�

�

Kremenovi in dolomitovi kristali med �kofjo Loko in Soro

Matija Kri�nar, Vili Rakovc, Uro� Herlec

Med �kofjo Loko in vasjo Sora je vrsta globokih grap, ki so jih izoblikovali in poglobili potoki z vzhodnih pobo�ij nad reko Soro. Tam smo od leta 1994 odkrili ve� nahajali�� kristalov kremena, dolomita, kalcita in pirita. V ve�jih blokih kamnin v podpornih zidovih na obre�ju reke Sore je namre� Matija Kri�nar v votlinicah dolomitnih in kremenovih �il na�el kristale omenjenih mineralov. Poglobljeno poizvedovanje in terensko raziskovanje nas je pripeljalo do odkritja ve� prvotnih nahajali�� estetsko in oblikovno zanimivih kristalov kremena, ki jih spremljajo dolomitovi in kalcitovi kristali, v gr�denskih pe��enjakih v vrhnjih delih grap pa tudi kristali pirita.

Kamnine, v katerih smo na�li kremenove, dolomitove in kalcitove kristale, so zgornjetriasni ba�ki dolomit in jurski �kofjelo�ki plo��asti apnenec z ro�enci. Ba�ki dolomit, ki je najlep�e razgaljen v strmih grapah potokov na mnogih mestih vzdol� celotnega pobo�ja, je izrazito votlikav in �ilnat; kristali v njem so bolj raznoliki kot v zgoraj le�e�ih �kofjelo�kih plo��astih apnencih z ro�enci. Ve�ja poroznost in prepustnost ba�kega dolomita zaradi razpok in votlinic sta omogo�ala hitrej�o in bolj neovirano rast kristalov. Na posameznih primerkih zapolnjenih votlinic je lepo vidno zaporedje kristalizacije.

Najprej je kristalil sedlasti, rahlo rumenorjavo obarvan dolomit romboedrske oblike, ki ne presega 5 mm. Sledijo mu

Biterminiran kristal kremena, 30 x 8 mm, v geodi, zapolnjeni z dolomitom. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Miha Jer�ek

356

#

Votlinica, zapolnjena s kristali dolomita in 4 mm visokim kristalom kremena. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Ciril Mlinar

ZBORNIK MINERALI C.indb 356

�

16.12.2005 21:51:02

�

KREMENOVI IN DOLOMITOVI KRISTALI MED �KOFJO LOKO IN SORO

�

Kristal kremena, 18 x 8 mm, v geodi, zapolnjeni z dolomitom. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Miha Jer�ek

do 20 mm veliki in do 5 mm debeli povsem prozorni in brezbarvni kristali kremena, ki so redko biterminirani. Generaciji kremena je sledil delno prosojni motni kalcit z do 3 mm velikimi romboedrskimi kristali, ki v nekaterih votlinicah in �ilah kremen povsem prera��ajo.

Najlep�a je najdba do 15 mm velikih �ezlastih kremenovih kristalov na dolomitni osnovi, ki so popolnoma �isti, kar sicer velja za vse kristale kremena s teh nahajali��.

Na podro�je ba�kega dolomita in spodnjejurskih �kofjelo�kih plo��astih apnencev z ro�enci s prelomom v dinarski smeri severozahod-jugovzhod mejijo rde�kasti, sivi in zeleni gr�denski pe��enjaki in konglomerati, ki segajo skoraj do vrha Osolnika. V sivih in zelenih, torej reduciranih razli�kih, smo na ve� mestih na�li do 7 mm velike pentagondodekaedrske kristale pirita.

Pobo�ja med �kofjo Loko in Soro gotovo skrivajo �e ve� nahajali�� mineralov. Upamo, da bo na� prispevek botroval novim najdbam.

Literaturni vir:

Grad, K., L. Ferjan�i�, 1974 : Osnovna geolo�ka karta 1:100 000, list Kranj. Zvezni geolo�ki zavod, Beograd.

#

357

ZBORNIK MINERALI C.indb 357

�

16.12.2005 21:51:04