KRONIKA
t Fran Trdimi t '°sip TDI»
SPLO�NI
f RAVNATELJ ALOJZIJ CIUHA
Dne 30. novembra 1933 je v Ljubljani umrl vpokojeni
ravnatelj mestne elektrarne in mestnega vodovodu Alojzij
Ciuha.
Pokojnik se je rodil 10. junija 1871 v Zgornji Hru�ici
v ob�ini Dobrunjah. Osnovno Solo in realko je pose�al v
Ljubljani, tehniko pa je �tudiral na Dunaju. L. 1896. ji;
stopil v Ljubljani v mestno slu�bo, in sicer pri mestnem
gradbenem uradu. �e dve leti kasneje, to je leta 1898., je
prevzel vodstvo mestne elektrarne in mestnega vodovoda.
Na tem odgovornem mestu je s pridom izkoristil bogate
izku�nje, ki si jih je pridobil na svojih studijskih poto-
vanjih v Prago, Krakov, Lvov, Budimpe�to in na Dunaj.
Pod njegovim strokovnja�kim vodstvom sta se obe mestni
podjetji mo�no razmahnili in se v teku let povzdignili na
dana�njo stopnjo. Elektri�na kapaciteta, ki je dotlej dajala
lu� samo mestu, se je zvi�ala tako, da danes preskrbuje
s tokom tudi �iroko periferijo Ljubljane; prav tako je z
mestnim vodovodom, ki daje dobro in zdravo pitno vodo
mestu in njegovi �iroki okolici.
Za Ljubljano -zelo zaslu�nega pokojnika ohranimo v traj-
nem spominu! Slika pokojnika stran 134.
4- FRAN TRDINA
Dne 20. marca je preminul v Ljubljani upokojeni rav-
natelj mestnega knjigovodstva Fran Trdina.
Pokojnik se je rodil 21. oktobra 1851 v Ljubljani, kjer
je hodil v osnovno �olo in v gimnazijo, ki jo je dovr�il
v Gorici. V mestno slu�bo je stopil leta 1890. kot mestni
knjigovodja, pod �upanom Hribarjem pa je postal rav-
natelj mestnega knjigovodstva. Leta 1916. je stopil v pokoj,
na �eljo �upana dr, Tav�arja pa je prevzel vodstvo mestne
aprovizacije. Pa tudi �upan dr. Peric ga je pozval nazaj
v mestno slu�bo in mu poveri! revizorsko mesto v doho-
darstvenem uradu. To slu�bo je vr�il 2 leti, nakar je po
54 letnem slu�bovanju za trajno stopil v pokoj. Njegovo
delovanje je bilo tiho, a zato tem plodnej�e, saj je bil
strokovnjak v svojem poslu, kar dokazuje dejstvo, da je
skoraj polnili 8 let pou�eval knjigovodstvo na trgovskem
te�aju mestnega �enskega lieeja.
Pokojniku ohranimo trajen spomin!
157
t Toma* BliilJ f Hnaolln Saflaer O. F. M.
PREGLED
t JOSIP TONI
Dne 4. aprila 1934 je umrl v Ljubljani Josip Toni,
mesar, posestnik in me��an ljubljanski.
Pokojnik se je rodil leta 1870. v �marji. Izu�il se je
mesarske obrti in je kmalu postal samostojen obrtnik.
Mesarska zadruga ga je izvolila za svojega predsednika
in v tem svojstvu je ostal nekoliko let. Mestna ob�ina ljub-
ljanska mu je podelila 22. junija 1933 me��anstvo.
Pokojnika ohranimo v trajnem spominu!
f DR. JANKO BREJC
Dne 6. aprila 1934 je umrl v Zagrebu dr. Janko Brejc,
Pokojnik se je rodil dne 18. novembra 1869 na Brezjah
pri Kovorju. Gimnazijci je �tudiral v Celovcu in v Ljub-
ljani, pravoznanstvo pa na Dunaju, kjer je promoviral
1895. Svoje poklicno delovanje kot odvetni�ki koncipijent
je za�el v Ljubljani, kjer se je hkrati za�el takoj javno
udejstvovati. �e 1901 je bil izvoljen v okraju Kranj - Skofja
Loka v de�elni zbor, 1903 pa je svoj mandat odlo�il in se
preselil v Celovec, kjer je takoj aktivno posegel v javno
�ivljenje koro�kih Slovencev, Kot predsednik Katoli�kega
politi�nega in gospodarskega dru�tva za Slovence na Ko-
ro�kem se je neumorno boril za slovenski jezik v �olah,
uradih in v vsem javnem �ivljenju, prav tako pa tudi pri
ob�inskih volitvah in volitvah v dr�avni zbor za zmago
Slovencev. Seveda je v svojih nacionalnih borbah delal
tudi s peresom; sodeloval je pri »Miru«, glasilu koro�kih
Slovencev, pridno dopisoval »Slovencu«, bil pa je tudi
sourednik znane in va�ne knjige »Aus dem Vilayet Kiirn-
ten«, ki je 1913 iz�la v Celovcu.
Vedno bolj rasto�emu nasilstvu Nemcev nad Slovenci
na Koro�kem se je moral umakniti tudi pokojnik. Jeseni
1918 je prihe�al v Ljubljano in tu takoj aktivno posegel
v javno �ivljenje. V prvi narodni vladi za Slovenijo, iz-
klicani konec oktobra 1918, je bil poverjenik za notranje
zadeve, dne 20. januarja 1919 pa je postal predsednik de-
�elne vlade za Slovenijo in je ostal na tem odgovornem
mestu do 14. decembra 1920. V tej dobi so se vr�ili boji
za na�o Koro�ko, katero smo pa po plebiscitu izgubili.
Pokojnik se je boril za svojo ljubljeno Koro�ko tudi na
mirovni konferenci v Parizu in je tu osebno prepri�ava!
Wilsona, da je Koro�ka slovenska, toda vse je ostalo
15S
KRONIKA
�al � brezuspe�no. Kot predsednik de�elne vlade za Slo-
venijo pa je pokojnik tudi storil vse, da je Slovenija nad
vse navdu�eno in dostojno sprejela Nj. Vel. kralja Alek-
sandra I., ki je pri�el 1020 kot regent prvi� med nas. Ko
je prenehal biti predsednik de�elne vlade, se je jel po-
kojnik vedno bolj in bolj umikati iz javnega �ivljenja,
dokler se ni posvetil samo poklicnemu delu.
Pokojniku, neutrudljivemu borcu za Slovence na Ko-
ro�kem, mo�u odli�nih sposobnosti, odlikovanemu i. naj-
vi�jega mesta z redom Sv. Save I. stopnje, bomo za vedno
ohranili �asten spomin. Slika pokojnika glej str. 70 v
prvi �tevilki!
f TOMA� B1ZILI
Dne 18, aprila 1934 je umrl v Ljubljani Toma� Bizilj.
Pokojni se je rodil 18. decembra 1872 v Morav�ah, �e
mlad se je preselil v Ljubljano in se kmalu pri�enil k hi�i,
ki je imela znano gostilno »Pri kolovratu«. Bila je znana
mnogim gostom vseh stanov, posebno radi pa so se v njej
zbirali ljubljanski kulturni delavci. Za zasluge, ki si jih
je pokojnik stekel za na�e obrtni�tvo, mu je mestna ob�ina
ljubljanska podelila 1910. leta me��anstvo,
Pokojniku bodi ohranjen trajen spomin!
f PATER HUGOLIN SATTNER
Dne 20. aprila 11)34 je umrl v ljubljanskem fran�i�kan-
skem samostanu pater Hugolin Sattner.
Pokojnik se je rodil v Kandiji pri Novem mestu '29. no-
vembra 1851. Osnovno �olo in �est razredov gimnazije je
obiskoval v Novem mestu, nato pa je vstopil v fran�i�kan-
ski red, ki ga je poslal v Kostanjevico pri Gorici. Tam je
kon�al gimnazijo in dva letnika bogoslovja, ostale �tudije
pa je dovr�il v Ljubljani ter 1874 pel novo ma�o. Takoj
za tem je bil poslan v Novo mesto, kjer jei bil u�itelj na
fran�i�kanski osnovni �oli, u�itelj petja na gimnaziji ter
neutrudljiv organist v cerkvi.
L. 1890. je bil prestavljen v Ljubljano in je tu ostal do
svoje smrti. Tu �ele se je pri�elo njegovo pravo glasbeno
ustvarjanje. Bil je vnet prista� cecilijanskega gibanja, ki
je stremelo po reformi cerkvenega petja. Bil je predsednik
»Cecilijinega dru�tva« od 1911 do svoje smrti,
Prav tako ploden je bil pokojnik na polju posvetne
glasbe. Uglasbil je ve� Gregor�i�evih pesnitev, tako: »Po-
gled v nedol�no oko«, »Na planine«, »Zaostali pti�«, izmed
koncertnih del je omeniti: »Jeftejevo prisego«, kantato
»Oljki«, simfoni�no pesnitev »V pepelni�ni no�i«, »O ne-
vihti« z orkestrom, prvi slovenski oratorij »Vnebovzetje«,
kantato »V kripti sv. Cecilije« i. t. d. Nikakor ne smemo
pozabiti njegove romanti�ne opere ^Tajde«, ki je do�ivela
lep uspeh.
Pokojnik je bil delaven odbornik Glasbene Matice, ki ga
je izvolila za svojega �astnega �lana ter dala �e za njego-
vega �ivljenja postaviti pred svojim domom njegov spo-
menik.
Pokojniku, tihemu, plodnemu glasbeniku, bomo ohranili
trajen in �asten spomini
GRADBENI ZA��ITNI PASOVI V LJUBLJANI
Ob�inski svet ljubljanski je na svoji redni seji 22. ju-
nija 1933, sprejel slede�i sklep, ki dolo�a za��itne pasove,
kjer se gradbena dovoljenja ne bodo izdajala in sicer:
1. iVa Gradu se dolo�i za stalni, o�ji za��itni pas v
smislu g 17, gradbenega zakona: Vsa grajska planota in
pobo�je v bistvu do �e obstoje�ih zgradb ob vzno�jih
komukacijah. Na tem ozemlju se sploh ne sme graditi,
vendar ta za��itni pas ne prepre�uje event, preureditve
grajskega poslopja in gradenj, ki so v zvezi z ureditvijo
Ljubljanskega gradu kot javnega �etali��a,
Za vzno�je, ki le�i med mejo stalnega za��itnega pasu
in vzno�nimi cestami (Karlov�ka cesta, Florjanska ulica,
Stari trg, Mestni trg. Pred �kofijo, Vodnikov trg, Strcll�ka
ulica in Ulica za Gradom) in ki obsega najve�ji del ob-
cestnih parcel a!i njih delov, se do izdelave podrobnega
regulacijskega in zazidalnega na�rta v smislu S 118 gradb.
zakona prepovedo nove gradnje, odnosno se te gradnje
omeje in dovolijo le pod pogojem, ki jih v vsakem po-
sebnem primeru dolo�i mektna ob�ina. Ta prepoved
oziroma omejitev lahko traja najve� dve leti.
Za��ita se nana�a na vse javne in zasebne nasade in
sicer v tem smislu, da se na tem ozemlju prepove samo-
voljno trcbljenje nasadov. Za se�njo dreves in kakr�nokoli
preureditev nasadov in naprav na Ljubljanskem gradu
je potrebno vsakokratno dovoljenje mestnega na�elstva
na podiagi podrobnih na�rtov.
2. Na Golovca. Kot stalno za��iten v smislu zakona je
smatrati v principu ves Golovec, ne samo, kar ga le�i v
mejah ljubljanske, ampak tudi v sosednjih ob�inah. Za-
zidati se sme le vzno�je hriba do globine 25 m od ceste
(Hradeckega vas. Dolenjska cesta in Ceste na Rakovnik)
navzgor in sicer v principu vsaka obstoje�a parcela samo
z eno hi�o z event, malim dvori��nim poslopjem. Na
nekaterih posebno ugodnih legah se lahko izjemoma do-
voli li�ne male zgradbe tudi vi�je na pobo�ju, kar pa se
bo obravnavalo od slu�aja do slu�aja. Razparcelirati in
zazidati se ne sme svet med Groharjevim prekopom in
Hradeckega cesto, zlasti �e ne kompleks med �elezni�ko
progo in cesto. Dolinica tik severno od odcepa Ceste na
Kakovnik od Dolenjske ceste se lahko razdeli na ve�
ve�jih stavbi��. Pogled na Bakovui�ki u�ni zavod naj se
po mo�nosti zakrije z nasadi v bli�ini poslopja, oziroma
z zgradbami na severovzhodni strani Dolenjske ceste.
Plata (greben) med voja�kim streli��em in dolinico pri
Westrovi hi�i naj se uporabi za kulturne nasade, najve�
se more dopustiti tukaj zazidava z javnimi zgradbami v
posebne namene.
3. Na Roiniku in v Tivolija. Ob�inski svet ljubljanski
je na svoji seji dne 11. decembra 1929. sklenil, da se
mora v smislu S 17. gradbenega zakona in po osnutku
regula�nega na�rta prof. Ple�nika za��ititi Ro�nik in Ti-
voli, torej ves kompleks med �elezni�ko progo proti
Rakeku, Cesto na Ro�nik, Ve�no potjo. Vodnikovo in
Celov�ko cesto, znaten del tega sveta le�i izven mej
mestnega pomerija.
Neljubo izjemo v zgoraj ozna�enih mejah pod Ro�nikom
se mora arhitektonsko kar najprimerneje zaklju�iti, to je:
na mestnem teritoriju je dovoljeno samo spopolniti vrsto
hi� ob cesti, ki na za�etku Ve�ne poti zavije proti �adu.
Njih zadnja stran se mora zakriti s primernimi nasadi
na svetu vi�ke ob�ine.
Ob poti civilnega streli��a ob Ve�ni poti proti �adu,
torej v vi�ki ob�ini, naj se na za pad ni strani poti zgrade
najve� tri nizke hi�e, ob Ve�ni poti naj se zakrije pogled
na �e obstoje�o hi�o z eno li�no nizko zgradbo.
V Zgornji in Spodnji �i�ki mora ostati v prof. Ple�nika
na�rtu predvideni za��itni pas absolutno v veljavi, kar
je zaradi vla�ne in sen�ne lege tudi v higienskem oziro
potrebno. Torej se ne sme dovoliti nobena nova gradnja
ve� na ju�ni strani Ve�ne poti, oziroma jugozapadne
strani Vodnikove in Celov�ke ceste.
4. V ju�nem (burjanskem) delu mesta. Prepoved v
smislu § 118. gradbenega zakona naj obsega v bistvu ves
teritorij, za katerega �e ni regula�nega na�rta, torej vse
zemlji��e splo�no ju�no od linije: ob progi do Galjevice in
nato ob Ve). Galjevcu do mest. kopali��a na Ljubljanici,
zazidati pa se sinejo, seveda zelo redko, parcele na
obeh straneh I�anske ceste, dalje po Malem grabnu do
mostu na Opekarski cesti, od tu po Zeleni poti in Kose-
�kega ulici ter nje premeru podalj�ku do meje vi�ke
ob�ine.
5. Trikot med gorenjsko in kamni�ko [irogo. Za ves ta
trikot (do mestne meje) se mora dati gradbena prepoved
v smislu S 118. gradbenega zakona, ker se mora �
na�elno �e sprejeti regula�ni na�rt prof. Ple�nika za se-
verni del mesta � v tem delu zaradi �elezni�kega pro-
grama temeljito predelati. V za��itnih pasovih, kakor so
navedeni v tem �lanku, je vsako izsekavanje drevja strogo
prepovedano.
KRONIKA
159
V. KONGRES ZVEZE MEST KRALJEVINE
JUGOSLAVIJE
Od 21. do 2'S. septembra 1933 se je vr�il kongres Zveze
mest na�e dr�ave v Novem Sadu. Kongres se je bavil z
vsemi sodobnimi vpra�anji mest in ob�inskega gospodar-
stva sploh in sprejel slede�e va�ne resolucije:
1. Za zakon o mestih in zakonito priznanje Zveze mest.
Ker stojimo pred neposrednim obravnavanjem in po-
/akonitvijo Zakona o mestnih ob�inah kraljevine Jugo-
slavije, prosi Zveza mest vlado in zakonodajno zbornico,
da pri sestavi zakona sprejme vsa ona osnovna na�ela,
katera je predlagala Zveza mest v svojih mnogo�tevilnih
vlogah, posebno pa v vlogi z dne 25. junija 1932 - in
katera morajo biti v novem zakonu upo�tevana, �e ho-
�emo, da bodo mesta napredovala in postala mo�ni stebri
vsega ekonomskega, kulturnega in politi�nega napredka
v dr�avi.
(ilede na okolnost, da so mesta pravu sredi��a in �a-
ri��a vsega gospodarskega in kulturnega �ivljenja v
dr�avi in da se ta njihov zna�aj �e jasneje ka�e v nji-
hovem skupnem delu, ki stremi za napredkom in izpol-
nitvijo na vseh podro�jih komunalnega �ivljenja, torej
tudi za napredkom splo�ne dr�avne in narodne celine,
bi bilo potrebno in koristno, da se Zveza mesta prizna
za zakonitega predstavnika vseh mest, katere posvetovalni
glas naj bi se upo�tevat v vseh legtslativnih, administra-
tivnih, ekonomskih, finan�nih, socialnih in kal t urn i ti
vpra�anjih mest in njihove uprave, kakor je ta zakonita
pravica podana raznim stanovskim zbornicam in Zdru-
�enjem.
Zveza mest prosi ministrstvo notranjih del, da mu
projekt Zakona o mestnih ob�inah, potem ko bo dovr�en,
po�lje na ogled, da bo lahko tudi v podrobnostih povedala
svoje �elje in predloge, in to �e preden bo o njem za-
klju�no razpravljal ministrski svet in preden bo pred-
lo�en narodnemu predstavni�tvu.
2. Za reformo samoupravnih financ,
Zveza mest smatra za potrebno, da se postavi dobro
zami�ljen zakon o samoupravnih financah, ki naj mestom
odpre mo�ne vire dohodkov. Pri tem se naglasa, da so
formalni predpisi drugovrstnega pomena, �eprav se
prizna potreba, da so formirani �im bolj strokovno in
splo�no normirani, da se �im bolje uredi bud�etiranje,
tehni�na sestava, odobravanje in izvr�itev prora�una
kakor tudi kontrola ob�inskega gospodarstva.
V zvezi s predvideno ureditvijo banovinskih samouprav
bo neobhodno potrebno izvesti revizijo dr�avne finan�ne
politike, posebno dav�nega zakonodajstva. Dr�ava in ob-
�ina sta primarna finan�no-dav�na subjekta, a banovine
hi morale imeti �im manj�e ali nikakr�nih samostojnih
dajatev, ampak bi se v glavnem morale finansirati z dr-
�avnimi dotacijami,
Prekomerno in naglo zni�evanje komunalnih bud�etov
povzro�a ne samo motnje ob�inskih financ, ampak tudi
zme�njave in nazadovanje komunalnega delovanja, od
katerega v veliki meri zavisi obnova gospodarskega �iv-
ljenja in ob�e delavnosti, torej tudi zmanj�uje nezapo-
slenost, ta najopasnej�i socialni in ekonomski pojav
sedanjosti.
Mesta dajejo dr�avi nad polovico finan�nih dohodkov
in je zato v dr�avnem in narodnem interesu podpirati
zdrav razvoj in okrepitev mest, ker so ta ne samo glavni
vir dr�avnih dav�nih dohodkov, marve� tudi poglavitni
konsuruenti poljedelskih produktov. Mesta nudijo mogo�-
nost, da se ustvarijo �ivljenjski pogoji delavstva, ona
prina�ajo v vasi finan�na sredstva, dvigajo vrednost
produkcije, organizirajo in podpirajo duhovno in mate-
rialno kulLuro vasi, s katero so povezana s solidarnostjo
ekonomskih in socialnih stremljenj, naporov in te�enj
narodne note.
Razbremenitve radi tega ne moremo iskati v ru�enju
ob�inskih financ, ampak v podkrepitvi gospodarske mo�i
in po�ivljenju splo�ne delavnosti, v izbolj�anju dav�nega
sistema, v aholiciji dav�nih zaostankov, tega najte�jega
in najbolj obremenjujo�ega zadnl�enja, ki redno presega
pla�ilno mo� dav�nega obvezanca.
Mesta poudarjajo, da morajo poleg rednih izdatkov
za stro�ke dr�avne uprave iz lastnih dohodkov poravnati
stro�ke splo�ne uprave v mestih, a poleg tega se zahteva,
da prispevajo �e za dr�avne ali banovinske ustanove, za
zgradbe sreskih na�elstev, za vzdr�evanje dr�avnih in
banovinskih �olskih poslopij, za vzdr�evanje policije, za
gradnjo in vzdr�avanje cest i. t. d. Z izlo�itvijo izdatkov
le vrste za dr�avno upravo ali dr�avne in banovinske
ustanove hi se dobila �ele prava slika �istih izdatkov
za ob�inske potrebe in bi se ustvarilo prepri�anje o po-
trebi po�tenega reguliranja ob�inskih financ, ki bi dajalo
ob�inam zadosti sredstev in bi jim ohranilo tudi �im
ve�jo samoupravo na finan�nem polju, poleg tega pa
tudi pravilno presojo vseh mestnih izdatkov.
Zveza mest �eli ob tej priliki, da bi se tudi statistika
komunalnih financ vodila in objavljala v sporazumu z
Zvezo, a vsekakor, da se za statistiko krajevnih samouprav
izlo�i obremenitev, katero povzro�ajo popolnoma raz-
li�ne stanovske in profesionalne komore, iidru�enja, ver-
ske in sli�ne edinice.
3. Za zakon o ob�inskih hranilnicah.
Zveza mest prosi, da se �impreje izdela zakon o samo-
upravnih hranilnicah in da se jim � v kolikor in kjer
�e obstojajo � kot zelo va�nim gospodarskim in ob�in-
skim ustanovam nudi polna pomo� v izena�enju s pra-
vicami in ugodnostmi, kakr�ne u�ivajo poobla��ene dr-
�avne denarne ustanove.
h. Za pravico nalo�itve dajatev za socialne dol�nosti.
Do uveljavljenja Zakona o samoupravnih financah, a
v �asu te�ke gospodarske krize, vedno ve�je nezaposle-
nosti in socialnih neprilik po mestih, v �asu, ko mestne
ob�ine komaj krijejo najnujnc�e potrebe, je neobhodno
potrebno, da se mestom dovoli uvedbo dajatev za �isto
socialne namene, s katerimi bi se, v svrho pobijanja
nezaposlenosti obremenili premo�.nej�i sloji me��anstva,
ki tega bremena ne bodo te�ko ob�utili.
5. Za dopolnitev gradbenega zakona.
Priznavajo� v polni meri vse koristi, katere je mestnim
ob�inam prinesel novi gradbeni zakon, Zveza mest vendar
smatra, da so v tem zakonu potrebne izpremembe in do-
polnila, zlasti, da bi se mesta �im bolj za��itila pred
tistimi, ki radi svojih osebnih koristi ovirajo delo za
napredno regulacijo mesta.
G. Potrebne revizije Zakona o nedr�avnih cestah.
Zveza mest je mnenja, da je uporabljanje narodne
ljudske mo�i neprimerno in nesodobno sredstvo za gra-
ditev in vzdr�evanje nedr�avnih cest, in da bi se morala
zamenjati z drugim sredstvom, ki bi bolj odgovarjalo
posebnim okoli��inam mesta. Zaradi tega so potrebne
bistvene spremembe v zakonu o nedr�avnih cestah.
7. Za elektrifikacijo.
Ker kulturni in ekonomski nivo na�ega naroda zahteva
poceni in racionalno preskrbo elektri�ne energije za vse
dele dr�ave in je ista bogat vir novih dohodkov, katere
je treba ohraniti za ob�o korist, ker je dalje splo�na
elektrifikacija postala narodna potreba in se ima ta iz-
vesti po dolo�enem na�rtu, ker je ugotovljeno, da privatna
iniciativa, �eprav mogo�e trenotno pospe�uje elektrifi-
kacijo, vendar ne izvr�uje elektrifikacijskili del po na�rtu
in sistemu, temve� izkori��a samo rentabilnej�o slu�aje
ter ovira s tem sistematsko elektrifikacijo zemlje, ker je
naposled dokazano, da mesta s svojimi elektri�nimi pod-
jetji lahko izvedejo elektrifikacijo, naslanjajo� se na svoj
izdelani in zagotovljeni konsum, ker je elektrifikacijo
mogo�e izvesti samo s pomo�jo mest in njihovih kon-
sumov, a nemogo�e brez mest, ker je potrebno za iz-
bolj�anje �ivljenjskih pogojev me��ana, da dr�ava pri-
hrani za bodo�nost zaloge premoga, ogla in denar v
izkori��anju bogatih padcev na�ih rek vitalni interes
dr�ave, da se elektrifikacija zemlje �im bolj pospe�i in
podpre, je potrebno:
160
KRONIKA
da se izvedba splo�ne elektrifikacije v prvi vrsti iz-
ro�i mestom in njihovim elektri�nim podjetjem,
da suvereni kompetentni korpus, sestavljen iz stro-
kovnjakov, �im p reje izdela generalni na�rt elektrifikacije
vse dr�ave in da bo, kar se ti�e te elektrifikacije po na-
�rtu, �im o�ja kooperacija med posameznimi mesti, ba-
novinami in dr�avo tako, da v vsakem slu�aju javno-
pravne osebe obdr�e elektrifikacije dr�ave v svojih rokah,
da dr�ava podpre splo�no elektrifikacijo po javno-
pravnih ustanovah ne samo z direktno pomo�jo v po-
edinih slu�ajih, ampak dovoljuje tudi svojo pomo� z
olaj�anjem pla�ila davkov in tro�arin, odnnsno s premi-
jami za izvr�ene elektrifikacijske zgradbe.
0 NOVIH KNJIGAH
Ivan Vrhovuik, Trnovska �upnija v Ljubljani. Ljubljana
1933, 447 strani.
Avtor, ki je posvetil zgodovini Ljubljane tako velik del
svojega �ivljenjskega dela kakor pred njim le �e Ivan Vr-
hovec, nam je podaril s to knjigo zgodovino fare, v kateri
je deloval kot �upnik ve� desetletij. Pri tem mu je
pomagal dr. Jo�e Rus, ki je napisal predvsem geografska
poglavja knjige. Tako je nastalo delo, ki zaslu�i vso na�o
pozornost.
Knjigo otvarja geografski uvod, ki ga je napisal dr. J.
Rus. Nato sledita zelo zanimivi poglavji o postanku Kra-
kovega ter Trnovega in o gospodarskem �ivljenju ter so-
cialnih razmerah njihovega prebivalstva, ki ga tvorijo
ponajve� ribi�i, �olnarji, vrtnarji in vozniki. Zanimiva so
opazovanja o obi�ajih, praznih verah, kronika nezgod in
vojnih stisk. Posebno iz�rpna so pa naslednja poglavja
o razvoju �olstva in prosvetnih razmer od srednjega veka
do na�ih dni, o topografiji, kjer sledi splo�ni ozna�bi po-
sameznih naselij podroben popis za vsako ulico posebej.
in o cerkveni zgodovini, kjer je podrobno opisan razvoj
posameznih sveti��, postanek in zgodovina �upnije, ozna-
�eno versko �ivljenje in na�teti vsi duhovniki. V poglavju
o dobrodelnosti izvemo zanimive podatke o gasilstvu, v
zadnjem poglavju pa je izdelana statistika porok, rojstev
in smrti od ustanovitve fare dalje na podlagi �upnih ma-
trik. Knjigi sta dodana kazalo v njej omenjenih imen in
seznam doma�ih imen starih krakovskih in trnovskih hi�;
med tekstom je 62 slik, na koncu pa je prilo�en zemljevid
trnovske fare.
Knjiga po svoji vrednosti dale� presega druge zgodo-
vine na�ih �upnij in more slu�iti za vzor vsem bodo�im
delom te vrste. Vsak ljubitelj lokalne zgodovine in sploh
vsak trnovski rojak bo na�el v njej mnogo zanimivega.
Pri tem pa je treba poudariti, da je delo zasnovano vse-
skozi na gradivu, ki ga je zbiral skozi dolgo vrsto let z
izredno temeljitostjo, in da so vsi podatki premotreni
kriti�no. V knjigi bodo na�li mnogo zanimivega gradiva
tudi vsi oni, ki se bodo na �ir�i podlagi bavili z vpra�anji
ljubljanske in slovenske zgodovine; naj opozorim tu na
podatke o njivah Trnoveev na Posavju, o njihovi soseski
ter njeni razdelitvi, o nekdanjih �olnarjih ter voznikih in
o njihovem propadu zaradi odprave celmvskih bratov��in
in zaradi �eleznic, o nekdanji narodni no�i, doma�i obrti
ter o pri�etkib poklicnih obrti, o gibanju prebivalstva itd.
Kar se ti�e posameznih trditev, bi bilo treba dr. Ru-
sovo simboli�no razlago mestnega grba �e kriti�no pre-
izkusili (str, 'Al), Za �as prihoda nem�kih vitezov v
Ljubljano, ki jih je naselil po knjigi koro�ki vojvoda
Ulrik III, pred 1. 1237, (str. 33), prideta po mojem mnenju
v po�tev letnici 1203 ali pa celo pred 1228 (Schumi II,
38, 250). Napa�na je tudi trditev, da je imela kri�anska
komenda do 1. 1364. pravico soditi o �ivljenju in smrti
(str. 38); te pravice komenda tudi do tedaj ni imela, kar
je v njenih privilegijih posebej povedano (gl. mojo knjigo
»Starej�a kranjska mesta in me��anstvo«, str. 37). Avtor
je sprejel Vrhov�evo mnenje, da je bil Novi trg obzidan
�ele 1. 1416. in kri�anska komenda do tega �asa izven
mestnega obzidja (str 38); proti temu pa govori pogodba
iz 1. 1307. med ljubljanskim mestom in kri�ansko ko-
mendo, prva listina, ki omenja Novi trg; tu se �e govori
o obzidju, ki so ga zgradili ljubljanski me��ani in nem�ka
komenda (gl. ponatis te listine v moji knjigi str. 68�09).
L. 1416. je bilo torej obzidje okoli Novega trga le utrjeno,
ne pa zgrajeno na novo. � V stavku o obveznostih, ki so
jih imeli komendi podlo�ni obrtniki do mesta, moti smisel
tiskovna napaka, da so morali pla�evati mestu davek »od
obresti, ne pa od zemlje« (nam. od obrti, str. 39).
Za postanek Krakovega je upo�teval avtor, da poznajo
listine 13. stoletja na tem ozemlju samo polja in da Kra-
kovega v poznej�em smislu besede tedaj Se ni bilo (str. 33
do 34, 202). Vendar pa mislim, da gre pri tem le za njive
v mestu naseljenih me��anov in da ni mogo�e govoriti o
»�estih kmetujo�ih naselnikih«, ki bi imeli tu svoje hi�e
in posestva. Sedanjo razdelitev Krakovega na majhne par-
cele pa je seveda izvedla �ele kri�anska komenda v po-
znej�ih stoletjih.
Najstarej�o ljubljansko me��ansko naselbino tvorijo
tako zvani patidenki, t. j. hi�e, ki so bile opro��ene zem-
Iji�ko-gospodarskih dajatev razen enega krajcarja na leto.
Za rekonstrukcijo patidenkov smo imeli doslej le Vrhov-
�ev seznani iz 1. 1783., na podlagi katerega sem posku�al
ugotoviti patidenke tudi jaz. Avtor pa nas opozarja, da
pridejo tu v po�tev tudi ro�ni urbarji mestnega arhiva.
Kar se tiee bistva patidenkov, avtor v splo�nem zavra�a
staro Vrhov�evo stali��e, vendar pa mu dela v dveh ozirih
Se koncesije. Predvsem je zelo negotovo, �e so patidenki
kaj v zvezi z odbitim napadom Celjskih na Ljubljano leta
1441., o �emer ne ve povedati noben vir pred koncem
18. stoletja. Se bolj negotovo pa je sklepanje, da so na
ozemlju patidenkov stale �e 1442 hi�e. Patidenki tvorijo
tudi pozneje le ozemlje, na katerem so deloma hi�e, de-
loma pa njive, vrtovi, travniki itd.; zato nimamo nobe-
nega povoda, da bi sklepali, da je bilo na tem ozemlju
1442 natan�no isto �tevilo hi� kakor v poznej�ih stoletjih.
Vse to ozemlje pripada k patidenkom pa� zaradi tega, ker
tvori teritorij prvotne me��anske naselbine (str. 351 352
in tam navedena literatura).
Vsi ti ugovori, ve�jidel k vpra�anjem starej�e ljubljan-
ske zgodovine, pa prav ni� ne zmanj�ajo vrednosti knjige,
ki jo najtopleje priporo�am vsem, ki jih zanima preteklost
Ljubljane,
Dr. Fran Ztvitter.
NAGRADA ZA OVITEK
Uprava revije »Kronike« razpisuje nagrado Din 1000
za najbolj�i osnutek originalnih platnic za prvi letnik
revije. Osnutek mora biti prirejen za vezavo v platnu in
pulusnju v formatu revije. Osnutek, ki bo izbran in na-
grajen, se bo uporabljal tudi za nadaljnje letnike revije.
Ponudbe in na�rte je oddati zape�atene z ozna�bo »Osnu-
tek platnic za Kroniko« do najkasneje 20. junija t. I. v
Kulturnem oddelku Mol, soba 38, kjer se dobe tudi vsa
podrobna pojasnila. Izbira se izvr�i komisionelno po
uredni�kem odboru revije »Kronike«,
»Kroniko« izdaja Mestna ob�ina ljubljanska. Za izdajateljico in uredni�tvo odgovoren mestni arhivar iu tiskovni
referent Lojze Slunovec, za upravo odgovoren Pavel Debevec. Tiska U�iteljska tiskarna, zanjo odgovoren France
�trukelj. � Panutis �lankov in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredni�tva, fiokopisi se ne vra�ajo. »Kroniku«
izhaja k krat na leto in stane za vse leto Din 60- , za pol leta Din 30- , za �etrt leta Din 15-�. Za inozemstvo
Din 100- . Posamezna �tev. velja Din .W- . Naro�a se: Mestno na�etstvo, kulturni oddelek. Ljubljana.