. Sestanku sta prisostvovala tudi člana re- ^ ^ w ^ ^ publiškega odbora RK Maks Klanšek in Ivica Žnidaršič, vodil    od    17 ' do 2o. oktobra letos

pa ga je predsednik občinskega odbora RK Brežice dr. Slavko Za    muin0vairije sb7ari je

Sušin.    ‘


ni in pomanjkljivo razumevanje oz. zdravstveno kulturo ljudi na drugi strani. Vmes pa so še Številne več ali manj slučajne tehnične pomanjkljivosti, ki večkrat, gro bo posplošene, povzročijo slabo voljo ljudi.

Predvsem je posvečeno premalo skrbi načrtni in organizirani propagandi, ki bd bila prilagojena strukturi prebivalstva, kakor tudi stalnemu in točnemu informiranju ljudi o porabi in potrebah krvi, ld bi onemogočala zavajanje ljudi k napačnim predstavam in nezaupanju. Tako so ljudje zaradi nevednosti ali pretirane ozkosrčnosti izpostavljeni nevarnosti, da v primeru nesreče ne bo mogoča nagla pomoč! Pravica do neomejlenih zahtev po pomoči nujno zahteva vi-


Občina Brežice spada med tista področja v naši republiki, kjer postaja preskrba zdravstvenih u-stanov s krvjo iz dneva v dan bolj pereč problem. V nasprotju s stalno naraščajočo porabo krvi število aktivnih krvodajalcev nenehno pada. Tako je preteklo leto od predvidenih 1200 krvodajalcev darovalo kri le 230 lijudi. Zaenkrat krijejo razlike tega neskladja z rezervami republiškega zavoda, kar pa nikakor ne predstavlja trajno rešitev problema.

Na sestanku 2. avgusta v Brežicah so udeleženci v triurnem pogovoru odkrili številne napake, ki so bile narejene pri tem- delu in skušali najti čimhitrejšo in učinkovito rešitev. Gre v glavnem za organizacijske napake na eni stra


Oglašujte v DL!


Sekretariat za proslavo 25-letnice ustanovitve IV. SNOUB »Matija Gubec« v Ljubljani in odbor za proslavo občinskega praznika v Trebnjem že dalj časa sodelujeta in si prizadevata, da bi veliko ljudsko zborovanje v Mokronogu kar najbolje potekalo. Na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo, 9. avgusta v Ljubljani, so novinarje obvestili, da se priprave bližajo koncu.

■ Organizatorji pričakujejo, da bo proslava na Trebelnem, kjer se bodo 3. septembra ob 9. uri zbrali bivši borci Gubčeve brigade, in popoldne v Mokronogu, kjer bo velike ljudsko zborovanje, glede na udeležbo največje in najpomembnejše srečanje nekdanjih borcev in aktivistov pri nas v letu 1967. Raču najo, da se bo ^ Mokronogu zbralo 5000 do 10.000 ljudi.

Razen borcev in aktivistov Gubčeve brigade so na partizansko srečanje povabili tudi nekdanje bore« drugih slovenskih partizanskih enot, goste iz bratske Hrvatske, zla sti člane skupnega sloven sko-hrvaškega štaba, predstavnike družbeno političnih organizacij in številne druge goste, častne goste bodo na proslavo povabili na originalni način, kakršen je bil v navadi že v Gubčevi brigadi.

Poslali jim bodo posebne prepustnice, ki ju bosta pod pisala politkomisar Gubčeve brigade in predsednik občinske skupščine Trebnje.

■ V trebanjski občini so imeli v počastitev občinskega praznika in obletnice u-stanovitve Gubčeve brigade že veliko delovnih akcij in prireditev. Vrstile so se domala vse leto, tako da bo septembrsko slavje le krona vsega.

V Trebnjem, Velikem Gabru in na Čatežu, na Mirni, Trebelnem in v Mokronogu ter drugih krajih so imeli najrazličnejše kulturne, Športne in zabavne prireditve, vrsto proslav in zborovanj, ki so se jih udeležili in pogosto na njih sodelovali poleg občanov tudi nekdanji borci Gubčeve brigade in borci drugih brigad ter aktivisti. Sole. so imele posebna tekmovanja v znanju o Gubčevi brigadi in spoznavanju oziroma oživljanju tradicij NOV. Pri vsem tem se je pokazalo, da je prav spomin na Gubčevo brigado in mnoge dogodke, ki so povezani z njo, živ in drag ne le v kraju ustanovitve in bližnji okolici, marveč širom po dolini Mirne in Temenice.


komisar IV. SNOUB Viktor Avbelj-Rudi Hrast. Devetim borcem, ki so bili v Gubčevi brigadi od njene ustanovitve, bodo podarili spominske kipe iz brona — simbol Gub čeve brigade Kipe je izdelal nekdanji soborec gubčevcev, akademski kipar Drago Tršar.

| Lado Ambrožič-Jure Novljan, ki je izdal že več knjig o NOV, je napisal tudi dokumentirano pripoved o Gubčevi brigadi. Knjiga bo izšla v prihodnjem letu, njen izid pa bodo omogočili sekretariat za proslavo in nekatere delovne organizacije. Borci Gubčeve brigade bodo knjigo prejeli brezplačno.

g Sekretariat za proslavo je tudi predlagal, naj bi cesto Trebnje—Mirna—Mokronog, ki bo letos asfaltirana do Slovenske vasi, imenovali po Gubčevi brigadi.


nekaj tekmovanj:    v    šahu,

streljanju z zračno puško in hitri hoji za pismonoše. Ko bomo pričeli zbor, bo delegacija položila venec pred spomenik NOB v Krškem.

9. in 10. septembra srečanje

Cankarjevcev

Nekdanja slavna partizanska Cankarjeva brigada, ki ima v Črnomlju domicil, se pripravlja na veliko srečanje 9. in 10. septembra v Črnomlju. Pripravljalni odbor brigade je ob tej priložnosti skupno z občinskim odborom ZZB Črnomelj predvidel tudi nekaj pomembnih kulturnih prireditev za vse občane. Tako se obeta gostovanje Slovenskega narodnega gledališča, Invalidskega pevskega zbora ter godbe milice iz Izubijane.


Medobčinska služba inšpekcije dela deluje že drugo leto. V njeni pristojnosti so delovne organizacije obrti, trgovine, gostinstva, podjetja komunalne dejavnosti, kulturne in socialne ustanove ter dejavnosti družbenih in državnih organov. Teh organizacij je v brežiški občini 71 in zaposlujejo okrog 1650 oseb. Razen tega je nad 200 zasebnih obrtnikov, ki imajo zaposlenih nad 400 oseb.

Inšpekcija dela je v preteklem obdobju pregledovala varnostne pogoje predvsem pri zasebnih obrtnikih in obrtnih podjetij, kjer je bilo do sedaj bolj slabo nadzor


nadvse zanimiva ugotovitev, da večino podarjene krvi porabijo na istih območjih, kjer je bila odvzeta, in da je prebitek, ki je namenjen pomoči drugih področij, lativno majhen. To pomeni, da gr® pri darovanju krvi v prvi vrsti samopomoč, šele nato za PorI^v drugim. Pri tem ne misli nihče odrekati požrtvovalnosti in človeko-ljubnih nagnjenj vsem tistim, ki s doslej darovali kri. Za vse ostai^ pa, ki so se zatrdno odločili, da odpovedo sleherni humanosti, v lja opozorilo, da so (v prhnen*' če niso v svojih odločitvah osaTv ljeni) resno ogroženi ob vsaki n sreči!

Upravičenost zahtev in dolžn^s prispevanja sta tesno povezan STANKA


ne organizacije še nimajo interne zakonodaje o varstvu pri delu, nobena še ni organizirala varnostne službe in izvajala sistematične varnostne vzgoje zaposlenih ter ~re-verjala njihovega znanja, čeprav bi to morale storiti že do konca lanskega leta. Medobčinsko inšpekcijo dela ča-ka še precej nalog.

J. K.

Franc Pirkovič odhaja na novo službeno dolžnost

Franc Pirkovič, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, bo v kratkem odšel na novo službeno dolžnost. Prejšnji teden je bil na poslovilnem obisku pri koroškem deželnem glavarju, poslovil pa se je tudi od celovškega župana Hansa Ausser-winklerja. Tovariš Pirkovič je bil na Koroškem štiri leta in je s svojim delom mnogo doprinesel k nadaljnjemu zbliževanju obeh sosednih pokrajin, kakor tudi k poglabljanju odnosov in k sodelovanju med Koroško in Slovenijo.


soko zavest prebivalstva, sicer postane praena utvara.

± S tem v zvezd so bili sprejeti sklepi, da se do največje možne mere poživi propaganda in pro svetitelj ska aktivnost po vaseh med kmečkim prebivalstvom & člani gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij, da s čimšte^ viinejšimi prispevki pomagajo Pri rešitvi tega problema. Prvi učinek dela se je pokazal že pri krvodajalski akedji, ki je bila v prostorih zdravstvenega doma v Brežicah 15. in 16. avgusta, še bolj pa pri enaki


KRVODAJALCI V KOČEVJU — Kar 228 krvodajalcev iz Kočevja in okolice je oddalo kri 11. avgusta. Odvzem krvi je bil dobro organizira« in je potekel brez zastojev. Kočevski krvodajalci so že maja v dveh dneh občutno presegli plan odvzema krvi, prav tako pa tudi pretekli petek (Foto: Primc)


Št. 33 <9°8*

V nekaj mesecih bo zima, zato je že treba misliti na kurjavo.

Prebivalci Kočevja lahiko kupijo bukova drva pri KGP. Prva kvaliteta drv je po "9.00 N din, druga po 52 N ^ in tretja, ki je običajno oimajo na zalogi, po 43 N din.

Pot do kurjave te kar dobro segreje!


Premog lahko nar oče kar domačem rudniku. Tona ®ockovca stane 88,50 N din, Prevoz (»Usluga« Rudnik) pa se 15 N din.

Roparska napada v Beli krajini


Vendar pa do kurjave ni &hko priti, saj vse kaže, da sta se obe delovni organizaciji odločili, da bosta skrbe-

11 tudi za rekreacijo kupcev.

V nekaterih državah so že

napredovali, da zdravnik pregleda bolnika kar po telefonu, v Kočevju pa po te-kfonu žal ne moreš naročiti kurjave!

Potrošnik mora vzeti pot noge in jo nahniti do približno 2 km oddaljene rudniške separacije, kjer plača Premog, nato pa še do »Uslu-Se«, kjer naroči prevoz. Za hkratno naročilo premo-^ porabi potrošnik torej °koli uro časa. V Kočevju P* je precej kupcev premoga. ki skupaj porabijo pre-^j delovnih dni za naročilo Premoga. Vendar vse kaže,

a v Kočevju čas še ni zlato m da je Rudniku kaj malo če potrošniki žele priti 00 premoga pod lažjimi pogoji.

Podobno, vendar nekoliko hitreje, lahko naroči kupec arva pri KGP. Najprej . mo ra na upravo v komercialo.

DANES NA OTOKU PRI DOBRAVI



Zanimive ugotovitve zgodovinarjev in arheologov v zadnjem času - Arheološka izkopavanja vodi dr. Vinko Šribar


Zgodovinarji so bili do nedavnega prepričani, da & stal srednjeveški trg Guttenwertfc na kraju današnjega Hrvaškega Broda. To trditev so sprejeli po Valvasorju. Sele raziskovanja iz zadnjih časov so snanstvenike prepričala, da se je Guttemverth razvil ostankih rimskega naselja z rečnim pristaniščem Krki — tam, kjer stoji danes zaselek Otok s cerkvijo. Arheološka izkopavanja, ki jih za ljubljanski Narodni muzej oziroma njegov center za zgodnje srednjeveške študije vodi arheolog dr. Vinko šribar, Pa naj bi to dokazala.

makadamskih cestišč, keramiko, žlindro, oglje in druge OvStanke nekdanjega naselja.

Naselje je bilo, kot je možno sklepati na začetku izkopavanj, precej veliko. Zgodovina uči, da je imel Guttenwerth kot trg vse pravice kot naselja, nastala ob meandrastih tokovih Krke, imel pa je


že začetek sondažnih ^Poskusnih) izkopavanj je Pokazal, da so znanstveni-jr pravi poti. Dr. šri-?ar> ki je najprej temeljijo raziskal površje med T^oravo in Rojami na de-nem bregu Krke in ugo-da Krka ni vselej tako kot dandanes, ff odkril pod plastmi zem-ostanke stavb, zidov,

v

Ce kmetov ni doma, pridejo...


Poročali smo že, da je ne-T^ec okoli 1. avgusta ukra-Ivanu Paipežu s Suhorja p Prečni 864.000 Sdin. De-novomeške uprave jav-® varnosti so ugotovili, da 7® Prišli isti storilci 2. avgu-s, °koli 11. ure k Jožetu Ce-!*** v Prečno in mu iz oma-® vzeli 15.000 Sdin, njegovi bili    Podlesek,    ki    je

^ pri njem na počitnicah,

Mali oglas,

j? Ea objavite v Dolenjskem

- umesljlv uroeh! Pre {*** Ra 130 tisoč gospodinj,

,,r?v,Cev Kmetovalcev dijakov, U^užbenk In vojakov doma in

00 »vetul - Poskusltel kjer mu napišejo naročilnico, potem gre na špedicijo, kjer drva plača, nato pa išče voznika, ki bo drva pripeljal. Telefonično se drv ne da naročiti.

Ce ima potrošnik smolo in gre drva najprej naročiti tam, kjer so, se pravi na

11. avgusta se je okoli 20. ure 70-letna Marija Kambič iz Praproti vrnila domov s krajšega obisika pri sosedi. Videla je, da so vrata sneta s tečajev, ko pa jih je ho-

Mokronog: široko zasnovano akcijo prekinil dež

Občinski komite ZMS Trebnje je v sodelovanju z režijskim odborom za gradnjo vodovoda na Puščavi organiziral za nedeljo, 13. avgusta, veliko delovno akcijo, ki naj bi se je udeležilo okrog 120 mladincev in pripadnikov JLA iz brežiške, novomeške, grosupeljske in trebanjske občine. Po načrtu naj bi dopoldne kopali jarek za vodovod, po kosilu pa bi imeli skupni kulturni program in zabavo. To široko zasnovano akcijo pa je prekinilo slabo vreme, zato so jo preložili na to nedeljo. Organizatorji upajo, da jim bo vreme tokrat bolj naklonjeno.    •

i Guttenwerth


Na mladih sloni svet ali beatle se je oglasil


pa iz torbice 30.000 Sdin. Storilci so kradli, ko pri Cesarjevih ni bilo nikogar doma. Priče iz Prečne so tega dne videle tri Cigane brez srajc, ki so prišli k Cesarjevi hiši, nato pa odšli v goad proti Suhorju.

Vlomna tatvina je bila v tej okolici že 20. julija. Neznanci so vdrli v hišo Ivana Doberdruga v Prečni, odnesli nekaj denarja in tri kose prekajene svinine. Storilci so bili dalj časa na preži, ko pa je Dotoerdrugova družina odšla na njivo, so vlomili v hišo.

Domnevajo, da so dejanja storili Cigani. Uprava javne varnost! primere Se raziskuje.

špedicijo KGP, ga je polomil! Moral bo praznih rok nazaj v mesto na upravo KGP (v komercialo) po naročilnico in šele nato opraviti še vso pot, ki smo jo že zgoraj opisali.

N ekateri    potrošniki-nerga-

či so sicer v začetku negodo-

tela dvigniti, jo je neznan moški udaril s kolom po glavi, nato pa ji hitro zatisnil usta, da ne bi kričala. Posrečilo se ji je zbežati, pri hiši pa je videla še dva moška. Neznanci so v njenem stanovanju vse razmetali, niso pa imeli časa, da bi tudi kaj odnesli, ker so Kambičevi hiteli na pomoč sosedje.

Podoben napad je bil 30. julija okoli ene ponoči v hiši Marije Jerman v Naklem pri Semiču. To noč. sta prišla v spalnico Jermanove, kjer je spala še ena ženska, diva moška. Na Jermanovo sta vrgla rjuho in zahtevala denar. Govorila sta hrvaški. Z grožnjami sta jo prisilila, da je povedala, kje ima torbico z denarjem. Napadalca sta v torbici našla okoli 25.000 Sdin in jih odnesla.

Karavana prijateljstva na Madžarsko

Pričakujejo velik odziv iz podjetij in organizacij — V Murski Soboti si bodo ogledali kmetijsko praznovanje


V obeh primerih gre po vsej verjetnosti zar nevarno skupino potepuhov. Organi uprave javne varnosti prosijo vse, ki opazijo sumljive ljudi pohajk ovati brez dela po vaseh, da to takoj sporočijo najblžjim postajam milicc!

vali zaradi nekoliko zapletenega postopka, po katerem prideš do drv, končno pa so potihnili. Verjetno so veseli, KGP ne zahteva od njih, da bi morali po naročilnice v komercialo KGP še takrat, kadar1 kupijo v prodajalnah KGP liter mleka ali 30 dkg mesa.

Seveda sta opisana postopka, kako prideš v Kočevju do kurjave najpreprostejša. (Pri tem ne smeš preveč resno jemati napisnih tabel pri rudniški separaciji, da je to in ono smrtno nevarno ali celo prepovedano.) Vsa stvar se lahko bolj zameša in zavleče le, če odgovornega uslužbenca ah ulužbenke ni v pisarni, ampak je na malici, dopustu, terenu itd.

KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADINA V NAŠIH OBČINAH


BREŽICE


Po svetu zdravniki pregledujejo bolnike kar po telefonu, v Kočevju pa tele-fonično ne moreš naročiti niti kurjave — Za tono premoga moraš opraviti enourni sprehod — Še dobro, da moraš v komercialo KGP po naročilnico le kadar kupuješ drva, ne pa tudi ko kupuješ v prodajalnah KGP mleko ali meso — Po čem so v Kočevju drva in premog?


USPESNO SODELOVANJE

O delu mladine v brežiški občini tokrat pripovedujeta predsednica Boža Češnovar in član komiteja Darko Šetinc.

Najprej c sistemu dela na komiteju, ki se je zelo obnesel. Vsak član komiteja je zadolžen za dva krajevna aktiva, ki ju mora obiskati vsak mesec. Na obisku se seznani z delom aktiva in s težavami, ki ga tarejo. Tak način sodelovanja med mladinci v brežiški občini je obrodil lepe rezultate.

Mladinski aktivi: Dobova, Cerklje, Bizeljsko in Brežina prirejajo skoraj vsak mesec medsebojna športna srečanja, ki jih zaključijo z zabavo. Tako združijo prijetno s koristnim, saj na zabavah tudi nekaj zaslužijo. Pohvaliti velja dobovski aktiv, ki je najbolj delaven, saj razen z domačimi tesno sodeluje tudi s hrvaškimi aktivi. Razen tega prirejajo brežiški mladinci že 40 let vsako leto športna srečanja z mladinci Samobora.

Tudi na kulturnem področju so se brežiški mladinci zelo izkazali. Sodelovali so ria prireditvi »Pokaži kaj znaš« in pri organiziranju raznih proslav; sami so naštudirali tudi nekaj igric. Med počitnicami bodo pomagali pri zbijanju pomoči arabskim državam, v jeseni pa namerava komite organizirati še eno javno prireditev.

Zabavno življenje mladincev v brežiški občini pa je kljub vsemu dokaj revno. Razumljivo je namreč, da si mladina želi več zabave, saj jo ples ali veselica, ki je vsak poldrugi mesec enkrat, ne more zadovoljiti. Razen nekaj plesov in veselic pa žal ni bilo drugih mladinskih zabav. Tako jim v poletnih mesecih, ostanejo samo Krka, Narodni dom in kino.

F. P.


Ko je bil sestavek že v tiskarni, smo zvedeli, da potrošniki lahldb naroče premog še v trgovini Železnina. Vendar je tu tona premoga nekoliko dražja, sicer po 93 Ndin. Prevoz ni vračunan. V tej trgovini potrošnik premog le plača in prejme naročilnico, s katero potem dobi premog pri separaciji rudnika Kočevje.

Kot smo poročali v prejšnji številki, pripravlja turistični biro SAP v Krškem s sodelovanjem turističnega društva Krško ter občinskih skupščin Krško in Sevnica, ki sta tudi pokroviteljici, dvodnevni izlet na Madžarsko in v Mursko Soboto.

Izletniki bodo odpotovali na

krajih med Škocjanom prek Šentjerneja do Gorjancev. Pri tem znanstveniki nimajo na-mena, da bi zbirali samo razne starinske predmete, ki jih najdejo med izkopavanji. Starinski predmeti so pomembni le toliko, kolikor lahko z njimi pojasnijo življenje in delo ljudi, ki so živeli v sredjeveških ali še starejših naseljih.

Izkopavanja se bodo nadaljevala v prihodnjem letu.

»Omalovažujejo nas,« pripoveduje razočarano mladinec. »Vedno nas odrivajo, ne jemljejo nas resno ...«

V podjetju so mladi hoteh organizirati mladinsko proizvodno konferenco, da bi se pogovarjali o vprašanjih pro izvodnje, o problemih kolektiva. Od starejših, od vodstva ni bilo nikogar, nihče jim ni ponudil pomoči, sodelovanja, ki so ga tako pričakovali!

»Pri nas je zaposlenih precej mladih, pa imamo samo enega predstavnika v delavskem svetu. Toda to je enako, kot ne bi imeli nikogar. Kadarkoli je hotel mladinec sodelovati v razpravi, so starejši odmahnili:    ,Beatle se

je oglasilin sploh ni prišel do besede ...«

»Zgledujte se po starejših, učite se od odraslih, posnemajte jih v njihovem delu.* Tako učimo mlade proizva-jalce, pa nam odgovorijo: »Poskusili smo, pa ne gre, srce nam ne da, vjaj vedno ne. Ne moremo posnemati napak m nepravilnosti, ki jih vidimo, pa se zanje nihče ne zmeni.. .*

Madžarsko 9. septembra in se bodo ustavili ob Blatnem jezeru. Tam bo srečanje z madžarskimi turističnimi in kmetijskim delavci. Blatno jezero in njegova okolica sta za naše kmetovalce zelo zanimiva, saj je tu kmetijstvo zelo lepo urejeno in si ga je vredno ogledati: Na Madžarskem bodo izletniki tudi prespali, naslednje jutro pa bodo z godbo na pihala tovarne celuloze in papirja sodelovali v kmetijski paradi v Murski Soboti. Tu bo veliko kmetijsko praznovanje z manifestacijo kmetijskih strojev in letal, razstavo živine in s tekmovanjem traktoristov, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki iz Spodnjega Posavja. Ko se bodo' vračali domov, se bodo ustavili še v Krapinskih Toplicah. Udeleženci izleta oz. karavane prijateljstva bodo v dveh dneh videli marsikaj lepega in koristnega.

V Krškem je za izlet veliko zanimanje; pričakujejo, da se ga bo udeležilo okoli 700 ljudi. AGROKOMBINAT Krško je za svoje delavce že rezerviral dva avtobusa, ve

Vendar je nevarnost, da bodo kdaj kasneje delali prav tako, kakor zdaj vidijo starejše. Napake so nalezljive, hudo nevarne. Na napakah se učimo ...

Naj se mladi zgledujejo po naslednjih primerih?

Sestanek celotnega kolektiva. Rečeno je bilo. da bodo obravnavali pregled celotnega dela. Delavci so zbrani, le dt rektorja ni. Baje je bolan. Namesto njega se nihče ne odlasi, ne poroča delavcem o delu v preteklem letu, nihče, niti tehnični vodja, niti računovodja, komercialni, sekretar — skratka nihče. Ljudje so se razšli...

Delavec je prišel na delo pijan. Močno. Razgrajal je, se pretepal z drugimi, razbijal.

V skupini dveh, treh delavcev dela tudi vajenec■ Med delovnim časom pošljejo starejši vajenca skrimj v gostilno po dva litra vina. Zaradi tega se nihče ne razburja...

Direktor in eden vodilnih sta se hudo sprla m slednji je podjetje zapustil. Zaposlil se je v konkurenčnem podjetju. Vendar — oba kolekti lik odziv pa pričakujejo tudi iz sevniške in brežiške kmetijske zadruge, kakor tudi iz drugih podjetij, organizacij in od posameznikov.

Cena izleta s prenočiščem in hrano je 12.400 S din. Izlet bo hkrati tudi manifestacija novih SAPOVIH avtobusov.

Letos že okoli 35.000 kopalcev v Krškem

Krški bazen je letos obiskalo že

18.000 odraslih kopalcev, 10.000 dijakov, 5000 otrok, starih do 10 !et, in 800 dijakov, ki so se prišli kopat v skupinah. Razen tega se kopajo v bazenu tudi delavci tovarne celuloze in papirja ter njihovi družinski člani, ld imajo brezplačen vstop. Pred bazenom je parkiralo tudi že nekaj tisoč avtomobilov.

Cene: odrasli ob nedeljah In praznikih 200 Sdin, ob delavnikih 100 Sdin; dijaki ob delavnikih 80, otroci, stari do 10 let ob nedeljah 100 in ob delavnikih 50 Sdin, skupine pa po 40 Sdin.

Ker sta se v bazenu letos utopili že dve osebi, so ob vhodu na kopaliSče postavili tablo, ki prikazuje globino bazena, nad odtočnim kanalom pa so namestili mrežo.

Denar, ki ga dajo kopalci kot vstopnino, dobi PK Celulozar.

va sta poslej na »bojni nogi*. Vsakršno sodelovanje je prekinjeno, nasprotujejo si na vsakem koraku, pri tem pa trpita predvsem oba kolektiva, čeprav delavci niso nič krivi■ Zaradi spora dveh vodilnih ..

Lahko bi naštevali, pa nima smisla. Dovolj je že to. Kako naj se mladi delavci uče od odraslih, ko pa vidijo na vsakem koraku nepravilnosti, napake, slabosti, zarar di katerih trpi celoten kolektiv?

»In če hoče kdo kaj pripomniti, ga zavrnejo z ,beat-lomk ali pa kar z zaušnico,* zagrenjeno pripominja mladi sobesednik. »Povsod nas zavračajo, se nam posmehujejo, ne jemljejo nas resno,* pripominja.

Da ni res tako, boste dejali?

Mnogi mladi ne vedo, kaj je samoupravljanje! Mnogi pri naštevanju organov u-pravljanja. v kolektivu še vedno postavljajo rta prvo mesto — direktorja!

Da, res je tako!

žali

F. Grivee

Iz sto let starega koledarčka

JANUARI

Pred mano je komaj 64 strani obsegajoča, pa vendarle častitljiva knjižica — Koledarčik slovenski za navadno leto 1854. Za naslovom stoji še: Na svitlo dal dr. Janez Bleiweis. To se praivi, da je knjžico uredil takratni vodilni slovenski politik, tajnik Kmetijske družbe, urednik njenega časopisa Novic, po poklicu zdravnik in živinozdravnik. Koledar je v marsičem podoben današnjim, je pa seveda znatno skromnejši po obsegu. Nič čudnega, saj smo se tedaj Slovenci komaj začeli prebujati kot narod in nismo imeli ne srednjih šol v domačem jeziku ne univerze, slovenski kmet pa se je komaj šest let prej (po marčni revoluciji) rešil tlačanstva in postal lastnik zemlje.

Koledarju je ob vsakem mesecu dodan pregled zgodovinskih dogodkov, kar je bilo za tiste čase najbrž novost. Bleiweis namreč pravi:

»Prazno vremensko prerokovanje (le kaj bi danes rekel Blei-weis k raznim horoskopom in sanjskim bukvam!) smo namesto, vali vsaki mesec z dnevnikom važniših prigodb in s posebnim ozirom na dežele slovenskega naroda, začemši s starimi časi.«

Iz tega letopisa smo izbrali nekaj značilnejših odlomkov, ki bodo gotovo zanimali tudi naše bralce. Namenoma smo pustili jezik nespremenjen.


I. januaria 1786 je cesar Jožef II

nov deržavljansk zakonik razglasil.

4. januaria 1492 ste se Austria in

Mažarska vpokojile, tedaj so tudi slovenske dežele mir dobile.

5. januaria 1718 je bila grofinja Ro-

zalia Lanthyerova perva prednica v novem samostanu Ur-šulink v Ljubljani izvoljena.

II. januaria 1519 je cesar Maksimilian

I., velik dobrotnik Krajnske dežele, umeri.

14. januaria 1704 se je moral v Ljubljani vsak možak oborožiti, ker so se Turki mestu bližali.

25. januaria 1715 so iz Horvaškega toliko prešičev prignali, da so se po 10 grošev kupovali.

FEBRUARI

1. februaria 1715 je žlahtni šelen-burg, osnovalec samostana Ur-šulink v Ljubljani, umeri.

5. februaria 1688 je bil policisk ukaz izdan, po katerem je bila obleka vsim stanovom predpisana.

8. februaria 1714 so toliko rib v Cerkniškem jezeru vjeli, da jih je Bistriški opat 20 sodov nakupil.

11. februaria 1699 je bil sila hud potres na Kranjskem in štajar-skem.

18. februaria 1699 so pri Terstu 5 centov teško želvo vjeli, ktero so v Ljubljano, potem pa na Dunaj peljali.

27. februaria 1470 so se na Dunaji

posvetovali, kako bi Turke odgnali, kteri so v slovenskih deželah ropali in požigali.

28. februaria 1533 so se Uskoki na

Krajnskem naselili.

MARCI

3. marca 1706 je bil ukaz oklican, da mora na Krajnskem vsak deseti mož na vojsko zoper Turke iti.

10. marca 1528 je Janez Kacianer, krajnsk junak, ogerskega puntarja Zapolia-ta pri Likavl s pomočjo štajarcov jako na-tolkil.

20. marca 1407 je Celjski grof Herman Pleterski samostan na Krajnskem osnoval.

APRIL

1. aprila 1702 je bilo na Krajnskem

veliko strahu, ker so se francoske bojne barke pri Terstu prikazale.

3. aprila 1671 sta bila Zrini in Fran-gipani, tudi po Slovenskem glasovita madžarska vstajnika, v Novem mestu Dunajskem ob glavo djana.

6. aprila 1229 so Krajnsko deželo austrianski vojvodi v posest dobili.

20. aprila 1714 so bili na Goriškem puntarski kmetje premagani, kterih veliko je bilo k smerti obsojenih.

20. aprila 1693 je bil vpervič nemški denar na Krajnskem vpeljan.

MAJ

11. maja 1701 je bila v Ribnici Mica šušarkova kot copemica na germado obsojena in sožgana.

28. maja 1516 je bila huda bitva med puntarskimi kmeti (80.000 mož) in vitezi in vojaki na štajar-skem; kmetje so bili premagani, veliko je bilo pomorjenih, vjeti so bili večidel v smert obsojeni.

28. maja 15 so spuntani rimljanski vojaki Verhniko in okolico ob-ropali; ali sončno mraknjenje jih je tako vstrašilo, da so se naglo pomirili in veči del plena nazaj dali.

JUNI

2. junia 1696 je bila na Krajnskem

taka huda dragina, da je vagan pšenice 14 gold. sr. veljal; v Ljubljani je bilo 500 beračev v oskerbništvu.

5. junia 1551 je cesar Ferdinand I. na Krajnskem desetino vpeljal.

22. junia 1593 je Andrej baron Turjaški (Auersperg) Turke pod povelništvom Hasan-pašata pri Sisku močno natolkil.

30. junia 1270 je Ljubljano češki

kralj Otokar osebno obsedel, ki pa se je tako junaško branila, da se je, brez kaj opraviti, zopet odpotil.

JULI

3. julia 1272 se je Ljubljana češkemu kralju Otokarju podala.

14. julia 1715 so vse berače iz Ljubljane spodili.

26. julia 1306 je bilo strašno veliko kobilic iz Ogerskega na štajar-sko prišlo, da so polje in ver-te čisto pokončale.

28. julia 1776 se je vpervič kmetijska

učilnica v Ljubljani pričela.

29. julia 1736 so Turki Kostanjevico

napadli in ondi hudo razsajali.

31. julia 1594 so Krajnci in štajarci

Turkom Petrino na Horvaškem vzeli.

AUGUST

1. augusta 1702 so se francoske vojne barke blizo Tersta vdrugič prikazale in veliko strahu v deželi napravile.

6. augusta 1683 je baron Valvazor s Krajnci zoper Turke štajar-com na pomoč šel.

24. augusta 1778 je neka družba pod vodstvom inženirja Nagel-na pervjkrat na Triglav prišla.

SEPTEMBER

12. septembra 1683 je poljski kralj

Sobieski Turke pri Dunaji popolnoma premagal.

13. septembra 1660 so Krajnci cesar

ju Leopoldu I. v Ljubljani zvestobo prisegali.

29. septembra 895 je kralj Arnulf karantanskemu vojvodu Valhu-nu Kerško na Krajnskem podaril; vsled tega se je vnel dolg in hud prepir.

OKTOBER

I. oktobra 1813 so začeli Austrianci

na Ljubljanski grad, v katerem so Francozi bili, streljati-8. oktobra 1701 je bila na Slovenskem posebno bogata vinska letina.

12. oktobra 1673 je cesar Leopold I

postavo zoper predrage obleke dal.

19. oktobra 1408 je bila Metlika od Turkov vpervič napadena; v okolici so strašno razsajali.

NOVEMBER

II. novembra 1457 je bil Ulrih, grof

Celjski, v Belogradu umorjen-

13. novembra 1805 so Francozi v

Ljubljano prišli.

19. novembra 1627 je na Krajnske® ajda še na polji stala.

25. novembra 1780 se je Grubarjev vodotok (kanal) v Ljubljani odperl.

28. novembra 1509 je grof Miroslav

Otenberški od cesarja Maksi-miliana I. povelje dobil, 300 nemških rodovin na Krajnskem naseliti, kterih nasledniki so današnji Kočevarji.

29. novembra 1711 se je v Ljubljani

v stolni cerkvi pervikrat mer tvaški zvon zvonil.

DECEMBER

7. decembra 1805 je ukazal cesar Napoleon, da morajo pridobljene ilirske dežele 100 mili°* nov frankov silnega davka pl®‘ čati.

16. decembra 1575 so bile v Ljubija' ni perve knjige natisnjene.

22. decembra 1529 se je grozna živin* ska kuga na Krajnskem P*1' čela.

25. decembra 1809 je bil maršal Mar* mont za povelnika ilirskih de-žel izklican.

27. decembra 1681 se je zlo velika

repata zvezda prikazala, ki se je celo leto vidila.

28. decembra 1478 so na K?gl™

Turki hudo tepeni B

Spet dve odpravi v naše podzemlje

FELIKS DERECKI:


Odgovornost


Sprehajal sem se po ulic^ in skrbno pazil, da bi kjflffi? izbruhnil požar. Po poU1^ sem se povzpel na stre**0’ od koder sem imel popotf* razgled po spečem mestu. le nekaj trenutkov pred svitom sem odšel spat in pra^ takrat se Je vnela neka dr* vamica.

Ta neprijetni dogodek m0 je samo utrdil v prepričanj11 o moji krivdi. .Ce bi bil buden do konca, bi se drvarnica g°” tovo ne bila vnela. Ali je P?" trebno posebej poudariti, o® od tega trenutka nisem ve° zatisnil očesa? Kot nalašč P°* žarov ni bilo nikjer.

Kmalu zatem me je zade^ nova nesreča. Poslovodja bu* nje trgovine je poneveril ve^ jo vsoto denarja in zato s ga zaprli.

»Za to so krivi tudi kuP^j ki so umazanemu trgovk gledali skozi prste!« sem P1^ bn>> v jutranjiku.

Slaba vest mi ni dala Pri nepričakovanih srečanj*^ z miličniki sem nehote deval, ulice pa sem preok&* z visoko zavihanim ovratfU kom.

Ko sem še nekajkrat bi** o različnih utajah in P011 verbah, sem zgubil Še Pr ostanek miru. Tako ni mogoče več naprej.

Nekega dne sem z vzdihe^ olajšanja prestopil prag ° rožnega sodišča, kjer so n® napotili k odgovornemu varišu. Naštel sem mu ^ požare in poneverbe, za tere sem se čutil krivega-

Na srečo nisem naletel birokrata. Sodnik me je zorno poslušal m se 0


Članek sem še enkrat prebral in nenadoma sem se čutil krivega. Stanujem v tej ulici, lahko bi bil tistega dne ostal doma, ne pa da sem odšel v gledališče in končno


Jamarji novomeškega jamarskega kluba so imeli pred kratkim zanimivo medklubsko akcijo, ki je trajala tri dni. Od 21. do 23. julija so raziskovali dolenjsko podzemlje na dveh krajih: v Podbočju pri Kostanjevici ter v Zburah pri šmarjeti. Medklubske akcije so se udeležili štirje jamarji iz Logatca, eden iz Ljubiljane ter član inštituta SAZU iz Postojne.

Kaj se vsak tec'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST!


Prva ekipa, ki je raziskovala v Podbočju, je izmerila dve jami. Prva jama je segala v podzemlje 300 metrov, v drugi pa so namerili 40 metrov. Druga ekipa je raziskovala na Jemgi nad Zburami. Odkrili oziroma izmerili so štiri manjše jame. Prebivalci so jamarjem povedali, da vedo še za neka tere jame, vendar se je izkazalo, da so to opuščeni rovi rudnika cinkove rude, ki so ga izkoriščali pred 150 leti. Za zanimivost odprave druge ekipe je poskrbel jamar, ki je našel na poti v jame za


nimiv aluvialni fosil, kos školjke, ki je bil velik več kot deset centimetrov.

Novomeški jamarji, ki so pred letom in več zelo živahno delovali, pripravljajo še nekaj odprav v neraziskana področja dolenjskega krasa. Jamarstvo je neke vrste »proti-alpinizem«, saj zahteva od mladega raziskovalca plezalne sposobnosti in dobro mero poguma, da se spusti, ponavadi kot prvi človek, v svet teme in presenečenj, ki pa je, kot mnogi pravijo, včasih veliko bolj veličasten kot svet »zemljanov«. P. B.


Humoreska


bi bil lahko tudi sicer malo popazil na veleblagovnico.

Odložil sem časnik in odšel z doma. Na mesto se Je spustila izdajalska tema. V zaprtih trgovinah in uradih, kamor sem lahko stopil, sem pregledal električno napeljavo.




poglobil v branje kazens zakonika. »Sedite, PTO Jp je dejal z glasom, ki Je žal razumevanje za mol P ^ blom »Potrudili se borno skušali za vas kaj storit1-*


je namenila

DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA

Novo mesto

svojim varčevalcem v letu turizma

Žreb bo dodelil nagrade varčevalcem, ki bodo od 1. aprila do 31. avgusta 1967 na novo vložili ali povečali svojo vlogo za 1.000 Ndin — Pri žrebanju bodo sodelovali varčevalci vseh vrst hranilnih vlog.

□ Izžrebanci si bodo od 15. do 19. septembra 1967

□ ogledali Plitvice, Zadar, Split, Mostar, Sarajevo,

□ Jajce, Banja Luko in Otočec.

Vloge sprejemajo vse poslovne enote DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO ter vse pošte na njenem območju!

POSEBNA UGODNOST: zvišane obrestne mere po 1. avgustu 1967 od 6,50% do 8%


3 nagradna potovanja po Jugoslaviji


Kot navadno sem po kosilu vzel v roke časnik in s pozornostjo prebral naslov, natisnjen z debelimi črkami: »Velik p j žar v veleblagovnici. škode za več milijonov zlotov.«

To ni bila nikakršna senzacionalna novica, vendar se je članek končal z nevsakdanjim novinarskim vprašanjem: »Ali je v tem primeru kriva slaba električna napeljava?« je tehtal pisec, »če ne bi bili stanovalci bližnjih hiš tako ravnodušni, da so prepozno poklicali gasilsko četo, bi bila škoda mnogo manjša. Brez dvoma: krivci so med nami!«


Pri Dolenjski založbi tv Mariboru) v kratkem izide roman Mimi Malenškove Noriška rapsodija. V zvezi s t&m delom smo pisateljici zastavili nekaj vprašanj. Razen vprašanj v zvezi z Noriško rapsodijo smo se pogovarjaj tudi o njenem pogledu na sodobno umetnost.

»Tovarišica Malenškova, zakaj ste se odločili delo Noriška rapsodija ponuditi Novelu mestu?«


»Predvsem, ker je dogajale romana postavljeno v dolenjsko pokrajino, pa radi, ker cenim prizadevanje Do lenjske založbe, ki je izdala že nekaj' kvalitetnih del.« • »Nam lahko kaj poveste o nastajanju in nastanku Norine rapsodije ter o tematiki, jo v delu obravnavate?« »Odločilno je po mojem tole: zbližanje z dolenjsko pokrajino ob zbiranju snovi za romana Plamenica in Inkvizitor. potem izkopanine. Spod-

je lahko zgovoren, posebno če ga dopolnjuje še kaj drugega. Takrat so bili to grški nagrobniki iz zadnjih dveh


budil me je k temu prav/a- ^stoletij pred našim štetjem

ter razkošno posodje in kamenje iz Avgustove dobe. Prve skice teh predmetov in prve zapiske sem naredila kar na ovojnice dveh pisem, ki sem ju po naključju imela s seboj v torbici. V naslednjih dneh je zrasel pred menoj zgodovinski okvir romana. Vanj sem »vkomponi-rala« osrednjo osebo, kneginjo Nerejo. Vse drugo je bilo še neznano. Okvir sam je bil seveda šele časovni, potrebno je bilo še veliko študija Z veseljem se iz tega časa spominjam ponovnega srečanja predvsem s Seneco

Prav dr. Jože Kastelic, posebej s svojim opozorilom na dragoceni izkopani nakit neslane ilirske kneginje.. Toda oiisel je ostala v rezervi, ker ^ razmere niso dovoljevale misliti na roman, ki bi terjal veliko intenzivnega študija starih kultur. Takrat sem Pisala tekst Minuta molka, Potem delo v službi pri fil-pa prevajanje, dve, tri le-ta nisem več mislila na ro-^an iz dokaj odmaknjene Preteklosti. Spomnila sem se sPet na to leta 1964 na Dunaju med kamnitimi ostanki časov Vindobone. Kamen



^ Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki je ta ®*esec še odprta zanimiva razstava oljnatih slik in jj zbirke galerij dolenjskih gradov, last Dolenjskega muzeja iz Novega mesta. Obiščite zanimivo Ustavo, ki vas bo seznanila z bogato likovno dediščino Dolenjske. — Na sliki: Joan Czenek-Jožef Went-*®ly (portret iz 1795)

Prvo službeno mesto —Sinji vrh


Ko je Marija Knez lani sedela še v klopeh novomeškega učiteljišča in se s sošolkami šalila, je večkrat dejala, da jo čaka dobro službeno mesto — na Sinjem vrhu. Ta vas je med najbolj oddaljenimi « vsej čmomeljski občini. Sala pa je kmalu postala mesnica, kajti Marijo Knez so v resnici poslali na pr• vo službeno mesto prav na Sinji vrh.


— Nič mi ni hudega, je dejala. — Kakor sem se tega kraja bala, ga imam zdaj rada. S kolegico Miheličevo poučujeva sami, imava skupno stanovanje in tudi kuhava skupaj. Prav dobro se imava, saj

so ljudje prijazni. Pogrešava le zabave. Med tednom naju zaposluje šolsko delo z otroki in delo


m s Ciceronom. Vse pa mi je seveda vzelo še dobro leto časa, šele potem sem mogla začeti pisati.«

»Nam lahko poveste kaj o vsebini romana, ki izide pri Dolenjski založbi?«

»Glavni osebi romana sta namestnik Gaius Valerius Quintus, predstavnik moči in oblasti rimske države, .poklicane, da vlada svetu’, in stara kneginja Nereja, predstavnica do vrhunca razvite barbarske kulture v trenutku njenega tragičnega zatona. A navzlic temu da je Nereja prav na zatonu nekega časa in svojega rodu, ostane moralna zmagovalka, ker je v njej poosebljeno življenje samo in človekova večna težnja po svobodi, v kateri .človek ni samo kot rastlinje, ki poganja in sahne v močvirju nekega sveta, nad katerim se razlega edinole glas titanov’. Na kratko: vodilna misel je pokazati nesmisel in neupravičenost nasilja, predvsem še v njegovi najbolj kruti in nesmiselni obliki, v vojni.«

V soboto, 19. avgusta, bo ob 20.30 v gradu Otocec predstava dramatiziranega Tavčarjevega romana »Otok in Struga«. Delo so naštudirali člani Odra mladih pod vodstvom Alenke Bole — Vrabčeve. Ce bo slabo vreme, bo predstava prav tako v soboto ob 21. uri v dvorani Doma kulture v Novem mestu. — Na sliki: Alenka Bole-Vrabčeva kot'kontesa Serafina in Danijela Judež kot kontesa Lucija med vajo za igro (Foto: Mirko Vesel)

Vprašaj za novo kmetijsko šolo v krški občini


»Pripravljate še kakšno delo v zvezi z Dolenjsko?«

»Prav zdaj ne, čeprav bi bilo še veliko zanimive snovi.«

»Kakšni so vaši literarni načrti?«

»2e po Noriški rapsodiji vidite, da je od načrta do uresničitve dolga pot. Kajpada je še to in ono, kar bi želela napisati, in celo upam, da kdaj bom, toda za zdaj so to še gradovi v oblakih in bilo bi neresno govoriti o njih.«

»Kakšen je vaš pogled na sodobno umetnost?«

Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je te pomisleke združilo v sklep, v katerem zavrača upravičenost ustanavljanja kmetijske šole v Spodnjem Posavju. Utemeljuje ga z ugotovitvijo, da je dovolj tovrstnih šol s tradicijo, z dobrimi kadri in z vso opremo in da je potemtakem postavitev nove šole negospodarna in neperspektivna, saj bi zanjo potrebovali nekaj desetin milijonov Sdin.    J.    T.


»Vsaka generacija, nolens-volens, rešuje svoje probleme in ta proces se odraža v umetnosti. Naš čas je vse kaj drugega kot klasično umirjen, pojmi dobivajo novo vsebino, marsikatero včerajšnjo vrednoto bi lahko .odpisali’ kot neuporaben inventar, veliko je iluzij, od katerih *e moramo, čeprav s težkim sr cem, posloviti. Umetnik je prisiljen obračunati s 'e.ni stvarmi, po drugi strani pa človeka, to mnogostrano bitje, osvetliti od tistih strani, ki so bile doslej manj znane ali vsaj manj pomembne, in vse to je proces burnega kipenja, ki, kot vse kaže, še dolgo ne bo končan. Seveda človek dostikrat čuti v umetnosti, ki ne zasluži svojega imena, primitivno željo po atraktivnosti za vsako ceno. veliko je tudi epigonstva, a resnična sodobna umetnost nima s tem nič skupnega. Razlika je približno volikš-na, če vzamemo šolski pri mer, kot med Prešernom in Koseskim. Cas pa navsezadnje precej zanesljivo loči zrnje od plev.«

Toliko nam je v zvezi z Noriško rapsodijo povedala Mimi Malenšek. Mimi Malenšek je doslej napisala vrsto romanov in povesti, v katerih nam predstavlja preteklost. To so Plamenica (1957), Bratstvo (1957), Črtomir in Bogomila (1959), Inkvizitor (1964). ter Minuta tišine (1965).

PETER BREŠČAK

v krajevnih organizacijah, ob sobotah pa jo redno mahneva domov, če le ni kaj posebnega vmes.

— Kaj pa počitnice?

— Te si bova privoščili. Planirali sva morje.

— Ali se jeseni vrneta na Sinji vrh?

— Brez dvojna. V kraj in razmere sva se lahko hitro vživeli, saj sva obe Belokranjici.

(Pogovor smo zapisali še pred počitnicami, zdaj pa sta Miheličeva in Knezova prav gotovo že na zasluženemu oddihu, kjer jima privoščimo mnogo ve. sel ja in sonca, da bosta v jeseni spet kos svojemu delu!)    R. B.

Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah je na razširjeni seji 31. julija kritično pretreslo predlog za ustanovitev nove kmetijske šole za Spodnje Posavje, prostore za šolo je pripravljeno odstopiti kmetijsko podjetje AGROKOMBINAT iz Krškega na posestvu v Brestanici. Skupščina občine Krško se je zavzela za izobraževanje kmečke maldtne v domačem okolišu v prepričanju, da bo ta ko najlaže privabila v šolo čimveč mladih ljudi s podeželja.

Predlog za ustanovitev t?.ke šole so podprli tudi odborniki v Brežicah. Pri tem -sa so imeli pomisleke glede stroškov, ki jih z ustanovitvijo prevzema nase skupščina.


Većkrai se tako sprašujem, posebno Kauar zaidem v knjigarno in se ustavim pred bogato založenimi poli ca: ni. Pogled mi bega s knjige na knjigo; ena je iepša in vablji-vejša od druge, ne le po vsebini, tudi (in predvsem) po opremi.    ^

Slovenci smo majhen naiud, pa kljub temu se lanko ponašamo z lepim številom založb. Te vsako leto izdajo precej novih knjig, vendar jih razmeroma mali trg ne more vseh odkupiti. In tako se na žalost dogaja, da dragocene, drage knjige čez leta romajo v papirnico kot star papir...

Prepričan sem, da je med nami veliko več ljubiteljev knjig kot pa ljudi, ki lahko knjigo'tudi kupijo. Dokaz za 10 so množične cenene izdaje Prešernove družbe, knjige iz knjižnice Kondor Mladinske knjige in še nekatere izdaje. Ne smemo pozabiti tudi knjig Slovenske matice, ki so kljub lepi opremi razmeroma poceni, čeprav zaradi vsebine navadno niso dostopne najširšemu krogu bralcev. Nedavno sem se pogovarjal s tovarišico v upravi Slovenske matice, ki je pojasnila »skrivnost« nizkih cen. Ves administrativni aparat založbe tvorijo štirje ljudje z ne prevelikimi osebnimi dohodki, kar se pozna tudi v končni ceni knjige.

Več ljudi mi je že reklo, da bi radi kupili knjigo, pa je predraga, da bi si jo lahko privoščili. Pri tem pa še pravimo, d» je kultura del splošnega standarda, namenjena najširšim množicam!!

Državna založba Slovenije je pred kratkim občutno (do 60 odst.) znižala cene nekaterih (predvsem starejših) knjig, vsekakor ne samo zaradi ljubezni do potrošnikov. Razprodaja je med drugim pokazala tudi naslednje:

a) Slovenci navdušeno kupujemo vse, kar je znižano;

b) z nižjimi in dostopnejšimi cenami bi založbe lahko v redni prodaji prodale toliko knjig, da jim ne bi bilo treba organizirati prodaj s popustom.

V kočevski knjigami so mi prodajalke povedale, da je razprodaja knjig presegla vsa pričakovanja. Prodali bodo skoro vse knjige, ki so jih dobili po znižani ceni. To pomeni, da bi se marsikdo, ki je kupil eno ali -več »znižan h« knjig, lahko pridružil redkim rednim kupcem, ki vsak mesec v knjigami v Kočevju kupijo v redni prodaji za okrog 30 starih tisočakov knjig. V knjigami so tudi povedali, da zadnje čase skušajo na več načinov knjigo ljudem približati Obiskujejo podjetja in ustanove in seznanjajo ljudi z novostmi, ki jih lahko kupijo tudi na obroke. Prvi uspehi se že kažejo.

Se sklep: Knjiga je resnično predraga. Kljub temu da so naklade majhne, bi s smotrnim združevanjem sredstev založb lahko za prenekateri odstotek znižali cene in prav gotovo bi marsikdo namesto po cenenem »X-100« in podobnem šundu raje posegel po dobri knjigi. Ne smemo namreč pozabiti, da je tudi knjiga dragoceno vzgojno sredstvo mladih in starejših in da smo po tej plati naredili še vse premalo!

B Knjiga je človekov najboljši prijatelj. Dajmo, da bo B prijatelj vsem ljudem, ne le redkim izbrancem z *a.i«*t-| nejšimi denarnicami!    F.    GRIVEG


Pesnica iz Podplanine

Leta 1944 sem kot partizan večkrat obiskal do-lino Drage nad čabrom in vas Podplanino. Ljudje so že takrat govorili, da Katica Lipovec piše pesmi z motivi iz NOB in življenja ljudi iz doline Drage.

V tistem času ni bilo možnosti, da bi se bolj podrobno seznanil z njenim

delom.

Leta po osvoboditvi so hitro tekla. Lani mi je učiteljica Nada Vreček iz Trave spet omenila ljudsko pesnico iz Podplanine pred kratkim pa sva jo' obiskala. Po 23 • letih sem spet prišel med srčno dobre ljudi. Seznanil sem se z vsemi vaščani in tudi s pesnico Katico Lipovec, drobno žensko z veselim nasmehom. Katica je mati šestih otrok, od katerih živijo še štirje. Izročila mi je obsežen zvezek, v katerem je napisanih okrog 270 epskih in lirskih pesmi, ki pojejo o življenju ljudi v Cabru, dolini Drage, njeni rodno vasici in partizanih. V satirično humorističnem tonu opisuje sovražnike, do katerih je izrazila vse svoje sovraštvo.

Delo in trud Katice Lipovec ima v vezani besedi veliko vrednost, ker je v svojih verzih izpovedala tisto, kar so čutili ljudje v boju za našo svobodo.

PETER SOBAR

Krško: še ni vseh knjig!

V krški KNJIGARNI so se letos dobro pripravili za novo šolsko leto. V zalogi imajo vse šolske potrebščine in večino knjig, ki jih šolarji potrebujejo. Pričakujejo, da bodo do začetka »nakupovalne mrzlice« dobili tudi knjige, ki jih zdaj še nimajo. To so vse knjige za 3. razred osnovne šole, računska vadnica za 2. in 3. razred, srbohrvat-sko berilo, slovensko berilo IV. in še nekaj manj važnih knjig. Za srednjo tehnično šolo imajo vse knjige, ki jih je mogoče dob iti v knjigarnah; tu rabijo riamreč tudi precej skript.


Noriška rapsodija Mimi Malenškov«


V KNJIGARNI so še povedali, da gredo od leposlovnih knjig v promet predvsem novejše izdaje, medtem ko sta* rejše ostajajo v skladišču. Vse knjižne zbirke, enciklopedije in dražje posametzne knjige prodajajo na obročno odplačevanje. Menijo, da drugače ljudje ne bi mogli kupovati knjig. Prodajajo tudi pisarniške tiskovine in podoben material. Največji promet ustvarjajo avgusta, septembra in oktobra.

Kiparji letos le v Mariboru in v Portorožu

Umetniški svet Forme vi-ve je izral tri udeležence za letošnji kiparski simpozij v Mariboru za delo v betonu. To so Jugoslovan Tone Lapajne, Italijan Lino Tinć in Japonec Kudo Takashi. Stroške za ta simpozij je prevze

lo gradbeno podjetje STAVBAR. V Portorožu dokončujejo skulpture Jugoslovan Sarič, Anglež Thompson in Japonec Tomita. Četrti udeleženec, Američan Barr, bo na simpozij prispel danes.

V Kostanjevici letos ni simpozija, pač pa pripravljajo za mariborsko in portoroško skupino kiparjev obisk v kostanjeviško galerijo Forme vive.


KDAJ JE PIJAČA PREPOVEDANA?



S tokom proti kajenju


KDO JE PODNAREDNIK JOHAN?


trošoki. Kdor se odloči za to kuro, za to pa nima do. volj volje, ga znanstvenika dr. Lubert Armstrong in dr. Albert Carlin priključita na elektrodo.

Pacient si mora prižgati cigareto, toda vsakokrat, kadar potegne iz nje, doživn rahel električni udarec. Znanstvenika trdita, da se tako v podzavesti ljudi utrdi misel, da so za vsako cigareto kaznovani.

Kura pri obeh znanstvenikih traja običajno štirikrat po pol ure. Kakor trdita dr. Armstrong in dr. Carlin, dosežeta pri mnogih ljudeh že po prve pol ure, da se pacient ustraši,


Dva mlada psihologa z univerze v Washingtonu hočeta ljudi odvaditi kajenja z elek-

Nič več »zgoraj brez«

S 37 proti 5 glasovom je sprejel newyorški občinski svet zakon, ki prepoveduje dejavnost strežajk »zgoraj brez« v kavarnah in restavracijah mesta. Strežajka, ki bo stregla gostom brez zgornjega oblačila, bo kaznovana s 500 dolarji globe ali s 30 dnevi zapora, še pred kratkim je newyorško sodišče oprostilo neko »odkritosrčno« strežajko krivde, ker ni imelo zakonske osnove za kaznovanje.


samo vsiljuje, čeprav v posameznih deželah pijo ob vsakem času. Po nekaterih deželah samo v določenih dneh ali pa samo v določenem času in na določenih mestih. V nekaterih deželah sploh ne pijo legalno, niti ne izdelujejo alkoholnih pijač. V Bombaju se agenti velikih tihotapskih mrež ponujajo, da odkupijo od tujca vsakršno alkoholno pijačo ali pa da mu jo prodajo. V nekaterih lokalih pijo samo s potnim listom, po nebotičnikih elitne aleje »Marine drive« pa pij° samo v smokingih in v dekoltiranih večernih oblekah.

DONOSEN POKLIC

V tej zamotani mreži »dovoljenega«, in »nedovoljenega« je razvidno samo to, da Indija popije več alkohola, kakor pa ga pridela; pijo ga tudi tam, kjer ga ne pridelajo. Vse to pa omogoča, da nekontrolirana proizvodnja alkohola velja za donosen posel, posebno tedaj, kadar j® povezana s tihotapljenjem alkohola iz ene države v drugo. Moralna načela se pri vsem tem teptajo ne samo zato, ker nimajo pravega smotra, marveč tudi zato, ker je težko razumljivo, zakaj je na eni strani dovoljeno to, kar je drugod prepovedano, za* kaj se ob šestih sme piti* medtem ko je ob sedmih prepovedano.    L.    BRUNER


Poseben dopis Tanjugovega dopisnika iz Indije


a m s ' — Halo, je li

%^■ekuz,

, t m« —Ne, prt nas je    pruj direktor!

*

Ut1'■eri

Mf tnti »medsebojne« Mole: med VjčoL, eba le dogovo-koliko odnese


V dremotni noči smo čutili, da v neki koči ob kanalu ljudje ne spe. Kaže, da se v nji nekaj kuha. To je kočura žganjekuha domačega žganja. Ponoči njegova družina dela. Kuha žganje na preprostem destilatorju, in le tri minute potrebuje, da ga razstavi in spet sestavi. V nočeh brez


drage, če vse lepo steče. Vsaka steklenica stane bore tri rupije. Ce pa spodleti, lahko vsaka steklenica stane več mesecev zapora in življenja. Tedaj se sliši prisega:' »Nikdar več!«, ki zvem bolj kot molitev. Pa tudi ta prisega traja le — kot večina drugih do prve priložnosti. Naš


hiju zaplenijo po 500 steklenic na dan.

Indijske države izgube s prepovedjo prodaje žganja na leto na stotine milijonov rupij pri dohodkih. Nihče ne ve točne številke. Zaslužek z alkoholom pa je v nasprotju s hinduizmom in kongresno moralo. Dokler je Nehru še živel, na sprejemih v njegovi prisotnosti niso postregli z alkoholom. Z njim so postregli šele po njegovem od-


Nacizem v

f* v*••

Greifi

Grški minister za notranje zadeve je nekaterim znanim grškim državljanom, ki žive v tujini, odvzel državljanstvo, hkrati pa so jim zaplenili doma vso imovino. Sedanji režim jih je obsodil protidržav-ne dejavnosti. Med temi sta tudi znani filmski igralki Me-lina Mercouri (»Nikoli v nedeljo«) in Irena Papas »Grk Zorba«). Na tiskovni konferenci v New Torku je Meli-


mesečine prihajajo kupci. On gostitelj je bil zaprt že dva-in še nekaj sto takih žganje- najstkrat.


kuhov privlečejo od nekod steklenice »Bele dame«, kakor pravijo temu žganju. Noči z »Belo damo« niso


Za tričetrt rupije skuha steklenico tega žganja, proda pa jo za 4,5 rupije> So žganjekuhi, ki na dan skuhajo do 300 takih steklenic. Vendar tu ni pravega dobička. To žganje potem prodajajo na črni borzi: steklenico po 10 do 15 rupij.

TIHOTAPLJENJE

ALKOHOLA

Indija še danes niha med popolno prepovedjo prodaje alkohola in svobodno prodajo. Pred nekaj tedni so oblasti zalotile karavano kamel, ki je v Delhi tihotapila 2000 steklenic skrivaj skuhanega žganja. Karavane je težko zalotiti. S prenosom ene steklenice žganja v drugo državo se toliko zasluži, kolikor zasluži delavec v enem tednu. Koliko jih pretihotapijo, tega nihče ne ve. Oblasti v Del


dež-pa

- ne potrebujejo drugega.

pisamo yod' na *    nWov    kole-

Z *° m ob p°9iedu

vtoarniško pohištvo

jfhimaš tako sta-

rd *>Vata'    ne zahte'

yfi':    k°t vsi drugi

fiphištvo ^

šfi. *«*» * m res mč ne ^co!t te delo, ne pa

«f,ženeh

#1 b0u £,fršato-« 9a je * ie „ ^ušen kolega, ni ^ern(l7nreč važno kot^ kai s}°^ku kdo sedi sitP    tisti,    ki na

»Skr}y

it. Nt, h™* t0> ie

žfco biti pošten

swJ ‘o,    Mene    bolj

$    9    'e poštenih če-

fl    *

fiiP Lj% « tarifnem pravil-s°delavci tudi imei> ** trikota-

glasila metliške BETI

lovska

W t ie ob Kolpi. Lov-v£Cer 12 Mirtovi-# kite Ferbežar iz Bo-fjJ z '-J* ima menda

%enčJim P08?*-

s<a H dij atmosfer), Po    Prašiče. Ser-

Pripovedoval:

. »ntilrjaSca Slavko . *leti ™ petelina 4 k ktoi Cevi Videl sem ^?ei)cw, a- £o merjasca točno dve mi-*e merjasec

, Pofi^°tem sem sli‘ Vidite, tako ^ Slavko.«



ziZohstoj

ne


otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke



Valvasor o gradovih v dolini


»Malo pozna sem s fotografijo o toči, ki je i4. julija tolkla po Beli krajini in Dolenjskem, toda v našem listu še nisem opazila slike, ki bi nam pokazala, kako debela ledena zrna so takrat padala...« nam je 14. avgusta pisala naročnica Jožica Prušek iz žužemberka. Poslala nam je hkrati gornjo fotografijo, ki nazorno potrjuje, da je med zadnjim neurjem padala kot jabolka in jajca debela toča!

Asfalt zaradi turizma



HOPFFLPACH

bftn ečn



hodu m odhodu drugih članov vlade.

Uradna prepoved ni rodila pričakovanega sadu. željo tistih, ki radi pijo, izkoriščajo drugi na neusmiljen in nezakonit način. Dolgo so pred tem dejstvom mižali.

Odločbe pa vendarle ni Pi-ti-ne piti, to vprašanje se


obišče ta kraj veliko ljudi. Naprej proti šmarjeti pa se le redko kdo nameri. V to smer ni več asfalta, marveč prašna in kotanj asta, ob dežju pa tudi blatna cesta. Do Smarjete pa je le 2 km, oziroma slabe pol ure hoda. Gostje iz šmarjeških Toplic so včasih primorani iti tudi po prašni cesti v šmarjeto, kjer sta pošta in trgovina, šmarjeta in drugi kraji v okolici bi bili sicer bolje obiskani, če bi asfaltirali še tista 2 km ceste. Predstavniki kraja, ki si že dalj časa prizadevajo, da bi njihove prošnje in prizadevanja nazadnje le kaj zalegla, so prepričani, da bi asfaltirana cesta znatno

pospešila turizem v Šmarjeti in okolici.


Z Otočca v šmarješke Toplice se pride po asfaltu, zato

Plavanje v mleku

2e dober teden stavkajo proizvajalci mleka v Združenih državah. Ameriški kmetovalci nočejo dobavljati mleka po cenah, ki jim jih ponujajo mlekarne, in so doslej razlili že velike količine mleka.

V Andov ru (New Jersey) se je zbralo 200 kmetov in razlilo mleko iz 45 cistern v sneg. V Avistonu (Illinois) so razliii farmarji 20 ton mleka Po poljih. V Dallesvillu (Indiana) sta neka žena farmarja in njena sestra oblekli ko-

p alko in plavali v velikem ba-zenu, v katerem je bUo 1600

litrov mleka.


na (na sliki) med drugim rekla:

»Rodila sem se kot Grkinja in bom tudi umrla kot Grkinja. Patakos pa se je rodil kot fašist in bo kot fašist tudi umrl.«

Črnolasa Irena pa je temperamentno pozvala vse igralce, producente, založnike, književnike, slikarje in kiparje, naj ne sodelujejo s sedanjimi grškimi fašisti:

»Nacizem se je vrnil v Grčijo, to je smešna skupinica napol pismenih polkovnikov, ki so svojo oblast vsilili z mitraljezi. Zato svobodni ljudje ne bodo nikoli dne-hali protestirati in fašistično izsiljevanje lahko rodi le še večji odpor .. .«




HMELJNIK

Hmeljnik je bil nekoč rodna hiša gospodov Hmeljniških. Čemu tako ime. Nekdanji dastniki gradu. Poprej je bilo poslopje razdeljeno. Šest bratov prebiva skupaj v enem gradu. Nekdanja trdnost tega gradu- Eden gospodov Turjaških poslopje izboljša. Prostrane njive studenec. Globoka luknja v zemlji.


VOLKSVVAGEN




čen gospodom Turjaškim ter je ostal v njihovih rokah še veliko let.

Sicer sem našel v starih listinah in zapisih še lepo število gospodov Hmeljniških, ki so živeli pred štiristo ali štiristo petdesetimi leti, vendar brez poročila, ali so ti imeli ta grad ali ne. Temu pa se ne čudim mnogo, ker nam tako davno minuli ča-si z lahkoto onemogočijo poizvedovanje, ter družino, ki je že zdavnaj popolnoma odcvetela, izbrišejo iz spomina ljudi.

Pred časi je bil grad zelo močno utrjen s stolpi, obzidjem in jarkom; eden gospodov Turjaških pa je na stavbi marsikaj izboljšal m ga lepo uredil: na dveh straneh ga je utrdil s povsem na novo pozidanimi zidovi in tako stavbo na pogled precej povečal.

Od gospodov Turjačanov je grad prešel na gospode Črnomaljske. Poleg teh je grad imel tudi gospod Martin Zeidler, na<to gospodje Rtisenste-inski, pozneje pa ga je priženil gospod Jurij Jankovič, po čigar smrti je pred nekako desetimi ali enajstimi leti prešel na gospoda Franca Leopolda barona Zirhaima.

Ta hribovski grad sicer nima ravnih tal, pa kljub temu nič manj velikih in razsežnih polj, ki pa niso ravna, ampak tu in tam nekoliko razgibana in valovita.

Tik ob gradu daje čeden gozd prijetno senco in nedaleč od gradu je tudi dober mrzel studenec. Bližnji vinogradi pa nam obljubljajo pijačo, ki daje dobro voljo.

Blizu gradu naletimo na luknjo, ki gre tako zelo globoko v zemljo, da če vržemo vanjo kamen, ne slišimo, kdaj je prišel do dna

Grad Hmeljnik stoji na vrhu razgledne pečine približno 6 km severno od Novega mesta. Leta 1942. je bil grad požgan in deloma porušen.


Hmeljnik je star hribovski grad je bil nekdaj rodna hiša gospodov Hmeljniških. Stoji na visokem hribu na Dolenjskem sedem milj od Ljubljane, a le eno miljo od Novega mesta. Za svoj lepi in široki razgled se ima grad zahvaliti visokim hribom, ki ga dvigajo kvišku.

Ime Hopfenbach izvira od besede »Hopfen« (hmelj), ki pogosto raste tu naokoli po divjini sam od sebe in neposajen. Spričo tega tudi kranjski jezik grad imenuje Hmeljnik, ker se »Hopfen« po kranjsko pravi hmelj.

Imenovani gospodje Hmeljniški so bili veliko let lastniki tega gradu. Leta 1223 sta živela tu dva brata Hmelj-niška s svojimi brati.

V njihovem času je bila stavba razdeljena na dva dela, katere en del so imenovali Gornji Hmeljnik, drugi pa Spodnji Hmeljnik. Lastnik gornjega gradu je bil Adelhold Hmeljniški, pri katerem so živeli njegovi trije bratje, namreč Friderik, Rupert in Pucelin Hmeljniški. Spodnji grad je imel gospod Friderik starejši in pri njem je živel njegov brat Henrik. Tako je v tem gradu živelo skupaj šest bratov, čeprav sta med njimi le dva bila resnična gospodarja in samo eden kaštelan, namreč gospod Adelhold. Naj bi nam teh šest bratov bilo zgled bratske sloge in medsebojnega razumevanja, saj se včasih komaj dva brata v eni hiši dolgo dobro razumeta ter živita v medsebojnem miru po izreku starega poeta: tudi prijateljstvo med brati je redko

Ko se je pisalo leto 1294, je bil grad v lasti gospoda Meinzela Hmelj-niškega, bratranca gospoda Huga Turjaškega in očima gospoda Gerloha Turjaškega. Pripominjam, da je ta gospod Meinzel (ali Mainzel) Hmeljniški oženil vdovo gospo Elizabeto Turjaško, rojeno čušpeško. S to poroko je bil Hmeljnik dedno priklju


Tako je bilo 12. avgusta na hmeljišču KZ Črnomelj, kjer so ta dan začeli obirati. V ponedeljek, dva dni pozneje, se je delavcem v Črnomlju pridružila še kopica obiralcev po vseh drugih hmeljiščih pri nas. Letošnji pridelek bo po kakovosti kar dober, le nekoliko manj hmelja bo kot lani. Vsem našim hmeljarjem želimo v toh dneh čimlepše vreme, da bi srečno pospravili pridelek! (Foto: M. Jakope«;

Najdaljši predor na svetu

lučuje-




Japonski inženirji pr o jo načrt za najdaljši P0^.. ski predor na svetu, ki bi povezal japonska ot Honshu na jugu s severnu Hokkaidom. Predor med o^ ma otokoma bo dolg 36    '

od tega bo 20 km pod v°r ! Ko bo zgrajen, bo »abs°^l svetovni rekord«, ker je P t dor pod Montblancom tri krajši.

Zanimivo je, da so bili črti za ta predor narejeni zdavnaj; raziskave, ki so morali prekiniti med v • so spet obnovili leta 1956-krat je komisija najbolj^ j aponskih strokovnj akov tovila, da je načrt uresni

Doslej največji    v

predor je še vedno Severn Angliji, dolg nekaj več * sedem kilometrov.


HiSn^see nas ii, .bilijonov

bo ime-še konec

ton. v< Vsak 5 110 i{q0 Povprečno


Posredujemo prodajo vseh tipov vozil VW

Cene izredne in na|niž|e:

VW 1200    .... DM 3.780

VW 1300    .... DM 4.370

VW 1500    .... DM 4.540

V najkrajšem času servis za vsa vozila VOLKSVVAGEN v lastnih delavnicah.

Vsa pojasnila


tte- otrok, žc

^ 19___

!r »>as - ^ merilih OifeL8® vedno vi-


Jugosla-

mN DL^j°nov


Novo mesto, Kettejev drevored 37, telefon: 21-243 in 21-060.


AVTO-SERVIS „PIONIR"


rojstev. li !rw.° 0t^ivalcev se

fj {j deki? na leto»

1 ^kovUc Da pride


in ponudbe pri



rot« foto


port




Veča je bil pred nemškim napadom na Jugoslavijo sprejet v SKOJ, in že julija 1941 je sežgal na železniški postaji v Kraševcu časopis »Novo vreme«, ko se okupatorju še sanjalo ni o kakšnem resnem odpora v Srbiji To je bila prva akcija mladega kruševskega skojevca; svoj ognjem krst pa je doživel septembra 1941 ob napadu partizanov na Kruševac. Posrečilo se mu je, da se je prebil z nekaj tovariši čez močno zastraženi most čez Rasino. kar je v veliki meri pripomogle

k uspehu te akcije.    -

Johan je pripovedoval Vecu, Miodragu Jovanovicu-Rar sincu Dragoljubu Djokiču-Kantu in še dragim borcem ra-sinske enote o svojem življenju pri partizanih in-o svojem zadovoljstvu, da se lahko bori za pošteno stvar m za svobodo.

Johanov konec

Z rasinskimi partizani je povezan tudi Johanov konec. Tonliški in rasinski partizani so 23. novembra 1941 skupaj napadli Veliki šiljegovac, mesto, ki je kakšnihdvajset ld-lometrov od Kraševca proti Ribarski Banji pod Jastreb-SS? V^UJeg<S šoli » je ugne*Ul četaiški vojvoda Mi-lnš Grebački da bi konkuriral oblasti dragega četniškega lojvS? Maric?iarde. Zato je dal Sreba« pregesU okna šole z mrežo, da bi mu tudi z bombami ne pnsli do

ZiVTto šolo so se prvi hoteli prebiti skozi glavna vrata poveljnik rasinske partizanske enote Milivoj 5eW<S-Ertiher, Veča Stankovič in Johan. Ker pa so se četniki trdo\ ratno ■horili niso mogli vdreti v šolo.

Poskusiil so tudi z bombami, pa so jih mreže zaj Tedaj je Veča stopil pod okno, da bi s kolom napravil luknjo v mreži, Johan pa ga je pri tem &5itil z mitraije^^ Medtem ko se je Vecu posrečilo narediti v mreži luknjo m skozi njo vreči bombo, so četniki zadeli Johana, in njegov mitraljez je utihnil. Johan je stoje streljal izza neke meje, pa ga je neki četnik zadel, da se je z mitraljezom na prsih zgradil pred Vlada Bajčeviča in Radojka Ilica-Bajo, zadet do smrti.

»Johan je naš otrok ...«

Partizani so se morali    umakniti.    S    sabo    so vzeli

tudi smrtno ranjenega Johana/ Odšli    so    proti    sosednji

vasi Zebici. Pri prvih hišah pa je izdihnil. Ranjen je bil v želodec in ni mu bilo pomoči. Le toliko je še zmogel, nreden je zaprl oči, da je tiho dejal: »Ljubim zmago.«

pokopali so v zaselku Crkvina tik Zibcce, pod. kosa-tim hrastom ob vodnjaku. Težko je bilo slovo prijateljev od Johana ne samo zato, ker je bil hraber partizan, marveč tudi zato, ker je bilNdober in ker je prišel iz sovražne dežele, pa se je boril proti fašističnemu nasilju.

Johanova . smrt ni prizadela samo partizanov na jugu Srbije, marveč vse ljudi. V znak žalovanja za njim so si žene Toplice zavezale črne rute, kakor da so izgubile eneg

svojih H&jdražjih v družini.    ,    . . m.

»Njegova mati ne ve,« so    govonle, »da    je izgubila sina,

zato ne more za njim žalovati. Zato bomo storile to me.

Johan je bil naš fant.«    ,    .    ,,

Toplica je z žalostjo sprejela novico o Johanovi smrti, bila pa je hkrati ponosna nanj, kajti dvignil je ugled parti. zanskemu gibanju, dal mu je širši,    po

men in zanj in za svobodo človeštva je dal tudi svoje mlar do življenje v hribovitem Balkanu. .

Kdo je bil Johan?

Tako je padel Johan in njegovo pravo ime je danes težko ugotoviti. Kakor smo že v začetku rekU, je v muzeju v Prokuplju zapisano le njegovo ime brez priimka m brez rojstne letnice Vsi poskusi, da bi ugotovili njegov pravi priimek, niso rodili sadu. Vendar pravi Elisije Popovski, poveljnik topliške partizanske enote in sedaj predsednik Zveze borcev NOB Makedonije, ki je Johana sprejel med partizane, naslednje:

»K nam ga je pripeljal kurir Relja potem, ko so se v Prokuplju o njem prepričali. Dokumentov ni prinesel. Zagradi konspiracije pa je bilo nemogoče zanimati se za njegov pravi priimek in drage podatke. Mi smo bili prepričani, da tovariši v Prokuplju vse to vedo, zato se nismo brigali za njegovo življenje pred prihodom k nam. Sp(> minjam se samo tega, da je Johan pripovedoval, da je njegov oče član nemške komunistične stranke. Drugače pa je bil izreden borec in prava škoda je, da se je boril samo

dva meseca.«    „c ....

O Johanovem priimku in poreklu še danes po 25 letih govore v Toplici, posebno bivši borci in voditelji topliške partizanske enote Radojko Ilič-Baja, pred katerim se je Johan zgradil v boju v Velikem šiljegovcu, danes pripoveduje:    .    ,    .

»Večkrat smo poskušali ugotoviti Johanov priimek in rod, pa se nam ni posrečilo. Obvezna konspiracija v uporniških dneh ni dovoljevala, da bi več ljudi vedelo podrobnosti iz njegovega življenja. Takratni delavec v zaledju Prokuplja Done Djordjevič, po poklicu profesor zemljepisa na tamošnji gimnaziji, je imel v rokah vse Johanove dokumente. Spravil jih je na podstrešje svoje hiše. Po vojni jih je na vse kriplje iskal, pa jih, kolikor vem, še do danes ni našel, škoda, kajti Johan je bi lodličen borec in čudovit tovariš.«



Prvič šolska ambulanta v Brežicah


Preventivna zdravstvena skrb za mladino nujnost (po pogovoru z dr. Slav*

kom Sušinom)


TRŽNICA NA SENOVEM — Na Senovem so že dalj časa potrebovali novo tržnico. Pred nedavnim so končali dela na novi stavbi, v kateri je tržnica, skladišče trgovskega podjetja PRESKRBA Krško in prodajalna trgovskega podjetja TOBAK

(Foto: Toni Grilc)

Desetletnica kina v Krškem


Obisk kina se zmanjšuje — Teden premiernih filmov — Ob 10-letnici bodo predvajali domači film »BREZA«


S pomočjo istega sklada so kupili tudi 16 mm projektor; če se jim pokvari glavni projektor, zdaj ne bo večjega zastoja.

Obiski kinopredstav iz leta


v leto nihajo. Povprečna zasedenost dvorane je 58,9 odst. Zaradi naraščanja števila televizijskih sprejemnikov o-bisk kinopredstav močno pada.    F.    P.


Podpora za telovadnico


V krški ELEKTROTEHNI so zadovoljni s prodajo blaga



Skok na odprto ponjavo. Tokrat ga spremljajo vzkliki navdušenja — z malo ognja pa postane vse precej drugače! Tako so se nam predstavili brežiški gasilci predzadnjo nedeljo ob svoji 85-letnici. (Foto: Baškovič)

NOVO V BREŽICAH

■ BREŽIŠKA KLAVNICA Je začela julija proizvajati mesne izdelke (salame, hrenovke In podobno).

Zaenkrat predela 5 ton mesa na mesec. S proizvodi bo oskrbovala sprva le brežiška trgovska in gostinska podjetja, pceneje pa bo proizvodnjo povečala in prevzela oskrbo tudi v sosednjih občinah.

Ocene za mesne proizvode, ki so jih dobiM po prvih analizah, so prav dobre in odlične.

■ NIČESAR VEĆ PO 1». URI ne morejo kupiti Bražifiani v svojih trgovinah. LetoSnje poletje so uvedli nov delovni čas in zaprli prodajalne oelo uro prej.

■ KLJUB VROČINI so v zadnjih dneh Breiičani nekajkrat pošteno napolnili kino dvorano. Tako je zboljšan program premagal krizo, kđ se pojavi v poletnem času.

■ KAR PES MORAJO BRE2ICA

NI v Cateške Toplice, še vedno ni vzpostavljena redna avtobusna zveza. Transportno podjetje SAP nima dovolj avtobusov. Ali pa morda premalo poslovnega posluha?

■ BREŽIŠKA TRŽNICA je bila T zadnjih dneh precej dobro zalotena s sadjem, slabše z zelenjavo, medtem ko mleka in mlečnih izdelkov (razen ob sredah in sobotah) skoraj ni. Cene za jabolka so


KRŠKE NOVICE


■ KRVODAJALSKA AKCIJA tudi letos ne bo boljša kot pretekli leti, če lahko sodimo po dosedanjih prijavah. Govorice, da kri prodajamo, so negativno vplivale na občane! Kljub prizadevanju družbenih organizaci j na terenu in v delovnih kolektivih število krvodajalcev že nekaj let vidno na-


Zmanjšali so število svetov


Letos je bilo v brežiški občini prvič uvedeno redno delovanje šolske ambulante, ki bo načrtno pregledala otroke osnovnih šol na področju občine Brežice ter otroke pred vstopam v šolo.

Čeprav načrt v celoti ni bil izpolnjen (od osmih predvidenih šol so bili pregledani le otroci petih šol), pa so rezultati izredno pomembni, ker kažejo, da je bilo preventivni zdravstveni službi otrok posvečeno vse premalo pozornosti. Poživitev te dejavnosti in njen razmah sta nujnost današnjega časa.

Delo je potekalo v tesni povezavi z vodstvi šol in s starši otrok. Posvetovanja med zdravnikom, pedagoškimi delavci in starši so brez dvoma tehten prispevek k splošnemu širjenju zdravstvene kulture med ljudmi.

Pregled je odkril večje število bolezenjskih stanj pri doraščajočih otrocih, ki so zahtevala takojšnje ukrepanje (motnje vida, sliuha, ploske noge, zobna gniloba, pod


BREŽIŠKE

VESTI


bile 150 do 200 Sdin, hruške po 200 do 250, breskve od 200 do 300, slive od 150 do 200, jajca 50 do 60, fižol 200, kumare po 150 do 200 in krompir po 110 Sdin.

■ IZ SAVUDRIJE se je pretekli četrtek (10. avgusta) vrnila že peta izmena pionirjev, ki so tam preživeli 10 prijetnih dni v občinskem počitniškem centru. Tistega dne je odpotovala že naslednja izmena pionirjev.

■ OB ULICI 21. MAJA v Brežicah so te dm začeli urejati pločnike. Cestno podjetje bo popravilo tudi cestišče do želemiške postaje.

■ DANES JE V BREŽICAH že drugi dan veUke krvodajalske akcije. Naslednja bo 17. do 20. okto-

■ SVET ZA SOLSTVO pri občinski sJflipSčini Brežice in organi temeljne izobraževalne skupnosti se bodo sestali te dni.

■ PROBLEMOV Z NABAVO šolskih knjig, ki so bila ob začetku Eolskega leta skoraj reden pojav v Brežicah, letos ne bo. Knjigarna Je dobro založena z vsemi učbeniki. Na zalogi imajo tudi vadnice za tuje jezike (angleški, francoski in ruski), ki Jih je prešnja leca fiesto primanjkovalo.

■ V PRODAJALNI ČEVLJEV PEKO v Brežicah še vedno traja prodaja obutve po znižanih cenah, ki se je začela junija letos. Kljub temu, da prodajo precej pocenjene obutve, je odstotek v primerjavi % vsemi prodanimi čevlji majhen. Gre namreč za obutev, la je bila že dalj časa na zalogi.


hranjenost ipd.) Vzrok za večino teh obolenj so največkrat nezdravi šolski prostori, slabe razmere doma itd., predvsem pa na splošno nizka raven zdravstvene kulture.

To so problemi, ki so najčešće povezani z materialnimi težavami in njihova rešitev zahteva skupne napore ne samo zdravstvenih, temveč tudi drugih družbenopolitičnih skupnosti. V prvi vrsti pa zahtevajo več pozornosti okoliške šole, kjer so zdravstveni in higienski pogoji izredno slabi, ter kmečka mladina, ki je že izpolnila šolsko obveznost in je po končanem šolanju odmaknje


Kolektivi delovnih organizacij iz brežiške občine na pobudo občinskega sindikalnega sveta prizadeto razpravljajo o prispevkih za drugostopenjsko šolstvo za drugo polletje. Sindikalne podruž-


nice se zavzemajo za to, da teh stvari nikjer ne spregledajo. Večina delovnih organizacij bo sklenila pogodbo za to obdobje in prispevala del sredstev tudi za gradnjo gimnazijske teloivadtnice v Brežicah.

Predsedstvo ObSS meni, naj bi v prihodnje prispevek za drugostopenjsko šolstvo predpisali, da ne bo več odvisen od razumevanja ali nerazumevanja kolektivov. Občinski sindikalni svet hkrati podpira napore izvršnega sveta SRS, da bi čimprej sprejeli načrt nadaljnjega razvoja Slovenije. To bo osnova za planiranje kadrov in potrebno mrežo srednjih šol.

KO SZDL zbrale 600.000 Sdin

Zbiranje pomoči za arabsko ljudstvo so zaključili v 11 krajevnih organizacijah SZDL. Do sedaj je zbranih 600.000 Sdin. V krajevnih središčih prednjačila organizacija Jesenice na Dolenjskem in Bizeljsko. Na območju Jesenic je prebivalstvo prispevalo 86.000 Sdin, na Bizeljskem pa so zbrali 80.400 Sdin. Za sedem organizacij obč. odbor SZDL še ni prejel nobenih podatkov, zato pričakuje, da se bo zbrana vsota še znatno zvišala, verjetno na 1,000.000 Sdin.

Te dni so nakazali svoje prispevke tudi kolektivi DE-KORLESA ter osnovnih šol Globoko in Velika Dolina.

Taborjenje na Orešju

Tudi letos taborijo obvezniki pred v o jaške vzgoje na bizeljskem gradu. Zaradi pomanjkanja sredstev bo taborjenje trajalo le 6 dni. Da bi lahko v celoti izpolnili učni program, bodo imeli pouk tudi popoldne. Zato bodo verjetno prikrajšani za kulturno, športno in zabavno življenje.

Prva skupina je odšla na Orešje v torek, 15. avgusta, starejši mladinci pa bodo taborili od 23. do 29. avgusta.

Želimo jim uspešno delo in prijetno preživljanje prostega časa!

235 prijav za odvzem krvi

V ponedeljek, 14. avgusta, je bilo na obč. odboru Rdečega križa v Brežicah pripravljenih 235 darovalcev krvi. Ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane je odvzemala kri 15. in 16. avgusta v Zdravstvenem domu v Brežicah. Ponovno bo prišla v Brežice 17., 18. in 19. oktobra. Takrat pričakujejo še večji odziv občanov.

Brežiška kronika nesreč

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Krule, kmetica iz Tmja, je padla po stopnicah Jn si poškodovala levo nogo; Josipa Cirinske-ga, upokojenca iz Drenja, Je nekdo udaril s stolom po glavi in mu jo "poškodoval; Justina Salmiča, delavca iz Rovišča, Je nekdo zabodel z nožem v hrbet; Ludvik Klemenčič, delavec iz Poštena vasi, je padel z mopedom in su poškodoval glavo in levo roko; Franjo Sutlar, mesar iz Vrhja, je padel z mopedom in si poškodoval levo nogo.


na sleherni zdravstveni kontroli.

Odslej bo šolska ambulan-in v Brežicah .delala redno. V načrtu za prihodnje leto ima temeljit sistematični pregled polovice vse mladine. Med načrti za naslednja leta pa je povezava preventivne in kurativne zdravstvene službe 'za mladino, kar zaenkrat zaradi materialnih problemov še ni izvedljivo. Do takrat bo potrebno rešiti še veliko problemov v zvezi z mladinskim zdravstvom, vendar prvi korak na tej poti je že narejen in želimo, da bi delo šolske ambulante kar se da uspešno napredovalo!

S. KUNEJ


15. septembra bo 10 let, kar so v Domu svobode na Vidmu prvič zavrteli filmski trak. V počastitev tega dne bodo 15. septembra predvajali domači film »Breza«. Ta film je posnet po Kolarjevi noveli in prikazuje življenje v Hrvaškem Zagorju. Je nekakšno nadaljevanje filma »Svojega telesa gospodar«. Oktobra bodo pripravili teden premiernih filmov, kjer bodo vsak dan predvajali fibn enega distribucijskega podjetja. Ob 10-letnici bo izšla tudi brošura, v kateri je opisan razvoj podjetja.

Krški kino je imel v 10 letih 2602 predstavi, na katerih so predvajali 1060 filmov, ki si jih je ogledalo 429.396 obiskovalcev. Od leta 1965 naprej so v zimskih mesecih predvajali tudi 59 filmov Jugoslovanske kinoteke, ki si jih je ogledalo 10.811 obiskovalcev. Razen tega so predvajali še 20 filmov za mladino, ki si jih je ogledalo 4838 mladincev in mladink. Te filme so mladini komentirali.

Med predvajanimi filmi je bilo največ ameriških 312, francoskih 169, italijanskih 117, angleških 58 in 315 domačih. Prevajali so filme iz 24 držav.

Skljad za proizvodnjo in pospeševanje domačega filma je omogočil, da so namestili tudi nove sedeže. Tako je v dvorani sedaj 332 sedišč.


Elektromotorji za kmečka dela

I V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem so te dni

dobili enofazne in trofazne elektromotorje vseih vrst za kmečka dela. Na zalogi imajo tudi enofazne brusilne stroje, ki jih lahko uporabite za brušenje nožev kosilnic. Tu dobite tudi bakrene in aluminijaste zemeljske kable vseh dimenzij ter OG kable za nadometno instalacijo. — Te dni so dobili varilni kabel za električno varjenje.

| Oglejte si lične uvožene kuhalnike »GIRMI ESPRES-SO« za črno kavo za 3 ali 6 oseb ter električno pečico »GIRMI« za pečenje perutnine!


Občinska skupščina Krško je imela že dosedaj 11 svetov. Komisija za spremembo statuta občine je predlagala združitev nekaterih. Dosedanji siveti pri delu niso bili dovolj učikoviti in so imeli dokaj ozka delovna področja, zato je komisija menila, da bi jih lahko brez škode skrčili. Odborniki so predlog sprejetLi in glasovali za 6 svetov namesto dosedanjih 11.

Svet za gospodarstvo in finance bo opravljal delo dosedanjega sveta za gospodarstvo, sveta za družbeni plan in finance, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, sveta za blagovni promet in turizem in sveta za delo in delovna


V Krškem je 17. decembra lani odprla ELEKTROTEHNA iz Ljubljane novo trgovino z elektrotehničnim materialom. V tej trgovini so v prvem polletju presegli plan za 16,5 odst. Prodaja posa-

Zbiranje pomoči še traja!

V krški občini so v teh dneh nakazala denarno pomoč arabskim državam še naslednja podjetja in ustanove:    KOVINARSKA Krško 100.000 Sdin, Splošno kleparstvo Kostanjevica 14.155 Sdin, TERMOELEKTRARNA Brestanica 500.000 Sdin, ZZB NOV (delavci) 10.843 Sdin Trgovsko podjetje PRESKRBA 200.000 Sdin. Do zdaj so podjetja poslala že 6,212.205 Sdin.

Koordinacijski odbor za zbiranje pomoči je prejel tudi že 60.000 S din, ki so jih krajevni odbori dobili s prodajo blokov. Vsi podatki še niso znani, ker so nekateri krajevni odbori precej oddaljeni od Krškega in ne morejo sproti pošiljati denarja.

Tisoči piščancev iz Brestanice

AGROKOMBINAT iz Krškega ima v Brestanici dva hleva piščancev. Lani so jih vzredili 43.800 ali 55.000 kg. Povprečna teža piščanca je znašala 1,34 kg. Letos je ta teža narasla na 1,58 kg. S SLJEMENOM v Zagrebu imajo pogodbe za oddajo 65.000 piščancev..


razmerja.

Svat za urbanizem, grad. bene in komunalne zadeve ostane še naprej samostojen, svet za splošne in notranje zadeve bo opravljal dede dosedanjega sveta za občo upravo in notranje zadeve. Svet za zdravstvo in socialno varstvo bo druževal delo sveta za zdravstvo in sveta za varstvo družine ter socialno varstvo. Svet za izobraževanje, prosveto in kulturo bo prav tako prevzel doOž-nostd dveh dosedanjih svetov, siveta za šolstvo jn sveta za prosveto in kulturo.

Skupščina pričakuje od svetov uspešno delo, saj bodo zdaj lahko tjudi strokovno bolje zasedeni.


meznih predmetov nekoliko niha, vendar gre vse dobro v promet. Pozimi so prodali največ radioaparatov in televizorjev, zdaj pa prodajo več hladilnikov ter električnih štedilnikov in kuhalnikov. Elektroinštalacijski material in gramofonske plošče gredo vseskozi dobro v promet.

V trgovini so povedali, da kupci ne delajo razlike med domačim in uvoženim blagom. Tako so nekaj časa šli v promet najbolj pralni stroji HIMO, zdaj pa prodajo največ hladilnikov znamke IGNIS in ZOPPAS.

Drobne s Senovega

B ADAPTACIJA POCITJtfšKEGA DOMA v Vrsarju, last sindikalne podružnice rudarjev Sen°vo> J? stala približalo milijon Sdin vec kot so planirali. Upujo, da bodo

manjkajoči denar dobili od turistov, ki prenočujejo v domu. Ce dobiček ne bo tolikšen, bodo stro-Ske morali kriti z dotacijo v naslednjem letu. .

D TETA IZMENA RUDARJEV Je odšla 10. avgusta na letovanje v Vrsar, od koder se je vrnila četrta izmena. Sindikat zdaj zbira prijave Se za sedmo izmeno, ki naj bi letovala v Vrsarju od 1. do septembra.

Wi NA SENOVEM SO ZACEU ZBIRATI krvodajalce, ki bodo darovali kri 17. avgusta v tovarna celuloze na Vidmu, kjer bo curga^ niziran odvzem. V rudniku naj bi zbrali 50 krvodajalcev, vendar Je prijav do zdaj zelo malo.

■ V KOPRIVNICI je bil v nedeljo sestanek krajevne organizacije ZB Senovo, ra katerem so se dokončno pogovorili o gradnji spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma. Sklenili so, da bodo spomenik postavili do dneva mrtvih. Sestanka se je udeležil tudi predsednik OOZB Krško tov. Karel SteTban.


aaauje. Med prijavljenimi Je tudi premalo mlajših ljudi. Zdravstvena služba bi lahko bolj vplivala na občane in tako pomagala drugim organizacijam, ki si prizadevajo za uspeh.

■ CESTNO PODJETJE bo začelo ta mesec asfaltirati ulice v tovarniškem naselju v Novi Re®; Hkrati bodo začeli urejati tudi okolico naselja II. pn hotelu Sremič. Dela bodo stala okoli 60 milijonov Sdin; denar je že zagotovljen.

■ NOV STANOVANJSKO POSLOVNI BLOK na Cesti 4. julija so ometali že tudi od zunaj-Zgradba se prav nič ne ujema * drugimi stolpiči.

■ ZVEZA GLUHIH V KRŠKEM je prod nedavnim organizirala Pr strelišču v Celulozi prijatelja*0 tekmovanje z zračno puško s sovrstniki lz Colja. Zmagali so domačini. To je bilo prvo strela*0 tekmovanje v Krškem, kaže pa. da tudi zadnje. Za strelski Sport zdaj ni pravega zanimanja. Aktivnost strelcev se bo verjetno P®* večala med občinskimi športni«* igram«, ki se bodo začele 1. 86 P" tembra.


VESTI

fiz krške

OBČINE


USPEHI IN NAČRTI MIZARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE

Že ra razširjeno reprodukcijo?


tos, bo imela mizarska zadruga leta 1970 samo še 80 milijonov dolga. Zato bodo verjetno drugo leto že namenili del skladov za razširjeno reprodukcijo, kajti čeptrav so rekonstruirali proizvodnjo šele leta 1963, je nekatere stvari v tovarni že treba preurediti.


Jutri o novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov


Servis NOVOTEHNE ima dosti dela

Servis NOVOTEHNE je Grosuplju in Novem mestu, edina delavnica te vrste za Z rezervnimi deli so trenutno


Posebno veliko dela se jim


Kri boste morda jutri potrebovali tudi vi!


10 odst. vseh mopedov tt


so ugodili le: Cementarna iz Trbovelj 5 ton cementa, DANA z Mirne oskrbuje briga


Veselo razpoloženje po 25 letih

Sekcija internirancev z ljenju. Srečanja se udele-Mirne in okolice, ki jo že ži vsako leto manj članov,


požrtvovalni Jože Zakraj


šek, je tudi letos priredila stvenih razlogov ne more- g®.

10/lgusta zvečer tramv jo udeležiti vendar so.le-cionalno srečanje svojih tos tudi za te poskrbeli.^ nem redu

in tudi stroški so


članov. Srečanja, ki je bilo letos za 25. obletnico še posebno slovesno, se je udeležilo 36 bivših internirancev s svojci. Pozno v


„ mnogo večji, vozna cena pa

Novo vodstvo krajev- je ista.


ne skupnosti Mirna

Mirenska krajevna skup-


Kratke z Mirne


noč so ob veselem razpo- nost, ki zajema 22 vasi, je v


TVD PARTIZAN MIRNA na-


je treba, da bomo morda ju- da bo občinska skupščina le-tri potrebovali kri že sami. tos napravila vse, da bo krvo-Tov. Žnidaršičeva je ome- dajalska akcija dobro uspela.

Vesti iz Sevnice


nedeljo, 6. avgusta, izvolila    merava    adaptirati    in povečati ko-

’    „    ..    .i__6o na Debencu, ki z lepim raz-

nov svet. 8 novih odbornikov    giedom    po vsej    Mirenski dolini

je z Mirne, samo 7 pa iz cLru-    privablja vedno    več izletnikov,

gih vasi, kar vsekakor ni pra-    Mnogo    je tudi kolektivnih izletov.

’ —- ODLOKA O JAVNEM REDU


loženju, za katerega so poskrbeli mirenski harmonikarja in tamburaši, obujali spomine na žalostne


dni avgusta 1942 in se po- vilno. Za novega predsednika govorili o vsakdanjem živ-


i -    rininnncti TVTimft if»    IN MIRU na Mirni nekateri posa-

krajevne skupnosti Mirna je    meznild ne upoš^vajo> ^ ^

bil izvoljen Janez Janežič,    razne načine kalijo nočni mir.


upokojenec z doba. Novemu Ljudje se zaradi tega vedno bolj vodstvu želimo, da bi bilo


_ ZDAJ, KO IMAMO TLDI MI-RENCANI asfaltirano cesto skozi naselje, bi lahko nekateri občani popravili fasado hiS ta s tem doprinesli k lepši podobi kraja.

■ KRAJEVNA SKUPNOST je Turistično društvo V oev. postavila na raznih mestih 10 klo-


prav talko delovno kot dosedanje!

Ureditev poti na grad


i i{i;i$\\.iski: novici*:


Pretekli teden so strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo SRS iz Ljubljane začeli z nadaljnjim urejanjem in obnovo fresk v Lutrovi kapeli. Do letos 8. oktobra in ne 12. občinskega praznika, ki bo novembra, kot je določeno v statutu občine Sevnica, bodo freske obnovljene do take faze, da bo možen ogled. Za urejanje kapele in samega gradu je bilo v letošnjem letu porabljeno 35.000 N din proračunskih sredstev, medtem ko je predvideno, da bo do konca leta v ta namen potrošeno še 44.000 N din za urejanje Lutrove kleti in pripravo načrtov za obnovo sevniškega gradu.

Polovico denarja je letos zagotovila občana v svojem proračunu, drugo polovico pa republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti.

A. F.


V Mizarski produktivni zadrugi Sevnica so izpolnili polletni plan proizvodnje s 102 odst., plan izvoza za 100%. Letos bodo izvozili za okoli 150 milijonov Sdin pohištva, največ v Nemčijo, Ameriko in Italijo. V tujini je zelo veliko zanimanje za stilno in v zadnjem času tudi za rustikalno pohištvo, ki ga izdeluje mizarska zadruga.

Eno naj več j ih del, ki ga bodo opravili, je oprema Petro-varadinske trdnjave, ki bo stala 180 milijonov Sdin. Zdaj opremljajo hotel na otoku Malta v Sredozemskem morju ter več hotelov in gostinskih objektov na Jadranu.


V Sevnici je bil 7. avgusta sestanek občinskega odbora RK, ki so se ga udeležili skoraj vsi odborniki osnovnih organizacij Rdečega križa, ia sestanku sta bila tudi predsednik glavnega odbora RK SRS tov. Majdič in predstavnica GO RK za Posavje tovarišica Žnidaršičeva.

Tov. Majdič je povedal, da potrebujemo v Sloveniji letno 20 ton krvi. Lansko leto je dalo v Sevnici kri samo 1,4 odst. občanov, republiško povprečje pa je okoli 5 odst. Zato naj bi se letos udeležilo krvodajalske akcije čimveč občanov, kajti zavedati se


■ SEJEM V SEVNICI. -

Minulo soboto je bilo naprodaj na sevnišikem sejmu precej živine, veliko manj pa kupcev. Cena živine in prašičev je zelo padla, čemur je vzrok letošnja suša. V hribih ponekod sploh ne bo otave,, slaba košnja pa bo tudi drugod. Tudi pridelek prašičje krme ne bo obilen.

■ Učitelji — štipendisti. V Sevnici so imeli pretekli teden že drugi sestanek z upravitelji osnovnih šol in učite-iji-štipendisti. Na prvem sestanku je le osnovna šola


Restavriranje


fresk



Na jutrišnji seji bosta svet za zdravstvo in socialno varstvo ter svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Sevnica razpravljajo o osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Da bi se člani obeh svetov lahko temeljito pripravili na razpravo, so skupaj z vabilom prejeli osnutek zakona in daljšo obrazložitev.

Po obravnavi osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov bo svet za zdravstvo in socialno varstvo nadaljeval sejo in razpravljal o poročilu o delu sveta v preteklem letu, o delu upravnega organa za zdravstvo m socialno varstvo ter o izvrševanju proračuna. Na dnevnem redu je tudi predlog odloka o ustanovitvi regionalnega zdravstvenega centra v Celju in informacija o problematiki sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za prvo polletje 1967. Glede na to, da so v zadnjih mesecih večkrat govorili o otroškem varstvu, predvsem v zvezi z učnimi uspehi sevniških šol, bo svet razpravljal tudi o problematiki urejanja otroškega varstva v občini. V Sevnici sta doslej dva otroška vrtca, medtem ko bodo


Šentjanž sprejela enega štipendista, medtem ko za osem štipendistov ni bilo prostih delovnih mest. Na ponovnem sestanku so se upravitelji odločili, da bodo tudi druge šole sprejele občasno' ostale štipendiste — razen enega. Za redno zaposlitev vseh ni prostih delovnih mest v občini. Temeljna izobraževalna skupnost bo morala v bodoče temu vprašanju posvetiti več pozornosti.

■ Planinsko rajanje. Rajanje na Lisci je v nedeljo zaradi slabega vremena in mraza odpadlo. Kljub temu se Je zbralo precej ljudi, ki so bili razočarani, ker ni bilo ansambla Slaik. Planinsko društvo se vsem opravičuje, ker na prostem ne bi mogel igrati.


nila, da so bile letošnje priprave v sevniški občini zelo dobre in bodo verjetno pridobili planiranih 750 krvodajalcev.

Na koncu so posamezni odborniki povedali, kako poteka zbiranje krvodajalcev pri njih. Predstavnik krajevnega odbora RK Bučka tov. Hočevar je povedal, da je pridobil že 17 krvodajalcev, predstavnik KOPITARNE pa je izjavil, da bo v njihovem podjetju dalo kri 10 do 12 odstotkov zaposlenih.

Predsednik občinske skupščine tov. Molan je poudaril,


Mizarska produktivna zadruga je letos pripravila program, po katerem naj bi do 1. januarja 1968 prešli na 45-urni delovni tednik. Primerjalno obdobje za prehod na skrajšan delovni čas je leto 1966 in drugo polletje 1967.

če bodo v naslednjih letih dobili toliko naročil kot le


v Krmelju za tamkajšnje malčke, odprli otroški vrtec v začetku šolskega leta.

Nov 20-stanovanj-ski blok

Prejšnji mesec so v Sevnici v ulici heroja Maroka končali dela na novem 20-stano-vanjskem bloku. Gradnja tega objekta je stala milijon in 170.134 Ndin; denar so dali združeni investitorji. Polovico stanovanj v tej stolpnici so prodali, polovico pa dali v najem. Cena je bila zelo ugodna, zato so jih hitro prodali. Dvosobno stanovanje z opremljeno kuhinjo in kopalnico z bojler jem je stalo 53 tisoč 975,20 Ddin, trosobno pa 63.038,20 Ndin. Vgrajena je tudi centralna kurjava in skupna TV antena.

Drugo leto bodo v isti ulici verjetno zgradili tudi samski dom, v katerem bodo samske sobe in garsonjere, ki jih bo mogoče preurediti v dvosobna stanovanja.

Letos trije naročniki teleksa

Na sevniški pošti so letos v prvih šestih mesecih oddali 172.947 pisem, dopisnic in tiskovin, sprejeli pa so jih 129.269. Paketov so odposlali 4588, sprejeli pa 3468, kar je nekolik oveč kot lani. Največ pošiljk odpošljejo in sprejmejo decembra, ko se promet poveča tudi za trikrat; poleti pade za okoli 10 odstotkov.

Letos bodo v sevniški občini montirali tudi prve tri telekse. Teleprintersko zvezo bodo dobila podjetja LISCA, JUTRANJKA in KOPITARNA.

Razprodaja »OBRTNIKA« iz Prebolela

V prodajalni tekstila trgovskega podjetja ZASAVJE iz Sevnice prodajajo od 20. julija dalje po znižanih cenah konfekcijske izdelke obrtnega podjetja OBRTNIK iz Prebolda. Za to blago je zelo veliko zanimanje, saj so cene znižane za 30 do 50 odst. To je že druga razprodaja tega podjetja, ki jo je organiziralo trgovsko podjetje ZASAVJE.

Bučka: okrog peskokopa ni pomiritve

»Za nas Je predaleč voziti pesek z Radne ali iz Lakenca, zato potrebujemo svoj peskokop,« je pred kratkim znova zahtevaj od občinskih mož odbornik Bukovec. Kot je bilo prebivalcem tega območja razloženo, je bol peskokop zaprt zaradi tega, ker krajevna skupnost ni mogla zagotoviti predpisane strokovnosti pri izkoriščanju peskokopa. Primer smrtne žrtve v kamnolomu v Loki je kruto opozoril na to, da varnostni predpisi niso tako nepotrebni, kot nekateri mislijo.

V boštanjskem obrtnem komunalnem podjetju so te dni obljubili strokovno pomoč, da hi peskokop na Bučki lahko izkoriščali, poprej pa bo treba urediti lastništvo zemljišča, po katerem vodi dovozna pot.


Predračunska vrednost dirje z brezalkoholnimi pija- Občani iz omenjenih vasi 3155 metrov dolgega vodovo- čami, RTV Ljubljana je ob ja- se zelo .zanimajo za delo. To da iz Martinje vasi preko vila brezplačna obvestila, so dokazali s samoprispev-Puščave in Bistrice do Preles- Kmetijska zadruga in Vodna kom, udeležujejo se pa tudi ja znaša 31 milijonov Sdin. skupnost Dolenjske pa sta občasnih prostovoljnih akcij Od tega odpade na gradbena, posodili stroje za kopanje pri izkopu glavnega voda in obrtniška in inštalaterska de- jarka. Nekaj podjetij je po- tako zelo pripomorejo, da bo la 13 milijonov Sdin, n? iz- moč odklonilo, vsa druga pa dobra pitna voda čimprej pn* kop in zasutje pa 18 milijo- molčijo!    tekla.    J.    K.

nov Sdin. Režijski odbor za gradnjo tega zelo potrebnega objekta je zbral do zdaj 7,810.000 Sdin; od tega so 6 milijonov prispevali občani, ostalo pa podjetje na tem območju. Potrebno bo zbrati še popravilo motornih vozil v založeni.

8,2 milijona Sdin, za preosta- trebanjski občini. Sestoji se lih 15 milijonov vrednosti >a iz samostojnega servisa TO- obeta za vnaprej, ko bodo bodo naredile brigade in va- MOS in podružnice novome- morah biti vsi mopedi šele-Ščani S prostovoljnim delom, škega servisa ZASTAVA. Po- tos registrirani in pred tem Režijski odbor je poslal nad pravljajo predvsem vozila o- tehnično pregledani. Po neka* 300 prošenj za pomoč v raz- menjenih tovarn, po možno- terih podatkih je zdaj samo nih oblikah delovnim kolekti. sti pa tudi drugih znamk

vom po vsej Sloveniji, vendar Dela imajo skozi vse leto do- brezhibnem stanju, je odziv zelo majhen. Prošnji voj, saj število motornih vozil tudi v trebanjski občini ObvOZ Čez Gabrovko vedno hitreje narašča, najbližja servisa pa sta šele v


Most pri Mokronogu: vaščani popravljajo pot

Vaščani Mosta popravljajo in utrjujejo vozno pot proti

Mokronogu, ki poteka po za- ___ ____________

močvirjenih travnikih in je nied se je zelo potrudilo za m, ki bodo dobrodo^e sprehajal-po dolgotrajnem dežju    sko-    ureditev gradu in okolice Se    ^ nov ^Štor ^    od.

raj neuporabna. Odpadni    ma-    zdaj pa niso urejeni dohotu    iagaJ1je    smeti. Ker sama tega    ne

terial vozijo z mokronoškega na grad, na kaitere bi bilo- zmore, bodo morali priskočiti na gradu, želeli bi, da bi    jim    treba nasuti gramoza in jih    pomoč    tudi delovni kolektivi,

priskočili na pomoč tudi    dru-    primemo razsvetliti z vsaj    ■ gostilničar kolenc    je

P uporabniki poti: Se neka- treni :2?

teri vaščani iz Hrastovice,    jen je tudi prostor prea ae-    s    tem    irregnWi    pristašem

predvsem pa kmetijska za-    lavniicami kmetijskega kom-    tega    športa,    ki jih je na    Mimi

druga.    binata, ki bi ga bilo treba    kar precej.

Popraviti bo potrebno tudi    zravnati in pospraviti navla-

most čez Mirno, ki so se ga    ko, ki leži tam okrog. Tun-

lotili kopalci, ki jih je na    stično društvo Sevnica je raz-

tem kraju v vročih dneh vse    pisalo nagrado za olepšanje

polno iz Mokronoga in oko-    posflopdj, vendar bi morale

liških vasi. Odprtine na mo-    biti tudj uilice in trgi urejeni!

stu opozarjajo na nesrečo!    S.    Sk


že nekaj časa je cesta Mirna—Trebnje zaradi asfaltiranja zaprta za vsa vozila. Nekaj časa je bil obvoz skozi Račje selo, ker pa zdaj pripravljajo cesto za asfaltira-

0(1 Gomile d° Mi16, teč®

sedmo leto uspešno vodi ker so nekateri že pomrli, °hv°z sk^i G^rovko S tem

nekateri pa se ga iz zdrav « S** ^Ld°Efjfc


V trebanjski Kemoopremi so pomemben izdelek cisterne za gorivo, zadnje _ čase predvsem manjše, v katerih shranjujejo gorivo za centralno kurjavo. Po njih je vse večje povpraševanje, saj si precej graditeljev hiš vgrajuje tovrstno kurjavo. Cisterne delajo tudi na zalogo v času, ko nimajo bolj nujnega dela. (Foto: M. Legan)

Zbrati je treba še 8,2 milijona Sdin


Poziv za pomoč pri gradnji vodovoda Martinja vas-Prelesje je naletel pri delovnih organizacijah na gluha ušesa —- Na več kot 300 prošenj je bilo le nekaj odgovorov! — Cementarna iz Trbovelj je prispevala 100 vreč

cementa



Nova trgovina w Fari

Nova trgovina» Trgopro-meta« v Fari bo dograjena o-koli 20. septembra, niso se pa še odločili, kdaj bodo začeli v njej prodajati. Gradi jo splošno gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja, veljala pa bo 17,6 milijonov S din.


Kdo razpolaga z zazidalnimi zemljišči?

Z zemljišči v ožjem gradbenem okolišu razpolaga občinska skupščina, v širšem gradbenem okolišu pa lastnik zemljišča


PODPRESKA: v načrtu je vodovod

Krajevna skupnost v dolini Drage obsega vseh 10 vasi nekdanje občine. V načrtu imajo gradnjo vodovoda v Podpreski, ki bi veljal okrog 1,5 milijona S din. Od občine so dobili 300.000 Sdin dotacije, računajo pa še na pomoč vodne skupnosti.

Mladina odhaja

Stari ljudje iz doline Ca-branke se pritožujejo, da je v dolini vedno manj mladih ljudi. Ti odhajajo v Kočevje, Ljubljano, Zagreb in na Reko, da najdejo zaposlitev, če ne dobijo dela doma, poskušajo srečo v Franciji. Mladi prihajajo sem samo v počitnicah na domove svojih prednikov. Za novo šolsko leto se v prvi nazred ni vpisal niti eden otrok iz vse doline.

Gradnja trakta C nove kočevske osemletke lepo napreduje. Financirajo jo kočevske delovne organizacije, žal pa denar za gradnjo doteka nekoliko prepočasi. Tudi trakt C, ki bo predvidoma dokončan prihodnje leto, gradi kočevsko podjetje »Zidar«. (Foto: Primc)


Še 17 borcev prosi stanovanje


Do junija prihodnjega leta bo na razpolago 12 milijonov Sdin za kredite za obnovo hiš borcev-kmetov — Potrebe so skoraj tretjino večje


Pri občinskem odboru ZB v Kočevju imajo še 17 nerešenih prošenj svojih članov za stanovanja. Med prosilci so le trije zaposleni, vendar pri delovnih organizacijah, kjer ni izgledov, da bi dobili stanovanja.

Občinska skupščina je letos kupila na priporočilo Zveze borcev štiri stanovanja za borce. Potrebe so večje, vendar jih skupščina ne more zadovoljiti, ker nima denarja.

DROBNE IZ KOČEVJA

■ POLHARJI SO SPOMLADI z

veseljem opazovali, kako lepo brstita bukev in gaber. Pričakovali so tudi bogat jesenski lov. Zaradi suše je brstje odpadlo, bukovega flra pa sploh ne bo. Stari polhi so se spravili na lešnike, ki so letos dobro obrodit, vendar je brane za vse polhe premalo in bo tudi letoSnJi lov slaba.

Letos 279 novih voznikov

Največ voznikov je v B kategoriji — Za krmilom tudi precej žensk


■ KOČEVSKI TISK JE PRESELIL svoje računovodstvo in knjigovodstvo iz tiskarne v prvo nadstropje stavbe Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki Je zožil poslovanje. V tiska mišk Ih pisarnah sta zdaj brusilnica in oddelek za odpremo izdelkov.

■ Z VELIKIM PRIZADEVANJEM je tov. Cankar spet uredil okolje FridrlhStaJna na Stojni, ki Je v razvalinah. Očistil Je Sčavje, postavil lesene klopi in mize. Tako je bilo vse dotlej, dokler ni tja za&la neka objestna skupina ponočnjakov in klopi pokurila! Pravijo, da vedo, kdo so to naredili m da bi bilo treba njihova imena natisniti v časopisih, dejanje pa ottgosatt!

■ PLANINSKO KOČO PRI JELENOVEM studencu so nedavno začeli popravljati. Po načrtih planinskega društva bodo kočo pod-ztdali, okrog nje pa sezidali škarpo. Kaže, da bo treba kmalu zgraditi novo kočo.

Matični urad Kočevje Cene v Kočevju


■ STANOVALCI V NOVIH BLOKIH 90 ob vselitvi premalo poučeni, kako se uporabljajo električne naprave v kuhinjah in kopalnicah in kako delujejo druge naprave. Okvare so pogoltne, prav tako nesreče. Stanovalci so vse manj pozorni na nevarnost, ki preti ob

riju z bencinom. Tudi o hram-gorilnega olja vedo premalo. Veliko ljudi stanuje prvič v sodobnih stanovanjih, zato se ne znajo vsi primarno vesti. Nujno bi bilo, da bi stanovanjsko podjetje sporazumno s hišnimi sveti izdalo enoten hišni red ter v njem opozorilo na okvare ln nesreče.

10

KOČEVSKE NOVICE

Seveda bi potrebovalo primernejša stanovanja še več borcev, ki pa nibi niso vloži

li prošenj.

Stanovanjske probleme borcev na podeželju bosta občinski odbor ZB in občinska skupščina skupno z republiškim odborom ZB reševala z dajanjem posojil za obnovo hiš. V te namene bo letos in do junija prihodnje leto na razpolago, v občini Kočevje 12 milijonov S din. Polovico bo prispeval republiški odbor ZB, polovico pa občinska skupščina.

Občinski odbor ZB je doslej prejel že 31 prošenj za dodelitev posojil za obnovo hiš, v skupnem znesku 17,3 milijonov S din. Ker je na razpolago za posojila za skoraj tretjino manj denarja, bo

V prvem polletju je imela komisija za vozniške izpite v Kočevju (skupna z ribniško občino) obilo dela. V tem času se je število voznikov motornih vozil brez mopedistov povečalo v kočevski občini za 279, od tega 23T v B kategoriji, število motoristov se je zmanjšalo za 91.

V vseh kategorijah ima ko-

Nesreča z mopedom

13. avgusta okoli 22. ure sta se z mopedom prevrnila v Gorič* vasi brata Jože in Janee Rus 12 Slo. venske vasi. Vozil je Janez, ki Je bil verjetno vinjen. Oba sta lažje poškodovana.

V juliju Je bila rojena ena deklica, poročilo se Je 8 parov. Umr

li so: Antonija Lipovec, gospodinja Iz Koblarjev 3. 64 let; Marija Curl, inv. upokojenka iz Dolge vasi 70, 80 let; Vid Poljak, delavec Iz Brega, 27 let, ln Jože Lavrič, upokojenec lz Koblarjev 37, 57 let.

Mladinci v Podpreski so prizadevni

Mladinska organizacija v Podpreski je organizirala za praznik dneva vstaje v gasilskem domu zabavno prireditev. Za veselo razpoloženje je skrbel muzikant Mihelič iz Sodražice. Udeležba Je bila srednja, ravno tako tudi promet. čistega dohodka, kot pravijo, bo okrog 40.000 din.

do nekatere prošnje letos zavrnjene ali pa bodo dobili prosilci za tretjino manj posojila kot so zaprosili.

Junija manj nočnin v Kočevju

Grmada je zaživela za turizem


Hotel Pugled v Kočevju je julija zabeležil manj nočnin kot v istem mesecu lani. Vse do julija pa je število nočnin neprestano naraščalo. — Julija letos so prenočevali v hotelu Pugled gostje 833-krat (585-krat domači ln 248-krat tuji), Istega meseca lani pa kar 928-krat (638-krat domači ln 290-krat tuji).

23. julija je turistično društvo z Velikih Poljan priredilo proslavo na Grmadi in proslavilo deseto obletnico svojega dela.


Od Januarja do konca julija letos pa so v hotelu našteli 5072 nočnin (4207 domačih in 865 tujih), v Istem obdobju lani pa le 4676 nočnin (3809 domačih m 867 tujih).

Na manjši turistični promet (ne samo v Kočevju, ampak povsod)

v začetku druge polovice leta nedvomno najbolj vpliva napeti mednarodni položaj (Izraelsko-arabski

čevska občina 2202 voznika z vozniškim izpitom, od tega 127 žensk. Prevladujejo vozniki B kategorije, ki jih je 1318 (122 žensk). A kategorijo kna 314 voznikov (5 žensk), C kategorijo 364, D kategorijo 100 in P kategorijo 106 vo-anikov.

Največ — 863 voznikov je starih 25 do 35 let, 751 pa je starih 35 do 45 let. V ladinski skupini — 18 do 25 let

— je 332 voznikov, štirje motoristi in pet avtomobilistov , je starejših od 65 let.

— ko

Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene:    krompir 0,96

Ndin, sveže zelje 1,40 Ndin, fižol v zrnju 4,40 Ndin, stročji fižol 4 Ndin, čebula 2,40 Ndin, česen 5,30 Ndin, solata 2,83 Ndin, paradižnik 2,22 Ndin, paprika 2,50 Ndin, jabolka 2,95 Ndin, hru&ke 3,60 do 3,76 Ndin, pomaranče 4,70 Ndin, limone 5,55 Ndin, banane 5 do 5,80 Ndin, grozdje 5,20 Ndin, slive 2,83 Ndin, breskve 3,40 do 3,60 Ndin, marelice 4,70 Ndin, lubenice

1,60 Ndin. Jajca so bila po

0,60 Ndin.

Lastniki zazidalnih zemljišč v Ribnici si pogosto niso na jasnem, kdo razpolaga z zazidalnimi zemljišči v gradbenem okolišu. Pri pristojnih organih smo dobili naslednjo razlago.

Z zazidalnimi zemljišči v ožjem gradbenem okolišu, ki ga je določila občinska skupščina že leta 1959, so vsa zazidalna zemljišča družbena last. Tako namreč določa zakon o nacionalizaciji, ki je bil sprejet leta 1958. Vsa ta zazidalna zemljišča so last lastnikov zemljišč le dokler jim jih občina ne

V Sinovici je gorelo


Potreben je nov predsednik

Svet krajevne skupnosti Sušje je nedavno razpravljal o vlogah nekaterih občanov, ki žele kupiti zemljišča splošnega ljudskega premoženja. Svet je menil, da bi morala del izkupička za prodana zapljišča dobiti krajevna skupnost. Odboru pokopališke uprave pa so predlagali, naj nabavi orodje za opravljanje pokopališke službe. Razpravo so posvetih tudi upravnemu odboru vodovoda. Vodovodna skupnost je dobila lani novo vodstvo, ki pa se ni izkazalo. Krivi, so tudi člani, ker jih ni na sestanke. Svet krajevne skupnosti je predlagal, da bi izvolili novega predsednika upraAmega odbora vodovodne skupnosti.

Turistično društvo na Velikih Poljanah je staro že deset let. V tem času so si njegovi člani prizadevali, da bi čimbolj razvili turizem na področju Velikih Poljan, Ortneka itd. V letošnjem f’iri-stidnem tednu (od 22. do 30. avgusta) so priredili proslavo na Grmadi, ki iz dneva v dan postaja bolj znana pla-

Kdaj bo vodovod Sinovica-Preska?

Huda suša, ki je bila v minulih vročih dneh, je. potrdila, da je bila zamisel o gradnji vodovoda Sinovica-Preska nujna. Toda prodno priteče voda v hišo, je treba veliko truda. Vaščani Preske se ga niso ustrašili. Čeprav jih je samo pet; so z lastnimi sredstvi opravili tri četrtine del za vodovod, po katerem bi lahko stekla voda Je pred leti. Toda med njimi je prišlo do spora in dolgo ter naporno delo je bilo zaman. Zadnji čas je, da s skupnimi močmi in morebitno materialno pomočjo občinske skupščine dokončajo začeto delo!    J.    O.

DROBNI IZ LOŠKEGA POTOKA


* Cene v Ribnici

Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in a zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 1,10 Ndin, sveže zelje 1,40 Ndin, fižol v zrnju 3 Ndin, stročji fižol 3,30 Nilin, čebula 2,10 Ndin, česen 3,80 Ndin, solata 2,30 Ndin, paradižnik 2,40 Ndin, paprika 2,60 Ndin, jabolka 3 Ndin, hruške 3,80 Ndin, pomaranče 4,40 Ndin, limone 4,90 Ndin, banane

5,60 Ndin, grozdje 4 Ndin, slive 2,50 Ndin, breskve 3,50 Ndin, marelice 3,80 Ndin, lubenice 1,60 Ndin. Jajca so bila po 0,45, 0,56 in 0,60 Ndin.

vzame in jih dodeli investitorjem ki bodo gradili po zazidalnem načrtu.

Za razširjeni gradbeni okoliš, ki ga določa novi zazidalni načrt, pa zakon o nacionalizaciji ne velja. Vsa ta zemljišča fahko proda lastnik (tudi zasebni lastnik) komurkoli, če bo kupec gradil tako, kot določa zazidalni načrt. Vendar pa se lahko proti plačilu odškodnine razla

V nedeljo, 13. avgusta, je v skedenj in drvarnico Franca Rupari-ča iz Sdnovice udarila strela ter zanetila požar. Vaščani so takoj začeli gasiti, toda samo z vedri niso mogli pogasiti ognja. S pomočjo otočanov iz sosednjih vasi so rešili orodje in preprečili, da se ogenj nd razširil še na druga poslopja. V vasi jnajo ročno črpalko, ki na žalost sprva ni dobro delala. Gasilsko društvo Zamostec bi moralo bolj skrbeti za gasilsko opremo v odročnih vasicah, kajti pre-dmo pridejo v te kraje dobro op-

Od dveh na štiri leta

Vse bolj se kaže za potrebno, da bi članom krajevnih skupnosti podaljšali mandat od dveh na štiri leta kot velja za odbornike občinskih skupščin. O tem bodo krajevne skupnosti odločale vsaka zase in ustrezno dopolnile statute, vendar bi bilo prav, če bi se za štiriletno manda-tovanje odločile vse krajevne skupnosti v občini.

ter* se ob godbi in zabavali do pozne

v’ .c!**? v lli&l&ifc .


ninska postojanka. Prireditev je uspela, saj so Grmado obiskali številni turisti in do*

Samopostrežnico razširjajo

Samopostrežno trgovino v Ribnici razširjajo. Zadaj za trgovino bodo dogradili skladišča, sedanje prostore samopostrežnice pa bodo podaljšali. V podaljšku bodo uredili delikateso. Dela, ki bodo velja okoli 100.000 Ndin, bodo končana jeseni.


Poplava poškodovala breg

Lanska poplava Je odnesla pri Žlebiču mSo s 500 m brega. Breg popravlja te dnd Vodna skupnost Ljubljanica Sava. Vodna skupnost opravlja letos v ribndSSd občini Se nekatera druga dela, Id bodo veljala okoli IfiO.OOO Vdin.

SPREJEMA IN ODDAJA VASE ZELJE


KRAJEVNI PRAZNIK V LOŠKEM POTOKU (31. julij) je letos minil brez prireditev. Samo Travničani so v spomin na tragične dogodke priredili partizanski piknik pri Malnih. Kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim se Je prireditve udeležilo precej \Judi.

KJE BODO POUČEVALI OTROKE — se pred začetkom letošnjega šolskega leta sprašuje vodstvo osnovne šole v Loškem potoku. Ker se je število otrok v zadnjih letih povečalo, bodo imeli letos prvič po mnogih letih 2 r>rva razreda. Tako se je pojavilo vprašanje učilnic in učnega kadra. Slednje je tesno povezano z gradnjo stanovanj, za-to bosta morali priskočiti na pomoč dve podjetji, ki sta najbolj zainteresirani za normalno vzgojo otrok. — Vse kaže, da bo moral Loški potok čimprej dobiti novo šolo s primernimi učilnicami, testi tudi ta zemljišča, če to zahtevajo kakšni posebni družbeni interesi.

Nova stroja v mesariji

Predelovalnica mesa kmetijske zadruge v Ribnici je dobila pretekli mesec . dva nova stroja za predelavo, ker sta prejšnja dva dotrajala. Skupaj z montažo sta veljala okoli 16.000 Ndin.

remi jeni gasilci, lahko požar že vse uniči." V teh zaselkih bi morali imeti tudi ročno alarmno napravo, da bi v primeru nesreče hitro obvestili ljudi.

Vaške in tudi občinska skupnost Ribnica naj bi uredile tudi sla.?® poti, tako da bi lahko po njih peljal vsaj tovornjak. Gasilci iz Žlebiča so zgodaj odšli z avtomobilom na kraj nesreče, toda zaradi slabe cest^ so morali prepeljati črpalko s konjsko vprego, kar je bilo aelo zamudno.

KZ ureja prodajalno mesa

Kmetijska zadruga Ribnica ureja v zadružnem domu prodajalno mesa. Dela napredujejo počasi, ker zadrugi manjka denarja. Trenutno urejajo hladilnico in skladišča. Kdaj bo prodajalna dokončana, še ne vedo. Ko bo nova prodajalna goto; va, bodo začeli v Ribnici prodajati meso po kvaliteti.

mačini pesmi

noči. u •.    .    •

Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo fotografij z naslovom »Naš kraj«, na kateri so predstavili gostom vse posebnosti in lepote te turistične postojanke.

Največje priznanje za uspe*1 proslave in razstave gre Francetu Modicu, prizadevnemu članu turističnega društva na Velikih Poljanah.

lovadnico in kabinetom, bo delo v šoli potekalo malno.

Ortnek ves v rožah

To poletje je sonoe obdarilo nad kraj ^ ^ razkošja domačih,    ni

planinskih rož že bilo. Posebno gozd J® ***. cj. ren z lepimi in klamami, saj jih lahko    ^

reš kjerkoli hočeš. Vse    ^

podarjeno tudi mladi*«*

stanuje v bivšem )>Cu'7,rnj pa hotelu«. Mnogi med nj ne znajo ceniti lopo1te    ^

Jenih cvetic okoli dom ^ jih odnašajo in uni ‘L^ije ? tako kvarijo prijetno    ^iio

našem kraju. Troba    .

več pouka in nadzor ^ p.

REŠETO

Letos izgube v črnomaljski zadrugi pravzaprav nihče ni več pričakoval, še ljudje iz zadruge ne, saj so poslovanje Precej povečali. Pa vendar so po polletni bilanci ugotovili, da je bilo le dela več, medtem ko dohodek ni bil tolikšen, kakor so računali. Izračuni kažejo, da so izplakah za okoli 4 milijone Sdin v©6 kot bi smeli, zato je zadružni svet na zasedanju 3.

V črnomaljski občini so s 1. av uvedli občinski samopri-^vek. Po programu za letošnje ,bo(lo s tem denarjem avgu-septembra asfaltirali Ulico Starihe od gostilne Lovski do tovarne BELT. Na tej ce. “i po programu napravili šahi “J^aven asfaltni premaz, kar 3talo 12 milijonov Sdin. S tem . m strinjala tovarna BELT, ki dobro asfaltirano cesto __piočnfca. Zato bodo sami prilik™ L 26 milijonov Sdin, ko-r bo stala gradnja ceste.


12. avgusta so v Črnomlju na delovni način slavili občinski praznik. Samo prvi del seje ObS je bil slavnosten, drugi del pa namenjem običajnemu skupščinskemu delu. Tričlanska odborniška delegacija je od-nsla venec na partizansko grobišče na Gričku. Na sliki: odborniki polagajo venec (Foto: IVI Jakopec)

Letos cesta in stopnice


■    108    bodo    zabetonirali    tudi

vkl    z    glavnega

Lokn o^ £>ob:čice na Spodnjo neunA ~fdan,e stopnice so skoraj Je k?- ne' posebno .nevarna pa ^ Ja Po njih v zimskem času.

Doslej že 35 šoferskih tečajev

jeA^m°to društvo Črnomelj lo * Casu ol3stoJa organizirajo ze 35 tečajev za šoferje, 12rin    obiskovalo okoli

bil ,občanov- Zadnji tečaj je Stei • on^an Pretekli teden, lisnih® ga za ©nega najbolj stotl hsaJ Je kar 60 od-onro kandidatov uspešno

vUo    izpite.

skor!?tem ko SQ P1^1 leti 0Pravii VSJ tečajniki že prvič

korS šofersW **>&. Pa Je

na .!    vedno    bolj zahtev-

111 nič    čudnega, če

clatov 0511 šoferskih kandidat    ^va^rat ali tudi več-

^Pit-no komisijo, Uenjp    vozniško dovo-

fctevii' Glede .na naraščajoče HatnrftA pr°metnih nesreč so p°tt'obna°Stre^a merila nujno

v

ČRNOMALJSKE

Nova pošiljka odej, flanelk, puloverjev, deških bund, ženskih oblek ter drugega blaga po znižanih cenah pri


iSMS&if ■ »OeleteUstil. ČRNOMELJ


avgusta sprejel sklep, da bodo izgubo pokrili sami. Zaposleni v zadrugi bodo naslednje 4 mesece prejemali 5 odstotkov manj osebnih dohodkov. .

Letos so imeli v zadrugi za okoli 33 odst. višje dohodke kot v prvem polletju lanskega leta, še vseeno pa povprečni zaslužek ni višji kot 61.100 Sdinarjev.

Kaj je privedlo zadrugo v

Za gradnjo stopnic so namenili 2 milijona Sdin. Z denarjem in ob. činskega samoprispevka bodo v Vojni vasi odkupili tudi del zemljišč za razširitev pokopališča.

Bazen navedenih del bo krajevna skupnost razširila tudi del Železničarske ceste. To je zdaj le slaba peš pot, ki je vsa razruva-na od vode, ki se zliva nanjo iz bližnjih zemlj-išč in streh. Za ure. ditev te ceste ne bodo rabili denarja iz samoprispevka; nekaj bo prispevala krajevna skupnost, kmetijska zadruga pa bo dala buldožer, ki bo cesto razširil in spla-niral teren

Spominsko obeležje v Brezovi rebri

Krajevne organizacije ZZB se vneto pripravljajo na odkritje spominskega obeležja na pokopališču v Brezovi rebri pri štrekljevcu. Računajo, da bo slovesnost s krajšim kulturnim programom že 20. avgusta. S tem se bodo oddolžili padlim borcem okoliških vasi in kraju, ki je leta 1941 nudil zatočišče prvemu partizanskemu taborišču. Ob odkritju obeležja bo organizirano -tudi srečanje vseh borcev in aktivistov sosednjih krajevnih organizacij

BEGRAD najboljši

V počastitev občinskega praznika so v Omomlju organizirali med-druždnsiko strelsko tekmovanje, ki Je btto zaridi nesoglasij med družinami in strelci slabo pripravljeno. Vrstni rod: SD Beograd 363 krogov, SD Črnomelj 360 krogov, Rudnik Kanižarica 334, Proleter 311 in Elektro 216 krogoVT Med po. aajnczrLJd Je bdi najbolj*! Milivoj Kvas, član SD Črnomelj s 84 krogi.    A.    L.

tak položaj, je pojasnil direktor inž. Rado Dvoršak:

— Trgovska dejavnost je v zadnjem času močno narasla, toda nabavna vrednost blaga je precej višja kot smo planirali, zato delamo v tej panogi z manjšim zaslužkom kot lani. Tudi v proizvodnji pitane živine imamo težave. Za 11 odstotkov so narasle nabavne cene živine, prodajne pa simo povečali le za 5 odstotkov. Stroški krme so v primerjavi z lanskim poslovanjem v prvem polletju letos za 10 odst. višji, v nasprotju s tem pa simo dosegli boljše rezultate v reji. Stroški za 1 kg prirasta pitane živine so se od lani zmanjšali za 9 odstotkov. Letos imamo okoli 500 glav, polovico vse živine, v čredin-ski paši. V polletnih uspehih se kaže prednost take paše samo v dobrem mesecu dni, medtem ko bo v drugi polovici leta uspeh očitnejši: živina se bo v tem času 3 mesece pasla zunaj. .

Metlika je v zadnjem času dobila že vrsto lepo urejenih trgovin, pred kratkim pa je bil odprt še en nov, sodoben lokal podjetja KOKRA iz Kranja (Foto: Ria Bačer)


Lep obisk pri „KOKRI


Dokaj kritično pa je stanje v koopefacijski reji bekonov, ker je tržna cena že davno padla pod ekonomski minimum. Kljub temu bomo vse pogodbe s kooperanti uresničili in proizvodnjo še nadaljevali.

Smolo smo imeli tudi v kooperacijski proizvodnji mleka. Izredno vroče poletje povzroča silne težave za obstojnost in kvaliteto mleka na transportih. Vemo tudi, da bo izpad v vročem obdobju težko nadoknaditi jeseni.

Po toči okoli 700 milijonov škode

Metliške občinske komisije so popisale škodo po izredno debeli toči, ki je padala 24. julija — Računajo, da je na posevkih, razbitih oknih in strehah ter zaradi drugih okvar in' posledic neurja okoli 700 milijonov Sdin škode —-Občina tolikšnega bremena ne bo mogla sama utrpeti, le redki zasebniki

pa so bili zavarovani


V rastlinski proizvodnji, predvsem v proizvodnji ‘koruzne silaže, hmelja in vina bodo uspehi vidnejši pri triče-trbletnem obračunu.

Ne glede na smolo, ki so jo imeli v zadrugi še v letošnjem prvem polletju, pa je vendarle treba poudariti, da so občani mnenje o poslovanju zadruge precej spremenili. Pomembno je predvsem to, da za pokritje izgube nikjer več ne prosijo pomoči, kakor so to delali v preteklih letih, temveč da vso odgovornost prevzemajo na svoja ramena!

NEKDAJ PARK, DANES PARKIRIŠČE!

Okoli stavbe zdravstvenega doma v Črnomlju je bil včasih zelo lepo urejen park z nasadi cvetja in zelenicami, kjer so visele tudi napisne tablice: Ne trgaj cvetja! Ne hodi po travi! Ne odlagaj smeti! itd. Vse to pa nekaterih občanov ni prav nič motilo, ko so iskali senco za svoja vozila. Brezobzirno so začeli avtomobile voziti preko cvetličnih gredic in si tako u-stvarili novi parkirni prostor.

Ker vlaga krajevna skupnost precej sredstev v olepšavo mesta, res ni prav, da so na obe očesi zamižali tisti, ki so dolžni skrbeti za red v mestu in čuvanje javnih nasadov! Opozorilne tablice bi morale veljati za vse občane in ne samo za pešce.

Frizerski lokal prenavljajo

Delavci Obrtnega komunalnega podjetja Črnomelj so pred dnevi začeli preurejati zasebni frizerski salon Draga Satoška v Črnomlju. V lokalu betonirajo tla, da bodo lahko položili vinas ploščice, razen tega bodo lokal prebelili in prepleskali.

OSNOVNA ŠOLA v METLIKI

razpisuje'

JAVNO PRODAJO

rabljenega kombija IM V1000

Izklicna cena je 10.000 Ndin.

Prodaja bo v sredo, 23. avgusta 1967 ob 10. tiri dopoldne za delovne organizacije in zasebnike v pisarni osnovne šole v Metliki.

Ogled vozila je možen istega dne od 8. ure dalje.


Pred kratkim je trgovsko podjetje KOKRA iz Kranja odprlo v Metliki svojo trgovino v središču mesta. Lokal je sicer majhen, vendar lepo urejen in dobro založen. Kupcem nudijo razno metrsko blago, pletenine, trikotažo, galanterijsko blago, preproge itd.


Izgubo bodo krili iz svojega žepa

Medtem ko je Kmetijska zadruga Črnomelj lansko prvo polletje zaključila z 31 milijonov Sdin izgube, je letos ob polletju manjkalo samo okoli 4 milijone Sdin — To je sicer velik napredek, toda izguba je še vendarle in po sklepu zadružnega sveta jo bodo zaposleni pokrili iz svojega žepa — Naslednje 4 mesece bodo prejemali 5 odstotkov nižje

dohodke.


Poslovodkinja Vida Matekovič pravi, da je obisk v novi trgovini že od prvega dne poslovanja kar ugoden in da gredo posebno v promet zla-

Po znižanih cenah

V novi- metliški blagovnici podjetja Marcator že nekaj tednov traja razprodaja metrskega blaga in ženskih poletnih oblek, ki jih je izdelalo domače podjetje KOMET. Ker so zaloge blaga v razprodaji brez napak, ni čudno, če kupci radi segajo po njem.

Tri komisije so nekaj dni ocenjevale škodo na terenu, medtem ko so občani več dni stali v vrsti pred pisarno na občini, kjer so lahko škodo sami prijavljali.

Ugotovljeno je, da je v katastrski občini Metlika 343 gospodarstev moralo nabaviti 21.810 novih strešnih opek in da je na njivah uničeno 50 odst. koruze, 60 odst. vrtnin in 80 odst. sadovnjakov. V Rosalnicah, Svržakih in Čuri-lah je bilo prizadetih 88 viš. Pobilo jim je 7660 opek, škoda na posevkih pa je približno enaka kot v Metliki.

Na območju k. o. Radoviči je škoda malo manjša. Na 26 gospodarskih in stanovanjskih poslopjih je uničenih tisoč stoštirideset opek, koruza in vrtovi so 30 odst. prizadeti, vinogradi 20 odst., medtem ko je v sadovnjakih še pol letine ostalo. Nekako tako je tudi v Božakovem in Zelebeju, na Lokvici in v Pri-mostku.

Zelo pa sta bili prizadeti vasi Grm in Otok, kjer je na 40 strehah potolklo 12.300 kosov opeke. Koruza je na tem sti odeje, spodnje perilo in otroške nogavice-žabe, kar prodajajo po zelo ugodnih cenah. Zanimivo je tudi to, da je že prvi dan zmanjkalo nekaterih igrač in igralnih kart!

MERCATOR spet ureja nov lokal

Poslovna enota podjetja MERKATOR v Metliki je te dni spet začela preurejati dva lokala na Mestnem trgu 9, kjer bodo odprli sodobno trgovino z igračami in usnjeno galanterijo. Poleg Merkatorjeve trgovine bo dobila svoj lokal vendarle tudi turistična pisarna, ki so jo že v letošnji sezoni močno pogrešali. Dela je prevzelo domače komunalno podjetje in računajo, da bo otvoritev novih protorov že v začetku sepmbra. *

področju 80 odst, uničena, vrtovi 60-odst., v sadovnjakih pa je sklatilo 70 odst. sadja.

V vaseh škemljevec, Božič vrh, Sela in Jugorje je najbolj poškodovana koruza — 40 odst., na drugih posevkih pa je malo manj škode. V ne-kolikanj niže ležečih vaseh: Suhor, Bereča vas in Bušinja vas pa je docela (90 odst.) potolklo vinograde, razen tega pa računajo tudi na okoli 60 odst. škodo na koruzi in sadju. V vaseh Hrast in Grabrovec toča ni tako grozno klestila, škode pa je še vedno dosti, največ v vinogradih, kjer je ostalo komaj pol vsega pridelka.

Iz zapisnikov ocenjevalnih komisij je torej razvidno, da je v 11 minutah toča razbila 60.480 kosov opeke, da je od 20 do 80 odst. uničila koruzo na 550 ha površin, od 20 do 60 odst. škode so utrpele vrtnine na 744 hektarjih, škodo v vinogradih na 112 ha cenijo od 20 do 90 odst., v sadovnjakih pa na 120 ha površin od 20 do 80 odstotkov. Dejanske škode na opeki in posevkih je za 419,751.500 Sdin, če pa

„Sramota, kako otroci pozabljajo

starše!"

»Kdo lahko živi s 3500 S dinarji zia mesec?« je na zadnji seji občinske skupščine Metlika dejal odbornik Franc Brancelj, ko se je oglasil k besedi po poročilu o delu socialne službe. »To je miloščina, ne pa družbena pomoč, ki jo dajemo 29 občanom...«

Z njegovo izjavo so se tudi drugi odborniki strinjali, obenem pa so nekateri osvetlili ozadje teh »miloščin«.

V mnogih primerih imajo ostareli občani, ki prejemajo le po 3500 S din na mesec, lastne otroke. Odšli so v mesta, se zaposlili, imajo celo lastne hiše, avtomobile in še marsikaj, medtem ko se za svoje ostarele starše sploh ne zmenijo. Smatrajo, da jih je občina dolžna živeti.

Na seji je bilo sklenjeno, da bodo krajevne skupnosti kot najboljši poznavalci razmer ugotavljale, kdo od socialnih podpirancev ima svojce in kdo ne, nakar se bo svet za socialno varstvo odločil za nadaljnje ukrepe, da bi se življenjske razmere prizadetih iz-boljšaleč

k temu prištejemo še stroške za pokrivanje streh, popravilo stropov, izmenjavo elek-troinstalacije In stroške za pokvarjene pridelke krme in pšenice, ocenjeivalci niso pretiravali, ko so izjavili, da gre v resnici za 700 milijonov stroškov.

Žalostno je to, da velika večina (90 odst.) zasebnih lastnikov hiš in kmetij n i b i 1 a zavarovanih, zato jih bo spomin na točo še dolgo preganjal tudi v denarnicah. Občinska skupščina je sicer u-stanovila sklad za zbiranje pomoči, namenjen prizadetim po toči, toda ne računajo, da bi se v njem kaj več nabralo. Od kod? Občinska skupščina je o nesreči obvestila izvršni svet SRS ter prosila za pomoč.

Tajništvo občinske skupščine Metlika

obvešča

vse lastnike mopedov, da bo

tehnični pregled mopedov

1. in 2. septembra 1967 v Metliki.

METLIŠKI TEDNIK

SVET ZA GOSPODARSTVO O PROBLEMIH PEKARSTVA

Kdaj nova pekarna v Novem mestu?



KR«

NE


Svet za gospodarstvo pri občinski skupščini v Novem mestu je pred dnevi obravnaval težave pekarstva v občini. Analiza, ki so jo prebrali pred svetom kaže, da pekama, ki danes zalaga s kruhom in pecivom precejšen del občine, lahko že jutri odpove, čas je storil svoje. Pekarija je bila zgrajena za potrebe avtomobilske ceste v gradnji leta 1958. V desetih letih je peč opešala. Treba je takoj ukrepati, da ne bo prišlo do zastojev.



Borci kolektiva IMV so počastili dan borca z izletom v Belo krajino, kjer so si med drugim ogledali tudi metliški muzej. Najbolj sta jih zanimala etnografski oddelek in oddelek NOB. Po izletu so borce pogostili v njihovem počitniškem domu na Gorjancih. Izlet je omogočila sindikalna podružnica IMV, za kar so jim borci iz srca hvaležni. Na sliki: borci z zanimanjem ogledujejo razstavljene predmete v etnografskem oddelku metliškega muzeja (Foto: Polde Miklič)

PREBIVALCI ŠMARJEŠKIH TOPLIC SI NAPELJUJEJO VODOVOD


„Pri nas jo bo imela vsaka hiša!


a


»»S krajevno skbpnostjo Bela cerkev se nismo mogli pogovoriti v istem jeziku!«


Franc Medie:


■ V šmarjeških toplicah ima vodovod le zdravilišče. Vaščani morajo piti vodo iz vodnjakov ali iz potokov. Nekateri morajo ponjo po več kilometrov ...

■ Pa ne bodo več dolgo vlekli veder iz vodnjakov, hodili s škafi na studence in potoke, se krivili pod brentami noseč vodo od daleč...

■ Čez mesec, morda bo kak teden čez, vsaj v dvajsetih hišah ne bo treba napraviti druge poti kot tiste do vodovodne pipe v kuhinji ali kje drugje pod stanovanjsko streho.

■ »Pri nas jo bo imela vsaka hiša!« zadovoljni pripovedujejo te dni.


SZDL o delovnem načrtu



Novomeška kronika


Ivanki Šega ob 60-letnici


Tovornjak prevrnjen pod suhorsko žago

14. avgusta okoli 22.30 ure se Je pod žago na Suhorju, pri odcepu cest za Berečo in Bušim j o vas, prevrnil tovornjak Janka Popoviča, ki ga je vozil Metličan Franc Novak. Novak je pod žago zapeljal na lavo stran ceste in na strmino, nakar se je prevrnil. Voznik in lastnik avtomobila Popovič sta bila lažje ranjena. Škodo pa so ocenila na 8.000 Ndin.

Avtomobilist v tovornjak s peskom

M. avgusta zjutraj je Ivan Klemenčič, voznik pri novomeškem cestnem podjetju, peljal tovornjak peska iz Slovenske vasi proti Mir. ni. Voail je po sredini ceste. Izza nepreglednega ovinka je pripeljal naproti Mirko Kavšek ta Ljubljane osebni avto. Kelmenčič se mu Dl mogel dovolj umakniti, zato Sta se vozili trčili. Škode je bilo m 600 Ndin.

Mopedist po srečanju < v škarpo

12. avgusta ponoči se je laže ponesrečil mopedist Jože Šmalc as Podturna. Bil je na sestanku gasilskega društva, ko pa se je peljal domov, je srečal osebni a/v. to, ki nd zasenčil luči. Mopedist se Je umaknil na desno, kjer je zadel škarpo in padel. Odrgnili si je obraz in si opraskal roke.

Avtobus potisnil avtomobilista v mejo

13. avgusta zjutraj je Jože Buko-vec Is Gamelj pri Ljubljani vozil avtobus podjetja »Ljubljana — transport« iz Tihaboja v Mimo neprimerno hitro in po sredini ceste. V nepreglednem ovinku je srečal avtomobilista Janeza Zupana iz Šentjanža. Zupan se je ustavil, av. tobus pa ga je kljub temu zadel in ga potisnil v mejo. Škode je bilo za 990 Ndin.

Kolesar iz Tribuč obležal nezavesten

11. avgusta popoldne se je An. ton Segina iz Tribuč peljal domov iz Loke. Padel je in obležal nezavesten, čez tri četrt ure sta ga v reševalni avto vzela voznik in zdravnik in mu dala v zdravstvenem domu prvo pomoč. Zaradi hudega pretresa možganov so Se-

r kasneje prepeljali v novome, bolnišnico. Kolesar se d mo. i, kako se je zgodila


STAVBA, KI JO ZIDAJO po-

prodajalne Elektrotehne na

■u, bo imela, kot so pomiki, arkadno pročelje. To bo zadnja stavba v mestu, ki jo bodo uredili v stilu Glavnega trga.

■ DELA NA GRADBIŠČU ob Cesti komandanta Staneta pri lekarni napredujejo iz dneva v dan. Novo poslopje, ki ga za ljubljansko podjetje Obrtnik gradi sta-

sko podjetje, je že pod

■ AVTOBUSNA POSTAJA na Novem trgu je premajhna, avtobuse pa morajo večkrat parkirati za staro pošto ali pa v parku poleg nje.

■ PRODAJALNA »NOVOTEKK« na Glavnem trgu je te dni — ob 90-letnici obstoja tekBtilne tovarne — lepo okrasila izložbe.

■ V ZADNJIH DNEH je kopališče skoraj prazno. Krka se je ohladila in umazala, to pa ne privablja kopalcev.

■ OTROŠKO IGRIŠČE za no Tim poštnim poslopjem je zanemarjeno, mali vrtiljak je polom-

r, gugalnice pa že dolgo ni. igre rabijo le še plezala, na katerih pa so večkrat odrasli kot


Avtomobilist trčil v arkado

IS. avgusta popoldne se je po novomeškem Glavnem trgu peljal avtomobilist Jože Kovačič iz Birč-ne vasi. Pred njim je šel tovornjak, kar je Kovačiča zmedlo. Zasadi neprimerne hitrosti ga je zaneslo proti ovetlič&mi, kjer je za. del arkado hiše. Škodo so ocenili na 700 Ndin.

Mopedist treščil v tovornjak in obležal

Na cestnem križišču pri mostu r Vevtt vasi n je 1. avgusta ob t. url težje ponesrečil mopedist Alojz SraJ iz Matulij na Notranjskem. Sraj se je s popotnikom Stankom Srajem pripeljal iz Straže po mostu v Vavto vas, »Dar je vozil po sredini križišča,


Nesrečno srečanje v nepreglednem ovinku

6. avgusta popoldne sta se pri Omuški vasi zaletela avtomobilist Alojz Sraj iz Matulj na Notni in Anton Gabrijel iz Novega mesta. Voznika sta se srečala in trčila na nepreglednem ovinku, po katerem je Rabič vozil po sredini ceste. Škodo so ocenili na 900 novih dinarjev.

Pojasnilo k Šunjičevi nesreči

K poročilu o prometni nesreči, ki se je pripetila 26. julija pri Prilipah in v kateri so bili poškodovani: osebna avtomobila Marka Kraljeviča iz Zagreba in V Romi ra šunjiča ta Novega mesta ter motorist Ivan Bukovinskl (ne Buka. vin) iz Cimika, objvljamo dodatne ugotovitve. Ko so nesrečo podrobneje raziskali, so ugotovili, da Vitomir šunjič ni zadel motorja, kot je bilo objavljeno v DL štev. 30. Motor Ivana Bukovinskega ima sledove trčenja le na sprednji strani, medtem ko so enaki znaki trčenja na Sunjičevem avtu spredaj desno, s tem delom vozila pa je trčil v zadnji del Zagrebčanovega avtomobila. Ugotovitve kažejo, da je Sunjič trčil v Kraljevičev avto, ko sta motorist in sopotnik že ležala ob prevrnjenem motorju na levi strani ceste.


Motorist padel na olju

Motorist Leopold Povše iz Vrtače in inštruktor črnomaljskega AMD Vasilij Dormiž sta se 10. avgusta pripeljala do bencinske črpalke v Črnomlju. Pred črpalko je Povše nekoliko zavrl, tedaj pa je motor na tleh. politih z oljem, spodneslo. Povše in Dormiž sta padla. Škode je bilo za 400 novih dinarjev.

Voznik kombija se ni prepričal

Franc Levstik iz Hruševoa se je lil. avgusta zjutraj peljal z motor, jem po Trdinovi cesti v Novem mestu. Z dvorišča hiše štev. 2 je Alojz Rozman pripeljal kombi, ne da bi se prepričal, če Je cesta prosta. Vozili sta se trčili in je bilo škode za 700 Ndin.

Avtomobilist v kanton in drevo

Ljubljančan Franc Kuhelj se je 9. avgusta okoli 17. ure peljal z osebnim avtom nemške registracije iz Radohove vasi v Veliki Gaber. Na ovinku ga je začelo zaradi prehude hitrosti zanašati. Izgubil je oblast nad krmilom, vozalo je zadelo Obcestni kamen in treščilo Se v drevo. Vooniku se ni nič zgodilo, škodo pa so ocenili na 5.000 Ndin.


otroci. Kaj res ni nikogar, ki bi uredil in varoval prostor, namenjen igri in razvedrilu otrok?

■ TEŽKA VODA Je ob izlivu v Krko oziroma pod mostom zatipana s starimi gumami, z lonci in drugo navlako. Čeprav opozorila na tem mestu prepovedujejo odlaganje smeti, je navlake vask dan več. Nam je res tako malo do čistoče Krke in potokov, ki se vanjo izlivajo?

■ »NO, KAJ PA JE TO.« smo se spraševali v soboto, opazova-Je skupino mladih pijanih turistov, ki so se z avtomobilom italijanske registracije pripeljali na Glavni trg in tam počenjali reči, kakršnih še Novomeščani nismo navajeni. Eden je legel na asfalt, drugi Je imel čepe gasilske vaje, treji pa je silil v ženske, ki so šle po pločniku z Glavnega trga na Cesto komandanta Staneta. (Hvala, mladi »sl-gnori«, za tako kulturot V mednarodnem turističnem letu bi se morali pri nas tudi vi malo drugače obnašati!)

■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so:    Mihaela    Šuštaršič z

Brega 6 — Brigito, Ana Barbo s Kurirske poti 1 — deklico in Amalija Lukšič s Trdinove 44 — dečka.


Kolesar je vozil po levi

Stane Bukovec se je 24. ju-proti Uršnim selom, ko mu je med potjo izza ovinka pripeljal naproti kolesar Viktor Klobučar. Pri trčenju se je kolesar hudo poškodoval, medtem ko je na kolesu in avtomobilu za okoli 600 Ndin škode.


Zasebniki v Šmarjeških Toplicah si napeljujejo vodovod. Te dni zasipavajo jarke, v katerih so cevi, položene vzdolž asfaltne ceste in do posameznih hiš. Zasuli bodo 1.600 m jarkov, 1.600 m cevi, po katerih bo pritekla voda iz istega zajetja, ki napaja zdravilišče. Potem si bodo oddahnili.

Pobudo za vodovod so dali sami prebivalci. Nekega dne so se hišni gospodarji sestali, se pogovorili o vsem potrebnem in ustanovili gradbeni odbor. Določili so vsoto, ki jo mora plačati vsak, kdor želi imeti vodovod. Nekateri so takoj vplačali po 100.000 Sdin, 600.000 Sdin pa je posodila šmarješka krajevna skupnost. Gradbeni odbor je do


Baterije vseh vrst

V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu lahko dobite baterijske vložke za vse vrste žepnih svetilk ter tranzistorske sprejemnike, gramofone in magnetofone. Na zalogi imajo: 4,5 V ploščate, male 9 V, velike in male »amerikanke« 1,5 V, okrogle 3 V in 1,5 V mignon baterije.

Te dni so dobili tudi grelce za bojlerje 81 in tertmo-regu-latorje za hladilnike.


V 3 podgorskih vaseh: letos milijon!

Gaber je,    Jugorje in

Gornji Suhadol plačujejo krajevni samoprispevek za komunalno, kulturno prosvetno in socialno varstveno dejavnost. Do avgusta se je nabralo 655.000 Sdin, do konca leta pa bodo zbrali že 1 milijon Sdin. Samoprispevek za te tri vasi je brusniška krajevna skupnost uvedla tudi za leto 1968.


zdaj zbral 1,600.000 Sdin in lahko plačal vsa izkopna dela. la.

Pobudo in denar so dali zasebniki, dela pa vodi oziroma nadzoruje krajevna skupnost. Svet krajevne skupnosti je z zadovoljstvom sprejel to skrb, hkrati pa spodbujal sosednjo krajevno skupnost Belo cerkev, naj kaj naredi, da bi vodovod iz šmarjeških Toplic podaljšali še v Kronovo in Družinsko vas.

»Nismo se mogli pogovarjati v istem jeziku, ker niso sprejeli našega predloga,« nam je povedal predsednik šmarješke krajevne skupnosti, nekdanji odbornik občinske skupščine in upravitelj šmarješkega vodovoda Franc MJedle.

šmarješka krajevna skupnost je predlagala, naj bi zbrali okoli 13,5 milijona Sdin za vodovod in rezervoar, ki bi ga bilo treba sezidati v primeru, če bi vodovod iz šmarjeških Toplic podaljšali na območje krajevne skupnosti Bela cerkev. S tem se pa predstavniki te krajevne skupnosti na sestantab v Krono-vem niso strinjali.

V šmarjeških Toplicah v zadnjem času veliko zidajo — stanovanjske in počitniške hi-


Prizadevni kolektiv »Pekarije in slaščičarne« nima dovolj denarja, da bi začel z gradnjo, pa tudi občinska skupščina nima dovolj moči.


V Novem, mestu je slavila te dni 60-letnico rojstva napredna žena in borka Ivanka Sega, doma iz Mateveljka v Loškem potoku. Kot vestno in zavedno tovarišico jo poznajo daleč naokoli. Bila je prva med ženami, kn je začela delati v domačem kraju za OF in KP in prva, ki si je že leta 1941 upala vzeti pod streho ranjence iz Loža. Nič manj pogumna ni bila maja 1942, ko je sredi noči odhitela v Poljane, da bi obvestila partizane o prvih belogardistih, ki so se bili utaborili v cerkvi na Taboru. Italijani so se ji kruto maščevali: med


Iavršni odbor občinske konference SZDL v Novem mestu je prejšnji teden obravnaval delovni načrt občinske konference, imenoval pripravljalni odbor za proslavljanje 50-letnice oktobrske revolucije, predlagal porotnike za okrožno sodišče in razpravljal o manj pomembnih vprašanjih.

V delovnem načrtu občinske konference je dan močan


še. Naselje se vidno povečuje, vsaka hiša pa hoče imeti tudi vodovod, šmarješka krajevna skupnost je določila, da se bo lahko vsaka hiša pripojila na vodovod, če bo najprej plačala 100.000 Sdin.

I. Z.


Ostane še tretja možnost, ki jo je predlagal svet: naj bi Sel kolektiv pekarne v poslov-no sodelovanje s katerimkoli žitarskim podjetjem. Pripra-


viti morajo ponudbo žitarskim podjetjem, ki so pripravljena pomagati. Svet je pudaril, da je med vsemi predlogi, o katerih so razpravljali, sprejemljiv samo tisti za novogradnjo. Vsaka druga rešitev bi bila samo začasna in le obliž za težko stanje. Na tem področju je že zdaj precejšnja potrošnja kruha in peciva, povpraševanje pa se bo še povečalo, saj število prebivalstva nenehno raste. Tudi to je eden izmed razlogov za novo pekarijo.

Govorili so tudi o še nekaterih drugih oblikah sodelovanja celotnega ožjega območja Dolenjske, ki je prav na tem področju slabo preskrbljena. Ko bo imel kolektiv na razpolago boljše delovne pogoje, bo prav gotovo tudi lažje razvil svojo dejavnost kot do sedaj.

sd

NOVOTEKSOVO kviz tekmovanje na Otočcu

Na Otočcu, kjer se je zbral v ponedeljek na proslavo ob 20-letnici podjetja delovni kolektiv NOVOTEKSA, je bilo za člane kolektiva organizirano kviz tekmovanje s področja sindikalnega gibanja. Večinoma so odgovarjali mladi člani kolektiva, ki so se z znanjem kar dobro odrezali.

Največ uspeha je imel obrat apreture (Rihard Resnik, Martin Aš, Marjeta Gerdenc), drugo mesto so zasedle skupne službe in investicijsko-vzdrž^valni sektor (Jože Udovič ml., Ja*iez Mavser, Marija Konda), tretje predil-nioa (Marjeta Bele,

Pavšelj, Jožica Vovk) in trto tkalnica (Marija tiizar, Danica Košir, Nežka Jer man). «

Tri prvo plasirane ekipe so prejele denarne nagrade, Četrta pa tolažilno nagrado.

TEŽKA VODA: na mah 15 kosilnic!

Na Težki vodi kmetje skorajda niso znali kositi drugače kot s koso, nedavno pa so na mah kupili 15 kosilnic vrste »alpina«, Nakup jim je omogočila kmetijska zadruga s tem, da }im je dala kredit.


požigom Travnika je zgorelo tudi njena hiša, moža Franca pa so z 10 možmi iz Segove vasi m Travnika ustrelili v Sodolu. Ivanka je ostala sama s tremi otorki. Postala ic zavedna članica AFZ in se je tudi udeležila prvega kongre‘ sa AFZ v Dobrniču. Leta 194* se je pred hajkami umaknila v Kočevsko vas pod Snežnikom in delala za NOB. Ob koncu vojne je izgubila $c hčer Malko, ki je padla nj* Štajerskem, kljub temu pa r. bila med prvimi ženami Vf1 obnovitvi naše vasi. Zdaj živ pri sinu v Novem mestu.

M. TRATAR-UC^


poudarek na akcijo »Leto krajevnih skupnosti«, izobraževanje vodilnih kadrov SZDL oziroma članstvo prek kulturnih in vzgojnih ustanov, sodelovanje s poslanci, utrditev nekaterih krajevnih konferenc SZDL in drugo. Dejavnost je začrtana do konca koledarskega leta. O načrtu za leto 1968 bosta izvršni odbor oziroma občinska konferenca SZDL razpravljala ob koncu leta.



ATLETSKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA — ŠVICA V CELJU

„Nnooeščanf pripomogli k zmagi


in zmagal z veliko prednostjo.

V reprezentanca Jugoslavije je nastopil Čuda mladinski reprezentant Jo»ip Kremer. V štafeti 4 krt 400 metrov je kot prvi tekač priboril tovarišem ve’iko prednost, ki pa je žai niso znali ohraniti do konca in so morali prepustiti zmago Švicarjem.

Jugoslovanska reprezentanca je v skupnem izidu dvoboja premagala Švico s 115 : 96 točkami.

SLAVKO DOKL

Danes: mladinsko plavalno prvenstvo v Krškem

Slovensko mladinsko prvenstvo v plavanju bo od 17. do 19._ tega meseca na kopališču v Krškem. Sodelovali bodo naslednji plavalni klubi: Koper, Triglav (Kranj), Ljubljana, Ilirija, Slavija, Neptun, Radovljica, Renče, Fužinar, Prebold in domači Celulozar. Na prvenstvu bodo nastopili najboljši slovenski plavalci, med njimi tudi nekaj državnih prvakov.

Prireditev, ki bo dopoldne in popoldne, si bo vredno ogledati!

Brežice: borba za mesto v ligi

člani in članice RK Brežice, ki tekmujejo v republiški ligi, se izredno pridno pripravljajo na novo sezono. Predvsem fantje se zavedajo, da bo borba za obstanek v ligi tokrat zelo huda. Liga šteje z vključitvijo trboveljskega Rudarja in ekipe Celja 12 moštev. Prvo kolo bo na sporedu že 27. avgusta. Brežičani potujejo v Ormož, članice pa se bodo 4. septembra srečale z ekipo Slovana v Ljubljani.

Finale II. zvezne lige v Krškem

Največja letošnja športna prireditev v Krškem bo finalno tekmovanje II. zvezne plavalne lige, ki bo od 3. do 4. septembra. To tekmovanje bi moralo biti v Splitu, vendar je tamkajšnji klub odpovedal organizacijo. Celulozar jo je prevzel pod pogojem, da bo to tekmovanje v Krškem tudi dTUgo leto, ko bodo praznovali 15-letnico plavalnega športa.

Planinc : Penko 0:1

Minilo je tudi četrto kolo slovenskega članskega šahovskega prvenstva v Sohu. ki Je bUo v nasprotju z drugimi zelo mimo, saj so se razen treh Iger vse ostale končale z delitvijo točke. Edini dolenjski predstavnik na prvenstvu — Igor Penko se je v četrtem kolu pomeril s Planincem, ki je do tedaj zabeležil same zmage. Penko je začel zelo dobro, tako da je ob prekinitvi igre imel veliko več možnosti za zmago kot Planinc.

V nadaljevanju je Penko zanesljivo igral in tako zabeležil prvo pomembno zmago na prvenstvu. Za-»imdvo je bilo tudi peto kolo, ko je moral P’aninc že drugič podpisati poraz (proti Kržišniku). Penko se je v tem kolu kot čmd pomeril z Levičarjem in igro izgubil, šesto kolo je bilo eno izmed najbolj borbenih do sedaj, saj se je samo ena igra končala neodločeno. Penko se je pomeril z Bajcem in znova je moral podpisati poraz. V sedmem kolu se je Novo-meščan srečal z Ivačičem, toda tu. dl sedaj je izgubil

Na prvenstvu 90 igralci zelo izenačeni. Poražena nista samo dva Igralca — Puc in Kržišnik. — Po sedmem kolu vodi Puc z 5,5 točkam! pred Planincem, ki jih ima 5 Penko Je na štirinajstem mestu z 1,5 točke.    JAP


res potreboval Seveda pa ne smemo pozabiti, da je zadnjih nekaj dni pridno garal v družbi z atleti icz Hrvatske.

Katja Močnik je nastopila v te. ku na 400 metrov. Ta tek so pri. reditelji organizirali, da bd Marjani Lubejevd omogočili doseči nov . slovenski rekord. To jd sicer ni uspelo — uspela pa je Katja, ki je dosegel tretje mesto. Ponovno je premagala svoji veliki tekmici Urankarjevo in Zupančevo. Tabo je ponovno druga v Sloveniji, takoj za Lubej^vo, ki ji tek na 400 metrov in najvažnejša disciplina.

Marjan Gredelj je z odličnim metom diska 63,68 metra zasedel prvo mesto. Njegovo zmago smo pričakovali. Zlatko Štiglic je nekoliko zaostal za švicarskim prva. kom Ammanom. Osvojil je drugo mesto v metu kladiva z rezultatom 61,31 metra. Tomislav Suker ni dovolil nikakršnega presenečenja. Kroglo je zalučal kar 18,26 metra


takšnih organizacij bi morali državljani plačati usluge, ki jim jih nudijo take organizacije Posebno kategorijo pa tvorijo servisi, ki nudijo svoje usluge prebivalcem za plačilo. Za takšne servise se morajo zanimati delovne organizacije, občinske skupščine in družbene organizacije za telesno vzgojo.

D. R.


S telovadbo je treba tako resno računati kakor z gospodarskimi problemi. Za eno kot za drugo sta živo prizadeta družba kot celota in posameznik. Takšno mnenje se je izoblikovalo na nekem visokem športnem forumu. Ne glede na vso upravičenost in sprejem te družbene dejavnosti pa so vendar še vzroki, ki silijo v reorganizacijo celotne telesne vzgoje in njeno ustalitev v skladu z novimi družbenimi in gospodarskimi prizadevanji. To pa ne pomeni samo drugačno organizacijsko zasnovo, marveč tudi drugačno financiranje in, skratka povsem drugačen odnos do te družbene dejavnosti.

PREGLED UČNIH NAČRTOV

Reorganizacija mora potekati tako, da se bo prilagaja-' la sodobnim družbenim    m

gospodarskim gibanjem ne samo v delovnih organizacijah, marveč tudi v šolstvu, na vasi in v družbenih organizacijah.

Za pouk v šolah, ki je temelj vse telesne vzgoje kakšnega naroda, je treba zagotoviti temeljne materialne in finančne pogoje. S tem v skladu pa je nujno treba spremeniti učne načrte.    Denarna sredstva za šole    je

treba zagotoviti mimo    že

ustaljenih poti s skupnostjo šol občinskih skupščin še z drugimi viri, kot so na primer z davkom na alkoholne pijače, z odstotkom za socialno zavarovanje in podobnim.

ŠPORTNI SERVISI

Delovne organizacije morajo izločiti večja sredstva predvsem za zaposlovanje strokov


V Novem mestu so do 17. avgusta trenirali nekateri znani hrvaški atleti. Med njimi smo videli tudi plavolaso jugoslovansko lekorderko v peteroboju, Džurdžo Fočič. V kratkem pogovoru je odgovorila na nekaj vprašanj.

— Kdaj ste se začeli ukvarjati s Športom? Kakšne uspehe ste imeli?

»S športom sem se pričela ukvarjati pred petimi leti. Tisti Čas sem dosegla tudi prvi uspeh: četrto mesto v peteroboju za pionirke na prvenstvu Evrope. Za najljub&i uspeh štejem nastop na tekmovanju aa pokal v Sarajevu, kjer sem


Dobu

zaključeno >~'<------ pl-| „nrt~

Dolenjske za posameznike, za tekmovanje se je plasiralo 8 najboljših posameznikov. V predtekmovanju so bile ostre borbe v drugi enipi, kjer je zmagal Hren, ki je Premega] Mraza s 13:11 in Verbi-68 s 13:6. Mraz je dvakrat premagal domačina Turka s 13:10 in 13:10.

V prvi skupini sta bila najboljša oče in sin Gelb, ki sta izločila tekmovalca 2olezničarja Isteniča Jn štrumblja. Tako je finale potekal v isti zasedbi kot lani.

V prvem srečanju je igral Mraz Proti Gelbu I. ter zmagal s 13:10. °°lj zanimiva je bila druga igra n*fd Hrenom in Gel bom n. Pono-J11 se je lanski rezultat 12:12, na «>ncu pa se je sreča nasmehnila Mlajšemu Gelbu, ki Je zmagal s


Potočnik ulovil največ v Rinži


razdelil predsednik ribiške družine Budi Mazzoni praktične nagrade. Zmagovalec je dobil ribiško palico, drugi najboljši večjo blestivko in 100 mlaksa, tretji pa dve manjši blestivki in 40 trnkov.

Tekmovanja se je udeležilo le 12 članov, nadaljnjih 8 pa je bilo v tekmovalni komisiji.


29. julija ob 16. uri so člani ribiške družine Kočevje tekmovali v lovu rib s plovcem. Tekmovanje Je bilo na Rinži v Gaju, trajalo pa je uro. — Zmagal je Stane Potočnik, ki Je ujel 14 rib, drugi je bU Jože SzorvaS (11 rib) in tretji Anton Poje (8 rib).

NajboijSim trem tekmovalcem Je


ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE

bo 25. avgusta 1967 prodalo na JAVNI LICITACIJI

— več rabljenih VINSKIH SODOV v dobrem in uporabnem stanju

— glasbeni avtomat STEREO VUR-LITZER in glasbene inštrumente

Informacije dobite vsak dan od 8. do 14. ure na upravi zdravilišča ali po telefonu 85-701.

Pričetek licitacije ob 10. uri na dvorišču invalidskega doma.


6,50%

8%


Na sobotnem in nedeljskem atletskem dvoboju m®d reprezentancama Švice in Jugoslavije v Celju je izredno uspešno nastopila vrsta »Novomeščanov«. V mislih imamo slovenske atlete, ki so te dni na pripravah, v Novem mestu. Izkazala pa sta se tudi prava Novo-meščana Marjan špilar in Katja Močnik.

V met« ja je Marjan Spil«r dosegel pomembno mednarodno zmago z odličnim rezultatom 70,51 metra. Ta nekoliko nepričakovana uspeh — Marjan je že precej časa poškodovan — je prišel kot nalašč, kajti Spdlar je že nekoliico »obupaval« in je tako spodbudo

Ameriški trener Robert Bronzan v Novem mestu

V prejšnjem tednu je hrvaške atlete, ki se prijavljajo v Novem mestu, obiskal znani ameriški atletski trener in strokovnjak Robert Bronzan. Z atleti je praktično delal, hkrati pa je imel za atlete, ki se pripravljajo v Novem vanje. O pripravah atletov in o Športnih napravah je imel dobro mišljenje.    sd


Ob nepričakovani in bridki izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata

ANTONA GRAŠIČA

vodje centralnega servisa IMV

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga zasuli s cvetjem, ga v tako velikem številu spremili k njegovemu zadnjemu počitku, nam pa izrazili sožalje.

Posebno se zahvaljujemo vodstvu podjetja IMV Novo mesto za organizacijo nadvse veličastnega sprevoda, predstavniku podjetja za poslovilne besede, celotnemu kolektivu IMV in njenim predstavništvom, pokojnikovim ožjim sodelavcem, prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam vsi lajšali gorje s tem, da ste tako občuteno počastili pokojnikov spomin. Vsem še enkrat lepa hvala!

Žalujoči:

žena Darinka, hčerka Mirjani, mama, sestre in družine Bele, Škerlj in Tavčar.

Gotna vas, 14. avgusta 1967.


Po dolgotrajni in nudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče

franc hervol

iz Dol. Kamene 19 pri Novem mestu

Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem m znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje In vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Koscu, dr. Primoži-Sevi, dr. Htlbscherju, dr. Hadlovi, dr. Fornazariču in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu za dolgotrajno zdravljenje In vso skrb. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem iz Novega mesta in govorniku tov. Mrazu za poslovilne besede.

Žalujoči:

žena Jožefa, sin Ivan z družino, hčerke Slavka in Jožica z družinama in drugo sorodstvo.


je bilo med tednom 13:12. Tako se Hrenu ni posrečilo osvojiti še tretjega naslova prva-fca Dolenjsko v letočnjem letu v balinanju. Borba za prvaka je nato potekala med Mrazom in mladim Gelbom. Mraz je imel že dob-lieno srečanje, saj je vodil 12:7, vendar je nato popustil, tako da je zmagal Gelb II. s 13:12. V drugem srečanju je Hren odpravil Gelba I. s 13:9. Ponovno bi morala igrati za drugo mesto Hren in Mraz, vendar je Hren zaradi odhoda na dopust prepustil drugo mesto Mrazu, ki se bo tako skupno z Gelbom II. udeležil prvenstva Slovenije v Novi Gorici.

Mraz bo moral braniti lanski naslov republiškega prvaka med posamezniki, zato mu želimo visoko uvrstitev na tem prvenstvu!

(en)


DOLENJSKO PRVENSTVO V BALINANJU

Dolenjski prvak: Gelb ml.


za klub zbrala sama 58 točk (od 169 pridobljenih).«

— Kateri panogi se predvsem posvečate?

»Letos pozimi sem trenirala kot še nikoli in precej napit dovala. Zaradi dobrih možnosti za trening upam, da bom do segla rekord v skoku v daljavo. Rada bi preskočila 6 m. Ob tem bi rada dosegla uspehe, kakršne ima moja vzornica — Poljakinja Irena Kirszenstein.«

— Za kaj se še zanimate poleg športa?

»Zbiram reprodukcije znanih sli*.«    M. D»


Njena vzornica je Irena Kirszenstein


Seveda, denar lahko povečate tudi tako - a verjemite, bolj koristno povečanje pa bo če ga odnesete čimprej na hranilno knjižico pri

DOLENJSKI BANKI

IN HRANILNICI

v Novem mestu

ali prf njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!

Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje!

NAJNOVEJŠE!

DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. ;1967 dalje po zvišani obrestni meri:


V minulih vročih dneh, ko se je živo srebro tudi pri nas povzpelo na 34°C, je bilo na senovskem bazenu polno kopalcev. Slednji so zelo zadovoljni z bifejem, ta je zraven kopališča, saj se lahko okrepčajo z osvežilnimi pijačami m sladoledom

(Foto: Toni Grilc)

Telesna vzgoja za mlade in odrasle


njakov za telesno vzgojo, potem za zgraditev športnih objektov za potrebe zaposlenih in podobno.

Družbene organizacije za telesno vzgojo morajo odpreti vrata vsem državljanom, ki se žele ukvarjati z neko telesnovzgojno dejavnostjo na ta način, da bodo treningi kvalitetnih športnikov še posebej organizirani. — Spričo precejšnjih materialnih stisk


— navadne po

— vezane do



Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-2J-227!

\

AVTOMOBILISTI!

ZDAJ JE ČAS

za zimsko protektiranje gum! - Ne vozite z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje!

Gume vam solidno pro-tektira

PROTEKTOR - VU LKAN

LJUBLJANA, Šmartinska 64 - telefon 310-072


Dl

DvaVral



Dva*»«\

Jugoslaviji


SS*- »k®5

L«»tvU« *• .-o.- * ” - — su


•“KS.


5>« *SS“.S

vgr ssVbSs sv.sss?

, ,u>n»5 L    H


š^s^<«srš

^iStacrsasS


?&3,5rSass£ | ,„1.«.»•••,w, «


*•1»«**-    M    |    I    W

c*k«

_SW»?SR«


AVTOPLAŠČE VAM PROTEKTIRAMO V 14 DNEH


SUba

K®*

mo

rvJfc-s    i

I

ST muu u«i*v *


iJTŠSb

•SUJ


1 ust* zaloge

so mrtev kapital v skladiščih. Pot do likvidnosti v gospodarstvu je v tem, da sprostite zamrznjeni kapital, ki je v zalogah. Razprodajte zaloge - pomagajte si s krediti, ki jih boste dobili na ta način!

Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popušta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem vam lahko uspešno pomaga DOLENJSKI LIST: vsak teden ga prebere nad 130.000 ljudi med Ljubljano in Zagrebom ter med Kolpo in Savo. Vsak četrtek: 28.500 DOLENJSKIH LISTOV, glasnikov o razprodaji vaših zalog!


Pretekla teden so v novomeški porodndSnici rodile: Marija Stefanovič iz Sedma — Ido, Zlata Par. Šim iz Brihova — Vesno, Marjanca Spelko iz Dolenjskih Toplic — Pnianoža, Amalija Drenšek iz Gornjega Kota — Nado, Teirezlja Božič iz Krškega — Martina, Fani Makovec iz Dolnjih Dol — Fani, Angela Turk iz Zdol — Dominika, Kristina Kastelec iz Drašičev — Marijo, Ivanka Matjašič iz Drašičev — Aleksandra, Tončka Gazvoda iz Malene — Andreja, Marija Resnik iz Straže — Lauro, Francka Kužnik iz Železnega — Marjetko, Darinka Božičnik iz Vojska — Francija, Ana Polšak iz Leskovca — Marjanco, Fanika Cešnovar iz Kr. šfcega — Darjo, Florjana Možina iz Stana — Andrejko, Marija Kovačič iz Rese — Metoda, Marija Jurman iz Čateža — Bojana, Vera Pugelj iz Drganjih sel — Miho, Jožefa AvgusUmfiič iz Gornje Nemške vasi — Cinla. Ana Primc ta Dol. Globodola — deklico, Fani Kaplar iz Zavfoka — dečka, Manija Tomažin iz Gmajne — dečka, Ande Kocjan iz Cegelnice — deklico, Kristina Brozovič iz Sečjega sela — deklico


SLOVENSKI ŠPORTNI TEDNIK

PRVIČ 20. AVGUSTA


'V

SSSSC/ *

Jporlnl ^


it****'


Gradbeno industrijsko podjetje

GRADIS

LJUBLJANA

KORYTKOVA 2

razglaša prosta delovna mesta za:

kvalificirane tesarje in zidarje

za delo v inozemstru (Avstrija, Zap. Nemčija)


20 LEI - 20 LET - 20 LET - 20 LET - 20 LET - 20 LET - 20 LET


NOBEMIH SKRBI


NE BOSTE IMELI, CE ZAUPATE POPRAVILO VAŠEGA AVTOMOBILA RENOMIRANI IN PRIZNANI

AVTOMEHANIČNI DELAVNICI

SGP PIONIR

NOVO MESTO, Kettejev drevored 37

(Bršlin, pri železniški postaji) in

METLIKA, pri vinski kleti.


samo

prstni

odtis

(ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec

v vaši hiši

namesto prihrankov, če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico

DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE!


Pogoji:

— da je zdravstveno sposoben za delo (dokaz je zdravniško spričevalo),

— da je prost vojaščine,

— da ni starejši od 45 let,

— da ima vsaj 3-letno prakso v svoji stroki in za svojo kvalifikacijo spričevalo,

— da ni kaznovan.

Razpis velja do 25. avgusta 1967. Kandidati naj pošljejo ponudbo ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja.


□ servisni pregledi in garancijska popravila vozil ZASTAVA, RENAULT, TAM

□ splošna in generalna popravila vozil vseh vrst

□ zamenjava motorjev po preizkušeni metodi na vozilih ZASTAVA in TAM

□ avtokleparska in avtoličarska dela

□ tapetniška dela, mazanje in pranje

□ tehnični pregledi vozil vseh vrst

NAJNOVEJŠE: v kratkem bo urejen

servis za vozila VOLKSIVAGEN

20 let izkušenj in strokovnega izpopolnjevanja vam zagotavljajo kvalitetne usluge v tehnično najbolj opremljeni avtomehanični delavnici na Dolenjskem!



OBČINA SEVNICA

bo na JAVNI DRAŽBI

prodala

19 lončenih in 10 železnih sobnih peči

za ogrevanje po zelo nizkih cenah.

Peči so raznih velikosti in so bile v uporabi le Štir* leta in so v zelo dobrem stanju. Dražba bo 4. seP' tembra 1967 ob 8. uri v sejni sobi št. 15.

Vabimo vse interesente!


roto foto


šport


Ujeli so tri drzne tatove koles

V dveh mesecih ukradli 32 koles — Dva tatova so prijeli v Ribnici, enega pa v Ljubljani — Kolesa so kradli in prodajali v Novem mestu, Ribnici,

Brežicah in drugod



KR'

NE


Trčenje na ovinku


8.    8. se Je pripetila

metna nesreča na cesta HI.


Celju, Ljubljani, Kranju, No- ki je tatvino prijavil šele po


Prilaščala si je denar varstvene ustanove


Ob boleči in prerani izgubi ljubljene žene in mame

Marije Špoler

se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, Belobrajdičevim, sosedom v Hrvaškem Kuželju, ki so jq od blizu in daleč v tako velikem številu spremili na zadnji poti, kakor vsem onim, ki so ji

darovali tako lepe vence in cvetje! Posebna zahvala dr. Nikuliču za požrtvovalnost pri lajšanju njenih bolečin vse do njene smrti. Zahvaljujemo se kolektivoma ITAS Kočevje in TRGOPRORIET Kočevje. Zahvala tudi gospodu dekanu iz Fare in za poslovilne besede.

Najlepša hvala vsem za osebne in pismene izraze sožalja.

žalujoči:

mož, hčerke in sinova z družinami Laze, 29. julija 1967


Blok se je majal

Ni bil potres, le ženske so praznovale! — Ukrotili so jih šele z vodo, zadnjo besedo pa bo povedal občinski sodnik za prekrške.

Takega kravala, kot je bil preteklo sredo, naš blok sploh še ni doživel.

Res je sicer, da se je hotel pred leti nekdo ubiti in so ga našli ležečega na podu, vendar se je mrlič izdal, ko je iz radovednosti, kaj bodo naredili z njim, odprl en oko. Drugi je hotel pijan skočiti iz četrtega nadstropja na beton, pa so ga prepričali, da je zdaj težko dobiti zidarje. Tretji večji kraval je bil, ko je hotel nekdo pobiti vso posodo in družino, pa ga je soseda v sami kombineži pomirila.

Bilo je še nekaj podobnih dogodkov, ki so se vsi dogajali nekako od enajstih ponoči do polnoči, vendar so se vsi zgodili, predno je občina sprejela odlok o javnem redu in miru, razen tega pa so bili pobudniki vseh kravalov moški.

Preteklo sredo pa je bilo najhujše, saj so praznovale ženske. V Mickinem stanovanju so pile, cvilile, razbijale, klele in tulile.

Blok se je majal, ko so pele »Ringa, ringa raja, muca nam nagaja«. Seveda smo bili vsi na oknih, ker nihče ni mogel spati. Stanovalki nad stanovanjem, v katerem so ženske praznovale, je bilo dovolj, ko se ji je zbudil otrok in ko njeno trkanje z metlo po podu ni nič zaleglo.

Kratek posvet med poslušalci na oknih je rodil predlog: »Z vašega okna jim zlijte v sobo vodo.«

z izpolnjevanjem predloga oziroma

Kiepa stanovalcev ni čakala tako dolgo kot oocinski ali samoupravni organi.

Kom^j je voda pljusknila v soi>o prazno-

, SO sb    slinile vse glave.

Razgrajalke so najprej potihnile, potem pa

je ena predlagala, naj bi mamico prijavili miličnikom.

Druga se je obregnila:

— Le kakšni inteligenti so oni nad nami, ko nam ne privoščijo niti skromne zabave, saj nikomur nič nočemo!

Tretja, lastnica stanovanja, je menila:

— Pleskanje sobe jih bo precej stalo.

Potem so začele zelo naglas razlagati, kako

si je nekdo na morju sončil plešo, kako v nekaterih stanovanjih ponoči postlje škriplje j o, kako ima nekdo ravna stopala in ni bil soldat in podobno ...

No, okoli polnoči se je kraval le nekoliko pomiril, dokončno pa se bo pri sodniku za prekrške.

ŠMRC.


Verižno trčenje

Iz Kočevja proti Bregu je pre-Pod plinom »vozil barko«

Alojz Majcen, seveda cik—cak kar Po sredi ceste. Janez Stropnik, ki J® pripeljal z avtom za njim, je ~?maj še pravočasno zavrl in usta-™ Pol metra za Majcnom. Za Stropnikom pa je pripeljal z av-

*2® še Miirso Nimac, ki ni mo._____

Eel tako hitro zavreti. Trčil je v    ,    ,    ,

Stropnikov avto in ga porinil 5    32 koles so v dveh mesecih

n^trov naprej, tako da je te podrl ukradli in prodali Selmani P“ca in ga hudo poškodoval, med.    gemsi,    Alija Skender    in

ko je    bdi Nimic    lažje poško.    7oV,ir    Siicplrrmni    v<?i    s

fen- Na    vozilih je    škode za 10    ~aftir t    ^seimani    vsi    s

Hsoč Ndin    Kosmeta. Kradili    so    v


V podjetju je zmaknil okopalnik

Iz Kovinskega podjetja v Ribnici, kjer je bil do nedavnega zaposlen, je J. P. iz Dan odnesel po delih •okopalnik in brano. Sestavne dele za obe orodji je začel odnašati domov že proti koncu leta 1965. Doma je imel najprej vse dele skrite, nato pa je obe orodji sestavil. S krajo, ki jo je priznal, je oškodoval kolektiv za okoli 430 Ndin. Preiskava je bila zakju-čena 7. avgusta letos.

Vse kaže, da je za zavarovanje Kovinskega podjetja ikjub ograji okoli podjetja slabo poskrbljeno, saj je v letu dni to že peti primer kraje, ki so jo odkrili pri tem podjetju.


Uasilsko veselico v Goriči vasi, ki je bila v nedeljo, 6. avgusta, so nadaljevali še v ponedeljek dopoldne. Takrat je prišel na veselični prostor Jože Klun iz Bukovice. Brez pravega vzroka so ga začeli gostje na veselici mučiti. Vlačili so ga po tleh, tunkali v čpber z vodo, v katerem so prali kozarce itd. Bukovca so storilci, za katerimi miličniki še poizvedujejo, resneje poškodovali, saj je bruhal, dobil vročino in več vidnih poškodb. Takrat je bilo na veseličnem prostoru približno 20 ljudi, za Bukovca pa se je potegnil le neki invalid.


vem mestu in Ribnici, prodajali pa so jih v Novem mestu, Brežicah, in Zagrebu. Prva dva storilca so prijeli v začetku julija v Ribnici, zadnjega pa v Ljubljani.

V štirih primerih so kolo prodali m ga takoj nato novemu lastniku spet ukradli. Zadnje kolo so ukradli Milanu Nigerletu iz Ribnice,


Pred nedavnim se je morala pred občinskim sodiščem v Novem mestu zagovarjati Anica Lovrenčič, doma iz okolice Murske Sobote, ker si je v novomeški varstveni ustanovi za predšolske otroke v enem mesecu, kolikor je bila tam v službi, prilastila 1.172 Ndin.

Kot tajnica in blagajničarka novomeškega vrtca je nastopila službo v začetku maja 1966 in je takoj začela jemati denar, ki so ga starši


Mučili so človeka


plačevali za varstvo svojih otrok, l/pravnioa vrtca pa je kmalu ugotovila, da nova uslužbenka ni resnicoljubna, zato je postala pozorna tudi na njeno delo. Pri pregledu poslovanja je ugotovila poneverbo, medtem pa tajnice že ni bilo več na delo.

Pred sodiščem je obtoženka kaznivo dejanje priznala, v zagovor pa Je navedla isto kot večina drugih storilcev enakih kaznivih dejanj: »da si je iz blagajne samo izposodila in da je nameravala vse vrniti.«

Anica Lovrenčič je bila obsojena na 4 mesece zapora, povrniti pa bo morala tudi nastalo škodo.


treh urah, se pravi takrat, ko so ribniški miličniki tatove že prijeli.

Tatovi koles, pa tudi mopedov in motornih koles, v glavnem nimajo težkega dela, ker le redki lastniki svoja vozila zaklepajo. Razen tega pa okradeni kasno prijavijo tatvine, zaradi česar miličniki le težko odkrijejo storilce.


Avto v električni drog

10. avgusta oto 19.40 je v Salki vasi zaradi velike hitrosti zaneslo s ceste osebni avto, ki ga je vozil Milan Kajtna iz Kočevja. Avto se je zaletel v električni drog. Na vozilu je za 10.000 Ndin škode. Voznik je kazal znake vinjenosti, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje ln ga' peljali na odvzem kr. vi.


Hotemež—Šentjanž. Iz Hotemeža proti Šentjanžu je peljal z osebnim avtomobilom^ Jože Pušnik iz Laškega. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobila Franjo Povalet iz Stržišča in sta voznika na nepreglednem ovinku trčila. Na vozilih je škode za okrog 6.000 Ndin.

Zaradi hitre vožnje ga je zaneslo v jarek

8. 8. je iz smeri Prekopa proti Kostanjevici vozil voznik osebnega avtomobila Emil Gorišek iz Gor. Kašlja pri Ljubljani. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel speljati blagega ovinka in ga je zaneslo s ceste v jarek, kjer je obstal ob vrtni ograji. Ker je kazal znake vinjenosti, je bil uporabljen alkoskop, ki je pozelenel. Na vozilu je škode za okrog 2000 Ndin.

Mopedist je pripeljal po levi strani

9. 8. se je Anton Kozole iz Reštanja peljal z osebnim avtomobilom po cesti Senovo—Reštanj. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. V Reštanju mu je nasproti po levi strani ceste pripeljal mopedist Leopold Kozole iz Dobrave in sta trčila. Pri tem je bil mopedist lažje telesno poškodovan. Na obeh vozilih je škode za okoli 2.100 Ndinarjev.

Neprimerna hitrost

10.    8. se je pripetila prometna nesreča v Sevnici. Po Klav-niški ulici je peljal mopedist Jože Kuhar iz Sevnice s sopotnikom Vincencom Drnačem iz Šmarja pri Sevnici. Vozil je s preveliko hitrostjo, zato se na blagem ovinku ni mogel izogniti vozniku osebnega


Nesreča zaradi okvare na krmilu

10. 8. je is Cerkelj proti Brežicam peljal mopedist Ludvik Klemenčič iz Poštene vasi. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. V Račji vasi mu je iz mopeda odpadel vijak, s katerim je pritrjeno krmilo, zaradi česar je padel po cestišču in se telesno poškodoval. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico. Na vozilu je škode za okrog 100 Ndinarjev.

Neprevidno je prehiteval

12. 8. se je pripetila prometna nesreča na cesti Ljubljana—Zagreb, v naselju Mokrice. Voznik tovornega vozila Ongehund Feyaerts iz Belgije je v naselju Mokrice na mostu prehiteval voznika tovornega avtomobila Mladena Saviča iz Požamice pri Tuzli, ko je peljal proti Ljubljani. Iz nasprotne strani pa je v tem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila Rudolf Naravnik iz Celovca, ki je zavozil skrajno desno in pri tem trčil v robnik mosta ter si poškodoval avto. Voznik tovornjaka, ki je hotel prehitevati, je prav tako trčil v Savičev tovornjak. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilih pa je škode za okoli 1000 Ndin.

Nesreča na ovinku

12. 8. je Martin Prah iz Gornje Pirošice peljal z osebnim avtomobilom v smeri Pirošica—Bušeča vas pri Brežicah. Nasproti mu je pripeljal z osebnim avtomobilom nemške registracije Jože Molan iz Bu-šeče vasi, začasno na delu v Nemčiji: voznika sta na nepreglednem ovinku trčila. Na vozilih je škode okrog 1000 Ndin.

Vozil je brez vozniškega dovoljenja

12. 8. se je proti Šentjanžu peljal z osebnim avtomobilom nemške registracije Jože Jurca iz Krmelja, ki je sedaj na delu v Nemčiji. Pri naselju Šentjanž mu je iz nasprotne smeri pripeljal motorist Bogomir šušič iz Šentjanža, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na ovink je pripeljal po levi strani ceste in trčil v avto. Pri tem se je telesno poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Na obeh vozilih je škode za okrog 800 Ndinarjev.


Motorist zdrsel v obcestni jarek

13. 8. se je po cesti IL reda Krško-Dmovo peljal z ST1?}? kolesom Jože Koprivnik iz Celja. Na zadnjem sedežu je na Špesa iz Trnovelj. Pri odcepu ceste na Belem brej^i Je prehitre vožnje zapeljal s cestišča in drsel še 35 metrov po zelenem pasu nakar sta oba padla in se poškodovala. Odpeljana sta bila v brežiško bolnišnico. Voznik ni imel vozniškega dovoljenja, odvzeta pa mu je bila tudi kri za preiskavo. Na motornem kolesu je škode za 1000 Ndin.


Steza je držala skozi vrte z zelniki in gredami za stezo, da bi šel za vasjo in potem krenil zopet na fazno zelenjavo. Matija je imel danes — kako bd dejali — posebno srečo, ali nesrečo? Ko pride do sredi vrtov, nasproti Korenove hiše, koga zagleda? Jerica zaradi rose podpasana, s koškom v roki je stala tu sredi gredice in nabirala zelenjavo, še je bil čas, Jerica ga ni bila še zagledala, ker je bila pripognjena m v delo zamišljena, lahko bi se‘bil vrnil; ali mislil si je menda: Božja volja je, kaj bi se bal? In pogumno stopa proti nji. Ko je bil že tako blizu nje, da je Cula njegove stopinje, dvigne deklica glavico in se obme proti njemu kakor srna, ko jo kaj moti na pasi- Matija je bil skoraj ponevedoma vzel culo z rame


Y levico, prijel palico z desnico, in se ji je tako bli-*al. Pogumno jo on prvi nagovori:

»Dobro jutro, Jerica, tako zgodaj že pokonci?« »In 'ti, Matija,« odgovori mu deklica, »kam tako

zgodaj?«

»V mesto!«

Ko je videl, da se to deklici čudno zdi, ni čakal, <*a bi ga dalje vprašala; sam ji reče:

»Da, v mesto; zakaj bi jaz ne šel kdaj v mesto, zakaj ne peš, ako se md ljubi?«

»Tod v mesto, zakaj pa ne po cesti?«

Zdaj je bil nekoliko v zadregi; prahu ni bilo še ?daj po cesti in bližnja pot tudi ni bila okolo vasd. Resnice ji vendar ni mogel povedati, malo laži v taki sili in zadregi morda vendar ne bo tolika pregreha: »Lepša pot se mi je zdela po vrtih.«

Kdor ni vajen lagati, se mu pozna pri najmanjši Poskušnji, da ne govori resnice. Matija je videl, da se deklici ne zdi prav verjetno, kar pravi. Da bi ne zabredel še globočje, ojunači se ter skl fene razodeti Jo vso resnico.

»Vaš kaj, Jerica, tebi povem, ravno tebi, česar nisem povedal nikomur. Z očetom sva se sprla, z do-moram, po svetu, sam ne vem kam, najprej v

»To je žalostno, Matija! Oče so hudi nate? Ne dado se pomiriti?«

»Naš oče so nagle jeze, odgovarjati se jim ne sme, in kar enkrat reko, to je kakor pribito, čakati je treba, da se sami premislijo.«

»In to sem zvedela zdaj, samo tako po naključju? To ni lepo, Matija! Ogibal si se me celo, kaj bi tajil?«

In Matija res nd tajil.

Deklica se obme hitro v stran, da sd obriše skrivaj solze iz očesa, potem mu pravi žalostno:

»Mislila sem — a zdaj vidim, da sem se zmotila! Ne smem te dalje muditi; zbogom, srečno pot, Matija!«

Poda mu roko, potem hoče oditd; ali Matija ji ne izpusti roke; tako se ne more od nje ločiti.

»Ali si huda, Jerica?« vpraša jo čez nekaj časa. »Kaj bom huda? Kaj sd mi pa storil? Ne zameri, da sem tako govorila. Pozabi, kar si slišal; sama ne vem, kako je prišlo, kaj sem mislila; nič nisem mislila, vse je prišlo tako nagloma! Torej ne bodi hud, Matija, in — srečno pot!«

In zopet hoče oditi, ali mladenič je ne izpusti »To je torej tvoja zadnja beseda? Bog ve, kdaj se zopet vrnem; drugega mi nimaš nič. reči, Jerica?«

Deklica molči.

»Ali se ti ne bo nič tožilo po meni, ko me ne boš videla toliko časa; ali 6e me ne boš nič spominjala?«

»Kako bd se te ne? Glej, Matija, vedno si bil tako prijazen zmenoj, to mi je dobro delo; ti nisi, kakršni so drugi, zato sem te rada videla, rada s teboj govorila, saj veš, kaj bi ti'pravila?«

»To je vse, drugega ndč? Torej pa že vidim, da moram iti — tako — !«

»Matija, ne igraj se z menoj! Jaz nisem, da bi se — «

Dalje deklica nd mogla govoriti; jok jo premaga, solze jo zalijejo, na glas zajoka. Mladenič se ne more kaj: strastno jo pritisne na svoje prsi.

Zgodi se včasih spomladi, da je zvečer še bukovje vse golo in rjavo, ponoči pride blagodejen dež z ne ba in zjutraj je vse zeleno. Tako se je nenadoma, hipoma razvila njemu in nji ljubezen, ki jima je na skrivnem kalila v srcu.

Nekaj časa potem je Matija zopet urno koračil po cesti proti mestu. Tako čudno, tako mehko; tako veselo in tako žalostno je bilo njegovo srce!

IX.

In ‘ zakaj si mu naklonila svojo ljubezen? Ker ima gladko lice, medeno govorico, ker je beli dan zagledal v bleščečem dvoru, ker se ti ljubi tako in ne drugače! Rodu za rodom v hiši si bila zvesta, slednjič se naveličaš te hiše, tega imena, obrneš se drugam in gorje puščaš za sabo. Ali ko misli človek, da si ga zapustila na veke, se premisliš, ako se ti ljubi, in vrneš se mu, ko se te je najmanj nadejal. Sreča, naključje, usoda, razna imena eno bitje; kateri so zakoni tvojega ravnanja, kje so meje tvoje oblasti? Tebe premišljevati ni dobro človeku; del bi slednjič križem roke in mimo bi stal ter čakal, kaj pride; tebe ni izprositi boriti se ni s teboj! Celi narodi so se ti uklonili, se vdali tvoji oblasti; ne-omejna postava jim je tvoja volja. In vendar te vera ne mara. ne sme biti prava; ako bi bila, kaj bi bilo potem vse človeštvo!

Petek, 18. avgusta — Helena Sobota, 19. avgusta — Ljudevit Nedelja, 20. avgusta — Bernard Ponedeljek, 21. avgusta — Ivan* Torek, 22. avgusta — Timotej Sreda, 23. avgusta — Zdenka Četrtek, 24. avgusta — Jernej

Ljubljeni Žagarjevi mami iz Mačkovca pri Novem mesta čestitajo za dvojno praznovanje, da bd bila še dolgo let med nami zdrava in vesela — hčerka Fanika z možem Vinkom in sin Jože z ženo Dragico, vnučki pa ji pošiljajo koš poljubčkov!

Sl

Po dol grl m mučni bolezni nas Je zapustil naš dobri mož, oče in brat

JANEZ ZRIMŠEK

iz Sel pri Šentjerneju

Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v dolgotrajni bolezni in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna hvala dr. Zoriču, Simončičevim, Alojzu Hosta, sodelavkam ISKRE Šentjernej za podarjeni venec, g, kaplanu in vaščanom za pomoč in trud med boleznijo po-

Za sodoben okus...


RADIO LJUBLJANA


VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.

PETEK, 18. AVGUSTA:    8.05

Operna matineja. 9.30 Melodije za klavir in godala. 10.30 Naš podli stek — N. Mahfuz: Življenje za druge. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Prof Josip Priol: Naše nove Jabolčne sorte. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 17.05 Koncert po željah poslušalcev.

18.45 Kulturni globus. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Komornemu zboru RTV Ljubljana dirigira Rado Simoniti 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih

SOBOTA. 19. AVGU9TA:    8.05

Glasbena matineja. 9.15 »I* albuma skladb za mladino« 10.15 S poti po Mediteranu 11.00 Poročila In turistični napotki za tuje goste. 1120 Narodni ln domači napevi 12.30 Kmetijski nasveti — Prof. Prane Rome:    Izkoristimo

dobro Jesensko pašo 13.30 Priporočajo vam .    14.05    Od melodi

ja do melodije. 15.20 Glasbeni ln-termezzo 17.35 Igramo beat! 18.15 Z godci in pevci po naši deželi.

20.00 Lahko noč. otroci! 20.30 Zabavna radijska Igra — Claude Ave-

kojnega očeta. Vsem, ki so nam izrekli sožalje in vsem, ki so ga spremili k počitku:    še    enkrat

iskrena hvala!

2alujoča žena, hčerka z družino, sestri Jerčka in Mančka

Ob nenadni izgubi naše nepozabne mame, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje

TEREZIJE LOVŠE

iz Krške vasi, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico tako številno spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje za njen grob in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala vsem dobrim sosedam, še posebej tov. Hudomalovi, vsem prijateljem, kolektivoma Zdravstvenega doma Brežice in Agraria Brežice, pevcem za ganljive žalostinke in govornikom za prelepe besede. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči:    hčerki Zlata, por.

Butara, Vida, sin Lado in drugo sorodstvo

Ob izgubi našega očeta

MARTINA ŠOBARJA

iz Dobindola

se zahvaljujema vsem, ki so mu darovali vence in cvetje in vsem, ki so ga spremili v poslednji dom. Zahvala »Ribji restavraciji«, VODOVODU ter g. kaplanu.

Žalujoči otroci

KMETOVALCI POZOR! Po zelo nizki ceni prodam skoraj novo motorno kosilnico s priključkom in cirkularjem znamke Laverda. Motor je uporaben tudi za druga kmetijska dela. Cenjene podud-be na naslov: Franc Kralj, Stara vas 15, p. Škocjan.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA


PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO 500 m' ali 1000 mi v Ljubljani — Trnovo po ugodni ceni. Anton Kušar, Mokrška cesta 20, Trnovo. ENOFAZNI ELEKTROMOTOR 2 KM, nov s stikalom z enoletno garancijo, prodam. Cena 80.000 Sdin. Babnik, Ljubljana, Vodnikova 84

PRODAM DOBRO OHRANJEN »Puch« Galeb. Dam ga na obroke ali v zamenjavo. Naslov pri Gotlibu, Bela cerkev.

PRODAM kombiniran mizarski stroj 60 cm Miklič, Jablan 3, Mirna peč.

PRODAM NOV CIRKULAR z električnim motorjem 5 2/» KS. Ivan Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto ZARADI SELITVE PRODAM dobro ohranjeno kredenco po nizki ceni. Vida Lepin, Ljubljanska 15, Novo mesto.

PRODAM STROJ za izdelovanje strešne cementne opeke (z lesenimi modeli m nožem). Naslov v upravi lista (1178/67),

UGODNO PRODAM dva nova gumi voza 2 in 3 t nosilnosti ter vprežni »Fahr« obračalnik na 5 vil. Krašna. Škocjan 22. UGODNO PRODAM dobro ohranjen hladilnik 55 literski, pol-avtomatični pralni stroj AEG 1,5 kg in ALFA kotel 50 1. Žerjal. Novo mesto. Koštialova 11. ZASTAVO 600 D, umivalnik, peč za vodo, 7 litrski bojler, vzidijiv štedilnik z oblogo in kuhinjsko opremo prodam. Nagelj, Valanti -čeva 2. Novo mesto Ogled od 14 ure dalje OSEBNI AVTO moskvič v zelo dobrem stanju prodam ali za menjam za traktor. Naslov v u pravi lista (1167/67).

UGODNO PRODAM skoraj nov kombiniran italijanski otroški voziček Ponudbe na upravo lista pod »Capri«.

PRODAM vzidljlv desni štedilnik žabja vas 26, Novo mesto. PRODAM PRALNI STROJ »Himo«. Marjan Lenart, Mestne njive, blok 1. Novo mesto.

PRODAM DOBRO OHRANJEN Štedilnik Naslov v upravi lista (1161/67>

ENOSOBNO STANOVANJE oddam. zamenjam ali prodam po ugodni ceni v Šmihelu. Informacije dobite na Brodu 17. Novo

mesto.

PRODAM kombiniran otroški voziček Rems. Mestne njive 1/7. Novo mesto OSTRESJE ZA HISO 9x11.5 m ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1158/67).

TRAKTOR FERGUSON s plugom v odličnem stanju ugodno prodam Albin Turk. Malo Mraševo 20, Podbočje.

PRODAM MOTORNO KOSILNICO »Alpina« skoraj novo Naslov v upravi lista (1156/67).

UGODNO PRODAM prikolico za kosilnico BCS Naslov v upravi lista (1155/67).

PRODAM kombinirane traktorske in vprežne ter navadne grablje in obračalnik Ponudbe na upravo lista pod oznako »Takoj« PRODAM SREDNJE VELIKO mla tilnico s tremi predali za vreče, slamoreznico s puhalnlkom in mlin za mletje živinske krme Rudolf Jurečič. Križna gora 8 Škofja Loka.

V OKOLICI NOVEGA MESTA ali kjerkoli v Beli krajini kupim skedenj v dobrem stanju Naslov v upravi lista (1182/67).

PAPIGO PIKI, k! nam je ušla. naj najditelj vrne proti nagradi v Gubčevi 24.

UPOKOJENEC ISCE opremljeno sobo kjerkoli v mestu ali večjem naselju štajerske. Prednost imata Celje in Sevnica. Po

otroci! 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij

TOREK. 22. AVGUSTA:    8.05

Glasbena matineja. 9.30 Iz oper starih mojstrov. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.

12.10 Pisana paleta melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Simončič:    Kontrola mlečnosti in zboljševanje gospodarnosti reje krav. 13.30 Priporočajo vam. . .

15.45 V torek na svidenje! 17.05 Iz naših koncertnih dvoran. 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji. 19.05 Glasbene razglednice

20.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska igra — Zoran Bogoev: »Limuzina rriistra Sofranija« 21.35 Iz fonoteke radia Koper

SREDA, 23. AVGUSTA:    8.05

Glasbena matineja. 9.15 Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana

10.45 Človek In zdravje 11.00 Pa ročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Dr Marjan Ažnik: Zastrupljen je tal s kemičnimi sredstvi tudi pri nas. 12.40 Polke In valčki 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo 15.20 Glasbeni lnter-mez70 17 05 Mladina sebi ln vam

18.45 Naš razgovor 20.00 Lahko noč otroci!

ČETRTEK, 24. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Iz ruske baletne glasbe 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste

12.10 Valčki in mazurke Friderika Chopina 12.30 Kmetijski nasveti

— inž. Milan Rova: Različne me-možnosti celotna oskrba. Plačam po dogovoru Ponudbe pod šifro »Obojestransko zadovoljstvo 1967«.

ODDAM OPREMLJENO SOBO moškemu. Naslov v upravi lista (1169/67).

MLADA ZAKONCA brez otrok Iščeta sobo v Novem mestu ali v Kandiji. Naslov v upravi lista (1183/67)

ISCEM PRAZNO SOBO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1190/67).

STAREJŠA ZENSKA odda brezplačno sobo uslužbenki, ki bi ji pomagala čistiti stanovanje v Dol. Toplicah. Naslov v upravi lista (1191/67).

POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5. Ljubljana (poleg univerze).

V KOČEVJU prodam hišo z vrtom. Informacije v trafiki pri cerkvi.

OPREMLJENO SOBO v novi hiši v Črnomlju oddam solidnemu moškemu Ponudbe pod »Takoj vseljiva«.

CEMENTNO STREŠNO OPEKO dobite pri Alojzu Tratniku, Lu-terško selo 9, Otočec ob Krki.

TEHTNICO, nosilnosti od 150 do 250 kg kupim. Saje, Hudo 2, Novo mesto

PRODAM desni štedilnik »Gorenje« malo rabljen Stari trg 42, Trebnje.

TRANSISTOR avtoradio »Schaub Lorenz Touring« 70 prodam. Naslov v upravi lista (1198/67).

PRODAM RABLJEN hladilnik »EKA«. Naslov v upravi lista.

VESTNO GOSPODINJSKO PO-MOCNICO sprejmem takoj. Plača dobra. Ing. Raoul Jenčič — Ljubljan^ črtomirova 17

DENAR IN CAS vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMEUNTKU — tel 21-129 in STANDARDU (MERCATORJU) - tel 21-158

SUPER AVTO M A Tl C NI

PRALNI STROJ!

vseh znamk In

KMETIJSKI STROJI

40.000 Sdin

zmanjšana carina za pralne stroje!

VSE INFORMACIJE DOBITE:

NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska 7: St. telefona 068-21—«59 SEVNICA: TOTER,

Heroja Maroka 4

PEROTTI-EXPORT

S. FRANCESCO 41, TRST

Perilo opere, oblačila očista — Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.


Brežice: 18. in 19. 8. francoski film »Tiger ljubi surovo mesto«. 20. hi 21. 8. ameriški barvni film »Ljubezen na peščini«. 22. in 23. 8. nemški film »Nenavadni me nlh«.

Dvomesečne piščance prodam. Rezka Derganc, Semič.


Kočevje »Jadran«: 18. do 20. 8 ameriški barvni film »Mat Helm, tajni agent«. 21. in 22. 8. španski barvni film »Greh ljubezni« 22. m 23. 8. francoski barvni film »Človek iz Ria«. 24. 8. Jugoslovanski film »Srečn! umrjejo dvakrat«.

Vabimo vas na veselo zabavo * plesom, ki bo v nedeljo, 20. avgusta v gostilu! Roman Zorko v Družinski vasi. Vljudno vabljeni!



tode varstva rastlin. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporo čajo vam. .    14.05    Za prijetno po

poldne 15.20 Glasbeni intermezzo.

UfoR/ESTILA I

Dom na Frati vabi na vrtno veselico, ki bo v nedeljo, 20. 8. 1967. Igrali bodo fantje iz Straže. Za Jedačo in pijačo preskrbljeno Vabljeni!


17.05 Četrtkov simfonični koncert

18.15 Turistična oddaja. 20.00 Lah-ko noč, otroci! 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.

RADIO BREŽICE

PETEK, 18. AVGUSTA: 20.00—

21.15 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: L*rali ste sami, vmes — humori stična priloga: Tovariš, to ne zadeva te. bel

NEDEIJA, 20. AVGUSTA: 11.00

— Poročila — Anton Pohan Stanje Šolstva to učni uspehi v zadnjem šolskem letu — Ta teden v Delavski enotnosti — Janko Knapič: Med Gradiščanskimi Hrvati — za. ključek — Za naše kmetovalce: Mira Skoča’ — Pridelovanje flžo. la za prodajo — Dve melodiji v različnih izvedbah — Nedel jska re. portaža s hmeljišča v Sentlenartu

— Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kine. matogrnfov 12 45 — Občani čestitalo in pozdravljajo

TOREK 22. AVGUSTA: 18.00 — 19 30 — Novo v knjižnici — Nove plošče Jugotona — Vzgojno preda, vanje: Navajanje na čistočo pono. čl — Športna reportaža pred novo seoono — Obvestila m filmski komentar — Glasbena oddala: Iz diskotek® zbirateljev plošč tujih vokalno-instrumentalnih sestavov.

KAJ VAM PRIPRAVLJAMO?

V četrtek, 31. avgusta, bo začel DOLENJSKI LIST spet izhajati na 28 straneh (v dveh pokrajinskih izdajah). Ne zamudite zato 35. številke domačega pokrajinskega tednika, v katerem boste dobili:

NOVO SLIKANICO

»Polje Omega«, ki vas bo seznanila s fantastičnim vesoljskim poletom treh pilotov, ki so doživeli v polju neznanih elektromagnetskih sil razburljiva in zanimiva srečanja.

SPORED TV LJUBLJANA

uvajamo na željo mnogih naših bralcev, ki so si lani in letos kupili televizijski sprejemnik. S 1. septembrom torej: radijski in televizijski spored tudi v Dolenjskem listu!

KUHARSKE BUKVICE

bodo spet dobile prostor, ki smo jim ga zaradi poletne stiske zadnje tedne odvzeli.

ZDRAVNIŠKI KOTIČEK

z novimi koristnimi prispevki našega sodelavca dr. Boža Oblaka, medtem ko bo ginekolog dr. Željko Šribar začel objavljati vrsto podlistkov o nosečnosti.

POTOPIS »SOSEDJE, KI JIH PREMALO POZNAMO«

ki ga je napisal naš novinar inž. Marjan Legan s popotovanja kmetijskih strokovnjakov po Bolgariji in Romuniji.

PARTIZANSKE SPOMINE

in sestavke, posvečene 25. obletnic ustanovitve Gubčeve brigade, in

KOŠ NOVIC IZ VSEH OBČIN

našega področja! Vmes bodo obnovljene rubrike, ki ste jih z zanimanjem prebirali že pred meseci, ko smo upeljali 2 pokrajinski izdaji našega lista in z njima pridobili vsak teden 4 strani dodatnega branja.

VSE TO IN ŠE MARSIKAJ NOVEGA: v četrtek, 31. avgusta 1967/ na 28 straneh vašega domačega pokrajinskega tednika!

DOLENJSKI LIST

Kostanjevica:    19.    8.    ameriški

barvni film »Fani«. 20. 8. ameriški barvni film »Vzemi jo, moja Je«. 23. 8. francoski film »Krava in ujetnik«.

Metlika: 19. ln 20. 8. italijanski barvni film »Vsako noč novo leto« 23. In 24. 8. angleški barvni Ulm »Londonski tat«.

Mokronog: 19. In 20. 8 ameriški film »Morituri«.

Sevnica: 19. in 20. 8. ameriški film »Dobri duh Pariza«.

Sodražica: 19. in 20    8. grški

film »Ponarejeni zlatnik«

Šentjernej: 19. in 20. 8. francoski barvni film »Privatno življenje«.

Trebnje:    19. in 20. 8. ameriški

kavbojski film »Osamljeni so hrabri«.

Pretekli teden so v brežiški P& rodnlšnld rodile: Marija Bokal » Zagaja — dečka ln deklico, Dragica Matijevič lz Orešja — Aleksandro, Ivanka Tin tor iz Brežic " Uroša, Pavla Topol iz Laduča -~ Danijelo, Marija Kostanjšek iz šec — Primoža, Terezija Jovanovič iz Brežic — Aleksandra, FrančisK® Otaševič iz Brežic — dva dečka-Milka Nikoletič lz Brežic — dečka, Darinka Jurman lz tSaberJa — Slavka.

DOLENJSKI LIST

LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske Konference SZDL Brežice Črnomelj Kočevje. Krško Metlika Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje

UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk t glavni tt odgovorni urednik), Ria Bačer. Miioš Jakopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppev in Ivan Zoran Tthnlčni uredni* Marlnn Moškon

IZHAJA vsak četne* - Posamezna številka 50 par i80 starih din> - Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din» polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 novih dinarjev starih din) oz 3 ameriške dolarje - Tekoči račun prt P? družr.lcl SDK v Novem mestu 521 8-9 - NASLOV UR ED Ni STVA IN UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografi | ne vračamo — Tiska Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani

Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol


1

izpostavljen nevarnosti. Domnevajo, da so ga po letu 1470 napadli Turki in ga požgali.

Odkrivanje Guttenwer-tha je zasnovano v okviru večjega programa arheoloških raziskovanj na Dolenjskem, še posebno v

Samoupravljanje je otrok socializma Njegov pogoj in posledica.

Socializem je naš sen, je naša vera, zrasel iz življenj, krvi in znoja tisočev, milijonov ...

Samoupravljanje in sociali zem — naš srečnejši JUTRI!

JUTRI pa sloni na mladih, ki so že tu in še prihajajo...

Kako se gradi JUTRI, pa jih je treba šele naučiti. Naučiti tako, da bodo znali na daljevati tam, kjer bomo obstali mi Da bodo znali pravo pot, naravnost naprej mimo čeri in ovir, ob katere smo se spotikali mi. Ne nastav-Ijajmo jim ovir že sedaj, ne bojmo se, da bi nas »spodri-nili<r. Z roko v roki, z ramo ob rami lahko delajo mladi in stari...

Mladi...

Ob tej besedi, žal, prepogosto pomislimo na dolge Id-se, zlizane kavbojke, »beata, na »naelektreno* miselnost mladih v ritmu »ye, ye, yett in brž omalovažujoče odmahnemo z roko, češ: »Kaj bodo ti beatlit

In druga plat medalje?

2

del, 10.00 Se pomnite, tovariši

. . Neža Maurer:    »Zveza mora

ostati«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Na ši poslušalci čestitajo in poedrav-ljajo - II. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Kar po domače

15.05 Iz sveta opernih melodij.

16.00 Radijska igra - Luigi Sllo-rl:    »Barake«    17.05 Nedeljsko

športno popoldne. 20.00 Lahko noč, otroci 1 22.15 Serenadnl večer

PONEDELJEK, 21. AVGUSTA:

8.05 Glasbena matineja. 9.00 Za mlade radovedneže 9.30 V svetu operetnih melodij. 10.30 Naš podlistek — P S Fitzgerald: »Nežna Je noč«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.10 »Kaj bi te vprašal .« 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina 13.30 Priporočajo vam . . .    14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbeni interni ezzo.

17.05 Opeml koncert. 18.15 Izbiramo zabavne melodije. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč,

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh