logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova šola
Avtor(ji): Anonimno
Vir: Dom in svet, 1899, letnik 12, številka 10
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
Maksimilijan Leopold baron Rasp
in njegova �ola.
(Spisal Josip Benkovi�.)
Nobena doba slovenske zgodovine po dosedanjih opisih ni opisana tako ��rno", kakor 17. in 18. stoletje, t. j. doba protirefor-macije, v kateri so baje katoli�ki zelotje z �autodafeji" uni�ili vse cvetove slovenskega slovstva, in ko zaspana katoli�ka duhov���ina ni ni� storila za narod. To je staro o�itanje, ki pa ni nikakor pravi�no.
V teh-le vrsticah nika-
in po�ivljena, toda sledovi viharja in po-vodnji se opa�ajo na vseh straneh. �lovek se prestra�i, ako pogleda na svoja polja in trav�nike, ker ploha je nanje nanesla peska, kame�nja in vsakovrstne navlake. Ako vse to pusti, ostane mu le pe��ena nerodovitna pu��ava. To je �iva slika narodnega �ivljenja na Slovenskem okoli 1. 1600., ko so se refor�matorji morali umakniti,
kor ne namerjam obdelo�vati vse omenjene dobe, temve� le ob vzoru skoro do cela pozabljenega mo��a ho�em pokazati velik kos kulturnega, smelo trdim, tudi specijalno slov�stvenega dela, ki ga do�slej niso prav ni� po�te-vali. In ta mo� ni j edin; bila jih je cela vrsta, ki so delali za narod mnogo in vsestransko, a tako na tihem, da knjiga o njih ne pove mnogo, tem ve� pa hvale�nost narodova. Ko pridejo ti veljaki-na-
in se je pod vodstvom �kofa Hrena za�ela proti-reformacija na celi �rti. Su�a je trla dotlej slo�venski narod, silna du��evna su�a. Luteranska reformacija je bila silo�vita povodenj, kije z gro�mom in s strelo prihrula doli iz Nem�ije ter pre�plavila slovensko zemljo. Res, da jo je namo�ila, a � kako ? Verska refor�macija nam je prinesla kalno vodo, nezdravo slovstvo.
Pregovor pravi: �Crka
mori, duh pa o�ivlja." Pri
rodnjaki iz 17. in 18. sto-
Maksimilijan Leopold baron Rasp
letja polagoma iz pozab-ljenosti na dan, potem posije pa� svetlej�a lu� v �katoli�ko temo", ki le�i �e vedno nad Hrenovo in poznej�o protireformacijsko
dobo.
I.
Po dolgotrajni su�i si �lovek sr�no za��eli pohlevnega de�ja, da namo�i zemljo in po�ivi vsa �iva bitja. Ako pa po su�i pri-drvi ljut vihar z bliskom in gromom, ploha s to�o, potem je suha zemlja pa� namo�ena �Dom in svet" 1899, �tev. 10.
nas je bilo v 16. stoletju
uprav narobe. �rka nas je hotela o�iviti in
nas je, hvala Bogu, res o�ivila; toda duh, ki
je vel iz te �rke, nas je moril.
V prikupljivi slovenski skledi se je nudil Slovencem du�ni strup.
�kof Hren je naposled zama�il vse hudo�urnike, ki so izvirali na Nem�kem. Voda se je polagoma odtekla, zemlja je bila namo��ena, a na prostrani slovenski planjavi je bilo nasutega mnogo peska in kamenja. Ko-
19
290
Josip Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.
lika nenravnost je zavladala med Slovenci po protestantizmu! Najve�ja hudodelstva, skrajnja surovost in podlost, vse to je bilo na dnevnem redu prav tako kakor na Nem��kem. Kar se je dogajalo po Lutrovih spletkah na Nem�kem, vse to se je (seveda v manj�em okviru) nekoliko pozneje ponavljalo na Slo�venskem.
Koliko dela je �akalo �kofa Hrena, ko je 1. 1599. zasedel ljubljansko stolico! Pi�la �eta tedanjih katoli�kih duhovnikov mu je sicer stala zvesto ob strani in mu pomagala odva�ati luteransko navlako in �istiti s ple�velom zmot �ez in �ez prerastlo slovensko zemljo, vendar se je delo odsedalo le po��asi. Ni �uda, saj bolezen pride z vozom, a odhaja po niti. Preteklo je skoro poldrugsto let, da se je zacelila velika rana na telesu slovenskega naroda. � Nehote se tu usi-ljuje vpra�anje: Kaj bi bilo s slovensko zemljo, �e bi se iz Nem�ije sem zatro�eni plevel in naplavljena sodrga ne bila odstra�nila ? Najbr�e bi ne bila dobila ve� pristnega narodnega lica. Bi se li moglo tako po�kvarjeno ljudstvo upirati potuj�evanju ?
Ko je Hren prepre�il ves luteranski vpliv na Slovence, lotil se je pozitivnega dela. Da bi izbolj�al podivjano in propalo ljudstvo, je s �kofijskimi sinodami najprej krepko organiziral svojo duhov��ino.1)
Versko �ivljenje je po�ivil s cerkvenimi bratov��inami, ki so v luteranski dobi do malega vse prenehale delati, in z novimi samostani. V Ljubljani so se zopet naselili avgu�tinci in fran�i�kani; na novo je pozval jezuite in kapucine. S tem je postavil mo�ne trdnjave katoli�kemu �ivljenju. Najve�jega pomena je bila gimnazija, katero so prevzeli jezuiti. � Gmotno stanje ljudstva pa je dvig�nila duhov��ina z ustanovitvijo raznih za�drug ali cehov, ki so sicer �e v 15. stoletju lepo prospevali, a je protestantizem vse uni�il. Po bratov��inah in cehih se je soci-jalno �ivljenje na Kranjskem zopet kmalu povzdignilo do nenavadne vi�ine. S tem se je polo�il vsaj �vrst temelj novemu kultur�nemu razvoju.
l) .Sklical je �tiri sinode; prva je bila 1. 1605.
�kof Oton grof Bachheim se je mnogo trudil, da bi dvignil tudi umetni�ki vkus, zlasti v cerkvenem stavbarstvu. A naletel je na odpor. Kot tujec in fino izobra�en mo� je imel med Slovenci te�avno stali��e, ker niti duhov��ina �e ni znala ceniti umetnosti v cerkvi, nekaj pa se tudi ni utegnila baviti s takimi stvarmi.
�ele dobrih sto let po zatoru protestan-tizma se je narod zopet toliko razvil in utrdil, da se je mogla ukoreniniti kaka ve�ja ideja. Ustanovila se je umetni�ka �Academia Operosorum" in kmalu potem glasbena �Aca-demia Philharmonicorum".
Slovstveno pa uprav v tej dobi niso mnogo delali. Pisali so le redovniki in ne�kateri starej�i svetni duhovniki; mlaj�i du�hovniki niso utegnili, ker so bili z drugim pastirskim delom preoblo�eni. Storili pa so tem ve� za gmotni napredek ljudstva. Da pa so se dobro zavedali, kako potrebuje narod berila v svojem jeziku, pri�ajo razne okolnosti. Kartuzijanski prijor iz Bistre se je ponudil, da ho�e gmotno podpreti kato�li�ko izdajo Dalmatinove biblije. Hren govori 1. 1627. �de Hvmnologio Slavico typis edendo pro communi bono". Diskalceat o. Ignacij je imel �e 1. 1710. celo slovensko sv. pismo v rokopisu, itd. Da se ni �e ve� storilo v samostanih, je razlog ta, da je nedostajalo slovenskih mo�ij. Kolikor jih je bilo Slo�vencev, bavili so se mnogo s pastirstvom ali pa s �olami, n. pr. jezuiti in nekoliko tudi fran�i�kani. Za znanstvene razprave narod �e ni bil dozorel, ko je le semtertje kdo znal citati.
Celo 17. stoletje je torej res doba kato�li�ke protireformacije. Popravljalo se je, kar je protestantizem ukon�al; zidalo se je iz nova na razvalinah. Zato se to �katoli�ko" stoletje na vnanje res tako ne blesti, kakor se blesti �luteransko" 16. stoletje v svoji � negativni lu�i. Seveda podirati je mnogo lo�e nego zidati. Vkljub temu pa ima 17. vek v slovenski zgodovini pristni na� narodni znak: znak tihega, vstrajnega dela brez hrupa in razkazovanja. Da se ta moja trditev po�jasni, treba �e nekaj na�ih velezaslu�nih mo�
jfosif Benkovic: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.
291
iz one dobe oteti pozabljenosti. Doslej se njih imena niso omenjala, ker slu�ajno niso pisali, vsaj za javnost ne. Kar pa so sicer d*obrega storili za narod, to se je premalo cenilo. Zaslu�ili pa so, da se z zlatimi pismen-kami zabele�ijo v na�i zgodovini, ker so bili res vzorniki. Njih delovanje je bilo tem izdatnej�e, ker so skoro celo �ivljenje pre��iveli na jednem kraju, tam svoje nazore vcepili in lepe sadove zapustili. Tako se ni moglo dogajati, kar dandana�nji, �al, tolikrat izku�amo, da vsak dela po svoje in marsikdo smatra kot svojo prvo nalogo, da podere to, kar je naredil njegov prednik.
Kakor nizki pustolovci se nam ka�ejo luteranski slovenski reformatorji s Trubarjem na �elu, ako jih primerjamo s temi treznimi, do skrajnosti po�rtvovalnimi in nesebi�nimi katoli�kimi protireformatorji! Oni so delali s hrupom; sejali so veter, a �eli vihar. Sa�dovi njih uka so bili �alostni za narod: stra�na demoralizacija, razbrzdanost, upor�nost itd. Ni �uda, da je verno ljudstvo take �reformatorje" iz lastnega nagiba marsikdaj �iloma zapodilo izmed svoje srede! Uspehi katoli�ke protireformacije so bili do cela druga�ni: mirno in redno �ivljenje, omika, du�evno in gmotno blagostanje. Ljudstvo je odkritosr�no ljubilo te mo�e kot svoje dobrotnike in jih ohranilo v hvale�nem spominu.
Toliko o dobi katoli�ke protireformacije, katero smo doslej tako slabo poznali in tako krivo sodili.
II.
Nekaka tipi�na prikazen med katoli�kimi protireformatorji je kamni�ki �upnik Maksi�milijan Leopold baron Kasp.
Porodil seje v starolo�kem gradu 14. listo-pada I. 1673. Njegov o�e Janez Jurij baron Rasp �de Ostrebiz, Altlack & Lustthal" je upravljal slu�bo �itni�arja v Loki. Rodbina Raspov je v kranjski zgodovini dobro znana; dala je dr�avi in cerkvi ve� vrlih mo�. Maks Leopold je �el menda zgodaj na tuje, da si pridobi v raznih �olah potrebnih znanosti. V 1. 1693�1697 je bil v Rimu gojenec nem��kega zavoda (Collegium Germanicum) in
sicer kot bogoslovec dunajske nad�kofije. Najbr�e je prej�nje svoje �tudije zvr�il na Dunaju, kjer je vstopil v duhovski stan. V Rimu je prejel ma�ni�ko posve�evanje in do�segel doktorat sv. pisma.
Z njim vred je bilo v nem�kem zavodu v Rimu �e nekaj drugih kranjskih rojakov, n. pr. Fr. Ks. baron Gall, Janez Benaglia pl. Rosenbach, Adam Baltazar pl. Kutsklam, poznej�a ljubljanska kanonika Janez Andrej pl. Flachenfeld in Jurij Sigismund baron Edling.
Povrniv�i se iz Rima je ostal najbr�e v doma�i ljubljanski �kofiji, kjer se je tako omilil tedanjemu �kofu Sigismundu Herber-steinu, da ga je �ele 26 let starega imenoval kamni�kim mestnim �upnikom 1. 1699. Nekaj let pozneje je postal tudi arhidijakon za gorenjsko stran.
O njegovem neumornem in vsestranskem delu podati popolno sliko doslej ni �e mo�go�e, ker �e niso odprti vsi viri, ki o njem poro�ajo. A �e same te podrobnosti, katere nam podajejo o njem mrzli kameni, kratke bele�ke in ljudska govorica, morajo v nas vzbuditi ob�udovanje in spo�tovanje do tega nenavadnega mo�a.
Kot vzoren duhovnik-�upnik je bil pred vsem izvrsten du�ni pastir, pravi du�ni in kru�ni o�e ne le svoji tedaj zelo obse�ni �upniji, temve� tudi celi okolici. Ni se ustra�il nobenega du�evnega ali telesnega truda, no�bene gmotne �rtve, da je le osre�il sebi izro��ene vernike. Obdarjen z znatnim imetjem je lahko delil dobrote v obilni meri; in res jih je v pravem pomenu razsipal na desno in na levo. Sam se je mrtvi�il do skrajnosti, da ga je bila le kost in ko�a; molitev in dobra dela so mu bila vsakdanja hrana, vstrajni post pa za pribolj�ek. Dan za dnevom je bilo pri njem s hrano preskrbljeno celo omizje ubo�cev, katerim je on sam stregel. Koliko in kako je delal na priznici in v izpovednici, sploh v cerkvi, ume se ob sebi.1)
Fino izobra�en v lepih umetnostih, kar je na La�kem kot bogoslovec lahko dosegel, je z besedo in z dejanjem pospe�eval v do-
l) Primeri: � Venec", I. 1897. str. 179�182.
19*
292
yosip Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.
movini vsako podjetje, ki naj bi narod dvig�nilo do ve�je omike, ali mu koristilo v ka-kor�nemkoli pogledu.
2. grudna 1. 1699. je povabil stolni prost Janez Pre�eren k sebi v stanovanje kano�nike Janeza Antona Thalnitscherja, Janeza Pichija, Fran�i�ka Gottfrieda barona Billich-graza in kamni�kega �upnika Raspa. V prijaznem pogovoru je navel Thalnitscher besede na ru�e�o se stolno cerkev in toplo priporo�al, da se za�ne zidati nova stolnica. Vsi so se soglasno za stvar zavzeli, in �kof Herberstein je potrdil njih sklep. S tem je bil storjen prvi sre�ni korak k velikanskemu delu. Med dobrotniki, ki so obljubili pomo�, nahajamo poleg de�elnih stanov, �kofa, prosta in generalnega vikarija Thalnitscherja v prvi vrsti �upnika Raspa, ki je obljubil 500 gld. Pozneje je z najve�jim zanimanjem in po��rtvovalnostjo zasledoval zidavo nove stavbe.
Ko je 1. 1701. umetni�ka �Academia Operosorum" stopila v javnost, bil je Rasp med njenimi prvimi �lani. Nadeli so mu �astni priimek �Indefessus" t. j. �Neutrud-ljivi". Njegov vredni sovrstnik in tekmec, znani mecenat Janez Jakob Schilling, �upnik v Kranju, pa je dobil naslov �Sedatus" t. j. �Mirni", Thalnitscher �Sedulus", t. j. �Mar-ljivi". Udele�evali so se marno akademi�nih sej in posegali v debate.
Kar je �Academia Operosorum" delala v > ve�jem obsegu v Ljubljani, to je opravljal Rasp z mnogim uspehom v svojem delokrogu.
Mestna �upna cerkev v Kamniku je bila krasna gotska stavba iz 13. stoletja, torej stara �e 500 let. Ker se je jela �e ru�iti, dal jo je Rasp podreti in na mesto nje je sezidal sedanjo cerkev, ki je bila dovr�ena in po�sve�ena 1. 1734. Sicer ni niti po velikosti niti po kakovosti kaka umetnina, ker je zidana v navadnem, recimo �kranjskem" slogu, kakor�nega so najve� rabili sploh na Slovenskem: renesan�ki slog v najprepro�stej�i obliki. A �e pomislimo, da je vse to delal skoro le ob svojih stro�kih, moramo strmeti nad toliko po�rtvovalnostjo. Presbi-terij je slikal Fr. Jelov�ek, jeden najbolj�ih tedanjih slovenskih slikarjev.
L. 1724. je sezidal Rasp nad Kamnikom kapelico sv. kri�a s pasijonskimi postajami. Ta, me��anom in okoli�anom jako priljub�ljeni kraj se imenuje Kalvarija. Razven tega je nekaj raz�iril, nekaj pa prenovil podruzne cerkve ter jim oskrbel, �e tudi ne dragoceno, pa vendar li�no notranjo opravo. Nekatere stvari pa smemo �teti tudi med umetnine. Vse to je pla�al najve� iz svojega last�nega �epa. \
Pri cerkvi sv. Jo�efa na �aljah je pri�redil 1. 1725. ljudski misijon, ki je bil sploh prvi na Kranjskem.1) Vodili so ga jezuitje od 18. do 26. malega srpana. Sklepne pro�cesije se je udele�ilo okoli 17 tiso� ljudij.
Rasp je bil dober prijatelj samostanom. Po njegovem posredovanju je znani mecenat Jakop Schell pl. Schellenburg 1. 1703. po�polnoma prenovil kamni�ki fran�i�kanski samostan s cerkvijo vred. Leta 1708. so v njem imeli provincijalni kapitel, menda v zahvalo za po�rtvovalnost in naklonjenost obeh mo�.
V Mekinjah je vodila tedaj samostan opa-tica M. Doroteja Sidonija grofica Gallenberg (1706�1729), jako izobra�ena gospa. Do�im je bilo samostansko poslopje �e 1. 1682. do 1686. krasno prenovljeno, sklenila je opatica najbr�e po nasvetu Raspovem, da popravi cerkev. V dveh letih (1722�1723) je bila cerkvena notranj��ina preprosto sicer, a li�no predelana; 1. 1720. pa postavljene nove orgije in nov oltar.2) Njena naslednica je bila M. Maksimilijana Leopoldina grofica Gallenberg (1729�1759), katere se redovni nekrolog posebno laskavo in hvale�no spo�minja kot ljubeznive matere celi okolici in kot trezne in modre opatice.
') �Quae cum in hoc Ducatu Carnioliae nun-quam et nusquam ante hac recordatione hominum seu traditione seu scripto relicta, habita fuisset primo loco et tempore inchoata in Civitate Stain" ....
2) V cerkvi sta tudi dva krasna mramornata kipa sv. Bernardina in sv. Kapistrana, najbr�e delo slavnega Robbe. � Nekrolog hvali zdravni�ko iz-ve�banost opatice: �Foemina scientiae medicinalis longe peritissima. Praesidium aegrorum praestan-tissimum, cuius mortem non modo hoc luxit Mona-sterium, sed et universa circumiacens vicinitas de-ploravit. Requiescat in sancta pace!"
Josip Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.                         293
Obrtne zadruge, ki so bile deloma �e v 15. stoletju ustanovljene so se ob �asu ka�toli�ke reformarcije zopet po�ivile in bile v za�etku 18. stoletja v najlep�em cvetu. Rasp je cehe kar najbolj pospe�eval v svojem pod�ro�ju. Poseben ugled so u�ivali kamni�ki kova�i (�ebljarji), no�arji, usnjarji, krznarji, tkalci in �ipkarji. Mali sledovi te zdrave in krepke organizacije so se ohranili do naj�novej�ih let. Krznarji so imeli v Kra�nji svoje skupno skladi��e, odkoder se je njih blago po Dunajski cesti izva�alo v daljnje kraje, celo v Nem�ijo, zlasti na Saksonsko in nekaj tudi na La�ko.
Najve�je zasluge pa si je pridobil Rasp s pou�evanjem mladine. Dosegel je najsijaj-nej�e uspehe in to v dobi, ko je vlada za naobrazbo mladine storila �e prav malo.
Ker kamni�ko mesto tedaj ni �e imelo ljudske �ole, kupil je Rasp zasebno hi�o in jo priredil za �olo. Pou�eval je nekaj sam, nekaj pa njegovi duhovni pomo�niki, katerih je bilo tedaj v Kamniku po �est do osem. Slu�ili so za beneficijate in manemisarje; celo �aljska cerkev je imela tedaj svojega duhovnika. Nekateri biv�i Raspovi gojenci so se kot duhovniki naselili v svojem roj-stvenem mestu in nadaljevali to po�rtvovalno in lepo delo. Ker so bili njih dohodki zelo skromni, jih je najbr�e Rasp sam podpiral iz lastnega �epa.
V �oli so se u�ili de�ki ne le citati, peti in pisati, temve� tudi umnega gospodarstva, sploh vsega, kar so potrebovali za �ivljenje. Bolj nadarjene u�ence so pou�evali tudi v latin��ini, gr��ini in v glasbi ter jih po�i�ljali pozneje v Ljubljano, kjer sov jezuitskem kolegiju zvr�ili �tudije. Umevno je, da se je ve�ina teh gojencev posvetila \duhovskemu stanu; mnogi so stopili kot redovniki v ta ali oni samostan. Koliko se jih je uvrstilo med svetno inteligencijo, ni dovolj znano. Nekateri so postali organisti pri �upnih cerkvah, in kot taki so prostovoljno pou�e�vali mladino na svojem domu.
Zna�ilno je, da kamni�ko mesto z oko�lico vred niti preje niti pozneje ni dalo to�liko duhovskega nara��aja nego v tej dobi.
Nekatere rodbine so dale po dva, tri, �tiri ali �e ve� duhovnikov.
Raspovi gojenci in pozneje �olski so-trudniki so bili duhovniki: Anton Rom�ak, Friderik Golob, Anton in Gregorij �erovnik, Matija Hodomal, Valentin in Matija �agar, Sigmund Reich, Jo�ef Klemene itd. Razven teh je poslal iz svoje �ole �e celo vrsto svetnih duhovnikov in redovnikov. Tu na�vajam le nekatera imena, n. pr. Jo�ef Ma-kovec, Fran�i�ek �agar, Valentin in Simon Reich, Pavel Turk, Andrej Vrlin�ek, Gre�gorij Kramar, Dizma Irli�, Anton Kapus, Urban Bor�tnar, Jo�ef Val. Franz i. t. d. � Fran�i�kani: Robert, Sigismund in Bonaven-tura Skerpin, Osvald in Jo�t Schaffer, Vale-rijan in Egidij Omersa, Severijan1) in Oton Spruk, Roman in Maksencij Wider, Reginald Franz, Vincencij Marija�i�, Andrej Hvale, Ig�nacij �agar, Maver Fajdiga, Honorat Vadlav.2) Janez �igan, itd. � Cistercijani: Gerard Isepp, Sigismund �igan3), Benedikt Omersa, Siegfried Marija�i�, Bernard Fabijan *) itd. �■ Kartu-zijan: Ignacij Schaffer.5) � Premonstrat: Avgu�tin Irli�.
Izmed fran�i�kanov jih je pet dospelo do provincijalske �asti: Sigismund in Bona-ventura Skerpin, Oton Spruk, V. Marija�i� in Honorat Vadlav.
1)  Umrl je misijonar v Achiminu v Egiptu 1.1769.
2)   Ko so ob �asu sekularizacije samostanov vabili redovnike v du�no pastirstvo, se je temu kvarnemu vplivu odlo�no upiral. Nekrolog pravi o njem: �Tempore tumultuoso contra incitamenta ad statum sacerdotii saeculari� fortis S. Francisci athleta." Umrl je � zadnji Raspov gojenec 2. velikega travna 1. 1826, star 93 let.
3)  �ivel je v kostanjevi�ki opatiji. L. 1736. dne 29. malega srpana je 50 Turkov pod vodstvom Hasan-Bi�i�a samostan napadlo in ga v petih urah do cela izropalo. Ubili so �tiri osebe in 12 jih smrtno ranili. Med ubitimi sta bila prej imenovani o. Sigismund �igan in samostanski kamornik o. Evgenij bar. Juri�. � Temu samostanu je zapustil Rasp svojo knji�nico. Tu je �ivel njegov sorodnik o. Marijan baron Rasp.
4)  Bil je poprej duhovnik lavantinske �kofije, a kot �upnik v Ru�ah je stopil v vetrinjski samostan in tam umrl 1. 1748.
5)  Bil je samostanski prokurator v Bistri. � njim vred je bil v tem samostanu o. Dizma Japelj, menda sorodnik slavnega Jurija Japlja.
294
Josif Benkovi�: Maksimilijan. Leopold baron Rasp in njegova �ola.
Nekatere izmed u�enk iz Raspove �ole so pozneje zasebno pou�evale mladino; mnogo jih je pa tudi stopilo v samostane v Me�kinjah, v Velesovem, v Loki in v Ljubljani, morda tudi drugod. Rasp sam je imel tri sorodnice-klarisinje: M. Rozalija je bila v Mekinjah, M. Notburga in M. Kordula pa sta bili v Ljubljani.
V petju in v glasbi je u�il mladino �up�nijski organist Valentin Gotzl, pozneje pa J. Dizma Irli�. Znani komponist Jakop Zupan, ki je 1. 1780. zlo�il napev operi �Belin", je bil najbr�e tudi gojenec Raspove �ole. Stratil pi�e, da je okoli 1. 1750. slavni Peter Pavel Glavar v Komendi zgradil lep�e in prostor�nej�e �olsko poslopje in da je pozval iz Kamnika izurjenega in godbe ve��ega Jakopa Zupana. �olo in u�itelja je pla�eval iz svo�jega �epa. Poiskal je v okolici otrok ter jih dal ne le brezpla�no pou�evati v branju, pi�sanju in godbi, temve� jih je preskrbel tudi z vsem potrebnim, s stanovanjem, s hrano in z obleko. V Komendi so imeli tedaj iz-borno cerkveno petje; slovesne ma�e so spremljali celo godci. Ostanki Zupanovega truda so se ohranili do najnovej�ih let. Pred nekaterimi desetletji so bile namre� �e godbe v Zejah, Mostah in na Mlaki pri Komendi.
L. 1762. se je Zupan preselil nazaj v Kamnik in tu ostal kot organist in u�itelj do svoje smrti 11. mal. travna 1. 1810. Kakor v Komendi tako je tudi v Kamniku uglasboval ma�e ali jih vsaj prirejal za instrumente. Iz vsega smemo sklepati, da je Rasp opazil v mladem Zupanu glasbeno nadarjenost, in da ga je njegova dare�ljiva roka poslala na tuje, kjer se je mogel v glasbi temeljito izobraziti.
Po 43 letnem trudapolnem delovanju, bo�gatem na zaslugah in sijajnem po tolikih in takih uspehih, je �upnik Maksimilijan Leopold baron Rasp umrl 12. grudna 1. 1742. v 70. letu svoje dobe. Pokopali so ga v kripti mestne �upne cerkve, katero je sam postavil. Njegov prijatelj Sigismund grof Gallenberg, zavetnik mekinjskega samostana, mu je po�stavil v cerkvi mramornat spominik, ki v kratkih a tehtnih besedah slavi pokojnikove
zasluge.1) Knjige in ljudska govorica pripo�vedujejo, da je vrli mo� umrl v sluhu sve�tosti. Njegov spomin v ljudstvu je res blago�slovljen.2)
Z njegovo smrtjo pa njegovo veliko in lepo delo nikakor ni prenehalo. Pognalo je premo�ne korenine in se razrastlo v veli�kansko drevo doma�e, pristno narodne omike, od katerega so ljudje sadove u�ivali do naj�novej�ih \�asov in jih nekoliko �e sedaj u�ivajo, �eprav ne vedo, odkod prihajajo.
III.
Raspovi biv�i duhovni in, recimo tudi, ��olski" pomo�niki so se ob svojem vzornem �duhovnem o�etu" napojili � njegovim ve�likim �udatvornim duhom in povsod, kamor�koli so pri�li, v ve�ji ali manj�i meri po kra�jevnih okolnostih zasnovali sli�na kulturna dela v blagor in napredek svojemu narodu.
Pred vsem nam je imenovati slove�ega Petra Pavla Glavarja, ki sicer ni bil njegov kapelan, a mu je bil v Komendi neposrednji dokaj mlaj�i sosed. Njegovo na�vdu�enje za naobrazbo mladine smo �e ne�koliko omenili. Koliko se je trudil za prospeh cerkvene umetnosti, za napredek umnega gospodarstva, kmetijstva in �ebelarstva, je
') Med drugim se glasi napis: �Fuit pater pau-perum et omnibus omnia". V mrli�ki knjigi pa �i-tamo: �Gemmasacerdotalis, quae subjecto �ibi populo et Clero, et A.uthoritate Archidiaconali, qua pollebat, et exemplo, quo praeibat, discretione prudenti et sancta praeluxit. Cetera in Ecclesia Shuttinensi ad cornu Evangelii in Presbyterio firmiori pro Posteris monumento concisa: vide, lege, meditare. Et haec pauca tantum de hoc Viro dieta, plurima ommissa, innumera et mihi et aliis abseondita, �olo Supremo Numini clara indubitanter suppone.... Suavissime obiit Vir, cujus memoria in Benedictione est."
2) Na�a slika na str. 289 je natan�no posneta po bakrorezu iste velikosti, ki ima ta-le podpis:
Ob singularem vitae sanetim: et Doctrin : Ven : vir Max: Leop : Rasp Plebanus Lithopol: Carniolus nob: progen: nat: 14: Nov: A: 1673: qui omnibus omnia factus, plenus meritis ob: 12: Dec: A: 1742.
V. Metsinger finx: Labaci. F. IVergant del. Gust. Andr. TVolffang se. A. V.
Josif Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.                         295
dovolj znano od drugod.1) Vseskozi je sre�no posnemal Raspovo delovanje. Umrl je 1.1784. Izmed sotrudnikov Raspovih v Kamniku je bil kapelan Jurij Fabijan. L. 1739. se je preselil v Cerklje in tu je kot �upnik delal do svoje smrti 1. 1766., torej 27 let po vzoru svojega modrega vodnika. Marljiv v vsem svojem delu se je trudil zlasti za lepoto cerkva. Sezidal je podru�nice v Smartnem, Stiski Vasi, Dvorjan in na Zgornjem Berniku. �upni cerkvi pa je omislil ve� vkusnih in dragocenih masnih pla��ev ter dve li�ni cerkveni omari.
V   tuhinjski dolini so pastirovali biv�i kamni�ki kapelani: Paglovec v Spodnjem Tuhinju, Anton �erovnik (f 1744) v Zgornjem Tuhinju in Dizma Irli� v Spitali�u.
Najbolje se je vtopil v Raspovega duha in najpo�rtvovalneje sledil njegovemu sijaj�nemu vzgledu znani slovenski pisatelj Fran��i�ek Mihael Paglovec. Tri leta (1702�1705) je bil kapelan v svojem roj-stvenem mestu. Nato se je preselil, 26 let star, kot �upnik v Spodnji Tuhinj in tukaj je ostal do svoje smrti 11. sve�ana 1. 1759., torej nad pol stoletja. Bil je Raspu desna roka; imenovati ga smemo �Raspa II".
V  svojem �upni��u je priredil �olo, v kateri je pou�eval on sam s svojim kape-lanom. Imel je prav za prav nekak zavod, ker po �est de�kov je pri njem stanovalo ter poleg �olskega pouka dobivalo tudi vsak�danjo hrano. Drugi u�enci so stanovali nekaj pri kapelanu, nekaj pa po zasebnih hi�ah.. U�il jih je razven najnavadnej�ih predmetov tudi latin��ine. Kadar ni utegnil pou�evati, poslal je gojence med kmete, da so jih u�ili brati in pisati. Vzgojil je ve� takih poto�valnih u�iteljev, ki so se razkropili dale� na okoli, nekateri tudi na �tajersko v Sa�vinjsko dolino. Zadnji njegov gojenec, neki Povh, je umrl kot zasebni ljudski u�itelj v visoki starosti okoli 1. 1820.
Paglov�ev sotrudnik je bil tudi njegov kapelan Jernej Gro�elj, �igar sorodnik Janez Mihael Gro�elj je postal cister-cijan v Sti�ni. Po zatoru sam ostana je bil kapelan pri sv. Jakopu v Ljubljani, potem pa �upnik v Lescah, v Cerkljah in v �elez�nikih, kjer je ustanovil �olo in se odlikoval po veliki dare�ljivosti. Da je bil popolno Raspovega in Paglov�evega duha, pri�a njegov kratki, a tehtni nagrobni spominik, ki se glasi:
Michael Groshel,
faimaster, o&ha
teh bogeh, ustuarnik
te sholle.
1816.
Med Paglov�eve gojence smemo �teti tudi J u r i j a S t a r a v a � n i k a, ki je bil rojen 1. 1748. v kamni�ki �upniji, menda na Gojzdu. Postal je na Dunaju doktor zdra�vilstva in kmalu potem vseu�ili�ki profesor v Freiburgu na Badenskem. Slovel je kot u�enjak in bil po svoji postre�ljivosti povsod jako priljubljen. Kot �rtev svojega poklica je umrl 26. su�ca 1. 1792. za kugo, ki je tedaj mnogo ljudij pomorila.1) Njegov sta�rej�i brat je umrl kot fran�i�kanski brat Bruno 1. 1809. v Samoboru. Bil je samo�stanski organist.
Najbolj je zaslovel Paglov�ev u�enec Jurij J apel j, ki je 1. 1807. umrl v Ce�lovcu kot kanonik in imenovani �kof tr��a�ki. Sam se v nekem spisu hvale�no spo�minja svojega u�itelja, �e� da ga je pou�eval v �kranj��ini".
Tudi Japelj je bil pre�injen Raspovega duha. Ko je bila 1. 1787. ustanovljena nova �upnija Jezica pri Ljubljani, pustil je svojo jako ugodno in �astno slu�bo, v kateri je bil vikarij ali �upnik pri sv. Petru v Ljub�ljani in vodja Schillingove ustanove, pa se je preselil za �upnika na Jezico, kjer je imel slabo, majhno cerkvico in preprosto pritli�no kmeti�ko hi�o za �upni��e. �eprav je imel sam tako skromno in tesno stano�vanje, vendar se je nastanil le v jednem delu hi�e; drugi del pa je porabil za �olo. U�il je mladino vseh najpotrebnej�ih u�nih tvarin.
') Ve� o tem mo�u: Zvon, 1895. 79�80.
') Sezidal je 1. 1762. ob svojih tro�kih cerkev sv. Ane v Tunjicah popolno po vzoru cerkve sv. Ne�e v Rimu. Njegov �ivotopis glej v �Zvonu" 1. 1885.
296
Josif Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.
Kakor Paglovec, tako jih je tudi on jemal seboj pod milo nebo, in v senci kakega �iroko razrastlega drevesa so sedli na tla in �itali ali pa se razgovarjali o tem in onem. Japelj jim je razkazoval in tolma�il to in ono, potem pa jih je izpra�eval, in u�enci so mu odgovarjali. Za oddihljaj jim je naro�al, da so morali z njiv pobirati kamenje in plevel. Tako je znal zdru�evati koristno delo s prijetnim. Zasadil je tudi krasen vrt in u�il gojence umnega sadjarstva, To peripateti�no u�no metodo je rabil po�zneje tudi kot �upnik v Naklem. Tu se je mnogo bavil tudi z mehaniko. Izku�al je narediti nekak �perpetuum mobile", a se mu ni posre�ilo.1)
V Tuhinju je Paglovec ustanovil tudi ljudsko hranilnico in posojilnico in jih tako vadil prave var�nosti. To je bila baje prva posojilnica na Kranjskem. Koliko so ga go�jenci tudi v tem posnemali, ni znano.
Vsakdo mora priznati veliki vpliv in blagodejni uspeh Raspove �ole za socijalne in kulturne razmere na Kranjskem v 18. sto�letju. Po njej se je ljudstvo ne le du�evno izobra�evalo in likalo, temve� je tudi gmotno napredovalo; saj so bili kmetje pou�eni v vseh panogah umnega kmetijstva.
Koliko je pa ta �ola storila za prospeh slovstva, zlasti slovenskega?
IV.
Omenil sem �e, da katoli�ka protirefor-macijska doba ni bila ugodna za slovstveno delo. Ljudstvo je po luteranskem vplivu du��evno in gmotno tako propadlo, da je bilo treba najprej podivjane duhove umiriti in pobla�iti. To pa se je moglo dose�i veliko bolj z �ivo besedo in z gmotno podporo nego s knjigami. Kaj bi sicer pomagala knjiga v rokah ljudstva, ki se zanjo ni za�nimalo. Duhovniki, katerih je bilo tedaj pi�lo �tevilo, so imeli preve� drugega, nujnej�ega dela, kakor da bi mogli u�iti tudi s peresom. Zato so v tej dobi napisali le nekaj nabo�nih slovenskih knjig ljudstvu za prvo porabo.
Ako bi pisali slovenske znanstvene razprave, kdo bi jih bil �ital? Zato so slovenski rojaki objavljali svoja u�ena dela najve� v latinskem in le nekoliko tudi v nem�kem ali celo la�kem jeziku. Poglavitni vzrok odtujenja slovenskemu narodu je bil torej nedostatek slovenskih �ol, katerih nam vlada ni hotela dati, narod sam pa si tudi ni znal in ni mogel dovolj pomagati. Jedini duhovniki so se bavili z naobrazbo mladine, in to do cela iz proste volje brez vsakega bodrila ali celo podpore od vladne strani. Da pri vsi svoji dobrkvolji in vkljub toliki nesebi�ni po�rtvovalnosti niso toliko dosegli, kolikor so brez dvoma �eleli, je vsakemu lahko umevno. A vendar moramo strmeti nad uspehi tedanjih zelo primitivnih �farov�kih �ol", in mo�e, ki so jih vodili in vzdr�avali s toliko po�rtvovalnostjo in vstrajnostjo, moramo sma�trati za najbolj zaslu�ne slovenske narod�njake in pospe�evalce prosvete, �eprav nam niso zapustili ni� pisanega ali tiskanega. S �love�ko omiko bi bilo pa� zelo slabo, ako bi veljalo le to, kar je slu�ajno zapisano na papirju ali pergamentu. Odlo�ilen za prosveto ni niti papir niti pergament s �rnilom po�pisan, temve� �ivi, sve�i in pravi duh, ki veje odkoderkoli, bodisi neposredno iz pro-svetljenega razboritega srca, bodisi tudi po�sredno iz dobre knjige.
In takega duha poln je bil slavni Rasp in ves njegov duhovni zarod. �eprav tedanja doba ni bila ugodna za slovstveno delo, vendar bi bila Raspova �ola nedostatna, �e bi ne mogla pokazati nobenega slovstvenega plodu. No, tudi teh nahajamo ne malo; toda ista skromnost, ki je vodila prvega u�itelja, vodila je tudi njegove gojence, da so du�evna svoja dela pa� dajali med ljudstvo, svojo osebo pa kar najbolj prikrivali pred jav�nostjo. Vendar se ka�e njih vpliv v kranjskem slovstvu skozi celo 18. stoletje kakor rude�a nit, sedaj bolj o�itno, sedaj bolj prikrito.')
]) Paglovec izjavlja svoja na�ela tako-le: V Svetih pissanih bukvah se ima ta gola resnica, inu nikar ta modra zgovornost iskati. To S. Pismu se ima z' tajstim Duham brati, z' katerim je sturjenu. V Bukvah bi imeli ve� na� nuc, koker to sna�nu,
*) Carinthia, 1852.
/
298
Josip Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.
Tuhinjski kapelan F r. Pustavrh1) je 1. 1862. objavil v �Novicah" neko knjigo, katero je na�el v Tuhinju.2) �Imam stare pesemske bukve, katerih prva polovica je tiskana, druga v rokopisu. Obsegajo pesme pobo�ne, nekatere gotovo �e silno stare. Prva tiskana polovica nima napisa; se je zgubil. Druga polovica ima pa na �elu ta-le napis: ,Cantilenae variae partim antiquae, partim novae in hunc libellum transscriptae, ne pereant et oblivioni dentur, ut posteris devoto usui esse queant.' In h koncu podpis ,Has cantilenas conscripsit in octobri 1733 Antonius Wider Parvista.'
Ta A. Wider je bil rojen 16. prosinca 1. 1722. v kamni�ki �upniji in je bil Raspov in Paglov�ev gojenec. L. 1739. je stopil v fran�i�kanski red (o. Roman) in 5. vinotoka 1. 1782. umrl kot gvardijan v Nazaretu. Ko je pisal ono knjigo, je bil torej 11 let star in �parvista" t. j. prvo�olec.3) Seveda sam ni pesmij zlo�il, temve� jih je po naro�ilu svojega u�itelja prepisal na �isto. Pesni sta zlagala najbr�e Rasp in Paglovec in �e kak drug duhovni sotrudnik. Mnoge narodne pesmi so pa gojenci pa� med narodom na�brali in Rasp, oziroma Paglovec, jih je dal
zapisati. Tiskani, nam doslej neznani izvod je morda Rasp objavil �e preje.
Da je Paglovec1) med prvimi slovenskimi pisatelji 18. stoletja, je znano. A na nobenem delu ni podpisal svojega imena. Njegov obi��ajni podpis na knjigah se je glasil: �skuzi eniga Ma�nika iz Gorenske Crainske strani." Da ni stopil nikoli s svojim imenom na dan, je poglavitni razlog njegova skromnost. Razven tega uvidimo iz raznih okolnostij, da Paglovec knjig ni pisal le sam, temve� so mu pomagali tudi njegovi duhovni sotrud-niki. �kofijsko potrdilo na njegovi evangeljski knjigi 1. 1741., kjer je podpisan generalni vikarij J. J. Schilling, se glasi med drugim: �Epistolas et Evangelia nune denuo p e r viros peritosad hunc finem a nobis deputatos accurate revisa" etc. V predgovoru knjige Toma�a Kemp�ana (1745) pa pravi doslovno: �Ta imenitni pre�timani Vucenik Thomas Kempensis .... Lete njegove slate Bukvice za volo teh lepih, inu svetih na-vukov so v' usse sorte sprahe, ja cilu, koker pri�a Henricus Somelius en imeniten Jesu-vitar v Tur�ko spraho prestavlene, inu no�bene Bukve sunej svetiga Pisma nisso ble tulkukrat predrukane, koker so ble lete . .. De bi tedei tudi ti lubi Slovenci inu Crainci tiga velikiga nuca inu fruhta, kateri skuz branie, ali poslu�anie teh Bukvic se zadobv, se mogli poslu�iti, inu k' nucu nyh du�ic se dele�ni strniti, se je ta mujo perlo�ila taiste v Cransko okuli Lublane na�vadno spraho prelo�iti, z' tako skerbjo, inu spregledaniam, de tudi ti gmein ludje bodo taiste lehko sastopili, .... dokler pri tem delu, to je, de so se lete Bukvice v' Crainsko spraho prestavile, so se taki Mo�je pomu j ali, kateri te �tiri sprahe, Latinsko, Nemb�ko, La�ko inu Crainsko so dobru znali, inu zastopili, de skusi to, kar v' Latinski sprahi je bilu te�ku sastopit, je nekei ta Nemb�ka, nekei pak tudi ta La�ka, inu skorei leta nar ve� reslo�ila, kaj je otel ta Vu�enik z' en navuk nam naprei nesti."
ali vissoku govorjenje iskati. Toku radi imamo te andohtlive inu majhene vu�enosti bukve brati, koker te, kir so vissoke inu globoke vu�enusti. Ne pusti se skuz prestimanje tiga Pissaria, kateri je te bukve popissal ali slo�il, pregovoriti, naupra�ej, aku je velike ali mejhene vu�enusti bil, samu� ta lubesen te �iste, inu gole resnice ima tebe k' branju ule�i. Naupra�ej, kdu je letu dial, ali rekal, temu� kar je tukaj govorjenu, letu si ti k' sercu jemli."
*) Primeri: Fran�i�ek Pusta vrh, slikar. �Dom in svet", 1892. 289-293.
3) �Novice", 1862. 43�44, kjer je ponatisnjena dolga slo venska pesem z latinskim naslovom: �Cantus alius de vanitate mundi."
3) Njegov mlaj�i brat je umrl kot o. Maksencij 1. 1804. v Bre�icah. Njih o�e Martin je bil voznik v mekinjskem samostanu. Umrl je 5. mal. travna 1. 1733. za opeklinami. Veliko soboto popoldne ob treh je namre� samostanski gosji pastir streljal go�loba, ki je pribe�al na svisli. Streha se je vnela, in v par urah so bila vsa samostanska gospodarska poslopja upepeljena. Martin Wider pa je hotel oteti svojo obleko; a ogenj ga je zajel in ga tako po��kodoval, da je drugi dan umrl.
.?) Bil je �Artium et Philosophiae Magister et Theologiae Licentiatus."
Josip Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.
299
�Censura revisoris" te knjige je datirana v Kamniku 27. grudna 1744. Pregledal jo je o. Anton Kalan.
Koliko slovenskih knjig je Paglovec spisal, ni mogo�e popolno dolo�iti; Kopitar navaja nekaj njegovih del in potem pravi: �Es mogen noch mehrere Krainische Ueber-setzungen den Pfarrer Pagloviz zum Urheber haben: aber er nannte sich nirgends."
Paglov�evo delo, ali vsaj po njegovem vodilu poslovenjene so te-le knjige: 1. Tobi-ove bukve ... H' timu so se perdiale ene lepe vi�e nu manjere bogu slu�iti, nu sveti ray si sagui�at, sa gmain ali kmetiske inu deloune ludy. V Lublani, 1733. 12°. 307; II. natisek 1742. � 2. Thomasa Kempensaria Bukve. V katerih je zapopadenu to podvu-�enie, koku en sledni, bodi kaker�niga stanu o�e, ima, inu zamore po Christusovim na-vuku inu �ivleniu svoje �ivlenie pelati, vi�at inu rounati, za Christusam v' pravi brumnosti hoditi. V to Cransko okoli Lublane navadno Spraho skerbnu, inu svestu prestaulene. Skusi dva Masni k a Petrinarja, inu Fai-ma�tra iz gorenske Crainske strani k du-hovnimu nucu tim Slovencam v' druk dane. Labaci, 1745. 12°. 496. Kot priloga sledi: �Tabla teh pu�tabou, iz katerih se samore kdu lehka navu�iti brati." � 3. Sveta Voiska to je: Svetu podvu�enie, koku ima ta �lovik �ez sovra�nike te du�e se �tritat, inu usse hude �elle premoistriti, skuzi to se h' pravi Brumnosti povzignit po Navuku P. Lorenca Scupuli. Ordna s. Cajetana . . . Labaei, 1747 8°. 250. � 4. S. Lucie Andoht v' gorenski Kravnski strani. V Dra�go�ah 1750. 8° � 5. Zvesti Tovar� enga sledniga Christiana, katiri skuzi ta Catechismus, ali potrebni Ker��anski Navuk niemu ka�e to pravo pot pruti Nebessam .... Labaci, 1767. 8°. 198. Skofijstvo je to knjigo odobrilo �e 30. su�ca 1760, torej kmalu po Paglov�evi smrti.
Paglovec s svojimi tovari�i je po naro��ilu ljubljanskega �kofa Sigismunda Feliksa grofa Schrattenbacha priredil za tisk tudi novo evangeljsko knjigo, ki je bila tiskana v Ljubljani 1. 1741. 8°. 456 + 78. Safafik pravi: �Der Besorger dieser Ausgabe war,
der allgemeinen Tradition zu Folge, der Pfarrer Paglovic." � Drugi natisk so pri�redili menda njegovi sodrugi, nekoliko morda tudi sam. 1764. 8°. 420. � Knjigi obsegata poleg nedeljskih evangelijev in beril tudi cerkvene pesmi (429 - 456) in v prilogi kratek katekizem in trojne litanije.
Novo izdajo evangeljske knjige z doti�-nimi duhovnimi pesmimi je priredil 1. 1787. Jurij Japelj sam.
Razven teh del smemo Paglovcu ali vsaj njegovim sotrudnikom pripisovati �e nekatere slovenske knjige, n. pr. 1. Kratki zapopadek christianskiga navuka od Roberta Bellar-mina ... k' nucu vsiga kar�anstva iz povela Rimskiga Pape�a Clemena tiga VIII. vkupej zlo�en, zupet v tem lejto 1725 od sedajniga Rimskiga Pape�a Benedikta tiga XIII. vernim Christianam perporo�en ... � 2. Premi�lu-vaina na vsaki dan tega tedna . . . 1753; II. natisk 1757 ; III. natisk 1796. - - 3. Pot svetiga kri�a itd. ok. 1. 1750. Catechismus... Petra Canisiusa... k �poganiu vsih Gospudov Faimo�trov, Duhovnih oskerbnikov, vu�e-nikov... 4. natisk 1. 1766.
L. 1725. je pri�la na svetlo prva slo�venska �Pratika" za 1. 1726. Natisnjena je bila v Augsburgu. Poslej je leto za letom �la ljudstvu v roke, ki jo je z veseljem ra�bilo. Tiskal pa jo je pozneje tiskar Reichhardt v Ljubljani. To delce je bilo popolno pre�delano po sli�nem nem�kem vzorcu. Kdo ga je presadil na slovenska tla, ne vemo; a z veliko dozdevnostjo smemo to zaslugo pri�pisovati Paglovcu ali pa celo Raspu. Naj-br�e je le-ta spro�il idejo, oni pa jo je do�vr�il. Ravno tam, kjer je bila natisnjena prva pratika, se je tiskala nekoliko pozneje slika �upnika Raspa. In v poznej�i dobi je vsa Paglov�eva dela tiskal isti Reichhardt. Oba mo�a sta pa� uvidela, kolikega pomena je sicer neznatna pratika za preprosto ne�ve��e ljudstvo. Zanimivo je tudi, da je prvi letnik zagledal beli dan uprav v �svetem letu", ko je bilo gibanje v narodu nenavadno �ivahno.
Izmed Raspovih in Paglov�evih gojencev, ki so se razkropili kri�em domovine, so
300
Josip Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.
tudi nekateri slovstveno delali, a najve� v latinskem jeziku.
Kakor je Paglovec sam �e 1. 1705., torej takoj po svojem odhodu v Tuhinj, za�el pisati kroniko, ki se �e sedaj hrani, tako je njegov, oziroma Raspov gojenec, fran�i�kan
0.  Maver Fajdiga, rodom iz Mekinj, pisal v novome�kem samostanu zelo zanimivo kro�niko, ki poro�a ne le o redu in samostanu, temve� tudi o javnih razmerah.
Gregorij Kramar, Kamni�an, je
1.  1758. sestavil �Proprium Sanctorum" v porabo duhovnikom ljubljanske �kofije in sicer formular za misale in za brevijar. Vnovi� je bilo to delo natisnjeno 1. 1778. 8°. � Morda je uprav ta duhovnik priredil tudi novi natisk �Rituale Labacense" 1. 1767. z nekaterimi slovenskimi odstavki.
Provincijal o. Oton Spruk je spisal tri latinske knjige, med drugim dve deli �Dissertationes dogmaticae". Profesor dr. Ju�rij Starava�nik je spisal ve� zdrav�ni�kih latinskih knjig. O. Avgu�tin Irli�, zadnji prijor v premonstratski kanoniji Gre-binj na Koro�kem, ki je 1. 1800. umrl kot �upnik, je objavil knji�ico: Andachtige Be-schreibung des Bergs Calvari zum hI. Kreuz genannt, 1773.1) Ahaci j Str�inar, ki je bil �upnik in �kofijski komisar v Gornjem gradu, je bil kot lo�ki sorojak Raspov in sovrstnik brez dvoma s tem in s Paglovcem dober prijatelj. Sta-li ta dva nanj vplivala, da je uvedel bratov��ino sv. Fran�i�ka Ksa-verija v Stra�ah in da je dal na svetlo dvojno slovensko pesmarico (1729 in 1730), ni mo�i dolo�iti.
Koliko je delal slovstveno Jurij Japelj, je dovolj znano. Omeniti le treba, da je uprav po vzgledu svojega u�itelja Paglovca zbral ve� duhovnikov skupaj in � njih pomo�jo poslovenil celo sveto pismo (1784�1802).
Sloven��ina v Paglov�evih knjigah je �e zelo slaba. Tekom let v tem pogledu ni ni� napredoval. Iz tega smemo sklepati, da je bil tudi slovenski pouk v njegovi �oli zelo
r) Sem smemo uvrstiti menda tudi kamni�kega dominikaria o. Marka Sterna, ki je spisal neko nabo�no la�ko knjigo.
nedostaten. Rasp in on sta se ozirala le bolj na prakti�ne potrebe ljudstva, in zato se jima je zdelo jezikoslovje menda ne�bistvena stvar. Paglovec sam je dobro �util okornost svoje »sloven��ine", a si ni znal pomagati. V predgovoru svoje evangeljske knjige se opravi�uje s Schonlebnovim na��elom, ki pa ni prav ni� sre�no.1) Kaka razlika v jezikoslovnem oziru je med Pa�glovcem in med njegovim duhovitim u�encem Japljem, ki je prvi med Slovenci spro�il misel, da se mora sloven��ina s pomo�jo sorodnih slovanskih jezikov opomo�i iz mrt-vi�ne odrevenelosti! A vendar, ako pre-udarimo Paglov�eve ne majhne zasluge za naobrazfco slovenskega naroda, potem lahko prezremo njegove tudi ne majhne slovni�ke hibe. Saj duh je, ki o�ivlja. In da je bil Paglovec z Raspom vred poln dobrega na�rodnega duha, tega po vsem tu povedanem nih�e ne more tajiti.
Doklej je trajala ��ola" obeh teh mo� v prvotni obliki, ne moremo dolo�iti. A iz raznih okolnosti smemo sklepati, da se je �ola v Kamniku nadaljevala �e po Raspovi smrti dotlej, da se je ustanovila redna ljudska �ola (1780), katero so prevzeli fran�i�kani in jo sre�no vodili nekoliko nad sto let.
Znani komponist Jakop Zupan je* po svojem dohodu v Kamnik (1. 1762.) v svojem domu priredil majhen konvikt, kjer je imel ve� otrok na stanovanju in hrani ter jih je ob jednem z drugimi mestnimi otroki po�u�eval v branju, pisanju, ra�unstvu in godbi. Po smrti beneficijata Sigismunda Reicha 1. 1780., ki je imel menda �e po Raspovi smrti nekako nadzorstvo nad �olo, je zahte�vala de�elna vlada, da se ustanovi trivijalna �ola, katera bi se polagoma razvila v glavno. V to svrho naj se doti�ni beneficij podeli fran�i�kanom s pogojem, da prevzamejo pouk v �oli. L. 1783. so fran�i�kani, ki so �e doslej poleg Zupana imeli svojo zasebno
*) �Bene videtur dixisse olim quidam de lingua carniolica: Linguae hujus ignaris nulla praecepta sufficiunt, peritis vix ulla sunt necessaria . . . . Scribamus igitur uti quidam olim prudenter dixit, more linguae, loquamur more regionis, et patriae."
Josip Benkovi�: Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova �ola.                         301
�olo, prevzeli trivijalko in beneficij, a �e leto dnij pozneje so jo raz�irili v glavno �olo. Ker je Zupan �e vedno vzdr�eval svoj �konvikt", mu je vlada 1. 1787. ukazala, naj naredi u�iteljski izpit za trivijalko, ako ne, mora svojo �zakotno" �olo opustiti. Zupan se je uklonil in vstopil med u�iteljstvo glavne �ole. �e leta 1788. pa se je poleg te usta�novila tudi industrijalna ali obrtna �ola, v kateri je pou�eval tudi Zupan. U�encev in u�enk je bilo tedaj 118, gotovo ne majhno �tevilo. L. 1799. se je zasnovala poleg de�ke posebna dekli�ka �ola. Pou�evale so: Mari�jana Irli�, Ne�a Meja� in Marija Jeni�, same doma�e rojakinje.
Zupan pa se je �e poslej bavil z godbo in ustanovil nekako cecilijansko dru�tvo (Academische Confoederation S. Caeciliae). Me��anske sinove je celo do 1. 1800 na svojem domu pou�eval v godbi. Zaradi sta�rostne onemoglosti so ga zadnja leta v �olskem pouku namestovali fran�i�kani.
Ako pregledamo velike uspehe in sadove Raspovega delovanja, moramo strmeti, da je bilo v oni dobi mogo�e sploh toliko dose�i. Njegov vpliv se je kazal v kamni�ki okolici do najnovej�ih let. Po raznih hi�ah so imeli �e stare slovenske knjige iz 18. in nekaj tudi iz 17. stoletja, n. pr. Kasteliceve, Ba-sarjeve, Rogerijeve, Repe�eve, P. Janeza od sv. Kri�a itd. Med zadnje epigone Raspove �ole moramo �teti dr. Jurija Dolinarja (1764 do 1858), ki je imel kot profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava v ljubljan�skem semeni��u pri sebi vedno nekaj dijakov na stanovanju in hrani, n. pr. misijonskega �kofa I. Fr. Barago, pore�kega �kofa Antona Peteanija, katere je vzgojeval v istem^duhu, katerega smo opazili pri Raspu. Dolinar je bil namre� kot dijak gojenec v fran�i�kan�skem samostanu v Ljubljani, kjer sta nanj vplivala dva neposredna u�enca Raspova
o. Bonaventura Skerpin (f 1793) in o. Honorat Vadlav (f 1826).
Vpliv Raspove �ole je segal iz tuhinjske doline �ez Kranjsko mejo na �tajersko.1) Torej je du�evno vodil ves mladi nara��aj od Celja in Gornjega grada tje do Kranja, nekaj sam, nekaj pa po svojih gojencih. Smer njegovega pouka zna�i najbolj to, da je ves njegov recimo �du�evni nara��aj" zastopal jednaka verska in narodna na�ela, sicer mirno in tiho, a tem bolj odlo�no in vstrajno. Vsi, ki so do�akali novi jo�efinski, cerkvi in narodu sovra�ni vpliv, so se mu dosledno upirali. Lajik dr. Dolinar, ki je spoznal iz lastne sku�nje dobo pred 1. 1780. in �e bolj ono, ki je tej sledila, izrekel je kot 95 letni star�ek 1. 1858. na smrtni po�stelji te-le besede: �Sedaj rad umrjem, ker sem do�ivel, kar sem �elel: spravo med Rimom in Avstrijo (konkordat), razgla�enje brezmade�nega spo�etja Matere Bo�je in cer�kveni (Vatikanski) zbor, ki se kmalu za�ne." Gledal je morda v duhu zopet vshajajo�o ono lepo zarjo, ki je nekdaj svetila.
V kratkih teh potezah sem samo povr�no opisal delovanje nekaterih m6�, ali prav za prav le jednegamo�a � Raspa iz� 18. sto�letja. To je pa� lep in zanimiv kos iz na�e kulturne zgodovine, in to iz tiste dobe, ko je katoli�ka duhov��ina na Slovenskem �-tako pravijo � �spala"! Kdo je �spal" in kje so �spali", to se iz teh skromnih vrstic le nekoliko uvidi; a s�asoma se bo uvide-valo vedno bolj, ko se spravi na dan tudi to, kar se doslej ni znalo ali ni hotelo povedati ali celo zapisati. In tedaj na�a preteklost dobi vsaj nekoliko lep�e in veselej�e lice!
') Slom�ek pripoveduje v svojem spisu �Bratje sv. Cirila in Metoda v na�ih �olah" (IV. 35�44) o duhovnikih v savinjski dolini, ki so v �upni��ih prostovoljno u�ili mladino. Ali ni tudi to sad Raspo�vega vpliva ?,
/
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh