I N«ir«£i> >lonnaki dnevnik v Združenih državah
Ve^a *» vse leto • • • 16.00
I ZapoKibta.....$3.00
Za New York celo leto . $7.00
9 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHelaea 3—3878
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.s under Act of Congress of March 3. 1879.
^The largest Slovenian Daily to || the United States.
I Issued every day except Sundays | and legal Holidays.
| 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 28. Stev. 28.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 3, 1936—PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
PREM0GARJ1 PODPIRAJO PREDSEDNIKA ROOSEVELTA
Deželi preti splošno pomanjkanje premoga
KONGRESNIM IŠČEJO POT IZ ZAGATE
Predsednik je s svojo zahtevo za nove davke spravil kongres v zadrego. — Velika agitacija za inflacijo.
WASHINGTON, D. C., 2. februarja. — V senatni kot v poslanski zbornici je prišlo do živahne agitacije za inflacijo. J »o se izognejo novim davkom, 1» oče jo zagovorniki inflacije v obeh zbornicah prodreti s predlogo, da vlada izda nove bac-kovee za $5,000,000,000. S tem hočejo nekateri kongresniki nasprotovati predsedniku F. L>. Roosevelta, ki zahteva od kongresa, da dovoli nove davke v znesku enega biljona dolarjev za izplačilo vojaškega bonusa in za izvedbo farmskega programa.
Najprej bodo skušali natiskati nove bankovce za izpla-čilo vojaškega bonusa za svoto *2,L'49,000,000, nato pa za pomoč farmer jem v znesku treh l.iljonov dolarjev.
Vladni pristaši v obeh zbornicah pa zastavljajo vso svojo moč v to, da preprečijo inflacijo.
Zagovorniki inflacije zatrjujejo, da zlato in srebro, ki je nakopičeno v zvezni zakladnici, opravičuje izdajo novih bankovcev do sedem miljard dolarjev. S tem bi bila odpravljena potreba razpisati nove davke, čemur bi se kongresniki zlasti v letu predsednikih volitev radi izognili.
PET SOBOT V FEBRUARJU
Letošnji februar ima pet sobot. To se bo ponovilo šele leta 1964. To je le zato mogoče, ker je padel prvi dan na soboto in ker je 1936 prestopno leto. Izza uvedbe sedanjega koledarja je letos šele sedmi slučaj, da ima februar pet sobot.
VISLIC SE JE REŠILA
QUEBEC, Kanada, 1. feb. — Po petindvajset minut trajajočem posvetovanju je dvanajst porotnikov oprostilo Beatrice Ohapdeleine, ki je bila pred štirimi leti dvakrat obsojena na smrt na vešalih, češ, da je zastrupila svojega moža. Državni pravdnik je zatrjeval, da mu je zaudala z arze-n»kom, odvetniki so pa dali izkopati truplo in poverili preiskavo kemikom, ki niso našli v njem nobenega sledu o strupu.
REPUBLIKANCI PODPIRAJO HOFFMANA
Governer je neustrašen in odkrit. — Schwarzkopf pričel novo preiskavo. — Hauptmann • bo moral biti še enkrat obsojen na smrt.
TRENTON, X. J., 2. feb. — Načelnik državne policije polkovnik Norman Schwarzkopf je dvema svojima najboljšima detektivoma poveril nalogo, da vodita preiskavo odv e d b e Lindbergliovega sina. Ta dva detektiva sta John J. Lamb in Arthur Keaton.
Predsednik republikanskega narodnega odbora za državo New Jersey Henry Jeffers je po seji odbora naznanil, da lepublikanski odbor podpira governerja Hoffmana v njegovem prizadevanju, da se pojasni odvetlba Lindbergliovega otroka. To je posebno značilno z ozirom na to, ker je bil Hoffman podvržen ostri kritiki v svoji lastni republikanski stranki, kakor tudi kritiki svojih političnih nasprotnikov.
Governer zahteva, da je pre- j iskava natančna in popolna in je s tem pokazal, da je neustrašen in odkrit. Governer jeva odgoditev Hauptmannove usmrtitve poteče 15. februarja. Nato bo sodnik Thomas W. Trencliard Hauptmanna zopet obsodil na smrt, toda pred no bo usmrčen, bo zopet poteklo štiri ali pet tednov.
Nato governer nima več oblasti dovoliti nove odgoditve, ako mu ne dovoli generalni državni pravdnik David T. AVi-lentz. Navzlic temu pa nova preiskava do Hauptmannove usmrtitve še ne bo končana in se bo nadaljevala še potem, ko bo Hauptmann svoj zločin že plačal s svojim življenjem.
VBODOČE BODO PREMOGARJI
DELALI TUDI OB SOBOTAH
CHICAGO, 111., 2. februarja. — Premogarji v štirih državah so opustili svoj običajni praznik v soboto in so šli na delo v rove, da preprečijo pomanjkanje premoga, ki se je vsled nenavadnega mraza zadnjih dveh tednov pokazalo v mnogih kra-jih.
TROCKIJEV SIN BAJE
UMORJEN
KROGLO JE IZKAŠLJAL
Včeraj je newyorski policist John F. Floyd izkašljal kroglo, ki mu je že dve leti tičala v spodnjem delu grla. Ranjen je bil v boju z nekim maskira-nim banditom. Krogla je bila v tako neposredni bližini hrbtenice, da se ga zdravniki niso u-pall operirati. Izza onega ča-.-a je neprestano bolehal, po mnenju zdravnikov bo pa zdaj popolnoma okreval.
NOVO MAMILO SE BAJE NE * OBNESE
ANN HARBOR, Mich., 1. feb. — Poskusi na Michigan univerzi so dokazali, da se novo mamilo, ki ga je iznašel new vorški zdravnik dr. Lerov L. Hartmann, nič kaj dobro ne obnese pri plombiranju in ruvanju zob. Izzmed sto se je obneslo le v petih slučajih. Vbrizganja z novocainom so baje dosti bolj uspešna.
Premogarji v Iowi so se odzvali pozivu governerja C. L. Herringa, ki mu je bila poverjena razdelitev obtoječih zalog premoga. Predsednik United Mine Workers za državo Ie\va Frank Wilson je začasno odpravil 35-urni tedenski delov-nik in premogarji bodo pozneje, ko bodo zaloge premoga zopet zadostne, odšteli delovne ure.
V državi Iowa je 15 okrajev, ki nimajo dovolj premoga za revne družine.
Premogarska organizacija je dovolila svojim članom delati i
Trockijev sin Sergij je zaprt v Rusiji. — Bil je profesor na tehnični šoli. — Po izjavi sovjetske vlade je sin pod nadzorstvom.
SPLOŠNO SE DOMNEVA, DA BO PRI VOLITVAH A. F. LABOR OFICIJELNO STOPILA NA STRAN ROOSEVELTA
Federacija prvič zavzela politično stališče. — Krajevne unije bodo prispevale v sklad za demokratsko kampanjo. — Pri sprejemu resolucije so vsi delegati vstali. — Premogarji hočejo rešiti gospodarsko krizo.
tudi v soboto, ko se je gover-
Po pismu, katero je pisala žena Trockega odboru za politične ujetnike v New Yorku, se more sklepati, da je bil 27-let stari Trocki jev sin Sergij iz političnih razlogov umorjen.
Sergij in njegova žena se najbrže že dalje časa nahajata v zaporu, od koder ne moreta občevati s svojimi prijatelji, četudi, kolikor je znano, se nista vmešavala v politiko in tudi ni znano, zakaj bi bila v zaporu.
Sergij je ibil profesor na tehnični šoli v Moskvi, njegova
WASHINGTON, D. C., 2. februarja — Premo-garska unija United Mine Workers of America, ki šteje 540,000 članov, je po svojih I 700 delegatih soglasno odobrila administracijo predsednika F. D. Roosevelta ter pooblastila izvrševalni odbor, da prispeva v kampanjo za zopetno izvolitev predsednika Roosevelta. Ravno tako pa bodo tudi krajevne unije, katerih je več tisoč v 28 državah, prispevale za Rooseveltovo kampanjo.
Delegati so vstali in ploskali, ko je bila sprejeta ta resolucija.
Premogarska unija, ki je s tem odobrila Roose-
STANOVANJA ZA 10 MILIJONOV DUŠ
ITALUA MORA SAMA ZAVA ROVATILADJE
RIM. Italija, 1. feb. — S posebnim vladnim dekretom je državna zavarovalna družba prevzela zavarovalnino nad parnikoma 44Rex" in "Conte di Savoia". Proti morebitni izgubi se je dosedaj italijanska državna zavarovalnica zavarovala pri raznih francoskih in angleških družbah, ki so pa letos naznanile, da ne prevzamejo več zavarovalnine.
Ali ste že naročili Slove n s k o - Ainerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
Sen. Vragner je pred N. Y. Building kongresom v New Yorku razvil obsežen načrt glede delavskih stanovanj.
Po Wagnerjevem načrtu, ki bi obsegal dobo desetih let, bi bilo vsako leto zgrajenih stanovanjskih hiš za miljon družin. Na ta način bi bilo v desetih letih za 40 biljonov dolarjev zgrajenih stanovanjskih hiš za 10 milijonov družin.
K temu načrtu bi vlada prispevala 25 odstotkov, privatni kapitalisti pa 75 odstotkov. — Wagner je v svojem govoru o-pozarjal na angleško vlado, ki je na ta način uspešno pobijala brezposelnost. Sen. AVagner pravi, da sedaj žive delavci v skrajno slabih stanovanjih, da pa bi po njegovem načrtu imeli dostojna stanovanja in za primemo ceuo.
DEMONSTRACIJE PROTI ZASTOPNIKU ABESINIJE
PARIZ, Francija, 1. feb. — Na pariški univerzi so danes nacijonalistični študentje tako kričali in rogovilili, da prof. Jaston Jeze ni mogegl zaključiti svojega predavanja. Študentje so jezni na profesorja, ker je zastopal Abesinijo v Ženevi.
odbor organizacije v Wash ingtgonu.
V La Salle, 111., so premogarji opustili svoj počitek v soboto ter so šli v rove.
V Springfield, 111., pa uradniki premogarske unije niso hoteli dovoliti premoga rjem, da bi delali v soboto.
V Cliicagu se sicer še ne kaže pomanjkanje premoga, toda bo nastopilo, ako bo sedanji hudi mraz držal še nekaj časa.
Prodaja premoga je bila o-mejena v državi Indiana in zlasti v glavnem mestu Indianapolis ne more nikdo dobiti več kot eno tono premoga.
Pomanjkanje premoga občutijo tudi mesta v severnem delu države Missouri, toda milejše vreme naipoveduje vremenski urad. Po farmerskiii krajih kurijo že deloma tudi s koruznimi štorži, ker primanjkuje premoga. Preteklo sobote so delali premogarji tudi v državah Alabama in Mississippi.
SMITH IN TALMADGE -"IZDAJALCA"
COLUMBUS, S. C., 1. feb. — Danes je govoril tukaj governer Olin Johnston ter re-■kel, da sta governer države Georgije, Talmadge, in A. E. Smith "največja izdajalca v zgodovini demokratske stranke."
MACPONALD BO IZVOLJEN
GLASGOW, Škotska, 1. feb. — Bivši angleški ministrski predsednik Ramsay McDonald bo najtbrž zopet izvoljen v parlament. Ko je v svojem volilnem okraju Sedham propadel, ga je vlada postavila za kandidata škotskih univerz, ki i-majo v parlamentu svojega zastopnika. Volitve se t>odo vršile v ponedeljek in sicer pismeno.
„ ^ .--------- — - ------— j —o a — »-* J ' J
ner Herring obrnil na glavni'žena pa je bila uradnica v knji-|VeItov New Deal, je šla dalje kot katerakoli druga
delavska unija, ko se je odločila, da poseže v kampanjo v letošnjih predsedniških volitvah. Delavska federacija je bila vedno nepristranska ter je prepuščala svojim članom, da volijo po svojem prepričanju. Dosedaj je federacija vsakega kandidata samo označila za prijatelja ali nasprotnika delavstva ter svojim članom pri volitvah dovolila prostovoljno izbiro.
Premogarji imajo $2,300,000 "vojnega sklada", od katerega bo določena vsota za Rooseveltovo kampanjo.
Demokratski krogi so to odločitev premogarske organizacije sprejeli z veliko zadovoljstvom, kaj^f v zadnjih letih so premogarji pokazali politično moč, zlasti v West Virginiji, Pennsylvaniji, Ken-lucky, Ohio, Illinois, Indiani, Colorado in New Mexico.
Predsednik premogarske unije John L. Lewis je v svojem govoru povdaril, da premogarska organizacija nikakor ne sprejme demokratske stranka za svojo politično stranko, temveč da hoče rešiti krizo v gospodarskih in političnih zadevah dežele.
Konvencija je obenem zavrgla več predlogov za delavsko ali pa delavsko-farmersko politično stranko, ker bi s tem delavstvo samo oslabilo predsednika Roosevelta in njegov New Deal.
Konvencija v svoji resoluciji pravi med drugim:
' 'Smo z.a. Roosevelta, za najbolj človečanskega moža sedanjega časa. Proti nam so trgovska zbornica, zveza industrijalcev, Liberty League in zastopniki posebnih interesov, ki so izkoriščali naš narod že leta in leta. Te sile morajo biti premagane v svojh nečednih namerah, da bi vpeljale uničevalno vlado za ameriški narod/*
Z111C1.
Xa zahtevo inozemcev, ki se zanimajo za Troekijevega sina, je sovjetska vlada odgovorila, da Sergij ni v zaporu, temveč pod nadzorstvom.
Denar, ki ga je mati poslala svojemu sinu, je bil vrnjen s pripombo, da se naslovnik ne nahaja na označenem naslovu.
Iz Norveške, kjer živi Trocki. je mati pisala:
''Nikakor se ne morem rešiti misli, ako premišljam okol-ščine, da sovjetske oblasti za-Irjujejo, da se moj sin ne nahaja v ječi, da mora biti pri tem nekaj prav posebno važnega. Ako ni v ječi, kje je potem? In kje je sedaj njegova žena?"
Trockijeva žena je mnenja, da Stalin iz sovraštva do Trockega preganja njegovega sina in da je tudi njegovo ženo poslal v ječo, ker ji je pošiljala denar.
Odbor političnih ujetnikov je z ozirom na to prosil za pojasnilo ruskega poslanika Tro-janovskega v Wasliingtonu. — Nek uradnik poslaništva pa je na pismo odgovori], da se nahaja poslanik Trojanovski v Rusiji in da poslaništvu o celi zadevi ni nič znano.
ŽENO UMORIL IZ "USMILJENJA^
MONTGOMERY, West Vir-gignia, 1. feb. — Tukaj so aretirali majnerja Franka Clar-ka, ki je ubil svojo bolno* ženo s sekiro. Po aretaciji je rekel: — Smilila se mi je, pa sem jo ubil. Sedaj ji je dosti bolje.
CJarkova žena se ui že sedem mesecev ganila s jiostelje.
NORMAN THOMAS PROTI ROOSEVELTU
V soboto je govoril po radio socijalistični voditelj Norman Thomas ter rekel, da republikanci po krivici označujejo predsednika Roosevelta za so-c-ijalista oziroma komunista.
— Roosevelt ni nikak socialist! — je vzkliknil Thomas. -- Njegovo geslo ni: — Združite se vsi delavci, ki delate z lokami ali z gl&vo, v mestu aH na deželi! Njegovo geslo je: — Delavci in ljudje s srednjim zaslužim, združite se proti •Wall ^
"United Mine Workers of America bodo korakali dalje z Rooseveltom, se bodo borili pod njegovo zastavo za zopetno izvolitev, da bo mogel še dalje služiti v dobrobit ameriškega naroda. Pozivamo na skupno delo vse naše uradnike in člane ter v splošnem vse delavce, da se združijo v tej veliki berbi za politično svobodo, družabno zavarovanje in gospodarsko pravico."
, {Nadaljevanje na strani.).
• I, 1 9 V A S D DA "
New York, Monday, February 3, 1 936
THE LMWFST SLOVENE DAILT IN U. 8. 7L
Glas Naroda
99
jwiad mad PnbilHwd H
■xthnic publishing company (A Corpora tin)
i President
L BeneC!X Treat,
P too* of
et Cfea corpora do« and
of Manhattan,
of abort officer«: New York City, N. Y.
■OL A8 M ABO D A
<Voice ml the Peepte>
Pay Jteoept Boadayw and HoUdaya
» ee % e ee
13.00
2a New York aa celo lato MMU §7.00
Za jxrf leta .................98.60
Za Inoaematro aa oalo Mo 97.00
Za pol leta ............, M $5J50
flubecriptloxi Yearly 96 00
AdvertlaeaMot 00 Agreement
"Qlaa Naroda" lefaeja TaaJtl dan UreentH aedelj Id praznikov.
brea podpisa ta oeebnoatl ae ne prlobčujejo. Denar naj ae blagor oil tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae tadl pcejfaje bivalUCe naananl. da Hitreje najdemo naslovnika.
/
Iz Slovenije,
"O LAS NAHODA", 21« W. 18th Street, New Ymtk. N, X.
»t CHeUw S—181«
DEMOKRATI MED SEBOJ
Predsednik Roosevelt .je dobil zadnji čas precej jx>zi-vc.v na besedili dvoboj. Kič čudnega 111, če ne more v vsakem slučaju sam odgovarjati.
Prvi ga je izzval bivši go ve mer newyorske države Al. K. Smith. Govoril je 11a banketu American Liberty Union, organizacije, v kateri so zbrani kapitalisti in veleindustrijalci, ki so napovedali Rooseveltu boj do skrajnosti.
S temi ljudmi je potegnil tudi Smith, ki je bil pa zelo presenečen, ker mu ni Roosevelt sam odgovoril, ampak je poveril to nalogo senatorju Robinsonu, demokratskemu voditelju v senatu.
Senator Robinson se je leta li>:28, ko je kandidiral Al Smith na demokratskem tiketu, potezal za podpredsedniško mesto.
Smith je najbrž tudi domneval, da bi mu Roosevelt, ki je znan kot dostojen človek, dosti bolj milo odgovoril kot j-'1 to storil Robinson, ki ga je strahovito porazil z njegovimi lastnimi 'besedami.
Al Smith je sijajen vzgled ameriškega politika,, ki se je s pomočjo politike povzpel do milijonarja.
Rojen je bil in rasel je v siromaštvu. S pridnostjo, s pre-vejanostjo in s srečo se je pa povzpel med "najvišje".
Na banketu American Liberty League je sedel poleg svojih bivših sovražnikov, prepričan, da sedi med svojimi. Sprejeli so ga, ker trenutno potrebujejo njegove pomoči, ko <rn pa enkrat no bodo več potrebovali, ga bodo kakor izžeto limono vrgli med odpadke in pozabili nanj.
Na Jugu je nastopil proti Rooseveltu Talmadge, gover-n< r države, kjer kazneuce v verigah pošiljajo na delo.
On in kongresnik Kirbv iz Texasa sta se zarotila, da bo.-ta preprečila ponovno izvolitev Roosevelta in njegovih pristašev.
Zaverila sta se, da bosta pregnala iz Washingtona "komuniste 111 soeijaliste" (s tem je mišljena sedanja vlada), jih vklenila v verige in poslala gradit ceste skozi močvirja in puščave.
Volilni boj bo silno pester 111 poln presenečenj. Žal, da bo izvojevau na stroške delavskih mas.
Delavstvo še vedno ni uvidelo, da ne bo izboljšalo svo-joga položaja, dokler bodo drugi vodili njegovo usodo.
Vsi, ki smo jib imenovali v tem članku, so bili izvoljeni i pretežno večino delavskih glasov. Smith in Talmadge sta si pred prejšnjimi volitvami nadela krinko delavskih prijateljev in se dala izvoliti od delavcev.
Zdaj je Smith prvi vrgel masko vstran. Drugi mu bodo v doglednem času sledili.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ?
W JUGOSLAVIJO
Za.' 9 2.75 ...................Din. 100
9 5.15 ...........-..... Din. 200
9 7.25 ___________________Din. 300
»11.75 ________________ Din. 500
' 923 JO ________________ Din. 1900
$41.09____________ Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.25.................. Ur 100
9 18.20 __________________ Ur 200
9 44.00 ------------ Lir 500
$ 87.50 —..............Ur 1000
$174.00 .................. Ur 2000
$260.00 .................... Lir 3000
KMM SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI ALI DOLI
■a laplafiUo račjih aaeafcor kot aroraj navedeno, bodtal ▼ «11 lirah dovoljujemo le boljo pogoj*.
čila v $ « —
919.— til^-
$ 9.29 910.99
- ' " . ..........94L39
........~ $KLM
Prejemnik dobi ▼ starem kraja izpla&lc v dolarjih.
fojjna nakazila izvršujemo po cable letter za pristojbino $l—
PUBLISHING COMBKNX
NEW I0BK, N. L
HUDI ČASI LESNE IN-1 DUSTRIJE
&KOFJA LOKA, 144. jan. — Tako žalostnih časov škofjeloška lesne iidustrija v vseh lotili po vojni ni doživela. Lesna trgovina je na tleh. Ko smo pred dvema tednoma beleželi hudo vest, da sta r:asi največji podjetji Dolenc in Hajnriliar odpovedali vsemu delavstvu službo, srmo prikrito vendarle še gojili majhno upanje, da se nemara v poslednjih trenutkih najde izhod, ki bo najhujše preprečil. Žal, varali ?mo se, kajti v soboto je bilo delo na Trati (škofjeloški kolodvor) ustavljeno in delavstvo postavljeno pred kruto resnico, da je ob zaslužek. Vseh odpuščenih delavcev z.vozniki je preko 400. Kaj to številka v današnjih časih pomeni, naj razmisli vsakdo sam in kaj lahko bo prišel do zaključka, da se nahaja naše industri jsko delavstvo v obupnem položaju v zadregi, ki zahteva hit ne m nujne odpomoči.
Pri Dolencu >0 odpustili delavcev — od teli odpade na obrat v Šk^fji Loki 102, pri Hajnriliar|'i pa so odpovedali zaposlitev 114 moškim, 10 ženskam in še pivko HO voznikom. Ako prištejemo k temu številu še 104 brezposelnih lesnih delavcev. Žagarjev in voznikov, l<i So bili 7. obrati nn Trati v zvezi, so nam pokaže številka
523.
Medtem, ko delo stoji, <e seveda tako podjetniki kakor delavstvo na vso kri]>1 je prizadevajo, da h* se našli vsaj oni najskronme jšj viri, ki bi omogočili četudi le v delnem obsegu zopet no vpostavitev obratov.
Kljub vsem brigam pa izgledov za izboljšanje položaja vsaj trenutno ni. Zaloge lesa so doma dovolj velike, v kolikor pa je kupljeni les še zunaj, ga ne ka/o odvažati, ker ni snega.
Ako jo položaj v najkrajšem času ne izbol jša bo zapadlo delavstvo v v olik o bedo. Računati moramo namreč z dejstvom, da zaslužki ž<> zdaj niso bili toliki, da bi bili mogli misli i delavci na kako prihranke. Živelo se je z rok v usta. Domačih zalog ni! In družinski člani. Saj je točno ugotovljeno, da jo z ustavitvijo TTainriharjevotra in Dolenčevega obrata prizadetih v vsem 1343 ljudi.
BOB IT IN
OROPAL JE CERKEV V ADERGASU
LJUBLJANA, 17. jan. — Pred dnevi smo kratko poročali o drznem ropu, izvršenem nad Marijinim kipom znani božje-potni cerkvici v Adergasu med Cerkljami in Velesovim na Gorenjskem. Neznan tat je odnesel množico srebrnino in zlatnino, ki so jo bili pobožni ljudje nanesli Mater1' Božji v zahvalo za čudežne «1 obrate. Nekaj dni poprej smo zabeležili podoben zločin, ki. ga je prav tako neznan tat zagrešil v župni cerkvi sv. Jurija nad Zagorjem. Podoba je, i\i\ so klati po deželi več tako drznih suniljivcov, da so v svoje m pohlepu po tujem imetju ne strašijo niti blagoslovljenih krajev, ki so bili našim ljudem od nekdaj najsvetejši in so jim v prešnjih časih ponoči niti « pobožnim namenom niso upali približati.
Medtem ko za tatom od sv. Jurija še ni «ledi, je bil ropar iz Adergasn, ki si je pa tudi nabral brez primera večjega plena, bolj kratke sreče. Sinoči okrog 19. je službujoči stražnik na Sv. IVtra cesti ustavil starejšega preprosto oblečenega moža, in ker se jo neznanec pri srečanja vedel precej sumljivo. ga je povabil s seboj. Zasliševanja je spravilo 11a dan, da je mož ('>1-letni Alojz Pihler od Sv. Petra pri Mariboru, ki jo znan ooikveni tat in je šole pred kratkim prišel iz joče, kjer je odsedel daljšo kazen. Zaradi cerkvenih in drugih tatvin jo prišel že neštetokrat za zapahe. Nekajkrat so 11111 odmerili kar po pet let ječo sku-paj. Pri osebni preiskavi jo stražnik ugotovil, da ima Pililor polne žepe zlatnine. Pihler je brez oklevanja priznal, tla je vos ta plen nagrabil v cerkvici pri Velesovein, ker jo očitno mnenia, d:- dragotino kipu v cerkvi ne morejo toliko žaleči, kakor bi r.'ogle na njemu, ki je že od nekdaj vajen življenja na tu i, in če treba, niagari na božji račun. Kakor je izpovedal, jo nekaj kosov zlatnine že na poti v Ljubl jano prodal.
AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA
OBLJUBILA DEMOKRATOM POMOČ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dalje resolucija dovoljuje izvrsevalnemu odboru, da prispeva za Rooseveltovo kampanjo in mu naroča, da pozove vse krajevne premogarske orga-niacije, da prispevajo za Rooseveltovo kampanjo.
Predsednik Lewis je izrazil tudi upanje, da bo delavska federacija posnemala premogarje in se bo izrekla za predsednika Roosevelta in ga podpirala pri letošnjih predsedniških volitvah.
Lewis je napadal Liberty League, ki se postavlja, da ima dovolj denarja, da izvoli predsednika, katerega si želi, ter rekel, da hočejo premogarji pokazati, da vsa ameriška industrija nima toliko denarja, da bi mogla kupiti predsedništvo Združenih držav.
TRISTO MLADIH FAŠISTOV OSLEPELO
"NAJLEPŠE KRAJE SLOVENIJE"
knjigo, ki vtsebuje nad osemdeset umetniških fotografij, smo poslali vsem onim, ki so nam ]>o novem letu pridobili kakšnega novega naročnika.
Tozadevna ponudba je veljavna do 15. MARCA.
Sicer pa stane knjiga $1.— ter jo ima v zalogi knjigarna:
"GLAS NAROD A "
VOJNA JE R AKETIRSTVO...
Kakor .so listi že poročali, je cesar Haile Selassie pred nekaj dnevi povabil inozemske vojne dopisnike, naj pridejo na ma-kaisko bojišče, kar daje slutiti, da je abe ;ir?ski obroč okoli te trdnjave že zadosti trden in da se vojne operacije v tem odseku bližaj 11 h koncu. Kako težak je položaj tamkajšnjih italijanskih čet, m«m priča pismo, ki ga je poslal s tega bojišča angleški vojni dopisnik Spencer Price. Pn njegovih navedbah povzroča It ilijanom največ težav izdajalstvo in nezvestoba črnih vojakov oziroma tistih plemensk;h poglavarjev, ki so se brez boja podali Italijanom.
Spencer priznava, da italijansko vrhovno poveljstvo postopa s preveliko odkritostjo "111 širokogrudnostjo s tistimi Abe-sinci, ki se bore na italijanski strani, češ, dr. je prijateljstvo teh zaveznikov lilinjeno in da ti lažni prijatelji opravljajo v vrstah Askarov razdiralno delo. Razen tega jc med njimi tudi mnogo pravih izdajalcev, ki dajejo abesiriskim izvidnikom optične signale o slehernem premikanju italijanskih čet. Po mnenju tega angleškega dopisnika je bil od druge polovice decembra vsak italijanski načrt vsaka pregrupacija čet po črnili vohunih nemudoma s tajnimi znaki sporočena Abesin-cem.
Prav tako so v zadnjih spopadih večji oddelki Askarov prešli na sovražnikovo stran ter začeli s strojnicami kositi italijanske bele čete. Maršal Bad ogli o jo sicer takoj nastopil z represalijami proti nezanesljivim elementom, toda borba z vohuni je v takem ozemlju zelo težavna in malo uspešna. Konec konca pa vseh Askarov ne more iztrebiti; mogel bi k večjemu resign i rat i na njihovo sodelovanje v afriškem podje--tju. Italijani se morajo potem takem boriti z dvema sovražnikoma: z odkritim sovražnikom, pa z vohuni in izdajalci v lastnih vrstah. Razen tega pa ve angleški dopisnik še drugo strahote, izpred Makalc, ki jih ni (bilo sicer posneti iz nobenih uradnih poročil. Pred nekaj dnevi, tako pripoveduje Spencer, se je i.a severozapadni stra
ni Mukali* pripetil nezaslišan žalosten dogodek. Strupeni plin, s katerim so italijanski bombardorji uničevali sovražne vrste, vst je nepričakovano maščeval nad napadalci. Veter, ki je sprva pihal proti abesin-skim postoj uikam, se je mahoma zaobrnil v nasprotno stran ter začel uničevati italijanske vrste. C oz nekaj minut je bilo
NOVICE, KI JIH NI NA PRVI STRANI
Pa so navzlic tem precej zanimive in jih zato objavljani. ★
Peter Mandich v Charleston. South Carolina, se je prejšnji teden silno utrudil. Pomagal je gasiti požar. Ko je bil po-gašen, so mu jjovedali, da goli tudi njegova hiša na drugem koncu mesta.
★
V Virginia, Wis., je odprl Art Jacobsen salon. Nad baro je obesil napis: — Vsaka o.se-
jba, stara nad osemdeset let, ki pride v moj salon v spremstvu svojega očeta, lahko je in pije zastonj.
►Se istega dne je prišel v njegov salon f?l letni Neb Berke \ spremstvu svojega očeta, W letnega Gundarja Berke. Popila sta — na .Jaeobsenove stroške, seveda — za ^'j-T^ žganja.
*
V Harridburg, Pa., živi Edward B. Massie, ki ga je tožila njegova žena za ločitev zakona. Za vzrok je navedla, da ves svoj zaslužek zakvarta.
Massie je s pričami dokazal oslepljenih tri sto mladih fa- sc.tfniku, da pri igralni mizi se-
........ di vedno žena poleg njega, in
peljali iz Napolja in so bili ko
maj prejeli ognjeni krst.
Evropske metodo bojevanja se v gorati Abesiniji 110 obnesejo. Težki topovi, tanki in letala so često neuporabni in vršijo se krute borbe na nož. v katerih Abesinci Italijane nedvomno prekašajo.
PROCES PROTI KRALJEVIM ZAROTNIKOM
PARIZ, -2'2. jan. — V zvezi s pripravami za proces proti marsejskim atentatorjem poročajo listi, d« je generalna pro-kuratura proučila vprašanje obrambe obtožencev za primer, če bi obtoženci vztrajali na svojem stališču, da priznavajo za svojega zagovornika le odstavljenega odvetnika Desbon-sa. Da bi se zagotovila nemotena razprava, je sodišče za ta primer že v naprej določilo sporazumno z odvetniško zbornico tri ex offo zagovornike in sicer odvetnike Cabassola, Bonelija in Noela.
Odstavljeni zagovornik T)es-bons je danos vložil pri sodišču zahtevo, naj so kljub temu. da je črtan iz seznama odvetnikov, pripusti kot zagovornik. Sklicuje se na neko zastarele določbe francoskega kazenske« 1 postopanja, po katerih je tudi o-sebam, ki niso odvetniki, v gotovih primerih dovoljeno zagovarjati obtožence prod sodiščem.
IŠČEJO SE SIVALKE
za šivanje moških slamnikov 11a "zig-zag" strojih.
GOOD VALUE HAT 15 West 4th Street, New York Citv. Ox)
General S medley Butler je go voril 11 a tretjem ameriškem kongresu proti vojni in fašizmu ter dokazoval delegatom, da je vojna veliko raketirstvo, ki pomaga bogatinom še boli zabogateti.
Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati v stori kroj ali dobiti kogd od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnja Vam eamoremo dati najboljša pojtssnila m tudi vse potrebuo preskrbeti, da j0 potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojjuni*..
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje *a povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vre, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedriavljani naj «1« odlašajo do eadnjege trenutka, ke* prodno ee dobi «e Washingtona povratno dovoljenjEE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in soaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovtu*
5LOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York* N. Y.
—
da ne sme brez njenega dovoljenja vreči nobene karte na mizo.
★
Kogar zanese pot v Kansas City, naj 110 pozabi obiskati Oswalda Luxa. Možak je star devetdeset let. Pri štiridesetimi leti so 11111 izpadli vsi zobje. lani so mu pa začeli novi rasti.
V policijsko stražnico v Seattle, Wash., je prišla neka ženska in rekla, da bi rada natančno ugotovila, koliko je stara njena mačka. Policijski načelnik jo je začuden pogledal, misleč, da ima opravka z duševno nenormalno revo. Toda ženska mu je pojasnila, da .;e bila baš tistega dne, ko je inačica zagledala luč tega sveta, pri nji njena prijateljica. Zdaj se pa prijateljica naha-jn v ječi. Policijski načelnik jo je odvedel k nji, nakar sta po dolgem prerekanju in s pomočjo koledarja ugogtovili, da je bila mačka rojena dne 12. avgusta med drugo in tretjo uro popoldne.
★
Komur se slabo godi, naj so 110 pritožuje nad pasjim življenjem. V Anchorage, Alaska, lovi konjederec pse, ki nimajo znamko. Ce hoče gospodar dobiti psa nazaj, mu mor i kupiti znamko ter plačati ko-?ijedereu tolikokrat po pet dolarjev kolikor dui je bil pes pri njem. V najboljšem hotelu v Anchorage mora plačati gost za prenočišče, trikratno jed iu vso postrežbo dnevno $3.50.
V Omaha, Neb., je opazoval Harold Shaner basket-ball 1-gro. Pri tem se je z žveplen-ko trebil uho. Žoga mu je priletela v komolec, žveplenko je porinil v uho, kjer se je vne-
ia. Odvesti so ga morali v bolnišnico, in zdravniki se bo-je,
da bo izgubil sluh.
*
Mrs. Mary Checketts v Salt Lake City, I'tah, je doživela nekaj zelo neprijetnega. Mary je bila dvajset let popolnoma slepa. Po dvajsetih letih se je odločila za operacijo. Operiral jo je »laven špecijalist. Operacija je uspela. Mary so odvodi v temačno sabo. Zdravnik ji je odvzel obvezo. Mary se je zdrznila, pokazala v nasprotno smer in vprašala: — Kdo pa je tista stara grda baba tam!
Uboga Mary Checketts. je videla samo sebe v ogledalu.
"GLA3 NARODA"
New York, Monday, February 3, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY TNV.E.TL
MIHAJL ZOŠ0ENKO:
Tale zgodba j«' resnična Zgodila se je v Astrahanm Pripovedoval pa mi jo je nekdo od gledališča.
"Glejte," je dejal, "zmeraj me izprašujejo, ali sem bil gledališki igralec. Res, bil sem. Igral sem na raznih odrih in st ni se iskieno spajal z dramat-sko umetn stjo. Samo — vse je puhlo, n.-umnoI Raj ni prav nič izrednega. Seveda, če natančno proudarim, tndi kaj dobro sra na jdeš v igralski umetnosti. Na primer: zastor so dvigne, občinstvo te vidi. Med občinstvom ]»<i zaghnlaš svojce, sosede. (irleda> jih: tu —v parterju — ti nekdo dobrohotno mežika: 4'T.«' nič se ne boj! Saj bos dobro z/iigral svojo vlogo!'* Ti pa mu da ješ znake, ga miriš s pogledi: "Nikar se ne razburjaj, drairi! — Ys<> se l»o lepo izteklo." Vendar — če človek prav do dna memisli, pa ne vsebuje ta poklic kaj prida dobrega, ampak ti slednjič le uniči
v* «4
zivee.
Tako smo nekoč igrali igro: ''Kdo je kriv?" Napeta stvar. Že v drugem dejanju je neki trgovec vpričo občinstva popolnoma izronan. Trgovec kriči, ječi, se b*-ani z rokami in nogami, pa ga slednjič le do srajce oskubi jo. Strahotna igra.
Torej — igrali smo jo. Tik, preden se igra pričela, pa se je tisti igrelee, ki je igral trgovca. upijanii. Tak je bil, da na noben način ni mogel in ni smel nastopiti. Komaj se je v prvem dejanju prikazal na odru. je že zr.kolovratil prav do luči nb odru. Režiser Ivan Paljič mi je dejal: "V drugem dejanju na vsak način ne bo smel več n istopiti. Saj bo še vse luči pouasil. Morda bi ti prevzel to 'logo* Občinstvo je nre?>rosto, niti opazilo ne bo, da je k do drugi. — Le v tem dejanju bi igral. Morda se bo ta štraga do tretjega že iztrez-nil. Prav leno te prosim,mi je dejal, "nikar me ne pusti na cedilu v t< ni moiem pr-osvitlje-uem kulturnem delovanju."
Zares, posrečilo se mu je. da ni" je pregovoril. Nastopil sem. tako, kakor je predpisano za ti>to dejanje in kakor sem bil haš oblečen * v snknjieu in hla-čah, le la sem si prilepil črne hrčiee, da ne ljudje ne bi spoznali.
Toda ljudje, čeprav so bili lahkoverni, so me takoj spoznali. "Aha!" se je zaslišalo, "to je pa Vas;';;! \ik;tr se nič ne boj! Bo že šlo." — 4'Da bi še bal. mi niti Ta mar ni!" sem -e ogbisil. ";>>sebno Še, ker je ta
UMETNOST NA ODRU
adeva tak i, da je nekomu sla-o prišlo in ne more igrati lalje."
Igra se je nadaljevala. Bil eni torej tisti trgovec. Zato-ej sem kričal, stokal in bil z logaini krt.g sebe. In mahoma e ni i j • zazdelo, kakor da mi loj soigr.d^c zares sega v žepe. Vlekel sem si jopič in mu dal aušnico. Malo bolj zadaj pa em ga < pestjo po obrazu — srn v po nosu pem ga. "Ne prilizujte se 1n:!" sem zaklical Iruirim. "Tu gre za častno za-levo!"
Toda on'1 — kakor j«' zahtevala igra — o navalili name in tiri je so n:i vzeli denarnico — isemnajst zlatih rubljev! — in »o mi hoteli odpeti Še uro. Na so moč * » i zatulil: "Policija: T>okličite policijo! Tovariši! To
resničiM roparji!"
Učinek je bil popoln. Laliko--erno občinstvo je ploskalo in -pilo: "Le daj iih. Vasja! Le hrani se! Dai jih te vra<re. !<• bij!" Zario^el sem: — "Kai mi ne bo nihče pomagal?" Ves em bil že prepoten. Videl sem. 'vako je nekemu igralcu drla kri iz n«>sa in k »ko so se drnsn raz-;iezili in me slovito obdelovali. "Ljudje božji," sem zaječel.
"zjvkaj tako? Zakaj moram tako trpeti"?"
Tedaj je režiser pomolel glavo izza kulis: "Prekrasno!" je zašepetal "odlično igraš, Vasja. Ti si i zbor v-n talenti Le daije, dalje!" — Tedaj sem spoznal, da so bili moji klici na pomoč brez pomena. Saj bi vse, karkoli bi še počel, imeli za razvoj dejanja v igri.
Pokleni! s^in. "Bratje," sem zaprosil, "gospod režiser," sem zajecljal, *' Ivan Paljič — jaz — jaz ne moreni — več! Spustite zastor!" — Pa se je prikazalo več oseb. k t so preslišale besede šey>etavca in iili niso znale zvezali. Tedaj ]"e š«>jn>tavee zl«*zcl na oder. "Zoi se mi." je <k--ial, " da <u t en m trgovcu zares ukradli d« narnico."
iiii(iiE«iniiiiiHitinn^«iH!iimRiiii;^;ii'
Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — S lovensko - A merikan-ski Koledar.
Zastor i" P:-'
Privlekli so
ved«T vod» in mi dali piti. "I indi moj'/' sem dejal, "gos-i:od reži se i- fvan Paljič, med iuro mi je nekdo zares izmaknil denarnico. Kaj naj storim V
Vse igrale;*' so koj ineiskali. Denarja n'fi i;aš]i. Z.-i kulisami pa so dobi'i mojo prazno denarnico. — Ta'ro --"tM izgubil •vse. kar seri "«n*el. — Pravite, da je to umetnost? Ah, sai vidite, sai sem poskusih!"
NEVARNE PAPIGE IN KANARČKI
Pred več časa se je po Dunaju raznesla novica, da je neka ženska od svoje papige dobila nevarno bolezen, kar je razburilo v~e prijatelje papig in kanarčkov. Znanstvena družba za notranjo medicino na Dunaju je na svojih znanstvenih sestankih razpravljala o sredstvih zoper to bolezen o zdravljenju in pa o nevarnostih bolezni, ki se imenuje "psittoco-' si- ". Ugotovljeno je, da ljudje1 lahko nalezejo to bolezen od papig in kanarčkov, ki jih goje v svoji sobi. Vsled tega je nastala med prijatelji teh živali prava revolucija, tako, da so zdravniki morali obravnavati vprašanje, ali sploh kaže še naprej gojiti papige in kanarčke po sobah.
Prvi slučaj papigine bolezni se je zgodil en Dunaju pred kakimi 4 leti. Takrat so prepeljali v dunajsko bolnišnico nekega Ruperta Klausa, ki je kupčeva! z živalmi. V bolnišnici se je mož tri eel«' mesece boril s smrtjo. Zdravniki so spočetka u-gotovili znake pljučnice. K o-pa so bolnika «krbni*je preiskali, so ugotovili, da ima takozvano papigino bolezen. (Vz tri me-
mogoee. Piedstavljena nam je blia bolnica, katera je ozdravila. Brez dvoma je dokazano, da so ljudje bolezen nalezli od papig in kanarčkov, kateri so imeli to bolezen. Nikakor ni potrebno, da bi se človek kakorkoli dotakni! ptičevega kljuna, ■da naleze to bolezen. Zadošča že izmeček bolnega ptiča — bolni ptni močno kašijajo — da se zastrupi zrak v človekovem bivališču. Papigi na bolezen s«' k sr 'či le redko prime ljudi. V te!cu zadnjih let so mi na Dunaju znani le trije slučaji. Oblasti, ki so takoj izdale stroge ukrepe za uvoz papig in kanarčkov, kakor hitro se je zvedelo, da se je na Dunaju zgodil -lučaj take bolezni, so te ukrepe sedaj Še močno poostrile. V<*iko uvoženo živali-eo morajo zdravniki zelo natančno prei-kati. Vrhutetra je treba vsa V slučaj bolezni pri papigah ali kanarčkih brezpogojno t ako i naznaniti."
('e se bodo l judje natančno ravnali po teh navodilih, jim papige in kanarčki ne bodo nevarni. Vsekakor pa je treba vedeti, da je okužen ptiček človeku nevaren s svojo prisotnostjo v isti sobi.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBS IZ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
LICPEZEN PRQT! LJUBEZNI
sece je mož ozdravljen zapustil bolnišnico, čeprav so skoraj vsi zdravniki že obupali nad njim. Drugi slučaj take bolezni se je zgodil na Dunaju pred letom dni, tretji slučaj pa šele pred kratkim. Z ozirom na te slučaje ptičje bolezni, katero so nalezli ljudje, je dunajski zdravnik, dvorni svetnik, profesor Maksmilijan Weinberger na seji družbe za notranjo medicino i mol o tej bolezni predavanje ter je nato javnosti podal o bolezni te le podatke:
"Prvi znaki papigi ne bolezni so podobni začetku pljučnice. Sele natančna preiskava izmečka podaže pravo diagnozo pa-pigiue bolezni. Na seji družbe za notranjo medicino so povda-rjali, da se ta bolezen najlažje zdravi s serumom, katerega pridobivajo iz krvi tistih ljudi, ki so to o »lezen že prestali. Kri teli ljudi je primerna za serum, č«* jo odvzamejo okrevajo-čemu bolniku.
"<%* zdravniki pravočasno n-gotove. j< zdravljenje vsekakor
Smrt je napravila pravkar črto pod žhljen jski in ljubezenski roman dveh ljudi.
Pred ka.k'nimi f>«) l.-fci se je zaljubil neki L-nnuel Oreen iz Wot tona v bližini Oxforda v lepo Emilijo Edwardsovo iz nekoliko kilovtK'trov ob«laljenega Olvmptona. Oba pa sta ljubila svoj roini kraj preveč, da bi ga hotela o-taviti. pa nit' ne zavoljo |M>r.»k« .
Od ti<tegu časa je Lemuel vsako nedeljo obiskoval svojo Emilijo in jo skušal pregovoriti. da bi se preselila k njemu v Wotton. Emilija ga je skušala nasprotno p ogovoriti, da bi se preselil v Glvmpton. Ker se nobeden od čudaške dvojice, ni hotel odpovedati svojemu rojstnemu kraju, sta se pač plato-nično ljubila, do f h »roke pa ni prišlo. Te dni je že S2-letni Tjemuel zvelol da je njegova Emilija v starosti 7G let umrla. Dan nato je legel bolan v posteljo in z imenom svoje iz-voljenke na ustnicah ji je -ledil na oni svet.
- 1 lih
"Ureh, hčerka moja."' je rekel oče. "OH: zateči se k Cerkvi in prositi njenega služabnika. naj izvršuje oblast, ki jo je prejel od nje in jo je ona prejela od Boga.' Jaz sem videl, kako je vaju dva usoda vodila k združenju, in če se mi je le kedaj zdelo, da Bog druži dva človeka, se mi je ta misel gotovo vsiljevala pri vaju dveli; zdaj pa re-s ne vidim, zakaj bi moral Bog lioteti vajino ločitev. Blagoslavljam ga. da mi je nevrednemu, kakor sem, dal oblast govoriti v njegovem imenu in vrniti vam vašo besedo. Tu če me vi prosite, naj proglasim, da ste od vezani od ti- zaobljube, se jaz ne Ijoin pomišljal to storiti, da, celo želim, da me prosite." *
"Tedaj... tedaj... prosim," je rekla Lucija z obrazom, ki je bil zmeden le še od sramežljivosti.
Redovnik je pomignil mladeniču, ki je -tal v najbolj oddaljenem kotu in (ker drugega ni nogel) s trdno uprtimi očmi zasledoval pogo-[vor, ki je'bil zanj tako važen. Ko je zdaj pristopil, je oče povzdignil glas in dejal Luciji:
"Z oblastjo, ki mi jo je dala Cerkev, proglašam, da ste od vezan i od obljube devištva, preklicujem vse, kar je morda bilo v tem nepremišljenega, ter vas oproščam vsake obveznosti, ki je morda nastala za vas radi tega."
Bravee naj si sam predstavlja, kako so morale take besede zveneti Renzu na uho. Živo se je zahvalil z očmi onemu, ki jih je izgovoril, in brž, toda toda zaman, poiskal Lucij in e.
"Vrnite se z mirno gotovostjo k mislim iz prejšnjih časov," je nadaljeval kapueinec. "Zopet prosite Gos}>oda milosti, kakršnih ste ga prej prosili, da boste sveta žena, in zaupajte, da vam jih po tolikem trpljenju nakloni v še večjem izobilju. Tn ti," je rekel obrnivši se k Renzu, "ponmi, sinko, da ti Cerkev ne vrača te družice zato, da boš deležen časne in posvetne tolažbe, ki bi >e vendar morala končati z veliko bolestjo v trenutku vajine ločitve, če bi tudi mogla biti popolna in je ne bi kalila nobena nevšečnost, temveč zato, da vaju oba privede na pot utehe, ki ne bo imela konca. Ljubita se kot popotna tovariša, z vedno mislijo, da se bosta morala nekdaj ločiti, in z upanjem, da se za vedno zopet snideta. Zahvalita se nebesom, ki vaju niso privedla do tega stanu po viharnih in minljivih radostih, temveč po bridkostih m
VODITELJA SOVJETSKE UNIJE
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1936
so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti.
Kdor jih hoče od nas naročiti, naj posije: —
$1E
50
LETOŠNJA ZBIRKA VSBBlff
SLSDKfE KNJIGE: VODNIKOVA PSATIKA;
(S KNJIG)
POT K MKT VIM IDEALOM; TEMNA ZVEZDA; ZLATI ČEVELJČKI; PETDESET ODSTOTKOV (potest).
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
2M WEST tm 8MK NEW YORK, N. Y.
'••H ' ■' i/ ■ ':
m; t.
■ - >
revah, da vaju pripravijo za mirno in zbrano veselje. Če vama Bog nakloni otroke, glejta, da jih vzgojita zanj, da jim vcepita ljubezen do Njega in do vseh ljudi; tedaj jih bosta prav vodila tudi v vsem drugem. Lucija, ali vam je povedal,'* — pri tem je pokazal na Reuza — "koga je videl tu
"Ah. oče, povedal mi je!"
*4Vidva molita zanj! W neliajta moliti. In t ii * I i zame molita!... Otroka moja, želim, da vama ostane kak spomin na ubogega redovnika." In tu je vzel iz košarice škatlo iz navadnega lesa. ki pa je bilo ostružena in izglajena z nekakšno kapucinsko dovršenostjo, ter nadaljeval: "Tu notri je ostanek onega kruha... prvega, ki sem ga prosil vbogajme... kruha, o katerem sta čula govoriti! Zapuščam ga vama, hranita ga. pokažita <ra svojim otrokom. Prišli bodo v žalosten -vet in v žalostne čase, med ošahneže in izzivalce. Rccita jim. naj odpuščajo vedno, vedno, vse. vse in naj tudi oni molijo z« ubogega redovnika!"
In pomolil je škatlo Lueiji, ki jo je vzela s epoštovanjem, kakor bi bili v njej sveti ostanki. Nato je povzel z mirnejšim glasom: "Zdaj pa mi povejte, kakšno zaslombo imate tu v Milanu. Kje mislite stanovati, ko pojdete odtod t ln kdo vas j »o ve« le k vaši materi, ki naj bi ji Bog ohranil zdravje T*
"Toda dobra gospa mi bo mati medtem: obe pojdeva vkup odtod in nato bo »na skrbela za vse.*'
"Bog vas blagoslovi.*" je dejal redovnik ter se približal postelji.
44Zahvaljujem se vam tudi jaz." .i" rekbi vdova* '--/a tolažilo, ki -Te ga dali tema dvema, č -prav -eni računala, da o-tam* ta on-ljubi. L« ia vedno pri meni. Toda inu*la j<> bom v-a.i - -daj: jaz jo bom opremila v nj« ie» domačo va.-, da jo izročim nj"iii mal-ri. in." je dodala tiho, 4"jaz ji tudi pripravim balo. Preveč imam blaira; nimam |nikogar več izmed onih, .<i
naj bi ga bili uživali."
(Dalje prihodnjič.»
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 62" strani
Vsebina: a
Smrt Mohamed ranica; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Karr
Cena ____________________1.M
KRIŽEM PO JUTKOYKM
4 knjige. 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti: Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarlb; Med Jezidi
Cena _____________________\JS%
PO DIVJEM XI7RDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina:
Amadlja; Beg iz ječe; Krona sveta; Med drema ognjema Cena .......................lil
Josip Stalin (na levi) in Kleinent Vorosilov, .sovjetski komisar za obrambo, razpravljata o bodočih načrtih. Voro «ilov je v maršalski uniformi, »ločim je sovjetski diktator, kakor vedno, oblečen v preprosto obleko.
PO DEŽELI SKIPETAIMEV
4 knjige. ■ slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata AiadSija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ____________________IJSŠ
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, a slih ami. 17*4 sftnni
Vsebina:
Izseljenci: Tuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delib cveta ;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajalec: Na lovu; Si*t na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena -.....................
V GORAH BAIJtANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač Šiinen; Zaroka z zaprekami; V golvb-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena .......................LM
WINf.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za flvljenje; Nčo-či. lepa Indijanka; Prokiestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winoetova smrt; Win-netova oporoka
Ce~ _______________AM
Ž D T I
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena ....................
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
l
"»rij nzHDD2»
New York, Monday, February 3, 1 936
ftt L1HGVBT BUBVEmt ffZlLY W V. W.
PRODANE DUSE
27
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
PORT ARTHUR - PO 30 LETIH
Ne, ne! Strese se kot v velikem strr.liu. Ne, za nobeno Ceno ni mogla prositi Ventlela za pomoč, ni mu mogla povedati, kam so jo zavlekli, odkod je pobegnila. Seveda je bila v senhorini hiši samo nekaj ur, da pa je tam živela, ne, tega VeiKlelu ni smela povedati. Tudi se ni smela obesiti nanj kot kako breme, ker je imel dovolj posla sam s seboj. Tudi k svoji nepoanani teti se ni mogla zateči po tako groznem doživljaju. Po i »ol noma se predrami in pogleda na še spečo to-rvaisico. Tudi Marte ni mogla pustiti same, ker se ne bi znala nikamor obrniti. Zaradi Marte je morala držati svojo glavo pokonci. Skupno ž njo je morala obiskati nen^škega konzula in ga prositi za njegovo varstvo in zaščito. Pred vsem ji je moral ]»omagati, tla pride do svojih stvari in potnega lista.
Marto potrese za ramo.
"Zbudite se, Marta, morave od tuka j. Misliti morajo, da sve se pripeljali s kakim jutranjim vlakom."
Marta se zaspano vzravna. Proti koncu je spala popolnoma trdno.
"Sedaj si bove naročili gorko kavo in nekaj bove jedli, kajti ostati morave pri moči. Pozneje si poiščeve kako umivalnico in si bove nekoliko uredili obleko, da napravive na konzula dostojen utis. (M tega je za naju mnogo odvisno."
Marta je bila z vsem zadovoljna in kmalu stoji pred njima kadeča se kava. Ni bila posebno dobra, toda vanjo na-mečete mnogo sladkorja in prigrizete nekoliko peciva.
Po zajtrku greste iz čakalnice, da si poiščete umivalnico. V trenutku pa, ko stopite na velik hodnik postaje, potisne Roža Marto naglo zopet v čakalnico in zapre vrata. Marta s strahom pogleda v Rozin bledi obraz.
"Kaj pa je, gospodična Roza?"
"Petrijeva — oba — z obema drugima gospodoma, ki sta bila ž njimi ves čas na parniku. Ravno mimo teh vrat so šli in so zaklicali sprevodniku: Kje stoji vlak v Santa Fe? Hvala Bogu, da naju niso videli. Nekaj tren.itkov še počakajve, dokler niso zunaj. Torej potovati hočejo v Santa Fe. To je dobro, da to veve, bove povedali konzulu. Skrbeti mora zato, da so ti zločinski ljudje prijeti, da ne bodo mogli še več ljudi vreči v nesrečo. Ali se spominjate, gospodična Preler, da je Petri vzel v službo tudi še dve kcntoristinji ? Brez dvoma ste bili tudi pod napačnimi obljubami tu-sem zapeljano. In oba moža, ki sta bila v Petrijevi družbi, najbrže tudi nista gledališka ravnatelja. Kaka sreča, da naju Petrijeva nista zapazila; kdo ve, kaj bi napravila, d» naju zopet vjame-ta — na to niti ne smem misliti."
"To pa bi lepo pogledala, ako bi naju naenkrat zagledala tukaj na svobodi. Ta ničvredna banda — ko bi ž njimi mogla enkrat obračunati, tedaj bi kaj doživeli."
In Martine oči sf» bliskajo v srditosti in bojevitosti. Roža zojHd odpre vrata in pazljivo pogleda, na hodnik. Petri-jevih ni bilo več videti. Previdno gledaje okoli sebe, greste obe dekleti proti umivalnici in sta se umili kakor je pač šlo. Pri tem sta si vzeli dovolj časa, kajti tako zgodaj niste mogli računati na to, da bi dobili konzula.
Ko Roza in Marta zapustite umivalnico, vpraša Roza:
"Koliko imate še denarja, gospodična Preler?"
"Okoli stopetdeset mark. Še sreča, da nam senhora še tega ni vzela. Pa prav gotovo bi bila vzel;«, ako bi vedela, da sve imeli kaj denarja — koliko pa inuue še vi?"
"Nekaj petsto mark, pa imam še tudi nekaj zlatnine moje matere, katere pa seveda ne prodam rada. Nekaj časa se moreve držati nad vodo, potem pa bove menda našle kako drugo zavetišče."
Marta vzdihue.
"Svojih par grošev ne dam rada, ker sem jih morala dolgo hraniti. Pa bomo že našle delo, da moremo kaj zaslužiti, samo da imamo enkrat najine stvari ;n potne liste."
Roza skrbno gleda j>r«l se. Martinega upanja ni hotela podreti. Ko stopite na trg pred postajo, vpraša Roza nekega uslužbenca, ki je stai pri vratih, kje je nemški konzulat. Ker tega ni v«*del, ji reče, naj vpraša šoferje, ki so s svojimi avtomobili stali na trgu. Roza tedaj gre z Marto k šoferju in ga vpraša. Šofer lepima dekletoma prijazno pove in ju vpraša smeje, ako jih ne bi peljal tja. Roza pa 11111 prijazno odgovori, da ste prerevni, da bi si najeli avt miobil. Morali ste še nekolikokrat vprašati, da bi prišle do konzulata; ker pa ste imeli mnogo časa, jima to ni bilo mnogo mar. Počasi greste po najlepših ulicah in postojite pred tem in onim izložbenim oknom. In ko Marta sliši ljudi okoli sebe vedno govoriti v tujem jeziku, vsa j>otrta prime Ko/o za roko in pravi obupno:
"Kaj bi tukaj sama počria? Saj je, k:ikor bi naenkrat postala gluhonema. Nobene besede ne razumem, če pa kaj rečeni, me ljudje gledajo in me tudi ne razumejo. Kako sem vesela, da ste z menoj. Veste, na parniku sem pogosto mislila, da sem mnogo bolj pametna od vas. Sedaj pa vidhn, da sem mnogo lmlj neumna."
"To pa niste. Samo ne razumete tujeira jezika. Ko pa bo >te enkrat dovolj dolgo tukaj, se boste že naučili."
Zojtet greste dalje in z začudenjem opazujete tuje poulično > i vi jen je.
Slednjič stojite pred nemškim konzulatom in vstopite. S plahimi občutki vprašate po gospodu konzulu in jima je bilo povedano, da bo mogoče ž njim govoriti šele čez pol ure. Vprašate, ako morete čakati, dokler ne pride.
"Da, toda svojo zadevo morete zaupati tudi kateremu drugemu gospodu."
Roza si najprej ogleda mlade gospode ter nato zardela reče, da mora s konzulom osebno govoriti o neki zelo važni zadevi. Povedali so ji, da mora zato počakati.
Odkažejo jima stole in sedite polni n< mira ter čakate še nad eno uro. Slednjič pride konzul in bile ste prepeljani predenj. Konzul z ostrimi in poizvedujočimi očmi gleda obe dekleti ter se slednjič obrne z majhnim priklonom k Rozi.
"S čim vam morem biti na uslugo?"
Roza zbere ves svoj pogum. ,
Po krasni asfaltirani cesti, ki1 jih Japonci grade vse križem po Mandžuriji, se lahko V eni uri pride iz prelepega pristanišča Dajren v Port Artur, ki se danes imenuje Nojuai. Koliko spominov vzbuja to ime, spominov na jun&ške boje, na ponižujoče izgube in na bleščeče zmage, na grda izdajstva tudi, ki so se pred 30 leti tukaj dogajala in p dnilao svet s krvavimi senzacijami. Mali silno ljubeznivi japonski vojaki in ofi
cirji pozdravljajo turiste, ki prihajajo na ogled te nekdaj tako proslule ruske trdnjave na Daljnem vzhodu. Lahko so ljubeznjivi. S tem, da so jo iztrgali Rusom iz rok, so storili prvi korak ia azijsko celino in so postavili tudi prvi temeljni kamen za svoje bodoče cesarstvo. ki se danes — ko počivajo port art urske razvaline komaj 30 let v prahu in zapušČenosti. raztega že daleč v Sibirijo in daleč dol v Kitajsko.
ZBIRKA,
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG IE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.___
(Dalje prihodnjih1
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ .35
ANDREJ HOFER ....................................................50e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35«
BELGRAJSKI BISER ...........................-...............35e
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c
BOJ IN ZMAGA ........................................................20«
CVETINA BOROG RAJSKA ....................................43«
CVETKE (pravljice za stare in miade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORLEANSKA ............................................50e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e
FRAN BARON TRENK ............................................35e
FRA 1)1 A YOLO ........................................................50e
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
Snski. vosoloinodre humoreske, 7'2 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40e
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c
KOREJSKA BRATA (črtire o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30c
KRALJEVIČ IN BERAČ .....................................„30«
KRVNA OSVETA (povest iz a hrušk i h gora* .....30e
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25e
LJUDEVIT HRASTAH, POZNAVA BOGA
(spisal Kf"*iof Šmit) .................................30e
MARKO SENJANIX, SLOVENSKI ROULNSON.... 75«
MAKON. krščanski deček iz Libanona ................25c
Ml'SOLINO. ropar KalJbrije ............................... 40e
MRTVI GOSTAČ ......................................................35c
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meska) *........................................................ 25e
NA RAZLIČNIH POTIII ........................................40«
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal .los. Si»il!man. ("ona ........ .30
PRISEGA HLRONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonilcr. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30
PABERKI IZ ROŽA ................................................25c
PARIŠKI ZLATAR ................................................35c
POŽIGALEC ............................................................25c
PRSTI BOŽJI ............................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE ................................35e
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ________________________30e
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.—
PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................30«
PRA% LJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. IV..................... 40« II. zv.................40«
PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino, ("ena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ......................................................25c
PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30e
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30«
RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM _____________36c
ROBINZON KOŠI TNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Ona ......................... .50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgtHle s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60
Sl ESKI INVALID ___________________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ___________30c
SVETA NOTBIRGA ______________________________________________ 35«
STEZOSLEDEC ____________________________________________________30c
SVETA NOČ (pripovedke) ________________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ................ „ 30«
TURKI PRED DUNAJEM ___________________________________3*
TISOČ IN ENA NOČ Cs slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. $1.40; IIL zv. $1-50
SKUPAJ $3.73
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo rezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
I« ............................ 2A
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meftke; ■
slikami) ...................................................$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI USTI ZA SIX)VENSKO MLADINO
3 zvezki po ________________________________________________50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______60e
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ___________________;_______25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
1 del ............ 40c IL del ______________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka ...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.). Cangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zrj, Gangl .............. .50
Naročite jih pri: *
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street : : : New York, N. Y.
Takoj ko vstopiš v mesto, zajedaš na cU^sni na malem hribčku sredi nekakega pokopališča za stare topove staro leseno hišo. To je nekdanji ruski oficirski klub, kjer so pred 30 leti popivali in veseljačili ruski carski oficirji, me dtem ko je lim-žik £fladoval na utrdbah in so se Japonci kot mačke plazili vedno bližje in bližje portartur-skim utrdbam. Na krasnem prostoru stoji ta klub, sredi rajskega parka z nebeškim razgledom dol mul mesto in nad zaliv, ki ga ljuoe'e objema. Ruski oficirski klub, nedavno pozo-rišče nočnih orgij in šampanjskih kopališč, so Japonci spremenili v svoi spomenik slave in zmage. Saj svojo zmago res tej hiši in vsemu, kar so je v njej dogajalo, dolgujejo. Mogočno stoji klubska hiša sredi stotin starih topov, med katerimi so posejane stotine granat vseh kalibrov. Na topovih beremo še vedno naslov znane nemške firmo "Krapp". Japonci so poleq; tega naslova vklesali še dan zmage, dan zaplenit ve topa ali granate in drusre okolščine. slavne za japonsko vojsko, ki jih bo japonska zgo dovina vodno rada brala.
Tam, kjer so polnori oficirji s svojimi damami imeli svoje kegljišče i?i metali krogle "med šampanjske steklenice mesto kegljev, stojijo vsevprek name tane največje granate v spomin onih, ki so razlejale mogočne ruske utrdbe.
Ko stopimo v ontranjost ruskega oficirskega kluba, najdemo pravi muzej, skrbno urejen in negovan, v katerem so zbrani vsi spomini na obleganje in na zmago japonskega orožja. Vse pravimo, od blestečega se hlačnega gumba do vreče s peskom od najbolj priproste strojnice pa do modelnega topa. vse kar je vojak nosil, uporabljal, zapustil. Tudi spomini na prehrano ruskih in japonskih vojakov. V posebni omari v glavnem salonu kluba se nahajajo ostanki živežu ill potrebščin, na eni strani velikanski komični kruh, poleg njega nekaj kilogramov fižola in graha, steklenica vodke in druge takšne stvari primerne za grla in želodce ruskih carskih oficirjev, na drugi strani pa pergišče ri-ža. nekaj posušenega kruha in steklenica vode, živež, s kate--rim se je hranil japonski vojak in častnik in — zmagal. Naj pogledajo samo v to omaro vsi oni, ki ne razumejo, zakaj je Japonska morala zmagati nad Rusi in zakaj so Japonci danes v stanu napovedati gospodarsko vojno vsemu svetu.
V drugi dvorani so razstavljene slik** nekdanjih ruskih utrdb pred bombardiranjem in po zavzetju po Japoncih. Tudi modeli iz gipsa najvažnejših utrdb, kjer so se bili najhujši boji. Po stenah vise velikanske slike — oljnate na platnu, ki pred str-vi ja jo v slikovitih barvah poglavitne bitke okrog Port Arturja, končno lepi oljnati posnetki najvažnejših vojsko vodij na ruski in na japonski strani.
Na častnem mestu visi slika, skromna slika, ruskega pijonir-skega generala Kondratjenka, ki mu zmagoslavni Japonec daje najvišje priznanje. Pod sliko je zapi<ano, da bi Japonci trdnjave pe bili mogli nikoli za-j vzeti, če bi ta sloviti ruski ge-| neral ne bil padel v bojih nož na j nož. Njegova smrt je demora lizirala rusko posadko in ji ge vzela voljo do skrajnega od-pora. Kak> častno je to priznanje za zmagovalca samega ki se v spoštovanju klone prod veličino premaganega nasprotnika.
Zopet druga dvorana, kjer je zbran večinoma ves bojni plen. ki je pad i Japoncem v roke. uniforme, rodovi, orožja vseli vrst, predmet: Rdečega križa, daljnogledi, telefonski aparati, plakati, fotografije, zemljevidi, poljske steklenice, kratkomalo vse, do najmanjše podrobnosti, kar so Japonci takrat v roke
ISLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU III WIST 18th 8TBETC NSW IOBK, H. 1
ntan NAM ZA CKN1 VOZNIH LIB rov, M-2MB VACUO KABIN, IN POJASNILA BA PO* TCVANJS
SHIPPING NEWS
5- februarja :
Majestic v Cherbourg
8. februarja: Rex v Genoa
12. februarja:
Washington v Ilavre Bremen v Bremen
14. februarja:
Berengaria
15. februarja:
Cliamplain
Europa v Bremen
'JO. februarja:
Majestic v Cherbourg
21. februarja:
He tie France ▼ Havre
njem zanesli v to edinstveni muzej na svetu.
Plesna dvorana, kjer so ban-ketirali ruski oficirji, je ostala skoraj nedotaknjena. Visoko zgoraj po<1 streho visi druga ob drugi cela vrsta velikih slik, morda jih ie 40, morda še več, ki predstavljajo slavne može nekrlanje carske vojske: Suva-rov, Škcbelev, Kuropatkin, Stoessel. Ys; gledajo nekam začudeno na japonske vojake, ki po prstih stopajo skozi to vojaško svetišče, kadar vodijo po muzeju tuje obiskovalce. Ali so njihovi pogledi žalostni, ali samo polni preži ran ja . . . Vse eno: danes hodi tod Japonec.
Mesto Port Artur samo je tipično rusko garnizijsko mesto.' i<>. februarja: Majhno, " velikanskimi vojaš-1 Europa v Bremen nicami, upravnimi poslopji, | VJ ft,bruarja: skladišči, ki bi se lahko nahajala tudi kje v Grodnem, Ki-šinevu, ali Trkutsku, na besa-rabski meji ali na meji Mongolije. je ostalo pri starem. Japonci niso ničesar novega prizirfali. Port Artur je ostalo staro, okamenjeno rusko mesto. Po par korakih smo že v pristanišču, v tistem pristanišču, kj-*r jo usoda leta 1904 prvič odloč:la proti Rusom. Pristanišča prav za prav nohenorra ni. Na eni strani obzidje edinega obrežia. na drugih straneh strma pob o čin gričevja. V ta kotel vodi idealen vhod, ki si idealnejšega misliti ni mogočo. In vendar so ga Japonci znali tako sijajno zamaiti s svojimi minami. Pristanišče je mrtvo, ledeno mrzlo. Svoje dni so ležale v njen) ruske oklopnice '' Po t ropa vi o vsk'' "Retvisan." "Pallada," "Osarevič", "Var kak", in druge manjše enote. Na njiliov'li mestih so ziblio danes neka i siromašnih ribiških čolnov. Kajti danes je Port Artur mrtvi okamonolo mesto. Samo stari Kitajci še pripovedujejo z bleščečimi očmi o onem Port Art ur ju, ki je živel, ko so v oficirskem klubu še popivali in prepevali carski ruski oficirji . . .
-SSf
v Cherbourg
t Havre
liG. febiuarja: Manhattan Aquitania
v Have t Cherbourg
•J9. februarja :
Conte di Savoia v Genua
IMAMO v ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936 Cena
s poštnino vred-
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
dobili in z velikim s pošto va-
V A 2 N O ZA | NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno dt kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, dm ga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi žele It, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, ea to Vi s prosimo, da skušate nu ročnino pravočasno poravnan Pošljite jo naravnost nam alt j* po plačajte našemu zastopnik* v Vašem k~aju alt pa katerem» izmed zastopnikov, kojth imen9 so tiskana t debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj na Sik rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: San Franclaoo,
COLORADO:
Pueblo, Peter Calls. Walsenbcrg. ML J.
INDIANA:
Indianapolis,
A. £tc_~ti»
Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago. J. BeT«C, J Lokanlc* Cicero, J. fiblao (Chicago. Clcen la Illinois
JoUet. Mary Bamblch. Joseph ▼at
La SaUe, J. Spellcta Mascoutab, Frank Angustin North Chicago, Ide Zel em*
m
KANSAS: Qlrmrd, Ague Cansaa City.
MARYLAND:
Kltzmlller, Fr. Yodoplcec Steyer, J. Cene (sa Pnna. W. Va. 1n Md.)
MICHIGAN: Detroit,
MINNESOTA:
Chlsholm, Frank Goni« Ely, Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis GouSe Gilbert. Louis Vessel Hibbln&. John PovSe Virginia, Fra*k Hr»»tld»
Montana:
Roundup. M. M. Panlaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Brodsrlck
NEW TORK:
Gowanda. had Strnlsha little Falls, Frank Masa*
OHIO:
Barber t on. Frank Trahr Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Result. John Slapv'Ji Girard. Anton Nagofle Lorain, Louis B&lant, John Wnrv fe
Warren. Mrs. 1. Biduu Toungstown. Anton K^-;
OREGON: Oregon City, Ore^ J. Koblar
PENNSYLVANIA:
B rough ton, Anton IptVM Clarldge. Anton Jertna Conemangh. J. Exnort. Leafs Fsrrel. Jerry Okorn Forest City, Greenti>arg. Frank Norak John Polants Ant. TanielJ Laserne. Frank Ballocfc Manor. Fmnk Demshar Midway. John 2nst Pittsburgh, J. PocaCar Presto, F. B. Demsnar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Vr. BeMfrer West Newton, Joseoh loraa
WISCONSIN: Mllwsukee. West AIlls, Prank Aksk Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Leafs Diamond vUle, Joe RoUcb
petrflle sa «v»
Je prejel.
UPRAVA "QLAM 9ARQQA'