logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (01.08.1996, letnik 50, številka 31)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejdč ŠT. 31 - LETO 51 - CEUE, 1. 8. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic

Veliki zmagovalec Allanle

Leon Štukelj je predstavil Slovenijo svetu. Stran 14.

Jezera na Celjskem. Stran 19,

Švigelj obtožuje^ obtoženi se branijo. Strani 21 in 33.

Pred začetkom lige. Stran 13.

MiškO; Drago in ostala druščina iz ljubljanskega Zooja na strani 16.

Postojna z jamo. Stran 9.

Ko zapleše \ elita...

Novi tednik na Aninem plesu v Kristalni dvorani. Stran 8.

2

DOGODKI

Celjani kradejo zastave!

V Komunalni direkciji Mestne občine Celje ugotavljajo, da ob vsakem prazniku, ko v Celju izobesijo zastave, malopridneži ukradejo oziroma odtujijo tudi do 40 zastav.

Pobudo svetnika Mira Trbovca, da bi ob pozdravnih tablah, nameščenih ob vpadnicah v Celje-knežje mesto, razobesili tudi celjske zastave, so v Komunalni direkciji odločno zavrnili. Svoje nestrinjanje utemeljujejo s podatkom, ki je za marsikoga več kot presenetljiv - Celjani ob praznikih, ko komunalci poskrbijo za izobešanje zastav, pokradejo oziroma odstranijo vsaj polovico državnih oziroma mestnih simbolov, kar številčno pomeni okoli 40 zastav. Glede na to, da so zastave izobešene na kandelabrih oziroma drogovih okoli 6 metrov visoko, imajo malopridneži kar precej dela. »Če bi zastave namestili tudi ob pozdravnih tablah na mestnih vpadnicah, bi jih po dosedanjih izkušnjah lahko nedomeščali kar nekajkrat dnevno,« še ugotavljajo v Komunalni direkciji. IS

DrŽava lisic in pajkov

Slovenski forum podpira prizadevanja za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah

v Rimskih Toplicah še niso dobili nobenega odgovora na pismo, ki so ga v začetku meseca v zvezi s ponovnim zagonom svojega zdravilišča poslali predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. In to kljub temu, da so v pismu napovedali ostre ukrepe, če dr. Drnovšek najkasneje do 31. avgusta ne bo sprejel na pogovore predstavnikov kraja in občine.

Predsednik sveta krajevne skupnosti Rimske Toplice Drago Zupan je pismo poslal v vednost tudi ministrom za ekonomske odnose, za finance in za obrambo ter laškemu županu, vendar tudi od teh doslej ni še nihče poslal prav nobenega odgovora. Prizadevanja krajanov, ki jim pomeni zdravilišče eno redkih priložnosti za preživljanje, a ga ministrstvo za obrambo in država puščata zaprtega že od leta 1991, pa je pred dnevi podprl Slovenski forum. V sporočilu

za javnost, ki sta ga podpisala poslanca državnega zbora Ljerka Bizilj in Janez Jug,

forum opozarja, da ob vsem spoštovanju slovenska vojska vendarle ne more postati država v državi kot je bila nekoč JLA. Zato poziva državo, naj zdravilišče prepusti krajanom Rimskih Toplic in turizmu ter s tem obogati turistično ponudbo, saj tudi letošnji rezultati potrjujejo, da je strategija države na tem področju zgrešena. Vlada kar naprej ustanavlja svete in komisije, nič pa ne stori za boljšo turistično ponudbo. »Občinam je država pobrala domala vsa sredstva in jih tako spodbudila, da iščejo denar na neprimeren način - s pretiranim pobiranjem parkirnine, z lisicami in pajki,« ugotavljajo v Slovenskem forumu in pozivajo vlado ter vse slovenske župane in turistične delavce, naj obogatijo turistično , ponudbo in preprečijo sprejetje odlokov, ki prej odvračajo kot vabijo turiste.

JI

Prišel je Fakin

Od danes je direktor celjske bolnišnice Trboveljčan

Svet celjske bolnišnice je minuli petek po večurnem zasedanju vendarle izbral novega direktorja. Med štirimi kandidati, ki so se prijavili na ponovljeni razpis, so se člani sveta odločili za dr. Sama Fa-kina, ki je dolžnosti direktorja uradno prevzel danes.

Dr. Samo Fakin je doma iz Trbovelj, nazadnje pa je bil zaposlen kot svetovalec za zdravstveno ekonomiko na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Pred tem je v domačem kraju šest let delal kot splošni zdravnik, v letih 1992 do 1994 pa je bil direktor Zdravstvenega doma Trbovlje. Dve leti je deloval tudi v Zdravniški zbornici, kjer se je ukvarjal s socialnoekonomskimi zadevami, in je eden od ustanoviteljev zdravniškega sindikata Fides. Dr. Fakin meni, da dobro pozna sistemi našega zdravstva, zelo dobro pa je seznanjen tudi z

razmerami v celjski bolnišnici. Kandidatura za mesto direktorja mu je zato bila predvsem izziv, saj je prepričan, da se bo bolnišnica lahko izkopala iz izgub, ki se vlečejo že nekaj let in znašajo v celoti blizu 1,5 milijarde tolarjev.

»Če je vodja sanatorske ekipe mag. Franc Hočevar lahko v enem letu zmanjšal izgubo za 500 milijonov, pomeni, da ima

celjska bolnišnica še veliko rezerv,« je v pogovoru za naš časopis povedal dr. Fakin in poudaril, da si je v svojem mandatu naložil dva cilja. Poleg finančne sanacije, ki bo seveda na prvem mestu njegovih obveznosti, želi čimprej začeti tudi z dokončnim urejanje novih bolnišničnih zgradb, saj meni, da je že »skrajni čas, da v Celju dvignemo kakovost zdravljenja bolnikov, zdravniški ekipi pa ponudimo takšne pogoje dela, da bo zares lahko dala od sebe svoj strokovni op-timum. To bo seveda mogoče doseči le z ureditvijo novogradnje.« O morebitnih kadrovskih spremembah dr. Fakin za zdaj še ne želi govoriti, jih pa predvideva.

Novemu direktorju celjske bolnišnice bo do konca leta pomagal kot svetovalec tudi mag. Hočevar, ki je v času, ko je bila bolnišnica brez.direktorja, opravljal to delovno mesto kot vršilec dolžnosti. ■■■■■■■■■■K J. INTIHAR

Vozlišče mora ostati!

Celjski svetniki znova ostro protestirajo zoper odločitev Slovenskih železnic - Hudujejo se tudi zato, ker so prepričani, da znajo brati

Celjski svetniki so v začetku julija ostro protestirali zoper ukinitev železniškega prometnega vozlišča v Celju in s svojim protestom seznanili državni zbor, ministrstvo za promet in zveze ter vodstvo Slovenskih železnic. Sredi meseca so iz Slovenskih železnic prejeli odgovor, v katerem jim železničarji pojasnjujejo, da so si v Celju napačno razlagali predvidene racionalizacijske ukrepe Slovenskih železnic.

Celjski svetniki se, kot smo že poročali, niso strinjali s predvideno ukinitvijo železniškega prometnega vozlišča v Celju. Svoj protest so utemeljevali s tem, da je Celje staro zgodovinsko, gospodarsko in kulturno središče, ki bi bilo z

ukinitvijo vozlišča prikrajšano za pomembno institucijo na področju železniške infrastrukture. »Ukrep je narazum-Ijiv, saj prihaja prav v času ponovne oživitve gospodarstva ter višjega in visokega šolstva v knežjem mestu Celje. Z ukinitvijo vozlišča bi Celje izgubilo tudi dragocena visoko strokovna delovna mesta,« so še zapisali in hkrati dodali, da predlog za ukinitev železniškega prometnega vozlišča nima podlag v državnih razvojnih in prostorskih aktih.

Celjske svetnike pa je sredi meseca znova razburil odgovor SŽ, v katerem jim železničarji pojasnjujejo, da prometnega vozlišča Celje ne ukinjajo niti v infrastrukturnem niti v prometno-tehnološkem smislu. Nasprotno - železniško prometno vozlišče ostaja tudi v bodoče pomembna točka proizvodnega procesa SŽ, kar dokazujejo tudi daleč največja

investicijska vlaganja v obnovo postaje, modernizacijo naprav ter dogradnjo tirnih naprav v zadnjih treh letih. »Koncentrirana vlaganja v to infrastrukturno vozlišče seveda hkrati omogočajo racionalizacijo tehnološkega procesa, večjo varnost in zmanjšanje osebja. Gre torej za ukinitev vozlišča kot organizacijske enote, kar omogoča modernizacija vozlišča samega in sprememba tehnološkega procesa SŽ in je skladno z usmeritvami sanacijskega programa železnice kot celote,« še dodajajo v svojem pismu železničarji, ki zatrjujejo, da je njihov sanacijski program potrdila Vlada RS, celjski svetniki pa si ukinjanje vozlišča napačno razlagajo.

Celjske svetnike je prav slednje še dodatno razburilo. Župana Jožeta Zimska so minuli četrtek pooblastili, da znova protestira zoper odločitev SŽ, hkrati pa naj preveri, ali jo resnično podpira tudi vlada. »Celje je nekdaj imelo prometno sekcijo, zdaj še ima vozlišče, kaj - razen trenutno prenovljene železniške postaje - pa mu bo v prihodnje še ostalo,« je protest v en sam stavek strnil Štefan Jug.

I. STAMEJČIČ

Prepih na ulicah

v ponedeljek popoldne so poslanci in člani vodstva ZLSD na ljubljanskih ulicah predstavili prvo številko Prepiha, strankinega časopisa, ki bo v nakladi 50 tisoč izvodov izhajal vsakih 14 dni.

Tajnik ZLSD Dušan Kumer pravi, da Prepih ne bo politični pljuvalnik, ampak bo s svojo vsebino kvečjemu dvigoval demokratično zavest državljank in državljanov. Člani stranke bodo časopis prejemali po pošti, ostali pa ga bodo lahko za 1 tolar dobili pri strankinih kolporterjih na ulicah domačega mesta. S predstavitvijo prve številke Prepiha pa se poslanci in vodstvo ZLSD v teh dneh seli po ulicah vseh večjih mest Slovenije. IS

Asfalt za Lindek in Malo Goro

Konec prejšnjega tedna so se krajani Lindeka in Male Gore razveselili 1650 metrov novega asfaltiranega cestišča, ki povezuje vojniško in zreško občino.

Denar za ureditev in asfaltiranje nekaj več kot poldrugi kilometer cestišča so v tretjinskih deležih prispevali krajani Lindeka in Male Gore ter občini Vojnik in Zreče, zbrati pa je bilo treba dobrih 10 milijonov tolarjev. V petek popoldne so se ob slovesnem odprtju cestišča zbrali krajani Lindeka in Male Gore, novo asfaltirani cestni odsek pa sta odprla za vožnjo župana Vojnika in Zreč Beno Podergajs in Jože Košir (na sliki). IS, Foto: GREGOR KATIC

PO DRŽA\^

Evropski vprašalnik

UUBUANA, 26. juij (Delo) - Slovenija je na sed žu evropske komisije v Bru lju vrnila izpolnjen vpraš; nik, ki ga je nedavno preje kot deseta država z evro skim pridružitvenim spoi zumom. Slovenski predsta nik, dr. Benjamin Lukin* je približno 1200 strani si venskih odgovorov izroj prvi, sledila sta mu predsta nika Romunije ter Estonij za naslednji dan pa so nap vedali še odgovore Češke Madžarske, čez nekaj dni ] tudi Latvije, Litve in Bolgai je. Slovaška je to storila; teden pred Slovenijo, v Bra slavi. Poljska pa se je odloi la za dan po Sloveniji in sic v prostorih evropske misije Varšavi. Evropska komisi naj bi pripravila mnenje kandidatkah za vstop Evropsko unijo do koni medvladne konference, sr di naslednjega leta.

Bencin dražil za tolar

UUBUANA, 26. juli (Republika) - Na seji si venske vlade so izenaij pravice izrednih študentov rednimi, kar pomeni, da b do izredni študenti odsl deležni tudi ugodnosti, k sta na primer subvencionii na prehrana ter bivanje študentskem domu. Z od britvijo sredstev je vladadj la tudi zeleno luč za gra^p neposredne železniške ^ vezave med Slovenijo in Mi džarsko. Vlada je povišal cene naftnih derivatov za ti lar, čeprav so proizvajalci! distributerji zahtevali prec višje cene.

Slovenski dlolgoi

UUBUANA, 28. juli (STA) - Zunanji dolg Slovei je je konec maja znašal d' milijardi 975 milijonov dol; jev, od tega dolgoročni d milijardi 937 milijonov, kr; koročni pa 35 milijonov d larjev. Razliko v višini tn milijonov dolarjev predsta Ijajo uporabljena sredst Mednarodnega denarne; sklada (IMF). Od konca le 1995 se je zunanji dolg Slov nije povečal za pet milijom dolarjev, od tega se je dolg ročni povečal za 21 milijone kratkoročni pa zmanjšal: 15 milijonov dolarjev.

Šempetrsko obvoznica

NOVA GORICA, 27. juli (Delo) - Minister za proin in zveze, Igor Umek, je ni sec dni pred pogodbenim f kom odprl obvoznico v Ser petru, ki bo hkrati naveza' Nove Gorice na avtocest odsek Selo-Vrtojba. V Dar: pospešeno pripravljajo ^ potrebno, da bi še letos odi li dela na šestih avtocestn odsekih v skupni dolžini' kilometrov (Slivnica-Fra' obvoznica Ormož, avjjocesf priključek Slovenska Bis^ ca, Vransko-Blagovica, ^' govica-Šentjakob, Divača-^' zina in Vipava-Selo).

DOGODKI

3

Prvo slalinsko praznovanje

slavnostni govornik je bil Jožef Školjč

y Kogaški Slatini so v preteklih dneh .|„\esno praznovali prvi občinski praz-Jil, nove slatinske občine. Osrednje praznovanje je bilo v nedeljo, ko so tudi Ldelili najvišja občinska priznanja. Ltinčani praznujejo svoj praznik na fnino, v spomin na prireditve, ki so se ^ele že 1. 1827.

V nedeljo so začeli s slavnostno sejo bčinskega sveta, ki mu predseduje Anton itfivec, nadaljevali pa pred kulturnim dolom- Po slovesni himni je prvi župan love občine mag. Branko Kidrič, opozo-i]iia prizadevanja v občini. Iz zapuščene iLvbe so uredili lepo občinsko poslopje.

lani so dokončali prizidek I. osnovne šole, pridobiti pa nameravajo še dodatne učilnice. Letos želijo, skupaj s sosedi iz Podčetrtka, urediti najkrajšo (še makadamsko) cestno povezavo med občinama, župan je omenjal tudi nova parkirišča v Ratanski vasi ter v Kostrivnici ter lansko pridobitev v KS Sv. Florjan, nov. gasilsko-kulturni dom. Na območju, kjer plačujejo samoprispevek, je pomembna plinifikacija, za kar je potreben tudi kredit. Menil je, da so v preteklem letu in pol ustvarili dobro osnovo, za razvoj na različnih področjih. Predsednik Jožef Školjč je v krajšem govoru spomnil, da ljudje od leto dni starih občin pričakujejo veliko več kot, na primer, od leto dni starega otroka, pri tem pa.

se je spomnil tudi petih let nove države. Tudi od nje takoj pričakujejo, da bi delovala kot države, ki obstajajo že dolga leta.

Letošnja občinska priznanja, »Plaketi občine«, so slovesno podelili dekanu Janezu Kraševcu ter Moškemu pevskemu zboru Rogaška Slatina. Župan Kidrič je podelil tudi tri »Priznanja občine« in sicer Karitasu, Marinki Mastnak in Silvestru Žgajnerju. Priznanja so podelili tudi učencem I. in II. slatinske osnovne šole, ki so se odlično izkazali kot mladi raziskovalci.

V Rogaški Slatini obeležujejo občinski praznik z vrsto kulturnih, športnih in

zahdvnih prireditev.

BRANE JERANKO

Srečanje borcev pri Dobrotinškovili

r Pri domačiji Dobrotinškovih na Dobrotinu pri Vojniku se Vv soboto popoldne zbralo blizu 200 borcev in domačinov.

S tradicionalnim srečanjem so počastili spomin na zavedno 5/ovensko družino, ki je med narodno6svobodilnim bojem i žrtvovala kar 6 svojih članov.

I Po besedah predsednika vojniške borčevske organizacije hJurija Bojanoviča bodo na Dobrotinškovi domačiji do prihodnjega leta uredili spominsko sobo, v kateri bo zbrana manjša finuzejska zbirka iz medvojnih časov. Letošnjega srečanja pa se je ob domačih borcih in žrtvah vojnega nasilja udeležila tudi i^elegacija Zveze koroških partizanov iz Celovca ter nekaj še 'živečih prvoborcev Prvega štajerskega bataljona, ki je konec i»ktobra 1941 počival na Dobrotinškovi domačiji. » IS, Foto: G.K.

Velika škoda po neurju

Hudo neurje z nalivom in točo, ki je konec junija prizadelo Podravje, je povzročilo veliko škode tudi na kmetijskih kulturah v konjiški občini.

Najbolj prizadeti so bili kraji Kraberk, Skedenj, Tolsti vrh, Konjiška vas. Breg in Dobr-než, kjer je neurje uničilo skoraj vse kmetijske kulture. Najbolj so bili poškodovani vinogradi in sadovnjaki, posevki koruze, žita in krompirja, zmanjšan pa je tudi odkos tra-vinja. Skupno je bilo prizadetih 427 hektarov površin, po ocenah občinske komisije pa je bilo škode za več kot 37 milijonov tolarjev. Tej številki sta se v začetku julija pridružila še dva milijona in pol tolarjev škode po poplavah. Po prekomernem deževju so hudourniški vodotoki Dravinja, Oplotniščica in Ličnica presto-

pili bregove in preplavili nižje ležeče kmetijske površine, nanesli odpadke, zemljo in gramoz na zemljišča ter uničili odvodne jarke. Največja škoda je nastala na travnatih površinah, ki prevladujejo ob vodotokih. Ker pa je voda dosegla najvišji vodostaj v zadnjih petnajstih letih, je preplavila in poškodovala tudi bolj oddaljene njivske površine. Močno so bile poškodovane tudi nekatere lokalne in krajevne ceste v Dravinjski dolini ter na območju Konjiške gore in Brda. Skupna škoda na cestah je ocenjena na trideset milijonov tolarjev.

Občinska komisija za ocenjevanje škode je zbrala vse podatke in jih posredovala pristojni državni komisiji. Konjiška kmetijsko svetovalna služba pa je pripravila in izvedla sanacijski program, ki je obsegal predvsem čiščenje in dog-nojevanie kmetiiskih površin.

Kdo bere Uradne liste?

»Če bomo tako nadaljevali, bo v Celju preteklo še veliko vode, preden bo zaživel Dom pomoči,« je bil med zadnjim zasedanjem občinskega sveta ogorčen svetnik Janez Goršič.

V začetku julija je namreč Goršič Strokovni službi za družbene dejavnosti Mestne občine Celje zastavil vprašanje, zakaj se v Celju niso odzvali na javni razpis za sofinanciranje razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva za leto 1996, ki ga je aprila objavilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Menil je, da bi z denarno pomočjo države v Celju vendarle lahko aktivirali Dom pomoči, za katerega so v mestu ob Savinji v dveh letih uspeli pridobiti le temeljite adaptaci-

je potrebne prostore, drugače pa se razen spreminjanja imena ni nič premaknilo. Predstojnik službe Željko Cigler je na svetniško vprašanje odgovoril, da ustreznega razpisa ni bilo, vendar pa je Goršič že med zadnjim zasedanjem občinskega sveta njegovo trditev demantiral s fotokopijo razpisa, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 19. aprila.

Glede na to, da so v celjskem občinskem svetu že pred časom ugotavljaU, kako bi s sprotnim spremljanjem in kandidiranjem za ustrezne javne razpise za sofinanciranje posameznih programov, v mesto ob Savinji le lahko pritegnili več državnega denarja, je tokratno vprašanje, kdo v občinski upravi bere Uradne liste, še kako na mestu.

PO SVETU

Eksplozija v Atlanti

Na olimpijskem prizorišču v Atlanti je eksplodirala bomba, ki je terjala dve smrtni žrtvi, več kot 100 ljudi pa je bilo ranjenih. Žrtvi sta neka 44-letna Američanka in 40-letni turški televizijski snemalec, ki ga je ob eksploziji zadela srčna kap. Atentat se je zgodil v olimpijskem parku, v noči s petka na soboto, ko je bilo na prizorišču več tisoč ljudi, željnih nočne zabave. Za vstop v park ni bilo vstopnine, pa tudi varnostni ukrepi so bili milejši kot čez dan. Napadalec je bombo podtaknil v koš za smeti. Šlo naj bi za t.i. »pipe bomb« - gre za doma narejeno bombo iz cevi, ki so napolnene z žeblji in vijaki. Namen take bombe ni povzročiti gmotno škodo, temveč raniti čim več ljudi. Nek tonski tehnik naj bi menda celo obvestil varnostnike, da je nek človek v koš za smeti blizu odra za glasbene skupine, odložil večji paket. Policija je bila prepozna za evakuacijo več tisoč ljudi. Po atentatu so na prizorišču olimpijskih iger poskrbeli za ostrejše varnostne ukrepe, nekajkrat pa celo razglasili lažen preplah. V Atlanti se bojijo, da bi olimpijsko prizorišče postalo mesto enakega pokola, kot se je zgodil leta 72 na igrah v Munchnu, ko so palestinski skrajneži ubili 11 izraelskih športnikov.

Našli črni skrinjici

Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI je zanikal, da bi bila povezava med bombo v Atlanti in nedavnim strmoglavljenjem boeinga 747, ki je bil iz New Yorka namenjen v Pariz. Reševalci, ki iščejo razbitine in trupla potnikov letala, ki je 17 julija strmoglavilo v Atlantik, so naposled našli črni skrinjici. Skrinjici sta bili skoraj nepoškodovani, zato so strokovnjaki menili, da jim bodo v veliko pomoč. Vendar pa je zaenkrat znano samo nekaj: okoli 11 minut in pol po vzletu sta skrinjici posneli neznani, zelo kratek pisk, ki je hkrati zadnji posneti zapis dogajanja v letalu. Strokovnjaki posneti zvok primerjajo s tistim, ki so ga posnele črne skrinjice Pan Amovega letala, ki ga je decembra 88 zaradi eksplozije podtaknjene bombe razneslo nad Loc-kerbijem na Škotskem. Rezultati preiskave še niso znani. Televizijska družba CNN pa je medtem poročala, da je bila bomba podtaknjena v sprednjem delu letala. Tako naj bi nekaj časa pred strmoglavljenjem v morje, letalo letelo brez prvega dela, kar naj bi tudi pojasnilo dve piki, ki so ju ob nesreči zaznali na radarjih. Nek vir blizu preiskovalcem pa meni, da črni skrinjici morda nista zabeležili doganjanja in pogovorov v zadnjih trenutkih pred eksplozijo, ker naj bi v letalu že kmalu po vzletu prišlo do večje električne okvare, 2:ara-di katere naj bi se skrinjici

izključili. Tezo o električni okvari na letalu potrjuje dejstvo, da pilot ni poslal nobenega klica v sili.

Konec gladovne stavke

v Turčiji se je po 69 dneh končala gladovna stavka političnih zapornikov. Med njimi so predvsem pripadniki levičarskih in skrajno levičarskih strank in frakcij ter tudi turški Kurdi. Stavka je terjala kar 12 smrtnih žrtev, več kot 170 zapornikov so prepeljali v bolnišnico, od tega jih je 18 v kritičnem stanju. Zaporniki so stavkali zaradi nemogočih razmer v turških zaporih; gre predvsem za pomanjkanje prostora in za maltretiranje zapornikov. Zaporniki so se tudi pritoževali, da so zaprti daleč od domov in sodišč, tako da so obiski njihovih svojcev in odvetnikov zelo oteženi, poleg tega pa so jim onemogočena zaslišanja na sodiščih. Vlada je naposled popustila in s predstavniki jetnikov dosegla dogovor, da bodo jetnike iz samic preselili v večje celice. Popustitev turške vlade je zagotovo rezultat pritiska številnih držav, predvsem evropskih. Te so oblasti v Ankari opozarjale, da naj spoštujejo obljubo, dano ob podpisu carinskega sporazuma z Evropsko unijo v začetku tega leta, namreč večje spoštovanje človekovih pravic. Vlada pa je verjetno pomislila tudi na to, da ob nadaljevanju stavke ne bo dosegla enega najpomembnejših ciljev države - polnopravnega članstva v EU do konca tega stoletja.

Burundi druga Ruanda?

v Burundiju, majhni afriški državi, je vojska, v kateri so predvsem pripadniki manjšinskega plemena Tutsi, izvedla vojaški udar. Za novega predsednika je postavila Pierra Buyoyo, ki je bil na oblasti od leta 87 pa vse do prvih volitev leta 93. Pred udarom so večinski Hutujci v begunskem taborišču Tutsi-jev pobih okrog 330 ljudi, v glavnem žensk, otrok in ostarelih. Predsednik države, sicer Hutujec Ntibantugajna, je pred maščevanjem pobegnil na sedež ameriškega veleposlaništva v Bujumburi. Tudi Združeni narodi in Evropska komisija so iz Burundija umaknili svoje uslužbence. Številne države so obsodile izvedbo udara, storile pa niso ničesar. Le Belgija in ZDA so se odzvale na prošnjo za pomoč, vendar le logistično. Tako se nobena od 25 držav, ki so jih ZN zaprosili za pomoč, ni ponudila, da bi sodelovala v mednarodnih mirovnih enotah za to državo. Če se burundijska kriza kmalu ne bo končala, se kaj lahko ponovi scenarij iz Ruande, Burundiju sosednje in sorodne države, kjer je v pokolih pred dvema letoma umrlo od 500 tisoč do milijon ljudi. V Burundiju pa je kriza od leta 93 naprej zahtevala že okrog 150 tisoč življenj.

DAMJAN KOSEC. POPtv

4

DOGODKI

Od danes obrazci za stanovanjsica posojila

v pooblaščenih enotah Pošte Slovenije so od danes, četrtka, 1. avgusta, naprodaj obrazci za vloge najnovejšega razpisa stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Na že 16. razpis ugodnih stanovanjskih posojil (objavljen v dnevnem časopisju 26. junija) v skupni višini milijarde tolarjev, ki so tokrat namenjena gradnji individualnih stanovanjskih hiš, se bo mogoče prijaviti med 2. in 9. septembrom. V skladu bodo vloge sprejemali po pošti, podrobnejše informacije so navedene na obrazcih za vloge, še več o tokratnem razpisu pa je mogoče izvedeti z avtomatskim telefonskim odzivnikom Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 061 1710-502 ali 1710-509.

Sicer pa so do tokratnih posojil s 3-odstotno realno obrestno mero upravičene mlade družine, ki so zdaj stalno prijavljene pri sorodnikih ali so najemniki za določen čas, svoj stanovanjski problem pa rešujejo prvič. Prosilci morajo imeti gradbeno dovoljenje (izdano med letošnjim 1. januarjem in 25. junijem) za gradnjo individualne stanovanjske hiše, nadomestno gradnjo, nadzidavo, dozidavo ali za izgradnjo podstrešnega stanovanja.

Bazen v Šoštanju zaprl

Republiška tržna inšpekcija izdala odločbo za prenehanje opravljanja dejavnosti

o bazenu v Šoštanju, ki ga je kljub postopku na sodišču odprl najemnik Euroforum, smo pisali že v prejšnji številki Novega tednika. Tokrat je zgodba dobila delni epilog, saj je pretekli teden bazen pregledala republiška tržna inšpekcija, ki je ugotovila, da Euroforum opravlja gostinske in kopališke dejavnosti brez ustreznih dovoljenj upravne enote. Zato so izdali odločbo za prenehanje opravljanja teh dejavnosti, dokler najemnik ne bo pridobil ustreznih dovoljenj.

Če na kratko ponovimo zgodbo: bazen je Euroforum že pred leti prevzel v upravljanje, na majski seji šoštanjskega sveta pa so se svetniki odločili, da prekinejo najemno pogodbo, upravljanje z bazenom pa preide na občino. Tudi sodišče je

odločilo, da se mora najemnik izseliti, vendar so se v Euroforumu pritožili na sklep sodišča. Ker postopek še traja, je najemnik pred dnevi odprl bazen za kopanja željne Šoštanjčane.

Ob pregledu je glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladušek povedal, da je januarja 1994 podjetje Euroforum z občino Šoštanj podpisalo najemno pogodbo za kompleks bazena s tremi gostinskimi obrati. Za reševanje »bazenskega problema« je sedaj odgovorna Slavica Škrubej, ki je povedala, da je direktor Euroforuma Matjaž Župančič oseba, s katero se ne da poslovati, poleg tega pa niti ne odgovarja na telefonske klice. Povedala je še, da bazen kljub odločbi inšpektorjev še vedno posluje.

Ob tem je župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih povedal, da na občini nimajo nobenega stališča v zvezi s tem

problemom. Iz Euroforuma so ga obvestili o obisku inšpekcije, uradne informacije pa od inšpektorata še ni prejel. To je sicer voda na mlin šoštanjske občine, ki je po besedah župana najemniku zagrozila s sankcijami, če bazen ne bo obratoval, kot piše v pogodbi.

Očitno je, da v Šoštanju problem okoli najemne pogodbe še ne bo rešen prav kmalu, saj sodni mlini meljejo počasi. Ko bo Euroforum dobil dovoljenja upravne enote za opravljanje kopaliških in gostinskih dejavnosti, bo bazen spet obratoval tudi uradno. Sicer najemniku, po besedah Slavice Škrubej, na občini očitajo, da bazena ne vzdržuje in ne plačuje najemnine. Tako v Šoštanju še vedno čakajo na odločbo sodišča, s katero bo postalo jasno, kdo ima prav in kdo lahko upravlja z bazenom.

i POLONA RIFEU

Varno po Sloveniji

Predsednik SKD Lojze Peterle se je s skupino sodelavcev danes odpravil na 10 dnevno kolesarsko turnejo po Sloveniji.

Letos bo 10 članov SKD kolesarilo 10 dni. Akcijo so Slovenski krščanski demokrati poimenovali Varno z nami, na pot po Sloveniji, nanjo pa vabijo tudi vse simpatizerje stranke in ljubitelje kolesarstva. IS

Svetnilci za nogomet

Na zadnjem predpočitniš-kem zasedanju mestnega sveta občine Celje so svetniki prisluhnili obširnejši informaciji Darka Klariča, predsednika Upravnega odbora nogometnega kluba Biostart Publikum o stanju nogometa v Celju, poleg tega pa še kratki informaciji na to temo, ki jo je podal občinski svetovalec za šport. Svetniki so sklenili, da Celje nogomet potrebuje in ga ne sme izgubiti.

Zapletov pa zato ni nič manj. Nogometna zveza Slovenije namreč zahteva, da do pričetka državnega prvenstva postavijo stolpe za televizijske snemalce. Denar je, volja tudi.

zapleta pa se pri sosedih, ki ocenjujejo, da bi jim ta stolp zmanjšal kakovost bivanja.

Pa so svetniki skleniU troje. Da je nogomet za Celje širšega družbenega pomena. Da naj celjski župan in predsednik mestnega sveta stopita do Upravne enote in se pogovorita o tem, da le-ta izda začasno dovoljenje za postavitev stolpa. Tako občini ne bi mogli očitati, da podpira črne gradnje. Obenem pa naj proučijo možnosti za odkup hiše Guč-kovih, ki postavitvi stolpa najbolj nasprotujejo. Svetniki tudi menijo, da bi bilo na jesenskem zasedanju dobro prisluhniti tudi informaciji o stanju vseh športnih objektov v občini, obenem pa so se poenotili glede stališča, da bo tre-

ba razmišljati o gradnji centralnega štadiona, za katerega je lokacija določena pod Golovcem, na območju opuščene opekarne.

Iz govora Darka Klariča velja zapisati, da Celje potrebuje pomožna nogometna igrišča za treninge, kar bi lahko mestu prinašalo tudi dobiček, če bi znali izkoristiti ta igrišča za priprave drugih reprezentanc in ekip, ki jih sedaj Darko Klarič preko svojega podjetja vodi na priprave na Ro-glo in še kam. Obenem je dejal, da v Celju na splošno že vsa štiri leta pogreša podporo občine in njenega vodstva in da nobena obljuba, ki jo je v štirih letih dobil, še ni bila izpolnjena.

i.....IlilillMMIllilllill N.G.

Prazne obljube

Krajani Galicije spet pri žalskem županu - Prihodnji teden sestanek s predstavniki države?

Na pobudo Rudija Ga-brovška so se predstavniki krajevne skupnosti Galicija v ponedeljek zopet sestali z županom občine Žalec Milanom Dobnikom. Od sestanka, na katerem je župan obljubil (a obljube ni izpolnil), da si bo skupaj z odgovornimi in krajani ogledal razmere ob magistralni cesti v naselju Velika Pirešica, je minilo že štirideset dni, zato je Galičane zanimalo, kaj je z dogovori, sklenjenimi 19. junija v Galiciji.

Predstavniki krajanov Andrej Križan, Milan Grobel-nik, Miran Podpečan in Rudi Gabrovšek so Milana Dobni-

ka ponovno opozorili na nevzdržne razmere ob magi-stralki pri Fervegu in izrazili veliko nezadovoljstvo, ker v dobrem mesecu občina ni storila ničesar za rešitev težav v Veliki Pirešici. Opozorili so tudi, da bodo zamisel o zapori magistralke opustili šele takrat, ko se bodo začeli izvajati že pred leti pripravljeni načrti za ureditev ceste, ki predvidevajo gradnjo pločnika, omejitev hitrosti, ureditev parkirišč ter postavitev odbojne in protihrupne ograje. Vodja oddelka za okolje in prostor Slavko Šketa je povedal, da je 19.

julija že bila izdana odločba za postavitev znakov za omejitev hitrosti, ki bo konec tega tedna postala pravnomočna in bodo torej znaki prihodnji teden že stali ob cesti, ni pa vedel, zakaj ni bila izdana odločba tudi za postavitev odbojne ograje. Kako bo z gradnjo pločnika tako Šketa kot Dobnik v ponedeljek nista mogla še ničesar povedati, saj v občinskih službah še ne vedo, ali bodo treba dela le priglasiti ali pa bo potrebno sprožiti postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem primeru bi morali na začetek gradnje čakati kar nekaj časa, vendar v krajevni skupnosti Galicija vztrajajo, da je treba črno točko pri Fervegu urediti najkasneje do začetka novega šolskega leta. Ker gre za državno cesto in ker so razmere ob tem delu magistralke postale še bolj nevzdržne tudi zaradi gradnje avtoceste, bo župan Dobnik, tako je vsaj obljubil, do konca prihodnjega tedna pripravil sestanek, na katerega bo poleg prizadetih krajanov in predstavnikov občine povabil še direktorja Direkcije RS za ceste, državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika, direktorja Darsa Jožeta Brodnika ter predstavnike Cestnega podjetja Celje.

J. INTIHAR

Sejnine določene

Celjski svetniki so na zadnjem zasedanju občinskega sveta določili novo višino

sejnin.

Dobilo jih bo 33 svetnikov za nazaj do L januarja 1996, člani in predsednik nadzornega odbora Mestne občine Celje pa za obdobje od imenovanja.

Čeprav so celjski svetniki že nekajkrat usklajevali novo višino sejnin, tudi minuli četrtek ni šlo brez zapletov. V razpravi so kar nekaj časa tehtali pomembnost posameznih funkcij, na koncu pa vendarle potrdili predlog, ki so ga za obravnavo pripravili v sekre-

tariatu občinskega sveta, podprla pa ga je tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

V Celju je tako za opravljanje svojega dela predsednik občinskega sveta Lojze Oset upravičen do 70 tisoč tolarjev mesečnega nadomestila, svetniki prejemajo za posamezno sejo 12 tisočakov, predsednik nadzornega odbora MOC Zdenko Podlesnik 15 tisočakov, člani pa 8 tisoč tolarjev. Po 8 tisočakov si za posamezno sejo prislužijo tudi predsedniki odborov in komisij občinskega sveta, člani le-teh pa prejmejo po 5 tisoč tolarjev.

■■■■■■■■■■iMnni IS

Šoferji na Rogli

Minulo soboto je bilo na Rogli peto tradicionalno državno srečanje šoferjev in avtomehanikov Slovenije.

Vse, ki so prispeli, je pozdravila godba na pihala iz Op-lotnice. Obiskovalce je nagovoril predsednik ZŠAM Zreče Jože Čuk, ki je vsem zaželel prijetno vzdušje. Na mesto govornika je stopil tudi predsednik ZŠAM Slovenije Stane Do-lanc. Omenil je, da se je prometna infrastruktura izboljšala, še vedno pa imajo vozniki velike težave. Predvsem te pestijo voznike tovornih vozil, ki imajo na mejnih prehodih dolge čakalne dobe. Častni gost je bil župan občine Zreče Jože Košir.

Za dobro, zabavo so poskrbele družabne igre, kot vlečenje vrvi, nabiranje najlepšega jurčka, vzporedno pa so obiskovalci izpolnjevali javno anketo, ki jo je pripravil Prometni vestnik. K.Ž.

Družine na Menim

Pred osmimi leti so prvič pripravili srečanje kmečkih družin na Menini, minulo nedeljo pa so krog vsakoletnih druženj ponovno sklenili na Menini.

Tudi letošnje srečanje je minilo v izjemno prijetnem vzdušju, organizator, Zgornjesavinjski odbor SLS, pa je na srečanje privabil družine iz cele doline in tudi sosednjih občin. Tokratno srečanje so izkoristili za odločen protest proti gradnji radarjev na Menini, med gosti pa so bili tudi mladi iz Belgije, ki so na obisku pri Društvu podeželske mladine Zgornje Savinjske doline. US

PO DRŽAVI

Z Avstrijo uspešn

UUBUANA, 25. julj (Delo) - Slovenski premij dr. Janez Drnovšek in nj

gov gostitelj, avstrijs kancler Franz Vranitzk

sta na delovnem srečanju Celovcu razpravljala pre vsem o dvostranskih vpr šanjih. Soglašala sta, da; gospodarski odnosi državama v zadnjem ca; uspešno razvijajo, prec pozornosti pa sta nameni tudi slovenski manjšini t mejnemu režimu v zvezi našim vključevanjem Evropsko unijo ter uvelja Ijanjem Schengenskei sporazuma.

Nizje provizije

UUBLJANA, 25. julj (Republika) - Po zadr odločitvi ustavnega sodiši si morajo družbe za upra Ijanje znova začeti izplač vati nižje provizije. Ustav sodniki so namreč »odmr nili« izvajanje sklepa age cije za trg vrednostnih p pirjev, s katerim je agenci iz osnove za obrači upravljavske provizije iz zela še nevnovčene certii kate. V osnovo za obrači bodo tako spet šteli zgt tisti certifikati, ki so j družbe že zamenjale : delnice in deleže podjet Ker so družbe uspele vnc čiti le slabo petino zbran certifikatov, bodo tako pr vizije bržkone kar za gei no nižje kot doslej. Ob te je treba povedati, da son. katere največje družbe i upravljanje lani izkazal preko milijarde tolarjev č stega dobička.

O delitvi premoženja

BLED, 26. julija (Delo)

Na Bledu so se na povabi guvernerja Banke Slovei je, dr. Franceta Arharj prvič po razpadu nekdan Jugoslavije, srečali guve nerji centralnih bank štir od petih držav nasledn (BiH, Hrvaške, Makedoni in Slovenije) ter se pog varjali o predlogu baselsl banke za mednarodne p ravnave (BIS) o delit skupnega premoženja ne danje Narodne banke Jug slavije v BIS. Baselska ba ka predlaga naj bi se drža' naslednice same dogovo le o delitvi premoženja se ne bi tožile po sodiščil"

Najpozneje decembra

DRAGA, 28. julija (D

lo) - Ob 54. letnici ustaii vitve Notranjskega in K čevskega odreda ter v sp min na tragedijo v Ogen) in Taborski steni ter drul dogodke II. svetovne vojn je bilo v Dragi tradicioH' no množično srečanje bf cev in aktivistov. Preds^ nik republike Milan KuČ^ Je med govorom poudat da bodo volitve v vsak^ primeru znotraj ustavne! roka, torej najpozneje ' decembra letos.

NAŠI KRAJI IN UUDJE

5

Najboljši bosta zdravnici

j^ed dijaki, ki so letos na jaturi dosegli maksimalnih 4 točk, so bila tudi tri dekle-^ s celjskega področja. To j2 Katica Bajuk in Darja Mlakar s I. Gimnazije v Celju U Karla Šmigoc z g^mnazij-Ijega oddelka v Šolskem gntru Celje.

'pa bi o njih izvedeh kaj več, iiTio jih povabih na kratek po-iflvor, vendar pa nam je uspe-P dobiti le Katico in Karlo. jjrja je namreč že odšla na ^služene počitnice.

Katica

Prva sogovornica je bila Ka-ica, dekle dolgih svetlih las, ipetih v kito, vitke postave, ki eže na videz razkrivala, da se 1) e ukvarjala s plesom. V pr-■ein in drugem letniku je plenila pri Plesnem forumu, ven-jar je ples kasneje zaradi šol-ikjh obveznosti opustila. »Pač le moreš biti hkrati dober na iveh področjih. Če se hočeš lečemu res dobro posvetiti, ti roanjka časa za kaj drugega. 3fako sem se seveda odločila, la raje posvetim ves svoj čas ti oli. Sicer šola ni vse, a brez i lobre izobrazbe danes nika-I lor ne prideš,« je bila zgovor-il a Katica.

^ O maturi nisva veliko govo-' li, saj jo o tem že tako ali \'ikovsi sprašujejo. Matura se i| je svcer zdela dobro organi-^\mia, vendar precej naporna % prezahtevna. »Edina sreča / je bila, da smo se že vse leto iiitenzivno pripravljali in je bi-• lozato na koncu potrebno nekoliko manj napora. No, priznam, da sem se precej učila, a ieje očitno pošteno izplačalo. 5rez muje se pač še čevelj ne obuje,« je dejala Katica. Ko so prišli rezultati, je bila aviio v Kranju pri sestri, kjer [i oje o odličnem uspehu obve-;>tila sestrina tašča. Veselo no-j'ico je izvedela iz časopisa, j tatica je vedela, da je uspešno ,, 'pravila zadane naloge, a tak-^Mega uspeha ni pričakovala, i W zato je bilo veselje doma j oliko večje.

^, Sedaj je napornih dni konec ^ n maturanti si bodo končno (^hko nekoliko oddahnili in se ^>osvetili svojim konjičkom.

ima Katica neskončno. f''^oraj ni športa, s katerim se bi ukvarjala. Poleti fitness, ; ''^'esarjenje in tek, pozimi dr-■ ^'ije in smučanje. Rada bere, I ''^'uje in spoznava nove kraje ^ ljudi. »Lani sem bila na

jezikovnem tečaju v Oxfordu, kjer sem spoznala precej prijateljev iz različnih dežel, celo iz Argentine in Koreje. To so ljudje, ki živijo v popolnoma drugačnem okolju, ki imajo popolnoma drugačne navade in tradicijo. Bolj kot so ljudje raznoliki, bolj so zanimivi. In prav takšni so moji prijatelji. Vsakdo ima svoje vrline in slabosti, ampak takšni smo vsi. Sama grdih navad nimam, moja slabost pa so sladkarije. Brez piškotov se skozi maturo ne bi pretolkla,« je povedala Katica. »Moja druga razvada pa je dolgo spanje. Sedaj, ko imam počitnice, spim tudi do 12 ur dnevno. Navdušujem se nad zdravo prehrano, čeprav sem imela zaradi strogega vegetarijanstva v tretjem letniku precej težav z zdravjem. V nobeni stvari pač ne gre pretiravati. Sedaj se zopet usmerjam v to smer, a sem pri tem bolj zmerna. Pobijanje živali se mi namreč zdi preveč okrutno.«

Na vprašanje, kaj je najbolj nora stvar, ki jo je kdaj naredila, mi je smeje odvrnila, da jih je preveč, da bi vse naštela. Ko je bila še otrok, je imela vedno kup norih idej, kot sama pravi. Vedno si je želela napisati knjigo in morda jo je ravno ta želja pripeljala do ideje, da napiše kakšno pesem. »Tega skoraj nihče ne ve, pišem namreč le za svojo dušo,« pravi. Obožuje naravo in rada hodi v hribe, privlači jo joga in meditacija, vendar pa se kot vsi mladi tudi rada zabava. »V razredu smo se odlično razumeli med sabo in tako postali res dobri prijatelji. Z njimi zahajam v Teater in Barfly, v septembru pa načrtujemo tudi potovanje po Evropi.«

Med njenimi najboljšimi prijateljicami je tudi druga

najboljša maturantka s I. Gimnazije v Celju, Darja Mlakar. »Z Darjo sva res dobri prijateljici,« pravi Katica. »Sama vem, da ji lahko popolnoma zaupam in se z njo odkrito pogovorim. Tudi Darja obožuje jezike in ima kar nekaj ho-bijev. Poleg flavte, ki se je uči na celjski glasbeni šoli, je njena velika ljubezen nemščina, ki jo poleg latinščine tudi namerava študirati. Sama sem se raje odločila za študij medicine, saj je bila moja večna želja postati zdravnica. Vem, da je študij težek, to mi pravijo vsi, ampak mene to veseli. Starši sprva niso bili ne vem kako navdušeni nad mojo odločitvijo, a so kmalu spoznah, da je to res tisto, kar želim,« je še dejala.

Karla

Karla je drobno, nadvse sramežljivo dekle, ki ji nikakor ne bi prisodil tohko let. Za razliko od Katice je bila Karla mnogo bolj zaprta, čeprav se je čez čas vendarle nekohko sprostila in začela pripovedovati o sebi. Če bi jo morala opisati z eno samo besedo, bi bila to prav gotovo skromnost.

»Najprej sem mislila, da bom komajda naredila maturo, zato sem bila res presene-

čena nad svojim uspehom. Brž ko sem izvedela, sem poklicala domov, kjer so kar skakali od navdušenja,« pripoveduje Karla. »Matura kot taka se mi je zdela dokaj težka, čeprav sama nisem imela težav. Najmanj preglavic mi je delala matematika, saj sem redno hodila na tekmovanja in zato .pred maturo ni bilo potrebno toliko ponavljati snovi za nazaj. Vsekakor mi bolj ležijo naravoslovni predmeti, kot so fizika, kemija in matematika, a težav tudi drugje nisem imela. K temu so pripomogli tudi profesorji s sistematičnim načinom dela, zlasti v zadnjem letniku. Drugače pa so vtisi z zdaj že nekdanje šole mešani. Profesorji so pač različni in vsakdo od njih ima drugačen pristop. V glavnem večjih nesporazumov z njimi nismo imeh, nekajkrat pa smo jim tudi zagodU,« je smeje dejala.

Iz njenega pripovedovanja je bilo razvidno, da prostega časa skorajda nima in da za razliko od velike večine mladostnikov sploh ne zahaja ven. Sama pravi, da za to niti ni bilo časa, saj je vse leto pridno obiskovala vaje iz fizike in kemije, ki so bile tudi v popoldanskem času, pisala ra-

ziskovalne naloge in bila torej nadvse prizadevna. Njen trud je bil tudi poplačan s potovanjem v Bournemouth, ki ga je financirala celjska občina za nagrado dijakom, ki so sodelovali na tekmovanju iz matematike, kjer je Karla dosegla odlično tretje mesto.

Ko sem jo povprašala o njenih šibkih točkah, je kot iz topa ustrelila: kuhanje! »Raje sem lačna, kot da bi si morala kaj skuhati,« je dejala. »Slabih lastnosti nimam, res pa je. da zelo rada dolgo spim. Rada poslušam glasbo, dokončala pa sem tudi nižjo glasbeno šolo za harmoniko. Poskušala sem tudi naučiti kitare, pa nekako ni šlo. Vendar pa še nisem popolnoma obupala,« se nasmeje.

»Za šport nisem ravno navdušena, nadvse rada pa opazujem zvezde. Predlani sem obiskovala tudi astronomski tabor na Javorniku, kjer sem preučevala meteorje. To me je še bolj navdušilo in sedaj se s sestro večkrat odpraviva na prosto opazovat zvezde, seveda če je noč jasna.«

In kakšni so njeni načrti? »Vpisala sem se na medicino, saj si želim postati zdravnica. Sicer se še nisem opredelila ožje, pa saj imam za to še dovolj časa. Moram priznati, da sem precej časa kolebala med medicino, fiziko, farmacijo in matematiko,'a prevladala je medicina. Mogoče mi je nekoliko žal, da se nisem opredelila za matematiko, ampak zdaj je, kar je.«

Katica, Karla in Darja bodo prvega septembra poleg desetih celjskih dijakov, ki so dosegli nad 30 točk, prejele pohvale ministra za šolstvo na-po-sebni slovesnosti v Cankarjevem domu. Ob zavidanja vrednem uspehu jim iskreno čestitamo in jih postavljamo za vzor naslednjim generacijam. Še mnogo takšnih!

! BOJANA JANČIČ

Prijateljici - Katica Bajuk in Darja Mlakar.

Karla Šmigoc.

Naviga v Velenju

hitri, v petek 2. avgusta, se v Velenju z registracijo '^kmovalcev pričenja Svetovno prvenstvo v radijsko vode-"^'h vodnih modelih. Uradna otvoritev prvenstva bo v ^ol^oto, 3. avgusta.

^a letošnjem, desetem svetovnem prvenstvu, sodeluje 350 ^^Hlnikov iz 28 držav, med tekmovalci pa je tudi 17-članska ^^'Prezentanca Slovenije, ki jo vodi Dejan Štrbenk. V Velenju l^"l*?g športnikov pričakujejo tudi precej drugih gostov, l"^t>nstvo pa bo trajalo do nedelje. 11. avgusta.

Dnevne tekme se bodo pričenjale ob 9. uri, v večernih urah j "Jo pripravljali sponzorske tekme, finalni obračuni pa se ^^do Velenjskem jezeru pričeli proti koncu prihodnjega ''^Jiia. Poleg športa bo v tem tednu v mestu ob Paki ^'^"iiembno vlogo igral tudi turizem, saj v sodelovanju s

i^''nroni za promocijo turizma pripravljajo veliko turistično med vsemi udeleženci Navige 96. US

Novi avtobusi, nove barve

v preteklem tednu so na progah celjskega mestnega in primestnega prometa začeli voziti štirje novi mercedesovi avtobusi. Naložba je celjski Izletnik stala približno milijon nemških mark.

Trije avtobusi so namenjeni prevozu potnikov v mestnem prometu na relacijah Prebold-Celje, Vojnik-Celje in na progi Lokrovec-Lopata-Ostrožno-Celje-Štore, eden izmed avtobusov pa je primestni in vozi na progi Dobrna-Celje-Laško. Običajne barve so tokrat nadomestili z modro in rumeno, ki sta tipični barvi mesta Celje. V mesecu novembru bodo svoj vozni park posodobili še s štirimi novimi avtobusi za primestni promet.

PO DRŽAVI

iz Polome in Tarna

MARIBOR, 27. julija (Delo) - Na tiskovni konferenci UNZ Maribor so povedali, da so kriminalisti napisali več ovadb zoper nekatere odgovorne delavce v Palomi. Nekaj so jih ovadili tudi v Tamu in sicer zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov ter nezakonito izplačanih stimulacij nekaterim zaposlenim.

Svečanost na Vršiču

UUBLJANA. 29. julija (Večer) - Pri Ruski kapelici na Vršiču je bila slovesnost ob 80-letnici smrti 400 ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je 1. 1916, med gradnjo ceste na Vršič, zasul snežni plaz. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Slovenije, Milan Kučan in podpredsednik ruske državne dume, Sergej Baburin. Baburin je dejal, da Slovenija teži k Evropi, brez Rusije pa Evrope ni. Poudaril je, da je Moskva vedno pripravljena na enakopravno sodelovanje z Ljubljano.

Zdravila po novem

LJUBLJANA, 29. julija (Delo) - Slovenija, s povprečno 17 »škatlicami« na prebivalca, sodi med države z največ predpisanimi zdravili. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že konec prejšnjega meseca sprejela novo listo zdravil, ki se smejo predpisovati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Potrebno ministrovo soglasje imajo, v teh dneh bo tudi objavljena v Uradnem listu, v veljavi pa bo od 1. septembra.

Ljubljana je gradbišče

UUBLJANA, 30. julija (Dnevnik) - Slovenska prestolnica je v teh dneh veliko gradbišče, saj skoraj ni ulice ali ceste, na kateri se ne bi kaj dogajalo. Obnovo cestišč, čiščenje kanalizacije in prometne signalizacije, košenje trave, barvanje talnih oznak in še marsikaj je omogočil nedavno sprejeti mestni proračun. Z deli naj bi končali do 20. avgusta.

Konec prepirov

UUBLJANA, 30. julija (Delo) - Dvomov o tem. da imajo lahko tudi krajevne, vaške ali četrtne skupnosti status pravne osebe, po nedavno sprejeti odločbi ustavnega sodišča ne bi več smelo biti. V postopku za presojo ustavnosti 18. in 19. člena zakona o lokalni samoupravi -zahtevali so ga iz občine Vodice - je bilo odločeno, da niti omenjena člena in ne kasneje sprejeta obvezna razlaga 19. člena nista v neskladju z ustavo. Neskladno z ustavo pa je, da niso zakonsko določene glavne statusnopravne značilnosti ožjih delov občine s pravno subjektiviteto. Državni zbor mora izpeljati nalogo v enem letu.

6

GOSPODARSTVO

EMO Eterna prodana

Novi lastnik je celjsko zasebno podjetje ETT, v lasti Janka Turnška - Za nakup bo odštel 12,9 milijona mark

Emo Eterna, ki je šla 8. maja letos v stečaj, je dobila novega lastnika. To je celjski zasebnik Janko Turnšek, lastnik podjetja ETT, znan tudi kot lastnik celjske kabelske televizije. Janko Turnšek je namreč v ponedeljek zvečer s Skladom za razvoj Republike Slovenije dosegel sporazum in podpisal pogodbo o nakupu Emo Eter-ne.

Upravni odbor Sklada za razvoj Republike Slovenije je prejšnji teden med petimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis za nakup Emo Eter-ne, za najugodnejšega izbral zasebno podjetje ETT iz Celja. Podjetje je za nakup strojev in opreme, ki so v Emo Eter ni v Celju in za traktorsko halo v Štorah ponudilo 12,9 milijona mark in po tej ceni podjetje tudi kupilo. Sklad za razvoj je zasebniku odobril odlog plačila za osem let. Kupnina pa, po besedah tiskovne predstavnice Sklada za razvoj Marije Strniša, ni bila edini kriterij za izbor najboljšega ponudnika, ampak je pomembnejšo vlogo odigral poslovni načrt, ki je predvideval nadaljevanje proizvodnje in ohranitev delovnih mest.

Novi lastnik naj bi s proizvodnjo nadaljeval že konec avgusta, delo pa bo dobilo, kot je zatrdil Janko Turnšek, najmanj dvesto delavcev. Prednost pri zaposhtvi bodo

imeli delavci Emo Eterne. Podjetje ETT je z današnjim dnem prevzelo proizvodnjo, najvažnejše pa je, da bo zasebnik Janko Turnšek, po enomesečnih vzdrževalnih

delih v Emo Eterni, konec avgusta znova pognal proizvodnjo posode v Celju. Turnšek je povedal, da bo za proizvodnjo v prihodnje skrbel petčlanski strokovni team pod vodstvom Marjana Osoleta, ki bo že v prihodnjih dneh pripravil načrt za remont in nabavo repromateriala. Marjan Osole, kot vodja strokovnega teama je povedal, da bodo proizvodnjo v prihodnje najverjetneje preselili v Štore, vendar pa vprašanje preselitve zaenkrat ostaja še odprto.

Kot je znano, je to skušal storiti že Sklad za razvoj, vendar pa zaradi težav z mestno občino Celje, preselitve ni mogel uresničiti. Vendar pa se Občina Celje, ki je imela v primeru Emo Eterne ves čas razvojna prizadevanja in ki je bila ena od štirih ponudnikov, ki so položili varščino v višini pet milijonov tolarjev za nakup, tudi v prihodnje ne bo odrekla skrbi za Emo Eter-no in bo še naprej sodelovala z Jankom Turnškom. Z njim naj bi se dogovorili tudi o načrtnem urejanju tamkajšnjega kompleksa v vseh njegovih razsežnostih.

Po stečaju podjetja se je na Zavod za zaposlovanje prijavilo 446 delavcev, 241 pa jih je nato stečajna upraviteljica Danica Ojsteršek znova poklicala na delo. Z njimi je

nadaljevala proizvodnjo emajlirane posode, novih naročil pa ni sprejemala. Danes bodo delavci morali spet na Zavod, saj so z včerajšnjim dnem proizvodnjo v podjetju dokončno ustavili. Po besedah stečajne upraviteljice Danice Ojsteršek so v Emo Eterni dokončali naročila za izvoz, z današnjim dnem pa je proizvodnjo prevzel novi lastnik.

Ojsterškova je še povedala, da so v času stečajnega postopka poslovali pozitivno, zato meni, da bo tudi novi lastnik v prihodnje uspešno posloval. Dodala je še, da bodo v prihodnjih dneh naredili še natančni obračun proizvodnje, popisali zaloge in naredili inventuro. Sicer pa je zatrdila, da so delavci že dobili plače za junij, okrog 20. avgusta pa naj bi jih še za julij.

^^ms.i., SERGEJAMITIČ

Janko Tarnšek, novi lastnik EMO Eterne.

Opravičilo

v prejšnji številki NT je v članku Brez dima ni ognja prišlo do neljube napake, za katero se opravičujemo direktorju Zavoda za zdravstveno varstvo mag. Ivanu Erženu, ki smo ga pomotoma preimenovali v Braneta.

Uredništvo

Stolpnica Zlatarne naprodaj

v Zlatarni Celje so že začeli izvajati proces dezinve-stiranja. Pred dnevi so objavili razpis za prodajo poslovne stavbe z zbiranjem ponudb.

Ponudniki se mprajo na razpis prijaviti do 31. avgusta, cena objekta pa znaša 720 milijonov tolarjev. Proces dezinvestiranja je po besedah direktorja Borisa Maroka pomemben element sanacije podjetja, s kupnino od prodaje poslovne stolpnice, počitniških kapacitet in drugih objektov, ki za preživetje Zlatarne Celje in njenih hčerinskih podjetij niso nujno potrebne, pa bodo poravnali del dolgov do upnikov. Uprava podjetja pa se bo po prodaji preselila v industrijski objekt, s tem pa se bo začel tudi najtežji del sanacije znotraj samega podjetja.

Svetovna banka podprla slovenske

Banka Celje je v okviru projekta Oživitev naložbene dejavnosti v Sloveniji pridobila posojilo Mednarodne banke za obnovo in razvoj.

i^ri projektu sodelujejo tri slovenske banke, od skupne vsote 75 milijonov mark pa je Nova ljubljanska banka prejela 35 milijonov, SKB banka 30 milijonov in Banka Celje 10 milijonov mark.

Posojila bodo namenjena predvsem izvozno usmerjenim

dejavnostim, ki ne onesnažujejo okolja. Pri odobritvah bo potrebno upoštevati navodila EBRD za varovanje okolja, posojilo pa ne bo namenjeno za financiranje proizvodnje orožja, žganih pijač, tobaka, mamil in podobno. Izključeno bo tudi financiranje nakupa zemljišč in objektov, projekti pa bodo morali izkazovati interno stopnjo donosnosti najmanj 12%.

Posojilo v višini 10 milijonov mark bo Banki Celje odobreno za obdobje 15 let s petletnim moratorijem na

odplačilo glavnice. Banka Celje bo lahko posredovala posojila komitentom, ki morajo biti družbe, ustanovljene po slovenski zakonodaji, z

Besedilo t)ogodbe z Mednarodno banko za obnovo in razvoj je usklajeno, podpis pogodbe pa bo predvidoma septembra. To pomeni, da bo posojilo mogoče koristiti novembra in decembra, Banka Celje, ki bo s posojilom financirala projekte do največ milijona mark, pa že išče ustrezne projekte.

najmanj 51 odstotki zasebnega kapitala ali samostojni podjetniki. Komitenti bodo prejeli

posojila za osnovna sredstva z ročnostjo do 10 let in z moratorijem na odplačilo glavnice do 3 let, za obratna sredstva pa le, če bodo ta povezana z osnovno investicijo s posojilno dobo do 3 let in z največ enoletnim moratorijem.

Obrestna mera bo po besedah direktorice sektorja splošnih poslov in marketinga Banke Celje Irene Mužič gibljiva, vezana pa bo na medbančno obrestno mero na londonskem trgu denarja. Banka Celje bo omejila svojo obrestno maržo na 2 odstotka, kar pomeni, da bo končni uporabnik verjetno plačeval za posojilo obresti med 8 in 9 odstotki.

IIIIH.............Illlllllllillllllllllil........lil.....I............m I. STAMEJČIČ

Mitsubishi v Unioriu

Zreški Unior je prejšnji teden obiskala tričlanska delegacija japonskega Mitsubis-hija za Evropo. Po besedah generalnega direktorja Unior-ja Zreče Ivana Špesa, so si japonski predstavniki ogle-

dali kovaške obrate in strojegradnjo, kjer trenutno izdelujejo stroje za obdelavo avtomobilskih delov za Volkswa-gen in BMW.

»Glede na to, da so lani slovenska podjetja na japonski trg prodala le za približno 20 milijonov dolarjev, je vsako tesnejše povezovanje z japonskimi podjetji več kot dobrodošlo,« je dodal Špes. Delegacijo Mitsu-bishija je v Uniorju zanimala poleg proizvodnje avtomobilskih delov tudi možnost za proizvodnjo oziroma nakup strojev in opreme. Špes je še povedal, da bodo podrobne zadeve v zvezi s sodelovanjem z Mitsubishijem dorekli septembra, ko jih bodo njihovi predstavniki znova obiskali.

V Gorenju podaljšali rok

v Gorenju d.o.o. so do 28. avgusta podaljšali rok za vpis in vplačilo delnic interne razdelitve in notranjega

odkupa.

Proti koncu junija so v Gorenju povabili zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, naj do 27. julija zamenjajo lastniške certifikate in potrdila za navadne delnice z oznako B iz interne razdelitve. Za interno razdelitev so

predvidevali do 20 odstotkov družbenega kapitala, kar pomeni skoraj 2,5 milijarde tolarjev. Hkrati so pozvali vse upravičence, naj vpišejo in vplačajo delnice notranjega odkupa z oznako E, in sicer z gotovinskimi vplačili ali z zamenjavo presežnih lastninskih certifikatov in potrdil. Rok so sedaj podaljšali za mesec dni.

Hkrati se je pretekli petek pričela javna prodaja navadnih imenskih delnic Gorenja

z oznako G. Ta bo trajala 25. avgusta, skupna no nalna vrednost izdaje del za javno prodajo pa zfl nekaj manj kot 1.9 milijo tolarjev. Na vseh vpisnih i stih, štiri so v Gorenju vplačilo z lastninskimi fikati, sedem pa za vplaČ'' lastniškimi certifikati in tovino v poslovnih en" Nove ljubljanske bank^-bila že prvi dan precej^ gneča._

BAROMETE

Novi cilji PAl Telematike

v ljubljanskem podjet PAP Telematika pričakuj jo, da bodo letos uresnič vse zastavljene cilje. Ti nutno delavci podjetja Telekom menjajo klasif] bakrene kable z optičnii na treh odsekih med Lju Ijano in Mariborom, vr^ nost del pa je približno 3| milijonov tolarjev. Skupa konzorcijem drugih podj tij so se prijavih tudi j razpis Slovenskih železn ki želijo posodobiti omr^ je, skupna vrednost del ] je 25 milijonov mark.

GSM tudi pri nas

Po šestih mesecih pi skusne dobe se je druž Mobitel odločila za uva nje digitalnega sistema m bilne telefonije. V red uporabi je od konca juli sistem pa so razvili po odi čitvi o skupnem standan leta 1982, ki omogoča I vrstne telekomunikacije celi Evropi in v večjem de sveta. Digitalni sistem istočasno raziskovali dveh različnih koncih Evi pe, na eni strani Nemci Francozi, na drugi pa di. Prizadevanja slednjih sprejel tudi GSM, organi, cija, ki se ukvarja z mob nimi telekomunikacijan in tako lahko sedaj pri? mobitela govorimo v skoi. stotih državah po svetu.

Podjetja v me deželi

v Savinjsko-šaleški o močni gospodarski zbori ci so se odločiU, da se boi tudi letos vključili v akd Turistične zveze Sloveni Moja dežela - lepa, urejei in čista. V zbornici so ust novili komisijo, ki bo ( septembra dvakrat obiska in ocenila industrijska trgovska podjetja v regiji t na tej osnovi predlagala i bor najlepše urejenei podjetja. Zmagovalca bos kandidirala za podobi priznanje na državni ravi V tej akciji je lani velenjs premogovnik osvojil bron sto medaljo. C

GOSPODARSTVO

7

Ogledalo slovenske uspešnosti

29. Mednarodni obrtni sejem, ki bo v Celju med 13. in 22. septembrom, začnejo postavljati danes

priprave organizatorjev letošnjega 29. uoS, Celjskega sejma in Obrtne zbornice glovenije, so v zaključni fazi. V četrtek, 1. jvgusta, začenjamo že s fizično postavitvijo jejeinskih razstavnih dvoran, do samega za-jetka prireditve pa bo še nekaj opravkov z usklaj^^^"j^"™ programa spremljajočih pri-^tev ter razstavljavci, ki jih je tudi letos veliko ostalo na listi čakanja,« je na uvodni novinarski konferenci pred letošnjim 29. [Mednarodnim obrtnim sejmom, ki bo v Celju pjed 13. in 22. septembrom, dejal direktor podjetja Celjski sejem mag. Franc Pangerl. •

Vsi podatki o največji slovenski poslovno sejemski prireditvi uvrščajo 29. MOS ob bok ,13]večjim tovrstnim prireditvam v Evropi, glede na poslovne rezultate preteklih let ter zani-jnanje, ki vlada zanj, pa je med obrtnimi seirni

takoj za miinchenskim IHM. Po podatkih organizatorjev bodo na 29. MOS zastopane vse gospodarske in predvsem obrtniške dejavnosti, celotno prireditev pa bo tudi letos spremljal slogan Ogledalo slovenske uspešnosti.

Predsednik poslovnega odbora 29. MOS Stanislav Kramberger zagotavlja, da so v OZS kot soorganizatorju sejma letos skušali odpraviti vse drobne pomanjkljivosti preteklih let, poskrbeli pa so tudi za nekaj novosti. V program obsejemskih strokovnih prireditev, ki je tudi za letos zastavljen na različnih ravneh (ob dveh osrednjih temah še srečanja in posveti, ki jih pripravljajo v gospodarskih ministrstvih, strokovna in poslovna srečanja s tujimi gospodarstveniki, strokovne prireditve, prezentacije in srečanja ter predstavitve samih razstavljavcev), pa so znova vključili predstavitev deficitarnih obrtniških poklicev, ki bo namenjena okoU 2.500 slovenskim sedmo in osmošolcem. Vsem 55 tisoč slovenskim obrtnikom, ki so zajeti v

registru OZS, pa bodo pred začetkom sejemske prireditve razposlali pisna vabila, naj obiščejo sejem. Vabilom široko zastavljene akcije Sosed-

Generalni sponzor 29. MOS je Kovinoteh-na d.d. Celje, ki se je za pokroviteljstvo odločila zaradi dolgoletne navezanosti podjetja na obrt in podjetnike, zaradi porasta svojega poslovanja z njimi, zato, ker gre za veliko gospodarsko manifestacijo, ki podjetju v prvem popočitniškem mesecu zagotavlja izredno poslovno uspešnost, in nenazadnje zaradi lokalne navezanosti. Pokrovitelj letošnjega MOS pa je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek.

sosedu bodo priložili še kupon, ki bo njihovim prijateljem in znancem omogočal nakup dveh sejemskih vstopnic z 20 odstotnim popustom.

S tem želijo organizatorji MOS, ki bo letos bogatejši za dodatno 2.500 kvadratnih metrov

veliko montažno dvorano ob sejemski dvorani B, še dodatno popularizirati sejemsko manifestacijo slovenske obrti in celotnega gospodarstva.

Na skupno 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin (od tega 33 tisoč pokritih) se bo predstavilo 1.740 razstavljavcev. Direktnih razstavljavcev bo 944, 786 pa se jih bo predstavilo preko zastopanih podjetij. Tujci prihajajo iz 7 držav (Avstrija, Italija, Nemčija, Švica, Hrvaška, BIH in Češka), preko zastopanih podjetij pa še iz 25 drugih držav. Natančnejši podatki o njih bodo zbrani v posebnem katalogu, ki bo letos prvič izšel tudi v obliki CD-roma. Na listi čakanja je trenutno še 172 razstavljavcev, organizatorji pa pričakujejo da bo letošnji obisk podoben tistim izpred let, torej okoli četrt milijona obiskovalcev.

IVANA STAMEJČIČ

Ni pomembna samo diviclencla

»Delničarji bi morali razmišljati tudi o tem, kako delnice nekega podjetja kotirajo na tržišču,« meni direktor

Juteksa Milan Dolar

v začetku julija" so v žalskem Juteksu začeli z javno prodajo delnic, ki bo trajala do 8. avgusta. Z javno prodajo lastninijo 8 odstotkov druž-h^vega kapitala.

Državljanom je na voljo 44.200 delnic po nominalni ceni tisoč tolarjev za eno delnico. Izhodiščna cena je 1.536 SIT za nakup delnic s certifikati, pri nakupu z gotovino je izhodiščna cena revalorizirana in znaša 2.585 SIT. Direktor Juteksa Milan Dolar pravi, da je njihovi odločitvi za javno prodajo botrovalo kar I nekaj razlogov. »V naši okolici i je precej ljudi, ki posredno vplivajo na Juteks in prav je, da imajo priložnost postati soli Pred dvema letoma so se v luteksu lotili obsežnih investicijskih vlaganj, modernizacije in avtomatizacije proizvodnje talnih oblog. Proces bo trajal še leto in t pol, celotna naložba bo ve-, Ijala 4 milijone mark. Modernizacija je bila pogoj za povečevanje prodaje na zahodu, obenem pa bo sodob-V na oprema osnova za nadalj-•^ji kvalitetni razvoj ter pre-jboj^vi^je cenovne razrede.

'ustniki podjetja. V misUh jniam delavce v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, pa de-'3vce v državni in občinski spravi. Skratka, v javni proda-računamo na ljudi, ki na ovojih delovnih mestih niso ^ogli vložiti certifikata. Poleg : |fga želimo preko javne pro-ponuditi solastništvo so-j^°dnikom zaposlenih in upo-.^jencem ter njihovim dru-^inskim članom. Nenazadnje! smo eno redkih podjetij v žal-, /^1 občini in tudi na Celjskem,^ J^r smo se odločili za javno podajo delnic, kar je tudi svo-?J^rsten preizkus našega imi-^3 na tržišču.«

Direktor Juteksa Milan Dolar je prepričan, da dividen-de niso tako pomembne kot vrednost podjetja.

V zvezi z dividendami Milan Dolar pravi, da naj bi bodoči delničarji za leto 1995 dobili izplačila, pribHžno enaka obrestnim meram v bankah, v prihodnje pa računajo na izplačilo dividend, ki bodo presegale višino bančnih obresti. »Slovenci se zdaj prvič srečujemo s pojmi kot so dividende, dehiičarji in delnice. Vsi razmišljajo samo o dividendah, sam pa menim, da dividenda v resnici ni tako zelo pomembna stvar. Ključno je vprašanje, kakšno je podjetje, kamor nekdo vloži svoj denar, to pa se kaže predvsem v tem, kakšno cena dosegajo delnice podjetja na tržišču. Na primer startna cena BMW-jeve delnice je bila 50 mark, danes se prodaja po 850 mark. Prirastek vrednosti delnice na borzi oziroma povečevanje vrednosti premoženja je pomembnejše kot pa sama dividenda. Žal se tega Slovenci še premalo zavedamo,« pravi direktor Juteksa.

Da nakup Juteksovih delnic ne pomeni kupovanja mačka v žaklju, dokazujejo tudi poslovni rezultati. »Pred letom 1990 smo talne obloge izvažali predvsem na vzhodna tržišča, po razpadu zunanjetrgovinskega sistema v bivši Sovjetski zvezi je izvoz na to po-

dročje močno nazadoval. Za primerjavo: leta 1990 smo na vzhod poslali 90, štiri leta kasneje le skromnih 15 odstotkov izvoza. Sočasno je prišlo še do razpada jugoslovanskega tržišča. Z maksimalnimi napori in premišljenimi ukrepi smiO krizo prebrodili. Kljub hudi konkurenci se je naš izvoz na zahodna tržišča od 1990 do 1994 povečal z indeksom 590, lani je indeks narasel na 650. Delež izvoza v celotni realizaciji Juteksa, ki je leta 1991 znašal 51 odstotkov, je lani znašal kar 74,5 odstotka celotne reahzacije, letno se prodaja in s tem proizvodnja povečujeta za približno 22, letos računamo do 25 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Med zelo uspešne evropske proizvajalce talnih oblog pa nas uvršča podatek o

velikosti celotnega prihodka na zaposlenega delavca. Leta 1994 je znašala prodaja na vsakega zaposlenega človeka 118 tisoč mark, lani 140 tisoč, letos želimo preseči 150 tisoč mark na zaposlenega. Evrop-

Z lastninskim preoblikovanjem se bo Juteks organiziral kot delniška družba. 40 odstotkov delnic bodo namenili posameznim skladom, 20 odstotkov delnic je namenjenih interni razdelitvi, 32 odstotkov notranjemu odkupu, 8 odstotkov delnic pa javni prodaji.

sko primerljivi in solidni v svoji branži pa bi bili pri 200 tisoč markah na zaposlenega, kar je naš cilj v prihodnje,« načrtuje Milan Dolar.

■■■■■■■■■■■■■■■■■i IB

Konus zaposluje

v nekdanjem Konusu je konec julija delalo 625 ljudi, ki jih zaposlujejo številne zasebne družbe. V kratkem bo delo dobilo še 129 ljudi.

Tako je vsaj zapisano v pogodbah, ki jih je ob prodaji nepremičnin s kupci podpisalo poslovodstvo poslovnega sistema Konus. V pogodbah tudi piše, da imajo pri zaposlovanju prednost bivši Konu-sovi delavci.

Poslovodstvo poslovnega sistema Konus je v začetku aprila napovedalo, da bo sanacija Konusa sklenjena do poletja. Danes v poslovnem sistemu poslujejo še štiri družbe: Konus, Netex, Usnjarna Ljutomer, Konus Konves (energetika) in Konus Holding. Skupno zaposlujejo dvesto delavcev. Od aprila sta bili prodani družbi Konus Konex

in Kofil. Vse družbe, z izjemo Konvesa, poslujejo tekoče pozitivno. Problem Konvesa bo potrebno reševati v sklopu energetske problematike celotne občine. Sklad za razvoj je podaljšal pogodbo o poslo-vodenju v zmanjšanem obsegu del in nalog z direktorjem Vojkom Roverom in magistrom Vladimirjem Bukvi-čem, odgovornim za ekonomiko poslovanja in finance.

Po anketi, ki so jo izvedli med sedanjimi in bivšimi zaposlenimi Konusa, se je manj kot tretjina odločila za solastništvo pri lastninjenju. To pa naj se omogoči tistim, ki so se izrekli pozitivno. Druge pa bodo še enkrat povabili, da pretehtajo svojo odločitev. Predstavnikom delavcev bodo postopek lastninjenja podrobneje predstavili v drugi polovici avgusta.

A.N.

NOVO NA BORZI

Veliko prometa z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije

Kljub temu, da se je število nakupnih bonov, ki jih prinaša dražbeni nakup BZNB (Blagajniški zapis Banke Slovenije z nakupnim bonom) pri Banki Slovenije zmanjšalo s štirih na tri kupone, avkcije potekajo dobro.

Prejšnjo sredo je bilo prodanih 800 BZNB. K tako velikemu povpraševanju je vplivalo znižanje izklicne cene iz 105,7 na 100 odstotkov Najnižja cena, po kateri so prodajah BZNB je bila 101,5% in takšna je bila tudi izklicna cena za dražbo 29. julija. Na ponedeljkovi dražbi je bilo prodanih 800 lotov blagajniških zapisov po povprečni ponderirani ceni 102,5%. Omenjene blagajniške zapise lahko kupijo tako fizične kot pravne osebe, seveda ne neposredno preko banke, ampak morajo zainteresirani lici-tirati preko pooblaščenih udeležencev na trgu vrednostnih papirjev.

Pri nakupih je potrebno upoštevati še najmanjšo provizijo banke oziroma pooblaščenega udeleženca. Zaradi tega, ker dražbe potekajo na nižjih nivojih kot prej, se seveda nižajo tudi tečaji nakupnih bonov. Veliko investitorjev želi vnovčiti dobičke in tako realizirati donose, ki so za tako vrsto naložbe že kar visoki. Veliko je špekulacij, kaj vse se bo dogajalo z nakupnimi boni. Na eni strani omogoča kupon 500 DEM popusta pri vpisu novih blagajniških zapisov, na drugi strani pa je kuponov z vsako avkcijo vedno več, in je vprašanje ko-hko bodo vredni za tiste, ki jih ne bodo izkoristili kot popust. Vehko blagajniških zapisov kupujejo banke. Po novem morajo banke imeti sekundarno likvidnostno rezervo. Na podlagi vrednostnih papirjev Banke Slovenije lahko kadar

Piše: BOJAN GRADIŠNIK

koli pridobijo kredit pri centralni banki.

Certifikate je še možno naložiti

Kljub temu, da se roki za naložbo certifikatov počasi iztekajo, je certifikate še vedno možno zamenjati za delnice podjetij, ki se javno lastninijo oziroma za delnice nekaterih pooblaščenih investicijskih družb. Trenutno potekajo javne prodaje pri podjetju Juteks Žalec, Gruda Export-Import Ljubljana in Gorenje Velenje. Javna prodaja delnic bo pri Gorenju trajala do 25. avgusta.

Bralce Novega tednika ponovno obveščamo, da odkupujemo večino delnic podjetij, ki so jih pridobili v zameno za certifikat. Omenjamo le nekatere: Cetis po ceni 7.000 sit, Etol po 7500 sit, LEK po 8.700 sit. Radenska po 650 sit. Pivovarna Laško po 1.500 sit, Pe-trol po 8.000 sit. Amortizacijske načrte PTT in druge.

8

NASI KRAJI IN UUDJE

Ko zapleše elita...

Nq Aninem plesu, v Kristalni dvorani Rogaške Slatine

Sloviti dunajski Operni bal ter Anin ples v Rogaški Slatini sta najimenitnejša plesa blizu in daleč, so se v soboto strinjali poznavalci. Na parketu Kristalne dvorane so na Aninem plesu plesali znani gospodarstveniki, zdravniki, univerzitetni profesorji, turistični delavci, grof z Otočca ter baron, ki je poročen s Celjanko. Iz treh držav, vseh koncev Slovenije, Avstrije in Italije.

Le pohtikov, mogoče zaradi vse bhžnjih vohtev, letos ni bilo. Veliko zanimanja za Anin ples je bilo že pred prireditvijo, saj so o njej pisali tudi v a^fštrijskih in italijanskih časopisih. Elitno prireditev so v soboto zvečer začeli s sprejemanjem gostov na terasi pred Kristalno dvorano. Najprej so jim postregH s šampanjcem, nato pa vsak par posebej pospremili do mize, povezovalka, Tanja Jurjec, pa jih je sproti predstavljala. Vse to ob glasbi zdraviliškega orkestra Musica camerata.

Ob 21. uri so vsi gostje sedeli v razkošni Kristalni dvorani, med 1500 vrtnicami ter 2500 cvetlicami gerbere, gladiol, anturiuma... PostregH so jim s slavnostno večerjo, ki je trajala dve uri, z gastronomskimi mojstrovinami. Vmes so nastopali operna pevca, sopra-nistka Norina Radovan ter tenorist Marjan Trček, pa tudi

baletna solista Andreja Hri-beršek in Viktor Isaičev.

Anin ples so odprli ob 23. uri. Na plesišču so se pojavile vse prisotne Ane (letos jih je bilo 8), ki so se zavrtele s svojimi spremljevalci. Začel je igrati tudi orkester Toti big band. Pol ure pred polnočjo so se posvetih štirinadstropni Anini torti, ki jo je rezala Ce-Ijanka, Ana Zupančič. Opolnoči se je zaslišala zdravica.

duet iz Traviate in to z balkona Kristalne dvorane, od koder se je ves čas slišala glasba orkestra Musica camerata. Tudi zdravica ni bila kar tako, plesalci so pili iz posebej za elitno priložnost narejenih spominskih kristalnih kozarcev. Potem se je spet plesalo, pol ure po polnoči pa so vse Ane prejele zlato spominsko darilo. Na plesišču je bilo živahno do jutranjih ur, do 5. ure zjutraj.

ko so odnehali najvztrajnejši. Vse ženske v bolj ali manj čudovitih, večinoma dolgih večernih oblekah, moški predvsem v smokingih. Prišlo je 120 plesalcev, med njimi približno 20 tujcev.

Med številnimi znanimi imeni je bilo mogoče opaziti tudi Janeza Pergerja iz Kompasa, prof. Krešimirja Puhari-ča z ljubljanske univerze, Heinza Koehlerja iz dunajske Union Reisen, grofa Carla de Villa Vincencia Margherija z Otočca, barona Jožefa Praška iz Ljubljane, Jožeta Zupančiča, ravnatelja 1. gimnazije v Celju, Zmaga Skobirja iz Adrie Airways, dr. Uroša Skaleriča, predstojnika ljubljanske stomatološke klinike, Herberta Delnega iz Avstrije, lastnika pomembne živilske trgovske mreže...

V Rogaški Slatini so začeli z Aninim plesom 1.1820, dolgo plesno tradicijo pa so po drugi svetovni vojni začasno prekinili. Obudili so jo pred petimi leti, v Kristalni dvorani, kjer je pred 150. leti, na njenem slavnostnem odprtju, koncertiral sloviti skladatelj Franz Liszt.

Na takšnih prireditvah, kot je najelitnejši slovenski ples, se po cenah ponavadi ne vprašuje. Na uho pa lahko povemo, da je bilo treba za vstopnice odšteti po 16 tisoč tolarjev. ■K BRANE JERANKO

Cvetličarji so imeli pred Aninim plesom veliko dela. Elita je zaplesala med 1500 vrtnicami ter 2500 gerberami, gladiola-mi in drugimi cvetlicami.

Zažarela je Zrešica noč

V soboto zvečer je bila tradicionalna, že dvanajsta Zreška noč, turistična prireditev, ki vsako leto privabi množico obiskovalcev. Kot je povedala direktorica Term Zreče Marija Dre v, prireditev v takšnem obsegu kot so jo pripravili, ne bi mogli izpeljati brez sponzorjev.

Že ob dvajseti uri je obiskovalce navdušila predstavitev Zreške konjenice, ki jo je vodil Miroslav Pukl. Skoraj tri tisoč obiskovalcev se je imenitno zabavalo ob zvokih številnih ansamblov in že kar nepogrešljivega gosta te prireditve Vinka Šimeka-Šraufcigra. .

Celo vreme se je letos us: lilo prirediteljev in jim nai sto običajne plohe namenili nekaj kapljic dežja, pač toli da čisto ne pozabijo minu let. Dobrote, ki so jih sp^ tukajšnje članice aktiva kn^ kih žena pa so pošle, še den se je prireditev dobro jl čela. j

Zreška noč je dosegla 51 vrhunec opolnoči, ko je nI osvetlil veličasten ognje (na sliki).

Noč pa ni bila namenj samo nekoliko starejši gem ciji. Prireditelji niso poza na mlade in so zanje pripK disco na ploščadi pred Teri mi.

J

Jurcka za sliko

Kot so dokazali gobarji Gobarske družine Bisernica, ki s( Polzeli razstavili več kot sto vrst gob, gobe rastejo tudi Sara s Paškega Kozjaka je ob izdatni pomoči mame pobrala jurčke kar v travi, posnetek pa bo menda Sara meii za enega jurčka. , JOŽEMIKL

Pridobitev vitan jskih gasilcev

V soboto so gasilci iz Vitanja svečano zaključili tri leta trajajočo akcijo za pridobitev novega vozila.

Pred štirimi leti so prevzeli vodstvo prostovoljnega Gasilskega društva mladi. Mnogi so takrat dvomili, če bodo kos tako zahtevni nalogi. Toda že naslednje leto so dokazali, da znajo dobro poprijeti za delo in, da so tudi organizatorji. Takrat so namreč začeli in tudi uspešno zaključili akcijo zbiranja lesa pri pohorskih kmetih za novo streho gasilskega'doma. Dom pa takrat ni dobil samo nove strehe ampak tudi novo fasado s fresko sv. Florjana.

Že naslednje leto so začeli uresničevati skrito željo, to je pridobitev novega vozila - cisterne, s katero bodo lahko prišli k še tako oddaljeni domačiji, visoko v hribih. Cisterne pa ne potrebujejo le za gašenje požarov, ampak tudi za dova-žanje pitne vode v času suše v odročnejše kraje, kjer takrat presahnejo tudi domači vod-

njaki. V minulih letih je bilo takšnih voženj zelo veliko.

Po besedah predsednika GD Vitanje Simona Kotnika, se je njihovi pobudi prvi odzval Jože Košir, sedanji predsednik občine Zreče, ki jim je pomagal sestaviti finančno konstrukcijo.

Za njihovo prizadevanje je pokazal razumevanje tudi takratni predsednik Konjiškega občinskega sveta Rudi Petan,

ki je akcijo tudi finančno podprl. Vendar, kot je to soboto sam povedal, v občinski blagajni ni bilo dovolj denarja. Tako so morali poiskati tudi zunanje sponzorje in jih tudi našU. Poleg domačih podjetnikov so to bili še Zavarovalna skupnost Triglav, Istra-Benz, Neodvisni sindikat Unior in še mnogi drugi. S pomočjo Ministrstva za obrambo pa so pri-_

dobiU tudi sredstva za izgradnjo nove garaže.

V soboto je domači župnik blagoslovil fresko, garažo in novo vozilo. Sledil je krst novega vozila, ki ga je opravil ob pomoči osmih botrov, predsednik GD Simon Kotnik.

V kulturnem programu pa je nastopil domači pevski zbor in ansambel Primoža Založnika.

J.H., Foto: FID ŠELIH

Vitanjski gasilci so se razveselili nove cisterne.

DOMA JE NAJLEPŠE

9

Postojna z jamo

A. Schaffenrath: Postojnska jama, okoli 1830. leta

T\iristični namig tega tedna menjamo svetovno znane-lui mestnemu naselju Postoj-Jin njegovi lepotici, Postojn-

ikij^"^*' ^^^^^^^^^

Lega mesta m njegova zgodovina

Postojna je mestno naselje in •edež občine z okoli 6.000 prebivalcev. Leži 530 do 580 me-jov visoko, v napetem klancu la spodnjem kraju Postojnske (Otline ob južnem izhodu Po-jitojnskih vrat, globoke narav-zareze med Javorniki in š^riišico, ki odpira najnižji in jgodovinsko znamenit prehod [509 metrov) iz osrčja Srednje Evrope v Sredozemlje. Tod volijo stara cesta, avtocesta in ieleznica iz ljubljanske smeri, i^esto leži na stiku apnenca in [liša. Fliš je omejen na dno Pivške kotline. Vode, ki tečejo po njem, se izlivajo v reko Na-[loščico, sem pa z Zgornje Piv-ie priteče tudi reka Pivka. Oba rodotoka se združita in kot Pivka pod Postojno ponikneta /znameniti, za množični obisk itjrejeni Postojnski jami. Pod-jemnemu toku je mogoče sle-;iiiti še v Črni in Pivki jami, botem pa voda skozi nepregledne sifone odteka v Planin-Jiko jamo.V bližini je znameni-rtta paleolitska postojanka Beta-r!ov sTjodmol. Staro jedro nase-\)aMaj]and in Kot, je nastalo pod hribom Sovičem (677 metrov), kjer so še ohranjene ruševine srednjeveškega gradu.

POLETNI KVIZ

Postojna se prvič omenja leta '1^26, kot trg pa leta 1498. V 16. ^stoletju so do tja večkrat prišU Turki. V času furmanstva se je naselje razširilo ob sedanji Tr-^^ki in Ljubljanski cesti, po vgraditvi železnice leta 1857 pa ^di proti železniški postaji. Ko f leta 1689 pogorel grad na joviču, je tam kjer je danes ntov trg zrasla Spodnja grašči-;a(iz leta 1700). V njej je bilo ;olgo sodišče, zdaj je tam In-J^'^ut za raziskovanje Krasa znanstvenoraziskovalnega ■entra SAZU. Leta 1810 je kraj gimnazijo, leta 1851 pa l^^^rno, ki jo je odkupil Maks J^t^er. Leta 1909 je Postojna ostala mesto. Zaradi ugodne rometne lege, lege ob nekda-

.. Jugoslovansko-italijanski m turizma je postala po-jembno pokrajinsko središče, "^ro rast je doživela med sve-3 V^J^^a vojnama, ko je spadajo Italiji. Italijani so na zgor-koncu mesta zgradili vo-

"^^ce. Po drugi svetovni vojni ,,J.^,"^esto z velikimi stano-J^^Jskimi bloki razširilo pred-proti vhodu v Kidričevo

^'Je na Kremenco. Širjenje j ' ustavilo ob avtocesti Ljub-"J^^^-Razdrto.

aiJ^Q^ ^^^ernih pobočjih Javor-sm„x vzhodno od mesta nad^^^^^° središče Kalič. Na ^morski višini 765-981 me-25 ha urejenih smu-

čarskih prog, 4,2 kilometra speljanih smučarskih prog različnih težavnostnih stopenj ter 4 vlečnice z zmogljivostjo 3200 oseb na uro. Urejenih je tudi 10 kilometrov tekaških prog.

Postojna je tudi izobraževalno središče s srednješolskim centrom in gozdarsko šolo, pravno središče s sodiščem ter trgovsko, zdravstveno in kulturno središče. Tam ima sedež Notranjski muzej. V mestu sta župnijska cerkev sv.Štefana in podružnična cerkev sv.Lazarja na pokopahšču.

Postojnsica jama

Največja znamenitost Postojne je Postojnska jama. Poznali in obiskovali so jo že v srednjem veku, o čemer pričajo podpisi iz 13. stoletja v rovu starih podpisov. V Valvazorje-vem času so obiskovalce vodili tudi v Črno jamo. Del jame, ki je danes turistično urejen, je 14. aprila 1818 odkril jamski vodnik Luka Čeč (1785 do 1836). Kot prvi človek je prešel deročo Pivko na začetku njenega podzemeljskega toka in na njenem strmem in skalnatem desnem bregu postavil bakle ter razsvetlil razsežno dvorano Velikega doma v Postojnski jami. Redki obiskovalci so znani že od 13. stoletja dalje. Nekateri so se podpisovali na stene, drugi so svoja doživetja popisovali v člankih, vsa lepota jame pa je zažarela šele leta 1818. Že prvo leto so si jamo ogledali 104 obiskovalci, zanimanje pa je raslo iz leta v leto. Prvi obiskovalci so si svetili z baklami, po letu 1860 so jamo razsvetlili s svečami, postavljenimi na velikanske lestence in svečnike. Med ogledom jame je gorelo najmanj 500 sveč, njihovo število pa je raslo z denarjem ali pomembnostjo gostov.

Za začetek so izdelali po jamskih hodnikih preproste poti, vendar so kmalu začeli misliti tudi na premožnejše goste, ki so bili vajeni kvečjemu hoje po mehkih poteh parkov. Takšne obiskovalce so, seveda za primerno plačilo, po jami ponesli domačini - nosači. No-sače so nadomestile nosilnice, zopet opremljene po plačilnih kategorijah, naslednje sredstvo pa so bili enoosni vozički, imenovani galjote. Ta oblika transporta se je obdržala vse do časa med obema vojnama. Leta

1875 so v jami položili progo, neznani obrtnik pa je izdelal dva vagončka, ki ju je potiskal po tirih človek. Na vsakem va-gončku sta bila dva sedeža in prostor za vodnika. Šele leta 1914 je pri prevozu turistov v jamo človeka prvič nadomestil stroj - lokomotiva z bencinskim motorjem.

Pod zemljo pravljica še kraljuje

Postojnska jama, najdaljša jama v nekdanji Jugoslaviji, sicer na svetu šestnajsta, meri okoli 16,5 kilometra. Odpira se tik Postojne ob vznožju Soviča (674 metrov), kjer ponika v kraško podzemlje rečica Pivka. Tam se začne nepozabna pravljica. Skloniš glavo in vstopiš, jo sučeš na levo in pogledaš v nasprotno smer. Oči se ustavijo: pobožna skulptura, rdeče ilovnate barve, s polzečo kapljico. Tisoč milijonov takih kapljic in rojevajo se biseri, se skozi tisočletja kopičijo na bahatih stalagmitih ali ustvarjajo kot špagete vitke stalaktite. In mogočni stebri podpirajo razprto nebo z mavričnimi pajčo-lani zaves, draperij vseh oblik, velikosti in barv.

Slovenski polihistor in prvi propagator krasa Janez Vaj-kard Valvasor jo je predstavil že v Slavi Vojvodine Kranjske (leta 1869), sicer zelo fantazijsko. Zdela se mu je največja ter najbolj strahotna. Bila je zanimiva tudi za dunajskega matematika J.N. Nagla. Izdelal je načrt do tedaj znanega vhodnega dela jame.

Odreči se ji niso mogli niti številni popotniki. Leta 1802 je LG. Seume v živo opisanem dogodku pričaral tedanje oču-dovanje lepot in tesnobo ob temačnem podzemlju, ko je v vodi izginila zadnja sled tedanje razsvetljave.

»Plameni bakel razsvetljujejo prostor ganljivo lepo. Pod seboj slišimo vodo, nad nami in okoU nas pa je trda noč široke in visoke votline. Tu vodniki običajno prižgo na skalnih stenah nekaj povesem slame. Magična razsvetlitev te podzemske scenarije z naravnim mostom, fantastičnim skalnim obokom, grotesknimi stenami in globoko tekočo re-

ko je bila med najlepšimi prizori, kar se jih spominjam.«

Tudi kronane glave tedanjega dvora so se želele na lastne oči prepričati o tolikšni irhpo-zantnosti. Cesar Franc L jo je obiskal že leta 1816. Ko pa je dve leti kasneje pripeljal s seboj še svojo soprogo - cesarico Karlo Avgusto, da tudi njej razkažejo to čudovito votlino, seje zgodilo.

Domačini so želeli predstaviti znani del jame, kot gre takemu paru. Trudili so se z razsvetljavo, posebne preglavice jim je povzročalo nameščanje transparentov v dobrodošlico cesarju in cesarici. Luka Čeč, najbolj korajžen, se je podal po lestvi, položeni prek Pivke. Na drugem bregu reke je splezal po strmi skali in izginil. Čez kake pol ure se je vrnil in zaklical: »Tu je nov svet, tu je nov paradiž!«

Ker so se Postojnčani zavedali pomembnosti odkritja, so jamo takoj zavarovali. Začeli pa so jo tudi urejati: v skalo so nadelali steze, da bi občudovalci skrivnostnega podzemlja varno stopali ob soju bakel. Medla svetloba je risala ob vsakem koraku svetilničarja nove sigaste figure. Zasanjanemu obiskovalcu so se ustvarjale podobe svetnikov na kamnitih oltarjih in vitkih vil, ki so poplesavale ob tolmunu, držeč se za roke, ob melodiji vetra, ki je vlekel izza zadnje pore stranskega rova.

Po tej galeriji, kjer ustvarjalnost narave ne pozna meja, je kot prvi obiskovalec stopal prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand že 17avgusta 1819. Od takrat se jih je zvrstilo prek 25 milijonov.

Vse tisto, kar daje tej jami lepoto in skrivnostno moč, da se vračamo v njen objem, ostaja... in čaka nove občudovalce. Postojnska jama jih omami s svojimi čari.

Razen Postojnske jame v ožjem smislu sodi v ta sistem med drugim še Črna jama. Otoška jama, Pivka jama in Planinska jama. Slednja je okoli 5 kilometrov dolga kraška jama z dvema krakoma, po katerih se pretakata Rak, odtok Cerkniškega jezera in Pivka, ki se v podzemlju združita v Unico. Ta priteka nato na površje na Planinskem polju. Do sotočja je turistično nade-

lana pot. V podzemeljski Pivki žive človeške ribice.

Postojnska jama med NOB

Od začetka leta 1944 so Nemci v njej imeli skladišče bencina, zato je štab 9. korpusa NOVJ sklenil uničiti te'zaloge, štab 31. divizije pa je to nalogo zaupal 16. slovenski brigadi Janka Premria Vojka, ki je v ta namen oblikovala diverzantsko skupino - 22 minerjev. Ker je bil glavni vhod v Postojnsko jamo dobro zastražen, se je 8 minerjev spustilo v 2,5 kilometra oddaljeno jamo Pivko, ostali diverzanti pa so zavarovali vhod v podzemeljski rov. 4 minerji so se prikradli do bencinskih sodov in jih zažgali. Naslednjih 6 dni je zgorelo 20 vagonov bencina. Dogodek v noči z 22. na 23. april 1944 je bil ena največjih ekoloških katastrof v Sloveniji.

Rojstni kraj znanih Slovencev

Postojna je dala mnogo znanih Slovencev, med drugim so se v njej rodili: pisatelj Alojz Kraigher - avtor romana Kontrolor Škrobar (1877 do 1959), ki ima tu tudi spominsko sobo, skladatelja Alojz Srebot-njak (roj. 1931) in Vilko Uk-mar (1905 do 1991), slikar Darko Slavec (roj. 1951), kiparja Frančišek Smerdu - avtor Prešernovega spomenika v

Kranju (1908 do 1964) in Lujo Vodopivec (roj. 1951), pravnik Leonid Pitamic (1885 do 1971), arhitekt Janko Oma-hen - po čigar zamisli so uredili notranjost poslopij SAZU (1898 do 1980), smučar Jure Franko - nosilec prve slovenske kolajne na ZOI (roj. 1962), strelec Rajmond Debevec -večkratni svetovni rekorder z zračno in malokalibrsko puško ter samostrelom (roj. 1963) in geograf Roman Savnik - vodja Inštituta Akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje Krasa v Postojni v letih 1951-62 (1902 do 1987), ki je tu živel in ustvarjal, podobno kot speleolog in entomolog Egon Pretnar (1896 do 1982).

MARJAN GRABNER

Izid žrebanfa

Drugi poletni kviz, objavljen v NT št. 29, ki je izšel 18. julija, je rešilo 885 bralcev. Pravilen odgovor je bil SAVINJSKI GAJ.

Izmed prispelih kuponov, smo izžrebali pet reševalcev, ki bodo po pošti prejeli praktične nagrade. To pa so: Dragica Palir, Šentvid 39, Grobel-no, Bogomir Jakopič, Rimska cesta 6, Laško, Jože Rat-jamer, Bernekerjeva 8/a, Celje, Janez Škornik, Orožno-va 3, Šentjur in Tatjana Lavrinc, Dobrna/3b. Čestitamo!

Kviz Postojna

1. Postojna letos praznuje visok jubilej prve omembe kraja. Katerega?

K=500-letnico, R=1000-let-nico, P=770-letnico.

2. V Postojni ima sedež neka ustanova. Katera?

0=Notranjski muzej, A=Ga-silski muzej, I=Muzej sodobne umetnosti.

3. Do slovenske vojne in po njej se v Postojno valijo množice obiskovalcev, da bi obiskale osrednjo znamenitost -Postojnsko jamo. Koliko obiskovalcev je letos že obiskalo Postojnsko jamo?

T=25.000, N=80.000,8=125.000.

4. Notranjost prostorov Postojnske jame je prvi odkril jamski vodnik Luka Čeč. Katerega leta?

T=1818, K=1918, L=1884.

5. Čudno bi bilo, če vas ne bi vprašali naslednje: kako imenujemo stoječo sigasto tvorbo (kapnik), ki raste s tal navzgor?

D=stalaktit, J=stalagmit.

6. Postojnska jama se lahko pohvaU tudi s tem, da je bila v času skupne države najdaljša jama v Jugoslaviji. Koliko je dolga?

N=16,5 km, M=25 km, Z=5 km.

7. Postojnska jama je igrala pomembno vlogo tudi v času med drugo svetovno vojno. Partizani so z zažigom skladišča bencina, ki so ga imeli vskladiščenega v njej Nemci, povzročili eno največjih ekoloških katastrof v Sloveniji. Katerega leta se je to zgodilo?

V=1942,R=1943,K=1944.

8. V razdobju dveh let sta se v Postojni rodila dva znana Slovenca - vrhunska športnika. Eden od njiju je še danes aktiven športnik in brani letos barve naše mlade države na 01 v Atlanti. Kdo?

E=Jure Franko, A=Rajmond Debevec.

9. Nedaleč od Postojne je znano smučarsko središče. Katero ?

M=Kalič, Č=Snežnik, Š=Sviš-čaki.

Pravilno rešitev vpišite v priložen kupon in ga do 9. avgusta pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za »poletni kviz -Postojna«. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo razdelili 5 praktičnih nagrad.

10

NASI KRAJI IN UUDJE

Slovenci smo gozdni naroči

V Rogaški Slatini nova gozdna pot ter prvi samostojni gozdarski muzej

mm^ mm

v Rogaški Slatini so odprli 38. gozdno pot v Sloveniji ter prvo samostojno gozdarsko muzejsko zbirko v državi. Pot, ki jo je ustvaril domačin, mag. Mitja Cimperšek, je tudi turistično obarvana. Takoj po slovesnem uradnem odprtju je mag. Cimperšek odpeljal skozi čudovite gozdove ter v muzej skupino Sla-tinčanov in turistov.

S svojimi ogromnimi površinami gozda je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozd pokriva kar 53 odstotkov slovenskega ozemlja, kar je razlog za veselje ter preplah obenem, saj je zaradi onesnaževanja bolna skoraj polovica gozdov. Ljudje se vseeno premalo zavedamo pomena gozda, zato so nastale številne gozdne učne poti.

Te so slovenska posebnost, čeprav je zamisel iz tujine. V Nemčiji, kjer jih imenujejo Waldlehrpfad, so namenjene predvsem družinskemu oddihu, pri nas pa so jih osvojili šolarji. V Sloveniji sta prvi gozdni učni poti nastali že leta 1974, na ljubljanski Šmarni gori ter v Bistri pri Vrhniki. Prvo, Učno pot po Grmadi, po Šmarni gori, je ustvaril gozdar dr. Milan Ciglar. Pred desetletjem je vse številnejše gozdne učne poti vključil Zavod za šolstvo v šolske programe, zato so zdaj v gozdovih največkrat skupine osnovnošolcev ter tudi srednješolcev. Slovenske gozdne učne poti je doslej obiskalo več kot sto tisoč obiskovalcev.

Naval V šempetrski Pekel

Slovenske gozdne učne poti so dolge od približno enega do sedem kilometrov. Poti so posebej označene, v njih pa je mogoče spoznati vse skrivnosti gozda.

Po nekaterih podatkih je najbolj obiskana gozdna učna pot v Sloveniji 2,4 kilometra dolga pot Skozi gozd in jamo Pekel, v okolici Šempetra v Savinjski dolini. Pot je doslej

spoznalo 50 tisoč obiskovalcev, knjižico pa so izdali v 23 tisoč izvodih. Po poti se je mogoče sprehoditi brez vodnika, brezplačno strokovno vodstvo pa nudi celjsko Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva. Pot sta si zamislila člana društva, inž. Vlado Vr-tačnik in inž. Danijel Šoster.

Po označeni poti lahko greste samostojno ali skupaj z gozdarskim strokovnjakom. Vodje skupin se lahko dogovorijo za vodenje ter ogled gozdarske zbirke v Zavodu za gozdove Slovenije, v Ulici 14. divizije 17, v Rogaški Slatini (številka telefona in faksa 813-573). V slatin-skem 'Diristično informacijskem centru, pa je mogoče kupiti privlačno knjižico-vo-dič, z naslovom Po gozdovih zdravilišča Rogaška Slatina.

Tisti, ki poznajo slovenske gozdne poti pravijo, da je Po gozdovih zdravilišča Rogaška Slatina, po obronkih zdraviliškega jedra, ena najlepših. Na njej je mogoče spoznati vso bogastvo, ki ga nudijo tamkajšnji gozdovi, gozdarsko muzejsko zbirko, zdraviliške znamenitosti ter posebno bogastvo tega kraja, slatino evropskega slovesa. Krožna pot je dolga 3,5 kilometra, posebej označena z narisano veverico, primerna tudi za obiskovalce s slabšo telesno kon-dicijo, vsak čas jo je mogoče prekiniti ter se vrniti v mesto. Pot je začela nastajati pred tremi leti. Izdali so tudi bogato barvno knjižico, z naslovom Po gozdovih zdravilišča Rogaška Slatina, ki je izšla v 3 tisoč izvodih. V njej je, tako kot na gozdni poti, šestnajst postaj, z vsemi potrebnimi podatki in lepimi razmišljanji, pa tudi barvnimi fotografijami.

Tudi kitajska drevesa

Naša skupina se je najprej ustavila pri točki številka 2, kjer je bilo v starih časih znamenito razgledišče, pokrito s slamnato streho. Skoraj vse

stare grafike izjemnega zdraviliškega kraja so ustvarili s te točke, ki jo danes pokriva gozd. Šli smo skozi bukov gozd, nato, proti vrhu Tržaškega hriba, pa mimo rdečega bora, mahov ter lišajev.

Pri točki številka 4 nas je mag. Cimperšek spomnil na pomen gozdnih tal, na samoobnavlja-nje gozda. Gledali smo talni presek gozda. Gozd se »reciklira« sam. Na enem hektarju gozdnih tal se letno zbere do 15 ton rastlinskih ostankov, živali gozdnih tal jih razkrajajo ter ustvarjajo rodna tla, kjer gozdne rasdine dobro uspevajo. Pri točki številka 5 smo slišali o gozdarskih načelih, o času ko je treba drevo odstraniti ter nastanku svetlobe, ki omogoči, da kali novo seme.

Iz gozdnega zatišja smo se za nekaj minut vrnili v mestni živžav. Prečkali smo železniško progo ter glavno cesto. Med kulturnim domom in slatin-skim letnim kopališčem, z no-voodkrito termalno vodo, smo se vrnili v gozd, kjer smo se ustavili ob izviru nadvojvode Janeza. Odžejal sem se ob kamnitem vodnjaku s kislo vodo. Cesarjev brat je v začetku prejšnjega stoletja s pomočjo gostov lepo uredil pot

skozi hrastov gozd, vsi, ki so pomagali so se tudi podpisah, steklenico s podpisi pa so skrili v hrastovo odprtino. Steklenice do danes še niso našU. Blizu smo videh nekaj orjaških hrastov.

Kmalu smo bili pri stari zdraviliški Ledenici, mogočni okrogli gozdni stavbi, kjer so nekoč hladili živila. Prišli smo tudi do znanega spomenika grofu Attemsu, zaslužnemu za razvoj slatinskega zdravilišča. Od tam je čudovit pogled na najlepšo klasicistično poslopje v Sloveniji, na Zdravihš-ki dom z mogočnimi stebri. Približali smo se mu. Ustavili smo se pri starinski vremenski hišici (iz 1. 1925), kjer so dre-^

vesa ginko, z nenavadnimi pahljačastimi listi, ki veljajo za žive fosile.

Ginko pomeni po kitajsko račja noga, takšno ime so verjetno dobila zaradi oblike listov. Slatinski Zdraviliški park seveda ni njihova prava domovina - doma so na Kitajskem, Koreji ter Japonskem.

Zaklad v močvirju

v Zdraviliškem parku je veliko zanimivega. V njegovem osrčju smo bili pozorni tudi na majhno poslopje z velikimi stebri, na Tempel, kjer so nekoč v močvirju našli zdravilno slatino.

Pot Po gozdovih zdravilišča Rogaška Slatina, ki je v Sloveniji posebnost, so slovesno odprli na Anino, na dan slatinskega občinskega praznika. Slavnostni govornik, župan mag. Branko Kidrič, se je zahvalil njenemu očetu, mag. Mitji Cimperšku, v kulturnem programu pa je nastopila domača glasbena skupina Zlate strune.

Iz poslopja Templa smo sli-šaU običajni popoldanski pro-menadni koncert, ki so mu bolj pozorno prisluhniH zdra-viUški gosti. Mi smo si v bližini bolj ogledovali zanimive pove-šene bukve ter povešene breze. Nato smo se hitro vrnili v gozd, mimo starinskega kipa sv. Janeza Nepomuka, ki so ga v zahvalo postavili dunajski lekarnarji. Bhzu zanimivih ameriških platan je cerkvica sv. Ane, kjer je pri prenovi

sodeloval sloviti Plečnij njej so še nekatere čudo dragocene slike sloveni avstrijskih in italijanskih karjev, ki so, kot je znano tinčanom, v preteklosti s nostno izginjale. Ne dal( kamniti vodnjak Gozdne^ vira, z enim od petnajsti koriščanih izvirov minei vode v Rogaški Slatini. D koristijo le enkratni Don veliko količino magnezija mizni Tempel ter vrelec St za kopeli.

Mimo teniškega igrišča se napotili do umetnega jt ca, ki je nadomestilo nekd večje jezero.

Po senčni Janini, kjer sc tinski ljubitelji okolja god li zaradi smučarske vlef ter gozdne poseke, smo; do zanimive gozdarske zejske zbirke. V brunaric starinskimi predmeti, fou fijami ter listinami prika; gozdarstvo, delo v goz steklarnah ter kamnose; Zbirka s starim ročnim c jem, prvimi žagami, kan sekiro in podobnim je Gozdnega gospodarstva C Gre za prvo samostojno zejsko zbirko v Sloveniji, jemo tistega, kar imajo zb v tehniškem muzeju v I pri Vrhniki.

Nova gozdna učna pol gozdovih Zdravilišča Rog Slatina, je gotovo velika m bitev, nekaj posebne^ miva je za sprehajalce, ljubitelje narave ter zgo& ne, zato bo gotovo vzbm precej pozornosti.

.. ■ BRANEJERA!

Oče slatinske poti je mag. Mitja Cimperšek.

Pot čez gozdove na obronkih znamenitega zdravilišča je zdrava ter poučna obenem.

Ribe in dobra volja

Antona Baloha iz Izole ljubitelji rib v Celju že dobro poznajo

Vsak petek in soboto se s parkirišča nasproti občine v Celju že od osmih zjutraj razlega narodno-zabavna glasba iz kombija, ki je hkrati prodajalna rib. Naključni obiskovalec pride iz radovednosti, stalnega kupca pa glasba opozori, da je teden naokoli, in s tem čas, da spet stopi k prijaznemu prodajalcu rib iz Izole. Anton Baloh namreč nima le velike izbire morskih dobrot, pač pa tudi polno mero dobre volje, ki je zastonj.

»Lep pozdrav! Na svidenje! Srečno!« so pozdravi, ki prihajajo iz ust priljudnega Primorca.

»Končal sem Srednjo pomorsko šolo v Piranu in 25 let delal pri Delamarisu kot vodja prodaje rib. Ko pa je podjetje ubralo svojo pot, sem si priskrbel tale kombi. Delo, ki ga opravljam sedaj, mi je v veliko veselje, saj sem zelo rad med ljudmi in mi je tako delo pisano na kožo,» pripoveduje s primorskim naglasom Anton Baloh in nadaljuje: »Prodajam 12 vrst rib in školjke. Največje povpraševanje je po svežih ri-

bah, v Celju lahko namreč kupite samo zmrznjene ribe, jaz pa jih nabavljam direktno z ladij in lahko kupcem ponudim vse, kar daje morje.»

Njegovo ponudbo znajo ceniti tudi kupci. »Pri tem prodajalcu najraje kupujem zato, ker vem, da ima vedno sveže ribe, poleg tega pa je prijazen in pošten ter mu je vseeno, če

tu in tam da kakšno ribo' je najpogostejši odgovot vprašanje, zakaj kupujejo no pri tem prodajalcu, ali »Zadnjič sem vzela za ^ membo sveže ribe, za mi je predlagal, kako pripravim, in danes seH^' tukaj, ker sem bila zadov" in zato bom še prišla.« ^^^^Mfe NINA gP

NASI KRAJI IN UUDJE

11

Všeč |i fe sredozemski temperament

Dr. Apolonija Ahacič-Kokovnik je ponosna na zdravstveni del Zdravilišča Rogaška Slatina

NASI ZDRAVNIia

Dr. Apolonija Ahačič-Kokovnik, balneologinja iz Zdravilišča Rogaška Slatina. V prostem času obdeluje vinograd, igra tarok, poje v zboru ter obiskuje daljne dežele.

Balneologinja, dr. Apolo-ij 1 Ahačič-Kokovnik, dela v 7iliavilišču Rogaška Slatina. Vsako jutro ob 7. uri zače-Jjajo tamkajšnji zdravniki z ^l^\n[m strokovnim sestan-lioin, kjer se pogovarjajo o organizacijskih zadevah in podobnem, ob 8. uri pa zač-/ delom v svoji ambulanti Dela predvsem s pacienti iz Italije. Pacienti, ki jih pozna ji povejo, kaj vse se je ^i-odilo med letom, pregleda ih, jim predpiše terapijo...

z dr. ApoUmijo Ahačič-Ko-ovnik sem se pogovarjal v jeni ambulanti po končanem elu. Lani se je spominjala 30-»tnice dela v zdravilišču, kjer ;daj dela polovični delovni :as. Med njenimi pacienti so udi takšni, ki prihajajo že tri [esetletja. Nekoč je bilo veli-;o domačih pacientov, nato je ačelo socialno zavarovanje rse bolj varčevati, namesto ijih so povabili goste iz tujine. )pravila je jezikovne tečaje iz talijanskega, nemškega in an-ii Ješkega jezika. Danes je v Mravilišču Rogaška Slatina ^ ia.\,ve£ Italijanov, precej Av-I strijcev, pa tudi nekaj Nem-I cev. Posamezniki prihajajo iz Izraela, Argentine, Brazilije, ZDA, iz arabskih držav... Na primer njena vsakoletna pa-dentka, gospa Lili iz San Fran-cisca v ZDA, pilotka. Največ pacientov pride zato, ker so im Rogaško Slatino priporoči-i prijatelji, spoznava vedno Mova. Po drugi plati pa vsak nezadovoljni gost odbije deset drugih.

Prejšnji petek je bilo pri njej lest pacientov iz Italije ter Iva, ki jima je pomagala z akupunkturo. Italijani, cenijo osebno pozornost, radi se ve-pogovarjajo. »Rada jih i"iam, všeč mi je njihov sredozemski temperament,« mi je povedala dr. Apolonija Ahačič-Kokovnik. Njena mama je '^ila rojena v Trstu, kot tržaška Slovenka. Iz otroških let se opominja, da sta se mama ter ^^'^ra mama o najzaupnejšem pogovarjali v italijanskem jezi-zato, da bi otroci ne razu-■^^'li- Tako jo je italijanščina ^nierom mikala.

V sobi Z dvajsetimi sestrami

'zvira iz učiteljske družine, se je mprala seliti po vsej ^^veniji. Oče je Gorenjec, na p je prišla v Ljubljani, nato odraščala v Beli krajini in v '^'bljani, med drugo svetov-'° vojno je bila v Tržiču, po-pa so bili na Podvrhu pri vnia Nižjo gimnazijo je ^^"^avila v Sevnici, višjo v No-, 'T^estu. medicinsko fakul-

pa v Ljubljani, ^^načičevi so imeli tri dekle-' Vse tri sestre so se odločile Zdravstvo. Marjana, ki živi ovem mestu, je višja medi-^ ^'^a sestra, pokojna Barbka

pa je bila fizioterapevtka. Apolonija je že imela štipendijo za glasbeni študij, nato je delala v brigadi kot bolničarka. Delo jo je tako prevzelo, da se je glasbeni štipendiji odpovedala ter zaprosila za študij medicine.

Študentskih let se spominja kot enega najlepših obdobij življenja. Mladi v Ljubljani so se takrat navduševali nad Elvi-som Presleyem, hodili na plese ter na kavico, bil je tudi čas študentske ljubezni. Med študijem je spoznala moža, takratnega študenta dr. Jožeta Kokovnika, internista, ki je danes njen sodelavec v Zdravilišču Rogaška Slatina. Postala je mati, poročila sta se, starši pa so ji pomagali, da je lahko pridno študirala. Študirala je v drugačnih, težkih razmerah. V ogromni sobi, v domu medicinskih sester, je stanovalo skupaj kar dvajset stanovalk. Tudi štipendija je bila skromna. V Rogaško Slatino je prišla iz Novega mesta, nato pa se je še usposabljala v Nemčiji ter v Avstriji.

Kot je znano, prihajajo v slatinsko zdravilišče predvsem pacienti s težavami prebavnega trakta, bolniki z želodčnimi, črevesnimi, jetrnimi in žolčnimi težavami, sladkorni bolniki, s povišanim holesterolom, povišano sečno kislino, z odvečno telesno težo, asteniki... Takšne težave imajo tudi pacienti, ki prihajajo v njeno ambulanto.

Edinstvena Rogaška Slatina

s kolegi-zdravniki si je ogledala v številna zdravilišča v različnih državah.

Bili so na Madžarskem, v Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Turčiji, Češki in Švici. Vedno znova so ugotav-

ljali, da tako celovite ponudbe, kot jo imajo v Rogaški Slatini, drugod ne premorejo. Tu ponujajo pitno kuro, različne kopeli, imajo dobro fizikalno terapijo... Največja dragocenost je izjemna voda Donat Mg, edinstvena svetu. V Izraelu imajo vodo, ki vsebuje še več magnezija, žal pa ima veliko preveč kuhinjske soli, ki marsikateremu bolniku škoduje. V Donatu pa je kuhinjske soli zelo malo, zato ga smejo piti tudi pacienti s povišanim krvnim pritiskom. »Vsakemu pacientu posebej določim količino vode za pitno kuro.«

Vsakega pacienta seveda povpraša, kakšna zdravila jemlje. Najnujnejša, na primer za srce, pritisk in sladkorno bolezen, morajo uživati redno, za nekatera druga svetuje, naj z njimi začasno prekinejo. Osnova zdravljenja v Rogaški Slatini je pitna kura, voda, ki telo temeljito prečisti, zato važna zdravila zaradi hitejšega delovanja črevesja nimajo dovolj časa, da bi lahko učinkovala. Za nujna zdravila priporoča pacientom, naj jih uži-jejo zgodaj zjutraj ali po pitju, ko se je telo že očistilo.

»Mnogi rečejo, da komaj čakajo na Rogaško Slatino. Organizem občuti potrebo po tem čiščenju in miru,« spoznava vedno znova. Italijani prihajajo za krajši čas, Nemci, ki so iz domovine navajeni tritedenskih zdravljenj, ostajajo dalj časa. »Škoda je, ker nima Slovenija z Nemčijo sklenjene mednarodne konvencije, po kateri bi jim stroške zdravljenja pri nas povrnili.« Nekateri Nemci, ki so na splošno navajeni pitnih kur, kljub temu prihajajo, zaradi izjemnosti našega Donata Mg. Dr. Apolonija Ahačič-Kokovnik je ponosna tudi na celovitost ponudbe

zdravstvenega dela Zdravilišča, od laboratorija, rentgena, ultrazvoka ter oddelka za ga-stroskopije in kolonoskopije, na delo specialistov gastroen-terologije, kardiologije, bal-neologije, dermatologije, psihiatrije, fiziatrije, urologije, ginekologije, varikologije, plastične kirurgije, stomatologije... »Imamo tudi mlade zdravnike, nasledstvo je zagotovljeno.«

Ljudje, ki pridejo po zdravje, pogosto mislijo, da lahko v nekaj dneh nadomestijo, kar so zamudili vse leto. Tu jih skušajo spodbuditi k redni prehrani, k rednemu delu in spanju, k urejenemu življenju, ki ga je oznanjal že Kneipp. »Če tega reda ni, organizem odpove.« Pretekle napake se nato poznajo na srcu, želodcu, živcih...

Slatinski zdraviliški zdravniki so lahko ponosni prav tako na znane ljudi, ki so jim pomagali. V preteklosti so bili med njimi cesarji, kralji in predsedniki držav, sloviti umetniki. V ambulanti dr. Ko-kovnikove so med pacienti znani italijanski novinarji in gospodarstveniki, v zdravilišče prihaja Tereza Kesovija ter drugi znani pevci in igralci, pred kratkim je bil pri njih ambasador bogate sosednje države, pride znani arabski šejk... Slovencev pa je v zadnjem času manj.

Dr. Apolonija Ahačič-Kokovnik pravi, da jo to, kar se zadnja leta dogaja v nekoč

gospodarsko zdravi Rogaški Slatini, zelo boli. V Zdravstvu, kjer dela, sicer poslujejo brez rdečih številk. V Rogaški Slatini živi in ustvarja že dolga leta, zaposleni so se za napredek zdravilišča marsičemu odpovedovali, se spominja. Ko so gradili hotele Donat in Sava, pa novo nalivalnico, so marsikdaj delali po ves dan, doma pa je imela otroka. »To zelo boli skoraj vse Slatinča-ne, veliko jih je tudi brez dela.« Pravi, da je, skupaj z zdravniškimi kolegi, razočarana nad vsemi tistimi vodilnimi, ki so zdravilišče privedU v sedanji gospodarski položaj, v Sklad za razvoj. Zapleta se tudi z nekaterimi novimi lastniki, ki imajo za skupne interese včasih še premalo razumevanja. V Zdravstvu so lani kupili najsodobnejši rentgenski aparat, priključili pa so ■ga lahko šele pred kratkim. Novi lastnik hotela Donat jim takrat svojega prostora za transformator ni hotel odstopiti, zato so morali kupiti novega, ki so ga postavili v Terapiji.

Zdravilišče bo kljub vsemu hudemu preživelo, sva se strinjala.

Grozdje, note, potovanja

Dr. Apolonija Ahačič-Kokovnik preživlja prosti čas na zanimiv način.

V bližnjem Cerovcu obdeluje vinograd, kamor povabijo tudi prijatelje. »Z njim je lepo živeti,« pove o svojem življenjskem sopotniku. Njuna sinova, Andrej in Igor, sta že poročena, ostala sta v Obsotelju. Zdravniški zakonski par si vsak teden privošči igranje taroka s prijateljema, z umetnico prof. Dano Kočico ter njenim možem Remijem.

Zakonca Kokovnik druži tudi veliko veselje po spoznavanju najrazličnejših dežel. Že dolga leta veliko potujeta. Obiskala sta Kitajsko, Indonezijo, Indijo, Tajsko, Južno in Sever;

no Ameriko, Afriko in Sredozemlje, bila sta po Evropi. Najbolj všeč ji je bila mala, zgodovinska Sri Lanka, skupaj s tednom oddiha na Maldivskem otočju, posebno doživetje je bila Kitajska, pa Peru... Recimo, jezero Titicaca, kjer živijo ljudje na umetnih otokih iz trstike, na njih pridelujejo krompir, postavili so celo cerkev... Prihodnjo zimo si želita v Mehiko, kamor vleče predvsem soproga, sama pa si želi še v polarne kraje. Rada odideta, rada se vrneta v Rogaško Slatino. »Praviva, da imava srečo, ker živiva v tako lepem kraju.« S spoznavanjem drugih kultur pa se človek notranje bogati. »To je tisto, kar ti ne more nihče vzeti.«

Posebna ljubezen je povezana z delom njenega očeta. Ludvik Ahačič je v življenju vodil kar 25 različnih zborov, zato je začela peti v njegovem zboru, pela je tudi v Ljubljani in Novem mestu. Odkar so pred desetletjem in pol ustanovili v Rogaški Slatini ženski pevski zbor, poje z njimi. Letos, ko so slavili 15-letnico dela, je prejela srebrno Gallusovo značko. Poleti, ko ni vaj, se že razveseli vsakega naključnega srečanja s prijateljicami iz pevskega zbora. »Petje v zboru mi osebno veh-ko pomeni. To je resnično povsem moje.«

brane jeranko

Darujte kri!

Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije na celjskem območju, ki bodo v avgustu. Za danes, 1. avgusta, so pripravili odvzem krvi na Vranskem ter v Velenju, kjer bo akcija tudi jutri, 2. avgusta. V Rogaški Slatini bosta akciji 8. in 22. avgusta, v Rimskih Toplicah 13. avgusta, v Šentjurju pa 23. avgusta.

Vrtnice ob osatu

Predstavljamo Turistično društvo Rogaška Slatina

TO Rogaška Slatina, ki mu predseduje Ludvik Prah, je eno najstarejših turističnih društev v Sloveniji.

Ker je Rogaška Slatina večji turistični kraj, klasičen način dela v društvu ne pride v po-štev, zato je delo razdeljeno na več komisij. Komisija za prireditve skrbi za organizacijo različnih prireditev, od prome-nadnih koncertov do folklornih skupin in koncertov na razUčnih lokacijah, ki se jih skozi celo leto zvrsti tudi do 200. Komisija za urejanje okolja in olepšavo kraja vsako leto razpiše tekmovanje za najbolj urejeno okoUco hiš, najbolj urejeno naselje in lokal. Tistim, ki najmanj skrbijo za okolje, podelijo »bodeči osat«, s katerim želijo vzpodbuditi njihovo zanimanje za okolje, jih pa vse leto spodbujajo tudi s pisnimi in ustnimi opozorih.

Komisija za delo z mladimi organizira in delno sofinancira turistično vzgojo na osnovnih šolah, izobražuje mlade

Predsednik TD Rogaška Slatina Ludvik Prah.

turistične vodiče in jih vključuje v vodenje. Priprava prospektov je naloga komisije za propagando in publikacije. Junija so s pomočjo občine, Zdravilišča-gostinstvo d.o.o. in Zdravstva d.o.o izdali katalog ponudbe Rogaške Slatine.

Komisija za zasebne sobe deluje kot posrednik pri oddaji sob, pomaga pa tudi zasebnikom pri prenovi, saj v sodelovanju z občino omogoča kredite. V kratkem bodo zasebne

sobe še posebej označili. »Največji dosežek v TD Rogaška Slatina je ustanovitev TIC,« pravi predsednik društva Prah. »Turistično-informacij-ski center deluje drugo leto, njegova naloga je zbiranje in

Vrtnice in priznanja ža leto 1995 so prejeli: zlato vrtnico družini Janlewink in Vešli-gaj, srebrno družine Zbil, Prah in Krklec, bronasto pa družini Mališ in Krklec. Priznanja so prejele družine Mili-novič. Zobec, Kužnar, Halu-žan, Krklec, Bobek, Kvesič, Kristan, Kučiš, Toplišek, Puh in Klemenčič, Kava bar Napoleon, železniška postaja Rogaška Slatina in stanovanjski blok Stritarjeva 2. Priznanje za najlepše urejeno naselje je prejela Prešernova ulica.

posredovanje informacij, pomembnih za turistično dogajanje v kraju, sestavljajo pa tudi tedenske pisne informacije v večih jezikih za goste v Rogaški Slatini.«

1 BOŠTJAN RAKUŠA

12

NASI KRAJI IN UUDJE

Med lokom in ciframi

Kljub Indiana klubu, lokom in samostrelom Karli Gradišnik ni pozabil na citre

Karli Gradišnik se je na slovenski sceni uveljavil pred 15 leti, ko je s svojimi citrami začel orati glasbeno ledino. V teh letih se je zvrstilo več kot 1500 nastopov, sedaj pa Karlija neredko srečujemo na raznih prireditvah, ko napenja lok ali samostrel. Na domači kmetiji je namreč postavil strelišče, poleg tega sposojajo loke in samostrele, vse delo pa je povezano v Lokostrelskem klubu Indiana.

iter sevoda nisem odložil v kot, še vedno igram, vendar se mi je v zadnjih letih življenje precej spremenilo. Za lokostrelstvo sem se odločil, ker je to precej zanimiv šport, hkrati pa eden najboljših za sprostitev. Doma sem na takšnem področju, da je pol ure do najbližjega soseda, v bližini ni nobene sprehajalne poti in z lokostrelstvom nikogar ne ogrožamo,« pravi Karli. »Poleg tega v svetu zelo narašča zanimanje za lokostrelstvo. Glede na to, da šport izvira iz kamene dobe, ima verjetno vsak človek del tega že v svoji genetski zasnovi. Opažamo tudi, da se da zelo hitro doseči dobre rezultate, kar je tudi verjetno precej vzpodbudno, seveda pa je vse odvisno od kategorije in stila.«

Med puščico in tarčami

Lokostrelski klub Indiana so ustanovili lani septembra, že mesec kasneje je bila v Logarski dohni na kmetiji Gradišnik prva mednarodna tekma z lovskimi samostreli. Tudi letos so že pripravili tekmo, posebej pa se pripravljajo na september, ko bodo pripravili lokostrelski mesec. »V začetku septembra bomo izvedli tridnevni tečaj, na katerega se lahko vsak prijavi, nato bo 21. septembra tekma s samostreli in teden dni kasneje še lokostrelska tekma na 3 D tarčah,« je pripovedoval Karli na strelišču v Solčavi, kjer je ob dnevu turizma na Solčavskem predstavljal svojo dejavnost.

»Doma posojamo loke, samostrele in samostrel pištole. Seveda začetnikom pokažemo, kako je treba streljati, bolj izkušenim pa je na voljo gozd-

na proga s 37 tarčami. Med temi je več kot polovica 3D tarč, to so živali iz umetne mase v naravni velikosti. Proga je dolga nekaj več kot 4 kilometre, in če strelci ne hitijo preveč, se na progi zamudijo tudi po 6 ur,« je strelišče v naravi opisal Karli. »Področje je precej hribovito, zato so gozdne tarče razporejene tako, da obiskovalci streljajo navzdol in navzgor, kar še posebej navdušuje bolj izkušene strelce.«

Lokostrelski klub Indiana pomeni dodatno turistično ponudbo v Zgornji Savinjski dolini, saj je strelišče v Logarski odprto »od zadnjega do prvega snega«. Sicer pa Karli pravi, da doslej še niti niso začeli s pravo reklamo. Kljub temu je za strelišče že sedaj zelo veliko zanimanja, sploh

med tujci, ki ocenjujejo, da je strelišče v Logarski doUni izjemno dobro urejeno.

»Večkrat me zbadajo zaradi imena. Za Indiana klub sem se odločil potem, ko sem na lesenih vratih na hlevu našel tetin naslov iz Indijane. Le družinske vezi, Indijance in puščice sem povezal,« je zatrdil Karli.

Med nastopi in citrami

Kljub času, ki ga Karli preživi na strehšču, svojih citer ni zanemaril. »Sicer zaenkrat samo nastopam, saj je povpraševanje po citrah zelo veliko. Za kakšen samostojen izdelek pa bo moral priti drugačen čas. Pač moram biti popolnoma neobremenjen, da bom lahko razmišljal le o glasbi. Med vsemi spremembami, ki se mi dogajajo v zadnjih letih, težko najdem toliko časa, da bi se povsem zapisal glasbi. Je pač tako, da kmetija, družina, lokostrelstvo, vse to zahteva del človeka. Ne morem se toliko sprostiti, da bi ustvarjal skladbe, ki bi ljudem ležale na duši,« je brez prevelike otožnosti povedal Karli. »Verjetno bom tudi za to našel čas, mogoče pozimi. Sicer res ogromno nastopam, in tudi po najmanjšem nastopu moram po svoje ponovno napolniti baterije. Še vedno imam pred vsakim nastopom malo treme, kar me precej izčrpa, svoje doda še nastop, tako da res potrebujem tudi druge sprostitve.«

Kljub nekoliko drugačnemu življenju, ki ga v zadnjem času živi, Karli ni izgubil stika s

svetom citer. »Zdi se mi, da so citre v Sloveniji in nasploh v alpskih deželah vse bolj priljubljene. V vseh letih je prišlo do nekaterih sprememb. To vidim tudi po tem, da vse manj nastopam po gostilnah, vse več pa ob raznih slovesnih

Vsem ljubiteljem lokostrelstva, predvsem pa začetnikom, na kmetiji Gradišnik svetujejo, naj svoj prihod vnaprej najavijo. Številka telefona v Logarski dolini je 846-032.

priložnostih, za kar so citre izjemno primerne. Sicer pa smo vsi slovenski citrarji, kar nas je na terenu, izjemno zaposleni,« se je v svojem slogu pošalil Karli, ki vse delo še vedno opravlja brez mena-džerja, za stike pa večinoma uporablja domači telefon.

Karli Gradišnik v stari...

...in novi podobi.

Pokaži icaj znaš

v lepem vremenu je v nedeljo 28. julija v Dobju pri Planini domače prosvetno društvo Franc Vrunč izvedlo štiriindvajseto prireditev »Pokaži kaj znaš«, ki se jo je udeležilo kar 20 glasbenih skupin in 12 posameznikov.

Skupno sta tako nastopila stodva izvajalca, vsak od nastopajočih je zaigral ali zapel po eno skladbo, njihove nastope pa je ocenjevala devetčlanska komisija občinstva. Organizatorji so podelili šest nagrad, ki so jih prejeli: 1. mesto Petra in Barbara Košar iz Šentjurja, ki sicer živita v Nemčiji, 2. mesto je zasedel ansambel Rogaški odmev, 3. je bil pevec Davor Pušnik iz Gorice pri Slivnice, 4. pevka Silva Bračun iz Šentjurja, na 5. mesto se je plasiral trio Marjana Drofenika iz Sladke Gore ter na 6. mesto orkester Smrklje iz Frankolovega. Izven konkurence pa sta nastopila še: pevka Lavra Pešak iz Šentjurja ter etno glasbena skupina na domačih instrumentih Vrajeva peč iz Socke. Po končani prireditvi so v Dobju pripravili še veselico z ansamblom Štajerskih sedem, prireditev pa je obiskalo več kot tisoč obiskovalcev. Ž.B.

REČENO (ne) STORJEN

Sovražneje, oicrutneje, nasilneje

Ko bodo kronisti podajali poročilo o olimpijskih igrah, bodo na žalost morali opisati na črnih straneh tudi Atlanto.

Kot smo lahko izvedeli iz različnih poročil in zapisov, teroristični napadi za olimpijske igre niso nič novega, le da so verjetno še bolj odmevni in po svoje tudi tragični. Težko bi sicer rekli, da je terorističen napad na primer v Izraelu manj tragičen kot na olimpiadi, je pa vsekakor manj odmeven. V bistvu to nič ne spremeni. Terorizem je grobo nasilje in kot tak eden najbolj obsojanja vrednih človekovih dejanj proti drugemu človeku. Človek kot edino misleče živo bitje na svetu je stalno razdvojen med Dobrim in Zlom. Skozi tisočletja svojega razvoja se je izkazal kot najbolj zvit med živalmi, včasih kot najbolj dober, uslužen in pripravljen poma-

gati drugim, a ob tem tudi najbolj trdovraten suženj ki ločnih želja po lastni moči, bi dosegel to zadnje, mot oblast, je pripravljen tudi i jati. Uboj pa je mera za vsi zlo, ki ga je naša doba zmo-, zagrešiti. Ta zločin je torej] višji negativni zgled.

Gotovo je res, da je teroriz takšen zločin, katerega gro-vost nam ne dovoljuje, da dvomili o tem, da gre v i primeru za zlo. Paradoksa je pač, da na mestu, kjer bi ljudi družil šport, ki je e( temeljnih človeških pozitiv dejavnikov, pride tudi do pi va terorizma. Je pa seveda, da tako Dobro kot tudi Zle poznata meja. Upamo /a samo. da geslo olimpijskih više, hitreje, močneje v prih nje ne bo zamenjalo geslo vražneje, okrutneje, nasiln ZORAN PB

Preživetje v naravi

O tabornikih s Topolšice

Taborniški rod Topli vrelec s Topolšice je bil ustanovljen pred štiridesetimi leti in ima približno lOO članov. Delovni program, ki si ga zadajo na začetku šolskega leta, uresničujejo v 14 vodih. Njihov letni program zajema različne aktivnosti, med njimi pa so najpomembnejše zimovanja, izobraževalni tečaji za vodnike, udeležba na mnogobojih, čistine akcije in taborjenje v Ribnem pri Bledu.

Načelnik rodu je sedaj Matjaž Cesar, rod pa je razdeljen na dve četi. Bor Melanšek je načelnik Šoštanj ske Grega Kompan pa topolške čete. Imajo tudi 15 aktivnih vodnikov. Vodi se delijo po starosti. Predšolski otroci ali murni se učijo postavljati šotore in se veliko igrajo, medvedki in čebelice spoznavajo taborništvo skozi igro, gozdovniki se učijo uporabnih stvari za življenje v naravi ter zgodovino taborniš-

tva, popotniki so večinoma vodniki, grče pa imajo različne funkcije in načeloma vodijo celotni vod.

Skozi leto se udeležujejo različnih akcij. Vsako leto jeseni prirejajo redne propagandne tabore na Ocepku pri Topolšici, decembra pripravijo novoletno čajanko, poleg tega pa še zimovanja na Slemenu, izlete za vodnike, zimske pohode na Šijo in podobno. Udeležujejo se mnogobojev, kjer so dosegli lepe rezultate na regijskem tekmovanju, junija pa so se udeležili tudi tekmovanja v Šaleški dolini (ŠTPM), kjer so dosegli prvo mesto.

Krona celotnega dela je vsako leto taborjenje v Ribnem. Spomladi se tja odpravijo vodniki iz Velenja, da postavijo tabor, kjer nato taborijo taborniki v petih izmenah po 10 dni. Prve tri izmene so rezervirane za velenjski rod Jezerskih zmajev, četrta za topolški rod Topli vrelec, peta pa za

rod pustega gradu iz Šošti ki tabor tudi pospravi. Tod: ki taborniki so se tja odpri: 28. julija, vrnili pa se bodi avgusta.

Starejši taborniki organ rajo program, v katere^ vključeno kopanje v Savi,.; Bledu ter na Bohinju, bi^ ranje na Pokljuki, urejanje dovih kotičkov, orientaci pohode. Mlajši se udeležiji va na lisico, ki je priljubi) različica orientacijskega pc da, večere pa preživljajo tabornem ognju. Včasih ali manj uspešno kradejo stavo, na indijanskem dn se borijo za squaw, orožj( so vodni baloni in blato.

Zadnja noč je rezerviran krst, ko nove tabornike kn tako, da jih obmetavajo z tom. Tudi za varnost in hrano je poskrbljeno. V nem je ves čas prisoten zc nik iz Velenja, imajo pa kuharico iz Šoštanja, ki ji magajo taborniške mentol MHHMHHHK ŠPELA KRI

ŠPORT

13

Umirjeni liniji

nedeljo začetek novega državnega prvenstva v nogometu - Večina klubov občutno

znižala proračune

r^iadke zmage prvoligašev uvodnih pokalnih tekmah ^ napovedale nedeljski za-.^(ek državnega prvenstva, 1^1,0 do 1. decembra pome-jj„zdvema reprezentančnima nastopoma v kvalifikaciji) za svetovno prvenstvo (panska in BiH) in nadaljevanjem pokalnega tekmovanja, v katerem bodo ob kontu polsezone že znani polfi-nalisti.

Publikum: kje I igrati?

Tradicionalni odliv najboljših (Zupan, Bulajič, Bajrekta-fevič, Bašič, Rakovič, Tosič) je t)il pomešan z zaporo Skalne kleti, ki je postala politični problem. Mestni svetniki so pred tednom dni zanemarili nasprotovanje občanov in nogomet opredelili kot javni interes, nedeljska premiera s Primorjem pa je možna le v primeru rekordno hitre gradnje TV stolpa.

Publikumove prijateljske tekme: Zagreb 2:2, Hajduk 1.1, Gorica 7:6 (1:1), Croatia 0,2, Samobor 2:4, Honved 0:0, l/nior 2:0.

Evropske načrte je zamenjala umirjena linija, ki je posledica težav z infrastrukturo [zaprt je tudi Olimp) in za približno četrtino nižjega proračuna, v katerem ni bilo prostora za nakupe izkušenih igralcev. Med pričakovanji se najpogosteje omenja boj za obstanek, čeprav je prvo moštvo sposobno uvrstitve naj-■nanj v sredino lestvico. Prav s skromnim igralskim kadrom bo največ težav, rezervisti ni-^o praktično nobenih prvo-'igaških izkušenj, povprečna

starost moštva pa je komaj 22 let.

Zaradi pomanjkanja ustreznih travnatih površin je trener Tarbuk priprave v treh delih opravil na Rogli in v Čatežu ter uigraval postavitev 3-5-2. Prvi zvezdnik pomlajenega Publi-kuma bi moral biti Sešlar, ki je zelo blizu reprezentanci. Blatnik je nevtraliziral odhod celotne zadnje linije, Kambero-vič je še naprej v odlični strelski formi, po več kot osmih mesecih se je vrnil Goršek... Potencial za mirno jesen, čeprav Bauman še ni zacelil poškodbe izpred dveh mesecev in bo verjetno še veliko prerekanj okrog spornega TV stolpa.

1 Mujčinovič, 2 Turk, 3 Ula-ga, 5 Blatnik, 6 Šporar, 7 Us-nik, 8 Mitič, 9 Kamberovič, 10 Štancar, 11 Kocjančič, 12 Gre-šak, 13 Perše, 14 Romih, 15 Hajdurovič, 16 Kos, 17 Cug-mas, 18 Sivko, 19 Sešlar, 20 Bauman, 21 Goršek, 23 Sanko-vič, 24 Hodžar, 25 Očko, 26 Vodopivec. Trener: Milovan Tarbuk.

Rudar: več discipline

Velikopoteznim načrtom so se začasno odrekli tudi v Velenju, kjer so letni proračun zmanjšali za blizu 40 odstotkov. Ob jezeru ni več Cvikla, Pranjiča, Žurmana in še nekaterih občasnih igralcev spomladanske enajsterice, vendar tudi ni panike. Rudar je postal zanesljiv prvoligaš, ki trezno umirja klubsko politiko.

»Cene so na nogometnem tržišču nenormalno poskočile, pri praktično vseh klubih pa je prisotna recesija. Loviti uspeh za vsako ceno je nesmiselno, velikih premikov v kratkem obdobju ni več mogoče

narediti in zato smo se odločili za postopno približevanje vrhu,« pravi velenjski trener Borut Jarc, ki je Rudar rangiral na 6. mesto, vendar bo jurišal na uvrstitev v zgornjem delu lestvice.

Rudarjeve prijateljske tekme: SAK 4:2, Varteks 0:0, Lesce 1:0, Denizli Spor 3:2, Era Šmartno 4:1, Bleiburg 7:0, Gratkorn 4:1.

Od sedmih prijateljskih tekem jih je Rudar dobil kar šest, toda nasprotniki so bili povečini iz nižjih lig. Rezultati so po eni strani varljivi, po drugi zmagovalna mentaliteta veliko pomeni, v vsakem primeru pa bodo za mirno jesen potrebni veliko boljše rezultate ob jezeru, kjer je lani ostala le polovica točk. Ekmečič in Hudarin sta po trenerjevi oceni v bistveno boljši formi, pri Pavloviču je manj nihanj, novinci Hribar, Vidovič in Radi-novič so aduti za sredino igrišča in konico, obrambo pa bi moral pokonci držati izkušeni Žilnik.

Jarc za vsako tekmo napoveduj e dva napadalca in iz ozadja nalete Radinoviča, a tudi

veliko nalog za vse nogometaše v fazi, ko se bo moštvo branilo. Igra bi morala biti tekoča, z mnogimi podajami in kombinacijami, čeprav je v taktičnih zamislih še vedno preveč nediscipline in samostojnih akcij. Rudar zdaj še ni pripravljen za lepo igro, marveč bosta v ospredju rezultat in nabiranje točk.

1 Stankovič, 2 Dema, 3 Mernik, 4 Hribar, 5 Sillo, 6 Žilnik, 7 S. Javornik, 8 J. Javornik, 9 Radinovič, 11 Ekmečič, 12 Dabanovič, 14 Pavlovič, 15 Purg, 16 Ratkovič, 17 Hudarin, 18 Oblak, 19 Balagič, 20 S. Vidovič, 21 Pešič, 22 Vuče-novič, 23 Mujanovič, 24 Vede-nik, 25 Žel, 26 Zlodej, 27 Su-lejmanovič. Trener: Borut Jarc.

ŽEUKO ZULE

Gregor Blatnik (z žogo) je po letu dni spet na Skalni kleti.

Zmage prvoligašev

V uvodnih tekmah zaključnega dela nogometnega pokalnega tekmovanja je edini prvoligaški derbi dobila Olimpi-

Preostalih sedem tekem (Šentjur-Kovinar, Središče-Era Šmartno, Izola-Odranci, Naklo-Triglav, Bakovci-Železničar (Mb), Nafta-Galeb, Komen-Drava) bo 11. avgusta.

Rezultati 1. kroga: Vevče-Publikum 1:7 (0:4; Kamberovič 1, 10, 13, 72, Goršek 36, Sešlar 69, Šporar 74), G. opekarne-Rudar 1:4 (0:1; Ekmečič 31, 60, 85, 87), Beltinci-Olimpija 1:3, Mengeš-Maribor 0:5, Jadran-Korotan 1:2, Aluminij-Ljubljana 7:6 (3:3, po 11-m), Goričanka-Primorje 1:7, Mežica-Gorica 0:13, Beltrans-Mura 1:7. Tekme osmine-finala bodo 18. septembra.

Novi trenerji

Po več kot desetletnem premoru je šolanje končala prva generacija Višje trenerske šole.

Med diplomanti so tudi Rudarjev trener Borut Jarc, PubH-kumov vodja mlajših selekcij Drago Kostanjšek in Vili Pre-volšek. Nižje strokovne nazive je pridobilo tudi nekaj aktivnih nogometašev.

Zmešnjava barv

Najbolj razpoznavni klubski simbol bi morala biti barva dresov, toda v nekaterih okoljih prevladuje prava zmešnjava. Na območju MNZ Celje najbolj izstopata Dravinja in Šentjur, saj za niti eno ekipo različnih kategorij nista prijavili enake barve dresov.

Člansko moštvo Šentjurja ima osnovno zeleno-belo kombinacijo dresov, mladinsko zeleno-rdečo, kadetsko rumeno, pionirsko pa zeleno. Dravinja je za prvo moštvo prijavila modro-bele drese, za kadete vijoličaste ter za pionirski ekipi svetlo modro in zeleno barvo.

KOMENTIRAMO »Nacionalni interes«

Nogometni fanatiki so za Li-. go 10 rezervirali hvalospeve, toda minuli teden so se dokončno morali sprijazniti z dejstvom, da bo naslednje prvenstvo neregularno. Med pr-voligaši se jez dekretom »zaradi nacionalnega interesa« znašel Koper, čeprav je drugo ligo končal šele na 6. mestu.

Po bankrotu Kočevja in Jadrana ter lanskemu polomu Izole je NZS prezadolženemu drugoligaškemu prvaku Ljubljani postavila več rokov in zahtevala nekaj dodatnih zagotovil: plačilo vseh zapadlih obveznosti, garantni polog v višini 1,4 milijona tolarjev ter bianco obračunska čeka kluba in glavnegd pokrovitelja v višini štirih milijonov tolarjev, ki bi ju zveza v primeru odstopa vnovčila.

Sekretariat NZS (Zavrl, dr Ilešič, Jošt) je na koncu Ljubljani prepovedal napredovanje. Pri nelegitimni odločitvi ni upošteval tekmovalnih motivov, marveč nekakšen teritorialni princip, ki je skregan z logiko. Potemtakem se v prihodnje Publikumu, Mariboru, Korotanu in morda še kateremu klubu ni treba bati izpada, saj po tolmačenju krovne organizacije celjska, štajerska ali koroška regija zaradi višjih interesov morajo imeti nogometnega prvoligaša.

V tej luči je slepo vztrajanje NZS pri kriterijih o štadionih toliko bolj nesmiselno. S TV stolpom [aLi brez) Publikum

na Skalni kleti verjetno ne bo nič boljše igral in pogosteje zmagoval ali doživljal poraze. Mlada reprezentanca je lani olimpijske kvalifikacije s Hrvaško lahko igrala v Celju in že »zaradi nacionalnega interesa« bi gospodje iz Ljubljane z nekaj več prožnosti lahko pozabili na nedeljske selitve iz Celja v Velenje ali še dlje. •

Oškodovani klubi (poleg Ljubljane še Šentjur in Vevče) so napovedali pritožbo tudi na UEFA, najbolj nezadovoljni pa so lahko v Šentjurju. Če Ljubljana ni dobila priložnosti, in seje dvugouvrščena Nafta odpovedala napredovanju ter Črnuče že lani niso izpolnjevale vseh pogojev, bi bilo najbolj logično povišanje Šentjurja, ki je prvenstvo končal kot četrti. Zakaj potem sploh vprašanja v Šentjur, če želijo zapolniti mesto v prvi ligi?

Nogometna hierarhija je z grobim posegom v bistvo tekmovalnega sistema porušena. Pravila so postala odveč, oškodovani so prikrajšani celo za temeljno zakonsko pravico do pritožbe in kaotične razmere se utegnejo zaostriti še z razkolom med NZS in Združenjem prvoligašev. Klubi bodo v naslednjih mesecih znova porabili ogromne vsote denarja, na račun kazni zalogah birokrate s Čerinove 4 in junija 1997 trepetali, saj ni nujno, da bo v anarhiji 8. mesto zagotavljalo obstanek.

ŽEUKO ZULE

DRŽATOA PREVENSTVA 1991-1996

14

ŠPORT

Veliki zmagovalec Atlante

Pogovarjali smo se z Leonom Štukljem

»Najbolj se mi je vtisnila v spomin Atlanta, zanimivo mesto, z velikanskimi nebotičniki,« mi je v ponedeljek popoldan povedal Leon Štukelj iz Maribora, ki bo letos star 98 let. Dopoldan je bil, kot ponavadi, v mestnem parku, po kosilu se je osvežil s skodelico kave, nato pa se je nameraval lotiti neke pravne, težavne de-nacionalizacijske zadeve.

V hiši, v mariborski Kersnikovi ulici, živi skupaj z 81-letno ženo Lidijo, s katero sta skupaj več kot šest desetletij. V zadnjih dneh je postal največkrat omenjani Slovenec na svetu, ljudje ga povsod ustavljajo, mu čestitajo, želijo si avtograme, kličejo ga po telefonu, prihajajo novinarji z vsega sveta, ustavljajo ga preproste ženice... Niti za domače pospravljanje nima več časa, je potožil čili telovadec, najstarejši dobitnik olimpijskih medalj na svetu. V Atlanti je postal tudi velika svetovna medijska zvezda.

Veselje Clintonovih

Med pogovorom sva se seveda večkrat spomnila njegovega doživetja olimpijske Atlante.

Letalski polet v Ameriko ga ni utrudil, pred tem se je dobro naspal. Nazaj se je vrnil bolj utrujen, tudi časovna razlika ni kar tako. Po vrnitvi ga je vse do doma pospremil slovenski minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, ki mu je pomagal odnesti v stanovanje prtljago. V ZDA je Štuklju slovenski veleposlanik, iz Clintonove bližine, povedal, da se je predsednik Clinton, brž ko je opazil našega olim-pionika, pozanimal kdo je. Na stadionu je bilo izjemno vroče, od strehe je sevala huda vročina.

Bilo je tudi preglasno, se spominja Leon Štukelj, zato se je neki indijski uglednež, iz njegove bližine, kar prijemal za ušesa.

V Štukljevi bližini so bile same ugledne osebnosti, nekatere je poznal, druge ne. Opozorili so ga, da je levo od njega luk-semburški vladar, desno nekdanja grška kraljevska družina. Na stadionu je neki dami spodrsnilo, ter ji je pomagal. Izkazalo se je, da je bivša grška kraljica. Težko sta^ se sporazumela, v nemškem'jeziku je šibka, je hitro ugotovil.

Iz razkošnega hotela Mariott, kjer stane nočitev z zajtrkom 600 dolarjev, se spominja strogih varnostnih ukrepov. Tudi v njegovi torbici je zapiskalo, pa se je izkazalo, da so kriva njegova

očala. Iz hotela se spominja 57. nadstropij, z več kot 1600 sobanami. Med vsemi oboževalci, ki so ga ves čas obkrožali, so posamezniki iz srednjeevropskih držav vedeli celo za Maribor, nekaterim pa je moral pojasniti celo razlike med Slovenijo, Slavonijo ter Slovaško. »Vsi so se hoteli fotografirati z menoj,« se je spominjal Atlante. Tudi Clintonova hči, ki ji je izpolnil željo. V imenitnem hotelu je pristopil k njemu tudi mladi mož, za katerega se je izkazalo, da je španski prestolonaslednik.

Po Atlanti ga vabijo od povsod, z vsega sveta. Za oktober ga je predsednik olimpijskega komiteja Ekvadorja povabil v Južno Ameriko, s spremljevalcem pa sta se že pogovarjala o osnovnih pogojih. V Ekvador je 14 ur letalske vožnje, so mu povedali, zato se še ni dokončno odločil... Radi bi ga srečah tudi v Los Angelesu, v Kaliforniji, na eni od televizijskih postaj...

Rešuje pravne zadeve

Leona Štuklja sem povprašal tudi po njegovem pravniškem delu.

Diplomirani pravnik je, bil je tudi sodnik, po drugi svetovni vojni pa je imel težave ter se je moral zaposliti na gostinskem področju. S pravniškimi zadevami se še vedno ukvarja, redno prebira Uradne liste, saj rešuje domačo denacionalizacijsko zadevo. Zadnja dva meseca za Uradne liste sploh ni več časa, je potožil. »Pravo me še vedno zanima, razumljivo,« mi je dejal.

V Atlanti ni telovadil, v slabem zraku, vročini, med klimatskimi napravami ter hotelskimi preprogami se mu ni zdelo prav. »Pogrešal sem naš park. Zdaj sem spet lahko v tem parku.« Tudi ko med sedenjem na domačem balkonu prebira časopis, se rad razgiba. Povedal je, da rad uživa veliko sadja, rad ima tudi sladkarije, tu in tam si privošči za »prst« vina, z ženo pa po kosilu pijeta kavo. Nekaj ur pred najinim ponedeljkovim pogovorom so ga iz ZDA vpraševali po receptu za njegovo izjemno čilost. Opozarja na pravilno hrano, gibanje ter počitek, pretiravanj se izogiba, pomembna je tudi že sama genetska osnova.

Pri hiši je ena sama pokojnina, saj je njegova soproga Lidija delala doma. »Imam potomce, vnuke, ter pravnuke,« ne skriva ponosa. Hči Lidija je na mariborski T gimnaziji profesorica nemščine. Včasih sta z ženo hodila v družinsko počitniško stanovanje v Rovi-nju, zadnja leta pa sta ga prepustila svojim naslednikom.

Veliko ste storili, da so v svetu izvedeli za Slovenijo, sem dejal Leonu Štuklju, na koncu pogovora. Spominja se, da so ga med slovesom v Olimpijski vasi Slovenci spomnili, da je storil več kot vsa naša diplomacija.

BRANE JERANKO

Neizogiben propad

Kolesarska ekipa Celja posojena mnogim klubom Odmevna zmago Šmerca na Ptuju

Nekdanja super močna celjska kolesarska ekipa je razkropljena po praktično vsej državi, Sandi Šmerc, Sašo Sviben in Mladen Melanšek pa tudi v drugih dresih posegajo po odmevnih zmagah. Zadnjo pomembno lovoriko je osvojil Sandi Šmerc, ki je na Ptuju dobil eno treh naših največjih dirk in napovedal vrnitev v vrh.

»Lansko sezono sem že skoraj obupal. Posvetil sem se drugim stvarem, letos pa se je v meni znova nekaj prelomilo,« pravi zadnji jugoslovanski prvak. »Celjska ekipa je zaradi nezanimanja matičnega okolja posojena drugim klubom, sam sem se odločil za Savo, toda moja velika želja je vrnitev v Celje. Edo Kranjc je dobro zastavil delo, a je povsod naletel na nerazumevanje, zaman so bile že njegove želje po pogovorih in predstavitvi načrtov, zato je bil začasen propad kluba neizogiben,« pravi zadnji

jugoslovanski prvak - v cestni vožnji Sandi Šmerc.

Zadnji dve sezoni je močno omejil obseg treningov in se zaustavil pri 17 tisoč kilometrih, novo okolje pa je spodbudilo večne želje po napredovanju, vožnjah v vodilni skupini in zmagah. »Zadnje časa veliko dirkamo skupaj s profesionalci, z nekaterim sem si delil sobo in njihove izkušnje so dragoceno vodilo. V Italiji ima vsak poklicni kolesar svojega osebnega zdravnika, za takšen projekt je potrebnih blizu 200.000 mark in rezultati so opazni. Mnoge današnje profesionalce sem v preteklosti premagoval, na dirkah približno 180 km kolesarimo v isti skupini, nato pa jih ne moremo več dohajati. Znanost ima pomembno vlogo, zato sem mojim največjim sponzorjem - Klasju, Posesti in Spektri -še posebej hvaležen za pomoč, brez katere v slovenskem pokalu trenunto ne bi bil na 2. mestu,« zatrjuje Sandi Šmerc.

ŽEUKO ZULE

Vikarjeva že sedma

Velenjska igralka

squasha Petra Vihar je evropski Grand Prix za mladinke končala na 7. mestu. Sezono je začela kot povsem neznana igralka, dvakrat morala v kvalifikacije, že v svojem tretjem turnirju pa je bila finalistka.

Viharjeva je na treh turnirjih (6. v Nemčiji in Italiji ter 2. v Franciji) zbrala 275 točk in bo novo sezono septembra začela na Češkem. Načrtovani vsjtop v serijo WISPA in turnirje za svetovno profesionalno lestvico je preložila zaradi odpo-.vedi avgustovskega turnirja na Madžarskem, veČino priprav pa bo opravila kar v domači dvorani. Evropski GP je dobila Dorn-Jensnova (Dan) s 620 točkami pred Nashovo (Nem) 463 in Hannesovo (Bel) 413.

na kratko

Jinin: na predzadnji dirki svetovnega prvenstva v moto-krosu do 125 ccm je Sašo Kra-gelj (Banex) v močnejši kvalifikacijski skupini zasedel 25. mesto in za uvrstitvijo v finale VN Češke zaostal za samo 7 stotink.

Celje: na tekmi slovenskega pokala v triatlonu zmaga Žepi-ča (Kranj), med veterani Ači-moviča in Tanka (oba Kovino-tehna).

Braslovče: na lokostrelski tekmi za pokal Camo v olimpijskem slogu zmaga Podržaja (Šenčur), med mladinci Viran-ta (Polzela), v compoundu Ravnjaka (Ravne) pred Oše-pom, med članicami Emeršiče-ve, veterani Perhača in mladinci S. Emeršiča (vsi Mozirje).

Žalec: na 4. Habetovem me-morialu v šahu zmaga Lesjaka (Petrovče) s 15 točkami, sledijo Vombek (Griže) 12, Skok (Šmepeter) in Gazvoda (Šentjur) po 11, itd. (J.G.)

zlatorogov kotiček

Dva tedna v hribih

Petkratni rokometni prvaki so po enomesečnem premoru sinoči opravili prvi trening v sezoni 1996/97. V Golovcu so manjkali olimpijci Puc, Načinovič in Jelčič, ob vseh drugih pa sta zdaj enakovredna kandidata za prvo moštvo tudi Pajovič in Šantl iz ekipe evropskih kadetskih prvakov.

Celjani bodo uvodne priprave naslednji teden opravili v Logarski dolini in sodelovali na turnirju v Škofji Loki. Od 12. avgusta bodo na Rogli, kjer se jim bodo z manjšo zamudo priključili tudi hrvaški reprezentanc. Prvi resnejši test novega moštva bo na pokalu Du-naferr (17 in 18. avgusta): v predtekmovanju bosta nasprotnika Fotex in Elektromos, drugi udeleženci turnirja v Du-najvarosu pa so Dunaferr, Po-tisje in reprezentanca Madžarske.

Po vrnitvi bosta sledili v Golovcu dve tekmi s Fotexom in turnir v Dobovi (Dobova, Zagreb, Fotex), nato pa je na vrsti skoraj dvotedenska turneja po Franciji. V Strassbourgu bodo

od 28. do 31. avgusta nasp niki nemški drugoligaš Sel terwald ter francoska p rvoli ša Creteil in Selestat (v dt skupini so PSG, Žalgiris, is| in Proleter), najmočnejši pg turnir Marrane, ki bo od 2 8. avgusta.

Rastko Stefanovič je p kodbo hrbta zacelil, Ron Pungartnik pa ima z g) njem odrivne noge še ve^ težave in bi moral počivati vsaj šest tednov.

Nastopilo bo kar šest udi žencev pokala prvakov (o Pivovarna Laško, Braga, R Žalgiris, Redbergslids, Crvi zvezda), še pet ekip iz dru evropskih pokalov (Granolji Creteil, Montpellier, Le Ivry) in pet reprezentanc (A rija, Avstralija, Belgija, Jap ska, Kuba). Za uvod bodoi deljeni v štiri predtekmova skupine, Celjani bodo v Sa jih igrali z Brago, PSG Asnif som in Alžirijo, napreda bosta dve ekipi, od četrtfin naprej pa se bo igralo na iz danje.

Srebolnikova do finala

Na evropskem prvenstvu v tenisu za igralke je Katai Srebotnik (Velenje) v igrah dvojic skupaj z Ramprei osvojila srebrno kolajno, potem ko sta imeli v drugem 1 že štiri zaključne žoge za naslov prvakinj. i

Med posameznicami se je Velenjčanka uvrstila v četrtfii (bila je peta nosilka) in v dveh nizih izgubila proti let prvakinji Sebovi iz Slovaške. Srebotnikova se je iz angleš Hatfielda že preselila v španski Gijon, kjer skupaj z Rampre igra na kvalifikacijskem turnirju za ekipno evropsko prveri mladink do 16 let, ki se bo jutri začelo v Švici.

Na svetovni računalniški lestvici WTA je Srebotnikova na dovala na 838. mesto (upoštevane ima štiri turnirje), Jezern va iz Celja je z devetimi turnirji 475., naša najvišje uvršj igralka pa je še naprej Križanova iz Maribora na 141. m< Med dvojicami je Križanova 94., druga slovenska igralka | Jezernikova na 522. mestu.

Zaprli dvorani

Plima in Rogla v prihodnje prvenstvenih tekem B lige ne l)osta smela igrati v Preboldu in Zrečah,

Vzrok sta dvorani neustreznih dimenzij, pri čemer so se v manjših težavah znašli Zreča-ni. Prvi del prvenstva bodo igrali na Rogli, nakar je predvidena selitev v novo dvorano v Zrečah, ki naj bi bila zgrajena do konca leta. Plima bo imela nadomestno lokacijo na Polzeli, in bo svoje tekme verjetno igrala ob petkih, ker so nedelje rezervirane za tekme mladincev, ob sobotah pa bodo dvorano zasedle tudi od-bojkarice Zgornje Savinjske.

Dogovor na Polzeli

Potem ko sta po informacijah o podpisu pogodbe s Pol-zelani povzdignila glas Klemen Zaletel in Matjaž Cizej, je minuli teden vendarle prišlo do dogovora in podpisa, kot je zatrdil sekretar Branko Turnšek.

»Dogovorili smo se in celotno moštvo je na pripravah

v Črni. Nato sledijo pripr« v domači dvorani, sredi i gusta odhod v Postojno spet vrnitev domov. Ko < pa ne bo trenirala na Polz bomo prenavljali dvoran: je povedal Turnšek in mentiral še vedno nesj menjen izgled objekta. » mamo še celotne dokum tacije, mislim predvsem \ lokacijsko dovoljenje. Up« da bomo papirje čim l' pridobili in sezono vendij dočakali v večjem objekt 1

ŠPORTNi

kolendaI

š

PETEK^ 2. 8. I

Jadranje

Velenje: svetovno prvens| v radijsko vodenih vodnih t delih (do 11. 8.).

NEDEUA, 4. 8.^

Nogomet

Celje (?): Publikum-Prirt je, Nova Gorica: Gorica-R*J (I. krog I. lige, obe 17 30)-

ATLANTA 1996

15

Srhljivka v dveh defanjih

I dneh dneh dva veljavna skoka Gregorja Cankarja - Obakrat šele v tretji seriji in na koncu 6. mestu v skoku v daljavo

Qfcgor Cankar je držal besedo. Osmi-preskočil tudi brez odrivne deske, Ifidir je obakrat - v ponedeljkovih ,yalifikacijah in torkovem finalu - ha-' (iiral. Dva prestopa in šele v tretji ffiji veljavna skoka: prvič je z okrogli-Jj 800 cm komajda ujel finale, drugič , 2 811 cm ostal v konkurenci in na ^ppcu s samo enim veljavnim skokom igvojil 6. mesto.

^Dodaten motiv in zanesljivost bi mladm-teinu svetovnemu prvaku morala vliti pjiljka, ki so jo domači poslali preko jkometnega trenerja Slavka Iveziča. »Pri-ravili smo nekaj stvari in napisali misli, ki 5Gregorju zelo blizu,« je ob naključnem [ečanju omenil oče Janez, ki se ga je že v oboto lotevala nervoza. Kot da je slutil fhljivko. Ne ene, marveč kar dve. »Veter je pogosto menjal smer, zato v valifikacijah dva prestopa. Skoka sta bila ar dolga, okrog 825 cm, pri drugem sem udi s pol koraka daljšim zaletom prestoli in šele v tretji seriji mi je uspel soliden Ezultat,« se je uvodnega olimpijskega astopa dotaknil Cankar, ki je odprl tek-liovanje v skoku v daljavo. Za normo je

zaostal za pet cm, razpleta ni čakal na štadionu in kar dolgo je moral čakati na potrditev uvrstitve v finale, za katerega je bil prvič po svetovnem prvenstvu v Tokiu 91 potreben skok preko magičnih osmih metrov.

Finale je »pogoltnilo« svetovnega prvaka Pedrosa, po dveh serijah pa je bil Cankar edini brez veljavnega skoka. Pred tretjim je z ritmičnim ploskanjem iskal

zaveznika v množici na tribuni, se odrinil pred desko in pristal pri 811 cm. Dovolj za nadaljevanje tekmovanje in na polovici je bila bronasta kolajna oddaljena le osem centimetrov. Do konca še trije prestopi, v dveh dneh le dva veljavna skoka, toda ob pravem času in Gregor Cankar je dokončno svetovni zvezdnik skoka v daljavo.

Vrstni red po treh serijah: 1. Levvis 850, 2. Grene (oba ZDA) 824,3. Bangue (Fra) 819, 4. Povvell (ZDA) 817, 5. Beckford (Jam) 813, 6. Cankar (Slo) 811, Z Glovat-skiy (Blr) 807, 8. Sunneborn (Šve) 806. Končni vrstni red: 1. Levvis 850, 2. Beckford 829, 3. Grene 824,4. Bangue 819, 5. PoweU 817, 6. Cankar 811, 7. Glovatskiy 807, 8. Sunneborn 806.

»Uvrstitev je zelo lepa, vendar mi je tudi žal zavoljo neveljavnega skoka v četrti seriji. Bil je zelo dolg, zanesljivo za kolajno,« so bile prve besede mladega asa, ki si zdaj - za 5. mesti someščanov Stanka Lorgerja, Drage Stamejčič, Nataše Urban-čič in Roka Kopitarja - lasti drugo najboljšo slovensko atletsko uvrstitev na olimpijskih igrah.

OLIMPIJSKI DNEVNIK igre brez voznega reda

Eksplozija bombe v olimpijskem parku je v soboto zvečer zamajala olimpijsko gibanje, organizatorji so nato dobili še vrsto anonimnih klicev o podtaknjenih bombah, a na srečo so bili vsi lažni. Igre se nadaljujejo, nelagodje se stopnjuje, vzdušje je začasno popravila le srebrna kolajna kajakaša Andraža Ve-hovarja.

»Pivovarna Laško je pripravila posebno nagrado. Kamion piva,« smo, začuda prvi, obvestili Vehovarja, ki se je darila silno razveselil. »Dobim tovornjak piva? Krasno. Častim vse,« je navdušeno odvrnil 24-letni Ljubljančan. Prvo olimpijsko srebro za samostojno Slovenijo - doslej smo imeli dva veslaška in tri smučarske

brone - bo tako po vrnitvi v domovino primerno zalito.

Vsakodnevne zgodbe o zagatah se na prvi pogled zdijo napihnjene, toda niso iz trte zvite. Skupina slovenskih novinarjev je skupaj s kolegi iz drugih držav po kajakaški tekmi v narodnem rezervatu Che-rokee zaman čakala na uradni avtobus. Bili smo na travniku, nekaj sto metrov stran od ceste, kjer naj bi bila »postaja«. Čakanje sredi divjine se je zavleklo krepko čez uro, organizatorji pa nas niso rešili z avtobusom, marveč so nas naložili v tri avtomobile in za tolažbo nahranili v restavraciji s hitro prehrano.

BOŠTJAN ISTENIČ (Dnevnik)

Soba strahu

Atletski razočaranji: Renata Strošek in Helena Javornik

iz Renata Strašek in Helena favornik sta v olimpijskem jmelju v Atlanti delili sobo ij in • razočaranje. Obe sta 1 lu^epko zaostali za pričako-t vanji, rezultata in uvrstitvi sta bili daleč od napovedi, nastopa v metu kopja in maratonu popolna poloma.

Popolni mrk

i Sezona je bila polna poškodb, takšna je pravzaprav že , ikoraj celotna kariera in očit-' 10 ne gre več za naključje. ('Nezadovoljiva skrb za lastno f'(lravje,« odkrito namigujejo : '^kateri dobri poznavalci atle-, ike, ki so obupavali predvsem :'3d porazno serijo kvalifika-rijskih metov: 54,72, 51,46, ,('''.04 metra in šele 21. mesto, (^najboljšim letošnjim rezul-;|3tom je zaostala za več kot - tiri metre, za državnim rekor-

pa celo več kot sedem... t *Zelo sem razočarana. Za-fi'^sljivo sem bolje pripravlje-

vendar me je oviralo zale-i^*5e, ki se je končalo kakšnih .'^set metrov pred travnato po-^fšino,« je bila prva izjava Re-''^te Strašek. »Voznik avtobu-J3 nas je pred nastopom kar •^'•^rat peljal okoli štadiona, J^^den je našel pravo pot. Ner-02a in trema sta se stopnjeva-na ogrevanju je bilo še kar ' °''dno, nakar pred izmetom 1'kakor nisem ujela pravega je nadaljevala Celjanka. ^kvalifikacijsko normo 62,50 : so presegle samo tri atleti-•q ' ^«1 finale je bilo dovolj že ^^'"^^ m, upanja pa je bilo ^^^c že po prvem metu. Na manju je z zaletom iz ne-

Korakov in povsem sproš-^opje zalučala zelo blizu ^on' označevala normo, tfj^^vila se je stara zgodba: na ^"^gih Straškova kopje red-

no meče zelo daleč, na tekmah le redko ponovi dosežke. V Atlanti 96 se je ponovil Plov-div 90. Velika pričakovanja in popoln polom.

»Častni icrog«

častni krog je privilegij zmagovalcev in velikih junakov, toda častni krog za 53. mesto? Za Heleno Javornik je bil olimpijski maraton prava kalvarija, neskladje med napovedmi in realnostjo znova ogromno in »častni krog« podoba ponesrečenega nastopa. »Sodniki me niso opozorili, da je konec maratona in nevede sem na štadionu odtekla dodatni krog,« je zmedo pojasnjevala Zrečanka, nekdanja atletinja Kladivarja in zdaj Maribora.

Že po tradiciji je v jutranjem svitu štartala v prvi vrsti,- na štadionu tekla v ospredju in se z zadržanim začetkom držala napovedane taktike. Na polovici proge je imela čas okrog 1:20, vremenske razmere so bile celo boljše od pričakovanih, vendar se je zalomilo. V zadnjih kilometrih so Javorni-kovo začeli grabiti krči, noge so postajale vedno težje in v

cilju je bila po dodatnem krogu potrebna celo temeljita zdravniška oskrba.

Slovenski nastopi - četrtek: atletika (Bilač - višina, Predikaka - daljava, Bikar -200 m?), jadranje (Čopi-Mar-gon, Orel-Orel), lokostrelstvo (Medved, Koprivnikar, Kumpestar?). Petek: atletika (Predikaka - daljava?), lokostrelstvo. Sobota: atletika (Bilač - višina?), kolesarstvo (Pintarič - kronometer).

»Uničila me je sopara. V dežju sem se podhladila, nato na soncu dehidrirala,« je pojasnjevala maratonka, ki je povsem izčrpana dobila dve infuziji. Dehidrirano in pregreto so jo v cilju organizatorji preveč ohla-

dili z mrzlo vodo in brisačami, zato se je začela tresti in je bila dobro uro pod nadzorom zdravnikov. Olimpijske sanje bi se v najbolj naporni disciplini skoraj spremenile v moro; po skoraj dveh mesecih posebnih priprav v New Mexicu!

ŽEUKO ZULE

Straškove (levo) se nasveti trenerja Kopitarja niso prijeli.

Rekord ostal v prehodu

Miro Kocuvan ni niti navdušil niti razočaral. Njegov nastop je bil povprečen, glede na izjave pod pričakovanji. Podobno kot lani na svetovnem prvenstvu v Goteborgu je bil žrtev samo dveh polfinalnih skupin. Če bi bile tri, bi imel pravico še do drugega olimpijskega starta, tako pa je bilo vse omejeno na slabih 50 sekund.

»Pričakoval sem osebni rekord, toda ko sem videl zasedbo skupine in sistem napredovanja, mi je pobralo dobršen del volje. Prehod med sedmo in osmo oviro je bil izrazito neritmičen, morda sem zamudil celo državni rekord in v ravnini sem poskušal popraviti vtis,« je dogajanja na progi številka pet komentiral Miro Kocuvan in zadnje metre ocenil kot tek za golo preživetje. Za svojim letošnjim najboljšim dosežkom je s časom 49,66 zaostal za tri stotinke, za osebnim rekordom za 21, za Kopitarjevim državnim rekordom več kot pol sekunde.

Atlantal996

Slovensice uvrstitve

z Andraž Vehovar (kajak, slalom), 4. Iztok Čop (veslanje, enojec), Denis Žvegelj, Jani Klemenčič, Milan Janša, Sadik Mujkič (veslanje, četverec), 6. Gregor Cankar (atletika, daljava - 811), Rajmond Debevec (streljanje, zračna puška - 692,1 (591)), 7. Jernej Abramič (kajak, slalom), 9. Rajmond Det3evec (streljanje, MK puška 3x40 - 1166, MK puška 60 leže - 596), 14. Luka Špik, ErikTul (veslanje, dvojni dvojec), 19. Alenka Kejžar (plavanje, 200 m mešano -2:18,39), 20. Jure Bučar (plavanje, 200 m prosto - 3:57,36), Alenka Kejžar (plavanje, 200 m prsno - 2:33,34), 21. Renata Strašek (atletika, kopje -57,04), Miro Kocuvan (adeti-ka. 400 m - 49,66), 24. Gregor Terdič (kanu, slalom), 25. Metka Sparavec (plavanje, 50 m prosto - 26,43), 26. Fedja Marušič (kajak, slalom), 28.

Andraž Vehovar

Metka Sparavec (plavanje, 100 m prosto - 57,66), Igor Majcen (plavanje, 1500 m prosto -16:10,81) 28. Simon Hočevar (kanu, slalom), 34. Jure Bučar (plavanje, 200 m prosto -1:54,75), 36. Peter Mankoč (plavanje, 100 m delfin -55,59), 38. Jerneja Pere (atletika, 100 m - 11,63), 53. Helena Javornik (atletika, maraton -2;46:58),

Brez uvrstitve: Peter Mankoč (plavanje, 200 m mešano).

Dvakrat so me zašili

Nesojena olimpijka Anja Valant je ena najboljših maturantk v državi

Janez Kocijančič se je že prve olimpijske dni kopal v bazenu, igral odbojko in pozabil na Anjo Valant. Celjska atletinja je v troskoku s 13,79 m izpolnila mednarodno normo (13,75 m), a je brez vsakega pojasnila ostala prikrajšana za premierni nastop pod petimi olimpijskimi krogi in nejevoljo so pregnali rezultati mature: 33 od 34 možnih točk.

»Nisem se posebej pripravljala. Maturitetne izpite sem opravljala ravno v obdobju določanja olimpijske reprezentance in zato nisem izpustila niti enega treninga. Odgovorni so mi zagotavljali, da bom v primeru ponovitve dobrega rezultata nastopila v Atlanti, a so me izigrali. Pravzaprav so me dvakrat »zašili«: za olim-

piado in za popolni uspeh pri maturi,« pravi maturantka Gimnazije Lave in bodoča brucka Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Anja Valant je v ducatu šolskih let zbrala na desetine od-Učnih ocen in le eno štirico, ki jo je pri slovenskem jeziku dobila v drugem letniku Gimnazije. Njen najljubši predmet je bila matematika, do nobenega ni čutila odpora, vendar je bilo v njenem glasu zaradi manjkajoče maturitetne točke mogoče zaznati nekaj nejevolje.

»Težko bi se ocenila za per-fekcionistko. Nisem jezna, toda ljudje iz OKS so me dolgo vlekli za nos. Zaradi mature nisem manjkala na niti enem treningu in zavestno žrtvovala nekaj dodatnih ur učenja, s katerimi bi se verjetno lahko pripravila za vseh 34 točk. Ni pomagalo, edina točka pa mi

je zmanjkala pri nemškem jeziku. Izpit sem opravljala na četrtek in še isti večer preko Frankfurta odpotovala v Lizbono, kjer sem na pokalu Bruno Zauli skočila 13,74 m,« je z grenkobo pripovedovala Va-lantova.

Lani je zavrnila vabilo za šolanje na Harvardu, na ameriških kvalifikacijah za olimpiado bi se s svojim najboljšim rezultatom uvrstila v reprezentanco, konec meseca bo v Sydneyu nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu. »Pred dvema tednoma so posodobitev našega štadiona začeli z odstranitvijo tartana. Sredi poletja moram trenirati v dvorani, kjer nimamo odrivne deske, a je vsaj jama z mivko,« je misli usmerila v prihodnost ena naših najbolj razgledanih vrhunskih športnic. ■■■■K ŽEUKO ZULE

16

REPORTAŽA

Miško, Drago in ostala druščina

Ljubljanski živalski vrt je zanimiv v vseh letnih časih

čeprav slovenska metropola res ne sodi v celjsko regijo, tako zelo daleč od nje tudi ni. Zato je lahko obisk ljubljanskega živalskega vrta kaj primeren izlet za vso družino.

Živalski vrt je bil ustanovljen leta 1949, ko je stal še sredi Ljubljane. Dve leti kasneje se je selil na sedanjo lokacijo pod Rožnik, hrib na obrobju Ljubljane. Od začetnih osmih živalskih vrst se je število povečalo na današnjih 145 oziroma 350 živali. V vrtu najdemo predvsem samonikle živalske vrste, seveda pa ne manjka niti bolj eksotičnih vrst, pripeljanih iz daljnih krajev. Zoo je strokovno vodena ustanova, ki goji živali, katere nato živijo na prostem, poučuje obiskovalce, nudi sprostitev in deluje na področjih naravo-varstva in znanosti. Vsaki živali se trudijo narediti neobio-top, to je manjši prostor, ki ga žival nato sprejme za svojega, saj ima tam vse, kar potrebuje za življenje; prostor za spanje, sončenje, kopanje, iztrebljanje, opazovanje in skrivanje.

Potep se začenja

Poleti pa se končno začno dogajati stvari po vrtu. Takoj ko stopimo skozi vrata zooja pod Rožnikom, nekako pridemo v popolnoma drugačen svet, živalsko kraljestvo, če želite. Že na začetku lahko vidimo različne bolj ali manj eksotične sesalce, od kamel in lam pa do bizonov, njim nasproti pa živijo noji in zebre. Nato se sprehodimo mimo obvodnih ptic, kot so pelikani, čaplje in race, ter avstralskih gostov emujev in kengurujev, na bolj domača tla, k divjim prašičem, jelenom, srnjakom, raznim kozam in zajcem, ter še nekaterim >našim< živalim. Za tem so na vrsti ptiči in zverinice v kletkah.

Meni samemu so bili sicer najbolj všeč krokar Drago, rakun in podlasica, vendar pa bi

vsakdo prav tu našel kakšno žival, ki bi se mu usedla v srce. V teh kletkah imajo tudi dihurja Maksa, ki je prav prijazno in cartljivo bitje. Nasproti tem kletkam ležijo terariji, v katerih živijo predvsem plazilci, torej kuščarji, krokodili in kače, premorejo pa tudi nekaj želv in pajkov. Po krajšem sprehodu pa pri rakunjem psu zavijemo in pridemo do azijskega slona, ki je sicer malo manj veličasten od afriškega bratranca, a je vseeno ogromen. Družbo mu zunaj delajo velblodi, notri pa ježevec in jazbec. Pot nas nato vodi do ptic roparic in nutrij, nakar pridemo do zanimivih opic, ki kot vedno uganjajo raznorazne norčije. Zanimivo jih je gledati predvsem zato, ker so zgolj eno stopničko pod nami na evolucijski lestvici in v njih vidimo v bistvu smešnega človeka, karikaturo samega sebe.

Pri žvercali

Tako pridemo tudi do najbrž najbolj zanimivega dela živalskega vrta, saj se mimogrede oglasimo še pri medvedih Jakcu in Meti. Prisrčnima, a lenima kosmatincema dela družbo še lisica, ki pa se medvedjim tacam raje umakne. Še malo naprej so kletke z zaradi vročine sicer precej lenimi, vendar nič manj mogočnimi-mi, divjimi mačkami, kot so leopard oziroma panter, puma, sibirski tiger in lev. Mimo volkov in evropske divje mačke nato pridemo do risov Barona, Cezarja, Castorja in Po-luksa in samice Venere, ter se nato pri kozorogih obrnemo nazaj. Po tej dolgi poti si lahko odpočijemo ob konjih in ponijih, ki se jih da tudi jezditi. Še zadnja večja zanimivost je morski lev Miško, nato pa mimo rac, bobrov in kazuarjev počasi pridemo do prav posebne kletke... Ne, tam ne živijo dinozavri ampak prave pravcate - domače živali. Morda se to večini zdi smešno, vendar digitalni otroci enaind-

vajsetega stoletja poznajo avtomobile, robote, računalnike, rakete, osla pa najbrž ne. No, prav to so se s to kletko potrudili delavci vrta popraviti. Notri bivajo tako konj, krava, kokoši, osel in še nekaj povsem običajnih domačih živali. Prav zares dobra domislica! Kakorkoli že, to je konec poti in odpravimo se lahko proti domu, ali pa naredimo še nekaj krogov. Prav lepo je recimo, ko naletimo na nekaj živali, ki se po vrtu prosto sprehajajo. Ti srečneži so tako ježi kot tudi pavi, ki s svojim prelepim perjem močno poživijo živalski vrt.

Ko se cloveic spremeni v žival

Obisk pa po mojem postane smiseln šele ko vse skupaj doživimo kot nekakšno dru-

žino in ko tudi človek začne dojemati živali kot polnopravne člane večje skupnosti, ki nam ni podrejena, ampak smo mi njen enakopravni sestavni del. Žal je to le iluzija, vsaj v živalskem vrtu, a v resnici je tako.

Vsaka žival ima tudi svoje ime in stik med obiskovalci in živalmi postane tako skorajda intimen; zaščitni znak zooja -medvedka Meta z mladim Ma-ticem, zajec Lisko, ki je zdaj sicer samo občasen obiskovalec vrta, saj živi na prostosti, slonica Ganga, kameli Fatima in-Ajdan, divja pujska Tina... Tako se lahko skupaj z živalmi veselimo ob rojstvu mladičev ali smo žalostni ob poginu katere živali.

No, če smo že pri mladih, je teh letos cel kup. Letos je na primer divja svinja spet povr-gla svoje male progaste prašičke. Od zveri so se rodili mladi volčiči. Tudi šimpanzi imajo mladiča, ki skrbi za zabavo v kletki. Race in ostala pernata druščina ter glodalci, kot so na primer nutrije, to so tiste živali, ki izgledajo kot križanec med bobrom in podgano (kar pa vseeno izpade prav prisrčno), pa imajo mlade tako ali tako vsako leto.

Poleg ogleda je na voljo še kup drugih dejavnosti za najmlajše, kot na primer ježa na ponijih, otroški zoo, kjer lahko otroci rajajo s somalskimi kozami, ter otroško igrišče. Zanje so pripravili tudi nekaj drugih domislic, kot na primer gusar-sko ladjo, ki stoji med racami.

Pa še malica

Posebej privlačno pa je bilo od nekdaj hranjenje živali. Ob enajstih dopoldne in treh po-

poldne hranijo Miška, moi ga leva, ki je bil od nekdaj 2 da s svojimi saltami, skol drugimi akrobacijami. Ob [ popoldne so na vrsti zveri, no opoldne pa hranijo obvc ptiče. Malo manj prijetno je dati hranjenje kač, saj jim stijo žive miši, ki jih nato rec modras zastrupi in pogo Vendar tako gre to, kače jedo zgolj žive živali. In prehranjevalni verigi sedijo mišjo, pač miš potegne >ta' ko<. Podobni so tudi risi, ki dan dobijo govedino, koko pa živega morskega prašičk

Vendar ni vse tako lepo. veste, vsaka medalja mu plati. Na splošno naj bi živalski vrtovi ena izmen 1.. oblik mučenja živali. Te in namreč premalo življenjsl prostora in so zato manj rar niti nimajo volje do razmm vanja oziroma obstoja sp Vendar se vsaj v Ljubljani tr jo ta zapor čimbolj spremer prijeten dom. Ni čudno, vsi delavci veliki ljubitelji žr

Za prijeten izlet ob koncu na pa je živalski vrt, ki leži Rožnikom, malo iz centra L Ijane, vseeno nadvse prime za 550 tolarjev pa si ga la ogledate tudi vi. Živalski vi odprt vse dni razen ponedel možni pa so tudi vodeni ogl kjer lahko nekatere živali božate in dejansko čutite, žival doživlja.

Slonica Ganga, veteranka živalskega vrta, med >tuširanjem< s slamo.

Med obvodnimi ptiči najdete tudi zelo lepo sivo čapljo.

GREGOR STAME) ^1

Bobri so si takole uredili svoj prostor pod soncem.

Tako izgleda ris med sončenjem.

KULTURA

Začasni uvoz

razstavi »Začasni voz«. odprli jo bodo čez [ien dni, v četrtek, 8. av-,i,sta v celjski galeriji so-jobne umetnosti, se pred-(gvlja šest umetnikov in (pietnic, ki končujejo podi-jomski študij v razredu Magdalene Jetelove na [iiseldorfski Akademiji za j)iovno umetnost, umetniki prihajajo iz štirih Ij^v: Hee-Seon Kim (Južna [oreja), CorneUus May (Nem-jja), Joanne Moar (Nova Ze-jndija), Štefan Pfaff Hosch Nemčija), Nika Špan (Slove-,ija), Ralf Werner (Nemčija). Imetniki so nekaj let študirali kupaj- To jih združuje in daje lovod za to potovanje. Raz-nišljajo o pogojih in možno-jjh komunikacije. Njihove ieje se osredotočajo na pribli-evanje, konceptualno in sub-jlno. Njihova dela imajo, Jjub vsej individualnosti in avesti o konstrukciji zgodovi-le, skupni imenovalec. V ce-oti in kar se da prepričljivo latančno tematizirajo ambi-falentnost tujosti, drugosti in vojstvenosti. Razstava je Pripravljena v sodelovanju z |Galerijo ŠKUC iz Ljubljane. V Galeriji sodobne umetnosti :elje bo na ogled do konca ivgusta.

Zimzelenčki ob Savinji

v okviru prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu bo nocoj, v četrtek ob 20. uri, v Lapidariju ob Savinji večer večno zelenih melodij, najmlajši obiskovalci pa bodo sobotno dopoldne lahko preživeli v družbi lutk in lutkarjev Gledališča Tri iz Kranja.

Nocojšnji večer večno zelenih melodij sta finančno podprli CBH in Vizija Celje, pevsko glasbeno druženje z Dam-

jano Golavšek, Tatjano Dre-melj, Ladom Leskovarjem, Rafkom Irgoličem, Stanetom Mancinijem in ansamblom Mojmira Šepeta pa bo marsikoga popeljalo desetletja nazaj, v čase, ko .so se danes večno zelene melodije prvič dotaknile ušes in src poslušalstva. Prenekateremu Celjanu pa naj izdamo še presenečenje nocojšnjega večera; rojak iz mesta ob Savinji Moj-mir Sepe obljublja, da bo tudi sam zapel. Da zna, in to še kako dobro, trdijo vsi, ki so ga

- leta nazaj - imeli priložnost poslušati.

Gledališče Tri iz Kranja bo v soboto ob 10. uri v Lapidariju ob Savinji pripeljalo Čenčo, ki bo v lutkovni predstavi Ojoj, boli! najmlajšim izdala, zakaj zdaj najrajši je jabolka, po vsaki liziki pa si temeljito umije zobe...

V primeru slabega vremena bodo organizatorji Poletja v Celju, knežjem mestu nocojšnjo in sobotno prireditev selili v SLG Celje.

IS

Glasbeni večer v Opatijsici cericvi

Pretekli torek je Opatijsko cerkev sv. Danijela v večernih urah zapolnila glasba mednarodnega mladinskega godalnega orkestra pod taktirko angleškega dirigenta Simona Robinsona.

Mladi glasbeniki so se predstavili s Handlovim koncertom Concerto grosso v G-mo-lu op. 6, št. 6, s Srebotnjakovi-mi Slovenskimi ljudskimi plesi, s Komorno glasbo Marjana Šijanca, nazadnje pa so navdušili še z Brittnovo simfonijo Simple Symphony.

Gre za enega izmed koncertov, na katerih se po Sloveniji predstavljajo mladi glasbeniki

iz Slovenije, Švice, Bosne in Hercegovine, Albanije, Jugoslavije, Hrvaške, Madžarske, Anglije in Amerike. Glasbena mladina Slovenije je letos v Dolenjskih Topli-cali pripravila 12. mednarodni poletni tabor, glasbeniki pa bodo na teh koncertih pokazali, kaj vse so se na tem taboru naučili.

Dirigent Simon Robinson, sicer po rodu Anglež, je stalni dirigent mariborske operne hiše, kjer dirigira večino del z njenega sporeda. Poleg tega pa sodeluje tudi z orkestrom Mariborske filharmonije in z orkestrom Slovenske filharmonije. N.G.

Mednarodni mojster fotografije

Pred nedavnim je fotograf in svetovni popotnik Celjan Vinko Skale ponovno dosegel vidni mednarodni uspeh.

Uspehi in nagrade, ki jih je prejel na številnih mednarodnih foto salonih, so mu v okviru FIAP (Mednarodna organizacija za fotografsko umetnost), prinesli mednarodni naziv mojstra umetniške fotografije: E FIAP (Exellence of FIAP), kar pomeni višjo stopnjo njegovega dosedanjega naziva A FIAP (Artist of FIAP).

Ustvarjalna pot Vinka Skaleta se je pričela strmo dvigati leta 1989, ko se je s svojimi fotografijami prvič uspešno pojavil na mednarodni sceni. Prav dobro pa ga poznamo iz njegovih razstav doma, od katerih je najbolj znan njegov fotografski ciklus »Korenine«. Ž.B.

_5»_

Počitniška literatura

Mladinska knjiga je izdala več novih knjižnih naslovov, primernih za počitniško prebiranje.

Avtor mnogih uspešnic Sid-ney Sheldon v novem romanu Nič ni večno opisuje dogodke iz zdravniškega okolja. V središču dogodkov so tri mlajše zdravnice iz Los Angelesa, ki se pri svojem delu srečujejo z različnimi usodnimi odločitvami, v ozadju pa poteka sojenje zaradi umora.

V Krokodiljem žrelu je naslov romana Ruth Rendell. Pripoved se vrti okoli sedemnajstletne Lize, ki s svojo materjo živi v odmaknjenem dvorcu. Ko odkrijejo, da je njena mati morilka, je Liza prepuščena sama sebi v okolju, ki je do nje nadvse neizprosno.

Agatha Christie velja za zelo cenjeno pisateljico kriminalk in Zlo pod soncem seveda tudi sodi v to zvrst. Tokrat bistri Hercule Poirot raziskuje identiteto neznane osebe, ki je na letoviški plaži umorila mlado lepotico, kar pa sploh ne bo lahka naloga, naletel pa bo tudi na vrsto presenečenj.

V dnevih ko poteka veliko olimpijsko tekmovanje v ameriški Atlanti so izdali obsežno knjigo Britte Kruse Kronika 100 let ohmpijskih iger 1896-1996. Opisane so vse poletne in zimske igre, dodani so jim fotografski materiali, ter tabele z rezuhati in medalje, ki so jih prejeli športniki.

Vrsti domačih politikov, ki opisujejo svoje videnje dogod-

kov iz najnovejše zgodovine se je s knjigo Moja resnica pridružil tudi Janez Drnovšek. V njej se je osredotočil na prelomni čas od leta 1989 do 1991, obdobje, v katerem je Slovenija bila v fazi osamosvajanja, pri čemer je imel pomembno vlogo tudi pisec knjige.

BORIS GORUPIČ

PRIREDITVE

KONCERTI

V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo nocoj ob 20.30, koncert Tria Luvvigana iz Ljubljane.

RAZSTAVE

V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek ob 20. uri, odprli raz-"ilavo likovnih del akademskega slikarja Valentina Oma-

[ >a. Odprta bo do 22. avgusta.

V knjižnici v Šentjurju je I 'ostavljena na ogled pregled-■ la razstava 20-letnega obdob-, a, ob siceršnji 50-letnici delo-• 'anja šentjurske knjižnice, ki

predstavlja kot pomembna kulturna in izobraževalna us-anova v občini.

V prostorih Pošte Celje do i ^onca avgusta razstavlja olja

^ akrile slikarka Špela Stra-'ek-Vogrin.

V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je

%rta razstava Poletne sli-

^^rsko-kiparske delavnice 96.

y Razstavnem salonu v Ro-

S^ški Slatini je do 17. avgusta,

J^Prta likovna razstava del

'^^ssima Bazzaja in Carla Ca-settija.

, y H. nadstropju Osrednje •^•ijižnice je do 15. septembra Ogled razstava Misli in srcu Pfosto pot, z izborom grafik 6. "^roškega grafičnega bienala.

avli hotela Dobrna od J^Dote naprej razstavlja Viktor

OSTALO

(1q dvorani Zdraviliškega p^,j^^ na Dobrni bo jutri, v ob 20. uri, nastop vokal-

ne skupine Vigred iz Dobrne in folklorne skupine. V soboto od 16; ure naprej pa bo osrednja poletna tradicionalna turi-stično-zabavna prireditev Noč pod kostanji.

V zdraviliškem parku v Rogaški Slatini bo v soboto ob 20.30, folklorni večer s skupino Janka Živka iz Poljčan ter folklorno skupino iz Češke.

KINO

Union od 1. do 7.8. ob 18. in 20. uri ameriški film Bilko De-bilko; Mali Union od 1. do 7.8. ob 19. uri ameriški film Pozabi Pariz; Metropol od 1. do 7.8. ob 19. in 21. uri ameriški film Barb Wire - Ne kliči me punčka. Poletni kino (na terasi za kinom Union, v primeru slabega vremena pa v kinu Mali Union) od 1. do 4.8. ob 22. uri ameriški film Dvanajst opic, od 5. do 7.8. pa ob 22. uri italijanski film Poštar.

Kino Dobrna 3. ob 19. in 4. 8.

ob 17 uri ameriški film Jumanji.

Kino Žalec 2.8. ob 21. in 4.8. ob 20. uri ameriški film Ljubezen v cvetju, 3.8. ob 19. in 21. uri ter 4.8. ob 18. uri ameriški film Orangutan v hotelu Majestic.

KNEŽJE POLETJE

Četrtek, 1. avgust ob 20. uri

- Lapidarij (ali SLG Celje) -večer večno zelenih melodij z Ladom Leskovarjem, Tatjano Dremelj, Rafkom Irgoličem in Stanetom Mancinijem.

Sobota, 3. avgust ob 10. uri

- Lapidarij (ali SLG Celje) -Ojoj, boli, v izvedbi gledališča Tri iz Kranja.

ZAPISOVANJA Vizumizad ja dežele

Zgodilo se je točno tisto, kar smo si vsi skupaj najmanj želeli. Za Avstrijce in Nemce smo le južnoslovanska sodrga, na katero so se hočeš nočeš morali prilagoditi, dejstvo, da živimo v njihovi neposredni bližini, pa vzeti v zakup. Za Italijane smo ali avstrijski hlapci ali pa še večji cigani kot so pa sami. Za Hrvate smo srbski pomagači in neke vrste domači izdajalci, ker smo menda tako in tako samo ena izmed hrvaških vej, ki se je naselila pod Alpami. Za Srbe pa smo simpatičen narod z ustašoid-nim vodstvom. Koga drugega pa žal niti ne zanimamo. Smo preveč nezanimivi.

Hej, kaj pa Bošnjaki? Saj res. Bošnjaki. Ti so nam prekleto hvaležni, ker smo jim v tistem štiriletnem klanju precej nesebično pomagali, ker smo sprejeli begunce, ki jih danes niti sami nočejo, ker smo bolj ali manj nepristransko ocenjevali njihov položaj in končno, ker nismo pokazali niti najmanjšega interesa po njihovem ozemlju. Preteklost? Točno. Vse to je danes preteklost. Vojna je končana. In v Bosni in Hercegovini je zavladal nekakšen mir Srbi in Hrvati so svoje sanje za nekaj časa potlačili, Slovenci pa smo se šele prav zbudili: Bosno in Hercegovino smo gospodarsko okupirali. In, če se proti vojaški agresiji niso mogli, se proti gospodarskemu desantu Bošnjaki lahko borijo. In vsak napad tudi zatrejo. Ne verjamete? Hmm, v Danih, sarajevskem časopisu, se je pojavil članek, ki potezo bosanske vlade, ki poziva k bojkotu slovenskega blaga, ocenjuje kot edino pravočasno in pametno potezo njihove vlade v nekaj zadnjih letih. Seveda. Bosanska vlada je našla pro-tiorožje. Takšno, ki srbskih tankov in hrvaških granat, ne bi niti najmanj prestrašilo, slovensko gospodarstvo lahko pa prekleto dobro potolče. Boj-

Piše: TADEJ ČATER

kot slovenskega blaga, kajpak. Kar pa za »narodov duh«, če si sposodim besede prof. Dušana Pirjevca. ni niti najmanj pomembno. Bolj pomembno je drugo. Tisto, kar si danes o Slovencih mislijo Bosanci. Taisti Bosanci, ki so o Slovencih skozi štiriletno kal-varijo opustili stereotip o sebičnih, zapečkarskih, nedu-hovitih in sploh neznosno dolgočasnih Slovencih. Hja, danes nismo le sebični, zapeč-karski, neduhoviti in sploh neznosno dolgočasni Slovenci, marveč tudi tisto, kar si najmanj želimo. Tisto, kar nas je tolažilo, da ne gre za javno mnenje, marveč zgolj za izjavo razočaranega jugoslovano-fila: dunajski kočijaži. Točno. S tem, ko so Bosanci prevzeli Emirja Kusturico in njegovo izjavo, ko so ga takorekoč vzeli za svojega, ga razglasili za legitimnega prebivalca Sarajeva (vojna je pač končana in stvari gredo počasi v pozabo!), za enega najbolj spoštovanih Sarajevčanov, so »uzakonili« tudi njegovo izjavo, ki pa ni več le njegova izjava, mnenje zagrenjenega umetnika, maiveč stereotip, javno mnenje... Za Bošnjake smo torej le dunajski kočijaži. In zato smo si krivi izključno sami. Seveda, še enkrat smo se »prodali Dunaju«. Oziroma Bruslju. Tokrat na račun Bosancev. Z uvedbo vizumov, kajpak. In naredili malo dobrega za evropeizacijo Slovenije in veliko slabega za »narodov duh«. Žal.

Likovno poletje ob Sotli

Razstavi Štajercev ter Italijanov

v Rogaški Slatini si je mogoče ogledati dve različni likovni razstavi, dela, ki so nastala med domačo Poletno slikarsko-kiparsko delavnico ter razstavo dveh nevsakdanjih ustvarjalcev iz Italije. Obe so odprli pretekli teden, na ogled pa sta do sredine avgusta.

V Razstavnem salonu Pivnice so v četrtek, v počastitev občinskega praznika, odprh razstavo del z omenjene delavnice, vsega kar so štajerski ustvarjalci ustvarili v treh julijskih dneh v Rogaški Slatini. Zdraviliško stavbarstvo sta upodabljala predvsem Zoran Ogrinc iz Radelj ob Dravi ter Niko Ribič iz Maribora. Domačinka, Erna Ferjanič-Fric je slikala podobe iz zdraviliškega parka, Vojko Pogačar iz Mari-

bora najbližje griče, Aco Leba-rič iz Maribora pa na je svoj humorni način upodabljal peteline. Predstavljata se tudi oba sodelujoča kiparja, Mariborčana. Marjan Drev razstavlja svoje znane čelade iz žgane gline, Ivo Goisniker pa kariz-matone, poosebitve duhovnega sveta v lesu. Na razstavi je prav tako precej skic in risb.

V Razstavnem salonu Pivnice pa se od preteklega tedna predstavljata Italijana Massi-mo Bazzo iz Trbiža ter Carlo Casetti iz Verone. Bazzo predstavlja cikel slik, ki je nastal v ZDA, z naslovom Prva intuicija v Ameriki. Gre za različne montaže, kolaže, pri čemer uporablja odpadna gradiva, kamenčke, sponke, uporabljena pisma, kose tapet... Njegova dela so že v nekaterih ameriških muzejih, znan pa je tudi po grafičnem in industrijskem

oblikovanju ter po različnih nagradah. Casetti slovi po risanju stripov, pri čemer uporablja za podlago papir, folijo, platno... S stripi se seveda predstavlja tudi v Rogaški Slatini. Italijanska ustvarjalca se predstavljata z deli, ki jih na razstavah sicer redko videvamo.

BRANE JERANKO

18

PORTRET

Človek, ki je iz rokava stresal šole

Portret častnega občana Celja mag. Ludvika Rebeuška ali o ravnatelju, ekonomistu in turističnem delavcu, ki je živel in delal za Celje

Ludvik Rebeušek je Celjan. Eden tistih redkih, ki lahko zase trdijo, da so to z dušo in srcem že od rojstva. Njegovo življenje se je pričelo pred petinsedemdesetimi leti v tedanjem hotelu Pošta v Aškerčevi ulici. Hotel je bil do nacionalizacije leta '48 last njegovih staršev. Potem pa so se zanje začeli ne ravno rožnati časi.

Vendar se lahko Ludvik Rebeušek, ki je pred kratkim praznoval petinsedemdesetletnico, vseeno pohvali s tem, da je bilo njegovo mno-gostransko delovanje (v okviru katerega se je vselej prepletalo več različnih področij) ves čas usmerjeno predvsem v en cilj. V in za Celje.

Tako je še danes, ko ga lahko na natanko petinpetdeset let starem kolesu še vedno vidite, kako se ob sončnih dnevih z Lepe poti, kjer si je na stara leta zgradil hišo, vozi po Celju. Še vedno piše, še vedno kritično ocenjuje vse, kar mu ni všeč, kar se mu ne zdi pravilno. Še vedno živi in dela za svoje mesto. Kot vselej...

Zdraviliški turizem

»Glede na to, kje sem bil rojen, sem s turizmom pravzaprav zaznamovan že od rojstva. Pozneje sem opravil višjo turistično-gostinsko šolo na Dunaju, za katero sem imel le leto dni časa, saj sem lahko le toliko časa stanoval pri družinskih znancih. Tako sem do božiča opravil vse izpite za prvi, do konca šolskega leta pa vse izpite za drugi letnik. Prakso pa sem opravljal v Švici, kjer sem delal v znanem zdraviUškem kraju Tarasp, ki je blizu St. Moritza,« se spominja Ludvik Rebeušek, kako je pred leti začel s turizmom, ki je tako postal ena glavnih dejavnosti v njegovem življenju in delu.

Leta 1957, ob ustanovitvi Slovenske zdraviliške zveze, katere soustanovitelj je bil, so ga prosili, naj prevzame tajniške posle, iz česar je nastal kar dvajset let trajajoč mandat. Ponosen je na to, da ima Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč še danes sedež v Celju. Pa na to, da je bila v petdesetih letih, po propadu tedanje jugoslovanske Zveze zdravilišč, slovenska zveza edina, ki je delovala še naprej. »Tako je bilo tudi zato, ker kot tajnik te zveze nisem bil zaposlen poklicno. Delal sem na šoli in tako sem si lahko privoščil, da sem povedal, kar sem mislil, saj me ni bilo strah, da bom izgubil službo,« pravi, ne brez ponosa. In se spomni časov, ko se je - v nasprotju z vsemi ostalimi, ki so želeli kaj doseči, pa so bili tako ali drugače onemogočeni - mirno prepiral z republiškimi funkcionarji in sekretarji, saj se ni bal, da bi kar koli izgubil. »Če bi me vrgli iz službe, bi si pač našel drugo,« se nasmehne.

Prva icnjiga

Leta 1966, v čast mednarodnega leta turizma, ki je bilo razglašeno v prihodnjem letu, je izšla njegova prva knjiga z naslovom »Raziskava tržišča in ekonomska propaganda v turizihu«. Gre za -tako v tistih časih kot še danes - eno redkih študij, ki raziskuje problematiko tega

področja. To je bila prva tovrstna knjiga v Jugoslaviji in tudi ena redkih v mednarodnem merilu. »Takrat sem v uvodu zapisal, naj bo to začetek slovenske turistične knjižnice.« Želja se mu je uresničila, saj je bila knjiga na željo takratnega generalnega sekretarja OZN UTanta uvrščena v knjižnico OZN v New Yorku. Na temelju tega je FITEC - mednarodno zdraviliško združenje - leta '68 v Rogaški Slatini priredilo mednarodni kolokvij ekonomistov, ki se ukvarjajo z zdraviliško problematiko,« naniza še en svoj uspeh, ki je dobil mednarodne razsežnosti. Iz kongresa mednarodnega zdraviliškega združenja pa izhaja tudi imenovanje, ki pomeni poleg naziva »častni občan Celja« za Ludvika Rebeuška eno največjih počastitev v življenju. Na kongresu so namreč volili novega podpredsednika ekonomske komisije in po meddržavnem dogovoru bi moral to postati pomočnik poljskega ministra za zdravstvo. Vendar se je na predlog oglasilo nekaj sodelujočih, naj on, ki je bil po poklicu pravnik, zasede kakšno mesto na pravnem področju. »Mi pa imamo mladega ekonomista iz Jugoslavije, ki je napisal knjigo o zdraviliškem turizmu in ki je dostojno opravil mednarodni kolokvij v Rogaški Slatini,« so dejali in kar naenkrat me je nekdo opozoril, da govorijo o meni. S predlogom se je strinjal tudi član direktorija, švicarski zastopnik, ki je ta predlog prenesel naprej, in tako so me izvolili za prvega podpredsednika te komisije.

Uspehov, ki jih je trdno in vztrajiio delo Ludvika Rebeuška prineslo zdraviliškemu turizmu v Sloveniji, pa s tem še ni konec. Tako je v letih '62 in '64 samo Slovencem uspelo do sprejetja pripeljati poseben Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih, naravnih zdraviliščih in zdra-vihško-turističnih krajih v Jugoslaviji.

Leta '74, ob mednarodnem zdraviliškem letu, je Ludvik Rebeušek kot osebni prispevek ob tem letu izdal dve pub-Ukaciji. Prva je knjiga z naslo-

vom »Ekonomska upravičenost investicij v zdraviliško-turističnih krajih«, druga pa obsežna študija z naslovom »Možnosti oblikovanja hetero-genih ponudb zdraviliško-tu-rističnih krajev«.

Šolstvo

Področje, ki je Ludvika Rebeuška v življenju še posebej zaznamovalo, je šolstvo. Pravzaprav bi bilo bolj pošteno zapisati, da je bil Ludvik Rebeušek tisti, ki je zaznamoval to področje... Ob vseh stvareh, ki jih je v življenju počel, dejavnostih, s katerimi se je ukvarjal, je bila njegova redna zaposlitev v šolstvu - kar trideset let je bil ravnatelj.

Leta 1950 je prevzel upravi-teljstvo tedanje vajenske šole za trgovske učence v Celju, ki je bila takrat, tako kot gostinski oddelek te šole, ki je bil ukinjen dve leti prej, brez lastnih prostorov in predvidena za ukinitev. Novi upravitelj je šolo kaj hitro postavil na noge. »Drugega izhoda ni

bilo,« pravi, »saj tedanja šola ni imela svojih prostorov, gostovala je v dveh učilnicah, v letu, ko sem postal upravitelj, pa jo je obiskovalo 65 učencev.«

Ko se je Ludvik Rebeušek odločil, da bo prevzel mesto upravitelja, je s tem postal prvi redno zaposleni profesor na vseh trgovskih vajenskih šolah v Sloveniji. Vsi ostaH učitelji na teh šolah so takrat delali honorarno. Šolo je rešil preprosto tako, da se je odločil - zgraditi novo. »Leta '56, pred štiridesetimi leti, nam je uspelo začeti gradnjo na lokaciji, kjer je danes Srednja gostinska šola, ki je bila v prihodnjem letu dograjena.« Potem pa so šole v Celju pod njegovim vodstvom začele rasti kot gobe po dežju... Leta '58 je bil kot posebni oddelek v okviru nove Trgovske šole ustanovljen še gostinski oddelek, ki so ga dve leti potem osamosvojili, iz česar je nastala tedanja Gostinska šola v Celju. Leta '59 je bila ustanovljena Poslovodska šola, tri leta pozneje pa so pri tedanjem Šolskem centru za blagovni promet v Celju ustanovili še Komercialno šolo. Istega leta je celjska šola za prodajalce prevzela odgovornost za praktični pouk v verificiranih prodajalnah, kar pomeni začetek realizacije tako imenovanega »Celjskega modela« - povezave teoretičnega in praktičnega pouka pod vodstvom poklicne šole, ki so ga v šolskem letu 1965/66 sprejele in začele izvajati najprej vse slovenske šole za prodajalce, pozneje pa so se jim pridružile še vse gostinske šole v Sloveniji.

Leta '74 so za potrebe Šolskega centra za blagovni promet zgradili nov objekt s telo-

vadnico, nekdanjo trgovsko šolo pa so prepustili za potrebe Srednje gostinske šole.

»Ob koncu sedemdesetih sem na občnem zboru Skupnosti šolskih centrov za blagovni promet predstavil tudi program Višje trgovske šole, s katerim bi lahko uresničili načrt >tristopenjskega< šolskega centra. Izobraževanje bi združevalo šolo za prodajalce, poslovodsko in komercialno ter višjo trgovsko šolo, vendar so načrt prej kot pri nas uresničili v Beogradu,« pravi Ludvik Rebeušek. Ideji, ki jo je predstavil pred dvajsetimi leti, nova šolska zakonodaja šele sedaj omogoča uresničenje.

Ljubezen in trma

Kaj je profesorja, ki je na noge postavil nekaj šol, ekonomista, katerega razprave so doživljale odmeve v mednarodnih krogih in turističnega delavca, vsa leta njegovega delovanja zadrževalo v Celju? Tisto, kar je v tem mestu zadržalo njegovega (že pokojnega) brata Franca, prvega celjskega ortopeda, po katerem se imenuje tudi Frenkov memorial? Ljubezen do mesta, v katerem sta se rodila?

»Nekateri smo pač lokal patrioti,« preprosto razloži častni občan Celja. »To je potrditev dejstva, da lahko, če se za kaj zavzameš, to dosežeš. Prepričan sem namreč, da je Celje na takšnem mestu, da mora biti nekaj več kot le navadna mestna občina. Ves čas sem deloval v tem prepričanju in potrdilo se je, da je res tako.

Sedaj postaja centralizacija pri nas velik problem, saj je znano, da lahko v Ljubljani dobite za zelo - nezahtevno službo že zelo visoko plačo. V časih, ko takšnih težav še ni bilo, so mi celo Celjani govorili, da moram v Ljubljano, vendar nisem hotel. Celje je regijsko središče in ljudje iz okoliških krajev bodo v srednjo šolo še vedno prihajali v Celje. To pomeni, da se ne gre zanašati le na Zgodovinski arhiv ali na Pokrajinski muzej, temveč tudi na današnje in jutrišnje stvari, ki se dogajajo. Te pa se lahko dogajajo samo ob pomoči mladih kadrov in nikakor drugače. In če mora mlad človek, ki postane perspektiven, zapustiti tudi Celje, ker gre študirat v Ljubljano, je za Celje izgubljen. Tako odhaja tudi vsa inteligenca - razen pravih, >za-drtih< Celjanov, kakršna sva bila z bratom,« ponosno pove.

Na jesen

Ludvik Rebeušek se je upokojil leta '80. »Če sem pričel v dveh gostujočih učilnicah s petinšestdesetimi učenci, sem končal leta '80 v Šolskem centru za blagovni promet s 1342 učenci in slušatelji, s tremi različnimi šolami, dvema različnima samostojnima oddelkoma in s štirimi dislociranimi oddelki

v Konjicah, Velenju, M02 in Brežicah,« pravi človel ga številne generacije bii učencev, ki jih srečujejo ulici, še vedno pozdravlja nasmehom. Pa ne zato, bi morali. Zato, ker ga j štujejo. Ker jih je na tia spremljal skozi leta, ki se pozabno vtisnejo za celo Ijenje...

Danes skupaj z ženo ži v hiši, ki sta jo zgradila p petnajstimi leti. »Otroci nočejo vrniti iz Ljubljane naju z ženo pa je hiša pre^ ka,« pravi. Se pa hitro pot ži z imenom ulice, v ka hiša stoji. Lepa pot.

V življenju Ludvika beuška se je nabralo to dogodkov, izkušenj, uspe in dejavnosti, da bi jih te| pustil kar tako. Tudi zatj na marsikaterem področju danes zelo aktiven. »Še ve^ kaj napišem, sodelujenj celjskem turističnem di tvu, aktivno pa sodelujem di pri pripravah vsebin in j gramov na Tribunah tržn gospodarstva, ki jih organ ra Društvo ekonomistov Ije.« In če se boste odpra\^ oddelek za študij cel| knjižnice, boste tam pod ij nom »Rebeušek« našli d 250 člankov, referatov in ! dij, objavljenih pri nas ii tujini. In če boste šli čez kaj mesecev, boste prav g vo odkrili še kakšno razpa več...

Ob petinsedemdesetlel Ludvika Rebeuška je v za ku letošnjega julija prip slavnostni sprejem tudi ( ski župan Jože Zimšek, 1< častnemu občanu mesta jubileju zaželel predvsem bi se njegove ideje in pred čim prej začeli uresničen In da bi še naprej ostal li struktiven kritik dogajan občini...

Stvari iz življenja Ludi Rebeuška, ki bi jih bilo m£ če našteti, opisati ali razk je še ogromno. Vendar tist jih zadeva, tako ali tako v< In tu in tam je kaj, kai vedno lahko ostane sls nost...

Počasi odhaja. Preden poslovi, me povabi še na led svojega legendarnega, kot pol stoletja starega k sa. Še vedno mu dobro si Tako kot Celju in Sloveni vedno služi dolgoletno d vanje Ludvika Rebeuška. ko kot sredi Celja stoji neki nja trgovska, danes Sredi gostinska šola. Tako kot| gove misli izpred tridesJ štiridesetih let, ki jim la' mirno pripišemo pridih P roštva. »Sloveniji prav večkrat tudi >mala Švica<. kel bi pa, da imamo mn ugodnejše naravne pogoje jih ima Švica, ki jih nis' doslej znali dovolj izkor ti,« so besede, ki jih je Lu( Rebeušek v uvodu svoje { knjige zapisal natanko t tridesetimi leti. Zveni zni Morda tako, kakor da bi napisal danes? ■HMH NINA M. SED! ■■iFoto: GREGOR

TEMA TEDNA

19

Jezera na Celjskem

Na Šmartinskem jezeru je vsako leto več organiziranih tekmovanj.

Sredi počitnic so reke in gra kraji, kjer si želimo ježiveti prosto popoldne, .^Ijoto ali nedeljo. Letos je J^lj hladno poletje in le naj-Pgumnejši se kopajo, ostali 3 se zadovoljimo že z bliži-Lvode. Da smo le ob njej, g čeprav bolj iz navade ka-jor iz resnične potrebe po jsvežilnem hladu. Zato smo i,a Marinetu pripravili pre-,led jezer na Celjskem. Upa-^0, da bomo z njim marsikoga privabili, če že ne ob ezero, pa vsaj h kovanju naletov za obisk katerega od

' 2a informacije smo se obr-I pili na okoliška ribiška druš-j va in oskrbnike, ki so nam s li )odatki z veseljem priskočili ( la pomoč. Zbrali smo podat-' [6 0 devetih jezerih, le podatkov o Velenjskem jezeru nili namo, ker jih ni bilo mogoče lobiti. Odgovorni niso hoteli ()oslati podatkov, prav tako I io vztrajno odklanjali vsak [ )ogovor po telefonu.*Škoda. v Pri anketiranju se nam je 1] delo pomembno vedeti, ka-[ [O do jezer, čemu so pred-Ij fsem namenjena, kako je z si norebitnim prenočevanjem v jijihovi bližini, kakšne so y nežnosti za igro; zanimalo ;t las je aU je v bližini gostilna, "1 jgovina in telefon; povprašali p, pa smo še za morebiten na-(j \m športnih rekvizitov in na-. jem kurišča.

Izvedeli smo, da je večina ; jezer namenjenih izključno ; turističnemu in športnemu ri-f bolovu. Skrbniki jezer pravi-.; jo, da so jezera in ribniki bo-; gati z ribami. Mi pa smo opa-(žili, da tudi z ribiškimi tekmo-(Vanji s spremljajočo folkloro. ] Če se ob jezero podate z j; družino, vam otroci pri more-j bitni pripravi hrane ne bodo v 1 napoto, saj se bodo sami kaj bitro »zaposlili« z igro, pa če-[Prav otroških igrišč nimajo J nikjer. So pa marsikje dovolj il velike travnate in betonske površine, ki nudijo veliko 1 "iiožnosti za igro, ponekod premorejo tudi gugalnice. Ne-i^atera jezera premorejo igriš-za ljubitelje belega športa, jamiznega tenisa, ruskega jl^^^gljanja in lokostrelstva. Ne ^ ?niemo pozabiti še na čolnar-1 ^ije, najem čolnov, kopanje j'^ seveda že prej omenjeni I fibolov, pa tudi ne na roman-zaključke dneva s ple-[ Jom ob zvokih žive glasbe, za I ^^^ero je še posebej poskrb-1 ''^no ob koncu tedna.

Opažamo, da o celoviti po-Judbi jezer, bližnjih preno-, obiskov bližnjih narav-in turističnih znamenitosti : Vseh možnostih za rekrea-(npr. ježa in pohodniš-.^1' skoraj ne moremo govo-''■ Zatorej se mora vsakdo J^JJti po svoje. Nekaj nepo-nih informacij smo priskr-H'tudi mi.

jj smo vas s čim le privabi-' da se kak sončen vikend j^^Pravite na okoliške vode, je seveda v posebno za-oljstvo in se morda vidimo P^^vtam. ■

^arinet: TANJA HRVATIN

Mozirje - Savinjski gaj dostop: ob magistralni cesti Ce-Ije-Logarska dolina - na križišču proti reki Savinji, preko mosta in levo po lokalni cesti v dom ribičev RD Mozirje in sam Savinjski gaj. Namen: ribnik služi izključno za ribolov. Nočitve: ni urejeno. Igriš-če: igrišče za otroke ima uprava Savinjskega gaja v centru samega gaja. Najem: ni mogoč najem rekvizitov, tudi piknik prostorov ne, čolnarjenje ni dovoljeno. Posebnosti: po predhodnih prijavah organizira Ribiška družina piknik (nudijo ribe in druge mesne izdelke za peko na žaru) in pijač več vrst, prijave je potrebno poslati vsaj 4 dni pred obiskom, v prijavi mora biti navedeno število udeležencev, cene so po dogovoru, plačilo pa je gotovinsko in s čeki. Zanimivosti: organiziranje ribiških tekmovanj v lovu rib s plovcem na najtežjo ribo, za ceno takega tekmovanja velja dogovor pred tekmovanjem.

Naslov: Ribiška družina Mozirje, v Savinjski gaj 2, 3330 Mozirje, g. Pogelšek Franc, Praprotnikova 2, 3330 Mozirje, P.P. 45, tel.: ni.

Jezero Žovnek, dostop: s ceste Ljubljana-Maribor odcep za Braslovče proti Ka-menčam. Namen: akumulacija Žovnek je namenjena za preprečevanje poplav, za namakanje hmeljarskih površin, kot dodatna panoga se je zraven uvrstilo še ribogojstvo. Nočitve: ni urejeno. Igrišče: ni urejeno, ker prostor ni turistično usmerjen. Najem: ni mogoč najem rekvizitov, piknik prostor ni posebej urejen. Posebnosti: ob jezeru je okrepčevalnica, ne organizirajo tekmovanj ali drugih družabnost Zanimivosti: razvaline Žovneškega gradu, katerega lastniki so bili celjski grofje, krasen razgled na Celjsko kotlino. ^

Naslov: Hmezad kmetijstvo p.o. Žalec, Vrečerjeva uhca 8, 3310 Žalec, g. Hrovat in g. Janežič, tel: 715-823 in ribogojnica: 712-897

Ribnik Preserje, dostop: ob glavni cesti Šentrupert-Mozir-je Namen: ribolov. Nočitve: možnost prenočitve je. Igrišče:

ni posebej urejeno. Najem: možnost najema kamina z opremo za piknik. Posebnosti: organiziranje sindikalnih ribiških tekmovanj, urejeno gostišče s plesiščem.

Ribnik Prebold, dostop: v kraju Prebold. Namen: ribolov. Nočitve: v bližini ribnika urejen avtokamp. Igrišče: -v bhžini urejeno igrišče za tenis. Najem: možnost najema vrtne «te s kaminom. Posebnosti: v bhžini ribnika je urejeno letno kopaUšče z gostinskim lokalom, urejen prostor za piknik, v ribniku prevladujejo ameriške postrvi.

Naslov: Ribiška družina Šempeter, Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec, ga. Helena Ferlež, g. Zdenko Mak, tel.: 715-544

Slivniško jezero, dostop: iz Šentjurja ali Podčetrtka po asfaltni, cesti do parkirišča pri

ribiškem domu ali parkirišča pod pregrado Slivniškega jezera. Namen: ribolov, prireditve na prostem, čolnarjenje Nočitve: apartmaji Moser. Igrišče: otroško igrišče, možnost igranja namiznega tenisa, rusko kegljišče, športni ribolov, lokostrelstvo Najem: ribolovni pribor, čolni, tri velika skupinska kurišča, dve mali družinski kurišči (plin, voda, elektrika). Posebnosti: prireditvena odra s plesišči. Zanimivosti: ornitološki in ihtio-loški naravnovarstveni rezervat, toplovodno ribogojništvo, vinske kleti, sakralni in posvetni kulturno-zgodovinski spomeniki.

Ribnik Nivojček pod pregrado Slivniškega jezera, dostop: iz Šentjurja ah Podčetrtka po asfaltni cesti do parkirišča. Namen: ribolov. Nočitve: ni

urejeno. Igrišče'- otroško igrišče Najem: ribolovni pribor, eno veliko skupinsko kurišče, eno malo družinsko kurišče (plin, voda, elektrika). Posebnosti: igre z žogo, ribolov, lokostrelstvo, urejen piknik prostor, gobarjenje, sprehodi do ribiškega doma Tratna z okolico. Zanimivosti: ornitološki in ihtiološki naravnovarstveni rezervat, toplovodna ribogojniš-tva, vinske kleti, sakralni in posvetni kulturno-zgodovinski spomeniki.

Naslov: Ribištvo, turizem in gostinstvo Tratna-Slivniško jezero. Gorica pri Slivnici 6/a, 3263 Gorica pri Slivnici, g. Milan Štraus, tel.: 793-102.

Šoštanjsko jezero, dostop: iz Velenja, Šmartnega ob Paki, Topolšice, dom je v neposredni bližini centra mesta. Namen: turistični ribolov. Nočitve: ni urejeno. Igrišče: ni posebej urejeno, ob domu je gugalnik za otroke in drugi manjši rekviziti, okolica je urejena in nudi dovolj možnosti za igro. Posebnosti: jezero velja za najgloblje v Sloveniji, saj meri na nekaterih mestih tudi do 60 m v globino, je veliko mesojedih in belih rib, na samem jezeru se organizirajo razna turistična tekmovanja, v domu je manjši gostinski obrat, ki gostu nudi hrano in pijačo.

Naslov: Dom ribičev ribiške družine Paka Šoštanj, Cankarjevo naselje, g. Drago Meh, tel: 881-060, gostinski obrat je v lasti g. Ledinek Zlatka

Braslovško jezero, dostop: iz magistralne ceste Ljubljana-Celje, v Šentrupertu se zavije proti Letušu, nato pa v Pariž-Ijah proti Braslovčam pod Do-brovljami, od koder se tudi izHva čista voda v jezero. Namen: kopanje, čolnarjenje in ribolov. Nočitve: možnosti taborjenja na gozdnih jasah. Igrišče: ni posebej urejeno Najem: prostori za piknike Posebnosti: v bližini je kmečki

turizem, kjer je mogoča izposoja konj, gostišče Jezero poletne vikende gostom popestri z živo glasbo, v zimskem času pa omogoča prijetno drsanje na ledu. Zanimivosti: Braslovče in okolica so znane po tradicionalnem »Hmeljarskem li-kofu«.

Naslov: Gostišče Jezero Braslovče, 3314 Braslovče, ga. Flor-jančičZofija, tel.: 709-064

Šmartinsko jezero - polotok Brezova, dostop: preko Vojnika - odcep za Brezovo. Namen: kopanje, športni in rekreativni ribolov. Nočitve: ni urejeno. Igrišče: ni posebej urejeno. Najem: uporaba osrednjega prostora v Ribiškem domu, uporaba površin (vključno s prenosnimi mizami) ob domu, uporaba malega plinskega žara s plinom, betonski kamin in obvezen nakup Ikg lesnega oglja, velik plinski tiganj. Posebnosti: delno urejena obala predvsem za športni ribolov, okoli Ribiškega doma je več urejenih be-toniranih ali asfaltiranih površin, ki jih gosti lahko uporabljajo za različne igre, med drugim tudi kot plesišče, za rekreativne in tekmovalne prireditve. Za vse ljubitelje nočnega ribolova roparic od pomladi do jeseni so organizirani nočni ribolovi. Letos bodo še 3. in 24. avgusta in 7 in 28. septembra. Zanimivosti: v naselju Blagovna pri Šentjurju ima RD Celje v lasti več ribnikov namenjenih ribogojstvu, največja med njimi pa namenjajo tudi športnemu ribolovu in sicer izrazito v smislu turističnega ribarjenja. Ob ribniku je Ribiški dom, kjer poskrbijo za prijetno počutje obiskovalcev. Ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih je dom odprt za vsakega, ki želi preizkusiti ribolovno srečo in se obenem odpočili v prelepi okolici ribnika.

Naslov: Ribiška družina Celje, Čopova 19, 3000 Celje, g. Janez Kruleč, tel.: 451-819.

V objemu gora

Vtisi z letošnjega planinskega tabora na Jezerskem

Vse skupaj se je začelo pred šestimi leti, ko so se slivniški planinci in še nekaj planincev iz drugih planinskih društev prvič popeljali na Jezersko.

Zdaj se tja mladi planinci v vedno večjem številu vračajo vsako drugo leto in tam preživijo sedem, kot sami pravijo, nepozabnih dni. V nedeljo se je z Jezerskega vrnilo 65

otrok, članov planinskih društev iz Slivnice pri Celju, Ljub-nega in Luč. Bih so še popolnoma pod vtisom tabora in začeli pripovedovati, da so se naučili veliko novega o planinstvu in alpinizmu, osvojili Virnikov Grintovec, Češko kočo, eno izmed najbolj obiskanih planinskih koč, ki je tudi izhodiščna točka za mnoge planince. Ledine, ki so znane po tem, da se z njih na določenih mestih smučajo celo pole-

ti. Goli Vrh in Storžič, poleg tega pa bili pri najvišjem slapu v Sloveniji, pri slapu Čedca in si ogledali Jenkovo kasarno.

Mnogim so hribi in izleti povzročali tudi težave, od žuljev na nogah pa do tega, da so bili zvečer tako utrujeni, da so zaspali brez kakšnega trdega glasu dežurnega vodnika. Le najbolj vztrajni so nekaj časa namenili tudi že tradicionalnemu mazanju spečih z zobno pasto.

»Srečo smo imeli tudi z vremenom, saj je vseskozi, razen v sredo zjutraj, ko nas je presenetila divja nevihta in smo tako lahko spanje podaljšaU za urico ali dve, na nas sijalo

prijetno sončece in po nas pihljal hladen vetrič z gora,» je dejala glavna vodnica izmene Alja Toš, otroci pa:. »Bilo je super in vidimo se čez mesec

S planinskimi tabori so konec junija začela planinska društva iz Zabukovice, Vinske Gore, Braslovč. Za njimi je prišla Planinska skupina Kovinotehna, lepote gorskega sveta pa bodo spoznavali še člani PO Žalec in Gornja Radgona.

na pravem zaključku tabora ali pa drugo leto v objemu drugih gora in novih prijateljev«

NINA GRADIČ

20

TEMA TEDNA

Konferenca na bodoči avtocesti

Do naslednjega leta bosta dokončana avtocestna odseka Vransko-Arja vas in Hoce-Arja vas

DARS je minuli teden priredil potujočo tiskovno konferenco, na kateri so vodilni delavci odgovarjali na vprašanja novinarjev, nato pa smo se peljali po trasi še nezgraje-ne avtoceste na odseku Vransko-Arja vas in že skoraj končane trase Hoče-Arja vas.

I^redstavniki DARS so posredovali nekaj zanimivih informacij." Na odseku od Arje vasi do Vranskega, ki skupno obsega 20,8 kilometrov, so dela pričeli že aprila 1995, rok izgradnje pa je 21. september 1997. Do sedaj so realizirali 42% pogodbenih vrednosti, kar je v skladu s finančnim planom. Tudi izkopi napredujejo kar lepo, saj so izkopali 534.000 kubičnih metrov zemlje oziroma jih nasuli 382.000, kar predstavlja 39% načrtovanih izkopov in nasipov. Eden večjih dosežkov je bila prestavitev železniške proge v dolžini 1800 metrov, zgradili pa so še preko deset kilometrov obvoznih lokalnih in magistralnih cest. Vse gre po načrtu tudi pri izgradnji premostitvenih objektov, saj od oseminšestdesetih načrtovanih dela potekajo že na štiriinšestdesetih, od kate-

rih je petindvajset velikih že zabetoniranih. Morajo pa na novo zgraditi 20.000 kvadratnih metrov hmeljskih žičnic, meliorirati sedem večjih kompleksov zemljišč in izdelati tri večje namakalne sisteme, vendar prestavitev vodotokov poteka v skladu s planom. Na novo bodo morali potegniti nekaj elektroenergetskih vodov in urediti šest trafo postaj, prav tako telefonske vode in plinovod. Zadnja naloga je še popolna zaščita podtalnice.

Pogodbe za razna dela so sklenili z mnogo podjetji in privatniki, večji so SCT Ljubljana za prestavitev železniške proge Celje-Velenje, Cestno podjetje Ljubljana za ureditev vodotokov, Italstrade S.p.A. za objekte razpona nad 30 metrov ter Callisto Pontello in Tirrena Scavi za traso avtoceste in objekte do 30 metrov razpona. Vrednost vseh pogodb skupaj znaša debelih 6.784,626.176 tolarjev.

Na odseku Hoče-Arja vas je pododsek od Hoč do Slovenske Bistrice že v prometu, na po-dodseku Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice se gradbena dela na trasi izvajajo, prav tako gradijo dva nova viadukta, Vr-hole in Preloge. Posebej prvi je

pravi velikan, saj je dolg kar 632 metrov. Razen tega so v gradnji še mostova in podvoz, za cestninsko postajo Tepanje pa se izvaja razpis za izvedbo gradbenih del. Od Konjic do Dramelj je tudi že vse lepo in teče, razen sanacije desnih cevi v predorih Pletovarje in Golo rebro. Od Dramelj do Hudinje so postavljeni že vsi objekti, a trasa še ni končana, prav tako od Hudinje do Arje vasi, kjer pa razen trase gradijo še mostova.

Popotovanje od Vranskega do Arje vasi

Novinarji smo izpili džus in pojedli sendviče, nato pa pot pod noge do dvorišča, kjer so nas čakala terenska vozila, s katerimi smo se nato odpeljali novim avtocestam naproti. Kakorkoli že, vstopili smo na bodoči postaji Vransko in upali, da bo vreme zdržalo (vožnja po mokri glini, blatu... je namreč praktično nemogoča) vsaj do A|^e vasi, kjer se (bodoča) trasa konča. Vozili smo se po celotni, sicer še nezgrajeni, avtocesti od Vranskega do Arje vasi. Najprej je bilo vse skupaj še kar umirjeno, vozili smo se mimo različnih betonskih velikanov, videvali bagre, ki delajo kamnito, ne, skalnato škarpo, se peljali preko nedokončanih mostov... Prav kmalu je vse skupaj postalo bolj podobno kakšnemu camel trophyju, ko smo se vozili po glini, prahu ali laporju, pač različnih tipih tal. Takrat sem zvedel, da je glina zelo primerna za

podlogo, vendar mora biti primerno nanesena in potlačena, prav tako mora imeti ravno določeno vlažnost. Humus, rodovitno prst, pa morajo neusmiljeno odstraniti, saj je premehek za cesto. Vodje projekta so nam tako ali tako dali vedeti, da je izgradnja avtocest še najbolj podobna vojni. In tako so pač delavci navalili z težkimi stroji in kamioni, malo žrtev za splošni blagor pač. Sicer pa pazijo, da ne bi prehudo posegali v naravo. Očitno jim kar uspeva, saj nara-vovarstveniki nimajo večjih pripomb, težave pa so imeli samo s hlevom nekega kmeta pri Šempetru.

Nadajevali smo jo preko hribov in dolin, izkopanih z močno roko delovnih strojev, preko raznih kanjonov in mimo betonskih objektov z različnimi dodatnimi nameni, od gozdne poti do možnosti polaganja cevi, dokler nismo končno prispeli do betonar-ne, ki so jo tam postavili s pomočjo italijanskih sodelavcev. Tam izdelujejo res dober beton za razne velike konstrukcije, ki bodo sčasoma postale viadukti.

mostovi ali kaj podobnega. q mo naprej in po še zadnjih ^ Ijih, ki so jih še naši džipi kon zmogli, POP-tvjeva škoda pj tako ali tako prišla čez le po b previdnosti. Končno smo prj li do ravnine, ki nas je , vodila vse do Šempetra.

Na ravnini

Na začetku te ravnine j kraj Trnava, kjer so speljali t prek osnovne šole. Pravza so potek trase celo malo pop li, da so šolo >zadeli< in nam stare, ki je imela okoli sto postavili novo, ki' premore vrtec.

Pot je tekla dalje, vse do j nje, kjer smo si ogledali i čeznjo, ki je še v gradnj bližini se pojavi tudi prvs menda edina črna pika za Di saj so se slabo lotili vode, katero so tu naleteli, in \ izgleda vse skupaj kot ma jezero. Ali pa potok, ki pon v nasipu. Kakorkoli že, to ne vilnost bodo hitro odpravili; smo nadaljevali preko zašili mostiča in prispeli do že vež omenjene prestavljene pr Dejansko z nadvoza izgleda lepo, kolikor pač kup želez tramovih laliko izgleda lepo-rejeno pa je vsekakor zelo si no. Tako smo prišU do Arje^ kjer so se odločili malo popr cestno ureditev z nekaj po nadvozi. Tam smo prestopi avtobus in nadaljevali z vo; proti Hočam.

Pot je bila vsekakor skn zanimiva, saj se ne vozimo no vsak dan po gradbiščih posebej ne tako obsežnih. I na bodoči avtocesti so ogromna, samo na tem ods so namreč uporabili preko vetdeset kamionov in čez^ set delovnih strojev, dela 360 ljudi, ki jih usmerjajo italjanski kot tudi slovenski i nirji, številke pa se iz dne dan večajo. Kopa bo delo ei zaključen©, na tem odseku 1997, dokončno predvid okoli leta 2004, pa bomo ini Sloveniji skupno skoraj p( kilometrov avtocest.

GREGOR STAME

Da bi šlo vse po načrtih, so morali prestaviti del proge od Celja do Velenja.

Z džipi smo prevozili celotno traso bodoče avtoceste med Vranskim in Arjo vasjo.

Flosarji vabijo na Ljubno

Danes se pričenjajo prireditve ob 36. Flosarskem balu

Ljubno s svojim Flosar-skim balom že leta sodi v vrh tradicionalnih zgornjesa-vinjskih turističnih prireditev. Letos kaže, da so se organizatorji, društvo Naš kraj, še izjernno potrudili in pripravili precej zanimivih prireditev, ki bodo v kraj ob Savinji privabili kar precej obiskovalcev.

rJiiiliiiiiiiiil Sklop prireditev se pričenja danes, v četrtek 1. avgusta ob 18. uri, ko bodo v šoli odprii več razstav. S svojimi deli se bo predstavila slikarka Milica Zupan, posebej pa pripravljajo še narodopisne razstave, na katerih bodo predstavili flosarijo, ženska ročna dela in ljubenske narodne jedi s predstavitvijo ljubenskega krožnika. V petek,

2. avgusta bodo praznovali občinski praznik. Slavnostna seja sveta bo ob 17. uri, uro kasneje bo v farni cerkvi koncert New Svving Quarteta, osrednja prireditev pa se bo pričela ob 21. uri na Placu. Takrat bodo vse prisotne pozdravili s fanfarami, svečano razvili ljubensko zastavo in pripravili narodopisni večer z ljubenskimi pevci, godci in igralci.

Sobota 3. avgusta bo posvečena športnim dogajanjem in sicer teniškemu turnirju, malemu nogometu, kegljanju in skokom na plastičnih skakalnicah. Ob 20. uri bo folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki v Vrbju predstavila savinjske ljudske plese, nato pa bo zabavni večer med ljubenskimi flosarji. V nedeljo, 4. avgusta se bodo prireditve

pričele ob 10. uri s pozdravnim koncertom godbe Zgornje Savinjske doline ter nogometno tekmo med NK Ljubno in Veterani Slovenije.

Osrednje nedeljsko dogajanje se bo pričelo ob 15.30 v Vrbju, ko bodo z igranim prizorom obudili spomine starih flosarjev, kot po navadi pa bodo pripravili udiranje in vožnjo s flosom, krst novega flo-sarja in pogovor z najstarejšim flosarjem. Čeprav so organizatorji časovno skrčili dogajanja, bo 36. Flosarski bal vsebinsko precej bogat in očitno zelo dobro pripravljen. Zato Ljubenci vabijo vse obiskovalce, ki jih zanima pretekli pa tudi današnji utrip kraja ob Savinji, naj se jim pridružijo ob Ijuben-skcm prazniku.

—. URŠKA5EUŠm..

Cocd-cola za žejna grla

v dneh ob koncu prejšnjega tedna, od četrtka do sobote, so pred Centrom Interspar v Celju obiskovalci lahko potešili žejo s požirkom coca-cole, za sprostitev pa so organizatorji poskrbeli še s pestrim spremljajočim programom.

Dneve coca-cole pred Centrom Interspar so s svojimi

vozili popestrili člani bugy kluba s Primorske, ob dvonadstropnem rdeče-belem avtobusu pa je bila prava atrakcija še 7-metrska pločevinka Coca-cole. Sicer pa so v treh dneh prodali slabih 12 tisoč litrov osvežilne pijače, za pokušino in predvsem potešitev žeje pa so stočili še nekaj manj kot

dodatnih tisoč litrov. Sicer so v podjetju Coca-cola Ani<' iz Žalca poskrbeli še za p(' stavitev nove ekološko pri)' ne litrske pet embalaže, ki)' naravi razgradljiva, obis^ valcem pa so ob coca-col' fanti ponudili v pokušinO nov okus osvežilne p')^' sprite.

PISMA BRAICEV

21

ODMEVI

Hmeljarji tečejo kazenski krogi.

i j^gf se v zadnjem času zelo Logosto pojavljajo najrazlič-^gjgi članki o domnevnih veli-jjih lumparijah in malverzaci-ah s slovenskim hmeljem in jj^ifovski bitki dokazovanja j^j-jvde s strani bivšega usluž-l^pnca Hmezada Export Im-„t Mitje Šviglja, želim javnosti pojasniti naslednje zadeve-

Ovadbe in sumi o malver-^cijah s strani tovariša Šviglja glede hmelja niso prve. ;yigelj je videl v vsakem poslu kriminal in vse in vsakega v firmi je ovajal in to edino z namenom maščevanja.

Švigelj je bil iz firme odstranjen s suspenzom 5.1.1991 in [O ne na podlagi ovadb, ampak iz enostavnega razloga pijančevanja in napak na svojem delovnem mestu finančnega direktorja. Po tem dogodku se je pa pričelo vse to, (ar Švigelj počenja že vseh 5 et.

Vsi in vse mu dela krivico, edino on je poklican, da bo tožil in obtožil. Švigelj je bil član kolegija v letu 1990 in za vse »lumparije« je vedel. Ta-aat je bila še v veljavi jugoslovanska zakonodaja in Švigelj je bil takrat še velik ko-Bunist in aparatčik partije. To ^a predvsem zato, da je imelkni hrbet, da je laže pil, j ^wdajal meglo in blefiral.

Prej kot mi so ga spoznali v firmah Vegrad, Rudnik Velenje, Gorenje, za nami pa so imeli z njim podobne probleme v Veplasu. Švigelj danes nima osnovne šanse, da se zaposli v krogu 200 km.

Vse ovadbe in vsa tenden-ciozna pisanja Šviglja razen premetavanja arhive in dodatnega dela v Hmezadu niso dale oprijemljivejših dokazov. Od leta 1991 smo v firmi imeli zvezno devizno inšpekcijo iz Beograda, DDK kontrolo takratne Narodne banke iz Beograda, prvi in drugi pregled SDK Celje, revizijo firme Hmezad Ismaning v Nemčiji, Inšpekcijo Narodne banke Slovenije, da ne omenjam (celjskih kriminalistov, ki razpolagajo s kompletno doku-"^entacijo (fotokopije). Nekaj ovadb je tožilec zavrnil, Švi-8^1j pa še kar izsiljuje.

»Švigelj vem, da ti teče voda ^ grlo in da izgubljaš, ampak ^ to te je pahnila želja po ^aščevanju. Sejal si veter, po-'^1 boš vihar. Naše obtožbe ^° v teku kljub temu, da ve-'^^> da si zelo bolan, da si 'Paranoik, da si alkoholik, da občasno zdraviš v psihia-^"frii bolnici Vojnik.

Zgubil si tudi pri svojih »so-

elavcih« denacionaliziran-J^.'*^- Na zadnjem sestanku so

* ^zeli besedo in te vrgli s *jstanka. Tudi njim preseda blefiranje, prodajanje ^gle in zavajanje. Hmeljars-

° je res v nezavidanja vred-^^'^ položaju. To pa zaradi j^zpada domačega trga, sla-Ho nižanja cen na sve-

Jnem trgu in velike konku-

Toda hmeljarstvo je živelo in bo živelo brez tebe, najmanj pa pogreša tvoje strokovno blefiranje. Tvoja nostalgija in nostalgija tvojih »je-bi vetrov« po starih jugo časih, ko ste dobro in mastno jedli iz vedno polnega korita v zameno pa blefirali in prodajah meglo, so mino. Tebi in tvojim pajdašem (4 osebe) je zelo, zelo malo mar za hmeljarstvo. Hmelj in hmeljarje samo izrabljate za medijsko vojno, ti sam pa se delaš za narodnega mučenika.

Tvojim in tebi enakim je žal za časom, v katerem si se za pleči partije utapljal v alkoholu, dobro imel in šikaniral vse, kar je drugače mislilo kot ti. Kot vsakega alkoholika te je strah svoje sence. Kljub velikemu medijskemu prijemu si velik bojazljivec. Prepričan sem, da bo tudi ta gladovni štrajk podoben prejšnjim, ko podnevi blefiraš lakoto, ponoči pa na skrivaj ješ. Švigelj, nekaterim si še do danes dolžan od leta 1991 denar, ko si blefiral gladovno stavko pred vrati firme.

Skrivaš se za hmeljarji, ampak četverica, ki te podpira, nima s hmeljem absolutno nobene veze. Razen velike moralne in tudi materialne škode vas pet ni prispevalo k razvoju hmeljarstva ničesar. Vsak tvoj članek prinaša nove obtožbe in kmalu .bo vsa slovenska politika vmešana v tvoje halucinacije.

Švigelj, kako si lahko ob vsej svoji poštenosti prijavljen na Zavodu za zaposlovanje v Velenju od 1.3.1995 kot nezaposlen, hkrati pa po lastnih izjavah delaš v revizijski hiši »Dr. Jung, Treuhand...« na Dunaju in prejemaš 160.000,00 DEM bruto plače letno. To ja ni v skladu s tvojo poštenostjo in pravičnostjo.

Švigelj, zares tečeš zadnji krog in ni ti rešitve.Vsakdo pride enkrat do konca. Ti in tvoji štirje dušebrižniki hmeljarstva, zavedajte se, da »Bog ni p...«

P.S. Na vsa morebitna nadaljnja natolcevanja in obtožbe ne mislim odgovarjati več Šviglju, ampak bom vse zadeve reševal preko svojega advokata.

ANDREJ NATEK, direktor Hmezad Export Import

Hmeljarji tečejo kazenski krog II.

v zvezi s člankom glede gladovne stavke g. Šviglja v zadnji številki Novega tednika želim zaradi objektivne obveščenosti bralcev in glede na dejstvo, da se v zadevo vpleta tudi moje ime, podati nekaj osnovnih podatkov.

Že v preteklih letih ste v Vašem cenjenem časopisu objavljali članke o delovanju g. Šviglja in o njegovi gladovni stavki pred prostori firme Hmezad Export Import v Žalcu. Zato bi želel na kratko obnoviti takratne dogodke. Gospod Švigelj, ki je bil zaposlen v Hmezad Export Impor-tu p.o. na delovnem mestu vodje finančne službe, je bil disciplinsko obravnavan v podjetju in mu je na podlagi zakonitega discipUnskega po-

stopka prenehalo delovno razmerje, G. Švigelj se s takšnim postopkom ni mogel sprijazniti in je namesto, da bi se sprijaznil z zakonitimi postopki, pričel podajati neutemeljene kazenske ovadbe zoper vodilne v podjetju in na druge načine ovirati delo podjetja. Na podlagi njegovega delovanja je bila v podjetju izvršena kontrola takratnega SDK podružnice Celje, ki ni ugotovila nepravilnosti v podjetju, pregled je opravila Republiška devizna inšpekcija, ki prav tako ni ugotovila nepravilnosti. Zadevo so pregledali tudi kriminalisti celjske Uprave za notranje zadeve, ki so podali poročilo na pristojno takratno Temeljno javno tožilstvo, ki pa je primer ustavilo, ker ni imelo podlage za kakršenkoli postopek.

G. Švigelj se je kasneje povezal s tistimi, ki so imeli osebne interese do podjetja Hmezad Export Import. Zanje je opravljal razne posle. Le-ti so mu obljubili mesto v nadzornem svetu podjetja. Ko pa so spoznali, da g. Švigelj ni oseba, sposobna tako zahtevne funkcije, so mu očitno odrekli navedeno delovno mesto in podporo. Tako g. Švigelj ponovno vleče na piano stare zadeve, ki so že bile razčiščene na vseh pristojnih instancah. Prepričan sem, da bo tako nova ali kakšna druga preiskava ponovno ugotovila, da smo takratni vodilni delavci izvajali svoje delo profesionalno in korektno, da je ves denar na računih podjetja Hmezad Export Import ter, da so bili vsi proizvajalci pošteno plačani glede na dogovorjene pogodbe in da v času mojega službovanja na kvaliteto hmelja ni bilo nikoli nobenih reklamacij.

Ker pa Slovenci očitno ljubimo gladovalce in jim radi us-trežemo, sem prepričan, da boste še objavljah članke o delovanju g. Šviglja, zato bi Vas želel opozoriti, da ne imenujmo delovanje g. Šviglja »Hmeljarska afera« ampak »Afera Švigelj«, saj je fenome-nalno, kako lahko nekdo z nepravnimi in uličnimi sredstvi uničuje še tisto zdravo jedro slovenskega gospodarstva in kmetijstva. Ker pa sam verjamem v pravno državo sem proti g. Šviglju že pred tremi leti sprožil kazenski postopek, kateremu pa se gla-dovalec spretno izmika, saj je prišel na sodišče šele po tretjem pozivu sodišča in še to brez odvetnika, sedaj pa skuša z gladovno stavko zamegliti svojo kazensko odgovornost. Ob tej priliki naj povem, da je na sodišču izjavil, da je zaposlen pri avstrijski svetovalni firmi in da prejema bruto plačo cca 160.000 DEM letno, istočasno pa je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposeln. Zato se sprašujem, če g. Švigelj ni izpostava tujih interesov, ki bi se želeli polastiti slovenskega hmeljarstva, saj gotovo nobena tuja firma ne bi plačevala g. Šviglja s 13.000 DEM mesečne plače za njegovo glado-vanje.

V pričakovanju, da boste navedeni odgovor na članek objavili, kakor tudi, da bo pravna država odločala na podlagi dejstev ne pa glado-valskih in političnih pritiskov, ter v upanju, da bo slovensko

hmeljarstvo preživelo tudi ta nizek udarec tujih interesov, Vas pozdravljam.

IVO BRAČUN, Žalec

Obilo smeli V Logarski

Akcija pobiranja smeti je potekala v nedeljo, 21. [ulija, od 7. do 17. ure v Logarski dolini in okoliških gorah. Akcije se je udeležilo, po navedbah organizatorjev, 400 ljudi. Močno je bila podprta z različnimi sponzorji, ki so nave-sili različne transparente in zastave v zbirnem prostoru.

Končni rezultat akcije je bil takšen, da je bilo do 11. ure zbranih za nepoln kombi kosovnih odpadkov, ki so jih nekateri zbiralci dobili iz neposredne bližine, oziroma iz samega opuščenega objekta v Logarski dolini. Od 400 plastičnih vrečk, kolikor so jih pred akcijo razdelili zbiralcem, je ostalo veliko praznih. Kljub dejstvu, da so nekateri preveč vneti zbiralci sproti praznili koše za smeti po dolini, ki je imela ta dan preko 2500 obiskovalcev, in jih nosili na zbirališče. Do 17. ure sta bila tako do polovice napolnjena dva kombija, predvsem s plastenkami, papirnato embalažo in pločevinkami. Na ta dejstva smo organizatorje na prireditvi po končani akciji očitno zaman opozorih.

Do neke mere je razumljiv interes organizatorjev, da akcijo zaradi močne medijske podpore in številnih sponzorjev prikaže za uspešno in potrebno, kar v bistvu tudi je, saj spodbuja obiskovalce, da ne puščajo smeti v naravnih okoljih, vendar tovrstni učinek ne bi bil nič manjši, če bi poročali o dejanskem stanju v posameznem kraju.

Tisti, ki skrbimo za ureditev Logarske doline in okoliških planinskih postojank, menimo, da ni samo lepa - najlepša, kot pravijo mnogi, ampak tiidi že lepo urejena in zelo čista, kar so nam v razgovorih potrdili številni ljudje, ki so na ta dan iskali smeti tudi po brezpotjih doline, za kar se jim lepo zahvaljujemo!

AVGUST LENAR, Logarska dolina d.o.o.

Sejepac zgodilo!

Atka Celje je znana po korektnem odnosu do svojih strank, zato me je omenjeni incident, ki se je zgodil 24. junija letos in ga v prejšnji številki Novega tednika opisuje g. Viktor Medved, toliko bolj prizadel.

Ta dan je delavka, ki je zjutraj (ob 7. uri) sporočala tečaje na Radio Celje, narobe ocenila tržno situacijo in postavila prenizek prodajni tečaj za šilinge. Še pred 8. uro zjutraj (ko se menjalnica odpre) je napako popravila. Kolikor vem, so kasneje ta dan tudi ostale menjalnice sledile Atki in dvignile tečaj, ker je bil v skladu z našimi predvidevanji pač nekoliko večji promet s šilingi.

V menjalnici (vseh, ne samo naših) je namreč gibanje tečajev navzgor in navzdol normalen ukrep, zato, da se

uravnava ponudba in povpraševanje po devizah.

Je pa nesprejemljivo izgovarjanje na novinarje in nevljuden odnos do g. Medveda, še posebej, ker se v Atki od nekdaj trudimo, da bi bil kupec res kralj. In, ker se bomo v tej smeri trudili še naprej, se g. Medvedu opravičujem v imenu menjalnice, hkrati pa ga vabim, da še naprej ostane naša zvesta stranka.

SREČKO ŠROT, direl^tor

Pojasnilo k Nočni cvetki

v Novem tedniku št. 25 z dne 20. junija 1996 v rubriki Nočne cvetke, se je pojavilo tudi moje ime.

Sostanovalec iste zgradbe g. Boštjan je podal prijavo, da ima politega jeklenega konjička s čudno tekočino. Policisti so ugotovili, da gre za ostanke hrane, citat: »ki jih (je) občanka Ana, gospa v zrelih letih, redno meče skozi okno in to najraje na avtomobile in da so o tem že seznanili Center za socialno delo«.

Sklepne navedbe zoper mene so zame skrajno neodgovorne. Res je, da sem v zrelih letih. Nobene osnove pa ni, da bi metala skozi okno hrano. Obe okni mojega stanovanja imata pogled na ulico in ne na dvorišče, kjer so parkirana vozila. S svojo borno pokojnino (sem upokojenka Ema Celje), si v resnici ne morem privoščiti, da bi hrano metala stran in z njo hranila golobe, kot to počno drugi.

Živim v enosobnem stanovanju in sem »starejša« tarča neprijaznim sosedom. Namesto, da bi mlajši starejše spoštovali in jim kdaj tudi pomagali, se nanje raje znašajo, pa čeprav brez osnove. Krivijo me za stvari, ki jim nisem dorasla ne umsko in ne fizično. Da navedem samo dva, tri primere.

Lani jeseni me je fizično napadel g. Polde, oče g. Boštjana, češ da sem jim prerezala telefonsko žico. Od Telekoma imam uradno potrdilo, izdano dne 23.10.95, v katerem je navedeno, da je Telekom 9.10.95 ob 10. uri odpravil napako na telefonskem vodu za naročniško številko 443-531. Zaradi fizičnega napada - davljenja, sem iskala tudi zdravniško pomoč. Zadevo rešuje pristojno sodišče. Na tako odločitev je vplivalo tudi dejstvo, da mi je že bilo zagroženo, da me bodo ubili. Drugič so me obtožili, da sem prerezala TV anteno. Zgradba je trinadstropna, antena pa najbrž na strehi.

Vedno bolj sem prepričana, da živim v okolju zelo neprijaznih ljudi, čeprav gre le za posamezne družine, ne pa tudi na splošno. Sicer ne bi prišlo k meni Boštjanovo dekle Vanda in mi očitalo, da sem jaz kriva, da ima pohabljenega otroka. Otrok se je namreč rodil z zajčjo ustnico. Mati narava je včasih res kruta. •

Pa tudi nagajanja sem deležna. Večkrat mi kaj zmanjka - tako iz drvarnice, kakor tudi oblačila iz vrvi za sušenje perila. Prepričana sem, da ne iz potrebe, saj vse skupaj nima velike vrednosti.

Na zaključku želim dodati le to, da bi bilo prav in lepo.

da bi pisec članka predhodno preveril dejansko stanje. Lahko je nekoga očrniti, mu dati temno stran, koliko svetlobe pa mora preteči, da se temačnost razblini, ve le tisti, ki tava v temi.

ANICA SITAR Cankarjeva 8, Celje

PREJELI SMO

Nepotrebni referendumi

volilne zakonodaje!!

Večno ostati na oblasti je velika želja komunistov. Ravno to jim omogočajo referendumski predlogi, kjer so med pobudniki večinoma člani ZK, nekaj naivnežev in verjetno dosti udbaških špicljev. Seveda je vse dogajanje namenjeno borbi proti nekdanji partiji, da bodo v parlament prišli pravi ljudje, ki bodo z nekdanjimi komunisti opravili z levo roko na demokratičen način.

Najbolj zavaja ljudi Janez Janša. Ta do zdaj ni proti nekdanji slovenski ZK naredil še ničesar in tudi ne more, ker je bil njen član. Kdo pa je tako neumen, da bi pljuval v lastno skledo. Janez Janša zagotovo ne. Še manj je garant za pozi-• tivno spremembo pohtičnega sistema njegova stranka, kjer mrgoli komunistov in raznih oportunistov nekdanje partije. Janša, Slivnik, Ravnikar in še kdo, so si izmislili pojem udbomafija, ki ni nikoli obstajala, da bi partijo na nek način opravičili krivde za njeno dejavnost, ki nas je pripeljala do tu, kjer smo. Janša potencira brezpomenske prepire s Kučanom. S tem pa mu le dviga popularnost. Dokaz je revija MAG, kjer je največ fotografij in karikatur od Janše in Kučana.

Dosedanji vohlni zakonodaji ne manjka kaj dosti. Zakonu je potrebno dodati člen, da postanejo nacionalne liste javne. Tudi znižanje volilnega praga ne bi bilo slabo, tako bi imele šibkejše stranke in posamezniki možnost na volitvah. Z večinskim sistemom imajo možnosti samo velike stranke. Te so pod kontrolo partije in so zato velike.

Ko bo stranka Janeza Janše pričela zbirati podpise, da se za vedno prepove javno in politično delovanje nekdanjih članov Zveze komunistov, da se odvzame nakradeno premoženje rdečih in ostalih direktorjev, pokradeno slovenskim delavcem, ga bom z veseljem podprl, vendar se bojim, da tega z njegove strani ne bom dočakal.

Pozivam predlagatelje, da umaknejo svoje predloge za referendum o volilni zakonodaji. Denar namenjen za referendum, pa naj se porabi za nakup razne nujno potrebne opreme v bolnišnicah, da same ne bodo izgubljale prepo-trebnega časa za zbiranje sredstev od že tako večinoma revnih Slovencev.

MIRAN ŠNEBERGER, Celje

22

PISMA BRALCEV

Bo partizanska pesem zamrla?

Na otvoritvi prenovljene spominske sobe zaporov v Starem piskru v Celju 9. aprila 1996 so pevci v kulturnem programu zapeli 3 domoljubne pesmi iz čitalniških časov in z vsebino iz časov avstrijske monarhije. Kulturni program je pripravil Muzej novejše zgodovine z delno vednostjo občinskega odbora zveze borcev NOV Celje. Program je potekal v prostorih in na tleh, kjer so streljali talce in kjer je tekla partizanska kri, a ni bilo slišati partizanske pesmi.

Na mnoge pripombe glede programa je imel občinski odbor ZB sejo in je ocenil, da je bil celoten potek prireditve in vsebina sama spodrsljaj, ki se ne sme več ponoviti. Zapisnik seje odbora so dobiU predsedniki krajevnih organizacij ZB, vendar tega teksta na sestankih članstva niso nikjer v celoti prebrali, niti ni bil objavljen v javnih občilih.

Na Dobrotinu, na partizanski kmetiji pri Dobrotinško-vih, prireja krajevna organizacija ZB Vojnik vsako leto spominsko svečanost 27. julija, ko so bili v Starem piskru ustreljeni trije bratje Dobro-tinškove družine. Od osemčlanske družine sta v taborišču Auschvvitz zaradi tifusa umrli mati Helena in hči Mi-mica, na domačijo pa sta se leta 1945 vrnili le mladoletni sestri Lenka in Zefka.

Daljši opis družinske trage-' dije je opisal v Delu 26.7 Boris Bekeš, eden od treh preživelih borcev I. štajerskega bataljona. Pod spominsko ploščo na Dobrotinškovi hiši so organizacije ZB položile vence ob borčevskih zastavah. Zvrstili so se govorniki in obudili spomine na svetlo obdobje upora naroda proti okupatorju in nacionalni smrtni obsodbi in poudarili* da upora proti nemškemu okupatorju ne smemo nikoli pozabiti. Poseben poudarek vztrajnosti in odločnosti borbe za nacionalni obstoj, tudi v povojnih letih, je naglasil predsednik borčevske organizacije na avstrijskem Koroškem Janez Wutte - Luc. Tudi na tej svečanosti, kjer so bili prisotni sedaj že ostareli aktivni borci in aktivisti NOV ni bilo slišati partizanske pesmi.

Težko je razumeti in se strinjati z odločitvami prirediteljev članov ZB in udeležencev odporniškega gibanja, da prezrejo pomembnost vsebine pesmi, ki je ob takšnih spominih tragične preteklosti sama po sebi umevna. Da je odporniško gibanje uspelo in zmagalo, ima kultura in z njo tudi partizanska pesem velik delež. Bila je gibalo in duhovno poživilo ob vseh strahotah borbe, ob gladu in mrazu, izčrpanosti pa tudi pri obupu nad življenjem. Peli smo na pohodih, ob počitku pri vseh slovenskih kmetijah, ki so nam dajale zavetje, hrano in toplino.

IVO MARINC, Celje

POHVALE, ZAHVALE

Čebele so poletele na izlel

Smo čebele - vaška skupina za samopomoč. Prav z vese-Ijenj in navdušenjem spoznavamo, da se naše delo v skupini za samopomoč res odvija po načrtu.

Sprejele smo vabilo in se odpravile na izlet v Kozjanski park. Zanima nas slovenska zgodovina, naše korenine znamenitih Slovencev in tudi sedanja dogajanja. Naš že drugi gostitelj direktor Kozjanskega parka g. Franc Zidar je posvetil naši skupini del svojega časa in nam omogočil najprej ogled filma v Podsre-di, kjer smo videle vse lepote in privlačnosti Kozjanskega ter bežno spoznale tudi del zgodovine te pokrajine.

Nato nas je prijazni šofer DU Šmarje odpeljal s kombi-jem po vijugasti cesti na pod-sreški grad, kjer nam je g. Franc Zidar razložil in razkazal vse prostore ter zgodovino sedaj že lepo prenovljenega gradu.

Za tem sta nas čakali v grajski kuhinji okusna malica in dobra kapljica.

S tem pa naš izlet še ni bil končan. Ustavile smo se še pri g. Jožetu Počivalšku v Podčetrtku, le-ta nam je z velikim veseljem pokazal bogato muzejsko zbirko starin.

Naši načrti pa vrtajo naprej. Tako smo povabili v našo sredino tudi domačina g. dr. Janka Čakša z namenom, da se pogovorimo o naših zdravstvenih težavah in napotkih za bolj zdravo življenje. Resnično smo bile vesele, vsaki je ustregel, prijazno in zavzeto odgovarjal na zastavljena vprašanja, tako da je lahko vsaka dobila nasvet za svoj bolezenski problem.

Sam pa nam je predaval o bolezni srca in ožilja, ker je pač najpogostejši problem nas starejših, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.

VAŠKA SKUPINA ČEBELE

Sliki dveh mesi

17 let je minilo, odkar sem v Nemčiji v Grevenbroichu, zato počasi zaključujem svoje delo, prijateljske stike dveh mest v športu, turizmu, kulturi, političnih dejavnostih. Rdečem križu, policiji itd.

Za podporo se zahvaljujem vsem Celjanom in seveda Grevenbroichanom, da sem lahko zanimivo delo v vseh panogah izvajal, čeprav sem imel dobra in slaba leta v tem delu.

Posebna zahvala pa gre seveda dolgoletnemu prijatelju profesorju Janku Križniku in nogometnemu funkcionarju v Celju g. Hočevarju, g. Dragu Medvedu, županom Celja, posebej nekdanjemu županu g. Stepišniku, delovni ekipi v občini Celje ter županu občine Žalec g. Milanu Dobniku.

V veliko podporo so mi bili novinarji in vodstvo Novega tednika ter Radia Celje, po-

sebno g. Mitja Umnik in novinar g. Brane Jeranko. V veliko podporo nam je bilo naše predstavništvo v Bonnu, ob sprejemu policije v Celju pa Stanislav Veniger - načelnik uprave Celje in svetovalec vlade Slovenije, ki je dodal krono mojega dela za Slovenijo.

Brez pomoči žene Martine, ki me je spodbujala in mi pomagala vsa ta leta, ne bi mogel doživeti toliko prijetnih trenutkov z vami.

Seveda ima tudi družina Korošec veliko zaslug za to delo prijateljskih mest Celja in Grevenbroicha.

Še enkrat prisrčna hvala vsem.

ANTON ČERNJAVIČ, Grevenbroich

Šola podjetništva

v Kranjski Gori smo preživeli čas od 7 do 12. julija, saj je potekala poletna šola podjetništva. Sam naziv nam že pove, da smo se veliko novega naučili o tej temi, spoznavanju okolja in samega sebe.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila g. Oreškoviču iz Kranjske Gore za prisrčen sprejem, predvsem pa RACIU d.o.o. Celje za dobro organizacijo ter čudovit pristop do nas mladih. Prav tako hvala Dominiku, Ireni, Luciji, Zlatki, Mojci in vsem drugim, ki so pokazali, da se prijateljske vezi dajo stkati že po tako kratkem času.

Vsem tistim, ki takrat niso bili z nami, naj napišem, da nismo teh počitnic preživeli le delavno, ampak tudi športno, občudovali pa smo tudi naravne lepote slovenske dežele, ki ji pod tem vesoljnim soncem ni para.

Zakaj sem se odločila za takšno vrsto izobraževanja? Ker vem, da če verjameš vase, ni ovir za resničen uspeh. In kaj je uspeh? To je zastavljanje in doseganje ciljev!

SIMONA ŠOLINIČ, Celje

Razgledni stolp naResevni

PD Šentjur so za postavitev razglednega stolpa na Resev-ni že doslej pomagali s prostovoljnimi prispevki, ki jih je približno 8.500 DEM. Vsem darovalcem se za pomoč iskreno zahvaljujemo, vse ostale občane in prijatelje planin pa prosimo, da se pridružijo skupni akciji.

Za pokritje celotnega objekta nam primanjkuje še 15.000 DEM in upamo, da bodo ta sredstva do roka, to je do septembra 1996 tudi zbrana.

Vplačila so v višini 100 DEM za stopničko, 500 DEM za po-dest in 1.000 DEM za ploščad v tolarski protivrednosti. Tudi manjši prispevki so dobrodošli. Darovalci za stopničke, podest in ploščad bodo napisani na plošči na stolpu in objavljeni v medijih. Sredstva še naprej zbiramo na žiro računu PD Šentjur, številka 50770-678-55258, s pripisom za stolp.

Doslej so darovali - za eno stopničko: PD. Celje . PTT,

Cvethčarna Majda Šentjur, Peter Jeršič - prevozi Šentjur,-PD Celje, OŠ Ponikva, Gabrijel Po-lak - Pod Resevno, RK Šentjur

- 00 Šentjur, PD Zlatarna Celje, PD Kostrivnica, Ivan Straže - Krajnčica 3, Franc Rataj -Bife Pod Rifnikom, Sine Fink -Slov. Konjice, Jože Dobnik -PZS Ljubljana, PD Žalec, Berd Tržan - prevozi Vodice, Bistro Antlej - Trška Gorca, Franc Salobir - trgovina Dobje, Drago Leskovšek - Gorica, Jože Pintar ml. - Jakob, Peter Močnik - Šibenik, Ferdo Ježovnik -Teharje, Vinko Slakan - Šibenik, Banka d.d. Celje, PD Dramlje, Igor Lah - Zagreb, Tone Rozman - Šentjur, PD Velenje, Foto Tončka Langus, KS Dramlje, Bohor Šentjur, Ladko Majcen - Šibenik, Ivo Majcen - Šibenik, Tone Raj h -Ul. II. bataljona, Zvonko Rajh -Ul. II. bataljona, Rajko Knez -prevozi Vrtna ul., Branko Ozis

- Modea Šentjur, PD Vitanje, Jože Arzenšek - prevozi Gorica, Darko Mavric MD-777 Šentjur, Pavlek Kukovič - stro-jeplastika Šentjur, Franc Salobir - gostišče Jakob, Šentjurske novice, Anton Zupane -instalaterstvo Jakob, Meding Alpos d.o.o.. Kari Ojsteršek -Prožinska vas. Srečko Ojsteršek - Prožinska vas. Banka Celje - ekspozitura Šentjur, Božena Sotler - Malgajeva ul.. Stane Voga - Ul. II. bataljona, Šentjur, Zdenko Horvat - leso-strugarstvo Šentjur, PD Vrelec Rogaška Slatina, PD Slovenske Konjice, Jolanda Česar -trgovina Dole, PD Luče, IRS -Alojz Jane Šentjur, Ivan Reč-nik - Elektroinstalacije Šentjur, Alpos - hotel Šentjur, Avo center - Naprudnik Šentjur.

Za dve stopnički: ZLSD Šentjur, PD Štore, Območna obrtna zbornica Šentjur, PD Železničar Celje, Ul. I. celjske čete Šentjur, Jože Oset - orod-jarstvo Šentjur, Akvonij -Franc Zupane Šentjur, Andrej Koželj - KOP Šentjur.

Za tri stopničke: Zavarovalnica Triglav o.e. Celje, Ahac d.o.o. Stopče.

Za ploščad: KS Gorica pri Slivnici.

Dosedanji sponzorji: občina Šentjur, tovarna Alpos Šentjur, Gradiš Celje, Vegrad Velenje, Spos d.o.o. v EMO Celje, EMO - Kontejnerji, Bodočnost Maribor, Projektiva Celje, Anton Selič - elektroinstalacije in trgovina Šentjur.

IVAN STRAŽE, predsednik PD Šentjur

Čisti zobje

šolska vrata so se zapria in nastopile so počitnice. Prišel je čas, ko se ozreš nazaj z mislijo na opravljeno delo. Pri nas je bil vrhunec zaključna prireditev akcije »Tekmovanje za čiste zobe«, s katero želimo naučiti otroke pravif-ne nege zob in zdrave prehrane. Bilo je zelo lepo, otroški obrazi so bili veseli in presenečeni nagrad, ki so jih prejeli za svojo zagnanost in vestnost. To pa nam ne bi uspelo, če ne bi pomagali sponzorji s prispevki.

V imenu vseh, ki sodelujemo v tej akciji, se jim iz srca zahvaljujemo. Upamo, da se bomo lahko tudi drugo leto, kajti rezultati našega dela so prispevek za zdravega, srečnega otroka, to pa naj bi bil

najvišji cilj vsake napredne družbe.

Nagrade so prispevali: Mc-Donald's Slovenija, d.o.o., Ko-linska Ljubljana, Alinea Celje, Egmond Ljubljana, Najdihoj-ca Celje, Peroni Celje, Založba kaset in plošč Ljubljana, Xe-rox Celje, Godom Žalec, V-design Celje, Pinko Koper, Magistrat International Ljubljana, Bio dom Celje, Leana Celje, Mirkos Celje, Občina Vojnik, Trgovina Medved Škofja vas. Gostišče Zotd Vojnik, Kovač Vida Kompole, Lekarna Štore, Lekarna Vojnik, Sirca Andrej Štore, Nakupni center Lava, Zdravilišče Dobrna, Štorman Zvone Šempeter, Klasje Celje, Cvetličarna H. Novak Celje, Potrošnik Lipa Štore, Potrošnik Vojnik, Merx Celje, Prekoršek Celje, EMO Celje, CETIS Celje, KOVINOTEHNA Celje, Mohorjeva družba Celje, Mladinska knjiga Ljubljana, Bimbo Celje, Aero Celje, Žima Ljubljana, Henkel Zlatorog Maribor, Aurea Celje, Avto market Ljubljana, Četisk Celje, Banka Celje, A banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica

Adriatic, Lekarna pri Teatru Celje, Celjske lekarne, Alpeks Celje, PTT Celje, Chemo Celje, Uroš d.o.o. Celje, Potrošnik- Celje, Prosana Celje, Zdravstveni dom Celje.

Sponzorji so: ZZZS Območna enota Celje, g. Milan Gladek, Studio 33, Ljubljana.

VERA JAZBEC, JZ Zdravstveni dom Celje

Zdravnikova pomoč

Iskreno se zahvaljujem gospodu dr. medicine Milanu Rajtmajerju, ki v Domu upokojencev zdravi bolne ostarele oskrbovance. Ko sem nekega dopoldneva nesla iz trga polno vrečko sadja, za vnučko in za sebe (vnučka pride vsak teden na obisk k stari mami), me je na pločniku dohitel, ko je šel v Dom upokojencev in rekel: »Gospa, vam lahko pomagam nesti vrečko, ker vidim, da težko hodite?« Dala sem mu vrečko z vso hvaležnostjo. Vprašal je še, kje naj jo pusti, ker se mu je že mudilo. Rekla sem mu, da pri telefo-nistki. Ko sem vstopila, sem videla, da jo je pustil na dogovorjenem mestu. Prisrčna hvala še enkrat, g. doktor, za vašo skrb do bolne ostarele ženske.

ANA BABNIK, Dom upokojencev Celje

PRITOŽNA KNJIGA

Kako do stanovanja???

Živim in delam v Sloveniji že vrsto let in sicer v Komunalnem podjetju Celje. Sprejel sem ponujeno delo - odvoz smeti in se ne pritožujem nad tem, kar delam, temveč nad načinom, kako se delijo stanovanja.

Imam veččlansko družino. Živimo kot podnajemniki na Teharski 60 v Celju. Sedaj sem dobil pisno odpoved od naje-

modajalke Slave Baunij ner, da se moram v 90 ( izseliti. Če se ne namerava tem času izseliti, mi grozi silna izselitev, ne glede nj da redno mesečno plaču najemnino.

Zanima me, ali je omen oseba sploh kdaj plače davek od prejetega den za stanarino? Kot je razvj iz odpovedne pogodbe, g in ga tudi ni nikoli prijavil dohodnino.

Ker v svojem podjetju mam možnosti za pridoh stanovanja, niti nimam nih sredstev za odkup pr nega stanovanja, se obrai na bralce Novega tedniki pomoč in nasvet.

Ali bom moral s cel( družino na cesto, pod šo Kje bodo otroci pisali don naloge in se učili??

Ker sam ne najdem vei hoda, sem se pisno obrnil uredništvo Novega tedn da mi morebiti pomagate bralci. Za vsako pomoč nasvet vam bom hvaležen vedno upam, da obstajajo steni ljudje, ki jim ne gre li denar, temveč nekaj odt( tudi srce.

FADIL JAH C

H krojaču po nikar

31. maja sem kupil blag šel h Karlu Pajku, da bi sešil hlače. Ob obisku m tudi zmeril in mi naročil, naj pridem ponje 7 junija, sem omenjenega dne pri mi je rekel, da še niso goti in da mi jih bo prinesel s ker težko hodim. 18. junij; je res prinesel in mislil j da mi jih je prinesel le v n Ko sem jih oblekel, m( prepričeval, kako zelo se podajo, jaz pa sem vztraja tem, da so preširoke in v I lu pregloboke. Zahteval je, mu plačam 11.460,00 SIT, sem tudi storil. Rekel je še če bo kaj narobe, naj jih nesem nazaj. In 26. junija! jih res nesel nazaj. Obljubi da jih bodo popravili in, naj pridem 29. junija ob 10 ponje. Takrat nisem šel, me je že večkrat naflancal, pa sem 5. julija. Takrat en niso bile popravljene, dr pa so bile zašite zadaj, s daj pa ne. Zato sem jih 7. ji ponovno nesel nazaj. Zat je, da takšnega problem« ni imel, jaz pa sem mu re da naj mi hlače naredi pot meri in ne po številki druj hlač. Tehtam 100 kilogram in moram imeti številko Rekel sem mu, da naj mi če naredi po moji meri al naj jih proda, saj mu b! pustim, in zahteval tisti det nazaj. Blago mi je uničil, sa stalnim popravljanjem hl^ niso takšne kot bi morale i Hlače pa so še zdaj pri ki ču in nič ni rekel, kdaj pridem ponje.

Ker mi je uničil za d' hlač blaga (namesto št. 50 naredil št.55), poleg tega I zaračunal še blago 5.820 Si davek 970 SIT in delo li' 11.460 SIT (skupaj 18.250 Si vse stranke prosim, da ne J sijo blaga k temu kroji Spravi te ob denar in blaž saj naredi narobe, tako, ' stvari ni mogoče nositi, \^ jih le vržeš proč. <

NASI KRAJI IN UUDJE

23

S pivom opredeljeni

Vzponi in padci Planinke na Ljubnem, kjer domačini ostajajo zvesti pivu iz Laškega

ZVESTOBA DO ROBA

""planinka na Ljubnem je okal. ki je v svojem razvoju loživljal velike vzpone in jadce, vseskozi pa ga je seve-j3 spremljalo pivo iz Pivo-'^.^^riie I.aško.

..illlillllllilllllllllllllllU

\,i ljubenskem Placu je v 0e[kn šestdesetih let iz nek-jaiije trgovine zrasla gostilna, (jso jo po desetih letih adaptirali in spremenili v hotel. Od gkrat se je Planinka ponašala J izjemnim ugledom. To je bil

"vTgovorici letnic so po-I jiembne postaje Pivovarne J ^ško zapisane trikrat. 1825 ^ e medičar Geyer v Laškem ^ ireuredil svojo medičarsko lelavnico v pivovarno in ta-lio začel z dejavnostjo, ki J skoraj stoletje in tričetrt poz-neje prinaša kraju največ dohodka, ugleda in prihodno-[jsti. Leta 1938 je Pivovarna [delniška družba znova začela variti pivo v Laškem. Leta 1995 je bila Pivovarna Laško registrirana kot delniška družba pri Okrožnem sodišču v Celju.

'lokal, kjer se je zbirala vsa 'pomembna reprezentanca takratnega gospodarstva. Pla-linka sc je lahko pohvalila s , takovostno ponudbo, -dobro ' me pa si je ustvarila tudi med %evilnimi obiskovalci Ljubne-! ga, predvsem gosti iz Zagreba I Mijeke. Sicer se je Planinka,

skladno z zakonodajo, spreminjala in bila gostilna, gostišče ali hotel, čeprav bi po vseh standardih morala nositi oznako penzion.

Kasneje je zaradi različnih vzrokov sledil padec Planinke, začelo se je menjavati vodstvo in na koncu je Planinka pristala na ravni vaške gostilne. Večino časa je bila Planinka v sestavu GP Turist Nazarje, ki jo je lani spomladi prvič oddalo v najem.

Ni Ljubnega brez Planinke...

»Planinka sama po sebi ne pomeni nič, saj je sestavni del Ljubnega. S tem se strinjajo tudi domačini, ki pravijo, da ne glede na poslovno usmeritev ni Ljubnega brez Planinke in obratno,« pravi Stane Pod-sedenšek, direktor družinskega podjetja Šared, ki je konec aprila predstavilo novo podobo Planinke. »V obnovo lokala smo vložili izjemno veliko sredstev, preuredili in prestavili šank. S tem smo pridobili prijetno kavarnico, kjer obiskovalci radi posedajo. Poleg tega smo opremili restavracijo, jo ozelenili in dodah še precej drugih manjših stvari, ki dajejo prostoru intimnejši videz. V bistvu gre za kombi-

nacijo starega s precej nove šminke.«

Poleg tega so že uredili ban-ketno dvorano v zgornjem nadstropju, ki je primerna za razne seminarje ali večja kosila, dodatno so uredili recepcijo in 22 ležišč, poslovni kabinet, ki je z vso sodobno opremo namenjen potrebam poslovnežev, uvrstili so se v turistično ponudbo Slovenije na Internetu... V Šaredu razmiš-

ljajo o dodatni ponudbi, saj bi radi pridobili več ležišč, odločajo pa se še za ponudbo, ki bo obogatila gostinski del. Pogovarjajo se namreč o možnostih za igralnico, manjšem hotelskem bazenu... Idej, ki jih Stanetu Podsedenšku nikoli ne zmanjka, je obilo.

••• in Planinke brez laškega piva

v tem konceptu turističnega razvoja bo svoje mesto vedno našla tudi Pivovarna Laško. V Planinki, kamor prihajajo obiskovalci z drugih krajev, imajo sicer tudi ponudbo ljubljanskega Uniona, toda... »Prepričan sem, da je pivo iz Laškega nerazdružljivo povezano s Sa-vinjčani. V Planinki le eden gost posega po konkurenci, vsi drugi pa prisegajo na laško pivo,« je zatrdil Podsedenšek.

»Vse več obiskovalcev v lokalu se odloča za pivo v manjših količinah, torej malo točeno pivo ali štangice, zelo pogosto pa naročijo tudi Lahko Laško. Dosti Ljubencev se odloča tudi za vrček temnega piva ali pa za mešanico svetlega in temnega laškega.«

Podrobnejša analiza prodanih količin piva v lanskem letu kaže določene strukturne spremembe prodaje piva glede na embalažo in sicer izstopajo trendi rasti prodaje piva v pločevinkah, ki je v lanskem letu dosegla skoraj že četrtino celotne prodaje.

Poleg tega na Ljubnem ugotavljajo, da imajo ljudje pri pitju piva zelo bujno domišlji-

jo. »Laško pivo neredko postrežemo zmešanega s kislo vodo ali drugimi šumečimi pijačami. Na vehko veselje pa v lokalu opažam, da se ljudje vse manj odločijo za pivo v kombinaciji z žganimi pijačami. So pa Savinjčani, ker živijo in rastejo s hmeljem, opredeljeni z laškim pivom,« je prepričan Stane Podsedenšek iz ljubenske Planinke.

EP

Laško pivo je našlo svoje mesto tudi v preurejeni Planinki.

Planinka im Ljubnem je prehodila pot od uglednega hotela do navadne gostilne. Po napovedih se ji ponovno nasmiha visoko mesto v turistični ponudbi Ljubnega in Zgornje Savinjske

doline.

Dan turizma na Solčavskem

Solčevani so pokazali, da tudi v tem predelu še živijo stari običaji

Minuli vikend so člani tu-• rističnega društva pripravili že četrti tradicionalni Dan turizma na Solčavskem.

Prvo presenečenje je na-^jučne obiskovalce Logarske doline doletelo že pri vhodu v Solčavo, saj so jih domačini pričakali s prospekti ter pro-Sramom prireditev. Vodilo te prireditve je obujanje prete-'^losti in starih običajev.

V dogajanje so vključili tudi barsko dolino, saj so tam prikazali oglarsko kopo in og-'^rsko bajto, iz Lučke Bele so v Jolino pripeljali tudi olcarsko Nto. V njej so razstavili staro gozdarsko orodje, ognjišče in pograde, postlane s praprotjo. ^Solčavi so za obiskovalce P^ravili razstavo ročnih del ^^r domačih jedi po' starih re-t^eptih.

Vrhunec prireditve je bila ''solčavska ohcet«, ki so jo pri-Pj^vili na osnovi starih zapi-p^v. Za priredbo in uprizorj-5^ je poskrbela Marta Ore-^^»^ik. Povedala je, da je bila ^°lčava v preteklosti bolj po-^^^ana s Koroško, zato se v j^^*^ običaju čuti precej koroš-

^ga vpliva, predvsem pri ple-

sih. Seveda ohcet ni minila brez šrange, na kateri so domači fantje barantali za ceno neveste z ženinom in svati, nevesto so po starem običaju tudi ugrabili, toda konec dober, vse dobro. Sledila je sva-tovska večerja, na kateri so postregli s pravimi solčavskimi jedrni, nato pa rajanje do jutranjih ur.

V Solčavi niso pozabili niti številnih športnih navdušencev, ki prihajajo v doUno. Zanje so pripravili polete s padalom, jahanje, lokostrelstvo ter vožnje s kočijo. Nedeljsko dogajanje so popestrili člani skupine Happy band in Adi Smo-lar.

Tako se je v Solčavi končal 4. dan turizma. S prireditvijo, ki si vse bolj utira pot med priznane tradicionalne prireditve v Zgornji Savinjski dolini, so organizatorji pokazali, da se ni treba bati, da bi stari običaji utonili v pozabo. Tovrstno obujanje preteklosti še vedno pritegne veliko obiskovalcev in navdušencev. Še posebej so dan turizma na Solčavskem pohvalili zdomci iz Toronta, saj jim je pričaral njihovo otroštvo.

POLONA RIFEU

Kmečki praznik v Ločah

Poletne prireditve, ki jih prirejajo že skoraj dve desetletji prizadevni krajani Loč, so ime kraja ponesle daleč preko občinskih meja.

Vsako leto največ obiskovalcev pride v kraj zadnjo nedeljo v juliju, ko poteka tradicionalni »kmečki praznik«. Organizatorji si prizadevajo, da bi bila prireditev resnično etnografsko obarvana. To jim tudi uspeva.

Letošnje povorke se je udeležilo dvajset skupin iz bližnje in daljne okolice. Komisija pri ocenjevanju ni imela lahkega dela, saj so se prav vsi sodelujoči zelo potrudih.

Pri pripravi vozov za povor-ko pogosto sodelujejo cele vasi, priprave pa trajajo tudi po več tednov. Komisija je ocenjevala etnografsko pristnost, izvirnost, vloženo delo in celoten vtis, ki ga je napravila skupina na obiskovalce.

Prvo mesto je zasedla skupina iz Radone vasi in Žič s »konzubarjevim mlinom«, Vi-tanjčani so si z nabiranjem mravljinskih jajc pridobili drugo mesto, skupina iz Radone vasi in Zreč pa si je z ribanjem zelja in repe prigarala tretje mesto. Komisija je podelila še dve nagradi in sicer za četrto mesto aktivu kmetic, ki so šle v »tavrh«, in društvu podeželske mladine, ki je obiskovalce spomnilo na

čase, ko še ni bilo pralnih strojev in so prali ročno. Obiskovalci so lahko videli še vehko zanimivega, med drugim ogromen klopotec, pa poljedelstvo v kameni dobi, skupino, ki jih je spomnila na zimo s pripravo drv, kovače itd.

Po končani povorki so se poskušali najboljši kosci. Tudi tukaj je bila konkurenca resnično velika. Najbolje so se izkazah Miran Jamnik, Ivan Fajs, Janko Rupnik in Ivo Majcen. Tudi kmetice so dokaza-

le, da znajo poprijeti za koso kadar mož ni doma. Najuspešnejše so bile Vera Brezlan, Marija Sojič in Marija Plankl.

Pokošeno travo je potrebno tudi pograbiti. To pa je že od nekdaj žensko delo. Najbolj spretne so bile tokrat Mihca Korenjak, Zinka Adamič, Justina Lovrenčič in Stanka Macuh.

Kot se za takšno prireditev tudi spodobi, ni manjkala bogato obložena miza kmečkih jedi, predvsem kruha in peciva, ki so ga napekle pridne

gospodinje aktiva kmečkih žena.

Svoje so k prireditvi dodali tudi lovci z lovsko razstavo, s katero so obiskovalcem predstavili živalski svet tega področja. Še posebej pa bodo tako ljubitelje narave kot šolarje razveseliU z dveurno vi-deo kaseto, na kateri so posnete te živali v njihovem naravnem okolju.

Zabava s Šaleškimi fanti pa je trajala še dolgo v noč.

J.H.

24

ZAAVTOMOBIUSTE

Septembra mercedes SLK

Po dolgem razvoju in po prvi uradni predstavitvi na letošnjem torinskem avtomobilskem salonu je nemški Mercedes Benz tik pred tem, da se na trgu pojavi s svojim novim roadsterjem SLK (na sliki).

Nemška avtomobilska tovarna bo sr^di septembra v trgovine pripeljala prve roadsterje SLK, po katerih je že sedaj veliko povpraševanje. SLK je roadster, ki nadaljuje tradicijo roadsterjev S, SSK in seveda SL. Oznaka SLK (v nemščini športen, kratek in lahek) ustreza temu, kar avtomobil prinaša in ponuja na pogled. V dolžino ga je za 3995 milimetrov, kar pomeni, da je za dobrih 30 milimetrov krajši od neposrednega konkurenta BMW Z3, medtem ko je medosna razdalja 2400 milimetrov razmeroma velika. SLK je ob tem čisti dvosedežnik, katerega posebnost je ta, da ima pločevinasto streho. To pomeni, da lahko mercedes SLK hitro spremeni podobo, saj je lahko enkrat roadster, drugič kupe. Vario top, kot pravijo pločevinasti strehi, so razvijali dolgo časa, kajti gre za dokaj zapleten mehanizem, ki streho ob pomoči hidravlike in elektrike spravi v prtljažnik. Prav zaradi tega pri Mercedesu takrat, ko imajo v mislih SLK govorijo, da gre za dva avtomobila v enem (roadster in kupe).

Avtomobil opremljajo z dvema motorjema, ki sta na voljo tudi v drugih merce-

desih. SLK 200 poganja štirivaljnik z močjo 100 kW/136 KM pri 5500 vrtljajih v minuti, kar zadošča za največ 208 km/h in pospešek 9,7 sekunde do 100 km/h. Drugi motor je zmogljivejši, saj gre za štirivaljnik, opremljen z mehanskim kompresorjem, tako da agregat pri gibni prostornini 2295-kubičnih centrimetrov ponuja največ 142 kW/193 KM pri 5300 vrtljajih v minuti. Zmogljivosti SLK v tej izvedbi so prepričljivejše, kajti do 100 km/h avto pospeši v 7,6 sekunde, največja hitrost pa je 231 km/h.

SLK je na voljo v osmih barvah karoserije in šestih barvah notranjosti, pa z

dvema menjalnikoma in razmeroma kratkim seznamom dodatne opreme. Pri izdelavi so uporabili tudi nekatere lahke materiale (denimo magnezij), saj so lahko le tako dosegli razmeroma skromno težo (1270 kilogramov). Po sedanjih napovedih naj bi v letu dni v tovarni v Bremnu izdelali kakšnih 35 tisoč SLK. Vse pa kaže, da to ne bo dovolj.

Za slovenske kupce bo letos naprodaj osem avtomobilov, prihodnje leto pa več kot 40, pri čemer bo šibkejša izvedenka pri AC Intercar, ki je uradni predstavnik Mercedesa pri nas, stala nekako 71, zmogljivejša pa 82 tisoč mark.

BORZA CEN

Opel gre na Tajsko

Nemški Opel, sestavni del ameriškega koncema Gene Motors, se vse doslej povsem samostojno ni pojavljal trgih izven Evrope. V zadnjem času pa se kot blago\ znamka pojavlja tudi tam, kjer ga oziroma je doslej ni b Tako naj bi Opel na Tajskem investiral 750 milijonov dolar za izgradnjo tovarne, avtomobile pa naj bi namenjali u tajskemu kot vsem drugim trgom v pacifiškem indusi skem oziroma tržnem bazenu. Po sedanjih načrtih naj t letu dni izdelali 100 tisoč oplov, bo proizvodnja oplov Tajskem stekla leta 1999, vendar še ni znano, kateri avtor bil naj bi izdelovali. Domnevati je mogoče, da naj bi [ najbolj primerna astra in corsa.

Mercedes Benz je zelo uspešen

Mercedes Benz je tovarna, ki je precej časa počivala na lovorikah, v zadnjih letih pa je razvila pravo produkcijsko in tržno ofenzivo. Tako se pojavlja v razredih, v katerih je doslej sploh ni bilo, na trg prihaja z razmeroma zanimivimi novostmi, dobrimi tehničnimi rešitvami ipd.

Vse to je pripomoglo tudi k dobremu poslovnemu rezultatu v letošnjem polletju, celo

tako dobrem, da pri tovarni govorijo o najuspešnejših šestih mesecih v vsej zgodovini tovarne. Letošnja prodaja je namreč večja za 7,2 odstotka, skupaj pa so izdelali 315 tisoč avtomobilov, kar pomeni, da utegnejo uresničiti načrt o izdelavi 600 tisoč vozil. Skupni promet v tem času je bil 22 milijard mark, še posebej pomembno pa je, da je tovarna zelo uspešna doma (plus 15 odsotkov). Precej slabše kot

pri osebnih avtomobilih pa se tovarni piše pri tovornem programu oziroma gospodarskih vozilih, kjer je prodaja bistveno manjša, kot so pričakovali. Tudi zaradi tega je odstopil vodilni mož proizvodnje tovrstnih vozil, saj se menda v vodstvu tovarne ne morejo sporazumeti, ali naj kupce privabijo s popusti ali pa naj kljub vsemu vztrajajo pri sedanji prodajni in siceršnji strategiji.

BMW M roadster

V zadnjih treh oziroma štirih letih se je povpraševanje po roadsterjih oziroma ka-brioletih na evropskih trgih izjemno povečalo.

Leta 1992 so prodali vsega nekaj več kot 11 tisoč kabrioletov, lani pa že več kot 98 tisoč. To je, upoštevaje prodajo vseh avtomobilov na evropskih trgih, razmeroma skromna številka, pa vendarle dokaz, da postajajo kabrio-leti vse bolj priljubljeni in sestavni del programov tako rekoč vseh avtomobilskih tovarn. Nemški BMW zanje veliko uspeha s svojim roadsterjem Z3, vendar ima tudi veliko težav, saj ne more sproti dobaviti vseh avtomobilov.

Na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu pa je tovarna postavila na ogled tudi najmočnejšo izvedenko tega vozila z oznako M roadster (na sliki). Avtomobil opremljajo z znanim in preskušenim šestvaljnikom, ki po novem zmore 321 KM, kar pomeni, da bo to eden najmočnejših roadsterjev nasploh. Po dobrem odzivu v Ženevi je padla dokončna odločitev o začetku serijske izdelave M road-. sterja, ki bo na trge pripeljal spomladi prihodnje leto.

Cena še ni določena, verjetno pa bo precej višja od tega, kar je treba sedaj odšteti za različici z 1,8 in 1,9-litrskima motorjema.

Škoda zanje rekorde

češka Škoda, sestavni del koncema Volkswagen, je bila lani zelo uspešna, letošnji podatki o prodaji pa so še ugodnejši.

V letošnjih šestih mesecih so izdelali in prodali 127 tisoč avtomobilov, kar je za 21 odstotkov več kot lani v tem času. Škoda je bila zelo uspešna na domačem trgu, kjer so prodali kar 44 tisoč vozil, dobro pa jim je šlo tudi v Nemčiji, saj se je tam za škode odločilo 12 tisoč kupcev. Škoda je uspešna tudi na Slovaškem, kjer so prodali 8500 vozil, na Poljskem 7200, v Veliki Britaniji 5800, v Avstriji 5300 ipd. Vse kaže, da naj bi letos v tej tovarni izdelali 250 tisoč vozil, kar bi bil absolutni rekord. Sicer pa se Škoda pripravlja na jesensko premiero octavie, avtomobila, ki bo zgrajen na osnovi audija 3 in bo daleč najmodernejši avtomobil (po zasnovi, motorjih ipd.) te češke avtomobilske hiše.

ZA AVTOMOBILISTE

25

jMercedes Benzovi , 5estval jniki V oblike

Lginški Mercedes Benz je |gn tistih, ki si lahko lasti lijco pridevnikov, kajti ne-^dnje gre za tovarno, ki Ijila na marsikaterem po-P^ju tako rekoč pionir. Pa pdarle je zanimivo, da to-^3 v svojem programu j,a bencinskih šestvaljni-^ V oblike, pač pa samo 5tne motorje. |

j-g pomeni, da so ti agregati | motornem prostoru postav-J ni vzdolžno, kar prinaša ne-j prednosti, pa tudi slabosti, jli tako postavljen motor jiteva več prostora. Na drugi .0 pa ostane manj prostora potniško kabino, prtljažnik d, To je verjetno eden glav-h razlogov, da so začeli v jttgartu razvijati nove šes-jljiiike V generacije z 90-jpinjskim kotom med valji. ij sedanjih napovedih bodo j' }vi šestvaljniki oblike na vo-j, )vtreh izvedenkah in sicer z biio prostornino 2,4-litra ter očjo 190 KM, na koncu pa . ij bi bil 3,5-litrski motor z o(!jo215KM.Kot kaže, bodo otorje najprej vgrajevali v tomobile serije S in E, verno pa se bodo vrteli tudi v tomobilih C razreda in road-Tjii SLK, ki ga tovarna po-ivlja pred novinarje in na trg avte dni. Doslej so imeli pri ercedes Benzu V postavitev otorjev le osemvaljniki in ijUjji^vanaj stvaljniki.

Evropa: ugodno polletje

če prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu pada že drugi mesec zapored, skupna številka pa je vendarle veliko ugodnejša od lanske v tem času, se v Evropi dogaja nekaj podobnega.

Junija so namreč na evropskih trgih, pri čemer sem ne štejejo prodaje avtomobilov v vzodnoevropskih državah, prodali skupaj več kot milijardo osebnih avtomobilov. To je za 8,8 odstotka manj kot jupija lani. Po mnenju analitikov se je to zgodilo predvsem zaradi tega, ker so lanskega junija na španskem in francoskem trgu še veljali posebni ukrepi, s katerimi sp v Franciji in Španiji spodbudili proda-

jo. Ta je bila prav junija lani zelo ugodna, letošnja številka pa je tudi zaradi tega slabša, saj menijo, da je prav slabši posel v teh dveh državah pripomogel tudi k skromnejši prodaji v evropskih državah. Po drugi strani pa drži, da je junij prvi letošnji mesec, ki se je iztekel s prodajnim minusom. Kljub temu so v letošnjih šestih mesecih na teh trgih prodali skupaj 6,8 milijona osebnih avtomobilov ali za 4,8 odstotka več kot lani v tem času. Junija je šlo najslabše francoskemu Renaul-tu, saj se je prodaja njegovih avtomobilov zmanjšala za 20,9 odstotka, pri Volvoju so prodali za 15 odstotkov manj, pri PSA (Ctroen, Peugeot) za 14,4 odstotka manj, ipd. Bolje je šlo, ko gre za pomembnejše tovarne, le Mercedes Benzu (plus 11,7 odstotka) in BMW (plus'1,6 odstotka). V letošnjih šestih mesecih pa je sicer najuspešnejši koncern Volksvvagen, ki ima v rokah 17,2 odstotka evropskega tržnega deleža. Sledi skupina General Motors z 12,9-odstot-nim deležem, na tretjem mestu je italijanski Fiat (11,9 od-

stotka), na četrtem pa Ford, ki ima skoraj enak delež kot Fiat.

Najpomembnejši trg je seveda nemški, kjer so letos prodali 1,9 milijona avtomobilov (za 6,4 odstotka več), v Franciji so za avtomobile našli več kot milijon kupcev (za 5,1 odstotka več). Na sliki: VW golf, še vedno najbolje prodajani prodajni avtomobil na evropskih trgih.

Prenovljeni in drugačni twingo

Pred dobrimi štirimi leti je Renault na ogled prvič postavil tvvinga. Novi avtomobil najnižjega razreda je bil po eni strani odgovor na vse hujše zadrege s prometno gnečo in s tem pomanjkanje parkirnih prostorov, po drugi pa je bil zaradi svojih karoserijskih in oblikovnih potez dokaz izjemnosti, drugačnosti, izvirnosti.

Tedaj so ga postavljali na trg s trditvijo, da gre za avtomobil z enim motorjem, eno opremo, pa tudi z avtomatsko sklopko ipd. Sedaj je twingo, ki nedvomno spada med uspešnejše renaulte-, kajti doslej se je zanj odločilo kar 800 tisoč kupcev, doživel še nekaj manj opazno pomladitev. Predvsem je precej novega pri barvah, kajti te posnemajo tiste, ki jih je najpogosteje opaziti v naravi. Nova oziroma spremenjena je tudi notranjost - ko gre za barve - navzven pa je najbolj opazna novost zadnja, sicer tretja zavorna luč, ki so jo

namestili v zgornji rob zadnjih vrat, torej tik nad zadnje steklo. Seznam novosti, s katerim hočejo pri francoski avtomobilski tovarni seveda še povečati zanimanje za ta najmanjši hišni avtomobil, ki ga je oblikoval Patrick Le Que-ment, pa še ni končan. Nekaterim izvedenkam bodo namenili servovolanski ojačevalnik, odločili so se tudi za klimatsko napravo (kar doslej ni bilo možno), predvsem pa je avtomobilček dobil nov motor in še en menjalnik. Doslej je bil avto namreč opremljen z ročnim petstopenjskim menjalnikom in avtomatsko sklopko (kar pomeni, da je voznik pretikal s prestavno ročico, ni pa mu bilo treba pritiskati na sklopko), konec leta pa naj bi bila na voljo tudi izvedenka s tristopenjskim avtomatskim menjalnikom. Najpomembnejša novost pa je torej motor. Gre za agregat, ki se sicer vrti tudi v cliu tretje generacije, pri twingu pa ob delovni prostornini 1149-kubič-nih centimetrov ponuja največjo moč 60 KM ter 93 Nm navora, pri čemer je 90 odstotkov navora na voljo v območju od 1500 do 4750 motornih vrtljajev. Največja hitrost je po iiovem 151 km/h, pospešek pa 13,4 sekunde do 100 km/h, medtem, ko tovarna zatrjuje, da je avtomobil s tem agregatom tudi varčnejši. Seznam novosti oziroma prednosti, ki jih prinaša sedanji agregat, pa s tem še ni izčrpan. Po novem bodo zapovedani servisni obiski v delavnicah redkejši. Novomeški Revoz, sestavni del Renaulta, načrtuje, da se bo obnovljeni tv^ingo na slovenskem trgu pojavil septembra, pri cenah pa menda ne bo večjih sprememb.

Novi hyundai coupe in obnovljena lantra

Južnokorejski Hyundai je zelo uspešen tako v Evropi kot tudi v Ameriki, čeprav se je zdelo, da njegov proizvodni program ni dovolj širok za večji tržni uspeh. Morda je bil to eden glavnih razlogov, da se je tovarna lotila izdelave kupeja na osnovi tržno zelo uspešne lantre.

Kupe so uradno predstavili na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu, sedaj pa je že znano, da bo slovenskim kupcem na voljo v prvih dneh septembra. Pri nas bo hyundai coupe, kot se avto uradno imenuje, opremljen z znanim dvoiitrskim motorjem s po štirimi ventili na valj in močjo 138 KM. To bo zadostovalo za največjo hitrost 201 km/h ter pospešek 8,6 sekunde do 100 km/h. Opremi bosta dve (base in SX), posedanjih napovedih pa naj bi bil avtomobil na voljo za približno 30 tisoč mark. Septembra bo Hyundai Avto Trade, ki je uradni predstavnik Hyundaija pri nas, začel ponujati tudi nekoliko prenovljeno sonato.

MOTOCIKLIZEM

Triumphov fair play

^'^ftleški (edini) serijski izdelovalec motociklov kliče vse senike Triumphov s serijsko številko okvirja od O do 29155 na ^^Plačno zamenjavo elektronike vžiga. Uradni razlog: izbolj-. ^ vžigalnih karakteristik, predvsem pri hladnem vžigu in

1 "^l^a poraba energije. Z drugimi besedami: s starim vžigom je °riekaj narobe. Morebiten slovenski lastnik Triumpha, urad-statistika jih ni zaznala, se naj oglasi na najbližjem servisu

2 mejo.

'Aercedesov motocikel

^•i bo trikraka zvezda našla mesto na motociklu?!

l^ll^^iTiški tisk že piše o vehkem skuterju ah cestnem motoci-i,^^ ccm, trije v^lji), ki ga bodo s pomočjo Porshejevih |^'nirjev razvili pri Mercedesu. Če gre samo za dim brez leta'-' projektu Svvatchmobil, bomo videli šele

Lv ^000, ko bo (bojda) Mercedesov dvokolesnik zagledal sveta

26

FEUTON-ROMAN

Košček pogače so hoteli tudi Francozi in Danci. Portugalska zvezda je začela bledeti. Španski partner se je začel vse bolj vtikati v njihove notranje zadeve. Postojanke v Indiji in pomorske poti so ogrožale angleške in nizozemske vojne ladje, ki so se v skupno korist večkrat tudi združile. Prav tako se je portugalski imperij začel zaradi velikosti sesedati sam vase. Sprijenost, lakomnost in silna želja po oblasti so se naglo širile med visokimi in nižjimi uradniki.

Prihajajo Angleži

Evropske tekmice so spore lokalnih vladarjev spretno izkoriščale, da bi širile svoj vpliv in škodile druga drugi. Zaradi trenutnih koristi so sklepali vladarji različnih indijskih držav pogodbe zdaj s Portugalci, zdaj z Nizozemci ali Angleži in se niso zavedali, da se prezirani tujci samo okoriščajo z njihovim politi-kanstvom. V 17. stoletju se je tehtnica koristi v Indiji nagnila na stran Angležev. Ti so imeli Indijo za bogato polje, ki ga je potrebno izkoriščati in si ustvarjati ogromne dobičke. Koncem 17. stoletja se

je njihova politika spremenila. Mogulska država je začela propadati. Obrobne province so se začele osamosvajati. Prav tako je bil to čas vzpona in propada maratske države. V Indiji je zavladal kaos in politična praznina. Angleži so

v tem času spretno izkoriščali nasprotja med indijskimi državami, sklepali zavezništva in zmagovali s svojo vojsko. Nastopil je čas osvajanja Indije. Dežela je postala najpomembnejša kolonija britanskega imperija. Vse to je us-

pelo Vzhodno indijski družbi v pičlih dvesto letih. Britanska vlada je vzela oblast v svoje roke šele,po letu 1858. Zahvala za uspeh gre angleški premoči na morju, boljšemu orožju, discipliniranim vojakom in uradnikom, sposobnim voditeljem in stalnim bogatim finančnim virom.

Ko se sprašujem, kaj so prinesli evropski kolonjalisti svojim kolonijam, sem vedno v dvomih. Je bilo več dobrega ali več slabega. Za Angleže je gotovo, da so dali Indiji odličen in razvejan železniški sistem. S 60 tisoč kilometri prog in 11 milj oni prevoženih potnikov dnevno je indijska železnica četrta po velikosti

na svetu. Prav tako večina indijskih uradnikov tekoče govori angleško, seveda z eksotičnim naglasom. Železniške postaje so urejene, in imajo skoraj po pravilu sobo za počitek z ležalniki, ki pridejo še kako prav, ko se pripelješ v mesto v poznih nočnih urah. Vse to dela Indijo prijetno in varno za potovanje. Res je sicer, da včasih še tako dolg vlak ne more pogoltniti silnih indijskih množic, in da je v dnevnem časopisju skoraj vedno prisotna vest o železniški ali avtobusni nesreči, kot naprimer: »Deset potnikov zgorelo v prenatrpanem vagonu, ker se ni dalo odpreti s kmetijskimi pridelki založenih vrat. Punjab: Avtobus zapeljal na podstavljeno bombo. Teroristi ubili poštarja...« Novice, ob katerih se ti jezijo lasje. Vendar, ko na problem pogledaš skozi očala velikosti Indije in številčnosti njenih prebivalcev postane strah manjši in ogroženost nič večja kot v urejenih evropskih deželah.

Služabniki boginje Kali

Včasih pa ni bilo tako. Komaj so se Britanci dobro namestili v celotni Indiji, že so oblasti in vojska ugotovile, da po cestah vse južne Indije gospodarijo tolpe morilcev, ki imajo navado, da svoje žrtve zadavijo. Indijskih in angleških policajev je bilo zdaleč premalo, prav tako pa so bili slabo organizirani, da bi se lahko postavili po robu stotinam roparskih tolp, ki so po indijskih cestah v zasedi ča-

kali na bogate popotnil^^ združbe morilcev so ^ vali »fansigarji«, davitelji j, di »tugi«, kar pomeni p, ranti. Sekto so pogosto lokalni oblastniki, s kat( so morilci delili plen. ^ so bili podnevi navadni ] tovalci, prav tako pa nisoi li napadali Evropejcev, j ne bi zamerili kolonialnin lastem. Tugi so nastop;| skupinah 10 do 50 mo; glavnem so bili musliman tudi hindujci. Oboji so t boginjo Kali. Njihova obvi valna služba je bila izjei Ko so njihovi obvešče opazili skupino bogatih potnikov, v tistih časih so bogataši potovali peš alil jemu v vozovih, so me poslali nekaj mož, ki naj pridobili njihovo zaupanje le čez nekaj dni se jim je družila glavna skupina n cev. Poznali so svoj tajni sporazumevanja. Ko je prilika, so napadh svoje i Med njimi je veljalo pravil sta za vsako žrtev potr dva moža, vendar so najp šteje zadolžili tri. Tugi so; žrtve zadavili s platne zankami. Nato so trupla mesarili in razkosali. Ti naredili zaradi svojega ( da, pa tudi, da so se ti hitreje razkrojila, in so s sledovi umora čimprej izg Za to delo je imela vsaka pina daviteljev svojega m ja. Ko so žrtve zakopal imeli morilci na grobu s obredno slovesnost.

Velikaši so včasih potovali na slonovem hrbtu.

Francka seje podvizala in je mlademu gospodu, še preden je prišla mati s pošte, vse povedala. Tekla je, daje bila ob vso sapo, toda prišla je še pravočasno in mu je jecljaje vse povedala. Z glasnim, iz srca prihajajočim stokom, je rekel Francki:

»Francka, proč moram! Tega ne morem več prenašati. Včeraj sem imel spet razgovor s svojo materjo, ki se nikakor ne da pogovoriti. Ker je v svoji besnosti zmožna vsega, sploh ne vem, če se bom mogel posloviti od Ite. Sporoči ji ti in ji povej, da se pri meni ne bo nikdar nič spremenilo, naj pride, kar hoče.«

Začula sta bližajoče se korake. Prihitel je namreč sluga, ki je pazil, da jih ne bi iznenadila gospa Schwarzer, ki je pa res prihajala s pošte domov. - Naglo je Francka zginila v grmovje.

Tako mimo, kot mu je bilo mogoče, je Emest nagovoril svojo mater:

»Jutri zapustim Koprivnico. Ne boš me več videla, dokler ne boš vsega popravila. Moja zadnja prošnja je, da me pustiš nemoteno se posloviti od deklice. Zaradi tvojega vedenja se bom opravičil pri njej in pri materi, čeprav mi je to zelo neprijetno.«

»Tudi jaz želim, da greš proč,« je dejala, »zdaj se boš peljal k sorodnikom na Dunaj.«

Mladi mož se je z globokim vzdihom prijel za čelo, orošeno z mrzlim potom. Stisnjenih zob se je jezen obrnil in se pričel pripravljati za odhod. Gospa Schwarzer je videla, da je položil svojo novo uniformo v kovček. Zadovoljna je pomislila: "Vse je v redu. Da bo le enkrat na Dunaju, vse drugo bo prišlo samo po sebi.« Odhod je bil določen za drugo jutro.

Istega dne popoldne je bil gospod kaplan v svoji sobi in je molil brevir Zaradi letne vročine so bila okna široko odprta. Kar je zaslišal glasno govorjenje. Postal je pozoren, ko je spoznal glas gospe Schwarzerjeve, ki se je bližal hiši. Lahko je že razumel vsako besedo. Gospa je stresala svoj srd na ubogo begunsko deklico in jo obkladala s prostaškimi priimki.

»Mati, bodi pametna,« je slišal reči sina. Zdaj sta prišla pred njegovo hišo. Gospod kaplan se je postavil tako, da ju je mogel v okenskih šipah natančno opazovati. Pravkar sta utihnila. Videl je, kako je mati s pestjo zagrozila sinu:

»Predrzni si iti tja! Šla bom za teboj in ji populila vse kite z glave! Doživel boš nekaj, česar še nisi videl! Vidva me bosta šele spoznala!«

»Šele spoznala!« je vrelo v njem. Kot da ni železne pesti ukazovalne matere že dodobra poznal! Vsakogar je prizadela v živo. Kakšna pa je tudi bila z njegovim očetom! Prav tam, kjer bi morala pokazati hvaležnost in razumevanje, je zmagalo vedno le njeno samoljubje. Zdaj tudi njega preganja z istim orožjem.

Da bi preprečil nadaljnji škandal, se je v hipu obrnil in odšel nazaj. Muke poln vzdih je prišel .na njegove ustnice. Njegove stisnjene pesti so razodevale zadušeno kletev. Odšel je z odločnimi koraki in slišal za seboj besede, ki pa jih ni več razumel.

Medtem je šla mati dalje na pošto. Duhovnik seje sklonil skozi okna in zakašljal. Neprijetno iznenadena je pogledala gospa Schwarzer k oknu. Oba sta se spogledala.

»Ne da bi želel, sem veliko videl in še več slišal,« je rekel strogo kaplan.

»To so stvari, ki vas ne brigajo!« > »Motite se. Tudi mene malo zadevajo. Kot duhovnik vam moram reči, da kar Bog združi, naj človek ne razdira. Vaše obnašanje pa je hujše kot pri kakšnem poganu. Oba mlada človeka sta pomilovanja vredna. Kako morete biti tako trdosrč-ni?«

»Skrbite za svoje zadeve!«

Med obema je prišlo do ostrega prerekanja, kar za damo ni bilo ravno laskavo. Iz ust dobrega duhovnika je bilo slišati marsikatero ponižanje in marsikatera skrita pripomba, ki ji je nihče ni upal reči. V vasi se ni nihče upal nastopiti proti njej, čeprav ni bila priljubljena. Vsi so bili veseli, da je bil sin prava očetova podoba in že toliko odrasel, da bo lahko kmalu stopil na materino mesto.

S plemenitimi dejanji se ni mogla braniti. Jezna zaradi duhovnikove predrznosti se je oprijela edinega orožja, na katerega se je dozdevno lahko oprla, ter rekla:

»Kaj si vendar dovolite? Jaz sem plemkinja!« Pri ter se je ošabno zravnala in se potrkala na prsi.

»Da - po imenu, ne pa po srcu!« Vljudno se je prikloni in zaprl okno. Razjarjenega pogleda, ki mu je bil namenjen ni več videl. Zadovoljen je bil zaradi zadoščenja, da ji je povedal svoje mnenje.

»Marcel, pripravi vse za pot, takoj bova odšla, ne glede na to. kar me bo to stalo!« Bolj obupano ne bi moglo zveneti. Drhteč po

vsem telesu, je vrgel mladi graščak še poslednje stvari v Sluga Marcel, ki je bil priča vseh dogodkov v hiši, se in: znašel. Njegov mladi, srčno dobri poročnik se mu je zasm dno duše. Tako obupanega še ni videl. Kako je moglOi' njegova mati tako trdosrčna? Kako je mogoče lastnega o£ privesti do takega obupa? Tega ni mogel razumeti. Glei svojega poročnika, ki se je trudil, da bi s tresočimi se rol zapel svoj nahrbtnik. Iz bledega obraza so vročično k njegove temne, svetlikajoče se oči. Videti je bilo, kot bi i nekaj reči, pa ni mogel govoriti, pregloboko je bil ranjen.

Ko je prišla gospa Schwarzer domov, je bila hiša kot iznr Njen sin in Marcel sta odšla. Da, to je storil. Brez besede in pozdrava je odšel, toda naj bo že kakorkoli, glavno je, da i odpeljal na Dunaj. Mogoče bo moral kar tam ostati. Premestil dekret mora biti vsak hip tu. Zdelo se ji je, da je vse v redi zmagoslavnim občutkom v svoji notranjosti ni občutila mf tišine v hiši.

Mladi mož pa še zdaleč ni mislil, da bi se peljal na Dunaj. P je peljala na njegovo službeno mesto. Ostanek dopusta je < odstopiti dobremu Riedlu, česar pa mu njegov stotnik ni dov(

»Morate se zbrati in odpočiti, poročnik Schiuarzer! Stojimo \ hudimi napadi.«

Utrujen in duševno odsoten je ležal Ernest v svojem zaklon Slike in besede, ki jih je zadnja dva dni doživljal doma, ga hotele zapustiti. V svojem ranjenem srcu je vedno bolj ot resnost nastale situacije. Njegove misli so vročično iskale izh teh problemov.

■ Pisal je Iti, toda njenega odgovora ni dobil. Pisal je Frand' tudi od nje ni dobil odgovora. Končno seje obrnil na Itinega bi mu vse opisal in mu zagotovil, da se od Ite ne bo nikoli ločil N zamolčal tudi tega, da je prekinil stik z materjo in da zat obstoji tako dolgo, dokler ne bo Ite priznala za svojo h& Nikdar ji ne bo uspelo, da bo njega spreobrnila. Vsaka bese^ bila zaman, kar ona tudi dobro ve. Za vsak primer pa i prijatelja, naj ga ne zapusti in naj bo začasno posrednik in njim.

Od prijateljevega odgovora je bilo zdaj veliko odvisno - f^' prav vse.

Takoj po Ernestovem odhodu je pisala gospa Schwarzer P gospodu Raku in ga pozvala, naj energično zahteva od ■ hčerke, da pusti njenega sina.

»Jaz sama,« je pristavila, »sem bila primorana, da po-svojega sina raje k sorodnikom, kot bi še da,ljegledala to, ka^'' dogaja. Ne morem in nočem vam naštevati, kaj vse se je odi& lo, zadostuje naj le to, da zahtevam, naj se temu takoj nOi konec!«

To usodepolno pismo je vsemu zadalo smrtni udarec, bilof tudi obsodba Schvvarzerjeve hiše.

INFORMACIJE

27

ROJSTVA

^eljski porodnišnici so

Jile:

fj(, 7.; Romana MALOPRAV

, \ lanskega - dečka, Marija 1^1 T iz Rogaške Slatine - de-"j;, Andreja NAPAST iz Ro-^Jl^e Slatine - dečka, Mateja :0EU iz Luč - deklico, jjjja VEGEL iz Laškega -j^lico, Jožica JEREB iz Zreč -Iglico, Jelka ZORIN BELCER gogaške Slatine - deklico, ^„ka TURŠČAK iz Žalca -^l^a in Alenka JANKOVIČ iz milice - dečka;

jO.7.: Ilonka KAČ iz Celja -Idico, Dragica GMAJNIČ iz jtrice ob Sotli - deklico in jrjetka LEUAK iz Rogaške ,tine - dečka;

21.Z: Sanja ZAJEC iz Huma na Sutli - dečka, Tea BE-ZENŠEK iz Frankolovega - deklico, Jerica ŠKOBERNE iz Za-bukovja - deklico, Lidija POŽEK iz Grobelnega - dečka in Jolanda ČUDIČ iz Celja -deklico;

23.7.: Irena CERAR iz Velenja - dečka, Janja ROJNIK iz Prebolda - deklico, Cvetka STRAHOVNIK iz Žalca - deklico in Majda JAKOB iz Vitanja -deklico;

24.7.: Darinka PUSOVNIK iz Celja - deklico, Nives HA-LUŽAN VASLE iz Šempetra -deklico, Klavdija KNEZ iz Bo-štanja - deklico, Irena ŠELIH GUZEJ iz Vojnika - deklico in Manja SLAPNIK iz Vranskega - dečka;

25.Z: Ivanka PEČEK iz Loč -dečka, Tanja GOLOB iz Celja -deklico in Milena KOŽUH iz Vitanja - dečka.

POROKE

Celje

Poročila sta se 2 para in sicer Božidar FIKET iz Pregrade in Marta KOLŠEK iz Celja ter Rok KVAS in Vesna GREGORIČ oba iz Celja.

Zlato poroko sta sklenila Ludvik in Dragomira GRAJŽL iz Celja.

Šentjur pri Celju

Poročilo se je 5 parov: Martin RANČAN iz Straže na Gori in Nuša POZEB iz Konjic, Boris RANČAN iz Straže na Gori in Suzana MOTOH iz Straže, Roman LUKANC iz Šentjurja in Polona FENDRE iz Brezja ob Slomu, Alojz GABER iz Pletovarij in Marija ŠKRATEK iz Pletovarij ter Anton TISEL iz Planine pri Sevnici in Urška KOVAČ iz Šentvida.

Šmarje pri Jelsali

Poročili so se: Anton KOREZ iz Čermožiš in Irena ŠKET iz Kamne Gorce, Aleksander MAHNE iz Sp. Gaber-nika in Jožica POTOČNIK iz Dobovca pri Rogatcu ter Franc REBERŠAK iz Dren-skega rebra in Matejka ŠKET iz Čače vasi.

Velenje

Poročili so se: Peter IRMAN iz Šmartna ob Paki in Cvetka POCAJT iz Polzele, Aleksander PLANK iz Višnje vasi in Tanja DRAGIC iz Velenja ter Franc PRIBIČNIK in Marija GORŠE oba iz Lopatnjka.

Zlato poroko sta sklenila Ciril in Olga GREBENŠEK iz Velenja.

SMRTI Š

Celje

Umrli so: Anton KOVlČ, 71 let iz Loke pri Zidanem Mostu, Ana JAGER, 81 let iz Predence, Jože KRESLIN, 59 let iz Celja, Stanko LEDNIK, 82 let iz Arje vasi, Jožef GROBLER, 84 let iz Celja, Viljem STARC, 51 let iz Boštanja, Franc JELEN, 53 let iz Andraža, Štefan TROBIŠ, 46 let iz Pernovega, Milka LAZIČKI, 85 let iz Celja, Jože LOVŠE, 73 let iz Celja, Filip ŠIRCEU, 60 let iz Orehovega, Franc BERIČIČ, 61 let iz Tomaža nad Vojnikom, Marija HLADIN, 74 let iz Paneč, Ivana PLATOVNJAK, 93 let iz Blatnega Vrha, Justina KRl-STANEC, 86 let iz Gračnice, Marjeta ČEDE, 84 let iz Razbor-ja, Marija VIŠNAR, 77 let iz Pristave, Milan GENC, 22 let iz Ljubljane, Leopold OGRIZEK, 88 let iz Jerčin in Franc MIHEVC, 91 let iz Vrh.

Šentjur pri Celju

Umrl je Drago KOLMAN, 45 let iz Planinskega Vrha.

Šmarje pri Jelšah

Umrl je Frančišek KAPUN. 74 let iz Laškega.

Velenje

Umrli so: Anton MURŠEC, 57 "let iz Velenja, Angela TAJNIK, 86 let iz Raven, Frančiška PLEVČAK, 76 let iz Grobelnega, Marija ERNESTL, 62 let iz Rečice, Jožef BORINC, 63 let iz Celja, Franc SELIČ, 72 let iz Celja, Angela KNAP, 81 .let iz Gotovelj in Franc GOLOB, 62 let iz Velenja.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV

I ZDRAVSTVENI DOM CEL-

• i: Zdravstvena služba je orga-' arana v dopoldanskih in po-' ildanskih ordinacijah, prav ■ te imajo organizirano nepre-

njeno 24-urno dežurstvo. De-' ima ambulanta dela ob delav-

l^ihod 13. do 7. ure naslednje-' idne, ob sobotah, nedeljah in

vznikih pa neprekinjeno 24

' Zdravnika za obisk na domu . hko naročite kadarkoli, ven-fbodo nenujni hišni obiski

.'delavnikih opravljeni po 13.

i.

^ primeru življenjske ogro-'•^osti kličite telefonsko števil-'54, sicer je telefon 434-000 '434-211, za nujne urgence .'434-212.

ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežurstvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo med vikendom je organizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odprta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233.

ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno ambulantno delo opravljajo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa ifnata vsak dan redno delo po dve ambulanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in

Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421.

ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. od 19. ure, od 19. do 7.ure zjutraj pa je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511.

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno dežurstvo. Telefon 754-522.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure,

od 20. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711.

ZDRAVSTVENI DOM

ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure dalje do 7. ure zjutraj organizirano nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021.

RADIO CEUE

SPORED OD 3.8. DO 9.8.1996

Sobota, 3.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, Z20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.30 Filmski sprehodi, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdravi. IZOO Kronika, 17.30 Vročih 20, 20.00 Večerni šport-no-zabavni program, 22.00 Rezervirano za vedeževalce, astrologe, bioenergetike, 24.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.

Nedelja, 4.8.: 7.15 Začetek programa, napovednik, Z30 Horoskop, 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15 Verska oddaja - Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski gost, 12.00 Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi poslušalcev, 18,00 Pod slovensko lipo, 19.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.

Ponedeljek, 5.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, Z20 Tečajnica. 7.40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam^danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Športno dopoldne, 11.00 Novice, 11.10 Nadaljevanje športnega dopoldneva, 12.00 BBC novice. 13.00 Novice. 13.10 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska oddaja, 15.25 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Petnajst minut za reportažo, IZOO Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.

Torek, 6.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, Z20 Tečajnica, Z40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 10.00 Dopoldne z... 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 12.15 Izpolnjujemo vam glasbene želje, 13.00 Novice, 13.15 Pokličite in vprašajte, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska oddaja, 15.15 Podalpski biser.

15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika. 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.00 Da ne bi pozabili peti, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.

Sreda, Z8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, Z40 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mali O. 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska oddaja, 15.25 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00 FuU cool, 21.00 Glasbeni express, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.

Četrtek, 8.8,: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, Z20 Tečajnica, 740 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 9.00 Napovednik, 9.10 Počitniški vrtiljak glasbenih želja, 10.00 Znani Celjani izbirajo glasbo, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Za volanom, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska oddaja, 15.25 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Domačih 5. IZOO Kronika, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk block z Alešom Uranjekom, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.

Petek, 9.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, Z20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Pet petkovih pik,. 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, ;3.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olimpijska oddaja, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), IZOO Kronika, 19.15 Glasba je življenje, 20.00 Hej, mister D.J., 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.

Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do približno 19.00 ure.

Sobota, 3« avgusta ob 10.00: Travestiti

Travestita Boštjan Žveglič-Emanuela in Edvard Mazek-Elena bosta gosta v studiu. Z njima se bo pogovarjala Nataša Gerkeš, povabila pa bo tudi poslušalce, da skupaj porušimo predsodke, ki so jih deležni tisti, ki so glede na veljavne družbene norme »drugačni«.

Ponedeljek, 5. avgusta ob 20.00: 150. Vrtiljak polk in valčkov

V priljubljeni oddaji Toneta Vrabla, ki bo tokrat že stopetdesetič, bodo gostje prav tako priljubljeni Gašperji, ki veljajo za naslednike Avsenikov.

Sreda, 7. cnrgusta ob 9.30: Radio Celje na terenu

Tone Vrabl se bo odpravil v Svetli dol v občini Štore, kjer bo predstavil kraj in nekaj zanimivih prebivalcev.

28

ZA RAZVEDRILO

ZA RAZVEDRILO

29

30

GLASBA

GLASBENI EXPRESS

Založba Apple records je s prodajo CD različic vinilnih albumov skupine THE BEATLES lani zaslužila rekordnih 27 milijonov dolarjev. Dobrih 15 milijonov je šlo v žepe že tako nesramno bogatih Beatlov, ki pa si to leto, ko je beatlomanija na vrhuncu, obetajo še vsaj enkrat več denarja, saj se poleg starejših izdaj izredno dobro prodajata tudi dvojna albuma »Antologv 1« in »Antology 2«, ki jih je omenjena založba zapolnila z še neobjavljenimi demo posnetki iz najsvetlejših dni te popularne liverpoolske četverice.

Trenutno najpopularnejša ameriška grunge skupina SMASHING PUMPKINS je zaradi smrti klaviaturista Jonat-hana Melvoina (overdose) in aretacije bobnarja Jimmya Phamberlina odpovedala velik del ameriške turneje, na kateri promovirajo v več milijonski nakladi prodan album »Mellon Collie And Infinite Sadness«.

ROBBIE VVILLIAMS (ex-Ta-ke That) je samostojno kariero začel s single ploščo, na katero je uvrstil svojo verzijo velike uspešnice »Freedom« Georgea Michaela iz leta 1990. Da se bo omenjena skladba dobro prijela tudi na plesiščih diskotek, sta z remixi poskrbda Ant-hony Gen (ex-Pulp) in DJ Art-hur Baker. Slednji je znan

predvsem po predelavah nekaterih Madonninih največjih hitov, poznavalci pa ga cenijo tudi zaradi posrečenih remixov skladb kultnih New Order in Babylon Zoo.

Še pred koncem tega leta se bo po napovedih založbe One Little Indian na policah trgovin

znašel novi album islandske alter pop princeske BJORK, Plošča »Telegram« bo, vsaj po spisku sodelujočih sodeč (Gol-die, Black Dog. Brodsky Quar-tet, 808 State), nadaljevanje trendov, ki jih je Brojk začrtala na prejšnjih dveh LP »Debut« in »Post«.

Na samostojno pot se je več kot uspešno podal tudi GARY BARLOW, nekdanji kolega prej omenjenega Williamsa iz skupine Take That. Barlow se

je prejšnji teden s svojo prvo single ploščo »Forever Love« zavihtel prav na vrh britanske lestvice in od tam izrinil ameriški trio Fugges in njihovo predelavo pesemi »Killing Me Softly«, s katero je leta 1973 zaslovela ameriške pevka in pianistka Roberta Flack.

Najstniškim pop atarakci-jam Caught In The Act, Back-street Boys, Boyzone, Worlds Apart... se bo na vrhu lestvic kontinentalnega dela Evrope kmalu pridružil tudi škotski teen trio BIS. Golobradi fantiči so v samozoložbi pred kratkim objavili uspešnico »Vs. The Diy Corps« in se z njo uvrstili tik pod vrh britanske

lestvice neodvisnih založb. S skladbo, ki so jo posneli za pičlih 100 dolarjev, so nase opozorili tudi pogoltne disko-grafske menadžerje in samo v prejšnjih dveh mesecih prejeli več kot štirideset ponudb nekaterih največjih založb.

Konec prejšnjega meseca je izšla še ena plošča iz serije MTV unplugged koncertov. Gre za »full-lenght« kompaktno ploščo (več kot 70 minut glasbe), na katero so seatleški grungerji ALICE IN CHAINS uvrstili nekaj svojih najbolj znanih pesmi, ki so jih konec pomladi, ob soju sveč, v akustični maniri, posneU v New Yorku na skoraj tri ure dolgem koncertu.

Kanadski pevec in kitarist SAMMY HAGAR je končno le zapustil zapita brata Van Halen in se s polno paro posvetil svoji nekoč že uspešni samostojni karieri. Hagar je skupino Van Halen zapustil kar sredi priprav-za kompilacijski album, na katerem naj bi se poleg starejših uspešnic znašlo' tudi nekaj novih skladb. Te bo po še ne čisto preverjenih informacijah sedaj odpel kar originalni pevec David Lee Roth, ki je to zvezdniško zasedbo zapustil sredi osemdesetih, ob zatonu njegove solo kariere pa mu bo to sodelovanje, za katerega je še pred nedavnim izjavil, da nanj ne pomisli niti v sanjah, prišlo kot naročeno. Z novim pevcem pa so se pred kratkim opremili tudi heavy-metalci JUDAS PRIEST. Pred leti odpadlega Roba Halforda je zamenjal 28-letni Američan Tim Owens, njegov glas pa bo mogoče kmalu slišati tudi na plošči »Jagulator«, ki bo izšla v začetku jeseni.

Po skoraj dvoletni turneji se heavy-metal zvezniki MACl HEAD spet vračajo v studio. Tokrat bodo pod producer taktirko Colina Richardsona v znanem newyorškem studiu Plant posneli gradivo za LP »The More Things Change...«,] po mnenju tistih, ki so že slišali demo posnetke, še bolji njihovega z vseh strani hvaljenega prvenca »Burn My Eyest lestvice pa se spet vračajo tudi neo-hipij THE BL CROWES. Tokrat s singlom »One Mirror Too Many« in albui »Three Snakes And One Charm«. STANE ŠPfi

GLASBA JE ŽIVLJENJI

Ministrica za pravosodje o glas

Tik pred zdajci oziroma tik pred dopustom, smo v oddajo Glasba je življenje povabili ministrico za pravos gospo Meto Zupančič.

Zaupala nam je, da obožuje Straussa, točneje njegovo gk

»Kakšna je razlika med hišo pravice in operno hišo?«

»Zelo majhna,« je odgovorila ministrica. »V obeh se mr krat slišijo visoki toni.«

Ker se naša ministrica za pravosodje navdušuje nad Rii dom Straussom (dunajske valčke je pisal Johann), smo izbr anekdoto znanega skladatelja.

Pri glavni vaji opere »Šaloma« se je nemški skladatelj Ric< Strauss spri z dirigentom. Trdila sta vsak svoje. Nazni vzklikne Strauss: »Ali sem jaz zložil to opero ali vi?« i Dirigent pa je hitro odvrnil: I

»Hvala bogu - vi!« M

Richard Strauss: »Če hočeš biti pravi skladatelj, mora^ uglasbiti tudi jedilni list.«

Robert Shumann: »Pri komponiranju si je potrebno izm. samo glasbo, katero si do sedaj ni izmislil še nihče.«

Simona

ČASOVNI STROJ

GLASBA

31

prijatelji za vedno

Caught In The Act lomijo srca najstnic

J^tiaan Ragas, FJoi De g Lee Baxter, Benjamin

'q . v Ameriki neznani, v gliji skoraj prezrti, na celin-fmdelu Evrope pa trenutno popularnejši in najbolj za-gpi lomilci najstniških src, L dvema nastopoma v odda-,!p(,glej in zadeni tako rekoč

iioč postali tudi najpopu-^j,ejši in najbolje prodajani ,,oženi glasbeni artikel« v iveniji-

^' jie seveda za nizozemsko-'' gieško navezo Caught In The ■ 1 ki je povzročila za naše ^ jje skoraj nepojmljive histe-" ne izbruhe mladoletnic. Z ' posrednostjo, neskončno edanostjo fanom, iskrenostjo 1 neprestanim koncertira-,»111, kanijo Bastiaan, Lee, Be-aiiiin in Eloy zavzeti prazno »sto, ki ga je z odhodom z isbene scene zapustila an-EŠka superzvezdniška najst-" u skupina Take That in na 'tero niso hoteli stopiti aro-ntni, a glasbeno precej bolj delani in zanimivi East 17. Svoj prvi istoimenski album " Caught In The Act posneli v četku leta 1994, še pred tem so skoraj dve leti »zapravljali« ^'; z nastopi po šolskih dvora-h.kjer so jih opazili tudi me-^ld.ieqi založbe ToCo. Ti so če-^OTici, poleg že prirojene atrak-zunanjosti, nadeli še videz lih nedolžnežev, okoli posuli precej zvezdniškega fi 11 in za diskografski prvenec zbrali kopico nezahtevnih po-; Kiiihpop skladbic, vse skupaj 'posladkali z »globokimi« Iju-

I ženskimi baladami, njihove _ incertne nastope pa oplemeni-

i z natančno izvedenimi ple-limi koreografijami. Uspeh se-■da ni izostal. Caught In The •1 so najprej postali slavili v

- etični Nizozemski, konec leta '54 so že bili »veliki« v Nemčiji, 'o kasneje pa so jih že poznali vseh evropskih državah. Južni fiki, Bližnjem vzhodu in celo v

- ¥\ Avstraliji.

Letos so konec pomladi objavi-; 'Irugi album »Forever Friends« ') §3 za razliko od prejšnjega

II I^oliiili v glavnem z baladami ) ''esedili, ki so pisana na kožo t^'^ zaljubljenih najstnic. Ne

I ^ako rosno mladi fantje so ; ^at svoje delo opravili precej

prepričljivo in sproščeno, šte-; uspešnice z omenjenega LP, 'I preplavile vse evropske les-J pa temu pevskemu kvarte-

II obetajo še vsaj leto ali dve \ ^zdniškega življenja.

\ Basfiaan Ragas

bastiaan se je rodil na zadnji : '^'[ski dan pred 24. leti v me-J ^isse, slabih tridest kilome-^od Amsterdama. Postavni : ^ oroki blondinec je v skupini \\h In The Act nekaj takega Gary Barlow v zasedbi . *^ ^hat. Odpoje večino zah-vokalov, je tudi avtor ! "v^^^rih njihovih največjih us-I \ 2 glasbo pa se ukvarja \^^^ kot deset let. Je velik ^^^evalec Elvisa Presleya in 5J'^voji zbirki knjig kar pet-^ biografij kralja rock&rol-Hf^Paj z Eloyom De Jon-

gom, ki ga je spoznal konec osemdesetih na tekmovanju mladih skupin, velja tudi za ustanovnega člana skupine.

EloyDeJong

Eloy je najmlajši član skupine, rodil se je 13. marca leta 1973 v glavnem nizozemskem mestu Haag. Visok je kar 190 cm, poleg rjavih oči in las pa njegovo osebnost zaznamuje tudi dolg jezik. Je najbolj komunikativen član v skupini, poleg flamščine pa tekoče govori še nemščino, angleščino in francoščino. Pri sedemnajstih letih je postal nizozemski mladinski plesni prvak, ples pa je poleg glasbe še vedno njegova največja strast.

Benjamin Boy€e

Benjamin bo 23. avgusta dopolnil 25 let. Rodil se je v Londonu, izhaja pa iz družine znanih britanskih umetnikov - oče je bil priznan peUst, mama pianistka, babica pisateljica, kiparka in slikarka, stric pa avtor bestsellerja The Watertrade. Bastiaana je spoznal v Amsterdamu, kjer je študiral igralstvo in odigral tudi nekaj vidnejših vlog v nizkoproračunskih filmih in nadaljevankah. Rjavooki blondinec je v skupino Caught In The Act pripeljal tudi svojega angleškega prijatelja Lea Bax-terja.

Lee Baxter

Baxter in Boyce sta se spoznala v nekem londonskem gledališču, sicer pa ta skoraj 180 cm visok rjavolasec prihaja iz Liverpoola, kjer se je rodil 16. julija 1972. Pred prihodom v skupino Caught In The Act je bil obetajoči uslužbenec v banki Nat West, za razliko od ostale

trojice pa je bil zmeraj bolj naklonjen rocku kot popu. Njegov vzornik je Jim Morrison (The Doors), poleg glasbe pa ga zelo zanima še gledališče in šport.

a^^^^^ STANE ŠPEGEL

Novi najstniški idoli - Caught In The Act.

Gaadje iz Šentjuria

Ko sem stal poln mešanih občutkov pred vrati Bezenš-kov, kjer živi vodja GAAD banda in nisem vedel, ali naj zgodbo o teh »smrkavcih« raje prepustim komu drugemu, mi je Grega odprl. In moje predstave in predsodki so šli po gobe.

Grega je star štirinajst let in je še učenec osnovne šole v Šentjurju. Vendar pa, kot sam pravi, veliko več časa preživlja v družbi z dijaki prvih in drugih letnikov srednjih šol. Je pa tudi roker in vodja skupine GAAD bend.

Njihova zgodovina se je začela pred slabim letom in pol, ko je v studiu, kjer je vadil solo petje, spoznal še tri sorodne duše in tako so sčasoma ustanovili skupino. Grega, ki igra kitaro in poje, An-že, ki je njihov basist in drugi vokalist, Andrej na klaviaturah in Dani za bobni, so izbrali ime po začetnicah svojih imen. Nato so se posvetili vajam in se hitro uigrali. Zamenjali so tudi dotedanji vadbeni prostor z novim v osnovni šoh.

Očitno jim gre zelo dobro, saj so napisali že deset pesmi

(glasbo je napisal v glavnem Grega, besedila pa njegov oče) in izdali CD. Pripravljajo pa že nove pesmi, ki bodo napisane v angleščini, saj so fantje že zgodaj ugotovili, da v Sloveniji ni prostora za ročk. Že večkrat

so jim namreč kratili pravice in jim celo zelo dobesedno dali vedeti (na primer na nastopu v »Glasbeni skrinjici«), da ročka ne mislijo podpirati in kaj da se sploh gredo. Organizatorji namreč. Po mnenju občinstva so zmagali. Pa tudi na letošnjih MMS ni bilo nič bolje. Nasploh imajo raje bolj sproščeno in aktivno publiko, ne pa ljudi, ki tam stojijo kot mrtvi. Pa tudi pijancev ne marajo. Predvsem pa mislijo, da ima občinstvo o njih zgrešena pričakovanja. Pričakujejo pač Hajdi in dobijo ročk. In tako fantje razmišljajo, da bi drugo leto poizkusili v Kanadi.

Starši jih povsod podpirajo, tako finančno kot moralno. Tudi pri tem, da poskusijo zunaj. Imajo tudi menadžerja, Maksa Hrovatiča, ki je bojda dovolj korajžen da jim najde kakšen nastop. Zanimivo pa je, da na Gregorja oče, ki je bil ustanovni član New swing quarteta, sploh ni imel posebnega vpliva. Vpisal ga je le v glasbeno šolo na kitaro. Grega pravi, da je oče že vedel, kaj dela.

Grega ne mara slovenskega popa, še manj pa prebavlja kakšen techno. Ni čudno, saj sta mu vzornika, kot pravi. Bor Zuljan iz Šank ročka in Nuno Bettencourt, ki je kitarist skupine Extreme, in tako bolj ceni tehniko in hitrost kot enolične ritme. Žal mu je tudi, da se vse več mladih zanima za pop, rave in techno, ne pa za ročk. Nato sem ga vprašal, kaj meni o drugih rockovskih subkulturah, na primer pun-ku, ki sedaj po svetu doživlja revi val. Odgovoril mi je seveda, da ima punk ali kaj podobnega mnogo raje od prej naštetih zvrsti, predvsem mu je všeč ritem in ples pogo. Zameri jim le pretirano preproščino.

In to je približno to. Grega in fantje bodo dokaj kmalu pripravili nov album, jeseni pa bodo šli na turnejo po slovenskih šolah. Seveda, saj morajo kaj tudi prodati. Vse to pa sploh ni malo za skupino štirih najstnikov. Vsekakor si zaslužijo uspeh.

GREGOR STAMEJČIČ

Kladivo, konj&voda v ročic izvedbi

Pred kratkim je mariborska založba Conan izdala zgoščenko skupine Kladivo, konj&voda, katere člani skupine so iz Žalca in Celja, naslov plošče pa je Na cestL

rr* ^

Nekoliko starejši poslušalci poznajo skupino predvsem iz prve polovice osemdesetih let, ko so izdali kaseto Zorenje ter LP Vidov ples, imeli so vrsto nastopov v domačem okolju, zelo uspešni pa so bili tudi na območju nekdanje Jugoslavije. V tistem obdobju so igrah akustično glasbo in so se uvrstili med najzanimivejše tovrstne skupine pri nas. Ko je skupina razpadla, so člani delovali individualno, sredi devetdesetih pa je Danijel Be-

drač, kot edini iz prejšnje zasedbe, ponovno sestavil skupino z istim imenom. Sprva jo je oblikoval kot trio in rezuUat njihovega dela je bila lani izdana kaseta z naslovom Luna. Ključna razlika med konceptom prejšnje skupine in novejše je v tem, da je glasba predvsem bolj rockovska, medtem ko je bila prej narejena z akustičnimi instrumenti, sama razlika pa pride še jasneje do izraza, kadar gre za iste pesmi. Glede na novejšo specifično usmeritev skupine, so se odločili za razširitev in instrumentalno obogatitev ter k sodelovanju povabili nove člane.

Tako sedanjo zasedbo sestavljajo pevec Karlo Kom-poš-Ptič, kitarist Danijel Be-drač, solo kitarist Branko Mi-

hajlovič-Kosta, basist Evgen Oparenovič ter bobnar Leon Oparenovič.

CD Na cesti vsebuje štirinajst izvirnih pesmi, večina je delo Danijela Bedrača, dve je napisal Branko Mihajlovič, po eno pa Veno Dolenc ter Vlado Skale. V celoti gledano glasba skupine vsebuje različne elemente, med katerimi se prepletajo prvine klasičnega ročka, rock'n'rolla, bluesa, pun-ka, etno glasbe, popa, zelo pa so se približali zvoku iz šestdesetih in sedemdesetih let. Hkrati so ga na svojstven način predelali in naredili glasbo, ki sicer evidentno izhaja iz preteklih tokov, a je vendarle sveža in aktualna na sedanjem prizorišču domače ročk scene.

BORIS GORUPIČ

32

KRONIKA

Premetenlci iz Velenja prišli na sled

Utaje davkov, goljufije in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin osumljena lastnica

velenjske optike

Celjski kriminalisti, ki se ukvarjajo z zatiranjem gospodarskega kriminala, so kazensko ovadili I.R, iz Velenja, ker naj bi storila več kaznivih dejanj povezanih z njeno dejavnostjo, optiko. Osumljena je goljufije, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin in davčne utaje.

Večino kaznivih dejanj naj bi storila v letih 1993 in 94. Velenjsko enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije naj bi oškodovala za dobrih 400 tisoč tolarjev, ko naj bi lažno prikazala stroške optičnih storitev in količino izstavljenih optičnih pripomočkov.

Istočasno naj bi v recepte vpisovala lažne podatke o pregledih nekaterih strank ter o stroških povezanih z optičnimi pripomočki. Tudi te je kot dokaz za opravljanje optičnih storitev predložila ZZZS. Goljufala naj bi na dva načina. Prvič tako, da je ZZZS poslala tudi račun za okvire očal, čeprav je stranka naročila in prejela le stekla zanje. Drugi način pa je bil ta, da naj bi ZZZS pošiljala lažne obračune za izmišljene stranke, ali za dvoje očal, čeprav je stranka dobila le ena, ali pa je predložila za isti optični pripomoček račun ZZZS še prihodnje leto, torej leto po tistem, ko ga je dobila stranka. Za očala, ki jih je izdelala za begunce in je znesek kril ZZZS naj bi navedla, da so za kakšnega njihovega sorodnika.

Davčno utajo naj bi zagrešila leta 1993, ko naj ne bi obra-

čunavala in odvajala prometnega davka od prodaje storitev in proizvodov, ter tako utajila okoli 95 tisoč tolarjev. V napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za isto leto pa naj bi dala lažne podatke o prihodkih, stroških in obveznostih obratovalnice ter se tako izognila plačilu davka na dobiček v višini dobrega milijona tolarjev. Leto kasneje naj bi v napovedi za odmero dohodnine navedla lažne podatke o osebnih prejemkih in zatajila dobiček od obrti v vi-

šini treh milijonov tolarjev, vse v škodo takratne RUJP, v višini dobra dva in pol milijona tolarjev.

Ugotovitve kriminalistov tudi kažejo, da naj bi večina naročnikov optičnih pripomočkov za korekturo vida v optiki I.R. doplačevali k osnovni ceni, poleg tega pa naj bi v poslovni dokumentaciji ne bilo vknjiženih računov, ki jih je izdajala posameznikom za doplačilo okulističnih pripomočkov.

NATAŠA GERKEŠ

PROMETNE NEZGODE

Kolesarka prebila steklo

v četrtek, 25. julija zgodaj zjutraj, se je zgodila promet-, na nesreča na Trnoveljski cesti v Trnovljah, v kateri se je ena oseba hudo, druga pa lažje poškodovala.

Mihael Š. (17) iz Archna je vozil osebni avto po Trnoveljski cesti. V bližini ene od stanovanjskih hiš je zapeljal na levo polovico cestišča, ko se je nasproti pripeljala kolesarka Simona G. (22) iz Celja. Silovito sta trčila, pri čemer je kolesarka s telesom prebila vetro-bransko steklo in hudo poškodovana obvisela na avtomobilski strehi. Odpeljah so jo v celjsko bolnišnico, kjer so jo obdržali na zdravljenju. Mihael, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja se je lažje poškodoval.

Iz bankine v obcestni jarek

v četrtek, 25. julija popoldne, se je na regionalni cesti v Vezovju zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi hudo, ena pa lažje poškodovala.

Iz Črnolice proti Kostrivnici je po regionalni cesti vozil osebni avto Brajen K. (19) iz Planine pri Sevnici. Ko je pripeljal v Vezovju v levi pregledni ovinek je zapeljal na banki-no, od tam pa v obcestni jarek in trčil v betonski propust. Sopotnika Katja P. (13) in Davor P. (10), oba iz Gorice pri Slivnici, sta se hudo poškodovala, sopotnica Magda K. (39) iz Planine pri Sevnici pa lažje.

Hudo poškodovan kolesar

v četrtek, 25. julija popoldne, se je na regionalni cesti v Zrečah zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala.

Iz Zreč proti Rogli je vozil osebni avto Darko K. (30) iz Bezovice pri Vojniku. Ko je v Zrečah pripeljal v bližino stanovanjske hiše Cesta na Roglo 1 je z dovozne ceste pripeljal kolesar Igor M. (9) iz Zreč. Čeprav je voznik močno zaviral in se umikal, je trčil vanj. Fant je padel po vozišču in se hudo poškodoval.

Zbil jo je in pobegnil

v četrtek, 25. julija zvečer, se je na regionalni cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala.

Iz Velenja proti Šoštanju je vozil Ivan H. (29) iz Zavrjia nad Dobrno. V bližini odcepa za TGO Gorenje Velenje je z leve prečkala vozišče Marjeta P. (31) iz Šentjanža pri Mozirju. Voznik jo je zbil in odpeljal dalje, proti Šoštanju. Marjeta se je hudo poškodovala in so jo prepeljah v celjsko bolnišnico, brezvestnega Ivana pa so velenjski policisti kmalu izsle-dih.

V motorista, nato pa v dir

v četrtek, 25. julija zvečer, se je zgodila še prometna nesreča na lokalni cesti v Florjanu, v kateri se je ena oseba lažje poškodovala.

Iz Šoštanja proti Belim Vodam je vozil osebni avto Ivan H. (28) iz Škalskih Cir-kovc. Ko je pripeljal v Florjan, je v desnem ovinku zapeljal na levo in trčil v nasproti vozečega motorista Bojana J. (34) iz Velenja. Ta je imel sopotnico Jožico B.. Ivan je trčil v njeno nogo, motorist je izgubil oblast nad vozilom , zato sta padla, sopotnica pa je zdrsnila celo v potok. Ivan je ustavil, se ozrl in nato pritisnil na plin ter odpeljal proti Belim Vodam. Tam ga je ustavila mo-zirska policijska patrulja, ki je preverila tudi njegovo treznost. Ugotovili so, da je imel v izdihanem zraku kar 1,9 grama alicohola.

Čez kup peska na bok

v soboto, 27. julija zgodaj zjutraj, se je na Cesti na Ostrožno zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo, ena pa lažje poškodovala.

Marjan J. (18) iz Celja je vozil osebni avto iz Lopate proti Celju. V desnem ovinku je zapeljal na levo in nato sunkovito zavil v desno, potem pa je začelo vozilo zanašati, tako da je trčil v kup peska ob eni od stanovanjskih hiš. Pri tem je vozilo dvignilo v zrak, ga vrglo preko peska kjer je obstalo na desnem boku. Marjan se je lažje poškodoval, sopotnik Milan H. (19) iz Celja pa hudo. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico, vozniku pa namerili 1,04 grama alkohola.

Hudo poškodovan

v soboto, 27. julija popoldne, se je na lokalni cesti Dobrova-Loče zgodila prometna nesreča v kateri se je ena oseba hudo poškodovala.

Franci D. (14) iz Šmartnega je vozil kolo z motorjem iz Loč proti Celju. Ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Marko J. (23) iz Celja je Franci nekoliko zavil v levo. Voznik osebnega avtomobila se je sicer umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Franci se je pri tem hudo poškodoval in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.

Izgubil oblast nad vozilom

V nedeljo, 28. julija zvečer, se je na Preloški cesti v Velenju zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala.

Teodor M. (24) iz Velenja je vozil neregistrirano motorno kolo po Preloški cesti. V blagem levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom in padel, ter se hudo poškodoval, tako da so ga obdržali na zdravljenju v celjski bolnišnici.

Odpovedale zavore

V ponedeljek, 29, julija dopoldne se je pripetila

prometna nesreča v kovju, v kateri se je oseba hudo poškodova

Angela R. (52) iz Ja\ je vozila osebni avto iz kovja proti Grobelcani klancu navzdol. V osi desnem ovinku je hotel, virati, vendar zavore delovale, zato je zapelji obcestni jarek. Pri tem : Angela R. hudo poškod la.

Poškodovan mladoletni motorist i

v ponedeljek, 29. )1 dopoldne je prišlo dol metne nesreče v Rog« Slatini, v kateri se je oseba hudo poškodoval

Andreas F. (20) iz Bre ca pri Rogatcu je vozil o ni avto iz Partizanske { Kidričevi ulici. V ostrem preglednem ovinku je z Ijal na nasprotni vozni po katerem je pripeljal nik kolesa z motorjem (15) iz Rogaške Slatine.' la sta, motorist pa se je h poškodoval.

Povzročil nesrečo in pobegnil

v torek, 23. julija popoldne, se je na magistralni cesti v Veliki Pirešici zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo, štiri pa lažje poškodovane.

Nebojša P.(25) iz Osijeka je vozil osebni avto iz Velenja proti Arji vasi. V Veliki Pirešici je v levem nepreglednem ovinku pričel prehitevati osebni avto Damjane 0.(19) iz Področja. Ko jo je prehitel, je takoj prehitel še dve vozili, nasproti pa je pripeljal Davorin V. (34) iz Velenja. Da bi preprečil trčenje, je Davorin zavil desno na bankino, trčil v

obcestni kamen, od tam pa je vozilo odb vozišče in trčilo v Damjanino. Slednja si trčenju hudo poškodovala, Davorin lažje, la sta se poškodovala še Damjanina sopotni Davorinova sopotnica. Voznik Nebojša je p nil, očividci pa so si zapisali tudi njegovo r sko številko, zato so ga policisti hitro izs Ugotovili so, da je Nebojša brez vozni izpita, zato bo odgovarjal sodniku za pre nato pa ga bodo s kazensko ovadbo izro preiskovalnemu sodniku. ,

MINI KRIMIČI

Zastava izginila iz gozdne ceste

v soboto popoldne je nekdo odpeljal Zastavo 128, ki jo je oškodovanec parkiral na gozdni cesti v smeri Plešivca. Jurija P. je oškodoval za 90 ti'Soč tolarjev.

Avtoprikolica odpeljana

v noči na nedeljo je nekdo odpeljal izpod gospodarskega poslopja v Glinskem avtopri-kolico domače izdelave. Janez Š. je oškodovan za 150 tisoč tolarjev.

Vlomilec obiskal dopustnika

v noči iz petka na soboto je nekdo v Dramljah vlomil v stanovanjsko hišo Martina V.

Vse prostore je temeljito] skal, kaj lastnik pogreša p policistom povedal, ko si vrnil z dopusta.

Ukradel žlico rovokopačo

v času od sobote do p deljka je nekdo v Stude pri Ponikvi ukradel žlico f kopača last Alojza H. iz stan vrha. Lastnik jc je p ob lokalni cesti in ostal' nje, oškodovan pa je za ^ 100 tisoč tolarjev.

Iz stanovanja odnesel zlatnid

Od srede julija do vče^ nekdo vlomil v stanovanja berta S., ki je bil na dop" Ukradel je več zlatega in lastnika oškodoval tisoč tolarjev.

KRONIKA

33

NOČNE CVETKE

^, (Qrek sicer ni bilo hladno, Matjažu iz Celja se je Iglo drugače. Kako bi si dru-razlagali njegovo ravna-g v parku pri Vrtnarski šoli, [(aierem si je zakuril. Obi-,2Ji so ga policisti in mu ob-da bo za svoje dejanje )bil P° veljavnem občin-,^,11 odloku pozdravček. Pla-ini nalog.

V torek se je hudo razburila - [gfija, ki stanuje nasproti Te-j Odprla je okno in klicala g pomagaj. Policistoma, ki jo obiskala, je potožila, da ,,agajajo sosedje, ki pa so jlicista le začudeno gledali, j V torek popoldne se je raz-\ ifil Albert iz Dobrne. Že ta-;) ali tako se ne razume s psedom Antonom, za povrh J jiiui je neki sosedov znanec II ga dne zapeljal mimo sadov-jaka s kombajnom in mu do-obra otresel jablano in ji po-iiTiil nekaj vej. Ko ga je Albert 13 to opozoril, je pritekel še (iiton in mu pričel groziti. I )or bodo morda z zasebno , žbo rešili pred sodiščem. 1? sredo je bil črn dan za 'tanka. Policistom je prijavil, J i je bil v nekem lokalu na ) Dbrni, tam pa naj bi ga nek-u I pretepel in vrgel iz lokala, jplicisti ga iščejo, predlog 5ii(iniku za prekrške pa bodo jorda podali kar proti obema, i je bil Branko precej mali-iiisko utrujen.

Cvijeta iz Teharij ima poseb-fteMode boja. V sredo je na '■io policijsko postajo pri-, da ji Jure grozi s pišto-■ jo bo ubil. Policista sta , . ;ela na Teharje in ugotovi-a.da sta Cvijeta in Jure sprta, ' :fr ji slednji noče dajati de-' arja. Ker jo je to razkačilo, se * w je na ta način hotela mašiti. Domiselnost pa taka! [ V petek je Hasan iz Celja ' loročil policistom, da mu je ■fkdo v njegovo katrco, v re-, 'rvoar za gorivo, nasul pe-'3. Pesek na srečo ni prišel v zervoar, zato katrca ni utr-; ;la škode.

[; Vpetek je Marija iz Šentjun-, 'fta obvestila policijsko po-

^jo. da ji je sosed Alojz iz ^''zda odpeljal dve prikolici Narobe je to, da jih je

Nadiščil pri sebi.

Švigelj obtožuje

Hmeljarska afera iz naftalina

V ponedeljek je pričel gladovno stavkati Mitja Švigelj iz Velenja, odstavljeni pomočnik direktorja Hmezad Export-lmporta.

Z gladovno stavko želi doseči, da bi mu vrnili delovno mesto in položaj v podjetju, članstvo v začasnem nadzornem svetu podjetja, zahteva odstop ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr, Jožeta Osterca, od ministra za notranje zadeve Andreja Šte-ra pa, da nemudoma pisno odgovori na poslansko vprašanje Marjana Podobnika, ki ga je na to temo postavil že lani v slovenskem parlamentu.

Švigelj meni, da je izčrpal vsa zakonita sredstva in poti, zato se je že drugič odločil za gladovno stavko kot način za doseganje ciljev. Nad njim bdi zdravnica Marina Žuber.

Švigelj nekdanjemu in sedanjemu vodstvu podjetja Hmezad Export-lmport očita nepravilnosti pri prodaji hmelja, ko naj bi namesto kakovostnega slovenskega z njim mešali manj kakovostnega kitajskega in tako pridobili protipravno korist v višini dobrega milijona nemških mark. V hmeljarski aferi, kot jo imenuje, naj bi poleg vodstva podjetja sodelovali tudi Hmeljarska komisija in Hmeljarska družba Slovenije, skupen obseg goljufije pa Švigelj ocenjuje na dobrih 12 milijonov nemških mark.

Švigelj obtožuje nekdanjega direktorja Hmezad Export-Im-porta Iva Bračuna in sedanjega direktorja Andreja Natka ter Jožeta Breznika, ki je bil takrat direktor Inštituta za hmeljarstvo in hkrati predsednik Hmeljarske družbe Slovenije. Poleg tega daje problemu politično razsežnost, ko zahteva odstop ministra za kmetijstvo dr. Jožeta Osterca, ki naj bi bil od vsega začetka seznanjen z omenjenimi nepravilnostmi, pa ni ukrepal, kot pravi Švigelj. Ostro kritizira tudi delo celjskega tožilca Borisa Ostruha, ki je kazensko ovadbo o neza-

konitem mešanju hmelja pred leti ovrgel.

Kot je v ponedeljek povedal Dušan Mohorko, načelnik Urada kriminalistične službe pri UNZ Celje, je Švigelj pred tremi tedni dejansko ponovno podal dve kazenski ovadbi, ki jih sedaj celjski kriminalisti po naročilu ministra Štera rešujejo prednostno. Opirajo se na že zbrano dokumentacijo, ki jo še dopolnjujejo, vključili pa so še Interpol, predvsem zaradi pridobivanja ustreznih odgovorov kupcev spornega hmelja iz območja držav bivše Jugoslavije in Nemčije.

Minister Šter je Mitji Šviglju konec minulega tedna napisal pismo, v katerem med drugim piše: »Obveščam pa vas tudi, da se že po do sedaj zbranih obvestilih potrjujejo domneve o razlogih za sum, da je bilo kaznivo dejanje dejansko storjeno.« Tudi načelnik Urada kriminalistične službe Dušan Mohorko je v ponedeljek to potrdil in bil še natančnejši, ko je dejal, da je dejansko že mogoče govoriti o sumu ponarejanja listin Hmeljarske komisije, ki je izdajala certifikat o kakovosti za nekaj, česar kupec v resnici ni dobil, kar,

pomeni zavajanje kupcev. O imenih še ni želel govoriti, poudaril pa je, da bodo preiskavo izvedli natančno, kar lahko zaradi sodelovanja z In-terpolom traja precej dolgo, tudi več mesecev. Zadostiti hočejo namreč stroki in zbrati čim več preverjenih informacij, ki jih bodo v obliki ovadbe nato posredovali tožilstvu.

Mohorko je še povedal, da preiskava ne teče samo v zvezi z dogajanji pred petimi leti ampak preverjajo fakture vse do danes, da bi ugotovili, ali naj bi se nepravilnosti dogajale tudi še kasneje. Tudi o tem zbirajo podatke, kam in komu naj bi šel morebiti nezakonito pridobljeni denar, preiskava pa temelji predvsem na ugotavljanju povezave med mešanjem hmelja in vlogo Hmeljarske komisije pri tem.

Ne glede na zahteve Mitje Šviglja, ki kriminaliste poziva, da naj preiskavo zaključijo do 20. avgusta, bodo celjski kriminalisti preiskavo sicer opravljali prioritetno, o na ad hoc spisani kazenski ovadbi pa ni govora. Gladovanju Mitje Šviglja navkljub, je odločen Dušan Mohorko.

NATAŠA GERKEŠ

GORELO JE

Med vožnjo požar

v ponedeljek, 22. julija popoldne, je med vožnjo iz Rimskih Toplic proti Jurkloštru izbruhnil požar na osebnem avtomobilu Stanislava F. iz Globokega. Ko je opazil, da je pod pokrovom motorja izbruhnil požar, se je ustavil in izstopil. Gasilci so posredovali, vendar je Opel kadet kljub temu zgorel.

Požar na gospodarskem poslopju

v ponedeljek, 22. julija popoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Janka K. v Žigonu pri Laškem. Poslopje je zgorelo, poleg tega pa še dve leseni stiskalnici, sadna mlina, elektromotor in električni mlin za žito, traktor pa je gospodarju uspelo rešiti pred ognjenimi zublji. Vzrok za požar še raziskujejo, nastalo pa je za milijon tolarjev škode.

Dotrajani električni vodniki

v četrtek, 25. julija popoldne je zagorela starejša zapuščena hiša v Jerčinu. Požar so povzročili dotrajani električni vodniki, zgorelo pa je celotno ostrešje in notranja oprema. Požar so pogasili gasilci treh okoliških gasilskih enot, lastnici pa sta oškodovani za milijon tolarjev..

Maščoba se je pregrela

v petek, 26. julija okoli poldneva, je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše Jožeta in Milene G. v Lipovcu. Požar je nastal zaradi pregrete maščobe na plinskem štedilniku, ki jo je pristavila Milena. Ogenj je zajel precejšen del kuhinje, pogasili pa so ga domači sami. Kljub temu je nastalo za 800 tisoč tolarjev škode.

Varila in zažgala

v soboto, 27. julija popoldne, je Hajrudin K. iz Velenja v garaži stanovanjske hiše v Do-briču popravljal svojo petnajst let staro Opel ascono. Pomagal mu je Ferid 1. iz Zreč. Ko sta varila podvozje, je pričela goreti izolacija, ogenj je zajel avto in ga uničil. Požar na vozilu so pogasili polzelski gasilci.

Zagorelo v loncu

v nedeljo, 28. julija malo pred poldnevom, je ostal brez kosila Srečko H. Ta si je kosilo kuhal v stanovanju na Tomšičevi cesti v Žalcu. Kar je dal v lonec se je namreč na prižganem električnem štedilniku, ki ga je pozabil ugasniti preden je zapustil stanovanje, pregrelo. Precej kuhinjske opreme je fuč, žalski gasilci so ogenj pogasili, v požaru pa je nastalo za 200 tisoč tolarjev škode.

N.G.

MINI KRIMIČl

Igral si bo

v noči na ponedeljek, 22. julija, je nekdo vlomil v osebni avto Ferdinanda C. iz šmarske občine in odnesel avto radio in dva zvočnika ter Ferdinanda olajšal za 60 tisoč tolarjev.

BMW v neznano

v noči na torek, 23. julija, je nekdo s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom na Milčinskega ulici v Celju odpeljal v neznano temno sivega BMW. Branko K. je tako oškodovan za dobre štiri milijone tolarjev.

Pil bo

Neznanec je v noči na torek, 23. julija, vlomil v kiosk na območju sejmišča na Kočevar-jevi ulici v Celju. Odpeljal je večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter kave v vrednosti 200 tisoč tolarjev.

Kaj bo s plenom?

Sredi julija, pravzaprav ne vedo kdaj natančno, je neznanec iz delovišča avtocestnega tunela v Pletovarjih ukradel dve prenosni elektroomarici in 30 metrov električnega podaljška. Podjetje SCT Ljubljana je oškodovano za sto tisoč tolarjev.

Tatinska sraka

v sredo, 25. julija dopoldne, je v zlatarno Metke K. v Laškem prišla mlajša ženska »kupovat« zlatnino. Prodajalka se je pohvalila s ponudbo, ko je izpisovala račun, pa je tatinska »sraka« v podobi stranke ukradla tri prstane, verižico in par uhanov. Tako je zlatarstvo oškodovala za 88 tisoč tolarjev

Puhal bo

v noči na petek, 26. julija, je nekdo vlomil v kiosk pri celjski stari avtobusni postaji. Odnesel je za 200 tisoč tolarjev cigaret.

Predrznež

v petek, 26.julija popoldne, se je Drago M. (75) sprehajal v bližini Zdravstvenega doma v Žalcu. Za njim je nenadoma pritekel mlajši moški, ki mu je iz rok iztrgal ročno torbico in ga oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev.

Le kaj bo opazoval?

Tatovi niso izbirčni, pa tudi brez domišljije ne. V noči na soboto je nekdo vlomil v Suzuki vitaro Antona D. iz Celja. Odnesel je daljnogled. Le kaj bo gledal?

Vlomljena Lučka

v noči na soboto je nekdo vlomil v bistro Lučka v Levcu in odnesel glasbeni stolp, alkoholne pijače, telefonski aparat, več cigaret in manjšo količino menjalnega denarja. Tatjana B. iz Levca je oškodovana za okoli sto tisoč tolarjev.

Ukradel pokrov rezervoarja

v noči na soboto je nekdo iz tovornega avtomobila, parkiranega na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah odvil pokrov rezervoarja s plovcem in merilcem. Stanislava H. je oškodoval za okoli 75 tisoč tolarjev.

N.G.

Napaka jadralnega pilota

v petek, 26. julija popoldne, se je pripetila letalska

»esreča.

Pilot jadralnega letala Vinko K. iz Slovenskih Konjic in pilot motornega letala Vlado K. iz Zreč sta vzletala iz J^letišča Senožet-Žiče, ki je v lasti konjiškega aero kluba.| ^^dralno letalo je pri vzletu po okoli 80 metrih in pri hitrosti ^'^oli 80 kilometrov na uro izgubilo smer za vlečnim motor-| J''^ letalom. Skrenilo je levo in nato desno, ter z levini ^'''lorn udarilo ob zemljo, se zavrtelo v levo in udarilo ob tlal ^° je levo krilo jadralnega letala udarilo ob tla in pričelcJ [^^ifati, je pilot jadralnega letala motornega odpel, da je| '^hko poletelo. Na jadralnem letalu je nastalo za okoli dva! "^'''jona tolarjev škode, na srečo pa se pilot ni poškodoval. Po| '^l^enju letalskega Inšpektorja je v nesreči šlo za napakci lll^lidralnega letala. N.G|

Onesnaženje Ložnice

\ ^ soboto, 27. julija popoldne, so stanovalci Medloga opazili p Poginulih rib v Ložnici.

jL." Ogledu struge potoka, sodelovali so tudi predstavniki i^^^ družine, so ugotovili, da je poginila manjša količina f'^ mladic. Verjetno zaradi enkratnega izliva zaenkrat še ^^'Jane snovi v potok, kar je zmanjšalo vsebnost kisika v vodi. ^'^za vzorca vode bo pokazala vzrok pogina.

Vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola Kozje

Kozje 131, 3260 Kozje

razpisuje prosto delovno mesto

učitelja biologije in kemije

Začetek dela: 1.9.1996.

Pogoj: višja ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri.

Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8. dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa vam bomo obvestili v 15. dneh po izbiri.

34

NASVETI

V MODNEM VRTINCU

Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Gostja zadnjega modnega vrtinčenja je bila Maja Poljšak, modna urednica Modne Jane, poslušalcem Radia Celje pa je prvim v Sloveniji predstavila zakulisno dogajanje na najbolj eminentnih modnih revijah visoke in pret-a-porter mode na legendarnih španskih stopnicah v Rimu,

»Iz prve roke« smo izvedeli nekaj svežih novic iz tega tradicionalnega spektakla, ki se ga lahko udeležijo le skrbno izbrani povabljenci - svetovno znana imena iz manekenske-ga, glasbenega, filmskega, političnega sveta in seveda najboljši novinarji, predstavniki vseh medijev.

V oddaji smo kot običajno izžrebali tudi nagrade: s sodelovanjem v radijskem kontaktu si je ročno poslikan svilen šal prislužila Malčka Čuješ iz Grobelnega, Tratna 30/A.

Parfum, ki ga podarja podjetje Weitnauer iz Trubarjeve

10 v Ljubljani, prihaja tokrat iz eminentne parfumske hiše Rochas. To najnovejšo dišavo s senzualnim sožitjem vodne svežine in opojnostjo cvetne note, je sprejela Nevenka Ve-rovšek iz Vojkove 5 v Celju.

Prve nagrade, darilnega bona v vrednosti 5.000 SIT celjskega podjetja z metražnimi tkaninami Papillon iz Gosposke la pa se bo gotovo razve-seUla Saša Mirkovič iz Kaju-hove 9 v Celju. Saša si bo v omenjeni trgovini lahko izbrala metrsko blago za svojo novo obleko.

Poletne modne norosti

Počitnice so čas, ki veselo trosi naokoli vse mogoče modne igrivosti in norosti. Ste si kdaj želeli, vendar si niste drznili s svojim videzom izraziti neposlušnost konservativnim modnim tokovom?

Zdaj je pravi čas, da se vsaj za nekaj dni »odklopite!«

»Si predstavljate večen dolgčas - dva rokava in odprtina za vrat,« je zavzdihnil Francoz Gaultier, nepoboljšljivi enfant terrible med modnimi kreatorji, ter mali poletni obleki odrezal en rokav. Se upate še ve? (sil)

Ne le upati, tudi znati je treba, denimo sestavljati vzorce. Na prvi pogled so živopisane kombinacije črtastih, cvetličnih in ka-rastih vzorcev videti neokusno razbijaške, skregane z okusom. Upoštevajoč dejstvo, da je to hit

letošnjega poletja, pa utegnejo na razigrani mladenki izgledati pravhecno. (sl.2)

Seveda pa ni vse v obleki -izviren videz laliko dosežete tudi z novo pričesko, modnim dodatkom, atraktivnim make-upom... Letos so najbolj modni platinasto beli lasje, za nore večere v discu pa si lahko kakšen pramen pobarvate tudi rožnato. In make-up? Vrača se agresiven, v prepoznavnem Kleopatra-sti-lu, vendar z močno modro in zeleno senčenimi očmi. Spretne roke potrebujete za takšno Učenje, saj lahko v nasprotnem kdo pomisli, da ste se zamerile kakšnemu grobijanu... Mnogo mladih se navdušuje nad modo preluknjane kože z drobnimi obročki - uhančki. Ne le v uhlju, temveč na popku, nosnici in še kje.

Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta: KATERO JE VAŠE NAJLJUBŠE POČITNIŠKO OBLAČILO?

-kratke hlače ali mini krilo in majic -viskozna obleka v cvetličnem vzorcu, -udoben kombinezon brez rokavov.

OTROK IN SPOLNOST

Piše: DAVID IPAVEC

Moralno-etični vidik

Pomembnost spolne vzgoje na etični ravni potrjujejo pedagogi, psihologi, psihiatri in ostali, ki se temu posvečajo. Spolna vzgoja namreč ni nek poseben del splošne vzgoje, temveč je trdno povezana z moralno-etično vzgojo človeka, z oblikovanjem njegove osebnosti in z utrjevanjem telesnega in duševnega zdravja. Privzgajanje zdrave spolnosti je torej pomemben dejavnik v skladnem razvoju celotne osebnosti. Tudi same moralne lastnosti se najbolj odražajo prav v spolnem življenju.

Med prvimi vzgojnimi nalogami staršev je tudi vzgoja otroka k nravnemu življenju. Pomagajo naj mu, da pride do resnične etike. Osnovno pa je: Lahko bo zaupal le tistim, ki ga celostno vzgajajo. Z usposabljanjem za uspešno, čustveno bogato in pristno spolno življenje bogatijo vso njegovo osel3nost.

Zdravih duševnih lastnosti pa otroku ni mogoče privzgojiti, če mu poleg vsega drugega ne izoblikujejo tudi naravnih pogledov na spolnost in o medsebojnih odnosih med spoloma. Naloga staršev ni, da bi ga sodili - še posebej ne pri spolni vzgoji - ampak da ga z nasveti vzgajajo, pomagajo in usmerjajo. Tako bodo preprečevali, da se mu ne bodo razvili uničujoči učinki napačnih občutkov krivde na področju spolnosti.

Med naloge staršev za celostno spolno vzgojo v etičnem pogledu spada tudi, da navajajo otroka na lastno odgovornost. Učijo naj ga presojati posledice svojih dejanj. Za osnovno usmeritev naj ima blagor drugih ljudi. Izostri naj si lastno vest in čimbolj pople-meniti svoje mišljenje.

Spolna etika obravnava različne načine vedenja na spolnem področju in opredeljuje kaj je pravilno oziroma napačno. Starši tudi z njeno pomočjo spoznavajo delovanje spolnega nagona, dražljajev, skušnjav in človekove volje ter odpovedi. Pri otroku lahko vidijo, da je njegovo ravnanje predvsem odvisno od razmerja med močjo nagona in močjo volje, od mere zdravih in bolestnih zavor, od skušnjav in odpovedi, od posameznih dražljajev itd. Kazuistična etika vseh stoletij in mnogih religij si (po zgledu farizejev) zaman prizadeva, da bi zajela vse možne načine vedenja in jih moralno ovrednotila. Največji uspeh za takšno popolnost lahko pričakujejo samo od etike vesti.

Starši tudi preko spolne vzgoje vzgajajo otroka h kreposti. V Žepnem leksikonu o negi, vzgoji in zdravju otroka piše: Krepost pomeni nekaterim sramežljivost, drugim »nedotaknjenost« in spolno vzdržnost. Biti kreposten pomeni predvsem imeti naraven odnos do spolnosti in si prizadevati za odkritosrčno obliko ljubezni in odgovornost, ki je z njo povezana. To naj bo življenjsko načelo. Vzgajati h kreposti pomeni:

-pravočasno začeti otroka spolno vzgajati;

-mu dopovedati, da mora paziti na svoje telo;

-ga vzgojiti tako, da bo ljudi jemal resno in seveda tudi spoštoval njihovo dostojanstvo.

KMETIJSKI NASVET

Ronilan DF-lungicid z« zatiranje glivičnih bolezi

Ronilan DF je kot kontaktni fungicid namenjen zatiranju bolezni na vinski trti, jagodah, koščičastem sadju, sončnicah, oljni ogrščici, zelenjavi in tudi na okrasnih rastlinah.

Sredstvo je v DF formulaciji, ki je hitro dispergirajoči vodo-topni mikro granulat. Votle mikro granule v stiku z vodo eksplodirajo in v nekaj sekundah dobimo stabilno suspen-zijo. Pri pripravi škropilne brozge lahko sredstvo v DF formulaciji stresemo direktno v rezervoar škropilnice, pri tem se sredstvo ne praši in ne peni. Prednost te formulacije je, da lahko papirno embalažo popolnoma izpraznemo in da sredstvo ni občutljivo na nizke temperature.

Siva grozdna plesen (Bo-trytis cinerea) spada med pomembnejše glivične bolezni vinske trte. Največ škode siva grozdna plesen povzroča zlasti v deževnih letih, še posebej pa deževnih jesenih. Siva grozdna plesen se lahko pojavi tudi na mladikah, ki pregni-jejo. Pogosto se pojavi na mladikah, zlasti na vinski trti, ki je pregnojena z dušikom. Grozdna gniloba je včasih vidna že julija, ko se grozdne jagode bujno razvijajo in se v zbitih grozdih medsebojno

odrivajo in tako nekati i, njene jagode zgnijejo, grozdna plesen napada prej grozdne jagode, ki ji ranil grozdni sukač ali ( Največ škode povzroči ii-godah, ko se prično meh Ko imajo vsaj 4% sladkorj, ob deževnem vremenu ol siva grozdna plesen, ki zroča gnitje in ji pravimo surova gniloba, ta je sei najbolj škodljiva.

Pri zatiranju sive plesu vinski trti priporočamo škropljenji v odmerku 1 kj na 1000 1 vode. Prvo škro, nje opravimo pred zapiran grozdov. Zelo je pomeml da je grozd dobro pošk Ijen.

Drugič uporabimo Ror v času mehčanja ozir obarvanja jagod. Vmes i dvema škropljenjema sela uporabi kakšen drug bo cid, če se je že ustvarila i stenca.

Največje napake se de ko prehitro preneham( škropljenji z botriticidi, povzroči masovno gnitje g dov in s tem manjši prid ter slabšo kvaliteto vin. F lan DF lahko uporabimo zadnje 28 dni pred trgat Po pletvi poškropimo grozdje, kar nam omo manjšo uporabo sredstva.

NANDE OSOJ

VEDEŽEVALEC DENIS

Šifra: 7. maj

Skrbi, ki jih imate sedaj zaradi denarja, bodo minile, toda vseeno pazite nanj, ker se lahko kaj hitro zgodi, da se bo stanje ponovilo, kar si pa ne želite. Glede zdravja - pazite na srce, ožilje, rodila ter noge. Tudi v službi ni bilo najbolj rožnato stanje, toda to se zna hitro popraviti, saj prevladujejo odlične karte. Začnite malo razmišljati o kakšnem dodatnem delu, izven delovnega časa.

Šifra: Moje poletje

Najprej čestitke za uspešen zaključek 1. letnika šole. Glede ljubezni - preveč zaprta si sama

vase in fantom ne dovoliš, o spoznajo. Poskusi se vkljuf družbo in se zabavati. Tako lahko spoznala veliko ljud tudi svojo ljubezen. Ta pč prišla še to poletje, ki bo z tvoje. Srečno in piši še kaj.

Šifra: Upokojeni

Hvala, da ste se mi oglč Glede zdravja - pazite na i dec, rodila in noge. Mala s memba v prehrani in poč vam ne bi škodila. Glede v odnosov z otroki pa vidiiti so še možnosti, da se le-ti pravijo. Razmislite o tem, odraščajo in da so samosti osebe, ki si želijo svobode, de avtomobila vidim, da se' bodo želje izpolnile. Ne ku pa kaj (pre) dragega in ne p< te v kredit. Glede stanoval pri iskanju bodite malo bol) tivni.

Šifra:Noneeclt argue

No, glede študija se boš' rala odločiti sama. Tudi g' ljubezni s partnerjem je' bolje, da verjamete v tisto, čuti srce.

FRANCOSKA KUHINJA

Prepečeni jajcevci s svinjino

Potrebujemo: 750 g jajčevcev, sol, poper, malo moke, 4 žlice olja,l strok česna,l čebulo, 250 g paradižnikov, 250 g svinjske ribice in 50 g naribanega edamca.

Jajčevce olupimo in jih po dolgem narežemo na pol cm debele rezine. Posolimo jih in jih pustimo stati 15 minut, nakar jih ožmemo, posušimo, potresemo s sveže mletim poprom in povaljamo v moki. V ponvi segrejemo 2 žlici" olja in na njem zlatorumeno popečemo rezine jajčevcev. Paradižnike pomočimo v vrelo vodo in jih nato olupimo ter narežemo na tanke rezine. Čebulo olupimo in sesekljamo, česen olupimo in stisnemo, svinjsko ribico narežemo na tanke rezine. V ponvi segrejemo preostalo olje in na njem prepražimo čebulo in česen, nato pa še meso. V ognjevarno posodo, ki smo jo pred tem namazali z maslom, najprej zložimo rezine jajčevcev in nanje rezine paradižnika, nato pa dodamo prepraženo mešanico mesa, čebule in česna, posolimo in popramo s sveže mletim poprom, potresemo z naribanim sirom in damo v vročo pečico, da se sir razpusti. Ponudimo vroče s slanim krompirjem v kosih in z zeleno solato.

36

MALI OGUSI - INFORMACIJE

MALI OGLASI - INFORMACIJE

45

46

MALI OGIASI - INFORMACIJE

MALI OGLASI - INFORMACIJE

47

48

RUMENA STRAN

TRAČ - niče

Blizu je daleč

Nedeljskega osrednjega praznovanja občinskega praznika Rogaške Slatine so se med drugimi udeležili tudi župani ter podžupani iz Ljubljane, Ptuja, Krškega, Mozirja ter iz sosednje Hrvaške, opravičili pa so se iz Celja, Laškega, Vitanja... Blizu je pač včasih najbolj daleč.

Posoda in kabli

Ko je bil znani celjski podjetnik Janko Turnšek s svojim podjetjem ETT izbran za kupca Emo Eterne, so zlobneži brž začeli natolcevati, da bomo spored CATV spet lahko spremljali vsak dan. Za honorar - če ne bo šlo drugače - se bodo sodelavci pač morali zadovoljiti s posodo. Da pa bodo vedeli, kaj z njo početi, še drobno priporočilo - morda bi v spored CATV uvedli tudi kuharske recepte. Za kuharje, ki se dobro spoznajo na celjsko Emovo posodo, gospod Turnšek ne bi smel biti v zadregi!

Kdor čaka, dočaka

Slišati je, da bodo Zgornje-savinjčani končno dočakali odprtje mednarodnega mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Ker se menda premier dr Janez Drnovšek zadnje mesece pogosto mudi v neposredni bližini tega dolgo napovedovanega, a nikoU do konca speljanega mejnega prehoda, naj bi zdaj le uvidel nujo, dajo Zgor-njesavinjčani po bližnjici ube-rejo čez mejo. Ker so vse podrobnosti v zvezi s prehodom Pavličevo sedlo zaenkrat še zavite v meglo, je edino zanesljivo dejstvo le to, da odprtje

prehoda ni povezano z bližajočimi se volitvami.

Pohorska slovenščina?

Vitanjski gasilci so minuU konec tedna proslavili nakup nove avtocisterne, v praznični evforiji pa jih je vendarle malce zaneslo. Sirom Pohorja so namreč medse vabili obiskovalce s plakati, na katerih so jim obljubljali obilico zabave z ansamblom »Bertl Pointinger und seine Austria. musikan-ten«. Jezikovna spakedranšči-na za razliko od nove avtoci-

sterne Vitanjčanom zagotovo ni v ponos, za povrh pa je med avstrijskimi muzikanti na plakatu sijal širok nasmeh Vikija Ašiča ml, ki ga tudi po Pohorju dobro poznajo kar kot Celjana.

Uganka 1

Kako to, da so v Logarski dolini nabrali toliko smeti?

Zato, ker so jih po nekaterih verzijah Ljubljančani privlekli s sabo v vrečkah, da bi tako osramotili Zgornjesavinjčane.

Uganka 2

Kdaj bodo na šoštanjski občini zavzeli stališče do neuradno odprtega bazena?

Če ne prej, se bodo tik pred volitvami Šoštanjčani tudi uradno kopah.

Uganka 3

Zakaj v Zgornji Savinjski dolini asfaltirajo glavno cestno povezavo le na vsakih nekaj sto metrov?

Za odgovor seje treba obrniti na ljubega v nebesih.

Število Celjan raste

Ko je atletinja Jerneja zmagovala in dosegala od rezultate, je veljala za Ljul čanko oziroma članico Ljubljana. Za maratonko \ no Javornik smo doslej m da je Zrečanka, čeprav , športni novinarji šteli za i borčanko. No, za uspeha i Slovence sta po nastopi Olimpiadi, kjer se nista ii\ Ije odrezali, postali Celjani

Počitniški nam

Uredništvo TRAČ-nic tudi letos konstruktivne i loge za koristno in zah preživljanje počitnic, predsednici celjskega Tur nega društva Danici Dol predlagamo počitnikovan^ celjskem starem gradu. U bi kampirala v prikolici mogrede še ponujala šte žejnim obiskovalcem vse šno pijačo, saj je gostiši naprej zaprto.

Slovenec pozabljen

v kulturni Rogaški Slatini se zadnja leta zelo ponašajo s kipom zaslužnega grofa Attemsa, na Josipa Stritarja, znamenitega slovenskega pisatelja, kije v kraju preživel jesen življenja, pa so čisto pozabiU. Na poslopju Stritarjevega doma je zato skrajno zanemarjena, obledela spominska plošča. Poslopje bo kmalu potrebovalo novo pročelje, na plošči pa se še poznajo packarije zadnjega barvanja.

Za vse slatinske kulturnike, ki niti ne vedo, kje je Stritarjev dom, pa objavljamo njegovo fotografijo.

STRANKA ŠALJIVCEV

Naša članica Janja Kajtna je šla na morje v Strunjan. Punca postave se je hotela najprej prepričati, če bo v morju varna, zato je vljudnostno vprašala receptorja hotela: »Gospod, ali so v morju krokodili?«

»Ne, vi kar mirno plavajte.«

Ker ni bila prepričana, je želela dobiti potrditev na isto vprašanje še od hotelskega čuvaja. »Kar bodite brez skrbi,« jo je potolažil tudi on. In Janja je veselo zaplavala v morju, gladina se je nekoliko dvignila, fantje, ki so jo opazovali, pa so se prizanesljivo krohotali.

»Hej, fantje, kaj se pa smejete? Ali so v morja krokodili?«

»Ne, saj ne morejo biti, ko pa jih sproti požre morski psi«

Glede na to, da se nam je Janja oglasila, sklepamo, da ni bilo nič hudega, kakšna (namišljena) dogodivščina pa se je verjetno med poletjem zgodila tudi vam.

Pošljite iiam poletne šale. Že naslednji teden bomo objavili prvi sklop takšnih šal, avtorja najbolj izvirne pa čaka dvodnevni izlet.

Ta teden smo poslali vabilo vsem tistim, ki ste v minulih tednih dobili nagrado - enodnevni izlet z agencijo Dober dan (če ga niste -javite). Med njimi sta tudi Franc Tratnik, ki je tokrat prejel največ kuponov za šalo tedna in Beti Pogladič iz Osojne ulice 8, Celje ki je bila izžrebana med prispelimi kuponi.

ŠALA TEDNA

Na cesti

Jože in Micka sta se poročila. Jože je bil ves zavzet za kmetijstvo tako, da ni bilo časa niti za zakonske dolžnosti, kar pa Micki ni bilo

po volji. Potarnala je župniku, le-ta pa ji je priporočil, naj se v nedeljo po deseti maši Jože oglasi v njegovi pisarni. Jože je obljubo držal. Obiskal je gospoda in med pogovorom je bila napeljana misel na zakonsko dolžnost - samo, kako za nasvet povedati. Bil je čas, ko so se parili naši hišni čuvaji Bobi je na cesti delal družbo sosedovi Lori. Gospod pogleda skozi okno in to pokaže Jožetu, rekoč, da poleg dela ne sme tudi na take stvari pozabiti Jože si je nasvet zapomnil Čez nekaj časa župnik vpraša Jožeta:«No, kako pa kaj tista reč skozi okno?« Jože ves vesel pravi: »Gospod, o saj je bilo luštno, samo na cesto sem jo težko spravil«

Pameten pes

»Pes se mi je izgubil!« potoži možakar znancu.

»Pa tako pameten je bil..«

»Zakaj pa ne daš oglasa v časopis?« ga vpraša znanec.

»No, ja,« ga zavrne nesrečnež, »tako pameten, da bi prebral časopis, pa le ni bil!«

Netopirji

Trije netopirji so na podstrešju viseli z glavo navzdol kot ponavadi eden pa je čepel na tramu kot kokoš.

«Kaj se mu je pa naredilo, ali se mu je zavrtelo?«

»Ne, samo z jogo se ukvarja,« reče sosed.

Zvoneči telefon

Ob štirih zjutraj zazvoni telefon v hotelski recepciji: -

»Halo, tu Gašper iz sobe 116. Kdaj pri vas odprete bar?«

»Ob osmih.«

Ob petih spet zazvoni telefon: »Halo, tu Gašper iz sobe 116. Kdaj pri vas odpirate bar?«

»Ob osmih.«

Ob šestih ponovno: »Halo, hik, tukaj Gašper, vaš gost iz sobe 116. Kdaj pri vas odpirate ta vražji bar?«

»Saj sem vam že dvakrat povedal, da boste šli lahko noter šele ob osmih in nič prej.«

»Kdo pa hoče noter? Jaz bi šel rad ven, hik!«

Na izlet

Mama je poslala sinka v lekarno po kondome. Lekarnar mu pravi: »To pa ni za otroke!«

»Saj vem, to je proti otrokom!«

»Nisem mislil tako, ampak da to še ni zate.«

»Saj to ni zame, ampak za mojo mamo, ki gre na sindikalni izlet!«

Greh

Pepi in Karli sedita na klopci in obujata spomine na mlada leta. Ker je Karli šaljivec, vpraša Pepija: »Pepi, kakšna pa je razlika med papežem in tabo?«

»Šmentana muha, nobene razlike nI«

»O, pa je,« pravi Karli

»No, pa povej kakšna?«

»Ja, če se papežu vstane »one«, ima greh, če pa tebi vstane »one«, je pa čudež.«

Dimnikarska

Tako kot vsako leto, je tudi letos k Micki na obisk prišel dimnikar, za ometanje.

Micka: »Ja, pa saj še ni potrebe, vendar, kar je res, je res. Lansko leto ste delo opravili več kot odlično, zato si zaslužite nekaj iz naše kaste.«

Micka leze po lestvi da bi izročila obljubljeno nagrado, medtem pa dimnikar z eno učko

skrivoma pogleduje Micki pod krilo in »Uh, kake kosmate krače.«

Micka pa hitro: »Ja, kaj ne bi ko p mož kar sam kolje.«

Lovska*

Trije lovci se hvalijo, kdo ima naj psa Prvi pove: »Mojemu psu se »samo naježi«, pa že vem, da je divjad v bližii

»Moj je pametnejši,« se hvali drugI zalaja pri zajcu enkrat, pri srni dvakn divjem prašiču pa trikrat.«

»To še ni nič,« ju prekine tretji.

Zamislita si: »Nekega dne moj Lum} ne kopati. S tacami ražmetuje zemljo \ strani in hlastno voha po njej. Že je globoko in pustim ga v prepričanju, d na sledi nekaj posebnega. Kar naenkrat^ vili, v gobcu mi prinese neko reč in položi pred noge. Zamislite si, kaj je Ln ujel: staro fajfo, na kateri je bil nan fazan.«

Šale so prispevali: Stanko MIKLAV( Dobrne, Simona ŠOLINiC iz Celja, Fi ZAJC iz Rimskih Toplic, Zdenka HOFMA Polzele, Cilka LIPNIK iz Rogaške Slat Melita KNEZ iz Žalca, Jasmina SIMLEI Celja in Simona LOGAR iz Rimskih Topi'

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh