NOVI TEDNIK

direktor in glavni urednik NT&RC; Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT; Branko Starneičič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik

7. marec 1991 • številka 9 • leto KLV • cena 20 illnariev

21.500izvodov - 32 stnmi

Peterle se mehča...

je rekla Žalčanka Ljerka Bizilj, Slovenka leta 1990. Ona že ve, saj ima s politiki v svojem novinarskem vsakdanu veliko opraviti. V reportaži Svet bi bil brez moških dolgočasen na strani 16.

Predsednik vlade se je prejšnji teden res omehčal, ko je dal jamstvo za plače štorskih železaijev. A koliko bo ta, še en v verigi gasilskih ukrepov, odpravil negotovost med štorskimi železaiji, je še vprašanje. Bo podržavljanje železarstva, ki seje končno pričelo, kaj prispevalo k temu? O tem na 4. strani.

Stran 2

Brezplodna nategovanja

Stran 5

Umrl nam je Blaž

stran 14

Streli za solze

stran 10

Odpadke uvažamo, mar ne?

stran 11

Zadnji kupon za izlet 100 kmečkili žensk na morje

Ne bojmo se raka!

Eden od treh ljudi bo v svojem življenju zbolel za rakom. Napovejmo mu vojno. O tem pišemo v temi tedna na 7. strani.

Celje, Čuprijska 9 Tel. 24-025, 24-303

Nudimo vam t^morHzerje .

2. STRAN-7. MAREC 1991

DOGODKI

Bazeni

namesto cest

Da so ceste v mozirski občini velikanski problem, dokazuje že pregled zadnjih občnih zborov in raznih skupščin. S cestno problematiko se ukvarjajo vsi, od gasilcev, šoferjev, avtomehanikov, mladincev in turističnih delavcev do občinske oblasti.

Zgornjesavinjčani so verjeli obljubam republiškega vodstva, da bo obnova cest dokončana že v letošnjem letu. Položaj pa se iz dneva v dan slabša, namesto da bi se izboljševal. Cestnega dinarja preprosto ni, v sklepih posameznih zborov je zapisano, da bodo »pritisnili«, oziroma kar zahtevali obnovo cest. Trenutno je najbolj pereča cesta Ljub-no-Luče, za katero domačini pravijo, da jo bodo preprosto zaprli, saj je po njej nemogoče voziti. V naprej bodo namesto cestnemu skladu plačevali prispevke kar vodni skupnosti, pravijo Lučani, s^j se po cestah ne voziš, ampak plavaš.

V mozirski občini pa se je v teh prvih po pomladi dišečih dneh pojavil še en problem, za katerega pa Zgornjesavinjčani sploh ne vidijo rešitve. Stečaj nazar-skega Gozdnega gospodarstva je namreč povzročil, da je na stotine kilometrov gozdnih cest ostalo brez lastnika. S tovornjaki vozijo les iz vseh mogočih krajev, večino cest so po poplavi popravili ljudje sami, sed^ pa nastajajo ogromne luknje, tako da je že nekaj cest, ki so neprevozne za osebne avtomobile. Kdo jih bo popravljal? Lastnik je Gozdno gospodarstvo, ki ga ni več, drugod pa še za bolj pomembne stvari ni denarja. URŠKA KOLENC

Brezplodna nategovanja

Cestni ptoblematiki ¥ Sloveniji ni videti rešitve, republiški minister podpira zahteve Celjanov

v Celju se je v ponedeljek nadaljeval 19. februarja začet pogovor o cestni problematiki, ki sta se ga ob predstavnikih osmih občin celjskega območja in celjskega Cestnega podjetja udeležila tudi republiški minister za promet in zveze Marjan Krajne s sodelavci in Maks Bastl, zadolžen za tržišče in splošne gospodarske zadeve.

Minister za promet in zveze Marjan Krajne je v celoti podprl zahteve Celjanov in širšega štajerskega območja, da se namensko zbran cestni denar vlaga v cestno gospodarstvo, da se misel na varianto 3 (po kateri se na slovenskih cestah letos ne bi skoraj nič delalo, denarja pa ne bi bilo niti za vzdrževanje) povsem opusti in da se predlog republiškega proračuna, ki za 2,3 milijarde dinarjev zmanjšuje cestni sklad, ne sprejme. Menil je, da se mpramo_Y Sloveniji ponovno (če-

prav so bile prioritete cestnih gradenj izdelane že jeseni, jih doslej ni še nihče obravnaval) dogovoriti o prioritetah cestnih novogradenj ter večjih rekonstrukcij, in če bodo ti dogovori uspešni, potem tudi zahteva Celjanov, da na Štajerskem zbran cestni denar obogaten z desetino vsega slovenskega cestnega denarja ostaja na tem območju, ni več potrebna.

Predstavniki celjskega območja so se z ministrom Krajncem strinjali in nadaljnji pogovor je bil podoben prepričevanju že prepričanega. Vseeno pa je bilo zanimivo poročilo ministra Krajnca o srečanju republiških poslancev Demosa konec prejšnjega tedna v Poljčah. Povedal je, da je poskušal poslence Demosa in slovensko vlado (katere član je in ki ga je do pred kratkim podpirala v vseh odločitvah) prepričati v nujnost porabe cestnega denarja v cest-

nem gospodarstvu. Ponudil je možnost za izločitev cestnega gospodar-

stva iz integralnega republiškega proračuna (s tem bi ugodiU zahtevam po zmanjšanju proračuna) in zbiranje namenskega cestnega denarja na posebnem računu sekretariata za promet in zveze ter obljubil vso odgovornost za porabo tega denarja v cestne namene. Poslanci in člani vlade pa takšnega predloga niso podprh.

Minister Krajne je še poudaril, da republiško ministrstvo za finance zahteva odobritev vseh računov v višini nad milijon dinarjev, kar pomeni popolno nezaupanje v sposobnosti ministrstva za promet in zveze. Kako sicer posluje finančno ministrstvo pa je ponazoril s številkami: »V prvem tromesečju bo v Sloveniji zbrana poldruga miUjar-da cestnega denarja, ministrstvu za promet in zveze pa je odobrenih le 700 mihjonov dinarjev - pa še tega denarja ne bomo v celoti dobili.«

IVANA STAMEJČIČ

Marjan Krajne je ogorčen zaradi sporočila za javnost, ki ga je v začetku tedna izdalo ministrstvo za finance (v celoti pa ga je objavil dnevni tisk). V sporočilu je zapisano, da gre v primeru proračuna in cest za »predproračunsko izigravanje in zavajanje javnega mnenja«, objavljeni pa so tudi spiski predvidenih in načrtovanih vlaganj. Minister Krajne meni, da je objavljanje spiskov z označevanjem katera vlaganja nimajo pridobljenih lokacijskih in gradbenih dovoljenj, zaušnica in posmeh njegovemu resorju, saj je prav ministrstvo za finance tisto, ki odobri denar za pridobivanje dokumentacije. In, če tega denarja ni, potem je razumljivo, da tudi dokumentacije ni.

Obvoznico republika, most Ljubenci?

Poleg luknjastih cest v mozirski občini še vedno ostaja odprto vprašanje mostu na Ljubnem. O tem so se pogovarjali tudi na srečanju žizpanov celjske regije z ministroma Krajncem in Bastlom.

Na Ljubnem so v teh dneh izvedli anketo med krajani o bodoči obvoznici in mostu. »Večina krajanov seje odločila za obvoznico, kakor so jo že načrtovali, namesto starega mostu pa naj bi po mnenju krajanov postavili nov most, ki bi bil prevozen za osebne avtomobile,« je povedal predsednik ožjega sanacijskega odbora na^Ljubnem Štefan Matjaž.

Župan občine Mozirje Andrej Preseč-nik pa je temu še dodal, da naj bi obvoznico gradili iz republiškega proračuna, most pa naj bi zgradili Ljubenci sami iz sredstev solidarnosti, ki so se nabrala na

žiro računu krajevne skupnosti. »Z vidika cestarjev zadeva ni sporna, zaradi vseh prepirov in razprav na Ljubnem pa je problem prešel na republiško raven. Tako ostaja problem nerešen, sedaj pa iščejo najboljše rešitve z naravovarstvenega vidika,« je povedal Andrej Pre-sečnik.

»Šestčlanska komisija na republiki preučuje vse možnosti. Menda bodo v prihodnje delali bolj počasi, problem pa ne bo rešen vs^ še leto dni,« meni Štefan Matjaž.

Glede ceste Ljubno-Luče Andrej Pre-sečnik pravi, da je tudi to vprašanje še odprto. »Doslej še nismo dobili odgovora na to temo. Vsekakor je bila izgradnja ceste v načrtu že v letošnjem ali vsaj

v prihodnjem letu. Sed^ pa seje pojavile težave zaradi republiškega proračuna. Rad pa bi poudaril še to, da je Slovenija ni dobila mednarodnega kredita strogo namensko za sanacijo poplave, s^ je bil kredit že prej odobren. Po poplavi pa je bilo rečeno, naj bi del sredstev namenili tudi za sanacijo. Vendar je sedaj vprašanje, če je Slovenije že sploh dobila sredstva tega kredita zaradi vseh problemov v Jugoslaviji,« je še povedal Andrej Pre-sečnik.

Vsa vprašanja cest in mostov torej ostajajo odprta, nihče ne ve, kod in kako se bodo vozili Zgornjesavinjčani. Mogoče pa bo odgovor znan demes, v četrtek 7. marca, ko bo Ljubno obiskal minister Miha Jazbinšek.

URŠKA KOLENC

Skupščina občine Celje

Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem

10. SKUPNO SEJO ZBOROV

SKUPŠČINE OBČINE CELJE,

ki bo v petek, dne 8. marca 1991 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9.

PREDLOG DNEVNEGA REDA:

1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev

2. Sprejem dnevnega reda

3. Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov in 4. seje zbora združenega dela skupščine občine dne 5. 2. 1991 in potrditev zapisnikov

4. Aktualne informacije

a) Poročilo o stanju onesnaženosti zraka v zimskem času

b) Aktivnosti ob odpravi posledic poplave

5. Poročilo o stanju celjskega gospodarstva s poudarkom na glavnih problemih in predlogi za razreševanje

6. Poročilo o modernizaciji v Zdravstvenem centru Celje in uresničevanj+j IV. samoprispevka

7. Predlog sprememb statuta občine Celje

8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pristojnostih zborov SO Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine - HITRI POSTOPEK

9. Osnutek odloka o proračunu občine Celje za 1991

10. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Celje

11. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990

12. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Otok 111 S sever-jug

13. Osnutek odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za del ureditvenega območja naselja Lju-bečna

14. Predlog za imenovanje direktorja Uprave za družbene prihodke občine Celje

15. a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev b) Vprašanja in pobude poslancev.

K 7. točki dnevnega reda ste že prejeli poročilo o uresničevanju IV. samoprispevka v občini Celje skupaj z gradivom za 9. sejo občinske skupščine 5. februarja 1991.

K 15. točki

Poslance prosimo, da so pobude in vprašanja kratka in konkretna. Pobude in vprašanja lahko podate tudi pisno med zasedanjem skupščine, ustno pa k tej točki dnevnega reda.

Predsednik Skupščine občine Celje Anton Roječ, dipl. iur.

Srečanje na pragu pomladi

v petek je Liberalno-demo-kratska stranka iz Mozirja pripravila regijsko srečanje predstavnikov LDS s celjske-ga območja. Poimenovali so ga Na pragu pomladi.

Srečanje je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju in obravnavi nekaterih regijskih problemov, udeležili pa so se ga predstavniki LDS iz Celja, Šentjurja, Velenja, Žalca in Mozirja. Predstavniki s celjskega območja so poudarjali, da prihaja do razdvojenosti med vodstvom stranke in občinskimi odbori, saj ni ustreznega pretoka informacij. Predlagali so tudi, da bi že sedaj začeli iskati kandidate, ki bodo nastopili na prihodnjih voli-

tvah. S pobtiko stranke so na Celjskem v grobem zadovoljni, up^o le, da stranka kljub nekaterim napakam ne bo skre-

nila s poti oziroma, da na poti ne bo obstala. Poudarili so, da enotnost za vsako ceno ni potrebna, s^j so različne ideje

vedno dobrodošle.

Predstavniki LDS na Celjskem so ugotovili, da medsebojno povezovanje občinskih odborov v regiji šepa. To bodo poskušali popraviti z izmenjavo informacij o dogajanjih v občinskem parlamentu, sodelovanjem pri posameznih projektih, najbolj pa se bodo cmgažirali za gradnjo avtoceste Celje-Ljubljana. Na takšen način bodo v prihodnje lahko vsebinsko povezali dve nalogi, demilitarizacijo in vprašanje cestnega dinaija. Predstavniki celjske liberalno-demokratske stranke so predlagali, da bi v povezavi z Dolenjci naredili poldnevno zaporo ceste Celje--Ljubljana. U. K.

Sedanji republiški minister za ceste Marjan Krajne je na tem področju naredil največ od vseh dosedanjih ministrov. Vendar pa bi v vsaki normalni državi minister odstopil, če bi mu vzeli denar, kot se je to zgodilo V Sloveniji, je menil eden izmed predstavnikov LDS na Srečanju na pragu pomladi.

Prenapihnjeni

proračun

v gostilniškem

vzdušju

Pred tednom dni se je po dvomesečnem molku končno spet sestala žalska občinska skupščina. Očitno je molk prispeval k temu, da so bile glave poslancev še bolj razgrete kot ponavadi.

Delegati so že na začetku reagirali na poročilo gospoda Drče, poslanca, v republiški skupščini. Želeli so vedeti, kako je lahko prispeval svoj glas za nov davčni zakon, s tako nerealnimi davčnimi stopnjami. V takih primerih so menili, da bi se moral poslanec najprej posvetovati s tistimi, ki so ga izvolili, ali vsaj z določenim krogom strokovnjakov. Župan Dobnik je pripomnil, da poslanci res niso več odgovorni bazi, temveč stranki in svojemu prepričanju, toda pri sprejemanju Zakona o davkih, predvsem pri obdavčitvi otroških izdelkov, je šlo za očitno nevednost in zmoto Demosovih poslancev.

Prva polemika se je razvila tudi pri obravnavanju osnutka občinskega proračuna za letos. Pripravljalci osnutka proračuna so bili očitno (zavestno) nerealni, ko so določili končno vsoto, s^ od na smrt bolnega gospodarstva in v večini obubožanih davkoplačevalcev niti približno ni mogoče pričakovati, da bi občinsko malho lahko napolnili. Poslanci so imeli veliko pripomb na prevelik obseg sredstev za osebne dohodke v upravi, na velik odliv sredstev za komunalne dejavnosti, na prepo-žrešne družbene dejavnosti in končno tudi na nedefinirane skupine porabnikov občinskega proračuna. Razprava je bila na trenutke konstruktivna, vsepre-večkrat pa bolj podobna gostilniški debati. Nazadnje so poslanci osnutek proračuna potrdili.

Ob koncu zasedanja žalskega parlamenta sta nepričakovano veliko razburjenja povzročila poslanca prenoviteljev. Županu gospodu Dobniku sta namreč izrekla javni ukor zaradi njegove vloge v t.i. gostilniški aferi v Grižah. Poslanci Demosa so na kritiko tako užaljeno reagirali, da so takoj odklonili kakršno koli razpravo. Še n^bolj razumno je reagiral sam Dobnik, ki je ukor sprejel, poslanci Demosa pa so protestno zapustili dvorano.

Proti nehumani ustavi

Neodvisni sindikati Slovenije bodo sprejem takšne ustave bojkotirali

Neodvisni sindikati Slovenije terjajo ustavo, ki ne bo obšla sociale in humanizma. Sestavljalce nove ustave so na to že večkrat zaman opozarjali, v soboto pa so se v Celju na prvi seji skupščine odločili, da bodo sprejem ustave bojkotirali, če jim ne bodo prisluhnili.

Besedilo nove slovenske ustave krati delavcem vrsto že pridobljenih pravic - od pravice do dela, izobraževanja, ustreznega zdravstvenega in pokojninskega varstva in drugih. »Ustava se v številnih členih ukvarja z lopovi, z delavci pa opravi z dvema stavkoma,« pravi drugi podpredsednik predsedstva teh sindikatov dr, Božo Pahljina iz Loč. Rastko Plohi, predsednik predsedstva je na skupščini opozoril predvsem na nepripravljenost ustavne komisije, da jim vsaj

prisluhne. Bojkot, za katerega so se odločili, bodo verjetno podprli tudi drugi sindikati. Konfederacija sindikatov 90, h kateri so pristopili tudi Ne-

odvisni sindikati Slovenije, je to že potrdila.

Neodvisni sindikati so nezadovoljni z delom strank, ki so jih podprli na volitvah. Očitajo jim neodgovorno razprodaja-nje družbenega premoženja in zahtevajo referendum za prehod družbene lastnine v druge oblike. Nezadovoljstvo s stran-

kami in svoj majhen vpliv na odločitve v republiki, so nameravali po predlogu predsedstva popraviti z ustanovitvijo lastne stranke, vendar pobude predstavniki podružnic niso podprli. Večina podružnic je ravno na celjskem območju: v Celju v Cinkarni in Aeru, v Slovenskih Konjicah v Konusu, Kostroju, Koplastu in IMP-ISO ter v Zrečah v Unior-ju in Cometu. Predstavniki so menili, naj se sindikat namesto s politiko ukvarja s pravicami in interesi delavcev. Pobudo je zato Rastko Plohi umaknil z dnevnega reda.

MILANA B. POKLIC

Skupščina je za novega člana predsedstva izvolila Jožeta Jarha, razrešila pa Matjaža Repa in Sama Lubeca. Podelila je tudi zahvali: Jožetu Gi-derju in Viliju Bezenšku ter priznanja: Miroslavu Garbi, Herbertu Sivki in Branku Korošcu.

KOS na lovu za Delom Plus

DOGODKI

7. MAREC 1991 - STRAN 3

Gosta bosta dva predsednika

Na 7. Celjskem večeru v hotelu Dobrna bosta sodelovala predsednik predsedstva BiH Alija Izetbe-govič in predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.

Tema pogovora bo BiH v zgodovinski preizkušnji, v ospredju pa bo pravzaprav vnovič razplet jugoslovanske krize. V sedanjih pogajanjih o prihodnji ureditvi jugoslovanske države je jasna samo pozicija Slovenije in Hrvaške in na drugi strani Srbije ter Črne gore. V povsem drugačnem položaju glede njunega statusa v prihodnji jugoslovanski skupnosti pa sta BiH in Makedonija. Vse do nedavnega se vodstvo v BiH ni odločilo, ali je za konfederacijo ali za federacijo, toda zadnje sporočilo vodstva Stranke demokratične akcije (to je muslimanska stranka, kije v BiH na oblasti) pravi, daje zanje najbolj primerna konfederacija. Ali je to začetek razpada BiH? Ali najnovejši dogodki kažejo, daje Jugoslavija pred resno nevarnostjo državljanske vojne?

7. Celjski večer v Zdravilišču Dobrna bo v petek, 15. marca ob 19.30. J. V.

Plača ostane!

šentjurski poslanci se strinjajo s plačo Grdine

Razprava o osebnih dohodkih v skupščini občine, izvršnem svetu in upravnih organih v zadnjih dveh mesecih je sprožila burno polemiko o razliki k plači predsednika občinskega izvršnega sveta, ki bi jo"prejemal na prejšnjem delovnem mestu.

Gre za razliko, ki bi jo prejemal kot eden direktorjev Gorenja in so mu jo priznali na ustanovni seji večstrankarske skupščine ter jo je Grdina pogojeval s prevzemom funkcije. Poslanci so Grdino v veliki večini podprli, tako da je prišlo celo do razrešitve dosedanjega predsednika pristojne kadrovske komisije, ki akta ni hotel podpisati.

Predsednik šentjurske skupščine mag. Franc Kovač je v uvodu poslance seznanil z novo plačilno razporeditvijo po koeficientih, ki jo je prinesel zakon o funkcionarjih ter menil, da je bila odločitev o razliki k plači predsednika izvršnega sveta z uvodne seje napačna. S tem v zvezi je omenjal tudi televizijsko poročanje o visokih plačah šentjurske uprave. Poslanci skupščine se večinoma s predsednikom

skupščine niso strinjaU in so znova podprli takratni dogovor z Grdino o plači. Tako so zlasti Ivan Pevec v imenu kmečke zveze, Anton Berglez v imenu krščanskih demokratov ter Jure Malovrh v imenu zbora krajevnih skupnosti izrecno poudarili da mora dogovor z Grdino z ustanovne seje ostati. Pevec je spomnil da so Grdino v Šentjur vabili.

V pristojni petčlanski skupščinski komisiji za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja se že pred sejo z njenim predsednikom, dr. Francem Zabu-kovškom, niso mogli poenotiti glede funkcionarskih plač, zato so z odprtim vprašanjem prišli pred poslance. Zakon o funkcionarjih je jasen, sklep ustanovne skupščine imamo in vsega tega ne bi bilo treba, je bilo slišati, članica komisije Slavica Arzenšek pa je povedala, da je tudi Grdina želel, da odprto vprašanje obravnava skupščina. Predsednik komisije, ki akta ni hotel podpisati, ker je proti zviševanju plač občanske uprave in želi delati tudi po svoji vesti, je pri tem vztrajal tudi na seji, zato je prišlo na seji do glasovanja, kjer

se je 19 poslancev odločilo za njegovo razrešitev, 14 pa vzdržalo. Za predsednico komisije so nato izvolili Slavico Arzenšek, ker je Zabukovšek odsto-

pu tudi kot član kornisije, pa za novega člana dr. Štefana Ti-slja.

BRANE JERANKO

Med slovenskimi občinami je po plačah šentjurska občinska uprava v spodnjem delu, je na zadnji seji občinske vlade, dan pred zasedanjem domače skupščine, zatrdil predsednik Grdina, več profesionalnih članov pa je izrazilo nezadovoljstvo zaradi govoric o visokih plačah šentjurske občinske uprave ter žaljivega poročanja novinarjev. Po ugotovitvi da je posredi informacija TV Slovenije, ki je pred tedni poročala o štirih slovenskih občinah, ki po plačah izstopajo - med njimi tudi šentjurska - je predsednik šentjurske skupščine, mag. Franc Kovač, dejal, da gre za plačo predsednika občinskega izvršnega sveta, ki prejema od šentjurske skupščine priznano razliko.

Z novim videzom v tujino

¥ Gorenju GA izdelali že 7 milijonov pralnih strojev

Prejšnji petek so ob 12.30 uri v Gorenjevih Gospodinjskih aparatih izdelali sedemmilijonti pralni stroj.

Izdelava pralnih strojev v velenjski firmi se je začela v letu 1965. Takrat so izdelali približno 5 tisoč šeststo pralnih strojev, vse pa so prodali Tva jugoslovanskem trgu. V letošnjem letu pa v Gospodinjskih aparatih načrtujejo, da bodo naredili 340 tisoč pralnih strojev, od tega jih bodo približno dve tretjini izvozili. V podjetju stavijo na nov tip pralnih strojev z novim videzom in tehnično-tehnološkimi izboljšavami^

ki so na letošnjem sejmu Do-motechnica 91 v Kolnu vzbudili največ zanimanja med kupci. Po besedah predstavnikov podjetja Gospodinjski aparati so bili kupci prijetno presenečeni za-

radi hitrega prilagajanja proizvodnih programov zahtevam na tržišču. Prednosti se-demmiljontega pralnega

stroja so predvsem manjša poraba vode, pralnih praškov in električne energije.

Proti koncu letošnjega leta pa nameravajo v Gorenjevih Gospodinjskih aparatih začeti s proizvodnjo sušilnih strojev, katerih glavna značilnost bo minimalna poraba energije. Načrti podjetja za prihodnost so zelo ambiciozni, vendar jih s stimulativno davčno politiko do izvoznikov in izkoriščanjem notranjih rezerv v podjetju ne bo težko uresničiti, menijo v Gorenjevih Gospodinskih aparatih.

U.K..

Po statističnih izračunih v Gorenju trdijo, da bo nov sušilni stroj gospodinjam prihranil 240 ur časa v letu, ki bi ga drugače porabile za sušenje in likanje.

IZJAVE, MNENJA...

Rajko Lesjak, sekretar sveta in član predsedstva ZSSS:» V povojnem obdobju je gospodarstvo v najbolj katastrofalnem položaju, delavec pa v največji stiski. Vlada ni navdušena za socialne in ekonomske težave delavcev. Sindikati nismo bili za sprejem zakona o delovnih razmerjih, saj smo se že v začetku bali, da bodo nekateri zaobšli zakon. Uspeli smo le izboriti nekatere pozicije za sindikat. Zakon o delovnih razmerjih se je obšel preko zakona o stečajih, saj gre scenarij odpuščanja delavcev po stečajnem zakonu. V zakonu o delovnih razmerjih pa delodajalec lovi tisti člen, ki določa, da lahko odpusti določeno število delavcev brez soglasja sindikata in organa upravljanja, če je v podjetju. Kljub temu, da smo na tem področju sindikati dobili bitko parlamentu, gresta življenje in praksa v svojo smer. Parlament je sprejel zajamčeni osebni dohodek, ni pa določil vira tega dohodka. Državljani bi si morali pravično razdeliti bremena stabilizacije, ne pa da nekaj delavcev komaj preživi, drugod pa se ustvarjajo elite. Če kdo ne upošteva 430 tisoč glave množice, (to je število članov svobodnih sindikatov) je politično gluh.*

Siromašni in bogati Slovenci

Ali se celjska regija približuje razvitim središčem v Sloveniji ali pa jo republiška razvojna in socialna podpora spremlja samo toliko, kolikor ji svetuje dobra ali slaba volja?

Celjsko območje je namreč predlani doseglo manjši narodni dohodek na prebivalca, kot je bilo republiško povprečje (regija 17.033 dinarjev, republika 17.710 dinarjev). Toda pogled na lestvico narodnega dohodka, kakršnega so imele občine, je zgovoren zaradi nečesa drugega - napredovali so Velenje, Žalec, Laško in Šentjur, nazadovali so v Celju in v Slovenskih Kornjcah, na istem mestu pa sta pstali mgizJ^-,^

občini v zgornjem domu bogatejših, kar šest jih je v spodnjem razredu, kjer ne dosegajo niti povprečnega narodnega dohodka na prebivalca. Premiki na n^spodnejšem delu lestvice so sploh neznatni, vs^ kar zadeva občine celjskega območja. Poznavalcem slovenskega zemljevida razvitosti in nerazvitosti navzlic vsemu ne more uiti podatek, kje je na lestvici kranjska občina (21. mesto).

Razvojno životarjenje celjskega območja se torej nadaljuje. Njegovo »podpovprečno« je alarmantno v trenutku, ko se Slovenija gospodarsko osamosvaja in ko se gospodarstvo duši zaradi nelikvidnosti zaradi neprejetih izvoznih stimulacij, kijih združujeta republiška in zvezna vlada, zaradi prevelike porabe in zaradi hude podkapitalizacije. Vsa davčna in druga zakonodaja pomaga odlivati sredstva. Republiška agencija za lastninjenje na primer sploh ne reagira, če ni dorečen in razviden republiški interes oziroma če še ni sprejeta odločitev, kaj hi se splačalo? Prodana in izvozna politika podjetij se bo v kratkem času spet znašla pred važnimi poslovnimi odločitvami.

Finančnega, socialnega in razvojnega hiranja gospodarstva na celjskem območju ne bo ozdravil napovedani bojkot plačevanja vseh prispevkov in davkov, če oblast ne bo sprejela sklepov o obveznem zmanjšanju porabe. Bojkot je lahko opozorilo, morda za koga tudi streznitev. Upor gospodarstva je predvsem protest, saj bi nadaljevanje sedanje zmešnjave v ekonomiji peljalo v resne socialne konflikte. Značilno pa je, da napovedanega protesta nihče ne jemlje resno.

A če je bistveno nastajanje novega tudi v ekonomiji, potem so na primer podatki o narodnem dohodku na prebivalca v celjski regiji še en, dodatni izziv za premislek o razvojni strategiji gospodarstva v regiji. Tudi o sedanjih podjetniških reorganizacijah, predvsem pa je lestvica osiromašenih in bogatih Slovencev zadnje opozorilo republiškemu centru. Razvojno in demografsko ogrožena območja so kljub velikim obljubam prepuščena sebi. Zdaj, ko republika - država - centralizira sredstva, je tudi njena odgovornost večja.

JOŽE VOLFAND

KOMENTIRAMO

ska in šmarska občina. Znesek narodnega dohodka na prebivalca je potemtakem na celjskem območju daleč n^vijšji v Velenju (32.799 din, drugo mesto v republiki), v Celju je 25.130 din (5. mesto), v Slovenskih Konjicah je 17.542 din (24. mesto), v Žalcu 17.375 din (25. mesto), v Mozirju 13.564 din (41. mesto), v Laškem 13.158 din (44. mesto), v Šmarju pri Jelšah 8.274 din (63. mesto) in v Šentjurju 7.992 din (64. 'Tiesto), to je predzadnje mesto na lestvici raz-^ščanja bogatih in siromašnih občin v Sloveniji.

Razlike med občinami so velike, siromašni m nerazviti ostajajo siromašni in nerazviti.

Od 32.799 din velenjskega narodnega dohodka na prebivalca do 7.992 šentjurskih dinarjev Je kozmična razdalja ne glede na omejitve, ki jih v sebi skriva statistična primerljivost, in ne slede na to, da lestvica ne upošteva inflacijske^ Sa vpliva. Razvrščanje bogatih in revnih Sl6' ^ncev po občinskih središčih je kljub vsemu

nekaj let zanimivo zrcalo razvojnih procesov

razvojnih neskladij v Sloveniji. Celjska regi-•>a se navidezno ni slabo odrezala, saj drser^je na 'estvjci ne navzgor in ne navzdol ni preveliko, ''azen v primeru konjiške občine (nazadovanje ^ sedem mest) in žalske (nazadovanje za deset '^est). Vtisa o navidezni gospodarski uspešnosti pa ne podpira dejstvo, da sta sarrio dve

Prihajajo vestno

Po šestih sejah zadnjega mandata šentjurske skupščine je sekretarka Slavica Go-sar pripravila preglednico udeležbe poslancev. Ugotovili so, da je udeležba na sejah zadovoljiva ter da na nobeni dosedanji seji niso imeli težav s sklepčnostjo. Nezadovoljni pa so. ker se več kot polovica izmed odsotnih ne opraviči predhodno. Po udeležbi izstopata le dva poslanca: eden se je udeležil seje le enkrat, drugi pa dvakrat, pri tem pa sta se opravičila le enkrat. Najboljša udeležba je bila v povprečju v zboru krajevnih skupnosti, kjer je 85 odstotna, v družbenopolitičnem je 84 odstotna, v zboru združenega dela pa 78 odstotna.

BJ

SVET MED TEDNOM

Piše: Robert Gorjanc

Mir po miru

Kdo bi si lahko mislil, da bo mati vseh bitk trajala pičlih 100 ur? Verjetno tudi poveljnik oboroženih sil protiiraške koalicije general Schwartzkopf, ki bo poleg izjemnega poveljevanja, ostal zapisan tudi po izredni »zgovornosti« na spektakularnih brifingih s sedmo silo, tega v najbolj optimističnih sanjah ni mogel predvideti. Pa seje zgodilo. Irak je pokleknil pred najmodernejšim vojaškim strojem na svetu. Vojaški analitiki se bodo še precej časa ukvarjali s strategijo, taktiko in vzroki za zmago oziroma poraz obeh sovražnih si strani, toda misli se sedaj vsebolj usmerjajo h času po sklenitvi premirja, ko naj bi se življenje vrnilo v utečene struge.

Čeprav je bila zmaga zavezniške koalicije zares bleščeča, pa ni čutiti pretirane evforije, razen seveda v osvobojenem Kuvajtu, kije spet obnovil polno suverenost (seveda je ni izgubil v teh sedmih mesecih, Irak jo je kot okupant samo začasno suspendiral). Vsi glavni problemi Bližnjega vzhoda, ki so z iraško eskalacijo z vso silo privreli na dan, ostajajo: nafta, meda-rabski konflikti, palestinsko vprašanje, izraelska zasedba okupiranih ozemelj, vloga Združenih držav, kot svetovnega žandarja, vloga Sovjetske zeze, nevarnost ekspanzije islamskega fundamentalizma in globalnega svetovnega spopada na versko-civilizacijski osnovi.

Še najmanjši problem se zdi Sadam Husein: zavezniki namreč menijo, da bo z njim pometlo kar iraško ljudstvo samo, ki mu je dovolj prelivanja krvi v dveh nesmiselnih vojnah. Njegov zadnji fanatizem je stal življenja stotisočih Iračanov, mnogi med njimi so ostah brez strehe nad glavo, velika večina pa z osiromašeno življenjsko infrastrukturo. Dokončno naveličanost nad vsiljeno vlogo papirnatega tigra dokazuje tudi vse glasnejše nastopanje opozicije, ki naj bi se že spopadla z vladnimi enotami v Basri in pripravila križarski pohod na revolucionarno poveljstvo v Bagdadu, da bi Ukvidirala Sadama Huseina. Zahod si ne želi neposredno mazati rok, saj zato tudi nima mandata Združenih narodov. Toda Američani obvladajo dovolj prefmjenih posebnih sredstev, da se znebijo večnega kršilca miru na Bližnjem vzhodu. Za ves svet pa je najbolj pomembno to, daje Irak s popolnim, porazom izgubil vsakršno možnost, da bi se uveljavil kot regionalna sila z ozemeljskimi pretenzijami.

Toda, k^ sedaj? Že v času vojne, ko seje ta premaknila v svoj drugi teden, je ameriški državni sekretar James Baker pred kongresom razkril sinopsis povojnega urejanja razmer na tem območju. Seveda, kot vedno zelo globalno, brez konkretnih postopkov za reševanja palestinskega vprašanja, kije za Američane donedavno bilo komaj kaj več kot vprašanje beguncev, ki so nagnjeni k terorizmu. Vendar se tudi v njihovih stališčih nekaj premika s hitrostjo diplomatske izpovednosti. Tudi oni so se začeli zavedati, da brez rešitve za Palestince ne bo trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Zato tudi tako avtoritativna izolacija Izraela v času vojne in »vljudno omenjanje« Palestincev, da bi počasi pripravili Izrael na nujne koncesije.

Američane pritiska odločenost tudi drugih velikih, da bo konec koncev nekoč potrebna konferenca o bliž-njevzhodnih vprašanjih (Francija in druge zahodnoevropske države z običajnimi zadržki Velike Britanije), vendar bi zanje na njej Palestinci lahko bili le alinea v globalnem sklopu vprašanj. Morda ni daleč čas, ko se bo tudi za Bližnji vzhod konkretno pristopilo k izdelavi univerzalnega sistema kolektivne varnosti po vzoru na KEVS (Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, ki je postavila svoje temelje v Helsinkih leta 1976). To bi za svet in trajnost miru na tem žariščnem delu sveta bila najboljša rešitev. Še bolj kot vsebinska vprašanja, pa bi na taki konferenci utegnil biti pomemben protokol: ne bo pravega rezultata, če bodo Američani sami risali novo politično karto oziroma samo razdelili pristojnosti ob predpostavki svoje vrhovne nadzornosti.

Prevladati bo moralo načelo multilaterizma, arabske države in Izrael se bodo morali spogledati kot enakopravni subjekti, ne gre pa pozabiti tudi na vlogo Sovjetske zveze, ki bi ji tako kot Američanom lahko pripadla vloga »koordinatorja«. Po krajši depresiji. Sovjetska zveza spet želi postati dejavnik v tem strateško pomembnem območju. Prisotnost v zalivu je namreč eden od najpomembnejših atributov za vlogo velike sile, ki seji Sovjetska zveza še ni odrekla. Kremelj išče druge poti, s^j se je kot dobavitelj orožja pravzaprav kompromitiral, Irak je namreč doživel bliskovit poraz z njihovo vojaško opremo, to je posredno priznal tudi sovjetski obrambni minister Jazov v govoru pred poslanci vrhovnega sovjeta. Z izjemno angažiranim diplomatskim prizadevanjem za ustavitev vojne in odločnim pritiskom na Irak, pa je Moskva resno napovedala ambicije kot akter.

Na pristop k novi varnostni arhitektoniki na Bližnjem vzhodu pa prav nič ne bo čakal svetovni kapital. Vsaka tovrstna vojna pomeni zanj osvežitev, saj bodo lahko nekateri njegovi členi spet zadihali pred priti-skajočo recesijo. Kuvajtska vlada je dala interesentom samo 48 časa, da si razdelijo delež pri investicijah, verjetno pa tudi Irak ne bo potreboval bistveno daljšega roka, da bi sprejel vse dela, denarja in nafte lačne.

Mir po miru seje torej že začel, v svetovni politiki in biznisu pa pretirano spominjanje vojne kmalu postala sentimentalna navlaka. Toda brez »Zalivskih Helsinkov« bi spet utegnil poskočiti ritem samodejnih tokov, predvsem ekonomskih (vojaška industrija), ki bi spet privihral kakšnega malega diktatorskega Sadama.

4. STRAN-7. MAREC 1991

GOSPODARSTVO

Železarstvo končno podržavljeno

v železarni Štore so prejšnji četrtek, dan pred iztekom odloga plačil občinskih in republiških prispevkov le dočakali plače. Jamstvo za izplačilo je dal republiški izvršni svet. Istega dne so na delavskem svetu potrdili katastrofalno zaključno bilanco za lansko leto, hkrati pa pričeli z nekaterimi aktivnostmi za podržavljanje železarne.

Usoda železarstva se tako morebiti le pričenja razpletati, spremlja pa jo vrsta neznank, po mnenju sindikata pa tudi spornih zadev, ki bi utegnile na koncu škoditi predvsem delavcem.

Tako bilanca uspeha kot tudi bilanca stanja v Štorah sta katastrofalni. Lani so namreč v Štorah »pridelali« za 442 milijonov dinarjev (63 mio nemških mark) izgub. Pri tem je izgub iz poslovanja za 331 milijonov, ostali del rdečih številk pa je posledica finančnih stroškov, financiranja obresti, tečajnih razlik. Izgubo, ki jo vlečejo iz leta 89, gre za 110 milijonov dinarjev, so pokrili iz poslovnega sklada.

Trenutni primanjkljaj kapitala, razviden iz bilance stanja, je 614 milijonov dinarjev. Lastnih virov v železarni ni več, terjatev do kupcev imajo zelo malo, kratkoročne in dolgoročne obveznosti pa so zelo velike. Dimenzije problema so tako velike, da bo svoje (končno) morala povedati republika.

Predsednik sindikata Tomo Majer je dejal, da v sindikatu niso proti podržavljanju železarne, da pa imajo pomisleke na nekatere preuranjene odločitve zgolj zato, ker so delavci v nova podjetja razporejeni začasno, ker v novih podjetjih ni organov upravljanja in ker bi v primeru najslabšega scenarija najkrajšo potegnili delavci. Sporno se jim je zdelo tudi to, da so v dveh podjetjih delavci dobili plače pred ostalimi. Zato, ker železarno od zunaj obravnavajo še vedno kot enovito podjetje.

Podobno stanje je namreč tudi v ostalih železarnah, saj imajo menda na Ravnah, ki so se sicer izločile iz sistema Slovenskih železarn, zdaj pa si želijo nazaj,'še večjo izgubo.

Tudi zaradi tega so na delavskem svetu v petek sprejeli nekatere sklepe v zvezi s podržavljanjem železarne, kajti jutri naj bi slovensko železarstvo podpisalo že nekaj časa napovedovano pogodbo z Republiko Slovenijo. S sklepom delavskega sveta so del poslovnega sklada Železarne Štore v višini 154 milijonov dinarjev prenesli na republiko. To pomeni vsaj to, da se bo resna razprava o usodi železarstva morala pričeti.

Sindikat štorske železarne in tudi predstavnik predsedstva republiških svobodnih

sindikatov Gregor Miklič se s tem niso strinjali, saj menijo, da tak sklep ni veljaven, zato ker je štorska železarna s 7. januaijem, ko so jo preoblikovali v osem podjetij, prenehala obstajati, in torej delavski svet železarne nima potrebnih pristojnosti. V delavskem svetu so to zanikali, saj naj bi jim podaljšali man-

dat do časa, ko se bodo ustanovili organi upravljanja v posameznih podjetjih. Pripombo sindikata so sicer vnesli v zapisnik, kljub temu pa so izglasovali že omenjeni

sklep. Verjetno pa je nesporazum botroval temu, da niso razpravljali in sklepali o predlogu, s katerim naj bi na čakanje poslali še dodatnih 196 delavcev iz enot Jeklo in Vzdrževanje.

RADO PANTELIČ Foto: EDI MASNEC

S podržavljanjem železarstva naj bi končno opredelili, koliko tega republika potrebuje, verjetno pa bi morali rešiti tudi tisto, kar se v okviru sozda nikoli niso mogli dogovoriti, namreč opredeliti, kaj naj bi v posamezni železarni proizvajali. Dosedanja konkurenca med tremi slovenskimi železarnami je, upoštevaje naše gospodarske pogoje, prej škodila kot koristila. Zelezarji pa pričakujejo tudi določeno zaščito, saj je npr. nesprejemljivo, da slovensko elektrogospodarstvo prodaja slovenskim železarnam električno energijo po 20 pfeningov za kilovatno uro, v sosednje države pa je, ker je predraga, ne more prodati niti za 7 pfeningov za kilovat.

Potrpljenje pa že izgubljajo nekateri upniki in poslovni partnerji Železarne Štore, ki jim ta že veliko dolguje. Tako je v torek tudi Petrol prekinil dobavo plina, zaradi česar so morali takoj ustaviti valjarne, prihodnji teden pa bodo morali, če ne bo ustrezne rešitve, zapreti tudi livarne. 30 odstotkov rezerv v gorivu pa v Štorah uporabljajo za ogrevanje naselja Lipa.

Iz Kostrola dve podjetji

Konjiški Kostroj se je raz-delil na dve podjetji: na Kostroj in Koplast. V Kostroju je ostal program strojegradnje s 300 delavci, direktor pa je prejšnji glavni direktor Milan Veber. Koplastov program plastičnih stavbnih elementov uresničuje 150 delavcev, direktor pa je Ivan Sovič. Na dve podjetji so se razdelih zaradi lažjega povezovanja in sodelovanja z drugimi, registracijo na sodišču pa pričakujejo v kratkem.

MBP

Reorganizacija pred direlctorjem

Delavski svet konjiškega lesno predelovalnega podjetja Lip ni izbral novega direktorja. Prijavljena kandidata so obvestili, da bodo najprej oblikovali novo organiziranost. Dotlej bo dolžnosti direktorja opravljal Vinko Leskovar, ki mu pomaga upokojeni direktor Maks Skarlovnik.

MBP

Dobiček v rezerve

Tri četnine deviznega plačilnega prometa v nogavicah

Delničarji Ljubljanske banke Splošne banke Celje so na letnem zboru banke, ta je bil hkrati prvi, odkar je banka delniška družba, celoten lanskoleten dobiček banke (44 milijonov dinarjev), razporedil v rezervni sklad. Na zboru so izvolili tudi nov upravni odbor banke in opredelili letošnjo poslovno politiko.

Bilančna vsota Splošne banke se je lani povečala za 30 odstotkov, od tega dinarska za 50, devizna le za 5. Delež kreditiranja gospodarstva je narasel s 35 na 49 odstotkov, kreditiranja prebivalstva pa z 2 na 9 odstotkov. Ker je vrednost naložb čedalje bolj vprašljiva in ker so tudi klasični mehanizmi za zagotavljanje varnosti napram možnim tveganjem v vse večjem razkoraku, so doseženi dobiček namenili za rezerve (takšno je bilo tudi priporočilo republike). Rezerve so potrebne, saj je veliko podjetij pred propadom, ki bi se mu težko ognili, če bi ukinili kreditiranje. Kot je znano, je trenutno Y najtežjem položaju Železarna Štore.

Zanimiv je podatek, da so občani lam v celjski banki

dvignih ozirom.a kupih za 110 milijonov dolarjev deviz, kar predstavlja tri četrtine celotne-

ga deviznega plačilnega prometa v banki. Tudi to je bil povod za nepriljubljene ukrepe v zvezi z dvigom in nakupom deviz. Ker je banka odvisna le od priliva tekočih deviz, do tistih, ki jih ima v Narodni banki Jugoslavije pa ne more (verjetno bo šla banka v tožbo), bo ta ukrep še potreben. Zato so v Splošni banki Celje pred kratkim uvedli relativno ugodno ponudbo, s katero bi n^ postopno ponovno pridobili zaupanje občanov. Gre za gotovinske kredite za občane in za gospodarske dejavnosti, vezane na devizni polog.

Pri oblikovanju letošnje poslovne politike so morali v banki najprej upoštevati ne-

gotove politično-gospodarske razmere. Prednost zato dajejo sanaciji naložb pri večjih kreditojemalcih in v posebej problematičnih podjetjih, povečanemu obsegu poslovanja z vrednostnimi papirji, širjenju obsega poslovanja z občani, sodelovanju s tujino in racionalizaciji poslovanja.

V novem Upravnem odboru LB Sb Celje so Franc Ban, Mir-jam Bevc, Dušan Drofenik, Mihael Goličnik, Aleš lic. Vlado Jurak, Branko Pavlin, Jože

Pelko, Marjan Prelec. Stane Seničar, Stane Valant, Janez Zahrastnik in Alojz Zupane.

R. PANTELIČ

Likvidnostni problemi so številnim podjetjem onemogočili, da bi poravnali svoje zapadle obveznosti do banke. Teh obveznosti je bilo v obliki posojil, obresti, provizij in nadomestil za dobrih 117 milijonov dinarjev.

LB je prejšnji teden uvedla še eno novost na področju dinarskega varčevanja - blagajniške zapise z devizno klavzulo. Zapisi so po 100, 500 in 1000 nemških mark, na tri mesece se obrestujejo 16%, na 6 mesecev pa 20%. Nakup in izplačilo je v dinarjih po veljavnem tečaju. Blagajniški zapisi služijo tudi kot plačilo med posameznimi uporabniki, tveganje v primeru devalvacije pa nosi banka.

DENAR IN VALUTA

Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabfl

4. nadaljevanje

Zakaj nastane inflacija?

Vzemimo, da so politiki dobri do otrok in dopustijo bankam, da dajo (posodijo) otrokom denar za sladoled, ko začnejo sitnariti. Bolj ko so sitni, več denarja izda banka. Delavci nesitnih otrok bodo še vedno zahtevali tako plačo, ki omogoča, da za minuto svojega dela lahko kupijo en sladoled. Starši, ki so tako srečni, da imajo sitne otroke, pa sploh ne bodo delali, saj jim ni treba, ker denar lahko prislužijo otroci s sitnobo. Da sladoleda ne more zmanjkati, ga mora tovarnar prodajati po taki ceni, da bi bilo možno sprazniti hladilnik le za ves denar v obtoku, sicer bi se zgodilo, da bi poleti otroci imeli denar, ne bi pa mogli kupiti sladoleda, ker bi ga zmanjkalo. Torej mora biti vrednost vsega sladoleda tolikšna, kolikor je denarja v obtoku.

Vzrok inflacije pa je lahko tudi drugje. Hladilnik se lahko pokvari in se zato sladoled stopi. Stopljenega sladoleda ne bo nihče plačal. Delavci pa imajo denar, zato mora tovarnar podražiti sladoled, sicer bi ga poleti lahko zmanjkalo. Enaka je usoda, če tovarnar sam poje sladoled ali pa če ga kdo ukrade.

Prav obratno se zgodi, če tisti, ki imajo denar, tega nikoli ne porabijo (ga hranijo doma ali v banki, pri tem pa banka tega denarja ne posoja). Pravimo, da lju-

dje denar tezavrirajo. Če tovarnar računa na to, da ljudje zaradi kakršnegakoU vzroka ne bodo detezavrirali denarja za nakup sladoleda, le tega poceni, saj ga ljudje ne bodo vsega pokupiH. Ceno sladoleda lahko tudi zniža, če računa, da nikoli ne bo poletja in zaradi tega povečanega povpraševanja.

Inflacija-se tudi zmanjša, če delavec zmanjša, če delavec dobi za minuto svojega dela manj plače, kot je potrebno za nakup enega sladoleda. To načelo je uporabljeno pri Markovičevih ukrepih. Prav tako se inflacija zmanjša, če delavec v eni minuti naredi več sladoledov in ne zahteva večje plače (povečanje produktivnosti).

Seveda pa so zadeve v resnici mnogo bolj zamotane, saj niti ne proizvajamo niti ne jemo samo sladoleda, ampak še mnoge druge dobrine. Družba ima svojo nadgradnjo (vojsko, zdravstvo, šolstvo, kulturo). Zato je čas med učinki povečanja denarne mase in cenami daljši ter odvisen tudi od drugih političnih ukrepov. Zelo pomembno pa je tudi zunanje zadolževanje in odplačevanje posojil. Odplačevanje zunanjih dolgov, povečevanje klirinškega presežka, večanje deviznih rezerv pritiskajo na izdajanje dodatnega denarja, to pa pomeni kratkoročno večanje inflacije. Obratno pa odobritev novih zunanjih posojil zmanjša inflacijo.

Nadaljevanje prihodnjič

Model denarnega gospodarstva v državi, ki proizvaja samo sladoled. V začetku je cena za en sladoled en dinar, število sladoledov v hladilniku pa 1.000. Ko postanejo otroci sitni, da banka v obtok (emisija) nekrit denar. Da sladoleda ne bi zmanjkalo, ga mora tovarnar podražiti. Stopnja inflacije ja zato odvisna od intenzivnosti izdajanja denarja. Ce da banka v obtok več denarja, je inflacija večja. Če so otroci pridni in banka ne izdaja nekritega denarja, tudi ni inflacije. Pri enem sladoledu na dan je inflacija 44% na leto, pri 2 sladoledih na dan 108%, in pri 3 pa 199%.

nOGOPKI

7. MAREC 1991 - STRAN 5

KOMENTIRAMO

vreča brez dna

Vsi se še spominjamo zadaje podražitve bencina in ti-^gga pristanka državljanov Slovenije, da gre 34 odstot-j^ov bencinskega dinarja za obnovo slovenskih cest. pj^av tako nam ni ušlo iz spo-jjiina, da so nedavno z 20-odstotki obdavčili ceno telefonskega impulza in ga podražili na 50 par.

Prva odločitev je bila sprejeta v dobrobit slovenskih cest, posredno pa tudi Slovencev, ki v svojih avtomobilih čez čas ne bi več vsak dan vozili glave na prodaj. Druga v prid reorganizacije jnegalomanskega PTT, ki naj bi se razformiral v dve podjetji za razvoj telekomunikacij in opravljanje poštnih storitev. Res bi bilo krasno, če bi v Sloveniji vsi potencialni telefonski naročniki ob priključitvi aparata plačali isto ceno - ne glede na to, ali so doma v Ljubljani ali v najodročnejših kozjanskih vaseh.

Vse te odločitve naj bi podkrepili in njihovo izvedbo sploh omogočili z republiškim proračunom. Ta pa je sestavljen integralno in kljub členom lani sprejetega Zakona o fmanciranju javne porabe (ki zagotavljajo ne-mensko uporabo namensko zbranega denarja) ne moremo verjeti v skorajšnje normalno prevozne slovenske ceste in sprejemljive cene telefonskih priključkov.

Republiški . minister za promet in zveze Marjan Krajnc po predlogu republiškega proračuna ostaja brez

2,3 milijarde dinarjev cestne-

ga denarja in brez približno 200 milijonov dinarjev, zbranih z obdavčitvijo telefonskih impulzov. Kam ho šel ta denar, ne ve. Prav tako Bohova ne ve, kam gre denar za zdravstvo, zbran s prispevnimi stopnjami. Capuder, denimo, ve, da za kulturo potrebuje kakšen dinar več, temu mnenju pa se pridružuje tudi šolniški Vencelj. Le Bavčar in Janša zaenkrat ne negodujeta zaradi pomanjkanja denarja v svojih re-sorjih...

Nad celotnim pretokom denarja znotraj integralnega republiškega proračuna pa skrbno bdi finančni minister Marko Kranjec, ki - zaenkrat že vse kaže tako - vrečo brez dna polni tako, da levica ne ve, kaj ji vzame desnica in tudi desnica čisto dobro ne ve, katero levico je oškodovala.

IVANA STAMEJČIČ

Zavrnili proračuni

v zboru krajevnih skupnosti se na ponedeljkovi seji šmarske skupščine za osnutek letošnjega občinskega proračuna niso odločili in ga tako v skupščini niso sprejeli. Skupščina prav tako ni sprejela ponujenega predloga programa občinske vlade, ki ga mora ta dopolniti do naslednje seje skupščine. Med prvo razpravo je prišlo do zapleta, ko se je poslanec Marko Stad-ler odločil sejo zapustiti.

Zaradi začasne ureditve financiranja bi morali proračunski osnutek, ki znaša blizu 200 milijonov dinarjev in je za 7,8 odstotka manjši od lanskega, sprejeti po zakonu do konca marca. Klasični del proračuna znaša letos 29 milijonov, to je za odstotek manj, kar gre zlasti na račun 13 odstotnega zmanjšanja zaposlenih v občinski upravi. Med začetno razpravo je prvi razpravljalec Marko Stadler iz SKZ-LS predlagal zmanjšanje za tretjino in bil kritičen do nekaterih postavk, vendar pa se pozneje z njegovimi ocenami mnogi poslanci niso strinjali. Po tem ko ga je predsednik skupščine Franc Potočnik, ki je sejo vodil, več-

krat vljudno opomnil naj se v razpravi ne oddaljuje od točke o proračunu, se je Stadler odločil in sejo zapustil.

V krajevnem zboru se za i"'.-glasovanje osnutka proračuna po vsej verjetnosti niso odloči-h še zlasti zaradi veliko omenjane primerjave, da se za delo strank namenja milijon 700 tisoč dinarjev, za kr^evne skupnosti pa 400 tisoč, pri čemer pa so predstavniki strank bili pripravljeni na znižanje zneska. Podpredsednica občinskega izvršnega sveta, Marta Vahčič, je po nesprejetju pred poslanci dejala, da ni ključno vprašanje prerazporejanje posameznih postavk, temveč da dosežejo prerazporeditev denarja v re-pubhki v večjo korist šmarske občine.

Drugi podpredsednik občinske vlade Marjan Drofenik je

glede predloga programa občinske vlade menil, da je ta problematika tesno povezana s proračunom. Poslanec Srečko Gobec je po zavrnitvi predloga predlagal naj se zbori se-stanejo ter izdelajo smernice tako za program občinske vlade kot tudi za proračun.

BRANE JERANKO

Opravičilo

v zadnji številki NT sta se nam primerili tudi dve večji napaki. V anketi »Slovenska vojska: da ali ne« so nam v tiskarni pomešali fotografije in podpise k njim.

V prispevku »Z upokojenci po "domače« pa se nam je zapisal napačen priimek upokojenke, ki toži upravne organe SO Slov. Konjice za svoje pravice. Za tožbo se je odločila Hilda Jager in ne Novak. Za napaki se opravičujemo.

Nezaupnica delavskemu svetu?

¥ Ingraau še vedno brez plač

Delavci Ingrada so (ob zaključku redakcije) še vedno brez celotnih januarskih plač. Doslej so jim namreč, pa tudi to z zamikom, izplačali le po dva tisočaka akontacije. Sindikat Ingrada, ki se s takšnim načinom izplačila ne strinja, zahteva plače po kolektivni pogodbi, hkrati pa od vodstva zahteva, da upošteva sindikalne predloge.

Dva tisoč dinarjev akontacije ne more biti dosti za preživetje, zato so pozvali vodstvo, da takšen način izplačila ukine. Opozarjajo, da lahko to

povzroči v 2400 članskem kolektivu večje socialne nemire. Zavedajo se težkega likvidnega položaja, vendar terjajo spoštovanje kolektivne pogodbe in od vodstva zahtevajo, da izplačajo vsem zaposlenim vsaj po tri tisočake. Poleg tega naj bi podjetje zaposlenim uredilo odplačevanje obveznosti pri plačilu elektrike in stanarin.

Po besedah Janka Goloba, direktorja Ingrada, se v vodstvu na vse načine trudijo dobiti manjkajoči denar. Prave podpore bank pri tem po njegovem nimajo, osnovni pro-

blem pa je v ustavitvi kreditiranja stanovanjske gradnje in v tem, da so nekateri večji kupci odpovedali gradnjo že prodanih stanovanj. Edini vir je sivi trg, ki pa je drag in precej občutljiv. Zaradi tega gredo v akcijo odprodaje zalog in nepotrebnih osnovnih sredstev.

Ob vsem tem sindikat seveda ne odstopa od"svojih zahtev. O tem bo govora na današnji seji sindikata, kjer napovedujejo v primeru nespoštova-nja njihovih zahtev nezaupnico delavskemu svetu.

RP

OKNO V JUGOSLAVIJO

Piše: VLADO ŠLAMBERGER

»Ubijte Tudjmana«

»Ubijte Tudjmana«, »Aretirajte Tudjmana, Mesiča, Bolj-kovca in Markoviča«, »Dol z ustaši«, »Tudjman, ostal boš brez gat, ker si se lotil srbskih bratov«, »Dovolj je pomora srbskega naroda« so ntgbolj značilna gesla in vzkliki »dostojanstvenega protestnega shoda«, kot so Miloševi-čeva glasila poimenovala, recimo, miting v Beogradu v nedeljo.

Zd^ se je razgalila vsa »dostojanstvenost« boljševi-stično-komunističnega enoumja, ki vlada v Srbiji, podprto pa je s še hujšim enoumjem tiskane in govorjene (radio in TV) besede. »Masakr golorokega naroda«, »Mrtvi Srbi v Pakracu«, »Rafali v ljudstvo«, »Krvava gostija ob zori« so naslovi, ki so v Veliki Srbiji ljudem nagnali srh v kosti. Beograjski časniki so kar tekmovali, kdo bo naštel več »mrtvih Srbov« na ulicah slavonskega mesteca Pakraca (10.000 prebivalcev): začeli so s 3, končali pa s 15 mrtvimi in več kot 100 ranjenimi.

In resnica: nobenemu Srbu niso skrivili lasu, pač pa so bili ranjeni trije hrvaški policaji, ki so prišli delat red v krgju, kjer se je mestna oblast odločila, da ne prizna Repubhke Hrvaške, ampak se bo »priključila« tako imenovanemu Srbskemu avtonomnemu območju Krtina s sedežem v Kninu. Položaj je bil tak, kot bi se 50 Srbov, na primer, na Trojanah odločilo, da ne priznajo Republike Slovenije, ampak bi se razglasili za samostojno območje, ki je del Velike Srbije! Na cesti bi postavili barikade in »straže« (cestne razbojnike) in terorizirali lep kos Slovenije.

Pop vstal od mrtvili!

Po »informacijah« iz srbskih virov naj bi hrvaški polički celo ubili pravoslavnega popa Sava Bosanca, kar je še dodatno razhudilo vso pravoslavno Srboslavijo. Noben preklic te laži potem ni več pomagal, tudi ne Bosanca samega, kije živ in zdrav pozdravljal svojo družino. Enako ni pomagal noben preklic laži o »ubitih in ranjenih Srbih« v Pakracu. Vsi »dostojanstveni protestni shodi« po Srbiji so bili grajeni na »informacijah«, kot da so Hrvati najmanj hoteli iztrebiti vse Srbe na Hrvaškem.

Zatišje v srbsko-hrvaških odnosih je torej, kot smo bili napovedali, trajalo le kratek čas. Slobodan Miloševič ima namreč vse preveč želez v ognju (500.000 Srbov na Hrvaškem, 600.000 Srbov v BiH), da bi bil prisiljen boljšo pogajalsko pozicijo o prihodnosti Jugoslavije (če ta sploh še ima prihodnost) iskati po mirni poti in s kompromisom. V obdobju, ko se ruši srbsko-črnogorska vizija Srbosla-vije, saj so se Makedonci že odločno uprli, v Bosni in Hercegovini pa je veliki vodja s svojimi pristaši (Srbska demokratska stranka) v zadnjem hipu preprečil sprejem deklaracije o suverenosti BiH, je za Velikosrbe idealno, da iz dneva v dan razpletajo razmere na Hrvaškem in poskusno oslabiti Tudjmanovo pogajalsko pozicijo.

Pri tem ne izbirajo sredstev, kar kaže tudi zahteva predsednika dr. Borisava Joviča, naj zvezni javni tožilec Ljubo-mir Prijeta »oceni pismo predsednika Tudjmana ameriškemu predsedniku Bushu«. Prijeta je šel Joviču takoj na roke in »ugotovil«, daje Tudjman s svojim pismom »spud-bujal ZDA, ngj posredujejo v Jugoslaviji«, kar je po mne-ryu Ljubomira Prijeta »nedvoumno upeijeno zoper JLA oziroma vojaške oblasti in organe, ki vodijo ljudsko obrambo« (Tudjman je Bushu tudi pisal, da se razmere v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH žal zaostrujejo podobno, kot so se na Kosovu in da je skrajni čas, da JLA prekine svoj scenarij groženj in premikov tankov, letal in vojaških enot - op. ur.). Javni tožilec je »ugotovil, da je Franjo Tudjman s tem pismom poskušal napeljati ZDA, da bi ukrepala, s tem pa bi bila kršena suverenost SFRJ, in to na področju njene varnosti, kar kazensko pravo prepoveduje«.

Zaradi takšne »ocene« tudi Franjo Tudjman ni prišel v petek na sejo predsedstva SFRJ, saj bi se kaj lahko zgodilo - glede na to, da živimo v brezpravni državi - da bi ga v Beogradu kar pohopsali srbijanski policaji in ga kot »veleizdajalca« zaprli; še več, če bi poslušah mitingarje v Beogradu, bi ga lahko celo »ustrelili nabegu«.Ljubomiru Prljetu pa je takoj odgovoril njegov hrvaški kolega Željko Olujič. Očital mu je, da se sklicuje na »komunistične zakone«, ki so »zelo nedodelani in dovoljujejo svojevoljno tolmačenje, kot taki pa so se odlično vklopili v velikosrb-ski koncept oblasti«. Vendar, celo po takih zakonih »ne more biti govora, daje Tudjmanovo pismo enako dejanju izdaje«, piše Olujič in opominja Prijeta, da celo sedanja »ustava SFRJ, čeravno gre za slabo popustitev velikosrb-skemu komunističnemu totalitarizmu, zagotavlja republikam pravico do vodenja politike«.

Kradelo, kjer morejo

Medtem ko se dajejo Prijeta in Olujič, Jovič in Tudjman, Srbi s Hrvati in Stipetom Mesičem (le še dobra dva meseca je, ko bo Mesič postal šef države, če bo takrat še obstajala) se mnogim v tej ubogi Jugoslaviji cedijo sline po nebeških službah v bankah. Zvezna vlada je namreč ugotovila, daje šlo v Jugoslaviji januarja za plače 27,83 milijarde dinarjev, kar je za 91 odstotkov več kot januarja lani, pri tem pa naj bi se življenjski stroški zmanjšali le za 68,7 odstotka. Le kje živijo ljudje, ki del^o tako statistiko, se sprašujejo tisti, ki na podlagi vsakodnevnih računov ugotavlj^o, kako jim je standard padel, po izračunih pa bi jim moralo iti kar za tretjino bolje! Z raiketo na Luno pa so s plačami, bi lahko rekli, odleteli uslužbenci v bankah. Po podatkih so si v primerjavi januar 1990 - januar 1991 povišali plače kar za 312 odstotkov, za njimi so zaostah repubhški in občinski organi in organizacije s 180 odstotki, revčki v gospodarstvu, ki ustvarj^o, pa le za 83 odstotkov (teoretično še zmeraj več, kot so bili življenjski stroški).

Seveda pa so grožnje z državljansko vojno (o njej že poročajo v tujini, pobudo zanjo pa v glavnem pripisujejo Srbiji in njenim apetitom) takšne podatke, kot so o plačah, potisnile v ozadje. Pa ne samo o plačah, temveč tudi o tem, da jih je treba zaslužiti. Na pošten način, ne na srbski (kraji našega denarja so Srbi prejšnji teden dodali še grabež hrvaških bencinskih črpalk v Srbiji; ta nova srbska kraja je hrvaško podjetje INA oškodovala za 150 milijonov dolarjev!) ...

Blaž Skornšek

Pa ne ho prišla (za Blaža) pomlad

Na pragu pomladi 1991 je narava primazala klofuto vsem, ki smo upali, da bo štiriletni Blaž Skornšek iz Laškega, ki je imel prirojeno hudo srčno okvaro, dočakal še veliko pomladi. V soboto, malo po poldnevu, so zdravniki v londonski Harley street kliniki morali priznati premoč naravi.

Blaževa štiri leta življenja niso zaslužila tega imena, saj je bil zavoljo hude bolezni prikrajšan za številne norčije, ki jih je polno običajno otroštvo. Toda bilje obkrožen^ z ljudmi, ki so ga imeli radi. Čeprav so bile bolnišnice njegov drugi dom, je vendarle vedel, da ga doma čakajo starši, pa stara mama, avtomobilčki, sestrica, kije dejala, da ga bo takoj, ko bo ozdravel našeškala, če ji bo nagajal, kar dotlej, dokler je bil bolan, ni bilo mogoče. Tudi morje bi videl, če bi bil zdrav, in tekal bi, se igral z vrstniki in njegov Vsakdan ne bi polnile le risanke na videu.

Vse to se mu je obetalo, če bi zdravljenje v Londonu uspelo. Toda od številnih napadov, kijih je prestal po drugem letu starosti, drobno telesce ni zmoglo več kljubovati naravi. Komaj seje srce po operaciji popravilo, že so se pojavile težave z drugimi organi. Natanko mesec dni po operaciji je Blaževo življenje ugasnilo.

Medtem ko se zima poslavlja, ko bo narava pričela zeleneti, ko bo vzbrstelo drevje, je zavest, da je ugasnilo življenje, ki še niti dobro zaživelo ni, boleča. Blaž. ki ni bil le Skornškov, temveč Blaž vseh naš, ki smo upali in verjeli, da še ni prepozno pomagati mu, pa pomladi ne bo videl. Ne te, leta 1991. ne prihodnje... Zvedave temne očke pod svetlimi lasmi so se zaprle za zmeraj.

Ko ugasne življenje starca je hudo, ko ugasne življenje otroka, je solza premalo, da bi lahko iz-mila bolečino.

NATAŠA GERKEŠ

V SPOMIN

6. STRAN -7. MAREC 1991

DOGODKI

Trd oreh

odvzetega

posestva

šentjurska kmetijska šola si že več let prizadeva za vrnitev šolskega posestva, ki ji je bilo odvzeto leta 1962 in priključeno kmetijski zadrugi Bodočnost. Nekdanje šolsko posestvo ne sodi v sklop drugega na Šentjurskem, po vojni odvzetega premoženja, pravi predsednik skupščinske komisije za ugotavljanje odvzetega premoženja Jože Voga.

Šola je še vedno zemljiškoknjižni lastnik in je to ostala tudi s sodnim sklepom, ki so ga leta 1986 podprli republiško ministrstvo za kmetijstvo, slovenska in šentjurska skupščina ter Gospodarska zbornica. Posestvo so šoli kupili ob njenem nastanku leta 1909, za to pa si je najbolj prizadeval dr-. Gustav Ipavec. Leta 1960 je obsegalo 129 hektarjev. Za Bodočnostjo so za posestvo skrbeli v kombinatu, ki se je z novim letom reorganiziral in je zdaj njegova naslednica Meja. Ravnateljica šole mag. Neven-ka Cmok meni, da je za razvoj in pedagoško delo njihove šole posestvo nepogrešljivo ter da so to za 30 takratnih učencev uvideli že v začetku stoletja. Na zadnji seji šentjurske skupščine je poslanec Oto Prebil, ki dela v Meji, poudaril, da na posestvu dobro gospodarijo: oddajo npr. več mesa, pšenice in sadja kot vsi zasebniki v šentjurski občini, vsako osmo kurje jajce v Sloveniji pride iz Meje, učence kmetijske šole sprejemajo tudi na kmetijsko prakso ter, ne nazadnje, zaposlujejo občane. A v šoli so pripravljeni prevzeti tudi zaposlene v Meji, kot pravi ravnateljica.

Šentjurska skupščina priporoča šoli in Meji sporazumno rešitev, prvi sestanek pa bo sklicalo občinsko vodstvo.

BRANE JERANKO

»Kruha še za nas ni«

Konjiški IMP-ISO komaj drži glavo Iz vode

»Dela ni. Zadolženi smo do kraja. Ves čas smo gradili, zato, da bi imeli kruh naši otroci, sedaj pa ga še za nas ni,« na kratko povzema razmere v konjiškem podjetju IMP-ISO predsednik podružnice Neodvisnih sindikatov Slovenije Lojze Jurič.

Delavci so nezadovoljni in v skrbi za svoja delovna mesta. Prejšnji teden je po osmih letih zapustil direktorsko mesto Alojz Kračun, zamenjal pa ga je Bruno Grabner, ki je bil direktor že pred njim. A samo menjava na vrhu ne bo dovolj. Poslovno leto so končali z 20 milijoni dinarjev izgube, dela

je malo, med 145 zaposlenimi pa je polovica režijskih delavcev. Premočna režija in premalo strokovnega kadra (im£yo enega samega diplomiranega inženirja) je po mnenju sindikatov glavni razlog za vse težave. Pa seveda veliki dolgovi, ki se nenehno kopičijo. Pred kratkim so 60. dan odblokirali žiro račun - spet s posojilom.

Iz začaranega kroga se ne morejo in ne morejo izkopati, vendar vseeno upajo, da bodo nekaj časa vzdržali nad vodo, tako da bi lahko enkrat dobili 100 odstotne plače.

Negotov polož^ še zapletlo nesporazumi med vodstvom in sindikatom. Najbolj so se zao-

strili, ko se je vodstvo odločilo za odpuščanje delavcev. Odpustili bi ncO do 30 ljudi, sindikati pa se s tem niso strinjali. Predvsem zaradi slabih izkušenj s »čakanjem«. Na čakanje so morali tako delavci iz proizvodnje kot iz režije - toda delavci so morali ostati doma, večina režij cev pa je vseeno delala naprej.

Slabe plače, negotova prihodnost in s tem povezano nezadovoljstvo je pripeljalo delavce na rob štrajka. Kako bo naprej, je težko predvideti. Osnovno vprašanje ni štrajk da ali ne, ampak steč^ ali preživetje.

MILENA B. POKLIC

KOMENTIRAMO

Obdavčiti ali daviti?

Ena največjih napak nove davčne zakonodaje je, da bo po novem obdavčena tudi ljubiteljska dejavnost. To močno občutijo amaterski turistični delavci, še zlasti planinci.

Kakt) je mogoče, da morsko enak davek plačevati člani društev, ki imajo svoje planinske postojanke, kot denimo lastniki mestnih bifejev? Zaradi takšnega načina obdavčevanja lahko povsem zamre amaterska, ljubiteljska dejavnost, brez katere si ne moremo zamišljati uspešnega turizma. Kako pomembna je ta dejavnost, vedo tudi v razvitih zahodnoevropskih državah, in temu primerno je ukrojena tudi davčna politika. Takšna, kot je sedaj, pa ne spodbuja nikogar, niti gostincev, ki morajo

po novem plačevati prometni davek na hrano in pijačo, na storitev in povrhu še na dobiček. Pod takšnimi pogoji si uspešnega poslovanja ni mogoče zamisliti, kaj šele, da bi kdo pričakoval k^j večjih naložb.

Že sedaj je jasno, da moramo do leta 1992 oceniti vse gostinske objekte po kriterijih, ki ve-Ijajo v Evropi. Kaj lahko se zgodi, da ne bo nikogar, ki bi se lahko ponašal z več kot tremi zvezdicami. Davek bi moral biti degresiven glede na urejenost lokala ali, drugače povedano, manj kot bo kdo imel zvezdic, večji davek naj bi plačeval. Le to je porok za evropsko kakovost in le to bo lastnike lokalov, pa tudi tuji kapital, spodbujalo k vlaganju.

JANEZ VEDENIK

Zbor ceijsifih demoicratov

Občinski odbor Slovenske demokratične zveze Celje je v torek popoldne pripravil letno programsko-volilno konferenco, na kateri so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik občinskega odbora je postal dr. Aleš Demšar, podpredsednik pa Alojz Zupane, ki bo Celjane tudi zastopal v Svetu Slovenske demokratične zveze.

Na odlično pripravljeni konferenci, ki jo je vodil dosedanji predsednik Miro Gradič, so celjski demokrati razpravljali o gospodarstvu, lastninjenju, obrti in podjetništvu, vsebini in organizaciji zdravstvenega varstva, stanovanjski zakonodaji, osnovni šoli, Celju in Svetovnem slovenskem kongresu ter krivicah, kijih je treba priznati in popraviti. Ob vseh teh vprašanjih so demokrati predstavili tudi svoja stališča in dopolnilne predloge, poročilo o delu stranke in njene mlade iniciative MLIN pa sta predstavila Miro Gradič in Liljana Novak.

Konference celjskih demokratov se je udeležil tudi podpredsednik stranke in slovenski pravosodni minister dr. Rajko Pimat, ki je predstavil svoje poglede na bodoče delovanje stranke. Slovenska demokratična zveza je bila prva prava politična stranka po začetku političnega pluralizma na slovenskem, zato tudi njeno članstvo ni povsem profilira-no. V bodoče pa bodo demokrati, ki naj bi se preimenovali v Narodno strako, skrbeli prav za to. IS

Bellevue v megli

Napovedano točko, ki se tiče lastništva znane restavracije Bellevue v Rogaški Slatini in blizu tri hektarje funkcionalnega zemljišča, so po sestanku predsedstva šmarske skupščine ter vodij poslanskih klubov umaknili z dnevnega reda zadnje skupščine.

»Predlog o izreku ničnosti odločbe šmarske Okrajne za-plembene komisije z dne 14. 11. 1945«, bodo zaradi premoženjsko pravnih posledic za zdravilišče Rogaška Slatina in šmarski Hmezad-Hram ter načela zaslišanja dedičev bivših lastnikov in predstavnikov obeh podjetij, obravnavali poslanci pozneje. Ničnost odločbe o povojni zaplembi Bellevu-eja so predlagali dediči prizadetih nekdanjih lastnikov, ki so se oglasili z otoka Krka in Ljubljane. Nekdanja lastnika Ristova: Konrad, rojen v Benetkah in Pia, rojena v Švici, sta bila po temeljitih poizvedbah jugoslovanska in ne nemška državljana, zato naj bi bila odločujoča zaplembna komisija o zadevi iz pristojnosti sodišča nepristojna. Zemljiškoknjižni imetnik uporabe je zdravilišče Rogaška Slatina, kmetijske površine pa upravlja Hmezadov šmarski Hram.

Tudi skupščinska odločitev o ničnosti zaplembne odločbe n^ bi bila brez pravno formalnih posledic, saj zakonske ureditve teh premoženjskih vprašanj še ni.

BRANE JERANKO

TRAČI

niče ■

Zelena nevarnost v obliki Jožefa Jarha se širi med neodvisne Plohlove sindikate. Ne vemo, ali seje za tak korak odločil, ker so mu okviri delovanja stranke Zelenih preozki ali pa je začutil, da bo kmalu potreboval sindikalno zaščito pred nezadovoljnimi strankarskimi sodrugi.

Celjski liberalni demokrati bodo ljubljanskemu klubu poslancev predlagali, naj stranka pridobi psihologa. Ta naj bi skrbel za nastope pred televizijskimi kamerami in nasploh za dvig kulture obnašanja. Predlagatelj Borut Alujevič že ve, kako se tem rečem streže.

Iz majhnih prepirov rastejo veliki, iz majhnih nesoglasij med strankami pride do velikih razhajanj. Majhno je v našem primeru to, da je predsednik celjske LDS Robert Polnar že dvakrat cepnil na vozniškem izpitu. Kriv je predsednik komisije, ki je član Demosa.

Šentjurska skupščinska zasedanja postajajo maratonske popoldansko-Bočne seje, saj se poslanci in poslanke v svojih razpravah niti približno ne držijo predpisanih petih minut. Zaradi nekaterih razburjenih klicev ljubosumnih mož in žena bomo odslej morali navajati tudi uro, ko se bo seja končala.

Ve se, zakaj republiški ministri zamujajo na dogovorjene sestanke v Celje. Nazadnje smo ministra Rejca in Bastla novinarji čakali več kot poldrugo uro, v ponedeljek pa je Celjan Bastl ponovno zamudil približno 20 minut. Izgovor: »Ve se, kdo je kriv. Krojne in njegove ceste vendar,« seje opravičil Bastl prisotnim na pogovoru o cestni problematiki, ki se gaje udeležil tudi minister za promet in zveze Marjan Krajne. Le, da on ni zamudil, s^j slabo cesto med Ljubljano in Celjem še kako dobro pozna in je zato iz prestolnice odšel dosti prej.

V razreševanje Gordijske-ga vozla o tem ali integralno zasnovan republiški proračun prevaga določilo o namenski porabi namensko zbranega denarja ali ne, se je vključil tudi sam pravosodni minister dr. Rajko Pir-nat. V Poljčah je menil, da ga čez postavke proračuna ni, nekaj dni za tem, v Ljubljani, pa je v telefonskem pogovoru z ministrom za promet in zveze Marjanom Krajncem presodil, da si lahko obstoječo zakonodajo razlagamo tudi čisto v podporo namenski uporabi denarja. Pa naj razume, kdor more.'

V Poljčah so poslanci Demosa konec tedna izvedeli, daje bilo v republiki zbranih 150 milijonov dinarjev za odpravljanje posledic poplave na slovenskih cestah. Minister Krajne tega denarja ni nikoli in nikjer videl, še manj pa ga je dobil - zato se sprašujemo, če milijončki niso pristali v Kranjčevi vreči brez

dna. Podobnost med priimki cestnega ministra Krajnca in fmančnika Kranjca je skoraj, da neverjetna.

V Velenju se natančno ve, kdo kaj dela in za kaj je odgovoren. Župan Pankrac Se-mečnik je povedal, da ima občinsko vlado z resorskimi sekretarji zato, da posamezni sekretarji urejajo stvari na svojih področjih. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi o takšnem delu podučil še republiškega premiera Peterleta, ki ima sicer resorsko zasedeno vlado, a »bog-bo-gova« v njej je en sam. Tisti, ki deli denar.

Šentjurski župan Franc Kovač je svoje kolege iz ostalih občin podučil, da ne bi bilo produktivno v zadnjem trenutku rušiti integralnega republiškega proračuna. Ce nauki o produktivnosti pri-hajajo iz Šentjurja, jim že velja prisluhniti.

Celjski župan Anton Roječ ima polno glavo križev in težav s cestami, pa mu zato iz nje uhajajo druge, prav tako pomembne zadeve. Po skoraj enoletnem oblastniškem mandatu bi svoje kolege na položajih iz občin celjskega območja že lahko poznal. Tako mozirskega župana Andreja Presečnika ne bi spravil v zadrego z naslavljanjem »gospod Božič«, Šentjurčani pa zaenkrat prav tako še nič ne vedo o svojem novem županu Ladislavu Grdini (ki pa je v občini dobro poznan kot iz-vršnik).

Mozirski izvršni svet, bolje rečeno predsednik Alfred Božič, bo »pošlihtal« vse od začetka. Po dodelitvi prostorov nekdanje hiše radosti - občinske inšpekcije - lahko sklepamo, da im^jo prednost tisti, ki v svojih programih načrtujejo gostilne. Ne vemo, ali odločijo programi ali zveze.

Službo informacij pri celjskem PTT podjetju predlagamo za inovatorje leta. Da bi ustregli čim večjemu številu tistih, ki kličejo, dajejo naenkrat podatke le za dva telefonska naročnika. Če potrebuješ pet številk, kličeš trikrat... Če bi se jim nagrada za inovatorje izmuznila, bodo gotovo deležni priznanja svoje firme zaradi povečanega obsega dela in več plačanih impulzov.

Telefoni so vTabor prinesli več žalosti kot veselja. Višek je bil na referendumsko nedeljo, ko je med kr^ani krožila pogodba med prebivalci Butal in PTT-Jem, ki jo je podpisal DR. ČAJANKO. Da je vsaka podobnost med butalsko zgodbo in resničnostjo več kot naključna, je jasno prav tako kot to, kdo se skriva pod imenom (DR. ČA)-JANKO.

Časi so res čudni. Prvič v zgodovini boja za delavske pravice se lahko zgodi, da bodo delaci štrajkali v krznenih plaščih. V času, ko si celotno gospodarstvo plačuje le še v naturalijah, so namreč v zabukovški Sigmi sklenili zanimiv »gegen-kšeft«: namesto dinarjev ali še zanimivejših deviz so svoje izdelke zamenjali za krznene plašče.

V Gorenju so izdelali 7 milijonti pralni stroj. Če so vštete tudi vse tiste »veš mašine«, ki so jih v času anarhičnega stanja iz Gorenja nosili čez ograjo in vozili celo s helikopterjem, potem je to prava številka, če ne, potem bi morebiti lahko v Gorenju praznovali še kakšno bolj spoštljivo okroglo obletnico.

ljubljanska banka

Splošna banka Celje d. d., Celje

ŽELITE OHRANITI REALNO VREDNOST SVOJIH PRIHRANKOV

LJUBLJANSKA BANKA - Splošna banka Celje vam od 27. februarja dalje nudi nakup blagajniških zapisov, katerih nominalna vrednost je izražena v nemških markah in so izdani na prinosnika.

Banka bo blagajniške zapise prodajala občanom in podjetjem v skupni višini 5 mio nemških mark. Za občane so izdani v treh apoenskih vrednostih (100, 500 in 1000 DEM) medtem, ko blagajniški zapisi za podjetja nimajo vnaprej določenega zneska.

Blagajniški zapisi se obrestujejo po veljavni obrestni meri, ki je za prodane blagajniške zapise nespremenljiva in znaša za zapise s tromesečno zapadlostjo 16% in za zapise s šestmesečno zapadlostjo 20%.

Obresti se obračunavajo na konformni način od deviznega zneska ter izplačajo skupaj z nominalno vrednostjo blagajniškega zapisa po srednjem tečaju na dan zapadlosti. Z dnem zapadlosti obrestovanje preneha.

Blagajniške zapise bodo prodajale vse ekspoziture LJUBLJANSKE BANKE - Splošne banke Celje, kjer boste tudi lahko dobili vse dodatne informacije.

feMA TEDNA

7. MAREC 1991 - STRAN 7

Ne boJmo se raka -napovejmo mu vojno

^aen od treh Hudi bo ¥ svojem živlleniu zbolel za rakom

Prvi teden v marcu je te-deD boja proti raku. Proti l)olezni, za katero bo zbolel y svojem življenju vsak tretji človek, bolezni, za kamero samo v Sloveniji letno 2boli blizu 6 tisoč ljudi in ki je že 20 let kot vzrok smrti na drugem mestu - takoj za boleznimi srca in ožilja. V Sloveniji trenutno živi oad 25 tisoč ljudi, ki so zboleli za rakom. Nekateri med njimi so ozdraveli, drugi so jazdravljeni ali bolni.

V svetu in pri nas število rakavih bolezni strmo narašča. V bližnji bodočnosti tudi najbolj razvite družbe ne bodo več vzdržale ekonomskih bremen, ki jih prinaša zdravljenje rakavih bolnikov. Tudi to je razlog, da je Evropa v okviru dolgoročnega cilja Svetovne zdravstvene organizacije »Zdravje vsem do leta 2000« kot enega izmed ciljev opredelila uspešen boj proti raku. Obolevnost za rakom želijo zmanjšati za 15 odstotkov, kar pomeni v Evropi 150 tisoč ohranjenih človeških življenj. Temu programu se je pridružila tudi Slovenija s svojim programom _ »Slovenija 2000 in rak«. Če bi uspeli zmanjšati umrljivost za rakom za 15 odstotkov, bi to ohranilo 600 življenj na leto.

Cilj je uresničljiv, odvisen pa je od znanja čim večjega števila ljudi, od njihove pripravljenosti, da se odrečejo nekaterim razvadam, ki pe-\^eio v raka, in da prisluhnejo svojemu telesu, kadar jih opozarja, da je nekaj narobe.

Medicinska znanost sicer še ni odkrila pravega vzroka za nastanek in razvoj rakavih bolezni, ki jih poznamo v preko 180 oblikah. S pomočjo statističnih obdelav podatkov o razširjenosti rakavih obolenj in o smrtih zaradi njih, ki jih zbirajo registri raka (v Sloveniji imamo tak register pri Onkološkem inštitutu že 20 let), pa so ugotovili, da ga v veliki meri povzročajo dejavniki okolja in načina življenja. Žalostna resnica je, da 70 do 90 odstotkov rakavih bolezni nastane zaradi človekovih razvad in onesnaženega okolja.

To pa je tudi razlog, zaradi katerega mora strah pred rakom zamenjati pripravljenost storiti vse, da ne bi zbo-

leli ali da bi bolezen vsaj pravočasno odkrili, saj le zgodnje odkrivanje omogoča uspešno zdravljenje.

Zakaj tvegamo?

O raku kroži med ljudmi vrsta zmot: da je neozdrav-

ljiv, da je deden, neznosno boleč, da zdravljenje prinaša izgubo las, da kirurška pomoč sproži razrast raka... Te zmote cesto botrujejo vdanosti v usodo. Človek sam pa lahko ravno v boju proti raku veliko naredi. Kot posameznik, če se odreče kajenju, alkoholu, pretiranemu sončenju in nezdravi prehrani, ter kot družba, ki lahko in mora vplivati na zmanjšanje onesnaženosti zraka, pitne vode in zemlje. Strokovnjaki so ocenili, da

je 30 odstotkov vseh smrti povzročil tobak. Kar 90 odstotkom pljučnih rakov botruje cigareta, ki je kriva tudi za raka v ustih, grlu, požiralniku, na mehurju in še marsikje. Čim dlje človek kadi in čim več cigaret pokadi, tem večja je verjetnost, da bo zbolel za rakom na pljučih. Odločitev, da ne postanemo kadilci ali da to prenehamo biti, je torej tudi odločitev za zdravje in za življenje.

Ta primer dovolj zgovorno potrjuje, da proti raku nismo nemočni. Rak na pljučih je v letu 1986 pri moških v Sloveniji predstavljal kar 23 odstotkov vseh rakavih obolenj. Približno toliko - 22 odstotkov - predstavlja rak na dojki pri ženskah. Tudi proti njemu se je mogoče boriti. Za to zahrbtno boleznijo letno zboU več kot 600 žensk.

umre jih preko 200. Ta zadnja številka bi lahko bila manjša, če bi se vse ženske odločile za redno, mesečno pregledovanje dojk. Če to obliko raka odkrijemo na samem začetku, jo lahko zelo uspešno ozdravimo. Zgodnjih znamenj je razmeroma malo - le zatrdlinica v dojki, ki običajno ne boli. Ko se po-

javijo spremembe v obliki dojke, lege bradavice ali na koži, gre zares. Majhne zatrd-linice pa v devetih od desetih primerov odkrijejo ženske same, s samopregledova-njem. Vsega milijona žensk pri nas zdravniki ne morejo pregledati, ženske same pa to lahko naredijo.

Več znanja - manj raka

želje, da bi čim več ljudi vedelo, kako se je mogoče uspešno boriti proti raku, je vodila v ustanavljanje društev za boj proti raku. Slovensko društvo so ustanoviU leta 1971, leta 1984 pa so se odločili za več regijskih društev in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku, ki

ima sedež v Ljubljani. Regijska društva so v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Velenju in Celju. Celjsko je najmlajše in ima sedež v celjskem zdravstvenem domu.

Celjsko društvo se pridružuje skupnim prizadevanjem, da bi čim bolj omejili obseg rakavih obolenj. Pri tem se vključuje v program Slovenija 2000 in rak.

Pomemben prispevgek društva je izdaja videokasete »Svojo usodo imate v svojih rokah«. To je prva videoka-seta v Sloveniji o raku na dojki, ki govori o preprečevanju tega obolenja, o njegovem zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji. Pobudo zanjo je dala Viktorija Rehar, ki skrbi za zdravstveno vzgojo na Zavodu za socialno medicino in higieno, idejno zasnovo je pripravil dr. Jože Avžner, izvedba pa je plod skupinskega dela strokovnjakov. Ustvarjalci želijo, da bi kase-

ta našla pot v čim več ženskih kolektivov, v zadnje razrede osnovnih šol in v srednje šole. Kaseto lahko dobite na sedežu društva oziroma na Zavodu za socialno medicino in higieno v celjskem zdravstvenem domu.

Kaseta, plakati in tudi tale zapis so drobci, ki naj bi pomagali ljudem, da bi spozna-U, da se nekaterim rakom lahko ognemo, nekatere, ki jih zgodaj odkrijemo, pa uspešno zdravimo. To spoznanje pa »je tista svetla lučka na koncu dolgega predora, skozi katerega se prebijajo borci proti raku. Lučka, ki jim vliva vero in daje moč v upravičenost svojega iskanja, nam potencialnim bolnikom, ki ne vemo ne ure ne 'dneva, če in kdaj se bomo morda srečali z rakom, pa priporoča dvoje: Opustite razvade in prisluhnite telesu!« kot so zapisali v »Slovenija 2000 in rak«.

MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC

Dr. Igor Praznik, predsednik celjskega društva za boj proti raku: »Ljudje imajo rak za strašno in neozdravljivo bolezen. Toda zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in sodobni terapiji to ni res. Če pa bi upoštevali sedem opozorilnih znamenj in sedem nasvetov, bi bilo raka, vsaj njegovih najtežjih oblik, bistveno manj. Življenje je enkratno in pomembno je, -da se zani borimo.«

Po podatkih slovenskega registra raka je v letu 1986 na novo zbolelo 5750 prebivalcev (290 na 100.000), od tega 2890 moških (300 na 100.000 prebivalcev) in 2860 žensk (280 na 100.000). Pri moških je rak najpogostejši na pljučih, želodcu, žrelu, požiralniku in ustni votlini, prostati, koži in danki. Pri ženskah je najpogostejši rak dojke, kože, želodca in maternice.

Dr. Metka Podbregar, zdravnica v celjskem dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo: »Kadilci se morajo zavedati večje nevarnosti za nastanek pljučnega raka. Pozorni morajo biti na kašelj, predvsem na njegovo spremembo. Ob trdovratnem kašlju je nujen obisk v dispanzerju. Ker pa je rak na pljučih eden izmed za zdravljenje najmanj dovzetnih^ je najbolje ostati nekadilec. Se posebej velja to za delavce v klimatsko neugodnih pogojih. Tam je kajenje še bolj škodljivo kot sicer in na taka dela bi morali zaposlovati nekadilce.«

V preventivne akcije se vključujejo tudi delovne organizacije, ki so se odzvale ponudbi Onkološkega inštituta za organizacijo pregledov dojk v domačem kraju. V konjiškem Konusu in velenjskem Gorenju Elektroniki je na primer prišlo na tak pregled tri četrtine zaposlenih žensk, pri kar precejšnjem številu pa so tudi odkrili zatrdline, zaradi katerih so te ženske napotili na nadaljnje preglede.

Dr. Jože Avžner, kirurg v celjski bolnišnici: »Pri zdravljenju tesno sodelujemo z onkološkim inštitutom v Ljubljani. Njihovi strokovnjaki sodelujejo pri delu dveh onkoloških ambulant- ena je na ginekološkem oddelku, druga na oddelku za kirurgijo notranjih organov. Zdravljenje določamo teamsko - v Ljubljano pošiljamo le bolnike, pri katerih je potrebno tudi obsevanje. Sicer pa se tudi mi vključujemo v preprečevanje in zgodnje odkrivanje rakavih obolenj. Eden izmed pripomočkov, pomemben zlasti za ženske, je mamo-graf. V Celju imamo samo enega in treba bo misliti na novega z boljšimi slikami in z manj sevanja.«

Kirurška odstranitev tumorja je še vedno najbolj pogosto uporabljena oblika pomoči, ki jo dopolnjuje obsevanje in kemoterapija. Operacije so vse manj obsežne. V Celju na primer letno naredijo 50-60 operacij raka na dojki, popolnih odstranitev obolele dojke pa je le še polovica.

Sedem

opozorilnih

znamenj

1. Ranice in razjede na koži ali sluznici, ki jih je že prekrila krasta, koža pod njo pa se ne zaceli niti v mesecu dni, so lahko resno opozorilo za raka na koži. Če ga odkrijemo na začetku, ga ozdravijo v 95 odstotkih, sicer največ 40.

2. Napredujoče spremembe v barvi ali velikosti materinega znamenja ali bradavice opozarjajo na morebitni črni rak ali maligni melanom. Pri bolnikih, kjer ob prvi operaciji še ni zasevkov v bezgavkah, je petletno preživetje 50-60 odstotno, če so prizadete bezgavke, le še 15 odstotno.

3. Neboleče zatrdline ali bule kjerkoli na telesu - še posebej velja to za zatrdUne in bule v dojkah ter moških spolnih žlezah. Po podatkih registra za leto 1986 je za rakom na dojkah zbolelo 617 žensk, za rakom na moških spolnih žlezah pa 30 moških med 15 in 35 letom.

4. Neobičajne krvavitve ali izcedki iz katerekoli telesne odprtine

opozarjajo na morebitni rak na maternici, danki ah drugem delu črevesja, na mehurju ali ledvicah, v želodcu, pa tudi na pljučih.

5. Trdovratni kašelj, hripavost in težave pri požiranju, ki jim ne vidimo pravega razloga, so

značilna znamenja za raka na pljučih ali v grlu. Kadilci, bodite še posebej pozorni!

6. Trdovratne težave z želodcem, prebavne motnje in morda celo hujšanje brez pravega razloga so lahko v zvezi z rakom na želodcu ali požiralniku.

7. Vsaka sprememba in nerednost pri odvajanju, ki je sami ne znamo pojasniti, opozarja na raka na debelem črevesu ali na danki.

Sedem dobrih nasvetov

1. Opustite kajenje, saj povzroči tretjino vseh smrti za rakom. Najslabša je kombinacija cigaret in alkohola, ki povzroča raka v veliko večji meri kot vsaka razvada zase.

2. Uživajte zdravo hrano, ki ne vodi v debelost.

3. Opustite pretirano sončenje, ker povzroča raka na koži.

4. Spoštujte in upoštevajte predpise o zaščiti pri delu.

5. Prisluhnite svojemu telesu - obiščite zdravnika, čim opazite nenavadno spremembo v delovanju telesa.

6. Preglejte svoje dojke vsak mesec, le tako imate možnost odkriti raka na samem začetku, ko je ozdravitev nadvse optimistična.

7. Odločite se za redni vsakoletni ginekološki pregled, ki vas lahko obvaruje pred rakom na materničnem vratu, saj ga zdravnik odkrije že v predrakavem stanju.

ZAHVALA

Zdravstveni center Celje je 1. NOVEMBRA 1990 prizadela

naravna nesreča. Popravljen je bil velik del prostorov BOLNIŠNICE, ZDRAVSTVENEGA DOMA, ZAVODA

ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO TER SKUPNIH SLUŽB, kar je onemogočilo izvajanje velikega dela zdravstvene dejavnosti celjske regije.

V nesreči nismo bili sami. Med samo poplavo in po njej so

delavcem Zdravstvenega centra Celje pomagali številni posamezniki, skupine, organi in organizacije. Zato se vsem, ki so nam kakor koli pomagali z delom, materiali in sredstvi, da smo čimprej vzpostavili osnovne pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti, iskreno zahvaljujemo.

Poplava je povzročila veliko škodo, katere posledice bodo prisotne dalj časa. Vsem, ki so nam pomagali in imamo o njih podatke in vsem, ki bodo še sodelovali pri nadaljnjem odstranjevanju posledic poplave, bomo izročili pisne zahvale.

ZDRAVSTVENI CETER CEUE

8. STRAN-7. MAREC 1991

KULTUHi

Um za vse večne čase

Razstava v knjižnici ob ZOO-ietnici if/lozartove smrti

»Komponirati je moje edino veselje in moja edina strast,« je dejal veliki skladatelj, glasbeni genij Wolfgang Amadeus Mozart, katerega 200-letni-co smrti obeležuje tudi razstava v avli knjižnice na Muzejskem trgu v Celju.

Pripravili sta jo glasbenica Adrijana Požun in profesorica Božena Orožen. Na pot so jo v torek popoldne pospremili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali violinista Alenka Rozman in Nenad Firšt ter flavtistka Alenka Goršič ob spremljavi kitarista Mateja Baniča, drugi prizor iz Mozartove enodejanke Mozart in Salieri pa sta pripravila člana eksperimentalnega gledališča »F« Miha Alujevič in Na-

taša Batalanič.

Adrijana Požun je zbrala Mozartova najpomembnejša dela in nekaj njegovih misli in pisem. Prav tako so na ogled nekatere Mozartove partiture, to so fotokopije njegovih rokopisov ter pregled skladateljevih sodobnikov. Temu sledi kratek pregled Mozartove operne ustvarjalnosti, nekaj knjig o Mozartu, ovitki plošč in druge zanimivosti iz Mozartovega glasbenega življenja.

Mozartova glasba nas na pragu 21. stoletja, ki je zvočno zelo nasičeno, še vedno močno prevzema in zares drži ugotovitev strokovnjakov, da Mozart ne bo nikoli zastarel.

Tako misli tudi profesorica Božena

Orožen in pove, daje razstava razdeljena na tri dele. Prvi del razstave prikazuje Mozartovo življenje kot nekakšno potovanje, ki je zanj zelo značilno, saj je čudežni deček od šestega leta naprej tretjino življenja preživel na potovanjih. V drugem delu govorijo o glasbenem geniju knjige, ki so sicer na voljo bralcem v celjski knjižnici. Tretji del razstave je, kot je že omenjeno, glasbeni.

Razstava bo odprta do 22. aprila, k ogledu pa še posebej vabijo mlade iz osnovnih in srednjih šol, ter njihove glasbene pedagoge, pa seveda tudi vse ljubitelje Mozarta in njegove večne glasbe.

MATEJA PODJED

Koncert za umetnika

Zavod za kulturne prireditve Celje pripravlja v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim inštitutom iz Zagreba koncert ob Mozartovem letu. Nastopila bosta violinistka Jo-anna Madroszkievvicz s Poljske in pianist Manfred Wagner Artz iz Avstrije. Predstavila se bosta z Mozartovimi skladbami in skladbami Bethovna Sarasateja, ki so posvečene Mozartu. Koncert bo danes, 7. marca, ob pol osmih zvečer v dvorani Glasbene šole v Celju.

Joanna Madroszkiewicz je že s sedniimi leti pričela igrati na violino. Študirala je na visoki glasbeni šoli v Danzigu v razredu prof-. Štefana Hermana in je zelo zgodaj postala gostja pomembnih koncertnih dvoran. Leta 1977 je pridobila naslov najboljše mlade umetnice. Dve leti kasneje, po opravljeni diplomi, je obiskovala mojstrski tečaj pri Arthurju Grumiauxu.

Umetnica je dobitnica številnih nagrad na mednarodnih natečajih in stalna gostja koncertnih hiš po Evropi in ZDA. Sodeluje s pomembnimi orkestri, kot so Dunajski simfoniki. Baselski simfonični orkester ter drugi, kakor tudi z znanimi radijskimi in televizijskimi hišami ter založniki gramofonskih plošč.

Pianist Manfred Wagner Artzt pa je bil rojen na Dunaju, kjer je končal študij klavirja na Visoki glasbeni šoli. Kot solist, komorni glasbenik in korepetitor vokalne glasbe se je zgodaj predstavil svojemu občinstvu. Ko pa je prejel zlato medaljo na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Italiji, je stopil na mednarodno umetniško sceno. Manfred Wagner sodeluje z mnogimi glasbenimi producenti, že vrsto let pa uspešno muzicira z violinistko Joanno Madrosczkiewicz. mP

Odiiica so miadi

Kljub slabšim razmeram v kulturi so člani kulturnega društva Ljubečna na občnem zboru ugotovili, da so v minulem obdobju dobro in uspešno delali. Močno so se uveljavili zlasti z organizacijo prireditve Zlata harmonika, po kateri so znani doma in po svetu.

Društvo se lahko ponaša tudi s skupino mažoretk, v katero je vključenih dvajset deklet, v plesni skupini Lučka pleše približno petdeset otrok, uspešno pa delujeta tudi moški pevski zbor in godba na pihala. Harmoni-karski klub, ki tudi deluje v okviru društva, združuje petdeset harmonikarjev iz Slovenije, Avstrije, Italije in

Nemčije in opravlja pomembno vlogo pri povezovanju in vzgoji harmonikarjev z diatonično harmoniko.

Seveda se člani društva pri svojem delu srečujejo tudi s težavami, je bilo slišati na zboru. Začasno sta prenehala delovati tamburaška sekcija in ženski pevski zbor, člani kino sekcije pa so zaradi slabega obiska nehali vrteti filme. Zato so si na Lju-bečni zadali nalogo, da bodo oživili delo tamburašev in ženskega pevskega zbora.

ŽB

Zasebna glasbena šola

Na Polzeli je med zasebniki zaoral ledino na čisto novem področju Boris Bizjak, ki je odprl glasbeno šolo oziroma glasbeno estradno agencijo. V glasbeni šoli poučuje instrumente, ki im^o klaviaturo, predvsem pa synthesizer, ki je med mladimi zelo priljubljen. Ima 24 učencev, kar je, kot pravi sam, največ, kar zmore. Poleg tega se ukvarja z organiziranjem raznih glasbenih prireditev. Na sliki: Boris Bizjak z učenko Barbaro Pre-dovnik.

Likovni utrinek ^-^^"^"^

V Likovnem salonu so včeraj, v sredo, postavili na ogled dela slikarja in grafika Kiara Meška, ki se je doslej večinoma predstavljal na skupinskih razstavah, zato gre dogodek v Celju šteti za enega pomembnejših v slikarjevem življenju.

V spodnjem delu so na ogled njegova novejša dela v olju, teh je 12, v gornjem delu galerije pa se predstavlja z 18 grafikami.

Slikar se v svoji likovni izpovednosti giblje od ekspresioni-stične in kubistične analize površine in strukture do nove figu-racije, pri čemer ustvarja bogat asociativni in melanholični svet. Slednjega izraziteje poudarja v novejših delih.

Razstava bo na ogled do 3. aprila. MP,

Čelist

v Narodnem domu

Celjskemu občinstvu se obeta jutri, v petek, ob pol osmih zvečer v Narodnem domu izjemen umetniški užitek. Kot solist se bo prvič v Celju predstavil Miloš Mlejnik, izvrsten slovenski čelist, soločelist Slovenske filharmonije in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

O njegovih glasbenih uspehih pričajo mnoge nagrade, med drugim je leta 1984 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

S komornim orkestrom In-termezzo bo v Celju izvedel dvoje del: koncert za čelo in orkester v C-duru in orkester v B-duru L. Boccherinija. Pokrovitelja koncerta sta tiskarna Marginalija in Cinka-na Celje.

MP

Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji

Prva od petiit Itnjig nove serije iiasteioioga dr. Ivana Stoparja

Partizanska knjiga je v sodelovanju z Znanstvenim inštitutom Filozofske fakultete v Ljubljani izdala v zbirki Znanstveni tisk prvo knjigo od serije petih z naslovom Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Prva knjiga zajema območje Maribora in Ptuja.

Avtor dr. Ivan Stopar je že 1982 leta pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani izdal obsežno knjigo z naslovom Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem Štajerskem, vendar je bila v šapirografirani tehniki in v zelo majhni nakladi 150 izvodov, ki je takoj pošla. Sedanji projekt omenjenega inštituta in Partizanske knjige je dragocen vsaj iz dveh razlogov: prvi je ta, da prihaja nova serija na dan v času, ko je v javnosti vse več zanimanja za našo kulturno dediščino, čeprav ta še naprej propada in drugi je v tem, daje s knjižno obliko v večji nakladi in slikovnim gradivom delo dostopnejše širši javnosti. Tretji vidik pa je seveda strokovne narave in zajema dopolnitve in tudi določene popravke, saj je od prve izdaje minilo kar desetletje, številni konservatorski posegi na grajskih objektih pa so v tem času spomeniško varstveni službi omogočili nova spoznanja in ugotovitve.

Celotno delo ni topografija, ali ni popolna topografija, kar poudarja

v spremni besedi tudi sam avtor, ki se zaveda, da je takšna tipografija lahko le rezultat sistematičnega skupinskega dela, omenjeno delo pa je sad njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela. Toda neglede na to, da mu je avtor sam odrekel topografsko popolnost, celoten opus zelo nazorno in izvrstno obravnava omenjeno problematiko.

Na vsak način je treba opozoriti na novosti, ki jih je dr. Stopar uvedel v gradivu, kjer je s slovenskimi poimenovanji objektov pomembno prispeval k enotnemu poimenovanju grajskih stavb, pri ortografiji nemških grajskih imen pa seje odločil za njihovo sodobno obliko.

Pri opisih grajskih arhitektur je nekaj več pozornosti namenjene srednjeveški grajski arhitekturi, nekatera druga obdobja so skromneje zastopana, največkrat zaradi tega, ker je bilo nemogoče na terenu preverjati oziroma dodatno zbirati nove podatke, saj so mnogi od njih skriti še po arhivih. Pri upodobitvah avtor našteva le tiste ve-dute, ki izvirajo iz znanih grafičnih serij ali suit, torej Clobucciarch, Vischer, Stocklova suita. Stara in Nova Kaiser-jeva suita, Lamplova suita in Reicher-tov album Einst und Jetzt.

Prvi zvezek, ki je izšel pred dnevi, zajema občine Maribor Pesnica, Po-brežje, Rotovž, Tabor in Tezno ter ob-

čino Ptuj. V drugem bodo občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. V tretjem občini Celje in Žalec, v četrtem občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje in Maribor-Ruše ter v petem občine Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Laško, Hrastnik, Sevnica, Krško in Brežice. Vsaki knjigi bodo dodani nemški povzetki opremljeni s krokiji po predlogah iz Vischerjevega zemljevida Štajerske, kije izšel leta 1678.

Dr. Stopar je z opisi posameznih grajskih objektov opredelil temeljne značilnosti grajskih stavb. Opozoril je na njihove arhitekturne in umetnostne kvalitete, pri tem pa je problematiko tako formuliral, da bo lahko služila nadaljnjim raziskavam, saj gre za prvi tovrstni poskus na Slovenskem, kjer pa je v ospredju avtorjevega zanimanja predvsem grajska arhitektura.

Knjige nas bodo tudi opozorile na stanje naših grajskih stavb, ki je na premnogih mestih zelo slabo. Avtor je zato v spremni besedi zapisal tudi to, da se po dveh desetletjih, kolikor je nastajalo to gradivo, počuti, kot bi napisal nekrolog za tistimi pričevalci naše zgodovine, ki jim je njihov čas minil, naš pa jim ni znal dati prave cene... DRAGO MEDVED

ZAPISOVANJA

Kdo je ubil Lauro?

Piše Tadej Čater

To je vprašanje, kije obseda-lo več kot polovico Združenih držav Amerike eno celo poletje 1990. Vprašanje, na katerega si niso znali nikakor odgovoriti, pa čeprav je že takoj na začetku bolj ali manj jasno, da je Lauro Palmer umoril David Lynch sam.

Tako John Waters, Lynch pa še vedno dopušča druge alternative; namreč v malem severozahodnem ameriškem mestecu Twin Peaks, v mestecu, ki ne samo fizično, ampak tudi kako drugače spominja na mestece Peyton (s to razliko, daje Tvvin Peaks bolj na gosto naseljen - ima okrog 50 tisoč prebivalcev (kar je približno toliko kot Celje) se zgodi skrivnosten umor. Ob jezeru precej idiličnega videza, navsezadnje je že sam Twin Peaks zelo idiličen oziroma je mestece, v katerem bi vsi radi živeli, če pa že to ne, ga pa vsaj non stop gledali, najdejo v plastično vrečko zavito truplo srednješolke, sicer miss Tvvin Peaks ali vsaj gimnazije, Laure Palmer (Sheryl Lee). In ker lokalni šerif ni kos razrešitvi take naloge, pride na pomoč kdo drug kot posebni agent FBI Dale Cooper (Kyle McLahlan), ki ga, če že drugega ne, moramo vsi vzljubiti. Pa ne toliko zaradi njegovih detektivskih sposobnosti in njegove telefonske tajnice, ampak bolj zaradi krofov in češnjeve pite, ki jo priporoča slehernemu, kar pa ne velja tudi za »prekleto dobro« kavo, ki mora biti vroča in črna kot nebo brez mesečine. .

Seveda pa v Twin Peaksu živi še srednješolska mularija in nek^ lokalnih mogotcev, lokalnih posebnežev in pridnih, to je dobrih (James Hurley, ki ga igra James Marshall, s katerim ima Laura skrivnostno in delikatno razmerje) ter slabih (Bobby Brigs, ki ga upodablja Dan Ashbrook, ki je drugače Laurin fant, sam pa ima razmerje vsaj še z eno lokalno lepotico) fantov. Konec koncev je pa vse tako zapleteno, da se res lahko enaidvajset dni sprašujemo, kdo je v resnici umoril Lauro Palmer? Zakaj, Laurina najboljša prijateljica Donna Hayward (Lara Flynn Boyle) irha poleg svojega fanta, najboljšega prijatelja Bobbyia,

razmerje še z Jamesom, Jamu sov stric in skrbnik Ed Hurl^ (Everett McGill), lastnik raj puščene bencinske črpalke ^^ mož psihopatske Nadine, ki M vi le za brezšumne zavese Cvsi tako se zdi) ima na skrivaj raz merje z natakarico Normo Jen nings (Peggy Lipton), ki sej kar naenkrat znašla sama. Ni mreč moža soji za tri, štiri ietj zaprli.

V Twin Peaksu pa še živijo in ti so vsekakor bolj intrigant ni in morda celo violentni. Jos sie Packard (Joan Chen), kitaj ka iz Hong-konga, vdova p( lastniku Packardove žage, k ima tudi razmerje z enim iz med pomembnejših Twin Pe akerjev, šerifom Harryjen S. Trumanom (Michael Ontke an), potem je tu še Packardovi sestra Catherine Matrell (Pip per Laurie), ki ima nenasitnt ambicije po žagi in njen ljubi mec, lokalni milijarder ah vs^ milijonar, kar niti ni tako bi stveno, Benjamin Home (Ric hard Beymer), ki, kot sam pra vi, je svojo hčerko »že zdavnu izgubil« - Audrery (Sherilyini Fenn), ki nosi v šoli rdeče čev Ije z zelo visoko peto... Twii Peaks je torej precej dolgočas no in hkrati zelo zanimivo me sto z vsemi lokalnimi in pr mestnimi posebnostmi, kar pi je že stvar sociale, ki nima pra\ nič opraviti z brutalnim urno rom Laure Palmer. Sicer p< Laura ni bila edina, kije na tai ah drugačen način okusila na silje. Vi veste, daje imela v no či, ko seje zgodil umor razmer je z najmanj tremi moškimi Popolnoma nedolžna sevedi tudi ni bila. Kokain je pri ten izvzet, jasno, čeprav tudi pr nas srednješolska mladina m pozna zgolj marihuane.

Je pa v sezoni 1990 America ne obsedala še neka druga sen ja: The Simpsons, ki pa je z razliko od Twin Peaks prece, manj violentna in precej bol komična. The Simpsons ji stvar Fox TV in predsvem (po legMatta Groeninga in Jamesi L.Brooksa) Barta Simpsons rapemana s hitom Do the Bart man (Skor^ vsak dan n MTV). Twin Peaks pa je dobil zaradi precejšnje gledanosti ii precejšnjih ali še večjih dohod kov svoje trivialno in šokantm nadaljevanje, tako da America nom še danes ni povsem jasno kdo je pravzaprav umoril ii vse kar spada zraven storil La uri Palmer. To pa je predvsen stvar Davida Lyncha (režise Eraserhead, 1978, Elephar^ Man, 1980, Dune, 1984, Blu> Velvet, 1986 in Wi}d at HeaT\ 1990, ki prihaja tudi v naše ki nematografe) in Marka Frost (glavni scenarist serije Hil Street Blues z začetka osemde setih).

In kaj druži vse Lynchove iJ Frostove produkcije, vključn< s Twin Peaks? Afekcija d Američane, k^pada. In v tet iščite odgovor na vprašanji kdo je umoril Lauro Palmer Vs^ takrat, ko gledate serije mislite po ameriško. Poskusi te, saj ni tako zelo težko.

IIAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. MAREC 1991 - STRAN 9

Pomišljija brezmejnega

Baleriia Izba odprla vrata nakitu In keramiki

v majhnem, intimnem prostoru galerije Izba na Slomškovem trgu v Celju so v petek zvečer poskrbeli za prijeten kulturni dogodek, ko so ob pozornosti številnih obiskovalcev odprli razstavo unikatnega nakita in keramike. Razstava je prodajnega značaja in bo odprta do 8. marca, namenjena pa je prav drobnim, a nikoli pozabljenim pozornostim.

S svojimi deli se predstavljajo štirje avtorji, ki potrjujejo, da domišljija v umetnosti nima meja in da ima vsak reizstavlje-

ni unikat svojo trajno umetniško vrednost.

Meta Plevnik se predstavlja s »keramo-skulpturami«, ki zbujajo pozornost s svojimi ru-stikalnimi formami, nenavadnimi odprtinami in drugimi detajli, ki vodijo v svet starodavne utrdbene arhitekture, odprtih ognjišč, posod...

Anita Planinšek je oblikovala nakit s posebno žensko sen-zibilnostjo, zavedajoč se, da je nakit lepota, krhkost, nežnost, poezija in zasebnost. Za svojo umetnost uporablja materiale, kot so zlato, srebro, biba biseri.

cirkon in poldragi kamni, ki poleg vizualno-estetskih efektov ne negircoo materialne vrednosti.

Tretji avtor te zanimive razstave v Izbi je Ivan Zupanec, ki v svoji umetnosti ohranja tradicionalne smiselne povezave med funkcijo in formo. Bolj svoboden je pri oblikovanju nakita z uporabo močnih barvnih tonov, precej nagib^očih se k temnim odtenkom, s čimer dosega bogato večbarvno kombinacijo zanimive igre barv in oblik.

Podobne materiale kot Anita Planinšek in Ivan Zupane uporablja pri svojem oblikovcinju tudi Anton Žigon. Posveča se tako geometričnim, preprostim, skor^da minimalistič-nim formam, osvobojenim dekorja, kot bogatejšim, nagubanim, vegetabilno sproščenim, valujočim obhkam.

Razstavo je postavila in jo s spremno besedo pospremila na pot Irena Čerčnik, kustodi-nja prodajne galerije Izba.

MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER

V Šentjurju so možnosti za turizem

v Šentjurju so pred kratkim ustanovili turistično društvo. Program dela, ki so si ga zastavili, je zelo obširen. Z različnimi pobudami in akcijami bodo poskrbeli za lepši videz kraja, pripravili bodo razstavo o turističnih zanimivostih tega kraja in okolice ter gradivo za prospekt. Predvsem pa želijo skupaj z motelom zaokrožiti turistično ponudbo Šentjurja in okolice (Ipavci, Rifnik, obletnica Slomškovega rojstva, Slivniško jezero, lov in ribolov). Poskrbeli bodo tudi za živahnejše delo turističnega podmladka na osnovni šoli ter za sodelovanje s Kmetijsko šolo. Za predsednika društva so izvolili Ludvika Mastnaka.

ZORAN VUDLER

Preobrazba v gledališču

v celjskem gledališču bo v ponedeljek zvečer gostovala ljubljanska Drama z delom Franza Kafke-Loj ■ zeta Rozmana Preobrazba. Velja se spomniti, da Kafka ni samo največji stilist nemške proze, marveč je eden največjih brezkompromisnih etikov novega veka in Preobrazba je njegova najbolj intimna zgodba.

V izvedbi odličnih igralcev Drame je delo režiral Lojze Rozman.

MP

Ustanovili so selccljo društva vodnikov

V petek so v Celju ustanoviU sekcijo društev turističnih vodnikov Slovenije. Vodnikovo delo je danes del trženja turističnih proizvodov, a ta poklic pri nas še vedno nima prave veljave. Delo v sekciji naj bi turističnim vodnikom dalo večjo veljavo in pomen, skušali pa si bodo izboriti tudi boljši položaj in ceno na tržišču.

V celjski regiji se trenutno ukvarja s turizmom, katerega pomemben del je tudi vodenje, preko štiridest družbenih in zasebnih turističnih agencij, da o hotelih, zdraviliščih in drugih, ki bi prav tako morah biti zainteresirani za višji nivo tega kadra, niti ne pišemo.

JANEZ VEDENIK

Pričkanje o ženskah in Titovih slikah

Na Šmarskem so se sprič-kali zaradi datuma praznovanja ženskega praznika in Titovih slik v javnih prostorih. Zaposleni v šmarskem domu upokojencev so se po pismu predsednika šmarske skupščine in republiškega poslanca (SKZ-LS) Franca Potočnika pritožili občinski skupščini, da dan žena, 8. marca, ni praznik komunističnih držav, pri izobešanju Titovih slik v javnih prostorih pa ne gre za kult osebnosti.

Zaposleni v domu upokojencev so zapisadi, da so s praznovanjem 25. marca, materinskega dne, prizadete vse ženske, ki niso matere, v demokratični družbi pa se bodo same odločile, kdaj bodo praznovale. Predsednik skupščine je tudi pred skupščino vztrajal, da gre za praznik komunističnih dežel, ter da je treba v naši

družbi dati poudarek materam, ni pa nikjer zapisal, da 8. marca ne smejo praznovati. Tisti, ki so odgovorni za javne prostore naj ravnajo po vesti, je povedal.

Glede odstranjevanja Titovih slik iz javnih prostorov pa so iz doma upokojencev zapisali, da pri izobešanju Titovih slik ne gre za kult osebnosti, da gre za počastitev po vsem svetu cenjenega voditelja ter da je prav, da o tem skupščina vsaj razpravlja, če že ne zavzame staUšča, so zapisali. Franc Potočnik je poslancem pojasnil, daje prejel več vprašanj o tem po katerem zakonu morajo viseti Titove slike in je zato postavil poslansko vprašanje. Zakona, da morajo viseti ni, zapisano je le kako morajo viseti, ni pa tudi rekel nikomur, da mor^o slike sneti, z izjemo izobešenih v občinskih prostorih.

BRANE JERANKO

Čiovelc na položaju

člani dramske skupine iz Tabora so zares med najbolj delavnimi na Celjskem. V mesecu dni se bodo predstavili kar z dvema uprizoritvama. Ena skupina je naštudirjila komedijo Oh, ti ljubi starši, ki jo je režirala Jožica Ocvirk po adaptaciji teksta Jake Jeršiča, občinstvu pa so se z njo že predstavili, druga skupina pa

je pripravila satirično komedijo Fadila Hodžiča Človek na položaju. Premiera bo v soboto, 9. marca, ob 19. uri v gasilskem domu v Kapli.

Kako so se na uprizoritev pripravili, nam je povedal režiser Janez Kozmelj:

»Ker imamo v našem dramskem društvu precej igralcev, smo se odločili za dve deli. Vodil sem skupino desetih igralcev in skup^ smo izbrali satirično komedijo Fadila Hodžiča Človek na polož^u. Vaditi smo pričeli v prvih dneh decembra, tako da smo zdaj, upam, dobro pripravljeni in naših gledalcev ne bomo razočarali.« T.TAVČAR

Občni zbor ZŠAM Mozirje

V nedeljo so se na občnem zboru zbrali člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Mozirje. Spregovorili so o delu v preteklem letu in načrtih za letošnje leto, nanizaU pa so tudi nekag težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Tudi na občnem zboru ZŠAM so veliko besed namenili skoraj neprevozni cesti Luče-Ljubno, razmere na tej cesti se iz dneva v dan slabšajo. Člani ZŠAM so poudarili, da takšna cesta negativno vpliva na varnost v cestnem prometu. Opozorili so tudi na to, da njihova zveza nima organiziranega sindikata, ki bi zaščitil njihove pravice. Spregovorili so tudi o novem zakonu o društvih, ki po mnenju nekaterih članov ne pomeni nič dobrega za društva.

Člani ZŠAM v Mozirju bodo zahtevali republiško pojasnilo in opredelitev do njihovega stanovskega praznika. U.K.

Vesele note

Srečanje glasbenih šol celjske regije je že tradicionalno, vsako leto pa ga pripravi druga glasbena šola na Celjskem. Letos je na vrsti Glasbena šola Celje, ki to srečanje pripravlja za 9. marca ob 10. uri v koncertni dvorani šole.

Številnim učencem pomeni takšno srečanje še eno možnost lastnega preizkusa pred letošnjim republiškim tekmovanjem učencev in študentov glasbenih šol Slovenije. To bo od 14. do 17. marca na Vrhniki in v Ljubljani.

Za učence osmih občin našega območja pomeni takšno srečanje tudi izmenjavo izkušenj, tako med učenci kot med pedagogi in vodstvi

šol. j^p

Zrak je še slab

Na merilnem mestu v Miklošičevi uUci smo v času od

25. 2. do 4. 3. najvišjo 24-urno povprečno koncentracijo SO2 v zraku izmerili v torek

26. februarja. Znašala je 0,27 mg SOz/m^ zraka. Tudi najvišje enourno povprečje smo izmerili v torek, ko se je ob 11.30 enourna povprečna koncentracija SO2 v zraku povzpela na 0,61 mg S02/m^ zraka.

Glede na 24-urne povprečne koncentracije SO2 v zraku zrak na merilnem mestu

v Miklošičevi pretekli teden ni bil prekomerno onesnažen le 28. februarja. Enourne povprečne koncentracije pa niso presegle najvišjega dovoljenega enournega povprečja 28. februarja ter 1. in 2. marca.

Tudi na merilnem mestu ANAS je bil zrak pretekU teden praktično ves čas prekomerno onesnažen. Prekomerne onesnaženosti zraka na tem merilnem mestu nismo izmerili le v ponedeljek, 4. marca.

razpisuje

javno dražbo

naslednjih poslovnih prostorov, vpisanih v vi. št. 995 k.o. Leveč, ki je družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa je prodajalka:

1. II. nadstropje stavbe, stoječe na vhodni strani pare. št. 36 - stavbišče, hiša.

v naravi je naprodaj ponudeno II. nadstropje v izmeri 246, 98 površine, podstrešje ki je zaradi nove ab plošče primerno za preureditev v poslovne ali stanovanjske prostore.

Izklicna cena za celo II. nadstropje znaša 286.460,00 din oz. 1.159,86 din/m^.

Prodajalka se zavezuje izdati kupcu zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na kupljenih poslovnih prostorih s pripadajočo trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji gradbeni objekt s prodajnim poslovnim prostorom in na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo poslovnega prostora v 8 dneh, od kar se ji bo kupec izkazal z dokazilom o plačani celotni kupnini in s predpisano dokumentacijo, ki je po zakonu potrebna za zemljiškoknjižno izvedbo kupoprodajne pogodbe.

2) Obzidan kozolec z tetveno drvarnico v skupni tlorisni izmeri 294,58 m^, skupaj s funkcionalnim zemljiščem pa 427,88 m^

Izklicna cena na nepremičnine pod točko 2. znaša 530.407,60 din.

Prodajalka se zavezuje izdati zdražitelju zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na prodanih nepremičninah pod točko 2 v 8 dneh, od kar ji bo po svojem izposlovanju pravnomočne odločbe o odmeri prodanega funkcionalnega zemljišča predložil zemljiškoknjižni izpisek o zemljiškoknjižni izvedbi takšne odločbe.

Javna dražba bo dne 22. 3. 1991 s pričetkom ob 10. uri v restavraciji Name v Levcu.

Ogled v prodajo ponudenih poslovnih prostorov bo mogoč v delovnih dneh 1 teden pred javno dražbo med 9. in 10. uro. Pred javno dražbo so se interesenti dolžni izkazati s potrdili o plačilu varščine v višini 10% izklicne cene nepremičnine, ki jo nameravajo licitirati. Kavcijo plačajo na žiro račun prodajalke št. 50750-601-19798.

Kupnino v višini razlike med plačano varščino in najugodnejšo ponudbo je dolžan zdražitelj plačati v 8 dneh od javne dražbe.

Prodajalka bo prepustila kupcu poslovne prostore v posest takoj po plačilu celotne kupnine. Stroške ocenitve poslovnih prostorov po sodnem izvedencu, javne dražbe, sestavo pogodbe in njene zemljiškoknjižne izvedbe ter prometni davek za zdražene nepremičnine je dolžan plačati kupec.

10. STRAN-7. MAREC 1991

REPORTAJtn

Odpadke uvažamo, mar ne?

Tudi celjski komunalci se ozirajo po izkušnjah manj razvitega Lenarta

v celjski Komunali zatrjujejo, da bo do konca marca izdelana naloga o izločanju sekundarnih surovin in posebnih odpadkov gospodinjstev. Po analizi vsebine gospodinjskih odpadkov naj bi pripravili načrt izločanja uporabnih surovin. Med tem, ko je razmišljanje o smeteh pri nas še v povojih, pa imajo v slabo razvitem Lenartu v Slovenskih goricah že skoraj leto dni urejeno drugačno zbiranje odpadkov. Takšno, da je gospodarstvu koristno in okolju prijazno. Po njihovih izkušnjah so se začeli ozirati tudi komunalci s Celjskega ...

Tudi v smeteh je skrit denar, odvržene odpadke je mogoče znova uporabiti. Pri nas se tega bolj slabo zavedamo, zato odpadke tudi uvažamo in pri tem plačujemo z devizami, doma pa jih nismo pripravljeni plačati po primerni ceni. Z razvrščanjem odpadkov ter z organiziranim zbiranjem odpadnega materiala in sekundarnih surovin se zmanjša onesnaženost okolja, pa tudi prihranek je velik.

S predelavo starega in odpadnega železa se v primerjavi s pridobivanjem železa iz rude prihrani 65% energije. Podobno je s predelavo svinca, s predelavo papirja privarčujemo 64%, bakra 85, aluminija pa kar 92%. Pa še to: za tono železa je potrebno blizu 3 tone železove rude, za tono aluminija približno 8 ton, za tono svinca 125 ton rude ter za tono bakra kar 200 ton rude.

V Jugoslaviji letno sicer zberemo 2,4 milijona ton različnih odpadkov, največ na prebivalca prav v Sloveniji, a kljub temu capljamo za razvitim svetom. V letu 1985 so v Dinosu in Surovini odkupili 272 tisoč ton jeklenih odpadkov, 16 tisoč ton barvnih kovin, 84 tisoč ton papirja. 3 tisoč ton gum, 17 tisoč ton stekla in 4 tisoč ton tekstila. Tudi v naslednjih letih se te številke niso bistveno spremenile. Če jim prištejemo še papir, ki ga vozijo v papirnice neposredno, je bilo zbranega kar nekaj. Pa vendar zelo malo... Sedanje odkupne cene pa so komaj verjetne.

Pred časom se je v javnosti pojavila vest, da v celjskem Dinosu pripeljane sekundarne surovine plačujejo s toaletnim papirjem. V tem tednu so nam povedali, da januarja in že decembra niso imeli dovolj gotovine, toda pripeljanih sekundarnih surovin vseeno niso zavračali. Zato so zbiralcem ponudili čakanje na gotovino ali nadomestilo v obliki toaletnega papirja, zdaj pa plačujejo, v okviru možnosti, vse pripeljane sekundarne surovine v gotovini. Po sprejetju 33,5 odstotnega davka naj bi bili Celjani eni redkih, ki plačujejo v gotovini. V celjski Surovini pa so nam povedali, da so surovine redno plačevali v gotovini.

Pomembno je tudi to, da se pri že omenjenem pridobivanju železa iz starih surovin ne le prihrani energija, pač pa se na ta način zmanjša onesnaženost zraka za 86, vode za 76 in poraba vode za 40 odstotkov. V razvitih državah tudi zato uporabijo za pridobivanje železa polovico starega železa in polovico železove rude, pri nas pa 70 od-

stotkov rude in 30 odstotkov starega železa.

Lenarška smetarska podjetnost

»Podpisali smo desetletno pogodbo med občino, avstrijskim podjetnikom Rot-hom, ki je vložil kapital, posode za različne vrste odpadkov in tovornjak, ter lenar-škim obrtnikom Antonom Letnikom. Po nas se zgledujejo mesta Maribor, Rogaška Slatina, Kranj, Koper, Izola in Ptuj, slišala sem, da o tem razmišljajo tudi v Velenju in Celju,« pripoveduje zdaj že bivša predsednica občinske skupščine Lenart Vida Savli. V času njenega župano-vanja so se lotih tega projekta in v začetku so se med krajani in delegati občine, ki šteje nad 18 tisoč prebivalcev, lomila kopja, vendar je odločitev za drugačno zbiranje odpadkov le prevladala.

Odpadki, ki za predelavo niso primerni, končajo na prenapolnjenem občinskem smetišču, uporabne pa odpeljejo v mju-iborski Dinos. Iz bioloških odpadkov, ki jih zbirajo le v središču Lenarta, pa bodo izdelovali kompost. Anton Letnik, sodelavec Rothovega podjetja Sauber-macher, opozarja, da so Di-nosove cene naravnost

smešne. Za kilogram odpadnega papirja plačajo v Mariboru 50 par, za steklo 6 par. Za tono stekla odštejejo torej 60 dinarjev. »Prejemati bi morali ekološki dinar,« je prepričan Letnik, »saj tu ne gre zgolj za zaslužek, ampak se zmanjšuje tudi obremenjenost občinskega smetišča. Tisti, ki odločajo, bodo morah imeti več posluha za sofinanciranje.«

O tem, koliko se ta posel izplača. Letnik za sedaj še noče govoriti. V začetku je ta način odvoza nekoliko dražji, vendar pa so primerjave težke. Odvoza smeti v Lenartu namreč tudi ne plačujejo po kvadratnem metru površine prostorov, pač pa po velikosti posode za smeti, ki ima amortizacijski čas 8 let. Prednosti lenarškega odvoza pa so še v tem, da je redkejše, brez značilnega ropota, za vozilom pa se ne vleče značilni prah.

Zganili se bodo tudi na Celjskem

Velenjčani so si pred tremi meseci ogledali Rothovo veliko avstrijsko podjetje za odvoz odpadkov. Tone Brodnik, v. d. direktorja velenjskega Vekosa, pravi, da se za razvrščanje odpadkov zanimajo tudi pri njih. Izpolnili so ze Kothov anketni list za ugotavljanje količin posa-

meznih vrst odpadkov. Po pogovoru z Rothom pa so se zanimali tudi za lenarške izkušnje, povpraševali pa so tudi v Murski Soboti in Lendavi, kjer že imajo »pilotski način« odvoza smeti. Avstrijsko podjetje bi prispevalo tovornjake in v začetku gospodinjske posode za smeti. Ve-lenjčane zdaj zanimata cena in število delovnih mest glede na njihove sedanje zmogljivosti. Z novim načinom bi podaljšali življenjsko dobo sedanjega smetišča. Prihranek bi bil že v tem, da bi smeti odvažali namesto dvakrat le še enkrat tedensko, meni Brodnik.

V velenjski občini naj bi pilotski način v naselju družinskih stanovanjskih hiš zaživel že letos. Za zgled omenjajo piransko občino, kjer nameravajo posodobiti odvoz smeti do začetka glavne turistične sezone. Podjetnik Roth se menda precej zanima za posel v našem prostoru. Po načelu: kdor prvi pride...

Za posodobitev odvoza smeti so se še pred proglasitvijo kraja za mesto zanimali tudi v Rogaški Slatini. Direktor slatinske Komunale Zlatko Kvesič je povedal, da trgovine smeti že odbirajo, v gospodinjstvih pa še ne. Znane so mu tudi lenarške izkušnje, saj se je prejšnja

občinska vlada v zvezi s tem povezovala z Lenartom.

Tudi v Celju lenarške izkušnje poznajo in so se tudi pripravljeni povezovati z zunanjimi partnerji. Kot je povedal direktor celjske Komunale Jože Gabršček, bo do konca marca narejena naloga o izločanju sekundarnih surovin in posebnih odpadkov gospodinjstev. Po analizi vsebine gospodinjskih odpadkov, ki jih odlagajo na občinskem smetišču, pa naj bi pripravili načrt izločanja uporabnih surovin.

Sicer pa želijo predvsem zmanjšati količino na občinsko smetišče odpeljanih smeti in s tem podaljšati njegovo življenjsko dobo ter vračati uporabne surovine v industrijo. O izločanju sekundarnih surovin so govorili tudi na zadnjem regijskem sestanku komunalnih podjetij šestih občin konec janurja.

Za udejanjanje projekta odbiranja smeti v gospodinjstvih v Celju pa bi bila po Gabrščkovem mnenju os-^ novna težava pomanjkanje denarja za nabavo smetišč-nih posod, v katere bi v celjskih gospodinjstvih odlagali posamezne vrste sekundarnih surovin in posebnih odpadkov.

LOJZE OJSTERŠEK BRANE JERANKO

Vrsta posod za odpadke v občini Lenart - občani pa so se sami odločili za velikost.

Marko Pocrnič, Zavrh-Veličina: V kraju je okoli 90 hiš in precej vikendov, od Lenarta smo bolj oddaljeni. Za odvoz smeti smo prišli na vrsto med zadnjimi, šele letos, in povem vam, da smo zadovoljni. Skupne posode imamo za steklo in papir, za posebne odpadke vsaka hiša svojo, dobili pa smo tudi pismena navodila. Na pomlad bomo skupaj z vikendaši iz jarkov pobrali pločevinke, plastiko in vse večje predmete, od odsluženih gospodinjskih strojev naprej.

Anton Letnik, zasebnik iz Lenarta, Rothov družabnik:

»Na nov način smo začeli odvažati odpadke lani aprila. Z enim tovornjakom ter dvema delavcema smo odvažah smeti vseh gospodinjstev v Lenartu in bližnji okolici, letos pa odvažamo že iz vseh osmih krajevne skupnosti te občine. Razpored odvozov

smo objavili za vse leto vnaprej in upam, da nam bo uspelo.

Odpeljali smo približno 50 ton papirja, 30 ton stekla in okrog 400 ton ostalih odpadkov. Oktobra smo začeli odvažati tudi bio odpadke - do. slej jih je bilo 25 ton. Povedati moram, da je v posodah za ostale odpadke še veliko odpadkov, ki sodijo med biološke. Obveznosti gospodinj, stev bi zato morali poostriti tudi z denarnimi kaznimi, po drugi strani pa si bomo prizadevali za čim večje zaupanje med občani. Sodelovali bomo tudi v večjih očiščevalnih akcijah, občani bodo tudi letos plačevali odvoz le iz posod, ki so namenjene za posebne odpadke. Vsako go-spodinjstvo je dobilo po pet ali po potrebi še več posod za smeti brezplačno, o njihovi velikosti pa so se odločali sami.

Drago Lipi, Zgornje Se-narsko, 5 km od Lenarta:

Spočetka so nekateri ma\o negodovali, češ, a sedaj bon pa celo steklovino ločeval, prej pa sem lahko metal vse v eno posobo. Smeti odvažajo vsakih 14 dni, ločimo jih že v gospodinjstvu. Naj dodam, da smo tod okoli imeli prej kar 16 divjih odlagališč, sedaj počasi izginjajo. Na spomladanski očiščevalni akciji ne bomo spraševali, čigave so te ali one smeti, saj so naslovi na odvrženih pismih in razglednicah in tudi večje predmete je mogoče prepoznati. Zato ne bo manjkalo smeha in dobre volje!

KAKO PRITI NAJHITREJE IN NAJCENEJE DO SVOJEGA DOMA?

VČLANITE SE

V STANOVANJSKO ZADRUGO ATRIJ CELJE! i

GARANCIJA: 10 LET 1

USPEŠNEGA POSLOVANJA V IMENU 1400 ČLANOV

SZ ATRIJ

vam nudi;

NABAVO GRADBENEGA IN OSTALEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA ZA GRADNJO VAŠEGA DOMA - BREZ PLAČILA PROMETNEGA DAVKA, NABAVA MATERIALA DIREKTNO PRI PROIZVAJALCIH PO TOVARNIŠKIH CENAH

- MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA NABAVLJENEGA MATERIALA,

- IZPOSOJANJE OPAZNIH ELEMENTOV IN PODPORNIKOV PO POLOVIČNI CENI

- BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE S PODROČJA GRADBENIH IN INSTALACIJSKIH DEL,

- POMOČ PRI ISKANJU IZVAJALCEV

- KREDITIRANJE IZ SREDSTEV ZADRUGE POD UGODNIMI POGOJI,

- MOŽNOST VPLAČIL PRI NAŠI BLAGAJNI - BREZ PROVIZIJE

- ZA ADAPTACIJSKA IN VZDRŽEVALNA DELA NA OBSTOJEČEM STANOVANJSKEM OBJEKTU V OBČINI CELJE BO SZ ATRIJ ZA VAS BREZPLAČNO PRIDOBILA USTREZNO DOVOLJENJE UPRAVNEGA ORGANA

NAJDETE NAS V CELJU, VODNIKOVA 11/11 TEL: 063 25-612, FAX: 063 29-318

flKŠl KRAJI IN UUDJE

7. MAREC 1991 - STRAN 11

Vranski Slovan ni v ponos Slovencem

fiekoč dobra reslavracUa /e zanemarjena _ .

Pred več kot enim letom je Hmeza-^ova delovna organizacija Golding Gostinstvo oddala v najem tudi hotel 5lovan na Vranskem, vključno z gostinskim objektom na novi avtobusni postaji, kopališče ter gostišče na Lo-čjci ob magistralni cesti Celje-Ljubljana. Vse to je v najem vzel zasebnik iz Domžal, ki je obljubljal tudi različna obnovitvena dela.

Po svoje je čudno, da so v najem oddali lokal, kjer s prometom ni bilo težav. Samo na Vranskem se je dnevno ustavilo po več kot 150 avtobusov iz vse Slovenije, vozniki in sprevodniki so v Slovanu malicali, skratka, z obiskom ni bilo problemov.

Sedanja podoba vsega, kar je ostalo

od nekdanjih časov, je milo povedano katastrofalna. Gostinski lokal na sami avtobusni postaji je zaprt, vsenaokrog pa je polno smeti. Še slabše je v sami restavraciji Slovan. Razmetane mize in stoli, popackani prti in vozički, na katerih ležijo krožniki z ostanki malic, so značilnosti te restavracije. Zavese nemarno in neurejeno vise pred okni in kdo ve, kdaj so jih zadnjič oprali. Na stropu je štirinajst lestencev in le v treh gorijo žarnice, nekaj pa je celo razbitih. Posebno poglavje je seveda stranišče z zamašenimi odtoki, toaletnim paprijem, natlačenim v straniščnih školjkah in ostalimi sledmi obiskovalcev, kdo ve izpred koliko dni. Skratka - tako neurejenih in zanemar-

jenih lokalov ni videti skoraj nikjer na sončni strani Alp.

V Goldingu sedaj pravijo, da boao najemniku dali sodno odpoved. Vprašanje je, zakaj se tega niso spomnih že prej, ko so videli, kako žalostno propadajo ti objekti in kako zanemarjeni postajajo. Morebitni novi najemnik pa bo moral vložiti še veliko denarja, da bo vse skupaj spravil na raven izpred kakšnega leta in pol. K aj šele za vse ostale naložbe v obnovo.

Pa še to: Večina voznikov in sprevodnikov avtobusov na Vranskem ne malica več. Raje so se odločih za Trojane.

JANEZ VEDENIK

Terensko vozilo za Paski Kozjak

šaleški gasilci so lani sodelovali pri gašenju desetih požarov, od tega je bilo kar sedem gozdnih in travniških.

Aktivni so bili pri odpravi posledic poplave, ki je prizadela tudi kraje v velenjski občini. Udeleževali so se občinskih tekmovanj in osvojili 13 pokalov. Za strokovno usposabljanje enajstih desetin, v katere so vključeni pretežno mladi člani, so porabili preko tri tisoč ur, skrbeli so za red v domu in okolici ter opravili 181 pregledov požarne varnosti v stanovanjskih in gospodarskih poslopjih ter pri hidrantih.

Letos bodo dobili dve novi gasilski vozili. Še zlasti težko pričakujejo vozilo za reševanje v gorskih predelih, kot je Paski Kozjak. Vse je že pripravljeno za razširitev gasilskega doma, ki bo v bodoče služil za različne aktivnosti vseh krajanov. Na občnem zboru, ki so ga imeli pred kratkim in je bil že oseminpetdeseti po vrsti, so si izbrali nov zaščitni znak s podobo Šaleškega gradu, cerkve sv. Andreja in gasilskega znaka.

JOŽE JURIČ

Šola na Kalobju ostaja

Ko so v Dobju začeli graditi' novo podružnično šolo, so se krajani odročne krajevne skupnosti Kalobje zbali, da bo pouk v njihovi šoli ukinjen. Zato so ob slovenskem plebiscitu pripravili podpisovanje protestne peticije. Vendar pa sta bila razburjenje in strah odveč. Šola v Kalobju bo ostala.

Takšno zagotovilo so Kalobčani dobili z republiške ravni, zdaj pa je zadevo razjasnila tudi določitev okoliša podružnične šole Dobje pri Planini, ki so jo sprejeli na zadnji seji šentjurske skupščine. V novo šolo v Dobju bodo hodili le otroci iz Vodic in Kostrivnice v krajevni skupnosti Kalobje, ki so že doslej nabirali znanje v Dobju, pa še ti se bodo tja vpisovali po sporazumu med šolama in starši. Sicer pa okoliš šole v Dobju zajema Dobje, Ravno, Brezje, Repuž, Gorico, Slatino, Presečno, Suho, Škarnice, Zavr-še, Večje brdo, Laziše, Ostrožje, Njivice in Zapu-že. Sprejeti okoliš bo začel veljati predvidoma z novim šolskim letom, ko bodo novo zgrajeno šolo v Dobju tudi tehrtič-no prevzeli. Sicer pa imajo nekaj težav z denarjem za opremo nove šole.

BRANE JERANKO

Aleks Trade za še tako izbirčne

Boris Aleksovski je že pred časom ustanovil podjetje Aleks trade s sedežem v Levcu, kjer ima tudi trgovino z oblačili. Pred nedavnim pa se je odločil odpreti še trgovino v Celju, za Slovenijalesom, ki ji je dal ime Branko, v njej pa prodaja predvsem gospodinjske aparate, pa tudi televizorje, belo tehniko in še kaj. Se posebej ugodna je ponudba parnih čistilcev, uvoženih iz Italije, ki jim po domače pravimo kar Micka, in ki jih je v trgovini Branko mogoče kupiti že za 2700 dinarjev. S tem potrjuje svoj reklamni slogan: Cenejši od najcenejšega.

Zamejska pomoč vrtcu

v ponedeljek zvečer so na priložnostni slovesnosti v Ljubljani predstavniki zamejskega Primorskega dnevnika ravnateljici celjskega vrtca Anice Černejeve Ani Čet-kovič-Vodovnik izročili milijon 690 tisoč dinarjev solidarnostne pomoči za odpravljanje posledic poplave.

V uredništvu Primorskega dnevnika so se odločili za zbiranje denarja med v Italiji živečimi Slovenci v pomoč pri saniranju razmer po poplavi v vseh enotah vrtca Anice Černejeve na pobudo jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja. Zbrali so nekaj več kot desetino novembra ocenjene škode, ki je presegala 16 milijonov 420 tisoč dinarjev.

IS

Zatirajo steklino

Pustite vabe pri miru

Na celjskem območju se^ lovci skupaj z veterinarji in veterinarskimi inšpektorji pripravljajo na veliko akcijo polaganja vab za vakeir nacijo lisic. Akcijo so začeli v zahodnem delu Slovenije, zdaj pa jo bodo izpeljali še v vzhodnem, tako da bi bile do konca prihodnjega leta lisice v celotni Sloveniji zaščitene pred steklino.

Slovenska akcija je vključena v evropsko strategijo zatiranja stekline in poteka sistematično od zahoda proti vzhodu. Zanimivo je, da sta v evropsko akcijo vključena iz Jugoslavije samo Slovenija in manjši del Hrvaške. S polaganjem in zauživa-njem vab želijo lovci doseči, da lisice ne bi bile več prena-šalec stekline.

Najprej so ampule, ki jih

zaužijejo lisice, vlagali v kurje glave vendar se to ni izkazalo za najboljše, zato so pripravili kolače, velike 5x5cm, v katere se vstavi ampula. Kolač je sestavljen iz govejega loja, ribje moke in parafina za vezavo. Ena takšna vaba stane dve marki, na širšem celjskem območju, vključno s podaljškom do Maribora in Prekmurja, pa jih bodo položili HO tisoč. To delo bo opravilo šest do sedem tisoč lovcev. Na kvadratni kilometer bo položenih 16 vab, izvzeli bodo le večje površne njiv in ozemlja nad 900 metrov, kjer se lisice ne gibljejo.

Lovci bodo vabe kontrolirali četrti, osmi in dvanajsti dan, da bodo ugotovih, če so ostale nedotaknjene, jih ni več ozironia so le nagrizene.

Vabe so na zraku obstojne dva do tri tedne (pri temperaturi do 22 stopinj). Vakcina sicer ni nevarna, vendar lovci vseeno predlagajo previdnost, predvsem pa naj jih vsi, kijih bodo videli, pustijo pri miru, kajti le tako bo akcija uspela. Po štirih do šestih tednih polaganja vab mora vsaka lovska družina odstreliti eno do dve lisici za kontrolo imunitete ter jih v dokaz dostaviti ustreznemu veterinarskemu zavodu.

Na celjskem območju bodo predvidoma polagali vabe II. maja, akcijo pa morajo obvezno izpeljati v enem dnevu. Vabe morajo ležati v senci in rahlo pokrite s travo ali listjem, ne pa z zemljo, ker jih potem lisica ne bi našla.

TONE VRABL

Do torka skoraj 500 prijav

Tudi letos je za sodelovanje na 19. izletu 100 kmečkih žensk na morje veliko zanimanje, saj smo do torka, 5. marca, dobili že 463 prijav! To je toliko kandidatk, da bi potrebovali več kot devet avtobusov če bi hoteli popeljati vse za dva dni na morje.

Danes objavljamo še zadnji, rezervni kupon, s katerim je možno nadomestiti sa-

mo eno izmed manjkajočih številk od I do 4. Izpolnjene kupone bomo sprejemali do vključno četrtka, 14. marca, žrebanje pa bomo opravili v radijskih mavricah od 20. do 22. marca od 12. ure dalje. Srečne potnice bodo na to dobile pisno obvestilo, da , bodo potovale z nami in sicer 5. in 6. aprila.

Dolgo smo držali v tajnosti kraj, kamor se bomo namenili letos. Naši gostitelji bodo tako kot vsa zadnja leta v Luciji pri Portorožu, kjer smo že stalni znanci. Iz Celja bomo odpotovah ob 7. uri zjutraj ter se ustavili v gostišču Tomi nad Portorožem, kjer nas tudi vsako leto prijazno sprejmejo. Za tem se bomo nastanili v hotelu Lu-

cija, kjer bo zvečer zabavno srečanje, v katerem bodo med drugim sodelovali Alfi Nipič s svojimi muzikanti, oktet Studenček, čarovnik Jani Jošovc, harmonikarja Janko Mogu in Dani Jereb in morda še kdo. Pred večerno prireditvijo si bomo ogledali še Portorož in znamenitosti našega najlepšega slovenskega obmorskega mesta Pirana. Naslednji dan se bomo ob povratku ustavili še v Lipici.

Nestrpnost med kmečkimi ženskami se stopnjuje, temperatura pa raste tudi v našem uredništvu, saj želimo pripraviti prijeten dvodnevni izlet, od koder se bo vseh sto srečnic vrnilo zadovoljnih. T. VRABL*.

LISTAMO

PORUMCNELE

STRANI

Zbira: Miloi likar

Slovenski gospodar, 26. marec 1891

Ravno ali vsaj prej (29. marec) kakor je po navadi, imamo letos Veliko noč. Letos, ker je zgodnja Velika noč, tudi v naravi še ni vse pripravljeno za ustajenja: v njej se bije hud boj, boj spomladi in zime. Zima je še v oblasti nad zemljo, toda kmalu bo to oblat popustila.

Z novim življenjem pa se bo pričelo novo hrepenenje, snovati bomo začeli nove načrte za najbližjo prihodnost. Naravnajo torej, da se o tej priliki še z večjim prepričanjem spominjamo tudi svojih dolžnosti, da nam silnejše bije srce za naš narod in dom.

V nedeljo bode Velika noč - ustajenje. Po vsej Evropi vse ure in kipi. Na svetovni oder stopajo nove osebe, ki kličejo svojemu narodu, kdaj. bomo praznovali politično ustajenje, kdaj bo zemlja zapela resnično »alelujo«. Tudi nas Slovence so šibah in mucih, napajali z žolčem in ko smo omedlevali vsled ran, poslal nam je dobri Bog še o pravem času može. ki so narod Slovenski z resnim delom in bistrim umom vzdignili iz prahu pozabljenosti k zavednosti (Prešeren. Slomšek itd). In po slovenskih pokrajinah je zaoral radostni glas Aleluje. Narod je vstal iz grob^medtobe in slabosti k čilemu življenju. •

^ Kar se tiče slovenskega ljudstva, posebej spodnjega Št^arji, leto zasluži v tem oziru vso hvalo in nihče mu je ne odreče, kakor njegovi, doslej n^hujši sovražniki ~ nemškutarji. Žal nam je nam Stajarcam, da vidimo v njih vrstah tudi obilico tacih, ki žive od naših žuljev.

HRANILMO KREDriNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o.

- no hfna hvdieija

- varno naloženi prihranki

PREDEUkVM IN TRŽENJE^ MESA

KMIETlJSIO\

ZiVDRUGA

UXŠKO

Kidričeva ulica 2

tel. 731-338, 731-224 telefax: 731-422

19. izietlOO i(meči(iii žensit na morje, v organizaciji

ime in priimek_-

Točen domač naslov_._.-___

Občina__._ Velil^ost kmetije__

Ste zaposleni? DA NE (ustrezno obkroži)

12. STRAN-7. MAREC 1991

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Nic vec v rejniške družine

Otroci z motnjami siuita in govora boOo ostajali doma, saj bo septembra v Celju zaživel oddeleli za njihovo usposabljanje

Septembra bo v vrtcu Anice Černe-jeve v Celju začel delovati oddelek za varstvo in usposabljanje slušno in govorno prizadetih otrok. V sodelovanju z republiškim Centrom za rehabilitacijo sluha in govora so v Celju izbrali enoto v Kajuhovi, odprtje novega oddelka pa podpira tudi republiško ministrstvo za zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo.

Doslej so slušno in govorno prizadete predšolske otroke in osnovnošolce vključevali v geografsko opredeljene ustanove v Ljubljani, Portorožu in Mariboru, srednješolsko izobraževanje in delovno usposobljanje z možnostjo zaposlovanja v invalidskih delavnicah pa je mogoče samo v Ljubljani. Usposabljanje slušno in govorno prizadetih otrok se mora začeti pri treh letih, kar je doslej pomenilo, da so prizadetim malčkom z našega območja v Ljublja-

ni našli rejniške družine, k staršem in v svoje domove pa so se lahko vračali le ob konc u tedna in praznikih ah počitnicah. Strokovnjaki ugotavljajo, da prehod v novo okolje in za otroka »nasilno« ločevanje od družine izredno moteče vpliva na njegovo socializacijo, zato podpirajo uvajanje vrtčev-skih oddelkov v večjih regijskih središčih.

V celjskem vrtcu Anice Černejeve so v sodelovanju s Prvo osnovno šolo poskrbeli za strokovni kader, v republiki pa trenutno še pripravljajo celoten projekt. S slušno in govorno prizadetimi malčki, po prvih ocenah naj bi jih bilo v oddelku 6, bo delala surdopeda-goginja Tanja Mlakar-Štebih, za varuhinje in prehrano pa bodo poskrbeli v vrtcu. Ob tem je treba poudariti še integriranje otrok z motnjami sluha in govora v ostale skupine vrtca, predvi-

doma pa naj bi v celjskem oddelku bili otroci med tretjim in petim letom starosti.

IVANA STAMEJČIČ

Po podatkih Unesca ima v posameznih državah 7 odstotkov otrok motnje v telesnem ali duševnem razvoju, od tega pa je 0,87 odstotka otrok slušno prizadetih. V teh okvirih je tudi Slovenija, saj je po podatkih Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo približno 1 odstotek otrok v osnovnih in srednjih šolah slušno prizadetih. Po normativih za usposabljanje slušno in govorno prizadetih otrok naj bi bilo v oddelku največ do 8 otrok, v celjskem, ki bo s septembrom zaživel v enoti Kajuhovega vrtca Anice Černejeve, pa jih bo predvidoma šest.

Jožefov sejem

V Kmetijski zadrugi Savinjska dolina oziroma v njeni zadružni organizaciji v Petrov-čah se že pripravljajo na letošnji Jožefov sejem. Prireditev bo na Jožefovo, torej 19. marca, začela pa se bo ob desetih dopoldne.

Tretji Jožefov sejem bo približno tak kot prejšnja dva, organizatorji pa razmišljajo o nekaterih novostih. Tudi letos bodo obiskovalci lahko kupovali staro in novo kmetijsko mehanizacijo, izdelke za potrebe kmetovalcev ter dobrote iz kmečkih kuhinj. Vsi tisti, ki bodo prodajah staro drobno mehanizacijo in traktorje do 15 konjskih moči, bodo morali vplačati 100 dinarjev, za traktorje nad 15 konjskih moči ter priključke znaša prispevek 200 dinarjev, stojnice bodo veljale od 200 do 500 dinarjev, mali oglasi na sejmu pa bodo po 50 dinarjev.

Petrovčani letos razmišljajo o nekaterih spremembah: predvsem bi radi imeli na tem sejmu tudi prodajo živine, zlati plemenskih telic in krav, telet ter pujskov. Sejem bodo začeli ob desetih, ne več ob devetih, tako da bi sejem trajal do šestnajste ure. Doslej se je končal že okrog ene ali druge ure popoldne. Jožefov sejem pa nameravajo letos zaključiti" z zabavno prireditvijo, ki bo namenjena predvsem godovnikom, torej Jožicam in Jožetom.

V Petrovčah imajo še obilico načrtov v zvezi s tem sejmom, tudi zanimanje ljudi je izredno, saj je lani sejem obiskalo več kot 2 tisoč kmetovalcev. Vendar pa imajo težave s premajhnim prostorom, zato v zadružni organizaciji razmišljajo, da bi v prihodnje uredili sejmišče na tako imenovani petrovški gomajni.

IRENA BASA

Družinsko čaranje umetniškili pletenin

Kdor samo enkrat stopi v delovni in ustvarjalni prostor družine Draž v Velenju in je pri le tem le malce dovzeten za lepo in novo, postane razdražljiv. Pred njim se odpre nov svet. Odprejo se nove razsežnosti, ki jih ponuja volna, ki jo na svojstven način oblikujejo trije člani družine Draž - mama Dragica, sin Tomaž in hčerka Urša. Pri njih ne gre za tradicionalno in klasično pletenje, ki ga ovlada-jo skoraj vse ženske in danes že tudi moški. Tu gre za nekaj več...

Vsi trije radi poslušajo glasbo in vsi trije tudi radi rišejo. Ob tem tudi pletejo. To pomeni, da notranjo fantazijo s pomočjo rok prenašajo v skrivnost pletilnih strojev, in tako nastajajo čudovite pletenine, z veliko mero umetniških dodatkov. Ko je pletenina tako rekoč že končana z vso spretnostjo dopolnijo roke z dodatki na primer suhih trav ali rafije, ki se na samosvoj, ekstrava-ganten in nevsiljiv način vpletajo v izdelek, tako da dobi dekorativen in likovni pomen. V vsem svojem čaru zaživi pletenina na živem modelu, ki se giblje v prostoru, neverjetno moč pa izžareva tudi na mrtvem stojalu v bivalnem prostoru.

»Začela sem sama in do upokojitve sem imela tri leta popoldansko obrt. Otroka sta mi pomagala bolj za šalo, v zadnjem obdobju pa smo povsem resen ustvarjalni te-am. Otroka sta naše izdelke začela prodajati na Dobrni in tako smo prišli tudi do razstavnega paviljona, ki ga imamo v parku. Zdaj bomo našo dejavnost razširili, saj bomo imeli zastopstvo in servis za pletilne stoje Brot-her. Ob tem bomo prirejali

tudi pletilne tečaje. Zaenkrat naše unikatne izdelke prodajamo . doma, obstajajo pa možnosti, da z njimi prodremo tudi na zahtevno nemško tržišče, kjer so nas že opazili,« pripoveduje Dragica.

Urša je plesti začela že pri petih letih in s tem se ukvarja še danes. Pravzaprav vedno bolj. »Ničesar pletenega nisem kupila, vse si naredim sama. tako sem si spletla ^tudi maturantsko obleko. Čez teden z bratom študirava v Ljubljani, kjer jaz spoznavam skrivnosti tekstila, brat pa elektriko. Ob sobotah in nedeljah pa z mamo ustvarjamo,« doda Urša.

In Tomaž? »Lani je bila na Dobrni Ljubka Dimitrovska, ki je snemala neko televizijsko oddajo. Videla je naš izdelek, ga oblekla in v njem posnela oddajo. Bil ji je tako všeč, da gaje kasneje kupila. Ker pa ni imela dovolj denarja, ji je čeke napisal Lado Lesko var,« se namuzne.

»Vedno želimo z našimi izdelki biti pred drugimi. Če nas dohitijo, hitro iznajdemo kaj novega, da jim pobegnemo. Naš stil je drugačnost, udobnost, lepota... Zdaj se prvič predstavljamo na samostojni razstavi v turistični agenciji oziroma njenem razstavnem^ prostoru »Dober dan« v Šempetru. To je več kot modna revija. Z razstavo želimo dokazati večdimenzi-onalnost naših izdekov. Ljudi želimo torej opozoriti, da so naši izdelki namenjeni tako za dekoracijo v zaprtem bivalnem prostoru kot za nošenje. Vehko si obetamo od tega poskusa, ki pa naj ne bi ostal samo to,« pravi nama Dragica, ki ji načrtov in dobrih idej za prihodnost očitno ne manjka.

TONE VRABL Foto: EDI MASNEC

Partljič je šel v šolo

Znani slovenski pisatelj Tone Partljič seje rad odzval povabilu griških osnovnošolcev, da preživi kakšno uro tudi pri njih. Vprašanja učencev so bila zanimiva, Partljičevi odgovori pa duhoviti. Ob koncu srečanja je pisatelj podelil pridnim in vztrajnim bralcem knjig zlate Kajuhove bralne značke.

Nič več denarja za malice

y samopostrežni v Gaberjah pripravijo le še 2 tisoč malic

V vse težjem položaju so tisti gostinski delavci in kolektivi, ki se ukvarjajo s pripravo hrane. Še v težjem so tisti, ki pripravljajo družbeno prehrano.

Eden izmed največjih tovrstnih kolektivov na Celjskem je Hmezadova samopostrežna restavracija v Gaberjah. Še pred nekaj leti so tam dnevno pripravili po več kot pet tisoč obrokov, danes pa jih le še dva tisoč. Kaj o tem meni vodja kuhinje Danica Tajnšek?

D. Tajnšek: »Tople malice še vedno pripravljamo za nekaj celjskih in žalskih firm, je pa res, da se je število obrokov precej znižalo potem, ko so malico začeli pripravljati sami v Cinkarni. Restavracija je zato postala prevelika in dve tretji-

ni prostorov smo oddali v najem zasebniku. Tam je sedaj trgovina.«

Kakšen je sploh zaslužek s pripravljanjem družbene prehrane?

D. Tajnšek:« Poslovanje je izredno težko, saj vemo, da cene osnovnih in drugih živil, ki jih potrebujemo za pripravo malic, nenehno naraščajo. To seveda vpliva na našo končno ceno. Trudimo se, da bi bili konkurenčni, vendar ne na račun kakovosti pripravljenih obrokov. Vse več je firm, ki že skorajda ne prenesejo več stroškov za malice. To je seveda velika škoda. Menim, da bi se na tem občutljivem področju dalo marsikaj spremeniti. Tudi z ustrezno davčno politiko«

Prostori v samopostrežni restavraciji v Gaberjah so sedaj obnovljeni. Načrtujete še kaj?

D. Tajnšek: »Restavracijo bomo še naprej preurejali, in sicer takp, da bodo prostori na-

menjeni tudi zaključenim skupinam, možno pa bo organizirati tudi razne seminarje, posvete in drugo. Seveda pa želimo privabiti tudi več drugih gostov, zato ponovno uvajamo-družinska kosila, ki jih bo mogoče dobiti tudi ob sobotah in nedeljah.«

Obseg dela se je zmanjšal. Kako ste reševali kadrovske probleme?

D. Tajnšek: »Pravočasno smo ukrepali. Nekaj delavcev je odšlo v pokoj in nismo na novo zaposlovali. Delo smo racionalizirali, tako da lahko mirno trdim, da v tem hipu pri nas ni delavca, za katerega bi lahko rekh, da je odvečen.«

JANEZ VEDENIK

V SPOMIN

Franc Lomšek

Nekaj dni pred svojim 93. rojstnim dnevom je v Ga-berkah pri Šoštanju umrl Franc Lomšek, ki je za rojstni kraj prav gotovo storil več, kot je mož dolžan storiti.

Lomšek seje rodil 18. februarja 1898, kovinarske stroke se je izučil v Šoštanju. Kot vodja vrtalnega stroja v jami se je zaposlil v Rudniku lignita v Velenju. Vseskozi je sodeloval pri gradnji termoelektrarne in pri elektrifikaciji Šoštanja. Usposobil seje za kurjača parnih kotlov, nato pa je opravil še izpit za strojnika parnih turbin, kar je bil vse do upokojitve leta 1954.

V rojstnem kraju Gaber-ke je bil iniciator in predsednik odbora za elektrifikacijo kraja in predsednik krajevne skupnosti, aktivno pa je sodeloval tudi v številnih društvih in na delovnih akcijah. Med domačini je veljal za pravega ljudskega pravnika, saj je bil zelo razgledan.

Na zadnji poti na pokopališče v Podkraju je Lom-ška spremljala množica ljudi. Vse do smrti delaven je Lomšek za seboj pustil bogate sledove svojega dela.

VIKTOR KOJC

Dobro sodelovanje s krajani

Delo gasilskega društva v Vojniku je bilo lani osredotočeno na prireditve, s katerimi so obeležili 110-letnico obstoja društva. Dokončali so klubske prostore in skrbeli za prevoz pitne vode v kraje, kjer še nimajo urejenih vodovodov.

Sodelovanje s krajani je bilo izredno uspešno. To se je še posebej izkazalo ob prodaji novoletnih koledarjev, ko so gasilci s pomočjo krajanov zbrali izredno veliko denarja za svojo dejavnost. Letos bodo v vojniškem društvu skrbeli za redno vzdrževanje obstoječe opreme, večjo pozornost pa bodo posvetili izobraževanju, predvsem delu z mladimi ženskami. Še naprej bodo prevažali pitno vodo v bolj odročne kraje,

kjer se kmetije ukvarjajo z živonorejo, saj do njih verjetno nikoh ne bodo uredili vodovodov.

Na zadnjem občnem zboru so ugodno ocenili tudi prispevek vojniških gasilcev pri odpravljanju posledic lanske poplave. Republiška gasilska zveza je podelila priznanja Ediju Suholežni-ku, Branku Zupancu in Silvu Kudru, občinska gasilska zveza Celje pa priznanja 1. stopnje Francu Kudru, Adol-fu Jancu mL, Silvu Kudru, Ediju Suholežniku in Branku Zupancu ter 2. stopnje Renati Bele, Vinku Žgajner-ju st., Emilu Javorniku, Marjanu Palirju, Stanetu Gorja-nu, Branku Zupancu in Francu Mohu.

T. VRABL

RADIO

7. MAREC 1991 - STRAN 13

REVIZIJA RUMENEGA CE

Kabelsko nategovanje

»žive naj vsi plačniki, ki firepene dočakat' dan, da ko-cjer kabel blodi, prepir s programa bo pregnan.« Aktualizirano pesnikovanje po Prešernovem notnem črtovju je v tem primeru nedolžen posmeh na rovaš kabelsko razdelilnih zdrah. Kaj več mi resnici v »zgubo« ni dano premlevati, saj mi je tovrstno zakulisje znano do tiste mere, kjer stoji šifra: »domneva se«. Torej, kakšno vlogo pravzaprav igrajo g.Žu-raj, g. Drevenšek in g. Cernič v tej utrudljivi nanizanki, ki sojo zlobneži že poimenovali v »Kabelsko nategovanje«, mi je v tem trenutku znano predvsem off record. In glede na trend vlaganja zasebnih tožb zoper pisce, ki se ukvarjajo s produkcijo kle-vetanja na meji resničnega, se bom tokrat z razsodniške-ga piedestala predstavil med porotnike in kot prvi med enakimi jokal z opeharjenimi.

Kdo v tem primeru prepeva borbene, je jasno. Petkova oddaja je žal uglasbila le samospeve tistih, ki so daljnega leta 1989 podpisali pogodbo z... in v želji, da bi že čez pol leta (kot je na papirju pisalo) uživali v veščinah napovedovalk z MTV-ja, so pač primaknili tistih nekaj sto DEM. Danes se taisti veselja-

ki sprašujejo, če sploh velja počakati do pomladi, ko zaradi razkopanih vrtov ne bo ne solate, ne čebule. In pravi krompir bo, če bodo na svojih hišnih ljubimcih ugledali svoj satelitsko plačani davek. Nekateri že zdaj obupujejo in mečkajo pogodbe. Hočejo jih razveljaviti in dobiti nazaj denar, ki so ga njega dni vplačali v ta namen. Tudi to se bo vleklo.

Medtem pa bo ta kabelsko razdelilni sistem že dodobra zastarel, saj bo satelit Astra »prešaltal« na tisto »mejo razuma«, ko bo preko njega mogoče spremljati več deset programov in to z enim samim »krožnikom«. Obstaja pa še ena dolgoročna verzija, ki je zrasla na zeljniku RTV-jevskega tozda Oddajniki in zveze. Le-ti skupaj s PTT in Iskro Elektrooptiko tuhtajo o kabelsko informativnem sistemu na nivoju republike. Prste imajo zraven Američani in dve evropski firmi. Obstoječi kabelski otoki namreč niso kablirani po zahodnoevropskem običaju. Realizacija te variante je predvsem odvisna od vlade, ki bo seveda morala ratificirati morebitno pogodbo. Takšno omrežje, ki bi se delalo petnajst let in bi pokrilo 90% Slovenije, ne bi potem služilo le za nedolžno sprem-

ljanje tujih satelitskih postaj, ampak bi se nanj obesile tudi morebitne lokalne TV postaje in nasploh bi dežela postala Zedinjena telekomunikacijska Slovenija. Priključki bi bili zastonj, plačale bi se le usluge in storitve. No, toliko o tem, o čemer lahko zaenkrat še tako ali drugače sanjamo.

Že sedaj pa v tisti najbolj moreči obliki sanjajo žrtve kabelske televizije. Ko bi vsaj zaradi srhljivk na Super Channelu, mnogi dodajajo. Tretji pa si mislijo svoje. In prav je tako. A vsem je jasno, da so bili lepo nategnjeni. Kako dolgo jih bodo poslanci kabelsko razdelilnega parlamenta še vlekli za nos, bo odvisno od potrpljenja do svojega bližnjega. Mulci so že izgubili vsakršno upanje in zato trgajo tisto, kar še visi. Od izvajalcev bolj resnih del se razlikujejo po brzini, pa tudi vreme jim ni ovira. In v primeru, ko eni delajo oz. vsaj poskušajo, drugi rušijo, tretji pa bulijo v pogodbe in sanjajo o sobotnih večerih v družbi RTL, je seveda težko predvideti razplet. Enoje jasno. Ali se bo kabelsko nategovanje končalo letos spomladi, tako da bo izvajalec cel in gledalec-plačnik sit, ali pa se bo končalo v kakšni sodni palači, tako da bo izvajalec sit kot zid in plačnik-gledalec cel in bel. V prvem primeru bo koza-volk, v drugem pa volk-koza. Tretje rešitve ni, ker konji ne gledajo Maiken Vek. Ali kaj podobnega.

V trgovini NA TRŽNICI V ZolcU

SUPER UGODEN NAKUP PO DISKONTNIH CENAH

Pri nas dobite olje, vino,

pa tudi prašek, moko, vratovino,

kar se tiče nizke cene,

nižje ni nikjer nobene.

Poslujemo z novim delovnim časom: delavniki: 7.00 do 20.00 sobota: 7.00 do 13.00 nedelja: 8.30 do 11.30

Telefon: 711-402 (Bojan Pucko)

TRŽNICA ŽALEC

Tam, kjer je doma frajtonerica

Dober dan, tu Ljubečna Celje... smo minuli petek na odru kulturnega doma v tem kr^u začeli Mavrico v živo. Nastopili smo pred velikim avditorijem, pred poslušalci Radia Celje, zato ne organizatorje, torej nas in ne nastopajoče in kramljajoče ni motila prazna dvorana. Kasneje smo izvedeli, da so mnogi mislili, da je bila oddaja posneta v naprej, kar je veljalo tudi za tale nastop najstarejših muzikantaijev na Ljubečni, Jerneja Kopitarja in Antona Mimika. Mikrofon jima je pridržal tehnik Bojan Pišek (za tiste bralke RC strani, ki so se zadnjič spraševale, zakaj ga nikoli ne naslikamo).

MP, Foto: EM

RADIJSKI OPOMNIK!

V prihodnje vas bomo na radijski strani skušali opozoriti na oddaje Radia Celje, ki bi utegnile še posebej vzpodbuditi vašo pozornost.

V ponedeljek, 11. marca,

ob 16. uri bo na sporedu oddaja o kabelski televiziji v Celju. V studiu bosta gosta gospod Černič in Žuraj iz gradbenega odbora, na čigar račun so letele številne opazke v Rumenem CE minuli petek. Skupaj z gostoma bomo skušali nekatere nejasnosti pojasniti, k poslušanju pa še posebej vabimo tiste prebivalce krajevnih skupnosti Nova vas. Dečkovo naselje in Lava, ki menijo, da so bili oškodovani, saj so denar za kabelsko televizijo že

plačali, gledajo pa še vedno le ljubljanski in zagrebški program.

Na Radiu Celje bomo k življenju skušali obuditi tudi radijsko reportažo. Mar-jela Agrež, ki je pred leti že uspešno pripravljala reportaže, in ki to počne občasno še sedaj, se je odločila za sredo, 13. marca, pripraviti reportažo iz krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Tam imajo krajani že več let težave z električno napetostjo, zaradi česar pogosto trpijo njihove zmrzovalne skrinje, tam živi tudi družina, ki je še vedno brez električne energije. Reportaža Marjele Agrež bo na sporedu v Mavrici, torej po 11. uri.

N.G.

ŠKRATKI

Aprila vas bomo bombardirali s tonskimi prispevki na radiu Celje. Novinarji namreč že težko pričakujemo nove magnetofone, s katerimi bomo lahko delali kvalitetne prispevke s terena. Ker se v glavah nekaterih medij o že dlje časa, je upravičeno pričakovati, da bo, ko bo tehnika predana narodu, novinarjev, tekajočih po terenu, kar mrgolelo.

^ ^

Gost v radijskih škrat-kih je pogosto vodja tehnike Bojan Pišek. Nekatere bralke že vzdihujejo, da ga želijo spoznati, mi pa skrivnostno pripominjamo: »Še je čas...«

^ ^ ^

Odgovorni urednik radia Celje Mitja Umnik se je pomladil, ugotavlja direktor Jože Cerovšek, in se sprašuje, če je to posledica desne roke v.d. re-daktorica v podobi Nataše Gerkeš? Škratki pa svarijo: Ne hvali dneva pred večerom!

iT -iT ^

Novinarstvo je včasih hudičevo težka zadeva. To je na lastni koži v soboto občutila Mateja Po-djed, ko je pripravljala Mavrico v Nami, kjer so prodajali krzno po zares ugodnih cenah. Toda ker je bila na terenu s tehniki in ne z možem, je morala le žalostno gledati, ko so drugi kupovali krzna svojim damam.

it ir iT

Ko se je na Ljubečni Milena Brečka-Poklič v Mavrici pogovarjala z župnikom, je bilo malo čez poldne. Na koncu pogovora je g. župnika vprašala, kaj se mu zdi, da ta čas poslušalci pričakujejo od njega. Pa je iskrivi sogovornik nemudoma odgovoril: »Bog žegnaj!« Mileni je bil odgovor zelo všeč, zato jo je potem jezilo, da ga ni zaključila z »Bog lonej.« No, pa bi še dolgo tega takim dialogom morah reči »Bog ne-dajl« Na srečo pa se časi spreminjajo.

podjetje za trgovino

Izredno ugodne cene artiklov za potrebe lesarske stroke, centralnega ogrevanja, kopalniške opreme in keramike ter še posebno vodovodnega materiala. Vse iz uvoza.

"Samo za primer:

Kombinirani bojier

(elektrika -f- centralno ogrevanje) 3.973.20 din

Pocinkani holandec 1/2" 38.00 din

Komplet za drsna vrata (40 kg) 1.310.00 din

Popularna pečica za peko kruha (HITACHI) 5.259.00 din

Prepričajte se sami ali nas pokličite po telefonu 063/726-620

PRIČAKUJEMO VAS

vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure

NOVO - UGODNO - NEPOZABNO

OPATIJA - ANCONA - PATRAS - ATENE - DELFI - ARGOLIDA

SI ŽELITE URESNIČITI SANJE S POTOVANJEM NA LUKSUZNI POTNIŠKI LADJI »MINU-ANA LINES«

OD ITALIJE (ANCONA) DO GRČIJE (ATENE)

v času prvomajskih praznikov 8 dni

cena: 510 do 825 DEM

odvisno od izbire namestitve na ladji.

Potovanje z moderno grško ladjo možno tudi v drugih terminih. Odhod vsako soboto iz Opatije. Priporočamo zaključenim skupinam in predvsem maturantom, ki jim nudimo še dodaten popust.

TA DOBER DAN

Šempeter

telefon: 701-305 fax: 701-285

odprto:

8.-12. in 14.-18. sobota: 8.-12.

14. STRAN-7. MAREC 1991

SPORI

Z medaljo iz sence

Skakalec Janez Debelak tretji na zimski unlverzljaUI ¥ Sapporu

če bo Janez Debelak v nadaljevanju sezone, po nastopu minulo nedeljo na Japonskem, tudi v svetovnem pokalu osvajal točke, bo k temu gotovo največ prispevala prav bronasta medalja.«

Skakalec iz Braslovč, ki je v pripravah pred sezono in na prvih uvodnih tekmah po daljavah in ocenah bil zelo blizu Francija Petka, se na največjih mednarodnih tekmah nekako ni ujel. Čeprav morda po krivici ni odpotoval na ameriško-kanad-sko turnejo, si ne bi smel dopustiti, da bi ga takšne odločitve vrgle s tira, marveč bi moral svoj talent dokazati s še večjo upornostjo in agresivnostjo. Verjeti pa je, da se je tega začel zavedati tudi sam, s^ sije ravno na ta način priboril mesto med potniki za svetovno prvenstvo v Val di Fiemmeju.

Na Univerzijadi v Sapporu je Janez Debelak bronasto kolajno osvojil na srednji skakalnici s skokoma 88,5 in 92,5 m. Prejel je oceno 219,1, s čimer je približno za 13 oziroma 6 točk zaostal za domačinom Natauro Itom (91,5 in 91,5 rn) oziroma Vladimirjem Podzimekom iz ČSSR (93,5 in 91 m). Očitno je, da mu naprava v Sapporu ustreza, saj je tam že osvajal točke za svetovni pokal. Ta dosežek je za Janeza Debelaka lahko velika spodbuda, potem ko se na novoletni Intersport turneji (40. v skupnem seštevku) in na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju (posamično je nastopil samo na veliki skakalnici in bil 40., zadnji od našega zastopstva) ni izkazal, na prvih tekmah za SP v Thunder Bayu, Lake Placidu in Sapporu pa sploh ni nastopil.

Sicer pa je sezono začel imenitno. Bilje med najboljšimi na letnih pripravah, ko so skakali na plastičnih skakalnicah v Velenju, Ljubljani, Sarajevu, Avstriji in na Norveškem, na nekaterih trening tek-

mah je preskakoval tudi najboljše Avstrijce in Francija Petka. Tudi na prvi kontrolni tekmi na snegu v Planici je v zelo močni konkurenci (z najboljšimi Avstrijci) osvojil 7. mesto, od naših najboljših sta bila pred njim samo Petek in Tepeš. Na drugi pregledni tekmi v St. Moritzu pa je Janez nekaj zaostal za drugimi kandidati za kanadsko-ameriško turnejo, in tako se ni uvrstil v ekipo, čeprav je računcd, da ena tekma ne bo vplivala in da bo lahko vnovčil tudi »kredit« iz poletnih priprav. Prednost sta dobila bolj »zveneči« Matjaž Zupan (samo na treningu v Švici mu je uspelo nekaj dobrih skokov, sicer pa celo sezono v slabi formi) in mladi up Samo Gostiša. Janeza je to precej potrlo in spet se je moral spogledati z neprijetnim občutkom, da je kot Stajerc zapostavljen (sicer že od 1978

član Elektrotehne Ilirije iz Ljubljane), tako kot se teh občutkov upravičeno ni mogel znebiti njegov starejši brat Matjaž. V takih primerih se rado zgodi, da tekmovalca zapusti volja in motivacija, to pa je dalo slutiti tudi Janezovo razpoloženje ob pogovoru v času, ko so njegovi kolegi iz reprezentance skakali preko luže.

Kaže pa, da tudi Janez zna biti uporen tako kot Matjaž in na državnem prvenstvu je spet zagrizel ter na srednji skakalnici osvojil tretje mesto (za Petkom in Tepešem), na veliki pa drugo (spet seveda za Petkom). S tem si je priboril mesto v reprezentanci za SP v Val di Fiemmeju.

Janez Debelak (rojen 19. 3.1968) je nedvomno tekmovalec veUkih zmogljivosti (2 krat osvojil Alpski pokal za mladince, 2 krat drugi na EP, točke za SP dosed^j, tudi že kot mladinec, v Sapporu, Lake Placidu in v Švici), vendar pa mu manjka nekaj več samozavesti in agresivnosti. Tudi jeziti se ne gre preveč zaradi morebitne zapostavljenosti, najboljša taktika so dobre daljave in eleganten slog, ki na koncu morajo prepričati. Medalja iz Japonske bi za mladega Braslovčana morala biti prelomnica v nadaljevanju svetovnega pokala, nemara pa tudi v karieri. Veliki tekmovalci vrha ne otipavego, marveč ga »nesramno« zgrabijo, prav ta odločenost pa Janezu še manjka na velikih mednarodnih tekmah.

Konec marca bo zares veselje priti na našo mamutko v dolino pod Ponce: po univerzalnem svetovnem prvaku Franci-}u Petku, odkritjih na letalnici, Janusu in Stirnu (Kulm), še en nosilec medalje, Janez Debelak, ki se z osebnim rekordom 163 m, lahko brez pomislekov pridruži druščini lovcev na daljave.

ROBERT GORJANC Foto: EDI MASNEC

Streli za solze

Ksenija Maček za las ob bron

Po uri in pol streljanja s standardno zračno pištolo v mladinski konkurenci na evropskem prvenstvu

v Manchestru, je mlada, 17. letna Rečičanka, bolj ali manj hladno začela pospravljati svojo orožno prtljago. Nič ni kazalo, da bi morala napeto spremljati tekmice, saj se ji po 92. naštetih krogih v prvi in četrti seriji, po njenem mnenju medalja ni več nasmihala.

Toda semaforje po tekmi govoril drugače. Ksenijo je zapisal na tretje mesto s 376 krogi, za lansko evropsko prvakinjo Šitikovo iz Sovjetske zveze in Durlejevo iz Poljske, ki sta na-streljali 377 krogov. Bil je čas za veselje.

Toda žal le za kratko. Pritožila se je češkoslovaška reprezentanca in začelo se je vnovično, zamudno preštevanje, ki se je za Ksenijo končalo slabo: Fridrihova iz Češkoslovaške je

osvojila prvo mesto s 378 krogi, Ksenija pa je padla na četrto mesto.

Delov poročevalec Branko Soban je zapisal, da Ksenija pri tem ni mogla skriti solz. Zares je ni večje smole, kot nehvaležno četrto mesto, še zlasti na velikih tekmovanjih kot je evropsko prvenstvo, in še posebej, če imaš medaljo praktično že v žepu.

Odločih sta slabši prva in četrta serija, v drugi in tretji je Ksenija nastreljala 96 krogov. »Hudo je bilo, zlasti v prvi in zadnji seriji. Ves čas sem seštevala kroge, bolje bi bilo, če tega ne bi počela,« je Ksenija dejala po tekmi, ko še ni bila znana njena končna uvrstitev. Po vrnitvi iz Anglije pa je še povedala, da je bilo tudi precej tre-

me. Verjetno bo prav to najpomembnejši razlog, saj je rezultat iz Manchestra letos pravzaprav njen n^slabši in doslej je zlahka streljala čez to znamko, največkrat pa 378 krogov. V Atenah, kjer je pred kratkim postala balkanska prvakinja, je zabeležila svoj osebni rekord 382 krogov, s katerimi bi bila premočno evropska prvakinja.

Toda pri svojih letih ima še dovolj časa, da še bolj ohladi živce za najbolj odločilne trenutke. Za to bo nedvomno še priložnosti na velikih tekmovanjih, prva pa bo že 30. in 31. marca na državnem prvenstvu v Zadru.

ROBERT GORJANC Foto: EDO EINSPIELER

Proslava ob naslovu

Kegljavke EMO Celje bodo v nedeljo 10. marca odigrale zadnje srečanje v 1. ZL in ob tem proslavile novi naslov državnega prvaka. V ta namen so v klubu pri-pravih majhno slovesnost z naslednjim programom: 10.00-12.15 tekma 1. ZL EMO Celj^Varteks, 12. 15.-12.45 nastop mladih EMO Celje, ki so osvojili medalje na republiških prvenstvih, 12.45-13.15 podelitev medalj in pokala za 1. mesto in zlatega keglja Sonji Mikac in Tanji Gobec (KZS), čestitke sponzorja in kluba.

Na Golteh smuk za »belega zajca«

Priprave na nedeljsko tekmovanje v smuku za »belega zajca«, ki se bo pričelo ob 11. uri na Golteh so v polnem teku.

Delavci RTC Golte so progo začasno zaprli zaradi priprave, tako da bo čimbolje pripravljena. Proga bo dolga 1100 m, višinska razlika pa je 206 m, primerna pa je za vse smučarje, razen za začetnike.

Vsi, ki bodo želeli tekmovati, bodo na spodnji postaji gondole (v Žekovcu) na posebni stojnici lahko oddah prijave (200 din), kjer bodo dobili dnevne karte in bon za enolončnico.

Smučarji, ki bodo prevozi-U progo bodo dobili zlate, srebrne ali bronaste medalje, če bodo progo prevozih v dovoljenem času.

Pokrovitelji tekmovanja »beli zajec« na Golteh so: R-interier Žalec, Zlatarstvo Kragl Žalec, Aleks trade Ce-Ije-Levec, Vofra total Žalec, Sem-mag Gomilsko, Adut Ostrožno, Top-shop Žalec, SEP d.o.o. Celje, Gorton »Cukerček« Velenje, Bio dom Teharje, Ku ku shop Ostrožno in Miles Griže.

CELJSKE LEKARNE CELJE

razpisujejo

prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi

1. Vodenje in organiziranje dela v lekarni Laško

2. Vodenje in organiziranje dela v lekarni Slovenske Konjice

Pogoji za zasedbo:

- dipl. inž. farmacije

- opravljen strokovni izpit

- 3 leta delovnih izkušenj.

Kandidata bosta izbrana za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisano prijavo z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Celjske lekarne Celje, Vodnikova ul. 1.

Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.

PANORAIVIA

Umetnostno drsanje

Špoljar državni prvak

V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu pionirsko državno prvenstvo. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke iz desetih jugoslovanskih klubov. Naslove najboljših sta osvojila Janez Špoljar iz Celja in Tamara Pajnkret iz Zagreba. Komaj desetletni pionir Janez Špoljar je bil najmlajši udeleženec tekmovanja. Kljub temu je zelo zanesljivo odpeljal svoj originalni in prosti program in zasluženo osvojil naslov državnega prvaka.

Končno smo Celjani po Pan-gerlu, Hladinovi in Aubrehtovi ponovno dobili tekmovalca, ki kljub svoji mladosti sodi v sam vrh jugoslovanskega umetnostnega drsanja.

METKA HLADIN

Streljanje

Finale RL

v Ljubljani je bilo finale republiške lige s standardnim zračnim orožjem. Rezultati: Pištola članice ekipno: 1. D.Po-ženel (Rečica), 2. Olimpija (Ljubljana). Članice: posamezno: 1. Bola (OUmpija) 376, 3. Kufner (Rečica) 357, 5-6. La-VTinc (Rečica) 343. Pištola, moški ekipno: 1. Mrož (Velenje), 2. Ohmpija, 3. moški posamezno: 1. Štuhec (Mrož Velenje) 568, 2. Serafin 568, 3. Kranjc (IMV Brežice) 567, 6. Lavrinc (D. Poženel Rečica) 556, 8. Detelbach (Mrož Velenje) 554 krogov.

Namizni tenis

1. SL: moški

Ingrad - Ptuj 7:2, Ingrad - Partizan 4:5

Na prvem srečanju so zmagali Maras 3, Kus 3 in Štrljič 1, na drugem pa so za Ingrad zmagali Maras 2, ter Kus 1 in Štrljič 1. Partizanu je uspela delna revanša za poraz jeseni na domačem terenu, vendar je Ingrad v seštevku obeh srečanj boljši po dobljenih setih. TVD Partizan pa je s tekmo več vedno na prvem mestu, toda če bi Ingrad preostala srečanja odločil v svojo korist, bi se uvrstil v 2. zvezno ligo.

JERNEJ PELKO

Košarka

1. B ZL: ženske

Kozmetika Afrodita -Radnik 77:76 (31:32)

UM

SL: moški

Celje - Comet 78:73 (39:38), Color Medvode - Elektra 103:73 (51:32), Helios - Rogaška Donat Mg 97:82 (51:41)

Videli smo zelo izenačeno srečanje. Gostje so zaigrali izredno in šele v zadnjih dveh minutah so Celjani preko razpoloženih Blagojeviča in Gol-ca zmagali. Strelci za Celje: Gole 26, Sušin 7, Urbanija 4, Blagojevič 27, Cerar 1, Aničič 13. Najboljši pri gostih je bil Šmit s 23 koši.

Odbojka

2. ZL: ženske

Celje - Jedinstvo Odžaci 3:0 (15:11, 15:13, 15:3)

1. SL: moški

Vizura Celje - Mežica 3:0 (15:10, 15:14, 15:12)

Atletika

Deset medalj za Celjane

Mladi atleti Kladivarja so se ponovno potrdili na republi. škem dvoranskem prvenstvu za kategorijo mlajših mladin-cev in mladink ter pionirjev in pionirk. V konkurenci najbolj, ših slovenskih klubov, kar I4 društev je osvojilo medalje, so celjski tekmovalci osvojili deset kolajn, največ, skupaj z IBL Olimpijo (ti imajo manj žlahtne medalje) in TAM 9 medalj.

Celjani so osvojili pet zlatih, dve srebrni in tri bronaste kolajne. Kar trikrat se je »pozlatil« Gregor Cankar, ki je zmagal pri ml^ših mladincih, v teku na 60 m z ovirami, skoku v daljavo in troskoku. Dve zlati medalji sta dodala še Tina Ma-tul na 60 m pri pionirkah in Luka Rojšek na isti progi pri mlajših mladincih. Tina Robif pri pionirkah in Luka Rojšek v skoku v daljavo sta dodala srebrni medalji, bronasto pa so osvojili Tina Lenko na 60 m, Katerina Kavkler v skoku v višino pri pionirkah ter Luka Rojšek v troskoku. Poleg tega so celjski tkemovalci nastopili še večkrat v finalnih nastopih.

JOŽE KUZMA

Hokej

2. ZL

Jesenice II - Cinkarna 1:4 (0:2, 1:1, 0:1)

Z zmago na Jesenicah so celjski hokejisti postali zmagovalci druge zvezne lige. Prvo srečanje na Jesenicah so izgubili z 2:1, drugo pa dobili s 5:0 brez boja, ker nasprotnikov ni bilo v Celje.

Odločilno tekmo si je ogledalo 500 gledalcev, ki so po tekmi zadovoljni zapustili ledeno dvorano pod Mežakljo. Celjani so začeli zelo borbene in kmalu povedli 1:0, imeh pa so še nekaj zrelih priložnosti.

V drugi tretjini so Jeseničani izid najprej znižali in imeli še nekaj lepih priložnosti, da ga izenačijo, toda celjski igralci so z dobro obrambno igro preprečili presenečenje in ob koncu druge tretjine dosegli še en zadetek in vodih že s 3: l.V zadnji tretjini sta obe ekipi imeli še nekaj priložnosti za zadetke, toda gol so dosegli malo pred koncem tretjine Celjani in zasluženo s 4:1 premagali borbene mlade igralce Jesenic

V celjski ekipi so igrali dobro vsi, posebno dobro pa: Gra-bler, Bulatovič in Strašek. Strelci za Cinkarno pa so bili Bulatovič, Grabler, Žlof in Podsedenšek. V fair tekmi (Jesenice 6, Cinkarna 4 kazenske minute) so odlično sodih domači sodniki Razinger, Iskra in Pristov.

MARJAN SORŠAK

Rokomet

2. ZL

Pivovarna Laško - Mehanika 32:17 (15:10), Borac-Velenje 27:24 (14:14)

Po novi zmagi proti Mehaniki je celjsko moštvo le potrdilo, da vztrajno in lepo napreduje pri pripravi prvoligaške ekipe. To je pokazala nedeljska tekma, v kateri nista nastopila bolna Gradišnik in Razgor. Namesto njuju pa sta uspešno vskočila mladi vratar Matovič, ki je v drugem polčasu ubranil nekaj nevarnih strelov s črte in mirni in zbrani Begovič. Samo srečanje pa so zaključih vsi igralci, razen vratarjev, za zadetki. Znova je opozoril na sebe izredno prodorni Pungart-nik in hitri ter prodorni Jašare-vič. Gostje iz Metkovičev so zaigrali zelo dobro. Celo več, v letošnji sezoni so pokazah največ od vseh gostujočih ekip-Strelci za Celjane: Šafarič 3, Menih 2, Jašarevič 8, Privšek 1, Begovič 1, Ivandija 4, Franc 1, Jeršič 2, Čater 1, in Pungart-nik 9. . ,,

JOŽE KUZIVLA

§P0RT

7. MAREC 1991 - STRAN 15

POGLEDI

Ka-kalinka

Qd vseh naslovov državnih prvakov je Sloveniji, pred-\^em pa Ljubljani, hokejski dotovo najdražji. Minuli petek pa so se tretjič zapored, prvič pa slovenskem ledu, lovorike veselih igralci zagrebškega j^edveščaka. Sest tisoč gledal-^Y V Tivoliju je bilo potrtih j^Qt že dolgo ne, na ledje letelo yse, kar je bilo pri roki. Ljubljanski hokejisti so klečali na Igdu, varovanci zagrebškega jnagnata Zdenka Gradečkega 50 plesali in prepevali. Rezerv-jjj igralci Franja, Pavičič, Tkal-(.gc in še kakšni trije hrvaški liokejisti so peli »Beli Zagreb grad«, pa zelo dobro je bilo potrebno prisluhniti, da si jim slikal glas. Slovenci, brata Lo-inovšek, Magazin in ostali so bili malce glasnejši z eno iz-jfied starih, dobrih Koširjevih polk, Pavič, Kožic in tovarišija s sicer domoljubnimi priimki so vriskali Country road, najglasnejša pa je bila Kalinka v izvedbi Paramonova, Anfjo-rova, Ščurjenka in Stolbuna. Vse skupaj pa je začinila večja skupina zagrebških Bad Blue Boysov, ki je vztrajno ponavljala verz: Hrvatska je šam-pion!?

Navijači Olimpije na drugi strani so se obnašali precej bolj »kulturno«. Razen tega, da so na led metali raznorazne predmete, so za poraz obdolžili edino le še beograjskega sodnika Iliča, ki so mu zapeli dve, tri kitice o njegovi mami, kije menda prostitutka, ga spomnili na njegova homoseksualna nagnenja in opozorili na stari dobri pregovor o Miloševiču in čakiji.

Medveščakovci, ki mimogrede že štiri mesece niso dobili plač, so veselje potem nadaljevali ob večerji v enem izmed ^ubljanskih hotelov, kjer je ob zdravici spregovoril boss Uenko Gradečki. Po vsakem stavku so mu njegovi varovan-cinavdušeno zaploskali, govor pa je počasi zaključil s stavkom, ki ga je povedal v štirih

jezikih, v njem pa izrazil upanje, da bodo vsi hokejisti za pošteno opravljeno delo v najkrajšem času primerno plačani. In zaključek; znova v materinem jeziku: » Upam, da se boste naslednje leto, žal brez mene, ker odhajam za nekaj let v tujino, v enaki sestavi znova takole veselili.« Edini, ki niso zaploskali so bili tokrat Franja and co., zavedajoč se, da bi v prvi ekipi lahko zaigrali morda le še pri subotiškem Sparta^ ku. Ostali Gradečkega na srečo niso razumeli.

Na drugi strani moramo reči še nekaj o Olimpiji, ki ji tudi po osmih letih ni uspelo osvojiti državnega prvenstva. Ti so nam v finalnem obračunu, če drugega ne, zelo nazorno pokazali tisoč in en način, kako zapraviti priložnosti tudi, ko se to zdi nemogoče. Izjemno nadarjena generacija, kot je v našem hokeju že dolgo ni bilo: Kontrec, Zupančič, Vrščaj, Vnuk in ostali, bodo gotovo še imeli priložnosti. Nasledrijo že drugo leto.

Vendarle pa smo lahko vide-li, da prvenstvo odločajo tujci. Medveščak ima pri izbiri le teh že tri leta prefinjen okus. Pri Olimpiji so letos igrali Ladigin, Kupec, Presnjakov in Rožkov, ki je edini tudi res igral tako, kot so ljubitelji hokeja od rije-ga v Ljubljani in Sloveniji pričakovali. Medtem, ko je pri ze-lenobeUh Presnjakov izigraval intelektualca. Kupec turista, Ladigin pa komajda še lahko drsal, je najboljši tujec vminu-hh dveh sezonah, Rus Krutov, za pol manjši denar hokejiste Bleda po dolgih letih suvereno pripeljal v prvo Ugo. V Med-veščaku so letos pripeljah še boljše od njega, toda pri Olimpiji, kjer jim to ni uspelo, bi se ob primerih kot je ta, morah temeljito zamishti. Prav Krutov bi bil letos, ko so o prvaku resnično odločale malenkosti in v precejšnji meri tudi (ne-)sreča, po vsej verjetnosti že kar odločilnega pomena.

GORAN OBREZ

Kadar ni cilja, ostane pot

Portret alpinista Aca Pepevnika

Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi, je zapisal preminuli slovenski alpinist Nejc Za-plotnik. Te besede so bržkone moto vsakega zaljubljenca v skalna pobočja. Tudi Sent-jurčana Aca Pepevnika, ki letos na Annapumi sicer ni dosegel cilja, ostala pa mu je pot...

Aco Pepevnik je star 31 let in z alpinizmom se ukvarja že od svojega 15. leta. Navdušili so ga prijatelji, trdo delo, vztrajnost in dobri mentorji pa so iz njega po nekaj letih ustvarili odličnega plezalca.« Tisti super občutek nevarnosti in zavest, da moraš vedno biti priseben, te vlečeta naprej,« pravi Aco. »Dajeta ti moč za premagovanje težav in za to, da lahko vedno znova hrepeniš... Da želiš vedno znova doseči nove cilje,« še doda. In teh ciljev je v Acovem alpinističnem življenju kar precej. Med najpomembnejše šteje Kordiljero Blanco v Peruju, stene na Norveškem, Gaura Šankar v Himalaji, pogorje Tjan Šen

v Sovjetski zvezi, Shivling v indijski Himalaji ter končno še nedosežena cilja Mont Eve-rest in Annapurno. Tu mu je ostala le pot, cilj pa se je izgubil v slabem vremenu, rušenju ledu in podobnih neprijetnostih, ki so bile krive, da ga ta dva visoka vrhova nista sprejela v svoje naročje.

Vendar pa alpinizem ni edina stvar v njegovem življenju. Tu sta še žena Marinka in sin Jernej, ki mu dajeta veliko podporo in brez njune pomoči in razumevanja si Aco ne zna predstavljati svoje poti.

In kakšni so občutki, ko zapušča svoje domače, prijatelje, svoj krai?

»Težki. To, da zapuščaš svoje najbUžje in odhajaš daleč stran, v skrivnostne gore, ki ne dopuščajo napak, človeka obdaja z občutkom tesnobe. Zato je vrnitev domov vedno nekaj posebnega. In to z vrhom ah brez. Čeprav ti ni uspelo osvojiti yrha, ki si ga želel, dosežeš uspeh. Saj te ves čas spremlja nevarnost in že to, da se vrneš nazaj živ in zdrav, človeku veliko pomeni. A če prideš z vrhom, je veselje še večje.«

Verjetno ima človek občutek, da je ves svet njegov in so mu vse poti odprte, ko doseže cilj, ki si ga je zadal?

»Ne. Takrat se niti ne zavedaš. Naporna pot, utrujenost napravita svoje. Tisti pravi občutki, ki se zaveš, da si nekaj le dosegel, oživijo šele v doUni, ko se vrneš tja, od koder si začel. In ti občutki so dobri... super...«

Acov pogled na življenje zaradi alpinizma ni nič drugačen.

Je veseljak in človek kot vsak drug. Svojo osebnost je izoblikoval že v otroštvu. Vendar pa le ima nekaj več. Bogatejši je za tiste trenutke lepote, ki jih lahko doživiš samo v gorah. Občutke, ki jih drugi ljudje ne poznajo. Prepričan je, da se ljudje vse preveč podijo za materialnimi dobrinami in premalo gradijo na čustvenih doživetjih.

Aco deluje v alpinističnem odseku Železar Štore in izkušnje prenaša na mlajše, ki bodo verjetno želeli po njegovi poti. Med njimi je tudi njegov sin Jernej, ki že hrepeni po doživetjih brezmejnih gora. Kadar koli se Aco pripravlja na novo pot, pravi, da bo ta odprava zadnja. A potem, ko doseže cilj, ga nekaj vedno žene naprej. Vedno znova se rodi nova želja. Največja želja ostaja Mont Everest. Sanje vsakega alpinista.

Vsaka tura pomeni novo nevarnost, novo doživetje. In ko to premagaš, se zaveš, da si, da živiš.« Alpinizem mi pomeni eno izmed največjih oblik življenja,« pravi Aco.

METKA PLANKO

SOBOTNI NAKUPI V TRSTU IN GORICI

Tokrat se bomo odpravili po nal(upih čez mejo v Italijo.

Odhod bo 30. 3. 91. ob 7. uri izpred hotela Celeia v Celju. Peljali se bomo mimo Ljubljane, po avtocesti do Razdrtega in nato preko jugoslovansko-italijanske meje do Trsta. V Trstu bo prosto za nakupe do približno 12.30 ure. nato bomo izkoristili čas, ko so trgovine zaprte za ogled gradu Miramare in Devinskega gradu, se zapeljali do Sredipolja, si ogledali grobnico padlih v I. svetovni vojni. Pot bomo nadaljevali do Gorice, kjer si bomo privoščili še nekaj časa za popoldanske nakupe. Na poti domov nas bo čakalo dobro domače kosilo. Prihod v Celje bo v večernih urah.

Cena izleta je 440,00 din in vključuje avtobusni prevoz, kosilo ter organizacijo in vodenje izleta. Vstopnine niso vštete v ceno.

Prijave sprejema NT&RC na oglasnem oddelku do 25. 3. 91.

Za mini počitnice v Dolenjskih Toplicah je še prostor!

DARILO VSAKEMU UDELEŽENCU - ENOMESEČNA NAROČNINA NA NOVI TEDNIK!

Goli v neznane gole

Začetek spomlailanskega tlela prvenstva v SNL - Za kaj se lahko borilo regijski pretistavniki?

v nedeljo 10. marca bodo slovenski nogometni ligaši nadaljevali s prvenstvom. Zaradi negotovega političnega razpleta v državi in vse pogostejših razmišljanj o razdni-ževanju tudi v športu, pravzaprav nogometnim klubom ni znano, za kakšne cilje naj se borijo.

Morda pa bo za privlačnost tekmovarya to še boljše, ScO zaradi tega ne bi smelo biti nobenega taktiziranja. In kakšne načrte so čez zimo kovali trije naši predstavniki:

Ingrad Klailivar (Celje):

Najbolj izkušeni odneliaii

V novo sezono Celjani vstopajo z nekaterimi kadrovskimi rošadami, dolgoletni igralci Koren, Zukič in Knez so obesi-li kopačke na klin. Žilnik pa se je za trdno valuto vrnil služiti nogometni kruh na Islandijo. Nazaj v klub je prišel vratar Goran Stankovič, ki je nekaj časa branil za Žalec, kot okrepitev pa prihaja iz Mozirja Mitja Marovt. V prvo moštvo so vključili nekaj perspektivnih mladincev, pri čemer še posebej izstopata Blatnik in Dafič, ki sta igrala v generaciji celjskih kadetov, ki so osvojili naslov republiškega prvaka.

Prvi del priprav so Celjani opravili doma na zasneženem igrišču Olimpa, drugi del pa na morju v Novigradu. V pripravljalnem obdobju so odigrali šest srečanj, v treh so zmagali, tri pa igrali neodločeno.

Celjani želijo ponoviti, če že ne izboljšati rezultate iz jesenskega dela in potrditi, da gre za

sistematično in keikovostno delo v prvi ekipi, ki jo vodi Bojan Prašnikar,, sicer tudi trener slovenske nogometne reprezentance.

Partizan Hmezad (Žalec): Verjamejo v obstanek

Žalčcini niso bili zadovoljni s predzadnjim mestom v minuli sezoni, še manj pa z igro pred domačim občinstvom.

Tehnični vodja Bogdan Novak je izjavil: »V spomladanskem delu prvenstva računamo, da bomo osvojili 16 točk, kar bi moralo biti dovolj za obstanek v ligi.« Klub so okrepiU vratar Pusovnik, krilo Škedelj in napadalec Marinček, (vsi Kladivar). Iz Šmartnega ob Pa-ki je prišel Majhen. V svoj matični klub pa se je iz Avstrije vrnil nekdanji najboljši strelec Druškovič. V JLA je odšel Ari-stovnik, klub pa sta zapustila vratar Stankovič (Ingrad Kladivar) in Janežič (Rudar Velenje).

Ekipa ima tudi novega trenerja, to je Vugrinec, nekdanji igralec Olimpije iz Ljubljane, pomagal pa mu bo Naprudnik. Na razpolago imata kar 32 igralcev, od tega osem mladincev iz lastnega podmladka.

Del priprav so opravili doma na igrišču in v dvorani, del pa na morju v Banjolah.

Odpravili so tudi finančne težave, s katerimi so se dolgo otepali. Dosedanji sponzor Hmezad je primaknil še nekaj denarja, tako da so v nogometnem klubu začeli normalno delati.

JOŽE GROBELNIK

Lestvica po jesenskem delu prvenstva

1. Slovan

2. Rudar (V)

3. Ljubljana

4. Svoboda

5. Živila Naklo

6. Rudar (T)

7. Jadran Lama

8. Elan

9. Ingrad Kladivar

10. Domžale

11. Steklar

12. Nafta

13. Mura

14. Vozila

15. Partizan Hmezad

1« Morl^rr.HA

Pari 1. spomladanskega kola (nedelja, 10. 3. 1991): Ljubljana--Ingrad Kladivar, Partizan Hmezad-Rudar, (V), Vozila-Steklar.

Steklar (Rogaška Slatina):

Pestijo jih poškodbe

Poškodbe in druge nevšečnosti so še naprej stalni spremljevalec dodobra zdesetkanega tabora nogometašev Steklarja. KapetcUi Valek še ni zacelil poškodbe iz zadnjih kol jesenskega dela prvenstva in se bo igralcem pridružil šele aprila. Bukšek se je Zciradi kompUci-ranega zloma petnice predčasno vrnil z enotedenskih priprav v Istri in je kaj malo verjetno, da bo še sploh igral nogomet, saj je poprej prestal dve operaciji kolena. Ze dlje časa je z nogometnih igrišč odsoten K^jba in trener Rado Jurjec prvenstveni start pričakuje s samo 18 igralci.

»Z navidez brezskrbno uvrstitvijo v sredini lestvice se ne slepimo, je dno zelo bhzu in predzadnji PcUtizan Hmezad zaostaja samo za dve točki.

Moštvo je v povprečju med ngjmlcflšimi v hgi in poglavitna hiba je pomanjkanje izkušenj, zato nas čaka tohko tegi boj za obstanek. Med Kandidati za nsgboljšo encgsterico je kar pet mladincev, v zimski prekinitvi se nismo okrepili in zaradi skromnega igrailskega kadra bo vsaka nevšečnost povzročila veUko težav. Od starta bo marsikaj odvisno, uvodoma dvakrat zapored gostujemo, pri neposrednih tekmecih v boju za obstanek, vozihh in Muri - v Rogaški Slatini pa bi bil usoden že n^manjši spodrsljaj, saj smo jeseni oddali kar šest točk. Našo značilno igro smo nekoliko spremenili in z okrepljeno zvezno vrsto prilagodili modernim tokovom-to bo naš adut v boju za obstanek med republiškimi ligaši,« napoveduje trener Steklarja Rado Jurjec.

ŽELJKO ZULE

16. STRAN -7. MAREC 1991

Svet brez moških hi bil dolgočasen

Uerka BIzlll: ''Kučan Je duhovit, Bučar očetovski, Peterle se mehča..

20 let novinarstva je za njo. Njena ljubezen so bile knjige, pa je zaradi pomanjkanja denarja zašla na televizijo. Začela je s tržnico, kasneje je raziskovala, zdaj se ukvarja z analitičnim novinarstvom in blesti v Žarišču. Zoprne stvari sprašuje s prijaznim obrazom. Zdaj se vrača tudi h knjigi. Piše jo. Žalčanka Ljerka Bizilj, nekoč Sukič. Slovenka leta 1990.

»Pisanje knjige o dr. Alojziju Šuštarju, ljubljanskem nadškofu in enem najbolj svetovljanskih Slovencev, mi pomeni velik izziv,« je pripovedovala v svoji delovni sobi slovenske televizije v Ljubljani novinarka Ljerka Sukič-Bizilj, Žalčanka, ki sojo bralke in bralci revije Jana izbrali za »naj« Slovenko leta 1990.

Ljerka tako po dvajsetih letih novinarstva in laskavem naslovu »naj« Slovenke, pričakuje knjigo, ki bo zaradi vloge dr. Alojzija Šuštarja v sedanjem času, vsekakor izredno odmevna. Knjigo, ki bo izšla pri zasebni založbi Emonica v naslednjih dneh, Ljerka še vedno piše. Zaupali so ji namreč vpogled v doslej nedostopne spise RSNZ. »Tam imajo vse podrobno zapisano, celo kakšno vreme je bilo včasih,« se malo pošali. »Če imam čas, delam vsak dan po nekaj ur. Je naporno in vendar zanimivo. Pa ne samo zaradi življenja in dela dr. Alojzija Šuštarja, temveč zaradi takratnega življenja, ki je v teh spisih lepo kronološko zapisano. Do pikice.«

Do ideje o knjigi je prišlo, ko je Ljerka Bizilj v televizijskem Žarišču gostila dr. Alojzija Šuštarja. »Po oddaji je prišel k meni predstavnik Emonice in mi predlagal, naj napišem knjigo. Izziv sem sprejela, še prej pa sem se o tem posvetovala z nadškofom, kije pokazal veliko pripravljenost. Tako se je začelo. Najprej sem pregledovala naš arhiv in si izpisala vse, kar je pisalo o njem. Obiskovala sem knjižnice, intervju-vala ljudi, ki poznajo nadškofa. Največ pogovorov sem imela prav z njim. Vedno je bil izredno ljubezniv. Knjigo sem začela sestavljati kot križanko, kjer je še vedno nekaj neizpolnjenih polj, ki jih je treba raziskati. Knjigo pišem s pomočjo računalnika. V začetku sem bila tako neuka, da sem tisto, kar sem napisala, sproti zbrisala. Zdaj sem pred koncem. Kaj posebnega si ne obetam in tudi ne vem, če se bom še kdaj lotila kakšne knjige, pa čeprav rada pišem in berem.«

Navihana mladeniča odide v Ljubljano

že iz mladosti sta Ljerkina slabost branje in pisanje. Čeprav je bila navihana mladenka, je v večernih urah našla čas, daje veliko brala. Staršem se je skrila pod odejo in brala. Mladostno ljubezen do knjig je odnesla v Ljubljano, kjer je ob delu študirala in doštudirala književnost. Študij se je zavlekel zaradi televizije...

»Ker nisem imela denarja, sem v Žalcu stopala, da bi se prepeljala v Ljubljano. Ustavil mi je sosed Rizmalov Franci, tisti, ki igra viohno in me odpeljal v Ljubljano. Povedal je, da gre po štipendijo, meni pa svetoval, naj se oglasim na televiziji, ker tam pač tako vedno koga rabijo. In so res. Napisati sem morala vlogo, pa je nisem znala. Potem so me poslah v desk in nisem vedela, kaj je to. Začela sem s tržnico in drugimi drobnarijami. Bilo je težko, pa tudi lepo in je šlo. Delala sem vse, tudi veliko predelovala. Bilo je grozno, vendar sem se počasi spoznavala s tem zapletenim svetom.«

Je kdaj razmišljala o drugem mediju? O časopisu na primer...

»Danes bi se težko odločila za delo pri časopisu. Saj bi napisala tekst, vendar bi mi nekaj manjkalo. Na televiziji vidim in slišim kar naredim. Sicer pa so novinarji pri časopisu v zadnjem obdobju kvahtetno napredovali, česar pri televiziji zaenkrat še ni občutiti. Je nekaj izjem, kar pa je za naš medij žal premalo,« je kritična.

Novinar je mrliovinar?

»Novinar danes bi moral biti na distanci in z veliko znanja. AnaUtičen do okolja in ljudi,« meni Ljerka.

In kakšen je njen način novinarstva? Je kaj mrhovinarstva v njej?

»Najprej sem se ukvarjala z raziskovalnim novinarstvom. Z njim sem pred le:i

končala. Zdaj sem analitičen novinar, kjer se moraš do informacije dokopati in pri tem moraš imeti veliko informatorjev, ki pa jih ne smeš izdajati. Sicer pa pri delu ne znam biti mrhovinar. Bi pa lahko bila in mnogi so. Nasploh pa se z raziskovalnim novinarstvom ukvarjajo mladi ljudje. Ko s to dobo končaš, lahko postaneš analitičen novinar.«

V žarišču žari

Ljerka Bizilj se spominja, da je bilo pred leti zelo težko dobiti sogovornike za sodelovanje v oddajah na televiziji. »Ljudje tega niso čutili kot dolžnost,« poudari. »Enostavno se jim ni zdelo, da bi se prišli pogovarjat. Že pred volitvami pa se je zanimanje za sodelovanje pred malim ekranom povečalo, in vsi bi radi kaj povedali. Pa čeprav med njimi mnogi nimajo kaj povedati ah ne znajo povedati...« spet nevsiljivo pribije. Med televizijskimi avtorskimi oddajami je njen Utrip, zdaj jo srečujemo v Žarišču...

»Trenutno imamo to oddajo v zakupu Maksimovič, Hrenova in jaz. Vsak petek sestavimo tedenski delovni načrt, ki ga obvezno podirajo sproti pojavljajoči se aktualni dogodki, ki se jim ^e treba prilagajati.«

»Kakšna oddaja je Žarišče^« vprašam.

»Gledana je in odmevna. Žal je ne moremo delati še boljše, ker je premalo denarja. In boljša tudi ne bo, dokler se ne stabilizira hiša. Zaradi pomanjkanja denarja težko dobimo dobre sodelavce in avtorje. Včasih se je zdelo, da je luštno delati na televiziji, pa ni tako. Danes 'prihajajo mladi, ki hočejo delati in tudi zaslužiti. Tu pa pride do razkoraka, ker zmanjka denarja.«

Sedete s kom za mizo, ki vam nima kaj povedati? »Ne.«

Kaj si mislite o človeku, ki vam pred ekranom ne govori resnice? »Nasmehnem se.« Samo to?

»No ja, po oddaji mu salonsko povem, da ni bil odkrit. Ne samo do mene, ampak do ljudi, ki jim je bilo sporočilo namenjeno.«

Prizna?

»Večinoma.«

Bi bilo ponovno snemanje že posnete oddaje potem boljše?

»Morda bi, če se ne bi spet izmuznil. Sicer pa je tako premalo denarja za večkratna snemanja.«

In kako se Ljerka pripravlja na zahtevni pogovor?

»Pobrskam po gradivu, kaj vse je moj sogovornik počel. Oborožim se s podatki. Včasih sem bila v spraševanju napadalna, pa to ni dobro. Sogovornika moraš spraševati s prijaznim obrazom, to je vljudno.«

Z ženskami ima bolj malo opravka.

»Saj jih enostavno ni! Potočnikova je malce utihnila, Bohova je iz zdravstva, ki ga jaz ne pokrivam, to pa je tudi vse. Še največ sem delala s Spomenko pri spravi. Dobro sva sodelovali.«

Ostanejo torej moški...

»Svet brez moških bi bil dolgočasen, vendar imamo tudi ženske trdo kožo, ki jo v tem poklicu moraš imeti. Problem je v tem, da žensko, ki je novinar, doma mnogo stvari počaka. Bizilj je sicer dober mož, vendar za urejenost stanovanja, to ni dovolj.«

Kakšni pa so naši moški politiki?

»Rada se pogovarjam s Kučanom, ki ima veliko zaslug za to, kar imamo. Kot sogovornik je izredno prijeten in duhovit. In ljudje, ki so duhoviti so tudi dobri. Kučan je boljši, če odgovarja spontano, ne na pripravljena vprašanja. Zanimiv je Bučar, tako očetovsko deluje, Peterle se mehča...«

Ljericinili deset »naj« ljudi

čeprav že vrsto let z možem Nacem in otrokom stanuje v Gameljnah, je po srcu navezana na rojstni Žalec.

»Vedno lepše je to mesto. Prej ga nisem znala opazovati, zdaj, ko se vračam, vidim vse. Veliko je zelenja, pa tiste čudovite nizke hiše z veliko cvetja in vrtovi... Vedno sem in bom povsod povedala, da sem iz Žalca.«

Ko jo povprašam po njenih desetih »naj« ljudeh zavzdihne, kot bi hotela reči, da jih bo težko najti. Ko pa začne naštevati, gre kot po maslu. Zanimivo je, da so to ljudje iz njene okolice. Preprosti in vsakdanji. Nobenega »visokega« ni vmes.

»Na prvem mestu je moja družina, mož in otrok. Pa naši iz Žalca. Sicer pa je meni večina ljudi, ki so mi veliko pomenili, že pomrla. Še danes čutim zaradi tega bolečino. Spomnim_ se razredničarke Predanove iz gimnazije. Še danes si dopisujeva. Spomni se Draga Pečka, ki je nas mlade učil, kaj je televizija. Spomnim se Anice Grobelni-kove, ki me je naučila slovnice. Kar sem se naučila takrat, mi je ostalo. Spomnim se otroških, mladostnih let, ko je zame zelo

.pokroviteljsko' skrbel odlični Boris Ožir, Zal je danes že pokojni. Ubil seje. Ne vem^ kako sem se spomnila nanj... Živ norec je bil, tako seje znal voziti z motorjem. Spomnim se sosede, ki ji bom vse življenje hvaležna, ker ima rada mojega otroka. Tu so nekateri moji sodelavci kot Staričeva, Maksimovič, Perovič... Imam zelo dobro sodelavko Tatjano Kardelj, našo producentko, To so ljudje, ki dovolijo, da sem takšna, kot sem in sprejmejo tisto, kar jim dam.«

Kuhinja diši po kopalnici

Kakšna je Ljerka kot družinski član?

»Meni je novinarstvo služba in hobi, na koncu pa mi ostaneta družina in dom. Ko je bil otrok majhen, sva si z Biziljem delo razdelila oz.^ sva se dopolnjevala. Vse sva reševala spontano, pri tem pa moram povedati, da je Bizilj prav tako tečen kot vsi drugi moški.«

Obstaja čas, ko niste novinarka? »Bizilj pravi, da ga ni. Pa verjetno je. No ja... Je! Ni!« Glasba?

»Tista iz šestdesetih let, kakšni Beatelsi pa New Swing Quartet... Takšna glasba, da se lahko pogovarjaš in da te ne bolijo ušesa.«

Je Ljerko strah?

»No, pustolovka ravno nisem.«

Bi šli v Zaliv?

»Bi, pa čeprav bi Bizilj rekel, da je to neodgovorno, ker imam otroka.« Rada potujete? »Ni denarja.«

Kdo vrti kuhalnico?

»Med tednom pravi Bizilj, da kuhinja diši po kopalnici, ker nič ne kuhamo. Ob koncu tedna pa tudi Bizilj kuha in vse lepo aranžira. Sicer pa je menda svoje obveznosti do kuhinje opravil s tem, da je kupil pomivalni stroj. Takšni so pač moški.«

Vsi?

»To pa ne vem, bi morala preizkusiti.« Komandant v kuhinji? »Zaenkrat še jaz.« Delovni čas?

»Pri nas ga ni. Zaradi ene vesti lahko izgubiš ves dan. To je strašansko anarhičen delovni čas. Velikokrat marsikaj opravim že dopoldne in se nato odpeljem domov v Gameljne, kjer se pripravim na večerno oddajo. Ni me okoli tretje ure popoldne. Dremuckam! Tako smo z družino, možem fotoreportei^jem pri Ljubljanskem dnevniku in sinom, ki obiskuje osnovno šolo, med tednom pravzaprav "^alo skupaj. Naše so sobote in nedelje. Če so. Takšen je pač novinarski poklic. Včasih smo igrali tarok, danes ni časa. Malo igramo tenis, Bizilj rad hodi na Šmarno goro, jaz sem za to bolj lena.«

Novinarka slovenske televizije Ljerka Bizilj je po lanski Tomšičevi nagradi za novinarstvo ter proglasitvi za »naj« Slo venko v reviji Jana dobila še eno prizna nje: bralci in bralke revije 7 D so jo izbrali za najpopularnejšo osebo televizije Slove nije za leto 1990. Jo vsa ta priznanja spo minjajo, da je svoje delo že opravila? »Na sprotno,« pove Ljerka zvito, »moja letJ šele prihajajo.«

Lani je dobila Tomšičevo nagrado, to jt najvišje domače priznanja za novinarske delo.

Saj vse mine... tudi »naj«

»V trgovini in na cesti me spoznajo ir doma me čaka veliko pošte, kjer me sprašu jejo najrazličnejše stvari. Želijo moj nasve in pomoč. Pa kaj, ko jim ne morem poma gati, saj sem iz istega testa, kot oni. Velike pisem dobivam in če so v njih naslovi, tud odpišem.«

TONE VRABI Foto: LJUBO KORBEF

7. MAREC 1991 - STRAN 17

nila se bo It zmagovalka

obisk pri Deli IDelži) Mušič IMIuzik)

namerno potujčevanje Dejine-preprosto za to, da ime in >lušič Angleži izgovarjajo po iniajo. Dejža zveni čisto prijet-pomeni glasbo, ki se ji je Deja Led davnimi leti, še v Sloveniji, j^upini De Gazelas.

iroditeljica Videogodbe in Video-j„ vodila je Lestvico slovenskih ,tka, čedna temnolaska je uživa-^•o, ko je nenadoma izpuhtela iz jbene scene. Šušljalo se je, da je jzemsko, toda glej ga zlomka, n smo jo srečali v Londonu, kjer J leti, misli na glasbo pa ni opu-

za glasbo tudi!

e scene sem odšla, ker sem^hote-j. od kariere nekaj več. Že od ovorili, da sem zelo ambiciozna, vedno. Imam cilj, ki ga počasi nislim, da je London najprimer-a uresničenje ciljev glasbenika, mi je uspelo posneti pet demo 10 mojih pesmi so že uspešno med radijskih postaj. Ker imam

management, mi v bodoče ne bo treba več stvari urejati preko privatnih linij. Morebiti nam bo uspelo podpisati pogodbo za pet let in se uvrstiti kolikor mogoče visoko na lestvico.«

Deja je v Londonu pričela z disco glasbo, nato pa se je preusmerila na jazz ročk in soul ročk. »V Londonu so lestvice prezasičene s črno in belo rap glasbo, zato je treba najti nekaj novega. Sedaj je pravi trenutek, da naskočimo sceno mi,« je prepričana Deja.

Njen vsakdan poteka tako, da je zaposlena v londonski agenciji Travel by appointment, ki deluje dve leti in pol, ter je ena izmed štirih tovrstnih, ki delujejo v Veliki Britaniji, ter po velikosti druga n^večja. Med drugim organizirajo koncerte popularnih pevcev in skupin. Tako na primer Tine Turner, Glorie Estefan, Madonne, Billya Idola, Whitney Huston in drugih. Zato ima Deja priložnost ogledati si vse londonske koncerte iz n^boljše glediščne točke ter tu in tam pokramljati s katerim izmed zvezdnikov. \

Profeslonallzem, ki spreminja

v začetku, ko je prispela v London, je imela kot tujka nekaj težav, vendar: »Vsako dobro delo doseže clj, to je, da se lahko povsod prebi-

ješ v vsako družbo, ne glede na to ali si tujec. Delo je cenjeno, cenjen je profesionalni odnos. Če to zmoreš, ni težav. Veliko se posvečam svoji karieri, v stiku sem z različnimi make up artisti, modnimi kreatorji, vsi ti skrbijo za moj nov image, brez katerega tu ne gre. Prijateljujem s fotograflnjo, Madžarko, ki se trudi za moj novi image, ki naj bi odgovarjal glasbi, s katero se ukvarjam. Druga agencija Elite, ki je zelo poznana v Londonu, skrbi za moj zunanji videz. Precej sem shujšala, skrbim za to, da bi prišla v pravo kondicijo. Dve leti sem potrebovala za pripravo na vse, kar tu zahtevajo, oziroma zahtevajo povsod, kjer se obnašajo profesionalno. Mislim, da mi uspeva, da me je spremenilo. Moje misli, želje so spremenjene, niso tako majhne kot so bile doma. Tu velja iti le na vse ali nič. Da, sliši se narcisoidno, toda tisti, ki vedo kar je profesionalizem, mi bodo le čestitali, če lahko zdržim v svetu profesionalcev. Jaz, ki sem prišla od nikoder in začela iz nič, sem uspela priti do te stopnje, da sem sprejeta v krog profesionalcev.«

Še vedno enaka Oeja

Drugačen ritem življenja Dej o prav gotovo sili, da se mu prilagaja, da postaja drugačna, toda Deja je še vedno takšna kakršne se spominjamo iz časov, ko je pela po Sloveniji. Preproste, komunikativne, nasmejane, inteligentne.

V Londonu se je obiska razveselila, popeljala naju je naokoli, nama »predstavila« dva krasna puba (angleški gostilni), se odpeljala z nama k Peteu Aschvvilleju, kjer smo opravili fotografske posnetke v krznu, ki ga je hiša Petea polna, SeO je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih eden njuslavnejših londonskih krznaijev, ki je sodeloval z znanimi zvezdami, danes pa njegova obrt propada, saj je v Londonu zaznati močno kampanjo Društev za zaščito živali.

V krzno oblečeni ženski se namreč na ulici lahko kaj hitro zgodi, da ji plašč, jakno ali zgolj krzneni ovratnik sredi ulice strgajo, pa še kakšno zaušnico si lahko prisluži v opomin. S Peteom Deja prijateljuje, in mimogrede, ta stanuje v neposredni bližini pevca Cliffa Ric-harda.

Deja pravi, da pogreša Slovenijo in Ljubljano ter da domotožje preganja s telefonsko slušalko. Vendar: »Dokler ne bom končala tega, kar sem si v življenju začrtala, tako dolgo se ne bom vrnila. Menim, da ne bi bilo pošteno niti do mojih oboževalcev, ki mi še vedno pišejo, da bi se vrnila praznih rok. Če se že vrnem, se bom vrnila kot zmagovalka,« je pribilain odhitela v zavite hodnike londonske podzemeljske železnice.

NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER -

med direktorjema agencije Travel by appointment, v ozadju pa plošča skupine ^valo za dobro organizacijo koncertov.

Pozdravljeni!

Še vedno sem Deja Mušič...

... čeprav me profesionalizem preoblikuje

Da, mislim, da se bom vrnila kot zmagovalka.

ovina z mešanim blagom

''načnemo na koncu: in potem so' ^nih let kupovali vsak v svoji i

(skoraj) edini kupci. '

^^eticu je bilo drugače. Začelo se j ko je gospod A zavohal druž-' F' se podvizal primernost trenut-trgovino z mešanim blagom, ^ka v naši fari in je bila zato ^^da! Narod se je šele izvijal iz *^^^nega sektorja in se mu je zato da lahko drvi v privat J'at artikle, ki so bih tudi do 50 v Merxovi samopostrežbi. »In .^se od kruha do gat. In kakšna ''aznesel glas prek tistih deve-štal naše fare. Posel cvetel. Nikogar ni moti-trgovina kar v garaži in da yrnih oneh. Kaj še! ^^spod B, gospa C in gospod ^l^osiU denar in so bih zadovoljni ^'''jskim ananasovim kompotom. nikoh ne počiva. V tej slo-idili se je pokazala v podobi ' se ji lepo po slovensko reče

Je namreč v enem samem letu da so še tisti ta slepi sosedje^

opažih, da se taka trgovina splača. In glej ga, vrabca! Gospod D, dotlej eden najzvestejših kupcev A-jeve garažne špecerije, je lepega dne le dobrih sto metrov stran odprl svojo - trgovino z mešanim blagom.

Zdaj je h gospodu A hodila kupovat le še gospa C, gospod B pa se je preselil h konkurenci. Zaslužek seje prepolovil, kupna moč je itak upadla že prej - pa nič zato! Glavno je bilo, da sta bih zdaj v fari dve privatni trgovini. Pa še tista stara družbena za povrh.

KOZERIJA

»Konkurenca je konkurenca. In vsaka konkurenca je dobra,« sta se jezila in bentila vrla privatnika. In se delala, daje vse v najlepšem redu. Pa ni bilo.

Tohko manj, ker je nekega dne na preurejeni stali prav blizu obeh gospodov trgovcev zasijal napis: DISKONT. Gospod Bje nemudoma zapustil gospoda D in odtlej nekaj dinarjev ceneje kupoval pri gospe C. kiji pa posel ni šel čisto tako, kot je prej pričakovala. Pravzaprav je bil njen edini resni kupec prav gospod B. Gospo-

da A in D sta pač kupovala pri sebi in ob tem zaskrbljeno ugotavljala, da je kriza.

Očitno je prav kriza spodbudila še gospoda B, da je končno tudi sam odprl - se ve kaj. Le zakaj bi jo imeli sosedje, zakaj je ne bi imel tudi on ?

Ampak - smola pa taka. Zdaj se je prodaja povsem ustavila. Gospodje in gospa so v svojih trgovinah užaloščeno vzdihovah, gledali na uro in odpirali in zapirali. Kupcev pa od nikoder! »Prekleta vlada, kako nas je zafrknila!« so prekhnjah. »Prekleti davki, prekleta kriza...«

V sosednji fari so se pa smej ah in so rekli: »Prav vam je! Slika pac! Zakaj ste pa tako favšnU?«

In kako seje zgodba končala?

Pravzaprav se še ni. Je pa približno tako, kot smo zapisali na začetku: zdaj vsak kupuje v svoji trgovini.

Če odmislimo ugodje, ki ga ob tem imajo - kupujejo namreč v domači hiši ali stali ali garaži in denar pustijo pri sebi v blagajni, tako da vse ostane v žlahti - v svojem (od)trgovanju ne doživijo prav veliko lepega.

Ampak slovenski narod je zategel. Vsi štirje še vedno vztrajajo, čeprav že vrabci čivkajo, da... so si (skoraj) edini kupci.

Slika pac!

Sosed F

18. STRAN -7. MAREC 1991

PISMA BRAlC^i

ODMEVI

Smeh namesto zaskrbljenosti

v glasilu Novi tednik (št. 5 z dne 7. februarja 1991, stran 6) sem v rubriki »Tračnice« prebral notico (ne vem čemu je tiskana s poudarjenim tiskom), o veselem razpoloženju na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Laško, ko je (verjetno), obravnaval problematiko financiranja Družbenega pravobranilca samoupravljanja. »Nemalo smeha« bi naj, kot berem, povzročil duhovit komentar nekoga izmed prisotnih, ki je ugotovil, da morajo slovenske občine še vedno plačevati prispevek za financiranje Družbenega pravobranilca samoupravljanja, čeprav smo samoupravljanju pokazali vrata.

Spoštovani člani Izvršnega sveta Skupščine občine Laško!

Verjemite, da bi se nadvse rad in z velikim olajšanjem pridružil vašemu smehu, pa žal, zanj nimam nikakršnega treznega razloga. Nasprotno: vedno večja zaskrbljenost me obhaja, ko listam po kupih papirja pred sabo, ki pogosto skrivajo prave osebne in družinske tragedije, pogojene z današnjim časom in razmerami, ki so zanj značilne.

Zaskrbljen sem in boleči občutki me obhajajo ob polni čakalnici in verižnih telefonskih klicih, katerih refreni so več ali manj vedno enaki: godi se mi krivica, pomagajte! In mi skušamo pomagati, če zato obstaja vsaj minimalna možnost; vendar ne za vsako ceno in vsakomur.

kot se pogosto mish. Delamo v mejah veljavnega pravnega reda in skladno z operativnimi možnostmi, ki so nam dane.

Ob tej priložnosti ni moj namen poročati o delu naše institucije - ustrezno letno poročilo o našem delu bo, skladno z uveljavljeno prakso, dostavljeno pristojnim či-niteljem v naslednjih dneh. Ob tej priložnosti bi rad le poudaril, da naziv naše institucije t.j. »Družbeni pravobranilec samoupravljanja« (ki je, to je treba priznati, produkt določenega obdobja in takratnih razmer), že dolgo več ne opredeljuje naše vloge in torej ni več ustrezen - delo samo izvira iz razmer in potreb današnjega časa in tako ga je treba tudi ocenjevati oz. presojati. Vsak drugačen pristop je po mojem mnenju neustrezen in ne more pripeljati do objektivnih ocen; seveda, če je naš cilj dobronameren, konstruktiven in resen.

Ugotovitev, da so v Laškem že pred leti zaslutih, »da samoupravljanje nima prave prihodnosti« je, kar zadeva moje osebne izkušnje, točna. Člani izvršnega sveta, ki so to funkcijo opravljah že v predhodnih mandatih, se bodo gotovo spomnili pogoja, ki, je bil izražen z laške strani v zvezi z imenovanjem novega družbenega pravobranilca samoupravljanja za pet občin celjskega območja. Imenovanje je bilo namreč pogojeno z obveznostjo, da se sistemizacija pri DPS Celje skrči od tedanjih 3 za eno delovno mesto, kar je bilo tudi uresničeno (navedbe se nanašajo samo na funkcionarje t.j. na pravobranilca, njegovega riamestnika in pomočnika). Če k temu dodamo še lanskoleten odhod na-

mestnice DPS Celje na novo delovno področje (zaradi negotove usode naše institucije), dobimo nazoren prikaz sedanjega stanja: za območje petih občin celjskega območja delujeta samo dva delavca: DPS in administrativna moč, kar je edinstven primer v Sloveniji. Slabše stanje je na Slovenskem še samo v občinah, kjer trenutno družbenega pravobranilca samoupravljanja sploh nimajo. V takih razmerah me, brez cinizma in ne da bi imel razlog karkoli očitati Pivovarni Laško, prav nič ne čudi ugotovitev, da lahko v gospodarstvu kar dobro shajajo brez DPS-ja.

Želim si, da bi bilo to res; v tem primeru bi imel končno tudi sam razlog za dobro voljo. Pa kaj, ko izkušnje govorijo drugače...

Naj zaključim z informacijo, da je nadaljni (sicer verjetno časovno omejen) obstoj družbenega pravobranilca samoupravljanja povsem resno odobril na predlog republiške vlade, slovenski parlament. Od tod tudi cir-kular Repubhškega sekretarja za pravosodje, ki apeh-ra na občinske skupščine, da zagotovijo potrebna sredstva za nadaljnje delo družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Pri tem gre nedvomno za tako pomembne odločitve, da je bilo treba pred njihovim sprejemom analizirati kaj več kot pa samo naziv naše institucije, pa tudi velika doza resnosti je sodila zraven.

Lepo vas pozdravljam!

JOŽE DROFENIK, družbeni pravobranilec samoupravljanja Celje

P. S : Nikakršnega razloga trenutno nimam, da bi dvomil v korekten povzetek do-

gajanj na seji Izvršnega sveta Sob Laško; če temu ni tako, bo pač moral stopiti v ospredje avtor zapisa. Vsekakor pa vztrajam na staUšču, da javen prikaz dogajanj s seje IS Sob Laško terja tudi javno pojasnilo o vprašanjih, ki zadevajo vlogo in delo naše institucije.

O zeliščih drugače

v vašem časopisu z dne 27. 12. 1990 na strani 19 Reportaža pod naslovom »TUDI V KROMPIRJU JE LIMONA« z Milanom Budimirovičem o zdravilnih zeliščih. Podrobno in nekatere stavke sem tudi dvakrat prečital, ker ugotavljam, da so ugotovitve zelo neresnične, saj pobijajo priznane strokovnjake dr. medicine in celo svetovno znane doktorje, ki so na svojih izkušnjah anali-ziraU določena zelišča, kako se z njimi da zdraviti. Ne mislim pobijati vseh Budimirovičevih trditev, vendar nekatere pa moram pobijati tudi iz lastnih izkušenj in pa drugačnih mnenj strokovnjakov iz tega področja. V tretjem stolpcu zadnji odstavek je v celoti neresničen, saj z nobenimi dokazi niti lastnih izkušenj ne dokazuje niti znanstveno in strokovno ni podkreplejno.

Pater Simon Ašič znani dolgoletni zeliščar v svoji III. kiiji-gi na strani 153 takole piše o Žcoblju: Žajbljev čaj ustavna močno potenje pljučnih bolnikov, pubertetnikov, žena v meni in po porodu. Zanimivo pa je to: rahel čaj potenje pospešuje, močan pa ga zadržuje in preprečuje.

RICHARD WILLFORT v svoji knjigi na strani 338 takole izmed ostalih uspešnosti žajblja pravi »njegova zdravilnost je predvsem v tem, da ureja potenje pri ljudeh, ki se zelo potijo, zavira pa potenje pri tistih, ki se malo pote, pa ga pospešuje«

Novi veliki KNEIPOV PRIROČNIK iz leta 1980 pa pravi, da žajbelj sicer zavira potenje šele po velikih količinah droge.

O Šentjanževem olju pa takole pravijo strokovnjaki:

Novi veliki KNEIPOV PRIROČNIK na strani 277 veliko piše o šentjanževem olju za zunanjo uporabo predvsem za zdravljenje ran, za vtiranje pri revmatičnih obolenjih in ne-vralgijah. Kneip je v zvezi s tem rekel: Šentjanževo olje je pravi balzam, ki posebno dobro deluje pri opeklinah, ranah, putiki in izpahih. Tudi jaz se zdravim s tem oljem predvsem pri krčnih žilah že nad 15 let, kar mi je tudi potrdil kot pravilno zdravljenje priznani obrtni zeliščar SAMO TOPLAK iz Ljubljane. Jaz sem imel vehke probleme in bolečine v nogah, sedaj ko pa vztrajno mažem noge s tem oljem, ki ga sicer tudi sam pripravljam in nabiram to zel, pa nimam problema okoli bolečin in imam tudi zdrave noge. Pri tem pa ne uporabljam nobenih medicinskih preparatov.

Dr. ALFRED VOGEL ljudski Švicarski zdravnik, ki ima svojo bolnico v Švici pa takole komentira svoje izkušnje v knjigi: šentjanževo olje uspešno uporabljamo pri opa-renjih z vrelo vodo, pri revmi, negi kože, krčnih žilah, posebno se priporoča pri negi kože otrok, pri vnetju obušesnice, pri vnetju srednjega ušesa, pri gnojno nalezljivem vnetju oči in ust, pri pustih ustnicah, pri ekcemih, negovanje kože - loj-nice, negi nog in še vrsto drugih. Tudi uspešno zdravi želodčno sluznico.

RICHARD WILLFORT v svoji knjigi pravi, da je šentjanževo olje odhčno pri opeklinah, za rane, ki se nerade celijo in za rane po operaciji ter za brazgotine.

Dr. PAVEL BOHANC v svoji knjigi govori o zdravljenju ran s šentjanževim oljem na strani 258.

KROMAR ROŽNIK v svoji knjigi 100, receptov govori o tem olju za celjenje ran na strani 121.

Dr. SMERDU FRANJO govori isto na strani 148.

TATJANA ANGERER biologinja iz Celovca v svoji kriji-gi govori isto kot Smerdu.

Peter AŠIČ SIMON znani dolgoletni zeliščar iz Stične pri Ljubljani v svoji III. knjigi pravi, da se s tem oljem zdravijo opekline, otekline, oparine, razjede itd. na strani 134 in v I. knjigi na strani 19.

Zato se čudim kako mora nestrokovnjak inženir organizacije dela pobijati trditeve znanih navedenih strokovnjakov in pa lastnih izkušenj, kot je to opisano.

Glede pelinovega žganja, ki ga opisuje, da ni zdravo in je povsem škodljivo, se tudi s to trditvijo ne strinjam in tudi Veliki KNEIPOV PRIROČNIK ne le da gaje treba pravilno pripraviti, pa sigurno tudi v določenih mejah uporabljati. Tudi vsa zelišča, ki imajo zna-čcO zdravilnih zelišč so lahko zelo strupena, če niso doro spravljena, dobro posušena, ob pravem času nabrama in še, posebno, da so nabrana, kjer so res neomadeževana z raznimi strupi.

Povedati še moram, da se tudi Društvo zeliščarjev s takim pisanjem ne strinja in ga ostro obsoja, saj s takim pisanjem odvračamo ljudi od naravnega zdravljenja, še posebno sedaj ko smo v takšnih gospodarskih in socialnih krizah, da bodo morali ljudje segati po domačih zdravilih in jih pripravljati za čimvečjo uporabo naravnega zdravljerxja.

JOŽE ROMIH, Šmarje pri Jelšah

PREJELI SMO

Kaj se je zgodilo v šentjurski skupščini?

DEMOS-ova koahcija v šentjurski skupščini je praktično razpadla ob prvem vetrcu; ne ob dilemah razvoja občine, ali ob proračunski debati, temveč že ob vprašanju plače predsednika IS. Na zadnji skupščini se DEMOSovi odborniki niso odrekli le svojemu predsedniku Komisije za kadrovske zadeve, vo-htve in imenovanja in predsedniku SO, ampak verjetno tudi kakemu temeljnemu načelu DEMOS-a. Kar nekaj očitkov šentjurske LDS in Večerove komentatorke o prilizovanjih, oblastni drži, rušenjih, ki sem jih še prejšnji teden v javnosti prav odločno tudi sam zavračal, se je pokazalo upravičenih, tista ljudska o zarečenem kruhu, pa se je prekmalu uresničila.

Za kaj gre?

Komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanje je v skladu z zakonon o funkcionarjih v RS napravila pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev. S tem pravilnikom bi ukinili izjemno plačo predsednika IS, ki mu jo je šentjurska skupščina dodelila ob prevzemu mandata in je dvignila toliko prahu po vsej Sloveniji! V krogu okrog predsednika IS, zlasti sta to oba podpredsednika IS, ki sta hkrati tudi predsednik SKD in SDSS je zaradi tega zavladalo nezadovoljstvo. Na razne načine, odkrito ali prikrito, so poizkušali preko sprememb pravilnika, ali sistema stimulacij za vsako ceno zagotoviti svojemu šefu to plačo. Predsednik komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja, dr. Zabukošek na pritiske ni pristal in je tudi na Skupščini vztrajal, da je treba spoštovati zakon. Izjavil je, da ne bo podpisal sklada komisije, ki po njegovem mnenju ni v skladu z zakonom in predvsem ne v skladu z njegovimi moralnimi načeli! Skupščina ga je gladko odstavila.

Menda sem edini v skup, čini podprl stališča predsej nika komisije, saj sem pf pričan, da ponovno potrjev. nje izjemne plače v šentjul ski občinski upravi ni le ^ zakonito, temveč pomeni t; di globoko nerazumevanj današnjega političnega trj nutka. Skupščina ni razpra, Ijala o delu predsednika J« čeprav je bilo več govore^ nad njegovim delom navdi šenih in je predsednik SK; LS imel zanj celo pripravlj, no pravo hvalnico, temveč 1 se naj odločala o sprejemlj vosti predloženega pravi nika!

Povsem očitno je bilo, ( sta SKZ-LD in SKD, br, vednosti ostalih DEMO; ovih strank, svoj nast( predhodno uskladi

V »udaru« pa je sodeloval c

10 ves zbor KS, ki ga je pre vsem v ta namen skhcal br vednosti predsedstva skup čine njegov predsednik, tu vodilni iz SKD!

Ostahm odbornikom je 1 ves »cirkus« menda kar vš in ko je predsednik IS v sv jem zaključnem govor očitno užaljen, da smo si r kateri dovolih razpravlj; o zakonitosti njegove izjei ne plače, dejal, da sva mid' s predsednikom komisi bolj Hitlerja in Stalina, k demokrata, so se muzajo razšh, ne da bi nama dovol odgovoriti!

Razmišljal sem o tako, njem odstopu, toda po zač( ni ihti sem prišel do prep čanja, da je moja odgov( nost kot nosilca DEMOS-o liste na zadnjih občinsk vohtvah vendarle širša sem dolžan o dogajan v Skupščini obvestiti šei jursko javnost in preko js nosti poizkušati vzpostav tudi v ŠENTJURS] SKUPŠČINI take odnos kot smo jih v DEMOS-u pn vohtvami obljubljah!

FRANC KOVA , predsednik £ Šentjur pri Cel

Privilegiji i v imenu ^ humanosti

čas in razmere, v katei živimo, zahtevajo od nas jemno poštenost in hun nost. To še posebej velja, delamo s tistimi in za tiste, so odvisni od naše pomo Pomoči potrebnih pa je v r ši družbi vedno več. Ved več je ljudi, ki žive na rol revščine in neredki so že z« ,revni'.,Revni' zato, ker jih kriza pahnila na rob druži ker se niso mogli uvrs1 med tiste, ki še lahko živ od lastnega dela, ali, ker niso zrinili v vrste privile ranih. Vprašanje je, kdaj nek privilegij velik ali m hen. Tako bi se lahko vpra:

11 o vsoti okrog 15.000 din.' je bruto mesečni honoi treh oseb, torej bi lahko de h - majhen privilegij. Ker te tri osebe niso kdor koli ker takega honorarja ne mogel dobiti tisti, ki bi že premagati revščino z lastn delom, gre za velik privilei Predvsem pa gre za moral vprašanje. Gre za dejstvo, ti honorarji niso odraz i treb, pač pa privilegijev, trije občani odločajo o n nih ljudeh, ki občasno pre majo pomoč, med tem ko sami prejemajo že vrsto redno - mesečno. Sai v preteklem letu je stroš teh honorarjev znašal pre 100.000 din, letos pa bo številka verjetno podvojei Z 200.000 dinarji pa bi si v< ko najrevnejših že lahko ] magalo.

Gre namreč za dela, ki lahko bila opravljena v r( nem delovnem času, ozi ma za častno funkcijo, vprašanje poštenosti in 1 manosti gre! Ali je pošte in humano, da jemljemo

L,cMA BRALCEV

7. MAREC 1991 - STRAN 19

j^er o tem lahko soodloča-"o? Ali je humano, da jem-od tistega kar jim je [Jj2ba zaupala, da bi ople-gjjjtili in dali še več tistim, • pomoč potrebujejo? In ti j^je občani soodločajo o svo-y honorarjih in o pomoči ludem.

2a honorarje v občinski jganizaciji Rdečega križa

Celju gre! Prejemajo jih: jedsednica za častnho ' jjlicijo, bivša sekretarka in g){retar za dela, ki bi lahko ^jla opravljena v rednem de-jvnem času. Na mesec pre-,j^ajo za nekaj ur dela na jden, več, kot marsikateri [glavec za ves mesec dela sedanjem obubožanem go-podarstvu. Ti trije funkcionarji (sedanji in bivši) pa nihajo majhnih pokojnin ozi-Qina osebnega dohodka. Če la bi dela bila res potrebna, •ot tudi za druge nemajhne lonorarje na Občinski orga-lizaciji Rdečega križa v Ce-ju, pa je čakajočih na delo r Celju veliko. Zato se vpra-ujem ali lahko v imenu hu-nanosti, s katero se Rdeči rriž kiti, lahko uživajo neka-eri tako velike privilegije? )odbo o tem prepuščam jralcem.

ANTONIJA MARINČEK, Celje

Vojne

odškodnine

Slovenske državljane, ki so utrpeli veliko ali manjšo 'škodo zaradi Hitlerjevega nasilja in pregona obveščamo, daje Območna organizacija Sivih panterjev ustano-dla posebno komisijo in pridela z akcijo za uveljavitev pravic in odškodnin, ki jih-, morajo plačati Nemci. ]

V čimvečjem številu bi radi evidentirali: vse vojne

ujetnike, ki so jih Nemci aprila in maja 41 odpeljali v taborišča in na prisilno delo, prisilno mobilizirane v nemško vojsko (od leta 42 dalje), prisilno izseljene v Slezijo, jugoslovanske politične zapornike po letu 1945, vojne ujetnike bivše nemške vojske, ki so jih zajeli Rusi, Američani, Angleži in bili na prisilnem delu, vse prisilno mobilizirane nemške ujetnike, ki so se vrnili v Slovenijo ter v taboriščih, pod najtežjimi pogoji, čakali na osvoboditev.

Nemčija namreč še ni poravnala svoje obveznosti do Slovenije in drugih republik. Jugoslavija še ni izterjala odškodnin, ki ji pripadajo po pariškem in londonskem sporazumu, ker še ni bila ratificirana mirovna pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo.

Zvezni organi sedaj postavljajo zahtevo Nemčiji, naj plača pravične odškodnine za 240 tisoč vojnih ujetnikov in za okoli 800 tisoč in-ternirancev. Ker se bojimo, da se bo morala Slovenija za svoje pravice boriti potem, ko bo že prepozno, potem, ko bo »Beograd« pobral vse, kar bodo Nemci voljni plačati, pozivamo vse prizadete, da se čimprej oglasijo z zahtevkom na Območno organizacijo Sivih panterjev - upokojencev Slovenije. Pokličejo lahko na telefon 063/26-668 ali pa v kratkem pismu z osnovnimi osebnimi podatki napišejo, zakaj zahtevajo odškodnino. Lahko pa se tudi osebno zglasijo pri Rudolfu Križaniču, Čopova ul. 7 v Celju (Stranka sivih panterjev - upokojencev).

RUDOLF KRIŽANIČ Celje

Pravilno kurjenje - varovanje okolja

K velikemu onesnaženju zraka v kurilni sezoni in veliki porabi energije prispevajo tudi številna individualna kurišča, ki niso primerno opremljena, ali pa z njimi nepravilno upravljamo. Da bi se temu izognili, smo pripravili nekaj najpomembnejših nasvetov za pravilno kurjenje v pečeh ali kotlih na trdo kurivo.

Pravilno kurjenje v klasičnih (navadnih) pečeh ali kotlih na trdo kurivo

V klasičnih kotUh kurimo v kurišču, od koder se plini dvigajo mimo pregrad do dimnika. Pravilno kurjenje mora zagotoviti enakomerno odgorevanje kuriva. To dosežemo na dva načina. Prvi način: zakurimo na kupu premoga, bi odgoreva skladno s količino dovedenega zraka. Drugi način: zakurimo drva do žerjavice, ki jo potisnemo na eno stran kurišča, ob njej pa naložimo premog, ki odgoreva s strani skladno s količino dovedenega zraka.

Nepravilno kurjenje v klasičnih pečeh ali kotlih na trdo kurivo

Nepravilno kurjenje pomeni, da smo na na žerjavico naložili premog, ki žerjavico najprej zaduši (izkoristek kuriva je slab, onesnaženje zraka pa veliko), potem pa zagori v celoti. Ker veliko toplote naenkrat ne potrebujemo, regulator vleka zmanjša dotok zraka v kurišče, zato se ogenj duši in spet pride do enakih posledic: slab izkoristek kuriva, kondenz dimnih plinov že v kotlu in onesnaževanje okolja z ne dovolj zgorjenimi plini.

Pravilno kurjenje v traj-nožarnih pečeh ali kotlih na trdo kurivo

Drva ali premog naložimo v velik zalogovnik, v katerem kurivo odgoreva s spodnje strani z močjo, ki jo določa količina dovedenega zraka. Plini, ki nastanejo ob gorenju, oddajajo toploto v številnih vertikalnih kanalih, zato je izkoristek kuriva zelo velik, a le ob polnem gorenju.

Še nekaj napotkov

Peči in kotli na trdo gorivo imajo najboljši izkoristek in najmanj onesnažujejo okolje takrat, ko kurimo skoraj s polno močjo. Zato je pomembno, da ne vgradimo naprave s preveliko močjo, kar je najpogostejša napaka, še posebno je to pomembno pri trajnožarnih napravah.

Če prenehamo s kurjenjem, moramo ročno zapreti loputo za dovod zraka, sicer pride do prepiha skozi dimnik, s čimer se ohladi kotel in z njim povezan grelnik sanitarne vode.

Presek dimnične tuljave mora ustrezati višini dimnika, moči kotla in vrsti kuriva. Za deset metrov visok dimnik in kotel moči od 15 do 30 kW ustreza dimnična tuljava premera 18 cm za drva, 16m za premog in 14 cm za kurilno olje.

REPUBLIŠKI KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA

Leto in pol čakanja

Sem brezposelni Celjan, ki čakam na zaposlitev že od oktobra 1989, zaradi česar vam tudi pišem.

Volil sem, ko so bile volitve, četudi nisem pričakoval, da nam bo s tem že dana lep-

ša prihodnost. Nobena stranka namreč ni obljubila, da bo v času njene vladavine možno dobiti delo. Dal sem tudi svoj da k plebiscitu, pa še vedno ni nič boljše.

Na Zavodu za zaposlovanje so sredi letošnjega januarja rekli, da bo zdaj z zaposlitvijo verjetno nekaj bolje. Pa spet nič. Ena mlajših uslužbenk mi je celo rekla, da si bom moral delo poiskati sam. So to prave besede uslužbenca, ki naj bi bil posrednik za zaposlitev? Ali pa so tam le zato, da ti žigosajo karton in zraven komaj čakajo, da odideš.

Po drugi strani pa se dogaja, da nekateri dobijo kar telefonsko informacijo za delo in so na delo tudi sprejeti. Na Zavodu za zaposlovanje imajo tudi posebno knjigo z imeni tistih, ki imajo prednost pri zaposlovanju. Zakaj to? Ali nismo vsi brezposelni enaki?

Vem, da je imela predvojna borza dela veliko vlogo pri iskanju zaposlitve in tudi vem, da se še najde delo za tiste, ki hočejo pošteno delati. Zakaj pa najdejo delo priseljencem drugih narodnosti, ki jih podjetja še kar sprejemajo. Ali slovenski brezposelni ne znamo delati? Nisem sicer za politiziranje, hočem, tako kot marsikdo, le delati in služiti za kruh, ne pa, da doma čakam na denarno pomoč ter pišem prošnje v prazno.

Ali moramo vsi brezposelni Slovenci pomreti, da bo kaj bolje? Prosim za odgovor Zavoda za zaposlovanje, celjske gospode pa prosim, da nekaj naredijo za brezposelne, ki nam grozi revščina. Hočem le delati, tako kot vsi brezposelni Celjani.

• Celjan (naslov v uredništvu)

Onesnažena KS

Sredi februarja sem poslušala vašo oddajo. Petkov mozaik, ki je bila posvečena ekologiji. Pohvale vredno, a vseeno bi nekaj napisala o onesnaževanju okolja.

Najprej me motijo otroci in njihova slaba vzgoja, ki ob igri v okolici naših domov puščajo vse nasmeteno. Za njimi čistijo največkrat le starejši občani.

K onesnaženju in uničevanju okolja prispevajo tudi starejši otroci, ki se vozijo s svojimi motorji po travnikih in zelenicah, z izpušnimi plini pa še dodatno bremenijo okolje, ki ga tako in tako že dovolj onesnažujejo avto-mobilisti.

Kje je stranka Zelenih, da bi kaj storila tudi za takšno, čeprav manjše onesnaževanje okolja? Ali se sploh zavedamo, kam nas vse to pelje? Storimo nekaj zase in za lepše okolje.

MARTINA GAŠPARIČ Celje

ZAHVALE -- POHVALE

Pravočasna pomoč

Ob lanskoletni hudi vodni ujmi, ki nas je zelo prizadela, tudi mi nismo ostali sami. Med nami je še veliko dobrih in humanih ljudi, ki so pripravljeni pomagati v stiski, zato se vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagah v najtežjih trenutkih iz srca zahvaljujemo. Posebna hvala družini Zakonjšek za hitro in požrtvovalno akcijo.

Družina Polenek Vrbje

ANTON KOMAR

ZA SIVIMI zmovi

v spalnici seje zbrala že večina obsojencev, tudi tisti, ki so prosti čas sicer preživljali po svoje. Eden od Vojkovih sosedov si je s senčnikom zastrl luč, da ni motila ostalih in je lahko bral. Drugi so si pripravljali postelje, se umivali in podobno. V sobi je bilo sicer toplo, vendar komaj dovolj, ker so nekateri na radiatorjih sušili svoje brisače in robce. Pogovarjali so se o bližajoči se nedelji in obiskih.

Vojko je vzel brisačo in šel v kopalnico. To je bil prostor levo od vhodnih vrat, na levi strani so bile školjke za malo, bolj desno pa za veliko potrebo, ob ''obu pa umivalnik s koritom za umivanje nog in deset pip. Prosta je bila le zadnja pipa. Vojko se je napotil proti njej, jo odprl in se začel umivati. Šele tedaj je opazil, zakaj ta prostor ni bil zaseden. Pipa je namreč ^eio počasi spuščala vodo, moral jo je dolgo nabirati ^' dlani, da je je imel dovolj. Padale so opolzke opazke zaradi njegove telesne razvitosti in hibe. Sprevidel je, da ^' ti ljudje delajo norca iz vsega, kar jim pride pod roko. To ga je zelo zabolelo. Ob njem se je umival pritlikav človek, kije s težavo milil roke, ker je topla voda zaradi ^^hke porabe postala že mlačna, hladna pa mu umaza-^^ie ni hotela odplakniti.

~ Ti si novinec? ga je vprašal, ko je pogledal proti I ^ojku. Kdaj si pa prišel?

■ ~ Danes! je odvrnil Vojko kar nejevoljen, da vsak

! 'Novinca takoj spozna.

~ Ne pretiravaj s higieno, ker ti bo zmanjkalo denarja ^ milo in zobno pasto, če boš tako potraten! Je Vojko ^^slišal za seboj. Obrnil seje in uvidel, da to velja prav ^jemu. Pogledal je obsojenca, ki je stal za njim in '^^strpno čakal, da pride do umivalnika.

-Vojko je molčal, ker ni hotel prepira. Odšel je v sobo, {'a notranjo stran omare obesil brisačo, oblekel pižamo >n legel.

- Imaš ti kaj za pisat? je prišel mimo Mirko, ki je ^ ^oki nosil list papirja.

L ~ Počakaj, da pogledam, če me je kuh počakal ^ omari!

Vojko je vstal, šel do omare in ko je našel pisalo, gaje Mirku.

Imaš še kaj za pod papir, da lahko napišem?

.Vojko je poiskal časopis. Mirko se je vsedel na rob ^J^gove postelje in pričel pisati.

~~ Kaj pišeš? je zanimalo Vojka. „r. liaport za razgovor z vzgojiteljem zaradi prostega °o^s/ca v nedeljo.

- R^ši reči zaradi seksualnega užitka! je nesramno pripomnil obsojenec, kije imel skupaj z Vojkom omaro. Slučajno je slišal, za kaj gre, in je takoj komentiral.

- Ti me pusti pri miru, sicer ti razbijem gobec, tako kot ti gaje Tine zaradi nadlegovanja in pederiranja. Star kot si, si verjetno imel pod seboj amnibus starih kurb, a še nisi imel pametnega užitka in spolne naslade!

- Pedersi ti, če pa imam take potrebe tudi jaz, potem sva si enaka! je zabrusil sosed Mirku.

Vojko se v pogovor ni mešal, ker je spoznal, da so ljudje okrog njega zelo občutljivi in napadalni. Presenetile so ga tudi številne obtožbe, ki so letele med obsojenci.

- Ti si dobil novega soseda, ki te bo lahko potešil, ko boš imel potrebo, ni odnehal sosed.

- Ti pa boš lahko še naprej buzeriral staro rit, ko boš potreben, mu je nesramno odgovarjal Mirko. Pogovor seje nevarno bližal točki, ko bi lahko prešel v pretep.

- Mirko, ne vem, zakaj se prepiraš? je miril Vojko, čeprav ni vedel, na kaj vsi ti očitki merijo.

- Mir dajta! je bilo slišati, še glas sobnega nekje od vrat.

Mirko je napisal prijavnico in odšel proti vratom, da bi jo oddal pazniku.

- Ti se pazi njega, ker ga še ne poznaš. Z vsakim novincem se takoj spoprijatelji, ko pride! se je sosed obrnil k Vojku.

- Z vsemi v sobi seje že prepiral, ker jih je silil, naj ga zadovoljujejo. On je pravi peder. Sedaj pravi, da bo imel prost obisk, ko pa vendar vsak ve, da nima dekleta. Pred tedni so se pogovarjali, da bodo predstavili Tinetovo sestro za njegovo dekle. Mislim, da je ta načrt sedaj v teku. Pazi se ga, ker pozna mnogo ljudi in če mu ne boš vedno ustregel, ti bo trda predla. Tudi k menije že prišel ponoči v posteljo in me je zbudil, ko pa sem napravil galamo, mi je obrnil hrbet in me pustil pri miru. Tudi pri tebi bo poskušal isto.

Sosed je nehal pripovedovati, ker se je v sobo vrnil Mirko.

Vojko je ostrmel in kar verjeti ni mogel svojim ušesom, kar je slišal. Spoznal je, da je vse, kar je Mirko počel, delal z določenim namenom. Sklenil je, da se ga bo izogibal, čas pa naj pokaže, kaj je res.

Soba seje vedno bolj polnila, vsi so se pripravljali na nočni počitek. Trušč je bil velik, ob oknih so posamezniki ah kar cele skupine kadili, čeprav v spalnicah ni bilo dovoljeno kaditi.

Vojko je opazil, daje v sobi več novincev, nekateri so prišli le kak dan pred njim. Spomnil se jih je iz sprejemnega oddelka. Paznik in sobni starešina sta obšla sobo in kopalnico, se ustavila ob nekaterih posteljah in nekaj popisovala ter klicala obsojence po imenu. Tudi pri Vojku sta se ustavila, paznik je zapisal številko njegove postelje in omare, nato pa je dejal:

- Jutri greste skupaj z B skupino na delo v livarno. Vodja je tisti tamle! Pokazal je brkatega moškega, ki si je oblačil nočno srajco in je imel posteljo na drugi strani, ob izhodnih vratih.

- Zjutraj mu povejte, da ste določeni v njegovo skupino, da ne boste iskali po livarni, kje delate!

Sobni je pripomnil:

- Z merioj pojdi, da se mu predstaviš, ker gre zjutraj navadno med prvimi iz sobe in zgodaj vstaja!

Vojko je vstal in šel z njima. Prišli so do vodje skupine in"paznik je povedal:

- Tale je novinec in bo delal z vami v livarni. Zjutraj ga vzemite s seboj. Mojster ve, da pride, in že ima delo zanj.

- Vem, povedal mi je danes zjutraj, je odvrnil skupi-novodja. Počaka naj me pred rešetkami, da bomo šli na zajtrk, nato pa v livarno. Kako se piše?

- Cerar.

- Prav. Jutri zjutraj, Cerar!

- Ste razumeli? Sedaj pa pojdite v poteljo, je dejal sobni, ko je paznik že odhajal.

Vojko je šel proti svoji postelji in za seboj slišal komentar:

- Ta pa ima rit za nategovanje. Poglej, kako se mu trese ob hoji. Takih cvetk pa že dolgo nisem videl v sobi.

Oglasili so se fantje, ki so ležali ob izhodu. Vojko se ni obrnil, ker ga je postalo sram. Brez besed je legel Kmalu je ugasnila luč, vendar v sobi še ni bilo miru. Nekateri so se še kar sprehajali, tudi v kopalnici je še gorela luč. Dolgo je trajal nemir, zato Vojko ni mogel zaspati.

Sele čez čas je tudi ta soba utonila v nočni počitek.

Tretje poglavje

Zbudil se je pozno. V sobi je vladal že pravi kaos, čeprav luči še ni bilo, ker jo je ob bujenju navadno prižgal paznik. Posamezniki so se brili, drugi so kašljali, iskali v temi obleko in pospravljali postelje. Ko se je prižgala luč, je Vojko vstal. Všeč mu je bilo, ker so nekateri ob posteljah telovadili. Tudi sam seje nekajkrat pretegnil, nato pa je vzel brisačo in šel v umivalnico. Zaporniki so se drenjali ob umivalnikih in se škropili. Vojko je počakal, da je dobil prostor.

Potem je poskusil pospraviti posteljo. Ni mu uspelo, da bi jo uredil popolnoma tako kot drugi. Stražarji so jih že pozivali na zajtrk. Obsojenci so se zbirahpri glavnih vratih, nato pa so se zapodili proti menzi. Šele tedaj je Vojko dohitel brkatega zapornika, ki je vodil njegovo delovno skupino.

20. STRAN -7. MAREC 1991

OTROŠKI VRTU I

Dragi pNIatelji!

Veste kaj zadnje čase pogrešam ? Vaše risbice! Tako malo jih pride na naš naslov, da res nimam nobene izbire. Le tu in tam se kakšen prvošolček ojunači in namesto, da bi se mučil z včasih prezapletenimi črkami, raje vse skupaj nariše. Tako je tale naša stran tudi bolj privlačna. Torej, nikar se ne bojte pošiljati risbic, še zlasti, če se tega lotite rajši kot pisanja spisov. Le na nekaj naj vas še opominim! Ne pozabite, da je najboljše, če so risbice v črno-bele, da se v časopisu sploh vidijo!

Lep pozdrav, Mojca j

Zimsko veselje

Zime sem se zelo razveselila. Nekega večera je začelo snežiti. Vsi sosedovi otroci so šli ven in se veselili, sama pa sem jih opazovala skozi okno. Naslednji dan sem šla tudi jaz ven. Rada bi se bila sankala, pa sem ugotovila, da so sanke polomljene. Ati mi jih je popravil in bila sem zelo vesela, da sem tudi jaz lahko uživala na snegu. Upam, da bo zapadlo še več snega.

VALERIJA ZALOŽNIK, 4. b OŠ VITANJE

Draga Tjaša!

Najprej Te lepo pozdravljam. Kako se kaj imaš in kakšno je vreme pri vas?

Pri nas je zelo lepo vreme, le zjutraj je zelo mrzlo. Pišem Ti zato, da bi te povabila na počitnice. Pridi čim prej.

Komaj čakam, da Te spet vidim.

MANJA FORŠTNER OŠ Šmartno v Rožni dolini

Šempeterski petošoici na smučeh

Eni zagnani, drugi malo manj zagnani so v sredo nataknili smuči. Seveda, kdo drug kot šempeterski petošoici. Tri dni smo rahljali zemljo, pomešano s snegom v Hohnječevem grabnu. Tu in tam smo podrli kakšno slivo ali pa hruško. Teren smo pošteno razrili, potem pa s tečajem v grabnu odnehali. Zelo smo se razveselili, ko smo izvedeli, da gremo smučat v Rogaško Slatino na pravo smučišče. Na začetku smo se vsi zapletali na vlečnici. Šlo je kot po ledu, čeprav je bil sneg bolj južen. Nek kmečki fant je skoraj podrl barako. Zadnji dan je bil najbolj napet, saj je bilo tekmovanje. Eni so šklepetali z zobmi, drugi so se smejali. Ko je bilo tekme konec, so razglasili rezultate. Na koncu smo se vsi s celimi nogami poslovili od učiteljev smučanja in se vrnili domov.

MARKO KUNST, 5.r.

OŠ Marije Broz BISTRICA OB SOTLI

Sprehod po gozdu

Tovarišica nam je dala za domačo nalogo, da gremo v gozd in prisluhnemo raznim glasovom. Zagledala sem ptičke, ki je skakala iz veje na vejo in si iskala hrano. Slišala sem samo njen frr, frr. frr..., ko je odletela. Preplašeno sem se obrnila, ko sem slišala močan šššš. Videla sem, kako seje iz veje usul sneg. Vračala sem se proti domu in poslušala škripanje pod mojimi nogami. Najprej do doma sem spremljala potok, ki je žuborel po dolini.

KATJA GORENčAN, 3. b OŠ VITANJE

PRVA LJUBEZEN

Si veliki zmagovelc. Vse stvari, ki se jih lotiš, ti uspejo. Ustvarjen si zmagovati. Letiš visoko. Morda kd^j nizko padeš? Sam sebi si všeč. S ponosom hodiš po ulici in se ne zmeniš za druge. Delaš

prav? Morda se boš kdaj to vprašal. Mogoče bo takrat že prepozno, kaj veš. Takrat bo veliki zmagovalec pomislil tudi na druge. A okrog njega bo le malo ljudi, ki mu bodo hoteli pomagati. Takrat se bo zavedel svojih napak, ki jih je delal. Hotel bo zbrisati preteklost, a mu je ne bo uspelo. Celo življenje ga bo grizlo dejanje, ki mi gaje storil in prav je tako. Vendar mi ni žal, da sem se prepustila njegovemu praznemu govoričenju. Takrat seje pokazal v pravi luči-ukrepal je kot pravi zmagovalec: obljubljal, zapeljal, dobil, zapustil. Obljubljal nebesa, zapeljal kot gentelman, dobil kar je želel in elegantno zapustil. Delo profesionalca, bi lahko rekli.

Mar imaš res kamen namesto srca? Res vidiš samo sebe? Prišel bo čas, ko se bodo stvari obrnile. A takrat mene ne bo ob tebi. Ne bo me več zate. Zate, ki boš takrat veliki poraženec!

KAJA

NAGRAJUJE

ATKINE

IZŽREBANCE

Atkina zanka

Ateku rečemo tudi...

Če v isti besedi naglas preskoči

pa za lep pogled... dobimo.

Kdo bo prvi razrešil to rimo?

Rešitev napiši na dopisnici in jo do torka, 12. marca 1991 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje.

V prejšnji Atkini zanki si moral ugotoviti geslo, ki ti ga dajo začetnice pravilno vpisanih besed. Geslo je: ATKA.

Nagrado dobi: Anka Krajnc, Kocenova 2, 63000 Celje. *

Nagradi za Mojco in Polono

Minulo sredo smo v naši otroški radijski igrici izžrebali dve nagrajenki, in sicer MOJCO ČERIČ iz Arje vasi 51 in POLONO TACIGA iz Rogaške Slatine, Tekačeva 58. Obe bosta nagradi lahko dvignili v Alfovi trgovini v Žalcu.

Vsem ostalim pa več sreče prihodnjo sredo!

MODA v ŠOLSKIH KLOPEH

piše: Valerija Hudovernik

Pomladna oblačila

Zima se poslavlja in debela zimska oblačila bomo počasi pospravili in zamenjali za pomladanska.

Pomlad nam je vsak dan bliže, zato vam bom v naslednjih številkah predstavila pomladansko modo. Tokrat več o j aknah.

Športne jakne so zelo modne, še posebej pristoja-jo k jeansu. Pogosto so iz volnenega blaga. Barve so lahko kontrastne, belo-čr-na, rdeča, modra, zelena. Namesto ovratnika je kapuca, na jakni pa je veliko našitkov.

HRANILNO KREDfTNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA

ŽALEC o sub o Hmeljarska 3 £>^v. o. buu. o. tel. 063/714-251

- no letna tradkija

- varno naloženi prihranki

- 35% letna obrestna mera za avista hranilne vloge

- 43% letna obrestna mera za enomesečne depozite

- 50% letna obrestna mera za enomesečne depozite za zneske nad 50.000 din

- jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge

- možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah

- opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike

- vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 35% letni obrestni meri

- možnost nakazila pokojnin na vaše hranilne knjige

Poslovne enote: Kovinotehna Celje - prodajalna SRCE (popoldan), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldan), Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje). Nama Leveč, Laško| ^blagajne pri članicah

PRILOŽNOST, KI SE NE PONUDI VSAK DAN

v MLADINSKI KNJIGI »TRGOVINA« Stanetova 3, CELJE

LAHKO KUPITE

OSEBNI RAČUNALNIK

iSBA

7. MAREC 1991 - STRAN 21

ednarodni slovenski ansamliel

ijO kilometrov daleč na vale - Dekleta, ki »pihalo^ - Vlado vabi na ples!

yiado Sredenšek iz Vele-j ima ansambel, ki igra »piačo pa tudi zabavno lusbo, že šest let. Skupina 'Uopa predvsem v tujini, ' (P je tudi tam bolj znana ^ doma. Največ igrajo , Nemčiji, pojavljajo pa se ji v Švici in Avstriji. IfUffa posebnost ansambla riada Sredenška pa je med-rodna zasedba, saj glas-ij„iki prihajajo iz treh

5J<upino torej sestavljajo jado Sredenšek, ki igra as, njegov brat Jože, ki igra jfaro in poje, Simona ^jiulz iz Miinchna igra tro-gnto. Gaby Benova prihaja [ češkoslovaške in je klari-'etistka ter saksafonistka, rgra Soline poje, pa tudi za jarinet in saksofon popri-je. Boris Rošar igra harmo-in klaviature. Največja krepitev je prav gotovo Bo-is Rošar, ki je do lani igral

pri Štajerskih 7, od začetka letošnjega leta pa je član ansambla Vlada Sredenška. »Smo profesionalci in nastopamo v glavnem ob koncu tedna, tako da to Borisu ustreza, saj lahko ob tem opravlja še drugo delo, »pojasnjuje Vlado. »Največje težave nam povzročajo vaje, saj moramo prevoziti tudi do 500 kilometrov, da se zberemo. Ker pa imamo radi glasbo, nam tudi to ni prehudo. Bolj hudo je, da je v tujini konkurenca izredno huda in da moraš biti zares dober, če hočeš uspeti. Sploh pa je zaradi znanih političnih težav v zadnjem času tudi v Nemčiji manj nastopov kot običajno. Tisto, kar posnamemo v nemščini, posnamemo tudi v slovenščini, tako da smo prisotni tudi v domovini. Doma bi sicer igrali več, vendar ni pravih ponudb. Vse bolj se pozna kriza, denarja

ni, mi pa tudi ne moremo igrati pod ceno, saj je to naš kruh. Zdaj končujemo snemanje pete plošče, ki bo izšla v Nemčiji. Zraven bosta tudi kaseta in CD. Melodije so v glavnem moje, tekste pa so

napisali Marjan Stare, Vera Soline in Vinko Šimek.«

Tudi Vlado Sredenšek ni brez načrtov: »V tujini so popularni nedeljski popoldanski plesi. Ljudje so med tednom v službi ali delajo kaj drugega, ob nedeljah popoldne pa se lahko odpravijo na ples, kjer popijejo kavo, čaj, se srečajo s prijatelji... Po sedmi uri oddidejo domov. Ko se bom vrnil, bom takšno obliko družabnosti poskušal uvesti tudi pri nas. Začetki bodo sicer težki, vendar je treba prebiti led. Ljudem moramo nekaj ponuditi, ne smemo jim dajati samo črnih strani, ampak tudi sončne. Preveč smo zamorjeni in tega se je treba na pameten način izogniti. In če boste dobili obisk, boste lahko odšli na takšno prireditev. Verjemite, da boste zadovoljni.«

TONE VRABL

S liarmoniko in klarinetom po veselje

Franc Pogladič iz Ivence v Vojniku (na sliki levo) je med tistimi zanesenjaki, ki že vrsto let hodijo s harmoniko iz kraja v kraj in igrajo tam, kjer se kaj lepega dogaja.

V zadnjih letih se mu je pri-, družil še sin Milan, ki obiskuje zadnji razred osnovne šole, sicer pa je uspešen učenec glasbene šole, kjer je opravil že še--sti razred. Igra tudi v godbi na pihala Emo, ob koncu tedna pa uspešno pomaga očetu pri številnih nastopih na raznih prireditvah, praznovanjih, odhodih fantov v vojsko, rojstnih dnevih, zlasti pa porokah.

Ob harmoniki in klarinetu oba še veselo zapojeta, poleg številnih domačih pesmi, pa znata tudi mnogo zabavnih, toda da imata resnično pester program. Franci Pogladič je pred leti imel tudi svoj ansambel, s katerim je nastopal tudi na revijah v Vojniku in Libo-jah. »V dvoje je bolje, saj je manj skrbi,« pove vedno nasmejani Franci, ki v glasbi vidi samo veselje in dobro voljo, s tem pa želi razveseliti tudi ljudi, ki ga povabijo, da jim olepša srečanje. Rad se pohvali, da je doslej igral že na več kot 140 ohcetih.

V zadnjem času sta Franci in Milan kupila še del novega ozvočenja, tako da sta dobro opremljena za prihodnje nastope.

T. VRABL

Tudi letos ptujski festival

Največji festival slovenskih ansamblov domače glasbe bo tudi letos na Ptuju, in sicer od 6. do 8. septembra.

Razpis je bil že objavljen, kdor pa se še ni prijavil, lahko to stori do 15. aprila.

Prva dva večera bodo nastopili ansambli v tekmovalnem programu, zadnji dan pa samo tisti, ki so na dosedanjih festivalih osvojili najvišje, zlato odličje. Kot vedno bo tudi letos nastopilo več ansamblov s celjskega območja.

Novo v kvintetu

Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Galicije je v zadnjem času bolj malo nastopal, saj je v ansamblu prišlo do manjših kadrovskih sprememb.

Ansamblu sta se pridružila klarinetist Andrej Novinšek, ki je prej igral pri Mr. Paul, in Marjan Šertl s kitaro, ostali člani pa so: Radovan Reja

- vokal, Martin Krajne - trobenta in vokal, vodja Branko Pernovšek - harmonika, Franc Kamer - bariton in kitara ter Metka Bračko

- vokal.

»Zdaj nastopamo predvsem na manjših prireditvah, saj želimo, da bi se v novi zasedbi čim bolje uigrali,« pripoveduje Branko Pernovšek. »V četrtek, 7. marca, bomo nastopili v do-

mu oskrbovancev v Grmovju, kjer vsako leto nastopimo najmanj desetkrat. Tam še posebej uživamo, če vidimo, da je oskrbovancem in osebju naša glasba všeč ter da se ob njej dobro počutijo. 9. marca bomo igrali na praznovanju dneva žena v KS Galicija, 16. marca, za 40 mu-čenikov, pa v Grižah. Pripravljene imamo tudi skladbe za novo kaseto, ki jo bomo posneli pri Sraki v Novem mestu ali pri nekem privatniku v Ljubljani. Zaradi nestabilnosti v ansamblu se. za kaseto prej nismo mogli odločiti, zdaj pa bomo končno le prišli do nje. Prijavili se bomo tudi za festival na Ptuju, medtem ko v Števerjan ne bomo več šli.«

T. VRABL

Božnlk vodi godbo na pihala

Ob otvoritvi dvorane gasilskega doma na Dobrni je gasilce in krajane razveselila godba na pihala iz Socke, ki jo vodi Franci Božnik, sicer član priljubljenega domačega ansambla Mira Klinca.

Novo godbo v Socki so ustanovili po razpadu popularne godbe v Malih Dolah. Fantje so najprej zaigrali po končanem občnem zboru pred gasilskim domom, nato pa še v dvorani. Na kasnejši zabavi pa je Franci Božnik sestavil kvintet, ki je veselo igral prijetne domače viže pozno v noč.. V skupini je nekaj godbenikov iz prejšnje godbe, pridružili so se tudi novinci, vsi pa so dobrodošli povsod, kjer se pojavijo. Franci Božnik zagotavlja, da bomo o tej godbi na pihala še slišali. .

-__TV

OBČINA CELJE OBČINSKI SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEIJAVNOSTI Gregorčičeva 5/a, CELJE

objavlja

razpis za izvajanje raziskovalnega programa občine Celje v letu 1991

z razpisom želimo omogočiti sodelovanje pri zbiranju predlogov za občinski raziskovalni program vsem, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa.

1. Raziskovalni program obsega:

- Razvojno raziskovalne naloge iz industrije, oz. gospodarstva, ki pomenijo nove razvojne usmeritve in tiste, s katerimi krepimo nove*raziskovalne kapacitete v občini (novi raziskovalci, novi laboratoriji, ipd.)

- Pri pospeševanju drobnega gospodarstva in podjetništva občine Celje gre za tiste naloge, ki imajo značaj raziskovalnega in inovacijskega dela (ustvarjanje ali prenos inovacij, tržne raziskave ipd.)

- Raziskave splošnega značaja. Sem sodijo raziskave varstva okolja, raziskave prostorskega, socialnega in gospodarskega razvoja v občini Celje ipd,

2. Za izvajanje raziskovalnega programa v občini Celje se lahko prijavijo:

- raziskovalne organizacije, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij R Slovenije,

- podjetja, delovne organizacije in delovne skupnosti, ki imajo v svojem sestavu organizacijsko enoto, ki se ukvarja z raziskovalnim delom,

- mala podjetja, posamezniki ali skupine.

3. Prijava mora vsebovati:

- naslov raziskov. naloge, oz. inovacije

- organizacijo, posameznika ali skupino, ki nalogo predlaga

- nosilca naloge (ime in priimek, strokovnost)

- utemeljitev prijave po pogojih razpisa

- program in vsebino naloge, oz. inovacije

- finančni načrt realizacije programa (vrednost naloge, sofinanciranje).

Prijave sprejemamo do 22. marca 1991. Prijave, ki smo jih že prejeli pred objavo razpisa in ki vsebujejo vse zahtevane podatke, bomo enakovredno obravnavali kot vse ostale prijave, ki bodo prispele v razpisanem roku.

CLUB CASABLANKA

vabi ljubitelje glasbe in plesa

vsak konec tedna v njihove prostore

v Zavodu Golovec

Lestvice Radia Celje

Tuje zabavne melodije:

1. SADENESS-ENIGMA (9)

2. JUSTIFV MY LOVE - MADONNA (7)

3. TALK TO ME - ANITA BAKER (5)

4. DISAPERE - INX (7)

5. WIND OF CHANGE - SCORPIONS (5)

6. ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON (4)

7. LOWE AND AFACTION - NELSON (3)

8. UNCHAINED - TWIGY (2)

9. I'VE BEEN THINKING - LONDON BEAT (1) • 10. CRY YOURSELF - RICK ASTLEY (1^

DomaČe zabavne melodije:

1. REKLA JE NE - DON MENTONI BLUES BAND (6)

2. OBJEMI ME - MIRAN RUDAN (9)

3. V VROČICI NOČI - PANDA (9)

4. TA CVET - ČUKI (9)

5. ALELUJA BABY - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF (5)

6. PESEM ZA ČARLIJA - EXPORT A (2)

7. KO SI SREČEN - ČUDEŽNA POUA (8)

8. POVRATNO KARTO 'MAM - THE KAMNS (2)

9. SVET JE LEPŠI - MARIJAN SMODE (7) 10. GOLI - UREDU (1) ,

Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30 uri.

Narodnozabavne melodije:

1. MLADI KOT SMO NOCOJ - ALFI NIPIČ (7)

2. LAŽ - LESJAK (10)

3. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI (5)

4. VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK (4)

5. VAŠKE KLEPETULJE - MARELA (7)

6. STARO VINO, STAR PRIJATELJ - VERDERBER (3)

7. SPOMIN V SKRINJICI - ŠTAJERSKI VRELEC (6)

8. KADAR JE SONČEN DAN - KLAVŽAR (2)

9. KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL (2) 10. PELJE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR (1)

Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30 uri.

Predlogi za lestvico tujih melodij:

MONEYTALKS - AC/DC

I WILL BE MERE - STEVE WINWOOD

Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:

MOJA KRALJICA - MASSIMO NE LAŽEM TI - POP DESIGN

Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:

NAJ ŽIVI MUZIKA - MELOS SPOMIN NA DOM - ZEME

Nagrajenca: Bdita Fidler, Ivenca 12, Vojnik Žiga Gričar, Čuprijsl<a 19, Celje

Pišite na naslov: Novi tednil< - Radio Celje

Trg V. l<ongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v

prodajalni MELODIJA v Celju.

KUPON

lestvica tujih zabavnih melodij —_--

izvajalec-_-

lestvica domačih zabavnih melodij-

izvajalec_-—

lestvica narodnozabavnih melodij--

izvajalec_.-—--

ime in priimek__--—

naslov _---—

22. STRAN -7. MAREC 1991

ZA RAZVEDlih

Kako pridna je britanska kraljeva družin^

Med tisoč obveznostmi, ki jih vsako leto opravi britanska kraljevska družina, se je za največjo modrokrvno mravljico izkazala princesa Ana. Tako vsaj kažejo rezultati raziskave o delovnih obveznostih kraljevske družine, ki so jih objavili v začetku januarja.

Garaška služba

Kadar se navaden smrtnik spomni na kateregakoli člana kraljevske rodbine, ob tem običajno ne pomish tudi na njihovo delo in obveznosti. Vsaj ne na takšno delo, kot ga poznajo navadni ljudje. Kraljičin mož vojvoda Edinburški je nekoč v šali izjavil, da je kraljevska družina pravo podjetje, in v tem je tudi zrno resnice. Njihovo delo je drugačno - predvsem obiskujejo kraje v domovini in tujini, se udeležujejo otvoritev novih podjetij, po25r dravljajo pomembne obiskfjtr valce Britanije, pa tudi pre^ sedujejo raznoraznim dobrcfc^; delnim organizacijam, ' se udeležujejo sprejemov, banketov in tako dalje in tako naprej. Morda se zdi prepro-

sto, toda če se obiski spremenijo v vsakodnevne obveznosti, lahko postanejo izjemno utrudljivi, posebej še, ker člane kraljevske družine ves čas spremlja oko javnosti; na vsakem koraku se skoraj spotikajo ob novinarje in novinarčke, ki komaj čakajo, da bodo v objektive ujeli kakršnokoli napačno potezo tega ali onega modro-krvneža.

Kraljeva družina je Britancem nadvse potrebna: daje jim občutek varnosti, ker se narod severno od Rokavske-ga preliva izredno rad skriva pred sedanjim utripom razvitega sveta in beži v tradicijo in preteklost. Kraljica in njeni sorodniki predstavljajo v svetu britanski način življenja, doma pa so poleg vsega še turistična atrakcija. Večinoma obiskujejo pomembne osebnosti in se le redko pojavljajo med navadnimi ljudmi. Včasih pa počnejo tudi to. V začetku januarja se je princesa Diana oglasila na kavi pri zidarju Deanu Wo-odwardu, kije lansko poletje ležal v bolnišnici skupaj z njenim možem, prestolonaslednikom princem Charle-

som. Toda tudi za ta navidezno spontan obisk je bilo treba princesi Diani zagotoviti vso potrebno zaščito. Pomembni dogodek so prav tako izkoristili v zidarjevi družini, saj se je v majhni Wood-wardovi hiši zbralo kar trideset sorodnikov, v ta namen pa so kupili tudi poseben servis za kavo.

Toda kraljevska družina ne more ugoditi vsem in vsakomur, pogosto pa se tudi zgodi, da njeni člani slabo precenijo, koga bi počastili

s svojim visokim obiskom. Tako so se na primer zamerili mnogim, ker se nihče izmed kraljičinih ožjih sorodnikov ni udeležil spominske maše v čast petindevetdesetim žrtvam nesreče na nogometnem stadionu v Hillsbo-roughu, ki se je zgodila pred dvema letoma, medtem ko je kraljičin mož vojvoda Edinburški lahko istega leta odšel na pogreb medvojnega britanskega sovražnika - japonskega cesarja Hirohita.

Nekaj številk

člani kraljevske družine so se lani udeležili skoraj 3000 domačih prireditev, v tujini pa so opravili več kot tisoč obiskov. Najbolj delavna je bila spet kraljičina štiridesetletna hčerka princesa Ana, ki je domačo in tujo javnost kar 768-krat počastila s svojim obiskom, to pa pomeni povprečno tri obiske ali obveznosti vsak delovni dan. Prav tako zagreta je bila tudi kraljica mati (mati sedanje kraljice Elizabete II), ki je avgusta lani praznovala 90. rojstni dan, častitljiva starost pa je ni ovirala, da ne bi kar 118-krat stopila pred oči

radovedne, toda nadvse ljubeče britanske javnosti.

Toda statistika pogosto ne more prikazati dejanskega stanja: če na primer kraljica počasti nek dogodek s svojo prisotnostjo, trajajo samo priprave na to dva dni, vse skupaj pa se šteje kot en sam opravek. Čeprav je kraljica med britanskimi dvorskimi mravljicami teoretično na drugem mestu, je verjetno še vedno najbolj delavna izmed vseh družinskih članov. Prav tako ne more nikdar zares na dopust, ker vsak dan sprejema pomembne papirje in dopise, pravijo v Bucking-hamski palači.

Charles, Anilrew in Fergie

Njen sin, prestolonaslednik princ Charles, je na lanskoletnem seznamu pridnih modrokrvnežev s samo 389-imi obiski zdrsnil bolj proti dnu, upoštevati pa je treba, da se je ponesrečil pri igranju pola in je kar nekaj časa prebil v bolnišnici, kar so tukajšnji tabloidni in tudi uglednejši časopisi zvesto in

bolj ali manj podroj spremljali vse poletje.

Še niže na spisku je kj, čin drugi sin Andrevv, i^j opravil samo 29 obiskov da Britanci ga globoko rj mejo, ker je poleg razkazo nja redno zaposlen kot o( v kraljevski mornarici, kajšnja javnost je lani p tako malo videvala njeg, ženo, priljubljeno rdečel^ Fergie, ki pa ima prav kot njen mož nadvse razi, Ijivo opravičilo - ves čas| pobrala novorojena prin ska Eugenie. Toda v neka rih časopisih si vendarle jj mogli kaj, da ne bi živa)) mlade matere ošteli, kerg lani kar sedemkrat privoi la dopust.

Parlament namenja \^ leto enajstim članom najoi kraljevske družine določd vsoto denarja, ki naj bij porabih za svoje obveznoj Britanski davkoplačevi prispevajo za monarhijo] njeno družino letno mai kot stane skodelica vendar pa še vedno radi vij jo, da si kraljica in njeni i rodniki njihov prispevek] služijo in ga po svoje upra čijo.

PISMO IZ LONDONA

Piše MOJCA BELAK

Trekking

po Turčiji

Piše

DRAGO ŽLOF

1. nadaljevanje

Odhod proti gori je določen za sredo, 5. septembra. Pripravimo si nahrbtnike in drugo opremo. Ob dogovorjeni uri pred hotel pripeljeta terenski avtobus in jeep za prevoz prtljage. Z asfaltne ceste kmalu zavijemo na makadamsko, a šofer z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje vožnjo. Ob tem premišljujem, da so Turki nekoč divjali na konjih, danes pa z avtomobili. Nenehno trobijo in prehitevajo vozila pred seboj. Tudi naš šofer je pustil vse za seboj, celo vojaški jeep, ki nas spremlja, se kar sam umakne in vozi za nami v varni razdalji. Po enourni vožnji se ustavimo v vasi Eli. Tu živijo Kurdi. To ljudstvo se - kot pri nas Albanci - bori za avtonomijo. Razseljeni so po Rusiji, Iranu, Iraku, največ jih je v Turčiji. Turki pravijo, da imajo z njimi velike probleme, s tujci, kot smo se kasneje prepričali, pa so

zelo prijazni. V vasi nas takoj obkrožijo otroci in stegujejo ročice za kar koli. Vodnik nas je že na poti opozoril, naj jim ne dajemo ničesar, ker bomo imeli sicer na vratu celo vas. Otroke lahko fotografiramo, žensk pa nikakor ne. Na kup zložimo nahrbtnike in ostalo opremo. Prtljaga bo potovala za nami, zato jo varujejo vojaki, mi pa se začnemo vzpenjati do baznega tabora na višini 3200 m. 1200 m višinske razlike je treba premagati. Zdi se mi, kot da gremo na sprehod. Otovorjeni smo samo s fotoaparati in mini nahrbtniki za pijačo, kar na gori ni nobene vode.

Kar ne morem se znebiti občutka, da je vsak zimski vzpon na Raduho težji od tega tukaj, čeprav se vzpenjamo na pettisočaka. V baznem taboru - sestavljajo ga šotori in nekaj zgradb, zgrajenih v kurdskem slogu - nas pri vhodu pričaka oskrbnik - Kurd. ki se kar naprej smeji in nas pozdravlja: »Zdravo, komši!« Na

pladnju nam ponuja čaj in sokove. Bazo oskrbuje pet bratov iz bližnje kurdske vasi. Z njimi hitro vzpostavimo prijateljske stike. Po večerji nam prijazni gostitelji pripravijo pravo predstavo svojih plesov in pesmi. Kasneje še sami zapojemo. Kako lepo zveni naša pesem tam daleč za turškim gričem! Vreme imamo kot naročeno. Polna

luna je in ponoči je svetlo kot podnevi. Ker je nadaljevanje vzpona napovedano za 8. uro zjutraj, lahko nekoliko dlje spimo.

Ararat

Naslednje jutro, ko posije sonce, se mi gora, ko jo opazujem s hotelske terase, predstavi v vsej svoji lepoti. Agri Dagi, kot gori z večno zasneženim vrhom pravijo Turki, me spomni na Alpe. Napravim nekaj posnetkov in po zajtrku zavijem v mesto. Ura je osem, na prašnih ulicah je že vse polno ljudi. Zdi se mi, da sta tukaj dve skrajnosti: ob^suši prah, ob dežju blato. Če odmislimo hotele in džamije, je celo mesto ena sama trgovina. Z Bo-

gdanom in Dušanom, ki sta vodji odprave, se napotimo v Ararat Trek Travell Agen-cy. Za vzpon na Ararat sta potrebna vizum in posebno dovoljenje. Vse to sicer dobiš na turški ambasadi v Beogradu, a pri lokalnih oblasteh nič ne velja in se na vrh gore lahko povzpneš samo z dovoljenjem in spremstvom njihove agencije. Sam, kot bi šel pri nas na Triglav, nikakor ne moreš iti. Najprej bi moral prepešačiti okrog 40 km, pri tem bi te gotovo zalotila in aretirala vojaška patrulja, ki ima svojo bazo na gori. Tako se moraš podrediti volji in zahtevam oblasti, to pa ima zopet svojo ceno. Ko nam prijazni uslužbenec (po imenu Apol) pove, da moramo za vzpon

po osebi odšteti 320 DE nam zapre sapo. Takega datka si kljub veliki želji vzponu ne moremo privož ti. Ker se v imenu vseh moremo odločiti, se dogc rimo za ponoven sestar popoldne ah zvečer. Trge ne, lokali in druge ustanc se namreč odpirajo med 7 8. uro, odprti so po potre tudi do polnoči, če je »kšel

Ta dan po kosilu obiščei razvaline Izet pašine pala ki se razprostirajo na hri nad mestom. Kljub temu, je zgradbo močno načel is časa, so še vedno dobro v ni ostanki velikega razko turških oblastnikov. Trdr va s palačo je služila kot i kakšna straža nad karavi skimi potmi, ki so vod z zahoda na daljni vzhod.

Popoldne se s predstav ki agencije ponovno šesta mo in dosežemo, da ceno vzpon spustijo za polovi Tudi 160 DEM je vehko, tc to je njihova zadnja ce V njej so vračunani drža\ in vojaška taksa, vodii stroški prevoza, prenos f Ijage (tovora) ter usluge v borih na gori. Ob tem se nevsiljivo prikrade mii kako mi kot planinska de la ne znamo (beri nočemo gora potegniti kakšnega narja. Turki so za to pr mojstri.

Nadaljevanje prihodi

Ararat, 5164m, pozimi.

»Naslov« d.o.o.

61000 LJUBLJANA, Tavčarjeva 5

tel. (063) 312-691

Razpisuje prosto delovno mesto:

Propagandist za prodajo oglasov na terenu

Pogoj je višješolska izobrazba in izkušnje pri prodaji oglasnega prostora ali pri delu v propagandi.

Delo je pogodbeno, za nedoločen čas in z možnostjo nastopa takoj!

Rok za prijavo je osem (8) dni.

RAZVEDRILO

7. MAREC 1991 - STRAN 23

24. STRAN-7. MAREC 1991

MASVt

Informacije o eicološifem Icmetovanju

Zaradi vedno hujših problemov v okolju, raste zanimanje za biološko, to je naravno obdelovanje tal.

Talna erozija, izumiranje vse več živalskih in rastlinskih vrst, kopičenje nitritov, ostanki strupenih snovi v hrani in drugi zastrašujoči pojavi so stalno prisotni v poročilih o našem kmetovanju. Bežni uspehi sedanje obdelave tal, nam ne morejo zamegliti dolgoročnih problemov, ki se kopičijo.

To je spoznal že ustanovitelj, pravzaprav utemeljitelj »modernega« kmetovanja Justus von Liebig, kateri je kaj kmalu kritično ocenil svoje lastno odkritje, to je delovanje mineralnega gnojila. Že sam je pred leti primerjal dušična gnojila z »žganjem, ki ga pije revež.

da bi bil ob določenem času močnejši, čemur pa sledi močna izčrpanost«. Izčrpanost tal in s tem padec naravne sestave je obtožil kot vzrok za pojav rastlinskih bolezni.

Tako kot von Liebig so tudi drugi znanstveniki razvili osnove za biološko obdelavo tal. Ne nazaj k naravi, ampak z novimi spoznanji znanosti

takšno obdelavo, ki bo pomenila sodelovanje z naravo. Ohranjenje in dvig plodnosti tal, uporaba naravnih domačih gnojil, pestro kolobarje-nje, živinoreja katera upošteva značilnosti in potrebe domačih živali, odpoved sintetičnim škropivom ter uporabi umetnih gnojil, so bili osnova novemu biološkemu kmetijstvu.

Od začetka so bili le redki zanesenjaki, ki so uresničevali te ideje v praksi. Danes želi vedno več kmetov gospodariti tako, da bi ohranili svoje kmetije tudi bodočim rodovom, to je v skladu z naravnimi načeli.

Principi ekološkega kmetijstva:

- zaščita okolja

- ohranjanjen rodovitnosti tal, ki so osnovni kapital kmetov in njihovih potomcev

- pridelava zdrave hrane v zadostni količini

- varovanje kmeta in njihovih posestev

- združevanje kmeta in potrošnika

- ohranjenje kmetijskega okolja z vsemi vrstami živalstva in rastlinstva

- ohranjanje čiste vode To je okvir IFOAM-ovih

standardov za organsko kmetijstvo, kateri so pa odvisni tudi od lokalnih dejav-

nikov. Ko se proizvodi pojavijo na tržišču morajo dobiti zaščitno znamko ali znak združenja, katero se podeljuje na osnovi nadzora in tudi analize proizvoda. Standardi vsebujejo navodila za nadzor kmetij in certifikacijske sheme.

Individualni proizvsgalci, kateri niso vključeni v takšno organizacijo ne morejo dobiti potrdila ali zaščitnega znaka o biološki proizvodnji. Za prihodnost dela in napredek združenja, je potrebna

zavest vsakega posameznika, da je njegovo konkretno delo vzor proizvodnje. Prehod na organsko proizvodnjo:

Prehod pomeni proces prilagajanja agro-eko sistema v določenem času, kateri je potreben za kompleten prehod in vključitev vseh^standardov v proizvodnjo. Če celotna firma ni prilagojena za takojšen prehod v celoti, se to lahko stori postopoma. Priporoča se, da se vsako leto naredi načrt prehoda, katerega spremlja tudi komisija, katera daje tudi dodatne sugestije, če je to potrebno.

Načrt vsebuje navodila za program rotacije - kolobar-jenja zaradi rodovitnosti tal, načrt gnojenja, škropljenja, izgradnja in načrt pojavov v okolju, da se zmanjša pojav bolezni ali drugih nadlog.

Na splošno prehod, naj ne bi trajal dlje kot je ena kompletna rotacija. V primeru delnih težav, so možne določene izjeme, le te so določene in predvidene.

dr. JANEZ TASIČ

BIOLOŠKA PREHRANA

BiOENERGETIK ODGOVARJA

Bioenergetik Marjan Knez sporoča: »Zaradi velikega števila pisem boste nekateri morali počakati na odgovor, ki pa ga boste prejeli vsi. Tisti, ki me kličete domov vas prosim, da to storite od 8.-9., 14.-15. in od 21.-22. ure. Dnevi ko me ni doma so sreda, sobota in nedelja! Prosim, ne kličite mojih sosedov! Tisti, ki mi v pismih pošiljate skice spalnic, priložite dimenzije sten in natančno smer sever-jug in vzhod-zahod.«

Depresivna

Avgusta bo minilo dve leti odkar sem doživela depresijo. Od takrat dalje čutim v prsih tesnobo, nenehno mislim na samomor. Čeprav sem bila prej vesela, sam sed^ brezvoljna. Zdravnik me je napotil k psihiatru, ta mi je predpisal zdravila (bralka opisuje kakšna), ki sem jih uživala eno leto. Zdravje seje nekoliko izboljšalo, vendar občasno še občutim tesnobo, obhajajo me misU da bom umrla, nemirno spim, zdi se mi da si bom kaj naredila. Druga težava se nanaša na moje mesečno perilo, ki ga brez zdravil sploh nimam več. Je neredno, saj ga včasih nimam tudi po tri mesece. Dvakrat sem že rodila, porodi so bih normalni.

Silva iz Vitanja Zaradi depresije si izgubila samozavest, zaupanje vase, v dobro, postala si odvisna od tablet, ki so pravzaprav »droga«. Omamlj^o te, zato se tvoje težave okrepijo, ko jih prenehaš jemati. Nujno se moraš napotiti h kakšnem biotera-pevtu. Obnoviti ti mora energetski sistem, da bodo centri delovali, da se bo celica v telesu napajala, postala funkcionalna. Potem bodo prenehale težave v grlu, prsih, rodilih, noge bodo tople, strah bo popustil, postala boš močna. Menstrualne težave bodo po nekaj seansah prešle in verjetno bi ti lahko pomagala magneto-punktura. Prenehaj se avtosu-gestivno poglabljati v svojo bolezen in težave, ustvarjaj si slikovno podobo svoje prihodnosti, takšno, kakršno si želiš da bi bila. Redno dvakrat tedensko si pripravljaj slano kopel, nasvet boš našla v prejšnji številki, po njej se oprhaj! Poizkusi me poiskati!

Težave z očmi

že nekaj let imam težave z očmi. Zdravniki pravijo, da ni pomoči, da se moram z boleznijo sprijazniti, vendar v meni kljuva misel, da bi se moje težave dalo ublažiti, verjamem pa, da jih v celoti ne bo

mogoče odpraviti. Stara sem štirideset let.

Darinka iz Celja Obup je predaja, zato nikar! Verjemite vase, v dobro in se oglasite pri meni v četrtek, 13. marca ob 15. uri v Sevnici!

Dojenčeic noče spati

Imam otroka, starega štiri mesece in pol. Ponoči dobro spi, le zvečer noče zaspati. Ali je to morda posledica tega, da ga ne hranim na pravem mestu (bralka je priložila skico sobe). Med hranjenjem je otrok nemiren in težko podre kupček. Bralka sama pa ima težave z želodcem. Te so se pojavile že pred nosečnostjo, vendar ker ni obiskala zdravnika, ni prepričana za kaj je takrat šlo. Po porodu teh težav ni več, vendar se boji, da se ne bi ponovno pojavile.

Albina

Otrokova postelja stoji na vodnem toku. Zato bi jo bilo treba prestaviti (bioenergetik je narisal na vašo skico kako jo prestavite, zato pridite v naše uredništvo po skico). Tudi preko vaše postelje teče zemeljska magnetna linija, od tod vaše težave v trebuhu. Če težav z želodcem nimate, se jih ne bojte, saj se lahko pojavijo ravno zaradi vašega miselnega modela, strahu. Glede otroka še to. Dokler boste mislili, da ne more podreti kupčka, mu to tudi ne bo uspelo. Položite mu roko na trebuh in z vso vero in ljubeznijo govorite vse najlepše in najboljše kar želite otroku. Vztrajajte in videli boste, da bo to učinkovalo.

Bioenergetik je danes še pripisal: Gospa Ramšakova, Trubarjeva 22 Celje, ob prvi priložnosti se bom pri vas oglasil.

Marjan Knez

KUPON

Nasvet

bioenergetika

MODNI KLEPEl

Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK

če smo še do nedavna, recimo dve leti nazaj, poznali žamet le kot trpežno, uporabno blago za vsakodnevna oblačila, je moda to mišljenje obrnila povsem na glavo. Žamet, rebrasti ali gladek, se ne pojavlja več le kot klasično blago za hlače in krila, ampak vse bolj polni modne rubrike, ki svetujejo nošenje oblačil iz žameta za vrsto različnih priložnosti.

Torej, žamet za klasična vsakodnevna oblačila in trpežno otroško garderobo, je zdaj le eden od načinov nošenja tega vsestransko uporabnega blaga. Drugi, vsaj v zadnjem času izredno priljubljeni načini pa se skrivajo v vrsti oblačil za slovesne, lahko čisto umirjene in elegantne, ali pa do skrajnosti

ekstravagantne modne koi ke. Če boste za večerno sj vesnost izbrale obleko iz j meta, v sajasto črni ali dj] no sivi barvi, boste vsekaj, izgledale elegantno in a sko, če pa sodite, da si lah privoščite oblačilo z bo| tim, do neke mere že kii stim vzorcem, ali močno ši latno barvo žameta, se naj brzda le stežka našel k( ki se ne bi obrnil za vami, A kot pri vseh oblači] velja tudi pri garderobi iz meta, da je ob upoštevaj modnih zakonitosti tre misliti tudi na čisto prakt ne stvari. Telesne mere, | stava in vaš odnos do mc so pomembna dejstva, ki velja upoštevati pri izbiri cer lepih oblačil.

Uredniši

Mehko - žlahtni žamet

Že lansko sezono smo ga kovali v zvezde, letos pa je navdušenje zanj preplavilo modno sceno s vso silovitostjo: plemeniti, žlahtni, nežni žamet! Dodatnih hvalnic mu ni potrebno peti, saj ga vsi poznamo - od kraljev in plemičev, katerim je bil prvotno namenjen, baročno obarvanih junakov zgodovinskih filmov, pa do nas, navadnih smrtnikov.

Seveda pa je žamet različnih kvalitet. Tisti trpežni iz čistega bombaža se čudovito nosi, zato iz njega ne krojimo le slovesnih oblačil, temveč tudi vso ostalo garderobo. Posebno lepi so žametni plašči in krila, blazer iz gladkega žameta pa je sploh po-

stal že del klasične žens garderobe.

Žamet z letnico 1991 nežno ovija okrog telesa rahlo ali pa zelo očitno pi darja žensko postavo. Moc dizajnerji so ga pobar\ v sajasto črno, dimno si kovinsko modro in petre zeleno barvo. Torej veni elegantnih, umirjenih ba kot alternativa bogatim, i mišljijsko živahnim, že pi kičasto načičkanim vz cem, v škrlatno rdečih in jočih, sončnih barvah.

Skratka, pred nakupi blaga za nov kos garderc naj bo vsaka dilema gl( kvalitete odveč - če ste vedno v modnem trendu, berite žamet, v katerikoli rianti! VLAS

ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC

TRADICIJA TREH GENERACIJ

Kdo pravi, da Dneva žena ni več? Morda je še bolj pristen, manj vsiljiv. Kdor ima svojo ženo rad, svoje dekle ljubi in svojo sodeiaviio spoštuje, se bo izkazal!

GRAD TABOR je pravšnji kraj za praznično vzdušje.

Na strune vaših src bodo brenkali glasbeniki POP-CORN, (ki bocJo igrali vse petke v marcu).

Spremenjena, torej še boljša ponudba izbranih jedi in kapljica iz najbolj priznanih kleti.

Kupon

za modni nasvet

Ime in priimek: Točen naslov:

Starost: .............................Višina: ....

Teža: ...................... Konfekcijska št

Barva las: ......................... Barva oči:

Najljubše barve: ................................

^fljVIZIJSKI SPORED

7. MAREC 1991 - STRAN 25

26. STRAN-7. MAREC 1991

TELEVIZIJSKI S

.^OffllACIJE

7. MAREC 1991 - STRAN 27

flADIJSKI SPORED

od 7. do 13. marca

^ADIO CELJE^^^«^

Mrtek, 7. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 /^led v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, „45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do Lfi (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Lčila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in g^cjravi, 16.30 Izletnikov križ-kraž, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Ijjprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek spo-pda.

petek, 8. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 ,qled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes ,Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 ) pes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 500 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke .pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00 loključek sporeda.

sobota, 9. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 logled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, q25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska navrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 330 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 )ogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 (fonil<a, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica [jt)avnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda.

nedelja, 10. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 loroskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja, 12,30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke „ pozdravi.

ponedeljek, 11. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 130 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00 loročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 lanes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15,00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, gmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih nelodij, 19.00 Zaključek sporeda.

Torek, 12. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 logled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 0,15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska lavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 4.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos IS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 900 Zaključek sporeda.

Sreda, 13. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 ogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 oročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 anes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 500 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, smrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek joreda.

Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od ,00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz stereo.

ftADIO VELENJET

Pefek, 8. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje, j15,30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje fedia Slovenije), 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna, I7.0O Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi zbirate, mi vrtimo, 20.00 Lahko noč.

Nedelja, 10. 3.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Radia 'elenje, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00 Idvrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih astavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855-63 takšna vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovorov), 2.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdra-

Ponedeljek, 11. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia 'elenje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute

domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje, 800 Najboljše, najnovejše, 19.00 Na svidenje.

Sreda, 13. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Vele-ije, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi in mi (naš list bo bo član velenjske vlade Marko Jeraj - vprašanja mu postavajte, neposredno po telefonu 855-963), 18.00 Pogovor z ginekolo-Pnjo, 19.00 Na svidenje.

Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 88,9 in •7,2 MHz.

Podražili so se zaklane kokoši in Nščanci

^ prvih marčevskih dneh celjska tržnica ni več dobro založena F^o ob koncu tedna, ampak so stojnice bolj polne tudi ostale F^ivtednu. Zlasti dobra je izbirajužnega sadja, ki ga je z vsakim «ein več. V primerjavi s prejšnjim tednom so se podražih ^lane kokoši, ki so zdaj po 52 din kg (prej 43) in piščanci 55 '^). glavnata solata na 80-100, pocenil pa seje paradižnik s 100 ^ 90. Dovolj je že raznih vrst semen za spomladansko setev, Perica čebulčka pa stane 50 din. Šopek zvončkov in teloha je po No din.

PRIREDITVE

V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do 22. aprila na ogled razstava Wolfgang Amadeus Mozart.

V galeriji Izba na Slomškovem trgu v Celju je do jutri, petka 8. marca na ogled razstava unikatnega nakita in keramike.

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek 7. marca ob 11. uri predstava Cankarjevih Hlapcev zc abonma Vlll. mladinski. Jutri, v petek 8. marca bo ob 19.30 uri predstava Kabaret 91 avtorice Svetlane Makarovič. Ista predstava bo še v soboto 9. marca ob 18. uri. V ponedeljek 11. marca bo ob 19.30 gostovala Drama SNG iz Ljubljane s predstavo F. Kafke - L. Rozmana Preobrazba.

V domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 8. marca ob 19.-uri dobrodelna prireditev Le predi, dekle, predi. Izkupiček bo namenjen gradnji prvega posvetnega materinskega doma v Sloveniji. Nastopili bodo Šaleške predice, Boris Kralj, Marjana Deržai in Silvester Mihelčič.

V soboto, 9. marca ob 10. in ob 16. uri pa bo tam gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubjane s predstvo Radovedni slonček.

V Občinski matični knjižnici v Žalcu je do 11. marca na ogled prodajna razstava ročno tkanih tkanin in izdelkov, s katerimi se predstavlja Diana S^ovec-Kogoj.

V Psihiatriji Vojnik je do petka, 8. marca na ogled razstava Likovne impresije, ki so jo pripravili pacienti bolnišnice pod vodstvom Borija Zupančiča.

V Pivnici v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 8. marca ob 20. uri Večer opernih arij in samospevov. Nastopili bodo sopra-nistka Vesna Boljak, tenorist Ferdinand Zovko in pianist Veli-mir Kukolj. Hkrati je v Pivnici do jutri, petka 8. marca na ogled razstava Slikarji Rogaški Slatini.

V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 12. marca ob 20. uri večer jugoslovanske folklore s folklorno skupino France Prešeren iz Celja.

V Grafičnem muzeju zdravilišča v Rogaški Slatini je na ogled razstava grafičnih listov v grafični tehniki barvne lito-grafije. Razstava ima naslov Orhideje Srednje Evrope, izd^o grafičnih hstov pa je pripravil Max Schulze v letu 1894.

Na Gimnaziji Celje bo jutri, v petek 8. marca ob 19. uri Eksperimentalno geldališče F Gimnazije Celje izvedlo dramo Opoj.

V Kulturnem domu v Tmovljah bo v soboto, 9. marca ob 19.30 uri nastoilo KUD Zarja Trnovlje s komedijo Toneta Partljiča Oskubite jastreba.

V Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju bo v torek, 12. marca celodnevno medobčinsko lutkovno srečanje.

V razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 8. marca ob 20.uri otvoritev razstave z naslovom Dnevi keramike. V programu otvoritve bodo sodelovali operni pevci iz Osijeka, razstva pa bo na ogled do petka, 29. marca.

V razstavnih prostorih Gorenja Servis v Velenju je do 14. marca na ogled prodajna razstava slik Mersada Berberja, Jožeta Ciuhe, Božidarja Jakca in drugih avtorjev iz zbirke velenjskega Kulturnega centra.

V galeriji Dober dan v Šempetru je na ogled razstava Unikatne pletenine kot umetnost. Razstavna modni pavilijon Draž.

V hotelu Dobrna je do jutri, petka 8. marca na ogled razstava olj in akvarelov Božidarja Ščurka.

V Likovnem salonu v Celju je do 3. aprila na ogled razstava slikarskih in grafičnih del Kiarja Meška.

V Glasbeni šoli Celje bo danes, v četrtek 7. marca ob 19.30 uri koncert v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim institutom iz Zagreba. Sodelovala bosta violinistka Joana Madroszki-ewicz in pianist Manfred Wagner Artz.

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v torek, 12. marca ob 10. in 12. uri predstava Daleč od dvorca, v sredo, 13. marca pa bo ob 11.30 uri predstava V. Modemdorferja Camera obscura za abonma VI. mladinski.

V Narodnem domu v Celju bo v torek, 12. marca ob 19.30 uri koncert oboista Mateja Šarca in pianista Michaela Baumanna.

V razstavišču Laški dvorec bo jutri, v petek 8. marca ob 10. uri otvoritev likovne razstave učencev osnovnih šol občine Laško na temo Moja mama. Razstava bo na ogled do sobote, 16. marca.

V Kulturnem domu v Preboldu bo v soboto, 9. marca ob 19. uri gledališka skupina Teloh iz Tabora izvedla komedijo Nicole Manzanija v adaptaciji Jake Jeršiča Oh ti naši ljubi starši.

V Koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo v soboto, 9. marca ob 10. uri srečanje glasbenih šol vseh osmih občin celjske regije.

GRENlO V KINO

CELJSKI KINEMATOGRAFI UNION

do 11. 3.: AMERIŠKI LOVEC

- ameriški film

do 11. 3.: NIKITA - francoski film

Režija: Luc Besson, Igrj^o: Anne Parillaud, Jean-Huges, Jeanne Moreau. od 12. 3.: DARK MAN - ameriški film MALI UNION

do 9. 3.: BULL DURHAM

- ameriški film

Režija: Ron Shelton, Igrajo: Kevin Costner, Susan Sara-don (premiera).

od 11. 3.: DRUGSTORE COWBOY - ameriški film

METROPOL

do 11. 3.: PRISMUKNJENI PSIHIATER - ameriški film do 11. 3.: SEKSUALNA DL LEMA - ameriški film od 12. 3.: KLETKA - ameriški film

MATINEJA

9. 3.: BEETLE JUICE - ameriški film

KINO DOM

do 11. 3.: BEETLE JUICE

- ameriški film

od 12. 3.: LOV NA NINJE

- hongkonški film

KINO UNIOR ZREČE

7. in 8. 3.: DARK MAN - ameriški film

10. 3.: MEMPHIS BELLE

- ameriški film

KINO ŠMARJE PRI JELŠAH

8. in 9. 3.: DOBRI FANTJE

- ameriški film

10. 3.: REŠITELJ - ameriški film

KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA

7. in 8. 3.: NA BOJNI STEZI

- ameriški film

9. in 10. 3.: VRNITEV V PRIHODNOST - III. del - ameriški film

11. in 12. 3.: ODPOREN NA METKE - ameriški film

Nočni kino

8. in 9. 3.: GLOBOKO MODRO - ameriški film

KINO VELENJE

7. 3.: MEMPHIS BELLE

- ameriški film

8., 9., 10., 12. 3.: DUH - ameriški film

13. 3.: AMERIŠKI LOVEC

- ameriški film Nočni kino

7., 8. in 9. 3.: TRENUTKI LJUBEZNI - ameriški film KINO DOM KULTURE

10. 3.: RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA - ameriški film

11. 3.: MEMPHIS BELLE

- ameriški film

n. 3.: DUH - ameriški film KINO ŠOŠTANJ

10. 3.: MEMPHIS BELLE

- ameriški film

11. 3.: DUH - ameriški film KINO ŠMARTNO OB PAKI

8. 3.: DUH - ameriški film

Veterinarska dežurstva

VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.

VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.

VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 751-166.

VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.

VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 10. marca bo dežural Drago Zagožen, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-769, od 11. marca dalje pa bo dežural Marjan Lešnik, dipl. vet. iz Ljubija, tel. 831-219.

VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. 7. marca bo dežural mag. Janez Hrovat, dipl. vet. na Veterinarski postaji Šentjur, tel. 741-041, od 8. marca dalje pa bo dežural mag. Franc Kovač, dipl. vet., Ul. T. SeUškarja 10, tel. 741-243.

SNEŽNE RAZMERE

Sreda, 6. 3. ob 8. uri zjutraj.

Rogla: Smuka je mogoča na 60 cm snega. Vse naprave obratujejo od 9. do 16. ure. Tekaške proge na 3, 5 in 10 km so urejene.

Golte: Do 60 cm južnega snega. Nihalka vozi od 8. do 18. ure, vse ostale naprave pa od 8.30 do 16.30 ure.

Celje

Rodilo se je 23 dečkov in 20 deklic.

POROKE

Celje

Poročila sta se: Peter ZU-PANC in Katja ZUPANC, oba iz Celja.

SMRTI

Celje

UmrU so: Frančiška KRALJ,

88 let iz Zreč, Alojz OREHO-VEC, 65 let iz Boštanja, Jernej DOBROTINŠEK, 72 let iz Lju-bečne, Anton AŠKERC, 73 let iz Kladja, Anton BRENCE, 96 let iz Celja, Alojz BORINC, 50 let iz Slatine v Rožni dolini, Frančiška GOLOGRANC, 87 let iz Ogorevca, Silvo PIŠO-TEK, 33 let iz Jagoč, Ludvik MAJERIČ, 54 let iz Srednjaka, Mihael OPREŠNIK, 52 let iz Celja, Ivan KRAJNC, 80 let iz Prihove, Alojzija OŠLAK, 85 let iz Celja, Mateja BEZOV-NIK, 9 let iz Raduhe, Vladimira MAKAROVIČ, 71 let iz Gorice, Angela URGL, 62 let iz Vojnika, Ivan SMRDELJ, 67 let iz Prekorja, Alojz JAKOPINA, 78 let iz Bistrice ob Sotli, Marija JAGODIC, 83 let iz Nove vasi pri Šmarju, Antonija CAJHEN, 82 let iz Celja, Pavel DAMIŠ, 40 let iz Laškega. Laško

UmrU so: Helena VREČKO, 76 let iz Strmca pri Laškem, Alojz RAZBORŠEK, 74 let iz Brodnice pri Rimskih Toplicah, Angela JUNTES, 82 let iz Paneč pri Jurkloštru, Marija RAJH, 89 let iz Brez. Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Jakob ŽLENDER, 84 let iz Dekmanc, Miroslav PLANINŠEK, 61 let iz Vršne vasi, Marija IVIČ, 59 let iz Rogaške Slatine, Ana ŠIPEC, 96 let iz Rogaške Slatine. Velenje

Umrii so: Pavle SUŠEČ, 85 let iz Slovenj Gradca, Frančiška PFEIFER, 69 let iz Celja, Marija ŠKRABAR, 67 let iz Pod hriba, Rudolf PENŠEK, 45 let iz Šoštanja, Alojzij PRE-SEKAR, 62 let iz Celja, Alojzij MRAVLJAK, 69 let iz Velenja, Franc ZIDAR, 57 let iz Breclje-vega, Mihael DEBERŠEK, 91 let iz Velenja, Henrik PUŠ-NIK, 77 let iz Presečnega, Ljudmila POVŠE, 42 let iz Or-love vasi, Franc RAZGOR-ŠEK, 69 let iz Ceste na Štibuh, Jakob DELOPST, 82 let iz To-polšice. Žalec

UmrU so: Francka PTIČAR,

89 let iz Dolnje Šemnice, Marija ROVŠNIK, 87 let iz Rakov-Ija, Štefan VINDER, 71 let iz Prelskega,

BORZA DELA

Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni enoti Celje, dne 4. 3. 1991.

Poiasnila o ooaoiih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.

Delovna organizacija

Aero Celje Aero Celje

ZC TOZD Bolnišnica Celje

Zdravstveni dom Laško ZC TOZD Bolnišnica Celje Zdravilišče Rog. Slatine ZC TOZD Bolnišnica Celje

Rudolf d.o.o. Žalec Zdravstveni dom Radeče ZC TOZD Bolnišnica Celje

Poklic

dipl. ekonomist na podr. fin. dipl. ekonomist na podr. fin. zdravnik specialist anesteziolog zdravnik spi. medicine višja medicinska sestra inženir računalništva zdravstveni tehnik

ekonomski tehnik zobozdravstveni asistent farmacevtski procesničar

Delovno mesto_^

vodja financ

direktor področja financ

zdravnik specialist

zdravnik

višja medicinska sestra programer

zdrav, tehnik v Psihiatriji Vojnik

vodja knjigovodstva zobozdravstveni asistent farmacevtski procesničar

28. STRAN-7. MAREC 1991

INFORMACi.

.pBMACIJE

7. MAREC 1991 - STRAN 29

30. STRAN-7. MAREC 1991

MALI o,

„1 OGLASI - INFORMACIJE

7. MAREC 1991 - STRAN 31

32. STRAN - 7. MAREC 1991

NOČNE CVETKE

• Cvetni teden se je začel s sredo, ko so s celjske železniške postaje zaprosili za policijsko posredovanje. Nek možakarje tam roban-til po javnem stranišču in z vragolijami nadaljeval po peronu. Ker je bila ura ena ponoči, je vsa zadeva še bolj odmevala in rušila javni red in mir. Policisti so se potem srečali s starim znancem Borisom K., v današnjih cvetkah pa se bomo tudi mi z njim še enkrat srečali.

• Mati in morebitna bodoča tašča je bila v sredo popoldne primorana poklicati na policijo. Povedala je, da se doma tepeta sin in hčerin stalni spremljevalec. Ugotovitve na kraju dogajanja so potem pokazale, da se je Darko M. kar z nožem lotil Vinka P., kije Darka pred tem udaril s pestjo. Tisti, ki je vihtel nož bo šel na sodišče, oni, ki je ukrepal s pestjo, pa se bo srečal s sodnikom za prekrške. Mama pa je žalostna, ker jo je razočaral sin, s hčerino ohcetjo pa zaenkrat menda ne bo nič.

• Iz nekega stanovanja so se v sredo popoldne slišali kriki, ki so stanovedce na Ipavčevi ulici vse bolj in bolj vznemirjali in skrbeli. PoUcisti so ugotovili, da je v eno od stanovanj nasilno vstopil Boris K., ki se je spravil nad gazdino ženo in se nikakor ni dal spoditi iz tujega stanovanja. Nepovabljenega gosta so umirili šele policisti, ki so pretepa-škemu Borisu povedali, da bo moral k sodniku za prekrške in še na sodišče. Tuje stanovanje je namreč pod zakonskim varstvom.

• Dušanka si je gotovo drugače zamišljala Milora-dov obisk, ta pa jo je razočaral tako, da je v njenem stanovanju počel same ušesom in očesom nedopadlji-ve reči. Ko je Dušanka poklicala na policijo, je Milo-rad R. zaslutil nevarnost in jo pobrisal. In naj si ne misli, da se za svoje grehe ne bo zagovarjal in zanje odgovarjal.

• Nedelja seje za Alenko slabo začela. Deset minut po polnoči se je Ivan K., s katerim je v skupnem gospodinjstvu, odločil da bi bilo žensko dobro pretep-sti. Ko je bila zadeva zanjo že prehuda, seje morala zateči v drugo stanovanje, kjer je poklicala može postave, zaradi udarcev in poškodb pa se je potem zatekla še k zdravniku. Ivanu se ne piše dobro.

• Branko Z. se je v nedeljo zvečer pripeljal v avtu in se ustavil pred blokom Pod kostanji 10 v Novi vasi. Kdo ve, kakšna strast ga je zadela, daje začel razgr^ati in se z brcami znašati nad smetiščnimi koši. To videč se je na oknu pojavil stanovalec, ki je prišleka hotel umiriti, ta pa je razbijal s še večjo vnemo. Potem pa se je mož z okna odločil vzeti stvar resno in v svoje roke. Ko je prišel na dvorišče, je glasni Branko hitro skočil v svoj avto in se zaklenil. Ta poteza je stanovalca Branka Z. sila ujezila, zato je z enim udarcem razbil steklo na avtomobilskem oknu in svojega soimenja-ka pošteno nabutal. Zdaj sta v godlji oba, saj se bosta morala zagovarjati vsak za svoj prekršek.

• V nedeljo popoldne so bili na policijski postaji obveščeni, da se v Bukovžla-ku odvija pretep. Poskočna dvobojevalca sta bila Milan J. in Ivan M. Milan, kije bil očitno bolj vroč in od alkohola zadet, seje potem trez-nil v policijski trezilnici, oba jo bosta v kratkem mahnila k sodniku za prekrške.

M. A.

Dokazano mora biti tudi dolcaza

Je res. Ha so kriminalisti neučinkoviti? - Nimajo zakonskih pooblastil

Zaradi slabega poznavanja pristojnosti in možnosti delovanja organov za notranje zadeve, zlasti kriminalistične službe, prihaja v javnosti cesto do nesporazumov in nerazumevanja v zvezi z odkrivanjem in obravnavanjem posameznih oblik kriminalitete.

Od tod izvira tudi kritika javnosti, da kriminalisti ne storijo vsega, kar bi morali, ter da so neučinkoviti pri odkrivanju in pregonu posameznih storilcev, zlasti storilcev gospodarskih kaznivih dejanj. Takšnih primerov je bilo v zadnjem času precej, najbolj značilna pa

sta v slovenskem prostoru gotovo Trend in Elan.

Skladno s koncepcijo sodnega postopka, so s spremembo od leta 1967 dalje, funkcije odkrivanja, preiskovanja, obtožbe in sojenja razdeljene med različne organe. Od omenjenih sprememb dalje organi za notranje zadeve niso več organi kazenskega postopka, ampak predvsem organi odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev. Funkcijo formalnega izvajanja preiskovalnih dejanj in opravljanja preiskave pa so prevzeli organi pravosodja. Dejavnost delavcev milice in kriminalistične službe je bila s tem omejena

le na dolžnosti odkrivanja kaznivih dejanj, odkrivanja in zavarovanja sledov in predmetov kot možnih dokazov ter na zbiranja obvestil za kasnejši kazenski postopek. S tem so bila ta dejanja postavljena izven formalnega postopka, v takoimeno-vani predkazenski postopek. Le izjemoma lahko tudi kriminalisti opravijo posamezna nujna preiskovalna dejanja, če jim ta opravila prepusti preiskovalni sodnik, kot je naprimer ogled kraja dejanja in podobno.

Postopek spoznavanja resnice o kaznivem dejanju je torej razdeljen na posamezne faze. Pri tem je poleg

splošnega razločevanja med nalogami iskanja, zbiranja in ugotavljanja dejstev in dokazov ter med fazo odločanja o zadevi (sojenja) posebej poudarjena operativna (iskalna, pripravljalna in neformalna) dejavnost delavcev organov za notranje zadeve do sestave kazenske ovadbe, in formalna, dokazna in potrjevalna vloga preiskovalnega sodnika in sodnega senata.

Kriminalistična služba ima torej dokaj omejene zakonske pristojnosti, ki jih novi pravni predpisi še ožijo. Kljub trditvam o vse večjem pomenu materialnih dokazov (sledov, predmetov, s ka-

terimi je bilo storjeno 1 vo dejanje ipd.), še vecj, Ija, da sodišča nejpog; upoštevajo osebna i], to so izjave prič, ol očividcev. Glede ■ osumljeni kriminahstoi gosto prizna in opij, drobnosti o storjenemi nju, je iz spoznavnega^ zadeva za kriminalist^ jasnjena. Ker pa, ob odvetnika, obdolženec! spremeni in ker nj( predhodne izjave (krim stom) sodišču ne morej kot dokaz, je razlika spoznavnim in pravnim kom resnice v kazen postopku še toliko očitna. '

PROMETNE NEZGODE

Podlegel po šestih dneh

Zaradi posledic prometne nezgode, ki se je pripetila 20. februarja zvečer na magistralni cesti v naselju Vojnik, je 26.. februarja v celjski bolnišnici umrl Ivan Smrdel (68) iz Prekorij.

Do te usodne nezgode je prišlo, ko je voznica osebnega avtomobila, Štefka Gorenak (29) iz Zreč, peljala iz smeri Fran-kolovega proti Celju in v Vojniku zadela pešca Smrdela, ki je v skupini pešcev prečkal vozišče in nenadoma stopil iz te skupine, ki se je ustavila in dala prednost voznici.

S Strehe na kolesa

V četrtek, 28. februarja popoldne, se je v Križevcu pri Slovenskih Konjicah pripetila nezgoda, v kateri je bil voznik hudo telesno poškodovan.

Daniel Kokol (25) iz Polene je vozil osebni avtomobil iz Slovenskih Konjic proti Stranicam. V levem nepreglednem ovinku ga je pričelo zanašati, tako da je vozilo obrnilo na streho nato pa je na kolesih pristalo na bližnjem travniku. Voznika so prepeljali v celjsko bolnišnico, materialna škoda pa znaša okoh 25 tisoč dinarjev.

Trčenje v Šentjurju

v soboto se je na magistralni cesti v Šentjurju zgodila prometna nezgoda, v kateri je bil en udeleženec huje telesno poškodovan, dva pa lažje. Materialne škode je za približno 65 tisoč dinarjev.

Do nezgode je prišlo, ko je Robert T^nšek (20) iz Grobel-nega vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Rogaški Slatini. V levem ovinku pred križiščem za Planino je zapeljal na levo polovico vozišča v trenutku, ko je z nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Edvard Peperko (32) iz Zlateč. Kljub zavirargu obeh voznikov sta vozili trčili, pri čemer je bil voznik T^nšek hudo telesno poškodovan, voznik Peperko in njegova sopotnica Darinka Peperko pa lažje.

Trčil v tovornjak

V Spodnjih Negonjah pri Rogaški Slatini se je 27. februarja zjutraj pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana.

Voznik osebnega avtomobila Zvonko Goručan (32) iz Pu-stik je peljal iz Tekačevega proti Rogatcu. V Spodnjem Negonju mu je s stranske ceste nenadoma pripeljal voznik tovornjaka Jože Potočnik (36) iz Grlic. Voznik osebnega avtomobila je zaviral, vendar je kljub temu trčil v tovorni avtomobil. Pri tem je bila huje telesno poškodovana sopotnica v osebnem vozilu, Hedvika Goručan (56) iz Pustik.

Padec na asfaltu

Na lokalni cesti v kraju Kraberk (Slovenske Konjice) je prišlo 27. februarja popoldne do nezgode, v kateri je bil hudo telesno poškodovan motorist.

Po lokalni cesti iz smeri Loč je proti Kraberku vozil motorno kolo Vinko Macuh (25) iz Kraberka. V bližini hišne številke Kraberk 20 je pričel zavirati, zaradi česar je padel po gramoziranem asfaltu in se hudo telesno poškodoval.

Umrl med vožnjo

v nedeljo popoldne je na magistralni cesti izven naselja Rimske Toplice prišlo do nezgode zaradi domnevne zdravstvene slabosti voznika osebnega avtomobila Ludvika Lampreta (55) iz Zidanega mosta. Lampret je vozil osebni avto iz smeri Laškega proti Zidanem mostu. Izven naselja Rimske Toplice je nenadoma zape-Ijcd v levo in drsel po nasipu, kjer je vozilo po šestih metrih obstalo. Voznik je bil v vozilu naslonjen na krmilo in mrtev.

Štirie mrtvi na Sloveniki

Nezgoda, ki je terjala štiri življenja, se je pripetila v soboto ob 21.45 uri na Sloveniki, v Ljubečna pri Celju.

V silovitem trčenju med vozili so umrli Andrej Urbančič (48) iz Celja, Matjaž Gor Martina Goijup (26) in Viktorija Vidergar (54), vsi iz Domžal. Tretja sopotnica v Gorjup* vozilu, Magdalena Marolt (38) iz Domžal pa je bila hudo telesno poškodovana.

Andrej Urbančič je vozil osebni avtomobil iz smeri Arje vasi proti Mariboru. V kr^u LjuK je iz neznanega vzroka nenadoma zavil na levi vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne si pripeljal voznik osebnega avtomobila Matjaž Gorjup. Med voziloma je prišlo do silovitega čeli trčenja. Za Goijupom je tedaj v isti smeri vozil voznik osebnega avtomobila Jože Rozman (5 Ločice ob Savinji, ki je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del Gorjupovega vozila. Pri trčenju je zadnji del Rozmanovega vozila zaneslo v levo, za ryim pa je pripeljala še voz osebnega avtomobila Vojka Zavrl (33) iz Vinj, ki je trčila v desni bok Rozmanovega vozila.

MINI KRIMICI

Vlomilec bo brusil

v celjski Klimi so bili v nedeljo, 25. februarja, nemalo presenečeni, ko so ugotovih, da v kontejnerju, ki stoji v Medlogu, manjkata električni vrtalni in brusilni stroj. Neznanec je do tega orodja prišel nasilno, vlom in krajo pa so prijavih UNZ Celje.

Kletni vlomi

Kaže, da se je pričela sezona vlomov v kleti. Občani z Ljubljanske 33 so 25. februarja obvestili miličnike, da so se v ryi-hovih kleteh zadrževali neznani gostje, ki pa so se zanimah predvsem za prehrambene proizvode. Enemu od oškodovancev je neznani vlomilec ukradel tudi moped.

Isto noč so neznanci vlamlja-h tudi v kleti v bloku na Trubarjevi ulici v Celju, od koder so prav tako odpeljaU moped.

Tatica

Iz skladišča Coca cole v Žalcu je nekdo ukradel dva kalkulatorja, transistor in nekaj pločevink osvežilne pijače. Iz vrtca v Žalcu je odnesel radioka-setofon z glasbenim stolpom, iz nedograjene stanovanjske hiše v Gotovljah je odnesel ra-diokasetofon, iz treh vrtnih utic v Žalcu pa nekaj športne opreme. Vse te kraje in vlomi so se odvijali v februarju.

Zdaj se ve, kdo je bil storilec. Žalski miličniki in kriminalisti celjske UNZ so prišli na sled dvema fantičema, doma iz Žalca. Upajmo, da sta s tem končala s pustolovščinami, upajmo da za vselej, kajti iz malega raste veliko.

Avtomobili vabijo

Prvega marca popoldne sta pred gostiščem Štorman v Šempetru stala dva avtomobila, ki ju je »obiskal« neznanec. Iz avtomobila yugo je storilec ukradel poslovni kovček z najrcizličnejšo vsebino, iz drugega avtomobila iste znamke pa je ukradel žensko torbico, v kateri so bile devize in razni priročni in uporabni predmeti.

V noči na 28. februar pa je neznanec iz odklenjenega avtomobila, last F. R. iz Slovenskih Konjic ukradel večjo vsoto deviz in domačega denarja ter lastnika s tem oškodoval za dobrih sto tisočakov. Očitno so se v teh primerih storilci držali napotkov poslovnežev, da »denar leži povsod, le pobrati gaje treba«.

Cicibani so žalostni

Ob glasbi se da krasno peti in plesati. Ob to veselje so zdaj malčki in cicibani iz vrtca v Ulici Vrnjačke Banje v Velenju. Neznanec je namreč v času od 22. do 25. februarja vlomil v njihove prostore in ukradel radiokasetofon ter nekaj manjših, a uporabnih predmetov.

Z Vročim kajem

v noči na 28. februarje nekdo vlomil v mini objekt mini marketa pri Steklarni v Rogaški Slatini, last B. V. iz Rogaške Slatine. Lastnik je takoj ugotovil, da manjka revija Vroči kcO in še nekcO drugih uporabnih predmetov. Z Vročim kajem utegnejo biti stvari še bolj vroče.

Vlomil in prespal

Paleta motivov za vlome je očitno zelo pisana. Tako se je neznanec v času od 24. do 26. februarja odločil za vlom v vikend v Lopatniku zgolj zaradi spanca. Potem ko se je naspal, je odšel, ključavnice pa ni utegnil popraviti ali je zame-r\jati.

Vlom v avtobusa

v torek, 26. februarja zvečer je nekdo vlomil v Izletnikov avtobus, ki je stal na parkirišču v Mozirju. Tat je iskal in našel le nekaj drobiža.

Isti večer je nekdo vdrl v Izletnikov avtobus v Letušu, a se je storilec moral prav tako sprijazniti z manjšo dinarsko vsoto. V obeh primerih je tat storil več škode z vlamljanjem kot pa s »prigaranim« plenom.

Iztirjenje zaradi malomarnosti

Minulo sredo je iztiril vlak na celjski železniški postaji, ker je bila kretnica številka šest napačno prestavljena.

Zaradi tega je potniški vlak zapeljal na dva tira (3a in 4a). Pri iztiijenju je nastala škoda na podstavnem vozičku mo-tornika, na kretnici, vijakih in pragovih, po nestrokovni oceni le-ta znaša okoli 50 tisoč dinarjev. Zaradi tega dogodka je bil delno oviran železniški promet v času med 13. in 16. uro, ko je skupina strokovnjakov poskrbela za vzpostavitev normalnega stanja. Komisija UNZ Celje in strokovnjaki slovenskega železniškega gospodarstva so ugotovili, da je temu dogodku botrovala malomarnost.

Najden mrtev

Minuli četrtek popol so v garaži našli mrtt Alojza Oroža (42) iz K( ške vasi. Komisija I Celje je ugotovila, da j( kojni v svoji garaži pol Ijal osebni avtomobil i je bil motor avtomc v času, ko so ga našli v pogonu. Zdravnik je i tovil, da je smrt nasto zaradi zastrupitve z oglj vim monoksidom, ka potrdila tudi sanitarna dukcija.

Nezgoda pri delu

v ponedeljek, 25. febi zjutraj je prišlo do di\ nezgode v celjski Klimi.

Delavec Ivan Šega iz 1 brove je opravljal dela n lansirnem stroju. Po k nem delovnem procesu}( ustavil, kardan na stroju poskusil predčasno us« kar z rokami. Zaradi velik' tilne moči kcirdanske osi j' lavca vrglo preko stroja padcu si je zlomil podlaht in dobil odrgnine po tele^