logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

RAZPRAVE IN ČLANKI

Aleksander Skaza UDK 882 Beli A. 7 Peterburg .08

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Nekatere posebnosti in funkcije
zvočne instrumentacije proze
v romanu Peterburg Andreja

Belega

O zvočni instrumentaciji proze, še posebej

0 njeni simbolični vrednosti, in o značilnostih proznega ritma je Andrej Beli, umetnik in
teoretik, spregovoril večkrat in na različne načine: na čisto teoretični ravni,^ v pesniških
improvizacijah^ in na metajezikovni ravni v svojih umetniških delih.^ Andrej Beli je v teh svojih
razmišljanjih skušal zabrisati razliko med »poezijo in prozo«, med verzno in prozno organizacijo
teksta, in je še posebno takrat, ko je spregovoril o zvočni instrumentaciji proze in proznem
ritmu, že zgodaj zbujal tehtne pomisleke posebno pri predstavnikih ruske formalistične šole,
kot sta na primer Boris Tomaševski in Jurij Tinjanov.'' - Zaradi tega sprejemam tudi sam
ugotovitve Andreja Belega o problemu, ki ga obravnavam, po zgledu Viktorja Žirmunskega
samo kot napotilo za raziskavo.''

1 O zvočni instrumentaciji »besednega tkiva« (��������� �����) v romanu Peterburg je Andrej
Beli spregovoril v svoji knjigi o Gogolju.' V poglavju Gogolj in Beli je sam s presenečenjem
odkril v svojem delu zvezo med »zvočno instrumentacijo in fabulo«, ki da se realizira v zvezi
med zvočnimi vodilnimi motivi, predstavljeni s soglasniki in soglasniškimi skupinami iz imen
senatorja in njegovega sina: pU-pll-bl (Apollon Apollonovič Ableuhov) in kl-pll-bl (Nikolaj

' Prim.: ������ �����, � �������������� �����, (Moskva, ����, ��. II-III: 1919), str. 49-55.

^ Prim. npr. »pesnitev � zvoku« �����������, � kateri Andrej Beli med drugim piše: »Bilo bi povsem nesprejemljivo
videti v Glossaloliji teorijo, ki naj bi nekomu nekaj dokazala. GlossaloUja je improvizacija na nekaj zvočnih tem [...],
zvok obravnavam tu kot gesto na površju zavestnega življenja, - kot gesto izgubljene vsebine; in ko trdim, da je ,Ss'
- nekaj svetlečega, vem, da je ta gesta, tako nasploh, pravilna, moje sHkovite improvizacije pa so modeli za izražanje
izgubljene mimike zvokov. [...] Kritizirati me znanstveno - je čisti nesmisel. (������ �����, �����������.
����� � �����, (������, 1922), str. 9-10.)

' Tako, na primer, Andrej Beli v predgovoru k romanu �����/����� (1932) karakterizira svojo prozo z besedami: »[...]
jaz ne pišem, da bi me brali z očmi, pišem za bralca, ki v sebi artikulira moj tekst; [...] jaz nisem .popisujoči' avtor,
marveč avtor, ki pripoveduje pojoče, gestikulirajoče; jaz zavestno vsiljujem svoj glas z vsemi sredstvi: z zvokom besed in
razmiki med deli fraze. [...] Kdor ne upošteva zvoka mojih fraz in intonacijskih razmikov, marveč preleti z bliskovito
naglico vrstico, temu je vsa živa avtorjeva pripoved (iz ušesa v uho) - nadležna ovira [...] (������ �����, �����,
(München: Slavische Propyläen. Band 46, Wilhelm Fink Vertag, 1969), str. 10.

■* Prim, izjavi Andreja Belega iz spisa O umetniški prozi: »med poezijo in umetniško prozo ni meje«, »ritmičnost je
značihia za dobro prozo; in ta ritmičnost se približuje k določeni meri, ki ji pravimo metrum«. (Navajam po: B.
����������, O ����������� �����. ������� ���������� 1966, No 4, str. 103-104.)

^ Prim.: �. �����������, ������ ����� � �������������� �����, ����� ��������� 1920, No 454, str.
458-459, 460, in knj.: � �����, (���������, 1929) istega avtorja ter knj.: �. �������, �������� ���������-
���� �����, (���������, 1924). - Na tem mestu bi rad poudaril, da se tu omejujem samo na obravnavo zvočne
instrumentacije proze in proznega ritma in da pri tem ne pozabljam na zasluge, ki jih ima Andrej BeU za razvoj ruske
poetike in še posebej verzologije, in na njegovo aktualno prisotnost v ruskih in tudi neruskih poetoloških raziskavah, ki
jih vzpodbuja njegova semantična koncepcija umetnosti. - Prim., na primer, o tem: ���. ��. ������, � ��������-
������� ������������� ������������ �������� �����, ������ � ��������: ������������ �� ���������
������. ���. ���. �. �. ������, (������, 1987), str. 10 in si.

* Prim.: �. ����������, � ����������� �����. ������� ���������� 1966, No 4, str. 104.

' ������ �����, ���������� ������, (������-��������, 1934).

155

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Apollonovič Ableuhov). Ti vodilni motivi naj bi karakterizirali rod Ableuhovih, njihov dom in
nekatere osebne značilnosti. - Andrej Beli navaja naslednje primere:

��� ���������� ,,�-��-�������" (��); ������� - ������� ������� ����" (��-��)*; � ���� - �����-
����� ���-�����" (��-��); ������� ������ ������� � ������ ����-�-�����-�-��-��" (��-�-���-�);
�������� �� ��������� ��-�-�-�" ������������ ��������; ��-��-��-�� �-����-������ �� ���-��
��-������� ��������" (���-���-��-��-�-�-�) itd. itd. - ��" (���-�-����"): [... ] ��� ��-��-�-�, ����
� ��-��-��" (�-�-��-��-�) itd.**

Navedenim primerom dodaja Andrej Beli tudi svojevrstno impresionistično razlago:

����� �������� ����-����� ���������, ����������� ���" (��-���-����) � ����"; � ���� ���������
���" - ��������� �����: ���-���-��; ���" - �������� �������� (����, �����); ���" - ������
�������������: ���-���-����... ���-������� ��, ��-�-�� ��-��, ���-��-���-��"; ����" - ��������;
���" - ������� ������ (��� ����������): ,,���-�-��-���" � ���-��; �����: ��-�-��, ��-�-����, ����-
�-���� ���������� ����������: ��� ������ (��-��) ��������� (����) ������ (����) - ������ (���-
��).'»

Primere iz semantičnega polja »reakcija in kultura« dopolni Andrej Beli s primeri iz semantič-
nega polja »revolucija«:

����-����� ����������� ������ � ������� ,,�����������": ��� ,,���" ������� ,,���" (���������);
���������� ���� ,,���", ��� ������� �������� � ����� ���� ��������, - �����������, ���, ������
���� ,,����-�����": ,,�-�-�� �-�-��-���� �-�-�� ����� �������, �������, �������; � �-�-�� �-�-��-
���� �-�-�� �-��-��� ���: �-��-�-��-�-��-���-���-���-�-��-�-��-�-��: ��-�� (����� ������ ,,��",
����������: �����: ,,���" ���� ������; ,,���-���" - ���������� �����, ������� ������� � �������
� �������; ����� �� ����� �������, ��� ��, ��������� ����������, ��������� � ���� ������
����������, ������� - �����."

�� drugo skupino primerov sklene Andrej Beli z ugotovitvijo: »Sižejska vsebina ,Pet' (romana
Peterburg, op. A. S.) odseva po Gogoljevem zgledu v zvokih.

Če pustimo ob strani pisateljevo nekoliko svojevoljno rabo poetoloških terminov (.fabula' in
,siže'), lahko zapišem, da nas primeri, ki jih navaja Andrej BeU, in razlage, ki te primere
spremljajo, smiselno uvajajo v raziskavo zvočne organizacije umetniškega teksta romana
Peterburg in njenih funkcij. Andrej Beli namreč pri obravnavi zvočne instrumentacije teksta
zapušča opredelitev zvočne instrumentacije samo kot »vrstitve določenih zvokov, ki dajejo
pesniškemu delu ali segmentu neki zven in s tem tudi neko emocionalno barvitost,in se
sprašuje po njeni semantični in simbolni vlogi. Tako nam že iz pisateljevega gradiva in razlage
postane jasno, da ima zvočna instrumentacija, pri Andreju Belem pojmovana v širšem pomenu
besede, v romanu Peterburg posebne funkcije.

* A. Beli tu dodaja še glas r.

' Rod Ableuhovih je »izrojen« [...]; senator-je nosilec »Belega orla« [■■.]; v domu-je »progasti buldog« [...]; senator
čuti strast do oblike palelopipeda [...]; soglašniška združba »r-l-p-b« spremlja senatorja: »Apolon Apolonovič ni imel
rad prostornih stanovanj« [...] tam so »leski, laki in bleski« [...]- ������ �����, ���������� ������,
(München: Slavische Propyläen, Band 59, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 306. - Prevajam samo tisto rusko besedilo, ki
ni zgolj ponazoritev zvočne instrumentacije.

Takšen je zvočni leitmotiv Ableuhova, zapleten s »kk« (Ni-kk-olaj) in »sss«; v moji impresiji je »11« - gladkost oblike:
Apo-lU-on; »pp« - pritisk ovoja (sten, bombe); »kk« - zatik pri neiskrenosti: »Ki-kkk-oiaj... se je ���-1���\ na, kk-ot
isi-kk, par-/cA:<:-etih; energija eksplozije (pod ovoji): »prr-e-bb-oj« v 6fc-/-odnje; besede: ll-a-kk, bbll-e-sskk upodabljajo
soglasniki: pod obliko (bb-pp) razlivajočega (Uli) se bleska (ssss) - zatohlost (kkk-hhh). - A. ������, op. cit., str.
306-307.

" leitmotiv provokatorja je vpisan v priimek »Lippančenko«: njegov »Ipp« je narobe »pU« (Ableuhova); podčrtani zvok
»ppp« je kakor napihovanje ovojev v blodnjah senatorjevega sina, - Lippančenko, balon, izpušča zvok »pepp-peppe«:
»P-e-pp P-e-pp-ovič P-e-pp se bo širil, širil, širil: in P-e-pp P-e-pp-vii P-e-pp: razpočilo se bo vse: p-pp-p-pp-p-pp-šr-šr-
šr-p-pp-p-pp-p-pp-rp-s-s (stene ječe »pp« se bodo razletele: šrrrs: »rrr« je eksplozija: »ššš-sss«-je raztezanje plinov, kise
napihujejo v starčevem želodcu; sinek se počuti, kot da bi on, ki se je prenajedel sardinic, požrl z njimi tudi sardinico, ki
je - bomba. - Op. cit., str. 307.
Prav tam.

" Prim.: A. �����������, ��������������: ����������� �������, (������, 1966), str. 122.

156

JEZIK DM SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Andrej Beli je v svoji umetniški praksi pozoren na zvočne vodilne motive in na zvočno
instrumentacijo teksta nasploh predvsem kot na dopolnilni semantični regulator, ki je vključen
tako v delovanje korespondenčne mreže analogij in aluzij''' kot seveda tudi v ritmizacijo teksta.

2 Eno od žarišč vodilnih zvočnih motivov (»b«, »p«, »1« in »u«), ki potem na poseben način
delujejo v simboUzaciji teksta in v korespondenčni mreži analogij in aluzij, predstavlja že takoj
na začetku romana zapisana genealoška pesniška etimologija:

����� ������� ������� � ������� �� ����� ��������� �����.

��� ��������� � ������-��������� ����, ������ � ������������ ����������� ���� ���������
��������� �������� �� ������� ������ ����� ��-���, ��������� ��������, ���������� ��� ������-
������ �������� ��� ������ � �������� �����. ��� ��������� ����� ��� ��������� ��-���-����
��� � ��������� ������.'^

Soglasniki b, p in I in soglasniške skupine bl/lb, pi potem v aliteracijskih zvezah postanejo
indeksni znaki za Ableuhove. - Primeri:

[...] ���, ������ - � ����� ���, ��������, - ������, ��������
�����������: ������� ����, ��� �������� ������ [...] (PI/29-30)

����� ���� ��������� ������������ ��������; �������� ��� ������� ������� �������� ����-
����; � ����� ��������� ������� �������� ���� �� ���������; � ��� - ������������ ��������

- ����������� ������; ���������� � ����, � �����; ������ ����������: ������ ����������; �, ��:
� ������������ ���� ��������� ����� ����� � ��������, � ��������. (PI/190)

�� ����� ��� ��������:

- ,,��������".

������� ����������� �� ������� ���������� ������, ����������� � ������. (PI/228) Itd., itd.

Nekoliko drugačna in mnogo bolj zapletena je funkcija zvočnega leitmotiva »u«. Ta povezuje

med seboj semantični polji Ableuhovih (»reakcije in kulture«) in dobiva s tem pomen zvočnega

simbola (skupnega imenovalca) za »mongolizem«.

V tekstu romana je ta zvočni vodilni motiv ubeseden na različne načine:

a) kot zvočni simbol predstavlja stihijo »revolucije«; na to opozori sam pripovedovalec na

primer v razdelku Stavka/����������:

- ,,���-���-���". ������ � ������������ � ������ ����" ����������� ������:

- ,, ���������... ��������... �����������... ����������... ,,�����": ,,����������..." ���:
,,����������..."

� - ������ ������."* (PI/122-123)

� ,korespondenčni mreži analogij in aluzij' gl.: ALEKSANDER SKAZA, Roman Peterburg Andreja Belega, v:
ANDREJ BELL Peterburg, (Ljubljana: »Sto romanov« 70, Cankarjeva založba, 1974), str. 13-25.
Pri navajanju besedila iz romana Peterburg se opiram na izdajo: ������ �����, ���������, Nachdruck der
Moskauer Ausgabe von 1928, Mit einer Einleitung von Dmitrij Tschiževskij, München: Slavische Propyläen, Band 29,
1%7). - V nadaljevanju navajam PI in PII. - Tekst t.i. sirinske variante romana Peterburg (1913-1914), ki danes velja za
»najpopolnejšo redakcijo romana« oziroma kanonični tekst (gl. o tem: �. K. ����������, ����������������
�������� �������, v knj.: ������ �����, ���������, ����� � ������ ������ � �������� � ��������.
������� ���������� �. �. ����������, (������: ���. ������", 1981), str. 625, za okvir in značaj pričujoče
raziskave ne ponuja gradiva, ki bi zahtevalo večjo revizijo v razpravi nakazanih ugotovitev. Poleg tega se pridružujem
ugotovitvi Dmitrija Tschizewskega, da je »berlinska« priredba romana iz let 1921/22, ki jo reproducira tudi »moskovska«
izdaja iz leta 1928, »predvsem velik pesniški dosežek« (prim. DMITRIJ TSCHIZEWSKIJ, Andrej Belyjs »Peterburg«,
v knj.: ������ �����, ���������. Nachdruck der Moskauer Ausgabe von 1928, str. 7). - To »moskovsko«
varianto romana Peterburg iz leta 1928 imamo tudi v slovenskem prevodu Draga Bajta v zbirki »Sto romanov« (prva
izdaja je izšla pri Cankarjevi založbi leta 1974 in druga 1987).
»Zdaj preidimo k prednikom iz ne tako daljne epohe.

Ti so v kirgiško-kajsaški hordi, od koder je za vlade imperatrice Anne Ivannovne pogumno stopil v službo k Rusom
mirza Ab-Laj, senatorjev prapraded, ki je ob krščanskem krstu dobil ime Andrej in vzdevek Miov. Zaradi kratkosti je
bil pozneje Ab-Laj-Uhov kratko in malo spremenjen v Ableuhova.«

- »Uuu-uuu-uuu.« Hučalo je v prostranstvu in skozi »uuu« se je včasih razlegalo:

- »Revolucija... Evolucija ... Proletariat... Stavka ...« In spet: »Stavka...«
»In še: »Stavka...«

In - še bolj je bučalo.

157 JEZIK IN SLOVSTVO, Lemik 39,93/94, št 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Navedeno mesto združuje okoli vodilnega zvočnega motiva »u« še druge v romanu Peterburg
v različnih inačicah ponavljajoče se motive: ������� � ������������" /�������� � ��������-
����"/ ������������ �������� � ����� ����������� ������, ����������, ��������"
/,,���� ���������� �������� � �����, � �����, � ����������� ������������� ������,
����������, ��������"...; ����������" ,,���������� ����� ������ ��������� ������
����" ...; �����������" /,,��������� ����� �� �����" ..." - Ti predstavljajo v korespon-
denčni mreži analogij in aluzij variacije na temo »revolucije« in »tesnobe/groze« pred njo.

b) v funkciji indeksnega znaka opozarja na grotesknega predstavnika »revolucijske« stihije
v razdelku, čigar naslov Labodji spev/��������� ����� je v grotesknem kontrastu z ubesedi-
tvijo banalnega obnašanja Lippančenka:

������ �������� ��� �����������, ������� ��������� � ������� ��������: ������ ������ ����;
���������� � ��� �� �������� ����� ���������� ������� ��� �������:

- ,,�� ��-�����-����" - ��� �����������.

- ,,����� ���� ����-����..." - ���������� ���������� ������.

- ,,���" - ��� �� ��� �����������.'^ (PII/213)

c) kot indeksni znak nakazuje prisotnost stihijske sile »revolucije« v popačeni mrtvi kulturi in
civiUzaciji v razdelku Rdeči klovn/������� ���:

[...] ������� ������� ����������� �� ��������: ������� ��������� � ������ (������� ��������-
��� �� ������ �� ����)... � ��� ������� �� ����� �� �������� ����; ����� ������� �����������
���������� �� ����, �������� �������� �������� �������.

- ,,��... ����..., ��... �������... ��� - ������� ���".'^ (PI/90)

� iz zveze »Ab - Laj - Vhov - Ableuhov« je prisoten tudi v grotesknem detajlu »u - ho«, ki
v vrsti (vodilnih) motivov (satiričnih metonimij: �����, �������... in živalskih metafor:
����, ��������/pišče idr.) označuje »reakcionarnost« in marionetnost senatorja. V motivu
oziroma v grotesknem detajlu »uho«, ki ima v romaneskni korespondenčni mreži analogij in
aluzij hiperbolično karikaturno^" in satirično metonimično funkcijo,^' glas u izgubi samostojno
vrednost in preseže okvir zvočne instrumentacije teksta.

3 V okvir zvočne instrumentacije teksta ne spadajo neposredno tudi tisti segmenti, v katerih
človeški govor kot izraz groteskno razosebljenega sveta v romanu Peterburg izgublja svoj smisel
in se ponekod reducira do skupkov nesmiselnih zvokov oziroma znakov, na primer, v razdelkih
Molčite že no!... /�� �� ���������!... in Pepp Peppovič Pepp:

,,�� - ��..."
�� ���������:
,,�� - ��..."

" »hučalo je v prostranstvu«Monelo je v prostranstvu«/»pridušeno se je razlegalo v primestnih poljih Moskve, Peterburga,
Saratova« »zvok se je razlegal polglasno po gozdovih, in poljih, po primestnih prostranstvih Moskve, Peterburga,
Saratova«...; »rei'o/ucyü«/»oktobrska pesem tisočdevetstopetega leta«...; »5toi'/cđ«/»fabriška sirena ni bučala« ...
Naslonjač je počil pod Lippančenkom, ki se je napel v vztrajnem naporu: da bi izdavil, nežni zvok; nekoliko hripav,
a prijeten basek je nepričakovano napolnil z zvokom to sobo:

- »Ne zaaa-peee-ljuuj,« je pel Lippančenko.

- »Meee breeez nuuu-uuuu...« so poprijele violinske strune.

- »Čak« - je pel vstran Lippančenko.

[...] nekoč Nikolaj Nikolajevič ni vzdržal: strast mu je butnila v glavo (Nikolaj Apollonovič jo je podrl na zofo)... in
ona je ugriznila do krvi iščoče jo ustnice; ko se je Nikolaj Apollonovič od bolečine zmedel, je zazvenela klofuta
v japonski sobi.

- »Uu ... Spaka, uu... žaba... Uuu - rdeči klovn.«

^ Prim.: Apolon Apollonovič se prav nič ni vznemirjal, koje motril svoja povsem zelena in do ogromnosti povečana ušesa
(��� ���������� ���������� �������� ����� � ����������� �� ����������� ����) �� krvavem ozadju goreče
Rusije. (PI/20; razdelek Skratka, bil je načetaik urada/������, ��� �� ������� ����������...)

^' ���� �����, ��� ������, ����������� ���������� ������ �� ��� ������������ ��� ���������� ���-��, � ����
��������� ����" (PII/227)/ »njegova gola, kot koleno, povrhnost ogromne lobanje pa dve štrleči ušesi so spominjali na
nekaj, ustnici pa sta se dotaknili roke«.

158

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

� ������� ����� ����������� �������� �������:

- �� - ���� - ��, ��� - ��!"^^ (PI/40)

������� ����������� �������� � �����; �� ���� ����������� ����, �������� �� � �����:

- ,,��... ��� ��?"

-

-!�!.."

- ,,��, ���-�..."

- ,,������..."

������� ����������� ��� � ����� ������������.^ (PII/44-45)

Posebno zanimiva je groteskna destrukcija govora provokatorja Pavla Jakovljeviča, ki ga
opremi Andrej Beli s karakterističnim neologizmom ����������� (= »po-podganiti se«).^'*

- V grotesknem stilu tega govora zasledimo, na primer, naslednje groteskno eliptično ubese-
deno mesto:

- ,,���������?"

- ,,��������� � - ��������: �������� ������, ������� � ������� �� �������: ���������, ������-
����, �����... ����� - ������ �����, ���������, ��� ������ ... ��������� �������� ������,
����������!... �? �?.. ������? ������? �� ���������� ��: �������� ��� - ������: ���,

- ��������.. ."^^ (PII/16-17)

�� mesto je vključeno v dialog razdelka Silce vodkiceI/����� �������!, za katerega je kot
celoto značilen sinekdohični stil, in se nadaljuje v dialogu z Nikolajem ApoUonovičem,
senatorjevim sinom:

- ,,Xa-xa," - ��������� ������� �����������: �� ������, - ,,��-��..."

- ,,�-��-��," - ��������� ����� ���������.

- ,,��-��," - ��������� ������� �����������.

- ,,�-��-��," - ������������ ����� ����������.
[���]

- ,,� ��� ��� ��� �����", ���������� �������� ������ ������� �����������, ����� ������
(������� - ��������), - �� ����������: � ������� � ���� ��������� �������������".

- ����������, ������� �����������! �� � �� ��� ����; �� ��������, �� ���������� �������,
� ����� ��������..."

^ »Vi-bi...«
Slišalo pa se je:
»Bi - bi...«

In kompanija mršavih jopičnjakov je pričela vreščati:

- »A - ahha ha, aha - ha!..«

^ Nikolaj Apollonovič se je udaril ob vrata; spotoma je prevrnil stol, stekel je k mizi:

- »Aj... Kje pa je?«

- »?«

- »!«

- »A!«

- »No, glej jo...«

- »V redu...«

Nikolaj Apollonovič je govoril sam s seboj.

V romanu Peterburg srečamo zvezo »������� �� ������« (PII/18), za katero je prevod »krohotajoč se kot podgana«
komaj sprejemljiv, ker nakazuje ruska besedna zveza pomen: »v smehu/krohotu postajati podoben podgani« - »po-
podganiti se«.

^ »Terorist?«

»Terorist, in zagrizen: izvolite videti, nisem si kar tako navrgel priimkov: Butiščenka, Šišiganova, Peppa... Tu je - skrit
namig, raziunete, kot veste... Aleksander Ivanovič Dudkin, Neulovljivi!... A? A?... Ste razumeli? Ste razumeU?
Nikar se ne vznemirjajte: naš teoretik je beštija: uuu, - kar poljubljal bi...«

159

JEZIK IN SLOV,STV0, Utnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

- ����� �� - �� ���������� �����..."

- ��� �������?"

- ���: � �������.. ."^<* (PII/17)

Dejstvo, da je v provokatorjev govor vključen še zvočni vodilni motiv »u« (,,yyy, ��������") in
da na drugih mestih izstopa »igra z besedami kot igra z zvočnimi podobami«, nas po eni strani
opozarja na tista teoretična izhodišča Andreja Belega, ki govore o »prvobitni zvočni slikovitosti
besede«, o »besedi kot zvočnemu emblemu«, o povezanosti muzikalne vrednosti besede
z razUčnimi vrstami občutij in idej in podobnem,^^ po drugi strani pa nas opozarja na ustrezno
umetniško prakso Andreja Belega. Ta se nam v romanu Peterburg ne razkriva samo kot
posledica groteskne destrukcije govora, ampak tudi kot rezultat zvočne instrumentacije teksta,
ki kot »igra z zvočnimi podobami« vzbuja pri bralcu estetska sinestetična občutja. - V tem
pogledu je Andrej Beli tudi pobudnik in soudeleženec eksperimentiranja na področju zauma/
transmentalnega jezika in še posebej zaumne semantike.

»Ha-ha,« se je vrgel Nikolaj Apollonovič: na naslonjalo, »ha-ha...«

»I-hi-hi,« je poprijel Pavel Jakovljevič.

»Ha-ha,« je nadaljeval Nikolaj Apollonovič.

»I-hi-hi,« je prihihikoval Pavel Jakovljevič.

(...)

»Veste, kaj vam povem,« je popolnoma resno dejal Nikolaj Apollonovič, premagal krohot (smejal se je - na silo), - vi se
motite: jaz odklanjam teror.«

»Prosim vas, Nikolaj Apollonovič! Saj vendar vse vem: o culici, o Aleksandru Ivaniču, o Sofiji Petrovni...«

»Vem pač - po službeni dolžnosti...«
»Ste v službi? ..«
»Da: v ohranki...«

2' Gl.: ������ �����, ����� ����, v knj.: ������ �����, ���������, (München: Slavische Propyläen, Band
62, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 429-448.

Aleksander Skaza ������ UDK 882 Beli �� Peterburg .08

��������� ����������� � ������� �������� �������������� � ������

��������� �. ������

������� �������������� ����� ������
,,���������" ������ ������ �����������-
���� � ������ � ������ ������������� ���-
������ ��������� �����, � ��������� ������-
�������� � �����������, ������������� ��-
��� ��� � ��� ������������� ������ (,,���-
������", ,,���������� ������" � ��.) ���
� �� ������������� ������ ��� �����������-
��� ������������ (����. � ���������� ,,���-
��� �����������" � ������ ,,�����", ���
����� ������ ���� ���� � ������ , ,�� ,����-
��������', � �������������� �������, ��-
�������������"). � ������ ��������, �����
�������, ��������� ������������ ���������-
����� ��� ��������������� ��������������
����������.

������ ����� ����� ������������� �� ��-
������������ ������, ���������� �������

� ����������� �������� (����-)�������
� ���������� � ��������� ������ ,,�����-
����" ��������������� ��� �������� � ���-
�������� ���� ������������, �������� � ��-
�����, ��� � �������� � ����������� ������-
��� ��������� ���������� ��������� ����-
��; ����� �������� ����������� ���������
��������� ������, ����������� ��������-
����� � ������������� ������������� �����-
�������.

��������� �������������� ������ �����-
���� � ���������� ����������� �������� ��-
��, � �� ��������� ��������� �� ���������
����� � �����, �������� �� ����, ��� � ����-
������ ������ ������ ������� ��������� ��-
���������� ��� �� ��������������, ��� � ��
���������� ���������� �����.

160

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh