logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Denar in njegova vrednost okolo Škofje Loke v minulih dveh stoletjih
Avtor(ji): Kos, Franc
Vir: Ljubljanski zvon, 1891, letnik 11, številka 6
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
Dr. Fr. Kos: Denar in njegova vrednost okolo �kofje Loke v minulih dveh stoletjih. 361
bodo dolgo vladali, ali skoro so zvedeli, da sta se dne 3. januarja 1793. leta Rusija in Prusija dogovorili o novi delitvi Poljske.
Ne vemo tedaj, kako bi se ustava z dn� 3. maja obnesla v �ivljenji, bi li izpolnila vse nade, ki so se v njo stavile. To pa vemo, da je bila takrat delo velike politi�ke modrosti, zahtevala od svojih tvorilcev mnogo �rtev in zatajevanje samega sebe; � njo se je pre�dramil ves poljski narod in s Ko�ciuszkom na �eli so jo slavno bra�nili vsi stanovi. Poljska je sicer propala, ali vendar �astno in zapustila je politi�en testament, ki ji dela, ne menj �asti. »Oj�izna« je bila raz�deljena ali v srcih vsega naroda �ivi bolj ko prej. Duh ustave z dne 3. maja je o�ivljal poljski narod v poznej�ih nesre�ah doma in na tujem, iz nje je �rpal svoje mo�i k velikemu preporodu v umetnostih, znanosti in tudi v javnem �ivljenji, tako da danes zavzema med ev�ropskimi narodi zopet dostojno mesto. Kdor �eli Poljakom isto, kar samemu sebi � to pa je vendar kr��ansko in slovansko � bo pri�znal, da morejo z upravi�enim ponosom slaviti dan 3. maja!
Denar in njegova vrednost okolo �kofje Loke v minulih dveh stoletjih.
Spisal dr. Fr. Kos.
ko se ozremo za dve stoletji nazaj, vidimo, da so imeli pre�bivalci lo�kega okraja deloma druga�en denar, kakor dan�danes. Tudi se ni ujemala njegova cena s sedanjo. V ob�e je bil v rabi denar de��-lne ali kranjske ve�ljave. Razne gosposke, kakor de�elna vlada in lo�ko gospodstvo, pa so navadno ra�unjale z denarjem dr�avne ali nem�ke veljave. Kar se dostaje vrednosti denarja nem�ke in kranjske veljave, bila je cena nem�kemu goldinarju nekoliko ve�ja, nego kranjskemu. Zat6 se ni �uditi, ako so zahtevale gosposke od svojih podlo�nikov, da so jim pla�evali davek v denarji dr�avne veljave.
Najnavadnej�i denar okolo leta 1700. je bil g o Id in ar = 1 funt penezov. Goldinar je imel 60 krajcarjev, krajcar je imel vsaj ta�krat po lo�kem okraji 3 peneze (»Pfennig« = ft), penez pa dva vi�na rja (»Heller« = S). Razven teh novcev so �e razlo�evali repa rje; (»Batzen«), gro�e in �ilinge (»Schilling, solidus« = p>). �iling je imel O penezov ali 10 kr., gro� 3 kr. in repar 4 kr.
362 Dr. Fr. Kos: Denar in njegova vrednost okolo �kofje Loke v minulih dveh stoletjih.
Jako obi�ni so bili raznovrstni cekini ali dukati. Zgodo�vinski viri tistega �asa pogostokrat omenjajo ogerskih cekinov, cekinov v zlatu (»Dukaten in Gold«) in cekinov v denarjih (»Dukaten in Miincz«). Vrednost imenovanih cekinov je bila po 80 kr. de�elne veljave. Dalje so bili po lo�kem gospodstvu jako raz�irjeni bene�ki cekini in cekini »in specie«. Jeden bene�ki cekin je
v
veljal 1641. leta 3 gld. 33 kr. Se dra�ji so bili cekini »in specie«, ker se je leta 1713. dobilo za jednega 4 gld. 23 kr. nem�ke veljave. Leta 1740. se omenjajo novi in zlati cekini. Nov cekin je veljal 3 gld. 462/3 kr., zlat cekin pa 3 gld 33V3 kr. Zgodovinska listina z dne 28. sve�ana leta 1584. navaja tudi jednotere zlate cekine, d v o �eki ne in kri�aste cekine.
Izmed srebrnega denarja je bila jako raz�irjena med ljud�stvom bene�ka srebrna krona, katera je veljala leta 1633. po Gorenjskem 2 gld. in 6 kr., v Freisingu na Bavarskem pa le i gld. in 48 kr. Leta 1646. in 1650. se je dobilo po lo�kem okraji za sre�brno krono i gld. in 50 kr., leta 1653. pa le 1 gld. in 30 kr. Bene�ka srebrna krona je imela 10 liber, libra pa 20 sol d o v. Dva krajcarja de�elne veljave sta zna�ala leta 1706. tri �rne solde ali kvatrine (»quattrini«), jedna libra pa I33/10 krajcarja. Po lo�kem okraji je bilo v rabi dosti bene�kega drobi�a. Zat6 se je leta 1723. razglasilo, da so prepovedani po vsem Kranjskem bene�ki kvatrini, soldi, beci (»bezzi«) in penezi.
Razven srebrne krone so bile okolo leta 1583. v prometu jedno-terne zlate krone in polkrone. Tu in tam se omenjajo nem��ki ali dr�avni tolarji, izmed katerih je bil jeden okolo 1702. leta vreden 1 gld. 46 kr. in 2 peneza.
Ako primerjamo vrednost denarja de�elne veljave vrednosti de�narja nem�ke veljave, dobimo, da je imel 1 gld. nem�ke veljave 1 gld. 11 kr. in 1/3 peneza de�elne veljave, 1 gld. kranjske veljave pa 50 kr. i7/8 peneza nem�ke veljave
Da spoznamo pravo vrednost raznega denarja, treba je vedeti, koliko se je moglo za kako vsoto dobiti tega ali drugega blaga.
Bokal vina je po lo�kem okraji veljal 1639. leta le 10 kr., 1711. leta 16 kr., 1727. leta pa I3l/g krajcarja; le za bokal starega vipavca je bilo treba pla�ati tega leta 16 kr. Umeje se, da so bila tuja, �lahtna vina dra�ja, nego doma�a, navadna. Bokal �panskega vina je veljal 4 libre.
Funt slanine je stal 1711. leta 17 kr., leto pozneje 16 kr., leta 1723. pa 10 kr. � Meso je bilo leta 1706. jako cen�no. Lo�ki
Dr. Fr. Kos: Denar in njegova vrednost okolo �kofje Loke v minulih dveh stoletjih. 363
mestni sodnik Homan je dal razglasiti, da se prodajaj funt po 2 kr. de�elne veljave. Pozneje se je podra�ilo. Leta 1768. je ukazalo okro�no glavarstvo za Gorenjsko, da veljaj funt mesa 6 kr. ne pa 61/2, kakor so �eleli lo�ki mesarji in mestno svetovalstvo.
Vojaki, ki so bili leta 1645. name��eni v Loki, dobivali so po�lovico svoje pla�e v novcih, drugo polovico pa v blagu. Vojak pro-stak je dobival na dan po 6 kr. in 2 peneza v gotovini; za drugih 6 kr. in 2 peneza so mu pa dajali po 1 funt mesa, 2 funta kruha in i �etrt vina.
Kar se ti�e vrednosti �ita, veljala je 1640. leta polovica p�e�nice 30 kr., polovica sor�ice 28 kr., polovica belome�anega �ita 26 kr., polovica �rnome�anega �ita 20 kr. in polovica ovsa 12 kr. Nastop�nega leta je cena �itu razven ovsa nekoliko posko�ila, ker je stala polovica p�enice 36 kr., polovica sor�ice 32 kr., polovica belome�a�nega �ita 28 kr., polovica �rnome�anega �ita 22 kr., polovica ajde 16 kr. in polovica ovsa 10 kr.
Za 1 funt voska je bilo treba 1727. leta pla�evati 40 kr., pet let pozneje 48 kr. in 1740. leta le 32 kr. � Kar se ti�e smodnika, prodajali so 1727. leta funt po 30 kr., pet let pozneje pa le po 28 kr. � Funt lan enega olja je veljal 1727. leta I3lj3 kr., funt kadila pa 1 gld. kranjske veljave. � Za lekat platna se je dobilo 1702. leta 38 kr., v nastopnih dveh letih pa po 40 kr. � Cena jednemu lotu rde�e svile je bila 1732. leta 8 gro�ev (=24 kr.).
Za pot z Dovjega na Gorenjskem v Skofjo Loko se je pla�e�valo sodnim pri�am po 20 kr., z Dovjega v Ljubljano pa po 40 kr. Za ma�o je dobival duhovnik navadno po 30 kr., in za 8 liber je hodil poljanski kapelan ma�evat v Crngrob.
Tem vsotam so bile primerne pla�e raznih uradnikov brizinskega �kofa. Lo�ki glavar je leta 1639. dobival na leto 133 gld. in 20 kr., sodni pisar 30 gld., solicitator 18 gld., dva gra��inska stra�nika po 13 gld. in vratar 12 gld. Razven teh pla� so dobivali na�teti uradniki in slu�abniki nekatere malenkosti tudi v blagu. Umeje se, da so pro�dajali in kupovali zemlji��a dokaj ceneje nego dandanes. Prav tako so bile tudi dote, katere so dobivali kmetski sinovi in h�ere, mnogo manj�e od sedanjih. Ako je imelo kmetsko dekle okolo leta 1700. kakih 300 gld. dote, pri�tevali so jo bogatej�im.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh